Jože Šlibar
Šlibar Jože je postavil svetovni rekord 141 metrov. Ljudje so ostali brez besed, saj niso razumeli, kaj je povedal uradni napovedovalec.
Na poletih v Oberstdorfu je napovedovalec Bruno Moravec v slovenščini objavil nov svetovni rekord, avstrijski gledalci pa ga niso razumeli. Prijel sem se za ograjo in močno odrinil, ne tako kot danes, ko se samo samo spustijo navzdol. Takoj na mizi sem vedel, da sem ujel odriv. Med letom sem bil tudi nad črto, ki je označevala 140 metrov. Zdrži, sem si rekel, in pristal v telemark. Snel sem smuči in čakal na objavo daljave, kar je trajalo pol ure.
Edini slovenski rekorder v smučarskih poletih Jože Šlibar se z veseljem spominja na 24. februar 1961, ko je v Oberstdorfu pristal pri 141 metrih, Ekipa.

---

SMUČARSKI SKOKI

Pokal Prlekije 2006
Podrt nov rekord

V izjemno lepem, skoraj idiličnem nedeljskem popoldnevu, so člani športnega društva Mladost iz Miklavža pri Ormožu ob pomoči sokolske zveze Slovenije pred okrog 600 gledalci odlično organizirali pokal Prlekije 2006. Skokov na skakalnici v Vuzmetincih se je udeležilo 33 tekmovalcev, ki so tekmovali v kategorijah: osnovnošolci, člani, veterani. Med osnovnošolci je slavil Tadej Janežič, med veterani Vinko Tušek in med člani Matej Kostanjevec. V posebni kategoriji »naj skok dneva« je sodelovalo 7 tekmovalcev. Prav v zadnjem skoku pa je Zvonko Čuš iz Polenšaka postavil nov rekord skakalnice (prej je rekord 23.5 metrov pripadal domačinu Sašku Štamparju), ki sedaj znaša 25.5 metrov. Skoke v Vuzmetincih si je ogledal tudi legenda smučarski skokov v Sloveniji Jože Šlibar. 24.februarja leta 1961 je Šlibar v Oberstdorfu poletel takrat neverjetnih 141 metrov, kar je bilo dovolj za svetovni rekord.
Rezultati: osnovnošolci:
1. Tadej Janežič (Krčevina pri Miklavžu)
2. Tadej Kerec (Gornji Slaveči)
3. Dejan Čurin (Mladost Miklavž)
veterani:
1. Vinko Tušek (Kajžar)
2. Anton Štrucl (Kajžar)
3. Emil Trstenjak (Kajžar)
člani:
1. Matej Kostanjevec (Ptuj)
2. Zvonko Čuš (Polenšak)
3. Grega Zadravec (Lačaves pri Kogu)

Avtor: Uroš K. Vir: KTV Ormož

Iz: http://old.slovenija-ski.net/aktualno/Delo-2001-2002/03_06_03.htm

SP 2002: smučarski poleti so slovenski izum

Od Planice '72 doHarrachova '02

Ljubljana - Naj obračamo tako in drugače, za uveljavitev smučarskih skokov v slovenskem vrhunskem športu sta bila zagotovo odločilni dve dejstvi. Prvo je bil krst Rožman- Bloudkove velikanke v Planici leta 1934 s prvimi svetovnimi rekordi in prebitjem prve magične meje 100 m (Sepp Bradl, 101 m, 1936), drugo svetovni rekord Jožeta Šlibarja v Oberstdorfu leta 1961 (141 m).

Rojstvo posebne discipline smučarskih skokov pod Poncami je postalo nenehni navdih slovenskim smučarskim skakalcem, Šlibar pa je - iz slovenskega zornega kota - tedaj na nemški letalnici razbil mit nepremagljivosti tekmovalcev skakalnih velesil. Zgodovinski pomen njegovega svetovnega rekorda presega fenomen tega skakalca samega. Gre za bistveno pomembnej še dejanje: bil je prvi slovenski skakalec, ki je s takrat fantastično daljavo vzpostavil ravnotežje med mednarodno vrednostjo dosežkov slovenskih skakalcev in (nasploh vseskozi predimenzionirano) prirediteljsko vlogo Planice v slovenskem vrhunskem športu. V tedanjih okoliščinah in za skakalni šport neugodnih razmerah - glede na nam nedosegljive možnosti tekmecev iz vrst takratnih skakalnih velesil - so na pol poti zapored ostajali rodovi slovenskih skakalcev. Vse je kazalo, da bo tudi Šlibar s svojim svetovnim rekordom ostal zgolj fenomen svojega časa. Razmere so bile takšne, da so jih navzlic občasnim sijajnim dosežkom (Božo Jemc, Marjan Pečar, Ludvik Zajc in Peter Eržen v 60-letih, Peter Štefančič, Marjan Mesec in Danilo Pudgar v zgodnjih sedemdesetih ter Bogdan Norčič na prelomu 70. in 80.) vedno znova vračale na začetek poti. V temeljnih okoljih, smučarskih skakalnih klubih, ki so se otresli paternalizma "splošnih smučarskih funkcionarjev", pa so v sedemdesetih vendarle začeli dozorevati drugačni pogledi na možnost preboja v svetovni skakalni vrh. V osemdesetih letih je ta "projekt" blesteče izpeljal tedanji rod s Primožem Ulago in Miranom Tepešem na čelu. Meje slovenskih dosežkov na tekmah svetovnega pokala so se pomaknile na raven številnih uvrstitev na stopničke zmagovalnega odra in prvih (9) zmag Ulage ter kolajne v skupni razvrstitvi (3. Ulaga, 1988), vrhunec pa sta bili olimpijski kolajni (bronasta Matjaža Debelaka in ekipno srebro) v Calgaryju '88. Že na 8. SP v smučarskih poletih leta 1985 v Planici, ki je bila leta 1972 tudi prireditelj prvega, so se slovenski smučarski skakalci izkazali tudi kot odlični letalci na smučeh: 6. Tepeš, 11. Ulaga, 13. Matjaž Žagar. V slovensko skakanje se je postopoma vrnilo že omenjeno ravnotežje, ki ga je prvi vzpostavil Šlibar. Med vrhunce tistega obdobja sodi tudi 2. mesto Matjaža Zupana na prvih poletih za svetovni pokal v Planici leta 1987 in SP 1988 v Oberstdorfu, kjer je Ulaga postal svetovni podprvak. Navzlic menjavi rodov in kriz, ki so v valovih pretresale slovensko skakanje v devetdesetih letih, vštevši revolucionarno prevlado skakalne tehnike eno samo sezono za tem, ko je Franci Petek osvojil naslov svetovnega prvaka (1991), slovenski skakalci v smučarskih poletih tudi pozneje niso ostali praznih rok. Na svetovnih prvenstvih so bili vrhunci 6. mesti Sama Gostiše (Harrachov 1992) in Primoža Peterke (Oberstdorf 1998) ter še zlasti bronasta kolajna Urbana Franca na avstrijski letalnici na Kulmu (avstrijska Štajerska) leta 1996. Blejec v dresu kranjskega SK Triglav je tedaj tudi v skupni razvrstitvi posebnega svetovnega pokala v smučarskih poletih pristal na prestižnem 4. mestu. Prav tam je leto pozneje Primož Peterka začel blesteč pohod k osvojitvi edinega naslova zmagovalca svetovnega pokala v smučarskih poletih (3. mesto in zmaga), ko se je obenem s poletom na 203 metre vpisal tudi v prestižni "klub 200". Delo je dokončal na finalu svetovnega pokala na velikanki v Planici, ko je drugi dan poletov z 2. mestom gladko osvojil tudi prvi veliki kristalni globus Mednarodne smučarske zveze (FIS) za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Primož je v naslednji sezoni ta uspeh ponovil, 3. mesto v svetovnem pokalu v smučarskih poletih pa je bila obenem tudi zadnja zares odmevna slovenska uvrstitev v smučarskih poletih. Dosedanji največji dosežki slovenskih skakalcev v smučarskih poletih so kajpak tudi merilo, ki opredeljuje pričakovanja športne javnosti, kar zadeva slovenski nastop na letošnjem (17.) SP, ki bo v soboto in nedeljo, 9. in 10. t. m., na češki velikanki v Harrachovu. Uspešen nastop na 19. zimskih olimpijskih igrah in blesteče nadaljevanje na prireditvi svetovnega pokala v Lahtiju kajpak še spodbujata velike, morda celo pretirane želje, ki naj bi jih uresničili Igor Medved, Robert Kranjec in Primož Peterka. Pred prevelike apetite pa kaže vendarle postaviti dobre želje, da bi SP minilo v ugodnem vremenu.

Bush se je zahvalil Janši za prijateljstvo in pogum Washington - Ameriški predsednik George Bush se je danes v Beli hiši po pogovoru s slovenskim premierom Janezu Janši zahvalil za prijateljstvo in za vodstvo ter dejal, da sta imela odličen pogovor. Bush je dejal, da resnično ceni pogumno odločitev za pomoč dvema mladima demokracijama Afganistanu in Iraku ter ocenil, da lahko slovenski prispevek tam pomaga k napredku. Ameriški predsednik se je Janši zahvalil za poročanje o položaju v slovenski soseščini in premiera ocenil kot človeka z jasno vizijo in razumevanjem položaja, kar jim bo pomagalo pri sodelovanju. Bush je dejal tudi, da se s toplino spominja "spektakularnega obiska prelepe države" Slovenije in da je po vrnitvi rojakom dejal, naj si res ogledajo ta "zanimiv košček nebes". Glede Slovenije je menil, da je predvsem pomembno, da ima čudovite ljudi. Janša: Razgovor je bil pristen in zanimiv Janša je dejal, da je bil razgovor zelo pristen in zanimiv, da se z veseljem spominja Bushevega obiska Slovenije ter izrazil hvaležnost za lepe besede o njej in njenih ljudeh. Omenil je, da je Slovenija od Bushevega obiska postala članica zveze Nato in se je ameriškemu predsedniku zahvalil za podporo na tej poti. Na pogovoru so se mu zdeli posebej zanimivi ameriški pogledi na položaj na Zahodnem Balkanu, pri čemer je ugotovil, da z ZDA delijo poglede glede evropske perspektive držav tega območja. Tudi o Severni Koreji, Bližnjem vzhodu in Iraku Janša je dejal tudi, da je Slovenija zelo resen partner v zvezi Nato in čuti zavezo, da pomaga tudi drugim državam, da dosežejo podobno, kot je uspelo njej. Z Bushem je govoril tudi o položaju v zvezi s Severno Korejo, na Bližnjem vzhodu in v Iraku. "Gre za informacije iz prve roke, ki jih zelo cenimo in nam bodo pomagale pri pripravah na predsedovanje EU," je dejal Janša, ki je Busha povabil v Slovenijo na vrh EU-ZDA v prvi polovici leta 2008. "Dejal je, da ima tako dobre vtise o Sloveniji, da se bo z veseljem udeležil srečanja." Janša odnose med Slovenijo in ZDA ocenil kot zelo dobre Odnose med ZDA in Slovenijo je Janša ocenil kot zelo dobre. Slovenija je hvaležna za ključno podporo ZDA na poti v NATO, kjer se sedaj počuti odgovorna za svoj prispevek k širitvi območja stabilnosti in miru. "Nismo zainteresirani le za lastno dvorišče, ampak se zavedamo, da v globalnem svetu globalna situacija vpliva na položaj doma". Gospodarsko sodelovanje po Janševih besedah ni slabo, ampak si želijo izkoristiti več priložnosti. Zato ima v torek tudi srečanja na Ameriški trgovinski zbornici in Slovenija si predvsem želi večjih neposrednih tujih vlaganj ameriških partnerjev. Ta so bila lani vredna 130 milijonov dolarjev. Janša in Bush tudi o lahkotnejših temah Janša in Bush sta se dotaknila tudi bolj lahkotnih tem. Govorila sta o igranju golfa, čemur se ni bilo mogoče izogniti že zaradi darila Bushu za nedavni 60. rojstni dan v obliki oblačil za golf slovenskega podjetja. Uradno darilo za Busha je bil sicer kip lipicanca, za katerega mu je Janša razložil, da gre za kip konja, ki izvira iz Slovenije. Slovenija predstavljena kot zaveznica ZDA v vojni proti terorizmu Janša je po srečanju z Bushem odšel polagat venec na grob neznanemu junaku na pokopališče Arlington ter na pogovor za ameriško televizijo Fox. V neposrednem prenosu je odgovarjal predvsem na vprašanja o Severni Koreji, saj ta ameriške medije trenutno najbolj zanima. Janša je menil, da je najpomembneje, da mednarodna skupnost pri soočanju z grožnjami, kot sta Severna Koreja in Iran, zavzame skupno stališče. Voditelj televizije Fox je Slovenijo predstavil kot zaveznico ZDA v vojni proti terorizmu, ki bo leta 2008 prevzela predsedovanje EU. Janša: Severna Koreja in Iran na isti ravni Na vprašanje o Severni Koreji je Janša odgovoril, da sta se z Bushem strinjala, da je treba pri reševanju tega vprašanja pripeljati Kitajsko bolj v ospredje. "Kitajska ima odnose s Severno Korejo in se lahko z njo pogovarja. Mora prevzeti odgovornost za položaj v svoji soseščini," je dejal premier. Janša se sicer ne strinja, da bi Severna Koreja predstavljala bolj neposredno in nevarno grožnjo svetu kot Iran. "Sta približno na isti ravni in mislim, da moramo v mednarodni skupnosti razviti skupno stališče za ukvarjanje z obema grožnjama. Če nam to uspe, potem drugi ukrepi niso potrebni," je dejal Janša. Rusija ni izgubljen primer Na vprašanje, ali je zaskrbljen zaradi odmikanja Rusije od demokracije, je Janša odvrnil, da ga to skrbi, še posebej v primerih, kot je podpora režimov, kakršen je Lukašenkov v Belorusiji, kar je slab znak za vso regijo. Izrazil pa je upanje, da Rusija ni izgubljeni primer in da se lahko z večjo pozornostjo mednarodne skupnosti za položaj v tej državi in ob pomoči tamkajšnje civilne družbe situacija še spremeni na boljše. V torek z Dickom Cheneyem in Condoleezzo Rice Pred odhodom v Slovenijo Janšo med drugim v torek čaka še srečanje s podpredsednikom ZDA Dickom Cheneyjem in državno sekretarko Condoleezzo Rice. (STA/Foto BOBO/Reuters)

Bela hiša: ZDA cenijo vlogo Slovenije v mednarodnih odnosih Klikni za ogled video prispevka Washington - Ameriška administracija zelo ceni aktivno vlogo Slovenije v mednarodnih odnosih, kar je eden od razlogov za srečanje predsednika Georgea Busha s premierom Janezom Janšo v Beli hiši, je povedal visoki predstavnik ameriške administracije. "Profil Slovenije kot dejavnika na mednarodnem prizorišču je pod Janšo precej porasel. Zanimiva je tudi agenda reform, ki jo v Sloveniji izvaja Janša. Slovenija je balkanska zgodba o uspehu in to v času, ko na tem območju želimo več takih zgodb," je dejal. Kot je še povedal, ponedeljkovo srečanje Busha in Janše ne bo srečanje velikih najav ali sporazumov, ampak bo šlo za izmenjavo mnenj o skupnih izzivih, s katerimi se soočata obe državi v soseščini Slovenije in po svetu. Ameriška administracija ceni premiera Janšo, Bush pa se "rad srečuje z voditelji, ki sprejemajo težke in prave odločitve za svoje države". Slovensko predsedovanje EU ni ostalo neopaženo Janša je po mnenju administracije storil občudovanja vredne stvari v slovenski zunanji politiki. Slovenija z ZDA sodeluje na Balkanu in drugje, kot na primer v Afganistanu, pridružila se je misiji zveze NATO v Iraku. Slovenija se je odločila prevzeti vse večjo vlogo v mednarodnih odnosih. Za Washington je zelo opazna slovenska kandidatura za predsedovanje Svetu guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju v obdobju, ki je za to agencijo zaradi iranskega jedrskega vprašanja zelo kritično. Prav tako je opazna odločitev za predsedovanje EU, ki ji bo Slovenija predsedovala kot prva med novimi članicami unije. Janša in Bush tudi o energetskih vprašanjih Na dnevnem redu pogovorov obeh voditeljev bodo tudi energetska vprašanja. Američani so z zanimanjem spremljali obisk Janše v Moskvi, kjer so bili osrednja tema pogovorov energenti, Bush pa bi zagotovo rad kaj več o tem izvedel tudi neposredno od premiera. Visoki predstavnik administracije ni želel iti v podrobnosti ugibanj glede naftovodov in plinovodov preko Slovenije in je to zastavil širše, v smislu reševanja energetskih potreb v vsej Evropi in tudi ZDA. "Gre za stroškovno in varnostno vprašanje" Šlo naj bi za diverzifikacijo zalog in virov, s čimer se ohranja energetska varnost, kar za države predstavlja izziv. Slovenija ima jedrsko energijo in hidroelektrarne, obenem pa tudi zanesljive dobave ruskega naravnega plina. "Vprašanje naftovodnih in plinovodnih ter rafinerijskih zmogljivosti je vprašanje stroškovne učinkovitosti, obenem pa lahko tudi širše vprašanje varnostne strategije. O tem se pogovarjamo tudi z drugimi evropskimi voditelji," je povedal visoki predstavnik administracije. "Pogoj za samostojnost Kosova so dobro urejene pravice manjšin" V času obiska Janše bo v Washingtonu tudi srbski premier Vojislav Koštunica, kar nakazuje, da ZDA ostajajo zelo aktivne pri urejanju zadev v JV Evropi. Bush je med nedavnim obiskom na Dunaju in v Budimpešti govoril o reševanju vprašanja Kosova. V ZDA sicer vlada splošno mnenje, da bo Kosovo postalo samostojno, čeprav tega zaradi občutljivih pogajanj o statusu sedaj nihče uradno ne pove na glas. Za samostojnost pa bodo morali kosovski Albanci dobro poskrbeti za pravice vseh manjšin. Visoki predstavnik administracije je dejal, da gre za vprašanje, kako zadeve premakniti naprej, ne da bi s tem ogrozili demokratične procese v Srbiji. Slovenija se je odločila, da bo sprejela odgovornost Slovenija v ameriških strateških interesih zavzema opazno mesto, tudi če zaradi majhnega števila pripadnikov oboroženih sil ne more sodelovati v velikih vojnih operacijah. "Ker je majhna država, bi se Slovenija lahko resnici na ljubo enostavno odločila, da se izogne težkim diplomatskim kontroverzam,"je povedal visoki predstavnik ameriške administracije. "Lahko bi se odločila, da ne prevzame predsedovanja OVSE ali EU. Z Janšo se je odločila, da bo aktivna v zavezništvih, da bo sprejela odgovornost in da bo pomagala drugim državam iz JV Evrope, da uresničijo svoje evroatlantske težnje," je še dodal. ZDA cenijo napotitev vojaških inštruktorjev v Irak ZDA zelo cenijo, da je Slovenija še naprej aktivna v JV Evropi, in odločitev, da se pridruži misiji zveze NATO v Iraku. "Vemo, da te odločitve ni bilo lahko sprejeti." Na vprašanje, ali so v Washingtonu zadovoljni s stopnjo sodelovanja Slovenije v Iraku oziroma bi si želeli večje udeležbe, je visoki predstavnik administracije odgovoril, da cenijo vse, kar je Slovenija storila tudi poleg napotitve vojaških inštruktorjev v Irak, seveda pa bi pozdravili tudi vse morebitne dodatne korake v podporo novi iraški vladi. Za ZDA je pomemben tudi glas Slovenije v mednarodnih ustanovah, kot so zveza NATO, EU in ZN, pa tudi sodelovanje pri iskanju načinov za nadaljnjo diplomatsko, finančno in vojaško podporo iraški misiji. Za ZDA je Slovenija del široke skupnosti demokracij, ki si prizadevajo za širitev svobode in demokracije na Bližnjem vzhodu in drugje. (STA/Foto BOBO/Reuters)

Janša: Cenimo prispevek Clevelanda pri osamosvajanju Slovenije Klikni za ogled video prispevka Cleveland - Predsednik vlade Janez Janša, ki se mudi na večdnevnem obisku v ZDA, je danes na novinarski konferenci v mestni hiši v Clevelandu poudaril, da ceni prispevek in pomoč ameriške zvezne države Ohio in mesta Cleveland pri osamosvajanju Slovenije. Tamkajšnji Slovenci so po njegovih besedah dali ključni prispevek k priznanju samostojnosti države s strani ZDA. Janša se je sicer danes zjutraj sestal z zveznim senatorjem slovenskega rodu Georgeom Voinovichem ter županom Clevelanda Frankom Jacksonom. Voinovich je Janšo označil za "pravega borca za svobodo" in spomnil, da je njegova aretacija leta 1988 "sprožila iskro" ter demokracijo in svobodo v Slovenijo. Srečanje s senatorjem slovenskega porekla Voinovich je dodal, da je Janša leta 2004 oblikoval koalicijo in dokazal, kako zna držati koalicijo skupaj, Slovenija pa postaja vse bolj uspešna. Senator je tudi poudaril, da je bil zanj zelo velik dan, ko je bila Slovenija sprejeta v zvezo NATO, za kar si je tudi sam prizadeval. Za pomembno pa je označil tudi dejstvo, da bo Slovenija leta 2008 kot prva med novimi članicami EU prevzela predsedovanje uniji. O pogovorih pri Bushu Stabilnost na območju JV Evrope ter perspektiva članstva držav z območja v zvezi NATO in EU bodo glavne teme ponedeljkovih pogovorov pri ameriškem predsedniku Georgeu Bushu, je dejal Janša. Omenjena perspektiva bo tudi ena izmed prednostnih nalog Slovenije med predsedovanjem EU, je poudaril. Janša je sodelovanje med Slovenijo in ZDA ocenil za dobro, čeprav ni povsem zadovoljen z gospodarskim sodelovanjem. Po njegovih besedah obstaja še veliko odprtih možnosti, Slovenija pa si želi predvsem večjih investicij ameriških podjetij. Z Bushem tudi o energetiki Predsednik vlade je tudi potrdil, da bo na srečanju z Bushem beseda zagotovo tekla tudi o energetiki. Slovenija je namreč odvisna od uvoza nafte in plina, diverzifikacija energetskih virov je tako v interesu Slovenije kot ZDA in Slovenija je zainteresirana, da pride čim ceneje do različnih virov energije. Ob tem je Janša pojasnil, da v pogovorih ne bo šlo za nikakršna pogajanja ali sklepanje dogovorov in poudaril, da bo sicer Slovenija kadarkoli se bo s komerkoli kaj dogovorila glede izgradnje naftovoda ali plinovoda preko države vztrajala pri izpolnjevanju visokih standardov glede varovanja okolja. Srečanje s predstavniki slovenskih ustanov Po novinarski konferenci v clevelandski mestni hiši, nad katero zaradi iztekajočih se slovenskih dnevov ob 15. obletnici samostojnosti še vedno plapola slovenska zastava, se je Janša v slovenskem Narodnem domu srečal s predstavniki slovenskih ustanov. Obisk Slovenske Pristave pri Clevelandu Sledil bo obisk Slovenske Pristave pri Clevelandu, nato pa še pot v Pensilvanijo, kjer se bo Janša z delegacijo udeležil tradicionalnega praznovanja Slovenefest v rekreacijskem centru Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) v Enon Valleyju. Janša bo tam izročil priznanje muzeju kulturne dediščine ter se srečal z vodilnimi predstavniki SNPJ in drugih organizacij. (STA/Foto BOBO)

11.07.2006 Program predsednika Vlade RS Janeza Janše na uradnem obisku v ZDA Torek, 11. julij 2006 8.30 zajtrk na ameriški gospodarski zbornici (Chamber of Commerce) Fototermin 10.15 sestanek s senatorjem Tomom Harkinom (Main Capitol Building S242) Fototermin 11.00 srečanje s predsednikom Predstavniškega doma Kongresa gospodom Dennisom Hastertom (R-IL), Nancy Pelosi (D-CA, James L. Oberstar(D-MN) in ostalimi kongresniki (Main Capitol Building, H-230) Fototermin 11.55 srečanje s podpredsednikom Dickom Cheneyem (Vice President Senate Office, Main Capitol Building S214) Fototermin 12.45 (predvidoma) IZJAVA ZA MEDIJE za slovenske in tuje medije v hotelu Fototermin 13.00 pogovor za Washington Post 14.30 pogovor predsednika Vlade RS Janeza Janše z državno sekretarko dr. Condoleezzo Rice Fototermin 15.00 kratka izjava predsednika Vlade RS Janeza Janše za slovenske medije Fototermin

Reminiscences of a Visit PM Janša's diplomatic step and its outside and inside effects US Vice President Dick Cheney and PM Janz Janša. The talks focused on the energy policy. The Slovenian premier informed Cheney of the Bled Strategic Forum organised by Slovenia this year with emphasis on the "Caspian Outlook". by Borut Potocar After a successful meeting with President Bush, PM Janez Janša, accompanied by Slovenian Foreign Minister Dimitriy Rupel, also held talks with US Vice President Dick Cheney and Secretary of State Condolezza Rice, as well as several Congressmen. He visited the US Chamber of Commerce and other institutions. Visit in Washington was considered a great success organised by the Slovenian Diplomacy until now. A diplomatic pass, which was not imaginable under the ancient regime of Liberals and Social Democrats, which were post-Communist parties still connected to the one-time Yugoslav (Serbian) structures. Among other things, these structures had and still have full control over the news media in Slovenia. Just how furious the Serbian part was over Janša's visit to the US was clearly seen from the way of their "reporting". The Journal of TV Ljubljana, for example, reported this highest State visit on fourth place. Its intentions clearly show that it wanted to humiliate PM Janez Janša in the eyes the Slovenian public. It is true, that the central daily Delo (Ljubljana) reported very carefully about Janša's visit, first in Cleveland and then in Washington. Anyway, in the article concerning Janša's meeting with Bush, the journalist mentioned in the same breath Vojislav Koštunica, the Serbian PM, who visited Washington on the same day. What a coincidence? Mr. Koštunica definitely did not meet with President Bush. It is evident that the Serbian PM's visit to Washington was planned for the same day, July 10, as the scheduled meeting between PM Janša and President Bush. Evidently, his visit was not official but rather private. Anyway, he succeeded to meet with Condolezza Rice. As it seems, this happened with help of the freemason circles, Serbia's allies. The intention was clear, that together with Janša's also Koštunica should be mentioned. In this way, Janša's visit would have been given a »Yugoslav« connotation. The Slovenian character should fade, and once again the Balkans, as a political subject, should be in the spotlight and presented to the international public. In this connection we recognize, that such a »diplomatic« stroke, carried out by the Serbian part, was not fully harmless. Evidently, before Janša's visit, the American diplomacy and the White House staff did not examine properly Slovenia's independence, its culture and traditions. One cannot help but get the impression, that the White House found it sufficient to deal with the Balkans and Serbian influence rather than with independent Slovenia. US Secretary of State Condolezza Rice and PM Janez Janša. Condolezza Rice was not well prepared about Slovenia. She mostly spoke "about the Balkans". Independent Slovenia is not part of the Balkans. It was painful to see, how President Bush, and in particular the Secretary of State Condolezza Rice, during talks with PM Janez Janša used terms like: Western Balkans, Kosovo, Iraq, Afghanistan,... We have to repeat over and over, that Slovenia is an independent country, which can freely make political and economic decisions without Balkans. Obviously, Washington has no idea of the true situation in Slovenia. Anyway, as they perceived its strategic position in Europe, President Bush and Vice President Cheney exchanged opinions and ideas on the provision of Russian energy sources for Western Europe (America's ally) and Slovenia's leading role in this connection. One can imagine that they would not have dedicated their attention to this question, if PM Janez Janša had not visited Moscow. At this point Serbia was affected, and therefore, the Serbian PM Koštunica had to make a trip to Washigton. Thus, concerning the ex-Yugoslav republics and now independent States, Serbia previously had the monopoly of the relations with Russia. Consequently it had important trade advantages with this enormous country. It also meant a political weight for Serbia in international affairs. This Serbian monopoly chain was broken by PM Janša's visit, first to Moscow and then to Washington. A fact, which alarmed Belgrade and its structures. Moreover, as it seems the patronage of the Serbian lobby in Slovenia, established during the former government of Liberals and Social Democrats, their Serbian allies, is coming to an end. Nevertheless, once again the benevolent but ingenuous American Administration and its apparatus were not able to recognize the very situation. The (Western) Balkan idea, which in a considerable measure characterised Janša's visit, must be considered a ridiculous make-up. But it is not only about Slovenia, which the good-natured USA is afflicting with heavy delusions. (see map in protest letter by Borut Prah) Microsoft Photo Editor 3.0 Photo Slovenian PM Janez Janša in the White House Microsoft Photo Editor 3.0 Photo It is not about »large« and »small« nations but about political realism Will the USA be able to grasp more quickly the very role of Slovenia? July 10, 2006, PM Janez Janša and US President George Busch It was a historical day not only for American - Slovenian relations but also for relations between East and West, in which Slovenia plays a particular role. A Carantha Editorial's point of view The George Bush - Janez Janša meeting was introduced with some courteous phrases previously communicated by a high representative of the White House, like: »Under Janša the profile of Slovenia, as a factor on the international scene, increased considerably»...«The American Administration appreciates PM Janez Janša», and President Bush »likes to meet leaders, who accept difficult and right decisions in their State... » Slovenia collaborates with the USA on many international affairs, and so on. The political weight of the meeting was the American interest in Slovenian - Russian relations. »Americans followed with interest Janša's visit to Moscow, where the core issue of the talks was energy, and President Bush wanted a more detailed briefing directly from PM Janez Janša... «It should be about a diversification of the provisions and sources, by which energy security would be assured... Slovenia has nuclear energy and hydroelectric works and at the same time, also a reliable supply of Russian natural gas... It is about the question of energy safety... Indeed, the insertion of Slovenia in the relations between two world powers, USA and Russia, must be considered a true success of Slovenian diplomacy on the international field. Actually, the topics of the talks between President Bush and PM Janša, besides energy issues, were already prepared a month ago. When Janša's visit was announced, the Press Office of the White House issued a communication, in which was said among other things: … Slovenia, in the framework of NATO and EU, under Janez Janša's leadership essentially increased its endeavours in support of democracy and its insurance of freedom in southern and middle Europe, Afghanistan and Iraq. " Slovenia is a key advocate of the integration of Western Balkan countries into the Euro-Atlantic community, and in 2008 will be the first of the new European Union member states to assume the EU Presidency. President Bush looks forward to discussing these and other issues on the transatlantic agenda. Such a standpoint is encouraging, and shows a certain progress in the views of the White House towards Slovenia's strategic position and political role in international affairs. Anyway, this is still far from realty, which the White House apparatus was not able to perceive. Let us see the advancements of the American - Slovenian relations! A retrospective It is true, Slovenians still remember when US President George Bush Sr. (1989 - 1993), at the time of Slovenia's declaration of independence in 1991, gave Belgrade a carte blanche to crush the Slovenian resistance with military actions. This was due to complete ignorance of the White House apparatus regarding Slovenia. A very serious mistake, which President Bill Clinton repaired in 1999 with his brilliant debut during his stay in Slovenia. President Bill Clinton took the Slovenian public by surprise, when he publicly mentioned the installation of the Carantanian dukes, which served as an example to Thomas Jefferson in his draft of the American Declaration of Independence. Microsoft Photo Editor 3.0 Photo Microsoft Photo Editor 3.0 Photo

The democracy of ancient Carantania (Slovenia) was taken as example, on base of which Thomas Jefferson drafted the famous American Declaration of Independence (1776). Above: the arms of the USA and Carantania.

Under the presidency of George Busch Jr (since 2001), however, this friendly and benevolent US attitude toward Slovenia went into oblivion and brought no fruits. The American - Slovenian relations were based on bare formality only. It is evident, that the White House apparatus was not able to get a deeper insight into the Slovenian question. The routine mentioning »West Balkans« proves, that neither today nor in the past did the apparatus comprehend the culture, history and strategic position of Slovenia. Consequently, they have no idea of the activities of the ex-Yugoslav structure in Slovenia, in particular the Serbian secret service, which controls the politics, economy, news media and through them the public mind of Slovenians, so that one gets the impression that present-day Slovenia is like a province of Belgrade. A vision becomes reality In spite of this, we think, the vision of an independent Slovenia is becoming realty. This vision appeared after the WW1, and was promoted by Dr. Lambert Ehrlich, a Catholic Priest and Professor at the Lublana University. He originated from Carinthia and was an excellent philosopher and educator of Slovenian students. He especially enjoyed talking to them about his views on Sv. Višarje, a Mary's pilgrimage amidst the Slovenian (Slav), German and Italian (Romanic) speaking world. In his vision, he imagined this pilgrimage as a friendly meeting place of nations living in Middle Europe. In this union Prof. Ehrlich envisioned the idea of an independent Slovenian State. But he also expected Slovenia to play a role in Europe, which would be of great importance. He said among other things: … Slovenia must be a turning-point, which associates and connects the South with the North and the East with the West... Alone, it shall be neither the one nor the other, nor the third. It must remain a milestone like the pilgrimage of Sv.Višarje, which unites people across the boarders. This is God's will! This task Slovenia can fulfil only in freedom, not under a master, who will sit either in South or in North or East or West. God's will is, that we all are working for this freedom, and no one shall shun God's will... (from his speech of 1933). Because of his idea of an independent Slovenia and his determined anti-Communist position, Dr. Ehrlich was killed by the bullet of a Communist assailant († 1942). Our impression is, that the recent visits of the Slovenian PM Janez Janša to Moscow and thereafter to Washington confirm that the vision of Prof. Lambert Ehrlich, who was the advocate and fighter for an independent Slovenia, was correct. We pay homage to his memory! Anyway, today's Slovenia is independent but not free yet. Its democracy and freedom are still hindered by the activity of the secret service, in particular by the Serbian one. In this connection, we already called attention to the intimidation of the Slovenian youth, which is interested in Carantanian history and the symbol of the Carantanian Panther, which they patriotically display on their T-shirts... Anyway, Slovenia is playing its important role in European affairs as well as in international relations between East and West. On its way to perform its role, it is true, Slovenia is still hindered by several underground forces all around. But they will not succeed to block Slovenia's advancement! PM Janez Janša and the Slovenian delegation in Cleveland, Ohio PM Janez Janša in Cleveland, Ohio. In the background the church of St. Vitus On July 8, PM Janez Janša and Foreign Minister Dimitrij Rupel began their visit in Cleveland, Ohio. This is the delegation's first official visit to the USA. PM Janez Janša met with Frank Jackson, the mayor of Cleveland. At a press conference in the town hall he stressed the importance of Cleveland's and Ohio's American recognition of Slovenia in 1991. Further on, PM Janez Janša also met with George Voinovich, US Senator of Slovenian origin, who said among other things, that it was a great day, when Slovenia became a member of NATO. It is also very important that Slovenia, as the first among the new members, will be presiding over the European Union in 2008. In Cleveland, PM Janez Janša visited the Slovenian parish of St. Mary's Assumption, where he was received with great enthusiasm by parish priest John Kumshe. Thereafter, parish priest Jože Božnar welcomed him in St. Vitus, the largest Slovenian parish in USA. There, PM Janez Janša conferred official Slovenian recognition to Prof. Dr. Edi Gobec, who for many decades has worked on scientific researches concerning the Slovenian national and cultural community in USA, and for his contribution to the independence and recognition of Slovenia. The Carantha editorial staff is congratulating him! PM Janez Janša delivers a speech at Narodni dom (Slovenian National House) on St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Already before Janša's arrival, the Slovenian ambassador to the USA, Samuel Žbogar, inaugurated a memorial plate in the city park of Cleveland in remembrance of Slovenians, President Jefferson and the American Declaration of Independence. The original plate was installed in 1976, but later destroyed by vandals (i.e., Yugoslav secret service). The Slovenian delegation also visited Slovenska pristava near Cleveland. From there they continued to Pennsylvania, where PM Janez Janša and his delegation were honoured guests of the traditional Slovenefest held at the SNPJ Recreation Center in Ennon Valley. There, he was welcomed by the representatives of the Slovenian American association and conferred recognition to the museum of Slovenian cultural heritage. Offensive comments about Slovenia Bitmap Image Washington, July 7, 2006 World Embassy Row By James Morrison Slovenian visit The prime minister of Slovenia meets with President Bush on Monday to discuss the progress the Balkan nation has made since declaring independence from Yugoslavia 15 years ago. Janez Jansa is coming at an "important and symbolic time for Slovenia, its neighborhood of the Western Balkans and Europe in general," Miriam Mozgan, the deputy chief of mission at the Slovenian Embassy, said yesterday. "Celebrations of the 15th anniversary of independence and of a remarkable transition to effective democracy and prosperous economy have just concluded," she said. Miss Mozgan called Slovenia a "model for the countries" in the region. "In the past few years, Slovenia has confirmed that it considers its membership in NATO and the European Union as a responsibility to contribute to the extension of the frontiers of democracy, stability and prosperity," she added. Mr. Jansa, at 47, is one of the new generation of Balkan leaders, who fought the Yugoslav authoritarian regime as a student activist in the late 1980s. His arrest in 1988 helped spark widespread pro-democracy demonstrations. Slovenia gained its independence after a 10-day war with the Yugoslav army in 1991. This will be his first visit to Washington since becoming prime minister in November 2004. As defense minister, he first met Mr. Bush in 2001 when the president visited Slovenia for a summit meeting with Russian President Vladimir Putin. Mr. Jansa led his country in its first year as member of both NATO and the European Union. Slovenia joined the Western alliance in March 2004 and the European Union in May of that year. Slovenia is recognized as the most successful of the six republics that made up the Yugoslav federation. The 2006 Index of Economic Freedom, published by the Heritage Foundation and the Wall Street Journal, ranks Slovenia 38 among 161 nations surveyed in the guide. "Slovenia is the most advanced of the countries that joined the European Union in 2004," the index said. The White House, in announcing the visit last month, said, "Under Prime Minister Jansa's leadership, Slovenia has significantly increased its efforts bilaterally and within NATO and the European Union to support democracy and secure freedom in south-central Europe, Afghanistan and Iraq." Slovenia sent four military trainers to Iraq and 22 troops to Afghanistan. It also sent 34 troops to Kosovo and 200 to Bosnia as part of international peacekeeping efforts. On his Washington visit, Mr. Jansa is also due to meet with Vice President Dick Cheney; Secretary of State Condoleezza Rice; House Speaker J. Dennis Hastert, Illinois Republican; Sen. Richard G. Lugar, Indiana Republican and chairman of the Senate Foreign Relations Committee; and Sen. Tom Harkin, Iowa Democrat, who has Slovenian heritage. Carantha's Remarks: We received the above article from one of our readers, and we sincerely thank him for his contribution. Below, we also published his accompanying letter and protest letter, addressed to Mr. James Morisson, the Washington Times editorial, the Slovenian Ambassador to the US - Samuel Žbogar, and to the Embassy of Slovenia. We wholly agree with the reader's standpoint and we are looking forward to our fellow Slovenians, as well as to other friends of Slovenia, to send protest letters to the addresses below. - Contrary to our reader's belief, the article in question does not reveal ignorance about Slovenia. It is about a purposive misinformation in Balkan style carried out by Serbian secret service (like in the case of "TV Austria"). The perpetrators speculated in particular on the public in Slovenia, who would get the impression, that the famous Washington Post portrayed Slovenia as a Balkan country, and PM Janez Janša as a "Balkan" leader. Thus, because the everyday Slovenian man should not distinguish between the Washington Post and the Washington Times. It is not by accident, that the daily Delo in Lublana (entirely in Serbian hands) also called attention to this kind of reporting about PM Janez Janša in the "Washington "Times". What a coincidence! Letter from our reader: We have another battle against media ignorance. In the American newspaper "The Washington Times" an article about the visit of Slovenian PM Janez Jansa to the US incorrectly referred to Slovenia as a "Balkan nation" and to the Slovenian Prime Minister Janez Jansa as a "Balkan leader". Once again this is an absolute disgrace and offensive to all Slovenians around the world because historically, politically and culturally Slovenia is a Central European country and NOT Balkan. Its obvious that the person who wrote this has no knowledge of Slovenian culture and history. If you agree, I urge you to do the same and get as many other Slovenians as possible to protest against Slovenia being labelled a "Balkan nation". Even the American CIA World Fact book says Slovenia is a Central European country with historical ties to Western Europe. See for yourself here; http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/si.html Lep pozdrav, Peter V. His protest letter James Morrison - reporter jmorrison@washingtontimes.com Slovenian Ambassador to the US Samuel Žbogar samuel.zbogar@mzz-dkp.gov.si Embassy of Slovenia vwa@mzz-dkp.gov.si Subject: Offensive and incorrect comments about Slovenia Dear Mr. Morrison, I would like to bring to your attention an error in your article titled "Slovenian visit". In it you incorrectly refer to Slovenia as a "Balkan nation" and to the Slovenian Prime Minister Janez Jansa as a "Balkan leader". As a person of Slovenian heritage, I find that description completely offensive and inaccurate as would all Slovenians. Politically, historically and culturally Slovenia is a Central European country NOT a Balkan country. Anyone who has visited Slovenia will confirm that fact. The fact also is that Slovenia is a member of the European Union - No Balkan country is a member of the European Union. Even the CIA World Fact Book states that Slovenia is a Central European country with historical ties to Western Europe - see it for yourself; http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/si.html To prevent further insult being inflicted, I demand that in future Slovenia be correctly referred to as a "Central European nation" and that an apology be provided to the Slovenian community for the offense caused. Yours Sincerely, Protest Letters: July 10, 2006 Dear Mr Morrison, I would like to bring to your attention a geographical mistake in your article titled "Slovenian visit". http://www.washingtontimes.com/world/20060706-103238-5919r.htm Please allow me to explain the concept of "Balkan nation". In the year 395 A.D., after the death of the Roman Emperor Theodosius the Great, the Roman Empire was divided between his two sons. Arcadius got the Eastern and Honorious the Western Empire. The border between the two Empires went right through the center of the Balkans -- what is today Bosnia -- roughly along the red line on the map below. For the next one thousand years the region has been the point where occidental and oriental cultures produced a mosaic of religions and nationalities. Until the arrival of Islam. Islam's left flank soon conquered Iberian peninsula while the right flank went after the Balkans. In 1389 the resistance of Christian forces was overcome at the battle of Kosovo and for the next six centuries the Ottoman Empire ruled the Balkans. The Central Europe created a line of defense that ran about one hundred miles on either side of the red line. The duration of this battle zone spans more than twenty generations. To this day is this separation considered where the Central Europe ends and the Balkans begin. Slovenia was considerably distant from this war zone on the Balkans. Slovenia, (white patch on the map above), then a territory of the Austrian Empire, shared a peaceful border with the Venetian Republic, the land settled by Venedi in pre-Roman days. After the end of Roman Empire the newly arrived Slav settlers combined with the Venedi population, who gave the root ven to both modern Venetians as well as Slovenians. (ref.: VENETI, ISBN 0-9681236-0-0, 1996, et. al.) Borut Prah Oakland Hills, CA *** Washington Times article on the visit of Prime Minister Janez Jansa to the United States July 10, 2006 Dear Mr. Morrison, I share the same position of the Carantha website (www.carantha.net) with regard to your reporting of the visit of Prime Minister Janez Jansa to the United States. In your article titled "Slovenian visit," you incorrectly refer to Slovenia as a "Balkan nation" and to the Slovenian Prime Minister Janez Jansa as a "Balkan leader". As a person of Slovenian heritage, I find that description completely offensive and inaccurate as would all Slovenians. Politically, historically and culturally, Slovenia is a Central European country not a Balkan country. Geographically, Slovenia is Alpine. Anyone who has visited Slovenia will confirm that fact. Even the CIA World Fact Book states that Slovenia is a Central European country with historical ties to Western Europe - see for yourself; http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/si.html I request that in the future, Slovenia be properly referred to as a "Central European nation" and that a correction to your inaccurate reporting be printed in the Washington Times without delay. Thank you. Yours, Victor Vrsnik Vancouver, Canada

Historical and authentic insignias of Carantania/Slovenia

Vojvodski stol
Duke's Throne
The Installation of the Dukes of Carantania
Knežji Kamen
The Prince's Stone
The Installation of the Dukes of Carantania

Crni Panter
Carantanian Panther

Zlatorog
Goldenhorn
Lipa
The Linden Tree
Vojvodski klobuk - Ducal Hat
The Carantanian Hat
Slovenski klobuk
(Venetski klobuk)
Nagelj
The Carnation
(Slovenian badge)
The Cross of Carantania
Kralj Matjaz
King Matthias
At midnight on Christmas Eve a Linden will grow...
Sv. Domicijan Karantanski
St. Domitian of Carantania
Vojvoda Domician
Patron of Carantania

Triglav
Mountain of the Universe

Krog s piko
The Point in the Circle

Karantanski šlem
The Helmet of Carantania

Marija na prestolu
Our Lady of Carantania

6 junij–julij 2006 mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo p e t n a j s t l e t Svet se spreminja in mi se spreminjamo z njim. Če se ne bi, bi propadli. Slovenska država je mlada in vitalna. Dinamična in pripravljena na spremembe želi tudi ostati. Ne vidim smisla v tem, da bi nanjo gledali kot na spomenik preteklosti. In to kljub temu, da je naša država nastala iz epicentra kulture. Osamosvojitveno gibanje je prišlo iz kulture, ne samo z znamenito 57. številko Nove revije in v novorevijaškem krogu. Kultura v prejšnjem režimu je bila prva, ki je mehčala totalitarnost in pripeljala do potrebnih družbenih sprememb. Sedaj v novi državi so se stvari korenito spremenile, zaradi česar status kulture ne more biti več takšen, kot je bil prej, saj ima mnogo nadomestnih področij. Ni več potrebno, da pokriva čisto politiko, kar je kultura prej počela. Ni potrebno, da v celoti pokriva nacionalno afirmacijo, kar pokriva cela druga veja aktivnosti in področij. Izgleda, da je kultura v trenutku, ko se mora umakniti v svojo stroko in izginiti iz relevantnih družbenih gibanj in izgubiti težo, kot jo je imela. Nič ne bi bilo bolj narobe, kot temu pritrditi, kajti znašli smo se v širši večdržavni povezavi, v Evropski uniji, ki je kulturo prepustila državam članicam, hkrati pa je Svet Evrope izrekel nekaj tako bistvenih zadev v zvezi s kulturo, zaradi katerih je razprava o identiteti in kulturi obnovljena v povsem drugačnem, mnogo bolj razširjenem kontekstu. Kultura je v skladu s tem veliko bolj afirmativna za slovensko državo, kot smo si predstavljali, hkrati pa je tudi garant njene globalne eksistence. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo stopili v nek širši okvir, v katerem skupnost deli večino problemov, s katerimi se srečujemo tudi sami. Podobne razprave kot pri nas, potekajo tudi v EU in v številnih državah članicah. Podobne strukturne probleme, kot smo jih imeli tudi mi v omejenem nacionalnem obsegu, so se odražale v razpravi v zvezi s prihodnjim proračunom EU, podobne so bile razprave o Lizbonski strategiji, ipd. Med prioritetami v Sloveniji je na prvem mestu gospodarski razvoj, izhajajoč iz neizpodbitnega dejstva, da samo gospodarski razvoj lahko zagotavlja trajne in trdne osnove za blaginjo. Slovenija ni v situaciji, ko bi se morala za doseganje gospodarskega razvoja odrekati vsemu drugemu, dosegati te cilje na račun onesnaževanja okolja ali radikalnega zmanjševanja socialnih transferjev, vendar pa te prioritete ni mogoče uresničiti brez nekaterih potrebnih reformnih korakov, ki morajo temeljiti na solidnem zavezništvu z javnim mnenjem. Gospodarska uspešnost se je velikokrat v zgodovini izkazala kot pomemben del nacionalne identitete in to bomo morali sprejeti tudi danes. 15. obletnico osamosvojitve Slovenije praznujemo v znamenju zgodovinskega dosežka slovenske države – vstopa v evroobmočje. S tem smo uspešno nadgradili prizadevanja za okrepitev naše vloge v evroatlantskih povezavah. S 1. majem 2004 je bila na preizkušnjo postavljena naša spretnost, kako čimbolj učinkovito izkoristiti članstvo EU. Učinkovito smo se vključili v delovanje institucij ter oblikovanje politik Evropske unije. Ko se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da smo dosegli nekaj dolgoročno zelo pomembnih rezultatov, ki bodo vidno zaznamovali našo prihodnost. Ob 15. obletnici slovenske države lahko z vsemi argumenti ugotovimo, da je naš mednarodni položaj najbolj trden v celotni zgodovini slovenskega naroda. To je v veliki meri prav posledica vključitve v evroatlantske povezave. Seveda moramo biti realni in se zavedati, da so nacionalni egoizmi tudi v združeni Evropi še vedno močni. Moramo preprečiti, da bi slednji prevladali nad skupnimi cilji razvoja. Solidarnost v EU ni nekaj danega, temveč nekaj, za kar se je potrebno vedno sproti boriti in pogajati. Slovenci smo stopili v zgodovino Evrope v srednjeveškem času in smo po kratki samostojnosti bili del te zgodovine kot narod v širših večnarodnih državnih tvorbah. Vendar smo se vedno razumeli kot narodnostna avtonomija. Vedno smo se čutili etnično enotne in individualne, čeprav smo bili v socialno, politično in kulturno podrejenem položaju, glede na vodilne narode skupnih držav, v katerih smo živeli. Sami sebe smo večinoma razumeli kot tragičen subjekt evropskega političnega in državnopravnega zemljevida. Po velikih upih ob razpadu Avstro Ogrske monarhije smo Slovenci ostali razkosani na matičen del naroda v Jugoslaviji in na manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Menili smo, da je del živega narodnega telesa z mednarodnim diktatom ostal nasilno odtrgan od celote. Vendar pa smo se hkrati tudi vedno razumeli kot del duhovne, kulturne in umetniške zgodovinske izkušnje zahodnoevropskega civilizacijskega toka, se pravi del evropske celote, kamor so bile razmejene naše manjšine, tako da je prihajalo do zgodovinske dvojnosti med duhovno pripadnostjo in državno in narodnostno realnostjo, ki je oblikovala poseben kulturni značaj slovenske nacije do današnjih dni. Hkrati z zgodovinsko usodo je na naše možnosti vplivala tudi številčna in gospodarska majhnost, zato smo o samem sebi govorili, da smo »blokirano nacionalno gibanje«, ki iz naroda ne zmore konstituirati svoje države. V kulturnem smislu pa smo bili del idejnih in slogovnih tokov kontinenta v slovstvu, saj so naši avtorji od Trubarja dalje ustvarjali tudi v Evropi, v glasbi smo od Gallusa del evropske sodobnosti, v slikarstvu smo s cerkvenim slikarstvom že zdavnaj in z impresionisti in drugimi slikarji kasneje vstopili v prve vrste velikih tokov evropske likovne kulture, prav tako pa smo bili sodobniki s cerkveno in posvetno arhitekturo, spomnimo se Plečnika, pa tudi z uglednimi univerzitetnimi osebnostmi, ki so Slovenska država ni nekaj naključnega, danega samo po sebi. Slovenska država je rezultat dolgotrajnega, k cilju naravnanega razvoja. Prav v tem, v zgodovinsko pogojeni težnji slovenskega naroda po neodvisnosti, pa je tudi temelj slovenske nacionalne identitete. Janez Janša Po petnajstih letih že zdavnaj delovale v evropskih središčih (Miklošič) in delujejo še danes. V komaj preteklem in današnjem času smo glede na naše število v svetu uveljavljenih slovenskih pisateljev, glasbenikov, slikarjev, znanstvenikov, zdravnikov in humanistov, prav tako lahko povsem brez nacionalnih kompleksov. Zaradi vsega povedanega je za nas Slovence in našo državo posebej pomembno, da preambula k Ustavi za Evropo v svoji prvi vrstici zapisuje besedo kultura in se glasi: Ob zajemanju navdiha iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države, …, saj je zapisana tako, da je posebej skladna z našim tradicionalnim razumevanjem zgodovine, ki prihaja iz duhovne in kulturne dediščine, ne iz sile, in pomeni vrednote, ki so bile vedno naše zatočišče v nemilostni zgodovini. Zato se lahko z velikim zaupanjem vključujemo v veliki izziv nove Evrope, kakršna je Evropska unija, saj se nam zdi, da je to končno veliki večnacionalni državni organizem, ki nas bo ohranjal na mestu, na katerem se že od nekdaj vidimo sami. In ne nazadnje, da se bo zaradi povsem drugače razumljene skupnosti držav in njenih medsebojnih meja, združila tudi tista Slovenija, ki smo jo v preteklosti imenovali »Zedinjena Slovenija«, saj so slovenske manjšine, ki so bile prej državno razmejene od nas, postale mnogo bližje svoji matici in bo lahko enoten slovenski kulturni prostor zaživel tudi v resnični zgodovini in skupni državi. Slovenska država ni nekaj naključnega, danega samo po sebi. Slovenska država je rezultat dolgotrajnega, k cilju naravnanega razvoja. Prav v tem, v zgodovinsko pogojeni težnji slovenskega naroda po neodvisnosti, pa je tudi temelj slovenske nacionalne identitete. Globalizacija je pojav, ki se je v evropski zavesti začel pojavljati v začetku devetdesetih let. Pojem, ki je običajno v ekonomiji označeval prepletanje nacionalnih gospodarstev in finančnih trgov, se je razširil, tako da danes z globalizacijo označujemo tudi razvojne smernice izven gospodarstva, ki se razvijajo v univerzalni proces neslutenih razsežnosti. Gre za svetovne, globalne interakcije, ki vedno bolj povezujejo nacionalne države in družbe in hkrati povzročajo resne strukturne spremembe v nacionalnih državah. V nov položaj postavlja globalizacija tudi kulturo, zato so toliko bolj pomembni njeni duhovni in materialni temelji. Slovenska kultura se danes nepreklicno vključuje v evropski prostor in v temeljni razvoj človeštva. Že z neizogibnim razvojem informacijske tehnologije, je postalo jasno, da se bo lahko slovenska kultura razvijala samo v kontekstu drugih, zlasti sosednjih kultur, ob boku katerih bo morala postati še močnejša, da bo lahko ohranila svojo identiteto. Kultura je tu na hudi preizkušnji. Izogniti se bo morala čerem, zaradi katerih bi se lahko poistovetila z zunanjimi vplivi ali celo zatajila samosvojost, in tudi tistim, zaradi katerih bi se odpovedala dejavnemu večsmernemu razmerju do sosednjih kultur. Nacionalna kultura, ki bo želela v času globalizacije ohraniti svojo verodostojnost, bo morala krmariti med zunanjimi skušnjavami in varnim pristanom, v katerem bi se odpovedala soočenju z njimi. Nujna bo torej kritična razdalja do sebe in do drugih. Da bo nacionalna kultura temu kos, bo morala spodbujati večjo sposobnost vživljanja v druge kulture, gojiti obojestransko strpnost, saj bo samo tako lahko gradila in razvijala lastno identiteto. Strpnost je sploh prvi pogoj za svobodno kulturno mišljenje in ravnanje. Slovenija bo imela v času predsedovanja Evropski uniji izredno priložnost, da svetu pokaže svoje značilnosti, prednosti, lepote in da smo, čeprav majhna država, sposobni voditi velike sisteme. Kot predsedujoča država bomo imeli priložnost, da preko svojih prioritet konkretno vplivamo na evropske države, na 450 milijonov ljudi, kar je velika priložnost, velika naloga in čast. Že sedaj vemo, da bo med ključnimi temami slovenskega predsedovanja tudi medkulturni dialog, saj je Evropska komisija predlagala leto 2008 za »evropsko leto medkulturnega dialoga«. Evropa je s širitvami Evropske unije, s povečano mobilnostjo zaradi enotnega trga ter povečanega trga ljudi in blaga preko svojih meja, doživela pomembne spremembe. Zaradi tega je prišlo do različnih interakcij med narodi, različnimi kulturami, jeziki, etničnimi skupinami in religijami. Edina možna pot za zbliževanje evropskih narodov in kultur, ki jim pripadajo, je dialog med kulturami. Evropsko leto medkulturnega dialoga bo tako postalo edinstveno sredstvo za osveščanje državljanov, predvsem mladih ljudi, o pomenu odprtega evropskega državljanstva, ki spoštuje kulturno raznolikost in temelji na skupnih vrednotah. V sodobnem svetu je treba priznati številne razlike in protislovja, a hkrati ohraniti zvestobo do sebe in zavest o lastni vrednosti, saj bo samo tako mogoče soobstajanje in sodelovanje v današnjem globalizacijskem času.A 7 junij–julij 2006 mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo p e t n a j s t l e t Slovenija bo imela v času predsedovanja Evropski uniji izredno priložnost, da svetu pokaže svoje značilnosti, prednosti, lepote in da smo, čeprav majhna država, sposobni voditi velike sisteme.

JUNIJSKA URADNA SRAMOTNA DEKLARACIJA
22. junija 1989 je slovenska oblast (Kučan, Potrč, Smole, Stanovnik, itn) predstavila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, v kateri so se še vedno (sramotno) zavzemali za federativno urejeno jugoslovansko državo.

Dolga pot do samostojne države

02.07.2006

Slovenska država je uresničitev hrepenenja vrste generacij naših prednikov za ohranitev slovenskega jezika in kulture, prizadevanj za obrambo slovenskega etničnega ozemlja, naporov za ustvaritev takšne družbe, v kateri si bomo svobodno izbirali vero in postave, kot je zapisal že Prešeren. Naši predniki in sodobniki so sanjali, upali, pričakovali, delali, molili in se izrekali za samostojno državo. Toda nikoli prej niso dozorele ne notranje ne zunanje okoliščine za izvedbo resničnega projekta osamosvojitve.

Od ideje do uresničitve

Ideja o samostojni državi je bila v komunistični Jugoslaviji bogokletna, njeni nosilci pa obravnavani kot separatisti in sovražniki. Kljub temu so jo domovinsko, demokratično in državotvorno misleči ljudje različnih političnih prepričanj v nedemokratičnih razmerah uveljavljali naprej. Enkrat bolj pisatelji, drugič drugi intelektualci, doma, v zamejstvu in po svetu. Veliko prizadevanj in dogodkov je bilo podlaga za osamosvojitev. O tem je pesniško spregovoril že Prešeren, zgodil se je program Zedinjene Slovenije, bilo je taborsko gibanje, Majniška deklaracija leta 1917, punktacije SLS, bilo je stražarsko gibanje med vojno in po vojni v emigraciji in pojav skupine Ypsilon slovenskih akademikov leta 1968, če omenimo le nekatere vidnejše. Potem pa so se v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja dogodki zgostili: najprej s 57. številko Nove revije, z aretacijo Janše in množičnim gibanjem v podporo četverici, z nastopom litostrojskih delavcev, z ustanavljanjem demokratičnih strank, z odhodom slovenskih komunistov iz Beograda, z dopolnili k slovenski ustavi, s prvimi povojnimi demokratičnimi volitvami in z njimi z zmago demokracije in pluralizma, z Demosom kot pogonsko silo sprememb, s skrivnim nastajanjem slovenske vojske (manevrska struktura narodne zaščite) in končno, s plebiscitom za samostojno slovensko državo, ki sta mu sledila razglasitev samostojne države in spopad z jugovojsko, s katerim smo ubranili osamosvojitev.

Obramba osamosvojitve

Že v času slovenske vojne za osamosvojitev smo bili deležni od njenih prikritih ali odkritih nasprotnikov različnih žalitev. Prva se je z njimi opekla jugoslovanska armada, ki je kljub temu da je bila po številčnosti in količini orožja ena izmed večjih v Evropi, morala priznati svoj moralni, politični in vojaški poraz. Z njo se nam ni bilo treba spopadati v velikih in dolgotrajnih bitkah, pripravljati ofenziv in podobnih akcij. Naš obračun z njo ni temeljil na sovraštvu do njenih pripadnikov, ampak na naši skupni volji, na prepričanju, da ravnamo v skupno slovensko in obče dobro. Izkoristili smo naše prednosti, našo enotnost, naš smisel za red. Naš cilj niso bili potoki krvi, naš cilj ni bilo ustvarjanje legendarnih vojaških poveljnikov, kot je nedavno dejal predsednik vlade Janez Janša, naš cilj je bil samo obramba domovine in zavarovanje samostojne slovenske države. Nismo gojili kulta žrtvovanja in smrti, kot so to počeli med drugo svetovno vojno komunisti, vse smo delali ob spoštovanju svetosti življenja. Zato slovenska osamosvojitev ni bila le narodna, ampak tudi civilizacijska pridobitev, saj je bila tesno povezana z zlomom totalitarizma. Njena veličina ni le v državi kot takšni, njena veličina je tudi v tem, da ni (bila) uperjena proti nikomur.

Vloga Demosa

Ves čas po drugi svetovni vojni, do danes, smo se soočali z mitom »narodno-osvobodilne vojne«. Danes se mu je pridružil novi mit o enotnosti v času osamosvajanja. Spomin očitno hitro bledi. Ta spomin nas opozarja, da smo se morali za demokracijo in svobodne volitve trdo boriti, da so bila nasprotovanja in celo grožnje močne in da do ustanovitve Demosa ni bilo nobenega osamosvojitvenega projekta in nobene tovrstne samoumevnosti. Majniška deklaracija iz leta 1989 je bila zgodovinska in enkratna, toda pridružila bi se drugim deklaracijam, če se z njo navdihnjene nove demokratične stranke ne bi bile povezale v koalicijo Demos in za ključno točko svojega političnega programa zapisale postavitev samostojne in demokratične slovenske države. Komunisti oziroma stranke komunističnega izvora so v Temeljno listino zapisale življenje v Jugoslaviji. Demos je bil edina organizirana politična sila, ki si je osamosvojitev zapisal na čelo svojega programa in z njim tudi zmagal na prvih demokratičnih volitvah. Ker je zmagal, je prevzel oblast. Šele od tod se začenja prehod od sanj in izjav k uresničevanju. Če Demos ne bi zmagal, ne bi proslavljali petnajstletnice samostojnosti. Gonilna sila osamosvojitve je bil vseskozi dr. Jože Pučnik.

Vlada je kot najbolj enotni del nove oblasti, kot poudarja njen tedanji predsednik Lojze Peterle, prevzela operativno breme osamosvajanja. »Pričakovali smo, da bo rezultat plebiscita zavezal tudi opozicijo k bolj konstruktivnemu odnosu do projekta. Takrat duha enotnosti nikakor nismo čutili. Z velikim nasprotovanjem opozicije smo sprejemali nujne osamosvojitvene zakone na obrambno-varnostnem področju.«

Tako imenovana Deklaracija za mir februarja 1991, nekaj mesecev pred osamosvojitvijo, ni pomenila podpore zgodovinskemu projektu, še posebej ne, ker jo je med prvimi podpisal takratni predsednik Slovenije Milan Kučan, za njim pa še, razen Ivana Omana, vsi drugi člani predsedstva. Za osamosvojitev smo potrebovali oborožitev, podpis vrhovnega poveljnika pod to deklaracijo pa je pomenil poziv k razorožitvi.

Projekt osamosvojitve ni bil projekt komunistične partije. Partija ni imela politične pobude. Tudi zato njena zadrega in zato potem njen hitri zasuk v gospodarski liberalizem ter spopad za privatizacijo družbene lastnine, pri drugi strani pa trdno vztrajanje na političnih in ideoloških obrazcih s temo zgodovine in vrednot. Ker komunisti projekta niso vodili, so se odločili za taktiko nagajanja in prilagajanja. Večkrat so zavirali, ko pa je vlak speljal, so hoteli prevzeti lokomotivo. To jim je tudi uspelo – za dolgih dvanajst let.

Prevlada kontinuitete

Na koncu, ob napadu na pravkar nastalo novo slovensko državo, je kljub vsemu prišlo do enotnosti. »Tistih, ki so se borili za samostojno in demokratično Slovenijo, nismo spraševali po strankarskih izkaznicah, ampak po odnosu do domovine in njene volje po svobodi,« pravi danes Peterle.

Po osamosvojitvi so stare politične sile ubrale drugo taktiko, taktiko relativizacije osamosvajanja in osamosvojiteljev. Splošna družbena klima je šla v smeri kontinuitete prejšnjega režima. Osamosvojitev so začeli predstavljati kot samoumevni zadnji korak, ki so ga že zdavnaj načrtovale »napredne sile«, meni Lojze Peterle. Kdor je trdil drugače, ga je doletela oznaka zaslugarstva. Čeprav smo z osamosvojitvijo dosegli zgodovinski cilj, je bila vrednota osamosvojitve vrsto let predmet kislih in dolgočasnih predstav, ki niso bile proslave. »Z njih smo odhajali potolčeni, namesto ponosni in veseli. Ne spomnim se predsedniškega govora, v katerem bi bila omenjena beseda Demos, čeprav je to ključna beseda osamosvojitve,« pravi Peterle.

Letos je bilo drugače

Letos smo lahko spremljali dostojno državno proslavo, v Muzeju za novejšo zgodovino Slovenije v Ljubljani so odprli lepo pripravljeno razstavo o osamosvojitvi Enotni v zmagi, odprtje razstave so spremljali številni spremljevalni programi, odprtih je bilo več razstav drugod po Sloveniji, Televizija Slovenija je poskrbela za bogat program v zvezi z osamosvojitvijo, izšlo je več knjig, med njimi razkošna monografija z naslovom Enotni v zmagi.
Ivo Žajdela

Slovenska osamosvojitvena vojna, znana tudi kot desetdnevna vojna, je vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 izvojevala svojo neodvisnost od SFRJ. Zemljevid operacij Povečaj Zemljevid operacij Vsebina [skrij]
* 1 Predhodni incidenti
* 2 Potek osamosvojitvene vojne
o 2.1 Sreda, 26. junij
o 2.2 Četrtek, 27. junij
o 2.3 Petek, 28. junij
o 2.4 Sobota, 29. junij
o 2.5 Nedelja, 30. junij
o 2.6 Ponedeljek, 1. julij
o 2.7 Torek, 2. julij
o 2.8 Sreda, 3. julij
o 2.9 Četrtek, 4. julij
o 2.10 Nedelja, 7. julij
* 3 Povzetek
* 4 Literatura
* 5 Glej tudi
* 6 Zunanje povezave

[spremeni] Predhodni incidenti
Jugoslovanska ljudska armada je prvič oboroženo nastopila proti slovenski Teritorialni obrambi oktobra 1990, ko je zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v Ljubljani. Navzlic pritiskom JLA je Teritorialna obramba v maju 1991 začela z usposabljanjem nabornikov v dveh učnih centrih: na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. 23. maja je JLA, na podlagi zaigranega incidenta v Pekrah, poskušala priti do vojaških obveznikov. [spremeni]
Potek osamosvojitvene vojne

Opis poteka se naslanja na zapise brigadirja Janeza J. Švajncerja, dostopne na strežniku Urada vlade RS za informiranje ter Zveze veteranov vojne za Slovenijo. [spremeni]

Sreda, 26. junij
Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela 25. junija 1991, na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi in postavljeni mejni prehodi proti Hrvaški. Isti večer se je v Beogradu sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JA in zvezna policija odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji. Vojaško-policijski nastop je bil v prvi fazi uperjen proti slovenskim mejam in letališču Brnik. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi v drugi fazi prišel na vrsto obračun z delom Slovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjali pa bi tudi staro politično vodstvo z novim, ki bi bilo marioneta za uresničevanje srbskih ciljev. Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov, zlasti v Vrhpolju. Neoboroženi prebivalci pohoda tankov niso mogli preprečiti, odločno pa so reagirali proti agresiji, kar je bilo pozneje značilno za vso Slovenijo. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v Divači ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir JLA. Taktika nastopa JLA proti slovenskim mejnim prehodom je bila opredeljena s posebnim ukazom, ki je najprej pozival k predaji prehoda, nato je sledila grožnja z orožjem in nazadnje streljanje v bližino prehoda in v centre odpora. Po izkušnjah na Kosovem in na Hrvaškem je JLA tudi v Sloveniji aktivirala oborožene sile, vendar napačno predvidevala, da bodo tudi Slovenci pokorjeni brez težav. Zato so bile enote JLA brez ustrezne logistične podpore za daljše vojskovanje, upoštevana pa niso bila bistvena taktična načela, da tanki ne nastopajo brez podpore pehote. Enote za vojaški poseg proti Sloveniji so oblikovali ljubljanski, mariborski, reški, zagrebški in varaždinski korpus ter letalski korpus JLA. Vsi so bili pod poveljstvom 5. armadnega poveljstva v Zagrebu. V Sloveniji je imela JLA približno 22.300 vojakov, slovenska Teritorialna obramba 16.000 pripadnikov, med vojno pa se je število povečalo na 35.200. Slovenska policija je imela okoli 10.000 aktivnih in rezervnih pripadnikov, JLA pa je imela popolno premoč v orožju in močne oklepne enote s podporo vojnega letalstva. Slovenska vojska in policija sta imeli samo pehotno oborožitev, nekaj protiletalskih topov 20 mm in minometov 82 mm, vendar niti enega tanka, letala ali topniških enot. Boju z oklepniki so bili namenjeni ročni raketometi Armbrust, obrambi pred nizko letečimi letali pa prenosne rakete Strela-2M. [spremeni]
Četrtek, 27. junij
Vojna za Slovenijo se je začela ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2:40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon. Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi Belo krajino, je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil s tricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in več tovornjakov. Ustavila jih je barikada v Pogancih. V stopnjevanju napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in vojaki so padli prvi streli. Ob 10.30 je kolona odpeljala proti Ljubljani, vendar jo je ob 15:45 ustavila zapora na cesti pri Medvedjeku. Oklepni bataljon z Vrhnike je proti Brniku prodiral v dveh kolonah. Na poti je naletel na improvizirane, nebranjene barikade iz avtomobilov. Ena oklepna kolona je prodirala po avtocesti in ljubljanski obvoznici ter skozi Trzin in Mengeš, druga po stari cesti, pri čemer je po pomoti zavila v gozdove na Toškem čelu in pri obračanju na ozki cesti izgubila dva tanka. Prvi tanki so prišli na letališče Brnik okoli 5. ure zjutraj. Zavzeli so okolico letališča, enota Teritorialne obrambe pa jih je napadla okoli 18. ure. Po napadu so tanki zavzeli položaj za krožno obrambo. V Trzinu so za kolono JLA z Vrhnike ostali trije oklepni transporterji in vozilo za zveze. Proti večeru so se iz dveh helikopterjev JLA izkrcali pripadniki diverzantskega odreda, ki so prišli na pomoč oklepnikom. V približno 20 minut trajajočem spopadu s policijsko specialno enoto in Teritorialno obrambo so padli štirje vojaki JLA in pripadnik Teritorialne obrambe. Drugi vojaki JLA so se predali, vojaki diverzantskega odreda JLA pa so se umaknili proti Depali vasi in bili naslednji dan ujeti. Deset tankov je iz Maribora približno ob 9. uri odpeljalo proti Šentilju, pet tankov ter 10 oklepnikov pa proti Dravogradu. Kolono, ki je prodirala proti Šentilju, je ustavila branjena barikada v Pesnici. Okoli poldneva so jo začeli obstreljevati in jo zažgali. Pripadniki Teritorialne obrambe so tanke napadli okoli 17.30. Na mostu čez Dravo je bila zavrnjena tankovska kolona polkovnika Popova, ki je poskušala prodreti s hrvaške smeri. Ustavljena je bila oklepna kolona, ki je prišla v Slovenijo pri Razkrižju. Zvečer je bil pri vasi Rigonce ustavljen poizkus vdora oklepne kolone JLA. Ob 20.45 je bil z dvema minometoma 82 mm izveden napad na letališče Cerklje, nato pa je večina letal letališče zapustila. Do ostrega spopada s kolono JLA je prišlo v Kosezah pred Ilirsko Bistrico, padli so trije vojaki JLA. Zvečer je bil sestreljen vodilni od treh helikopterjev Mi-8 med poskusom raketiranja in desantiranja na 510. učni center TO na Igu in drugi s slovenskim pilotom med preletom Ljubljane (kasneje se je izkazalo, da naj bi prevažal hrano). [spremeni]
Petek, 28. junij
Ponoči so slovenske oborožene sile krepile blokade in novo mobilizirane enote Teritorialne obrambe usmerjale proti zavzetim mejnim prehodom. Vse koordinacijske podskupine so dobile ukaz: »Na vseh točkah, kjer so oborožene sile RS v taktični prednosti, izvršite ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom. Nasprotnika pozivajte k predaji, določite čim krajši rok in izvedite akcijo z vsem razpoložljivim orožjem. Pri akcijah poskrbite za evakuacijo in varnost življenj civilnega prebivalstva.« Tanki, ki so prenočili pred barikado v Pesnici, so do sedme ure zjutraj barikado odstranili in nadaljevali z vožnjo proti Šentilju. Ustavila jih je barikada na Ranci, pri Kaniži sta dva tanka obtičala. Druge tanke je okoli 10.30 ustavila branjena barikada v Štrihovcu. Pripadniki Teritorialne obrambe in policije so tanke napadli. Po 11. uri so prišla tankom na pomoč letala jugoslovanskega vojnega letalstva in raketirala ter obstreljevala barikado. Ob 13.30 so spet napadla štiri letala, pri tem so bili štirje vozniki tovornjakov ubiti. Tankovska kolona je nato barikado obšla, vendar se je kmalu ustavila. Ob 9.50 so slovenske enote napadle oklepno kolono JLA na Medvedjeku. V napadih letalstva JLA je bilo ubitih šest voznikov tovornjakov. V Limbušu pri Mariboru sta bila uspešno napadena dva tanka JLA. Na Gibini je bil ustavljen prodor oklepne kolone s Hrvaške. Pred Dravogradom je bila ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Maribora. Po ostrem spopadu je bil zavzet mejni prehod Holmec. Padla sta dva policista in trije vojaki JLA, 91 je bilo zajetih. Enote Teritorialne obrambe so napadle vojašnico Bukovje pri Dravogradu. Jugoslovanska letala so napadla letališče Brnik, oddajnike Krim, Kum, Boč in Nanos ter Karavanški predor, Kočevsko Reko in Mursko Soboto. Oklepna kolona polkovnika Popova, ki je v Slovenijo prodrla pri Razkrižju, je zavzela mejni prehod Gornja Radgona. Domači prostovoljci so ji zažgali tovorne avtomobile. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Borovnici, s čimer se je oborožitev Teritorialni obrambi bistveno izboljšala, zavzeli so skladišče v Leskovcu, neuspešen pa je bil napad na vojašnico v Ribnici. V Črničah v Vipavski dolini je Teritorialna obramba odgovorila na ogenj iz kolone JLA, dva vojaka sta padla. Po napadu bojne skupine majorja Lisjaka je bil zavzet mejni prehod Rožna dolina, dva tanka sta bila uničena, trije zajeti, trije vojaki JLA so padli, 98 pa je bilo ujetih. Zavzet je bil prisluškovalni center JLA na Rožniku pri Ljubljani in uničen prisluškovalni center JLA na Suhi. Izvedena sta bila napada na vojašnico Škofja Loka in skladišče JLA Drulovka. Na letališču Brnik je JLA ubila dva avstrijska novinarja. Ponoči se je tankom ob letališču približal pripadnik Teritorialne obrambe Peter Petrič, streljal na poveljniški tank, ranil poveljnika in pri tem izgubil življenje. JLA je ob 21. uri razglasila prekinitev ognja, saj so bile obkoljene enote v vedno težjem položaju. [spremeni]
Sobota, 29. junij
V noči s petka na soboto so se predstavniki Slovenije v Zagrebu sestali s tremi zunanjimi ministri Evropske skupnosti in predsednikom ZIS. Sprejeli so dogovor o ustavitvi sovražnosti, ki pa je bil tako nejasen, da do njegove uresničitve ni prišlo. Dopoldne so se vdali vojaki in zvezni policisti, ki so bili obkoljeni v letalski bazi JLA na letališču Brnik. V skladišču goriva JLA v Mokronogu je podoficir streljal na poveljnika, ki se je hotel vdati, in grozil, da bo razstrelil rezervoar z gorivom. Uspešen je bil napad na bojno oklepno vozilo JLA pri Moretinih in spopad policistov z vojaki JLA pri Škofijah. V Štrihovcu je bila razbita tankovska kolona, ki je prodirala proti Šentilju. Tanki razpadle kolone so pozneje sestavljali tankovsko četo Teritorialne obrambe. Od Predsedstva RS in Vlade RS je JLA s pisnim ultimatom zahtevala kapitulacijo Slovenije. Zadnji rok je bil 30. junija ob 9. uri. Zvečer se je sestala slovenska skupščina, se opredelila za mirno rešitev krize, vendar slovenska neodvisnost ni smela biti ogrožena. [spremeni]
Nedelja, 30. junij
Ob 9. uri je bil zračni alarm, z letališč na Hrvaškem so proti Sloveniji poletela letala JLA, vendar so se kmalu obrnila in vrnila na letališča. V varaždinskem, zagrebškem in reškem korpusu je JLA oblikovala nove sile za napad na Slovenijo. Enote Teritorialne obrambe so napadle ploščad pred Karavanškim predorom, ponoči pa je bil sprejet dogovor o izročitvi predora. Zavzeli so center zvez nad Senožečami. Iz zaplenjenih tankov je bila pri Novi Gorici organizirana tankovska četa Teritorialne obrambe z devetimi tanki. [spremeni]
Ponedeljek, 1. julij
Okoli pol treh zjutraj je prišlo do požara in eksplozije, ki je uničila skladišče orožja JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo. V skladišču je bilo orožje slovenske Teritorialne obrambe.
Po spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica JLA v Novi vasi. JLA je s helikopterji z oznako Rdečega križa dovažala okrepitve in opremo obkoljenim enotam. Oklepna kolona na Medvedjeku se ponoči izvlekla iz blokade, saj so enote TO po napadu letalstva JLA zapustile položaje brez zavarovanja. Vojaki JLA so odmontirali zaščitno ograjo na avtocesti in se z oklepniki po vzporedni cesti napotili v smeri Brežic. Kolona je v Krakovskem gozdu ponovno naletela na blokado TO. Po neuspelih pregovorih o predaji, je ob 05.15 uri izveden napad na kolono. Uničeno je bilo eno BOV vozilo in nekaj poškodovanih. Ubitih je bilo nekaj vojakov JLA in ranjen en teritorjalec. Takoj po napadu so enote TO zapustile mesto napada zaradi bližajočega se letalskega napada. Kolona je ostala nezavarovana, zato se je major Prodanovič, poveljujoči kolone JLA, odločil, da z vojaki zapusti kolono. Odpravili so so se peš preko Gorjancev v matično enoto v Jastrebarskem. V bližini vasi Planina jih je dohitela in obkolila številčno slabša posebna enota policije pod poveljstvom Andreja Bobeka. Z zvijačo so napravili vtis, da gre za veliko večjo enoto in po kratkih pregovorih se je major Prodanovič z enoto, brez borbe, predal.
Zvečer je sledil nov ultimat JLA Sloveniji.
Zavzeto je bilo skladišče MES Zaloška Gorica. [spremeni]
Torek, 2. julij
Drugi julij je pomenil prelomnico v vojni za Slovenijo. Ob 5. uri zjutraj so enote Teritorialne obrambe napadle oklepno kolono v Krakovskem gozdu in ji zadale močan udarec. Oklepnomehanizirani bataljon JLA iz Jastrebarskega je skušal prodreti v Slovenijo in rešiti obkoljeno kolono v Krakovskem gozdu, vendar je bil zaradi velikih izgub ustavljen in zavrnjen pri Prilipah. V brezizhodni situaciji so vojaki JLA oklepnike v Krakovskem gozdu zapustili in bili naslednji dan zajeti. Ob 13:30 se je z ognjem iz tankovskih topov Teritorialne obrambe začel napad na stražnico JLA v Šentilju. Na položaje vzhodno od mejnega prehoda je bilo izstreljenih 65 granat in na stražnico 25 granat. Vojaki JLA so jo zapustili. Ob 16:15 so na mejnem prehodu Gornja Radgona enote Teritorialne obrambe napadle oklepnike JLA, streljanje iz tankov pa je uničilo del mesta. Oklepnikom sta pomagali dve letali. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Ložnici, ekonomija Rajhenav in nekdanja skladišča Teritorialne obrambe na Prulah v Ljubljani. Letala JLA so napadla oddajnike na Nanosu, Kumu in v Domžalah, barikadi pri Čatežu in v Krakovskem gozdu. Po ostrem spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica Kuzma. V Mariboru so iz vojašnice Franca Rozmana-Staneta s havbicami streljali proti Pohorju. Pripadniki oboroženih sil TO pred Dravogradom so, po napadu letal JLA, od 15:30 do 21:30, doživeli nov spopad z oklepno kolono. Iz vojašnice na Vrhniki so tanki odpeljali proti Ljubljani in proti Logatcu, vendar so jih na Cesarskem vrhu in v Sinji Gorici ustavili. Napadena je bila oklepna kolona v vasi Orehek, zavzeta sta bila mejna prehoda Fernetiči in Gorjansko. Predsedstvo RS je ob 21. uri sprejelo sklep o enostranski ustavitvi ognja, pri čemer je ugotovilo, da je bila vojaška ofenziva iz Beograda že zlomljena. V večernih poročilih je na TV nastopil načelnik Generalštaba Blagoje Adžić z grožnjo: »Zagotovili bomo nadzor in stvari privedli do konca!« [spremeni]
Sreda, 3. julij
Iz vojašnic v Beogradu je proti Sloveniji krenila gardna oklepnomehanizirana divizija, vendar je zaradi okvar iz ure v uro večji del vozil ostajal ob cesti in pohod proti Sloveniji je propadel. Zjutraj so pripadniki Teritorialne obrambe in policije obkolili vojake JLA, ki so se umaknili iz stražnice Šentilj. Brez boja sta se predala dva oficirja, trije podoficirji in 45 vojakov. Pri Vidmu ob Ščavnici je bil spopad z oklepno kolono, ki je prodirala proti Gornji Radgoni. Pri Radencih je bila dokončno ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Hrvaške, da bi pomagala obkoljeni enoti na mejnem prehodu Gornja Radgona. Uspešen je bil napad na oklepno kolono na Kogu. Tudi JLA je sprejela dogovor o ustavitvi ognja. Helikopterji JLA z oznako Rdečega križa so dovažali okrepitve. Zaradi dogovora o premirju Slovenija ni ukrepala. [spremeni]
Četrtek, 4. julij
TO je zasedla vse mejne prehode. Enote JLA se vračajo v vojašnice in na Hrvaško. TO je dovolila umik tankovski koloni z Brnika in oklepni koloni pred Dravogradom. V Mariboru je ob napadu JLA na policijsko vozilo ubit policist Robert Hvalc. Oklepni koloni JLA je dovoljen umik iz Gornje Radgone. [spremeni]
Nedelja, 7. julij
Na Brionih se je delegacija Evropske unije sestala s slovensko, hrvaško in zvezno delegacijo. Po petnajsturnih pogajanjih so sprejeli Brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran je za dobo treh mesecev zamrznila svoje osamosvojitvene aktivnosti, kljub temu pa sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju. [spremeni]
Povzetek
Predsedstvo SFRJ je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili skozi koprsko pristanišče v noči s 25. na 26. oktober.
Vojna je, po do sedaj znanih podatkih, zahtevala skupno 76 žrtev: 19 na slovenski strani, 45 na strani JLA, 12 pa je bilo tujih državljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146. Enote TO so zajele 4693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice, JLA pa je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in 6 helikopterjev. [spremeni]
Literatura * Vojna za Slovenijo, Cankarjeva založba, Ljubljana 1991
* Janez Janša, Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992, Mladinska knjiga, Ljubljana 1992
* Pavle Čelik, Izza barikad, Delo, Ljubljana 1992

* Janez J. Švajncer, Obranili domovino: teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991, Viharnik, Ljubljana 1993 * Silva Križman in sod., Dan prej, Primorske Novice, Koper 1994
* Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Smer: Sever-Koper-Ljubljana, Ljubljana 1996

[spremeni]
Glej tudi

* organizacija Teritorialne obrambe Republike Slovenije 1991
* Jugoslovanska ljudska armada v Sloveniji 1991
* kronologija osamosvojitve Slovenije

[spremeni]

http://www.uvi.si/10let/pot/vojna/
http://www.zvvs.si/Strani/Vojna1991.htm

Ne vrag, le sosed...

Sporazumna rešitev vprašanja dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem je sprožila notranjepolitične odmeve tudi v Sloveniji. Dejan Steinbuch

Polemiko je sprožil vodja opozicije Jelko Kacin, ki je zaradi reakcije našega zunanjega ministra Rupla temu očital, da so njegove izjave »samomorilske«. Kacin tudi meni, da je dogovor med avstrijsko vlado in dvema manjšinskima organizacijama koroških Slovencev negacija Avstrijske državne pogodbe (ADP) in da Dimitrij Rupel nikakor nima prav, če takšen sporazum ocenjuje kot »korak v pravo smer«.

Koroški Slovenci mislijo drugače

Ostrim reakcijam iz Ljubljane (Kacinovi LDS sta se namreč posredno pridružili tudi vladni stranki SLS in Nova Slovenija) je tudi tokrat sledila precejšnja neenotnost med koroškimi Slovenci. Medtem ko sta Zveza slovenskih organizacij (ZSO, vodi jo Marijan Sturm in velja za zmerno levo) in Skupnost koroških Slovencev (SKS, njen predsednik je Bernard Sadovnik in velja za politično sredinsko) pristali na dogovor z avstrijsko vlado, se je na to z razočaranjem odzval desnosredinski Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki ga vodi Matevž Grilc. Razdvojenost med koroškimi Slovenci je tokrat zanimiva tudi zato, ker nima zveze z razmerji moči oziroma politično orientacijo aktualne vlade v Ljubljani, kajti v nasprotnem primeru bi temu sporazumu o dvojezični topografiji morala nasprotovati Sturmova ZSO.

141 je bolje kot nič?

Ali je sporazum, po katerem naj bi Avstrija končno zagotovila postavitev 141 dvojezičnih tabel, v resnici kompromis med Dunajem in Ljubljano, bo pokazal čas. Avstrijsko ustavno sodišče, katerega avtoriteto je do zdaj že nekajkrat resno omajal celovški demagog v lovski suknji, je namreč razsodilo, da za postavitev dvojezičnih tabel na Koroškem zadošča deset odstotkov slovenskega prebivalstva. Najnovejši dogovor, ki naj bi ga dunajski parlament obravnaval naslednji teden, pa k temu dodaja še pet odstotkov, tako da se formula glasi: 15 plus 10 (odstotkov slovensko govorečega prebivalstva). Ključno je vprašanje, ali je v obstoječih razmerah bolje sprejeti 141 dvojezičnih tabel ali tvegati nove zaplete?

DVOJEZIČNE TABLE

Avstrija se je po porazu leta 1945 z državno pogodbo zavezala k spoštovanju pravic avtohtone slovenske manjšine (7. člen). Medtem ko je takšen status priznala Slovencem na Koroškem, o Slovencih na avstrijskem Štajerskem noče nič slišati. Zapleti o tako imenovani dvojezični topografiji na Koroškem so se začeli že v 70. letih, ko je nestrpnost nemško govoreče večine najbolj eskalirala. Če je leta 1991 (osamosvojitev Slovenije) kazalo, da težav na Koroškem ni več, so se s ponovnim vzponom celovškega demagoga v lovskem suknjiču konflikti ponovili. Novembra lani se je v znak protesta na slovensko krajevno tablo v vasi Bela priklenil Franc Jožef Smrtnik, njegovo dejanje pa je takoj sprožilo val simpatij v Sloveniji.

Pri slovenskem zunanjem ministru je potekal posvet o ureditvi dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem. Na posvet so bili vabljeni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik ter predstavnik Enotne liste Hanzi Mikl.

Zunanji minister Dimitrij Rupel

Zunanji minister je proti odprtostni klavzuli (Foto: STA) Zunanji minister Dimitrij Rupel in predstavniki slovenske manjšine v Avstriji so se na posvetu strinjali, da ponujena odprtostna klavzula, po kateri bi bilo za postavitev dodatnih tabel potrebno tudi soglasje koroške deželne vlade, ni zadostna in je zato v Sloveniji ne podpirajo. Kot je povedal Rupel, bodo že v kratkem Dunaju posredovali svoje pripombe in morebiti tudi konkretne predloge.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je izpostavil, da so na pogajanjih z vlado na Dunaju vendarle prišli do nekih rešitev, ki bi lahko bile sprejemljive. Opozoril pa je na resolucijo deželne vlade v Celovcu, v kateri je zahtevala pravico soodločanja glede dvojezične topografije in ki je postala del zakonskega predloga. Kot je dejal, za manjšino to ni sprejemljivo.Ob tem je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc izpostavil še problem reševanja dvojezične topografije z ustavnim zakonom, kar je po njegovem mnenju poskus revizije Avstrijske državne pogodbe (ADP). Predstavnik Enotne liste Hanzi Mikl je sicer ob tem poudaril, da so v omenjenem predlogu zakona tudi druga odprta vprašanja, zaradi česar predlog ni dober. Kot je poudaril Rupel, na današnjem posvetu sicer še niso prišli do končnega rezultata, so se pa strinjali, da brez prave odprtostne klavzule "cel ta projekt nima smisla". Zdaj je ta klavzula "bolj zaprtostna kot odprtostna«. Janša: Dogovor o dvojezični topografiji korak v pravo smer Predsednik vlade Janez Janša je v prvem odzivu na dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem dejal, da gre za korak v pravo smer v reševanju vprašanja, ki desetletja ni bilo rešeno. "V tem času se je igralo na vse ali nič, manjšina je več ali manj dobila nič, zaradi tega smo predlog te rešitve pozdravili kot korak v pravo smer," je v izjavi za javnost povedal premier. Ob tem pa je opozoril, da ne gre za rešitev, s katero bi bili lahko dokončno zadovoljni. Kot je poudaril Janša, je namreč ključno vprašanje t.i. odprtostna klavzula, ki zagotavlja, da s to rešitvijo postavljanje dvojezičnih tabel še ni zaključeno.

Dunaj sprejel uredbo za 141 dvojezičnih krajev

Vlada na Dunaju je medtem novo topografsko uredbo že sprejela, v tej uredbi pa je tudi odprtostna klavzula za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel, po kateri bi imelo od leta 2010 deset odstotkov prebivalstva posameznega kraja, v katerem je bilo po zadnjem popisu prebivalstva vsaj deset odstotkov slovensko govorečih, pravico, da pri avstrijski vladi zahtevajo dvojezično topografijo. To zahtevo bi morali podpreti sosvet za slovensko narodno skupnost pri uradu avstrijskega kanclerja, pa tudi pristojna občina in dežela avstrijska Koroška, kar pa je za manjšino sporno.

Kot so danes v izjavi za javnost opozorili v NSKS, bi s tem občine in dežela dejansko dobili pravico veta. To v "koroški politični realnosti" pomeni, da so za te kraje dvojezični napisi "za vse čase izključeni", poudarjajo v NSKS. Različni odzivi na ureditev glede dvojezičnih tabel Dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih je razdelil slovensko manjšino v Avstriji. Medtem ko ga soustvarjalki ZSO in SKS podpirata, NSKS in Enotna lista (EL), edina slovenska stranka na avstrijskem Koroškem, novo topografsko ureditev nasprotno ocenjujeta kot revizijo 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP).

dvojezicna tabla

Ureditev glede dvojezičnih tabel je naletela na različne odzive Nova ureditev glede dvojezičnih tabel je na različne odzive naletela tudi v Sloveniji. Zunanji minister Dimitrij Rupel je dogovor pozdravil in ga označil za "najbrž najboljši doslej". Vladna SLS stališča slovenskega zunanjega ministrstva ne podpira in meni, da ne gre za korak v pravo smer.

Matija Majar - Ziljski

PONOVNA POSTAVITEV KIPOV
FRANCETA PREŠERNA IN JANEZA TRDINE
Del programa Zedinjene Slovenije

SLOVENSKI ZBOR NA DUNAJU

Vsako serce iskreno bije za blagor dežele, v kteri je človek rojen, v kteri starši, bratji in mile sestrice prebivajo; v Ijubezni domovine se vse zjedini. Tako obstoji tudi na Dunaju ťslovenski zborŤ, kteriga udji imajo vsi dolžnost, z besedo in djanjem pripomoči zbora namen doseči. Kdo bi z veseljem za blagor domovine vsega ne daroval? - Namen zboraje speljati:

1. Da se politiško razkropljeni narod Slovencov na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor jeden narod v eno kraljestvo z imenam "Slovenja" zedini, in da ima za-se svoj deželni zbor. Časi so minuli, v kterih so vladarji in njih malopridni svetovavci mislili, da Ijudstvo ni zavoljo drugiga na svetu, kakor k temu služiti, de vladarji in njih prilizovavci s potam in kervijo podložnih njih strastim služijo. Hvala Bogu! ti časi so minuli, resnice večna luč je žalostne dni dolge in britke služnosti končala. Zdaj nam je pripušeno, vse deržavne naprave večni pravici, ktero je Bog v serce vsakiga človeka zapisal, primeriti, da ne bodo zvite naprave serca in uma tlačile in temnile, ampak da se um prost dvigne k večni resnici, in da čutno serce vse dobro z gorečnostjo objame. Nas vboge Slovence je, kakor zgodba kaže, meča sila ločila in raskropila, sila pa ni pravica. Ako ravno krivica in hudo skozi stoletja obstoji, za to ne bode nikdar pravica in dobro. Zakaj bi nam tedaj ne bilo pripušeno našiga milostljiviga Cesarja prositi, da nam pripusti se zjediniti. Zloga moč rodi; mi bi zamogli toljko bolj krepko Cesarja braniti, toljko bolj močni steber njegoviga prestola biti. Bog ve, ako mu ne bode pred ko mislimo, naše pomoči treba. Kar korist Slovencev zadene, kteri jih po tem zjedinjenji čaka, vsako sam lahko presodi.

2. Da ima slovenski jezik v Slovenji popolnama tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških deželah, da bode tedaj naši volji pripušeno, kdaj in kako hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice (kanclije) upeljati. Večna pravica nam kaže, da imajo vsi narodi enake pravice. Komu od nas bi na misel padlo, govoriti, da so imeli Evropejci pravico, vboge zamorce v Afriki kakor živino loviti in v daljno služnost peljati. Človek, božja podoba, nima rukdar služen drugiga človeka biti. Toljko bolj gerdo ravna, božjo podobo in božjo voljo z nogami tare tisti narod, kteri druge narode, zapopadek toljko osob, zatira in v jekleni jarm britke služnosti vprega. Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje terlo, alj časi krivic so minuli, zato tirjamo za nas večne pravice. Kar potrebo našiga jezika zadene, je brez dvombe gotovo, da ga ne moremo dalje pogrešovati; da smo brez njega kakor nesrečnež, kteriga oči žalostna tema obdaje, da ne vidi sonca in lepe narave.

3. Zopet bi nam bilo prepovedano v milih glasih našiga Ijubiga jezika peti, - zopet bi mogli v šolah slovenski mladenči z nemščino čas zgubovati - dokler bi Slovencov ne končali alj v Nemce ne spreobrnili; zopet bi bili slovenski kmetji po neznanih postavah sojeni in kaznovani, zopet bi mogli pisma podkriževati, kterih bi ne razumeli, in si pravde na vrat nakopati. Na noge, Slovenci, zdaj je čas našimu narodu cenjeno velavnost zadobiti; podpirajmo eden drugiga; zjedinjena moč bode vsimu se serčno vbranila. Podpirajte nas, vsi in vse za Slovenjo; mi sami na Dunaju take težke naloge ne moramo izpeljati. Prosimo pomoči!

Na Dunaju 20. maliga travna 1848

Slovenski zbor v Beču (na Dunaju). Vsako serce iskreno bije za blagor dežele, v kteri je človek rojen, v kteri starši, bratji in mile sestrice prebivajo; v ljubezni domovine se vse zjedini. Tako obstoji tudi na Dunaju ,,slovenski zbor``, kteriga udji imajo vsi dolžnost, z besedo in djanjem pripomoči zbora namen doseči. Kdo bi z veseljem za blagor domovine mile vsiga ne daroval? -- Namen tega zbora je speljati: 1. Da se politiško razkropljeni narod Slovencov na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor jeden narod v eno kraljestvo z imenom ,,Slovenja`` zedini, in da ima za-se svoj deželni zbor. Časi so minuli, v kterih so vladarji in njih malopridni svetovavci mislili, da ljudstvo ni zavoljo drugiga na svetu, kakor k temu služiti, de vladarji in njih prilizovavci s potam in kervijo podložnih njih strastim služijo. Hvala Bogu! ti časi so minuli, resnice večna luč je žalostne dni dolge in britke služnosti končala. Zdaj nam je pripušeno, vse državne naprave večni pravici, ktero je Bog v serce vsakiga človeka zapisal, primeriti, da se bodo zvile naprave serca in uma tlačile in tamnile, ampak da se um prost dvigne k večni resnici, in da čutno serce vse dobro z gorečnostjo objame. Nas vboge Slovence je, kakor zgodba kaže, meča sila ločila in razkropila, sila pa ni pravica. Ako ravno krivica in hudo skozi stoletja obstoji, za to ne bode nikdar pravica in dobro. Zakaj bi nam tedaj ne bilo pripušeno, našiga milostljiviga Cesarja prositi, da nam pripusti se zjediniti. Zloga moč rodi; mi bi zamogli toljko bolj krepko Cesarja braniti, toljko bolj močni steber njegovega prestola biti. Bog ve, ako mu se bode pred ko mislimo, naše pomoči potreba. Kar korist Slovencov zadene, kteri jih po tem zjedinjenji čaka, vsako sam lahko presodi. 2. Da ima slovenski jezik v Sloveniji popolnama tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških deželah, da bode tedaj naši volji pripušeno, kdaj in kako hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice (kanclije) upeljati. Večna pravica nam kaže, da imajo vsi narodi enake pravice. Komu od nas bi na misel padlo, govoriti, da so imeli Evropejci pravico, vboge zamorce v Afriki kakor živino loviti in v daljno služnost peljati. Človek, božja podoba, nima nikdar služen drugiga človeka biti. Toliko bolj gerdo ravna, božjo podobo in božjo voljo z nogami tare tisti narod, kteri druge narode, zapopadek toljko oseb, zatira in v jekleni jarm britke sužnosti vprega. Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje terlo, alj časi krivic so minuli, zato tirjamo za nas večne pravice. Kar potrebo našiga jezika zadene, je brez dvombe gotovo, da ga ne moremo dalje pogrešovati; da smo brez njega kakor nesrečnež, kteriga oči žalostna tema obdaje, da ne vidi sonca in lepe narave. 3. Da bode naša Slovenija obstojni del Austrijanskiga ne nemškiga cesarstva. Mi nočemo, da bi bila naša dežela pri nemškimu zboru namestvana, le tiste postave nas bodo vezale, ktere nam bode Cesar z našimi poročniki dal. Naš Cesar nam je vstavo dovolil. Nič se ne more brez dovoljenja naših poročnikov in Cesarja storiti. Nemci nas hočejo, brez da bi nas bili vprašali, v svojo oblast vpestiti. Zakaj pa Nemci našiga cesarstva tako silijo, se z drugimi Nemci tako zjediniti, da bi imeli enega poglavarja, en zbor? -- Nemci tako le pravijo: Veliki del prebivavcov Austrijanskiga cesarstva je slavjanski. Ako zdaj ne storimo, da se ne samo mi, ampak tudi ti Slavjani nemškimu zboru podveržemo, bode Austrijansko cesarstvo kmalo Slavjansko: ako se pa vsi nemškimu zboru podveržemo, nas bode Nemcov zedinjenih, veliko več kakor Slavjanov, in zopet jih bodemo zatirali. Zakaj drugi Nemci zunaj Austrijanskiga cesarstva tako silijo, vse Austrijanske dežele pod svojo oblast dobiti? 1. Kdor nemške novice bere, mu je znano, da se jih iz Nemškiga vsako leto veliko v Ameriko preseli, ker v nemških deželah je že toljko ljudi, da jih ne morejo več rediti. Zdavnej že so bile nemške vošila, take nemške naseljovavce namesto v Ameriko v dežele preko Donave poslati, da bi 2. njih oblast po takimu naselovanju do černiga morja razširili, in Terst, kteriga imenujejo glavo Nemšine, vgotovili. To vgotovljenje, mislijo, jim ne bode odšlo, če bode vse Austrijanske dežele od nemškiga zbora v Frankfurtu postave dobivale. Nemci bodo našo Slovenjo naselili, in naše mile brate Slovence zaterli. Ker vbraniti bi se našim poročnikom ne bilo mogoče; koga bo tako majhno število, kakor bode njih, proti toljkim, kakor bode Nemcov, zamoglo? 3. Zopet bi nam bilo prepovedano v milih glasih našiga ljubiga jezika peti, --- zopet bi mogli v šolah slovenski mladenči z nemšino čas zgubovati --- dokler bi Slovencov ne končali alj v Nemce ne spreobernili; zopet bi bili slovenski kmetji po neznanih postavah sojeni in kaznovani, zopet bi mogli pisma podkriževati, kterih bi ne razumeli, in si pravde na vrat nakopavati i. t. d. 4. Naš Cesar bi mogel biti nemškimu cesarju, nemškimu zboru podveržen. Kaj bi bilo z njegovo sovrénite, kaj z njegovo močjo? On bi ne imel svoje vojske, on bi ne mogel postav dajati, ampak iz Frankfurta bi mu bile nasiljene. Čimu je tega potreba? Alj ni Austrijansko cesarstvo za-se zadosti močno? Slavjani v temu ne dvomijo; alj Nemci jih hočejo v nemški jarm vpresti. Hočejo zdaj cesarja postaviti nemške edinosti in nemške moči; pa zdaj iz Bastadta Pavarske vojšake preganjajo. Nemci pravijo, da se mora Austrija na njih operati, da bode zamogla obstati, in glejte! naš cesar zdaj vojšake Nemcam k pomoči pošilja. Čujte! Nemci so toljko vpili od nemške edinosti in nemške moči! --- Dani Šlezvig-Holštajnerje v vojski pobivajo, alj Nemca jim ni bilo k pomoči! Kakošno pomoč bi imeli še le mi Slavjani od njih pričakovati, ako svojim nemškim bratam na Šlezvig-Holštajnskima le z upitjem pomagajo; kadar pa čas pride za delati, druge narode k delu kličejo? Na Dunaju se bere v novicah in po ulicah nabito: pojte Ogri, pojte Austrijani! Holštajncam pomagat! O neizreklive neumnost tistih, kteri pravijo, Austrijanski Cesar mora od Nemcov rešitve iskati!!! Mi pa rečemo: Austrijanski Cesar nej v svojih deželah rešitve iše, in zmiraj jo bode našel, mi nismo obupali. Nemci hočejo že zdaj od nas pomoč, kaj pa ko bi jim Rus alj Francoz na vrat prišel? --- Zgodba kaže, kako so jo Nemci pod Napoleonam vozili, in kdo jih je rešil? Nikdar ne bodo Austrijani takimu ljudstvu podložni: ako pa nemško ljudstvo edinosti hoče, kakor pravi iz ljubezni do svojih rojakov, naj se našimu Cesarju podverže. Ako se Rusov in Francozov Nemci bojijo, naj z nami, kakor z svobodnim narodam, se sklenejo, da bodemo eden drugimu proti vsakemu sovražniku pomagali; alj njim podložni ne bodemo nikdar. Alj Nemci na Laškim pomagajo? Alj Nemci, kteri Slovencov še po imenu ne poznajo, bolj vedo, kaj nam je potrebno in koristno, kakor mi, da bi šli v Frankfurt postav iskat? Na noge, Slovenci, zdaj je čas našimu narodu cenjeno velavnost zadobiti; podpirajmo eden drugiga; zjedinjena moč bode se vsimu serčno vbranila. Podpirajte nas, vsi in vse za Slovenjo; mi sami v Beču take težke naloge ne moramo izpeljati. Prosimo pomoči! V Beču (na Dunaju) 20. maliga travna 1848. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zedinjena_Slovenija
Zedínjena Slovénija je ime političnega programa Slovencev iz leta 1848, ki so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorsko in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti, ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. Po marčni revoluciji, ki je avstrijskega cesarja Ferdinanda I. prisilila v odpravo fevdalizma in sprejetje ustave, so v »letu narodov« številni narodi Avstrijskega cesarstva videli priložnost narodne krepitve. Kozlerjev zemljevid iz 1851 Povečaj Kozlerjev zemljevid iz 1851 Program »Zedinjene Slovenije« je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval celovški stolni kaplan in narodni buditelj Matija Majar - Ziljski; objavljene so bile 29. marca v časniku Novice. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo dunajski Slovenci naslovili na kranjske deželne stanove. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija graških Slovencev (16. april, objava 22. april) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega društvo Slovenija, ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec Fran Miklošič. Geograf Peter Kozler je pripravil brošuro o mejah Slovenije in zemljevid slovenskih dežel z vrisanimi etničnimi mejami. Urednik Novic Janez Bleiweis je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil nadvojvodi Janezu, ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v Mariboru. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki peticije; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu parlamentu, ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične oktroirane ustave 4. marca 1849, so takšne zahteve postale brezpredmetne. Z Bachovim absolutizmom leta 1851 so bile politične želje Slovencev potlačene in narodno prebujanje se je preselilo na kulturno področje. V pomladi narodov Slovenci torej niso mogli uresničiti svojih teženj po združitvi. Program »Zedinjene Slovenije« je ostal skupni slovenski politični program in se je krepil v taborskem gibanju v letih 1868-1871. Po I. svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske ga je delno nadomestila ideja združitve z ostalimi južnimi Slovani v skupno državo Jugoslavijo, a je pri tem znaten del slovenskega življa ostal izven matične države.

Govor predsednika Vlade RS Janeza Janše

četrtek, 28. april 2005

(nelektorirano)

Odporništvo je ohranilo Slovence kot narod

Spoštovani veteranke in veterani, ekselence, dragi rojaki!

Duh odporništva, samoobrambe je bil med Slovenci vselej živ. Tako kot pri številnih drugih narodih je bil odpor oziroma samoobramba del naše nacionalne identitete, ki nas je na tem prepišnem delu Evrope, preko katerega so se selila ljudstva in številne vojske, tudi ohranil.

Slovenci smo morali v zgodovini nepopustljivo braniti svoje temelje: ozemlje, premoženje in jezik kot osnovo svoje lastne kulture. Svoje odporništvo so naši predniki izkazali v času turških vpadov in še mnogokrat kasneje v zgodovini. Tudi v nepopustljivem in hrabrem boju Slovencev na soški fronti med prvo svetovno vojno vidijo mnogi zgodovinarji predvsem željo braniti svojo domovino. Dejansko je vsa slovenska zgodovina eno samo narodno odporništvo, kajti le zaradi njega smo se lahko ohranili, čeprav nam je grozilo izginotje. Slovenci, če odmislimo Mohorjevo družbo in Slovensko matico ter nekatera njim podobna kulturna podjetja, skoraj vse do leta 1918 nismo imeli nobene osrednje organizacije, ki bi skrbela za vse Slovence. Pa vendar je bil dosežen že do začetka 20. stoletja zavidljiv kulturni razvoj. In kultura je bila temeljna podlaga vseh pomembnejših odporniških podjetij v naši zgodovini.

Zakonsko podlago državnega praznika dneva upora proti okupatorju je določil zakonodajalec, prvi demokratično izvoljeni slovenski parlament, zakon pa je leta 1991 predlagala prva slovenska demokratično izvoljena vlada. V zakonu je 27. april, ki se je v enopartijskem času praznoval kot dan OF, opredeljen kot dan upora proti okupatorju. V obrazložitvi in razpravi o Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih je vlada poudarila, da je ta praznik namenjen počastitvi slovenskega odporništva skozi zgodovino, še posebej pa v svojem sporočilu nosi obeležje protifašističnega boja.

V postopku sprejemanja je bil oblikovan tudi predlog, da bi bil 27 april še naprej dan OF, vendar je bil tak predlog z veliko večino zavrnjen. In kasneje nikoli več ni bil formalno ponovljen. Širša podlaga praznika je bila v javnosti sprejeta z velikim soglasjem, ker neupravičeno ni izključevala nikogar. In to kljub temu, da so v posamičnih letih državne proslave skušale ožiti njegovo zakonsko vsebino.

Ker praznik še posebej v svojem sporočilu nosi obeležje protifašističnega boja, za njegovo počastitev ni bolj primernega kraja, kot je mesto današnje prireditve.

Danes je prvič po 64 letih tu na Mali gori nad Ribnico državna prireditev. Nikoli doslej je še ni bilo. Bile so samo društvene in občinske. Čeprav je ravno tukaj potekal prvi oboroženi spopad na slovenskem ozemlju med protifašističnimi uporniki narodnoobrambne organizacije TIGR in okupacijskimi silami po kapitulaciji jugoslovanske kraljeve vojske.

Slovenci ali bolje slovenski Primorci so ves čas fašizma dokazovali svoj odpor. V teh prizadevanjih se je v vojaškem pogledu najvišje povzpel TIGR, katerega pripadniki in simpatizerji pomenijo najstarejše oborožene protifašiste v Evropi. Poleg njih se je treba spomniti še duhovniške organizacije Društvo svečenikov sv. Pavla, ki je ogromno naredila za obrambo slovenstva na kulturnem področju. Prizadevanja Primorskih Slovencev so uživala moralno in materialno pomoč tudi pri številnih organizacijah in posameznikih v jugoslovanskem delu Slovenije in celotni takratni državi, še zlasti pa med primorskimi emigranti. Slovenski antifašizem torej ni iznajdba leta 1941 oziroma takrat ustanovljene Antiimperialistične oziroma kasnejše Osvobodine fronte, ampak je bistveno starejši. Praktično je bil del politične in narodne zavesti vseh takratnih Slovencev.

Znameniti angleški zgodovinar A.J. P. Taylor je zapisal da so bili Slovenci po zaslugi TIGRA prvi zavezniki Velike Britanije v II. svetovni vojni. Dejansko je bil njihov boj na Mali gori 13. maja 1941 prvi oboroženi spopad Slovencev z okupatorji. To dejstvo je tiste, ki so hoteli monopolizirati slovensko odporništvo ne glede na zgodovinska dejstva motilo ves čas po II. svetovni vojni. Tigrovci so bili dejansko zamolčani. Polno priznanje jim je dala šele samostojna slovenska država. Tudi današnja državna proslava na tem mestu je del naporov, da se popravi zgodovinska krivica.

Protiimperialistična fronta, ki je bila ustanovljena 26. aprila 1941 in ki se je šele kasneje preimenovala v Osvobodilno fronto, je dejansko nastala v duhovnem in političnem ozračju nemško-sovjetskega pakta iz leta 1939. Pri glavnih pobudnikih in organizatorjih ni izhajala iz načelnega antifašizma in antinacizma, ampak iz prepričanja nujnosti spopada imperialističnih taborov. Ker osnovni cilj protiimperialistične fronte ni bil narodnoobrambni, med ustanovne skupine nikoli niso povabili organizacije TIGR.

Ključni problem PIF, kasnejše OF je monopolizacija narodnoobrambnega boja, ki jo je OF formalno potrdila 16. septembra 1941, ko je vse, ki niso bili pripravljeni priznati njenega, to je komunističnega vodstva, označila za izdajalce slovenskega naroda. Nobena demokratična stranka ali vlada ne more pristati na posebna ideološka tajna nagla sodišča, kjer so bili obsojenci ustreljeni brez pravice do zaslišanja in pritožbe. V tej monopolizaciji narodnoodporniškega gibanja se OF bistveno loči od večine zahodnoevropskih odporniških gibanj.

Slovenska država v imenu boja proti okupatorju ne more pristati na kršitve mednarodnih standardov vojnega prava in civiliziranih pravnih načel, ki tudi v vojnem času zagotavljajo, zlasti civilnemu prebivalstvu pravico do življenja, do osebne nedotakljivosti, verske in osebne svobode, nepristranskega sojenja in pravico do poštenega postopka ter privatne lastnine. Ta načela in pravila obvezujejo tako okupatorja kot upornike proti njim.

Zavoljo zgodovinske resnice ter nekaterih dvomov in skušnjav, ki se ponovno pojavljajo v nekaterih krogih v naši soseščini, moramo ponovno poudariti, da je temelj vsega zla, ki se je med drugo svetovno vojno in takoj po njej zgodilo v Sloveniji, tuja okupacija. Brez nje ne bi bilo ne vojne, ne strahotnih žrtev, ne državljanskega spopada, ne fojb in drugih medvojnih in povojnih zločinov. Tuja okupacija je šele ustvarila podlago za strahote, ki so usodno zaznamovale slovenski narod. V času, o katerem govorimo, se je v razponu polovice desetletja zgodilo toliko zla, ki ga nikoli ne bi smelo biti, da posledice zdravimo še danes.

Vsaka vojna je nesreča in prinaša s seboj trpljenje. Toda v času, o katerem govorimo, so se na slovenskem ozemlju zgodile stvari, ki se v človeški civilizaciji ne bi smele zgoditi:

1. Fašistični in nacistični okupator je s kršenjem mednarodnih vojnih konvencij, streljanjem talcev, uničevalnimi taborišči, množičnim preseljevanjem in genocidno politiko ustvaril razmere, ki posameznikom v mnogih primerih niso dopuščale nobene dobre izbire.

2. Komunistična partija je po navodilih iz Kominterne in preko OF pod smrtno kaznijo prepovedala odpor proti okupatorju izven OF ter skušala izenačiti domoljubje s tujo ideologijo, nato pa je VOS OF do konca julija 1942 pod različnimi pretvezami brez kakršnihkoli sodnih postopkov postrelila na stotine Slovencev.

3. Protikomunistična stran je prisegla zvestobo okupatorju, česar moralno ni mogoče z ničemer opravičiti.

4. V drugi polovici vojne sta tako komunistična kot protikomunistična stran zagrešili vrsto zločinov nad posamezniki, sonarodnjaki, ki se niso mogli braniti.

5. Že po končanih spopadih in vojni je zmagovita stran izvedla množičen poboj vojnih ujetnikov različnih narodnosti, pa tudi številnih civilistov.

Demokratična Slovenija kot del združene demokratične Evrope, ob vsem spoštovanju do resničnega antifašizma in odporništva, ne more pristati niti na poskuse njegovega omaloževanja niti na njegove zlorabe za cilje totalitarizma, saj bi se s tem odpovedala tistim načelom, na katerih sloni samostojna demokratična Republika Slovenija, pa tudi EU.

Za boj proti okupatorju ni bistveno politično prepričanje udeležencev. In pri veliki večini posameznikov, ki so odšli v partizane, politični motiv ni bil prevladujoč. Zato velika večina borcev NOB ne nosi odgovornosti za številne napake in zločine vodstva OF, saj so bili pogosto prav oni njihova prva žrtev.

Za demokratične, evropsko usmerjene posameznike in politične stranke ni in ne more biti problematičen boj proti okupatorju in še manj sodelovanje z zavezniki, ki so partizansko odporništvo priznali kot del antihitlerjevske koalicije, ampak vse tisto, kar je na obeh straneh doma onemogočilo dejanski enotni vsenarodni odpor proti okupatorju.

V opisanih razmerah veličina dejanj pripadnikov TIGRa še posebej izstopa. Bili so odločni za boj, pripravljeni na žrtve, toda držali so se evropskih civilizacijskih norm. V boju so se izogibali civilnim žrtvam. Leta 1938 niso izvršili atentata na Mussolinija, ki so ga dobro pripravili, ko je prišel v Kobarid, ker bi morali žrtvovati tudi skupino šolskih otrok. Njim cilj ni posvečal sredstev. Bili so patrioti. Pripadniki TIGRa, ki so živeli v Sloveniji, so bili po italijanski okupaciji Dolenjske in Notranjske tisti Slovenci, ki so se prvi z orožjem spopadli z oboroženim okupatorjem.

Do prvega spopada pripadnikov organizacije TIGR je prišlo tu, na Mali gori, 13. maja 1941. Sem so se kmalu po okupaciji umaknili tigrovci Tone Majnik, Ferdo Kravanja ter vojaški voditelj TIGRa Danilo Zelen. Ko jih je izsledila italijanska patrulja, so se z njo junaško spopadli. Danilo Zelen je bil hudo ranjen in si je sam vzel življenje, da ne bi padel v roke sovražniku. Kravanjo, hudo ranjenega so Italijani ujeli, Majniku pa je že vklenjenemu kasneje uspelo pobegniti. Za ta junaški spopad se je kmalo zvedelo po Sloveniji in to je med Slovenci dvigovalo uporniškega duha.

Anton Majnik je nato skupaj s tigrovcema Tonetom Černačem in Justom Godničem na tem območju organiziral prvo partizansko enoto, Ribniško četo. Ob ustanovitvi 1. julija 1941 je štela 14 bojevnikov. Enota je bila ustanovljena štiri dni prej, preden je KPS izdala poziv na vstajo. Vodstvo KPS je kmalu v četo poslalo komisarja, ki je zahteval, da prisežejo Stalinu, Tigrovci pa so se tej zahtevi uprli, češ da so že prisegli organizaciji TIGR in boju za združitev Slovencev. Iz Ljubljane je nato prišel član vodstva komunistične partije dr. Aleš Bebler in zamenjal komandirja čete tigrovca Toneta Černača. Tigrovci so zaradi teh nesporazumov odšli iz Ribniške čete in se pridružili drugim partizanskim enotam, vendar tam niso dosegli vidnih funkcij. Večina jih je kasneje v boju padla, Majnik v ne povsem pojasnjenih okoliščinah.

Kljub 15 letni tradiciji in izkušnjam iz protifašističnega boja TIGRa nikoli niso vključili v OF. Prvi oboroženi spopad Tigrovcev s fašističnimi okupatorji pa je bil večino časa po drugi svetovni vojni pri nas zanemarjen. Za dan upora oziroma dan vstaje in republiški praznik pa je bil v Socialistični republiki Sloveniji kot posmeh resnici izbran dogodek 22 julija 1941, v katerem sploh ni šlo za spopad z okupatorjem, ampak za obračun med Slovenci.

Spoštovani!

Zaradi vsega naštetega smo še posebno zahvalo dolžni združenju TIGR, Ribniški in primorskim občinam, ki so postavili pomnik Danilu Zelenu in sobojevnikom ter ta pomembni dogodek pomagale trgati iz pozabe. Hvala tudi vsem zgodovinarjem in publicistom, ki ste pisali o TIGR-u in negovali pozitivno izročilo najstarejšega odporništva proti fašizmu v Evropi.

Danes je državni praznik - dan upora proti okupatorju. Danes se spominjamo vseh neštetih generacij rojakov, naših prednikov, katerih pogum je vgrajen v temelje našega nacionalnega obstoja in naše državnosti.

Spominjamo se vseh, ki so v stoletjih viharne slovenske zgodovine branili svoja ognjišča, svoje domačije in domovino, kot so jo vsakokrat prepoznavali in čutili.

Še posebej se spominjamo dolgoletnega odpora proti fašizmu, ki so ga izvajali pripadniki TIGR-a, njihovih žrtev za svobodo slovenskega primorskega človeka, Bazoviških junakov, Danila Zelena in sobojevnikov. TIGR je bil prvi upor zoper fašizem v Evropi in je bil čista rezistenca za preživetje pred rasističnim zavojevalcem, ki je v času sicer mednarodno priznane okupacije Primorske po prvi vojni skušal deželo etnično poenotiti in očistiti. V tem smislu je TIGR čisto uporništvo, predpartizanstvo, pomembno za obstoj Primorcev in Slovencev. TIGR je tisto, kar bi bilo partizanstvo brez komunistične prevlade slovenskega upora zoper okupatorja.

Tako pa smo dolžni upor, rezistenco, ali pa partizanstvo v svoji čisti uporniški obliki, ločevati od revolucije in revolucionarnega nasilja.

In danes se spominjamo poguma slovenskih partizanov, ki so se odločili za upor iz iskrenega domoljubnega prepričanja, nekateri tudi iz iskrenega domoljubnega in socialnega prepričanja in vere v boljšo bodočnost.

Partizanstvo, kot upor zoper zavojevalca in zoper okupatorja našega lastnega ozemlja, je pozitivna vrednota, vredna spomina in ta spomin je neločljiv del današnjega državnega praznika.

Danes, na dan odpora proti okupatorju, se spominjamo tudi pripadnikov slovenske nacionalne ilegale, ki se je v prvih letih druge svetovne vojne kot takrat še del legalne jugoslovanske vojske kljub ogroženosti z dveh strani borila proti fašističnemu okupatorju.

In spominjamo se pripadnikov slovenske TO in slovenskih policistov, ki so leta 1991 v vojni za Slovenijo izbojevali zmago proti JLA, zadnjemu okupatorju, ki je z orožjem ogrožal naša ognjišča. To je bilo odporništvo, ki ni delilo, ampak nas je povezalo.

Prav enotnost, ki smo jo Slovenci ter državljanke in državljani Slovenije dosegli v času slovenske pomladi, v času plebiscita za samostojno Slovenijo in v času vojne za Slovenijo, je tisti trdni temelj, na katerem lahko gradimo našo pot navzgor. Z njim smo v praksi že dodobra presegli stare delitve. V tem usodnem času smo bili povezani na osnovi skupne pripadnosti domovini in temeljnim demokratičnim vrednotam. Bolj bomo poudarjali ta čas, v katerem smo bili enotni in povezani, manj bo prostora za nesmiselne in škodljive stare delitve in razdvajanja. In manj bo možnosti, da se tragedija, ki je doletela Slovenijo sredi prejšnjega stoletja, v kakršnikoli obliki ponovi.

Spoštovani!

Obstajajo večji narodi od nas, pa nimajo lastne države. Tudi v Evropi in celo znotraj EU živijo večji narodi, pa njihov jezik ni uradni jezik EU. Obstajali so številni narodi, večji in močnejši od nas, a jih danes ni več. Nihče več ne govori njihovega jezika, njihovi grobovi so žal pozabljeni in njihovo dediščino najdemo le še po redkih muzejih.

Slovenci pa smo stali in obstali, kot je preroško zapisal Trubar. Kljub temu, da ni bilo lahko in kljub temu, da se je naše narodnostno ozemlje močno skrčilo. Zato je prav, da ob tem, ko se spominjamo uporništva naših prednikov v viharni zgodovini, hkrati izrazimo globoko hvaležnost za njihov pogum in žrtve. Kajti z njimi smo se ohranili kot narod, se kot narod razvili in po vojni za Slovenijo in osamosvojitvi povezali z drugimi evropskimi narodi.

Dolžni smo jim hvaležnost, kajti pred našo in naslednjimi generacijami je dobra prihodnost.

Slovenci živimo danes v času, ki si ga je želel in tudi preroško napovedal že naš največji pesnik France Prešeren v svoji Zdravljici, ki je danes naša državna himna.

»Da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!«

Danes celoten slovenski narod, doma in po svetu, živi v svobodi. In Slovenci prvič v zgodovini nismo neposredno ogroženi od svojega sosedskega in širšega okolja. To širše okolje nam še nikoli doslej ni bilo tako naklonjeno. EU kot ne samo ekonomski in politični, ampak tudi kot mirovniški in spravni projekt je tu. Smo njegov del in v tem duhu ravnajmo tudi doma.

Iskrene čestitke ob državnem prazniku, dnevu slovenskega odporništva, dnevu upora proti fašizmu in dnevu upora proti okupatorju.

(Cerje na Krasu, 15.9.2006)

Spoštovani Primorke in Primorci, ekselence, dragi rojaki!

Primorska je vabljiva v vseh letnih časih, zlasti pa v dneh, ki najavljajo trgatev. Primorska je vedno vabljiva, ker nam tukajšnje podnebje vrača zdravje in dobro voljo, ki je temeljni pogoj uspešnega in polnega življenja. Primorska je še posebno vabljiva, ko želimo razmišljati ne le o sebi kot človeku, ampak še posebno o človeku kot državljanu in Slovencu.

Naši predniki so Primorsko naselili na način, da se naša zahodna narodna meja praktično vse do nastopa totalitarnega fašizma ni premaknila. Niso gradili visokega zidu, niso organizirali nobene obmejne ali vojne krajine. Oblikovali pa so narodno zavest na tako visoki stopnji, da je stoletja ni mogla zlomiti nobena tuja sila. Slovenska narodna zavest na Primorskem je bila nepremagljiva, nezlomljiva.

Slovenske primorske dežele: Istra, Trst in Goriška pa v slovenski zgodovini ne izstopajo le po izjemni narodni zavesti njenih slovenskih prebivalcev. Za ostale slovenske dežele so bile tudi strateška povezava z Mediteranom in njegovo kulturo. Bile so okno v gospodarski in duhovni svet Sredozemlja, zibelke evropske civilizacije. Iz njega ni prihajalo samo njegova materialna, ampak tudi duhovna kultura skozi vso zgodovino. Z znamenito južno železnico Dunaj -Trst sta sredi 19. stoletja prišla v naše kraje ne le sodoben transport, ampak tudi nov red, kapitalizem. Ta je imel na eni strani kvarne posledice za staro domačo obrt, sprožil pa je nujno modernizacijo našega ozemlja. Primorska je bila, kljub svoji večinoma skopi in zahtevni zemlji, svojevrsten božji dar za Slovence, tako v gospodarskem kot duhovnem pogledu.

Mnogi so prepričani, da smo Slovenci kot narod obstali zaradi svoje zaprtosti. Vendar pa to ni res! Slovensko ozemlje je bilo vselej eno najbolj prehodnih, pa smo kljub temu obstali. Ne zaradi zaprtosti, ampak zaradi odprtosti in hkratne izjemne sposobnosti prednikov, da se prilagodijo zahtevnejšim razmeram in v njih tudi aktivno delujejo in vanje aktivno posegajo. Primorska ima izjemne zasluge, da smo Slovenci tako v gospodarskem kot duhovnem pogledu znali ne le obdržati stik z razvitejšim in zahtevnejšim evropskim okoljem, ampak smo se vanj tudi uspešno vključevali.

S Trstom je povezano tudi izjemno žalostno poglavje slovenske zgodovine. Po letu 1880 so namreč preko njega številni Slovenci odhajali v tujino, zlasti ZDA in kasneje v Avstralijo. Sprva so si predstavljali svoje izseljenstvo le kot začasno, ki pa je kmalu za veliko večino postalo žal trajno. Velika večina teh naših rojakov se je uspešno vključila v novo okolje, ni pa pozabila svojih rojstnih krajev ali krajev svojih staršev. Veliko so materialno in finančno pomagali svojim domačim tako med I. svetovno vojno kot po njej, veliko so nam pomagali po II. svetovni vojni. Ne gre pozabiti tudi njihove politične pomoči v ključnih trenutkih slovenske zgodovine, v letih slovenskega osamosvajanja, ko so odločno in pogumno pomagali pri posredovanju resnice o Sloveniji in Slovencih, naših pravicah, zahtevah in pričakovanjih.

Slovenska narodna zavest se je na Primorskem, podobno kot na Koroškem, razvila že zelo zgodaj. Obe pokrajini sta se prav zaradi nje na poseben način zlili v slovensko zavest kot eksistencialni slovenski regiji. Primorska slovenska pljuča, Koroška srce. Tukajšnja narodna zavest je bila že zgodaj izjemno borbena, izjemno udarna, kar dokazuje zlasti tukajšnja govorjena in peta slovenska beseda. Slovensko narodno zavest so tu izpričevali mnogi. Zagotovo moram omeniti Simona Gregorčiča. Našim prednikom se je posebej priljubil ne le, ker je pisal iz srca za srce, kot je o njem rekel Josip Stritar, ampak, ker je znal najbolj med slovenskimi pesniki preliti v poezijo obsodbe hudobije, krivic in nesreč, ki so jih Primorci kot posamezniki in kot Slovenci dnevno hudo čutili. Prav zato je postal poleg Prešerna najbolj znan in bran slovenski pesnik med vsemi plastmi naših rojakov. Še več. Simon Gregorčič ni bil samo pesnik, ki je napovedal Primorski preiskušnjo prve svetovne vojne, ampak je postal eno izmed idejnih izhodišč primorskega antifašizma, stalni in obvezni spremljevalec našega narodnega življenja. Ni bilo političnega, družabnega ali kulturnega dogodka v polpretekli zgodovini na Primorskem, na katerem se ne bi v tej ali oni obliki dotaknili prav Simona Gregorčiča.

Naj se na tem mestu v zvezi s Simonom Gregorčičem dotaknem še enega pojava, ki bi ga v današnjih razmerah veljalo posnemati. Drugi in tretji zvezek njegovih Poezij je izdal, hkrati pa avtorju izplačal za takratne razmere dokaj visok honorar, ki je pesnika med drugim rešil dolgov in mu omogočil nakup posestva na Gradišču, takratni najbogatejši Slovenec Josip Gorup pl. Slavinski. Tega ni storil za to, da bi bil oproščen dela davkov, ampak iz svojega notranjega prepričanja, ki je na eni strani slonelo na narodni zavesti, na drugi strani pa na osebnem odnosu do slovenske kulture in slovenske umetnosti. Prav slednje danes pri mnogih slovenskih velepodjetnikih najbolj pogrešamo. Zavedati se namreč moramo, da se samo z davščinami nikoli ne bo moglo zbrati toliko denarja, kot ga potrebuje kultura. Zlasti ne toliko, kolikor bi najboljša kulturna dela v resnici zaslužila. Prepričan pa sem, da se bodo slovenski podjetniki v vse bolj urejenih in ugodnih gospodarskih razmerah lažje odločali tudi za donacije slovenski kulturi.

Izguba Primorske po I. svetovni vojni je bil za vse Slovence strahotna in večplastna izguba. Nismo bili zgolj ob velik del matičnega ozemlja, nismo izgubili samo okna v svet, ampak je bila zelo prizadeta tudi slovenska ekonomija, slovensko gospodarstvo, ki je izgubilo temeljna modernizacijska gibala. Na Primorskem je bilo pred I. svetovno vojno razmeroma veliko svetne inteligence in v mednarodni prostor vpetih gospodarstvenikov. Velik del se jih je moral izseliti takoj po I. svetovni vojni zaradi agresivnega italijanskega nacionalizma. Ta je poleg tega, da je požgal slovenski Narodni dom v Trstu, uničil tudi slovenske banke in druge denarne ter gospodarske ustanove.

Primorci so se prvi med Slovenci spopadli s totalitarizmom v obliki fašizma. Jemal jim je temeljne narodne in s tem človeške pravice. Spraviti jih je hotel ob vse, zlasti jezik, na katerem sloni skoraj vsa slovenska kultura. Žrtve, ki so jih morali položiti na oltar slovenstva, so velike. Spomnimo se samo Lojzeta Bratuža, ki je moral zaradi slovenskega petja božičnih pesmi v grob. Zaradi totalitarnega značaja fašistične države demokratični boj ni bil mogoč in primorski Slovenci, prvi evropski antifašisti, so morali seči po orožju. To ni bil nikakršen terorizem, kot se danes trudijo dokazati nekateri. Slovenski borbeni antifašizem, zbran zlasti okoli TIGR -a, je izhajal iz demokracije, ki je bila hkrati ob zahtevah po temeljnih pravicah človeka in državljana, ob zahtevah po neoviranem gospodarskem in kulturnem življenju Slovencev, njegov najvišji cilj.

Primorski antifašisti niso napadali lastnih ljudi, kar je značilno za teroriste, ampak le tisto, kar je bilo na tak ali drugačen način povezano s fašizmom in kasneje okupacijo. Primorski antifašizem, predvsem boj za slovenski jezik in njegovo kulturo, je bil tisti, ki je Primorce kasneje kot ujetnike pri zahodnih zaveznikih mobiliziral v slovenske Prekomorce, slovenske diverzante v angloameriških specialnih enotah in službah.

Primorski antifašizem, predvsem boj za slovenski jezik in njegovo kulturo, je bil tisti, ki je Primorce gnal v partizane. Svoje junaštvo, svoj pogum, svojo predanost slovenstvu so mnogi položili na oltar narodnoosvobodilnega boja, ki so ga Primorci razumeli predvsem kot takega, ne pa kot revolucijo.

Glede na pobude za spravo med Slovenijo, Hrvaško in Italijo, je treba povedati, da nas zgodovina ne zgolj ločuje, ampak tudi povezuje. Spravne pobude so pozitivne in dobrodošle. Kljub vsemu pa krivda ni ne enaka in ne deljena.

Primorska je v zadnjih sto letih tudi v gospodarskem smislu doživela dve veliki tragediji. Prvo je povzročila priključitev Primorske k Italiji po I. svetovni vojni. S tem je bil Trst odrezan od svojega gospodarskega zaledja, ki ga predstavlja velik del srednje Evrope. Italija je imela dosti večjih in boljših pristanišč in ga kot takega ni potrebovala. Čas po II. svetovni vojni je umiranje Trsta še zaostril, Slovenci pa smo v veliki meri po zaslugi beograjskih oblasti izgubili še Gorico. Posledice dveh tako težkih gospodarskih stresov je bilo težko odpravljati, saj nismo imeli opravka samo z novimi državnimi mejami, ampak predvsem s pretrganjem stoletja starih gospodarskih povezav. Poskusi gospodarskega reševanja Primorske po II. svetovni vojni, ki so pogosto potekali v ostri konfrontaciji z Beogradom, so se uresničevali predvsem s slovenskimi sredstvi. Vloženega je bilo razmeroma veliko denarja in intelektualnih naporov, vendar razen pristanišča in železnice ter še nekaterih uspešnih investicij žal ni bilo večjih trajnejših rezultatov.

Samostojna slovenska država začenja trajnejše gospodarsko reševanje Primorske z izgradnjo modernih cestnih in železniških povezav v duhu njenih večstoletnih tradicij. Posebno se nam zdijo pomembne povezave s širšim prostorom Panonske nižine in ozemlja vse tja do Ukrajine v okviru 5. evropskega koridorja. Poseben razvojni problem ostaja Posočje, svet Simona Gregorčiča, ki ga vsi občudujemo in ljubimo, toda ljudje od tega ne morejo živeti. Tarejo jih pogoste naravne nesreče. Odpravljanje njihovih posledic je zamudno in drago, pogosto je bilo tudi strokovno sporno. Kljub temu pa je vsem jasno, da trajnega razvoja Posočja ne bo, dokler ga bolj in bolje ne povežemo z novimi cestnimi povezavami. To je ena največjih srednjeročnih nalog slovenske države v tej pokrajini.

Z izgradnjo dveh novih univerzitetnih središč v Kopru in v Novi Gorici ne želimo le znanstveno in kulturno uravnovesiti ozemlje z onim onstran državne meje, ampak želimo ustvariti take razmere, da bodo mladi videli v domačih krajih svojo prihodnost in z novim znanjem in mladim elanom lahko prispevali k temu, da se popravijo več desetletne zamude in tudi napake v gospodarskem in družbenem razvoju. Globalna strategija je jasna. Njeni učinki bodo dolgoročni. Slovenija ne more biti uspešna, če ne bo uspešna tudi Primorska, ker noben organizem ne mora uspevati brez dobrih dihalnih organov in zdravih dihalnih poti.

Glede na znane sposobnosti Primorcev za prilagajanje novim razmeram sem prepričan, da boste v okviru evropskih integracij znali izrabiti realne danosti in pridobiti zlasti kohezijska sredstva, ki so na razpolago. Sama Slovenija kljub pričakovanim rezultatom reformnih ukrepov, kljub dobri gospodarski rasti, ki bo letos okoli 5%, še nekaj časa ne bo imela dovolj lastnega kapitala za vse izzive, ki so pred nami naenkrat. V preteklosti smo preveč odlašali z gospodarsko modernizacijo, zato je sedaj njena uresničitev toliko težja in tudi dražja. S skupnimi in iskrenimi napori bomo zmogli nadomestiti tako zaostanke kot nekatere zgrešene poteze.

Cilj je trajnostni in skladen razvoj, ohranjanje in bogatitev regionalnega kapitala, vzpostavljanje poslovne klime in razvoj gospodarstva, ki bo prinašalo visoko dodano vrednost. Potrebno je izboljšati cestno infrastrukturo in na ta način izkoristiti poslovne in naravne danosti Primorske. Ta cilj mora imeti tudi primorsko vinogradništvo. Če je nekdaj zadovoljevalo Dunaj in Prago, zakaj si ne bi te pozicije povrnilo. Da je mogoče uspeti kljub hudi in brezobzirni konkurenci, je dokazala Luka Koper. Veliko si lahko obetamo od turizma, ki ima v bližnji severni Italiji bogato in še premalo izkoriščeno zaledje.

Spoštovani!

V začetku govora smo omenili, da je bila glavni element boja tukajšnjega slovenstva primorska narodna zavest. Stolp, ki nam odstira pogled vse tja na robove naše stoletne etnične meje, tukaj ni zaradi drugih, ampak je postavljen zaradi nas.

Ponazarja zgodovinsko resnico, da slovenski narod ni bil nikoli napadalec, temveč je vedno le branil svojo zemljo in svoj obstoj. Stolp stoji na kraški zemlji, ki je prepojena s krvjo njenih braniteljev. Je simbol moči, upornosti, vztrajnosti in trdoživosti narodnega obstoja. Pa tudi spomin na trmasto vztrajnost kraškega človeka, ki se je ruval s kamenjem, se bil z burjo in se znojil na skopi zemlji, da je izsesal iz nje sok življenja za golo preživetje, da je obstal trden mejnik tu, kjer je bila vseskozi narodna ogroženost največja. Kajti tu, po tej kraški zemlji, teče mejnik med dvema velikima svetovoma, slovanskim in romanskim. Prav zaradi te trdožive odpornosti se že tisoč in več sto let narodnostna meja ni premaknila. Čeprav so bila v določenih obdobjih očitna prizadevanja, da bi na tem prostoru kot narod izginili.

S spomenikom na Cerju dobivamo Slovenci spomenik vsem braniteljem naše zemlje. Naša domovina je posejana s križi, nepoznanimi grobovi bojevnikov, junakov in pomorjenih. Polno imamo malih spomenikov in neznanih grobov, v katerih počivajo znani in neznani branitelji slovenske zemlje in slovenstva. Vsem tem iz vseh časov, ki so se bojevali in duhovno delovali, da kot narod obstanemo, se dviga v svobodno nebo iz primorske zemlje to veličastno obeležje.

Naj ta narodni simbol spodbuja k narodni enotnosti, krepitvi narodne zavesti in utrjevanje moči, da enkrat za vselej prevladajo narodni interesi nad političnimi, ideološkimi in osebnimi, kadar je to potrebno. Od nas samih, od naše enotnosti in narodne zavzetosti je odvisna naša sedanjost in prihodnost. Združena Evropa nam zagotavlja varnost od zunaj. Mi sami pa si moramo zagotoviti varnost in stabilnost v svoji lastni domovini. In ustvarjati pogoje svojega materialnega in duhovnega obstoja. Da bomo našim zanamcem pustili materialno in duhovno kulturo, ki smo jo prejeli od naših prednikov in še več.

Hvala lepa.

Govor Predsednika Vlade RS Janeza Janše na državni slovesnosti ob priključitvi Prekmurja k Sloveniji, Beltinci, 18. avgust 2006

(Velja govorjena beseda!)

Spoštovani gospe in gospodje, ekselence, spoštovani Prekmurci slovenske, madžarske, romske in vseh drugih narodnosti.

Leto 1918 je bilo eno izjemno nenavadnih v slovenski zgodovini. Razrušila se je več kot pol tisočletja trajajoča habsburška monarhija. Skrčilo se je skoraj tisočletno Ogrsko kraljestvo. Nastala je Slovenija, ki je dotlej uradno ni bilo v upravi in geografiji ter politiki. A bila je ob vso Primorsko, večino Koroške in del Kranjske. Pridobila pa je, po skoraj tisočletju, Prekmurje in takoimenovane Ogrske Slovence. Bolečina je bila zaradi izgub na severu in zahodu tako velika, da pridobitve na severovzhodu ni bilo mogoče dojeti in pravilno oceniti. Vse odtlej je v slovenski politiki čutiti neko posebno zadrego glede Prekmurja, tudi upravičeno slabo vest. Bil je že skrajni čas, da se to stanje preseže in da se združitvi nameni državni praznik.

Prekmurje ni le po svoji zunanjosti nekaj posebnega v Republiki Sloveniji, ampak se od nje razlikuje tudi po svoji zgodovini. Bilo je del Ogrskega kraljestva, kjer ni bilo zgodovinskih dežel, kot jih poznamo iz preteklosti velike večine slovenskega ozemlja. Zato v zgodovini ni nikoli oblikovalo svojega centra, ampak je bilo teh več. Tu se ni oblikovala deželna zavest, saj je bila pokrajina razdeljena med dva komitata ali županiji. Nenaklonjena mu je bila tudi cerkvena razdelitev, saj je bila dolga stoletja pod zagrebško in györsko (gjersko) škofijo, šele po 1777 pod szombathelysko (sombatejsko), oziroma 1923 pod mariborsko. Nova Murskosoboška škofija popravlja eno velikih zgodovinskih krivic. Velika večina Slovencev ne ve, da je del Prekmurcev med Mursko Soboto in Monoštrom moral v prvih desetletjih 17. stoletja priznavati turško nadoblast in ji plačevati davek. Tudi tukajšnja fevdalna oblast se je precej razlikovala od one v ostalih slovenskih predelih, kar je imelo kasneje posledico, da je tu nastal edinstven kmečki proletariat. Edino v Prekmurju je prišlo po I. svetovni vojni do prave in obsežnejše agrarne reforme.

Kljub številnim razlikam med zgodovinskim razvojem Prekmurja in ostalim slovenskim ozemljem, pa je v njem tudi toliko povezovalnih elementov, ki jih ni mogoče prezreti. Te moramo omenjati še toliko bolj, ker so bili Prekmurci tisočletje politično ločeni od večine Slovencev, živeli so v državi, ki se je z Habsburžani dolgo zapletala celo v vojne. Kot prvo značilnost Prekmurcev moramo opozoriti na neverjetno zvestobo slovenstvu, tako v jeziku kot v posebnem prekmurskem slovstvu. Naj samo omenim, da se besedna zveza slovenski narod prvič v slovenskem jeziku pojavi prav v Prekmurju. Tako protestantskim duhovnikom, ki so začeli s prekmursko književnostjo, kot katoliškim, ki so se še posebno trudili za kulturno integracijo Prekmurcev z ostalimi Slovenci, smo dolžni javno priznanje in hvaležnost. Imena, kot so Franc Temlin, Štefan Küzmič, Mikloš Küzmič, Josip Košič, Ivan Baša, Franc Ivanocy, Jožef Klekl, Avgust Pavel in še številni drugi, bi morala biti znana vsakemu izobraženemu Slovencu, njihovo delo bi moralo biti bolj zastopano v šolskih učbenikih. Hkrati tudi ne smemo pozabiti številne anonimne avtorje znamenitih rokopisnih pesmaric, ki so dokaz živega slovenstva med preprostimi ljudmi. Za ohranitev slovenstva v Prekmurju imajo največ zaslug Prekmurci sami. Naj se na tem mestu še s posebno hvaležnostjo spomnim prekmurskih izseljencev, tako v Združenih državah kot številnih evropskih državah, Avstraliji in Južni Ameriki, ki niso pozabili na svoj izvor in svojo kulturo. Ohranjali so svoje izročilo, hkrati pa pomagali domačim v domovini, kolikor so mogli.

Prav v zvezi s tem živim in samoniklim prekmurskim slovenstvom pa je treba omeniti, da dežela onstran Mure ni bila nikoli etnično čista. Poleg Slovencev, ki se tega imena niso sramovali, so tu živeli v sožitju z njimi tudi Madžari, Romi, Nemci in Židje. Čeprav uradna politika Budimpešte zadnja desetletja obstoja Ogrskega kraljestva Slovencem ni bila naklonjena, to ni povzročilo razkola med pripadniki naše najštevilčnejše manjšine in večinskim narodom. Prav ta preteklost je še kako prišla do izraza ob slovenski osamosvojitvi pred petnajstimi leti, ki so jo Prekmurci, ne glede na narodno pripadnost, aktivno podprli. Naj se ob tej priliki še zahvalim tudi tukajšnjim Romom, ki s svojo kulturno in drugo dejavnostjo, to je dokazal tudi nedavni romski festival, kažejo, da je sožitje z večinskim narodom, kljub razlikam v kulturi in načinu življenja, možno. Le oboji, tako večina kot manjšina, morajo biti pri tem aktivni. Za sožitje sta potrebna oba pola.

Izrabljam priliko, da se v tem prostoru z nekaj besedami dotaknem tudi judovske problematike. Kot je znano je ob koncu 19. stoletja začelo naraščati število tukajšnjih Judov. V času med obema vojnama so imeli v Murski Soboti svoj verski sedež za Slovenijo. V nedavni preteklosti smo bili priča poskusom nekaterih posameznikov, da bi Slovence obtožili antisemitizma. Ni mogoče zanikati, da ni bilo redkih posameznikov s takimi nazori, vendar so bili številčno in po vplivu nepomembni. Slovenci niso krivi izgona Judov ob prelomu srednjega v novi vek iz večine slovenskih dežel. Še manj nacističnega divjanja nad njimi, ki ni obšlo njihove tukajšnje skupnosti, še manj uničenja pokopališč in miniranje sinagoge v Murski Soboti 1954. leta ter onečaščenje lendavske. Ve se, kdo je imel takrat oblast in ve se, da je ta umorila tudi enega tukajšnjih katoliških duhovnikov. Judovska sinagoga je doživela isto usodo kot nekateri drugi verski objekti. Uničeni so bili predvsem zaradi vere, ne narodnosti njenih obiskovalcev. Kljub maloštevilčnosti Judov v Sloveniji, žal jih je nacizem v Prekmurju praktično iztrebil, moram v tem prostoru poudariti, da so veliko prispevali k vsesplošnemu kulturnemu in družbenemu razvoju Slovenije. Za opravljeno delo jim izražamo javno priznanje, hkrati pa si moramo vsi prizadevati, da sožitje iz preteklosti ostaja trajna značilnost sodobne, evropsko naravnane Slovenije.

Če smo na eni strani izrazili vse priznanje kulturnemu razvoju Slovencev v Prekmurju, pa ne moremo zamolčati nekaterih krivic, ki jih je bilo to področje deležno po združitvi z ostalimi Slovenci v eni državi. Slovenska okroglina ali Slovenska krajina, kot ste v preteklosti Prekmurci označevali svojo ožjo domovino, je bila po I. svetovni vojni razmeroma hitro politično in kulturno integrirana v vseslovenski prostor, žal pa so bili veliki zaostanki na gospodarskem področju, ki jih je čutiti vse do danes. Zaostajale so prometne povezave, zamujala je energetska integracija. Začetne ukrepe na tem področju je pred II. svetovno vojno upočasnila gospodarska kriza, svoje je prispevala madžarska okupacija, ki je zahtevala velik človeški davek tako v vojaških kot delovnih mobilizirancih, mnogi še nimajo javnih spominskih obeležij, ki bi nas spominjala na njihovo trpljenje in žrtve. Nasploh velja poudariti, da je bila prekmurskim Slovencem s strani okupatorja namenjena enaka usoda kot njihovim rojakom pod italijanskim ali nemškim okupatorjem. Za čas po II. svetovni vojni je na eni strani značilen največji spomenik rdečearmejcem, po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da so tu mnogi glasovali za monarhijo, kar je prineslo ustrezno politično kazen. Oznaka slovenska Sibirija za Prekmurje se je tako iz predvojnega obdobja prenesla tudi v povojni čas.

Prekmurje je edina slovenska pokrajina, ki je imela nafto. Žal dobički iz njenega pridobivanja in predelave niso bili reinvestirani v pokrajino. Z razvojem prehrambene in tekstilne industrije, ki se je začel že pred II. svetovno vojno, so bili sicer dani temelji za industrializacijo, ki pa je žal zastala na svoji osnovni stopnji in je ni dovolj spremljala potrebna modernizacija v smislu razvoja novih gospodarskih dejavnosti z višjo stopnjo dodane vrednosti. Tudi kmetijstvo ni zmoglo nekdanje jugoslovanske konkurence in ima sedaj velike težave zaradi cen, ki veljajo na evropskem trgu. Še najbolj obetaven je trenutno prekmurski turizem, zlasti kopališki, ki nima prave konkurence v širšem prostoru.

Slovenska država se danes zaveda svojih dolgov do Prekmurja. Ne more pa mu pomagati zgolj z prinašanjem dobrin, ampak predvsem z ustvarjanjem možnosti, da si jih tukajšnji prebivalci sami pridobijo. V tem pogledu je treba ocenjevati zlasti gradnjo avtomobilske ceste, ki je doslej napredovala prepočasi. Sedanja vlada se trudi, da bi gradnjo kar se da pospešili. V pripravah je tudi elektrifikacija oziroma modernizacija železniške proge. Z izgradnjo prometnic, ki so temelj sodobnega gospodarstva, bo šele prišla do polnega izraza obmejna lega Prekmurja. Z njimi bo to lahko začelo izkoriščati prednosti, ki jih prinaša bližina Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Tisto, kar je nekoč Prekmurje označevalo kot neprijazno slovensko Sibirijo, mora in bo postalo njena primerjalna prednost. Preteklost, ki jo lahko razbiramo iz tukajšnje sakralne in druge arhitekture in bogastva v muzejih, razkriva, da Prekmurje ni bilo vselej revno, da pozna tudi obdobja, ko je bilo imovito. Zakaj se ne bi to ponovilo?

Racionalno bo treba kandidirati na evropska sredstva. Ustvariti možnosti, da se trajno zaustavi beg možganov iz sveta tostran Mure, kajti brez znanja ni napredka. Potrditi je treba staro modrost, da kolikor pelje pot iz tukajšnje dežele, vodi tudi nazaj.

Izboljšane prometne povezave in urejeni medržavni odnosi so veliko upanje za gospodarski razvoj Prekmurja. Republika Slovenija bo še v naprej skrbela za urejena medetnična razmerja, posebno bo skrbela za madžarsko manjšino v Sloveniji, hkrati pa si bo prizadevala, da bi podobno raven uživali tudi porabski Slovenci, ki so kljub maloštevilnosti in težkim razmeram enakopravni del narodnega telesa kot Slovenci v Avstriji ali Italiji. Če Slovenija na eni strani nima nikakršnih ozemeljskih teženj do sosednjih držav, pa to ne pomeni, da je pripravljena trgovati z temeljnimi pravicami tamkaj živečih avtohtonih Slovencev. Skrajni čas je, da se njihov položaj povsod uredi v skladu z visokimi evropskimi standardi, ki jim Slovenija doma dokaj uspešno sledi. Pri tem računa na veliko razumevanje sosednje Madžarske, ki ima svoje manjšine v vseh sosednjih državah. Prav položaj manjšin najbolj kaže resničnost in pristnost odnosov med sosedi. Združevanje Evrope, odprtost mej... prinaša nove kvalitete, vendar pa ne zmanjšuje odgovornosti držav do tistih, ki so pomoči potrebni. Prav Prekmurje je primer, kako je takšna razmerja mogoče reševati. Če je dežela onstran Mure stoletja slovela po svoji krajinski lepoti, naravi in govorici njenih prebivalcev, njihovi čudoviti in enkratni glasbi, prehrani... je skrajni čas, da se to duhovno bogastvo tudi materializira.

Vsakoletno praznovanje združitve Prekmurja z večino slovenskega etničnega ozemlja v skupno upravno in politično celoto naj bo prilika za veselje, pa tudi oceno rezultatov gospodarskega in družbenega razvoja v preteklem letu.

Iskrene čestitke ob državnem prazniku, dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Srbohrvatiziranje Vendovščine na začetku 20. stoletja ima poleg politčnega izsiljevanja in groženj tudi tragične posledice. V letih pred I.svetovno vojno so se slovenski politiki in literati , ki so se zavzemali za program ZEDINJENE SLOVENIJE( to je združenje vseh slovenskih pokrajin v samostojno slovensko državo), morali sredi Ljubljane paziti, da niso kje na samem padli ilirjancem(velesrbsko in hrvaško prostozidarsko gibanje) v roke. Ilirjanci so L.1870 ustanovili v Ljubljani južnoslovanski krožek, ki je imel nalogo preprečiti program ZEDINJENE SLOVENIJE v slučaju razpada Habsburške monarhije, ter del slovenskega ozemlja pripeljati pod srbsko nadoblast kot strateško ozemeljsko pridobitev za Srbe. Srbska masonerija se je že ob razpadu Habsburške monarhije zahrbtno dogovarjala in sklepala posle glede slovenskega ozemlja z Italijani in novonastalo avstrijsko državo. Srbi so se potom svojih hrvaških zaupnikov v narodnem viječu v Zagrebu dogovorili za razdelitev slovenskega ozemlja med Italjane, Avstrijce in Karadžodževiče, kot je bil že prej sklenjen dogovor med srbskimi, italjanskimi in avstrijskimi framasoni. Točno to so Srbi s pomočjo Hrvatov tudi realizirali, saj jim je to omogočilo narodno viječe v Zagrebu, ko je priznalo srbsko nadoblast, kateri je pritrdil tudi srbski framason slovenskega porekla, dr. Anton Korošec, katerega je prav Beograd postavil na oblast za izvajanje protislovenskih, velesrbskih interesov. Beograd je s prevzemom oblasti slovencem preprečil izvajanje samoodločbe, slovensko ozemlje pa razdelil Italjanom, Avstrijcem in Srbom. Srbi so z ustanovitvijo dravske divizijske oblasti in kasneje dravske banovine, razglasili slovensko ozemlje kot Srbsko enklavo. To je Srbom služilo za širjenje srbske hegemonije na sever, ter priti na meje svojih zaveznic, Italije in Avstrije. Zato je Srbom za izvajanje svojih bolanih apetitov ustrezala čim manjša in demoralizirana Slovenija, ki bi tako v čimkrajšem času postala del Velike Srbije. Tudi Cankar je v svojih zbranih delih navedel citat: "Imenuj se danes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen ne od nemških, temveč od ilirjanskih (srbohrvaških) šovinistov." Tik pred prvo svetovno vojno se je ilirjansko gibanje v Ljubljani že tako razpaslo, da so slovenski ilirjanci s Krekom in Korošcem na čelu na zasedanju v Zagrebu uradno pristali na poenotenje slovenščine s hrvaščino in srbščino, takorekoč v srbohrvaščino. Janez Evangelist Krek je za ceno kariere, ki so mu jo ponudili Hrvatje in Srbi v bodoči SHS širil v javnost celo primitivne laži, da smo Slovenci samo alpski Hrvatje. To je pomenilo formalno ukinjanjanje slovenstva, slovenskega jezika, ter srbohrvatiziranje Slovenščine in utapljanje slovencev v primitivno jugoslovenarstvo po želji "bogvekoga". Po vrsti slovenskih taborov so staroslovenci in večina Slovencev imeli program ZEDINJENE SLOVENIJE(združenje vseh slovenskih pokrajin v samostojno Slovenijo) za realnega in edinega, toda kolikor bliže je bila I.sv. vojna, toliko bolj agresivni so postajali ilirjanci in vse manj so bile vredne naše slovenske narodne pravice pri paktiranju s Hrvati in Srbi. Cankar je bil prekaljen socialdemokrat s stažem že z Dunaja. Tudi on je sicer nekaj časa pritrjeval ilirjancem in tudi svoja dela pisal v ilirjanskem slogu, toda podreditvi slovenskih narodnih pravic Hrvatom in Srbom se je odločno uprl. Kolikor več so ilirjanci ponujali Srbom in Hrvatom, toliko bolj odločno je oporekal paktiranje. Ker ga niso mogli disciplinirati, so mu grozili. Cankar je kot izvrsten tribun z lahkoto potegnil za seboj večino naroda. Prav zato je bil Srbom in Hrvatom zelo nevaren, saj je kot bivši ilirjanec dobro spoznal velesrbske in hrvaške bolane apetite do Slovencev ter kot viden bivši ilirjanec začel javno nasprotovati ilirjanskim lobijem. S koncem vojne 1918 je v slovenskem parlamentu v Trstu imela posvet za pogajanje s Hrvati in Srbi tudi cankarjeva socialdemokratska stranka. Cankar je navzoče slovensko ljudstvo pozval meddrugim tudi, da Beograd že kuje z Italjani veliko zaroto glede zahodnega slovenskega ozemlja da bi preprečil izvajanje slovenske avtonomije v Trstu in Gorici ter širši okolici. Londonski sporazum iz 1915 tu sploh ni igral več nobene vloge, saj je Slovenija z izstopom iz Habsburške monarhije pristopila na stran antante. Ameriški predsednik Wilson se je osebno zavzemal, da se Slovencem glede revizije stare slovenske meje, ki je bila še pred prvo vojno na reki Piavi, pusti slovencem vsaj Trst in Gorico. Temu pa je najbolj odločno nasprotoval Beograd, ki je imel z Italjani že zarisane denarne (framasonske) posle na račun slovenskega ozemlja.
Cankar , ki je bil seznanjen s to protislovensko zaroto, se je vidno spreobrnil iz ilirjanca v Slovenca ter imel v Trstu ognjevit in odmeven govor, v katerem je razkril veliko resnice ter Slovence opozoril na grozečo katastrofo. Ĺ˝al se je potem izkazalo, da je s tem imel svoj zadnji govor v življenju. Takoj po govoru so ga v veži za odrom napadli srbski "neznanci", ga pretepli ter vrgli nezavestnega po stopnicah. Zdravniška intervencija je uradnim političnim organom podala izjavo, da se Cankar kljub zdravniškemu posredovanju ni več popolnoma ozavedel. Ter za posledicami napada umrl.
Slovenska oblast, ki je pripadala narodnoizdajalskim privržencem prosrbskega, ilirjanskega korošcovega kroga, preiskave o atentatu ni dovolila, kar je očiten dokaz hudodelnega umora. V javnost pa je razglasila nesrečo. Kasneje so atentatorjevi privrženci lansirali v javnost celo posmehljive razlage o "Cankarju pijančku", ki je doma zgrešil stopnico in padel. Tudi pozneje oblastem ni bilo za resnico, ki je šla s Cankarjem v prezgodni grob.
S tipično prekvalifikacijo atentata v nesrečo pa je izdajalska korošcova oblast imela za norca vse slovenske narodnjake.
Vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=forum&op=viewtopic&mode=viewtopic&topic_id=15416&forum=4&start=10

Še nekaj odlomkov
http://www.delo.si/index.php/media/media/index.php?sv_path=41,790,135736&src=csr
Ivan Cankar - Mladostno obdobje - 10.05.2006 ob 10:42:34 - Cankarjeva obdobja ustvarjanja delimo na tri enako dolga, po značilnostih pa zelo različna obdobja.

Mladostno obdobje Traja od leta1891 do 1900. Lahko rečemo, da je to obdobje posnemanja, realizma in dekadence. Sem uvrščamo njegovo ustvarjanje vse od dijaških let, ko se je še močneje posvečal pesništvu. Zgledoval se je po Prešernu in Gregorčiču, prišel pa je tudi pod vpliv Aškerčevih balad in Heineja. V svoji poveziji se je naslanjal na dekadenco. Pesmi je izdal v zbirki Erotika, nato pa se je od pesništva skoraj popolnoma poslovil, saj je spoznal, da se v poeziji ne more meriti z Župančičem. Od 1896 se je začel ukvarjati s prozo. Sodeloval je v dnevnem časopisju, predvsem v Slovenskem narodu. Objavljal je črtice, satire in podlistkarska razmišljanja, pa tudi daljše novele. Pod vplivom Zolaja in Maupassanta se je v obliki in snovi približal skrajnemu realizmu in naturalizmu. Zato je bil po prihodu na Dunaj nekaj časa član literarnega kroga, ki ga je vodil Govekar. Vendar se je še isto leto oddaljil od naturalizma in ostal pod vplivom dekadence in simbolizma. Prva dela, ki so nastala pod tem vplivom so novele in črtice, ki so izšle v zbirki Vinjete. Proti koncu obdobja se je približal skrajnemu individualizmu, kar se kaže v kritiki meščanske družbe in morale. Vzporedno pa je pisal satirično prozo, ki je nastajala pod vplivom Gogolja. Ves čas je ohranjal tudi realistične in naturalistične motive. Okoli leta 1900 je opazen tudi vpliv Nietzscheja, zlasti v kritiki meščanske morale in krščanstva, nekaj pa tudi v slogu. V tem obdobju je jasno razvidna različnost idejnih in slogovnih prvin, kar se odraža tudi v njegovih dramskih začetkih. Leta 1897 je napisal igro Romantične duše, kjer je že razvil svoje pojmovanje hrepenenja, drama pa je imela realistično obliko. Ivan Cankar - 10.05.2006 ob 10:40:34 - Cankar je že kot tretješolec, leta 1891, napisal nekaj pesmi. Objavljati je začel kot dijak. Leta 1892 je v rokopisnem listu Sloga objavil krajši kritični članek in Junaško pesem iz naših dni. Otroško glasilo Vrtec mu je natisnilo pesem Pes, maček in miši. Že naslednje leto so mu v Dijaški prilogi Rimskega katolika objavili sestavek Moj prvi pogled na morje. V dijaškem literarnem društvu Zadruga pa je začel prebirati pesmi. Poezijo in prozo je bolj ali manj stalno objavljal v takratnih mladinskih listih, predvsem pa v Ljubljanskem zvonu, Slovenskem narodu in tudi v Domu in svetu. Leta 1896 so njegove objave postale pogostejše. Ljubljanski zvon mu je objavil pesniški cikel Helena ter esej o Antonu Aškercu, v časopisu Slovenec je izšlo več kratkih pripovedi in kratka povest Dve družini. Od 1899 leta naprej je svoja dela izdajal predvsem v samostonjih knjigah.

Leta 1899 je izšla pesniška zbirka Erotika, vendar je ljubljanski škof Jeglič pokupil celotno naklado in jo dal požgati. V začetku septembra so izšle še Vinjete.
Leta 1900 je izdal dramo Jakob Ruda pri založniku Lavoslavu Schwentnerju. Pri Knezovi knjižnici je izšla dolga novela Popotovanje Nikolaja Nikiča, pri Ljubljanskem zvonu in Slovenki pa dolgi noveli Smrt kontrolorja Stepnika in Jesenske noči.
Leta 1901 je izdal satirično komedijo Za narodov blagor in zbirko kratkih pripovedi Knjiga za lahkomiselne ljudi. Pri Knezovi knjižnici pa je izšla povest Tujci.
Leta 1902 je bila natisnjena 2. izdaja Erotike, izšla je drama Kralj na Betajnovi ter roman Na klancu.
Leta 1903 je izdal zbirko kratkih pripovedi Ob zori, povest Življenje in smrt Petra Novljana ter dolgi noveli Sreča in Novela doktorja Grudna.
Leta 1904 je izdal Hišo Marije Pomočnice in Gospo Judith, ter roman Križ na gori.
Leta 1905 je intenzivno ustvarjal na Dunaju. Izdal je povest Potepuh Marko in kralj Matjaž, v Ljubljanskem zvonu je objavil novelo Polikarp, v Slovanu pa novelo Ministrant Jokec.
Leta 1906 je izšel kratek roman Nina ter roman Martin Kačur.
Leta 1907 je napisal povest Hlapec Jernej in njegova pravica, izšla je tudi knjiga Krpanova kobila ter povest Aleš iz Razora.
Leta 1908 je izšla farsa Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, ob njej tudi Zgodbe iz doline šentflorjanske, povesti Novo življenje in V samoti ter novela Kovač Damjan.
Leta 1909 je bil gost sarajevskega škofa Stadlerja, kjer je napisal sonete k povesti Kurent, prav tako je pisal Hlapce, ter izdal zbirko kratkih pripovedi Za križem in povest Sosed Luka.
Leta 1910 je izdal dve knjigi; in sicer Hlapci in Bela krizantema.

Leta 1911 sta izšli knjigi Volja in moč ter Troje povesti.
Leta 1912 je izdal dramo Lepa Vida.
Leta 1913 je izdal kratki roman Milan in Milena.
Leta 1914 je uredil zbirko kratkih pripovedi Moja njiva, ki pa zaradi začetka vojne ni izšla. V Slovenskem narodu je izšel cikel Moje življenje. Leta 1917 je izšla zbirka Podobe iz sanj.


20. aprila Leta 1918 je imel v Trstu predavanje Očiščenje in pomlajenje, 1. junija pa v ljubljanskem mestnem domu predavanje »Slovenska kultura, vojna in delavstvo«. To je bilo njegovo zadnje predavanje, saj je tega leta umrl.

Po njegovi smrti so izšle še knjige: • Romantične duše; napisane so bile že 1897, izšle pa so 1922. • Mimo življenja; napisal jo je 1904, izšla pa je leta 1920. • Moje življenje; objavljeno v časniku 1914, izšlo 1920. • Moja njiva; pripravljeno 1914, izšlo šele leta 1935. • Grešnik Lenart; napisano 1915, izšlo leta 1921. Ostala Cankarjeva dela - spisi, članki, kritike in predavanja so bili zbrani v spisih, ki jih je izdajal med vojnama njegov bratranec Izidor Cankar. Ivan Cankar - 10.05.2006 ob 10:35:54 - Danes mineva 130 let od rojstva največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja! In Delo mu posveti eno vrstico v Koledarju!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Delo, a si veliki slovenski duh zasluži ob rojstnem dnevu vsaj eno sliko? »K vragu vse teorije! Moje oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše, - moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva ...« Ivan Cankar - 10.05.2006 ob 10:29:21 - Ustvarjanje Ivana Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg njega še Murn, Kette in Župančič). Pisati je začel že v dijaških letih, pesmi pa je objavljal v Vrtcu in Ljubljanskem zvonu. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, Fran Govekar in Fran Eller. Cankar je najprej pisal realistično, kasneje pa se je preusmeril k novoromantičnim tokovom, zlasti k simbolizmu ter (v začetku) dekadenci. Leta 1899 sta izšli zbirka pesmi Erotika ter zbirka črtic Vinjete. V epilogu slednjih je še potrdil svoj odmik od realizma: »K vragu vse teorije! Moje oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše, - moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva ...« Zaradi izida Cankarjeve Erotike in Župančičeve Čaše opojnosti štejemo leto 1899 za začetek slovenske moderne. Medtem ko je bila Župančičeva zbirka zastavljena bolj simbolistično, pa je Cankarjeva s precej provokativnim naslovom precej razburkala slovensko javnost. Takratni ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič je celo ukazal pokupiti in sežgati vse izvode Erotike, kar se je tudi zgodilo, vendar to dejanje ni imelo večjih posledic, saj je bila že leta 1902 natisnjena in izdana druga izdaja zbirke. Pisanju poezije se je za tem povsem odpovedal v korist prozi. Leta 1900 se v pismu Zofki Kveder odpove dekadenci in se zavzame za socialno angažirano književnost. Leta 1901 izide njegova satirična komedija Za narodov blagor, ki obravnava takratno politično dogajanje na Slovenskem. Naslednje izide roman Na klancu, ki velja za Cankarjevo najobsežnejše literarno delo. Posveti ga spominu svoje matere, v njem pa opisuje boj propadle obrtniške družine za preživetje - v romanu najbolj izstopajo prvine simbolizma ter naturalistična ideja o dedni determiniranosti, eno od poglavij pa je zastavljeno precej dekadenčno (Franckino doživetje s slikarjem). Istega leta izide tudi prva v vrsti Cankarjevih političnih dram, Kralj na Betajnovi, ki obravnava izkoriščanje in upor majhnega človeka. V delih Gospa Judit in Hiša Marije Pomočnice (oboje 1904 obračuna še z zadnjimi vplivi dekadenčnegasenzualizma in naturalizma. Leta 1907 kot program k svoji predvolilni kampanji za Jugoslovansko socialdemokratsko stranko napiše svojo najbolj znano povest, Hlapec Jernej in njegova pravica, ki simbolično predstavlja boj zatiranega delavskega razreda proti gospodarjem.

Leta 1913 ima v Trstu predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani, v katerem se zavzame za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a nasprotuje kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Naslednje leto začne v Slovanu objavljati črtice z motivi mladostnih spominov, ki leta 1920 posmrtno izidejo v zbirki Moja mladost.

Na Cankarjevo zadnje obdobje je kot na mnoge evropske pisce močno vplivala 1. svetovna vojna. V Podobah iz sanj, svoji zadnji zbirki črtic, ki je leta 1920 izšla po avtorjevi smrti, je viden močan premik k simbolističnemu ekspresionizmu (zlasti črtici Gospod stotnik ter Kostanj posebne sorte). Ivana Cankarja mnogi proglašajo za največjega slovenskega prozaista, skupaj s Slavkom Grumom pa je nedvomno tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Na tak ali drugačen način je vplival na vse kasnejše rodove slovenske književnosti, morda z izjemo modernizma 60. let 20. stoletja. Socialni realisti (zlasti Voranc so se močno naslonili na »lik cankarjanske matere«, ki ga je Cankrat vpeljal zlasti z romanom Na klancu ter zbirko črtic Moje življenje. Njegove politične ideje so navdušile predvsem Srečka Kosovela, ki je na enem od predavanj po Cankarjevem zgledu staknil prehlad, iz katerega se je razvilo zanj usodno vnetje možganske opne. Leto njegove smrti (1918) štejemo za konec obdobja slovenske moderne.
VSE O BIZANTINCIH POVE TALE TEKST IZ INTERNETA: "TODOROVIČ - 10.05.2006 ob 10:28:35 - Ivan Cankar bio največi cinkaroša na balkanu"
||Povezava_na_domoljubne_tradicije

Nobena skrivnost ni veČ, da v nekdanji Jugoslaviji, brez Članstva v prostozidarski loŽi, ni bilo mogoČe zasesti nobenega pomembnega poloŽaja. Po podatkih je bilo samo v Beligradu pred zadnjo svetovno vojno 433 Članov prostozidarjev. Zasedali so pomembne poloŽaje v vladi, diplomaciji, policiji, v bankah, vojski in v Šolstvu. Srbi so Že konec 19. stoletja spoznali, da jim izredno koristi Članstvo v mednarodnih prostozidarskih loŽah. Tesno povezani so bili zlasti s francoskimi, pa tudi z italijanskimi in angleŠkimi prostozidarskimi loŽami. Z njimi so imeli skupen interes, zlasti v odnosu do avstro-ogrske in nemŠke politike. Prostozidarstvo je bilo neke vrste nevidno srediŠe politiČne moČi in tedanjega politiČnega sistema ter povsem v rokah srbske borŽuazije.

Slovenci se tega nikdar nismo zavedali. Zmeraj smo bili zelo slabo zastopani med prostozidarji. Svojih loŽ, ki bi neodvisno od kogarkoli, Širile in zastopale idejo o Zedinjeni Sloveniji ter zanjo lobirale v tujini, Žal nikdar nismo imeli. Tudi zato, smo skoraj po pravilu, ob mednarodnih sporih »potegnili ta krajŠ«! Člani prostozidarjev so bili le ban, nekaj profesorjev in nekaj kapitalistov, ki pa so vsi delovali pod srbskim nadzorom in v skladu z njihovimi usmeritvami.

Podobno je bilo tudi na HrvaŠkem in v Makedoniji. Zoran NeneziĆ v svoji knjigi Masoni u Jugoslaviji (Beligrad 1987) o beligrajski loŽi »Ujedinjenje ili smrt« pravi: »Čeprav je bila navezana na Francijo, je kot svoj program formulirala teŽnjo po zdruŽitvi juŽnih Slovanov, vendar z agresivnim in konspirativno-ilegalnim delovanjem. Razumljivo je, da so tri loŽe v Makedoniji, ki so bile pod zaŠito italijanskih prostozidarjev (V njih ni bilo nobenega Makedonca ali Albanca!), predstavljale zanesljivo izpostavo italijanske politike, med tem ko je loŽa v Bitoli, ki je bila povezana z romunskimi masoni, bila blizu Vrhovnemu Svetu Srbije, tako v politiČnem, kot v nacionalnem pogledu.«

V sarajevski atentat, v katerem je Gavrilo Princip umoril avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, je bila vpletena tudi Vrhovna Francoska loŽa Grand Orient. Prostozidarji so stkali dobre vezi s Številnimi Časnikarji, zlasti francoskimi, ki so nato v evropskih Časopisih propagirali idejo jugoslovanstva. Prostozidar R. Seaton Watson je v londonskem Timesu, Kimovca 1914, zapisal, da: »Bosna in Hercegovina, Dalmacija, HrvaŠka, Slavonija, Istra in Kranjska, priČakujejo osvoboditev s strani prostozidarjev Srbije in Črne gore.« Slovenija sploh ni bila omenjena, izmed slovenskih deŽel, pa sta bili omenjeni le Istra in Kranjska! Štajersko, KoroŠko, GoriŠko- GradiŠansko, Prekmurje, Medmurje in Porabje, so oČitno tedaj Že nameravali razdeliti med Italijane, Avstrijce in MadŽare, zato te deŽele niso omenjene, prav tako pa tudi ne Slovenija kot celota. V tej luČi je tudi veliko laŽje razumeti, da samostojna akcija slovenskega generala Rudolfa Maistra leta 1918 na Štajerskem in na KoroŠkem, ni naletela na odobravanje, kaj Šele na pomoČ, narodne vlade v Ljubljani, sploh pa seveda ne, »narodnega vijeČ« v Zagrebu oz. srbske vlade v Beligradu!

Veliki orient Francije je doloČil loŽo Fraternite des Peuples kot kraj, kjer naj bi stekla razprava o novi drŽavi Srbov in Hrvatov. Slovenci pri tem nismo bili niti omenjeni. Hinko HinkoviĆ je 2. Velikega Travna 1916 v tej loŽi predstavil nove ideje, na podlagi katerih je Veliki orient Francije sprejel resolucijo, ki je v celoti podprla jugoslovanski program in ki so jo prebrali v vseh francoskih loŽah. Italijanska masonerija, ki je bila srbska zaveznica, je negodovala nad hrvaŠkim programom, ki je Dalmacijo prikljuČil k hrvaŠkem ozemlju. Vendar so Srbski masoni kasneje ta problem reŠili na raČun slovenskega ozemlja, ki so ga leta 1920 brez prisotnosti slovenskih predstavnikov v Rapallu prodali Italiji ter italijansko mejo potegnili daleČ na vzhod. Slovenci smo s tem izgubili Istro, Reko s kvarnerskimi otoki, Trst in Gorico, ki bi ju z Wilsonovim sporazumom lahko obdrŽali. SrbohrvaŠka masonerija se je resniČno potrudila in to s pridom prepreČila. Izgubili smo tudi vso beneŠko in furlansko ozemlje do reke Piave, kjer je bila meja med Slovenijo in Italijo za Časa HabsburŠke monarhije. AmeriŠki predsednik Wilson se je javno zavzel za Slovence ter zahteval preklic absurdno kriviČnega londonskega pakta iz leta 1915 ter zahteval, da se morata kraljevina SHS in Italija sami sestati in dogovoriti glede nove slovensko-italjanske meje, na praviČen naČin in brez vmeŠavanja mednarodnih sodnikov. Poudaril je, da se s slovenskim narodom ne da trgovati kot z brezosebnimi Številkami, saj ima vsak narod pravico Živeti na svoji zemlji. Kljub temu pa je bilo takrat Že prepozno, da bi lahko Še prepreČili naČrte, ki so jih prostozidarji Anglije, Francije, Italije in Srbije skovali pred Štirimi leti!

Nikola PaŠiĆ, predsednik srbske vlade, je Že leta 1914 zapisal, da je treba pohiteti z ustanovitvijo Jugoslovanskega odbora v Londonu. Tega so sestavljali v glavnem srbohrvaŠki prostozidarji. Nijhov poglavitni namen je bil prepreČitev programa Zedinjene Slovenije in slovenskega osamosvajanja izpod HabsburŠke monarhije, ter prikljuČitev zmanjŠanega dela slovenskega ozemlja k srbohrvaŠkemu ozemlju v skladu z velesrbskimi in velehrvaŠkimi interesi. Prostozidarji v tem odboru so bili : Hinko HinkoviĆ, Franjo PotoČnjak, Dinko TrinajstiĆ, Ivan MeŠtroviĆ, Nikola StojanoviĆ in Jovan PetroviĆ. V tem odboru so bili simboliČno tudi slovenski predstavniki, ki pa so seveda »za Slovenijo« delovali pod okriljem in v okviru srbske masonerije: Bogomil VoŠnjak, Drago MaruŠiČ in Niko ZupaniĆ (t.i. Slovenac).

Srbi so svojo zunanjo politiko zasnovali dokaj spretno in velepotezno, tudi s pomoČjo svojih prostozidarjev. Tako AngleŽe, kot tudi Francoze so namenoma zavedli glede »nacionalne homogenosti« na ozemlju kasnejŠe Jugoslavije. Na ta naČin so jim dokazovali, da Srbija ne osvaja, temveČ osvobaja in da je prav zato potrebna zdruŽitev »troimenega naroda« pod vodstvom srbskega kralja in srbske kraljevine. Ko so idejo uveljavili, so svoje mednarodne prostozidarske povezave s pridom izrabljali za projugoslovansko propagando in lobiranje, ki so ga izvajali tudi v templjih in za belo mizo.

Dejansko pa Nikola PaŠiĆ niti vedeti ni hotel za tretjega Člana t.i. troedinega naroda. Ko se je Velikega Travna 1916 v Petrogradu v Rusiji sestal s tamkajŠnjimi Časnikarji, jim je pojasnil srbsko staliŠe glede londonskega sporazuma sledeČe: » Ni mogoČe, da mi Srbi, Italiji ne priznamo nesporne pravice do hegemonije na jadranskih obalah. Tudi mi teŽimo k morju, toda na noben naČin ne zahtevamo vojaŠkih pristaniŠ in pravice da imamo v njih zasidrano vojno mornarico. HoČemo le izhod na morje. Italija nima proti temu Čisto niČ; torej Če lahko sploh govorimo o sporih ali o razliČnih pogledih, so lahko ti le glede Števila morskih oporiŠ, ki so Italiji nujna za obrambo svoje vojaŠke moČi na Jadranu. (Navedba je iz knjige Jugoslavija u Americi, Zagreb, 1922, ki jo je napisal prostozidar in Član Jugoslovanskega odbora, dr. Hinko HinkoviĆ.)

PaŠiĆ v tej svoji izjavi dobesedno priznava, da je tudi med Srbi in Italijani sklenjen pakt o delitvi ozemlja v skladu z obojestranskim interesom. Ne eni ne drugi seveda niso imeli nikakrŠnih teŽav, saj so se oboji strinjali z medsebojno razdelitvijo tujega ozemlja, Dalmacije, Istre, GoriŠko- GradiŠanske in dela Notranjske. Oboji so raČunali, da bodo z vojno pridobili nova ozemlja. Srbom, ki so javno in na glas razglaŠali, kako smo Slovenci, Hrvati in Srbi en, »troedini narod«, je bilo kaj malo mar za interese Slovencev. Program Zedinjene Slovenije jim ni prav niČ ustrezal. Nasprotno! Ustrezala jim je razdelitev Slovenije na Štiri deŽele, v katerih bi Slovenci kot narod bili ogroŽeni. Tako bi laŽje »posrbili« tisti del Slovencev, ki bi ostal v Veliki Srbiji. Vedno bi lahko Slovencem »prodali« to, kar so nam dejansko, vsa leta takŠne in drugaČne Kraljevine SHS in pozneje Jugoslavije, servirali na majhnih in velikih kroŽnikih. Da so oni (Srbi) in nihČe drug, naŠi osvoboditelji in odreŠitelji ter da se lahko samo njim zahvalimo, da nas niso germanizirali Nemci, romanizirali Italijani in madŽarizirali Ogri! Zato tudi nikdar niso imenovali slovenskih mest na drugi strani meje s slovenskimi imeni. Zanje so vedno bili Klagenfurt (Celovec), Graz (Gradec), Villach (Beljak) in podobno. To, da so vsa ta leta tudi oni nas srbizirali ali jugoslovanizirali, pa tako ni pomembno, saj smo vendarle »troedini narod«!

V tajnem poroČilu regentu Aleksandru KaradŽordŽeviĆu in srbski vladi iz leta 1917, PaŠiĆ pravi: »Naprosil sem Georga Weiferta, naj delo po prostozidarskih loŽah, v korist osvoboditve in zdruŽitve srbskega naroda, nadaljuje Čimbolj intenzivno….Za uresniČitev tega cilja sem mu dal na razpolago tudi doloČeno vsoto denarja za pokritje stroŠkov pri izdajanju knjig, potovanjih in predavanjih po drŽavi. Ta navedba o prostozidarjih mora ostati popolnoma tajna za vse izven ministrstva.« (D. JankoviĆ, Jugoslavensko pitanje i krfska deklaracija)

Krfska deklaracija, sprejeta 20. Malega Srpana 1917 na otoku Krfu, je bila prvi javni in formalni izraz, izvajanja srbske ideje osvobajanja »bratov po krvi«. Skupaj s srbsko vlado, je pri njenem sprejetju, sodelovalo Že omenjenih Šest Članov Jugoslovanskega odbora iz Londona. V Deklaraciji pravijo: » Predvsem, predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev, ponovno in najodloČneje poudarjamo, da je ta naŠ narod s tremi imeni (troimeni narod), eden in isti, po krvi, po jeziku, govorjenem in pisanem, po obČutkih svoje edinosti, po kontinuiteti in celovitosti ozemlja, na katerem nedvomno Živi in po skupnem Življenjskem interesu svojega nacionalnega obstoja in vsestranskem razvoju svojega moralnega in materialnega Življenja. Ideja o njegovi nacionalni edinosti nikdar ni ugasnila…ObČutek njegove nacionalne edinosti in volja po svobodi, sta ga obdrŽala v neprekinjenih stoletnih borbah, na vzhodu s Turki, na zahodu pa z Nemci in MadŽari.« Italijani v deklaraciji seveda namerno niso omenjeni. NajlepŠi odgovor na Krfsko deklaracijo o »troimenem narodu«, je podal Ivan Cankar v svojem predavanju Slovenci in Jugoslovani, kjer je jasno in glasno povedal, da ni mogoČe govoriti o enem narodu in da smo Slovenci samostojen narod, kar je kmalu plaČal z Življenjem. Še danes je ŠirŠi javnosti, atentat nanj, zamolČan in prikrit. Znano je le, da je »padel« po stopnicah in se hudo poŠkodoval ter nekaj mesecev kasneje »za posledicami bolezni« umrl. Tega, da so mu pri »padcu« pomagali in da je pri tem zadobil hude telesne poŠkodbe, zaradi Česar je kasneje umrl, ne omenja prav nihČe!

Krfska deklaracija, je v svoji 9. toČki govorila tudi o tem, da se noben del teritorija, na katerem Živijo Slovenci, Hrvati in Srbi, brez pristanka ljudstva, ne more odcepiti ali pripojiti drugi drŽavi. Tudi v izjavi delegacije Narodnega sveta DrŽave Slovencev, Hrvatov in Srbov, z dne 1.12.1918, ki so jo naslovili na regenta Aleksandra KaradŽordŽeviĆa, je bilo zapisano:« Nismo pripravljeni priznati upraviČenosti kakrŠnihkoli sporazumov, in tudi ne Londonskega, v katerem bi bili prisiljeni, ob krŠitvi nacionalnega naČela in principa o samoodloČbi, da del naŠega naroda odstopimo tuji drŽavi…Posebej opozarjamo VaŠe Kraljevo VeliČanstvo, da italijanska okupacijska uprava prekoraČuje meje in pristojnosti, odrejene s samimi mirovnimi pogoji, dogovorjenimi z glavnim poveljstvom A-O vojske, potem ko je bilo to ozemlje proglaŠeno kot neodvisno in kot sestavni del DrŽave SHS…« Kljub temu, je bil Rapallski sporazum, ki je pomenil odstopitev dela popolnoma slovenskega ozemlja Italiji, podpisan sredi noČi in v najstroŽji tajnosti, 12. 11. 1920! Hrvati so dobili vso Dalmacijo, razen Zadra in nekaterih otokov, ki je tako na raČun celotnega zahodnega slovenskega ozemlja, postala del HrvaŠke. Furlanska krajina, BeneŠka Slovenija ter Julijska krajina z Istro in Reko (Ta je postala italijanska 27.1.1924 s prav tako tajnim Rimskim sporazumom! Prav tako v najstroŽji tajnosti in sredi noČi, pa so potekala tudi pogajanja za sklenitev Osimskega sporazuma po drugi svetovni vojni!) ter del Kranjske in Kanalska dolina, pa so bile na silo odrezane slovenski matici ter postale del italijanske drŽave, kar nikoli niso bile. Beligrad je s tem Slovencem naČrtno odrezal sleherni dostop do morja. Glavno vlogo in pobudo pri tem umazanem projektu so imele srbske prostozidarske loŽe (UJEDINJENJE ILI SMRT, VELIKA LOŽA SRBIJE, PERUN, JUGOSLAVIJA JE SRBIJA ...) ter hrvaŠke loŽe MAKSIMILJAN VRHOVAC in LJUBAV BLIĹ˝NJEGA.

V Zagrebu je delovala prostozidarska loŽa, ki je ime dobila po zagrebŠkem Škofu Maksimiljanu Vrhovcu, ki je umrl 1827. leta. Ustanovljena je bila leta 1913, delovati pa je zaČela 27. marca 1914. Ustanovili sta jo velesrbska in velehrvaŠka masonerija. Bila je izrazito projugoslovanska. Svoja staliŠa je skuŠala pribliŽati tudi drugim hrvaŠkim loŽam, zlasti loŽi Ljubav bljiŽnjega, ki je imela zaradi izbruha vojne in veČnacionalne sestave precej teŽav. LoŽa M.V. je sprejela program, sestavljen iz trinajstih toČk. Četrta toČka govori o tem, da so Hrvati in Srbi en sam narod.

V pojasnilu teh toČk so njihovi tvorci zapisali, da takraten razvoj slovanskih narodov kaŽe tendenco po zdruŽevanju razprŠene slovanske energije v en sam enoten kulturni sistem z enotno organizacijo, ki naj bi ustvarila enoten kulturen tip. Ta naj bi bil na ozemlju nastajajoČe Jugoslavije srbohrvaŠki. To naj bi se kazalo s posameznimi programskimi idejami med slovanskimi ljudstvi, Še posebej pa v narodni enotnosti Srbov in Hrvatov. Velika Srbija in Velika HrvaŠka sta navsezadnje eno in isto. S staliŠa sploŠnega slovanstva je to ena izmed etap na poti k slovanski koncentraciji za velesrbske in velehrvaŠke ozemeljske, jezikovne, politiČne, gospodarske in kulturne interese. Avtor teh idej naj bi bil Jovan TomiĆ, ki jih je objavil tudi v delu z naslovom Trinajst toČk jugoslovanske masonerije.

O Slovencih ponovno ni ne duha ne sluha. Zakaj je tako, je pojasnjeno Že v predhodnem besedilu. Nikakor nas torej ne more preseneČati ideja o alpskih Srbih, ali pa o alpskih Hrvatih. Vsekakor je snovanje velike srbohrvaŠke drŽave, kot smo videli, potekalo Že davno prej in njen dolgoroČni cilj zanesljivo ni poznal besed Slovenec ali Slovenci v smislu naroda! Zato so nam vsa ta stoletja vsiljevali »znanstveno« teorijo o skupnem izvoru nekje v zakarpatskih moČvirjih, od koder smo baje na danaŠnje ozemlje priŠli v 6. in 7. stoletju. Če zanemarimo dejstvo, da o prihodu v alpski prostor ni prav nikakrŠnih dokazov, je zanimivo pri tej teoriji seveda to, da so Srbi priŠli sem kot Srbi, Hrvati kot Hrvati, Bolgari kot Bolgari, Slovenci pa kot Slovani, v najboljŠem primeru kot alpski Slovani! Čeprav je govora o srbski ali o hrvaŠki drŽavni organiziranosti Šele dvesto let pozneje, kot pri »alpskih Slovanih«, ki so lahko povsem logiČno, Šele zadnji poselili Alpe in Čeprav smo imeli Slovenci – Karantanci, prvi, neodvisno drŽavo izmed vseh zahodnih in juŽnih Slovanov. Ta nesmiselna naselitvena teorija se je popolnoma ujemala z nemŠko in italijansko teorijo o prihodu divjih Slovanov med romanske in bavarske staroselce, kar je dokazana laŽ!

Vso to protislovensko delovanje, je slovenski javnosti in uČnemu, zgodovinskemu programu, Še zmeraj strogo prikrito in zamolČano. Slovenski drŽavni aparat pa se Še danes obnaŠa kakor da je Še vedno popolnoma v rokah srbske K.O.S.(srbske kontraobveŠevalne sluŽbe) in drugih obveŠevalnih sluŽb ter velesrbske para-framasonerije. Slovenci se po vseh teh letih niti sami dovolj ne zavedamo svoje samobitnosti in svoje zgodovine ter preteklosti, ki nima niČesar skupnega s tisto, ki so nam jo hoteli vsiliti. V Evropi in v svetu se Šele poČasi uveljavlja spoznanje, da je nekdanji »troimeni, kasneje pa jugoslovanski« narod dejansko sestavljalo veČ narodov, med katerimi smo tudi Slovenci. Naloga nas samih je razŠirjati in promovirati to vedenje povsod, kadar smo v tujini. Bodimo ponosni na to kar smo! Kot samozavestne, odloČne, pokonČne in ponosne, nas bodo v tujini bistveno bolj cenili in poznali, kakor pa kot poniŽne, kleČeplazne in podrejajoČe se!

Vir:

http://p087.ezboard.com/fistorijabalkanafrm15.showMessageRange?topicID=466.topic&start=121&stop=125

Iz: http://patriot.blog.siol.net/2006/09/20/slovenski-denar-za-unicevanje-identitete-slovencev/
Slovenski denar za uničevanje identitete Slovencev

Slovenski denar za uničevanje identitete Slovencev

Blišč in beda slovenskega filma

Balkanizacija slovenskega filma je bila eden največjih uspehov srbske tajne službe Kos pri razkrajanju slovenske narodne identitete v času nekdanje Jugoslavije. Ostala je tudi po osamosvojitvi Slovenije. Njene predstavnike skrbi še zlasti predlog o komisiji, ki bi nadzorovala upravičenost filmskih del financiranja iz slovenskega filmskega sklada (prispevek našega sodelavca).

Nedolgo od tega so naši rojaki v Avstraliji protestirali proti uvrstitvi »slovenskega« filma z naslovom Odgrobadogroba na filmski festival v Sydneyju. Film je izdelek režiserja, ali boje »režiserja«, Jana Cvitkoviča, po očetovi strani srbskega porekla. Njegovo srbsko poreklo ni sporno, sporna pa je vsebina njegovih filmov, vkaterih prikazuje Slovence in Slovenijo v balkanski in ponižujoči podobi. Najbolj sporno je seveda dejstvo, da financira izdelavo njegovih filmov slovenski filmski sklad .Gre za dediščino iz časov, ko je bila na vladi prosrbska LDS, ki je bila zgolj orodje srbske tajne službe Kos. Vse to je dovolj razvidno iz reakcije njenega lobbyja v Ljubljani na protest rojakov iz Avstralije (povzetki so iz ljubljanskega dnevnega tiska)

Igralka Metka Gabrijelčič v filmu Vesna (1953). Slovenski film je bil v tistih letih kljub komunističnemu režimu še slovenski. Kasneje je postal balkanski, kar je še danes.

Ljubljanski dnevnik Delo je dne 15. junija 2006 s pompoznim naslovom in podnaslovom objavil odmev na protest Avstralske slovenske konference (ASK), ker je bil Cvitkovičev film s podporo slovenskega filmskega sklada uvrščen na festival v Sydneyju: »Odgrobadogroba je balkanski film« (navedeno kot »senzacija« iz protestnega pisma avstralskih rojakov), Majda Širca (poslanka LDS): Predlagana komisija je grob poseg v svobodo ustvarjanja. V svojih nadaljnih komentarjih se je Delo naslanjalo na ljubljanski Dnevnik. Iz njegovega pisanja povzemamo nekaj ključnih navedb. Predsednik ASK Florian Cvetko Falež se v svojem protestnem pismu med drugim sprašuje: “Je Jan Cvitkovič, režiser in scenarist filma, Slovenec? Je ime glavnega junaka, Pero, slovensko?” piše časopis Dnevnik. Tajnica ASK Jožica Gerden pa v protestnem pismu, ki ga prav tako povzema Dnevnik, piše, da je slovenski filmski industriji vseeno za Slovenijo in njeno podobo v svetu, in še: “Svetovni slovenski kongres smo prosili, da naslovi na vlado pobudo o ustanovitvi komisije, ki bo preučila slovensko filmsko produkcijo. Potrebujemo intelektualno telo, ki bo odgovorno za predstavitev slovenske kulture in dediščine, še posebej zdaj, v EU. – Predlog o komisiji je srbsko Kos najbolj zaskrbel, saj bi s tem prišla pod nadzor dosedaj povsem nekontrolirana poraba sredstev iz republiškega filmskega sklada. Režiser Jan Cvitkovič je nastali zaplet komentiral za list Dnevnik takole: “Pripadniki bele avstralsko-slovenske rase so ugotovili, da film Odgrobadogroba ni primeren za predvajanje v Avstraliji. Cenim njihove parapsihološke sposobnosti, saj so do tega zaključka prišli, ne da bi si film ogledali.” – Opozarjamo na oznake “bela avstralsko-slovenska rasa«, »parapsihološke sposobnosti«, ki si jih normalna slovenska pamet ni spodobna izmisliti in so očitno samo nebogljen produkt jugoslovanske oz. srbske ideološke delavnice. Režiser Damjan Kozole meni, kot ga povzema Dnevnik, da sodobni evropski, ravno tako slovenski film, predvsem odkriva človeške in družbene anomalije in se sooča z realnostjo, ki je naši zdomci očitno niso pripravljeni priznati, ter dodaja: “Morali se bodo sprijazniti, da filmska umetnost ni le promocija domovine, tega niso zahtevali od filmarjev niti v najbolj totalitarnih časih.” Poziv k ustanovitvi komisije, ki bi proučila slovensko filmsko produkcijo, Kozole primerja z “Goebbelsovimi metodami”.- Primerjava z Goebbelsom razkriva v resnici še mnogo več. Najdemo jo namreč v žargonu najbolj divje protislovenske gonje, ki jo je v letih osamosvajanja Slovenije iznašal beograjski tisk. Ob gornjih primerih je očitno, da imamo pri vsej zadevi opraviti bodisi s srbskim lobbyjem, ki se je pod vlado LDS polastil ključnih položajev v Sloveniji, ali še bolj verjetno s srbsko obveščevalno službo. Slednja nosi še vedno svoje staro ime Kos (kontra obveščevalna služba), kot tedaj, ko je bila še v sklopu jugo-armade. Vendar je to ime nekakšen tabu, ki si ga slovenski tisk ne upa omeniti. Pa tudi zastrašeni slovenski ljudje si ga ne upajo izgovoriti (bojijo se za svojo službo). Tudi dejstvo, da se je prav ljubljanski Dnevnik tako odločno zavzel za »režiserja« Cvitkoviča, ni naključje. List je bil namreč že v času Jugoslavije povsem v rokah Kosa. Pri osamosvajanju Slovenije je njegov urednik Miran Lesjak v svojih člankih vztrajno nasprotoval osamosvojitvi Slovenije in slovenske ljudi z bolj ali manj z bolj ali manj prikritimi grožnjami pozival, naj ostanejo v Jugoslaviji. Poglejmo še druge, bolj ali manj montirane izjave. V njih spet prepoznamo nekatere ključne besede, ki so bile značilne za staro politiko Beograda, usmerjeno v pojugoslovanjenje (posrbljenje) narodov v nekdanji balkanski tvorbi. Novinar in kritik Zdenko Vrdlovec meni, da so “največja nesreča za slovenske filme ravno civilna združenja, ki se zavzemajo bodisi za krščansko moralo bodisi za čistunski nacionalizem”, in dodaja, da bi bila “neumnost nasesti miselnosti civilnih pobud” in ustanoviti omejeno komisijo. – V tej izjavi sta tipični besedi »krščanska morala« in »čistunski nacionalizem«, ki ne razodevata zgolj srbskega sovraštva nasproti Slovencem, temveč tudi ideologijo framasonskih krogov. Ti krogi si prizadevajo namreč za »multinacionalno« in »multietnično« družbo in delujejo proti vsakršni morali in vrednotam, kar ne zadeva samo krščanskega izročila, marveč je tudi temelj obstoja posameznih narodov. In dalje! Znana poslanka LDS Majda Širca sodi, da gre za “hud poseg v svobodo umetniškega izražanja in hkrati tudi za izraz skrajnega nezaupanja slovenskim ustvarjalcem”. In še: »Vsakdo ima sicer pravico izraziti svoje stališče in mnenje do umetniških stvaritev, vendar gre v primeru protesta predsednika ASK Floriana Faleža za nevarno pobudo, ki je naslovljena tudi na uradne institucije - ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za kulturo in predsednika vlade RS,« je še zapisala poslanka. V protestni izjavi zoper film, ki naj bi prikazoval Slovenijo v drugačni luči, kot si želijo podpisniki, se pojavlja zahteva za ustanovitev komisije, ki naj bi “čistila” ustvarjalno produkcijo. – Bodimo pozorni na izraz »nevarna pobuda«, ki spada prv tako v staro taktiko, s katero Kos po svojih zaupnikih še vedno ustrahuje slovenske ljudi. Poslanka LDS označuje izjavo ASK kot “grob poseg v svobodo ustvarjanja, ki nas vrača v nekdanje čase nadzorovanja in kaznovanja”, kot “čistunski pogled na vse bolj uspešno in v mednarodnem prostoru uveljavljeno slovensko kinematografijo” in kot “nedopustno diskvalificiranje avtorja in tudi za spodbijanje narodovega interesa”. Poslanka zato pričakuje, “da uradne ustanove ne bodo podlegle tovrstni miselnosti in se bodo do nje primerno opredelile.” Poslanka Širca poziva ministrstvo za kulturo, da zaščiti slovenske ustvarjalce, organizatorje festivala v Sydneyju pa uradno obvesti, da slovenska država podpira dela svojih ustvarjalcev in je vesela, da je bil film Odgrobadogroba uvrščen na festival. – Bodimo spet pozorni na žaljiv naziv “čistunski”, pa na navedbo “mednarodno uveljavljena slovenska kinematografija”. Zakaj to, da srbska Kos v povezavi s framasoni porine Cvitkovičev film na kak festival, še ne pomeni, da bi bila slovenska kinematografija res mednarodno uveljavljena.

Ker je film Odgrobadogroba na spletni strani predstavljen kot “čistokrvno balkanski”, je ASK, ki je menila, da je to “žaljivo in neprimerno”, protestirala pri organizatorjih. Ti so bili že na tem, da film umaknejo s programa, kar pa se po posredovanju republiškega filmskega sklada vendarle ni zgodilo (tako kot je poslanka LDS zahtevala). Nerina T. Kocjančič, vodja promocije in trženja na Filmskem skladu RS, je dogodke okrog Cvitkovičevega filma komentirala za Dnevnik z besedami: “Naši rojaki v tujini so, kar se tiče filmske kulture, ostali v času Kekca.” In: “Njihova podoba o Sloveniji je idilična in takšen bi moral biti tudi slovenski film,” dodaja Kocjančičeva, ki meni, da to pravico imajo, nimajo pa pravice onemogočati promocije in trženja slovenskih filmov v svetu. – Odgovor funcionarke je nesramen in žaljiv, saj označuje avstralske rojake naravnost za miselno zaostale. Torej, povsem v balkanskem slogu! Očitno je, da surova in nekulturna funkcionarka ne izpolnjuje osnovnih pogojev za delovno mesto mesto, ki ga zaseda (verjetno še iz časa vlade LDS) in za katerega je prvi pogoj vljudnost, olika in dostojanstveno izražanje.

Rojaki v svetu imajo prav

Ob vprašanju, ali je Jan Cvitkovič Slovenec ali ne, je zadeva naslednja. Rojen je v Sloveniji, mati je Slovenka, oče pa je bosanski Srb, čigar starši so po vojni prišli v Koprivo na Krasu, menda iz Tuzle. Kot je znano v ljubljanskih kulturnih krogih, nima Jan Cvitkovič za svoje delo nikakršne ustrezne šole. Res je, njegov film Kruh in mleko je pred kakim letom prejel eno izmed nagrad na filmskem festivalu v Benetkah. Toda do nagrade ga je, očitno s pomočjo framasonskih krogov, porinila lahko le srbska Kos. V filmu so slovenski ljudje prikazani na dokaj poniževalen način, kar je bilo očitno programirano že vnaprej.

Nagrado za prvi “film” je Jan Cvitkovič prejel osebno v Benetkah. Predstavil se je občinstvu, oblečen v neke vrste vojaško uniformo, z znakom srpa in kladiva na prsih. Šlo je očitno za montažo, ki jo je zrežirala in pogojevala srbska Kos, zato da so lahko njegovo provokacijo videli preko tv po vsem svetu. Provokacija je bila v tem, da je “Slovenec” pred svetovno javnostjo nastopil s komunističnim simbolom na prsih in tako paradno osramotil svojo “lastno” Slovenijo.

Novopečenega nagrajenca je Kos že kmalu potem nagnala v nadaljne sramotilne akcije proti Sloveniji. Vse se je in se še dogaja pod geslom “svobode” umetniškega ustvarjanja. Četudi Cvitkovič nima nikake strokovne izobrazbe, je v njegovem napredovanju teklo po beneški nagradi vse gladko. Z avtoriteto umetnika, nagrajenega “v Benetkah”, je bilo primerno utemeljeno črpanje denarja iz republiškega filmskega sklada in, verjetno prisiljeno, tudi od raznih (kosovskih) direktorjev, sponzorjev. Kdo bi si le upal ugovarjati?! Avtoriteta beneške nagrade je “prepričala” tudi bolj ali manj sposobne filmske kritike, tako da so Cvitkoviča nagradili še kje. Menda celo pri Lužiški Srbih, ki nimajo sicer ničesar z balkanskimi Srbi. Toda javnost tega večinoma ne ve: Srbi so pač Srbi !?.

Tudi framasonski krogi, ki nadzorujejo vse mogoče festivale in nagrade, so po beneški nagradi imeli formalno zadosten razlog, da so umetnika Cvitkoviča (nedvomno na zakulisno srbsko pobudo) vključevali še na druge filmske festivale. Prav verjetno tudi na onega v Sydneyju. Ob tem se spomnimo podobnega primera, primera “slavnega” režiserja Kosturice, ki je, ali res samo slučajno (?), prav tako na oduren način blatil Slovenijo in Slovence. V svetu pa je “uspeval” kot velik filmski ustvarjalec. Danes nam je jasno, kdo je bil v ozadju njegovega “uspeha”.

Sramotilna akcija proti Slovencem, ki jo izvaja sam “Slovenec”, v sedanjem primeru Jan Cvitkovič, ni nekaj novega. Leta 2000, prav za 200-letnico Prešernovega rojstva, je na primer Niko Gorkič, z ljubljanske umetnostne akademije, organiziral predstavo o “razdevičenju Primicove Julije”, zato da bi perverziral največjega slovenskega pesnika. Njegovo predstavo je financiralo, dokaj značilno, kulturno ministrstvo pri takratni vladi LDS (menda 5000 DM). O “razdevičenju” je pročala srbska Mladina, drugi listi so ga zamolčali. Član LDS je bil še do pred kratkim tudi sedanji predsednik Drnovšek.

Izničenje slovenskega filma

Naj se v zvezi s slovenskim filmon ozremo še nekoliko v preteklost! Slovenska kultura je po drugi vojni, kljub jugoslovanskemu komunističnemu režimu, ponovno zacvetela. Z njo tudi film. Posnetih je bilo kar nekaj lepih in uspešnih slovenskih filmov. Prve je posnel režiser France Štiglic (*1919). Že kmalu se mu je pridružil češki begunec František Čap (*1913), Slednji je bil odličen režiser. Njegov uspeh je bil še zlasti film Vesna (1953). Toda srbska stran, verjetno že takrat njena tajna služba Kos, je z nejevoljo opazovala prodor slovenskega filma in postopoma tudi ukrepala. V svetu je bilo treba predstaviti namreč samo »jugoslovanski« film.

Ob koncu petdesetih let je bil France Štiglic že pri hrvaškem podjetju Croatia, kjer je posnel uspešen film z naslovom Deveti krug (1960). Film je bil dober, imel je velik uspeh pri občinstvu in bil tudi nagrajen na festivalu v Cannesu. Razumljivo da samo kot “jugoslovanski” film, kar je bilo nedvomno pogoj, da ga je Beograd podprl in poslal na festival. Nagrada je bila filmu podeljena verjetno že tedaj v navezi s framasoni. Šlo pa jena vsak način za odlično delo režiserja Štiglica, česar za filme sedanjega “nagrajenca” Cvitkoviča ni mogoče reči. V primeru njegovih filmov je za uradno in zakulisno podporo bistveno le to, da je Cvitkovič pač “srbske krvi”, in da pod masko Slovenca ponižuje pred svetom od srbske klike tako zelo osovražene Slovence.

Režiser France Štiglic je kasneje posnel še kak slovenski film, v katerem pa ni bilo več nekdanjega zanosa in zagona. Umrl je leta 1994. Težjo usodo je imel František Čap. Zvabili so ga v Beograd. Tam je pričakoval novega vzpona v svoji karieri, a so ga pustili životariti. Očitno mu srbska Kos njegovega dela za uspeh slovenskega filma ni pozabila in ne odpustila. Umrl je pozabljen, v Piranu leta 1972.

V Sloveniji je njegovo mesto zasedel režiser Boštjan Hladnik (*1929). Imel je vse, kar je bilo za režiserja potrebno, od ustrezne ljubljanske šole pa do izpopolnjevanja na filmski šoli v Parizu in sodelovanja s »tujimi« režiserji itn. Vse to je bilo takrat omogočeno le nekomu, ki je bil preverjen kosovec. Članstvo v partiji nikakor ni zadostovalo. Toda tip je bil brez talenta. Njegova režija je bila samo navaden gledališki oder. Filmska kritika, takrat že povsem pod nadzorom Kosa, je njegove neužitne filme označevala kot “inventive režijske prijeme”, ki oblikujejo prehode med “realnim in imaginarnim”in podobnimi frzami. V Hladnikovih filmih ni bilo nobene umetniške fantazije, nobenega veselja in niti ne resne filmske zgodbe. Njegova filmska junakinja Duša Počkaj je bila sicer dobra igralka, vendar gledališka in ne filmska. S svojimi nazaj potisnjenimi zobmi je odbijala in dokaj motila estetiko filmskih prizorov… Hladnik ni imel v sebi nikakega doživetja in ga vsled tega tudi ni mogel vnesti v svoje filme. Zato jih je, da bi jih naredil privlačne, popopral z nekaj erotičnimi prizori. Tako naj bi bolj privabljali občinstvo. A ga niso!

Hladnikovi moreči filmi so ustvarjali poparjeno vzdušje. Med gledalci, ki so imeli še živo v spominu prijetna dela Štiglica in Čapa, se je širilo razočaranje nad slovenskim filmom. To pa je povsem ustrezalo namenom srbske Kos. Zakaj na ta način se je širilo razočaranje nad slovenskim filmskih ustvarjanjem, kar je grenilo tudi slovensko zavest in samozavest. Češ, Slovenci pa nismo sposobni za film. Ker so bili hldni Hladnikovi filmi še vedno slovenski in v njih ni bilo sramotenja Slovenije in Slovencev, jih Beograd (oziroma njegova Kos) ni pošiljal na festivale, kjer bi jim lahko, že zaradi zvez s filmskimi žirijami pod nadzorom framasonov, izposloval kako nagrado. Identiteta Slovencev ni smela v svet, tudi preko beograjskega zaupnika Hladnika ne.

Beograd je s svojo tajno službo je slovensko filmsko ustvarjanje izničil ob koncu petdesetih let. Kasnejših Hladnikovih del, ki niso nastala v svobodnem ustvarjanju, namreč ni mogoče uvrstiti v izvirno slovensko kinematografijo (kot tudi sedanjih Cvitkovičevih ne). Zatem so prišle na filmsko sceno vsemogoče anomalije. Zacvetel je Balkan, še zlasti s prisiljeno partizansko tematiko. V njej je, zato da bi srbska stran lažje izsiljevala posamene republike za denar, neredko nastopal tudi Tito. V filmu Bitka na Neretvi (režiser Veljko Bulajić, 1969) so na primer za vlogo Tita najeli ameriškega igralca Richarda Burtona. Izvedelo se je, da je prejel na roko milijon $. Milijon je morala za ta film na ukaz iz Beograda prispevati tudi Slovenija. itn., itn.

Iz prikazanega, zgolj bežnega pregleda dogajanja na slovenski in “slovenski” filmski sceni v jugoslovanskih letih in še v letih slovenske samostojnosti je kaj jasno razvidno, da srbska Kos še vedno deluje v njej s ciljem, da pred svetom ruši identiteto in dostojanstvo Slovencev. Za ta namen je film nedvomno eno najbolj prikladnih sredstev. Nizkotno in celo prav odurno pa je, da se to dogaja ne le s podporo slovenskih kosovskih zaupnikov, temveč pa tudi s financiranjem iz republiškega filmskega sklada in verjetno še drugih skladov za kulturo. Torej z denarjem slovenskih davkoplačevalcev. Vse to v posmeh slavnostnem bobnanju ob 15.letnici slovenske “suverenosti”!

# Četrtek, 9. november 2006 @ 04:59 Srb ali Rvat, o tem bi se dalo razpravljati. Dejstvo je da je denar vržen stran!

| 16.1.2007 | Uvedba evra je največja logistična operacija v zgodovini Slovenije, evroskupina ni zaprta za nove članice, poročajo tuji mediji.

Dobrodošlica evru

Voditelji Evropske unije na ponedeljkovi slovesnosti ob uvedbi evra v Ljubljani niso skrivali navdušenja zaradi nebolečega vstopa Slovenije v območje evra, piše današnji Novi list v članku z naslovom Evropski aplavz Sloveniji. Reški dnevnik poudarja izjavo predsednika Evropske centralne banke Jeana-Claudea Tricheta, ki je povedal, da si "slovenski napredek zasluži občudovanja" ter da je Slovenija pokazala, da je možen hiter gospodarski razvoj, če si država tega želi.

Včerajšnja slovesnost ob uvedbi evra v Sloveniji je navdušila več kot 200 visokih evropskih gostov (Foto: Dare Čekeliš)

Predsednik vlade Janez Janša se je v okviru pogovorov ob robu slovesnosti Dobrodošlica evru sinoči v Ljubljani srečal z grškim premierom Kostasom Karamanlisom. Ta je Slovenijo, ki je Grčijo nasledila na mestu najmlajše članice območja evra, označil za primer zgodbe o uspehu, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Premiera Slovenije in Grčije sta se strinjala, da je odlične odnose med državama mogoče še nadgraditi.

Novi list piše, da je bila uvedba evra največja logistična in varnostna operacija v zgodovini Slovenije. Obenem dodaja, da "slovenskega navdušenja nad novim denarjem ne delijo vsi v območju evra, posebej pa ne Francozi, ki večinoma menijo, da je bila uvedba evra pred petimi leti slaba rešitev". Zagrebški Jutarnji list poroča, da se je slovesnosti v Ljubljani udeležilo kakšnih 200 visokih predstavnikov EU. Jutarnji list je še povzel izjavo Tricheta, ki je pozval dosedanje članice območja evra k sprostitvi prostega pretoka slovenskih delavcev. Časnik dodaja, da so slovenski berači med tistimi, ki so najmanj srečni zaradi uvedbe evra, ker so mimoidoči bolj varčni s podarjanjem evrskih kovancev, kot so bili s tolarskimi.

Slovenski in tuji politiki na proslavi (Foto: Dare Čekeliš) Večernji list pa je sporočila evropskih predstavnikov s slovesnosti v Ljubljani povzel z besedami, da je prihod evra v Slovenijo potrdil, da evroskupina ni zaprta za nove članice, način, kako je to storila Slovenija, pa je dober smerokaz za vse države, ki si želijo doseči ta cilj. Sloveniji se je velik trud ob prevzemu evra izplačal, je povedala nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je dejal, da s tem delo še ni končano, še piše Večernji list. FAZ: Bravo, Slovenija Dva tedna po uvedbi evrske gotovine imajo Slovenci še težave pri navajanju na nove bankovce in kovance. Branjevke na ljubljanski tržnici tudi po trikrat ali štirikrat obrnejo vsak evrski kovanec. Tolarjev pa ne jemljejo več. Od ponedeljka namreč nacionalni simbol, ki so ga uvedli po razpadu Jugoslavije in je bil ravno letos star 15 let, nima več statusa uradnega plačilnega sredstva; odtlej se plačuje le še z evri, v današnji izdaji piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ).

Politični vrh Evropske unije je uvedbo evra v Sloveniji praznoval v ponedeljek. "Bravo, Slovenija," je pohvalil predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet. Ob tem pa je ostale države evrskega območja pozval k odprtju trga dela za prebivalce Slovenije, ki bi imel v gospodarskem smislu zelo velik pomen.

Slovenski denar
1988 - 1991 - 1992 - 2006 - 2007

Ivan Cankar (narod si bo sodbo pisal sam in so ga do smrti pretepli) 10.5.1876 - 11.12.1918	proces JBTZ 1988 Janša, Borštner, Tasič, Zavrl	Veličastno zborovanje v podporo JBTZ, 3.6.1988

1. 
   
   
   
   Lipa - zametek lastnega denarja - sanje večine Slovencev (razen iliristov - prosrbov).
   Še preden je Republika Slovenija izdala svoj denar, najprej vrednostne tolarske bone in nato še prave tolarske bankovce, je dr. Bogdan Oblak Hamurabi izdelal projekt novega slovenskega denarja. Resno delo pri tem projektu se je začelo 15. maja 1989, ko so poznejši ustanovitelji podjetja Lipa Holding sprejeli sklep o novi slovenski denarni enoti, ki so jo poimenovali "lipa". Podjetje Lipa Holding je pripravljalo izdajo bankovcev v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip. Za bankovec za 100 lip je bila predvidena podoba dr. Franceta Prešerna, delo Klemena Rodmana iz Radovljice, ki je oblikoval vso serijo bankovcev. Ti naj bi bili enotne velikosti 65 mm x 130 mm in pokončnega formata, iz te serije pa je bil natisnjen le bankovec za 1/2 lipe.
   Preden so bili predlagani omenjeni bankovci, je bil v obtoku zgolj bankovec za eno lipo, ki je imel na prednji strani desno upodobljenega dr. Franceta Prešerna, levo cvetočo lipo, na sredini, nad silhueto knežjega kamna in napisom Banka Slovenije, pa oznako vrednosti 1 lipa. Na zadnji strani bankovca je na sredini prikazan model novega slovenskega parlamenta, ki ga je izdelal arhitekt Jože Plečnik, na desni je spet upodobljena cvetoča lipa, na levi pa knežji kamen. Na obeh straneh sta označena vrednost bankovca in napis Banka Slovenije. Numeracija je samo na desni strani zadnje strani. Natisnjenih je bilo več različic tega bankovca, ki ga je bilo kot pomožnega plačilnega sredstva v obtoku vsaj za deset tisoč lip, kolikor so izdali bankovcev za eno lipo v skladu s sklepom skupščine podjetja. Pozneje je bilo natisnjenih še več teh bankovcev. Prvi bankovci lipe so se pojavili v obtoku v Ljubljani, in sicer 31. marca 1990. Takrat so bile sklenjene pogodbe z več kot 80 podjetji, ki so se zavezala, da bodo sprejemala lipe kot pomožno plačilno sredstvo. Zanimivo je, da so se pojavili tudi ponaredki teh bankovcev, saj jih je bilo mogoče ob izdaji srebrnikov zamenjevati za le-te.
   
   Ljudje so lepo sprejeli lipe; kmalu so jih začele sprejemati ljubljanske trgovine in gostilne, pa tudi v drugih krajih so jih začeli uporabljati v zameno za dinarje, in sicer po vrednosti, ki je bila 23. 5. 1990 naslednja: 1 lipa = 49,02 dinarja.
   
   Ob oklicu suverenosti Slovenije, dne 2. julija 1990, je podjetje Lipa Holding izdalo tudi dva kovanca v tej valuti. Zlatarna Celje naj bi po naročilu Lipa Holdinga skovala 300 zlatnikov po 50 lip, skovala pa je 300 srebrnikov po 1 lipo, pozneje pa še več. Modele za kovanje obeh nominal je izdelal medaljer Stane Dremelj.

   
   Kovanec za 1 lipo iz srebra, skovan v Zlatarni Celje; znane so štiri različice kovanca; skupno je bilo verjetno izdelanih približno 8000 kosov.

   
   Kovanec za 50 lip iz zlata, skovan v Zlatarni Celje; znani sta dve različici kovanca; skupno je bilo verjetno izdelanih približno 80 kosov
   
   
   
   Iz preseren.net

   Iz: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_lipa
   Slovenska lipa je bila neuradna slovenska valuta, ki jo je leta 1989 izdalo novo ustanovljeno podjetje Lipa Holding iz Ljubljane. Idejni vodja tega projekta je bil dr. Bogdan Oblak - Hamurabi, podjetje pa je pripravljalo izdajo bankovcev v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip. Do natisa je prišel le bankovec za eno lipo, ki se je pojavil v obtoku v Ljubljani 31. marca 1990. Takrat so bile sklenjene tudi pogodbe z več kot 80 podjetji, med njimi časopisno podjetje Mladina, ki so se zavezala, da bodo sprejemala lipe kot pomožno plačilno sredstvo. Izdanih je bilo okoli 35.000 bankovcev v eni seriji, ki so imeli kritje v zlatu. Po razglasitvi suverenosti Slovenije v letu 1990, je podjetje Lipa Holding izdalo tudi dva kovanca v tej valuti. Zlatarna Celje naj bi po naročilu Lipa Holdinga skovala 300 zlatnikov po 50 lip, kar pa ni bilo v celoti realizirano. Skovanih je bilo le okoli 80 zlatnikov. Poleg zlatnikov pa je bilo skovanih okoli 8.000 srebrnikov po 1 lipo. Modele za kovanje je izdelal oblikovalec Stane Dremelj.

   Motivi, ki naj bi bili uporabljeni na bankovcih niso povsem znani. Znano je le, da naj bi bil na bankovcu za 100 lip upodobljen slovenski pesnik France Prešeren. Edini bankovec, ki je prišel v obtok je imel na prvi strani desno upodobljenega pesnika Prešerna, levo je bila upodobljena cvetoča veja lipe, na sredini napis »1 lipa«, pod njim pa je bil upodobljen knežji kamen. Na zadnji strani je bil osrednji motiv slovenski parlament, arhitekta Jožeta Plečnika, desno in levo pa sta spet upodobljena motiva knežjega kamna in cvetoče lipe. Na zlatniku je bil na prednji strani v sredini številka »50«, ki jo je obdajal napis »Republika Slovenija«, pod njo pa napis »lip«. Na zadnji strani je bila upodobljena silhueta Franceta Prešerna, nad njo pa ob robu polkrožni napis »dr. France Prešeren 1800 - 1848«. Srebrnik je imel podoben motiv na prednji strani kjer je bila osrednja številka »1« na podlagi, ki je predstavljala lipov list in pod njo napis »ena«. Zadnja stran je bila enaka tisti z zlatnika.

2. 
   
   Vrednostni bon 1991 za 5000 sit, 8. oktober 1991, svoboda je tu (ne Srbom, ne Avstrijcem, ne Hrvatom, ne Italijanom ta denar ni bil všeč, dokler se seveda ni pojavil v njihovih trgovinah in žepih). Osmega oktobra 1991 je v samostojni državi Sloveniji začel veljati nov denarni sistem s starim imenom - tolar. Banka Slovenije izročila v obtok vrednostne bone kot začasni, nov denar samostojne države (natiskan v tajnosti še pred osamosvojitveno vojno, pod Petrletovo pomladno vlado). Najmanjši bon je veljal 1 slovenski tolar, največji pa 1000. Maja 1992 je izdala še bon za 5000 tolarjev.
   
   
   Vrednostni bon 1991 za 100 sit.
   
   

3. 
   Banka Slovenije je v zvezi z izdajo novih bankovcev izdala poseben sklep.

   Sklep o spremembi sklepa o glavnih znamenjih bankovca za 1000 tolarjev

   1. Banka Slovenije spreminja glavna znamenja bankovcev za 1000 tolarjev, določena s Sklepom o glavnih znamenjih bankovcev za 1000, 500 in 100 tolarjev (Uradni list RS, št. 46/92).

   2. Na bankovcu za 1000 tolarjev se spremenijo naslednja znamenja:
   a) Sprednja stran: ˇ na bankovcu je uporabljena nova gravura lika Franceta Prešerna, izdelana po originalni umetniški predlogi;
   ˇ barva pravokotnika z negativnim odtisom vrednosti
   bankovca v desnem zgornjem kotu se spremeni iz svetlo
   zelene v temno zeleno-modro;
   ˇ faksimile Prešernovega podpisa je izveden samo v črni barvi
   v tehniki globokega tiska;
   ˇ s številko izražena vrednost bankovca spodaj levo je
   odtisnjena v temno zeleno-modri barvi. V enaki barvi je
   odtisnjena tudi besedna oznaka vrednosti
   "TISOČ TOLARJEV";
   ˇ računalniško izvedena zaščita bankovca, ki se končuje v
   senci pesnikovega lika, je odtisnjena v oranžni barvi in prek
   temno modro-zelene prehaja v črno barvo.
   

   b) Zadnja stran:
   ˇ barva odtisa besede "Prijatli" v levem zgornjem kotu v
   tehniki globokega tiska je spremenjena iz črne v oranžno;
   ˇ oznaki vrednosti bankovca s številko in z besedami sta
   temno zeleno-modre barve;
   ˇ računalniška animacija spiralne kombinacije je odtisnjena v
   črni barvi, ki prehaja prek temno zeleno-modre v oranžno;
   ˇ datum izdaje bankovca je "1. JUNIJ 1993".
   

   3. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

   Sklep je bil objavljen dne 7. decembra 1993, podpisal ga je guverner dr. France Arhar. Istega dne je bil objavljen tudi "Sklep o izročitvi bankovca za 1000 tolarjev v promet", v katerem v drugi točki piše, da ostajajo poleg novih v veljavi tudi bankovci prve izdaje. Serije novih bankovcev so bile: LZ, MZ, NZ, PZ, RZ, SZ, TZ, UZ, VZ, ZZ in menjalna serija ZA. Skupno je bilo izdanih približno 10.020.000 kosov teh bankovcev.

   Prednja stran novega tipa bankovcev za 1000 tolarjev. Zadnja stran novega bankovca z datumom izdaje 1. junij 1993; najopaznejša razlika je rdeči napis "Prijatli".

   Prednja stran vzorca novega bankovca z napisom SPECIMEN. Zadnja stran novega bankovca z napisom VZOREC in registrsko oznako ZZ 000000; prvi tip vzorca z odtisnjeno oznako SPECIMEN; izdanih je bilo 500 kosov.

   Zadnja stran novega bankovca z napisom VZOREC in registrsko oznako ZZ 000000; drugi tip vzorca z izpisano številko; izdanih je bilo največ 500 kosov, oštevilčenih od 500 naprej.

   Vzorec britanskega tiskarja; prednja stran bankovca. Vzorec britanskega tiskarja; zadnja stran bankovca; zaradi redkosti imajo specimni tega tiskarja ljubiteljsko oziroma zbirateljsko ceno.

   ---

   Povzetek
   Septembra 1992 so bili v obtok izročeni prvi bankovci Republike Slovenije, najprej tisti z vrednostjo 1000, 500 in 100 SIT. Veljajo za izjemno lepo oblikovan denar. Avtorji so bili Miljenko Licul in Zvone Kosovelj (oba sta oblikovala tudi kovance), portrete zanje je izdelal Rudi Španzel. Bankovci nosijo datum 15. januar 1992, dan, ko so Slovenijo priznale številne države. Reliefne podobe živali na kovancih je izdelal kipar Janez Boljka.

4. 
   Slovene coins 1992 - 2006
   

   
   

5. 
   Slovene Euro Coins, from 1.1.2007
   

   2 euro	Prešern's image remains largely unknown, despite the great number of "well-known portraits". For that reason we have decided to put his handwriting on the coin, as a sure confirmation that it is authentic Prešern. We used the poet's silhouette in relief (after Dremelj's portrait) because it attests to the "poetic character" of these little-known representation in a contemporary manner.
   1 euro	Writing was Trubar's tool: the recognizable, old, hand-made, slightly rough but nonetheless beautiful letters that shape the first printed Slovenian text. His typography forms the basis for spelling out the sentence STATI IN OBSTATI (Stand and Exist). His portrait is well known. The portrait is to be presented in relief on the coin.
   50 cents	Slovenians have looked to Triglav in all of our fateful historical moments. Above the three-peaked mountain remains the vastness of unbounded space, containing among many others the constellation Cancer, which is the sign of the Zodiac under which Slovenia achieved its independence. The representation of Triglav is envisioned as a relief.
   20 cents	The Lipizzaner is neither a racehorse nor a horse for war. He narcissistically shows his beauty at parades. He demonstrates his youthful and happy character with playfulness. For the coin we therefore propose two horses in a most beautiful pose: at play.
   10 cents	Plečnik's unrealised plans for the Slovenian Parliament demonstrate the architect's vision of the nation's future independence.
   5 cents	The "sower of seeds" is a frequent motif used by many creative artists, primarily in the area of painting. With his vehement gesture he scatters his seeds, which when they float above the earth in elliptically curving paths give the impression of planetary bodies in their orbits. This is the moment that the sower of seeds draws closest to the creator.
   2 cents	This princely stone is the ancient symbol of the hierarchical organization of power in the Slovenian consciousness. We propose presenting a relief of its actual condition today.
   1 cent	The stork is taken as a relief of the stork motif from the existing SIT 20 (author Janez Boljka).

   
   
   Tolarji na kupu.

Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana, Slovenia, T: +386 (0)1 478 10 00, F: +386 (0)1 478 17 21, www.gov.si

THE REPUBLIC OF SLOVENIA
OFFICE OF THE PRIME MINISTER
THE SPEECH BY THE PRIME MINISTER OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA, JANEZ JANŠA,
AT THE "A WELCOME TO THE EURO" CEREMONY
(Ljubljana 15 January 2007)
»No Dreams Are Out of Reach«
Ladies and Gentlemen,
Your Excellencies,
In the first half of the twentieth century, Europe faced the aftermath of two devastating wars. In the second, the Cold War loomed over the continent, splitting it mercilessly into two halves: the free West, and the oppressed East behind the Iron Curtain.
In terms of politics, Slovenia, as part of the former Yugoslavia, was on the totalitarian side of the Iron Curtain, while from the geo-strategic point of view, following the dispute with Stalin, it was somewhere in between. The Slovenian people were denied freedom and well-being, and their eyes were always turning towards the West.
Western Europe had a good Cold War. Western societies healed their wounds, reconciled, and strengthened their democracies in the ruins of the Second World War. They attained unprecedented economic development, and provided their citizens with welfare. By establishing the Euro-Atlantic alliance, Europe effectively secured its freedom.
Slovenes experienced the Cold War differently. Under Communism, Slovenia lagged behind in terms of both economy and civilisation. The average wage before WWII was 80 per cent of the average wage in neighbouring Austria. At the time of the first free elections in 1990, which signified the end of single party rule and collectivism in Slovenia, the average wage amounted to a mere 30 per cent of that in Austria.
With its single party system, the former Yugoslavia could neither solve economic issues, nor eliminate national tensions, which erupted violently as the country disintegrated. The Communist ideology had also failed to establish a system of positive values to form a basis for a society of tolerance and cooperation. The demons of the past and inter-communal tensions broke out violently and, particularly in Bosnia and Herzegovina, caused unprecedented devastation, by far the worst in Europe since the Second World War.
"Nothing taught, nothing forgotten" is how we could paraphrase the statement by a Bourbon King, aptly describing the interim period that the Slovenes and other peoples had to spend in the unnatural environment of Yugoslavian communism. At that time, Western Europe not only retained freedom and provided for welfare, but also created enough surplus energy to enlarge.
The Slovenes and other peoples included in the last big enlargement owe our gratitude to the leaders of Western European and Euro-Atlantic integrations for having preserved, and during the Cold War defended, and developed a region of freedom, democracy and economic advancement; for creating and strengthening the EU as the common home of these values. Without the EU, the nations freed from Communism, would have had nothing to join. Without the EU, Europe and its nations would be facing a bleak future.
We owe them our gratitude for their decision to open up this space; to invite into it all those who seek to share the same values, and to that end, adopt shared standards. It is our duty to express our gratitude, since this was a wise and bold decision. It was not merely a result of clinical political consideration. It was a direct expression of human good, an overwhelming victory of responsibility over ignorance, a proof of solidarity and broadness of mind. Today, nearly three years have passed since the ten new member states joined the EU. Today, Slovenia, as the first among them, is completing the substitution of its national currency for the common
European one. Today, our gratitude is so much more apt. Firstly, because the enlargement has proved a success, and secondly, because Slovenia's adoption of the euro has proved that the EU is certainly capable of further development and strengthening. Since the disintegration of Yugoslavia, Slovenia has made a successful journey of development and transition. Today marks the landmark of a new successful step. Slovenia met the demanding Maastricht criteria for the adoption of the euro. It will continue to fulfil the obligations of the Stability and Growth Pact. It also successfully prepared for the currency changeover. Today we can establish that this transition was smooth and without any serious problems. This has been a giant leap for Slovenia and a small step for the European Monetary Union, which had twelve much larger members. Nevertheless, this has also been a step in the right direction for the EU, taken at the right time.
A host of notable and rather less conspicuous efforts were required to achieve this. As a nation, we owe our gratitude for the adoption of the euro to many.
First and foremost to the Slovenian tolar: it was a solid currency, and we bid it farewell with good feelings. It remains an indelible part of Slovenia history, self-confidence and Slovenia's success story. It is precisely because the tolar was a success story that we could adopt the euro; it is precisely because it was so good that its lifespan was so short. It facilitated the next big step forward. On this day I owe gratitude to the prime ministers and members of previous cabinets, particularly finance ministers, Members of the National Assembly, and governors and members of the governing board of the Bank of Slovenia for timely and correct decisions on a strenuous journey; and to our bankers, business people, and to all users of the euro for providing help and being considerate in the smooth transition to a new currency.
I would like to extend my thanks to the European Central Bank and its President, Mr Trichet, and the European Commission and its President, Mr Barroso, for their help and advice in our meeting the criteria and for the approval.
And last but not least, I would like to thank all the delegations from EU member states, and current and future members of the European Monetary Union, who are present today, for attending today's ceremony. We are glad and appreciate that you have come. We are very happy that the President-in- Office of the EU Council and German Chancellor, Mrs Angela Merkel was able to come. We know that
Germany's decision to give up the mark, a strong national symbol, was one of the key decisions on the way to the euro. We respect this unselfish and courageous decision to the benefit of a common European future.
Dear Guests,
For the first time, Slovenes have become part of a great European project. The project is so extensive and has such far-reaching consequences that the first attempts were justly called not the European Union, but European dreams. And for a dream to be realised, it requires hope, faith and courage, which is what the founders of the EU had. It is an indisputable fact that the EU is the most successful strategic political project of the last century and the most successful example of international cooperation and integration in the history of humanity. The EU is the biggest internal market and a leading world exporter. In comparison with other developed societies on the planet, the EU has the highest level of literacy, the lowest level of poverty and crime, the greatest number of vacation days, and the highest life expectancy. In individual EU countries there are numerous examples of good practices which we can imitate. The EU can serve as a model to millions of individuals and, according to research, it is the most attractive place to live in our global world. But it is not only hard data that testifies to its success – the EU is the greatest peace project in the history of humanity, it is the biggest and the most fruitful place for discussions on the future of the planet, a place, where an understanding of peoples’ interdependency, and the relationship between man and nature, has come far. These are solid foundations, on the basis of which effective solutions to the problems the EU is facing can be found - for a higher level of innovation, for a common energy policy, for an attitude towards immigration, for upgrading institutions. In the world of global competitiveness of the 21st century, the development of the EU will be successful if it is able to find the answers to the key dilemmas of contemporary European reality in time. The key questions are: "How to think about changes in good time? How to think about changes when we are doing well?"
We will be able to do this if we realise our responsibilities to a common European home and not only our rights, and if we realise our responsibility to coming generations of Europeans. Dear Ladies and Gentleman,
The introduction of a common European currency has provided a timely answer to the challenges of the future, an answer which considers our responsibility to future generations of Europeans. This proves that European nationals, united in the EU, have a good future. It proves that there are no insoluble problems and no dreams are out of reach.
This is why we have to dare to dream. We have to set high goals. The history of the EU's success has been a history of dreams coming true. Europe needs every dream and hope of every European. So that Europe will be not only a place of efficiency and excellence, but also a place of good.
* * *

REPUBLIK SLOWENIEN KABINETT DES MINISTERPRÄSIDENTEN ES GILT DAS GESPROCHENE WORT! REDE DES MINISTERPRÄSIDENTEN DER REBUBLIK SLOWENIEN JANEZ JANŠA ANLÄSSLICH DER ZEREMONIE »WILLKOMMEN EURO« (Ljubljana, 15. Januar 2007) »Es gibt keine unrealisierbaren Träume« Sehr geehrte Damen und Herren, Exzellenzen! In der ersten Hälfte des zwanzigsten Jahrhunderts wurde Europa mit den Folgen zwei vernichtender Kriege konfrontiert. Die zweite Hälfte des vergangenen Jahrhunderts war durch den Kalten Krieg gekennzeichnet. Durch diesen wurde der europäische Kontinent drastisch geteilt. In einen Raum der Freiheit auf der westlichen und ein Umfeld der Unfreiheit auf der östlichen Seite des Eisernen Vorhangs. Slowenien, als Teilstaat der SFRJ, befand sich in dieser Zeit politisch auf der totalitären Seite des Eisernen Vorhangs. Geostrategisch nach dem Konflikt mit Stalin meistens irgendwo dazwischen. Freiheit und Wohlstand wurden verweigert, sodass sich das slowenische Volk die ganze Zeit nach Westen wandte. Für West-Europa könnte man sagen, dass der kalte Krieg auch etwas Positives mit sich gebracht hat. Westliche Gesellschaften haben auf den Ruinen des Zweiten Weltkriegs ihre Wunden geheilt, Versöhnung erreicht und demokratische politische Ordnungen gefestigt. Sie versicherten ihrem Volk eine bisher ungeahnte Wirtschaftsentwicklung und Wohlstandsgesellschaft. Mit der euroatlantischen Allianz hat West-Europa den Freiheitsraum effektiv gesichert. Die Slowenen haben die Zeit des Kalten Kriegs anders erlebt. Slowenien ist in der Zeit des Kommunismus wirtschaftlich und zivilisatorisch zurückgeblieben. Der Durchschnittslohn in Slowenien betrug vor dem Zweiten Weltkrieg ungefähr 80% des Durchschnittslohns in unserem Nachbarstaat Österreich. Bei den ersten freien Wahlen 1990, die das Ende der Einparteiregierung und des Kollektivismus in Slowenien bezeichneten, war der Durchschnittslohn im Vergleich zu Österreich nur noch gute 30% hoch. Das ehemalige Jugoslawien konnte mit seinem Einparteisystem weder wirtschaftliche Fragen noch internationale Spannungen lösen. Diese kamen beim Zerfall Jugoslawiens mit aller Kraft zum Ausbruch. Noch weniger war die kommunistische Ideologie fähig ein System der positiven Werte zu gestalten, das eine Gesellschaft der Toleranz und Zusammenarbeit hätte schaffen können. Die Dämonen der Vergangenheit und Intoleranz kamen mit aller Kraft zum Ausbruch und verursachten insbesondere in Bosnien und Herzegowina katastrophale Zerstörung, nach dem Zweiten Weltkrieg die schlimmste in Europa. „Nichts gelernt, nichts vergessen“, könnte man die Aussage des Bourbonenkönigs paraphrasieren, die gut die Zwischenzeit bezeichnet, in der die Slowenen und anderen Nationen in dem unnatürlichen Umfeld des jugoslawischen Kommunismus durchhalten mussten. West-Europa hat in dieser Zeit nicht nur seine Freiheit bewahrt und Wohlstand geschaffen, sondern auch genug überschüssige Energie für eine Erweiterung dieses Raums ermöglicht. Die Slowenen und anderen Nationen, die Teil der letzten großen Erweiterung waren, sind den Nationen und Regierungschefs West-Europas und den euroatlantischen Verbindungen sehr dankbar, weil sie in der Zeit des Kalten Kriegs den Raum der Freiheit, Demokratie und des wirtschaftlichen Fortschritts bewahrt, beschützt und entwickelt haben. Weil sie für ein gemeinsames Zuhause dieser Werte die EU gegründet und gestärkt haben. Ohne all diese Werte gäbe es nichts, an das sich die vom Kommunismus befreiten Nationen hätten anschließen können. Für Europa und seine Nationen würde es ohne die EU keine gute Zukunft geben. Wir sind ihnen für ihre Entscheidung dankbar, dass dieser Raum geöffnet wird. Dass alle eingeladen werden, die dieselben Werte teilen wollen und in dieser Absicht gemeinsame Standards verabschieden. Wir sind ihnen dankbar, denn diese Entscheidung war weise und mutig. Sie war nicht nur Ergebnis kalter politischer Überlegung. Sie war auch unmittelbarer Ausdruck des Guten im Menschen, der große Sieg der Verantwortung über die Gleichgültigkeit, ein Beweis von Solidarität und humanistischer Breite. Seit dem Eintritt der 10 neuen Mitglieder in die EU sind bereits drei Jahre vergangen. Heute schließt Slowenien als erstes von ihnen seinen nationalen Währungswechsel auf die gemeinsame europäische Währung ab. Heute kommt unsere Dankbarkeit ganz besonders zum Ausdruck. Erstens, weil sich die Erweiterung als erfolgreich erwiesen hat. Und zweitens, weil die slowenische Übernahme des Euro beweist, dass die EU fähig ist, sich weiter zu entwickeln und zu vertiefen. Slowenien hat seit dem Zerfall Jugoslawiens und seiner Unabhängigkeit einen erfolgreichen Entwicklungs- und Übergangsweg zurückgelegt. Der heutige Tag ist ein neuer Meilenstein des neuen erfolgreichen Schritts. Slowenien hat die anspruchsvollen Maastricht-Kriterien für die Übernahme des Euro erfüllt. Auch weiter wird es die Pflichten des Wachstums- und Stabilitätspakts erfüllen. Es hat erfolgreiche Vorbereitungen für den Währungswechsel durchgeführt. Heute kann festgestellt werden, dass der Übergang glatt und ohne nennenswerte Schwierigkeiten lief. Das war ein großer Schritt für Slowenien und nur ein kleiner für die Europäische Währungsunion, die schon früher 12 größere Mitglieder hatte. Dennoch bedeutet dies auch für die EU einen weiteren, zum richtigen Zeitpunkt gemachten Schritt. Viele erkennbare sowie weniger erkennbare Anstrengungen waren für das Ganze erforderlich. Im Namen des slowenischen Staates sind wir am heutigen Tag vielen für die erfolgreiche Übernahme des Euro dankbar. Erstens müssen wir uns beim slowenischen Tolar bedanken. Er war eine feste Währung. Wir verabschieden uns von ihm mit einem guten Gefühl. Er bleibt unauslöschlicher Teil der slowenischen Geschichte, des slowenischen Selbstbewusstseins, der slowenischer Erfolgsgeschichte. Und eben weil er so gut war, war sein Leben so kurz. Er hat uns einen großen Schritt nach vorne ermöglicht. Am heutigen Tag möchte ich mich bei allen bisherigen Präsidenten und Mitgliedern der slowenischen Regierungen bedanken, vor allem bei Finanzministern, Abgeordneten des slowenischen Parlaments, Gouverneuren und Mitgliedern des Nationalen Bankrates für die rechtzeitigen und richtigen Entscheidungen auf diesem anspruchsvollen Weg. Unseren Bankiers, Wirtschaftlern und allen Euro-Benutzern für ihre Hilfe und ihr Verständnis bei einem glatten Übergang zur neuen Währung. Ich bedanke mich bei der Europäischen Zentralbank und ihrem Präsidenten Herrn Trichet und bei der Europäischen Kommission und ihrem Präsidenten Herrn Barroso für die Hilfe und Beratung bei der Erfüllung der Kriterien sowie für die positive Entscheidung. Abschließend bedanke ich mich bei allen anwesenden Delegationen aus den EUMitgliedstaaten, bestehenden und zukünftigen Mitgliedern der Europäischen Monetären Union, für die Teilnahme an der heutigen Zeremonie. Wir schätzen Ihre Teilnahme und freuen uns darüber. Wir freuen uns sehr über die Teilnahme der Präsidentin des Europäischen Rates, Frau Bundeskanzlerin Angela Merkel. Wir wissen, dass gerade die Entscheidung Deutschlands, auf die DM zu verzichten, dem starken Nationalsymbol, eine der Schlüsselentscheidungen auf dem Weg zum Euro war. Wir respektieren diese großherzige, mutige Entscheidung zugunsten einer gemeinsamen europäischen Zukunft. Sehr geehrte Damen und Herren, Die Slowenen sind jetzt zum ersten Mal Teil eines großen europäischen Projekts. Das Projekt ist so groß und hat so weit reichende Folgen, dass der erste Versuche berechtigt nicht als Europäische Union, sondern europäische Träume bezeichnet wurde. Jeder Traum braucht zuerst Hoffnung, Glauben und Mut, um realisiert zu werden. Über all das verfügten die EUSchöpfer. Es ist unumstritten, dass die EU heute das erfolgreichste strategische politische Projekt des letzten Jahrhunderts ist. Und das erfolgreichste Beispiel internationaler Zusammenarbeit und Verbindung in der Geschichte der Menschheit überhaupt. Die EU ist heute der größte Binnenmarkt und führender Exporteur auf der Welt. In der EU haben wir im Vergleich zu anderen entwickelten Umwelten auf unserem Planet die höchste Lese- und Schreibfähigkeit, den niedrigsten Armuts- und Kriminalitätsrate, am meisten Urlaub pro Jahr und die höchste Lebenserwartung. In der EU gibt es in den einzelnen Mitgliedstaaten unzählige gute nachahmenswerte Praktiken. Die EU ist für Millionen von Menschen außerhalb ein Vorbild und laut vieler Studien auch der attraktivste Lebensraum auf der Erde. Von diesem Erfolg zeugen nicht nur die ökonomischen Zahlen. Die EU ist zudem das größte Friedensprojekt in der Menschheitsgeschichte. Die EU ist heute der größte und ergiebigste/fruchtbarste Raum für Diskussionen über die Zukunft unseres Planeten. Ein Raum, in dem das Bewusstsein über den Zusammenhang zwischen Mensch und Natur stark erweitert worden ist. Das ist eine gute Basis, aufgrund derer effektive Lösungen für Probleme zu finden sind, mit denen die EU heute konfrontiert wird. Für eine Vergrößerung von Innovation, für eine gemeinsame Energiepolitik, für die Einstellung gegenüber Migration und für den Institutionsausbau. Die EU-Entwicklung wird unter Bedingungen der Globalkonkurrenz des 21. Jahrhunderts nur dann erfolgreich sein, wenn wir rechtzeitig das Schlüsseldilemma der gegenwärtigen europäischen Realität beantworten können, welches lautet: „Wie rechtzeitig über Veränderungen nachdenken? Wie an die Veränderungen denken, auch wenn es uns gut geht?“ Das schaffen wir, wenn wir uns unserer Verantwortungen für ein gemeinsames europäisches Zuhause und nicht nur unserer Rechte bewusst sein werden. Und wenn wir uns alle unserer Verantwortungen gegenüber den Generationen zukünftiger Europäer bewusst werden. Sehr geehrte Damen und Herren, Die Einführung der gemeinsamen europäischen Währung war die rechtzeitige Antwort auf die zukünftigen Herausforderungen. Die Antwort, die sich der Verantwortung gegenüber den zukünftigen Generationen der Europäer bewusst ist. Dies beweist, dass die europäischen Nationen, vereint in der EU, eine gute Zukunft haben. Sie beweist, dass es keine unlösbaren und unrealisierbaren Träume gibt. Deswegen trauen wir uns zu träumen. Wir müssen uns hohe Ziele setzen. Die bisherige Erfolgsgeschichte der EU ist eine Geschichte der realisierbaren Träume. Europa braucht die Träume und Hoffnung eines jeden Europäers. Damit Europa nicht nur ein Raum der Leistungsfähigkeit, sondern auch ein Raum des Guten sein wird. * * *

Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana, Slovenija, telefon: 01 / 478 10 00, faks: 01 / 478 17 21, www.gov.si 1 LA REPUBLIQUE DE SLOVENIE CABINET DU PREMIER MINISTRE Seule la version prononcée fait foi! Discours du Premier ministre de la République de Slovénie lors de la cérémonie « Bienvenue a l’euro » (Ljubljana, le 15 janvier 2007) « Il n’existe pas de reves irréalisables » Mesdames et Messieurs, Excellences! Dans la premiere moitié du XXe siecle, l’Europe a du faire face aux conséquences de deux guerres dévastatrices. La deuxieme moitié du siecle dernier fut ensuite marquée par la guerre froide qui a scindé le continent européen en deux; un espace de liberté du côté occidental du rideau de fer et une zone de non-liberté du côté oriental. A cette époque-la, partie intégrante de la Yougoslavie, la Slovénie se trouvait d’un point de vue politique du côté totalitaire du rideau de fer. Du point de vue géostratégique, elle occupait, apres le conflit avec Staline, l’espace entre les deux blocs. La liberté et le bien-etre lui étant refusés, les yeux du peuple slovene resterent tournés vers l’ouest pendant tout ce temps. En Europe occidentale, la guerre froide eut du bon. Sur les ruines de la Seconde Guerre mondiale, les sociétés occidentales purent guérir leurs plaies, parvenir a une réconciliation et consolider leurs systemes politiques démocratiques. Elles ont assuré a leurs populations un essor économique insoupçonné et une société de bien-etre. Avec l’alliance de l’Atlantique Nord, l’Europe occidentale a pu protéger efficacement ce nouvel espace de liberté. Les Slovenes ont vécu la guerre froide bien différemment. A l’époque du communisme, la Slovénie a connu un déclin a la fois économique et culturel. Avant la Seconde Guerre mondiale, le RMI slovene représentait 80% du RMI de l’Autriche voisine, tandis qu’en 1990, lors des premieres élections libres qui Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana, Slovenija, telefon: 01 / 478 10 00, faks: 01 / 478 17 21, www.gov.si 2 ont mis fin au regne du parti unique et du collectivisme en Slovénie, le RMI ne représentait plus que 30% du RMI autrichien. L’ancienne Yougoslavie avec son syteme de parti unique n’a pas su résoudre les problemes économiques ni apaiser les tensions entre ses nations. Ces tensions ont brutalement ressurgi lors de l’éclatement du pays. Quant a l’idéologie communiste, elle fut encore moins apte a créer un systeme de valeurs positives comme fondement d’une société de tolérance et de coopération. Les démons du passé et de l’intolérance entre les nations ont donc brutalement ressurgi, en particulier en Bosnie- Herzégovine ou ils ont causé les plus terribles ravages en Europe depuis la Seconde Guerre mondiale. « Rien appris, rien oublié ». Cette phrase d’un roi bourbon illustre bien le temps ou les Slovenes et les autres nations durent vivre dans le milieu artificiel du communisme yougoslave. A cette époque, l’Europe occidentale n’a non seulement réussi a préserver la liberté et a généraliser le bien-etre, mais elle a également su assurer un surcroît d’énergie pour élargir son espace. Nous, Slovenes, a l’instar des autres nations englobées dans le dernier grand élargissement de l’UE, sommes reconnaissants aux nations et aux dirigeants de l’Europe occidentale ainsi qu’aux alliances de l’Atlantique Nord d’avoir préservé et développé cet espace de liberté, de démocratie et d’essor économique ainsi que de l’avoir défendu a l’époque de la guerre froide. Nous leur savons gré d’avoir fondé et consolidé l’Union européenne en tant que foyer commun des ces valeurs. Faute de cela, les peuples libérés du communisme n’auraient pas eu de pôle a rejoindre. Sans l’UE, l’avenir de l’Europe et ses nations n’aurait pas été réjouissant. Ils méritent notre reconnaissance pour leur décision d’entrouvrir cet espace et d’y inviter tous ceux qui désirent partager les memes valeurs et, pour ce faire, adopter des normes communes. Ils méritent notre reconnaissance, car leur décision, sage et courageuse, ne fut pas simplement le fruit d’une froide réflexion politique. Cette décision est une manifestation directe du bien qui réside dans l’homme, c’est la victoire de la responsabilité sur l’indifférence, c’est la preuve de la solidarité et de l’ouverture d’esprit humaniste. Presque trois ans se sont écoulés depuis l’entrée simultanée de dix membres dans l’UE. Aujourd’hui, la Slovénie est la premiere d’entre eux a achever d’accomplir le changement de sa monnaie nationale pour la valeur monétaire européenne commune. Notre reconnaissance en est d’autant plus fondée : en premier lieu, parce que l’élargissement a été couronné de succes; en second lieu, parce que l’adoption de l’euro par la Slovénie montre que l’UE possede tous les atouts pour continuer sur la voie de l’épanouissement et de l’approfondissement. Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana, Slovenija, telefon: 01 / 478 10 00, faks: 01 / 478 17 21, www.gov.si 3 Depuis la dislocation de la Yougoslavie, la Slovénie a parcouru avec succes le chemin du développement et de la transition. La date d’aujourd’hui marquera un nouveau tournant dans ce parcours réussi. La Slovénie a répondu aux criteres exigeants du Traité de Maastricht concernant l’adoption de l’euro. Elle respectera également a l’avenir les engagements du pacte de stabilité et de croissance. Elle a procédé a la mise en place des conditions nécessaires au changement de monnaie. On peut constater aujourd’hui que le passage a l’euro s’est effectué sans heurts ni difficultés notables. Il s’agit la d’un grand pas pour la Slovénie et d’un plus petit pour l’Union monétaire qui comprenait déja douze membres. Toutefois, c’est aussi un pas de l’UE dans le bon sens et réalisé en temps opportun. A cette fin, il a fallu faire de nombreux efforts, des plus discrets aux plus visibles. Au nom de l’état slovene, nous tenons a présenter a tous nos remerciements pour l’adoption effective de l’euro. Tout d’abord et sans nul doute, merci au tolar slovene qui fut une monnaie stable. L’adieu au tolar est empreint de sentiments positifs. Le tolar restera a tout jamais un élément indélébile de l’histoire et de la fiérté slovenes, de sa réussite. C’est justement grâce au succes du tolar que nous avons pu adopter la nouvelle monnaie commune. C’est grâce a ses qualités que son existence fut si courte. Le tolar nous a servi de tremplin. Je tiens a remercier tous les présidents et les membres des gouvernements précédents, en particulier les ministres des finances, les députés du parlement slovene, les deux gouverneurs et les membres du Conseil de la Banque de Slovénie pour les décisions correctes et opportunes qu’ils prirent tout au long de ce chemin difficile. Je remercie les banquiers et les entrepreneurs slovenes ainsi que tous les utilisateurs de l’euro pour l’aide et la compréhension qu’ils ont apportées lors du passage sans heurts a la nouvelle monnaie. J’exprime tous mes remerciements a la Banque centrale européenne et a son président M. Trichet de meme qu’a la Commission européenne et qu’a son président M. Barroso pour leur décision positive, leur aide et leurs précieux conseils concernant la satisfaction aux criteres. Finalement, je remercie toutes les délégations présentes des états-membres de l’UE ainsi que les futurs membres de l’Union monétaire d’etre présents a cette cérémonie, ce que nous apprécions de tout coeur. Nous nous réjouissons au plus haut point de la présence de la présidente du Conseil d’Europe, la Chanceliere allemande Mme Angela Merkel. On sait que la décision de l’Allemagne de renoncer au mark, important symbole national, constitue une des étapes essentielles sur la voie de l’euro. Nous respectons cette décision désintéressée et courageuse prise au profit de l’avenir européen commun. Mesdames et Messieurs, Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana, Slovenija, telefon: 01 / 478 10 00, faks: 01 / 478 17 21, www.gov.si 4 Nous, Slovenes, faisons désormais partie du grand projet européen. Il s’agit d’un projet si important et si lourd de conséquences que les premiers essais ne portaient pas le nom d’ « Union européenne », mais de « reve européen ». Pour son accomplissement, tout reve nécessite de l’espoir, de la foi et du courage. Les fondateurs de l’UE n’en manquaient certes pas. Il est indéniable que l’UE constitue le projet stratégiquement le plus réussi du siecle dernier, mais aussi l’exemple le plus heureux d’une coopération et d’une association internationales dans histoire de l’humanité. L’UE constitue aujourd’hui le plus grand marché intérieur. Elle est aussi la premiere exportatrice du monde. En comparaison avec d’autres régions développées da la planete, l’alphabétisation en UE est la plus élevée, tandis que les taux de pauvreté et de criminalité sont les plus bas. L’UE peut se flatter de bénéficier du nombre le plus élevé de jours de congé et d’avoir la plus longue espérance de vie. Dans les pays membres de l’UE, il existe des miliers de pratiques avantageuses qui méritent d’etre imitées. Pour des millions de personnes hors de l’UE, celle-ci constitue le modele a suivre et, d’apres nombre de sondages, l’espace le plus agréable a vivre dans notre univers mondialisé. Outre les chiffres économiques, le succes de l’UE est mis en lumiere aussi par ce qu’elle incarne le plus grand projet de paix dans l’histoire de l’humanité. Elle constitue le lieu de débat sur l’avenir de la planete le plus vaste et le plus fructueux. L’espace qui vit nettement progresser la conscience de l’interdépendance entre les hommes, de meme que de l’interdépendance entre l’homme et la nature. C’est sur de telles bases qu’il sera possible de chercher des solutions efficaces aux problemes auquels l’UE doit faire face a l’heure actuelle et qui concernent l’épanouissement de l’esprit d’invention, la politique commune de l’énergie, l’attitude face aux migrations et le parachevement des institutions. Le développement de l’UE dans les conditions de la concurrence globale du XXIe siecle ne sera pas couronné de succes tant qu’on ne saura pas répondre a temps au grand dilemme de la réalité européenne : « Comment envisager les changements en temps utile? Comment penser aux changements meme quand tout semble bien aller. » Nous y arriverons a condition que nous soyons conscients non seulement de nos droits, mais aussi de nos responsabilités envers le foyer européen commun. A condition que nous soyons conscients de notre responsabilité envers les futures générations européennes. Mesdames et Messieurs, L’adoption de la monnaie européenne constitue une réponse opportune aux enjeux de l’avenir. Une réponse qui prend aussi en compte la responsabilité des futures générations européennes. Voila bien la preuve que l’avenir des nations européennes unies dans l’UE est prometteur. Voila bien la preuve qu’ il n’existe pas de problemes insolubles ni de reves irréalisables. Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana, Slovenija, telefon: 01 / 478 10 00, faks: 01 / 478 17 21, www.gov.si 5 C’est pourquoi il faut oser rever. Il faut poursuivre de grands desseins. L’histoire des réussites de l’UE est celle de reves accomplis. L’Europe a besoin de reves et de l’espoir de chaque Européen en particuler. Ainsi, l’Europe ne constituera non seulement un espace d’efficacité et d’excellence, mais aussi un espace de bien. * * *

http://www.ssmrocks.com/kimnovak/mt/songs/archives/amazing_grace.php
Kim and Friends' Songs

Zatorej dobro vem:
Slovenec sem! Slovenec sem!
Slovenec sem! Slovenec sem!
Od zibeli do groba.

Ne gane moja se zvestoba,
ne gane moja se zvestoba!
S ponosom reči smem:
Slovenec sem, slovenec sem!

Iz kje izviramo Slovenci? Obvesti Administratorja o neprimerni vsebini Sam izvor Slovencev ni čisto jasen. Fran Miklošič (ki sploh ni bil zgodovinar) je postavil tezo o izvoru Slovencev za Krpati, skupaj z ostalimi slovanskimi plemeni. Najbrž je temeljil svojo tezo na slovenskem jeziku in pripadanju le-tega k slovanskemu jezičnemu drevesu. Vse lepo in prav bi lahko rekli. A tu nastane problem - za to ni dokazov. Dolgo časa se je negovala teza, da so bili Slovani bojevniško ljudstvo. Res je, da so kot nomadi morali kdaj pa kdaj tudi nasilno vpasti v kako deželo, toda zapiski bizantinskih zgodovinopiscev (npr. Porfirogent), ki so pisali o Slovanih v slovanskem bazenu čez mejo na drugi strani Donave pravijo, da so bili Slovani sorazmerno pacifistično ljudstvo (sužnji so npr. po 6 letih postali svobodni in so lahko postali del slovanskega ljudstva ali pa so se vrnili domov). Tako danes sklepamo, da se je k sosednjim narodom širila predvsem slovanska kultura in ne v tolikšni meri DNK. Tako so danes vsi južno-slovanski narodi, genetsko gledano, mešanica prvotnih prebivalcov (za te na področju zahodnega Balkana velja, da je to romansko, ilirsko in keltsko prebivalstvo). Seveda smo imeli na zahodnem Balkanu dva glavna vala prihoda Slovanov, ko so vdirali na teritorij Bizanca, da so tam lahko plenili. Kasneje pa so se odločili pokrajine bizantinskega imperija tudi naseliti. In v 6.st. so Slovani naselili tudi današnji slovenski teritorij vse do kraškega roba (beri: Črni kal). V obmorskih mestih so še nekaj stoletij prevladovali romanski prebivalci. Seveda, pa notranji prostor ni bil prazen. Na njem so verjetno živeli prebivalci raznih ljudstev: od Keltov, Ilirov, Rimljanov, Langobardov, Gotov (Vizi- in Ostro-), Hunov,... Dejstvo je, da je slovenski teritorij bil skozi celotno zgodovino strateško izredno pomembeno ozemlje, saj je to edini prehod iz vzhodne Evrope na ozemlje Italije, zato so preko njega potovala celotna ljudstva in gotovo se je določeno število pripadnikov vseh teh ljudstev odločilo naseliti kje na našem ozemlju. Vprašanje pa je, seveda, kolikšno je bilo to število ljudi. Prihod slovanov in predvsem slovanske kulture pa je bil tako silen, da je izbrisal že vzpostavljeno kulturo (od pokristjanjene dežele se je slovenski teritorij zopet prelevil v pogansko deželo, kjer so častili slovanski panteon bogov). S tem smo dobili temelje naše današnje kulture, jezika in običajev. Vendar pa ne moremo govoriti v tistem času že o narodu Slovencev. Zgodovinsko gledano, se je pojem narodov začel uveljavljati šele v 17. st., čeprav imamo že zametke le-tega v 15.st. (Primož Trubar je prvi uporabil ime Slovenci l. 1550). Do 17. st. so se ljudje predvsem označevali za pripadnike določenih dežel (npr. Janez Vajkard Valvasor je zmeraj govoril o kranjskem jeziku in ne slovenskem). Je pa res, da ne moremo govoriti o plemenih južnih Slovanov, kot je bilo to zaželjeno v kraljevini SHS. Izoblikovali smo se v narode, vsi s svojo kulturo in indentiteto, katere pa povezuje skupno jezikovno drevo slovanskih jezikov. Pravzaprav, tudi naša starejša zgodovina ni tako zelo povezana. Slovenske dežele so bile od prehoda pod Frankovsko državo pa do propada Avstro-Ogarske monarhije administrativno ločene od dežel preostale bivše Jugoslavije. Kar se pa tiče dejstva, da smo si genetsko podobni s Pakistanci in Indijci je pa čisto razumljivo, ker je takorekoč celotna Evropa od konca 3. pa do začetka 2. tisočletja pr. Kr. doživela selitev t.i. Indo-Evropskih narodov iz Azije, ki so se naselili in stopili s prvotnimi narodi. Kar se tiče Venetske teorije, katero so ovrgli vsi priznani slovenski zgodovinarji, pa menim, da ni zadosti raziskana, da bi se jo lahko ovrglo. Na temu področju je potrebno še veliko raziskav, tako genetskih, kot ponoven pregled materialnih virov. Če ne drugače je velika verjetnost, da imamo nekje v svoji krvi DNK Venetov že zaradi tega, ker so Veneti poseljevali tudi teritorij današnje zahodne Slovenije. Kar se pa tiče nekoliko nacionalističnega mnenja, da smo Slovenci samo podalpski Hrvati pa tole: uradna etnogeneza Hrvatov priča, da je njihov izvor na severu današnjega Irana. Kot nomadi so se selili na ravnine vzhodne Evrope v porečje Dneperja in Dnjestra. Tam so prevzeli tudi slovansko kulturo. To da so bili tam, pričajo še danes etimološka imena vasic (npr. Hrvati). Nato so se namenili proti jugu in v dveh valih osvojili teritorij današnje Hrvaške. Prvi del je prišel iz slovanskega bazena na območju današnje Bulgarije, drugi pa iz severa preko našega ozemlja. Tako kot Slovani pri nas niso osvojili obmorskih romanskih mest, a so se ta tako kot naša čez čas slavenizirala. Vendar pa njihov teritorij ni naselilo isto slovansko pleme kot naš. Očitno je, da sta bili to dve ločeni enoti, kar lahko sklepamo že po jeziku. Sicer pa, če smo malce nacionalistično zlobni nazaj: morda pa so Hrvati samo dinarski Slovenci!? Pa še o naši povezavi z Vikingi: v 1. tisočletju je prišlo do velikih selitev severnih narodov z območja južne Skandinavije in današnje Danske. Ta ljudstva so bila med drugim tudi Ostro- in Vizi-Goti, Vandali,... Vsi so iz severne Evrope najprej potovali proti vzhodu, nato so se obrnili proti jugo-zahodu in kar nekaj izmed teh ljudstev je potovalo preko naših krajev (Vizigoti so npr. ustanovili svojo deželo z sedežem v Ravenni - v Italijo so šli preko našega ozemlja). Med temi ljudstvi naj bi bilo tudi ljudstvo Solvendov (kar naj bi pomenilo: Proti soncu gredoči), ki so bili keltskega izvora. Ti pa naj bi naselili teritorij od baltskega morja do Jadrana preko našega ozemlja. Iz njihovega imena naj bi se tudi razvil ime za Slovence (Solvendi-Slovendi-Slovenci). Vendar pa je ta teorija postavljena na zelo trhlih tleh, saj je izredno kontraverzna v strokovnih krogih zgodovinarjev, arheologov in etimologov. Poanta: Slovenci smo mešanica mnogih ljudstev, ki so se skozi čas zlila v enotno ljudstvo, s svojim jezikom, kulturo in običaji. Sedaj smo tukaj, končno s svojo državo in na to smo lahko ponosni. Zdaj je pa že čas, da neham, ker me imate gotovo že vsi "poln kufr!"

Namečem še par opazk (danes sem zelo gobčen v Forumu). Z zgodnjimi zgodovinami Slovencev oziroma prostorskih in genetskih prednikov sem se pred časom malo več ukvarjal, zato morda lahko postrežem s kakimi zanimivimi podatki. V zgodovini smo imeli več velikih mož, predvsem v 19.–20. stoletju, ki so vsi po vrsti postavljali "polne" teorije o izvoru slovenstva, tako besedotvornem kot "krvnem". Vsi so imeli "najbolj prav". Nekaterih dokaj za lase privlečenih so se žal preveč oprijeli "Venetologi" in so s tem izgubili dober del kredibilnosti. Teorija Zakarpatja je uradno bolj ali manj pokopana, na območje sedanjega slovenskega narodnega prostora in še nekoliko bolj zahodno (do izvira Drave) naj bi pritekli dve dokaj neodvisni veji priseljencev, ki bi jih po klasičnem zgodovinopisju lahko imeli za Praslovence. Če "klasično" malo podrobneje pogledamo, je v resnici težko pojasniti, zakaj je na slovenskih tleh - ogromno iz latinščine prevedenih krajevnih imen - po določenih delih ozemlja večina rečnih in ledinskih imen z edino možno razlago v keltskih jezikih - veljavna tisočletna meja med jeziki (no, narečji). Trenutno velja prepričanje, da je osnova za zunanjo obliko jezika (torej, da izgleda kot slovanski) odgovoren val priseljevanja v 6. do 8. stoletju, vendar prišleki obstoječih prebivalcoev niso ne pregnali ne pojedli, pač pa se z njimi zlili v nov narod. Nekaj materialnih dokazov o tem se najde tudi v Bohinjskem kotu. Mimogrede, Bohna je v staroirskem - torej keltskem - jeziku približno "jezero", Sava, ki iz njega teče, pa ima edino pametno etimološko razlago v retskem jeziku (tudi keltski, preden je postal retoromanski) in pomeni "kanal" (savos). S tem sta obe "skrajni" teoriji (Zakarpatska in Venetska) našli skupno točko, to je, ljudski slovenski jezik je lahko uspešno orodje pri razvozlavanju venetskih in etruščanskih napisov, ni pa nujno, da je razlaga s slovenskim besediščem edina možna. Hudo etimološko škodo, s katero bi si lahko pomagali pri resnejšem dokazovanju vsaj kulturne zgodovine (in si pomagali pri venetskih napisih), so naredili jezikoslovci v 17. do 19. stoletju, ko so črtali, izgubili, pozabili, dele besednega zaklada, ki so od daleč izgledali nemško ali pa se jih ni dalo dobro razložiti (Miklosich). S tem so preprečili, da bo se ohranilo v pisni obliki, torej je odšlo za vedno. Zato pa so iz delov Balkana, ki so sedaj Hrvaška in Srbija, uvozili kar nekaj besednega zaklada, kar pa je bilo tam premalo pa iz Rusije. Tako je zunanji izgled jezika postal mnogo bolj slovanski kot je to bilo na primer v 15. stoletju. Glede na to, kako blizu je bilo slovensko narodno ozemlje blizu središča rimljanske moči, Rima, je neverjetno, da se je 1500 let ohranil sploh del besednega zaklada. Primerjajte s Franki, ki so germansko pleme, sodobni Francozi pa govorijo poulično latinščino, nekoliko obrušeno sicer. Da ne govorim o tem, kako so z druge strani po slovenskem ozemlju tiščali Perzijci -- saj veste(?), kaj so Trojane. Da povzamem: Genetsko se verjetno da dokazati, da smo trenutno živeči "Slovenci" delno v genskem sorodstvu z drugimi slovanskimi narodi, delno pa s kom drugim. Sicer pa je tipični Štajerc na pogled bistveno drugačen od tipičnega Gorenjca, ta pa spet od Primorca, Dolenjca, Prekmurca, ... kar nekako sovpada s teorijo o dveh večjih priseljevalskih tokovih (prvi zahod, drugi vzhod). Jezikovno smo zadnjih 500 let tipičen slovanski narod, prej pa ... no, kdo ve. Po 19. stoletju smo v uradnem jeziku izgubili tipično germansko-romanski določni členek (ta, the, das), ki ga v govoru še vedno spretno uporabljamo. Knjižno: Katerega? Rdečega. Kakšnega? Rdečega. Pogovorno: Katerega? Ta rdečega. Kakšnega? Rdečega (kočnega, bagrenega).

/ÂťThe study of prehistory today is in a state of crisis. Archaeologists all over the world have realized that much of prehistory, as written in existing textbooks, is inadequate, some of it is quite simply wrong. The chronology of prehistoric Europe betrays a serious flaw in archaeological theory.....Most of us have been brought up to believe, for instance, that the Pyramids of Egypt are the oldest-stone built monuments in the world, and that the first temples built by man were situated in the Near East. There, it was thought metallurgy was invented. It comes, then, as a shock to learn that all this is wrong. The megalithic chamber tombs of western Europe are now dated earlier than the Pyramids....Copper metallurgy appears to have been underway in the Balkans at an early date-earlier than in Greece...Today the second *radiocarbon revolution*.....is bringing down the whole edifice of links and connections that were so laboriously built up by scholars,....to date and make intelligible our prehistoric past.ÂŤ pp.15-17/ ... Svetovno znani genetiki, kot so dr. Martin Richards (Univ. of Oxford), dr. Hans-JĂźrgen Bandelt (Univ. Hamburg), dr. Bryan Sykes (Univ. of Oxford), dr. Toomas Kivisild (Tartu Univ.), dr. Richard Villems (Tartu Univ.), dr. Antonio Torroni (Univ. di Pavia), dr. Ariella Oppenheim (Hebrew Univ. Jerusalem), dr. Dan Bradley (Trinity College Dublin) in ĹĄe drugi, z univerz in inĹĄtitutov v Italiji, NemÄ^Íiji, Rusiji, Angliji, Irski, Romuniji, Ä^ĚeĹĄki, GrÄ^Íiji, Estoniji, Ameriki, Izraelu in Iraku, so *zavrgli preseljevanje narodov* v zgodovinski dobi; ugotovili so, da so selitve ljudstev mnogo starejĹĄe. *V prostor okrog Alp je priĹĄlo po priseljencih samo 7% novih genetskih vrst od bronaste dobe pa do danes;* veÄ^Íino genetskih vrst so priseljenci prinesli Ĺže pred mlajĹĄo kameno dobo. Ä^Ěetrtina teh vrst je bila okrog Alp Ĺže pred ledeno dobo. Po ledeni dobi pa se je zaÄ^Íela selitev iz ledenodobnih zatoÄ^ÍiĹĄc, ki so bila na Pirenejskem polotoku, ob Jadranu, severnem Balkanu in ozemlju do Ukrajine, proti severu Evrope, ko so dopuĹĄÄ^Íale vremenske razmere. Ĺ˝e veÄ^Í let zasledujem genetske raziskave v evropskih in ameriĹĄkih revijah in do sedaj ĹĄe nisem naĹĄel, da bi kateri genetik uporabil in citiral kakĹĄnega poklicnega slovenskega zgodovinarja. Do sedaj so *citirani samo Ĺ avli J., Bor M., TomaĹžiÄ^Í I., trans. Skerbinc A. *(1996) /VENETI: First Builders of European Community/. Slovenski zgodovinarji morate pohiteti, ter iti na delo, da se ne oddaljite preveÄ^Í od sodobne znanosti. Treba se bo sooÄ^Íiti s stvarnostjo in zaÄ^Íeti pisati pred-zgodovino na novo, Ä^Íe hoÄ^Íete, da vas bo kdo upoĹĄteval izven Slovenije.

Pričevanja Zgodovinska pričevanja in jezikovne sledi govorijo o nepretrganem obstoju slovenske etnije in slovenskega jezika v rimskem obdobju. Izmišljena teorija o "romaniziranih staroselcih" nima nobene podlage. V rimski dobi so znana slovenska imena, kot so n. pr. Trgeste (tržišče), Oterg (otržje), Dravus (Drava), Saloca (Zaloka), Longaticum (Logatec), Poetovio (Ptuj), AdPirum (Hrušica) itn. Po odhodu Rimljanov in potem leta 568 Bizantincev je v Noriku zgodovinsko izpričana slovenska država, ki jo leta 593 in 595 napadejo Bavarci z ropskimi nameni. Pa pravijo, da so ta čas komaj prihajali neki Slovani... Zanesljive priče so: Sv. Jeronim, ki okoli leta 400 s poudarkom prevaja slovensko besedo v latinščino. Sv. Severin, ki okoli leta 480 išče v Noriku med domorodnim ljudstvom preostale Rimljane. Zgodovinar Jordanes, ki leta 551 obširno opisuje "Slovene" in druge Slovane. Jona Bobbiensis, ki okoli leta 612 v življenjepisu sv. Kolumbana izrecno imenuje Slovence Venete. Fredegarii Chronicum, ki večkrat imenuje Slovence Vinedi (Veneti). Pavel Diakon, ki ne ve ničesar o kakem prihodu Slovanov ob koncu 6. stoletja prav do meje Langobardov, čeprav omenja vsako podrobnost iz tistega časa.

Izredno pričevanje

Med zgodovinskimi podatki o navzočnosti Slovencev v času rimskega vladanja zavzema poseben pomen pričevanje gotskega zgodovinarja Jordanesa, ki je zapisal: "Na velikanskih širjavah prebiva številno ljudstvo Venetov". Razvršča jih v Ante in Slovane. O teh pa piše: "Ozemlje Slovenov sega od mesta Novietunum in od tako imenovanega Musianskega jezera do Dnjepra, proti severu pa do Visle." V teh besedah vidimo najlepši opis vseh zahodnih Slovanov, od Slovencev do Slovincev ob Baltiku. Novietum je lahko le Neviodunum, današnje Drnovo pri Krškem, takrat pomemebno rimsko središče in pristanišče ob Savi, Mursiansko jezero pa je lahko le Blatno jezero, imenovano Mursiansko zaradi bližine reke Mure. Jordanes piše leta 551, nanašajoč se na leto 490. Torej dobrih sto let prej, ko naj bi neki Slovani začeli prihajati v današnjo Slovenijo in na območje Vzhodnih Alp!
Zaključek
Slovenščina je nadaljevanje jezika Venetov, kakor dokazuje ne samo neovrgljiva etimološka sorodnost, temveč tudi izrazita slovnična podobnost, ki pride jasno do izraza na atestinskih tablicah. V prvem delu tablice je deset glagolov v deležniku, ki so vsi še vedno v rabi v slovenskem narečju, in sicer:
LL PRPN P L ŠRŠN Š L ZRZN Z N KRKN K L BRBN B L GRGN G L KRKN K L TRTN T L DRDN D L MRMN M
O razdelitvah besed ne more biti dvoma, ker je vsaka beseda omejena med predhodno črko L in s ponavljanjem predzadnje črke vsake beede kot nekakšen odmev v recitiranju. Drugi del je votivni izrek, vključen v okviru omenjenih beseed. V tretjem delu pa najdemo šestnajst oblik glagola jekat (jokat), ki so večinoma še v rabi v slovenskem jeziku.

Leta 1991 se je na Tirolskem iz ledenika Similaum nad naseljem Vent izpod snega prikazalo truplo moža izpred 3500 let v neverjetno dobro ohranjenem stanju. Kdo je bil ta človek? Kaj je tam gori iskal? Kako je umrl? Kakšno opremo je imel? Ta in mnogo druga vprašanja so se takrat pogosto pojavljala. Najbolj nas je zanimalo vprašanje iz jezikoslovja : "Kakšen jezik je govoril ta človek?" Ali je sploh mogoče zvedeti za govorico najstarejšega Evropejca, imenovanega Oetzija, kot so ga poimenovali Avstrijci po dolini Oetz? Znani avstrijski pisec, dr. Gunter Nenning je zapisal: 'Oetzi ist ein Slovene', kar pomeni 'Oetzi je Slovenec', in napisal, da so Veneti najstarejše znano prebivalstvo tega ozemlja, ki naj bi bili predniki Slovencev in zaključuje: 'Oetzi je Slovenec. Je to mogoče?' Članek je bil ponatisnjen v knjigi F. Graupe in M. Scherer-ja 'Der Mann aus dem Eis', kar pomeni, 'Človek iz ledu ?' Evropa je bila do konca zadnje ledene dobe (pred okoli 10.000 leti) le redko naseljena; v prvem delu Srednje kamene dobe se je prebivalstvo nekoliko povečalo, delno s prihodom ljudi iz Sahare. Preživljali so se pretežno od lova in od užitnih rastlin, kar je zahtevalo precejšen premik ljudi iz enega kraja v drugega. Mešanje ljudi je ohranjalo določen skupen jezik in dialekti so bogatili skupne izraze, ki so ostali po večini enaki na tisoče let po vsej srednji Evropi. Toda s prihodom poljedelstva so ljudje bili prisiljeni ustanoviti stalna naselja v določenih krajih in v določenih skupinah, kjer so se počasi pričele razvijati razlike med jeziki. Prvotna enotnost jezika je počasi izginjala in pričele so nastajati nove oblike izrazov. V središču dogajanja v centralni Evropi (v 'vrvokermični kulturi') je nastal nov jezik z velikim deležem prvotnega. Prenova se je prenesla v nadalnje širjenje po širšem ozemlju z vedno manjšo odvisnostjo na pred Indo-evropski jezik. Samo v eno smer se vrvokeramična kultura Indo-Evropoejcev ni mogla širiti in to iz Francije čez Pirineje na Apeninski polotok. Njihov prvotni pred indo-evropejski jezik se je ohranil, toda se je spreminjal znotraj istega ozemlja. To je jezik Baskov, ki nam nudi zanimivo primerjavo. Poglejmo na sličnosti med baskovskim in pred indo-evropskim jezikom. Našli jih bomo predvsem v slovanskih in še bolj v slovenskem jeziku. Ker pa slovenski jezik ni bil nikdar v stiku z baskovskim jezikom, moramo sklepati, da izvirajo sličnosti iz davne pred indo-evropske preteklosti, ko je bil še enoten jezik za Pirineji vse preko Alp in dalje. Te sličnosti smo preučili, pri čemer smo se omejili le na najbolj osnovne pojme. Toda jezikoslovci so med obema jezikoma našli tudi kompleksne sličnosti. Veliko besed dokazuje svoj pred indo-evropski izvor in spadajo v obdobje prvotnega skupnega jezika, ki ga imenujemo proto-slovanskega, ki se je pod vplivom indo-evropskega razvil v nov slovanski, venetski ali slovenetski jezik. Nastanek tega jezika predstavlja razmejitev med pred indo-evropsko in indo-evropsko dobo. Ljudje, ki so govorili ta jezik so zažigali svoje pokojne, zato se imenujejo pripadniki Kulture žarnih grobišč. Pepelne žare so pokapali na obsežnih pokopališčih. Nekateri znansveniki nasprotujejo temu poimenovanju, ker menijo, da je zažiganje pokojnih poznano že v drugih krajih in celo poprej. Kljub temu to ne zmanjša pomena Kulture žarnih grobišč, njene razsežnosti in njenega verskega pomena. Kultura žarnih grobišč se je razvila znotraj Lužiške kulture, za kar vlada splošno soglasje, čeprav imajo nekateri zgodovinarji precej strahu pravilno imenovati nosilce Žarne kulture, (to pa ne moti arheologe), ker vedo za ozadje, kar so Sloveneti. Ime Veneti izvira iz besede Sloveneti ali Sloven(e)ci in se je najprej pojavilo pri Grkih kot Enetoi šele po preseljevanju Žarne kulture. Sporedno s širjenjem Kulture žarnih grobišč se je širil tudi slovenetski jezik ob reki Donavi v Bližnjo Azijo in Indijo, kjer je nastal sunskrtski jezik. Sunskrtski jezik ima presenetljivo sorodnost s slovenskim, kar je razvidno v knjigi VEDA, najstarejši knjigi sveta; beseda veda ima isti pomen v slovenščini kot v sanskrtskem jeziku. Še po dveh poteh so se premikali ljudje Žarne kulture ter s tem širili svojo kulturo in jezik. Ena je vodila vzdolž Atlantske obale od Baltika do Armorike, kjer so ali so še pred nedavnim bili sledovi slovenetskega jezika. Najbolj važna pa je bila Jantarska pot, ki je povezovala Baltik z Adriatikom. Izredne važnosti je dokaz Jantarske poti, ob kateri se je širil slovenetski jezik paralelno s širjenjem Kulture žarnih grobišč, kar je nespodbiten dokaz, da so nosilci Žarne kulture Sloveneti. Poglejmo ta pomemben dokaz s katerim smo Slovenci direktno povezani. Arheološka najdišča v Sloveniji dokazujejo močno naselitev nosilcev Žarne kulture blizu Maribora (Ruše), v bližini Ljubljane, kot tudi v mnogih drugih krajih že v zgodnjem 12. stoletju pred Kristusom. To pomeni, da je današnja Slovenija ob Jantarski poti bila center nosilcev Žarne kulture, kot dokazujejo številna najdišča, ki domnevajo razvito tržišče z drugimi središči proti severu. Iz tega sledi, da je Kultura Žarnih grobišč prispela v današnjo Italijo iz Slovenije - dokazano za 11. stoletje pred Kristusom. Slovenetska Jantarska pot je vodila preko današnje Avstrije, kjer se nahajajo velika najdišča pri mestu Hallstatt, ki je novi kulturi dalo svoje ime. V sklopu Hallstatt kulture se pojavijo tudi Kelti, ki so obvladali velik del Evrope nekaj časa, toda potem so nenadoma izginili. Nikjer ne najdemo njihove trajne naselitve, razen na Britanskih otokih in v zapadni Franciji. Posebno poglavje zaslužijo nosilci Žarnih grobišč v Italiji, kjer so znani kot Veneti, Retijci in Etruščani. Center Retijske kulture je bila Golasecca, kraj pomembnih žarnih najdišč. Najmočnejše oporišče Žarne kulture v Italiji se je razvilo med vzhodnim predelom reke Po in med Alpami, kjer se je na osnovi Žarne kulture razcvetela kultura Este. Prav ta kultura nam je zapustila Venetske napise, najbolj dragocene spomenike naših prednikov. Slični Venetskim napisom so tudi Etruški in Retijski napisi. Vsi nam kažejo povezavo takratnih jezikov z moderno slovenščino. Dokaz Venetskih napisov, katere se lahko razume samo s pomočjo slovenskega jezika, nadalje utrdi povezavo s številnimi imeni krajev, rek in gora v Italiji, Švici in Avstriji. Dokazujejo nam, da so ljudje ki so tu živeli, govorili slovenski jezik. Da niso ta imena slovenska le v obliki, ampak tudi v pomenu, dokazujejo besede, ki so brez pomena razen v slovenščini. Zanimivi so kraji z dvojnim imenom, originalnim slovenskim, ki ima pred ali mu sledi italjanski prevod; kot so Ponte Mostizzolo (slovenski mostiček sledi prevodu ponte); Peschiera Sabbioni (slovenski peščini sledi Sabbioni); Callalzo Lagole (slovenski kalce je pred prevodom Lagole). Mnoga imena v Italiji in Švici se najdejo tudi v Sloveniji n.p. gora Schijen, katero najdemo v Švici štirikrat, v Sloveniji pa je ime Sija še bolj pogosta. Enako je z imenom kraja in reke Roia v Italiji; v Sloveniji je več krajev in rek z imenom Roja. Pod pritiskom Rimskega imperija se je prvotna Venetska prisotnost počasi pomikala proti vzhodu do Furlanije, kjer je slovenski jezik dokumentiran še v Zgodnjem srednjem veku. Najprej Romani, ki so jim sledili Goti, so iztrebili Retijce v krvavih pohodih, toda v krajih severno in vzhodno od Friuli je originalno venetsko-slovensko prebivalstvo preživelo. Rimska oblast ni mogla menjati jezika niti značaja domorodcev. Zaradi izredne namestitve v Rimskem imperiju se je slovensko prebivalstvo v Noriku ohranilo. Po propadu Rimskega imperija in po odhodu bizantinskih osvajalnih čet v letu 568, je Norik postal neodvisna slovenska država z imenom Karantanija. Več stoletij je združevala Slovence, dokler niso bili le-ti vključeni v frankovsko habsburško kraljestvo.
Povzeto po: http://us.geocities.com/ausslokon/prlekija.htm

http://www.veneti.info/htm/veneti.htm
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

www.veneti.info/htm/odzivi.htm

Veneti

Veneti skozi čas

Odzivi/Reactions/Reaktionen Posodobljeno/Updated: 27/11/06

Odzivi vsebujejo komentarje, replike in izzive. Reactions contain commentaries, replications and challenges Kommentare, Repliken und Herausforderungen.

6/11/06 Simon Marini

Spoštovani g. Petrič,

Odlično delo opravljate, sam sem pristaš venetologije od trenutka, ko sem prebral knjige na to temo. Posebej me zanima glede genetske potrditve venetske teorije, sicer sem prebral škuljevo študijo, vendar me pa zanima, kaj izsledki le-te pomenijo za teorijo. Moje razmišljanje je, da bi bilo dobro sistematsko narediti seznam vseh dokazov v prid teoriji in jih ovrednotiti, kaj torej pomenijo, poleg pa še navesti, kaj tak dokaz pomeni uradnim zgodovinarjem. V tem trenutku imam v mislih argument, s katerim uradna zgodovina dokazuje preselitev Slovanov, ki naj ne bi v ničemer govoril o kakšni selitvi (te navedbe se bežno spomnim). KAJ MENITE O TEM PREDLOGU? Osebno imam namreč pristop, da ne vztrajam nujno na tem, da bi nekoga prepričeval »to je tako« temveč, da podam argumente, informacije, vsak pa naj se sam odloči ali jih bo sprejel ali ne. Ljubiteljsko se namreč ukvarjam s študijem lobistike in majevtike. Sam v pogovoru rad rečem, da me teorija prepričuje, da nekaj v tem že je, ker, kako bi drugače obrazložili dejstvo, da se ti napisi stari več kot krščanstvo lahko preberejo in razumejo, če razumemo slovensko oz. staroslovensko. Drugače povedano; kako to, da je te napise mogoče prebrati, če nas takrat ni bilo tu? Zahvaljujem se Vam za vaš cenjen odgovor in Vam želim uspešno delo, SIMON MARINI, RADENCI

Odgovor uredništva: Spoštovani g. Marini,

veseli smo, da lahko z našo spletno strano pripomoremo k pozitivnim razmišljanjem v povezavi z zgodovino. Naj Vam najprej odgovorimo na vprašanje z genetskimi študijami. Zaenkrat je znanih kar nekaj takih študij, ki pa zaradi svoje kompleksonsti vrednotijo in popisujejo zelo različne parametre in zaradi tega niso nujno med sabo primerljive. Tako njihove rezultate težko vrednotimo. Obstaja pa še drug razlog, zakaj zaenkrat še ne moremo nuditi konkretnejših odgovorov, in sicer ta, da primanjkuje DNK vzorcev (okostij) iz željenih zgodovinskih obdobij. Podobno kot pri anketah, moramo tudi pri takšnih raziskavah imeti dovolj velik obseg raziskav, kar pa zaradi tehničnih težav še ni na zadovoljivo visoki ravni. Kar pa je vsem tem genetskim raziskavam skupno, je dejstvo, da je večinsko današnje prebivalstvo na evropskih tleh avtohtono in, da v zgodovinskem obdobju ni prišlo do večjih preseljevanj po padcu rimskega cesarstva. Vaše razmišljanje v zvezi s seznamom je pravšnje, saj prav to nameravamo narediti z naslednjo reorganizacijo spletne strani. Medtem pa bomo veseli kakršnegakoli objektivnega, konstruktivnega prispevka iz Vaše strani. Strinjamo se tudi z Vašim razmišljanjem o prepričevalnem pristopu. Hvala za lepe želje.

S pozdravi, Robert Petrič 17/9/06 Dr. Lidija Globevnik

Spoštovani g. Petrič,

že dolgo verjamem v teorijo, da smo sedanji Slovenci potomci staroselskega naroda Evrope, Venetov. Brala sem prve knjige in prispevke g. Tomažiča, g.Šavlija in g. Bora. Skupaj z mami, ki je žal pokojna, sva dolga leta velikokrat razpravljali o tem. Ne le takojšen pomen imen krajev ali pojavov, ki jih preberem 'po slovensko' med svojimi potovanji po Evropi, tudi ne-zgodovinsko utemeljena zgodba o priseljenih Slovanih itn. me je takoj prepričala. S teorijo se sicer sama ne ukvajam, zabavam pa se, ko vidim, da mi je pomen mnogih italijanskih besed, če jih preberem 'po slovensko (dolenjsko!)', poznan ...

Vam in vsem nam želim, da boste tudi na suhoparno znanstveni način dokazli teorijio o slovanskem poreklu Venetov. Srečno!

dr. Lidija Globevnik

22/6/2006 Pismo za časnik Večer Urška Rižnar Andrej Horvat

Ob predavanju: VENETI, SKRIVNOSTEN NAROD

Veneti KŠG – Klub študentov Gorišnica je v petek, 3.3.2006 v prostorih občinske stavbe v Gorišnici organiziral zgodovinsko predavanje z naslovom Veneti, skrivnosten narod. Predavanje je vodil prof. Robert Petrič, ki vodi projekt Veneti.info. Po predavanju je sledila zanimiva in dolga diskusija, predvsem na vprašanja zvedavih poslušalcev, kjer je na vprašanja gostov odgovarjal tudi dr. Anton Perdih, urednik projekta Korenine slovenskega naroda.

Zvedeli smo, da projektna skupina Veneti.info preiskuje staroveško evropsko zgodovino. Ideja o skupni spletni strani, ki bi vsem generacijam približala zgodovinski narod Venete, se je skupini porodila, kot sami pravijo, ob javnem zapostavljanju nekaterih zgodovinskih spoznanj. Tako je spletna stran www.veneti.info zamišljena kot nekakšen slovenski venetološki center, ki skuša nuditi čim več informacij o izvoru ljudstev na našem področju in iskanju naše skupne preteklosti.

Kdo so torej bili Veneti? Iz poročil zgodovinarjev in jezikoslovnih študij krajevnih imen, so bili Veneti predvsem preprosto avtohtono prebivalstvo, ki je nekoč poseljevalo večji del evropske celine. Zaradi svojega večinoma miroljubnega človeškega odnosa, so mnogokrat postali žrtve asimilacije raznih agresivnih plemenskih skupnosti, ki so razširjale nestrpnost in razvijale pojem nacionalizma v takšnem smislu, kot ga do tedaj v Evropi sploh še niso poznali. Iz tega so se v Evropi razvile mnoge umetne narodne plemenske skupnosti, katerih cilji so bili prevlada nad ostalimi manj organiziranimi ljudstvi. Vendarle se je pri procesu asimilacije ohranilo kar nekaj jezikovnih kot tudi kulturnih značilnosti, ki so nam Evropejcem še danes sorodne.

Tako je g. Petrič na predavanju predstavil številne venetske napise, venetsko kulturno zapuščino, njihovo religijo in mitologijo in omembe starih krajevnih imen (toponimov), ki nam pričajo o obstoju Venetov. Zanimivo je bilo spoznanje, da lahko morda s pomočjo današnje slovenščine razumemo tudi 2000 let stara imena krajev in rek v današnji Sloveniji, severni Italiji, Avstriji, Bavarski in delu Madžarske in Hrvaške, četudi so jih zapisali Rimljani-po latinsko. Po eni izmed razlag ne izhaja ime Ptuj od rimskega poimenovanja Poetovio, saj so Rimljani povzeli ime od staroselcev-Venetov, ki so prehod ceste preko Drave, križanje poti, poimenovali Potovje, izraz, ki ga Slovenci razumemo. Tudi reka Drava, ki so jo Rimljani zapisali kot Dravus je bila po staroselcih verjetno imenovana kot Derava, ker je hitra in drvi v svojem toku. Opozoril je tudi, da ime Graz-Gradec izhaja iz slovenščine, saj je značilnost Gradca majhen grad-gradec z znamenito uro na hribčku, kar sicer sosedje priznavajo. Nazoren je tudi primer Jadranskega morja, ki so ga Rimljani imenovali Mare Adriatico, v bistvu Jadransko brez prve črke in z latinsko končnico-(J)Adriatico. Zlahka razumemo, kako se je in se še potuje po Jadranskem morju. Na koncu je navedel tudi mnoge zgodovinske omembe Venetov, vse od Homerjeve omembe Venetov v Iliadi (9. st. pr. n. št.), do pomembnega dela Davorina Trstenjaka: Raziskavanja na polji staroslovanske zgodovine (19. st.), kjer je pisal o starodavnih jadranskih Venetih, ki da so vindiško-slovanske družine, pa do Bor-Šavli-Tomažičeve študije: Veneti, naši davni predniki.

Ali se morda sprašujete zakaj potem nikoli v šoli pri pouku zgodovine niste slišali za naše prednike Venete? Omenjeni so Grki, Kelti, Etruščani, Rimljani, Iliri, celo Germani, Venete pa se kar spregleda. Domnevamo, da je drugim, vojaško/upravno dominantnim narodom, ustrezal konstrukt, da so (Slo)Veneti narod hlapcev in dekel, česar žal sami v svoji pregovorni skromnosti nismo nikoli kategorično ovrgli, prej lahko rečemo, da smo temu pritrjevali. Če malo razmislimo, je asimilacija (germanizacija, italizacija, jugoslavizacija) potekala vedno in na več frontah, saj ne smemo prezreti, da do 19. stoletja v večini šol in cerkvah (rimokatoliških) ni bilo prostora za slovenščino, knjige v slovenščini pa so bile sprva bolj ali manj domena protestantov, ker le-ti niso imeli tujih gospodarjev (npr. salzburških nadškofov in dunajskih monarhov). Spremembe je prinesel šele Napoleon s svojimi Ilirskimi provincami, ki so dale veter v jadra narodne zavesti. Za poveljevanje v vojski pa sploh ni bilo prostora za slovenščino skoraj do konca 20. stoletja oz. do slovenske samostojnosti, kljub deklarirani enakopravnosti v Jugoslaviji, analogno ni bilo nikdar prostora za omembo kakega junaka naše krvi ne, zakaj le? So vas v šoli učili kdo je bil npr. knez Kocelj, kakšno je bilo njegovo ozemlje, ali pa vloga slovenskih grofov (predvsem celjskih) pri bitkah proti Turkom? Seveda je naivno pričakovati, da bi v Beogradu ali na Dunaju dovolili objavo v zgodovinskih učbenikih o hrabrih Slovencih, slavospeve so si rezervirali zase, četudi je npr. naša izkušnja iz Soške fronte ali pa iz l.1991 popolnoma drugačna. Nekaj bolje je bilo pri gasilcih, saj so si le-ti izborili poveljevanje v domačem jeziku šele ob koncu 19. stoletja, kmalu po tem, ko so se zgodili narodni Tabori, ki so pokazali moč in voljo slovenskega življa. Zato so še danes gasilci glavno gibalo dogajanja na podeželju, ker poosebljajo samostojnost, ki so si jo prvi izborili v okviru monarhije. Toliko o kredibilnosti ali bolje zmožnostih uradnega zgodovinopisja, za objektivno raziskovanje pod patronatom tujcev. Zato ne čudi, da se Venetologija razvija v Sloveniji zato, ker se venetski napisi najlažje razložijo s pomočjo slovenščine – saj razumemo pomen starodavnih, zapisanih besed, kot je primer Atestinskih tablic iz 6. st. pr. n. š. Pri tem nam je v pomoč tudi naša posebnost iz pradavnine – dvojina. Mnenja smo, da nam pri dosedanji razlagi o uradnem prihodu Slovencev v 6. stoletju iz Pripjatskih močvar nekaj manjka – ni zgodovisnkega spomina (pesmi, zgodbe o npr.lepih deklicah, krajih, junakih, itd). Vse to kaže, da je sled Venetov in s tem povezava s Slovenci na tem prostoru starejša od 6.stoletja. Kot je razvidno iz zgoraj napisanega, povzeto po predavanju in informacijah iz spletne strani www.veneti.info lahko rečemo, da so Veneti obstajali in da so bili kulturno dominaten narod z mnogimi imeni za svojo etnijo. V srednjeevropskem prostoru najdemo mnogo toponimov s koreni vindi, vendi, vandi, ki hranijo spomin nanje, še več jih je na starih zemljevidih (npr. Windischland, Windischmarkt, Vindobona). Projektna skupina veneti.info ugotavlja, da so mnogi zgodovinarji in kronisti Venete enačili s Slovani, največkrat s Slovenci. Kaj je torej vzrok, da jih uradna znanost ne omenja, in da kljub številnim dokazom o njihovem obstoju, še vedno ostajajo "skrivnostno" ljudstvo?

Glede teh vprašanj si oblikujte lastno mnenje in odgovore, če ste vsaj malo »zvedavi« in vas zanima kdo so naši resnični predniki in od kod poganjajo korenine našega naroda. Urednik projekta veneti.info pa pravi, da se z zbiranjem informacij o Venetih, lahko pokaže, kako lahko nekateri znanstveniki zavajajo z zagovarjanjem že uveljavljenih teorij. Med drugim tudi pravi, da je razlog za take spodrsljaje v tolmačenju zgodovine med drugim tudi bojazen učenjakov, da bi svobodomiselnost ogrozila njihovo poklicno kariero. Na koncu predavanja in nagovora na spletni strani www.veneti.info nas avtor strani in predavatelj Petrič poziva z naslednjimi besedami: INTELEKTUALCI VSEH DEŽEL, RAZMIŠLJAJTE!

Urška Rižnar Andrej Horvat

10/3/2006 Štajerski tednik Simona Meznarič

So bili Veneti naši predniki? S tem vprašanjem je predavatelj Robert Petrič začel predavanje o narodu Venetov, ki ga je minuli petek organiziral gorišniški Klub študentov v novi občinski dvorani. V dobro uro in pol trajajoči predstavitvi različnih zgodovinskih, zlasti pisnih virov je bilo slišati, videti in prebrati veliko bolj ali manj neposrednih dokazov o tem, da so bili Veneti najverjetneje res prvotni naseljenci na praktično celotnem območju Evrope, deloma Rusije in ostalih severnih baltiških držav. Živeli naj bi v obdobju staroveških Grkov, mejili na Etruščane in na jugu na Ilire, gotovo pa naj bi bili po najdenih zapisih v naših krajih naseljeni pred Kelti in Germani. Različice imen, ki so se pojavljale skozi zgodovino, so Venedi, Vendi, Vandi in Vandali – o njih naj bi se govorilo zlasti na današnjih tleh Madžarske. Za današnjo Slovenijo pa se je največkrat pojavljalo ime Venedi ali Vindišarji. Prva znana omemba naroda Venetov je odkrita v Homerjevi Iliadi, dobrih 900 let pred našim štetjem, nato pa se je pri različnih zgodovinarjih, pesnikih in mislecih pojavljalo še velikokrat; o njih je pisal tudi Julij Cesar in cesar Julijan. Kasneje, nekje od 13. stoletja našega štetja, so se začeli pojavljati prvi zapisi, ki so Venete oz. Venede enačili s Slovani, zapisi iz 16. stoletja govore o velikem narodu Wandalov, ki so poseljevali široko območje od Poljske do Dalmacije, Venete je nato omenjal tudi Adam Bohorič, v 18. stoletju pa se oblikuje tudi prva teza o tem, da so Slovani in Iliri nasledniki Venetov. Dokaze o izvoru ostalih narodov iz Venetov je nato Petrič iskal tudi v krajevnih poimenovanjih; tako se je recimo Bodensko jezero imenovalo Lacus Venetus, Bavarska Vindelicia, Saška pa Wendland, Dolomiti Venetske gore, Julijske Alpe Venetske alpe, območje današnje Slovenije pa je bilo na starih zemljevidi skoraj brez izjeme označeno kot Marca Vinedorum. Še danes pa o venetskem izvoru pričata imeni Dunaj (Wien) in Benetke (Venezia). V imenih slovenskih naselij je sicer manj direktnih povezav z Veneti, po besedah Petriča pa v območju Ljutomera še danes naselje z imenom Benetek, ki se je nekoč imenovalo Venetki. Sicer pa se je Petrič poigral tudi z razlago ostalih znanih krajevnih imen v neposredni okolici. Tako naj bi ime Ptuj, v preteklosti Poetovio, izhajalo iz imena Potavje, kar naj bi pomenilo razpotje ali križišče, enako naj bi veljalo tudi za italijansko mesto Padova. Pesniška dolina naj bi po Petričevi razlagi najverjetneje dobila ime zaradi obilja dobrega in kvalitetnega peska, Pohorje naj bi izhajalo iz pogorja, Korenjak in Gorenjski Vrh naj bi dobila ime zato, ker označujeta nekaj, kar je gori, na vrhu, na hribu, Gorišnica pa zaradi neposredne bližine goric povsod okrog nje, prav tako tudi Podgorci. Celo Triglav naj ne bi dobil imena po svoji obliki, ampak zato, ker so Wandali častili boga s tremi glavami, ki so ga imenovali Triglaw. Zanimiva je bila tudi predstavitev venetske abecede oziroma črk, ki so zelo podobne slovenskim, še danes pa si raziskovalci niso na čistem, kako prebirati venetske zapise; ali od leve proti desni ali obratno ali morda od zgoraj navzdol oz. obratno. No ja, kakorkoli že, razlaga nikakor ni bila nezanimiva in čeprav stoodstotne trditve, da so predniki Slovencev res Veneti, Petrič ni upal podati, pa je vendarle poskušal dokazati, da vsa zgodovinska dejstva govorijo tej tezi v prid.

Simona Meznarič

Dnevnik Večer: Petek, 3. Marec 2006 - Stran: PODRAVJE, SLOVENSKE GORICE, HALOZE Darja Lukman Žunec

O Venetih, skrivnostnem narodu

Gorišniški klub študentov vabi na zgodovinsko predavanje z naslovom Veneti, skrivnosten narod. Predavanje bo danes, v petek, ob 18. uri v novi občinski dvorani v Gorišnici.

Predavatelj Robert Petrič in koreferent Anton Perdih bosta v predavanju med drugim povedala, kdo so Veneti, opisala njihova oblačila, plese, legende in navade ter pojasnila, kako smo z njimi povezani Slovenci. Govorila pa bosta tudi o Venetih v zgodovinskih zapisih in na starih zemljevidih ter o tem, zakaj nam Avstrijci pravijo Vindišarji in zakaj Slovenci razumemo več kot 2000 let stare napise iz naših krajev ter soseščine, o jezikovni povezavi s pradavnino, o izvoru zemljepisnih imen Drava, Ptuj, Pohorje, Trst, Gorišnica, Podgorci, Pesnica, Gradec, Dunaj, Benetke ipd. Odziv / Reaction / Reaktion: 25. 1. 2006 Andrej Horvat, Gorišnica

Spoštovani g. Petrič!

Hvala za zanimivo, lepo oblikovano in pregledno spletno stran, ki vsebuje kompleksno tematiko, katere privrženec sem tudi sam, odkar sem prebral vse knjige Bor-Tomažič-Šavli. Zdi se mi, da je velika verjetnost, da marsikaj v teh knjigah o nas in naših sosedih drži, še zlasti zato, ker mi vsako potovanje v soseščino služi za preverjanje razumevanja pomena krajevnih imen. Prvo debato o Venetih sem imel pred leti v gostilni, kjer se je izkazalo, da so bili nekateri naši kmetje-vinogradniki zelo dobro podkovani o Venetih, saj so mi pojasnili bistvo hipoteze. Tudi sicer sem se na gradu Borl, v okviru Idriarta (Miha Pogačnik) večkrat srečal z kulturo in zgodovino, ki so blizu z venetologijo ...

... lep pozdrav, Dr. Andrej Horvat http://www.silkem.si Replika / Replication / Replik: Odziv se nanaša na repliko "Sanjarjenje o avtohtonosti Slovencev" dr. Ladislava Placerja (Delo 19.1.2006/Znanost) nanašajočo se na članek Lucijana Vuge "Novi dokazi o svetolucijski kulturi?" (Delo 19.1.2006/Znanost). Več ...

23. 1.2006 Robert Petrič, Ljubljana

»Uradni znanosti« z Veneti ob rob

V prilogi Znanost je 19. januarja 2006 izšla replika dr. Ladislava Placerja na članek Lucijana Vuge (Novi dokazi o svetolucijski kulturi?), kjer avtor s pomočjo izjave Franceta Bezlaja poskuša razvrednotiti raziskave avtohtonističnih študij, ki kažejo na možnost starodavne prisotnosti slovansko ali slovensko govorečih jezikovnih skupin na področju vzhodnih Alp. Znova smo priče favorizaciji t.im. uradne znanosti, ki jo žal velikokrat tvorijo zgolj slabo dokazana in arogantno izražena mnenja posameznih strokovnjakov. Navajanje Bezlajevega komentarja o venetskih raziskavah je neprimerno, saj ne vsebuje potrebnih argumentacij in se neposredno ne nanaša na njegove jezikoslovne raziskave. Sam tudi raziskovalcem Venetov ni odrekel citiranja svojih del, še manj pa da bi svoja citirana spoznanja zanikal. V tem pogledu so na drugi strani navajanja Bezlajevih ugotovitev v članku Lucijana Vuge popolnoma strokovno upravičena. Če kdo meni, da temu ni tako, naj prosim javnost seznani z nasprotnimi argumenti (tako kot se za znanost spodobi) in ne le z neupravičenimi diskvalifikacijami drugačemislečih.

Vse skupaj spominja na že znane srednjeveške scenarije, sprožene iz strani rimskokatoliške inkvizicije oz. takratne »uradne znanosti«. Naj osvežim spomin: V začetku 17. st. je Galileo Galilei objavil svoje delo »Zvezdno sporočilo«^(1), v katerem je predstavil dokaz (Kopernikovo teorijo), da se Zemlja vrti okoli Sonca in ne nasprotno (da je Zemlja center vesolja), kot so do takrat menili^(2). Nazadnje je bil prisiljen svoje izjave preklicati, saj so ga njegovi tožilci spoznali za krivega »zaradi stališča in vere v napačni nauk, ki je v nasprotju s Svetim in Božjim pismom, namreč, da Sonce (...) ne potuje od vzhoda do zahoda ter da se Zemlja giblje in ni središče vesolja«. Da nebi postal mučenec je Galileo na kolenih, v spokorniških oblačilih resno izjavil: »Preklicujem, preklinjam in sovražim prej omenjene zmote in herezije in na splošno vse in vsako drugo zmoto, herezijo oziroma sekto, ki nasprotuje Sveti cerkvi.« Za nameček pa prav cerkveni argument, da je bila Kopernikova teorija »v nasprotju s Svetim pismom« sploh ne drži. V samem Svetem pismu se nasprotno pogosto pojavljajo stavki, ki znanost podpirajo. V Jobovi knjigi 26. poglavju, sedmi vrsti beremo: »On (...) Zemljo obeša na ničemer«. V Izaijevi knjigi, 40. poglavju, 22. vrsti piše: »On je, ki stoluje nad Zemlje okrožjem ...«. Tukaj prevedena beseda z »okrožje« je izvorno hebrejska beseda chug, ki dejansko označuje kroglo oz. oblo nebesno telo^(3). To pa sta bili za tisti čas dokaj drzni trditvi, saj so bili v davnini ljudje prepričani, da Zemljo nosijo štirje sloni, ki stojijo na velikanski morski želvi!* Od kod torej ideja o Zemlji, ki da je središče vesolja? Vse kaže, da gre za starodaven nauk, privzet od grškega filozofa Aristotela. Pa se znova vrnimo k sodobni znanosti. Prosim, naj ne bo nesporazuma; nikakor ne želim dokazati, da je bila Bezlajeva izjava neiskrena! Kot kaže se samo na videz ne sklada z vsemi njegovimi jezikovnimi spoznanji. Podobnost pa je vseeno več kot očitna in to ne le v tem primeru. Tudi marsikateri drugi strokovnjaki delujejo v interesu »uradne znanosti« medtem ko arogantno, brez primernih dokazov diskvalificirajo mnoge nove raziskave. Tako je pač bilo in vedno tudi bo. Veneti tako postajajo zmeraj bolj žive priče zmotljivosti znanstvenih raziskav. Medtem, ko čakamo na strokovno podporo tovrstnih raziskav, ostajata torej odprti dve bistveni vprašanji: Kam so Veneti (kljub pričevanju o njihovi razširjenosti po velikem delu Evrope) izginili ter kako in kdaj so Slovani preplavili več kot polovico Evrope. Očitno bo zemlja ostala center vesolja, vsaj dokler se ne bo revidiralo marsikatero stališče in redefiniralo nekatere termine kot sta npr. narod in jezikovna skupina. Za zaključek naj omenim, da različni strokovnjaki sicer imajo pravico do svobodnega izražanja, vendar vsa njihova mnenja tudi ne sodijo v prilogo Znanost. Če si hoče Delo ohraniti ugled, naj objavlja le prispevke, ki vsebujejo primerno argumentacijo. (Urednika časopisa Delo, prosim za razumevanje, saj je zadnji odstavek zgolj povzet po dr. Ladislavu Placerju.)

^(1) Siderius Nuncius ^(2) Kasneje je opravil tudi primerjalno študijo iste tematike v knjigi Dialogo sopra i due massimi sistemi del mondo, ki je tudi izzvala dokončno inkvizicijsko obsodbo. ^(3) B. Davidson: A Concordance of the Hebrew and Chaldee Scriptures _______

*Ameriška enciklopedija o obliki zemlje piše takole: »Najstarejša znana predstava o obliki zemlje je, da je zemlja ravna in toga ploskev v središču vesolja (...) Predstavo o okrogli zemlji so bolj na splošno sprejeli šele v renesansi.« Več ... Odziv / Reaction / Reaktion:

03.01.2006 Janez Voler, Ljubljana

Spoštovani

Čestitam, odlična stran - tudi sam sem nekaj časa sem razmišljal o podobni spletni predstavitvi omenjene tematike, danes pa sem opazil, da ste me na srečo prehiteli.

Lep pozdrav in veliko uspeha Janez Voler Odziv / Reaction / Reaktion: 29.11.2005

David M. Cvet Toronto, Canada

Gospod Petrič,

Firstly, congratulations on the website veneti.info. I think it's great that an alternative point of view be made visible in a medium such as the internet.

Secondly, about the Veneti. I have begun studying Slovenian history, for about a year. The reason for my interest stems from my interest in heraldry. My research has resulted in the formation of a society, by the name of Societas Heraldica Slovenica (www.heraldica.si). I hope that the SHS will become a vector for people to develop and appreciate the history of Slovenia. Despite my residence in Canada, I am hoping that the SHS becomes a Slovenian Society, meaning I am soliciting resident Slovenians to participate in this project. A society in North America would be less relevant to the Slovenian people.

Back to the Veneti. I have come across this theory as a result of my research. I must clarify, that I am not a professional historian. I do not possess nor have worked towards a degree in history and therefore, consider myself a non-professional historian or amateur historian. I have read material on this subject, and even have a number of popular books on the subject. I've had numerous email correspondence with a number of those authors. My main issue regarding their material, is the lack of substanstive evidence, sources and provenance. There is also the problem of interpretation of historical evidence in a manner that conforms to one's expected perception rather than an objective interpretation, devoid of preconceived notions. I have personally acquired some of the historical sources which have been referred to in those publications, and to be honest, I really don't see what they see, in particular, the notion of the black panther being the original arms for Carantania. Even the historical illustrations of the coats of arms of the Counts of Peilstein which have been referenced have a look of heraldic steers to me rather than a heraldic panther, but the author's illustrations used are modern renderings with an obvious slant towards a panther. This is one of a number of problems, in that the author's interpretation of historical data is skewed by the desire to find evidence to support the theories. I have yet to find any historical text from the medieval period that makes any references to "panther" in the heraldic coat of arms. Therefore, illustrations, seals, stonework is left up to one's interpretation, and ten different people will interpret this evidence 10 different ways.

So, what I am trying to say, is that the academic community is not attempting to suppress any new information, or conceal that the Veneti even existed. It is only being careful with the presentation of new material, in particular from amateurs (those who do not have a doctorate degree in history) who present theories, which are supported with scanty evidence, Internet references and most often, without convenance. I can appreciate the academic community not pursuing this material because it could compromise their own status. This is normal and expected. I hope that when you present material on your website, that you will take this into account, and not simply splash all this wonderful Veneti stuff without detailed and accurate supporting evidence and convenance. If you do not, you will fall into the same group of "free thinkers" that the academic community has little regard for.

One last point. There is a phenomenon that if something appears on the internet with a high degree of frequency, (this material is often completely devoid of evidence or fact), then it MUST BE TRUE!! This is a problem with the internet. It is the "wild west" of today's world, and just because something appears in many websites, it gives the impression that this information must be the truth. Be wary of this. Many people and organizations exploit this phenomenon to further their own agendas.

I only wish that you are successful in your endeavour, and not fall prey to attraction of putting up new theories and "evidence" without proper and indesputable evidence and convenance and proper methodology behind the material.

lep pozdrav, David M. Cvet www.heraldica.si

Odgovor / Reply / Antwort: 28.11.2005

Robert Petrič

Mr. Cvet,

let me briefly explain the situation from my point of view.

1.) About heraldry and the black panther: I am not studying this branch of history, so I could not give a relevant comment on this specific study. I would only say (out of my personal experience) that until something is not evidently wrong (supported by obvious material facts and not only with commonly accepted interpretations) it should not be negated (other words: never say never ...). Now, since you obviously know about heraldry more than me, I will not argue. Anyway, there is one question I have for you: where did actually the Styrian panther come from? On the other hand heraldry is not at all a science that would have major influence on the basic history and linguistic research of the indigenous populations in Europe.

2.) About the Veneti: In the beginning I was myself a doubter in this theory! And as I was digging deeper it was the very number of evidence and facts that made me to reconsider my conviction. Right now I will not write to you all the evidence I know, but believe me that they go well together with a logical scientific approach. Yes it is true; it is mostly (not all) amateurs who deal with this theory and they even make many mistakes in their studies, but the essence of the discovery stays firmly (by the way it is not new evidence). The academic community is unfortunately a very big and slow apparatus, which is of course not yet appropriate for accepting such challenges. At the moment it is not possible to work on their level because of their institutional privilege (money, titles, superiority ...)!

3.) About my website: I will try to do my best by presenting the material as thruthworthy as possible. About methodology it is a little bit more difficult, I admit! But this is merely so, because the methodology was built to serve in the interest of science itself and not always in the interest of further research. You have to know that our group works voluntarily, so the only way to make the project alive (withouth financial backup) is to publish it on the web! I have no intentions to use this material in the way to exploit this internet phenomenon to further my own agendas. I simply don't have any need to do this. Since I am employed as a prof. for music I even have the advantage to be more objective in such matters.

Finally thank you for your thoughtful comment. I will try to respect and consider every single word you wrote.

Regards, Robert Petrič

Vprašanje / Question / Frage: 8.11.2005 Borut Žalik, Maribor, Slovenija

Zdravo, malce prebiram tvojo zanimivo stran. Imam pa vprašanje, ki se nanaša na spodnji stavek v poglavju Pričevanja starih krajevnih imen (topominov): ----------------------------- Slovensko pokrajino med rekama Muro in Rabo so imenovali Vendska krajina (Vendség), tamkašnji slovensko govoreči prebivalci pa so bili označeni z etnonimom Vandali ---------------------------- Tile Vandali mi nekako ne gredo v uho. Kot vem, so Madzari prekmurske Slovence pred prvo svetovno vojno, pa tudi med okupacijo med drugo svetovno vojno imenovali Vendi in seveda trdili, da niso Slovenci. Ker nisem zgodovinar, seveda ne trdim, da imam prav, vseeno pa predlagam, da se tile Vandali v Vendski krajini preverijo.

Sicer pa je stran lepa in sem vesel, da obstaja.

Lep pozdrav, Borut http://gemma.uni-mb.si/borut.zalik/

Odgovor / Reply / Antwort: 8.11.2005 Robert Petrič

Živio Borut, prav vesel sem takšnega razmišljanja! Ja imaš povsem prav: Madžari so do nedavnega imenovali Slovence onkraj Mure Vendi (ter s še morda kakšno različico tega etnonima). Če pa so enakovredno uporabljali tudi termin Vandali pa je težje ugotoviti. Res je namreč, da v latinskih virih zasledimo poimenovanje Vandal za prebivalce prav teh krajev, to pa še ni vse! V spodnjem odlomku Simone Sinic lahko vidimo, da so bili s strani "šopronskega farja" enačeni z "germanskimi" Vandali. Tukaj sicer avtorica ne dovoli povezave med slednjimi in Veneti (Vendi), vendar gre to bržkone pripisati vplivu uradne zgodovine, ne pa dejstvom, ki jih navajajo številni srednjeveški kronisti in zgodovinarji. Le-ti namreč označujejo termin "Vandal" kot starejšo izpeljanko sedanjega "Wend" (Adam Bremenski, Helmold, Wincenty Kadłubek, Marcin Bielski ...). Lahko torej priznam, da sem stavek napisal površno. Bolj pravilno bi se glasil takole:

Slovensko pokrajino med rekama Muro in Rabo so imenovali Vendska krajina (Vendség), tamkašnji slovensko govoreči prebivalci pa so bili označeni z etnonimom Vendi (v nekaterih virih tudi z imenom Vandali). ---------------------------------------------------------------- Odlomek iz diplomske naloge Simone Sinic (http://sikms.ms.sik.si/sinic_dipl/Sinic_diplomska_SK_zgodovina.html): Toda kdo so bili slovanski prebivalci Kocljeve Panonije pred prihodom Madžarov? Madžari so prevzeli okrog tisoč besed slovanskega izvora, imamo zelo sorodno terminologijo za poljedelstvo ter cerkveno in civilno upravo. Mnenja o tem, ali je zveza Prekmurcev in ostalih panonskih Slovencev s prebivalci Kocljeve Panonije posredna ali neposredna, so do danes še vedno deljena.

Prva pričevanja o Slovencih po nižinskih predelih stare rimske Panonije so povezana z dejavnostjo solunskih bratov, misijonarjev Cirila in Metoda. Kasneje, v fevdalni dobi, pa vneto iščejo prekmurske korenine in izkopavajo na dan številne dokaze starodavne civilizacije. Vsa ta pričevanja, ki so bila dolgo časa zagrnjena v temo in molk stoletij, spremljajo razne pomote. Jo'zef Torkos “prednjejši šopronski farar”, je v predgovoru Küzmičevega Nouvega zákona prednike Slovencev in Prekmurcev “odkril” med germanskimi Vandali. Zanimivo je, da je prva zavrnitev vandalske teorije prišla z madžarske strani, vendar se prvo sporočilo o Prekmurcih v madžarskem tisku leta 1780 začne s trditvijo, da v slovenski pokrajini Železne županije bivajo večidel “Bojneci”. Na splošno jih po latinsko imenujejo Vandali, čeprav s starodavnimi Vandali niso niti malo v sorodu. Sledile so nove, ostre zavrnitve in viharne polemike, ki so se najbolj razvnele v prvih dvajsetih letih 19. stoletja v ugledni budimpeštanski reviji Tudományos Gyűjtemény. V polemičnem boju sta se spopadla profesor teologije v Sombotelu Lajoš Bitnitz in prekmurski pisatelj Jožef Košič, ognjeviti zagovornik vandalskega izvora Prekmurcev. Košič je kasneje pod težo Bitnitzevih dokazov, da se Slovenci z obeh bregov Mure “brez težav pogovarjajo med seboj v svoji materinščini”, popustil in se v prihodnje opiral na ljudske nazive “Sloven” in slovenski. Jezikoslovci so izvirni greh za pomote odkrivali v sozvočju Vandalov z Veneti, Vindi in Vendi. -------------------------------------------------------------------------------------------- Aleksander Ružič : Kako so potegnili mejo v Prekmurju ? Slovenci med Muro in Rabo Slovensko narodnostno ozemlje na levem bregu reke Mure in v Porabju so označevali največ kot "vendsko" pokrajino. Tisti, pod močnejšim vplivom madžarizacije, so rekli "vogrski Slovenci" ali "Vendsloveni" ali celo "vogrski Vendi", torej Vandali ...

E-mail: 5.11.2005 Simon Dolenec, Slovenija

Odlična spletna stran.

Samo priznanje Venetske teorije v Sloveniji bi preneslo veliko sprememb, za eno od teh se potegujem tudi sam, in sicer priznanje nove slovenske zastave, ki vsebuje simbole iz takratnih časov.

Vse pohvale in le tako naprej! Simon Dolenec http://www.redzion.com/zsopss/

E-mail:

3.11.2005 Uroš Acman, Slovenija

Pozdravljeni,

zelo sem vesel, ko takole slučajno odkrivam dobre spletne strani ... Sploh nisem vedel, da obstajate! Krasno. Vse, karkoli najdem v povezavi z Veneti me zelo razveseli, saj sem prebral vse Tomažičeve knjige. Vašo stran pa sem dodal med priljubljene ...

... Želim vam veliko dobrega, Uroš Acman

E-mail:

3.11.2005 Uroš Acman, Slovenija

Hello,

I am extremely happy when I incidentally discover such good web sites ... I had no idea of your existence! Great. I like everything on the subject Veneti, especially since I read all Tomažič's books. I added your web site among favorites ...

... I wish you a lot of good things, Uroš Acman

E-mail: 1. 10. 2005, Thomas Langer, Detmold, Nemčija

Veneti

Pozdravljeni gospod Petrič,

najprej želim izraziti svojo povezanost z Vašim delom. Sam se ukvarjam z zgodovino Germanov, k čemur spada tudi izvor germanskih plemen in razširitev posameznih plemen na zgodovinskih področjih. Menim, da je na območjih, ki ste jih prikazali vsekakor možno prepoznati venetske jezikovne korenine. S tem se z Vami strinjam. Med ljudmi v Nemčiji obstaja mnenje, da so v "germanskem odporu", usmerjenem proti Rimljanom, v resnici sodelovale bojne enote, ki sploh niso bile germanske, pač pa kmečka vojska, ki je govorila nekakšen venetski jezik.

Sam sem prepričanja, da vsa zgodnja plemena niso bila germanska, čeprav se jih kot takšna označuje. Kaj takšnega je tudi iz genetskega vidika nemogoče. S spoznanji o Venetih se lahko na logičen način razloži nepojasnjene staroveške arheološke najdbe na področju našega kontinenta.

Veliko dobrega Vam v lepo Slovenijo pošiljam Thomas Langer www.tscheburaschka-ev.de

E-mail:

1. 10. 2005, Thomas Langer, Detmold, Germany

Veneti Hello Mr. Petrič, firstly I would like to express my connectedness with Your work. I am myself occupied with the history of the Germanic peoples, the origin of Germanic tribes, and the expansion of particular tribes into historical areas. As far as I know, the Venetic linguistic roots are easily distinguishable on the territories demonstrated by You. Here I am in agreement with you. Among various German circles there are expressions of opinion that the very Germanic resistance against the Romans actually represented military forces of non-Germanic, peasants troops, who spoke a Venetic accent.

My point of view has since long ago been that some of the tribes designated as Germanic were not Germanic at all. Otherwise this would be genetically impossible. With knowledge of the facts about the Veneti we can logically interpret unexplained ancient archeological finds from our continent.

With best wishes into the beautiful Slovenia, Thomas Langer www.tscheburaschka-ev.de

E-mail:

1. 10. 2005, Thomas Langer, Detmold, Deutschland

Veneti

Hallo, Herr Petrič,

Zuerst möchte ich Ihnen meine Verbundenheit mit Ihrer Sache ausdrücken. Ich selber beschäftige mich mit der Geschichte der Germanen. Dazu gehört auch die Herkunft der germanischen Stämme und die Ausbreitung der einzelnen Stämme in die geschichtlich gewordenen Gebiete. Meines Wissens nach kann man venetische Sprachwurzeln in den von Ihnen aufgezeigten Gebieten durchaus erkennen. Damit stimme ich mit Ihnen überein. In deutschen Kreisen gibt es Stimmen, die selbst den germanischen Abwehrkampf gegen die Römer so bewerten, daß die eigentlichen Kampfverbände gar keine Germanen waren - sondern eben Bauernkrieger, die einen venetischen Akzent sprachen.

Ich bin selber schon sehr lange der Auffassung, daß nicht alle frühen Stämme, die Germanen genannt werden, auch welche waren. Das ist genetisch schon gar nicht möglich. Mit den Erkenntnissen über die Veneter lassen sich auch auf logische Art und Weise ungeklärte archäologische Funde aus der Frühzeit unseres Kontinentes erklären.

Alles Gute ins schöne Slowenien Thomas Langer www.tscheburaschka-ev.de

Spodbuda / Approval / Bestätigung:

24. 8. 2005, Ivan Tomažič, Dunaj, Avstrija

Veneti

Spoštovani gospod Petrič! Z velikim veseljem sem prebral prepis Vaše spletne strani "Veneti, skrivnosten narod". Končno nekdo - sem si mislil - ki si upa in zna povedati vso resnico. Iskreno Vam čestitam za tako pomemben spis, ki začenja novo poglavje o raziskovanju slovenske stvarnosti, potem ko stari borci počasi odhajamo iz prizorišča. Zelo sem vesel, da prižgana iskra ne bo ugasnila, temveč se bo s časom spremenila v splošno svetlo priznanje. To bo v veliki meri tudi Vaša zasluga. Zato Vam čestitam in Vam želim velik uspeh tudi pri naslednjih objavah. Ker interneta nimam, mi bo gotovo kdo posredoval prepis. Vaš prvi članek je res odličen ...

... Z najboljšimi željami Vas prav lepo pozdravljam. Ivan Tomažič

Veneti

Approval: 24. 8. 2005, Ivan Tomažič, Vienna, Austria

Veneti

Dear Mr. Petrič! It was a big pleasure for me to read the transcription of your website article "Veneti, the mysterious nation". At last somebody who dares and knows how to tell the whole truth, I said to myself. I heartily congratulate you on such an important document, a writing that opens a new chapter for research work on the Slovenian existence, while we "old fighters" are slowly leaving the scene. I am very pleased to see that the stroked spark will not go out, but will with time progress into a bright general recognition. And this will happen greatly thanks to you. That is why I congratulate you and wish you a big success in future publications ... Your first article is really excellent ...

... With best wishes I send you kindest regards. Ivan Tomažič

Veneti

Bestätigung: 24. 8. 2005 Ivan Tomažič, Wien, Österreich

Veneti

Sehr geehrter Herr Petrič!

It was a big pleasure for me to read the transcription of your website article "Veneti, the mysterious nation". At last somebody who dares and knows how to tell the whole truth, I said to myself. I heartily congratulate you on such an important document, a writing that opens a new chapter for research work on the Slovenian existence, while we "old fighters" are slowly leaving the scene. I am very pleased to see, that the stroked spark will not go out, but will with time progress into a bright general recognition. And this will happen greatly thanks to you. That is why I congratulate you and wish you a big success in future publications ... Your first article is really excellent ...

... With best wishes I send you kindest regards. Ivan Tomažič

Veneti

Vprašanje / Question / Frage:

Robert Petrič:

Mr Cavazza, I would kindly ask you, if you could critically answer to this question: is it possible that slavic speaking people lived in the ancient territory of Macedonia and northern Italy on the territory of the Veneti; and is it even possible, that Veneti were the very ancestors of a part of Slavs, since I find in up to 80 percent of ancient middle european territory, TOPONIMS (place names) logically DECIPHERED only with the help of SLAVIC languages? Odgovor / Reply / Antwort:

12. 5. 2005 Franco Cavazza, Italija / Italy / Italien

Veneti

Ora, i dati di vari studiosi balcanisti -ho parlato di questo a viva voce anche con Alessandro Parenti e Pietro Dini, con i quali mi sono incontrato a Firenze in occasione della conferenza tenuta da Xaverio Ballester- confermano contatti stretti delle lingue balcaniche con il gruppo balto-slavo o, se non si crede a questa famiglia, con il gruppo baltico e con quello slavo, contatti ai quali crede anche Mario Alinei. Posso dunque rispondere a Robert che e senza dubbio possibile che antichi slavofoni fossero presenti in Macedonia e anche nell'Italia nord-orientale. Nel mio I volume delle "Lezioni di indoeuropeistica", di cui ora e uscita la seconda edizione, ho anche scritto, a pag. 299, dei nostri Veneti, lasciando intendere che non sono disgiungibili dai Venedi o Venethi, che costituivano una popolazione di sito germanico ma di stirpe slava, e non sono disgiungibili da altri popoli, omonimi o quasi, di altri phyla IE. Quindi e possibile che i Veneti fossero, se non i veri -e unici- antenati degli Slavi, almeno gli antenati di stirpi slavofone, dato che i nostri Veneti non vanno connessi strettamente con gli illirici come si e anche creduto. Le teorie di Petric, che appaiono confermate anche dalla toponomastica (e chiaro che vorrei vedere che cosa ha scritto), hanno appoggi sia in cio che ho gia pubblicato, sia nel libro che vorrei pubblicare entro quest'anno o, al piu tardi entro il prossimo anno.

With best wishes, Franco Cavazza Besedila, Franco Cavazza Texts, Franco Cavazza Texte, Franco Cavazza

Veneti

Kaj je Venetska teorija

Venetska teorija je pojem, ki je bil uporabljen za označitev preučevanja zgodovine evropskih staroveških prebivalcev, Venetov, v smislu njihove poselitvene kontinuitete vsaj od drugega tisočletja pr. n. št., pa vse do danes. Temelj Venetske teorije je teza, da so bili tako paflagonski, jadranski, kot tudi baltski in armoriški staroveški prebivalci, imenovani Eneti, Veneti, Venedi, Vendi, v resnici tudi predniki Slovanov. Med glavnimi dokazi za to naj bi bili tako pričanji zgodovinarja Jordanesa (6. st.) in kronista Fredegarja (7.st) kot tudi življenjepis sv. Kolumbana (l. 615).

Zgodovina razvoja Venetske teorije

V srednjem veku so se pogosteje pričeli pojavljati glasovi o tradicionalno slovanskem izvoru Nemcem sosednjih Vendov in s tem tudi teorije o Slovenskem izvoru avstrijskih Vindov, Vindišarjev. Po pričanju nemškega zgodovinarja Helmolda (12. stoletje), naj bi Slovani včasih bili poimenovani Vandali, zdaj pa Vendi. Kasneje (15. stoletje) se je podobnemu razmišljanju pridružil še nemški zgodovinar Albert Crantz, ki je postavil in tezo o slovanskem izvoru Vendov oz. Vandalov na širšem območju Evrope (od Poljske do Dalmacije). To mišljenje je pri nas prevzelo mnogo avtorjev, posebno od obdobja protestantizma naprej. Tako kronist Antol Vramec, kot tudi jezikoslovec Adam Bohorič in zgodovinar Janez Vajkard Valvasor (vsi 16. st.) so bili mnenja, da so Veneti, Vendi, Vindišarji in Slovenci en in isti narod.

Venetska teorija in sodobna znanost

Prvi, ki se je v znanstvenem merilu resneje ukvarjal z avtohtonostjo Slovanov, je bil češki slavist Pavel Josef Šafařík (1795-1861).# Pri nas je začel strokovneje raziskovati izvor Slovencev jezikoslovec Davorin Trstenjak (1817-1887). Njegovo razmišljanje je delno podprto tudi z nemškim zgodovinskim učbenikom Helmolts Weltgeschichte (konec 19. stoletja). Od strokovnjakov je izstopal tudi italijanski zgodovinar, antropolog in jezikoslovec Giuseppe Sergi (1841-1936), ki je med drugim razvil teorijo, da je latinščina nastala z zlitjem praslovanščine in jezika neindoevropskih staroselcev na tleh Italije. To se je pa tudi skladalo z jezikoslovnimi raziskavami Henrika Tume (1858-1935) ter venetologa Davorina Žunkoviča (1858-1940).
Zatem, ko 2. svetovna vojna na tem področju prinese pretežno zatišje, se sredi 80-ih let dvajsetega stoletja pojavijo nekateri močnejši glasovi. Teolog Ivan Tomažič in ekonomist Jožko Šavli začneta v reviji Glas Korotana izdajati študije o Venetih kot prednikih Slovencev. Glavna tema dokazovanja teh avtorjev, da so Slovenci zahodni Slovani, potomci predrimskega ljudstva Venetov, sloni delno tudi na dognanjih nekakaterih drugih strokovnjakov (npr. Erich Röth, T Lehr-Spławińsky, Giacomo Devoto, Hans Krahe, idr.). Tomažiču in Šavliju se s svojim branjem in interpretiranjem venetskih in etruščanskih napisov, s pomočjo slovanskih jezikov - predvsem slovenščine - pridruži še slavist in akademik Matej Bor. Leta 1988 na Dunaju izide nemški izvirnik knjige »Veneti, naši davni predniki«, leto zatem sledi še slovenska izdaja. Po izidu omenjene knjige se zgane slovensko uradno zgodovinopisje, ki v reviji Arheo odločno zavrne navedbe v tej knjigi, z dognanji Mateja Bora se ne strinjajo tudi jezikoslovci.
Z zavrnitvijo uradnih znanstvenih krogov, pa se teza o venetskem izvoru Slovencev ne konča. V slovenski javnosti se namreč polemika dveh videnj izvora Slovencev nadaljuje (nekaj časa predvsem v javnih občilih), pri čemer vsaka od omenjenih strani ostro zastopa svoje stališče. Po smrti Mateja Bora (1993) se taboru zastopnikov aktivneje, s svojimi deli, ki zastopajo teorijo paleolitske kontinuitete, pridružil mag. Lucijan Vuga (1939-2006), ki s svojimi deli v raziskave vnese zelo znanstven pristop. Hkrati prične delovati tudi skupina strokovnjakov, ki pod okriljem projekta »Teorije paleolitske kontinuitete« podpira idejo o avtohtonosti večine srednjeevropskih jezikovnih skupin.

# Ottova encyklopedie obených vědomostí na CD-ROM - díl XXIV (geslo Šafařik, Pavel Josef):

"Starožitnosti" so dosegle glavni cilj, namreč dokazati starobitnost Slovanov v Evropi davno pred kristusovim rojstvom, v celem obširnem območju od Baltskega do Jadranskega in Črnega morja, od Visle do Dona, zraven tega pa dokazati enakovrednost slednjih z Germani, Galci, Itali in Grki.

Literatura
* Bobbiensis Jonnae. Vitae s. Columbani.
* Bohorič, Adam. Zimske urice/Arcticae horulae, Vitenberg, 1584.
* Bor, Matej, Jožko Šavli in Ivan Tomažič. ''Veneti : naši davni predniki''. Ljubljana, Wien, Maribor, 1989. COBISS|ID=8083456.
* Crantzius, Albertus. Vandalia, lat. Hamburg 1519.
* Fredegar Scholasticus, Historia Francorum, I, 48.
* Helmoldi presbyteri Bozoviensis. Chronica Sclavorum et Venedorum, 1171, str. 2, 14.
* Helmolt, H F. Weltgeschichte, vierter Band, Bibliographisches Institut, Leipzig und Wien 1900 (english: London 1902, ruskij: Petrograd).
* Iordanes. De origine actibusce Getarum (Getica), Roma 1986, str 43 (XXIII poglavje); S. Rutar, Kako važnost ima "Jordanis" za slovensko zgodovinopisje, Letopis Matice slovenske, Ljubljana 1880, str. 86.
* Sergi, Giuseppe. Le prime e le piu antiche civilta, Torino 1926.
* Steinacher, Roland. "Wenden, Slawen, Vandalen: Eine frühmittelalterliche pseudologische Gleichsetzung und ihr Nachleben bis ins 18. Jahrhundert". V Walther Pohl, ur., ''Auf der Suche nach den Ursprüngen : Von der Bedeutung des frühen Mittelalters''. Forschungen zur Geschichte des Mittelalters, 8. Wien, 2004, 329-353.
* Štih, Peter. "Avtohtonistične in podobne teorije pri Slovencih in na Slovenskem". V ''Karantanien – Ostarrichi: 1001 Mythos''. Ur. Andreas Moritsch. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/Wien, 1997. 47-49.
* Pavel Josef Šafařík. Slovanské starožitnosti, Praga 1837 + 1865
* Šavli, Jožko. ''Veneti - naši davni predniki?'' Dunaj/Wien, 1985.
* Tomažič, Ivan. "Z Veneti v novi čas", Editiones Veneti, Ljubljana 1990.
* Tomažič, Ivan. "V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000", Editiones Veneti, Ljubljana 2000, ISBN 961-90840-6-3.
* Tomažič, Ivan. "Slovenske korenine", Samozaložba, Ljubljana 2003, ISBN 961-90840-8-X.
* Trstenjak, Davorin. Raziskavanja na polji staroslovanske zgodovine, Letopis matice slovenske, Ljubljana.
* Tulajev, Pavel. Veneti: predniki Slovanov, ISBN 86-7540-037-3
* Tuma, Henrik. Imenoslovje Julijskih Alp (ponatis izdaje iz leta 1929), Ljubljana 2000, Založba Tuma, ISBN 961-6245-55-4, ISBN 961-6245-56-2.
* Valvasor, Janez Vajkard. Slava Vojvodine Kranjske / Die Ehre des Herzogthums Crain, Nürnberg 1689.
* Vramec, Antol. Kronika, Ljubljana 1578.
* Vuga, Lucijan. Veneti v Troji, revija SRP, Ljubljana 2006, ISBN 961-6109-38-3

Teorija paleolitske kontinuitete (TPK/PCT)

Literatura
* Alinei, Mario. Quaderni di semantica, Language, History and Cultural Anthropology
An International Journal of Theoretical and Applied Semantics
General Editor: Mario Alinei
* Alinei, Mario. ''Origini delle lingue d'Europa'' Vol. I, II: La teoria della continuitá Bologna, il Mulino, 1996, 2000, ISBN 88-15-05513-4.
* Ballester, Xaverio. Las Primeras Palabras de la Humanidad. Del Origen del Habla al Origen de las Lenguas, Ediciones Tilde, Valencia 2002, ISBN 9-788495-314208
* Cavazza, Franco. ''Lezioni di Indoeuropeistica'' con particolare riguardo alle lingue classiche (sanscrito, greco, latino, gotico), I, II, Edizioni ETS, Pisa 2001, 2003/2004; ISBN 88-467-0254-9, ISBN: 88-467-0746-X.
* Cavazza, Franco. ''Questioni di ortoepia e di ortografia latina'': un caso di neutralizzazione fonematica del latino, Edizioni ETS, Pisa 1999, ISBN 88-467-0220-4.
* Tomažič, Ivan. "V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000", Editiones Veneti, Ljubljana 2000, ISBN 961-90840-6-3.
* Vuga, Lucijan. Jantarska pot (The amber road), Založništvo Humar, Bilje 2000.
* Vuga, Lucijan. Davnina govori, Jutro, Ljubljana 2003, ISBN 961-6433-25-3.
* Vuga, Lucijan. Megalitski jeziki, Jutro, Ljubljana 2004, ISBN 961-6433-37-7.

Ali imamo Slovenci Venetske korenine?

Izvor izrazov Winden, Wenden, Windische, wendisch, windisch izhaja iz germanskega izraza za staroevropske prebivalce Evrope, Venete. Nekateri zatrjujejo, da so Germani izraz prenesli na zahodne Slovane, potem ko so se slednji doselili na ta ozemlja. Najbolj nenavadno je to, da selitev na območja med Baltikom in Jadranom (razen delno za južni  in osrednji Balkan) v zgodovini ni nikjer omenjena in da kronisti in pisci o tem nič ne vedo vse do začetka 19. stol., ko se pojavi nemški nacionalizem. Ta Germane predstavlja kot raso nosilcev kulture in napredka ter jim v zgodovini pripisuje poselitev celotne srednje Evrope do meja Belorusije, medtem ko naj bi bile  zahodne meje Germanov pred 1600 leti tam, kjer se še danes in kjer se začne francoski jezik. Zelo drzne trditve za znanstven pristop k preučevanju zgodovine in lingvistike.

 

Karta Sklavonije (Slovenije) ali dežele Wendov, Bosne in Hrvaške iz leta 1549. Avtor A. Hirschvogel.

Ko se Nemcem pomrači um...

Pred nemškim nacionalnim zgodovinopisjem 19. stol. so Germani z izrazi Winden, Wenden označevali staroselsko prebivalstvo! Po nemškem nacionalnem zgodovinopisju pa menda zahodno Slovansko prebivalstvo, ki so mu brez znanstvene podlage določili, da se je moralo tja priseliti, če ga prej ni bilo. In seveda tudi pove od kod je bilo to prebivalstvo priseljeno (pripjatska močvirja) in kdaj. Vse brez kakršnekoli resne znanstvene podlage, saj noben zgodovinski vir  tega ne potrjuje. Če Germani Slovane imenujejo Wendi, potem so morali to ime enkrat v preteklosti prenesti nanje sodijo, kar je spet zelo nenavadno in nova znanstvena ugotovitev, saj se dejansko v zgodovinski praksi na novo doseljena ljudstva niso prenašala imena starega poraženega, pregnanega ali asimiliranega ljudstva, obratno pač. O tem, da je ta trditev neumnost je še mnogo drugih dokazov in dejstev, vendar bomo na tej strani ostali pri začrtani temi.      

Starost Slovenščine

  Preden se spustimo v nadaljnje pojasnjevanje, je potrebno pogledati v dalno preteklost, ko je nastal izraz Slovenec, Slovenci. Ta beseda je vsekakor nastala mnogo prej kot v 6. stol., ko nekateri hlapčevski zgodovinarji, ki le prepisujejo tuje zablode, vidijo prihod Slovencev v vzhodne Alpe!

Izvor besede Sloven, Sloveni oz. Slovenec Slovenci, sega več tisočletij daleč, a glede na izredno bogastvo jezika bolj verjetno nekaj desettisočletij v preteklost. Danes imajo le redki jeziki dvojino: Dvojina in druge zapletene slovnične oblike kažejo, da se je tisti jezik, ki jo premore, oblikoval zelo dolgo časa. Neverjetne so razlage tistih redkih "strokovnjakov" zadnjih dveh stoletij, ki ugotavljajo, da dvojina kaže na to, da je jezik mlad in nerazvit. Take trditve so nevredne papirja na katerem so zapisane, saj so v temeljnem nasprotju z osnovnimi naravnimi zakonitostmi. Če bi bilo to res, bi se otrok najprej naučil izgovarjati zapletene stavčne oblike, kasneje z leti pa bi prešel na lažje in bolj enostavne?! Tujci, ki so se učili našega jezika vedo, da je Slovenščina vse prej kot enostavna in lahka za učenje.

Zanimiva je primerjava Slovenščine z drugimi velikimi, imperialnimi jeziki, kot so Angleščina, Francoščina, ... Če uporabimo naprimer angleška slovnična pravila, a se izražamo s slovenskimi besedami, nam Slovencem taka slovenščina zveni zelo ubogo, omejeno, da ne rečem kar naravnost primitivno.

Na starost Slovenščine kaže tudi velika podobnost Sanskrta s Slovenščino. Še kako desetletje nazaj so izvor sanskrtskega jezika (star indijski jezik) iskali v Litvanščini. Toda ko so nekateri domoljubni Slovenci (Jožef Škulj, Kanada) opozorili, da je Slovenščina mnogo bolj sorodna Sanskrtu kot Litvanščina, so bili osupli, saj Slovenščine, kot primerjalnega jezika sploh nihče ni preučeval. Sanskrt se je skozi stoletja dokaj spreminjal, verjetno zaradi tega, ker se je s časoma pomešal s staroselskimi besedami indijskega podkontinenta. Zanimivo pa je, da starejši ko je Sanskrt, večja je njegova sorodnost s Slovenščino. Novejše študije ugotavljajo, da se je Sanskrt, od takrat glavnega Evropskega jezika, Slovenščine, ločil pred najmanj 8.000 leti. Genske študije pa so pokazale še, da se genska slika v srednji Evropi, v zadnjih 20.000 letih, praktično ni spremenila, saj je v vsem tem dolgem času novih genov le 7 %.

Bolj ko se raziskuje izvor Slovenščine in njeno relacijo do drugih jezikov, bolj rezultati kažejo, da je Slovenščina najstarejši jezik Evrope, ki so ga nekdaj govorili v veliki večini Evrope. Kot kaže je neznan jezik, ki so ga pred 200 leti označili za indo-evropski jezik, ali celo nesramno za indo-germanski jezik, prav Slovenščina.

Seveda pa se moramo zavedati, da današnja Slovenščina ni povsem enaka slovenščini izpred nekaj tisoč let, saj je bila ravno tako podvržena spremembam, kot drugi jeziki, a ta sprememba je bila neprimerno manjša. Še najbolj močno se je Slovenščina spremenila v zadnjih 200 letih. Začelo se je z Ilirizmom oz. balkanizacijo (lj in nj) ter mladoslovenci. Posilstvo nad Slovenščino pa so nadaljevali prav tisti, ki naj bi skrbeli za slovenski jezik, to pa so naši slavisti. Tisoče starodavnih slovenskih besed so označili kot germanizme ali manjvredne besede (štiglic, varžet, tišlar, ...) in jih največkrat nadomeščali z balkanskimi.

Kljub zavednemu ali nezavednemu uničevanju Slovenščine, naš jezik od vseh evropskih jezikov, še vedno kaže najbolj pristno sorodnost s prastarim jezikom Evrope, ki se je zelo verjetno imenovala Slovenščina, kot splošen pojem za ljudi istega jezika.      

Izvor imena Slovenci (Vendi)

  Takrat beseda Slovenec ni pomenila pripadnika našega naroda kot ga razumevamo dandanes, pač pa tistega, ki govori jezik ali dialekt jezika, katerega razumemo tudi sami. Torej Slovenec je bil tisti, ki govori isti jezik, iste besede (slove, slova). Od tod izvor imena (Slove)nec. Na enaki pomenski osnovi je bil nem tisti čigar jezik je bil nerazumljiv. Od tod izraz Nemec. Jezik tistega torej katerega slove ne razumemo. Veneti oz. Vendi je bil izraz, ki so ga drugi (Grki, Latini, Germani) uporabljali za sloVendce, nikoli pa oni sami zase, saj so si rekli Slovenci.Vendi ali Veneti pa je le okrajšava od sloVendci, brez predpone slo. Zakaj tudi Lahom Slovenci niso rekli Nemci? Obstaja tehten razlog, ki pa ga tu ne bomo obravnavali.

Obstaja mnenje, da ime Slovenci izhaja iz besede slaven, sloveti, slaviti (praznovati) itn. Toda če bi to držalo, bi bili Slovenci vsi tisti ljudje, ki bi praznovali ali bi bili znani po slavnih dejanjih. Tu pa je zelo težko postaviti jasno mejo, saj bi v tem primeru lahko šteli, da so bili Slovenci vsi tisti, ki so praznovali, to pa so bili praktično vsi ljudje v takrat znanem svetu. Problematično pa v tem primeru postane še razmerje do besede nemec, ki jasno kaže na nekoga katerega slovo (govorico) ne razumeš, medtem ko so Slovani tisti, katerih slovo (govorico) razumeš.

Ko zgodovinarji govorijo o keltskih plemenih (Japodih, Tavriskih, Karnih, Istrih, ...) na našem ozemlju, pri tem ne uporabljajo prav velikih intelektualnih kapacitet. Vemo, da so Rimljani zapisali tudi imena Ambisonti, Ambidravi (Posočani, Podravčani). Le po zapisanem imenu sklepati, da gre za različno pleme ali bognedaj celo za različen jezik, je velika neumnost, ki jo lahko stori le tisti, ki pri zadevah, ki jih preučuje ne upošteva naravnih zakonitosti.

Tudi danes se v Sloveniji ljudje delijo po geografsko ali politično zaokroženih enotah. Po zapisanih imenih Posočani, Primorci, Kraševci, Korošci, Savinčani, Zasavci, Lublančani, Prleki, ... bi v letu 3000, po logiki naših zgodovinarjev kaj lahko sklepali, da so pred tisoč leti na naših tleh živela premena s temi imeni. Kdor bi tako stališče zastopal danes, pa bi ga imeli za blazneža.

Po vsem svetu se ljudje združujemo ali delimo po določenih naravnih zakonitostih. Če vas nekdo na drugem koncu sveta sprašuje od kod ste, mu lahko ponosno odgovorite, da ste Prlek, a mu ta podatek ne bo čisto nič povedal. Če odgovorite, da ste iz Evrope, bo večina vedela najmanj, da je to nekje daleč. Toda ko ste v Evropi, ne morete odgovoriti, da ste iz Evrope, saj smo vsi Evropejci iz Evrope in ta podatek ne pove čisto nič. Če rečete, da ste iz Slovenije, bo v današnjem času vsaj večina približno vedela kje je to. V Evropi se zaradi jasnosti ljudje delimo po državah. Podobno je v Sloveniji. Tu se Slovenci delimo po pokrajinah, območjih ali krajih. Če Promorc vpraša Gorenca od kod je, bi bil odgovor, da je iz Slovenije neprimeren. Ko pa Krančan vpraša Bohinca od kod da je, bi odgovor, da je iz Gorenjske ne povedal prav nič. Prav tako želi Bohinc izvedeti od nekoga iz bohinjskega kota, iz katerega kraja je. Taka delitev med ljudmi vse do imena domačije in imena posameznega človeka, je povsem naraven pojav.

Kot vidimo je delitev in združevanje med ljudmi, po različnih teritorialnih enotah odvisna od tega, iz katerega nivoja ali zornega kota gledamo na to teritorialno enoto. Zato tudi imena Japodi, Tavriski, Karni, Istri, Noričani, ... ne povedo prav nič o njihovem poreklu, pač pa le o o njihovi delitvi med seboj. Na višjem nivoju, pa je bila skupna točka, ki jih je združevala jezik. Vsi so bili Slovenci, saj so govorili isti jezik. Na isti jezik v času rimske okupacije kažejo zapisana imena krajev in rek, ki so vsa po vrsti slovenska.      

Zgodovinski zapisi

Izjemno dragocen je zapis iz turških virov. Turki so bili zelo dobro seznanjeni s situacijo v sosedščini, tako na podeželju kot na dvoru. Prav gotovo pa je, da niso imeli razloga, da bi bili nemško navdihnjeni. Takrat Avstrija niti ni imela značaja nemštva, pač pa je bila wendska dežela, prav tako precejšen del Ogrske. V bitki med Ogri in Turki pri Mohaču leta 1526 je bi ogrski kralj Ludvik II. umorjen. Tako je po vzajemni nasledstveni pogodbi novi ogrski kralj postal avstrijski nadvojvoda Ferdinand. Leta 1527 je kot kralj Avstrije in Ogrske poslal v Carigrad dva odposlanca, da bi se s turškim sultanom dogovorila za premirje. Po nekaj mesecih dogovarjanj ju je sultan Sulejman odslovil z besedami, ki so pomenile napoved nove vojne in jima izročil pismo, naslovljeno na "Ferdinanda, kralja Wendov".

   

Karta Krasa, Kranjske dežele, Istre in Wendske marke iz leta 1589. Avtor nizozemski kartograf Mercator (Gerard Kremer). Wendska marka zajema ozemlja današnje Dolenjske, Bele krajine, širšega obkolpja, in Gorskega kotarja do kvarnerske obale pred otokom Krkom (kasnejša Kranjska). Nemški politiki 20. stoletja so z namenom razbitja in okupacije slovenskega ozemlja trdili, da Wendi niso  Slovenci, tako kot so Kranjci in da gre za povsem drug narod.

    Pisci tudi v 17. stol. še poznajo izraz Wenden, Winden za Slovane nasploh. Megister v svojih Anales Carinthiae iz leta 1612, uporablja "Windische Voelker" kot sinonim za "Sclavonische Voelker", "Windischen" kot sinonim za "Sclavi". Winden, Wenden ali Windische mu še pomeni Slovane. Prav tako Schoenleben v svoji latinski Carniola antiqua et nova, iz leta 1681, in Valvasor v svoji nemški Ehre des Herzogthumus Crain iz leta 1689, označujeta Slovane včasih kot Slavi, Sclavi, Slaven, spet drugič kot Vendi, Vindi, Wenden.   Že Linhart je ugotovil, da izrazi Winden, Wenden itn. pomenijo sicer Slovane, a nikdar ne v njihovem jeziku, temveč kot oznaka drugih narodov zanje. Slovenski protestanti uporabljajo v svojih slovenskih tekstih izraze Slovenec, slovenski, v nemških tekstih pa izraze Windischer, windisch. Ta ugotovitev velja čisto na splošno vse do danes še vedno za Slovence.   V srednjem veku pomeni beseda Karantanec izraz za Slovenca za razliko od drugih Slovanov in sicer tudi za Slovenca izven današnje Koroške, Karantanija je pa tedaj Slovenija. Ob pojavu fevdalizma in razpadu Karantanije na razne dežele je ta izraz izginil. Slovenci pa se odslej označujejo kot Slovenci oz. kasneje kot Kranjci, Korošci, Štajerci, itd pač po deželi v kateri so živeli. Še v 20. stol. je izraz Kranjec, kranjski pomenil Slovenec, slovenski spričo močno prevladujoče večine Slovencev v tej deželi. Koroški in štajerski, po nazivu dežele, pa že nekaj stoletij ni več pomenil le slovenski zaradi doselitve nemških kmetov med Slovence in posledično napredujočega germaniziranja Slovencev od severa proti jugu.    

Karta iz leta 1846, ki prikazuje pripadnost posameznemu narodu v takratni Avstro-Ogrski monarhiji. Rezultat popisa je močno pretiran v nemško korist. Avtor Karl Czoernig (po slov. prednikih Černik). Avstrijske Slovence sredi 19. stol. jasno poimenuje Slovenci ali Wendi. Zanimiva so tudi razmerja med narodoma na Hrvaškem. Hrvaški Slovenci živijo na območju severno od reke Kolpe, Karlovca in reke Save pa vse do reke Drave. Hrvaški Srbi pa južno od Slovencev.

 

Naslednji dokument, ki priča o izrazu wendski je prošnja kranjskega stanovskega odbora cesarju Jožefu II. za obnovo ljubljanskega filozofskega študija 27. maja 1786, kjer je bil brez dvoma od Linharta formuliran stavek, ki se v prevodu glasi: "Vaše Veličanstvo naj blagoslovi milostljivo upoštevati, da imajo ljubljanska, goriška in tržaška škofija, kakor tudi deli škofij Pičen, Pulj in Poreč, torej ne le Kranjska in Istra, ampak tudi goriško in tržaško ozemlje, znaten del Koroške in Štajerske skoraj do Mure, ozemlje, na katerem živi več kakor milijon ljudi, svoj poseben slovanski ali vendski (windisch) jezik in da dobiva večino in najbolj uporabne duhovnike iz Kranjske, ker na vsem tem ozemlju velja večinoma prav kranjski dialekt za lastni cerkveni jezik".

Že prej pa je Linhart v prospektu za svojo zgodovino v Leibacher Zeitung 17. avgusta 1786 jasno povedal, da živi med Dravo in Jadranskim morjem en sam narod, ki spada k velikemu ljudskemu deblu Slovanov in ga le slučajno, čeprav zgodovinsko ne točno dele v Kranjce in Vende (Wenden) in izrazil namen, da poda zgodovino tega naroda v celoti. Linhart nato leta 1791 v svojem delu "Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel Južnih Slovanov Avstrije", opozarja na nacionalni pomen Karantanije, ki je presegala okvir današnje Koroške in opozarja, da je delitev na dežele (Kranjsko, Koroško in Štajersko) posledica kasnejše politične ustave. Odslej območje enotnega slovenskega jezika med slovenskimi preporoditelji ni več sporna. Med enotno jezikovno območje uvrstijo še Prekmurce in Beneške Slovence, Kopitar pa si je močno prizadeval, da bi v ta kulturni krog pritegnil še hrvaške kajkavce.

 

Zemljevid iz leta 1545, ki prikazuje Wendsko marko na območju današnje Dolenjske in deželo Wendov vzhodno od Štajerske dežele nad Zagrebom in ob reki Krapini. Takrat so tam nedvomno živeli Slovenci. Govorili so jezik, ki je bil domala enak današnjemu slovenskemu panonskemu narečju. Hrvatje so v 18. st. začeli širiti neresnico, o kajkavskih Hrvatih, kar trdijo še danes, čeprav zgodovinski viri izrecno govorijo o Slovencih.

     

Rojevanje narodnega imena

Pojmovanje naroda preko ozkih deželnih meja pa zahteva tudi spremembo terminologije. Linhart si je prizadeval, da bi se kot skupno ime tega naroda uporabljal izraz Karantanci, včasih tudi Kranjci, kar mu je le sinonim za Karantance. Tudi Kopitar je večkrat izrazil simpatije za karantanski naziv, ki pa se spričo ne več živega imena za ta narod, znanega le še iz srednjeveških virov in mogel močno uveljaviti kot oznaka za živo narodno enoto. Do odločilnega preobrata pride med leti 1802 in 1812, ko začnejo Vodnik, Primc in tudi Kopitar za naš narod prvič uporabljati izraz Slovenec, slovenski za vse Slovence, tudi Kranjce. V tem času nastane tudi izraz Slovenija, izrazi Karantanija, Karantanci, karantanski pa počasi ponovno potonejo v pozabo. Avtorja si iz Češčine izposodita izraz Slovan in slovanski, tako da obstojita odslej v slovenščini za Slovane in Slovence dva različna izraza.

Slovenski preporoditelji, kadar pišejo v nemščini, začno namesto dosedanjih izrazov Wenden, Winden, Windische, windisch uporabljati izraze Slowenzen, slowenzisch, Slowenziche, Slowenen, slovenisch. Med nemškimi pisatelji pa se novi izrazi pojavijo zelo počasi saj nekateri še v začetku 20. stol. uporabljajo stare izraze.    

Navodila za izpolnitev popisnega lista, objavljena v Uradnem listu za šolstvo na avstrijskem Koroškem leta 1951. V njih je izrecno zahtevano, naj se pri slovenskih šolarjih v rubriko o materinem jeziku vpiše slovenščina in ne windisch. Izraz windisch je Deželni šolski svet Koroške prepovedal 1946.

     

Zakaj toliko zadreg s poimenovanjem - Slovenci?

Takrat so bili Sloveni tudi narod v Panoniji in Istri (dejansko Slovenci), Zagorci, Slavonci, Dalmatinci, "Bosanci", Slovaki, Moravci, Čehi, ...  vsekakor tisti, katerih jezik je bil med seboj razumljiv. Slovenci kot ta izraz razumemo danes smo živeli v različnih državah in pokrajinah, med drugim v Karantaniji, Panoniji, Istri; kasneje pa v Kranjski, Štajerski, Koroški, Goroški, ... Imenovali so se pač po državi ali deželi v kateri smo bivali ter se tako ločevali po ozemeljsko zaokroženih celotah.  Izraz Karantanec, ali Kranjec je na istem pomenskem nivoju kot Hrvat, Čeh, Slovak, ... Izraz Slovenec je preširoko označeval sorodne narode. Da to pravilo poimenovanja še danes drži je razvidno iz naslednjega dejstva. Ko so se združili tako različni narodi kot so Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci in Makedonci v enotno državo so iskali poimenovanje v nekem skupnem, širšem imenovalcu in so ga našli v besedi Sloveni kar ni daleč ob besede Sloven(c)i. Vendar je bil tudi za te narode Sloven(c)i preširok izraz zato so nedvoumno določili, da gre za južne Sloven(c)e torej Jugosloven(c)e. 

Prevod celotne Biblije v Slovenščino (Slovenski tolmačena), Jurij Dalmatin 1584. V nemščini je Windisch enako Slovenski.

Kaj pa naš Primož Trubar, ali nas ni že v letu 1551  nagovoril z "Lubi Slouenzi ..." Trubar je res uporabil besedo Slovenci, vendar je v tistem času ta izraz označeval vse Slovene oz. Slovence v kolikor niso bili poimenovani z drugimi, lokalnimi imeni kot npr. Krajnci, Čehi, Moravci, Morlaki, Ličani, itn. Tako je Trubar z besedo Slovenci najverjetneje naslavljal le Slovene v Notranji Avstriji, torej tudi Istri, znotraj državnih meja, katerim je pripadal. Takrat narodne zavesti, kot jo poznamo danes ni bilo. Obstajala pa je zavest o pripadnosti deželi in državi. Zato Trubar zelo verjetno ni nagovarjal Slovencev v Ogrski, Benečiji in Slovenjeh (danes Slavonija), čeprav ni nobenega dvoma, da so se takrat zavedali, da Zagorci, Medmurci in drugi Slovenci (kajkavci), ki so bili onstran Avstrijske meje govorijo isti, naš jezik, ne pa srbskega .

V tistih časih nam beseda Slovani še ni bala poznana. Tako pojmovanje Slovencev se je ohranilo do začetka 19. stol., ko so preporoditelji iskali ime za narod med vzhodnimi Alpami, panonsko nižino in Jadranom. Ta narod so poimenovali Slovenci. Težko je jasno reči ali jim je ta izraz še pomenil popolnoma enako kot Slovani, zgovorno dejstvo pa je, da so si preporoditelji za ostale Slovene iz češčine izposodili izraz Slovani. To poimenovanje in razlikovanje je v veljavi še danes. Če bi se takrat odločili za narodno ime Karantanci bi te dileme ne bilo. Vsi ostali sorodni narodi bi ostali Slovenci ali Sloveni.

Zanimiv je primer pisatelja Janeza Trdine (1830-1905), ki je kot zemljepisec in zgodovinar služboval v Varaždinu in na Reki in je torej dobro poznal Slovence na ogrskem. Sredi 19. stoletja kljub že uporabljanima izrazoma Slovenci / Slovani, on pri pisanju za oba dva pojma uporablja le besedo Slovenci.

Biography

Janez Janša was born on September 17, 1958 in Ljubljana. He attended primary school at Žalna in Grosuplje and the classical gimnazija in Stična. In 1982, Janša graduated in defence studies from the Faculty of Sociology, Political Science and Journalism at the University of Ljubljana, after which he became a trainee at the then Republican Secretariat for Defence, where he sat for his professional exams. In 1982 he was appointed president of the Committee for Basic People's Defence and Social Self-Protection within the framework of the youth organisation, the Alliance of Socialist Youth of Slovenia (ZSMS). At the beginning of 1983, Janša drafted a paper for a ZSMS issues conference in which he presented a very critical view of conditions within the Yugoslav People's Army (YPA). This provoked an extraordinary session of the Republican Committee for Basic People's Defence and Social Self-Protection, in which all the most important politicians of the one-party authority in Slovenia and the YPA were represented. The Committee strongly condemned the "unacceptable demands" put forward in the paper and labelled them as being counter-revolutionary. The State Security Service was ordered to confiscate and destroy all copies of the paper. This incident marked the beginning of Janez Janša's dissidence. It was followed by strict surveillance of Janša and his associates by the State Security Service, political sanctions and a limitation and prevention of his public work.

Among the leaders of the Slovene Spring

Although he had significant support, Janša's re-election as president of the Committee for Basic People's Defence and Social Self-Protection of the youth organisation in late 1984 was prevented through political coercion by two members of the republican leadership of the League of Communists of Slovenia, Franc Šetinc and Sonja Lokar. Immediately after that, in early 1985, he was indicted by the military prosecutor in Ljubljana, Col. Živko Mazić, for his critical article in the youth organisation's publication, and his passport was confiscated by the internal affairs bodies. After several interrogations and threats, the indictment was withdrawn, because the authorities were afraid of the reaction of the public in the event of a public trial. At the same time, Janša lost any possibility of employment in state institutions or companies. Between 1985 and 1986, he applied for over 250 publicly advertised positions for which he was fully qualified, but still failed to secure employment. The editorial boards of even the most marginal publications were pressured into rejecting any of his articles. During this time, Janša became politically active in pacifist and environmental movements, which were considered socially disruptive by the authorities. He also took part in the publication of the proceedings of the Peace Movement, which clearly demanded the right of conscientious objection to military service and a different status for the YPA. He earned a living by writing computer programs and by part-time high-altitude work with his friends from the mountaineering club.

In late 1986 he became secretary of the monthly Journal for the Criticism of Science, published by the student organisation of the University of Ljubljana. This otherwise marginal publication began to touch on what were then still considered "taboo" issues, such as the use of the Slovene language in the YPA, the fate of the so-called Kavčič party liberals in 1972, the roads affair, etc. In 1987, the editorial board of the main publication of the Alliance of Socialist Youth of Slovenia, Mladina ("Youth"), also underwent partial liberalisation. This enabled Janša to write and publish critical commentaries and contributions on topics such as democracy and national sovereignty. In the spring of 1987, Janez Janša and Igor Omerza founded a small computer company called MikroAda, which was also joined by Marko Hren. The company soon functioned as technical service for the emerging political alternative and social movements. This is also where the diary of Stane Kavčič (edited by Janez Janša and Igor Bavčar), a former president of the Slovene republican government who fell from grace in 1972 for being too liberal, was secretly prepared for print. The diary was published in the spring of 1988 and generated great interest. The first edition was sold out in a day. A Working Paper for the Constitution of Slovenia, written by Slovene writers, lawyers and sociologists, was prepared for publication in the same manner at MikroAda in April 1988. The paper was strongly condemned by the then president of the Central Committee of the League of Communists of Slovenia, Milan Kučan, and by the YPA. Nonetheless, the Working Paper served as the precursor to the current Constitution of Slovenia, which was adopted in 1991.

Trial of the Four In the early morning hours of May 31, 1988, agents of the State Security Service arrested Janša, and the Military Security Service arrested staff sergeant Ivan Borštner, a Slovene officer. Janša was handed over to the military prosecutor the following day and placed under custody in the military prison at Metelkova in Ljubljana, where he was detained in solitary confinement for two months without water or a lavatory. Ivan Borštner and David Tasič, a journalist for the magazine Mladina, who was arrested a day later, were also placed in custody in the same prison. The fourth defendant was Franci Zavrl, the editor of Mladina, who, however, was not arrested.   Thus began the renowned Trial of the Four, which was nothing more than the political persecution of the emerging opposition by the communist nomenklatura. The trial provoked a strong response from the Slovene public, which demanded a change to a multi-party democracy. The affair was one of the strongest motivating factors of the independence movement in Slovenia. Mass demonstrations in Congress Square and on Roška, and the enrolment of tens of thousands of citizens in the newly formed Committee for the Protection of Human Rights, characterised what came to be known as the Slovene Spring. In the trial, which was held in camera and during which the defendants were unrepresented, Janša was sentenced to 18 months imprisonment.

On 31 May 1988, the agents of the political police force and criminal police arrest Janez Janša and Ivan Borštner

The sentence became final in May of 1989, and the Slovene communist authorities again arrested Janša and sent him to serve the sentence at the maximum-security prison at Dob, near Mirna, but after a public outcry, Janša was transferred to the open prison at Ig, near Ljubljana. It was at these demonstrations that the May Declaration of 1989 was first read, in which the opposition demanded a democratic and sovereign Slovenia and the respect of human rights. Because of immense public pressure, Janša was released from prison in the summer of 1989 after having served one-third of his sentence. Upon his release, he became editor-in-chief of the weekly Demokracija (Democracy), where he remained until May 1990. Demokracija became the unofficial voice of the united opposition known as Demos.   The first democratic elections held in 1990 In 1989, Janša took part in the foundation of the first true political opposition organisation in Slovenia, the Slovene Democratic Alliance (SDZ), and was first elected its vice-president, and later president of the Council of the party. At the first Slovene democratic elections held in April 1990, he was directly elected to parliament on an SDZ party ticket.

Janez Janša, David Tasič, Ivan Borštner and Franci Zavrl following the conviction by the military court in Ljubljana, July 1988

Janez Janša, Minister of Defence In May 1990, Janša became Minister of Defence in the government formed by the parties united under the victorious banner of the Demos coalition. He was instrumental in the creation of a competent defence system. The formation of the Manoeuvre Structure of National Defence by Tone Krkovič, and the transformation of the Territorial Defence into the first real Slovenian Armed Forces, enabled the country to fend off the aggression of the Yugoslav army in June 1991 with relatively few casualties, and eventually to proclaim full independence.   During the preparations for independence in the summer of 1990, the YPA drew up plans to arrest Janša again and was also preparing a propaganda film about him. In May 1991, a special unit of the YPA was instructed to assassinate or kidnap Janez Janša, but by a lucky coincidence, he avoided the ambush.

Ivan Oman, Janez Slapar, Janez Janša, Lojze Peterle and Igor Bavčar at the first line formation of MORIS in Kočevska Reka, 17 December 1990

Janez Janša was Minister of Defence until 1994. In his four-year term of office, he and his colleagues managed to build a military structure that enabled Slovenia to sign the Partnership for Peace programme with NATO. As Minister of Defence, Janša played a pivotal role in incorporating the Slovenian Armed Forces in other international mechanisms of collective security, and established parliamentary control over the military as a fundamental democratic standard. In 1993, he proposed the creation of the Union of Veterans of the War for Slovenia, comprised of patriots who actively resisted Yugoslav domination and aggression between 1990 and 1991. In the same year, he established an initiative committee, the precursor to the Atlantic Council of Slovenia, a non-governmental organisation that seeks to improve familiarity and cooperation with NATO.   In March 1994, the National Assembly of the Republic of Slovenia, on a motion by Prime Minister Dr Janez Drnovšek, relieved Janez Janša of his duty as Minister of Defence. The reason for the dismissal lay in the so-called transgression of the civilian sphere by the military. In actual fact, the military arrested a civilian who was gathering military information without authorisation (and later proved to be an officially registered police undercover agent) and handed it over to an investigating judge. Almost one year later, the State Prosecutor's office and the Parliamentary Committee for Legislation and Legal Affairs adopted a unanimous decision that the military authorities acted in compliance with Slovene law.

Janez Janša on 27 June 1991, at the beginning of the war for Slovenia, at the press conference in Cankarjev dom, Ljubljana

During the debate on the dismissal of Janez Janša, thousands of his supporters demonstrated on the streets outside the parliament, demanding the rule of law and an end to corruption in the civil service. After this staged dismissal, Janša’s reputation in the public grew immensely, and in few months his party registered more than 5,000 new members, many of them intellectuals and renowned public figures.   President of the Social Democratic Party of Slovenia In the autumn of 1991, the Slovene Democratic Alliance disintegrated, and Janša joined Dr Jože Pučnik's Social Democratic Party of Slovenia in the spring of 1992. At the 1992 elections, Janša was again elected deputy, and in May 1993, he became president of the party at its third congress. At the congresses held in 1995, 1999 and 2001, Janša was re-elected president of the party.   Deputy in the National Assembly of the Republic of Slovenia In 1996, Janez Janša was re-elected deputy in the National Assembly of the Republic of Slovenia, and the Social Democratic Party became the leading opposition party in Slovenia. In the period from January 1997 to July 1998, Janša was also head of the Slovene parliamentary delegation to the North Atlantic Assembly (NAA).   The Minister of Defence in the government lead by Dr Andrej Bajuk From June to October 2000, Janez Janša held the office of Minister of Defence in the government lead by Dr Andrej Bajuk. During this period he drafted, together with his colleagues, a resolution on the national security strategy of the Republic of Slovenia, the most important strategic document in the field of defence, and on his proposal, the Government also adopted the Defence Doctrine of the Republic of Slovenia.   During his term of office, the Ministry of Defence realistically assessed the implementation of the basic developmental programmes of defence forces for the period 1994-2003, and adopted a plan for their partial restructuring that was to be completed between 2000 and 2003. The focus was placed on the individual, on the trained and motivated soldier, non-commissioned officer and officer properly equipped, armed and provided with comprehensive logistical support.   On the proposal of Janez Janša, the government signed an agreement with the Slovene Episcopal Conference and the Evangelical Church, and for the first time in the history of the Slovene state, military personnel were thus able to exercise the right to pastoral service.   When Janez Janša was Minister of Defence, the Slovene government prepared its second action plan for its full membership in NATO and was the first among the candidate countries to submit it to Lord Roberston, the then NATO Secretary General in Brussels. During his half-year mandate, Janez Janša met with defence ministers of all the most important NATO Member States, and he also accepted the invitation of the American defence minister for an official visit to the Pentagon in September of 2000.   In October of 2000, at the National Assembly elections, Janez Janša was re-elected deputy of the National Assembly, and the Social Democratic Party became the second largest political party in Slovenia.   The Prime Minister of the Republic of Slovenia On 9 November 2004, Janez Janša, the nominated candidate for the office of prime minister of the new Slovene government, was elected Prime Minister of the Government of the Republic of Slovenia with 57 deputy votes.   In his initial address to the deputies, the Prime Minister-elect stated that Slovenes were on the threshold of the formation of the first government since Slovenia’s accession to the EU: “A major effort was required to take the large steps made this year that have enabled Slovenia, 15 years after the fall of the Berlin Wall and 13 years after independence, to be precisely where it belongs with regard to the values shared by the majority of its people.”

The meeting of defence ministers of the Member States of NATO and of the North Atlantic Cooperation Council in Garmisch in May 1993

He also recalled some historical events which had brought Slovenia to its independence: “Exactly 14 years ago, a year after the collapse of the Berlin Wall, on 9 November 1990, the Demos (Democratic Opposition of Slovenia) club of representatives and the Demos leadership, under Dr Jože Pučnik, formulated in Poljče a proposal for a referendum to be called on Slovenia’s independence. A similar proposal had already been put forward in the spring of the same year by the then Social Democratic Alliance of Slovenia and, in the autumn, by the then Socialist Party. At the same time, with the plebiscite and the war for Slovenia, a high level of political and national unity was achieved which facilitated a historic step to be taken towards Slovenia’s independence, which was achieved in a legal, civilised and effective manner, without any fatal ideological divisions. Thus Slovenia finally managed to separate itself from the crisis-ridden part of South East Europe and steadily start moving towards the developed West. Now we are a part of the EU and NATO. It is only right to be truly aware of this large move forward and not to underestimate it. Without this awareness we will not be able to recognise the major opportunities it has brought. We would be making an irredeemable mistake if we did not take them.”

Slovenia, Ljubljana. On 9 November 2004, the new Slovene Prime Minister addresses the National Assembly prior to the ballot on the new Prime Minister. Photo: /BOBO

Moreover, Janša explained that the government he intended to propose would be based on the awareness that our foreign policy plans had been so successfully realised. The government's future work would be based on the premise that Slovenia's already good international standing needed further consolidation and that we had to gain recognition in the best and most demanding company. In the period to follow, we would no longer compete for EU and NATO memberships, but for the highest achievements within these memberships. Slovenia was already taken seriously and respected by these membership partners, which was why we had been entrusted with the task of chairing the OECD in 2005. There was also a possibility that Slovenia might be presiding over the European Union, as the first among the new members, as early as 2007.   Furthermore, the President of the Social Democratic Party briefly presented some of the emphases of the draft government programme and concluded by saying that Slovenia was facing opportunities that it had never had before. Slovenia has set off on a new path, on which »…we shall be able to heal past divisions in a spirit of tolerance and co-create a society of wellbeing, a society fairly balanced between market orientation and social values, a society in which, when we have to make a choice between labour and capital, we shall choose - people. People - free, responsible individuals - will be in the forefront of our endeavours for the common good. If you support me in today's secret ballot, I will put forward to this high assembly a government that will place the common good foremost, which will celebrate the events that have united Slovenes and all who live in Slovenia, and a government that will function not only efficiently, but well.«

Slovenia, Ljubljana. On 9 November 2004, the new Prime Minister Janez Janša is sworn in following the ballot in the National Assembly. Photo: /BOBO

On 3 December 2004, the new government took an oath in the National Assembly of the Republic of Slovenia and met under the leadership of Janez Janša for its first constituent session that same day.   Publishing and lecturing work Janez Janša has published several books and hundreds of articles, commentaries, essays and scientific discussions. He has also published several poems and literary compositions. His book, entitled Premiki (Movements, 1992), was printed in an edition of 55,000 copies, and has been translated into English, German and Croatian. His new book, Okopi (The Barricades, 1994), in which he analyses the characteristics of the transitional period, was also enthusiastically received by the public and 15,000 copies were published. In the book, Seven Years Later (1995), Janez Janša, in association with David Tasič and Ivan Borštner, discloses the background of their arrests seven years previously. This book was followed one year later by a miscellany entitled Eight Years Later, which publishes several important documents which illuminate what was happening behind government circles during the so-called Slovene Spring. An anthology of several of his published commentaries, entitled On My Own Side, was published as early as 1988.   As a lecturer, a specialist on defence and geostrategic issues, Janša has been invited to several symposia around the world. He has also spoken at King's College in London (1995), the Centre for Strategic Studies in Washington (1993), the Royal Institute for International Affairs in London (1995), the Centre for Balkan Security in Washington (1993), the Conference of the Atlantic Council of Great Britain, the Institute for International Studies in Bonn (1997), the Catholic University in Buenos Aires (1994), and at a CNN conference in Atlanta (1993), as well as at international symposia and NATO consultations in Vienna, Rome, Brussels, and Prague. His articles, interviews and reports have been published in many foreign journals, including the large circulation People magazine (8 July, 1991) in the United States. Življenjepis

Janez Janša se je rodil 17.9.1958 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Žalni in na Grosupljem, klasično gimnazijo pa v Stični. Obramboslovje je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer je leta 1982 diplomiral. Po študiju je postal pripravnik v tedanjem Republiškem sekretariatu za obrambo in tam opravil strokovni izpit. Konec leta 1982 je bil imenovan za predsednika komisije za SLO in DS v okviru tedanje mladinske organizacije (ZSMS). V začetku leta 1983 je v komisiji pripravil gradivo za problemsko konferenco ZSMS, v katerem je kritično ocenil razmere v takratni JLA. Sledil je izreden sklic republiškega komiteja za SLO in DS, v katerem so bili zastopani najpomembnejši politiki takratne enopartijske oblasti v Sloveniji in predstavniki JLA. Ostro so obsodili "nesprejemljive zahteve" v gradivu in jih označili kot kontrarevolucionarne ter naročili Službi državne varnosti, naj vse izvode gradiva zbere in uniči.S tem dogodkom se je pričela disidentska pot Janeza Janše. Sledil je strog nadzor Službe državne varnosti nad njim in njegovimi prijatelji, politične sankcije ter omejevanje in preprečevanje njegovega javnega dela.   Med voditelji slovenske pomladi Konec leta 1984 sta člana republiškega vodstva ZKS Franc Šetinc in Sonja Lokar z grožnjami na volilni konferenci preprečila, da bi bil Janez Janša ponovno izvoljen za predsednika komisije za SLO in DS pri mladinski organizaciji, čeprav je imel med člani znatno podporo. Takoj zatem je v začetku leta 1985 vojaški tožilec v Ljubljani polkovnik Živko Mazić vložil proti njemu obtožnico zaradi kritičnega članka v mladinskem glasilu, organi za notranje zadeve pa so mu odvzeli potni list. Po večkratnih zaslišanjih in grožnjah je bila obtožnica umaknjena, ker se je oblast zbala reakcij javnosti v primeru javnega sojenja. Hkrati je Janša izgubil vsako možnost zaposlitve v kaki državni instituciji ali podjetju. V letu 1985 in 1986 je kandidiral za službo na preko 250 javnih razpisih, kjer je izpolnjeval vse pogoje. Kljub temu službe ni dobil. Uredništva tudi najbolj marginalnih glasil so bila postavljena pod pritisk, naj ne objavljajo ničesar, kar on napiše. V tem času se je Janez Janša politično angažiral v novonastajajočih mirovnih in ekoloških gibanjih, ki jih je takratna obravnavale kot "družbeno nevarne". Sodeloval je pri izdaji zbornika Mirovnega gibanja, v katerem so bile jasno postavljene zahteve po pravici do ugovora vesti vojaški službi in po drugačnem statusu JLA. Preživljal se je s pisanjem računalniških programov in priložnostnimi višinskimi deli skupaj s svojimi prijatelji iz alpinističnega odseka.   Konec leta 1986 je postal tajnik mesečne revije Časopis za kritiko znanosti, ki jo je izdajala takratna študentska organizacija ljubljanske univerze. V sicer obrobni reviji so pričeli odpirati nekatere do takrat "tabu" teme, kot npr. vprašanje slovenskega jezika v JLA, obračun s t.i. Kavčičevimi partijskimi liberalci leta 1972, cestno afero itn. Leta 1987 se je delno liberaliziralo tudi uredništvo osrednjega glasila ZSMS Mladina, kar je Janezu Janši omogočilo pisanje in objavljanje kritičnih komentarjev in prispevkov na temo demokracije in nacionalne suverenosti. Spomladi leta 1987 sta Janez Janša in Igor Omerza ustanovila majhno računalniško podjetje MikroAdo, kateremu se je pridružil tudi Marko Hren. Podjetje je hitro postalo nekakšen tehnični servis nastajajoče politične alternative in družbenih gibanj. V tem podjetju je bil tajno pripravljen za natis tudi dnevnik Staneta Kavčiča (uredila Janez Janša in Igor Bavčar), nekdanjega predsednika slovenske republiške vlade, ki ga je leta 1972 komunistična oblast odstranila s položaja, češ da je preveč liberalen. Dnevnik je izšel spomladi leta 1988 in vzbudil velikansko zanimanje, saj je bila prva izdaja razprodana v enem dnevu. Na enak način je bila aprila 1988 v MikroAdi pripravljena za natis brošura Teze za Slovensko ustavo, ki so jo pripravili slovenski pisatelji, pravniki in sociologi. Vsebina je naletela na ostro obsodbo predsednika tedanjega CK ZKS Milana Kučana ter vrha JLA. Teze pa so v celoti služile kot osnova sedanji slovenski ustavi, ki je bila sprejeta leta 1991.   Proces proti četverici Dne 31. maja 1988 je Služba državne varnosti v zgodnjih jutranjih urah aretirala Janeza Janšo, vojaška varnostna služba pa zastavnika JLA slovenskega rodu Ivana Borštnerja. Janšo so dan kasneje izročili vojaškemu tožilcu in ga zaprli v vojaškem priporu na Metelkovi v Ljubljani, kjer je ostal v samici brez vode in sanitarij dva meseca, prav tako tudi Ivan Borštner in novinar Mladine David Tasić, ki je bil aretiran nekaj dni pozneje. Četrti obtoženi urednik Mladine Franci Zavrl se je branil s prostosti.   Tako se je pričel znani proces proti četverici, ki je bil dejansko proces komunistične nomenklature zoper nastajajočo opozicijo. Sprožil je silovit odziv med slovensko javnostjo, ki se je odražal v zahtevah za spremembe v smeri večstrankarske demokracije in je bil eden najpomembnejših vzvodov osamosvojitvenega procesa Slovenije. Množične demonstracije na Kongresnem trgu v Ljubljani in na Roški ulici ter desettisoči članov Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je bil takrat ustanovljen, so oznanili Slovensko pomlad. Janša je bil na procesu, kjer so četverici sodili brez prisotnosti javnosti in brez pravice do odvetnika, obsojen na 18 mesecev zapora. 31. maja 1988 agenti politične policije in kriminalistične službe aretirajo Janeza Janšo in Ivana Borštnerja   Po pravnomočnosti sodbe maja leta 1989 ga je slovenska komunistična oblast ponovno aretirala in ga poslala na prestajanje kazni najprej v najstrožji slovenski zapor na Dob pri Mirni ter ga šele po ponovnih demonstracijah na Kongresnem trgu v Ljubljani premestila v odprti tip zapora na Igu. Na teh demonstracijah je bila prvič prebrana Majniška deklaracija 1989, v kateri je opozicija zahtevala demokratično in suvereno Slovenijo ter spoštovanje človekovih pravic. Zaradi velikega pritiska javnosti je bil Janša po tretjini prestane kazni poleti 1989 izpuščen iz zapora. Po prihodu iz zapora je postal glavni urednik opozicijskega tednika Demokracija, ki ga je urejal vse do maja 1990. Demokracija je postala neuradno glasilo takratne združene opozicije Demos.   Prve demokratične volitve 1990 Janez Janša je januarja 1989 sodeloval pri ustanovitvi prve prave politične opozicijske organizacije v takratni Sloveniji - Slovenske demokratične zveze (SDZ) - in bil izvoljen najprej za njenega podpredsednika, nato pa za predsednika Sveta stranke. Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprila leta 1990 je bil na listi SDZ neposredno izvoljen za poslanca.   Janez Janša, David Tasič, Ivan Borštner in Franci Zavrl po obsodbi na vojaškem sodišču v Ljubljani julija 1988 Janez Janša, minister za obrambo Maja 1990 je Janez Janša postal minister za obrambo v vladi, ki so jo oblikovale stranke, združene v zmagoviti koaliciji Demos. Pod njegovim vodstvom je nastal dovolj trden obrambni sistem, ki je preko Manevrske strukture narodne zaščite, ki jo je organiziral Tone Krkovič, ter reorganizacije TO v prvo pravo Slovensko vojsko, junija 1991 omogočil, da se je Slovenija z relativno majhnimi žrtvami obranila pred agresijo jugoslovanske armade in razglasila svojo neodvisnost.   V času priprav na osamosvojitev poleti 1990 je JLA pripravljala ponovno aretacijo Janeza Janše, o njem pa je snemala tudi propagandni film. Maja leta 1991 je posebna enota JLA dobila nalogo za atentat ali ugrabitev Janeza Janše, ki pa se je zasedi po srečnem naključju izognil. Ivan Oman, Janez Slapar, Janez Janša, Lojze Peterle in Igor Bavčar na prvi postrojitvi MORISA v Kočevski Reki 17.12.1990 Janez Janša je ostal minister za obrambo do marca 1994 in v štiriletnem mandatu skupaj s sodelavci ustvaril strukturo, ki je omogočila Sloveniji podpis partnerstva za mir z zvezo NATO. V času vodenja obrambnega ministrstva je Janez Janša odigral zelo pomembno vlogo pri vključevanju Slovenske vojske v druge mehanizme mednarodne kolektivne varnosti in parlamentarni nadzor nad vojsko uveljavil kot osnovni demokratični standard.Leta 1993 je bila na njegov predlog ustanovljena Zveza veteranov vojne za Slovenijo, ki združuje domoljube, kateri so se leta 1990 in 1991 aktivno uprli prevladi in agresiji JLA na Slovenijo. Istega leta je zbral tudi iniciativni odbor, iz katerega je nastal Atlantski svet Slovenije, nevladno združenje za boljše poznavanje in sodelovanje z zvezo NATO.   Marca 1994 je Državni zbor Republike Slovenije na predlog predsednika vlade dr. Janeza Drnovška razrešil Janeza Janšo s funkcije obrambnega ministra. Razlog za razrešitev naj bi bil t.i. poseg vojske v civilno sfero. Vojaški organi so namreč prijeli civilno osebo (kasneje se je izkazalo, da je bil uradno registrirani tajni sodelavec policije), ki je nepooblaščeno zbirala vojaške podatke ter jo predali preiskovalnemu sodniku. Skoraj leto dni kasneje sta tako državno tožilstvo kot Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pri Državnem zboru Republike Slovenije v zadevi zavzela soglasno stališče, da so vojaški organi ravnali skladno z veljavnimi slovenskimi zakoni. Janez Janša 27. junija 1991, na začetku vojne za Slovenijo, na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu v Ljubljani   V času razprave o odstavitvi Janeza Janše z mesta ministra za obrambo je pred parlamentom demonstriralo več deset tisoč ljudi, ki so zahtevali pravno državo in zaustavitev korupcije v državni upravi. Po inscenirani odstavitvi Janeza Janše je močno narasel njegov ugled v javnosti in SDS se je v nekaj mesecih pridružilo preko 5000 novih članov, med njimi veliko slovenske inteligence in mnoge znane javne osebnosti.   Predsednik SDS Jeseni 1991 je SDZ razpadla, Janez Janša pa se je spomladi leta 1992 pridružil dr. Jožetu Pučniku in njegovi Socialdemokratski stranki Slovenije. Na volitvah leta 1992 je bil Janez Janša ponovno izvoljen za poslanca, maja 1993 pa ga je tretji kongres SDS izvolil za predsednika. Janez Janša je bil ponovno izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1995, leta 1999 in leta 2001.   Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Leta 1996 je bil Janez Janša ponovno izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, SDS pa je postala vodilna opozicijska stranka v Sloveniji. V času od januarja 1997 do julija 1998 je bil Janez Janša tudi vodja slovenske parlamentarne delegacije v Severnoatlantski skupščini (NAA).   Minister za obrambo v vladi dr. Andreja Bajuka Janez Janša je v času junija do oktobra 2000 v vladi dr. Andreja Bajuka vodil ministrstvo za obrambo. V tem času je s sodelavci pripravil predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti RS, najpomembnejši strateški dokument na področju obrambe, hkrati pa je vlada na njegov predlog sprejela tudi Obrambno doktrino RS.   V času njegovega ministrovanja je ministrstvo za obrambo realno ocenilo uresničevanje temeljnih razvojnih programov obrambnih sil 1994-2003 in sprejelo načrt njihovega delnega prestrukturiranja ter dokončanja v letih 2000-2003. V ospredje je postavil človeka - usposobljenega in motiviranega vojaka, podčastnika in častnika z ustrezno opremo in oborožitvijo ter celovito logistično podporo.   Vlada je na predlog Janeza Janše podpisala sporazum s Slovensko škofovsko konferenco in Evangeličansko cerkvijo ter tako prvič v zgodovini slovenske države omogočila pripadnikom Slovenske vojske uresničevanje pravico do duhovne oskrbe.   V času, ko je Janez Janša vodil obrambno ministrstvo, je Slovenija pripravila svoj drugi akcijski načrt za polnopravno članstvo v Natu in ga kot prva izmed vseh kandidatk predala Lordu Robertsonu, generalnemu sekretarju Nata v Bruslju. V času polletnega mandata se je Janez Janša sestal z obrambnimi ministri vseh najpomembnejših držav članic NATO, odzval pa se je tudi vabilu obrambnega ministra ZDA in septembra 2000 opravil uradni obisk v Pentagonu.   Na državnozborskih volitvah oktobra 2000 je bil Janez Janša ponovno izvoljen za poslanca DZ, SDS pa je postala druga najmočnejša politična stranka v Sloveniji.   Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je bil kot predlagani kandidat za mandatarja nove slovenske vlade 9. novembra 2004 s 57 glasovi poslancev izvoljen za novega predsednika Vlade Republike Slovenije.   V svojem uvodnem nagovoru poslancem je novoizvoljeni predsednik vlade dejal, da smo Slovenci na pragu oblikovanja prve vlade po vstopu Slovenije v EU: "Do velikih korakov, narejenih letos, nas je pripeljalo veliko naporov, ki so omogočili Sloveniji, da je 15. let po padcu Berlinskega zidu in 13. let po osamosvojitvi natančno tam, kamor spada glede na vrednote, ki jih v veliki večini delimo njeni prebivalci." Na srečanju obrambnih ministrov držav članic NATO in Severnoatlantskega sveta za sodelovanje v Garmischu maja 1993   Spomnil se je tudi na nekatere zgodovinske dogodke, ki so Slovenijo pripeljali do osamosvojitve: "Natančno pred 14. leti, leto dni po padcu Berlinskega zidu, 9. novembra 1990, sta Demosov poslanski klub in vodstvo Demosa pod predsedstvom dr. Jožeta Pučnika v Poljčah oblikovala predlog, da se razpiše referendum o samostojni Sloveniji. Podoben predlog je že spomladi istega leta dal podmladek takratne SDZS, jeseni pa tudi poslanci takratne Socialistične stranke. Ob tem je ob plebiscitu in vojni za Slovenijo prišlo do visoke stopnje politične in nacionalne enotnosti, ki je omogočila zgodovinski korak slovenske osamosvojitve, ki je bil narejen na praven, civiliziran in učinkovit način, brez usodnih ideoloških delitev. Z njim se je Slovenija odločilno odlepila od kriznega dela jugovzhodne Evrope in se začela vztrajno približevati razvitemu zahodu. Danes smo del EU in NATO. Prav je, da se zares zavedamo tega velikega premika in da ga ne podcenjujemo. Kajti brez zavedanja pomena tega koraka ne bomo sposobni videti velikih priložnosti, ki jih prinaša. Storili bi nepopravljivo napako, če bi jih pustili neizkoriščene." Slovenija, Ljubljana, 09. november 2004: novi slovenski premier Janez Janša prisega kot novi predsednik vlade (foto: /BOBO) V nadaljevanju je Janez Janša pojasnil, da bo vlada, ki jo bo predlagal, temeljila na zavedanju, da so se nam naši zunanjepolitični načrti dobro posrečili. Svoje delo bo nadaljevala s predpostavko, da si moramo dobri mednarodni položaj utrditi in da se moramo uveljaviti v najboljši, najbolj zahtevni družbi. V naslednjem obdobju ne bomo tekmovali za članstvo v EU ali NATO, ampak za čim boljše dosežke v tem članstvu. Slovenijo v tem članstvu jemljejo resno in s spoštovanjem, zato nam je zaupano vodenja OVSE v letu 2005; obstaja pa tudi možnost, da Slovenija kot prva med novimi članicami predseduje Evropski uniji že leta 2007.   V nadaljevanju je predsednik SDS na kratko predstavil nekaj poudarkov iz osnutka vladnega programa, zaključil pa z besedami, da je Slovenija pred priložnostmi, kakršne doslej še nikoli nismo imeli: "Po poti, na kateri bomo lahko strpno zdravili delitve iz preteklosti, sooblikovali družbo blaginje, družbo pravičnega ravnovesja med tržno in socialno državo, družbo, v kateri bomo v dilemi ob izbiri med delom in kapitalom lahko izbrali - človeka. Človeka, svobodnega in odgovornega posameznika, ki je v ospredju naših naporov za skupno dobro. Če me boste danes na tajnem glasovanju podprli, bom temu visokemu zboru v potrditev predlagal vlado, ki bo v ospredje postavljala skupno blaginjo, proslavljala dogodke, ki so Slovence in vse, ki živimo v Sloveniji, združevali in vlado, ki ne bo želela delati samo učinkovito, temveč tudi – dobro." Slovenija, Ljubljana, 09. november 2004: novi slovenski premier Janez Janša zaprisega po volitvah za novega predsednika vlade (foto: /BOBO)   3. decembra 2004 je v Državnem zboru RS prisegla nova vlada, ki se je pod vodstvom Janeza Janše še isti dan sestala na svoji konstitutivni seji.   Publicistično in predavateljsko delo Janez Janša je napisal več knjig ter na stotine člankov, komentarjev, esejev in znanstvenih razprav. Objavil je tudi več svojih pesmi in literarnih spisov. Njegova knjiga o nastajanju slovenske države z naslovom Premiki (1992) je samo v slovenski izdaji izšla v nakladi preko 55.000 izvodov, prevedena pa je tudi v angleščino, nemščino in hrvaščino. Tudi njegova knjiga z naslovom Okopi (1994), v kateri analizira značilnosti obdobja tranzicije, je doživela velik odziv med slovenskimi bralci in dosegla naklado 15.000 izvodov. V knjigi 7 let pozneje (1995) Janez Janša skupaj z Davidom Tasićem in Ivanom Borštnerjem razkriva ozadje njihovih aretacij pred sedmimi leti. Tej knjigi je leto kasneje sledil zbornik z naslovom 8 let pozneje, v katerem so objavljeni mnogi pomembni dokumenti, ki osvetljujejo zakulisna dogajanja na oblastni strani v času Slovenske pomladi. Že leta 1988 pa je v knjigi z naslovom Na svoji strani izšel zbornik nekaterih njegovih do takrat objavljenih komentarjev v različnih revijah.   Kot predavatelja - izvedenca za obrambna in geostrateška vprašanja so ga vabili na mnoge posvete in simpozije po svetu. Med drugim je predaval na Kings College v Londonu (1995), na Centru za mednarodne in strateške študije v Washingtonu (1993), na The Royal Institute for international Affairs v Londonu (1995), na Center for Balkan Security, Washington (1993), na konferenci Atlantskega sveta Velike Britanije, na Institute for international studies v Bonnu (1997), na Katoliški univerzi v Buenos Airesu (1994), na konferenci CNN v Atlanti (1993), na mednarodnih simpozijih in posvetovanjih NATO na Dunaju, v Rimu, Bruslju, Pragi itn. Njegova dejavnost je bila v obliki člankov, intervjujev in reportaž predstavljena v mnogih tujih revijah, med drugim tudi v visokonakladni reviji People (8.7.1991) v ZDA. Premier Janez Janša: Ob legitiminih političnih razlikah bodimo Slovenci povezani v temeljnih vrednotah Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je v svojem današnjem slavnostnem govoru na osrednji državni slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju na Rogli poudaril, da je potrebno najprej biti Slovenec in šele na to vse ostalo, saj slovenstvo ne sme biti podrejeno ideološkim političnim opredelitvam »Če imamo svojo domovino radi, potem ne more biti dilem glede temeljne lestvice državljanskih vrednot,« je še dejal. »Slovenci imamo na svojo preteklost zelo različne, včasih celo nasprotujoče si poglede. Glede dejstva, da so nas hoteli okupatorji leta 1941 kot narod izničiti, pa smo si zelo enotni. Enake poglede imamo tudi na tisto, kar se je dogajalo z našimi rojaki pod fašistično in nacistično vladavino v našem zamejstvu,« je dejal premier Janez Janša. »Biti svoboden narod, enakopraven drugim in nobenemu podrejen, so bila načela slovenske upornosti v zadnjih stoletjih,« je poudaril predsednik Vlade Republike Slovenije. Slovenci smo tako, kot vsi ostali narodi, iskali tudi boljše in človeka vrednejše življenjske pogoje, več kruha, pa tudi več svobode, pri čemer sta bila, po besedah premiera Janeza Janše, slovenska narodnost in slovenski jezik temeljni načeli iskanja skupinske narodne prihodnosti. Opozoril je tudi na dejstvo, da danes še vedno razpravljamo o tem, ali je za Slovence še naprej smiselno ločevanje in delitve, ali pa bomo najprej državljani Republike Slovenije v Združeni Evropi in šele potem kakorkoli drugače opredeljeni. »Politično razlikovanje, politične razlike so rezultat kulturnega in civilizacijskega razvoja vsake družbe in niso same po sebi nič tragičnega. Ključno pa je vprašanje osebnih in družbenih prioritet,« je še dejal. Poudaril je, da je združevanje s cilji hitrejšega napredka pa tudi večje socialne povezanosti Slovenije  državljanski in ne politični cilj. »Zelo narobe je, kadar svojo politično prihodnost še vedno vidimo v nepomirljivi slovenski politični razcepljenosti,« je še menil predsednik vlade. »Čas je, da tudi Slovenci v tem pogledu odrastemo in s skupnimi močmi izkoristimo lepe priložnosti, ki jih je usoda namenila ravno sedaj živečim generacijam.« http://www.kpv.gov.si/si/splosno/novice/arhiv_novic/period/1177690273/?cHash=f017841746 Janša: Kučan zaviral osamosvojitev Premier ima tudi magnetogram s partijske seje Slovenija, 31. maj 2007 10:11 Ljubljana - RTV SLO Konfrontacija med premierjem Janezom Janšo in nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom se nadaljuje. Tokrat je bil na vrsti Janša. Janša je v sredo na akademiji ob 25-letnici Nove revije v govoru izpostavil zaviralne dejavnosti Milana Kučana konec 80. let. Obsodil je njegovo vlogo kot predsednika komiteja zveze komunistov in tudi citiral Kučanove besede s tajnega sestanka vrha partije v Tacnu leta 1988. Tam je Kučan osamosvojitvene težnje obsodil, češ da v njih ni zaslediti socializma in jugoslovanske ideje. Pojasnil je še, da obstaja tudi magnetogram iz tega sestanka. Temu sestanku so po Janševih besedah sledile posledice, ki jih vsi dobro poznamo. "To je bilo 15. aprila 1988, jutri pa bomo praznovali 19. obletnico realizacije teh govorov v Tacnu. Začele so se tajne preiskave in aretacije," je dejal. Premier še pojasnjuje, da je Kučan na tem sestanku izrekel tudi, da "mi pravzaprav politične kulture nimamo in če te fašistoidne namere, ki se kaže skozi omenjeno pisanje in skozi topotanje na javnih tribunah v Cankarjevem centru ne bomo obrzdali, se lahko zgodi, kar se je zgodilo v Nemčiji leta 1931." Janša se je tudi spraševal, kako je mogoče, da ob 25-letnici Nove revije v Sloveniji kroži teza, da je bilo stanje v državi konec 80. let bolj demokratično, bolj sproščeno kot danes, ko je Slovenija članica Evropske unije. Sicer pa je ob koncu čestital ustvarjalcem Nove revije in dejal, da naj se do revije ne obnašamo kot do nekaj zgodovinskega, ampak kot do nečesa, kar je zgodovino ustvarjalo. Začelo se je, ne boste verjeli, s Sovo Polemika med Janšo in Kučanom se je začela v zvezi z afero Sova, ko se je oglasil tudi Kučan, Janša pa se je začudil nad besedami nekdanjega predsednika, ki je dejal, da izvaja vlada pritisk na sodstvo, in ga obsodil, da je bil prvi mož komunistične partije, ki je nadzorovala sodstvo in medije. Kučan je nato dejal, da si ne pusti vzeti svobode misliti in govoriti, Janša pa je nato dejal, da mu tega ni nihče oporekal, da pa so v "njegovih" časih to počeli. Nekdanji predsednik je nato pojasnil, da le opozarja na stanje in da vztraja pri oceni o slabem vzdušju v državi. Te dni je bilo kar zabavno brati forume: ----------------------------- " S ponosom je potrebno trditi , da se je v NOB , socialistični revoluciji , z razvijanjem ideje socializma , značaj slovenskega ljudstva korenito prenovil. Postali smo narod pokončnih in ponosnih ljudi . " ( Milan Kučan , Komunist , 11.07.1986 ) ! Ta je sploh dobra: ------------------------ Vprašanje: ...kaj pa če so komunisti balansirali pretirane izpade novopečenih politikov? Takrat še nihče ni čisto dobro vedel, kako se bo celoten proces iztekel. Odgovor: Za tebe in podobne bi bilo verjetno okarektizirano za "pretirani izpad" tudi, če bi se šele sedaj osamosvajali... Dejstvo je, da je bil Kučan takrat proti in bil je tudi proti osamosvojitvi celo po uspešnem plebiscitu in je skupaj s ZSMS-jevci delal prav vse, da bi osamosvojitev preprečil in nas goloroke prepustil na nemilost JLA generalom.... Če bi takrat poslušali Kučana, Školjča, Jašo Zlobca, Mileta Šetinca, Kocijančiča... bi se nam v najslabšem primeru zgodil Kurdistan, v najboljšem pa Kosovo... bili bi samo zahodna srbska provinca pod okupacijo JLA... ...sicer pa večina levičarjev danes niti ne skriva želje, da bi bili zahodna srbska provinca... ---------------------- Daj, cinik, raje pokomentiraj včerajšnje blebetanje nekdanjega predsednika v kamero: "res sem na tajnem sestanku izrekel tiste stavke, ki jih je prebral Janša, *vendar je bila takrat pred osamosvojitvijo situacija z generali in v CK napeta....* Kučan je sestavil svoj tajni sestanek pred aretacijo četverice z dogodki januarja 90! Vmes je bilo 21 mesecev, ko se je v jugi in za železnim zidom zgodilo več, kakor prej v 30 letih! In največji hec je, da to naši vrli (mrho)novinarji mirno požrejo! Saj je ja tako povedal nekdanji predsednik, ne? Potem MORA biti res. Neverjetno. - situacija v CK je bila vseskozi napeta, ker je bila to mafijska organizacija in so samo gledali kako bi čim več kradli in se čim bolj srbsko obnašali ... Vir: RTVSLO forumi Spomin na skromnega človeka z velikim srcem Nepojasnjeno ozadje in teorije zarote Slovenija, 7. junij 2007 06:49 Ljubljana - RTV SLO Boj za pravice zatiranih, veliko srce in bridek konec je le nekaj pridevnikov, s katerimi bi opisali Ivana Krambergerja, dobrega človeka iz Negove. Ivan Kramberger se je rodil 4. maja 1936, pod streli Petra Rotarja pa je padel ravno 7. junija leta 1992. Kramberger je kot dimnikar in ključavničar 24 let služil v Nemčiji, kjer se je lotil tudi svojega hobija - inovatorstva. Patentiral je vrsto stroja za dializo in s tem veliko zaslužil, denar pa je pozneje namenil ljudem v stiski. Ta poteza pa je bilo tudi bistvo Krambergerjevega delovanja - boj za socialno šibke in zatirane, nekakšno slovensko robinhoodovstvo, s katerim se je zapisal v srca mnogih obubožanih in prestrašenih zaradi novih razmer v slovenski družbeni stvarnosti, saj so konec 80. in na začetku 90. let pretili boleč tranzicijski prehod na tržno gospodarstvo ter nerešene in na novo odkrite socialne težave. Preberite si intervju s sinom Ivana Krambergerja. Ljudem dati jesti! Dobrotnik iz Negove, kot so mu pravili, je bil znan tudi po skromnem življenju in svojevrstnem slogu, ki se je kazal tudi na njegovih javnih nastopih. Dober smisel za retoriko in ljudska govorica sta na mnogih govorih pritegnila množice ljudi, večina pa se ga bo verjetno spomnila predvsem po njegovih govorih na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer je s svojo stalno sopotnico, opico Ančko, zabaval in predvsem navduševal staro in mlado. "Ljudem je treba dati jesti," je nemalokrat odmevalo po središču Ljubljane. Na volitvah leta 1990 je s podporo ljudskih glasov kandidiral na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije in prejel 18,5 odstotka glasov, s čimer je dokazal, da bo socialna tematika vedno pomemben ali celo vedno pomembnejši vidik vsakega predvolilnega boja. To navsezadnje vidimo tudi danes. Leta 1992 je sporočil, da ne misli več kandidirati za predsednika države, in napovedal, da se bo s svojo Domovinsko narodno stranko udeležil volitev v državni zbor. Več o primeru Kramberger v nocojšnjem Tedniku ob 20.55. Prvi atentat na slovenskega politika Še preden se je predvolilna kampanja za državnozborske volitve sploh začela, pa se je zgodil tragični dogodek. Okrog sedme ure zvečer 7. junija je priljubljeni 56-letni "Ivek" padel pod streli Petra Rotarja, ki naj bi pijan streljal iz velike razdalje, 63 metrov oddaljene hiše, kjer so našli tudi lovsko karabinsko puško z daljnogledom. V ležišču cevi je bil še tulec, v cevi pa saje. S tem se je pisala zgodovina, saj je Slovenija doživela prvi, na srečo edini, a zato nič manj tragičen atentat na politika. Kot je za Večer povedal Peter Brunčič iz Maribora, se je atentat zgodil ravno, ko je predsednik nogometnega kluba v Jurovskem Dolu Krambergerju predajal dres. "Videl sem, kako se je Ivek sklonil, opotekel korak ali dva desno, mikrofon mu je padel iz roke," je pojasnil. Kmalu zatem je kraj preplavila množica policistov, na tiskovno konferenco pa je s helikopterjem priletel tudi takratni notranji minister Igor Bavčar, kar je dalo vedeti, da gre za dogodek širših političnih razsežnosti. Storilca so prijeli že po dveh urah. Sojenje ni pojasnilo dvomov Rotar je bil obsojen na 12-letno zaporno kazen. Sojenje je potekalo v Mariboru, za prostor v dvorani pa so morali celo žrebati, saj je bil naval ljudi izjemno velik. Rotar je dejanje priznal, a v svojem govoru ni pojasnil konkretnega motiva za to, saj naj bi zgolj čutil "močno silo, da mora to storiti". Skozi sojenje se je zvrstila množica prič in izvedencev, porajali pa so se številni dvomi - od sledi obuval na stolu v hiši bližnjih sosedov, nabojev, ki so bili tam najdeni, poti krogle, ki je šla skozi Krambergerjevo telo, sumljivo pa je bilo navsezadnje tudi to, da policisti nikoli niso našli morilske krogle. Poklonile so se mu množice, kot pravemu predsedniku Zaradi teh okoliščin motiv za umor in sam potek še danes nista pojasnjena s trdnimi argumenti, senca dvoma o političnem ozadju pa še vedno ostaja. O tem je prepričan tudi Krambergerjev sin, Ivan Kramberger mlajši, ki je to grozoto doživljal kot 6-letni deček in se, kot pravi, dogodkov takrat ni prav dobro zavedal. Kot je pojasnil, je prepričan o političnem ozadju dogodka, in pravi, da bo resnici prišel do dna. Krambergerja so k večnemu počitku položili 10. junija v hudem nalivu, kljub temu pa se je dobrotniku prišlo poklonit na tisoče ljudi, kot pravemu predsedniku in človeku, ki je v slovenskih srcih dobil in ohranil posebno mesto. Mitja Kandare Janša: Sova naj čim prej dobi epilog "Visoka gospodarska rast je osrednja novica" Slovenija, 18. junij 2007 22:18 Ljubljana - RTV SLO Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da se v zvezi s Sovo dogajajo stvari, ki so nepredstavljive. Kot problem je premier izpostavil, da je v tej službi obstajala tehnika, ki je omogočala prisluškovanje brez nadzora. "Če zdaj ni jasno, kam vodijo stvari, ne bo jasno nikoli," je dejal Janša. Po njegovem mnenju je rešitev v tem, da sodstvo, policija in drugi pristojni organi dajo zadevi epilog. Očitno je, da so v preteklosti sproščeno prisluškovali in da se s tem celo hvalijo, je dejal Janša. Po njegovih besedah je treba zagotoviti, da se stvari, kot so se dogajale v preteklosti, ne bodo dogajale več. Janša: Visoka gospodarska rast je osrednja novica Predsednik vlade je poudaril visoko gospodarsko rast, ki jo je Slovenija zabeležila v letošnjem prvem četrtletju. "O teh rezultatih se pri nas praktično ne govori," je bil kritičen Janša in pri tem dodal, da je v normalnih državah v primeru, če država beleži gospodarsko rast, to osrednja novica. Glede pisma nekdanje sekretarke na gospodarskem ministrstvu in sedanje predsednice nadzornega sveta Dela Andrijane Starina Kosem, ki je vladi med drugim očitala vmešavanje v medije, je Janša dejal, da je sposobna menedžerka. Vendar pa je pokazala, da ima specifične poglede na nezdružljivost funkcij. Janša pogreša alternativni program na levici Na vprašanje o tem, kako gleda na prerazporejanje na politični levici, je Janša dejal, da "to ni nič slabega". Vendar pa pogreša alternativni program. Dobre ideje bi vlada z veseljem upoštevala, je dejal in izrazil upanje, da bo tekmovanje političnih strank pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami tudi tekmovanje programov. Glede dela vlade do konca mandata pa je premier poudaril, da proces umikanja države iz gospodarstva poteka in ni nobenih zamud. Trenutno je največji izziv končati pogajanja glede sprememb trga dela. Poteka pa tudi projekt regionalizacije Slovenije, ki bo vlado zaposloval do konca mandata, je poudaril. Pošlji | Natisni | Komentarji (13) Odnos s predsednikom države Janezom Drnovškom po Janševih besedah žal ni takšen, kot bi moral biti. Vendar pa vlada skuša ravnati maksimalno korektno in se konfliktom izogiba. Foto: EPA Sorodne novice 17. junij 2007 Rop: S Premier Janez Janša: Slovenija je v dobri kondiciji, ima veter v jadrih in krmilo, obrnjeno v pravo smer Datum: 24.06.07 Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je na nocojšnji osrednji državni počastitvi dneva državnosti, kjer je nastopil kot slavnostni govornik, poudaril, da je danes pred slovenskim narodom svetla prihodnost, katero je omogočila pravilna odločitev izpred šestnajstih let. Premier Janez Janša je na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti nastopil kot slavnostni govornik. (Foto: Primož Lavre/Salomon 2000) »Veliko se je moralo zgoditi, da je težnja po svobodi dozorela in se končno udejanjila,« je dejal premier ter poudaril, da Slovenija na tej poti ni bila zgolj sopotnik sprememb v Evropi po padcu Berlinskega zidu. »Bili smo dejavnik sprememb. Samo tako smo uspeli in samo zato danes Slovenija obstaja kot samostojna država.« Prav tako se je premier Janez Janša udeležil slavnostne seje Državnega zbora RS. (Foto: Primož Lavre/Salomon 2000) Ob tem je predsednik vlade Janez Janša omenil tri pomembne dogodke in posameznike, ki so omogočili slovensko osamosvojitev - 57. številko Nove revije, v kateri je bil najbolj dosledno in celovito zastavljen program slovenske suverenosti in demokratizacije, ustanovitev slovenske Teritorialne obrambe ter dr. Jožeta Pučnika, kot osrednjo osebnost slovenske osamosvojitvene politike, saj je le ta vseskozi držal smer slovenski osamosvojitvi. Predsednik vlade Janez Janša je opozoril tudi na to, da velikokrat nismo sposobni izreči priznanje tistim, ki naredijo kaj dobrega za skupnost. »Žal še vedno živimo v prostoru, kjer dobro in uspešno ne odmeva vedno daleč.« S tovrstnim pristopom, po njegovem prepričanju, napadamo narodovo samozavest ter spodkopavamo sposobnost kritičnega in odgovornega ravnanja posameznikov ter institucij. »Premagovanje takšnega pristopa je dejanje v dobro vseh prihodnjih generacij,« je poudaril. Že po tradiciji se je pred slavnostno sejo Državnega zbora RS in osrednjo proslavo predsednik slovenske vlade Janez Janša udeležil tudi zahvalne svete maše za domovino. (Foto: Primož Lavre/Salomon 2000) »Na začetku tega mandata je vlada obljubila, da bo delala za blaginjo Slovenije. Jasno smo povedali, da je samo gospodarska rast lahko trajna podlaga blaginje. Zato smo danes na dobri poti,« je poudaril premier Janez Janša. »Za ta razvojni premik, dosežen v preteklih dveh letih, smo dolžni predvsem zahvalo našim gospodarstvenikom in našim delavcem. Dokazujejo, da so lahko v normalnih pogojih gospodarjenja dobri, zelo dobri in tudi najboljši. Ne zmagujejo več v tekmi z nerazvitimi, temveč v konkurenci najboljših,« je še povedal premier. Predsednik Vlade RS Janez Janša se je že opoldne udeležil tudi odprtja razstave Enotni v zmagi. (Foto: Primož Lavre/Salomon 2000) »Prihajajo nove priložnosti. Slovenija je v dobri kondiciji. Ima veter v jadrih in krmilo, obrnjeno v pravo smer. Dobro posadko. Mednarodno morje je mirno, le v notranjih vodah je nekaj umetnih valov in oblačkov. A obzorje narodove prihodnosti je jasno kot še nikoli doslej. Pred sedanjo in prihodnjimi generacijami je srečna plovba. Omogočila jo je odločitev pred šestnajstimi leti. Bila je pravilna,« je v slavnostnem nagovoru dejal predsednik vlade. Škof Alojzij Šuštar, 1920 - 2007, malo je (bilo) takih Slovencev in ljudi. V IMENU CERKVE NA SLOVENSKEM - PREDSEDNIK SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE, LJUBLJANSKI NADŠKOF METROPOLIT MSGR. ALÓJZ URAN: Zvočni zapis V tem zgodovinskem trenutku ljubljanske nadškofije in Cerkve na Slovenskem se v imenu vseh, ki se poslavljamo od nadškofa Alojzija Šuštarja, Bogu zahvaljujem za tako velikega človeka, kristjana in pastirja, živo pričo svetosti in modrosti za naš čas. Zahvaljen Bog za vse njegovo življenje. Bilo je – kot razodeva njegov grb - kot velik zlat pšenični klas, iz katerega se na vse strani vsipajo zrna za novo rast; ne samo v neposredno okolico, ampak na široko. Ta klas se je porajal v domači družini, v preprosti kmečki modrosti, ki mu jo je posredoval njegov oče, ko sta obdelovala zemljo. Takole je rekel: »Vidiš, Lojze, globoko v zemljo je treba položiti seme. Nihče ga ne opazi. Pride zima in sneg vse prekrije. Za zimo pride pomlad in iz zemlje poženejo zelene bilke. Toda minilo bo še veliko časa, dokler vse dozori za žetev«. Spremljanje setve in žetve, obenem pa evangeljsko oznanilo: »Samo če pšenično zrno umrje, obrodi bogat sad,« je usmerilo našega pokojnega nadškofa Alojzija v njegovo življenjsko smer – kakor zrno umirati za novo življenje. Bogato klasje, ki je raslo iz domače družine, njegove osebne nadarjenosti z mnogimi talenti, ki jih je imel, kvalitetne šole – že doma osnovne šole, predvsem pa v Škofovih zavodih in potem akademskega študija v Rimu, je omogočilo zgodnjo in obilno sejanje kvalitetnega zrnja v širok prostor Švice, evropskega prostora in naše Slovenije. Zahvaljen Bog za seme globoke vere in zvestobe do svetega očeta, ki je bila izraz tisočletne pripadnosti slovenskega naroda tej evropski skupnosti krščanskih narodov. Skladnost njegovih temeljnih kulturnih nazorov in verskih prepričanj je bilo eno od bistvenih zrn slovenske narodne istovetnosti, ki jo je tudi želel močno razvijati, da bi bila Slovenija pripravljena na odgovorno sobivanje znotraj družine evropskih narodov. Ko se je leta 1989 udeležil študijskega simpozija v Monzi, kjer je tudi predaval, je povedal zelo zanimive ugotovitve: »Nekdo govori o zedinjeni Evropi, nekdo o Evropi ljudi in narodov, nekdo o krščanski ali postkrščanski Evropi, vsi pa hrepenijo po svobodni in mirni Evropi. Vsi soglašajo, da novi Evropi ne zadoščajo le gospodarske, politične in strateške odločitve. To je pomembno, vendar je treba upoštevati tudi druge in pomembnejše razsežnosti, predvsem ideološke, verske in kulturne.« Tako je zapisal. Bog je poklical takega vzornega človeka za pastirja naši krajevni Cerkvi, da bi nadaljeval kot apostolski naslednik na naših slovenskih tleh poslanstvo velikih učiteljev in pastirjev, ki so pogumno in goreče pričevali za Kristusa in njegovo Cerkev. To so bili blaženi Anton Martin Slomšek, Božji služabnik apostol Indijancev Friderik Baraga in Anton Vovk, veliki pričevalec v povojnem času in mnogi drugi, h katerim se sedaj pridružuje tudi naš nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar. Posebno se je v zadnjem času, v trpljenju v Šentvidu rad zatekal k svojemu sokrajanu Frideriku Baragu, ki sta bila oba krščena pri istem krstnem kamnu v Dobrniču. Zahvaljen Bog za njegov čut za razločevanje znamenj časa, pristnosti karizem in njihove urejene uporabe za graditev Cerkve in utrjevanje narodne samozavesti v odločilnem obdobju zgodovine naše dežele. To je bil poseben dar, da ni ugašal Duha, bil je odprt, vse je preizkušal in, kar je dobro, je ohranil. V sedemnajstih letih škofovske službe se je na njegovo pobudo in prizadevanje marsikaj v Sloveniji spremenilo v Cerkvi in družbi. Znani so njegovo napori, da bi praznovali Božič kot dela prost dan, da bi bila možna pastorala v bolnišnicah, v domovih ostarelih, v zaporih, da bi imeli kristjani možnost duhovne oskrbe. Iz izkušenj, ki si jih je pridobil tudi v tujini, je dajal smernice za pastoralno delo v Cerkvi na Slovenskem in še posebej v ljubljanski nadškofiji. Nadškof Šuštar je veliko pozornost naklanjal redovnikom in redovnicam. Spodbujal je njihovo poslanstvo, odprl pa tudi vrata novim redovnim skupnostim na Slovenskem. Prav tako je videl velik pomen novih duhovnih gibanj in skupnosti, ki omogočajo poživljanje vere za naš čas. Znana so tudi njegova prizadevanja za osamosvojitev Slovenije, k čemur so veliko prispevala poznanstva v tujini, ki so se stkala v času, ko je bil v Švici in ko je deloval kot tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Uporabljal je mnoga poznanstva, da bi pripomogel predvsem k čimprejšnjemu zaključku vojne. Nadškofova državotvorna dejanja so bila izrednega pomena za nastajanje samostojne države Slovenije in za oblikovanje njene identitete. Pisal je svetemu očetu, ko je bilo najhujše, takole (v četrtek, 27 junija 1991 zvečer): »Sveti oče, oborožene sile jugoslovanske zvezne vojske so začele okupacijo Republike Slovenije. Obstaja nevarnost državljanske vojne in prelivanja krvi. V teh okoliščinah je Cerkev na Slovenskem združena v neprekinjeni molitvi za mirno rešitev resnih problemov. Vašo svetost prisrčno prosim, da nas s svojo očetovsko besedo potolažite in opogumite. Zelo bi bili veseli Vašega poziva k pravičnosti in miru.« In naslednji dan, (28. junija 1991), je sveti oče že odgovoril: »Moja misel se danes posebej obrača k dragim prebivalcem Hrvaške in Slovenije. Blizu sem vsem tistim, ki objokujejo svoje padle, ranjenim in vsem, ki žive v žalosti in strahu. Še enkrat ponavljam, da ni mogoče in se ne sme zatreti s silo pravic in legitimnih želja narodov.« Tako sveti oče. Nadškof Šuštar je neprestano spletal vezi miru, ljubezni in edinosti v Cerkvi in med verskimi skupnostmi, ekumenskemu prizadevanju, vezi resničnega prijateljstva med ljudmi, v globokem spoštovanju do vsakega človeka in njegovih prepričanj. Čeprav ni delil teh prepričanj z vsemi, pač pa je sprejemal človeka. To so potrdile dolge vrste ljudi, ki so se neprenehoma od njega poslavljale v teh dneh, - okrog 20.000 se je udeležilo tega slovesa, ko je ležal v Zavodu sv. Stanislava in tukaj v ljubljanski stolnici. Odlikoval se je z izredno sposobnostjo iskrenega, bratskega dialoga v iskanju resnice. Njegova širina se je izkazala tudi v radodarni solidarnosti do trpečih: nihče ni odšel prazen, vsaj ne brez dobre besede. Tako je tudi potrdil ustanovitev Slovenske karitas, da bi čim bolj učinkovito pomagala tistim, ki so potrebni pomoči. Ko se je leta 1997 poslavljal in odšel v Zavod sv. Stanislava v Šentvid, je takole napisal: »Leta moje škofovske službe so prinesla marsikaj lepega. Z veseljem se spominjam obiska svetega očeta Janeza Pavla II. v maju 1996, posvetitve slovenskega naroda Božji Materi Mariji na Brezjah, 15. avgusta 1992, ter različnih slovesnosti in praznovanj doma in med rojaki po svetu. Če sem v času nekdanjega režima doživljal tudi nekatere težke in neprijetne stvari, je to vse sedaj pozabljeno. Zavedam se, da še daleč nisem izpolnil Božje volje tako, kot je Bog pričakoval od mene. Zaupam v njegovo usmiljenje in odpuščanje. (…) Ostanimo povezani v molitvi drug za drugega.« Tako je sporočil. Tudi v oporoki razodeva svojo tenkočutno vest: »Zaupam v Boga, njegovo neskončno usmiljenje in priprošnjo Božje Matere Marije.« Spoštovani gospod nadškof Alojzij. Nemogoče je v kratkem času našteti vsa zrna, ki so padala iz bogatega klasa Vašega življenja. Doživljali smo jih vsi, ki smo imeli to milost, da smo se lahko srečevali z Vami, sprejemali Vaše spodbude in smo lahko vsaj malo sodelovali v skupnem prizadevanju za rast Božjega kraljestva na zemlji in za dobro vseh ljudi. Imeli ste izredno pozornost do duhovnikov, redovnikov, redovnic, bogoslovcev. Med njimi pa so bili deležni posebne skrbi bolni, trpeči in nemočni. Vse ste nam razdali, sedaj je padlo še zadnje zrno. Vaše izmučeno telo bomo položili k počitku, Vaš duh pa bo nadaljeval in poživljal vse, ki ste nas imeli radi in mi Vas. Mislim, da izražam mnenje vseh tukaj navzočih – kako lepo je bilo srečanje z vami! Bodite odslej naš zvesti priprošnjik pri Bogu, da bi mogli uresničevati napotke iz Vaše oporoke, kjer je poudarjeno: »Svojega naslednika, vse duhovnike, redovnike in redovnice kakor tudi vse vernike ljubljanske nadškofije in verne Slovence doma in po svetu še enkrat prosim, da storijo vse in si prizadevajo z vsemi svojimi močmi, da bi slovenski narod ohranil in poglobil katoliško vero, zvestobo Cerkvi in svojo narodno samobitnost in zavest.« Dragi gospod nadškof! To Vašo poslednjo voljo bomo iz spoštovanja in hvaležnosti do Vas skušali izpolniti. Naj Vam bo Troedini Bog Vaše plačilo! Prosite za nas vse, posebno za naše družine in nove duhovne poklice. V miru počivajte! (po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR) V IMENU DRŽAVLJANOV IN DRŽAVLJANK REPUBLIKE SLOVENIJE PREDSEDNIK VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE GOSPOD JANEZ JANŠA: Zvočni zapis Eminence, ekscelence, duhovniški zbor, državljanke in državljani! Najpomembnejši del škofovskega grba pokojnega dr. Alojzija Šuštarja je – kot je bilo danes že velikokrat omenjeno - pšenično zrno. V tem izboru najdemo najgloblje sporočilo njegovega življenja. Kajti to zrno je bilo posejano, vzkalilo je in rodilo, letina pa je bogatila najžlahtnejšo dediščino slovenskega naroda. Poleg bogate duhovne zapuščine, o kateri so v teh dneh spregovorili njegovi sobratje duhovniki, štejejo k tej dediščini še posebej njegova prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic in njegova državotvorna dejanja. Ta so bila izrednega pomena za nastanek samostojne države Slovenije in za oblikovanje njene identitete. Dr. Alojzij Šuštar jih je prispeval v času usodnih odločitev in pospešenega zorenja naroda. Naroda, ki mu je pripadal z vsem svojim srcem in ki mu je tudi v svoji oporoki namenil poslednjo misel, ko je izrazil svojo željo, »da bi slovenski narod ohranil in poglobil katoliško vero, zvestobo Cerkvi in svojo narodno samobitnost in zavest.« Njegova podpora spoštovanju človekovih pravic je bila jasno izražena v času slovenske pomladi, ko so po slovenskih cerkvah molili za nas, ki smo bili zaprti na Metelkovi. Predstavniki Komisije Pravičnost in mir pa so aktivno sodelovali v Odboru za varstvo človekovih pravic. Potem ko je slovenska pomlad rodila prve sadove demokracije in po prvih svobodnih volitvah, je nadaljeval s prizadevanji za spravo med narodom po usodni polstoletni razklanosti. Na spravni slovesnosti 8. julija 1990 v Kočevskem Rogu je med drugim dejal: »Ob priliki o pšeničnem zrnu, ki smo jo slišali v evangeliju, nam tudi žrtve in grobovi v Kočevskem Rogu in po vsej slovenski zemlji govore o življenju. Sprejmimo to sporočilo življenja. Z mašo zadušnico in s simboličnim cerkvenim pogrebom smo naredili, kar smo bili dolžni in do česar so imeli mrtvi pravico. Sedaj pa se podajmo na pot naprej. Življenje ima svoje zakone in svoje zahteve. A pšenično zrno, ki je padlo v zemljo, že kali, že poganja, že prinaša sadove. Bodimo drug drugemu dobri, plemeniti in pošteni sopotniki in iskreni prijatelji. Bog je z nami.« Adventni tedni leta 1990 so bili za slovenski narod še posebnega pomena. To je bil advent slovenskega naroda. V tistih dneh se je dopolnil čas za samostojno državo. Slovenska škofovska konferenca je na svoji redni seji 11. decembra 1990 posebno pozornost posvetila odločitvi Skupščine Republike Slovenije za plebiscit. Takrat je bila sprejeta izjava z naslovom Zrelo, modro, pogumno. Najpomembnejši del te izjave se glasi: »Odločitev za samostojno Slovenijo, ki jo bomo s svojo udeležbo na plebiscitu in z glasovanjem potrdili, je izredno pomembno dejanje za prihodnost slovenskega naroda. Čeprav se zavedamo, da naša pot v prihodnost ne bo lahka in da bo zahtevala velika prizadevanja za duhovno, družbeno in gospodarsko prenovo, odločno zavračamo vsako širjenje malodušja, strahu ali obupanosti. Pošteno in iskreno delo vseh prebivalcev Slovenije, zaupanje v lastne moči in Božjo pomoč je edina prava pot v prihodnost.« Nadškof dr. Alojzij Šuštar je nato v posebni izjavi na nacionalni televiziji 20. decembra 1990 – tik pred glasovanjem - ponovno povabil kristjane in vse druge, da se udeležijo plebiscita in glasujejo ZA samostojno Slovenijo. Takole je dejal: »Vabim vse kristjane pa tudi vse druge, da se udeležijo glasovanja in s svojim DA potrdijo življenjsko moč in ustvarjalno politično voljo slovenskega naroda. Storimo vse, da bo plebiscit uspel. Ne dajmo se begati od različnih govoric, groženj in črnogledih napovedi ... Na četrto adventno nedeljo se bo letos izpolnilo stoletno pričakovanje slovenskega naroda.« Priprave na razglasitev samostojne države Slovenije so se po odlično uspelem plebiscitu vedno bolj intenzivno nadaljevale. Nadškof Šuštar je sprejemal različne obiske iz tujine pa tudi mnoge predstavnike domačega političnega življenja. Nobenega obiska ni odklonil, z vsemi se je pogovarjal in v teh pogovorih iskal predvsem tisto, kar je različne politične opcije povezovalo med seboj. Slovenska škofovska konferenca je ob razglasitvi samostojne Slovenije pripravila posebno izjavo, v kateri je povabila vernike k molitvi in odgovornemu vključevanju v graditev mlade države. Po razglasitvi samostojne države Slovenije 25. junija je naslednji dan na slovesnem praznovanju (26. junija 1991) nadškof dr. Alojzij Šuštar preko simbolične blagoslovitve slovenske lipe blagoslovil tudi novorojeno slovensko državo. Ta je bila praktično napadena še isti dan. Zato je 27. junija 1991 nadškof dr. Alojzij Šuštar poslal telegram sv. očetu Janezu Pavlu II. (»Sveti oče, oborožene sile Jugoslovanske zvezne vojske so začele okupacijo Republike Slovenije. Zelo bi bili veseli vašega poziva k pravičnosti in miru.«) in ta je že naslednji dan, (28. junija 1991) javno omenil slovenska prizadevanja za samostojnost ter pozval k pravičnosti in miru. Istočasno je nadškof dr. Alojzij Šuštar prosil predsednika Sveta evropskih škofovskih konferenc, kardinala Martinija za moralno pomoč in solidarnost škofovskih konferenc. Izrednega pomena je bilo takrat, da se je večina škofovskih konferenc v Evropi, pa tudi v Kanadi in Združenih državah Amerike hitro oglasila ter izrazila svojo solidarnost s slovenskim narodom, podprla njegova prizadevanja za svobodo in pozivala vlade v svojih državah, naj se zavzamejo za Slovenijo. Slovenski rojak, dr. Alojzij Ambrožič, takratni torontski nadškof, se je takoj v posebnem pismu obrnil na kanadskega ministrskega predsednika in na sredstva javnega obveščanja. V tem pozivu je zapisal nekaj, kar je zaleglo. In sicer: »Z vedno večjo zaskrbljenostjo in strahom sledim dogajanjem v Sloveniji, deželi, kjer sem se rodil. Vabim vse, ki varujejo lastno svobodo, naj podprejo željo po svobodi tistih, ki so v resni nevarnosti, da jo bodo izgubili.« V osamosvojitveno dogajanje in v čim prejšnje priznanje Slovenije pa so se vključevali tudi naši rojaki v zamejstvu in po svetu in slovenski izseljenski duhovniki po teh deželah. Dne 3. julija 1991 so nadškofu dr. Alojziju Šuštarju poslali telefaks, v katerem so med drugimi zapisali: »V deželah, kjer živimo, si prizadevamo prebuditi čut odgovornosti pred Bogom za zaščito človeških življenj v Sloveniji in za vzpostavitev miru. Zato zastavljamo ves svoj vpliv, da vodilni in vse naše okolje prisluhne na plebiscitu izraženi volji slovenskega naroda in odločitvam demokratično izvoljenega slovenskega vodstva o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter to voljo slovenskega naroda in njegove legitimne oblasti prizna in podpre.« Pogumna prizadevanja dr. Alojzija Šuštarja so se nadaljevala tudi po uspešni obrambni vojni, ko si je Slovenija prizadevala za mednarodno priznanje. Rezultat teh naporov je bila najava priznanja Slovenije kot samostojne države, ki jo je Sveti sedež sporočil evropski javnosti 20. decembra 1991. Uresničena je bila 13. januarja 1992. Zgodnje priznanje Svetega sedeža je bilo velikega pomena za ostala priznanja, ki so temu sledila in za vključevanje mlade slovenske države v mednarodno skupnost. Nadškof Šuštar je bil kot človek, ki je dolga leta živel v urejeni moderni demokraciji, vedno človek dialoga. V tem dejstvu najdemo veliko podobnosti z drugim velikim Slovencem, žal tudi že pokojnim dr. Jožetom Pučnikom. Veliko je dal na dano besedo, zato je bilo zanj še veliko težje, kadar je naletel na lažno obljubo ali neiskren stisk roke. Pšenično zrno iz škofovskega grba dr. Alojzija Šuštarja je rodilo tudi bogato letino evropskih razmerij. Že za časa svojega življenja jo je uporabljal v dobro svojega naroda in v skupno dobro človeštva. Milanski kardinal Martini je o nadškofu dr. Šuštarju dejal, da je predstavljal »veliko duhovno in moralno oporno točko. Njegova modrost je bila in je pomembna ne le za njegovo državo, temveč za celotno evropsko škofovsko konferenco.« V imenu slovenske Vlade izrekam ljubljanskemu nadškofu, msgr. Alojziju Uranu, njegovi desni roki v prelomnih časih slovenske zgodovine škofu msgr. dr. Antonu Jamniku, vsemu duhovniškemu zboru in sorodnikom iskreno sožalje. Prizadevanja nadškofa Šuštarja za spoštovanje človekovih pravic, za narodno spravo, za nastanek in mednarodno priznanje slovenske države, za medsebojno razumevanje in sožitje ne bodo nikoli pozabljena. Že za časa svojega življenja je postal simbol dobrote in modrosti. Nov klas, ki raste iz posajenega pšeničnega zrna na svobodni slovenski zemlji, priča o veličini njegovega dela. Slovenija se od nadškofa dr. Alojzija Šuštarja danes poslavlja z veliko hvaležnostjo. Hvala. (po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR) V IMENU PRVE DEMOKRATIČNE SLOVENSKE VLADE S KATERO JE RAJNI NADŠKOF POSEBNO SODELOVAL OB OSAMOSVAJANJU - NJEN TEDANJI PREDSEDNIK GOSPOD LOJZE PETERLE: Zvočni zapis Spoštovani gospod nadškof, dragi Lojze! Bila sva in ostajava prijatelja, zato ob poslednjem srečanju ne morem biti samo uraden. Vesel in ponosen sem, da sva se v tridesetih letih znanstva najini poti tolikokrat srečali. Predvsem pa sem vesel, da sva lahko sodelovala v dobro Slovenije v njenih najbolj zahtevnih in zgodovinskih trenutkih. Ne veš, kako sem pred tridesetimi leti odobraval Tvojo odločitev, da se vrneš in se posvetiš Sloveniji. S srcem, ki je začelo biti v ožji domovini Friderika Barage in je vedno utripalo slovensko, z izkušnjo švicarske demokracije si v Slovenijo prinesel svežega, evropskega duha. Z njim si segel daleč čez okvire odgovorne službe in inštitucije, ki si jo prevzel. S svojim moralnim in socialnim čutom, z intelektualno odličnostjo ter z jasno besedo si nas želel prebujati za bistveno. V jedru Tvoje govorice je bilo ves čas – tako kot pri očetih moderne Evrope – zavzemanje za dostojanstvo človeka, za mir in za spravo. To si počel solidarno, z osvajajočo milino duha in blagostjo. Tudi zato si užival doma in po svetu nedeljeno spoštovanje. Moč osebnosti se pokaže v časih preizkušenj. Ko še ni bilo samostojne Slovenije, je po Evropi kot slovensko močno odmevalo Tvoje ime. Tvoja prizadevanja so sovpadla s prizadevanji za dosego slovenskega najvišjega narodnopolitičnega cilja: postavitve lastne in demokratične slovenske države. Jasno in odločno si stopil na stran človekovih pravic, za svobodo duha in demokracijo. Izredno si se postavil proti vojaškemu napadu na Slovenijo. S svojim ugledom in prijateljskimi stiki si močno prispeval k mednarodnemu priznanju Slovenije. Vse to si uspešno udejanjal s spoštljivim odnosom do drugih in drugačnih ter s tenkočutnim smislom za to, kaj gre Bogu in kaj gre cesarju. Vse bolj se zavedamo, kako pomembno je bilo, da smo imeli v prelomnih časih na čelu Slovenske katoliške Cerkve človeka, ki je razumel znamenja časa in je pogumno storil, kar je mož storiti dolžan. S tem, kar si bil in kar si imel, si nas vse obdaroval in obogatil. Tvoja govorica o služenju skupnosti je bila verodostojna, ker si najprej služil sam in nisi nikoli pozabil na malega človeka in človeka v stiski. Želim si, da bi nas Tvoj dialoški in združevalni zgled, Tvoj spoštljivi odnos do različnosti, Tvoj etični čut in smisel za skupno navdihovali za dejanja, ki bi dvigala in krepila kakovost naše medsebojnosti, naj gre za Cerkev, narod, družbo ali za našo državo. Prav bi nam prišla tudi Tvoja dolenjska prešernost. Spoštovani gospod nadškof, dragi Lojze! Ko odhajaš v pokrajino, ki je oko še ni videlo in uho še ne slišalo, se Ti v svojem imenu in v imenu slovenske osamosvojitvene vlade iskreno zahvaljujem za Tvojo ljubezen do Slovenije in vsega slovenstva. Hvala tudi za vse tisto, kar si storil za nas, pa za to ne vemo ali tega nismo opazili. Učil si nas, da tja čez nesemo samo tisto, kar smo dali. Naj Te nebeška carina preveč ne skrbi! Bog Ti povrni, počivaj v zasluženem miru! Izražam iskreno sožalje vsem, ki so ga imeli radi. (po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR) V IMENU ŠVICARSKIH PRIJATELJEV IN SVETA EVROPSKIH ŠKOFOVSKIH KONFERENC (CCEE) - DR. IVO FUERER, UPOKOJENI ŠKOF IZ SANKT GALLNA. PREVAJA DR. ANDREJ SAJE: Zvočni zapis Po končani drugi svetovni vojni se Alojzij Šuštar ni mogel vrniti v domovino. To je bila gotovo izguba za Slovenijo, hkrati pa velika pridobitev za Švico in Evropo. Še danes, 30 let po njegovem odhodu iz Švice, mnogi ljudje o njem govorijo z veliko hvaležnostjo. Bil je priljubljen dušni pastir, voditelj duhovnih vaj in govornik. Takoj si je pridobil zaupanje poslušalcev in jim je bil vedno na voljo. Bil je iskan sogovornik politikov. Vse do svoje smrti je bil povezan z nekdanjim zveznim predsednikom švicarske konfederacije, gospodom Furglerjem, ki se današnjega pogreba žal ni mogel udeležiti. V Churu je bil Šuštar profesor moralne teologije in ravnatelj bogoslovnega semenišča. Mnogi duhovniki so mu hvaležni za vse, kar so od njega prejeli. Po drugem vatikanskem koncilu ga je škof Vonderach v Churu imenoval za škofovega vikarja in mu zaupal nalogo, naj koncilska navodila in spodbude prenese v škofijo. Šuštar je takoj spoznal, da je to skupna naloga vseh škofij, toda zastavljeni cilj v trijezični Švici ni bil preprosto dosegljiv. Skupaj z njim in s kasnejšim baselskim škofom Otto Wüstom smo se posvečali temu izzivu, iz katerega se je leta 1972 razvila sinoda. V tistem prelomnem času je Alojz Šuštar za Švico zastavil veliko svojih darov, ki mu jih je Bog velikodušno naklonil. Delovanje Alojza Šuštarja ni bilo omejeno samo na Švico. Leta 1969 so se evropski škofje zbrali v Churu na 2. simpoziju s ciljem, da bi doživetja in izkušnje pristne in živete zbornosti s koncila posredovali Evropi. Kot sad simpozija se je formiral Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Njegov prvi predsednik je bil sedanji kardinal Etschegaray, uradni tajnik pa Alojzij Šuštar. Iz političnih razlogov je bil sedež tajništva v nevtralni Švici. Škofje, iz vsake dežele en zastopnik, so se srečevali vsako leto, vsaka tri leta pa je bil organiziran tudi simpozij s približno 100 udeleženimi škofi. Alojz Šuštar se je od vsega začetka prizadeval za ekumensko sodelovanje in je gojil dobre odnose s Konferenco evropskih cerkva (KEK). Stiki tega sveta (CCEE) segajo od protestantov v Španiji do današnjega moskovskega in vsega ruskega patriarha Aleksija II. Ko je Šuštar leta 1977 zapustil Švico, sem smel njegovo delo nadaljevati jaz. Alojz Šuštar je bil dragocen pomočnik in nekaj let kot ljubljanski nadškof tudi podpredsednik CCEE. Cerkev v Švici in v Evropi stoji ob njegovem grobu in se Bogu zahvaljuje za vse, kar nam je po pokojnem podaril. Dragi Alojz, potrebujemo duha, kakršnega si ti imel. POSLOVILEN BESEDE ZAGREBŠKEGA NADŠKOFA, KARDINALA JOSIPA BOZANIĆA, PREDSEDNIKA HRVAŠKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE: Zvočni zapis Eminence, ekscelence, dragi bratje duhovniki, dragi bratje in sestre! V imenu Hrvaške škofovske konference in Cerkve na Hrvaškem izražam krščansko in bratsko sožalje ljubljanskemu nadškofu in metropolitu in predsedniku Slovenske škofovske konference msgr. Uranu in vsej Cerkvi v Sloveniji! Danes se poslavljamo od pokojnega ljubljanskega nadškofa, msgr. Alojzija Šuštarja. Skozi pogled vere je smrt za nas kristjane sveti trenutek rojstva za večnost. Za pokojnega nadškofa kot zvestega Kristusovega učenca lahko uporabimo besede, ki jih je Devici Mariji izrekel starček Simeon, ko je prinesla dete Jezusa v tempelj: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje« (Lk 2,34). Tudi nadškof Alojzij Šuštar, kot tudi drugi škofje, je bil v skupnosti vernikov predstavnik tistega, ki se mu nasprotuje – Jezusa Kristusa – preroka, duhovnika in pastirja. Popolnoma predan Bogu in katoliški Cerkvi, ki jo vodi sveti oče – papež, kot zvesta Kristusova priča je bil nadškof mnogim gotov kažipot. S človeškimi kvalitetami je pričal za popolno predanost evangeliju in je vernikom vlival upanje in pogum. Zaradi tega v molitvi h Gospodu prosimo za njegov pokoj in se zahvaljujemo za skupnost služenja v Jezusu Kristusu in njegovi Cerkvi. Ob tej priložnosti se z spominjam osebnih srečanj s pokojnim nadškofom Alojzijem Šuštarjem. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali kot zavzetega sodelavca Škofovske konference v nekdanji državi, pri kateri je v svojem času izvrševal službo podpredsednika Škofovske konference. V svojih službah se je odlikoval s potrpežljivo delavnostjo, izredno natančnostjo in dobrim poznavanjem okoliščin, v katerih je Cerkev tedaj živela na naših tleh – v Evropi in širše. Odprt za znamenja časa se je neutrudno zavzemal za evropsko edinost in je vedno našel način, kako braniti svobodo in dostojanstvo vsakega človeka. Dragi nadškof Alojzij, naj vam bo Bog – po svoji previdnosti in neizmernem usmiljenju – plačilo in velika nagrada. Počivajte v Božjem miru! (prevod po zvočnem zapisu: pIR) POSLOVINE BESEDE PREDSEDNIKA ŠKOFOVSKE KONFERENCE BOSNE IN HERCEGOVINE TER SARAJEVSKEGA NADŠKOFA KARDINALA VINKA PULJIĆA: Zvočni zapis Kako predsjednik Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine, kardinalu Francu Rodetu, mons. Alojzu Uranu, sadašnjem nadbiskupu ljubljanskom, in svim nadbiskupima Slovenske biskupske konferencije te svim svećenicima, redovnicima in redovnicama i vjernicima laicima Ljubljanske nadbiskupije izražavam bratsku sućut povodom smrti nadbiskupa Alojzija Šuštara. Mi biskupi, svećenici i vjernici Sarajevske nadbiskupije osjećamo se povezani s Crkvom u Ljubljani po vašem pokojnom biskupu Antonu Jegliču koji je od 1898 do 1930 vodio ovu mjesnu Crkvu a prije toga bio je kroz 16 godina kanonik u Sarajevu in posljednjih šest mjeseci svoga služenja u Bosni također pomoćni biskup nadbiskupa Stadlera. Drugi jedan Slovenac, brat vašeg pjesnika Ivana Cankara, studirao je teologiju u Sarajevu je godine 1902 bio zaređen za našeg svećenika. Tek tada je pedesetih godina prošlog stoljeća stopio u mirovinu, povukao se u Franjevački samostan ovdje u Ljubljani i tu umro godine 1954. Osim toga, za vrijeme najnovijeg rata u Bosni i Hercegovini, mnogi naši vjernici i neki svećenici bili su 1992 i dalje prihvaćeni i smješteni u različitim mjestima Slovenije te ostali tolik dugo dok se za njih nije našao doličan smještaj drugdje. Osobno sam došao na ovu liturgiju oproštaja od pokojnog nadbiskupa Šuštara da izrazim bratsku sućut i produbim veze koje postoje između nas katolika Bosne i Hercegovine te osobito Sarajevske nadbiskupije, ove nadbiskupije i cijele Slovenije. Dok prijateljima i rodbini pokojnog nadbiskupa želim utjehu vjere, njemu molim mirnu i radosnu vječnost. Requiem aeternam dona ei, Domine, et lux perpetua luceat ei! Reqiescat in pace! (pisna predloga) PREVOD: Preden izrazim sožalje, želim izraziti priznanje vsem vam, ki dostojanstveno v tem dežju spremljate na poslednji poti velikega človeka ljubljanskega nadškofa in metropolita. Ob smrti nadškofa Šuštarja kot predsednik Škofovske konference Bosne in Hercegovine izrekam bratsko sožalje kardinalu Francu Rodetu, sedanjemu ljubljanskemu nadškofu msgr. Alojzu Uranu in vsem škofom, članom Slovenske škofovske konference, pa tudi vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam in vernim laikom ljubljanske nadškofije. Škofje, duhovniki in verniki sarajevske nadškofije se čutimo povezane s Cerkvijo v Ljubljani preko vašega pokojnega škofa Antona Jegliča, katerega je prav danes smrtni dan. ki je med leti 1898–1930 vodil Vašo krajevno Cerkev, pred tem pa je bil 16 let kanonik v Sarajevu. V zadnjih šestih mesecih službovanja v Bosni je bil tudi pomožni škof Božjega služabnika nadškofa Stadlerja. Drugi Slovenec, Karlo Cankar, brat slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, je v Sarajevu študiral teologijo in bil leta 1902 posvečen za našega duhovnika. Šele ko se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja upokojil stopil, se je v pokoj, se je Ko je V prejšnjem stoletju se je po 50-letnem služenju na naših tleh upokojil, se je umaknil v frančiškanski samostan v Ljubljani, kjer je tudi umrl leta 1954. Poleg tega so v času zadnje vojne v Bosni in Hercegovini, leta 1992 mnogi naši verniki in nekateri duhovniki našli zatočišče različnih krajih po Sloveniji, dokler si življenja niso uspeli dostojno urediti drugod. Osebno se današnje pogrebne slovesnosti za pokojnim nadškofom Šuštarjem udeležujem z željo, da izrazim bratsko sožalje ter da poglobim povezanost med katoliško Cerkvijo v Bosni in Hercegovini, prav posebej s sarajevsko nadškofijo, in z ljubljansko nadškofijo in celotno Cerkvijo na Slovenskem. Prijateljem in družini pokojnega nadškofa želim, da bi našli tolažbo v veri, zanj pa prosim mirno in veselo večnost. Requiem aeternam dona ei, Domine, et lux perpetua luceat ei! Reqiescat in pace! Kot je ta dež napojil žejno zemljo, dragi pokojni nadškof, izprosi milosti za žejne duše Slovenskega naroda. Amen. (prevod po zvočnem zapisu: pIR) Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da še posebej štejejo prizadevanja Alojzija Šuštarja za spoštovanje človekovih pravic in njegova državotvorna dejanja. "Ta so bila izrednega pomena za nastanek samostojne države Slovenije in za oblikovanje njene identitete. Alojzij Šuštar jih je prispeval v času usodnih odločitev in pospešenega zorenja naroda. Naroda, ki mu je pripadal z vsem svojim srcem in ki mu je tudi v svoji oporoki namenil poslednjo misel, ko je izrazil svojo željo, da bi slovenski narod ohranil in poglobil katoliško vero, zvestobo Cerkvi in svojo narodno samobitnost in zavest.", je še dejal Janša. Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da še posebej štejejo prizadevanja Alojzija Šuštarja za spoštovanje človekovih pravic in njegova državotvorna dejanja (Foto: Dare Čekeliš) Na spravni slovesnosti 8. julija 1990 v Kočevskem Rogu je med drugim dejal: "Ob priliki o pšeničnem zrnu, ki smo jo slišali v evangeliju, nam tudi žrtve in grobovi v Kočevskem Rogu in po vsej slovenski zemlji govore o življenju. Sprejmimo to sporočilo življenja. Z mašo zadušnico in s simboličnim cerkvenim pogrebom smo naredili, kar smo bili dolžni in do česar so imeli mrtvi pravico. Sedaj pa se podajmo na pot naprej. Življenje ima svoje zakone in svoje zahteve. A pšenično zrno, ki je padlo v zemljo, že kali, že poganja, že prinaša sadove. Bodimo drug drugemu dobri, plemeniti in pošteni sopotniki in iskreni prijatelji. Bog je z nami.", je v govoru povzel Šuštarja Janša. Šuštar je v posebni izjavi na nacionalni televiziji 20. decembra 1990 ponovno povabil kristjane in vse druge, da se udeležijo plebiscita in glasujejo ZA samostojno Slovenijo: "Vabim vse kristjane pa tudi vse druge, da se udeležijo glasovanja in s svojim DA potrdijo življenjsko moč in ustvarjalno politično voljo slovenskega naroda. Storimo vse, da bo plebiscit uspel“, je dejal Janša. Papež Benedikt XVI. o Šuštarju Papež Benedikt XVI. ob prejetem sporočilu o smrti upokojenega ljubljanskega nadškofa, msgr. dr. Alojzija Šuštarja zagotavlja svojo duhovno bližino ob žalosti, ki je prizadela Vašo nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem. Sveti oče prosi Gospoda, naj goreči duši in zaslužnemu pastirju podeli večno plačilo na priprošnjo svetih apostolov Petra in Pavla (Foto: Reuters) Papež se spominja odličnih duhovniških kreposti pokojnega nadškofa ter njegovega rodovitnega škofovskega služenja in velikodušne predanosti Božjemu ljudstvu, ki mu je bilo zaupano. Sveti oče prosi Gospoda, naj goreči duši in zaslužnemu pastirju podeli večno plačilo na priprošnjo svetih apostolov Petra in Pavla., je še poudaril papež. joze_puc_9_7_07_letalisce.jpg - iz 6.na 7.10.2007 hladnokrvno umorili 20-letnega Gorazda Čamernika Ljubljanski kriminalisti so na osnovi novih dokazov ugotovili, da je v tragično smrt 20-letnega Gorazda pred diskoteko Global vpleten tudi varnostnik podjetja VIP Varovanje. Global je zato s to družbo takoj prekinil pogodbo o sodelovanju. Policija naj bi do novega sklepa prišla na osnovi ogleda varnostnih posnetkov iz diskoteke. Diskoteka je ob tem policijo pozvala, naj razmisli o možnosti, da sama prevzame varovanje diskotek in drugih nočnih lokalov ter tako vsem zagotovi največjo možno varnost. Množica ljudi se od dopoldneva zbira pred ljubljansko diskoteko Global in se prižiganjem sveč spominja 20-letnega Gorazda Čamernika iz Dragomera (nekateri sumijo, da so ga ubili namerno, udarci v tilnik - balkanska mafija, zaradi odvzema organov), ki ga je minulo sredo za posledicami nedeljskega pretepa v okolici omenjenega lokala umrl, ter s podpisom v knjigo podpore izražajo svoje nestrinjanje z »negibnostjo« odgovornih. Pobudniki tihega protesta so do 18. ure zbrali že več kot 7000 podpisov ljudi, ki so med drugim ogorčeni nad delom varnostnih služb; usoden udarec v zatilje naj bi namreč mladeniču zadal eden od varnostnikov. odstvo diskoteke Global nam je včeraj potrdilo novico, da je bil v pretep, za posledicami katerega je umrl 20-letni Gorazd Čamernik, vpleten varnostnik podjetja VIP varovanje. Pomočnica direktorice Globala Mirjana Ilič nam je povedala, da so jim s policije sporočili, da je varnostnika pri dejanju ujela kamera, Global pa je z vipovci takoj prekinil pogodbo o sodelovanju. V Globalu so sicer dodali, da se tudi po tej informaciji ne čutijo krive za Gorazdovo smrt, ker bi morala nadzor nad podjetjem opravljati država. Policiji so ob tem predlagali, naj sama opravlja varovanje nočnih lokalov na stroške lastnikov lokalov in tako zagotovi največjo možno varnost obiskovalcev nočnih lokalov. Identitete storilca, ki ga je ujela kamera, nam v Globalu po nasvetu policije niso želeli razkriti. Za komentar smo se zato včeraj obrnili na lastnika podjetja VIP varovanje Danijela Praštala, a je njegov telefon zvonil v prazno. Prav tako nam novih podatkov o pobeglem storilcu ni uspelo dobiti na ljubljanski policijski upravi. "Na sodišče smo vložili zahtevo za razpis mednarodne tiralice in čakamo na njeno potrditev, storilčeve slike in imena pa medijem za zdaj še ne bomo posredovali, čeprav smo o tem sicer že razmišljali," nam je povedala predstavnica za tisk Martina Gramec. Od običajno zanesljivega vira pa smo sicer neuradno izvedeli, da je domnevni Gorazdov morilec Sead Suljanović, državljan Bosne in Hercegovine, ki je pri vipovcih delal na črno. Ali je Suljanović še v Sloveniji ali pa mu je uspelo zbežati v tujino, še ni znano- a poznavalci so prepričani o slednjem. Iz bloga: 20. frutek01 (15.10.2007 || 15:54:21) ustahovanje, pretepanje varnostnikov po lokalih se dogaja že predolgo. poznam najmanj 5 primerov ko so obiskovalci dobili "batine" od teh super varnostnikov. m problem je v tem da so to sami nasteroidani gumpci brez možganov., k jim je izživljanje nad slovenčki v zabavo 11. spehbomba (15.10.2007 || 14:23:03) saj človek sploh ne more verjet, da ste še v tako tragičnem dogodku našli prostor za stokanje čez ministre in vlado! Sram te bodi smito23! Kako pa naj minister Mate ve, da so VIP-ovci iz globala sposobni ubit nekoga? Tisti, ki smo jih srečali to vemo... kaj pa ima odstop ministrstva pri tem, da je en varnostnik fanta ubil, pa res ne razumem! To je delo policije, sam varnostnik pa pod nadzorov VIP službe! Minister je 15 stopenj nad tem! Raje pomislite zakaj je poba sploh prišel v besedni dvoboj z VIPjevci, zakaj so se pičili? Zakaj so se stepli? ... Ne pa kdo bi moral dat odpoved! Malo poglejte raje kolikokrat bi vi lahko bili na njegovem mestu, pa se iz tega kaj naučte in se obnašaje normalno in ga hangajte po mestu z normalno dozo krvi v alkoholu in ob normalnih urah! A week ago (6.10.2007) a bouncer at the (in)famous Global club brutally attacked and killed Gorazd Čamernik, a 20-year-old from Dragomer, just outside Ljubljana. The attack happened Saturday last, at 3.30 AM, just metres from the disco entrance/exit, where the following picture was taken. (incidentally, only metres from The Firm™ as well). http://www.pengovsky.com/2007/10/13/showdown-at-ok-global/ Candles are being lit in memory of Gorazd and in protest against “VIP Varovanje” security company Today, candles are being in front of Global lit in silent protest against the murder. The protest officially ends at midnight, but I’m sure it will continue on Sunday. The exact timeline of the incident is not yet known, but apparently Gorazd and his (mostly female) friend left the club at 3.30 AM and were followed by at least two bouncers who attacked him from behind and hit him in the neck. Gorazd apparently hit a sidewalk as he fell and went into a coma and died four days later. Now, as most of Ljubljana’s hip’n'cool places, Global is notorious for an occasional fight, especially if guys with thick arms, no necks and crew-cuts/bald heads congregate in large numbers and the probability of a bar-brawl obviously increases with the amount of alcohol consumed and cocaince lines sniffed. But the real problem is the fact that guys who start these fights are almost as a rule friends/family/mafia companeros of the bouncers. Or even bouncer-colleagues who are off duty or are working for another company. Let me add that there are probably leigt bouncers out there who do their job professionally. But the guys at Global are your tipical mafia-connected characters with a) a criminal record and b) no real future. So they actually don’t give a rat’s ass about anything or anybody. And then there are the security companies who are usually ran with people who a) have a criminal record and b) have only a limited futre ahead. Not to mention the fact that the limitations of the law are easily circumvented: the law namely states that the security company must have thirty security guards (”varnostnik”) to get a license for securing a place of public gathering (such as a club). The law of course doesn’t state that these guards must actually be employed…. You can draw your own conclusions, but my guess is that 90 percent of bouncers are listed as working for several security firms at the same time. So stripping VIP Varovanje of its license will not actually get rid of the violent bouncers. They will just migrate. Like seagulls. And on a final note: A young man’s life was brutally and prematurely ended. But my guess is that the murderer will get away with a charge of “unintentional manslaughter” (6 months to 5 years jail time). At the very most, the murdered will be charged with proper “manslaughter” (1 to 10 years jail time). But with our notoriously incompetent prosecution it is entirely possible that the murdered will skate clean. Not to mention that I was in Global that very night and have apparently left only 30 minutes before the tragedy occured. Posted in Slovenia, Ljubljana 7 Responses to “Showdown At OK Global” http://www.greekchess.com/euro2007/teams.html "Voščim vam novih Trubarjev!" Blagostanje ne pomeni le gospodarskega razcveta Slovenija, 30. oktober 2007 20:37 Ljubljana - RTV SLO Ministrica Mojca Kucler Dolinar je na osrednji proslavi ob dnevu reformacije Slovencem zaželela še veliko novih Trubarjev. Trubar namreč po besedah ministrice za visoko šolstvo predstavlja ljubezen do slovenskega jezika, nespodmakljivo domoljubje, evropskost, predanost poklicu, zavzetost, delavnost, duhovno usidranost, samoniklost, pogum, karizmo in tako naprej. Ob tem Kucler Dolinarjeva zatrjuje, da se državni vrh na 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja pripravlja že od leta 2005. Slovenci, Evropejci zastali na poti Ministrica ugotavlja, da smo Slovenci oz. Evropejci nasploh nekje na poti zastali in se oddaljili od impulzov reformacije. Reformacije pa so tiste, ki prinašajo novega življenja. "Besede o tisočletnem snu naših dedov zvenijo kot fraza in nam ne pridejo več do živega. Pa bi morale! Svoje samostojnosti, svoje države, svojega jezika in kulture, svoje umeščenosti na svetovni politični zemljevid, svojih gospodarskih uspehov, svojih državnih simbolov in – ne nazadnje – svojih praznikov bi se morali veseliti in biti nanje ponosni. Pogosto se nas polašča občutek, da nam zmanjkuje sape, da smo se naštetih danosti naveličali, še preden smo jih do zglednosti uresničili. Slovenija bo zato v času predsedovanja EU-ju morala nakazati pot v prihodnost." Vabljeni k branju: Poslanica evangeličanskega škofa Geze Erniše Blagostanje ne pomeni le gospodarskega razcveta "Morda je tudi praznik, ki mu posvečamo današnji večer, eden od kažipotov do podgobja, iz katerega sta zrasla danes na pol zbledela evropska identiteta in precej upehan evropski humanizem," pravi Kucler Dolinarjeva in se sprašuje, ali je morda to podgobje edina možnost, da v postindustrijski dobi zaživi nova renesansa. Sicer pa ministrica poudarja tudi, da blagostanje ne pomeni le gospodarskega razcveta, temveč tudi svobodo, varnost, pravičnost. Prevod Biblije osrednje delo Kot je znano, je Slovencem reformacija prinesla prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo imenovanje pojma Slovenec. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je bil Primož Trubar. Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma pa je prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V Sloveniji je med protestanti največ pripadnikov Evangeličanske cerkve. Večina od 20.000 članov živi v Prekmurju. Dan reformacije kot slovenski državni praznik praznujemo 31. oktobra, in sicer od leta 1992. ------------------------- Ker Slovenija Evropi lekcij iz tehnike vladanja bržkone ne bo mogla dajati, bo pa iz svoje temeljne evropske izkušnje mogla nakazati smer, v kateri bo mogoče najti pot v zanesljivo prihodnost. " Mojca Kucler Dolinar ----------------------- Tudi če odštejemo vojne in še posebej nedavni polstoleten izstop iz civilizacije, ni bilo ravno lahko. " Ministrica o obdobju, v katerem se je Slovenija prebila v EU Junija 2007 je vložil kandidaturo na predsedniških volitvah 2007 s podporo državljanov. Podporo so mu med drugim izrazili tudi stranke SD, AS, DeSUS ter Zares. V prvem krogu predsedniških volitev 21. oktobra 2007 je zasedel drugo mesto in se skupaj Lojzetom Peterletom uvrstil v drugi krog. Drugi krog je bil 11. novembra 2007. Delni neuradni izidi, ki jih je objavila Državna volilna komisija, po preštetih 992.303 glasovnicah kažejo, da je Türk dobil 68,26% (Peterle pa 31,74%) glasov. Türk bo zaprisegel 22. decembra ter nasledil Janeza Drnovška in tako postal tretji predsednik samostojne Slovenije. Uradni izidi predsedniških volitev bodo sicer znani predvidoma v ponedeljek, 19. novembra. Življenjepis Danilo Türk je bil prvi otrok svojih staršev, očeta Štefana in matere Marije - prvega učitelja ter slednje šivilje. Türku je oče umrl še pred dokončano osnovno šolo. Po tej se je vpisal na II. gimnazijo Maribor, sledil pa je študij na ljubljanski Pravni fakulteti. Posvečanje manjšinski problematiki in človekovim pravicam je Türka vodilo do delovnega mesta sekretarja komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Magisterij Mednarodno pravno varstvo manjšin ter z njim mesto asistenta na Pravni fakulteti je osvojil leta 1978, doktoriral pa je 5 let zatem. Istega leta je postal tudi predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose. Türku in njegovi ženi Barbari se je 1980. leta rodila hči Helena. S področja človekovih pravic je izhajalo tudi njegovo sodelovanje z Amnesty International pri reševanju primerov kršitev v Jugoslaviji. Leta 1984 se je z izvolitvijo v Podkomisijo OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin zgodil preskok v mednarodno delovno okolje. Leta 1989 je bil v Ustavo Slovenije zapisan amandma, ki je onemogočal uvedbo izrednega stanja brez slovenske skupščine, pri čemer je imel vpliv dr. Türk. Ravno tako je dve leti zatem sodeloval pri snovanju ustave novoustanovljene suverene države, in sicer kot avtor osnutka poglavja o človekovih pravicah. Leta 1992 je Türk nastopil kot prvi veleposlanik Republike Slovenije na sedežu Združenih narodov v New Yorku, kjer si je med drugim prizadeval za uveljavitev države v OZN, pa tudi za veljavo enakopravnosti pri nasledstvenih zadevah razpadle Jugoslavije. Takratni generalni sekretar OZN Kofi Annan je Danila Türka imenoval za svojega pomočnika za politične zadeve, kjer se je slednji nato zadrževal pet let. Kasneje se je vrnil v domovino ter zasedel mesto profesorja mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Danes je v isti ustanovi predstojnik Katedre za mednarodno pravo ter prodekan za študijske zadeve. Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je 14.11.2007 uradno obiskal Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. V okviru obiska ga je, kot prvega slovenskega premiera doslej, sprejela kraljica Elizabeta II. Poleg sprejema pri kraljici ter pogovora z gostiteljem, predsednikom britanske vlade, Gordonom Brownom, se je slovenski premier srečal še z vodjo laburistične večine v Spodnjem domu britanskega parlamenta Geoffom Hoonom ter z županom finančnega središča Londona, Lord Mayor Davidom Lewisom. 15.11.2007 Premier Janez Janša je državnemu zboru predlagal glasovanje o zaupnici vladi Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je nocoj na predsednika Državnega zbora RS Franceta Cukjatija naslovil zahtevo, da poslanke in poslanci državnega zbora glasujejo o zaupnici vladi. V svoji zahtevi je premier Janez Janša zapisal, da se Vlada RS nahaja pred trojnim izzivom. Po prevzemu evra se zaključuje sprejemanje paketa gospodarskih in socialnih reform. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil podpisan socialni sporazum za obdobje do konca leta 2009. Le ta je, po besedah predsednika vlade, omogočil tudi uskladitev sprememb delovno-pravne zakonodaje. Slednje se nahajajo v parlamentarni proceduri, tako kakor tudi celoten paket pokrajinske zakonodaje, ki je temeljnega pomena za nadaljnji hitrejši in hkrati pravičnejši razvoj države. Opravljene so bile tudi dolgotrajne priprave na skorajšnjo odpravo notranjih meja unije ter zgodovinski izziv predsedovanja Svetu EU. Spomnil je na to, da je Državni zbor RS še pred oblikovanjem sedanje vlade skoraj soglasno sprejel ponudbo in odločil, da Slovenija kot prva nova članica predseduje Evropski uniji. »Spomladi letos so koalicijske stranke in dve opozicijski stranki oziroma poslanski skupni popisali sporazum o medsebojnem sodelovanju pri pripravah in vodenju Evropske unije,« je zapisal predsednik vlade ter v nadaljevanju opozoril, da s približevanjem začetka predsedovanja vedno bolj razpada temeljno soglasje o skupnem sodelovanju pri omenjenem projektu. »Podpisniki sporazuma za čas predsedovanja napovedujejo interpelacije in ideološko motivirane referendumske zahteve. Sprevrača se interpretacija rezultatov predsedniških volitev, kot da bi na njih sodelovala vlada. Grobe neresnične obtožbe o kršenju človekovih pravic in nadzoru nad mediji, ki jih posamezne opozicijske stranke v tem času usmerjajo na Vlado RS, se preko različnih organizacij sistematično razširjajo v tujino,« je poudaril predsednik vlade. »Ocenjujem, da je v razmerah, ki so nastale, uspešno delo vlade na tem in ostalih strateških projektih ogroženo. Namesto, da bi Slovenija pred svojim drugim največjim izzivom strnila vrste, ji nekateri vsiljujejo razprave o preteklosti in ideološke delitve, vlada pa mora v času največjih naporov v tujini odgovarjati še na nesmiselne obtožbe, ki tja prihajajo iz Ljubljane,« je v svojem pismu predsedniku državnega zbora poudaril premier Janez Janša, ki bo zahtevo za glasovanje o zaupnici podrobneje obrazložil na seji Državnega zbora RS. Predsednik vlade je v drevišnjem pogovoru za Televizijo Slovenija izrazil tudi pričakovanje, da bo do glasovanja prišlo čimprej. »Odvisno od tega, kakšen bo rezultat, se bom odločal o nadaljnjih korakih,« je dejal ter pojasnil: »Že vnaprej povem, da glasov kot je glas gospoda Žnidaršiča - ki eno govori, drugo pa dela potem pri glasovanju - ne bom štel kot glasov, ki jih lahko smatram za trdno podporo tej vladi.« Poudaril je tudi, da so vrata koalicije so odprta, v kolikor bi želel še kdo pomagati pri soočanju z omenjenimi izzivi. »Sprejemamo tudi to, da so do vlade - tudi v času predsedovanja - maksimalno kritični. Prosimo pa, da upoštevajo, da isti ljudje ne morejo biti v istem času na dveh mestih, da ne grozijo z referendumskimi kampanijami v prvi polovici prihodnjega leta in ne vlagajo interpelacij zaradi stvari, za katere vsi vemo, da ministri niso krivi,« je še povedal predsednik vlade Janez Janša. Premier Janez Janša: Podnebne spremembe so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej 16.11.07 Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je danes udeležil mednarodne konference z naslovom »Podnebne spremembe: priložnost za razvoj«. V svojem govoru je poudaril, da nevarnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ponujajo hkrati tudi celo paleto priložnosti.   (Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)   »Priložnost za gospodarsko rast in nova delovna mesta, za trajnostno energetsko oskrbo in inovativne tehnološke rešitve, za večje sožitje z naravo in poglobitev skupne akcije. Če povzamem z naslovom današnje konference: nudijo nam tudi priložnost za napredek,« je dejal predsednik vlade. »Samo če bomo ukrepali vsi in sedaj, bomo ukrepali trajnostno in še vedno sorazmerno poceni. Ocene govorijo o tem, da bi bili stroški posledic veliko višji od stroškov ukrepov za preprečevanje najhujšega,« je še dodal.   V Sloveniji smo na izzive podnebnih sprememb odgovorili z mrežo ukrepov, ki upoštevajo tako njihove okoljske kot tudi gospodarske, socialne, razvojne in tehnološke dimenzije. Eden izmed osrednjih poudarkov pri tem je, po besedah predsednika vlade, spodbujanje trajnostne rabe energije, še posebej na podlagi obnovljivih virov energije. Prav tako Slovenija spodbuja vlaganje v raziskave in razvoj ter povečanje inovativnosti na energetsko-podnebnem področju. »Razvijamo nove energetsko-podnebne tehnologije, kot na primer s projektom trajnostne energije in ekonomije vodika, v katerih vidimo evropski potencial za tretjo industrijsko revolucijo. Čeprav tehnologija vodika trenutno vsebuje še veliko neznank, ne velja zanemariti potenciala, ki ga skriva za shranjevanje in distribucijo energije v prihodnosti,« je poudaril slovenski premier.   »Podnebne spremembe niso le problem vlade in gospodarstva; so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej,« je še dejal, ter ob tem izpostavil podatek, da bi pri zmanjšanju ogrevanja v vsakem gospodinjstvu zgolj za eno stopinjo Celzija, letno zmanjšali emisije CO2 za tristo kilogramov, medtem ko bi jih z uporabo varčne žarnice v njeni življenjski dobi preprečili še nadaljnjih štiristo. »Globalen pristop je poleg tega nujen, če želimo preprečiti črne scenarije mejnih konfliktov, novih migracijskih valov in humanitarnih kriz.«   Slovenija, ki bo čez nekaj tednov prevzela krmilo Sveta EU, je energetsko-podnebna vprašanja uvrstila med štiri vodilne prednostne naloge. »Prizadevali si bomo, da bo obravnava novega podnebno-energetskega svežnja potekala čimbolj gladko. Zavedamo se zadreg držav članic, ki jih bo treba premostiti z argumentiranimi razpravami, medsebojnim zaupanjem in pripravljenostjo na kompromis. Tukaj računamo na pomoč vseh sodelujočih,« je povedal predsednik vlade Janez Janša ter dodal: »Pomembno je, da tretjim državam ne vsiljujemo zgolj svojih ciljev, ampak da damo tudi njim besedo in priložnost, da najprej sami zastavijo svoje smernice. Na takšni podlagi se bo moč bolj konstruktivno pogajati.«   Ob koncu svojega nastopa je predsednik vlade Janez Janša dejal, da je velikanska večina državljanov Evropske unije zaskrbljena zaradi podnebnih sprememb; še več pa jih meni, da mora vodilno vlogo pri zmanjševanju globalnega segrevanja odigrati prav Unija. »Sprejmimo te številke in ta pričakovanja kot poziv. Le s skupnimi močmi politike, gospodarstva, stroke in civilne družbe lahko bitko proti podnebnim spremembam, končamo kot zmagovalci,« je zaključil premier Janez Janša. Iz: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=157620 Totalno bedasto je bilo nakladanje in ugibanje opozicije, tako včeraj v oddaji Trenja in takoj zatem v oddaji Odmevi, kot danes v posebni oddaji na SLO1, o Janševih vzrokih glede glasovanja o zaupnici vlade...brcali so v temo...tako eden ali drugi...danes upam, da ste končno spoznali kaj je bistvo vsega...postavite se v kožo Janše,ki ga v tujini gledajo kot na "butla", ki vodi slovensko vlado...na kakšna vprašanja mora odgovarjat...zakajjjjj, se ve...poslana peticija 570 novinarjev v svet... In koliko trapastih komentarjev je bilo v teh dnevih in blatenja Janše...pa noben ni vedel točno zakaj...zdaj vam je lahko jasno in se temu primerno obnašajte. Ker so pezdeti novinarji, zdaj ko je vroče link zaprli pošiljam za vse ki še niso prebrali njihov sramotni dopis PETICIJA ZOPER CENZURO IN POLITIČNE PRITISKE NA NOVINARJE V SLOVENIJI ----------------------------- Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode. Po volitvah 2004 je začela desnosredinska vlada trgovati z državnimi deleži v večjih slovenskih podjetjih, ki so bila solastniki medijev. S spremembami kapitalske sestave je omogočila zamenjavo večine predsednikov uprav, članov nadzornih svetov in urednikov večine osrednjih slovenskih medijev. S tem je v njih vzpostavila neformalno in vplivno piramido odločanja. Novi direktorji in uredniki ne spoštujejo novinarske avtonomije in cenzurirajo novinarske vsebine, ki so kritične do oblasti. Vmešavanje vlade in vladajoče stranke SDS v medije je 12. junija 2007 v pismu priznala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem. Vladajoča koalicija je s pomočjo parlamentarne večine sprejela tudi novi zakon o RTV Slovenija, ki je v praksi okrepil nadzor vladajočih struktur nad javnim radiem in televizijo. Cenzura v slovenskih medijih ima več pojavnih oblik. Prva se nanaša na vsebinske popravke člankov brez avtorjevega soglasja. Drugič, tudi naročeni članki pogosto niso objavljeni, običajno brez tehtnega pojasnila. Tretja oblika je omejevanje poročanja o nekaterih politično občutljivih temah in prepoved dostopa vladi nevšečnim mnenjskim voditeljem do določenih medijev. Novinarjem odpovedujejo delovna razmerja, jih degradirajo, jim odvzemajo delovna področja, jih premeščajo, diskriminirajo in šikanirajo. Protestu se pridružujemo tudi novinarji v medijih, ki niso pod vplivom vlade, novinarji, ki pišemo za tuje medije, in tisti, ki smo zaradi nevzdržnih pritiskov zapustili novinarski poklic, se upokojili ali si poiskali službo v drugih medijih. Pismo z vsebino, ki se nanaša na cenzuro in vladne pritiske zoper novinarje, so že prejeli predsedniki držav, parlamentov in vlad vseh članic Evropske unije, številne nevladne organizacije in medijske ustanove po svetu. Prvega januarja 2008 bo Slovenija prevzela predsedovanje Evropski uniji. Kakšno bo sporočilo državljanom Evropske unije, če ji predseduje država, v kateri so pritiski na novinarje vse bolj samoumevni in v kateri se krepi avtoritarni način vladanja na račun demokracije in medijske svobode? Predsedovanje take države utegne biti skrb vzbujajoč znak za sedanjost, še bolj pa za prihodnost Evropske unije. V Ljubljani, 10. septembra 2007 ZDAJ BI BILO POTREBNO VSAKEGA OD NJIH, ČE NE DOKAŽE DA JE BIL CENZURIRAN STROGO KAZNOVATI BANDA POKVARJENA ------------------------------------------------------- Janša: Problem je diskreditacija v EU-ju Premier meni, da je peticija novinarjev politična akcija Slovenija, 16. november 2007 23:25 Ljubljana - RTV SLO Premierja Janše ne skrbijo kritike opozicije na domačih tleh, temveč diskreditacija vlade v EU-ju, za čemer naj bi stala opozicija. "Nikoli nisem dejal, da ima vlada težave s kritiko ali ostro opozicijo", je v Odmevih dejal Janez Janša. Dodal je, da delo vlade onemogoča apel Uniji, da Slovenija za prihodnost EU-ja predstavlja grožnjo, ki prihaja od opozicije. Tako naj bi ga tuji novinarji ves čas spraševali, zakaj vlada omejuje medijsko svobodo, vzpostavlja totalitarni sistem in ali Slovenija Rome res zapira v taborišča. Pri tem predsednik vlade priznal, da je bil še strožji opozicijski voditelj v primerjavi s sedanjo opozicijo. Zatrdil pa je, da v času vstopanja slovenije v Evropsko unijo, ko ni bil na poziciji, ni nikoli prihajalo do posredovanja za Slovenijo tako škodljivih informacij v tujino. Peticija - politična akcija? Novinarsko peticijo zoper cenzuro je Janša označil za politično akcijo s strani opozicijskega SD-ja. Prebral je tako del ocene stanja, ki jo je pripravil SD, kot tudi del peticije, kar naj bi dokazovalo, da pri peticiji, ki je bila poslana na vse pomembne institucije Unije, ne gre za družbeno civilno akcijo. Vsakršno omejevanje medijske svobode s strani vlade zavrača. Janša: Opozicija ves čas spreminja stališča Premier se je obregnil še ob spreminjanje stališč opozicijskih strank. Te naj bi v nedeljo in ponedeljek vlado obtožile, da je na volitvah oz. referendumu izgubila. Po analizah vlade in izjavi o možnem odstopu pa naj bi v sredo opozicija, ki je prej zahtevala odstop vlade, zatrjevala, da vlada ne sme odstopiti. Prav tako se je po njegovem izkazalo, da ne upajo prevzeti oblasti. Protesta se med drugim udeležujejo tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, minister za obrambo in predsednik koalicijske stranke DeSUS Karl Erjavec ter novoizvoljeni predsednik države Danilo Türk. Predsednik vlade Janez Janša medtem ocenjuje, da je shod "lahko neka manifestacija, ki je morda tudi potrebna sindikatom, da pokažejo svojo moč". Razmere v vseh podjetjih po njegovem mnenju namreč niso enake. "V podjetju, ki kuje dobičke, je potreben sindikalni boj. V podjetju, ki je na robu preživetja, pa lahko radikalna zahteva po dvigu plač ogrozi njegovo prihodnost," je ponazoril in dodal, da dokler bodo delavci hodili na proteste v Ljubljano, v nobenem podjetju po Sloveniji ne bodo dvignili plač, saj se tega "v glavah ne bodo ustrašili". Slovenija, 17. november 2007 08:38, zadnji poseg ob 16:13 Ljubljana - RTV SLO "Siti smo vsega, le kruha ne," je bilo slišati na ulicah prestolnice, kjer so protestirali delavci, upokojenci, študenti in drugi protestniki. Organizatorji ocenjujejo, da se je sindikalnih protestov udeležilo 70.000 ljudi, policija pa ocenjuje, da jih je bilo od 15.000 do 17.000. Razlike v udeležbi policija ne komentira, je pa sporočila, da je o podatku sklepala na podlagi udeležencev, ki so se na shod pripeljali z organiziranimi avtobusnimi prevozi. Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) je oceno policije zavrnila s trditvijo, da so samo oni razdelili prek 50.000 telovnikov, ki so jih nosili protestniki, posebej pa so jih delili tudi drugi sindikati. Udeleženci shoda opozarjajo na inflacijo, povečevanje socialnih razlik, skladno s tem pa so zahtevali dvig plač ter pravičnejšo delitev dohodkov. Vodstva sindikatov so v preteklih dneh poudarjala, da je protest uperjen zoper delodajalce, ki naj bi zavračali uskladitev plač z inflacijo. Na Kongresnem trgu so množico nagovorili vodje posameznih central reprezentativnih delavskih organizacij, ki so izrazili upanje, da bodo demonstracije pri delodajalcih prebudile razum. V nasprotnem primeru državo januarja čaka splošna stavka, dodajajo. Kot je bilo napovedano, so se shoda udeležili ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, obrambni minister ter predsednik DeSUS-a Karl Erjavec in prihodnji predsednik republike Danilo Türk. Janša: Zahteve so legitimne Demonstracij in sindikalnih zahtev se je v petkovih odmevih dotaknil tudi premier Janez Janša. Strinja se s stališči ministrice za delo, družino in socialne zadeve, Marjete Cotman, ki je pred tem napovedala svojo udeležbo na protestu in dejala, da v Sloveniji ne gre za preživetje, temveč za kakovost življenja, zaradi česar so zahteve sindikatov po njenem (in premierjevem) mnenju upravičene. Janša je sicer povedal, da se demonstracij ne bo udeležil, ob tem pa poudaril, da gre za legitmino pravico udeležencev shoda, da zahteve izrazijo na množičnem zborovanju. Türk: Pravi čas za iskanje rešitev Novoizvoljeni predsednik države Danilo Türk pa je povedal, da mu ni vseeno in da je to resen problem, ki potrebuje resen pristop. Hkrati je zagotovil, da se bo tudi sam trudil prispevati k rešitvi problema. Zavzel se je za pogajanja in menil, da je pravi čas za iskanje rešitev. "Mislim, da je njihovo izražanje mnenja danes upravičeno," je bil njegov komentar na dejstvo, da nekateri živijo z 300 do 400 evri mesečno. Delodajalci: Linearen dvig plač ne pride v poštev Predstavniki delodajalcev na drugi strani opozarjajo na nevzdržnost zahtev po dvigu plač, ki so bile predtem usklajene, saj bi zvišanje osebnih dohodkov ogrozilo konkurenčnost gospodarstva, ogroženim podjetjem pa bi podpisalo smrtno obsodbo. Edino možnost vidijo v davčnih razbremenitvah delodajalcev. Burno odštevanje do "dneva D" Samo Hribar Milič tako trditve sindikatov, da povišanje osnovih plač za 3,5 namesto le za 2,5 odstotka ne bi vplivalo na dvig inflacije, zavrnil, in dejal, da bi vsak resen ekonomist povedal, da višji strošek vpliva na konkurenčnost. Izračuni naj bi kazali, da bi bilo morebitno zahtevano povišanje težko okoli 100 milijonov evrov. Komentar slovenskega premierja ter zadnje soočenje mnenj sindikalne in delodajalske strani si lahko ogledate v pripetem videu. Minimalna plača je sicer septembra po uradnih podatkih znašala 538,53 evra, povprečna pa 1259,07 evra (oboje bruto). O dogodkih s kraja dogodka je poročal tudi MMC. Vabimo vas, da fotografije, videomaterial ali mnenja prispevate tudi vi. Kljub močnemu sneženju se je 26. novembra 2005 v Ljubljani na protestu proti vladnim reformam (najbolj žolčni so bili protesti zoper napovedano uvedbo enotne davčne stopnje, ki pa je bila zatem umaknjena) po besedah organizatorjev zbralo kar 40.000 ljudi. Predtem je bil v samostojni državi največji protestni shod ob reformi pokojninskega sistema leta 1998, ko se je zbralo okrog 20.000 ljudi. Premier Janez Janša je na prvem uradnem srečanju sprejel novoizvoljenega predsednika republike Danila Türka. Janša je povedal, da sta se z novoizvoljenim predsednikom pogovarjala o konkretnemu sodelovanju v dobro Slovenije. "Še posebej v prvi polovici prihodnjega leta nas čaka veliko dela," je pojasnil premier in dodal, da se vlada veseli sodelovanja z aktivnim predsednikom. Ob tem upa na korektno sodelovanje in na zasledovanje skupnega cilja - dela v dobro državljank in državljanov ter sodelovanja za dober in trden zunanjepolitični ugled Slovenije. Največ govora o prihodnjem sodelovanju Novoizvoljeni predsednik je bil s pogovorom zelo zadovoljen in se je javno zahvalil premierju za njegovo takojšnjo čestitko po izvolitvi. Tudi sam je potrdil, da je bil sestanek "zelo konkreten", govorila pa naj bi o različnih načinih in oblikah sodelovanja v prihodnje. Slovenija bo med predsedovanjem Evropski uniji imela enkratno priložnost, da pokaže ne samo politično zrelost, ampak koherentno in usklajeno delovanje državnega vodstva, je po pogovoru dejal Türk. Türkova prva naloga izbira ustavnih sodnikov Türk je še pojasnil, da s premierjem nista govorila o predvolilni kampanji, temveč je bil ves pogovor namenjen slovenski prihodnosti. Dejal je še, da bo ena izmed njegovih prvih nalog izbira ustavnih sodnikov. Novi predsednik bo položaj prevzel 22. decembra Janša je bil, kljub podpori protikandidata Lojzeta Peterleta, med prvimi državnimi predstavniki, ki so Türka po zmagi v drugem krogu predsedniških volitev 11. novembra podprli. Predsednik vlade je v čestitko tako zapisal, da so volitve "čas, ko ljudje povedo, kaj si želijo in suvereno izrazijo svojo voljo", ter ob tem izrazil tudi željo po sodelovanju pri delu za blaginjo Slovenije. Danilu Türku je na volilno nedeljo glas podelilo 68,03 odstotka upravičencev, ki so oddali glas. Danilo Türk je nekatere obveznosti pred formalnim prevzemom predsedniške funkcije že začel. Pred dnevi je tako na slovesnosti ob dnevu Rudolfa Maistra spregovoril o vlogi borca za severno mejo, brez katerega po njegovih besedah morda niti ne bi dočakali samostojnosti. Izrazil je tudi ponos glede poznejšega boja proti fašizmu in nacizmu. "Na ta del slovenske zgodovine smo lahko še posebej ponosni," je dejal in dodal, da je Slovenija v narodnoosvobodilnem boju v največji mogoči meri zaokrožila svoje narodno ozemlje. Z odločnostjo ob osamosvojitvi pa je naš narod dokazal tudi, da je vreden samoodločbe in lastne države, je še dejal novoizvoljeni predsednik. Dan po atentatu na nekdanjo pakistansko premierko Benazir Buto so karizmatično voditeljico in prvo žensko muslimanskega sveta položili k večnemu počitku. Več stotisoč žalujočih se je zbralo na pogrebnih slovesnostih. Jokali so in vihteli roke v zrak, ko so odnesli truplo Butove iz njenega starega doma v Sindhu na jugu države na začetek procesije. Njen soprog Asif Ali Zardari je spremljal zaprto krsto, zavito v zeleno-rdeče-črno zastavo Pakistanske ljudske stranke, ki jo je vodila pokojna soproga. Nato je skupaj s svojimi tremi otroki in poplavo žalujočih privržencev začel 7-kilometrsko pot do belega družinskega mavzoleja, kjer so Butovo pokopali poleg njenega očeta. Sledi nekaj podob kaotičnega stanja v državi, ki je z atentatom priljubljene političarke padla v najhujšo krizo do zdaj. Vprašanje, kaj pomeni to za bododčnost celega sveta? ---------------- Pomenljivo je, da je Butova izjavila, da se najbolj boji balkanizacije Pakistana in regije. POMENLJIVO!!!!!!! Pri nas pa nekateri slavijo, poveličujejo balkanizacijo Slovenije (ve se kdo in kam nas to pelje). 28. 12. 2007 21.12 - 21.12.2007 - Ljubljana Odprtje razstave o mejah Slovenije od Avstro-Ogrske do Schengena V prostorih Ministrstva za zunanje zadeve bodo odprli razstavo o mejah Slovenije od Avstro-Ogrske do Schengena, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije iz Ljubljane. Na šestih panojih bodo prikazane spremembe meje na tem ozemlju, grafični prikaz pa bo opremljen s kronologijo dogajanj v zvezi z mejo v zadnjih 150 letih. Ob otvoritvi razstave, ki jo bodo kasneje prenesli na druge lokacije, bosta spregovorila direktor muzeja Jože Dežman in minister dr. Dimitrij Rupel. Cukjati: Pred 15 leti Slovenci enotni kot nikoli prej Nikoli prej v zgodovini ni bil slovenski narod tako enoten kot pred 15 leti. V tistih dneh poleti 1991 smo zaslutili, kaj pomeni uresničitev Prešernovih besed Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, je na slovesnosti v ljubljanskem Cankarjevem domu povedal predsednik državnega zbora France Cukjati. Pripadniki vseh političnih strank in vseh svetovnonazorskih smeri smo se složno uprli skupnemu nasprotniku. Nobena stranka se ni polastila monopola nad uporom. Nobena ideološka skupina ni tega upora izkoristila za nedemokratičen prevzem oblasti in nobena politična stranka se ni ujela v svoje sebične politikantske igre. Nikogar, ki je morda preračunljivo okleval ali celo upal, da bo zmagala JLA, nismo obsodili, je dejal Cukjati. Zato se je vredno tiste zgodovinske enotnosti tudi spominjati in jo praznovati, je poudaril predsednik državnega zbora. Po njegovih besedah bo slovenski narod morda še kdaj postavljen pred tako preizkušnjo, kot je bil v prejšnjem stoletju, leta 1941 in leta 1991. Dve preizkušnji s tako različnim odzivom. "V prvi smo se usodno razklali, v drugi pa k sreči združili. V prvi je naš bratomorni pohod zahteval strahotne žrtve, v drugi pa nas je enotnost nagradila z nepremagljivo močjo in elegantno zmago," je še nadaljeval. Po Cukjatijevih besedah Slovenijo morda že v prihodnjem letu čaka nova preizkušnja enotnosti. Reforma - iskanje novega ravnotežja med tržnim gospodarstvom in socialno državo. Opozoril je, da "če ne bomo naredili koraka naprej, bomo ne samo na gospodarskem, ampak tudi na socialnem področju prej ali slej doživeli neprijetna presenečenja". Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik države Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, poslanci, ministri, državni svetniki, visoki predstavniki sodstva, političnega, kulturnega in družbenega življenja ter cerkveni dostojanstveniki. Gregorčičeva 20, 25, 1000 Ljubljana, Slovenija, telefon: 01 / 478 10 00, telefaks: 01 / 478 17 21, http://www.kpv.gov.si REPUBLIKA SLOVENIJA KABINET PREDSEDNIKA VLADE GOVOR PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE JANEZA JANŠE NA SLOVESNOSTI OB SVETOVNEM DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC Ljubljana, 10. december 2007 Spoštovana gospa, varuhinja človekovih pravic, spoštovani gospod, predsednik državnega zbora, ekscelence, spoštovane gospe in gospodje! Samostojna Slovenija je utemeljena na človekovih pravicah. Leta 1988 je ta pojem obšel Slovenijo. To so bile besede, ki so takrat slovenski prostor preplavile. Ta pojem je bil ključni pojem »slovenske pomladi.« Vse takrat nastajajoče demokratične zveze in vsa gibanja, ki so nastajala v Sloveniji konec osemdesetih let, so človekove pravice posvojile kot bistvo svojih političnih programov. Tudi del takratne uradne enopartijske politike je začel uporabljati to govorico in del se je tudi pridružil tem gibanjem za spoštovanje človekovih pravic. Ravno človekove pravice so konec osemdesetih let prejšnjega stoletja na tem prostoru med Triglavom, Panonsko nižino in Jadranom, spremenile tok politične zgodovine. Danes je ta dediščina tudi eden bistvenih delov naše ustavne ureditve. Žal pa prej ni bilo tako. Tema našega današnjega večera je izgubljeni spomin. Izgubljeni spomin na posameznike, na družine, na tisoče, na deset tisoče naših sonarodnjakov, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja trpeli. Kajti država, ki je nastala po 2. svetovni vojni, in katere del je bila tudi Slovenija, ni bila utemeljena na spoštovanju človekovih pravic, ampak je bila že od samega začetka utemeljena tudi na kršenju človekovih pravic. Dan človekovih pravic praznujemo zato, ker je 10. decembra leta 1948 Generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela »Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah«. V tej deklaraciji beremo: »Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice, obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Ni dopustno nikakršno razlikovanje glede na politično ali pravno ureditev ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada. Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti. Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan. Vsakdo ima pravico do premoženja, tako sam, kakor tudi skupno z drugimi. Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero, kakor tudi njuno svobodno, javno ali zasebno izražanje. Vsakdo ima pravico do mišljenja, do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimi koli sredstvi in ne glede na meje. Vsakdo ima pravico do svobodnega in mirnega zbiranja in združevanja. Nikomur ne sme biti premoženje samovoljno vzeto.« Še številne druge pravice so zapisane v Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah, kot temeljne človekove pravice. Toda, tistega leta, ko je Generalna skupščina Združenih narodov sprejemala to deklaracijo - ko se je zgodilo nekaj, kar štejemo kot začetek nastajanja nekega novega svetovnega reda, ki temelji, ali pa, ki bi moral temeljiti na spoštovanju človekovih pravic - je na tem prostoru, kjer je danes Slovenija in je takrat bila tudi Slovenija, vendar ne samostojna, ampak del takratne jugoslovanske države, vodja takratne politične policije v Sloveniji zapisal v svoje poročilo, da je UDBA leta 1948 v Sloveniji aretirala 6.985 ljudi. Ne zaradi kakšnega klasičnega kriminala, ampak zaradi političnih deliktov, karkoli so že takrat pod to šteli. Naslednje leto, ko so civilizirane demokratične države vpeljevale izročila Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah v svoje pravne rede, je bila številka aretiranih s strani UDBE v Sloveniji že 8.762. Vse to se je dogajalo po letih, ko je Slovenija že doživela množične izvensodne poboje, koncentracijska taborišča, mučenja, preseljevanja, nasilne odvzeme premoženja, montirane sodne procese, prisilno kolektivizacijo. Bolj se je oddaljeval konec vojne, bolj se je represija stopnjevala. Ta represija ni imela nobenega temelja in nobene legitimnosti v odporu proti okupatorju. Žrtve te represije so bili namreč vsi po vrsti, šlo je za revolucijo, šlo je za razredno čiščenje. Žrtve so bili tudi bivši partizani, recimo Andrej Bohinc, Igor Torkar. Najbolj je bila na udaru inteligenca. Sledile so slabe ekonomske razmere, propadajoče gospodarstvo, izsiljevanje. Ni točnih podatkov o tem, koliko ljudi se je iz Slovenije izselilo v prvih povojnih letih - ocene se gibljejo od petdeset do sto tisoč. Obstajajo pa bistveno bolj natančni podatki o tem, koliko ljudi je Slovenijo zapustilo od leta 1955 do leta 1990. Številka je grozljiva - 210.000. Za narod, ki ni štel niti dva milijona prebivalcev - številka je bila bližje enemu milijonu, kot dvema - je to velikanska številka. Nekateri od teh, ki so odšli iz Slovenije, so se vrnili, mnogi so ostali v tujini. Odhajali so pogumni, pametni, pokončni ljudje, ki so si upali tvegati, vendar so, žal, to svojo energijo, to svoje znanje uporabljali drugje. Ustvarjali so boljše življenje zase, predvsem pa za druge, od Južne Amerike do Kanade in Avstralije. Potem se je sicer stanje popravilo, vendar je bila cena v tem, kar sem prej našteval. Kljub temu pa je režim, ki se je utemeljil na kršenju človekovih pravic, določene segmente tega kršenja ohranil, ne samo v praksi, ampak tudi v svoji normativi, v svoji ureditvi, vse do konca. Še leta 1985 je izšel priročnik za delo ljudske milice, v katerem je takratna oblast nalagala policistom - takrat so jim rekli miličniki - katerih osnovna naloga je varovanje ljudi in premoženja, skrb za javni red in varnost, kot eno temeljnih nalog zbiranje podatkov o tistih, ki kritizirajo oblast. Leta 1985! Mnogi miličniki, oziroma policisti, so se temu sicer upirali, vendar se je to štelo za kršitev delovnih nalog. 19. julija leta 1989 je predsedstvo takratne SFRJ sprejelo smernice za izredne razmere - te smernice so bile objavljene v tajnem Uradnem listu, nikoli javno, do osamosvojitve - ki so imele naravo obveznega akta. V kolikor bi bile razglašene izredne razmere, so bili predvideni nekateri ukrepi, vključno s taborišči in represijo, kakršno je oblast uporabljala takoj po 2. svetovni vojni. Vendar pa so bili to zadnji takšni koraki. Odpor se je krepil, v Sloveniji je takrat cvetela slovenska pomlad. Odpor se je krepil tudi znotraj sistema, še posebej pa na njegovih obrobjih. Grožnja, da bo kršenje človekovih pravic ostalo, kot ena od norm za uravnavanje družbe, v kateri smo takrat živeli, je dokončno prenehala s slovensko osamosvojitvijo leta 1991. Seveda pa s tem, ko se je Slovenija osamosvojila, ko je v svojo ustavo, v svojo moderno in novo ustavo, zapisala človekove pravice kot enega temeljnih standardov za medsebojno uravnavanje življenja v slovenski družbi, v samostojni slovenski državi, da človekove pravice niti niso nehale obstajati, niti se nevarnost za njihovo kršenje s tem ni povsem izničila. Tudi danes se v Sloveniji, kljub temu, da nič od tega, kar je zaznamovalo povojni čas, ni ne v slovenski normativi, ne v praksi, se, glede na to kako so človekove pravice opredeljene v Univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah, srečujemo z njihovim kršenjem. Tudi danes veliko naših sodržavljank in sodržavljanov ne pride do svoje pravice v realnem času. Govorim o tako imenovanih sodnih zaostankih. Kajti, če se je nekomu zgodila krivica in če ima na razpolago instrumente, ki mu jih je dala država zato, da to krivico popravi, mora biti ta možnost dostopna v realnem času. Ne šele potem, ko gredo stvari svojo pot in ko morda postanejo nepopravljive. V vseh teh letih življenja samostojne države, nismo iznašli načina, da bi si zagotovili takšen pravosodni sistem, ki bi bil sposoben deliti pravico v realnem času, brez zaostankov. To je ena od ključnih nalog, ki slovensko državo čaka v prihodnje. Do kršitev človekovih pravic prihaja tudi povsod tam, kjer je na delu socialna izključenost, revščina, neenake izhodiščne možnosti. Deloma lahko za odpravo teh problemov poskrbi država, v celoti pa tega država ne more. To je naloga vseh nas. Samo z neko splošno medčloveško solidarnostjo lahko tovrstne kršitve človekovih pravic zmanjšamo na minimum. Ko se je v zadnjih letih govorilo o človekovih pravicah, se je večinoma omenjalo dve kategoriji - Rome in izbrisane. V obeh primerih obstajajo primeri kršenja človekovih pravic, vendar je tukaj potrebno biti pošten. Slovenija ob svoji osamosvojitvi ni nikomur odrekla državljanstva, niti ni nikomur odrekla možnosti, da si uredi kakršen koli drug status v nastajajoči slovenski državi v skladu z zakonodajo, ki je bila sprejeta. V času po osamosvojitvi je bilo podeljenih, mislim da preko 200.000 slovenskih državljanstev vsakemu, ki je imel stalno prebivališče v Sloveniji in ki je to želel. Malo je podobnih primerov v primerljivih situacijah. Res pa je, da so bili nekateri v posebnih okoliščinah, ko si, bodisi težav pri dostopu do osebnih dokumentov, zaradi vojne na Balkanu, bodisi zaradi drugih okoliščin, teh statusov niso mogli urediti. Slovenska država je dolžna popraviti takšne krivice vsakemu posebej, če so se te krivice dejansko zgodile. Ni pa slovenska država dolžna za nazaj podeljevati državljanstev tistim, ki tega niso sami želeli. Tukaj je potrebno ločiti, kaj je to kršenje človekovih pravic in kaj je možnost, ki jo ima nekdo, da jo izkoristi, vendar tega ne stori. Ta vlada je predlagala državnemu zboru v obravnavo in sprejem ustavni zakon, ki se tega problema loteva tako, da je možna individualna presoja. Ta ustavni zakon daje, v kolikor bo sprejet, institucijam te države v roke vse instrumente, da vsako krivico, ki je bila na tem polju storjena, dejansko poravnajo. Vendar pa za to, da te instrumente dobimo v roko, najprej potrebujemo potrebno podporo v parlamentu in sprejem tega zakona. Ko gre za pravice Romov v Sloveniji, so te pravice ustavna kategorija. Ustava, o kateri sem prej govoril, je določila - in to ustavo smo prejeli že leta 1991 - da je za zaščito teh pravic, za ureditev položaja romske skupnosti v Sloveniji, potrebno sprejeti poseben zakon. Petnajst let je minilo preden je Slovenija ta zakon dobila. Dobila ga je pred kratkim, v tem mandatu. Ta zakon daje dobro podlago za to, da se pravice romske skupnosti v Sloveniji rešujejo, oziroma izvajajo in uveljavljajo na tak način, da ne prihaja do konfliktov in da to omogoča ohranjanje njihove kulturne samobitnosti. Malo je držav, oziroma bolje rečeno, v Evropi, tudi v Evropski uniji, kjer je Slovenija članica, je veliko držav z bistveno večjo romsko populacijo in praktično nobena od teh držav nima še posebnega zakona. To ne pomeni, da nam ni treba nič več storiti, pomeni pa to, da je potrebno te stvari gledati primerjalno uravnoteženo. Lahko povem tudi to, da bo v prvi polovici naslednjega leta, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, oziroma Svetu Evropske unije, Evropska komisija prvič naredila oceno o položaju romskih skupnosti v državah članicah in da bo predvidoma junija naslednje leto o tem razpravljal tudi eden od svetov Evropske unije. Doslej se to še nikoli ni zgodilo. Torej, daleč od tega, da bi Slovenija bežala od tega problema. Človekove pravice danes, ali pa spoštovanje človekovih pravic danes, je tudi vse tisto kar smo, ali pa kar bi morali storiti zato, da se popravijo določene krivice iz preteklosti. Tudi tukaj imamo zaostanke. Ne tako dolgo nazaj je posebna vladna komisija v arhivih Slovenske varnostno-obveščevalne agencije našla veliko dokumentov, ki tam ne bi smeli biti, ki bi morali biti v Arhivu Slovenije, zato ker omogočajo popravo krivic številnim posameznikom, vendar tja niso bili predani. Spomladi letos se je, bolj slučajno, v arhivskih prostorih Ministrstva za pravosodje našlo preko pet tisoč osebnih kartonov, deloma tudi dosjejev političnih zapornikov, morda tudi mnogih izmed vas. Nikoli ni bila izvršena primopredaja. Kljub temu, da je bilo to zakonsko urejeno, ti arhivi niso bili predani Arhivu Slovenije. Marsikdo je tam zaman iskal podatke, na podlagi katerih bi lahko uveljavljal svoje pravice, pa so mu rekli, da jih ni. Bili so, vendar nekje v omari, kjer mislim, da je pisalo »podatki o garažah«. Skratka, tudi ko gre za te stvari, imamo veliko neopravljenega dela. In končno, mislim, da se ravno danes izteka rok, ki ga je določilo ustavno sodišče, po katerem bi morali popraviti zakon o žrtvah vojnega nasilja. Žal, tega zakona ni možno sprejeti zaradi ideoloških blokad. Zaradi tega, ker se vsaka razprava o tem spreminja v kulturni boj in ker se v slovenski javni prostor takoj, ko želi nekdo tu kaj storiti, vnašajo razprave, ki nimajo nikakršne zveze s samo tematiko. Slovenija je del Evropske unije, tudi del globalnega sveta in človekove pravice so seveda univerzalne. Če pogledamo, kako je drugod po svetu, lahko ugotovimo, da danes vseeno pripadamo tisti srečni manjšini, ki živi na varnejši in tudi na bogatejši strani planeta. V soboto in v nedeljo sem sodeloval na srečanju Evropska unija - Afriška unija. Tam je bilo tudi 53 kolegov iz afriških držav. Govoril sem z mnogimi. Mi si težko predstavljamo, da v številnih afriških državah, tudi ponekod drugod po svetu - vendar predvsem v afriških državah - ljudje živijo in preživijo z dohodkom, kakršnega povprečen Slovenec ustvari v treh dneh. Razlika med nacionalnim dohodkom na prebivalca med Slovenijo in Madagaskarjem je, recimo, ena proti sto. Toliko, kolikor zasluži povprečen zaposleni prebivalec Madagaskarja v enem letu, zasluži povprečen Slovenec v treh dneh in pol. Revščina, bolezni, odrinjenost, tudi nemožnost dostopa do osnovnih življenjskih pogojev pesti, ne na tisoče, ampak na desetine, celo na stotine milijonov ljudi po svetu. V zadnjih letih smo tudi v Sloveniji doživeli nekaj resnih opozoril v tem smislu, da smo preveč zaprti vase, da ne znamo pogledati po svetu, da ne vidimo kako je drugod in da se zaradi tega tudi premalo vključujemo v akcije mednarodne razvojne pomoči ali svetovne solidarnosti. Deloma je temu res tako in če je treba kaj priznati predsedniku države, ki se mu mandat izteka, potem mu je treba priznati to, da je opozoril na to dejstvo. Njegov prispevek v tej smeri je dragocen. Slovenija bo v prihodnje povečala razvojno pomoč najrevnejšim državam v okvirih, ki jih pač zmoremo. Kajti brez tega, da smo občutljivi za spoštovanje človekovih pravic okoli nas, bomo zelo težko tudi navznoter gradili družbo, ki bo sestavljena iz odgovornih posameznikov, ki se bodo zavedali kaj so človekove pravice tudi, ko gre za naše medsebojne odnose. Spoštovani, ta današnji večer, je večer iskanja izgubljenega spomina o posameznikih, o celih družinah, o deset tisočih, o generacijah, ki so na tem našem prostoru, v drugi polovici 20. stoletja, zelo trpeli. Vsem, ki ste še živi in me slišite, izrekam opravičilo in priznanje. Želel bi si, da za temi besedami stoji sleherni državljan in državljanka te države. Bilo je krivično, kar so vam storili, imeli ste prav. Tisti, ki so vam sodili in vas preganjali, pa so ravnali narobe. Spoštovani, ne vem ali je mogoče, da se koga to silno trpljenje, s katerim je bila soočena Slovenija in velik del slovenskega naroda v drugi polovici prejšnjega stoletja, ne dotakne. Vem pa, da bo družba, ki tudi v kulturnem smislu in ne samo v ustavi, ne bo sposobna opredeliti standardov človekovih pravic, tako za včeraj, kot za danes in za jutri, vedno imela probleme sama s seboj. Ali, če hočete bolj konkretno: ni mogoče hkrati malikovati ikon in spomenikov nekaterih herojev, ki so neposredno odgovorni za drastično kršenje človekovih pravic, ob enem pa pričakovati od mladih generacij, da bodo sprejemale in spoštovale človekove pravice tudi kot del osebne drže in splošne kulture. Tudi zato je današnji večer pomemben. Hvala, da ga delite tukaj z mano. Sedaj živečim in tudi novim generacijam, je potrebno vračati ta izgubljeni spomin. To je naša dolžnost, drugače te generacije izpostavljamo nevarnosti, da bodo, slej ko prej, žrtve ponovljene zgodovine. Hvala lepa. Iz: http://www.kpv.gov.si/fileadmin/kpv.gov.si/pageuploads/datoteke_dinamika/2007-12/drugo/10dec07_govor_pv_clovekove_pravice_ang.pdf REPUBLIKA SLOVENIJA KABINET PREDSEDNIKA VLADE BY THE PRIME MINISTER OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA, JANEZ JANŠA, AT THE OFFICIAL CEREMONY TO CELEBRATE HUMAN RIGHTS DAY Ljubljana, 10 December 2007 Madam Ombudsman, Mr President of the National Assembly, Excellencies, Ladies and Gentlemen, Independent Slovenia is founded on human rights. In 1988, the notion of human rights circulated throughout Slovenia. These were words that "flooded" Slovenia at that time. This notion was the key concept of the "Slovenian Spring". All democratic alliances emerging at that time and all movements emerging in Slovenia at the end of the eighties embraced human rights as the essence of their political programmes. Even a number of the then official single-party politicians started to use this language; some even joined human rights movements. It was indeed human rights that, at the end of the eighties, changed the course of political history in these parts, from Triglav to the Pannonian Plains and the Adriatic. Today, this legacy is also one of essential aspects of our constitutional order. Regrettably, this was not the case before. The theme of this evening is lost memory. The lost memory of individuals, families, and of the thousands and tens of thousands of our compatriots who were subjected to suffering in the second half of the previous century. Because the state that emerged after World War II, of which Slovenia was a part, was not founded on respect for human rights; from its very beginning, it was indeed founded also on the violation of human rights. We celebrate Human Rights Day because on 10 December 1948 the General Assembly of the United Nations adopted and proclaimed the "Universal Declaration of Human Rights". This Declaration states: "All human beings are born free and equal in dignity and rights; they are endowed with reason and conscience and should act towards one another in the spirit of brotherhood. No distinction shall be made on the basis of the political, jurisdictional or international status of the country or territory to which a person belongs. Everyone has the right to life, liberty and security of person. No one shall be subjected to torture or to cruel, inhuman or degrading treatment or punishment. No one shall be subjected to arbitrary arrest, detention or exile. Everyone has the right to own property alone, as well as in association with others. Everyone has the right to freedom of thought, conscience and religion. This right includes the freedom of the individual to change his or her religion or belief, and the freedom, either alone or in community with others and in public or private, to manifest his or her religion or belief. Everyone has the right to freedom of opinion and expression; this right includes freedom to hold opinions without interference and to seek, receive and impart information and ideas through any media and regardless of frontiers. Everyone has the right to freedom of peaceful assembly and association. No one shall be arbitrarily deprived of his or her property." There are many more other rights enshrined in the Universal Declaration of Human Rights as fundamental human rights. However, the very year in which the General Assembly of the United Nations was in the process of adopting and proclaiming this Declaration - an event that we consider to be the beginning of a new world order that is, or should be, founded on respect for human rights - here in the area of today's Slovenia and where Slovenia was at that time as well, not independent, but part of the then Yugoslav state, the head of the political police in Slovenia wrote in his report that UDBA had arrested 6,985 people in Slovenia in 1948. Not for conventional criminal offences but for political offences - whatever might have been considered to be political offences at that time. The following year, when civilised, democratic countries were in the process of introducing the tenets of the Universal Declaration of Human Rights into their respective legal orders, the number of those arrested by UDBA in Slovenia rose to 8,762. All this was happening after those years in which Slovenia had already endured mass killings without court trials, concentration camps, torture, relocation, forced deprivation of property, show trials and forced collectivisation. Repression intensified as the end of the war was moving further into the past. This repression had no foundation and no legitimacy in resistance against the occupying force. For its victims were all and sundry, it was the revolution, it was class cleansing. Its victims were also some former partisans, Andrej Bohinc and Igor Torkar, for example. The intellectuals took the hardest blow. Then followed a poor economic situation, the economy in tatters, extortion. There are no accurate data available on how many people emigrated from Slovenia in the first years after the war - estimates range between fifty and a hundred thousand. However, the data on how many people left Slovenia between 1955 and 1990 are significantly more accurate. The number is terrifying - 210,000. For a nation barely numbering two million inhabitants - the number was then closer to one million than two - this is a huge number. Some of those who left Slovenia have come back; many have remained abroad. Those who left were courageous, intelligent and upright people who dared to take a risk; regrettably, they put their energy and knowledge to use in foreign countries. They were creating a better life for themselves, but even more so for others, from South America to Canada and Australia. It is true that the situation later improved, but a price was paid in terms of what I have just enumerated. Nevertheless, the regime that founded itself on the violation of human rights preserved certain segments of the violation of rights till its end, not only in practice but also in its standards. As recently as 1985, a people's militia manual was published by the authorities, imposing on policemen - called militiamen at the time and whose basic task was to protect people and property, and ensure the public order and safety - the task of collecting data on those who criticised the regime as one of their fundamental duties. In 1985! Many militiamen, or policemen, were reluctant to do this, which was seen as a violation of their responsibilities. On 19 July 1989, the SFRY presidency adopted guidelines for a state of emergency. These guidelines were published in a secret Official Gazette and never made public until independence. And they had the status of a binding instrument. If a state of emergency had been declared, some measures would have been taken that would have included camps and repression of the kind the regime exercised immediately after the Second World War. However, these were the last steps of their kind. Resistance was hardening, and the Slovenian Spring was blossoming in Slovenia at that time. Resistance was also hardening within the system itself, particularly at its margins. The threat that the violation of human rights might remain as one of the standards used to discipline the society in which we lived at the time ultimately ceased to exist when Slovenia became independent in 1991. When Slovenia became independent and when it enshrined human rights in its new and modern Constitution among the fundamental standards for mutual regulation of life in society in the independent Slovenian state, human rights did not cease to exist, neither was the threat of their violation fully eliminated. Even today, in a Slovenia that bears none of the hallmarks of the post-war era, either in its laws or in practice, we encounter the violations of human rights defined in the Universal Declaration of Human Rights. Even today, there are many Slovenians who do not have access to justice in real time. I am speaking of court backlogs. For if someone has been wronged and if there are instruments made available to him or her by the state in order for this wrong to be redressed, this possibility must be accessible in real time. And not only after matters have taken their own course and may have become impossible to redress. In all the years of living in the independent state, we have not yet invented a system of justice capable of administering justice in real time and without backlogs. This is one of the key tasks to be addressed by the Slovenian state in the future. Human rights are also violated wherever there is social exclusion, poverty or an unequal starting point in life. The state can take care of these problems in part, but not in full. This is a task for us all. It is only with a measure of general inter-human solidarity that we can minimise these violations of human rights. Whenever human rights have been discussed in past years, two categories have most often been mentioned - the Roma and “the erased”. In both cases, there are examples of human rights being violated, but we have to be fair at this point. When Slovenia gained its independence, no one was refused citizenship or the possibility of acquiring any other status in the emerging Slovenian state in accordance with the adopted legislation. In the period following Slovenia’s independence, more than 200.000 persons, I believe, who had permanent residence in Slovenia and who wanted it, were granted Slovenian citizenship. There are not many such cases in comparable situations. It is true, however, that some people found themselves in special circumstances at that time, being unable to acquire such status either because they had problems with obtaining personal documents due to the Balkan war or because other circumstances prevented them from doing so. The Slovenian state is obliged to correct such injustices in each individual case if these injustices were actually committed. However, the Slovenian state is not obliged to grant citizenship retroactively to those who did not want it. At this point, it is necessary to make a distinction between the violation of human rights and the possibility that people have and can make use of but choose not to. This Government has submitted a constitutional law to the National Assembly for debate and adoption that tackles this problem in such a manner that individual judgement is possible. If this constitutional law is adopted, it will provide state institutions with all instruments for actually redressing every injustice that has been committed in this area. However, in order to obtain these instruments, we first need the necessary support in Parliament and the adoption of this law. As for the rights of the Roma in Slovenia, these rights are a constitutional category. The Constitution, about which I spoke before - we adopted this Constitution in 1991, stipulates that in order to protect these rights and to regulate the status of the Roma community, a special law needs to be adopted. Fifteen years passed before Slovenia finally obtained this law. It obtained it recently, in this term of office. This law provides a good basis for addressing, exercising and asserting the rights of the Roma community in Slovenia in such a way that no conflicts are caused and that the cultural identity of the Roma is preserved. There are not many countries, or if I put it otherwise, there are many countries in Europe and in the European Union, of which Slovenia is also a member, with a significantly larger Roma population than Slovenia, but practically none of them have yet adopted a special law regulating this area. This does not mean that there is nothing else to be done, but it means that things must be considered from a balanced and comparative point of view. Let me also mention that in the first half of next year, when Slovenia will be holding the Presidency of the European Union, specifically the Council of the European Union, the European Commission will for the first time assess the status of Roma communities in the Member States, and this will be discussed at one of the meetings of the Council of the European Union, which is expected to be in June next year. This has never happened before. So, the situation is far from Slovenia trying to avoid dealing with this?problem. Human rights today, or the respect for human rights today, involves everything that we are doing or what we should be doing to redress certain injustices from the past. There are backlogs in this area, too. Not so long ago, a special government commission found many documents in the archives of the Slovenian Intelligence and Security Agency which should not have been there. They should have been in the Archives of the Republic of Slovenia because they enable injustices committed on many individuals to be redressed, but they had not been submitted to this institution. In the spring of this year, more than five thousand personal files, some of them files on political prisoners and perhaps also files on many of you, were found accidentally in the archives of the Ministry of Justice. The handover never occurred. Despite the fact that this was regulated by law, these files were never submitted to the Archives of the Republic of Slovenia. Many people tried in vain to find data there on the basis of which they could assert their rights, but they were told that such data did not exist. But the data did exist; the documents were in a bookcase identified, I believe, as "data on garages". In short, even with these things, there is still much to be done. And, finally, I believe that the deadline for amending the Victims of War Violence Act set by the constitutional court expires today. Unfortunately, this law cannot be adopted because of ideological blockades. Because every debate on this issue turns into a cultural struggle, and because whenever someone wants to do something here, this immediately provokes debate in the Slovenian public arena which is in no way related to this issue. Slovenia is part of the European Union and part of the entire world, and of course, human rights are universal. If we look around the world, we realise that despite everything we still belong to the lucky minority living on the safer and wealthier side of the planet. On Saturday and Sunday, I participated in the EU-Africa Summit. There were also 53 colleagues from African countries in attendance. I spoke with many of them. It is difficult for us to imagine that in many African countries, as well as in other parts of the world - but above all in African countries - people live and survive on an income that the average Slovenian citizen generates in three days. The ratio of the national income per capita in Slovenia to the national income per capita in Madagascar, for example, stands at 100:1. What an average worker in Madagascar earns in one year, an average Slovenian earns in three days and a half. Not just thousands of people, but tens, even hundreds of millions of people around the world suffer from poverty, disease, marginalisation and a lack of basic living conditions. In past years, Slovenia has received several serious warnings implying that Slovenians are too introverted and unable to look around the world, and therefore fail to see the situation there, and that it is for this reason they do not engage sufficiently in international activities, such as international development assistance or world solidarity. This is partly true, and the outgoing president of the state should be given credit for having drawn attention to this fact. His contribution in this direction has been valuable. In the future, Slovenia will provide greater development assistance to the poorest countries, within its capacities to do so. We will have great difficulty in building from within the society of responsible individuals, who are aware of human rights, even in our mutual relationships, if we are not sensitive to respect for human rights around us. Ladies and Gentlemen, This evening is an evening for searching for the lost memory of individuals, whole families, tens of thousands of people, generations, who in the second half of the 20th century suffered a great deal in these parts. I would like to offer an apology and recognition to all those who are still alive and can hear me today. I wish that each and every citizen of Slovenia would stand behind these words. What they did to you was wrong; you were right. Those who passed judgements and persecuted you did wrong. Ladies and Gentlemen, I do not know whether it is possible that anyone at all remains untouched by the enormous suffering which Slovenia and a great part of the nation faced in the second half of the previous century. But I do know that society, which cannot define - not only in the constitution but also in terms of culture - human rights standards for yesterday, for today as well as for tomorrow will always have issues with itself. Or, if you want me to be more specific: It is not possible to idolise icons and monuments to certain heroes who are directly responsible for drastic violation of human rights, and at the same time to expect younger generations to accept and respect human rights as part of their personal posture and general culture. This evening is also important in this respect. Thank you for sharing it here with me. We need to make today's generations, as well as future generations, aware of this lost memory. This is our duty; if we fail in it, we risk that these generations sooner or later may become victims of the history that repeats itself. Thank you. Iz: http://www.kpv.gov.si/si/splosno/novice/arhiv_novic/period/1199207026///browse/2/?cHash=17e88f7f29 GOVOR PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE JANEZA JANŠE NA OSREDNJI DRŽAVNI SLOVESNOSTI OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Ljubljana, 21. december 2007 Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, ekscelence, svojci padlih v vojni za Slovenijo, veteranke, veterani, spoštovani rojaki doma in po svetu, gospe in gospodje! Danes Slovenija praznuje dan samostojnosti in enotnosti. Pravzaprav bi morali reči enotnosti in samostojnosti, kajti če ne bi bili enotni, takrat, ko je bilo to najbolj potrebno, verjetno tudi samostojni ne bi bili. Danes, na ta praznik, še posebej vemo dvoje. Prvič, da sem, kjer danes smo, nismo prišli po volji drugih, ampak po svoji lastni odločitvi in s svojimi lastnimi napori. Vemo, da je bilo bistvenega pomena, da smo se skozi zgodovino, vse od nastajanja Brižinskih spomenikov, oblikovali kot samostojen narod z lastno kulturo. Da smo ohranjali svoj nacionalni teritorij. Da smo, kot šestnajsti narod po vrsti na svetu, dobili lasten prevod Svetega pisma. Da smo v pomladi narodov leta 1848, izoblikovali lasten narodni in politični program. Da smo že v prvo Jugoslavijo prišli kot narod z jezikom, v katerem je bilo mogoče oblikovati znanstveno in kulturno najzahtevnejše vsebine. Da smo 1919 leta dobili slovensko univerzo, nato pa Narodno in univerzitetno knjižnico in Akademijo znanosti. Da smo iz druge svetovne vojne izšli z republiko, ki ji je federalna ustava priznavala pravico do odcepitve. In drugič, danes, ko praznujemo enega največjih slovenskih praznikov, vemo da smo se na dan, ki se ga spominjamo, odločili prav. Danes o tem ni nobenega dvoma več, Slovenija je danes uspešna evropska država. Takrat pa, pred tistimi usodnimi odločitvami, mrzlega dne, decembra leta 1990, si večina ni upala sanjati, da bo naša država takrat dosegla samostojnost z relativno nizko ceno in hitro in da bo že tako kmalu postala članica Evropske unije. Takrat si nismo predstavljali, da bodo naše meje postale evropske meje. Takrat ni bilo niti v najbolj predrznih šalah govora o tem, da bodo mladi, ko bodo odrasli, postali schengenski cariniki na Kolpi. Najbolj drzne šale so bile korak nazaj od tega. Takrat ni nihče sanjal, da bo Slovenija leta 2007 imela kot lastno valuto evro. In seveda, nihče si ni predstavljal, da bomo, kot dva milijonski narod, predsedovali skupnosti sedemindvajsetih držav, oziroma skoraj pol milijarde ljudi. No, vendar smo v tem času prehodili uspešno pot, postali smo del evropske družine. Družine, ki ceni to, kar Slovenija danes je, ceni naš ustvarjalni potencial, našo sposobnost in izkušnje. V to ni kakšnega velikega dvoma. Je pa na drugi strani, ali tudi sami cenimo vse to? Ali se zavedamo, da, če se ne ceniš sam, boš imel vedno težave pri tem, da boš samozavestno priznaval drugačnost drugim, da boš sprejemal drugačnost, da boš lahko samozavestno nastopal v dialogu z drugimi, tudi če so večji in močnejši? V tem trenutku, na podlagi vsega, kar je Slovenija dosegla, od glasovanja na plebiscitu, decembra 1990, obstajajo vsi razlogi za to, da se Slovenija tudi sama ceni. Slovenija kot celota je lahko ponosna, ne samo na svoje članstvo v mednarodnih organizacijah, ne samo na te velike dosežke, ki jih je zabeležila v zadnjih petnajstih, oziroma sedemnajstih letih. Slovenija kot celota je lahko ponosna tudi na svoj gospodarski in socialni razvoj v tem času, na dobre gospodarske rezultate in dejstvo, da zaključujemo leto, v katerem bomo lahko rekli, da smo ustvarili daleč največ v enem letu, od kar Slovenija obstaja. In ne samo, da smo ustvarili največ, tudi letna razlika, oziroma gospodarska rast je bila daleč najvišja. Tudi najvišja v evro območju. Beležimo najnižjo brezposelnost v zgodovini, ki je tudi ena najnižjih v Evropi. Slovenija bo konec tega leta dosegla več kot 91 odstotkov povprečne evropske razvitosti. Maja, leta 2004, ko smo vstopali v Evropsko unijo, smo bili bistveno niže. Slovenija danes vlaga največ doslej na posameznika, na posameznega učenca, dijaka ali študenta, v znanje, v tisto, kar je naš najpomembnejši in najtrajnejši kapital. Seveda, ta razvoj na drugi strani povzroča nekatere negativne posledice. Zaradi znanih vplivov in tudi zaradi visoke domače rasti imamo višjo inflacijo. Z njo je posebno prizadetih kakšnih dvesto tisoč naših sodržavljanov, ki kljub temu, da se je ta številka znižala, ta velika številka, to veliko število naših sorojakov živi na pragu ali pod pragom tega, čemur pravimo prag revščine. Zaradi tega vlada pripravlja ukrepe, ki bodo še posebej v prihodnjih mesecih skušali zavarovati njihov socialni položaj. Vendar v celoti vzeto, Slovenci od naše plebiscitne odločitve naprej dokazujemo, da lahko v enakopravnih pogojih, kjer imamo enake možnosti kot tisti, ki smo jih desetletja smatrali za najbolj razvite, dosegamo povsem enake ali celo boljše rezultate. Ekonomska in politična svoboda, pridobljena z osamosvojitvijo, je prinesla sprostitev številnih ustvarjalnih potencialov, ki so v slovenskem narodu sicer vedno bili. Prostor svobode se je razširil. Slovenci smo dokazali, da znamo izkoristiti prav vsak delček novega prostora svobode. Vendar pa gre, hkrati z večjo svobodo, tudi večja odgovornost. Brez tega, da večja svoboda in večja odgovornost hodita z roko v roki, napredek ni v ravnovesju in prihaja do anomalij. Svoboda potrebuje odgovornost, oziroma kot je dejal pred dobro uro slavnostni govornik na slavnostni seji Državnega zbora, doktor France Cukjati, potrebuje resnico. Na tej točki, si ob vseh teh uspehih, ki jih je Slovenija zabeležila, ki jih beleži danes, na zgodovinski dan, ko padajo schengenske meje, potrebno vprašati, če ob vsem tem razvoju, ob vseh teh uspehih, vendarle v tem času, od plebiscita, ali od prvih svobodnih volitev naprej, nismo nečesa spregledali ali pozabili. Zakaj, kljub vsem tem uspehom, kljub temu, da Sloveniji vsi priznavajo, da je uspešna, slišimo od državnikov držav, ki smo jih smatrali za daleč pred nami, najbolj razvite, da nam čestitajo k uspehu in pravijo, da si želijo podobnih rezultatov, zakaj kljub vsemu temu srečujemo ponekod zamorjenost, srečujemo neko nelagodje? Ob teh uspehih ni vedno pravega in iskrenega veselja. Včasih je celo nekakšna nevoščljivost. Zakaj se leta 2007 odpirajo nekatere stare dileme in se v razpravi o teh dilemah uporabljajo nekateri pojmi, ki jih mladi sploh ne razumejo, ki ne vedo pravzaprav, zakaj so te dileme nastale in ne vedo, zakaj so njihovi očetje in dedje ob teh razpravah slabe volje? Torej smo morda v tem razvoju na kaj pozabili. Je tukaj kaj važnega, kar bi morali narediti, pa tega nismo? Drugo leto bo minilo osemnajst let od spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu, ki je bila poleti leta 1990, nekaj mesecev pred plebiscitom. Jeseni naslednje leto, ko bodo državnozborske volitve, bodo na teh volitvah prvič volili tisti, ki so se rodili po tej spravni slovesnosti. Stari bodo več kot 18 let. Kljub temu pa se zdi kot, da smo še vedno sprti. Še vedno potekajo razprave o tem, kako sprejeti neko osnovno zakonodajo, ki bi morala biti že zdavnaj sprejeta, kako urediti nekatere stvari, ki bi jih morali že zdavnaj urediti. In sprašujemo se lahko kakšen narod smo, da nismo sposobni niti dostojno pokopati svojih mrtvih in se moramo o tem prepirati. Tudi o tem, leta 2007, kaj bo pisalo na njihovih grobovih. Osnovno načelo civilizacije je, da se mrtve pokoplje, da so tudi mrtvi v vsakem narodu del občestva in da zaslužijo spoštovanje. Vendar pri nas, kot da nebi bilo tako. Vsak dan nekje ob robu časopisja lahko preberemo nove številke o tem, koliko na novo odkritih množičnih grobišč je spet vrisanih na slovenski zemljevid. Zadnja številka je 571. To je precej več, kot dve množični grobišči na vsako slovensko občino. In mnogi pravijo, da je teh občin v Sloveniji preveč. Vendar to nikogar ne gane. Nekam v podzavest vse to odrinemo in pride ven na drugem koncu. Kako velika mora biti poškodba moralnega okolja, da se ne zdrznemo, ko ljudje, ki se imajo za ugledne, pokopavanju mrtvih rečejo premetavanje ali preštevanje kosti. Ko vsako leto odkrivamo nove sezname političnih zapornikov, podatke o koncentracijskih taboriščih, političnih procesih in to nikogar pravzaprav ne gane. Ne nastane neko soglasje, da se te stvari prizna, da se jih ovrednoti, tako kot se jih ovrednoti v vseh civiliziranih državah in da se gre potem naprej. Od kod torej ta poškodovanost, poškodovanost moralnega okolja? Morda lahko najdemo odgovor, če pogledamo nekoliko v soseščino ali pa v daljno soseščino. K narodom, oziroma državam, kjer so se soočali z podobnimi problemi. Rad bi vam citiral del govora, ki ga je imel novoizvoljeni češki predsednik, Vaclav Havel, prvega januarja leta 1990, slabo leto pred tem, ko smo se Slovenci na plebiscitu odločili za samostojno državo. Novi češki predsednik Vaclav Havel je potem, ko je ocenil dediščino prejšnjega režima, ki ga je žametna revolucija na češkem in Slovaškem nekaj dni prej pospravila na smetišče zgodovine, govoril o tem, da ima država nekonkurenčno industrijo in onesnaženo okolje, razrušene družbene podsisteme, da se povsod vidijo zaostanki za razvitim svetom. Potem pa je dejal, citiram: »Toda to ni naš glavni problem. Glavni problem je v tem, da živimo v moralno kontaminiranem okolju. Počutimo se moralno bolni, ker smo se navadili, da govorimo drugo kot mislimo in čutimo. Naučili smo se, da ne verjamemo v nič, da ignoriramo drug drugega in da skrbi vsak sam zase. Vrednote, kot so prijateljstvo, ljubezen, predanost, sprava, so izgubile svojo globino in razsežnosti. V najboljšem primeru so predstavljale spomin na preteklost, nekaj kar ni v sozvočju z dobo računalnikov in raket«. In nadaljuje: »Ko govorim o kontaminiranem moralnem ozračju, ne govorim samo o tistih gospodih, ki so bili na oblasti in so jedli neoporečno hrano. Govorim o vseh nas, vsi smo se navadili na totalitaren sistem, ga sprejemali kot nekaj trajnega in ga tako pomagali ohranjati. Ne moremo kriviti zgolj nekdanje oblastnike za vse. To bi bilo preveč enostavno. Hkrati pa bi to pomenilo, da ne sprejemamo odgovornosti za to, da danes ravnamo drugače. Neodvisno, svobodno, razumno. Svoboda in demokracija vključujeta udeležbo in zato tudi odgovornost nas vseh. Za nazaj, za danes in za naprej. če bomo to doumeli, se bo upanje vrnilo v naša srca.« To je dejal Vaclav Havel prvega januarja 1990. Mi smo leta 1990 imeli popolnoma enak problem. Le da pri nas ni bilo nikogar, ki bi to na tako jasen način povedal. Ni bilo nikogar, ki bi z istega mesta pozval k spoštovanju resnice. Pravzaprav smo namesto tega poslušali, da je resnic več. Ker se nismo soočili z osnovnim problemom, ker ga nismo prepoznali, ker se je skušalo resnico goljufati, smo in še vedno plačujemo velik davek. Tukaj je zelo nenavadno, da o vsem tem, ravno v Sloveniji, nihče ne spregovori o teh stvareh. Zaradi tega se, seveda, ta izvirni greh neresnice prenaša na potomce, vendar ne izgine. Neprijetno je govoriti o tem in tega zagotovo ne bi storil, če to ne bi bil problem, ki se v slovenski družbi čuti. Za njegovo reševanje je pozno. Vendar bo vedno bolj pozno. Problem se sam ne bo rešil. Na tem mestu, tudi na tako prazničen dan, je vmesno vprašanje, ali bo naša generacija, ki je bila sposobna stopiti skupaj, se dogovoriti o izvedbi plebiscita, generacija, ki je osamosvojila Slovenijo, jo demokratizirala, jo povezala v Nato, Evropsko unijo, Evropsko monetarno unijo, zmogla tudi ta korak. Bo to naloga, ki jo bo novi predsednik republike zmogel? Je mladi predsednik stranke, ki je naslednica ali pa ena od naslednic tega izvirnega greha, pripravljen prevzeti nase to odgovornost, ki mu jo nalaga zgodovina? Mu bodo to pustili? Je vsaj v času, ko so padle evropske meje, ko bo Slovenija vodila druge, dovolj pripravljenosti, da se naredi ta korak in da se rana delitve končno začne celiti? Mogoče. Osebno celo verjamem, da bomo v življenju te generacije lahko to storili. Kajti, če smo zmogli vse te korake doslej, v zadnjih osemnajstih letih, zmoremo tudi tega. Slovenija namreč ni nastala zato, da bi v njej slabše živeli, ni nastala zato, da bi v njej živeli sprti. Naša skupna zaveza je blaginja vseh državljank in državljanov. Je družba v kateri posamezniki živimo, uveljavljamo svoje talente, želje in pričakovanja, kjer vlada sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje. Družba, v kateri se bo razvijala zavest, da bo vsakdo čutil odgovornost zase in tudi za svojega bližnjega. Vendar je to lahko samo družba, ki temelji na resnici. Danes praznujemo praznik, ki se imenuje Dan samostojnosti in enotnosti, bolj pravilno bi bilo enotnosti in samostojnosti. Ravno ta praznik, ravno tisto, kar ta praznik simbolizira, bi moralo biti v prihodnosti vir moči za to, da bo slovenski narod presegel tudi to usodno delitev. Kajti, slovenske državljanke in državljani, slovenski ljudje, naši rojaki doma in v zamejstvu in po svetu, se strinjamo okrog ene točke. To pa je, da je slovenska država naš največji dosežek v zgodovini. Skupni dosežek, dosežek, ki bi moral biti vedno v ospredju. Nekaj, kar pomaga presegati delitev. Vendar mora biti to v ospredju. V kolikor postavljamo v ospredje stvari, ki nas ločujejo, tiste, ki nas združujejo, ostajajo v senci. V kolikor ravnamo obratno, lahko iz tega črpamo vir moči, da se te delitve presežejo. Danes je simboličen dan tudi zaradi drugega razloga za praznovanje. V druge države Evropske unije bomo lahko prehajali brez tega, da bi se ustavljali na fizičnih mejah. To je nekaj, o čemer si generacija pred nami ni upala niti sanjati. To je nekaj, kar so si, morda nekje v nekih daljnih željah, zamišljali tisti, ki so prvi govorili o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. In zdaj obstajajo, ne samo vse možnosti, zdaj ta prostor obstaja, brez nekih fizičnih omejitev. Samo od nas je odvisno, kako ga bomo nadgradili, kako ga bomo obogatili in kako bomo iz tega črpali moči za naprej. Torej, zgodovina nam je bila zelo naklonjena. Lahko bi rekli, da smo bili deležni njene velike milosti in da tako kaže tudi za naprej. Zaradi tega ni nobenega razloga, da tudi stvari, ki jih moramo urediti med sabo, ki na bi bile že daleč nazaj urejene, na spodoben civiliziran način, na način, ki v ospredje postavlja resnico. Nobenega razloga ni, da s tem obremenjujemo tudi prihodnje generacije. Celo mlade, ki so se rodili po prvem poskusu sprave leta 1990, ki bodo naslednje leto volili, pa še niso dočakali, da bi njihovi očetje v tem času uredili stvari, ki bi jih morali urediti. Prepričan sem, da bo Slovenija šele po tem, ko bomo ta korak naredili, brez tega, da bi bil kdorkoli prizadet, lahko sprostila svoje ustvarjalne potenciale, šla naprej, dokazala, da zmore še mnogo več, kot pa smo naredili v zadnjih petnajstih letih. čeprav je bilo tudi to nekaj, kar vzbuja zunaj spoštovanje in priznanje. Dan samostojnosti in enotnosti je velik praznik Slovenije. Je praznik sončnih dolenjskih goric, trdega kraškega kamna, štajerskega vinorodnega gričevja, skrivnostnega koroškega visokogorja, mehkih morskih valov in bistrih rek in sposobnih ljudi. Ljudi, ki ne obupajo, ki so pogumni, ustvarjalni, predvsem pa, ki čutijo svojo domovino. Danes v spomin, še posebej, mislim da lahko govorim tudi v skupnem imenu, s svojci tistih, ki so soustvarjali slovensko državo, pa jih ni več med nami in tudi s tistimi pripadniki slovenske policije in slovenske teritorialne obrambe. Na tisoče jih je bilo decembra leta 1990, ki so brez tega, da bi jih opazili fotoaparati ali kamere, varovali ključne slovenske inštitucije, ali so bili kje pripravljeni, da branijo najpomembnejšo odločitev v zgodovini naroda. Mislim, da zaslužijo še poseben spomin in priznanje. Spoštovani državljanke in državljani, danes je dejansko poseben večer, prazničen, pravzaprav dvakrat prazničen. Zasluži, da na mizo postavimo potico in kozarec žlahtnega vina, da nazdravimo našemu skupnemu pogumu, enotnosti in odločnosti. Da nazdravimo pogumu teh, ki so prvi sprejeli odgovornost za plebiscitno odločitev, pa jih danes ni več med nami. Iskrene čestitke ob dnevu slovenske enotnosti in samostojnosti, v prazniku vseh. Hvala. "Dokazali smo, da znamo pomagati" Premier ponosen na Slovenijo kot leta 1991 Premier Janez Janša je ob koncu leta vsem državljankam in državljanom zaželel "toplih in iskrenih besed iz plemenitih src." V novoletni poslanici je izpostavil septembrsko ujmo, ki je prizadela del Slovenije in zapisal, da smo dokazali, da nam ni vseeno in da znamo pomagati. Stotine prostovoljcev v uniformah in v civilu je priskočilo na pomoč in zato je bil ponosen na Slovenijo kot leta 1991. "Hvala vam tako za konkretno pomoč in za lep občutek povezane skupnosti," se je Janša zahvalil Slovencem. Leto, ki mineva, bo po Janševem mnenju ostalo zapisano v zgodovino po najhitrejšem razvoju in po najnižji brezposelnosti doslej in kot prvo leto po nastanku države, ki ga bomo zaključili s proračunskim presežkom. "V spominu pa nam bodo ostali tudi nekateri naši skupni dosežki, prav tako preizkušnje," predvideva premier. Prepričan je, da se bo rast Slovenije v letu 2008 nadaljevala in omogočila večje plače in pokojnine ter več štipendij za mlade. Slovenija bo po njegovem mnenju utrdila svoj ugled v družini evropskih narodov in v svetu. Ob tem pa Janša obljubil, da bodo tistim, ki so jih še posebej prizadele podražitve hrane in nekaterih storitev, solidarno pomagali. "Za vsakega izmed nas bo prihajajoče leto predvsem takšno, kakršnega si bomo naredili. Predvsem v naših lastnih rokah so barve za dneve po 1. januarju 2008. Ne dovolimo, da drugi odločajo o tem, kako se počutimo," je zaključil. ------------------------------------------------- 30.12.2007 Novoletna poslanica predsednika vlade Janeza Janše Spoštovani Slovenci in Slovenke, sodržavljanke in sodržavljani! Staro leto se poslavlja skupaj z mejami znotraj Evrope. Zapomnili si ga bomo predvsem po dogodkih, ki so zaznamovali čas vsakega izmed nas. V spominu pa nam bodo ostali tudi nekateri naši skupni dosežki, prav tako preizkušnje. Vesel sem, da je bilo tistih prvih več kakor drugih, čeprav se je Slovenija izkazala tudi ob nekaterih preizkušnjah. Stopili smo skupaj ob vodni ujmi, ki je prizadela velik del države. Dokazali smo, da nam ni vseeno, da znamo pomagati, da znamo biti solidarni. Ko sem prvo soboto po razdejanju obiskal Železnike, sem bil tako kot leta 1991 ponosen na Slovenijo. Na stotine prostovoljcev v uniformah in v civilu je pomagalo. Na tisoče vas je darovalo prostovoljne prispevke. Hvala vam tako za konkretno pomoč in za lep občutek povezane skupnosti. Spoštovani! Slovenska gospodarska rast je zdrava. Leto, ki mineva, bo ostalo zapisano v zgodovino po najhitrejšem razvoju in po najnižji brezposelnosti doslej. Kot prvo leto po nastanku države, ki ga bomo zaključili s proračunskim presežkom. Kot leto, ko se po dolgem upadanju število rojstev v Sloveniji ponovno povečuje, in kot leto, ko smo kot prva nova članica Evropske unije uspešno uvedli evro. Rast Slovenije se bo v letu 2008 nadaljevala. Slovenija bo utrdila svoj ugled v družini evropskih narodov in v svetu. Zdrava rast bo omogočila večje plače in pokojnine ter več štipendij za mlade. Tistim, ki so jih še posebej prizadele podražitve hrane in nekaterih storitev, bomo solidarno pomagali. Za vsakega izmed nas pa bo prihajajoče leto predvsem takšno, kakršnega si bomo naredili. Predvsem v naših lastnih rokah so barve za dneve po 1. januarju 2008. Ne dovolimo, da drugi odločajo o tem, kako se počutimo. Na silvestrovo vam želim toplih in iskrenih besed iz plemenitih src, v novem letu pa zdravja, sreče in vse dobro. Komentar na zgornje besede - ni kaj, lepo povedano. Kdo bo pa drugo leto voščil ...? Jastrebi že čakajo, da medijsko pokončajo Slovensko pomlad. Trenutno se zdi, da jim to uspeva, balkanizacije kulture, medijski linč osamosvojiteljev, projugoslovanski kadri zasedajo še zadnje vitalne točke slovenske kulturne, šolske in medijske politike. Ni prvič, zmeraj smo preživeli - izdajalci pa so šli na smetišče zgodovine!!!!!!!!!!!!!!! Novoletna poslanica predsednika republike dr. Danila Türka dec. 2007 »Leto, ki mineva, nam je dalo marsikaj dobrega. Naša domovina se je utrdila v družini evropskih narodov in gospodarsko smo napredovali. V svetu uživamo ugled in imamo vse možnosti, da ga povečamo ter si pridobimo nove prijatelje in nove zaveznike. V naravnih nesrečah, ki so nas doletele v preteklem letu, se je izkazala velika solidarnost naših ljudi in sposobnost učinkovito pomagati sočloveku v stiski. Vse to nas navdaja z zaupanjem vase in v našo skupno prihodnost. V Sloveniji smo upravičeno ponosni na vse tisto, kar smo že dosegli za spoštovanje človekovih pravic slehernega prebivalca naše države. Te dosežke moramo vzdrževati in nadgrajevati tudi v prihodnje. Poskrbeti moramo za to, da se bo raven spoštovanja sočloveka pri nas dvigovala, da bomo zagotavljali dosežene pravice, in da se bomo razvijali kot družba kulturnih in strpnih ljudi, ki znamo vse svoje razlike obravnavati spravljivo. Naj nas vodi spoznanje, da smo v naši želji po sreči, zdravju, blaginji in prijaznosti vsi ljudje enaki. Veliko lahko še naredimo za boljše življenje tistih med nami, ki ne uživajo blagodati ekonomskega napredka. Veliko lahko naredimo za pomoč bolnim in ostarelim, pa tudi za to, da bi bile mladim bolje odprte poti v polno in uspešno življenje. V letu, ki prihaja, bomo kot odgovorni del sveta lahko dokazali, da nam ni vseeno, kakšna bo usoda našega planeta. Slovenija bo predsedovala Evropski uniji. Imela bo priložnost, da se izkaže z modrostjo in odgovornostjo svoje politike. Svetovna vprašanja, kot so reševanje razlik med razvitim in nerazvitim svetom, globalno segrevanje, varstvo okolja in druga vprašanja, bodo zahtevala vso našo skrb in odgovornost za uspešna prizadevanja, da ohranimo svet prihodnjim generacijam. Četudi so problemi, ki jih bo treba reševati, veliki, nas bo tudi v prihodnje vodila naša samozavest. Pripravljeni smo na nove izzive. Ob vstopu v novo leto želim vse dobro in veliko uspehov vsem državljankam in državljanom Slovenije, našim rojakom v zamejstvu in po svetu, vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Moje dobre želje so namenjene tudi vsem tistim, ki bodo v skrbi za vse nas to najdaljšo noč preživeli na svojih delovnih mestih, vsem pripadnikom Slovenske vojske, še posebej slovenskim vojakinjam in vojakom na mirovnih misijah v tujini.« Dr. Danilo Türk Predsednik Republike Slovenije Dr. NIKO KURET, akademik (1906 - 1995) Življenjska zgodba akademika doktorja Nika Kureta, pobudnika ustanovitve današnjega Inštituta za slovensko narodopisje, znanstvenika, ki je postavljal temelje slovenske etnološke stroke in jo populariziral, je zelo bogata, pomenljiva, poučna in značilna za razburkano zgodovino Slovencev v 20. stoletju. Dr. Niko Kuret se je v študijskih letih navdušil nad dramatiko in gledališčem, študiral je srednjeveško duhovno gledališče in se nato usmeril k sodobni ljudski igri. S svojim delom je pomembno usmerjal ljudsko igranje pri nas, bil je duhovni oče slovenskih ročnih lutk pred drugo svetovno vojno, ustanovitelj Pavlihovega odra ter pionir radijskih in gledaliških dramatizacij. Zgodovina razkriva, da dr. Kuret nikoli ni postal upravnik Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, čigar delovanje je programsko osmislil, mednarodno uveljavil in s svojimi pionirskimi metodami vzpostavil resno akademsko znanstveno raziskovanje. Tudi podatek, da je šele pri svojih 83. letih postal redni član SAZU, zastavlja vprašanja in išče odgovore. Bil je veren, kar mu je škodilo pri komunističnih oblasteh - onemogočalo doseganje najvišjih funkcij. Temeljno delo - Praznično leto Slovencev (1965 - 1970, druga izdaja v dveh knjigah leta 1989). Leta 1941 izda knjigo - Delajmo jaslice. gibal se je v prostoru med Trstom, Brkini, Cerknim, Dobrepoljem in Ljubljano, do Zahomca v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem (v Zahomcu posname film o Štehvanju, kmalu se senmanje etnografskih filmov neha). Tipična poteza doktor Nika Kureta je recimo oživitev laufarije - v Cerkno je prišel prav z namenom, da se obnovi šega cerkljanske laufarije - to mu je uspelo. Bal se je, da bo marsikaj pozabljeno, če strokovnjaki brž ne ukrepajo, zabeležijo ljudskih običajev - veliko tega se je prav po zaslugi dr, Nika Kureta ohranilo. Iz: http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/dr-niko-kuret-praznicno-leto-slovencev/ Pater Dr. Leopold Andrej Grčar pravi (Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije, Brezje): "Ko je bil (Niko Kuret) že zelo bolan, sem pokleknil k njegovi postelji in takrat mi je rekel: Pater, tako bi želel, da bi nastalo društvo ljubiteljev jaslic Slovenije in zelo bi želel, da bi, kakor pri drugih narodih, tudi mi imeli našo revijo, ki bi bila posvečena prav jaslicam. In to se mi je zdela njegova oporoka, to mi je naložil, ampak doživljam, kot da je on tisti, ki pri Bogu prosi za blagoslov našega dela." Iz: http://www.zrc-sazu.si/isn/predhodniki.htm NIKO KURET je bil rojen v Trstu 24.4.1906. Iz romanistike in primerjalne književnosti je diplomiral v Ljubljani leta 1930, iz etnologije pa leta 1946; doktoriral je 1956. Sprva je bil srednješolski profesor v Kranju, Novem mestu in Ljubljani. Od leta 1954 je delal kot strokovni, pozneje kot višji znanstveni sodelavec in od 1964 kot znanstveni svetnik na ISN. Leta 1991 je postal redni član SAZU. Pisal je teoretične članke o gledališču in prirejal stare slovenske ljudske igre, sintetično in analitično je prikazal ljudsko gledališče, raziskoval liturgične igre, letne šege in maske. Kuret je začetnik uvajanja filma v slovensko etnologijo. Izbrane objave: 1963 Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir. Ljubljana. 1965 - 70 Praznično leto Slovencev I-IV. Celje (druga izdaja v dveh knjigah 1989). 1981 Duhovna drama. Ljubljana. 1981 Jaslice na Slovenskem. Ljubljana. 1984 Maske slovenskih pokrajin. Ljubljana. 1985 - 1993 Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo I (3 snopiči), II ( 1 snopič) /A - Je/. Ljubljana. 1996 Das festliche Jahr der Slowenen. Celovec-Ljubljana-Dunaj. Ob začetku slovenskega predsedovanja Evropski uniji 01.01.08 Spoštovani Slovenci in Slovenke, sodržavljanke in sodržavljani Slovenija je danes začela z vodenjem Sveta Evropske unije. Za nas in našo državo je to velika priložnost in velika odgovornost. Slovenija je prva nova država članica, ki bo vodila Evropsko unijo, in zelo verjetno tudi edina, saj bo 1. januarja 2009 začela veljati nova evropska pogodba. Ta predvideva posebej imenovano funkcijo predsednika Sveta EU, ki bo imel mandat dve leti in pol. Prav tako nova pogodba predvideva zunanjega ministra Evropske unije. Po novi pogodbi bo vloga predsedujoče države manj zahtevna. V Evropi zaključujemo dobro leto. Evropsko gospodarstvo je zabeležilo solidno rast, ustvarjenih je bilo preko tri milijone in pol novih delovnih mest. Sprejeli smo ustrezne zaveze za boj proti podnebnim spremembam. Po letih iskanja smo dosegli dogovor in podpisali novo evropsko pogodbo. V novo leto stopamo z optimizmom, pripravljeni na nove izzive. Že v prvi polovici leta bo izzivov veliko. Potrebujemo potrditev nove pogodbe v parlamentih vseh držav članic, ponekod celo z referendumom. Čaka nas dogovor o okoljsko-energetskem paketu, o novem ciklu lizbonske strategije, ki bo poudaril pomen znanja in Evropo še bolj postavil v vlogo dejavnika, ki sousmerja globalizacijo. Sooblikovali bomo trajno rešitev za Kosovo in naredili nove korake pri postopni širitvi Evropske unije na države Zahodnega Balkana. Leto 2008 bo tudi leto medkulturnega dialoga v Evropi. Potrebujemo ga, da bi bolje razumeli različnost in dileme globalnega sveta. Takoj po koncu vodenja Evropske unije in parlamentarnih počitnicah bodo v Sloveniji državnozborske volitve. Nekatere stranke so se odločile za zgodnjo volilno kampanjo že ob začetku predsedovanja. To odločitev obžalujem. Vendar vlada in največja vladna stranka naslednjih šest mesecev ne bosta izvajali predvolilne kampanje, saj bi bilo to neodgovorno. Vlada bo namreč vse moči namenila prizadevanjem za večjo blaginjo državljank in državljanov Slovenije ter za odgovorno vodenje Evropske unije. Naslednjega pol leta bo Slovenija vodila pogovore Evropske unije z Latinsko Ameriko, Rusko federacijo, Japonsko in ZDA. Številna srečanja in dogodki bodo organizirani tudi v Sloveniji. Potrudili se bomo, da ne bodo ovirali normalnega življenja. Žal pa se gnečam in krajšim zastojem na cestah ne bo mogoče vedno izogniti. Zanje se vnaprej opravičujem in prosim za razumevanje. Prijatelje iz Evrope in goste iz sveta bomo tudi v naslednjega pol leta sprejemali gostoljubno. Že prihodnji teden pričakujemo v Sloveniji celotno Evropsko komisijo, nato pa do konca junija številne ugledne goste. Želimo jim, da bi se v našem raju pod Triglavom prijetno počutili. Za Slovenijo bo letošnje leto brez dvoma Evropsko leto. Naj si ga Evropa zapomni kot leto Slovenije. Janez Janša predsednik Vlade Republike Slovenije Predsedovanje Slovenije Evropski uniji (zgodovinski dosežek) (1.1.2008 - 30.6.2008) Wällstromova: Slovenija je most Janša je ob srečanju s podpredsednico komisije Margaret Wällstrom, ki nadomešča Joseja Manuela Barrosa, dejal, da gre za izjemno pomemben dogodek ob začetku slovenskega predsedovanja EU-ju. Dodal je, da je bilo vzpostavljeno zelo dobro sodelovanje med slovensko vlado in Evropsko komisijo. Slovenski premier je dodal, da se bodo lahko na podlagi tega spoprijeli z izzivi v prihodnjih šestih mesecih. Wallströmova je ob tem poudarila, da ima Evropska komisija na podlagi dosedanjih razprav in tesnega sodelovanja vse razloge, da verjame, da bo slovensko predsedovanje uspešno. Sogovornika sta kot osrednje naloge slovenskega predsedovanja omenila lizbonsko pogodbo, energetsko-okolijski sveženj, lizbonsko strategijo, Zahodni Balkan in medkulturni dialog. Slovenija predstavlja konec ločevanja članic Unije Margot Wallström je že pred začetkom pogovorov pohvalila dobro pripravljenost Slovenije in dejala, da slovensko predsedovanje EU-ju pomeni konec ločevanja na nove in stare članice Unije. Wallströmova na srečanju nadomešča predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, ki je zbolel za gripo. Člani komisije tudi v Cankarjev dom Člani komisije se bodo zvečer udeležili še slovesnosti ob začetku evropskega leta medkulturnega dialoga, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani in na kateri bodo svoja stališča predstavili slavnostni govorniki predsednik Slovenije Danilo Türk, premier Janez Janša, filozof Edvard Kovač, predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering in komisar za izobraževanje Jan Figel. Poettering se je med svojim prvim uradnim obiskom v Sloveniji sešel s predsednikom DZ-ja Francetom Cukjatijem, pozneje se bo srečal še z Janezom Janšo, Danilom Türkom ter ljubljanskim nadškofom in metropolitom Alojzijem Uranom. Ljubljana odprla evropsko leto medkulturnega dialoga. Tradicionalno srečanje Evropske komisije in vlade je prvi veliki dogodek v Sloveniji po prevzemu vodstva Evropske unije pred enim tednom. S tem smo zastavili polletno sodelovanje, Bruselj pa predsedovanju Slovenije pripisuje še posebej veliko težo, saj povezavo vodimo kot prva nova članica. Slovenski premier se seveda ni mogel izogniti vprašanju o ERC-ju. Povedal je, da čakajo na novo hrvaško vlado, ki bo morala vprašanje nemudoma rešiti. Wallstromova je pohvalila dobro pripravljenost Slovenije in dodala, da je s slovenskim predsedovanjem konec ločevanja med novimi in starimi članicami Unije. Rupel: Oprostite, tole mora biti pomota. Ob tej priložnosti je v Slovenijo na svoj prvi uradni obisk pripotoval tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering. Dr. Taras Kermauner 16. junij 2007 Najprej človek in svet Iz: http://www.mladina.si/tednik/200724/clanek/slo-komentar--taras_kermauner/ Današnja levica se obnaša večkrat prenaivno; dela se, kot da živi v temeljno varnem svetu Moja prva pripomba na stanje v današnji Sloveniji je, da ne le politiki, ampak celo filozofi izhajajo iz temeljne vrednote, ki jo imenujejo slovenski narod. Sam sem bil pred pol stoletja oster kritik t. i. sentimentalnega humanizma, ki je bil glede na narodnega in razrednega abstrakten. Razrednega sem odklanjal, ker je ožil polje človeštva na proletariat, le-tega na partijo. V praznini, ki je nastajala po vse hujšem samorazkroju Partije, se je - od srede 60. let - v slovenski zavesti uveljavila ideološka platforma, ki sem jo krstil za reizem-ludizem; imela se je za transnacionalistično, transnacionalno, transhumanistično. Žal pa ni zmogla dedovati vrednot, ki sta jih vzpostavila že evangelijsko krščanstvo (ljubezen do drugega) in prvo meščanstvo (etika odgovornosti pred sočlovekom in občestvom). Ni prišlo do enakosti, svoboda se je preoblikovala v samovoljo, bratstvo v interes posameznih skupin; vse v duhu, ki ga je narekovala ekonomska podstat meščanske družbe: kapitalizem. Do svetovne politike je treba biti previden; tudi vsaka nacionalna država skrbi za svoj interes. A ta interes ne more - ne sme - biti prvenstven. Nacionalizem je sicer prinesel kot spremni pojav pluralistično politično družbo, ta pa je v 19. stoletju skupaj rasla z nacionalizmom. Vendar je nacionalizem obnova gentilne družbe. Daje varnost in svobodo grupe, je pa nasprotniško in tekmovalno razpoložen do tujcev, do drugačnih narodov. Kdor pozna zgodovino Evrope in ne gleda le za ped nazaj in naprej, ve, kakšne strahotne vojne so razdejale Evropo kot verske (tridesetletna) in nacionalne (prva in druga svetovna vojna). Evropska skupnost je izredno pomembna združba, ki vsaj nekoliko preprečuje - ali zavira - izbruhe kolektivno privatnih egoizmov. Zreli narodi in zrele svobodne avtonomne osebnosti se tega zavedajo. Vrednota človeka je premajhna, če ni zraven tudi ljubezenske solidarnosti do drugega, ne le do sočloveka; najbrž sploh do drugosti, kar pomeni, da skrb za zemljo, čist zrak, znosno okolje ni le interes človeka, da se ne bi zadušil v smradu in hrupu, ampak je tudi - naj bi bila - prvenstveno ljubezen do drugosti. Za človeka so zemlja, zrak, živali, rastline, ideje in soljudje brez razlike (tudi zločinci so ljudje, noben človek ni nečlovek, ni "mrčes", ni kot nevernik hudičev učenec) ... drugost v njeni diferencirani celokupnosti. Ni pa ta drugost svetost življenja, kajti brž ko vpeljemo pojem svetosti, vpeljemo oboje, kar tvori svetost: fascinans in tremendum, zapeljevanje in grozo (tudi ogrožanje). Ljubezen do drugosti naj bi bila tudi racionalna, zato vidim eno od pravih poti za človeka tudi v radikalnem pospeševanju znanosti, celo tiste, ki se je bojimo in jo poskušamo odpraviti kot genetski inženiring. Jasno je, da mora nad eksperimenti duha - znanosti vladati nadzor etičnega tipa, ki je ljubezen (več kot le spoštovanje) do vsega drugega in drugih, še najbolj do ljudi. Vendar v imenu možnih zlorab ni mogoče zaustavljati nevarne znanosti, kot jo je poskušala Katoliška cerkev za časa Galileja; razvoja ni preprečila, le sama je zaostala (tako kot dežele, ki jih je obvladovala). Znanost naj bi v povezavi z ljubeznijo do drugosti skrajno intenzivno iskala nove oblike življenja in družbovanja. Starih ne odpravljala z revolucionarnim nasiljem, kajti vemo, kam je to pripeljalo: v regres. Celo igre, ki se jih igrajo demonstranti ob sestanku skupine G8, imajo svoj historičen pomen: vojno kot krvavo nasilje prakticira konservativni islamizem, okoljevarstveniki vojno zamenjujejo z gledališko predstavo, kjer je sicer nekaj ranjenih, a ne pride do vojaškega spopada. Postmoderna liberalna družba se kot simulacijska in posnemovalna (kot izgubljajoča realiteto) bliža plesu igrivosti, fantazije, zvečane svobode. Kolikor demonstranti (tudi na Slovenskem se bodo kmalu pojavili) pristajajo zgolj na teater, so le ludisti, ki zajedajo realiteto, tj. kapitalizem. Kolikor pa pri tem radikalno razmišljajo o novih smereh družbe, ki ne bi, in to je bistveno, zadrževale svobode na račun varnosti, ravnajo ustvarjalno. Država - vsaka, tudi nacionalna, kar je Slovenija, ki vendarle teži k nacionalnosti v EU - ima nalogo varovati svoje pripadnike; življenje je v osnovi ogroženo, prej ali slej se izteka v smrt. Politika, če hoče biti kompleksna in kompletna, mora upoštevati tudi bolezni, staranje, smrt, skratka nemoč človeka. Današnja Slovenija kot mlada nacija in država spontano temelji na miniagresivnem vitalizmu, na vrsti malih tekem med posamezniki in skupinami (lobiji itn.); primerneje kot pred letom 1990, ko je bil na totalitarni oblasti en lobi-stranka. Sproščenost Slovencev je koristna, Kocbekov in Kidričev cilj narediti narod svobodnih in aktivnih Slovencev, se je uresničil, vendar ne zadošča; kot ne zadošča nacionalna država. Obe vrednoti imata svoje temne strani. Tekma vodi v neetičnost, v nesolidarnost ... nacionalna država - ki tekmuje tudi s sosedi in ostalimi - vodi v nenehno primerjanje, hujskanje, vračanje vrednot na tradicionalne, tj. ne na skrb za zemljo kot zemljo, ampak v boj za našo zemljo tj. za našo sveto stvar. Vojska je kočljiva tema. Nobena grupa se ne more ohraniti, če ni fizično dovolj močna; v naravi vlada zakon močnejšega. Razlika med človekom in drugimi živimi bitji je v tem, da si je človek pridobil etiko, tj. zavest o samoomejevanju, sposobnost dogovora. To sposobnost imajo po svoje celo živali, ki si nazadnje - po krvavih bitkah ali po instinktu - razdelijo življenjski prostor; to pomeni hrano. Seveda se dogajajo nenehna prerazdeljevanja. Italijani zaposedajo Barkovlje, Slovenci zaposedamo Piran. Današnja levica se obnaša večkrat prenaivno; dela se, kot da živi v temeljno varnem svetu. Svet, v kakršnem je današnja Evropa, je velika izjema v dozdajšnji človeški zgodovini pol stoletja miru. Vojne se bodo vrnile. Kdor meni, da islamisti ne mislijo zares, se kruto moti. Kot so v 12. stoletju kristjani govorili o ponovni zasedbi Jeruzalema, Španci nato o rekonkvisti, govorijo islamisti danes o ponovni zasedbi Španije in Balkana do Poljske in meja Slovenije. Zahod se tu šele uči. Bush je šel v iraško epizodo nepripravljen, z neznanjem; presamozavestno in presamoumevno je izvažal vrednote zahoda; račun mu je izstavljen. Vendar trditi, da je Bush hujši od Hitlerja, o čemer me je nedavno prepričeval strasten sosed, je nevarno. Morda je leta 1940 večina Francozov bolj sovražila Angleže-Churchilla kot Nemce-Hitlerja; toda to je povzročilo njihov kolaps. Biti - mislim na Slovenijo - v družbi, ki te varuje, je razumno. Ne pa se pridruževati diletantskim vojaškim eskapadam. Francozi niso šli v iraško vojno; zakaj bi potemtakem morali iti Slovenci? Vendar, članstvo v zvezi NATO je razumno. Vsako gibanje, ki se ustanavlja na novo, bi se moralo zavedati filozofsko-etičnih predpostavk (ali vrednot), ki sem jih izpostavil v začetku te svoje diskusije. Izhajati iz nadnacionalno etičnega stališča, ki drugače kot zdajšnja Slovenija opredeljuje slovenske vrednote. Najprej človek in svet, nato Slovenec, delavec, umetnik, trgovec. Pred polemiko je zidava ali pa sta - morata biti - obe vsaj vzporedni. Človekova težnja po novi, ustvarjalni, ustrezni prihodnosti je trajna, je vpisana v človekovo naravo. Prepiri naj bi bili postranski. Ljudje bi radi čudež, utemeljen racionalno (paradoks, a stvaren), a sovraštva ne marajo. Dr. Taras Kermauner Original Prešernove Zdravice v bohoričici iz leta 1844 . Zanimivo je, da nam navadno predstavljajo prav faksimile Zdravljice iz leta 1846, ki takrat ni bila objavljena, kakor tudi ne Zdravica leta 1844. Čemu torej takšno ravnanje? Čemu nam raje ne predstavijo prvega Prešernovega rokopisa Zdravice iz leta 1844, ki bi bil takrat objavljen takšen, kot smo ga prej predstavili, če ne bi tega preprečila cenzura? Saj tudi drug pesnikov poskus objave pesmi ni uspel. Zdravica je tako izšla šele v »tretjem« poskusu, po padcu Metternichovega absolutizma, 26. Malega travna 1848, tokrat napisana v gajici in z naslovom Zdravljica. Izšla je v Bleiweisovih Novicah, kjer so takrat že popolnoma prevladovali zagovorniki gajice in panslovanskega gibanja. Najbrž je prav zato naslov pesmi Zdravljica in ne Zdravica. Kljub temu je tudi v kasnejših pesmaricah, marsikje v naslovu pesmi zapisano Zdravica in ne Zdravljica. Toda naši vrli poslanci, so ob sprejemu Ustave RS, v njena določila zapisali kot himno Zdravljico in tako smo Slovenci najbrž edini narod v Evropi, ki ima v naslovu svoje himne tujo in ne domačo besedo! Zdravica - primerjava besedila ZDRAVICA (original) Spet terte so rodile, prijatl'i vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, serce razjásni in oko. Ki vtopi vse skerbi, veselo upanje budi. Komú pervo zdravico napili bomo krog in krog? Slovencov porodnico, deželo našo živi Bog. Brate vse, kar nas je sinov slovenske matere! V sovražnike 'z oblakov rodu naj na'šga treši gróm! Prost, ko je bil očakov naprej naj bo Slovencov dom! Naj zdrobé njih roké verige vse, ki jim težé! Edinost, sreča, sprava, k njim naj nazaj se vernejo! Otrók kar ima slava vsi naj si v róke sežejo, de oblast spet in čast, ko ble ste, boste naša last! Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice! Ni take je mladenke, ko naše je kervi dekle; ko do zdej, za naprej slovite drage vekomej! Ljubezni sladke spone naj vežejo vas na naš rod, v njim sklepajte zakone de nikdar več naprej od tod. Hčer, sinov zarod nov ne bo pajdaš sovražnikov! Mladen'či! Zdaj se pije zdravica vaša, vi naš up! Ljubezni domačije, noben naj vam ne osmerti strup! Ker po nas bode vas jo serčno varvat' klical čas. Živé naj vsi naródi, ki dan dočakat hrepené, da koder sonce hodi ne bo pod njim sužne glave! Kup'ca ta njim velja naj Bog jim dobre sreče da! Visoko zdaj prijatl'i, kozarce zase vzdignimo! Saj smo se vsi pobratli, saj eno misel mislimo; Bog naj te, Bog naj me, naj nas živi tovar'še vse! Amen. ZDRAVLJICA (ponaredek) Prijatl'i! Obrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srce razjásni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komú najprej veselo zdravico, bratje č'mo zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga trešči gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima slava, si naj si v róke sežejo, da oblast in z njo čast ko préd, spet naša bosta last! Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! ... To kitico so nam izbrisali! ... Mladen'či, zdaj se pije zdravica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti strup; ker zdaj vas kakor nas, jo sŕčno bránit kliče čas! Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, da, koder solnce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Nazadnje še, prijatl'i, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak, kar nas dobrih je ljudi! Prva stvar, ki nam takoj pade v oči, ob spremembi besedila pesmi iz bohoričice v gajico, je naslov pesmi. Zdravica je nenadoma postala Zdravljica! Danes nam beseda zdravljica zveni tako domače, da se večina niti ne zavzame, da beseda ni slovenska! Ne verjamete? Ste se kdaj vprašali, zakaj je naslov Prešernove napitnice Zdravljica in ne Zdravica? Najbrž ne! Vpišite besedo zdravljica v slovensko izdajo programa word, pa boste videli, da vas bo program popravil. Seveda, saj zdravljica sploh ni slovenski izraz! Ne boste ga našli v slovarjih slovenskega knjižnega jezika. Slovenski pravopis iz leta 1962, npr. besede zdravljica ne pozna, kljub temu, da ga je izdala SAZU. Šele v najnovejši elektronski izdaji SSKJ, najdemo izraz »pozdravljica«, ki je najverjetneje nekakšen nov umotvor, predstavljen kot »staroslovenska« beseda, ki se več ne uporablja. Posebej zanimiva je pri tem podobnost besede »pozdravljica« in zdravljica, kar očitno kaže na to, da je beseda »pozdravljica« nastala prav zaradi zdravljice. Nekomu je le kanilo v glavo, da imamo Slovenci celo naslov državne himne v tujem jeziku, zato je bilo potrebno hitro najti nekakšno podobno »staro besedo«. Toda tudi takšen obupan poskus ne more izničiti dejstva, da je Prešernova pesem v bistvu napitnica, torej zdravica, kar je leta 1844 pesnik tudi sam zapisal, tako v naslovu, kot v besedilu pesmi. Pesem je torej povezana z zdravjem in s splošno uveljavljeno slovensko frazo »na zdravje«, nikakor pa z neslovenskim »zdravljem« oziroma frazo »na zdravlje«. Tudi razlaga, da gre v primeru besede »zdravljica« za pozdravljanje, ne vzdrži kritične presoje, saj Prešeren s pesmijo ni nikogar pozdravljal, temveč je pel zdravico Slovencem in Slovenkam. Beograd 17. in 18. februar 2008 DAN RESNICE - SRBI SO V BEOGRADU UNIČILI SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO - ambasado (slike zgoraj), SRBSKA POLICIJA NI UKREPALA, UNIČILI SO TUDI SLOVENSKO ZASTAVO - na njej so pokazali svojo kulturo (Predsednik Slovenije Danilo T. je ostro protestiral, zahteva opravičilo, kaznovanje šovinistov, storilcev, povrnitev škode). --------------------------------------- Še zanimiv komentar iz interneta: - po svoje pa je prav tako SLOVENCI SE GREMO SRBSKE KURBE, ZAKAJ BI PA NAS POTEM SRBI SPLOH SPOŠTOVALI, ČE NIMAMO LASTNEGA PONOSA IN DRŽE ZGODOVINSKEGA NARODA, če Srbi lahko po Sloveniji počnejo kar koli, se norčujejo iz butastih Slovencev, ki spoštujejo vasko njihovo provokacijo, glasbo (z lastne tradicije pa se norčujejo), občodujejo njihove primitivne filme, ki žalijo Slovenijo, uničujejo vero, srbska mafija nadzoruje takorekoč vse (kulturo, šport, novinarstvo, medije, film, politiko, finance, lokale, zdravstvo, zunanjo in godpodarsko politiko, ...). - zakaj bi nas potem sploh spoštovali. Kdo pa spoštuje sužnja? ČE SE SAMI NE SPOŠTUJEMO, ZAKAJ BI NAS POTEM SRBI. Na svetu je 6 milijard ljudi, a mi moramo naše gospodarstvo vezati zgolj na par milijonov bizantincev, Srbov. Partizani in Maister se obračajo v grobu od žalosti, ker Slovenci zaničujemo lastno domovino, državo in kulturo. -------------------------------- Zakaj pa vsi bežijo vstran od Srbije, a so se Srbi kdaj o tem samokritično vprašali. S takimi dejanji (napadi na veleposlaništva) samo kažejo, da je velik del krivde v njih samih - oni so, po osamosvojitvi izpod Turkov, permanentno napadali druge narode, predvsem po prvi vojni - jim vsiljevali centralizem in jemali tradicijo, jim vcepljali srbsko kulturo, jezik, spreminjali priimke, izobraževanje, vojsko, vsi pri vojakih so morali govoriti srbsko ..., razvitejšim, pridnim, so jemali denar ... Ob zadnjem dogodku so pokazali, da so slabiči, saj so se spravili nad Slovenijo, ki nima medcelinskih raket, veleposlaništva velesil pa so zaščitili. Še zloglasni rdeči kmeri (ki so pobili na milijone ljudi), niso upostošili veleposlaništev - za Srbe pa ni nič sveto - razen lasten nekritičen ponos, ki temelji na pogubnem večvrednostnem kompleksu, ki je poznan iz Nemčije, Rusije in Italije v 20 stoletju. Nikoli se tudi ne bo izbrisal madež pokola v Srebrenici (več kot 8000 pobitih civilistov, nekaj 1000 jih je ušlo, julij 1995, povzročitelja pokola generala Mladića Srbi hvalijo kot junaka) in srbskih taborišč med leti 1991-1995. To so razlogi, da vsi bežijo od njihove "velike" Srbije, tako kot so od nemčije leta 1945. Starejši, ki so služili kraljevo vojsko na Kosovu (1918-1941), so povedali, da so kot "srbski" vojaki morali večkrat na klavske pohode v albanske vasi. Na konjih so vdrli v vasi in albance streljali kot opice ..., te stvari so jih obremenjevale do konca življenja. Zakaj se sedaj srbi čudijo, da jih šiptarji ne marajo, da hočejo svojo državo. Takih genocidov se ne pozabi. Nikoli več Srboslavije, čisti računi, konec z rovarjenji po drugih kulturah, pa se bodo stare zamere polegle. Srbija je konec leta 1918 Slovence z zvijačo priključila k Srbiji. Nova država je spreminjala imena, politične sisteme, prišla je še druga svetovna vojna in nemška okupacija, ter hkrati stalinistična revolucija. Cel čas je Srbija nadzirala vse ostale narode, jih gospodarsko in kulturno uničevala, v vojski se je govorilo srbsko, po letu 1980 pa se je na že tako podjarmljeno šolstvo pripravljal končni udarec, skupna programska skrajno centalistična jedra. Zmeraj več Srbov in ostalih narodov je trumoma spreminjalo demografsko podobo Slovenije - podobno so počeli Rusi v baltskih državah, predvsem pa Kitajci, ki so iz Tibetancev naredili manjšino. Vsi ti pritiski so zadajali hude udarce slovenski identiteti - podobno kot Kitajci uničujejo Tibetance. Leta 1991 so Srbi šli še enkrat v ofenzivo, tokrat z brutalno silo za dokončno podreditev Slovenije, Makedonije, Bosne in Hrvaške. Ker so kmalu spoznali, da to ne bo šlo v prvem koraku, so taktično naredili nekoliko skromnejši načrt, to kaže zemljevid velike Srbije iz leta 1991. V resnici so Srbi hoteli cel čas nadvlade vse narode posrbiti - tudi Slovence (pa ni važno ali v imenu četnikov, komunistov, "demokracije"). Čeprav so leta 1991 nastale nove države, je cilj Srbije in ljudi, ki so jih infiltrirali v institucije novih drzav, se zmeraj enak - dokončno srbizirati Slovenijo in ostale države. Beograjsko-ruska naveza ne bo nikoli tolerirala ostalih narodov, kultur in ver. Vprašanje je, kako bodo na ta izziv pripravljene bližnje države in kulture. Slovenija se zdi med najbolj ranljivimi - velika mesta so takorekoč na robu tibetanskega sindroma ali celo čez. Enako se dogaja s kulturo, športom, glasbo, filmom, mediji, podzemljem in politiko. Po drugi vojni je Stalin okupiral pol Evrope - vojni plen, ki so mu ga zaupali Angleži in ZDA. To kar je že Hitler prodal Stalinu, so po vojni potrdili še Angleži in ZDA (velja za Poljsko, baltske države, del Finske). Tako smo Slovenci padli pod dolgo stalinističnosrbsko okupacijo. Šele leta 1991 so najbolj pogumni - domoljubna skupina okrog Janeza Janše - upali in dosegli neodvisno državo Slovenijo. Mnogi, ki se danes kitijo s funkcijami v neodvisni Sloveniji, so bili takrat proti svobodni Sloveniji. Umrl nadškof dr.Franc Perko (20.2.2008) Preden povemo nekaj uradnih besed o g. Francetu, omenimo nekaj pomenljivih zanimivosti, vrlin. Gospod Perko leta 1972 daroval svojemu bratu ledvico (drugače bi brat, mladi očka, umrl - brat je živel še 25 let), res plemenito dejanje. Perko je tudi prideloval, kuhal, svoj sadjevec, žganje, z imenom Perkovec. Zelo rad je tudi pomagal na kolinah. Zaradi šale o diktatorju Titu (vic se je glasil: "Katera ptica na Jadranu je najdražja? Galeb, Titova jadrnica!"), so ga zaprli za 3 leta. Med vojno je baje rešil tudi partizana, a po vojni ni mogel preboleti krivice, ko je nova revolucionarna oblast pobila 12 000 vojnih ujetnikov, ki so branili domove pred revolucijo (domobranci). Zadnje leto življenja je zato zelo odločno nastopil proti zločinu nad Slovenci in za popravo krivic - mnogi so mu to zamerili - a nihče se ni vprašal, koliko živcev je izgubil po zaporih, zgolj zaradi vica. Takratna oblast pa res ni poznala humorja, to veliko pove o njej. Škof Perko je rad dejal: "Od nas je odvisno naše življenje. Od tega, kako jemljemo božja pravila ..." Rodil se je 19. novembra 1929 na Krki v župniji Krka kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe. Osnovno šolo je od leta 1936 obiskoval v domačem kraju in se 1941 vpisal na Škofijsko klasično gimnazijo. Ker pa je bila omenjena izobraževalna ustanova ukinjena, je šolanje nadaljeval na državni klasični gimnaziji (1945–1949) in ga zaključil z maturo. Jeseni leta 1949 je začel študirati na takrat državni Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika ga je posvetil škof Anton Vovk leta 1953. Po novi maši je bil za leto in pol poklican na služenje vojaškega roka v Beograd, ker je bila leta 1952 Teološka fakulteta izključena iz ljubljanske Univerze. Po odsluženi vojaški obveznosti je bil zaradi ''neprijateljske propagande'' obsojen najprej na tri leta, zaradi pritožbe pa so mu kazen povišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v več krajih, v Beogradu, Požarevcu, Ljubljani, na Igu in v Mariboru. Iz zapora je bil izpuščen po skoraj treh letih. Septembra leta 1958 je postal kaplan v Šenčurju. Leta 1959 je vstopil v Ciril-Metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. Prof. dr. Franc Grivec ga je spodbujal, da bi pod njegovim mentorstvom nadaljeval študije. Ker je povabilo sprejel, je tudi zaprosil za premestitev na manj zahtevno mesto. Sprva je bil imenovan za kaplana v župniji Trnovo, nato pa je bil čez šest tednov poslan v Skaručno. Leta 1963 je ubranil svojo doktorsko tezo z naslovom Filozofija in teologija Sv. Cirila in Metoda. Leta 1964 je postal predavatelj na ljubljanski Teološki fakulteti, jeseni 1965 pa je odšel na študij v Rim na Vzhodni inštitut. Čez eno leto se je vrnil v Ljubljano, kjer je eno leto spet predaval. Jeseni leta 1967 se je vrnil v Rim in naslednje leto napisal magisterij iz teologije in zgodovine vzhodnih Cerkva. Potem se je obseg njegovih predavanj precej razširil; pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. Kot predstavnik duhovniškega društva je bil leta 1970 delegiran za člana Republiške konference Socialistične zveze. Bil je tudi med soustanovitelji revije Znamenje. Zaradi vsebine revije je bil odpoklican iz Konference, sam pa je izstopil iz društva. 16. decembra 1986 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za beograjskega nadškofa in prvega beograjskega metropolita. Čas razpada Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališč Vatikana in Slovenije, zato za katoličane tisti čas nikakor ni bil lahek. Ko Jugoslavije ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne Gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco Sv. Cirila in Metoda in za njenega predsednika imenoval Perka. Službo je opravljal vse do leta 2001, po vrnitvi v Slovenijo pa se je nastanil pri sestrah Svetega križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor. Nadškof Perko je bil tudi član Slovenske škofovske konference, znotraj katere je bil odgovoren za združevanje krščanskih cerkva. Med leti 1986 in 1991 je bil član Mednarodne teološke komisije, v obdobju 1988–1998 pa tudi član Mednarodne katoliško-pravoslavne teološke komisije. 23.2.2008 je umrl nekdanji predsednik države Slovenije - dr. Janez Drnovšek. Spomnili se ga bomo po pozitivnih dejanjih. Velik je zato, ker ni podlegel enakim napakam kot slovenski politiki leta 1918 in 1941-1945, ki so zavrnili samostojno slovensko državo - oziroam so podlegli Beogradu in deloma Zagrebu. Ni oviral boja Slovencev, slovenske pomladi, pri osamosvajanju - 1991, ampak je modro miril strasti in se uspešno pogajal ... Mnogi, ki mu danes pojejo slavo, so takrat bili jezni na Drnovška - zahtevali so celo razorožitev Slovenije (Drnovška ni bilo med njimi), ni jim uspelo. Ko je bilo potrebno stopiti v NATO, so mu mnogi oporekali, polovica njegove stranke in bivši predsednik MK. Danes ga ti hvalijo, takrat pa so mu zelo nagajali. Tudi ni izkoriščal tragedije druge vojne za dnevno politiko - kar so njegovi sodelavci z veseljem počeli. Noben ni popoln, morebiti je eden njegovih večjih in usodnih spodrsljajev, ko je leta 1996 po volitvah kupil izdajalski glas g. Puckota - SKD. Prisvojil si je nekaj, kar mu ni pripadalo - ta nenačelna poteza je lahko usodna za bodočnost Slovenije. Vemo, kaj se je po tem dogajalo ... Globoko je spoznanje tistih, ki vedo, da se z leti človek lahko močno spremeni in nekateri napišejo testament, kjer prosijo prijatelje, da se jih naj spominjajo zgolj po časih, letih, drži, ko so delovali pozitivno in predvsem povezovalno. Seveda pa je mnogo mrhovinarjev, ki znajo stisko človeka osladno zlorabiti v slabe namene. A mnogokrat se zloraba dolgoročno ne splača. Perko in Drnovšek. Bila sta kljub vsemu pozitivni osebi, a na koncu je se z njima nekoliko poigral čas - bolezen, predvsem pa novinarji mrhovinarji - oziroma njihovi "slobeograjski" uredniki. Pokopan bo v Zagorju ob Savi. Pogrebna slovesnost bo potekala v ožjem družinskem krogu na kraju, kjer je pokopan tudi Drnovškov oče Viktor. Na podpis v žalno knjigo ljudje čakali po več ur Pred predsedniško palačo se je sicer čez cel dan vila dolga kača ljudi, ki so se želeli s podpisom v žalno knjigo pokloniti spominu na umrlega Drnovška. Po neuradnih podatkih naj bi se že do popoldneva v knjigo vpisalo več kot 3.500 državljanov, številka pa bo do konca večera še večja. Za vpis so na Erjavčevi cesti v Ljubljani odprli kar tri žalne knjige hkrati. V vrsti pa je množica tistih, ki so cenili nekdanjega predsednika, čakala tudi po več ur. Dopoldne so sicer svoje podpise prispevali tudi prvak SD-ja Borut Pahor, načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman z delegacijo ter evroposlanec Jelko Kacin. Kaj so po podpisu dejali Pahor, Gutman in Kacin? Odlika Janeza Drnovška za časa predsednika vlade je bila, da je imel zelo jasno vizijo in da je premogel veliko preudarnost, je pred palačo na Erjavčevi dejal Pahor. Še enkrat je zatrdil, da je bil nekdanji predsednik med številnimi slovenskimi politiki eden redkih državnikov. "Dolga pot je za njim, mnoge dolžnosti je opravljal, a na koncu je ostal samo še Janez in kot takega si ga bomo zapomnili." Evropski poslanec Jelko Kacin o nekdanjem predsedniku republike. Gutman je v izjavi za javnost po vpisu v žalno knjigo dejal, da je "za nas, vojake, izguba vsakega borca izredno težka, še posebej, če gre za takšnega borca, kot je bil Janez Drnovšek". "Nenazadnje, ko je bil predsednik republike, je bil povsem drugačen," se je na Drnovškovo drugačnost osredotočil Kacin. "Ker je premagal samega sebe, se je na ta način dotaknil vsakega posebej in vseh nas." Podpisa Türka in Janše v knjigi že v soboto Po podatkih državnega protokola se je v soboto med 17. in 20. uro v knjigo podpisalo 300 ljudi, med njimi dvajset visokih predstavnikov političnega in družbenega življenja, med njimi zdajšnji predsednik Danilo Türk, premier Janez Janša, nekdanji predsednik države Milan Kučan ter predsednik DZ-ja France Cukjati. Spominu na Drnovška so se poleg naštetih s podpisom poklonili tudi nekateri predstavniki parlamentarnih strank ter gospodarstveniki in več sto državljank in državljanov. V ponedeljek dan žalovanja Vlada je ob smrti Janeza Drnovška sprejela sklep o razglasitvi 25. februarja za dan žalovanja. Predsednik parlamenta France Cukjati bo v ponedeljek popoldan sklical kolegij DZ-ja, na katerem se bodo dogovorili o žalni seji DZ-ja za pokojnim nekdanjim predsednikom države. Žalna seja državnega zbora, osrednji dogodek uradnega žalovanja, bo predvidoma isti dan ob 13.00. Kot sporočajo iz urada vlade za komuniciranje, se bodo seje udeležili premier Janez Janša in ministri, ki se bodo podpisali tudi v žalno knjigo. Do pogreba zastave na pol droga Vlada poziva vse organizatorje kulturnih in drugih prireditev, da vsebino prilagodijo dnevu žalovanja. Zastave na poslopjih državnih ustanov bodo od sobote, 23. februarja 2008, do konca dneva pogreba spuščene na pol droga. Na dan žalovanja naj bi se odpovedale prireditve kulturnega, športnega in zabavnega značaja, ki so bile napovedane za ta dan, ustrezno pa se prilagodijo televizijski in radijski programi, tako da se na ta dan ne predvajajo oddaje in vsebine zabavnega značaja. Organizatorji različnih prireditev in vodstva institucij javnega pomena pa naj bi žalovanju po lastni presoji in moralni drži prilagodili izvajanje svoje redne dejavnosti, so še sporočili iz vlade. Dr. Joža Mahnič, slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni učitelj in predsednik Slovenske matice, * 1. oktober 1918, Bohinjska Bistrica. Življenje in delo Po končani klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral romanistiko in slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1948 je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije z disertacijo Problem baudelairizmov pri Župančiču. Na Filozofski fakulteti je bil asistent volonter za primerjalno književnost, pozneje je tam honorarno predaval didaktiko slovenskega jezika in književnosti, kasneje pa na Akademiji za glasbo kulturo pisnega in ustnega izražanja. Tedaj je postal habilitirani univerzitetni profesor. Zaradi politične nezaželjenosti je služboval po ljubljanskih gimnazijah, največ na Gimnaziji Jožeta Plečnika, bil je ravnatelj Slovanske knjižnice, od leta 1994 pa predseduje Slovenski matici. Iz univerze ga je izrinil politkomisar Dušan Pirjevec (1921-77), ki še diplome ni imel. Najbolj pa je prof. Mahnič zameril Pirjevcu, ker je politično nekorektno (po naročilu) napadel velikega akademika, lit. zgodovinarja prof. Antona Slodnjaka in ga tako odstranil iz univerze. Ukvarjal se je predvsem s slovensko moderno, posebej z Otonom Župančičem. V Zgodovini slovenskega slovstva je v V. knjigi orisal Obdobje moderne, zatem pa je urejal in z opombami opremil devet knjig Zbranega dela Otona Župančiča. V zvezi s pesnikovim ustvarjanjem je izdal in napisal spremno besedo k faksimilirani izdaji rokopisa zbirke, na novo objavil ljubezenske Pesmi za Berto, otroške Abecedo na polju in v gozdu, poskus rekonstrukcije zbirke Med ostrnicami, zbirko Ciciban, izbor iz celotnega opusa Podaj mi roko, pesem! ter knjigo Pripovedi o Župančiču in pomenki z njim. Prav tako je objavil poljudno študijo Oton Župančič leta 1955, monografijo k zbranemu delu o Otonu Župančiču Ustvarjanje, razvoj, recepcija leta 1998, zbornik razprav o slovenskih avtorjih 20. stoletja Presoje in pogledi leta 2000, 2006 pa je izšel zbornik razprav, kritik in zapisov z naslovom Od Zoisa prek moderne do Kocbeka. Poleg Župančičevih del je uredil in napisal spremne besede h Kettejevim Basnim in pravljicam, k otroškim pesmim Srečka Kosovela Otrok s sončnico, k pesmim Stana Kosovela Zrcala, h Koblarjevim spominom Moj obračun, k Slodnjakovemu romanu Pohojeni obraz, k Pahorjevim novelam Varno naročje pa daljšo študijo. Uredil je zbornika z referati s simpozijev, Pregljevega in Koblarjevega ter sodeloval pri mnogih drugih. Pokrajino, zgodovino in kulturo rojstnega Bohinja je poljudno prikazal v knjigi V svetu rože mogote. Ukvarjal se je z muzeologijo, brez uspeha snoval Slovenski literarni muzej, udejanjil pa spominske zbirke o Valentinu Vodniku v Ljubljani, o Župančiču v Vinici in Ljubljani ter o Koblarju v Železnikih. Boris Pahor, slovenski pisatelj, * 28. avgust 1913, Trst. Pahor je bil rojen v Trstu leta 1913. Po dovršeni osnovni šoli je obiskoval katoliško Bogoslovno semenišče Koper (takrat, pod italijansko državo, Capodistria). Leta 1920 je bil priča požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki so ga izvedli italijanski fašisti, kot Tržačan pa tudi drugim zločinom, ki so bili storjeni nad v takratni Italiji živečim slovenskim prebivalstvom. V obdobju 2. svetovne vojne se je po propadu Mussolinijeve Italije in nemški okupaciji tržaške pokrajine na partizanski strani udeležil narodnoosvobodilne vojne. Zadnje leto vojne je preživel v treh nacističnih koncentracijskih taboriščih (Natzweiler-Struthof, Dachau in Bergen-Belsen). Po vojni je zagovarjal potrebo po slovenski demokratični državi. Njegova literarna dela so priznana v Franciji, Nemčiji, ZDA, Italiji, Sloveniji v mlajšem obdobju pa tudi v Španiji in na Finskem. Najbolj znan zapis je Nekropola, novela o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof. Zelo znana je tudi trilogija o slovenski manjšini v Italiji, prevedena v nemščino in francoščino. Tudi več drugih del je prevedenih v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, španščino, italijanščino, katalonščino in finščino. Pahor je večkrat kandidiral za Nobelovo nagrado. Leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Ob izdaji že tretjega ponatisa knjige Nekropola-(preko 30.000 izvodov v italjanščini), je bil v nedeljo- 17. februarja 2008, povabljen na predstavitev v državno televizijo-RAI-(ima preko 4,5 miljona gledalcev), kjer je predstavil delo in opozoril na zločine, katere je italijanski fašizem storil Slovencem na Tržaškem in drugod. Spodaj sta še dva teksta iz interneta o pisatelju Borisu Pahorju, ki pa sta bolj objektivna. Omenjata tudi Edvarda Kocbeka, ki mu je Pahor pomagal, da je literarno in zgodovinsko preživel. Vse to kaže, da imajo "resnico" na slovenskem internetu v posesti še zmeraj ljudje naklonjeni Beogradu in Moskvi (še nismo postali suverena država - leto 2008), saj mnoga dejstva namerno zamolčijo, ali pa jih celo neokusno prikrojijo - lažejo. Pahor, zaradi Kocbekovega intervjuja v tržaški reviji Zaliv, ni smel nekaj let v Slovenijo - prepoved komunistične oblasti. Leta 1975 sta Pahor in Alojz Rebula v Trstu izdala knjigo z naslovom, Edvard Kocbek: pričevalec našega časa ("Edvard Kocbek - the Witness of Our Epoch"). Knjiga je vsebovala intervju s slovenskim bivšim partizanom, pesnikom in mislecem Edvardom Kocbekom, v kateri je Kocbek prvič javno obsodil poboj ujetniko po drugi vojni s strani diktatorja Tita in njegove partije (12 000 domobrancev - Slovenian Home Guard). Ta izjava, resnica, knjiga, je bila za takratni režim v Sloveniji nesprjemljiva. Takoj so začeli v medijih še enkrat napadati Kocbeka. Pahorju, ki je tekst objavil tudi v reviji Zaliv, pa so prepovedali vstop v Slovenijo. Pahor bi najbrž v Sloveniji doživel enako usodo kot Kocbek - zapor. Še na Kocbekov pogreb (leta 1981) so Pahorja komaj pustili. Leta 1981 se je že poznalo, da je Tito mrtev in razmere so zelo, zelo počasi peljale k svobodni Sloveniji. " Boris Pahor (* 26. August 1913 in Triest, Österreich-Ungarn (heute Italien)) ist ein bedeutender slowenischer Schriftsteller, der in Italien lebt. Nach dem Anschluss Triests an Italien 1918 musste der zur slowenischen Minderheit gehörende Pahor 1920 mit ansehen, wie die Faschisten das slowenische Kulturhaus (Narodni Dom) anzündeten. Nach dem Besuch der slowenischen Grundschule war ihm der Gebrauch der Muttersprache unter Mussolini verboten. Er besuchte das Gymnasium in Koper und das Priesterseminar in Görz, wo er zwei Jahre Theologie studierte. 1940 wurde er eingezogen und nach Libyen geschickt. In Italien arbeitete er daraufhin als Dolmetscher für gefangene jugoslawische Offiziere in Bogliaco am Gardasee. Nach dem Zusammenbruch des faschistischen Italien schloss er sich 1943 der Osvobodilna Fronta (Volksbefreiungsbewegung) an; am 21. Januar 1944 wurde er von der Domobrancen-Miliz verhaftet und kurz darauf in das KZ Dachau gebracht. Bis Kriegsende durchlebte er vier deutsche Konzentrationslager; er verarbeitete in Novellen die KZ-Traumata, aus denen 1967 sein preisgekrönter Roman "Nekropolis" (vgl. Nekropole = Totenstadt) entstand (Übersetzungen ins Deutsche, Italienische, Französische, Englische, Katalanische und Esperanto). Nach seiner Freilassung studierte er in Padua, wo er mit einer Arbeit über den slowenischen Dichter Edvard Kocbek promovierte. Von 1953 bis 1975 unterrichtete er an einem Gymnasium in Triest. 1955 veröffentlichte er den Roman "Villa am See" (frz. 1998) und "Die Stadt in der Bucht" ("Mesto v zalivu"), 1956 "Nomaden ohne Oase" ("Nomadi brez oaze"). 1975 publizierte er den Roman "In der Dunkelheit" ("Zatemnitev"), 1978 den autobiographischen Roman "Kampf mit dem Frühling" ("Spopad s pomladjo"); zuerst 1958 unter dem Titel "Jenseits der Hölle sind Menschen" ("Onkrai pekla so ljudje") deutsch 1997), der sich mit den KZ-Erlebnissen auseinandersetzte und 1984 "V labirintu" ("Im Labyrinth") sowie die literaturhistorischen Studien "Srečko Kosovel" (Pordenone 1993)und "Letteratura slovena del Litorale. Vademecum. Kosovel a trieste e altri scritti", Triest 2004. Über viele Jahre war er Herausgeber der Zeitschrift "Zaliv" ("Die Bucht"). 2004 begann der Kitab-Verlag in Klagenfurt mit der systematischen Herausgabe seines Werkes in deutscher Übersetzung. Novellen wurden auch ins Ungarische und Serbokroatische übersetzt. 1984 erschienen seine Briefe von 1940 bis 1980 an Edvard Kocbek. 2001 erhielt er den Preis der SWR-Bestenliste. Seine reflektierende Erzählweise wird in einem Atem mit Primo Levi, Jorge Semprún und Imre Kertesz genannt. Pahor gilt als einer der international bekanntesten Vertreter der kritischen slowenischen Gegenwartsliteratur. " " Pahor was born to a Slovenian family in Trieste, then a cosmopolitan port of the Austro-Hungarian Empire. His father moved to the city from the nearby Kras region and was employed as a civil servant in the Austro-Hungarian administration. In 1919, he was fired by the new Italian military authorities, and had to work as a costermonger. During his childhood and young age, Pahor witnessed the growth of nationalist and totalitarian ideologies, against which he has fought a life-long intellectual battle, asserting the Christian humanist and communitarian values of his early personal formation. In 1920, Pahor witnessed the fascists squads burning down the Narodni dom (literally "House of the Nation", or "House of the People")[1], the central seat of the Slovenian cultural associations in the city. The event had a profound impact in his personal growth. He would later frequently recall this memory in his essays, as well as in his latest novel, Trg Oberdan ("Oberdan Square", from the name of the square on which the Narodni dom stood, named after the local Italian radical nationalist terrorist Guglielmo Oberdan). He frequented a Slovenian language grammar school in Trieste between 1919 and 1923, when all Slovenian and Croatian schools in the Julian March were abolished by the Gentile school reform. He continued his education in Italian language. He enrolled to a Roman Catholic priests' seminary in Capodistria (today known as Koper, in Slovenia), where he graduated in 1935. He continued to study theology in Gorizia, but quit in 1938. While studying in Gorizia, he was deeply shocked by the brutal assassination of the Slovenian choirmaster Lojze Bratuž, killed in 1937 by Fascist squads. During his studies in Capodistria and Gorizia, he began to study the Slovenian literary language. At the time, all public and private use of Slovenian language in the Julian March was prohibited and all relations between Slovenians living in Fascist Italy and those from the Kingdom of Yugoslavia were forcibely cut off. Pahor nevertheless managed to publish his first short stories in several magazines of Ljubljana (then part of the Kingdom of Yugoslavia) under the pseudonym Jožko Ambrožič. In 1939, he established contact with the Slovenian Catholic poet and thinker Edvard Kocbek. He introduced him to contemporary litterary trends and helped him to improve his use of standard Slovenian language. He returned to Trieste in 1938, where he establishes close contacts with the few Slovenian intellectuals who still worked underground in Trieste, including the poet Stanko Vuk and some members of the Slovenian militant anti-fascist organization TIGR. Resistance fight and imprisonment In 1940, he was drafted in the Italian army and sent to fight to Libya. In 1941, he was transferred to Lombardy where he worked as a translator for military purpuses. At the same time, he enrolled at the University of Padua, where he studied Italian literature. After the Italian armistice in September 1943, he returned to Trieste, which had already fallen under Nazi occupation. After a few weeks in the German-occupied city, he decided to join the Yugoslav resistance forces active in the Slovenian Littoral. In 1955, he would describe these crucial weeks of his life in the famous novel Mesto v zalivu ("The City in the Bay"), a story about a young Slovenian intellectual from Trieste, wondering about what action to take confronted with the highly complex personal and political context of WWII on the border between Italy and Slovenia. In 1944, he was captured by the Nazis and sent to a concentration camp. He spent the last year of World War II in the concentration camps in France and Germany: first in Natzweiler-Struthof, then in Dachau and finally in Bergen-Belsen. The concentration camp experience became the major inspiration of Pahor's work, frequently compared to that of Primo Levi, Imre Kertesz or Jorge Semprún. Outside Slovenia, his probably best-known work is Nekropolis, a novel in which he remembers the internation at Natzweiler-Struthof, analysing with intensive scrutiny the human relations in the camp. His other major work, besides the already mentioned City in the Bay, are Pilgrim among the Shadows, and a trilogy about Trieste and the Slovenian minority in Italy. Between April 1945 and december 1946, he recovered in the French sanatory at Villers-sur-Marne (Ile de France). The Cold War years Pahor returned to Trieste at the end of 1946, when the area was under Allied military administration. In 1947, he graduated from the University of Padua with a thesis on the poetry of Edvard Kocbek. The same year, he met Kocbek for the first time. The two established a close friendship that lasted until Kocbek's death. In 1951 and 1952, Pahor defended Kocbek's literary work against the organized attacks launched by the Slovenian Communist establishment and its allies in the Free Territory of Trieste. This resulted in a break with the local leftist circles, with whom Pahor had been engaged since 1946. He grew closer to Liberal Democratic positions and in 1966 he founded, together with fellow writer from Trieste Alojz Rebula, the magazine Zaliv ("The Bay"), in which he wanted to defend the "traditional democratic pluralism" against the totalitarian cultural policies of Communist Yugoslavia. The magazine Zaliv became an important platform for democratic debate, in which many dissidents from Communist Slovenia could publish their opinions. Pahor dissolved the magazine in 1990, after the victory of the DEMOS coalition in the first democratic elections in Slovenia. Between 1953 and 1975, Pahor worked as a professor of Italian literature in a Slovenian language high school in Trieste. During this time, he was an active member of the international organization AIDLCM (Association internationale des langues et cultures minoritaires) which aims at promoting minority languages and cultures. In this function, he travelled around Europe discovering the cultural plurality of the continent. This experience strengthened his communitarian and anti-centralist views. The "Zaliv affair" In 1975, Pahor and Alojz Rebula published a book in Trieste, entitled Edvard Kocbek: pričevalec našega časa ("Edvard Kocbek - the Witness of Our Epoch"). The book contained an interview with the Slovenian poet and thinker Edvard Kocbek, in which he publicly condemned the summary killing of 12.000 Slovenian Home Guard war prisoners by the Yugoslav Communist regime in May and June 1945. The book caused a big scandal in Yugoslavia and served as a pretext to launch a massive denigration campaign against Kocbek by the state-controlled Yugoslav media. The review Zaliv which published the book, was banned in Yugoslavia and Pahor was prohibited to enter Yugoslavia until 1981, when he was allowed to attend Kocbek's funeral. In 1989, Pahor published his memories on Kocbek in the book Ta ocean strašnó odprt ("This Ocean, So Terribly Opened"). The book was published in Slovenia by the prestigious Slovenska matica publishing house, with the preface by the renowned historian Bogo Grafenauer. As such, it marked one of the first steps towards the final rehabilitation of Kocbek's public image in post-Communist Slovenia. Later years and recognition After 1990, Pahor gained widespread recognition in Slovenia, when he was famous also before. He was awarded the Prešeren Prize, the highest recognition for cultural achievements on Slovenia, in 1992. In the last decade, his works have attracted an international attention and have been translated into the major European languages. In May 2007, he received the French order of Legion of Honour. In 2007, his novel Necropolis was published by the Italian publishing house Fazi editori, which opened him the way to the Italian reading public. In January 2008, The Italian journal La Repubblica published an influentual article entitled Il caso Pahor ("The Pahor Case"), deploring the fact that the author had remained unknown in Italy for so long and blaming the Italian nationalist milieu of Trieste for it: Forty years were needed for such an important author to gain recognition in his own country. (...) For too long, it was in someone's interest to hide that in the "absolutely Italian" city of Trieste there was somebody able to write great things in a language rather than Italian. In February 2008, Pahor was invited as a guest on Italian national television for the first time. Literary acievements and influence From the 1960s, Pahor's work started to become quite famous in Yugoslavia, but it did not gain a wide recognition due to the opposition from the Slovenian Communist Regime, which saw Pahor as a potential subversive figure. Nevertheless, he bacame one of the major moral referents for the new post-war generation of Slovenian writers, among others Drago Jančar who has frequently pointed out his indebtedness to Pahor, especially in the essay "The Man Who Said No", published in 1993 as one of the first comprehensive assesments of Pahor's literary and moral role in the post-war era in Slovenia. Current activities Pahor lives and works in his native city of Trieste. He is still very active in the public life, both in Slovenia and in the Italian region of Friuli Venezia Giulia. In 2007, he publicly supported the candidacy of Mitja Gaspari for president of Slovenia. " Drago Jančar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, * 13. april 1948, Maribor, Slovenija. Drago Jančar je eden najbolj dejavnih sodobnih slovenskih pisateljev. Življenjepis Drago Jančar je dokončal osnovno šolo in Tehniško šolo za kemijsko stroko v Rušah. Vpisal se je na mariborsko Višjo pravno šolo, kjer je tudi postal glavni urednik študentskega lista Katedra. Zaradi »razširjanja sovražne kulture« so ga leta 1974 zaprli. Nekakšen povod za obtožnico je bila prepovedana knjiga V Rogu ležimo pobiti, ki jo je Jančar prinesel iz Avstrije. Izgubil je službo pri časniku Večer in bil obsojen na zaporno kazen enega leta. Po skrbno napisani prošnji so ga čez 3 mesece izpustili, a so ga še istega leta poslali na služenje vojaškega roka v Srbijo, kjer je doživljal poniževanje nadrejenih. Ko je odslužil vojaški rok, se je odločil, da se bo ukvarjal samo še s pisateljevanjem. Ker pa to ni zadoščalo za mesečno plačo, se je ponovno zaposlil na Večeru, kjer pa je kmalu dal odpoved, ker je namesto pisanja člankov samo še lektoriral in korigiral. Preselil se je v Ljubljano in se zaposlil pri Viba filmu. Čez dve leti je to družbo zapustil zaradi medsebojnih nesoglasij. Sprejel je delo urednika in tajnika Slovenske matice in od takrat se je njegova pisateljska pot samo še vzpenjala. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik Slovenskega centra PEN, v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Dobil je več slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg (1994), Herderjevo nagrado za književnost (2003) in nagrado nagrado Jean Amery za esejistiko (2007). Je tudi dvakratni dobitnik nagrade kresnik za romana Katarina, pav in jezuit ter Zvenenje v glavi. Danes je zaposlen pri Slovenski matici kot urednik in tajnik ter je eden izmed najbolj plodovitih slovenskih pisateljev. Znan je tudi kot esejist; v svojih esejih se je velikokrat ukvarajal tudi s problemi politike in civilne družbe. Skupaj z Vaskom Simonitijem je pripravil odmevno razstavo in zbornik Temna stran meseca, o značilnostih avtoritarne vladavine v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Še angleška inačica - je bolj izčrpna ... Drago Jančar (born 13 April 1948, Maribor) is a Slovene writer, playwright, essayist and public intellectual. Jančar is one of the most prolific and famous contemporary Slovene writers. He was born in Maribor, an industrial center in what was then the Yugoslav Socialist Republic of Slovenia. His father, originary from the Prekmurje region, was an ex partisan. Jančar studied law in his home town. As a student, he became chief editor of the student journal Katedra; he soon came in conflict with the Communist establishment, because he allowed some critical articles on the ruling regime to be published. He had to leave the journal and found a job as an assistant at the Maribor daily newspaper Večer. In 1974 he was arrested by Yugoslav authorities for bringing to Yugoslavia a booklet entitled V Rogu ležimo pobiti ("We Lie Killed in the Rog Forest") that he had bought in nearby Austria and lend to some friends to read it. The booklet was a survival account of the Kočevski Rog massacres perpetrated by Tito's Communist regime in May 1945. He was sentenced to a year imprisonment for "speading hostile propaganda", but was released after three months. Immediately after the release he was called up for military service in southern Serbia, where he was subjected to systematic harrasment by his superiors due to his "criminal file". After completing the military service, Jančar briefly returned to Večer, but was allowed to perform only administrative work. He decided to move to Ljubljana and dedicate himself exclusively to a writing career. In the Slovenioan capital, he became acquainted with several influentual artists and intellectuals who were critical of the cultural policies of the Communist establishment, among whom were Edvard Kocbek, Ivan Urbančič, Alenka Puhar, Dane Zajc, Jože Snoj, Tomaž Šalamun, Marjan Rožanc, Rudi Šeligo and others. He also became acquainted with Boris Pahor, the Slovenian writer from Trieste who wrote about his experience in the Nazi concentration camps. Pahor had a profound influence on Jančar, who has frequently pointed out his indebtedness to the writer from Trieste, namely in the essay "The Man Who Said No", published in 1990 as one of the first comprehensive assesments of Pahor's literary and moral role in the post-war era in Slovenia. Initially, Jančar wasn't allowed to publish his works, but after the gradual liberalisation after Kardelj's and Tito's death in the late 1970s, he could work as a screenwriter for theater and film. In mid 1980s, he gained initial success with his novels and short stories, and his plays gained recognition throughout Yugoslavia. From the late 1980s on, he started gaining recognition also in other countries, especially in Central Europe, but also in Spain and Italy. Work Jančar's prose is influenced by modernist models. One of the central themes of his works is the conflictual relationship between individuals and repressive institutions, such as prisons, galleys, psychiatric hospital and military barracs. He is famous for his laconic and often highly ironic style, often making use of tragi-comical twists. Most of his novels are set around concrete events of circumstances in Central European history, which he sees as an exemplification of the human condition. He also writes essays and columns, commenting on current political and cultural events. During the war in Bosnia, he voiced his support for the Bosnian cause and personally visited the besieged Sarajevo to bring supplies for the civilian population collected by the Slovene Writers' Association. He later wrote an essay, entitled "Short Report from a City Long Besieged" (Kratko poročilo iz dolgo obleganega mesta), in which he reflected on the War in Yugoslavia and the more general question of the ambiguous role of intellectuals in ethnic, national and political conflicts. Throughout the 1990s, he led a polemics with the Austrian writer Peter Handke regarding the dissolution of Yugoslavia. The Public Intellectual Between 1987 and 1991 he was the president of the Slovene P.E.N. Center and used his position to support the emergence of democracy in Slovenia. During the JBTZ-trial in 1988, he was one of the organizers of the first free public political rally in Slovenia after 1945, held on the central Congress Square in Ljubljana. During the first democratic elections in 1990, he actively campaigned for the presidential candidate Jože Pučnik. During the Slovenian War of Independence, he helped, together with several other writers (especially Aleš Debeljak and Tone Pavček), to rally international support for Slovenia's independence. In the late 1990s, he organized, jointly with historian Vasko Simoniti, an exhibition entitled Temna stran meseca ("The Dark Side of the Moon"), which dealt with human rights violations in Slovenia during the Communist dictatorship. In the year 2000, he caused a controversy with the essay entitled "Xenos and xenophobia", published by Slovenia's most widely read daily newspaper Delo, in which he accused the Liberal media of inciting xenophobia and Anti-Catholicism (Jančar himself is an agnostic). These were however accusations he had been repeating since 1994, when in the essay "Egyptian Pots of Meat" he accused the Liberal media of having helped the rise of the chauvinistic Slovenian National Party. Although he never actively participated in politics, he publicly supported the Slovenian Democratic Party in the general elections of 2000 and 2004. Recognition Jančar's novels, essays and short stories have been translated into 18 languages and published in several Europen and Asian countries and in the United States. His dramas have also been staged by a number of foreign theatres, while back home they are frequently considered the highlights of the Slovenian theatrical season. Jančar has received a number of literary awards, including the Prešeren Prize, Slovenia's most prestigious literary award, the European Short Story Award (Augsburg, 1994) and the Herder Prize for literature in 2003. He lives and works in Ljubljana. Currently, he is the chief editor of the Slovenska matica publishing house. He is also member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Selected Bibliography Novels * Petintrideset stopinj (Thirtyfive Degrees, 1974) * Galjot (Galiot, 1978) * Severni sij (Northern Lights, 1984) * Pogled angela (Angel's Gaze)(1992) * Zvenenje v glavi (Ringing in the Head, 1998) * Katarina, pav in jezuit (Katerina, 2000) * Graditelj (The Builder, 2006) Plays * Disident Arnož in njegovi (Dissident Arnož and his Band, 1982) * Veliki briljantni valček (The Great Brilliant Waltz, 1985) * Vsi tirani mameluki so hud konec vzeli ... (All Mameluk Tyrants had a Bad End..., 1986) * Daedalus (Daedalus, 1988) * Klementov padec (Klement's Fall, 1988) * Zalezujoč Godota (After Godot, 1988) * Halštat (Hallstadt, 1994) * Severni sij (Northern Lights, 2005) Essays * Razbiti vrč (The Broken Jug, 1992) * Egiptovski lonci mesa (Egyptian Pots of Meat, 1994) * Brioni (Brioni, 2002) * Duša Evrope (Europe's Soul, 2006) See also * List of Slovenian writers * Slovenian literature * Culture of Slovenia * Simona Škrabec Janko Samsa (Žirje, Sežana) je vrhunski izdelovalec pomanjšanih replik vozil, ki sestavljajo dediščino prometa in transporta na Slovenskem. Ustvarja v vasi Žirje pri Sežani, njegove izjemne izdelke pa poznajo že povsod v Sloveniji in v tujini. Tako je razstavljal že tudi v Los Angelesu, Tokiu, Haagu, na Dunaju in s svojimi pomanjšanimi vozovi (vročnimi, vprežnimi) in sanmi iz vseh slovenskih pokrajin (v razmerju 1:7 z originalnimi) požel velika priznanja. Samsa je izvedel tudi vrsto rekonstrukcij starejših vozov, od katerih so se ohranili le nekateri deli, in razna druga pričevanja ter tako ustvaril najbolj popolno zbirko dediščine vozil v Sloveniji. Valentin Zupan je največje ime na področju izdelovanja diatoničnih in klavirskih harmonik. Nemirni raziskovalni duh mojstra Zupana je ponesel slavo izdelovanja harmonik po celi Sloveniji in v svet. Zupanove harmonike ne odlikuje le popolna tehnologija, izdelanost podrobnosti in razpoznavno oblikovanje, ampak tudi odlične zvočne posebnosti ter lastnosti. V njegovi delavnici v Mengšu nastajajo izjemne stvaritve. Na Zupanove harmonike igrajo največji mojstri, od narodnozabavnih do drugih glasbenih zvrsti. Mojster Zupan je ob delavnici uredil muzejsko zbirko, v kateri lahko spoznavamo razvoj njegovega rokodelstva in najstarejše restavrirane primere harmonikarske dediščine na Slovenskem. Katja Jurgec Bricman in Jure Bricman sta z oblikovanjem unikatnih porcelanskih izdelkov od vseh dosedanjih mojstrov domačih in umetnostnih obrti segla najdlje. In to v več pogledih: tehnološkem, oblikovalskem, geografskem in še kakšnem. Razvila sta tehnologijo prefinjenega porcelana z izjemnimi tančinami. Čipkasta dekorativnost skodelic, sladkornic in čajnikov je v stičiščih in prehodih oblik privedena do pravih tehnoloških drznosti, ki je osupnila tudi nekatere vodilne porcelanske strokovnjake v tujini. Uspeh njunega oblikovanja je pravzaprav najprej odmeval v tujini. Poleg kreativne delavnice v Kotljah imata tudi prodajalno porcelanske posode in nakita na Bledu, od junija letos pa tudi v Ljubljani. DR.MIRA OMERZEL MIRIT IN SKUPINA TRUTAMORA SLOVENICA TERLEP Iz: http://www.giss-mics.si/slo-ljudska/dr.mira%20omerzel%20mirit/dr.mira%20omerzel%20mirit.html in http://www.film-sklad.si/html/festival2004/filmi/zvocnost_slovenske_duse.html Dr. Mira Omerzel – Mirit ( 1956 ), univ.dipl.etnologinja in doktorica muzikološke znanosti, je pri nas med prvimi strokovnjaki modernejše dobe, ki stopa po poti raziskovanja in hkrati poustvarjanja - torej po znanstveni in umetniški poti - do ljudske pesmi in ljudskih glasbil, in se poglablja v arhivsko oživljanje slovenske in evropske stilne in ljudske glasbene dediščine preteklih dob od srednjega veka in renesanse do danes. Njeno delo ves čas poteka samostojno, neinstitucionalno. Čeprav razmere v našem pedagoškem procesu niso omogočale zaključka študija etnomuzikologije, kaj šele doktorata iz te znanosti, je z vztrajnim,temeljitim, discipliniranim in individualno zastavljenim delom na različnih poljih odkrivala zvok slovenskih pokrajin in ga tudi predstavljala na koncertnih odrih Evrope, Amerike in Afrike. Od začetka, ko se je kot 17 letno dekle zagledala v prekmurske cimbale, pa do danes, sta misel in delo dr.Mire Omerzel namenjeni predvsem slovenski dediščini. ( Zvočna identiteta Slovenstva včeraj in danes - v Glasniku SED-a in Novi reviji -1988 ). Od leta 1971 se ukvarja z zbiranjem ljudskih glasbil in zvočil in arhivskih rekonstrukcij glasbenega izročila. Od leta 1982, ko je prenehala s poučevanjem klasične kitare, deluje kot potujoča pedagoginja in samozaposlena v kulturi – umetnica in zasebna raziskovalka. Prvi koncertni nastopi skupine, predhodnice ansambla Trutamora Slovenica, so pravzaprav zaorali ledino v poustvarjanju slovenske ljudske glasbene dediščine v Sloveniji v zgodnjih 70 tih letih. Poleg nastopov na koncertnih odrih so se glasbeniki še posebej posvetili igranju in predstavljanju slovenske glasbene dediščine mlademu občinstvu na osnovnih šolah po vsej Sloveniji ( čez 400 šol ). Ves ta čas sta Mira z možem Matijo Terlepom zbirala ljudska glasbila po slovenskih krajih, jih razstavljala, o njih predavala. Omerzelova jih je tudi preučevala z akustičnega, antropološkega, sociološkega in umetnostnega stališča in te ugotovitve objavljala v člankih strokovne in poljudnoznanstvene literature ter dnevnem časopisju ( citre, oprekelj, trstenke, cimbale, ljudske lajne, paleolitske koščene piščali). Na podlagi spoznanj današnjih glasbil je raziskovala in razmišljala o preteklosti in prihodnosti teh glasbil in o človeku, ki jih je ustvaril. Z leti so vedno intenzivnejša vprašanja o izvoru zvoka peljala Omerzelovo še v svet akustike zvoka, torej na področje fizike in še dalj, do raziskav in povezav s kvantno fiziko, ki je etnomuzikologijo potisnila v ospredje sodobne etnološke vede. Med redkimi, če ne prva je razpravljala o vprašanju uglašenosti in razglašenosti v ljudski glasbi ( “Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj”, 1995 ) Še preden so v Divjih babah javnosti odkrili znamenito koščeno piščal, se je dr.Omerzelova že ukvarjala s fenomenom paleolitskih koščenih piščali in o tem tudi pisala v Slovenskem etnologu in strokovnih ( Opera Instituti archeologici Sloveniae ) in poljudih revijah ( Kultura ). Pozneje, v letu 1999 se je v okviru arheoetnomuzikologije spuščala v svet paleolitske umetnosti in filozofije prvega zvoka. Delo dr.Mire Omerzel Mirit temelji na terenskih zapisih, ki jih bibliografija beleži med leti 1975 - 1995. Koncertom in predstavljanjem glasbil se je pridružila vrsta zvočnih izdaj: v letih 1981 - 85 dve LP plošči Slovenske ljudske pesmi in glasbila, dve zgoščenki Zvočnost slovenskih pokrajin v letih 1987 - 1991, zgoščenka “Die bleiche Mond/Bledi mesec, Alte instrumentale Volksmusik aus Slowenien, zgoščenka Vedun v letu 2001; Med junijem 2002 in aprilom 2004 je v produkciji Radia Slovenija nastala obsežna publikacija štirih zgoščenk s poustvarjanjem novih slovenskih ljudskih in srednjeveških pesmi in plesov, ki jih je Omerzelova raziskala in jih na tej podlagi skupaj s člani ansambla arhivsko oživela z raznovrstnimi arhaičnimi, srednjeveškimi in ljudskimi glasbili ter vokali. Vse izdaje so opremljene z bogatimi etnomuzikološkimi komentarji. Dr. Omerzelova igra na množico ljudskih in srednjeveških glasbil in poje - skupaj z glasbenimi prijatelji: v prvih letih najprej z Bogdano Herman, nato Betko Jenko, zdaj že vrsto let z Mojko Žagar - Gašperšič, Katjo Stare – Komar, Matijo Terlepom, in drugimi, znanje v praksi prenaša tudi na sina Tineta, torej na mlajši rod. Dr.Mira Omerzel Mirit vodi in deluje še v skupinah Truta ( ansambel za arhivsko oživljanje srednjeveške glasbene dediščine ) in Vedun, s katerim jo povezuje doživljanje zvoka v človekovem meditativnem svetu - svetu univerzalnega občutenja zvoka, njegovih tisočerih razsežnosti in učinkov. Rezultate znanstvenih raziskav, terenske izkušnje in čisto človeške izkušnje, ki si jih nabira z vprašanji “zakaj, čemu” ji pomagajo pri delavnicah, v katerih skupaj z udeleženci odkriva trandscendentalni svet zvoka. Je avtorica cikla televizijskih oddaj s predstavitvami slovenskih ljudskih glasbil.( v letih od 1980 do 1984 med drugim cikel oddaj “Slovenska ljudska glasbila in godci” serija TV dokumentarnih oddaj). V letu 1996 je izšla etnološko obarvana knjiga “Konji - naše pravljice”, ki jo je kot avtorica podpisala v luči svojega odnosa do konj, domačih živali in živih bitij na sploh kot človekovih prijateljev. Dr.Mira Omerzel - Mirit je temeljito posegla v slovensko etnomuzikologijo in z interdisciplinarnostjo presegla njene meje, kar ni ostalo brez odmeva in bo zapustilo bistvene sledi v razumevanju zlasti slovenske zvočne dediščine. Delo dr. Mire Omerzel - Mirit zaznamujejo torej: zbiranja, raziskave in poustvarjanja slovenske glasbene dediščine v slovenskem in mednarodnem prostoru, pogumna in samosvoja raziskovalna pot, ki se med redkimi etnomuzikologi na Slovenskem oblikuje ob trdni povezavi teorije in prakse, je med prvimi poustvarjalci slovenske ljudske glasbe, s samosvojim poustvarjalnim odnosom do dediščine, bogato pedagoško delo, osvetljevanje dimenzij zvoka s stališča etnomuzikologije, akustike, antropologije, sociologije in psihologije. Duo Omerzel-Terlep je leta 1979 prejel priznanji “Zlati ptici” za raziskovalno, umetniško-arhivsko oživljanje in pedagoško delo, leta 1982 pa “Priznanje Glasbene mladine” za pedagoško animacijsko delo med slovenskimi šolarji. Leta 1986 je duo za prvi dve LP plošči Slovenske ljudske pesmi in glasbila prejel zlato priznanje “Orfej” Jugoslovanske Radiotelevizije. Mira Omerzel je za strokovno sodelovanje v seriji oddaj RTV Slovenija na moskovskem mednarodnem festivalu etnološkega filma “Raduga” prejela zlata odličja, ansambel Trutamora Slovenica pa je leta 2000 prejel priznanje Andragoškega centra Slovenije za življenjsko delo. Dr.Mira Omerzel Mirit je 2004 dobila Štrekljevo nagrado za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi. V letu 2006 je bila skupaj z ansamblom Trutamora Slovenica nominirana za nagrado Prešernovega sklada. Skupino Trutamora Slovenica sestavljajo še: Mojka Žagar Gašperšič ( 1960) je učiteljica matematike in glasbenica, ki se je pridružila duu Mire Omerzel Terlep in njenega moža Matija Terlepa pri oživljanju arhivskih zapisov ljudskih pesmi in napevov v desetem letu koncertnega delovanja. Leta 1985 je bila nagrajenka republiškega pevskega tekmovanja ( prof.Jelka Stergar ). Kot pevska pedagoginja posveča pozornost prebujanju, razvijanju in ohranjevanju svojevrstnih naravnih glasovnih kvalitet posameznika. V ansamblu Trutamora Slovenica sodeluje z oživljanjem ljudskih pesmi in različnih načinov ljudskega petja, s katerim ansambel predstavlja stare in že pozabljene tehnnike petja ter igra na violončelo in različna ljudska glasbila. Tine Omerzel-Terlep ( 1981 ) je sin Mire in Matija in se je skupini pridružil že kot otrok s petjem otroških ljudskih pesmi in igranjem na otroška glasbila in zvočila. Pozneje, po mutaciji, se je skupini pridružil kot trobentač in kot pevec. Inštrumentalno-vokalno izvajanje skupine pa bogati še z igranjem ritmičnih ljudskih glasbil. Katja Stare-Komar ( 1979 ) se je kot flavtistka skupini Trutamora Slovenica pridružila v letu 2000 in se priučila zgodovinskih ljudskih različic prečne in kljunaste flavte ter pričela razvijati tudi glasovne zmožnosti za ansambelsko ljudsko prepevanje. Je diplomantka ljubljanske Akademije za glasbo in večkratna nagrajenka na tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije ter udeleženka evropskih mojstrskih tečajev priznanih mojstrov flavte. Poučuje prečno flavto v glasbeni šoli v Kranju. Zvočne izdaje LP I »Slovenske ljudske pesmi in glasbila« RTB Jugoslavija ( 1981 ) Izvajalci: Bogdana Herman Mira Omerzel-Terlep Matija Terlep LP II »Slovenske ljudske pesmi in glasbila« RTB ( 1985) LP III »Slovenske ljudske pesmi in glasbila« Dokumentarna, samozaložba, februar 1987 Izvajalci: Mira Omerzel – Terlep Matija Terlep Beti Jenko CD IV »Slovenske ljudske pesmi in glasbila« » Zvočnost slovenskih pokrajin« Samozaložba, ( 1991) Tonski posnetki: Studio Tivoli Tonska mojstra: Aco Razbornik in Borut Berden Prevod: Metka Klemenčič Fotografija: Boris Gaberščik Oblikovanje: Ignac Kofol Izvajalci: Mira Omerzel – Terlep Matija Terlep Mojka Žagar Gostje: Marjan Trček – vokal Matija Wabra – vokal Romeo Drucker – violina Matjaž Sekne – Viola Tine Terlep CD »Der bleiche Mond / Bledi mesec » Založba Trikont, Muenchen, ( 1991 ) CD ( dvojni ) »Zvočnost slovenske duše« Trutamora Slovenica – ansambel za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine SAZAS 108662 Izšlo pri Založbi kaset in plošč Radiotelevizije Slovenije 2004 Urednica in producentka: Jasna Vidakovič Tonski mojstri: Mitja Krže, Miran Kazafura, Zoran Crnkovič Mastering: Klemen Veber Odg.ured. Glasbenega programa Radia Slovenija: Ivanka Mulec Ploj Direktor ZKP RTV Slovenija: Ivo Umek Prevod: Branka Klemenc Oblikovanje: Vida Pavlica Fotografije: Vida Pavlica, Stane Sršen, Studio Potrč Izvajalci: Dr.Mira Omerzel Mirit Mojka Žagar Gašperšič Tine Omerzel Terlep Katja Stare Komar CD ( dvojni ) » Od Miklavža do Treh kraljev« Srednjeveške, renesančne in ljudske pesmi in glasbila decembrskega obrednega časa slovenskega etničnega ozemlja in sosednjih evropskih dežel Truta – ansambel za arhivsko oživljanje slovenske in evropske glasbene dediščine preteklih dob od srednjega veka in renesanse do danes SAZAS 109034 Izšlo pri Založbi kaset in plošč Radiotelevizije Slovenije 2004 Urednica in producentka: Jasna Vidakovič Tonski mojstri: Mitja Krže, Miran Kazafura, Zoran Crnkovič Mastering: Klemen Veber Odg.ured. Glasbenega programa Radia Slovenija: Ivanka Mulec Ploj Direktor ZKP RTV Slovenija: Ivo Umek Prevod: Branka Klemenc Oblikovanje: Vida Pavlica Fotografije: Vida Pavlica, Studio Potrč, Stane Sršen Izvajalci: Dr.Mira Omerzel Mirit Mojka Žagar Gašperšič Tine Omerzel Terlep Katja Stare Komar CD VEDUN Ansambel za meditativno glasbo in transcedentalno izkušnjo zvoka Posnetek koncerta v galeriji Equrna v Ljubljani, 12. decembra 1999 ( skupna minutaža 46' 22'' ) SAZAS CD 01-1 Tonski mojster: Tone Kovač Foto: Urška Kovačič Oblikovanje: Cvetka Kozomara Tisk: Studio EMS Izvajalci: Dr.Mira Omerzel Mojka Žagar Gašperšič Tine Omerzel Terlep Boštjan Jurjevčič http://www.trutamora-slovenica.si/koncertna_vsebina5.htm http://www.trutamora-slovenica.si/o_ansamblu.htm Trutamora je naš star simbolni (zgoraj) obrambni znak v obliki pentagrama, ki so ga Slovenci slikali na čelne strani zibk, da bi obvarovali novega člana občestva pred moro (trutto). Analogno simboliki poskuša istoimenski ansambel položiti slovensko ljudsko glasbo že v "zibel" najmlajši generaciji, da bi se lahko s poznavanjem lastnega izročila ubranila muk kaotičnega iskanja lastne identitete (more). Dušica Kunaver, prof. angleščine in ruščine v pokoju iz Ljubljane. Prof. Kunaverjeva je prejela priznanje za izjemne dosežke pri učenju odraslih v Sloveniji za leto 2002. Dušico Kunaver mnogi poznamo kot zbiralko ljudskega izročila. V zakladnici njenih knjižnih objav so ljudske pesmi, pripovedke, reki in legende, tudi življenjepise najdemo vmes. Od leta 1996 je samo v zbirki Pod lipo domačo, ki izhaja v samozaložbi, izšlo 16 del. In vendar je to le sad drugotne, lahko bi rekli ljubiteljske dejavnosti, medtem ko je poklicna pot Dušice Kunaver izpolnjena s poučevanjem angleščine, z oblikovanjem izvirnih učnih gradiv, vključevanjem staršev v učenje jezika in z ozaveščanjem etičnih vidikov poučevanja. Dobitnica priznanja se zaveda, da živimo v prelomnem obdobju. Vstopamo v nove mednarodne povezave. Če hočemo biti soustvarjalci prihodnje multikulturne Evrope, ne moremo naprej brez znanja jezikov. A kako poučevati tuj jezik, da postavimo trdne temelje znanju, ne da bi ob tem nekritično prevzemali tuje kulturne vzorce? Dušica Kunaver pozna odgovor. Izhajati moramo iz lastnih korenin in spoštovati pravico do drugačnosti. Zavedati se moramo, da lahko tudi mi obogatimo druge s svojo kulturno dediščino, zato jo moramo najprej poznati in se naučiti, kako jo predstaviti - na primer v angleščini. Programi, ki jih je pripravila, segajo od Vrabčje šole lepega vedenja (za najmlajše) do strokovno zahtevne Angleške poslovne korespondence. Jezikovna šola Dušice Kunaver je v znamenju barv. Mavrična bližnjica do angleščine je opremljena s knjigami, kasetami, sestavljenkami in zloženkami. Staršem je namenjen priročnik Učim se učiti. Gradiva, namenjena učiteljem, pa opozarjajo na pasti poučevanja. Pedagoška neugnanost Dušice Kunaver skorajda ne pozna meja. O temah, ki jih obravnava v svojih knjižnih delih, že več kot 15 let predava poslušalcem vseh starosti, v najrazličnejših okoljih. Zlatorog je priredba slovenske ljudske pripovedke. Priredila jo je Dušica Kunaver, ilustrirala pa Mojca Cerjak. Pripovedka Zlatorog je izšla kot samostojna knjiga, pri založbi Sidarta, Ljubljana 1997. Pripovedka o Zlatorogu se je v slovenskem ljudskem izročilu ohranila prek stoletij kot posledica usodne soodvisnosti med naravo in človekom in medsebojne globoke povezanosti. Take vrste pripovedk poznajo tudi v albanskih gorah, pri Južnih Slovanih, v Grčiji in v širšem vzhodnem alpskem prostoru. Leta 1868 je pripovedko o Zlatorogu kot prvi objavil Karel Dežman (Deschmann) v ljubljanskem nemškem dnevniku Laibacher Zeitung. Ta zapis je navdušil nemškega pesnika Rudolfa Baumbacha, ki jo je prelil v verze in jo objavil leta 1977. Anton Funtek je leta 1886 pesnitev prevedel v slovenščino. http://sun.gfm-ljutomer.si/maister/Strani/Zveza11.htm Zveza društev Generala Maistra Zveza društev general Maister Posvet o državljanski in domovinski vzgoji Zveza društev General Maister je v četrtek 14.junija 2007 na Pravni fakulteti v Ljubljani pripravila zanimiv posvet o državljanski in domovinski vzgoji v slovenskih šolah. Nanj so bili poleg vseh društev generala Maistra in Franja Malgaja povabljeni SAZU, Ministrstvo za obrambo , Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za kulturo, ZZB NOV Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Društvo TIGR, Združenje Sever, Zveza slovenskih častnikov, FDV Pravna fakulteta in Društvo za šolo po meri človeka. Predsednik Zveze mag Milan Lovrenčič je najprej pojasnil namen posvetovanja in pri tem poudaril, da je treba najprej ugotoviti, kje smo v tem trenutku na področju domovinske vzgoje v naših šolah in kako naprej. Kot civilna pobuda naj bi skušali oblikovati tudi nekaj zaključkov, ki bi jih posredovali pristojnim organom. Povedal je tudi, da so v teku priprave na jesenski posvet o identiteti Slovenske vojske, predviden pa je tudi posvet o identiteti Slovencev v družbi evropskih narodov Dr. Janez Kranjc, ki je kot vodja delovne skupine za pripravo posveta vodil razpravo, je najprej poudaril, da se v Evropi pojavlja problem narodne samobitnosti, čeprav je moto EU skupni v različnosti. Ta problem enako občutijo veliki kot majhni narodi. V Franciji so ustanovili celo posebno ministrstvo, ki se ukvarja s tem področjem . Ne gre za nikakršno brambovstvo ali strah, pač pa za pripravljenost ustrezno odgovarjati na vprašanja, ki se bodo v prihodnje pojavljala. Predvsem pa gre zato, kako krepitev našega zavedanja samobitnosti uspešno vpeti v vzgojni in izobraževalni sistem. Dr. Dragan Potočnik iz Filozofske fakultete v Mariboru je predstavil svoj pogled na trenutno stanje v slovenskih šolah. Poudaril je, da je sedaj čas prenove učnih načrtov za vse predmete v osnovni šoli in zato priložnost, da se soočimo z vprašanjem, kako državljansko oz.domovinsko vzgojo vključiti v ta predmetnik. Treba bo najprej doreči ali domovinska vzgoja kot samostojen predmet ali kot interdisciplinaren. Po njegovem mnenju je največji problem vzgoja na tem področju. Zavzel se je za interdisciplinarni pristop, ne pa za oblikovanje nekega samostojnega predmeta. Tako bilo treba po njegovem na primer v zgodovini dati večji poudarek ključni osebnostim slovenske zgodovine. Dr.Andreja Barle z Zavoda RS za šolstvo je najprej predstavila rešitve na tem področju v nekaterih drugih državah in kakšno je stanje pri nas.V tuji literaturi so zelo različne opredelitve državljanske in domovinske vzgoje. Poudarek je predvsem na tako imenovanem odgovornem državljanstvu in vprašanju kako naj šola prispeva k družbeni koheziji. Najprej je tu tipična državljanska pismenost, druga plat je sposobnost reflektirati to osvojeno znanje, tretja plat pa je aktivni odnos do tega in pripravljenost za vključevanje, saj tudi evropski dokumenti ugotavljajo, da je absentizem in nezainteresiranost za angažiranost v političnem življenju pri mladih čedalje večja. Poudarila je , da tudi sama zagovarja medpredmetni pristop. V kurikulu srečamo tri pristope, vse šolski pristop , medpredmetni pristop in sam predmet (državljanska, domovinska vzgoja in etika v osnovni šoli). Dušica Kunaver, publicistka in nekdanja osnovno šolska učiteljica je poudarila, da je najbolj kritično v srednji šoli. Letos postaja polnoleten prvi rod mladih rojenih v samostojni Sloveniji in hkrati odhaja zadnji rod tistih slovenskih vaščanov, ki so po naših vaseh tisoč let ohranjali slovenski rod in njegovo izročilo, kmalu bo tega živega ljudskega izročila konec. V domu za ostarele je narodnostnega naboja, ki z ljudmi počasi umira, veliko več, kot med mladimi Slovenci. Avgust Majerič iz društva general Maister iz Maribora je dejal, da danes v osnovni šoli ni nobenega drugega kot tisti, ki so bili rojeni v samostojni Slovenije. To je nevarno zaradi tega, ker ko ji starejši govorimo o tem obdobju je to zanje neka davna zgodovina, današnja generacija pa je ful - kul. Tej generaciji je treba nekaj brez patosa povedati. Sem vedno proti predmetu, ki bi imel nek patetičen naslov domoljubje. Mladim je treba privzgojiti ponos. O domoljubju lahko prepričljivo govori res samo pravi prepričani domoljub. Vendar se ne moremo iti desne ali leve domoljube. Angleca Likovič iz Društva za šolo po meri človeka je poudarila pomen civilne družbe za pravilno oblikovanje naše osnovne šole in njenih učnih načrtov in še posebej vlogo staršev na področju domovinske vzgoje.. Jože Kosmač iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo je spregovoril o svojih izkušnjah pri posredovanju naše zgodovine bojev za samostojnost po osnovnih šolah na področju občlne Domžale. Vodja posveta prof.dr.Janez Kranjc, prof. dr. Dragan Potočnik s filozofske fakultete v Mariboru in mag. Milan Lovrenčič, ki je pojasnil namen posvetovanja o državljanski in domovinski vzgoji. Dušica Kunaver, publicistka in nekdanja učiteljica: med mladimi je premalo narodnostnega naboja… 08.05.2008 Premier Janez Janša: Ni važno le, kdo daje gole, ampak tudi kdo brani in povezuje igro Na povabilo predsednika Vlade Republike Slovenije in predsednika Evropskega sveta Janeza Janše je bil danes na delovnem obisku v Sloveniji predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso. Osrednja pozornost njunega tokratnega srečanja je bila namenjena pripravam na junijsko zasedanje Evropskega sveta, ki bo 19. in 20. junija potekalo v Bruslju, obiskala pa sta tudi novozgrajeni Tehnološki park Ljubljana, katerega gradnja je bila delno financirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. (Foto: Kristina Kosec/Bobo) Že dopoldne sta na gradu Strmol izmenjala stališča do izzivov, ki so še pred Evropsko unijo v naslednjih dveh mesecih, ko Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Govorila pa sta tudi o pripravah na junijski Evropski svet ter pri tem izpostavila časovni okvir za sprejem energetsko-podnebnega svežnja, nadaljnjo liberalizacijo evropskega energetskega trga ter uresničevanje Lizbonske strategije. Kot ključni politični izziv v letošnjem letu pa sta izpostavila ratifikacijo in uveljavitev Lizbonske pogodbe ter željo, da bi bila njena ratifikacija zaključena do konca leta 2008. Govorila sta tudi o pripravah na vrh Evropska unija – Latinska Amerika in Karibi, ki bo prihodnji teden v Peruju, in katerega ključni temi bosta boj proti revščini in klimatske spremembe. Ob obisku Tehnološkega parka Ljubljana sta se premier vlade Janez Janša ter predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso srečala tudi s predstavniki podjetij članic Tehnološkega parka Ljubljana, ki prvenstveno delujejo na globalnih trgih in prispevajo h konkurenčnosti Slovenije ter tudi Evrope, seznanila pa sta se tudi z infrastrukturo, ki jo park ponuja za razvoj inovativnega podjetništva. Premier Janez Janša je v svojem nagovoru ob tej priložnosti dejal, da je za preživetje v konkurenčnem svetu pomembno ne samo kopičenje znanja, ampak tudi sposobnost to znanje uporabiti. Izpostavil je slovenska prizadevanja za vzpostavitev sedeža nove evropske agencije Galileo v Ljubljani ter pomen uvedbe t.i. pete svoboščine oziroma prostega pretoka znanja na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta. Le ta bo, po besedah predsednika vlade, prinesla pozitivne rezultate v celotni Evropski uniji. Premier Janez Janša je še povedal, da je slovenska vlada letos ustanovila Svet za konkurenčnost z namenom spodbujanja sprememb v smeri povečanega investiranja v raziskave in razvoj na področjih, ki pomembno prispevajo k povečevanju konkurenčnosti in ustvarjanju dodane vrednosti v nacionalnem gospodarstvu. Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janeza Janša ter predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso sta, skupaj s predsednikom Evropskega parlamenta Hans-Gertom Pöetteringom, sodelovala tudi na 11. mednarodnem WDR Evropa Forumu, ki danes in jutri potekal na ljubljanskem gradu in je posvečen prihodnosti Evrope. Govorili so o mejnikih in prihodnosti Evropske unije ter nekaterih aktualnih vprašanjih, s katerimi se trenutno ukvarja unija ter se strinjali, da so bili glavni mejniki Unije v zadnjem letu dni dogovor o Lizbonski pogodbi, medkulturni dialog in podnebne spremembe. Premier Janez Janša je k bilanci zadnjih 12 mesecev še dodal, da je Evropska unija v zadnjem letu okrepila vodilno vlogo globalnega dejavnika v boju proti ključnim vprašanjem v svetu - podnebnim spremembam, revščini in migracijam. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je k tem prebojem prispevala tudi Slovenija. Pri zahtevi Bruslja, da Beograd haaškemu tribunalu za vojne zločine storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije izroči nekdanja političnega in vojaškega poveljnika bosanskih Srbov, Radovana Karadžića in Ratka Mladića, po besedah premierja Janeza Janše, ne gre za to, da bi EU vztrajala na načelih, ki nimajo zveze z realnostjo, ampak za temeljna vprašanja miru in varnosti v regiji. »Brez tega ne bo trajne sprave, temeljev za sožitje in mirnega življenja ljudi v tem delu Evrope,« je poudaril. Bo pa možnost za izročitev haaškemu sodišču, po njegovih besedah, toliko večja, kolikor vplivnejše bodo pro-evropske sile v Srbiji. Od nogometa, kjer so močne ekipe, ki imajo člane iz več držav, se Evropska unija, po besedah predsednika vlade in predsednika Evropskega sveta Janeza Janše, lahko nauči timskega dela. »Ni važno le, kdo daje gole, ampak tudi kdo brani in povezuje igro,« je dodal. Predsednik republike sprejel predsednika Evropske komisije Ljubljana, 8.5.2008 | Predsednik republike dr. Danilo Türk je danes popoldan sprejel predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa. Največ časa sta posvetila obravnavanju vprašanj, povezanih z Evropsko unijo in slovenskim predsedovanjem. Posebno pozornost sta namenila problemom, ki izhajajo iz povišanja cen hrane na svetovnih tržiščih in posledicah tega povišanja za doseganje razvojnih ciljev. Sogovornika sta se strinjala, da je rast cen povzročila določeno zaskrbljenost in potrebo po analizi vseh vzrokov tega kompleksnega pojava, pa tudi skrbno določanje stališč držav o tem vprašanju in njihovo usklajevanje znotraj Evropske unije. Opozorila sta, da prehitro sklepanje o vplivu proizvodnje biogoriv na ceno hrane ni primerno, o čemer pričajo tudi študije, ki se trenutno izvajajo. V nadaljevanju pogovora je predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso predsedniku republike dr. Danilu Türku predstavil zamisli Evropske komisije o načinu ocenjevanja napredka pri doseganju milenijskih razvojnih ciljev in določanja obveznosti za njihovo izpolnjevanje v prihodnje. Ta tematika bo pomembna sestavina razprav na vrhu, ki ga pripravlja Organizacija združenih narodov septembra letos v New Yorku. Sogovornika sta se v pogovoru dotaknila tudi širitve Evropske unije in nekaterih kriznih vprašanj, kot so razmere na Bližnjem Vzhodu. http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=172514 1988: Enotnost kljub raznovrstnosti Afera JBTZ 20 let pozneje Slovenija, 7. maj 2008 ob 20:49 Kot je ob 20-letnici afere JBTZ za MMC dejal Igor Bavčar, je odbor za varstvo človekovih pravic združil ljudi, ki so bili politično sicer narazen. Glede na to, da je odbor v tem ključnem času vodil sam, je imel njegovo vlogo seveda za pomembno, "najprej zaradi ljudi, ki so bili obsojeni, pozneje pa tudi zaradi drugih zahtev, ki smo jih postavljali". Odbor je bil zbirališče mnogih obrazov, ki so bili prej politično daleč narazen, gibanje pa jih je združilo, je še povedal. Ste tudi vi v tistem času posneli kakšno fotografijo? Delite jo z nami na Mojem spletu! Na vprašanje, koliko so člani odbora takrat slutili, da tedanji dogodki lahko pripeljejo do samostojnosti Slovenije, je odvrnil, da bi bilo prenagljeno reči, da so imeli take ideje že na začetku, vendar pa so kmalu zatem začeli tematizirati tudi vprašanje narodove neodvisnosti. Nenazadnje je sojenje potekalo v srbskem jeziku, kar je javnost motilo, in prav na ta način je bilo v ospredje potisnjeno nacionalno vprašanje, je še pojasnil nekdanji vodja odbora in zdajšnji uspešni gospodarstvenik. Danes imamo priložnost obujanja spominov, ki prinašajo dovolj iztočnic za današnji politični razmislek, je še dodal. Afera JBTZ spremenila Slovenijo Fotografija posebne vrednosti: Janševa aretacija Ob odprtju razstave Sporočilo za javnost 1988-2008 v ljubljanskem mestnem muzeju je Bavčar dejal, da fotografije nekdanjega Mladininega fotoreporterja Toneta Stojka zaznamuejo dvoje: najprej pričajo o samem gibanju in njegovi ideološki raznovrstnosti, poleg tega pa je med njimi tudi fotografja posebne vrednosti, namreč fotografija aretacije Janeza Janše. Slika postavila besedo na laž Ta ni ujela le aretacije osumljenca in poznejšega obsojenca, temveč je pod vprašaj postavila tudi trditev tedanjega sekretariata za notranje zadeve, da je aretacijo izvedla kriminalistična služba. V resnici so bili zanjo namreč odgovorni pripadniki tajne policije, službe državne varnosti. Iniciativa ni bila ena, bile so številne Še pred odprtjem razstave pa so o njej na okrogli mizi spregovorili Ali Žerdin, Tone Stojko, Ervin Hladnik Milharčič, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Kot je poudaril Žerdin, ne želijo slediti tistim interpetacijam zgodovine, ki v obdobju 80. let prejšnjega stoletja vidijo le malo iniciativ, usmerjenih v spremembo režima. V resnici je v tem času obstajalo zelo široko omrežje družbeno-civilnih iniciativ, ki so obsegale različne revije, gibanja, cerkvene pobude, gibanje za pravice homoseksualcev okoli društva Škuc in glasbene prakse, je dejal moderator okrogle mize. Svoje prispevala slika in zvok Prav tako ni ustrezno, da se pri tem poudarja le vloga pisane besede, je še poudaril Žerdin. Zaradi tega je bila okrogla miza poleg nje namenjena še dvema fenomenoma, ki sta bistveno zaznamovala polpreteklo zgodovino, namreč fotografiji in zvoku. Punk danes že dolgo ni več razumljen kot zgolj hrup, pa tudi fotografije so pomembno pospeševale družbene procese, je še poudaril Žerdin. E. S. prijateljPošlji | tiskalnikNatisni | Komentarji (11)Komentarji (11) POUDARKI: - Bavčar: Odbor pospešil tudi nacionalno vprašanje - Ključna fotografija: Janševa aretacija - Okrogla miza o fotografiji in zvoku poznih 80. let Ocena novice: 4.4667 Vaša ocena: Ocena 4.5 od 15 glasov Ocenite to novico! Ustanovitev Odbora za varstvo pravic Janeza Janše (pozneje Odbora za varstvo človekovih pravic), 3. junij 1988. Foto: Tone Stojko/Muzej novejše zgodovine Bavčar za MMC o aferi JBTZ [V samostojnem oknu] Razstavo so si ob odprtju ogledali trije pripadniki četverice. Manjkal je Janez Janša. Foto: MMC RTV SLO Dodaj v Digg Facebook del.icio.us Reddit Oddaj svoj komentar Komentarji : Padajoče | Rastoče 1. VanMico (06.05.2008 || 21:26:33) O "neodvisnosti" in "objektivnosti" nacionalne RTV priča dejstvo, da v Tv Dnevniku niso niso niti z besedo omenili te obletnice, ki je prelomni dogodek in prvi v vrsti mnogih, ki so botrovali k nastanku samostojne Slovenije!! 2. SANTER (06.05.2008 || 21:33:43) Se nadebudneži/ce ne želijo zameriti bivšim profesorjem :-)? 3. mikoš (06.05.2008 || 22:05:24) Lepo bi bilo obeležiti ta čas, ko je Slovenija v večini stala na pragu svobode, nekaj jih je vrata tiščalo nazaj, da se nebi odprla v svobodo, bili smo močnejši odprli smo jih, vendar tistih na oni strani nismo pohodili, ampak smo jih za nekaj kratkega časa samo odrinili. Naredilo se je , da so prišli nazaj v prve vrste, pokradli večino, kar je bilo naše, do kraja oskrunili levico in danes bi radi že spet vladali. Njihove laži še dandanes ne prenesejo tega , da so bili na nepravi strani vrat. Vedo pa za desetletja nazaj, v kterem grmu je bil postavljen borec za katero skalo so prežali na Nemce. Zopet izgubijo spomin, ko so pobili vse pred sabo, pohodili nedolžne rojake, otroke, dekleta, žene, starčke itd samo, da so se polastili njihovega imetja. Vidite tega mi nismo storili, kljub temu da se ve kdo so zmagovalci, kdo pa poraženci. 4. cefizelj22 (06.05.2008 || 22:15:34) Seveda bi nekateri raje videli da tega sploh ne bi bilo.Tu se je rojevala svobodna SLOVENIJA. 5. igrego (06.05.2008 || 22:59:26) Vsi državljani Slovenije moramo priznati (in biti zahvalni), da je omenjena četverica ustvarila demokratično neodvisno svobodno Slovenijo. Edina škoda je, da se ni udeležil rastave najbolj zaslužni med četverico premier Janez Janša. 6. BoySI (06.05.2008 || 23:20:57) http://www.slovenski-branik.net/sbosebnosti.html Ptuj, obnovljena minoritska cerkev sv. Petra in Pavla. Na 4. adventno nedeljo, 21. decembra 2003 popoldne se je okrog minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju nabirala množica ljudi. Po dolgih 58 letih so se ponovno odprla vrata svetišča, ki je stoletja dajal ljudem duhovno hrano, mestu pa eno najznamenitejših podob. Vsa ta dolga tradicija in arhitekturni blišč nekdanje minoritske cerkve sv. Petra in Pavla se je ob koncu II. svetovne vojne v eksplozijah letalskih granat zdrobila v ruševine. Še večja škoda je nastala, ko je nova oblast na mesto nekdanje cerkve zgradila betonsko, brezdušno stavbo pošte. Desetletja si nihče ni upal niti sanjati, da bo na tem mestu spet kdaj stala cerkev... To nedeljsko popoldne pa je mariborski pomožni škof dr. Anton Stres blagoslovil novo cerkev (rekonstrukcijo nekdanje). Množica, ki je mogočno svetišče napolnila do zadnjega kotička, je izrazila veselje bratov minoritov, članov župnijske skupnosti in vseh ljudi dobre volje. Dr. Anton Stres jo je v homiliji povzel iz evangeljskih besed: "Bogu namreč ni nič nemogoče" (Lk 1, 37). NEKAJ PODATKOV IZ ZGODOVINE MINORITSKE CERKVE:. Začetki samostana manjših bratov minoritov segajo v leto 1239. Prva cerkev, ki je bila zgrajena okoli leta 1270, je stala v nadaljevanju sedanje zakristije in župnijske pisarne v smeri križnega hodnika. Cerkev je bila barokizirana v letih 1688-1691. Minoritska cerkev se je nekajkrat zapisala v zgodovino umetnosti na slovenskih tleh: prvič kot značilna zgodnjegotska arhitektura, drugič kot eden najlepših baročnih spomenikov, tretjič ko je končala pod bombami (4. januar 1945) in sedaj ob rekonstrukciji. Cerkev, ki je bila od 4. maja 1944 požgana (partizani) in obnovljena šele v samostojno Sloveniji po letu 1991. http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/1ECDC1D4EAAF2B12C12572030034F7BA?OpenDocument Med najbolj imenitnimi cerkvami, ki popotnika na ovinkasti cesti ob Krki posebej opozorijo nase, je cerkev sv. Roka v Stranski vasi pri Žužemberku. Marsikdo najbrž niti ne ve, da se naselje onkraj rečne struge nad Bregom imenuje Stranska vas. Žužemberk je v letih po vojni tako narastel, da je povezal v celoto več naselij, ki so se v davnini dobro ločila med seboj. Staro zgodovinsko središče se je razvilo na drugi strani, okrog gradu. Ko so tod divjali Turki, je bil kraj, takrat povzdignjen v trg, obdan z obzidjem. Nad njim se je dvigala stara cerkev, sprva posvečena sv. Nikolaju, ko pa so dobili svoje posesti goriški grofje, sta njena zavetnika postala oglejska mučenca Mohor in Fortunat. Ta dva sta varovala kraj in župnijo stoletja, vse do nesrečnega 4. maja 1944, ko so partizani njima posvečeno baročno cerkev požgali. Dolga leta po vojni ni bilo upanja, da bi ruševine še kdaj "oživele", tudi zato ne, ker so se nekateri zakleli, da tukaj ne bo več cerkve. V teh letih, ko ni bilo farne cerkve in je bilo uničenih tudi več podružnic, je še kako prišla prav velika in prostorna cerkev sv. Roka v Stranski vasi. Začetki njene gradnje so povezani s hudimi časi, ko je na Kranjskem razsajala kuga. Leta 1624 so jo konjski trgovci prinesli iz Varaždina najprej na Gorenjsko, naslednje leto pa se je razširila že na Dolenjsko. Tistega leta je samo v Novem mestu umrlo 322 l judi. Kako je bilo v Žužemberku, ni znano. Krajevno ime Kužni Dol pa namiguje na hude dni tudi tod. V tistih hudih dneh so se ljudje zatekli k priprošnjikom za kužne bolezni. Stiški opat, znameniti Jakob Reinprecht, pod njegovo oblast je sodila župnija, je dal pobudo za gradnjo cerkve v čast tem priprošnjikom. Leta 1626, pod župnikom Filipom Spicikom, so začeli na travniku za Stransko vasjo zidati svetišče, ki je bilo veliko večje od takratne farne cerkve (baročna je bila zgrajena šele 1708). Morda je bilo na tem kraju tudi pokopališče za kužne bolnike. Prav gotovo pa je bil razlog zagradnjo tako velike cerkve v priprošnji za reši tev od kuge. Ko so cerkev končali, je imela le strešni zvonik. Šele ob koncu stoletja (1693) so ga pozidali in mu dali razgibano čebulasto streho, ki ga krasi še danes. V prostorni notranjščini so bili nekoč štirje oltarji. Tisti na severni strani, posvečen sv. Antonu Puščavniku, je bil pred leti uničen. Ostali so pa še trije, med njimi je najlepši glavni - "Rokov", ki je značilno rezbarsko delo 17. stoletja in eden lepih primerkov naših zlatih oltarjev. Med stranskima dvema pa pritegne pozornost oltar, kjer kraljuje Mati božja, ki po svoji upodobitvi zelo spominja na Marijo Pomagaj, pa čeprav je nastala veliko pred brezjansko in je rezljana. Ob gradnji v 17. stoletju so pomagali verni iz Dobrniča, Zagradca, Hinj, Trebnjega in Žužemberka, zato so tudi romarji še danes najštevilnejši iz teh far. Edini shod, ko še pridejo sem, je "Rokovo žegnanje". http://sveta-gora.rkc.si/zgodovina.php Pesem Evrovizije 2008 Sloveniji z Rebeko ni uspelo, pa ne zaradi pesmi, ampak zaradi politične kuhinje. Politika je prepojila vse pore sveta. Vili Resnik je za MMC povedal, da Slovenci na Evroviziji nimamo "kaj praskati", saj mi drugim damo točke, ti pa nam ne. Rebeka je bila žrtev politike, kot glasovanju pravi Resnik. Vedelo se je v naprej za lani in letos, kdo bo zmagal. Večina Slovencev je proti temu, da bi še šli na Pesem Evrovizije - Italija je dovolj ponosna, da se več ne ponižuje. - se nekaj komentarjev iz foumov: Oprostite ampak slovensko telefonsko glasovanje je bilo samo en velik PONAREDEK! Slovenian phone voting was a big FAKE! I am in Slovenia with my friends, we have spent a lot of money voting (using Mobitel and Simobil cards) for a country which didn't receive from Slovenia even ONE POINT. Nothing! It seems that in Slovenia somebody makes money on Eurovision simply taking all population (and guests) as pure IDIOTS! Is it possible to see somewhere how many calls were collected by Slovenian phone operators and for which country was every vote?! I suppose NO, otherwise it is very easy to show that the voting, as I said, was a fake! I had a completely different opinion about Slovenia... :( Tudi jaz sem s kolegi glasovala za državo, ki ni dobila nobene točke od Slovenije:( Zelo rada bi videla celotne rezultate televotinga..v bistvu se mi zdi da bi morali imeti vpogled v celotne rezultate- do zadnjega oddanega klica. Rusija, Bosna, Srbija, Ukrajina, Grčija, Turčija in podobne države imajo svoje ljudi po toliko sosednjih državah, da so lahko brez da bi peli, v zgornji polovici uvrščenih v finalu. Kako to komentirate? kako pa naj to komentiram?tak pač je.....nimamo kaj. Važno, da sem zadovoljna s svojim nastopom in to je edino kar šteje kajne? Rus je s svojim egocentrizmom že skrajno zoprn in neokusen ... Se strinjam z Rebeko. Janša: Gorbačov prispeval k najpomembnejši pozitivni spremembi v Evropi v zadnjem stoletju (daljše) sta Monday, 26 May 2008 22:22:00 o'clock CEST More about this article... Evropskem parlamentu[1]; Entities:Janez Janša[1]; Slovenski premier in predsednik Evropskega sveta Janez Janša je v Evropskem parlamentu Mihailu Gorbačovu, zadnjemu predsedniku Sovjetske zveze, izročil posebno nagrado Energy Globe Award (EGA) 2008 za življenjsko delo. Gorbačov je po njegovih besedah "prispeval k najpomembnejši pozitivni spremembi v Evropi v zadnjem URL: http://www.europarl.at/europarl/default.pxml?kap=1292&mod=&lang=de&xslFile=defaultT.xsl AKTUELLES Newsticker 26.05.08 Energy Globe Preisverleihung EP Gastgeber des ENERGY GLOBE Award 2008! Verleihung des Energy Globe Award 2008 am 26. Mai im EP Am 26. Mai 2008 ist das Europäische Parlament Gastgeber der Preisverleihung des ENERGY GLOBE Award, eines weltweit anerkannten Umweltpreises, der vor sieben Jahren ins Leben gerufen wurde. Die Gewinner werden ab 20:00 Uhr im Plenarsaal des Parlaments in Brüssel bekannt gegeben. Die Auszeichnungen werden in den Kategorien Erde, Feuer, Wasser, Luft und Jugend an weltweite Projekte vergeben. Ziel der Veranstaltung ist es, die besten Lösungsansätze für aktuelle Energie- und Klimaherausforderungen einem möglichst breiten Publikum zu vermitteln. Voraussetzung für alle eingereichten Projekte ist der umsichtige und sparsame Gebrauch von Ressourcen und die Nutzung nachhaltiger Energiequellen. EP-Präsident Hans-Gert Pöttering wird die Verleihung des "Energy Globe Award" eröffnen. Der slowenische Ratspräsident Janes Jansa wird ebenfalls an der live übertragenen Veranstaltung teilnehmen. Die Auszeichnungen selbst werden vom ehemaligen UN-Generalsekretär Kofi Annan, dem EU-Kommissionspräsidenten José Manuel Barroso, der Pop Sängerin Dionne Warwick, dem indischen Schauspieler Amir Khan und Leanne Liddle, Koordinatorin des "Aboriginal Wildlife" Programms in Australien, vergeben. Jeder Laudator vertritt hierbei einen der fünf Kontinente (Europa, Amerika, Afrika, Asien und Australien). Der Abend wird moderiert von der Schauspielerin Désirée Nosbusch. Nach der Verleihung werden Alanis Morrisette, Dionne Warwick und der italienische Rockstar Zucchero für musikalische Höhepunkte sorgen. Rahmenprogramm mit hochrangigen Diskussionsteilnehmern Das Rahmenprogramm zur Preisverleihung sieht ein Treffen zum Thema "Awareness raising and best practice as key tools for implementing energy efficiency" vor. Hochrangige Teilnehmer wie Michail Gorbatschow, die indische Umweltministerin Maneka Gandhi und Kofi Annan werden an dieser Diskussion, die am 27. Mai ab 9.00 Uhr stattfindet, teilnehmen. Ab 10.30 werden die besten Projekte der 5 Kontinente vorgestellt. "Wir müssen jetzt handeln" Die Verleihung der ENERGY GLOBE findet seit 1999 statt. Sie erfolgt jedes Jahr im Rahmen einer großen Fernseh-Gala, die weltweit im Umfeld von drei Milliarden Haushalten ausgestrahlt wird. 2007 fand die Verleihung zum ersten Mal im Europäischen Parlament statt. In seiner Eröffnungsrede rief EP-Präsident Pöttering zu mehr Verantwortung auf: „Es ist fünf vor zwölf und wir müssen jetzt handeln". Gewinner des Preises 2007 war John Maina aus Kenia, der für die Entwicklung von Solaröfen für die Kategorie Erde ausgezeichnet wurde. Mit diesem System können kenianische Bauern seither bis zu 50 Prozent höhere Ernten ohne stärkere Umweltverschmutzung verarbeiten. Eingereicht wurden 732 Projekte aus 96 Ländern. Interviewanfragen: Die Teilnehmer der Preisverleihung stehen am Tag der Veranstaltung für Interviews zur Verfügung. Bitte richten Sie Ihre Interviewanfragen per E-Mail an karima.bensalah@europarl.europa.eu (TV und Radio) bzw. piotr.zalewski@europarl.europa.eu (schreibende Presse) Nähere Informationen zum ENERGY GLOBE Award finden Sie hier: http://www.energyglobe.com/en/energy-globe-award/ http://www.europarl.europa.eu/news/public/default_de.htm URL: http://www.sta.si/en/vest.php?s=a&id=1287996&pr=1 Jansa Conferes Energy Globe Award on Gorbachev Brussels, 26 May (STA) - Mikhail Gorbachev contributed to the most important positive change in Europe in the last century, Slovenian Prime Minister and Chair of the European Council Janez Jansa said on Monday, as he presented the last president of the Soviet Union with the special Energy Globe Award (EGA) 2008 for lifetime achievements. Jansa said in his address to the European Parliament that history was sometimes written by people with ideas, visions and energy. He added that Gorbachev, who was on the battle line when the conflict between capitalism and communism was nearing its end, was today a new noble role model, promoting new values, thinking for the future - a philosophy of responsibility. As the chair of the Green Cross International, Gorbachev is now fighting for an environmental perestroika, for global glasnost, Jansa noted. He concluded with Gorbachev's words: "We are all passengers aboard one ship, the Earth, and we must not allow it to be wrecked." Gorbachev stressed that Europe with its uniting showed that problems can only be solved in cooperation and that it therefore can be the world's locomotive in environmental issues. He believes that history offers alternative solutions and it is up to people to find them. URL: http://www.kpv.gov.si/nc/en/splosno/cns/news/article/225/2903/?cHash=4a5768d93a 26.05.2008 Prime Minister Janez Janša presents Energy Globe Award to Mikhail Gorbachev The Prime Minister of the Republic of Slovenia and President of the European Council, Mr Janez Janša, this evening took part in the Global Energy Awards ceremony held in the European Parliament. On this occasion, he presented former President of the Soviet Union Mikhail Gorbachev with the honorary Energy Globe Award for life-time achievement. In his address, the Slovenian Prime Minister and President of the European Council said that Mikhail Gorbachev was a man who had made a major contribution to the positive changes in Europe. He had indeed been at the forefront when the opposition between capitalism and communism slowly lost its full force. Today, as Chairman of Green Cross International, an organisation fighting for ‘ecological perestroika’, Mr Gorbachev has set fine examples by promoting new values, new ways of thinking about the future, and a new philosophy of responsibility. “We are all travellers aboard the ship named Earth and we must not allow it to be destroyed. There will be no second Noah’s Ark,” as the Premier pointed out, citing Mr Gorbachev’s own words, when presenting the award. Tomorrow, the Prime Minister will be participating in the Joint Parliamentary Meeting on the Western Balkans, with delegations invited from all the national parliaments of the European Union Member States, as well as presidents of the parliaments of all the Western Balkan countries and Turkey. http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=175245 "Sistem obveščanja postaja sistem za paniko" Mesto puščanja že odkrili Slovenija, pred 4 urami Ljubljana - MMC RTV SLO Jedrski strokovnjak dr. Matjaž Ravnik je za MMC povedal, da se v evropskem merilu podobni dogodki, kot je bil v NEK-u, pojavijo enkrat na mesec ali dva. Ravno včeraj je do precej bolj resnega dogodka prišlo na Finskem, je povedal Ravnik. Ena izmed tamkajšnjih elektrarn se je prisilno ustavila in sprožili so se vsi varnostni sistemi. Seveda tudi tam ni bilo nobenih posledic za reaktor ali okolico, a vendar je bil dogodek ocenjen z eno stopnjo višje, je razložil Ravnik, vodja Reaktorskega infrastrukturnega centra v Podogorici in predsednik Republiškega sveta za sevalno in jedrsko varnost. Napaka v obveščanju popravljena v petih minutah Na vprašanje v zvezi z očitki, da je Slovenija naredila hudo napako v sistemu obveščanja, saj je bil dogodek sprva priglašen kot vaja, je Ravnik dejal, da je uprava za jedrsko varnost v evropski sistem Curie poročala korektno, a je prišlo do človeške napake. Vendar pa postopek deluje tako, da mora prejemnik informacijo nemudoma preveriti, in že pet minut po obvestilu so Avstrijci izvedeli, da je šlo v resnici za napako. Tudi sicer je Ravnik opozoril, da se sistem obveščanja sprevrača v "sistem ustvarjanja panike", kar je slabo, saj bi bila ob resnem dogodku javnost že preveč imuna na alarme te vrste. Kaj sta primarni in sekundarni sistem? Matjaža Ravnika smo povprašali tudi o tehničnih podrobnostih delovanja elektrarne. Kot je povedal, je primarni sistem, iz katerega je voda iztekla, namenjen temu, da odvaja toploto, ki se sprošča v reaktorju. Primarni sisem je fizično ločen od sekundarnega, ki toploto prevaja na turbino. Zadrževalni hram, kamor je voda stekla, pa je nekakšna lupina, v kateri se nahajajo vsi vitalni deli elektrarne, nam je pojasnil Ravnik. Puščanje, pri katerem je nekaj vode steklo iz primarnega sistema v zadrževalni hram, je bilo nekoliko nad dopustnim. Mednarodna merila namreč še dovoljujejo puščanje do dveh kubičnih metrov na uro, tu pa je šlo za 2,5 do treh kubičnih metrov. Večja težava pa je bila v tem, da mesto puščanja sprva ni bil ugotovljeno, zaradi česar je prišlo do ustavitve. Puščanje tisočkrat manjše od nevarnega Jedrski strokovnjak nam je še povedal, da je zadrževalni hram projektiran tako, da mora prenesti zlom cevovoda primarnega hladila. Zadržati mora pritisk več barov, do katerega bi v takem primeru prišlo. V tem primeru pa se pritisk sploh ni zvečal. Puščanje je bilo torej tisočkrat manjše od tistega, ki bi ga zadrževalni hram še prenesel. Četudi bi katera izmed cevi počila, pa do jedrske eksplozije ne bi prišlo, saj bi se sistem samodejno ustavil. Iztekla voda je bila odstranjena že sproti. Mesto puščanja so že odkrili, nahaja se na obvodu na primarni črpalki pri ventilu. Sistem bodo kmalu lahko odprli, sledilo bo samo popravilo, ki ni posebej zahtevno. Sredi drugega tedna bo elektrarna najverjetneje že lahko obratovala, je še pojasnil Matjaž Ravnik. Jedrska elektrarna se ohlaja Sosedi kritično o obveščanju Erna Strniša Forum, nekaj cvetk Recimo 19. galus (05.06.2008 || 13:30:44) Evidentno je,da je kriva vlada Janeza Janše.Novinarji F571 pišejo peticijo št.2,kjer bodo vesoljni javnosti obelodanili, da je ventil poču zaradi direktnega Janševega pritiska ... 12. whit (05.06.2008 || 12:47:41) Paradoxalno vzdušje ob obratovanju jedrske elektrarne. Zgolj zanimivost. Tisti, ki ne ve, kako je jedrska elektrarna zgrajena, ki se mu niti najmanj ne sanja o kakršni koli obliki principa delovanja, varovanja in predvsem hlajenja takega sistema, paničari bolj kot kdorkoli, ki ima kakršokoli informacijo glede tega, kako je NEK dejansko zgrajen. Zanimivost je predvsem v tem, da tisti ljudje, ki , po domače rečeno, nimajo pojma o pojmu, najbolj tendirajo k temu, da na veliki zvon obešajo svoje mitološko poznavanje o taki eletrarni in posledicah, ki jih prinaša. Italijanski pregovor pravi: Modrec ne ve nič, pameten ve malo, povprečnež nekaj ve, ampak samo ta prava mona, ve popolnoma vse. Sicer se pa zaganjanje take elektrarne zavleče preko enega tedna. Izpad električne energije, sploh v dobi pomanjkanja, kot jo sedaj trpi Slovenija je velik strošek. Zloraba slovenske odkritosti v tujini. Italijanski gasilci med vajo za primer jedrske nesreče septembra 2005. (Foto: Reuters)Po sporočilu o okvari v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), ki ga je posredovala Evropska komisija, so aktivirali krizni oddelek italijanske agencije za varstvo okolja Apat. Ukrepe je sprejela tudi italijanska vlada, ministrstvo v koordinaciji s civilno zaščito je obvestilo svoje operativne oddelke. Gasilci so bili dejavni z merilnimi napravami, ministrstvo pa je izdalo dovoljenje za uporabo visoko tehnološke posebne naprave za opazovanje, s katero razpolaga oddelek italijanskih karabinjerjev za varstvo okolja. Vodja oddelka za jedrsko energijo pri agenciji za varstvo okolja Roberto Mezzanotte je dejal, da dogajanju sledijo z veliko pozornostjo, vendar ni razloga za ukrepanje na podlagi nacionalnega načrta za posege v primeru nesreč. Obenem sta dva izvedenca italijanske ustanove za jedrsko energijo Enea, Stefano Monti in Francesco Troiani, poudarjala, da so varnostni ukrepi v NEK primerljivi s tistimi, ki so v veljavi v jedrskih elektrarnah v zahodnem svetu. Tudi italijanska civilna zaščita je sporočila, da na italijanskem ozemlju ni prišlo do nobene radioaktivnosti, v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki meji na Slovenijo, prav tako ni prišlo do nobenega preplaha. Aktivirali so se tudi v Nemčiji. Nemška vlada je vpoklicala pristojne službe, naj preverijo in ocenijo okvaro. Nemška sekcija okoljevarstvene organizacije Greenpeace pa je poudarila, da je takšen evropski preplah zelo nenavaden. Torej, kot kaže, nekatere države jedrski energiji niso najbolj naklonjene. Med njimi je v ospredju Avstrija, ki je Slovenijo zelo okrcala. Avstrijski minister za okolje Josef Proell na primer zahteva pojasnilo, zakaj je Slovenija o okvari poročala kot o vaji. ''Slovenski sistem obveščanja je pod vprašajem,'' je izjavil. Slovenija je napako priznala in se zanjo opravičila. Odpravila jo je v nekaj minutah, do nje pa naj bi prišlo, ker so izpolnili napačen obrazec. Tudi na Hrvaškem, ki je sosednja država, niso počivali. Iz preventivnih razlogov so obvestili pristojne službe: Državni zavod za zaščito pred sevanjem, Državni zavod za jedrsko varnost, Krizni center zdravstvenega ministrstva ter Državno upravo za zaščito in reševanje. Mediji in javnost so jim sicer očitali počasno obveščanje. Uradno obvestilo so namreč hrvaška ministrstva izdala ob 22. uri. Za večurno zamudo z obveščanjem se je ministrstvo za okolje izgovarjalo na ministrstvo za zdravje in ministrstvo za gospodarstvo, češ da sta omenjeni ministrstvi pristojni za obveščanje o nuklearki. Novinarji so se z vprašanji, kdaj je Hrvaška izvedela za okvaro, takoj obrnili na ministra za zdravje Darka Milinovića. Odgovoril je, da so bili obveščeni ob 20. uri, mediji pa so izvedeli, da je bilo ministrstvo obveščeno istočasno kot ostale evropske države. Milinović je še dodal, da je o tem obvestil pristojne urade in da ni bilo razloga za paniko. Mediji so v naslovih med drugim zapisali: "Kakšne idiote je na pomembna mesta nastavil premier Ivo Sanader?" Nekateri hrvaški mediji se zaradi napačnega prvega sporočila o okvari še sprašujejo, ali je Slovenija želela prikriti napako. Kakor koli že, svoje mesto je JEK dobil tudi na BBC, Reutersu, CNN in drugih svetovno znanih medijih. V Ljubljano prihaja John Fogerty 14. junija na koncert pevca Creedence Clearwater Revival Glasba, 7. junij 2008 08:29 Vsi ljubitelji klasičnega rocka nikakor ne bi smeli zamuditi še enega v vrsti velikih koncertov, ki bo osrečil Ljubjano - prihaja namreč legendarni John Fogerty. Rock velikana, kitarista, teskstopisca, pevca in nekdanjega člana slovite skupine Creedence Clearwater Revival si bo mogoče ogledati v živo 14. junija v ljubljanski Hali Tivoli. John Cameron Fogerty je zaznamoval svojo glasbeno kariero kot tekstopisec, aranžer, kitarist in pevec skupine Creedence Clearwater Revival. John se je kot gonilna sila tega megalomanskega projekta odločil za solopot, s katero je začrtal uspeh z bombandiranjem vseh lestvic, na katerih kraljuje že vrsto let in še dandanes. Proud Marry odprla vrata Legenda, ki je na glasbeni sceni navzoča že od 50. let, prihaja iz Berkleya v Kaliforniji, prestolnice glasbenih genijev. Fogerty se je v zgodovino glasbenih dosežkov zapisal, ko je z bratom Tomom ustanovil legendarno skupino Creedence Clearwater Revival. Skupina je samo med letoma 1969 in 1972 izdala kar devet singlov, ki so dosegli "Top Ten" ameriške lestvice. Ko so se mu odprla vrata z uspešnico Proud Marry, si je prisvojil kar 8 zlatih albumov. Na rokerski sceni si je Fogerty zagotovil preživetje, saj je je njegova preprosta narava rokovskega značaja zasvojila mnoge navdušence dobre glasbe. Uspešen tudi v solokarieri Čeprav še vedno govorimo o Creedence Clearwater Revival, je minilo dobrih trideset let od njihovega razpada in prav toliko časa je Fogerty uspešen v svoji solokarieri. Dokazal se je kot vodja Creedensov, saj pripadajo vse zasluge za uspeh prav njemu kot večinskemu piscu pesmi in tekstov. Po razpadu skupine, v 80., se je obdržal na lestvicah, nadaljeval z ustvarjanjem uspešnic, kot so The Old Man Down the Road, in albumov Centerfied in Eye of the Zombie ter začinil obdobje devetdesetih z Blue Moon Swamp. V letu 2005 je Fogerty izdal izjemno uspešen DVD Long Road Home - zbirko uspešnic iz časov Creedence Clearwater Revival, kot tudi njegove solo kariere. Leta 2007 je izdal album Revival, ki je bil med drugimi glasbenimi priznanji deležen tudi nominacije za grammy. Glede na edinstvena besedila in izvirno glasbo je bil album med zvesto publiko zelo dobro sprejet. Fogerty v Tivoliju pričaral skedenjsko veselico Koncert pevca Creedence Clearwater Revivala v Ljubljani Glasba, 14. junij 2008 Prišel, videl, prepričal, bi lahko povzeli včerajšnji klasični rockkoncert Johna Fogertyja, ki je Tivoli za dve uri spremenil v veliko ameriško veselico. Sploh nisem vedela, da Ljubljana premore take slikovite like, kot so se zbrali na šovu legendarnega rockerja: dolgi lasje, majice Lynyrd Skynyrd, kavbojski klobuki in/ali škornji, kariraste srajce, oprijete kavbojke in rdeče rutke okoli glave ... Že občinstvo je v nas zbujalo občutek, da smo se znašli na eni tistih očarljivih skedenjskih veselic v srcu ZDA. Mikrofon, ozaljšan s šopkom slamnatih bilk, je bil le še pika na i. Grenak začetek ... Fogerty, ki je zaslovel kot frontman rockvelikanov Creedence Clearwater Revival, si je sicer privoščil enourno zamudo, namesto predskupine pa je občinstvo ogreval kar radio z uspešnicami Fogertyjevih sodobnikov - od Hendrixa do Pettyja -, glasne "buje" pa je izzvala še prošnja, da naj se ne uporablja ne fotoaparatov, ne mobilcev, ne drugih snemalcev. "Please support the original John Fogerty merchendise. Majice lahko kupite levo od odra." ... sladko nadaljevanje A vse negodovanje je takoj izginilo, ko je ameriški veteran zarockal prvi komad, Travellin Band. Ozvočenje je pri tem še malce škripalo, a težava je bila v nadaljevanju že odpravljena, Fogerty pa je nemudoma našel stik s svojim energičnim, poskočnim nastopom in ljudskim ("folksy") pristopom, ki je vključeval kramljanje s prvimi vrstami v pojočem naglasu (ob katerem bi Johna prej postavili v kako ameriško južnjaško državo, ne pa elitni severnokalifornijski Berkley, od koder prihaja) in z vzkliki"God Bless You". Od kitarskih jamov do country viž V polni dve uri je Fogertyju s svojo izvrstno spremljevalno skupino uspelo spraviti ravno pravo kombinacijo svojih novejših, post-CCR komadov (Don't You Wish it was True, Revival), predelav (Don't Mess With My Tu Tu prijatelja Denisa La Salla) in CCR-klasik, ob katerih je občinstvo navdušeno pritegnilo (Have You Ever Seen the Rain, Bad Moon Rising, Down of the Corner). Poslušalcev mu ni uspelo izgubiti niti za trenutek - pa najsi nam je postregel z udarnim rockom, kitarskimi solažami, pojočim countryjem, močvirskim blues rockom ali pa celo s ščepcem bluegrassa. Hočete videti, kaj je narisala moja hčerkica? Simpatična (čeravno rahlo bizarna za povprečnega slovenskega poslušalca) je bila tudi Johnova interakcija z občinstvom med komadi: anekdota o plavanju s pravnukom Buffalo Bill Codyja, vtisi z Woodstocka pred Who'll stop the rain, obvezna protibushevska in proobamova retorika pred Gunslingerjem, ljubezenska zgodovina z njegovo Julie pred romantično kavbojsko balado Broken Down Cowboy in razkazovanje risbe morskega konjička svoje male hčerkice pred Have You Ever Seen the Rain?. Vrhunec je večer dosegel v zadnji tretjini, ko je za svojih 63 let neverjetno poskočen in poplesujoč rocker nanizal tri udarne hite skupaj: Down on the Corner, Up Around the Bend in Hey, Tonight. Za konec še Proud Marry Za bis (na katerega so se fantje vrnili brez odvečnega zavlačevanja) pa še Rockin' All Over the World in obvezna Proud Marry. Na tej točki je Fogerty zamenjal še svojo 20. kitaro, bobnar je pometal palčke med razgreto množico, sicer večno prisotno ritmično kimanje glav občinstva pa so zamenjali navdušeni ploski in skupinsko "Rollin' on a River". Potešeni s(m)o bili prav vsi - od navadnih rockovskih oboževalcev do nekaterih bolj zvenečih imen, ki smo jih opazili (Zoran Predin, Dragan Bulič, Cene iz Siddharte). Upamo samo, da bi tak adrenalinski odmerek rocka pogosteje zataval v naše kraje. Kaja Sajovic Komentarji (4): 1. traianos (15.06.2008 || 11:48:30) Joj Kaja tam si bla? Poleg tvojih nenehnih simpatičnih sarkastičnih izlivov, se izkaže tudi, da imava podoben okus za glasbo! Neverjetno. Ja, John je res tapravi maček, starina, upam, da še pride kdaj v SLO. Pa malo manj bi lahko bilo tistih country seans, drugače pa super koncert. 2. Strummer (15.06.2008 || 12:02:39) Who'll stop the Rain in Down On The Corner bo bolj prav. :D Drugače mi je pa ful žal, ker nism mogu it na koncert pa upam, da še kdaj pride v k nam. 3. kleman3 (15.06.2008 || 12:45:05) Ja blo je zelo dobr,lohk bi blo več takih koncertov,ne pa da promiviramo razne Kitiće in tako naprej!!!!Se pelješ skozi Ljubljano in na skoraj vsakemu plakatu piše Mišo Kovač,kam to pelje....... 4. kok (15.06.2008 || 13:12:38) Fogerty me je pa včeri kar navdušil ___ Bush zapustil "nebesa" Ameriški predsednik nadaljuje evropsko turnejo Svet, pred 6 urami Brdo pri Kranju - MMC RTV SLO Po koncu vrha EU-ZDA je letalo air force one z ameriškim predsednikom Georgeem Bushem odletelo iz Slovenije proti Nemčiji. Preden je zapustil Slovenijo, si je ameriški predsednik v družbi slovenskega premierja Janeza Janše in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrose ter njihovih soprog oz. zaročenke ogledal predstavitev lipicancev na Brdu pri Kranju, kjer je vrh potekal. Vabljeni, da si na desni strani ogledate posnetek tiskovne konferenca in ogleda predstavitve lipicancev na Brdu pri Kranju. Ameriški predsednik je pohvalil Slovenijo, "velik košček nebes", v katerega se bo po "upokojitvi" še vrnil kot turist. Politiki so se nato na letališču Jožeta Pučnika srečali še s slovenskimi vojaki, ki so sodelovali v mednarodnih misijah, nato pa je nekaj po 16. uri Bush še zadnjič v vlogi ameriškega predsednika zapustil Slovenijo in odpotoval v Berlin, kjer bo nadaljeval svojo evropsko turnejo, med katero bo obiskal še Francijo, Veliko Britanijo, Irsko, Italijo in Vatikan. Vabljeni k branju: Bush žugal Iranu, hvalil Slovenijo Srečanje Busha z Janšo in Türkom Bushu pred odhodom predstava lipicancev Novinarji z vsega sveta zasedli Brdo Mož v črnem na Brdu več kot udeležencev Lauri Bush je všeč Groharjev Sejalec Bushu kolo, skleda in Biblija Video in foto: Prihod v Slovenijo Največ udeležencev protestov - novinarjev MMC-jevi prispevki ob Bushevem prihodu Bushu kolo, skleda in Biblija Lauri Bush porcelanasti set in vaza z zlato nitjo Slovenija, pred 12 urami, zadnji poseg ob 16:34 Ljubljana - MMC RTV SLO Ameriški predsednik Bush je ob obisku Slovenije prejel kristalno skledo z zvezdicami, gorsko kolo in faksimile Dalmatinove Biblije. Slovenski premier in predsedujoči EU-ju Janez Janša je Georgeu Bushu podaril gorsko kolo Cult in kristalno skledo z zvezdicami, ki so jo izdelali v Steklarni Rogaška. Zvezde so skupni evropski simbol, znak in razpoznavno znamenje. Dalmatinovo Biblijo, ki je eno ključnih del na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva, je Bushu podaril predsednik Danilo Türk, so sporočili iz protokola. Prvi dami ZDA Lauri Bush je Urška Bačovnik podarila set porcelanastih skodelic s podstavkom in vrček za mleko Katje Jurgec - Bricman in Jureta Bricmana, prva dama Slovenije Barbara Miklič Türk pa ji je podarila vazo z zlato nitjo, ki je izvirno ročno delo Ljubice Kočice. Barrosu steklenica s čipko, njegovi ženi porcelanasti set Predsednik Evropske komisije gospod José Manuel Barroso je prejel edinstveno oblikovano steklenico z vdelano ročno klekljano čipko iz kovinske niti podjetja Anars, Margarida Sousa Uva Barroso pa je prejela enak set porcelanastih skodelic s podstavkom in vrček za mleko kot Laura Bush. Visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko in generalni sekretar Sveta Evropske unije Javier Solana je prejel kompozicijo Zapis ustvarjalnih stoletij. Člani uradne delegacije ZDA so prejeli kozarca z motivom klekljane čipke, ki so ju izdelali v Steklarni Rogaška. Evropski komisarji so prejeli steklenice s klekljano čipko, člani uradnega spremstva predsednika in komisarjev Evropske komisije ter člani uradnega spremstva generalnega sekretarja Sveta Evropske unije pa so prav tako prejeli kozarca z motivom klekljane čipke. Foto: Bush hvalil Slovenijo Pogovori tekli tudi o dogovoru o podnebnih spremembah Predsedovanje EU-ju, pred 17 urami, zadnji poseg ob 15:39 Brdo pri Kranju/Ljubljana - MMC RTV SLO Janez Janša, George Bush in Jose Manuel Barroso so po vrhu EU-ZDA poudarili, da kljub razlikam velesili več stvari - temeljne vrednote - povezuje, kot ločuje. Na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju so slovenski premier, predsednik ZDA in predsednik Evropske komisije predstavili teme vrha EU-ZDA. Na agendi so bile podnebne spremembe, energetska problematika in gospodarstvo. Janša: O razlikah se odkrito pogovarjamo Janša je povedal, da so imeli dobre in odkrite pogovore na katerih so potrdili trdnost čezatlanstkega partnerstva, ki se je začel utrjevati pred 60 leti z Marshallovim načrtom, ko so ZDA po 2. svetovni vojni porušeni Evropi ponudile pomoč. EU in ZDA delita temeljne vrednote - demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in pravno državo, skupaj pa ju povezuje tudi velika medsebojna trgovina trgovina, je omenil slovenski premier. Kljub temu je bilo med EU in ZDA nekaj razhajanj - v pogledih na boj proti terorizmu, glede podnebja in smrtne kazni. "O teh razlikah se odktrito pogovarjamo", je dodal slovenski premier. Predvsem o gospodarskem osdelovanju med EU in ZDA je spregovoril Barroso, ki je na koncu tudi pohvalil organizacijo vrha EU-ZDA, ki predstavlja vrhunec slovenskega predsedovanje EU-ju. "Ob prvem obisku sem rekel, da je Slovenija košček nebes. Naj se popravim - Slovenija je velik košček nebes. Vrnil se bom kot turist, kot veste sem blizu upokojitve." George Bush na Brdu pri Kranju Bush Turčijo želi v EU-ju Predsednik Bush je na novinarski konferenci najprej pohvalil slovenske lepote in obljubil, da se bo k nam vrnil kot turist. Poudaril je, da je pomembno, da so ZDA blizu EU-ja, "v našem interesu je močna EU, s katero želimo močno partnerstvo" in dodal, da v evropsko povezavo sodi tudi Turčija. Ameriški predsednik je povedal, da je s sogovornikoma veliko besed namenil dogajanju na Bližnjem vzhodu in poudaril pomen demokracije za države v tej regiji. Beseda je tekla tudi o Kubi, Balkanu, in Iraku. Preberite si uradno izjavo vrha EU-ZDA Bush zažugal Iranu Če Iran ne bi izpolnil mednarodnih obveznosti glede jedrskega programa, ga lahko doletijo dodatni ukrepi, je zažugal Bush in dodal, da se mora Iran zavedati, da ima možnost: ali izolacija ali pa končanje razvijanja jedrskega prigrama. ZDA in Unija so odločene dodatno ukrepati proti Iranu, če s konkretnimi koraki ne razprši vseh dvomov glede izključno miroljubne narave svojega jedrskega programa. Tako naj bi iranskim bankam preprečili izkoriščanje mednarodnega bančnega sistema za podporo razširjanju jedrskega orožja in terorizmu. Več sodelovanja v boju proti terorizmu EU in ZDA bodo okrepili sodelovanje v boju proti terorizmu, pri čemer bodo sprejeti ukrepi skladni z mednarodnim pravom, še posebej na področju človekovih pravic. Evropska in ameriška stran si bosta še naprej prizadevali za doseganje mednarodnega soglasja glede konvencije o mednarodnem terorizmu, ki bi izboljšala svetovni boj proti terorizmu in okrepila obstoječi pravni okvir. Naslednik kjotskega protokola do konca prihodnjega leta Voditelji ZDA in EU-ja si bodo do konca leta 2009 prizadevali doseči dogovor o nasledniku kjotskega protokola, ki bo omogočal učinkovit boj proti podnebnim spremembam po letu 2012. Poudarili so pomen pogajanj med največjimi onesnaževalci s toplogrednimi plini in skupino G-8. V svojem govoru je Bush Kitajsko pozval, naj prevzame večjo vlogo pri spoprijemanju s svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe. "Če Kitajske in Indije ne bo za mizo pri pogajanjih o dogovoru o podnebnih spremembah, ne moremo imeti učinkovitega mednarodnega sporazuma", je na prispevek k reševanju okoljske problematike teh dveh gospodarstev opozoril Bush in dodal, da je do dogovora možno priti še v času njegovega mandata. Še pred začetkom vrha sta se z ameriškim predsednikom ločeno srečala premier Janez Janša in slovenski predsednik Danilo Türk. Margarida Barroso je ob obisku onkologije izpovedala svojo bolečo izkušnjo, Laura Bush pa je bila navdušena nad slovenskimi impresionisti. Zaročenka predsednika vlade Janeza Janše Urška Bačovnik pa je skupaj s soprogo predsednika Evropske komisije Margarido Souso Uvo Barroso obiskala Onkološki inštitut. Tam sta si ogledali Center bolezni dojk. Margarida Barroso je, kljub temu, da uradne izjave niso bile predvidene, spregovorila o svoji boleči izkušnji - dve leti se je namreč zdravila z obsevanji. Margarida Barroso je povedala: ''Sama sicer nisem obolela za rakom, sem se pa soočila s smrtonosno boleznijo. Imela sem dvoletno intenzivno kemoterapijo.'' Urška Bačovnik je dejala, da se je prav na onkologiji v Ljubljani zgodil resnični vrh EU, ZDA - po človeški plati je to vsekakor pravilna ugotovitev, življenje je največ, kar nam je dano - politiki se tega marsikdaj ne zavedajo. Končno je izšla tudi knjiga, neke vrste slovar, Sanskrt in slovenščina [ Il sanscrito e la lingua slovena - Dizionarietto comparativo storico popolare ] (maj 2008), ki zelo lično primerja Sanskrt in slovenska narečja. Avtor je Ivo Petkovšek - JUTRO ZALOŽNIŠTVO D.O.O. Knjiga argumentirano dokazuje, da je slovenščina, skupaj z litvanščino, ključ do razumevanja izvora Evropejcev v povezavi z severozahodno Indijo. Trubarjevo geslo: "Stati inu obstati". Ali bomo Slovenci obstali, sedaj ko imamo državo. Nekateri se zelo trudijo da bi pozabili na slovenščino, slovensko pesem, na vero svojih prednikov, na Trubarja, Slomška, Šuštarja, ... V pop kulturi smo že postali hrvaškosrbka provinca, podobno se dogaja v filmu, ostali kulturi, ... "Trubar" bo spet moral bežati na tuje ... 8. junij 2008 - 5000 let Trubarjevega rojstva. V letu 2008 praznujemo 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja (1508–1586), protestantskega reformatorja, začetnika in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Primož Trubar je eden izmed najpomembnejših stebrov slovenske kulture in narodne istovetnosti, zato je Vlada Republike Slovenije sklenila, da leto 2008 razglasi za Trubarjevo leto. Na spletni strani je predstavljeno življenje in delo Primoža Trubarja. V koledarju dogodkov pa so navedene prireditve, ki bodo v počastitev pomembne obletnice potekale v Sloveniji in tujini in se bodo sproti dopolnjevale. Obletnica je uvrščena na seznam Unescovih obletnic. Razstava Primož Trubar 1508-1586, Narodni muzej Slovenije, 6.3. – 31.12.2008 V času od 6. marca do 31. decembra 2008 je v Narodnem muzeju Slovenije odprta razstava Primož Trubar (1508-1586). Razstava je posvečena osebnosti in delu Primoža Trubarja ter dosežkom slovenske reformacije v književnosti, likovni umetnosti in glasbi. Razstava obiskovalca popelje v enega prelomnih obdobij slovenske zgodovine. Z razstavo, ki je obenem ena osrednjih državnih prireditev ob slovenskem predsedovanju EU, se muzej poklanja velikemu možu, enemu glavnih likov slovenske zgodovine. Na domačiji Primoža Trubarja na Rašici se je dan pred 500. obletnico njegovega rojstva odvila slovesnost v počastitev velikega reformatorja. Na slovesnosti, ki jo je bilo v živo mogoče spremljati tudi na 1. programu TV Slovenija, je bil slavnostni govornik kulturni minister Vasko Simoniti, program pa je prikazal najpomembnejša Trubarjeva življenjska obdobja. "Primož Trubar, upornik in neprilagodljivec, je bil avtor podviga, ki je bil inicialnega pomena za naš obstoj," je v svojem govoru poudaril Simoniti. "Ni bil revolucionar, ampak človek nove dobe, ki se je vzpostavljala s prevrednotenjem preteklosti in kritičnim pogledom na sedanjost." Jezik, ki je bil do takrat zapisan le v skromni in naključni obliki, je dvignil v knjižni jezik - dejanje, ki je zahtevalo "bistrega in delavnega človeka, ki ga zaznamuje ljubezen do domovine." Aktualne bodice v ministrovem govoru To ljubezen je mogoče začutiti tudi, tako pravi Simoniti, "dvesto let kasneje, pri Prešernu, ki se je boril proti filistrom, pa spet v 20. stoletju, pri upornikih in patriotih, ki so se borili za svoj narod. (...) A danes se včasih zdi, kot da se je ta ljubezen do jezika izčrpala. Danes marsikdo ni pripravljen na trud, ki ga je s svojim negovanjem jezika pokazal Trubar." Govornik je ošvrknil tudi "bedno rovtarstvo", o katerem je pisal že Trubar, "in ki je še danes znamenje prenekaterega novopečenega mogočnika, ne pa pripadnikov nižjih soocialnih slojev". "Le ustvarjalnost za druge je prava ustvarjalnost" V Trubarjevem življenju in delu je mogoče najti marsikatero vzporednico z današnjim časom, je še za konec poudaril minister. "Nenehno je bil soočen s krutostjo časa, bil je evropsko razgledan, kritičen in brezkompromisen v zagovarjanju svojih načel, a tudi strpen in razumevajoč. S tem je zarisal profil in vzgled sodobnikom, nam pa njegova življenjska pot sporoča, da je ustvarjalnost resnična le, če je ustvarjalnost za druge. Tako preživi tudi, če je njena življenjska pot pretrgana." Pet poglavij iz Trubarjeve knjige življenja Umetniški del dogajanja na Rašici je Matej Filipčič s sodelavci zasnoval kot sprehod skozi pet najpomembnejših Trubarjevih življenjskih obdobij, pripoved pa se začne s protestantovo starostjo in se steka nazaj v njegovo otroštvo na omenjeni domačiji. Posamezna Trubarjeva obdobja so interpretirali znani slovenski igralci; Jurij Souček, Tone Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav, Gregor Gruden in Teo Saksida. Za glasbeni del prireditve so poskrbeli pevec Gašper Vidic in mladinski pevski zbor osnovne šole Trubar pod vodstvom zborovodkinje Majde Kokošinek ter Eva Černe, pripoved pa je povezovala avtorska glasba Roka Goloba v izvedbi orkestra Academia Sancti Petri pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Urše Lah in solistke Anje Bukovec na violini. Renesančni pridih Nastopili so še plesalci pod vodstvom koreografinje Tanje Zgonc, ki so ob ritmičnih zvokih slovenskega tolkalnega projekta z gibom telesa izpisali enega najpomembnejših stavkov, ki še danes simbolizira bit slovenskega naroda: "Stati inu obstati". Pridih Trubarjevega časa so na odru pričarali renesančna skupina pod vodstvom Tanje Skok, glasbenik Janez Jocif na zanimivih renesančnih glasbilih in Knjigoveška delavnica zavoda Parnas. Slovesnost ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja Na domačiji Primoža Trubarja na Rašici je bila včeraj slovesnost, ki je le dan pred 500-letnico njegovega rojstva počastila spomin na tega velikana slovenstva in njegov čas. Obletnica je priložnost, da si obudimo Trubarjevo dobo in podobo ter se vprašamo, zakaj je tako živa še po tolikih stoletjih, je dejal minister za kulturo Vasko Simoniti. Na Rašici je potekala slovesnost ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. FOTO: Andreja Velušček Trubar je s svojim delom postavil temelje, na katerih se je skozi stoletja razvijala slovenska kulturna identiteta, ki je danes eden bistvenih konstitutivnih elementov slovenske države. Pri tem je znano, da njegov prvotni namen ni bil zasledovanje tovrstnega smotra: kot reformator je želel le, da bi se ljudje naučili brati sveto pismo v svojem, slovenskem jeziku, da bi bili lahko sami, svobodno in brez posrednikov v stiku z božjo besedo. Toda ta svoboda in pravica sta imeli daljnosežne posledice za bodočo zgodovino Trubarjevega ljudstva. V zgodovinskem razvoju Slovencev sta bili narodotvorna in kulturnotvorna dejavnika, je v svojem govoru poudaril Simoniti. Trubar, kot upornik in neprilagodljivec, verski reformator in avtor knjig, je "avtor podviga, v katerem so inicialne zadeve za naš obstoj": v knjižni obliki nam je prvi posredoval naš jezik, začel in utemeljeval je slovenske ljudske šole, bil "sokriv" za prvo tiskarno v Ljubljani in nenazadnje, s svojimi nastopi je bil tisti, ki kot nihče pred njim ni varčeval s kritiko neznosnih razmer. Po ministrovih besedah je bil morda nehote s svojim delovanjem vzgled za tisto, kar označuje sintagma: prevzeti zgodovinsko usodo v svoje roke. S Trubarjevim delom je bila prižgana iskra v svetu slovenstva, ki je vzplamtela v nikdar ugaslo občutenje domovine, torej v identiteto, oblikovano z jezikom v prostoru in času. V dolgem procesu nastajanja nacionalnih držav v Evropi je to slovensko občutenje domovine doseglo zgodovinsko izpolnitev z nastankom samostojne države. V evropski skupnosti, na skupnih vrednotah utemeljenem prostoru kulturne raznolikosti, smo postali njen naravni sestavni del in slovenščina je eden od uradnih evropskih jezikov, je še poudaril Simoniti. Kulturni del slovesnosti, pripravil ga je Matej Filipčič s sodelavci, je bil zamišljen kot sprehod skozi pet najpomembnejših Trubarjevih obdobij, od njegove smrti v nemškem Derendingenu leta 1586 do rojstva leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. V podobi Trubarja samega so jih ob zvokih godal interpretirali igralci Jurij Souček, Tone Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav in Gregor Gruden ter učenec Teo Saksida. Posamezna Trubarjeva obdobja je z ljudskimi pesmimi iz različnih delov Slovenije povezala pevka Eva Černe in vsakemu Trubarju ob njegovem rojstnem dnevu izročila sončnico. Tudi nasploh se je popotovanje skozi njegovo življenje prepletalo z glasbo in plesom. Avtorsko glasbo Roka Goloba so poustvarili orkester Academia Sancti Petri pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika, akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Urše Lah in violinistka Anja Bukovec. V plesnem delu so v renesančni čas popeljali štirje nastopajoči v historičnih kostumih in ob spremljavi Janeza Jocifa na zgodovinskih glasbilih, devet plesalcev pa je ob ritmih Slovenskega tolkalnega projekta ob potoku Trubarjeve domačije iz črk sestavilo večkrat citirano Trubarjevo misel: "Stati inu obstati". Slovesnost se je začela s slovensko himno, končala pa z narodno Ob bistrem potoku je mlin v izvedbi mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Primož Trubar pod vodstvom zborovodkinje Majde Kokošinek. Prireditve so se udeležili visoki predstavniki slovenskega političnega in družbenega življenja, med njimi predsednik republike Danilo Türk, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, predsednik državnega zbora France Cukjati, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, škof evangeličanske cerkve Geza Erniša ter posamezni ministri in poslanci državnega zbora. Po ocenah organizatorjev, vlade in občine Velike Lašče, je bilo skupaj več kot 3000 ljudi. STA I feel Slovenia (Slovenijo čutim) O znamki Slovenije Jože Kantušer (Josef Kantuscher), Celjan ki živi v Mittenwaldu (Bavarska), kjer izdeluje svetovno znane violine, več kot 20 let je bil tudi direktor tamkajšnjega muzeja violin ("Michael Rein spielt eine Violine von Josef Kantuscher, Mittenwald, und lebt derzeit in Köln.", Josef Kantuscher, Geigenbaumeister, Burgbergstr. 13, 82481 Mittenwald, Tel.: (08823) 8418 Fax: (08823) 8418). Violina spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi. Tako njena oblika kot ime (pomanjševalnica), izhaja iz renesančega instrumenta, imenovanega viola oz. viola da braccio. Ima štiri strune, ki jih štejemo in označujemo po višini tonske uglasitve navzdol (e2, a1, d1, g). Znani slovenski izdelovalci godal so med drugimi Blaž Demšar, Vilim Demšar, Jože Kantušer, Ivan Milič, Maksimiljan Skalar, Jože Šobar... 30.06.2008 Dosežki slovenskega predsedovanja Svetu EU Program slovenskega predsedovanja Svetu EU – Kaj smo dosegli I. Program in prednostne naloge 1. Prihodnost Evrope – uveljavitev Lizbonske pogodbe Države članice so se decembra 2007 s podpisom Lizbonske pogodbe zavezale k njeni čimprejšnji ratifikaciji. Ta cilj je do sedaj doseglo že 19 držav, v preostalih državah članicah pa ratifikacijski postopki potekajo. Republika Slovenija je pogodbo ratificirala kot druga država članica 29. januarja 2008. Negativni izid referenduma na Irskem je temu uspehu prinesel nekoliko grenak priokus. Vendar Evropska unija ostaja zavezana svojim ciljem. Države članice se strinjamo, da se morajo ratifikacijski postopki nadaljevati. Obenem bomo skupaj z Irsko poskusili najti enotno rešitev, ki bo ustrezala vsem članicam in bo v najkrajšem času omogočila nadaljnji razvoj Unije. V luči uveljavitve Lizbonske pogodbe s 1. januarjem 2009 je Slovenija v času predsedovanja vodila pripravljalno delo za začetek njenega izvajanja. Na podlagi neformalnih posvetovanj o različnih odprtih vprašanjih je predsedstvo izdalo tudi poročilo o opravljenem delu.   2. Uspešen zagon novega cikla lizbonske strategije S spomladanskim Evropskim svetom 2008 se je uspešno začelo drugo triletno obdobje prenovljene lizbonske strategije za čas od 2008 do 2010. Dogovorjeno je bilo, da korenite spremembe vsebine niso potrebne, da pa je treba s procesom nadaljevati in se osredotočiti na izvajanje reform. Poseben uspeh je kompromisni dogovor držav članic, da je treba zreformnim procesom nadaljevati tudi po letu 2010. Slovensko predsedstvo je pustilo svoj pečat predvsem na naslednjih področjih: Področju znanja in inovacij smo dali nov zagon z uvedbo t. i. "pete svoboščine – prostega pretoka znanja" in t. i. Ljubljanskega procesa.Namen je vzpostaviti tesnejše sodelovanje udeležencev v evropskem raziskovalnem prostoru.K temu bo pomembno prispeval tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, glede katerega smo se dogovorili, da bo imel sedež vBudimpešti. Pomemben prispevek k visokotehnološkemu razvoju EU je tudi dogovor o izvajanju evropskega sistema satelitske radionavigacije Galileo. Prav tako smo sprejeli pomembne sklepe glede spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti z izobraževanjem, družinam prijaznimi znanstvenimi karierami ter vlogokulture in ustvarjalnosti v lizbonski strategiji. Na področju krepitve konkurenčnosti podjetij smo se posvetili predvsem spodbujanju hitre rasti malih in srednje velikih podjetij in ukrepom za zmanjševanje administrativnih ovir (pomemben je sprejem»paketa za proizvode« in zagon programa Eurostars). V prizadevanjih za zmanjševanje administrativnih bremen smo ponovno potrdilizavezanost nadaljevanju pobude za boljšo pripravo predpisov (-25 odstotkov do 2012). Veliko pozornosti smo namenili tudi krepitvi socialne razsežnosti lizbonske strategije. Sprejeli smozavezo k postopnemu izvajanju dogovorjenih skupnih načel o prožni varnosti kot enega ustreznih pristopov k soočanju z izzivi 21. stoletja, med drugim demografskimi spremembami, pospešenim tehnološkim napredkom in procesom globalizacije. Naš osrednji poudarek je bil na izboljšanju položaja mladih, prispevali smo tudi k evropski razpravi o demografskih izzivih ter k sprejemanju ukrepov na področju enakosti spolov.   3. Korak naprej v reševanju podnebno-energetskih vprašanj V zvezi s podnebno-energetskim svežnjem, ki ga je Evropska komisija izdala januarja 2008, smo dosegli vse zastavljene cilje. Na spomladanskem Evropskem svetu smo sprejeli ključne politične odločitve, ki so pogoj za njegovo pravočasno sprejetje: zavezo za politični dogovor med državami članicami do konca leta 2008 in dogovor o temeljnih načelih pri razdelitvi bremen. V obsežnih in intenzivnih nadaljnjih razpravah je bil dosežen pomemben napredek pri razumevanju predlaganih rešitev ter poenotenju stališč držav članic. Potekala so tudi neformalna srečanja z Evropskim parlamentom. Le s pravočasnim sprejetjem tega zakonodajnega svežnja bo EU lahko odigrala vodilno vlogo in verodostojno nastopila na mednarodnih pogajanjih za sklenitev dogovora o celovitem globalnem sporazumu o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012, ki bodo decembra 2009 v Kobenhavnu.Prizadevanja za pravočasno sklenitev tega sporazuma so bila vključena tudi v vsa srečanja s tretjimi državami, pomembni dogovori, ki bodo prispevali k enotnejšemu pristopu v boju proti podnebnim spremembam, pa so bili sklenjeni na vrhovih EU-Japonska ter EU-Latinska Amerika in Karibi. Največji uspeh predsedovanja na področju energetike je dogovor o tretjem zakonodajnem svežnju za liberalizacijo notranjega trga za elektriko in zemeljski plin. Po predložitvi kompromisnega predloga nam je uspelo zbližati stališča sedemindvajseterice in doseči široko soglasje o ključnih sestavinah pri vseh petih zakonodajnih predlogih, tako za elektriko kakor tudi za plin.   4. Potrditev evropske prihodnosti Zahodnega Balkana in krepitev Evropske sosedske politike V času predsedovanja je bila sklenjena mreža stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z državami Zahodnega Balkana. Podpisana sta bila sporazuma s Srbijo ter Bosno in Hercegovino.  Mreža utrjuje in pospešuje integracijski proces držav Zahodnega Balkana ter s tem prispeva h krepitvi stabilnosti in vsestranskemu razvoju regije. Pomemben uspeh so sektorske pobude. Gre za konkretne pobude na področju regionalnega sodelovanja in gospodarskega razvoja: dialogo vizumski liberalizaciji se je začel z vsemi državami Zahodnega Balkana; Evropski komisiji smo podelili mandat za začetek pogajanj o prometnem sporazumu; dogovorili smo seoustanovitvi Investicijskega sklada za Zahodni Balkan; vzpostavili smo okrepljeno sodelovanje med regijo in EU na področju civilne zaščite; dali smo pobudo za prenos metodologije EU in enako pripravo ocen ogroženosti zaradi organiziranega kriminala za države jugovzhodne Evrope (SEE OCTA) terpobudo za prenos priporočil s področja boja proti terorizmu na države Zahodnega Balkana. Ob razglasitvi kosovske neodvisnosti smo se zavzeli za stabilnost regije in navzočnost EU na Kosovu v okviru misije EULEX in s pomočjo posebnega predstavnika EU. Ohranili smo enotnost Unije pri ključnih vprašanjih in preprečili destabilizacijo regije. Evropska komisija bo 11. julija 2008 organizirala donatorsko konferenco za regijo, s poudarkom na Kosovu. Nadaljevala so se pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo. V pristopnih pogajanjih s Hrvaško je slovensko predsedstvo odprlo štiri poglavja, s Turčijo pa dve poglavji. Pomembnejši dosežek v okviru evropske sosedske politike (ENP) je začetek izvajanja Črnomorske sinergijske pobude, s katero je bila začrtana politična usmeritev za skupne dejavnosti v regiji. Pričakujemo, da se bosta sredozemska in vzhodna dimenzija ENP uravnoteženo krepili tudi v okviru francoske pobude za "Barcelonski proces: Unijo za Sredozemlje" in poljsko-švedske pobude za ustanovitev Vzhodnega partnerstva.   5. Spodbujanje dialoga med kulturami, prepričanji in izročili v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga Predsedovanje smo simbolično in tudi dejansko začeli z otvoritvenim dogodkom ob evropskem letu medkulturnega dialoga v Ljubljani. V nadaljevanju so se zvrstile številne razprave in konference. Za krepitev medkulturnega dialoga so bile sprejete številne pobude na področju vključevanja kulturne dimenzije v zunanje odnose EU, mladih, šolstva, večjezičnosti, kulture. Poseben prispevek Slovenije h krepitvi partnerstva in dialoga je projekt ustanovitve Evro-sredozemske univerze v Piranu junija 2008.   II. Glavni dosežki na zakonodajnem področju Dosegli smo pomemben preboj pri sprejemanju dveh aktov s področja delovnega prava, o katerih so pogajanja potekala že več let. Gre za direktivo o delovnem času in direktivo o delovnih pogojih začasnih delavcev, ki sta ključnega pomena za evropske delavce, saj urejata področje delovnega časa in pravice delavcev, ki delajo prek agencij. V soodločanju z Evropskim parlamentom smo sprejeli uredbo oizvajanju evropskega sistema satelitske radionavigacije Galileo. S tem smo projektu dali nov zagon in zagotovila, da bo Evropa do leta 2013 vsem svojim državljanom in podjetjem ponudila kakovostne satelitsko-navigacijsko storitve. Na področju varstva okolja smo v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom potrdili štiri ključne akte: direktivo o odpadkih, ki uvaja bolj kakovostno ravnanje z odpadki, uredbo o živem srebru in direktivo o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, ki urejata bolj varno ravnanje z zdravju zelo škodljivimi snovmi, ter direktivo o vključevanju emisij iz letalskega prometa v shemo trgovanja z emisijami (ETS), ki predstavlja enega ključnih ukrepov za celovito zmanjševanje emisij CO2. Sprejeta je bila tudi direktiva o kazensko-pravnem varstvu okolja, ki  ravnanja zoper okolje, ki imajo uničujoče posledice za človekovo zdravje in okolje, opredeljuje kot hujša kazniva dejanja. V postopku soodločanja z Evropskim parlamentom smo sprejeli tudi celo vrsto pomembnih aktov, ki prispevajo hkrepitvi notranjega trga: t. i. paket za proizvode, odločbo o mobilnih satelitskih storitvah, direktivo o poštnih storitvah, nov carinski zakonik, uredbo o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. K višji ravni zaščite potrošnikov bo prispevala tudi direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah. Na področju notranjih zadev smo uspeli zaključiti zahtevna pogajanja v Svetu, ki so trajala več kot tri leta, ter doseči dogovor glede direktive o vračanju, ki ureja skupne standarde in postopke za vrnitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Po intenzivnih pogajanjih smo dosegli politični dogovor o preoblikovanju Europola v agencijo EU. Na področju pravosodja smo zaključili pogajanja z Evropskim parlamentom glede direktive o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah in dosegli dogovor v Svetu glede izvrševanja obsodb, izrečenih v nenavzočnosti.   III. Vrhovi EU-tretje države V času predsedovanja so potekala štiri vrhunska srečanja EU s tretjimi državami: EU–Japonska, EU–Latinska Amerika in Karibi, EU–ZDA, EU–Ruska federacija. Ti vrhovi so bili namenjeni krepitvi strateške dimenzije odnosov in partnerstva med EU in omenjenimi državami, hkrati pa so bili priložnost za razpravo o aktualnih globalnih, regionalnih, gospodarskih, varnostnih in drugih vprašanjih, vključno s podnebnimi spremembami in energetiko. Pomemben dosežek je potrditev pogajalskega mandata za začetek pogajanj za novi sporazum med EU in Rusijo, ki bo nadomestil Sporazum o partnerstvu in sodelovanju.   IV. Odziv predsedstva na nepričakovane dogodke Sestavni del predsedovanja so tudi dogodki, ki ji ni mogoče predvideti in se nanje predhodno pripraviti. Slovensko predsedstvo se je na vse nepričakovane dogodke odzvalo hitro in premišljeno. Marčni Evropski svet se je odzval na pretrese na finančnih trgih. Posodobljeni so bili trije obsežni in podrobni časovni načrti za ukrepe na različnih področjih ureditve in nadzora finančnih trgov. Podpisan in uveljavljen je bil tudi Memorandum o sodelovanju pri čezmejni finančni stabilnosti. Evropski svet se je junija odzval na posledice visokih cen hrane. Voditelji so se strinjali, da je potreben hiter odziv znotraj EU, zlasti pomoč najrevnejšim slojem, pa tudi širše, na svetovni ravni. Globalno si bo EU prizadevala za odpravljanje posledic naraščanja cen za revno prebivalstvo v okviru OZN in skupine G8. V tem kontekstu smo pozornost posvetili tudi politiki biogoriv in krepitvi izvajanja razvojnih ciljev tisočletja. Predsedstvo se je odzvalo tudi na dogodke v Keniji in Čadu, nemire v Tibetu, potres na Kitajskem ter ciklon v Burmi/Mjanmaru. 24.06.2008 Govor predsednika Vlade RS in predsednika Evropskega sveta Janeza Janše na izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, za besedo. Hvala lepa tudi za te pohvalne besede slovenskemu predsedovanju. Zelo cenim dobro sodelovanje v času našega vodenja Evropske unije, sodelovanje s parlamentom. Spoštovani gospod predsednik Evropske komisije, tudi, ko gre za sodelovanje z Evropsko komisijo, lahko rečem, da je bilo zelo dobro. Ta sinergija med Svetom, Komisijo in Parlamentom, v zadnjih šestih mesecih, je prispevala k temu, da smo dosegli nekatere premike, ki so Evropo naredili boljšo in tudi bolj učinkovito, še posebej v zvezi s potrebnimi odgovori na globalne izzive. Vesel sem, da imam danes priložnost, spoštovane poslanke in poslanci, gospe in gospodje, predstaviti zaključke junijskega Evropskega sveta. To je bilo zanimivo srečanje polno izzivov. Na nek način tudi priložnost za to, da smo povzeli premike, ki smo jih dosegli skupaj, v zadnjih šestih mesecih. Gostota dogodkov v prvem polletju leta 2008 je bila zelo velika. Premiki, ki smo jih dosegli, dokazujejo, da je Evropa dinamična, da deluje in da se je sposobna soočiti tudi s težavami. V preteklih šestih mesecih - če naštejem samo nekatere premike - smo razširili evro-območje, vanj prejšnji teden povabili še Slovaško, ki bo vstopila v evro območje 1. januarja leta 2009, porušili smo zadnje schengenske ovire, otvorili in izpeljali dober del programa evropskega leta medkulturnega dialoga. Tukaj gre še posebna zahvala gospodu predsedniku Evropskega parlamenta, Hansu Pötteringu za vrsto dogodkov, ki so bili v letu medkulturnega dialoga organizirani v Evropskem parlamentu - sam sem prisostvoval kar nekaj teh dogodkov. Še posebej srečanje z verskimi voditelji je predstavljalo, po mojem mnenju, veliko dodano vrednost. Nadaljevanje te tradicije velja ohraniti tudi v prihodnje. Ustanovili smo Evro-sredozemsko univerzo na slovenski obali, dosegli dogovor o sedežu Evropskega inštituta za tehnologijo v Budimpešti, vzpostavljen je bil prvi Evropski dan pomorstva. Marca smo zagnali drugi cikel prenovljene Lizbonske strategije in uvedli peto svoboščino. Praznovali smo tudi nekaj pomembnih obletnic za Evropsko unijo: 10. obletnico Evropske centralne banke in evra, 50. obletnico te spoštovane hiše, Evropskega parlamenta, pa tudi 60. obletnico Haaškega kongresa. Korake naprej, kot sem dejal že prej, je bilo možno doseči predvsem zaradi dobrega sodelovanja in sinergije, ki smo jo dosegli med Svetom, Parlamentom in Komisijo. Tukaj se obema predsednikoma še enkrat zahvaljujem, tudi za izdaten osebni angažma. Brez tega bi bila koordinacija bistveno bolj otežena in ti koraki naprej tudi bolj vprašljivi. Šlo je za strateško pomoč, hvala za njo. Enako tudi predsednikom političnih skupin, vodjem poslanskih klubov v Evropskem parlamentu za dobro komunikacijo, za sodelovanje - še posebej v teh zadnjih tednih po referendumu na Irskem, ko so bili časi tudi politično zelo zahtevni. Lahko rečem, to je moja ocena, da z naše strani ocenjujemo to sodelovanje za zelo dobro. Današnje vsebinsko poročilo iz junijskega Evropskega sveta bi rad začel tam, kjer sem januarja, ko sem predstavljal prioritete, končal svoj nagovor in sicer pri želji, da bi nekoč vsak naključni sprehajalec poljubnega mesta v Evropski uniji, tudi na Irskem, lahko brez pomisleka dejal, da se počuti Evropejca. Da mu je mar, kaj bo jutri z Evropo tudi zaradi tega, ker ve, da je Evropi mar, kaj bo jutri z njim. Mislim da je zadnje dogajanje, tudi glasovanje proti ratifikaciji Lizbonske reformne pogodbe na Irskem, tej misli dalo neko dodatno težo. Ob tem se moramo zavedati, da tukaj ne gre za krizo Lizbonske pogodbe ali krizo Evrope ali Evropske unije na splošno. Mislim, da gre tukaj za prastari izziv vsake politike, odkar ta obstaja, odkar je politika delanje za skupno dobro, in sicer se ta izziv glasi: »Kako doseči, da bodo predlogi reform, predlogi sprememb večinsko podprti tudi takrat, kadar gre dobro, tudi takrat, kadar ni videti nekih velikih zunanjih nevarnosti, tudi takrat, ko vsi ugotavljamo, da sedanje generacije v Evropi živijo bistveno boljše, kot so živele prejšnje? Kako prepričati ljudi, da je za to, da se bo takšno dobro ali solidno življenje nadaljevalo, potrebno uvesti nekatere spremembe? Kako zagotoviti pretok teh sprememb, podporo v časih, ko sije sonce, ko je vreme dobro ali pa še kar dobro? Kako razložiti, da je streho potrebno popraviti pravočasno?« Kadar nam ne uspe to razložiti - to je tako problem nacionalnih politik, kot tudi evropske politike, je podzavestna reakcija posameznika - ta je logična, normalna - obramba obstoječega. Oklepajoč se prepričanja, da to kar imamo, da so nam to prinesle obstoječe rešitve in zakaj jih torej spreminjati. Bistveno lažje je ob takšnih dilemah risati strahove, kot pa risati bodoče rezultate, ki jih še ni. Izziv je tukaj velik in razprava na junijskem Evropskem svetu je nazorno pokazala, da ga je potrebno sprejeti. Ta je pokazala tudi, da smo si enotni v spoznanju, da razširjena Evropska unija potrebuje po eni strani instrumente za bolj učinkovito in bolj demokratično delovanje navznoter, po drugi strani pa seveda potrebuje nov institucionalni temelj za bolj učinkovito delovanje navzven. Tukaj alternative preprosto ni. Lahko iščemo različne variante, vendar pa alternative na ta strateški odgovor preprosto ni. Dogovorili smo se, da bomo na podlagi skupnega pristopa, skupne analize, tudi na podlagi predlogov irskih kolegov na oktobrskem Evropskem svetu začrtali pot naprej. Do takrat pa velja slediti trem smernicam, in sicer da rešitev iščemo v smeri, ki ne bo zamajala temeljev Lizbonske pogodbe, o kateri smo se dogovorili, ki smo jo skupaj podpisali 13. decembra lansko leto, in ki daje dobre dogovore na ključne izzive, ki so pred Evropsko unijo. Dogovor je, da se gradi od tu dalje, ne pa da se začne od začetka. Prav tako je dogovor in ugotovitev, da se ratifikacijski postopki nadaljujejo. Demokracija pomeni, da se spoštuje mnenje vseh, da ima mnenje vseh enako težo. Da se spoštuje odločitev do volivcev na Irskem, ki so jo izrazili na referendumu in da se spoštuje tudi odločitev ostalih. Do danes je pogodbo ratificiralo 19 parlamentov držav članic. Britanski parlament je dokončal ratifikacijo ravno v času med referendumom na Irskem in med zasedanjem Evropskega sveta. Skratka, tudi v tem času je ena od držav članic nadaljevala s postopkom ratifikacije in obdržala oziroma ohranila tempo. Kljub temu, kot sem dejal že prej, je potrebno signal iz Irske vzeti resno. Zato, ker se z negativnim odzivom na predlog sprememb ali na reformno pogodbo ne soočamo prvič. Tudi zaradi tega, ker to ni zadnja pogodba, ki jo usklajujemo in ki jo je potrebno sprejeti. To ni zadnja sprememba, ki jo bo Evropska unija predlagala. Tudi prihodnja leta in desetletja bodo zahtevala odgovore na nove izzive, ki bodo prihajali. Takšne in tudi bolj pomembne rešitve bo potrebno vseskozi usklajevati. Torej, potrebno je že zdaj to vzeti v zakup in razmisliti dobro o tem. Prvič, zakaj do tega prihaja. Ugotoviti vse vzroke in se, po mojem mnenju, zelo koncentrirati tudi na tega, o katerem sem prej govoril - se pravi o tem prastarem izzivu vsake politike. Hkrati pa mislim, da se moramo osredotočiti tudi na komunikacijo, ki mora Evropejcem nazorno pokazati, zakaj Evropa potrebuje novo pogodbo. Jaz mislim, da se to ljudem da razložiti, da to ni tako težko, vendar je za to potreben nek čas in za to je potreben tudi pravi pristop. Mislim da je potrebno tudi graditi na tem, da se spremeni nek splošen odnos do institucij Evropske unije. Če hočete, da sem še bolj natančen, mislim da moramo več vlagati v to, da se gradi evropska identiteta. Evropska identiteta, ki se ne križa z nacionalnimi identitetami držav članic. To je neka sinergije teh identitet. Jaz tukaj ne vidim izhoda v neki konfrontaciji različnih identitet, ampak v sinergiji. Mislim da je pri tem pristopu zelo pomembno, da vemo, da se samo preko formalnih aktov, preko formalnih institucij ta identiteta gradi relativno počasi. Potrebujemo tudi mehkejši pristop. V zvezi s tem je bila zelo dobra razprava z evropsko civilno družbo, če se lahko tako izrazim, ob 60. obletnici Haaškega kongresa, kjer je bilo danih vrsta dobrih predlogov. Predsednik parlamenta je sodeloval v tej razpravi, prav tako predsednik Komisije in tudi predsedniki številnih drugih evropskih institucij ter na stotine mladih, pa tudi pripadniki starejših generacij iz celotne Evropske unije. Tam so bili ponovljeni nekateri predlogi, ki bi jih morali v prihodnje, po mojem mnenju, začeti uresničevati. Kljub temu, da imamo v Evropski uniji veliko število uradnih jezikov, ki so enakopravni - in to do določene mere predstavlja problem, ko gre za oblikovanje evropskih medijev ali recimo evropske filmske industrije - to ne bi smela biti ovira za to, da v te korake gremo in da ne naredimo tistih, ki so lažji. Za identiteto je zelo pomembno, da se ljudje identificirajo z nečem, kar je skupno – recimo z nogometno ekipo Evropske unije. Možno je organizirati nogometno tekmo med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko ali Afriško unijo. Nekaj takšnih poskusov je bilo v preteklosti. Pritegnili so precej več pozornosti evropske javnosti kot sama srečanja. Iz tega bi bilo potrebno vzeti določen nauk. Komunikacijo moramo prilagoditi. Zavedati se moramo, da sodobne tehnologije oblikujejo nek nov pristop mladih generacij v komunikaciji, zato se tu odpirajo številne nove možnosti. To omogoča, da presežemo številne prepreke, ki se jih v preteklosti ni dalo. Hkrati to pomeni, da imamo zelo zahtevne prebivalce. Se pravi ljudi, ki se zavedajo svojih pravic, ki se zavedajo tudi možnosti za uresničevanje teh pravic. Komunikacija mora to upoštevati. Prepričan sem, da tempo pri iskanju rešitev, ki jih vsebuje Lizbonska reformna pogodba, ne bo izgubljen, v tem času do oktobra. Večina mojih kolegov iz tistih držav članic Evropske unije, kjer še niso dokončali postopka ratifikacije Lizbonske reformne pogodbe, je na Svetu, v tej razpravi povedala, da se bo to zgodilo v prihodnjih mesecih. Ta številka bo seveda oktobra bistveno drugačna. Evropski svet ni spremenil dnevnega reda, kljub temu, da smo se soočili tudi s tem zastojem v ratifikaciji zaradi referenduma na Irskem. Dnevni red je bil koncentriran na vprašanja varnosti, vprašanja poskokov cen nafte, energentov in socialnih posledic tega dejstva ter seveda na okoljsko energetska vprašanja. Zastavili smo ukrepanje ob naraščajočih cenah hrane in nafte - tem bo več govoril predsednik Komisije - vendar je Evropski svet ugotovil, da je problem resen. Medtem ko so cene hrane v letu 2006 narasle za 9%, so lani poskočile kar za 40%, v prvih treh mesecih tega leta pa so dosegle najvišje nominalne vrednosti v zadnjih 50 letih. Tudi cene nafte so se v 6 letih povišale za 500 odstotnih točk, kar je strateško spremenilo položaj. Zato smo na Svetu veliko govorili o kratkoročnih ukrepih, še posebej o tistih, ki so nujno potrebni za posameznike in gospodinjstva z nizkimi dohodki, kjer velik del osebnih oziroma družinskih proračunov porabijo za hrano. Seveda je tukaj potrebno vedeti, kateri od teh ukrepov so v domeni evropskih politik in kateri so v domeni nacionalnih politik oziroma vlad držav članic. Veliko teh ukrepov se je po državah sprejema. Tudi Evropska komisija je sprejela vrsto ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. Ti ukrepi so potrebni, kratkoročni ukrepi so potrebni – govoriti samo o dolgoročnih je zgrešeno. Dokler dolgoročni ne bodo začeli delovati, je potrebno preživeti in v tem vmesnem času je treba tistim, ki so najbolj prizadeti, pomagati. To se pričakuje tako od nacionalnih vlad kot tudi od Evropske unije. Vedeti pa je treba katera reakcija je bolj učinkovita na katerem nivoju. Seveda imamo Evropsko unijo predvsem za to, ker lahko v okviru te skupnosti, v okviru Evropske unije, najdemo odgovore tudi na vprašanja, ki jih posamezne države ne morejo rešiti. Ko govorimo o pravih vzrokih za dvige cen nafte, hrane, surovin, energentov na sploh so to strateški globalni problemi. Če se kdaj zelo izrazito kaže potreba po nekem skupnem evropskem nastopu, potem se kaže v tej situaciji. Pravi strateški razlogi za te skoke pri cenah so nesorazmerja med povpraševanjem in ponudbo. Povpraševanje se je bistveno dvignilo v zadnjih časih. Kratkoročno in srednjeročno lahko skušamo premostit ta razkorak predvsem z večjo proizvodnjo, odprtostjo, tržno usmerjenostjo kmetijskega in energetskega sektorja in inovacijami, ki dajejo kratkoročne rezultate ter tudi ukrepi, kot so sistematično spremljanje rasti cen. Vendar si ne smemo delati utvar. Časi poceni hrane in še posebej poceni energije so mimo. Ne bodo se vrnili. Spremembe navad, tudi nove tehnološke rešitve so tukaj ključne. Zato, da do tega pride - poleg okoljskih razlogov, o katerih smo veliko govorili marca – zdaj vidimo tudi zelo konkretne ekonomske in v veliki meri tudi socialne razloge. Ni časa, da bi več posvetil temu. O ostalih zaključkih naj rečem, da smo se dogovorili tudi o ukrepih, ki bodo povečali varnost Evropejcev. Uspeh Evropske unije bo vedno bolj odvisen od obračanja navzven, zato je potrebno, da državljani čutijo, da odprtost ne krha njihove varnosti, ampak, da jo povečuje. Seveda pod pogojem, da zagotovimo prave mehanizme. Evropski svet je zato potrdil nedavne dosežke na področju pravosodja in notranjih zadev, zaključek schengenske širitve in dogovor o prehodu na nov informacijski sistem 2. generacije do septembra 2009. Potrdil je preoblikovanje Europola v Agencijo Evropske unije, napredek pri implementaciji protiteroristične strategije, okvirni sklep o krepitvi pravic državljanov pri izvrševanju sodb v odsotnosti. Pripravili smo tudi nekaj korakov za dobro podlago za sprejetje energetsko-podnebnega svežnja do konca leta. Ravno na tej točki - lahko rečem, da je to tudi moja osebna izkušnja po teh šestih mesecih, ko gre za okoljsko-energetski sveženj, ko gre za boj proti klimatskim spremembam, so oči praktično celotnega sveta uprte v Evropsko unijo. Rešitve se pričakuje od nas. Pričakuje se tudi vodenje. Tukaj imamo na ramenih zelo veliko odgovornost. Ko sva se s predsednikom Evropske komisije srečala z nekaterimi voditelji Karibskih držav, na vrhu EU – Latinska Amerika in Karibi, so nas rotili naj Evropska unija ne popusti. Naj še naprej vodi te korake, rekoč da imajo oni zelo neposredno pred sabo kakšne bodo posledice v kolikor se klimatske spremembe ne zaustavijo. Slišali smo tudi zelo žalostne zgodbe o tem, kako pomembni otočni deli nekaterih od teh držav že zdaj izginjajo. Evropski svet je na junijskem zasedanju povzel veliko korakov naprej, ki smo jih dosegli. Ni časa, da bi zdaj vse naštel. Veseli smo dogovora o Galileju. Veseli smo dogovora o nekaterih direktivah, ki so dolgo časa čakale, da se uskladijo. Veseli smo, da je prišlo do preboja pri liberalizaciji energetskega trga, tako ko gre za plin, kot tudi ko gre za elektriko. Veseli smo tudi, da je do teh rešitev prišlo, kot sem dejal že prej, na podlagi zelo dobrega sodelovanja Sveta, Evropskega parlamenta, političnih skupin, predsednikov delovnih teles v Evropskem parlamentu. Da so bile komunikacije realne in da smo lahko te korake delali naprej. Veseli smo tudi prebojev, ki so bili doseženi, ko gre za Evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. V tem času so bili podpisani asociacijski oziroma pridružitveni in stabilizacijski sporazumi z vsemi državi. Tudi, ko gre za situacijo na Kosovu, je Evropska unija tukaj odigrala strateško, stabilizacijsko vlogo. Veseli smo, da smo praktične ukrepe uskladili in da lahko – kljub bojaznim, ki so obstajale januarja, ko smo govorili o teh prioritetah in ko sem odgovarjal tudi na vaša vprašanja v zvezi s situacijo v tej regiji – danes rečemo, da je situacija na sploh v regiji bistveno bolj stabilna in da je bistveno bolj stabilna, kot je marsikdo pričakoval, tudi situacija na Kosovu. Še enkrat, iskrena hvala za sodelovanje, ki je prineslo sinergijo. Veliko teh korakov naprej, ki smo jih naredili, tudi nekaj teh, ki smo jih naredili samo na pol in ki čakajo naslednja predsedstva, je bilo lahko narejenih samo s tem, ker smo v te napore vložili veliko skupne dobre volje v korist Evrope. Hvala lepa. Janša: Sodelovanje in izključevanje Poziv drugim strankam Slovenija, pred 5 urami, zadnji poseg ob 17:26 Ljubljana - MMC RTV SLO Janez Janša je na srečanju odborov SDS-a povedal, da se v Sloveniji rišeta dve alternativi - ena vodi v sodelovanje, druga v izključevanje. Med govorom je Janša poudaril uspešnost Slovenije v zadnjem obdobju, ob tem pa omenjal visoko gospodarsko rast. Po njegovih besedah je ta ostala visoka kljub napovedani recesiji. Dodal je še, da se je v zadnjem obdobju odprlo 10.000 novih delovnih mest in da se je Slovenija po stopnji razvitosti približala povprečni ravni v Evropski uniji. "Lažne navadbe v medijih" Predsednik SDS-a je na odboru še dejal, da Slovenija ni imela najvišje inflacije v EU-ju, se pa o tem v slovenskih medijih lažno poroča tako rekoč vsak dan. Kot meni, je Slovenija pripravljena nove izzive prihodnosti sprejeti kot priložnost, blaginja za vse pa je uresničljiv cilj. Ob tem je treba zagotoviti skrb za človeka in trajnostni razvoj, opozarja. Za spremembo statutov Janša je druge stranke pozval, naj spremenijo svoje statute tako, da ne bo mogoča združljivost funkcij v stranki s položaji v nadzornih svetih podjetij. Seveda je Janša nekaj besed namenil tudi aktualnim zadevam in povedal, da je v trgovini in gradbeništvu nekaj velikih igralcev, ki si skušajo prikrajati pravila igre po svoje. "V prejšnjih mandatih jim je bilo to dopuščeno," je dejal. Navedel je, da je zdajšnja vlada vzpostavila nadzorne institucije, ki so začele odkrivati primere "parkiranja" delnic. "Ob tem smo bili obtoženi, da ustvarjamo tajkune," je poudaril predsednik vlade. Tudi o Zidarju in Penku Spomnil je tudi na nedavni aretaciji Ivana Zidarja in Boštjana Penka ter ugotovill, da nekateri skušajo prepričati, da je sestajanje državnega tožilca z osumljencem nekaj normalnega. Take primere bo vlada poskušala preprečiti z zakonom, ki ga je v petek poslala v parlament, je opomnil premier. Srečanja v Postojni so se udeležili številni vidni predstavniki SDS-a, med njimi Jože Tanko, Branko Grims, Zvonko Černač in Romana Jordan Cizelj. 20.07.2008 Slovenska demokratska stranka se je na svoji spletni strani odzvala na izjavo nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je na srečanju na Rodiku dejal: "Aroganca in samopašnost, ki se je razširila pod to vladavino, in razvrednotenje vrednot, ki so negacija tega, kar smo želeli leta 90, ko smo se odločili za svojo državo, je vendarle taka, da so potrebne spremembe." Hudomušno so zapisali, da se tistemu, ki laže, jezik hitro zaplete. Menijo, da je Kučan verjetno želel povedati nekaj drugega, a se mu je v navalu sovraštva do drugače mislečih zataknilo in je tako dejal, da je sedanja vladavina "razvrednotenje vrednot, ki so negacija tega, kar smo želeli leta 90". "To seveda drži, saj se sedanja vlada trudi, da tisto, kar je negiralo vrednote iz 90 let (komunizem, jugoslovanski centralizem, partijski privilegiji), ne bi postalo vrednota današnjega časa. Takšno ravnanje je podprlo in še podpira vsaj 90% Slovencev,“ so zapisali. SDS SDS trdi, da je bilo treba Kučana leta 1990 zelo prepričevati, da ni nasprotoval osamosvojitvi. Hkrati naj bi zavlačeval z ukrepi, tako da je JLA uspela pobrati večino slovenskega orožja. (Foto: POP TV) SDS trdi, da je bilo treba leta 1990 Kučana zelo prepričevati, da ni nasprotoval osamosvojitvi. "Ko je Demos novembra 1990 sprejel odločitev o razpisu plebiscita za samostojno Slovenijo, je Kučan ta predlog najprej močno napadel. V začetku leta 1991, ko smo se Slovenci na plebiscitu že odločili za samostojno pot, pa je Kučan skupaj z Ribičičem, Potrčem in številnimi drugimi levičarskimi politiki podpisal deklaracijo, v kateri je odločno nasprotoval oblikovanju Slovenske vojske.“ Kučan naj bi v času demokratičnih sprememb kot predsednik predsedstva RS objektivno pripomogel k razorožitvi slovenske Teritorialne obrambe, saj je po besedah SDS toliko časa zavlačeval z ukrepanjem, da je JLA pobrala večino slovenskega orožja. "To dejstvo je letos nesporno ugotovila preiskovalna komisija slovenskega parlamenta. Pokojni Jože Pučnik je to sramotno dejanje Milana Kučana že pred desetimi leti javno označil za veleizdajo,“ so zaključili. 19.julij 2008 : Vneseno pismo bralca in novi članki Predsednik marijoneta Udbe ? ter Romarska pot sv. Domicijana v rubriko Slovenci danes, jutri in Zabeleženo (na naslovni strani). Škofje treh dežel na srečanju v Milštatu 2007, kjer je grob zamolčanega karantanskega kneza sv. Domicijana. Zadnji v vrsti je ljubljanski nadškof Alojzij Uran. Prejeli smo Ob srečanju treh dežel Romarska pot sv. Domicijana Ideologijam »nevaren« slovenski svetnik Objavljamo daljše razmišljanje o vsakoletnem, sedaj že rutinskem srečanju treh dežel. Letošnje bo 23. avgusta 2008 na Brezjah. Navadno gre srečanje že po nekaj dneh pozabo in ostane pri vernikih od njega komaj kaj več kot spomin na prijeten izlet. Duhovni propad v Cerkvi se očitno nadaljuje (Op. ur.). Konec meseca junija 2006 je celovški škof Alojz Schwarz slovesno odprl Romarsko pot sv. Domicijana v koroškem Milštatu, kjer je pokopan karantanski knez tega imena. Pot vodi na Gornji Milštat in nazaj in se konča v Domicijanovi kapeli, pri cerkvi nekdanje benediktinske opatije. Istega leta je celovški škof Schwarz oznanil na Višarjah, na srečanju škofov treh dežel: Slovenije, Koroške in Furlanije, da bo naslednje srečanje 2007 v Milštatu. In res je bilo to srečanje zelo slovesno. Udeleženci so lahko obiskali tudi kapelo sv. Domicijana, toda kaj več o njem niso mogli izvedeti. Toda škofje treh dežel na srečanju v Milštatu niso posvetili spominu sv. Domicijana nobenih besed. Prezrli so ga očitno namerno. Vse srečanje oziroma nagovori so bili posvečeni edinole Kristusu, čemur pač nihče ni mogel ugovarjati. Srečanje v kraju, kjer je pokopan svetniški karantanski knez, pa vendarle terjalo, da se ob tej priložnosti omeni v nagovorih tudi njegov zgled. Nič! Tako so Kristusa očitno izrabili, zato da so domačega svetnika prikrili. Podobno temu bi bilo npr. romanje v Lurd, kjer bi govorili le o Kristusu in ničesar o Mariji. Toda zakaj potem v Vera navaja tudi »občestvo svetnikov«? V omenjenem prikrivanju je šlo je torej – povejmo si odkrito - za zvijačo, in to kar v »Kristusovem imenu«? O srečanju je nujno moral poročati tudi verski tednik Družina (Ljubljana). V objavljenem članku je bil sicer omenjen tudi ogled kapele sv. Domicijana, vendar brez kakršnega koli pojasnila, da je v njej grob karantanskega kneza in svetnika. Tako so njegov obstoj prikrili tudi širši javnosti v Sloveniji. - Po njihovih delih jih boste spoznali (Mt 7, 16). Sodoben kip sv. Domicijana s prizorom, ko je knez našel v jezeru utopljenega sina (kipar Giorgio Igne). Na desni je začrtana Romarska pot sv. Domicijana, ki vodi iz Milštata na Gornji Milštat in Matzelsdorf (črno) in po drugi strai nazaj (zeleno). Razglašena konec junija 2006. Celovškega škofa, ki je srečanje treh dežel, ko je bila za njegovo pripravo na vrsti celovška škofija, namerno postavil v Milštat, da bi s tem poudaril spomin sv. Domicijana, so očitno opeharili »s Kristusom«. Zares nevejetno! Torej je bila v ozadju neka »višja sila«, ki je celo škofu organizatorju preprečila, da bil na tem srečanju poudaril zgled svetniškega karantanskega kneza. Mogoče je bila v ozadju celo avstrijska škofovska konferenca? Načeljuje ji danes dunajski nadškof, kard. Christoph Schönborn. Ni pa mogoče reči, ali je ali ni vrh te konference odredil, da so na srečanju zamolčali karantanskega svetnika. Gotovo je le, da so bili v ozadju takšne poteze nemško nacionalni, protislovenski in skoraj gotovo prostozidarski krogi, ki po svojih zaupnikih oblačijo in vedrijo tudi znotraj avstrijske Cerkve. Zakaj zamolčan? Na srečanju v Milštatu 2007 so sv. Domicijana očitno zamolčali zaradi njegovega karantanskega porekla. Kot omenjeno, so v ozadju krogi, ki nadzorujejo in usmerjajo mišljenje Korošcev in samih Avstrijcev in na nekdanji jugoslovanski strani tudi Slovencev. Preko cerkvenih struktur iznašajo po vsej Avstriji ideologijo o zgolj »nemški Koroški«. Na jugoslovanski, danes slovenski strani, pa so vsaj od prve svetovne vojne naprej vneto iznašali ideologijo o svetih bratih Cirilu in Metodu, ker naj bi bila nosilca slovanske in še posebej »južnoslovanske« cerkvene prosvete, ki naj bi pripadali tudi Slovenci. Mejna črta za obe ideologiji, avstronemško in jugoslovansko, je bila vsaj začasno postavljena na Karavanke. Med ideologijama za Slovence in njihovo Karantanijo, kot je bilo razvidno tudi iz srečanja v Milštatu, ni smelo in še vedno ne sme biti mesta. Vsled tega so Slovence razglašali za narod »brez svetnikov«, kar so navajali in ponavljali dolga leta, celo v postopku za razglasitev škofa Slomška, ki naj bi bil na ta način »prvi« slovenski blaženi in sčasoma svetnik. Nekdanja benediktinska opatija v Milštatu od zahodne strani Vodilni krogi na Koroškem so že proti koncu 19. stol. razširili nemško nacionalno ideologijo. Zato je sv. Domicijan, četudi so ga takrat častili le še v okolici Milštata, postal kot karantanski knez moteč za cilje nemškonacionalnega gibanja, ki je težilo za tem, da nemško ozemlje razširi vse do Jadrana. V ta namen bi bilo treba ponemčiti Slovence. Da bi to čim lažje dosegli in jih napravili voljne za ponemčenje, so jim vcepljali manjvrednostni kompleks, še zlasti s tem, da so jim zanikali zgodovinsko identiteto. (Spomnimo se na tarnanje Ivana Cankarja o slovenskih »hlapcih in deklah«.) Knez in svetnik, po poreklu iz zgodovinske slovenske Karantanije, je bil temeljna ovira velenemški propagandi o Slovencih kot narodu »brez zgodovine«, »brez svetnikov«, ipd. Prav tako tudi njeni taktiki vcepljanja manjvrednosti, ki naj Slovence pripelje v takšno stanje, da se bodo sramovali svojega jezika in porekla in se iz njega »reševali« v ponemčenje. Zaradi tega je nemškutarska klika že za časa monarhije najela nekega Richarda Eislerja, umetniškega zgodovinarja judovskega porekla, ki je v temeljito napisani študiji razglasil (1907), da svetniški vojvoda Domicijan ni nikoli živel. Uradni nemčurski krogi so takšno »dognanje« judovskega zgodovinarja ponavljali več desetletij, saj je tako (podobno kot v komunizmu!) navajala »znanost«. Karantanski svetnik, čigar porekla nikakor ni bilo mogoče pripisati nemštvu, je bil s tem iz javnosti izločen. Domači koroški (karantanski) svetniki, kot sv. Ema in sv. Liharda so bili na ta način lahko samo še »Nemci« oziroma »Nemke«,... Ciril-metodijska ideologija Na jugoslovanski (slovenski) strani pa sta, kot omenjeno, triumfirala sv. Ciril in Metod kot glasnika jugoslovanstva. Iz njunega spomina so naredili ciril-metodovsko ideologijo, ki jo je vneto širila ljubljanska teološka fakulteta. Po drugi vojni je predavatelj na njej, prof. Maks Miklavčič, pripravil škofijske kroge do tega, da so ju razglasili za zavetnika škofije Ljubljana. Pri tem očitno ni bil bistven njun svetniški zgled, temveč to, da sta bila prosvetitelja »Slovanov«, torej predstavnika panslovanske in njene veje jugoslovanske ideologije. Poprejšnja zavetnika ljubljanske škofije, sv. Mohor in Fortunat, sta pristala na drugem mestu, kjer je bil poprej sv. Maksim, škof iz rimske Emone, ki je preprosto izpadel. Šlo je za groteskno indoktriniranje slovenskega vernega občestva z južnoslovansko ideologijo preko dveh svetniških osebnosti. Na ideološko zlorabo imen sv. Cirila in Metoda je spominjal tudi naziv takratnega režimskega Ciril-metodijskega društva katoliških duhovnikov, ki je bilo v desetletjih po drugi vojni posrednik v cerkvenih odnosih z jugoslovanskim režimom. Baročna skrinja iz leta 1643 v Domicijanovi kapeli, v kateri počivajo danes ostanki svetniškega vojvode Domicijana. Vse to je splošno znano. Ni pa znano, da je jugoslovanska tajna služba iz ozadja blokirala vsakršno raziskovanje o Karantaniji. Tako so morali prezreti karantanske svetnike tudi cerkveni krogi v Sloveniji. V raznih spisih so sicer navajali ime sv. Modesta in sv. Eme, vendar njunega češčenja niso pospeševali. Vernim ovcam so sv. Emo res predstavljali kot slovensko kneginjo (glej Leto svetnikov). To pa je bilo tudi vse, kar so lahko in kar so smeli o karantanskih svetnikih povedali. V Sloveniji je aparat jugoslovanske tajne policije še posebej skrbno nadzoroval katoliško Cerkev. Sofinanciral je sicer teološko fakulteto v Ljubljani, vendar s tem tudi pogojeval nastavitve predavateljev na njej. Med njimi so bili tudi njegovi tesni zaupniki, npr. prof. Trstenjak. Vsi pa so bili prisiljeni svoje delo podrediti jugoslovanski (ciril-metodovski) ideološki smeri. Vendar pa spomin na Karantanijo ni bil povsem zadušen. Leta 1967 je bila obletnica smrti karantanskega apostola sv. Modesta († 767). Slovenski škofje so takrat razglasili spomin na 1200-letnico pokristjanjenja Karantancev – Slovencev. Organizirana so bila številna romanja na Koroško, na Modestov grob pri Gospe Sveti. Slovenske romarje je tedaj napadel koroški list Kärtner Nachrichten (13. maja, 1967), glasilo nemško nacionalno usmerjene stranke FPÖ. Po tem napadu je takratna slovenska vlada Staneta Kavčiča prepovedala podjetjem oddajati avtobuse za romanja, ki so vsled tega prenehala. Šlo je za tihi ukaz iz srbskega Beograda, ki je bil in je še vedno povezan z avstrijskimi protislovenskimi krogi. Koroško-nemška ideologija Zgodba s slovenskimi romarji se je na isti način ponovila leta 1988. Tega leta so na koroški Krki (Gurk) proslavljali 50. letnico, odkar je bila bl. Ema razglašena za svetnico. Na Krko je ob tej priložnosti spet prihajala množica slovenskih romarjev in spet jih je napadel koroški nemški tisk. Takratni celovški škof Egon Kapellari (od 2001 škof v Gradcu) je zaradi slovenskih romarjev protestiral pri ljubljanskemu nadškofu Šuštarju, ki je na njegov prostest odgovoril javno v tedniku Družina. Jasno je, da se je škof Kapellari s takšnim nizkim ravnanjem izdal kot zaupnik nikoli imenovanih avstronemških (prostozidarskih?) krogov, ali mogoče tudi same avstrijske tajne službe Cobra, ki je v svoji dejavnosti proti Slovencem povezana z velesrbskimi krogi. Ob koncu osemdesetih let, ko je prof. Nikolasch ovrgel laž o tem, da knez Domicijan ni nikoli živel, ni Egon Kapellari, tedaj škof v Celovcu, ukrenil ničesar, zato da bi zamolčanega domačega svetnika spet povzdignil v javno češčenje. Tudi to ga izdaja kot zaupnika avstronemških krogov in podtalnega nemškutarstva. Spomnimo se spet na leto 1967! Delovanje teh krogov sega očitno tudi na cerkveno področje, preko katerega usmerjajo mišljenje vernih ovc. Znamenita skrinja (12. stol.), v kateri so nekoč hranili relikvije sv. Domicijana. Sedaj jo hranijo muzeju v Milštatu. O relikvijah svetnika na Koroškem, čisto preprosto, ne poročajo. Da bo slika dogajanja bolj jasna, naj k tema prigodama pridamo še tretjo, ki smo jo na tem mestu omenili in sicer popolno zamolčanje svetniškega kneza Domicijana na strečanju treh dežel 2007 v Millštatu, kjer je pokopan. Gre potemtakem za pravo idejno oz. ideološko zaroto. Celovški škof Alojz Schwarz, ki je za kraj srečanja 2007 določil Milštat, je moral očitno kloniti pod tihim pritiskom avstronemškega ozadja. Ljubljanski nadškof Alojzij Uran, ki bi moral, podobno kot slovenski škofje leta 1967, poudariti spomin na karantansko pokristjanjenje, ki je skupen tako Avstrijcem kot Slovencem, se je potuhnil in nudil kot ponavadi vernim ovcam le njegov brezizrazen nasmeh. Takšna dejanja in dogodki kažejo, da bodisi avstrijska kot jugoslovanska tajna služba vsklajeno delujeta na tem, da se še vnaprej ohranja predstava o zgolj »nemški« Koroški. V tem cilju naj bo tudi zgodovinsko izročilo Slovencev tudi na verskem in cerkvenem področju še naprej »manjvredno« nasproti nemškemu. Namen obeh služb je preprečiti, da bi Slovenci premagali na ta način vcepljano manjvrednost in si oblikovali zavest zgodovinskega krščanskega naroda. Vsled tega, kakor se že sliši groteskno, na srečanju v Milštatu 2007 ni smelo priti na dan ime sv. Domicijana, temveč edinole Kristus. Tako je bila »nemška« Koroška spet v javnosti »rešena«. Torej, varanje vernih ovc z zamolčavanjem slovenskega svetniškega kneza za ideološke namene. Knez Ingo, Domicijan Solnograški spis Conversio (okoli 873), ki navaja tudi vrsto karantanskih knezov, Domicijana ne omenja. Jasno je, da zaradi tega, ker je bila Karantanija misijonska pokrajina nadškofije Solnograd in bi navedba domačega svetnika dajala Karantaniji pravico, da bi postala samostojna nadškofija. Vendarle pa spis le omenja karantanskega kneza po imenu Ingo, za katerega zgodovinarji ne vejo, kam bi ga uvrstili. Znameniti jezuit, p. Marko Hanžič iz Velikovca († 1766) je dokazoval, in je imel gotovo prav, da je zgodovinsko znani karantanski knez Ingo dobil pri krstu ime Domicijan. Tržaški škof Enej Silvij Piccolomini, pozneje papež Pij II. († 1464), navaja zgodbo, kako se je knezu Ingu posrečilo pridobiti poganske plemiče za krščansko vero: Pripravil je velik obed in povabil nanj zastopnike kmečkega in plemenitega stanu. Kmete je sprejel prav v svojo bližino na odlična mesta in jim dal postreči v zlatih in srebrnih posodah. Plemiče pa je pustil zunaj v veži pri navadni mizi in ukazal postaviti pred nje jedi v lončenih skledah. Vsi užaljeni so vprašali kneza, zakaj kmete tako odlikuje, nje pa red njimi ponižuje. Modri krščanski knez jim odgovori: »Ti preprosti ljudje izpod slamnatih streh so bolj čisti kakor vi, ki prebivate po gradovih in palačah. Sprejeli so namreč Kristusov evangelij, dali so se očistiti s krstno vodo, zato se njihove duše kar svetijo od lepote. Vi, poganski veljaki, pa služite grdim malikom. Zato so vaše duše črne in umazane. Razvrstil sem torej svoje goste po kakovosti njihovih duš.« To je trdovratne poganske viteze tako ganilo, da so kar trumoma sprejeli sveti krst. Da je sv. Domicijan resnično veliko storil za pokristjanjenje poganskih Karantancev, priča še danes njegov nagrobni napis, ki ga navaja njegova Vita in se glasi. Tukaj počiva vojvoda Domicijan, prvi ustanovitelj te cerkve, ki je spreobrnil narod od poganstva v krščanstvo. Vklesani napis na nagrobniku – glej sliko spodaj – je bil nekoliko krajši. Milštat, kos nagrobnika sv. Domicijana in († okoli 802) in rekonstrukcija napisa (arheol. Franz Glaser), v prevodu: Tukaj počiva vojvoda Domicijan, ki je pod cesarjem Karlom /Velikim/ premagal pogane in jih spreobrnil k veri. Sv. Domicijan je bil za svetnika razglašen nekaj let po svoji smrti († okoli 802). Ker njegov nagrobni omenja napis Karla Velikega kot cesarja (kronan leta 800) in ne več kot kralja, je bilo mogoče določiti tudi približen čas njegove smrti. Skupaj s sv. Modestom, irskim misijonskim škofom in apostolom Karantanije, ga je nedvomno razglasil gosposvetski škof Osvald († 865), ki ga viri nazivajo episcopus Sclavorum (slovenski škof). Takrat je bilo svetniško razglašanje še v pristojnosti krajevnih škofov. V vzhodni, pravoslavni Cerkvi je tako še danes. Okoli leta 1077 je grof Aribo († 1102), ki je bil palatin (zastopnik kralja) za Bavarsko in Karantanijo, ustanovil v Milštatu benediktinsko opatijo. V njej naj bi bil tudi poslednji dom njegove rodbine Ariboncev, ki je bila po izvoru karantanska. Toda posmrtni ostanki njegovega nečaka Hartvika tam niso našli miru. Zato je bila rodbinska grobnica prenesena v Seeon na Bavarskem. Okoli 1120 je opatija pogorela. Gotovo je, da so takrat zgorele tudi pomembne listine, ki so se nanašale na kneza Domicijana in na njegovo razglasitev za svetnika. Leta 1122 je opatija prešla neposredno pot zaščito papeža. Toda leta 1171 je papež Aleksander III. prenesel razglašanje svetnikov v izključno pristojnost Rima. Svetnike, ki so bili do tedaj razglašeni po krajevnih škofih, in jih niso še posebej razglasili v Rimu, so začeli nazivati »blažene«. Tudi svetniški karantanski vojvoda je bil od tedaj le še »blaženi Domicijan«. Toda Modest, apostol Karantanije, ki ga prav tako ni na seznamu v Rimu, je kljub temu ostajal še naprej »sveti Modest«. Ločevanje med »blaženim« in »svetim« še ni bilo tako doslednjo, kakor je danes. Milštat v času jezuitov, pogled z jezera, na sredi stara opatija Ljudstvo je Domicijana častilo kot svetnika. Na Koroškem je bil dolga stoletja zavetnik Karantanije. Častili so ga uradno v tem svojstvu koroški deželni stanovi in seveda ljudstvo. V 18. stol, ko so nekdanjo opatijo v Milštatu upravljali jezuiti. je bilo njegovo češčenje na višku. Jezuiti so pripravili tudi vse potrebne listine, da bi svetniškega kneza, kot svetnika vesoljne Cerkve, priznali tudi v Rimu. Toda po letu 1773, ko je kompromisarski papež Klement XIV. razpustil jezuitiski red, je zadeva z razglašenjem Domicijana zaspala. Proti koncu istega stoletja so ga na mestu deželnega zavetnika spodnesle še reforme Marije Terezije. S cesarskega dvora so takrat vsilili koroški deželi za zavetnika sv. Jožefa, čemur so se deželni stanovi upirali in domačega svetnika še naprej častili. Njegova čudovita baročna freska (Ferdinand Frohümuller) se še vedno nahaja v kapeli celovškega mestnega gradu. V naslednjem 19. stol. se češčenje sv. Domicijana omeji le še na Milštat in okolico. Carantania restituita Na pomen domačih svetnikov je opozarjal že prof.Lambert Ehrlich († 1942). Kot učenec avstronemške šole, ki je pred prvo vojno sv. Domicijana popolnoma zamolčala, ni o njem vedel ničesar. Iz spominov na profesorja odvzemamo iz knjige o njem njegove naslednje besede: Častil je zlasti svetnike, ki so bili v kaki zvezi s slovenskim narodom... navaja je domač zgled svetosti: preprostega pohorskega kmeta Andreja Črešnika, ki ga je b. sl. Slomšek tako lepo opisal v Drobtinincah leta 1846. Zavzemal se je prav vneto za Baragovo beatifikacijo... Rad je poudarjal, kako važno je, če ima kak narod oziroma država svoje vladarje med svetniki, kot npr. Avstrijci sv. Leopolda... (Rudolf Čuješ: Dr. Lambert Ehrlich. Stražar naših svetinj, 1992, 114) Daljnovidni prof. Ehrlich, koroški rojak iz Žabnic pod Višarjami, duhovnik, profesor na teološki fakulteti v Ljubljani, je bil prvi oznanjevalec samostojne Slovenije. Padel je leta 1942 pod streli VOS-ovca. Ne zaradi njegovega protikomunizma, temveč prav zaradi njegove ideje o samostojni Sloveniji. Ukaz za ustrelitev je prišel, kot je mogoče domnevati, iz prostozidarskih krogov v Beogradu, ki so nadzorovali slovensko partizanstvo. Univ. prof. dr. Lambert Ehrlich Iz spominov na prof.Ehrlicha naj v zvezi s samostojno Slovenijo navedemo še njegove besede: Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom. Sama ne sme biti ne eno ne drugo ne tretje... To je božja volja! ... Božja volja je, da mi vsi za to svobodo delamo, in božji volji se ne sme nihče izmikati (iz Ehrlichove pridige na Višarjah, 1933). V svojem videnju si je prof. Ehrlich zamišljal Slovenijo kot svobodno državo v združeni Srednji Evropi.... To nalogo bo mogla Slovenija izpoljevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel bodisi na jugu ali severu, na vzhodu ali na zahodu! (iz njegove pridige istega leta). Iz njegovih besed, da ne bi bila podrejena gospodarju, ki bi sedel bodisi na severu ali jugu pa na vzhodu ali zahodu, jasno izhaja, da so bile mišljene s tem takratne imperialistične tvorbe: nacistična Nemčija, fašistična Italija, komunistična Rusija (Sovjetska zvez) in unitaritična Srbija (Jugoslavija). Toda njegova videnja so bila celo presežena. Presenetljivo je, da je bil sv. Domicijan, zavetnik Karantanije, kot zgodovinska osebnost znova odkrit ravno na pragu razglasitve samostojne Slovenije. Zanjo se je na plebiscitu leta 1990 izreklo okoli 90% Slovencev. Po več letih je Slovenija prevzela celo polletno predsedstvo Evropske zveze. Videnje prof. Ehrlicha se je uresničilo v polnosti, ki si je on sam takrat še ni mogel predstavljati: Slovenija kot mejnik, ki ne ločuje temveč druži – Evropo... Stare imperialistične sile, ki jih povezuje prostozidarstvo, so v svoji strategiji tudi takšno možnost že dokaj zgodaj predvidele. Prešle v protinapad, še preden se je začela uresničevati ideja samostojne Slovenije, in sicer že od druge svetovne vojne dalje: likvidacije tisočev slovenskih partizanskih borcev med vojno, domobranskih ob koncu vojne, poitalijančenje tisočev pripadnikov slovenskega delavstva v Trstu, ponemčevanje slovenskega življa na Koroškem, pa jugoslovanski oziroma velesrbski teror v Jugoslaviji, ki je pognal po svetu na tisoče slovenskih beguncev, itn. Da bi slovenstvo dokončno zatolkli, je bilo treba uničiti tudi njegovo zgodovinsko identiteto. Slovenci naj sploh ne bi bili narod, temveč samo neka »kulturna« tvorba (dokler bi še bili). Načrtu uničenja identitete Slovencev na akademskem in šolskem področju je bila najbolj napoti njihova zgodovinska država Karantanija in njeni simboli (Knežji kamen, Vojvodski stol, Ustoličevanje...) in, kot smo videli, tudi sv. Domicijana, svetniški karantanski knez. Avstrija v dekadenci Karantanija, in pred njo kraljestvo Norik, čigar nadaljevanje je bila, je prvotna država na območju Vzhodnih Alp. Jezik njenega prebivalstva, ki danes govori večinoma nemško, je bil slovenski. Tudi še v času pokristjanjenja v 8. stol. Korenine avstrijskega krščanstva segajo v Karantanijo, iz katere izhaja tudi današnja Avstrija. Prav to je tisto, kar v Avstriji, in tudi v avstrijski Cerkvi, skrbno skrivajo in zamolčujejo in lažno prikazujejo, da so tudi začetki avstrijskega krščanstva nemški oziroma bavarski. Takšno odtujevanje krščanskim koreninam, ki mu je v veliki meri vzrok tudi protislovenski šovinizem, je v avstrijski Cerkvi že nekaj tradicionalnega. Avstrijske cerkvene strukture postavljajo na lažno zgodovinsko in duhovno podlago. Iz te lažne podobe izhaja tudi protest nekdanjega celovškega škofa Egona Kapellarija zaradi slovenskih romarjev k sv. Emi na Krko, ki je očitno le vrh ledene gore. Sama gora, ki je pod površino, ni vidna. Gre za avstrijsko dvoličnost nasproti Slovencem oziroma Karantaniji. Zaradi tega jim je bilo ime svetniškega karantanskega kneza tako na poti, da so ga zamolčali celo na srečanju v Milštatu, kjer je njegov grob. Leta 2007 obišče papež Benedikt XVI. obišče Mariazell, osrednjo božjo pot Avstrije. Pozdravi ga na tisoče romarjev. Triumf in »show« avstrijske Cerkve – za en dan. Karantanija in njeno krščanstvo je »nemški« Avstriji sindrom, ki ga je podedovala še iz zadnjega stoletja obstoja stare monarhije. Ostajal je naprej in ostal tudi v desetletjih po drugi vojni in končno prinesel svoj »sad« - duhovni polom v cerkvenih strukturah in še posebej zastrašujoče pomanjkanje novih poklicev. Notranja praznina, ki jo manifestira Egon Kapellari, ni samo njegova posebnost. Število avstrijskih novomašnikov, ki se je pred pol stoletja gibalo okoli dvajset na škofijo, je kmalu potem začelo drastično upadati. in je bilo 2008 naslednje: Celovec 3, Gradec 3, Dunaj 0 , St. Pölten 0, Linz 2 (in še trije redovniki), Solnograd 2, Innsbruck 0. Izpraznjeni samostani pa turistom »samostanske počitnice«. V »pokoncilskem« vzdušju, ki so si ga ustvarjali od sedemdesetih let naprej, niso bili več sposobni za molitev (za gonjo proti Slovencem pa) in, če se ozremo na Domicijanovo zadevo, tudi za resnico ne. Karantanci, katerih potomci so Avstrijci po večini, so jim samo »Slawen«. Na versko plehkobo in lahkotnost v avstrijski Cerkvi, ko gre za odpravo diskriminacije, naperjene proti Slovencem, kaže tudi naslednji dogodek. Ko so se koroški Slovenci pred leti obrnili na tako hvaljenega kard. Franza Königa, dunajskega naškofa, da bi na cerkvenem področju posredoval za izboljšanje njihovih razmer, jih je ta zvijačno potolažil: Dokler tako lepo pojete, se vam za vaš obstoj ni treba bati. ---------------------------------------------------- Predsednik marijoneta Udbe? Kabinet predsednika Danila Türka vodi zanimiv par: plavolaska Mojca Seliškar Toš in Franci Perčič – Prva je žena nekdanjega šefa kabineta Milana Kučana, drugi je bil udbovec, vodil je Kučanov volilni štab in zaslovel kot stečajnik Elana Piše Gregor Kovacic Plavolaska Mojca Seliškar Toš je naredila kariero kot iz sanj. Ko je spoznala Danila Türka, je bila tajnica na ljubljanski pravni fakulteti, danes je šefinja kabineta predsednika države. V normalnem življenju je povsem običajno, da se tajnica tako ali drugace pribori do višjega položaja. Toda slišati je, da je diplomirana pravnica, ki je aktivno sodelovala s sedanjim predsednikom že na fakulteti, brezkompromisna in lahko tudi povzdigne glas. Čeprav ima predsednik Danilo Türk o njej zelo visoko mnenje, pa naj bi Mojca Seliškar Toš med sodelavci veljala za zmaja. Tudi njeno zasebno življenje ni povsem neoporečno. Mojca Seliškar Toš je namrec porocena z znanim ljubljanskim odvetnikom Petrom Tošem. Ta je zaslovel v času vladavine Milana Kučana, saj je bil dolga leta, ko je Prekmurec deloval kot predsednik slovenske države, šef njegovega kabineta.. Kaže, da je mesto šefa kabineta države družini Seliškar Toš pisano na kožo. Je imenovanje Mojce Seliškar Toš na mesto vodje predsednikovega kabineta kadrovska lovka nekdanjega prvega moža države Milana Kučana ali je pri njenem imenovanju odtehtalo poznanstvo z Danilom Türkom iz časov skupnega delovanja na ljubljanski pravni fakulteti? Kakorkoli že, predsednikov kabinet je vse bolj v rokah starih političnih sil. In vse bolj se dozdeva, da je predsednik marioneta, ki igra po notah njegovih predhodnikov. Zli duh Türkovega kabineta je zagotovo Franci Perčič. Nekdanji član zloglasne Udbe (uprave državne varnosti) je tudi v predvolilnem boju vodil kampanjo Danila Türka in uspel. Po ustoličenju Türka pa je bil povišan v svetovalca v kontaktih s poslovnim svetom in civilno družbo. Franci Perčič je sicer prekaljeni maček, saj je izkušnje zbiral v Kučanovih predvolilnih štabih. Do nedavnega je bil šef za stike z javnostjo na Petrolu, zatem je odšel v predsednikov kabinet. Toda bolj kot po zastopanju interesov Petrola je Franci Percic zaslovel kot upravitelj stečajne mase propadlega Elana. Po trinajstih letih mu je moralo kranjsko sodišče nadzor nad preostankom denarja iz nekdanjega begunjskega velikana preklicati s sodno odločbo. Mojca Seliškar Toš in Franci Perčič sta zanimiv par, ki vodi predsednikov kabinet. In da je Danilo Türk že davno padel pod njun (rdeč) vpliv, potrjuje tudi njegov govor ob odkritju doprsnega kipa škofa Vekoslava Germiča pred cerkvijo v Svetem Juriju ob Ščavnici. Predsednik Türk pri tem ni izgubljal pohvalnih besed nad leta 2005 umrlim naslovnim škofom mariborske škofije. Toda njegova primerjava Vekoslava Germiča s slovenskim pisateljem Primožem Trubarjem je le še potrdila govorice, da je predsednik države povsem padel pod vpliv. Na vprašanje, ali je primerjava Vekoslava Germiča, ki se ga v času svojega delovanja prijel vzdevek rdeči škof, in zgodovinsko osebnostjo Primoža Trubarja upravičena, si lahko odgovori vsak človek z osnovnošolsko izobrazbo sam. GP: V predvolilni kampanji za predsednika Slovenije lanskega leta 2007 na internetu ni bilo mogoče dobiti podatkov, kaj je Danilo Türk za časa Jugoslavije sploh delal. Glede navajanja, da je padel pod vpliv rdečih, pa gre za zavajanje bralcev, saj je bil tudi on že od vsega začetka rdeč. Pred časom je zahteval povečanje pristojnosti predsednika, kar pomeni dodatno financiranje (za Srbijo). ---------------------------------------------------- Zabeleženo Zahodni Balkan (nova Juga) za uboge Slovence! - V Križankah so v prostoru, ki mu povsem slučajno pravijo menda Peklenska dvorana, nastopili s takšno idejo Jože Pirjevec iz Trsta, Jože Wakounig s Koroške in nek Hrvat. Občinstvu, ki ga je očitno nagnala skupaj srbska tajna služba, so dopovedovali, da Zahodni Balkan obstaja že vso zgodovino. To naj bi, med drugim, dokazovala tudi razširjenost glagolice. Govorniki seveda niso prišli v Križanke spontano. Koliko so za svoj nastop vnovčili, niso povedali. Verjetno je, da jih je spet sofinanciral kulturni minister Vasko... Nastop »uglednih« gostov z onstran meje naj bi prepričal slovenske ljudi, ki naj bi zaradi bivanja v nekdanji jugoslovanski Sloveniji imeli manjvrednostne komplekse (nekoč so jih imeli res), da je že ves svet prepričan o obstoju »Zahodnega Balkana«. Očitno gre za nov/star kos-ovski trik in to na dokaj nizki ravni. Toda pazite, tudi prostozidar Barroso, ko je bil na obisku v Sloveniji, je kar naprej ponavljal frazo o Zahodnem Balkanu. Janez Janša pa mu je pritrjeval. Pariški Le Monde je 26. junija letos spet objavil o Borisu Pahorju daljši članek z naslovom »Boris Pahor et la révoltée de Trieste« (Boris Pahor in vstaja v Trstu). Zdi se, da je danes svet pozoren na »Trieste italianissima« samo še zaradi Borisa Pahorja. Toda pisatelj, ki mu poje slavo Evropa, v »slovenski« Ljubljani doslej še ni javno nastopil. Pač pa je Tv Ljubljana pred kratkim prenašala pogovor z njim, ki je bil pred leti posnet za slovensko oddajo italijanske tv (Rai Trst). Tv Ljubljana bi morala pogovor s Pahorjem posneti sama, izvirno, a ga verjetno zaradi srbske komande ni smela. Tako ji je za alibi pred javnostjo služila ponovitev pogovora s Pahorjem, posneta na slovenskem oddelku tržaške Rai. Očitno gre za nasprotovanje srbskega podzemlja, ki danes komandira »neodvisno« Slovenijo. Srbska stran Borisu Pahorju njegovega »Odiseja ob jamboru« iz tistih 60. let nikakor ni pozabila. Takšen je pač Balkan. Letos je poteklo pet let, odkar je v Milanu umrl slavni kitarist in pevec Giorgio Gaber (* 1939). Bil je otrok slovenskih staršev z izvirnim imenom Gaberščik. Ni znano, odkod so starši izhajali. Po nastopih na tv in v San Remu je zaslovel po vsej severni Itaiji. V njegovem pevskem in glasbenem talentu se prav očitno odraža slovenska genetska dediščina. Tega se je zavedal. Med skladbami zadnji let je doživela še posebno velik uspeh njegova pesem »Non mi sento italiano« (Ne čutim se Italijana). Toda v jugoslovanski in postjugoslovanski Sloveniji tudi njemu, mogoče prav zaradi tega, niso naklonili nikakršne pozornosti, pa čeprav je bil celih 30 let v vsej severni Italiji pevska zvezda. Če ob tem samo pomislimo, kako »uspešnoo« je v Ljubljani nastopila Ceca, bolj ali manj slavna srbska pevačica. In kakšno pozornost posveča »moderna« Ljubljana pevskim polzvezdam z vseh koncev Evrope in Amerika. Celovec ( povzeto iz koroških virov). »Glasba povezuje« je bilo geslo letošnje šolske akademije Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Da bo zares prevladovala glasba, je jamčilo pobratenje Slovenske gimnazije s Slovensko glasbeno šolo. Kako močno je gimnazija povezana z njo, se je videlo tudi v nastopu Boža Hartmanna, ki je predsednik Združenja staršev na Slovenski gimnaziji in hkrati tudi predsednik Slovenske glasbene šole. Novost ob letošnji šolski akademiji je bila maša, ki je bila tokrat v celovški stolnici. Nastopov koroških rojakov se GP še posebej veselimo in se jih nadejamo njih uspeha tudi zanaprej. Kakšna senzacija! V Trstu so, v sicer bolj odmaknjeni ulici Piccardi, odprli slovenski urad, ki ga nazivajo »okence« (sportello), kar pomeni izpostavo. Vodja tega in drugih uradov je Giuliana Perrotta, namestnica vladnega komisarja za deželo Furlanijo – Primorsko. Urad je spektakularno obiskala senatorka Tamara Blažina, po rodu iz Doline. Blažinova je pohvalila pobudo in pozornost, ki sta nasproti Slovencem izkazala ga. Perrotta in prefekt Giovanni Balsamo. Pozvala je slovenske ljudi, naj se poslužijo storitev, ki jih nudi nov urad. Pomislite, po več kot pol stoletja je bolj ali manj demokratična Italija vendarle odprla v šovinističnem Trstu nek urad za Slovence! Tako naj bi bila nasproti njim poravnana več kot stoletna diskriminacija. Dejanski vzrok pa je prilizovanje Sloveniji, ki bi jo Trst hotel pritegniti v krog svojega vpliva. Ganjeni smo do solz! Koroška in pesem - Mešani zbor iz Grebinja na Koroškem je 22. junija letos priredil prvo "Grajsko petje" na gradu Grebinj. Ob krasnem vremenu se je zbralo domala 500 poslušalcev, da bi prisluhnili temu akustičnemu "poskusu". Lahko zapišemo brez pridržkov , da je premiera v celoti uspela. Pod geslom "Kadar greš skozi doline", je povezovalec večera Hans Mosser spletel izredno posrečen pevski in besedni lok, ki nas je popeljal skozi vse pokrajine Koroške. Pesmi so bile tudi temu primerno izbrane, saj so nastopajoči - poleg prirediteljev še MGV Kaning in Kvintet Smrtnik - izmenjaje zapeli znane nemške in slovenske pesmi, ki opevajo naše kraje in doline: "Mi pod Obirjem smo doma", "Tam kjer teče bistra Zila", "Juhej, pojdamo v Škofče" ali "O Rosentol", "In da Mölltolleitn" ali "Im Löllinger Grobn". Mnogo poslušalcev se je zahvalilo po koncertu za večer, ki so ga ocenili kot lep dokaz izjemne pestrosti kulture v koroški deželi. Navdušeno pa so petju zaploskali tudi številni visoki gostje, med njimi Zdravko Inzko, avstrijski veleposlanik v Sloveniji, Gregor Jovan, slovenski onzul v Celovcu, dekan Hanzi Dersula in župan Josef "Meks" Müller. Za dober ton pa je poskrbel Jurij Opetnik. Na začetku julija 2008 smo zasledili dva pomembna članka slovenskih veleposlanikov v svetu. Marjan Cencen, veleposlanik na Kitajskem, je v dnevniku China Daily priobčil članek pod naslovom »Slovenia plays a role to boost China – EU ties«. Slovenski veleposlanik v Rusiji, Andrej Benedejčič, pa je v listu The St. Petersburg Times objavil daljše razmišljanje pod naslovom: »Life after the Death in the EU«. Oba članka pričata o vlogi Slovenije v svetu. Bistveno ni v prvi vrsti to, koliko je neka država velika, temveč to, koliko so njeni pripadniki sposobni. Zgled tega je Švica. V primeru Slovenije in njene vloge v svetu so tudi velesile presenečene nad »malo« Slovenijo. Tako vsaj se je izrazil ameriški predsednik Bush na svojem zadnjem obisku v Sloveniji. Drago Jančar (* 1948, Maribor) je eden izmed sodobnih slovenskih književnikov, čigar knjige najbolj prevajajo v nemščino. Njegova dela so v prevodu izšla na Dunaju in v Berlinu. Največ jih je prevedel Claus Detlef Olof (* 1939), slavist in prevajalec, ki izhaja iz okolice Lübecka in poučuje na univerzi v Celovcu. Pisatelja Jančarja, ki je bil obetaven talent, je jugoslovanski režim preganjal. Zaradi »razširjanja sovražne kulture«so ga leta 1974 zaprli. Nekakšen povod za obtožnico je bila prepovedana knjiga V Rogu ležimo pobiti, ki jo je Jančar prinesel iz Avstrije. Izgubil je službo pri časniku Večer in bil obsojen na zapor enega leta. Po skrbno napisani prošnji so ga čez 3 mesece izpustili, a so ga še istega leta poslali na služenje vojaškega roka v Srbijo, kjer je doživljal poniževanja in šikaniranja nadrejenih. Po odsluženju vojaščine se je kot pisatelj prebijal v Sloveniiji. Dobil je več slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg (1994), Herderjevo nagrado za književnost (2003) in nagrado Jean Amery za esejistiko (2007). - GP uglednemu in mednarodno znanemu in priznanemu pisatelju za njegov uspeh iskreno častitamo. Iz glasila Baraga Bulettin povzemamo, da bodo letos Baragovi dnevi v mestih Joliet in Lemont (Illinois, ZDA) in sicer 27. in 28. septembra 2008. V Jolietu bo angleška maša v soboto ob 18.00, pred tem ob 17.15 koncert Marijinih pesmi. Po maši sprejem v St. Joseph Park. V nedeljo bo v Lemontu bo ob 14.30 slovenska maša, nato pa ob prigrizku srečanje udeležencev. V obeh dnevih bo tudi ogled slovenskih obeležij v teh mestih. Ameriškim rojakom želimo uspešen potek Baragovih dnevov. Upamo tudi, da bo misijonski škof Baraga končno le dosegel čast oltarja. V »evropskem« Trstu se bojijo slovenskih krajevnih imen kot hudič križa. Slišimo, da so na odseku med Padričami in Katinaro v okolici mesta namestili večinoma le enojezične smerokaze in sicer za kraje, ki se nahajajo na območju tržaške občine, so pa od nekdaj slovenski. Dvojezičen smerokaz je samo za Dolino (S. Dorligo della Valle), ki je posebna občina. Smerokaze je postavilo cestno podjetje Anas. Seveda se bo občina Trst izgovarjala nanj, češ da to ni njena zadeva (kar dejansko ni res). Torej, s takšnimi šovinisti naj bi bližnja Slovenija sodelovala? Italijansko zamejsko prebivalstvo, ki je zadnjega pol stoletja odraščalo v šovinističnem vzdušju nasproti Slovencem (s'ciavi), prihaja danes v gostilne in trgovine na slovensko stran in izsiljuje naše ljudi, da jih postrežejo po italijansko. V njihovi »večvrednosti« jim niti ne pride na pamet – ker bi se s tem »ponižali« - da bi izrekli vsaj slovenski pozdrav. Izrekajo pa radi nemškega, ki ga imajo za »enakovrednega«, kadar pridejo v stik z nemško govorečimi. Torej, »s'ciavi« naj bodo tisti, ki naj se pred tržaški »siori« ponižajo. Vse to dobro vejo tudi razni Illyji pa Bonicioliji in seveda Gianniji, Ninoti itn. Rim je Trstu kot »citta` martire” po drugi svojni nakazal na milijarde lir. Njegovi vodilni krogi niso od tega namenili ničesar, da bi italijansko govoreče z ustreznim gradivom seznanili s kulturo in zgodovino slovenskih sosedov. Seveda nalašč, zato da bi v njih vzbujale občutek za ponovno osvajanja slovenskega zaledja, ki da je nekoč pripadalo Italiji. In vsi ti krogi se grejo sedaj »sodelovanje« z bližnjo Slovenijo! 13.julij 2008 : Vneseni novi članki Delo, Balkanski Ehrlich? in Govor predsednika NSKS dr. Matevža Grilca v rubriko Slovenci danes, jutri ter Silvin Eiletz - Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935 – 1940, Vladimir Vauhnik - Nevidna fronta 2.del (4.(zadnji) del knjige, ki si ga lako prenesete) v rubriko Knjiga in jezik. Vladimir Vauhnik Nevidna fronta Slovenia’s very own 007 Slovenia Revealed 23. February 2015 ob 06:43 Ljubljana - MMC RTV SLO A man from rural Slovenia named Vladimir Vauhnik became an international spy and uncovered one of the biggest secrets of World War II. Vauhnik was born in 1896 in the gentle hill country of eastern Slovenia. He grew up in a patriotic Slovenian family and was drawn to the military even as a young boy. He became a cadet and later enrolled in the Theresian Military Academy near Vienna. When World War I broke out, he loyally served Austria-Hungary in combat. By the end of the war, however, the empire began to collapse, and Vauhnik joined the newly constituted Slovenian forces. Led by the famed General Rudolf Meister, he fought to secure Slovenia’s northern border, which had been contested by Austria. After the war, Vauhnik joined the army of the newly formed Yugoslav state and underwent further military training in France, where Charles De Gaulle was a classmate of his. Vauhnik attained the rank of colonel, and in 1939, he was named Yugoslavia’s Military Attaché in Berlin. During his stay in Germany, Vauhnik turned out to be a naturally born spy. He maintained contacts with a number of women – often the girlfriends and relatives of high-ranking German officers, as well as the owner of an inn frequented by SS officers. It was this network that enabled Vauhnik to keep the Yugoslav authorities up-to-date about the plans of the Nazi government, including persistent rumors that Germany was planning to attack the Soviet Union. In April 1941, Vauhnik made his most important discovery: That Germany was about to occupy Yugoslavia. Days earlier, a coup in Yugoslavia had resulted in the installation of an anti-Nazi regime, prompting Hitler to devise a secret plan to invade and dismember the country. (Vauhnik had warned against the coup, wanting to delay it until Germany went to war with the Soviets.) When Vauhnik learned of Hitler’s plan, he immediately alerted the government in Belgrade. He even predicted the date of the invasion. The Germans were stunned by the accuracy of Vauhnik’s espionage, and Hitler reportedly railed at the cunning of the Yugoslav attaché. Still, Germany’s invasion turned out to be a success, and the Slovenian spy ended up being tortured for weeks by the Nazis. The Germans ultimately forced to join the armed forces of the Nazi puppet state of Croatia. What they didn’t know was that his career as a spy was far from over. Disgusted by the crimes of the Croatian regime, Vauhnik fled to Ljubljana, where he organized links with the British intelligence. His espionage work gathering continued even after he switched sides and joined the royalists Chetniks. He became an influential Chetnik officer, but his links to the British were discovered by the Gestapo. Fleeing almost certain death, Vauhnik escaped to neutral Switzerland. After the war, Vauhnik refused to live in Tito’s Yugoslavia, preferring to immigrate to Argentina instead. Even thousands of miles away from his homeland, however, his image as a master spy stayed with him: Some Slovenian émigrés in the South American country accused him of spying for the Soviets. Vladimir Vauhnik died in 1955. Jaka Bartolj After the war, Vauhnik joined the army of the newly formed Yugoslav state and underwent further military training in France, where Charles De Gaulle was a classmate of his. Vauhnik attained the rank of colonel, and in 1939, he was named Yugoslavia’s Military Attaché in Berlin ---------- Ljutomer - V Ljutomeru se je odvila osrednja slovesnost ob 140. obletnici 1. slovenskega tabora. Premier Janez Janša je v svojem nagovoru povedal, da tabori govorijo o takratni državljanski kulturi, ko so presegli kulturni boj in prepričanje v ekskluzivnost določene politične mentalitete. Po njegovem proslave obletnic ne smejo biti usmerjene proti nikomur. Letošnje leto je nabito z obletnicami Kot je na proslavi povedal osrednji govornik, je letošnje leto nabito z obletnicami. Pri tem smo po njegovem največji pomen upravičeno namenili 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, ki je postavil temelje, na katerih so gradili narodno zavest številni ugledni Slovenci, nekateri dogodki pa so šli mimo zelo tiho, je opozoril Janša. Izjema je po njegovem mednarodni znanstveni simpozij v Lenartu, ki je oživil leto 1848, ko so Slovenci prvič javno doma in v mednarodnem prostoru predstavili svoj narodni program, katerega osrednja točka je bila združena Slovenija. To je bil najbolj radikalen program med vsemi narodi takratne habsburškem monarhije, in zelo pogumen. Iz njega je izhajalo vse bitje in žitje Slovencev do slovenske osamosvojitve leta 1991 in do letos, ko je z ukinitvijo schengenskih meja v EU Slovenija v praksi postala združena, je spomnil Janša. "Ni mogoče polno živeti brez narodne identitete" Letos po besedah predsednika vlade mineva natančno 160 let od takrat, ko je bila postavljena ideja o združeni Sloveniji, zato bi bilo po njegovem prav, da se je večkrat spominjamo. "In to kljub temu, da od preteklosti ni mogoče živeti, vendar pa prav tako ni mogoče polno živeti brez narodne identitete. Ne zgolj zato, ker je temelj nacionalne kulture, ampak tudi zato, ker je ta identiteta globoko vsidrana v preteklosti. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet, ter če gradi vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih," je dejal Janša. "Obletnice nam osmišljajo sedanjost in nam kažejo pot v prihodnost" Proslave pomembnih obletnic so sicer po njegovem izraz hvaležnosti našim velikim prednikom, "enako pomembne pa so zato, ker nam osmišljajo sedanjost in nam kažejo pot v prihodnost". "Zato ne smejo biti usmerjene proti nikomur, ne proti sosedom, in še najmanj proti rojakom, njihov namen je vztrajanje pri pozitivni zgodovinski dediščini, ki jo moramo spoštovati, hkrati pa ustvarjalno razvijati in nadgrajevati v vedno novih okoliščinah," je dejal premier. "Ni naključje, da je bil prvi tabor ravno v Ljutomeru" Po njegovem ni naključje, da je bil prvi tabor ravno v Ljutomeru, saj je na takratnem Štajerskem živela približno tretjina vseh Slovencev, ki je takrat predstavljala tudi tretjino prebivalcev celotne dežele. Udeležba na taboru je bila po Janševih besedah impozantna tudi za današnje razmere, saj se je zbralo okrog 7.000 udeležencev, pa tudi zato, ker so znali velike narodne teme povezati z lokalnimi problemi. "Na eni strani so zahtevali združeno Slovenijo in slovenske šole, na drugi pa državno in deželno finančno podporo štajerskim Slovencem," je v zvezi s tem dejal Janša in spomnil, da so na taborih presegli socialne delitve. "Danes sedanjost in prihodnost držimo v svojih rokah" Svoj govor pa je premier zaključil z besedami: "Danes sedanjost in prihodnost držimo v svojih rokah, nedavno smo dokazali Evropi in svetu, da se ne bojimo niti večjih in širših izzivov. Biti Slovenec predvsem pomeni hoteti biti Slovenec," je sklenil slavnostni govor predsednik vlade." Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi številni drugi visoki predstavniki države, je spregovoril še župan občine Ljutomer Franc Jurša, v kulturnem programu pa so nastopili prleški umetniki. Ljutomer: Ob 140-letnici prvega tabora slovesno Janša: Ideje "zedinjene Slovenije" bi se morali spominjati večkrat Slovenija, pred 5 urami, zadnji poseg ob 13:56 Ljutomer - MMC RTV SLO V Ljutomeru je potekala slovesnost ob 140. obletnici prvega tabora, na katerem je 7.000 ljudi podprlo program Zedinjena Slovenija. Slavnostni govornik je bil premier Janez Janša. V svojem nagovoru je poudaril, da tabori pričajo o tedanji državljanski kulturi, ko sta bila presežena kulturni boj ter prepričanje o ekskluzivnosti določene politične mentalitete. Pri tem je zatrdil, da proslave obletnic ne smejo biti uperjene proti nikomur. Janša: Ideje "zedinjene Slovenije" bi se morali spominjati večkrat Predsednik vlade meni, da bi se morali ideje o združeni Sloveniji, ki je stara 160 let, spominjati večkrat: "In to kljub temu, da od preteklosti ni mogoče živeti, vendar pa prav tako ni mogoče polno živeti brez narodne identitete. Ne zgolj zato, ker je temelj nacionalne kulture, ampak tudi zato, ker je ta identiteta globoko usidrana v preteklosti. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet ter če gradi vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih." V petek odkrili kip Radoslava Rázlaga Slovesnosti ob visoki obletnici prvega tabora v Ljutomeru potekajo že od začetka leta, ko je bila predstavljena monografija Ljutomer - osrčje Prlekije, z današnjo pa dosegajo vrhunec. V petek se je tako v okviru praznovanja obletnice prvega tabora, na katerem so ljudje zahtevali tudi priznanje slovenščine kot uradnega jezika, končal znanstveni simpozij na to temo. Odkrit je bil doprsni kip pesnika in pisatelja Radoslava Rázlaga, na slavnostni seji občinskega sveta Ljutomer pa podeljene občinske nagrade in priznanja. O taborih obširno poročalo domače in tuje časopisje Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem, ki je na Slovenskem potekalo med letoma 1868 in 1871, je imelo za Slovence velik afirmativen pomen. O taborih je obširno poročalo domače časopisje, pa tudi številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja. Med letoma 1868 in 1871 17 taborov V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali 17 taborov; prvi je bil, kot je že omenjeno, pred 140 leti v Ljutomeru. Cesarsko namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen doktor Radoslav Rázlag, ki je bil tedaj ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar. Prvi slovenski tabor je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti in v tem smislu pomemben dogodek v novejši zgodovini našega naroda. Ideja organiziranja taborov češka Ideja taborskega gibanja je v naše kraje prišla s Češkega, kjer so tabore začeli pripravljati maja istega leta. Glavna zahteva na vseh taborih je bila izpolnitev 19. člena ustave, ki je zagotavljal enakopravnost vsem narodom v državi. Iz: http://www.prlekija-on.net/component/option,com_joomlaboard/func,view/Itemid,32/catid,3/id,10163/ " Na noge toraj! Zdramimo se iz svojega tako rekoč mrtvaškega spanja! Pomagajmo si sami! Kajti ako si ne bomo sami pomagali, nam ne bo nihče na tem svetu pomagal! " Slovenski narod, iz vabila na prvi tabor v Ljutomeru, 1. 8. 1868 "Danes sedanjost in prihodnost držimo v svojih rokah, nedavno smo dokazali Evropi in svetu, da se ne bojimo niti večjih in širših izzivov. Biti Slovenec predvsem pomeni hoteti biti Slovenec. " Janez Janša v nagovoru zbranim v Ljutomeru "Ljutomerčani so lahko ponosni, da so prav oni določeni, da začno politične mitinge, in kako žalostno je, da bo Kranjska, osrednja slovenska dežela, v političnem pogledu zaostajala za njimi, ki so na najskrajnejši in izpostavljeni postaji Slovenije," je leta 1868, ko se je v Ljutomeru pripravljal prvi slovenski tabor, pisalo v tedanjem Triglavu." vir:večer Priprave so se že začnole, nasledno leto mo meli taki imenüvano leto, 1. slovenskega tabora v Ljutomeru. Se nekaj odzivov iz: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=180162&rss=1 5. metodus (09.08.2008 || 14:14:14) Pomembna in častitljiva obletnica; prav je, da se jo spominjamo vsi Slovenci, ne glede na prepričanje. Nekateri za tovrstne tabore niti slišali niso in govorijo razne neumnosti in s tem v zvezi spet politizirajo govor predsednika vlade. Lahko bi se iz teh taborov marsikaj naučili, ne pa da iz vsakega dogodka delamo zdrahe, kot da so nam v genih! sladoled iz 1. komentarja: kvasiš neumnosti; najbrž nisi dobro prebral, ampak ti je vzdignilo tlak takoj, ko si zagledal fotografijo Janše... Brez osnove pljuvaš. 6. modri7 (09.08.2008 || 16:31:12) nevem zakaj eni v vsaki novici popljuvajo JJ...ob tako velikem dogodku kot je ta danes v Ljutomerju bi pa lahko pozabili na politično usmerjenost... sicer pa dober govor JJ, povsem v stilu dogodka katerega preveč zapostavljamo.. tu se je rodil slovenski narod, tu je nastala ideja o zedinjeni Sloveniji... 7. idris (09.08.2008 || 16:38:06) Mene zanima, zakaj nekateri osebki tukaj mešajo zgodovino in aktualno politiko. Ali ne bi bilo isto, če bi namesto Janše imel slavnostni govor nekdo drug, recimo iz leve opcije, če bi bil seveda mandatar? Janša ni kriv, da je ta obletnica in njena slovesnost prišla ravno v čas njegovega vodenja države, ki je očitno velikim mafijcem in banditom končno stopil na prste in ga zato vsi vsepoprek pljuvajo. Neumneži spravite se brat zgodovinske knjige, da boste spoznali kolikšen pomen ima za slovenski narod tabor v Ljutomeru in pol čvekajte o govornikih na njih. Sram Vas je lahko, da obrekujete nekaj, kar niti približno ne poznate, saj mislite, da ste eksperti za vse mogoče. Škoda da imamo v naši državi takšne telebane. 8. lotmershki21 (09.08.2008 || 17:00:46) tu ne gre za politično obračunavanje tu se ne gre za Janeza Janšo!! tu se gre za to, da slovenci govorimo slovensko, da bremo knjige v slovenskem jeziku ter da smo ponosni na to da smo SLOVENCI in to od primorske do pomurja! in s to obletnico tabora smo se spomnili tistih ki so najbolj zaslužni za to!! zdaj vidite ljudje iz vesoljne slovenije da ste vi to kar ste zaradi prlekov, zaradi peščice ljudi ki si je upala uresničit svoje sanje in hotenja po slovenskem jeziku. in ponosen sem na to da se je tabor zgodil prav pri nas v LJUTOMERU v PRLEKIJI!!! in resnično upam da bodo slovenci in prav tako politiki začeli spoštovat prlekijo kot pokrajno ki ni nič manj vredna od dolenjske gorenjske ali osrednje slovenije, ker se je to doslej zgodilo že prevečkrat!!! lp, lotmershki 'Leto nabito z obletnicami' Ljutomer, 09.08.2008, 13:47 | Premier Janša je v govoru ob 140. obletnici 1. slovenskega tabora dejal, da proslave obletnic ne smejo biti usmerjene proti nikomur. V Ljutomeru se je odvila osrednja slovesnost ob 140. obletnici 1. slovenskega tabora. Premier Janez Janša je v svojem nagovoru povedal, da tabori govorijo o takratni državljanski kulturi, ko so presegli kulturni boj in prepričanje v ekskluzivnost določene politične mentalitete. Po njegovem proslave obletnic ne smejo biti usmerjene proti nikomur. Kot je na proslavi povedal osrednji govornik, je letošnje leto nabito z obletnicami. Pri tem smo po njegovem največji pomen upravičeno namenili 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, ki je postavil temelje, na katerih so gradili narodno zavest številni ugledni Slovenci, nekateri dogodki pa so šli mimo zelo tiho, je opozoril Janša. Predsednik vlade Janez Janša. Izjema je po njegovem mednarodni znanstveni simpozij v Lenartu, ki je oživil leto 1848, ko so Slovenci prvič javno doma in v mednarodnem prostoru predstavili svoj narodni program, katerega osrednja točka je bila združena Slovenija. To je bil najbolj radikalen program med vsemi narodi takratne habsburškem monarhije, in zelo pogumen. Iz njega je izhajalo vse bitje in žitje Slovencev do slovenske osamosvojitve leta 1991 in do letos, ko je z ukinitvijo schengenskih meja v EU, Slovenija v praksi postala združena, je spomnil Janša. Letos po besedah predsednika vlade mineva natančno 160 let od takrat, ko je bila postavljena ideja o združeni Sloveniji, zato bi bilo po njegovem prav, da se je večkrat spominjamo. "In to kljub temu, da od preteklosti ni mogoče živeti, vendar pa prav tako ni mogoče polno živeti brez narodne identitete. Ne zgolj zato, ker je temelj nacionalne kulture, ampak tudi zato, ker je ta identiteta globoko vsidrana v preteklosti. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet, ter če gradi vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih," je dejal Janša. Proslave pomembnih obletnic so sicer po njegovem izraz hvaležnosti našim velikim prednikom, "enako pomembne pa so zato, ker nam osmišljajo sedanjost in nam kažejo pot v prihodnost. Zato ne smejo biti usmerjene proti nikomur, ne proti sosedom, in še najmanj proti rojakom, njihov namen je vztrajanje pri pozitivni zgodovinski dediščini, ki jo moramo spoštovati, hkrati pa ustvarjalno razvijati in nadgrajevati v vedno novih okoliščinah," je dejal premier. Po njegovem ni naključje, da je bil prvi tabor ravno v Ljutomeru, saj je na takratnem Štajerskem živela približno tretjina vseh Slovencev, ki je takrat predstavljala tudi tretjino prebivalcev celotne dežele. Udeležba na taboru je bila po Janševih besedah impozantna tudi za današnje razmere, saj se je zbralo okrog 7.000 udeležencev, pa tudi zato, ker so znali velike narodne teme povezati z lokalnimi problemi. "Na eni strani so zahtevali združeno Slovenijo in slovenske šole, na drugi pa državno in deželno finančno podporo štajerskim Slovencem," je v zvezi s tem dejal Janša in spomnil, da so na taborih presegli socialne delitve. Svoj govor pa je premier zaključil z besedami: "Danes sedanjost in prihodnost držimo v svojih rokah, nedavno smo dokazali Evropi in svetu, da se ne bojimo niti večjih in širših izzivov. Biti Slovenec predvsem pomeni hoteti biti Slovenec," je sklenil slavnostni govor predsednik vlade. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi številni drugi visoki predstavniki države, je spregovoril še župan občine Ljutomer Franc Jurša, v kulturnem programu pa so nastopili prleški umetniki. http://www.kpv.gov.si/fileadmin/kpv.gov.si/pageuploads/datoteke_dinamika/2008-08/drugo/09avg08_govor_pv_prvi_slovenski_tabor.pdf REPUBLIKA SLOVENIJA KABINET PREDSEDNIKA VLADE GOVOR PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE JANEZA JANŠE NA SLOVESNOSTI OB 140. OBLETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA Ljutomer, 9. avgust 2008 Dragi Prleki, spoštovani gospod predsednik državnega zbora France Cukjati, spoštovani gospod župan Franc Jurša, kolegi ministri, poslanci, veterani, gospe in gospodje. Letošnje leto je dobesedno nabito s pomembnimi obletnicami. Našo največjo pozornost ali pa prvo pozornost v letošnjem letu smo upravičeno namenili 500. letnici Trubarjevega rojstva. On je postavil temelje, na katerih so potem gradili narodno zavest številni ugledni Slovenci. Naj zaradi okroglih obletnic tu omenim zgolj dve. Letos poteka tudi 250. obletnica rojstva Valentina Vodnika in 130. obletnica rojstva Otona Župančiča. In še bi lahko naštevali pomembne obletnice naših uglednih rojakov. Med političnimi dogodki je šla najbrž preveč tiho mimo nas, izjema je bil le mednarodni znanstveni simpozij v Lenartu, 160. letnica znamenitega leta 1848. Takrat so Slovenci prvič javno, doma in v mednarodnem prostoru, predstavili svoj narodni program, katerega osrednja točka je bila Združena Slovenija. To je bil najbolj radikalen program med vsemi narodi takratne habsburške monarhije. To je bil zelo pogumen za tiste čase. Iz njega je pravzaprav potem izhajalo vse bitje in žitje Slovencev do slovenske osamosvojitve leta 1991 in do letošnjega leta, ko je z ukinitvijo schengenskih meja v Evropski uniji, ki so delile tudi nove članice do 1. januarja letos, Slovenija v praksi postala združena. Danes lahko obiščemo naše rojake na avstrijskem Koroškem, v Trstu oziroma Furlaniji Julijski krajini, na Gradiščanskem, Madžarskem, ne da bi pri tem opravili kakršne koli administrativne postopke na nekdanjih mejah. To je natančno 160 let od takrat, ko je bila ideja o Zedinjeni Sloveniji postavljena. V letošnjem letu je ta obletnica vezana na številne druge dogodke. Prav bi bilo, da se je večkrat spominjamo in to kljub temu, da od preteklosti ni mogoče živeti. Vendar pa prav tako ni mogoče polno živeti brez narodne identitete. Ne zgolj zato, ker je temelj nacionalne kulture, ampak tudi zato, ker je ta identiteta globoko usidrana v preteklosti. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet, če gradi svoje vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih. Proslave pomembnih obletnic so izraz hvaležnosti našim velikim prednikom. Enako pomembne pa so zato, ker nam osmišljajo sedanjost in nam kažejo pot v prihodnost. Zato ne smejo biti usmerjene proti nikomur, ne proti sosedom in še najmanj proti rojakom. Njihov namen je vztrajanje pri pozitivni zgodovinski dediščini, ki jo moramo spoštovati, hkrati pa ustvarjalno razvijati in nadgrajevati v vedno novih okoliščinah. Slovenski tabori, 17 jih je bilo oziroma, če štejemo še slovensko hrvaškega v Kastvu, 18, so v letih 1868 – 1871 ponovno zastavili temeljni slovenski politični cilj, to je Združeno Slovenijo. Izhajali so iz bogate dediščine pomladnega leta 1848, leta pomladi narodov, hkrati pa so bili predvsem odgovor na nove probleme, v katerih so se znašli po porazih takratne avstrijske države proti Italiji in Prusiji. Niso bili le izraz strahu pred mogočnimi procesi združevanja Italijanov in Nemcev, ki so seveda pogledovali tudi na slovensko ozemlje in sprožali občutek ogroženosti lastnega kulturnega razvoja, ampak prepričanja, da se je treba aktivno vključiti v mednarodne procese, ki izhajajo iz zmage narodne ideje po takratni Evropi. Razumeli so, da je aktivna drža, vključevanje v mednarodno dogajanje tisto, kar lahko omogoči narodu tako obstoj kot tudi napredek. Že v času med pomladjo narodov in tabori je slovenski narod dosegel razmeroma velik napredek. Ustanovljena ni bila le Mohorjeva družba, ampak tudi Slovenska matica. Poleg dotedanjih Bleiweisovih Novic je začela izhajati tudi vrsta drugih časopisov, med katerimi moramo omeniti tudi Slovenski narod, ki je začel izhajati v Mariboru, prav v letu prvega slovenskega tabora in bil potem desetletja eno osrednjih slovenskih političnih glasil. Izšla je vrsta slovenskih šolskih knjig. Poglavitna razlika pa je v tem, da se je po letu 1848. mlada slovenska inteligenca učila slovenskega jezika tudi v gimnaziji, za kar je bila starejša generacija do takrat prikrajšana. Ni slučaj, da je prišlo do prvega slovenskega tabora ravno v Ljutomeru. Na takratnem Štajerskem je živela približno tretjina vseh Slovencev, ki pa je bila hkrati tudi tretjina vseh prebivalcev takratne celotne dežele. Zaradi sobivanja z nemškimi sodržavljani, želje po enakopravnem položaju, so bili štajerski Slovenci vsa desetletja 19. stoletja, tako v nacionalnem, kot političnem in gospodarskem pogledu nekakšna slovenska narodna avantgarda. V krogu graških Slovencev je bila 1810 leta prvič zapisana beseda Slovenija. Dijaki tamkajšnjega liceja in kasneje univerze so ustanavljali kulturna društva, katerih temeljni namen je bilo pospeševanje slovenskega kulturnega razvoja, zlasti uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti. Jezikoslovec Anton Murko je že v naslovih svojih nemško slovenskih slovarjev poudarjal, da Slovenci ne živijo le na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ampak tudi v Beneški Sloveniji in zlasti v Prekmurju. Občutek slovenske celokupnosti je bil na Štajerskem najmočnejši med vsemi slovenskimi deželami, kar se je posebno izražalo - namesto omenjanja deželne pripadnosti - v pogosti rabi besede Slovenec. Štajerski Slovenci so v pomladnem letu 1848 s pomočjo svojega slovenskega političnega društva Slovenija s sedežem v Gradcu, njegova osrednja osebnost je bil Prlek dr. Jožef Muršec iz Biša, organizacijsko in politično najbolj izpopolnili politično dejavnost med vsemi Slovenci. To se ni izražalo le v največjem številu podpisov k peticiji za Združeno Slovenijo, ampak tudi v uspešnih prizadevanjih pri volitvah v dunajski parlament, poleti 1848, ko so kar trije odlični rojaki kot zastopniki slovenske politike prišli v takratni dunajski parlament. To so bili: največji slovenski jezikoslovec vseh časov in tukajšnji okoličan Fran Miklošič, eden kasnejših najodličnejših avstrijskih pravnikov Jožef Krajnc in gospodarstvenik Andrej Dominkuš. Dosegli so celo, da so zapisnike sej štajerskega deželnega zbora v Gradcu prevedli v slovenski jezik. Kaj takega ni uspelo nikomur drugje. Na slovenskem Štajerskem ne moremo govoriti o tem, da je program Združene Slovenije podpiral samo del mlajše duhovniške in posvetne inteligence in študentov, ampak, da so ga sprejeli tudi kmetje oziroma najširši sloji prebivalstva. Če razumemo dogajanje v letu 1848 v teh krajih in ga povežemo potem s čitalniškim gibanjem po obnovi parlamentarizma v monarhiji, to je po letu 1860 oziroma 1861, potem nam je lahko jasno, da je prvi slovenski tabor lahko organizirala le ljutomerska čitalnica. Ljutomer je bi formalno sicer trg, se je pa že zdavnaj pred 1. taborom uveljavil kot upravno, gospodarsko, kulturno in politično središče Prlekije. Njeni prebivalci so se zaradi trgovine s kmetijskimi pridelki, zlasti vinom in žitom, že razmeroma zgodaj vključili v živahno gospodarsko življenje Štajerske, kar je imelo za posledico, da so bili bolj razgledani in predvsem narodno bolj osveščeni kot marsikje drugod na Slovenskem. Znano je, da so v dokaz svoje narodne pripadnosti celo cerkvene slovesnosti kot so bile na primer nove maše, spreminjali v narodno-prebudne akcije. Tu je bila tudi večja pismenost in tudi več kmečkih sinov je bilo poslanih v višje šole. Sprva predvsem za duhovnike, kasneje pa tudi v laične poklice. Prlekija je dala nadpovprečno število vrhunskih slovenskih izobražencev. Ljutomerčani so že pred letom 1848 imeli lastno bralno društvo, ki je v pomladnem letu razvilo bogato dejavnost. Ko je nastala ljutomerska čitalnica, je takoj postala glavna organizatorica kulturno-političnega dela v kraju in okolici. Značilno je bilo, da se pri tem ni naslanjala le na tržane, ampak tudi na podeželske prebivalce, ki so se kulturnih prireditev, katerih namen je bil predvsem utrjevanje vloge slovenskega jezika v javnosti, zelo radi udeleževali. Tako so v Ljutomeru in okolici obstajale ne le primerne narodnopolitične razmere, ampak so imeli tukajšnji ljudje tudi določene organizacijske izkušnje, predvsem pa pogum, lotiti se zahtevnejših političnih akcij. K sreči ali pa po zaslugi tukajšnjih ljudi, je imel Ljutomer takrat v svoji sredi tudi tako odlične ljudi kot so bili: župnik Anton Klemenčič, odvetnik Jakob Ploj in njegov sodelavec Valentin Zarnik in še številni drugi. Ni ključno vprašanje, kdo je prvi predlagal takšne politične prireditve, saj so poznali vzore tako iz Anglije kot takratne Češke. Pomembno je to, da so bili Ljutomerčani prvi, ki so tako zamisel uresničili tudi v praksi. Namesto, da bi njihova čitalnica organizirala veliko besedo – kot se je takrat reklo - pod milim nebom, se pravi nekakšno kulturno, zabavno prireditev, je prevagala odločitev za prvo slovensko množično politično zborovanje na prostem. To je bila dolgosežna odločitev, ki so jo potem posnemali do leta 1871 še v 16 krajih na Slovenskem. Ljutomerski tabor je bil vzor za vse ostale tabore širom po slovenskem ozemlju. Ko omenjamo delež Ljutomerčanov in Prlekov pri organiziranju slovenskih taborov, zlasti prvega, ki je bil potem zgled za ostale, se moramo spomniti še enega njihovih najboljših strokovnih poznavalcev, žal že pokojnega profesorja Prleka Viktorja Vrbnjaka. Pred 40 leti se je prav on osebno zavzel za to, da se je tako častitljive obletnice treba spomniti. Med zgodovinarji je namreč obstajal vtis, da takratna oblast temu ni naklonjena, ker naj bi bili tabori meščanskega značaja in premalo revolucionarni. Viktor Vrbnjak pa je vztrajal in tako so po zaslugi tukajšnjih ljudi, ljutomerski in ostali tabori dobili v slovenskem zgodovinskem spominu tisto mesto, ki jim upravičeno pripada. Udeležba na teh taborih je bila tudi za sedanje razmere impozantna. V časih, ko so se ti tabori organizirali, so bile potovalne razmere bistveno drugačne. V Ljutomeru je bilo na taboru okoli 7000 udeležencev, kar je bilo že v organizacijskem smislu izjemno zahteven podvig. Če upoštevamo, da v ni bilo nobene inštitucije, ki bi tako prireditev organizacijsko in finančno podprla in da je bilo vse je bilo na plečih tukajšnjih rodoljubov, smo še toliko bolj brez besed in polni občudovanja. K tako velikemu obisku je na eni strani prispevala narodna zavest, aktualne družbeno-politične razmere, predvsem pa dobra programska oziroma vsebinska zasnova, ki je znala povezati osrednje velike narodne teme z lokalnimi problemi. Na eni strani so zahtevali Združeno Slovenijo in slovenske šole, na drugi strani pa državno in deželno finančno podporo Štajerskim Slovencem skladno oziroma v ustreznem razmerju do njihovega številčnega deleža v deželi pri ustanavljanju in vzdrževanju slovenskih raznovrstnih zavodov ter regulacijo Mure, Drave in drugih vodotokov. Tabori kot so bili ljutomerski in ostali, so nam lahko ne le v vsebinskem, ampak tudi organizacijskem pogledu še vedno zelo velik vzor. Pravi pomen in veljavo jim lahko izmerimo pravzaprav šele s slovensko osamosvojitvijo in demokracijo. Tabori niso izhajali iz nekih prevratniških zahtev, niso hoteli rušiti, ampak preoblikovati državo v smislu ustave in zakona, ki sta na eni strani dopuščala politično združevanje in delovanje, na drugi pa uresničitev znamenitega ustavnega člena, ki je vsem narodom zagotavljal formalno enakopravnost. Drugo, kar velja poudariti je dejstvo, da so bili takrat ljudje politično že opredeljeni. Čeprav še ni bilo političnih strank, so za vsakega vedeli, ali sodi med konservativce ali liberalce. Kljub obstoječim delitvam pa so se takratni Slovenci zmogli združiti okoli temeljnih narodnih zahtev, ki so bile dejansko nadstrankarske. Politična enobarvnost in nepriznavanje oziroma celo zatiranje političnih razlik, je nevarno in škodljivo tako za posameznika, kot za narod oziroma družbo. Vendar pa morajo vedno obstajati neke vrednote, ki so nad političnimi delitvami in so trdni »stebri« države, naroda in kulture. Poleg ideoloških delitev so na teh taborih presegli tudi socialne. Tabori so zbližali takratne Slovence ne glede na to, ali so bili kmetje, meščani ali izobraženci. Vsi so čutili, da je treba narodno neenakopravnost odpraviti. Tabori so bili zelo jasno sporočili dunajski vladi, da ima slovensko narodno gibanje vsesplošno podporo. Ljutomerčani in Prleki ste lahko upravičeno ponosni na svojo bogato tradicijo. Slovenskemu narodnemu, materialnemu, duhovnemu in kulturnemu razvoju ste dali res veliko. Lahko ste ponosni tudi na svoje aktualne dosežke. Z občino upravljate dobro, razvoj v zadnjih letih je znaten in opazen, osnovno in srednje šolstvo nadaljuje tradicijo odličnosti vaših prednikov. V prihodnjem obdobju bomo skupaj naredili vse, da tudi slovenska država - z decentralizacijo, hitrejšo izgradnjo regionalne infrastrukture, podpori gospodarstvu in zagotavljanjem enakih izhodiščnih možnosti za razvoj posameznika in krajev – več prispeva k hitrejšemu izboljševanju življenjskih razmer tudi v tem delu Slovenije. Spoštovani! Ljutomerski tabor in ostali tabori nam govorijo o takratni državljanski kulturi, ki je bila v marsikaterem pogledu morda celo višja, kot je današnja. Na taborih so presegli kulturni boj, prepričanje v ekskluzivnost določene politično-kulturne mentalitete, ki zavira sproščen in odgovoren pogled nase in naš zgodovinski razvoj. Slovenci imamo, tudi po zaslugi taborov, kot je bil ljutomerski pred 140 leti, dovolj zgodovinske tradicije, da bi lahko še bolj izkoristili prednosti, ki nam jih prinaša lastna država. Za razliko od tistih časov, ko je bila naša usoda in prihodnost v veliki meri odvisne od razmer na Dunaju, držimo danes svojo sedanjost in prihodnost v svojih rokah. Nedavno smo dokazali Evropi in svetu, da se ne bojimo niti večjih in širših izzivov. Dojeti pa moramo, da obstoj in identiteta naroda nista odvisna od mednarodnih razmer, ampak od nas samih in naše nacionalne zavesti, ki je stvar posameznega pripadnika naroda. Tabori nam nedvoumno sporočajo, da biti Slovenec pomeni predvsem hoteti biti Slovenec. Hvala lepa. Prlekija - srce Slovenije - moja dežela. Spoštovani prijatelji gora! Pred 230 leti, 26. avgusta 1778, so štirje pogumni domačini iz Bohinja prvič stopili na vrh Triglava. Slovesna obeležitev nepozabnega dogodka je bila v petek 22. avgusta 2008, v sklopu praznovanja občinskega praznika Občine Bohinj ob 17. uri v Bohinju pri spomeniku »Štirim srčnim možem« v organizaciji PD Srednja vas iz Bohinja, PD Bohinjska Bistrica in Planinske zveze Slovenije. V kulturnem programu so sodelovali: Mešani pevski zbor Notranjske, Oktet Bor, Rogisti iz Bohinja, Pihalna godba Gorje, citrar Plahutnik in tenorist Janez Lotrič. Program je povezoval novinar in planinec Marko Škrlj. Slovenskega planinskega dogodka se bo udeležil tudi predsednik vlade g. Janez Janša. 22. avgust 2008 je bil v Bohinju pravljičen - če impresionizma še ne bi bilo, bi gotovo nastal na ta dan v Bohinju. Foto: Zorko vičar 230 let od prvega vzpona na Triglav Alpinisti tudi narodni buditelji Podobe Slovenije, 22. avgust 2008 19:28 Bohinj V Bohinju so s slovesnostjo ob spomeniku Štirim srčnim možem zaznamovali 230. obletnico prvega vzpona na Triglav. Predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar je ob tem dejal, da je leta 1778, ko se je zgodil ta visokogorski alpinistični podvig, kot bi ga poimenovali danes, to pomenilo pomemben pomnik na področju gorskega raziskovanja in osvajanja neosvojenih gora oziroma vrhov. Najvišji slovenski vrh je bil osvojen osem let pred osvojitvijo najvišje evropske gore Mont Blanc in kar 175 let, preden je bil zavzet Mount Everest. Dodal je, da so Triglav častili številni pomembni možje slovenske kulture in politike, in dodal: "Triglav v vsej mogočnosti še vedno bolj ostaja gospodar zemlje, zraka in morja, torej tudi življenja in upanja. Predvsem nam je Triglav vedno bolj kot svetinja in v največji popolnosti simbol slovenstva." Zgodovina slovenskega gorništva bo zbrana v planinskem muzeju Ker je preteklost podlaga za ustvarjanje sedanjosti, se Ekarju še posebno pomembno zdi negovati spomin na zgodovino planinstva. Zato je Planinska zveza Slovenije v Ribčevem lazu postavila znamenje propristopnikom Triglava. "Ti možje najbolj neposredno sporočajo nam in svetu o mogočnosti, trdnosti in pomembnosti gorskih dejanj v preteklosti in sedanjosti slovenskega planinstva, aplinizma in gorništva," je prepričan Ekar. Zato je tudi vesel, da bo kmalu zbrana celotna zgodovina slovenskega gorništva na enem mestu, v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, katerega gradnja se je vendarle začela. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil premier Janez Janša, ki je dejal, da "Slovenci v zgodovini večinoma nismo bili zamudniki in zaradi tega se tudi danes lahko s ponosom uvrščamo v neko razvojno jedro EU-ja in lahko v prihodnosti računamo še na višja mesta". Janša je dodal, da planinarstvo oziroma gorništvo skozi zgodovino še zdaleč ni bilo samo športna dejavnost, in ob tem spomnil, da so bili najboljši planinci, ki so prvi stopili na slovenske vrhove, v glavnem tudi narodni buditelji. Naštel je planince Lovrenca Willomitzerja, Štefana Rožiča, Matijo Kosa in Luko Korošca, ki so se prvi povzpeli na Triglav in katerih mecen je bil Žiga Zois. Triglav so pred 230 leti prvi osvojili Lovrenc Willomitzer, Štefan Rožič, Matija Kos in Luka Korošec. Le malokje srečamo toliko ljudi na planinskih poteh kot pri nas, je dejal Janša. Iz: http://www.gore-ljudje.net/novosti/38155/ Štirje govorci: predsednik PD Srednja vas, župan občine, predsednik PZS in predsednik vlade in govor predsednika PZS Francija Ekarja: V veliko veselje nam je, da smo v novem, tretjem tisočletju v sreči, miru in zadovoljstvu dočakali mogočen jubilej, 230 let, odkar je bil »očak slovenstva« Triglav prvič osvojen, ko so slavni in pogumni takratni Bohinjci prišli kot svatje dobre, srčne volje na njegov tempelj vladarske mogočnosti. Leta 1778, ko se je zgodil ta visokogorski alpinistični podvig, kot bi ga poimenovali danes, je to pomenilo pomemben pomnik na področju gorskega raziskovanja in osvajanja še neosvojenih gora oziroma vrhov. V mednarodnem merilu se je to zmagovito bohinjsko gorsko dejanje zgodilo 8 let pred osvojitvijo evropske bele gore Mont Blanc; 22 let pred zmagoslavjem na Velikem Kleku Grossglocknerju; 87 let se je po Triglavu čakalo na osvojitev švicarsko-italijanskega Matterhorna. Tudi mitološki grški Olimp je bil osvojen po 135 letih. Everest – Čomolunga je bil dokončno zavzet 175 let po osvojitvi Triglava, slovenska zmaga Everesta je bila po 201 letu, 29 let pozneje kot Hillaryjeva in Tensingova, zato bomo prihodnje leto zaznamovali 30 let od zmagoslavja na Everestu, mejnika slovenskega alpinizma, kajti slovenska smer po jugozahodnem grebenu še vedno velja za najtežji alpinistični plezalni pristop na vrh sveta. Ob tej obletnici in čaščenju Triglava se moramo spomniti, da je pred 30. leti Planinska zveza Slovenije tu postavila mogočno znamenje prvopristopnikom na Triglav. Ti možje najbolj neposredno sporočajo nam in svetu o mogočnosti, trdnosti in pomembnosti gorskih dejanj v preteklosti in sedanjosti slovenskega planinstva, alpinizma, gorništva. Ta spomenik štirim srčnim možem, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, je bil slovesno odkrit 27. avgusta 1978 in predan v varovanje Planinskima društvoma Srednja vas in Bohinjska Bistrica. Ob tem se je dobro še posebej spomniti, da je bil deviški vzpon na Triglav kljub gorskim težavnostim lahko opravljen tako kmalu predvsem po zaslugi barona Žige Zoisa, ki je bil mecen in pobudnik tega raziskovalnega vzpona. Z Valentinom Vodnikom sta skupaj ustvarila hotenje in željo, da bi bil vrh Triglava čimprej osvojen. To se je zgodilo 26 . avgusta 1778, ko so na vrhu Triglava, prvopristopniki vklesali začetnice cesarja Jožefa 2., Žige Zoisa in drugih takratnih veljakov: Baltezarja Hacqueta, Jožefa Stefančiča in Kristjana Novaka ter na koncu še začetnice prvopristopnikov: Lovrenca Willonitzerja, Štefana Rožiča, Matije Kosa in Luke Korošca. Ohranilo se je tudi sporočilo, da so prišli na vrh po t. i. severovzhodnem razu. Večni sneg, podaljšek triglavskega ledenika, je takrat segal skoraj do višine Malega Triglava. Za uspešen vzpon so prejeli nagrado barona Žige Zoisa v vrednosti šest goldinarjev. Tako se je zgodil prvi registrian pa tud »nagrajen« vzpon na vrh Triglava. V različnih časovnih obdobjih so se pri posameznih strokovnjakih pojavljala vprašanja, ali so bili na vrhu res vsi »štirje« omenjeni. Jakob Aljaž je na to v svojem aktivnem »triglavskem« obdobju odgovarjal (citiram): » ... da v kroniki nimamo pozitivnih podatkov za nasprotno trditev; in da to lahko ovržemo z zdravo logiko.« Zelo malo verjetno je, da bi se na vrh Triglava povzpel kdo od pastirjev ali lovcev v tajnosti in pred 26. avgustom 1778. Tedaj se je namreč težko kaj prikrilo na gori, saj so že po poku lovske puške zanesljivo ugotovili celo to, čigava je počila in kje se je to zgodilo. Da pa bi se ta »dogodek nad dogodki« zatajil in prikril s strani lovcev ali pastirjev, to je tistih , ki bi bili sposobni priti tudi na zahtevne vrhove pa ni verjeti, kajti pastirji , kot lovci so se tudi preživljali in živeli od pogumnosti in drznosti v gorkem svetu. In voljni so bili biti »slavni« in poznani. Triglav je bil skozi čas, v takh in drugačnh vremenskih razmerah, vedno priča vsem tem dogodkom, predvsem lepim doživetjem in veselju. Brez njegove vednosti se na Slovenskem ni zgodilo, zaznamovalo ali proslavljalo skoraj nič pomembnega. Kot so zapisali planinci: »Luč, ki nam je svetila v temnih časih našega življenja, si ti, Gora naših gora – Triglav.« Linhart je boga severnih Slovanov postavil v Julijske Alpe. Tako je povečal in požlahtnil domoljubno mišljenje z božansko personifikacijo takrat spoznanih in občutenih planinskih vrednot. Zois vabi Vodnika v triglavsko pogorje in piše (citiram) » … in ne dvomim, da ste še vedno pripravljeni udeležiti se alpskega potovanja in poljubiti brado staremu, častitljivemu Triglavu.« Prešeren se ni nikoli povsem izdal ne izpovedal o doživetjih ob pogledih na Triglav ali ob doživljanju strme šumeče Savice; tudi ob obiskovanju doline Vrat je ostajal zaprt in molčeč. Po Trstenjaku je bil Triglav sončno božanstvo; »krepilo in poživek« h krepitvi domoljubja, kajti pridobil si je status nacionalnega simbola slovenstva. Ugotovitev, da so prav Slovenci prvi poimenovali triglavske Julijce: vrhove, gore, doline.., je vrednota izjemnega narodovega bogastva. Ko Aljaž podari kupljeni svet vrh Triglava in »turn« Slovenskemu planinskemu društvu , se znamenitemu raziskovalcu Johanesu Frischaufu , izjemnemu ljubitelju slovenstva in gora še posebej zapiše: » Sedaj Slovenci smejo biti ponosni na svoje slovenske planinske uspehe, ki so jih Slovenci sami dosegli: Slovensko planinsko društvo ima v svoji posesti Triglav , da celo Savinjske Alpe :Slovenci naj krepko napredujejo, kakor so začeli in naj vedno težijo po najvišjem smotru«. Triglav pa pa v vsej mogočnosti še vedno bolj ostaja gospodar zemlje, zraka in morja, torej tudi življenja in upanja.Predvsem pa nam je Triglav vedno bolj kot svetinja in v največji popolnosti simbol slovenstva. Tudi v planinstvu, ali pa tu še posebej, velja, da je preteklost podlaga in temelj za ustvarjanje sedanjosti in prihodnosti. Brez trdnih in zdravih tradicionalnih temeljev ni zanesljive prihodnosti. Zato je še kako pomembno, da z vsem srcem, skrbnostjo in spoštovanjem negujemo spomin na to. Slovensko planinsko društvo je lani s položitvijo temeljnega kamna za Slovenski planinski muzej v Mojstrani vendarle začelo uresničevati pobudo, izrečeno pred 101 letom, da je poleg drugih dejavnosti planinstva treba zgraditi planinski muzej, hram slovenske planinske nekdanjosti. Letos smo objekt planinske kulture z izjemnim elanom in zavzetostjo začeli graditi. Pomemben bo tudi za hrambo doživetij in spominov, povezanih s Triglavom 230 let po osvojitvi te mogočne najvišje gore Julijskih Alp. Ta se je zgodila, ko so se srečali pravi ljudje z enakimi hotenji in voljo ob pravem času na pravem mestu. Izpolnjena je tudi obljuba predsedniku vlade, ki je vzidal temeljni kamen. Verjel je planincem, organizatorjem izgradnje, da se bo to zanesljivo zgodilo. In se je; planinci smo znani po trdnosti in zanesljivosti. Tudi lokalna skupnost, Občina Kranjska Gora, ki je prevzela investitorstvo in velik delež financiranja, je dokazala izjemno pozornost do vseslovenskega planinstva. In Slovenski planinski muzej bo postal izjemno mogočen spomenik goram, planinstvu, alpinizmu, gorništvu, ... kar bo v prvem desetletju novega, tretjega tisočletja mogočno dejanje in vrhunski spomenik planinstva. Ob današnjem slovesnem in prisrčnem planinskem trenutku smo doživeli tudi popolnoma neomejeno gibanje v gorah Alp. Te so postale popolna pravica vsakega obiskovalca po doživljanju in dojemanju gorskih vrednot in lepot. Gore nam najbolj zanesljivo obnavljajo duha, nam dajejo moč, energijo in voljo za obvladovanje takih in drugačnih tveganj sodobne vsakdanjosti. V gore se vse bolj vrača kultura, dajejo nam veselje do življenja in želimo si lahko le to, da bi bilo še naprej tako. Ekar Franci Prejemniki priznanj za prehojeno Bohinjsko planinsko pot: dva "srebrna" in trije "zlati", med njmi tudi naš stalni sodelavec Janez Pikon (tema Bohinj) >>> Ob njih sta župan (na levi) in predsednik PD Bohinjska Bistrica (na desni), med njimi pa Janez Janša, ki pa je dobil le vodnik in knjižico, je pa obljubil, da se bo potrudil pot prehoditi do naslednje podelitve. Prvi - Festival Avsenik 2008 Ne samo Slovenija in ne le Evropa, ansambel bratov (Slavko in Vilko) Avsenik je spoznal in ga pozna ves svet. Letos mineva 55 let od ustanovitve kvinteta, ki je izdal več kot 120 plošč in kaset v skupni nakladi prek 30 milijonov primerkov; kvinteta, ki je prejel vrsto tujih priznanj za prispevek k razvoju zabavne glasbe in izvirnost, pa seveda 31 zlatih, eno diamantno in dve platinasti plošči. Več kot pet desetletij mineva tudi od nastanka skladbe Na Golici (v nemški verziji Trompeten-Echo), brez katere še danes ni prave slovenske veselice; skorajda ponaredele pa so še njihove pesmi Tam kjer murke cveto, Slovenija, od kod lepote tvoje, Samo enkrat imaš petdeset let itn. Na Golici je največkrat izvajana skladba v Evropi - prehitela je skladbe Beatles-ov, Abba-e in Schtraus-a. Vendar se naš najboljši izvozni artikel, ki ga ceni Evropa, Japonci, ZDA, Avstralija, Kanada v Sloveniji ne promovira in se ga umetno ločuje od slovencev, mladih ljudi, se ga izganja iz medijev - dolga roka iz starih centrov moči skrbi, da se v Slovenijo uvaža glasba iz krajev, ki so nam po prvi in drugi svetovni vojni vsiljevali skupna kulturna programska jedra, tujo kulturo, politični in gospodarki teror in so nas leta 1991 napdli s tanki in letali. Brata Avsenik sta tudi izjemna avtorja - ustvarila sta skoraj 1000 skladb. Ansambel ni bil priljubljen le v Sloveniji, ampak tudi v Avstriji, Nemčiji, ZDA, Avstraliji, Japonskem, Italiji, Franciji Kanadi, Hrvaškem, Švici ... Samo med letoma 1953 in 1990 so na območju Evrope prodali več kot 31 milijonov plošč. Zgodovina Avsenikov je sicer nekoliko daljša od 55 let, saj je družinski kvartet Avsenik Pri Jožovcu igral že poprej. Zares pa se je začelo leta 1953, ko je Slavko Avsenik s klavirsko harmoniko prvič nastopil na tedanjem Radiu Ljubljana. Skupaj z Vilkom sta brata ustanovila Trio Slavka Avsenika, kmalu za tem pa je nastal še znameniti Gorenjski kvartet, ki je po poslušanosti potolkel vse rekorde. Do kvinteta bratov Avsenik ni bilo daleč in tako je nastala nova zvrst popularne glasbe, piše v programski knjižici festivala. V kvintetu so nasploh prvič na svetu skupaj zaigrali inštrumenti, ki so bili prej v nekem pogledu nezdružljivi: klavirska harmonika, klarinet, trobenta, bariton in kitara. Šlo je za elemente ljudskega tria, obogatene z elementi godbe na pihala, ki je pri poslušalcih naletela na zelo dober odziv. Ob jubileju bodo nasproti gostilne Pri Jožovcu v Begunjah pripravili prvi festival Avsenik, na katerem bodo nastopili slovenski in tuji glasbeniki. Ansambel Avsenik Prvi začetki Avsenikove glasbe segajo v leto 1953, ko je Slavko Avsenik v Ljubljani ustanovil svoj trio, ki je v letu 1955 prerasel najprej v Gorenjski kvartet. Prizorišče : Begunje na Gorenjskem PROGRAM 55 let Avsenikove glasbe Gorenjski dan Gašperji, Alpski kvintet, Gorenjski kvintet, Karavanke, Oktet Lip Bled, humorist Klemen Košir,... Dan mladih Gregorji z Gregorjem Avsenikom, Global Kryner, Turbo Angels, Robi Goter Trio, Gregi in Matevž,... Mednarodni dan Hišni ansambel Avsenik, Mitja kvintet, Seestern Quintett, Igor in zlati zvoki, Die Mayrhofner, Schwarzwaldkrainer, Sinovi Zagorja ter humoristi Klemen Košir in Hubert Aschenbrücker,... Avsenikov dan Gregor in Sašo Avsenik, Alfi Nipič in njegovi muzikanti, Avsenikov tercet, Hišni ansambel Avsenik, Gašperji, Gregorji, Mitja kvintet, Plesna skupina Mojce Horvat, Godalna skupina slovenske filharmonije, Klemen Leben, Mešani pevski zbor Šoštanj,... Slovenski dan Veseli Begunjčani, Slovenski muzikantje, Zupan, Ekart, Okrogli muzikantje, Coronke, Trio Smolej, Plesna skupina Dreamgirls, humoristi, ... Še odlomek iz: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=forum&op=viewtopic&topic_id=32197&forum=142&post_id=1428034 Re: Vilko in Slavko Avsenik na pragu 80-tih let Obvesti Administratorja o neprimerni vsebini Poštovani! Jučer sam na RTV 1 gledal odličnu emisiju "Avsenikov zlati abonma"- poklon Miku Sossu. Mogu samo reč da sam užival u glazbi koju izuzetno volim i cijenim a to je ona Avsenikova. Inače sam iz hr. zagorja a mi smo tam ionak trad. skloni alpskom/slovenskom tipu glazbe jako mi se dopalo kaj je svirka išla uživo s obzirom da /nažalost../ i na rtv Slovenija ima dosta playbacka kad je u pitanju glazba a kaj držim nepotrebnim i neprimjerenim / mada je to, naravno, jednostavnije isproducirat.../ I već sam pomislil da su moji dragi braća slovenci pozabili igrat uživo ali me ova odlična jučerašnja emisija srećom, razuvjerila evo, tolko me to oduševilo da sam se čak išel regat na Vaš forum. apeliram na urednike RTV Slovenije da u glazbenim emisijama /pogotovo s trad. glazbom/ bude čim više takve svirke uživo jer samo to je istinska glazba& zabava, ono drugo je šmiranje. evo, nadam, se da ste me razmeli i da mi "nebute nekaj zamerili" Lijep pozdrav i budite mi zdravo&živo&veselo! btw. nadam se da nisam preveč offtopic, štel sam otprti temu u sklopu Foruma RTV oddaj ali to se nemre.. Vilko in Slavko Avsenik na pragu 80-tih let Obvesti Administratorja o neprimerni vsebini inače slušam i cijenim /pomalo i sviram/ puno razlicite glazbe. makar bi se moglo reč da sam dijete rocka/blesa/jazza /odrasel sam na glazbi 60' 70'../ i Avseniki paralelno u svemu tome imaju svoje mesto.. Bil sam fasciniran kad sam ko klinac 60' slušal njihove velike, nezaboravne stvari; Tam kjer murke cveto, Na mostu, Spomin, Na Golici.. to je bilo nekaj skroz drukcije i majstorski odsvirano.. Zbog tih sam zvukova naučil svirat čak i harmoniku /to "naučil" uvek treba gledat relativistički i s rezervom, se razme../ kasnije sam prešel na gitaru i bavil se skroz drugom vrstom glazbe ali prve ljubavi se ne pozabiju. ima tu nekaj kaj bi se moglo objasnit i sindromom "Borderline" /nije nuzno geografski pojam/ o kojem je kroz glazbu znal progovarat i meni jako drag i bitan gitarist, Ry Cooder.. x Minuli vikend je ruske medije preplavila novica, da je premier Vladimir Putin med obiskom sibirskega rezervata Ussuri pred pobeglim tigrom rešil televizijsko ekipo, ki je snemala film o sibirskih tigrih. Ko se je Putin v spremstvu članov ekipe približal skupini tigrov v omenjenem rezervatu, se je eden od tigrov zagnal proti njim. Putin je v svojem 'mačo stilu' potegnil puško za uspavanje in ustrelil pobesnelega tigra. Komentarji tega 'mačo' dogodka iz: http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/heroj-putin.html CikoLiko01.09.2008, 12:46 škoda da ni posnetka tega "mačo sti"l dejanja Alexxsaso01.09.2008, 12:43 Ja fuksel, hehehehe..In to vse z eno roko medtem, ko je z drugo vozil tank, ki je zapuscal juzno Osetijo... valvasor01.09.2008, 12:42 Tito je pa ustrelil Medveda ko je ta lovil Kardela :) porka.malorka 01.09.2008, 12:31 A ni škoda tigra Rusov je dost tigri pa so pred izumrtjem intervju: Janez Janša, predsednik vlade in SDS Janez Janša v intervjuju leta spregovoril za Dnevnik (Dnevnik je časopis, ki odkrito propagira srbske težnje po novi okupaciji Slovenije, slovenščino uporablja samo še zato, da dela reklamo med Slovenci za odrešilno in dokončno stopitev s Srbijo): In sloni letijo po zraku Dnevnikov objektiv - sobota, 13.09.2008 Tekst: Ervin Hladnik - Milharčič, (Meta Roglič) Sreda zjutraj. Jutro po celodnevni seji državnega zbora na temo Patria. S petnajstminutno zamudo predsednik vlade in prvak SDS Janez Janša vstopi v sobo. Hladno nam seže v roko, sede nasproti nas in odločno naznani: Fotografirate lahko deset minut, točno ob uri končamo. In tako se je tudi zgodilo. Ob desetih je oznanil svoj zadnji odgovor, vstal in odšel. Vmes pa je nastal tale pogovor. Eden osrednjih političnih dogodkov ta teden je bila izredna seja državnega zbora. Ste zadovoljni s potekom in rezultati seje? V preteklem tednu je bilo veliko očitkov, ki so se nanašali na delo tožilstva in policije. Državni zbor je tisti, ki nadzoruje delo obeh organov, državni zbor je imenoval predsednika protikorupcijske komisije in je bilo zato prav, da so se poslanci seznanili s poročili in razčistili z očitki. V enem od sklepov so poslanci zavezali organe odkrivanja in pregona, da nadaljujejo z uspešno preiskavo tega primera. Se vam zdi, da je bila ta preiskava uspešna, če so se dokumenti Interpola založili za več kot eno leto, pa tudi tožilstvo je deležno vrste očitkov, da je v tem primeru naredilo zelo malo ali sploh nič? Očitno imate vi več dokumentov oziroma informacij, da lahko vprašanje postavite na tak način. Vaš novinar je že 2. avgusta v Dnevniku objavil, da naj bi obstajal neki seznam, s kom je treba opraviti pogovore oziroma koga zaslišati, ki je bil s Finske poslan v Slovenijo. Dejansko je ta spisek prišel v Slovenijo šele šestnajst dni po tistem, ko je o tem pisal vaš novinar. Torej imate vi več informacij in lahko lažje sodite. Torej mislite, da je bilo delo policije in tožilstva na tem področju uspešno? Sklepov ni predlagala vlada… Vlada jih je potrdila. Vlada je v svojem stališču zapisala, da sklepom ne nasprotuje. Se pravi, da se vam to, da je ležal poziv Interpola v predalu več kot leto dni in se policija ni zganila, ne zdi zadosten razlog, da bi objektivno odgovarjal bodisi minister ali šef policije? Konec koncev je na primer notranji minister Ivo Bizjak odstopil, ker je skupina specialcev v prostem času izvedla rop v Avstriji. Tokrat pa gre za napako policije kot inštitucije, odgovarjal pa bo kvečjemu kak nižji uslužbenec. Ta vaša primerjava je smešna, ker je šlo tedaj za oborožen rop v tuji državi, tukaj pa gre za zamudo pri nekem odgovoru. Toda tudi v tem primeru mora nekdo konkretno odgovarjati. Preiskava bo pokazala, kdo je tisti, ki je za to odgovoren. Preiskava pa mora tudi pokazati, kako je mogoče, da so te informacije prišle do nekaterih drugih oseb v Sloveniji, če pa menda slovenski oddelek Interpola s to zahtevo avstrijske policije uradno ni seznanil nikogar in je zaradi tega sprožen nadzor. Vendar pa tudi finska policija ni odgovorila na zahtevek avstrijskega Interpola. Ta pa se je nanašal na sum pranja denarja in ne na to, o čemer se zdaj govori v Sloveniji oziroma v oddaji finske TV. S to primerjavo sva hotela postaviti tudi vprašanje, ali objektivna odgovornost za to vlado sploh še obstaja. Treba je vedeti, kdo je za kaj odgovoren. Se vi čutite odgovorni za to, kar je pisal vaš kolega Rok Praprotnik o Patrii? Ali se vaš urednik čuti odgovornega za naslov, da finska vlada zanika politično ozadje oddaje, čeprav je bila to čista laž? Ali je vaš urednik zaradi tega odstopil? V našem časopisu v vsej tej zgodbi ni bilo treba nič zanikati. Vse, kar smo zapisali, je držalo. In sloni letijo po zraku. Prosim? Vse, kar ste napisali v vašem časopisu, je držalo in sloni imajo krila ter letijo po zraku. Ali je to primerjava za pisanje našega časopisa? Toliko laži, kot sem jih prebral v vašem časopisu v zadnjih dvajsetih letih, čeprav ga ne berem pogosto, je zelo težko prebrati kjerkoli drugje. Če so bile kakšne napake, ste verjetno stvari demantirali, konec koncev ste sprejeli zakon… Ki ga vaš časopis vztrajno krši, kar je že bilo ugotovljeno na sodišču. Ob tej zadnji zgodbi, kolikor sva seznanjena, ni prišel noben zahtevek za popravek informacij. Navajali smo dejstva, ob vseh citatih so navedeni avtorji z imeni in priimki… Ravnokar sem videl leteti slona po zraku. Če sva prav razumela, je za vas vsa ta zgodba o Patriinih poslih v Sloveniji medijski konstrukt… Ne vem, kako ste vi to razumeli. Kako sem jaz razumel to zgodbo, razlagam že osem dni in ne čutim nobene potrebe, da bi vse to ponovil še enkrat. Meni je malo žal, da tole postaja intervju z nama… Jaz vas nisem zaprosil za intervju, vi ste prišli k meni. Seveda. Želeli smo narediti intervju z vami kot kandidatom za volitve, ki ima poleg prvaka SD Boruta Pahorja največ možnosti, da vodi vlado v naslednjem mandatu. Do zdaj tega namena v vaših vprašanja nisem zasledil, tako da bom zelo vesel, če bo v prihodnje tako. Zaradi te oddaje na javni finski televiziji je skoraj ohromljeno slovensko politično življenje in zaradi tega prispevka država zdaj posreduje pri finski strani. Se vam zdi normalno, da prihaja tako rekoč do nekih zaostritev razmer med državama zaradi ene novinarske oddaje? Ne prihaja do zaostritev razmer med državama zaradi ene novinarske oddaje. Prva nota je bila poslana na Finsko zato, ker je bilo v tej oddaji rečeno, da v državnem podjetju, ki ga upravlja finska vlada, obstajajo dokazi za neko absurdno obtožbo. Druga nota pa je bila poslana, ker so se nekateri finski uradniki s svojimi izjavami - kot smo izvedeli kasneje, so bile nekatere tudi napačno interpretirane - neposredno vmešavali v slovensko volilno kampanjo. Se vam zdi logično, da bi nekdo, ki bi načrtoval vdor v slovensko volilno kampanjo, to naredil z oddajo na Finskem in v finščini? Mar ne bi bilo bolj logično, da to naredi v slovenščini doma? Če bi to oddajo objavil kdo v Sloveniji in bi jo zaključil s tem, da je kdorkoli dobil podkupnino z navedbo, da ima dokaze za to, ki pa jih ne bo objavil, bi ta medij izgubil vso kredibilnost. Te besede se je zato položilo v usta finskemu novinarju. Zato, da bi bilo pojasnjevanje težje. Ker naj bi bilo vse, kar se objavi na Finskem, absolutna resnica. Na Finskem ta oddaja ni vznemirila nikogar, Slovenija jih ne zanima pretirano. In kljub zelo jasnim finskim zakonom, ki zagotavljajo pravico do popravka oziroma odgovora, smo doživeli odgovor, da popravka enostavno ne bodo objavili. Sicer pa so bili novinarji oziroma uredniki tega istega finskega programa leta 2004 na častnem razsodišču zaradi podobnih manipulacij enkrat že opomnjeni. Ampak to so finski problemi. Ne, to niso finski problemi. V oddaji nastopajo poslanski kandidati slovenske opozicije in tudi v odgovoru, ki je prišel s Finske, se sklicujejo na informacije, ki so pridobljene od slovenskih sogovornikov. Ampak prej ste rekli, da se je to položilo v roke finskemu novinarju. Lahko to konkretizirate, kdo bi to naredil? Televizija Slovenija, o kateri v vašem časopisu pišete, da je režimska in pod nadzorom vlade, je v Sloveniji edina v celoti predvajala to finsko oddajo. Če ste si jo ogledali, ste videli, kdo izreka absurdne obtožbe. To sta dva kandidata LDS in SD, Potočnik in Cvikl, potem Kos, človek, ki politično deluje v okviru Liberalne akademije in je v vseh dosedanjih podobnih aferah močno vpleten. In tukaj je še direktor konkurenčnega podjetja Švajger, ki je slovenski javnosti celo razlagal, da je moja poročna priča sodelovala v postopku izbora oklepnikov, čeprav nimam nobene poročne priče. Zelo jasno je, od kod absurdne obtožbe prihajajo. Afera Patria tudi ni prva afera v Sloveniji, ki se je začela z objavo na tuji televiziji. V režiji istih ljudi se je zgodila podobna afera Vič-Holmec. Začela se je z objavo absurdnih obtožb, da so med vojno za Slovenijo slovenski vojaki in policisti streljali na ujete vojake JLA. Te so bile objavljene najprej na avstrijski televiziji. Isti scenarij. Lahko vendarle predpostavite, da je finski novinar, ki ga je zanimalo, kaj Patria počne, naletel na to zgodbo, prišel v Slovenijo in stvar preveril pri ljudeh, ki o tem kaj vedo? Ta novinar je prišel do tistih ljudi, do katerih jih je pripeljal Blaž Zgaga. Poglejte, oddaja je bila o Patrii… Ne. Oddaja je bila o črki J, ki naj bi predstavljala Janeza Janšo. S tem se je končala. Če bi bila to oddaja o Patrii, se mi zdajle o tem ne bi pogovarjali. Glejte, komu bi to lahko koristilo… … Pa res! Kakšno vprašanje. Kar dol sem padel od začudenja. Čakajte. Če gremo po vrsti… No, pojdimo. Kdo je zahteval moj in Erjavčev odstop takoj po objavi te oddaje? Dobro. Ampak… Ne, ni dobro. Toda s to oddajo so vam dali možnost, da postanete žrtev in da napadate. A res? Dali so vam torej možnost za dvoje, v čemer ste dobri. Zakaj bi vaša politična konkurenca ustvarjala izredne razmere, v katerih ste vi vedno zmagovalec. Se vam zdi, da ste tokrat poraženec? Poglejte, gospa Roglič. Recimo, da nekdo objavi, da vaši dohodki na mesec bistveno presegajo dohodke ministrov v vladi. Da ste za svoje pisanje, ki je izrazito očitno usmerjeno v neko radikalno kritiko samo določenih strank in ljudi, izjemno plačani oziroma podkupljeni. Ali bi bili vi veseli te svoje vloge, ko bi se lahko kot žrtev branili pred takšnimi obtožbami? No, teh visokih dohodkov pa pri meni res ne morejo najti. Tudi pri meni te podkupnine res ne morejo najti. Poleg tega pa nisem v vlogi, da bi politično delovala. Niste? Za zdaj je bilo letos po Sloveniji več vaših plakatov kot mojih. Ampak v različnih funkcijah. Moje ime se pojavlja izključno v povezavi z mojo službo na Dnevniku, vi pa kandidirate. Vaše ime ste dali za podporo točno določeni politični opciji. Prosim? Kateri politični opciji? Ja, preberite svoje članke. Jaz na plakatih nastopam kot novinarka Dnevnika in sem torej dala podporo Dnevniku. Dnevnik pa je mogoče dal podporo vladni koaliciji? Dajte no. Nikomur. Kolikor vem, naši plakati niso v službi predvolilnega boja. Ampak pustimo to… Naredil sem samo tehnično primerjavo. Najbrž se nihče normalen ne počuti dobro v položaju, ko je brez dokazov obtožen jemanja podkupnine. Se vam torej zdi, da v trenutni situaciji izgubljate ali delujete v nekakšnih izrednih razmerah, kjer se vas vaši konkurenti bojijo? To, da mi sami ustvarjamo izredne razmere, ker boljše funkcioniramo v teh razmerah, pišejo vaši komentatorji. Se pravi, da smo mi naročili to oddajo? Ali smo mi naročili gospodu Cviklu, pa Potočniku in ostalim, ki so nas obtoževali, pa Zgagi, ki je organiziral pot finskega novinarja, naj to počnejo? Nisem tega rekla. Vprašala sem vas samo, komu od vaših nasprotnikov koristi ustvarjanje razmer, v katerih ste dobri. To se sprašujete po osmih dneh, niste se pa spraševali en teden, ko ste nas nabijali in z lažnimi naslovi skušali utemeljiti lažne obtožbe nastopajočih v finski oddaji. Poročali smo o zgodbi, ki se je pojavila. In ste poslali novinarja en dan pred oddajo v Helsinke. To je pa raziskovalno novinarstvo. Katerega del ste bili včasih tudi vi. In to raziskovalno novinarstvo med svojim avgustovskim obiskom v Sloveniji ni odkrilo, da bodo pri nas septembra volitve. Res dobro raziskovalno novinarstvo in res dobra pomoč vaših kolegov, ki so jim pri tem pomagali. Se vam torej zdi, da v tej igri izgubljate? Verjamem, da na koncu resnica vedno zmaga. Ni pa rečeno, da je ta konec 21. september? Izredno sejo parlamenta je eden od poslancev Nove Slovenije zaključil z dobrim slovenskim pregovorom: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Pa kdo je ta drugi? Tudi po vašem uredništvu je v zadnjih osmih dneh hodilo veliko ljudi z lopatami in krampi. Iz vaših dosedanjih izjav je razbrati, da za to zgodbo krivite Socialne demokrate. Stoji za tem Borut Pahor? Za to zgodbo stojijo tisti, ki so želeli s podobnimi spletkami že v preteklosti na vsak način onemogočiti demokratično alternativo silam, ki so neposredno vladale v Sloveniji skoraj petdeset, posredno pa še dvanajst let. Torej globoka država? Milan Kučan? O Milanu Kučanu povprašajte vašega kolega v vaši nedeljski izdaji. Aleksander Lucu je že 27. avgusta v Nedeljskem Dnevniku pisal o tem, da naj bi Milan Kučan pripravljal veliki pok, ki bo prišel iz Finske. O tem je torej pisal vaš kolega in o tej teoriji ali pa praksi zarote morate več povprašati njega. Očitno je dobro obveščen. No, ampak tudi vi govorite o teoriji zarote… Samo citiram, kar ste pri vas napisali. Dobro, da vi berete medije. Kar nekaj tega sem moral prebrati v pripravi za to izredno sejo. Bi torej lahko rekli, da je v ozadju globoka država, o kateri tako rad govori zunanji minister Dimitrij Rupel? Kdo je pravzaprav globoka država v Sloveniji in kakšna je njena vloga? Ne vem, ampak ko gledam te vaše obraze na teh plakatih, ki reklamirajo Dnevnik, se mi dozdeva, da… Torej sva midva globoka država? Včasih prihajate precej iz globokega. Ali lahko vsaj teoretično novinarstvo razumete kot poklic, ki se iz dneva v dan ukvarja z deskripcijo in interpretacijo okolja? Brez političnega ozadja, političnih botrov. To novinarstvo namreč midva predstavljava. Noben članek, ki sva ga napisala, ni nastal v nobeni politični pisarni, nihče ga ni narekoval. Pod vse, kar sva napisala, se podpiševa še enkrat. Poglejte, gospod Milharčič, ne vem, zakaj ste tako razburjeni, če je to vse res tako, kot govorite. Saj potem to bralci vse sami vidijo, vsak dan tiskate desettisoče kopij. In se ni treba tako braniti. Ko smo ravno pri medijih. V torek pred tremi tedni je bila posneta oddaja, v kateri ste rekli, da mafijski mediji o mafiji ne pišejo. Ta oddaja je bila predvajana naslednji dan zvečer. Že v sredo zjutraj pa je izšel časopis Ekspres, v uvodniku katerega je avtorica napisala ta isti stavek. Ali veste, kako star je ta italijanski pregovor? Po moje več kot sto let. Nekateri profesorji komunikologije so stvar raziskovali in ugotovili, da ta italijanski pregovor sploh ne obstaja. Ste jim vi naročili ali so kar sami raziskovali. Takšne moči si pač, žal, ne morem pripisati. Potem najbrž niste vsega raziskali. To se pravi: ta pregovor obstaja in se je tako rekoč istočasno pojavil v uvodniku brezplačnika in kot vaša misel na soočenju, ki je bilo predvajano nekaj ur kasneje. Poglejte, jaz brezplačnikov ne berem. Me pa zelo čudi, kako je nastalo silno vznemirjenje, ker se je pojavilo nekaj tednikov z Reporterjem na čelu, ki sicer ni brezplačnik in ki piše drugače. Potem ko se je uničilo Mag in so se fantje organizirali in pišejo drugače kot vi… Silno vznemirjenje. V Sloveniji izhaja šest dnevnikov, ki so v lasti dveh oligarhov, ki pred 15 leti nista imela nič. Zdaj ste njihovi uslužbenci. Lahko napišete karkoli, na milijone kopij izide na mesec in zdaj sta problem dva tednika, ki izideta enkrat na teden. Ne vem, ali je bilo to v uvodniku, ker tega nisem bral, vem pa, da je ta pregovor že nekaj časa aktualen. Tudi za vas je aktualen. Kako mislite, da je lastnik Dnevnika prišel do tega premoženja? Ali ste kdaj to raziskali, ko ste tako neodvisni? Še nobenega članka nisem zasledil, kjer bi se Dnevnik poglobil v to, kako je nekdo, ki lastniško obvlada vašo hišo, prišel do tega premoženja. Če ste tako neodvisni, naredite to raziskavo jutri. Šestnajst dni vnaprej veste, kakšen seznam bodo finski preiskovalci poslali slovenskim, pa ugotovite še, kako je vaš lastnik prišel do premoženja. Če je naš lastnik prišel do premoženja na sporen način, ali torej proti njemu poteka kakšen postopek? Nekaj malega je bilo menda o tem ponekod zapisano. No, potem pa počakajmo na ugotovitve pristojnih organov, o čemer bomo vsekakor pisali. Kje pa je v tem primeru raziskovalno novinarstvo? Ali vas ne zanima, od kod lastniku, ki vas plačuje, denar? Glede na to, da ste tako neodvisni, se mi zdi čudno, da tudi tega ne raziščete, ampak se ukvarjate z uvodnikom v nekem brezplačniku. To je zdaj naenkrat glavni problem. Leta 2006 ste na osrednji proslavi v govoru o Sloveniji kot svetilniku 21. stoletja uporabili kar nekaj odstavkov iz Blairovega govora. Kasneje ste rekli, da ste sami avtor tega govora. Moram priznati, da težko verjamem, da ste si vzeli Blairov govor in prepisali njegove dele. Mene še najmanj skrbi to, kaj vi verjamete ali ne. No, ali ste vzeli Blairov govor in prepisali njegove dele? Prepričana sem, da predsednik vlade tega ne dela. Predsednik vlade tega ne dela in tudi predsednik slovenske vlade tega ni naredil. Predsednik slovenske vlade je to že pojasnil. Kdo pa vam je napisal govor? Govor sem napisal sam. Predloge so mi pripravili sodelavci, končno verzijo pa sem napisal sam. Se pravi, da je bil ta prepis Blairovega govora že v predlogu, ki ste ga dobili? Teza, da moč malih narodov ni v številkah oziroma v kvantiteti, temveč v kvaliteti, je misel Thomasa Masaryka, ki jo je razvil v knjigi Položaj malih narodov. To ni niti moja niti Blairova originalna misel. In če smo natančni, moto Blairovega govora je bil drugačen. Blair je govoril o tem, da oni, torej Britanci, najbrž nikoli več ne bodo mogočni, in pri tem očitno mislil na nekdanjo slavo in mogočnost britanskega imperija. Uporabil je besedo mogočni in ne najmočnejši, kot so narobe prevedli naši očitkarji. Gre za drugačno poanto. Slovenija ima drugo zgodovino. Nikoli ni bila imperij. Če bi prebrali Blairov govor v originalu, bi to razliko videli. No, nekaj odstavkov vašega in Blairovega govora je povsem identičnih in težko rečeva, da bi napisali iste stavke, če jih ne bi prepisali. Kot pravi star pregovor: tisti, ki želi ponoči videti dan, ga bo videl, tisti, ki želi podnevi videti noč, mu bo mogoče celo to uspelo. Predstavili ste ministrsko ekipo, ki pa še ni celovita. V njej je gospod Jarc, ki odhaja za veleposlanika, gospod Groznik pravi, da ne želi biti minister. Menite, da bi s tako ekipo lahko uspešno izpeljali še en mandat? Gre za ekipo, ki je v veliki meri zadnja leta nosila glavno breme pri pospeševanju slovenskega razvoja. To je ekipa, ki je uspešno vodila Evropsko unijo, o čemer obstajajo nedvoumne ocene kredibilnih in kompetentnih evropskih sogovornikov in institucij. Ta ekipa je pripravljena domače izkušnje nadgraditi s še boljšim delom, evropske pa za prenos dobrih rešitev domov, za razvoj Slovenije, pravično delitev ustvarjenega in odpravljanje revščine. Peter Jambrek je leta 2001 rekel, da so v Sloveniji po politični teoriji trije izvori moči - glasovi volilcev, medijska in finančna moč. In takrat je rekel, da obstaja finančno-korporacijski sistem, ki lahko pomaga vzpostaviti to ali pa neko drugo politično opcijo. Naštel je 15 imen, med njimi so bili Laško, Union, Gorenje, Luka Koper, Krka, Lek, Nova Ljubljanska banka, Telekom, Petrol, Istrabenz. Rekel je, da se pokaže, da gre za sistem, ki ima dovolj akumulacije, da lahko postavi na noge katerokoli novo opcijo. To je zanimiv sistem, ki mora biti sorazmerno dobro notranje povezan, strukturiran in kompatibilen. In rekel je, da ima možnost, da si kupi vlado in medije. To je bila njegova ocena prejšnjega vladnega mandata. Jambrek je eden od ljudi, ki je oblikoval politične parametre vaše vlade. Zanima nas, ali drži vtis, da ste to staro omrežje razstavili in vzpostavili novo? Je to tisto, čemur se reče sproščenost Slovenije? Ne vem, ali sem vse razumel, ker ste precej dolgo brali to vprašanje. Politične parametre te vlade je oblikovala koalicija na osnovi programov koalicijskih strank, ko je bila sestavljena koalicijska pogodba. Če vam v tem, kar ste prebrali, kaj ni jasno, pa morate vprašati avtorja. Se s to trditvijo lahko strinjate ali jo zavračate? Sporen je kapital, ki ustvarja monopole, sporen je kapital, do katerega so nekateri prišli s spornimi postopki, ki so danes predmet preiskav. Sporno je, da ima ta kapital v lasti 90 odstotkov tiskanih medijev v Sloveniji, da vas spreminja v svoje uslužbence in na tak način pridobiva neko nenormalno družbeno moč in ustvarja tudi v Sloveniji položaj, podoben kaki drugi državi. Kjer nekdo, ki ima tudi zelo veliko denarja in je lastnik medijskega imperija, lahko kreira tudi politiko tiste države. Vključno z zakonodajo, ki zadeva medije, sodstvo itn. To je sporno. V začetku mandata je veljalo, da ima Slovenija samo eno elito ali pa eno elito in pol, ki lahko vlada. Ali ste v teh štirih letih ustvarili novo elito? Imamo zdaj dve gospodarski in politični eliti, ki sta med seboj zamenljivi? To, kar ste rekli, je čista neumnost. To ni nikoli veljalo. V Sloveniji nikoli ni bilo samo ene elite, ki lahko vlada. Se je pa takšen pogled širil preko vašega in drugih časopisov. Kot da ni alternative neki stranki, ki je bila dvanajst let na oblasti. Češ, samo eni so sposobni, samo eni znajo vladati, tudi če niso najbolj pošteni. Ustvarjal se je vtis, da drugih sposobnih tako in tako ni. Ni pa bilo to res. Če bi bilo to res, potem Slovenije sploh ne bi bilo. Katera elita pa je Slovenijo osamosvojila in ubranila v vojni za Slovenijo? Ali je elita osamosvojila Slovenijo? A ni bil to splet družbenih gibanj? Ni šlo kar za neki splet slučajnosti. Treba je bilo sprejeti odločitev za plebiscit v Demosovem poslanskem klubu, potrebno je bilo usklajevanje z opozicijo, da smo dosegli enotnost okoli zakona o plebiscitu, potrebno je bilo trdo garanje za pripravo na osamosvojitev in uspešno obrambo v vojni za Slovenijo. Opozicija je v tistih šestih mesecih od plebiscita do vojne leta 1991 glasovala proti vsem ključnim zakonom, ki so omogočili uspešno obrambo Slovenije. Torej sta bili dve eliti. Ena je delala in tvegala za osamosvojitev, druga pa je večinoma nagajala. Niso pa bili vsi takšni, tudi v takratni opoziciji je bilo nekaj iskrenih zagovornikov slovenske samostojnosti. Ste v štirih letih dosegli stanje družbe, s katerim ste zadovoljni? Če bi že dosegli takšno stanje, potem ne bi več kandidiral, ker za to ne bi bilo nobene potrebe. S čim bi torej v prihodnjem mandatu dopolnili zdajšnjo sliko Slovenije? Nadaljevati je treba z gospodarskim razvojem in bolj pravično delitvijo ustvarjenega. Dopolnili bomo Strategijo razvoja Slovenije. Slovenija se je zadnja leta razvijala hitreje, kot je predvideno v obstoječem dokumentu. Cilje bomo postavili višje. Ravnokar je prišel podatek o gospodarski rasti v drugem četrtletju. Kljub nekim pesimističnim napovedim, kako nas čaka recesija, smo včeraj izvedeli, da se je brezposelnost znižala tudi v zadnjem mesecu, danes pa, da je bila gospodarska rast v drugem četrtletju letošnjega leta krepko čez 5 odstotkov. S podobnim razvojnim tempom je mogoče nadaljevati. V opoziciji govorijo, da nas čaka recesija, težke gospodarske okoliščine in tako naprej. Če bodo oni vodili vlado, se bojim, da nas res čaka recesija. Če bomo šli po pravi poti, pa lahko nadaljujemo z znatno gospodarsko rastjo, ki bo prehitevala povprečje Evropske unije. Slovenija bo po kupni moči na prebivalca v nekaj letih ujela sosednjo Italijo, čeprav ima ta akumulacijo še iz časov rimskega cesarstva. Danes ustvari dva milijona Slovencev toliko kot štirje milijoni Hrvatov. Nobene bojazni ni, da bi ob pametnem ravnanju zašli v kakšno recesijo. Imamo dovolj trdne temelje, da se lahko spopademo tudi z manj ugodnimi gospodarskimi okoliščinami v naši soseščini. Dali pa bomo večji poudarek bolj pravični delitvi ustvarjenega. Za ta namen smo sprejeli zakon o udeležbi zaposlenih na dobičku, podjetja bomo z davčnimi olajšavami spodbujali, da ta zakon čim bolj uporabljajo. Ni pravično, da si dobiček delijo samo lastniki kapitala in menedžerske elite. Vzpostavljeni so pogoji, v katerih lahko vsi zaživimo bolje. Sprejeli bomo paket ukrepov za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in trgovine. Sprejeli bomo krovno nacionalno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam in spremembam, ki jih prinaša neizogiben prehod na brezogljična goriva. Začeli bomo pogovore s socialnimi partnerji ter z reprezentativnimi organizacijami mladih in upokojencev o nacionalnem medgeneracijskem sporazumu za prihodnost. Osnova sporazuma bo dogovor o medgeneracijski solidarnosti, oblikovanje posebnega nacionalnega sklada za spodbujanje inovativnosti in nagrajevanje vrhunskih dosežkov ter dogovor o soodgovornosti za trajnostni razvoj. Nadaljevali bomo z decentralizacijo. V Sloveniji bomo vzpostavili stanje, v katerem bodo imeli ljudje vsaj približno enake izhodiščne možnosti, ne glede na to, ali se rodijo in živijo v Ljubljani, Brkinih, Suhi krajini ali na Goričkem. Zato bomo izenačevali pogoje za šolanje, za štipendije, pospešeno posodabljali ceste in železniško infrastrukturo. Skratka, čaka nas še veliko dela. Rekli ste, da je v naslednjem mandatu še marsikaj postoriti. S kom boste to postorili? Vaši koalicijski partnerji so izredno šibki. Nekako jim tudi prognoze, ki so jim doslej pred vsakimi volitvami nakazovale vstop v parlament, tega ne kažejo več. Glede koalicije je cilj Slovenske demokratske stranke podoben kot pred štirimi leti. Oblikovati široko razvojno koalicijo. O tej koaliciji se bomo pogovarjali z vsemi strankami, ki bodo prišle v parlament. Tako kot smo to storili leta 2004. V sedanji koaliciji, prvi v zgodovini Slovenije, ki je zdržala cel mandat, sodelujejo vsi, ki so to želeli. V opoziciji so ostale samo tiste stranke, ki so zavrnile sodelovanje. Ko danes govorijo, kaj je bilo vse zamujeno in ni bilo narejeno, pozabljajo, da so bile vse povabljene k mizi. SDS ni izključevala nikogar. V 21. stoletju, ko je Slovenija članica Evropske unije, v kateri lahko dobro sodeluje 27 zelo različnih držav, ni nobene osnove več za politiko izključevanja. Razen skrajno ideološke. Upam pa, da smo le-to končno presegli tudi v Sloveniji. Eden od komentarjev abcdefgh sobota, 13.09.2008 ob 10:28 Večina očitno noče niti v Janševem intervjuju razumeti tistega, kar je Rupel hotel povedati z globokostjo države, ki sega tudi v novinarstvo. Zgodovina nas uči, da so komunisti vedno delovali tako, da jim je pred vsemi ostalimi načeli, prvo načelo bilo, za vsako ceno uresničiti cilje partije. To načelo se po 60 letni vladavini komunizma uresničuje v vseh državnih porah. Vse, o čemer sanja veliki mag iz Murgelj, nekateri državni uradnik in novinarjii še vedno jemljejo kot svojo partijsko nalogo, čeprav KP več ne obstoja. Ne glede na naloge in pristojnosti, ki jih imajo na svojem delovnem mestu, so pripravljeni izdajati, poneverjati, podtikati v okviru tistega, kar mislijo, da je njihova partijska naloga. O delovanju takega mehanizma je veliko povedal dr. France Bučar v Usodnih odločitvah. Včasih je bila za delo na policiji najbolj pomembna moralno politična neoporečnost zaposlenih. Še danes se najdejo kadri, ki delujejo po tem načelu. To so globoki kadri. To so kadri, ki vsako skrivnost svojih šefov nesejo takoj na uho strankarskim somišljenikom. To je verjetno največji problem sedanje vlade. Naj stvar ilustriram s primerom Krambergerjevega lovskega atentatorja: v medijih so se v tistem času pojavljali članki, kako hudo bi bilo za slovensko demokracijo, če bi dobili predsednika, ki bi bil "naturščik." Hitro se je našel lovec, ki je Krambergerja počil. Ste razumeli fantje? Zato ima v Republiki Sloveniji npr. Dnevnik več informacij, kot državni organi skupaj. Če kdo take kadre pošilja v pokoj, pa je to kadrovski cunami. Ste razumeli fantje? SD, LDS in Zares danes govorijo o delavcu, ki zasluži 400 eur, dela pa za tajkune, ki imajo tudi miljardo eur. SD, LDS in Zares danes govorijo o nacionalnem interesu, delajo pa proti državi. Forum 21 pod vodstvom zadnjega partijskega sekretarja Milana Kučana, deluje kot nekakšna osvobodilna fronta proti vladi. Upokojeni bivši predsednik, ki od države prejema previsoko pokojnino, ruši demokratično vlado države, ki mu pokojnino daje. Kučanov oproda Potrč je, da bo mera polna, demokratično večino v parlamentu označil kot "pokvarjeno večino." Naredil je DISKVALIFIKACIJO, ki je začetek akcije, kot so jih učili ruski inštruktorji, kasneje pa domači Zdenkoti. Sledi DISKREDITACIJA, ki jo levica išče v globoki državi. Iz vsega, tudi iz tistega, kar so sami vedno počeli, s pomočjo lastnine nad mediji delajo politične zgodbe. Dokler se ne najde LOVEC, ki mu je dovolj diskreditirane "pokvarjene večine." Napoči trenutek, ko "avantgardna" manjšina skoči na oblast. To nas uči zgodovina. Razumete fantje? Ste se kaj naučili iz intervuja? Slika, kjer ena oseba neha ploskati, ker njen nadrejeni ne goji spostovanja do domovine - 14.9.2008 - Koper - Vrnitev primorske k matični domovini, proslava. Vsako sovraštvo se neha ob praznikih domovini - če je človek v mladosti doživel dovolj ljubezni do bližnjega, to zmore, če ne, pa trpi on in cela domovina. REPUBLIKA SLOVENIJA KABINET PREDSEDNIKA VLADE GOVOR PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE JANEZA JANŠE NA OSREDNJI DRŽAVNI SLOVESNOSTI OB PRAZNIKU VRNITVE PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI Koper, 14. september 2008 Spoštovani gospod predsednik republike, ekscelence, državljanke in državljani, spoštovani veterani, Primorke in Primorci, Slovenke in Slovenci, dragi rojaki iz Trsta, Gorice in Benečije, un cordiale saluto a nostri concitadini della communita Italiana. Da bi v vsej polnosti spoznali človeka, moramo poznati njegove spomine. Da bi razumeli narod, moramo dobro poznati njegovo zgodovino. Dogodkov, ki so oblikovali, izbrusili in oplemenitili slovenski narod, je bilo v stoletjih naše zgodovine zelo veliko. Prav vsi bi si zaslužili posebno negovan zgodovinski spomin in hvaležnost našim prednikom, ki so postavili močne in trdne temelje naši sedanjosti in tudi naši prihodnosti. Ustvarjali so preteklost, ki se ne da spreminjati, lahko pa se iz nje veliko naučimo. Med drugim tudi to, da je prihodnost v naših rokah in da smo odgovorni zanjo. Med izjemnimi zgodovinskimi dejanji, ki so nas zaokrožili kot narod in v našo zavest vtisnili močan pečat, je tudi vrnitev Primorske k matični domovini. Slovenija je z vrnitvijo Primorske po bolečem razkosanju dobila nazaj svoja pljuča in okno v svet, postala je celota. Primorci ste slovenskemu nacionalnemu značaju dodali spevnost primorske govorice, delček mediteranskega temperamenta, vztrajnost ter visoko domovinsko zavest. Na Primorskem je ta temperament mogoče občutiti v vonju morja, v svežini vetra, v razkošju barv in okusov. Pa tudi v močni burji. Ta občutek izraža odprtost ljudi, sproščenost in jasnino. Vse to je Primorska. Dežela, ki nas nikoli ne pusti ravnodušnih. Dežela, ki nam omogoči, da si v njenem naročju spočijemo in okrepimo. Da prevetrimo misli in duha. Primorska je tudi v najtežjih časih dihala kot eno, v boju za svobodo je bila pripravljena žrtvovati največ. Ta enotnost se je izklesala skozi soteske in ovinke primorske zgodovine. Ni potrebno posebej poudarjati, da je v preteklosti Primorska obsegala večje ozemlje kot danes. Istra, Goriška in Trst – naše kulturno in duhovno okno v svet, ki nas je od Trubarja dalje odvezovalo od enostranske navezanosti na germanski prostor ter pridalo slovenstvu romanski vpliv, je doživelo silovit in boleč udarec, ko je bila z Rapalsko mejo Primorska ločena od Slovenije. Ta ločitev je pomenila tudi ločitev od donosnega prometa in trgovine, od poglavitnega vira slovenskega sobivanja z modernejšimi oblikami gospodarstva. In ločitev od Severnega Jadrana, ki je bil močan vir gospodarskega napredka. Rapalska meja je pomenila ločitev od slovenskih kulturnikov, ki so iskali navdih v tem prostoru širokih obzorij. Bila je ločitev od duhovnega sožitja, ki je bil temelj primorskega življa, še posebno v Trstu. Fašistični nacionalizem, ki je preplavljal Evropo v takratnem času, je zarisal globoke brazde v slovensko primorsko dušo. Prekinil je gospodarski in kulturni razvoj in natresel sol na rane prve svetovne vojne. V tedanjo Jugoslavijo, pa tudi v prekomorsko izseljenstvo je pognal številne primorske Slovence. Na deset-tisoče njih – tako preproste ljudi, kot intelektualce. Nikoli ne bomo vedeli, kje bi bili danes že kot narod, če se jim ne bi bilo treba skupaj s sto-tisoči drugih Slovencev v različnih obdobjih zgodovine, izseliti. Če bi ostali v Sloveniji in s svojo energijo, idejami in zamislimi doprinašali v zakladnico slovenskega razvoja. Človeka ne zlomijo palice, ne zlomijo ga udarci in pesti. Človeka prej zlomi neizpolnjeno hrepenenje, izdaja, neuresničeno upanje, neizpeta ljubezen do domovine. Pa vendar se Primorci niso zlomili. Namesto tega so na fašistično nasilje odgovorili na svojstven način. Tleča ljubezen do izgubljene domovine se je najprej izražala v kulturnem preziru, kmalu pa je prerasla v oborožen odpor. Na silo so odgovorili tudi s silo. Tudi žrtve, kot so bili bazoviški junaki Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, jih niso ustavile v uporu. Tajna organizacija TIGR, katero so nekateri celo pri nas še pred leti imenovali teroristično, je dejansko delovala v duhu najboljših slovenskih odporniških tradicij. Bila je prva antifašistična organizacija pri nas, prvi oborožen odpor proti fašizmu v Evropi. Borila se je za preživetje slovenskega naroda. Za slovensko kulturo in demokracijo. Za svobodo Primorcev. Dolgoletno trpljenje, poniževanje in fašistično nasilje je med Primorci oblikovalo drugačno lestvico vrednot. Vrednot, zaradi katerih so si bili primorski Slovenci enotni, da je fašizem največje zlo brez primerjave in da mora biti njegovemu zlomu vse podrejeno. Tudi zato na Primorskem ni prišlo do bratomorne vojne. Dolgoleten odpor Primorcev in oborožen odpor TIGR-a so po napadu Italije na takratno Jugoslavijo nadaljevali primorski partizani in mnogi med njimi, z Jankom Premrlom Vojkom na čelu, so svoja življenja nesebično položili na oltar svobode. Enodušen dolgoletni odpor Primorske, boj TIGR-a in primorskih partizanov ter vojaška zmaga v okviru zavezniških sil so ustvarili zelo ugodne pogoje za ponovno priključitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja k matični domovini. Mirovna pogodba 15. septembra pred 61-imi leti tega sicer v celoti ni uresničila, vendar vseeno predstavlja svojevrstno mednarodno priznanje poltretje desetletje dolgega protifašističnega boja Primorcev in temelj, na katerega je postavljena tudi današnja samostojna Slovenija. Žal je po drugi svetovni vojni znaten del slovenskega primorskega ozemlja s Trstom in Gorico ter preko 100.000 rojaki ostal na teritoriju sosednje države. Mednarodni dejavniki so nam merili usodo po svojih in po takratnih jugoslovanskih dimenzijah. Vse hrvaško ozemlje, ki je bilo po rapalski pogodbi priključeno Italiji, je bilo vrnjeno Hrvaški. Niti ped njihove zemlje ali morja na zahodu ni bil odtrgan od njihove matice. To je zelo pomembno zgodovinsko dejstvo. Ceno delitve smo takrat plačali samo Slovenci. Zato bo Slovenija vztrajala, da se pri razrešitvi še vedno odprtega vprašanja meje na morju med Slovenijo in Hrvaško, poleg stanja na dan 25. junij 1991, upošteva tudi načelo pravičnosti. Preveč smo bili prikrajšani v zgodovini, da bi lahko na tej točki popustili. Animacija dogodka podrejenosti (pojdi z miško na sliko in nato še klikni). Vsako sovraštvo se neha ob praznikih domovini - če je človek v mladosti doživel dovolj ljubezni do bližnjega, to zmore, če ne, pa trpi on in cela domovina. Po priključitvi matici je Primorska svobodneje zadihala. Zaradi upravnih in političnih potreb, pa tudi kot demonstracijo slovenske narodne zavesti, sta se razvijala in sta zrasla Koper in Nova Gorica. To zadnje, to mesto ob meji je postalo pomembno stičišče dveh kultur in dveh narodov. Predstavljalo je opomin in hkrati upanje, da si bodo prebivalci z obeh strani meja nekoč brez strahu, brez sovraštva in brez omejitev segli v roke. To upanje se je po šestih desetletjih uresničilo z odpravo šengenske meje konec lanskega leta. Nastale so nove razmere. A spoštovanje do narodne zavesti primorskih Slovencev, pa tudi vseh ostalih, preko Beneške Slovenije, tja do Rezije in Kanalske doline mora ostati naša zaveza. Zaveza za vse bolj prepleteno sodelovanje med matično domovino in rojaki, ki ohranjajo slovenstvo v nekdanjem zamejstvu. Do tega nam dajejo pravico tudi mednarodni in meddržavni sporazumi, to je tudi v duhu članstva v Evropski uniji in drugih mednarodnih integracijah. A v tem istem duhu bomo uresničevali tudi našo skrb za italijansko narodnost, ki živi v Sloveniji. Ta bogati življenje Primorske in Slovenije ter predstavlja dodatno skupno polje sodelovanja med Slovenijo in Italijo, ki sta danes skupaj v Evropski uniji in zaveznici v NATO. Verjamemo v prihodnost, ki bo v barvah miru, sodelovanja, poguma in upanja. Padec meja znotraj Evropske unije je po stoletjih združil skupni slovenski kulturni prostor. Danes se še ne zavedamo vseh novih priložnosti, ki jih je odprava meja prinesla ideji enotnega slovenskega kulturnega prostora. Čas je, da ji z vso skrbjo napišemo novo poglavje. Primorska je v novih pogojih idealen prostor za nastanek novega stičišča sredozemskih kultur. V času slovenskega vodenja Evropske unije je bil zato prav tukaj, na Primorskem, uresničen eden najpomembnejših projektov Evropskega leta medkulturnega dialoga. Ustanovljena je bila Evrosredozemska univerza. Ta nas postavlja v univerzitetno stičišče vseh 39-ih držav Evrosredozemskega partnerstva. Gre za center skupnega izobraževanja in intelektualne rasti mladih različnih narodnosti, ver in prepričanj. Za oblikovanje novih ambasadorjev dialoga in strpnosti, osebnosti, ki bodo postavljale nove temelje miru in stabilnosti v Sredozemlju, tej zibelki svetovnih civilizacij. Spoštovani, Zmaga nad fašizmom, osamosvojitev in zmaga v vojni za Slovenijo, vstop v Evropsko unijo in odprava notranjih evropskih meja so za Primorsko, so za celo Slovenijo, predvsem pa za Primorsko mejniki, ki so ustvarjali njene velike nove priložnosti. V vsem tem času, tudi v prvi polovici letošnjega leta, smo Slovenci sebi in Evropi dokazali, da smo zrel narod, ki je kos velikim in zahtevnim nalogam. Izpeljali smo vrsto pomembnih projektov, pred nami so novi izzivi. Ti niso pomembni samo za naš gospodarski razvoj, ampak za blaginjo in dostojanstvo vseh državljank in državljanov. Slovenija je zavezana načelom trajnostnega razvoja. Gospodarska rast, pravična delitev ustvarjenega, skrb za okolje. To je znana pot, ki vodi k večji kvaliteti življenja in blaginji za vse. Zavedamo se, da je edino zdrava rast gospodarstva lahko realna podlaga blaginje. Tega se skozi vso svojo zgodovino zaveda tudi Primorska. Že v preteklosti je prispevala številne inovatorje in uspešne poslovneže. Spomnimo se samo Edvarda Rusjana. To uspešno inovatorsko in letalsko tradicijo regije pa danes nadaljuje podjetje, ki je že drugo leto zapovrstjo prejelo nagrado ameriške vesoljske agencije NASA. Tega se zaveda drugo primorsko podjetje, ki sodeluje pri najzahtevnejših znanstvenih poskusih v Evropi. Za potrebe tehnološko inovativnih podjetij in privabljanja kreativnih posameznikov se na področju Primorske vzpostavljajo nova gospodarska središča. Ta središča bodo v prihodnje nosilci dodane vrednosti gospodarskega razvoja regije. Luka Koper s svojim razvojem, z novo avtocestno in prihodnjo železniško povezavo krepi svojo konkurenčnost. V ospredje bomo postavili napore za ekološko zaščito Severnega Jadrana in slovenske obale. Turistična ponudba Primorske bo šla v smer večje kvalitete in večje dodane vrednosti. Primorska je že danes ena najuspešnejših regij pri nas, tako po stopnji razvitosti kot po nizki brezposelnosti. Ustvarjeni so vsi pogoji, da v naslednji etapi preidemo od cilja visoke zaposlenosti k ustvarjanju dobro plačanih delovnih mest. Spoštovani! V zadnjih letih, še posebej pa v času, ko smo vodili Evropsko unijo, smo lahko v Evropi in po svetu slišali veliko dobrega o Sloveniji. Cenijo nas bolj, kot včasih sami cenimo Slovenijo. Vse od osamosvojitve naprej Slovenci dokazujemo, da se lahko v normalnih razmerah hitro razvijamo. Poglejmo samo eno primerjavo. Pred desetimi leti je bila Slovenija po kupni moči na prebivalca na 78% evropskega povprečja, sosednja Italija pa na 120%. Razlika je bila 42 odstotnih točk. Po desetih letih ta razlika znaša le še 9 odstotnih točk. S tem trendom razvoja bomo do leta 2012 Italijo dohiteli, v še naslednjih treh letih lahko po vseh kriterijih, tudi po višini realnih plač in pokojnin, dosežemo evropsko povprečje. Tega nam ne more preprečiti nihče od zunaj, škodimo si lahko le sami. Če ne bomo znali sodelovati med seboj pri ključnih vprašanjih naše prihodnosti. Če se bomo vedno znova vračali v stare delitve, prali umazano perilo na tujem ali se izključevali. Samo sami lahko z nespametnim ravnanjem ogrozimo dobro prihodnost, ki je pred nami. Prepričan sem, da se to ne bo zgodilo. Prepričan sem, da bomo tudi danes zmogli dovolj enotnosti, tako kot vedno v zadnjih desetletjih, ko so bile pred slovenskim narodom usodne odločitve. Tako kot je bila enotna Primorska v svojem narodnem ponosu in boju za svojo svobodo. Spoštovani, današnja slovesnost je priložnosti, da se za trenutek ustavimo in razmislimo o času, ki je usodno zaznamoval življenja naših prednikov in nas samih. In hkrati priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so pomembno sooblikovali ta prostor politične in duhovne svobode, ki ga danes, desetletja po vrnitvi k matici, predstavlja Primorska. Številni slovenski izobraženci z obeh strani nekdanje meje so preko svojih srečevanj in razprav, angažirano literaturo, umetnostjo ter kasneje z aktivnim odporom proti fašizmu obdržali slovenstvo živo tudi v najtežjih razmerah. Po drugi vojni so preko srečanj in razprav v Dragi, Vilenici in drugod bogatili skupni slovenski kulturni prostor in hkrati oživljali misel na samostojno in demokratično Slovenijo. Dovolite mi, da se danes še posebej zahvalim velikemu Slovencu in demokratu, slovenskemu pisatelju Borisu Pahorju. Boris Pahor je že v rosnih otroških letih izkusil grozote fašističnega režima in doživel preganjanje primorskih Slovencev iz svojih domov. Kasneje je s treznim kritičnim pogledom na italijansko in slovensko pa tudi evropsko stvarnost simboliziral vest tega prostora. Zavezan resnici je s svojim pisateljskim opusom pomembno zaznamoval slovensko in evropsko kulturo. Njegove besede in dela so bila luč na strmi in težki poti, po kateri je skozi 20. stoletje stopal slovenski narod. Primorska zgodovina, prežeta z grenkimi izkušnjami fašizma pa tudi z radostjo ob vrnitvi k matični domovini, ostaja trajen gradnik slovenstva. Ne glede na dnevne politične razmere in razhajanja, moramo znati črpati iz tistega, kar nas kot narod povezuje. Če bomo to znali, je pred nami dober čas. Čas sodelovanja, do katerega vodi pot združevanja razvojnih moči. Še do tako oddaljenega brega je mogoče zgraditi most in na še tako prepletenih poteh je mogoče poiskati pravo smer. Primorci ste skozi zgodovino to zmogli. Prepričan sem, da bo enotnost primorskega duha še bolj prišla v vse pore slovenstva. Takrat bomo bolj cenili zgodovino svojega naroda, ki je naša skupna in takrat bomo bolj ljubili tudi svojo domovino. Pesem Vstajenje Primorske govori o primorski duši, njeni vztrajnosti, pogumu in predvsem o ljubezni. Govori o upanju in zmagi te ljubezni. Njena govorica presega dimenzije časa, v katerem je nastala. Govori o najgloblji biti Primorske. O življenju in hrepenenju primorskega človeka. Skozi boje, ponižanje in trpljenje je Primorska izšla nova, prerojena, zmagovita. Našla je svoj pravi obraz. V novem življenju je to obraz cele Slovenije in slovenstva v celoti. Iskrene čestitke ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini! Vir: 24ur forum komentar na afero "ploskanje Janši": Sam res, jest sem tud vidla, ko je Štefka Janši ploskala, pol je pa pogledala starega, sivega in s sovraštvom gledajočega moža, ko ni ploskal in jo je ful grdo pogledal, kva ploskaš temu kretenu, ki bo kmalu prinesel papirje iz arhivov in bom ... - odlomki iz forumov Včeraj sta Milan Kučan in Zoran Janković podprla Lipo oziroma njeno poslanko Barbaro Žgajner tavš. Hvala milemu Bogu! Upam, da bodo volilke in volilci končno spregledali kdo sta rešitelja "levega trojčka". Nižje namreč ni mogoče... 2. nixo (19.09.2008 || 10:34:07) Tako umazane in podle kampanije še ni bilo. Toliko nedokazanih obtožb še ni bilo nikdar, še več veliko teh obtožb so se pokazala že zdaj za neresnične, kaj bo šele po volitvah. Ta kampanija je je bila letos posebna prav zato, ker je Janša očitno prevelik trn v peti levičarjem in sredtsva za njegovo očrnitev in uničenje so bila zato tako umazana. Morebitna ponovna izguba oblasti levih strank je izgleda le preveč boleča. 3. spf21 (19.09.2008 || 10:36:22) Pahor ne govori ničesar, včeraj je mahal z dokumentom in dejal da ne ve če so podatki točni, samo da blati Janšo. Sicer se pa strinjam, da je trojček postavljen iz strani kapitala in da so akterji zgolj marionete v rokah ozdja, kar je pri levih že tako ali tako stalnica. 4. jean-pier (19.09.2008 || 10:38:41) Že dejstvo, da je JJ včeraj v ljubljani poslušala množica, ter da je golobič nevem kje že govoril sam sebi, je dokaz kdo naj bo naš voditelj tudi nadalnja vsaj še 4 leta. - kaj se nam pripravlja iz 24ur.com: V letaku Lipe piše, da se bodo zavzemali za: - status izbrisanih - uzakonitev srbske manjšine v Sloveniji - financiranje manjšin iz slovenskega proračuna. To so lipeti. - se iz 24ur.com Pa če preskočimo dejstvo, da zgledajo kot neke povampirjene kreature iz kakšnega provincialnega predvojnega balkanskega pogrebnega podjetja. Gledal sem včerajšnjo oddajo, no samo zadnjih 30 minut, pa sem si ustvaril kar lepo sliko. Ne vem kaj vidite v Zaresu, da naj bi bila to nova politika, če jo vodi 12 letni politkomiar in slovenski stalin Golubić. Zame to ni nobena nova politika ampak preverjena politika"nič narediti za državljane" pa veliko zase. Če gledam čisto neobremenjeno izključno koristolovsko, če hočete je zadnja vlada edina, ki je za državljane nekaj naredila. Bojim se, da, če pride na oblast Pahor, da bomo uboga slovenska raja...zaposleni delali za nižje plače, ker vse obljube o sociali, zdravstvu...ITD stanejo, jemalo se bo pa z višjimi davki. Dajte se že enkrat zaveda, da če pride na oblast levica se ne bosta cedila med in mleko. Saj njihovo vladanje že poznamo. Višji davki, večje birokratske ovire, postopki, nalepke, karteli in še vsa druga nepotrebna navlaka. Že vse videno, ne vem kaj lahko ponudijo novega. iz re (24ur.com): 1. rundek (19.09.2008 || 11:11:35) Aja, pa še to. Če si navajen brati Dnevnik, Večer, Delo, Mladino, Nedeljski dnevnik, Indirekt in kar je podobnega smetja potem verjamem da ne moreš gledati Odmevov. Tudi Kubanci si kaj drugega kot modro vodenje Castra težko predstavljajo. hehehe vidim, da boš volil slovenskega Castra... pridan... SPICELJ 19.09.2008, 12:24. KGB dela po strogih navodilih Putina,ki hoče preko svojih miljarderjev kupiti Slovenijo,edini ki se temu upirajo so Janša,rupel in karl,zato jih je potrebno odstraniti... izidorcinis 19.09.2008, 12:24. KUCAN GOLOBIC PAHOR TO SO LJUDJE KI SO SLOVENIJI DELALI SKODO DOLGA LETA . Z TAKSNO PREOBLEKO NIMAJO NOBENE PRIHODNOSTI. TO JE VSE ENA STRANKA, ZA KATERO STOJI NAKRADENI KAPITAL JANKOVICA SROTA KUCANA. VCERAJ SEM BIL NA SHODU SDS IN SEM OPAZOVAL KAKO JE JANKOVIC Z DALNJOGLEDOM SKOZI MAGISTRAT GLEDAL JANEZA JANSO. CLOVEK BI POMISLIL , DA SE LAHKO ZGODI SE EN POLITICNI UBOJ KOT PRI KRAMBERGER IVANU. mihamojster 19.09.2008, 12:13. Jez tudi menim, da bi moral Janša zmagati. Odvisno od zdravega razuma volilnega telesa. Ker kar počne levica je zame žalitev kot volilca, da naj bi \'\'padel\'\' na tako poceni populizem in govoričenje brez osnove. Volil bi SD, če bi Pahor vrgel ven iz stranke Potrča, Ropa, Cvikla ipd ter ne bi sklepal koalicije z ZARES, saj je GG bil srčika LDS režima Če dobi mandat Pahor, se ve kdo bo vlekel niti - tisti ki so jih prejnšnjih 12 let. Kar mi pa niti najmanj ni všeč. POLE 19.09.2008, 12:07. Pahor pazi se senc. Ljudje ,ki menjajo stranke , kot svoja oblačila jim ni za zaupat iz re (24ur.com): NOVINARJI KI NE MARAJO SLOVENIJE IN IMAJO RADI BEOGRAD: Miran Lesjak, Ervin Hladnik Milharčič, Aleksander Lucu, Grega Repovž, Miha Štamcar, Jani Sever, Franco Juri, Dnevnik, Nedeljski dnevnik, Mladina, Indirekt, Milan Kučan, Zlatko Šetinc. Njihova izobrazba je srednja šola - nimajo diplom, a brez sramu delajo za SD, Zares, LDS, Lipa (pišejo v Dnevnik, Delo, Mladino, Nedeljski d...) in Slovencem, v glavnem z neresnicami in sovraštvom do domovine, krojijo življenje, medijsko "resnico" - laž. Pomembne (lahko celo usodne, glavna prevara se je začela leta 1996) volitve 21. septembra 2008 Slovenijo, ali bo to evropska Slovenija ali balkanska srbo-Slovenija: Nekaj komentarjev iz RTVS Padajoče | Rastoče Na stran: « 1 2 » 1. kricert (21.09.2008 || 07:16:34) Moj glas je bil že oddan. 2. Toronto ML (21.09.2008 || 07:32:31) moj bo šu pa zdj.......jej jej juhuhu ;D 3. blaszs (21.09.2008 || 07:43:55) Danes pa gre zares. Tako da le pod od noge in gremo volit, jaz kmalu grem. 4. buča (21.09.2008 || 07:59:01) Grem po sluzbi, pa upam, da bo volilna udelezba cim vecja! 5. kricert (21.09.2008 || 08:33:32) Fantje ne kregajte se zdaj tle, se bomo kregal po 19.00 :D 6. 3rac (21.09.2008 || 09:27:03) Po kosilu bomo pri nas dvignili % udeležbe! 7. eney (21.09.2008 || 09:40:48) evo, glas oddan... baje da je udeležba visoka... 8. kricert (21.09.2008 || 09:42:16) upajmo da je 9. mala riba (21.09.2008 || 09:48:14) te pa, ču, nea vem koga bi sploh volo... 10. Alchemist (21.09.2008 || 09:55:02) po moje bo udeležba res visoka...takšen občutek imam...bmo vidli ko izdajo prvi podatek po ob po 11.uri 11. Miki_79 (21.09.2008 || 10:20:02) A gremo stave pobirat kok %-tna bo udeležba? 12. kockic@ (21.09.2008 || 10:28:28) jst sm tud že...pa še lep dan je....:D 13. smbu (21.09.2008 || 10:38:38) začeli objavljati tudi glasove, ki jih bodo okrajne volilne komisije že preizkusile. ??? 14. matija0000 (21.09.2008 || 10:41:53) Še sreča da novinarji ne stavkajo kod pred štirimi leti... 15. rona (21.09.2008 || 10:43:03) ja res je udeležba bo visoka saj še nikol ni bilo tolk folka na volišču kot pred nekaj minutami. ti posnetki zgori so pa bili posneti pri predsedniških volitvah!!! revčki nimajo aktualnih posnetkov! 16. smejka (21.09.2008 || 10:45:09) Opravljeno! 17. iluzionistka (21.09.2008 || 10:57:26) grem po kosilu. če sodim po predčasnem glasovanju bo kar visoka udeležba...... 18. mala riba (21.09.2008 || 11:02:37) samo upamo lahko na dober nadzor na voliščih, drugače bo anarhija! 19. puntar84 (21.09.2008 || 11:03:29) Oddal sem svoj glas malo pred enajsto. Upam, da bo večina Slovencev res prišla na volišča. 20. orglec (21.09.2008 || 11:05:52) Imam občutek,da bo volilna udeležba preko 70%! 1478 - KOROŠKI KMEČKI UPOR Do upora pride na Koroškem, druge dežele ne sodelujejo. Vzrok za upor je poslabšanje položaja kmetov, do tega pa pride zaradi zamenjave denarja, zato koroško prebivalstvo izgubi vrednost imetja, fevdalci pa delajo s kmeti kakor hočejo. Kmetom se pri uporu pridružijo tudi nekateri meščani in rudarji. Ker pa so meščani in rudarji imeli drugačne zahteve, pa ta upor ni bil enoten-ni imel enotnega programa in vodstva. Ta upor so zadušili Turki in tako prehiteli plemiško vojsko  1515 - VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR V tem obdobju nastanejo ene prvih tiskanih (pisane so bile že 1000-letja nazaj - pred Kristusom) slovenskih besed, besede upora-le vkup, le vkup uboga gmajna. Ta upor je bil po številu udeležencev največji (večji kot po obsegu). Razširil se je po vseh slovenskih pokrajinah z izjemo Goriške in Prekmurja-tu se vidi vpliv Madžarske, kar je dobro. V posameznih slovenskih deželah so začele nastajati kmečke zveze, katerih voditelji so se v začetku maja zbrali v Slovenskih Konjicah, da bi pripravili skupen program. Glavna zahteva kmetov je bila povrnitev stare pravde, ki je bila zapisana v urbarju. Glavna napaka voditeljev tega upora je bila, da so zaupali cesarju. V začetku junija 1515 je prišlo do odločilnega spopada med kmečko in plemiško vojsko v bližini Celja. Kmetje so bili poraženi, upora je bilo konec. Sodelujoči kmetje v upori so bili obremenjeni z dodatno dajatvijo-PUNTARSKI DAVEK.   1573 - HRVAŠKO-SLOVENSKI UPOR Ta upor je bil med vsemi najbolj pripravljen in organiziran, saj so ga vodili že izkušeni vojaški poveljniki, ki so se izurili v boju proti Turkom. Zgodovinski upor tega upora je, da je povezal Slovence in Hrvate (čeprav so se takrat ljudje iz, danes hrvaškega Zagorja, imeli za Slovence) v skupni boj proti izkoriščanju in samovolji predvsem fevdalca Ferenza Tahyja (po izvoru je bil Madžar, posesti pa je imel na Hrvaškem in Slovenskem). Večina njegovih posesti je bila v Hrvaškem Zagorju in v okolici Stubice. Na Slovenski strani pa je imel posesti okrog Štauenberga. Glavni voditelji upora so bili Matija Ambrož Gubec, Ivan Posanec, Ilji Gregorič. Tudi ta upor je bil neuspešen, saj ga je plemiška vojska zadušila ob pomoči Uskokov (večinoma Srbov), ki so prišli kmetom za hrbet in jim onemogočili umik.   1635 - II. VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR V tem uporu so sodelovali kmetje posameznih zemljiških gospostev iz različnih slovenskih pokrajin. Upor se je začel hkrati na več lokacijah, vendar se uporni kmetje niso odločili za skupno delovanje in enotno vodstvo. Do upora je prišlo zaradi poslabšanega položaja kmetov, ker je nastal zaradi tega, ker je država onemogočila vključevanje kmetov v trgovino. Plemiška vojska je upor s pomočjo krajišnikov upor relativno hitro zadušila, čeprav so se na posameznih zemljiških gospostvih uporniki bolj ali manj dobro skrivali vse do konca leta 1635  in tudi še v naslednjem letu.  1714 – TOLMINSKI KMEČKI UPOR To je predvsem upor proti državi in njenim zakonom – proti cesarju. Je zadnji večji upor na slovenskem.  Država je na začetku 18. stoletja začela uvajati nove davke na prodajo posameznih kmečkih pridelkov. Tako kot vsi upori se je tudi ta končal neuspešno. Pri zadušitvi upora je sodelovala plemiška vojska, ki so ji pomagali cesarjevi vojaki in Krajišniki - to so bili Srbi. Po koncu upora so sodelujoče kmete kaznovali z visoko denarno kaznijo ( to je napredek od Koroškega do Tolminskega-pri Koroškem je tudi še fizična kazen).  LETO UPORA ČAS TRAJANJA OBSEG PRIBLIŽNO ŠTEVILO UDELEŽENCEV ZAHTEVE 1478 4 mesece koroška-več kot 2000 km2 3000 boljša obramba pred Turki, stara pravda 1515 5 mesecev Kranjska, Štajerska, Koroška; 2000 km2 80000 stara pravda, gospodarske zahteve 1573 14 dni Hrvaško Zagorje, del Štajerske, Posavje; 5000 km2 12000 stara pravda, gospodarske in politične zahteve 1635 2 meseca Štajerska, Kranjska; 15000 km2 15000 stara pravda, odprava 1715 2 meseca Tolminska; 25000 km2 več kot 700 sosesk stara pravda, gospodarske zahteve, spor zaradi zakupa pri pobiranju davkov, upor proti cesarju       Vzroki vojaških porazov in kaznovanje kmetov (uporniški davek): Kmetje največkrat niso imeli enotnih zahtev niti ne enotnega vodstva in enotnega programa, zato jih je plemiška vojska z lahkoto zatrla. Najprej so kmete kaznovali z fizičnimi kaznimi in novimi denarnimi dajatvami (voditelje so razčetverili), kasneje pa so uporne kmete kaznovali le še z denarnimi dajatvami.   Rast kmečke samozavesti in odsev kmečkih uporov na slovensko književnost in likovno umetnost: Kmetje so se ob uporih začeli vedno bolj zavedati da so si med seboj vsi enaki, ne glede kakšno/kako veliko kmetijo ima kdo. Pri kmetih se začne tudi rast samozavesti; zavedajo se, da so tudi oni ljudje, da fevdalci ne smejo tako ravnati z njimi, začnejo se zavedati tudi solidarnosti, začnejo sodelovati med sabo in pomagati drug drugemu. V vseslovenskem kmečkem uporu nastanejo prve tiskane slovenske besede: Le vkup, le vkup, uboga gmajna, Kmečki upori so vplivali na likovno umetnost tako, da so nastajale številne slike, ki so upodabljale kmečke upore, tudi na panjskih končnicah.        Neverjetna značilnost vseh uporov na slovenskem je, da so upore zadušili tako narodi iz severa kot iz juga, Nemci, Srbi, Turki in še kdo. Zelo podobno zgodovini 20. in tudi 21. stoletja. Planike Rasejo v strmi gori, bele planike tri. Zanje vedo le orli, rosa umiva jih. Šel bom v goro, planike nabral in jih prinesel v dolino nazaj, tri bele zvezde, troje oči, vsako za lep spomin. Prvo prinesem mami, stara ji dlan drhti. Drugo sestrici mladi, jutri se omoži. Šel bom v goro... Tretjo prinesem zate, čuvaj mi jo skrbno. Naj te spominja name, če me kdaj več ne bo. Povzeto po: http://www.gea-on.net/clanek.asp? ID=635 Slovenska Fizika – Od Hermana Koroškega do Ivana Kuščerja Naš matematik, fizik in astronom Herman Koroški je prvi ponesel po svetu znanje in sloves rodne grude. Slovenca Perger in Perlah sta desetletja vodila humaniste na dunajski univerzi. Ljubljanski knez Turjačan je s prvimi vakuumskimi črpalkami pomagal razviti sodobno eksperimentalno fiziko. Mineva tristo let od imenovanja prvega ljubljanskega profesorja matematike in ob njem še prvega profesorja filozofije s fiziko. Pirančan Tartini je na zahodnem robu našega ozemlja zasnoval sodobno fiziko glasbe. Francoz Cauchy je v Gorici začrtal razvoj sodobne matematike in fizike. Po smrti Kersnika, visokošolskega profesorja fizike, matematike in kemije z najdaljšim stažem pri nas, Slovenci resda sedem desetletij nismo imeli domačih visokih šol, kar pa ni ustavilo naših znanstvenikov v tujini; le-ti so s svojim znanjem postavili temelje sodobnih slovenskih univerz. ZAČETKI Slovenci smo bili s svojimi znanstveniki od samih začetkov pomemben del svetovnega razvoja fizike. Naš najbolj znan fizik starejšega rodu je bil Herman Koroški (rojen okoli 1110 v Sv. Petru blizu Spittala ob Dravi; umrl po 1143). Sloves domače dežele je ponesel med Francoze in Špance s prevajanjem arabskih del in s svojo fiziko, objavljeno v knjigi O bistvih. Tristo let po njem sta Slovenca Bernard Perger (okoli 1440–okoli 1502) in Andrej Perlah (1490–1551) dolga leta vedrila in oblačila med humanisti na Dunajski univerzi. Bernard Perger je bil rojen v Ščavnici, Andrej Perlah (Perlach) pa v Svečini. Utemeljila sta sodoben način objavljanja astronomskih koledarjev in efemerid. Perlah resda še ni bil kopernikanec, njegovo delo pa je nadaljeval astronom Johannes Kepler kot deželni fizik v Gradcu. Z izdajanjem Perlahovih astronomskih koledarjev je uspešno nadaljeval Ljubljančan Jakob Strauss (1533–1590) v Celju. Izkazal se je celo z opisom kometa, ki je kmalu prinesel slavo najboljšemu astronomskemu opazovalcu vseh časov Tychu Braheju. Stoletje po Perlahovi smrti je Kranjec Janez Vajkard knez Turjaški (1615– 1677) pomagal Ottu Guericku pri preizkušanju prvih vakuumskih črpalk v Regensburgu. Tako je razvijal sodobno fiziko, ki temelji ravno na poskusih v vakuumu. Naslovna stran slavnostne spominske knjižice, ki so jo študenti izdali ob godu svojega licejskega profesorja fizike Janeza Krstnika Kerstnika. V času Turjačanove smrti so leta 1678 v Ljubljani prodajali skoraj sto najnovejših knjig o matematiki in fiziki. Njegov starejši brat deželni glavar je v svoji ljubljanski palači na prostorih današnjega NUK-a zbral najboljšo znanstveno knjižnico, kar so jih v svoji zgodovini gostile slovenske dežele; v vsej Evropi ji ni bilo para. Kmalu po Turjačanih so se v naših krajih uveljavljali še drugi raziskovalci, predvsem Pirančan Tartini, ki je na zahodnem robu našega ozemlja zasnoval temelje sodobne akustike. JEZUITI Slovenci seveda ne bi mogli spremljati razvoja evropske fizike brez visokih šol. Pred tristo leti so v Ljubljani imenovali prvega profesorja matematike in ob njem še prvega profesorja filozofije. Profesor matematike je po tedanji navadi predaval še optiko in mehaniko, profesorji filozofije pa so v drugem letniku nižjih študijev predavali preostale dele fizike. Naziv profesorja »splošne in posebne fizike« so uradno dobili šele pol stoletja pozneje. Gruberjev model nastajanja kapnikov pri opisovanju naših jam. Sto let jezuitskih predavanj matematike in fizike na višjih šolah v Ljubljani vse do Napoleonovih vojn pomeni enega viškov slovenske znanosti sploh. Tedanji ljubljanski profesorji sicer niso bili vsi slovenskega rodu, zato pa so pridno jedli slovenski kruh in objavljali dela, ki jih je brala vsa učena Evropa. Njihov učenec Hallerstein je ponesel sloves kranjske znanosti celo na daljno Kitajsko. Gruberji so Ljubljančanom dali dinastijo fizikov in matematikov, saj sta polbrata Gabrijel in Anton zaporedoma predavala na višjih študijih mehaniko in matematiko vse do Napoleonovih vojn. Skica reke Mure iz leta 1780 iz Vegovih zapiskov, kot jo je z njegovo pomočjo narisal njegov inženir Ignac Kunsti Ljubljanski rektor Ambschell je med prvimi na svetu izmeril stisljivost vode. Seveda je svoje dijake učil predvsem tedaj modne Boškovićeve slike sveta. Jezuitski študent Jurij Vega je Boškovićevo fiziko uspešno uveljavljal po vsej monarhiji. Vega je sodeloval celo z enim najpomembnejših znanstvenikov svoje dobe Benjaminom Thompsonom grofom Ramfordom, ki je zaslovel predvsem z zasnovo sodobnega zakona o ohranitvi energije. Seveda se je Vega imel od koga naučiti, saj je bil njegov rektor v Ljubljani vodilni vojaški in matematični strokovnjak Rieger, ki je k nam prišel naravnost iz Madrida. Skice iz rokopisa Hermana Koroškega o dolžini Zemljine sence. Jezuitsko delo je nadaljeval sloviti podpornik jezuitskega šolstva Augustin Louis baron Cauchy (1789–1857), ki je služboval v Gorici med oktobrom 1836 in oktobrom 1838. Pri nas je zasnoval temeljne teorije etra in optike, ki so zaznamovale razvoj fizike do Einsteinovih dni. Dediščino jezuitskih fizikov je v Ljubljani prevzel Janez Krstnik Kersnik (1783–1850), ded slovitega pisatelja Janka. Bil je visokošolski profesor fizike z najdaljšim stažem pri nas, saj je na liceju predaval kar pol stoletja, občasno še matematiko in kemijo. Po Kersnikovi smrti je sledilo sedem desetletij navideznega zastoja, ko Slovenci sicer nismo imeli domačih visokih šol, smo pa se toliko bolj uveljavljali na tujem. Robida, Šubic, Stefan in Klemenčič so raziskovali predvsem atome in elektromagnetne pojave, včasih celo v slovenskem jeziku. Kersnik je učil Ježičana Robido, razrednika Korošca Stefana; Stefan je v fiziko vpeljal Dunajčana Boltzmanna, ki se je poročil z napol Slovenko in si za asistenta izbral Dolenjca Klemenčiča. Brez slovenskih prispevkov si skorajda ne moremo zamisliti izrednega napredka dunajske fizike v desetletjih pred razpadom monarhije. UNIVERZE Ob zori nove slovenske univerze smo v Ljubljani gostili pomembne fizike Slovenca Nardina, Poljaka Rubinowicza in napol Slovenca Huga Sirka; ob njih je zrasel sloviti raziskovalec makromolekul Anton Peterlin. Peterlin se je pri Sirku naučil toliko, da je lahko postavil na noge ljubljansko fiziko na podoben način, kot se je Plemlju posrečilo pri ljubljanskih matematikih. Kljub medsebojnim sporom je Peterlinovo delo v minulem tisočletju kronal Ivan Kuščer (1918–2002) z raziskovanjem Boltzmannove transportne enačbe. Kuščer je bil na Boltzmannov Dunaj seveda še posebej navezan, saj je bila njegova mati iz dunajske družine Kautski, ki je dala svetu tako izredne slikarje kot vodilne filozofe. Britansko kraljico, ki je prvič obiskala Slovenijo (21.-23. oktober 2008), je v Ljubljani pozdravila navdušena množica. Zanimiv je bil nagovor kraljice Elizabete II.: »" ... s princem Filipom sva počaščena, da najin prvi obisk Slovenije poteka tako kmalu po zelo uspešnem prvem predsedovanju Slovenije EU. [...] Morda je Slovenija mlada država, a njeni ljudje so pomembno prispevali k življenju v Evropi, k bogastvu umetnosti, znanosti in književnosti. [...] Zgodovina je želela, da so se želje slovenskega naroda po neodvisnosti in priznanju lahko uresničile šele v zadnjem desetletju 20. stoletja. Pa vendar je Slovenija hitro nadoknadila izgubljeni čas ...« Teh besed ne srečamo pri politikih beograjskega kova, kvečjemu so jezni, da je Slovenija sploh neodvisna država. Kraljica izrecno pohvali slovensko predsedovanje EU - a gostitelj ni povabil ministrov na sprejem - povabili pa so Cvikla kot nagrado za barbarsko rušenje pomladne vlade in ugleda Slovenije v svetu. Aktualno Maske padajo Torek, 21.10.2008 Med najbolj branimi teksti današnjega dne je seznam povabljencev predsednika republike Danila Türka na slavnostno večerjo ob obisku britanske kraljice. Predsednik je iz protokolarnega seznama izbrisal celotno vladno ekipo, z izjemo predsednika vlade in zunanjega ministra. Oba sta verjetno ostala med povabljenimi zaradi gostov, saj bo britanska kraljica izjemoma posebej sprejela predsednika vlade, zunanji minister pa ne more manjkati zaradi prisotnosti njegovega britanskega kolega. Prostor, ki je nastal na protokolarnem seznamu po brisanju članov vlade, je predsednik republike zapolnil z uradniki iz svojega kabineta ter z vsemi tremi predsedniki nekdanje komunistične partije in njenih naslednic, saj so mimo protokolarnega vrstnega reda povabljeni Kučan, Kocjančič in Pahor. Iz verige šefov manjkata samo Ribičič, ki je verjetno upravičeno zadržan in France Popit, ki pa ostaja zvest svojim protifevdalnim načelom tudi navzven. Da bo prisotnost nekdanje komunistične nomenklature popolna, najdemo na seznamu tudi partiji najbolj zveste vojščake iz vrst Službe državne varnosti oziroma Udbe, kot je npr. sedanji predsednikov svetovalec Franci Perčič. Svet se res spreminja in lahko se bojimo, kako bo ugledna in uglajenih manir vajena britanska kraljica prenesla to družbo zagovornikov komunistične revolucije in njenih pridobitev. Mogoče bo za izboljšanje ozračja predsednik republike njenemu veličanstvu razložil, da si tudi sam želi prebivati v kraljevski palači oziroma rezidenci in da je, glede na svoje snovne potrebe, pravzaprav rojalist, ki so ga po golem slučaju na položaj pomagali postaviti zagovorniki in dediči nasilne revolucije, zato jih je hočeš - nočeš moral povabiti tudi na svečano večerjo. Nekoliko težje pa bo pojasnilo dobila prisotnost Milana M. Cvikla. Človek je namreč brez vsakršne funkcije, niti poslanec ni več. Njegova edina zasluga je, da je sodeloval pri Velikem poku iz Finske. Predsednik republike, ki je doslej dajal nekakšne dvoumne izjave o tej aferi, je z vabilom Cviklu snel masko. V tej luči se tudi sodelovanje njegovega nekdanjega svetovalca Potočnika pri aferi Patria zdi vse manj naključno. O udeležbi njegovega aktivnega sodelavca Francija Perčiča pri velikem poku tako ali tako nikoli ni bilo dvomov. Nenazadnje je aktivno svetoval že pri aferi Depala vas, pa tudi stečajni postopek Elana je vodil toliko časa, da so varčevalci Les banke po malem že pozabili, kdo jih je pravzaprav okradel. Njeno veličanstvo bo imelo zvečer obilo priložnosti, da se ob prijetnem kramljanju s predsednikom spomni svojih srečanj s Titom, Maom in ostalimi, med slovenskimi socialisti čaščenimi, zgodovinskimi osebnostmi, ki so najprej radikalno opravili z ostanki aristokracije in meščanstva, nato pa s svojim življenjskim stilom in razkošjem na račun lačnih množic desetkratno prekašali najvišjo aristokracijo. Preberite zelo zanimivo, sicert se predsednik zgovarja, da je to privatni obisk, no pa naj ga sam placa ... Je pa tudi nedoumljivo, čemu je Tuerk povabil Cvikla, Kocijančiča in Šoltesa, namesto da bi povabil še koga iz vlade ali predsednike strank v državnem zboru (ali pa bi povabil kakšne naše velike strokovnjake, znane osebnosti - recimo Boscarola, kakšnega znanstvenika ipd.). Tudi Tuerkov osebni zdravnik in še nekateri so bili tam samo zaradi "poznanstev". Pahor in Janša sta primopredajo premiersih poslov opravila uro po državnozborski potrditvi nove vladne ekipe. Slovenija, 21. november 2008. Poslanci so pričakovano potrdili deveto slovensko vlado pod vodstvom premierja Boruta Pahorja. Nova slovenska vlada - 21.11.2008. Še pred nastopom se izgovarjajo na recesijo - naverjetneje sledi nadaljnje unicevanje slovenske tradicije (jezika, pesmi, tradicionalne vere prednikov, zgodovine, solstva, ...) in uvazanje balkanskega nihilizma in mafijstva. Janša: Zaokroža se politična slika Slovenije Petek, 21.11.2008 Predsednik Vlade RS in poslanec SDS v državnem zboru Janez Janša je v današnjem govoru na zasedanju Državnega zbora RS, na katerem bodo poslanci glasovali o prihodnji vladi, poudaril, da se ob odločanju o tako pomembni stvari, kot je izvolitev vlade, kaže zaokrožena politična slika Slovenije, ki že dalj časa nastaja in ki bo v veliki meri dokončana s potrditvijo nove vlade. Pri tem je izpostavil deset točk, ki to sliko opredeljujejo: 1. Po zadnjih državnozborskih volitvah se je po določenem času v Sloveniji ponovno vzpostavila koalicija na ideološki podlagi. Ta koalicija ima zadostno večino, imenovala je vodstvo državnega zbora, mandatarja, danes pa bo nedvomno potrjena tudi nova vlada. 2. Če se ozremo kakšno leto nazaj, vidimo, da se je pravzaprav ta ista koalicija, ki danes predlaga in potrjuje vlado, oblikovala že lani ob volitvah Predsednika Republike Slovenije. 3. Iste stranke so podprle kandidata, ki je bil tudi izvoljen in je danes predsednik Republike Slovenije. Tudi na tem mestu imamo nekoga, ki je bil izvoljen z isto politično oz. ideološko podporo. 4. Z današnjo izvolitvijo vlade, če bo potrjen tudi kandidat za ministra za pravosodje (ker gre za glasovanje o paketu, se bo to zagotovo zgodilo), bo ta koalicija obvladovala tudi sodno vejo oblasti. Ta kandidat ima namreč moč, da kar po elektronski pošti narekuje sodniškemu društvu, v katerem so praktično vsi sodniki v Sloveniji, kako naj ravnajo in katere sodne postopke naj bojkotirajo. Gre za izjemno sporno ravnanje in obžalujemo, da mandatar oziroma predsednik vlade tega kandidata ni umaknil z liste. To predstavlja velik madež na njegovem celotnem predlogu vladne ekipe. 5. Ista politična opcija je na zadnjih lokalnih volitvah dobila - z absolutno večino - tudi absolutno oblast v glavnem mestu. Ljubljana v Sloveniji, ki je še vedno bistveno preveč centralizirana, predstavlja več kot četrtino politične, ekonomske in finančne moči. 6. Po lanskih volitvah v državni svet se je tudi tam oblikovala večina iz iste politične opcije, ki danes imenuje vlado in za predsednika izvolila funkcionarja Liberalne demokracije oz. ene od koalicijskih strank. Tudi glasovanje v tem organu kaže, da bo imela sedanja vladna večina absolutno večino in podporo tudi v tem nadzornem telesu Republike Slovenije. 7. Velika večina medijev v Sloveniji je pred volitvami odkrito in agresivno podpirala stranke, ki danes sestavljajo koalicijo in predlagajo vlado. Lastniško so večinoma v rokah lastnikov kapitala, ki imajo ali pa so imeli članske izkaznice strank, ki sestavljajo novo vlado. 8. Veliko sindikalnih funkcionarjev, se pravi predstavnikov ene od strani v socialnem dialogu, je kandidiralo na listah strank nove vladne koalicije. Hkrati so funkcionarji istih strank tudi vodilni ljudje v obrtni in gospodarski zbornici. Se pravi, v združenjih, ki so drugi partner v socialnem dialogu. 9. Če pogledamo po institucijah t. i. imenovane organizirane civilne družbe, vidimo, da 20 % ali več organizacij civilne družbe, vključno z univerzami, olimpijskim komitejem in zvezo upokojencev, vodijo bivši poslanci, ministri ali drugi visoki funkcionarji strank nove vladne koalicije. Od tod izhajata tudi motiv in zahteva iz koalicijske pogodbe, naj t. i. civilna družba, organizirana civilna družba, sestavlja programski svet Radiotelevizije Slovenija. 10. Na seznamu stotih najbogatejših Slovencev, ki je bil objavljen pred nekaj meseci, ne najdete nikogar iz vrst strank, ki bodo v naslednjem mandatu v opoziciji, hkrati pa je na njem veliko ljudi iz vrst strank nove koalicije, čeprav se razglašajo za predstavnike levice in zaščitnike socialnih pravic. Teh deset točk po besedah Janše kaže na politično sliko, ki je nenavadna in nenavadno podobna tisti izpred časa prvih svobodnih volitev leta 1990. »Razlika je seveda v obstoju dovoljene opozicije in v dejstvu, da imajo institucije države danes potrebno formalno legitimnost, ker se oblikujejo po demokratičnem postopku,« je še poudaril Janša in dodal, da je danes Slovenija članica Evropske unije, zveze Nato, Sveta Evrope in večine drugih demokratičnih mednarodnih institucij. »Kljub temu pa pogled na to sliko kaže, da gre vseeno za neko izjemno veliko, pravzaprav absolutno koncentracijo oblasti ene politične opcije. Za zdravje družbe je slaba tolažba, da absolutna oblast terja tudi absolutno odgovornost, o čemer je pred volitvami veliko govoril sedaj že predsednik nove vlade gospod Borut Pahor. Danes te besede skoraj ni bilo slišati, kljub temu pa to, kar je bilo danes z njegove strani povedano za to govornico, večinoma zasluži podporo. Gospod Pahor je dejal, da potrebujemo drug drugega in da moramo strniti svoje vrste. To je trditev, ki bi jo zagotovo vsi podpisali v tej situaciji,« je dejal Janša. Pri tem je nadaljeval, da bi trditev novega predsednika vlade Pahorja »zvenela bistveno bolje, če ne bi pol ure pred tem, ko je bila ta stavek izrečen, dobil dopisa predsednika republike, ki je bil prav tako izvoljen za podporo tej isti opciji, v katerem zavrača imenovanje številnih dobrih kandidatov za veleposlanike. Dva od teh sta v prvi polovici tega leta vodila Svet Evropske unije. To je precej bolj zahtevna in odgovorna funkcija, kot biti samo minister ali tudi večinoma predsednik države.« Predsednik vlade Janša je ob tem še dejal: »Tu se mi zdi, da eno govorimo, drugo delamo in da mečemo skozi okno znanje, ki je bilo mukoma pridobljeno v času precej velikega izziva za Slovenijo. Lahko je strniti vrste enako mislečih, vendar pa v Sloveniji ne živimo samo enako misleči. Smo različni, tako kot v vseh drugih demokratičnih državah, in ambicija bi morala biti, da združujemo znanje in izkušnje vseh.« Zavec: Posredi bi bila lahko tudi "kuverta" Razočaranje Ptujčana po prvem porazu v karieri Boksarju Dejanu Zavcu ni uspelo osvojiti naslova evropskega prvaka v veltrski kategoriji. V Katovicah ga je po odločitvi sodnikov premagal branilec naslova Rafal Jackiewicz. Oba boksarja sta prikazala izjemno predstavo, ki je bila odprta od prve runde naprej. 32-letni Ptujčan je pred 4.000 gledalci v dvorani Spodek boksal morda najboljšo partijo v karieri, a to na koncu ni bilo dovolj. Srbski sodnik je zmago s 116:113 prisodil 31-letnemu Poljaku, Italijan je z enakim izidom odločil v korist Zavca, tako da je odločil Šved, ki je točko več (115:114) namenil 171 cm visokemu Jackiewiczu. Morda bi se sodniki odločili drugače, če bi bil dvoboj v Sloveniji ali Nemčiji ... Kakor koli že, Zavec je v 26. profesionalnem dvoboju doživel prvi poraz, kljub temu pa se lahko domov vrne z dvignjeno glavo, saj je bil povsem enakovreden žilavemu nasprotniku. "Bil sem boljši" "Ta dvoboj je v meni pustil veliko grenkega priokusa. Dal sem vse, kar sem imel v pesteh, morda je neizkoriščenih ostalo kakšnih pet odstotkov, ampak po mojem mnenju sem bil boljši," je razočaran uvodoma menil "Mr. Sympatikus", kot je Ptujčanov vzdevek. Vložil bo protest "Zdaj še vse analiziram pri sebi, in ko tako gledam nazaj, bi Rafalu prisodil štiri runde, dve sta bili neodločeni, preostalo pa mislim, da sem bil prepričljivejši. Zdaj bomo vložili protest, posredi pa je bila lahko tudi 'kuverta', saj je eden od sodnikov sodil tako, kot je moral. Upam, da ne bom izgubil mesta prvega izzivalca in da bom dobil 'revanšo'. Verjetno bo spet na Poljskem, a to me ne moti," je nadaljeval Zavec in dodal: "Res je dobil nekaj dobrih protinapadov, a veliko jih je tudi zgrešil. Borba je potekala po načrtih, morda me je nekoliko presenetil le s preveliko neaktivnostjo." S prstom kazali na srbskega sodnika Splošno mnenje je kazalo na Zavčevo zmago, med njimi so bili tudi nekateri Poljaki, nemški reporter televizije DSF in še kdo, nehote pa so vsi s prstom kazali na srbskega delivca pravice Rajka Đajića. "Sam nisem vedel, kako so glasovali drugi. Po vsaki rundi sem oddal svoj list s točkami in na koncu je Zavec pač izgubil. Tako sem videl borbo in na koncu pač mora eden izgubiti," je po dvoboju povedal Đajić. Dejan Zavec vknjižil prvi poraz Katovice, 30. novembra - Najboljši slovenski poklicni boksar Dejan Zavec (25 zmag, 1 poraz) je danes v Katowicah prvič v svoji karieri moral priznati premoč nasprotniku. Branilec naslova evropskega prvaka po verziji EBU Poljak Rafal Jackiewicz (33 zmag, 8 porazov, 1 neodločen izid) je bil boljši po točkah s Srb - 116:113, Italijan - 113:116 in Šved - 115:114. Iz foruma: # XtAli 30.11.2008, 12:16 Hiti.Pocasi, tvoja reakcija takoj pove da si južnjak, vedno ste/so srali po nas, problem v Sloveniji je da smo dali prevečim jugecom državljanstva(čeprav ne znajo Slovensko) zaj pa so se razpasli po Sloveniji in se politiki bojijo nastopat proti njim saj predstavlajo velik del volilnega telesa. Zavec je včeraj zmagal to ve čisto vsak pa tudi če se ne spozna na boks, edino kar bi bilo potrebno uvest v vseh športih je da hrvatje in srbi nebi sodili naših tekem.... # Ptuj_007 30.11.2008, 10:20 Zakaj puščajo Balkance zraven! Srbin je bil podkupljen sigurno. ...ej ej balkanci..sram vas bodi.....vedno ste bili podkupljivi in vedno boste!!!! Pač vaša kultura....... #maister 30.11.2008, 01:14 Slovenci - Srbi nas niso premagali ne leta 1918, ne med drugo vojno, ne v Brozovi Srboslaviji - sedaj so nas pa premgali kar v lastni državi Sloveniji. Jankovič je samo začetek konca Slovenstva (kučan pa je grobar Slovenstva, kvizling, slovenski Ljotić), srbski lobij pa v tujini skrbi, da se Slovenijo spravi na kolena (srbski sodnik Đajić je tako dodobra zagrenil življenje Ptujčanu Zavcu in s tem celi Sloveniji). Slovenija postaja severna srbska provinca - glejte kaj se dogaja v košarki, na koncertnih odrih, v nogometu, v kulturi, v novinarstvu - le redko se sliši slovenska beseda, ali kaj pozitivnega o Sloveniji, povsod se nas smeši in poveličuje tuje vrline, pevce, heroje, športnike. # veteran_91 30.11.2008, 01:34 DEJAN JE ZMAGOVALEC NE GLEDE NA SODNIŠKO ODLOČITEV. TAKO JE KOMENTIRAL IZID DVOBOJA TUDO KOMENTATOR DSF. # s1970 30.11.2008, 01:28 LOGIČNO DA BI MOGO ZMAGAT DEJAN PRAV IMAŠ MITJAT!!! # ales1970 30.11.2008, 01:26 BRAVO DEJAN CELI DOMAČI PTUJ JE NAVIJAL ZA TEBE PAČ BOGINJA FORTUNA JE POKAZALA SRCE JACKIEWICZU!PO TOČKOVANJIH! SICER PA ITAK GREMO NAPREJ ŠE ENKRAT BRAVO!!!! #mitjat 30.11.2008, 01:22 Goljufi to je ena velika svinjarija. Čista zmaga za Zavca še komentator na DSF-u je dejal da bi moral zmagati Zavec. Dejan Zavec je na Poljsko odpotoval v želji, da bi si nadel pas evropskega prvaka, kar je najprestižnejši naslov na stari celini. Ptujčanu pa se ni izšlo po načrtih. Kljub temu, da je bil večji del borbe boljši nasprotnik, je bila sodniška trojka iz Srbije, Luksemburga in Švedske drugačnega mnenja. Ti so zmago prisodili Poljaku, 'Braveheart', kot se je domačemu boksarju prijel vzdevek, pa je v statistiko vnesel svoj 33. uspeh. Nihče ni pričakoval, da bo dvoboj lahek, s tem se je strinjala celotna Zavčeva ekipa. "Mene ni razočaral. V nobenem pogledu. Borba je bil odlična, vsekakor sem kot zmagovalca videl Dejana, ampak sodniki so bili drugačnega mnenja. Tempo je bil ves čas visok, ampak zdaj nimamo kaj. Doma bomo vse skupaj analizirali v miru," je neposredno po dvoboju dejal Zavčev trener, Nemec Dirk Dzemski. Splošno mnenje je kazalo na Zavčevo zmago, med njimi so bili tudi nekateri Poljaki, nemški reporter televizije DSF in še kdo, nehote pa so vsi s prstom kazali na srbskega delivca pravice Rajka Đajića. "Sam nisem vedel, kako so glasovali drugi. Po vsaki rundi sem oddal svoj list s točkami in na koncu je Zavec pač izgubil. Tako sem videl borbo in na koncu pač mora eden izgubiti," se je po dvoboju izgovarjal Đajić. Slovenska ekipa se bo zdaj pritožila na EBU, ampak dvoboj je iz Zavčevega vidika zaveden kot izgubljen. Nazadnje je pred novinarje stopil še Zavec, ki ni skrival razočaranja. "Ta dvoboj je v meni pustil veliko grenkega priokusa. Dal sem vse, kar sem imel v pesteh, morda je neizkoriščenih ostalo kakšnih pet odstotkov, ampak po mojem mnenju sem bil boljši," je razočaran uvodoma menil "Mr. Sympatikus", kot je Ptujčanov vzdevek. Oba borca sta sicer vseh 12 rund delovala izredno sveže, predvsem v zadnjih desetih sekundah vsake runde je z obeh strani sledila toča krošejev, direktov in aperkatov. Včasih je lepša kombinacija uspela Zavcu, včasih Jackiewiczu, a s parterja je bilo videti več suverenosti v Zavčevi borbi. "Zdaj še vse analiziram pri sebi in ko tako gledam nazaj, bi Rafalu prisodil štiri runde, dve sta bili neodločeni, ostalo pa mislim, da sem bil prepričljivejši. Zdaj bomo vložili protest, posredi pa je bila lahko tudi 'kuverta', saj je eden od sodnikov sodil tako, kot je moral. Upam, da ne bom izgubil mesta prvega izzivalca in da bom dobil 'revanšo'. Verjetno bo spet na Poljskem, a to me ne moti," je nadaljeval Zavec in dodal: "Res je dobil nekaj dobrih protinapadov, a veliko jih je tudi zgrešil. Borba je potekala po načrtih, morda me je nekoliko presenetil le s preveliko neaktivnostjo." Zavec bo zdaj 14 dni počival, nato pa se bo znova posvetil treningu in upal na povratni dvoboj. "Upam, da bom dobil priložnost. Želim si, da Rafal zdaj ne bi po nekakšnem spletu nesrečnih okoliščin izgubil tega naslova, vsekakor pa si bom najprej dobro odpočil, saj od junija nisem imel 'pavze'. Štirinajst dni bom le z družino, nato pa se bom spet podal v telovadnico," je zaključil slovenski šampion, ki se je ob koncu zahvalil še vsem navijačem. Teh je bilo v Katowicah preko sto in večino časa so krepko preglasili 2000-glavo množico v dvorani Spodek. Lynn Marie - glasbenica "To enostavno ni polka vašega dedka" -US Weekly Magazine LynnMarie!Kot prva glasbenica, ki je prejela nominacijo za glasbeno nagrado GRAMMY za njen album ''Best Polka Album'', umetnica LynnMarie iz Nashvilla danes spreminja podobo polke. Njeno glasbeno prelivanje rocka in popa v polki nove generacije je skupaj z njenim eksplozivnim nastopom LynnMarie prineslo svetovno slavo uveljavljene umetnice z neizmernim obcutkom za ritem. Njena virtuoznost na diatonicni harmoniki skupaj s privlacnim in predvsem sijajnim nastopom na odru so LynnMarie prinesli slavo ne samo med njenimi zvestimi poslušalci pac pa tudi med kritiki in v medijih. Jay Leno, voditelj oddaje The Tonight Show je LynnMarie opisal kot ''Dixie Chick polke'', Austin O'Connor, sodelavec casnika The Sun je LynnMarie opisal kot ''Nedvomno najbolj privlacna izvajalka, ki si je kdaj koli nadela naramnico harmonike!''. Urednik in avtor revije Rolling Stone Magazine je pa izjavil ''LynnMarie je nedvomno custvena diva polke!''. Ceprav jo mnogi smatrajo za nov obraz v svetu polke, pa njene glasbene korenine segajo dalec v preteklost. LynnMarie je odrasla v slovenski skupnosti v Clevelandu, Ohio in tako kaj kmalu prišla v stik s harmoniko. Njena stara starša, Michael Hrovat in Johanna Vidic sta se v Združene DržaveThe Polka Record odpravila v zacetku prejšnjega stoletja. Otroštvo LynnMarie je bogatila slovenska glasba in kultura. Petje in plesanje so bili sestavni del njenega življenja, konce tedna pa je preživljala v Slovenskem Narodnem Domu, kjer so se vsi zbrali in igrali glasbo. Njen oce, izurjen harmonikar in vodja ansambla, je bil njen prvi navdih. ''Kot otrok sem ga opazovala kako je zabaval množice ljudi v svoji taverni. Ob poslušanju njegove glasbe so bili ljudje srecni, sam pa je z velikim veseljem igral. Že takrat sem vedela, da bom tudi sama nekoc zabavala ljudi,'' pravi LynnMarie. Kaj kmalu se je znašla na odru in na njeni poti do nagrajene instrumentalistke, pevke in pisateljice pesmi. Že pri svojih trinajstih letih je LynnMarie redno pela in igrala v lokalnih pivnicah, gledališcih in festivalih po Združenih Državah. Prepricana, da zmoLynnMarie and her father Lud, 1978re razširiti polko preko meja njene tradicije, se je leta 1994 preselila v Nashville. Sodelovanje z razlicnimi glasbeniki in pisci pesmi je vplivalo ne samo na njeno pisanje ampak tudi na njeno igranje in vokalni stil. Svoj prvi samostojni album One Look je izdala leta 1998. Med gostujocimi glasbeniki pa se na albumu pojavi tudi legendarni Chet Atkins. Jeseni leta 2000, je LynnMarie izdala svojo zgošcenko LynnMarie Chirstmas, kateri je sledil album SqueezeBox, njena prva nominacija za glasbeno nagrado Grammy. Leta 2001 je sledil album All Over It. Slednja zgošcenka vkljucuje razlicne stile, ki podirajo meje harmonike. Višek zgošcenke je duet s pevcem/piscem country glasbe Halom Ketchumom, s katerim je nastopila na Grand Ole Opry. On The Grand Ole OpryLeta 2002 je pod producentskim vodstvom Charlia Kelleyja, LynnMarie s svojim albumom The Polka Record prejela svojo drugo nominacijo za glasbeno nagrado Grammy. Izurjen in priznan glasbenik Charlie je temu edinstvenemu stilu glasbe dodal svoj talent in album je prejel bucne ovacije. Kot producent je sodeloval tudi pri LynnMarijinem tretjem albumu LynnMarie & the Boxhounds, ki je ravno tako prejel nominacijo za glasbeno nagrado Grammy. Leta 2004 se je LynnMarie skupaj s svojo skupino The Boxhounds odpravila na turnejo po Združenih Državah Amerike. LynnMarie je skupaj z glavnim kitaristom Charlie Kelleyem svojim zvestim poslušalcem ponudila ravno tisto kar so si želeli - eksploziven nastop s pravo ostrino te glasbene zvrsti. Ceprav glasba polke predstavlja v Združenih Državah Amerike le majhen trg, pa je LynnMarie odlocena, da polko nove generacije predstavi tudi širšemu obcinstvu. Delno zahvaljujoc tudi svoji dobro ohranjeni dedišcini. ''Moji najzgodnejši spomini na otroštvo vkljucujejo polko v slovenskem stilu, tradicionalno hrano in plese, in so kot takšni za vedno zakoreninjeni v meni. Hvaležna sem za ta obcutek ponosa, ki so ga moji stari starši prinesli s seboj v Združene Države Amerike in ga tudi gorecno vzdrževali živega. ''Vedno bo ta ponos del tistega kar predstavljam in o cemer govori moja glasba'' pravi LynnMarie. Danes je LynnMarie ena najbolj priznanih in uveljavljenih umetnic svoje zvrsti glasbe. Marca 2005 jo je njen mož Jim Rink presenetil s potovanjem v Slovenijo, kjer je obiskala njeno družino. In ravno med tem obiskom je podjetje Lanzinger Harmonike LynnMarie ponudilo sponzorstvo. Danes je ponosna, da igra na Lanzinger harmoniki. Marca 2006 je skupaj z založbo ZLATI ZVOKI izdala svoj prvi single in album za slovenski trg. Pesem ''SqueezeBox'' je bila delno posneta v angleškem in delno v slovenskem jeziku. Zgošcenka LynnMarie America's Polka Queen je kompilacija 17 pesmi iz vseh z Grammy nominacijo nagrajenih posnetkov LynnMarie. Še nekaj besed o slovenski polki in valčku, izseljencih, in vplivu Slovencev, naše kulture in politike, na svetovno zgodovino, itn. Po spletu "naključij" je najbolj uspešen izvozni ustvarjalni del slovenske glasbe bil(a) živahna polka, oziroma zanesen valček. Hkrati pa ni nobeno naključje, da danes to zvrst glasbe sistematično izganjajo iz "svobodne" Slovenije. Slovenijo vodi paradržava, ki je močno navezana na Beograd in Zagreb, ki vsiljujeta Sloveniji bizantinski melos. Največji dokaz so novoletna praznovanja v Ljubljani, kjer ni ne polke, ne valčka in skoraj ne več slovenskih izvajalcev, ampak samo še melos in izvajalci iz bivših "bratskih" republik (postajamo sao krajina). Domača zvrst glasbe, s katero smo Slovenci zavrteli pol Evrope in celotno Severno Ameriko, je bila priložnost, ki so jo nekateri Slovenci izjemno uspešno zagrabili in tako promovirali sebe, Slovenijo in slovenski jezik. A brž, ko se je pojavila priložnost, so doma janičarji udarili po njej in danes slovenska polka živi bolj v zahodni Evropi, v ZDA, Avstraliji in Kanadi, kot v Sloveniji. Proti tej zvrsti so sprožili medijski molk ali perfidno in sistematično zaničevanje. Mlade v Sloveniji so prepričali, da je naša glasba goveja, hkrati pa so jim vcepili čaščenje tujega botra iz Jajca in jih odvrnili od slovenske tradicije in jim zamolčali, kako uspešna je lahko domača glasba, tradicija, izročilo, zgodovina (noben skoraj ne ve, da je ustoličevanje karantanskih knezov, oziroma ljudska karantanska demokracija bila vzor Thomasu Jeffersonu za pisanje Deklaracije o neodvisnosti ZDA). Si predstavljate, da bi Švedi zaničevali ansambel ABBA, ali da bi Irci zavračali lastno glasbo in glasbenike The Dubliners, itn. Slovenska polka in valček sta bila "mainstream" glasba (1947-1953) v ZDA pred prihodom rocken rolla. Tudi legenda, glasbenik Bob Dylan (rojen 1941) je priznal, da je odraščal ob zvokih slovenske polke, ki je v Minnesoti bila glasba veselja, druženja, zabave in je tako delno zaznamovala tudi Dylanovo življenjsko pot. V ZDA so posneli prve plošče s slovensko glasbo že leta 1917, na TV so redno predvajali našo glasbo že (1949) desetletje preden je Slovenija sploh dobila lasten TV program in studie. Slovenska glasba pa je v ZDA na radiju zazvenela pol leta preden je Slovenija sploh začela s prvimi poskusnimi radijskimi prenosi - prenos koncerta Glasbene matice iz Ljubljane 26. januarja 1926. Joe Valencic ima zbirko več kot 3000 plošč s slovensko glasbo posneto v ZDA od leta 1917 naprej, zbira tudi filmske in TV posnetke pevcev in skupin. Danes imamo v ZDA tudi muzej slovenske polke in valčka. Tudi pri tem ima veliko vlogo Joe Valencic, ki, kot je bilo že rečeno, večino svojega časa posveča raziskovanju vloge Slovencev in Slovenk v ZDA, ter promovira in raziskuje slovensko glasbo in glasbo izseljencev. V Clevelandu je ogromna slovenska skupnost, ki po ocenah šteje okoli 80.000 pripadnikov (eno največjih "slovenskih" mest), ki so postavili trenutno edini slovenski glasbeni muzej, Dvorana polke slavnih (Polka Hall of Fame). Muzej je bil ustanovljen leta 1987. Vsako leto poteka podelitev priznanj polka glasbe po zgledu podelitve grammyjev. Vsakoletni festival privabi mnoge iz ZDA in drugod, tudi ogromno Nizozemcev, ki obožujejo slovensko polko. Na Nizozemskem je slovenska clevelendska polka pravi kult. Ni čudno, da toliko Nizozemcev obišče Slovenijo. V muzej polke je vkljućenih 1500 ljudi, tudi Nizozemci. Še o pomoči zdomcev domovini svojih staršev, Sloveniji. Leta 1988 je jugovojska zaprla domoljube Janeza Janšo, Ivana Borštnerja, Davida Tasiča, sodila pa je tudi Franciju Zavrlu. Ta zločin je dvignil celo Slovenijo v njeno pomlad, v boj za svobodo izpod srbskega in hrvaškega hegemonizma, potujčevanja - leta 1991, ko so nas brutalno napadli še z vojsko, predvsem Srbi, so Joe Valencic in ostali Slovenci v ZDA in drugod, stalno telefonirali v Belo hišo in vladam ostalih držav za priznanje Slovenije. Zbrali so tudi neverjetnih 50000 podpisov podpore za neodvisno svobodno Slovenijo - enkratno in tega Slovenci ne smemo nikoli pozabiti. Joe Valencic - ambasador slovenstva v ZDA, v Sloveniji je malo takih, pa še te mediji ignorirajo. Glejte tudi Polka Hall of Fame (Muzej polke slavnih). Joe Valencic je sicer eden od najaktivnejših ameriških Slovencev, deluje v Clevelandu. Med drugim je že 20 let regionalni predsednik 22 lož Slovenske narodno podporne jednote (SNPJ) z okrog 8000 člani. Ne pozabimo, da je eden najpomembnejši mož Slovenske narodne podporne jednote bil tudi rojak Vincenc Cajnko ali Cainkar Vincent (rodil se je v Jastrebcih 1879 - umrl 1948 l. v Chicagu) - skoraj 30 let je bil njen poklicni predsednik. SNPJ je največja slovenska zavarovalnica v ZDA, ustanovljena leta 1904, ki ima danes okrog 40.000 članov. Nedaleč od Clevelanda stoji farma SNPJ, ki bo leta 2009 praznovala 90. obletnico. Na farmi se zbirajo ameriški Slovenci, ki imajo vsako nedeljo plesne prireditve, ob sobotah so poroke, med tednom tudi upokojenski pikniki in podobne prireditve. Joe Valencic je tudi ambasador slovenskega filma v ZDA. Očitno zelo dobro pozna razmere v slovenskem filmu, saj pravi: "Najboljši slovenski filmi po mojem še prihajajo." Upajmo, da ima prav, saj so ti "naši" filmi po letu 1992 v bistvu filmi proti Slovencem, saj večinoma uvoženi filmarji ne prenašajo slovenske kulture, v filmih jo zgolj zaničujejo (pod krinko filmske umetniške izpovedi smo fašisti, posiljevalci, pedofili, incestniki, idioti brez trdne identitete, alpski zavrteži, ...). Vrnimo se k slovenski glasbi. Vse te resnice o uspešnosti slovenske glasbe v tujini so Slovencem neznane (šola je za te resnice gluha, mediji in javni delavci pa uvažajo balkanski kič). Avseniki, Slaki, Trutamora Slovenica (ansambel za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine) in njim podobni ansambli, glasbeniki, pevci, skupine, rešujejo kar se še rešiti da. Škoda, da smo poskočnega vlečnega konja zamenjali z oslom, ki samo jamra o "tugi" in kdaj s "trubo" dela nered v svetu zvokov. Slavimo torej tujo glasbo in tuje junake, pesmi naših babic in slike hrabrih slovenskih mož in deklet pa so samo še v muzejih nekje daleč čez morje. Thomas Jefferson, ameriški politik, agronom, vrtnar, arhitekt, etimolog, matematik, kriptograf, inšpektor, paleontolog, pisatelj, odvetnik, izumitelj in violinist, * 13. april 1743 , † 4. julij 1826. Slovenski učbeniki in podtaknjena kulturna in politična elita stalno zamolčujejo (če kaj povode potem relativizirajo), da je ustoličevanje karantanskih knezov, oziroma ljudska demokracija Karantanije bila vzor Thomasu Jeffersonu za pisanje Deklaracije o neodvisnosti ZDA. Preko Jeffersona smo Slovenci posejali seme svobode po večini razsvetljenega sveta. Večina pomembnih starih civilizacij (Rim, Egipt, itn) je gradila na moči - le slovenska civilizacija je gradila na svobodi in demokraciji in kot kaže, je ta princip svobode in demokracije zmagal. Joe Valencic med drugim razkriva, kdo so v ZDA še vplivni Slovenci (ali slovenskega rodu), naštejmo jih nekaj iz različnih poklicev in dejavnosti: - igralec, režiser Mickey Dolenz, v šestdesetih je nastopal v skupini The Monkees kot bobnar in pevec, hčerka Ami Dolenz je tudi igralka, - Gregor Dolenz, Mickeyev oče, je tudi igral v Hollywoodu (igral je vloge Rimljanov, opernih pevcev, elegantnih likov, ...), - izjemna plesalka s kroglo in obroči Daša Podgoršek, pred drugo vojno je delala v New Yorku, - harmonikar, kralj polke, Frank Yankovich, - džezist Leo Coach - pesnik Ray McNiece, ki pravi, da se v njem borita irski menih in slovenski pastir, - znamenita igralka Audrey Totter, film "The Postman Always Rings Twice" (20.dec.1918, Joliet, Illinois - umre 1995), - animator Michael Lah, leta 1957 je bil nominiran za oskarja (delal je z W. Disneyjem), - plesna mojstra Tadej Bernik, Chris Komar, - astronavti Sunita Lyn Williams (poletela s kranjsko klobaso), Ronald Šega, Jery Linenger, Ronald Šega - 1996 več kot 420 ur v vesolju v Miru, Septembra 1994 je dr. Jerry M. Linenger (babica Francka Pušavc živi v Dvorski vasi pri Begunjah) prvič poletel v vesolje, 12. januarja 1997 pa je sodeloval pri poletu na vesoljsko postajo MIR in tam preživel 132 dni in 4 ure. - Lynn Marie kot prva glasbenica, ki je prejela nominacijo za glasbeno nagrado GRAMMY za svoj album ''Best Polka Album'', umetnica LynnMarie iz Nashvilla danes spreminja podobo polke - v polki nove generacije preliva rock in pop (info lynnmarie net), - Frank Lausche (Franc Lavše) je bil senator v ZDA in župan Clevelanda, - sestra J. Valencica, Cecilia, že 30 let vodi Slovenski mladinski pevski zbor, - fizik Prof. dr. Dušan Petrač je višji znanstveni sodelavec Jet Propulsion Laboratory na tehnološkem inštitutu v Pasadeni, Kalifornija, ZDA. Kot fizik, specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature, breztežnost), - Tone Petkovšek že od leta 1962 vodi slovensko radijsko oddajo, je tudi organizator novembrskega slovenskega festivala v Clevelendu, ... - Cleveland Slovenians, slovenian ClevelandSeniors.Com "Slovenians, Thomas Jefferson and the Declaration of Independence plaque in downtown Cleveland." Slovenci in Thomas Jefferson, obeležje Deklaraciji o neodvisnosti v centru Clevelenda. Sledi tekst iz plošče. Text from Senator Frank J. Lausche's (Ohio) speech of November 28, 1967, in the United States Congress about Slovenians (sic!) SLOVENIANS, THOMAS JEFFERSON and THE DECLARATION OF INDEPENDENCE ..... IN HIS COPY OF BODIN'S "REPUBLIC", THOMAS JEFFERSON HAD INITIALED TWO PAGES. ON ONE PAGE WAS BODIN'S DEFINITION AND CHARACTERIZATION OF A TYRANT, WHICH WAS QUITE SIMILAR IN CONCEPT AND PHRASES USED IN THE DECLARATION OF INDEPENDENCE. ON THE OTHER INITIALED PAGE WAS A DESCRIPTION OF THE INSTALLATION OF THE DUKES OF CARINTHIA. A SLOVENIAN RITUAL WHICH MAY HAVE CONTRIBUTED GREATLY TO THE FOUNDING OF OUR GREAT COUNTRY..... .....THIS CUSTOM, WHICH WAS STILL BEING PRACTICED DURING THE TIME OF AMERICAN REVOLUTION, WAS LIVING PROOF THAT THE SOCIAL CONTRACT DID, IN FACT, EXIST, AT LEAST AMONG SLOVENIANS..... .....THE SLOVENIANS BELIEVED THAT THE POWER TO GOVERN RESTED WITH THE PEOPLE WHO WERE TO BE GOVERNED, NOT THOSE WHO WERE GOVERNING. THEY BELIEVED THAT THEIR RULERS SHOULD BE MEN OF THE PEOPLE, OF ALL THE POEPLE. THEY BELIEVED THAT THE TRUE QUALITIES OF THOSE IN GOVERNMENT SHOULD BE COMPETENCY AND CONCERN. THEY BELIEVED THAT THEIR LEADERS HAD A SOLEMN DUTY TO THE PEOPLE TO BE RIGHTEOUS. AND WE AMERICANS BELIEVE IN THESE SAME PRINCIPLES TODAY. SO DID THOMAS JEFFERSON DURING THE TIME OF THE REVOLUTION..... UNITED STATES SENATE, NOVEMBER 28, 1967 FRANK J. LAUSCHE, U.S. SENATOR SLOVENIAN-AMERICAN HERITAGE FOUNDATION SLOVENSKO-AMERISKI KULTURNI SVET CLEVELAND, OHIO BICENTENNIAL 1976 Odlomek iz govora senatorja Franka J. Lauscheta (Ohio) dne 28. novembra leta 1967, v kongresu Združenih držav Amerike o Slovencih (sic!) SLOVENCI, THOMAS JEFFERSON in DEKLARACIJA O NEODVISNOSTI ..... V BODINOVI KNJIGI "REPUBLIKA" (francoski zgodovinar Jean Bodin, 1529 Angers - 1596 Laon, napiše znamenito delo "Šest knjig o republiki" kjer utemeljuje argumente absolutne oblasti in suverenosti, ko narod prostovoljno prenese svojo suvereno oblast na vladarja, a se kljub vsemu zavzema za neke vrste demokracijo, demokratično republiko z načelom tolerance, v njej opiše tudi karantansko obliko demokracije, ustoličevanje knezov s strani ljudstva, ko pride do prenosa ljudske oblasti na kneza), SI JE THOMAS JEFFERSON OZNAČIL DVE STRANI. NA ENI STRANI JE BILA OZNAČENA BODINOVA DEFINICIJA IN OPIS TIRANIJE, KI JE PRECEJ PODOBNA DELU BESEDILA V DEKLARACIJI O NEODVISNOSTI. NA DRUGI STRANI PA JE OZNAČEN TEKST Z OPISOM USTOLIČEVANJA KARANTANSKIH KNEZOV. RITUAL SLOVENCEV JE TAKO NAJVERJETNEJE POMEMBNO PRISPEVAL K USTANOVITVI NAŠE VELIČASTNE DOMOVINE, DRŽAVE (ZDA) ... ... TA NAVADA, KI SE JE ŠE VEDNO IZVAJALA V ČASU AMERIŠKE REVOLUCIJE, JE ŽIV DOKAZ, DA JE SOCIALNI DOGOVOR V RESNICI OBSTAJAL, VSAJ MED SLOVENCI ... ... SLOVENCI SO VERJELI, DA MOČ OBLASTI IZHAJA IZ LJUDSTVA, KI JE VLADANO IN NE OD ONIH, KI SO VLADALI. VERJELI SO, DA MORAJO BITI LJUDJE, KI JIM VLADAJO, LJUDJE IZ LJUDSTVA, OD VSEH LJUDI. PREPRIČANI SO BILI, DA MORA BITI BISTVENA LASTNOST VLADAJOČIH SPOSOBNOST IN SKRB. VERJELI SO, DA JE ČASTNA DOLŽNOST VODITELJEV, DA SO PRAVIČNI. IN MI, AMERIČANI, VERJAMEMO V TA ISTA NAČELA ŠE DANES. VERJEL JE TUDI THOMAS JEFFERSON V ČASU AMERIŠKE REVOLUCIJE ... SENAT ZDRUŽENIH DRŽAV, 28. NOVEMBER 1967 FRANK J. LAUSCHE, U. S. SENATOR SLOVENIAN-AMERICAN HERITAGE FOUNDATION SLOVENSKO-AMERIŠKI KULTURNI SVET CLEVELAND, OHIO DVAJSETLETNICA 1976 Spomenik ameriški deklaraciji o neodvisnosti v Clevelandu (Ohio) in slovenskemu izvoru demokracije. Zraven stoji senator in župan slovenskega rodu Frank Lausche. Francoski zgodovinar Jean Bodin, 1529 Angers - 1596 Laon, napiše znamenito delo, ki je izšlo leta 1576, Les Six Livres de la République - "Šest knjig o republiki", kjer utemeljuje argumente absolutne oblasti in suverenosti, ko narod prostovoljno prenese svojo suvereno oblast na vladarja. Kljub pojmu absolutne oblasti, se zavzema za neke vrste demokracijo, demokratično republiko z načelom tolerance. V tekstih opiše tudi karantansko obliko demokracije, ustoličevanje knezov s strani ljudstva, ko pride do prenosa ljudske oblasti na kneza. Njegova razmišljanja so imela vpliv na mnoge humaniste, politike, filozofe. Pravi, da je Bog res kreator sveta, a da se ne bi smel vmešavati v odnose znotraj sveta (temu na nek način zadosti krščanstvo s svobodno voljo vsakega posameznika). V njegovem delu Thomas Jefferson najde tudi slovensko obliko demokracije - karantansko ustoličevanje knezov s strani ljudstva, ta princip prenese tudi v Deklaracijo o neodvisnosti ZDA. Deklaracijo o neodvisnosti razglaša, da so vsi ljudje enaki in imajo enake pravice, vlada pa je v službi ljudi, ne njihov vladar – tiran. Bodin v svoji Republiki navaja: 'NIČESAR NI, KAR BI BILO MOGOČE PRIMERJATI Z OBIČAJEM, KI JE BIL V NAVADI V KARANTANIJI', kjer še danes najdemo blizu kraja Šentvid sredi travnikov marmornati kamen. Obkrožen od množice, držeč z desnico na povodcu marogasto govedo in z levico prav takega konja, sede na ta kamen kmet. Ta pravica mu gre po rodu. Tisti, ki naj bi postal knez, pristopi s številnim spremstvom. Pred njim nosijo prapore. Vsi so pražnje oblečeni v rdeče, le knez stopa oblečen kot ubog pastir. V roki drži pastirsko palico. Kmet, ki sedi na kamnu, zakliče v slovenskem jeziku: »Kdo je ta, ki se bliža tako hrupno?« Ljudstvo mu odgovori, da je to njihov knez. Nato kmet vpraša: »Ali zna prav razsojati? Ali ve, kaj je dobro za deželo? Je rojen svobodnjak? Prave vere?« Vsi mu odgovorijo: »Tak je in tak bo ostal!« Nato kmet lahno udari kneza po licu. Potem, ko knez zagotovi kmetu, da je odvezan javnih obveznosti, se sam povzpne na kamen, zavihti svoj meč na vse štiri strani sveta in obljubi ljudstvu, da bo pravičen sodnik. Stran 129 iz knjige Lex Six Livres de la Republique, napisal Jean Bodin, Pariz 1576. Na tej strani je opis ustoličevanja karantanskih knezov – Forme d'investir le Duc de Carinthie. Bodin začenja z besedami: 'Nič se ne more primerjati s tem obredom…' Izvod te knjige se je nahajal tudi v zasebni knjižnici Thomasa Jeffersona, avtorja ameriške Izjave o neodvisnosti, leta 1776. Ta stran je posebej označena. Povezavo med ustoličevanjem, Bodinom in T. Jeffersonom je našel profesor Jožef Felicijan in jo opisuje v knjigi iz leta 1967 »Geneza kontraktualne teorije in ustoličevanje karantanskih knezov«. Knežji kamen levo in prestol desno - Koroška, zibelka svetovne demokracije. Knežji kamen na Gosposvetskem polju v ozadju levo je Gospa sveta. Kamen je bil postavljen na vzpetini ob Krnskem gradu "Karnburg", danes je tam samo še cerkvica s pokopališčem. Začenjajo se tudi arheološka izkopavanja, a zadeva je omejena z nemškim pogledom na zgodovino, kot je v Sloveniji s srbskim in ruskim. Pojdite na te čudovite kraje slovenske preteklosti (Krnski grad, Gospa sveta, Gosposvetsko polje, Šentpeter - rojstni kraj Jožefa Stefana, katedrala v Krki - Gurk - kraj svete Heme, Milštat [Millstatt] - kraj danes zamolčanega karantanskega svetnika Sv. Domicijana, itn, Slovenci na Koroškem nas čakajo). Največja žalost današnjega trenutka je, da smo Slovenci pozabili na Koroško, če sta že "slovenska" politika in zgodovina prodani, pa bi vsaj navadni ljudje lahko več obiskovali kraje naše prve države - izlet in ogled koroške nam več da, kot poniževalno lumpenproletarsko pohajkovanje po "baščaršijah", "jajcih", itn. Tudi cerkev bi lahko tukaj naredila več, recimo z romanji, itn. Leta 2007 sem v celem dnevu v teh krajih srečal samo eno družino iz Slovenije. Če navadni ljudje ne bomo spoštovali običajev in krajev naše zgodovine, se nam bo zgodilo to, kar se je Korošcem - za nami ne bo ostalo drugega kot kakšen kamen kje v muzeju. Tuje kulture ne bodo cenile naše domovine, če je ne bomo sami in jo bodo hitro kulturno in "zgodovinsko" priključile k svojim centrom moči (Rim, Zagreb, Dunaj, Beograd, Budimpešta, Ankara že čakajo na podalpski biser). Obred ustoličevanja karantanskega kneza - umetniška podoba po zapisih. Ustoličevanje karantanskih (slovenskih) knezov na Gosposvetskem polju, ilustracija Leopolda Stainreuterja (1340-1400). Nato kneza posadijo na črno belega konja in peljejo tri krat okrog Knežjega kamna. Pri tem vsi skupaj pojejo, majhni in veliki, žene in možje, staro slovensko hvalnico, zahvaljujoč boga, da je dal njim in njih deželi vladarja po njihovi volji. Medtem sta smela dva kmeta kositi in žeti, kar se jima je ljubilo. Ne smemo tudi pozabiti opravila požigalnika oz. kresnika, ki je v trenutku, ko je knez na kamnu vihtel meč in prisegal, v bližini zažgal nekoliko grmad v dokaz goreče ljubezni in vdanosti vsega naroda do bodočega vojvode. Šlo je verjetno še za starodavni običaj na podlagi staroslovenske vere, ki se je ohranil tudi v obdobju krščanstva. Sprva se je v skoraj celotni današnji Avstriji govorilo predvsem slovensko. Ulrik Liechtensteinski v svoji pesnitvi »Frauendienst« (1255), omenja, da se je na Koroškem uporabljal slovenski jezik. Sam deželni vojvod Bernard Španhajm, je s spremstvom več kot stotih vitezov, pozdravil njega in njegove ob prihodu iz Italije, v Vratih ob vstopu v Zilsko dolino, v slovenskem jeziku z besedami »buge waz primi gralva Venus«, ali bog vas prejmi kraljeva (kraljica) Venus. Tudi tirolski pesnik Oswald Wolkenstein (1367-1445), ki je deloval že stopetdeset let pred Primožem Trubarjem, je slovenski jezik uvrstil med najpomembnejše evropske jezike tistega časa. V njegovih dveh večjezičnih pesnitvah, je slovenščina (windisch) našla prostor ob latinščini, nemščini, italijanščini, francoščini, madžarščini in flamščini. Te dve Wolkensteinovi pesnitvi pomenita prve znane zapisane in objavljene slovenske ljubezenske stihe. Ena izmed večjezičnih ljubezenskih tožb se začenja prav s slovenskim pozdravom: Bog te primi. Zraven teh besed so zapisane tudi jaz sem toj (tvoj), najdobriši služba, kaku moreš, jaz sem djal, te prošo, pomagi mene, v zelenem logu in nate strojo. "Klagenfurt - Landhaus Gr Wappensaal Herzogseinsetzung", Freska, slika ustoličevanja karantanskih knezov v mestni hiši v Celovcu (Gr Wappensaal), Fromiller l. 1740. http://209.85.129.132/search?q=cache:6J3HyIIW6VMJ:www.upr.si/Novosti/20061018Biografija%2520Petrac%252018%252010%2520.pdf+du%C5%A1an+petra%C4%8D&hl=de&ct=clnk&cd=7 Biografija prof. dr. Dušana Petrača Prof. dr. Dušan Petrač je višji znanstveni sodelavec Jet Propulsion Laboratory na tehnološkem inštitutu v Pasadeni, Kalifornija, ZDA. Kot fizik, specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature, breztežnost), opravlja temeljne in uporabne raziskave predvsem za potrebe civilne vesoljske agencije NASA. Že od 1.1973 je neposredno sodeloval pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju (v posebnem letalu), pri poskusih z raketami, z vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti. Bil je tudi prvi kandidat slovenskega rodu za polet v vesolje. Rodil se je 28. januarja 1932 v Kropi, kot šesti otrok v delavski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Kropi, Št. Vidu, nekaj mesecev tudi partizansko šolo. Kot dijak gimnazije v Kranju je maturiral leta1951, nato je na ljubljanski univerzi študiral fiziko in matematiko. Leta 1956 je diplomiral iz fizike. V letu1957-63 je bil profesor na gimnaziji v Kranju. V letu 1957/8 je služil vojaški rok in medtem opismenil 18 vojakov. Kot gimnazijski profesor je odslužil dvakratno obveznost štipendiranca kranjske občine. Naključno seznanjenje (s prof. D. Saxonom, kasnejšim predsednikom kalifornijske univerze, med obiskom nekdanjega nacističnega taborišča Dachau) mu je odprlo možnost podiplomskega študija v Los Angelesu, kjer je leta 1971 dosegel magisterij in doktorat iz fizike. Disertacija je obravnavala pojave v supertekočem heliju. V letu 1971/3 je poučeval fiziko na univerzitemem oddelku, kjer je prejel je nagrado za odlična predavanja. Ob tem je nadaljeval laboratorijske raziskave. Leta 1973 je prejel štipendijo NRC znanstvene akademije ZDA za raziskave po lasmi izbiri (do 1975). Isto leto se je zaposlil v Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni, kjer še vedno živi in deluje v raznih NASA projektih. Leta 1977 je v NASI postal višji znanstveni svetnik. Dandanes sodi med vrhunske, mednarodno priznane strokovnjake na področju vesoljske tehnike. Je avtor več kot 30 znanstvenih člankov, aktiven na številnih internih in mednarodnih znanstvenih posvetovanjih v Ameriki, Evropi in na Japonskem, prejel je več priznanj in nagrad NASA, posebej za zasluge pri razvoju infrardečih astronomskih satelitov in eksperimente, izvedene z vesoljskimi taksiji. Je svetovalec in član vrste uglednih ustanov, med njimi univerze v Stanfordu in Zahodnem Berlinu, več NASA in drugih ameriških vesoljsko-raziskovalnih središč, član American Physical Society, Planetary Society, New York Academy of Science, znanstveno raziskovalnega društva Sigma ksi, pa tudi član ameriške Slovenske narodno podporne enote. Petrač se je nameraval po opravljenem študiju vrniti v domovino, toda nezanimanje za njegovo delo doma in izredne možnosti za nadaljevanje tega dela na tujem so odločile o nadaljevanju njegove življenjske poti. Medtem je že postal tudi častni meščan Los Angelesa, še vedno pa obiskuje svojo prvotno domovino. Petrač raziskuje večinoma nestandardne probleme, ki jih zastavlja znanosti in tehniki prodiranje človeka v vesoljski prostor. Posebej se je odlikoval pri razvijanju sistema za hlajenje infrardečih detektorjev s tekočim helijem pri temperaturah le nekaj stopinj Kelvina. Agenciji NASA je dokazal, da je njeno hlajenje, predvideno za uporabo v infrardečem astronomskem satelitu, napačno zastavljeno, in je sam predlagal ustrezno rešitev, kar je preprečilo neuspeh okoli 200 milijonov dolarjev vrednega satelita. Petrač raziskuje in načrtuje tudi opremo in postopke za uporabo v breztežnostih razmerah; v takšnih razmerah se je tudi sam usposobil za kandidata - znanstvenega spremljevalca za polet z vesoljskim taksijem in je bil pri enem teh poletov že tudi prva rezerva. Se vedno je izredno aktiven pri razvijanju zelo zahtevnih znanstvenih eksperimentov v breztežnostim okolju na vesoljskem taksiju in v planiranem laboratoriju na mednarodni vesoljski postaji. Zmaga Kumer se je ukvarjala s slovensko ljudsko glasbo, tipologijo pripovednih pesmi, vlogo, zgradbo in slogom slovenske ljudske pesmi ter monografskimi pregledi posamičnih tipov ljudskih pesmi Dr. Zmaga Kumer, Ethnomusicologist, Has Died SIGIC - tuesday, 30. December 2008 Ethnomusicologist and philologist Zmaga Kumer has died. She was also a scientific advisor at the Ethnomusicology Institute of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Until her retirement in 1988 she was involved in the collection, transcription, analysis and advocacy of Slovenia’s folk music legacy. In 1995 she was awarded the title of honorary member of the Scientific Research Centre for successfully demonstrating that Slovenian folk traditions are an irreplaceable part of Slovenian culture as well as one of the most characteristic markers of the identity of the Slovenian people. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je, leta 1924 v Ribnici rojena raziskovalka, diplomirala iz slavistike. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala na folklorno-zgodovinskem oddelku in leta 1955 doktorirala z disertacijo Slovenske priredbe srednjeveške božične pesmi Puer natus in Betlehem. Leta 1973 je postala znanstvena svetnica na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Med njenimi številnimi objavami vsekakor izstopajo Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini (1969), Vsebinski tipi slovenskih pripovednih pesmi (1974), Pesem slovenske dežele (1975), Slovenske ljudske pesmi Koroške – 5 knjig (1986–1996), Etnomuzikologija (1988), Mi smo príšli nócoj k vam (1995), Vloga, zgradba in slog slovenske ljudske pesmi (1996) in Zlati očenaš (1999) Sestavila je tudi več pesmaric, med njimi Čez polje pa svetinja gre in Eno si zapojmo. Odlikovana je bila z zlatim vencem; za svoje delo pa je prejela Murkovo, Herderjevo, Zoisovo in Štrekljevo nagrado. ---------------------------- Ljubljana - Umrla je etnomuzikologinja Zmaga Kumer (1924-2008), ki je bila med drugim vse do upokojitve leta 1988 raziskovalka, od leta 1973 pa tudi znanstvena svetnica na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Kumerjeva se je ukvarjala z zbiranjem, zapisovanjem, analiziranjem in posredovanjem slovenske ljudske glasbene dediščine. Rodila se je leta 1924 v Ribnici na Dolenjskem. Diplomirala je iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti ter na folklorno-zgodovinskem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani. Leta 1955 je doktorirala z disertacijo Slovenske priredbe srednjeveške božične pesmi »Puer natus in Betlehem«. Njeno raziskovanje je zajemalo celotno pesemsko izročilo, a se je pri svojem delu posebej posvečala pripovednim pesmim. Na podlagi teh raziskav je nastalo veliko slovensko-nemško delo Vsebinski tipi slovenskih pripovednih pesmi, ki je imelo velik mednarodni odmev. Po njeni zaslugi smo Slovenci eden redkih evropskih narodov, ki premorejo tako delo. Drugo področje njenega raziskovanja so postala slovenska ljudska glasbila in godčevstvo. Na podlagi obsežnega gradiva, nabranega z dolgoletnim terenskim raziskovalnim delom, jih je opisala, opredelila in razvrstila po mednarodni klasifikaciji - rezultat tega dela je knjiga Slovenska ljudska glasbila in godci. Zmaga Kumer je poleg 28 samostojnih knjig napisala tudi več kot 400 razprav, študij in člankov za domače in tuje znanstvene ter strokovne revije. Sintezo svojega raziskovanja, obogateno tudi z izsledki drugih slovenskih etnomuzikologov, je objavila leta 2002 v delu Slovenska ljudska pesem, mimo katerega ne bo mogel nihče, kdor se bo ukvarjal z raziskovanjem slovenske ljudske pesmi. Za svoje delo in seznanjanje evropske strokovne javnosti s slovensko ljudsko kulturo je leta 1992 na Dunaju prejela Herderjevo nagrado. Doma ji je bila leta 1999 za življenjsko delo podeljena Zoisova nagrada, stroka se ji je oddolžila z Murkovim priznanjem, leta 1996 pa je postala častna članica Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/53D4FE42D8E0FD95C125753F00354D63?OpenDocument Piše - o Zmagi Kumer - dr. Stane Granda 18.1.2009 Hvala, gospa doktor! Pred nekaj dnevi smo se poslovili od dr. Zmage Kumer, ugledne slovenske etnologinje in odlične katoličanke. Od leta 1979 pa do njene upokojitve nama je ista služba rezala kruh. Čeprav sva bila zaposlena na različnih inštitutih, sva razvila sodelovanje, ki je presegalo zgolj strokovna vprašanja. Verjetno je bilo to vzrok, da me je, gotovo v soglasju z uredništvom Družine, izbrala za svojega naslednika kot kolumnista. Njen izbor me je tako presenetil, da sem ponudbo v trenutku sprejel. Zame je bila to izjemna čast. Tudi zato, ker naju je povezovalo dojemanje slovenstva, kulture in vere. Bila je in mi ostala nedosegljiv vzor. Njeno življenje in delo sproža številna vprašanja. Ker je bila katoličanka, ki svoje opredelitve ni skrivala, je bila njena pot na SAZU pravzaprav naravna, saj je bila ta najuglednejša slovenska ustanova zatočišče za obetavne znanstvenike, ki pa zaradi verskega prepričanja ne smejo neposredno delati s študenti. Takih ljudi je bilo pri nas veliko, verjetno celo večina. Danes je drugače. Številne ženske, tudi na znanstvenem področju, so zagrizene borke za ženske pravice. Razumem jih, čeprav ne morem zanikati dejstva, da mnoge to izrabljajo za prikrivanje lastnih pomanjkljivosti. S svojim spolom nikoli ni imela težav. Bila je ponosna, izjemno lepa in urejena gospa in je že na zunaj izražala svojo intelektualno in znanstveno izjemnost. Z vpadljivim govorjenjem, obnašanjem in oblačenjem ji ni bilo treba opozarjati nase. Za svoje znanstveno delo bi zagotovo zaslužila članstvo med slovenskimi nesmrtniki. Ni bila članica SAZU, le njena znanstvena uslužbenka – svetnica. Gotovo je po eni strani na to vplivala njena opredelitev, ni pa mogoče zanikati niti posledic stanja v slovenski etnologiji in humanistiki, ki ji niso bile naklonjene. Nikoli je nisem slišal zaradi tega tožiti, bila je preponosna in predvsem preveč predana znanosti, da bi trošila čas za take nepomembnosti. Njeni znanstveni dosežki so tisti, ki ji dajejo trajno mesto v kulturi in znanosti. Kljub svoji vrhunskosti je bila nadvse predana potrebam svojega naroda. Čeprav ni iskala družbe in zabav, ni zamudila priložnosti, da se ne bi zanj razdajala. Ni je bilo sram svojega narodnega porekla in zlasti preko Mohorjeve družbe je svoj dolg izpolnila. Slovenstvo ji ni bilo breme, ampak prednost. Mednarodna uveljavljenost, za katero bi mnogi mladi raziskovalci prodali vse, od osebnega do nacionalnega prepričanja, ni bila njen cilj, ampak jo je dosegla s svojim delom. Raziskovanje slovenstva jo je porinilo v mednarodne orbite, in to ne trenutne, »pop variante«, ampak tiste trajne.Imeli smo jo. Sedaj imamo njeno delo in trajen vzor. Za ženske in moške, verne in neverne! http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/FBE0EF7B8F6FBD15C125753F00351256?OpenDocument Minister /za šolstvo dr. Igor Lukšič/ trdi, da teh /tj. katoliških šol/ »niso želeli postaviti starši, temveč je bila katoliška cerkev tista, ki je dala pobudo«. To pa ne drži. Mnogi starši so se kmalu po osamostojitvi začeli živo zanimati, da bi otroke vpisali v takšne šole, kakršne so lahko nekoč tudi sami obiskovali. Spominjam se, da sem – morda leto po osamosvojitvi – srečal nadškofa dr. Alojzija Šuštarja na Golovcu. Povabil me je, naj se mu pridružim na sprehodu. V pogovoru mi je omenil, da bodo Cerkvi vrnili stavbe nekdanje Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu. »Krasno!« sem vzkliknil kot nekdanji dijak ŠKG. »Upam, da bo ŠKG spet zaživela in da jo bodo lahko obiskovale vsaj moje vnukinje.« »Na to si ne upam niti pomisliti,« me je ohladil nadškof. »Ne morete si predstavljati, v kako bednem stanju je ta stavba. In najbrž si tudi ne predstavljate, v kakšem stanju so cerkve in župnišča na podeželju in v kakšnih nemogočih razmerah živijo naši župniki. Seveda bi gimnazijo z veseljem obnovili, saj sem bil tudi sam – deset let pred vami – dijak ŠKG. Ampak za to ni denarja. Veliko večje so potrebe naše pastorale drugje.« Celo uro sem mu prigovarjal, da mora biti obnovitev nekdanje ŠKG prioriteta Cerkve na Slovenskem: to bo najbolj rentabilna investicija v slovenskem duhovnem prostoru. Nadškof pa mi je ugovarjal, da sicer ceni izobrazbo, da pa mora kot dušni pastir predvsem skrbeti za vzdrževanje in obnovo cerkva. Vem, da so tako kot jaz nadškofu prigovarjali tudi drugi starši, dokler ni nazadnje le prisluhnil njihovim pobudam in predlogom. Akademik dr. Kajetan Gantar v Mladini *** Thomas Luckmann (Tomaž Lukman) Thomas Luckmann (born October 14, 1927) is a German sociologist of Slovene origin. His main areas of research are the sociology of communication, Sociology of knowledge, sociology of religion, and the philosophy of science. Biography He was born as Tomaž Luckmann in the Slovenian industrial border town of Jesenice, then part of the Kingdom of Yugoslavia. His father was an Austrian industrialist, while his mother was from a Slovene family from Ljubljana. On his mother side, he was the cousin of the Slovene poet Božo Vodušek. He grew up in a bilingual environment. In the family, they spoke both Slovene and German, and he attended Slovene-language schools in Jesenice until 1941, and then German ones. After World War II , the family emigrated to Austria. Luckmann studied sociology at the University of Vienna and Innsbruck. He later moved to the United States, where he studied at the New School for Social Research in New York. He has worked as a professor for Sociology at the University of Constance in Germany. Since 1994 he is professor emeritus. He is married and has a daughter. Work Luckmann is a follower of the phenomenological school of sociology, established by the German-American scholar Alfred Schütz. In his works, he has developed a theory, known as social constructionism, which argues that all knowledge, including the most basic common sense knowledge of everyday reality, is derived from and maintained by social interactions. Luckmann is probably best known for the books The Social Construction of Reality, written together with Peter L. Berger in 1966, and Structures of the Life-World, which he wrote with Alfred Schütz in 1982. Luckmann is a member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts and holds honorary doctorates from the Universities of Linköping and Ljubljana. Essential bibliography * The Social Construction of Reality (1966, with Peter L. Berger) * The Invisible Religion (1967) * The Sociology of Language (1975) * Structures of the Life-World (1982, with Alfred Schütz) * Life-World and Social Realities (1983) Sources * Frane Adam, "Tomaž Luckmann" in Thomas Luckmann, Družba, komunikacija, smisel, transcendenca (Ljubljana: Študentska založba, 2007) * Patricija Maličev, "Thomas Luckmann. Človek s posebnostmi" in Delo, Sobotna priloga (April 12, 2008), 25-27 Avtor dela Prešeren na Silbi Mirko Mahnič v svojih razpravah poudarja izvirnost oziroma čarobnost Prešernovega verza. Jelka Mrak Dolinar je v knjigi Brazde mojega življenja zapisala grozote, ki jih je doživela v obdobju treh totalitarnih režimov. Prešeren na Silbi in grozote treh totalitarnih režimov Novi knjigi Mirka Mahniča in Jelke Mrak Dolinar Knjige, 5. februar 2009 20:13 Ljubljana - STA Mirko Mahnič je svojo 90. letnico pospremil z delom, v katerem se je posvetil analiziranju Prešernove poezije, poimenoval pa jo je Prešeren na Silbi. Silba je namreč kraj, kjer počitnikuje z družino, naslov knjige pa bi bil po njegovih besedah lahko tudi Prešeren, malo drugače, kot je nekoč svoje delo poimenoval srbski esejist Kolja Mićević. Svoje delo (izšlo je pri založbi Družina) je režiser, dramatik, publicist, predavatelj in lektor, ki letos praznuje 90 let, razdelil na dve knjigi. Napisati pa namerava tudi tretjo. Meni, da je Prešeren svetovljan, ki ponuja veliko spodbud za človekovo duhovno rast. Pri analizi Prešernovih del ga je zanimal predvsem verz, obravnaval pa je tudi njegov pesniški slog, ki je "vreden posebnega koncerta". Po njegovih besedah je bil Prešeren »izbirčen« in predvsem prevelik genij, da bi kaj prepuščal naključju. Ob tem je opozoril še na ključne Prešernove besede, kot so mil, nesreča, obup, sla, upanje, oči, svetloba, Bog, smrt, slovenstvo in Slovenija. Zgodba, ki je zgodovinarji ne morejo napisati V založbi Družina so izdali tudi spomine Jelke Mrak Dolinar na vojne grozote v obdobju treh totalitarnih režimov, ki jih je avtorica zapisala pod naslovom Brazde mojega življenja. Spremno besedo k delu je napisal Jože Možina, ki pravi, da je v knjigi zapisana izkušnja Mrak Dolinarjeve in njene sestre, ki sta šest let preživeli v komunističnih zaporih. Po njegovem mnenju "številni niso zmogli izkoristiti svobode govora v demokraciji, njej pa je to uspelo". Pred fašizmom je družina Mrak Dolinarjeve zbežala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, pozneje pa so jih preganjali še nacisti. Po vojni je sledilo še "kolesje komunistične represije". Težišče zgodbe je postavljeno v medvojno in povojno obdobje in opisuje prestajanje v zaporih in prisilnih deloviščih. Po njegovem mnenju avtorica opravlja "dolžnost do resnice". "Spomine je lahko napisala, ker je represivni aparat ni zlomil, saj je njegove nosilce premagala na pomembnem bojnem polju - čisti vesti," je še poudaril. Jelka Mrak Dolinar je med drugim povedala, da "take zgodbe", kot jo je napisala ona, "zgodovinarji ne morejo napisati", saj tega "kar je v človekovem srcu in mislih, ne more opisati nihče, ki tega ni izkusil na lastni koži". BRAVO Tina Maze z besnim finalnim nastopom do srebra Veleslalomska prvakinja za devet stotink Kathrin Hölzl SP v alpskem smučanju 12. feb. 2009, Val d'Isere Ko se je zdelo, da bo Tina Maze spet poraženka velikega tekmovanja, je z najboljšim časom finala v Val d'Iseru osvojila veleslalomsko srebro. Mazejeva je bila po prvi vožnji šele petnajsta in je zaostajala dve sekundi. V drugi je ob boljši vidljivosti, ki jo je motila na prvi progi, na postavitvi Marka Jurjeca smučala tako, kot zna in iz ozadja prišla do srebrne medalje. Do naslova svetovne prvakinje, ki ga slavi Nemka Kathrin Hőlzl, je 25-letni Črnjanki zmanjkalo le devet stotink! Tretja je bila Finka Tanja Poutiainen. Slovenski uspeh sta dopolnili Mateja Robnik na 12. in Ana Drev na 14. mestu. Slovensko smučanje je na medaljo svetovnega prvenstva čakalo od brona Mitje Kunca na slalomski tekmi leta 2001. Po prvi vožnji je vodila najboljša veleslalomistka letošnje sezone Kathrin Zettel, ki je imela 40 stotink naskoka pred Tanjo Poutiainen. Tretja je bila presenetljiva Nemka Viktoria Rebensburg. Mateja Robnik je bila 10., Tina Maze 15. Črnjanka kar ni našla pravega ritma, morda jo je zdelalo tudi breme velike tekme, in je že po 20 sekundah zaostajala 80 stotink. Po prihodu v cilj je le nemočno zmajala z glavo in brez besed odkorakala mimo novinarja TV Slovenija, ki jo je prosil za izjavo. Med odmorom se je v njeni glavi skoval načrt za maščevanje, ki ji je v celoti uspel. Napad na vso moč ji je prinesel tako želeno medaljo. Slovenija ima na ženskih veleslalomih za svetovno prvenstvo zdaj tri medalje. Prvi je osvojila Mateja Svet. Leta 1987 je bila v Crans Montani srebrna, dve leti pozneje v Vailu pa bronasta. Končni vrstni red: 1. K. HÖLZL NEM 2:03,49 2. T. MAZE SLO +0,09 3. T. POUTIAINEN FIN 0,54 4. D. KARBON ITA 0,67 5. M. KIRCHGASSER AVT 0,73 6. K. ZETTEL AVT 0,82 7. T. WORLEY FRA 1,14 8. M. PIETILÄ-HOLMNER ŠVE 1,22 9. V. REBENSBURG NEM 1,25 10. E. GÖRGL AVT 1,48... 12. M. ROBNIK SLO 2,16 14. A. DREV SLO 2,51 27. M. FERK SLO 5,47 Prva vožnja: 1. K. ZETTEL AVT 59,53 2. T. POUTIAINEN FIN +0,40 3. V. REBENSBURG NEM 0,57 4. K. HÖLZL NEM 0,68 5. T. WORLEY FRA 0,92 6. N. GIUS ITA 0,93 7. M. KIRCHGASSER AVT 1,27 8. D. KARBON ITA 1,39 9. A. PÄRSON ŠVE 1,44 10. M. ROBNIK SLO 1,51 ... 15. T. MAZE SLO 2,01 17. A. DREV SLO 2,27 21. M. FERK SLO 3,34 Odstop: Mölgg, Gut Odzivi čestitke! končno je zaprla usta vsem (z novinarji na čelu), ki so jo tako vztrajno kritizirali. Tina Maze je od danes naprej druga največja slovenska smučarka.... Brez nasprotnihg argumentov... Ker jih ni. Meni se ne zdi nič takega, da po prvi vožnji ni želela dati intervjuja. V takem trenutku je človek čisto razkurjen in se mu ni še nekaj za pogovarjat pred kamerami. Še zdaj pa komaj verjamem, da ji je uspelo prit na 2. mesto. Super, Tina, čestitam! En manši uspeh še ne pokrije sranja ki ga je počela do nedavnega! Bo treba mal več pokazati za kapo dol! Ojojojoj, ti si verjetno tak poznavalec slovenskega športa, da verjetno se zavedaš da se je Tina odločila za samostojno pot in TAKOJ eksplodirala! Si s svojim profesionalnim znanjem kdaj pomislil, da naše rezultate zavira način v smučarski zvezi? Ah ne si prepameten a ne da bi na kaj takega pomislil........se ti opravičujem, ker ti ne sežem do popka... 390. MB234 (12.02.2009 || 14:42:42) [ ]Milmar bacekjonn krypto ssodnik kafkaf akulp SF10 Zgoraj našteti so danes proglašeni za BEDAKE tega foruma Ti bedaki bodo šli menjat nicke, a žal karakterjev ne morejo... Ljudje si v lastno skledo pljuvajo, bedaki primitivni! Nobeden od njih si še pancarja ne zna zapret, pa se ustijo brez argumentov:) Še dobro, da se po prvi vožnji ni hotela pogovarjat s "sitnimi" novinarji! Če se bi, bi ji še oni natrosli nekaj negativne energije, kot to zelo dobro počnejo, odkar pomnim, z redkimi izjemami! Kako lahko komentator pred vso slovensko javnostjo pričakuje ZLATO medaljo od Tine Maze?! Kot da nebi spremljal celotne sezone in pa tudi SP-ja... 2. vijolca21 (12.02.2009 || 10:05:02) [ ]Dajmo Tina! hehe med glavne novice so dali... 3. Primozz (12.02.2009 || 10:05:13) [ ]GREMO TINA 4. Primozz (12.02.2009 || 10:07:54) [ ]sKODA +2.01 5. Milmar (12.02.2009 || 10:08:09) [ ]hahahahhaahhahahhahahihihihiihihihihhihi 6. vijolca21 (12.02.2009 || 10:08:13) [ ]+2,01 kaj je pa te delala?:-/ 7. krypto (12.02.2009 || 10:08:15) [ ]ROFL 8. bacekjonn (12.02.2009 || 10:08:38) [ ]bo treba bolj trdo trenirat, ne samo cekine štet tina 9. barabin (12.02.2009 || 10:08:46) [ ]2s zaostanka 10. MihaT. (12.02.2009 || 10:08:47) [ ]:( 11. Milmar (12.02.2009 || 10:08:57) [ ]še tistih 10.000 eurov bi ji uzev 12. krypto (12.02.2009 || 10:09:01) [ ]Bolje da začne nastopat za moldavijo tako kot Urs Imboden :D 13. mucbuc (12.02.2009 || 10:09:10) [ ]kaj ma kdo link za neposredni prenos prek neta...mmc mi ne dela :(( HVALA! 14. Van Atila (12.02.2009 || 10:09:11) [ ]Teška proga, ni šlo Tini preveč dober 15. gapek (12.02.2009 || 10:09:21) [ ]2 sekundi zaostanka...pa naj ima zdaj komentator tole zlato medaljo. Jao... 16. ssodnik (12.02.2009 || 10:09:58) [ ]A je sploh kej druzga za pričakovat....bejba ma pač prebliske, drugač je čist povprečna. Žal... 17. Van Atila (12.02.2009 || 10:10:08) [ ]Sej je še en tek, bo bolše, bojo vse bol slabe 18. kafkaf (12.02.2009 || 10:10:08) [ ]na zalost kot ponavadi na velikih tekmah poden..... 19. Moff (12.02.2009 || 10:11:32) [ ]koma x-/ 20. R-man (12.02.2009 || 10:11:49) [ ]@krypto kakšne pa maš, najboljšo slovensko smučarko bi poslal v drugo državo. Urs, ni bil konkurenčen v reprezentanci in je zato odšel. Nomen est omen. — “Ime je znamenje.” Ta latinski rek pomeni, da ime označuje človeka. Včasih, morda. Ime Marija zelo upada - leta 1971 je bilo še 142 571 Marij, leta 2007 pa samo še 73 832 Marij. To ime pada, kot pada evropska identiteta. 4.2007 Luka in Nika sta po prelomu tisočletja pri nas najbolj priljubljeni imeni. Marija in Franc pa sta še vedno najpogostejši imeni v Sloveniji. Skozi stoletja so starše pri izbiri imena vodili tradicija (ime, ki se pojavlja v družini, okolju), etičnost (ime naj bi kazalo dobronamernost), vernost (izbira svetniških imen), politični dejavnik (poimenovanje po državnikih, politikih, revolucionarjih), literarni dejavnik (poimenovanje po pesnikih, pisateljih, literarnih junakih), blagoglasnost oz. lep zven imena, sosedstvo (izposojanje imen drugih narodov) in nevpadljivost (prednost uveljavljenim imenom). Tako ugotavlja imenoslovec Janez Keber v Leksikonu imen (Mohorjeva družba Celje 1996) in pravi, da je bil nabor imen na Slovenskem skromen. V zadnjem času postaja vse pomembnejša želja po izvirnosti, ki pa gre pogosto v smer izbiranja neobičajnih, redkih, opaznih imen. V želji po drugačnosti mnogi starši svojim otrokom naredijo medvedjo uslugo, saj se morajo vrstnikom predstaviti dvakrat ali trikrat. Neredki so tudi zapleti pri zapisovanju imena, saj se v čisto običajno jezikovno rabo selijo črke x, y in druge jezikovne posebnosti. Posebej vprašljiva so lahko zvezdniška imena, saj življenje zvezdnikov ne daje zgleda z resničnimi življenjskimi izkušnjami, s katerimi se mora spoprijeti otrok na poti odraščanja. Zvezde gredo hitro v zaton in prepričani smo lahko, da zvezdniška imena tudi. Izbira takega imena je za otroka lahko prej obremenilna in zaznamujoča, kakor pa dobrohotna popotnica staršev otroku. Ime postane del osebnosti tistega, ki ga nosi, zato pri izbiri imena ni modro slediti modnim muham. Izvor imen Večina imen, ki jih uporabljamo v Sloveniji, je tujega izvora. Glede na jezikovno področje, iz katerega izhajajo, jih lahko razdelimo v pet skupin. Imena slovanskega izvora, ki so še vedno pogosta: Bogdan, Bojan, Boris, Borut, Branko, Darko, Darja, Darinka, Dejan, Drago, Dušan, Iztok, Ljudmila, Milan, Milena, Miran, Mira, Mojca, Nada, Slavko, Stanko, Vesna idr. Hebrejska oz. svetopisemska imena je druga skupina zelo pomembnih imen: Ana, Benjamin, David, Danijel, Elizabeta, Eva, Filip, Gabrijel, Jakob, Janez, Josip, Jožef, Karmen, Magdalena, Marija, Matej, Matija, Matjaž, Mihael, Rafael, Sara, Suzana idr. Grška imena, ki so se udomačila na naših tleh: Agata, Aleksander, Aleš, Andrej, Angela, Barbara, Boštjan, Ciril, Denis, Helena, Irena, Izidor, Jurij, Katarina, Krištof, Kristina, Marta, Mitja, Nikolaj, Peter, Štefan, Terezija, Zofija idr. S krščanstvom so se pri nas razširila latinska imena: Alojz, Anton, Benedikt, Blaž, Cvetka, Diana, Emil, Franci, Ignacij, Julijana, Klavdija, Klemen, Lidija, Luka, Maksimiljan, Marina, Marjan, Marjeta, Marko, Martin, Metka, Natalija, Pavel, Primož, Renata, Roman, Rozalija, Silva, Tatjana, Urban, Urša, Viktor idr. Z germanizacijo pa so se pri nas uveljavila imena: Albert, Amalija, Bernard, Edvard, Erik, Ida, Karel, Karolina, Lenart, Leopold, Ludvik, Matilda, Robert, Vilijam, Žiga. Hebrejska, latinska, grška in germanska imena so se pri nas širila s češčenjem svetnikov. Cerkev je v 16. stoletju uveljavila pravilo, da se krščenim otrokom dajejo svetniška imena. Danes je izbira imena svobodna odločitev staršev, kljub vsemu pa Cerkev še vedno priporoča, da otrokom izbiramo nebeške zavetnike, saj so njihove življenjske zgodbe in zgledi otrokom v spodbudo, svetniki pa so tudi njihovi priprošnjiki v nebesih. Največ je Marij in Francev Oglejmo si deset najpogostejših moških in ženskih imen v Sloveniji in število ljudi s tem imenom (Statistični urad Republike Slovenije 2005): Franc 32.640 Marija 75.418 Janez 26.184 Ana 29.946 Anton 23.193 Irena 12.807 Ivan 22.776 Maja 12.442 Jožef 22.276 Jožefa 11.818 Andrej 17.732 Mojca 11.417 Marko 17.100 Frančiška 10.923 Jože 16.438 Mateja 10.524 Marjan 13.776 Nataša 10.221 Peter 13.247 Ivana 9.994 Marij in Francev bomo na naših tleh še vedno srečali največ, vendar se le redki starši še odločajo za ti dve imeni. V letu 2005 je bilo z imenom Marija poimenovanih manj kot deset deklic; ime France pa smo iskali zaman (jih je manj kot pet ali pa jih sploh ni). Povedati je treba tudi, da statistika ločeno vodi imeni Jožef in Jože, čeprav imata isti izvor. Če seštejemo število obeh imen, jih je na Slovenskem še več kot Francev; skupno 38.714. Priljubljena Luka in Nika Leta 2005 so bila po priljubljenosti med prvimi desetimi naslednja imena: Luka 356 Nika 276 Jan 270 Eva 269 Nejc 242 Sara 249 Žiga 236 Lara 244 Žan 217 Ana 226 Nik 208 Lana 205 Matic 183 Maja 165 Aljaž 182 Maša 162 David 172 Ema 159 Jaka 168 Nina 155 Pri izbiri imen lahko opazimo tudi modna poimenovanja, ki izzvenijo v desetletju ali dveh. Zdaj so priljubljena kratka enozložna moška in ženska imena. Če si malo osvežimo spomin: v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo najbolj priljubljeno moško ime Boštjan (izpodrinilo je Janeza), žensko ime pa Nataša (izpodrinilo je Marijo), v osemdesetih sta zmagovala Matej in Maja, v devetdesetih letih je postalo najbolj priljubljeno moško ime Luka, žensko pa Anja. Od leta 2000 je ob Luku, ki se na prvem mestu ohranja že petnajst let, najbolj priljubljeno žensko ime Nika. Med sto najbolj pogostimi imeni, ki so se prvič pojavila v našem prostoru po letu 1990, so deška imena: Tian, Žan Luka, Mai, Tej, Job, Nej, Timej, Nico, Žan Mark, Tobi in dekliška imena: Kiara, Adelisa, Tanaja, Ronja, Robin, Erin, Tiara, Nicol, Enya in Anaja. Med modnimi imeni prihajajo k nam imena tujega izvora, neredko pa se dogaja, da v ustaljena slovenska imena vnašajo tuje črke. »Kot imenoslovec, jezikoslovec in slovaropisec menim, da tuja imena niso v duhu slovenskega jezika. Tudi imena naj bi dajali taka, da bi bila skladna z duhom našega jezika,« je v Ognjišču povedal prof. Janez Keber. Nič več Karolov in Hild Med imeni, ki so v preteklosti veljala za najpogostejša, pa se po letu 1991 sploh ne pojavljajo več, bomo našli moška imena: Karol, Vilko, Radoslav, Rajmund, Vekoslav, Silvan, Ferdo. Med ženskimi imeni pa bomo zaman iskali Hildo, Leopoldino, Marijo Magdaleno, Faniko, Genovefo, Ladislavo, Štefico, Ivko in Božidaro, če naštejemo samo prvih deset. BK OSEBNO LASTNO IME -// Osebno ime je tudi najprej lastno ime, po katerem te kličejo Če pogleda še v čas preporoda na Slovenskem, ugotoviš, da je bil Sigismuund Zois pravzaprav Žiga Zois, Shuppantschitsch je bil Zupančič, Bartholomei Kopitar je bil Jernej Kopitar itn., med mlajšimi, tako rekoč med romantiki pa je bil le Prešernov krog poimenoma slovenjen: Presherin je slovenjeno le France Prešeren, Smole (ne pa Smolle), tudi prej Rode itn. Franc, France ali Franček so bili nadalje v dobi poslovanjenja, največ zoper nemško rabo imen: Fran ali Franjo, npr. Fran Govekar, Fran Levstik, tako kot so bili Jožefi, Jožeti in Jožki le Josip: Josip Stritar, Josip Murn, Josip Vidmar- Kar posebej zadeva slovenska imena, je treba vedeti, da so bile v Ljubljani še za časa škofa Herbersteina pridige večidel ali le v nemškem jeziku, da je bil uradni jezik od sodišča do pošte samo nemški, da so celo slovenski mladci celo že v času romantike govorili in si dopisovali med seboj le nemško. / Posebej je mogoče ob osebnih imenih povedati, kako se je razvijalo ime prebivalcev Slovenije: bili smo pač Karantanci, Kranjci, Slovanci, Slovenci (slednji tudi pri Primožu Trubarju z nagovorom Ljubi Slouvenci) Potrebno je skratka vedeti, da so že od srednjega veka naprej obveljala na Slovenskem tudi latinska ali latinjena osebna imena, nato ponemčena ali poitalijančena ali ogrska slovenska osebna imena, obenem ljudska slovenska imena po domače. Anton Martin Slomšek se je podpisal pod slovensko svojo pesem Slomšek, pod nemško pa Slomschegg // Osebno lastno ime je bilo svojčas lahko enodelno, kot primeroma že v slovanskih časih Vladimir, Črtomir, Gorazd ali plemensko večbesedno Črni bik, Sokolje oko, danes pa se samo osebno lastno ime sestavi dvodelno, torej iz krstnega imena in priimka: Avgust Gajšek, Ana Gajšek, Vladimir Gajšek, Jelena Gajšek, Vid Gajšek; lahko pa je v dvodelnem imenu tudi več imen ali priimkov: Ana Marija, Fran Saleški, Vladimir Jožef; Zofka Kveder-Jelovšek, Roza Rak Gajšek. Tudi imajo osebna lastna imena lahko povrsto lastnih imen, kot so vzdevki ali skrivna oziroma konspirativna imena: Josip Murn-Aleksandrov, Josif Visarijonovič Džugašvili Stalin, Vladimir Iljič Uljanov Lenin, Josip Broz Tito itn. semkaj štejemo tudi imena, kot so: Aleksander Makedonski, Bleiweis pl. Trsteniški, Honore de Balzac, Zmago Jelinčič Plemeniti: iz mnogih de in von kot blagorodnih milosti se je ponorčeval že Moliere. Posebej je lahko tudi med krstnim imenom in priimkom že ime očeta (ime očestva), npr. Vladimir Avgustinovič Gajšek, sicer pa v ruskih imenih: Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Aleksander Sergejevič Puškin itn.; ime očeta je tudi v priimku kot pomanjševalnici, npr: Dušan Jovanović, Zoran Janković, Vuks Stefanović Karadžić, Dragutin Tadijanović - V osebna lastna imena prištevamo tudi imena človekolikih bitij, kot imena bogov ali božanstev, vil, rojenic in Muz: Zevs, Hera, Apolon, Živa, Vesna; Rusalka, Parka, Jaga baba; Muze: Talija, Uranija, Melpomena, Polihimnija, Evterpe, Klio, Kaliope, Erato, Terpsihora. širše prištevamo v taka imena celo imena živali, npr. Sultan, Koki, Sivka, Lisko, Bibi, Lord, Artur, Brodi, Rina. Obenem spadajo semkaj še personifikacije ali poosebitve, kot primeroma: Poezija, Razum, Sreča, pa tudi pravljična imena v otroških in drugih igrah: Bijec, Tožec, Tat // Seveda ni vseeno, kakšno ali katero je človekovo osebno lastno ime: menda je anekdotično, da slovenskega akademika, literarnega kritika in teoretika, literarnega zgodovinarja in perspektivovca Tarasa, ko so pristopili k duhovniku, da bi otročička krstil, ta ni hotel krstiti človeka z imenom Taras češ da je to neki pasje ime // Že v rimskih časih je osebno lastno ime označevalo človeka po kaki posebni lastnosti, npr. Cicero (gr. Khikhero) je grašek - Cicero je imel sredi čela greahast izrastek; Catullus je škorenjček - ta je imel pač majhno nogo; Lucullus Lukul ta pomeni Gajček ali Gajšek oziroma je prihajal iz Malega gaja ali Gajčka ali Gajška - VLADIMIR GAJŠEK 22. feb. 09 Janez Keber je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, specialist leksikolog, frazeolog in specialist za osebna imena. Izšla je četrta, dopolnjena izdaja Leksikona imen. V čem se ta najnovejša izdaja razlikuje od prejšnjih? V četrti, dopolnjeni izdaji Leksikona imen, ki je za 232 strani obsežnejša od tretje, je najpomembnejša novost poglavje Dodatki, v katerem je skupaj na novo razloženih več sto najrazličnejših imen, in to zelo pogostih, zelo redkih, a tudi zelo modnih. Sledi ji seznam geselskih in podgeselskih imen. Druga novost je uvodni del Leksikona, v katerem je za Predgovorom k četrti, dopolnjeni izdaji dodana nova uvodna študija Rojstna imena, hišna imena, vzdevki, psevdonimi, ki jo zaključujejo novejši Viri in literatura. Nekatera uvodna poglavja so bila izpuščena, ostali pa sta najpomembnejši: Uvrščanje nesvetniških imen v koledar ter Leksika in frazeologija iz osebnih imen. Zelo pomemben del Leksikona je zadnji statistični del, t. j. Abecedni seznam imen državljank in državljanov Slovenije s frekvencami z dne 31. 12. 2007. Ta seznam je doslej drugi popolni statistični seznam vseh imen državljanov Slovenije in vsebuje 40.442 različnih imen, od tega 21.708 ženskih in 18.734 moških. Ta seznam je pomemben, ker z letnico 2007 posodablja podatke v glavnem imenskem delu, v katerem so frekvence imen podane za leta 1994, 1990, 1985, 1980 in 1971. Pomemben je tudi zato, ker vsebuje vsa ob koncu leta 2007 obstajajoča imena v Sloveniji. Imena imajo dolgo zgodovino, daljšo od priimkov … Vaša trditev je pravilna. Z imeni se predstavniki človeškega rodu kličejo že dolga tisočletja. Kdaj, kako in na kateri stopnji človeškega razvoja so nastala, je težko zanesljivo reči. Da med ljudmi ni nikogar brez imena, pripoveduje že prastari grški ep Odiseja. V primitivnih družbah je ime, ki je stalen spremljevalec in simbol osebnosti, ozko povezano z magičnimi željami. Istoveti se z »dušo«, s svojim etimološkim pomenom kaže na mistični značaj in usodo človeka. Je tudi osnova za posebno prerokovanje in čaranje, ki se imenuje onomantija. Ime – posebno če je to ime vladarja, svete ali mrtve osebe – lahko postane tudi tabu. To pomeni, da se ne sme uporabljati niti izgovarjati. Na to kaže npr. druga božja zapoved: »Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga! Kajti Gospod ne bo pustil brez kazni njega, ki skruni njegovo ime.« Judje si po stari zavezi tako niso upali izgovarjati imena Boga – Jahveja, zato se v zloženih imenih uporablja skrajšana oblika Jo-, npr. Johanan, Jonatan, Joahim, Josef. Dvojno, t. j. tajno in javno ime imajo nekatera afriška in ameriška plemena. Z dajanjem (podeljevanjem) imena so povezani različni običaji in sveti obredi (gostije, pijančevanja, plesi, obrezovanja, striženje, potapljanje v vodo – krščevanje). Svečanosti »podeljevanja imena« so bile v stari Indiji (namadheya), v Grčiji, Rimu (dies lustricus, dies nominalis), in to navadno osem do deset dni po rojstvu (v starem Rimu osem dni za dečke in devet dni za deklice). Ponekod je običaj, da se ime v določenih življenjskih obdobjih zamenja. Pri nekaterih vzhodnoazijskih narodih, npr. na Kitajskem, novorojenec ob rojstvu dobi t. i. »mlečno ime«, drugo (»šolsko«) ob vstopu v šolo, tretje ob nastopu polnoletnosti ali ko se poroči (»ženitveno«). Sicer pa ljudje menjajo ime ob prestopanju iz ene vere v drugo, redovniki ob prehodu iz posvetnega v meniško življenje, papeži in nekateri vladarji pri stopanju na prestol. V začetkih krščanstva, ko so vanj, včasih tudi prisilno, sprejeli cela ljudstva, so predstavniki teh svoja poganska imena morali zamenjati s krščanskimi, t. j. svetniškimi imeni. Prvotno rojstno ime se razen tega danes v vsakdanji rabi pogosto zamenjuje z vzdevkom (tako so npr. vzdevki sošolcev iz mojih gimnazijskih let Izi, Luka, Mani, ki izhajajo iz njihovih priimkov Vizjak, Lukšič, Manček, bolj živi v mojem spominu kot njihova prava imena). Po svetopisemski tradiciji je ime bistvena sestavina osebnosti tistega, ki ga nosi, kajti kdor nima imena, ne obstaja. Nekoč so bili prepričani, da ime nekaj pove o značaju in lastnostih nosilca imena. Kakor se imenuje, tak je. Z vprašanjem po imenu so spraševali po osebi, po njenem življenju in moči. Ime, ki so ga starši dali otroku, je izražalo nekaj tistega, kar so od otroka pričakovali. Od kdaj pa poznamo priimke? Priimki so glede nastanka v primerjavi z imeni bistveno mlajši. Nastali so v Italiji v 9. stoletju. V začetku je to bila bolj moda kot družbena potreba. Najprej so jih začeli uporabljati višji sloji, predvsem zaradi dedovanja imetja, podpirale so jih tudi oblasti zaradi izterjatve davkov, potem meščani, kar je bila zlasti v večjih mestih že potreba, ker samo vzdevki ob imenih niso več zadostovali za prepoznavanje. Najkasneje so se priimki uveljavili v kmečkem okolju, posebno pri ljudeh brez posestva, imetja, t. j. med hlapci in deklami. Te so, tudi ko so uradno že imeli priimke, vaščani še vedno poznali samo po imenih. Iz Italije se je moda priimkov širila v sosednje dežele. Tako tudi k nam v smeri proti Dunaju. Na slovenskem ozemlju so bili priimki v 14. stoletju še precej redki, zelo pa so se razvili v 15. in dokončno v 16. stoletju. Prej so se uveljavili na zahodnem delu slovenskega ozemlja ter prej v mestih kot na deželi. V času Primoža Trubarja so bili priimki na slovenskem ozemlju že splošno uveljavljeni. Sam izraz priimek pove, da je to »ime, ki stoji pri imenu in skupaj z njim že stoletja poimenuje ljudi, da jih lahko razpoznamo (identificiramo) in razlikujemo med seboj. To je »ime, ki ga ima kdo po starših«, pomeni pa lahko tudi »pridevek, vzdevek«. Skupaj z imenom tvori dvodelno imensko formulo, t. j. ime + priimek. Pri Rusih je znana trodelna imenska formula, tro- ali večdelna pa je bila značilna za starorimski imenski ustroj. Najbolj tipična prepoznavna lastnost priimka je, da je deden, t. j. da se deduje, prenaša z očeta na sina, s sina na vnuka itn. Kako delimo imena na Slovenskem glede na njihov izvor? Danes je velik del imen pri nas tujega izvora. Po uveljavitvi krščanske vere je Cerkev v nekaj stoletjih uvedla svetniška imena. Ta izhajajo iz hebrejščine, grščine, latinščine, iz germanskih jezikov in redko še iz slovanskih ali kakšnega drugega jezika. Slovenski imenski fond sestavljajo tudi nesvetniška imena slovanskega izvora, a tudi muslimanska imena, ki so prišla v naše okolje s priseljevanjem iz muslimanskih predelov nekdanje Jugoslavije. Iz hebrejščine izhajajo svetopisemska imena, npr.: Adam, Eva, Elizabeta, Abraham, Ana, Gabrijel, Izak, Jakob, Janez, Mihael, Samuel, Rahela, Sara, Suzana. Iz grščine so imena, kot Aleksander, Andrej, Helena, Filip, Agata, Irena, Izidor, Katarina, Marjeta, Pankracij, Larisa, Teodora, Zofija. Iz latinščine izhajajo imena: Anton, Avgust, Albin, Cecilija, Feliks, Julija, Martin, Natalija, Primož, Regina, Renata, Pavel, Severin, Silva, Urban, Uršula, Vital itn. Iz germanskih jezikov so imena: Albert, Amalija, Bernard, Edvard, Konrad, Leopold, Ludvik, Otilija, Oton, Ožbalt, Robert, Rupert, Viljem, Žiga. Imena slovanskega izvora so npr.: Milan, Stanislav, Branko, Bojan, Ljudmila, Milena, Igor, Olga, Dušan, Boris, Drago, Mojca, Nada, Dragica, Mirko, Slavko, Zdenka, Vladimir, Srečko, Miran, Darko, Darja, Stanislava, Dejan, Uroš, Vesna. Muslimanska imena: Ajša, Alija, Edin, Fatima, Lejla, itn. Velik vpliv na slovenska imena je imela krščanska tradicija. Ali lahko ovrednotite ta vpliv? Ko govorimo o krščanski tradiciji in slovenskih imenih, mislimo na krščanska imena, ki so jih po sprejetju krščanske vere namesto prejšnjih slovenskih ali slovanskih pričeli dobivati Slovenci. Med desetimi v imenoslovju uveljavljenimi dejavniki, ki vplivajo na dajanje ali izbiranje imen je tudi t. i. verski dejavnik. Ta dejavnik tudi še danes precej vpliva na izbiranje oziroma dajanje imen, čeprav bistveno manj kot v preteklih obdobjih. Po zelo strogih določbah koncila v Tridentu sredi 16. stoletja je Cerkev dobila izključno pravico pri dajanju imen tudi na slovenskem ozemlju. Domača slovenska oziroma slovanska imena, ki so jih naši predniki po pokristjanjenju še uporabljali poleg krščanskih, so bila po tem koncilu prepovedana. Novorojencem so naši predniki morali dajati samo krščanska, t. j. svetniška imena, izbirali pa so jih po določenem seznamu svetnikov in svetnic glede na njihovo mesto v koledarju. Izbor teh je bil na slovenskem ozemlju zelo pičel – če sodimo po starih matičnih knjigah – nekaj deset moških in ženskih imen. V 20. stoletju, zlasti pa po drugi svetovni vojni, je verski dejavnik začel izgubljati na veljavi. V slovenski prostor so začela v velikem številu prihajati slovanska in druga nesvetniška imena. Nastal je problem uvrščanja teh imen v krščanski koledar, zlasti če njihovi nosilci želijo praznovati god. Ta imena so uvrščali v koledar k svetniškim imenom po sorodnosti izvora (npr. Zdravko–Valentin), po glasovni podobnosti (Branko–Franc) ali kako drugače, npr. po svetniških oznakah (Zvonko–Anton) ali pa z dvojnimi imeni, t. j. z nesvetniškim in svetniškim (Emilija Milena, Valentina Zdravka, Zdravka Valentina, Viktorija Zmaga, Zmaga Viktorija, Feliks Srečko, Srečko Feliks, Zdravko Valentin, Valentin Zdravko). V novejšem obdobju so v porastu imena, ki niso povezana s krščansko tradicijo. Zakaj? Izbor tradicionalnih krščanskih imen, ki so bila več stoletij v uporabi na slovenskem ozemlju, je bil zelo majhen. Preprosto jih ni dovolj za današnje zelo spremenjene potrebe in želje po bolj raznovrstnih možnostih identificiranja in razlikovanja ljudi zlasti v mestnih okoljih. Večinoma še obstajajo, a je zanimanje zanje v veliki ponudbi v evropskem prostoru ustrezno bolj ali manj zmanjšano. V skladu z modernimi trendi so se uveljavile nekatere skrajšane oblike teh imen. Lep primer za to je tradicionalno slovensko ime Janez, ki je za imenom Franc še vedno drugo najpogostejše ime v Sloveniji. Zanimanje zanj vztrajno upada, obenem pa so v modi skrajšana oblika Jan ter izvorno sorodni imeni Žan in Anže. Težnje po širjenju izbora imen so se na slovenskem ozemlju pojavile proti koncu 19. stoletja vzporedno z narodnim prebujanjem in navezovanjem na druge slovanske narode. Kot rezultat prenehanja nekdanjih prepovedi, npr. rabe starozaveznih imen, zlasti proti koncu 20. stoletja doživljamo pravi bum prav teh imen, npr. Adam, Eva, David, Rahela, Sara, Suzana itn. Najbolj pogosta slovenska imena izpred nekaj desetletij so zamenjala druga. Kakšen je ta trend? Težko bi kar tako rekli, da so najbolj pogosta imena izpred nekaj desetletij zamenjala druga, nova imena. Dejstvo je, da se vsaj za večino imen, ki so glede na pogostnost v prvi deseterici, zanimanje zelo zmanjšuje. Najbolj tipičen primer za to je še vedno najpogostejše ime pri nas Marija. Od leta 1971 do 2007 se je število tako poimenovanih oseb skoraj prepolovilo (od 142.571 leta 1971 do 73.832 leta 2007). Tako je bilo npr. med zdaj živimi Marijami iz obdobja 2001–2007 samo 91 Marij, iz obdobja 1991–2000 221 Marij, iz obdobja1981–1990 513 Marij, iz obdobja 1971–1980 1658 Marij itn. ter presenetljivo iz obdobja do leta 1920 kar 2318 Marij. Za slednje torej velja, da so stare najmanj 88 let, za vse Marije pa velja, da je njihova povprečna starost krepko čez 60 let. Podobno zgodbo bi lahko prikazali tudi za najpogostejše moško ime Franc, a tudi pri imenih Janez, Anton, Ivan, Jožef, Jožefa. Obstajajo pa tudi imena, ki so npr. v obdobju od 1971 do 2007 doživela vzpone in padce. Velika množica različnih imen (40.000) kaže, da pri izbiri imen ni pravil oz. da na tem področju vlada prava »anarhija«. Že omenjeni abecedni seznam imen iz leta 2007 je najbolj verodostojen dokaz za tako ugotovitev. Obstaja lepo sestavljen zakon o osebnem imenu, ki pa je preveč splošen, da bi si lahko z njim pomagali uradniki, ko se morajo spopadati z množino nenavadnih in vseh mogočih tujih imen in imenskih oblik, ki jih starši predlagajo za poimenovanje svojih otrok. Sam sem že večkrat – tudi v Leksikonu imen – zapisal, da bi ob zakonu morali obstajati tudi nekateri predpisi, ki bi nekoliko omejili preveliko in že škodljivo svobodo pri izbiranju imen. Manjka npr. predpis, ki bi Slovencem predpisoval, da smejo izbrati ime, ki bo tudi zapisano in brano v duhu slovenskega jezika. V zadnjem času so v modi zelo kratka imena. Zakaj in katera so najbolj pogosta? Moda kratkih imen ima svoje korenine v desetletju po letu 1971. Od takrat naprej imamo namreč šele možnost, da s primerjanjem statističnih podatkov o pogostnosti posameznih imen v določenih časovnih obdobjih ugotavljamo povečano zanimanje za kratka imena in njihovo izbiro. Tako so v drugi, dopolnjeni izdaji Leksikona imen leta 1996 imena statistično prikazana po obdobjih z letnicami 1994, 1990, 1985, 1980 in 1971. Tako se je v 90-ih letih že močno kaže moda izbiranja kratkih imen. Statistika je proti koncu 90-ih let tudi že zmogla prikazati imena vseh živih oseb iz obdobja do leta 1920 in potem vse do najnovejšega časa. Tak prikaz je npr. za prvih 60 ženskih in 60 moških oseb prikazan v knjigi Snježane Štuhec Lončarić Kako ti je ime? Imena državljanov Slovenije 31. 12. 1997, Ljubljana 1999. Od leta 2006 je take podatke za vsako ime mogoče dobiti na spletni strani Statističnega urada RS. Na tej strani objavljajo tudi različne zbirne podatke iz najnovejših obdobij, npr. najpogostejša imena, ki se pojavijo po letu 1990: 1. Tian : Kiara, 2. Mai : Adelisa, 3. Žan Luka : Tanaja, 4. Tej : Ronja, 5. Nej : Tiara, 6. Job : Erin, 7. Kimi : Robin, 8. Timej : Enya, 9. Endrit : Nicol, 10. Žan Mark : Anaja itn. Tudi v drugih seznamih najpogosteje dajanih imen, npr. po letu 2000, prevladujejo kratka imena. Tako so bila leta 2007 najpogostejša imena novorojenčkov imena pri moških Luka, Nik, Jan, Nejc, Žan, Žiga, Anže, Matic, Aljaž, Gašper, Jaka, Rok itn., pri ženskah Lana, Sara, Eva, Nika, Lara, Ana, Zala, Ema, Neža, Maša, Nina, Hana. Med temi je večina imen, ki so v modi že kar celo desetletje. Ivo Žajdela " Strelišče na Dolenjski cesti, Krimska jama, Mačkovec nad Robom, Jama pod Krenom, Jama pri Križu, Jama pod Macesnovo gorico, Jama v Rugarskih klancih, brezno Cink pri Križu, Mozelj, brezni pri Konfigu, Hrovača, Mostec, Košnica, Hrastniški hrib in druga." V Barbara rovu (3.3.2009) naj bi bilo okoli 200 do 300 mumificiranih trupel. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je po ogledu kraja dejala, da je prizor grozljiv. Generalna državna tožilka je po obisku rudnika v Hudi jami pri Laškem povedala, da se je prišla poklonit žrtvam: "To, kar sem videla, lahko kot človek ocenjujem, da je nekaj najbolj pretresljivega, kar lahko vidiš v življenju. Da več kot 60 let nismo bili sposobni raziskati takih zločinov, pa je naslednji problem. Ne vem, ali bo sploh mogoče odkriti storilce oz. ali so sploh še živi." Pojasnila je, da je žrtev veliko in da od države pričakuje, da bo sposobna razčistiti s preteklostjo in stvari postaviti na pravo mesto. Po mnenju Brezigarjeve je to tisto, kar bi si vsi v tej državi morali želeti, če hočemo živeti naprej. Domnevajo, da so umrli zaradi zastrupitve s plinom Preiskovalci po besedah vodje sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, Marka Štrovsa, domnevajo, da gre za posmrtne ostanke tistih ljudi, za katere ni bilo prostora v rudniških jaških. Na posmrtnih ostankih po prvih ugotovitvah ni vidnih strelnih ran, zato domnevajo, da so bili usmrčeni s plinom. Valičeva: Ena najhujših oblik nasilja Neizpodbitno je, da gre pri Hudi jami za eno najhujših oblik nasilja povojne komunistične oblasti, je poudarila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič. Pojasnila je, da je za zdaj še prezgodaj za konkretni vsebinski komentar najdbe posmrtnih ostankov. Dozdajšnji podatki po njenih besedah temeljijo na ustnih virih, "ki se razlikujejo v tem, da ni jasno, ali so bili pobiti Slovenci ali Hrvati". Znano pa je, da je zunajsodne povojne poboje po koncu druge svetovne vojne izvajala politična policija Ozna, poudarja Valičeva. "Dokumentov o tem ni oz. so uničeni oz. so mogoče kje skriti, mogoče v kakšnem beograjskem arhivu." Po mnenju predsednika vlade, mora država dostojno in spoštljivo poskrbeti za žrtve. Policija se je z rovom srečala že pred leti Jamnik je še dejal, da se je policija z rovom Barbara kot lokacijo za grobišče srečala že sredi devetdesetih let. V letih od 1994 in 1997 je namreč PU Celje izvajala preiskavo v zvezi z dogajanjem v taborišču Teharje, ob pregledu arhivov, ki so ohranjeni, in rekonstrukcije poveljniške odgovornosti jim je uspelo rekonstruirati dogajanje in odvažanje ljudi na različna grobišča. Takrat se je omenjal tudi Barbarin rov, zato je policija skušala zbrati več podatkov. Kaj več, kot da je tam domnevno grobišče, pa niso izvedeli. Ferenc pa je pojasnil, da je raziskovanje običajnih jam ena stvar, velik korak naprej je raziskovanje miniranega kraškega brezna, da bodo lahko preiskali nekdanji rudnik, pa niso nikdar verjeli. Plemeniti Sočebran Andrej Komel (1829 - 1892), portret je nastal 1880 - slikar Josip Germ - "Lublana" Andrej Komel predstavlja osrednjega avtorja v razvoju slovenskega vojaškega jezika v dolgem obdobju od leta 1872 do 1919. Ustvarjalci so film predstavili 19. februarja v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede. Žal se projekcije ni udeležilo veliko ljudi, kar je še posebej razžalostilo dr. Toma Korošca. Film si lahko ogledate danes ob 21. uri na 1. programu televizije Slovenija. S prvimi slovenskimi vojaškimi knjigami je Komel uveljavljal slovenščino, med slovenskimi vojaki dvigal slovensko narodno zavest in vojaškemu okolju dokazoval sposobnost slovenskega jezika za izražanje vojaških vsebin. Za izobraževalno, jezikovno in vojaško delo v avstro-ogrski armadi je Komelu cesar dodelil 12. novembra 1879 tudi plemiški naziv Sočebran. Igrano dokumentarni film Andrej Komel Plemeniti Sočebran prikazuje zgodbo o življenju in delu tega premalo znanega ter cenjenega utemeljitelja in tvorca slovenskega vojaškega izrazja. Nastal je pretežno izpod peresa in režiserske taktirke gorenjskih avtorjev. Scenarij je po knjižni predlogi dr. Toma Korošca napisal Kranjčan Pavel Lužan, režiral ga je Božo Grlj, avtor in izvajalec glasbe Boštjan Grabnar pa ravno tako prihaja iz gorenjskega konca. Predstavljamo vam znanstveno delo, ki bi zaradi navedenih trditev moralo zanimati slovenske zgodovinarje. Tiste uradne, ki za svoje ”delo” prejemajo plačilo v glavnem iz proračuna slovenske države – Republike Slovenije .Pri nas sta jim na voljo vsaj dva izvoda celotne Helmoltove svetovne zgodovine v nemškem jeziku. Eden se nahaja v knjižnici Narodnega Muzeja v Ljubljani, drugi pa v knjižnici SAZU – Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti, prav tako v Ljubljani. Helmolts Weltgeschichte je izjemno zgodovinsko delo, nastalo konec 19. stoletja. Po slovensko bi mu rekli preprosto Helmoltova svetovna zgodovina. V celoti obsega devet zajetnih knjig, od katerih ima praktično vsaka več kot 500 strani (!!!), obravnava pa dejansko vsa zgodovinska obdobja in vse celine. Prvi zvezek obsega: Splošno, predzgodovino, Ameriko in Tihi ocean. Drugi zvezek obravnava Oceanijo, vzhodno Azijo in Indijski ocean. Tretji zvezek zahodno Azijo in Afriko, četrti Sredozemska ljudstva, peti južno Evropo in Slovanstvo. Šesti zvezek zajema Germane in Romane, sedmi zahodno Evropo do leta 1800. Osmi zvezek obravnava zahodno Evropo v 19. stoletju, deveti pa Atlantski ocean. Izdajatel je Bibliografski inštitut iz Leipziga, ki je glavnemu avtorju Hansu F. Helmoltu naročil pripravo zgodovinskega pregleda z omenjenim naslovom leta 1894. Prvič je bila Helmoltova svetovna zgodovina natisnjena v nemškem jeziku v letih od 1899 do 1907. Zatem so jo še večkrat ponatisnili in sicer vsaj še leta 1924. Leta 1901 je celotno delo začelo izhajati v angleškem prevodu v Londonu, 1902, pa tudi v ruskem prevodu v Petrogradu. Pravzaprav je Helmoltova svetovna zgodovina istočasno izhajala kar v treh svetovnih jezikih, kar prav tako dokazuje, da gre za vrhunsko znanstveno delo takratnega časa. Pri pripravi tako obsežnega grdiva so Hansu F. Helmoltu pomagali Thomas Achelis, Georg Adler, Karl Arendt, Karl Georg Brandis, Berthold Bretholz, Konrad Haebler, Eduard Henck, Julius Jung, Clemens Klein, Artur Kleinschmidt, Josef Kohler, Felix von Luschan, Richard Mahrenholz, Richard Mayr, Wladimir Milkovicz, Karl Pauli, Johannes Ranke, Friedrich Rakel, Rudolf von Scala, Hans Schjoth, Emil Schmidt, Hans Schulz, Heinrich Schurk, Kurt Sethe, Alexander Tille, Armin Tille, Wilhelm Walther, Karl Weule, Eduard Graf Wilczek, Hugo Winckler, Heinrich von Wlislocki, Heinrich Zimmerer in Hans Von Zwiedineck – Sudenhorst. Skupaj je torej pri pisanju sodelovalo 34 avtorjev, samih doktorjev in profesorjev! Seveda danes vemo da čisto vse navedbe iz tistega časa ne držijo povsem in v celoti. Med tem so arheologi, etimologi, zgodovinarji in jezikoslovci, razvozlali številne skrivnosti. Kljub temu sodi to zgodovinsko delo med najobsežnejša zgodovinska dela nasploh in ne glede na to, je skoraj celoten tekst še vedno aktualen. Toda nas Slovence, Helmoltova svetovna zgodovina mora zanimati neglede na to ali je danes v celoti aktualna ali ne. Že nas laike, kaj šele poklicne zgodovinarje. V njej najdemo številne zanimive navedbe, mimo katerih ne more nihče, ki obravnava zgodovino Slovencev. Poglejmo torej tisto kar nas mora zanimati! Bralca želimo opomniti, da je preveden le tisti del teksta, ki se konkretno nanaša na Slovence in na naše nekdanje ter sedanje ozemlje. Drugače pa je povsod dodana izvirna slika teksta iz Helmolts Weltgeschichte in si lahko celotno besedilo bralec sam prevede, v kolikor to želi. 4. Zvezek – Die Randlander des Mittelmeers - Dežele ob Sredozemlju (Sredozemskem morju) Stran 304, poglavje VI. Praprebivalci Apeninskega polotoka. a) ILIRI Tudi Ilirski rod je bil na tla stare Italije pripuščen (priseljen), kot vidimo, v različnih časovnih obdobjih in po različnih poteh, neodvisno eden od drugega. Najstarejša naselitev tega ilirskega rodu, je bila tam, kjer najdemo njihove sledove, v Latiumu (Venetuli, Ardea, Laurentum, Tribus Lemonia), v Picenumu (Trientum) in v Umbriji. Drugi rod ilirskega porekla so bili Japygerji (Japyger)… Nato nadaljuje: Tretjo ilirsko naselitev v Italijo, so naredili Beneti (Veneti, gre za tipični betatizem, zamenjavo črk B in V, op.p.). Nekje sredi 7. stoletja pred Kristusom so glede na poznejše dokaze, nedvomno prišli v Italijo po poti mimo Ogleja. Stran 306 b) BENETI (VENETI) Točna poročila najdemo o kulturi tretjega Ilirskega rodu – o Benetih (Venetih) in sicer skozi izkopanine v Estah in pri kraju Gorina (Gurina) v Ziljski dolini (Gailtal) na Koroškem. Sredi današnjega kraja Este, nekoč Ateste, leži bogata Nekropola, v kateri so zapustili pet plasti, ležečih ena na drugi, iz različnih časovnih obdobij. Spodnja izmed teh plasti se razlikuje od štirih zgoraj. Ta vsebuje ostanke kremena in pripada predvenetskim (Vorvenetischen Befolkerung) prebivalcem. Ostale štiri plasti vse pripadajo Benetom (Venetom) in vsebujejo skupine grobov, - nato nadaljuje z opisom stvari in predmetov,ki so v posameznih grobovih in plasteh. Naslednji odstavek se glasi: Tudi o kulturi Benetov (Venetov ) na Koroškem smo dobro obveščeni. Tamkajšnje najdbe nam kažejo Halštatsko in La-Tene abecedo, bronaste plošče, delno z napisi, bronaste postave, meče, nože…Primerjava obeh kultur, te iz Este in iz Gorine, je sledeča. Center kulture Venetov leži nedvomno v Estah in okolici, ter so ga Veneti najprej od tu prenesli proti severu na Koroško in so tja z drugimi pridobitvami kulture prinesli tudi uporabo abecede. To, da nekatere najdbe v Estah pripadajo nekoliko mlajšemu obdobju, kot tiste v Gorini, še ne pomeni, da gre za nasprotje te trditve. V nobenem primeru niso Veneti na Koroškem, zaostali ostanek ljudstva, na njegovi poti v Italijo, ker je to šlo, kot lahko zanesljivo trdimo, precej južneje, preko Ogleja. Tako v Estah, kot v Gorini najdemo veliko število napisov, napisanih z enako abecedo, ki razumljivo izvirajo iz Grčije in so v glavnem v sorodstvu z abecedo iz Elis (Alphabet von Elis). Napisi v Gorini so pri nekaterih črkah nekoliko starejšega izvora, vendar je abeceda enaka kot tista v Estah. Zvezek številka 5., poglavje št. V., Slovenski in Srbo-hrvaški rod, napisal profesor, doktor Wladimir Milkovitz strani 269 in 270 Najstarejša poročila o » južnih Slovanih Plinius (leta 79 po Kristusu), Tacitus ( l.100 ), Ptolemaios ( l.175), že poznajo Slovene in njihova bivališča. Podrobneje poročata o njih zgodovinopisca, gotski Jordanes in bizantinski Prokopios, oba v 6. stoletju. Iz tega obdobja je večina poročil o slovanskih ljudstvih. Ta imajo različna imena. Grški in rimljanski pisci jih imenujejo Beneti (Veneti, gre za tipični betatizem, zamenjavo črk B in V, op.p.), večina germanskih pa Winden (Wenden, Windi ali tudi Indi). S to obliko imena, je povezano tudi ime Anti. Prokopij tudi poroča, da so Anti v bistvu stari Spori, ki jih lahko povežemo z imenom Srbi. Drugo ime za pripadnika (Slovanov) je enostavno Slavus (Slavinus, Sclavus, Sclavinus, itd.) , kot poročajo Bizantinci. Tisti rod, ki je živel v starih rimskih provincah Panoniji, Noriku, Reciji in Vindeliciji, je v glavnem poznan kot Sloveni ali Slovenci (Slaven oder Slowenen genant). Najverjetneje je na današnjem Madžarskem, v Slavoniji, na Hrvaškem, Koroškem, Kranjskem, Štajerskem, Goriškem, Gradiščanskem in na Primorskem (Kunstenland), v 6. stoletju, ustanovil več slovenskih kraljestev. strani 277 in 278 Helmoltova svetovna zgodovina na strani 277, zvezek št. 5, navaja: “ Na začetku 7. stoletja se je spremenil položaj Slovenov, ker so leta 626 Avari (Obri) doživeli velik poraz….V tem času (v letu 623) so se Sloveni ob Donavi in v pokrajinah na Češkem in Moravskem uprli ter pod vodstvom nekega SAMA ustanovili neodvisno kraljestvo. (Uporabljena je beseda kraljestvo – Reich in ne kneževina, plemenska zveza ali kaj podobnega! Op.p.) Ker so bile Obrske čete pred Konstantinoplom uničene, je bilo Obrsko kraljestvo skozi in počez zelo oslabljeno. Tako so se do takrat podjarmljeni rodovi Slovenov, drug za drugim priključili upornikom. Pridružili so se SAMU, ga leta 627 izbrali za kralja in se z njim lažje upirali napadom Langobardov, Bavarcev in Obrov. Tako je bilo ustanovljeno prvo veliko neodvisno slovensko in slovansko kraljestvo (v originalu Slawenreich, v prevodu je pa pravilno oboje – SLOVENsko in SLOVANsko v ožjem in širšem smislu – prvo neodvisno kraljestvo je bilo v obeh primerih! Op.p.), kot ga pozna zgodovina. Nahajalo se je v področju zahodnega dela današnje Avstrijske monarhije. (Tudi ta stavek nedvomno potrjuje, da je Samovo Slovensko kraljestvo imelo središče v Karantaniji in ne na Češkem ali Slovaškem, saj ti dve deželi nista bili na zahodu Avstrijske monarhije, op.p.). SAMO je vladal do 662. (po drugih virih do 658), torej tri do tri in pol desetletja. Po njegovi smrti je njegovo kraljestvo izginilo iz odra zgodovine. (der Buhne der Geschichte) Ker kasneje slišimo še o Karantancih, ki so v vojni z Bavarci in na koncu pridejo pod njihovo nadvlado, ker v 8. stoletju slišimo o Slovenskem kraljestvu (Slowenischen Reich) na Moravskem in prav takšnem (Slovenskem kraljestvu, op.p.) v Panoniji, lahko domnevamo, da je SAMOVO kraljestvo spet razpadlo na sestavne dele. Ista stran nadaljuje z naslovom: Prihod oz. nastop (das Auftreten) Hrvatov in Srbov, in pravi: Ustanovitev Obrskega kraljestva je pa še iz drugega razloga pomembna za zgodovino Slovanov. Počen jarem je namreč povzročil, da so Slovani množično zapuščali svojo domovino , se odpravili na sever in jug ter tam osvojili nova področja. Takrat se torej začne v veliki meri izseljevanje Slovanov v dežele Balkana. (Te navedbe ne moremo razumeti drugače, kot da so takrat drugi Slovani, ne Sloveni oz. Slovenci, ki so na tem področju že živeli, začeli naseljevati področje Balkana. Zanesljivo lahko sklepamo, da gre za plemena t.i. Antov, ki jih Prokopij enači s Srbi.,Op.p.) Tudi nasploh so lahko Slovani sedaj močneje nastopili. Poraz Obrov leta 626 je bil takrat odločujoč za Slovane in Bizantince. Cele province so se ločile od Obrov in bile zasedene s Slovani. Ni nobeno naklučje, da sta se v tem času pojavila dva številčna slovanska rodova na severozahodu balkanskega polotoka. Poroča se, da so Hrvati prišli s severa po pričevanju cesarja Konstantina Porphyrogenetosa, v letu 626 premagali Obre in postali neodvisni prebivalci na osvojenem ozemlju…..Vendar se moramo spomniti, da je celotno, danes s Hrvati zasedeno in po njih poimenovano ozemlje, pred tem pripadalo Slovencem in se je imenovalo SLOVENIA. Sčasoma so se tod slovenski rodovi pomešali s hrvaškimi. Danes spominja samo še ime Slavonija, del hrvaškega kraljestva ter slovaški rod v Ogrski, na stare lastnike in na panonsko slovensko kraljestvo. Hrvaška je torej ozemlje severozahodno od Bosne in Dalmacija do Splita. Hrvatom so kmalu sledili Srbi, ki so prišli preko Save po pričevanju bizantinskega kronista ….zasedli so današnjo Bosno, z izjemo hrvaškega dela, še danes znanega kot Turška Hrvaška, velik del Hercegovine, južno Dalmacijo, Črno goro, severno Albanijo, Staro Srbijo (Novi Pazar), severni del okrožja Prizrenskega pašaluka in današnjo Srbijo… Stran 279 Pomemben za politične odnose severozahodnega dela balkanskega polotoka je tudi nastop Karal Velikega, ki je leta 788 zaradi bizantinske zasedbe Italije napovedal vojno vzhodnemu kraljestvu. Ni osvojil samo Istre, temveč tudi Dalmacijo, Slovenci med Dravo in Savo (Slowenen zwischen der Drawe und der Sawe) pa so mu morali plačevati tribut do leta 812, kot posledico miru z Bizancem, ki je bil zagotovljen na področju ob Dravi. Še danes se v Zagrebškem muzeju nahajajo spomeniki iz časa gospodstva Karla nad to deželo. (Gre torej za Slovence v Slovenijeh - Sclavoniae, kasneje živeče pod Ogrsko krono, ki so jih v 17. in 18.stoletju priključili in asimilirali Hrvati ter jih poimenovali Kajkavci.) Strani 309 in 310 SLOVENCI Posebno težka usoda je doletela slovenski rod (slowenisches stamme), ki je ostal severno od Save in danes sam nosi ime Slovenci. Res ni uspelo nobenemu južnoslovanskemu rodu, da bi ustanovil dolgotrajno državo, čeprav so Bolgari, Srbi in Hrvati imeli nekaj krajših in daljših svetlih prebliskov – slovanski praprebivalci (ali izvorni prebivalci - die slawischen ureinwohner) stare Panonije, Norika, Istre itd. (des alten Pannoniens, Noricums, Istriens u.z.w.) so nasprotno bili preplavljeni z poznejšimi ljudskimi valovi (pisec misli na druge slovanske in neslovanske narode, ki so prišli na ozemlje Slovencev kasneje – Gote, Langobarde, Obre, Hrvate, Srbe, Bolgare, Madžare …op.p.). Samovo kraljestvo, panonski Pribina in Kocelj, Karantansko in Velikomoravsko kraljestvo; vse so enaki meteorji. Kraljestva so pomendrali sem in tja Obri in Madžari, dokler niso prišla pod Nemčijo. Na nekoč slovenskem ozemlju so danes različne dežele nemškega cesarstva, potem avstrijskega: Koroška, Štajerska, Kranjska, Spodnja in Zgornja Avstrija, Istra, Goriško, Gradiščansko in Trst; Madžarska ni všteta. ( Omemba Madžarske je izrednega pomena, saj se nanaša na ozemlje Slovencev, ki so živeli pod Ogrsko krono, to pa je t.i. pokrajina Slovenijeh-Sclavoniae!!! ) Slovensko zemljo so prežele nemške kolonije. Cela področja so bila podarjena nemškim grofom, škofom, samostanom in preprostim kolonistom. Samostani so prevzeli vlogo spreobrnitelja. Domačini so postali podložni novim naseljencem. Z nemško upravo in nemško vojaško službo se je razširil nemški jezik in običaji. Enako se je zgodilo v južnejših slovenskih provincah, a v tem primeru je nemško, zamenjalo romansko prebivalstvo (in tudi drugo slovansko, oz. hrvaško op.p.). Slovenstvo je bilo na vseh linijah vedno bolj potisnjeno nazaj; kmalu je izginil celo spomin na staro Slovensko kraljestvo. Le na Koroškem se je vse do 15. stoletja ob ustoličenju novega vojvode, ohranil običaj iz starega Slovenskega kraljestva. Avstrijski kronist Otokar (umrl 1315) in kronist Janez Vetrinjski (umrl 1345) opisujeta to starožitno poklonitev sledeče: Pod Krnskim gradom, v bližini cerkve Svetega Petra se nahaja kamen; na njem sedi svoboden kmet, zaradi pravice do rodovnega nasledstva. Njemu pripada nedogledna (neizmerna ali neodtujiva, op.p) pravica ljudstva da pričaka novega vojvodo. Ta, obkrožen s plemiči in vitezi odloži svojo dragoceno obleko in se obleče po kmečko in sicer srajco, hlače in plašč iz sivega blaga, čevlje z vrvico in zelen klobuk (gre za napako – piše dejansko grunen Hute, vemo pa da je bil klobuk prav tako siv, op.p.). Tako opravljen in v eni roki držeč palico, v drugi pa vodeč marogastega bika in prav takega konja, prihaja vojvod h Knežjemu kamnu, za njim pa mu sledi celotno bogato opremljeno spremstvo. Na kamnu sedi kmet in mu zakliče v slovenskem jeziku (in Slowenischer sprache): “Kdo je ta, ki tamkaj prihaja?” Vsi ki stojijo okrog odgovorijo:” Deželni knez je!” Nato reče kmet: “Je pravičen sodnik? Mu dežela leži v njegovem srcu? Je svobodnega rodu? Je častilec in zaščitnik prave vere?” Vsi odgovorijo:”Je in bode!” “S kakšno pravico”, vpraša kmet ponovno,” me lahko odstrani s tega sedeža?”Vsi rečejo:"Dobiš šestdeset beličev, marogastega bika, konja in obleko, ki jo ima knez zdaj na sebi; prost bodeš ti in vsa tvoja hiša vsakterega davka." Nato se kmet dvigne, rahlo dotakne z desnico vojvodovega lica, nato pa stopi z Knežjega kamna, odvede obe živinčeti s seboj in vojvodu prepusti svoj sedež. Vojvod pa se postavi, oblečen, kakor je, na preprosti kamen, katerega je ravnokar zapustil svobodni kmet, potegne svetli meč in ga zavihti na vse štiri vetrove, pri tem pa se roti in prisega ljudstvu, da hoče vsem biti pošteni sodnik. Nato vzame siv slovenski klobuk in iz njega napravi požirek čiste studenčnice, kakor je to navada na kmetih, narodu v pouk, naj se zadovoljuje s tem, kar prinaša in pridela domača dežela, ne hrepeneč premočno po vinu in po drugih tujih dobrinah. Od tam gre ustoličeni vojvod preko Gosposvetskega polja do veličastne Gosposvetske cerkve, kjer je slovesna maša in nato s svojim spremstvom obeduje. Po slovesnem obedu se vojvod z vsem spremstvom odpravi na bližnje Svatne oz. Gosposvetsko polje pod Gospo Sveto, do posebnega Vojvodskega prestola, kjer deli deželne fevde in pravico. Vojvod Ernest Železni je bil zadnji, ki je leta 1414, bil ustoličen, ob obredu, ki je dokazoval staro državno samostojnost karantanskih Slovencev. Njegov sin Friderik III. se temu običaju ni hotel podrediti, kot poroča Kranjec Valvasor v 17. stoletju, ker mu je bilo kot rimskemu kralju izpod časti, nadeti si kmečka oblačila. Cesarju Maru I. je le vojna preprečila, da ni obudil starega običaja. Potem, ko je slovenski rod izgubil svojo politično samostojnost, je shiral tudi v jezikovnem smislu. Najprej se je v Notranji Avstriji (Koroški, Štajerski in Kranjski ali Karantaniji, op. p.) veliko govorilo slovensko. Ulrik Liechtensteinski v svoji pesnitvi »Frauendienst« (1255), omenja, da se je na Koroškem uporabljal slovenski jezik. Sam deželni vojvod je tako pozdravil njega in njegove ob prihodu iz Italije. V 14. stoletju so bile na Koroškem, Kranjskem in celo na Dunaju, maše tudi v slovenskem jeziku (Windischer Sprache) brane. V Durandis »Rationale divinorum Officiorum«, (14. stoletje) je bilo to tako utemeljeno: » Ker nobeden drug jezik ni tako razširjen, kot ta, ki se imenuje slovenski«. Leta 1495 sta mesti Ljubljana in Kranj, v Aachnu postavili duhovnika za slovenske romarje. Kljub vsemu temu, pa se je po dvorcih in gradovih vedno bolj razširjal nemški jezik. Kar številčno so se Slovenci obdržali na Kranjskem, manj na Koroškem in na Štajerskem. V Avstriji (mišljeno je ozemlje današnjih dveh zveznih dežel Zg. in Sp. Avstrije, op.p.) so bili čisto izpodrinjeni, le še imena nekaterih naselij, hribov in rek, spominjajo na nekdanjo slovensko naselitev. Poglejmo pravzaprav kaj nam sporoča Helmoltova Svetovna zgodovina. Kaj je v njej takšnega, da mora nas Slovence zanimati? Zakaj? In predvsem kakšni so zaključki tega zgodovinskega poročanja? Kaj se lahko Slovenci iz tega naučimo (iz svoje zgodovine), da ne bomo ponavljali enih in istih napak v lastno škodo? “ Tretjo ilirsko naselitev v Italijo, so naredili Beneti (Veneti, gre za tipični betatizem, zamenjavo črk B in V, op.p.). Nekje sredi 7. stoletja pred Kristusom so glede na poznejše dokaze, nedvomno prišli v Italijo po poti mimo Ogleja.” In tudi: “Točna poročila najdemo o kulturi tretjega Ilirskega rodu – o Benetih (Venetih) in sicer skozi izkopanine v Estah in pri kraju Gorina (Gurina) v Ziljski dolini (Gailtal) na Koroškem«. Tako pravi Helmolts Weltgeschichte o Ilirih oz. o Venetih (Benetih), v četrtem zvezku. V njem ni nobenega govora o Slovanih. Seveda ne, ker je pisec preprosto Ilire oz. Benete (Venete) uvrstil med praprebivalce apeninskega polotoka. Pomembno pa je že to, da so Iliri in Veneti eno in isto ljudstvo. Toda povezava s Sloveni (ne pa Slovani v celoti) je povsem preprosta. Videli smo, kasneje, v 5. zvezku, kjer je govora o Slovanih, da so stari rimski pisci Slovane označevali z imenom Beneti oz. Veneti! Tudi najdbe o katerih govori pisec (Ateste in Ziljska dolina) so nedvomno na ozemlju, kjer so živeli Veneti in kjer smo živeli (Ali pa še zmerom živimo – v Ziljski dolini) Slovenci. Zanimivo je, da je Helmoltova Svetovna zgodovina postavila povsem enako teorijo, kot so jo skoraj sto let kasneje naši Venetologi Matej Bor, Jožko Šavli, Ivan Tomažič in ostali. Res pa je, da so takšno teorijo, po Adamu Bohoriču (16. stoletje), zagovarjali že v 19. stoletju številni Slovenci npr. Davorin Trstenjak, Anton Krempl, pa za njimi Davorin Martin Žunkovič, Josip Mal in mnogi drugi. Le dvajseto stoletje je tisto, v katerem je bilo napisanih največ slovenskih zgodovinskih del, ki je to povsem jasno in stoletja znano avtohtono teorijo o Slovencih na lastnih tleh, v teh »znanstvenih« delih preprosto izbrisalo. Dejstva v tej izvirni slovenski teoriji kontinuitete, pač niso bila v skladu s panslovansko in jugoslovansko (beri rusko, velesrbsko ali velehrvaško) teorijo, saj so jasno dokazovala povsem različen izvor vseh treh omenjenih narodov! Zato je tudi čisto jasno mogoče razložiti dejstvo o Slovenskem kraljestvu, pod kraljem Samom že v začetku 7. stoletja. O hrvaškem in srbskem kraljestvu, tudi o bolgarskem, je govora šele dvesto let pozneje. Razumljivo! Nekdo, ki je komaj prišel na novo ozemlje, je potreboval kar nekaj časa, da ga je v resnici osvojil in se tam dokončno uveljavil. Dejstvo, da so nekateri narodi slovanskega porekla prispeli na ozemlje Balkana precej pozno, so izkoristili vsi, ki so imeli od tega vsaj najmanjšo korist. Tipičen primer so npr. Grki v odnosu do Makedonije! Vse to pa je izredno ustrezalo tudi nemški, italijanski, madžarski in hrvaški teoriji, ker so vsi štirje narodi dejansko z genocidom in potujčevanjem zasedli nekoč slovenska ozemlja! Zato se je po prihodu Musolinija in Hitlerja na oblast, tudi v teh državah hitro uveljavila veliko nemška in veliko italijanska teorija. Slovenci smo očitno bili in še zmeraj smo (to je najpomembnejši sklep vsega tega!, op.p.) napoti, prav vsem svojim sosedom! »Čudež je, da smo sploh preživeli, ko pa smo tako majhen narod«, zelo pogosto slišimo govoriti v naši deželi. Popolnoma napačno mišljenje! Preživeli smo, ker smo ostanek nekoč kar številčnega naroda, ki je živel v osrčju današnje Evrope od pradavnine. Če pogledamo v katerih rimskih provincah vse smo nekoč živeli, bomo z lahkoto ugotovili, da smo kot Slovenci preživeli le tisti, ki smo živeli nekje v sredini tega ozemlja. In to potemtakem ni nikakršen čudež, temveč povsem logičen in naraven razvoj, glede na zgodovinske okoliščine. “Helmolts Weltgeschichte” nam predstavi popolnoma drugačno zgodovinsko poročilo o Slovencih, kot smo ga vajeni v naših šolah. Izreka nekatere trditve, ki jih v slovenskem zgodovinopisju ne najdemo, so pa izredno pomembne za naš zgodovinski spomin in potrebno samozavest. Strnemo jih lahko v naslednjih treh točkah: 1.) Slovenci smo slovanski praprebivalci Srednje Evrope. 2.) V Rimskem cesarstvu smo Slovenci živeli v provincah: Vindelicia, Raetia, Noricum, Pannonia, Istria, Venetia in Dalmatia. 3.) Ime 'Slovenia' je obstajalo že pred naselitvijo Hrvatov, torej pred letom 626 po Kr. Tako se je imenovalo  celotno današnje hrvaško jezikovno ozemlje, ki je pred naselitvijo Hrvatov pripadalo Slovencem. 1.) Slovenci - praprebivalci Evrope Sloveni oziroma Slovenci smo tako kot Kelti, Grki, Rimljani in Germani pradavni prebivalci Evrope na tistih tleh, kjer smo v glavnem še danes avtohtoni prebivalci. Že kmalu po začetku štetja po Kristusu omenjajo Slovene rimski in grški pisatelji. Rimski jih v latinskem jeziku imenujejo »Veneti« ali »Beneti«, grški pa v grškem jeziku »Enetoi«. Rimski pisatelj Plinius jih omenja leta 79 po Kristusu, Tacitus 100 po Kr., grški pisatelj Ptolemaios pa 175 po Kr. Vsi trije poznajo Slovene oz. Venete in vedo, kje so naseljeni. V 6. st. po Kr. obširneje poroča o Slovenih bizantinski pisatelj Prokopios, pa tudi zgodovinar Gotov Jordanes. Od takrat je vedno več poročil o slovanskih ljudstvih. Bizantinski pisatelji so po končani naselitvi Hrvatov, Srbov in Bolgarov na Balkanskem polotoku vse te narode skupaj omenjali kot  Slovene oz. Slovane. Predvsem so uporabljali ime 'Slavus' ter inačice 'Slavinus', 'Stlavus', 'Sclavus', 'Slovanus', itd. Germanski pisatelji pa Slovane z naslonitvijo na izraz 'Veneti' imenujejo 'Winden' z enačicami: 'Wenden', 'Windi', ipd. Pri uporabi imena Sloven in Slovan, pa je prišlo do precejšnje zmede. Logično je, da so druge Slovane, ki so na ozemlje Balkana in srednje Evrope prišli konec 6. in v 7. stoletju, takratni sosedje, tamkaj že prej živečih Slovenov (Venetov ali Vindov) poimenovali enako. Zanje je bil dejansko soroden, a vendarle različen jezik obojih Slovanov eno in isto! Klub temu pa nam Jordanes lepo pove, da se Slovani delijo na Slovene in Ante. Sloveni živijo levo od visokega hribovja proti severu (proti Alpam in do Visle). Anti pa po Jordanesu živijo med Dnjestrom in Dnjeprom, torej v današnji Ukrajini. Dodatno nam pojasni razliko med Sloveni in Anti tudi Prokopij, ki poroča, da so se Anti od nekdaj imenovali tudi Spori, kar se nanaša na Srbe. Kasneje, po pomladi narodov 1848 in ko smo Slovenci, Hrvatje in Srbi ustanavljali najprej Državo SHS, kasneje pa Kraljevino SHS, to dejstvo ni bilo zaželjeno, ker je opozarjalo na različen izvor vseh treh narodov! 'Helmolts Weltgeschichte' povsem jasno podaja zgodovinsko dejstvo o tem, da smo Slovenci od nekdaj na svojih tleh. Razlikuje med imeni, s katerimi so Slovane imenovali latinski pisatelji (Beneti, Veneti), ter imeni, ki jih z njimi v omembah imenujejo bizantinski pisatelji (Slavus, Slavinus, Stlavus, Sclavus, Slovanus, itd.). V naslednji trditvi o Slovencih v času Rimskega cesarstva 'Helmolts Weltgeschichte' ne uporabi latinskega ali grškega poimenovanja, ampak v nemščino prevedeni domači imeni 'Sloveni' in 'Slovenci': »Tisti rod, ki je živel v starih rimskih provincah Panoniji, Noriku, Reciji in Vindeliciji, je v glavnem poznan kot Sloveni ali Slovenci (Slaven oder Slowenen genant)«. 2.) V Rimskem cesarstvu smo Slovenci živeli v provincah: Vindelicia, Raetia, Noricum, Pannonia, Istria, Venetia in Dalmatia. 'Tisti rodovi, (Slovanov, op.p.) ki so bili naseljeni v starih rimskih provincah PANNONIA, NORICUM, RAETIA, VINDELICIA, so se imenovali s skupnim imenom SLOVENI ali SLOVENCI (Slawen oder Slowenen)' 'Slovenci' ('Slowenen') smo torej po smislu citirane trditve v 'Helmolts Weltgeschichte' nosili ime 'Slovenci' že v starem veku pod Rimskim cesarstvom in ugotavlja, da danes edini od Slovanov nosimo ime Slovenci ('die - heute den Namen Slowenen allein fuehren'). Kdo so Slovenci v Rimskem cesarstvu? 'Slovenci' ('Slowenen') so 'slovanski praprebivalci' ('slawische Ureinwohner') starih rimskih provinc z imeni: 'Pannonia, Noricum, Istria itd.' dejansko pomeni tudi Raetia, Vindelicia, Venetia in Dalmatia. To je povsem jasno razvidno iz drugih zapisov, kjer so omenjene točno te province. Te rimske province, poseljene s Slovenci, so ležale v Srednji Evropi. Vindelicia je ležala pod izvirom Donave, Raetia na področju današnje Švice, Noricum na področju današnje Avstrije, Pannonia na področju današnje jugo vzhodne Slovenije in velikega kosa Panonske nižine, Venetia je na severu mejila na Raetijo, na vzhodu pa na Istrio. Istria je bila današnja Istra in Furlanija, Dalmatia pa je bila pokrajina ob Jadranskem morju in je mejila na Panonijo na severovzhodu in Istrio na severozahodu. 'Helmolts Weltgeschichte' ne omenja mnenja, da bi Slovenci prišli od drugod, tako kot to navaja za Hrvate, Srbe in Bolgare, pri katerih omenja tudi vire, ki to opisujejo. Iz dokumentiranih zgodovinskih virov vemo, da so v teh rimskih provincah, pred prihodom Rimljanov, živeli noriški, retijski, jadranski, panonski in dalmatinski (Ilirski) Veneti. Danes tudi zelo dobro vemo kaj se je zgodilo s prebivalstvom v teh rimskih provincah. Rete so najprej v krvavi vojni hudo zdesetkali Rimljani. Za njimi so potem prišli na vrsto tudi Vindeliki. Tudi Istre je doletela podobna usoda. Dalmatini so se z Rimljani borili kar petdeset dolgih let. Venete v današnji severovzhodni Italiji so postopoma romanizirali, prav tako ostanek Retov v današnji Švici. Noričani in Panonci so sklenili nekakšen sporazum z Rimljani in so v veliki množini sestavljali rimske legije. Po razpadu rimskega imperija so se najprej poskušali osamosvojiti Reti, vendar so jih dokončno uničili Ostrogoti, ki so takrat prevzeli oblast v severni Italiji. Vindelike in severne Noričane so pričeli germanizirati njihovi severni nemški sosedje. Na področje Dalmatinov so v 7. stoletju prišli Hrvati in Srbi, v Panonijo pa najprej Langobardi, za njimi še Obri in/ali Srbi ter Bolgari. Langobardi so se potem leta 568 iz Panonije preselili v Venetijo in tam ustanovili svoje Langobardsko kraljestvo, ki pa je bilo kmalu romanizirano. Romanizirali so bili tako Veneti ali Sloveneti, po katerih je ostalo le ime dežele, kot tudi Langobardi. Le na področju Norika je v istem času nastala prva slovenska država po razpadu rimskega cesarstva, imenovana Karantanija ali Provincia Sclaborum in Marka Vinedorum. Po 'Helmolts Weltgeschichte' smo torej Slovenci praprebivalci na velikem kosu Srednje Evrope pod Rimskim cesarstvom. Pravi, da je izraz 'Beneti' v tekstih latinskih pisateljev ime za vse Slovene, ne pa za Slovane v celoti, npr. ne za Ante. Istočasno prebivalstvo slovanskega porekla v imenovanih provincah Rimskega cesarstva imenuje 'Slovenci' in mu pripisuje enako avtohtonost na svojem ozemlju kot drugim prastarim evropskim ljudstvom, Grkom, Romanom in Germanom. Tudi tu torej gre za ločitev Slovanov na avtohtone Slovene oz. Venete, med katerimi so posebej kot avtohtoni omenjeni prav Slovenci (Slowenen) in druge, kasneje priseljene Slovane, ki pa niso Sloveni, temveč Anti! Pri tem ne gre za zanikanje slovanskega porekla obojih, kljub temu pa gre za različni izvor. 3.) Ime 'Slovenia' je obstajalo že pred naselitvijo Hrvatov, torej pred letom 626 po Kr. Tako se je imenovalo  celotno današnje hrvaško jezikovno ozemlje, ki je pred naselitvijo Hrvatov pripadalo Slovencem. Pred naselitvijo Hrvatov je vse kasnejše hrvaško jezikovno ozemlje nosilo ime 'SLOVENIA' Bizantinski cesar Konstantinos Porphyrogenetos poroča, da so Hrvati prišli s severa, okoli 626 premagali Obre in se naselili med Slovence. «Celotno ozemlje, ki so ga zasedli Hrvati, in se imenuje po njih, je pred tem pripadalo Slovencem in se je imenovalo SLOVENIA. Sčasoma so se tod slovenski rodovi spojili s hrvaškimi. Danes na stare lastnike in na panonsko slovensko kraljestvo spominja le še ime 'Slavonija' na Hrvaškem ter ime 'slovaškega rodu' na Ogrskem«. Očitno misli torej Helmolts Weltgeschichte na pokrajino z imenom SLOVENIA ali 'Sclavinia'. Latinsko ime 'Sclavinia', je lahko nastalo le na podlagi domačega imena 'Slovenia', ki je po omenjeni navedbi v 'Helmolts Weltgeschichte' obstajalo že pred prihodom Hrvatov. Ime 'Slovenija' je tako za področje, naseljeno s Slovenci, kot latinsko ime 'Sclavinia', samo v latinščini zapisano slovensko domače ime 'Slovenia'. In res so bile Sclavinie v 7, 8. in 9. stoletju omenjane od reke Travne na severu današnje Avstrije, preko pokrajine ob Blatnem jezeru, do večjega števila krajev na Balkanu, vključno s samo Makedonijo na skrajnem jugu. Helmolts Weltgeschichte tudi dobesedno pravi: »Najverjetneje je (govori o Slovencih oz. o Slowenen in misli ta narod, op.p.) na današnjem Madžarskem, v Slavoniji, na Hrvaškem, Koroškem, Kranjskem, Štajerskem, Goriškem, Gradiščanskem in na Primorskem (Kunstenland), v 6. stoletju, ustanovil več slovenskih kraljestev«. Ta kraljestva so se imenovala Sclavinije! Da je to edino pravilno in resnično, kažejo tudi kasnejše primerjave latinskih napisov in imen, z domačimi slovenskimi. V 16. stoletju je latinska Sclavoniae enaka slovenski Slovenijeh (Anton Vramec), nemško–slovenski besednjak iz leta 1760, hranjen v Mariboru, se v latinščini glasi Dictionarium Germanico-Slavonicum. V obeh primerih je govora o Sloveniji in o slovenskem jeziku, ne pa o Slavoniji ali slavonskem jeziku. Besedi Slavonicum in Sclavoniae so v slavonski in v Slavonijo prevedli komaj Hrvati v 18. in 19. stoletju, ko smo jim bili Slovenci napoti pri njihviti Ilirizem, ki bi naj poenotil Slovence in Hrvate v skupni narod – Hrvaški! Čeprav Hrvati v času Ilirov niti obstajali niso in čeprav so se kot pravi Helmolts Weltgeschichte, naselilniso in čeprav so se kot pravi Helmolts Weltgeschichte, naselili med Slovence šele v 7. stoletju! Vse našteto je povsem jasno razvidno iz uglednega in obsežnega zgodovinskega dela. Kot smo že na začetku zapisali, gre za znanstveno delo, pri nastanku katerega je sodelovalo 34 avtorjev, samih profesorjev in doktorjev! Bilo bi zelo zaželjeno, če bi tudi slovenski doktorji zgodovine končno pričeli v slovensko zgodovinopisje vnašati trditve, ki so imele in še zmeraj imajo trdne znanstvene temelje v primarnih zgodovinskih virih. Za razliko od teh, primarni viri o slovenski naselitvi na današnjem prostoru v 6. in 7. stoletju ne obstajajo! A kljub tem splošno znanim dejstvom, se naši otroci v slovenskih šolah še zmeraj učijo popolne nesmisle in »znanstveno« ponarejene laži! Ruska umetnika na obisku v Sloveniji - Maja Plisecka in Rodion Ščedrin Primabalerina in skladatelj 25. marec 2009 Ljubljana Na petdnevni obisk Slovenije sta danes prispela primabalerina Maja Plisecka in njen soprog, skladatelj Rodion Ščedrin, ki veljata za ugledna ruska umetnika. Ob njunem prihodu, katerega častna pokroviteljica je soproga predsednika republike Barbara Miklič Türk, je pripravljen niz dogodkov poimenovanih Srečanje z legendama. Današnji dan sta gosta preživela na Bledu, prihodnje dni pa ju pričakujejo še v Piranu in v prestolnici. Ikona baleta in priznan skladatelj Primabalerina Maja Plisecka velja za ikono baletne umetnosti 20. stoletja; njena kariera plesalke in koreografinje pa traja že dobrih 60 let. Leta 1943 je bila po zaključku šolanja na moskovski koreografski šoli sprejeta v ansambel Bolšoj teatra, kjer je plesala predvsem klasične vloge, ob katerih pa je uspela razviti lasten slog. Posebno poglavje v njeni karieri so tudi glavne vloge v delih njenega soproga Rodiona Ščedrina. Ta je kot izjemen klavirski virtuoz na koncertnih odrih pogosto krstil svoja dela - pet klavirskih koncertov, sonate ter 24 preludijev in fug za klavir. Uglasbil in na glasbeno-scenski oder je postavil temeljna dela ruske literature. Več kot desetletje je bil tudi predsednik Združenja ruskih skladateljev, sedaj pa izmenoma živi in deluje v Moskvi in v Münchnu, od koder je par tudi prispel v Slovenijo. Mnogobrojne titule, odlikovanja i priznanja koja dobija, nijesu je zaštitile od sukoba sa KGB-om i rukovodiocima tadašnje kulturno-birokratske mašinerije. Mnoga priznanja in odlikovanja je niso zaščitila pred komunistično policijo KGB in voditelji kulturno-birokratske mašinerije. Še le, ko je bila stara precej več kot 30 let, je lahko odpotovala iz Rusije na svetovne baletne odre. KGB ji je grozil, da ji bo polomil noge. Sama je dejala, da je bil komunistični KGB tak kot nacional-socialistični SS, da so to bili časi hudih groženj in trpljenja. Bogat program Ob prihodu je gosta na letališču Jožeta Pučnika sprejel veleposlanik Ruske federacije Mihail Vanin. Nato sta umetnika prišla v Ljubljano, kjer je v glasbeni šoli Ljubljana Vič - Rudnik potekal koncert Ščedrinovih klavirskih del v izvedbi mladih pianistov ob skladateljevi navzočnosti. Na Bledu pa je v Festivalni dvorani potekala baletna ura s Plisecko, ki ji je sledil pogovor z obema gostoma in baletni večer v počastitev njunega obiska. V četrtek sledi skladateljevo srečanje s študenti in profesorji Akademije za glasbo, ki bodo odigrali nekaj njegovih del. Ščedrinove skladbe bodo na sporedu tudi zvečer na šestem abonmajskem koncertu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga bo neposredno prenašala evropska mreža radijskih postaj EBU. Koncert skladateljevih komornih del pa bo na sporedu v petek v Slovenski filharmoniji, kjer bo v vlogi interpreta nastopil tudi skladatelj sam. V soboto bosta Ščedrin in Plisecka prisostvovala tudi odkritju spomenika Aleksandru Puškinu v Ljubljani in obiskala rojstno hišo skladatelja Giuseppeja Tartinija, v nedeljo pa si bosta pred odhodom iz Slovenije še ogledala prestolnico. Komentarji na film o Angeli Vode (slovenska Ivana Orleanska - Angela ni zgorela, a ji je plamen Brozove revolucije vzel največ kar ima človek, vzel ji je dostojanstvo, a ni ji vzel svetništva v boju za resnico). 1. božja šiba (03.04.2009 || 14:57:50) [] Ta sicer zgodovinska tema je že nekoliko naporna ob dejstvu, da nas danes pestijo precej hujši eksistencialni problemi. 2. Črtomir (03.04.2009 || 14:59:10) []Folk, preberite knjigo Skriti spomin, o njenem življenju. Meni so šle dobesedno solze iz oči. Komsomolc, ti pa nujno gledat ta film o svinjarijah tvojih idolov!!! 3. Črtomir (03.04.2009 || 15:00:43) []božja šiba, ko si boš ogledal ta film, oz. prebral knjigo, boš ugotovil, da živiš prekrasno življenje in da nam je prav fino. 4. 7up (03.04.2009 || 15:31:59) []proti Črtomirju Nagodetu in 14 soobtožencem je bil poleti leta 1947 že tretji veliki proces v Ljubljani. Na začetku julija 1947 so sodili Friedrichu Rainerju in skupini funkcionarjev okupacijske oblasti, sredi julija še bivšim skupini kraljevih oficirjev, ki so jo imenovali Sernečeva banda. Vsem trem procesom je skupna spremljajoča propagandna aktivnost, z zvočniki po javnih krajih. V časopisih so bili julija 1947 vodilna politična tema. Procesu proti Nagodetovi skupini so poročevalci pripisovali specifično težo, ker so bili obtoženci izobraženi in osveščeni aktivni ljudje, izpričani protifašisti in protinacisti, med njimi Angela Vode znana ortokomunistka (zapis v Vikipediji napačno navaja, da so bili vsi nekomunistični politiki), sprva vključeni tudi v Osvobodilno fronto. Njihova krivda je bila, da so bili kritični do komunistične zlorabe narodnoosvobodilnega boja. V procesu proti Nagodetu in soobtoženim – v vlogi javnega tožilca je nastopal Viktor Avbelj – so k javnemu obsojanju prispevali tudi režimu vdani intelektualci, med njimi teolog in zgodovinar Metod Mikuž, pravnik in pisatelj Makso Šnuderl ter profesor in pisatelj Ferdo Kozak. Slednji je obtoženim očital, da ne poznajo „množične psihe”, so odtujeni množičnim potrebam, so notranje jalovi … Josip Vidmar je že pred tem, junija 1947, zapisal: „Komunistična partija je upravičena zaradi svoje avantgardistične funkcije izvajati ostro diktaturo, kajti njeni ostri prijemi, s katerimi oži osebno svobodo in veljavo njej nasprotnih vrednosti, na koncu koncev le koristijo brambi in razvoju napredka.” Kljub temu da je vrhovno sodišče leta 1991 sodbe razveljavilo in da imamo vpogled v norijo tedanjega časa in komunistično blaznost; kljub temu da danes prisegamo na pravno državo in temeljne človekove pravice; kljub temu da se na načelni ravni strinjamo z univerzalno človeško pravico do pokopa (Nagodetove posmrtne ostanke so zakopali neznano kje, neznano kdaj), torej pietetnostjo; kljub vsemu temu védenju se v Sloveniji danes še najdejo politično vplivni, ki z bolj ali manj bedastimi izgovori nasprotujejo reviziji montiranih procesov in formalni, a simbolični popravi krivic. 5. meri.m (03.04.2009 || 15:34:31) []÷ Glede na to koliko partizanskih pravljic sem morala jaz gledat, bi morala biti ta tema za obvezno čtivo v vseh šolah. 6. glavan (03.04.2009 || 15:37:15) []Da smo Slovenci končni postali samostojni na svoji zemlji smo morali premagati fevdalizem, fašizem, nacizem in komunizem. V seh izmih so bili kolaboranti in v vseh izmih so bili uporniki, ki so se borili za obstoj slovenstva. Angela Vode je ena od narodono zavednih Slovenk, ki so jo iz zgodovinskih knjig gladko izbrisali in izbrisna je bila pod TITO-m. Danes pa bi Jankovič rad poimenoval ulico po diktatorju, ki je ljudi zapiral in jih mučil, ker so mislili s svojo glavo. Če bi imel kaj slovenskega v sebi bi jo poimenoval po Angeli Vode. 7. kmetozar (03.04.2009 || 15:37:25) [] Večine naših retardiranih kontinuitetnikov se to ne tiče. Kar velja tudi za komentatorje, vsaj dokler ne bo nekdo spet lansiral neke slaboumne prijave iz konteksta. Čakam :) 8. kmetozar (03.04.2009 || 15:41:09) [] Projekcije naj bi se udeležil tudi predsednik Slovenije Danilo Türk, a se je zaradi neodložljivih obveznosti opravičil. Pa ravno veliki borec za pravice žensk? :) Le katera tema bi lahko bila bolj prvorazredna od kratenja političnih pravic žensk? Od velikega feminista Türka bi pričakoval vse kaj drugega. Ali pač? 9. anny22 (03.04.2009 || 15:51:51) []So bad guys v temu filmu imenovani s pravimi imeni ali bomo samo ugibali? 10. kenda (03.04.2009 || 16:53:36) [] Predsednik Turk je izjavil, da so pravice žensk prvorazredna tema. Sedaj pa izgleda, da to velja le za tiste ženske, ki so enake ideologije kot g. Turk. Angela Vode žal ni iz pravega tabora. 11. bodo (03.04.2009 || 16:58:52) [] Ja to so bili res tragični časi. Prav bi bilo, da bi tisti, ki so delali te svinjarije vsaj simbolično nekako plačali. Za boljše sožitje prihodnjih rodov. Tudi včerjašnji film o fašističnih svinjarijah je bil dober. Tudi fašisti bi morali vsaj simbolično plačati za svinjarije, ki so jih počeli. Verjetno bi oba filma morali dati obvezno gledati srednješolcem v šolah. Da se ne eno ne drugo nebi več dogajalo. 12. Nosscire (03.04.2009 || 17:08:16) []Lepo.. sem bral in bom pogledal. 13. meri.m (03.04.2009 || 17:13:44) [] predavanje Prof. Justina Stanovnika 14. mandingo (03.04.2009 || 17:24:18) [] Kaj klatite z nekimi minornimi zgodbami.Danes še živijo ljudje v Sloveniji ,ki so odkrito potpirali režim Busha.V Guantanamu so ljudje stari od 13 do 85 let pa se nobenemu ni kurac dvigno za njih. DVOLIČNEŽI!!! 15. MoTmOt (03.04.2009 || 17:58:50) [] Angela je bila borka za male ljudi!Res velika ženska-ni marala nacistov,fašistov,kolaborantov,komunisto v in tudi to danes ji nebi odgovarjalo.Najbrž tudi ne bi bila vesela,da se katerakoli stran baše v prsa z njenim bojem. Knjiga je res dobra in hkrati kruta.tudi ta film komaj čakam. Slava ji! 17. komsomolec (03.04.2009 || 18:17:18) []Še en propagandni zmazek za potrebe desničarske propagande, podobno kot Otroci s Petrička. Lakajstvo slovenskih filmarjev je brezmejno, do leta 1990 so snemali partizanske vesterne,zdaj pa glorificirajo "žrtve" totalitarnega komunajzarskega režima! Vrati pare! 18. anny22 (03.04.2009 || 18:26:55) [] komsi...celo ti praviš, da so bili partizanski filmi "vesterni"? Lepo, lepo! :) 19. kmetozar (03.04.2009 || 18:31:45) [] @komsomolec: Zanimivo, da pišeš o propagandnem zmazku. Besedni zvezi, s katero se te najbolj dodobra označi glede na tvoje prispevke. Naj bodo na komentarju ali blogu. 20. -mclaren- (03.04.2009 || 21:31:29) [] komsomolec ja to vam gre v nos, ker lahko končno miljon slovencev naglas razmišlja in končno lahko pove resnico, kater niso smeli govoriti 60let. Mogli se boste sprijazniti, da bomo nekoč prišli do prave resnice, ker je bila ta prekrita celih 60let, ker lahko končno tudi mi navadni državljani povemo kar vemo in kar mislimo z svojo glavo, pa naj se zgodi kar hočete!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Milan Kučan se je prek svoje nekdanje svetovalke oglasil, da tega /kot se je po TVS kot tiha resnica širilo, da je predsednik Kučan sam izbiral novinarje, ki bodo z njim naredili intervju/ ni nikoli počel in naj navedem vsaj en primer za takšno trditev. Prav, pismo uredniku informativnega programa z dne 17. 12. 1994, ki ga je iz predsednikovega urada poslala njegova svetovalka, taista gospa Špela Furlan. Potem ko v uvodu vljudno sporoča, da zaradi proslave državnega praznika dogovorjeni pogovor s predsednikom ne bo mogoč, na koncu pisma ponudi naslednji intervju z drugim novinarjem, ko dobesedno zapiše: »… prosim vas torej, da nam sporočite, kdaj bi po Vaših shemah bil potem možen nastop predsednika Milana Kučana na TVS. Obenem dovolite, da Vas obvestim, da želi predsednik Kučan za svojega sogovornika v naslednji oddaji g. Jurija Gustinčiča.« Facta bruta. Razkriva - publicist dr. Bernard Nežmah Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0165/2009 25. marec 2009 Resolucija Evropskega parlamenta o evropski vesti in totalitarizmu   B6-0165/2009 Evropski parlament, –  ob upoštevanju splošnih načel človekovih pravic in temeljnih načel Evropske unije kot skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah, –  ob upoštevanju splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, sprejete 10. decembra 1948, –  ob upoštevanju okvirnega sklepa o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi, ki ga je Svet Evropske unije sprejel 26. februarja 2008, –  ob upoštevanju resolucije z dne 12. maja 2005 o šestdeseti obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi, –  ob upoštevanju resolucije št. 1481 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov, –  ob upoštevanju predstavitve o zločinih totalitarnih režimov, ki jo je Komisija organizirala v Bruslju 8. aprila 2008, –  ob upoštevanju resolucij in izjav o zločinih totalitarnih komunističnih režimov, ki so jih sprejeli številni nacionalni parlamenti, –  ob upoštevanju praške deklaracije o evropski vesti in komunizmu, sprejete dne 3. junija 2008, –  ob upoštevanju svoje deklaracije ob razglasitvi 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve stalinizma in nacizma, sprejete dne 23. septembra 2008, –  ob upoštevanju prihajajoče konference o premoženju iz časa holokavsta v Pragi in pobud kongresa ZDA na tem področju, –  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika, A.  ker je evropska zgodovina 20. stoletja zaznamovana s pokoli, ki so jih človeška bitja zagrešila nad drugimi človeškimi bitji v izrednem obsegu in ki so bili mogoči predvsem zato, ker so si totalitarni komunistični in nacistični režimi prisvojili absolutno oblast, B.  ker so skrajne oblike totalitarne vladavine, kakršno so izvajale nacistična, fašistična in sovjetska komunistična diktatura, privedle do načrtnih masovnih zločinov proti milijonom ljudi ter njihovim temeljnim in neodtujljivim pravicam, in to v obsegu, kakršnega v zgodovini še ni bilo, C.  ker je bilo evropsko združevanje neposreden odziv na vojne in grozovitosti, ki so jih povzročili totalitarni režimi na naši celini, D.  ker je mednarodna moralna in politična presoja teh zločinov nesomerna glede na to, da za zločine totalitarnega komunizma še vedno ni verodostojne in splošno sprejete evropske ocene, E.  ker obstaja očitna potreba po javnem razkritju in moralni oceni prakse totalitarnih komunističnih režimov, ki so sistematično in neusmiljeno vojaško, gospodarsko in politično zatirali prebivalstvo s samovoljnimi usmrtitvami, množičnimi aretacijami, deportacijami, prepovedjo svobodnega izražanja, zasebne lastnine in civilne družbe ter z uničenjem kulturne in moralne identitete, ta praksa pa je veliko večino prebivalcev srednje in vzhodne Evrope prikrajšala za njihove temeljne človekove pravice in dostojanstvo, F.  ker moralna in politična presoja totalitarnih zločinov nikakor ne zmanjšuje prednosti individualne obravnave teh zločinov, ki jih je mogoče presojati le na podlagi načel vladavine prava, ki izključujejo skupinsko kazensko odgovornost, G.  ker Evropa nikoli ne bo združena, če ne bo sposobna zopet združiti svoje zgodovine, priznati komunizma in nacizma kot skupne dediščine in izvesti poštene in poglobljene razprave o vseh totalitarnih zločinih prejšnjega stoletja, H.  ker je pet let po širitvi iz leta 2004 zavedanje Evropejcev o totalitarnih režimih, ki so več kot 40 let ustrahovali njihove sodržavljane v srednji in vzhodni Evropi in jih z železno zaveso in berlinskim zidom ločevali od demokratične Evrope, še vedno zaskrbljujoče površno in neustrezno, I.  ker je to stanje pripeljalo tudi do dejanske neenakosti žrtev različnih totalitarnih režimov in milijone žrtev komunističnega totalitarizma prikrajšalo za pravico, mednarodno priznanje njihovega trpljenja in vseevropsko solidarnost, J.  ker se je izkazalo, da nenehna dvoumnost v našem pristopu do zločinov, ki so jih totalitarni komunistični režimi zagrešili nad milijoni svojih državljanov, ovira krepitev evropske solidarnosti in enakosti ter prispeva k miselni razdelitvi EU na „zahod“ in „vzhod“, K.  ker bo leta 2009 ponovno združena Evropa praznovala 20. obletnico razpada komunistične diktature v srednji in vzhodni Evropi in padca berlinskega zidu, kar bi morala biti priložnost za krepitev zavesti o preteklosti in priznanje vloge demokratičnih pobud državljanov, kot tudi spodbuda za krepitev občutka skupnosti in združenosti, L.  ker je komisar Jacques Barrot na plenarni razpravi dne 21. aprila 2008 izrazil svoje prepričanje, da imajo vsi Evropejci skupaj dolžnost, da doženejo skupno resnico, brez izključevanja ali zmanjševanja pomena zločinov, ki so jih zagrešili različni totalitarni režimi, Resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu     1. ugotavlja, da ima vsaka žrtev katerega koli totalitarnega režima enako človeško dostojanstvo in zasluži pravico, spomin, vseevropsko priznavanje in jamstvo, da se zadevni dogodki nikoli ne bodo ponovili;     2. poziva k vseevropskemu razumevanju dejstva, da je treba tako nacistične kot komunistične totalitarne režime 20. stoletja oceniti in presojati na podlagi grozovitosti, ki so jih zagrešili;     3. ugotavlja, da so vsi ti režimi obravnavali državno nasilje kot sprejemljivo, zaželeno in uspešno metodo za ohranjanje absolutnega nadzora nad svojimi državljani in da so se ti režimi pogosto zatekali k skrajnim oblikam terorja, zatirali vse državljanske in človeške svoboščine, začenjali napadalne vojne, kot neločljiv del njihove ideologije pa so tudi uničili, potlačili in pohabili cele narode in narodnostne skupine zaradi rasnih, družbenih in političnih razlogov; zato je treba te režime šteti za največjo moralno, politično in družbeno nesrečo, ki je prizadela 20. stoletje;     4. priznava komunistični totalitarizem kot sestavni in grozljiv del evropske skupne zgodovine in poziva k sprejetju vseevropske odgovornosti za njegove zločine;     5. meni, da bi bilo treba številne zločine, storjene v imenu totalitarnega komunizma, oceniti kot zločine proti človeštvu, ti zločini pa bi morali služiti kot opomin za prihodnje generacije na enak način, kot smo ocenili in se spominjamo nacističnih zločinov;     6. odločno in jasno obsoja te zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili totalitarni komunistični režimi; žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje;     7. je zaskrbljen, ker razpadu totalitarnih komunističnih režimov v Evropi ni vedno sledila mednarodna preiskava njihovih zločinov, in poziva vse pokomunistične države, naj izvedejo moralno in politično oceno svoje nedavne preteklosti in zagotovijo sredstva, potrebna za akademske raziskave in ugotavljanje dejstev;     8. meni, da je pomanjkanje verodostojne moralne in politične ocene teh zločinov lahko vir razočaranja, cinizma in družbene odtujenosti za milijone državljanov, kar je treba obravnavati kot glavno oviro za oblikovanje trdne civilne družbe v pokomunističnih državah in kot dejavnik, ki zavira evropsko združevanje;     9. poziva k vseevropski javni in akademski razpravi o naravi, zgodovini in zapuščini totalitarnih režimov na podlagi mednarodnega pravnega okvira, ki zagotavlja neomejen dostop do vseh arhivov in dosjejev, ki vsebujejo podatke o zločinih totalitarnega komunizma;     10. poziva k vzpostavitvi platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za totalitarno zgodovino, in pri ustanovitvi vseevropskega dokumentacijskega centra/spomenika za žrtve vseh totalitarnih režimov;     11. meni, da je treba pregledati in posodobiti evropske učbenike za zgodovino, da bodo vsi šolarji poznali pogubne posledice totalitarne diktature;     12. poziva k krepitvi obstoječih zadevnih finančnih instrumentov, da bi podprli zgoraj opisane predloge;     13. poziva vse vlade EU, naj 23. avgust, dan, na katerega je bil leta 1939 podpisan pakt Molotov-Ribbentrop, razglasijo za evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma;     14. je prepričan, da je končni cilj, do katerega naj pripelje razkritje in ocena zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove;     15. želi postati partner Sveta in Komisije pri iskanju načinov za približevanje pošteni in odprti oceni naše skupne zapuščine totalitarizma 20. stoletja, da bi tako tesneje povezali vse evropske državljane in preprečili kakršne koli ponovitve grozot totalitarizma, zdaj in v prihodnosti;     16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.   Evropski parlament, –  ob upoštevanju splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, –  ob upoštevanju resolucije št. 206(III) A o genocidu, ki jo je 9. decembra 1948 sprejela generalna skupščina Združenih narodov, –  ob upoštevanju členov 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji, –  ob upoštevanju listine Evropske unije o temeljnih pravicah, –  ob upoštevanju okvirnega sklepa 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi(1), –  ob upoštevanju praške deklaracije o evropski zavesti in komunizmu, sprejete dne 3. junija 2008, –  ob upoštevanju resolucije št. 1481 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov, –  ob upoštevanju svoje deklaracije ob razglasitvi 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve stalinizma in nacizma, sprejete dne 23. septembra 2008, –  ob upoštevanju svojih številnih resolucij o demokraciji in spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, vključno z resolucijo z dne 12. maja 2005 o prihodnosti Evrope šestdeset let po drugi svetovni vojni(2), resolucijo z dne 23. oktobra 2008 o spominu na žrtve namerno povzročene lakote (holodomor)(3) in resolucijo z dne 15. januarja 2009 o Srebrenici(4), –  ob upoštevanju člena 103(4) svojega poslovnika, A.  ker se zgodovinarji strinjajo, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno in ker ne obstajajo objektivna zgodovinska poročila; ker poklicni zgodovinarji ne glede na to uporabljajo znanstvena orodja za preučevanje preteklosti in poskušajo biti čim bolj nepristranski; B.  ker noben politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine in ker ti organi in stranke ne morejo trditi, da so objektivni, C.  ker se uradnih političnih razlag zgodovinskih dejstev ne bi smelo vsiljevati z večinskimi odločitvami v parlamentih; ker parlament ne more sprejemati zakonodaje za preteklost, D.  ker je osrednji cilj procesa evropskega združevanja zagotoviti, da se spoštujejo temeljne pravice in načela pravne države, in ker so bili s členoma 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji zagotovljeni primerni mehanizmi za uresničitev tega cilja, E.  ker lahko napačne razlage zgodovine spodbujajo politike izključevanja in tako napeljujejo k sovraštvu in rasizmu, F.  ker je treba ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope, da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in položijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu, G.  ker je bilo evropsko združevanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili dve svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, bilo pa je tudi način preseganja globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem, združevanjem, končanjem vojne in zagotavljanjem demokracije v Evropi, H.  ker je bil proces evropskega združevanja uspešen in je naposled pripeljal do Evropske unije, ki združuje države srednje in vzhodne Evrope, ki so živele pod komunističnimi režimi od konca druge svetovne vojne do zgodnjih devetdesetih let, in ker je pred tem pristop Grčije, Španije in Portugalske pomagal utrditi demokracijo v južnem delu Evrope, I.  ker Evropa nikoli ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, priznati komunizma, nacizma in fašizma kot skupne dediščine in izvesti poštene in poglobljene razprave o vseh totalitarnih zločinih prejšnjega stoletja, J.  ker bo leta 2009 ponovno združena Evropa praznovala 20. obletnico razpada komunistične diktature v srednji in vzhodni Evropi in padca berlinskega zidu, kar bi morala biti priložnost za krepitev zavesti o preteklosti in priznanje vloge demokratičnih pobud državljanov, kot tudi spodbuda za krepitev občutka skupnosti in združenosti, K.  ker je pomembno tudi, da pomnimo tiste, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini in ki bi morali zaradi svoje požrtvovalnosti, zvestobe idealom, časti in poguma imeti mesto v zavesti Evropejcev kot junaki totalitarne dobe, L.  ker je z vidika žrtev vseeno, kateri režim jih je iz kakršnega koli razloga prikrajšal za svobodo, jih mučil ali ubijal, 1.  izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju; 2.  obnavlja svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic; 3.  poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez spomina ni sprave; ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje; 4.  opozarja, da so se zadnji zločini proti človečnosti in dejanja genocida v Evropi zgodili šele julija 1995 ter da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobičnim, avtoritarnim ali totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna budnost; 5.  poudarja, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave; 6.  obžaluje, da se 20 let po razpadu totalitarnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave; poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb; 7.  odločno in jasno obsoja zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili totalitarni komunistični režimi; žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje; 8.  izjavlja, da je evropsko združevanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope, da se zavežejo skupni prihodnosti, in da je Evropska unija posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države, ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje; 9.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine, ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije; 10.  je prepričan, da bi ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina, obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope okrepilo evropsko združevanje; 11.  glede tega poziva Svet in Komisijo, naj podpreta in zagovarjata dejavnosti nevladnih organizacij, kot je organizacija Memorial v Ruski federaciji, ki se aktivno ukvarjajo z raziskovanjem in zbiranjem dokumentov, povezanih z zločini iz stalinističnega obdobja; 12.  ponovno izraža svojo dosledno podporo okrepljenemu mednarodnemu pravosodju; 13.  poziva k vzpostavitvi platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za totalitarno zgodovino, in k ustanovitvi vseevropskega dokumentacijskega/spominskega centra za žrtve vseh totalitarnih režimov; 14.  poziva h krepitvi obstoječih zadevnih finančnih instrumentov, da bi podprli zgoraj opisane pobude; 15.  poziva k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin; 16.  je prepričan, da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove; 17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav kandidatk, vladam in parlamentom držav, pridruženih Evropski uniji, ter vladam in parlamentom držav članic Sveta Evrope. 1. Parlamentarna skupščina se sklicuje na svojo Resolucijo 1096 ( iz leta 1996 ) o ukrepih za odpravo zapuščine bivših komunističnih totalitarnih sistemov 2. Za totalitarne kom. režime, ki so v prejšnjem stoletju vladali v sr. in vzh. Evropi in so v nekaterih državah sveta še na oblasti, so bile brez izjeme značilne množične kršitve člov. pravic. Kršitve so se razlikovale glede na kulturo, državo in zgod. obdobje ter so obsegale individualne in kolektivne umore in usmrtitve, smrti v koncentracijskih taboriščih, stradanje, deportacije, mučenje, suženjsko delo in druge oblike množičnega fizičnega nasilja, preganjanja na etnični ali verski osnovi, kršitve svobode vesti, mišljenja in govora, svobode tiska in tudi odsotnost političnega pluralizma. 3. Zločini so se opravičevali s teorijo razrednega boja in načelom diktature proletariata. Razlaga obeh načel je opravičevala ''odstranitev '' ljudi, ki so jih šteli za škodljive za izgraditev nove družbe in kot takšne za sovražnike totalitarnih kom. režimov. Ogromno število žrtev v vseh teh državah so bili njihovi lastni državljani. To je veljalo zlasti za narode bivše ZSSR, ki so po številu žrtev daleč presegali druge narode. 4. Skupščina priznava, da so kljub zločinom totalitarnih kom. režimov nekatere evropske kom. partije prispevale k uvedbi demokracije. 5. Padcu totalitarnih režimov v srednji in vzhodni Evropi ni v vseh primerih sledila med. preiskava zločinov, ki so jih ti zagrešili. Poleg tega med. skupnost storilcem teh zločinov ni sodila, kot je to storila v primeru grozljivih zločinov, ki jih je zagrešil nacionalni socializem ( nacizem ). 6. Zaradi tega je javna ozaveščenost o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni kom. režimi, zelo majhna. Kom. stranke so v nekaterih državah legalne in dejavne, četudi se v nekaterih primerih niso distancirale od zločinov, ki so jih v preteklosti zagrešili totalitarni kom. režimi. 7. Skupščina je prepričana, da je zavedanje zgodovine eden izmed predpogojev za to, da se v prihodnosti izognemo podobnim zločinom. Poleg tega imata moralno ovrednotenje in obsodba zločinov pomembno vlogo pri vzgoji mladih generacij. Jasno stališče med. skupnosti o preteklosti bo lahko jasen napotek za njihovo bodoče ravnanje. 8. Poleg tega skupščina verjame, da si še živeče žrtve zločinov, ki so jih zagrešili totalitarni kom. režimi ali njihove družine zasluži sočutje, razumevanje in priznanje svojega trplenja. 9. Totalitarni kom. režimi so v nekaterih državah sveta še dejavni in zločini se še dogajajo. Upoštevanje nacionalnih interesov državam ne bi smelo preprečevati ustrezne kritike obstoječih totalitarnih kom. režimov. Skupščina ostro obsoja tovrstne kršitve človekovih pravic. 10. Razprave in obsodbe, ki so doslej na nacionalni ravni potekale v nekaterih državah članicah Sveta Evrope, med. skupnosti ne morejo odvezati od tega, da zavzame jasno stališče do zločinov, ki so jih zagrešili totalitarni kom. režimi. Njena moralna dolžnost je, da to stori brez slehernega nadaljnega odloga. 11. Svet Evrope je ustrezno mesto za takšno razpravo na med. ravni. Zdaj so njegove članice vse bivše kom. države razen, Belorusije, varovanje člov. pravic in vladavina zakona pa sta temeljni vrednoti, za kateri se zavzema. 12. Zatorej parlamentarna skupščina ostro obsoja množične kršitve člov. pravic, ki so jih zagrešili total. kom. režimi in izraža sočutje, razumevanje in priznanje žrtvam teh zločinov. 13. Nadalje poziva vse komunistične in postkomunistične stranke v svojih državah članicah, ki tega še niso storile, naj ponovno ocenijo zgodovino komunizma in svojo lastno preteklost ter se jasno distancirajo od zločinov, ki so jih zagrešili total. kom. režimi ter jih povsem nedvoumno obsodijo. 14. Skupščina verjame, da bo to jasno stališče med. skupnosti odprlo pot k nadaljni spravi. Poleg tega bo, kot je mogoče upati, spodbudilo zgodovinarje po vsem svetu, da bodo nadaljevali z raziskovanjem, katerega cilj sta ugotavljanje in objektivna ocenitev tega, kar se je zgodilo. Komunizem ni bil demokratični sistem in je bil zločinski sistem. Dokler slovenski parlament ne bo obsodil komunizma in se odrekel komunističnim dejanjem, ki so v poljubni obliki škodila interesom slovenskega naroda, nasprotno stanje je povzeto v peti himni Republike Slovenije (avtor pesnitve dr. prava France Prešeren, Vrba, Gorenjska, avtor glasbe duhovnik Stanko Premrl-Št.Vid-Šembid-danes Podnanos, gornja Vipavska dolina), bo "s pridržkom" demokratično zakonodajno telo in RS "s pridržkom" demokratična država! Kot naslednica prejšnjega nedemokratičnega sistema ima RS dolžnost obsoditi ga in mu odreči legitimnost. Dotlej bo dokazovala, da ga priznava! Mnogo ljudi v Sloveniji, zelo veliko tudi v vrhu slovenske politike, del svojega političnega življenja gradi na temeljih nedemokratične preteklosti. Tako delovanje je nedemokratično, ker je v nasprotju z načelom pete himne RS "Žive naj vsi narodi, ,,, de rojak prost bo vsak, ...", ! Vrednoteno tudi skozi Prešernov demokratični duh, peta himna RS enakovredno izpostavlja vsakega Zemljana in zavrača vsako zlo nedemokratičnega porekla. Trenutno smo Slovenci in slovenski državljani ujetniki te preteklosti! Torej, tudi tisti, ki tega nočemo! Slovenski parlament naj z ustreznim pravnim aktom zavrne nedemokratično preteklost in tako vsakemu Slovencu in vsakemu slovenskemu državljanu ponudi možnost, da se bo lahko s sklicevanjem na tak akt osvobodil nedemokratične preteklosti. Ko bo slovenski parlament to storil, bo RS omogočil, da se bo pred svetovno javnostjo upravičeno sklicevala na brezčasne demokratične standarde. Taka RS bo pridobila simpatije in spoštovanje demokratičnega sveta. To pričakujem kot Slovenec in kot slovenski državljan! 20.01.09 23:27 Na današnji zaprisegi je novi ameriški predsednik Obama med drugim izjavil: "Recall that earlier generations faced down fascism and communism not just with missiles and tanks, but with sturdy alliances and enduring convictions. They understood that our power alone cannot protect us, nor does it entitle us to do as we please. Instead, they knew that our power grows through its prudent use; our security emanates from the justness of our cause, the force of our example, the tempering qualities of humility and restraint." Novinarka Blanka Doberšek pa je fašizem in komunizem prevedla v fašizem in nacizem (ob 18:15). Iz dopisovanj po etru: Prevajalka Leben in novinarka Doberšek: tudi Slovenci znamo angleško. Revi indoktrinirani-Obama je lepo rekel, da je tudi komunizem zlo (ne samo - po vajino- fašizem in nacionalizem. TV SLO bi morala najti kompetentnejše novinarke in resnicoljubne prevajalke. Demokracija je tisto pravo, tako kot je rekel Ameriški predsednik Obama, ko je okrcal FAŠIZEM, KOMUNIZEM, in NAZICEM - Takega voditelja BI POTREBOVALA TUDI SLOVENIJA... VSA ČAST OBAMI IN NAJ BO BOG S TABO!!! huuuuuuuuuuuuuuu levičarji na slovenski način: Obama se je obregnil tudi ob komunizem!! nacizem, fašizem komunizem je dal v isti koš!!!! ...pa tako ste glasovali zanj sredi Ljubljane ste imeli volišče, levičarji slovenski, ki ste se izlegli iz komunizma!!! HUDO Kučan in Golobić sta za Slovenijo veliko večji problem, kot Bush za Ameriko. Dejstvo je da se mnogi bojijo, predvsem nekateri mediji, nekdanjo komunistično partijo, ki s svojim vplivom izvaja različne pritiske na ljudi in medije. MNOGI VLEČEJO VZPOREDNICE MED OBAMO IN PAHORJEM, VENDAR TU NI NOBENIH VZPOREDNIC: OBAMA JE NASLEDNJIK IN PREDSTAVNIK DEMOKRACIJE, PAHOR PA JE PREDSTAVNIK KOMUNISTIČNE PARTIJE, KATERO JE TUDI OBAMA OZNAČIL ZA TIRANSKI REŽIM.... naj BOG blagoslovi našo prevajalko KSENJO Leban. da se bo naučila prevajanja p.s. Ksenja, naj ti povem, da komunizem v angleščini pomeni enako kot v slovenščini, SO HELP YOU GOOOOOOOD. Ja, res je. Prevajalka je Obamove besede 'fascism and communism' napačno prevedla kot fašizem in nacizem. Napaka je velika, hkrati pa v nekem smislu ne tako velika, saj sta nacizem in komunizem od leta 1939 pa do leta 1941 bila povezana, prijatelja, ki sta si delila Evropo: Poljsko, baltske države, Finsko, ... Skupaj sta izvajala holokavst, pobijala Jude, Poljake, Ukrajince, ... Takrat je naš TIGR pomagal zahodnim zaveznikom, komunisti pa so sodelovali s Hitlerjem, na koncu pa so naši komunisti razglasili TIGR za teroriste (ta sprevržena morala kaže, da sta komunizem in nacizem=nacionalsocializem isto). Pričevanja o Slovencih v Rimskem imperiju in pred tem. Zgodovinska pričevanja in jezikovne sledi govorijo o nepretrganem obstoju slovenske etnije in slovenskega jezika v rimskem obdobju. Izmišljena teorija o "romaniziranih staroselcih" nima nobene podlage. V rimski dobi so znana slovenska imena, kot so n. pr. Trgeste (tržišče), Oterg (otržje), Dravus (Drava), Saloca (Zaloka), Longaticum (Logatec), Poetovio (Ptuj), AdPirum (Hrušica) itd. Po odhodu Rimljanov in potem leta 568 Bizantincev je v Noriku zgodovinsko izpričana slovenska država, ki jo leta 593 in 595 napadejo Bavarci z ropskimi nameni. Pa pravijo, da so ta čas komaj prihajali neki Slovani... Zanesljive priče so: Sv. Jeronim, ki okoli leta 400 s poudarkom prevaja slovensko besedo v latinščino. Sv. Severin, ki okoli leta 480 išče v Noriku med domorodnim ljudstvom preostale Rimljane. Zgodovinar Jordanes, ki leta 551 obširno opisuje "Slovene" in druge Slovane. Jona Bobbiensis, ki okoli leta 612 v življenjepisu sv. Kolumbana izrecno imenuje Slovence Venete. Fredegarii Chronicum, ki večkrat imenuje Slovence Vinedi (Veneti). Pavel Diakon, ki ne ve ničesar o kakem prihodu Slovanov ob koncu 6. stoletja prav do meje Langobardov, čeprav omenja vsako podrobnost iz tistega časa. Pavel Diakon na miniaturi iz 11. st. VENETI: PREDNIKI SLOVANOV       Razmishljanje o knjigi: VENETI. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes. Jozhko Shavli, Matej Bor, Ivan Tomazhich. Editiones Veneti, Wien, Austria, 1996, 533 p. Che ste kdaj obiskali nasho Karelijo, Finsko ali pa Estonijo, ste se gotovo chudili, zakaj nas, Ruse, Finci in Estonci imenujejo venäläinen in Rusijo Venäjä oz. Venamaa. Zakaj se imajo chlani modernih poganskih obchestev, katerih sredishche je v Petrogradu, she dandanes za Venete? Chloveku, ki ne pozna dovolj evropske zgodovine, se to verjetno zdi res chudno. Vechina ljudi dandanes zhal nima niti priblizhne predstave o tem, kakshen pomen imajo Veneti tudi za rusko zgodovino. Veneti (Eneti,Venedi) je etnonim enega najstarejshih narodov evropske civilizacije. She do danes ni dokonchno pojasnjeno, kdo so bili Veneti in kateri izmed danashnjih evropskih narodov bi jim bil genetsko najblizhji. Sorodstvu z Veneti se uradno odrekajo tako Slovani kot Kelti, Romani in Germani. Vsak od njih navaja svoje nasprotne argumente. Okoli tega vprashanja so nastale cele znanstvene shole, ki se med seboj prepirajo, tako da se nepoucheni bralec le stezhka znajde v labirintu arheoloshkih, jezikoslovnih in kulturnih terminologij. Znanstvene razprave o Venetih so si sledile brez posebnih senzacij tja do sredine 80-ih let v glavnem z navajanjem in prezhvekovanjem starih dejstev, argumentov in tez. Sem ter tja so se pojavljala dela v raznih evropskih jezikih, ki pa vprashanja niso mogla reshiti, tako da je vprashanje etnogeneze Venetov v bistvu ostajalo odprto. Do kvalitetnega preskoka je prishlo po odkritjih slovenskega znanstvenika in pisatelja Mateja Bora, ki mu je uspelo razvozlati stare venetske napise. Dokazal je njihovo sorodnost s slovenskim jezikom, zlasti na podlagi slovenskih narechij, vzporedno pa je s svojimi izsledki znanstveno potrdil hipotezo o slovanskih elementih v etrushchanskih napisih. Do enakih zakljuchkov o slovanskem izvoru Venetov je neodvisno od Mateja Bora na podlagi drugih dejstev prishel tudi Borov rojak Jozhko Shavli, ki je raziskoval slovensko poreklo zgodnjesrednjeveshke drzhave Karantanije. Delo obeh znanstvenikov je bilo objavljeno v knjigi Veneti nashi davni predniki, najprej v nemshchini (1988) in slovenshchini(1989), potem pa she v italijanshchini (1991) in angleshchini (1996). (1) Angleshka izdaja je izshla v Kanadi, predvsem po zaslugi tretjega avtorja knjige, neumornega patra Ivana Tomazhicha, ki se prav tako zhe desetletja ukvarja z raziskovanjem stare zgodovine Slovencev. Trenutno je v pripravi tudi ruska izdaja te zanimive knjige. Namen tega eseja je podati bralcu kratek pregled dosedanje ruske literature o »venetskem vprashanju« in tako primerjati rezultate ruske znanosti z rezultati slovenskih kolegov.   KAJ SO O VENETIH VEDELI V ANTICHNEM CHASU? Nobena raziskava, posvechena Venetom, ne more mimo omembe antichnih avtorjev. Stara grshka literatura, zachenshi s Homerjem in Gesiodom (8. st. BC), je zapisala o »Enetih« (Enetoi) veliko podatkov, ki se nanashajo na legendarnega Eneja, heroja trojanske vojne. Najvech podatkov o tem junaku nam da sama Iliada. Tam je zapisano, da je bil vodja Trojancev Enej potomec stare kraljevske rodbine Dardana. Bil je najljubshi sin boginje Afrodite, Zevsove hcherke, ki ga je spochela z junakom Anhizom »na gozdnatih vrhovih prepadne Ide«, v gorah blizu Troje. Razen Afrodite so bili njegovi zashchitniki she hiperborejski bogovi Leto in Apolon ter Pozejdon, vladar morja. Ranjenemu Eneju so prishli na pomoch sami bogovi, ga odnesli v svoj tempelj na vrhu Pergama, kjer sta mu Leto in Apolon »sama v velikem svetishchu vrnila moch in lepoto«. (str. 78) »Pozejdon pa je reshil Eneja, da ne bi tako izumrl plemeniti rod Dardana, ki je Zevsu od vseh najbolj pri srcu«. (str. 327) Tako se je zachelo in utrdilo Enejevo rodovno poslanstvo. Pojavil se je spet v delih rimskega pesnika Vergila (70-17 BC), celih sedem stoletij pozneje. Grshki pesnik je bil uteleshenje starogrshke epske tradicije, ki se je shirila »od ust do ust«, Vergil pa genialni predstavnik rimsko-helenistichne literature. Njegov Enej je zhe drugachen, cheprav gre za isto osebo kot pri Homerju. V Vergilovi Eneidi je vodji Trojancev usojeno, da po dolgem potovanju pripluje v Italijo in osnuje mesto Rim, kamor prinese trojanske bogove. Po razcvetu Enejevega rodu, ki je »zrasel iz trojanske krvi« (str. 137), se na Apeninskem polotoku razshiri kult Venere, rimske Afrodite. Venera (iz venia – »bozhja milost«) je bila boginja rodovitnosti, ljubezni in lepote. Imeli so jo za pramater Rimljanov. Enejev sin Julij je bil zachetnik dinastije Julijcev, ki jim je pripadal tudi Julij Cezar, ki so ga zato imenovali tudi »bozhji«. Zato je bila Italija v tistem chasu polna Venerinih svetishch, v Pompejih pa so ji posvetili svetishche kot boginji zmage. Obstoj antichnega plemena Enetov potrjujejo zgodovinarji in zemljepisci tistega chasa. Prvo potrditev najdemo pri Herodotu (5. st. BC). V sedmi knjigi svoje obshirne Zgodovine omenja pristanishche Eneja v Makedoniji, v prvi knjigi pa opisuje obichaj prodaje nevest pri ilirskih Enetih. Te so bile znane po svoji lepoti she iz chasov trojanske Helene. (str. 344). Strabon (63 BC - 24 AD) pravi, da so Eneti prej zhiveli v Paflagoniji, severnem delu Male Azije, ki jo natanchno opisuje v svoji Geografiji. Ko primerja podatke iz vech virov, antichni zemljepisec na koncu pravi: "Najbolj razshirjeno in vsesploshno priznano dejstvo je, da so bili Veneti najvazhnejshe paflagonsko pleme, iz katerega je izhajal tudi Pilemen (vojskovodja, ki ga omenja Homer). Poleg tega se je tudi vechina Venetov borila na njegovi strani; ko pa je padel v boju, so se po zavzetju Troje odpravili v Trakijo in prishli tudi v danashnjo Enetiko." Njihov poveljnik je bil Antenor, ki se je s svojimi sonarodnjaki naselil v severnem delu Jadranskega morja. (5) Strabon je prvi kritichno analiziral nasprotujoche si trditve iz raznih legend o Enejevih potovanjih. Kot pravi Iliada, naj bi Enej ostal v Troji, po smrti Priama zasedel kraljevski prestol in ga pozneje predal svojim sinovom: »Kronion zhe dolgo sovrazhi rod vladarja Priama, odslej bo vladal Trojancem Enej, njegovi sinovi in njih sinovi...« (Iliada, XX , 306) Gramatik in zemljepisec Dimitrij Skepsijski (2. st. BC) pravi, da je po propadu Troje "prestolnica Eneje" postalo mesto Skepsis (Kebrena), ki lezhi visoko v Idi, v Trojadi. Tam sta nastali dve kraljevski rodbini: Enejevega sina Askanija, ki se je imenoval tudi Julij, in Skamandra, Hektorjevega sina (str. 569). K tem podatkom lahko na tem mestu dodamo she Vergilovo pripoved o srechanju Eneja s Tarhonom, kraljem Etrushchanov. Ko je med svojim potovanjem po morju vodja Trojancev potreboval pomoch, je prishel v tabor Etrushchanov, kjer se je »predstavil kralju in mu povedal svoje ime in svoj rod« (str. 333). Ko je slishal pripoved junaka, je Tarhon »brez obotavljanja z njim sklenil zaveznishtvo« in mu dal v pomoch 30 ladij in posadko, sestavljeno iz svojih veljakov (7). Dezhela Etrushchanov je bila v danashnji Italiji, kjer je tedaj vladala dinastija Tarkvincev, dokler je niso v 6. st. BC premagali in unichili Itali. Vse tri zgodbe nam potrjujejo kraljevski izvor Eneja, ki se je proslavil po trojanski vojni, vendar vsaka malce drugache opisuje zhivljenjsko pot njega in njegovih sinov. Vergil je vkljuchil v svojo pesnitev tudi podatke iz poznejshe zgodovine Enetov, ki Homerju v njegovem chasu niso mogli biti poznani. Naselitev Benetk na Jadranskem morju (pri Strabonu »Henetika«) pa se je zgodila shele po obdobju bivanja v Trakiji in po njegovih potovanjih. V toku dvanajstih stoletij po padcu Troje so Enejevi potomci opravili veliko zgodovinsko pot. Zato ni chudno, da so se Eneti oziroma njim sorodna plemena Venetov do prihoda krshchanstva naselila zhe po vsej Evropi. Enega izmed prvih zapisanih podatkov o Venetih pri Rimljanih najdemo pri velikem rimskem vojskovodji Juliju Cezarju (100-44 BC), iz Enejeve rodbine, v njegovi knjigi De Bello Gallico. V prvi polovici prvega stoletja BC je vodil veliko vojno proti Severu s sodelovanjem sosednjih barbarskih plemen. Ko opisuje razne narode, Julij Cezar o Venetih porocha takole: »To pleme gospodari na morskih obalah, kajti Veneti imajo najvech ladij, s katerimi plujejo v Britanijo. Boljshi so od Galcev v obvladovanju pomorskih veshchin. Ker tako na morju nimajo nasprotnikov in ker so v njihovih rokah tudi vsa pristanishcha, so si podvrgli vse, ki plujejo na tem morju.« Cezar she omenja izredno hrabrost in visoko organiziranost Venetov, ki so »dvignili na noge tudi ostala plemena in jih preprichali, da je bolje vztrajati v svobodi, ki so jo podedovali od prednikov, kot pa prenashati rimsko suzhenjstvo.« (8) Rimski zgodovinarji so imeli zelo priblizhne predstave o ozemlju in obichajih tega starodavnega, razsvetljenega naroda in so zato tudi njihovo ime pisali razlichno. Plinij (23/24 - 79 BC) govori o neki dezheli, ki jo imenuje Eningija, ki lezhi severno od Chrnega morja, zraven zaliva Kilipen, otoka Latris in Meotijskega jezera. Tu po podatkih zhive »skoraj do reke Vistule Sarmati, Venedi, Skiri, Hiri...« (9) Tacit v svoji knjigi o Germanih (druga polovica 1. st. AD) umeshcha Venete na mejo Svevije skupaj z Pevkini, Feni in Sarmati in ne ve, h katerim bi jih prishteval – h Germanom ali Sarmatom. »Venet (h)i so prevzeli mnogo germanskih obichajev, kajti vsi gozdovi in gore med Pevki in Feni so polni njihovih razbojnishkih tolp. Vendar bi jih morali prishtevati h Germanom, ker gradijo hishe, nosijo (velike) shchite in so odlichni bojevniki peshaki – v vsem tem se razlikujejo od Sarmatov, ki zhive v vozovih in na konjih«. (10) Grshki astronom in zemljepisec Ptolomej (89-167 AD) najde nashe prednike v Sarmatiji, ki lezhi v Vzhodni Evropi. Kot navaja Ptolomej, zhive tam »zelo veliki narodi – Venedi (ovenedae) na vsej obali Venetskega zaliva«, skupaj z Getoni, Fini, Suloni, Avari. (11) Izredno vazhni pa so podatki v znameniti Jordanesovi Getiki (VI st. AD). Kronist o izvoru Gotov podrobno opisuje Skitijo in Podonavje. Ko pride do Dakije, »ki je kot z vencem zashchitena z divjimi gorami«, pishe takole: »Na njihovi levi strani, ki se spushcha proti severu, na ogromnih prostranstvih od izliva reke Vistule zhivi mnogoshtevilni narod Venetov (Venetarum natio), in cheprav se sedaj njihovo ime od kraja do kraja spreminja, se le-ti vechinoma imenujejo Slovani in Anti (sclaueni et antes)«. Dalje opisuje, kje vse zhive Slovani – od Donave do Visle, od Chrnega morja do Baltika. V spisu o vojni Gotov z Vandali Jordanes opisuje vojsko Venetov. Bili so slabshe oborozheni kot Germani, a bolj shtevilchni. Tu spet postavlja za nas izredno vazhno vprashanje o izvoru Slovanov. Ti so po njegovih podatkih »izshli iz ene korenine in ustvarili tri narode: Venete, Ante in Slovane (Veneti, Antes, Sclaueni)«. Prav ta Jordanesov komentar je postal osnova tradicije, ki je vedno imela Venete za prednike Slovanov. (12) Ti podatki antichnih avtorjev so nashli pot tudi na tako imenovani Pentingerov zemljevid. Cheprav je bil sicer narisan shele v 12.-13. st., se opira na omenjene stare antichne vire. Venete najdemo na tem zemljevidu dvakrat: prvich na severovzhodu od ustja Donave, med Dachani in Geti, drugich pa kot Venete-Sarmate v predgorju Karpatov. Ta zemljevid lahko uporabimo kot verodostojen vir, kajti zhe sama omemba Venetov nam potrjuje shiroko razprostranjenost tega etnonima v poznem srednjem veku. Podatki bizantinskih avtorjev o Slovanih, ki jih priznava vsa svetovna znanost, so v delih: Vojna z Goti Prokopija Cezarija, Zgodovina Langobardov Pavla Diakona, Zgodovina Teotilakta Simokata in drugih. V teh delih je govor zhe o dogodkih zgodnjega srednjega veka, ko so nashi predniki v zmagovitih vojnah premagali rimske vojske, s svojimi velikimi vojskami prekorachili Donavo in vpadli na ozemlje rimskega imperija. Takshni dogodki niso mogli ostati neopazheni, zato so jih bizantinski pisci tudi podrobno zapisovali. Tako na primer Prokopij pripoveduje o tem, kako Slovani pustoshijo Ilirijo, na drugem mestu, »kako gredo prek Istre in Gebra in podijo Rimljane«, v tretjem pa o znachaju Antov in Slovanov. Slovani so bili glavna sila barbarov, ki so porushili zahodni imperij in si podvrgli Rim. To je bilo zhe v 5.-6. st. AD, ko so potomci Venetov, do tedaj znani pod imeni Veneti, Anti in Skiti, postali znani na obmochju rimskega imperija pod imenom "sklavini". (13)   "SLOVANI" SO "SLOVENI" Nashi najblizhji predniki, ustanovitelji Novgorodske in Kijevske Rusije, so se imeli za "Slovene", kar nam potrjujejo prve ruske kronike. Najstarejsha teh kronik je lavrentevski zapis Zgodovina davnih chasov, ki ga pripisujejo avtorju Nestorju (11.-12. st. AD), menihu Pechorskega samostana v Kijevu. Po tradiciji svoje dobe pravoslavni znanstvenik porocha o dogodkih na podlagi cerkvenih spisov in ustnega izrochila. Prvo omembo imena najdemo v spisku narodov, chlanov Jafetove druzhine, poglavarja neke – VEN skupine plemen, ki so se po pisanju v Svetem pismu po velikem potopu razselili na sever in na jug. »Chez mnogo let,« pishe Nestor, »so se Slovani naselili ob srednji in spodnji Donavi, kjer je dandanes ogrska in bolgarska zemlja. Ti Slovani so se razselili po dezheli in poimenovali kraje s svojimi imeni. Tako so se eni naselili ob reki Moravi in se poimenovali Moravani, drugi spet Chehi. In drugi Slovani spet kot beli Hrvati, Srbi in Korotanci. Vlahi so napadli donavske Slovane, se naselili med njimi in jih izrinili, tako da so se ti Slovani umaknili in se naselili ob Visli ter se tam poimenovali Lahi, in od teh Lahov so se eni zacheli imenovati Poljani, drugi Lahi Ljutichi, drugi spet Mazovchani.« (14) Pri Nestorjevi etnoloshki razlagi moramo opozoriti na pomembno podrobnost. V sodobnih prevodih staroruskih kronik se skoraj vedno originalni etnonim »Sloveni« prevaja kot »Slovani«, a pridevnik »slovenski« skoraj vedno kot »slovanski«, kar je morda bolj prijetno za nasha ushesa, ne ustreza pa izvirniku. Kajti Sloveni so bili tisti, ki so obvladovali slovo, besedo in so razumeli drug drugega, v nasprotju do "nemih" Nemcev. Pozneje so se pojavile druge razlage etnonima »Slovan«, in sicer na osnovi besede »slava«, kar le delno ustreza resnici. Zato moramo tudi v nadaljevanju, ko govorimo o vzhodnih Slovanih, zlasti o neposrednih prednikih Novgorodchanov, uposhtevati, da gre vedno za prvotni izraz »Sloveni«. Po donavskem obdobju Nestor obravnava zgodovino vzhodnih civilizacij, ki so nastale nekaj stoletij pozneje: »In prav ti Slovani so prishli in se naselili na Dnjepru in se poimenovali Poljani, drugi pa – ker so se naselili po gozdovih – Drevljani; tisti, ki so se naselili na Dvini, so se imenovali Polochani, in to po reki Polotoj, ki se izliva v reko Dvino. Slovani pa, ki so se naselili okoli jezera Ilmen, so se poimenovali Sloveni (tu je prevajalec pustil prvotni etnonim), zgradili mesto in ga imenovali Novgorod. In drugi so se naselili na reki Desni in Sejmu, in Suli, ter se zacheli imenovati Severjani. Tako se je razshiril slovanski narod, njegova pisava se je zachela imenovati slovanska (v originalu slovenska).« Kot vidimo, so svoj prvotni etnonim v Rusiji ohranili le novgorodski Sloveni. Ali je to nakljuchno? Na razpolago so znanstveni dokazi o sorodstvenih zvezah s predniki na Donavi. Poljanci so bili blizhe Lahom-Poljakom. In prav iz njihovih vrst sta bila dva letopisca, brata Radko in Vjatko, ki sta dala ime plemenoma Radimichev in Vjatichev. Ker so se v Nestorjevem chasu kijevski in novgorodski Slovani zhe zacheli imenovati Rusi in njihov jezik ruski, je letopisec poudaril she posebej, da sta »slovanski in ruski jezik – eno in isto, Varjagi so jih zacheli imenovati Rusi, prej pa so bili Slovani«. Prvi ruski letopisec je pripisoval velik pomen izvoru svojega naroda. Stalno poudarja, kdo sodi k Slovanom in kdo ne. V delu, kjer je govor o rojstvu »slovenskega jezika« iz Jafetovega plemena, je she posebej zapisano: »Norichani – to so Slovani«. Ko Nestor zakljuchuje svoj zgodovinski spis, pishe takole: »Slovanski narod je bil le eden: Sloveni so zhiveli na Donavi. Podvrgli so si jih Ogri, pa Moravani, Chehi in Lahi, pa Poljanci, ki se dandanes imenujejo Rusi.« (15) Zgodovina davnih chasov je imela odlochilen vpliv na predstave ruskih zgodovinarjev o izvoru Slovanov. V njej navedena dejstva so se le dopolnjevala z arheoloshkimi najdbami, jezikoslovnimi dognanji in s folklornimi ostalinami, sama vsebina pa se ni spreminjala. Dolgo je znanstvenike she posebej zanimala tema o donavski pradomovini Slovanov. Kajti imena Donave ne najdemo le v letopisih, ampak v mistichnem pomenu tudi v ruskih epih in narodnih pesmih. V folklori 18. in 19. stoletja je ime sicer zhe izgubilo ta svoj prvotni pomen in se je uporabljalo le she kot dekorativni refren v svatbenih in ljubezenskih pesmih. Vendar kljub vsemu v epih in obrednih pesmih she vedno lahko zachutimo globoki mistichni pomen svetega imena Donava. »Ne razlivaj se, moja tiha Donava, ne zalivaj zelenega loga! V teh logih raste mehka trava, po njej hodi beli jelen, hodi beli jelen – z zlatimi rogovi.« (16) To ni le poezija – to je magija, obledeli spomin na nek davni realni svet, ki je bil tako blizu nashim prednikom. Stari Slovani so chastili naravne elemente: sonce, gore, jezera, reke... Donava je bila zanje reka rek, poosebljeni element vode, meja svetov. In prav k Donavi se v svoji zakletvi obracha Jaroslavna, junakinja epa Slovo o Igorjevem polku. »Na Donavi doni Jaroslavnin glas, s skrivnostno kukavico navsezgodaj kuka. Poletela bom kot kukavica nad Donavo, zmochila bom svileni rokav v reki Kajal, da zjutraj knezu povezhem krvaveche rane na njegovem mochnem telesu.« (17) V resnici Jaroslavna nikoli ni mogla biti na bregu Donave, saj je zhivela ob reki Desni, pritoku Dnepra v Severskem Novgorodu. Donava ima v tem tekstu neki poseben, transcendenchni pomen, podobno kot v drugih tekstih sveti otok Rujan, kraj skrivnostnih charobnih sil. Je torej le izraz sploshnega svetovnega nazora poganskih Slovanov. Obenem pa mit vsebuje sledove konkretne zgodovinske izkushnje, spomin na chase, ko je bila Donava tudi Rusom she blizhnja vsakdanjost. Podzavestni spomin na Donavo pa se ni ohranil le v narodnih pesmih. Poznavalci ruske zgodovine dobro poznajo vsebino letopisa, ki govori o balkanskem pohodu kneza Svetoslava (10. st.) »Ne maram sedeti v Kijevu,« pravi svoji materi Olgi, zheni kneza Igorja, »hochem zhiveti v Prejaslavcu na Donavi. Tam je sredishche moje domovine, tja se stekajo vsi blagoslovi, vse blago: iz grshkih dezhel zlato, tkanine, vino, pridelki; iz Cheshke in Ogrske srebro in konji, iz Rusije vosek in kozhuhovina, baker in suzhnji.« Izkusheni vojskovodja Svetoslav, ki je v tistem chasu na Volgi premagal Bolgare in Hazare, se ni mogel motiti, ko je poimenoval Preslavec na Donavi »sredishche svoje domovine«. Jasno je, da je tochno vedel za svoje sorodnike, Slovane v Juzhni Evropi, in bil pripravljen postati tudi njihov vladar in pokrovitelj. Prav tako je zanimiv dokument iz 14. st. pod imenom Seznam ruskih mest, daljnih in blizhnjih. V njem je pravoslavni pisec iz kroga metropolita Kiprijana, ki je bil po rodu Bolgar, poskushal zapisati podatke o starih slovanskih centrih. »Na Donavi lezhi Vidichev grad, s sedmimi kamenitimi zidovi. Na drugi strani Donave pa Ternov, tam lezhi sveta Petnica, a na Donavi Drestvin, Lichin, Kilna, v ustju Donave Novo selo, Akolakra, na morju Karna, Kavarna, a na tej strani Donave, blizu izliva Dnjestra nad morjem, Belgorod.« Potem nashteva »ruska mesta« v Litvi, Moldaviji, v notranji Zahodni Ukrajini, ki so bila vazhna naselja na poti nashih prednikov, ko so le-ti kolonizirali sedanjo Vzhodno Evropo.   RUSKA ZNANOST IN VENETSKO VPRASHANJE Veliko pozornosti smo posvetili prvim zapiskom o slovanski pradomovini v ruskih virih, saj teh virov ni iznakazila moderna znanost, ki ji gre bolj za metode raziskovanja kot pa za rezultate raziskave. Razishchimo sedaj, v kateri smeri so se v zadnjih stoletjih razvijale predstave ruskih zgodovinarjev o pradomovini Slovanov. Na pomoch nam bodo priskochili znanstveniki in raziskovalci, katerih dela so navedena na koncu tega eseja in v bibliografiji. Prvi poznani poizkus sistematichne predstavitve ruske zgodovine po Zgodovini starih chasov predstavlja Stepna knjiga (1560-1563), ki je v bistvu rodovnik ruskih vladarjev. V tem izboru podatkov iz cerkvenih in posvetnih zapisov postavlja avtor pradomovino Slovanov v Ilirijo, kar ustreza svetopisemskemu viru, ki ga je povzel Nestor v svojem letopisu. (14) Podatke iz te knjige so pozneje stalno navajali in ponavljali razni avtorji, saj je bila dolgo chasa v Rusiji edini vir zgodovinske geografije. (20) V chasu Petra I. je bilo v rushchino prevedeno delo Il Regno degli Slavi Dalmatinca Mavra Orbinija (umrl 1610) pod naslovom Historografska knjiga o izvoru imena, slave in o razshiritvi slovanskega naroda in njegovih carjev in vladarjev z mnogimi imeni in z mnogimi carstvi, kraljestvi in provincami (1722), v katerem pisec zagovarja tezo o skupnem poreklu vseh Slovanov. Delo je imelo velik vpliv na razvoj zgodovinskih predstav ruske aristokracije, izobrazhene pod zahodnim vplivom, kajti Rusija tedaj she ni imela svoje lastne zgodovinske shole. Glavna znachilnost Orbinove koncepcije je v tem, da bistveno razshirja pojem »Slovanov« in med nje poleg Venetov, Vendov in Rusov uvrshcha tudi Vandale, Gete, Ilirce, Gote, Alane, Sarmate in druge. (21) V. N. Tatishchev (1686-1750) je med prvimi v Rusiji objavil ogromno kolichino podatkov, ki so jih na to temo zbrali razni znanstveniki njegovega obdobja. Pri pisanju svojega glavnega dela se je v prvi vrsti opiral na poljske avtorje (Beljskega, Strkovskega idr.). V prvem delu njegove Zgodovine Rusije je poglavje Jeneti oz. Heneti, Geti, Dachani, Istri, kjer raziskuje vprashanje etnogeneze nashih prednikov. Tudi Tatishchev je bil mnenja, da Slovani izvirajo iz »Henetov«, ki so prishli v Evropo iz Paflagonije po padcu Troje. »Ni nobenega dvoma, da so nashi Slovani nastali iz teh Jenetov oz. Venetov, se (med seboj) razshli, se preimenovali in se naselili v severnih dezhelah.« Tatishchev je poznal tudi baltske Slovane, sorodnike Vandalov – »Vandalska oz. Vendenska drzhava je bila prva poznana slovanska drzhava« (Slovani in Rusija, str. 21). K temu dodaja she opombo o izvoru podonavskih Slovanov in o ustanoviteljih mesta Novgorod, ki so jih sosedje Finci poimenovali »venäläinen«. (22) Zelo podobno sta znanstveno sliko slovanske pradomovine predstavila tudi dva nemshka zgodovinarja, ki sta bila v sluzhbi ruskega dvora: A. L. Schloezer (1735-1809) in H. A. Schloezer. Prvi je postavil tezo o izvoru Slovanov iz Ilircev in Venetov. Bil je mnenja, da so v Panoniji, Noriku in Karantaniji od nekdaj zhiveli Slovani, ki pa so jih Rimljani poimenovali z drugimi imeni. Tudi drugi zgodovinar je vztrajal pri evropskem izvoru Slovanov in njihove pradomovine ni povezoval s Skiti oz. Sarmati. Po njegovem mnenju so prishli Slovani v vzhodno Evropo iz Podonavja in se naseljevali na velikem obmochju od Visle in Karpatov vse do Dnepra in Volhova. Sam proces je trajal nekaj stoletij. (23) Veliko nachitanost in poznavanje virov je pokazal ugledni znanstvenik, enciklopedist M. V. Lomonosov (1722-1765), ki pa je kot patriot kritiziral sholo obeh Schloezerjev, ki sta bila Nemca. V svojih delih se je oprl zlasti na vsem dobro poznana dela Ptolomeja, Plinija in Tacita. Ko pa pishe o maloazijskih Enetih, se opira na avtoriteto Tita Livija ter navaja argumente Jordanesa in Nestorja. V knjigi ruskega uchenjaka o ruski zgodovini je posebno poglavje posvecheno »pradavni zgodovini slavenskega naroda«. Tu polemizira z nasprotniki teorije o prihodu Slovanov iz Ilirije, kjer so Slovani zhiveli od pravekov. »Najstarejsha selitev Slovanov po podatkih starih avtorjev je morala biti iz Azije v Evropo. Da je ta selitev potekala po dveh poteh, po suhem in po morju, iz vsega navedenega ni tezhko ugotoviti. Trojanski Veneti so pod vodstvom Antenorja jadrali po Sredozemskem in Jadranskem morju. In zelo verjetno so se jim po tistem pridruzhili mnogi njihovi sonarodnjaki iz Paflagonije in shli ali po isti poti ali pa po Chrnem morju in po Donavi in tako postali njihovi sosedje. Prvich je potrjeno, da so se Veneti razshirili na severnih in vzhodnih obalah Jadrana in na obmochjih na Donavi; drugich pa je jasno, da se je prebivalstvo Paflagonije v tistih chasih zmanjshalo in Paflagonije zgodovinarji sploh niso vech omenjali kot ene glavnih dezhel Azije, kajti zhe Ptolomej jo omenja le kot majhen del Galatije.« Lomonosov omenja tudi bogato trgovsko mesto in pristanishche Venetta, »ki so ga ustanovili in tako poimenovali Veneti«. To slovansko mesto v ustju Odre, kot ga opisujejo sodobniki, »je prekashalo po svoji velikosti vsa druga evropska mesta«. Uspevalo je vse do chasa, ko so ga razrushili Danci, stari nasprotniki Slovanov v Pribaltiku. V Stari ruski zgodovini Lomonosova najdemo opisane tudi obichaje in vero »vendskih pomorjanskih Slovanov«. Tu najdemo tudi opis kulta Svetovida na otoku Rujan in portret idola Radegasta ter zapis urokov na spomenikih. (24) Dosti podrobne podatke o prednikih Slovanov je v svoji znameniti knjigi Zgodovina ruske drzhave zbral N. M. Karamzin (1766-1826). Na podlagi letopisov in drugih zapisov pripoveduje o Venetih, ki so prebivali ob Visli, na obalah Venetskega morja, o poganskih svetishchih v Arkoni in Shchechinu, kjer so arheologi nashli idole bogov z runskimi napisi. Karamzin je vedel, da so imeli Veneti zhe dolgo pred pokristjanjevanjem svojo lastno pisavo. »Vendi oz. poganski Slovani, ki so zhiveli v baltskih dezhelah, so poznali uporabo chrk.« Kot primer pisatelj navaja runske napise iz poganskih svetishch v Retri (19). Jezikovna enotnost se je izgubila, ko se je prebivalstvo razselilo in razdelilo na razna plemena. Kot rezultat teh razselitev so nastala razna slovanska narechja: rusko, poljsko, cheshko, ilirsko, hrvashko. Baltski venetski jezik je enak vindskemu narechju na Shtajerskem, Koroshkem in Kranjskem ter jeziku pribaltskih Slovanov, ki ga je izpodrinila nemshchina. (25) V obdobju neoklacisizma je bil shtudij klasichnih jezikov ena izmed obveznih nalog znanstvenikov-aristokratov. Homerja so se uchili v grshchini, Tacita v latinshchini, Sveto pismo v starocerkveni slovanshchini. Pojavili so se tudi prvi strokovnjaki za tkim. redke jezike. Eden izmed njih je bil A. D. Chertkov, ki je napisal za svoj chas edinstveno delo O jeziku Pelazgov, ki so se naselili v Italiji in njegova primerjava s staroslovanskim jezikom (1855). Chertkov je iskal sorodstvene vezi med Pelazgi, Etrushchani in Veneti, ki so po njegovem vsi prishli v danashnjo Italijo iz Male Azije. Zanikal je takrat popularno teorijo o retijskem izvoru Etrushchanov, po kateri naj bi bili le-ti potomci nekih nordijskih plemen. Dokazoval je, da so se Etrushchani, ki so sami sebe imenovali Raseni, selili z juga na sever in ne obratno. (26) Sochasno z raziskavami Chertkova je v Moskvi izshla knjiga Novi viri o stari zgodovini Slovanov, posebej she o zgodovini Slovano-Rusov do chasa Rurika (1854) avtorja E. Klassena. Po rodu je bil sicer Nemec, a je postal ruski aristokrat in predavatelj drzhavnega prava ruskega imperija in dobil zaradi svoje izredne nachitanosti visoka drzhavna odlikovanja. Bil je n.pr. chlan Akademije znanosti in chlan Chastnega odbora za kronanje carja Nikolaja I. Klassen je raziskoval stare arheoloshke najdbe, bral etrushchanske napise s pomochjo svojega znanja desetih jezikov in te napise tudi prevajal. Na podlagi vseh razpolozhljivih zgodovinskih virov iz antike je znanstvenik prishel do sklepa: »Trojanski Enej ni bil le Slovan, ampak je bil Rus.« (27) Presenetljiva odkritja ruskih znanstvenikov so mochno odmevala v aristokratskih krogih, vendar so bili le-ti tedaj na sploshno dalech od kakrshnegakoli slovanofilstva. Ruska aristokracija je namrech she pred vojno z Napoleonom v domachem krogu govorila francoshchino, ki sta jo pozneje izpodrinila tako angleshchina kot nemshchina. Glede vprashanja izvora Rusije pa je takrat prevladovala tkim. »normanska teorija«. Po tej teoriji so drzhavnost v Rusijo prinesli s severa Varjagi, ki so jih takrat napachno imeli za neko skandinavsko pleme, nekakshne prednike Shvedov. To teorijo so srdito zagovarjali predvsem emigranti iz Nemchije in Skandinavije. Shele v 18. in 19. st. je v Rusiji zachela nastajati lastna zgodovinska shola. Tatishchev je v svojem prostem chasu, bil je namrech gubernator Astrahana, raziskoval staro rusko zgodovino, Lomonosov pa se je na primer poleg kemije, mehanike, umetnosti in literature ukvarjal tudi z zgodovino. Karamzin je zachel svojo pisateljsko kariero z romanom Revna Liza, a je kmalu zatem odkril ruskemu plemstvu Zgodovino ruske drzhave. Avtor danes le malo poznane knjige o poreklu Bolgarov, Hrvatov in Srbov, ki je izshla leta 1794 v rushchini na Dunaju, I. Rajich, je bil nadshkof Sveto-arhangelskega samostana v Kovelju. (28) Z dovolj resnimi in tehtnimi raziskavami slovanskega vprashanja so se v tem chasu ukvarjali Poljaki (ki so bili v tistem chasu del Ruskega imperija), prav tako Chehi in Slovaki, ki so bili pod avstro-ogrsko monarhijo. Med njimi je treba posebej omeniti J. Potockega (1761-1815), ki je celo zhivljenje raziskoval rimske, grshke in bizantinske stare spomenike ter svoje rezultate raziskav o Slovanih objavil v treh knjigah. Njegove raziskave sta dopolnila njegova rojaka V. Surovecki in Z. Hodakovski. (29) Med slovashkimi filologi tistega chasa se je najbolj proslavil P. Shafařik (1795-1861), ki je kritichno pregledal in predelal vse do tedaj razpolozhljive antichne in bizantinske vire. Rezultate svojih raziskav je objavil v delu Slovanske starozhitnosti, ki je izshlo hkrati v Pragi (1837) in Moskvi. Shafařik je sicer priznaval vazhnost vprashanja zgodovine Indoevropejcev, a je hkrati menil, da je treba iskati izvor Slovanov, ki so se razvijali samostojno, v srednji in vzhodni Evropi. Antichni avtorji so nashe prednike imenovali Veneti, kar ni bilo ime, ki bi ga le-ti sami uporabljali. Slovani so sami sebe imenovali Srbi, Sloveni, Stavani, Velti. V juzhno vejo Slovanov Shafařik shteje Nevre, Budine in Borisfene. V 4. st. BC so se zaradi keltskega pritiska z zahoda Slovani morali izseliti iz Panonije in Ilirije na vzhod za Karpate (21b). Shafařik je bil priznana avtoriteta slovanske avtohtone zgodovinske shole v 19. st. in je mochno vplival na raziskave znanstvenikov v drugih dezhelah. Slavni pesnik J. Kollar, izvrstni zgodovinar S. Solovjev, poljski znanstvenik I. Pervolf so bili vsi pristashi Shafařikove shole. Ideologija ali znanost? Vsaka doba je prinesla svoje metode in poudarke v znanstvenem raziskovanju. Od sredine 19. stoletja so znanstvenike zacheli zanimati rezultati antropologije – mlade veje znanosti o ustroju chloveshkega telesa. Glavni ton na tem podrochju so dajali znanstveniki nemshkega porekla. Shvedski raziskovalec A. Retius je stare etnose klasificiral po njihovih antropoloshkih znachilnostih. V skupino »dolihocefalnih« (dolgoglavih) ortognatov je uvrstil Germane, Kelte, Rimljane, Grke in Indoirance, medtem ko je Slovane, Litvance, Fino-ogre, Baske in druge evropske etnose uvrstil med »brahicefalne ortognate« (kratkoglavce). Tako se je v Evropi rodila teorija o dveh prvotnih rasah, ki se je pozneje razvila v mit o indoevropski skupnosti in v ideologijo o rasni premochi nordijskega tipa. V slavistiki se je zachela zaradi teh rezultatov antropologov diskusija. Del zanstvenikov je sprejel rezultate Retijeve shole, del pa dokazoval njeno spornost (T. Lehr-Splawinsky, T. Alekojeva, J. Chekanovski in drugi). Ti so dokazovali izvor slovanske civilizacije na bregovih Baltika in obmochja Visle in Odre. Tam je prevladoval nordijski tip dolihocefalov s svetlo-rdechimi lasmi. Proti jugu pa se je procent le-teh zmanjsheval, ni pa bil neposredno v kontaktu s predstavniki germanskih plemen, ampak je bolj odrazhal le geografske in klimatske razmere tega podrochja. (31) V zvezi z antropoloshkimi vprashanji so dobili tudi arheoloshki argumenti pristashev slovanskega izvora "luzhishke kulture" drugachen prizvok. To podrochje, ki so ga antichni avtorji imenovali venetsko, so mnogi znanstveniki priznavali kot zibelko slovanstva, odkoder se je zachelo preseljevanje Slovanov. Zagovorniki avtohtone teorije sicer niso odklanjali rezultatov raziskav starejshih indoevropejskih plasti, nasprotovali pa so pretiranemu poudarjanju arijskih in maloazijskih korenin nashih prednikov, ki so jih v tistem chasu raziskovali A. Rittih, V. Florinski, A. Gilferding. (32) Cheshki znanstvenik L. Niederle (1865-1944) je bil v 20. stoletju priznana slavistichna avtoriteta. Njegovi glavni deli Slovanske starodavnosti v treh delih in Zhivljenje starih Slovanov, ki vsebujeta enciklopedichne podatke o antichni zgodovini, zhivljenju in kulturi nashih prednikov, sta v mnogochem postali zgodovinski model. Povzetki njegovih raziskav so bili objavljeni v mnogih evropskih jezikih in tudi v rushchini. Niederle je zdruzhil rezultate moderne znanosti s podrochij lingvistike, antropologije, geografije, botanike in arheologije v novo kritichno celoto. Tako je ustvaril neko globalno osnovo nove avtohtone zgodovinske shole. Menil je, da je indoevropska skupnost razpadla v razlichne jezike v zachetku 2. tisochletja BC. Nekaj chasa je sicer she obstajalo baltsko-slovansko podrochje, iz katerega pa je zhe v zachetku 1. tisochletja nastal samostojni praslovanski jezik. Niederle je bil zelo kritichen do teorije tkim. donavske pradomovine Slovanov, ki pa jo sam postavlja na sever in vzhod od Karpatov. Poudarjal je, da so bila po njegovem mnenju plemena Nevrov, Budinov, Skitov-Toharcev slovanska. Pod vplivom Niederlejeve teorije so she danes ne samo srednjeevropski, ampak tudi nashi ruski znanstveniki. (33) V Rusiji je v zachetku 20. st. nastala mochna shola, ki jo predstavljajo znani znanstveniki kot n.pr. A. Pogodin, V. Kljuchevski, A. Shahmatov. Prav zadnji ima najbolj sistematichno obdelano koncepcijo izvora Slovanov. Shahmatov se je vse zhivljenje ukvarjal z raziskavo in izdajo starih ruskih rokopisov in ni nikoli podlegel "zahodni modi". Bil je preprichan zagovornik teze, da je bila pradomovina ne le Slovanov, ampak vseh Indoevropejcev v srednji Evropi, in to na podrochju danashnje Avstrije in Juzhne Nemchije. (25) Po prvi svetovni vojni in »ruski revoluciji« je ves ruski akademski svet raziskovalcev propadel zaradi katastrofalnih dogodkov, ki so pripeljali do razpada ruskega imperija. Niso trpeli le ljudje. Revolucionarna oblast je obrnila na glavo ves sistem druzhbeno-gospodarskih odnosov: nacionalizirali so privatno lastnino, sezhgali cele knjizhnice. Praktichno je bila unichena vsa ruska literatura, napisana v stari ruski abecedi. Zgodovinsko znanost so zachele obvladovati ideoloshke teorije. V ZSSR je bil to marksizem, s svojim ekonomskim in materialistichnim determinizmom, v srednji Evropi pa rasizem, ki so ga razvili nemshki nacionalisti. Prav v tem chasu je nastala teorija o indogermanski rasi nemshkega arheologa H. Kossine (1858-1931), po kateri je bila pradomovina Indoevropejcev v severni Evropi, Slovani pa so prishli v srednjo Evropo kot pritepenci iz vzhodnoevropskih gozdov, mochvirij in step v Poddnjeprovju. V 30-ih letih je rusko znanost prizadela she ena tragedija, ki je bila logichna posledica boljevishke revolucije in njene ideologije. Pod izgovorom boja proti kontrarevolucionarnim elementom je NKVD sfabricirala tkim. "zaroto slavistov". Znanstvenike svetovnega slovesa, akademike, profesorje filologije, lingvistike, etnografije, zgodovine, literarne zgodovine, kot n.pr. N. Derzhavina, V. Vernadskega, N. Durnovo, M. Grushevskega, so obtozhili, da so se zbrali v organizacijo Ruska narodna stranka z namenom vrechi sovjetsko oblast in v Rusiji ustanoviti fashistichno diktaturo. Slaviste so obtozhili, da so povezani z »vodjo fashistichnega gibanja v tujini – grofom N. S. Trubeckojem«, ki je bil priznan lingvist. Desetine strokovnjakov so zaradi te absurdne obtozhbe konchale v gulagu (36). V vsej Rusiji pa je shlo shtevilo zhrtev v milijone. Che gledamo na stvari le formalno, rezultati teh politichnih represij in ideoloshke nestrpnosti seveda ne sodijo v nasho problematiko venetskega vprashanja oz. iskanja slovanske pradomovine, vendar moramo priznati, da ta represija prav gotovo ni pripomogla k razvoju ruske slavistike. Represivni boljevistichni aparat je iztrgal iz zhivljenja cvet strokovnjakov tistega chasa in napravil prostor podrepnikom in preprichanim marksistom-leninistom. V tej luchi moramo kritichno gledati na marksistichne teorije zgodovinarja N. M. Pokrovskega in njegovih uchencev. Toda niti revolucija niti ideoloshko nasilje marksistov in ne politichno zatiranje niso mogli v celoti zaustaviti razvoja ruske znanosti. Sicer se je le-ta delno deformirala, izgubila mnogo strokovnjakov, prishla pod popoln vpliv in nadzor sovjetske oblasti, a se je kljub temu razvijala naprej. Tudi v sovjetskem chasu je v vrstah ruskih slavistov zraslo nekaj velikih znanstvenikov, kjer je zavzemalo vprashanje porekla Slovanov in Venetov pomembno mesto. Velik vpliv na vso povojno slavistiko je imelo delo akademika B. A. Rybakova, ki je zadnja leta vodil Inshtitut arheologije ZSSR. Rybakov je bil avtor cele vrste strokovnih del in monografij, od katerih sta najbolj znani postali njegovi knjigi Poganstvo starih Slovanov (1981) in Poganstvo stare Rusije (1987). V svojih delih o poganstvu je Rybakov objavil raziskave znanstvenikov nekaj generacij: od A. N. Afanasjeva in A. S. Famincina do A. F. Lesova in V. J. Proppa. V teh delih ga je najbolj zanimala mitologija, prav posebej she hiperborejski bogovi Leto, Apolon in Artemida. Med tujimi znanstveniki so avtorju Poganstva starih Slovanov po duhu najblizhje predstavniki poljske in cheshke avtohtone shole. Pri preuchevanju Slovanov je Rybakov uporabljal tudi izsledke B. V. Hornunga, ki postavlja zibelko Indoevropejcev na obmochje Donave in Balkana (5. tisochletje BC). Menil je, da je naseljevanje Slovanov potekalo z juga na sever: od gorskih ovir Alp, Krushnih gor in Karpatov do Rena, Labe, Odre in Visle. O Protoslovanih lahko zachenjamo govoriti od konca 3. oz. zachetka 2. st. BC, o Praslovanih pa od sredine 2. tisochletja BC dalje. V zahodnem delu praslovanskega sveta nastane v chasu 13. – 5. st. BC tako imenovana »luzhishka kultura«, ki jo mnogi imenujejo tudi venetska. Luzhishka civilizacija se je razshirjala od Labe do Pripjatja in od Alp do Baltika. Po mnenju Rybakova pa jedra luzhishke kulture niso predstavljali Slovani, ampak »Kelto-Iliri«. She vech, Rybakov meni, da je prav »ta nova, bistveno vishja kultura posrkala polovico tedanjega slovanskega sveta in tako povzrochila izginotje prvotne in prvobitne enotnosti Praslovanov.« Na etnogenezo Slovanov pa Rybakov gleda kot na mnogoetapni proces. Mnenja je, da so se Slovani v zadnjih dveh tisochletjih razvijali na enem samem podrochju, in sicer od Odre do Poddneperja. Po arheoloshkem shinecko-komarovskem obdobju (15. – 13. st. BC) se prichenja razcvet luzhishke kulture na zahodu in skitske kulture na vzhodu (12. – 3. st. BC). Po njunem zatonu sledita shverska in zarubinska kultura (2. st. BC do 2. st. AD). V chasu rimskega imperija so bili Slovani potisnjeni na evropsko periferijo. Samostojnost so obrzhali le skitski Skoloti, ki jih ima Rybakov za Slovane. Po padcu Rima pa se zachenja novo zdruzhevanje Slovanov in njihovo napredovanje na Balkan in v severovzhodno Evropo. (37) Jezikoslovno teorijo o izvoru nashih prednikov je predstavil O. N. Trubachov. Podrobno jo je predstavil v monografiji Etnogeneza in kultura starih Slovanov (Moskva, 1991). Znanstvenik objavlja veliko shtevilo jezikovnih virov o etimologiji, onomastiki, toponimiki in brani tezo o prastari naselitvi Indoevropejcev na podrochju Evrope. Praslovanski jezik izvaja neposredno iz indoevropskega jezika v 3. – 2. tisochletju BC in povsem izpushcha balto-slovansko fazo. Slovani so od pradavnine zhiveli na obmochju danashnje Panonije, o chemer govore stari toponimi in kar potrjujejo tudi staroruski letopisi. Ekspanzija Keltov je stimulirala selitve Slovanov na sever od Karpatov, posebno na podrochje Visle, pozneje Podonavja, kjer je nastal ruski etnos. (28) V eni svojih zadnjih knjig Trubachov navaja dodatne argumente k svoji teoriji o jezikovni homogenosti Slovanov. Poskus razlozhiti nastanek Slovanov kot zlitje dveh ali treh etnosov, bodisi baltsko-slovanskega ali pa slovansko-grshko-arijskega, je sam po sebi v znanstvenem smislu nesprejemljiv. (38) Arheolog V. V. Sedov s pomochjo retrospektivne metode postavlja slovansko pradomovino v obmochje Visle, kjer se je v 5. – 2. st. BC razvila t.im. »kultura podkletenih grobishch«. Iz nje je po njegovem nastala pshevorska kultura, ki je bila pod vplivom keltskih in germanskih plemen. V obmochju Visle je prevladoval slovanski zhivelj, ob Odri pa germanski, kjer pa je bilo tudi veliko slovanskega vpliva. Medsebojni vplivi Slovanov, Germanov, Keltov in Rimljanov so po mnenju Sedova delovali od davnega chasa kot posledica migracij in zhivahnih trgovskih zvez s Podonavjem. Razshirjanje slovanske civilizacije v dobi krshchanstva pa je shlo z zahoda na vzhod, zato nima smisla iskati nekega slovanskega centra v Poddneprovju. Sedov je nasprotnik ideoloshkega shematizma, zato je kritichen do virov in dosledno tochen pri svojih znanstvenih ugotovitvah. V diskusiji o Venetih je znanstvenik pripravljen verjeti antichnim avtorjem, ker »se pod tem imenom dejansko skrivajo Slovani«. Kot enega od argumentov Sedov navaja etnonim Wendi/Windi v severnonemshkih dialektih. To ime se po njegovem uporablja za oznako sosednjih Slovanov, ki she danes zhive v Nemchiji kot etnichna manjshina. (39) Popolnoma svojo koncepcijo o pradomovini Slovanov pa je razvil zgodovinar A. G. Kuzmin. Avtor vrste publikacij na to temo, pisec popularne biografije V. Tatishcheva, urednik hrestomatije Zlatostruj, stara Rusija 10. – 13. stoletja (1990), Slovani in Rusi: problemi in ideje (1999), je porabil nemalo sil za raziskavo zahodnih Rusov in Rugov v srednjem veku. Kuzmin verjame avtorjem letopisov, ne samo ruskih, ampak tudi tujih, kot so n.pr. Jordanes, Sakson Gramatik, Adam Bremenski. Kuzmin meni, da je bil pradomovina Slovanov Norik, obmochje danashnje juzhne Avstrije, Koroshke, Shtajerske, danashnje Slovenije. V severnem Noriku vidi Rugiland, »domovino Rugov«, katerih ime se je pozneje preneslo na celo Rusijo. (40) Prebivalstvo severne Rusije je po mnenju Kuzmina izshlo iz baltskih Slovanov, to je Venetov. »Rimske zmage na zachetku nashega shtetja ter v prvih stoletjih,« pishe avtor v broshuri Kdo je v Pribaltiku prvobiten?, so povzrochile selitev cele vrste plemen na vzhod, posebno she keltskih plemen. Tako so Kelti iz Armorike (danashnja Bretanja) zbezhali po morju pred legijami Julija Cezarja; na severovzhod od Alp je odshlo majhno pleme Rurikov (Raurikov), ki so se verjetno poimenovali po reki Ruhr (Raur), ki jim je dala tudi osebna imena Rurikov. Iz roda Rurikov, ki je bilo germano-ruskega ali pa kelto-venetskega izvora, so izshli knezi, ki so ustanovili Novgorodsko in Kijevsko Rusijo. (40) Do sedaj smo nashtevali avtorje, ki so reshevali vprashanje slovanskega izvora Venetov bodisi pogojno, bodisi nevtralno. Da pa dobimo pravo predstavo, si oglejmo she stalishcha nekaterih avtorjev starejshe generacije, ki imajo do venetskega vprashanja dokaj kritichen pristop. Predvsem moramo omeniti profesionalna slavista G. G. Litavrina in L. A. Gindina, ki sta avtorja mnogih strokovnih raziskav in pisca dela Zbirka najstarejshih pismenih zapisov o Slovanih (1994). Delo z vzporednimi prevodi in bogatim komentarjem je prvi primer strogo akademske izdaje originalnih antichnih tekstov o nashi temi. O vprashanju Venetov pisca pisheta polemichno in kritichno. Litavin in Gindrin menita, da dosedanji pisci niso imeli dovolj zanesljivih argumentov, da bi Venete lahko imeli za Slovane. V zahodnih Venetih avtorja vidita Germane in Kelte, v vzhodnih pa Ilirce, Italce in Skite. Glavna napaka dosedanjih avtorjev je po njunem mnenju bila v tem, da so nekritichno verjeli podatkom Jordanesa in ruskim letopisom. Njuno konchno mnenje je stroga obsodba: »Identifikacija Slovanov z Veneti pri Jordanesu, cheprav je prishla v zgodovino kot uradna trditev, nima nichesar skupnega z dejansko zgodovino«. (42) Dolg polemichen chlanek Zgodovina Venetov je napisal znani publicist A. M. Ivanov. Z veliko izobrazhenostjo priznava starodavnost Venetov. Njihova civilizacija izhaja iz unetske kulture 18. st. BC na ozemlju danashnje Cheshke, odkoder se je razshiril antropoloshki tip dolihocefalov. Veneti so zhiveli na obmochju danashnje Poljske in severno-zahodne Italije. Ivanov jih ima za Kelte. Ivanov kritizira mnenje V. Sedova in N. Tretjakova in drugih zagovornikov venetske interpretacije luzhishke kulture: »Slovani so unichili venetsko kulturo v porechju Visle in Odre, toda ker so Veneti tu zhiveli tisoche let, so se sosednji narodi navadili imenovati tudi prishleke z imenom Veneti.« Glede pismenosti Venetov kritik meni, da »niti en lingvist ne prishteva tega jezika k slovanskim jezikom«, veliko pa jih meni, da je bil le narechje ilirskega jezika. Po preprichanju Ivanova je treba odvrechi romantichno gledanje na venetski problem in odkrito priznati »Veneti niso bili Slovani – luzhishka kultura ni bila slovanska kultura, in vse bo spet na svojem pravem mestu«. (43) Vsi znanstveniki bi hoteli dodati svoj odlochilni prispevek pri raziskovanju tega ali onega vprashanja. Toda tako glede problema pradomovine Slovanov in Rusov, shirshe pa tudi Evropejcev, v znanstvenih razpravah she nikakor ne moremo postaviti pike na i. Pojavljajo se vedno nove najdbe s podrochja arheologije, lingvistike in semiotike. Navedenih dejstev je dovolj ne le za navadnega bralca, ampak tudi za strokovnjaka-zgodovinarja, ki se strokovno dobro spozna na to temo. Zato se sedaj raje posvetimo knjigi treh slovenskih avtorjev.   ZAKAJ VENETI? Znanstvenih del znanstveniki ne pishejo v nekem vakuumu. Njihovo vsebino, stil, jezik in druge znachilnosti opredeljujejo zgodovinsko obdobje, duh chasa, osebnosti avtorjev. Velike stvari se potrjujejo in dokazujejo skozi majhne. Tudi knjiga Veneti, graditelji evropske skupnosti nosi pechat svojega obdobja nastajanja, in to moramo uposhtevati. Konec 20. stoletja je prinesel celemu svetu globalne spremembe. Po zdruzhenju Nemchije in razpadu Varshavskega pakta in SEV-a se je okrepila tezhnja po ponovneme evropskem zdruzhevanju v vseh mogochih oblikah, predvsem na pobudo Amerike. Kot posledica tega novega svetovnega razvoja je kot prva razpadla umetna evropska tvorba SFR Jugoslavija, ki je po drugi svetovni vojni nastala z blagoslovom zmagovitih zaveznikov, ko sta si obe zmagoviti svetovni supersili razdelili interesna podrochja v Evropi. Drzhava juzhnih Slovanov pod vodstvom komunistichnega diktatorja J. B. Tita je ostala zunaj te delitve. V burnih 90-ih letih je ta mnogonarodnostna slovanska drzhava razpadla na vrsto samostojnih, neodvisnih nacionalnih drzhav – kot prva se je junija 1991 osamosvojila najzahodnejsha republika Slovenija. Centralna jugoslovanska vlada v Belgradu je odgovorila s tem, da je nad Slovenijo poslala svojo zvezno vojsko, ki pa se je po desetdnevni vojni morala sprijazniti s porazom. Sosednja Hrvashka pri odcepitvi ni imela enako srechne roke, ampak je padla v dolgotrajno in krvavo vojno z jugoslovansko, v tistem chasu zhe pretezhno srbsko vojsko. Najbolj tragichna pa je bila vojna v Bosni in Hercegovini, ki je trajala dolga leta in zahtevala vsaj 200.000 smrtnih zhrtev in 2 milijona beguncev. Dogodki na Kosovu so bili logichno nadaljevanje te tragedije. Drzhavljani novonastalih drzhav na rushevinah stare Jugoslavije so se nenadoma znashli v novem polozhaju. Kritichno je bilo treba znova osmisliti svojo narodno identiteto in nadomestiti staro boljshevishko jugoslovansko centralistichno ideologijo. Naenkrat je vse staro, kar je v komunistichnem sistemu veljalo za reakcionarno in nacionalistichno, postalo znova aktualno. Nacionalizem je bilo treba v novonastalem polozhaju znova kritichno in realno opredeliti ter mu dati nov, strpen smisel in vsebino. Tako je tudi venetsko vprashanje v Sloveniji zadobilo povsem drugachno tezho, saj proti njemu ni vech nastopala arogantna dogmatichna belgrajska oblast, ki se je ves chas obstoja SFR Jugoslavije trudila, da bi po stalinskem in hitlerjevskem vzorcu naredila iz prebivalcev umetne jugoslovanske drzhave en narod z enim jezikom in z eno samo ortodoksno zgodovino, ki bi seveda slonela na belgrajskih direktivah in interesih. Slovencem sta tako stara kraljevina Jugoslavija kot njena naslednica, povojna socialistichna Titova Jugoslavija, vztrajno vtepali v glavo, da so tudi Slovenci zashli v svojo sedanjo domovino v 6. stoletju iz zakarpatskih mochvirij, v druzhbi z drugimi Slovani, ki so se v tistem chasu naseljevali na Balkan. Ker so Slovenci pach zhiveli v drzhavni tvorbi z imenom Jugoslavija, je bila tudi uradna logichna razlaga, da so tudi oni kot etnos del juzhnih Slovanov, najblizhji sorodniki Hrvatom, Srbom in Makedoncem. K zahodnim Slovanom je uradna znanost prishtevala Poljake, Chehe, Slovake in Luzhishke Srbe, k vzhodnim pa Ruse, Ukrajince in Beloruse. Kdor bo pogledal na zemljevid Evrope, se bo smejal ob dejstvu, da ta uradna znanost Poljake prishteva k zahodnim Slovanom, v isto skupino pa ne more dati Slovencev, ki so danes najbolj zahodni ostanek evropske slovanske populacije. Pri tem naj zaradi zanimivosti she omenimo, da je sam izraz ”juzhni Slovani”nastal v zachetku 19. stoletja, v chasu avstro-ogrske monarhije, ki je bila zhe sama po sebi pretezhno slovanska, in kjer so bili Slovenci oznacheni kot juzhni Slovani, namrech v okviru meja same avstro-ogrske monarhije, ne pa v evropskem zgodovinskem oz. jezikoslovnem smislu. Te razlage so se pozneje z navdushenjem oprijeli tako nemshki kot tudi panslovanski ideologi, ki jim je ta nova definicija pach politichno dobro rabila. Ta povsem shematichna in protislovna razlaga zgodovine in etnogeneze Slovencev je bila po svoje zadostna za sholski sistem. Navadnih ljudi pa etnogeneza tako in tako nikjer v svetu v bistvu ne zanima. Toda che je kdo le podvomil o upravichenosti te uradne razlage, so v igro stopili kruti zakoni socialistichne druzhbe in njene marksistichne ideologije. Internacionalizem Titove ideologije, ki so se je jugoslovanski voditelji uchili na Akademiji Dzherzhinskega v Moskvi, je podpiral in krepil centralistichno vlogo Komunistichne partije, ki je v bistvu nadaljevala tezhnjo kraljevine izpred vojne po posrbljenju vse Jugoslavije. Sama partija pa je she iz Stalinovih chasov imela v svojih rokah perfekcioniran sistem politichnega terorja in represije. Vendar slovenska znanost zaradi tega ni ostajala na mestu. Neodvisni slovenski znanstveniki, ki so preuchevali slovensko zgodovino, so naleteli na vedno nova zgodovinska dejstva, ki so bila v nasprotju z uradno razlago o juzhnoslovanskem poreklu Slovencev. Vsa ta nova dognanja so jasno dokazovala, da so Slovenci avtohton slovanski narod, ki je zhivel v srednjeevropskem prostoru zhe od pradavnine. Eden od prvih znanstvenikov – »buditeljev« nove shole je bil Jozhko Shavli, ki je v Ljubljani doshtudiral ekonomijo, na Dunajski univerzi pa opravil doktorat. Zaradi svoji disidentskih pogledov je moral emigrirati v Italijo, tja, kjer zhe od davna zhive avtohtoni Slovenci. Raziskovati je zachel zgodovino srednjeveshke slovenske drzhave Karantanije, ki je nastala po propadu rimskega imperija na podrochju danashnje juzhne Avstrije, na obmochju bivshega Norika. Pri tem shtudiju je naletel na celo vrsto zgodovinskih dejstev, ki jih je uradna slovenska in predvsem jugoslovanska znanost nachrtno ali samo prezrla, zamolchala, ali pa namenoma potvorila. Pokazalo se je, da so predniki Karantacev (pod tem imenom jih omenjajo tudi staroruski letopisi in drugi dokumenti) zhiveli na obmochju Alp zhe dolgo pred rimsko kolonizacijo. Prednike danashnjih Slovencev so poznali antichni pisci, ki so te kraje v svojih spisih imenovali Retija, Norik, Vindelicija. Predniki Slovencev niso bili veja nekih Ilircev, h katerim so do tedaj mnogi znanstveniki pripisovali malo raziskane etnose, ampak potomci Venetov, tega praslovanskega plemena, ki je zhe tisoch let pred nashim shtetjem zhivelo na vsem podrochju srednje in severne Evrope in imelo visoko razvito lastno kulturo in civilizacijo. Veneti so se pojavili v Alpah sochasno z razcvetom luzhishke kulture in kulture zharnih grobishch v 13. – 8. st. BC v vsej Srednji Evropi. To odkritje, sicer ne popolnoma novo, je povsem obrnilo na glavo dotedanje uradne razlage slovenske zgodovine, potrdilo slovanski izvor Venetov, hkrati pa odprlo celo vrsto novih vprashanj. Senzacionalnih podatkov bi bilo dovolj za celo vrsto zgodovinskih romanov. Toda znanost ne ljubi romantikov in idealistov-fantastov, ampak le preverjena in dokazana zgodovinska dejstva. In te tezhke zahtevne naloge se je lotil Dr. Shavli. Poglobil se je predvsem v tuje arhive in preshtudiral zgodovino tega vprashanja. V svojem uvodu dr. Shavli pri pregledu znanstvene literature poudarja in razgalja ideoloshko obsedenost progermanske in prokeltske linije, kritizira romantiko in namerna zgodovinska potvarjanja panslavistov. Najblizhja in najrazumljivejsha se mu zdi poljska shola avtohtonistov, ki zagovarjajo izvor Slovanov iz luzhishke kulture. Kakshna je bila ta civilizacija? V obdobju med leti 2000 do 1700 pred nashim shtetjem, ki sovpada s tretjim neolitichnim obdobjem, sta se v Evropi rashirili kulturi »bojnih sekir in trakaste keramike« ter se zacheli pochasi shiriti s severo-zahoda na vzhod, kjer ju poznamo pod imenom kulture »vrvichaste keramike«. Pod njenim vplivom je nastala kultura "Unetice". Iz nje se je razvila v letih 1300-1100 BC, v chasu sredine bronaste dobe, znamenita luzhishka kultura. Po podatkih arheologov in antropologov se je prav tu zachela oblikovati praslovanska skupnost. Kljub vplivom Baltov in Ugrofincev na Vzhodu ter Germanov in Keltov na zahodu je bila to samostojna kultura. Prav nasprotno, luzhishka kultura se je prichela shiriti od srednjega toka Visle in Odre ter od gorskega masiva Karpatov vse do obrezhij Baltika. Zanjo je med drugim znachilna svojstvena keramika ter izdelki iz brona in zheleza: mojstrsko izdelane sekire, nozhi, kopja, srpi. Slovenskega avtorja so podatki o luzhishki kulturi preprichali ne le zato, ker naj bi bili njeni nosilci Praslovani, ampak predvsem zato, ker ta plemena stari antichni avtorji imenujejo Veneti. »Luzhishka kultura je osnova, iz katere so se razvili Praslovani oz. Veneti« zakljuchuje Jozhko Shavli. (45) Po razcvetu luzhishke kulture se zachenja razshirjati po Evropi prav s tega podrochja »kultura zharnih grobishch«. Njeni nosilci osvajajo nova in nova podrochja, od Baltika do Jadrana, med drugim tudi podrochje Alp in severa Apeninskega polotoka. Kultura pokopavanja v zharah je povezana s sistemom predstave o posmrtnem zhivljenju. Mnogi znanstveniki ishchejo izvor zharnega pokopa v Sredozemlju in ga pripisujejo Ilircem. Tako kot poljski in cheshki znanstveniki pa tudi Shavli vztraja pri trditvi, da izhaja le-ta iz Srednje Evrope. Trdi, da so bili »nosilci kulture zharnih grobishch Veneti oz. Vendi«. (46) Na osnovi arheoloshkih najdb je dokazano, da so Veneti postopoma osvojili podrochja sedanje Avstrije, Bavarske, Shvabske in vzhodne Shvice. Tu sta prevladala njihova civilizacija in njihov jezik. To niso bili Kelti, ki so v istem chasu ustvarili latensko kulturo na obmochju danashnje Cheshke in Moravske. V Alpah se je tradicija zharnih grobishch ohranila dolgo, ni pa bila edina znachilnost venetske kulture. V 7. – 8. st. BC dosezhe svoj vrhunec v kulturi Villanova, znani predvsem po umetnishkih situlah, obrednem posodju. Identifikacija Venetov kot Praslovanov ni poenostavila prvobitnega vprashanja etnogeneze Slovencev, ampak je to vprashanje she dodatno zakomplicirala, kajti zgodovinski viri povprek imenujejo raznorazna plemena in etnose po raznih krajih v Evropi z imenom Veneti. Tudi samo ime Veneti vsak razlaga po svoje: eni znanstveniki izvajajo ime iz korena ven, npr. glagolov »vendere« prodajati oz. »vincere« zmagovati ; drugi pa iz keltskega »uindos« - beli; Shavli skupaj z Borom izvaja etnonim iz slovenskega jezika - »slo-ven-t-ci«. Za boljshe razumevanje avtor sistematizira antichne navedbe o Venetih in jih navaja v naslednjem vrstnem redu s svojimi komentarji: 1. Veneti v Paflagoniji (severno obrezhje Male Azije), ki jih v 9. st. BC omenja v Iliadi Homer (852). Pishe, da je vodja Paflagoncev Pilemon, iz roda Enetov (Enetoj) prishel s posebno vojsko na pomoch oblegani Troji. Na to njegovo opombo se sklicujejo vech ali manj neposredno vsi grshki in latinski pisci, ki omenjajo Venete. Imeujejo jih »Henete«, ker grshchina ni poznala znaka »v« in so ga zato Grki zamenjali s chrko »h«, ki pa so jo izgovarjali nekje med b in v. 2. Veneti v Iliriji, v spodnjem toku Donave, ki jih omenja Herodot v 5. st. BC (I. 196). Tudi Herodot jih imenuje "Eneti" in zato ji je vechina poznejshih zgodovinarjev istovetila z Ilirci, cheprav je po 2. svetovni vojni lingvistika dokazala, da gre za dva popolnoma razlichna etnosa. 3. Veneti severnega Jadrana – o katerih prav tako porocha Herodot (V.9). Latinski avtorji jih imenujejo Veneti in s tem v zvezi pishejo, da jih je po padcu Troje sem pripeljal legendarni vojskovodja Antenor. 4. Veneti v srednji Evropi, ki jih v prvi polovici 1. st. AD omenjata Tacit (Ger., 64) in Plinij (IV, 97) pod imenom Veneti, Venethi in Venedi, prav tako tudi Ptolomej (III, 5) z imenom Venedai. Ta omenja tudi Venetski zaliv (danashnji Gdanski zaliv) in Venetsko pogorje (v Mazuriji oz. Vzhodni Prusiji). 5 Veneti v Galiji (Bretaniji), ki jih omenjajo Cezar, Plinij, Strabon, Ptolomej, Kasij Dio in drugi. Ti so se naseljevali tudi v Britaniji, ki so jo imenovali Venedotia oz. Gwineth. 6. Venetus lacus, tako imenuje danashnje Bodensko jezero Pomponij Mela (III, 24) v 1. st. AD. Mozhnost, da bi to latinsko ime utegnilo pomeniti vodo (vanam) ali pa modro barvo (G. B. Pellegrini), je izkljuchena. Ime Bodensko pa je edinole mozhno izvesti iz besede "voda". 7. Veneti v Laciju, ki jih z imenom Venetulani omenja Plinij (Nat. hist. III, 69). Arheologija potrjuje, da je bilo arijsko prebivalstvo prisotno zhe pred tkim. preseljevanjem narodov, ki se navezuje na obdobje kulture zharnih grobishch na obmochju Albanskih gor in Palatina. (37) K tem navedbam bi lahko dodali she druge omembe in tudi shtevilne zgodovinske in sodobne etnonime, ki vsebujejo koren Wen-, Wend- Win-, toda kako dokazati, da so bili prav ti Veneti Slovani, ne pa kak drug etnos? Znanstveniki zatrjujejo, da je najzanesljivejsha etnichna identifikacija zgodovinska antropologija, ki jo dopolnjujejo izsledki lingvistov. Najti bi morali stara grobishcha in poleg njih pisne zapise. Jasno pa je po drugi strani tudi, da ima chlovek tendenco ohranjati v kolektivnem spominu stare toponime, ki tako prichajo o prvotni populaciji oz. etnosu.   KAMNI SPREGOVORE Zhe dolgo je znano, da na obmochju danashnje Nemchije, Avstrije in Italije mnogi toponimi skrivajo v sebi slovanski koren in slovansko besedoslovje. Ni treba biti kak poseben strokovnjak, da chlovek v imenih, kot so n.pr. Rostock, Dresden, Ruegen, Volin, Breslau, Luben, Luebeck, Torino, Milano, Trst razbere slovansko osnovo. Skeptiki se iz tega le norchujejo, cheprav segajo ta imena v davno zgodovino in ni povsem jasno, odkod to ali ono ime izvira in ali lahko to tudi dokazhemo, che je potrebno. Sodobna znanost trdi, da je izvor toponimov popolnoma dokazljiva stvar. Posebna veja etimologije, vede o pomenu besed, z dokaj veliko natanchnostjo opredeljuje etnichni koren vsake besede. S tem si je pomagal doktor Shavli pri svoji raziskavi venetskih toponimov tako v Sloveniji kot tudi drugod. Razen imen rek, kot sta v Sloveniji Drava in Sava in pa znamenita gora Triglav, najvishja gora Julijskih Alp, simbol Slovenije, je Shavli nashel v Vzhodnih Alpah celo kopico drugih toponimov, ki se nikakor niso mogli pojaviti na tem obmochju shele v srednjem veku. To so na primer med drugim besede kot n.pr. dol-dolina, mel, preval, pech, stol, sedlo, klin, povodje, pregrade, nizhina, holm in druge. (38) Vse te besede tudi Rus brez vsakrshnega spreminjanja lahko sprejme za svoje, che le zna brati latinske chrke. V osrednjih Alpah, kjer je danes Shvica, del Avstrije in Severne Italije, se je ohranilo mnogo slovanskih imen, cheprav so bila delno latinizirana ali germanizirana. Takshni toponimi so na primer: Strass-strazha, Pullach-polje, Luss-luzhe, Pogliana-poljana, Jerzens, Isar-jezero, Toll-dol, Laas-laz, Piz-shpik, rog-rog, Scuol-skala, Led-led, Topel-duplo, Bregenz-breg, Noga-noga, Camino-kamen, Celo-celo, Bel-bel, Versail-vrshaj. (49) Takshna mnozhica podobnosti v toponomiji (navajam pa le majhen del teh imen) ne more biti nakljuchna, kot tudi ni nakljuchna slovanska oblika mnogih venetskih besed. Torej lahko mirne dushe trdimo dve stvari; prvich, da venetski jezik ni prishel v Alpe shele za chasa vojn z rimskim imperijem, drugich pa, da je bil venetski jezik rodni jezik tam zhivechih Slovanov. In zdaj je chas, da se posvetimo glavni uganki Venetov, njihovi pismenosti. Kajti che nam uspe prebrati spomenike pismene kulture Venetov, ki se jih je do danes nabralo nemalo, bo jasna marsikatera stvar in nam ne bo treba izgubljati chasa z reshevanjem ugank. Dolga leta so zahodni znanstveniki poskushali brati venetske tekste na zharah in drugih izkopaninah s pomochjo latinshchine, nemshchine in stare grshchine, ne da bi pri tem prishli do kakshnega smiselnega rezultata. Objavljene so bile odlichne kopije vseh napisov, prevodi mnogih fragmentov s dolgimi komentarji, vendar so napisi in jezik ostali s sedmimi pechati zapechatena skrivnost. V enciklopedijah in v jezikoslovnih uchbenikih so pisci venetski jezik na kratko odpravili z opombo, da gre za starodavni, zhe davno izumrli samostojni jezik, ki spada v indoevropsko skupino, ki je slovnichno blizu keltskemu, ilirskemu in italskemu jeziku: njegova abeceda je kombinacija etrushchanskih pismenk, katerim so dodane dolochene starogrshke, toda sam jezik je pozneje izpodrinila in zamenjala vulgarna latinshchina. Skratka – tudi za venetshchino je veljalo kot za etrushchanski jezik: Etrusca non legatur – etrurshchine se ne da brati. Skrivnost izvora venetskega jezika in vsebino tekstov pa je uspelo razvozlati slovenskemu znanstveniku Mateju Boru (1913-1993). Najprej moramo povedati, da gre za izredno osebnost. Bor je bil po osnovni izobrazbi jezikoslovec – slavist (doktoriral leta 1937), med vojno partizanski pesnik, po vojni med drugim chlan SAZU in predsednik drushtva slovenskih pisateljev. Bil je tudi dramaturg glavnega slovenskega gledalishcha, prevedel je kar 19 del Shakespeara v slovenshchino, napisal celo vrsto knjig, pesnishkih zbirk in gledalishkih del. S svojo knjigo poezije Popotnik skozi atomski chas je bil eden prvih osveshchenih ekologov v Evropi in knjiga je bila prevedena v vrsto svetovnih jezikov. Njegovo, sicer she ne povsod priznano, grandiozno in genialno zhivljenjsko delo pa je bilo razvozlanje venetskih napisov in venetskega jezika. Vprashanje Venetov je Bora vznemirjalo vse zhivljenje. Pri tem je v svojem okolju naletel na posmeh, obsojanje, zanikanje, priznanje in tudi odkrito sovrazhnost. Danes so njegovi prevodi in razlage retijskih, venetskih in etrushchanskih napisov – realnost. Mnogi jim she danes ostro nasprotujejo in jih obsojajo kot neke vrste sharlatanstvo, le redkokdo pa more mimo njih brez besed. Kot pripoveduje v knjigi Bor sam, sta ga venetski jezik in pisava dobesedno obsedla. Posebno se ni mogel odtrgati od tkim. atestinskih tablic, ki vsebujejo najvech teksta na enem mestu, razen tega pa so nekatere med njimi tudi najlepshe ohranjene. V tablicah sledijo pismenke nekemu zakonu simetrije, v njih pa se ponavlja tudi nekaj istih besed. Bor se je leta dolgo trudil, da bi jih prebral s pomochjo knjige o venetskem jeziku, ki sta jo s popolnimi reprodukcijami napisov objavila italijanski znanstvenik G. B. Pellegrini in slavni francoski jezikoslovec Michel Lejeune – vendar brez uspeha. Reshitev je prishla shele po tistem, ko je Bor spremenil transkribcijo nekaterih venetskih chrk in zachel venetske tekste brati po svoje. Pokazalo se je, da gre pri »magichni« besedi AKEO, ki se v tablici pojavlja v navpichni vrsti kar shestnajstkrat (che jo beremo v obratni smeri, namrech od zgoraj navzdol, in ne od spodaj navgor, kot sta jo skushala prebrati oba zgoraj omenjena lingvista, pri chemer sta she samovoljno povsem izpustila chrke v zadnji vrstici napisa), za zapis raznih slovnichnih oblik slovenskega glagola »jekati«. Na podlagi tega genialnega dognanja pesniku Boru ni bilo vech tezhko razvozlati she drugih napisov, pri chemer je treba poudariti, da mu je bilo kot slavistu v veliko pomoch znanje slovenskih dialektov in pa seveda njegova pesnishka intuicija. Tako je Bor lahko med drugim prevedel tudi naslednji napis: VIDIJ TI K LIMIN PSHIRSH T BGA videc ti ki tablice shirish tu boga Bor k vsakemu »prevedenemu« tekstu dodaja she svoj jezikovni komentar s jezikovnimi paralelami tako v slovenskem jeziku in njegovih narechjih kot tudi predvsem v starocerkveni slovanshchini, pa tudi v sanskrtu in v baltskih jezikih. OSTI JAREJ nam nenadoma postane razumljivo voshchilo – ostani mlad. Vseh venetskih napisov je prek 200, bodisi na tablicah, zharah in drugih votivnih objektih, ali pa tudi na kamnitih ploshchah in gorskih skalah. (51) Obogaten z izkushnjami, pridobljenimi z venetskimi napisi, se je Bor lotil razlage etrushchanskih napisov. Znanost je zbrala veliko podatkov in razlag o Etrushchanih, ki pa so vsi protislovni. Eni menijo, da so bili Etrushchani narod, ki je prishel na Apeninski polotok iz Male Azije, drugi spet, da je njihov izvor nekje na evropskem severovzhodu.Vemo pa, da so Etrushchani sami sebe imenovali Raseni in da so se naselili na Apeninski polotok znatno prej kot Rimljani oz. Latini. Etrushchani-Raseni, ki jih antichni avtorji imenujejo tudi Pelazgi oz. Tirenci, so imeli v tistem chasu najvishje razvito kulturo (7. – 5. st. BC), bili so znani po svoji metalurgiji, svojih svetishchih in kot odlichni vojaki. V mnogochem so bili uchitelji Italcev, predvsem za chasa vladanja etrushchanske dinastije Tarkvincev. Mateju Boru je uspelo dokazati, da jezik Etrushchanov vsebuje vse bistvene elemente venetske pismenosti. S pomochjo lastne metode ponuja svoj prevod napisov v jeziku Rasenov, tipoloshko sorodnih venetskim. Med njimi so nagrobni in spominski napisi, razna navodila pa tudi shale. V enem izmed napisov je nagovor k Minervi, ki je poznana tudi pod imenom Tinija, v drugem pa se omenja slavni vojskovodja in vladar Avles Belushkes, v tretjem spet navodilo Rasenom, da ne smejo popivati s Hetiti. V relativno dolgem tekstu na dveh zlatih ploshchah je zapisana zgodovina svetishcha, ki je bilo posvecheno boginji Ashtar, ki so jo Raseni imenovali Juna. Hram je zgradil slavni vladar Veljanas. Svetishche je bilo pricha vojn s pirati in Italci, ki so po konchni zmagi zavladali v dezheli. Napis je izredno pomemben, saj vsebuje etnonime, ki spominjajo tako na »Rasene« kot tudi na »Slovene« (42). Po etrushchanskih napisih se je Bor posvetil napisom v retijskem in mezapskem jeziku. Prvi je blizhe venetskemu, drugi pa ilirskemu. S pomochjo slovanskih jezikov je Bor zlahka prebral retijske napise na lovskih amuletih (ritanim vlka – lovechem volka) in na vrchih (Iliriaj la ziovaj - Ilirijo tu zovi). Budnemu ochesu Bora pa ni ushlo dejstvo, da se v napisih velikokrat pojavljajo etnonimi in cele besede, ki so blizu baltskim. Npr. imeni Veljanas ali pa Belushkes. Bor je kot lingvist poznal teorije o baltsko-slovanskem sorodstvu v chasu donavske dobe, o katerem prichajo istovetne besede iz danashnje litavshchine in iz danashnjih slovenskih dialektov (dunet-doneti; jemt-jemati; paiest-pojesti; sasalit-zasoliti; vartit-vrteti). Prav tako je Bor vedel za verske stike med raznimi slovanskimi svetishchi prek svetishcha luzhishke Retre, predvsem vidne prek kulture zharnih grobishch od Baltika do Jadrana. Sedaj je Bor lahko z gotovostjo zatrdil, da je ta sorodnost in genetska zveza med baltskimi in jadranskimi Veneti dokazana predvsem na osnovi jezika jadranskih Venetov. Kakshne sploshne sklepe nam daje slovenski pesnik-znanstvenik-lingvist Matej Bor? Njegova odkritja brez vsakega dvoma potrjujejo avtohtonost Slovencev v Srednji Evropi. Slovenci so avtohtoni prebivalci Alp in Podonavja, kjer so mejili na druga slovanska in pribaltska plemena. Kajti tudi ta plemena so bila Veneti, ki so imeli svojo kulturo in svoj jezik. »Edina razlika med Veneti in Praslovani je v njihovi pisavi« (43), zatrjuje lingvist. Veneti so bili sorodniki Etrushchanov, a Etrushchani so se pomeshali s prvotnim prebivalstvom. Slovnica venetskega jezika, shtevilni toponimi in prastari izrazi vse do danes ohranjajo spomin na zhivljenje Praslovanov v Srednji Evropi, cheprav to trmasto zanikajo zahodni znanstveniki in politiki, ki jih je vzgajala in jih she vzgaja protislovanska ideologija.   (Iz rushchine prevedel Milan V. Smolej) Iz: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp55/pavtu55/1venet55.htm http://209.85.129.132/search?q=cache:Wu01YqnR1IEJ:www.skrivnostno.si/tabla/index.php%3Fshowtopic%3D362+osti+jarej+ostani+mlad+osti+jarej+v+%C5%A1olah&cd=3&hl=de&ct=clnk amolčana in potlačena zgodovina Slovencev, Veneti - sloveneti - SLOVENCI Verjetno ste se kdaj vprašali; "od kje smo, od kje so priš'li naši predniki, ki so poselili slovenske kraje, kjer je prevladal slovenski jezik, njena kultura, tradicija vse do današnjih dni, ki se je nekako mogla zoperstavljati sovražnim vpadom drugih ljudstev, kultur in nacij. Evropska zgodovina je zelo krvava, pretkana z lažmi in nekdo pred nami je moral imeti močno organizirano družbeno strukturo, ekonomijo, politiko in navsezadnje vojsko, ki je črpala vire in bogastvo iz tega, da je mogla kljubovati tujim osvajalnim težnjam. V osnovni šoli je zdaj prisotna nekakšna meglena, brezosnovna zgodovina, ki je ostanek fosilov iz časov totalitarizma 1. in 2. Jugoslavije, oz. Velike Srbije. Učni načrt slovenskega jezika(predmeta) pravi, da smo slovenci južni slovani, ki smo nastali v okrilju srbije, torej srbskih oz. južnoslovanskih plemen, ki so se tod potikala v 8. stoletju in "ogrožala" rimsko cesarstvo. Akademiki, zgodovinarji, lingvisti namerno spodkopavajo slovenski jezik že z enačenjem slovenskih prednikov z imenom "plemena". Zdaj pa se vprašajte, kaj je bila država Karantanija, čigar simbole po novem vključuje tudi slovenski evrski kovanec za 2 centa(knežji kamen) ter lipicanec za 20 centov(?) oz. kdo so bili ti ljudje, po katerih je nastala ameriška prava in "demokracija". Če kdo ne ve, naj mu povem, da je bila država Karantanija prva državna tvorba, ki je priznavala nekakšno demokratično osnovo, politične pravice vsem državljanom; npr. ženske pravice->volitve, šolstvo... Ker je Karantanija (6-13 st.) vključevala tudi skorajda precejšnji del Avstrije(z kraljem Samom tudi del Moravske->slovaške in češke, Istre->->nekakšna prva zaveza slovanske države), na katerih je Samova plemenska zvezadobesedno nastala Avstrija in njena monarhija(prava)->"Sclauonium Juramentum", zdaj avstrijski koroški nacionalsocialisti trdijo, da je to bila njihova država->torej germanska oz. bavarska (takšne so vsaj težnje po prirejeni in zlagani zgodovini ->Joerg Haider), ko pa ravno zgodovinski viri pričajo v nasprotno. Karantanija je bila še nekako svobodna tam do 11. stoletja, oz. do 9., dokler ni padla pod frankovsko oblast in karolinge. Pod njo pade tudi Bavarska, ki skupaj tvori nekakšno zavezo, ki se bori proti Obrom in avarom (srbom oz., "slovanom"->beseda slovan glej v kontekstu priseljevanj; Veneti; slovenski predniki živijo in govorijo slovenski oz "slovanski"(JE UMETEN KONSTRUKT PANSLAVIZMA IN RUSKE IDEOLOGIJE 18 stoletja!) jezik že 5000 let, z razliko od drugih Srbskih plemen, ki pa so se v bistvu "po-venetili" po času 4-5 stoletja. in začeli vdirati na balkan skupaj z ogri(vandali->ugrofinci z severa) in začeli ogrožati naše graje in srednjo evropo(Prekmurje pade pod ogrsko oblast(do leta 1918) V osnovni šoli so nas učili, da je bila Karantanija "slovanska" država in ne slovenska (IMG:style_emoticons/default/biggrin.gif) (IMG:style_emoticons/default/biggrin.gif) (IMG:style_emoticons/default/biggrin.gif) in češ da so ti ljudje nekam "izginili" samo še ne vejo kam (scenarij te zgodbe je bil napisan z strani nemcev in srbov)->zgodba zelo spominja na znanstveno fantastiko; podobno kot ljudstvo Majev (IMG:style_emoticons/default/tongue.gif) , zatorej sem tudi napisal ta topic v ta namen..., da se zamislimo nad našimi "šolanimi zgodovinarji iz Beogradske šole". Torej, če smo prišli sem v 8. stoletju ->oz. če smo se formirali v slovence iz srbov, pa naj mi vsaj en zgodovinar razloži Karantanijo, ki je kot prva svetovna država formirala Demokracijo, močno vojsko->hervarde, prve EVROPSKE SIMBOLE IN GRBE(VEKSIOLOGIJO IN HERALDIKO- ČRNI PANTER NA BELI PODLAGI), tradicijo ukneževanja-> knežji kamen, kmečke fevdalne pravice in svoboščine, visoko tržno gospodarstvo->ki je trgovala celo z celim orientom, Jemnom, Egiptom, Bizancem,... Posebno pisavo, katero bom kasneje tudi nalepil na ta post., kulturo, modo... Torej kako je možno ustvariti neko državo, ki je do zdaj bila pod rimskim cesarstvom, ki razpade od ljudi, ki pridejo izza KARPATSKIH STEP, verjetno z slamico v ustih, ko preplavajo neko rusko reko in se grejo plemena, pardon srbsko jugoslovansko pleme? In potem naenkrat v 7. stoletju ustanovijo in zemljiško razporedijo občine, organizirajo veliko vojsko, ki se bori celo proti turkom in francozom na reki Dyli, ko jih premagajo! Tu je neka veeeelika luknja vmes. Naj mi nek zgodovinar potemtakem da neke dokaze, argumente, če že tako misli. Zgodovina in dejstva pravijo drugače! Zgodovina slovenstva je bila zamolčana. Najbolj so nas je strl nemški stroj v 14. stoletju, ko popolnoma pademo pod habsburško monarhijo in pozneje pod Jugoslavijo. Rudolf Maister 1918 začne z močno vojsko, ki je kljubovala srbski pohod osvajalski rešit slovensko koroško, a mu Ljubljana in Srbija to preprečita. Zakaj? Ker Srbija že začne svojo idejo ASIMILACIJE slovencev, torej manj ozemlja imamo, lažje jim bo! Zaradi norih glav v Ljubljani, tudi Celovec spet pade pod nemce, ki je bil večno slovenski-karantanski-venetski! Če mi kdo ne verjame, da so naši predniki "veneti-vindi, windišarju;nemško, vendi..."(ki so skupaj z arijci prišli iz Indije/Vindije) pred 5000- 6000 tisoč leti naj si pogleda spodnje slike in zapise v venetskem jeziku. Novo odkrita zgodovina, ki sloni na ideji Venetov na genetiki, lingvistiki je očarala ruskega pisatelja Pavla Tulajeva, da je napisal knjigo Veneti, predniki slovencev (IMG:http://http://carantha.net/5c2d52c0.gif) Pavel Tulajev, pisec knjige Veneti predniki slovanov, zgodovinar in filolog, profesor Moskovske drzavne lingvisticne fakultete se je rodil v Krasnodaru let 1959. Kot mag. zgodovinskih znanosti je delal tudi v ZDA in Spaniji. Tulajev je avtor vec kot pedeset publikacij, med ostalim tudi te o spanskemu diktatorju F. Franku. Uveljavil se je tudi kot urednik vec intelektualnih casopisov. Slovenski prevod je napisal Just Rugel. Knjiga spremlja zgodovino in jezik zgodnjih prednikov Slovencev po istovetnih delih Joska Savlija, Mateja Bora in Ivana Tomazica. To, kar je sodobni ruski znanstvenik Pavel V. Tulajev, ko je prebral knjigo o Venetih, kaj hitro dojel, je bil problem ideologije, v imenu katere sta bili potvorjeni zgodovina in predzgodvina Slovencev. Dojel je torej kljucni problem, ki ga, cetudi le posredno, razkriva njeno sporocilo. Tega sporocila se ni bilo mogoce v celoti zaslutiti leta 1985, ko je izpod peresa dr. Savlija izsla na Dunaju drobna knjizica z naslovom Veneti, nasi davni predniki (Glas Korotana, st. 10). Sporocila, ki bo prej ali slej do temeljev pretreslo pangermansko, panslovansko kot tudi jugoslovansko ideologijo, kot so jih izoblikovala velikonacionalna gibanja v 19. in na zacetku 20. stol., in zatem politicni rezimi preko financiranja univerz, institutov in raznih akademskih struktur, nastopajocih v imenu znanosti in z njeno avtoriteto. Zaradi te avtoritete in se bolj zaradi rezima, ki je bil v ozadju, je morala biti siroka javnost prepricana, da ima rezimski cesar novo obleko, cetudi je bil gol. Bolj kriticni ljudje so njegovo goloto sicer videli, vendar si niso upali nastopiti proti mnozici, ki je cesarjevo "obleko" (ideologijo) na vso moc hvalila. Vsakdo bi bil "nor", ce bi si upal javno povedati, da te obleke ni. In bil bi razglasen za norega, kar se je tudi dogajalo. Po drugi strani pa se je hvaljenje ideoloske obleke kar dobro obneslo. Zagotavljalo je delovno mesto, bolj zagnanim celo poklicno kariero, ne glede na njihovo resnicno znanje. In s tem seveda dokaj dober, ce ne naravnost zavidljiv gmotni polozaj nasproti tistim, ki so bili "neumni", ker so hoteli ziveti povesti, in se niso dali potegniti v ideolosko kolesje politicnega rezima. Kupovanje dus, zlasti akademskih, je postalo najbolj ucinkovita "metoda" znanosti v ideologiziranem politicnem rezimu, se zlasti v totalitarnem. Politicni rezimi s svojo ideologijo se iz prejsnjega stoletja, ki so od zunaj nadvladovali Slovence, so se te "metode" obilno posluzevali, Na ta nacin se je, izvajano se posebej preko solskega aparata, izoblikovalo povsem zlagano gledanje na poreklo in zgodovino Slovencev: odvratna podoba suznjev, hlapcev in dekel, na kateri so se izzivljali tudi slovenski zgodovinarji, bodisi zaradi kariere ali zgolj za prezivetja. Podoba, ki se je tako zelo prilegala idejnim smernicam omenjenih rezimov ze od casov izpred prve svetovne vojne. Mislec, da gre zares za znanost, so taksnemu gledanju nasedli tudi pesniki in pisatelji, in v njem dobili navdih za objokovanje nesrecne usode svojega naroda in spodbudo za njegovo resitev - v kulturi. Tako naj bi kultura v domnevni sluzbi naroda postala vse. Vse drugo, od gospodarstva in delovnih mest pa do politike in smisla obstoja lastne drzave, naj ne bi imelo teze. Na taksen nacin je vsiljena grda podoba Slovencev in njihove zgodovine postala v resnici karikatura, ki pa je v svoji domnevni resnosti sluzila le za varanje siroke slovenske javnosti. Njeni oblikovalci, od rezima in njegovega aparata na vseh podrocjih uveljavljeni ljudje, pa so uzivali cast in slavo. Nekateri so si jo deloma celo zasluzili, vendar le do take meje, da niso nikoli prisli v opreko z rezimom in njegovim aparatom, tako formalnim in kot podtalnim. Vcasih je bila opreka cello zaigrana, zato da bi rezim doma in na tujem pozel zaupanje, ces da ni totalitaren, saj dopusca celo oporecnike. Tako si je v javnosti ustvarjal celo doloceno verodostojnost, in teror preko ideologije se bolj prikril. V razmerah, ki jih je razpel nad njimi jugoslovanski rezim, so se Slovenci znasli na robu prezivetja. Melodija smrti, ki so jim jo igrali, je postajala iz dneva v dan bolj surova, in njeni izvajalci vedno bolj nasilni. Vcepljanje manjvrednostnega kompleksa ob domnevno grdi zgodovini, zlasti dorascajocemu rodu preko sole, je ocitovalo jasne namene, da bi Slovence priterali do samounicenja. Odtujena in iznicena mladina se je prepuscala brezpoldnemu sanjarjenju, zapadala naivnemu posnemanju modelov zahodnega misljenja, iztirjenemu obnasanju, uzivanju drog... Ko sta sredi osemdesetih dr. Savli in akad. Bor v taksno vzdusje v Sloveniji, ki ga je ze povsem nadvladala jugoslovanska in balkanska ideologija, z odkritjem Venetov, srednje evropskih prednikov Slovencev zaklicala, da je jugoslovanski cesar brez obleke, ki so jo poprej vsi hvalili, se je nanju zgrnilo grom in peklo. Rezim je v divjo polemiko proti njima vpregel akademski in casnikarski svet, vidne in manj vidne osebnosti, in seveda prisepetovalni podtalni aparat. Avtorji so najbolj prenapete clanke celo objavili, v glasilu slovenskega arheoloskega drustva Arheo st 10 (1990), za katere izdajo je zagotovil sredstva nic manj kot Komitet za kulturo Republike Slovenije in Znanstveni institut Filozofske fakultete v Ljubljani. Gradivo s ponizujocimi clanki, norcevanji in sramotenjem je danes nadvse izviren dokument o balkanski karikaturi nekdanje Republike Slovenije v socalisticni Jugoslaviji. Omenjene strukture so se zlasti s podtalnim ustrahovanjem poskusale prepricati siroko slovensko javnost, da ne bi verjela odkritjem o srednje evropskih prednikih Venetih. Vendar brez uspeha, jugoslovanske obleke ni hotel nihce vec, razen tistih, ki so jo dolga leta sivali in bili za svoje delo dobro placani. Podobno temu, kot so vztrajno sivali marksizem-leninizem, ga studirali in o njem pisali, in pri tem dobro zasluzili. Sedaj ga ne omenijo vec, vendar so si kariere, ki so si jih z dozdevnim verovanjem vanj ustvarili, lepo obdrzali. Odkritje Venetov spreminja tudi celoten pogled na Srednjo Evropo, v katero so zlasti na nemski strani doslej vztrajno tlacili Ilire in Kelte. Zapoznele pameti pri nas jih se vedno, zanasujoc se na nemsko natancnost in zanesljivost. Nemske razlage so doslej zadostovale tudi za zahodni svet, zavzet sicer za "clovekove pravice", vendar ne za pravice narodov. Zato ne preseneca, da nemska stran, se zlasti v Avstriji, o Venetih molci in dosledno vztraja na keltomaniji. Glede Slovencev ter njihove zgodovine pa taji naprej se zlasti obstoj slovenske Karantanije. V tem pogledu si nemskonacionalna in jugoslovanska ideoloska struktura podajata roko. Cilj, izniciti pozitivno gledanje Slovencev na svojo lastno narodnost in zgodovino, jima je bil in jima je se vedno skupen. Prodor nove zgodovinske podobe o Srednji Evropi v zahodni svet je po vsem bolj pocasen, vendar je neizogiben. V vzhodni svet je ocitno hitrejsi, pri cemer ima svojo vlogo tudi nekdanja ideja o vzajemnosti slovanstva, ki je v tem primeru misljena iskreno. Presernove besede: Ko rojak, prost bo vsak... imajo se vedno svojo tezo, ceravno danes ne vec v pogledu njegove samostojnosti in neodvisnosti, gotovo pa v pomenu: prost ideologije. Več o tem: http://carantha.net http://veneti.info Indijsko gorovje pod Tibetom, od koder smo veneti prišli: (IMG:http://http://carantha.net/d61c42d0.jpg) Še nekaj venetskih zapisov: (IMG:http://http://carantha.net/2d82c570.gif) "OSTI JAREJ; ostani mlad" (IMG:http://http://carantha.net/2de2d740.gif) B U G O Š A S O V I Š A D (bog odšel v višave) Zgleda, da na tem forumu ni možno dodajat slik in ga spreminjat. Zato ponovno dajam slike: Pavel Tulajeva knjiga; Veneti, predniki slovencev: http://http://carantha.net/5c2d52c0.gif Več o tem:http://carantha.net]http://carantha.net http://veneti.info]http://veneti.info http://http://carantha.net/d61c42d0.jpg Še nekaj venetskih zapisov: http://http://carantha.net/2d82c570.gif ( OSTI JAREJ; ostani mlad) http://http://carantha.net/2de2d740.gif B U G O Š A S O V I Š A D (bog odšel v višave) Venete opisuje tudi Homerjeva Idijada: opis Troje oz po grško "ENEDAE" -> ker grki niso mogli izgovorit venet so pač tako poimenovali venete. Torej tudi Trojanci so bili veneti. Tudi Ramzes III prav tako opisuje venete->ki so skupaj z trojanci, in severnimi veneti skup z frizijci tvorili 3. zavezo proti hetitom Opisuje jih kot ljudstva z morja Pisava izhaja 2000 let pred Kr. Torej ali smo slovenci res nastali iz jugoslovanskih plemen v 8.stoletju in preplavali z slamico neko rekov v rusiji, ali pa so naše korenine globlje, če ne najglobše v evropski zgodovini. Tu imate dokaze vsi ki ste skeptiki. Če bom našel še tisti genetski zapis, ki pravi, da imamo več skupnega z norveži, slovaki, čehi, belorusi, litvanci, kot pa z bosanci, srbi, hrvati, ga bom tudi sem prilepil. Zanima me, če bi mi kakšen zgodovinar, ki se še vedno opira na zakrpatsko idejo in panslavizem ruskega Slovanstva drznil priti v besedo z genetiko, lingvistiko in pravimi argumenti! Zatorej pozivam vse osnovnošolce in srednješolce, da opomnite svoje zgodovinarske profesorje ter učitelje slovenskega jezika pri temi zgodovini slovenstva, da dokazi, ki jih je enostavno preveč pričajo v to, da smo Venetskega izvora in nam je bila vsa zgodovina zamolčana zaradi političnih vplivov! Z malo ironije sem to temo odprl na tem forumu, kot idejo "izginule civilizacije" in paranormalnemu prikrivanju zgodovinskih dejstev iz pangermanske in panslovanske brezosnovne ideologije 18. stoletja! (IMG:style_emoticons/default/rolleyes.gif) Go to the top of the page No kot zgleda, niti strani ne moraš dodajat na to blesavo stran (IMG:style_emoticons/default/ohmy.gif) Go to the top of the page Ej, Andariel, teorija o Venetih je polna lukenj in nejasnosti in prav nič ni zamolčana zgodovina. Le nekdo ni bil vesel s to zgodovino Slovencev in jo je hotel malo izboljšat. če bi bilo kaj resnice na venetih bi se o tem širše govorilo predvsem pri zgodovinarjih, ker pa se o tem ni besed je potem brezveze izgubljat besede za venete, včasih so bili zanimivi zdaj pa so le navadna hipoteza, saj še teorija to ni. Verjemi, da je vse kar je Andariel napisal popolnoma res. Poznam ljudi, ki se ukvarjajo z zamolčano zgodovino slovencev. (IMG:style_emoticons/default/ph34r.gif) Go to the top of the page Prior_of_the_Ori, nisem vedel, da se boš prvi oglasil; a) ali si svoj kontradiktoren post napisal v misli, da ne želiš neke nove zgodovine, oz. pristajaš na jugoslovanski teoriji in prosrbskem idealizmu. (IMG:style_emoticons/default/cool.gif) ali pa je bil tvoj kratki odgovor mišljen spet proti meni, ker te očitno motijo moji posti na katere vedno negiraš. "Ej, Andariel, teorija o Venetih je polna lukenj in nejasnosti in prav nič ni zamolčana zgodovina. Le nekdo ni bil vesel s to zgodovino Slovencev in jo je hotel malo izboljšat. če bi bilo kaj resnice na venetih bi se o tem širše govorilo predvsem pri zgodovinarjih, ker pa se o tem ni besed je potem brezveze izgubljat besede za venete, včasih so bili zanimivi zdaj pa so le navadna hipoteza, saj še teorija to ni. " Če bi bilo kaj resnice na balkanski teoriji, nebi bilo ljudi, ki bi se na novo ukvarjali z venetsko teorijo->beri Šavli, Bor in par slovencev ter veliko rusov! Še enkrat povem; dokazov je enostavno preveliko, da bi venete oz vende zanikal. Poglejte si samo stare zgodovinarje od Homerja->troja->trojanski konj->trojanci "Enedae->veneti po grško" do Julija Cezarja, ki prav tako omenja venete. Da ne pozabimo na novo zgodovino->celo madžari nas v prekmurju kličejo "vendi", da ne govorim o avstrijcih(ponemčenih slovencih!)->windišarji. Naj mi za božjo voljo da nekdo vsaj 1 argument in dokaz, da smo "srbsko pleme izza karpatov oz jugoslovani!) Vedno ko boš kakšnega zgodovinarja vprašal, ti bo spizdil, ker enostavno nima nobenih dokazov! V sloveniji poskuša naše društvo izriniti staro ideologijo totalitarizmov 20. stoletja. Zgodovino moramo gledati iz objektivnih strani in ne iz nekih političnih konstruktov kot nekomu paše! Če bo kdo nalamal kakšen post gor in bo podobnih "misli" kot Prior_of_the_Ori, naj prosim svoje argumente utemelji na nekih dokazih! Govorim o listinah iz 11-18 stoletja! Go to the top of the page in nekako tako izgleda zavrnitev nekaterih, ki stojijo za venetsko teorijo. Torej človek bi se vprašal: zakaj takšne težnje konzervativnemu razmišljanju kot je bilo prisotno v času srednjega veka, ko so kurili znanstvenike, astronome, matematike, ki so dali nekaj novega k znanosti? " 1. Po primejavi 15 slovanskih, 4 germanskih in 6 romanskih jezikov je ugotovljena največja povezava slovanskih jezikov s Sanskrtom in še večja z Vedskimi jeziki, kjer izstopa ravno Slovenščina kot izrazito arhaični jezik in tudi jezik z najtesnejšimi povezavami z ostalimi slovanskimi jeziki. 2. Pri strokovni primerjavi najbolje ohranjenega etruščanskega zapisa na zlatih Pyrgijskih ploščicah s 320 črkami, so obravnavani po isti metodi štirje do sedaj najboljši prevodi in sicer dva v italijanščino in dva v slovenščino. Italijanska prevoda dosegata manj kot 5% verjetnosti, slovenska pa kar več kot 65% verjetnosti. 3. Podrobna primerjava najstarejšega venetskega napisa obravnava po enega grškega, nemškega in italijanskega ter dva slovenska prevoda. Italijanski in nemški prevod dosegata manj kot 10%, grški zaradi slučajne podobnosti pa kar 18%, medtem ko slovenska prevoda presegata 85%. Obe navedeni primerjavi podajata tako odlične rezultate, da jih ni mogoče omalovaževati, ampak le sprejeti ali s strokovnimi boljšimi prevodi ovreči. 4. V referatu sem opozoril tudi na tako imenovani Rimski problem, ki je prav v naši zgodovinski stroki razviden mit, ki je v nasprotju z znanstveno etiko, vendar sprejet kot znanstveno neoporečno dejstvo. Poenostavljena značilnost tega mita je, da je vse pomembno na naših tleh rimsko, vse ostalo iz naše starejše zgodovine pa je nepomembno. 5. Še večja izguba za zgodovinsko stroko pa je v tem, da ravno slovenska strokovna javnost različne skupine kamor nedvoumno spada tudi naš projekt Korenine slovenskaga naroda, ima še vedno za mitske in stereotipne. Prav zato bi bila ravno naša prisotnost na tem posvetovanju z značilnim naslovom, in uvrščenim referatom dokaz, da se tudi stanje v zgodovinski stroki izboljšuje. Ob zavrnjenih referatih in nedovoljeni razpravi na posvetovanju neposredno po podanih uvodnih referatih, ki so obravnavali tako pomembno temo kot je razločevanje mitov od zgodovinskih in drugih dejstev pa je znak, da je zgodovinska stroka še vedno lastni ujetnik. Hvala za vašo pozornost in pričakujem takojšnjo strokovno razpravo o navedenih pripombah, podatkih in predlogih. mag. Vinko Vodopivec " Go to the top of the page Kdo hoče dokaz, da so veneti že poznali ime "slovenci" naj si pogleda spodnji zapis: (IMG:http://www.hervardi.com/images/slo_jezik2.jpg) V napisu beremo: (TI) KI SI OD SLOVENCEV, (PRIDI) Z DAROM TROMOŽJU Ali FONETIČNO : KI SI UT SLOVONICU S TRUMUŽJATJI DONOM Kar je v slovenetskem originalu izgledalo: XI UTU SLOVONICU S TRUMUSIATII DONOM In zdaj si poglejte tole tablico: (IMG:http://www.hervardi.com/images/slo_jezik4.jpg) jekaji (jekajoči); jekah – aorist, ki v slovenščini ne obstaja več; jekab – danes jekač; jekad – kot pojem množice, podobno kot npr. otročad; jekaž – ki mnogo joče; jekar – po poklicu; jekap – ne obstaja več; jekan – (ob)jokan; jekam (jokam, v prvi osebi ednine); jekat –nedoločnik; jekal – deležnik; jekak – opisna oblika, podobna kot pri besedi čudak; jekaiti – iterativni nedoločnik; jekaj – velelnik; jekav – pridevnik. Rimljani so najprej od Etruščanov, ki so jih popolnoma uničili, prevzeli njihovo pisavo, pa tudi marsikaj naprednega v njihovem načinu življenja in njihovi družbi. Zatem so ob širjenju svojega imperija naleteli na Retijce, Benete in Karne. Tudi njih so si podredili v glavnem s silo. Zavedali so se, da morajo njihovo kulturo in mitologijo uničiti in izbrisati. Zato so vsem tem venetskim ljudstvom vsilili svoje bogove, pa tudi (latinsko) pisavo in na koncu še jezik. Izmed naštetih venetskih ljudstev so imeli Noričani to srečo, da so se sporazumno vključili v rimsko cesarstvo in so lahko obdržali vsaj svoje domače pravo in navade. Plinij v 1. stoletju našega štetja nek kraj v Noriku imenuje Solvense, kar bi lahko povsem mogoče bilo tudi Slovense (Slovence). Slovensko črko c, Latinec nedvomno bolje izrazi s črko s. Rimljani so v vseh s Slovenci naseljenih provincah ustanovili tudi svoje krščanske škofije v Ogleju, Ptuju, Celju, Emoni, Virunumu, Teurniji, Aguntumu, Sisku itd.. Vedeti pa moramo, da se krščanstvo še dolgo ni uveljavilo niti med samimi Rimljani. Toliko manj je seveda bilo uveljavljeno krščanstvo v oddaljenejših provincah in zlasti med podeželskim prebivalstvom. Imamo podatke o prvi krščanski skupnosti na Ptuju (Poetovio ali Poetovium) in v Sisku, kjer bi naj že leta 110 deloval slovenski škof (glej delo Kronika, Antona Vramca), ki pa so ga nasprotniki krščanstva vtopili v reki Kolpi. Izrednega pomena za Slovence je tudi življenje in delo svetega Jeronima ali Hieronima. Iz njegovega dela je razvidno, da so prebivalci teh krajev, ki jih viri imenujejo Veneti, Vinedi, Sclavi in podobno, ves čas govorili slovensko. Tako piše sv. Hieronim, prvi, ki je prevedel Biblijo ali Sveto pismo v latinščino, eden najpomembnejših cerkvenih ljudi, rojen leta 347 na našem ozemlju v rimski provinci Panoniji ali Istri (obstajata teoriji o njegovem rojstnem kraju Stridonu, ki bi naj pomenil Štrigovo v Medmurju ali pa Starod v Istri oz. Brkinih, na slovenski meji, 5 kilometrov od Podgrada proti Reki), v komentarjih k Sv. Pismu: ... Tychicus enim silens interpretatur ... ("Tihik, seveda pomeni molčeč"). Sv. Hieronim tega zanesljivo ne bi mogel napisati, če bi ne znal slovenskega jezika in vedel, da beseda tih pomeni molčeč. Vemo, da je Sv. Hieronim živel in delal tako v Furlaniji v Ogleju, kot tudi na širšem Beneškem (Veneto) področju. Torej je bila slovenščina jezik njegovega okolja. Zanimiva je tudi navedba o sv. Hieronimu v Kroniki Antona Vramca, ki za leto 429 pravi: “Sveti Hieronim doktor Sloven, ouo vreme vmre v Betleheme devetdeset i jedno leto je bil star, rojen od Eusebiusa v Štrigove,mnoge knjige latinskim jezikom popisa i glagolsko knjigo i pismo on najde i spravi«. Pomembno pričevanje o življenju v rimski provinci Norik, kasnejši Karantaniji, predstavlja tudi življenjepis svetega Severina. Njegov biograf Eugippius, piše o domačih prebivalcih Norika dokaj zaničljivo in jih imenuje »barbari«. Novodošla germanska plemena, ki so vdirala v Obrežni Norik pa imenuje Rugi, Skiti in Alamani. Iz Evgipijevega dela zvemo za ime reke Donave, ki jo zapiše kot Tonowa zelo podobno kot Tonaua, kar je najstarejše slovensko ime za Dunaj! Krščanske škofije v Noriku so zadnjič omenjene v letu 591, ko je oglejski patriarh v pismu bizantinskemu cesarju Mauriciju poročal o težkem položaju teh škofij zaradi »poganov«. V pismu niso omenjena nikakršna novodošla ljudstva ali plemena. Nadaljevanje našega jezika v 10. st. Brižinski Spomeniki, ki še danes predstavljajo oviro pri priznavanju k slovenstvu. Ponekov v šolah je celo prepovedan kot učna snov! (IMG:http://www.hervardi.com/images/slo_jezik6.jpg) Ob upoštevanju vseh teh, sedaj nam znanih dejstev, ni prav nič čudno, če so tudi prvi zapisi v po antični zgodovini Evrope zapisani v slovenščini in to že v 7. in 8. stoletju, morda pa celo prej. To so besedila v slovenskem jeziku, zapisana v kodeksu škofa Abrahama, ki je bil škof v Brižinju/Freisingu na Bavarskem v 10. stoletju. Ta kodeks so našli leta 1803 in ga prenesli leta v Nacionalno knjižnico v München. Tam so leta 1807 odkrili v njem tri besedila v slovenščini: Dva spovedna obrazca in pridigo o pokori. Strokovna analiza je pokazala, da so omenjeni zapisi nastali, ko je leta 973 freisinška škofija pod škofom Abrahamom prejela v posest slovenska ozemlja. Od teh treh besedil je bila očitno pridiga prepisana iz dve stoletji starejše predloge iz Čedada, kjer je bil takrat sedež Oglejskega patriarhata, kateremu so cerkveno pripadale slovenske dežele. Latinski kodeks (sign.: Clm 6426), v katerega so uvezani Brižinski spomeniki, obsega 169 oštevilčenih pergamentnih listov oz. 338 strani, dimenzije listov so 25,6 cm (višina) x 20,8 cm (širina), debelina kodeksa s platnicami je 5,9 cm. Vezava je verjetno sočasna: lesene platnice, prevlečene z belim svinjskim usnjem. Kodeks je nekoč imel tudi kovinske sponke, ki niso ohranjene, in celo kovinski zatič z verigo, s katero je bil priklenjen na svoje mesto v knjižnici. Slovenska besedila so zapisana na f. 78, 158, 159, 160 in 161 (skupaj je popisanih 9 strani). Jezikoslovec dr. Rudolf Kolarič je k dosedanjim znanstvenim analizam dodal svoje ugotovitve, ki so povzete v naslednjem odstavku. Ko je bil škof v Freisingu Abraham (u. 994), je cesar freisinški škofiji podelil več posesti v slovenski Karantaniji, na Koroškem in Kranjskem. Škofija je leta 973 podeljene posesti prevzela, to pa se je lahko zgodilo le tako, da je freisinški ordinarij osebno prišel prevzeti na novo pridobljeno posest in z oglejskim patriarhom uredil cerkvenopravne zadeve. Takrat so očitno na sedežu patriarhata - takrat je bil v Čedadu - v skriptoriju napisali prvi in drugi Brižinski spomenik, kakor stroka imenuje te dokumente slovenske srednjeveške pismenosti. Drugi spomenik, ki jasno kaže večjo starost in je treba njegov nastanek umestiti najkasneje v 8. stoletje, pa je torej prepis dve stoletji starejšega originala. Ta drugi spomenik je besedilo, ki ga je mogel napisati in uporabljati le škof. Kolarič dodaja: ť... in da je najverjetnejši pisec morebitnega latinskega originala, ki pa ga še nismo našli, ako ne samega slovenskega teksta, oglejski patriarh Pavlin II. (787-802) V vsakem primeru, neglede na to, ali so bili izvirni teksti, katerih prepisi so Brižinski spomeniki, napisani v 8., 7., 6., ali v 5. stoletju, je neizpodbitno dejstvo, da česa takšnega niso mogli napisati “komaj naseljeni pripadniki slovanskih plemen”, ki so šele pred kratkim prišli iz zakarpatskih močvirij v srednjo Evropo! Obstajajo neizpodbitni dokazi, da je bila večina Slovencev, Karantancev, pokristjanjena šele konec 8. in v začetku 9. stoletja. Če bi se Slovenci s krščanstvom srečali komaj po letu 750, po smrti kneza Boruta in za časa njegovih naslednikov knezov Gorazda, Hotimira in Valjhuna, bi bilo popolnoma nemogoče, da bi premogli takšne intelektualce, ki bi iz latinščine v slovenščino prevedli omenjene Brižinske spomenike in to v takšnem oblikovnem in jezikovnem slogu! Kaj šele, da bi jih napisali sami! Obstaja pa kar nekaj dokazov, da je bil del Slovencev že dolgo pred tem vzgajan v krščanski veri. Seveda to nikakor ne gre skupaj s teorijo o priseljevanju v 6. in 7. stoletju. Tudi slovenski pisec Anton Vramec, (Slovenec na Ogrskem, prebivajoč v Slovenijeh/Sclavoniae) leta 1578, v svoji knjigi Kronika, za leto 110 našega štetja navaja: » Quirinus Apostolski učenik v Siske Varaše (Sisek) ovo vreme Biskup Slovenski (Zlouenzki) posta i v Kupu (Kolpo) vodo za ime Kristuševo be veržen vtopljen«. To seveda pomeni, da je leta 110 v rimskem mestu Sisek živel in delal tudi slovenski škof, ki pa so ga vtopili v reki Kolpi, kar je popolnoma v skladu z Venetsko teorijo o Slovencih! Kaj bi sicer počel slovenski škof v Sisku, če tam ne bi prebivali tudi Slovenci?! Če smo imeli Slovenci svoje krščanske škofe že v letu 110, je povsem logično, da smo jih imeli tudi v 8. stoletju (v dobi patriarha Pavlina), ne glede na to, da je bila večina prebivalstva še zmeraj staroverskega. To seveda ni bilo prav nič čudnega, saj je npr. leta 394 v Vipavski dolini ob reki Hubelj potekala velika bitka med zagovorniki starorimskega verstva in zagovorniki krščanstva. Rimljane je takrat vodil staroverski cesar Evgenij. Ta je hotel zatreti krščansko vero in zagotoviti prevlado starorimskega verstva, vendar je bil v bitki poražen. To dejstvo pa seveda kaže na to, da krščanstvo še na prehodu v peto stoletje celo v samem Rimu ni bilo dokončno uveljavljeno, kaj šele v oddaljenejših provincah, zlasti pa na podeželju! Posebnost Brižinskih spomenikov je, da gre za najstarejši oblikovan funkcionalni zapis v danes še živem jeziku v Evropi! Za marsikoga naravnost osupljiv podatek. V luči slovenetskih zapisov pa povsem logična posledica. V Brižinskih spomenikih se premišljeno združujeta srednjeveški vita activa in vita contemplativa. Dejansko so v tej obliki nastali okrog leta 970, na podlagi daljšega razvoja karantanskih spovednih obrazcev in cerkvenega govorništva. Toda zanesljivo gre za prepise najmanj dvesto let starejših izvirnikov iz 7. ali 8. stoletja. Drugi spomenik ECCE BI DED NAŠ NE SEGREŠIL, celo kaže na to, da je morebiti izvirnik nastal že v 5. stoletju, saj njegovo besedilo izraža Ciceronov govorniški slog, kar priča o tem, da bi spomenik lahko nastal že v pozni antiki. Njegove književne oblike so značilne za zgodnje krščansko slovstvo. Gre za obdobje, ko je sveti Avguštin v svoji De doctrina cristiana, opozoril krščanske pisce, da lahko iz staroverskega sveta prevzamejo vse tiste kulturne vrednote, ki po svoji vsebini niso v nasprotju z duhom krščanstva. Drugi Brižinski spomenik je posrečena združitev poznoantičnih in zgodnjih srednjeveških krščanskih prvin. Besedilo tega spomenika predstavlja opomin h kesanju in v tem primeru predstavlja nekaj izvirno slovenskega. vri: hervardi Go to the top of the page Pred kratkim je izšla čisto nova knjiga Jožka Šavlija Karantanija. Predolgo zastiranje in prikrivanje prave zgodovine Slovencev, iz rok ljubljanskih akademskih zgodovinarjev, podkrepljenih z Beograjskim večvrednostnim komplexom in posrbizaciji vseh Slovencev in Slovenk, pozneje tudi preko LDS ideologije, oz. njihovih fosilih, ki so preživeli (nekateri izmed njih so preprečevali, ovirali Slovensko osamosvojitev leta 1991). Knjiga ni konstrukt neke izmišljene ideologije, ampak nas vodi skozi prvo slovensko državo Karantanijo do današnjih dni. Slovenci nismo bili le hlapci, ampak pravi evropski narod, ki je ostal strpen, vseeno pa zvest svoji naravi preteklosti. To, da je Karantanija bila prva slovenska državam je dokaz Venetske teorije, imeli smo svoj jezik, svojo pisavo, dokaz, da smo imeli Slovenci svojo pravno Karantansko oblast, priznano na evropskem in širšem svetu, dokaz za prvovrstno utelešeno DEMOKRACIJO na svetu-> karantanske ženske so uživale demokratično svobodo! Seveda je minister za šolstvo Milan Zver knjigo že uvrstil med možno gradivo v šolah, pri pouku zgodovine... verjetno bo ravno čisto vsak petošolec moral prebrati to knjigo. Tudi sam sem navdušen nad slovensko zgodovino, ki je tako mistična, polna mitologije, legend; preko bogov, vil, herojev... Seveda pa ni šlo brez krvi: Lurnsko polje (bratomorna vojna + bavarci;pokristjanjeni slovenci pokoljejo in razmesarijo poganske staroselske slovence; poganski slovenci opravijo magični, vedeževalski obred z kostmi in prerokujejo: "ko bodo lipe 3. zrasle se bomo maščevali z čudežnim orožjem, ki je zakopano pod lipami) (IMG:http://shrani.si/files/novaknjiga12hrr.png) Sporočilo uredil(-a) Andariel dne Jun 25 2007, 04:42 PM Go to the top of the page Ali ste vedeli, da smo Slovenci, poleg kralja Sama čisto svojega cesarja Arnulfa Koroškega? Njegov naziv je bil tudi kralj in vojvoda. (IMG:style_emoticons/default/wink.gif) BILMOCLITOJMARJEOS (In a wet summer the axle rusts). OJRITTAKOCELOISKONIOTS (He turned the carriage so sharply that he was left with the horses). O S T I J A R E J Osti (remain), Jarej (young), O S T I J A K O U S E D I C A Osti (remain), Jako (like), Usedi (sit down), Ca, pronounce: tcha (there). B U G O A A S O V I A A D Bug (God), OA!a (to go round), So (this), ViA!a (height). L Y K Z (e) M E L I N K(o) S H A J I C O S K A B (i) Lyk (holiday), Zemelin (of the earth), Kos (when is), Haji (repose), Cos ka, pronounce: tchos ka (how so ever). Izjemno zanimiv je tudi napis na žari Es 106. Tudi ta napis je iz pozne venetske dobe in že ima latinske črke. V napisu preberemo po Mateju Boru: V OUGON TAJ TOT I ONAJ, kar je pomensko neverjetno blizu današnji slovenščini, še posebej narečjem. V OUGON pomeni V OGENJ, narečno pogosto V OUGN ali VOUGN, beseda TAJ lahko pomeni TA ali pa tudi TAJN (tajen, skrivnosten), besede TOT I ONAJ, pa so zelo podobne besedam TA in ONI ali celo narečno TOTI in ONAJ, torej v skupnem pomenu, TA, TOTI IN ONI (ONAJ), skratka sleherni oz. vsi! Danes bi temu v narečni slovenščini rekli V OUGN TA, TOTI IN ONAJ, kar pa pomensko pomeni seveda vsi. Glede na to, da je napis na žari in da so Veneti svoje mrtve upepelili ali drugače rečeno dali v ogenj, je tudi napis na žari povsem logičen. http://forum.stirpes.net/antiquity/9705-veneti-slovenian-ancestors.html http://www.hervardi.com/stari_slovenski_napisi.php Pisava nekliko spominja tudi na starogrsko iz Knososa. Isce raje neke povezave z Stonehangem, Egiptom, J. ameriskimi kulturami, ko pa ima odgovore ze na dlani. Tudi veneti so bili po mojem mnenju dobri astronomi, botaniki, umetniki, poznali so nastanek vesolja(ki ga je ustvaril bog Svetovid), poznali so Rimsko cesto, druge planete, bili so zelo vrazeverni, castili so gore kot njihovi predniki (Trimuzjadi-triglav, zima-himalaya) in seveda konje, podobno kot trojanci. Tudi venetologi delajo napake. Npr. Borova trditev napisa "Osti jarej", ki naj bi pomenilo "osti jar, torej mlad" ni pravilna. Besedo jar si je izposodil iz poznejsih casov, torej iz 10. stoletja, ko so v Karantanijo ze zaceli vdirati Obri oz. Avari, nekdanji nomadski narodi izza Karpatov, danasnji srbi. Beseda "Osti jarej" pomeni "ostani rajni" oz. staroslovensko "duhovni" kar se ujema z najdeno ploscico, kjer je nekoc pocival pokojnik. http://www.misteriji.net/forum/index.php?f=10&t=622&rb_v=viewtopic&start=15 Zdaj sem se spomnila na izjavo znamenite slovenske odvetnice in pisateljice Ljube Prenner. Vidi Tomšič, ki jo je snubila v KP, je odgovorila:" Ne, to pa ne! Za svoj narod naredim vse, pa če crknem, toda v to hudičevo organizacijo se ne včlanim za nič na svetu." Za svoj narod je res naredila marsikaj in bila po vojni 'nagrajena' z odvzemom licence in zaporom. Toliko o tem, da so nekateri lahko izpolnili (kako že? sveto dolžnost braniti svoj narod)?, ne da bi vstopili v KP. Obstaja seznam 1004 ljudi, za katere je škof Rožman posredoval pri Italijanih. Odkrili smo tudi Rožmanovo pismo papežu v zvezi s Tonetom Tomšičem. Rožman je Tomšiča v več poskusih branil pred Italijani, vendar žal ni uspel. O tem je na procesu skušala pričati tudi Tomšičeva mati, vendar so njeno pričanje zavrnili. Iz forumov: 31. Tkachuk1970 (20.04.2009 || 22:09:45) [ ]Od danes moje glavno mesto ni več Ljubljana. Ignorirati 36% ljubljančanov, ki so bili proti je zame zelo žalostno. Upam, da jih bo kdo tožil zaradi razžalitve. Ne vem kaj ti ljudje milsijo. Stanovnik jasno pove. da je tito kriv za pomore , jankoviči pa "za inat" poimenujejo ulico po titu. samo upam lahko, da bodo sokrajani spregledali podlost levice, ki se na eni strani zavzema za "vsi drugačni- vsi enakopravni" na drugi strani pa vleče takšne poteze da jim tudi bog ne more več pomagati. Privoščim vam obvezno služenje vojaškega roka na Krivolaku, bone, pomanjkanje elektrike, nafte, plina, par ne par, Goli otok, Milko Planinc, Srbohrvaščino v šoli, priznanje "Ivo-Lola ribar", štafeto, Kumrovec, Jajace, Depozit za odhod v tujino, inflacijo, ničvredni dinar, opankarje, ....... Zares žalostno!!!! 33. Tkachuk1970 (20.04.2009 || 22:12:08) [ ]37. Ti si en navaden idiot revanšistični, nerazgledan 34. franzz (20.04.2009 || 22:13:09) [ ]Komunistični bandi odgovarja, da je Slovenija razdeljena. Le na tak način lahko vladajo. Ukvarjajo se z imenom ulice, namesto, da bi ukrotili stoječi promet, da bom lahko šel na tržnico v Moste po pločniku, ne po sredini ceste. Tito, če bi bil živ, bi končal v Haagu, tako kot še veliko jugoslovanskih voditeljev, kot so,Tudman, Karadžič, Mladič...Ribićić 35. ogorčena (20.04.2009 || 22:15:44) [ ]Saj bi človek rekel "prav vam je, kaj pa ste volili take bedake", vendar je to sramota in črna pika za vso Slovenijo, tudi za tiste, ki nismo imeli nič zraven. Ne morem verjet... 36. keith (20.04.2009 || 22:16:48) [ ]Sam Janez Stanovnik je priznal, da je Tito odgovoren za vse te poboje in je za njih dobro vedel. Kako je lahko cesta v glavnem mestu poimenovana, po nekom, ki je odgovoren za poboje desettisočev državljanov te države??? Zakaj potem nimamo ceste Adolfa Hitlerja? Ali pa vsa Benita Musolinija? 37. mietke10 (20.04.2009 || 22:17:55) [ ]Gnojna lista Zorana Jankovića.......Srbe smo podil iz Slovenije,zdaj nam pa spet pamet solijo.Pa ljudje božji,a se sploh zavedate kaj ste izglasovali,ko ste obkrožili Jankovića..... Pa kako je lahko kdo sploh tako neumen da poimenuje ulico po diktatorju....zdej čakam samo še ulico Slobodana Miloševića,Saddama Huseina in Radovana Karadžića........... SRAMOTA!!!!!! 38. giallorosso (20.04.2009 || 22:18:08) [ ]...in Slovenija nima drugega dela (kriza, etc.) kot da se ukvarja s preimenovanjem ulic. Jadno do jaja... 39. Moro (20.04.2009 || 22:18:18) [ ]sramota od diktatorja 40. miškolinka (20.04.2009 || 22:18:52) [ ]Haha, pol ljubljančanov še vedno govori o "titovi", ki je več ni (slovenski in dunajski, če sem si prav zapomnila). Zdej bojo pa čist zmedeni... Hec na stran. Mi je čisto OK, da so nekateri trgi in ulice s tem imenom - zakaj bi vse na knap spreminjali. Samo se mi pa zdi neumno zdaj poimenovat nove ulice po Titu... Iz wiki: Citati (Milan Kučan) »Spoštovani državljani republike Slovenije, danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« (na razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije, 25. junija 1991) Milan Kučan kot predsednik Komiteja zveze komunistev na tajnem sestanku slovenske Udbe in milice v Tacnu, 15. aprila 1988: "To je nasilje, je fašistoidna manira, ki kaže, da mi politične kulture nimamo, in če to fašistoidno namero, ki se kaže skozi omenjeno pisanje in skozi topotanje na javnih tribunah v Cankarjevem centru, ne bomo obrzdali, se lahko zgodi, kar se je zgodilo v Nemčiji leta 1931." (Milan Kučan kot predsednik Komiteja zveze komunistev na tajnem sestanku slovenske Udbe in milice v Tacnu, 15. aprila 1988) Milan Kučan je bil baje leta 1993 proti praznovanju Dneva državnosti. Odlikovanje za zasluge ob osamosvojitvi so sicer leta 1992 dobili Igor Bavčar, France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel. Ko je takratni predsednik Milan Kučan leta 1993 enako odlikovanje podelil še Ljubu Bavconu za zasluge pri uveljavljanju varovanja človekovih pravic (hkrati pa dvomil o smiselnosti praznovanja Dneva državnosti), mu je skupina odlikovancev iz leta 1992 svoja odlikovanja poslala v urad v znameniti papirnati vrečki. Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 25. junija. Ta dan je v Sloveniji dela prost dan. Ta dan obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Neodvisnost smo ubranili v vojni proti armadi vodeni iz Beograda in Srbije (zajeli smo na tisoče vojakov agresorske jugo vojske). Na ta dan je bil sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Vsako leto na predvečer praznika poteka praznovanje na Trgu republike v Ljubljani. Citat iz http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%A0%D0%B0%D1%82_%D1%83_%D0%A1%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D1%98%D0%B8 : "Rat u Sloveniji ili Desetodnevni rat (na slovenačkom: Slovenska osamosvojitvena vojna, 'Slovenački rat za nezavisnost' ili desetdnevna vojna 'Desetodnevni rat'), je bio kratak vojni konflikt na teritorji današnje države Slovenije, tadašnje federalne jedinice SFRJ, između Teritorijalne odbrane Slovenije i Jugoslovenske narodne armije 1991. godine posle jednostranog proglašenja Slovenije kao nezavisne države. 25. juna 1991. godine, slovenački i hrvatski parlamenti doneli su odluku o proglašenju nezavisnosti. Međutim, dva dana kasnije, jedinice Jugoslovenske narodne armije napustile su kasarne i krenule na granične prelaze Slovenije u nameri da ne dozvole izmene natpisa države. Nastao je rat između pripadnika JNA i slovenačkih teritorijalaca, koje je predvodio Janez Janša. Rat je trajao desetak dana. Naime, početkom jula, Predsedništvo SFRJ donosi odluku o povlačenju pripadnika armije iz Slovenije. Deo armije se povukao u Hrvatsku." O Zdenki Kidrič, vodila je zloglasni VOS med državljansko vojno 1942-1945 v Sloveniji. VOS je pobil, od jeseni 1941 pa do spomladi 1942, nad tisoč Slovencev - boljševistični vosovci so pobijali izobražence, kmete, bivše politike, ..., vse pod, večinoma lažno, krinko kolaboracije. Kaj pravi srbska wiki: "Zdenka Kidrič, rođena Armić (1909-2008), učesnica NOR-a i supruga Borisa Kidriča, visokog državnog i partijskog funkcionera FNRJ." Očitno je bila Zdenka Armić srbkinja, kar kaže, da je slovensko partizansko gibanje bilo direktno (defakto) pod srbsko komando - česar partizani sveda niso vedeli. Ni čudno, da so takoj po drugi vojni slovensko partizansko vojsko ukinili, ponižali (kumrovški vladar je snedel obljubo iz Jajca iz leta 1943, da bo Slovenija imela tudi v miru svojo vojsko), ji vzeli slovenki jezik in večino enot poslali na jug ... Danes delo Armićeve nadaljuje Diklićeva (tudi Janković, Kučan, Bučar, Golobič, Kresal, ...) - Slovenija spet postaja Srbska krajina, kjer se preganja slovensko tradicijo, glasbo, umetnost, potvarja zgodovino, ... Nekaj cvetk/zanimivih izjav z RTVSLO foruma: a) ma rešitev je dokaj enostavna; Janković predsednik vlade,Mišković finančni minister,vladno poslopje u Stožicama,vsaj večer pa nastop trubačev Bobana Markovića na kongresnem trgu b) "če bi državljani Janšo želeli v vladi, bi ga volili". Kaj ta Balkanec pravi, da 30 % volivcev ni Slovenskih državljanov? c) Pizdune rdeče je treba nagnat v njihov raj v severno korejo. č) _/Skupaj jih drži le *strah* pred Janšo. d) /_Gdor ima maso kapitala je po normah desničar in Zoki je desničar samo zakrinkan kot zna bit Bizantinc e) Janši predlagam, da čimprej v DZ vloži interpelacijo proti celotni vladi, posameznih ministrov se ne splača žagat, ker gre preveč dragocenega časa v nič. Janša reši levico in kolega Pahorja hudih muk, ter interpeliraj celotno nesposobno vladno koalicijo! f) a mi lahko ti poveš zakaj so novinarji vsak dan pri opankarju, namesto pri predsedniku vlade in odgovornih ljudeh? Haha, eni so res smešni, če odmislimo v kakšnem stanju smo... Si videl na POP TV klub štiri dvorne norčke - saj ne veš, a je ta vlada društvo dvornih norčkov za Beli grad ali igralci iz kakšnega dramskega krožka... Sploh Golubćić ima premetene izjave a la "šlo je komunikacijski šum". V bistvu v vsi isto mislijo pa se vseeno ne razumejo - kot bi nekdo govoril kitajsko, drugi svahili in tretji klingonščino... Zdaj si predstavljam ljudi, ki so te nakladače volili (oz. si jih ne morem predstavljat...). Iz blogov ...: Klanska naveza? Ljudje naokoli govorijo, da je menda mati Zorana Jankovića - sedanjega prestolničnega srboslovenskega župana sestra matere Milana Kučana, bivšega državnega predsednika... "Mislim, da sta s Štefko nekaj v žlahti. Sicer pa tudi pravijo, da je bil Kučanov oče Srb. No pa saj to je vseeno kaj pravijo. Pomembna so rezultati dela in obnašanje človeka. Počakajmo na rezultate Jankovićevega županovanja in bomo videli." [kačon on 2006-11-09 13:29] Pol brata sta. polbrata? se pravi je kučanov oče jankovič? al je kučanova mama rodila poštarjevga sina jankoviča? to sta edini varianti. "navodno sta Kučan i Zoran Janković (bivši direktor Merkatorja) polbrata Jedan velik ,drugi mali. Pa ako i nisu u rodu ,Zoran je živeo u Srbiji ( videl sam emisiju na tv SLO) kdje su pričali njegovi susjedi, prijatelji..... Tako da na kraju pada 1:1" Enca, Kučan in Jankovič nista nič v sorodu, kvečjemu v svaštvu po ženah. Iz bloga ...: Butalski policaj in Cefizelj V Butalah so imeli občinskega hlapca, ob delavnikih je goved pasel in lenobo, ob nedeljah in praznikih pa si je na glavo poveznil kapo, ta kapa je bila rdeče obšita, v roko je vzel helebardo ali sulico in je bil policaj, strah vseh tolovajev. O tem policaju je slišal tudi grozanski razbojnik Cefizelj, ki so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in tri ženske. Pa je zasrbelo Cefizlja, da si gre ogledat policaja, in je bilo tisto nedeljo, ko obhajajo v Butalah vsakoletno žegnanje in poboj, pa je šel v Butale in se nastavil policaju tik pod nos. Policaj je rekel: »Hop, Cefizelj, te že imam! Marš v luknjo! Imamo krojača, se mu pravi rabelj, ti bo vzel mero okrog vratu.« Cefizelj ni rekel ne bev ne mev in je šel s policajem. Pa prideta mimo peka. »Oh,« je vzkliknil Cefizelj, »dokler še lahko požiram, en sam edini koruzni hlebček bi rad snedel, tako dobrih, pravijo, ne peko nikjer nikoder kakor v Butalah.« »Nu!« je pritrdil policaj. »Pri nas imamo masten gnoj, naša moka iz naše koruze je kakor zabeljena.« In ker je bil pek za občinskega moža, mu policaj ni maral odjesti dobička in je pustil Cefizlja v pekarijo in se je s helebardo ali sulico postavil pred vrata, da ga počaka. Čaka in čaka, pa ga ni bilo Cefizlja — šent je bil odšel pri zadnjih vratih in se niti ni poslovil. Policaj hud — krščen Matiček! — tako je bil hud, da je kar pljunil. Ali Cefizlja ni bilo in ga ni bilo in ni vse nič pomagalo. Poteče teden, potečeta dva, pride tretja nedelja, pa je Cefizlja spet zasrbelo, da gre v Butale, in je šel in se nastavil policaju pod nos. »Hop,« je rekel policaj, »ali te imam! Zdaj mi več ne uideš!« in ga je prijel za rokav. Cefizelj je prosil zamere: »Tujec sem,« je rekel, »deželan, pa sem zadnjič pot zgrešil od peka, da vas nisem našel. Ali mi je bilo malo hudo!« — in je šel s policajem kakor jagnje za materjo. Pa prideta mimo peka in Cefizelj se je spomnil, da je lačen, in je lepo prosil, in policaj ga je spustil v pekarijo: mislil si je: »Ti si zvit, jaz pa še bolj, to pot mi ne uideš!« in se je postavil na zadnja vrata. In je čakal in čakal, pa ni dočakal, ker je Cefizelj to pot šel zbogom pri sprednjih durih; in je bil policaj sila hud, malo je manjkalo, da ni zaklel. Potečejo trije tedni, pa Cefizelj spet v Butale in policaju pod nos. »Hop,« je rekel policaj, »ali te imam! Jaz ti pokažem, kaj je butalski policaj, da mu boš uhajal!« in ga je prijel za rokav. Cefizelj je prosil zamere: »Ni vas bilo pred vrati,« je rekel, »pa sem vas iskal, kje ste; do današnjega dne sem vas iskal in do tele ure,« in je šel s policajem in se ni nič branil. Prideta mimo peka in si je Cefizelj spet zmislil, da bi šel noter in si kupil koruzni hlebček, in je milo prosil, da nikoli tega. Pa je rekel policaj: »Tiček ti, bi mi rad spet ušel — pri tistih durih, ne, kjer mene ne bo? Ne boš, Jaka! Daj semkaj stopi, grem sam kupit koruzni hlebček, pa me ti čakaj tukajle!« In je policaj šel in kupil in prišel nazaj, in ko je hotel Cefizlju dati hlebček, ni bilo več Cefizlja. In je bil policaj tako jezen, da je jezik pokazal za Cefizljem, in je še dobro, da Cefizelj tega ni videl; zakaj Cefizelj je bil grozanski ropar, ki so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in pa tri ženske. Anton Korošec, slovenski politik in teolog, * 12. maj 1872, Biserjane pri Svetem Juriju ob Ščavnici, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. december 1940 Beograd, Srbija (tedaj Kraljevina Jugoslavija). Korošec je obiskoval Gimnazijo na Ptuju in v Mariboru, ter študij nadaljeval na bogoslovju in bil leta 1895 posvečen v duhovnika. Študij je dokončal z doktoratom graške univerze iz teologije leta 1905. Spoznal je Janeza Evangelista Kreka in sprejel njegove politične poglede. Leta 1907 je bil izvoljen za poslanca Vseslovenske ljudske stranke v državnem zboru, kjer je 30. maja 1917 kot predsednik Jugoslovanskega kluba prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala združitev vseh Južnih Slovanov v eno državno enoto v okviru avstro-ogrske monarhije. Ob razpadu Avstro-Ogrske je Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki mu je predsedoval, 29. oktobra 1918 razglasil Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, po tem, ko je z Nikolo Pašićem sklenil Ženevsko deklaracijo, s katero je Kraljevina Srbija in Črna gora priznala enakopravnost takšne države pri združevanju z njo na konfederalni osnovi. Ob sami združitvi so se Srbi in Hrvati dogovorili za centralistično ureditev in novonastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila urejena kot unitarna monarhija. Bil je podpredsednik prve vlade Kraljevine SHS leta 1918, nato je kot vodja SLS sodeloval v drugih desno usmerjenih vladah; leta 1924 je, po porazu leta 1920, na Slovenskem SLS spet zmagala in Korošec je postal podpredsednik vlade, v letih 1924 in 1927 tudi minister za notranje zadeve. Nasprotoval je sprejetju vidovdanske ustave in se zavzemal za večjo avtonomijo Slovencev v okviru Kraljevine, dokler ni SLS skupaj s srbskimi radikali oblikovala centralistično vlado in je ideja prišla na stranski tir. Po atentatu na Stjepana Radića leta 1928 mu je kralj zaupal vodenje vlade v šestojanuarski diktaturi, bil pa je tudi minister v Živkovićevi vladi leta 1929. Mednacionalno krizo je skušal rešiti demokratično, leta 1930 pa je vlado po političnem pritisku iz Slovenije zapustil. V opoziciji je leta 1932 sestavil Slovensko deklaracijo, ki je zahtevala nov mednarodni sporazum Slovencev, Hrvatov in Srbov, zaradi česar bi bila takšna država privlačna tudi za zamejske primorske in koroške Slovence. Zaradi takšnih pogledov so ga leta 1933 izgnali na Hvar, SLS pa je nato bojkotirala parlamentarne volitve leta 1935. Junija 1935 je postal minister za notranje zadeve v Stojadinovićevi vladi. Sodeloval je pri pripravah sporazuma Cvetković-Maček in bil minister za šolstvo v njuni vladi. Proti koncu življenja je v govorih odkrito nastopal proti prostozidarstvu in komunizmu, organiziral je tudi protikomunistično organizacijo Straža v viharju. Obstaja domneva, da ni umrl naravne smrti - zastrupitev ... Planinski grad nekoč - grad Hošperk. Grad Hošperk, Planinski grad, (nemško Haasberg; Hazberch) stoji v bližini Planine pri Rakeku, na uravnanem platoju nad sotesko reke Unice. Zgodovina Prvotni grad, je bil prvič omenjen kot grad Unec (castrum Moevntz) leta 1295. "Ožje območje Hašperka je bilo pred prvo omembo (1217) v posesti grofov Goriških. Pridobili so ga najbrž s poroko grofa Engelberta III. z Matildo, hčerko grofa Majnharda Črnograjsko-Šumberško-Ortenburškega. Pripadajoča zemljiška posest je izvirala iz posesti rodbine Weimar-Orlamünde, deloma pa je bil nekoč oglejski fevd. Grad Hašperk je najbrž nastal do konca 12. stoletja na dominantni 703-metrski vzpetini nad Uncem, kjer je bilo najdenih več predmetov iz halštatske in rimske dobe. Varoval je križišče cest proti Logatcu, Ljubljani, Cerknici in na Kras in pomembno mitnico." Gre torej za izjemno pomembno križišče, kjer se t.i. "patriarhova pot", ki prihaja čez Bloke in Cerknico, priključi "ljubljanski" ali "kraški" cesti v Gorico oziroma Trst. Ker je bil tu grad postavljen že v 12. stoletju, je iz tega razvidno, kako pomembno in trgovsko živahno je bilo to križišče že v prejšnjih stoletjih. "Poleg Goriških so imeli tam fevde tudi gospodje z Devina, ki so jih leta 1307 prodali kranjskemu vicedomu Henriku Gralantu, njegova vdova Elizabeta (roj. Rihemberška) pa leta 1333 grofom Goriškim, med drugim tudi "daz purchstal und den perch der da haizzet der Hazperch." S tem se je tamkajšnja goriška posest zaokrožila. Grad so upravljali številni kastelani in fevdniki Goriških grofov, med njimi vitezi Albenski iz rodbine Neuhausov. V. 14. stoletju (prvič omenjen 1307) v virih najbolj izstopa kastelan Renzo, ki se leta 1321 omenjal kot dominus Renc miles de Alpibus ter nato še leta 1330 in 1332. Bil je ugleden vitez, po izvoru iz Novega gradu na Notranjskem (Podgrad pod Brkini) ter brat Witiga Bogatca, poročen s hčerjo Hermana z Viševka. Pred letom 1373 je bil gradiščan neki Herman, med letoma 1375 in 1377 je omenjen neki Konrad Muracher z Landecka na Tirolskem, leta 1409 pa se omenja Gilg Gallenberger z Osterburga. Leta 1435 so Hošperk pridobili Celjski grofje - leta 1439 se kot oskrbnik omenja Michael Reichenberger, ki ga avstrijski vojvoda Friderik opominja, naj ne nadleguje ljubljanski trgovcev. Po izumrtju Celjskih 1456 pa je prešel na Habsburžane, ki so ga do leta 1587 oddajali kot deželnoknežji fevd. Med kastelani so bili Wagni in znameniti Rauberji. Leta 1511 ga je poškodoval potres. Leta 1563 preide grad v lastništvo rodbine Windischgrätz, ko se je Sebastijan pl. Windischgrätz poročil s Katerino pl. Rauber, leta 1577 pa je bil zastavljen Juriju Hofferju. Po letu 1614 so na bližnji lokaciji Eggenbergi zgradili baročni dvorec Hošperk, ki je danes v ruševinah, prekrit z rastlinjem in obraščen z drevjem. Ruševine stojijo na Planini nasprotni strani kraškega Planinskega polja. Dolgo časa je veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem, s čudovitim parkom, katerega ostanki so vidni še dandanes. Leta 1716 je Marija Šarlota Eggenberška poleg gospostva Šteberk in Logatec Hasberg prodala Johannu Casparju Cobenzlu. Ko je leta 1810 rodbina Cobenzl izumrla, pa ga je podedoval Mihael Coronini pl. Cronberg, tj. iz Kromberka. Leta 1846 je drugič prešel v roke rodbine Windischgrätz, ko ga je kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Ta rodbina je bila tudi njegov zadnji lastnik. Dvorec so med 2. svetovno vojno 27. marca 1944 požgali partizani (v bistvu VOS), takrat je bila popolnoma uničena dragocena notranja oprema, arhiv rodbine ter družinska grobnica Windischgrätzov. Grobnico so oropali še enkrat po letu 2000, tik preden so sorodniki odnesli iz nje, kar se je dalo odnesti (posmrtne ostanke prednikov). Herbard Turjaški (1528 - 1575) - pade v roke Turkom, bitka pri Budačkem. Turki Turjačanom vrnejo njegovega sina Volka, glavo Herbarda in Friderika Višnjegorskega (v bistvu koži napolnjeni s slamo), za 20 000 zlatnikov. S tem denarjem je Ferhad-Beg plačal gradnjo džamije Ferhadija v Banja Luki. Mošejo so dokončali leta 1580. Leta 1993, med agresijo na Bosno in Hercegovino so jo Srbi zravnali s tlemi. Obnova se je začela leta 2001. Baje je večina dragocenosti iz Turjaškega gradu, tudi glavi, že leta 1942 prepeljal na varno zadnji lasnik gradu Turjak (vsaj 5 vagonov dragocenosti). general Andrej Turjaški, * 1557, † 1595. - iz rodu Auersperg - zraven cerkev svetega Ahaca na Gori (748 m), bila je postavljena v zahvalo za zmago nad Turki, ki je bila izvojevana prav na dan sv. Ahaca 22. junija 1593. Andrej Turjaški je bil za mnoge tudi Kranjski Ahil (tako so ga nekateri imenovali). Turjaški grofje so se stoletja bojevali s Turki in bili dobri vojščaki in vojskovodje. Ivan Turjaški je padel v boju s Turki pred Dunajem 1529 leta. Herbert Turjaški je s svojo vojsko uspešno branil deželo pred Turki, dokler ni bil leta 1575 skupaj s Friderikom Višnjegorskim obglavljen v bitki pri Budačkem. Andrej Turjaški, vrhovni vojaški poveljnik v Karlovcu, je vodil skupno vojsko, ki je premagala Turke pri Sisku dne 22. junija 1593 t.j. na dan sv. Ahaca. S to zmago je bilo preprečeno prodiranje islama v srednjo in zahodno Evropo. Večino sil so tvorili slovenski vitezi (dobrih 4000 vitezov) - posebej se je izkazal vitez Adam Raubar. 4x številčnejše Turke je nespametno vodil Hasan paša Predojević, Srb poturčenec. Hasan paša Predojević je bil dobro obveščen o prihodu armade grofa Andreja Turjaškega. Vedel je tudi kako številčna in močna je slovenska vojska. Zanašal se je na svojo premoč in ni hotel upoštevati nasveta izkušenega Mehmi bega. Prepričan v gladko zmago je popeljal glavnino svojih čet čez most na levi breg reke Kolpe. Okrog poldneva so slovenske čete prispele do Siseka in takoj je prišlo do strašne in krvave bitke. Turjaški je najprej poslal v boj oklepne konjenike pod vodstvom znanega slovenskega viteza Adama Ravbarja. Ravbarjeva konjenica je silovito udarila na turške čete in jih potisnila proti mostu in reki Kolpi. Andrej Turjaški je takoj, ko je opazil da se Turki umikajo, poslal v boj svoje strelce z arkebuzami, ki so dokončno strli turški odpor. Med turškimi četami je prišlo najprej do nereda, potem pa do prave panike. Vsi so hoteli čimprej na desni breg reke Kolpe. Takrat je nanje udarila še posadka iz Siseka. Ker je bil most čez reko premajhen, da bi mogli Turki hitro čezenj, poleg tega pa je bil dobesedno zasut s kroglami arkebuzarjev, jih je ogromno skočilo v Kolpo in poskušalo rešiti svojo glavo s plavanjem na drugi breg. Pri tem jih je ogromno utonilo. Med utopljenci je bil tudi njihov poveljnik Hasan paša Predojević. Bitka je trajala eno samo uro, padlo pa je okrog 10.000 Turkov. Preostali Turki so zapustili svoj tabor in reševali svoja življenja v brezglavem begu. Andrej Turjaškega in njegove viteze ter vojake je pričakal obilen plen. Zaplenili so 39 topov, od tega 9 velikih, 10 turških zastav, kopico orožja in čelad z zlatimi ter srebrnimi ornamenti, dragulje in zlato, šotor Hasan paše z številnimi dragocenostmi in tudi njegov plašč. Ljubljanski škof Hren je potem iz Hasan paševega plašča dal napraviti mašni plašč za ljubljansko stolnico. Danes se ta plašč nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani. Zmaga Andreja Turjaškega je rešila Slovenijo in vso srednjo Evropo pred grozečo turško nevarnostjo. Novica o bleščečem uspehu je hitro obkrožila krščanski svet. Cesar Rudolf II. je zanjo zvedel v Pragi in dal zmagi na čast takoj zapeti pesem Te Deum. Grof Turjaški pa je prejel tudi posebno priznanje v pismu, ki mu ga je iz Rima poslal sam papež Clement VIII., z zahvalo za izbojevano zmago. Po bitki pri Siseku, Turki z izjemo manjših vdorov, več niso ogrožali Slovenije. Slovenci so rešili sebe in velik del Evrope. V Sloveniji še živi potomka Turjačanov, to je zdravnica, bivša kirurginja Marija Auersperg. Priimek Auerspeg je ponemčeno ime za divje govedo Tur. Turi so že izumrli - seveda Tura najdemo na stolpu turjaškega gradu, v grbu Turjačanov ... Herbard Turjaški (1528 - 1575) - pade v roke Turkom v bitki pri Budačkem. Lovski motiv. Kaj vse so morali naši starši, babice in dedki, preživeti - mnogim ni bilo dano! Sovjetska in evropska žalostna zgodba 20. stoletja in kot kaže 21. Tito Jovanki zapustil 2 milijardi dolarjev? Beograd - Obljuba Titovi vdovi Jovanki Broz, da bo dobila potni list, je morda posledica dogovora glede dveh milijard dolarjev, ki jih je na bančnem računu v Švici pustil Tito, piše srbski tabloid Kurir. Na švicarski bančni račun se je v obdobju med obema vojnama stekalo okoli 30 odstotkov prihodkov dunajskega hotela Imperial, Kurir navaja anonimne vire. "Vedno se je govorilo, da ima Josip Broz - Tito v lasti 30 odstotkov Impriala. Iz tega je dobil verjetno okoli 2 milijardi dolarjev, ki jih je pustil ženi na švicarskem računu," je za srbski tabloid povedal neimenovani vir, ki je dodal, da je dogovor o tem denarju deset ali petnajst let poskušal doseči že Slobodan Miloševič. "Ta denar prihaja v Srbijo" "Zdaj, po izjavi ministra za notranje zadeve Ivice Dačića, da bo Jovanka po 29 letih dobila potni list, je ta dogovor očitno dosežen, in bo Jovanka ta denar prenesla v Srbijo" piše Kurir. Pričakujejo, da bo kmalu več znanega tudi o prvem delu Titovega življenja, ki je "ostal nerazjasnjen". Srbski notranji minister Ivica Dačić in Jovanka Broz, vdova nekdanjega jugoslovanskega predsednika, maršala Josipa Broza Tita, naj bi na nedavnem srečanju, na katerem sta se dogovorila, da bo nekdanja prva dama po več kot 30 letih znova dobila potni list, govorila tudi o dveh milijardah dolarjev, ki naj bi ji jih soprog zapustil na računu v Švici. Domnevno naj bi se nekdanji srbski voditelj Slobodan Milošević z Jovanko Broz dogovoriti poskušal o prenosu denarja v Srbijo. Pred 15 leti jo je poskušal prepričati v neko vrsto dogovora, a so bili ti poskusi neuspešni. Po Dačićevi napovedi, da bo Jovanka dobila potni list, pa je bil dogovor očitno dosežen, piše Dnevni avaz. Jovanka Broz bi zdaj lahko razkrila tudi nekatere druge nepojasnjene stvari iz časa Titovega življenja, preden je postal jugoslovanski voditelj. Dnevni avaz pri tem izpostavlja datum njegovega rojstva, ali je igral klavir in nekatere druge podrobnosti. Dačić trdi, da na srečanju z Jovanko Broz ni bilo govora o denarju. "Nisem o tem govoril. Govorila sva samo o dokumentih, potnem listu in osebni izkaznici, njenem statusu in nekaterih drugih stvareh," je po navedbah Dnevnega avaz dejal Dačić. Jovanka Broz je sicer že od smrti Tita maja 1980 živela praktično v hišnem priporu. Razlogi za to niso bili nikoli povsem pojasnjeni. Povsem svobodna ni postala niti s političnimi spremembami v Srbiji leta 2000, čeprav se je njen položaj tedaj pomembno izboljšal. Dotlej je bila praktično odvisna od socialne pomoči države, šele po padcu Miloševića pa je začela prejemati tudi pokojnino kot vdova predsednika in dobila je nazaj osebne dokumente. Toda potnega lista pa vse do danes še ni dobila. Vsi komiji kot Tito, Dolanc, Kardelj so bili vpleteni v razne posle v tujini, tudi baje z drogo itd. Denar je vladal njim in oni so vladali z denarjem Danasnji komiji npr Kucan, Jankovic in ostali tako imonovani rdeci so prav v ospredju tajkunizacije, financnih mahinacij in proslavljanju dogodkov iz druge svetovne vojne v druzbi zlorabljenih borcev (borili so se za svoboso, kmetje in delavci, na koncu pa so hodili v Italijo in Avstrijo po obleke, sadje, metle, stroje, milijon pa jih je slo s trebuhom za kruhom v svet, kmetom pa so vzeli vecino zemlje, ...). 29. maj 2009 - nekaj zanimivih mnenj na forumu RTVSLO: Golobič zdaj joka, da se mu dogaja krivica. Ko so pa Janšo pribijal na križ pred volitvami na podlagi ene polurne oddaje nadobudnega finca brez enega dokaza, je pa veselo dolival bencin na ogenj... What goes around comes around. Hehe, tale Golobič ima pa povsem enak odgovor na vsako vprašanje. Podobno kot vsi levi zagreteži pred volitvami nenehno odgovarja z "za vse je kriv JJ". :) Verjetno se tudi zvečer ves prepoten zbuja, ker ga tlači mora. V kateri je v glavni vlogi seveda JJ... JJ je vedno kriv, Golubić je res kralj argumentov. Šele zdaj vidimo, da je bila vlada Janeza Janše naravnost briljantna napram tej Pahorjevi. Ta zdajšnja garnitura sama sebi nastavlja afere in kar pred očmi javnosti pleni vso državno premoženje. Janševa vlada je bila vsaj tako sposobna, da tega ni počela, žagali so jo sedanji vladarji z umetno zrežiranimi aferami in podtikanjem ter ustvarjanjem izrednih razmer v državi. Bog naj jim pomaga, saj ne vedo kaj delajo! Kriv je Janša, kriva je stranka SDS, kriv je Janša, kriva je stranka SDS, kriv je Janša, kriva je stranka SDS, kriv je Janša, kriva je stranka SDS, kriv je Janša, kriva je stranka SDS,.... in tako naprej in nazaj v VSAKEM intervjuju od Golobiča. Pa tudi, če se sploh tema ne navezuje na Janšo, vseeno je kriv. Ko pa ga kdorkoli vpraša za dokaze, argumente, pa spet , kriv je Janša, kriva je stranka SDS, kriv je Janša, kriva je stranka SDS, kriv je Janša, kriva je stranka SDS. Patetično. In tega kretena celo ljudje volijo. :/ Golobič se upa zagovarjati samo zato ker za njim stoji Janković-sovražnike vidi že v lastni koaliciji!! Vsem pa je jasno ,da je Jankovića nastavila bivša Golobičeva stranka(LDS).Če bi premier Pahor imel jajca bi Golobiča odstranil iz koalicije, samo ga ne sme ,ker je bil Jankovič glavni sponzor leve koalicije na volitvah. Golobić je pač zajeban tip. Obraz nacija, retorika Goebelsa. Za vse je vedno kriv nekdo drug. Za visoko šolstvo se zanima toliko, kot jaz za nuklerano fiziko - nič. Skrbijo ga edino telekomunikacije in z njimi vpliv in denar. Ko mu je to Krčmarjeva včeraj na 24ur vrgla v obraz, je bil na robu izbruha. Vsak, ki pozna osnove psihologije, je lahko za trenutek videl njegov pravi obraz - obraz kilerja. http://www.rtvslo.si/slovenija/ultra-pri-nas-ni-tajkunov/204066#comments Svetli spomini. Na tisti čas in tudi Janšo. Člani odbora za varstvo človekovih pravic za MMC ob obletnici Janševe aretacije 31. maj 2009 ob 13:25 Ljubljana - MMC RTV SLO 31. maj 1988. Dan aretacije Janeza Janše. Čas, ki je s svojimi posledicami globoko zaznamoval slovensko osamosvojitveno obdobje. Zgodovina, ki zbuja svetle spomine. Pravi val demokratizacije in poenotenja Slovencev se je namreč začel tudi z afero JBTZ, ki je izbruhnila z aretacijami tedanjega komentatorja Mladine Janše, pripadnika JLA-ja Ivana Borštnerja, novinarja Mladine Davida Tasiča, in obtožbo tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla. Posledica aretacij je bila ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic (s prvotnim imenom Odbor za zaščito pravic Janeza Janše), ki ga je vodil Igor Bavčar in je ves čas bdel nad usodo četverice. Preden je bila ta obsojena, je organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški ulici v Ljubljani, pa tudi organiziran shod v podporo obtoženim, ki se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Več o ozadju afere JBTZ si lahko preberete v okvirčku ob strani. Če si želite pogledati posnetek začasne izpustitve četverice leta 1988, morate v videonovici klikniti na kvadratek desno zgoraj . 31. maj je zato zagotovo eden tistih dni, ki jih bomo pomnili. To je tudi priložnost, ko velja udeležence tedanjega dogajanja povprašati, kakšni spomini jih vežejo na omenjene prelomne dogodke. In ker je bil ena od osrednjih figur začetka prave liberalizacije prav Janez Janša, se samo od sebe zastavlja vprašanje, kako vidijo nekdanjega in sedanjega Janšo. V njem še prepoznavajo nekoga, ki se v prvi vrsti bojuje za demokracijo? Odgovore je MMC iskal pri nekdanjih članih odbora, odzvalo pa se nam je šest sogovornikov. Preberite tudi sporni vojaški dokument, ki je v aferi odigral pomembno vlogo. Nahaja se tukaj. Vir dokumenta: Slovenska pomlad (spletna stran) Stres: Tisti čas je bil eno samo upanje Prav vsi med njimi se strinjajo, da gre za lepe in svetle spomine. »Spomin je lep, ne na samo aretacijo, pač pa na nastanek vseslovenskega gibanja in izjemne dogodke in ljudi tistega časa,« je za MMC dejal Igor Bavčar. Da je bil tisti čas vse skupaj eno samo upanje, nam je pojasnil tudi Anton Stres, zdaj mariborski nadškof pomočnik: »Na tiste čase imam najlepše spomine. Bila je prava pomlad: vedeli smo, da se konec komunističnega totalitarnega režima nezadržno bliža in da tega tudi z uporabo vojaške sile ne bo mogoče preprečiti. Upali smo na začetek samostojne Slovenije, prvič v zgodovini. Eno samo upanje …« Na drugi je Bojan Korsika, danes zaposlen v Istrabenzu, za MMC poudaril, da gre za lepe spomine na mladost in velike družbene probleme. »Spomini so seveda lepi. Na mladost in velike družbene prelome. Nismo bili čisto prepričani o njih, toda v zraku so se slutile spremembe. Velike. Veliko nas je bilo tudi družbeno angažiranih, kritičnih do razmer v tedanji družbi. Kljub upanju na drugačno prihodnost, me je vseeno osupnila poznejša hitrost sprememb,« je zatrdil. Hribarjeva: Bil je čas zbujanja kolektivne energije »Moj spomin na tiste čase je lep, svetel! Bil je čas zbujanja kolektivne energije in predvsem občutka, da je zdaj dovolj... (Dost' 'mam!), da imamo pravico do spremembe v družbi in da smo sposobni, da jo dosežemo. Skratka, notranje smo se osvobodili letargije. Vsako kolektivno občutje skupnega cilja zbudi občutke sopripadnosti in s tem občutek varnosti, zavarovanosti znotraj množice ... Dobili smo občutek za skupnost in celo občutek moči,« se konca 80. let čustveno spominja Spomenka Hribar. Ali Žerdin, ki ga dandanes poznamo predvsem kot urednika in novinarja časnika Dnevnik, pa je opozoril, da je bil to čas, ko je bila ključna vrednota solidarnost, cilj gibanja pa spreminjanje standardov človekovih pravic. »Gre za čas, ko je civilna družba znala prepoznati obči interes, država pa tega ni bila sposobna, čeprav je država na svetu prav zato, da v množici nasprotujočih si interesov, ki obstajajo v civilni družbi, najde tisto, kar je skupnega,« je dodal. Gregorju Tomcu, danes profesorju na Fakulteti za družbene vede, pa je kar nekoliko nerodno, če pomisli, kako pravičniški je bil takrat. »Verjel sem v demokracijo, in ko je postalo jasno, da znotraj Jugoslavije ni bila mogoča, sem podpiral tudi osamosvojitev Slovenije. Danes so se nekdanji ideali obrusili v vsakdanji rutini slovenskega vsakdana in postal sem neprimerno bolj ciničen. A to je v demokraciji nekaj povsem normalnega,« ugotavlja. Korsika: Pravi šok je bil, ko so Janšo odpeljali Aretacije Janše se naši sogovorniki spominjajo različno. Kot pravi Bavčar, je bil priča hišni preiskavi njegovega doma in pisarne, tistega majskega dne pa si nikakor ni predstavljal, da se bodo stvari odvile v sodni proces, nastanek odbora in vsega preostalega, kar je sledilo, »čeprav je bilo jasno, da gre zares«. »O aretacijah se je tisti čas veliko govorilo, saj je moral vsak družbeno angažiran kritik, žal, tudi to dejstvo vzeti v zakup. Če zdaj gledam nazaj, je to še posebej držalo za Janeza Janšo, ki je bil kot obramboslovec zelo kritičen do jugoslovanske armade. Lahko mirno rečemo, da takšne kritike armada do tedaj sploh ni doživela,« trdi Korsika. Tudi on je bil priča ob preiskavi na MikroAdi. »Za vse skupaj, ki smo bili pri preiskavi, lahko rečem, da takrat še nismo čisto dojemali resničnosti dogajanja. Še toliko bolj lahko to rečem za Janeza Janšo. Pravi šok je bil, ko so ga odpeljali. Kakšen šok je bil to zanj, pove dejstvo, da je v zaporu v enem tednu shujšal skorajda za sedem kilogramov. Tako se spominjam.« Da je bila Janševa aretacija pošastno streznjenje, nam je povedala tudi Hribarjeva. »Aretacija Janše in ostalih je bila pretres, ki je raztrgal videz in pokazal bistvo: da je nad nami neka druga 'logika', vojaška, da smo ji vsak hip na razpolago, da z nami lahko dela, kar hoče,« je pojasnila in dodala, da kolikor bolj je bila nedotakljiva oblast, toliko bolj so bili razpoložljivi državljani. Ko vojska poseže v miru v civilno sfero, je to po njenih besedah znak za alarm. »In aretacija civilnih oseb je bil alarm, ki je nakazoval, da je možna katastrofa družbe tako rekoč na dosegu roke.« Žerdin na dan aretacije prekinil program Radia Študent Kako pa se 31. maja spominja Žerdin? »Klical me je Franci Zavrl in mi je sporočil, da so aretirali Janšo. Odšel sem v studio Radia Študent, prekinil sem program, povedal sem, kaj se je zgodilo. Hkrati sem najavil, da bo to v naslednjih dneh osrednja tema radijskega programa. Potem sem se iz Rožne doline odpeljal v center mesta in sem iskal ljudi, ki so se začeli organizirati,« razlaga. Na drugi strani Stres navaja, da so aretacijo vseh štirih obtožencev jemali kot napad na osamosvojitvene in demokratične težnje Slovencev, kot napad nase, napad na najbolj legitimne in upravičene teženje, Tomc pa se spominja svojega pesimizma: »Ko so aretirali Janšo, sem bil prepričan, da je to začetek konca. Prepričan sem bil, da bo JLA kot ena najmočnejših vojaških organizacij na svetu zlahka opravila s slovensko disidentsko sceno. Ni nas bilo več kot nekaj sto in nismo zgledali preveč nevarni.« Bavčar: Nekatere stvari ostajajo, tudi pri Janši Kako pa zagovorniki tedanjega Janše vidijo sedanjega Janšo? Je po 21 letih, v katerih se je razvil v uspešnega politika, brez katerega si zdaj ni mogoče predstavljati slovenskega političnega parketa, zanje še vedno ostal, kar je bil – borec za demokracijo? »Enaindvajset let je pomemben del človekovega življenja, spremembe so normalne, pa vendar nekatere stvari ostajajo, tudi pri Janezu Janši,« se glasi Bavčarjev odgovor. Na neki način se s temi besedami, čeprav skopimi, verjetno strinja tudi Stres, ki pravi, da med Janezom Janšo tedaj in danes ne vidi nobene posebne razlike. »Vedno je bil pogumen, odločen, brezkompromisen.« »Lahko rečem, da sem bil v tistem obdobju z Janšo prijatelj. Vsekakor me je najbolj fascinirala njegova ekstremnost. Ne ekstremizem, ampak ekstremnost v njegovih stališčih. V smislu pritiskanja odnosov do rob, vendar ne čez. Praktično vse, ki smo tedaj družili z njim, je to presenečalo. Nekatere negativno, druge pozitivno. Vsekakor pa se je že takrat kazala tudi njegova izredna premočrtnost,« pozitivno nekdanjega osamosvojitelja ocenjuje tudi Korsika. Žerdin pa pojasnjuje, da je Janšo tedaj poznal le bežno. Kot meni, je bil zanimiv komentator. »Njegove ocene politične situacije so zanimive tudi danes, se pa z njimi pogosto ne strinjam. Ali sem leta 1988 od Janše kaj pričakoval? Ne. Seveda ne. Tisto, kar je bilo leta 1988 v ospredju, so bili standardi varovanja človekovih pravic in vprašanje, kako te standarde dvigniti. Se pa pogosto sprašujem, kako to razume Janša,« je povedal. Tomc: Presenetile so me Janševe avtoritarne tendence Bolj kritična sta do današnjega Janše Tomc in Hribarjeva. »Na disidentski sceni nas takrat niso zanimale razlike med nami, ampak le to, kar nas je povezovalo, privrženost demokraciji in želja po ločitvi od Miloševića. Janša je bil takrat eden od nas. Razlike med nami so se začele kazati šele po osamosvojitvi, kar je povsem normalno. To, kar me je najbolj presenetilo pri Janši, so njegove avtoritarne tendence. Zdi se mi, da je demokrat samo na površini, globoko v sebi pa je privržen makiavelizmu, ki ga je spoznal v partiji,« je na naše vprašanje, ali se je slika, ko gre za Janšo, v 21 letih spremenila, odgovoril profesor sociologije. Na drugi strani je Hribarjeva najprej poudarila, da sta s soprogom Tinetom z Janšo kot sodelavcem pri Novi reviji tudi osebno prijateljevala in sta v odboru za varstvo človekovih pravic vztrajala do konca – tudi, ko je na sestanke hodilo le še nekaj članov. »JJ, simbol 'slovenske pomladi' je iz osebe Janeza Janše dejansko ustvaril odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je ves čas zagnano in požrtvovalno vodil Igor Bavčar. Kasneje sva se z Janezom Janšo kot politikom razšla. Njegova politična metodologija je avtoritarna, kar ne spada v demokracijo, do katere smo sicer prišli tudi z njegovim velikim deležem,« je sklenila. Marjetka Nared marjetka.nared@rtvslo.si Ena od osrednjih figur osamosvojitvenega vala 80-ih let je bil prav Janez Janša. Foto: MMC RTV SLO OZADJE AFERE JBTZ   Liberalizacija, ki se je budila v 80. letih, je znotraj Vojnega sveta Socialistične republike Jugoslavije in Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije izoblikovala mnenje, da je treba protirevolucionarnosti narediti konec. Na 72. seji CK ZKJ-ja so tako govorili o aretacijah problematičnih članov Zveze socialistične mladine Slovenije. Odločilnega pomena je bil magnetogram pogovora, katerega izvirni lastnik je bil Jože Smole. Magnetogram mu je bil ukraden in je najprej prišel v roke Igorju Bavčarju, ki ga je izročil komentatorju Mladine Janezu Janši, ta pa 26. aprila odgovornemu uredniku Mladine Franciju Zavrlu. Posnetek pogovora je nato postal podlaga za zdaj že legendarni Mladinin prispevek Noč dolgih nožev. Služba državne varnosti je 27. aprila v prostorih podjetja MikroAde opravila tajno preiskavo, pri čemer je našla ne le sporni magnetogram, temveč tudi del vojaškega dokumenta. Na podlagi dokazov, ki jih je dobila, se je odločila, da sproži sodni proces pred vojaškim sodiščem. 31. maja 1988 sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti aretirali Janšo, sočasno je bil, kot se je izvedelo pozneje, aretiran še pripadnik JLA-ja Ivan Borštner, štiri dni pozneje novinar Mladine David Tasič, obtožen pa še tedanji urednik Mladine Franci Zavrl. Posledica aretacij je bila ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic (s prvotnim imenom Odbor za zaščito pravic Janeza Janše, ki ga je vodil Bavčar in je ves čas bdel nad usodo četverice. Senat vojaškega sodišča je konec julija Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Zavrla, ki se je branil s prostosti, in Janšo pa na eno leto in pol zapora. Tasič je dobil pet mesecev zaporne kazni. Sredi oktobra je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiču pa kazen zvišalo na deset mesecev. Janšo so pogojno izpustili avgusta leta 1989, kmalu za tem pa še Tasiča in Zavrla, Borštner pa se aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni. Vse štiri je slovensko vrhovno sodišče rehabilitiralo leta 1995. Nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic Janezu Janši priznavajo veliko vlogo v osamosvojitvenem obdobju. O današnjem Janši pa imajo različno mnenje. Foto: MMC RTV SLO        Janševa aretacija je bila pošastno streznjenje; porušila je videz, da živimo v miru, da lahko kritiziramo oblast, da smo v svoji republiki vendarle nekako zavarovani ... Aretacija Janše in drugih je bila pretres, ki je raztrgal videz in pokazal bistvo: da je nad nami neka druga 'logika', vojaška, da smo ji vsak hip na razpolago, da z nami lahko dela, kar hoče.         Spomenka Hribar za MMC        Gre za čas, ko je bila ključna vrednota solidarnost, cilj gibanja pa je bilo spreminjanje standardov varovanja človekovih pravic. Gre za čas, ko je civilna družba znala prepoznati obči interes, država pa tega ni bila sposobna, čeprav je država na svetu prav zato, da v množici nasprotujočih si interesov, ki obstajajo v civilni družbi, najde tisto, kar je skupnega.         Ali Žerdin za MMC        Med Janezom Janšo tedaj in danes ne vidim nobene posebne razlike. Vedno je bil pogumen, odločen, brezkompromisen.         Anton Stres za MMC        Enaindvajset let je pomemben del človekovega življenja, spremembe so normalne, pa vendar nekatere stvari ostajajo, tudi pri Janezu Janši.         Igor Bavčar za MMC        Vsekakor me je najbolj fascinirala njegova ekstremnost. Ne ekstremizem, ampak ekstremnost v njegovih stališčih. V smislu pritiskanja odnosov do rob, vendar ne čez. Praktično vse, ki smo tedaj družili z njim, je to presenečalo. Nekatere negativno druge pozitivno. Vsekakor pa se je že takrat kazala tudi njegova izredna premočrtnost.         Bojan Korsika za MMC        Janša je bil takrat eden od nas. Razlike med nami so se začele kazati šele po osamosvojitvi, kar je povsem normalno. To, kar me je najbolj presenetilo pri Janši, so njegove avtoritarne tendence. Zdi se mi, da je demokrat samo na površini, globoko v sebi pa je privržen makiavelizmu, ki ga je spoznal v partiji.         Gregor Tomc za MMC VIDEO JBTZ: Četverica začasno n... Sorodne novice 11. junij 2008 JBTZ zaznamoval tudi literate 3. junij 2008 20 let od ustanovitve odbora za varstvo pravic 29. maj 2008 JBTZ 20 let pozneje stran: « 1 2 3 4 5 6 7 » 1. roksy_ (31. maj 2009 ob 14:13) Hvala ti Janša za vse! 2. wolfy (31. maj 2009 ob 14:15) Janez, kapo dol in hvala!! 3. windhoek (31. maj 2009 ob 14:20) svetli psomini ja to je vse kar slovenci danes imamo spomine na vizijo o državi slovencev danes imamo samo še fantazije in ZF malo poglejte naokoli srbska krajina no 2. šiptraska krajna no 3 4. roksy_ (31. maj 2009 ob 14:24) @windhoek, to pa za to, ker so oblast potem prevzeli tisti, ki so se čez noč prelevili v največje demokrate - Kučan & co. Sicer pa si Slovenci sami na volitvah krojimo usodo. Jaković bo iz Lj res naredil Jugoslavijo o malem. Pa nič zato, saj je očitno to volja volivcev. 5. lučko (31. maj 2009 ob 14:27) Janez Janša je pravi domoljub in borec za našo svobodo in neodvisnost. Ko bo čas zato mu je treba postaviti spomenik in njegovim sodelovcem, si res zaslužijo. Samo kaj ko bojo zopet po njemu udarili boljševiki in kvazi komunisti ki se niso nikoli res borili za svobodo slovenije, saj so se borili za idelogije komunistične partije in ustrahovanje in uničenje slovenskega naroda, pod protvezo da so vsi izdajalci in domobranci, brez dokazov so jih morili seveda. In potem še 60 laži, potem lahko slovenski narod totalno zastrupiš o kvazi ideologiji komunistov in partije. 6. zavedni9d (31. maj 2009 ob 14:27) Janša = slovenski heroj in največja ovira v napoti jugokomunistične globalistične mafije 7. hehet (31. maj 2009 ob 14:29) Janez Janša se ni spremenil, spremenili smo se Slovenci, potem, ko je Pomlad prešla. Danes heroj, jutri veliki diktator in totalni izdajalec domovine. Hvala lepa za tako judovsko Slovenijo 8. hubert69 (31. maj 2009 ob 14:31) Janševa zadnja dobra poteza... 9. en_pameten (31. maj 2009 ob 14:31) Hja, zanimivo mnenje g. Tomca: Janša je makiavelist - tega se je navzel v partiji. Seveda so vsi ostali nekdanji partijci pa sami 100% demokrati, socialno čuteča bitja, bla, bla. Kakšna neresna izjava! Naj še malo okrca Kučana, Potrča, Kocijančiča in ostale partijce, ki so imeli oblast in so jo tudi prav po makiavelistično izvajali in se po kratkem predahu spet vrnili na oblast, z isto ali pa še hujšo makiavelistično politiko. Tile sociologi so prav neverjetno zverzirani za targetiranje točno določenih oseb ... Saj normalen človek tega sploh ne more dojet! Lobotomirana kvazi intelektualna srenja. Enkrat bo že treba prekiniti s to levičarsko predpostavko, da je lahko samo levičarsko usmerjen človek intelektualec s področja družboslovja. Saj nismo več v času enoumja - vsako enoumje je hkrati brezumje. 10. Dr. ANUBIS XX. (31. maj 2009 ob 14:33) Janša, kapo dol, sem mlad in tega nisem vedel, ampak sedaj sem še večji privrženec tebe! Tako, da res, hočemo te nazaj na čelu vlade, čimprej tembolje za Slovenijo!!! 11. tina_lj (31. maj 2009 ob 14:36) A noben ni prebral zadnjega odstavka? ;) 12. smito23 (31. maj 2009 ob 14:44) fašist! 13. LolekTheGreat (31. maj 2009 ob 14:44) Tina_lj Še sreča, da obstajaš ti in tebi podobni in nas boste malo presvetlili ... 14. ism (31. maj 2009 ob 14:46) Do sedaj je bilo edino svetlo obdobje vladanja v zgodovini Slovenije prav za časa Janše. Vsi ostali predsedniki vlad (od Peterleta, Drnovška, Bajuka in Ropa) so bili bolj ali manj nesposobni, piko na i pa je dodal s popolnim nepoznavanjem Pahor, in sedaj lahko samo upamo, da ne bo napravil toliko škode, da je ne bo več moč popraviti. 15. mietke10 (31. maj 2009 ob 14:49) Še živo se spomnim tistega dne, ko so skrite želje o svoji državi začele postajati resničnost. Hvala Janez in hvala vsem ki ste pri tem pripomogli..... Pa hvala tudi vsem tistim ki ste bili takrat skriti v luknjah in še sedaj prihajate ven ter pljuvate čez Slovenijo, saj ste bili tudi vi tedaj še en razlog več, da gremo po pravi poti.... 16. Jugoslovan (31. maj 2009 ob 14:52) Naj rajši pove kje je bil med vojno z Bavčarjem vred in ostalimi kompanjoni. Trg republike zaklonišče vseh 10 dni :) 17. R2D2 (31. maj 2009 ob 14:53) "Takrat so bile sanje dovoljene sedaj je drugi dan" Spremljal sem vse to trobil pred Metelkovo bil na trgu Zvezda na zborovanju ... in niti sanjalo se mi ni da lahko kaj takega postane iz "demikrata" JJ ! Kot pravijo "Oblast je slast" in v partji pa "Vera je opij za ljudstvo" in JJ je to združil skupaj v nekaj kar je to SDS njegova od kongresa 1993 , če se ne motim , ko je odbil Jožeta kar so mu nekateri "rahlo" zamerili samo "OBLAST je slast" 18. hubert69 (31. maj 2009 ob 14:56) 15. mietke10 (31. maj 2009 ob 14:49) ki ste bili takrat skriti v luknjah in še sedaj prihajate ven ter pljuvate čez Slovenijo Še en, ki mu ni jasno da "Janez Janša" ni enako "Slovenija"... 19. rokipoki (31. maj 2009 ob 14:57) @Anubis: Očitno si še res premlad, da bi razumel kdo in kaj je JJ!!! Groza, mogoče ko boš malo odrastel boš spoznal kdo in kaj je JJ??!! 20. zeks.peter1 (31. maj 2009 ob 14:57) čeravno nisem simpatizer janše pa mu izrekam komplimente za faktorje uporništva in junaška dejanja v tistih prelomnih momentih saj je bil zmožen povleč za sabo množice in participirat pri posta- vitvi novih temeljev - pluralnega polit. sistema in t.i. slovenske pomladi in suverene republike - NAŠE LEPE DEŽELE - hvala. Car je Bavčar. ki je JJ predal magnetogram. Janši je bilo vse samo dano v roke, in spet je veliki plagiator No.1. Stavim, da Bavčar shoda ne bi pripravil, če ne bi že prej bil vpleten. Ni mu za zaupat. 22. ism (31. maj 2009 ob 14:59) hubert69, resnica boli, ali ne. In ni treba drugih nasilno utišati kot v komunizmu. 23. spf21 (31. maj 2009 ob 15:02) Ivan, David, Janez mi smo z vami danes. Še danes gre Janša v nos levim antislovencem in priseljencem. 24. smejka (31. maj 2009 ob 15:04) Jajca, še predobro se ve kaj je JJ počel v zaporu.....jedel sladoled in češnje, ves nasmejan, ker mu je uspel nateg. Ko ga šljivi, osamosvojitev je izpeljal narod, vsi kompletno, ne pa samo JJ. On je samo smetano pobral, bandit. In v kaj se je spreobrnil? V največjega totalitarista in arogantneža, ki bi potacal vse pred sabo in za sabo, samo da ima rit na "toplem". 25. božja šiba (31. maj 2009 ob 15:05) Največja nategancija naroda tistega časa. Organizator Milan kučan & Co., izvajalci pa četverica današnjih "revežev" JBTZ "kao" v nemilosti JNA. Farsa brez primere! Izboritev teoretične samostojnosti za praktično sužnjelastništvo naroda. Je*em ti ovce zabite. 26. mandingo (31. maj 2009 ob 15:06) Ista zgodba kot pri Franju Tuđmanu!!! 27. smejka (31. maj 2009 ob 15:09) 27@ božja šiba.............podpis! 28. komsomolec (31. maj 2009 ob 15:11) JBTZ, največja manipulacija družbene zavesti! Janšo so mediji povzdignili v "junaka",zgodovinska resnica je povsem drugačna! Idejni oče ter glavni vodja slovenske osamosvojitve je Ivan Maček Matija! Načrt se je začel realizirati,ko je Slovenija prekinila pohode po poteh Avnoja. Za tisti čas velika blasfemija in začetek rušenja skupnih vrednot SFRJ. Zatem se je pridružila še ukinitev slovenske Štafete mladosti. SDV je izvedla operacijo JBTZ. Za zgodovino pomemben podatek. SDV na Mikro Adi NI iskala tajni vojaški dokument, temveč t.i. Kučanov stenogram, »slučajno« so našli še kopijo tajnega vojaškega dokumenta 5044/3. Glavno vprašanje je ,kdo je izmaknil "Kučanov stenogram" katerega je "UDBA" iskala, našla pa še vojaškega? Nekaterim še danes ni jasno,da je šlo za dva različna dokumenta. Pravega sodnega procesa sploh ni bilo, bila je manipulacija, in afera JBTZ je bila podtaknjena JLA. Agenti so iskali ukraden tajni dokument s CK ,našli pa so še zaupni dokument JLA. Soditi bi praviloma morali za krajo dokumenta s slovenskega CK in ne JLA. Dobra finta naše UDBE. Afera je bila dejansko zarota, da Slovenci zasovražijo JLA ,ter se začne odvijati načrt za debelacijo SFRJ. To je bila začetna faza naše osamosvojitve, nato so začeli delovati najsposobnejši Mačkovi kadri iz Gotenice. 29. komsomolec (31. maj 2009 ob 15:13) Zanimivo,da Bavčarja niso aretirali, so ga potrebivali za šefa odbora za zaščito človekovih pravic. Hehe! 30. zahod.west (31. maj 2009 ob 15:13) 25. spf21 (31. maj 2009 ob 15:02) Ivan, David, Janez mi smo z vami danes. Še danes gre Janša v nos levim antislovencem in priseljencem. Zadel si bistvo, jaz bi dodal še proti-evropsko naravnani osebki. 31. rush1 (31. maj 2009 ob 15:15) 32. zahod.west Zadel si bistvo, jaz bi dodal še proti-evropsko naravnani osebki. Ti si totalno kontradiktoren. Saj pa nas je v evropa popeljala levica in ne desnica. 32. eldestino (31. maj 2009 ob 15:15) Mar bi ga takrat zaprli za vse večne čase, vsaj škode ne bi mogel delat. 33. mobydik (31. maj 2009 ob 15:16) lahko se strinjam s tem, da Janša deluje(!) bolj avtoritarno kot npr. g. Pahor. pa vendar se je treba vprašati, kdo od njiju je s svojim vedenjem sposoben doseči več, kadar zmaga na volitvah in ima zato zaupanje demokratične večine. s svojim avtoritarnim vedenjem je to seveda g. Janša. če ljudje nekomu zaupajo vodenje države, od njega verjetno pričakujejo, da nas bo nekam pripeljal. zatorej mora biti vsak dober voditelj v svojem srcu avtoritaren, seveda zavedajoč se, kako se pride na oblast. to g. Janša je! eno je torej avtoritarnost, povsem drugo pa je nekdo ali nekaj, kar ogroža demokracijo. avtoritarnost je v tem oziru torej neposredno ne! če si ljudje za vodjo želijo močnega človeka, jim g. Janša to pač lahko ponudi. in tudi, če je razočaran in to odkrito pokaže, ko je izgubil na prejšnjih državnozborskih volitvah - vsi vemo, da bi brez afere SDS dobil še tisti odstotek, se mi to ne zdi nič slabega. ne vem, zakaj se preveč borimo temperamentnega vodje. ironija - trenutno se ravno janša bori, da bi se v ustavi prepovedalo poveličevanje totalitarnih režimov. to mi diši po demokratu. 34. Dragoon (31. maj 2009 ob 15:16) 14. ism (31. maj 2009 ob 14:46) Do sedaj je bilo edino svetlo obdobje vladanja v zgodovini Slovenije prav za časa Janše. Vsi ostali predsedniki vlad (od Peterleta, Drnovška, Bajuka in Ropa) so bili bolj ali manj nesposobni, piko na i pa je dodal s popolnim nepoznavanjem Pahor, in sedaj lahko samo upamo, da ne bo napravil toliko škode, da je ne bo več moč popraviti. Tako Drnovšek kot Peterle sta krepko nad Janšo po dosežkih kot predsednika vlade. Janša je pa tlele naredu potezo življenja, od takrat naprej pa je željan samo še oblasti zase. Zadnjih 4 let pač ne morem oceniti kot svetlo točko. 35. id_54678 (31. maj 2009 ob 15:18) JANŠA, MI SE TI KLANJAMO! 36. mobydik (31. maj 2009 ob 15:18) g. Janša bo itak predsednik le še do prihodnjih volitev v državni zbor(če bodo spet izgubili), potem pa bo SDS dobila novega vodjo. sicer pa bo seveda še enkrat naš predsednik vlade. upam, da bo že prej, kot čez štiri leta. pa nism kak fanatičn SDSovec. 37. mobydik (31. maj 2009 ob 15:20) @36 v čisto vseh ozirih razvoja Slovenije so bila zadnja 4 leta svetla. seveda pa so bila temna za politične nasprotnike. četudi so imeli boljši življenjski standard kot kadarkoli prej. 38. Bwošč (31. maj 2009 ob 15:20) hvala janez a kaj ko očitno prehajamo spet v čas komunizma s turkom in pahorjem na čelu 39. spf21 (31. maj 2009 ob 15:22) Janša legenda, še enkrat nas bo potrebno rešiti rdeče golazni. 40. komsomolec (31. maj 2009 ob 15:23) JBTZ je največja manipulacija s Slovenci v zgodovini! Joj,kakšne pišejo, "disidentska" scena, pa kaj še, vsi so delali za SDV, udbo po domače! Vsa zgodovina "osamosvajanja" je manipulacija! Na stran: « 1 2 3 4 5 6 7 » Slovenija Vsaj danes jo vrzite proč. Cigareto, namreč. 49 Vsako leto zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, v svetu umre okoli pet milijonov ljudi, v Sloveniji pa okoli 3.000, je ena izmed iztočnic ob svetovnem dnevu brez tobaka. Katoliška cerkev zaznamuje binkošti 31 Ustanove na pomoč 1.500 otrokom 1 Volitve v DZ? SD in SDS izenačena. 35 Kako in koliko odštevati za jesen življenja? 28 "Skrb za ljudi, ki so nam dali največ, naj bo trajna" 4 Lov na falcona je podaljšan 12 Ultra: Pri nas ni tajkunov 87 Policijska novela z ihto do veta? 10 Kaj nudijo sobotne naslovnice? 0 JBTZ je konstrukt SDV! 42. Smk (31. maj 2009 ob 15:27) tina_lj (31. maj 2009 ob 14:36) A noben ni prebral zadnjega odstavka? ;) Tina, če misliš ta odstavek od Spomenke Hribar, ti lahko iz prve roke povem, da je ona jokala, ko je skupaj s slovenskimi politiki odhajala iz parlamenta v Beogradu. Tako da njenih izjav ne jemli preveč resno. 43. komsomolec (31. maj 2009 ob 15:32) Ha,mirela, ne sodi po sebi. Dejstvo je,da je afera JBTZ delo SDV,podtaknjena JLA,začetek razbijanja Jugoslavije in restavracije kapitalizma. To je bistvo afere JBTZ, manipulacije in nacionalizem, mediji Srbe in JLA proglasili za največje sovražnike Slovenije. 44. eldestino (31. maj 2009 ob 15:33) JJ, allmighty...oh in sploh...joj, kako me vse to spominja na malikovanje nekega že davno umrlega idola nekdanje Nemčije, vse klapa, čisto vse, še videz je podoben... 45. rush1 (31. maj 2009 ob 15:37) 46. johanbank A zdaj so vsi, ki ne poveličujejo Janše nestrpni in nasilni?? 46. komsomolec (31. maj 2009 ob 15:37) Hja, večina Slovencev teh dogodkov sploh ne praznuje, so spoznali kako so bili zmanipulirani in prevarani! Lani ,ob dvajsetletnici JBTZ ,ni bilo nikjer množice,da bi slavila naše štiri "junake"! 47. saviola (31. maj 2009 ob 15:39) 38. Bwošč (31. maj 2009 ob 15:20) hvala janez a kaj ko očitno prehajamo spet v čas komunizma s turkom in pahorjem na čelu Ko bi določeni osebki vsaj vedeli kaj komunizem je. A je preveč da vas prosim da ne pišete o stvareh, ki ne veste kaj pomenijo? 48. komsomolec (31. maj 2009 ob 15:42) @ 42. Smk (31. maj 2009 ob 15:27) Tina, če misliš ta odstavek od Spomenke Hribar, ti lahko iz prve roke povem, da je ona jokala, ko je skupaj s slovenskimi politiki odhajala iz parlamenta v Beogradu. Tako da njenih izjav ne jemli preveč resno. Ti "iz prve roke povem" + napišem,da nimaš pojma, zadnji kongres ZKJ, ne iz parlamenta, je v solzicah zapustila Sonja Lokar, ne Spomenka Hribar! Ježešna,kako pamfletarji napadate ljudi,ki so se janši kakorkoli zamerili. Hribarjeva janšo predobro pozna! 49. johanbank (31. maj 2009 ob 15:44) Rush1 Tudi ti si nestrpen človek. če sploh veš, zakaj? 50. rush1 (31. maj 2009 ob 15:44) 49. johanbank Zakaj? 51. mirela (31. maj 2009 ob 15:46) jaz sem očitno nestrpna, komso pa ni, po adminovem brisanju sodeč... 52. Variatio delecta (31. maj 2009 ob 15:47) A kdo prebira traparije, ki jih bluzi neka Smejka tukaj gor? 53. božja šiba (31. maj 2009 ob 15:49) Tole kar so pri nas izvedli je bila huda manipulacija naroda, ki se je začela tisti moment, ko je umrl Josip Broz TITO. Sledilo je načrtno pumpanje naroda z hudimi nacionalističnimi prijemi proti vsemu kar je bilo iz juga skupne države. Se še spomnete tisto mantro Slovenija moja dežela? Vse skupaj pa je doseglo vrhunec ob aferi JBTZ, ki je avtorsko delo Kučanovega klana. In kakšen je rezultat tega početja? Izboritev teoretične samostojnosti za praktično sužnjelastništvo naroda. Postali ste predvsem izjemno slabo plačani sužnji svojih "osvoboditeljev"! 54. Perro (31. maj 2009 ob 15:50) Kar mediji povedo, to ovce pojedo... ha, ha... 55. zeks.peter1 (31. maj 2009 ob 15:52) sam da "car" bavčar ni bil v kehi...- - živeli hedonisti - črni Peter 56. komsomolec (31. maj 2009 ob 15:53) Ih habe ajne frage! Magnetogram je vseboval Kučanov govor na CKZK Slovenije, zato se govori o »Kučanovem magnetogramu« in prav tega je iskala SDV. Kako pa je ravno Smoletov primerek prišel v javnost? Takrat je bil Bavčar v službi pri Smoletu. Zanimivo,da Bavčarja niso aretirali,temveč je postal vodja odbora za varstvo človekovih pravic. Se komu kaj svita, po dvajsetih leti??? Namreč, Smoletov primerek je ukradel osebno Bavčar, ki je bil takrat v službi pri Smoletu – torej ni prišel kar tako v roke Bavčarju! 57. zeks.peter1 (31. maj 2009 ob 15:56) je pa zdaj "zrel" za zasluženo keho...- - živeli hedonisti - črni Peter 58. Bender-love (31. maj 2009 ob 15:57) Jansa - R.I.P. 59. pozitiva (31. maj 2009 ob 15:58) Ali ni smešno, da komunisti zmerjajo JJ s komunistom :)))))) Ko rečejo, da je JJ "bil eden od nas" to rečejo, kao "saj je on tudi bil bad guy" hehehehe Kira ironija! Če rečejo, da je JJ bil komunist je to žaljivka za JJ, oni pa še vedno prisegajo, da so komunisti :) Drugo kar je sporno je to, da Tomc pravi "včasih je bil eden od naših". Tako se je vedno delila komunistična slovenija. Na naše in vaše. In to levica dela še danes. Naši so prvorazredni, vaši so pa drugorazredni. In gospod Tomc: JJ se ni spremenil po osamosvojitvi, ampak že pred letom '88, ko ga je Kučan dal zapreti zato ker se je uprl VAM in vam podobnim (vašim) partijcem! Janša je napisal osnovne človekove pravice, ki so (hvala bogu) obveljale! Poboji in likvidacije so trajale še po letu 1991! In še danes trajajo, vendar v veliko manjšem obsegu, saj jih je prav JJ zmanjšal s takšnimi ukrepi! Samo spomnite se dr. Hribarnika! Lansko leto zažgan v koči z družino! Zakaj se to ni raziskalo? zato ker vse sledi peljejo do Kučana. Hribarnik je vsak dan šimfal in pljuval čez Kučana, pa vsi vemo, da so ga likvidiral, pa se o tem ne govori! Družina mora bit pa tiho, da jih ne pobijejo. 3x so poskusili že atentat na njih... Sej ni normalno, da ljudje v Sloveniji še vedno volijo likvidatorje. JJ, reši Slovenijo. To je vse kar si želimo! Pa haval za vse kar delaš! Zakaj slovenska civilna oblast ni hotela organizirati proces JBTZ zaradi t.i. Kučanovega stenograma? Zakaj je SDV Slovenije proces vsilila JLA? (ker so vedeli, da civilna oblast ni sposobna to narediti, JLA pa bo to storila in se tako maščevala za "pobalinske napade na JLA",ki jih je objavljala Mladina) 62. cefizelj22 (31. maj 2009 ob 16:04) Tu berem da je JJ--komunist,makiavelist,fašist,domobran ec,kler.... saj ste zmešan 63. rožica00 (31. maj 2009 ob 16:05) Janša ti si zakon!!!! 64. ThEPaNdAIcE (31. maj 2009 ob 16:06) Kaj a sds rabi oglas na nacionalki? mislim kaj je zdaj to na prvi strani, da se tako vključujete v volitve.... 65. Bender-love (31. maj 2009 ob 16:06) Samo spomnite se dr. Hribarnika! Lansko leto zažgan v koči z družino! Zakaj se to ni raziskalo? zato ker vse sledi peljejo do Kučana. a dej ne kenjaj, ce je to res, pol bi bil Jansa prvi na sceni. Demagogicna izjava za zavajanje naroda. 66. cefizelj22 (31. maj 2009 ob 16:06) Janša nazaj na oblast,ne pa Pahorjev maneken 67. komsomolec (31. maj 2009 ob 16:06) Ha,janša je ujetnik lastne preteklosti! 68. -mclaren- (31. maj 2009 ob 16:09) Poglejte ta fenomen! Janez Janša je bil 31.maja 1988 zaprt v zaporu, čez 20 let na dan 31. maja 2008 pa je predsedoval EU-ju. Vsa čast temu možu, da ni že leta 1988 obupal in vrgel puško v koruzo! 69. eldestino (31. maj 2009 ob 16:09) Kljub levosredinski vladi, opažam, da naša nacionana RTV postaja iz dneva v dan bolj desnosredinska...dokaz liberalnosti sedanje vlade?Za časa Janše se levosredinski opciji zagotovo ne bi tako lepo pisalo, kaj šele, da bi nacionalka igrala po levih strunah:). 70. -mclaren- (31. maj 2009 ob 16:10) Saj Janša je od vseh SLOVENCEV, ni samo od desničarjev!!!!!!!!! 71. komsomolec (31. maj 2009 ob 16:10) Treba je odgovortiti na vprašanje, kdo je med afero JBTZ je iskreno deloval za dobrobit Slovenije in kdo je ubogal ukaze tujih obveščevalnih služb,ki so imele cilj uničiti Jugoslavijo! Kateri slovenski politiki so takrat bili tuji agenti? JBTZ je največja manipulacija Slovencev v zgodovini! 72. eldestino (31. maj 2009 ob 16:11) Mclaren. Ja in Mussolini si je dnevno mazal svoje kodrčke z briljantino:). 73. Bender-love (31. maj 2009 ob 16:14) J.J. = Hegemon! 74. božja šiba (31. maj 2009 ob 16:16) Še bolj smešno pa je dejstvo da je Kučan planiral tudi žrtvovanje Janše v kolikor se javnost nebi dovolj uprla. Janša sploh nima pojma kako blizu je bil za odstrel iz "prijateljskega" ognja! 75. komsomolec (31. maj 2009 ob 16:16) Janša in sladoled LINK JLA janši v priporu kupovala češnje! LINK 76. meri.m (31. maj 2009 ob 16:17) Spomenka Hribar – kukavičje jajce (murgelskega palčka) v Domusovi vladi se cel čas obrača po vetru. S parolo »ustavimo desnico« je Slovenijo pahnila nazaj in ji vzela dragoceni čas razvoja. Zadnje čase je že zopet začutila razpoloženje množic do levice. 77. eldestino (31. maj 2009 ob 16:18) Meri je prišla, sem že mislil, da je ne bo:). 78. komsomolec (31. maj 2009 ob 16:19) Janša ,nikoli več! To je dejstvo,le najbolj zaslepljeni mu še verjamejo in sledijo! 79. roli (31. maj 2009 ob 16:20) Njihova naloga je samo čimbolj onemogočiti in očrniti edinega sovražnika nekdanje nomenklature-sedanjih turbokapitalistov. Hribar, Tomc in Diklićeva vi boste očitno za vedno ostali hlapci. 80. mile77 (31. maj 2009 ob 16:20) bilo je dosti ljudi ki so pripomogli pri osamosvojitvi slovenije nekaj let po tem dogodku samo kaj ko ste izbrali komuniste ki so potem vodili samostojno slovenijo....še ostale države so se čudile ko smo izvolili komuniste....bile so zelo presenečene in mislile so da se jih bomo za vedno znebili šele 2004 so prvič po dolgem dolgem času zapustili oblast (če ne štejem drnovškove vlade ki je odstopila in jo je za kratek čas prevzela bajukova vlada - do naslednjih volitev) moje mnenje je da če bi se jih res znebili bi slovenija danes bila veliko bližje razvitejšim državam v eu kot pa smo dejansko danes namesto taga imamo nekaj ljudi ki so nesramno bogati (ob pogledu na 100 najbolj bogatih je lepo razvidno katera politična opcija ima največ od tega)....tako je pač bilo v vladavini LDS-a (cca 12 let) in divji privatizaciji od osamosvojitve naprej jaz vidim samo eno dobro stvar iz tega obdobja in to je da smo imeli priložnost kupiti stanovanja po zelo ugodnih cenah in smo vsaj pri tem delu državnega premoženja imeli možnost da si ga vsi delimo .... preostali del si je pa nažalost delila samo peščica ljudi Mile, Malo primerjaj BDP Slovenije, pa BDP in ostale kazalce gospodarske uspešnosti ostalih vzhodnoevropskih držav, ter Portugalske, Cipra, Grčije in deloma Španije ter zelo kmalu tudi Italije( po najnovejših tendencah) in pol klamfaj neumnosti o neučinkovitosti slovenskih levosredinskih vlad v prejšnjem obdobju. 82. božja šiba (31. maj 2009 ob 16:28) @eldestino: Hahaha! Slovenija je z 40.000.000.000 EUR zunanjega dolga in več kot 100.000 nezaposlenimi ena sama zgodba o uspehu. Pejd raje risanke gledat! 83. Politkomisar. (31. maj 2009 ob 16:32) resnica je takšna Odprite že enkrat oči! 84. dok (31. maj 2009 ob 16:37) janša je prodal gate američanom in zahodu da bi se osamosvjili in da bi velika balkanska država razpadla ....to je biu interes zahoda !!! Le kaj je počev kot višji vodnik ...po moje izdajau zahodu podatke ..da so uni operirali in skregali narode .....to je biu cilj zahoda ki so ga nardili ..janša bavčar in podobna banda iz drugih republik ..... Tako smo bli prej prvi na vasi zdej smo zadnji v mestu..... In pol je še naš prevrli gospodič ...postaal predsednik vlade in še enkrat nategnu neverne janezke ....spraznu državno blagajno .... Ne zagovarja pahorja ..ampak ...če nimaš nič denarja...še huje si že zadolžen tko da ne dobiš nč več ...evropa te zaradi prezadolženosti stiska u kot....verjamem da iz nič ne moreš postaulat stvari na noge ... aja in o janševi demokraciji ...hehe sej stze smešni ....prej je biu prvi komunist za kučanom ...zderj pa se špila demokrat pa dejte no ....oprostite to se mi zdi bol obračanje pio vetru .... lp 85. mojca111 (31. maj 2009 ob 16:41) Najbolj značilno za slovensko levico je, da se zadnje čase poslužujejo levega fašizma. Torej svoje politične nasprotnike, ki razmišljajo drugače razglasijo za fašiste, naciste in po novem makiaveliste ter diktatorje. Ko bi že enkrat izvedela vsaj eden argument za take težke obtožbe s strani levih fašistov. Spomenka Hribar je pa včeraj v SP spet lepo ustravljala desnico. Kaj si ostarela levičarska jurišnica spet obeta kakšno odlikovanje "za zasluge za narod"? 86. la.sonrisa (31. maj 2009 ob 16:45) božja šiba zakaj tako poenostavljaš? danes imajo vse države probleme, po mojem zaradi svetovne krize. potem pa poglej še malo nezaposlenost in dolgove drugih držav, in primerjaj naš bdp z ostalimi "vzhodnimi"kolegicami, ki so z nami 2004 sle v EU. lahko debatirate kolko hocete, samo sprenevedat se o našem gospodarskem razvoju pa ni treba. seveda nismo las vegas in veliko stvari je še treba nardit, ampak v primerjavi z ostalimi vzhodnimi državami in tud npr portugalsko in grčijo pa nam gre kar dobro oz. nam je slo do te krize, ki je zdaj nastopila, ampak ponavljam, nastopila je povsod. 87. cefizelj22 (31. maj 2009 ob 16:45) JJ 88. chicago (31. maj 2009 ob 16:46) Janša je diktator in avtoritativen, kaj je potemtakem šele Kučan, ki leta 2008 govori ženi kdaj lahko ploska in kdaj ne! Sramota! 89. cefizelj22 (31. maj 2009 ob 16:46) JJ 90. cefizelj22 (31. maj 2009 ob 16:46) JJ 91. eldestino (31. maj 2009 ob 16:46) Božja šiba To so preverjeni podatki, poglej si malo gospodarske ocene, forume pol pa komentiraj.Lolek!!! 92. japajde2 (31. maj 2009 ob 16:47) Sej za te panične levičarje ne velja noben argument to je vse samo agitiranje z bombastičnimi lažmi, nič novega! 93. chicago (31. maj 2009 ob 16:48) 82. mile77 podpis 94. Politkomisar. (31. maj 2009 ob 16:49) V zaporu je Janša papal češnje in lizal sladoled Dokazi 95. božja šiba (31. maj 2009 ob 16:51) @eldestino & la.sonrisa: Vas bom vprašal kako je uspešna naša deželica že čez dva meseca, ko bo definitivno prišla na dan prava bilanca stanja v državi. Do takrat pa se vi dva lepo napajajta na "uradni" statistiki. :-)) 96. chicago (31. maj 2009 ob 16:55) 96. eldestino Kučanova kultura in pojmovanje demokracije 97. eldestino (31. maj 2009 ob 16:55) Božja šiba Seveda gre zdaj vse narobe, ampak ali resnično misliš, da je ena vlada v 4 mesecih delovanja zapravila vse , kar so prej dobrega naredile ostale? Tako slabe vlade kot je bila Janševa se bi še celo Bocvana želela čimprej znebiti. 98. eldestino (31. maj 2009 ob 16:56) Chicago! Argumentiranje je pa tvoja močna stran, kajne?Čisto si me prepričal.:)Revček:) 99. chicago (31. maj 2009 ob 16:59) 105. eldestino pa še res je, saj je volil SD :) 100. eldestino (31. maj 2009 ob 17:00) Vidiš besede izpod tvojih prstov so ekvivalentne besedam tvojih idolov:) eldestino (31. maj 2009 ob 17:01) SD-ja pa še v življenju nisem volil:). 102. chicago (31. maj 2009 ob 17:03) Kot pravi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, bodo tisti, ki bodo v nedeljo obkrožili ime kandidata SD Mirana Potrča, glasovali za dvig borze in večje vrednosti delnic Takole se pred recesijo vsekakor nagovarja ovce 103. božja šiba (31. maj 2009 ob 17:06) Kaj mam rad ovce, ki resnično verjamejo, da sta politična pola v Sloveniji drugačna in edina prava oziroma poštena! OVCE! :-)) 104. eldestino (31. maj 2009 ob 17:07) Ej, raje bi volil lunatike iz Zg.Dupleka ,ali pa združenje vrtnarjev iz Sp Kašlja kot, da bi volil SDS v to si pa lahko siguren:). 105. chicago (31. maj 2009 ob 17:08) 112. božja šiba in kaj tvoja pamet predlaga? 106. chicago (31. maj 2009 ob 17:10) 113. eldestino kaj te je sram povedat koga si volil? 107. cefizelj22 (31. maj 2009 ob 17:12) JJ 108. chicago (31. maj 2009 ob 17:13) 116. MartinEs tako je Martines, hitro skliči vseh 571 novinarjev naj si zmislijo da je Janša kradel 109. eldestino (31. maj 2009 ob 17:15) Chicago, sploh ne!!!Tisti, ki me poznajo in mi kaj pomenijo, pa tisti, ki jih spoštujem neglede na politično opcijo, pa moji prijatelji in bližnji, vsi ti vedo koga sem volil, tebi pa verjemi ne bom razlagal koga sem, ker nisi nič od zgoraj naštetega.In hvala bogu, da je tako:)!!!Živimo v demokraciji, pozabljaš! 110. chicago (31. maj 2009 ob 17:17) 119. eldestino tudi mene bi blo sram javno napisat da sem volil Zares ali LDS 111. eldestino (31. maj 2009 ob 17:18) Chicago: Bil bi zelo presenečen:)! 112. mušica (31. maj 2009 ob 17:19) Zakaj pa "tistega " Janšo,današnji je le očrnjen s strani leve opcije tako poltike kot novinarjev ,ki so ljubosumni na njegove ogromne osamosvojitvene zasluge ter neznansko splošno sposobnost .Je konkurenca ,ki ga je treba uničiti na vse možne načine pa čeprav nekateri tvegajo svojo poltično korektnost in kariero kot Rop in mnogi drugi,da o novinarstvu ne govorim. 113. deyann (31. maj 2009 ob 17:27) Zaradi mene, če gre jutri na mars, ni mi mar. Ok, pač ni biser inteligence.., ampak lahko bi pa vsaj toliko razmišljal, da ne bi samega sebe zaje***. Njegova orožarska leta 1. in 2. del še nikamor niso ušla. Bomo kmalu videli. Ampak ne slovensko sodstvo, prej katerega bolj v osrčju evrope. Srečno Janez :) 114. Vitamin (31. maj 2009 ob 17:28) Janez Janša je heroj, ki je porazil balkansko drhal, katera je imela v komunističnih krempljih ujeto Slovenijo. Zato pa ga ne marajo večinoma balkanski priseljenci in razni Jankovići. 115. PONOS (31. maj 2009 ob 17:31) Ah dejte no brez veze če ne bi bil Janša pa bi bil to kdo drug, čas je bil zrel za spremembo sistema in za samostojno državo kateri temelj je bila ustava iz 1974!!!Vsi so to čutili zlom SZ padec berlinskega idu itd...vsak razgleden je vedel da je bil ta pravi trenutek.. Ga zdaj nekaj v zvezde kovati je brez veze kaj pa je naredil????Praktično nič!!! PS: Bil sem tam pred roško v prvi vrsti mlad pa neumen(in pijan) Vasko kje si se spomneš borovničevca hahaah 116. KLIPAN (31. maj 2009 ob 17:34) Jaz sem bil na obeh shodih za četverico, peljal sem se z avtobusom 175 km v eno stran in enako nazaj. Se pa sedaj popolnoma strinjam z Tomcem in Hribarjevo. Tako pač je , nažalost. 117. Politkomisar. (31. maj 2009 ob 17:35) Resnica Janševega priprtja 118. PONOS (31. maj 2009 ob 17:40) Spomnem se pa da je ornk denarja potegnu kasneje v vojni ko je Hrvatom prodal orožje iz skladišč ko so oni praktično z svojo obrambo -branili tudi Slovenijo!Ene od skladišč sem tudi jaz zajel! Zdaj mi pa tukaj nekateri mladiči pljujejo proti Hrvatom-pa pojma nimajo kje je bila meja in kaj se je dogajalo! Kaj, kje ste bili naciji in hervardiji ko je pokalo? 119. komsomolec (31. maj 2009 ob 17:48) Spoštovano občinstvo, cirkus JBTZ se počasi zapira, zgodovinska resnica prihaja na plan! Bistvo afere JBTZ je bila akcija SDV-UDBA, da se začne razbijanje Jugoslavije in restavracija kapitalizma. 120. Perro (31. maj 2009 ob 17:51) Če bi imeli ljudje kaj "soli" v glavi bi vedno volili izven parlamentarne stranke, še posebej pa na evropskih volitvah. Naj mi nekdo pove zakaj so vedno soočenja deljena? Zakaj imajo parlamentarne stranke skupaj soočenje v zelo gledanih terminih, neparlamentarne pa skupaj v zelo negledanih terminih. Kje je tukaj kakšna demokracija, lepo vas prosim. Prišli so na oblast in zdaj se bodo trudili da bodo tam tudi ostali, to je tako kot zakon gravitacije. Tudi če nimam prav, ostal bom na oblasti. Ja komsomolka hvala Udbi ali pa bogu, da je šla ta gnila Jugoslavija v franže za njo jokajo samo taki kot si ti. Najbrž si faj živela pa nič ti ni bilo potrebno delati zatošpa jokaš in stokaš ker sedaj je treba pa v roke pluniti da zaslužiš za jest. Tako kot so morali mnogi čeprav je bila Jugoslavija država v kateri se je cedil med in mleko pa smo še za kruh v vrsti stali, da o čem drugem sploh ne govorim. Ja komunistično vodstvo je imelo pa vsega polno rit in jih ni skrbelo kako se bo raja znašla. A ja po hrano smo hodili v tujino, elektirke pa nismo mogli kupit zato smo pa ob večerih sedeli v temi ali pa šli spat. To je bila ta ljuba nam Jugoslavija. 122. ronzi (31. maj 2009 ob 18:02) tistega dne sem se jaz rodil :D 123. Zaza (31. maj 2009 ob 18:10) Politkomisar še vedno čakam na odgovor na vprašnje ali si hodil v Avstrijo ali ne. To te bom spraševal toliko časa da mi odgovoriš pa če me administrator še stokrat zbriše. Naj pove če že pluva po drugače mislečih in zagovarja takratni sistem naj ima toliko v hlačah in odgovori na preporsto vprašanje. Golobič lastništvo prijavil decembra Minister 10,8-odstotni lastni podjetja Ultra Sum 3. junij 2009 ob 09:55 Ljubljana - MMC RTV SLO Gregor Golobič je svoj 10,8-odstotni delež v podjetju Ultra Sum prijavil lanskega 20. decembra, je sporočil predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. A kot navajajo mediji, so na Uradu vlade za komuniciranje februarja zbrali podatke o premoženju ministrov, Golobič pa je takrat prijavil le eno delnico v Pivovarni Laško, ni pa omenjal deleža v podjetju Ultra Sum. Z vprašanji glede lastniškega deleža v Ultri smo se zato na Golobiča obrnili tudi z MMC-ja, vendar njegov telefon zvoni v prazno. Podjetje Ultra Sum je bilo ustanovljeno leta 2006 in ima sedež na Nizozemskem ter je 70-odstotni lastnik podjetja Ultra. Golobič, ki je eden od petih lastnikov Ultre, je bil tam zaposlen med letoma 2003 in 2008. O podjetju Ultra se je spet začelo govoriti prejšnji teden, potem ko so nekateri mediji objavili novico, da naj bi podjetje zaradi povezav z ministrom za visoko šolstvo Golobičem dobilo nezavarovana posojila. Te navedbe so v podjetju že zanikali, in pojasnili, da so vsa posojila zavarovana z bianco menicami, nepremičninskimi hipotekami, osebnimi poroštvi in zastavo terjatev do naročnikov. Obenem so napovedali tudi tožbe zoper RTV Slovenija, Kanal A, Delo in Slovenske novice. Uff, so imeli dela s popravljanjem in usklajevanjem... Kaj naredien klic, podkrepljen s kuverto! 2. LujzBeck (3. junij 2009 ob 10:09) Gregor Golobič je svoj 10,8-odstotni delež v podjetju Ultra Sum prijavil lanskega 20. decembra ... Ja, po volitvah. ;) 3. spremljevalec (3. junij 2009 ob 10:14) Kaj pa je s prijavo 7 % deleža ULTRE, ker je Ultra SUM 70 % lastnik ULTRE? Je to tudi prijavil???? Pa lastništva v drugih povezanih podjetjih???? 4. JohnMichxx (3. junij 2009 ob 10:17) Na čelu mu piše "KRIV SEM" ampak slovenske ovčice so še vedno zadovoljne.... bolano BOLANO! 5. axx (3. junij 2009 ob 10:17) Jaz bi tudi prijavil, če bi imel :) 6. božja šiba (3. junij 2009 ob 10:17) Golubič je cvet slovenske poštenosti in pridnosti. Celo življenje je pridno garal in se odpovedoval vsemu, tudi kavicam. Prav zaradi tega je lahko komot našparal debeli 1.000.000 EUR. Vsi, ki delate za 400EUR ali manj bi se morali zgledovat po njem. 7. Ribiič (3. junij 2009 ob 10:18) Kdo je že to Drago Kos? A se ni še pred skoraj pol leta skoraj vsak dan oglašal z obtožbami zoper takratno vlado? Sedaj ima izgleda težave z glasilkami! 8. moje mnenje (3. junij 2009 ob 10:19) 20. 12. 08 - en mesec po zacetku opravljanja funkcije ministra 9. endvatrilovi (3. junij 2009 ob 10:23) Borec proti tajkunom, ni kaj! Nekateri ljudje so odlični manipulatorji, GG spada v tovrstno elitno druščino! 10. Perro (3. junij 2009 ob 10:24) Vseeno boljše kot SDS, ki še vedno zanika povezave s Slovenskim tednikom in Ekspresom, ki sta "čudežno" izhajala le pred volitvami in potem prenehala izhajati... 11. sinteza1 (3. junij 2009 ob 10:24) NOČ IMA SVOJO MOČ. Točno taka izjava, kot se jo je lahko po včerajšnjem sprenevedanju, da ima ključ kolegica, ki je trenutno ni tu, pričakovalo. V današnji kameni dobi pač ne vnašajo stvari v računalnik. A, ja, dalj kot do konca decembra lani se ni dalo datuma premakniti nazaj, sicer bi bil vpis že nekoliko prej. 12. TineB (3. junij 2009 ob 10:25) Spin se je že začel ... Se že Golobičevi vazali zgovarjajo, da so narobe razumeli vprašanje, ko so medijem "pozabili" povedati lani pred volitvami, da ima Gregor tudi lastniški delež v podjetju. Zato so navrgli le podatek, da je "lastnik ene delnice Pivovarne Laško". Tako kot je Katarinca pozabila povedati, da sicer ona nima nič z Mirovim premoženjem - bo pa njeno po njegovi smrti. Vsaj dve tretjini. Kot je JJ pozabil omeniti, da ima anonimen bančni račun nekje na Nizozemskih Antilih. Že zaradi kronične pozabljivosti jih ne bi smeli voliti! 13. SloMaster (3. junij 2009 ob 10:25) . 21 Milijonov Evrov je bilo že odobrenega kredita za Ultro, iz strani NLB banke z kritjem države. . 14. igl (3. junij 2009 ob 10:26) Kos je kot nogometni sodnik naredil malo napak, ki jih je tudi navadno priznal. Lagal ni nikoli. To, kar se dogaja v zvezi s patrijo in s to zadnjo neumnostjo, pa mu ne bo ravno v ponos. 15. SloMaster (3. junij 2009 ob 10:26) . Žižek je za Golobiča rekel da je Slovenski Stalin. . 16. kralj matjaž (3. junij 2009 ob 10:27) perro članek je o ultri pa golobiču, o tajkunčku, kje si ti našel sds. Kaj imaš preganjavico. 17. roksy_ (3. junij 2009 ob 10:28) Za tistega, ki sprašuje, če je Drago Kos izgubil glas: 18. SloMaster (3. junij 2009 ob 10:28) Poglejte si @roksy_ video. Vreden ogleda! 19. lacenfranz (3. junij 2009 ob 10:29) Vlada, ki ji ne smemo zaupati#1 20. Variatio delecta (3. junij 2009 ob 10:30) Perro, kaj bluziš o stvareh, ki nimajo zveze s trenutnimi novicami. To se imenuje pritegnjenost par exellence. Golobića so zalotili, kot se v prispodobi reče "z roko v tujem žepu". Tri leta aresta je to, tovariš! Kriv je pa spet SDS. Ta Goljufovič je pa res patetičen. Kresnil je Kresalko, ona njega nazaj, Barbika bo pa vse lepo potučkal. 82. fur80 (3. junij 2009 ob 12:40) Saj človek več ne ve ali bi se smejal ali jokal. Politiki imajo denar v tujini, mi plačujemo najvišje davke !?. Tista slika z ovcami bo kar na mestu. Sem včeraj poslušal nekega analika, da je to v tujini sigurni odstop in izhod iz politike, lagati javno baje ni lepo, še posebej če si minister, no pa da vidimo sedaj našo moralo slovenske politike ! 83. Pegaz007 (3. junij 2009 ob 12:41) Mandingo ti pa res nimaš razčiščeno vse v glavi. Ali pa si na plačilni listi Zares? Ni sesal našega denarja, pa ja de! 1.del http://www.youtube.com/watch?v=4pTZBUMPt 6I&feature=related 2. del http://www.youtube.com/watch?v=2PwgaUYcX NM&feature=related 3.del http://www.youtube.com/watch?v=IfAFK_TCl QI&feature=related 84. mattyy (3. junij 2009 ob 12:43) "prijavil lanskega 20. decembra" Pozabli so pripisat ob 14.00 na Kosovem pikniku! Malo so se zjebali pri datumu, ker je to bla sobota! 85. Zaza (3. junij 2009 ob 12:45) No Perro in Mandingo pa nam butalcem (sirotekom Janševim) razložita kakšna je razlika med delnico in deležem. Me res zanima kako bosta to razložila. Pa da ni sesal javnega denarja. Kaj pa so posli z Mobitelom, Petrolom in ostalimi ali niso to državna podjetja, ki se napajajo tudi z javnim denarjem. 86. zahod.west (3. junij 2009 ob 12:50) rdeči kos bo zvesto pomagal somišljeniku in tudi lagal in spreminjal dokumente, samo da ostanejo še naprej na oblast banda komunajzerska 87. blef (3. junij 2009 ob 12:50) mattyy, to samo dokazuje kako delaven je Kos in kako previden, da ima tajnica vse pod ključem, mislim da sta se z GG zaprla v omaro za vedno!!! 88. vinetu (3. junij 2009 ob 12:55) mi se pa sprasujemo kdo so tajkuni??evo jih na vladi so pod okriljem pahorja!! 89. anny22 (3. junij 2009 ob 12:57) zaza, pozabil si posle Ultre s Telekomom. Lepo mi poje rdeči kos...lala...kak bom plesal, če sem bos..lala..plesal bom z golobičico...lala..lepo mlado tičico :) 90. anny22 (3. junij 2009 ob 12:58) saj prov...samo da se ne zaklene v omaro od znotraj...pol bo šele hudič :) 91. mandingo (3. junij 2009 ob 12:58) Hvala bogu,da imamo tako sposobnega ministra!!! 92. meri.m (3. junij 2009 ob 13:00) Ljudje božji ali ne vidite, da za vsem tem stoji Janez Janša. On je včeraj zadrževal v hišnem priporu tajnico tovariša Kosa, ki je imela ključe od omar kjer so bili spravljeni dokumenti. Celo računalnik je ugasnila. :-)))))) 93. budilka (3. junij 2009 ob 13:00) Kos pravi, da je Ultra Sumit v minusu od leta 2006 in da nima izkazanega prometa. Kaj pa je g.Golubič prijavil g.Kosu, nagrado od inovacije? 94. Zaza (3. junij 2009 ob 13:02) Čakam da mi mandingo in perro razložita razliko med deležem in delnico.Ne odgovarjati s floskulami. 95. Pegaz007 (3. junij 2009 ob 13:05) Zaza, verjetno še gledata filmčke, ko sem dal linke, pa še nista prišla k sebi! 96. džeri (3. junij 2009 ob 13:11) Kos se mora še naučiti lagati kao pa ve da je v minusu od leta 2006 če pa je golobič prijavil po navedbah Kosa šele leta 2008 december. 97. Zaza (3. junij 2009 ob 13:11) Pegaz 007 ja jima mora centrala odgovore napisati potem pa mogoče bo. Ali sta se pa na Potrča obrnila ta je po Kučanovem mnenju ekspert za dvig slovenske borze. 98. anny22 (3. junij 2009 ob 13:14) Odprto je samo še vprašanje, od kod letijo puščice. SD, LDS, SDS? Vsem je voda na mlin. 99. zahod.west (3. junij 2009 ob 13:16) GOLOBIĆ IN RDEČI KOS BI MORALA ODSTOPITI IN SE OPROSTITI JAVNOSTI... Zakaj je v UK normalno in očitno za vse, v Slo pa nemogoče? 100. il Sloveno (3. junij 2009 ob 13:18) "Obenem so napovedali tudi tožbe zoper RTV Slovenija, Kanal A, Delo in Slovenske novice" Kva je zdej levicarji, a sedaj se pa ne boste oglasali, kako se tozi?? Sam, da se vam JJ pojavi pa ze vidite "letece slone". Kaksni primitivci, to ne mores verjet.... Ministri: Golobič naj se sam odloči V Zaresu upajo, da bo Golobič ostal v politiki 4. junij 2009 ob 11:18 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Prvi odzivi ministrov Pahorjeve vlade na sredino Golobičevo razkritje so skopi in zadržani. K odstopu ga neposredno ni pozval nihče. V stranki Zares upajo, da bo Golobič ostal v vladi in stranki. Minister za pravosodje Aleš Zalar, sicer član LDS-a, je dejal, da je zdaj od ministra Gregorja Golobiča in predsednika vlade Boruta Pahorja odvisno, kako iz slabe etične odločitve sprejeti neko kolikor toliko sprejemljivo politično odločitev. Kaj bi moral Golobič storiti, pa naj se odloči sam. Preberite tudi: - Golobič priznal, da je lagal novinarjem - Golobič: O odstopu se bomo pogovorili - Različna mnenja o Golobičevem kesanju - Golobičevo molčanje vzbuja dodatna vprašanja Vlačič: Golobič je priznal napako, kar je v Sloveniji redko Minister za promet Patrick Vlačič (SD) je dejal, da se je Golobič opravičil, Pahor je povedal svoje, zdaj pa bosta morala vsak zase sprejeti odločitev. Sam meni, da to, da je lagal, za politike ni modro. Na vprašanje, ali lahko razpade vlada, je Vlačič dejal, da se je zgodilo kar nekaj stvari in bo treba v prihodnih dneh razmisliti o vsem. Ob tem pa je poudaril, da je Golobič svojo napako priznal, kar je v Sloveniji redko, in misli, da bo sam vedel, kaj mu je storiti. Vlačičev strankarski kolega in minister za šolstvo Igor Lukšič pa je dejal, da je minister dovolj zrela politična osebnost, da bo znal premisliti. Na vprašanje, kakšne bodo posledice Golobičeve laži, pa je odgovoril, da sam zadevo vidi nekoliko drugače, saj je politolog, medijski pogled na zadevo pa je nekoliko drugačen. Za prihodnje dni Lukšič napoveduje, da ni res, da se ne bo zgodilo nič, vprašanje je samo, kakšne posledice bo to imelo. "V politiki se zmeraj nekaj zgodi," je dejal. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je dejala, da Golobiča podpirajo vsi Zaresovi ministri. Vsi pri njem cenijo in spoštujejo dejstvo, da je napako priznal in se javnosti opravičil. Ob tem je dejala še, da Ultra na račun Golobičevega solastništva ni dobila nobenega državnega denarja. V Zaresu upajo, da bo Golobič ostal v politiki Svojemu predsedniku ob strani stojijo tudi člani stranke, ministrica za javno upravo Irma Pavličnič Krebs, predsednik državnega zbora Pavel Gantar, generalni sekretar stranke Bogdan Biščak. Dejali so, da razumejo razloge, ki so vodili Golobiča v prikrivanje lastništva v Ultri, in upajo, da bo ostal v politiki, v vladi in v stranki. Biščak je pojasnil, da bi sam na Golobičevem mestu ravnal enako. Imel je namreč na voljo dve slabi možnosti. Prva je bila, da lastništvo razkrije in tvega, da se podjetje vplete v vrtinec političnih orbačunavanj, druga pa, da lastništvo zamolči in tvega to, kar se je dejansko zgodilo. Ob tem je ponovil Golobičeve besede, ki jih je izrekel v oddaji Odmevi, ko je dejal, da je bilo Ultri v letih od 2004 do 2008 onemogočeno, da bi delala v Sloveniji. "Narejene so bile številne revizije, podjetjem, ki so z njo sodelovala, pa je bilo naročeno, da naj poslovanje prekinejo," je pojasnil. Pretekli teden je Biščak označil kot teden laži, zaradi katerih pa se še nikomur ni zdelo potrebno, da se opraviči in prizna napako. Gantar je dejal, da Golobič ni storil napake, ki bi bila povezana z njegovo funkcijo, za njegov odstop pa se zavzemajo tisti, ki bi si želeli nestabilno vlado. Meni, da je storil napako, ko je delež zamolčal ter vnaprej stigmatiziral Ultro in sebe, namesto da bi bil ponosen. "To se zgodi politiku, ki želi prihraniti težave drugim ljudem in jih prevzame nase." Na vprašanje, ali bo stranka izstopila iz vlade, če bo Golobič odstopil kot minister, Gantar ni mogel odgovoriti. Ker gre za resno vprašanje, bi po njegovem mnenju morali o tem odločati vsi člani stranke. SDS: Gregor Golobič se spreminja v notoričnega lažnivca Iz SDS-a pa so sporočili, da je Gregor Golobič v sredinih Odmevih izjavil, da je prejšnji predsednik vlade Janez Janša izrecno prepovedal poslovanje z Ultro. "Tudi ta izjava Gregorja Golobiča je čista laž. Član Pahorjeve vlade s stalno novimi lažmi tone vse globlje in se spreminja v notoričnega lažnivca. Predstavniki Ultre so v času vlade Janeza Janše večkrat potovali z vladno delegacijo na uradne obiske v tujino." A. M. Eeeee? Naj se sam odloči? Kaj bo na sodiščih ponovem tudi tako? Povzročim nesrečo ker sem vinjen in se bom potem pač jaz sam odločil ali bom kaznovan ali ne? BOLANA DRŽAVA!!! 2. Mateo (4. junij 2009 ob 11:23) "Slaba etična, ampak kolikor toliko sprejemljiva odločitev ..." Ali ni to nekam medel odziv, dragi ministri in predsednik vlade? 3. sfdalinc (4. junij 2009 ob 11:25) kje je komsomolec 4. tanck (4. junij 2009 ob 11:25) Kaj na vse to pravi Milan? 5. didaktik (4. junij 2009 ob 11:26) Sekretar stranke Zares Bogdan Biščak o Golobiču: "Menimo, da bi večina od nas naredila enako. Na sestanku vodstva smo se odločili, da želimo, da Golobič ostane. Razumemo njegovo stisko, zato smo mu izrazili podporo." To pomeni, da stranka ZARES uvaja novo etiko v vrste politike ? Dejte no nehat !!! 6. didaktik (4. junij 2009 ob 11:28) Golobič se nima kaj pogovarjat več !!! sploh pa ne o odstopu---zdej je pa že čas da gremona cesto !!! NOF = Nova Osvobodilna Fronta !!! 7. nepokorni (4. junij 2009 ob 11:29) Merilo je samo eno! Ali želimo, da se podobno dejanje še kdaj ponovi ali ne. Slabi zgledi namreč vlečejo. Načelnost je minister do sedaj izgubil že dvakrat; prvič s prikrivanjem in laganjem in drugič, sedaj, ko pridobiva na času. 8. il Sloveno (4. junij 2009 ob 11:29) Vlačič: Golobič je priznal napako, kar je v Sloveniji redko Pa kaj si nor. Sej taksnih butalscin ne mores vec komentirat. 9. tipe (4. junij 2009 ob 11:30) To se lahko zgodi samo v banana državi in to je Slovenija...Banda komunistična 10. pozitiva (4. junij 2009 ob 11:30) končno živimo v pravni državi, kaj ne Kresalova? predraga vlada: sramota za naš narod ste! (pa čeprav vas občudujem, da ste uspeli toliko ovac pred prejšnjimi volitvami postrič) 11. luigi111 (4. junij 2009 ob 11:30) komsomolec je že šel k Golobiću,... on je potreben njegovega svetovanja, komsomolec ga bo rešil vseh napak! Ha,ha,... 12. pozitiva (4. junij 2009 ob 11:31) Golobič ni priznal napako, ampak je bil ulovljen v laži! Dokazali so mu krivičnost in krajo ne pa ugotovili, da ni hotel blatiti imena Ultre! Kako lepo tile FDV novinarji zakodirajo prispevke... 13. minores (4. junij 2009 ob 11:32) G. Golobič je predstavnik stranke, ki svoje volivce nagovarja z imenom ZARES (res-nica). Laž in resnica pa ne moreta skupaj z roko v roki. Vsak lahko naredi napako, toda laž in prikrivanje resnice nikoli ni NAPAKA! To je bilo zavestno dejanje, za katerega pa je G.G. NAPAČNO ocenil posledice. V tem je vsa ZARES-nica. Predsednik bi moral zahtevati njegov odstop. 14. Kolupaila (4. junij 2009 ob 11:32) V politiki sta vedno možni vsaj dve rešitvi in ti sta: ali, da zaradi napake ali laži odstopiš sam ali pa te volilci preposto izločijo in kaznujejo na volitvah. Vsak, ki bi sodi o tem dejanju lahko v nedeljo odloči o tem posredno in ne bomo rabili nobenih velikih pogovorov ali moraliziranja. Do laži je prišlo to je desjtvo na ljudeh pa je, da ocenijo ali se laži nagrajuje in je to nova politika ali pa se tej zadevi reče ne hvala tako ne gre. Res pa je, da je Golobič prevelika politična osebnost, da bi kar tako odstopil preveč ozadja je tu, da bi ga kdo upal žrtvovati, res pa je da o njem posredno v nedeljo odločajo volilke in volilci.V primeru odstopa Golobiča bi lahko prišlo tudi do zelo resne vladne krize. 15. il Sloveno (4. junij 2009 ob 11:33) Torej, recimo, enga tipa zalotijo, ko vlamlja v NLB sredi sela Ljubljana in rece: "Uff se opravicujem, sem mislil, da je burek stacijon. Ampak kljub temu priznam, ker sem posten!" 16. spremljevalec (4. junij 2009 ob 11:33) In sedaj bo komprimirani minister teroriziral vladno koalicijo z razpadom le-te, da mu zaščiti hrbet žrtvoval vse kaj bi (pa ni) nova oblast lahko naredila pozitivnega. MORA ODSTOPITI. Samo tako lahko reši koalicijo. pač bo zgubil svoj ministrski stolček in vlil saj malo zaupanja v to 'zaupanja' vredno vlado. 17. timslum (4. junij 2009 ob 11:34) Primer ni razgalil samo Zares in Golobiča, ampak celotno vladno koalicijo. Ne moreš verjet, da ni nihče ne zmore pozvati Golobiča k odstopu. Toliko o načelnosti teh na oblasti. HOČEMO PREDČASNE VOLITVE! 18. TineB (4. junij 2009 ob 11:34) Hahahaha ... Predsednik DZ Gantar in ministrica za JU Krebsova sta pravkar javno podprla Golobiča, mu izrazila zaupanje in ga pohvalila, ker se je pokesal. Prometni minister Vlačič pa trobezlja, da laganje v politiki ni "modro". Prosim? Laganje v politiki je NESPREJEMLJIVO! in vsak (levi in desni), ki mu dokažejo tako manipulantsko prikrivanje, manipuliranje in laganje, bi moral leteti s položaja. Takoj! Novinarji bi morali biti še bolj drzni pri napadih na tako drhal. Ne pa da vsak svoje zagovarja, nasprotnike pa v gnojnico tunka. Za vse enaka merila! Tako levo kot desno je lahko gnilo! 19. primorski (4. junij 2009 ob 11:36) o ti pizdek mali... pakiraj in čao miki 20. Kolupaila (4. junij 2009 ob 11:36) Še to sem pozabil dejati je pa res zanimivo in hkrati zaskrbljujoče, da priznana laž v stranki ZARES kot tretji največji stranki postaja vrednota in da to vsi zagovarjajo kot normalno dejanje in da bi vsi storili enako??? Vsi bi lagali, mislim kakšna politična stranka pa je to? Halo!!! naj se sam odloči, saj škode ZARES-u ne bo mogoče na noben način poplačati, saj je stranka ratala iz stranke, ki se bori za novo politiko, za politiko malih ljudi, proti tajkunom, za obveščenost javnosti, ravno nasprotno pa vidmo sedaj...laži in prikrivanje javnosti je zgolj napaka - dobr zgled za ljudi ki jih pokriva golobičev resor - torej za šolsko mladino!! Res pa je, da bi z odstopom res potrdil neko načelno politiko, sedaj pa bo to le še ena od strank, ki ima med sabo ljudi, ki delajo..... 82. izidor.vindis2 (4. junij 2009 ob 12:33) PRISTOJNE INŠTITUCIJE SO VEDELE VSE! Takoj ko je nastopil v vladi!!! RTV = SDS trobilo ! DOL RTVSLO. 83. spremljevalec (4. junij 2009 ob 12:35) izidor.vindiš2 - ti duhovno intelektualni palček ne ločiš bistva nastalega problema. Golobič lahko laže kolikor hoče kot državljan Golobič. Ker pa je minister vlade Slovenije (vseh volilcev ne samo svojih in simpatizerjev) pa je jasno odgovoren za laži in prekrivanje resnice javnosti. Če mu je kaj za stranko in program - mora TAKOJ IN BREZPOGOJNO odstopiti. Slogan stranke je bil za nove odnose in brez laži v političnem življenju. Ima enkratno priložnost, da TAKOJ uresniči program stranke in prekine s dosedanjo prakso. SAMO ODSTOPIT MORA. Nihče ne more več storiti za Zares kot on v tem trenutku. 84. toya_7 (4. junij 2009 ob 12:36) Priznati napako ali biti ulovljen na laži???Razlika. Golobič, ZARES upam, da boš odstopil. Sedaj lažeš, da si hotel zaščititi podjetje? Pred kom? Nekdo, ki želi podporo volilcev, naj bo najprej pošten do njih, ne pa, da tako prikriva stvari,...Od tega trojčka tako ali tako nič ne pričakujem, odkritost bi vam pa mogla biti samoumevna. 85. dcelec (4. junij 2009 ob 12:37) Kdor laže, krade!!!!! Daj "golobek" odstopi! Kako imaš sploh lahko naše državljanstvo....mrš na goli otok! 86. Kokalj (4. junij 2009 ob 12:37) Za LAŽI, ki jih že od 9.11.2006 na spletni strani http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.go v.si/pageuploads/Sporocila_za_medije/Gra divo_za_novinarje_9.11.2006.pdf pod naslovom "GRADIVO ZA NOVINARJE" objavlja Ministrstvo za Finance - DURS - Generalni davčni urad pa se še ni nihče opravičil! Več na spletni strani: www.zdomci.2hp.eu 87. izidor.vindis2 (4. junij 2009 ob 12:38) spremljevalec, kaj je potem Janca in SDS delal 4 leta na oblasti ? Ob vseh lažeh in ZF zgodbicah državljanom ? Ob tem da je delal gospodarsko škodo, tajkune ? In to brez opravičila ? :)) 88. zahod.west (4. junij 2009 ob 12:38) Zares največji lažnivec. 89. PostScriptum (4. junij 2009 ob 12:39) Laž je laž, pa če jo izreče minister ali delavec. Na žalost pa je gospod minister Gregor ustvaril slovenski novorek, da je LAŽ pravzaprav POMOTA. In to misli čisto ZARES :) 90. Dori (4. junij 2009 ob 12:39) Ej, ej, ej.. Pa šele pol leta tole traja. 1. Golobiča smo odkrili na laži! Niti pod razno ne more sedaj Vlačič&co. govoriti, da je priznal... 2. Pahor mora predlagati DZ-ju njegovo razrešitev. Stanje je namreč protipravno-minister, ki je solastnik družbe, ki se ukvarja s tehnološkimi rešitvami na podr. telekomunikacij, ZARADI KONFLIKTA INTERESOV N E M O R E biti politični funkcionar v vladi: minister. Pahorčk nej si pusti prebrat zakonodajo, ki ureja državno upravo, če jo pač že imamo in naredi, kar je treba, pa pejmo naprej s to blesavo vlado, kolker se sploh da.. Sicer je pa žal jasno, da bo tudi Golobičev naslednik delal, kot bo Golobič piskal... je bil pač Drnovškov ljubljenec in dokler vlada tale šment, bo pač tako. To ste hoteli in imejte. Zamenjajte ga hitro pa gremo naprej. 91. il Sloveno (4. junij 2009 ob 12:40) Jethros, Glej, raje ne pisi, da ne bomo res spet sli iskat, kaj si pisal 3/4 leta nazaj!! Mislim, da si ti tudi ena kopija Golobica s svojimi izjavami. Pa brez zamere, ampak eni imamo dober spomin! 92. spremljevalec (4. junij 2009 ob 12:41) Kolegi kaj mešamo vse povprek. Laž Golobiča je bila več(en)kratno OSEBNO dejanje. V laž ga ni silil nihče. Zadaj ni JJ, Kučana, Jankoviča, Pahorja, Kresalove, nobene stranke niti RKC ne. LAŽ je patent (verjetno edini originalni) g. Golobiča. Lagal je on - ne stranka, ne novinarji, ne ULTRA . Laž je njegova in posledice laži so njegove. Vse ostalo je brezpredmetno. 93. fuksel (4. junij 2009 ob 12:41) Od kje mu delež? Če ga je pridobil šele leta 2006 je moral vplačati kapital, ki ga je po ocenah financ in po moji oceni po metodi diskontiranja moralo biti za vsaj 1 mio evrov... Ali pa so mu ga podarili za dosedanje usluge podjetju, ker je rihtal posle z državo... V Vsakem primeru, se potrebuje obrazložitev....In v obeh primerih vidim precej poseldic..!!!!! 94. patria (4. junij 2009 ob 12:43) Pa kaj, kateri politik pa se še ni kdaj zlagal, prijavil je vse Kosovi komisiji, če pa tečnim SDS-novinarjem ni hotel vsega povedati , pa ima tudi prav, saj ni s svojim dejanjem z ničemer obremenil Slovenske davkoplačevalce, za razliko od Janše , ki še kar ponavlja , da ni prodal Mercatorja čeprav to verjamejo še samo njegovi povsem slepi sledniki, kot tudi o tajni prodaji orožja seveda ne ve nič itd....., dajte nehajte komplicirat edini je , ki ima j..., da je to sedaj povedal, glede na sedanji naval na njega je povsem prav ravnal, da pred volitvami ni govoril o tem, saj bi novinarji iz tega naredili napihnjeno bombo s polovico nepreverjenih in zlaganih podatkov kot vedno. 95. izidor.vindis2 (4. junij 2009 ob 12:43) Janca in SDS so zares največji lažnivci. 96. Jethros (4. junij 2009 ob 12:44) lo sloveno: Ok, nekaj o spominu...3-4 leta? :) Vrh glave sem 2 leti prijavljen na tem forumu ;) Drugače pa...kaj sem napisal kaj takega? Naj mu sodijo, če se dokaže, da je izrabljal položaj in s tem pridobival državne evre za Ultro. To je edina škoda, ki jo je s tem prikrivanjem lahko povzročil, tako nam kot državi. Če se Ultra in on sam kot solastnik s tem prikrivanjem nista okoristila, potem vse skupaj ostane le pri laganju, kar še vedno ni opravičljivo in je morlano sporno, ni pa kaznivo. Kakorkoli, naj nosi posledice za svojo "napako" ;) 97. izidor.vindis2 (4. junij 2009 ob 12:44) spremljevalec Jance na zadnji poti :) 98. mile77 (4. junij 2009 ob 12:46) jethros res je da nisi ti omenil tega v svojem komentarju ampak si prej našteval primere sds in potem opravičeval golobiča tudi če si pristaš levicebi lahko obsodil to dejanje brez da napišeš esej glede drugih če bi se to zgodilo janši bi zdaj cela koalicija naredila štalo ....ampak ker se je to zgodilo njihovemu človeku so pa zelo uvidevni in kako oh in sploh razumejo njegovo ravnanje .... toliko o dvojnih merilih kot jih ti omenjaš 99. damiano (4. junij 2009 ob 12:46) 21. Gravesen (4. junij 2009 ob 11:36) MY BRAIN HURTSSS!!! 22. Gravesen (4. junij 2009 ob 11:36) MY BRAIN HURTS !!! 23. DamonDash (4. junij 2009 ob 11:36) sej bo odstopil folk ;) bo odstopil zagotovo se bo to zgodilo odhaja... 24. spremljevalec (4. junij 2009 ob 11:37) Se popolnoma strinjam, da Golobič ostane v politi, samo mONISTER pa več ne more biti. Če tega ne VIDI bo razen svoje kariere uničil stranko, ki je celo nekaj obetala na slovenski politični sceni. Torej Golobič, ti si kot minister mrtev, reši stranko. 25. Josip Groß Rito (4. junij 2009 ob 11:38) GOLOBIČEVI PATENTI 26. KanoN (4. junij 2009 ob 11:38) Kako spretno spreminjajo smrdljivo LAŽ v napakico. To je LAŽ. Golobič - ODSTOPI!!! 27. spremljevalec (4. junij 2009 ob 11:39) Smo v kriznem času, če želi pomagati Vajglu v nedeljo naj odstopi TAKOJ. 28. spremljevalec (4. junij 2009 ob 11:40) Vlačič zavaja javnost. Golobič je priznal krivdo post festum. Če bi jo priznal pred enim tednom OK. Sedaj pa je politični nekreditabilen odnosno MRTEV. 29. ginost (4. junij 2009 ob 11:40) ni panike ,če lažeš svojim volilcem, samo zvedit ne smejo če ne veš ne boli ,ane golobič 30. ML2 (4. junij 2009 ob 11:41) SLOVENIJA=BANANA REPUBLIKA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 31. letima (4. junij 2009 ob 11:43) priznal napako, kar je v slo redko?? ja in?? aja zaj je pa vse kul, aja se res hehehehehehe 32. fur80 (4. junij 2009 ob 11:43) Kje so pa sedaj primerjave z razvito Evropo ? Me prav zanima kaj bi se zgodilo v razvitih evropskih državah z takim politikom, ki laže ljudstvu, da potem še predsednik parlamenta to pravi in reče da bi on storil isto, ne ne preveč ! In jaz bumbar sem volil zares, napaka priznam, prej pa sds, saj pa človek neve več. 33. luigi111 (4. junij 2009 ob 11:43) Banda komunistična,le v kup, le na kup a na vrhu kupa mali Milan. A ta kup cefizlov se počasi in boleče podira, levičarji robčke v roke pa da slišimo vaš jok... Pa,da Vam povem to je čisto ZARES banda.!!! 34. ratm (4. junij 2009 ob 11:46) sam ena stvar lepo prosim...ni naredil nič, ampak prav nič protipravnega! je pa mal smotan, če je mislil da bo lahko kaj premoenja skril. odstop? morda iz ministrskega sedeza...vsekakor pa bi bilo lepo, da stopi pred medije in jasno glasno pove zakaj je lagal...naj pove, da vse za več glasov volivcev. da je bolje da se prikazes manj bogatega kot si, kajti tako te lazje sprejmejo za svojega...naj ima jajca pa to pove. tisti, ki pa govorite nekaj o pravni drzavi pa kresalovi pa jejhajta jejhata, ste pa mal prismojeni in jemljete iz konteksta. še enkrat, nič protipravnega...o etiki se pa da razpravljat. bk je pač bk. nej pokaze malo zrelosti pa pove pravi razlog za prikrivanje premozenja javnosti. zj ma prilko! 35. letima (4. junij 2009 ob 11:46) ok priznal je da je lagal, ok folk vse je vredi pozabte na vse skup..ptičja gripa nam spet grozi pa krize še zdaleč ni konec...golobič? ja kaj je z njim? ja nič, minister je. aja 36. -mclaren- (4. junij 2009 ob 11:47) Mi dolenci že veliko časa vemo da je Golobič zvita ptica!!! Sami krajani oz. okoliški prebivalci vemo da je to največji LAŽNIVEC kar jih svet pozna!!!!! In resnično je drugi Stalin, ker bo še vedno ostal na oblasti, kljub laganju!!!! Vendar ne pozabite!!!! Golobič nima delža samo v ULTRI ampak tudi v drugh podjetjih, sam da so tista podjetja pisana na druga imena!!!!! 37. Jani2105 (4. junij 2009 ob 11:48) Sedaj, ko je počilo je bilo pričakovati, da si bodo hrbte pokrivali. Če bi to isto dejanje storil Zmago Jelinčič ali katerikoli politik, ki ni v njihovi hordi, bi pa bili pozivi k linču, če ne še kaj hujšega... Tipično LDS-jevsko. 38. damiano (4. junij 2009 ob 11:49) Sploh ne vem, zakaj je šel Golobić spet nazaj v politiko. Če ne bi šel, potem ne bi rabil javnosti popolnoma nič razkrivati, pa še Ultri ne bi bič škodoval. Amapk očitno je imel s povratkom v politiko drugačne, bolj profitabilne namene. Začelo se je oktobra leta 2006, ko so se v Ljubljani na kosilu dobili Golobić, Kučan in Janković! To pa je trojica, ki je zagotovo vredna svojega (davkoplačevalskega) denarja! ZARES - nova prevara! 39. slip_knot (4. junij 2009 ob 11:53) Sam nej se odloči ????!!! to je možn samo v Sloveniji, povsod drugod bi bil že odstavljen. Vlačič pa podobni ga pa še podpirajo ker so isti, sramota da večje ni !!!! Itak se je pa že pred volitvam vedl da je golobič edn izmed večjih barab v Sloveniji !!! 40. seene (4. junij 2009 ob 11:55) Vid se, da majo nekako vsi nek "rešpekt" do njega... Zakaj sm jst skoz vedela, da ta Golobič smrdii? Mam dobro intuicijo, ni kaj:)) Jože Križaj (1911-1948) Pilot (Josip) Jože Križaj (21.4.2009 - RTVS - dokumentarec) ŽELJA PO SVOBODI GIBANJA IN MIŠLJENJA JE ZAZNAMOVALA TUDI ŽIVLJENJSKO POT SLOVENSKEGA PILOTA JOŽETA KRIŽAJA. JOŽE KRIŽAJ JE SPRVA ZASLOVEL V EVROPSKIH ANTIFAŠISTIČNIH IN EMIGRANTSKIH KROGIH, KO JE PRI ROSNIH DVAJSETIH Z LETALOM PREBEŽAL IZ ITALIJE V JUGOSLAVIJO. ŠTIRI LETA KASNEJE, MED ŠPANSKO DRŽAVLJANSKO VOJNO, PA SO V EVROPSKIH IN AMERIŠKIH KINODVORANAH PREDVAJALI POSNETKE NJEGOVE SESTRELITVE IN UJETNIŠTVA. KRIŽARJEVO ŽIVLJENJE SO ZAZNAMOVALA LETALSKA STRAST IN BURNI ZGODOVINSKI DOGODKI 20. STOLETJA. V PRVIH POVOJNIH LETIH JE BIL V JUGOSLAVIJI TAKO POPULAREN, DA SO NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE UPODABLJALI CELO V STRIPIH. DANES NA LEGENDARNEGA PILOTA SPOMINJAJO SAMO ŠE SPOMENIKI IN IME LETALSKEGA KLUBA IZ AJDOVŠČINE. VABLJENI K OGLEDU DOKUMENTARNEGA FILMA O JOSIPU KRIŽAJU. FILM, KI JE NASTAL NA ITALIJANSKI JAVNI TELEVIZIJI, PRINAŠA POLEG PRIČEVANJA PREDVSEM BOGATO FILMSKO GRADIVO IZ ARHIVOV V RIMU, BEOGRADU IN LJUBLJANI, MED DRUGIM TUDI POSNETKE KRIŽAJEVE SESTRELITVE IN UJETNIŠTVA V ŠPANIJI. ŽE LETA 1944 BI GA SKORAJ UBILE TITOVE SLUŽBE, A GA NAJVERJETNEJE REŠIJO RUSI IN ŽENA S ČLANKI, ... UMRE LETA 1948 V SUMLJIVIH OKOLIŠČINAH (gorovje okrog Snežnika), KO MU TITOVA OBLAST - ALI NATOČI PREMALO GORIVA, ALI PA JE BILA DIVERZIJA NA LETALU (POLETELO JE BREZ DODATNEGA PREGLEDA) - DA BO NESREČA POPOLNA, SO GA POVRH POSLALI ŠE V OBLAKE, V NEURJE PRIHAJAJOČE FRONTE, KAMOR SE NORMALNO NI LETELO. JOŽE JE UŠEL FAŠIZMU, A TITOVEMU KOMUNIZMU NI MOGEL. NJEGOVA ŽENA JE ZAHTEVALA PREISKAVO OKOLIŠČIN "NESREČE", A JI NI USPELO ... Še posnetek Jožeta Križaja iz Italije, kjer se je šolal za pilota in nato leta 1932 pobegnil v Slovenijo - Ljubljano. Italijani mu namreč niso zaupali, ker je bil Slovenec. Tudi v takratni unitaristični državi SHS mu niso preveč zaupali ... Film predstavlja pustolovsko življenje Josipa Križaja, primorskega pilota, rojenega leta 1911 v Koprivi na Krasu. V evropskih antifašističnih in emigrantskih krogih je zaslovel leta 1932, ko je komaj dvajsetleten z letalom prebežal iz Italije v Jugoslavijo, še bolj pa štiri leta pozneje, med špansko državljansko vojno, ko so posnetke njegove sestrelitve in ujetništva predvajali filmski žurnali v evropskih in ameriških kinodvoranah. Križajevo življenje so zaznamovali letalska strast in burni zgodovinski dogodki 20.stoletja. V prvih povojnih letih je bil v Jugoslaviji tako popularen, da so njegove pustolovščine upodabljali celo v stripih. O Križaju in njegovem znamenitem letu nad Beogradom je govora tudi v filmu Dušana Makavejeva Nedolžnost brez zaščite. Danes na legendarnega pilota spominjajo samo še spomeniki in ime letalskega kluba iz Ajdovščine. Dokumentarni film prinaša poleg pričevanja predvsem bogato filmsko gradivo iz arhivov v Rimu, Beogradu in Ljubljani, med drugim tudi Paramountove posnetke Križajeve sestrelitve in ujetništva v Španiji. Scenarij: Walter Škerk Režija: Mirjam koren Jože Križaj. Saiman 200 (JRV, VI.1945.) ... Jože Križaj (1911-1948) Takih slik Jožeta Križaja doslej ni bilo na slovenskih internetnih straneh. Na sliki kot mladi pilot. Jože Križaj (1911-1948) Takih slik Jožeta Križaja doslej ni bilo na slovenskih internetnih straneh. To je slika vzeta iz filma, ki so ga vrteli pred drugo vojno v ZDA in Evropi, kjer je posneta njegova sestrelitev, skok iz gorečega letala - nekaj prstov na nogah je imel zelo poškodovanih, na obrazu se vidi, da je bil opečen - zajeli so ga frankisti. Sestrelitev Križaja med špansko državljansko vojno. Letalo se je vžgalo, a je Jože še pravočasno izskočil in varno pristal s padalom. Dobil je opekline in druge hude poškodbe. Kako se delijo mandati za EP? Slovenija je ena volilna enota 8. junij 2009 ob 09:42 Mnogi se sprašujejo, kako je SDS-u z več kot 26 odstotki podpore uspelo dobiti le dva mandata, Zaresu z 9,8 odstotki enega, DeSUS-u s 7,2 odstotka pa nobenega. Na MMC-ju smo se potrudili delitev mandatov prikazati kar najbolj razumljivo. Delitev evropskih poslanskih mandatov poteka na ravni cele države, kar pomeni, da je cela država ena volilna enota. Zakon o volitvah poslancev v Evropski parlament pravi, da se poslanska mesta dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov. Količniki pa se dobi tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo, torej sedem. Mandate tako dobijo liste, ki imajo najvišjih sedem količnikov (v našem primeru odebeljeni). Razdelitev tako poteka po naslednjem postopku: SDS 121.737 : 1 = 121.737 121.737 : 2 = 60.868,5 121.737: 3 = 40.579 121.737 : 4 = 30.434,3 SD 83.440 : 1 = 83.440 83.440 : 2 = 41.720 83.440 : 3 = 27.813,3 83.440 : 4 = 20.860 NSi 73.866 : 1 = 73.866 73.866 : 2 = 36.933 73.866 : 3 = 24.622 73.866 : 4 = 18.466,5 LDS 52.091 : 1 = 52.091 52.091 : 2 = 26.045 52.091 : 3 = 17.363,7 Zares 44.407 : 1 = 44.407 44.407 : 2 = 22.203,5 44.407 : 3 = 14.802,3 DeSUS 32.469 : 1 = 32.469 (DeSUS tako mandata ne dobi več, saj je njegov količnik nižji od tretjega količnika SDS-a) 32.469 : 2 = 16.234,5 Majhna razlika med 2 : 2 in 3 : 1 Glede na naše izračune se je SDS-u tretji poslanec izmuznil za več kot 3.423 glasov. Če bi jih stranka prejela še toliko, bi se tretji kandidat izenačil s količnikom, ki je po neuradnih izidih v Evropski parlament popeljal Tanjo Fajon. Če bi SDS torej prejel še 3.424 glasov, bi ta položaj pripadel Zofiji Mazej Kukovič, ki je trenutno naverjetnejša poslanka opazovalka, ki čaka na sprejem Lizbonske pogodbe. V tem primeru bi torej SDS imel tri evroposlance, SD pa le enega. "Golobič" Zaresu ni škodil SDS bi tretjega poslanca dobil, tudi če bi se Zares slabše odrezal. Analitiki so, kot je znano, zadnje dni predvolilne kampanje pogosto ugibali, ali bo t. i. Golobičeva afera škodila Zaresu na volitvah ali ne. Če bi torej Zares prejel 3.828 glasov volivcev manj, bi ostal brez evropskega poslanca. Tudi v tem primeru bi se sreča nasmehnila SDS-u in njihovi kandidatki št. 3, Zofiji Mazej Kukovič. Zofija Mazej Kukovič - poslanka opazovalka? Ko bo sprejeta Lizbonska pogodba, bo morala Slovenija v EP poslati še enega poslanca. Če bodo obveljali zdajšnji izidi in se Slovenija ne bo odločila za posebne volitve za enega evroposlanca, bo v Evropski parlament prišla tudi tretja na listi SDS-a Zofija Mazej Kukovič. Tudi sicer Evropska komisija priporoča, da t. i. poslanec opazovalec začne delo že takoj po volitvah, kar pomeni, da bi Mazej Kukovičeva lahko od vsega začetka prejemala poslansko plačo, se udeleževala sej EP-ja, glasovalnih pravic pa ne bi imela. Ana Mušič Na stran: « 1 2 3 4 5 » 1. Calliope (8. junij 2009 ob 10:04) "fantomska" poslanka bo torej Z. Mazej Kukovič in ne Erjavec? 2. kralj matjaž (8. junij 2009 ob 10:06) torej je SDS zgrešil 3. mandat za 2400 glasov 3. Shackler (8. junij 2009 ob 10:09) Super članek, hvala za razlago! 4. Blumen33 (8. junij 2009 ob 10:17) Ne kralj matjaž za cca 12.000 glasov, ker bi bil to njihov tretji poslanec bi morali imeti 44.408 x 3 = 133.224 5. roookie (8. junij 2009 ob 10:21) blumen tut ti si se zmotu: 3400, ker je 41720*3=125160 6. bob3000 (8. junij 2009 ob 10:21) @Blumen33 ok teb očitno sploh ni jasn kako se to gleda.... @kralj matjaž ne zmanjkal jim je 1141 glasov. ker morš primerjat z najnižjim količnikom, to je pa drug mandat SD. 7. bob3000 (8. junij 2009 ob 10:24) ja ubistvu ma rookie prav... 3400 8. SloMaster (8. junij 2009 ob 10:26) . Rezultati so dokaz, da imamo trenutno najslabšo vlado v zgodovini Slovenije. Ljudje so nezadovoljni. . 9. softdream (8. junij 2009 ob 10:30) Ljudje smo vedno nezadovoljni in vedno bomo, ne glede kdo je na oblasti 10. okorn (8. junij 2009 ob 10:34) hvala za razlago, končno sploh razumem, kako se to dobi 11. lapy (8. junij 2009 ob 10:35) Rezultati so dokaz, da slovenskim volivcem ni mar za "evropske poslance" ki samo iščejo kje bi dobili kakšen evro več. O tem priča tudi udeležba. Ne moreš pa na podlagi rezultatov ocenjevat razmerja strank, ker tisti, ki so volili niso volili strank ampak Peterleta, Kacina itd. NSI realno ne bi dobil 5% pa če po trepalnicah skačejo, ampak starejše tete pač poznajo Peterleta. 12. Valuk_ (8. junij 2009 ob 10:37) 8. SloMaster (8. junij 2009 ob 10:26) Rezultati so dokaz, da imamo trenutno najslabšo vlado v zgodovini Slovenije. Ljudje so nezadovoljni. Kažejo samo, da so ljudje siti vse te politike, desne ali leve. Drugače pa ne vem nič novega, da na evropskih volitvah vedno zmagajo stranke, ki niso v vladi. Neke takele populistične izjave pa prihrani za gostilne. 13. Grobar04 (8. junij 2009 ob 10:38) tako kot je softdream rekel, drugače pa je glede na volilno udeležbo rezultat za levico zelo dober, ker je bilo lepo prikazano - kdor je volil nsi na parlamentarnih volitvah je prišel sedaj na volitve in volil zanje, pri sds je mislim da 2:1, pri levih strankah pa je to število celo 3:1, to pomeni, da se je komaj vsak 3 odločil priti na volitve -> večja bi bila volilna udeležba, bolj bi se številke nagnile v levo stran... 14. Grobar04 (8. junij 2009 ob 10:38) tako kot je softdream rekel, drugače pa je glede na volilno udeležbo rezultat za levico zelo dober, ker je bilo lepo prikazano - kdor je volil nsi na parlamentarnih volitvah je prišel sedaj na volitve in volil zanje, pri sds je mislim da 2:1, pri levih strankah pa je to število celo 3:1, to pomeni, da se je komaj vsak 3 odločil priti na volitve -> večja bi bila volilna udeležba, bolj bi se številke nagnile v levo stran... 15. johanbank (8. junij 2009 ob 10:38) Če je tak izračun sploh smiselen in upravičen. Pri SDS je za drugi poslanski sedež potrebno 60.686 volilcev, za SD pa samo 41.720 glasov volilcev. Butasto, da je kaj. 16. lapy (8. junij 2009 ob 10:39) Razlaga je pa tudi zgleda neučinkovita, če imamo že tukaj med 10 komentarji 5 razližnih interpretacij. Kolikor sem jaz doumel iz podatkov, je SDSu zmanjkalo 1141 glasov, kolikor več jih ima drugi količnik SDja. Desusu je npr. zmanjkalo nekaj čez 9000 glasov. 17. kralj matjaž ( (8. junij 2009 ob 10:41) aha zdej sem skapiral... desen stolpec je količnik, glasovi in količnik pa se ne večajo sorazmerno. 19. kmetozar (8. junij 2009 ob 10:45) Ta je pa dobra, da gre F 19. kmetozar (8. junij 2009 ob 10:45) Ta je pa dobra, da gre Fajonova v parlament. Kot pa če bi poslal svojega štirinožca tja sedež gret. S to razliko, da ima moj pes o dnevni in evropski politiki precej več pojma. 20. kralj matjaž (8. junij 2009 ob 10:47) lapy 1141x3. Če vse glasove SDS deliš s 3 in bi dobil 41.721 potem bi SDS imel 3 poslance. nevem ker klina.c podpira tuk tale blesav SD a je folk res tuk zabit d te kretene volijo al pa tole šmudlajo tuk 82. B in . (8. junij 2009 ob 16:28) 27,9% udeležbe. NA VOLIŠČA SO ŠLI SKORAJ VSI POLNOLETNI, KI PLAČUJEJO ČLANARINO ENE IZMED STRANK. Pogrešam tak naslov... Sramota, v EU so zaskrbljeni zaradi 47% udeležbe, a pri nas ni nič takega... če bi bilo 15%. Državljani vidijo kaj se dogaja in če ne bi bilo opranih glav, bi bila udeležba še pol manjša... ampak spet nič, stolčki se razdelijo "med nami". 83. mietke10 (8. junij 2009 ob 16:39) Mislim da tisti ki niso šli na volitve nimajo kaj jamrati.Pač če ne greš, prepustiš odločitev drugemu.... Samo glih tisti so najbolj glasni in najbolj lajajo.... 84. mulcon (8. junij 2009 ob 16:51) fuck you europe 85. B in . (8. junij 2009 ob 16:53) Hah, seveda.. če malo karikiram; ne vem za koga bi se odločil volit, za lokalnega mesarja ali za bivšega "tovornakarja". Ljudje izbira je bogata, volite svojega kandidata... Nivo politike v tej državi je presmešen. Je vseeno kdo je gor, to zanima samo tiste, ki kasirajo kej od tega in za tiste butce, ki mislijo, da je pomembno... ...in točno to so pokazale te volitve; ... manj kot 28% bi morala biti tema dneva. 86. mulcon (8. junij 2009 ob 16:55) fuck you europe 87. cepc (8. junij 2009 ob 16:55) Ker z plačevanjem davkov neposredno režem kruh vsem VSEM politikom, birokratom in mešalcem megle,imam pravico kritizirat ,hvalit ali pluvat po le teh,ne glede ali hodim na volitve ali ne.Zakaj pa ne hodim na volitve,zato ker težko prenašam parazite zajedalce in nategovalce raje,ki ji slepo verjame ,a dejstvo je da že 18 let bašejo žepe z našim denarjem,mi se pa kregamo med sabo ker politik je bolši.Ja takle mamo 88. -mclaren- (8. junij 2009 ob 16:56) Zakaj je v sloveniji bila skoraj najmanjša udeležba na volitve za EU, ker v večinih državah v EU so poleg volitev za poslance v eu imeli še druge referenfume, tako naprimer Danci,ki so imeli največjo udeležbo (preko 50%) so imeli še referendum o njihovem prestolonasledniku. 89. hubert69 (8. junij 2009 ob 17:26) 81. djmixy (8. junij 2009 ob 15:54) nevem ker klina.c podpira tuk tale blesav SD a je folk res tuk zabit d te kretene volijo al pa tole šmudlajo tuk Z nivojem svojega pisnega izražanja si super pokazal kakšen je povprečen volivec SDS. Hvala. Levi ali desni, jajčkova koalicija je dobila MANJ glasov in MANJ mandatov, kot vladna koalicija. Vse ostalo je prepričevanje svojih, da le niso SPET (ponavljam SPET !!!) izgubili volitev. Po predsedniških in državnozborskih 2008. 62. mojca111 (8. junij 2009 ob 15:08) Desus je neko interesno združenje, ki se je samooklicalo za zastopnike upokojencev. Drugače je to del Združene liste, ki se je odcepila od te stranke. Je leva stranka, ki pa se proda vsaki vladi. 63. kritizer (8. junij 2009 ob 15:11) Ponavljam : Kdo je zmagal ? 1. Vladna koalicija : SD+Lds+Zares+Desus = 46,97 % Jajčkova koalicija : SDS+Nsi+SLS = 46,85 % 2. Vladna koalicija :SD+Lds+Zares+Desus = 4 sedeži Jajčkova koalicija :SDS+Nsi = 3 sedeži Vsekakor zmaga za jajčka+njegove... :). 64. mojca111 (8. junij 2009 ob 15:12) Če je levica zmagala, ne vem zakaj potem tak gnev in žalost. Ok z mandati se lahko tolažijo, pa še to le za kratek čas, saj bodo mandati kmalu 4:4. Če nekdo pogleda rezultat SDS 26,9 % proti SD 18 % je res bolje, da gleda le mandate. 65. SloLion (8. junij 2009 ob 15:13) Sploh ni važno, kdo je zmagal, saj so to evropske volitve. Teh 7 ni pomembnih, vsaka opcija dobila nekaj. Odloča se v najštevilčnejših članicah. Drugače je pa zanimivo, kako SDS govori, da so zmagali. Udeležba je bila zelo skromna, ve pa se, da je pri SDSu velika večina tistih volilcev, ki gredo vedno volit, vedno pokličejo na piramido, ko je v igri njihov kandidat, ko igra JJ nogomet, je več gledalcev kot v 1. ligi....se pravi, da so mobilizirali večino svojih podanikov, kar bi za levico težko rekel. Hočem povedat, da so manjkali "neopredeljeni" in tisti, ki so večji svetovljani. In ti po navadi na državnozborskih volitvah volijo malo bolj razumno, ne zanimajo jih orožarske afere, zamotavanje jezika kandidatov (Jerovšek), kakšne noge ima kakšna(Irgel)...Za takšen čas (recesija, afera Golobič) je levica dosegla izvrsten rezultat. Drugače pa kandidata od SDS niti nista tako napačna, lahko bi poslali tja večje klovne. Me pa malo skrbi za Zofijo, je kot ena kelnerca v vaški gostilni, kjer vse zapisujejo na kredo. 66. mojca111 (8. junij 2009 ob 15:13) kritizer ti kajr ponavljaj.. 67. kritizer (8. junij 2009 ob 15:16) mojca - moram, drugače jajčku nihče ne bo verjel... :) 68. hubert69 (8. junij 2009 ob 15:19) 64. mojca111 (8. junij 2009 ob 15:12) Če nekdo pogleda rezultat SDS 26,9 % proti SD 18 %... Ta pogled je precej nerealen za celotno sliko, ker Pahorju za razliko od Janše ni bilo treba čez trupla somišljenikov da je prišel do takega rezultata (podobno kot na državnozborskih volitvah, ko je zabil ostale na čelu z NSi nekam v kameno dobo). Seveda pa so politiki mojstri v prikazovanju rezultatov kakor jim paše. Brez tega ne bi mogli bit politiki. Skrbi me samo, kako z lahkoto jim nekateri nasedate. 69. umilave1 (8. junij 2009 ob 15:19) Dejstvo je, da je rezultat in zmaga SDS(morda, res samo morda delno tudi NSi) posledica slabih gospodarskih ukrepov sedanje vlade Za zgled bi morala biti Nemčija, kjer je vladajoča stranka zmagala na teh volitvah, kar pomeni da tam znajo ukrepat proti krizi. To so volilci nagradili. Pri nas je pa ta rezultat nek signal vladi, da bi lahko upoštevala kak koristen predlog SDSa za ukrepe. Partnerstvo bi morali vzpostaviti!! Če bi SD, oz vlada bila tako uspešna z bojem proti krizi kot v Nemčiji, bi se prvi 2 stranki na naših rezultatih zamenjali 70. alf5 (8. junij 2009 ob 15:22) V novem sklicu Evropskega parlamenta, kjer bo sedelo 736 poslancev, bo imela znova večino konservativna Evropska ljudska stranka (EPP). Kaj se kregate? Važno je, da se bo dobro slišal slovenski glas v EU. Saj bojo vsi naši in vaši garali za nas Slovence. 7 : 736 = 0,95 % od vseh EU poslancev Nas pa bojo slišali oni v Bruslju. 71. kritizer (8. junij 2009 ob 15:26) Kdor se spomni Magne Purge in "Zgodbe o divjem Dagobertu", ve o čem govorim : "Kdor se zadnji smeje se najslajše smeje." - ha ha ha Ostali pa - pozanimajte se... 72. umilave1 (8. junij 2009 ob 15:26) Najboljši recept bi bil: število sedežev(736) v EU parlamentu se deli s številom držav(27) Pride 27,25 kar pomeni vsaka država(neglede na velikost) po 27 poslancev pa je to to. VSI ENAKOPRAVNI. 73. SloLion (8. junij 2009 ob 15:26) umilave, vsekakor. Stopnja brezposelnosti v Nemčiji je 8.2%, pri nas podobna. Sploh je pa vsem jasno, da ko bo nemčiji zalaufalo, bo tudi pri nas lažje. Nemčija je bolj izjema, v večini držav so zmagali tisti, ki niso na oblasti. Sploh pa ni nobene korelacije med tem, kako vlada ukrepa proti krizi, ker tu se ne voli vlada, pač pa evropski poslanci. Oni nimajo veze z reševanjem krize v sloveniji, ni jasno desnemu polu? 74. darej (8. junij 2009 ob 15:27) Takšno je pač računanje po D'Hontovi formuli količnikov, po kateri se sedeži razdelijo. Za razliko od tega sistema, se v Sloveniji poslanski sedeži delijo na drugačen način (po Dropu, ostanek pa po D'Hondtu), bil bi pa zanimivo, kako bi bili razdeljeni sedeži na ta način. Desusu pa do stolčka v parlamentu manjka ogromno, saj je že v osonovi dobil manj glasov, kot pa je drugi količnik pri SD in TRETJI pri SDS. Druga stvar ki pa mislim da jo tukaj pozabljate je pa, da ljudje, ki so volili včeraj NSi niso marali prejšnjega presednika stranke in se je k stranki kar nekaj glasov vrnilo od SDS, s čimer si lahko razlagam manjši odstotek kot pa na parlamentarnih volitvah. Zraven tega ni bila sprožena nobena cerkvena afera v tem času, ki bi jo NSi morala zagovarjati, pa četudi ni bila v nobeno do zdaj še vpletena. 75. alf5 (8. junij 2009 ob 15:27) In ne pozabite, da naši in vaši izvoljenci bojo dobili pošteno plačo za njihov trud. 8.000 eur/mesec * 12 mesecev = 96.000 eur 96.000 eur/leto * 5 let = 480.000 eur Plus dodatki in privilegiji. 76. Anonimni12 (8. junij 2009 ob 15:36) 51. kritizer (8. junij 2009 ob 13:51) --- ce meces not Desus potem vrz not se SLS. Sicer pa so v EU liberalci bolj kot ne centralna stranka in ne leva! 77. Anonimni12 (8. junij 2009 ob 15:39) 70. alf5 (8. junij 2009 ob 15:22) ---- ne gledat nacionalno pac pa strankarsko. EU je zelo jasno rekla NE socialistom in to je vazno! 78. cepc (8. junij 2009 ob 15:40) Evo recept,kako se losaš zoprnih fac v slovenski politiki,izvolš jih vEu parlement.Upam,da bojo saj tam delal v prit cele Slovenije,če se doma kregajo kdo ma dalšga ups kdo je bolši. 79. darej (8. junij 2009 ob 15:45) Zanimivo... ker se za faks učim volilne sisteme, sem zračunal, kako bi se mandati delil po: Drop + D'Hondt (oboje na državnem nivoju in ne po volilnih enotah). Po tej formuli, ki se uporablja za državnozborske volitve v Sloveniji, bi SDS dobil 3 glasove, SD 2, NSi pa prav tako 2, Zares in LDS pa bi se obrisala pod nosom. Se pravi v tem primeru razmerje 5 : 2 za desnico. Zdaj se pa kregajte dalje, če se vam da... 80. JotaQuest (8. junij 2009 ob 15:45) @alf5... 0.95% je še vedno bolje kot je delež prebivalcev Slovenije v EU (0.45%) Pobuda - "Teleskop za vsako šolo" Šolam po 550 evrov za nakup teleskopov Ljubljana - Ministrstvo za šolstvo in šport v letošnjem mednarodnem letu astronomije vsem osnovnim in srednjim šolam zagotavlja po 550 evrov na šolo. Denar bodo šole lahko porabile za nakup teleskopa in druge astronomske opreme, ki si jo šola sama izbere, piše na spletnih straneh ministrstva. S pobudo Teleskop za vsako šolo želijo na ministrstvu vzpodbuditi zanimanje za astronomijo med učenci in dijaki, so še zapisali. Leto 2009 so za mednarodno leto astronomije razglasili Združeni narodi, Unesco in Mednarodna astronomska zveza (IAU - International Astronomical Union). Letos namreč mineva 400 let od prvih Galilejevih astronomskih opazovanj s teleskopom. STA Komentarji (zelo zadrti in nekaj razumskih) zadnji komentarji so tisti - razmisljujoci, zaradi katerih sploh naravoslovci delajo to kar delajo - se odrekajo lahkotnosti blefiranja in raje iscejo logiko in globino stvarstva, narave in s tem tudi vesolja. Ti, ki se spoznajo na "vse", v mladosti niso imeli primernih uciteljev in ne opreme za ustvarjalno delo in ucenje ... in so danes revezi, ki samo kritizirajo, saj drugega ne znajo, jih nis(m)o naučili, ... Komentarjev: 12 * 1. bicker08.06.2009 21:05:18 (+1) bo pa res hud teleskop za 550€ * 2. Hrko08.06.2009 21:37:48 looool, to bo cela šola mela en teleskop bogi xD pol ga bojo pa usi uporabljal se bo pa s***u po enem tednu..bravo lol xD * 3. nik08.06.2009 21:50:08 Res hudo v času recesije še itk opreme niso dobavili, ki bi jo že morali zdej pa že kr teleskopi. Bomo znjimi gledal poslance v eu parlamentu če kaj po nosu vrtajo. * 4. hipnos08.06.2009 21:53:33 Ta minister je še bolj bolan kot prejšnji, raje bi dali denar za obvezne knjige. * 5. Jugana08.06.2009 22:04:51 Ministrstvo bo prispevalo 550, šole bodo iz skladov šol dodale. Če je teh 550€ namenskih, se jih ne bo dalo za druge reči porabiti. Morda malce nesmrtrna poraba sredstev. Po mojem mnenju. Morda? * 6. Georges08.06.2009 22:13:24 Neumnost! Alo mora res vsaka šola imeti teleskop? Ne teleskop, ampak daljnogled za 500 evrov? Lahko bi v mestih, kjer je več šol, vse šole skupaj imele en boljši teleskop. Si predstavljate, da bo otročad množično sredi noči ali proti jutru zahajala v šolo igledala v zvezde, in to takrat, ko bo jasno in ko bo zvezda vidna? Kljub svetlobnemu smogu?. Morajo res vsi biti taki zanesenjaki? In kdo bo na vsaki šoli toliko usposobljen, da bo otrokom razlagal astronomijo? Regijska astrologinja ali hišnik * 7. flyboy08.06.2009 22:42:38 Po moje bojo mladinci tko zvezde gledal, kot tile na priloženi fotki. K skozi oblake se baje ful dobr vid. * 8. siunkar08.06.2009 22:46:21 kaj jočete rdečki takšno vlado ste si zvolil........... * 9. Archer3008.06.2009 22:47:59 Zakaj se eni delajo budale! Za 550€ + prispevek šole dobiš zelo dober teleskop tudi takega, ki ga povežeš na računalnik in z pomočo programa nato iščeš ozvezdja galaksije itd... Eni ste prav neumni in to z veliko začetnico poudarjate! Brezveze zgubljati čas na vas. Rad bi povedal, da je pohvalno, da je Ministerstvo dalo denar in še to namensko! BRAVO še enkrat ostali ****i, ki kritizirate pa pejte spat v svinjak! MVJ * 10. Skadi08.06.2009 22:50:38 vsi tisti ki mislite da je to neumnost ste neumni sami ali pa mogoče niste nikol gledali zvezd,kaj šele da bi jih gledali skozi teleskop pa da bi se vam sanjalo kaj to čudo na nebu pomeni. dejsto je da med otroci ni zanimanja za astronomijo zato tudi pobuda za nakup,za 500€ lahko dobiš zelo spodoben teleskop ki ni plastic-fantastic kot tisti za 100€ in je za potrebe otrok več kot dovolj,je pa tudi ustrezen kader z izobraževanji,škoda da ni bilo te pobude že v času mojih OŠ dni. * 11. Brdavsar09.06.2009 00:02:32 Prav kul in pohvalno tole. Jaz še pomnim ko smo v OŠ ter SŠ v šolah v naravi sred noči na hrbtih ležal pa gledal proti nebu... Sploh pa mladini pa tudi ostalim ne bi škodilo če bi se vsake toliko zazrli proti zvezdam pa pomislili da nis(m)o center vesolja in dobili eno trohico občutka perspektive. =] * 12. bborst09.06.2009 07:02:16 Se pridružujem mnenju, da je to v redu poteza. Šola še zraven nekaj denarja prispeva in je to čist vredu teleskop. En je pa tudi čist dovolj, saj ne bo vsak, vsak dan na njemu visel. Zakaj se eni delajo budale! Za 550€ + prispevek šole dobiš zelo dober teleskop tudi takega, ki ga povežeš na računalnik in z pomočo programa nato iščeš ozvezdja galaksije itd... Eni ste prav neumni in to z veliko začetnico poudarjate! Brezveze zgubljati čas na vas. Rad bi povedal, da je pohvalno, da je Ministerstvo dalo denar in še to namensko! BRAVO še enkrat ostali ****i, ki kritizirate pa pejte spat v svinjak! MVJ * 10. Skadi08.06.2009 22:50:38 vsi tisti ki mislite da je to neumnost ste neumni sami ali pa mogoče niste nikol gledali zvezd,kaj šele da bi jih gledali skozi teleskop pa da bi se vam sanjalo kaj to čudo na nebu pomeni. dejsto je da med otroci ni zanimanja za astronomijo zato tudi pobuda za nakup,za 550€ lahko dobiš zelo spodoben teleskop ki ni plastic-fantastic kot tisti za 100€ in je za potrebe otrok več kot dovolj,je pa tudi ustrezen kader z izobraževanji, škoda da ni bilo te pobude že v času mojih OŠ dni. * 11. Brdavsar09.06.2009 00:02:32 Prav kul in pohvalno tole. Jaz še pomnim ko smo v OŠ ter SŠ v šolah v naravi sred noči na hrbtih ležal pa gledal proti nebu... Sploh pa mladini pa tudi ostalim ne bi škodilo če bi se vsake toliko zazrli proti zvezdam pa pomislili da nis(m)o center vesolja in dobili eno trohico občutka perspektive. =] * 12. bborst09.06.2009 07:02:16 Se pridružujem mnenju, da je to v redu poteza. Šola še zraven nekaj denarja prispeva in je to čist vredu teleskop. En je pa tudi čist dovolj, saj ne bo vsak, vsak dan na njemu visel. SDS: Vladna koalicija v brezno vleče celotno državo Pahor: Golobič je pravilno prijavil premoženje Kosovi komisiji 12. junij 2009 ob 13:20, zadnji poseg: 12. junij 2009 ob 14:32 Premier Borut Pahor je dejal, da se je odločil, da naj Gregor Golobič ostane minister, saj je svoje premoženje ustrezno prijavil komisiji za preprečevanje korupcije. "Skrbno sem pretehtal težo očitanih dejanj. Ocenjujem, da ni prav, da se tisku zamolči celotno premoženjsko stanje. A je za odločitev, da Golobič ostane minister, sem se odločil zato, ker je v celoti svojo premoženjsko sliko predstavil protikorupcijski komisiji, ki ji je vsak po zakonu dolžan dati to informacijo," je pojasnil Pahor. Predsednik države Danilo Türk je v komentarju na odločitev Gregorja Golobiča dejal, da je v dveh letih v politiki slišal več laži kot v 15 letih diplomacije. Ob tem je ponovil, da Golobiču ni mogoče očitati nobene protipravnosti. Sicer pa v zvezi s tem ni imel povedati nič novega, je pa spomnil, da je v preteklih dneh opozoril na nekatere temeljne značilnosti tega primera in pojasnil, kako ga vidi. Po njegovih besedah je Golobič zamolčal nekatera dejstva v svojih stikih z mediji. Spoštoval je pravne predpise in je vse, kar je bilo treba prijaviti, prijavil v ustreznih pravnih postopkih. Erjavec: Vesel sem odločitve, saj si ne želim politične krize Golobičev koalicijski kolega Karl Erjavec, DeSUS, pa je odločitve vesel, saj ima vlada v tej težki situaciji veliko nalog in si kot predsednik DeSUS-a ne bi želel politične krize. Dodal je, da bo posledice takšne odločitve Golobič kot predsednik Zaresa sam prevzemal, če se bo izkazalo, da bodo volivci takšno dejanje ocenili kot neustrezno. Preberite še: Gregor Golobič ni odstopil SDS: Vladna koalicija v brezno vleče celotno državo V SDS-u so dejali, da bi, če bi Golobič nameraval odstopiti, to storil takoj. Je pa po mnenju stranke vlada z odločitvijo ministra za visoko šolstvo izgubila velik del kredibilnosti. Z neodstopom Golobiča po njihovem mnenju koalicija ni bila rešena, pač pa se je sama potisnila še globlje v močvirje neverodostojnosti. "Žal vladna koalicija vleče v brezno celotno državo, ki zaradi nesposobnosti vladajočih, zapletenih v ukvarjanje samih s seboj, v krizo tone dvakrat hitreje kot ostala Evropa." "Namerno zamolčanje zaradi koristi" Za SLS je Golobičeva odločitev propad etičnih vrednot v slovenski politiki. Za vodjo poslanske skupine stranke Jakoba Presečnika zamolčanje dejstev ni bila napaka ali zmota, temveč namerno zamolčanje podatkov zaradi političnih koristi. »Pomembno je vedeti, da se je to njegovo naklepno zamolčanje pomembnih dejstev o premoženju zgodilo ravno na vrhuncu kampanje za državnozborske volitve, ko so bili tajkuni in poštni nabiralniki ključna politična tema,« je zapisal v sporočilu za javnost in dodal, da bi te informacije lahko pomembno vplivale na izid volitev v DZ. Zmago Jelinčič, prvak SNS-a, je dejal, da je takšno odločitev pričakoval in takšen razplet napovedoval od začetka, prepričan pa je, da tudi premier Borut Pahor Golobiča ne bo odstavil. Meni, da bo kredibilnost vlade in koalicije še bolj padla, "plačali pa bodo šele na naslednjih volitvah". Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos pa je dejal, da smo izgubili priložnost za zvišanje standardov na področju etike. Po mnenju NSi-ja pa je z Golobičevo odločitvijo, da ostane na položaju laž "formalno postala vrednota slovenske tranzicijske levice". Golobič je po njihovem menju pokazal, da je njegov interes zagotavljanje poslov Ultri in polnjenje lastnih žepov, razočarani pa so tudi nad "moralno in etično držo predsednika republike Danila Türka", ki je z "obrambo laži dokazal, da je talec tranzicijske levice". Razočarani so tudi nad premierjem Pahorjem, "ki ni zmogel poguma, da bi se odpovedal lažnivemu ministru". A. M. KATASTROFA - KATASTROFA..., 2. atilij (12. junij 2009 ob 13:26) Še vedno zahtevamo odstop ministra Golobiča: http://www.facebook.com/group.php?gid=11 1853544407 3. atilij (12. junij 2009 ob 13:27) Še vedno zahtevamo odstop ministra Golobiča: www.facebook.com/group.php?gid=111853544 407 4. sunshine girl (12. junij 2009 ob 13:32) Minister Golobič je odstopil - po posvetu z državljani Slovenije, ki imajo, revni sicer, visoka moralna in etična načela, se je odločil, da zapusti ministrsko mesto in ga prepusti tistim politikom iz leve koalicije, ki še vedno mislijo in delajo tako, kot so govorili v predvolilni kampanji. Da je pravna država tako pomembna stvar, da je ni za pustiti v rokah politikov, ki jih vodijo zasebne koristi. 5. roksy- (12. junij 2009 ob 13:32) SRAMOTA ZA DEKORACIJO Hočemo interpelacijo, da vidimo kdo v Sloveniji podpira laži in poštne nabiralnike na NIzozemskem 6. spremljevalec (12. junij 2009 ob 13:34) Celo Kosu se je posvetilo. Čestitam, prvič. 7. TomoK (12. junij 2009 ob 13:42) Kaj čmo. ZARES smo Balkan. 8. Ladko Gajšek (12. junij 2009 ob 13:43) Golobič ni pečen, torej tudi šričakovane politične pečenkice ne bo? VG 9. semaino (12. junij 2009 ob 13:45) Slovenci smo ZARES pravi kljukci in hlapci, da smo Franciji, bi sedaj folk razbil pol Pariza. Mi pa bomo tolerirali te naše lopovčke, plagijate, lažnivce na levi in desni. Predlagam, da odstopijo Janša, Golubič in vsi ostali kljukci..., 10. mirela (12. junij 2009 ob 13:46) semaino, ni vse v razbijanju...sej bi svoje razbijali... a ti doma razbijaš stvari, če tvoja žena nardi napako... oprostiš ji pa je... župnik reče : pojdi in ne greši več, pa se je Golobič tega držal ;) 11. mirela (12. junij 2009 ob 13:47) aja, še prej pa mu reče : oproščeno ti je ;) 12. mirela (12. junij 2009 ob 13:48) zakaj Janša, sej ni na položaju... 13. ndian (12. junij 2009 ob 13:53) Če zdaj SD ne stopi skupaj in se spusti na realna tla, ter strogo obsodi to dejanje Golobiča, ter uredijo zadevo kot je treba potem pa bo Slovenija izgubila vso svojo kredibilnost in državljani bodo se začeli masnovno pritoževat! Pahor, pokaži že enkrat svoja jajca! 14. Dr. ANUBIS XX. (12. junij 2009 ob 13:53) Sramota!!! Hočemo interpelacijo!!! 15. ML2 (12. junij 2009 ob 13:54) SLOVENIA,WAKE UP! 16. mick5 (12. junij 2009 ob 13:57) SRAM ME JE DA SEM SLOVENEC !!! 17. jan213 (12. junij 2009 ob 13:59) SDS je lahko lagat,saj jim lazi ni treba priznat,oni se nanasajo na ono stvar ,grem v cerkev se spovem,mediji tako ne morejo izvesti za laz saj so duhovniki obvezani molcecnosti inse pocutijo moralno ciste,in to se ponavlja odkar so se povzpeli v parlament. 18. pikabu (12. junij 2009 ob 14:00) Erjavec je pa verjetno neskončno srečen: v evropski parlament mu ni uspelo prid, zdej ga je pa neskončno strah, da bi prišlo do politične krize, ker ima njegova stranka nikakršno podporo. Če so pretežki časi, si pa naj poišče drugo službo, saj ga nihče ne bo pogrešal (tako kot ne bi Pahorja, Turka in ostale golazni, ki zdaj veselo ploska). 19. lovec25 (12. junij 2009 ob 14:01) He he pa pravna država, te z nastopom leve koalicije ni bila nikoli. A je to zavzemanje za resnico in drugačno politko. S[RAMOTA, slovenski državljani zbudimo se. sam za položaje jim je. Daj Pahor pokaži, da odločaš sam in vrži lažnivca ve. Tako bomo imeli veredostojnega predsednika vlade, ne pa lutko ki jo vodijo drugi iz ozadja ( sam Golobič, Jankovič in bivši predsednik Kučan) 20. jeremias (12. junij 2009 ob 14:03) "Predsednik države Danilo Türk je v komentarju na odločitev Gregorja Golobiča dejal, da je v dveh letih v politiki slišal več laži kot v 15 letih diplomacije." In pri nas letih nismo imeli še slabšega predsednika kot v zadnjih dveh letih. Kaj če bi odpotoval? GLASUJMO ZA PREČASNE VOLITVE 42. mandingo (12. junij 2009 ob 15:06) 38. lonc Janšo samo,da ima nižji čin. 43. mandingo (12. junij 2009 ob 15:08) 41. Glasuj in pozivaj v svojem imenu.Če pa si pristaš politike čelavega krvosesa pa ti žal ne morem pomagati!!! 44. atd (12. junij 2009 ob 15:09) Nikoli več ne volim ZARES!!!! 45. Jožeine (12. junij 2009 ob 15:17) A se je kaj več pričakovalo od te posmeha vredne koalicije - pa saj jo predstavljajo v večini slamomlatci prazne slame... 46. rasss (12. junij 2009 ob 15:20) Celotna vlada, s Pahorjem na čelu, je zame nekredibilna, pa še predsednik države zraven! Da ne bi slučajno še kdaj govorili o nekem poštenju, o neki drugi politiki, e etiki! Boste videli, kaj bo takšno Golobičevo dejanje potegnilo za sabo. Od dane s dalje velja: zlaži se, reci - pomota je bila in oproščeno ti bo. 47. mandingo (12. junij 2009 ob 15:22) 45. Jožeine To je koalicija,ki mora potegniti voz iz globokega blata,ki ga je za seboj pustila hunta! 48. mirora (12. junij 2009 ob 15:27) Ni pošteno tole, ni ferplay, mojega glasu neboste več videli. 49. Jani2105 (12. junij 2009 ob 15:30) Rad bi vprašal g Jankovića, ki je uvedel v Ljubljano Titovo ulico, kaj si bi mislil Tito če bi gledal kako politična elita bogati in laže obubožanemu prebivalstvu. Po mojem mnenju bi se ulice v takšni državi kar sam odpovedal. 50. jagijagi (12. junij 2009 ob 15:32) ZARES Prihajajo težki časi! Saj po novem letu bolše bo! 51. astro (12. junij 2009 ob 15:44) Vse skupaj je en d... Kdor je na oblasti, se grebe le za svoj žep in žepe svojih bližnjih. In potem čudenje o nizki volilni udeležbi. Kdor pride, pa v glavnem ne voli za svojega, ampak proti onemu. Tako kot jaz. Nikoli ne bi volil za JJ (+Grims, Jerovšek &Co.) diktaturo. 52. MoTmOt (12. junij 2009 ob 15:46) Fini Lopovi. 53. nino1979 (12. junij 2009 ob 15:57) a dejte no dejte janševčki...vidim da še zdej niste prebolel poraza od jeseni, za vas je vse narobe, prej ko ste pa vi rumenčkii bili na sceni ste pa kaj delal v dobrobit državlajnov, zafural državo 54. semaino (12. junij 2009 ob 15:59) glasumo za predčasne volitve 55. ratm (12. junij 2009 ob 15:59) 5. roksy- (12. junij 2009 ob 13:32) SRAMOTA ZA DEKORACIJO Hočemo interpelacijo, da vidimo kdo v Sloveniji podpira laži in poštne nabiralnike na NIzozemskem se popolnoma strinjam!!!! ne more en visok, blond, modrooki še naprej nastopat na slovenski politični sceni ob borutu pahorju! 56. Rambij (12. junij 2009 ob 16:34) Ja, Karl Erjavec si čuva zgolj delovno mesto. Se kdo sploh še spomni kako sta Golobič in Kresalova pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami kritizirala in napadala Erjavca in njegovo delo na MORS?! Sedaj pa butec tuli v isti rog kot Zares. Butec primitivni! Če si želim predčasnih volitev je tudi zato da Desus izpade iz parlamenta. Da o Zares ne govorim! 57. franzz (12. junij 2009 ob 16:34) Izjava tovariša rdečega Kosa je zamegljevanje. Rad bi vedel, zakaj je porabil tri dni, da je pokazal dokument o poštnem nabiralniku. Ga je Golobić prinesel naknadno? Mislim, da ja. Kos bo pa malo ropotal, kakor da nekaj dela, enako, kot rdeči Semolić. Sprijazniti se moramo, da nam vlada komunistična partija. 58. lovra (12. junij 2009 ob 16:40) V brezno nas vlečete vsi,levi ,desni-že par let.Državljani že komaj čakamo,da te državne pogače že enkrat zmanjka,da si ne boste več podtikali eni drugim,pa začeli že enkrat delati v smeri razvoja države.Zatorej pokradite kar je še ostalo,potem pa pa složno vsi skupaj v nove razvojne zmage.Sicer pa rek pravi,denar je samo za vas reveže. 59. V_n_u_k (12. junij 2009 ob 16:42) 20. jeremias: Odličen komentar ! G.DANILO TURK je užaljen prišel iz OZN ,ker ni bil povišan .Pri nas so ga pa takoj izvolili za predsednika ,ki bi moral biti predsednik vseh SLOVENCEV --ne pa samo LAŽNJIVCEV . 60. zahod.west (12. junij 2009 ob 16:57) neokomunisti na oblasti: laži, sprenevedanja, laži, sprenevedanja. vse je bilo dogovorjeno že prejšnji teden, bilo pa je potrebno pripraviti ovčke , da na kakšen način pojejo še to svinjarijo (in po možnosti, da so celo vesele). REFERENDUM ! ! ! imamo ga za ostale bedarije, imejmo ga se za vprasanje odstavitve NEVERJENO kaj se dogaja v zadnjih časih, predsednik porablja DAVKOPLAČEVALSKI denar za luksuz in zatrjuje, da ni nč narobe če se zlažeš - milion gor dol - LOGIČNO, ČE BARABA SAMA KRADE ! ! ! najhuje je pa, da smo sami tako volili 22. Haris123 (12. junij 2009 ob 14:09) na porabo sem mislil njegov "izlet" z letalom 23. ndian (12. junij 2009 ob 14:14) jan213, izjemen komentar. res. Še vedno živiš v iluziji da so Janši dokazali nekaj, tvojemu pa ne. 24. jennyh (12. junij 2009 ob 14:17) Sramota.. sramota za GGja...sramota za predsednika,ki ne združuje ljudi, ampak jih deli.... še Kos je neki pametnega povedu.. (kdo bi si mislu!).... Vse skupi kaze na to,da niti pribljižno nismo evropska demokratična drzava... ampak le ena stara vzhodno evropska banana republika,kjer vlada laž in prevara!!!! 25. mandingo (12. junij 2009 ob 14:19) 21. Haris123 Vkrado je tebi nekdo možgane!!! 26. Anunnaki (12. junij 2009 ob 14:20) Kdo se bo zbudil , a slovenci , dej no .Večina folka je tok tupga , da sploh ne ve za enga Golobiča pa da je neki lagal .Slovenci ste k ena teleta k živijo tja v tri krasne. Tko nezainteresirano mi delujete. 27. modri7 (12. junij 2009 ob 14:22) kaj banda levičarska se ni zmenila med sabo??...ali pa je kos končno spregledal??:D.. sicer pa je to konec demokracije in vrednot...sedaj lahko vsaki politik govori kar hoče...pa nebo kaznovan... 28. Jani2105 (12. junij 2009 ob 14:24) Pa še eno pezde se na tej strani oglaša z podobnim imenom kot je moj (jan213). Ne bom ugibal kdo je to, je pa evidentno, da je nekaj v njihovih glavah hudo narobe... 29. R2D2 (12. junij 2009 ob 14:25) JJ ni uspelo da ga "odbije" niti ni dobil njegovih volilcev . Ja samo še INTERPELACIJA ker ga še vedno pekli uspešna proti njemu !!! 30. izo (12. junij 2009 ob 14:26) itak, da bo interpelacija, s čimer pa se naj ukvarjajo v parlamentu, kot sami s seboj.. 31. R2D2 (12. junij 2009 ob 14:27) Kot otroi v peskovniku ! 32. overlord2009 (12. junij 2009 ob 14:28) ha ha ha , SDS naprej 33. lovec25 (12. junij 2009 ob 14:39) He he pa pravna država, te z nastopom leve koalicije ni bila nikoli. A je to zavzemanje za resnico in drugačno politko. SRAMOTA, slovenski državljani zbudimo se. Sam za položaje jim je. Daj Pahor pokaži, da odločaš sam in vrži lažnivca ve. Tako bomo imeli veredostojnega predsednika vlade, ne pa lutko ki jo vodijo drugi iz ozadja ( sam Golobič, Jankovič in bivši predsednik Kučan) 34. roksy- (12. junij 2009 ob 14:41) KRIVI SO VOLILCI, KI NASEDAJO 35. podjetnik (12. junij 2009 ob 14:41) Spet poslušamo PAHORJEVE FLOSKULE o tem kako vedno prevzema odgovornost. Naj že enkrat prevzame ODGOVORNOST za vodenje te države in naj ne dopušča takšnih svinjarij in daje Golobiču dovoljenje, da laže in krade Slovencem. 36. viva (12. junij 2009 ob 14:46) Dajte no mir, JJ je lagal, 37. poldka (12. junij 2009 ob 14:46) Sedaj bojo imeli dodatni tipki v parlamentu. Laž - Resnica 38. lonc (12. junij 2009 ob 14:55) kaj imajo skupnega.Severna Koreja,Kuba in Slovenija? 39. nejxy (12. junij 2009 ob 15:02) golobić 40. contra (12. junij 2009 ob 15:05) sramota, kako lahko gledamo to komunistično bando, ki bo še v zadnjih vzdihljajih pokradla še nepokradeno! Zavec poravnal račun z Mirando Ptujčan vseskozi narekoval ritem 19. junij 2009 ob 20:27, zadnji poseg: 19. junij 2009 ob 21:55 Maribor Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec je v 28. profesionalnem dvoboju dosegel še 27. zmago, potem ko je v 12. rundi nokavtiral Jorgeja Daniela Mirando. 33-letni Ptujčan je 8 let mlajšega tekmeca iz Argentine s serijo levih direktov 'dokončal' nekaj sekund pred koncem 12. runde. Že prej pa je bil občutno boljši nasprotnik, saj je od 11 rund dobil kar 9. S tem je poravnal račun, ki se je odprl pred dvema letoma, ko je bil obračun istih nasprotnikov zaradi razbite Zavčeve arkade prekinjen v 3. rundi. Posebna zahvala ženi "Brez vas bi bilo zelo težko. Vi ste tisti, ki zaslužite to zmago. Res hvala. Posebej pa bi se rad zahvalil moji ženi Nataši," se je Zavec najprej obrnil na okoli 2.500 navijačev v mariborski dvorani Tabor, med katerimi so bili mnogi Dejanovi prijatelji. Nato pa dvoboj ocenil takole: "Miranda si je želel zmage od prve do zadnje minute, to cenim. V našem kotu smo si zadali strateške točke, ki so nam uspevale. Od osme do enajste runde je poskušal z napadi, precej več je delal, pristopili smo bolj taktično, saj me je bolela levica in nisem mogel tako udarjati, kot bi si želel. Skoncentriral sem se na konec, želel končati v enajsti rundi, a ni šlo. Nato mi je le uspelo in upam, da sva oba izpolnila pričakovanja." Kdaj bo prišel na vrsto Poljak? 'Mr. Sympathikus' je v profesionalni karieri izgubil le enkrat, in sicer lani 30. novembra proti Poljaku Rafalu Jackiewiczu po sumljivi sodniški odločitvi (balkansko - makaronarska mafija, ki zmeraj oskoduje Slovence). Morda bo kmalu napočil čas za poravnavo tudi tega računa ... Portret Dejana Zavca Vzdevek: Jan Zaveck, Mr. Sympathikus Datum rojstva: 13. marec 1976 Prebivališče: Ptuj in Magdeburg Višina: 171 cm Teža: do 66,678 kg (velter) Poklic: poklicni boksar Profesionalec od: 2003 Klub: SES Magdeburg Trener: Dirk Dzemski Menedžer: Ulf Steinforth Dosedanja statistika: 27 zmag (od tega 15 s KO), 1 poraz Glasba ob prihodu v ring: Boom boom man (Ditka Čepin) Kategorija: do 66,678, velterska Janša: Hribarjeva brani Golobiča z lažjo Ljubljana - Predsednik SDS Janez Janša se je v pismu, objavljenem na spletni strani SDS, ostro odzval na izjavo Spomenke Hribar in jo označil za neresnično in lažno. Janša je zapisal, da je Hribarjeva pri tem, ko je skušala braniti ministra za visoko šolstvo in predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča, tudi sama izrekla laž. Hribarjeva je namreč v izjavi za POP TV dejala: "Da je priznal napako, je seveda neko moralno dejanje v nasprotju recimo z Janezom Janšo, ki nikoli ni položil računa, niti moralnega niti finančnega za preprodajo orožja." "JLA je ob pomoči stare nomenklature pod Kučanovim vodstvom razorožila TO" "Kot minister za obrambo v obdobju 1990–1994 sem bil odgovoren za oblikovanje in oborožitev Slovenske vojske. Ta naloga je bila še toliko težja, ker je ob nastopu mandata Demosove vlade maja 1990 JLA ob izdatni pomoči stare nomenklature pod vodstvom Milana Kučana razorožila slovensko teritorialno obrambo. Številni pripadniki slovenske vojske, policije ter obeh ministrstev so tvegali precej več kot kariero, ko so v težkih pogojih jugoslovanske okupacije in mednarodnega embarga opremljali slovensko vojsko," je zapisal Janša. "Za razliko od sedanje vlade smo imeli takrat bolj natančne evidence orožja" "Že leta 1993 je bilo o vseh nakupih in odprodajah orožja izdelano poročilo, ki še vedno nosi oznako državna tajnost. Doslej še nihče ni uradno preklical tega poročila niti ga nihče ni dopolnil. Za razliko od sedanje vlade smo imeli takrat v mnogo težjih razmerah bolj natančne evidence orožja in tudi ukradel ga ni lahko vsak, ki se je slučajno pripeljal mimo skladišča," nadaljuje v pismu. "Od leta 1994 pa do leta 2004 so različne vlade pod vodstvom LDS sprožile številne preiskave zaradi domnevno nezakonite trgovine z orožjem. Vloženih je bilo več kazenskih ovadb, med drugim tudi proti meni. Odzval sem se na vsa vabila in odgovarjal na vsa vprašanja pristojnih. V nobenem primeru ni prišlo niti do začetka sodnega postopka," piše Janša. "Od silnih obtožb so na koncu vedno ostale le pritlehne politične insinuacije," še dodaja. "Kdaj bo slovenski narod sodil tem veleizdajalcem?" Janša v pismu ubere tudi ostrejše tone: "Pred preiskovalci in preiskovalnimi komisijami smo se morali več kot desetletje zagovarjati tisti, ki smo v usodnem času postavljali na noge obrambo slovenske osamosvojitve. Obtožbe pa so vseskozi letele iz vrst tiste politike, ki je z javno peticijo nasprotovala nastanku Slovenske vojske in ki je maja 1990 sodelovala pri razorožitvi slovenske TO ter tako zagrešila največjo veleizdajo slovenskega naroda v novejšem času. Kdaj bo slovenski narod sodil tem veleizdajalcem?" "Hribarjeva s privilegirano poslansko pokojnino piše ideološke pamflete" Prvak največje opozicijske stranke je svoje osti uperil tudi neposredno proti Hribarjevi: "Leta 1993, ko je na desettisoče ljudi v Sloveniji zaradi izgube trgov ostajalo brez dela in dohodkov, je gospa Hribar postala privilegirana poslanska upokojenka. Izkoristila je poseben zakon, ki ga je sama pomagala izglasovati ter se upokojila pri zgodnjih 51 letih. Medtem ko so morale zgarane vrstnice iz njene generacije za tekočimi trakovi ali računalniškimi ekrani delati naprej, je gospa Hribar s privilegirano poslansko pokojnino zaustavljala desnico, pisala ideološke pamflete ter celotno Slovenijo poučevala o morali. In to, žal, počne še danes." Iz foruma: Spomenka Diklić je joker partije za kritične situacije - vedno ko je partija pred kolapsom, odigrajo na njo in vedno se v ključnih trenutkih izkaže kot papagajsko trobilo, ki natepava v tri krasne. Pri 51 letih v penzijo (poslansko) - s polno r1tjo je pa res lahko 5rat. Bljaaakkk! Oprostite nisem JJ pristaš sem prej nasprotnik,ampak tukaj mu dam popolnoma prav še več, pokazal je, da ima hrbtenico in pa predvsem argumente med tem ko Spomenka nima ničesar drugega kot samo zavajanje in sedenje na nekdanjih lovorikah,ko je branila JJ.Po Demosu pa tako in tako ni iz nje bilo nič drugega kakor visoko nošena upokojenka z partijsko knjižico,ki jo še danes rada pogleda.Dejanja Golobiča je sramota za vse politike in kot tak bi moral zapustiti politiko ker si je veliko nagrabil-OD KJE Enkrat s(m)o ti nasedli Hribarca, ko si zaustavila DESNICO, da smo dobili samo RDEČE BARONE in RDEČE TAJKUNE. Sedaj pa sam, osebno, mislim, da SLOVENSKEGA NARODA ne boš več žejnega čez vodo peljala - zagovornica LAŽNJIVCEV je tudi sama ena velika LAŽNJIVKA; gre se ji samo za priviligirano penzijo - pokvarjenka, pokvarjena...sram naj jo bo. Nebi rekel, če bi take izjave dajal kdo na forumu. Če tako pogledam,nam Slovencem cel cajt hočejo ti SRBI dirigirat.Med vojno so partijci poslali v Slovenijo kumunistični oficirski kader(ker naši v glavnem še niso bili dovolj indoktrinirani).Potem ti se pojavi neka SPOMENKA ,in danes nam hoče vladat neki JANKOVIĆ.Dajmo Janša treba bo spet sestavit maneversko strokturo in očistiti deželo KRANJSKO teh bleferjef in dati našemu poštenemu delavnemu narodu mir pravico. 64.eskil. Popolnoma te razumem, saj sem bil v podobni situaciji. Mobiliziral sem lovce in od policije pridobil nekaj streliva... Vsak od nas, ki je srcno hotel pomagati se je znasel tako kot pac je mogel NE MOREM pa nikoli oprostiti Kucanu, ki je dejal: "vsak oborozen odpor bi bil enak samomoru" on je vedel tudi ZAKAJ je dejal "danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan" ! To je bilo misljeno; danes le sanjajte o samostojnostijutri boste dobili po pi,a ga je J zafrknil, ker smo bili pripravljeni No samo to ženšče -srbsko djete smo še čakali. Da pove svojo resnico, ki je sicer nismo še nikoli slišali. To z orožjem namreč, to je že prav otročje. Ko se vsa sposobnost in poštenost blevih razgali -stopijo vedno na plan stari dušebrižniki trdi partijski kadri -kar Spomenka, kljub temu da se je vrinila kot trojanski konj v DEMOS je bila in še vedno je- kot je tudi Kučan, pa Janković. Da kri ni voda kažejo naši naturalizirani Slovenci, ki kar en morejo preboleti, da je Slovenija samostojna. Nekje sem prebral, da grejo neumnosti po glavi le spočitim babam. Trditev se na prvi pogled zdi tendenciozna, če pa človek malce razmisli, pa v njej najde zrno resnice - Hribar'ca od silnega dela še ni dobila žulja, za razliko od tisočih delavk po Sloveniji. In če je res na grbi davkoplačevalcev od 51-ga, naj skloni glavo in obmolkne. Janša, tokrat soglašam, babnica je far away od pravice za delit moralne nauke. In spomni naj se svoje cmerave drže ob razpadu Yuge... Fuj, da se ti kozla! In taki Druže Kucan, Spomenka Diklic te gleda... Spomenka Diklić vsakokrat ko jo pozovejo zvesto vzame v bran naslednike Titove nacistične partije. Ana pa še v izogib kakršnega koli nerazumevanja.Za razliko od ultre,ki je dobila 6.milj.kredita na vrednost 100.000(hipoteko mislim),jaz nisem dobil ,takrat 1000 mark.(za bencin,ker sem bil zastopnik SP),niti hiša mi ni pomagala.Nisem mogel dati hipoteke.Če bi bil Golobič,bi bilo dovolj,da bi dal hipoteko na opanke,Ker pa nisem plačal davka,pa nisem ne delal ne izdal računa,zaslužil nič,so prišli pa rubit.Banda.Pa sem imel kramp pri roki.Jih ni bilo nikoli več. Tito je imel največjo plačo zdaleč naokrog - predsedniki EU držav so se lahko skrili. Beograd - Vsak prvi dan v mesecu so obveščevalne službe takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije na naslov Užička 15 v Beogradu prinesle dve bakreni škatli, v katerih je bila shranjena plača dosmrtnega predsednika Josipa Broza. Zadnja Titova plača je znašala 4,5 milijona dinarjev ali glede na takratno vrednost okoli 280 tisoč nemških mark, je razkril srbski dnevnik Politika. Danes bi brez inflacije Titova zadnja plača znašala okoli 140 tisoč evrov. Politika je razkrila, da je bila višina Brozove plače, ki jo je prejemal od osvoboditve leta 1945, odločitev kadrovske komisije Predsedniška SFRJ. Odločitev komisije je bila uradna skrivnost. Še danes pa ni jasno, za kaj je Broz zapravil svojo plačo. Del denarja je dal svoji ženi Jovanki, ki si je šele pet let po Titovi smrti uspela izboriti mesečno nadomestilo v višini 1352 nemških mark. Nekaj dinarjev pa sta dobila tudi Titov sin Žarko in hčer Zlatica, večino plače naj bi Josip Broz obdržal zase. Iz foruma: Ob koncu Titovega režima je bila v gospodarstvu katastrofa (nekatere socialistična podjetja so še danes v katastrofalnem stanju....). Komunistični mediji so ustvarjali iluzijo uspešnosti... Kako se lahko en levičarski fanatik na eni strani zavzema za človekove pravice, po drugi strani pa hvali diktatorja, ki je dal izvensodno zverinsko pobiti več kot 100.000 ljudi, ki je dalo zapreti več deset tisoč političnih zapornikov, ki ni dopuščal demokratičnih volitev, ki je živel kot kralj, njegovi podaniki pa kot reveži? Zanimiv odsev generala Rudolfa Maistra v atmosferi - znamenje za bodoce rodove. Janez in Urška za vedno in večno Janša v soboto popoldne skočil v zakon v objemu gora 4. julij 2009 ob 11:03, Drežnica pri Kobaridu "Morate poskusiti," so bile prve besede sveže poročenega Janeza Janše, ko je prišel iz cerkve v Drežnici pod Krnom, kjer je večno zvestobo obljubil svoji izvoljenki Urški Bačovnik. Obred je potekal v družinskem krogu. Dostop do cerkve so drežniški gasilci za javnost zaprli ter ženinu in nevesti pripravili sprejem, ki sta se mu izognila in v cerkev prišla po drugi poti. Domačini so paru ob dostopu do cerkve pripravili obok iz zelenja, ki je okrašen s cvetjem, na njem pa visi napis "obilo sreče". Pred njim je Bačovnikovo in Janšo čakalo več kot dvesto ljudi. Nevesta je nosila belo obleko z vlečko, v rokah je imela šopek travniškega cvetja, ženin pa je bil oblečen v črno. Na poroki zbran celoten vrh SDS-a Med svati, ki so se zbrali na strogo varovanem cerkvenem obredu, je naš fotograf opazil tudi Petra Jambreka in pomembne člane največje opozicijske stranke, ki ji predseduje Janša: Milana Zvera, Dimitrija Rupla ter Evo Irgl. Kot se je izvedelo, so svatje, med katerimi so tudi Branko Grims, France Cukjati ter nekdanji ministri Lovro Šturm, Vasko Simoniti, Andrej Vizjak, Zofija Mazej Kukovič in Dragutin Mate, vabila na poroko dobili šele včeraj popoldne, s čimer sta mladoporočenca želela ohraniti čim večjo stopnjo zasebnosti. Cerkvenemu obredu je sledila tudi civilna poroka. V vlogi matičarja je bil bovški župan Danijel Krivec, ki je tudi poslanec stranke SDS in Janšev osebni prijatelj, poročil pa ju je na Kekčevi domačiji v Trenti. V javnosti prvič skupaj oktobra 2006 Prvič sta se skupaj v javnosti Janša, takratni premier, in njegova izbranka, zdravnica iz naselja Kote pri Velenju, pojavila na proslavi na dan reformacije leta 2006. Dobro leto pozneje se je že začelo šušljati o zaroki, ki jo je potrdil tudi zaročni prstan na roki Bačovnikove, opazili pa so jo tudi na poročnem sejmu v Celju. Pred kratkim se je pojavila novica, da sta Janša in Bačovnikova kupila trisobno stanovanje na Mesarski cesti na Poljanah v Ljubljani, vest o poroki v objemu gora v zgornjem Posočju, kjer ima Janša, tako kot Urška velik ljubitelj gora, tudi počitniško hišico, pa je v medije pricurljala včeraj. Drežnica, raj za ljubitelje narave Za kraj, kjer sta si izmenjala poročni zaobljubi, sta 50-letni Janez, ki ima z nekdanjo partnerico že dva otroka, hčer in sina, in 30-letna Urška izbrala Drežnico pri Kobaridu. "Ko se iz doline popotnik pripelje pod Krn, se pred njegovimi očmi razgrne čudovita pokrajina. To je res raj za vse, ki ljubijo naravo, planine, pohajkovanje po svežem gorskem zraku," so zapisali na spletni strani vasi. O cerkvi Srca Jezusovega, kjer se je zgodila cerkvena poroka prvaka največje opozicijske stranke in Bačovnikove, pa so domačini zapisali: "Vsakdo ostrmi, ko od daleč zagleda to mogočno stavbo, ki se z griča Gorice dviguje s svojim šilastim zvonikom v nebo in se čudovito sklada z mogočno in veličastno konico Krna v ozadju." Iz forumov: 104. borvog (4. julij 2009 ob 15:31) Janez in Urška, veliko sreče in ljubezni vama želim v zakonskem stanu in nasploh. Uživajta življenje v ljubezni in sreči in naj vama bo z rožicami postlano. Želim vama tudi veliko naraščaja, ker vem, da jih bosta vzgojila v pravem slovenskem duhu in ljubeznijo do naše čudovite in samostojne domovine Slovenije, za katero si ti Janez, prispeval levji delež. Veste kaj ljudje! Takšno poroko pa je že vredno objavit! Zame pa je to ena lepših znanih slovenskih žensk! Prava ženska in ne zmazek lepotnih kirurgov,brez podaljškov na glavi in rokah in nevem kje še vse! Ženske malo si poglejte kaj je to lepota!!! Prvak največje opozicijske stranke SDS 50-letni Janez Janša in 30-letna zdravnica Urška Bačovnik sta si v cerkvi Srca Jezusovega v Drežnici nad Kobaridom obljubila večno zvestobo. Nevesta je bila oblečena v belo obleko z vlečko, v rokah pa je nosila šopek travniškega cvetja, med katerim so bile tudi planike. Ženin je bil oblečen v črno. Po prihodu iz cerkve je Janša na vprašanje, kako se počuti kot poročen moški, dejal: "To morate poskusit." Nato je poljubil nevesto Urško. Janezu in Urški so vaščani pred cerkvenim obredom pripravili pravo vaško šrango ter obok iz zelenja, ki je okrašen s cvetjem, na njem pa je visel napis "obilo sreče". V okolici cerkve se je zbralo več kot 100 vaščanov, ki so jima prišli zaželeti srečo. Ena od vaščank je dejala: "Veliko sreče in veliko otrok." A ženin in nevesta sta se dogajanju izognila in se do cerkve odpravila po drugi poti. Dostop do cerkve je bil sicer za novinarje zaprt. A po končanem obredu sta novoporočenca vendarle pristala na fotografiranje. Po končanem cerkvenem obredu pa so vaščani le 'ujeli' ženina in nevesto. Ustavili so namreč kolono vozil in avtomobil, v katerem sta se peljala mladoporočenca, ki sta nato izstopila iz avtomobila in nazdravila z vaščani. Vaščani niso mogli skriti ponosa in zadovoljstva, da sta Janez in Urško ravno njihov kraj izbrala za poroko. Poroka Janeza Janše in Urške Bačovnik-2 (Foto: Miro Majcen) Med povabljenimi na poroko so bili tudi Janševi strankarski kolegi, med njimi recimo Milan Zver, France Cukjati, Eva Irgl, Branko Grims, Vasko Simoniti, Andrej Vizjak, Zofija Mazej Kukovič, Dragutin Mate ter nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel s soprogo Marjetico. Obreda sta se udeležila tudi Janševa hči in sin iz prejšnje zveze. Par se je po cerkvenem obredu v Drežnici odpeljal v Trento, kjer sta , tokrat brez javnosti in novinarjev, stopila tudi pred matičarja. Na Kekčevi domačiji ju je poročil bovški župan, ki je tudi Janšev strankarski kolega Danijel Krivec. Lokaciji naj sicer ne bi bili izbrani naključno. Tako Janezu kot Urški sta namreč blizu gore, poleg tega pa sta se v gorah tudi spoznala. Lepe želje za ženina in nevesto Prvaku opozicije in njegovi nevesti so mnogi zaželeli vse najboljše. Zofija Mazej Kukovič jima je zaželela veliko ljubezni in zdravja. Poroka pa se ji je zdela zelo lepa. Z njo se je strinjal tudi Miha Brejc iz SDS: "Sijajna poroka. Prekrasna nevesta in ženin. Želim jima vse naj naj." Čestitkam se je pridružil tudi Šturm, ki je bil navdušen nad obredom. "Čim več osebne sreče in zadovoljstva," je zaželel ženinu in nevesti. Poroka Janeza Janše in Urške Bačovnik-3 (Foto: Miro Majcen) Tajne priprave na poroko Domačini so že včeraj urejali okolico cerkve. Mladoporočenca sta poroko načrtovala v strogi tajnosti. Celo nekateri svatje so vabila na poroko dobili šele včeraj pozno popoldne. Zelo lepa poroka, ljudska. Želim jima ljubezni in zdravja, za oboje se je treba truditi. Zofija Mazej Kukovič, nekdanja ministrica za zdravje Urška Bačovnik in Janez Janša naj bi se spoznala naključno. Oba navdušena pohodnika in alpinista naj bi se prvič videla v hribih. Potem ko so mnogi poroko napovedovali in pričakovali kar nekaj časa, je včeraj v javnost pricurljala novica, da bosta usodni 'da' dahnila ravno na današnji dan. V medijih zelo priljubljena Urška je uradno Janševa spremljevalka že skoraj tri leta. Prvič sta se v javnosti pojavila 30. oktobra leta 2006 na proslavi za dan reformacije. Pred približno letom dni je v javnost pricurljala novica o zaroki. Ugibanja, kdaj si bosta obljubila večno zvestobo, so bila ves čas glasna. Sedaj pa se sprašujemo, ali bosta kmalu poskrbela tudi za naraščaj. A lepše (neveste) od Urške bilo ni nobene ... Modne strokovnjakinje o poročni opravi Janševe izbranke 5. julij 2009 ob 13:23, Ljubljana - MMC RTV SLO "Urška ima poseben tip lepote: naraven, nedolžen. Vse neveste so lepe, a ona je bila še posebej," pravi modna poznavalka Lorella Flego. Čeprav je v medijih ujela le par utrinkov s poroke Janeza Janše in Urške Bačovnik, je za MMC Lorella, voditeljica modne oddaje Bleščica na TV Slovenija, povedala, da se ji je obleka zdela zelo lepa, a podrobnosti žal ni videla. Všeč so ji gladke in enostavne poročne obleke, kakršno je na "poroki leta" v Drežnici pri Kobaridu nosila tudi izbranka nekdanjega premierja. Prav enostavna obleka je Bačovnikovi tudi najbolj pristajala, saj ima poseben tip lepote, naraven in nedolžen, je še dodala Flegova. J. Brodarič: "Ni bila kičasta" Tudi modna strokovnjakinja Jožica Brodarič si ni uspela podrobno ogledati poročne obleke Bačovnikove, a "na prvo žogo" je povedala, da se ji je zdela obleka zelo lepa, klasična in minimalistična, kar je najpomembneje, pa je, da "ni bila kičasta". Brodaričeva dodaja, da bi morala biti za popolno oceno na prizorišču in videti kombinacijo obleke s čevlji, torbico in drugimi dodatki. Tako bi lahko opazovala tudi, kako obleka "pada" in iz kakšnega blaga je. Preberite še: Janez in Urška za vedno in večno U. Drofenik: "Nevesta je znala nositi obleko" Za mnenje smo povprašali tudi priznano slovensko modno oblikovalko Urško Drofenik, ki je med drugim oblikovala obleko, ki jo je Bačovnikova nosila na sprejemu kraljice Elizabete II. Drofenikova, ki je bila med povabljenci na poroki v Drežnici, je povedala, da je bila Urškina obleka "čudovita, enostavna, preprosta in zelo učinkovita". Vse se je popolno ujemalo z ambientom, predvsem pa je pomembno to, da jo je nevesta znala nositi. Drofenikova sicer ni oblikovala poročne obleke Bačovnikove - menda jo je nevesta kupila v znanem ljubljanskem salonu poročnih oblek -, je pa s svojo ekipo ustvarila elegantno opravo Janeza Janše, o kateri je spregovorila za MMC. Iz foruma: Seveda Janše ne prenesejo še vsi tisti, ki so imeli v prejšnjem režimu privilegije in njihovi potomci in taki, ki imajo na račun minulega partijskega dela privilegije še danes, ki jih branijo tudi z zagovarjanjem zločinov nad lastnim narodom in podeljevanjem odločb o izbrisu v pretežni meri prevarantom, ki Slovenije še danes ne priznajo. Pa še nekaj ovc je zraven. Goli otok - pekel sredi Jadrana Na otoku je bilo zaprtih tudi 555 Slovencev 9. julij 2009 zadnji poseg: 9. julij 2009 ob 10:01 Pred natanko 60 leti so na Goli otok v Kvarner jugoslovanske oblasti pripeljale prve politične zapornike. Številke zapornikov so različne: od 15.000 do 40.000, od tega okoli 560 Slovencev. Neposeljeni otok z le nekaj rastlinja in uvalami je bil po drugi svetovni vojni strah in trepet političnih zapornikov. Po 2. svetovni vojni so ga leta 1946 jugoslovanske oblasti spremenile v strogi zapor, po letu 1948 pa so vanj zapirali predvsem informbirojevce oz. tiste, ki so simpatizirali s Stalinom, za rešetkami pa so končali tudi drugi člani Komunistične partije. Ob 17. uri bo v MMC-jevi klepetalnici gostoval Andrej Aplenc, dvakratni zapornik na Golem otoku. Vabljeni k sodelovanju. Na "udaru" informbirojevci Po sporu s Stalinom je Tito ukazal politične nasprotnike zapreti v posebno taborišče, slovenski politik Edvard Kardelj pa je predlagal Goli otok. Po Titovem ukazu so od leta 1948 do 1963 aretirali 55.633 ljudi in po podatkih Udbe za osrednjo Jugoslavijo so jih več kot 14.000 poslali na Goli otok. Od tega jih je bilo 7.235 Srbov, 3.341 Črnogorcev, 2.586 Hrvatov, 882 Makedoncev in 555 Slovencev. Med zaporniki so bile tudi ženske. Vabljeni k ogledu prispevka o Golem otoku, ki so ga pripravili v Tedniku. Videoposnetek je na voljo na desni. Vojaška sodišča so jih na večletno kazen obsodila 5.024, še 11.650 so jih administrativno kaznovali do enega leta zapora, saj so jih tja pošiljali komiteji komunističnih partij. Od vseh aretiranih je bilo 21.818 udeležencev NOB-ja, 9.234 profesorjev, učiteljev, zdravnikov, intelektualcev, 5.081 delavcev in kmetov, 4.008 študentov in dijakov. Zapornike so na otoku mučili, ječarji so jih fizično in psihično zlorabljali, poleg tega pa so morali tudi prisilno delati v kamnolomu. V zaporu, ki je bil poleti izpostavljen hudi vročini, pozimi pa neizprosni hladni burji, pa niso končali le politični zaporniki, temveč so se v njem znašli tudi tisti, ki so zagrešili manjša kazniva dejanja, in mladoletniki. Po drugi strani so oblasti tiste, ki so politične nasprotnike izdajali, nagrajevali: leta 1953 jih je bilo 36 razglašenih za narodne heroje, nekateri pa so postali tudi visoki diplomati. To sicer ni bilo prvič, da so na otok zaprli jetnike: vse do 1. svetovne vojne na Golem otoku ni bilo nobenih naselij, potem pa je Avstro-Ogrska zgradila taborišče za ruske zapornike z vzhodnih bojišč. Najbolj prepoznavni zaporniki Med najbolj prepoznavnimi zaporniki so bili Andrej Aplenc, slovenski novinar, Dragotin Gustinčič, slovenski politik, Tine Logar, slovenski lingvist, Igor Torkar, slovenski pisatelj, Vlado Davpčević, črnogorski politik, Venko Markovski, bolgarski politik, Vlado Dijak, bosanski pisatelj, Šaban Bajramović, srbski romski glasbenik, Nikola Kljusev, makedonski politik, ki je pozneje postal prvi premier samostojne Makedonije, in številni drugi. Nekateri izmed njih so svoje izkušnje opisali tudi v knjigah: Torkar je napisal knjigo Umiranje na obroke, Markovski je v ZDA izdal knjigo Goli Otok - The Island of Death, Branko Hofman je napisal delo Noč do jutra, Drago Jančar pa roman Brioni. Potem ko je Jugoslavija izboljšala svoje odnose s Sovjetsko zvezo, je Goli otok prešel pod jurisdikcijo takratne socialistične republike Hrvaške, kar sicer ni bilo pogodu zveznim jugoslovanskim oblastem. Leta 1988 so zapor zaprli, dokončno pa ga izpraznili leta dni pozneje. Od tedaj otok obiskujejo le turisti in pastirji z Raba, ki včasih pripeljejo ovce na pašo. Pahor: Vložek države ne bi dolgoročno rešil Mure Po neuradnih informacijah se iz podjetja umika tudi Hugo Boss 9. julij 2009 ob 09:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Po Pahorjevih besedah vložek v Muro ne bi zagotovil njenega dolgoročnega obstoja. Iz podjetja pa se po neuradnih informacijah umika partner Hugo Boss, ki zaposluje 800 ljudi. Premier Borut Pahor je po sestanku s sindikalisti dejal, da bi vlada pet milijonov, kolikor jih Mura potrebuje za nadaljevanje poslovanja, sicer lahko našla, če bi to pomenilo dolgoročno rešitev Mure. Vendar pa bi po njegovih besedah vložek v podjetje zaradi slabega stanja pomenil le vlivanje lažnega upanja delavcem. Tako premier kot gospodarski minister Matej Lahovnik sta po srečanju z Murinimi sindikalisti poudarila, da so Muro pokopali lastniki in upravljanje s slabim poslovnim modelom. Lahovnik je dodal, da je končna odločitev odvisna od lastnikov, in ne od vlade. Forjan napovedal množične proteste v Pomurju in Ljubljani Predsednik sindikata Mure Drago Forjan je po srečanju dejal, da se zavzemajo za prisilno poravnavo, ker je ta "prijaznejša" do delavcev kot stečaj. "Zavedamo se, da je Mura prevelika, vendar bi morali zagotoviti human odhod presežnih delavcev v pokoj oz. jim zagotoviti odpravnine," je še dejal Forjan in v Pomurju in Ljubljani napovedal množične proteste. Se Hugo Boss umika? Po neuradnih informacijah naj bi se iz Mure zaradi vprašljive prihodnosti umaknil tudi njen večji partner Hugo Boss, ki zaposluje kar 800 delavcev v Muri. Že prejšnji konec tedna so namreč v nemškem partnerju Mure dejali, da se bodo, če ne bodo dobili zagotovila, da bo Mura "preživela" oz. ne bo šla v stečaj, umaknili iz podjetja. Ker tega zagotovila murskosoboško podjetje ne more dati, obstaja nevarnost umika enega največjih partnerjev Mure, ki je dobavo za nekaj časa že prekinil in jo ponovno vzpostavil. Lahovnik pripravljen odstopiti, če bi to rešilo Muro Sicer pa je gospodarski minister Matej Lahovnik je pred srečanjem s sindikalisti Mure in premierjem Borutom Pahorjem še enkrat ponovil, da ne bo podpiral ukrepov, ki niso dolgoročno v korist zaposlenim, in glede kritik zaradi odločitve države, da ne bo sodelovala v reševanju Mure z vložkom petih milijonov evrov, in posledično pozivov k njegovemu odstopu dejal, da to lahko stori, če to pomeni dolgoročno rešitev murskosoboške družbe. Videa na desni: - Izjavi Lahovnika in Pahorja pred sestankom - Izjave predsednika sindikata Forjana in dveh protestnic Lahovnik je še dodal, da je nekorektno, da se pri tem vprašanju nabirajo politične točke, ker to ne zagotavlja dolgoročne rešitve za družbo. Premier Pahor je pred sestankom s sindikalisti Mure zatrdil, da bodo skušali po najboljših močeh iskati rešitve, "najprej za zaposlene, in sicer tako, da se ohranijo tista jedra, ki bodo omogočila ohranjanje zaposlitev". Preberite še: - Mura: Na cesto 2.000 zaposlenih? - "Mura ne ponuja enotne zgodbe" "Mi se borimo le za svojih 400 evrov" Poleg sindikalistov je v pristolnico prišlo tudi nekaj zaposlenih v Muri. Sindikalisti sicer pred sestankom niso želeli dajati izjav. Predsednik sindikata Murinih delavcev Drago Forjan je dejal le, da od države pričakuje, da se Mura reši. Zgovornejša pa je bila ena izmed delavk, ki je dejala, da delavci niso odgovorni za visoko izgubo podjetja. "Spravijo naj se na prejšnje uprave, ne pa da nas tretirajo kot kriminalce. Mi se borimo le za svojih 400 evrov in nič več," je dejala. "Pričakujemo, da bo vlada vsaj prisluhnila agoniji delavcev," je bilo še slišati med protestniki. Na vprašanje, ali bi morala država zagotoviti denar za reševanje Mure, pa je protestnica pritrdila in dodala, da so prav ti delavci ves čas veliko prispevali v državno blagajno. Lahovnik se je že na samem začetku na vsak način otepal tega ministrstva ,kateremu je njegovi stranki po vladni koaliciji pripadal in so mu pač stolček kljub negodovanju dobesedno vsilili.Namreč dobro je vedel ,da je za prevzem gospodarstva potrebno sprejeti mnogo odgovornosti in imeti ogromno znanja ter delati cele dneve . Ne pa imeti samo govorne sposobnosti in biti pameten samo takrat, ko si na drugi strani in populistično kritizirati vsevprek tako kot on edino toda zelo dobro zna.Tega ministrstva se je poizkušal znebiti že skozi kandidiranja za Evro poslanca.Zdaj pa bi rad skozi muro vsilil njegov odstop.Medtem pa država propada. 24. pajon (9. julij 2009 ob 10:28) Kaj potem namerava Lahovnik še dons odstopiti???? A veste kaj bo rekel Pahor??? To bomo preložili na naslednjo sejo. Plaz odnesel Marijino kapelico Po neurjih nekaj cest ni prevoznih, moten je tudi železniški promet. V Lazah je voda odnesla avto, v Velenju so doživeli električni mrk. Plazovi ogrožajo več kot deset hiš, prebivalce so evakuirali. Vodotoki lahko še naraščajo. Ljubljana, 10.07.2009, 11:57 ''Ogroženih je več stanovanjskih hiš, hudourniška voda in plaz se ne umirjata. Plaz je porušil dva gospodarska poslopja in večino infrastrukture manjšega zaselka, za hišo naril več metrov visoko gmoto zemlje, lesa, ostankov gospodarskega poslopja in drevja. Med divjanjem in lomljenjem vsega pred sabo je med drugim zasul tudi vhode v hiši in odnesel Marijino kapelico. Prebivalci so sicer na varnem, a preplašeni in izgubljeni. Ne vedo, kako naprej,'' je sporočil očividec Jože. Neurje se je preselilo v Velenje, kjer se je razbesnelo približno ob 01.50, okoli 3. ure pa je celotno mesto ostalo brez električne energije. ''Glavno elektro razdelilno postajo v Velenju je zalila večja količina vode, zato je bilo Velenje od 3. ure naprej brez elektrike. Okoli 8.30 pa je del Velenja že dobil elektriko. Velika zmeda je bila tudi na cestah, saj v Velenju ni deloval noben semafor. Prišlo je tudi do izpada toplovodnega omrežja, ki pa ga že vzpostavljajo nazaj,'' so sporočili z občine. ''Na relaciji Velenje–Šoštanj so večji zastoji, saj je križišče Lokovica–Premogovnik Velenje (Novi jašek) poplavljeno, v krožišču Lokovica–Šoštanj (pri NOP) je promet močno oviran zaradi nanosa mulja in blata. Nekaj časa je bila neprevozna tudi cesta Velenje–Arja vas, kjer je bil poplavljen del cestišča v Pirešici.'' Nekaj pred 5. uro se je plaz sprožil tudi v Kavčah ter ogrozil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Stanovalce so evakuirali. Neurje je najhuje prizadelo Pesje, Kavče, Podkraj, Podgorje in zaselek Tajna. Sprožili so se številni plazovi in nekateri ogrožajo tudi stanovanjske hiše. Najbolj kritično je v zaselku Tajna, kjer se je sprožilo kar nekaj zemeljskih plazov. Ogroženi sta dve stanovanjski hiši (družini Dovečar in Kavče), kjer trije plazovi pritiskajo na vhod hiše in stanovalci ne morejo iz nje. Nanose čistijo, da bo dostop do hiše čim prej možen. Kritično je tudi plazišče Podgorje pri stanovanjski hiši Ugovšek v Podgorju 26. Pristojni preverjajo in sanirajo škodo na terenu, pomagajo tudi policisti, vozniki in avtomehaniki. Na terenu je trenutno več kot 40 gasilcev, 12 policistov, devet predstavnikov Združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje, pričakujejo pa tudi pomoč dodatne prometne ekipe iz Celja. Občinske oblasti prosijo občane za strpnost na cestah. O morebitnih novih posledicah neurja lahko obvestijo na telefonsko številko 03/89 61 640. Po neurju v Lazah (Foto: Ivo Jemec, PGD Kresnice) Ob 02.10 je vreme kazalo moč še v Šmartnem ob Paki, ob 4.20 v Polzeli, ob 4.22 v Brstniku v občini Laško, ob 5.11 pa v Spodnjem Grušovlju pri Šempetru. Ob 2.25 je Dol pri Ljubljani zajel močan dež, ki je povzročil porast hudournikov. Voda je poplavila več objektov, med njimi šolo v vasi Jevnica. V Lazah pri Zalogu sta bili obe cesti zaprti zaradi plazov, tako da je bila stara cesta do Zaloga oziroma Ljubljane popolnoma zaprta. Najhuje je bilo prav v Lazah, kjer je na ceste naneslo kar nekaj skal in dreves. Hudournik je v naraslo strugo odnesel avtomobil. Voda je zalila tudi stanovanjski hiši v Volčji jami. Škodo so po vsej Sloveniji odpravljali gasilci in cestni delavci. Še danes naj bi bilo oblačno z dežjem in neurji, nato pa naj bi se v soboto razjasnilo. Več o vremenski napovedi ... TO JE DOMISLICA STOLETJA!!! G8 rešuje svet v porušeni L'Aquili - Italija, 8. julij 2009 (Berlusconi, Obama, ...) Da, kampiramo! Protestniki, brezdomci iz porušene L'Aquile, so se poigrali z Obamovim sloganom "Yes, we can" (Da, zmoremo) in ga spremenili v "Yes, we camp". 11. julija leta 1451 je umrla Barbara Celjska, hči Hermana II. in soproga rimsko-nemškega cesarja Sigismunda. Barbara Celjska se je rodila okoli leta 1387. S svojim delovanjem je zelo vplivala na politiko svojega moža. Zveza celjskih grofov s Sigismundom Luksemburškim se je začela že leta 1396, ko je Herman II. Celjski v bitki, ki jo je pri Nikopolju, v današnji Bolgariji, bojevala krščanska vojska proti Turkom, iz turškega obroča in globin Donave rešil češkega in ogrskega kralja gotove smrti (Srbi z Lazarevićem na čelu so stopili na stran Turkov in izdali Evropo, rešili pa so jo Slovenci). Tudi pozneje je Herman II. večkrat pomagal kralju Sigismundu, kot na primer leta 1401, ko ga je rešil iz ujetništva upornih ogrskih plemičev. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko se je češki in ogrski kralj Sigismund poročil s hčerjo Hermana II., Barbaro Celjsko. 24. Februar 2008 ob 21:31 Kako spraviš 15 Srbov v telefonsko govorilnico? Rečeš jim, da ni njihova. Hrvat v Dobovi aktiviral bombo, policisti preprečili najhujše Osumljeni z bombami verjetno nad DZ in premierja 11. julij 2009 ob 11:40, zadnji poseg: 11. julij 2009 ob 13:37 Ljubljana/Zagreb - MMC RTV SLO Petkova policijska akcija na ljubljanski železniški postaji je bila posledica dogajanja na mejnem prehodu Dobova, kjer je bil aretiran Hrvat, ki naj bi načrtoval atentat na premierja. V Dobovi so namreč policisti v postopku mejnega pregleda s pomočjo schengenskega informacijskega sistema ugotovili, da je nemška policija za 59-letnega državljana Hrvaške razpisala ukrep prepovedi vstopa v schengenske države. Zato so zoper osumljenca odredili temeljit mejni pregled, ki so ga opravili na Postaji mejne policije Dobova. V postopku Hrvat skušal aktivirati bombo "V postopku je bil osumljenec vznemirjen. V določenem trenutju je iz žepa potegnil ročno bombo M75, v istem trenutku pa iz nje potegnil varovalko in jo odvrgel na tla. Aktiviranje bombe je preprečil policist, ki je opravljal mejno kontrolo, ker je prijel roko, v kateri je bila bomba, tako da t. i. žlička ni odletela in se bomba ni aktivirala. Policistu so na pomoč priskočili sodelavci in 59-letnika obvladali. V postopku je želel z roko seči še v drug žep, kar so mu policisti preprečili. Ko so osebo zavarovali, so pri njem v oblačilih našli še štiri enake ročne bombe," so pojasnili na Generalni policijski upravi. V pogovoru je 59-letnik dejal, da so na vlaku še drugi ljudje, ki naj bi bili opremljeni z razstrelivnimi sredstvi, zato so bile na poti vlaka, ki je medtem že odpeljal naprej, aktivirane policijske sile, katerih cilj je bil zavarovati življenja in premoženje ljudi. Prav zato se je v petek ob 21. uri na ljubljanski železniški postaji začela temeljita policijska akcija. Na mednarodnem vlaku, ki je bil iz Beograda namenjen v Zürich, so opravili temeljit pregled 105 potnikov, njihove prtljage in vlaka. Nekaj minut pred 23. uro so postopek končali, v njem pa morebitnih storilcev niso našli, zato je vlak odpeljal naprej proti Jesenicam. Okrepljeno varovanje premierja "Po dosedanjih ugotovitvah je zelo verjetno, da je bil namen 59-letnika aktivirati bombe pred pomembnejšimi državnimi ustanovami v Ljubljani, in sicer ko bi šel mimo kakšen pomemben politik," je poudaril v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek in pri tem navedel ime predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja. Policija je že okrepila varovanje določenih objektov v Ljubljani, intenzivnejše pa je tudi varovanje premierja in drugih pomembnih politikov. V GPU-ju dodajajo še, da so slovenski državljani tako doma kot na Hrvaškem varni, saj naj bi šlo pri aretaciji za osamljen primer. Osumljeni psihiatrični bolnik Kot omenjeno, je ime hrvaškega osumljenca navedeno na tako imenovani schengenski črni listi. Ob koncu devetdesetih je bil namreč zaradi poskusa umora z eksplozijo ročne bombe, ki jo je odvrgel pred enim od objektov, na prestajanju zaporne kazni v Nemčiji, od koder so ga nato izgnali na Hrvaško. Po poročanju hrvaškega spletnega medija Jutranji.hr naj bi aretirani v devetdesetih letih sodeloval v obrambi Hrvaške pred Srbijo, bil pa naj bi tudi ujetnik v srbskem taborišču Stajićevo. Pozneje naj bi se nekaj časa zdravil v psihiatričnih bolnišnicah. Osumljenca bodo s kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom ter preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Obvestila v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja terorizma pa policisti še zbirajo. V petkovi akciji bližnja okolica železiške postaje zaprta Že v petek smo poročali, da je Policijska uprava Ljubljana v okolici železniške postaje v petek sprožila iskalno akcijo, da je središče prestolnice preletaval helikopter, zaprti so bili tudi podhodi ter vhoda na 5. in 6. tir ter bližnja okolica železnice. Pri opravljanju nalog ljubljanskim so policistom pomagali tudi policisti PU-ja Kranj. V akciji je tako sodelovalo več maric, več kot deset policijskih avtomobilov in veliko oboroženih policistov ter helikopter. M. N. Prijavi napako Oddajte svoj komentar - Število komentarjev: 136 Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Padajoče | Rastoče Na stran: « 1 2 3 4 5 6 7 » 1. Roxon (11. julij 2009 ob 11:42) :O 2. vanbasten (11. julij 2009 ob 11:42) Tristo kosmatih 3. zapujc (11. julij 2009 ob 11:43) ne volim ja ljude te koji vole hdz...to su neka ružna lica, jebala ih šahovnica, jebala ih šahovnica... 4. Exocet (11. julij 2009 ob 11:44) In te ljudi naj bi spustili v EU? 5. hebl (11. julij 2009 ob 11:44) potem pa svizec zavije čokolado v folijo... 6. carsko (11. julij 2009 ob 11:45) zakaj mu ni ratal ? :( 7. lonc (11. julij 2009 ob 11:47) kot poroča jutarnji.hr žalostno da se sklicujete na to kaj piše na hrvaški strani o dogodku ki se je zgodil pri nas 8. drawlord (11. julij 2009 ob 11:49) A je 1. april? 9. pašepaše (11. julij 2009 ob 11:52) Opa! še pobijat pa atentati. pa bombe! kr bombe bi si metali!!! kr na vlak pa bombe met!!! ne gre mi v glavo! 10. boboman (11. julij 2009 ob 11:53) Prišel je ob pravem času, hvala bogu so ga dobil, ampak novica bo odmevala skozi kanale, in evropa bo vidla, da ne delamo mi kr tak enga haloja zarad Hrvatov, in kdo ma zdaj veredostojnost v očeh evrope! 11. igor223 (11. julij 2009 ob 11:53) ziher mu je ime ivo sanader prejšnji teden je odstopil, danes bi pa že delal zgago po Sloveniji jok brate pa smo ti povedali, da je HR blokirana pri vstopu v EU:) 12. pašepaše (11. julij 2009 ob 11:54) pa kako je prilezu do ljubljane z bombami!?!?!? šengen pa tak! če bi mel pa gram travce bi bla pa piz...! 13. Mindmaster (11. julij 2009 ob 11:54) Hahaha. 14. hebl (11. julij 2009 ob 11:55) Zdaj se pa odločite, kaj je bilo... Imate namreč tudi članek: Akcija policije na železniški postaji NI bila uspešna A je potem policija pač tako enega hrvata za silo prijela, da ne izpadejo kot totalni loleki, ali kaj?? Pa po včerajšnjem članku sodeč se je iskalo vse prej kot tega bimbota. 15. jd666 (11. julij 2009 ob 11:55) kaj je ta mal rambota preveč gledal zadnje dni na kanalu A:) 16. gantarm (11. julij 2009 ob 11:56) Hej ! Ne ocenjujte naroda zaradi duševno motenega posameznika. Zelo verjetno so mu "glasovi v njegovi glavi" povedali, da mora narediti to in ono. 17. simon peter (11. julij 2009 ob 11:57) Bogi revež, kaj si je delal pot... Mar bi počakal doma, sej bomo prišli na dopust dol, pa se bomo pol usedli za mizo in zmenili, kaj in kako. Drgač pa, škoda bi ga blo zaprt. Preprogramirat in nazaj na jug... 18. MoTmOt (11. julij 2009 ob 11:57) hahahahaha prekleta bodi al kaida :))))lol 19. gantarm (11. julij 2009 ob 11:59) Ni pomembno, kaj je osumljenec nameraval storiti. Pomembno je, da bombe niso eksplodirale. 20. Velenjski knap (11. julij 2009 ob 11:59) Hotu je videt če v EVROPI bomba bolj useka:) Mi nimamo kaj bit hvaležni Hrvatom, ker nam niso prav nič branili hrbta temveč so še spustili vojsko preko meje. Kar se tiče trajanja vojne se pa Hrvati lahko zahvalite vašim politikom, ki so v vojnem času kovali velike dobičke in sedaj nosijo več tisoč evrov vredne ure pa druge dragocenosti, pa vašim generalom (ki so vsi premožni ljudje). Toliko o vaši vojni za katero so vaši politiki in mafija krivi, da je trajala tako dolgo, da so si lahko polnili žepe. dusan_z_murko 11.07.2009, 13:54 2 A kar gole bombe je imel??? Brez Kinder jajčkov namreč. Amater. 459261 11.07.2009, 13:54 7 dejstvo je,da hrvaška nebo videla europe NIKOLI! MarkoKnez 11.07.2009, 13:54 13 Kakšna je vpletenost avstrijskih, nemških in švedskih udeležencev dubrovniškega srečanja v spodleteli teroristični napad? Stu4 11.07.2009, 13:49 0 Večernji list Preberte si komentarje. antiHRVAT 11.07.2009, 13:49 4 ko bi blo vec takih,potem se bi se kaj premaknilo najvrjetneje rijeka78 11.07.2009, 13:48 4 Boško Buha ;) -Skynet- 11.07.2009, 13:47 1 Ojej, če bi te bombe eksplodirale v tem železniškem centri, ki ga sedaj gradijo v Ljubljani- Emonika.... bi se ceu podru, saj je sam steku. ;) frako 11.07.2009, 13:45 5 MarkoKnez 11.07.2009, 13:42 1 Mislim, da je incident tako grozoten, da bi lahko za kakšnih 14 dni popolnoma zaprli J mejo! se strinjam sam raje za kkšn mesec za usak slučaj :) OBOA 11.07.2009, 13:45 6 Očitno je recesija v HRO tako huda, da poskušajo vse, da bi vsaj v SLO zaporu pristali. Standard je pri nas v zaporu očitno višji kot pa v HRO na svobodi. Bo pa možakar sedaj v EU, to je pa tudi nekaj. Stu4 11.07.2009, 13:45 4 Hrvatom vizo. Svetovna iz foruma, http://www.rtvslo.si/crna-kronika/osumljenec-v-priporu/207333#comments Gospod Goršek,kdo pa bo zaščitil g.Pahorja pred množico pobesnelih Murinih delavcev ? (11. julij 2009 ob 20:07) Ima pa srečo tale Hrvat, da imam sedanjo oblast. Dovolj mu bo se opravičit in priznat napako, potem pa bodo sledili govori Turka, da je pošten človek, ker je priznal napako in da mu moramo dati še eno priložnost. Priložnost za kaj? Golobiču so dali priložnost, da še vedno laže v politiki, Hrvatu pa, da bo še delal naprej atentate? SDS: Kresalova preganja Janšo tudi zaradi poroke Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve je predsednika SDS Janeza Janšo obtožilo, da je imel na svoji poroki službo za zasebno varovanje brez licence, so sporočili iz SDS. Priložili so poziv z inšpektorata RS za notranje zadeve in Janšev odgovor, v katerem ta pojasnjuje, da na njegovi poroki ni bilo nobene službe za varovanje. Z inšpektorata so Janšo pozvali k posredovanju podatkov o tem, katera družba za zasebno varovanje je varovala njegovo poroko 4. julija v Drežnici nad Kobaridom, ker naj bi po njihovih informacijah varovanje poroke opravljala družba za zasebno varovanje, ki za to nima ustrezne licence. Janša: Domačini so se samoiniciativno organizirali Kot je v odgovoru zapisal Janša, na njegovi poroki v Drežnici in Trenti ni bilo nobene službe za varovanje. Pojasnil je, da poroka ni bila načrtovana kot javen dogodek. Po objavi v medijih dan pred njo in navalu novinarjev, fotoreporterjev in snemalcev so se domačini Drežnice samoiniciativno organizirali ter pomagali pri usmerjanju prometa in udeležencev, saj bi sicer v majhnem naselju nastal prometni kaos. Pri tem so zaradi velike gneče in velikega medijskega zanimanja pomagali tudi nekateri izmed gostov, ki so bili sicer vabljeni na poroko. "Oboji za svoje angažiranje zaslužijo zahvalo, ne pa ovadbe," je dodal Janša. "Kdo v Sloveniji premore toliko podlosti?" Janša je inšpektorat še zaprosil, da mu posreduje "ime naročnika ali ime vira za lažno obtožbo". Zanima ga, "kdo v Sloveniji premore toliko podlosti, da je sposoben sprožiti takšen postopek". "Dokument priča o veliki moralni brozgi, po kateri blodi Pahorjeva oblast" V SDS so ob tem v sporočilu za javnost zapisali, da marsikdo ne bo na prvi pogled najbrž niti verjel, da je priloženi dokument ministrstva za notranje zadeve (MNZ) resničen - "da je lahko nekdo tako pokvarjen, da mu ni sveto prav nič". Žal je, dodajajo, "dokument avtentičen in priča o veliki moralni brozgi, po kateri blodi Pahorjeva oblast". Kot so navedli v SDS, so upali, "da pripadniki MNZ ne vohunijo ponovno po zasebnih porokah in cerkvah, kot so to počeli v času komunističnega režima in potem tako kot nekoč izkrivljeno poročajo o delovanju 'notranjega sovražnika'". "Očitno smo se motili," so dodali. SDS: Inšpekcija MNZ naj se raje ukvarja s svojimi zakonitimi nalogami V SDS bi pričakovali, da se bo inšpekcija MNZ namesto s šikaniranjem politične konkurence ministrice oziroma predsednice LDS Katarine Kresal in z vtikanjem v najbolj intimne zadeve državljanov raje dosledno ukvarjala s svojimi zakonitimi nalogami, so zapisali. Doslej niso namreč še nikjer zasledili, da bi ta inšpekcija tako hitro posredovala v primerih, ko so zaradi nereda pri delovanju služb za zasebno varovanje umirali mladi ljudje pred različnimi lokali po Sloveniji ali takrat, ko so jim pokradli velike količine nevarnega orožja. Janšev "usodni da" usoden za inšpektorico Razrešitev pravica ministrice 20. julij 2009 ob 15:52, 6. julija je inšpektorat MNZ-ja od Janeza Janše zahteval podatke o varovanju njegove poroke. Ministrica Kresalova bo razrešila glavno inšpektorico Matejo Rokvič. Janša: Dogodek ni osamljen. Kot je znano, je Janša poziv prejel že dva dneva po poroki, v njem pa je pisalo, da naj bi to nalogo opravljala družba, ki za zasebno varovanje nima licence. Janša je uslužbenki inšpektorata Tadeji Savnik Ivanuša, ki je poziv podpisala, že odgovoril, da njegova poroka v Drežnici sploh ni bila varovana, obenem pa jo je prosil, da mu posreduje ime naročnika ali vira lažne obtožbe. Kot je pojasnila Kresalova, bo Rokvičeva razrešena s prvim septembrom, in sicer zaradi nejasno postavljenih prioritet inšpektorata, kar se je pokazalo v delovanju inšpektorata v zadnjem obdobju. Kresal: Zadeva zelo nenavadna Kot je še povedala, je za omenjeni poziv izvedela iz medijev, pri čemer zanj ni vedela ne ona sama ne njeni ožji sodelavci. "Ker se mi je zadeva zdela skrajno nenavadna, sem zjutraj zahtevala preverjanje vseh dejstev," je pojasnila. Poudarila je še, da postopek ne teče zoper predsednika SDS-a Janeza Janšo, ampak zoper družbo za zasebno varovanje, ki naj ne bi imela licence. Postopek je bil, kot je dejala, sprožen po uradni dolžnosti na podlagi poročil medijev, sicer pa sam Janša v dopisu ni bil obtožen ničesar. "Strogo pravno gledano inšpektorat torej ni prekoračil svojih pooblastil pri nadzoru nad zasebnim varovanjem. Kljub temu pa menim, da je treba takšno zadevo in tak dogodek ocenjevati tudi s stališča strokovnosti, prioritet, sorazmernosti in seveda tudi življenjskosti," je dejala. Rokvič: O varnostnikih poročali mediji Na novico se je že odzvala Rokvičeva, ki je prav tako poudarila, da postopek ni bil uperjen proti Janši, temveč so mu dopis poslali le zaradi preverjanja dejstev. Svojo razrešitev je komentirala z besedami, da gre za zakonito pravico ministrice. Na vprašanje, ali se je po njenem Kresalova odločila za to, ker se je zbala političnih posledic, pa je odgovorila, da tega ne želi komentirati, ne verjame pa, da se je. Kot je še povedala, so postopek začeli, ker so nekateri mediji poročali, da so bili na poroki varnostniki, ki so grobo ravnali z novinarji. Za katero družbo za varovanje naj bi šlo, ni želela povedati. Kot je še dejala, odgovora, ki naj bi ga Janša že poslal, še niso prejeli. Janša: Oblast šikanira opozicijo Predsednik SDS-a Janez Janša pa v zvezi s tem zatrjuje, da ne gre za posamičen dogodek, ampak za niz dogodkov v zadnjih dneh in tednih, saj se oblast po njegovih besedah namesto z gospodarsko krizo in resnim gospodarskim kriminalom ukvarja s šikaniranjem opozicije. Kot je še dejal, ne ve, ali bo za sporno ravnanje odgovarjala prava oseba, saj dopisa ni podpisala inšpektorica, ki bo razrešena. Kot je dodal, "praktično ne mine dan, da ne bi jaz ali pa kakšen drug član moje bivše vlade dobil kazensko ovadbo, dopis policije, obtožnico ali kakšen drug pozdrav od raznih organov oblasti, informacijske pooblaščenke, Kosove komisije". E. S. Kot sem že zjutraj napovedal - humanist Pahor se drži za glavo, lase ima po konci, nekaj dodatno sivih in gub na obrazu, ker se mora soočati z bedarijami prve klase podrejenih. Kretenizmi v sozvočju z nivojem te vlade. Jokajoči kalimero novinar, ki ga je Janša pustil pred cerkvijo, se je pa potožil Kresalki oz. "foušni" inšpektorici, ki nikoli ne bo imela take poroke - ne tako drage; ampak tako lepe, ljudske, prisrčne, predvsem pa, sic - medijsko odmevne. Očitno je Janša edini politik v tej državi, ki ne potrebuje telefonskih številk od novinarjev! Kakorkoli Kresalova je le naredila + potezo. Razjarjenih Drežničanov naj se pa raje izogiba! 73. Brad Prepitt (20. julij 2009 ob 22:19) Točno tako, Danev, sama fovšarija. 74. Murat&Jose (20. julij 2009 ob 22:21) Demokracija v Sloveniji se počasi a vztrajno transformira v represijo državnih organov na vseh družbenih sferah. Gospodarski kazalci so tako porazni, da je vladna ekipa padla v agonijo in samo še grize. 75. jbzt (20. julij 2009 ob 22:27) hehe Na Žurnalu 24...M.M.Cvikl zapušča vlado...podgane so začele bežati. 76. Murat&Jose (20. julij 2009 ob 22:40) Zgodil se bo sindrom "Sanader"; vsi levaki bodo zbežali s "potapljajoče ladje" in si pred naslednjimi volitvami poskušali priskrbeti alibi v smislu jaz nisem nič kriv. 77. Brad Prepitt (20. julij 2009 ob 22:52) Berem Guardian in komentarje... Blaž Zgaga je na intelektualnem nivoju 17-letnega gimnazijca, kako neki mu je uspelo objaviti članek v tako pomembnem časopisu? Jao... 78. Neo_ (20. julij 2009 ob 23:10) pizda nej se ukvarjajo mal več z resnim temam pa nej nehajo jebat en druzga. boli jih kur*c kolk je brezposelnih vsak dan važn da oni en drugmu polena pod noge mečejo. vrtec . Vsi levi, vsi desni, zgoraj ali spodaj, obarvani ali farbblind - kakorkoli, to kar je Kresalka sprožila je več kot podlo. Pri vsaki normalni poroki avtomobili na poti do matičarja (in nazaj) trobijo. Ker je uporaba hupe brez opravičjivega vzroka kazniva, potem naj Kresalka preganja kar vse, ki se poročijo. Potem pa še kar vsakega državljana, ki ni v LDS. Ženska ni dihtih skup nareta...sama dokazuje vsak dan. Na naslednjih volitvah LDS ne bo več parlamentarna stranka!!!!! Joj narod kak ste butasti :-). Še dobro da imamo Pahorja na čelu da nas pelje v *******.o. :-). Prej ko je bil JJ na čelu države in ko ni bilo krize in nam res ni ničesar manjkalo smo skoz jokali kako je slabo,..... ok, sej tudi JJ ga je ****. Sedaj ko pa je recesija, ko gre res vse narobe pa govorite da lepše se nismo imeli, da nam nič ne manjka. Verjetno je še ogromno ljudi ki zagovarjajo vedno ene in iste ljudi, pa ni važno al delajo slabo ali dobro, samo da je "njihov". Oprani možgani ni kaj Ob takšni novici ne morem reči drugega kot da sedanjo vladajočo koalicijo na čelu z ga. Kresalovo in g. Golobičem neskončno pomilujem. Ne vem kaj ti gospodje in gospe oz. gospodične sploh razmišljajo. Ali mislijo, da si s tem pridobivajo volilce? Ravno obratno! Sram me je, da imam takšno "oblast". Pahor, zbudi se in že enkrat udari po mizi! Saj človek , ne more verjet. A bodo zaprli zdaj vsa gasilska društva po Sloveniji, ki dostikrat pomagajo pri usmerjanju prometa ob podobnih javnih prireditvah.Se človek vpraša ali v koaliciji nimajo res kaj drugega za počet kot se obešat na tako primitivne stvari. Človek se je pač tam poročil, ni bil organizator javne prireditve ali shoda, a je on kriv če so se tja trle gruče novinarjev in ostalih ljudi? Mislim , kresalovo sem imel za malo bolj pametno, pa sedaj vidim, da je ena navadna kokoš. Veste kaj ima cesarica katarina na nočni omarici razen uspavalnih in protidepresijskih tablet?..sliko Janeza in Urške in vsakič ko ju pogleda steče k ogledalu in ga vpraša: Kdo na svetu je lepši od mene? ..in ogledalo odgovori: Urška je lepša kot ti, Janez bolj pameten kot ti, vendar nihče na svetu tako zloben kot ti.... in hitro pokliče svoje podrejene ter jim zaukaže: nekaj hitro najdite o janši, če pa ni pa naredite, jasnooooooooooooooooooooo. Ta otroški vrtec ki naj bi ga vodil Pahor deluje zmerom bolj razglašeno, saj niso za drugam kot v peskovnik in vsakemu je treba priskrbet še vedro in lopatko... pa še kak kubik mivke da se bodo imeli s čim igrati. Nas državljane naj vsaj pri miru pustijo. Vse bolj je očitno da to koalicijo drži skupaj le še nasprotovanje in notorično sovraštvo do SDS in njenega predsednika in za to so dovoljena vsa sredstva, le pozitivnih rezultatov ni in zato ni kriva kriza, ampak nesposobna koalicija. To kar se tukaj dogaja prekaša še tako liberalen odnos do demokracije. JJ bi lahko iz svoje poroke naredil velik medijski spektakel v Sloveniji, še vedno je dovolj zanimiv za slovenske medije, da bi iz vsega skupaj naredili spektakel. Lahko bi se poročil tudi kje v tujini pa ni, hotel je imeti mir in uživati v svoji poroki z žensko, ki si jo je izbral. Zares je sramota LDS in ZARES, da se gredo takih igric. JJ kakršen koli že je, ko je bil predsednik vlade se takšnih in podobnih neumnosti ni šel Vnuki revolucije (nasi kapitalisticni kmeri - cmeri) pa so ze znoreli, borza jih je dodobra zlomila, sedaj jih gor drzi samo se sovrastvo do Janse - da so blazni, prica postopek proti gasilcem in domacinom na poroki Janse in Urske - Bog nam pomagaj, kaj nas caka - a ocitno so casi razuma in casi blaznosti ... Levičarji, zdaj ste pa res postali že bedni. Janši je Kresalka očitno tako nevoščljiva, da se še v miru ne more poročit. Ali rabi še dovoljenje državne uprave, kaj bosta počela na medenih tednih? Tile levičarji so izgleda že vsi na mamilih, saj se ukvarjajo samo še za državo nekoristnimi temami. Očitno so nesposobni in se stalno skrivajo za obtoževanji drugih. Zadnjič je že minister za promet nakladal o drugi svetovni vojni in razlagal NOB, kot največji poznavalec. Začnite že delat za državo Astronomija tik pred drugo vojno - prevod knjige "The Mysterious Universe" TAJNE SVEMIRA, avtor SIR JAMES JEANS 1929, prevod 1938 Milena Mohoričeva (pomoč prof. Vladimir Premru), ZALOŽBA MODRA PTICA V LJUBLJANI, tiskarna Merkur v Ljubljani. -------------- Zelo zanimiva knjiga, poglavja so: Študij astronomije Raziskovanje neba Raziskovanje atoma Raziskovanje časa Oris Vsemirja Zvezde Začetek in konec Vodič po nebu V uvodu (1. maj 1929) prof. Jeans omeni, da je podobne vsebine že predaval na univerzi, laikom in na radiju. Znanost so torej že kmalu popularizirali tudi preko radijskega medija. Še življenje in usoda prevajalke Milena Mohorič-Premru, slovenska germanistka, pesnica, publicistka, pedagoginja in prevajalka, * 18. avgust 1905, Ormož, † 18. avgust 1972, Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno je postala članica Komunistične partije Slovenije; po okupaciji Jugoslavije je sodelovala z OF in bila zaradi tega internirana v italijansko taborišče. Po vojni je postala profesorica na Visoki pedagoški šoli v Ljubljani, dokler je niso leta 1949 aretirali pod pretvezo, da se je opredelila za Informbiro. Zatem so jo poslali v psihiatrično bolnišnico, kjer je ostala skoraj do smrti. Mohoričeva se je v tridesetih letih 20. stoletja kot avtorica esejev uveljavila v reviji Modra ptica še bolj pa kot avtorica realistične in tudi socialnorealistične proze. Ukvarjala se je s psihologijo ženske in otroka v sočasni, predvsem meščanski družbi (Korenove Saše učna doba, 1940). Med vojno in po vojni je postalo njeno pisanje predvsem propagandistično (Slike iz partizanske bolnišnice, 1944; Motivi z Raba, 1946). Izdala je tudi pesniško zbirko Samotni breg (1947). Po dolgem premoru pa je bila po njeni smrti objavljena zgodovinska kmečka povest Hiša umirajočih (1975). Vir: Wiki. Kaj prinaša resolucija o totalitarizmih? Pregled dokumenta, ki ga je sprejel Evropski parlament 23. avgust 2009 ob 13:15 Bruselj/Ljubljana - RTV SLO Ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov smo preverili, kaj v resoluciji Evropskega parlamenta o tem sploh piše. Oglejmo si najzanimivejše dele. Evropski parlament je 2. aprila 2009 izglasoval resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Predlog skupne resolucije so predlagali poslanci v imenu strank PPE-DE, ALDE, UEN in Zeleni/ALE, sestavljen pa je iz 14 točk, zakaj jo predlagajo, in 17 točk, kaj želijo z njo doseči. Resolucijo Evropskega parlamenta o zavesti in totalitarizmu si lahko preberete tukaj Resolucija potrebna, ker objektivna razlaga ni mogoča Za začetek je navedeno, da je takšna resolucija potrebna, ker zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati objektivno, prav tako pa tudi noben posamezen politični program nima izključne pravice do razlage zgodovine. Zato se ne bi smelo vsiljevati uradnih razlag, napačne razlage pa spodbujajo sovraštvo in rasizem. Prav tako je treba ohranjati spomin na tragično preteklost Evrope in spodbujati razumevanje za njeno dvojno diktatorsko zapuščino komunizma in nacizma. Samo evropsko združevanje je bilo tako sprva ravno odgovor na to trpljenje dveh vojn in nacistične tiranije, "ki je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi." Kot nadaljujejo, je bil proces evropskega združevanje uspešen, saj Evropska unija danes združuje tako nekdanje komunistične države vzhodne in srednje Evrope, že predtem pa so vanjo vstopile Španija, Portugalska in Grčija, "ki so trpele pod dolgotrajnimi fašističnimi režimi". Evropa mora oblikovati enoten pogled na svojo zgodovino Kot je zapisano, Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino in če ne bo priznala svojih totalitarnih režimov kot skupne zapuščine, prav tako pa mora izvesti tudi poglobljene razprave o njihovih zločinih. Ključno ohranjanje spomina na preteklost Zaradi vsega navedenega Evropski parlament s to resolucijo izraža spoštovanje do žrtev vseh totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se bojevali proti. Ob tem "poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave; ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine, ne glede na ideološko ozadje". Vse tajne arhive je treba odpreti Zaradi tega obžaluje, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur ponekod še vedno omejuje dostop do dokumentov, pomembnih za posameznike in za znanstvene raziskave. Hkrati poziva vse države članice, "naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb, čeprav je treba zagotoviti, da se to ne bo izrabljalo za politične namene". Pouk evropske zgodovine mora poudarjati zadnje miroljubne dosežke Unija mora biti posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic. Evropsko združevanje vidi kot model miru in sprave ter svobodno izbiro narodov, da se zavežejo skupni prihodnosti, zaradi česar poziva Evropsko komisijo in članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije." Le "obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope" bi namreč lahko okrepilo evropsko združevanje. Prav tako poziva h krepitvi finančnih instrumentov, ki bi vse naštete zgodovinske raziskave omogočili. Končni cilj razkritja komunističnih zločinov sprava Evropski parlament je tako po sprejeti resoluciji prepričan, "da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove." B. K. Spomin na žrtve avtokratskih in totalitarnih režimov V Sloveniji posebnih slovesnosti ne bo 23. avgust 2009 ob 07:45, zadnji poseg: 23. avgust 2009 ob 13:33 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Evropa se 23. avgusta spominja vseh žrtev dejanj, ki so jih zagrešili avtoritarni in totalitarni režimi. V Sloveniji posebnih slovesnosti ne bo. Zaznamovanje dneva spomina na žrtve tovrstnih režimov je v resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu predlagal Evropski parlament. Resolucija obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi. Dan, ko sta skrivni dogovor sklenila Hitler in Stalin Evropski parlament datuma ni izbral naključno, saj gre za dan, ko je bil podpisan pakt o nenapadanju med Nemčijo in Sovjetsko zvezo , ki je znan tudi kot pakt Ribbentrop-Molotov. Del sporazuma je bila tudi skrivna klavzula o delitvi vzhodne Evrope. Slovenija: V spomin na Angelo Vode V Sloveniji posebnih slovesnosti na državni ravni ne bo, bodo pa dan z večernim predvajanjem filma o Angeli Vode na gradu Rajhenburg v občini Krško zaznamovali v okviru Študijskega centra za narodno spravo. Po mnenju direktorice centra Andreje Valič je film sredstvo izobraževanja, ki lahko mladim približa čas totalitarizma. Za STA je pojasnila, da vrednote demokracije niso dane enkrat za vselej, ampak jih je treba vedno znova krepiti. Spet razcep med koalicijo in opozicijo Kot večina tem, ki se dotikajo obdobja med drugo svetovno vojno in po njej, je tudi ta razdelila slovensko politiko. Opozicija je tako konec maja v državni zbor vložila predlog podpore resoluciji. Predlagala je, da vlada v skladu s priporočili evropske resolucije 23. avgust razglasi za dan spomina na žrtve totalitarnih režimov. Predlog podpore še ni prejel, saj koalicija zatrjuje, da vse iz resolucije izhajajoče obveznosti za Slovenijo že veljajo. Tako je komisija za peticije s koalicijsko večino izglasovala le sklep, da se je seznanila z resolucijo, besedilo pa bo posredovala vsem poslancem državnega zbora. A. K. K. Kaj prinaša resolucija o totalitarizmih? Pregled dokumenta, ki ga je sprejel Evropski parlament 23. avgust 2009 ob 13:15 Bruselj/Ljubljana - MMC RTV SLO Ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov smo preverili, kaj v resoluciji Evropskega parlamenta o tem sploh piše. Oglejmo si najzanimivejše dele. Evropski parlament je 2. aprila 2009 izglasoval resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Predlog skupne resolucije so predlagali poslanci v imenu strank PPE-DE, ALDE, UEN in Zeleni/ALE, sestavljen pa je iz 14 točk, zakaj jo predlagajo, in 17 točk, kaj želijo z njo doseči. Resolucijo Evropskega parlamenta o zavesti in totalitarizmu si lahko preberete tukaj . Resolucija potrebna, ker objektivna razlaga ni mogoča Za začetek je navedeno, da je takšna resolucija potrebna, ker zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati objektivno, prav tako pa tudi noben posamezen politični program nima izključne pravice do razlage zgodovine. Zato se ne bi smelo vsiljevati uradnih razlag, napačne razlage pa spodbujajo sovraštvo in rasizem. Prav tako je treba ohranjati spomin na tragično preteklost Evrope in spodbujati razumevanje za njeno dvojno diktatorsko zapuščino komunizma in nacizma. Samo evropsko združevanje je bilo tako sprva ravno odgovor na to trpljenje dveh vojn in nacistične tiranije, "ki je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi." Kot nadaljujejo, je bil proces evropskega združevanje uspešen, saj Evropska unija danes združuje tako nekdanje komunistične države vzhodne in srednje Evrope, že predtem pa so vanjo vstopile Španija, Portugalska in Grčija, "ki so trpele pod dolgotrajnimi fašističnimi režimi". Evropa mora oblikovati enoten pogled na svojo zgodovino Kot je zapisano, Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino in če ne bo priznala svojih totalitarnih režimov kot skupne zapuščine, prav tako pa mora izvesti tudi poglobljene razprave o njihovih zločinih. Preberite še: Spomin na žrtve avtokratskih in totalitarnih režimov Ključno ohranjanje spomina na preteklost Zaradi vsega navedenega Evropski parlament s to resolucijo izraža spoštovanje do žrtev vseh totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se bojevali proti. Ob tem "poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave; ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine, ne glede na ideološko ozadje". Vse tajne arhive je treba odpreti Zaradi tega obžaluje, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur ponekod še vedno omejuje dostop do dokumentov, pomembnih za posameznike in za znanstvene raziskave. Hkrati poziva vse države članice, "naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb, čeprav je treba zagotoviti, da se to ne bo izrabljalo za politične namene". Pouk evropske zgodovine mora poudarjati zadnje miroljubne dosežke Unija mora biti posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic. Evropsko združevanje vidi kot model miru in sprave ter svobodno izbiro narodov, da se zavežejo skupni prihodnosti, zaradi česar poziva Evropsko komisijo in članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije." Le "obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope" bi namreč lahko okrepilo evropsko združevanje. Prav tako poziva h krepitvi finančnih instrumentov, ki bi vse naštete zgodovinske raziskave omogočili. Končni cilj razkritja komunističnih zločinov sprava Evropski parlament je tako po sprejeti resoluciji prepričan, "da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove." B. K. Vir: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P6-TA-2009-0213&language=SL&ring=P6-RC-2009-0165 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu Evropski parlament, – ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, – ob upoštevanju Resolucije št. 206(III)A o genocidu, ki jo je dne 9. decembra 1948 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, – ob upoštevanju členov 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji, – ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, – ob upoštevanju Okvirnega sklepa 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi(1) , – ob upoštevanju Resolucije št. 1481 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov, – ob upoštevanju svoje deklaracije ob razglasitvi 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve stalinizma in nacizma, sprejete dne 23. septembra 2008(2) , – ob upoštevanju svojih številnih resolucij o demokraciji in spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, vključno z resolucijo z dne 12. maja 2005 ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945(3) , resolucijo z dne 23. oktobra 2008 o spominu na žrtve namerno povzročene lakote (holodomor)(4) in resolucijo z dne 15. januarja 2009 o Srebrenici(5) , – ob upoštevanju komisij za resnico in pravičnost, ustanovljenih v različnih delih sveta, ki ljudem, ki so živeli v številnih nekdanjih avtoritarnih in totalitarnih režimih, pomagajo preseči razlike in doseči spravo, – ob upoštevanju izjav, ki so jih predsednik Parlamenta in politične skupine dali 4. julija 2006, sedemdeset let po državnem udaru generala Franca v Španiji, – ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika, A. ker se zgodovinarji strinjajo, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno in ker ne obstajajo objektivna zgodovinska poročila; ker poklicni zgodovinarji ne glede na to uporabljajo znanstvena orodja za preučevanje preteklosti in poskušajo biti čim bolj nepristranski; B. ker noben politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine in ker ti organi in stranke ne morejo trditi, da so objektivni, C. ker se uradnih političnih razlag zgodovinskih dejstev ne bi smelo vsiljevati z večinskimi odločitvami v parlamentih; ker parlament ne more sprejemati zakonodaje za preteklost, D. ker je osrednji cilj procesa evropskega združevanja zagotoviti, da se spoštujejo temeljne pravice in načela pravne države, in ker so bili s členoma 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji zagotovljeni primerni mehanizmi za uresničitev tega cilja, E. ker lahko napačne razlage zgodovine spodbujajo politike izključevanja in tako napeljujejo k sovraštvu in rasizmu, F. ker je treba ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope, da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in položijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu, G. ker je bilo v totalitarnih in avtoritarnih režimih dvajsetega stoletja v Evropi pregnanih, zaprtih, mučenih in ubitih na milijone žrtev; ker je vseeno treba priznati holokavst za edinstven primer v zgodovini, H. ker je bil nacizem glavna zgodovinska izkušnja Zahodne Evrope in ker so v srednje- in vzhodnoevropskih državah izkusili tako komunizem kot nacizem; ker je treba spodbujati razumevanje za dvojno diktatorsko zapuščino teh držav, I. ker je bilo evropsko združevanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili dve svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, bilo pa je tudi način preseganja globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem, združevanjem, končanjem vojne in zagotavljanjem demokracije v Evropi, J. ker je bil proces evropskega združevanja uspešen in je naposled pripeljal do Evropske unije, ki združuje države srednje in vzhodne Evrope, ki so živele pod komunističnimi režimi od konca druge svetovne vojne do zgodnjih devetdesetih let, in ker je pred tem pristop Grčije, Španije in Portugalske, ki so trpele pod dolgotrajnimi fašističnimi režimi, pomagal utrditi demokracijo v južnem delu Evrope, K. ker Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, če ne bo priznala nacizma, stalinizma ter fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine in če ne bo izvedla poštenih in poglobljenih razprav o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju, L. ker leta 2009 ponovno združena Evropa praznuje 20. obletnico razpada komunistične diktature v srednji in vzhodni Evropi in padca berlinskega zidu, kar bi morala biti priložnost za krepitev zavesti o preteklosti in priznanje vloge demokratičnih pobud državljanov, kot tudi spodbuda za krepitev občutka skupnosti in združenosti, M. ker je pomembno tudi, da pomnimo tiste, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini in ki bi morali zaradi svoje požrtvovalnosti, zvestobe idealom, časti in poguma imeti mesto v zavesti Evropejcev kot junaki totalitarne dobe, N. ker je z vidika žrtev vseeno, kateri režim jih je iz kakršnega koli razloga prikrajšal za svobodo, jih mučil ali ubijal, 1. izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju; 2. obnavlja svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic; 3. poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave; ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje; 4. opozarja, da so se zadnji zločini proti človečnosti in dejanja genocida v Evropi dogajali še julija 1995 ter da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobičnim, avtoritarnim ali totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna budnost; 5. poudarja, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave; 6. obžaluje, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave; poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb, čeprav je treba zagotoviti, da se to ne bo izrabljalo za politične namene; 7. odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi; žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje; 8. izjavlja, da je evropsko združevanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope, da se zavežejo skupni prihodnosti, in da je Evropska unija posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države, ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje; 9. poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine, ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije; 10. je prepričan, da bi ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina, obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope okrepilo evropsko združevanje; 11. glede tega poziva Svet in Komisijo, naj podpreta in zagovarjata dejavnosti nevladnih organizacij, kot je organizacija Memorial v Ruski federaciji, ki se aktivno ukvarjajo z raziskovanjem in zbiranjem dokumentov, povezanih z zločini iz stalinističnega obdobja; 12. ponovno izraža svojo dosledno podporo okrepljenemu mednarodnemu pravosodju; 13. poziva k vzpostavitvi platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za totalitarno zgodovino, in k ustanovitvi vseevropskega dokumentacijskega/spominskega centra za žrtve vseh totalitarnih režimov; 14. poziva h krepitvi obstoječih zadevnih finančnih instrumentov, da bi podprli strokovne zgodovinske raziskave, povezane z zgoraj opisanimi vprašanji; 15. poziva k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin; 16. je prepričan, da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove; 17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav kandidatk, vladam in parlamentom držav, pridruženih Evropski uniji, ter vladam in parlamentom držav članic Sveta Evrope. -------------------------- verzija v angleščini --------------------------- Vir: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2009-0213+0+DOC+XML+V0//EN European Parliament resolution of 2 April 2009 on European conscience and totalitarianism The European Parliament, – having regard to the United Nations Universal Declaration of Human Rights, – having regard to United Nations General Assembly Resolution 260(III)A of 9 December 1948 on genocide, – having regard to Articles 6 and 7 of the Treaty on European Union, – having regard to the Charter of Fundamental Rights of the European Union, – having regard to Council Framework Decision 2008/913/JHA of 28 November 2008 on combating certain forms and expressions of racism and xenophobia by means of criminal law(1) , – having regard to Resolution 1481 of the Parliamentary Assembly of the Council of Europe of 26 January 2006 on the need for international condemnation of the crimes of totalitarian Communist regimes, – having regard to its declaration on the proclamation of 23 August as European Day of Remembrance for Victims of Stalinism and Nazism, adopted on 23 September 2008(2) , – having regard to its many previous resolutions on democracy and respect for fundamental rights and freedoms, including that of 12 May 2005 on the 60th anniversary of the end of the Second World War in Europe on 8 May 1945(3) , that of 23 October 2008 on the commemoration of the Holodomor(4) , and that of 15 January 2009 on Srebrenica(5) , – having regard to the Truth and Justice Commissions established in various parts of the world, which have helped those who have lived under numerous former authoritarian and totalitarian regimes to overcome their differences and achieve reconciliation, – having regard to the statements made by its President and the political groups on 4 July 2006, 70 years after General Franco's coup d'état in Spain, – having regard to Rule 103(4) of its Rules of Procedure, A. whereas historians agree that fully objective interpretations of historical facts are not possible and objective historical narratives do not exist; whereas, nevertheless, professional historians use scientific tools to study the past, and try to be as impartial as possible, B. whereas no political body or political party has a monopoly on interpreting history, and such bodies and parties cannot claim to be objective, C. whereas official political interpretations of historical facts should not be imposed by means of majority decisions of parliaments; whereas a parliament cannot legislate on the past, D. whereas a core objective of the European integration process is to ensure respect for fundamental rights and the rule of law in the future, and whereas appropriate mechanisms for achieving this goal have been provided for in Articles 6 and 7 of the Treaty on European Union, E. whereas misinterpretations of history can fuel exclusivist policies and thereby incite hatred and racism, F. whereas the memories of Europe's tragic past must be kept alive in order to honour the victims, condemn the perpetrators and lay the foundations for reconciliation based on truth and remembrance, G. whereas millions of victims were deported, imprisoned, tortured and murdered by totalitarian and authoritarian regimes during the 20th century in Europe; whereas the uniqueness of the Holocaust must nevertheless be acknowledged, H. whereas the dominant historical experience of Western Europe was Nazism, and whereas Central and Eastern European countries have experienced both Communism and Nazism; whereas understanding has to be promoted in relation to the double legacy of dictatorship borne by these countries, I. whereas from the outset European integration has been a response to the suffering inflicted by two world wars and the Nazi tyranny that led to the Holocaust and to the expansion of totalitarian and undemocratic Communist regimes in Central and Eastern Europe, as well as a way of overcoming deep divisions and hostility in Europe through cooperation and integration and of ending war and securing democracy in Europe, J. whereas the process of European integration has been successful and has now led to a European Union that encompasses the countries of Central and Eastern Europe which lived under Communist regimes from the end of World War II until the early 1990s, and whereas the earlier accessions of Greece, Spain and Portugal, which suffered under long-lasting fascist regimes, helped secure democracy in the south of Europe, K. whereas Europe will not be united unless it is able to form a common view of its history, recognises Nazism, Stalinism and fascist and Communist regimes as a common legacy and brings about an honest and thorough debate on their crimes in the past century, L. whereas in 2009 a reunited Europe will celebrate the 20th anniversary of the collapse of the Communist dictatorships in Central and Eastern Europe and the fall of the Berlin Wall, which should provide both an opportunity to enhance awareness of the past and recognise the role of democratic citizens" initiatives, and an incentive to strengthen feelings of togetherness and cohesion, M. whereas it is also important to remember those who actively opposed totalitarian rule and who should take their place in the consciousness of Europeans as the heroes of the totalitarian age because of their dedication, faithfulness to ideals, honour and courage, N. whereas from the perspective of the victims it is immaterial which regime deprived them of their liberty or tortured or murdered them for whatever reason, 1. Expresses respect for all victims of totalitarian and undemocratic regimes in Europe and pays tribute to those who fought against tyranny and oppression; 2. Renews its commitment to a peaceful and prosperous Europe founded on the values of respect for human dignity, freedom, democracy, equality, the rule of law and respect for human rights; 3. Underlines the importance of keeping the memories of the past alive, because there can be no reconciliation without truth and remembrance; reconfirms its united stand against all totalitarian rule from whatever ideological background; 4. Recalls that the most recent crimes against humanity and acts of genocide in Europe were still taking place in July 1995 and that constant vigilance is needed to fight undemocratic, xenophobic, authoritarian and totalitarian ideas and tendencies; 5. Underlines that, in order to strengthen European awareness of crimes committed by totalitarian and undemocratic regimes, documentation of, and accounts testifying to, Europe's troubled past must be supported, as there can be no reconciliation without remembrance; 6. Regrets that, 20 years after the collapse of the Communist dictatorships in Central and Eastern Europe, access to documents that are of personal relevance or needed for scientific research is still unduly restricted in some Member States; calls for a genuine effort in all Member States towards opening up archives, including those of the former internal security services, secret police and intelligence agencies, although steps must be taken to ensure that this process is not abused for political purposes; 7. Condemns strongly and unequivocally all crimes against humanity and the massive human rights violations committed by all totalitarian and authoritarian regimes; extends to the victims of these crimes and their family members its sympathy, understanding and recognition of their suffering; 8. Declares that European integration as a model of peace and reconciliation represents a free choice by the peoples of Europe to commit to a shared future, and that the European Union has a particular responsibility to promote and safeguard democracy, respect for human rights and the rule of law, both inside and outside the European Union; 9. Calls on the Commission and the Member States to make further efforts to strengthen the teaching of European history and to underline the historic achievement of European integration and the stark contrast between the tragic past and the peaceful and democratic social order in today's European Union; 10. Believes that appropriate preservation of historical memory, a comprehensive reassessment of European history and Europe-wide recognition of all historical aspects of modern Europe will strengthen European integration; 11. Calls in this connection on the Council and the Commission to support and defend the activities of non-governmental organisations, such as Memorial in the Russian Federation, that are actively engaged in researching and collecting documents related to the crimes committed during the Stalinist period; 12. Reiterates its consistent support for strengthened international justice; 13. Calls for the establishment of a Platform of European Memory and Conscience to provide support for networking and cooperation among national research institutes specialising in the subject of totalitarian history, and for the creation of a pan-European documentation centre/memorial for the victims of all totalitarian regimes; 14. Calls for a strengthening of the existing relevant financial instruments with a view to providing support for professional historical research on the issues outlined above; 15. Calls for the proclamation of 23 August as a Europe-wide Day of Remembrance for the victims of all totalitarian and authoritarian regimes, to be commemorated with dignity and impartiality; 16. Is convinced that the ultimate goal of disclosure and assessment of the crimes committed by the Communist totalitarian regimes is reconciliation, which can be achieved by admitting responsibility, asking for forgiveness and fostering moral renewal; 17. Instructs its President to forward this resolution to the Council, the Commission, the parliaments of the Member States, the governments and parliaments of the candidate countries, the governments and parliaments of the countries associated with the European Union, and the governments and parliaments of the Members of the Council of Europe. "Žrtev je žrtev, ne glede na to, kdo jo je mučil in ubil." Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Prizor s snemanja filma Skriti spomin Angele Vode, ki so ga v spomin na žrtve totalitarnih režimov predvajali 23.8.2009 na gradu Rajhenberg v občini Krško, kjer je bila Angela Vode s strani komunističnega režima zaprta in maltretirana, še prej pa so tam bili zaprti izgnanci v Nemčijo, 1941/42. Ironija zgodovine. http://www.rtvslo.si/blog/isauros/nacizem-in-komunizem-ob-neki-okrogli-obletnici/29752 Nacizem in komunizem - ob neki okrogli obletnici Čez slab teden - natančneje 24. avgusta 2009 bo minilo 70 let od podpisa sporazuma med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo - prvo in takrat še edino komunistično državo na svetu. Sporazum poznamo pod dvema imenoma in sicer kot "Pakt Molotov-Ribbentrop" (po zunanjih ministrih držav podpisnic), po domače pa mu pravimo tudi kar "Pakt Hitler-Stalin"- slednji je podpisu osebno prisostvoval. Ob priložnosti podpisa sporazuma 24.8.1939, je nastala spodnja fotografija: Sporazum je prinesel koristi predvsem Nemčiji, ki je lahko - ne da bi se morala bati napada z vzhoda - mirno napadla Poljsko in za njo še svoje zahodne in severne sosede. Sporazum, katerega najbolj poznan del je določilo o medsebojnem nenapadanju, je imel tudi gospodarski del (Sovjeti so v zameno za industrijo in orožje Nemčiji pošiljali nafto, pšenico in druge surovine), vseboval pa je tudi tajno klavzulo o delitvi vplivnih con, na podlagi katere sta si državi razdelili Poljsko, Sovjetska zveza pa je leta 1940 brez nemškega nasprotovanja lahko okupirala Litvo, Latvijo in Estonijo in s katastrofalnim neuspehom napadla Finsko. Pakt med komunistično in nacistično državo je omogočil agresivna dejanja nacistične Nemčije, ki so neizogibno vodila v II. svetovno vojno, ki se je začela teden dni po podpisu. Sporazum med nacisti in komunisti ni trajal 10 let, kot je bilo predvideno, ampak ga je Hitler prekršil 22. junija 1941 z napadom na presenečeno Sovjetsko zvezo. Šele potem so se komunisti po Evropi in v SZ prvič obrnili proti nacizmu - pa še to ne iz ideoloških razlogov, ampak zaradi vojnega konflikta. Povezava med komunizmom in nacizmom je seveda veliko starejša od sporazuma Molotov-Ribbentrop. Obe ideologiji sta del svojih naukov vlekli iz pisanja Marxa, pri čemer Nemci tega niso ravno izpostavljali zaradi Marxovega judovskega porekla. Obe ideologiji sta poudarjali pomen delavskega razreda. Delavcem v Hitlerjevi Nemčiji je šlo v primerjavi z ostalimi po Evropi kar dobro - seveda, če so bili arijske krvi. Oba sistema sta npr. med drugim zato bučno proslavljala prvi maj kot praznik dela. Oba sistema sta imela enak odnos do kulture: za preživetja vredno sta imeli samo tisto, ki je poudarjala njuno edinstveno in avantgardno vlogo v zgodovini svojih narodov. Medtem, ko so v Sovjetski zvezi podirali starodavne samostane, katedrale in mošeje, so v Nemčiji isto počeli s sinagogami, v obeh sistemih so zažigali knjige in sestavljali sezname prepovedanih knjih (oz. avtorjev). Umetnost so podvrgli glorifikaciji svojih gvoždov in jo s tem oropali bistva. Oba diktatorja - in vsi kasnejši njune vrste - sta se rada kazala z ljudstvom, pri čemer sta vedno pazila, da je bil njun lik ravno prav izpostavljen, ločen od tega istega ljudstva. Komunistično-nacistični voditelji so se očitno radi videli kot genialni voditelji brezobličnih množic, ki jih obožujejo. Tako komunistični kot nacistični voditelji so radi trkali na sentimentalnost svojih podanikov, pri čemer so vedno posebej prav prišli otroci. Pomembno je bilo, da je ljudstvo čutilo, da vodja skrbi za svoje in misli nanje, tudi na tiste najmanjše. V zameno pa so voditelji tudi od mladine terjali svoj delež. Brez članstva v Hitlerjugend skoraj ni bilo mogoče obiskovati šole, se udejstvovati v prostočasnih dejavnostih, iti na počitnice ali kasneje računati na dobro službo. Podobno je bilo v komunističnih državah, še posebej v SZ... pa tudi pri nas. Vas je kdo vprašal, če hočete biti pionirji ... ali vsaj vaše starše? Še pomnite tovariši? Zameriti se režimu pač ni bilo dobro. Striček Stalin je imel KGB, "onkel" Adolf Gestapo, maršal Jugoslavije Udbo, romunski vodja Ceausescu pa svoj Securitate. Stene imajo ušesa, telefoni in lokali tudi, vedo kaj berete in kaj pišete, s kom se družite, kdaj ste pijani in s kom seksate. Razumete? In če ste pisali napačne stvari, se družili z napačnimi ljudmi, če niste bili dovolj upogljivi, če ste bili prevplivni, preugledni ... če ste kakorkoli preveč izstopali v pozitivnem ali negativnem smislu, so vas Gestapo, Udba, Securitate in KGB strpali sredi noči v avto in znašli ste se na čudnem kraju: v koncentracijskem taborišču oz. gulagu, kot so jim rekli v SZ ... pri nas smo imeli npr. taborišče v Kočevju in na Golem otoku. Še pomnite, tovariši? Oba politična sistema sta bila neusmiljena, zverinska in zločinska. Milijoni so šli v zrak skozi dimnike Hitlerjevih krematorijev, milijoni so končali v jamah in breznih Stalina in njegovih učencev. In učenci so včasih svoja učitelja celo prekosili. In vendar se je komunistom in nacistom zdelo vse do tistega 22. junija 1941, da imajo kar nekaj skupnih stvari. Poudarjanje različnosti je stvar kasnejših časov. Prvi rublji, ki jih je leta 1918 izdala sovjetska komunistična oblast, so nosili svastiko ... in to tisto pravo, narobe obrnjeno, ki jo je kasneje prevzel Hitler. Zanimivo ... nikjer pa ni videti zvezde. In to še ni vse: tudi nekateri dokumenti, ki so jih izdajali v Sovjetski zvezi, so nosili svastike... npr. vojaška knjižica Rdeče armade, vse do začetka II. svetovne vojne. Komunistična zvezda in svastika na istem dokumentu. Neverjetno ne? In če k temu dodamo še, da je oba sistema preveval antisemitizem, razlik med njima nenadoma ni več prav dosti. Sicer je res, da Sovjeti Judov niso morili tako temeljito kot Nemci ... a ne pozabimo, da je bila znamenita "judovska afera", v kateri so sovjetske judovske zdravnike obtožili poskusa umora Stalina v 50-tih letih da bi se končala veliko huje kot se je, ko bi Stalin marca 1953 ne umrl. Zato tovariši, previdno s simboli... nikoli ne veste čigavi so v resnici. Črni panter grb Karantanije, njegovo odkritje in pomen dr. Jožko Šavli Režim v nekdanji Jugoslaviji je dovoljeval le uporabo mestnih grbov. Grbov zgodovinskih dežel, kot so bile Kranjska, Štajerska, Koroška... že po prvi vojni niso več dopustili. V javnosti so razširili krilatico, češ da »nas je stara Avstrija delila Slovence na Kranjce, Štajerce, Primorce... zato da bi nas lažje vladala«. Slovensko izobraženstvo in polizobraženstvo je to krilatico ponavljalo še po drugi vojni. V času, ko sem v 70. letih opravljal na Dunaju podiplomski študij, sem se zanimal tudi za grboslovje in se seznanil predvsem z grbi slovenskih in avstrijskih dežel, ki so izhajale iz nekdanje Karantanije. Zanimalo me je še zlasti, ali je tudi Karantanija imela svoj grb. Nekje sem prebral, da se je v prvem koroškem grbu nahajal Črni panter. Vprašal sem se, ali bi bil ta grb lahko tudi karantanski? Vendar pa v grboslovnem gradivu za takšno predpostavko nisem našel takrat še nobene opore. Po končanem dunajskem študiju sem se lahko vprašanju o karantanskem grbu nekoliko bolj posvetil. Pri iskanju gradiva sem naletel na temeljito študijsko delo o tkm. »štajerskem panterju« - Das Landeswappen der Steiermark (Gradec 1900). Napisal ga je Alfred Anthony von Siegenfeld, v svojem času zelo ugleden heraldik. Njegova študija sloni na številnih listinah in pečatih, na katerih se nahaja podoba panterja, večinoma v Avstriji (prvotni Karantaniji), deloma pa tudi na Bavarskem. Omenjeni grboslovec označi v svojem delu panterjev lik na neki strani »bavarsko – karantanski« panter. Oznako »bavarski« navede na prvem mestu. Očitno zaradi tega, ker se panter nahaja tudi v nekaterih grbih na Bavarskem. Pa tudi zato, ker je bil nemško nacionalno usmerjen, in Karantanije ni hotel navesti na pravem mestu. Vendar pa je priznal tudi panterjev karantanski izvor. Njegova navedba mi je dokončno potrdila domnevo, da ne gre samo za starejši koroški grb, temveč tudi za karantanskega. Na podlagi gradiva v njegovem delu sem napisal krajšo študijo z naslovom Črni panter, najstarejši karantanski grb. Izšla je v Glasu Korotana št. 6 (Dunaj 1981), ki ga je izdajal Ivan Tomažič, rektor študentskega doma Korotan. Črni panter na belem polju -sodoben izris karantanskega praporja (2 x 3). Iz zastavoslovja (veksiologija) nam je znano, da so bili prvi prapori enobarvni, in da so na sredini pogosto imeli bojni znak. V Karantaniji je bil bojni znak panter v črni barvi. V heraldičnem društvu »Adler« na Dunaju je študija vzbudila določeno pozornost. Prof. Hans Jäger – Sunstenau, ki je takrat predsedoval društvu, je o njej objavil poročilo v ugledni reviji Archivum Heraldicum (Lausanne 1982, št. 3-4). Poročilo ima naslov: Heraldische Symbole im alten Slowenisch-Karantanien (Heraldični simboli v stari slovenski Karantaniji). V njem za primerjavo navaja starejšo študijo o heraldičnem panterju La Panthere de Styrie (Štajerski panter), ki jo je nekaj let poprej objavil Robert Viel (Archivum Heraldicum 1964). Heraldični panter je bil namreč na splošno poznan samo kot štajerski. - Kratko recenzijo o študiji je objavila tudi znana revija Europa Etnica (št. 3, Dunaj 1982). V Sloveniji, ki je bila takrat trdno pod nadzrstvom jugoslovanskega režima, ni bilo na študijo o panterju nobenega odmeva. In ga tudi ni smelo biti. Za jugoslovanski režim je bila namreč prva slovenska država Karantanija nekakšen tabu. Na precejšen odmev pa je študija naletela v slovenskem zdomskem tisku, tako v Glasu Slovenske kulturne akcije (Buenos Aires, okt. – dec. 1983), v tedniku Svobodna Slovenija (št. 23/24 od 17. junija, Buenos Aires 1982, poročal Tine Debeljak). Pater Ivan Tomažič, izdajatelj Glasa Korotana in rektor doma Korotan, je domsko glasilo pošiljal na številne naslove, tudi v Slovenijo, in je od več uglednih ljudi prejel pohvalna pisma. Ne spominjam se več, kaj me je nagnilo k temu, da sem poseben članek o Črnem panterju poslal tudi v slovensko izseljensko revijo Rodna gruda, ki jo je izdajal jugoslovanski režim. Revija je članek pod naslovom Črni panter, grb Karantanije proti pričakovanju objavila (št. 10, 1984). Zatem je objavila še moj drugi članek Prapor in barve Karantanije (št. 7, 1985). Tudi v strukturi jugoslovanskega režima je bilo mogoče naleteti na zavedne slovenske ljudi. Gospa Sveta (Maria Saal): Rimski kamen nad vhodom v stolnico (2. stol.). Na njem drevo življenja, ki rase iz posode milosti. Obdajata ga panterja, ki držita v šapah rog izobilja. Grb je karantanski Upodobitve panterja izhajajajo še iz starega Norika, rimske province, ki je bila predhodnica Karantanije. Iz tistega časa je ohranjenih več kamnov, na katerih je izklesan njegov lik. Med njimi je nedvomno najbolj značilen tisti, ki se še danes nahaja nad vhodom v stolnico pri Gospe Sveti. Podoba na njem je naslednja: velik vrč (kantharos), iz katerega rase trta z grozdi in na njej ptice; vrč obdajata panterja v vzpeti drži. V času, ko se podoba panterja pojavi, je velika vojvodina Karantanija še vedno obstajala (do 1180). Panterja ima namreč leta 1160 na svojem pečatu Otokar III., mejni grof oz. krajnik v Karantanski krajini (kasneje vojvodina Štajerska). Krajnik Otokar III., ki je upodobljen na pečatu, sedi na konju in drži ščit, na katerem je upodobljen panter. Tri leta pozneje se panter nahaja tudi na pečatu koroškega vojvode Hermana. Pečat Otokarja III. iz leta 1160, krajnika v Karantanski krajini. Na njegovem ščitu je lik panterja upodobljen prvič. Barve panterja na tem pečatu niso razvidne. Navaja jih kako desetletje zatem slavni trubadurski pesnik Wolfram von Eschenbach v svoji pesnitvi Parzival (okoli 1210), in sicer v obliki krzna: sobolov panter na hermelinovem ščitu. Iz krznenih izhajajo kasnejše heraldične barve: sobol za črno in hermelin za belo (srebrno). Tako se v naslednjem obdobju karantanski grb predstavlja kot Črni panter na belem ščitu. Leta 1246 nam pesnik Jans Enenkel opiše tudi dragotino (okras) karantanskega - koroškega grba: rogovi, prevlečeni s hermelinom in potaknjeni s pavjimi peresi. Rogovi so nedvomno bizonovi, ker so kasneje pojavljajo v mnogih koroških grbih, in tudi v drugem grbu koroške dežele. Ne vemo pa, ali so bile konice rogov ob prvi omembi dragotine že odžagane, kot so v vseh kasnejših upodobitvah. Tudi v drugem grbu, ki ga ima Koroška še danes, se v dragotini nahajajo takšni rogovi, vendar brez pavjih peres. Namesto njih so na rogovih latice, od katerih visijo lipovi listi. Dragotina v karantanskem grbu: Bizonovi rogovi prevlečeni s hermelinom in potaknjeni s pavjimi peresi. Omenjajo se prvič leta 1246. Posamezne krajine, ki so sestavljale veliko vojvodino Karantanijo, so postopoma napredovale v vojvodine. S tem so v okviru kraljestva, ki je bilo sodržavje (konfederacija), dobile položaj samostojnih dežel na ravni držav. To je razvidno iz tega, da so bile državni fevdi, ki so jih podeljevali na državnem zboru. Navadno je vsaka dežela, ki je iz krajine napredovala v vojvodino, privzela tudi nov grb. Toda Koroška in Štajerska sta po letu 1180, ko je slednja postala vojvodina, še naprej ohranili isti grb, Črnega panterja. Leta 1246 pa je Friderik Bojeviti, vojvoda Avstrije in Štajersike, zahteval, naj bi Črnega panterja imela samo Štajerska, in sprožil s tem upravni spor. Toda na kraljevem dvoru so razsodili, da Črni panter pripada Koroški kot starejši vojvodini. Tedaj je Štajerska prevzela za grb Belega panterja na zelenem ščitu, ki ga je ohranila do danes. Na Kranjskem, ki je bila ena zmed krajin Karantanije, je bil sprva nedvomno prav tako v veljavi Črni panter. S poroko Sofije (Weimar – Orlamünde), kranjske dedinje, in bavarskega grofa Bertholda Andechs († 1151), je Kranjska prešla v posest rodbine Andechsov. Na pečatu njegovega vnuka Bertolda III. iz leta 1195 se nahaja orel, kasneje znan kot kranjski Plavi orel. Grboslovje sodi, da gre v tem primeru za protigrb (obratne barve) rodbine Andechs. Kranjska je postala vojvodina leta 1364. Koroška je po sporu s štajerskim vojvodom Črnega panterja obdržala, vendar ga je nosil le še vojvoda Ulrik III. Z njim je namreč zatonila karantanska – koroška dinastija († 1269). Nov vladar, češki kralj Otokar II., je prevzel grb, ki ga je imel Ulrik III. kot sovladar ob svojem očetu, vojvodu Bernardu († 1256): na pol presekan ščit, spredaj trije črni švabski levi na rumenem, zadaj bel prečnik na rdečem. Ta grb ima Koroška še danes. Toda, kakšen je njegov izvor? V grbih se prečnik pojavlja kot znak pripadnosti. Odkod pa izhajajo švabski levi? Tega koroški oziroma avstrijski heraldiki vse do danes še niso dognali. Pečat koroškega vojvode Bernarda. Vojvoda sedi na konju v viteški opremi, na ščitu je upodobljen panter. Ob njem pečat njegovega sina Ulrika III. Na tem pečatu je drugi koroški grb, na katerem so v prvi polovici ščita znamenitimi švabskimi levi. Rešitev tega vprašanja je treba iskati v izvoru karantanske - koroške dinastije. Začetnik njene prve hiše (Eppenstein), je bil vojvoda Adalbero Koroški († 1039), ki je imel za soprogo Beatriko Švabsko († 1025). Vojvodska hiša Švabske pa je po ženski strani izhajala iz veje Zahodnih Karolingov, torej od samega Karla Velikega, kar je tudi po zatonu Karolingov še nekaj stoletji pomenilo izreden ugled. Tako je bil naprimer še v 13. stol. lik Karla Velikega tako slaven, da se je, med drugim, celo rodbina Wittelsbach, ko je hotela zavladati na Bavarskem, sklicevala na domnevno karolinško nasledstvo (prim. K. R. Schnith: Mittelalterliche Herrscher in Lebensbildern, Gradec 1990, 96, 186). Prva hiša (Eppenstein) karantanske dinastije je po moški strani prenehala s smrtjo koroškega vojvode Henrika III. († 1122). Nasledil ga je nečak Henrik IV., sin njegove sestre Hedvike in Engelberta (Spanheim). Oče slednjega, Siegfried Spanheim, je bil priženjen v koroško rodbino s Porenja. Z vojvodom Henrikom IV. nastopi na koroškem vojvodskem stolu druga hiša (Spanheim) karantanske – koroške dinastije. Toda v naslednjem obdobju upoštevajo v tem primeru bavarsko (nemško) pravo, po katerem je rodbinsko nasledstvo veljalo le po moški strani. Vsled tega za uradno zgodovino karantanska dinastija ni obstajala. Po njihovi razlagi naj bi na karantanskem – koroškem vojvodskem stolu vladali zaporedoma dve »nemški« rodbini, Eppenstein in Spanheim. V nasprotju z njihovo razlago je karantansko pravo, institutio Sclavenica, ki je veljalo na Koroškem, priznavalo ženski pravno in opravilno sposobnost, kot tudi nasledstvo tudi po ženski strani. V smislu tega prva je bila prva hiša (Eppenstein) preko Hedvike († 1112) in njenega sina povezana z drugo hišo hišo (Spanheim) v eno samo karantansko – koroško dinastijo. Kot že omenjeno, je bil oče te dinastije vojvoda Adalbero Koroški, mati pa Beatrika Švabska, po svoji materi Gerbergi potomka Zahodnih Karolingov. Da je bil tudi v drugi hiši spomin na Beatriko, mater dinastije, še vedno živ, pričajo švabski levi v njenem grbu, katerih izvora si drugače ni mogoče razložiti. Obe hiši sta bili domači, pisanje o »bavarskih« Eppensteinih in »frankovskih« Spanheimih je navadna ponaredba. Sodobna predstavitev grbov, ki se nahajata na pečatih vojvode Bernarda in njegovega sina Ulrika III. Švabski levi predstavljajo karolinško nasledstvo, ki se je po ženski strani nadaljevalo v karantanski dinastiji. Napadi na panterja V javnih občilih v Sloveniji, kot že omenjeno, študija o Črnem panterju v pomenu karantanskega grba dolga leta ni imela odmeva. Kot je bilo mogoče dognati mnogo pozneje, pa se novica o tem, da je bil karantanski grb odkrit, kljub temu razširila v delu slovenske javnosti. Leta 1990, ko je bila Slovenija na pragu odcepitve od Jugoslavije, so razna gibanja iskala tudi simbole za samostojno slovensko državo. Ena izmed mladinskh skupin se je takrat še posebej zavzela za to, da bi samostojna Slovenija imela v svojem grbu in na praporu Črnega panterja. Kolikor se spominjam, osrednji slovenski listi predloga o tem niso objavili. Prišel pa je na dan v nekaterih društvenih glasilih. Predlog je sprožil proti Črnem panterju prikrito gonjo. Bila je v prvi vrsti sramotilna, na vsak način pa ne premočna, zato da v javnosti ne bi vzbudila prevelikega zanimanja in imela ravno nasproten učinek. Naj navedem kak primer. V dnevniku Delo je Albin Buttolo, pisec članka »Dol s črnim panterjem« (29. avg. 1990), predlagal, naj se lik panterja zamenja »s prašičem«. V članku »Korenine umnega čebelarstva« (revija Moj mali svet, št. 4/1991) je Lojze Kastelic označil panterja kot »sesajoče tele«. Torej, naščuvati nad panterja čebelarje?! Jugoslovenarska Mladina je na naslovni strani objavila izmaličeno podobo panterja, ki stiska lik Triglava, lipov list in rdečo zvezdo (št. 23, 13. jun. 1990). V ozadju te gonje je bila očitno stara udba, ali še bolj verjetno Kos, tajna služba jugo-armade. Pobuda mladih je imela odmev tudi v akademskem svetu. Znansteno-raziskovalni center pri SAZU (Zgodovinski inštitut Milka Kosa) je dne 21. jun. 1990 razširil posebno ciklostirano sporočilo z naslovom Izjava Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ob pobudah za nove slovenske simbole (št. 11 - 128/90). Podpisali so jo akad. prof. dr. Bogo Grafenauer, mag. Stane Granda in dr. Božo Otorepec. Ne spomnim se, da bi jo objavil kak list, očitno je bila razposlana na razne naslove po pošti. Kar v njej glede na ugledne naslove podpisnikov preseneča, so ponaredbe. Črni panter ni naveden po imenu, vendar je v navajanju vsakomur jasno, da gre za njegov lik. O njem zatrjujejo omenjeni podpisniki naslednje: ... Zato smo presenečeni nad uredniško politiko javnih občil, ki so njihovi argumentaciji namenila toliko časa in prostora. S tem vnašajo med ljudi zmedo, posebej, ker predlagajo za slovenske nacionalne simbole barve in živalski lik, ki so bili tradicionalno do 1918 in še med obema vojnama simbol oblasti, ki je bila med poglavitnimi nosilci germanizacije in boja proti slovenski združenosti in svobodi. S Karantanijo niti eno niti drugo nima nobene zveze... Podpisnikom se ni zdelo potrebno, da bi svoje navedbe kakorkoli utemeljili. Njihovi akademski naslovi naj bi zadostovali. Navezovanje panterja na velenemštvo in posredno celo na nacizem (med obema vojnama) naj bi zastrašilo slovensko javnost, ki o izvoru karantanskega panterja ni bila poučena in v obdobju pod jugoslovanskim režimom tudi ni mogla biti. Toda takšen manever ni prinesel zaželjenega učinka, zakaj v slovenski javnosti se je lik panterja širil naprej, še zlasti med mladino. Ker Črnega panterja ni bilo mogoče izničiti ali zatreti, ga je velesrbska Kos poskušala prikazati kot znamenje slovenskih nacionalistov in skrajnežev. Prvak Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič, ga je uvrstil v znak svoje stranke skupaj z drugimisimboli slovenskih dežel, in poskrbel za nekaj nacionalističnih izpadov in izlivov nestrpnosti. Kosovski aparat je po svoji mreži razširil naziv »Jelinčičev panter«. Toda primernega učinka ni bilo. Karantanije in njenega državnega izročila, ki ga je na tako viden način predstavljal Črni panter, ni mogoče na noben način vnesti v južno slovanski okvir. Toda vodilne strukture so tudi v samostoni Sloveniji ostale v rokah stare jugoslovanske klike. Zato so javna občila karantanski grb s panterjem povsem zamolčala. Takšno stanje je kljub samostojni Sloveniji in kljub domnevni svobodi tiska itd. ostalo vse do danes. Kaj bi bilo lahko v ozadju? Vsakdo, ki je prebral nekaj omenjenih primerov rovarjenja proti karantanskemu grbu, ne more mimo vtisa, da je Črni panter napoti predvsem nekdanjim jugoslovanskim strukturam. Le-te bi na ta ali oni način hotele obnoviti nekdanjo jugoslovansko tvorbo. Ker je bilo njeno, danes že staro ime »Jugoslavija« povezano z vse vrste kriminalom, so zanjo iskali novo ime. Nova jugoslovanska tvorba se danes uvaja pod imenom »Zahodni Balkan«. Ime je bilo porinjeno tudi »Evropi«. Razni evropski politiki, ki se na balkanske razmere ne spoznajo, ga danes v stiku s predstavniki Slovenije pogosto izustijo. Tako se je tudi Jose Manuel Barroso, predsednik evropske komisije (neke vrste vlade), ob obisku Slovenije marca 2006 pogovarjal z vladnim predsednikom Janšo o vlogi Slovenije v odnosih med EU in območjem Zahodnega Balkana in poudaril, da si članice EU delijo izkušnje. "Evropska unija deluje na način 'kolektivne diplomacije' in ko si delimo izkušnje o tem, kaj se dogaja na drugih koncih Evrope ali sveta, se vedno obračamo na tiste, ki določeno območje bolje poznajo. In jasno je, da Slovenija to regijo pozna bolje," je dejal. Še več:"Kar pričakujemo od Slovenije je, da bo dala svoj input našemu kolektivnemu mišljenju pri oblikovanju politike do območja Zahodnega Balkana," je pojasnil in poudaril, da je evropska perspektiva za države tega območja zelo pomembna še zlasti z vidika miru in stabilnosti. Slovenski ljudje so na tv, ki je poročala o njegovem obisku, jasno videli, da se na dejanske razmere v Sloveniji sploh ni spoznal, in da je – po domače rečeno – zgolj čvekal. To naj bi bila torej “Evropa”. Zahodni Balkan s tkm. »partnerstvom ( za mir« na območju nekdanje Jugoslavije) pomeni za Slovenijo finančni bankrot. Slovenija naj bi namreč jamčila za nepovrnjena posojila evropskih bank Balkanu. Sledila bi razprodaja slovenske zemlje in premoženja, kar se že dela. Nadalje, Slovenijo naj bi z evropskimi »regijami« tudi razkosali: slovensko Štajersko pridružili avstrijski Štajerski, Primorsko in Istro pripojili Italiji, stara Kranjska naj bi postala krajina Srbije. Vsem tem namenom stoji nasproti politični in zgodovinski simbol Slovencev: grb slovenske države Karantanije. Predstavlja pričevanje, da so Slovenci imeli eno najzgodnejših držav v Evropi, ki se je kasneje, četudi pod imenom Avstrija, ohranjala skozi stoletja. Avstronemški krogi prikazujejo Avstrijo sistematično kot »nemško« zgodovinsko tvorbo, brez navedbe Karantanije. Jugoslovanski (velesrbski) omenjajo njeno predhodnico Karantanijo le kot »kratkotrajno« tvorbo. Karantanija naj bi leta 820, Ko so Franki porazili kneza Ljudevita v Slavoniji, postala »navadna frankovska grofija«. Slovenci naj bi padli tedaj dokončno pod »nemški« jarem, izpod katerega naj bi nas odrešili šele bratski Srbi leta 1918. Akademske »znanstvene« navedbe v tem pogledu, potem ko je Slovenija oklicala svojo samostojnost, očitno niso več zadostovale. Vsled tega so zaupniki srbske Kos podtaknili trditev, da Slovenci nikoli niso imeli svoje lastne države, celo v nagovor, ki ga je papež Janez Pavel II. ob svojem obisku Slovenije leta 1996 imel na slovenske akademike v Mariboru. Rekel je med drugim: Slovenci, prvič v svoji zgodovini imate svojo lastno državo... Za verne slovenske ovce naj bi bil papež »nezmotljiv« tudi pri navajanju dejstev o slovenski zgodovinski državi. Zvijačno kaj?! V čem bi bil panter lahko »nevaren«? Črni panter predstavlja zgodovinsko Karantanijo, iz katere izhajata bodisi Avstrija kot Slovenija. Ni mogoče vedeti vnaprej, ali obstaja kaka kaka možnost, da se bo nekoč ime Karantanija znova znašlo na političnem zemljevidu Evrope? Povsem izključiti te možnosti pa tudi ni mogoče. Ob pravilno in pošteno prikazani zgodovini in simboliki bi lahko tudi politične razmere na območju med alpami in Jadranom začele dobivati drugačno podobo. V sami Avstriji na primer, kjer govorijo sicer nemško, bi lahko odkritje njihove resnične zgodovine vodilo do spoznanja, da Karantanija tudi za avstrijske ljudi predstavlja prvo zgodovinsko državo. Tudi oni so namreč večinoma nasledniki karantanskega ljudstva, četudi so v teku stoletja postopoma prevzeli nemški jezik. Tako bi se zgodovinsko ime Karantanija lahko pridružilo sedanjemu imenu Avstrija. Švicarji na primer, ki kljub večinoma nemškemu jeziku niso Nemci, uporabljajo ob imenu Švica še dodatno zgodovinsko ime Helvetia. Slovenija je druga država, ki izhaja iz Karantanije. Ta bi se v duhu zgodovinskega izročila, ki ga predstavlja Črni panter, dokončno izdvojila iz južnoslovanske ideologije. Slovenci namreč nikoli niso bili del Južni Slovanov (Jugoslovanov) in so od vedno pripadali Srednji Evropi. Oba naroda, Slovenci in Avstrijci, bi na temelju skupnega zgodovinskega izvora iz Karantanije oblikovali prijateljske sosedske odnose. V Avstriji takšno hotenje obstaja, in ima ime Alpe – Adria. Toda neka skupnost pod tem imenom, ki bi imela lahko tudi obliko konfederacije, bi to območje povsem izdvojila iz velenemških in velesrbskih ozemeljskih teženj, zato jo je treba onemogočiti. Vtis imamo, da je bila ta naloga poverjena koroškemu glavarju Haiderju, ki mu v njegovih izpadih proti karantanskemu izročilu sekindirajo velesrbski krogi v Lublani.. Še več! Samostojna Slovenija, ki bi ji njena resnična politična, kulturna, gospodarska in verska zgodovina zagotavljale idejno trdnost, bi bila lahko za zgled - in zdi se, da tudi že je - mnogim manjšim narodom v Evropi, ki težijo ali bi lahko težili k samostojnosti. Primerov je kar nekaj: Katalonija, Baskija,... jutri mogoče Bavarska, Škotska pa Dalmacija in še katera dežela. Vsled tega je treba Slovenijo kot politično tvorbo do kraja destabilizirati, ne samo gospodarsko in kulturno, temveč tudi idejno. Nevarna je namreč za Evropo »velikih nacij«. Črni panter in njegovo poslanstvo Eno izmed gesel slovenskih najstnikov, ki se navdušujejo navdušeni nad Črnim panterjem, je tudi naslednje: »Zatrli niso spečih, ne bodo nas bedečih!« Mladinci lepijo na vseh mogočih mestih slike panterja, ki pa so sistematično potrgane ali pomazane. Nobene druge slike niso. Karantnski grb, s svojo vsebino, je očitno nekomu hudo napoti. In ta »nekdo« ne more biti nihče drugi kot stara jugoslovanska struktura, ki jo slej ko prej predstavlja tajna služba Kos. Slovenska policija, po več kot desetletju vlade jugoslovansko usmerjenih strank Lds in Sd, nima niti več moči, da bi blokirala njeno dejavnost. Na primere terorja nad mladimi, ki se izrecno zanimajo za Karantanijo, naletimo tudi v slovenskih šolah. Še posebej, če nosijo majice s sliko Črnega panterja. Do kdaj bodo stare jugoslovanske strukture ustrahovale slovensko javnost, in še posebej mladino, ni mogoče vedeti. Gotovo pa je, da s tem Slovencev ne bodo pripravile k molku. Ni jih nemškutarstvo pod staro monarhijo, ne velesrbski unitarizem po prvi vojni, ne italijanska in nemška okupacija med drugo vojno, ne jugo-komunistični teror po njej. Avstrijska monarhija si je s svojim nemškutarstvom ob koncu prve vojne prav na Slovencih polomila zobe. »Veličanstvo, prepozno je«, je cesarju Karlu izjavil slovenski poslanec Korošec. Monarhija se je zrušila, ker je velenemštvo hotelo imeti preko slovenskega ozemlja svoj »izhod« na morje. Ko je bila mera prepolna, se je zrušila tudi nekdanja Jugoslavija. Sedaj bi hoteli Slovenijo v imenu »Evrope« raztrgati z »regijami«. Vendar tudi tokrat ne bodo uspeli. Danes sicer še ne vemo, toda mogoče je, da bo tudi sedanja monopolistična Evropa, ki nikakor ni odraz poštenega sožitja narodov, nekoč doživela svoj polom. Zgodovinska in politična vsebina, ki jo predstavlja Črni panter, bi lahko v prihodnje vplivala vsaj na politično stanje v Srednji Evropi. Napori, da bi včerajšnje strukture zatrle njegov prodor v široko slovensko javnost, so se izjalovili. O njem še danes ne poročajo ne tisk ne radio ne tv. Toda večina slovenskih ljudi danes že pozna Črnega panterja v pomenu karantanskega grba. Črni panter postaja simbol slovenskega duha, ki je v mladem slovenskem rodu vedno prisoten. Ne bo ga mogoče zatreti! Karantanija - odlomki (Jožko Šavli) Hitler šestletno morijo sprožil na Poljskem 70 let od začetka 2. svetovne vojne 1. september 2009 ob 07:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Nemške sile so vkorakale na Poljsko, nemška letala so bombardirala poljska mesta. Bil je 1. september 1939. Bil je prvi dan 2. svetovne vojne. Tik pred zoro so nemški tanki, pehote in konjenica na več različnih frontah prodrli na Poljsko. Kmalu zatem je sledilo bombardiranje poljskih mest, med njimi Varšave. Na Katovice, Krakov, Tczew in Tunel so padale zažigalne bombe. Okoli 1,5 milijona nemških vojakov je tako po številu kot po orožju močno prekašalo poljske sile, brez večjih težav so prodirali skozi poljsko obrambo. Nemška vojska je udarila s Slovaškega, iz Vzhodne Prusije in Pomeranije v Poljski koridor in pristanišče Danzig, ki se je razglasilo za del tretjega rajha. Hitler je napad utemeljil s trditvijo, da Poljaki nenehno napadajo nemško državno ozemlje. Kot povod je izrabil inscenirani napad na nemški radijski oddajnik, ki so uprizorili pripadniki posebnih enot SS-a, oblečeni v poljske uniforme. Poljaki nemočni proti nemškim silam Slabo oboroženi Poljaki se niso mogli dolgo upirati. Po desetdnevnem obleganju in nenehnih letalskih napadih se je Varšava vdala, 120.000 poljskih vojakov pa je prešlo v nemško ujetništvo. Zadnji poljski vojak se je vdal 6. oktobra. Britanija in Francija sta razglasili vojno, potem ko je Nemčija ignorirala njune ločene pozive 3. septembra 1939, da naj umakne vse svoje enote iz Poljske. Hud poraz + nacionalizem + kriza = vojna Čeprav si zgodovinarji o vzrokih za 2. svetovno vojno, najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini, niso enotni, gre vzroke zanjo iskati v koreninah prve svetovne vojne, ki se je končala 21 let prej. V »vojni, ki bo končala vojno« poražena Nemčija je ostala brez kolonij, Versajska pogodba pa ji je naložila visoke odpravnine in omejitve. Italija in Japonska sta bili, čeprav sta izšli na strani zmagovalk, razočarani nad vojnim izkupičkom. Mešanica porasta nacionalizma in velika gospodarska kriza konec 30. let sta tudi usodno prispevali k začetku morije. Preberite še: Kronologija dogodkov druge svetovne vojne Slava padlim junakom, opomin naslednjim generacijam Neuspešna politika popuščanja Sredi 30. let je bil odziv zmagovalk 1. svetovne vojne na pospešeno oboroževanje Nemčije in grožnjo z vojno, ki je visela v zraku, politika popuščanja, in ne soočenje s Hitlerjem, ki je marca leta 1938 tretjemu rajhu priključil Avstrijo. Toda firerjevi apetiti še zdaleč niso bili potešeni. Ob koncu leta 1938 je Hitler v govorih razglašal pravico Nemčije do priključitve Sudetov in češkoslovaškega ozemlja, kjer je živelo večinoma nemško prebivalstvo. Britanski premier Neville Chamberlain je odletel v Nemčijo, da bi umiril razmere in na koncu skupaj s Francijo, ki je pustila na cedilu tradicionalno zaveznico Češkoslovaško, podpisal Münchenski sporazum, ki je Sudete prepustil Nemčiji. Velika Britanija še ni bila pripravljena na vojno. Z zavzetjem preostale Čehoslovaške marca 1939 pa London ni bil več pripravljen popuščati. Chamberlain je napovedal, da bo vsak nadaljnji napad naletel na odpor. Pakt Ribbentrop-Molotov kupil čas Hitler je bil prepričan, da bodo zahodne sile tudi Poljsko pustile na cedilu, na roko so mu šla tudi neuspešna pogajanja med Sovjetsko zvezo (SZ) in anglo-francoskimi predstavniki o morebitnem vojnem sodelovanju, a se je uštel. Britanija in Francija sta s porazom Poljske šest mesecev pozneje Nemčiji napovedali vojno, sovjetski voditelj Josip Stalin pa si je čas kupil s paktom Ribbentrop-Molotov, podpisanim 25. avgusta 1939. Nemčija se je s paktom zavarovala pred vojno na dveh frontah, državi pa sta si hkrati razdelili interesne sfere v vzhodni Evropi. V skladu s paktom je 17. septembra 1939 na Poljsko vkorakala tudi Rdeča armada in zasedla območja, ki so bila obljubljena Sovjetski zvezi. Po zatišju blitzkrieg Do pomladi 1940 spopadov v Evropi ni bilo. Nemčija je nato sprožila blitzkrieg; aprila 1940 si je brez boja podredila Dansko in Norveško, maja pa prek nevtralnih Belgije, Nizozemske in Luksemburga prodrla v Francijo. Pariz je brez boja padel 14. junija 1940, Britanci so se s hudimi izgubami prek Dunkerquea umaknili na Otok. Francija je 22. junija podpisala premirje. Hitler je v mesecu in pol postal "gospodar zahodne Evrope". Junija 1940 je na strani Nemčije v vojno vstopila Italija pod vodstvom fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Konec septembra so Nemčija, Italija in Japonska v Berlinu podpisale trojni pakt Berlin-Rim-Tokio. Italijanska vojska je oktobra 1940 doživela velik poraz ob napadu na Grčijo. Po uspehih sil osi preobrat Nemčija je nadaljevala bliskovito vojno do spomladi 1941, ko so se spopadi razširili na severno Afriko, Jugoslavijo in preostali Balkan. Hitler je načrtoval tudi invazijo na Otok, a jo je moral zaradi premajhnih uspehov nemškega letalstva nad britanskim preložiti. Vojna se je na tako rekoč celo zemeljsko oblo razširila v drugi polovici leta 1941, ko sta se zgodila dva izmed ključnih dogodkov vojne. Nemčija je 22. junija napadla SZ, Japonska pa 7. decembra Pearl Harbor, kar je v vojno potegnilo še ZDA. Hitlerjevo namero, da z blitzkriegom pokori Stalina, je pred Moskvo konec leta 1941 ustavila zima. Izgube pri Stalingradu, poraz pri Midwayu Pomemben preobrat v vojni je pomenila bitka pri Stalingradu, v kateri je Hitler do začetka leta 1943 izgubil skoraj četrt milijona vojakov. Tehtnica se je nagnila na stran zaveznikov. Že marca 1942 je britanski RAF začel bombardirati nemška mesta, prvi večji poraz pa so doživeli tudi Japonci. Po bitki pri Midwayu junija 1942 so se začeli umikati s tihomorskega bojišča. V Evropi orožje potihnilo 9. maja Začetek konca vojne je napovedal "dan D". Zavezniki so se 6. junija 1944 izkrcali v Normandiji in začeli osvobodilni pohod po stari celini. Bojevanje na vzhodni in zahodni fronti, gospodarska in vojaška izčrpanost so Nemčijo pripeljale do neizogibne kapitulacije. Berlin je padel 2. maja 1945. Hitler in večina njegovih najožjih privržencev je storilo samomor, da ne bi padli v roke Rdeči armadi, ki je prodrla v Berlin. Nacistične sile so se brezpogojno vdale 7. maja, na zahtevo SZ-ja pa so kapitulacijo znova podpisali 9. maja. V Evropi je ropotanje orožja zamenjalo slavje. V Aziji se je vojna vlekla še dobre štiri mesece, dokler ni 15. avgusta 1945, potem ko so ZDA nad Hirošimo in Nagasakijem odvrgle atomski bombi, kapitulirala še zadnja izmed sil osi. Po vojni nove velesile, nova svetovna ureditev Vojna vihra, ki je zajela svet, je v šestih letih zahtevala okoli 60 milijonov življenj. ZDA so iz vojne prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila, nekatere nekdanje gospodarske velesile, kot so Nemčija, Francija in Velika Britanija, pa so se znašle v ruševinah. Temelji za novo svetovno ureditev so se na različnih konferencah postavljali že med vojno. Po koncu morije je prišel čas za obnavljanje porušenega in gradnjo novega, svet pa se je kmalu znašel na pragu nove, hladne vojne, ki pa tudi zaradi težkih naukov, ki jih je dala druga svetovna vojna ni prerasla v odkrit, oborožen spopad med velesilama ZDA in SZ-jem ter njunimi zaveznicami. - V vojni je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijona kvadratnih kilometrov oz. 96 % zemeljske površine. - V vojni je sodelovalo 81 odstotkov tedanjega prebivalstva, mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški). - Med vojno je umrlo okoli 60 milijonov ljudi, 35 milijonov je bilo ranjenih in 3 milijoni pogrešanih. - Prvič v zgodovini vojskovanja je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov. Po številu izstopata Poljska, z okoli 6 milijonov žrtev (20 odstotkov prebivalstva) in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev (okoli 13 odstotkov njenega prebivalstva). V Jugoslaviji je bilo ubitih okoli 1.100.000 ljudi (5,8 odstotka) populacije, od tega v Sloveniji približno 89.000 žrtev (okoli 6 odstotkov). - Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb, gmotna škoda je znašala 278 milijard ameriških dolarjev. - Po nekaterih podatkih je vojna stala 4.000 milijard ameriških dolarjev. Države so za vojno namenile 60 do 70 odstotkov svojega narodnega dohodka. - Med vojno je bilo izdelanih 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja, 2.970 podmornic in ladij. G. V., Tina Vovk Foto: Slava padlim junakom, opomin naslednjim generacijam Poljaki se spominjajo začetka največje morije 1. september 2009 ob 08:52, zadnji poseg: 1. september 2009 ob 19:47 Gdansk - MMC RTV SLO/STA Voditelji, zbrani na spominski slovesnosti na Poljskem ob 70. obletnici začetka 2. svetovne vojne, so obsodili grozote vojne in opozorili, da se kaj takega ne sme več ponoviti. Voditelje okoli 20 držav, vpletenih v vojno, ki se je začela 1. septembra 1939, ko je nacistična Nemčija napadla Poljsko, potem ko je pred tem sklenila pakt o nenapadanju s Sovjetsko zvezo, je najprej nagovoril poljski premier Donald Tusk in poudaril pomembnost združene Evrope na osnovi solidarnosti. Hitler šestletno morijo sprožil na Poljskem. Merklova in Putin v ospredju pozornosti Posebne pozornosti sta bila deležna govora nemške kanclerke Angele Merkel in ruskega premierja Vladimirja Putina, saj se na Poljskem ob obletnici v javnosti pojavljajo različne interpretacije druge svetovne vojne. Merklova je izpostavila nemško odgovornost za vojno in s tem povezano trpljenje številnih evropskih narodov. "Na današnji dan pred 70 leti se je z nemškim napadom na Poljsko začelo najbolj tragično poglavje v zgodovini Evrope. Vojna, ki jo je sprožila Nemčija, je botrovala neizmernemu trpljenju številnih narodov ... Letom prikrajšanja za pravice, ponižanja in uničenja," je dejala kanclerka. Dogovori "moralno nesprejemljivi" Putin je vse dogovore, ki so jih države med letoma 1934 in 1939 sklenile z nacistično Nemčijo, označil za "moralno nesprejemljive". "Te napake moramo priznati. Naša država je to storila. Ruski parlament je obsodil pakt Ribbentrop-Molotov," je spomnil in dejal, da isto pričakujejo od vseh držav, ki so sklenile dogovore z nacisti. Hkrati je zavrnil trditve predvsem Poljakov, da je pakt Ribbentrop-Molotov odgovoren za izbruh vojne. Pakt je bil "zadnji v nizu dokumentov, medtem ko je ves svet delal napake," je dejal Putin. "Naša moralna dolžnost, dolžnost vseh narodov, je večno gojiti spomin," je govor na slovesnosti sklenil Putin. Pozornost je še pred slovesnostjo vzbudil tudi vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov, ki je v prispevku za ruski vladni dnevnik Rosiska gazeta ostro napadel poskuse izenačevanja Stalinove in Hitlerjeve politike in jih označil za "vrhunec zgodovinskega revizionizma". "Niti med hladno vojno ni nihče poskušal izenačevati nacističnega režima in Stalinove diktature," je med drugim zapisal Lavrov. Putin je v odprtem pismu Poljakom, ki je bil objavljen v ponedeljek v poljskem dnevniku Gazeta Wyborcza, obsodil pakt Ribbentrop-Molotov in ga označil za nemoralnega. Tusk in Putin za obnovo zaupanja Putin se je pred slovesnostjo srečal s poljskim kolegom Donaldom Tuskom. Sogovornika sta se strinjala, da bi preučitev dogodkov med vojno obema narodoma pomagala zgraditi novo zaupanje. Premierja sta se pogovarjala tudi o poboju več tisoč poljskih častnikov in izobražencev v Katynskem gozdu na Poljskem leta 1940, ki ga je zagrešila Rdeča armada. "V zgodovini imamo težave, ki jih moramo previdno analizirati," je Putin obe strani pozval k analizi dogodkov brez medsebojnih obtoževanj. Tusk je dodal, da lahko sosedama le "iskanje resnice omogoči izgradnjo zaupanja". Predsedujoči EU-ju, švedski premier Fredrik Reinfeldt, je medtem opozoril, da človek ni le dober, kakor si želimo, in poudaril pomembnost spominjanja na tragične dogodke. Če se vojne ne bomo spominjali, "bo naš kolektivni spomin postajal vse šibkejši", starejša generacija, ki je vojno preživela, pa o njej ne bo več mogla pričati, je dejal. Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski premier Borut Pahor, ki se je tako kot drugi voditelji, poklonil padlim poljskim junakom. "Slava herojem tistih dni" Prva izmed slovesnosti je bila na polotoku Westerplatte blizu Gdanska, kjer so se zbrali poljski voditelji, diplomati in veterani ter se s slovesnostjo spomnili začetka druge svetovne vojne in se poklonili tistim, ki so dali svoje življenje v boju proti nacistični Nemčiji. Politični in cerkveni voditelji na Poljskem so se ob zvokih poljske himne spomnili na žrtve svojih sodržavljanov v boju proti premočnim silam Hitlerjeve Nemčije. "Westerplatte je simbol herojskega boja šibkejšega proti močnejšemu," je dejal poljski predsednik Lech Kaczynski in dodal, da gre za dokaz domoljubja in nezlomljivega duha. "Slava herojem tistih dni, slava herojem Westerplatta, slava vojakom, ki so se v drugi svetovni vojni bojevali proti nemškemu nacizmu in boljševiškemu totalitarizmu," je dejal Kaczynski in ob tem Sovjetsko zvezo obtožil, da je Poljski 17. septembra 1939 "potisnila nož v hrbet". "Ta udarec je zadala boljševiška Rusija," je dejal in pri tem spomnil na vkorakanje Rdeče armade na območja, ki so bila v skladu s sporazumom Ribbentrop-Molotov obljubljena Sovjetski zvezi. "Ne smemo pozabiti, kdo je bil hudodelec, rabelj in žrtev" Junakom, ki so se spopadli z nemškimi silami, se je poklonil tudi poljski premier Tusk in ob tem posvaril pred nevarnostjo, da bi pozabili na lekcije druge svetovne vojne. "Tukaj smo se zbrali, da bi se spomnili, kdo je začel vojno, kdo je bil hudodelec, rabelj, in kdo je bil žrtev agresije. Spominjamo se, ker dobro vemo, da bo tisti, ki pozablja, ki poneverja zgodovino in ima moč ali jo bo pridobil, znova prinesel nesrečo, kot pred 70 leti," je dejal poljski premier. G. V. Blog heroj a ker so si rusi kupovali čas, so zato morali poklati in izseliti toliko poljakov? malo fojtraš ti sam sebe s svojo logiko-čudna ta slovanska ljubezen. sicer pa zakaj so rusi napadli tudi fince, takrat ti še niso sodelovali z nemci, v sodelovanje z nemci so se spustili šele po napadu nemcov na ruse Nexx in stewie-komunistične države na svetu so že redke, ker je sistem propado... ampak vendar to so Severna Koreja, Kitajska, Kuba nekatere pa so prikrite pod krinko demokracije vendar od zadi še vedno vladajo komunisti... Tekma presežkov, po kateri so dovoljene sanje Slovenci zadevali z vseh položajev; na parketu tudi Smodiš 8. september 2009 ob 18:15 Varšava - MMC RTV SLO Želja, da Slovenija z evropskega prvenstva v košarki prinese medaljo, je dobila realno podlago. Po izjemni zmagi nad Srbijo (80:69) so Slovenci med favoriti prvenstva. To je bila zanesljivo ena najboljših predstav v zgodovini slovenske košarke, v kateri bi težko našli šibko točko. Ritem je bil nenehno visok, razpoloženih mož ni manjkalo, obramba je bila agresivna vseh 40 minut. Najboljši posameznik je bil Boštjan Nachbar (17 točk in 9 skokov), v drugi četrtini je blestel Goran Dragič, v obrambi je bil Primož Brezec tokrat pravi steber. Apetiti so zdaj res lahko veliki, navsezadnje je prvi preizkus prestal tudi kapetan Matjaž Smodiš, ki pa še potrebuje čas za uigravanje. Slovenija je po treh trojkah (Jaka Lakovič 2, Nachbar) povedla s 13:3 in ves čas ohranjala oziroma povečevala prednost. Samo Udrih je s trojko v 12. minuti povišal na 28:17, Dragič s polaganjem na 31:17. Tokrat v drugi četrtini ni bilo nobenega padca v igri. Ob polčasu je bilo 39:29, na začetku drugega dela pa je prednost takoj dosegla 17 točk. Srbi, ki so v ponedeljek presenetili Špance, niso mogli razviti svoje hitre igre, v obrambi pa so že po 30 minutah dobili toliko točk kot proti Španiji na vsej tekmi. Slovenija je dobila tudi skok (33:28). Priložnost je v tretji četrini dobil tudi Smodiš, ki bo slovenski adut za drugi del prvenstva. Prva četrtina (22:15): takoj do 10 točk prednosti Slovenija je znova začela odlično in zadela prvih pet metov iz igre, od tega tri trojke. Jaka Lakovič je bil dvakrat uspešen izza črte 6,25 in po dveh minutah in pol je Slovenija vodila z 11:3. Po četrti točki E. Lorbka je bilo že 13:3. V obrambi se je z 'blokado' izkazal Primož Brezec. Svojo drugo trojko je zadel še Boštjan Nachbar (16:7). V igro sta prišla Goran Dragič in Jurica Golemac. Srbi so se po trojki Veličkovića in treh točkah Perovića približali na 18:15. Razpoloženi Nachbar je prekinil krajšo slovensko sušo. Samo Udrih je, komaj je prišel s klopi, takoj zadel za 22:15. Druga četrtina (17:14): šov Gorana Dragiča Dragič, ki se proti Britancem ni mogel razigrati, je s trojko znova poskrbel za deset točk prednosti (25:15). Obramba je ostala čvrsta, E. Lorbek je 218 cm visokega Perovića zrinil stran od obroča. Udrih je v 12. minuti povišal na 28:17. Ko je hitri Dragič ukradel žogo in uspešno končal protinapad, je bil to znak za alarm v ekipi Dušana Ivkovića (31:17). S petimi zaporednimi točkami (Tripković je zadel trojko) je Srbija znova prišla na manj kot deset točk zaostanka (33:24). Ko je Nachbar zaradi korakov zapravil napad, se je Zdovc odzval z minuto odmora. Slovenija je polčas končala imenitno: s trojko Nachbarja, kar je bila šesta slovenska trojka (met za tri 6/12, met za dve 9/13). Srbski kapetan Nenad Krstić, ki je proti Španiji dosegel 17 točk, je v prvem delu igral le šest minut! Tretja četrtina (21:15): v igro tudi kapetan Drugi polčas je s košem odprl Brezec. Na drugi strani je Nachbar uspešno skočil za odbito žogo in s trojko izid na semaforju popravil na 44:29. Festival trojk je nadaljeval E. Lorbek (47:30), v obrambi je z novo 'blokado' (Markoviću) znova navdušil Brezec. Veselje med slovenskimi navijači na tribunah se je še stopnjevalo, ko je v 26. minuti prvič na letošnjem prvenstvu na parket stopil Matjaž Smodiš, ki ima težave s hrbtom. Ritem je ostal na visoki ravni. Nachbar je s svojo 15. točko povišal na 56:38. Naslednjih šest točk je dosegla Srbija. Dve Smodiševi akciji sta bili neuspešni, a požrtvovalen skok v napadu je omogočal nove napade. Smodiš se je v 30. minuti s prostima metoma vpisal med strelce. Zadnja četrtina (20:25): Dragič tekmecem vzel vso voljo Smodišu ni uspelo doseči koša iz igre, je pa natančen s črte prostih metov. Zavzetost Zdovčevih fantov je ostala visoka, toda Srbi so se približali na 66:54. Po minuti odmora je Dragič izpeljal novo lepo akcijo, nato je z zabijanjem voljo tekmecem vzel še Nachbar. Štiri minute pred koncem je bilo po dveh točkah Golemca 72:57. Forum: zmagal smo in tle je vse čisto, fantje samo tako naprej pa bo veselja na pretek tisti k se maste za srbe, raje priznajte poraz in navijajte za vaše. še vedno se lahko srečamo po drugem delu oz nekje v četrtfinalu al polfinalu nevem točno..tisti k se maste za srbe, raje priznajte poraz in navijajte za vaše. še vedno se lahko srečamo po drugem delu oz nekje v četrtfinalu al polfinalu nevem točno.. az ne vem zakaj grde besede... in s slovenske strani in s srbske.... tekma je bila lepa... zmagala je ekipa ki je ves čas vodila, ki je prikazala boljšo igro.. zmagala je slovenija... vsi vemo(tudi tisti ki si ne priznate) da je srbija košarkaško tudi zelo dobra... ampak danes jim pač ni šlo... pač prihaja čas da si slovenija prinese medaljo domov..(upam vsaj) zack12 08.09.2009, 20:20 8 U KRANJU NA PLANINI SO ŽE PRIPRAVLJALI SLAVJE...PA NI BILO NIČ.....OD NIČ Slovenija je premagala Srbijo, zgleda, da so eni v šoku..Ej, ne bo vam krona z glave padla, če boste priznali, da je bila Slovenija boljša. Bravo dećki,super ste špilal...Jah ni kei dones smo Srbe res razbil...niso mel nobenih šans...mislm da mamo res dobro ekipo... k lahko prnese domu medaljo:)..upajmo na najbolše...Dejmo naši!!! Kar se pa naše reprezentance tiče, res je sestavljena iz pripadnikov različnih kultur, toda sedaj so državljani te države, nihče jih ne zanika ali ogroža, če sprejmejo kulturo okolja kjer so se rodili ali odrasli in kolikor sem opazil vsi dobro govorijo slovensko ali se pa trudijo, vem pa da jim ni lahko saj so mnogi Slovenci proti njim ampak ne zaradi njih ampak tistih priseljencev v SLO, ki tu živijo in ne spoštujejo te države in ljudi ki so jih sprejeli medse. Mene ne zanima kdo si, kakšen si samo v moji hiši ne bom govoril tvoj jezik, nekaj dni že mogoče ali več toda ko vidim, da se ne potrudiš, da bi se prilagodil potem pa saj vemo kako pravijo na jugu ali vzhodu svakog gosta tri dana dosta ali nekaj takega, sicer pa sem sam bil tudi vrhunski športnik in reprezentant JUGE IN SLO in takrat se nismo spraševali kdo si in od kod ter kakšen vsi smo bili prijatelji in eno kljub temu da sem tekmoval v individualnem športu, pa smo se med seboj tudi borili preden smo prišli v reprezentanco in nikoli ni bilo niti najmanjšega incidenta zaradi narodne pripadnosti, res pa je da smo se vsi govorili v SRBOHRVAŠKEMU JEZIKU, to je tako kot danes angleščina v svetu na vseh področjih življenja. Problem je pri nas v tem da se teh 200000 potomcev priseljencev ali samih priseljencev med njimi je mnogo iz mešanih zakonov obnaša kot da je njih 1.800.000, nas Slovencev pa 200000. Sedaj pa si predstavljajte, če bi to res bilo, potem bi nas Slovence izbrisali iz te države, pa ne gre pozabiti, da teh 200.000 pripada različnim ali mešanim narodom ne pa samo enemu. Sem moral to napisati, kljub temu da je to športna stran, toda ravno tu se velikokrat krešejo iskre zaradi tega in tudi danes se. NAŠIM PA ČESTITKE ZA ZMAGO NE GLEDE NA TO KDO SO IN OD KOD PO RODU, jutri pa gremo naprej. pz!!! mobius: dej ne nakladaj... uradno je v Sloveniji ob zadnjem popisu 300- 400k, ki so se opredelil za neslovence... neuradno pa jih je okoli 700k (tu moraš šteti še mešane zakone, ki jih je v Sloveniji ogromno in večino teh otrok se bolj ali manj sramuje Slovenstva). Statistika kaže, da nas bo do leta 2050 še okoli 1 mio, do leta 2100 pa še samo 800k Slovencev.... ampak to je druga tema, ki nima veze z košarko!!! Vsa čast naši reprezantanci za zmago nad Srbijo, moram priznat, da so me presenetli. Res pa je, da je jutri še ena zelo težka tekma, upam da imajo še dovolj moči. ;) Noveli vojnih zakonov sprejeti Razprava o deklaraciji preložena 8. september 2009 ob 07:34, zadnji poseg: 8. september 2009 ob 21:12 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Poslanci so ob koncu izredne seje potrdili noveli zakonov o žrtvah vojnega nasilja in vojnih grobiščih. SDS in SNS sta glasovanje obstruirala. Obravnavo deklaracije o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu pa so preložili na eno izmed prihodnjih sej. Odbor za notranjo politiko mora namreč še obravnavati uskladitveno dopolnilo. Za razpravo o vojnih zakonih je bilo sicer namenjenih 14 ur, vendar so jo poslanci končali že prej, saj je bila zadnja razprava o predlogu zakona o vojnih grobiščih, ki so ga predlagali koalicija in poslanci SLS-a, precej kratka. Ob obstrukciji SDS-a se je končala že po predstavitvi mnenj poslanskih skupin. Dva predloga za napis Novela zakona o vojnih grobiščih med drugim predvideva ureditev skupne kostnice, ki bi stala na Teharjah, in spomenika vsem žrtvam, ki bi ga postavili v Ljubljani. Zakon vsebuje tudi predloge spominskih napisov na obeh spomenikih. Na skupni spomenik v Ljubljani bi tako napisali verz Otona Župančiča "Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt.", na povojna grobišča pa napis "Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja". Za osrednji spomenik vsem žrtvam vojn v glavnem mestu in gradnjo osrednje kostnice bi iz proračuna za leto 2010 namenili do 550.000 evrov. Predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja so konec maja vložile štiri koalicijske stranke (SD, LDS, Zares in DeSUS) in SLS, njena bistvena novost pa je po besedah Mirana Potrča (SD) ta, da priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši. Novele ne podpirajo SDS-ovi poslanci, ki ji očitajo diskriminacijo do žrtev partizanov. Isti poslanci so ob predstavitvi stališča poslanskih skupin napovedali obstrukcijo razprave. Medtem pa je Miran Potrč (SD) dejal, da je želja predlagateljev, da bi predlog novele predstavljal vsebino, "namenjeno pravični kvalifikaciji žrtev in njihovih pravic, ne pa tudi ideološkemu boju". Šesti člen ostaja nespremenjen Novela zakona o žrtvah vojnega nasilja ne spreminja do zdaj najspornejšega 6. člena zakona, ki določa, da statusa žrtve vojnega nasilja ne more dobiti oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja. Temu členu najbolj nasprotuje SDS, ki meni, da bi bilo treba v zakonu natančneje določiti, kaj tako sodelovanje sploh pomeni. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja France Cukjati (SDS) tako pravi, da se z novelo zgolj nadaljuje ločevanje žrtev in kršenje načela enakosti pred zakonom, saj predlog diskriminira žrtve, ki so jih ubile partizanske enote. Kot so ugotovili predlagatelji zakona, je morebitnih upravičencev do dosmrtne mesečne rente danes le še okrog 4.000, kar bi pomenilo okoli 40.000 evrov letno. Ker se ob uveljavitvi zakona števila upravičencev utegne še povečati, načrtujejo še dodatna sredstva, vendar ne več kot deset tisoč evrov. Novela tudi jasno določa, koliko bi namenili vsakemu oškodovancu: Dosmrtna mesečna renta bi se valorizirala tako kot pokojnine in znašala za vsak mesec nasilja: Za taboriščnika, ukradenega otroka in zapornika: 1,250 evra (za vsak mesec nasilja) Za izgnanca, interniranca in mobiliziranca v nemško vojsko: 0,835 evra (za vsak mesec nasilja) Za delovnega deportiranca in begunca: 0,501 evra (za vsak mesec nasilja) Totalitarizmi razdelili poslance Precej dolga razprava o totalitarizmih je razdelila poslance. Poslanci SDS-a in SLS-a so zahtevali, da se vse totalitarizme obsodi, medtem ko koalicija in SNS menita, da je seznanitev z njo dovolj. Predlagatelji, SDS in SLS, so zahtevali, da parlament Resolucijo o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu podpre. Po njihovem mnenju bo tako državni zbor obsodil vse režime, ki temeljijo na zanikanju osebne svobode in teptanju osnovnih človekovih pravic. Predlagajo tudi, da 23. avgust postane slovenski dan spomina na vse žrtve totalitarnih režimov prejšnjega stoletja. Vendar pa je na seji odbora za notranjo politiko prišlo do preglasovanja in posledično do spremembe naslova in prvega poglavja predloga resolucije o totalitarizmu. Poslanci bodo tako glasovali zgolj o sklepu, s katerim odbor predlaga, da se državni zbor z resolucijo le seznani. Odbor je predlagal tudi nov naslov resolucije. Ta bi se namesto Resolucija o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu imenovala Deklaracija o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Razpravo je začel France Cukjati, ki je dejal, da bi obsodba totalitarnih režimov za slovensko državo delovala kot zdravilo. Kres: Sprejetje je nujno V imenu poslanske skupine SLS-a je Gvido Kres dejal, da bi bilo sprejetje resolucije nujno, saj izraža podporo in spoštovanje vsem žrtvam totalitarnih režimov. Glede na to, da so resolucijo EP-ja podprli vsi slovenski poslanci, tudi ne vidi razloga, da je ne bi podprl slovenski državni zbor. Kres je še dodal, da je "treba ohraniti spomin na preteklost, saj brez resnice in spomina ne more biti sprave". Janez Janša (SDS) opozarja, da so resolucijo zavrnili le v dveh prestolnicah, Ljubljani in Moskvi, medtem ko drugje "ni vzbudila velikega zanimanja, še manj pa velikega zavračanja". Po njegovem resolucija zgolj priporoča neko ravnanje, kot primer pa izpostavlja priporočilo o zaznamovanju dneva žrtev totalitarističnih režimov, ki ga je vlada ignorirala, kar jo "oddaljuje od evropskega vrednostnega okvira" in kar bo "slej ko prej pripeljalo do konfliktov". Bojan Kontič je v imenu poslanske skupine SD-ja dejal, da resolucije niso sprejmali v nobeni izmed 19 držav EU-ja, ki jih je v raziskavo zajel raziskovalni sektor DZ-ja. SD sicer brez pomislekov obsoja vse zločine totalitarnih režimov, ne more pa "pristati na podmeno", da so bile zgodovinske okoliščine v vseh državah enake. "Edini, ki o tem razpravljamo v parlamentu" Po besedah Cvete Zalokar Oražem v Zaresu obsojajo vse totalitarizme, vključno s komunizmom, moti pa jih, da skušajo predlagatelji resolucijo Evropskega parlamenta (EP)izkoristiti za notranjepolitične cilje. Tudi Zalokar Oražmova je spomnila na to, da so z razpravo edini v EU-ju, ki o tem razpravljajo v parlamentu. Poslanka je spomnila še, da besedilo evropske resolucije "ne upošteva specifičnosti in razlik pri obsojanju totalitarizmov". O neobravavi resolucije v preostalih državah je govoril tudi Joško Godec, DeSUS. V stranki se sicer pridružujejo stališču vlade o obsodbi vseh oblik nasilja, vendar tudi mnenju, "da je najprimernejši odziv na omenjeno resolucijo prav dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode in demokracije". ne žali večine, ki se je partizanom pridružila z dobrimi nameni, s komunisti. To, da so se bili primorani boriti pod rdečo zvezdo in sodelovali v revoluciji, ne pomeni nujno, da so bili po prepričanju komunisti. Je pa res tudi to, da boš na domobranski uniformi zaman iskal svastiko. Torej, nehajte že posploševati. Strinjam se s Cukjatijem, ki sicer prihaja iz partizanske družine. Če nekdo umori otroka (v bistvu kogarkoli, ampak očitno je treba zganjati populizem, da bo nekaterim jasno), je vseeno, ali to stori v nemški, domobranski ali partizanski uniformi - oz. konec koncev tudi brez uniforme. To je poanta. Ti so v Sloveniji šele 26. aprila ustanovili Protiimperialistično fronto, ki je v temeljni listini poudarjala zvestobo Stalino in boj proti anglo-ameriškim imperialistom. Toliko o kolaboraciji. PICENG slovensko domobranstvo je nastalo leta 1943, vaške straže oz. MVAC oddelki so nastale leta 1942, potem, ko je VOS likvidiral že približno 1500 Slovencev. Jaz temu pravim krvava revolucija in poskus zatiranja intelektualcev, oz. drugače mislečih, z enim samim namenom in to je prevzem oblasti, ne pa nek "narodnoosvobodilni boj". Ta pravljica NOB je bil samo izgovor za vodilne politike KP, ki so s svojim nasiljem ustvarili državljanjsko vojno in "domače izdajalce", saj so nujno morali imeti domačega sovražnika, da so lahko prišli na oblast. Rad bi pa poudaril še nekaj. Veliko partizanov je menilo, da se res borijo za svobodo, vendar pa so bili prevarani s strani KP. Tem komunistom se ni šlo za nobeno osvoboditev, temveč za lastno korist. NOB je največji nateg slovenskega naroda v zgodovini. Tudi tebi svetujem, da prebereš še kaj drugega kot le stare socialistične učbenike. ---- kaj je to KLEROFAŠIZEM. Ta tvoja pogruntavščina ne obstaja. To je le plod gonje nekaterih proti Cerkvi. Zgodovinarji iz demokratičnih predelov sveta, kjer ni bilo enoumja in je bila vedno prisotna svoboda govora, niso nikoli omenjali te tvoje pogruntavščine - kr neki. Sicer, kaj se je pa zgodilo 22/06/1941? Torej 2 meseca za tvojim datumom? Kdo je bil dotlej tudi na strani okupatorja? Aja Sovjeti in njihov totalitarni režim, ki je pred in po vojni pobil 25 mio ljudi. Ce to ni obsojanja vredno pa resnicno ne vem kaj je? Za kolaborante me 1 k briga, ker so jih itak vse skor pomoril (pa se dost njihovih druzinskih clanov) in so ze placal za svoje napacne odlocitve. dejstvo pa je, da komunizem ni bil resitelj slovenskega naroda, niti ne narodov Evrope in jih je okupiral vse do padca berlinskega zidu pred 20 leti! 60. kmetozar (8. september 2009 ob 13:43) @pinokioc: meni je popolnoma vseeno za opravičilo. O fašizmu in drugem ne bi izgubljal besed, naj le rečem, da utišani in umorjeni TIGRovci niso bili komunisti, prav tako ne umorjeni zavezniški diverzantje. Stvar države pa je, da uredi status oseb, ki so bile umorjene med in po drugi svetovni vojni - tu ne govorimo o padlih v boju (v vojni namreč nekdo, ki pade v bitki pravnoformalno ni umorjen). Sicer pa prosim, da upoštevaš dejstva, da je KP kot članica Kominterne z ustanovitvijo PiF prva kolaborirala z nacisti, da Titovi partizani do decembra 1943 niso bili od zaveznikov priznana odporniška skupina, da domobrancev do septembra 1943 ni bilo in pa, da je bilo v letu od okupacije do formacije prvih vaških straž s strani VOSa likvidiranih približno dva tisoč Slovencev. Ko boš to enkrat upošteval in nehal posploševati 4 leta okupacije na polminutne forumske napore, se lahko racionalno pogovarjamo naprej. Iz: http://www.rtvslo.si/blog/isauros/nacizem-in-komunizem-ob-neki-okrogli-obletnici/29752 Nacizem in komunizem - ob neki okrogli obletnici Čez slab teden - natančneje 24. avgusta 2009 bo minilo 70 let od podpisa sporazuma med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo - prvo in takrat še edino komunistično državo na svetu. Sporazum poznamo pod dvema imenoma in sicer kot "Pakt Molotov-Ribbentrop" (po zunanjih ministrih držav podpisnic), po domače pa mu pravimo tudi kar "Pakt Hitler-Stalin"- slednji je podpisu osebno prisostvoval. Ob priložnosti podpisa sporazuma 24.8.1939, je nastala spodnja fotografija: Sporazum je prinesel koristi predvsem Nemčiji, ki je lahko - ne da bi se morala bati napada z vzhoda - mirno napadla Poljsko in za njo še svoje zahodne in severne sosede. Sporazum, katerega najbolj poznan del je določilo o medsebojnem nenapadanju, je imel tudi gospodarski del (Sovjeti so v zameno za industrijo in orožje Nemčiji pošiljali nafto, pšenico in druge surovine), vseboval pa je tudi tajno klavzulo o delitvi vplivnih con, na podlagi katere sta si državi razdelili Poljsko, Sovjetska zveza pa je leta 1940 brez nemškega nasprotovanja lahko okupirala Litvo, Latvijo in Estonijo in s katastrofalnim neuspehom napadla Finsko. Pakt med komunistično in nacistično državo je omogočil agresivna dejanja nacistične Nemčije, ki so neizogibno vodila v II. svetovno vojno, ki se je začela teden dni po podpisu. Sporazum med nacisti in komunisti ni trajal 10 let, kot je bilo predvideno, ampak ga je Hitler prekršil 22. junija 1941 z napadom na presenečeno Sovjetsko zvezo. Šele potem so se komunisti po Evropi in v SZ prvič obrnili proti nacizmu - pa še to ne iz ideoloških razlogov, ampak zaradi vojnega konflikta. Povezava med komunizmom in nacizmom je seveda veliko starejša od sporazuma Molotov-Ribbentrop. Obe ideologiji sta del svojih naukov vlekli iz pisanja Marxa, pri čemer Nemci tega niso ravno izpostavljali zaradi Marxovega judovskega porekla. Obe ideologiji sta poudarjali pomen delavskega razreda. Delavcem v Hitlerjevi Nemčiji je šlo v primerjavi z ostalimi po Evropi kar dobro - seveda, če so bili arijske krvi. Oba sistema sta npr. med drugim zato bučno proslavljala prvi maj kot praznik dela. Oba sistema sta imela enak odnos do kulture: za preživetja vredno sta imeli samo tisto, ki je poudarjala njuno edinstveno in avantgardno vlogo v zgodovini svojih narodov. Medtem, ko so v Sovjetski zvezi podirali starodavne samostane, katedrale in mošeje, so v Nemčiji isto počeli s sinagogami, v obeh sistemih so zažigali knjige in sestavljali sezname prepovedanih knjih (oz. avtorjev). Umetnost so podvrgli glorifikaciji svojih gvoždov in jo s tem oropali bistva. Oba diktatorja - in vsi kasnejši njune vrste - sta se rada kazala z ljudstvom, pri čemer sta vedno pazila, da je bil njun lik ravno prav izpostavljen, ločen od tega istega ljudstva. Komunistično-nacistični voditelji so se očitno radi videli kot genialni voditelji brezobličnih množic, ki jih obožujejo. Tako komunistični kot nacistični voditelji so radi trkali na sentimentalnost svojih podanikov, pri čemer so vedno posebej prav prišli otroci. Pomembno je bilo, da je ljudstvo čutilo, da vodja skrbi za svoje in misli nanje, tudi na tiste najmanjše. V zameno pa so voditelji tudi od mladine terjali svoj delež. Brez članstva v Hitlerjugend skoraj ni bilo mogoče obiskovati šole, se udejstvovati v prostočasnih dejavnostih, iti na počitnice ali kasneje računati na dobro službo. Podobno je bilo v komunističnih državah, še posebej v SZ... pa tudi pri nas. Vas je kdo vprašal, če hočete biti pionirji ... ali vsaj vaše starše? Še pomnite tovariši? Zameriti se režimu pač ni bilo dobro. Striček Stalin je imel KGB, "onkel" Adolf Gestapo, maršal Jugoslavije Udbo, romunski vodja Ceausescu pa svoj Securitate. Stene imajo ušesa, telefoni in lokali tudi, vedo kaj berete in kaj pišete, s kom se družite, kdaj ste pijani in s kom seksate. Razumete? In če ste pisali napačne stvari, se družili z napačnimi ljudmi, če niste bili dovolj upogljivi, če ste bili prevplivni, preugledni ... če ste kakorkoli preveč izstopali v pozitivnem ali negativnem smislu, so vas Gestapo, Udba, Securitate in KGB strpali sredi noči v avto in znašli ste se na čudnem kraju: v koncentracijskem taborišču oz. gulagu, kot so jim rekli v SZ ... pri nas smo imeli npr. taborišče v Kočevju in na Golem otoku. Še pomnite, tovariši? Oba politična sistema sta bila neusmiljena, zverinska in zločinska. Milijoni so šli v zrak skozi dimnike Hitlerjevih krematorijev, milijoni so končali v jamah in breznih Stalina in njegovih učencev. In učenci so včasih svoja učitelja celo prekosili. In vendar se je komunistom in nacistom zdelo vse do tistega 22. junija 1941, da imajo kar nekaj skupnih stvari. Poudarjanje različnosti je stvar kasnejših časov. Prvi rublji, ki jih je leta 1918 izdala sovjetska komunistična oblast, so nosili svastiko ... in to tisto pravo, narobe obrnjeno, ki jo je kasneje prevzel Hitler. Zanimivo ... nikjer pa ni videti zvezde. In to še ni vse: tudi nekateri dokumenti, ki so jih izdajali v Sovjetski zvezi, so nosili svastike... npr. vojaška knjižica Rdeče armade, vse do začetka II. svetovne vojne. Komunistična zvezda in svastika na istem dokumentu. Neverjetno ne? In če k temu dodamo še, da je oba sistema preveval antisemitizem, razlik med njima nenadoma ni več prav dosti. Sicer je res, da Sovjeti Judov niso morili tako temeljito kot Nemci ... a ne pozabimo, da je bila znamenita "judovska afera", v kateri so sovjetske judovske zdravnike obtožili poskusa umora Stalina v 50-tih letih da bi se končala veliko huje kot se je, ko bi Stalin marca 1953 ne umrl. Zato tovariši, previdno s simboli... nikoli ne veste čigavi so v resnici. Legenda o Parsifalu (Parzival, Percival) Pravijo, da je Parsifal živel na gradu Borl, parsifalova zgodba pa sega v slovensko goro Boč (jezero pod goro). Sega do kralja Arthurja in vitezov okrogle mize. Te legende so nam bile zamolčane. Camelot (Kamelot) je najbolj znan grad povezan z legendarnim kraljem Arthurjem ali je ta grad v Sloveniji. Pisni viri - odkrije jih Miha Pogačnik v pesnitvi Parsival pesnika Wolframa von Eschenbacha (rojen ok. 1170, umrl ok. 1220). Wolframa von Eschenbacha je bil nemški vitez in pesnik - je eden največjih epskih pesnikov svojega časa. Kot Minnesinger je pisal tudi lirične pesmi. V dvetem poglavju piše, da gre junak iz Sevilje, skozi Celje do gradu Ankenstein (sidro v kamnu) in Ankenstein je naš grad Borl - kjer domuje Parsifalov rod. Kakorkoli že, Wolfram von Eschenbach je zapisal, da je Gandîne (Hajdina), predmestje bližnjega mesta Ptuj / Pettau, od koder je izhajal Parzivâlov stari oče Gandîn. Borl pa je sedež prednikov dinastije »Anschouwe«. Kdor obišče samostan Studenice in se dvigne nekoliko nad samostan - pod goro Boč, spozna izjemnost tega kraja, Boča, samostana, vode ki tečejo pod to goro, ... Voda je dala tudi izjemno ime temu samostanu (Studenice). Parsifal izhaja iz mita o kralju Arthurju in iskanju Svetega Grala. Še vesbina opere Parsifal Bratovščina Gralovih vitezov je zgradila trdnjavo, da bi v njej obvarovala sveto čašo, iz katere je Kristus pil pri Zadnji večerji in je v njej ostalo še nekaj njegove krvi. Varovala naj bi še sulico, s katero mu je neki rimski vojak zadal smrtno rano. Vse to bogastvo so nekoč prinesli kralju Tinturelu v dar Kristusovi poslanci. Zapustil ga je sinu Amfortasu, ki je sedaj bolan in star. Sulico, ki bi ga rešila, ima sedaj Klingsor, ki mu jo je vzel iz maščevanja, ker so ga izključili iz bratovščine. Na Klingsorovem dvoru živijo lepe čarovnice, ki vsakomur preprečijo vstop v njegov grad. Prizor se začne z jutranjo molitvijo na gozdni livadi, ko k staremu čuvaju Amfortasa pade k nogam mrtev golob. Vse prisotne dogodek prestraši, saj je v Gralovem kraljestvu prepovedano ubijati živali. Krivca hitro najdejo, to je Parsifal, ki je zrasel v gozdu in ne pozna takšnih prepovedi, ne loči dobro od slabega in ne pozna svojega očeta in matere. Skesan zaradi svojega dejanja zlomi lok. V tem dejanju Kundry v njem prepozna sina viteza Gamureta, čigar žena je po njegovi smrti vzela otroka v gozd, da ne bi bil izpostavljen zločinom. Parsifal je povabljen na večerjo, a ker ne razume procesa kraljevega zdravljenja, ga spodijo iz dvorca. Parsifal pride do dvorca, kjer bi rad dobil sveto sulico. Klindsor naroči Kundry naj se spremeni v lepo mladenko in ga uroči, a Parsifal z lahkoto premaga čuvaje in v trenutku ko ga Kundry poljubi na lice, spozna Armofortasovo trpljenje in ga sklene rešiti. Nekaj let kasneje, ko ga posvetijo v Gralovega viteza, Gurmenanz opazi, da nosi s seboj sveto puščico. Parsifal prekrsti Kundry in se dotakne Armofortasa s puščico. S tem Armofortas ozdravi. Parsifal odkrije Gral in njegov sveti sij obsije navzoče, celo mrtvi Titurel se dvigne v krsti, z neba prileti golob nad Parsifalovo glavo, Kundry pade mrtva na tla, Gralovi vitezi pa počastijo novega kralja. Zgodba se konča z naukom zmage dobrega nad zlim. Do svetega grala ne morejo priti grešni ljudje, Parsifal pride do Grala zato, ker je čist in dober v srcu. Studenice so kraj v občini Poljčane v dolini reke Dravinje ob vznožju pogorja Boč (979 mnm). Znamenitost naselja je kraški izvir Toplega potoka, imenovan Studenec milosti, v geološki zajedi Boča. Teče preko trga in ima konstantno temperaturo tako poleti kot pozimi, od nekdaj pa so njegovo vodo imeli za zdravilno. Izliva se v Dravinjo. Ob izviru je danes urejen Energetski park Studenice, kjer naj bi obstajale ugodne bioenergetske točke (na njih so postavljene posamezne lesene klopi). Področje Studenic so že v antiki naselili Rimljani in ga imenovali Fons gratiae. Sicer pa so bile Studenice prvič uradno omenjene leta 1202. Iz glavne ceste med sosednjima krajema Poljčane in Makole pridemo v Studenice preko mostu čez reko Dravinjo, kjer stojijo kamniti svetniki, varuhi naselja. Na gričku na nasprotni strani reke stoji Cerkev sv. Lucije Samostan V 13. stoletju je dala Zofija Rogaška ob studencu postaviti cerkev in dominikanski nunski samostan, ki je odtlej igral poglavitno vlogo v naselju. Leta 1457 so bile kraju podeljene trške pravice. Podobno kot mnogo slovenskih krajev, so v 15. stoletju Studenice trpele škodo turških vpadov, zato je bil v 16. stoletju na griču nad njim zgrajen obrambni grad, ki je bil v požaru leta 1788 uničen in opuščen. V samostanu je bila leta 1556 ustanovljena prva šola, leta 1782 pa je habsburški cesar Franc Jožef II. samostan ukinil. Približno pol stoletja kasneje ga je kupil in obnovil Alojz Sparowitz, naslednji lastnik Anton Papst pa ga je leta 1892 prodal poljskim magdalenkam, ki so v njem bivale do 2. svetovne vojne, ko je bil požgan s strani partizanov. http://www.slovenienhistoria.se/Sloveniens_historia_1.html Leta 1515 so bili natisnjeni tudi prvi slovenski tiskani stavki. Šlo je za geslo in bojni klic slovenskih upornikov »Stara prauda in »Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina«. Oboje je natisnjeno v nemški pesmi iz leta 1515 o zmagi nad slovenskimi uporniki. Izvod letaka se danes nahaja v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Letak »Ain newes lied von den kraynnerischen bauern« iz leta 1515, natisnjen na Dunaju. Glej predzadnjo vrstico, desno polovico. Jure Zdovc je po razočaranja polni bitki za bron znova čestital svojim igralcem, se pridušal nad sodniškim kriterijem in namignil, da se morda celo poslavlja od mesta selektorja. "Veliko evropskih prvenstev sem že dal skozi in dozdeva se mi, da glede sodniškega kriterija ni vse tako, kot bi moralo biti. Občutek imam, kot da so nam letos dali priložnost, da pridemo v polfinale, a to naj bo dovolj," je dejal razočarani Zdovc in dodal: "Na novinarski konferenci je bilo vprašanje, zakaj je Schortsanitis tako dobro igral. Enostavno so ga pustili, da je delal, kar je hotel, naredil pa je ogromno osebnih napak in napak treh sekund. Preostale igralce smo zaustavili, obramba je bila fantastična, saj smo Spanoulisa in Fotsisa pustili na treh in petih točkah." - En sam koš zmanjkal do (zasluženega) brona - Z današnjo zmago bi bil bron kot zlato V nedeljo zjutraj se je zbudil in prestrašil Za regeneracijo je bilo po polfinalnem porazu s Srbijo premalo časa, kar je uvidel tudi Zdovc: "Ko sem videl fante zjutraj po neprespani noči, sem se kar ustrašil. Edina naša taktika je bila, da jih zmotiviramo in rečemo, da so najboljši, igranje finala pa da je za njih nagrada. Mislim, da nam je to uspelo. Spet so odigrali do zadnjega atoma moči in prišli do priložnosti za zmago." Program ponedeljkovega prihoda slovenske reprezentance v domovino: 16.00: prihod na letališče Brnik 16.15: novinarska konferenca 17.00: pozdrav navijačem na letališču Brnik 17.45: sprejem v središču Ljubljane (pred Namo na Slovenski cesti) Stres, ki ga ne privoščim nikomur Čeprav cilj ni ustvarjen, pa je Slovenija naredila velik korak naprej in se prvič prebila v polfinale. Za to lahko izredno veliko zaslug pripišemo Zdovcu, ki pa še ne ve, ali bo selektor tudi v nadaljevanju: "Ne vem, zdajle bi rekel, da ne bom nikoli več. To je velik stres, ki ga ne privoščim nikomur. Morda sem si tudi sam kriv, saj sem si zadal tako visok cilj, a če nimaš visokega cilja, ne moreš priti niti blizu. V tem trenutku ne želim biti več selektor. Že nekaj časa poudarjam, da je nemogoče, da bi deloval tako v klubu kot v reprezentanci." "Prvenstvo je neregularno!" Ob koncu pa je pokomentiral še sistem tekmovanja: "To prvenstvo je zame neregularno. Ne moreš iti v polfinale s 30 ur manj počitka kot nasprotnik, saj ni časa za regeneracijo in pripravo. Ne iščem opravičil, a kar se tiče urnika, je prvenstvo neregularno!" Iz Katovic AB Padajoče | Rastoče 1. Schumacher (20. september 2009 ob 22:09) Jutri VSI na Brnik ob 16h pozdravit heroje! Zamudniki v Ljubljani ob 17:45! 2. 92tinko (20. september 2009 ob 22:09) vseeno čestitke iz srca. se vidimo jutri na sprejemu:)) 3. tomazz (20. september 2009 ob 22:10) Zdovc, prosim ostani! Te potrebuje slovenska košarka!!!!! 4. el CARTEL (20. september 2009 ob 22:11) ke je medalja zdovc? 5. dac (20. september 2009 ob 22:12) ZAME STE VREDNI ZLATE MEDALIJE!!!!!! 6. sekioli (20. september 2009 ob 22:13) točno to sistem je neregularen do vseh ekip.pa še takoj sem kihnil,res je. 7. jan muha (20. september 2009 ob 22:13) Bravo Jure in fantje, res kapo dol!!!!!! Priznam, da nisem imel najboljšega občutka glede Jureta, sam me je 100% pozitivno presenetil!! Glave gor, SLOVENIJA! 8. HC85 (20. september 2009 ob 22:13) VSA ČAST ZDOVC!!!!!!! ZADEL SI BISTVO!!!! Čestitke, pa upam, da ostaneš!!!! 9. bench87 (20. september 2009 ob 22:13) ZDOVC sam ne seri zdej z odstopom, kot da gre za neuspeh. Iz fantov si zvleku kar se je dal, škoda je blo sam poškodb. Če ne bi blo teh, bi se dele s španci tepl 10. zapika (20. september 2009 ob 22:14) upam, da ostane!! To prvenstvo je zame neregularno. Ne moreš iti v polfinale s 30 ur manj počitka kot nasprotnik, saj ni časa za regeneracijo in pripravo. Ne iščem opravičil, a kar se tiče urnika, je prvenstvo neregularno!" se pa strinjam z njim, res ni bilo fer, da so eni imeli več časa za počitek kot drugi!!!!!!! 11. tootoo (20. september 2009 ob 22:15) Jure, da ti res ne bi padlo na pamet, da odstopiš! Prisežem, da te poiščem in te žgečkam po podplatih, dokler ne škripneš od smeha. Majkemi! 12. upokojenec (20. september 2009 ob 22:16) Ne glede kako je vse skupaj izpadlo, ste zame junaki in vam iskreno čestitam, kakor tudi vsem ostelim. 13. Olimpicus (20. september 2009 ob 22:17) Vsaj nekaj dobrega....Slokar v Olimpiji!!!!!!!!!!!! 14. ah19 (20. september 2009 ob 22:17) Kje pa je sprejem v LJ? 15. Tominc (20. september 2009 ob 22:17) Zdovc ostani še 1x čestitke vsem 16. nefa (20. september 2009 ob 22:18) Naši so kljub vsemu odlični in so si medaljo zaslužili bolj kot Srbi ali Grki. 17. nefa (20. september 2009 ob 22:19) Kje v LJ lahko pozdravimo naše košarkarje???? 18. fuj_plagiatorji (20. september 2009 ob 22:19) dejmo si bit z nečim na jasnem - zdovc zaenkrat še ni potrjen trener. manjka mu še kilometraže (in lovorik). mahorič ima precej več izkušenj z vodenjem vrhunskih ekip kot zdovc. 19. OneRound (20. september 2009 ob 22:19) Zdaj bi pa vsi radi, da Zdovc ostane. Haha. Res bi bilo lepo, da bi ostal. V nasprotnem primeru pa mora bit selektor Mahorič ali pa Filipovski. 20. axx (20. september 2009 ob 22:20) Čisto prav je povedal. Čuden in nenormalen urnik. Sicer pa Jure, napravil si izredno delo,..tako kot je bilo pa zdaj užitek gledat našo reprezentancom pa še ne. Naslednje leto v Turčiji pa samo nadgradnja tega prvenstva! Po rednem delu srečanja so izgubili le eno tekmo in to samo za en koš (proti grčiji) in so pristali (le) na četrtem mestu. A to je največji uspeh Slovenije. Kolonialne države - Španija, Grčija, Rusija, Hrvati, itn, so imele na svoji strani sodnike ... A so nas kljub vsemu težko spravile od medalje - za eno piko. Slovenci - Slovieni vir: http://www.rtvslo.si/blog/asteroid/slovenci-slovieni/30994 Slovenski jezik je po svojem izvoru jezik starih Venetov. Pripada skupini slovanskih jezikov, kar pa ne pomeni, da so nekoč res obstajali neki stari Slovani kot prvoten narod, iz katerega naj bi izhajali današnji slovanski narodi. Narod starih Slovanov ni nikoli obstajal, in je čisto navaden akademski konstrukt. Jeziki, ki jih nazivamo slovanski, izhajajo v resnici iz jezika starih Venetov. Ti so, naj navedemo še enkrat, v selitvenih tokovih po 1200 pr. Kr. sklenjeno naselili prostor med Baltikom in Jadranom, današnjo Srednjo Evropo. Na tem območju so arheologi odkrili več kultur, v katerih se že odraža družbena organizacija, lahko že tudi na ravni države. Za ljudstva, ki so bivala na območju teh kultur, se v listinah pojavlja ime Veneti, Vendi, Vindi, Vindišarji (v nem. Wenden,Winden, Windische). Obenem pa tudi Slovenci (Karantanija), Slovinci (Pomorjanska), Slavonci (Hrvaška). Presenetljivo pa je, vsaj na prvi pogled, da se podobno ime, in sicer Slovieni, pojavi tudi v daljni Rusiji, na območju med Moskvo in St. Petersburgom. O njih poroča, kot o enem izmed prvotnih ruskih ljudstev, znani kronist Nestor (11./12. stol.). Bolj nadrobna raziskava nam odkriva naslednje: Tako so se imenovali prebivalci mesta in države Veliki Novgorod, ki je bil največja ruska kneževina. Edina, ki si je Tatari niso podredili. Potem, ko se je kneževina Moskva okoli 1450 rešila izpod tatarske nadoblasti, je začela posegati tudi na ozemlje Velikega Novgoroda, in si ga leta 1478 pripojila. Mesto Novgorod je do srede 11. stoletja nosilo ime Slovensk. Še nekoliko poprej mu je vladala dinastija Sloveničev. V mestu se je ohranila do danes četrt z imenom Slovenski konec in grič Slovenski holm. Tudi tukaj je bil na čelu države ljudsko plemiški zbor, imenovan veče, ki je izvolil kneza. Njegovo spremstvo so bili bojari. Sledi o obstoju teh so tudi v Karantaniji in na Bavarskem. Bližnje Ilmensko jezero je nosilo ime Slovensko morje. Finski zaliv je na starih kartah še Sinus Vendicus. Finci imenujejo Ruse še vedno Veneja, Estonci pa Venelane. Ta naziv se je sprva očitno nanašal na novgorodske Sloviene, in se potem razširil na vse Ruse. Očitno je, da je Veliki Novgorod kot država in republika tvorba Venetov. Toda, kdaj je kak venetski naselitveni tokprodrl v te predele? V zgodovinskih virih naletimo v tem pogledu na eno samo navedbo. Kot proča rimski zgodovinar Tacit († 117 po Kr.) v svojem znanem delu (Germania, 46), so preko ozemlja Peucinov (Baltov) vpadali tudi na ozemlje Sarmatov (nomadi) in Fincev (lovci). - Po mojem sklepanju se je tedaj ena izmed venetskih skupin naselila na območju današnjega Novgoroda. Od tukaj je med finske rodove v današnji severni Rusiji, ki so bili prvotno lovci, postopoma razširila svojo kmečko kulturo in tudi venetski (slovenski, slovanski) jezik. Tako je nastala jezikovna skupina Vzhodnih Slovanov, ki pa v etničnem pogledu, razen Slovienov (Novgorod) nimajo venetske korenine. Kot sodi Matej Bor, naj bi Veneti imeli svoje izvirno ime Sloven'ti (od »slovo« - beseda). Torej ljudstvo, čigar pripadniki se po besedah med sabo razumejo. Tako za razliko od Nemcev (Germanov), ki so jim bili »nemi« (nerazumljivi), ker njih jezika niso razumeli. Potemtakem bi bilo ime Veneti okrajšava izvirnega imena Sloven'ti. Od tega prvotnega imena izhajajo oblike Vendi, Veneti, kot tudi Slovieni in Slovenci, pa tudi grška oblika Henetoi. Skupina Vzhodnih Slovanov, ki je v slovanski jezikovni družini največja, v etničnem pogledu (razen Slovienov) torej ni venetskega izvora. Podobno velja tudi za skupino Južnih Slovanov, ki ji Slovenci ne pripadajo. To skupino sestavljajo pretežno stari Iliri in Tračani. Slovenci pripadajo skupini Zahodnih Slovanov, ki so pravi nasledniki Venetov. Slednjim pripadajo tudi drugime skupine narodov v Srednji Evropi, ki danes govorijo nemško. Toda njihova podstat je pretežno venetska. Vse te skupine so pod skorjo skorjo svojega novega jezika ohranile izredno veliko izvirnih etnoloških značilnosti, ki so jih imeli njihovi venetskih predniki. Slovenščina in sanskrit - Dokaj značilno je dejstvo, da je slovenski jezik, ki je izvirno venetski, ohranil vse do danes številne skupne poteze z indijskim sanskritom, kot je na primer dvojina v spregatvi glagola in v sklanjatvi samostalnika, zaimka in števnika, nadalje namenilnik in v zanikanju stavka rodilnik itd. Da potem ne obravnavamo posebej številnih skupnih besed, katerih število dosega 20 %. Primerjava skupnih besed sanskrita in drugih jezikov pa nam kaže naslednjo podobo: s perzijskim 1%, z latinskim 2 %, z galsko irščino 3 %, z germanskimi jeziki 6 %, z litvanščino 10 % (J. Škulj). Velika skladnost med slovenščino in sanskritom, bodisi v slovničnih oblikah kot v besedišču, izhaja lahko samo od starih Venetov. Ob tem pa se že sama po sebi vsiljuje misel na primerjavo drugih prvin, ki so skupne v kulturnem in duhovnem izročilu Indijcev in Slovencev. Predpostavljam, da gre za prvine iz življenja prvotnih Venetov. Naj v naslednjem prikažem nekatere izmed njih, ki se mi zdijo najbolj značilne. Gora - V tem primeru gre za sveto goro v pomenu starodavne axis mundi (os sveta). Že v prazgodovini je bila gora ena izmed najbolj značilnih prvin v verovanju prvotnega človeka. Kasneje se kot os med nebom in zemljo pojavlja tudi v kulturno bolj razvitih verstvih. Takšen primer so kurgani, piramide (Egipt), ziqurati (Mezopotamija) ipd. Njeno simbolično sporočilo: vzdigniti se nad svet in biti blizu neba, se hrani v pomenu mons sacer (sveta gora) tudi v krščanstvo: gora Tabor, Oljska gora... Po mojem se axis mundi v verovanju predkrščanskih Slovencev predstavljala kot gora Triglav (2864 m), v Julijskih Alpah, najvišja gora v današnji Sloveniji. Triglav nima treh vrhov (glav), ki so v njegovem imenu očitno samo simbolične. Po moji presoji se axis mundi v tem imenu očitno povezuje s triglavim božanstvom (nebo, zemlja, podzemlje). Gre torej za goro in za božanstvo vesoljstva. V zgodovinskih virih je bog Triglav izpričan pri nekdanjih venetskih Pomorjancih. Njegov tempelj je stal v mestu Štetin ob izlivu Odre, in ga je leta 1127 dal podreti njihov apostol, škof Oton Iz Bamberga. Božansko trojstvo, v pomenu vesoljstva, torej brez navedbe gore, se v imenih Trimusiat (trimožje) in Tribusiat (tribožje) pojavlja v kraju Lagole di Calalzo ob gornji Piavi še v rimskem obdobju. Na ime Triglav naletimo tudi v Bretanji, domovini nekdanjih armoriških Venetov. V hribovju Montagnes Noires je vrh Treglavus, in v nekem drugem hribovju vrh Trigavou (Ambrožič, 1999. 103). V zavesti in v mišljenju Slovencev je gora s svojo simboliko tudi po pokristjanjenju ostala prisotna še naprej kot Božja pot. Slovenci so si kot »prave« božje poti predstavljali le tiste cerkve, ki so se nahajale na gori. Avstrijski pisec A. Hope se v svojem delu o božjih poteh v stari Avstriji, v času pred prvo svetovno vojno, izrazi o tem takole: Kjerkoli se v naravi ponuja lepa višina, je pobožni Slovenec zgradil na njej cerkev... In o miselnosti slovenskega naroda naroda, da si na gorah postavlja svoje božje poti, ugotavlja, da je edino in samo slovensko ljudstvo sposobno uresničiti to zamisel, ker ima pač neustavljivo nagnjenje, graditi si cerkve na višinah (A. Hope: Des Österreichs Wallfahrtsorte, 1913). Po mojem so božje poti na gorah ostanek iz starodavnega, še predkrščanskega verovanja. Ne gre za zapuščino Keltov, kot nam zatrjujejo, temveč za zapuščino starih Venetov (Vendov). Tudi znamenite procesije na gorske vrhove na Koroškem, ki so se ohranile v krščanski čas in vse do danes, so venetskega in ne keltskega izvora. Imenujejo jih Leteče procesije izmed katerih je glavna tista na štiri vrhove (Vierberglauf). Obstajata pa še dve procesiji južno in severno od nje, vsaka na tri vrhove. Raj - Stara legenda pripoveduje, da so se na obsežnih podih pod Triglavom, ki so danes povsem skalnati, nahajali nekoč prelepi pašniki. Na njih so se pasle bele koze, ki so redile bele žene, dobrotnice ljudi v dolini. Koze je vodil postaven kozel, imenovan Zlatorog. Tudi on je bil bel, imel pa je zlate rogove, ki so bili ključ do vseh zakladov v gorah. Navadnim ljudem ni bil dovoljen vstop v ta gorski raj. Toda zgodilo se je, da je nek lovec prekršil naravni zakon. Streljal je na Zlatoroga, in ga ranil, toda ta ga je porinil v prepad. Bele žene so vsled tega zapustile raj pod Triglavom, Zlatorog pa je s svojimi rogovi razril še čudovite pašnike, da je za njimi ostala le skalnata pušča. - Legenda, podana tukaj v nekaj stavkih, je nedvomno prispodoba izgubljenega raja. Rajski svet pod Triglavom, ki je nekoč obstajal, je propadel zaradi dejavnosti človeka (sečnja gozdov, pretirano izkoriščanje s pašo), ki ni spoštoval narave. Podoba Triglava kot svete gore se je kljub temu še naprej ohranjala v podzavesti Slovencev. Ob prebujeni narodni zavesti v 19. stol. je postal Triglav simbol njihove domovine. Slovenijo so nazivali »raj pod Triglavom«. Njegov lik je navdihoval številne umetnike, pesnike in pisatelje, slikarje in skladatelje. Slovenski izseljenci, ki so bili prisiljeni oditi za kruhom v svet, so v svoji duši odnašali s seboj tudi podobo tega »raja«, in upali, da se bodo nekoč vrnili. - Podoba Triglava še vedno privablja številne slovenske ljudi, ki se v poletnih mesecih kot v prvi procesiji vzpenjajo na njegov vrh. Udeležujejo se te »procesije« odzavestno. Vendar predstavlja njihovo početje, četudi v malem in kljub temu, da namen ni verski, nekaj podobnega kot romanje indijskih vernikov k gori Kailas. Duhovno doživetje - Božje poti s svetimi obredi, molitvijo, procesijo in petjem so bile in so še vedno tisto, v čemer se na najbolj izrazit način izraža versko in duhovno doživetje slovenskih ljudi. Zanje doživetje na gori ni samo »mir in dobro« kot drugod, temveč doživetje resničnega veselja. Ko se nahajamo na gori, odkoder se odpira pogled na svet pod njo, in ko od tukaj gledamo na nebo, nas zajame neka ganjenost. Ljudje se tedaj osvobodijo napetosti in skrbi, sodelujejo vneto pri službi božji, molijo in ganjeno prepevajo. Hrepenenje duše po lepem, čistem in vzvišenem najde tedaj svojo potešitev. Slovenski naziv božja pot, po katerei romajo v ta svet, je povsem opravičen. Po mojem izhaja takšno versko in duhovno doživetje iz duhovnega izročila Venetov. Sovpada z venetskim doživljanjem vere, kot se je ohranjalo in ohranilo tudi v Indiji, prav v današen kaotičen hinduizem. To je doživetje, ki sicer v krščanstvu, opirajočem se predvsem na Sveto pismo, ni vedno posebej izoblikovano. Doživetje vere, kot se je v Srednji Evropi ohranilo do današnjih dni, bi jaz, potem ko sem se poglobil v njegov izvor, opredelil samo kot venetsko. Rešitelj - Tudi eshatološka predstava o odrešeniku je bila pri Slovencih zelo verjetno prisotna že pred pokristijanjenjem. Slovensko ljudstvo si je svojega bajeslovnega vladarja zamislilo v podobi ljudskega kralja, in mu po pokristijanjenju nadelo ime Kralj Matjaž Njegova figura spremlja slovenski narod skozi njegovo zgodovino v vlogi mističnega rešitelja. Zgodbe o njem so številne, v njih se predstavlja kot pravičen vladar, ki pooseblja slovenski narod in njegovo državo. Obenem pooseblja tudi končno odrešitev: spet bodo prišli »dobri stari časi«, ki so nekoč pod njim že bili. Kralj Matjaž se v legendah pojavi najprej kot mogočen poganski vladar, ki premaga vse svoje nasprotnike. Vsled tega postane tako prevzeten, da izzove na boj samega Boga. Sledi kazen: na bojnem polju je poražen, in mogočna gora zagrne njega in vso njegovo vojsko. Od takrat vsi spijo v gorski votlini in čakajo, da napoči njihov čas. To se bo zgodilo tedaj, ko bo Antikrist zavladal nad zemljo. Tedaj se bodo Matjaž in njegova vojska zbudili, in pojdejo v boj za zmago pravice in za osvoboditev Svete dežele. Vse se jim bo pridružilo, staro in mlado. Sovražni kralji bodo premagani in svet bo od tedaj naprej imel stalen mir. Slovenski Matjaž je rešitelj, vendar ni božanska oseba., zato se je po pokristijanjenju ohranil. Z indijskim Krisho, sinom in odposlancem boga Vishnuja, ga ni mogoče primerjati, razen v tem, da je pri obeh prisotna misel o odrešenju naroda in sveta. Po mojem pa tudi ta misel, podobno kot drugih primerih, izhaja še od starih Venetov Drevo življenja - Tudi v tem primeru gre za starodaven simbol, ki izhaja še iz predzgodovine in pomeni božje varstvo nad nekim narodom. V slovstvu je poznano kot »drevo življenja«. V izročilu Slovencev je to lipa. Bila je življenjsko drevo že pri starih Venetih. Vsled tega naletimo nanjo v tem pomenu povsod po Srednji Evropi. Tudi tam, kjer ljudstvo že stoletja govori nemško. To pomeni, da se je v teh predelih prvotno venetsko prebivalstvo ohranilo vse do danes, četudi je prevzelo drugačen jezik. V slovenskih legendah spremlja lipa zvesto tudi Kralja Matjaža. V neki legendi – pesmi nudi njena senca zavetje Mariji in malemu Jazusu na begu v Egipt... V slovenskih pesmih se lipa opeva kot simbol rojstnega kraja in domovine. Rasla je sredi slovenske vasi. Pod njo se je zbirala vaška sosednja z županom na čelu. Pod njo se je srečavala mladina. Tukaj je imela svoj prvi ples, Rej pod lipo, ki je pomenil uvajanje mladih v svet odraslih. 23. septembra 1983 se je uradno v gorah ponesrečil uni. prof. matematike Rajko Jamnik. Viri blizu dogajanja pa so potrdili, da ga je v resnici ustrelila ti JL armada, graničarji, ker je baje plezal blizu državne meje. Vojak je najbrž dobil še nagradni dopust. To je bila naša domovina - ideološko in fizično zaprta, nevarna. Naslov sporočila: Slovenka (Schiavona) - najlepši pozno srednjeveški meč Odgovori s citatom Schiavona (italijansko poimenovanje za Slovence, kasneje tudi za hervate, vendar ne v smislu naroda, marveč le v smislu posebnega vojaškega sloja – hervardov, hervatov, hrovatov, krovatov, croatov)! Schiavona je poseben pozno srednjeveški meč, ki je lahko prepoznaven. Meč ima namreč svojstveno zaščito dlani v obliki košare, ki je izredno praktična. Schiavono – Slovenko so nosili osebni stražarji beneških dožev. Kdo in kaj je Dož? Dož je naziv beneških vladarjev. Ta izhaja iz latinske besede dux, kar v slovenščini pomeni vojvod. Kot zanimivost naj povemo bralcem da je šesti beneški dož Slovenec z imenom Dominik Monagar, to nam navaja Anton Vramec v svoji Kroniki. Doževa velika procesija Te stražarje so sprva sestavljali Slovenci, tako beneški kakor istrski Slovenci, kar nam kaže jasno sliko, da smo bili Slovenci in to smo še danes, izredno urni v vojaških nalogah. Meč s košaro zraven nas poznajo samo še Španci (Stradioti/Estradios) in pa Škoti (Claymore). Schiavona se, kakor Claymore in Stradioti, nahaja in je locirana v smislu uporabe, v točno določeni skupini ljudi ter regiji. V našem primeru gre za Beneško Slovenijo, še bolj natančno Primorsko Slovenijo v današnji Italiji! Gene George, ki je poznavalec srednjeveškega orožja in zbiratelj le tega, nam zna povedati, da se je Schiavona izoblikovala in odigrala pomembno vlogo v beneško – otomanskih (turških) vojnah. George pravi: »schiavona pomeni Slovene živeče v Italiji.« Potem pa še zapiše: »ti Slovenski vojaki so bili enako opremljeni, poseben vtis pa dajo svetleče se sablje (basket-hilted broadsword) poznane kakor Schiavone - Slovenke.« Češki izdelovalec mečev in ostalega orožja Vladimir Červenka (češki kovač in ljubitelj srednjega veka) dopušča možnost, da so Schiavono lahko uporabljali tudi lahki konjeniki, čeprav je bila ta namenjena bojem od blizu, saj s 100 centimetri ni izpolnila karakteristik značilnih za takratno konjenico. Primeri mečev: Ime SCHIAVON Beseda Schiavon pomeni izključno le Slovenca in se nanaša le na Slovenijo. Današnji uradni zgodovinarji, tisti z diplomo in z doktoratom ter finančnimi sredstvi namenjenimi za izvajanje projektov v dobrobit slovenskega naroda, pa dandanes ta dejstva trdno zavračajo. V Schiavonih vidijo Slovane, ki pa leta 1000, ko je bila napisana Chronicon Venetum avtorja Janeza Diakona (Iohannes Diaconus, kronist in ambasador beneškega Doža Pietra II Orseola pri Svetem Rimskem Cesarstvu), še niso obstajali (Slovani so akademski konstrukt 19.stoletja in so zgodovinsko neutemeljeni). Termin Schiavon je še dandanes dokaj pogost v Italiji, tako se na primer Benečija imenuje Schiavonia - Slovenija. Ross Dean (zbiralec in preučevalec srednjeveškega orožja, z največjo zasebno zbirko le tega) na svoji spletni strani pravi, da izhaja beseda schiavona iz italjanskega poimenovanja Slavonic (t.j. Slovene),kateri so bili osebna straža dožev. Tako je tu še eden izmed dokazov, da se Schiavon ne nanaša na širok spekter »Slovanov« od Rusije pa do Grčije, temveč je moglo biti poimenovanje zgolj za Slovence (beneške,istrske,…) ki so zahodni del Slovenov, imenovanih tudi Veneti (Beneti). Poglejmo si še nekaj toponimov, ki kažejo na poselitev Slovencev tudi v notranjosti Italije in so tako živ dokaz, da smo Slovenci zares »pra-prebivalci« Srednje Evrope tu naseljeni že od nekdaj: Schiavonia (71 kilometrov jugo-zahodno od Benetk,okrožje Este) Schiavon (94 kilometrov zahodno od Benetk) Schiavo? (77 kilometrov od Benetk) Monteschiavo (Iesi, Ancona) Acqua Schiava (reka v dolini Brente) Riva degli Schiavoni (obala Slovenov v Benetkah) Obala Slovenov (Slovencev) v Benetkah – Venetkah Italijani niso nikdar v zgodovini mejili na druge ''Slovane'' kakor na Slovence. Za stare Italce smo bili Veneti (iz Slo-Venët'i), nam bližnji njih potomci, pa nas poznajo kot Schiavi, Schiavoni oz. Slavi. Šele v prejšnjem stoletju so te izraze slovenskega narodnega imena raztegnili na vse ''Slovane''. Med Italijanskimi šovinisti, še posebno v Trstu, je zelo živa in priljubljena psovka schiavo, v pomenu hlapec. Toda zakaj bi Benečani potem poimenovali v biseru današnje Italije, Benetkah – Venetkah, obalo pri Svetem Marku, ravno po Slovencih, če smo zanje schiavi (hlapci)?! Za zaključek naj navedemo še zanimivost, da se je na Riva degli Schiavoni – Obali Slovencev vsakoletno odvijala procesija, v kateri se je Beneški dož poistovetil s svojim ''ljudstvom''. Ljudstvu je vsakoletno namenil nekaj trenutkov, na tej isti Rivi (obali), kjer je tudi korakal ko je bil izvoljen za doža. Le tega so najlažje varovali, če je bila v njegovi bližini naseljena njegova osebna straža, zato tudi poimenovanje obala Slovenov – Slovencev. Prav bi bilo, da bralce seznanimo tudi z dejstvom, kako so pravzaprav nastale Benetke. Mesto je nastalo s prihodom Atile in Hunov pred Oglej (Aquileja), katerega so požgali in izstradali. Slovenci so se takrat umaknili pred krvoločnimi Huni na osamele in puste otoke. Majhne otoke so nato povezali z mostovi in na njih zgradili hiše. Toda podobno kot v današnji Avstriji, je tudi Venetsko (Beneško) zajel val potujčevanja oz. poitaljančenja. Doževo osebno stražo so do 13. stoletja sestavljali Slovenci, kasneje pa dalmatinski Slovenci hervardi – hrvati (ne narod Hrvati, temveč vojaški sloj poznan kot crouati ali crouwardi, krovati, hrovati, hervati ali hervardi). Ti stražarji so bili opremljeni z že prej omenjenimi meči, kar nam priča zgolj o tem da smo Slovenci bili resnično vojaško napredni in dodobra izurjeni za posebne naloge. Povzetek Nekateri zgodovinarji trdijo, da je bil Belin keltski bog, ki je bil istoveten z Apolonom. Iz najstarejših zapisov pa vemo, da je bil Belin venetski bog, ki so ga častili v venetskem Ogleju. Ustrezni bog pri Keltih pa se je imenoval Granus. Do zamenjav je prišlo verjetno, ker so se Kelti (npr. iz Norika) občasno naseljevali na področju Ogleja. Večjo skupino prekoalpskih Galcev (Keltov), prišlo 186 p.n.š. izza Alp, so pa po nekaj letih pregnali Rimljani z diplomatskim delovanjem. Zaradi vtisa o tem keltskem naseljevanju je najbrž nastala napačna trditev o keltskem bogu Belenu. Da so v Ogleju in njegovi oklici živeli strnjeno Veneti, potrjujejo stari rimski pisci Livij, Plinij Mlajši, grški zgodovinar Herodian ter okrog leta 359 n.š. cesar Julijan Odpadnik, ki poroča, med drugim, da imajo Veneti svojo lastno pisavo. Dodal je še, da Rimljani niso ovirali Venetov obdržati stara imena, temveč so jih le prisilili priznati gospostvo Rima. Dežela Venetov je na zahodu vključevala še Ligure in precejšnje število Galcev. To je cesar Julijan napisal več kot 540 let po nastopu rimske zasedbe Ogleja. Torej se Veneti niso pustili romanizirati več kot pol tisočletja. Gotovo je bilo stanje v sosednjih pokrajinah npr. v Emoni, enako, ker tam pritisk Rima ni bil tako hud, ob koncu 4. stoletja n. š. pa je že pričel slabeti. Tudi zgodovinar Herodot, dalje Apijan, dvorjan Jordanis, idr. omenjajo Venete v Iliriji. Iz njegovih pisem ugotavljamo, da so Veneti leta 359 n.š. : * še vedno živeli v Ogleju in v pokrajini okoli Ogleja, * živeli so tudi v Panoniji in v Meziji, * imeli so še vedno svojo pisavo, katero so tudi uporabljali, in s tem, seveda, še vedno tudi svoj jezik. Če so Veneti takrat še živeli ob Ogleju, je verjetno, da so živeli še tudi ob Emoni. Korenine Abstract In Aquilea around 359 AD the Emperor Julian wrote in his book The heroic deeds of Constantius, that "... the Italian inhabitants of the interior ... used to be called Heneti ... preserve the original name ... but make a trifling addition of one letter at the beginning of the word. ..." (i.e. the letter V). He added that the Romans did not hinder the Veneti from retaining their ancient names but compelled them to acknowledge the dominion of the Roman state. This country also included some Ligurians and a considerable number of Galatians. This message gives the following information: * At that time the Veneti lived around Aquilea, * They also lived in Pannonia and Moesia, * They had their manner of writing, which they still used, as well as their own language. The Emperor Julian wrote this more than 540 years after the Romans acquired Aquilea. Thus, Veneti were not romanized after more than 500 years of being under Roman power. It is quite probable that the situation was similar in other regions, e.g. around Emona. In Aquilea and its surroundings at that time lived the Veneti, some Ligurians and a considerable number of Galatians (Celts). Therefore, it is quite probable that the god venerated by the local inhabitants, was the Venetic god Belin. This was not a Celtic god, as some suggest at present due to lack of knowledge of the original inhabitants of the Aquilea region, the Veneti. This is also witnessed by other facts, which deserve additional research. Venetic and other paleo-Slavic alphabets. As active traders the venetis had a need for writing, to keep track of goods and trades. Unfortunately most of their writing was on wood or bark and with time has rotted away or burned. Here are several Venetic alphabets which have survived to this day. Please note since Venetic has been written both from right to left and from left to right, they also had two mirror images of their writing. Here we present the alphabets which were used for writing left to right and thus are closer and more comparable to todays alphabets. (left-to-right mirror image) Most notable feature of the Veneti-Slavic alphabets is the lack of the letter F. F is expressed indirectly, as two letters: VH = F. This is another proof that this is a proto-Slavic language, since in the proto-Slavic language there wasn't any F-sound. www.slovio.com/origin/index.html Venetic script used in northern Europe, also known as FUTHARK (left-to-right mirror image): Speculations and facts. Much has been speculated over the years about the Slavs and their orginin. Problem is that the facts have been often intentionally turned on their heads by various German-speaking 'historians', whose purpose was to 'prove' their own 'superiority' and inferiority of everybody else. Historical documents and linguistic studies prove that Slavs are the direct descendants of the Veneti, the founders of Venice, Viena, and the people who have created the amber route and dominated the amber trade for over a thousand years. Historically they are also known as Enetoi and have inhabited the entire region of Balkans, north of Greece, Northern Itally, Hungary, Romania, Austria, Bavaria, Northern Switzerland, Czech and Slovak Repulics Poland and central Germany all the way to today's Hamburg. The Slavs have inhabited this region since about 1500 B.C., and inhabit about 75 percent of that region to this day. From this core area they have spread eastwards to Belarus, Ukraine and Russia. Other Venetic Slavs have migrated westwards to central Italy, where they have been known as the Etruskans, the founders of Rome. Around the 4th century A.D. started so called migrations of nations, which have been triggered by the desertification of the areas between the Aral sea and Mongolia. This climatic catastrophy had triggered off several waves of migrations of the nomadic Turkic peoples. At different times, in different centuries, several waves of invasions of the migrating Turkic nomads have invaded today's Germany, Estonia, Hungary, Finland, Bulgaria and Turkey. In some areas they have been assimilated by the local population or have at least partly adapted the local Venetic-Slavic languages. In other areas, such as Hungary, Turkey and Finland, their languages have prevailed. The terror of the nomadic migrations has inspired some Venetic Slavs from the eastern regions to re-migrate to the western areas and blend with the local population. This re-migrations of the Venetic Slavs from the eastern regions, from the terror of primitive Turkic hunters, back to their original homeland was often mistakenly misinterpreted as the Slav migration. The writing of the Venetic Slavs gave rise to today's Latin and Greek alphabets, has been copied into Futhark runes, and eventually also the Cyrillic script. In centuries prior to their north-eastern spread to Ukraine, Belarus and Russia, the Venetic Slavs have inhabited also large parts of Anatolia and have founded Troya, a major trading city of the Mediterannean. The trading skills the Venetic Slavs have aquired during the rise and the golden age of Troya, they have later used during the development of the famous Amber Route of Europe and in founding of Venice. After the destruciton of Troya, Venice has become a new major trading port and city of the Mediterannean. In different regions and in different centuries the Veneti Slavs have been known under different names: Veneti, Etruscans, Euganei, Eneti, Enetoi, Enetii, Henetoi, Phrygians, Brigi, Venden, Lycians, Lydians, Macedonians, Ostrogoths, Vandals, etc. Today they are called Slavs. The Venetic writing is based directly on the Sumerian cuneiform writing and has given rise to the Greek, Roman, Cyrillic, Futhark, Runes and other alphabets. To this day indigenous Slavs living in central Germany, near Berlin, in the path of one of the Amber Routes, are referred to by the Germans as Venden (Wenden). Slavic Phrigians (Phrygians), dominated Anatolia (present-day Turkey) until about 600 BC. Their language is clearly Slavic: Gordum (Phrygian), Grod (Slovio), Town (English). The ultimate origin of Indoeuropean Veneti-Slavs is Iran, from where they migrated first to Mesopotamia, where they invented the Elamite and Cuneiform writings, after that they moved to Anatolia (As Phrygians or Eneti...) and finally they spread throughout Europe, from northern Italy, through the Balkans, Austria, Bavaria, Switzerland, Germany, Poland all the way to Belarus, Ukraine and Russia. Ostrogoths, Vandals. Tribes of Veneti Slavs called Vandals, have "vandalized" Rome, destroyed the Roman empire and finally through France and Spain travelled to Africa where they have settled on the shores of the Mediterrannean in today's Tunisia and Libya. The graphic depicts a Veneti-Vandal symbol for 'the hands of god'. The home of the Vandals (and Ostrogoths) was the area between southern Poland and northern Serbia. The migration of Vandal Slavic warriors from central Europe through Bavaria, France and Spain into Africa has made all Slavs more susceptible to subsequent invasions both from the west and from the east and marks the beginning of the break-up of the Veneti empire. About the Ostrogoth (Vandal) culture we find very little concrete information only various guesses, mostly by Germanic scientists who assume, because of the Roman name "Ostrogoths" that they were in some ways related to "Goths and Visigoths". The problem lies in the Roman names, since to the Romans all the tribes who were not speaking Latin were "Goths" and then they subdivided them into various subgroups such as Ostrogoths (Slavs). Visigoths, etc. In a similar way the Greeks called all tribes and peoples which were non-greek speaking "Barbarians", and the Slavs called non-Slavic speaking tribes (specifically Germanic tribes) as "Nemtsi" which means "the dumb ones". To find the proof that Ostrogoths (including Vandals) were Slavs we just have to look at the typically Slavic names of their leaders. While the language of the Ostrogoths is still shrouded in mystery (maybe on purpose since Germanic researchers don't want to admit that they were Slavs), and since also their writing is also shrouded in a similar "mystery", one thing that is not shrouded and which had remained to this day are the Slavic names of their leaders. Here are just a few names of the Ostrogoth / Vandal leaders and dynasties: Valamir, Theodemir, Theodoric, Athalaric, Eraric, Geiseric, Gunderic, Hilderic, Gelimir, etc. Furthermore the name Vandals is no doubt related to the Venden (Wenden) which are aboriginal population of Veneti-Slavs living to this day in central Germany. To Slavic researchers the Venden (Wenden) are known as Sorbs. What is also interesting are the Roman sources which claim that Ostrogoths (Slavs) have come from Phrygia, which only confirms the previously stated information that Phrygians (also called Brigs) were Slavs. So while Visigoths were most likely Germanic tribes, Ostrogoths were Slavs. The confusion comes only from the common name of 'Goths' given to all non-Romans by the Romans. After clearing up the name confusion and confirming that 'Ostrogoths' were Slavs, then the entire history of Slavs and of the Veneti empire becomes more clear. Before the emigration of the Vandals from the Danubian basin into north Africa, Visigoths (probably proto-Germans) have been marginalized in the area on the North Sea, between the Veneti settlements and Holland. The Veneti-Slavic writing and the various other variants presented here probably ultimately developed from the Elamite writing. Elam is an area on the north-eastern shores of the Persian gulf. Elamite (pre-Slavic) writing has originated about 7 or 8 thousand years BC. On this page we present a few samples of Elamite writing which bears resemblance to the Venetic slavic writing and which appears to have evolved into the Venetic and other paleo-Slavic alphabets. Since paleo-Slavic cultures have been based on and around wood, rather than clay and clay tablets, most of the paleo-Slavic documents have not survived to this day and have been eithe burned or rotted away. This is a proto-Elamite writing. This is a sample of a later so-called linear Elamite writing. Here is informaiton about genetic anthropology and about possible genetic origins of the Slavs: http://www.duerinck.com/migrate.html Slavic anthropology: http://www.slavanthro.org dienekes.blogspot.com/2007/03/origin-of-slavs-in-ukraine.html http://dienekes.blogspot.com/2007/03/origin-of-slavs-in-ukraine.html Genetski profil Slovencev na bazi Y-kromosoma Semino rabi za genetske skupine znak Eu, Rosser pa HG. Kakšen je genetski profil pri Slovencih? Genetsko skupino Eu18 (HG1) ima 21% Slovencev; Eu19 (HG3) ima 37% Slovencev. Genetsko skupino Eu7 (HG2) pa ima 27% Slovencev. Tako se vidi, da ima 85% Slovencev genetske skupine, ki so stare več kot 20 000 let. Semino tudi sklepa, da so bili nosilci teh genetskih skupin v Evropi že med ledeno dobo. Manj pogosti sta genetski skupini Eu3 (HG21) in Eu9 (HG9). Genetsko skupino Eu9 (HG9), staro ~15 000-20 000 let, ima 6% Slovencev; to naj bi prinesli iz Srednjega Vzhoda v Evropo v mlajši kameni dobi kmetovalci. Genetska skupina Eu3 (HG21), ki jo ima 7% Slovencev, je najbolj pogosta v Severni Afriki, kjer jo ima 77% prebivalstva (Semino et al. 2000, Rosser et al. 2000). Genetsko skupino Eu9 (HG9), ki je prisotna s 6% v Sloveniji, pa ima 52 % prebivalcev Sirije. K prisotnosti Eu3 in Eu9 v Sloveniji so lahko prispevali rimski legionarji in uslužbenci, ki so prišli v Slovenijo v času rimskega imperija (Lazar 2001). Ti genetski podatki podpirajo Perdihovo domnevo, da Slovenci nimajo samo enega izvora, ampak so mešanica potomcev Praslovencev iz več izvorov (Perdih 2000). Genetski podatki kažejo, da velika večina Slovencev (85%) izvira iz ljudi, ki so bili v Evropi že pred ledeno dobo in ki so preživeli ledeno dobo v zatočiščih na Pirenejskem polotoku, na Balkanu in v Ukrajini. Primerjava ljudstev po genetskih skupinah na Y-kromosomu od zahoda proti vzhodu (Rosser et al. 2000, Qamar et al. 2002) Tabela 1. Delež (%) genetskih skupin na Y-kromosomu v posameznih evropskih državah oziroma ljudstvih. Gen. skup. IE Bsk FR Bav NO SE SI CZ SK PL YU BY UA RU Snd HGI (Eu18) 81 73 50 48 29 23 21 19 17 18 11 10 4 7 12 HG2 (Eu7) 15 8 25 23 33 48 27 19 17 17 49 34 48 17 9 HG3 (Eu19) 1 0 5 15 31 19 37 38 47 54 16 39 30 47 49 Kratice držav: IE - Irska, FR - Francija, NO - Norveška, SE - Švedska, SI - Slovenija, CZ - Češka, SK - Slovaška, PL - Poljska, YU - Jugoslavija (Srbija), BY - Belorusija, UA - Ukrajina, RU - Rusija Kratice ljudstev: Bsk - Baski, Bav - Bavarci, Snd - Sindhi Genetska skupina HG3, ki naj bi nastala med ledeno dobo v zatočišču v Ukrajini, je prisotna pri Belorusih in Ukrajincih v vzhodni Evropi, pri Slovencih v srednji Evropi in pri Norvežanih v severozahodni Evropi v skoraj enakem deležu. Da bi nosilci HG3 prišli iz Ukrajine, in to bi morali biti Slovani, na Norveško v 6.st. po Kr., ni nikjer omenjeno, čeprav bi to pomenilo priliv ~1/3 novega prebivalstva. Tako obstoja večja verjetnost, da je bil začetek te selitve že mnogo prej, takoj po ledeni dobi, ko se je tudi prebivalstvo z Balkana začelo seliti proti severu, vzhodu in tudi zahodu. To prebivalstvo s HG3 je prišlo tudi na Indijski polotok, kjer pri Sindhih predstavlja skoraj polovico prebivalstva. Tudi tukaj ni nič omemb novega prebivalstva. Tako genetika na bazi raziskav Y-kromosoma ne podpira domneve o prihodu Slovencev v svojo sedanjo domovino v 6. st. po Kr. in zamenjave prebivalstva. Jezikovna primerjava Če primerjamo arijske jezike iz Indije, posebno sanskrt, s slovenščino in tudi z baskovskim jezikom, se tudi vidi nekaj sorodnosti, tabela 2. Lucijan Vuga Zakljuchek Za obdobje prihoda »afrishkega chloveka« – homo sapiensa sapiensa – na severno obalo Sredozermlja, se mi zdi spricho nazornosti (ne da bi zanemarjal dela drugih genetistov: Luigi L. Cavalli Sforza, Anthony Edwards, A. J. Ammerman, Paolo Menozzi, A. Silvana Santachiara-Benerecetti, Alberto Piazza itd.) uporabiti izsledke mitohondrijskih raziskav Bryana Syksa. Po Bryanu Syksu (Seven daughters of Eve): Zemljevid paleolitskih prvih naseljencev modernega chloveka v Evropi na osnovi mitorhondrijskih analiz. LEGENDA: A – morska obala med poledenitvijo B – obmochja poselitve 1 – Velda, 2 – Helena, 3 – Tara, 4 – Katarina, 5 – Urshula, 6 – Xenia, 7 – Jasmina V luchi teorije kontinuitete hipotetichna poznopaleolitska difuzija »afrishkih sedmih Evinih« hchera, ki naj do neolitika omogochila ob dodatni »azijski« komponenti genezo indoevropskih ljudstev. Geomorfoloshke razmere na obmochju Chrnega morja in Kaspijskega morja med zadnjo poledenitvijo proti koncu paleolitika. Gibanje povprechnih letnih temperatur Nihanje povprechnih letnih temperatur od zadnjega obdobju paleolitika do neolitika, z mochnimi vmesnimi podhladitvami, ki so vplivale na zhivljenje sprva Neandertalca, potem pa tudi na prednika sodobnega chloveka, ki je zachel prodirati iz Afrike med prvo otoplitvijo pred nekako 40.000 leti. Nato je sledil drugi poledenitveni sunek; Neandertalec je izumrl, sodobni chlovek pa je moral prezhiveti dolgo obdobje – okoli 15.000 let – v surovih pogojih ponovne »ledene dobe«. Zelo verjetno se je takrat mochno skrchilo evropsko prebivalstvo, tudi naselitvena meja se je pomaknila na jug, prehrambene navade so se spremenile itd. Shele z otoplitvijo pred 10.000 leti se je zachel ponoven razmah kultur in mnozhitev prebivalstva. Genski zemljevid Rh-negativnega krvnega faktorja, ki je zelo pogost pri Baskih in chedalje redkejshi proti vzhodu. Baski so torej ohranili sledove na prvotno, afrishko prebivalstvo Evrope, kamor so se kasneje postopoma primeshala ljudstva iz Azije, izvirajocha prav tako iz Afrike, le da so tja odshla locheno v razlichnih chasih (povzeto po L. L. C. Sforza). Geni in arheoloshke najdbe dopushchajo naslednjo rekonstrukcijo: najstarejshe genetsko drevo je v rdechem in skrajni konci vej so na danashnjih ozemljih, oznacheni s krogci. Za paleolitske selitve iz Afrike v Azijo pa najnovejshe genske raziskave nakazujejo dve mozhni smeri – v rumenem – kar je seveda hipotetichno. Videti je eno od teh vej, da se je usmerila proti Evropi. Chas selitve je bil postavljen na temelju arheoloshkih najdb (povzeto po L. L. C. Sforza). Geomorfoloshke razmere Jadranskega morja med zadnjo poledenitvijo proti koncu paleolitika. * VENETI V LUCHI TEORIJE KONTINUITETE 1. Po mojem mnenju je kljuch za genezo Indoevropejcev obmochje Balkana in okoli Chrnega morja pred zadnjo poledenitvijo (paleolitik) in po zadnji poledenitvi 10 000 let pr.n.sht. (mezolitik, neolitik); chrnomorski bazen je imel tudi med poledenitvijo milejshe podnebje od celinske Evrope, saj morje nacheloma uravnava toplotna nihanja. Takrat je sicer bilo Chrno morje locheno od Sredozemlja, povezano pa je bilo s Kaspijskim morjem, kar kazhe na to, da je bil dotok velikih rek v ta zaprti sistem (Donava, Dneper, Dnester, Don, Bug itd.) in v Kaspijsko morje (Volga, Ahtuba, Ural itd.) dovolj mochan, da je bila raven voda pred zadnjo poledenitvijo vishja od danashnje. Pach pa je v neolitiku Chrno morje naraslo she za okoli pet metrov, kar imenujejo »novo Chrno morje« ali »neolitski prestop«, torej se je razshiril obseg morskega nabrezhja, zato je bila nova obala pomaknjena bolj proti celini, proch od danashnje obale in je morje prekrivalo vechjo povrshino kopnega, zlasti na ravninskem delu, medtem ko se pod gorami (Kavkaz npr.) zaradi strmejshih bregov ni veliko spremenilo. Proti koncu paleolitika, tj. zadnje poledenitve – v chasu naseljevanja afrishkega, to je danashnjega chloveka v Evropi – je bilo tudi Sredozemsko morje nizhje celo do 50 m (*2 op.), ker so bile velikanske kolichine vode ujete v ledenikih, ki so prekrivali ogromne povrshine zemeljske oble, po otoplitvi pa se je gladina postopoma dvigala in sredozemske vode so se spojile s chrnomorskimi. Spricho trdih podnebnih razmer so se tamkajshnja ljudstva zadrzhevala juzhneje, oziroma so prodirala severneje na celino le sezonsko kot lovci. Konfiguracija morskega dna Jadranskega morja pa je taka, da tudi pri 150 m nizhji gladini od danashnje ni bilo kopnega vech kakor njegova polovica. 2. Okvirna shema dogajanja od poznega paleolitika (nekako od 40 000 let pr.n.sht.) naprej, che uposhtevamo dognanja genetike (Bryan Sykes, Luigi Cavalli Sforza, Anthony Edwards, Albert J.Amerman, Paolo Menozzi, A. Silvana Santachiara-Benerecetti, Alberto Piazza itd.) in teorijo kontinuitete, je po mojem mnenju mozhen naslednji scenarij: - S Pirenejskega polotoka so se shirili potomci »Velde« (Protoiberci, Protobaski in druga ljudstva, ki jih sploh ne ali le slabo poznamo). Ti so bili v stiku s: - potomci »Helene« (morda Protokelti in sorodna ljudstva, ki so malo poznana ali so povsem izginila) na jugu Francije, in so postopoma tezhili proti severu, kot so dopushchale podnebne razmere; morda so iz stika med ljudstvi »Velde« in »Helene« nastali Protoiberokelti. - Pod Alpami na obalah sredozemske Ligurije so se shirili »potomci Tare«, ki pa jih je dokaj dolgo zadrzheval lok mochno zaledenelih Alp in so se pomikali bolj po zahodni obali Apeninskega polotoka navzdol. Proti zahodu so prihajali v stik s potomci »Helene« in iz tega stika morda izhajajo Protogalci, s chimer bi bila vzpostavljena kasnejsha povezava med Kelti in Galci. Potomci »Tare« pa so proti vzhodu prihajali v stiku s: - potomci »Katarine« (morda Protoveneti) na podrochju (ki je sicer veliko kasneje) pripisano jadranskim Venetom, na veliko obsezhnejshem ozemlju od danashnjega, saj je bilo Jadransko morje she do polovice kopno (chesar se podvodna arheologija sploh she ni lotila!); to zajema tudi vzhodno obrobje Alp. Ti so imeli mozhnost shirjenja po vzhodni obali Apeninskega polotoka navzdol in kopnem dnu Jadranske kotline do Dalmacije in Balkana, ter proti centralni in vzhodni Evropi. Ta tok ljudstev se je srechal najpoprej (ampak shele bolj proti vzhodu in chasovno kasneje z ljudstvi »Ksenije« Protokavkazijci) s: - potomci »Urshule« ( morda Protopelazgijci), ki so prodirali z juzhne Grchije. Predvsem iz tega stika so nastali Protoindoevropejci (ki so skozi tisochletja dozhivljali v vechji ali manjshi meri she dodatne vplive, tako kakor vse »Evine hchere«, kar potrjujejo genske raziskave). Potomci »Urshule« so prishli tudi v Malo Azijo, kjer so se srechali s: - potomci »Jasmine«, ki so se shirili z zgornjega toka Evfrata in bi jih lahko imeli za Protomezopotamce ali Protosemite. Ti so se proti severu stikali s: - potomci »Ksenije« s Kavkaza, to bi bili Protokavkazijci, ki so tudi sami prishli v stik s potomci »Urshule« z juga in »Katarine« z zahoda. Vsi ti stiki so bili ponekod bolj drugod manj intenzivni, odvisno od geografskih, podnebnih in drugih okolishchin in s tem lahko razlozhimo globino sprememb in medsebojne prezhetosti, razshirjenosti ter vsakrshne razlichnosti. Videti je, da so se predvsem potomci »Jasmine« precej razshirjali zlasti okoli vzhodnega in juzhnega Sredozemlja – to so Mediteranci. Ni treba posebej poudarjati, da so z azijske severne in vzhodne strani prihajali Uralci in Altajci: Protougrofinska in druga severnoevropska ljudstva… 3. Izgleda, da so ljudstva, ki so se postopoma izoblikovala v Predindoevropejce, koncem paleolitika zhivela v pasu od »Helene« (Protokeltov) na jugu Francije, po severni strani Alp do »Katarine« (Protovenetov) na vzhodnem obrobju Alp, chez Panonijo do zahodnega in severnega obrezhja Chrnega morja – medtem ko so na njegovi vzhodni obali zhivela kavkashka, ne-predindoevropska ljudstva. 4. V neolitiku, ko se je podnebje zhe dodobra segrelo, ledeniki so se umaknili na sever in tudi Sredozemsko morje se je dvignilo ter predrlo Bosporsko ozhino, da se je povezalo s Chrnim morjem. Nastajale so obsezhne ravnice plodne zemlje v juzhni Rusiji (chrnozjom), spodnjem Podonavju itd. Obenem se je zachel proces razmnozhevanja in shirjenja Indoevropejcev, ker so se podnebne razmere toliko izboljshale in obdelovalne zemlje je bilo vech (ledeniki so se umikali), zato se je povechalo pridobivanje hrane. 5. Ta scenarij omogocha povezati »teorijo kurganov« Marie Gimbutas (pradomovina IE na severni strani Chrnega morja) s »teorijo kontinuitete« Maria Alineija (da so v neolitiku, morda celo zhe v mezolitiku, bili danashnji IE narodi v Evropi priblizhno na ozemljih, kjer zhive she danes); medtem ko je »anatolska teorija« Colina Renfrewa (da je pradomovina IE v Anatoliji) lahko razumljena v smislu kasnejshe akulturacije, to je shirshega medsebojnega kulturnega vplivanja med »neolitsko revolucijo«. 6. S tem si lahko razlozhimo ne le Hetite v pasu ob morju ter v notranjosti Anatolije, ampak tudi tim. »odselitev paflagonskih Venetov« iz Anatolije na gornji Jadran, kjer pravzaprav ne gre za selitev, a che zhe le manjshega manj velikega obsega, pach za skupine, v smislu akulturacije, skozi relativno daljshe obdobje (in ne naenkrat po tim. trojanski vojni. Za to itak velja, da ni bilo enkratno dejanje, pach pa za daljshe obdobje trajajoche spopade od katerih je bil, izgleda, eden odlochilnejshi) ali vrnil/ali povezal/ali zdruzhil s sorodnimi jadranskimi Veneti, s katerimi pa so itak imeli vseskozi stike, o chemer prichajo tudi najstarejshi antichni pisci (legenda o argonavtih) – oziroma so Veneti predstavljali shirsho prostorsko kontinuiteto. Che je po trojanski vojni res »pobegnil« preostanek Venetov, ki so ushli grshkemu unichevanju in pobijanju, so vedeli kam naj se zatechejo, niso shli v neznano … 7. Veneti na zgornjem Jadranu so bili v stiku z lokalnimi, italidskimi (po definiciji Maria Alineija v njegovi »teoriji kontinuitete«, Italidi niso Italiki!) Medtiteranci, in z Mediteranci so bili prav tako blizu Veneti v Paflagoniji, zato se ne smemo chuditi, che je toliko mediteranskih besed, kamor prishtevamo tudi ljudstva, ki so govorila akadsko (gl. Jantarska pot), najti tudi v slovenshchini, ki je bila v fizichnem stiku z mediteranskim svetom. Slednje gre delno pripisati prav stikom med paflagonskimi Veneti – Veneti iz Troje – toda ne kot enkratnim priselitvenim dejanjem po Trojanski vojni (tudi che je res do tega prishlo), ampak dolgotrajnemu procesu. Torej povzemimo: sledech ugotovitvam tudi slovenskih uglednih jezikoslovcev (Karel Oshtir, France Bezlaj, Tine Logar) lahko izpeljemo sinonime Veneti=Anti=Slovani, ter Semeranove in Sergijeve navedbe, se zdi dopustno domnevati, da Antenor izhaja iz korena ant-, kar je primerljivo z enim od slovanskih ljudstev Anti. Ker so Veneti in Trachani zhiveti v sosedstvu (Devoto, Oshtir itd.), oboji pa so bili tako na Balkanu kakor v Anatoliji, ni odvech domneva, da izhaja Antenor od Antov. Antenor, razvito kakor konj-konjar, mech-mechar, morje-mornar; stan-stanar, a tudi moder (=modrec); hitro lahko odpravimo pomislek ob razliki v priponah -or in -ar, primerjaj grah-Grahor, pa Shmohor, Bohor(ich) itd. Obstaja sicer she zanimiva razlaga Gilferdinga (Davorin Trstenjak, Letopis Matice slovenske, 1875, str. 131), da bi Grki rekli Antenorju: »mozh Antov« – Antes aner (»????? ????); sam Trstenjak pa dodaja she starocerkvenoslovansko anty, onti »utva, raca«. S tem she nismo odgovorili od kod ime Anti, pach le, da je mogoch razvoj iz Anti v Antenor; sicer pa vech o tem vprashanju v moji knjigi Megalitski jeziki (str. 163), kjer omenjam zakljuchek Karla Oshtirja: »Ni izkljucheno, da je Antes najstarejshi sploshnoslovanski naziv za Slovane«; in Franceta Bezlaja »… k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« Za izpeljavo iz etnika Anti v osebno ime Antenor lahko primerjamo sicer redko uporabljano npr. Hrvatar, Francozar ipd. ZAKLJUChNA MISEL Winfred P. Lehmann (RAD str. 249): »Rekonstrukcija protoindoevropejshchine, ki so jo izpeljali prvi prouchevalci indoevropejshchine, je trajala celo [devetnajsto] stoletje. Nekatere njihove ugotovitve so dopolnili v 20. stoletju; druge bodo morali she modificirati. Prvi del 21. stoletja bo moral biti posvechen analogni obdelavi predindoevropejshchine ter opisu njene evolucije v protoindoevropejshchino. V sodelovanju z arheologi, zgodovinarji kulture in genetiki, bodo specialisti za prouchevanje jezikov imeli dodatno nalogo rekonstruirati druzhbo in kulturo njenih govorcev.« Preprichan sem, da je v tem smislu zapushchina Karla Oshtirja nadvse dragocena in bi njena ustrezno obdelana predstavitev shirshi svetovni strokovni javnosti predstavljala pomemben doprinesek k prouchevanju predindoevropejshchine – ali tudi, che uporabimo Oshtirjev izraz, »megalitskih jezikov«! ** Pomembnejshi viri: APO – Le Argonautiche, Apollonio Rodio, Rizzoli-BUR, Milano, 2000 AUB – Antichna imena po slovensko, Bronislava Aubelj, Modrijan, Ljubljana, 1997 BEN – L«antica Grecia, Hermann Bengtson, Il Mulino, Bologna, 1989 BEZ/E – Eseji o slovenskem jeziku, France Bezlaj, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967 BOI – Dictionnaire étymologique de la langue grecque, Émile Boisacq, Carl Winter Universitätsverlag, Heidelberg, 1950 BRY – The Kingdom of the Hittites, Trevor Bryce, Oxford University Press, New York, 1999 CAM – La preistoria dei Balcani, J.Boardman et.all., Cambridge Univ., Il Saggiatore, 1985 CAU – The Ancient Near East, Annie Caubet&Patrick Pouyssegur,Terrail, Paris, 1998 COO – The study of the ancient Near East in 21st century, Jerrold S. Cooper-Glenn M. Schwartz, Eisenbrauns, Winona Lake, 1996 CVE – K metodologiji preuchevanja baltoslovansko-indoiranskih jezikovnih odnosov I., Varja Cvetko Oreshnik, Zalozhba ZRC, Ljubljana, 1998 DAN – Dictionary of the Ancient Near East, Piotr Bienkowski&Alan Millard, British Museum, London, 2000 DETI – Dizionario degli etnici e dei toponimi italiani, Teresa Cappello-Carlo Tagliavini, Patron Editore, Bologna, 1981 DOK – Grshko – slovenski slovar, Anton Dokler, CZ, Ljubljana, 1999 ESSJ – Etimoloshki slovar slovenskega jezika, France Bezlaj-Metka Furlan-Marko Snoj, SAZU-MK, Ljubljana, 1976-1995 FAL – Corso di storia I., G. Falco – A. Bozzola, G. B. Petrini Ed., Torino, (?) GIA – Dagli antichi a noi, Giulio Giannelli – Alberto Olivetti, G. Barbera Ed., Firenze, 1934 GIU – Le citta dell«Apocalisse, Antonio Giuliano, Newton-Compton, Roma, 1978 GLU – Hrvatski etimoloshki rjechnik, Alemko Gluhak, Avgust Cesarec, Zagreb, 1993 GUI – El Enigma del Vascuence Ante las Lenguas Indeuropeas, Florentino C. Guisasola, Madrid, CSIC, 1944 GUZ – Dizionario della civilta fenicia,M.G.A. Guzzo,C. Bonnet,S.M. Cecchini,P. Xella,Gremese,Roma, 1992 HER – Zgodbe, Herodot iz Halikarnasa (prevod Anton Sovré); DZS, Ljubljana, 1955 HOM/M – Iliada, Homer – prevod Vincenzo Monti, A. Valardi, Milano, 1920? HOM/S – Iliada, Homer – prevod Anton Sovre, DZS, Ljubljana, 1965 HUE – A Grammar of Akkadian, John Huehnergard, Harvard Semitic Mus. Stud., Eisenbrauns, Idiana, 2000 KRA – I Sumeri alle radici della storia, S.N. Kramer, Newton-Compton, Roma, 1979 MAC – The Hittites and their Contemporaries in Asia Min., J. G. Macqueen, Thames &Hudson, London, 1999 MAK – Origins of the Proto-Greeks and Proto-Anatolians from a common perspective, Janos Makkay, Budapest, 2003 MOM – Sommario di storia delle civilta antiche I., Arnaldo Momigliano, La nuova Italia Ed., Firenze, 1967 PEL 1/2 – La lingua venetica, G.B. Pellegrini-A.L. Prosdocimi, Universita di Padova, 1967 PESh – Vinchansko pismo – The Vincha script, Radivoje Peshić, P&S, Beograd, 2001 POS – Early Mesopotamia, J. N. Postgate, Routledge, New York, 1999 PUE – Storia delle religioni-Egiziani e Sumeri, Henri-Charles Puech, Laterza,Roma, 1981 RAU – Horses, Chariots and Indo-Europeans, Peter Raulwing, Arhaeolingua, Budapest, 2000 REN/A – Archeologia e linguaggio, Colin Renfrew, Laterza, Roma, 1999 REN/E – L«Europa della preistoria, Colin Renfrew, Laterza, Roma, 1999 SAL/H – Hippologica Accadica, Armas Salonen, Academiae Scientiarum Fennicae, Helsinki, 1955 SAL/W – Der Abschnitt »»wagen«» der 5.Tafel der serie HAR-ra=hubullu, Armas Salonen, Academiae Scientiarum Fennicae, Helsinki, 1945 SAL/C – Notes on wagons and chariots in ancient Mesopotamia, Armas Salonen, Academiae Scientiarum Fennicae, Helsinki, 1950 SER/P – Le prime e le piu antiche civilta, Giuseppe Sergi, Fratelli Bocca Ed., Torino, 1926 SER/A – Arii e Italici, Giuseppe Sergi, Fratelli Bocca, Torino, 1898 SER/E – Gli Etruschi e la loro lingua, Giuseppe Sergi, v arhivu Universita degli studi di Pavia SER/I – Italia-Le origini, Giuseppe Sergi, Fratelli Bocca Ed., Torino, 1919 SFO – Storia e geografia dei geni umani, L.L.Cavalli-Sforza,P. Menozzi, A.Piazza, Adelphi, Milano, 1997 SKO – Etimologijski rjechnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-III, Petar Skok, JAZU, Zagreb, 1973 SNO – Slovenski etimoloshki slovar, Marko Snoj, Modrijan, Ljubljana, 2003 SOR – Le piu antiche civilta mediterranee, I. Sordi et all., Fabbri, Milano, 1970 SSKJ – Slovar slovenskega knjizhnega jezika, SAZU-DZS, Ljubljana, 1987-1991 STO 1-16 – La storia, Enrico Cravetto et all., La biblioteca di Repubblica, Roma, 2004 STR – Geografia: Il Caucaso e l«Asia Minore, Strabone, Rizzoli-BUR, Milano, 2000 TRS (z letnico) – Letopis Matice slovenske (vsakokrat z letnico), Davorin Trstenjak, Matica slovenska, Ljubljana, 1866-1895 UHL – I Sumeri, Helmut Uhlig, Garzanti, Milano, 1997 VUG/J – Jantarska pot, Lucijan Vuga, HUMAR, Bilje, 2000 VUG/D – Davnina govori, Lucijan Vuga, JUTRO, Ljubljana, 2003 VUG/M – Megalitski jeziki, Lucijan Vuga, JUTRO, Ljubljana, 2004 WEB – Webster«s Encyclopedic Dictionary ZGO – Zgodovina chloveshtva, razni avtorji, DZS, Ljubljana, 1969 Slovenija za Clintona zgled za svet "Slovenija naj išče nove trge in nove vire za delovna mesta" 31. oktober 2009 ob 08:39, 31. oktober 2009 ob 18:12 Ljubljana Na predavanju v Ljubljani je Bill Clinton poudaril potrebo po krepitvi pozitivne soodvisnosti v svetu. Za zgled je postavil pogajanja o rešitvi mejnega vprašanja med Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor. Ob tem je Clinton malo za šalo in malo zares omenil, da bo mogoče ta spor že čez 50 let, ko se bo dvignila gladina morja, povsem nepomemben in se tako dotaknil tudi perečega vprašanja podnebnih sprememb. Dodal je, da proces pogajanj med Slovenijo in Hrvaško poteka miroljubno in racionalno ter da je to primer, kako bi svet moral delovati. Ob tem se je vprašal, kaj je uspeh v življenju: ali to, da ste boljši kot drugi, ali pa to, da drugim pomagate, da postanejo boljši. Sloveniji je med drugim svetoval, naj v boju s krizo išče nove trge oziroma nove vire za delovna mesta. Dejal je, da bi sam najprej raziskal možnosti, kako zaslužiti denar onkraj meja države. Tokrat visokega gosta pričakalo sonce Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je danes drugič na obisku v Sloveniji in je v Cankarjevem domu predaval o sprejemanju skupne odgovornosti za človeštvo. Pred izbranimi povabljenci predavanja je Clinton na začetku izrazil navdušenje nad soncem, ki ga je pričakalo ob tokratnem obisku v primerjavi z obiskom pred desetimi leti, ko je njegov govor v Ljubljani v nalivu spremljala množica ljudi, ki je po njegovih besedah tvegala pljučnico. "Zgraditi moramo pozitivne sile" Po Clintonovem mnenju svet deluje medsebojno odvisno na način, ki je nestabilen, nepravičen in povsem nezadovoljiv, zato je naša naloga, da zgradimo pozitivne sile medsebojne odvisnosti in zmanjšamo negativne. Trije najpomembnejši izzivi zdajšnjega časa so po mnenju nekdanjega ameriškega predsednika izhod iz gospodarske krize, podnebne spremembe in revščina. "Pomembno je, da vse te izzive izpostavimo in definiramo, kaj lahko na teh področjih naredijo vlada, zasebni sektor in tudi nevladne organizacije," je poudaril Clinton in opozoril na neprožnost razvitih držav. Po Clintonovem prepričanju je Sloveniji uspelo zgraditi državo, ki je ena najbogatejših na svetu, še posebej v tej soseščini, ki je bila tako blizu političnih sporov. "Slovenija je država, ki je vedno bolj povezana s svetom, ta država je zame zgled za svet, ki sem ga skušal ustvarjati kot predsednik in ga skušam graditi še danes na drugačen način," je dodal. Srečanje s Pahorjem na ulici V vlogi predsednika ZDA je Clinton obiskal Slovenijo že junija 1999. Tokrat je z zasebnim letalom boeing 767-200 na letališču Jožeta Pučnika pristal okoli poldneva. Po prihodu v središče Ljubljane se je Clinton sprehodil po Čopovi ulici, kjer sta se srečala s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem. Rokovala sta se in si izmenjala nekaj besed, nato pa nadaljevala vsak svojo pot. Slovenski predsednik Danilo Türk in Clinton sta na srečanju v daljšem pogovoru izmenjala poglede na aktualna vprašanja v jugovzhodni Evropi, Evropski uniji in nekatera svetovna vprašanja. Clinton je bil častni gost Poslovne konference Portorož, ki letos izjemoma poteka v Ljubljani. Na konferenci so skušali letos najti odgovore na vprašanja, kako se različne oblike kapitalizma spopadajo z gospodarsko krizo in kaj nas čaka leta 2010. Delitev svojih pogledov po svetu Clinton slovi kot izjemno spreten govorec in je še vedno zelo priljubljen, zato 63-letni nekdanji predsednik potuje po vsem svetu in predava o svetovnih vprašanjih. Leta 2005 je ustanovil združenje Globalna pobuda, ki ima člane v več kot 80 državah sveta. Clinton trdi, da se mu lahko pridružijo posamezniki z idejami, znanjem in denarjem za reševanje izzivov predvsem na področju svetovnih sprememb, ekologije in gospodarstva. V zadnjih šestih letih je Clinton s predavanji zaslužil 40 milijonov dolarjev. Kot 42. predsednik ZDA je pred desetimi leti kot prvi ameriški predsednik obiskal samostojno Slovenijo, kot se spominja Radio Slovenija, pa ga je kljub nalivu v središču Ljubljane navdušeno pozdravila nepregledna množica ljudi. Iz Slovenije bo Bill Clinton v nedeljo nadaljeval pot v Prištino. Clinton pravi: "Sloveniji je uspelo zgraditi eno najbogatejših držav na svetu, še posebej v tej soseščini, ki je bila tako blizu političnih sporov. Ta država je zame zgled za svet, ki sem ga poskušal ustvarjati," Proti Clintonu pa so zelo ostro nastopili srbski lobiji iz časopisa Dnevnik, itn, ki jim podeljujemo Prešernove nagrade. Res smo hlapci - a srbski hlapci. To kar očita "gospodine" (ki izganja Slovence s krilatico "Č. raus") Slovencem, hlapčevstvo do ZDA, Anglije, itn, pravzaprav ni namenjeno temu, da bi ozdravil našo ti "bolezen", ampak, da bi spet postali srbski hlapci - v Ljubljani mu (jim) je to že dodobra uspelo. Iz bloga: Vaša visokost, se globoko opravičujem, ampak kot Slovenec sem lahko mirne duše tudi tu in se mi je povsem ok. To ni Srbija ali kakšna druga napol plemenska balkanska država (ali karkoli že), da ne bo kakšne pomote. Amerika me konkretno ne zanima, še manj pa pisarjenje razžaljenih neslovencev, ki pisarijo tja v en dan. Če pa ste se priselili v Slovenijo po ali pred tem, ko je Nato bombardiral Beograd, pa je to vaš (in, žal, naš) problem. Trije veliki možje so se spomnili rušenja zidu Praznovanje 20. obletnice padca berlinskega zidu 31. oktober 2009 ob 19:56 Berlin Spomin na padec berlinskega zidu so v Berlinu skupaj počastili nekdanji predsednik ZDA, zadnji sovjetski voditelj in nekdanji nemški kancler. George Bush starejši, Mihail Gorbačov in Helmut Kohl, ki veljajo za ključne osebnosti prelomnega leta 1989, so se pred 20. obletnico padca berlinskega zidu udeležili slovesnosti v nemški prestolnici. Prireditve z naslovom "Padec zidu in združitev - zmaga svobode" sta se udeležila tudi zdajšnja nemška kanclerka Angela Merkel in nemški predsednik Horst Köhler, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem trem voditeljem. Kohl se je spomnil zaslug nekdanjih partnerjev, Busha in Gorbačova, ki sta pripomogla k padcu zidu in ponovni združitvi Nemčije. Po njegovem mnenju je bilo sodelovanje z Bushem in Gorbačovom v tistem času "sreča", ob tem pa je izrazil tudi zadovoljstvo, da je zaupanje med temi tremi državami v preteklih letih naraslo. "Imam vse razloge, da sem pri vseh težavah ponosen. Nimam ničesar boljšega, na kar bi lahko bil ponosen, kot je nemški narod," je dejal Kohl in dodal, da so Nemci svojo enotnost "dosegli skupaj, pogumno in miroljubno", kar ni bilo tako samoumevno. "Bili ste veliki možje" Köhler je ob zahvali vsem trem voditeljem dejal, da so bili veliki možje. "Države potrebujejo domoljube, ki spoštujejo tudi druge države," je dejal Köhler. "Zahvaljujem se vam v imenu Nemcev in - mislim, da lahko tako rečem - v imenu vseh drugih držav," je še dejal nemški predsednik, ki se je ob tem zavzel za krepitev dialoga med Evropsko unijo in Rusijo. 78-letni Gorbačov, 85-letni Bush in 79-letni Kohl so med najpomembnejšimi osebnostmi leta 1989, ki je 9. novembra prineslo padec berlinskega zidu, simbola železne zavese, in tudi padec komunizma. Od nekdanjih voditeljev štirih takrat najmočnejših držav, ZDA, Sovjetske zveze, Francije in Velike Britanije, sta v Berlinu manjkala le pokojni nekdanji francoski predsednik Francois Mitterand in nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher. IZ blogov: Nekateri nekdanji vzhodnjaki so mnenja, da je bilo življenje pred združitvijo boljše. Ja, ker so jim ukinili delovno mesto na Stasi-ju. Vsi ostali so pravo življenje šele začeli po združitvi in ukinitvi sovjetske diktature. "Pahor sploh ne razmišlja o odstopu" Hrvaški škofje podpisu sporazuma nasprotujejo 31. oktober 2009 ob 17:12 Zagreb - MMC RTV SLO/STA Predsednik vlade Borut Pahor sploh ne razmišlja o odstopu, temveč je trdno odločen rešiti mejno vprašanje s Hrvaško, so se na navedbe v medijih odzvali v njegovem kabinetu. Pred tem je spletna stran delo.si poročala, da je Pahor v pogovoru za Televizijo Trbovlje namignil na svoj morebiten odstop, če se reševanje spora s Hrvaško ne bo izteklo po pričakovanjih. Pahor je danes nepričakovano obiskal Zagorje, kjer se je na pokopališču poklonil spominu na nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška. Arbitražni sporazum odmeva tudi na Hrvaškem Hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je pred kratkim podprl podpis arbitražnega sporazuma, zdaj pravi, da bo vztrajal pri tem, da Hrvaška ohrani mejo z Italijo. "Če bi sprejeli stik Slovenije z odprtim morjem, bi to pomenilo, da bi morali izgubiti 64 kvadratnih kilometrov morja, kar pomeni, da bi izgubili stik z Italijo," je dejal Mesić med obiskom zadarske županije in dodal, da bi to pomenilo tudi konec Osimskih sporazumov. Mesić: Slovencem prosto plovbo čez hrvaško morje Hrvaška bo tako vztrajala pri ohranitvi državne meje z Italijo, Slovencem pa naj bi dopustila prosto plovbo čez hrvaško morje, je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal hrvaški predsednik. Hrvaška škofovska konferenca: Slovenija želi hrvaško morje Z mnogo ostrejšim stališčem se je oglasila Hrvaška škofovska konferenca, ki je hrvaško vlado pozvala, naj od sporazuma odstopi tudi za ceno blokade ali vstopa v Evropsko unijo. Komisija Iusticija et Pax Hrvaške škofovske konference namreč ugotavlja, da gre pri zahtevi Slovenije po stiku z mednarodnimi vodami za ozemeljske zahteve, v katere Hrvaška ne sme privoliti, tudi za ceno nečlanstva v EU-ju. Zapisali so, da "hrvaški državljani ne želijo v Evropsko unijo, če Unija ob tem bistvenem vprašanju ne dokaže, da je resnično skupnost prava in moralnih vrednot". Komisija tudi meni, da bi se morala Hrvaška bolj energično zoperstaviti nepravičnim slovenskim prizadevanjem, saj ta ogrožajo pravico in mir ter krepijo destabilizacijo "evropskega jugovzhoda". Kosor: Sporazum je dober za obe strani Hrvaška premierka Jadranka Kosor je znova izrazila prepričanje, da bo sabor sporazum v ponedeljek podprl, in ponovila, da je dober za obe strani. Poudarila je ključni dejavnik sporazuma, ki je ta, da bodo vsi postopkovni roki začeli veljati, potem ko bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU-jem in postala članica Unije. "Tega nekateri nočejo razumeti," je dodala Kosorjeva, ki je predsedniku glavne opozicijske stranke SDP Zoranu Milanoviću očitala, da v petek ni prišel na sestanek o sporazumu. Milanović namreč sporazuma še ni podprl, prav tako pa ga ni bilo na pogovor, na katerega ga je povabila Kosorjeva. A. K. K. Iz foruma joško57 - levi ne 'reskirajo' politične kariere - ker so skoraj permanentno na oblasti!! Zakaj se oglašajo zdaj? Pač zato, ker je dogovor Pahor - Kosor nastal sedaj. Mislim, kako lahko vprašaš kaj tako neumnega??? Najbol sporno je to, da nam vladajo tisti, ki nas niso osvobodili, ampak so to svobodo pričakali. Kot takšni si pa privoščijo isto, kot nekdaj pod ZVEZO KOMUNISTOV. Kot je bilo leta 1945 tako je tudi danes, pod to vlado. Leta 1945 so Slovenijo osvobodili borci NOB, ki smo po večini bili kristjani, že tedaj bres pravic in pod terorjem. Zveza borcev je nanovačila v svojo organizacijo, v prve vrste tiste, ki so pomagali partiji obdržati oblast. Kaj se je zgodilo po letu 1991 VEDO-VEMO tisti, ki smo to samostojno Slovenijo kar dvakrat osamosvajali. Zopet so nam kukavce napolnile gnezda. Vtretje gre rado. Oktober 2009 Eden pozitivnih psiholoških učinkov finančne krize je, da se vse bolj zavedamo, kako drago državo imamo. Počasi nam postaja tudi jasno, da samo s kozmetičnim varčevanjem ne bo šlo, ampak bodo potrebni resni posegi v vse vrste izdatkov. Ne le novinarji, še celo neki kolega me je zadnjič spraševal, kako bi lahko prihranili tri milijarde evrov. Namignil je celo, da mi iskanje odgovora ne bi smelo vzeti več časa kot pisanje članka za Finance, kar se mi je zdelo res dobra šala. No, pa vseeno poskusimo! tabela Kot osnovo za tole uporabno nalogo iz proračunske matematike jemljem podatke Sursa o izdatkih države v minulem letu. Ker so vse letošnje številke še zelo hipotetične, so za vajo in za občutek - da se ne bomo pogovarjali čisto na pamet - lanski podatki čisto v redu. Druga lepa lastnost Sursovih podatkov je, da so sešteti na nekaj zelo širokih kategorij, ki imajo praviloma dovolj jasno ekonomsko vsebino. Državi ni treba početi vsega, kar počne Morda glavna težava javnih financ je, da država dela preveč stvari na preveč različnih koncih. Posledica prekrivanja nalog so neusklajene, nasprotujoče si rešitve ali predlogi, neskončna usklajevanja, kompetenčni in vsebinski spori in podobno. Ko vlada ugotovi, da ima težavo s tem "koordinacijskim deficitom", ponavadi ustanovi še dodatno institucijo in ji naloži odgovornost za koordinacijo. Na primer, namesto da bi ministru za okolje dala potrebne pristojnosti in pooblastila, raje ustanovi poseben urad, ki naj koordinira vse, ki imajo kaj opraviti s podnebnimi spremembami. Namesto da bi nagnala delat tiste, ki bi že do zdaj morali narediti kaj za razvoj Pomurja in drugih regij, raje sprejme novi zakon in imenuje novega državnega sekretarja. Namesto da bi našla kompetentnega finančnega ministra, vsebinsko razmišljanje o proračunu raje prepusti službi za razvoj. Seveda je odveč pojasnjevati, da dodatni koordinatorji samo še zapletejo odločanje, namesto da bi ga poenostavili. Takšno reševanje ne služi ničemur, razen da ni treba nikogar od zdajšnjih resno povprašati, kaj pravzaprav počne, ter da vlada piarovsko pokaže javnosti, da je nekaj - Prekmurje, podnebje in podobno - čisto zares njena politična prioriteta. Vlada, namesto da bi našla kompetentnega finančnega ministra, vsebinsko razmišljanje o proračunu raje prepusti službi za razvoj. Če bi po zgledu podjetij, ki se znajdejo v stroškovni krizi, tudi vlada odpravila vsa podvajanja nalog, vse nepotrebne koordinatorje in vse stvari, ki jih počne, pa ne prinašajo očitne javne koristi ali celo povzročajo javno škodo (na primer aparat, ki skrbi za izvajanje različnih nepotrebnih birokratskih predpisov), ter opustila tiste naloge, ki bi jih lahko enako dobro ali bolje opravljal zasebni sektor, bi pri stroških zaposlenih gotovo prihranila vsaj deset odstotkov. Za enak delež bi lahko znižala materialne stroške (tako imenovano vmesno porabo), potrebne za delovanje tega aparata - če bi jih navadili na nekaj več učinkovitosti in skromnosti, pa morda še bolj, denimo za 15 odstotkov. Kot vidimo v tabeli, bi z obojim skupaj prihranili tri četrt milijarde evrov. Socialnih izdatkov ne moremo pustiti pri miru Enako velik del državnih izdatkov - približno tretjino - kot za plače in materialne stroške je namenjen socialnim nadomestilom, vključno s pokojninami. Zato jih nobena resna reforma javnih financ ne sme pustiti pri miru. Če bi odpravili različne predvolilne bombončke, odpravili transferje, ki jih dobivajo tisti, ki tudi brez njih čisto solidno živijo, ter preprečili neupravičeno kopičenje pravic, bi tudi tu lahko prihranili vsaj pet odstotkov. Morda tudi dvakrat toliko, toda bodimo skromni, saj smo vendar socialna država. S tem smo prišli na milijardo prihranka. Dodatne pol milijarde lahko dobimo, če del javnih investicij, denimo 15 odstotkov, začnemo financirati z javno-zasebnim partnerstvom in če odpravimo vsaj tistih 20 odstotkov subvencij, ki so tako majhne in razpršene, da so stroški njihovega podeljevanja višji od koristi. Milijarda in pol prihrankov pa bi že pomenila zmanjšanje izdatkov države na raven 40 odstotkov BDP. To je dovolj, da nam ne bi bilo treba več razmišljati o novih davkih. Se res nič ne da narediti? Do zdaj smo na javne izdatke gledali s stroškovne strani. Pogledati jih je treba tudi z vidika namenov, za katere se izdatki porabljajo. Največji prihranki so predvideni na področju javne uprave, kjer so organizacijske neracionalnosti največje. Na drugem mestu so področja, kjer država pogosto nepotrebno prevzema vlogo zasebnega sektorja, na primer investicije in subvencioniranje na področju gospodarstva in prostorskega razvoja, ali pa zagotavlja ne nujno potreben visok standard storitev (majhni oddelki v izobraževanju, subvencioniranje tržno donosne izobrazbe, podpiranje na državne jasli pripetih kulturnih zavodov in podobno). Pri socialni zaščiti je predvideno enako majhno znižanje kot prej pri socialnih nadomestilih, podobno pri zdravstvu, kjer je tudi veliko neracionalnosti, vendar tudi veliko stroškovnih pritiskov pri kakovosti storitev. Za konec še nekaj samozaščitnih opomb. Izračuni, narejeni na lanskih in predlanskih podatkih, ne upoštevajo učinkov finančne krize. Zato je treba tabele razumeti kot ponazoritev strukturnega premika, ki bi ga bilo treba narediti vzporedno s tem, ko se bodo zmanjševali javnofinančni pritiski reševanja krize. Predstavljeni izračuni so seveda narejeni "čez palec" in so samo ponazoritev, kaj in kje bi se dalo narediti. Konkretizacija in izpeljave vsega skupaj je naloga tistih, ki so za to plačani in ki bodo ob branju članka najbolj vzdihovali, češ, kakšne poenostavitve in naivnosti si je tale tip tokrat privoščil. Toda če sem jim s tem vzel vsaj argument, da "se nič ne da narediti", je bil namen dosežen. Dr. Janez Šušteršič je profesor na fakulteti za management v Kopru . Oktober 2009 Po sedmih borznih grafikonih tokrat en bolj makroekonomski, ki kaže gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v ZDA (po podatkih USDL) in pri nas (po podatkih SURS) v zadnjih petnajstih letih (v odstotkih). Metodologiji obeh ustanov se v podrobnostih sicer razlikujeta, a vsaj v grobem so številke primerljive in pogled na grafikon je po moji oceni dovolj za zaključek, da so zadeve precej relativne. Po eni strani je res, da se v zadnjem letu in pol naša stopnja brezposelnosti giblje skoraj identično tisti v ZDA, kjer jo (tako po višini kot po hitrosti naraščanja) ocenjujejo kot zelo kritično. A po drugi strani je za ameriške razmere to daleč najvišja stopnja brezposelnosti v zadnjih 15 letih (celo v zadnjih 60 letih je bila presežena le enkrat, od oktobra 1982 do maja 1983; decembra 1982 je dosegla vrh pri 10.8%), pri nas pa smo sedanjo stopnjo brezposelnosti nepretrgano presegali kar 11 od zadnjih 15 let. Drugače povedano, ameriški sistem takšne stopnje "ni vajen", medtem ko za našega tega ne moremo trditi. V izogib morebitnim nesporazumom že takoj povem, da v napisanem in narisanem ni nobenega skritega sporočila in da tudi na vprašanje, kaj vse to pomeni za prihodnost (našo, ameriško in globalno), ne poznam odgovora. Tako denimo na osnovi dejstva, da naš državni proračun v enajstih letih vzdrževanja tolikšnega števila brezposelnih ni bankrotiral, nikakor ne bi upal zaključiti, da bi lahko podobno stanje vzdrževal še novih enajst let. Dan polaganja vencev in prižiganja sveč Türk, Gantar in Pahor položili vence pred vhodom v rov Barbara 1. november 2009 ob 07:15, zadnji poseg: 1. november 2009 ob 13:31 Ljubljana - RTV Ob dnevu spomina na mrtve se spominjamo bližnjih in ostalih, ki jih ni več. Trije predsedniki so se med drugim poklonili žrtvam v Hudi Jami in položili vence. Dan mrtvih je med Slovenci močno zakoreninjen praznik, kar potrjuje tudi vsakoleten množičen obisk pokopališč v dneh okrog prvega novembra, ko se ljudje s prižigom sveč poklonijo spominu na mrtve. Predsednik države Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor in predsednik državnega zbora Pavel Gantar so na ta dan obiskali rov Barbara v Hudi Jami in pred vhod položili vence. Do zdaj iz rova odnesli 726 trupel Zgodovinar Mitja Ferenc je ob tem dejal, da v državnem proračunu za leti 2010 in 2011 ni namenjen niti evro za ureditev rova in kostnice na Teharjah, potrebovali pa bi vsaj milijon evrov. Hkrati je Ferenc pojasnil še, da so do zdaj iz rova Barbara odnesli 726 trupel, med katerimi so bila tudi ženska. Na truplih ni bilo strelnih ran, zato domnevajo, da so ti ljudje umrli zaradi zastrupitve s plinom. V prvem jašku naj bi bilo po njegovih domnevanjih še okoli 2.500 trupel, verjetno pa so trupla tudi v drugem in tretjem jašku. Zatem je predsednik Türk venca položil tudi k spomeniku frankolovskim žrtvam na Frankolovem, kjer so nacisti februarja 1945 na obcestne jablane obesili sto Slovencev, in k spomeniku ob Breznu pod Krenom v Kočevskem rogu. Spremenjen prometni režim v okolici pokopališč Maše po vsej državi Številne slovesnosti in molitve so potekale tudi po cerkvah. Ljubljanski nadškof Alojz Uran je popoldne daroval mašo v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah. Spomnil je, da svetništvo ni vedno status, ki izvira iz cerkvenega priznanja, "temveč lahko svetnika najdemo v vsaki družini". Mariborski nadškof Franc Kramberger pa je že dopoldne maševal v župnijski cerkvi na Pobrežju v Mariboru. V celjski stolni cerkvi je ob 10. uri maševal mariborski nadškof pomočnik in apostolski administrator celjske škofije Anton Stres, ki je moralno odličnost izpostavil kot najbolj nesporno človeško vrlino. Dan spomna na mrtve po svetu Prav tako ob deseti uri je mašo v murskosoboški stolnici daroval murskosoboški škof Marjan Turnšek, v novomeški stolnici ob 9. uri pa novomeški škof Andrej Glavan. Koprski škof Metod Pirih je ob 10.30 daroval mašo v župniji Lokovec, ob 15.00 pa še na koprskem pokopališču. Na pokopališču v Piranu pa je mašo vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej je mašo vodil v župnijski cerkvi pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah in na tamkajšnjem pokopališču. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je maševal v ljubljanski stolni cerkvi, ob spomeniku padlih za Slovenijo na Žalah pa je vodil molitve, pri katerih so sodelovali tudi predstavniki Vojaškega vikariata, policijski vikar in kvintet orkestra Slovenske vojske. Na dan spomina na pokopališča po celi Sloveniji odidejo številni ljudje, ki obiščejo grobove svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, zato je MMC ob tej priložnosti odšel na ljubljanske Žale. Utrinke si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji. V Sloveniji tako krščanski kot državni praznik Kristjani dan spomina na mrtve poimenujejo vsi sveti, v Sloveniji pa to ni le krščanski praznik, ampak tudi državni praznik. Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po 2. svetovni vojni preimenovani v dan mrtvih, po zakonu o praznikih iz let 1989 in 1991 pa v dan spomina na mrtve. Obiskujemo grobove in prižigamo sveče Skladno s starim običajem v dneh okoli dneva mrtvih ljudje obiskujejo grobove sorodnikov in prijateljev, polagajo rože in prižigajo sveče. Skozi zgodovino so se okrog dneva mrtvih razvile različne navade. Pogani so verjeli, da je čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih, njihove duše pa naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Katoliška cerkev že več kot 1.200 let prvi november zaznamuje kot praznik vseh svetih oziroma svetnikov, ki uradno nikoli ne bodo razglašeni, vseh pokojnih pa se spominjajo drugega novembra. Škofje Katoliške cerkve bodo danes maševali po številnih cerkvah. Foto: Dan spomina na mrtve po svetu Tudi evangeličanski verniki se prvega novembra spominjajo svojih pokojnih, na pokopališča odnesejo rože in sveče, a posebnih slovesnosti in bogoslužij danes ne bodo pripravili. Pravoslavni kristjani in muslimani današnjega dneva mrtvih v verskem pomenu ne praznujejo. Pravoslavni verniki pokojnim posvetijo štiri sobote med letom, ki jih imenujejo zadušnice, muslimani pa se svojih umrlih spomnijo v molitvah ob dnevih bajrama oz. na zadnji dan svetega meseca ramazan. Praznik vernikov in nevernikov Radio Slovenija poroča, da je dan mrtvih iz leta v leto bolj zlorabljen v komercialne namene, saj se po besedah nekaterih na grobove sorodnikov in znancev nosi prave "trofeje" v podobi razkošnih cvetnih aranžmajev, prižiga pa se tudi vse več sveč. Kljub temu je dan spomina na mrtve množični praznik, ki ga praznujejo verniki in neverniki po vsem svetu, povezan pa je tudi z religioznim razmišljanjem o življenju, smrti, vstajenju od mrtvih in večnosti. Vence polagali tudi Dežman, Janković in Žekš Državna delegacija, ki jo vodi predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj o prikritih grobiščih Jože Dežman, je ob 10. uri položila vence pri grobnici na Urhu v Ljubljani, med spominsko slovesnostjo na Urhu pa je zbrane nagovoril ljubljanski župan. Na Vrhniki je ob grobnici padlih in udeležencev NOB-ja na Drči ob 10. uri potekala spominska slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Državni predstavniki so obiskali tudi nekatera spomenike v zamejstvu. Na lestvici svobode medijev Slovenija izgubila sedem mest Organizacija Novinarji brez meja je objavila poročilo o medijski svobodi držav, v katerem je Slovenija uvrščena na (37) sedemintrideseto mesto, kar je sedem mest slabše kot lani Medtem ko je izvolitev Baracka Obame na položaj predsednika ZDA vodila k večji svobodi medijev v ZDA, se je položaj v več evropskih državah v zadnjem letu poslabšal, kaže danes objavljeno poročilo organizacije Novinarji brez meja. Med državami, ki so na indeksu svobode medijev nazadovale, je tudi Slovenija, in sicer z lanskega 30. mesta na 37. Več medijske svobode imajo v Afriki Slovenija si 37. mesto deli s Poljsko, prehitele pa so jo celo nekatere afriške države, kot sta Namibija in Gana, pa tudi Makedonija. Tik za Slovenijo se je uvrstila BiH, slabše od Slovenije pa so se uvrstile tudi nekatere članice EU, kot sta Francija, ki je na 43. mestu, ter Italija na 49. mestu. Najbolj svobodni so Skandinavci Na vrhu lestvice so Danska, Finska, Irska, Norveška in Švedska, sledi jim Estonija. ZDA so od lani napredovale za 20 mest in so se skupaj z Veliko Britanijo in Luksemburgom uvrstile na 20. mesto. Hrvaška je padla na 78. mesto in je za Kosovom, medtem ko je Srbija pristala na 62. mestu. Na repu indeksa svobode medijev, ki je objavljen na spletni strani organizacije Novinarji brez meja, sta Severna Koreja in Eritreja. Franciji in Italiji gre na slabše Generalni sekretar Novinarjev brez meja Jean-Francois Juillard je dejal, da je zaskrbljujoče, da je uvrstitev evropskih demokracij, kot sta Francija in Italija, vsako leto slabša. "Evropa bi morala biti zgled, ko gre za državljanske svoboščine. Kako lahko obsojaš kršitve človekovih pravic po svetu, če se doma ne obnašaš brezhibno?" je dejal. Največji padec je doživela Slovaška Med državami, ki so v zadnjem letu zabeležile največji padec na lestvici, je Slovaška, ki je padla za 37 mest in je zdaj na 44. mestu. Padec je posledica sprejetja novega medijskega zakona, ki, kot opozarjajo Novinarji brez meja, uvaja nevarni koncept avtomatične pravice do odgovora, kulturni minister pa je dobil velik vpliv nad mediji. Forum Zgaga, Praprotnik, Repovž in ostali zgagarji iz samovšečne združbe 571 z intelektom na nivoju sobne temperature, hitro na delo. Za krepat, no hotel sem reči ukrepat. silvio1 [ 04:50 21.10.2009 ] Sproščena Slovenija...za tole bo seveda spet kriv Janša. Počasi se razkriva, kakšno bedno "neodvisno" novinarstvo imamo in kaj producira FDV. Velika večina medijev je še vedno pod vplivom tranzicijske kvazilevice kot del navideznega sestopa partije in Kučana z oblasti. matjazr7 [ 23:43 20.10.2009 ] Predlagam, da novinarji zberete podpise, da se sprejme interventni zakon za prepoved SDS. Očitno da imajo prevelik vpliv na svobodo medijev, četudi niso več na oblasti. Tako da Repovž skupaj z ostalimi 571 odpisanimi hitro na delo in naredite red v našem Balkanistanu ... mihastrojan [ 13:18 20.10.2009 ] He, he ali to pomeni, da je svoboda po izvolitvi nove vlade nazadovala. Ni jasno za kateri časovni okvir, če pa je notri Obama, kije bil izvoljen četrteega novembara lahko sklepamo: Po izvolitvi Pahorja, je medijska svoboda nazadovala dan7 [ 14:18 20.10.2009 ] Za večino novinarjev je sedaj več medijske svobode, saj lahko pišejo, kar so jih na njihovi fakulteti naučili. Pred enim letom pa so od njih zahtevali, da pišejo nevtralno, kar so ti deformiranci občutili kot pritisk na medije. Takšna tragikomedija je mogoča samo v naši državi. Če bo prišlo do demokratičnih sprememb, bo podobno na Kubi in Sev. Koreji. Nejc O | 24.10.2009 | 09:35:27 Vinko Vasle komentira: Ko so Novinarji brez meja objavili, da je Slovenija na lestvici medijske svobode nazadovala za sedem mest (iz 30. na 37.), se je med prvimi oglasil Grega Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije in oznanil, da je to posledica Janševe vladavine. Ni ga motilo, da Novinarji brez meja niso ocenjevala leta, v katerem je Janša predsedoval vladi, Repovž niti ni refletiral nekaterih dogajanj »medijske svobode« v času, ko je na oblasti nova, več kot leva koalicija Boruta Pahorja. Smešnica, ki jo je izrekel Repovž, je seveda žaljiva za razmišljujočega človeka, a Repovž je znan po tem, da se rad norčuje iz javnosti. V resnici pa se norčuje iz sebe. Zadnjič je kot odgovorni urednik Mladine dovolil objavo pamfleta, naperjenega proti vodstvu RTV SLO, v katerem je avtorica med drugim zatrjevala, da so bili ob prihodu novega vodstva na TV in radiu zamenjani vsi odgovorni uredniki, nastavljeni pa posamezniki, ki niso dobili pozitivnega mnenja novinarskih zastopstev. Ko sem na laž reagiral tako, da sem na njegov naslov poslal demanti, ga »demokrat«, soavtor akcije 571 in sopodpisnik politikantske peticije proti Janši, predsednik novinarskega društva in »veliki borec za svobodo« medijev ni objavil. Čemu le ne? Zato, ker sem v njem dokazal Mladinino sprevrženost in dvojne vatle, ki jih uporabljajo proti tistim, ki jih imajo za sovražnike in nasprotnike. Na veliko in skrajno žaljivo so se v Mladini razpisali o imenovanju Uroša Urbanije za novega odgovornega urednika multimedijskega centra TV, ker ni dobil pozitivnega mnenja zastopstva, lagali, da so bili na RTV vsi odgovorni uredniki imenovani brez tega pozitivnega mnenja, ob tem pa mirno zamolčali, da je tudi njihov Grega Repovž na svoj položaj prišel brez podpore kolektiva Mladine. Repovž je s tem, ko tega mojega pisma ni objavil, seveda opravil akt tipične cenzure, ki jo med drugim očita televiziji v zvezi s Hri-barjem, ker pač ne prenese ogledala, ki pokaže njegovo drugačno, profesionalno grdo podobo. Zaradi tega in še česa bi medijska svoboda na slovenskem lahko padla še za kakšen razred nižje. Za veliko več razredov bi slovenska medijska svoboda nazadovala tudi v primeru gonje proti Borutu Mešku, odgovornemu uredniku Slovenske tiskovne agencije (STA), ki jo v tipični boljševistični maniri izvaja Bojan Veselinović. Tisti Veselinović, ki je skoraj tri mandate vedril in oblačil (in delal kar je hotel) na Radiu Slovenija, kar pomeni, da je bil za sedanjo oblast več kot primeren in izboren kader. Način, na katerega se je Veselinović lotil odgovornega urednika, je seveda tipično levičarsko-koalicijski: najprej diskreditacija, potem pa likvidacija. Veselinović je z nekaterimi birokratskimi fintami skušal dokazati nesposobnost odgovornega urednika, čeprav je v resnici šlo za dnevni mobing, ki ga ni mogoče zdržati. Pahor in vlada, ki je Veselinovića nastavila na to mesto, pa si je kot Poncij Pilat še enkrat umila svoje »krvave« kadrovske roke rekoč, da s tem nimajo nič in da so kadrovske zadeve notranja stvar STA. Napaka je samo v tem, da je Veselinović Pahorjeva zunanja kadrovska stvar, ki zdaj počenja notranje kadrovske obračune. S tem prispevkov k slovenski norosti še ni konec! Zoran Janković, ljubljanski župan in eden najbogatejših slovenskih novodobnih kapitalistov, bo v Ljubljani postavil in odkril spomenik Stanetu Kavčiču, predsedniku slovenskega izvršnega sveta, velikemu Slovencu, liberalcu, ki so ga s položaja in v popolno anonimnost spravili prav Jankovićevi politični predhodniki, katerih dedič je, a v sprevrženi neoliberalni in kapitalistični podobi. To je tisti Zoran Janković, ki je dosegel »cestno« rehabilitacijo diktatorja SFRJ Josipa Broza Tita. Ob tem pa je cinično, da je prav t.i. »cestna afera« po udbovsko obračunala s Stanetom Kavčičem in prav besedica »cesta« je edino, kar lahko veže Jankoviča in Staneta Kavčiča. V resnici bi Slovenke in Slovenci ob tem Jankovićevem ciničnem dejanju morali javno protestirati, žal pa tudi nisem zasledil, kaj menijo bližnji sorodniki Staneta Kavčiča, ki tega iz pietetnih in zgodovinsko-resnicoljubnih razlogov ne bi smeli dovoliti. Pa to v sedanji slovenski politični norosti še ni vse! Ruski veleposlanik pri nas je postal Doku Zavgajev, prvi proruski predsednik nesrečne in do tal porušene in požgane Čečenije. Slovenska novodobna oblast je s tem pokazala, kaj ji pomenijo človekove pravice, ki se v Čečeniji še danes grobo kršijo in ki so se kršile tudi, ko je bil Zavgajev tam na oblasti. Zavgajev ni bil nič drugega kot moskovski diktator v tej deželi, zato je več kot simbolično to, da ga je nova slovenska oblast sprejela z odprtimi rokami. Je levičarski podmladek sedanjih stranka na oblasti protestiral? So demonstrirali pred ruskim in veleposlaništvom in slovensko vlado? So v spomin na žrtve v Čečeniji prižigali sveče in klicali parole o svobodi, človekovih pravicah? Seveda niso, ker so dvolični. Matjaž Kovačič, šef slovenskih profesionalnih diplomatov, ki so ga polna usta diplomatske profesionalnosti, je čez noč postal koordinator za frankofonijo. Vse bi bilo v redu, a človek ne zna francosko. Kriteriji za katere se verbalno tolče, kadar hoče zminirati koga, ki mu ni všeč, so zdaj nekje v kletnih prostorih našega zunanjega ministrstva. Kovačiča pa ni nič sram, še nerodno mu ni. Tako kot ni nerodno zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, ki mu iz ministrstva uhajajo najbolj zaupne informacije (recimo pobuda za sklenitev sporazuma med Hrvaško in Slovenijo). Sicer pa je to v institucijah, kjer službuje Žbogar, že kar folklora: ko je bil veleposlanik v ZDA, mu je ušla tako imenovana washingtonska depeša, ki je Sloveniji naredila izjemno hudo (v Beogradu celo materialno) škodo. In takšnemu človeku zdaj zaupamo, da bo varoval nacionalne interese Slovenije, ko gre za mejni spor med Slovenijo in Hrvaško? Kdo se norčuje iz nas?! In se je teden končal z imenovanjem Henrika Gjerkeša za novega ministra za lokalno samoupravo. Dobili smo ministra, ki mu priimka ni znal izgovoriti niti njegov delodajalec Borut Pahor, ker ga je na tisti tiskovni konferenci, na kateri je napačno izgovarjal njegov priimek, pač prvič v življenju videl. V tem primeru seveda ni šlo za Pahorjevo politično kadrovanje ministra, ampak za absurdni amaterizem Slovenija pod Pahorjevo vlado nazadovala na lestvici svobode medijev za 7 mest Izrael padel za 47 mest Medtem ko se je svoboda medijev v ZDA povečala, se je položaj v več evropskih državah v zadnjem letu poslabšal. Nazadovala je tudi Slovenija, in sicer z lanskega 30. mesta na 37. Ma.J./STA, tor, 20.10.2009 13:34 A A [natisni] [pošlji] -------------------------------------------------------------------------------- Slovenija je nazadovala na lestvici svobode medijev -------------------------------------------------------------------------------- Pariz - Medtem ko je izvolitev Baracka Obame na položaj predsednika ZDA vodila k večji svobodi medijev v ZDA, se je položaj v več evropskih državah v zadnjem letu poslabšal, kaže danes objavljeno poročilo organizacije Novinarji brez meja. Med državami, ki so na indeksu svobode medijev nazadovale, je tudi Slovenija, in sicer z lanskega 30. mesta na 37. Slovenija si 37. mesto deli s Poljsko, prehitele pa so jo celo nekatere afriške države, kot sta Namibija in Gana, pa tudi Makedonija. Tik za Slovenijo se je uvrstila BiH, slabše od Slovenije pa so se uvrstile tudi nekatere članice EU, kot sta Francija, ki je na 43. mestu, in Italija na 49. mestu. Na vrhu lestvice so Danska, Finska, Irska, Norveška in Švedska, sledi jim Estonija. ZDA so od lani napredovale za 20 mest in so se skupaj z Veliko Britanijo in Luksemburgom uvrstile na 20. mesto. Hrvaška je padla na 78. mesto in je za Kosovom, medtem ko je Srbija pristala na 62. mestu. Na repu indeksa svobode medijev, ki je objavljen na spletni strani organizacije Novinarji brez meja, sta Severna Koreja in Eritreja. Generalni sekretar Novinarjev brez meja Jean-Francois Juillard je dejal, da je zaskrbljujoče, da je uvrstitev evropskih demokracij, kot sta Francija in Italija, vsako leto slabša. "Evropa bi morala biti zgled, ko gre za državljanske svoboščine. Kako lahko obsojaš kršitve človekovih pravic po svetu, če se doma ne obnašaš brezhibno?" je dejal. Med državami, ki so v zadnjem letu zabeležile največji padec na lestvici, je Slovaška, ki je padla za 37 mest in je zdaj na 44. mestu. Padec je posledica sprejetja novega medijskega zakona, ki, kot opozarjajo Novinarji brez meja, uvaja nevarni koncept avtomatične pravice do odgovora, kulturni minister pa je dobil velik vpliv nad mediji. Razmere so se zaradi vojne v Gazi močno poslabšale tudi v Izraelu, ki je na lestvici padel za 47 mest in je zdaj na 93. mestu. Med državami, v katerih se je položaj v zadnjem letu precej izboljšal, so Gana, Urugvaj, Mali in Južnoafriška republika. Vse omenjene države so letos na seznamu pred Slovenijo. V ZDA so se razmere, kot rečeno, izboljšale, še vedno pa je zaskrbljujoč odnos do medijev v Iraku in Afganistanu, kjer je ameriška vojska poškodovala ali aretirala več novinarjev, od katerih enega v Iraku še vedno zadržujejo. Clinton v Prištini na odkritju svojega kipa Kosovski Albanci visokega gosta sprejeli kot junaka 1. november 2009 ob 17:48 Priština - STA Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je obiskal Kosovo, kjer ga je v Prištini pričakala navdušena množica, odkrili pa so tudi njegov kip. Clinton se je po obisku Ljubljane odpravil še v kosovsko prestolnico in nagovoril poslance kosovske skupščine. V svojem govoru je poudaril, da mora biti Kosovo ponosno na vse, kar je doseglo v zadnjih letih, in izrazil uapnje, da bo mlada država kmalu sprejeta v Evropsko unijo in zvezo Nato. Za Clintona so najpomembnejši dosežki na Kosovu utrditev demokratičnih institucij, gradnja civilne družbe, lanska razglasitev neodvisnosti in članstvo v Mednarodnem denarnem skladu. Dejal je, da je ponosen na Kosovo in na priložnost, da je tu "odigral majhno vlogo". Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu in premier Hashim Thaci sta se nekdanjemu ameriškemu predsedniku zahvalila za njegova prizadevanja za "svobodo Kosova". Zahvala heroju "V Prištini se nahajate med ljudmi, ki vas spoštujejo in ki vam bodo vedno hvaležni. Vi ste ustvarjalec miru in svobode," je visokemu gostu dejal Sejdiu in spomnil na njegova prizadevanja med vojno na Kosovu. Thaci je Clintona označil za heroja in mu pripisal del zaslug za to, da prebivalci Kosova danes živijo v svoji lastni državi. Priština se že ponaša z ulico, ki je poimenovana po Clintonu, zdaj pa je dobila še njegov kip. Nekdanji ameriški predsednik se je po seji skupščine udeležil odkritja 3,5 metrov visokega pozlačenega kipa, na prizorišču pa ga je pozdravilo več tisoč prebivalcev Prištine. V Pristini vejo ceniti svoje mecene, v Sloveniji pa ne. endvatrilovi 4. november 2009 ob 10:12 Prijavi neprimerno vsebino Dr. Marko Pavliha - proti Dr. Miroslav Cerar - proti Dr. France Bučar - proti ...so mar pristaši desnice, ali jim le zdrava (pravna) pamet deluje?+ 5 glasovhanziki 4. november 2009 ob 10:12 Prijavi neprimerno vsebinoNe vem sicer kako bi lahko pred 15 leti podpisali slabši dogovor, ampak vseeno boljše nekaj kot pa nič. Naj se vlada posveti drugim prioritetam..- 3 glasovipopaj51 4. november 2009 ob 10:12 Prijavi neprimerno vsebinoSedaj se jasno vidi,kdo je kriv ,da smo po vsaki vojni izgubili kos ozemlja.Tudi se vidi kdo je vse skozi kolaboriral z JUGOOKUPATORJEM! A ZATO JIM GRE JANŠA TAKO NA ŽIVCE;KER SO SE GA VSESKOZI BALI;DA JIM BO POKVARIL NAČRTE ZA BALKANSKO KOLABORACIJO!!! To,da določeni krogi na Hrvaškem nasprotujejo,temu SPORAZUMU,je samo "TAKTIČNA PREVARA",da rdeči BUTALCI NASEDEJO ! Poglejte si Irce,Čehe,-CELO EVROPO SO ZABLOKIRALI ZA SVOJE INTERESE,-ampak to so ponosni narodi! Tako to delajo veliki... lp PISMO PRIMOŽA KOZMUSA 09. vinotok (10) 2009 V zadnjih desetih dneh se mi je v kratkem zavrtel življenjski cikel. Proslavili smo rojstvo dveh otrok prijateljev. V krogu prijateljev in družine sem proslavil svojih trideset let. Mati in stric se borita za življenje. Poslovili smo se od svakove babice. Čas teče. Vsak piše svojo življenjsko zgodbo. Povsem drugačno, le začetek in konec sta znana. Srečo imamo, da lahko izberemo scenarij, ki nam ugaja. Potrebno je le malo poguma in samokritike, da prilagodimo želje svojim danostim in okolju. Preseneti nas lahko le narava, ki pa ima to pravico. Prepustimo se ji in uživamo njene ideje, ki jih nam sporoča. Šele to je življenje, ki ga želimo. A mnogi se ga bojite. To je ljubezen. Brezpogojna. Moje življenje se je začelo 30. 9. 1979 v Novem mestu. Otroštvo sem preživel na kmetiji. V objemu preprostih, kmečkih ljudi sem dobil najlepšo popotnico za življenje, kar si jih lahko zamislim. Na posestvu v Presladolu smo s sestričnami in bratranci preživeli trenutke, ki bodo večno zapisani v naših najlepših mislih. Naučil sem se delati, spoštovati, oproščati, uživati, živeti. Vse to od »lokalnih frajerjev«. Mati, oče, sestra, stari starši, sestrične, bratranci, tete, strici, prijatelji, vaški posebneži. To so moji učitelji. Odlični so, še vedno me vsak dan naučijo kaj novega. Življenjskega, kot radi pravimo. To so ljudje, za katere živim, za katere bom vedno dal besedo in dejanja. Osnovno šolo sem obiskoval v Brestanici. Raje kot šolske klopi smo s prijatelji gulili asfalt na bližnjem igrišču. Ni bilo športa, v katerem se nismo preizkusili. Žoga je bila rekvizit, ki nas je družil, nas izoblikoval. Ni bilo vremena, ki bi nam preprečilo partijo nogometa ali košarke. Znali smo proslaviti zmago in priznati poraz. Bili smo prijatelji. Leta 1994 sem se vpisal na srednjo ekonomsko šolo. Z družino smo se preselili v Brežice. Začel sem zahajati na atletski stadion. Glavni »krivec« za to je bila sestra. Tudi, da sem prijel za kladivo, je kriva ona. Hvala, sestrca! Tako se je pri petnajstih začelo zame povsem drugačno, športno življenje. Vse, kar sem počel, je bilo na prvem mestu kladivo. Cilj je bil znan, olimpijsko zlato. Res, da se je na prvi pogled zdel nedosegljiv, a veljalo je poskusiti. Iz leta v leto sem lepo napredoval. Postal sem stalni član mladinske reprezentance in z osemnajstimi nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu. Končal sem srednjo šolo in treba se je bilo odločiti. Študij v Ljubljani ali met kladiva. Odločitev je vsem znana. Stopil sem na profesionalno športno pot. Začel sem trenirati dvakrat dnevno. Disciplina, ki jo zahteva šport, je bil moj adut. Bil sem sposoben držati enoličen ritem, ki prinaša rezultat. Preboj med elito mi je uspel leta 2000, ko sem izpolnil normo za olimpijske igre v Sydneyju. To je bilo zame tudi najtežje leto, izgubil sem očeta. Potem sta sledili dve leti boja s poškodbami. Leta 2003 se je v Parizu na svetovnem prvenstvu začel niz velikih rezultatov. Vrh sem dosegel lani z zlato kolajno v Pekingu in ga potrdil letos v Berlinu. Zlata olimpijska kolajna = uresničitev sanj! Kam naprej? Kar nekaj let je že tega, ko sva se s Kevom pogovarjala, da »tapravi« odnehajo na vrhuncu. Želim si naprej, do svetovnega rekorda, a nimam moči za to dejanje. Stagniranje, čeprav na svetovnem vrhu, me utruja. Prišel sem do svojega vrhunca. Čas je za slovo. Olimpijski in svetovni prvak je dovolj, več ne zmorem. Rad vas imam! Zbogom! Vsi, ki ste me spremljali! DRUŽINA, VLADIMIR KEVO, MARJAN OGOREVC, SEVERIN LIPOVŠEK, KHALID NASIF,ANDREJ VIZJAK, PRIJATELJI, GENERALNI SPONZOR – GEN ENERGIJA, SPONZORJI (Mobitel, Krka, Geoplin, Luka Koper, Avtohiša Radanovič, Atletska zveza Slovenije, Slovenska vojska). Hvala! Nikomur nisem povedal za to dejanje. Vzel sem si to pravico. Hvala za razumevanje! Življenje je lepo!!! Možina: Obljube o umiku politike z RTV-ja neizpolnjene Kaj o novem osnutku zakona o RTV-ju meni direktor TV Slovenija? 12. november 2009 ob 17:58 Ljubljana - MMC RTV SLO Direktor TV Slovenija Jože Možina je nad osnutkom novega zakona o RTV Slovenija razočaran, predvsem zaradi obljub o umiku politike. Zgodilo se je, kot pravi, ravno nasprotno. Predstavitev osnutka si oglejte tukaj. . Kako komentirate novi osnutek zakona o RTV-ju? Gotovo so v zakonu tudi dobre rešitve, ki jih je pokazala dozdajšnja praksa, ampak nad glavnimi usmeritvami smo razočarani, predvsem ker so obljubljali, da se bo politika umikala z RTV-ja in da bo več civilne družbe, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Namesto 29 članov programskega sveta novi osnutek predvideva 11 članov, od katerih jih kar deset bolj ali manj neposredno imenuje politika. Mislim, da je to velik korak nazaj in da bo civilna družba tukaj imela manj reprezentativne vloge, kot jo je imela do zdaj. Tisto, kar me čudi, je tudi - hierarhija vodenja v takem javnem zavodu je lahko problem -, da se še zmanjšuje vloga uprave in povečuje vloga tega sveta, da so tudi postopki odločanja zelo komplicirani in zbirokratizirani, s čimer se tudi zamegljuje odgovornost. Mislim, da mora uprava sprejemati odločitve in biti zanje odgovorna. V zdajšnjem osnutku, kolikor sem ga na hitro pogledal, je ta stvar zbirokratizirana na nekoliko zastarel, rekel bi, samoupravljalski način, ki smo ga bili v tej hiši deležni v preteklih desetletjih in se ni najbolje obnesel. Ali vidite tudi kakšno pozitivno rešitev? Na točki gospodarske družbe ali določenih segmentov upravljanja z vidika upravljanja gospodarske družbe so lahko pozitivna plat tudi hitrejše poslovne odločitve, ampak po drugi strani se ta birokratski način upravljanja oziroma odločanja o novih rešitvah izredno podaljšuje in zbirokratizira. Na eni strani so ponujene boljše rešitve, na drugi strani pa ne. Pozitivna plat je tudi ta, da se ne omejuje števila programov in da nam omogoča tematske kanale, ki so seveda v našem interesu. Nov zakon predvideva, da bo RTV poslovala po pravilih delniške družbe, a ne bo delniška družba. Kako si to razlagate? Moram reči, da nisem najprimernejši, da bi to lahko razložil. Zdi se mi, da bi določena poslovna logika, ki je blizu delniškim družbam, s stališča uprave tej družbi koristila, čeprav obstaja tudi zanka, kar se tiče zaposlenih. Ali to pomeni tudi hitrejše odpuščanje? Gotovo se možnosti tukaj bolj odpirajo, kot če smo v javnem sektorju, za kar ne trdim, da je dobro. Priča smo še eni novosti, ki manjša demokratično raven, ki smo jo dosegli s prejšnjim zakonom, in to je parlamentarni kanal. Parlamentarni kanal z uredništvom na televiziji je zdaj pod našim vodstvom, kjer se avtonomno odločamo o tem, kakšen ta kanal znotraj zakonskih zahtev je. Zdaj pa poskušajo seliti parlamentarni kanal kar v parlament, direktorja in celo odgovornega urednika pa naj bi imenoval kar državni zbor. Ali si vi to predstavljate? To pa je res državna televizija. Kako komentirate, da bodo člani programskega sveta imeli sedemletni mandat? To spada v kontekst povsem političnega poskusa prevzema RTV-ja. Če je veljalo že do zdaj (in tudi legitimno mislim, da je na neki način), da si vladajoča oblast nekako po svoji podobi poskuša ustvariti položaje, mislim, da tukaj nekoliko pretiravajo s tem. Mogoče bodo predlagali še 21-letni mandat, da bodo res zagotovili vpliv na daljši rok. Naslednji pomislek je, da v tem svetu ni predviden predstavnik redno zaposlenih. To je že spet en korak nazaj, saj smo do zdaj imeli dva predstavnika in vedno neposredno komunikacijo z delavci. Tudi seje so bile javne, torej bi lahko kdor koli prišel in poročal z njih, zdaj pa, kolikor sem videl, bodo te seje zaprte za javnost, razen če se svet ne odloči drugače. Zakaj niste bili navzoči na včerajšnjem sestanku, ko je kulturna ministrica Majda Širca prišla predstavit osnutek na RTV? To povabilo je bilo dano, mislim da popoldne dan prej na pol skrit način z željo, da se tega osnutka nikomur ne pokaže. Mislim, da zaradi komunikacije, ki smo ji bili priča v zadnjem letu s strani ministrice, ki ni dosegla minimalnih standardov demokratične komunikacije, na to ne bi nasedel. Ona ima seveda vso možnost, da obnovi odnose z direktorjem radia in direktorjem televizije - to misliva oba -, ampak tega koraka še ni storila. Ne moremo se pretvarjati, da je vse v redu, ker ni. Vodstvo RTV-ja na ta osnutek ni imelo nobenega vpliva, medtem ko ga je imel član uprave oziroma tretji človek komercialne televizije. On je namreč bil v tej ekspertni skupini. B. K. Odmevi Žalostno. Po zadnjem mestu med državami v EU v vseh pogledih in prodaje Piranskega zaliva bomo dobili še jugoslovanski zakon o RTV. Pač maščevanje Baze 21 (!!!) za osamosvojitev. Lobira sam šef. A boste tudi sedaj novinarji pošiljali pisma v tujino in blatili Slovenijo? Seveda ne, saj so na oblasti vaši stari tovariši še iz FDV! Še en dokaz da so Rdeči Kmeri največji nestrpneži. nihče sploh ni prebral kaj piše g. Možina, pa se kar pljuva in pljuva - seveda saj ni njihov ampak je demokrat, s to "napako" da ni prišel iz legla leve civilne družbe ampak desne. To dejstvo je zadostno za politično likvidacijo, šikaniranje, insinuiranje in ne vem kaj še vse. Samo Bog nam lahko še pomaga, ker nam 574 podpisnikov peticije o svobodi novinarskega dela pač ne bo !!!! Drugače pa bo spet večino članov sveta imenovala politika. A prav Širca je sveto obljubljala, da bodo nacionalko rešili politike. Skušnjava je bila očitno prevelika. Kmalu se bodo po RTV sprehajali politkomisarji Zaresa, podobno kot Veselinovič po STA. Če imajo kaj tistega med nogami naj vlada, na enak način kot je to storila prejšna, povpraša ljudi, ko bo referendum o arbitraži še če so ljudje za spremembe, torej za to novo ŠIRCA TV oz. KGB TV, stroški referenduma bodo tako minimalni, tu ne bo izgovorov koliko referendum stane. Mislim pa da s sedanjim stanjem na rtvslo ni nič narobe, tudi rtv prispevek se ni dvigoval vsakih par mesecev kot je bila to praksa pod prejšnimi vladama in kljub temu baje, da je rtv posloval pozitivno, torej ni dobival dodatnega denarja iz državnih jasli. Na TV-ju so tudi ostale oddaje z levičarsko propagando, kot so studio city, hribar itd. tako da ne vidim problemov. Prav žalostno je vse skupaj. Zakaj se nam tako neutrudno trudijo prikriti dejstvo, da je naša ljuba Slovenija gospodarsko na psu? Samo baltiškim članicam EU gre slabše kot nam. In vrgli ste nam novo kost za glodat s temle zakonom o RTV. Zadeve so res porazne kakršne so danes, a bodimo optimisti, v prihodnosti bo še slaše. Kakšno je mnenje vas novinarjev, zaposlenih na RTV? Možina je bil politično nastavljen, njegov predhodnik je bil, naslednji bo prav tako, vendar bo njeg mandat podaljšan. To v praksi pomeni,da bo nov direktor, politično nastavljen seveda, imal mandat še naslednji mandat. Po drugi strani pa gre Možina toliko ljudem v nos, ker je začel razkrivat temne plati naše zgodovine. Koliko sploh poznate domačo medvojno zgodovino, odvijala se je strašna državljanska vojna, v kateri je šibkejša začela kolaborirat. Zgodovino pa seveda pišejo zmagovalci, torej komunisti. Po osamosvojitvi smo zamudili priložnost in nismo razčistili kot bi morali, zato pa so njegovi dokumentarci toliko bolj boleči. Resnica boli, dogajala so se hudodelstva, njihovi storilci so še danes med nami, nikoli ne bodo sojeni, čeprav bi morali biti. Žalost je dvojna, še dolgo bomo razdeljeni na ta črne in rdeče in v dejstvu, da je naše gospodarstvo res v p...m...! Dajte no, delavci stavkajo in zehtevajo minimalno plačo 600 neto. 24 000 je takšnih, ki imajo plače pod to mejo. In kako naj en človek s takšno plačo vzdržuje družino? Nekaj posameznikov pa bogati, na pošteni način seveda, brez kršenja zakonov. Teh, ki so jih tako ali tako sami napisali. Katera bo le naslednja kost za glodanje, samo da ne razmišljamo o naslednjem dnevu- hubert69, zakaj bo letel, če do zdaj ni, ko je bila desnica na oblasti, ne vem zakaj bi sedaj, ko so njihovi zopet na prestolu. Zdaj ne poznam kakšna je kaj gledanost te oddaje zadnje čase, jaz jo npr. ne gledam več, ker ni več uravnotežene satire, morda je to vzrok za to. Pri Ajdovščini odkrili novo povojno grobišče So v njem pokopani ujetniki iz zaporov Ozne? 12. november 2009 ob 23:06 Ajdovščina - MMC RTV SLO V zaselku Grivče pri Ajdovščini so na gradbišču tamkajšnje lokalne ceste odkrili povojno prikrito grobišče. Izkopavanje ostankov trupel sta si ogledala vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc in vodja policijske akcije Spava Pavel Jamnik: Za koliko po vojnih pobitih žrtev gre in katere naj bi bilo znano v petek. Kot je poročala dopisnica TV Slovneija Mojca Dumančič, gre za eno izmed 600 doslej evidentiranih prikritih grobišč. Okoliški prebivalci naj bi za grobišče vedeli, v njem pa naj bi bili po domnevah Mitja Ferenca, vodje evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč, pokopani ujetniki iz zaporov Ozne v Ajdovščini. B. R. Umrl je karikaturist Borut Pečar Upodobil je mnoge znane Slovence 12. november 2009 ob 14:52 Ljubljana - MMC RTV SLO V 79. letu starosti je umrl eden izmed najbolj znanih slovenskih portretnih karikaturistov Borut Pečar. Pečar se je rodil leta 1931 v Petrovčah, po končanem študiju arhitekture se je zaposlil kot projektant, od konca petdesetih let prejšnjega stoletja se je ukvarjal z ilustracijo in karikaturo; med njegovimi zaposlitvami pa najdemo tudi dveletno urejanje karikature pri humorističnem časopisu Pavliha. Pečar je ustvaril enega največjih opusov karikatur znanih osebnosti, športnikov, politikov, gledaliških igralcev. Med drugim je izdal tudi več knjig karikatur - Obraz, zarisan v čas, Iz oči v oči, Slovenska pomlad -, veliko pa je tudi razstavljal, med drugim leta 1981 na razstavi Umetniki in spremljevalci. Leta 1976 je za razstavo karikatur na Borštnikovem srečanju dobil nagrado Prešernovega sklada, v utemeljitvi katere je pisalo: "Borut Pečar je v dvajsetih letih intenzivnega posvečanja karikaturi izoblikoval svojo različico realistične, z ničimer nepotrebnim obremenjene šaljive, podčrtane in značajsko obeležene podobe osebnosti. Nekaj tisoč portretnih karikatur, nastalih pod njegovo spretno roko, vodeno z nezmotljivim očesom, smo imeli priložnost sproti oceniti v vseh pomembnejših slovenskih časopisih in revijah, na televiziji in v humorističnih ali priložnostnih publikacijah ter v periodiki drugih jugoslovanskih republik ... Tako portretna karikatura kot gledališka skupinska, s katero je deset let izvirno obveščal bralce kulturnih strani, pomenita v slovenskem kulturnem prostoru pomemben in izbrušen način osebnega odzivanja na čas, njegove značilnosti in postulate." L. Š. Življenje Tomaža Humarja se je končalo na gori Vzrok smrti še ni znan 14. november 2009 ob 06:37, zadnji poseg: 14. november 2009 ob 07:26 Katmandu - MMC RTV SLO/STA Alpinista Tomaža Humarja, ki je bil 6 dni ujet na himalajski gori Langtang Lirung, so reševalci našli mrtvega. Kot je povedal Viki Grošelj, se je to najverjetneje zgodilo v noči s ponedeljka na torek. Kot je znano, je Tomaž Humar v ponedeljek poklical v Slovenijo in šerpe ter povedal, da je resno poškodovan. Po besedah Toneta Škarje, predsednika Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenija, je imel kamniški alpinist poškodbe hrbtenice, reber in noge. Nor, toda ne neumen, predvsem pa zvest samemu sebi Našli so ga na višini 5.600 metrov Reševanje je bilo v zadnjih dnevih zaradi slabega vremena onemogočeno, danes pa je švicarski helikopter, ki je na pomoč v Himalajo prišel v petek, le lahko poletel. "Reševalna akcija se je začela ob pol enih zjutraj. Vreme se je toliko izboljšalo, da so Švicarji lahko akcijo začeli že ob zori. Na žalost so Tomaža našli mrtvega na višini 5.600 metrov, nižje, kot smo domnevali," je za MMC povedal Grošelj. Truplo prepeljano v bazni tabor Kot je še povedal Grošelj, so truplo prepeljali v bazni tabor, o naslednjih korakih pa se bodo zdaj odločali Humarjevi svojci. "V tolažbo mi je le to, da ni trpel," je dejal Grošelj. Vrhunsko usposobljena reševalna posadka iz Švice si je na vsak način že v petek želela opraviti prvi poskus reševanja Humarja, a se to ob pomanjkanju časa in dnevne svetlobe le ni zgodilo. Slovenci, ki so za vedno ostali v Himalaji Kako je potekala akcija? Reševalno skupino so sestavljali pilot Robert Andenmatten, eden najbolj izkušenih reševalcev in ekstremnih plezalcev na svetu, Simon Anthamatten, ki se je prvi spustil do ponesrečenega alpinista, ter vodja zermattske gorske reševalne službe Bruno Jelk. "Ko so Humarja locirali, se je Simon Anthamatten spustil do njega. Ugotovil je, da je mrtev, ga pripel na reševalno vrv. Nato so ga s helikopterjem prenesli v bazni tabor, se vrnili nazaj po Simona in tudi njega odpeljali dol in akcija je bila s tem zaključena," je dejal Grošelj. Mrtev že nekaj dni "Po prvem pregledu so reševalci ugotovili, da je dejansko imel zlomljeno nogo. Po rekonstrukciji so ugotovili, da so se zadeve za Tomaža končale že v ponedeljek najkasneje v torek. Vsa akcija je potekala v prazno, kot se temu reče, kljub temu pa sem pomirjen, da so Švicarji ugotovili, kaj se je zgodilo, da so ga našli in vsaj to ni bilo zaman, da bi še naprej ostali v negotovosti," je povedal Grošelj. "Mislim, da se je Tomaževo življenje končalo kmalu po tistem, ko je javil, da je bil poškodovan. Mislimo, da je bilo to v ponedeljek, v noči na torek ali najkasneje v torek. Ali je šlo za padec, za plaz, ki ga je poškodoval, ali kaj drugega, to najbrž ne bo nikoli jasno," je še dodal. Pred štirimi leti šest dni v steni Humar je v steni Langtang Lirunge (7.227 m) opravljal solovzpon, odpravo pa je organiziral sam. Slovenski alpinist je avgusta 2005 med vzponom na goro Nanga Parbat obtičal v steni na višini 6.000 metrov, kjer je preživel šest dni, rešil pa ga je helikopter pakistanske vojske. Reševalna akcija je bila edinstvena, saj so Tomaža rešili z vrvjo, na kateri je visel vse do pristanka v baznem taboru. Daleč od oči medijev Akcija, ki je bila takrat pospremljena s prenosom prek interneta in velikim medijskim pompom, je razdvojila slovensko javnost. Humar se je od takrat v gore odpravljal popolnoma sam in daleč od soja žarometov. Za vzpon na Langtang Lirung niso vedeli niti njegovi najbližji znanci. Tomaž Humar je bil leta 2005 tudi gost MMC-jeve spletne klepetalnice, kar je bil eden njegovih zadnjih nastopov v slovenski javnosti. Preplezal več kot 70 prvenstvenih smeri 40-letni Humar je bil izkušen alpinist, saj je preplezal več kot 70 prvenstvenih smeri, vključno z južno steno Daulagirija. Leta 1996 je je prejel tudi nagrado zlati cepin za vzpon na Ama Dablam. T. K. B., R. K. "Gozdni Joža", kot so pravili Tomažu Humarju, je končal življenje tam, kjer mu je bilo najlepše - v objemu Himalaje. Blog: Tomaž, bil si legenda slovenskega naroda, ki si velikokrat pripomogel k temu, da smo se na tvoj račun pohvalili, kje je Slovenija v svetu. Žalostni je bilo od ljudi, kateri so na raznih forumih pisali določene, komentarje in te niso zastopili ne v dobrem in slabem. Nikoli te ne bom pozabil. Počivaj v miru! Bil je pogumen človek, eden največjih alpinistov, kar so priznavali vsi strokovnjaki, tudi iz dežel z daljšo in bogatejšo alpinistično tradicijo, vendar je tudi Humar veliko pripomogel, da je Slovenija ob boku tem deželam že sedaj, torej v sami svetovni alpinistični špici. Njegova hoja po robu med življenjem in smrtjo se je torej v teh dneh končala na mestu, kjer mu je zaigralo srce, ko jo je videl, v mogočni steni. Sedaj je vse zastonj spraševat se, zakaj je to počel, bil je pač tak človek, jez sem ga razumel. Počivaj v miru Tomaž, legenda za vse čase. Ne bomo te pozabili!! v vednost tistim, ki kritizirajo njegovo pocetje in sebicnost. bil je tudi gorski resevalec z ogromno izkusnjami (tudi himalajskimi) in marsikoga je ravno zaradi svoje izkusenosti resil iz primeza nasih prelepih gora! ko se preceni navadni smrtnik in ga resi en izkuseni alpinist, se nam zdi ok, ko je treba pomagat slednjemu.... zalostno!!! Osebno se Grošelj Tomaža spominja kot zelo občutljivega človeka. "Zavzemal se je za malega človeka. Ogromno ljudem je pomagal v stiskah v gorah.“ Tomaž je bil tudi član Gorske reševalne službe v Kamniku. "Vedno so ga klicali za najtežje, najnevarnejše reševalne akcije," pravi Grošelj. In smo izgubili človeka, ki je nenehno puščal v negotovosti in strahu svojo družino, nenehno spravljal v življensko nevarnost reševalce, nenehno spravljal v strah in negotovost družine reševalcev. Če bi se kak reševalec ponesrečil verjetno niti njegovega imena ne bi izvedeli. Sploh, če bi bil domačin iz Nepala. Skratka, res velik človek. Ne Tomaž, ti nisi umrl. Umrla bom jaz, ti pač nikdar. Smrt je za nas, ki čepimo za računalniki in beremo in pišemo in kritiziramo. Zate je večno življenje tam v gorah. Pazi nase in na to, kar si našel. Tomaževi družini in njegovim prijateljem želim, da bi našli veliko poguma v prihajajočih dneh. Vesna. Tomaž, sedaj si pri Njemu! Skupaj ste z Johanom, Vanjo, Šraufom... in drugimi tvojimi iskrenimi prijatelji, ki so te prej zapustili. Počivaj v miru Tomaž!! Še v torek sem bral tvoje zapise v knjigi Ni nemogočih poti in si rekel, da te moram enkrat srečat, obiskat...nisem niti vedel, da si spet v Himalaji, kaj šele poškodvan, ali celo že pri Njemu... Prehitel si me....Naj ti bo lepo, in upam, da lahko sedaj polno živiš svoje sanje.....daleč nad našo človeško mlakužo, polno zavisti, foušije, sovraštva, tebi tako nerazumljivo!! Bodi fajn! Končala se je pot enega izmed največjih sinov Slovenskega naroda... Bil je poseben, bil je drugačen, bil je med najboljšimi ... Izjemno sem ga cenil... Počivaj v miru champ... "Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi." Nejc Zaplotnik velik humanist: v zahvalo pakistanski vojski, ki mu je, kot je dejal, podarila še en rojstni dan, pa je tudi odprl fundacijo. hotel je zbrati dovolj sredstev, da bi v dolini pod juzno steno nange parbat v vasi tashering odprl bolnisnico, ki bi olajsala zivljenje 3500 prebivalcem. vir Dragi Tomaž. Gora te je imela rada zato te je vrnila pred leti, mogoče te je vzela sedaj ker je vedela, da si želiš biti tam, kjer si najraje bil. Mogoče je tudi to prav, ne vem. Vem pa, da mi je žal, da te ni več! Počivaj v miru in iskreno sožalje vsem tvojim. Drugače bi pa ob tem pohvalil RTVSLO , ker je dalo temu članku spodoben naslov in tak , ki se za to spodobi, ne pa 24UR, prideš na njihovo stran, in takoj prva novica na veliko : TOMAŽ HUMAR UMRL...brez vsakega spoštovanja, človka to prav šokira :S:S Še enkrat Tomaž R.I.P. Nor, toda ne neumen, predvsem pa zvest samemu sebi Tomaž Humar je pisal novo poglavje sodobnega alpinizma 14. november 2009 ob 09:03 Kamnik - MMC RTV SLO "Ustavi se že enkrat, saj boš še sebe srečal," so prijatelji nenehno govorili Tomažu Humarju, upajoč, da se ne bo res nekoč zgodilo najhujše. Sobotno jutro je razblinilo mit o večnosti nepozabnega alpinista. "Rad bi bil spet jaz. Živim za dan, ko bom spet zažvižgal v tišino, kot milo zapoje ptica, ki začuti, da je spet na prostosti. Življenja se zopet zaveš, ko ostaneš brez njega. Spet vem zase, spet mi tečejo solze, spet se smejem in se zbujam z nasmehom. Ves dan se vozim v soncu na invalidskem vozičku, a šele zvečer opazim, da pravzaprav dežuje iz temnih oblakov. Kako lepo je spet živeti življenje zase, za poklonjen nasmeh, za nežen pogled, za lebdenje med tu in večnostjo." Življenje Tomaža Humarja se je končalo na gori Prvo opozorilo je prišlo z domačega dvorišča Tako je Tomaž zapisal, ko je bil prvič resno opozorjen. 30. oktobra leta 2000 se je hudo poškodoval pri gradnji hiše. Takrat je bil že svetovno uveljavljena plezalska zvezda, potem ko je leto prej preplezal južno steno Daulagirija. Ko je nenavadno hitro okreval, je že koval načrte za naslednje podvige, ki se jih je loteval bolj premišljeno in predvsem brez kamer ob vznožju himalajskih osemtisočakov, kar so mu očitali ob plezanju na Daulagiri. Rupalska stena: nazaj v življenje Leta 2002 je brez medijske pozornosti osvojil Šiša Pangmo (8.046), leta 2005 pa se je lotil Nanga Parbata. Obseden je bil z Rupalsko steno, s 4.700 metri prepada najvišjo na svetu. Vreme mu je preprečilo uspeh in na višini 6.300 metrov je šest dni čakal pri temperaturah okrog -10 stopinj na pomoč pakistanskega helikopterja. Njegovo življenje je viselo na nitki, toda po najbolj dramatični reševalni akciji v zgodovini himalajizma so Kamničana rešili. Tomaž Humar je bil leta 2005 tudi gost MMC-jeve spletne klepetalnice, kar je bil eden njegovih zadnjih nastopov v slovenski javnosti. Prebolel borelijo, v ilegali na Anapurno Običajni ljudje, ki alpinizma ne razumejo, so na spletnih straneh skorajda zahtevali, naj se Humarju prepove obiskovanje najnevarnejših sten. Gozdni Joža, kot se je v šali sam predstavljal, je morda zato naslednji projekt izpeljal v popolni tajnosti in niti na svoji spletni strani ni sporočil, da namerava v solo vzponu na Anapurno. Podvig mu je uspel leta 2007, ob 20. obletnici kariere. Neverjetno, saj se je leto prej okužil s hudo vrsto borelije in nekaj časa ni čutil rok. Če bi šel na vrh "Daule", bi umrl Ob pregledu imenitne Humarjeve kariere je seveda na prvem mestu avantura v južni steni Daulagirija leta 1999, ko je odprl novo poglavje alpinizma in svoj podvig s pomočjo interneta približal širnemu svetu. "Daula" mu je dala steno, vrha pa ne. "Iz žepa vzamem slike, na eni mi mali Tomaž miga s prstom: ˝Ati, pridi domov!˝ Pogledam proti vrhu. Zavesa snega, ki jo dela močan veter, je vedno večja. Takrat me prešine: Umrl boš! Če greš naprej, boš zagotovo umrl!" Ker je želel živeti, je obrnil, a v sodobnem alpinizmu šteje preplezana stena, vrh je drugotnega pomena. Za podvig je bil nominiran za zlati cepin, vendar ga zaradi zakulisnih igric ni dobil. Svetovna plezalska smetana ni bila preveč navdušena, da bi Slovenec (Humar je zlati cepin dobil za vzpon na Amo Dablan leta 1996) še enkrat dobil nagrado. Šrauf je bil njegov učitelj "Pazi, da ti stvari ne postanejo prelahke," ga je svaril Stane Belak-Šrauf, starosta kamniškega alpinizma, ki je svoje znanje prenašal tudi na Humarja. Rekel mu je "mucek z dobro nabrušenimi kremplji". Skupaj sta leta 1994 plezala na Ganeš (6.986 m), kar je bila premierna Humarjeva himalajska odprava. Po Šraufovi nesreči pod Mojstrovko sta ostala povezana po "onostranskih kanalih". Humar je imel namreč sposobnost, da je navezal stik s pokojnimi. Leta 1997 je bil tudi sam prvič na robu. Z Janezom Jegličem sta v alpskem stilu opravila z zahodno steno Nuptseja, na vrhu pa je sunek vetra odpihnil prijatelja Janeza Jegliča. Vam je kdaj stisnil roko? Ekstremist? Odvisno, s katerega stališča gledate. "Ekstremno se mi zdi, ko Michael Schumacher s 300 kilometri na uro pridrvi v ovinek. Jaz bi se ubil," je odgovarjal tistim, ki so mu očitali, da se igra z življenjem. Kronistka himalajskega dogajanja Elizabeth Hawley je o njem dejala: "He is crazy, but certainly not dumb." Nor je, toda ne neumen. Bil je človek izjemnih sposobnosti. "Žival odneha, Humar ne," je oče dveh otrok dejal o sebi. Pošten do drugih in do sebe. "Ostani zvest samemu sebi," je vedno dodal k svojemu podpisu v knjigi Ni nemogočih poti, se ti zazrl v oči in ti krepko stisnil roko. Samo plezati sem hotel! Iz omenjene knjige še en navedek, da boste bolje razumeli Humarjevo početje: "Morda se prav v tem skriva odgovor na vprašanje, zakaj hodimo v gore. Mogoče tudi zaradi tiste nostalgije po časih, ko se je svet vrtel še z neko drugo hitrostjo. Ko smo še imeli čas, da smo se ustavili in rekli: za prijatelje si moraš čas vzet. Danes pa hitim in delam, da še sam ne vem, kje se me glava drži. Sprašujem se, čemu vse to. In potem se zaderem na ves glas, kot pred kratkim pod Rzenikom v kamniških hribih: ˝Pa sam plezat sem hotu!˝ Podpisani Gozdni Joža, Zgornja Fovšija 4b." T. O. Iz žepa vzamem slike, na eni mi mali Tomaž miga s prstom: "Ati, pridi domov!" Pogledam proti vrhu. Zavesa snega, ki jo dela močan veter, je vedno večja. Takrat me prešine: Umrl boš! Če greš naprej, boš zagotovo umrl! Ostani zvest samemu sebi, je zapisal vsakomur, ki mu je dal podpisati njegovo knjigo Ni nemogočih poti. Tomaž Humar, rojen 18. februarja 1969, je pisal zgodovino svetovnega alpinizma. Po uspehu na Daulagiriju mu je mojstrstvo priznal tudi legendarni tirolski alpinist Reinhold Messner. Gora Langtang Lirung - konec poti velikega Slovenca, alpinista Tomaža Humarja - 9. november 2009. Mislim, da je v življenju zapustil izjemno sled in tako na človeka kot na alpinista smo Slovenci lahko upravičeno zelo ponosni. Viki Grošelj o Tomažu Humarju Blog: Ja glede tistih, ki ste polni kritik na račun Humarja pa tole, brez vizionarjev, ekstremistov , raziskovalcev, entuziastov in podobnih zanesenjakov bi človeštvo še sedaj strgalo mah po steni kakšne votline kot v pradavnini. Verjetno je bil v časih "kamene dobe" že to podvig, da si se odpravil ven v neznani svet in poizkušal pouiskati kaj neznanega. Pa so verjetno kamenodobni kritiki že takrat godrnjali, češ doma naj bo pri ženi in naj strga mah po stenah, kaj mu je treba tega, da se izpostavlja nevarnosti in rine v težave in potencialno spravlja v težave tiste, ki ga bodo šli iskat. Ja tistega kamenodobnega zanesenjaka so verjetno ravno tako obsojali. Še eden od Velikih... Moje sožalje njegovim najbljižnjim!!! Od ponedeljka sem upala na čudež... Tomaž, zdaj si med Večnimi!!! V svojem kratkem življenju si bil navdih mnogim!!! Vsi tisti pa, ki ste polni negativizma, pustite drugim, da žalujejo na svoj način. Kdo ste, da lahko sodite o njih. Nekaj je povedati svoje mnjenje, nekaj pa je zasmehovati oziroma pomilovati. Žalostno je brati tako nehumane in nerahločutne komentarje... Konec koncev gre za svetost življenja... Me zanima, če bi se jih upali izreči tudi v živo. Lahko se je skrivati za izmišljenim uporabniškim imenom... Žal je med ljudmi vedno večja želja, da druge prizadanejo. Zdaj pa jaz pomilujem tiste, ki ne vejo, kdaj naj bodo raje tiho... Če mislite na njegove otroke, pozabljate, da lahko tudi oni preberejo vaše komentarje. In lahko ste prepričani; oni so ga gotovo razmeli bolje kot vi!!! Nisem slišala, da bi kdaj kdo drikaču formule 1 očital, da je neodgovoren do otrok, ali pa kakšnemu nogometašu, ki je na nedovoljenih sredstvih in se potem zgrudi na tekmi... Kakšna hinavščina, dajte imet vsaj približno podobna merila... Konec koncev je Tomaža ravno takšno obnašanje ljudi odvrnilo od javnosti in medijev, ki so žal tudi vedno bolj rumeni in nestrokovni... Tomaž, zdaj lahko v miru pležeš na najvišjo goro. Pozdravi Njega! Kaj se je s Humarjem dogajalo, da je prišel iz 6.300 metrov na 5.600 metrov, kjer so ga našli? Tega nikoli ne bomo izvedeli.....verjetno pa to ni bila niti lahka smrt niti lepa.....kot nekateri govorijo tukaj gor. Tomaž počivaj v miru. Bil sem že zaskrbljen, kot so poročali v medijih, da jim je povedal da ima težke poškodbe (kdo bi se lahko pa sploh zlagal, da ima poškodbo hrbtenice) pa tudi predvsem zato, ker je imel dva telefona pa na nobenega se ni več oglasu. Je pa tudi res, da vsi ,ki smo poznali Tomaža in smo vedeli kakšen je po duši,karakterju pa še po čem, da se bori do konca in s tem je tudi mene in večina Slovencev držal, da smo upali na najboljše. Pa čestital bi reševalcem, da so opravili svoje delo tako kot je treba. Ni besed s katerimi bi lahko opisali veličino Tomaža. Hvala za vse poškodovane, ki si jih rešil z gora... škoda, ker tudi tebe tokrat niso uspeli rešiti. Ostal si zvest samemu sebi... do konca... počivaj v miru. zgolj opazka: avtor enkrat piše o južni, drugič o severni steni Daulagirija leta 1999. Pravilno je južna stena. Še v torek sem bral tvoje zapise v knjigi, Ni nemogičih poti, nevedoč, da si ponovno v Himalaji, nevedoč, da te ni več med nami....Ob branju, sem si rekel, da te moram spoznati... Prehitel si me...Upam in vem, da sedaj polno živiš svoje sanje, daleč nad našo človeško mlakužo prepojeno s sovraštvom, zavistjo ali kot si ti rekel, faušijo, tebi tako tujo!! Imej se fajn!! 'Tomaž bi želel ostati v Himalaji' Katmandu, 15.11.2009, 11:50 | D.L. Tomaž Humar, legenda slovenskega in svetovnega alpinizma, je mrtev. Viki Grošelj je prepričan, da bi, tako kot ostali alpinisti, želel za vedno ostati v Himalaji. Izrazi sožalja prihajajo z vsega sveta. 'Bil je eden najboljših plezalcev na svetu' Več videovsebin Tomaž Humar Smrt je vedno nepričakovana. Zato se moramo vsi skupaj potruditi in izkoristiti mladost pred starostjo, zdravje pred boleznijo in življenje pred smrtjo. Takšni dogodki so lahko primer vsem nam, ki smo živi, toda trenutek smrti bo vedno ostal neznanka med ljudmi. Zato moramo biti za ta dogodek vselej pripravljeni. Usoda Tomaža Humarja je določila, da za vedno ostane v objemu gora, ki jih od svoje mladosti nosil v srcu in z njimi živel. Z molitvijo v srcu vsem prizadetim stojimo ob strani in z njimi sočustvujemo. Svojcem Tomaža Humarja je globoko sožalje izrekel tudi mufti islamske skupnosti Nedžad Grabus Posmrtne ostanke slovenskega alpinista Tomaža Humarja so prepeljali na nemško veleposlaništvo v Katmanduju. Ali ga bodo pokopali tam, kjer je umrl, ali doma, še ni znano. Odločitev je v rokah družine, to spoštujem in se vanjo ne želim vmešavati, je za 24ur.com dejal alpinist Viki Grošelj, ki je iz Slovenije koordiniral reševalno akcijo. Prepričan pa je, da bi si Tomaž želel ostati v Himalaji. "Mi smo se o tem večkrat pogovarjali. Če se kdaj komu kaj zgodi, bi si vsi želeli ostati tam," je povedal. Razložil je, da so pogovori o smrti med alpinisti nekaj vsakdanjega, saj je grožnja še kako realna. "To se je ves čas dogajalo. Več kot 20 prijateljev je ostalo v Himalaji," je dejal. Zadnje ime na tragičnem seznamu je Tomaž Humar. "Padel je med vzponom in si zlomil nogo in hrbtenico," je o usodni nesreči povedal Dawa Sherpa, ki je v Nepalu pomagal voditi reševalno akcijo. Kaj točno se je na gori zgodilo, nikoli ne bo povsem jasno. Izrazi sožalja in obžalovanja z vsega sveta Ne le v Sloveniji, smrt Tomaža Humarja odmeva po vsem svetu. O njem so se razpisali nekateri najbolj ugledni časopisi. Angleški Guardian tako v obširnem članku piše o izrazih spoštovanja do pogumnega človeka, ki prihajajo z vseh koncev in krajev. "Gora Langtang Lirung je zelo zahtevna in vsakdo si ne upa splezati nanjo. Humar je bil pogumen. Žal nam je, da smo izgubili svetovno znanega alpinista, ki je tako globoko ljubil nepalske gore,"časnik navaja predsednika Nepalske planinske zveze Zimbo Zangbuja Sherpo. Tomaž Humar Tomaž Humar ob vrnitvi domov po svojem ponovnem rojstvu avgusta 2005 pod Nanga Parbatom. Tokrat ga je Himalaja želela zase. (Foto: POP TV) Jaz sem se dal na križ že marsikdaj in sem pokazal vse, kar je bilo. Enkrat je bilo malo lepše, enkrat je bilo malo grše, ampak kar je bilo, ni bilo zlagano. Za ene je bilo preveč, za mene je bilo ravno prav. Tomaž Humar V članku opišejo tako njegove dosežke kot njegov zadnji boj z mrazom in poškodobami na 7227 metrov visokem Langtang Lirungu, zaključijo pa z besedami Reinholda Messnerja, da je bil Humar najboljši alpinist svoje generacije. BBC je Humarja opisal kot alpinista, ki si je slavo zagotovil s samostojnimi 'naskoki' na najbolj zahtevne vrhove. Posebno kolumno mu je posvetil ameriški alpinist Stewart Green, ki je zapisal, da si bomo tudi zaradi njegove smrti leto 2009 zapomnili kot eno najbolj črnih v zgodovini alpinizma. "Bil je eden najboljših plezalcev na svetu," je poudaril. Slovenija v šoku Izguba še enega velikega človeka je pretresla Slovenijo. Ljudje na različne načine izražajo svojo žalost. Tako je že kmalu po tragični novici na družabni spletni strani Facebook nastala skupina, posvečena spominu na Humarja. Včlanilo se je že skoraj 30 tisoč ljudi. Živ je le še Messner Messner in Tomaž Reinhold Messner in Tomaž Humar, dva velika alpinista in velika človeka (Foto: www.humar.com) Vsaka gora ima svojo dušo. Če te gora ne sprejme, ti pa vseeno vztrajaš, te bo pogubila. Tomaž Humar Potem ko se je v 50. letih prejšnjega stoletja uveljavilo osvajanje gora v velikih skupinah, opremljenih z dodatnim kisikom, so se v 80. alpinisti začeli vračati k osnovam. Plezanje v alpskem stilu, brez dodatnega kisika in s čim manj opreme, so si izbrala velika imena alpinizma: Reinhold Messner, poljska legenda Jerzy Kukuczka, Francoza Jean-Christophe Lafaille in Pierre Beghin ter naš Tomaž Humar. Himalaja je vzela vse, razen Messnerja. Življenje Tomaža Humarja Spomnimo … Tomaž Humar se je ponesrečil med solo vzponom na Langtang Lirung. Po več dneh neuspelih poskusov reševanja so njegovo truplo našli na višini 5600 metrov. Tomaž Humar se je rodil 18. februarja 1969. Goram je bil predan že od mladih let. V svojem življenju je opravil več kot 1500 vzponov, med njimi 70 prvenstvenih doma in po svetu. Reinhold Messner je za Humarja dejal, da je izjemen alpinist tisti, ki je alpinizem v velikem slogu spet pripeljal tja, kjer je bil na primer v času velikega Jerzija Kukuczke. Oče dveh otrok, zaposlen na carinski upravi v Ljubljani, je večkrat privlekel pozornost javnosti, tako domače kot svetovne. Kdor pa prej ni vedel zanj, ga je spoznal leta 1999 ob vzponu na Daulagiri ali pa šest let kasneje, ko je ostal ujet na osemtisočaku Nanga Parbat. Tam je v nemogočih razmerah prebil šest dni, nato pa je stekla edinstvena reševalna akcija. Tomaža so namreč s pomočjo helikopterja pakistanske vojske rešili z vrvjo, na kateri je visel vse do pristanka v baznem taboru. Od takrat naprej se je na odprave podajal izključno sam. V zahvalo pakistanski vojski, ki mu je, kot je dejal, podarila še en rojstni dan, pa je odprl fundacijo. Hotel je zbrati dovolj sredstev, da bi v dolini pod južno steno Nange Parbat v vasi Tashering odprl bolnišnico, ki bi olajšala življenje 3500 prebivalcem. Nor je, ampak nikakor ne neumen. Elizabeth Hawley, ena največjih poznavalk Himalaje Na njegovi spletni strani so zapisali, da velja za človeka, ki ima ali noro srečo ali pa zveze tam, kjer se jih z denarjem ne da kupiti. Ali eno ali drugo je najbrž pripomoglo tudi k njegovemu okrevanju po hudem padcu pri gradnji hiše. Nekaj mesecev je tako preživel v bolnišnicah in zdraviliščih, zdravniki so bili prepričani, da nikoli več ne bo hodil. Nato je po številnih operacijah shodil in zdravniki so mu zatrdili, da plezal ne bo več, saj je imel desno nogo malce krajšo, levi gleženj pa delno nemobilen. Pa tudi tega ni upošteval. Gozdni Joža, kot se je sam poimenoval, nikoli ni plezal za nagrade, je zatrjeval, čeprav teh ni bilo malo. Leta 1996 je dobil zlati cepin za vzpon na Ama Dablam, istega leta pa je bil tudi razglašen za slovenskega alpinista leta. Čez tri leta je dobil častni znak Republike Slovenije in Bloudkovo nagrado ter bil nominiran za zlati cepin za vzpon na Daulagiri. Leto kasneje je poleg legendarnega Reinholda Messnerja in Edmonda Hillaryja v Italiji prejel encian za življenjsko delo. Leta 2004 je bil že drugič nominiran za zlati cepin, tokrat za vzpon na Aconcaguo, najvišji vrh Andov. Najpomembnejši osvojeni vrhovi: 13. november 1994: Ganeš V. (6989 m) 6. maj 1995: Anapurna 1 (8091 m), solo vzpon 4. maj 1996: Ama Dablam (6828 m) 2. november 1996: Bobaje (6808 m), solo vzpon 1. oktober 1997: Lobuče (6119 m), solo vzpon 9. oktober 1997: Pomuri (7165 m) 31. oktober 1997: Nuptse (7742 m) 26. oktober 1998: El Capitan [1] (2307 m), solo vzpon 2. november 1999: Daulagiri (8167 m), solo vzpon 8. november, 2002: Šiša Pangma, (8046 m) 22. december 2003: Aconcagua (6960 m) 23. april 2005: Cholatse (6440 m) november 2009: Langtang Lirung, Nepal (7227 m) Humarjeva smrt odmeva po vsem svetu Izpostavili pogum in prvenstvene vzpone 15. november 2009 ob 17:51 London - MMC RTV SLO Za Tomažem Humarjem ne žaluje samo Slovenija, temveč ves svet. Novica o smrti enega najboljših alpinistov vseh časov je prodrla v vodilne svetovne medije. Medtem ko Slovenija žaluje za 40-letnikom, je novica o Humarjevi smrti dosegla tudi vse največje svetovne medije, ki so alpinistu namenili lepe besede in ga označili za izjemnega alpinista, ki ni poznal strahu. "Metafizični stik z gorami večji od strahu!" Pri najbolj spoštovani britanski medijski hiši BBC-ju so poleg novice o smrti citirali še predsednika alpinistične zveze Nepala, ki je Humarja označil za pogumneža. "Gora, katero je Humar želel preplezati, je tehnično zelo zahtevna in marsikdo si je ne bi upal preplezati. Humar je bil pogumen! Žal nam je, da smo izgubili svetovno priznanega alpinista, ki je imel naše gore tako rad," so zapisali pri BBC-ju. Pri časniku The Telegraph (dnevna nakada: 842 tisoč izvodov) so Humarja označili za alpinista, ki je "preplezal na stotine najnevarnejših gorskih sten na svetu". Poleg tega so navedli še citat Vikija Grošlja, novinarja Matijo Graha ter Silva Terška, ki je izpostavil Humarjev "metafizični stik z gorami", ki je bil veliko večji kot strah pred morebitno smrtjo. Pri časniku The Guardian (dnevna naklada: 335 tisoč izvodov) pa so opozorili na število vzponov, ki jih je opravil (1.500) in izpostavili 70 prvenstvenih vzponov, ki jih pred njim ni uspel preplezati še nihče. Podobno so zapisali tudi pri najvplivnejšem nemškem tedniku Der Spiegel, ki izhaja v milijonski nakladi. NY Times: Slovenija je alpinistična država Pri časniku New York Times (dnevna naklada: 928 tisoč izvodov) so zapisali, da je slovenski narod budno spremljal Humarjev podvig, Slovenijo pa označili za alpinistično državo. Hkrati so omenili tudi žalovanje za pokojnim in slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je Humarjevi družini in sorodnikom izrazil globoko sožalje. Pri največjem indijskem časopisu DNA (dnevna naklada: 400 tisoč) pa so opisali predvsem reševalno akcijo. A. G., M. L. Orleki - resnična slovenska svetovno priznana glasbena skupina, nastala 1989 Orleki opisujejo sebe kot koktajl "folk-pank-polka-rockglasbe", "etnofolk" združbe samosvojega zvoka s socialno-humornim prizvokom besedil, eksplozivnimi žurerskimi in 'glumaškimi' koncerti. Vlado Poredoš - pevec. Orleki s knap'n'rollom praznujejo 20 let delovanja V Cankarjevemu domu pripravljajo veliki koncert 13. november 2009 ob 19:43 Ljubljana/ Zagorje - MMC RTV SLO Zasavska skupina Orlek praznuje 20 let svojega "knap'n'rolla", zato smo ob tej priložnosti s članom skupine Vladom Poredošem opravili zanimiv pogovor. Skupina ob okrogli obletnici za vse svoje oboževalce v Cankarjevemu domu 21. 11. pripravlja veliki koncert z gosti, kjer bodo predstavili skladbe z zadnjega albuma Anduht in seveda svoje največje uspešnice. Vaš "knap'n'roll" praznuje 20 let. Tudi naslov vašega zadnjega albuma Anduht pomeni jubilej, slavnost. Bo torej koncert v Cankarjevem domu presek zadnjih 20 let vašega ustvarjanja, hkrati pa praznovanje? Natanko tako. 21. 11. 2009 bomo v Cankarjevem domu prikazali presek 20-letnega dela v najbogatejši obliki doslej, saj bodo z nami igrali naše skladbe Pihalni orkester Svea iz Zagorja, moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj, na glasbo Perkmandeljca bo svojo koreografijo odplesal priznani umetnik iz Hrastnika Branko Potočan, v goste pa smo še povabili Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Firšta, letošnjega dobitnika Prešernovega sklada za glasbo. Torej, družba, vredna vsega spoštovanja. Zagotavljamo, da bo koncert vrhunski. Prihajate iz "knapovskega" Zagorja, tudi vaša družbenokritična besedila so obarvana s knapovskimi prigodami. Ste tudi sami kdaj delali v rudniku kot knapi? Prihajamo iz regije, ki je zaznamovana z rudarstvom in prežeta s tistim pravim žlahtnim proletarstvom, in temu primerno so tudi prirejena besedila. Sam nisem delal v rudniku, je pa pravi knap bil nekaj časa kitarist Bojan in bivši saksofonist Miran, sicer pa so naši predniki bili skoraj vsi rudarji. S čim se, kadar niste v "glasbeni" službi, ukvarjate člani zasedbe? Kakšne poklice opravljate? Torej, večina članov je redno zaposlena, večina jih je univerzitetno izobraženih in dela na precej izpostavljenih položajih. Nekaj je še študentov, sicer pa sem jaz, Vlado, samozaposlen v kulturi, Mitja je diplomirani ekonomist, Jure je absolvent grafike, Ečo je dipl. inženir strojništva, bobnar Sašo dela magisterij iz fizike, sicer pa je vodja proizvodnje v podjetju, Bojan dela v marketniško-propagandni službi, drugi so študenti na koncu študija. Kako nastajajo vaše skladbe, kakšen je vaš ustvarjalni proces? Vse je stvar navdiha in ta pride v trenutku in takrat ga je treba zapisati, drugače izgine za vedno. Nastopali ste po vsem svetu, od Balkana prek New Yorka do Kitajske. Kateri nastop v tujini oz. katero prizorišče pa vam je ostal(o) najbolj v spominu? Nastopali smo po vsem svetu razen v Južni Ameriki in Afriki, to se že dogovarjamo, drugače pa so nam vsa prizorišča ljuba in zanimiva. Mogoče bi izpostavil le legendarni klub CBGB v New Yorku, kjer smo nastopili dvakrat, v letih 2002 in 2006. Kaj sledi velikemu koncertu v Cankarjevem domu? Že pripravljate kakšen nov album, boste koncertirali? Cankarjevemu domu sledijo koncerti, saj veste, da prihaja veseli december in to je naš najnapornejši mesec. Drugo leto nas čaka precej gostovanj po tujini, vendar o tem kdaj drugič. Zdaj pa vas vse skupaj lepo znova vabimo v CD 21. novembra na naš veliki koncert ob 20-letnici delovanja. J. R., A. K. Člani skupine Orlek: - večina članov je redno zaposlena, večina jih je univerzitetno izobraženih in dela na precej izpostavljenih položajih. Nekaj je še študentov, sicer pa sem jaz, Vlado, samozaposlen v kulturi, Mitja je diplomirani ekonomist, Jure je absolvent grafike, Ečo je dipl. inženir strojništva, bobnar Sašo dela magisterij iz fizike, sicer pa je vodja proizvodnje v podjetju, Bojan dela v marketniško-propagandni službi, drugi so študenti na koncu študija. Miroslav Cerar, slovenski vrhunski športnik, odvetnik, se je rodil 18.10.1939 v Ljubljani. Od leta 1958 do leta 1970 je bil eden najuspešnejših telovadcev na svetu. Na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih je osvojil kar 30 medalj. Njegova posebnost je bil konj z ročaji, saj je trikrat osvojil naslov svetovnega prvaka na tem orodju. Bil je dvakrat olimpijski zmagovalec. Svetovni prvak je bil tudi na bradlji leta 1962. Osvojil je 10 naslovov evropskega prvaka. Je častni član in prvi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Iz nemške wiki (na slovenski wiki ni skoraj nič - sramota za slovenske urednike, zakaj ne podpirajo slovenskih velikih žena in mož? - 15. nov. 2009) Miroslav Cerar (* 28. Oktober 1939 in Ljubljana) ist ein ehemaliger slowenischer Kunstturner. Cerar war in den 1960er Jahren der überragende Turner auf dem Seitpferd, der von 1962 bis 1970 alle weltweiten Meisterschaften an diesem Gerät gewann. Karriere Seine internationale Karriere begann 1958, als Cerar bei der Weltmeisterschaft in Moskau Bronze am Seitpferd gewann. Bei den Olympischen Spielen 1960 belegte er den achten Platz im Mehrkampf und wurde Neunter mit der slowenischen Riege. Er erreichte lediglich das Gerätefinale am Reck, wo er den fünften Platz belegte. 1961 gewann er bei der Europameisterschaft in Luxembourg vier Goldmedaillen: Im Zwölfkampf, am Barren, am Seitpferd und an den Ringen sowie Bronze im Pferdsprung. Bei der Weltmeisterschaft 1962 in Prag gewann er Gold am Barren und am Seitpferd, jeweils vor Boris Schachlin. Bei der Europameisterschaft 1963 in Belgrad siegte er erneut im Zwölfkampf sowie an Seitpferd, Barren und Ringen. Neben Silber im Pferdsprung erhielt er hier auch Bronze für seine Bodenübung. Bei den Olympischen Spielen 1964 belegte er nach misslungener Bodenübung den siebten Platz im Zwölfkampf und Platz 11 mit der Mannschaft. Er erreichte drei Gerätefinals und belegte den sechsten Platz am Barren, gewann Bronze am Reck und Gold am Seitpferd. Bei der Europameisterschaft 1965 in Anvers gewann er Gold am Barren, Silber an Seitpferd und am Boden und Bronze an den Ringen. Am Seitpferd gewann Wiktor Lissizki, der Cerar damit eine von nur zwei Niederlagen an seinem Spezialgerät beibrachte, die andere folgte 1967 gegen Michail Woronin ebenfalls bei einer Europameisterschaft. Dazwischen gewann Cerar bei der Weltmeisterschaft 1966 in Dortmund Gold am Seitpferd und Bronze am Barren. Bei den Olympischen Spielen 1968 belegte er im Mehrkampf noch einmal Rang 9, die slowenische Riege wurde Sechste. Cerar erreichte nur das Finale am Seitpferd, dort gewann er seine zweite Olympische Goldmedaille. Auch bei der Europameisterschaft 1969 siegte er am Seitpferd. 1970 war Cerars Heimatstadt Gastgeber für die Weltmeisterschaft. Er gewann in Ljubljana zum dritten Mal den Titel am Seitpferd und war einmal mehr einziger slowenischer Medaillengewinner. Cerar beendete seine Karriere 1971, nachdem er sich bei einem Wettkampf in Japan verletzt hatte. Cerar hatte neben seiner Karriere Jura studiert und wurde Rechtsanwalt. Daneben bekleidete er Ehrenämter im slowenischen Verband. 1968 wurde Cerar zum ersten slowenischen Sportler des Jahres gewählt, 1970 zeichnete man ihn erneut mit diesem Titel aus. Cerar erhielt den Olympischen Orden, 1999 wurde er in die Ruhmeshalle des internationalen Turnsports aufgenommen. Reuters: Slovenija prekinila Hiddinkov niz Henry priznal igranje z roko 19. november 2009 ob 13:00 Ljubljana - MMC RTV SLO Tuji mediji so zmago Slovenije nad Rusijo označili za veliko presenečenje, še največ prostora pa so namenili skupni zmagi Francije nad Irsko. Galski petelini so prvo tekmo na gostovanju dobili z 1:0, z istim izidom pa so bili presenetljivo boljši Irci v Parizu po 90 minutah. V podaljšku je Thierry Henry ob črti golavta igral z roko, nato pa podal Williamu Gallasu, ki je nato pokopal irske sanje. "Res je, igral sem z roko, toda jaz nisem sodnik," je v svojem slogu priznal Henry, ki je še razložil: "Tega nisem naredil namerno, žoga je tako odskočila, nedvomno je bila roka, a sodnik tega očitno ni opazil." Tuji mediji so spet odprli vprašanje uporabe tehnologije v nogometu. - Poročilo tekme Slovenija - Rusija 1:0 - Pogovor s strelcem: Zlatko Dedič - Foto: Slovenija, od kod tvoji nogometni uspehi? - Prvi odzivi nogometašev - MMC-komentarji: Sonetje nesreče - Guus Hiddink: Šli smo po zadetek - Rekordna gledanost sredine tekme - Komentar Tonija Grudna: Zakaj ne maraš nogometa? - V nogometni vročici 7 ljudi pridržanih Kaj pa so zapisali o tekmi med Slovenijo in Rusijo? Fifa: Robert Koren igralec tekme Na uradni strani Mednarodne nogometne zveze poročajo, da slovenski nogometaši v tem kvalifikacijskem ciklusu v Mariboru nikoli niso niti izgubili niti prejeli zadetka (kar sicer ni res, saj so jim enega dali Slovaki, op. a.), tako so nadaljevali tudi na tekmi proti Rusiji. Kekovi varovanci so bili boljši v fizičnih obračunih. Za igralca tekme so označili kapetana Roberta Korena in ga pohvalili za izjemno tekmo, po njihovih besedah bolje ne bi mogel igrati. BBC: Pečnik v Moskvi vrnil Slovenijo v igro Osrednji britanski medij BBC izpostavlja, da je Slovenija na Fifini lestvici na "le" 49. mestu in da je z igro in zmago šokirala Rusijo. Slovenija je bila po njihovem mnenju boljša in je imela veliko priložnosti za višjo zmago. Odločilen trenutek je bil na koncu prve tekme, ko je Nejc Pečnik z golom vrnil Slovenijo v enakovreden boj. SkySports: Slovenija prevladovala v Mariboru Isti dogodek so za ključnega prepoznali tudi pri britanskem SkySportsu. Rusi so bili pred obračunom izraziti favoriti, Pečnik pa je v Moskvi z glavo malce spremenil razmerja. V Mariboru so prevladovali Slovenci, ki zasluženo potujejo na SP. Reuters: Slovenija prekinila Hiddinkov niz Pri Reutersu so največ pozornosti namenili Guusu Hiddinku, ki je na "žalosten" način ostal brez SP-ja, saj bi se lahko ponašal s tem, da bi s štirimi različnimi reprezentancami lahko nastopil na štirih zaporednih svetovnih prvenstvih (1998 - Nizozemska, 2002 - Južna Koreja, 2006 - Avstralija). Po njihovem mnenju je Rusija prikazala najslabšo igro pod vodstvom nizozemskega stratega. Njegovi varovanci so bili nadigrani v tehničnem in taktičnem smislu. Reuters je pohvalil še zelo strastno nogometno občinstvo v Ljudskem vrtu. Index: Pahor - frend naše Jadranke Kosor O tekmi so seveda poročali tudi na Hrvaškem. Spletni portal index.hr piše, da je bila Slovenija boljši tekmec in bi lahko že v 10 minuti vodila z 2:0. Njihova naloga je bila lažja najprej zaradi zadetka Zlatka Dediča, nato pa še zaradi rdečega kartona Aleksandra Keržakova. Isti vir omenja tudi slovenskega premierja Boruta Pahorja in njegovo obljubo o čiščenju nogometnih čevljev. Zanimivo - Pahorja so opisali kot "frenda naše Jadranke Kosor". B92: Rusi niso znali povezati niti igre Za edino presenečenje dodatnih kvalifikacij so slovensko zmago označili tudi pri srbskem mediju B92. Rusi so se zaprli in poskušali s protinapadi, a so bili pri tem sila slabi. Rusi so potrebovali zadetek, a nikakor niso znali povezati niti igre. Za odločilni trenutek so označili prvi rdeči karton na tekmi. Dpa: Slovenija si je zmago zaslužila Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da si je Slovenija zadetek več kot zaslužila. Nemci so bili eni od redkih tujih medijev, ki so omenili, da se Hiddink po tekmi ni udeležil novinarske konference. S. J. http://www.fifa.com/worldcup/news/newsid=1137004.html#hiddink+tight+lipped+future Hiddink tight-lipped on future(PA) Thursday 19 November 2009 Print Email my friend Share Guus Hiddink was giving nothing away regarding his future after his Russia side were denied a place at the FIFA World Cup™ finals by Slovenia. The Dutchman, whose existing contract expires in summer 2010 following the finals, had announced towards the end of Russia's qualifying campaign that any questions about his future would be dealt at with at a later stage. However, with Russia's World Cup campaign now at a premature end thanks to yesterday's 1-0 defeat in Maribor, those questions have been hastily brought forward, although the Dutchman, for now, is remaining tight-lipped. I have an existing contract until... July 2010. The question [of whether I will continue to UEFA EURO 2012] will require some time for thought. Guus Hiddink He said: "I have an existing contract until the end of the World Cup finals in July 2010. The question [of whether I will continue to UEFA EURO 2012] will require some time for thought. Before the matches with Germany and Slovenia the Russian Football Association (RFS) expressed their desire to continue working together. But we'll talk about the future at a later stage." Hiddink took over as coach in 2006 and guided Russia through a difficult qualifying group involving England and Croatia to an historic semi-final place at the 2008 UEFA European Championship. However, having enjoyed varying degrees of success at FIFA World Cup with the Netherlands, Australia and South Korea, failure to qualify on this occasion with Russia will prove an unwelcome blot an otherwise illustrious record for the Dutchman, who turned 63 earlier this month. User comments Football_101 (South Africa) Take over South Africa Guus! Just like Korea - another host nation in need of a transformation... 19/11/2009 at 11:34abayomi1E (South Africa) Hiddink, please come to Nigeria! 19/11/2009 at 11:29holong (Indonesia) Keep movin Russia...Next time better 19/11/2009 at 11:21Mihius (Latvia) Guus! 100% Respect! But he forgot about Russian character that can distroy as easy as to become hero. Where you just need to do your job well Russians are terrible... Strange and ununderstandable game... 19/11/2009 at 11:19gcastro65 (Australia) Guus, mate, come back to Aussie land... We still love you. Your minion Pim is doing a bloody good job and your moral support will do wonders for the boys. I reckon they are a good chance to upset a few cocky football sides who believe they are infallible... 19/11/2009 at 10:40flashopen (Netherlands) To bad, I really would like to see Russia in the world cup. And Hiddink, if they fire you, please come back to the Netherlands, we miss you :) 19/11/2009 at 10:35marklavar (England) There are no excuses. Russia is a nation of 140 million people with a long pedigree in football. It's a disgrace that they couldn't beat Slovenia over two legs. Hiddink must be fired! 19/11/2009 at 10:34cainemac (Australia) Russia played well but it came down to 1 goal. Not too shabby, We'll always have you back in Australia. ! Come back! 19/11/2009 at 10:18maaslo (Slovenia) I respect and admire Guus........ but he didnt react the right way after the game.....he never shacked hands with Matjaz Kek after the match.......not nice gesture!!! 19/11/2009 at 09:56tm_poli (Romania) BRAVO SLOVENIA, RUISA HOME SUIT HOME :) 19/11/2009 at 09:53Rapida (Russia) Yes, we could not qualify for World Cup 2010. But any way we love Guus and hope our RFS'll do their best to refresh contract with this coach. We remember all winners that Mr. Goos presented to Russia. And we are shured that Euro 2012 is our! ;)) Have a good time. Bye... 19/11/2009 at 09:40cr7indo (Indonesia) I shocked because Russia couldn't to qualify for World Cup. But i believe they can come back in Euro 2012 and World cup 2014 19/11/2009 at 09:15sroos2010 (Australia) Guus you will always be welcome back to Australia! 19/11/2009 at 08:56chris09-68 (Nigeria) l was expecting Russia to qualify for South Africa 2010, but is fate will have, they could not. Guus Hiddink is not a bad coach. l see him going to world cup with another team, probably, NIGERIA. Hiddink you are welcome to handle Super Eagles of Nigeria. CHRIS IHEJIRIKA, NIGERIA 19/11/2009 at 08:53hoodur (Nigeria) with tough training and well discipline they can be on top of the world. 19/11/2009 at 08:5122792RS (England) Guus Hiddink is still a professional Coach News Final four win through in Europe Kek hails Slovenia's historic night Dedic sends Slovenia through Hiddink: There's no room for panic The best international coach? Björkqvist zanika navedbe Dela, novinar vztraja pri svojem Oseba blizu vrhu SDS-a: Stranka je imela pred volitvami veliko denarja 23. november 2009 ob 07:52, zadnji poseg: 23. november 2009 ob 16:40 Ljubljana/Helsinki - MMC RTV SLO Finski kriminalist Kaj Erik Björkqvist za MMC: "Nikoli nisem rekel, da se je denar iz Patrie zagotovo stekel v SDS, to možnost le preiskujemo." Novinar Dejan Karba: "Stojim za navedbami". Časopis Delo je namreč objavil članek, da je Björkqvist na vprašanje, ali lahko z gotovostjo trdi, da se je denar iz finske Patrie ob nakupu osemkolesnikov stekel v SDS, odgovoril pritrdilno. Dodal naj bi, da z gotovostjo in prepričanjem lahko pove, da so bile zadeve sporne in da je denar stekel, o čemer imajo ogromno podatkov. Informacije smo tudi sami preverili pri finskem preiskovalcu, ki je zgodbo ostro zanikal. Kot je namreč poudaril, sami le preiskujejo možnost, da se je kaj takega zgodilo, nikakor pa ne more potrditi, da se je to zares dogajalo. Björkqvist je še povedal zgodbo novinarja, ki je članek pisal. Kot je dejal, ga je Dejan Karba poklical, da ima dokumente, ki zgodbo s patriami povezujejo z brezplačnim časopisom Slovenski tednik, ki naj bi ga pred volitvami izdajal SDS. Finski preiskovalec naj bi mu takrat dejal, naj obremenjujoče dokumente preda slovenski policiji, a je novinar Dela dejal, da ji ne zaupa in da se želi sestati z njim. Tako sta se prejšnji teden sešla na Finskem, izročil mu je dokumente, ki jih morajo še natančno preučiti. Nikakor pa ne drži trditev iz Dela, da je Björkqvist dejal, da so brezplačniki velik del sestavljanke. Prav tako je Björkqvist poudaril, da s slovenskimi kriminalisti dobro sodelujejo in da bo preiskava končana do poletja. Karba: Šlo je za navedbe "off the record" MMC je vso zgodbo preveril tudi pri novinarju Dejanu Karbi, ki pojasnjuje, da so bile navedbe v zvezi z denarjem, ki naj bi se stekal v SDS, povedane "off the record" v pogovoru med njim in Björkqvistom. "Razumem, da finski preiskovalec zdaj trdi, da to ni bilo res, saj je preiskava še v teku, zato zaključkov ne sme komentirati, pa tudi policija mu diha za ovratnik in ga je že večkrat opozorila, da preveč komunicira z mediji," pravi Karba. Kot še dodaja, stoji za svojimi navedbami, več pa bo pokazala preiskava. O tem, kdo po vašem govori resnico, lahko glasujete tudi v anketi na desni strani portala. SDS: Nakazil iz tujine ni bilo V SDS-u so v odzivu na poročanje časopisa zapisali, da spoštujejo veljavno zakonodajo, iz letnih poročil, ki jih stranka oddaja in ki jih pregleda Računsko sodišče, pa naj bi bilo razvidno, da nakazil iz tujine ni bilo. Opozorili so, da je imel SDS največi dolg ravno po lanskih državnozborskih volitvah. Delo: Pred volitvami so imeli v SDS-u zelo veliko denarja Kot sicer še piše v Delu, so se novinarji po sledeh nekaterih informacij, ki so jih pridobili v Sloveniji, odpravili tudi na Finsko. Dve osebi, ki sta bili pred časom blizu vrha Slovenske demokratske stranke, naj bi namreč Delu povedali, da "so imeli pred volitvami v stranki naenkrat veliko denarja, zelo veliko denarja" in da naj bi po "izbruhu afere Patria Janez Janša prišel v stranko 'ves zelen'". "Sedli smo na sestanek in udaril je po mizi: 'Te volitve moramo dobiti'." Ves čas naj bi Janša članom stranke zatrjeval, da z afero Patria stranka ni povezana. Imena virov in njune zapise hranijo v uredništvu, na njuno prošnjo pa imen časopis ne bo izdal. V SDS-u so na vprašanje časopisa, ali je bil pred lanskimi parlamentarnimi volitvami na račun stranke iz tujine nakazan znesek, višji od 10-kratnika slovenske povprečne plače, odgovorili, da zakon prepoveduje pridobivanje sredstev iz tujine in da SDS spoštuje slovensko zakonodajo, "iz finančnih poročil za leti 2007 in 2008 pa je razvidno, da nakazil iz tujine ni bilo". Tudi Janša je za časopis dejal, da kolikor je seznanjen, SDS iz Finske ni nikoli dobil nobenih sredstev, prav tako ne od drugod iz tujine. Kasneje so iz stranke sporočili še, da lahko pozoren bralec ob prebiranju prispevka ugotovi, da avtor sam demantira svojo trditev. "Dejstvo, da je imela SDS največ dolga ravno po lanskih državozborskih volitvah, pove vse," navajajo. O potovanju denarja naj bi bilo seznanjeno tudi okrožno tožilstvo v Sloveniji Sicer pa naj bi o nakazilih SDS-u iz Finske kriminalisti spraševali Jureta Cekuto, ki naj bi za Delo povedal, da so Björkqvista na zaslišanju ta nakazila najbolj zanimala. Björkqvist naj bi za časopis glede nakazil SDS-u dejal: "To, kar me sprašujete, je glavna stvar celotne preiskave." S podatki, da naj bi se denar iz Finske stekal v stranko, in ne neposredno k predsedniku stranke Janezu Janši, pa naj bi po pisanju časopisa razpolagalo tudi okrožno tožilstvo v Sloveniji. Novinar Dela je sicer na Finskem izvedel, da naj bi denar za potrebe SDS-a iz Patrie domnevno potoval neposredno in pristal v nekaterih podjetjih blizu SDS-u. Denar naj tako ne bi šel prek Hansa Wolfganga Riedla in Jureta Cekute, kot v Resnici o Patrii navaja finski novinar Magnus Berglund. Ta naj bi osnovne podatke za svojo oddajo sicer dobil v Sloveniji, od slovenske policije, še piše časopis. Brezplačniki povezani z SDS-om Čeprav je Janša vseskozi zatrjeval, da se z brezplačniki ne ukvarja, pa naj bi se po podatkih časopisa v predvolilnem času na sedežu SDS-a redno srečevali Janša, Alenka Paulin (takrat direktorica STA-ja), Andrej Lesbaher (direktor družbe Progresija, ki je tiskala brezplačnik Slovenski tednik), Metod Brlec (glavni in odgovorni urednik Demokracije) in Borut Petek (nekdanji tajnik v kabinetu Janeza Janše), ki naj bi se pogovarjali o vsebini Slovenskega tednika za prihodnji teden. V SDS-u so zapisali še, da niso v ničemer povezani z brezplačniki, kar so že večkrat pojasnili in stalno ponavljajo. Zanimivejša se jim zdi povezava med časopisom Delo in stranko SD, "saj je bilo uredništvu naročeno, naj podpirajo Pahorja in rušijo Janšo". Zapisali so še, da lahko nadaljevanje sage o Patrii glede na zadnje napovedi Björkqvista pričakujejo pred lokalnimi volitvami. S podatki, da naj bi se denar s Finske stekal v stranko, in ne neposredno k predsedniku stranke Janezu Janši, naj bi po pisanju časopisa razpolagalo tudi okrožno tožilstvo. Berglund je v svoji oddaji Resnica o Patrii dejal, da je podkupnino prejemal Janez Janša. Berglundove izjave naj bi temeljile na podatkih, ki naj bi jih prejel od slovenske policije. Boste videli, kako se boste smejali nekaterim lažem - vse jasno in lepo se bo videlo, kdo laže in kdo ne. Kaj Erik Björkqvist o poročilu o razpletu preiskave, ki bo javno. Aha, očitno ni bilo kratice J ampak je bila SDS... Jao... kolk se smejem tem preiskovalcem... še pred mesecem je zatrjeval, da je samo Janša dobil ves keš, za njegove potrebe... zdaj kar naenkrat ni Janša lastnik tega keša, ampak kar politična stranka, priliv kapitala v politične stranke pa je pod drobnogledom najrazlilčnejših nadzornikov - no, še sreča. Denarne tokove stranke je še lažje nadzorovati, kot denarne tokove posameznika, zato, ker pri političnih strankah mora biti načeloma to zelo transparentno. Glede tistega, da je prišel zelen v službo... ja kdo pa nebi? En teden do volitev, ko imaš kampanjo v polnem teku, in potem te neki finec tam javno obtoži, da si sprejel nevem kolk keša podkupnine... ja, tud če 1% nebi bilo res, bi zelen prišel v službo, ker v vsakem primeru je, tudi kriva obtožba, hud udarec ugledu, sploh pa tik pred volitvami, in največ kar lshko v tistem hipu nardiš je, da kljub temu vztrajaš in še zmeraj verjameš v svojo zmago. Poskusite se sami postavit v tisti položaj, ob zavedanju, da niste na primer niti 0,00001% krivi glede Patrije. En teden pred volitvami, svetovni javnosti na očeh in s strani nekega finskega novinarja... Ne rečem, da gotovo ni bilo nič, hočem samo povedati, da bi marsikdo reagiral povsem identično, ne glede na to, koliko bi bil za kaj kriv. Ne... finci pač razkrinkujejo Patrio... in prav je da jo! Pri takšnih poslih je nujno 100x preverit ali je vse čisto, saj gre za ogromno denarja. Če so ga srali bodo pač padale glave je pa popolnoma jasno, da ni JJ šel podkupnino sprejemat na račun SDS :))) jah kolk ste pa stari no? Da si je denar iz Patrije kar nakazal na strankarski račun in šel tiskat časopis :))) Pa dajte no dajte, prosim lepo :) Če ste že nezmožni kritično razmišljat pa poskusite vsaj racionalno! Razumsko! To je izgovor, da se poblati SDS... Še najbolje pa je, da je Berglund dobil info od slovenske policije, Kosa in Cvikla! :) Najbolj verodostojni viri na svetu :) In našel črko J, ki se po novem interpretira kot: J=SDS J=Janez Janša J=Dve osebi, ki sta nekoč bili blizu vrha SDS J=podjetja blizu vrha SDS Pa koga vi zdej zafrkavate? Ali ni bil J v oddaji resnica o patriji samo Janez Janša? zdaj pa ima že kar 4 interpretacije! Glejte, ne jaz, ne vi (ta levi) ne veste kaj je res in kaj ni res! Brezveze se je kregat! Lahko pa premlevamo o tem in en drugega dopolnjujemo! Ampak to je tisto, kar politika ne želi, da bi počeli! moramo se deliti na nas in vas in biti skregani! Ko bomo/boste to nekoč dojeli, bomo lahko skupaj zaropotali in vrnili udarec oblasti... do takrat bomo pa naši in vaši, skregani in nategnjeni! Pa srečno! "Žalosti me, da ni bilo uradne proslave" Janša: Imamo dve nesporni dediščini Demosa 27. november 2009 ob 21:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Na slavnostni akademiji ob 20. obletnici Demosa je Janez Janša dejal, da ga žalosti, da ob tej priložnosti ni bilo nobene uradne proslave. Zanj je današnji dan dvajseta obletnica demokracije v Sloveniji, to, da uradne proslave ni bilo, pa kazalnik tega, kaj se je v teh letih spremenilo in kaj ne. Kljub vsemu Janša meni, da imamo dve nesporni dediščini Demosa, ki bi ju veljalo predstavljati tudi širše, in sicer samostojno slovensko državo in demokratični parlamentarni sistem. "Predstavljali smo si, da bo tranzicija hitrejša" Janša pravi, da ob ustanovitvi Demosa ni bilo nikogar, vključno z njim, ki bi si predstavljal, da bo Slovenija članica Nata in Evropske unije ter da ji bo celo predsedovala. Je pa omenil tudi nekatere pomanjkljivosti: "Predstavljali smo si, da bo tranzicija hitrejša, da bo večji red socialne pravičnosti," je dejal novinarjem. Vabljeni k branju: - Demos - koalicija, ki je pomagala Slovencem do izpolnitve sanj - "Težava Demosove vlade? Zmaga desne stranke" (klepetali ste z Lojzetom Peterletom) Poleg Janše, enega izmed akterjev pri procesu osamosvajanja Slovenije, se je akademije udeležil tudi Dimitrij Rupel, ki je na vprašanje, kje Sloveniji, glede na Demosova prizadevanja, ne uspeva, odgovoril, da pri demokraciji. "Želim si, da bi šli naprej, tam, kjer je to mogoče, čim hitreje," je menil. Za trenutno stanje pravi, da je vsaka vlada nekaj prispevala, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Poudaril je, da je bila prva vlada pri svojem delu zelo pogumna, trenutno politično dogajanje pa ocenjuje kot zastoj. Dejal je, da bi se sedanje situacije morali lotiti tako, kot smo se osamosvojitve - združeni. Na slovesnost je prišel tudi Igor Bavčar, notranji minister v Demosovi vladi, vendar izjave novinarjem ni želel dati. Janez Podobnik, predsednik nekdanje Slovenske kmečke zveze, je dejal, da današnji čas ne premore tiste iskrene energije, ki je kredibilna, ter da se preveč govori in premalo naredi. Demos ustanovljen 21. novembra 1990 Demokratična opozicija Slovenije je na pobudo Jožeta Pučnika nastala novembra 1989, ko so se povezale Slovenska demokratična zveza (soustanovitelji Janez Janša, France Bučar, Dimitrij Rupel), Socialdemokratska zveza Slovenije (pobudnik France Tomšič, njegov naslednik Jože Pučnik) in krščanski demokrati (dolgoletni predsednik Lojze Peterle). Pozneje so se naštetim pridružili še Kmečka zveza (pobudnik Franc Zagožen, prvi predsednik Ivan Oman), obrtniška Liberalna stranka (prvi predsednik Vitomir Gros) in Zeleni. Demos je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 tudi zmagal in sestavil vlado, katere predsednik je postal Lojze Peterle. Njegove vlade je bilo konec z razpadom Demosa - aprila 1992. S. Z. Demos - koalicija, ki je pomagala Slovencem do izpolnitve sanj MMC na sledi kratki, a bogati zgodbi Demosa 27. november 2009 ob 00:00 Ljubljana - MMC RTV SLO Korak k spravi. Plebiscit. Samostojnost. Vojna. Tolar. Ustava. Mednarodno priznanje. Kratek čas obstoja Demosa je bil dramatičen, njegov prispevek k rojstvu države pa neprecenljiv. Ob 20. obletnici Demosa - Demokratične opozicije Slovenije - zato gotovo ne bo odveč pogled v preteklost - preteklost, ki je izpolnila dolgoletno hrepenenje slovenskega naroda po svoji državi. Kaj vse je torej Slovenija doživljala med kratkim življenjem Demosa? Demos sestavljalo šest strank Rojstvo koalicje Demos je umeščeno v čas razpada Zveze komunistov Jugoslavije, saj je Demos luč sveta na pobudo Jožeta Pučnika (ta je bil tudi predsednik koalicije) ugledal novembra 1989, ko so se povezale Slovenska demokratična zveza (soustanovitelji Janez Janša, France Bučar, Dimitrij Rupel), Socialdemokratska zveza Slovenije (pobudnik France Tomšič, njegov naslednik Jože Pučnik) in krščanski demokrati (dolgoletni predsednik Lojze Peterle). Pozneje so se naštetim pridružili še Kmečka zveza (pobudnik Franc Zagožen, prvi predsednik Ivan Oman), obrtniška Liberalna stranka (prvi predsednik Vitomir Gros) in Zeleni. Na drugi stani sta se v samostojni stranki preoblikovali Socialistična zveza in Zveza socialistične mladine, ki je okrog sebe združila številne pripadnike civilnih gibanj, sledila pa je še "prelevitev" Zveze komunistov, iz katere je nastala Stranka demokratične prenove. Peterle prvi premier slovenske nekomunistične vlade po letu 1920 Pred aprilskimi skupščinskimi volitvami leta 1990 je bil položaj strank precej neizenačen, saj so nekdanji komunisti pa tudi socialisti in kandidati do takrat Zveze mladine uživali nemajhne ugodnosti. Demos je kljub temu pometel s konkurenti, tako da je Lojze Peterle, predsednik krščanski demokratov, postal predsednik prve nekomunistične slovenske vlade po letu 1920, ko je bila ukinjena Deželna vlada za Slovenijo. SESTAVA DEMOSOVE VLADE NA KRATKO Koalicijsko Demosovo vlado (pravzaprav "izvršni svet"), nastalo po volitvah leta 1990, je vodil Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, stranke, ki je v okviru koalicije Demos dobila največ, to je 13 odstotkov glasov. Preostale najpomembnejše funkcije so zasedli člani SDZ: predsednik parlamenta (pravzaprav "skupščine") je postal France Bučar, Janez Janša je postal obrambni, Igor Bavčar notranji, Dimitrij Rupel zunanji, Rajko Pirnat pa pravosodni minister (pravzaprav "republiški sekretar"). Vir: Wikipedia Demos je bil zelo pisana druščina, ki so jo sestavljali tako pragmatični zagovorniki stališča, da Slovenija nima druge izbire, kot da odide iz Jugoslavije, kakor pristaši bolj konservativnih nazorov, ki so z vstopanjem v slovensko politiko obnavljali stare ideološke delitve. Vse to je od začetka obremenjevalo odnose v koaliciji in povzročalo napetosti med njenimi partnerji, ki so bili pod vtisom kritičnih razmer v državi vendarle prisiljeni iskati konsenz. Med ministri Demosove vlade tudi komunisti Da so bile karte še bolj zapleteno premešane, kaže dejstvo, da so Peterletovo vlado sestavljali tudi nestrankarski ministri in celo aktivni člani Zveze komunistov Slovenije. Kljub temu se je vlada pod pritiski Beograda in zaostrovanja hrvaško-srbskih odnosov hitro znašla in ob vseh dogovarjanjih v srbski prestolnici nadaljevala priprave na slovensko osamosvojitev. Sprejela je vrsto osamosvojitvenih izjav in sklepov, 2. julija 1990 pa razglasila, da temelji politični, gospodarski in pravni sistem v Sloveniji le na republiški ustavi in zakonih, pri čemer se je obvezala, da bo v letu dni sprejela ustavo in sklenila, da slovenska delegacija ne bo več sodelovala pri delu v Beogradu. V času Demosa prvi korak na poti k narodni spravi V času Demosa je bil storjen prvi korak na poti k narodni spravi, saj je bila julija 1990 slovesnost v Kočevskem Rogu, na kateri sta si pred grobiščem po vojni pobitih partizanskih in komunističnih nasprotnikov v roke segla tedanji predsednik republike Milan Kučan in tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Prav pod Demosovo vlado je bil storjen tudi za usodo Slovenije pravzaprav najpomembnejši korak - plebiscit. Ko se je zdelo, da bo v Ljubljani izbruhnil oborožen spopad slovenskih teritorialcev in jugoslovanske vojske, so namreč slovenske stranke strnile vrste in odločile, da naj o samostojnosti Slovenije zadnjo besedo dajo ljudje. 23. decembra 1990 je tako 88 odstotkov vseh, ki so odšli na plebiscit, na vprašanje, ali želijo, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država, odgovorilo z "da". Nepopustljivost pri stremljenju k samostojnosti Vseslovensko slavje je seveda spremljala tesnoba, saj so se v Demosu zavedali vojaških groženj, neodobravanja tujine in številnih gospodarskih problemov, ki so državo čakali zaradi enostranske odcepitve, a alternative samostojnosti niso več videli. Demosova vlada je maja 1991 Beograd obvestila, da bo Slovenija najpozneje 26. junija razglasila samostojnost. In pri tem slovenski politiki tedaj niso popuščali, tako da poti nazaj ni bilo več. 25. junija 1991 sprejeta temeljna listina o samostojni Sloveniji Sledil je vrhunec slovenske pravljice in tudi vrhunec zgodbe okoli Demosa. Poslanci slovenske skupščine so pod vodstvom Demosovca Franceta Bučarja 25. junija zvečer sprejeli Temeljno listino o samostojnosti Republike Slovenije in ustavni zakon za njeno izvedbo. Listina je državo razglasila za samostojno, ustavni zakon pa je pristojnosti, ki jih je do tedaj imela federacija, prenesel na republiške organe. Ti so hkrati prevzeli tudi nadzor nad slovenskim ozemljem, slovenskim zračnim prostorom in slovenskimi mejami. Sledili so 10-dnevni oboroženi spopadi, ki so se relativno srečno končali. Slovenija je nato začela živeti samostojno življenje. Oktobra 1991 je pod Demosom dobila svojo valuto - tolar; iz Kopra pa je odplul zadnji trajekt z jugoslovanskimi vojaki. Decembra je luč sveta ugledala še slovenska ustava, ki je dokončno prelomila s socialistično dediščino in Slovenijo opredelila kot moderno, demokratično, pravno in socialno državo, ki spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Po zgodovinskih uspehih začetek zatona Ob vseh teh zgodovinskih uspehih pa se je začel zaton Demosa, saj je bila pozornost strank, starih in novih državnih ustanov in javnosti vse bolj usmerjena k notranjepolitičnim vprašanjem, gospodarskim težavam in oblikovanju nove zakonodaje. Vse to je pospešilo preoblikovanje slovenskega političnega prostora in delitve na strankarskem prizorišču. Ideološke in osebne razlike, predvsem pa različni pogledi na gospodarsko politiko in vprašanja privatizacije, so povzročali vedno večja razhajanja tudi v koaliciji. Največ "hude krvi" je bilo v Demosu prelite prav zaradi finančnih in gospodarskih vprašanj, ki so se postavljala pred samostojno Slovenijo. Pri tem velja spomniti, da je del Demosovih politikov močno nasprotoval politiki postopnega spreminjanja gospodarskega sistema, ki ga je zastopal podpredsednik vlade Jože Mencinger, ter zagovarjal radikalnejši obračun z "rdečimi direktorji". Nereklicni konec Demosa po mednarodnem priznanju Slovenije Ko so evropski ministri sredi decembra 1991 v Bruslju sprejeli sklep o priznanju Slovenije, je bil programski cilj koalicije dosežen, v njej združene stranke pa novega, skupnega programa za prihodnji razvoj države, niso bile več sposobne oblikovati. Voditelji vseh v Demosu združenih strank so se zato konec leta 1991 odločili, da Demos razpustijo. Razpadanje koalicije je trajalo do aprila 1992, ko se je zgodil še nepreklicni konec Peterletove vlade. Vir: Peter Vodopivec: Slovenska zgodovina - 1780-2004 IVAN OMAN OB OBLETNICI DEMOSA Brez zmage Demosa na volitvah spomladi 1990 ne bi mogli vzpostaviti normalne demokracije, je prepričan nekdanji predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman. V koalicijo so se novoustanovljene stranke po njegovem povezale zato, da bi zmagale na prvih demokratičnih volitvah. Oman sicer razume nekatere, ki so se ustrašili nalog, ki so postavljene pred tistimi, ki lahko zmagajo. "Položaj je bil takrat tak, da je bila ta skrb upravičena," trdi in dodaja, da bi nekateri takrat rajši ostali v opoziciji. Po Omanovih besedah so bili konec osemdesetih let v strahu pred tem, kakšni bodo izidi raznih nočnih sej, tako v Beogradu kot v Ljubljani in so držali pesti, da bi v vrhu komunistične partije v Sloveniji prevladal Milan Kučan, "ki je bil mlajši in nekoliko liberalnejši". Vir: STA (povzetek okrogle mize ob 20-letnici Demosa) FRANCE BUČAR OB OBLETNICI DEMOSA Po besedah prvega demokratičnega predsednika slovenske skupščine Franceta Bučarja je bil Demos hrbtenica, ki je nosila celoten proces osamosvojitve Slovenije od Jugoslavije. Cilj Demosa je bil po njegovih besedah osamosvojitev, ki se ji je vse podrejalo. Po njegovem mnenju je bila to pomanjkljivost, saj Demos po osamosvojitvi, "ravno jasnega in konkretnega programa za nadaljnji razvoj ni imel", zato je zašel v težave. Slovenska komunistična partija je bila po Bučarjevih besedah pred volitvami spomladi prepričana, da bo zmagala in je imela za takšno mnenje vse razloge. "Ljudje so bili preplašeni", prav tako je ZKS "imel roko nad vsem državnim aparatom, vsa direktorska srenja je bila na strani partije". "V neki meri smo bili sami presenečeni nad rezultatom volitev," je dejal nekdanji predsednik skupščine in dodal, da je partijcem po aprilski volitvah "naraščal greben", ko so videli, da je v Demosu negotovost. Zato so, kot je poudaril, "začeli s protiofenzivo". Med drugim so s pomočjo medijev "izvedli pravo kampanjo proti Demosu". Opozicijske stranke so po njegovih besedah spravili v kot tako, da so se morale izjasniti o samostojnosti Slovenije. "Na tej osnovi je bil dobljen tudi plebiscit za osamosvojitev," je poudaril. Vir: STA (povzetek okrogle mize ob 20-letnici Demosa) LOJZE PETERLE OB OBLETNICI DEMOSA Predsednik nekdanjih Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle pravi, da je šel na volitve aprila 1990 s projektom demokratične in samostojne slovenske države in z voljo, da prelomi s totalitarnim družbenim redom, le Demos. Po Peterletovi oceni je ključna postavka razpada Demosa zakon o privatizaciji. "Šlo je za to, da se Demosu ne pusti, da bi ga izvedel. Ko smo mi padli, je bil zakon hitro sprejet. Vendar s tem, česar Demos ni naredil, opletamo še danes," je prepričan. "Mi smo realizirali največji narodnopolitični projekt Slovencev v zgodovini, izpolnili smo sanje," je dejal glede osamosvojitve Slovenije. O samorazpustitvi Demosa pa meni, da je bilo "z Demosom treba končati, ker so zmagali napačni". Vir: STA (povzetek okrogle mize ob 20-letnici Demosa) "Brez plebiscita ne bi bilo samostojnosti" Slovenski državljani pokazali enotnost 26. december 2008 ob 10:13 Ljubljana - MMC RTV SLO Plebiscit, s katerim je Slovenija pred 18 leti stopila na samostojno pot, ni bil zgolj simbolno dejanje, ampak je pomenil nujen notranji konsenz in enotnost. Samostojnost bi sicer lahko razglasili, vendar pa je, če bi bili Slovenci in slovenski državljani takrat neenotni, ne bi dosegli, je dejal zgodovinar Božo Repe, ki ga je MMC povprašal o ozadju odločitve za samostojnost Slovenije. Je bila izvedba plebiscita leta 1990 v okviru prizadevanja slovenskih politikov za samostojnost Slovenije potrebna ali je bil razpis plebiscita zgolj "simbolno" dejanje? Prvotna zamisel je bila, da novoizvoljena slovenska skupščina sprejme novo ustavo, ki bi Slovenijo razglasila kot samostojno in suvereno državo. Ustava naj bi bila naknadno potrjena na referendumu. Prizadevanja za konfederalno ureditev Jugoslavije so bila sicer že prej, tudi v razpravah o zadnji jugoslovanski ustavi, preden je bila ta leta 1974 sprejeta, a predlog o samostojnosti (izvirni suverenosti republik) v tedanji Jugoslaviji ni dobil zadostne podpore, kot tudi ne kasnejši slovenski predlogi o konfederaciji. Slovensko suverenost so močno okrepili že ustavni amandmaji k slovenski ustavi, sprejeti še v socialistični skupščini septembra 1989, zaradi katerih je vrh JLA nameraval uvesti izredne razmere. Konfederalni koncept je izdelala tudi zadnja socialistična vlada Dušana Šinigoja tik pred koncem mandata marca 1990. Vendar so vsi ti koncepti še računali na reformo jugoslovanske države. Ko je Demos, ki je imel v programu osamosvojitev Slovenije (čeprav je formalno zagovarjal tudi konfederacijo kot mogočo obliko), malo pozneje zmagal na volitvah in prevzel oblast, so se znotraj njega začeli ideološki spori, ki so onemogočili sprejem nove ustave. Ta bi morala biti sprejeta z dvotretjinsko večino v tedanji skupščini, kar bi pomenilo konsenz tako znotraj Demosa kot z opozicijo. Ideološki pomisleki, povezani z novo ustavo in nato iz nje izpeljano zakonodajo, so zadevali razne teme, med drugim vprašanje pravice do splava, posredno pa npr. tudi koncept privatizacije, vprašanje denacionalizacije ali vračanja cerkvenega premoženja. Poleg tega bi sprejem nove ustave pomenil razpis novih parlamentarnih volitev, politikom, ki so šele prišli na oblast, pa ni bilo do tega, da bi jo morda znova izgubili. Zato so skušali ta "paket" težav nekako razvezati in privrženost osamosvojitvi poudarjati z raznimi resolucijami in deklaracijami, naslovljenimi na vlado, ki so jih pripravile nekatere stranke. Skupščina je 2. julija 1990 pod tem pritiskom, v času ko Slovenija na osamosvojitev ne ekonomsko in ne obrambno še ni bila pripravljena, precej na hitro in brez predhodnih posvetovanj (celo tedanje predsedstvo ni kaj dosti vedelo o tem) sprejela Deklaracijo o suverenosti, ki je radikalno napovedala slovensko odcepitev, vendar pogojno, tedaj ko bi datum določila skupščina (zaradi javnega mnenja so jo podprle vse stranke, Peterletova vlada pa nad tovrstnimi projekti ni bila navdušena, saj je to zanjo pomenilo veliko odgovornost). V takih razmerah je nato prišlo do predloga za plebiscit, ki ga je 4. oktobra 1990 predlagala socialistična stranka (naslednica nekdanje Socialistične zveze delavskega ljudstva), vendar ga je Demos, ki je osamosvojitev štel za svoj projekt, zavrnil. Že dober mesec pozneje je plebiscit postal sprejemljiv in ga je 9. in 10. novembra 1990 sprejel Demosov poslanski klub na posvetovanju v Poljčah (zasluge za to si lasti več tedanjih politikov). Ker je bil vnaprej samovoljno določen tudi datum, kar je javno oznanil dr. Jože Pučnik, predsednik Demosa, je to izzvalo revolt pri opoziciji in potrebno je bilo veliko naporov za uskladitev (v tej smeri je deloval zlasti predsednik predsedstva Milan Kučan, v skupščini pa Spomenka Hribar). Odprtih vprašanj je bilo več, ne samo datum, pač pa tudi potrebna večina (navadna večina, torej večina udeležencev oz. večina vseh volivcev) in vsebina zastavljenega vprašanja (vprašanj). Na koncu, tik pred zdajci, so parlamentarne stranke po napornih pogajanjih podpisale sporazum in takoj zatem je bil sprejet zakon o plebiscitu, ki je predvideval tudi šestmesečni odločilni rok, v katerem se je Slovenija pripravila na osamosvojitev. Ali menite, da bi tudi brez plebiscita Slovenci danes imeli samostojno državo? Iz povedanega sledi, da ni šlo zgolj za simbolno dejanje. Plebiscit je pomenil nujni notranji konsenz in enotnost, brez katere samostojnosti ne bi bilo mogoče izvesti. Lahko bi sicer razglasili samostojnost, a če bi bili Slovenci in slovenski državljani tedaj neenotni, je ne bi dosegli. Ostala bi na papirju ali pa se zaradi notranjih nesoglasij ne bi mogli uspešno upreti pritisku jugoslovanske in mednarodne politike ter intervenciji JLA. Tudi čas je bil enkraten in zamujena priložnost se ne bi vrnila. Slovenci nikoli prej nismo sami živeli v svoji državi. Kaj je v tistem času pretehtalo, da se je tako velik odstotek Slovencev odločil, da je čas za samostojnost? Predvsem so bile to razmere v Jugoslaviji, ki tedaj ni bila več varuh slovenske nacionalne identitete, niti ji ni omogočala ekonomskega razvoja. V času sedemdesetletnega bivanja v Jugoslaviji je tudi izginil strah pred večnimi sovražniki Italijani in Nemci, Slovenci so kot glavnega sovražnika tedaj videli Miloševićevo Srbijo. V Jugoslaviji, ki je bila v hudi ekonomski krizi (danes si je težko predstavljati, kaj je npr. pomenila 2.500 in več odstotna letna inflacija), niso več videli možnosti za ekonomski razvoj in vključitev v evropske integracije. Neuspešni so bili tudi vsi slovenski poskusi, da bi Jugoslavijo demokratizirali in reformirali. Tedanje slovensko prepričanje bi lahko strnili v en stavek: "Dost' mam!" Preberite še: - Politiki na zadnjih 18 let predvsem ponosni - Slovenija z današnjim dnem polnoletna - Slovenija pred 18 leti na samostojno pot Kakšni so bili odzivi na rezultat plebiscita v Evropski skupnosti in kakšni v drugih jugoslovanskih republikah? Odzivi so bili negativni. Druge jugoslovanske republike so v tem videle razbijanje skupne države, mednarodna politika, ki je še nekako delovala po inerciji hladne vojne, pa je prav tako želela Jugoslavijo ohraniti in je v to vložila veliko naporov po sistemu "korenček in palica". Ponujali so nekaj milijard dolarjev vredno pomoč, če bi Jugoslavija ostala skupaj in sledila reformam zadnjega premierja Anteja Markovića, obljubljali hiter sprejem v ES, Sloveniji pa grozili, da ne bo nikoli priznana. Italijanski zunanji minister Gianni de Michelis je govoril, da še petdeset let ne bomo samostojni. 21. junija 1991, le nekaj dni pred osamosvojitvijo, je tudi ameriški zunanji minister James Baker v Beogradu dal odločilno (in usodno) podporo enotni Jugoslaviji, kar sta si Marković in vrh JLA razlagala kot "zeleno luč" za intervencijo v Sloveniji. 23. junija so se članice Evropske skupnosti dogovorile, da ne bodo priznale neodvisnosti Slovenije in Hrvaške, če se bosta enostransko odcepili od jugoslovanske federacije (poznejše okoliščine so bile mednarodnemu priznanju Slovenije iz vrste razlogov bolj naklonjene). Zato na plebiscitu ni bilo uradnih opazovalcev ES-ja ali drugih držav, na razglasitvi pa ne vidnejših politikov, čeprav je pozneje uživala tiho simpatijo posameznih vplivnih državnikov (npr. avstrijskega zunanjega ministra Mocka in nemškega kanclerja Kohla). Izjema so bili nekateri redki pokrajinski politiki iz sosednjih držav, na razglasitev slovenske samostojnosti so prišli štirje avstrijski deželni glavarji in en italijanski ter nedavno umrli dunajski župan Helmut Zilk, medtem ko je avstrijski vicekancler Erhard Busek obljubljeno navzočnost v zadnjem trenutku odpovedal. Slovenija je kljub temu vztrajala in takšne načelne drže v mednarodnih odnosih smo si v poznejših letih lahko pogosto žal le želeli, tudi (ali še posebej) v zadnjih letih, odkar smo enakopravni člani EU-ja in Nata, kjer se naš glas ni slišal ali pa je bil servilen, čeprav imamo do lastnega stališča kot enakopravna članica obeh organizacij vse pravice. Upajmo, da se pokončni duh iz osamosvojitvenih časov vrača, to bi bilo najlepše darilo ob obletnici. Aleksandra K. Kovač Takratni ameriški zunanji minister James Baker je dal usodno podporo Jugoslaviji, ki si jo je JLA razlagal kot zeleno luč za intervencijo v Sloveniji. Sloveniji ob razglasitvi samostojnosti mednarodna politika ni bila naklonjena, zato ob slovesni razglasitvi vidnih predstavnikov evropske in svetovne politike ni bilo. Takratni italijanski zunanji minister Gianni de Michelis je takrat dejal, da Slovenija še 50 let ne bo samostojna. Forum Danes proslavljamo državni praznik političnega gibanja, ki je pretrgal vez z jugototalitarizmom in osamosvojil Slovence. Žal, danes trenutna vlada počne ravno nasprotno, pelje nas nazaj v tiste čase! Samo še boni nam manjkajo pa smo tam... spoštovani g. J Janša, naj vas ne žalosti, ter zlasti ne preseneča, smo v trdi in rdeči dobi, ki bo zanesljivo trajala manj kot 3 leta, nato pa je potrebno res aktivirati vse zdrave in še nepokvarjene potenciale te družbe ter za vedno razgraditi ostanke neokomunizma... Hvala za vaš prispevek ob osamosvojitvi, ste eden od stebrov mlade Slovenije. Vse dobro in na čim prejšnji zaključek patrie, da se resnično posvetimo naši Očetnjavi. že če pogledamo samo vodje naše koalicije- lažnivega in dolgoprstega gregorja, kresalko ki se smeje jelinčičevim šalam in trdi da ni pomembno kako bodo vladali ker jih čez 10 let ne bo več tukaj in borata... država nazaduje, približujemo se temu čemur smo pred 20timi leti ubežali. potem pa eni še poveličujejo trenutno vlado- me zanima od kje jim gradiva za tako prepričanje, ali pa gre tukaj za vero še močnejšo od kakšne sekte? nadskof_anton_stres_28nov09.jpg nadskof_alojz_uran2004_2009.jpg Anton Stres novi ljubljanski nadškof Papež Benedikt XVI. sprejel odstop Alojza Urana 28. november 2009 ob 08:28, zadnji poseg: 28. november 2009 ob 12:02 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Kot so sporočili s Slovenske škofovske konference, je papež Benedikt XVI. mariborskega nadškofa koadjutorja Antona Stresa imenoval za ljubljanskega nadškofa. Kot so še sporočili iz tiskovnega urada SŠK-ja, je dozdajšnji nadškof Alojz Uran "v posebnem pismu svetemu očetu podal odpoved službi, da ljubljanska nadškofija ne bi trpela zaradi njegovega slabega zdravja". Za novega mariborskega nadškofa metropolita je papež imenoval Franca Krambergerja, dozdajšnjega murskosoboškega škofa Marjana Turnška pa za njegovega pomočnika. Na Turnškovo mesto je imenovan Peter Štumpf. Kot je znano, je petek v javnost pricurljala novica, da bo Uran po maši v cerkvi sv. Vida ob 15. obletnici Radia Ognjišče naznanil svoj odstop. Danes zjutraj pa so z omenjenega radia sporočili, da maše ne bo daroval nadškof Uran, ampak koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Uran je bil nadškof štiri leta Uran je funkcijo nastopil 25. oktobra 2004, ko je zamenjal Franca Rodeta, ki je v Vatikanu prevzel mesto prefekta ustanov posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, nato pa postal še kardinal. Šesti ljubljanski nadškof in peti metropolit je bil od imenovanja zaradi zdravstvenih težav večkrat hospitaliziran. Nazadnje je bil v bolnišnici letošnjega 9. oktobra, ostal pa je teden dni. V tiskovnem uradu ljubljanske nadškofije so sporočili, da so preiskave pokazale oslabelost srca. Kdo je Anton Stres? Novi ljubljanski nadškof in metropolit se je rodil 15. decembra 1942 v Donački gori v župniji Rogatec. 1. oktobra 1974 je doktoriral iz teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 1984 pa še iz filozofije na Katoliškem inštitutu v Parizu z disertacijo z naslovom Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri Marxu. Leta 1972 je postal asistent na teološki fakulteti iz leti napredoval do predstojnika katedre za filozofijo. Med oktobrom 1999 in septembrom 2000 je bil tudi dekan teološke fakultete, v tem času pa je bil imenovan tudi za mariborskega pomožnega škofa, pozneje pa je najprej prevzel vodenje celjske škofije, nato pa mariborske nadškofije. T. K. B. Rosvita Pesek: Slovenska osamosvojitev je tudi stvar miselnih procesov Ljubljana - Slovenska osamosvojitev je "tudi stvar nekih miselnih procesov, ki so se v veliki meri skoncentrirali v 57. številki Nove revije", je dejala novinarka in zgodovinarka Rosvita Pesek. Po njenem mnenju, kot je povedala v pogovoru za STA, je osamosvojitev tudi skupek vseh tistih ljudi, ki so pokazali pogum in poleti 1988, v času sojenja četverici "JBTZ", odšli na Roško. Lani ste izdali knjigo Osamosvojitev Slovenije, zdaj bo izšla vaša druga knjiga o osamosvajanju Slovenije z naslovom Skupščinski koraki k samostojni državi. Bi lahko bolj podrobneje predstavili njeno vsebino. V bistvu gre pri tej knjigi za izbor dobesednih prepisov skupščinskih zasedanj, torej tistih točk dnevnega reda, ki so bile v mandatu od leta 1990 do leta 1991 ključne za nastanek samostojne slovenske države. V knjigi med drugim predstavim deklaracijo o samostojnosti, zakon o plebiscitu, osamosvojitvene zakone in seveda dva ključna dneva, 24. in 25. junij, ko so bili sprejeti temeljni osamosvojitveni akti. Zatem tudi tajno sejo, ki je bila sklicana med vojno, Brionsko deklaracijo in nazadnje razdružitvena izhodišča. Gre za skoraj 500 strani debel zapis z mojim komentarjem. Posebnost knjige oz. njen poseben doprinos pa je ta, da je v njej objavljen tudi album s fotografijami vseh 240 delegatov, ki so takrat sedeli v skupščini. Dokler se tega nisem lotila, sem menila, da ima slovenska država, Republika Slovenija, to urejeno. Da vsaj 18 let po ključnih dogodkih imajo, recimo vsaj v parlamentu ali v glavnih fototekah, portrete vseh 240 delegatov osamosvojitvene skupščine. Ugotovili pa smo, da jih imamo - če združimo moči vseh fotodokumentacij, tj. Delove, naše na TV Slovenija, skupščinske in tako naprej - samo polovico. In potem sem se lotila še zadnjega koraka: poklicala in obiskala sem nekatere ljudi, tudi sorodnike že pokojnih delegatov in pridobila fotografije vseh. Pri tem pa je ključno vlogo odigral naš televizijski arhiv, iz katerega smo potem dobesedno iz posnetkov delali t.i. stil store in iz njih fotografije poslancev in jih identificirali. Zdaj vsaj vemo, kdo so bili ti ljudje, ki so takrat pritiskali na sive tipke v skupščini. Pred nekaj meseci ste poudarili, da je imel ključno vlogo pri osamosvojitvi Demos. Da brez njega ne bi bilo osamosvojitve. V bistvu imava tukaj en ampak. Moja izhodiščna teza takrat in danes je bila: v tako hitrem času in na tak način. Verjetno bi tudi naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, tj. komunisti, mladinci in socialisti, šli v smeri samostojnosti in večanja republiških pristojnosti v razmerju do federalnih. Verjetno pa, vsaj kolikor zdaj lahko razberemo iz vseh teh magnetogramov in drugih virov, tako hitrega in učinkovitega reza, kot ga je naredil Demos v letu in pol - moramo vedeti, da je trajal proces osamosvojitve leto in pol -, gotovo ne bi dosegli. Pri čemer je treba biti korekten in povedati, da so bila ustavna dopolnila k slovenski ustavi, ki so ponovno uveljavila samoodločbo naroda, sprejeta septembra 1989, torej še v starem skupščinskem mandatu. Ta dopolnila so bila, vključno z demokratičnimi volitvami spomladi 1990, temelj, na katerem se je potem dalo graditi. V javnosti včasih zasledimo razprave in prepire o tem, kdo je prvi predlagal plebiscit. Tako nekateri pravijo, da so plebiscit prvi predlagali socialisti, drugi, med njimi na primer Tine Hribar, pa trdijo, da je imel plebiscit o osamosvojitvi pred tem v svojem programu zapisan že Demos. Seveda. Teh pobud je bilo veliko. V glavnem so se imenovale bolj "referendumske pobude" in v glavnem so se bolj nanašale na to, da bi šlo za referendum o ustavi. Ker bi nas šele ustava konstituirala kot samostojno državo. Ta plebiscit, kot je bil kasneje izveden, tj. zgolj plebiscit brez ustave, le z vprašanjem o tem, ali smo za samostojno in neodvisno državo, pa v tistih osnutkih seveda ni bil mišljen. Moramo vedeti, da je tukaj več stopnic in več različnih variant. Sama menim, da je gotovo ena od pomembnih stvari kosilo pri Bučarjevih v Bohinju za prvomajske praznike leta 1990, torej 14 dni po drugem krogu prvih demokratičnih volitev v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Takrat so France in Ivka Bučar, Tine in Spomenka Hribar ter Jože Pučnik in Peter Jambrek ugotavljali, da so zdaj mehanizmi dani (torej Demosova večina v skupščini) in da bo treba iti v neko obliko referenduma oz. ustavnega referenduma o neodvisnosti Slovenije, s katerim se bo izrazila volja slovenskih državljanov. Da bi pač ta akt samostojnosti dobil najbolj široko podporo. Takrat so tudi govorili o tem, da bi bilo to treba izpeljati do konca leta. Toda potem je prišla vrsta stvari, ki so šle v popolnoma napačno smer in ki so nas oddaljevale od plebiscita oz. referenduma. Eno so bili silni zapleti pri ustavi, za katero veste, da smo jo potem sprejeli šele decembra 1991, torej leto dni po plebiscitu. In tako je nekje oktobra 1990 par opinion-makerjem in glavnim akterjem v Demosu postalo jasno, da osamosvojitve z ustavo še nekaj mesecev ne bo mogoče doseči. Socialisti so že oktobra predlagali plebiscit ljudstva Republike Slovenije za življenje v lastni državi. Tedaj je bil odziv na to pobudo šibek, bila so mnenja, da je še prezgodaj. Tudi v Demosu so rekli, da mi na to dejansko nismo pripravljeni, zato ne gremo v to. Tudi slovenski izvršni svet je bil takrat proti plebiscitu, češ da je to prenevarno. In potem je seveda prišlo do tistega ključnega, tajnega vikenda v Poljčah, 9. novembra 1990, ko so trije sodelavci ustavne komisije, Tine Hribar, Peter Jambrek in Tone Jerovšek, pa tudi predsednik Demosa Jože Pučnik, zelo angažirano in prepričljivo nastopili pred Demosovimi poslanci in prepričali Demosov poslanski klub, da je ta z aklamacijo potrdil predlog, da se gre na plebiscit. Pučnik je takrat dejal, da naj bo plebiscit 23. decembra. In sicer zato, ker pridejo takrat domov naši zdomci, "gastarbajterji" pa odidejo v svoje kraje. Pri tem je zame zanimiv delček te zgodbe ta, da se Pučnik ni mogel (ali pa ni hotel!) zadržati, da bi se usklajevali z drugimi, pač pa je še istega večera, ko so Demosovi poslanci podprli plebiscit, na strankarskem sestanku na Ptuju novinarjem kar povedal, da bomo plebiscit imeli 23. decembra. Nato je 14 dni "padalo" po njem. Vsi so se jezili. Ljudje v Demosu, predsedstvo nasploh, opozicija pa itak. Čigav je zdaj ta plebiscit, je to plebiscit Demosa, kdo se bo usklajeval, je to plebiscit celega naroda, ali kaj je to, so spraševali. Potem so se tri tedne oz. še več, skoraj vse do 6. decembra, ko je bil sprejet zakon o plebiscitu, dogajala strankarska prerivanja, pogajanja in kupčkanja o tem, ali bo plebiscit res 23. decembra. V plebiscitni zgodbi sta bili ključni dve podstati. Ena je bila, kakšna večina bo potrebna, da bo plebiscit veljaven, druga pa, kdaj naj bo plebiscit. Sama menim, da je tukaj prišlo do nekakšne menjave, da ne rečem trgovine. Opozicija, ki je vztrajno terjala, da se plebiscit premakne na pomlad 1991, ko naj bi bilo znano, kako se bodo po drugih republikah konstituirale nove oblasti, je zagovarjala plebiscit januarja, februarja ali marca in ni privolila v 23. december. Trdila je, da je to prekmalu, da je to diktat in tako naprej. Demos pa se seveda ni mogel ukloniti temu visokemu pragu za uspešen izid plebiscita, da mora namreč večina vseh volilnih upravičencev glasovati za. O tem so potem tekla dosti zanimiva, naporna, razburljiva, gorkih besed polna pogajanja, ki jih je vodil predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. In njihov izplen je potem vendarle bil ta, da se je opozicija uklonila 23. decembru kot dnevu, v katerem naj se izvede plebiscit, koalicija Demos pa je stisnjenih zob privolila, da bo večina vseh volilnih upravičencev potrebnih za pozitiven izid plebiscita - torej 50 odstotkov plus en volivec mora glasovati za, da se šteje plebiscit kot uspešen. Prej ste omenili sestanek v Poljčah, kjer so prepričevali poslance Demosa. So bili kakšni zadržki glede plebiscita? Poglejte, težko je, če so recimo socialisti mesec dni prej (oktobra 1990) rekli, da bi imeli plebiscit, pa so tedaj tako v Demosu kot v Peterletovi vladi ugotavljali, da nismo pripravljeni, da je treba dejansko najprej kaj več imeti v rokah, potem pa iti v plebiscit. Potem pa so kar naenkrat novembra 1990 v Demosovem poslanskem klubu - na za javnost zaprti seji sklenili - da bo plebiscit. Poleg tega morate vedeti, da so prihajali naši politiki iz tujine, kjer so jim vsi govorili: ne iti v to noro dejanje, ne bomo vas priznali 50 let, nimate naše podpore, osamosvojitev se lahko zgodi samo na miren, sporazumen, dogovoren način in tako naprej. Vedeti morate, da mi v bistvu za to, kar je takrat počela slovenska politika, nismo imeli nikakršne podpore iz tujine, prav nikakršne. Vsi so nas namreč pred odhodom iz Jugoslavije svarili in vsi so z veliko mero dobronamernosti podpirali takratnega predsednika zveznega izvršnega sveta Anteja Markovića in njegov reformni program. In seveda je bilo težko sedaj kar naenkrat reči, da gremo v plebiscit. Sploh, ker v teh prvih odločitvah še ni bilo jasno, kakšen bo rok, ki bo pomenil dejansko osamosvojitev. A smo se potem vendarle dogovorili, da preverimo voljo naroda in potem v šestih mesecih izpeljemo to odločitev. To govori o tem, da je bilo jasno zavedanje, da z dnevom plebiscita ne bomo postali samostojni. Osamosvojitvene zakonodaje namreč v času plebiscita še ni bilo pripravljene, saj je bil Demos takrat na oblasti šele štiri oz. pet mesecev. Tedaj nismo imeli ne lastnih monetarnih institucij, ne lastne zakonodaje, ne potnih listov, ne carine, ničesar ni bilo takrat še urejeno. Zato je bil potreben prehoden čas, da so se potem te stvari pripravile in da se v tem času morebiti pokaže dobra volja za dogovarjanje z drugimi v Jugoslaviji o tem, kako se bomo razdružili oz. kako bomo odšli vsak svojo pot. Je samoumevno, da je pot od plebiscita peljala v samostojnost? Bi bile možna tudi druge variante, recimo konfederacija? Zdi se mi namreč, da so bili tudi po plebiscitu debate o tem, kaj pravzaprav odločitev na plebiscitu pomeni. Bili so tudi dogovori oz. računanje na Hrvaško. Mislim pa, da je velika večina imela v mislih res samostojno državo. Pri čemer je zelo kmalu, že konec zime oz. spomladi 1991, postalo jasno, da če že s kom v konfederacijo, potem edino s Hrvaško, ker se druge republike na slovenski predlog niso pozitivno odzvale oz. se sploh niso odzvale. Prav tako slovenski politiki, ko so govorili o morebitni konfederaciji, niso nikoli pozabili poudariti, da pot do konfederacije vodi prek samostojnosti. Ali preprosto povedano: ti moraš biti vsaj eno uro samostojen subjekt, da se lahko odločiš za povezovanje z drugimi. Torej, najprej bomo samostojni, potem pa se bomo odločali o morebitnih povezavah. Ampak, okoli 8. februarja 1991 je iz najvišjih vrhov, torej od Pučnika in od Kučana, sinhrono prišla ugotovitev, da s konfederacijo verjetno ne bo nič. Da so težave, ki jih ima Hrvaška, druge narave, kot jih ima Slovenija na svoji poti v samostojnost. Torej, da bo Slovenija morala iti na svoje. Slišijo se tudi očitki oz. trditve, da pri sprejemanju ključne osamosvojitvene zakonodaje ni bilo širokega soglasja v skupščini. Da so bili nekateri zakoni, ključni za osamosvojitev, sprejeti z nekaj glasovi večine. Osamosvojitveni zakoni niti niso bili taka težava. V glavnem zaradi tega, ker jih delegati niso imeli časa prebrati, faze so bile namreč skrajšane, poleg tega so bili zakoni izjemni strokovni. Edino, kar je bilo zelo občutljivo in katere posledice čutimo še danes, je bil zakon o državljanstvu. To je bil eden od osamosvojitvenih zakonov. Zagovarjal ga je tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar in tukaj je šlo točno za to, o čemer se pogovarjamo še danes. Namreč pod kakšnimi pogoji naj prebivalci drugih republik postanejo državljani Republike Slovenije. Je to avtomatizem, če imajo stalno prebivališče v Sloveniji, je potrebno znanje slovenskega jezika ali ne? Znano je, da so v ključni fazi poslanci LDS sprejemanje zakona obstruirali, ker se jim takšno zategovanje pravil za pridobitev državljanstva ni zdelo primerno. Sicer pa so bili osamosvojitveni zakoni v glavnem sprejeti s kar ustrezno večino in niso bili tako problematični. Drugo pa je vprašanje vojaške zakonodaje, ki pa ni sodila med osamosvojitveno zakonodajo. Tukaj pa je šlo za bitko za nabornike oz. tukaj gre v bistvu za tisto, čemer se takrat ni upalo tako reči, ampak je bilo točno to, namreč za postavljanje temeljev za slovensko vojsko. Tukaj sta si stali nasproti pobuda za demilitarizirano Slovenijo in koncept takratnega republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Janeza Janše za postavitev lastne slovenske vojske. Ta zakon je potem postal v času osamosvojitvene vojne pomemben za osamosvojitev Slovenije. Da je imela Slovenija lastno obrambo oz. lastno vojsko. To je bilo zelo pomembno dejanje, ki ga je takrat s hudimi besednimi bitkami izboril Janez Janša. Pri tem pa je potrebno povedati, da se je položaj v desetdnevni osamosvojitveni vojni popolnoma spremenila. Vsi dvomi in oporekanja slovenski Teritorialni obrambi so se v trenutku razblinili. Tajna seja, ki je bila sklicana med vojno, to dokazuje. Takrat so vsi, posebej pa opozicija, podprli slovenske teritorialce in slovenske policiste. Nekdo je celo vzkliknil, da če bi vedel, da bi to orožje tako potrebovali, se ne bi, ko je šlo za proračunske razprave, tako boril proti sredstvom za obrambo. Omenili ste, da so iz tujine prihajala svarila proti osamosvojitvi. Ampak nekatere zunanje okoliščine pa so le bile kljub vsemu ugodne za Slovenijo, da se je lahko osamosvojila. Katere so bile? Da, bile so. Mislim, da je bila najbolj ugodna okoliščina, ki je zelo usodno vplivala tudi na vse ključne Demosove veljake ta, da je Nemčija postala spet enotna. Kajti takratni nemški kancler Helmut Kohl je že julija 1990 Lojzetu Peterletu, dva meseca potem, ko je ta postal predsednik slovenskega izvršnega sveta, dejal, da če so si Nemci vzeli pravico do samoodločbe naroda zase, potem jo ne morejo odrekati tudi drugim narodom. In za to je v bistvu v mednarodnem pravu šlo. Kaj je več. Ali gre za pravico do enovite in celovite države, kar je na nek način jugoslovanski koncept, ali pa gre za pravico naroda za samoodločbo, kar smo terjali Slovenci. In naša sreča je bila, da je padel Berlinski zid, da se je Nemčija združila ravno pod sloganom pravice naroda do samoodločbe. Na to isto pravico in na isto okoliščino smo se sklicevali tudi mi. Seveda je bila Nemčija tudi glavni protagonist in podpornik Slovenije, tudi pozneje, ko je šlo za pridobivanje mednarodnega priznanja. Nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher je prvi pokazal voljo, da pride v času vojne v Slovenijo, kjer bi se na lastne oči prepričal, kaj se dogaja, a je nato obstal kar v Beljaku. Katere so po vašem mnenju ključne osebnosti slovenske osamosvojitve? Teh osebnosti je gotovo več. Najprej morava vedeti, o čem se pogovarjava, ko govoriva o slovenski osamosvojitvi. Slovenska osamosvojitev ni samo stvar pritiskanja na sive tipke 240 delegatov v republiški skupščini. Slovenska osamosvojitev je tudi stvar nekih miselnih procesov, ki so se v veliki meri skoncentrirali v 57. številki Nove revije, zato je treba tam začeti. Slovenska osamosvojitev je seveda tudi skupek nekih reformnih sil znotraj Zveze komunistov in tudi skupek vseh tistih ljudi, ki so pokazali pogum in poleti 1988, ko so na vojaškem sodišču sodili četverici "JBTZ" (Janez Janša-Ivan Borštner-David Tasič-Franci Zavrl), odšli na Roško. Ko se je zgodil, jaz bi temu rekla miselni in civilni preboj. Ko se je vedelo, da ljudje lahko odidejo na zborovanje in da se jih lahko zbere par tisoč, bodisi na Kongresnem trgu bodisi na trgu pred skupščino. Ko se je zgodil ta preboj, da, recimo, partijska oblast ne bo več s silo ukrepala proti lastnemu narodu in podobno. Najprej je bila torej ta prostost duha. Povedati si, upati si, da smemo, da gremo, da bomo. Če pa zelo konkretno govoriva, pa moram poudariti, da se lahko taki premiki zgodijo takrat, ko neka skupina ljudi, ki ima isti cilj, na primer samostojno državo, dobi tudi vzvode, da to spelje. To pa se je zgodilo z volitvami spomladi 1990, na katerih je zmagala koalicija Demos. Ta je dobila skupščinsko večino in svoj izvršni svet. In je v letu in pol, pač s temi postopki, o katerih sva prej govorila, prišla do tega cilja, do razglasitve samostojnosti. Potem pa je trajalo samo še pol leta, do so to priznale tudi druge države. December 1991 že štejemo kot mesec, ko so vsa ta pomembna mednarodna priznanja že začela prihajati. Tako da če me zdaj sprašujete o ljudeh, jih je treba iskati tako v krogu novorevijašev, kulturnikov nasploh, iskati jih je treba v krogu reformnih, uporniških sil med Zvezo socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in partijo, treba jih seveda v največji meri iskati v skupščinski večini po volitvah leta 1990, iskati jih je treba v izvršnem svetu, ki ga je vodil Peterle, v tisti trmi in upornosti, ki jo je velikokrat pokazal predsednik skupščine France Bučar, in seveda v tistih pogajalskih spretnostih, ki jih je velikokrat pokazal predsednik predsedstva Milan Kučan - ko je šlo za razmerja na zveznem nivoju. Na nek način so se vloge sinhrono porazdelile. Tisti, ki so poznali Jugoslavijo, so se pogajali na zveznem nivoju. Tisti, ki so imeli neko vizijo, neumorno željo, ki so imeli zamere do Jugoslavije in ki so hoteli samostojno slovensko državo - tukaj lahko izpostaviva Pučnika -, pa so seveda doma pripravljali teren, poskrbeli za enotnost v najbolj ključnih trenutkih, včasih tudi prehitevali in poganjali ves voz, ko je zastal. Vedeti moramo, da je bila v začetku aprila 1991 nekakšna velika budnica - potem, ko se je začelo govoriti, da se glede osamosvojitve nič ne dogaja -, ko je bil na Brdu pri Kranju projekt 14 oz. 13 skupin in ko se je pregledovalo od vodovodov, do kanalizacije, do oskrbe, torej vse. Igor Bavčar je takrat rekel, da so na Brdu, torej aprila 1991, naredili celotno inventuro slovenske države. Da so se šele takrat zavedali, kaj vse so dobili s prevzemom oblasti v roke. Vsekakor brez take generalne inventure, taka avantura, kot je bila slovenska osamosvojitev - na tak način, kot je bila izvedena - gotovo ne bi bila mogoča. Po 20 letih Ertl in J(B)TZ znova na okopih. Predsednik vmes. Ertl: Grda podtikanja, ki jih je potrebno dokazati 1. december 2009 ob 15:33, zadnji poseg: 1. december 2009 ob 21:08 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V uradu predsednika republike so se odzvali na poziv poslancev SDS-a, naj predsednik države Danilo Türk spremeni svojo odločitev v zvezi z odlikovanjem Tomaža Ertla ali pa odstopi. Zapisali so, da je predsednik Danilo Türk ocenil, da je po 20 letih prišel čas, da se pomen akcije Sever trezno ovrednoti in da se prispevek ljudi, ki so to akcijo vodili, ustrezno prizna. Dodali so, da je predsednik Tomaža Ertla odlikoval s srebrnim redom za zasluge za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije med akcijo Sever. Med pripravo in izvajanjem ukrepov za preprečitev t. i. mitinga resnice v Ljubljani leta 1989 je Ertl vodil akcijo Sever, ki je bila usmerjena v zaščito varnosti ljudi in človekovih pravic v Sloveniji. Akcija je tako pomagala ustvariti pogoje za demokratično preobrazbo in naposled tudi osamosvojitev Slovenije, so pojasnili v uradu. Poslanci SDS-a so v pismu predsedniku države protestirali proti podelitvi odlikovanja Ertlu kot "nekdanjemu prvemu človeku komunistične represije na Slovenskem". Ertl je po mnenju vodje poslanske skupine SDS-a Jožeta Tanka v "svojem dolgoletnem obdobju vodenja slovenske Udbe zatiral demokratične in osamosvojitvene težnje Slovencev, odrejal uporabo represivnih uprepov proti političnim nasprotnikom ter postal v letih 1988 in 1989 simbol kršenja človekovih pravic". "Türkovega dejanja si ni mogoče drugače razlagati kot podporo drastičnim kršitvam človekovih pravic" Tanko je zapisal še, da je so bili "dokumenti, ki dokazujejo nečastno, v posameznih primerih tudi zločinsko vlogo odlikovanca", v Sloveniji že večkrat objavljeni, zato si Türkovega dejanja ni mogoče drugače razlagati kot podporo drastičnim kršitvam človekovih pravic. V pismu predsedniku države očitajo še, da celotna demokratična Evropa te dni praznuje 20. obletnico demokratičnih sprememb, v Sloveniji pa niti vlada niti urad predsednika republike nista organizirala nobene uradne slovesnosti. "Še več, člani slovenske vlade in vi osebno ste dosledno ignorirali celo slovesnosti, ki so jih ob 20. obletnici pripravile civilnodružbene organizacije." V Türkovem uradu so v zvezi s tem zapisali še, da so v uradu vabilo na slovesnost, ki jo je 26. novembra ob 20. obletnici ustanovitve Demosa pripravil Inštitut Jožeta Pučnika, prejeli tri dni pred prireditvijo, ko je imel predsednik za ta termin že potrjene druge obveznosti, zato so 25. novembra udeležbo predsednika opravičili. Protest tudi trojice izmed četverice JBTZ Nekateri akterji dogodkov izpred dvajsetih let, med njimi Janez Janša, Igor Bavčar, David Tasič in Franci Zavrl, so v posebni izjavi izrazili zaskrbljenost zaradi podelitve državnega odlikovanja Tomažu Ertlu. Kot so zapisali, so osupli nad odločitvijo predsednika republike Danila Türka, saj je Ertl, kot trdijo, ukazal tajne akcije zoper četverico JBTZ. Pod izjavo so se podpisali Boris Cavazza, Gregor Tomc, Franci Zavrl, Janez Janša, David Tasič, Bojan Fink, Dušan Keber, Igor Omerza, Bojan Korsika in Igor Bavčar. Kot so zapisali v izjavi, je nesporno, da je bila akcija slovenske milice Sever izjemno pomembna za demokratizacijske postopke v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da lahko najvišje državno odlikovanje po dvajsetih letih dobi nekdanji republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki je bil nadrejen Službi državne varnosti. "Vsa pričevanja in zgodovinski dokumenti nesporno govorijo o tem, da je Tomaž Ertl osebno odrejal tajne policijske akcije zoper vse in vsakogar, ki so v resnici vodili procese demokratizacije in nastopali za samostojno Slovenijo. On je ukazal tajne akcije zoper četverico, on je odločal o prisluškovanjih, zasledovanjih, šikaniranjih in maltretiranjih vseh oseb, ki so svobodno mislile," poudarjajo podpisniki. Zdi se jim nerazumljivo, da je zgodovinski spomin take institucije, kot je predsednik republike, "tako kratek, da danes Tomažu Ertlu pripisuje zasluge za sodelovanje v osamosvojitvenih procesih v državi, ki jim je Tomaž Ertl v resnici ves čas nasprotoval". S tem dejanjem je bila po njihovem mnenju storjena ogromna škoda zgodovinskemu spominu in s tem prihodnosti slovenske demokracije. To je osamljen primer v vseh vzhodnoevropskih državah, ki so se osvobodile izpod primeža policijskih sistemov, "da sam vodja tajne politične partijske policije dobi visoko državno odlikovanje". Oglasila se je tudi Slovenska ljudska stranka. "SLS obsoja in obžaluje odločitev predsednika republike dr. Danila Türka o podelitvi odlikovanja Tomažu Ertlu, ker je to v posmeh vsem, ki so iskreno delovali za osamosvojitev Slovenije. Pri tem se SLS ne spušča v to, ali je Tomaž Ertl vodil akcijo za preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989. Njegovo sodelovanje v poskusih zatiranja demokratizacije in njegov odnos do demokratično izvoljene oblasti in osamosvajanja Slovenije pa sta znana in prepoznana kot taka, da je odlikovanje takih ljudi za SLS nesprejemljivo." Ertl: Grda podtikanja, ki jih je treba dokazati Tomaž Ertl je v telefonskem pogovoru z novinarsko kolegico Nino Mrzlikar za TV Dnevnik gornje navedbe označil za "grdo podtikanje", ki ga je treba dokazati. Dodaja, da morebitnemu odvzemu odlikovanja, če bi si predsednik republike premislil, ne bi nasprotoval. Častniki: Osamosvojitev ni zasebna last posameznikov Na podelitev odlikovanja so se odzvali tudi v Zvezi Slovenskih častnikov. Kot je za STA povedal predsednik Zveze slovenskih častnikov Miha Butara, je policija pod vodstvom Ertla "zavarovala Slovenijo in slovenske državljane pred ekspanzijo jogurtne revolucije v Slovenijo". Butara zato tako Ertla kot tedanjo slovensko milico spoštuje, odločitev predsednika Türka pa podpira. Butara je spomnil, da v času nastajanja nove slovenske države ni nihče razmišljal o tem, da bi tistim, ki so varovali slovenske interese, priznaval kakršne koli zasluge. Vsak, ki je kolikor prispeval k samostojni Sloveniji po njegovem zasluži priznanje - tudi Ertl. Butara je še poudaril, da osamosvojitev Slovenije "ni privatna last posameznikov, niti skupin, ampak je veliko dejanje slovenskega naroda." Dokler predsednik podeljuje odličja tistim, ki so bili v prvih vrstah boja za ohranitev komunističnega sistema pri nas, je zahteva po odstopu povsem razumljiva. Po vsej Evropi se spominjajo 20-letnice padca berlinskega zidu in komunizma, pri nas pa bi nagrajevali predstavnike takratnega represivnega sistema. 'On je ukazal tajne akcije proti JBTZ' Türk: Čas je, da ovrednotimo pomen akcije Sever 379 Komentiraj Pošlji Tiskaj Velikost pisave Ljubljana, 01.12.2009, 19:54 | D.L./T.Š./STA Jože Tanko od predsednika zahteva, naj ali spremeni odločitev o podelitvi odlikovanja "nekdanjemu prvemu človeku komunistične represije" ali razmisli o odstopu. Zaskrbljen je tudi del JBTZ. Danes mineva natančno 20 let od napovedanega "mitinga resnice" v Ljubljani, ki ga je preprečil enoten nastop Slovencev. Odločilno vlogo pri preprečevanju pohoda srbskih nacionalistov je odigrala policija. Ob obletnici akcije Sever je zato predsednik Danilo Türk takratnega načelnika slovenske milice Leopolda Jesenka, poveljnika posebne enote milice Tomaža Časa in vodjo republiškega sekretariata za notranje zadeve Tomaža Ertla odlikoval s srebrnim redom za zasluge. Jože Tanko Jože Tanko predsedniku Danilu Türku očita, da podpira teptanje človekovih pravic. (Foto: SDS) Odlikovati nekdanjega šefa slovenske tajne politične policije oziroma Udbe Tomaža Ertla ob 20. obletnici demokratičnih sprememb je isto, kot če bi ob 20. obletnici zmage Solidarnosti na Poljskem tam odlikovali generala Jaruzelskega ali kot če bi nemški predsednik ob obletnici padca berlinskega zidu odlikoval nekdanjega šefa vzhodnonemške tajne policije Stassi Egona Krenza. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko Prav odlikovanje slednjega pa je tako zmotilo poslance največje opozicijske stranke, da zahtevajo spremembo odločitve ali predsednikov odstop. "Prosim vas, da o podeljenem odlikovanju še enkrat razmislite in vašo odločitev tudi v izogib mednarodne diskreditacije Slovenije spremenite. Če pa tega ne boste storili, razmislite vsaj o svojem odstopu. Slovenija, ki je utemeljena na zahtevi po doslednem spoštovanju človekovih pravic, si namreč ne zasluži predsednika, ki jih s svojimi uradnimi dejanji tepta v prah," je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko zapisal v pismu, naslovljenem na Danila Türka. Kot pojasnjuje, je predsednik visoko državno odlikovanje podelil "nekdanjemu prvemu človeku komunistične represije na Slovenskem", s čimer je "vzbudil močan dvom v legitimnost opravljanja funkcije". Medtem ko celotna demokratična Evropa v teh dneh praznuje 20. obletnico demokratičnih sprememb, padca berlinskega zidu in odprave totalitarnih komunističnih režimov, slovenska vlada in urad predsednika nista organizirala nobene slovesnosti, še poudarja. "Namesto obeležitve teh zgodovinskih dogodkov v Evropi in v Sloveniji, ki so omogočili združeno, demokratično in napredno Evropsko unijo, katere del je zaradi pravih potez pred 20 leti danes tudi Slovenija, ste se odločili, da državno odlikovanje s simboli demokratične slovenske države podelite človeku, ki je v svojem dolgoletnem obdobju vodenja slovenske Udbe zatiral demokratične in osamosvojitvene težnje Slovencev, odrejal uporabo represivnih ukrepov proti političnim nasprotnikom in našim rojakom v zamejstvu in po svetu ter postal v letu 1988 in 1989 simbol kršenja človekovih pravic," še piše in dodaja, da "zločinsko vlogo odlikovanca“ dokazujejo tudi javno objavljeni dokumenti. "Vašega dejanja, g. predsednik, si ni mogoče razlagati nikakor drugače kot podporo drastičnim kršitvam človekovih pravic," ugotavlja Tanko in pismo konča z že omenjenim pozivom k odstopu. Samo v Ljubljani in Moskvi ni bilo proslave Sicer pa je Tanko v pismu spomnil tudi na sporno imenovanje novega ruskega veleposlanika v Sloveniji. "Ob podelitvi soglasja za opravljanje veleposlaniške službe v Sloveniji g. Zavgajevu, odgovornemu za drastične kršitve človekovih pravic v Čečeniji, smo še verjeli, da je šlo mogoče za nesrečen splet okoliščin. Danes pa, ko samo v Ljubljani in v Moskvi ne praznujete 20. obletnice demokratičnih sprememb v Evropi in ko podeljujete odlikovanje tudi kršiteljem človekovih pravic v Sloveniji, moramo žal ugotoviti, da gre za nadaljevanje politike podpore kršitvam človekovih pravic, ki sta jo tako Evropa kot Slovenija odločno zavrnili prav pred 20 leti." Türk odgovarja Türk je Ertla odlikoval za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije v času akcije Sever, odgovarjajo na uradu predsednika. "Tomaž Ertl je v času priprav in izvajanja ukrepov za preprečitev t. i. mitinga resnice v Ljubljani leta 1989 vodil akcijo Sever, ki je bila usmerjena v zaščito varnosti ljudi in človekovih pravic v Sloveniji. Akcija je tako pomagala ustvariti pogoje za demokratično preobrazbo in naposled tudi osamosvojitev Slovenije,“ pojasnjujejo predsednikovo odločitev. Predsednik ocenjuje, "da je po 20 letih nastopil čas, da se pomen akcije Sever trezno ovrednoti in da se prispevek ljudi, ki so to akcijo vodili, ustrezno prizna“, še dodajajo. Danilo Türk-1 Türk meni, da je treba pomen akcije Sever trezno ovrednotiti. (Foto: Blaž Garbajs) Tudi del JBTZ zaskrbljen zaradi odlikovanja Nekateri akterji dogodkov izpred dvajsetih let, med njimi Janez Janša, Igor Bavčar, David Tasič in Franci Zavrl, so v posebni izjavi izrazili zaskrbljenost zaradi podelitve odlikovanja Ertlu. Kot so zapisali, so osupli nad odločitvijo predsednika Türka, saj je Ertl ukazal tajne akcije zoper četverico JBTZ. Pod izjavo so se podpisali Boris Cavazza, Gregor Tomc, Franci Zavrl, Janez Janša, David Tasič, Bojan Fink, Dušan Keber, Igor Omerza, Bojan Korsika in Igor Bavčar. Trije od podpisnikov so bili del četverice, znane kot "JBTZ" (Janša-Borštner-Tasič-Zavrl). Srečanje JBTZ Glavni akterji afere JBTZ (Foto: Dare Čekeliš) Kot so zapisali v izjavi, je nesporno, da je bila akcija slovenske milice Sever izjemno pomembna za demokratizacijske procese v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da lahko najvišje državno odlikovanje po dvajsetih letih dobi nekdanji republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki je bil nadrejen Službi državne varnosti. "Vsa pričevanja in zgodovinski dokumenti nesporno govorijo o tem, da je Tomaž Ertl osebno odrejal tajne policijske akcije zoper vse in vsakogar, ki so v resnici vodili procese demokratizacije in nastopali za samostojno Slovenijo. On je ukazal tajne akcije zoper četverico, on je odločal o prisluškovanjih, zasledovanjih, šikaniranjih in maltretiranjih vseh oseb, ki so svobodno mislile," poudarjajo podpisniki. Zdi se jim nerazumljivo, da je zgodovinski spomin take institucije, kot je predsednik republike, "tako kratek, da danes Tomažu Ertlu pripisuje zasluge za sodelovanje v osamosvojitvenih procesih v državi, ki jim je Tomaž Ertl v resnici ves čas nasprotoval". Tudi SLS obsoja in obžaluje odločitev predsednika Türka o podelitvi odlikovanja, ''ker je to v posmeh vsem, ki so iskreno delovali za osamosvojitev Slovenije''. Pri tem se SLS ne spušča v to, ali je Tomaž Ertl vodil akcijo za preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989. ''Njegovo sodelovanje v poskusih zatiranja demokratizacije in njegov odnos do demokratično izvoljene oblasti in osamosvajanja Slovenije pa je znan in prepoznan kot tak, da je odlikovanje takih ljudi za SLS nesprejemljivo,'' so sporočili iz SLS. udba to je v resnici UDB (uprava državne bezbednosti) pri nas se je imenovala UJV (uprava javne varnosti). Črni kos je bil v njej zaposlen. pred osnovno šolo na Prevaljah je počakal mladoletnika, ga peljal domov. Mu preiskal stanovanje, in še preden so prišli starši mladoletnika domov, izginil. To se ni zgodilo samo enkrat. To je ta naš KOS delal nekaj let. Predsednikova "trezna presoja" ali "novo v vrsti spornih dejanj"? Jože Tanko spet kritičen do odlikovanja Tomaža Ertla 2. december 2009 ob 17:14, zadnji poseg: 2. december 2009 ob 21:47 Ljubljana - MMC RTV SLO Podelitev odlikovanja Tomažu Ertlu se SDS-u zdi še eno izmed spornih dejanj in odločitev predsednika republike. Ta pozivov k odstopu ne jemlje kot resne. Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je dejal, da je Danilo Türk omaloževal pieteto žrtev povojnih pobojev v Hudi Jami z izjavo, da je to drugorazredna tema. Tudi na splošno se v slovenski politiki pojavlja tovrstno omaloževanje, meni Tanko in dodaja, da se istočasno dogaja še ponovno pozitivno vrednotenje lika Josipa Broza - Tita, ne glede na desettisoče prizadetih v obdobju njegove oblasti. "Zdaj smo priča še podelitvi odlikovanja vodji centralnega represivnega organa v Sloveniji, ki je imel ključno vlogo pri teptanju človekovih pravic in osebne svobode," je izjavil in nadaljeval: "Ertl je bil aktivno vključen v izvajanje politike nedemokratičnega sistema ter odrejanje, izvajanje in nadzor represivnih ukrepov proti političnim nadzornikom doma in v tujini." "Dejanje kaže na smer, v katero gremo" To dejanje po Tankovem mnenju kaže na na smer, v katero se potiska slovensko družbo, kar pa je v nasprotju z ravnanji po Evropi. "Tisti, ki so bili vključeni v teptanje človekovih pravic, dobivajo ob 20. obletnici demokratičnih sprememb najvišja državna priznanja. To nas postavlja v neki položaj, ki nam ne more biti ravno v čast," je povedal novinarjem. Tomaž Ertl je med pripravami na preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Kot je navedeno v obrazložitvi k srebrnemu redu za zasluge, je Ertl "zaradi izjemnega čuta odgovornosti, patriotizma, strokovnosti in desetletnih izkušenj pri vodenju takratnega republiškega sekretariata za notranje zadeve pravočasno zaznal nevarnost razraščajočega se mitingaštva, ki se je v letih 1988 in 1989 širilo na območju nekdanje države Jugoslavije". Že večkrat javno objavljeni dokumenti izpred 20 let dokazujejo nečastno in tudi zločinsko vlogo v ponedeljek odlikovanega Ertla, opozarja opozicija. Temu se, kot v svojem prispevku poroča novinarka Nina Mrzlikar, pridružujejo tudi v Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, kjer zlasti izpostavljajo govor Tomaža Ertla iz aprila leta 1988, ko je na sestanku v Tacnu med drugim povedal, da je bilo v Sloveniji takrat več represije kot kjer koli v Jugoslaviji in da jo bo treba postopno uporabiti še več. "To, da sem odgovoren za aretacijo Janeza Janše, ne zanikam. Odgovoren sem, vendar ne za vse (od četverice), le za Janšo," je Ertl dejal za TV Dnevnik. Türk pozive jemlje kot čustvene odzive Zaradi tega dejanja so v SDS-u predsednika republike v torek tudi pozvali k odstopu, a jim je Türk odgovoril, da te pozive ne jemlje kot resne, temveč zgolj kot čustvene odzive. Poudaril je, da je bil demokratično izvoljen in da zastopa vse državljanje, tudi tiste, ki si po dvajsetih letih zaslužijo določeno priznanje. Pojasnil je, da je bilo odlikovanje dobro premišljena odločitev, ki je bila sprejeta na predlog veteranov in si ne namerava premisliti. "Po 20 letih je prišel čas, da to dogajanje trezno presodimo, mu damo ustrezno mesto in se ljudem, ki so vodili to akcijo, tudi oddolžimo," je dejal. Socialni demokrati podpirajo Türkovo odločitev Na pozive Türka k odstopu so se odzvali tudi Socialni demokrati, ki podpirajo predsednikovo odločitev. "Z zaskrbljenostjo spremljamo reakcije nekaterih političnih strank in skupin državljanov," so zapisali. V SD-ju še menijo, da se ponovno izraža prepričanje, da so za vse pozitivne spremembe v Sloveniji zaslužne le stranke Demosa. Pojasnjujejo, da je bil Ertl med najbolj zaslužnimi za preprečitev mitinga resnice. Podobno menijo tudi v Zvezi Policijsko-veteranskih društev Sever, ki je sicer tudi podala predlog za Ertlovo odlikovanje. Proti odlikovanju Ertla so se izrekli tudi v Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, kjer so prepričani, da je Türk zavestno prezrl resnično vlogo Ertla v tem obdobju. Kot so sporočili, dokumenti dokazujejo, da je imel Ertl v rokah vzvode za uporabo posebnih metod in sredstev in da so bili organi za notranje zadeve in Služba državne varnosti brez demokratičnega nadzora in v funkciji režima, ki si je prizadeval za nadaljnji obstoj Jugoslavije. Odlikovanje Ertla obžaluje tudi evropski poslanec Lojze Petrle."Odlikovanje nekdanjega prvega moža ključnega dela takratnega represivnega aparata pred temeljnimi obletnicami Slovenije na poti v demokracijo in osamosvojitev ni dober znak in lahko vodi v nove nepotrebne delitve," je zapisal Peterle v sporočilu za javnost in dodal, da sta pri preprečitvi t. i. mitinga resnice sodelovali predvsem milica, iz lastnega demokratičnega in narodnega prepričanja pa Železničarski sindikat, ki se je suvereno odločil, da mitingašev ne bo vozil. S. Z., A. Me. Mislim, da je treba nagrajence gledati kot celovite osebe. Nihče ne oporeka posamezne zasluge za konkretna dejanja, vendar Ertla obremenjujejo vsa njegova delovanja v 70. in 80. letih. Gregor Tomc, sociolog in sopodpisnik torkove izjave, ki Ertlovemu odlikovanju nasprotuje, za TV Dnevnik Dati priznanje voditelju nekega represivnega organa, ki je z eno akcijo mogoče naredil nekaj dobrega, ampak obenem zaviral demokratizacijo, organiziral prisluškovanja, opravljal najbolj umazan posel ob koncu komunističnega sistema, je dejanje, skregano z vsako demokratično logiko. Morda hoče s tem ugajati nekaterim tovarišem, a meni kot državljanu Slovenije, za katero si želim, da bi bila demokratična država, se to zdi nesprejemljivo. Kdor poveličuje ljudi, ki so služili totalitarnim režimom, naj si bodo takšni ali drugačni, spada na smetišče zgodovine. Vsi, ki imajo tu negativne glasove so na plebiscitu glasovali proti samostojni Sloveniji. predsednik pa je očitno predsednik samo nekaterim ne pa celi Sloveniji. Mislim, da je to najslabši predsednik do sedaj, še Kučan se je trudil biti predsednik vseh, Drnovšek pa sploh. On že ni moj predsednik, ker tako deli Slovenijo. Ertl je sporna osebnost in ne zasluži odlikovanja ob besedah da je bil prvi osamosvojitelj. Seveda je bil samo DEMOS zasluzen za osamosvojitev Slovenije. Kucan je predal orozje TO jugo armadi. Kaj to pomeni? Komunisti so nacrtovali, po drugi strani pa tudi preko udbe kontrolirali (Ertl) celotno dogajanje. Njihov nacrt je bil ostati v nekaksni jugo-konfederaciji, ki bi jim se vedno omogocala politicno kontrolo in brezkrbno zivljenje. To bi bila neka oblika bolj liberalnega komunizma brez demokraticnih sprememb, celotna reforma pa bi bila podobna sedanjemu stanju na Kitajskem. Pri tem pa jim je vse racune pomesal prav Milosevic, ki ni pristal na taksen scenarij. Milosevic je hotel vse ali nic. Zato so se morali slovenski komunisti odcepiti, kar jim ni bilo lahko. Kar poglejte posnetke zadnje seje CKZKJ kako je Lokarca pretakala grenke solze, ko je odhajala iz dvorane. S tem so bili partijci potisnjeni v kot. Samo JLA jih je v Sloveniji lahko resila in na to so upali. Vendar jim tudi to ni pomagalo, ker smo imeli Janso za obrambnega ministra v DEMOS-ovi vladi, ki je vse natancno nacrtoval in bil vedno korak pred bedaki iz JLA, tudi ce so ti imeli spiclja in izdajalca v Sloveniji v osebi Cirila Zlobca, ki je vse porocal v Beograd preko Italijanov. Partijci so vse do 1991 nasprotovali samoodlocbi Slovenije, nasprotovali so referendumu o samostojni Sloveniji. Tudi Turk je nasprotoval referendumu in je veckrat izjavil da Slovenija ne potrebije referenduma in da naj ostane v Jugi. Res ne vem kam smo prisli in kaj se je zgodilo s pametjo slovenskega naroda, da imamo sedaj izdajalce na oblasti? Med osamosvojitveno vojno leta 91 je bil turek s srcem in dušo na strani Beograda, ko nas je napadla komunistična partizanska jugo horda JLA. Če bi okupatorji JLA na gnusen in krvav način premagali poštene Slovence, bi mogoče turka nastavili za marionetnega predsednika okupirane SRS??????????? Turk, Pahor in kompanija nas peljejo naravnost v propad: kulturni, zgodovinski, finančni in državni. Žal je tako in če ne bomo državljani temu naredili konec, se bo tak in podoben "shit" še nadaljeval. V času recesije bi moral državni aparat vsem udbovcem , nekdanjim tovarišem, in klavcem ala Ribičič nezaslužene funkcionarske pokojnine zmanšati na 500 evrov, kdor od teh nekaj tisoč slovenskih krvosesov bi samo pisnil dobi vozovnico za Pavšetovo ali Dob. Nakradeno premoženje od 9 maja 1945 naprej pa zapleniti, da ga ne zapravijo njihovi madiči. Sem bil v partizanih, pa nikoli komunist. TO DEJANJE tURKA JE ČISTO ZANIČEVANJE NAŠEGA BOJA ZA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE,TOREJ ZAKAJ SLOVENCI ZA PREDSEDNIKA VOLIMO NAŠE IZDAJALCE, NEKAJ JE GNILEGA V DEŽELI TEJ Skuggi, če sva že pri debati. Morda sem malo bolj zapleteno zapisal. Partija je morala s kongresa, ker bi jim doma prerezali vratove lastni člani. Partija (oblast) je morala ustaviti mitingarje, saj bi vrgli njih, ne Janšo ali koga drugega (nisem Janšev vernik). Partija je po osamosvojitvi dobesedno prosila, da se sprejme deklaracija, da so bili zraven pri osamosvojitvi. Bili so zraven, a samo zraven. Medtem se je že davno sfižila akcija nekih lumpov, ki so pobirali prijave za Gibanje za Jugoslavijo. Mislim, da to niso bili Janševci. Tem tipom se ni nič zgodilo. Če bi bili ljudje partijske baže, danes recesije ne bi bilo. Partije na ta način ne bi bilo niti v zgodovini, ne pa da so partijski hibridi danes na oblasti in so vpili, da je recesija, ko je ni bilo, zdaj imajo recesijo, ko jo ni več. So nesposobni, kar je še najmanj, kar bi jim lahko rekli. Da so pravilno ocenili trenutek? Res je, a ne v prid ljudi, kot vidiš! heh, ljudje a veste, da je sedanji rektor Primorske univerze bil član stranke žene Slobodana Miloševiča "Gibanje za Jugoslavijo"? Ta isti Bohinc je bil celo notranji minister v mislim, Ropovi vladi. . .in je hitel izdajati odločbe prebrisanim. Vedno sem bil proti lustraciji, ker se mi je zdela nedemokratična, a ta teden spreminjam mnenje in ga bom do zaključka tedna zagotovo. Če se ne rešimo teh post komunistov nas bodo uničili gospodarsko, politično in duhovno. Še vsaka država, ki so jo vodili je propadla. Jaz imam pa Slovenijo rad. . .na siolu bi mi rekli vatikanski pedofil in klerofašist. Taka je naša realnost. . . Ni bilo pralnega praška, imeli smo bone za gospodinjski plin in gorivo, sode in lihe. En dan so se lahko vozili, ki so imeli registrsko številko avtomobila sodo, naslednji dan pa z liho. Mislim da je bil takrat predsednik jugoslovanske vlade Veselin Djuranović. Sicer se to da preverit na spletu. Moral bi še mačka in ribičiča odlikovat ,onadva sta že takoj po 2 svetovni vojni (zdavnaj pred ertlom) pripravljala prostor za osamosvojitev slovenije. Še eno nagravžno dejanje drugorazrednega kvazi predsednika RS. Odkar je bil izvoljen (s pomočjo komunajzelnev) jim vrača usluge z obrestmi. "Psi lajajo, karavana gre dalje!" Ulica po diktatorju in klavcu-ustašu titu, napadi na RKC, pasje procesije, strojani, homoseksualci, mačje procesije, proslava sever , obisk pri Lukašenku, žaljenje slovencev......podeljevanje državnih odlikovanj udbomafijcem!!!!!!!!! Kdorkoli, je res bil v osamosvojitveni vojni na Slovenski strani. Takih neumnosti kot jih počne Turek, ne sprejema to je jasno. Lahko ste bili v kakih grupacijah, ki bi nam skočile v hrbet , če bi kazalo, da JNAzmaguje, tako pa upam, da saj to veste. Da je bila popolni zmagovalec vojska Janeza Janše ! Kdo je bil Tomaž Ertl, pa žal ostaja v spominu vseh , ki smo šli raj v boj, kot da ostanemo z tako bando v Yugi. Ertl je naredil tolko koristi za osamosvojitev, kot zdaj Turek. Prej se bomo poenotl in osvobodil Slovenijo do konca. Pedro Opeka - človek, ki je življenje posvetil Malgašem Misijonarja in Jožeta Trontlja je odlikoval predsednik države 9. december 2009 ob 06:44 Ljubljana - MMC RTV SLO Misijonar Pedro Opeka že vrsto let pomaga lajšati vsakodnevno bedo najrevnejšim prebivalcem glavnega mesta Madagaskarja, zaradi česar mu je predsednik Türk namenil zlati red za zasluge. Pedro Opeka se je v Argentini rodil slovenskim staršem Antonu in Mariji, zato je v njem tako nekaj slovenskega kot nekaj argentinskega. "Argentinski značaj mi je dal veselje, spontanost. Značilnost Slovencev pa je poštenost, to, da držite besedo, da začeto delo tudi končate in ste dosledni," razlaga Opeka in dodaja: "V Argentini smo bolj sproščeni, ko se pozdravljamo, objemamo, poljubljamo. Tega tukaj ni. Včasih je čutiti malo zadržanosti. Včasih se človek malo drži nazaj in ne izda čustva. Se mi pa zdi, da se je tudi v Sloveniji malo odprlo, vidim, da so ljudje bolj spontani." Predsednik republike dr. Danilo Türk je danes Opeko odlikoval z zlatim redom za zasluge za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli in skrbi za sočloveka. Ob misijonarju je odlikovanje prejel tudi akademik Jože Trontelj za življenjsko delo na področju etike in za uveljavljanje mednarodnega strokovnega ugleda slovenskega zdravstva. "Ostal sem brez besed" Opeka je na Madagaskar prvič prišel leta 1970. Najprej je delal na podeželju jugovzhodnega dela otoka, leta 1989 pa je prišel v prestolnico Antananarivo in se tam, kot pravi, srečal z najhujšo bedo v svojem življenju: "Ostal sem brez besed. V meni se je zbudil močan upor. Vprašal sem se:´Kje je tukaj Bog, zakaj to dopušča?´Potem pa sem si rekel: 'Saj Bog tega ne dopusti, mi ljudje to dopuščamo.' In nato sem ga prosil: 'Moj Bog, pomagaj mi, da bomo nekaj naredili za te otroke.´ Tisti dan je bil zame pravi šok." Na pomoč je priskočil z lastnimi rokami in začel zidati hiše. Tega se je, kot pravi, naučil pri očetu, ki je bil zidar, za kar mu je še vedno hvaležen. "Ko sem prišel v Argentino na dopust, sem v cerkvi rekel očetu: ´Ata, hvala, da si me naučil delati, da si me učil poštenosti, da se ne bojim težav.' Enako sem rekel tudi svoji mami." Na smetišču živelo 5.000 ljudi Na smetišču je bilo 800 družin, ki so tam tudi živele, skupno torej okrog pet tisoč ljudi. Pedro Opeka je bil sprva zanje beli človek, simbol bogatih ljudi, ki so revne zatirali. Ko sem hotel z njimi spregovoriti, so mi rekli: ´Beli, govori!´ Pa sem rekel: "Ni navada, da se govori na cesti, pojdimo v hišo.´ Pa mi je rekel eden od njih: 'Ti boš vstopil v to hišico iz kartona in plastike, visoko en meter in trideset centimetrov?´Sem rekel: ´Če ti vstopiš, grem jaz za teboj.' In po štirih sva šla v njegovo hišico. Rekel sem jim: ´Jaz sem vaš brat, lahko vam pomagam, da bodo vaši otroci imeli boljšo prihodnost. Tukaj sem, da vam pomagam. Če znate delati, bom poiskal orodje. Dajmo z voljo premagat to usodo, za katero mislite, da je vaša usoda. Iz te revščine lahko pridemo ven!' Sramota za človeštvo je, da ljudje živijo na smetiščih." Z leti je na svojo stran pridobil domačine Opeka si je z leti pridobival domačine, Malgaše, na svojo stran in jih do danes okoli sebe zbral 412. Skupaj vodijo leta 1990 ustanovljeno združenje Akamasoa, kar v malgaščini pomeni Dobri prijatelji. V okviru združenja so sprejeli 250.000 ljudi, zgradili 17 vasi in 2.000 hiš iz opeke, zaposlili so 3.600 ljudi. 8.500 otrok, ki so nekoč živeli na smetišču, zdaj vsak dan hodi v šolo. Tudi te gradijo - skupno so jih postavili kar 72. Poleg vsega tega Akamasoa omogoča tudi 40.000 zdravstvenih pregledov na leto in sploh tako ali drugače pomaga lajšati vsakdanje tegobe domačinom. Dovolj je bil obrok riža na dan Misijonar pravi, da so začeli tako rekoč iz nič - na začetku Opeka ni imel nobenega denarja, a ga to ni motilo: "Saj ni denar tisti, ki dela čudeže. Ljubezen in vztrajnost sta tisti. Čudež dela naša prisotnost med njimi. Te ljudi je treba predramiti iz njihove usode. Začeli smo tako, da smo dajali otrokom en obrok riža na dan. In starši so si rekli: ´Ti ljudje imajo radi naše otroke in jih spoštujejo, torej spoštujejo tudi nas'." In kako Opeka gleda na zahodne države? "V Evropi se nekaj podira. Mislili ste, da je napredek v tem, da imate vedno več in več stvari, v resnici pa je napredek v tem, da človek postaja vedno večji v svojem duhu, v svoji notranjosti. Imetje, bogastvo, napredek - vse to nam je bilo dano za skupno dobro. Zgradili so zid. Poskusimo zdaj ta zid premakniti in poslušajmo tudi glas, ki na južni polobli sveta vpije: Dajte tudi nam del tega svetovnega bogastva." Misijonar tistim, ki se jih morda loteva obup, ki v tem svetu ob raznih krizah, onesnaževanju in vedno novih tragičnih novicah, o katerih pišejo mediji, ne vidijo več smisla, svetuje: "Ne obupajte! Svet je ustvaril Bog. Njegova zamisel je, da bi bil človek srečen, vesel in da to deli z drugimi. Vsak človek, ne glede na to, kje živi, ima svoj prostor v sodobni družbi. Tam, kjer ste, delajte za boljši svet. Svet delamo vsi, ne samo oblastniki." V kaj verjeti, če ne verjameš v Boga? Čeprav Pedro Opeka črpa svojo moč iz vere v Boga, verjame, da vsak človek v sebi nosi neko vero - pa ni nujno da v Boga: "Mislim, da ima vsak človek nek cilj v življenju, vsak človek nosi v sebi neko žerjavico Božje ljubezni, a mora ta plamen zagoreti. V vsakem človeku je to." Ob tem misijonar še pravi: "Včasih mi rečejo, da sem lahko srečen, ker imam vero. Ampak ti ljudje mislijo, da je vera kot obleka, kot avto, ki te popelje, kamor hočeš. Ne! Vera so tudi dvomi, tudi tveganje, ko greš v neznano. Prepričan sem, da me vodi Božja moč, Božja ljubezen – za ljubezen smo pa vsi odprti, tudi tisti, ki si pravijo ateisti. Ko se ljubimo med seboj, ko se spoštujemo in pomagamo, tam je Bog." -komentarji To kar dela Opeka je eden redkih načinov pomoči revnemu sveta, ki ima smisel - naučiti ljudi živeti in delati, jim dati priznanje in spoštovanje. Na http://www.missio.si je seznam misijonarjev, ki jim nekaj od svojega obilja lahko namenimo tudi mi. Pa ne za čisto vest pred prazniki ampak iskrena pomoč nekomu, ki rabi nekaj malega denarja za zagon življenja.+ 21 glasovjetros 9. december 2009 ob 07:17 Prijavi neprimerno vsebinoDobil jo je samo zaradi Ertla, da bodo priznanja uravnotežena- 21 glasovbušman 9. december 2009 ob 07:30 Prijavi neprimerno vsebinoPedro Opeka si zaslui Nobelovo nagrado, Turku pa naj priznanje kar vrne.+ 29 glasovmoonylink 9. december 2009 ob 07:33 Prijavi neprimerno vsebinobravo takšnih ljudi bi moralo biti čim več in svet bi bil dosti lepši bravo bravo+ 21 glasovDiego Armando 9. december 2009 ob 07:34 Prijavi neprimerno vsebinouravnotežena?! Oprosti, jetros, ampak kriminalca Ertla niti pod razno ne moreš postaviti ob bok velikanu človeštva Pedru Opeki. Že našteti ju v istem stavku se mi zdi narobe :-) (Tudi) to je RKC, ne samo pokljuški gozdovi in pedofilija...+ 19 glasovRibiič 9. december 2009 ob 07:38 Prijavi neprimerno vsebinoČlovek z neverjetno karizmo, srcem in vero. Morda se sliši patetično, a lahko smo ponosni, da ima slovenske korenine.+ 19 glasovmirof 9. december 2009 ob 07:55 Prijavi neprimerno vsebinoDejte no, kaj je pa ta človek naredil za socializem oziroma proti demokraciji pri nas ? Zlatega znaka si ne zasluži. Morda Nobelovo nagrado..., pa še ta je osmešena...- 25 glasovDREADLORD 9. december 2009 ob 08:05 Prijavi neprimerno vsebinoDiego mislim da je omenil kot vzor svojega očeta, ter njegov nauk in Boga kot moralo oporo. Ampak kakorkoli, velik človek.+ 8 glasovmato81 9. december 2009 ob 08:27 Prijavi neprimerno vsebinoPonudnikova ponudba je vredna toliko, kot je obratnosorazmerna vredna sposobnost treznega adminovega premisleka. Upam, da tole veleumje čim prej zradira. Svet, kamor oko kamere ne poseže, je, glede na odziv komentarjev, nepomemben. Pedro Opeka je ime in priimek enega in edinega. To je pravi Opus Dei! Vsem spotakljivcem pa sporočam, da naj kamen vanj vrže le tisti, ki je brez greha! Sarkozy odlikoval Pedra Opeko Slovenski misijonar že 30 let pomaga revnim 27. november 2007 ob 11:43 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenski misijonar Pedro Opeka je 12. oktobra prejel francosko državno odlikovanje vitez častne legije. Odlikovanje mu je z odlokom podelil predsednik Francije Nicolas Sarkozy, v naslednjih dneh pa mu ga bo izročil francoski veleposlanik na Madagaskarju. Opeka namreč kot katoliški misijonar že 30 let deluje na Madagaskarju, kjer je pomagal mnogim brezdomcem na obrobju glavnega mesta Antananarivo, ki so se preživljali z zbiranjem odpadkom. Družinam je pomagal pri gradnji stanovanj, postavil je šest zdravstvenih domov in ustanovil devet šol, kjer se izobražuje več kot 9.000 otrok. Revnim prebivalcem Opeka skupaj s sodelavci pomaga v okviru človekoljubne organizacije Akamasoa, ki jo je ustanovil leta 1989. Organizacija je sodelovala pri ustanavljanju 72 javnih šol, dejavni so tudi pri izobraževanju odraslih. Predsednik Türk odlikuje tudi misijonarja Opeko Türk bo priznanji podelil prihodnji teden 4. december 2009 ob 17:49, zadnji poseg: 4. december 2009 ob 21:35 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik Danilo Türk bo z zlatim redom za zasluge odlikoval misijonarja Pedra Opeko in akademika Jožeta Trontlja, so za MMC potrdili v uradu predsednika republike. Kot so še napovedali, bosta odlikovanca zlati red za zasluge prejela v sredo, 9. decembra. Opeka, ki ga je predlagal senat Teološke fakultete, ga bo prejel za prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli ter skrbi za sočloveka; Trontelj, ki ga je predlagala Zdravniška zbornica Slovenije, pa za življenjsko delo na področju etike in za uveljavljanje mednarodnega strokovnega ugleda slovenskega zdravstva. Zlati red za zasluge se podeljuje za izjemne zasluge, dosežene za Slovenijo na civilnem, diplomatsko-mednarodnem in vojaškem oziroma varnostnem področju. Podeliti ga je mogoče državljanom Republike Slovenije, tujim državljanom ter izjemoma domačim, tujim in mednarodnim organizacijam. Pedro Opeka: Delo, posvečeno najrevnejšim Pedro Opeka se je rodil leta 1948 v Buenos Airesu, leta 1966 pa je vstopil v družbo lazaristov. Svojo prvo pot na Madagaskar je opravil leta 1970, na otok pa se je vrnil leta 1975. Študj teologije je končal na pariškem Katoliškem inštitutu. Njegovo misijonarsko delo je posvečeno najrevnejšim. V glavnem mestu Madagaskarja Antananarivu, kamor je prišel leta 1989, je postal znan kot oče štirih M-jev (začetnice štirih besed - alkohol, mamila, prostitucija in igre na srečo). Ustanovil je združenje Akamasoa (Dobri prijatelji), ki je začelo graditi vasi, v katerih so najrevnejši, t. i. smetiščarji, dobili bivališča ter otrokom lahko omogočili obisk šole. Združenje se je lotilo tudi pogozdovanja, dela pa tudi na izboljšanju zdravstvene oskrbe in infrastruktrue. Leto 2007 je Pedro Opeka za svoje delo prejel tudi najvišje priznanje francoske vlade, naslov viteza legije časti. Ob prejetlju odlikovanja je Opeka spregovoril tudi za MMC. Za komentar ob odlikovanju Opeke smo poprosili teologa Roberta Petkovška, ki je za MMC dejal, da ga pravzaprav čudi, da se je to zgodilo tako pozno, saj je Opeka prejemnik številnih visokih mednarodnih priznanj za svoje humanitarno delo: "v Franciji, Španiji, Argentini, na Japonskem, od papeža Benedikta XVI. in drugje." In razlogi za priznanje? Opeka je s smetišč in ulic glavnega malgaškega mesta pomagal umakniti že okoli 250.000 ljudi, številni od katerih zdaj živijo samostojno, človeka vredno življenje, poudarja Petkovšek. "Brez besed pa ostane človek, ko sliši, da se v vaseh, v katerih je organizirano tudi šolstvo, šola 10.000 otrok," dodaja. "In ni čudno, da so Pedra Opeka pred leti monaški princ, Danielle Mitterand, soproga pokojnega francoskega predsednika, in predsednik Drnovšek – žal neuspešno – nominirali za Nobelovo nagrado. Še bolj pa mi je žal, da Univerza v Ljubljani ni sprejela predloga Teološke fakultete, naj Opeki podeli častni doktorat. Univerza si je s tem prislužila negativne točke." Jože Trontelj: Ključna oseba medicinske etike Jože Trontelj se je rodil leta 1939 v Kamniku. Leta 1964 je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, slabo desetletje pozneje pa končal specializacijo iz nevrologije. Je dologletni predavatelj na Medicinski fakulteti, trenutno pa predseduje tudi Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU). Njegovo raziskovalno delo obsega področji klinične nevrofiziologije in nevro logije. Prav tako je izjemno dejaven na podroju biomedicinske etike. Med drugim je sodeloval pri izdelavi temeljnega evropskega dokumenta o bioetiki, Konvencije o varovanju človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine. Je tudi predsednik državne komisije za medicinsko etiko. Jože Trontelj je član več uglednih mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj. Ti otroci imajo – četudi so velikokrat lačni – danes urejeno življenje. Brez tega bi ostali na ulicah in smetiščih, kjer bi se s prašiči, psi in drugimi – kakor lahko vidimo v dokumentarnih filmih – borili za boljši del smeti, ki jih tja pripeljejo mestni smetarji. Mislim, da je ob tem dejstvu vsaka nagrada absolutno premajhna. Robert Petkovšek o tem, kar je Opeka storil za otroke Sloveniji je uspelo na svetovnem trgu uveljaviti mnogo dobrih artiklov. Verjetno pa ji ni uspelo v svet poslati lepšega, boljšega, bolj plemenitega artikla, kakor je kultura solidarnosti, ki jo zastopa Opeka. Kaj pomaga, ko so pa njegova odlikovanja postala brezvredna (ponižujoča).+ 3 glasoviThorr_ 4. december 2009 ob 18:07 Prijavi neprimerno vsebinoVse čestitke, prof. Trontelj ! ... res eminenca slovenske bio-medicine in etike.+ 8 glasovbartol 4. december 2009 ob 18:10 Prijavi neprimerno vsebinokaj to je neka kompenzacija glede na Ertla ali kaj?+ 8 glasovmirof 4. december 2009 ob 18:12 Prijavi neprimerno vsebinoPater Opeka je med drugim prejel že Legijo časti, najvišje francosko civilno priznanje. Samo naše priznanje je res popolnoma razvrednoteno, je pa sama pozornost Turka tudi hvale vredna, ob vseh udbaških neblozah.+ 3 glasovirea 4. december 2009 ob 18:23 Prijavi neprimerno vsebinoOdličen izbor, oba si zelo zelo zaslužita to priznanje!+ 6 glasovpalca 4. december 2009 ob 18:27 Prijavi neprimerno vsebinoDržava ki odlikuje g.Opeko in tovariša Ertla je shizofrenična. P.S. Vsa čast Opeki! Sloveniji sedež evropske energetske agencije Gre za politično, ne strokovno odločitev 6. december 2009 ob 07:41, zadnji poseg: 6. december 2009 ob 22:34 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Slovenija si je prvič v svoji zgodovini pridobila sedež ene izmed 35 agencij Evropske unije. V Ljubljani bo tako sedež nove evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer). O sedežu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), ki bo središče razprav o boju proti podnebnim spremembam in varni oskrbi z energijo, so na večerji v Bruslju odločali ministri EU-ja, pristojni za energijo, med njimi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Ljubljana je v drugem krogu prejela 15 glasov, Bratislava pa 11. Lahovnik: To je zgodovinski dan Premier Borut Pahor je pridobitev sedeža Acerja označil za ogromen dosežek, na katerega smo lahko ponosni. Pojasnil je, da je odločitev sad velikih prizadevanj slovenske vlade, da bo sedež Acerja v Sloveniji. Minister Lahovnik pa je dejal, da je to zgodovinski dan za Slovenijo, saj smo prvič postali sedež ene od evropskih agencij, in to ne katere koli, ampak zelo pomembne agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev. Zatrdil je še, da bo Slovenija storila vse, kar je v njeni moči, da bo zagotovila dobro in stabilno okolje za delovanje agencije ter toplo dobrodošllco za osebje agencije, ki bo delovalo v Ljubljani. Evropski komisar za energijo Andris Piebalgs je dejal, da je Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev na področju energije nekaj takšnega, kot je na finančnem področju Evropska centralna banka. Dodal je, da je Ljubljana poleg Bruslja, Strasbourga, Frankfurta in Luksemburga ena izmed petih evropskih prestolnic s sedeži ključnih evropskih organizacij. Acer je po besedah Piebalgsa popolnoma nova vrsta agencije, ki bo sprejemala zavezujoče odločitve. Delovati naj bi začela marca prihodnje leto. Ljubljani sta čestitala tudi švedska ministrica za energijo Maud Olofsson in slovaški minister za gospodarstvo Lubomir Jahnatek. Tesen boj med Slovenijo in Slovaško Najmanj možnosti v prvem krogu je po neuradnih informacijah imela Bukarešta, v drugem krogu pa se je napovedoval tesen boj med Ljubljano in Bratislavo. Minister Lahovnik je maja, pred prvim glasovanjem, dejal, da bi pozitivna odločitev za Slovenijo imela poseben pomen, saj nas v prihodnosti čakajo pomembni projekti ravno na področju gospodarstva. Acer je ključ do učinkovitega notranjega energetskega trga. EU je prav med predsedovanjem Slovenije dosegel pomemben dogovor za liberalizacijo energetskega trga; Acer bi skrbel za njegovo učinkovito delovanje. Za začetek bi agencija zaposlila 50 kadrov Agencija bo za začetek zaposlila 50 visokokvalificiranih kadrov, hkrati pa bo zaradi narave dela v Slovenijo prihajalo tudi veliko predstavnikov nacionalnih regulativnih organov drugih držav članic. Sedež tako pomeni veliko turistično promocijo Slovenije. Prvo glasovanje o sedežu Acerja je bilo junija, ko je Slovenija po večmesečnem lobiranju dobila največ, deset glasov, Slovaška osem, Romunija pa sedem. Tedanja in zdajšnja predsedujoča EU-ja, Češka in Švedska, nista glasovali. Ker države niso imele mandata za izstop iz tekme, so se ministri tedaj strinjali, da odločitev sprejmejo julija. Vendar pa ponovnega glasovanja o sedežu Acerja nato julija ni bilo. Romunija namreč še vedno ni bila pripravljena izstopiti iz bitke; neuradno zato, ker je čakala na svoje novembrske predsedniške volitve. So se pa takrat ministri dogovorili, da bo odločitev sprejeta najpozneje decembra z glasovanjem po načelu izločanja do zmagovalca. Stare članice: Španija ima kar pet agencij, Francija tri, po dve Portugalska, Italija, Grčija, VB, Luksemburg in Nizozemska. Šest jih ima Belgija, vendar je pet izmed teh za določeno obdobje. Večina agencij v starih članicah EU-ja Nobena izmed kandidatk za sedež Acerja sicer še nima nobenega sedeža od približno 35 evropskih agencij, ki so večinoma porazdeljene med stare članice EU-ja, pridobile pa so si jih tudi že tri novinke: Poljska, Litva in Madžarska. V Varšavi je sedež Frontexa, Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic. V Litvi je sedež Evropskega inštituta za enakost med spoloma - zanj je kandidirala tudi Slovenija, a se mu je odpovedala. V Budimpešti pa je sedež Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, kar je bilo dogovorjeno med slovenskim predsedovanjem EU-ja. Slovenija kandidira tudi za sedež sistema Galileo Slovenija se poteguje tudi za sedež sistema evropske satelitske radionavigacije Galileo, vendar naj bi bilo odločanje o tem sedežu zamrznjeno do leta 2013. Po nekaterih navedbah naj bi nekatere države od Slovenije v zameno za podporo pri Acerju pričakovale odstop od kandidature za sedež Galilea. Slovenija sicer za zdaj vztraja pri obeh kandidaturah. Zavec svetovni prvak v boksu! Ptujčan premikastil nasprotnika 11. december 2009 ob 21:04, zadnji poseg: 11. december 2009 ob 22:05 Johannesburg - MMC RTV SLO/STA Dejan Zavec je v velikem slogu postal svetovni prvak v boksu po verziji IBF, potem ko je v Johannesburgu nokavtiral branilca naslova Isaaca Hlatshwaya. 33-letni Ptujčan je v dvorani Wembley pred okoli 3.000 gledalci od prvega gonga naprej silovito napadel leto dni mlajšega nasprotnika, ki ni imel pravih rešitev. Hlatshwayu so se tla pod nogami prvič zamajala v drugi rundi, ko ga je zadel silovit Zavčev direkt. Takrat se je Južnoafričan še pobral. Pet sekund pred koncem tretje runde pa ni bilo več rešitve. Po Zavčevi kombinaciji močnih udarcev je "Angel" padel po tleh in Mr. Sympatikus je postal novi prvak v velterski kategoriji v eni od štirih (IBF, WBA, WBC in WBO) najbolj priznanih boksarskih organizacij. Zavec: V njegovih očeh sem videl zmedenost "Zahvalil bi se vsem, še posebej promotorju Branku Milenkoviću, menedžerju, družini, navijačem ... I love Afrika, hvala za priložnost, ki ste mi jo dali, hvala gledalcem. Po prvem udarcu sem vedel, da lahko zmagam, saj sem v nasprotnikovih očeh videl zmedenost. Takrat sem bolj pritisnil, udarjal močneje in vedel, da lahko zmagam. Še ne verjamem, ne dojamem, da se je to res zgodilo. Hlatshwayo je velik borec, spoštovanja vreden, a uspelo mi je zmagati," je po borbi povedal slovenski šampion. V videonovicah desno si oglejte odločilne trenutke tretje runde, razglasitev zmagovalca in intervjuja z obema boksarjema. Hlatshwayo: Nisem se znašel 32-letni Hlatshwayo, ki si je Zavca sam izbral za nasprotnika, je športno priznal poraz: "Poskusil sem izmenjati nekaj udarcev, ampak sem hitro videl, da bo težko in da je izredno močen. Vmes sem sicer dobil udarec v zatilje, a tega sodnik ni videl, pa tudi to ni odločilo borbe. Preprosto se danes v ringu nisem znašel. Zdaj si bom skušal priboriti zmago nazaj, saj si naslova zelo želim, hkrati pa bi se zahvalil vsem, ki so si dvoboj ogledali." PORTRET DEJANA ZAVCA Datum rojstva: 13. marec 1976 Prebivališče: Ptuj in Magdeburg Višina: 172 cm Teža: do 66,678 kg (velter) Poklic: poklicni boksar Profesionalec od: 2003 Klub: SES Magdeburg Trener: Dirk Dzemski Menedžer: Ulf Steinforth Dosedanja statistika: 28 zmag (od tega 16 s KO), 1 poraz A. V. vlkišef 11. december 2009 ob 21:38 Prijavi neprimerno vsebino kaj mu je naredu,bravo buča 11. december 2009 ob 21:38 Prijavi neprimerno vsebino bravo zavec! mietke10 11. december 2009 ob 21:38 Prijavi neprimerno vsebino Bravo Zavec !!!!!!!!!!!! sidzej 11. december 2009 ob 21:39 Prijavi neprimerno vsebino bravo! jbzt 11. december 2009 ob 21:39 Prijavi neprimerno vsebino Bravo Dejan...ČESTITKE. lady1 11. december 2009 ob 21:39 Prijavi neprimerno vsebino kaj ga je podru filips 11. december 2009 ob 21:39 Prijavi neprimerno vsebino šampion Umrl Štefan Falež * Ljubljana * 09.12.2009, 20:40 * Al. B. * STA * Komentarjev: 4 V torek je umrl prvi slovenski veleposlanik v Vatikanu Štefan Falež. Slovenijo je v Vatikanu zastopal med letoma 1991 in 1997, torej tudi v času mednarodnega priznanja. Star je bil 90 let. * Članek * o (1) o Povej naprej Falež je Slovenijo v Vatikanu zastopal med letoma 1991 in 1997. (Foto: BOBO) Falež je Slovenijo v Vatikanu zastopal med letoma 1991 in 1997. (Foto: BOBO) Za prvega predstavnika Slovenije v Vatikanu je bil Falež imenovan 31. januarja 1991, uradno za veleposlanika pa 22. julija naslednje leto. Maja 1997 je bil s funkcije odpoklican, potem ko se je odločil za odstop. Med njegovim službovanjem v Vatikanu je Sveti sedež 13. januarja 1992, dva dni pred ostalimi državami Evropske skupnosti, priznal Slovenijo. Sodeloval je tudi pri pripravi in izvedbi obeh obiskov papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Sožalje svojcem ob smrti veleposlanika Faleža je danes v pismu izrazil tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Kot je poudaril, je prvi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu v Sloveniji in tujini pustil velik pečat. Izpostavil je tudi njegov prispevek pri osamosvajanju Slovenije in prizadevanje za uveljavljanje Slovenije na različnih področjih njegovega delovanja. * OZNAKE * Štefan Falež * smrt * Všeč mi je: (1) * Povej naprej Komentarji (4) prikaži po: * po času objave * najboljše ocenjene komentiraj * oregon 9. dec 2009, 21:10 Odgovori (-1) Dober komentar Slab komentar Hvala. * oregon 9. dec 2009, 20:53 Odgovori (0) Dober komentar Slab komentar Umrl je Peter Falež, pogreb dragega Štefana bo sporočen naknadno. Ne me hecat! * filip 9. dec 2009, 20:52 Odgovori (+4) Dober komentar Slab komentar Turk je dvoličnež. Zdaj izreka sožalje, odlikovanje pa je že večkrat odklonil in ga raje podelil Ertlu in podobnim * requescat in pacem 9. dec 2009, 20:42 Odgovori (+3) Dober komentar Slab komentar naj počiva v miru Umrl prvi slovenski veleposlanik v Vatikanu Falež V torek je umrl prvi slovenski veleposlanik v Vatikanu Štefan Falež, poroča tednik Družina na svojih spletnih straneh. Slovenijo je v Vatikanu zastopal med letoma 1991 in 1997, torej tudi v času mednarodnega priznanja. Star je bil 90 let. V torek je umrl prvi slovenski veleposlanik v Vatikanu Štefan Falež. FOTO: Iz knjige "Sinovom in hčeram slovenkega naroda" Za prvega predstavnika Slovenije v Vatikanu je bil Falež imenovan 31. januarja 1991, uradno za veleposlanika pa 22. julija naslednje leto. Maja 1997 je bil s funkcije odpoklican, potem ko se je odločil za odstop. Med njegovim službovanjem v Vatikanu je Sveti sedež 13. januarja 1992, dva dni pred ostalimi državami Evropske skupnosti priznal Slovenijo. Sodeloval je tudi pri pripravi in izvedbi obeh obiskov papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Sožalje svojcem ob smrti veleposlanika Faleža je danes v pismu izrazil tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Kot je poudaril, je prvi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu v Sloveniji in tujini pustil velik pečat. Izpostavil je tudi njegov prispevek pri osamosvajanju Slovenije in prizadevanje za uveljavljanje Slovenije na različnih področjih njegovega delovanja. No, kljub temu pa predsednik republike Faleža ni odlikoval za njegovo veliko pomoč pri mednarodnem priznanju Slovenije pa čeprav je bila prošnja za odlikovanje že štiri leta v uradu predsednika republike. Raje je nedavno odlikoval nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla, ki je znan po tem, da je še leta 1988 z aretacijami četverice JBTZ zaustavljal slovensko pomlad. STA; P.J. ----------------------------------- Umrl prvi veleposlanik v Vatikanu Falež kot veleposlanik deloval med letoma 1992 in 1997 9. december 2009 ob 15:54 Ljubljana - MMC RTV SLO V Rimu je umrl prvi veleposlanik Slovenije pri Svetem sedežu v Vatikanu Štefan Falež. Falež je tudi po odpoklicu služboval v Vatikanu. Falež je Slovenijo v Vatikanu zastopal že od januarja 1991, in sicer najprej kot pooblaščeni predstavnik, od julija 1992 pa kot veleposlanik. To mesto je zasedal do maja 1997, ko so ga odpoklicali, saj se je odločil za odstop. Kljub odpoklicu je nadaljeval diplomatsko delo pri Svetem sedežu, in sicer kot pooblaščen veleposlanik suverenega malteškega viteškega reda. Zadnja leta je bil svetovalec sedanjega slovenskega veleposlanika. Vatikan je Slovenijo priznal ravno v času Faleževega službovanja na veleposlaništvu, za Vatikanom pa so Slovenijo začele priznavati še države Evropske skupnosti. Falež je sodeloval tudi pri obeh obiskih papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Štefan Falež se je rodil v Slivnici pri Mariboru. Po končani gimnaziji se je vpisal na ljubljansko pravno fakulteto. Še pred koncem študija je postal uradnik na prosvetnem ministrstvu, nato pa je dobil službo na jugoslovanski ambasadi v Vatikanu. Še pred koncem druge svetovne vojne je v ZDA odšel študirat politične vede, nato se je vrnil v Rim in delal pri katoliški begunski organizaciji, hkrati končal pravo, kasneje pa še doktoriral iz političnih ved. Po vojni je ustanovil gradbeno podjetje in potovalno agencijo, s katero je sodeloval tudi pri pripravi apostolskih potovanj papeža Pavla VI., to vlogo pa je ohranil pri papežu Janezu Pavlu II. S. Z. Video: Mankoč z rekordom vrgel rokavico tekmecem Markič ostal brez medalje 12. december 2009 ob 16:48 Carigrad - MMC RTV SLO/STA Plavalec Peter Mankoč je potrdil, da v Carigradu ne bo zlahka predal evropske krone na 100 m mešano. V polfinalu je s 50,76 postavil nov svetovni rekord. Prejšnjo najboljšo znamko Rusa Sergeja Fesikova je tako izboljšal za 19 stotink in zanesljivo slavil v svoji polfinalni skupini. Fesikov, ki je zmagal v drugi, je plaval 51,40. Tretjeuvrščeni Litovec Vytautas Janusaitis pa je bil še sekundo zadaj (52,45). Finale bo v nedeljo. V videoposnetku desno spodaj si oglejte svetovni rekord Mankoča. Mankoč: V finalu se lahko še kaj popravi in doda "Čutil sem, da grem zelo dobro. Vedel sem, da sem hiter, saj sem bil precej pred drugimi in rekel sem si, nič, grem do konca na polno in uspelo mi je. Na svetovnem prvenstvu sem enkrat že storil to napako, da sem imel rekord tako rekoč že dosežen, a popustil, zdaj pa tega nisem ponovil," je bil vesel Mankoč, ki je dejal, da je izid okrog 50,7 na 100 mešano tudi načrtoval, za finale pa napoveduje: "Danes bistvenih napak ni bilo, vseeno pa se lahko še vedno kaj popravi in doda. Upam, da bom jutri še enkrat približno tako hiter, predvsem pa, da se bom do takrat lepo spočil." Markič brez zmagovalnega odra V finalu na 50 m prsno je branilec naslova Matjaž Markič končal na 5. mestu (26,46), medtem ko je bil Damir Dugonjič 10. (26,60). Zmagal je Norvežan Alexander Hetland. Markič je pred EP-jem napovedal, da se bodo medalje delile pri 26,20. "To bi bilo dovolj za srebro. Res se nisem kdo ve kako pripravil na to tekmo, seveda pa sem šel na obrambo lanske zmage. Tukaj sem svoje dosežke stopnjeval, dvakrat izboljšal državni rekord, s čimer sem pokazal psihološko trdnost, a mi je za medaljo malo zmanjkalo. Večje cilje imam poleti, saj sem evropski prvak v malem bazenu že bil, v velikem pa mi ta naslov še manjka in upam, da mi bo to uspelo v Budimpešti." Dugonjič je bil zadovoljen tudi s finalom, saj je dal v preteklih mesecih več pozornosti šolanju in univerzitetnemu plavanju. Kos leta 1994 najemal agente, da bi očrnil Zagožna Vse je potrdil tudi Tone Krkovič 18. december 2009 ob 22:36 Ljubljana - MMC RTV SLO Drago Kos, Jože Zagožen in Tone Krkovič - akterji v aferi Patria. Vsi trije pa so se pojavili že leta 1994 v takratni aferi Depala vas, ki razburja še danes. Po razkritju zapisnika o zaslišanju Draga Kosa na Finskem sta nekdanji premier Janez Janša in Jože Zagožen, ki imata oba status osumljenca v zadevi Patria, opozorila, da imata današnja oklepniška afera in afera Depala vas iz leta 1994 skupnega imenovalca, in sicer tedanjega kriminalista in zdajšnjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa. Kot poroča novinar TV Slovenija Matej Hlebš, je iz zapisnika o zaslišanju Draga Kosa razvidno, da je Kos finskim kriminalistom aprila lani omenil 34 oseb, med njimi tudi imena tistih, ki so jih Finci potem zaslišali v Sloveniji. Kos je na Finskem povedal tudi: "Jože Zagožen je tisti, o katerem imamo informacijo, da je obrambnemu ministru Karlu Erjavcu predlagal, katerega (orožarja) naj izbere." "Gre za to, da je Drago Kos moj stari znanec še iz časov izpred Depale vasi, ko me je povabil enkrat na zaslišanje z lažnim obvestilom, da bo šlo za pogovor. Tam je hotel odvzeti prstne odtise in me priklopiti na detektor laži, kar sva potem preprečila z odvetnikom in očitno me spremlja vsa ta leta - veste Depala vas in afera Patria je v bistvu ena in ista zgodba, s ciljem, da se odstrani Janeza Janšo," je že pred dnevi dejal Zagožen. Izjava agenta iz leta 1994 obremenjuje Kosa Potem ko je njegov odvetnik takratnemu kriminalistu Kosu preprečil nezakoniti odvzem prstnih odtisov, Kosa pogovor z njim ni več zanimal, je še razložil Zagožen. Nekdanji agent Mitja Kunstelj pa je marca 1994 Zagožnu dal pisno izjavo, ki jo je v prispevku objavil Matej Hlebš, in iz katere je, kot pravi, razvidno, kako je nato Kos vseeno poskušal priti do prstnih odtisov. Kunstelj je leta 1994 zapisal: "Pri srečanju s kriminalistom … Kos Dragom mi je med drugim tudi naročil, če bom slučajno kdaj prišel v kontakt z delavcem MORS-a dr. Zagožnom, … naj bom pozoren, katere stvari bo prijemal z rokami in naj si potem eno od »prijetih« stvari na vsak način prilastim. Povedal je, da to nujno potrebuje, ker bo s »stvari« pobral prstne odtise dr. Zagožna. …" Krkovič potrjuje vse To je potrdil tudi Tone Krkovič: "Vse potrjujem. Bili so zelo iskani papirji, prazni papirji, ki bi imeli odtis Jožeta Zagožna in za njih so pač svojim tajnim agentom ponujali denar, plačilo v gotovini." Drago Kos trditev ni komentiral. Iz foruma: O Kosu bi znala povedati kakšno tudi Carla del Ponte. Pošiljal ji je obtožbe zoper TO, ker naj bi na Hodošu streljala na vojake JLA, ko naj bi se ti že predali. Iz te zgodbe izhaja tudi nezakonito prisluškovanje novinarju Rancu, zaradi katerega je Kos kasneje celo napredoval, namesto bi šel sedet, ker je na sodišču izgubil. No, zgodba iz Hodoša se je izkazala za Kosovo, LDS-ovo in ZKS-ovo laž s katero je hotel spraviti TO na Haško sodišče. Skupaj z njo pa še cel Demos. Kos dela še vedno za istega naročnika - KOS. Enaki imeni so kot slaba šala, a takih šal je Slovenija polna. Le pravico do šaljenja so si nekateri povsem prisvojili. Nakaterim pa ni več do šale. . . Ta Kos je očitno spuščen pitbull od Kučana in upravlja umazana posla... Veliki pok iz Finske... Kdorkoli dela takšne svinjarije kot Kos (celo na sodiščih dokazane a brez negativnih posledic - pravzaprav celo z nagradami, če gledamo, na katere funkcije je napredoval), bi moral za to odgovarjati. Je pa zanimivo, da Kos, ki mu svinjarije dokažejo, napreduje, Janšo, ki mu pa očitno tudi pod sedanjo oblastjo ne morejo nič dokazati (morda sploh nič ni zakrivil?), pa je v očeh nekaterih glavni kriminalec. In to je dokaz, kako je politika umazana. Umazani so čisti in čisti umazani - kakšen narobe svet. Pa naj dodam, da je ta izjava malo pretirana, saj v politiki ni čistih. So le bolj in manj umazani. Kos pa je po mojem mnenju gotovo med zelo umazanimi. Krkovič: Sploh ne vemo več, zakaj gre Javna tribuna o trenutnem stanju v državi 18. december 2009 ob 20:56 Ljubljana - MMC RTV SLO Trenutno stanje daje občutek, da smo se leta 1991 osamosvojili, nismo pa se osvobodili, pravi Lojze Peterle. "Stvari smo pripeljali do absurda, ko je laž nadomestila resnico," pa trdi Tone Krkovič. Nekateri pomembni akterji dogodkov pred dvajsetimi leti so se zbrali na javni tribuni z naslovom »Samostojna in demokratična Slovenija včeraj, danes in jutri«, ki so jo organizirali podmladki pomladnih strank SDS-a, SLS-a in NSi-ja. Osrednji gost in govorec je bil Tone Krkovič, ki je spregovoril o trenutnih najbolj vročih političnih temah. "Samostojni bi bili tudi brez akcije Sever" »Skrbi me, da smo stvari pripeljali do takšnega absurda, da je laž nadomestila resnico, kraja poštenost, da sploh ne vemo več, zakaj gre. To kažejo tudi odlikovanja,« je dejal. Pridružuje se protestom ob odlikovanju Tomaža Ertla, še enkrat pa je ponovil besede, ki jih je pred tedni dal za MMC, da akcija Sever ni bila sploh nobena akcija. »Slovenija bi bila samostojna tudi, če ne bi bilo akcije Sever. Nisem pa prepričan, če bi partija odnesla cel pisker.« Po njegovem mnenju milice namreč ne moremo presojati le po enem dogodku, kot je preprečitev mitinga resnice v Ljubljani, ampak po njeni celotni vlogi v nekdanjem režimu. Če preprečitev mitinga ne bi uspela, bi se miličniki lahko sklicevali, da jim je to ukazal Ertl, Ertl pa bi se skliceval na ukaz z vrha države. Pravi pogum pa so v tistem času izkazali posamezniki in skupine - uporniki z razlogom -, ki za seboj niso imeli nobene zakonite zaslombe, je prepričan Krkovič. Se pozablja na začetke Slovenske vojske? Žalostno se mu zdi tudi, da se 17. decembra zaznamuje obletnica formiranja prve slovenske brigade, kar se je zgodilo leta 1998. To po njegovih besedah sporoča, kot da pred tem Slovenske vojske ni bilo. "SV je nastal kot posledica razorožitve Slovenije, zato pa zdaj vzpostavljajo konfuzno stanje, da se ne bi spoznala resnica," ugotavlja Krkovič. Z njim se je strinjal tudi evropski poslanec NSi-ja in predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Poudaril je, da ima občutek, kot da smo se 25. junija 1991 osamosvojili, nismo se pa osvobodili. Svobodni bomo, je nadaljeval, ko bomo imeli čist spomin, saj se zdaj želi razgraditi tudi spomin na dogodke pred 20 leti. Peterle: Očistiti moramo naš spomin "Skoraj nisem mogel verjeti, ko sem videl, da je najvišji predstavnik slovenske države odlikoval osebo, ki predstavlja povsem drugačne čase. Treba je delati na tem, da bomo očistili in uredili naš zgodovinski spomin in da bo vsem jasno, kaj pomeni teritorialna obramba, Moris, 17. maj in drugi datumi. Danes nekatere izjave kažejo celo na to, da je vojska nastala šele po tem, ko smo se osamosvojili," je dodal Peterle. 17. decembra 1990 se je v Kočevski Reki prvič postrojil del brigade Moris, ki ji je poveljeval Krkovič. Tako je Demosova vlada po Peterletovih besedah pokazala, da ima za seboj tudi realno silo, ki jo je takrat sam imenoval za Slovensko vojsko. "To je bilo zelo pomembno tudi za rezultat plebiscita. Če nimamo pravih predstav o tistem času, pomeni, da hodimo po samih sebi," o spominih na tisti čas pravi Peterle. Krkovič pa se ob tem sprašuje tudi, kako to, da se osrednja slovenska vojašnica v Mostah imenuje po Francu Rozmanu Stanetu, v njej pa stoji tudi njegov osvetljen velik kip. "Le kaj odgovorijo tujcem, ki obiščejo vojašnico in vprašajo, kdo je to. To je še en dokaz neurejenega stanja v naši družbi," je prepričan Krkovič. Ana Svenšek. V vojno smo veterani vojne za Slovenijo šli brez vsakega zaveznika, nismo izgubili niti koščka Slovenije in nismo se maščevali poražencem. V teh treh točkah se razlikujemo od vseh ostalih slovenskih veteranov. Srečko Lisjak, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Stvari se ponavljajo, kot so se leta 1945. Štiri leta so se junaški partizani skrivali v gozdovih, ko so se zavezniki postavili po robu fašizmu. Ko je bilo vojne konec, so bili oni in samo oni tisti, ki so vojno končali. Letos se stvari ponavljajo, ko so današnji vladarji leta 1998 bili proti samostojnosti ( levaki lahko to vidijo na almanahu TV ), največ, kar so bili pripravljeni, bi naj bila nekakšna konfederacija, danes so pa že spet samo oni tisti, ki so Slovenijo iztrgali iz SFRJ. Samostojna Slovenija: Dan, ko je želja postala resničnost Praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti 26. december 2009 ob 06:33 Ljubljana - MMC RTV SLO Za Slovence je 26. december eden najpomembnejših dni novejše zgodovine. Na ta dan leta 1990 je namreč želja po osamosvojitvi postala tudi uradna. Šestindvajsetega decembra v Sloveniji zaznamujemo dan samostojnosti in enotnosti kot spomin na 26. december 1990, ko so bili razglašeni uradni izidi plebiscita, ki je bil izpeljan tri dni prej. Praznik se je do leta 2005 imenoval le dan samostojnosti, preimenovan pa je bil po sprejetju novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih. S tem se je želelo poudariti prav enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo. In prav enotnost je bila tista, ki je zaznamovala plebiscit o samostojni Sloveniji. Na volišča je odšlo kar 93,2 odstotka volilnih upravičencev, 95 odstotkov pa jih je na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, odgovorilo pritrdilno. To je skupno znašalo 88,5 odstotka vseh volivcev, kar je bilo veliko več od potrebnega odstotka udeležbe volivcev za pozitiven izid plebiscita – 50 odstotkov in še en volivec. Rezultati so postali uradni tri dni pozneje, poti nazaj pa ni bilo več. Slovenija je v šestih mesecih načrtovala osamosvojitev. A kaj se je dogajalo pred tem, kateri dogodki so vplivali na takšno (neponovljivo) enotnost med Slovenci, da so tako množično odšli na volišča (takšne volilne udeležbe namreč niso doživeli noben poznejši referendum ali volitve)? Ko so se težave šele začele Prvič se je misel o črni prihodnosti Jugoslavije Slovencem realneje usedla v zavest ob Titovi smrti. Čeprav so se ljudje množično zbirali ob vlaku z njegovo krsto, si je verjetno že marsikdo mislil, da utegne imeti njegov odhod neugodne politične posledice in da se težave šele začenjajo. In če so se osemdeseta leta začela s Titovo smrtjo, ki je za nekatere morda predstavljal simbol povezovanja med različnimi narodi v Jugoslaviji, so se nadaljevala veliko slabše. Gospodarstvo sta hromila visoka inflacija in dolgovi do tujine in ker je bilo finančno stanje drugih republik še slabše kot pri nas, so se pojavljali očitki, da Slovenija plačuje slabo delo vse države. Tudi na političnem področju slabše in slabše Tudi na političnem področju ni bilo nič bolje. V Sloveniji so se pojavljale želje po sodelovanju pri odločanju in politični demokraciji, srbsko vodstvo pa je za te želje ostajalo gluho. Še več, spor med Slovenijo in Srbijo je bil vse ostrejši. Jugoslavija se je tako sredi osemdesetih let znašla v slepi ulici. O pravi opoziciji v Sloveniji lahko govorimo šele v poznih osemdesetih letih, ko se je začelo povezovanje opozicijskih skupin. Najprej so bila to društva, ki so delovala v okviru Socialistične zveze, v začetku leta 1989 pa so nastale Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovensko krščansko-socialno gibanje ter gibanje Zelenih. Ta združenja so skupaj prvič javno nastopila februarja 1989 na protestnem zborovanju v podporo rudarjem na Kosovu, kar je posredno nakazovalo tudi na nestrinjanje s srbsko politiko. Poleti 1989 dopolnila k ustavi Poleti istega leta so se začele pojavljati zamisli o "asimetrični" federaciji. Posebna ustavna komisija v Ljubljani je pripravila dopolnila k slovenski ustavi. Ta so zelo očitno spreminjala razmerje med Slovenijo in Jugoslavijo ter poudarjala pravico do samoodločbe in razdružitve. Na novo so bile opredeljene tudi finančne obveznosti do Beograda, urejanje vprašanja človekovih pravic in rabe slovenščine. Določili so tudi himno Slovenije – Zdravljico. Spremembe je 27. septembra potrdila republiška skupščina, v Srbiji pa so jih označevali za izdajo. Srbi in Črnogorci so se decembra pripravljali na miting resnice v Ljubljani, da bi, kot so sami pojasnjevali, Sloveniji dali pravo sporočilo o Kosovu in Jugoslaviji. Miting se ni nikoli zgodil. Zadnji kongres Zveze komunistov Jugoslavije Januarja 1990 se je nato zgodil še nekaj, kar je dokazovalo, da so Jugoslaviji štete ure. Na 14. izrednem kongresu Zveze komunistov so slovenski predstavniki sejo zapustili, saj so bili vsi njihovi predlogi za konfederacijo preglasovani. Zveza komunistov Jugoslavije se po tem dogodku ni sestala nikoli več. Istega meseca so bile v skladu z volilno zakonodajo, ki jo je sprejela slovenska republiška skupščina, razpisane prve povojne večstrankarske volitve, ki so jih izvedli aprila. Zmagala je Demokratična opozicija Slovenije (Demos), Lojze Peterle pa je postal prvi premier slovenske nekomunistične vlade po letu 1920. Kot zanimivost naj dodamo, da so se ministri podpisali še pod staro prisego, ki je govorila o spoštovanju socialistične ureditve. Priprave na osamosvojitev in prvi korak po poti samostojnosti Vojaško vodstvo Jugoslavije je medtem že izdalo tajen ukaz o prevzemu orožja Teritorialni obrambi. Sloveniji je uspelo obdržati okoli 30 odstotkov orožja. Kljub temu je bilo že jasno, da so vsa prizadevanja zvezne vlade o ohranitvi Jugoslavije propadla. Slovenska vlada je nadaljevala priprave na osamosvojitev, ministrstvo za obrambo pa je v dogovoru z najvišjimi organi republike začelo v tajnosti oblikovati lastne oborožene sile, ki bi Slovenijo varovale pred jugoslovansko armado. Ministrstvo za notranje zadeve je medtem pripravljalo vse potrebno za samostojnejše delo policije, ministrstvo za zunanje zadeve pa je utiralo pot slovenski diplomaciji. Drugega julija je skupščina razglasila, da zvezni zakoni veljajo le, če niso v nasprotju z republiškimi, v posebni izjavi pa se je zavezala še, da bo v letu dni sprejela novo republiško ustavo. Nato je sledila odločitev za plebiscit. Plebiscitarna pravila so sprejeli v drugi polovici novembra, 23. decembra pa so plebiscit tudi izvedli. Želja po samostojnosti je tako postala tudi uradna, dan razglasitve neodvisnosti pa je bil 25. junij 1991. Večina članic Evropske skupnosti je Slovenijo priznala 15. januarja 1992, 22. maja istega leta pa je Slovenija postala 176. članica Organizacije združenih narodov. Vir: Peter Vodopivec: Od Pohlinove slovnice do samostojne države A. K. K., Sabina Zonta Forum: Eden redkih dogodkov kjer je naš narod pokazal enotnost, solidarnost in predvsem pogum in sposobnost zoperstaviti se skrajno neugodnim možnostim. pandit kakorkoli že, tudi svobodo biti sužnji smo si morali izboriti kar sami. Po svetu in celo v evropi so mnogi, številčnejši narodi ki si kljub desetletjem boja še niso izborili neodvisnosti in mnogi od teh si v okoliščinah, v katerih smo bili sami, ne bi upali niti poskusiti. Eden najsvetlejših trenutkov slovenske zgodovine v oziru do katerega s ponosom rečem da sem slovenec:-) mali pandit očitno nam ta naslednja celica pač prija, je vseeno bolj prostorna in bolje opremljena kot prejšnja. kar se pa tiče neodvisnosti v drži nekega naroda in sledenju lastni poti boš pa ugotovil da takšnih narodov preprosto ni, saj si cel svet deli neke skupne interese v sledenju katerim se manjše entitete prostovoljno ali neprostovoljno združujejo v večje interesne skupine. iz EU lahko izstopimo, kadar želimo, brez da bi kdo poslal tanke nad nas, zato bi težko primerjal EU in jugoslavijo. Mali Pandid: Morda imas po svoje prav, a smo si to Evropo za gospodarja vendarle izbrali sami na referendumu. Do sedaj so nam gospodarja izbirali drugi. @MaliPandit, sure fantek, blablabla... Nikoli še nisem prebral toliko antislovenskega in nepatriotičnega gradiva, kot v tvojih dveh postih. Le še islamokomunistom se kolca za propadlim jugorežimom. V EUju smo enakopravni, v jugorežimu smo morali delati kar so nam diktirali velikosrbski diktatorji. Tistih 11,5 % proti je kasneje ustanovilo skupino "Izbrisani" in sedaj zahtevajo denar od države. jah veš kako je, nismo vsi deležni sreče in sposobnosti tako globokega in hkrati tako fatalističnega uvida v življenje in svet, vseeno je pa v tem svetu in tudi v naši državi mnogo ljudi ki se po najboljših močeh trudijo da bi izboljšali tako sam sistem kot delovanje ljudi v njem. ti seveda nisi *navadna* budala, zato pa se, namesto da bi s svojimi močmi pripomogel k izboljšanju lastnega življenja in s tem neizogibno tudi življenja tvojih sodržavljanov raje zatekaš k tipični projekciji lastne neizpolnjenosti v strukture moči nad katerimi nimaš nobene možnosti vplivanja. ISKRENE ČESTITKE ZA DAN SAMOSTOJNOSTO ! Pa izobesimo naše lepe zastave !!! Velik praznik je danes. Nevem kje se najdejo vsi ti nergači.... Če je v Sloveniji tako hudo naj se izselijo. To, da je danes takšno stanje v državi, niso krivi samo politiki,ampak predvsem prejšnji sistem, ki nas je v primerjavi za zahodom vrgel 100 let nazaj......res, da sem med mlajšimi, ampak po pripovedovanju staršev in starih staršev mi je vse jasno......seveda, da prejšnji sistem vsi hvalijo, ko pa nobenemu ni bilo potrebno delati (z vsemi s katerimi sem govoril, so potrdili, da se je uradno delalo npr. do 14, ampak v bistvu so končali z delom že ob 11 uri :D, da niti ne omenim kako se je kradlo po podjetjih).........in kako bi naj mi bili pol kunkurenčni zahodu. Po sledice nosimo še sedaj.....zdaj je komaj prišlo vse ven, kaj so zapravili v priljubljeni YUG! najebali pa bomo mi, mlajše generacije, ki bomo delali 40 let, pa niti ne vemo, če bomo meli pokojnine. Seveda se je porušli, če je vsak,ki je imel 5 min časa lahko gradil hišo (ne glede na to, če je bil priden ali sposoben ali pa ne)......zakaj pa? Zardi hiperinflacije in totalno nekonkurenčnega pa gnilega gospodarstav in strukture podjetij! Kot rečeno posledice se vidijo komaj danes in nevem kaj pljuvate po samostojni Sloveniji.....to je edine (pač dolgotrajna) pot, da bomo dostojno živeli v prihodnosti! Če pa komu kaj ne paše pa vas vabijo na Kubi, S Korejo, Kitajsko, BIH ali kam drugam..... Nadgradnja od Dami 79: Tistih 11,5 % proti je kasneje ustanovilo skupino sd, lds in zares, na limance pa jim je v letu 2008 šlo 45,08% volivcev. Administrator ne dovolite jugoslovanarjem da tukaj smetijo z najneokusnejšimi žalitvami. Osamosvojili smo se v prvi vrsti, da bi zavarovali slovenski nerod pred dokončnim potujčenjem. Če nam je to uspelo bo jasno čez 10 let, ko resnično ne bo več dvoma, če bo Slovenščina lahko še obstala. Moje mnenje je, da je stanje trenutno naravnost katastrofalno, še tisti ki smo Slovenci, le redki izkazujemo narodno zavest. @MaliPandit. EU ni zapor. Če se kadarkoli odločimo EU zapustiti nihče ne bo pošiljal tankov na naše ulice. Mogoče majhna, a sila pomembna razlika s pokojno federacijo. Sicer pa, življenja v SFRJ in EU ne more ocenjevati nekdo, ki v teh dveh integracijah ni živel. Najbrž se še spominjate, da smo v SFRJ za konvertibilno valuto skoraj umirali. Fanes je, po zaslugi EU, euro naše plačilno sredstvo. Bombončke EU-ja bi seveda lahko še naštevali. Veliko jih je vezanih na vsakega posameznika, kolko jih je bil sposoben polizati. Se je pa treba zavedati, da ni na tem svetu nič zastonj in je bilo zaradi članstva v EU potrebno tudi kaj žrtvovati, vendar zgolj zato, ker se na dveh stolih ne spodobi sedeti. Kdor je bil vsaj malo po svetu mu je jasno, da se nimamo kaj dosti za pritoževati, seveda pa se strinjam, da bi lahko bilo marsikaj tudi bolje, popolna država seveda ne obstaja. Kdor je mislil, da demokracija pomeni praskanje po jajcih in čakanje da se mu začneta cediti med in mleko je sedaj verjetno malo razočaran, kdor pa se izobražuje in mu delo ne smrdi pa mislim, da je načeloma povsem zadovoljen s svojim življenjem. Še Kennedyev stavek : "Ne sprašujte se kaj lahko vaša država naredi za vas, vprašajte se kaj vi lahko naredite za svojo državo ". @MaliPandit: Sploh se mi ne da oporekat vsem tvojim, po mojem mnenju, napačnim prepričanjem. Pač misli kar hočeš, svetujem ti le da se preseliš v Severno Korejo ali Venezuelo pa tam živi dostojno življenje, saj drugega ne potrebuješ, ne? administrator z tem ko dopustiš jugoslovanarjem da tukaj trosijo svojo propagando žališ moja domoljubna čustva. Kaj jokate in stokate kot stare babe? Pojdite v Srbijo ali na Hrvaško, pa boste videli, kako bi bilo če bi ostali v jugi. Slovenci so morda že bili za samostojno Slovenijo samo ..LDS, in ostali LDS ovci v SD ju...in za Hecu niso bili nikoli..?? TITO je zapravil zase in za svoj državni aparat več kot vsi naši tajkuni skupaj....... Samo o tem mediji niso smeli poročati.....saj veš, Goli otok :) Danes pa lahko mediji celo lažejo in se odkrito postavlajo na eno stran, zaradi politčnih interesov lastnikov teh medijev in urednikov (obojni so v večji meri pripadniki leve opcije) Novinar Tone Hočevar - eden kredibilnejših slovenskih in svetovnih novinarjev. Takih skoraj več ne delajo. Trst, Frattini in Balkan Franco Frattini se ne ukvarja samo z velikimi svetovnimi vprašanji, ne rešuje samo sveta pred iranskimi bombami in Irancev pred njihovo vlado, ampak se je utegnil posebej posvetiti »balkanskim« vprašanjem. V Trstu, najlepšem, pa tudi najbolj zakotnem italijanskem pristaniškem mestu, zasedajo zunanji ministri sedmih najbogatejših držav z Zahoda in iz Rusije, zbranih v razvpiti skupini G8, tisti, ki je pred osmimi leti skupaj z antiglobalisti poskrbela za razdejanje v Genovi. Trst je v oklepu policistov in orožnikov, to daje ministrskemu srečanju pečat velike pomembnosti. Ministri, med katerimi pa ni najbolj zanimive Hilary Clinton, zato je kar nekaj hotelov bolj praznih, razpravljajo o tem in onem. O Iranu, ki naj se drži demokratičnih pravil in deklaracij, o Afganistanu, o redu in miru na nemirnem svetu, ki ga za golšo stiska recesija. Najpomembnejši med ministri je gostitelj Franco Frattini, glasnik vseh osmih mogočnih tega sveta. Franco Frattini pa se v najlepšem, pa čeprav najbolj zakotnem pristaniškem mestu Lepe dežele ne ukvarja samo z velikimi svetovnimi vprašanji, ne rešuje samo sveta pred iranskimi bombami in Irancev pred njihovo vlado, ampak se je utegnil posebej posvetiti »balkanskim« vprašanjem, ki so za Rim od nekdaj zanimivejša od daljnega Afganistana. Na Afganistan Italijani težko vplivajo, o Balkanu pa od nekdaj mislijo, da je to tako rekoč njihovo notranje dvorišče, nekako tako, kakor je Srednja Amerika s Karibi za Washington. Berlusconijev minister je mlad, spomin mu ne seže osemnajst let in tudi nekaj manj nazaj v čase, ko so se na tleh rajnke SFRJ porajale nove države. Slovenija se je tedaj prva podala v Evropo, pa tja dolgo ni mogla, ker so nas rimski vladarji, prav tisti, ki so na oblasti zdaj, držali zvezanih rok. Na naši strani meje se gotovo še kdo spomni Ogleja, pa španskega kompromisa, neštetih neprespanih noči slovenskih tedaj še mladih državnikov. Hvala bogu, da se vsaj v Sloveniji še kdo spomni tudi tiste plati medalje! Italijanski zunanji minister Frattini si je namreč zapomnil čisto nekaj drugega. Italijansko prožnost si je zapomnil, veliko podporo pa nobenega nagajanja, nobenih zaprtih vrat, nobenih pritiskov. Najbrž zaradi tega terja prožnost od Slovenije, Hrvaško pa hoče videti v Uniji do prihodnjega leta. Oder za takšna oznanila si je izbral v Trstu, kjer ta čas zasedajo bogati in mogočni tega sveta. Naj bo red po rimsko vsaj na Balkanu! Hecno! Slovenske korenine Walterja Veltronija sandor, sreda, 17. oktober 2007 Slovenski mediji so (z izjemo Toneta Hočevarja v Delu) prezrli slovenske korenine rimskega župana Walterja Veltronija (52), na nedeljskih volitvah izvoljenega za vodjo nove italijanske levosredinske Demokratske stranke in bodočega kandidata za predsednika vlade. Veltronijev ded Ciril (Čiro) Kotnik, ki je med drugo svetovno vojno pomagal Judom in antifašistom, tako v domovini ostaja bolj ali manj nepoznan. Da Kotnikovo delo ni romalo v pozabo, je zaslužen tržaški novinar in raziskovalec Ivo Jevnikar, ki je s pomočjo Kotnikovih (in Veltronijevih) sorodnikov ter tudi nekaterih [...] V ZADNJIH DECEMBERSKIH DNEH, TIK PRED NOVIM LETOM, SMO SE SPOMINJALI DVAJSETE OBLETNICE DRAMATIČNIH DOGODKOV V ROMUNIJI OB KONCU REŽIMA NIKOLAJA CEAUSCESCUJA. ZA RAZLIKO OD OSTALIH VHODNOEVROPSKIH KOMUNISTIČNIH DRŽAV, KJER JE PADEC AKTUALNIH OBLASTNIH GARNITUR POTEKAL RAZMEROMA NENASILNO, SE JE V RUMUNIJI ZGODILA PRAVA REVOLUCIJA. POSNETKI IZ BUKAREŠTE, TEMIŠVARE IN ŠE KJE SO SPOMINJALI NA FILMSKE UPODOBITVE FRANCOSKE ALI RUSKE REVOLUCIJE, SKRATKA DOBILI SMO OBČUTEK, KOT DA SE DOGODKI V ROMUNIJI ODVIJAJO V DRUGEM ČASU, MORDA IZPRED STO ALI DVESTO LET PREJ. NENAZADNJE SO TUDI KONEC, OBRAČUN Z DIKTATORJEM IN NJEGOVO ŽENO PO HITREM IN VSE PREJ KOT KOREKTNEM SOJENJU, PA NJUNA EKSEKUCIJA PRED KAMERAMI ZELO SPOMINJALI NA ČAS ROBESPIERA, KO NAJ BI GILJOTINA REŠEVALA REVOLUCIJO. MORDA PA STA BILI PRAV BRUTALNOST IN BREZKOMPROMISNOST ROMUNSKE REVOLUCIJE SVOJEVRSTEN DOKAZ, POTRDILO, DA SO BILE RAZMERE V ROMUNIJI POD ČAUŠESKOM DRUGAČNE KOT NA PRIMER NA ČEŠKOSLOVAŠKEM KJER JE ŠLO KLJUB PADCU KOMUNIZMA ZA TAKO IMENOVANO ŽAMETNO, TOREJ NENASILNO REVOLUCIJO. REVOLUCIJA SE JE PRAVZAPRAV ZAČELA ŽE 16. DECEMBRA V TEMIŠVARJU. 21. DECEMBRA JE POČILO ŠE V BUKAREŠTI. ZASLEPLJEN Z BREZMEJNO MOČJO OBLASTNIKA NIKOLAJ CEAUSCESCU VSE DO ZADNJEGA NI HOTEL RAZUMETI SVARIL, KI SO PRIHAJALA IZ VZHODNO- EVROPSKIH PRESTOLNIC. SVARIL, DA ŽELEZNI ZAVESI BIJE ZADNJA URA. IN PREDVSEM NI DOJEL RAZPOLOŽENJA ROMUNOV, ZATO JE, KO SE JE ZAČELA DOGAJATI ULICA, V ŠOKU NEMO ZRL NA TRG PRED PALAČO CENTRALNEGA KOMITEJA. ŠEFI NJEGOVE VOJSKE IN TAJNE POLICIJE SO VSE OD ZAČETKA VEDELI, DA V LJUDSTVU VRE. NASILJE NI MOGLO SPREMENITI NIČESAR. TUDI 3100 UBITIH PROTESTNIKOV, KI SO ZA VEDNO OBLEŽALI NA TLAKOVCIH REVOLUCIJE, NI MOGLO POGASITI ROMUNSKIH SANJ O SVOBODI. OBLASTNA ZAKONCA CEAUSCESCU, KI STA SE POČUTILA VARNA, SO ARETIRALI KLJUB OBOROŽENEMU SPREMSTVU. POMAGALE NISO NE GROŽNJE IN NE VPITJE. SMRTNA OBSODBA JE BILA ZA SAMOOKLICANEGA KARPATSKEGA GENIJA NEIZBEŽNA. A OBLAST JE V NOVIH OBLAČILIH OSTALA V BOLJ ALI MANJ ISTIH ROKAH. ZAKONCA CEAUSCESCU SO USMRTILI 4 DNI KASNEJE. ŽE DEJSTVO, DA JE ZA USMERTITEV DVEH NEBOGLJENIH STARCEV STRELSKI VOD POTROŠIL PRAV VSE METKE, KI SO JIH VOJAKI IMELI V ŠARŽERJU, GOVORI O GNEVU, KI STA GA VZBUJALA V LJUDSTVU. GOST GLOBUSA JE NOVINARSKI KOLEGA TONE HOČEVAR, DOPISNIK DNEVNIKA DELO IZ RIMA IN NAŠ TAKRATNI POROČEVALEC IZ ROMUNIJE. POZDRAVLJENI. POZDRAVLJEN. KOLEGA TONE, KAKO TO, DA JE TELEVIZIJA SLOVENIJA V TISTEM DRAMATIČNEM ČASU POSLALA VAS, POROČEVALCA IN SNEMALCA V ROMUNIJO? ČE SE PRAV SPOMINJAM, V TISTEM ČASU NISMO POKRIVALI PADCA KOMUNIZMA PRAV V VZHODNIH DRŽAVAH? NO, NEKATERE SMO. BILI SMO V BERLINU, KO JE PADAL BERLINSKI ZID. BILI SMO V VARŠAVI ŽE LETO PREJ, KO JE BILO KONEC POGAJANJ. BILI SMO V GRUZIJI, KJER SO NAS CELO MALO TEPLI. BILI SMO MARSIKJE. NISMO BILI- VSAJ JAZ NISEM BIL, KAJTI POVSOD DRUGOD SEM BIL- NISEM BIL PA NA ČEŠKEM, KJER SE JE TAKRAT DOGAJAL BERLIN. SICER PA SMO POKRIVALI. MORDA MANJ ZAGNANO, KOT BI DANES. MORDA TUDI DOPISNIKI. VERJETNO SMO TAKRAT VZHODNO NEMČIJO POKRILI Z DOPISNIKOM. AMPAK ODDAJO SMO ŠLI DELATI POSEBEJ Z EKIPO. TO SO ŠE BILI ČASI, BI LAHKO REKLI.- ŠE, ŠE. AMPAK, ČE SE VRNEVA NA ROMUNSKE DOGODKE; VIDELI SMO, V UVODU SEM ŽE OMENIL, DA JE BILA ROMUNSKA REVOLUCIJA RESNIČNO DALEČ NAJBOLJ NASILNA OD VSEH VZHODNO- EVROSPKIH DRŽAV. BOLJ NASILNA KOT NPR. V VZHODNI NEMČIJI, KJER BI ČLOVEK PRIČAKOVAL, DA BODO AKTUALNO GARNITURO... VELIKO BOLJ NASILNA, ČEPRAV NE TAKO NASILNA, KOT SO TAKRAT POROČALI. MI SMO BILI V ROMUNIJI ŽE PRVI DAN, KO JE ZJUTRAJ ČEZ BEOGRAJSKO TELEVIZIJO ZAČELA ODDAJATI, IN TO PRVIČ V ZGODOVINI, ROMUNSKA TELEVIZIJA, O ČEMER SMO LAHKO KASNEJE SEVEDA SKLEPALI, DA JE BILO VSE ZREŽIRANO, DA NI ŠLO ZA NOBENO REVOLUCIJO, AMPAK ZA UDAR ZNOTRAJ REŽIMA. V NEKAJ MINUTAH SMO SE DOGOVORILI Z NAŠIM BIVŠIM SNEMALCEM JOCOM ŽNIDARŠIČEM IN NJEGOVO ŽENO MJUŠO SEVER- OBA STA DELALA ZA CNN- DA GREMO SKUPAJ. ZA NAS JE BILA PREDNOST, KER SMO DOBILI EKIPO. ZANJU PA, DA STA IMELA NEKOGA, KI JE ROMUNIJO POZNAL. KER SEM SNEMAL V ROMUNIJI ŽE V ZAČETKU 70- IH LET. TO MI JE NAJBOLJ POMAGALO, KO SMO ZAČELI. IN SMO SE TISTO JUTRO USEDLI V AVTO; TOREJ DOPOLDNE. POPOLDNE SMO BILI V ARADU. ČEZ MADŽARSKO SMO POTOVALI. VSTOPILI SMO PA TAKO, DA SMO PELJALI ZDRAVILA. V ENI LEKARNI SMO NAKUPILI ZABOJ ZDRAVIL. KO SO NAS USTAVILI, SMO PAČ REKLI, DA PELJEMO ZDRAVILO IN SO NAS PUSTILI ČEZ. V RETROSPEKTIVI VSI UGOTAVLJAMO ALI UGOTAVLJAJO, DA NI ŠLO ZA REVOLUCIJO, AMPAK DA JE ŠLO ZA DRŽAVNI UDAR; TOREJ, DA JE ENA GARNITURA NADOMESTILA DRUGO.- ČE GRESTE PREBRATI RADAR, NOVOLETNO ŠTEVILKO LETA ' 90, PRED 20 LETI, TAM SEM JAZ NASLOVIL ČLANEK " DRŽAVNI UDAR PO TELEVIZIJI ". KAJTI DOGAJALO SE JE NA DVORIŠČU BUKAREŠTANSKE TELEVIZIJE IN STUDIJEV TELEVIZIJE. TISTA SILNA MNOŽICA JE BILA ZGNETENA NA DVORIŠČU. VSI SO IGRALI. ZNOTRAJ SO IMELI TE SILNE DEBATE, KI SO BILE TUDI REŽIRANE. MI SMO TO UGOTOVILI PETI, ŠESTI DAN ŠELE. SAJ NISMO TAKOJ. NEKAKO SO NAS SPRAVILI DO TELEVIZIJE IN KAR NAENKRAT SEM ZAGLEDAL TO SILNO DVORIŠČE, KI JE IZGLEDALO ČISTO MAJHNO. NA TELEVIZIJI JE BILO TO PRIKAZANO KOT... ALI JE BIL IZID TEH DOGODKOV TAK, KAKRŠEN SE JE ZGODIL V TISTEM ČASU, NEKAJ PRIČAKOVANEGA, SAMOUMEVNEGA? ALI BI SE LAHKO ZGODILO, DA BI CEAUSCESCU IN VOJSKA IN POLICIJA ZMAGALI IN DA BI KOLO ZGODOVINE... VOJSKA IN POLICIJA STA ZMAGALI. CEAUSCESCU JE IZGUBIL. VOJSKA IN POLICIJA STA ZMAGALI. BILO PA JE NEKAJ ZMEDE V PRVIH DNEH. MISLIM, DA KAR DO BOŽIČA. 21. SE JE ZAČELO, ČE SE PRAV SPOMNIM. 25. SO JU UBILI. AMPAK KO SMO SE MI VOZILI IZ ARADA ZA KARPATI IN ČEZ KARPATE V BUKAREŠTO, SO NAS USTAVLJALI VSAKIH PAR KILOMETROV. KO SI PRIŠEL SKOZI KAKŠNO MESTO PA VSAKIH PAR 100 METROV. ENI SO PRIPADALI POLICIJI, ENI VOJSKI, DRUGI REVOLUCIONARJEM, ENI PA VERJETNO PRAVIM VSTAJNIKOM, KI PA PAČ NISO NIKOLI PRIŠLI DO BESEDE. MORDA BODO ZDAJ NA STARA LETA. AMPAK, ALI JE TO LJUDSKO VRENJE, TEŽNJA LJUDI ZA DEMOKRATIZACIJO V ROMUNIJI S TEMI DOGODKI DOSEGLA SVOJ CILJ? NE, NI. AMPAK BISTVO PA JE, DA SE JE VENDARLE ZGODILO, DA SO SE ZNEBILI CEAUSCESCA IN NJEGOVE ŽENE. OČITNO JE TA VRH OKROG NJEGA. MORDA NE NAJBLIŽJI, AMPAK SKORAJ NAJBLIŽJI VRH, KI JE VODIL TA UDAR, JE ZAČUTIL, DA JE PRIŠEL TRENUTEK, KO LAHKO NA KRILIH LJUDSKEGA NEZADOVOJSTVA NEKAJ STORI IN PREVZAME OBLAST IN TO SO STORILI. ALI JE ZA IZHOD REVOLUCIJE BILO POMEMBNO, DA SO CEAUSCESCA IN NJEGOVO ŽENO DOBESEDNO USTRELILI PRED ZIDOM? EKSEKUCIJA JE BILA TO, GROZLJIVA. AMPAK VERJETNO SO TO MORALI STORITI, KAJTI VENDARLE JE TAM BIL EN KROG LJUDI, KI JE BIL NEVERJETNO VEZAN NANJ IN TUDI TEH 1000 LJUDI, KI SO JIH UBILI. TAM SO NENEHNO GOVORILI O GROMOZANSKIH ŠTEVILKAH, KI PA NISO BILE RESNIČNE. RESNIČNO JE BILO 1000, 1100 LJUDI. GOVORILI SO PA SAMO V ARADU O 8000 LJUDEH. KO SMO STOPILI NA TRG, SEM POGLEDAL TAKO OKROG SEBE IN SEM VIDEL, DA TO NE MORE BITI RES. JAZ SEM BIL NAMREČ PRIČA MASAKRU V SAN SALVADORJU. SO UBILI SAMO 200 LJUDI, NE 8000 IN O 200 LJUDEH NA ENEM TRGU JE GROZLJIVO. TUDI, ČE VSA TRUPLA ODNESEJO, JE POGLED GROZLJIV. TAM PA NI BILO NIČ. GORELE SO PA VSE HIŠE OKROG, KER SO STRELJALI ČEZ LJUDI V MANSARDE, MEDTEM KO SO POBIJALI PA SAMO SELEKTIVNO. IN TO SMO VIDELI V BOLNIŠNICI V ARADU. SEM IMEL TO SREČO- TO SEM VAM PREJ OMENIL- DA KO SEM VSTOPIL V BOLNIŠNICO V ARAD, PRIDE DIREKTOR IN PRAVI: " PA JA NISI TO TI. " JAZ GA NEKAJ ČASA GLEDAM IN TO JE BIL EN FANT, KI JE BIL V ZAČETKU 70- IH LET DIJAK OZ. MATURANT SRBSKE GIMNAZIJE V TEMIŠVARU. IN JAZ SEM GA INTERVJUJAL ZA TO SLOVENSKO TELEVIZIJO TAKRAT IN TAKRAT SE JE PISAL MILIVOJ STOMENKOVIĆ. POTEM SO GA SPREMENILI V STAMORAN, KER SO JIH TAKO, KOT NEKOČ NAS ITALIJANI, ROMUNI SRBE IN HRVATE POROMUNILI. IN ON SI JE PAČ MENE... NAJBRŽ SEM SI BIL BOLJ PODOBEN KOT ON, KI JE MEDTEM ŽE MOŽAKAR POSTAL. ON ME JE POTEM VODIL POVSOD IN ME SPOZNAL Z LJUDMI. TAKRAT JE NASTALA TUDI ANTOLOGIJSKA ODDAJA MEDNARODNA OBZORJA V ROMUNIJI, KI SMO JO OBJAVILI NA NAŠI TELEVIZIJI. SAJ JAZ SEM IMEL PAR ODDAJ O ROMUNIJI. TISTA, KI MI JE BILA PA NAJBOLJŠA, JE PA NISO PUSTILI ROMUNI DELAT. DOBRO. KOLEGA HOČEVAR, SICER SE VAS SPOMNIMO IN VAS POZNAMO V TEM ČASU PREDVSEM KOT DOPISNIKA DNEVNIKA DELO IZ RIMA. VAŠO PRISOTNOST V LJUBLJANI BI IZKORISTIL ZA NEKAJ VPRAŠANJ V ZVEZI Z ITALIJANSKIM PREMIERJEM BERLUSCONIJEM. SPOMINJAMO SE ŠOKANTNIH POSNETKOV FIZIČNEGA NAPADA NA PREMIERJA BERLUSCONIJA, KI SO GA OBSODILE VSE ITALIJANSKE POLITIČNE STRANKE. VENDAR KLJUB VSEMU; MENITE, DA JE TA FIZIČNI NAPAD, KI JE BIL BRUTALEN- ŠLO JE ZA MOTENO OSEBNOST- VENDARLE ZANJ IN ZA NJEGOVO EKIPO POMENIL NEKE VRSTE ZNAK, DA JE MORDA ČAS, DA BI ZAČEL RAZMIŠLJATI O UMIKU IZ ITALIJANSKE POLITIKE? KJE PA, NASPROTNO. BERLUSCONI SI JE S TEM NAPADOM, O KATEREM STROKOVNJAKI ZA VARNOST MENIJO, DA NI BIL TAKO ZELO DELO SAMO MOTENEGA ČLOVEKA, KI JE SLUČAJNO ZAŠEL MED 100 VARNOSTNIKOV, KAJTI STAL JE 2 ALI 3 METRE OD BERLUSCONIJA, 100 LJUDI OKROG NJEGA JE BILO PA VARNOSTNIKOV. IN TO NJEGOVIH OSEBNIH VARNOSTNIKOV, KI DOBIVAJO DRŽAVNO PLAČO. SKRATKA, GOVORITE O TEORIJI ZAROTE. NE, NE GOVORIM O TEORIJI ZAROTE. O PODOBNEM TEATRU KOT JE BIL V ROMUNIJI 20 LET PREJ. BERLUSCONIJA SO PODOBNO NAPADLI V RIMU PRED PETIMI LETI. RAVNO TAKO PRED BOŽIČEM. TAKRAT MU JE NEKDO VRGEL STATIV FOTOAPARATA IN POTEM STA POSTALA VELIKA PRIJATELJA BERLUSCONI IN TISTI FANT, KI JE KOT NEKAKŠEN TURIST HODIL OKROG. NE VEM, MORDA JE BIL MOŽAKAR RES MOTEN, AMPAK NEMOGOČE JE, DA JE 10 ALI 15 SEKUND MAHAL PO ZRAKU- TO SE VIDI NA POSNETKU- S TISTO POMANJŠANO CERKVICO, AMPAK VENDARLE S KAMNOM. MAHAL, KAKO BO ZADEL. OKROG IN OKROG NJEGA SO BILI PA SAMI VARNOSTNIKI. IN POTEM GA JE ZADEL. slika PredvajajCitiraj KOLEGA HOČEVAR, ALI IMAMO V TUJINI IZKRIVLJENO PODOBO ITALIJE? VEMO, DA VSAK NOVI ŠKANDAL PREMIERJA BERLUSCONIJA, SODEČ PO ANKETAH, NJEGOVI PRILJUBLJENOSTI NIKAKOR NE ŠKODI. NASPROTNO. ALI TUJCI GLEDAMO OZ. VIDIMO ITALIJANSKE NOTRANJEPOLITIČNE RAZMERE V IZKRIVLJENI PODOBI? VČASIH MORDA DA, KER JE VČASIH ENOSTAVNO ZUNAJ ITALIJE TEŽKO DOUMETI, DA SE KAJ TAKEGA DOGAJA, KER BI SE ZELO TEŽKO KJE DRUGOD. TA ZALJUBLJENOST DVEH TRETJIN ITALIJANOV V BERLUSCONIJA JE SEVEDA NEDOUMLJIVA. TEGA NITI MUSSOLINI NI IMEL, TAKO VELIKE PODPORE, KOT JO IMA BERLUSCONI; PA ZDAJ NE ENAČIM. BERLUSCONI NI MUSSOLINI, NI FAŠIST. ON JE PAČ POPULIST DRUGAČNEGA KOVA IN PREDVSEM JE ZELO BOGAT. ITALIJANI GA OBČUDUJEJO. TO JE ČLOVEK, KI JE ZNAL IZ NIČ NAREDITI VSE. TO JE ČLOVEK, KI SE ZNA IZOGNITI VSAKI TEŽAVI S SODNIKI, TOŽILCI, S KOMERKOLI. KI REČE DOBER DAN IN ŽE DELA NOVE MILIJARDE. VSI GA OBČUDUJEJO. JAZ SE SPOMNIM KOLEGOV, PA SO LEVIČARJI ALI NA POL LEVIČARJI; SEM REKEL, DA KAKO MOREJO TAKE ZAKONE SPREJEMATI. IN PRAVI: " TO JE PA JA FINO. " SEM VPRAŠAL, ZAKAJ. IN JE REKEL, DA JE IMEL 3 PROBLEME S SODNIJAMI, DA NIMA NOBENEGA VEČ. SKRATKA, VSEM SE JE ZDELO ZELO ZELO PRIMERNO, DA JE BERLUSCONI VSE TE ZAKONE TAKO SPREJEL, DA NJEMU POMAGAJO IN POTEM ŠE VSAJ NEKAJ MILIJONOM LJUDI. KLJUB BERLUSCONIJEVIM LETOM BOMO IMELI OČITNO, OZ. BOSTE IMELI OČITNO V ITALIJI Z NJIM ŠE OPRAVKA NEKAJ LET. ABSOLUZNO. 15 LET ŽE VEDRI IN OBLAČI. DOKLER SE MU BO LJUBILO, BO TO POČEL. TONE HOČEVAR, HVALA, DA STE BILI GOST GLOBUSA. HVALA VAM. NADALJUJEMO S PRELOMNIMI DOGODKI OB PADCU ŽELEZNE ZAVESE V EVROPI PRED 20- IMI LETI. NAJ SPOMNIMO, DA JE 29. DECEMBRA MINILO 20 LET OD SOGLASNE IZVOLITVE VACLAVA HAVLA ZA PREDSEDNIKA ČEŠKOSLOVAŠKE. HAVEL NAJ BI BIL ŠE V ZAČETKU LETA 1989 ZAPRT, KONEC LETA PA JE DOČAKAL KOT PREDSEDNIK DRŽAVE. O EVROPI, DOMOVINI NAŠIH DOMOVIN, KOT JI PRAVI VA VACLAV HAVEL, SE JE S PREDSEDNIKOM HAVLOM POGOVARJALA MANICA JANEŽIČ AMBROŽIČ. GOSPOD PREDSEDNIK, POGOVARJAVA SE 20 LET PO PADCU ŽELEZNE ZAVESE V EVROPI. STE SI PRED 20 LETI, KO JE BILA ŽAMETNA REVOLUCIJA NA ČEŠKEM, LAHKO PREDSTAVLJALI SPREMEMBE, KI BODO SLEDILE TEM DOGODKOM? OMENILI STE IDEALE ZA KATERE STE SE BORILI PRED 20 LETI. SE VAM ZDI, DA TA IDEALIZEM V EVROPSKI POLITIKI ŠE VEDNO OBSTAJA? JE ŠE ŽIV? PredvajajCitiraj STE ZADOVOLJNI S SPREJEMOM LIZBONSKE POGODBE? SE VAM ZDI, DA LIZBONSKI POGODBI KAJ MANJKA? PredvajajCitiraj GOSPOD PREDSEDNIK, NAJLEPŠA HVALA. TO JE BIL VACLAV HAVEL, NEKDANJI DISIDENT IN ČEŠKI PREDSEDNIK. GLOBUS JE PRI KONCU, VABLJENI V NAŠO DRUŽBO SPET PRIHODNJI TEDEN OB ENAKEM ČASU, KO BO VAŠA GOSTITELJICA KSENIJA HORVAT PETROVČIČ. GLOBUS BO V CELOTI POSVETILA ANALIZI REZULTATOV NEDELJSKIH HRVAŠKIH PREDSEDNIŠKIH VOLITEV. HVALA ZA POZORNOST, NASVIDENJE! Iz foruma: Tone Hočevar je bil pred leti dopisnik iz Kube in ravno se je na TV Slovenija končal čudovit dokumentarec o Kubi, Kubancih in njihovem življenju. Torej, beseda "lebdi" za stanje, kjer je (za nekatere tukaj) idealizirano življenje, je bila velikokrat povedana. Prav tako življenjske zgodbe inženirjev, zdravnikov in ostalih relativno visoko izobraženih ljudi, ki jim je njihov poklic dajal tako nizke dohodke, da so se povečini usmerili v turistične vodiče, ena doktorica znanosti je celo trgovka, ker tako več zasluži. Ljudem se ne splača delati, plačila za delo skorajda ni in na vsakih nekaj korakov so "kontrolne točke", ki spremljajo ustrezno obnašanje ljudi - ob neprimernem vedenju sankcije sledijo ... Kako lahko nekdo idealizira konkretno to državo in konkretno ta sistem in slavi Fidela? Vsaka družbena ureditev ima svoje lastnosti, a vendarle - "vse, kar je prav"? Kuba pet desetletij po »revoluciji« Dostojanstva že zdavnaj ni več Kubanci v boju za obstanek delujejo v trojkah, povedo, pa pri tem nikogar zares ne obsojajo. Trojke so naprej sestavljali kupec, prodajalec delikates in blagajnik. Havana - Ko se v mraku pelješ po havanskem Maleconu proti gosposkemu Miramaru, se ob imenitni Peti aveniji gneteta dve vrsti borcev za preživetje po kubansko. Policisti imajo »zafro«, kar je nekoč pomenilo sečnjo sladkornega trsa, zdaj pa pobiranje denarja od voznikov. V drugi vrsti, ki je policisti sploh ne opazijo, so mlada dekleta, ki druga za drugo sedajo v avtomobile mimo vozečih. Morda se bodo znale prikupiti in jih bo kdo odpeljal tudi za zmeraj, daleč stran ... Fantje medtem po barih osvajajo turistke, tudi njih sem in tja katera odpelje v lepši, boljši svet. Naslednje jutro se podobe ponovijo, le da policisti ne stojijo ob Peti aveniji, ampak malo stran, na križiščih, kjer avtomobilisti zaradi spremenjenih pravil zavijajo narobe. Dekleta, mlada in brhka, največkrat mladoletnice, že navsezgodaj stojijo vzdolž avenij in tudi na sredinskem zelenem pasu, malo pomahajo, malo pomigajo, pa jih že kdo odpelje. Fantje so tedaj že na plažah, turistkam na voljo. Prostitucija, ki ji sploh ne pravijo prostitucija in je tudi nimajo za kaj posebno slabega, skupaj z lovom na »pravega« ali » pravo«, ki te odpelje stran, velja ta trenutek za najmanj naporni in najbolj donosni način preživljanja družin, ki brez »iznajdljivosti« ne bi vsak dan napolnile lonca. Evropejci, še posebno doma tako bogaboječi Italijani, ki trpijo za hudo boleznijo »titimanijo« - ta napade vsakogar, ki se mu v glavi zvrti ob pogledu na vitko mulatko -, za mlade deklice zapravijo več kot v hotelih, barih ali na plažah. Eno samo srečanje s tujcem menda na Peti aveniji prinese petdeset ali več cucov, konvertibilnih pesov. Štiri ali pet delavskih mesečnih plač. Podobne so tarife v večjih turističnih centrih, kjer mladenke spremljajo turiste na plažah, mladeniči pa turistke, manjše pa v manjših mestih, kjer je takih, ki bi radi daleč v svet, še več. Pravi apartheid, ki ga je režim ustvaril z dvojno valuto, eno za reveže in drugo za bogatine, je storil, da nobeno dejanje in nobeno prodajanje, ne telesa in ne česa drugega, ni dovolj ponižujoče, da bi se ga moral človek sramovati. Kaj pa naj stori navadni smrtnik, ki dobi za svoje delo 200 ali 300 navadnih domačih pesov, ko pa se vse blago dobi v cucih, vsak konvertibilni peso pa stane 24 navadnih? Cene niso nič nižje od evropskih, raje višje. Trgovine za navadne ljudi z navadnim denarjem so propadajoči stari »magazini« s kakšno konservo na trhli polici, trgovine za ljudi s cuci so urejene, čiste in polne dobrot. Ko v veliki samopostrežni trgovini za cuce na križišču Sedemdesete ulice in Tretje avenije ves otovorjen korakaš proti izhodu, saj si nakupil vse, česar prijatelji in znanci ne zmorejo, te strogo ustavijo in ukažejo, da moraš zložiti vse kupljeno spet ven. Za dvojni nadzor. Ker si užaljen in protestiraš, saj je kontrolor dobro videl, da si vse plačal, ti čisto prijazno pojasnijo, da brez nadzora ne bi šlo. Trgovine bi bile prazne, blagajne pa tudi. Kubanci v boju za obstanek delujejo v trojkah, povedo, pa pri tem nikogar zares ne obsojajo. Trojke so naprej sestavljali kupec, prodajalec delikates in blagajnik. Ko so posebej zaščitili delikatese, plačati jih je treba že pri pultu, se je trojka spremenila, v njej so kupec, blagajnik in nadzornik. Blagajnik kupcu vse lepo izračuna, potem vse skupaj na hitro stornira, češ da se je zmotil. Nadzornik se dela, da nadzira, in spusti mimo pet vreč blaga, čeprav račun kaže, da ga je samo za dva pesa. Novost so nadzorniki, ki nadzirajo nadzornike ... Apartheid, pomanjkanje vsega, obljube o spremembah, ki jih nihče ne izpolni, pa nenehno izgovarjanje, da so vsega krivi orkani, so pomagali, da v hišah ob nekoč urejenih ulicah, ki vodijo od Pete avenije navzgor, kljub svojčas zelo dobrim šolam ni več mladih, izobraženih ljudi. Odšli so. Iskal sem znance, ki so mi lani pomagali pri reportažah in snemanju dokumentarca. Zaman. Pol jih je »zmanjkalo«. Znanstvenica je svoje znanje unovčila v Evropi, domov pa zaradi »izdaje« nekaj let ne bo mogla. Zdravnica, ki je bila vmes turistična vodnica, je spet zdravnica. V Miamiju v ZDA. Direktorica pomembne državne firme je - gotovo uspešna - daleč nekje na Bližnjem vzhodu. Meglič o napadu psov: "Prepričan sem bil, da bom umrl" Napadi štirih bulmastifov so se dogajali več let 3. februar 2010 ob 08:14, zadnji poseg: 3. februar 2010 ob 13:04 Ljubljana - MMC RTV SLO "Raztrgali so me od glave do pete. Grozno je bilo, pravi masaker," je za MMC o grozljivem napadu zdaj že usmrčenih bulmastifov nanj povedal Stanislav Meglič. Psi, ki so v torek do smrti obgrizli svojega lastnika, so imeli nasilno zgodovino, saj so predtem napadli že večkrat. Najprej so napadli druge pse, nato so se obrnili tudi proti ljudem in na koncu proti lastniku. Govorili smo s Stanislavom Megličem, ki je nekega zimskega dne pred štirimi leti hodil po pločniku, ko so ga naenkrat začeli napadati ti štirje veliki psi. "Šel sem iz službe proti svojemu avtomobilu. Na desni strani sem videl v avtomobilskem prtljažniku tri pse, lastnica pa je s četrtim prihajala nasproti. Pes se ji je iztrgal iz rok in stekel proti meni, takoj so mu sledili še ostali psi iz avtomobila. Vsi štirje so me začeli napadati, gristi za roke, noge, vlekli so obleko iz mene. Dokler sem lahko stal na nogah, sem se branil, potem pa so me zbili na tla in me začeli gristi po glavi, ušesih, prsih in bokih. Raztrgali so me od glave do pete. Grozno je bilo, pravi masaker. Ker je bil zimski čas, sem bil toplo oblečen, a so mi strgali vso obleko. Napad je trajal najmanj 15 minut, in bil sem prepričan, da je z menoj konec, da bom umrl," opisuje svojo grozljivo izkušnjo. Lastnica Megliču med napadom ni pomagala Takratna lastnica psov, upokojena zdravnica Zora Roter, je po njegovih besedah stala in opazovala dogajanje, ko je padel po tleh, pa je šla v hišo poklicat odvetnike. Ni mu nudila prve pomoči, čeprav je bila zdravnica. Policijo je poklical očividec in šele policisti so s streli odgnali pse, enega so tudi ubili. "Lastnica pa je takrat prišla iz hiše in rekla, naj ne streljajo njenih otrok." Megliča so odpeljali na urgenco, kjer je prestal večurno operacijo, ležal na bolnišničnem oddelku mesec dni in nato eno leto ostal na intenzivni rehabilitaciji v kliničnem centru. Zdaj lahko dela, a le skrajšan delovni čas. Kinolog Gerbec za MMC: "En sam pes lastnika ne bi napadel" Lastnikoma Roterjevi in njenemu življenjskemu sopotniku Saši Baričeviću je poslal odškodninski zahtevek, a ker ni bilo odgovora, je šel v tožbo. V štirih letih, odkar je postopek na sodišču, je prišlo do zaslišanja prič, predloženi so bili dokazni materiali, ni pa prišlo do sodbe in nobenih sklepov, pojasnjuje. "Proti Roterjevi je vzporedno tekel tudi kazenski postopek, a se je z zdravniškimi opravičili izogibala prihodu na sodišče, zato se sojenje pred njeno smrtjo ni začelo." "Želim, da pride do pravične sodbe" Zdaj pravi, da bo izkoristil vsa pravna sredstva, da bo pravici zadoščeno. "Želim, da pride do neke sodbe, v kateri bo sodišče, država ugotovila, kaj se je zgodilo, ter navedla eksplicitnega krivca za dogodek, ki se je ves čas sprenevedal in cinično izmikal odgovornosti. Ne gre se samo za denarno odškodnino, ampak tudi za pravično sodbo," dodaja. Preberite tudi: Minister Pogačnik se ne čuti odgovornega za napad psov Napadi bulmastifov so se dogajali več let Že pred napadom na Megliča so se psi izkazali za napadalne. Prvi napad teh psov - napadla sta samec Knight in samica Joy - se je namreč zgodil že leta 2002, ko sta na počitnicah ob morju na Hrvaškem napadla drugo psičko in jo tako poškodovala, da je poginila. Leto pozneje je psica Joy v Rožni dolini sredi Ljubljane napadla lastnika neke psičke, ga prevrnila in hudo ranila psičko. Psi so lastnici ušli izpod nadzora Leta 2006 pa so trije od štirih psov, ki so prebivali skupaj, napadli Megliča. Takratna lastnica Zora Roter je o dogodku povedala, da so ji psi ušli izpod nadzora in se zagnali v našega sogovornika, ki je hodil po pločniku. Po njenih besedah so jo psi očitno želeli braniti. Policija je enega izmed štirih psov (Knighta) ubila. Več preberite tukaj: Bulmastifi, ki so ubili lastnika, usmrčeni Lastnika sta se trudila obdržati vse pse Ostale tri pse so odpeljali v zavetišče na Gmajnice, kjer naj bi jih pregledali veterinarji in odločili o njihovi evtanaziji. A sta lastnika Roterjeva in Baričević usmrtitev na vsak način želela preprečiti, čeprav je takrat začela veljati novela zakona, po kateri je mogoče nevarne pse uspavati. Na upravnem sodišču sta dosegla, da zakon ne more veljati za nazaj, in najela strokovnjake, da bi njune pse izšolali. Napadli so tudi pasjo inštruktorico Še istega leta pa so napadli inštruktorico in jo ogrizli, tako da je v bolnišnici dobila kar nekaj šivov. Ker v napadu eden izmed psov ni sodeloval, so ga kmalu vrnili lastnikoma. Roterjeva je medtem umrla, pse je "podedoval" Baričević, ki se je nato udeležil šolanja še preostalih dveh psov. Čeprav je veterinarska inšpekcija izdala odločbe za njuno usmrtitev, je lastnik sprožil ustavni spor, trenerji pa so sporočili, da sta prestala prevzgojo. Na koncu so se obrnili proti lastniku Lansko poletje je zato kmetijski minister Milan Pogačnik podpisal odločbo, s katero je dovolil, da pse vrnejo lastniku, ki pa mora upoštevati določene pogoje ravnanja z njimi. Na veterinarski upravi so za MMC zatrdili, da je njihov veterinarski inšpektor šestkrat opravil kontrolo, ali lastnik upošteva te posebne pogoje, nazadnje 5. januarja. Kljub temu se je v torek popoldan zgodil tragični dogodek, da so se psi obrnili proti lastniku in ga smrtno poškodovali. Policija in veterinarji so še isti dan usmrtili tudi vse tri pse. Pogačnik: Za dogodke med štirimi stenami je odgovoren posameznik Minister Pogačnik se ne čuti odgovornega za napad psov 3. februar 2010 ob 12:32, zadnji poseg: 3. februar 2010 ob 20:50 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Minister za kmetijstvo Pogačnik je izrazil pretresenost zaradi torkovega dogodka, a ne namerava odstopiti, saj meni, da ministrstvo za dogodek ni odgovorno. "Odstop bi bil umik pravne države." Dodal je, da noben državni uslužbenec, tudi minister, ne sme posegati v odločitev sodne veje oblasti. "Nobena stvar ne more vrniti lastnikovega življenja, a za to, kar se dogaja med štirimi stenami, je odgovoren vsak posameznik," je poudaril minister. Kot je znano, je bil namreč prav minister za kmetijstvo Milan Pogačnik tisti, ki je podpisal odločbo, s katero je dovolil, da se psa vrneta lastniku. Preberite tudi: "En sam pes lastnika ne bi napadel" Napadi štirih bulmastifov so se dogajali več let Bulmastifi, ki so ubili lastnika, usmrčeni Pogačnik je poudaril še, da podpira predlog zakona o odgovornem lastništvu psov, ki ga je LDS predlagal še v opozicijii, a ga je takratna vladajoča koalicija zavrnila. Prav tako je ministrstvo v normativni program vlade za letos vključilo spremembo zakona o veterinarskih merilih skladnosti. Trenutni zakon namreč določa, da je brez veterinarskega dovoljenja dovoljeno imeti do pet odraslih hišnih živali, kar se zdi ministru nesprejemljivo. Na vprašanje, zakaj so zamenjali komisijo, ko pa je ta dvakrat izdala negativno mnenje za vrnitev psov iz zavetišča, je Pogačnik odvrnil, da je šlo pač za nov postopek na drugi stopnji, zato je bila potrebna nova komisija. Tudi njeno mnenje ni bilo bistveno drugačno, saj je bilo ključno, da morajo biti zunaj živali ločene, kar je lastnik zagotovil, je poudaril minister. Sporočilo javnosti družine tragično umrlega Saše Beričeviča. "Ob tragični smrti dr. Saše Baričeviča se družina pokojnika ograjuje od medijske obravnave nesrečnega dogodka, upoštevajoč pri tem tako njegovo osebno digniteto in željo kot upanje po vsebinsko optimalnejšemu razumevanju večno občutljivega sobivanja različnih bivalnih vrst." Generalni direktor policije Janko Goršek je pohvalil odziv policistov, ki so po prejemu obvestila o dogodku hitro prišli na kraj dogodka in preprečili morebitno ogrožanje drugih ljudi, medtem ko so za živali poskrbeli za to usposobljeni veterinarji. Je bila komisija res neodvisna? Na vprašanje, ali je bila komisija res neodvisna, saj naj bi lastnik sam pomagal izbirati njene člane, je minister dejal, da ima, kolikor mu je znano, stranka v postopku pravico, da se izreče proti kateremu od članov komisije. Sama ne more nikogar predlagati, zato pa odgovorni organ izbere drugega člana. Dva člana komisije sta bila strokovnjaka za vedenjske motnje, tretji pa veterinar, saj so lahko nekateri znaki agresivnosti vezani na bolezenske znake, je minister še obrazložil sestavo komisije. Kronologija dogajanja: 13. 2. 2008 VURS izda prvo odločbo o usmrtitvi dveh psov (Joy in Atlasa). 18. 2. 2008 Ministrstvo za kmetijstvo zavrne pritožbo lastnikov in predlog za odlog usmrtitve. 29. 2. 2008 Upravno sodišče ugodi zahtevi lastnikov za odlog usmrtitve. 10. 3. 2008 Upravno sodišče ugotovi, da je bila odločba o usmrtitvi psov negativna, saj bi šlo za retroaktivno rabo zakona (v času dogodka je veljal še stari zakon). 15. 5. 2008 VURS izda drugo odločbo o usmrtitvi. 19. 5. 2008 Ministrstvo zaradi pritožbe lastnikov usmrtitev odloži. 2. 2. 2009 Ministrstvo odpravi odločbo VURS-a, ki naj ne bi upošteval napotkov upravnega sodišča. 19. 2. 2009 VURS tretjič odredi usmrtitev. 22. 6. 2009 Ministrstvo odpravi tudi to odločbo - z istim razlogom kot prvič. Ministrstvo je nato samo imenovalo komisijo, ki je dovolila vrnitev psov pod določenimi pogoji. Ti so bili: psa lahko bivata zgolj na določenih dveh lokacijah, na prosto gresta lahko le ob navzočnosti lastnika, in sicer vsak posebej, nositi pa morata nagobčnik in kovinsko ovratnico na zateg. Ob obiskih sta morala biti psa izolirana, na ograji je morala biti opozorilna tabla, lastnik pa je moral obnoviti svoje znanje o vzgoji psov. Hajdinjak: Lastnik odrejenih pogojev doma očitno ni upošteval Odločba ministrstva za kmetijstvo je vsebovala tudi pogoje, pod katerimi se psa vračata k lastniku. Med drugim je bilo določeno, da morajo biti psi ločeni, prosto so se lahko gibali le v navzočnosti lastnika ali drugih družinskih članov. Veterinarska inšpekcija je izpolnjevanje pogojev preverila šestkrat, nazadnje 5. januarja letos, so povedali za MMC. Po besedah vodje zavetišča Meli Dušana Hajdinjaka je lastnik na domu poskrbel za ustreznost ločenih prostorov, kar je posebna komisija tudi preverila. Dosledno so skrbeli tudi za to, da so bili psi v javnosti vedno ločeni, v zasebnosti doma pa lastnik po Hajdinjakovih besedah tega očitno ni upošteval. Kinolog Jože Vidic je dejal, da bi psi vsekakor morali živeti ločeno, Hajdinjak pa dodal, da je lastnik vsakega posebej obvladal, vseh skupaj pa ni bilo mogoče obvladati niti teoretično. Neparlamentarne stranke pozivajo k odstopu ministra Pogačnika Svoj poziv k odstopu ministra za kmetijstvo je že v torek posredovala Slovenska ljudska stranka. V poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke pa so pozvali vlado, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravi ustrezne spremembe zakonodaje o prepovedi vzreje in lastništva borilnih in nevarnih psov ter križancev z določenimi nevarnimi pasmami, pa tudi njihov trajni in začasni uvoz. Poslanec SDS-a Milenko Ziherl pa je na ministra Pogačnik naslovil poslansko vprašanje, v katerem sprašuje, kako se bo odzval na dogodek, glede njegove soodgovornosti in kako kaže dopolniti in izvajati zakon o zaščiti živali. Predsednik republike od NSi-ja zahteva opravičilo Tudi v Novi Sloveniji menijo, da je Pogačnik objektivno odgovoren za dogodke in da bi moral zaradi moralnih in etičnih načel odstopiti, zato pozivajo premierja Boruta Pahorja, naj ministra razreši. V zgodbo vključujejo tudi urad predsednika Danila Türka. "Po nekaterih informacijah, ki se po včerajšnjem napadu podivjanih bulmastifov čedalje pogosteje pojavljajo v javnosti, naj bi zahteve, da se psov ne evtanazira, temveč vrne lastniku, v preteklih mesecih prihajale tudi iz Urada predsednika republike. Zato javno sprašujemo predsednika republike dr. Danila Türka, ali je kdaj osebno, ali pa kdo od uslužbencev njegovega urada, posredoval pri ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milanu Pogačniku ter tako skušal vplivati na tok dogodkov, ki so se včeraj tako tragično končali. Predsednika republike tudi javno sprašujemo, če je kadarkoli v preteklosti o omenjenih bulmastifih in njihovi usodi uradno ali neuradno govoril z ministrom za kmetijstvo oziroma z drugimi uslužbenci tega ministrstva," so zapisali v sporočilu za javnost. "Predsednik republike kot tudi nihče iz urada predsednika republike nikoli ni posredoval ali o tej zadevi s komerkoli komuniciral, niti uradno niti neformalno. Zato urad tovrstno širjenje neresničnih informacij najodločneje obsoja. Urad od NSi tudi zahteva takojšnje javno opravičilo," pa so sporočili iz urada predsednika republike. V stranki Lipa pa opozarjajo, da je za vzgojo psa odgovoren človek, zato je pozivanje k prepovedi posameznih pasem nesmiselno, odgovorna politika pa bi morala ustvariti pogoje za lastništvom nad psom. V Stranki mladih Slovenije so pripravljeni sami spisati zakon, ki bi pred nevarnostjo, ki jo povzročajo psi, zaščitil ljudi. Tudi sami zahtevajo, da minister Pogačni odstopi, a naj prej popravi, kar se popraviti da in naj že na naslednjo sejo vlade vloži zakon, ki bo pred nevarnostjo zaščitil ljudi. "Nevarnih psov ni. So le nevarni ljudje brez povodcev." Gerbec za MMC: En sam pes lastnika ne bi napadel 3. februar 2010 ob 10:27, zadnji poseg: 3. februar 2010 ob 22:31 Ljubljana - MMC RTV SLO V Sloveniji je po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Pogačnika več kot 500 domnevno nevarnih psov. Pogačnik poudarja, da težavo predstavlja neprilagojena zakonodaja, ki izvira iz leta 2006, prav tako pa se zakonskih določil veliko lastnikov (npr. obveznega natikanja nagobčnikov na javnih mestih) ne drži. Na vprašanje o njegovem strokovnem mnenju o upravičenosti vrnitev predmetnih psov pokojnemu lastniku je Pogačnik dejal, da je bil "v vlogi ministra in je tako tudi postopal". Pogačnik, ki je pred ministrovanjem do konca leta 2008 zasedal funkcijo predstojnika na veterinarski fakulteti, dodaja, da mimo zakona ne more delovati nihče - niti minister. Predsednik komisije za šolanje psov pri Kinološki zvezi Slovenije Brane Puš je v Odmevih povedal, da je eden izmed predlogov vseboval rešitev, skladno s katero bi bil lastniku vrnjen le en pes, ki ni kazal znakov agresivnosti. Puš je poudaril, da je lastniku omenil tudi možnost napada, če bi psi pri njem bivali skupaj. "Nevarnih psov ni. So le nevarni ljudje, ki pri svojih psih ne uporabljajo povodcev," končuje Puš. Sprašuje pa se, zakaj v postopek ni bil vključen noben sodni izvedenec za kinologijo, ki jih ima Slovenija po njegovih besedah več. Razen prve izmed treh komisij, ki so bile v okviru ministrstva sestavljene za reševanje primera, naslednje niso bile usklajene s krovno kinološko organizacijo. "Psi so bili deležni posebne oskrbe in se jih je dalo obvladati" Z bulmastifi, ki so bili pred tragičnim napadom na lastnika v posebni oskrbi, ni bilo nobenih težav, je dejal vodja zavetišča Gmajnice Marko Oman. V pogovoru z novinarko Uršo Srdič je za TV Dnevnik pojasnil, da so bili vsi trije psi, ki so v torek do smrti napadli svojega lastnika, na Gmajnicah deležni posebne poostrene nadstandardne oskrbe: vedno so bili ločeni od drugih; na sprehod so jih vedno vodili na povodcih, in sicer individualno in ne skupaj; vedno so bili opremljeni z nagobčniki ipd. Za enega izmed njih so skrbeli leto dni, za dva pa tri leta. Oman: Izkušen posameznik bi pse lahko obvladal Oman je priznal, da sta pred tremi leti dva med njimi v Gmajnicah napadla inštruktorico pasje šole, ki ju je skušala prevzgojiti (temu je bil takrat priča tudi zdaj umrli lastnik Sašo Baričevič). Oskrbnikov zavetišča ni bilo zraven, "ker se je v času napada izvajala prevzgoja, prevzgoje pa ni izvajalo zavetišče, ampak zunanji izvajalec, ki ga je potrdila tudi veterinarska uprava", je povedal Oman in dodal, da je prevzgoja na območju zavetišča potekala zato, ker psi Gmajnic niso smeli zapustiti. Ker pa je bil to edini napad oz. ker psi niso napadli uslužbencev zavetišča, torej oskrbnikov ali veterinarjev, je vodja Gmajnic prepričan, da bi lahko izkušen posameznik, ki bi bulmastife vodil z dominanco, po obdobju individualne obravnave na Gmajnicah pse obvladal. "Vodenje psa je odvisno od okolja, torej od lastnika, pravilno vzgajanje pa je ključnega pomena pri zmanjšanju števila napadov," je zatrdil. "En sam pes lastnika ne bi napadel" S tem se le deloma strinja kinolog Vlado Gerbec. Ta je v pogovoru za MMC pojasnil, da (tako kot Oman) verjame, da lastnik nad psi ni imel avtoritete, a je obenem prepričan tudi, da bulmastifi med prevzgojo niso opravili ustreznih testov poslušnosti oziroma socializacije. Kako je sicer videti prevzgoja psov, ki so ji bili bulmastifi podvrženi? Gre za vaje poslušnosti oziroma socializacije, s katerimi se pes navadi gibati v urbani sredini, torej med ljudmi in v prometu. A ti psi tega izpita niso opravili. "Že takrat sem menil, da bi jih bilo treba evtanazirati," dodaja dolgoletni vodja enot reševanih in službenih psov. Trije psi so krdelo Če je pes en sam, je zanj vodja hišnega krdela njegov lastnik, je pojasnil. V krdelu več psov pa si en pes vselej pribori mesto alfaživali, drugi pa se mu podrejajo. Tudi družinske člane razume kot člane ranga, denimo otroke, ki jih ima vselej za podrejene, zato pa jih tudi ne bo napadel. Preberite tudi: Napadi štirih bulmastifov so se dogajali več let Foto: Bulmastifi, ki so ubili lastnika, usmrčeni Seveda pa velja, da so psi lahko psihično bolj ali pa manj stabilni. Pa tudi temperamenti so po besedah Gerbca različni, podobno kot pri ljudeh, kjer ločimo kolerike, sangvinike, melanholike in flegmatike. En pes lastnika ne bi napadel Vsekakor pa menim, da en sam pes lastnika ne bi napadel, dodaja Gerbec. "Podobno kot se je zgodilo v Prekmurju, ko je trop psov poklal jelene; en sam tega ne bi storil." Gerbec je prepričan tudi, da se pes v povsem novem okolju ne bi tako vedel, bi pa potreboval avtoritativnega novega lastnika. Točen povod ne bo znan nikoli Tega, kaj natanko je bil povod za to, da se je psu "utrgalo", seveda ni mogoče reči, lahko je šlo za igračko ali hrano ali kaj drugega, očitno pa je vsaj en pes neko vedenje razumel kot agresijo in je lastnika napadel. Drugi člani krdela so nato v napadu sodelovali, še pravi Gerbec. Zunaj je bil lahko le en pes naenkrat Lastnik Baričevič za ravnanje s psi po njegovih besedah ni bil usposobljen, saj sedemdesetkilogramskih psov preprosto ni fizično obvladal, poleg tega pa se tudi ni držal postavljenih pogojev. Tako je imel lastnik med drugim navodilo, da je zunaj lahko le en pes naenkrat, a tega ni upošteval. Poleg tega je morala biti hiša varovana, da do pobega ni moglo priti. Baričevič je bil "nestrokovnjak, ni se ukvarjal s šolanjem teh psov, prej jih je zmeraj vodila gospa. Že tedaj smo povedali, da glede na to, da so agresivni, da se vedejo kot trop, da je to zelo nevarno. Če bil bil avtoriteta, pa ne bi bilo," še pojasnjuje kinolog. Erna Strniša, M. N. igor09 3. februar 2010 ob 10:47 Prijavi neprimerno vsebino kdo je dal dovoljenje, da lahko vzame pse nazaj??? In sedaj so bili mimoidoči spet potencialne žrtve teh zverin. + 3 glasovi vlkišef 3. februar 2010 ob 10:52 Prijavi neprimerno vsebino ta Gerbec,to je neki jasnovidec?ker če je bi ga prosu če mi loto številke sporoči na ZS,hvala + 2 glasova klemen62 3. februar 2010 ob 10:53 Prijavi neprimerno vsebino Odvetnik je bil baje Senica. Zdaj bo on dobil te pse. Na izlete pa jih bo vodila njegova življenjska sopotnica Katarina Kresal. + 18 glasov talija 3. februar 2010 ob 11:01 Prijavi neprimerno vsebino No, Senica psov ne bo mogel dobiti, ker psov ni več. Vso odgovornost bo moral prevzeti tisti, ki je podpisal, da se psi vrnejo lastniku, kljub strokovni oceni, da so psi nevarni. + 12 glasov - dezela dekadence, politika na psu, slovenska pasja elita .... A bodo kaj preiskali kako je stric od Katarince Kresal prišel v pasjo komisijo za pomilostitev? Zloraba psov ni bila predmet preiskave 99 Komentiraj Pošlji Tiskaj Velikost pisave Ljubljana, 11.02.2010, 09:02 | M.R. Danes naj bi Vurs objavil poročilo o bulmastifih, ki so pretekli teden do smrti zgrizli svojega lastnika, v njem pa ne bo ugotovitev o morebitnih zlorabah psov, saj tega policija ni naročila. Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8. Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa. Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj Video:'Podatkov, da bi bili psi zlorabljeni ali zadrogirani, ni' Z veterinarske uprave so sinoči poslali skopo pojasnilo: "Podatkov, da bi bili psi zlorabljeni ali zadrogirani, ni, saj policija tega ni posebej naročila." Popolno poročilo obdukcije psov bo znano danes, direktorica Vursa Vida Čadonič Špelič pa zagotavlja, da v njem ne bo nič prikritega. V javnosti namreč krožijo namigovanja kinologov, da so bili psi v lasti zdravnika Saša Baričeviča spolno zlorabljeni in morda tudi zadrogirani. Včeraj je ministrstvo za kmetijstvo poslalo povzetek poročila o postopku, ki je pripeljal do vrnitve nevarnih bulmastifov lastniku. V sporočilu so poudarili, da se v nekaterih dokumentih pojavlja napačna informacija, da je odločbo o vrnitvi dveh psov podpisal minister Milan Pogačnik. V resnici pa naj bi to storila uradna oseba ministrstva, ki naj bi ji Pogačnik zaupal generalna pooblastila za vodenje in odločanje v tem konkretnem postopku. Poročilo je minister za kmetijstvo poslal tudi predsedniku vlade Borutu Pahorju, ki ga je preučil in nato oznanil, da Pogačnika ne bo razrešil ter da mu popolnoma zaupa. POP oz.24 ur... Ste popolnoma usklajeni z Južnoameriško narkokartelno oblastjo v tej Banana Republiki. CENZURA...ampak ne zaradi neprimernih besed ali laži. VI cenzurirate DEJSTVA in DOMNEVE, ki so ŽAL utemeljene ! Zadeva ni samo površinska. Napad psov na lastnika...SPOLNA ZLORABA = dogodek, ki je najverjetneje sprožil napad psov na lastnika... Do tu ni nič spornega za cenzuro vladajoče oblasti. Ampak. Naveza. Beričević - Senica - Kresal Pogačnik KORUPCIJA. OBVOZ USTAVE, ZAKONOV in vseh PRAVNIH AKTOV TE DRŽAVE...ki pa jo predstavljajo VPLETENI ! Te pse je verjetno ZLORABLJAL ŠE KDO...nekdo zelo blizu VLADE in strank, ki sestavljajo vlado... In zato se zadeva tukaj ZAUSTAVI ! PREISKAVA bi morala zajeti VSE SEGMENTE. Psi so bili namreč že takoj, po prvem napadu na g. MEGLIČA ZRELI za EVTANAZIJO. ODLOČBA katero tudi PRITOŽBA ne odloži JE BILA POTRJENA. Če bi nek "državljan", ki ni član elite SPOLNO OBČEVAL s pasjo živalsko vrsto, bi to bilo Z SLIKO IN BESEDO udarna novica. Tako pa....G. Borat PAHOR. Očitno imaš v svoji vladi sprevržene ljudi, ki močno presegajo običajne odmike od "normalnega življenja"...Očitno sedanja DRUŽBENA ELITA (ne vsi pač pa nekateri) obožuje sprevržene vedenjske vzorce ...mogoče bi odkrili, da je podobne nečednosti počel še kakšen ugleden politik ali minister...pa zato raje ne drezajmo dalje ? Sedanja vladna garnitura ima ZELOOOOO sprejemljiva merila za SODOMIJO (spolni odnos z živalmi ) ! Le zakaj? Verjetno je še kdo od "vladajočih" obiskoval in sodeloval pri terapijah g. Beričevića ?! 24ur...če NISTE SPOSOBNI urejanja komentarjev na svoji spletni strani V SKLADU Z ZAKONOM (ki ga pač v SLO vsak očitno razume po svoje)... ...potem enostavno KOMENTARJE ONEMOGOČITE. Bo bolj profesionalno in pošteno ! SRAMOTA ! BORAT PAHOR naj odstopi. SVINJARIJE se dogajajo v NJEGOVI VLADI, katere GLAVA je ON ! To kar se dogaja pod njegovo taktirko je čez vsako mero dobrega okusa. ODVETNIK g. SENICA, ki je MORALNO ZELO SPORNA OSEBNOST in PARTNER g. KRESALOVE, ki vodi policijo (s tem seveda ima roko nad vsemi preiskavami), je SOODGOVOREN lobiranja za vračilo psov g. Baričeviću ! POSREDNO je tako vmešana KOALICIJSKA stranka LDS in seveda SD, katere minister je ODGOVOREN za VSE POSTOPKE ministrstva, ki ga vodi. PREISKAVA bi morala zajeti VSE SEGMENTE. Psi so bili namreč že takoj, po prvem napadu na g. MEGLIČA ZRELI za EVTANAZIJO. ODLOČBA katero tudi PRITOŽBA ne odloži JE BILA POTRJENA. Če bi nek "državljan", ki ni član elite SPOLNO OBČEVAL s pasjo živalsko vrsto, bi to bilo Z SLIKO IN BESEDO udarna novica. Tako pa... MRK....signal lost ! ZAKONI so v SLOVENIJI večplastni...v odvisnosti kateri KASTI pripadaš. In če si član bivših komunistov...potem lahko delaš KAR ŽELIŠ. G. Borat PAHOR. Očitno imaš v svoji vladi sprevržene ljudi, ki močno presegajo običajne odmike od "normalnega življenja"...Očitno sedanja DRUŽBENA ELITA(ne vsi pač pa nekateri) obožuje spolne odnose s pasjo živalsko vrsto...mogoče bi odkrili, da jes psi seksal še kakšen ugleden politik ali minister...pa zato raje ne drezajmo dalje ? SRAM ME JE, da sem DRŽAVLJAN te POKVARJENE banana republike. 24ur SEM SE SAMOCENZURIRAL. Probajte s to zgodbico, ziher mate "kupce" zanjo. Baričević je slišal direndaj v garaži in v paniki stekel pogledat kaj se dogaja. Tam pa šok. Njemu ljuba psica Joy je s pripasanim straponom porivala svojega pasjega prijatelja. To sramotno odkritje je pse tako šokiralo, da so se odločili Baričevića ubiti, da se v pasjih krogih nebi izvedelo za njihove svinjarije. A je kdo opazil, da se je stran ordinacija.net skorajda popolnoma spremenila v dveh dneh. Prej so na veliko propagandirali podjatje Baričevića Barosos in s sliko in imenom prikazali doktorje s katerimi sodeluje.Podjetje na googlu skorajda ne obstaja. Mreža je preplavila internet in strogo cenzuro.Le kdo ima takšno moč? Želimo si odgovore!!!! Kresalka! Takojšen odstop! Kdo je dal befel, da se ne naredi obdukcija oz. da se ne preveri ali so bili psi zlorabljeni? Verjetno ta befel prihaja iz Kresalkinih vrst. Zakaj Gršek molči, zakaj Zalar molči? Zakaj Kresalka še vedno "smuča"? Zakaj iščejo policisti tistega, ki je slikal Baričeviča? Od kar je Kresalka na ministrstvu za notranje zadeve se policijo že tako vidno zlorablja za politične namene, da to presega že vse meje. Preganjanje opozicije, celo vohunjenje po porokah. Kupovanje vodnega topa, hkrati pa policisti ne dobijo plače. Najem palače za fbijovce, najemodajalec je prijatelj Kresalke in Senice in nek poslovni partner. Kos kje si? Policija patologa opozorila ne enkrat, ampak dvakrat Pogačnik: Nisem zamolčal sodbe okrajnega sodišča 11. februar 2010 ob 11:02, zadnji poseg: 11. februar 2010 ob 13:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Policija je patologa dvakrat opozorila, naj bo pozoren na sledove mučenja, je v zvezi z obdukcijo znanih bulmastifov dejal prvi mož policije Janko Goršek. Gorškovo izjavo je potrdil tudi direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek, ki je dejal, da je kriminalist veterinarskega inšpektorja že na kraju dogodka opozoril, da so na živalih sledovi zlorabe in da naj bodo pri obdukciji na to pozorni. Na to je še enkrat opozoril tudi patologinjo, ki je opravila obdukcijo, ki ji je tudi sam prisostvoval. "Pri vseh obdukcijah veljajo isti protokoli. Truplo je potrebno pregledati od glave do pete," je dodal Jevšek. Policija sicer še preiskuje, kdo je javnosti posredoval fotografijo pokojnega Baričeviča. Ta preiskava še ni končana, Jevšek pa je še zagotovil, da se policija ne ukvarja s preiskavo smrti Zore Rotar. Pred sejo vlade je zaplete v zvezi s postopki glede bilmastifov govoril tudi minister za kmetijstvo Milan Pogačnik. Zatrdil je, da je premierju Borutu Pahorju poslal vse gradivo o postopku glede bulmastifov Saše Baričeviča, ki je potekal na kmetijskem ministrstvu in na Veterinarski upravi RS (Vurs). "Pahorju nisem zamolčal sodbe okrajnega sodišča o bulmastifih," trdi Pogačnik. "Seveda v sodbi piše, da sta psa nevarna, saj sta hudo poškodovala človeka," dodaja. "Gre za kazensko zadevo zoper Rotarjevo" Pri sodbi ljubljanskega okrajnega sodišča pa gre po ministrovih besedah za kazensko zadevo zoper pokojno lastnico bulmastifov Zoro Roter. V tem kazenskem postopku so bili psi materialni dokaz v pristojnosti policije, je pojasnil. "V tej sodbi ne piše nič drugega kot to, da se zavrača zahteva novega lastnika, Saše Baričeviča, za izročitev psov, in sicer zaradi tega, ker za to ni pristojno okrajno sodišče, ampak Vurs. In v sodbi je zgolj napisano, da se zadeva izroča v nadaljnje ukrepanje v upravni postopek Vursu," je povedal. "Vrnitev psov izrecna zahteva Baričeviča" Na novinarski komentar, da v sodbi okrajnega sodišča tudi piše, da sta psa nevarna in da se ne smeta vrniti lastniki, je Pogačnik odgovoril, da je govoril o izreku sodbe. Dodal je: "V izreku sodbe piše samo, da se psa izročata v nadaljnji postopek Vursu. Da sta te živali nevarni živali, pa seveda piše, saj sta težko poškodovala človeka." Po ministrovih besedah sodbe okrajnega sodišča ni upošteval zato, ker mora po zakonodaji v upravnem postopku upoštevati upravno sodišče. Na vprašanje, zakaj med nalogami komisije, ki je odločala o vračanju psov, ni tudi naloge, da najdejo tudi drugo možnost poleg usmrtitve, pa je Pogačnik odvrnil, da "zaradi tega, ker je bila izrecna zahteva lastnika, da se ugotovi možnost, ali je mogoče, da se psi vrnejo njemu". Slediti morajo namreč tudi zahtevi vlagatelja zahtevka, je dodal. Je minister zamolčal sodbo? Spomnimo, da je ministrstvo za kmetijstvo v sredo objavilo celotno poročilo in drugo dokumentacijo o postopkih odločanja o vrnitvi bulmastifov lastniku, ki jo je zahteval premier Pahor. Na ministrstvu so tako povzeli in s prilogami odločb ter drugo predmetno dokumentacijo dopolnili dogajanje od napada na Stanislava Megliča marca 2006 do vrnitve bulmastifov lastniku, znanemu ljubljanskemu zdravniku Baričeviču. Po navedbah medijev pa minister v tem poročilu ni omenil sodbe okrajnega sodišča. Zaradi napada in domnev o (tudi političnih) vplivih na postopek se je že zamajal stolček ministra Pogačnika, ki so ga v SLS-u k odstopu pozvali že na dan napada psov. Pozive je Pogačnik zavrnil, podprl ga je tudi Pahor, zato so se v SLS-u odločili za vložitev interpelacije. Podporo so ljudski stranki napovedali tudi v drugih opozicijskih strankah. Policija zavrača navedbe Vursa V primeru bulmastifov se je oglasila tudi policija, ki zavrača navedbe Vursa, da postopek vodijo na način, ki ne bo pojasnil vseh okoliščin napada. Veterinarska uprava RS-a je namreč dejala, da v obdukcijskem poročilo o treh bulmastifih, ki so prejšnji teden do smrti zgrizli svojega lastnika, "podatkov, da bi bili psi zlorabljeni ali zadrogirani, ni, saj policija tega ni posebej naročila". Policija pa se brani, da kriminalistično preiskavo o napadu psov "kriminalisti opravljajo strokovno in zakonito z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vseh okoliščin". Podrobnejše informacije o preiskavi bodo javnosti posredovali popoldne. Škofic: Kresalova ne misli odstopiti Svetovalka za odnose z javnostmi ministrice za notranje zadeve Petra Škofic je za MMC povedala, da ministrica o poteku preiskave ne ve veliko, saj se "s konkretnim postopkom ne more in niti ne sme ukvarjati". "Policija je ravnala tako, kot ravna vedno. Zaradi tega ona ne misli odstopiti. Ni odgovorna ne ona ne policija," je dejala svetovalka ministrice Katarine Kresal in dodala, da obdukcije ne dela policija niti ne naroča, kako mora biti narejena, ker je to stvar stroke. "Veterinarji so naredili obdukcijo, tako kot oni mislijo," še pojasnjuje. Tiskovni predstavnik Vursa Matjaž Emeršič je za MMC zatrdil, da je bila narejena popolna preiskava, ki pa jo je delal Nacionalni veterinarski inštitut, in ne Vurs. "Povedal sem tudi, da imam za zdaj še nepodpisano verzijo. Preliminarno poročilo so nam poslali po elektronski pošti. Nismo še dobili podpisane uradne verzije. Ko jo bomo, bomo o tem obvestili javnost," je dejal v zvezi s svojimi dosedanjimi izjavami o primeru. Senica: Nisem bil na kraju nesreče Odvetnik pokojnega Saša Baričeviča Miro Senica je za MMC dejal, da ni bil na kraju tragičnega dogodka pretekli teden in da se o tem primeru ni nikoli pogovarjal z državno tožilko. "Niti ne vem, katera državna tožilka zadevo obravnava," je zatrdil in dodal, da so v njegovi odvetniški pisarni za Baričeviča pravno zastopanje opravljali na enak način kot v vsakem drugem primeru, ki ga vodijo za svoje stranke. Ana Mavsar, Aleš Žužek A je komu jasno, kdo so tistih 35%, ki podpirajo Pogačnika? Js ne verjamem, oziroma nočem verjeti, da je v Sloveniji toliko budal!+ 18 glasovtech 11. februar 2010 ob 11:40 Prijavi neprimerno vsebino"Seveda v sodbi piše, da sta psa nevarni, saj sta težko poškodovali človeka,"...pozabil je dodati " in smo jih vseeno dali na prostost " ...+ 10 glasovluck1 11. februar 2010 ob 11:40 Prijavi neprimerno vsebinoUpam da ne bodo rekl da je spet kriv Janša.- 1 glasR2D2 11. februar 2010 ob 11:50 Prijavi neprimerno vsebino... ja KDO pa "tera" vse to a ??? Žerjav je samo "Zvočnik" ker ostali so za višje cilje ...- 9 glasovR2D2 11. februar 2010 ob 11:52 Prijavi neprimerno vsebino... no "prjatli" sedaj pa pričakujem minuse ...- 4 glasovivlkišef 11. februar 2010 ob 11:57 Prijavi neprimerno vsebinopa kaj tega tipa ni nič sram,to je ja človek brez vseh moralnih norm+ 9 glasovKanoN 11. februar 2010 ob 12:02 Prijavi neprimerno vsebinoNaslednje volitve bodo IQ test za Slovenijo.+ 18 glasovrobertvo 11. februar 2010 ob 12:03 Prijavi neprimerno vsebinoOd afere do afere naprej! Juhej+ 8 glasovnovdarko 11. februar 2010 ob 12:03 Prijavi neprimerno vsebinoTudi če minister ni zamolčal sodbe., NAS ZANIMA ZAKAJ JE POGAČNIK OZIROMA VLADA RS ZAMOLČALA, DA NISO DALI POTREBNEGA POOBLASTILA PRAVOBRANILSTVU IN JE POSTOPEK PRED VRHOVNIM SODIŠČEM BIL KONČAN TAKO, DA SO TOŽBO PRAVOBRANILSTVA ZAVRGLI? ZAKAJ?+ 12 glasovfranzz 11. februar 2010 ob 12:08 Prijavi neprimerno vsebino"Pahorju nisem zamolčal sodbe okrajnega sodišča o bulmastifih," trdi Pogačnik. " Nekdo od vaju laže, kar za to vlado ni nič novega. Kdo mi najde ministra v tej vladi, ki ni lagal, zatajeval, ali pa zavajal. Čakam odgovore zagovornikov levice.+ 5 glasovJon Travolta 11. februar 2010 ob 12:14 Prijavi neprimerno vsebinoPogačnik, do vratu si v dreku. Odstopi!+ 6 glasovJon Travolta 11. februar 2010 ob 12:18 Prijavi neprimerno vsebinoOdstopi naj tudi tist, ki je odgovoren, da obdukcija ni preverjala spolnih zlorab. Zanimivo predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta je bil včasih Pogačnik.+ 8 glasovskripec 11. februar 2010 ob 12:21 Prijavi neprimerno vsebinoobdukciji sledi kremiranje... tko da bodo vsi dokazi lepo pospravljeni... fajn manever...+ 8 glasovPeter F. 11. februar 2010 ob 12:24 Prijavi neprimerno vsebinoČe to ni za odstop... Karl je samo smeti narobe spravljal, tale tiček je pa posredno kriv za smrt človeka. Ampak lepo je imeti dvojna merila, kot jih ima ta vlada že cel mandat. DA JIH NI SRAM. PAHOR TI ODSTOPI!+ 6 glasovtokiotokio 11. februar 2010 ob 12:24 Prijavi neprimerno vsebinoPogačnik bi moral odstopiti, a ne kot prvi, ampak kot drugi... Prva bi morala odstopiti "slovenka leta"... vsa ta svinjarija je njeno maslo...+ 4 glasovimerdzo 11. februar 2010 ob 12:27 Prijavi neprimerno vsebinoOčitno je, da se v SLoveniji dogajajo zlorabe živali in očitno je, da v Sloveniji ni kontrole nad potencialno nevarnimi živalmi. In zanima me, kaj misli ministrstvo naredit v tej zadevi? Druga stvar pa je, kaj misli ministrstvo za notranje zadeve narediti, da se take floskule kot v tem primeru in prenekaterih drugih ne bi več dogajale? lp+ 4 glasovioljka 11. februar 2010 ob 12:29 Prijavi neprimerno vsebinoSploh ni vprašanje kdaj so psi koga raztrgali-kdo je za kaj pristojen...pa zakon za nazaj retrogradno-pa takšne ministrove fore. Če bi imel minister prav-potem bo sedaj mama od Baričeviča ali njegova sestra,čez pol leta tožila državo s pomočjo odvetnikov senica-Ker so psi pa sedaj pokončani.Če je oni preišnji raztrganec,pač ostal živ je zgolj naključje.-ta sedaj pač ni.Postopke bi pa lahko enako peljali naprej.Če je bil prej zakon-potem je tudi sedaj zakon.+ 3 glasovinepokorni 11. februar 2010 ob 12:30 Prijavi neprimerno vsebinokreten + denar + vplivni prijatelji = pesjak Tristo kosmatih bulmastifov! Najprej napad na Megliča, pa "nikome ništa" 4 leta. TRAGEDIJA. Nato napad na Baričeviča, ko se v istem popoldnevu na že znanem mestu zločina nariše polovica vodstva kmetijskega ministrstva. FARSA. Pa naj še kdo reče, da Hegel ni imel prav.+ 7 glasovgx 11. februar 2010 ob 12:40 Prijavi neprimerno vsebinoŽerjav ima prav, tole vse skupaj smrdi do vrhov. Treba bo počistit s tole "elito". Tako ali drugače.+ 8 glasovJ.A. 11. februar 2010 ob 12:42 Prijavi neprimerno vsebinoKresalova bi na vsak način mogla odstopiti. Če ne že zaradi bulmasifov, pa zaradi tega: Odmevi izpostavljajo tudi nedavno odprtje novih prostorov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Kot navajajo, stavba na Litostrojski, kamor bi se lahko selilo celotno ministrstvo vključno z uradom, samevajo, NPU pa se je vselil v prostore v lasti podjetja Ram Invest, katerega lastnika sta Igor Pogačar, ki je bil pred leti bil prokurist Energetike v aferi preplačanega nakupa SID banke, in odvetnik Miro Senica, ki je za Energetiko pripravil pravni pregled banke, hkrati pa je partner notranje ministrice Katarine Kresal. več tu: http://www.rtvslo.si/slovenija/selitev-m nz-ja-preprecili-varnostni-razlogi/22329 2 ZAVAJANJE JAVNOSTI SE NADALJUJE: Z debatami, pisanjem, komentarji in raznoraznimi mnenji novinarjev, stroke, VURSA, politike in Beričeviče klientele se pridno ,,pometa,, pod preprogo neka druga, še bolj tragična zgodba. Elita ESTRADNIKOV, NOVINARJEV, POLITIKOV, BOGATAŠOV, ODVETNIKOV, ZDRAVNIKOV, TAJKUNOV ITD. , ki je obiskovala ali se zdravila v zdravstvenem centru Boros in kamor mi navadni, prizemljeni državljani-bolniki , nismo z redno napotnico od dvojega lečečega zdravnika nikoli prišli, je ta hodila tja z rednimi napotnicami, vse storitve pa so bile plačane iz zdravstvene blagajne in to tiste ,,obubožane in osiromašene,, o kateri venomer govori minister za zdravje, le da tega nategovanja po domače, uboga raja, ki se naslaja z ostanki Bulmafist-tragikomedije niti razume ne. Beričevič je zaposloval kar precej strokovnjakov z najvišjimi titulami, znanih iz medicinske fakultete, zdravniške zbornice, kliničnega centra in drugih javnih zdravstvenih ustanov, ki so v popoldanskem času ZELO produktivno delali v Beričevičem zdravstvenem centru, po produktivnosti, so svoje dopoldansko delo v kliničnem centru recimo, presegali tudi za trikrat in seveda bili ob tem, še kako dobro plačani iz ,,ZDRAVSTVENE JAVNE BLAGAJNE.,, Gre za kriminalno zgodbo brez primere in tu morajo odstopiti mnogi akterji, ki sicer v razmesarjenje zdravnika niso neposredno vpleteni ,ampak so kot priviligiranci ,,razmesarili,, zdravstveno blagajno iz katere se varčuje na nas navadnih smrtnikih. Lečeči - osebni zdravnik nas nemalokrat raje odpravi z ..LEKADOLOM,, kot pa bi nas poslali ( zaradi stroškov) na ustrezen pregled. To je bistveno hujša zgodba o kateri pa javnost, ki se trenutno naslaja z BULMAFISTI, ne razmišla ali pomisli in to je pravzaprav tragični epilog te zgodbe iz druge strani, z vsakodnevnimi posledicami za nas navadne smrtnike. Poudarki Kos: Na prvi pogled kršitev ni zaznati Kritična do Pogačnika tudi Anderlič in Liberalna akademija Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 4,9 od 15 glasov Ocenite to novico! Napad bulmastifov je resno zamajal stolček ministra Pogačnika. Foto: MMC RTV SLO Kosova komisija pregleduje vse faze postopka vračanja psov lasniku. Foto: MMC RTV SLO Stranka SLS je prva sprožila postopke za vložitev interpelacije zoper ministra Pogačnika. Podpirajo jo tudi v SDS-u in SNS-u. Foto: MMC RTV SLO V medijih so se pojavili namigi, da so bili psi zlorabljeni, preiskave pa so pokazale poškodbe njihovih rektumov in anusov. Foto: MMC RTV SLO Premier Pahor je v preteklih dneh poudaril, da podpira kmetijskega ministra. Foto: MMC RTV SLO Policija je v večernih urah prejela klic, da so psi napadli lasnika. Baričeviću ni bilo pomoči. Foto: MMC RTV SLO Sorodne novice 11. februar 2010 Bulmastifi: Poročilo razkriva notranje poškodbe 10. februar 2010 Ali bi predlagani LDS-ov zakon preprečil napad bulmastifov? 10. februar 2010 Bulmastifi se vračajo: postopki ministrstva javno objavljeni 10. februar 2010 Rotner: O vrnitvi psov so odločali drugi 9. februar 2010 Pahor: Pogačnik uživa mojo podporo Dodaj v Digg Facebook Del.icio.us Reddit Blog SLS in SDS z interpelacijo proti kmetijskemu ministru Kos: Če bi šlo za pse anonimneža, bi bil postopek drugačen 12. februar 2010 ob 10:25, zadnji poseg: 12. februar 2010 ob 11:24 Ljubljana - MMC RTV SLO Zaradi domnevno nepravilnega postopka vračanja bulmastifov sta SLS in SDS vložila interpelacijo zoper Pogačnika. Postopek je pod drobnogled vzela tudi Kosova komisija. Napad treh bulmastifov pretekli torek na njihovega lastnika, znanega zdravnika Saša Baričeviča, ki je po napadu umrl zaradi poškodb, še vedno buri duhove v javnosti in razvnema slovensko politično prizorišče. Opozicijski poslanski skupini SLS-a in SDS-a sta tako vložili interpelacijo zoper kmetijskega ministra Milana Pogačnika. Med drugim mu očitaju pristranskost vodenja postopka vrnitve bulmastifov. V omenjenih strankah so prepričani, da bi se lahko izognili napadu bulmastifov, če bi bil postopek vrnitve psov lastniku voden pravilno in če bi se v postopku upoštevalo javni interes, to je zaščita človeških življenj pred ponovnim napadom nevarnih psov. Kot opozarjajo v opoziciji, sta dva od Baričevičevih psov v preteklosti že večkrat napadla in hudo ranila tako živali kot človeka. V SLS-u so povedali, da so sicer do zadnjega upali, da do interpelacije ne bo prišlo. Upali so namreč, da bo minister sam odstopil, ker pa se to ni zgodilo, predlagajo interpelacijo in razrešitev ministra. Kos: Na prvi pogled kršitev ni zaznati S tem primerom se že kar nekaj časa ukvarja tudi komisija za preprečevanje korupcije, je povedal Drago Kos. Pregledujejo vse faze postopka vračanja psov lasniku. "Nekih zelo grobih in zelo hudih kršitev na prvi pogled ni zaznati. Je pa jasno, da bi se celotna stvar vodila povsem drugače, če bi bili to psi nekega anonimneža, nekega lastnika psov, ki ga ni nihče poznal," je še dejal vodja komisije. Pogačnika podpira Pahor Kljub pozivom opozicije, naj minister za kmetijstvo prevzame objektivno odgovornost in zapusti svoj položaj, pa Pogačnik zavrača pozive k odstopu in trdi, da je ravnal prav in po zakonu, saj je moral upoštevati upravno sodišče, ki je bulmastife vrnilo Baričeviču. Ministra je podprl tudi premier Borut Pahor, ki pravi, da Pogačnik uživa njegovo podporo in da ga zaradi dogodkov, povezanih z napadom bulmastifov, ne namerava odstaviti. Kritike na ministra tudi iz koalicije Podporo interpelaciji je napovedal SNS, kritični glasovi na račun ministra Pogačnika pa se slišijo tudi iz vrst koalicije. Poslanec LDS-a Anton Anderlič je tako prepričan, da je že zakon iz leta 2006 omogočal zavrnitev Baričevičeve zahteve, naj mu vrnejo pse, ki so mu jih odvzeli po njihovem napadu na Stanislava Megliča leta 2006. Prav tako Anderlič meni, da bi morali poslanci in javnost dobiti odgovore na vsa odprta vprašanja, tudi o morebitnem vmeševanju v strokovna vprašanja in konkretne odločitve. Pogačnikovo zamenjavo so podprli tudi v Liberalni akademiji, društvu, ki združuje številne levoliberalne intelektualce. Liberalna akademija opozarja Pahorja, da lahko njegovo vztrajno zavračanje zahtev po ministrovi zamenjavi povzroči, da se bo odgovornost za nedopustno početje prevalila nanj in tudi na celotno vlado. Besedni dvoboj med policijo in Vursom Po napadu na Baričeviča so se v javnosti in medijih pojavila tudi namigi, da so bili bulmastifi spolno zlorabljeni, zato je javnost nestrpno pričakovala ugotovitve obdukcije psov, ki so jih po napadu usmrtili policisti. Najprej so na Veterinarskem inštitutu RS-ja medijem pojasnili, da sploh niso ugotavljali morebitno spolno zlorabo psov, saj da policija tega sploh ni naročila. Na te trditve se je ostro odzvala policija, ki je zatrdila, da je kriminalist veterinarskega inšpektorja že na kraju dogodka opozoril, da so na živalih sledovi, ki kažejo na sum, da bi bili psi lahko zlorabljeni, in da naj bodo pri obdukciji na to pozorni. Z Vursa so zatem sporočili, da je njihov uradni veterinar, ki je bil na kraju dogodka, obvestil patologe o sumu spolne zlorabe živali. Vurs pa je v četrtek za strokovno mnenje o morebitni spolni zlorabi pisno zaprosil še Nacionalni veterinarski inštitut. Psi so imeli otečene predele anusa V četrtek je MMC pridobil tudi poročilo o opravljeni preiskavi treh bulmastifov. Narejena so bila tri poročila, torej za vsakega psa posebej. Raztelešenje so opravili na Inštitutu za patologijo, sodno in upravno veterinarstvo. Pregledani so bili vsi organi, v oči pa bodejo navedbe pregleda črevesja, rektuma in anusa, ki bi lahko kazalo na utemeljen sum njihove zlorabe. V poročilu je tako med drugim zapisano, je imel eden od psov v začetenem delu sluznice rektuma pet vretenastih raztrganin in razcefrane robove, vsi trije so bili na določenih delih brez epitela, pri dveh pa so opazili odebeljeno sluznico rektuma. Odvetnik Senica zanika očitke Janše Ker je bil pravni zastopnik pokojnega Baričeviča v postopku vračanja psov znani ljubljanski odvetnik Miro Senica, sicer tudi partner notranje ministrice in predsednice LDS-a Katarine Kresal, so se pojavile tudi domneve o političnih vplivih na postopek. Prvak SDS-a Janez Janša je tako dejal, da je primer Baričevič "razgalil omrežje, ki ima v Sloveniji absoluten vpliv". "Tako je neka odvetniška pisarna center moči - sicer ni edini, je pa najmočnejši - ki obvladuje stroko, zakonodajno, izvršilno in sodno oblast." Senica je očitke ostro zavrnil in zatrdil, da je svoje delo opravljal profesionalno ter da v tem postopku ni nikoli in z ničimer vplival na odločitve pristojnih organov ter ni nikoli nikogar klical ali se obračal nanj osebno. Odvetnik je za MMC tudi zavrnil namigovanja, da je bil na kraju tragičnega dogodka pretekli teden in da se o tem primeru ni nikoli pogovarjal z državno tožilko. Po njegovih besedah je Baričeviča poznal 30 let, vendar ni vedel ničesar o njegovem intimnem življenju. Kresalova o preiskavi ne ve veliko Očitke o političnem vplivanju na odločitve državnih organov je prek svoje tiskovne predstavnice zavrnila tudi Kresalova, ki sicer od tragičnega dogodka ni dajala izjav za javnost. Kot je za MMC še pojasnila ministričina svetovalka za odnose z javnostmi Petra Škofic, Kresalova o poteku preiskave ne ve veliko, saj se s konkretnim postopkom ne more in niti ne sme ukvarjati. Policija je ravnala tako, kot ravna vedno. Zaradi tega Kresalova ne misli odstopiti, saj ni odgovorna ne ona ne policija, je še dejala Škofičeva. Aleš Žužek, Ana Mavsar, A. S. hmmm... Kinolog RAJKO ROTNER, ki je "vrnil" psa Baričeviču je Stric Karatince ???? Odvetnik, ki je "vrnil" psa Baričeviču je Življenski sopotnik Katarince ???? . In Katarinca bo zagotovo v objektiv LAGALA, da nima nič s tem.... Paragvaju poimenovali ulico po Branislavi Sušnik 30.12.2009 Slovenska antropologinja Branislava Sušnik, ki je od leta 1951 do smrti leta 1996 živela in delala v Paragvaju, ima odslej v tamkajšnji prestolnici še svojo ulico, je sporočil sodelavec STA. Na seji 23. decembra so na občini Asuncion sprejeli sklep, da se ena od ulic glavnega mesta Paragvaja poimenuje po ugledni slovenski antropologinji, ki je dolga leta vodila osrednji paragvajski etnografski muzej "Museo Etnografico Andres Barbero". Sklep so sprejeli na predlog častnega konzula Slovenije v Paragvaju arhitekta Luisa Alberta Boha. Sušnikova je za svoje delo s paragvajskimi Indijanci še za časa življenja dobila najvišjo paragvajsko državno nagrado za znanost, oktobra leta 2005 pa je paragvajska pošta v seriji treh znamk z naslovom Paragvajski antropologi izdala tudi znamko z njenim portretom. Branislava Sušnik se je rodila leta 1920, doktorirala je pred drugo svetovno vojno na Dunaju, v Paragvaj pa je prišla leta 1951. V Paragvaju je postavila osrednji etnografski muzej, katerega direktorica je bila do smrti. Leta 1941 ji revolucija ubije očeta, študira na Dunaju, Rimu, leta 1945 se vrne domov, a ima velike težave z novo, še vedno protislovensko, oblastjo. Pot jo nato pelje spet v tujino. Mnogi so ji iskreno čestitali ob tem čudezu. A mnogi vladajoči politikanti so zlorabili njen trud - uspeh, saj za njenim uspehom stoji cela ekipa, vsi s Petro so trdo garali, delali in to jo loči od politikantov, ki jo imajo za vzgled le pri medalji, ne pa tudi pri vztrajnem in poštenem delu. http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/olimpijske-igre-2010/po-podelitvi-medalj-petra-s-helikopterjem-v-bolnisnico/223844 Petra s herojsko predstavo do "diamantnega" brona! Iz jarka prek hudih bolečin do prve slovenske medalje 17. februar 2010 ob 19:10 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Petra Majdič je z življenjsko predstavo navzlic padcu in poškodbi na ogrevanju prišla do olimpijskega brona! Po zmagoslavnem dvigu rok v cilju se je Majdičeva samo še zgrudila. Petra Majdič je v klasičnem šprintu napisala neverjetno olimpijsko zgodbo! S strahotnimi bolečinami, ki si jih je lajšala s protibolečinskimi tabletami, je vztrajala vse do konca in se z dih jemajočo predstavo kot tretja tekačica prebila do cilja in olimpijskega odličja, ki je krona njene več kot 20-letne tekaške kariere. Z bolečinami in nasmehom na stopničke Z neverjetno borbenostjo, ki je presegala meje dojemljivega, je 30-letnica iz Brinja osvojila deveto slovensko zimsko olimpijsko odličje in se vpisala v zgodovino slovenskega športa. Na cilju je Petra za nekaj trenutkov izgubila celo zavest, po prvi pomoči so jo slovenski trenerji in bolničarji odnesli v reševalni avtomobil. Na poti do zmagovitega odra jo je moral podpirati trener Ivan Hudač, nato se je z vidnimi bolečinami, a z nasmehom na ustih povzpela na stopničko za tretje mesto. "20 let delam za to. Čudež je bil, da sem sploh prišla na štart. Ta medalja je posuta z diamanti, ne zlata," je izmučena, a presrečna Petra opisala občutke po izpolnitvi velikega cilja. Vabljeni k branju: - "Če zmorem jaz, zmore vsa Slovenija" - Portret Petre Majdič - Slabanja: Nihče druge ne bi prestal tega! - Odzivi znanih Slovencev na Petrin uspeh Dosanjane zlate sanje Björgnove Pred slovensko junakinjo sta bili v velikem finalu vseskozi le Poljakinja Justyna Kowalczyk in Norvežanka Marit Björgen, ki je osvojila prvo zlato olimpijsko medaljo v svoji bogati karieri. 29-letnica iz Trondheima kroji svetovni vrh že osem let, v tem času je osvojila že štiri naslove svetovne prvakinje, medtem ko se ji je olimpijsko zlato vedno znova izmikalo. "Dolgo, dolgo sem čakala na to. Uspelo mi je uresničiti svoje sanje. Bil je popoln dan, imela sem najboljši material in tudi sama sem bila pripravljena na izziv," se je smejalo prikupni Norvežanki, ki je po dveh srebrnih medaljah (Salt Lake City in Torino) in enem bronu (Vancouver) le dočakala najprestižnejši naslov. "Po padcu Petre sem se ustrašila. Če je ona padla pri spustu, kaj čaka šele mene. Drugače se je razpletlo tako, kot se je moralo. Marit je štiri leta starejša in si je res zaslužila zlato, saj imam jaz še veliko časa in priložnosti," je bila prešerne volje tudi srebrna Justyna, ki je osvojila drugo olimpijsko medaljo v karieri. V finale uvrščena po času Petro Majdič je z neverjetno voljo in borbenostjo, kljub silnim bolečinam zmagala v 4. četrtfinalni skupini in se zanesljivo uvrstila v polfinale, kjer je z Justino Kowalczyk tekla v drugi skupini. Kljub zaostanku za trojico tekmovalk se Petra ni vdala in je z izjemnim zaključkom zasedla četrto mesto in se po času kot zadnja šesta tekmovalka uvrstila v veliki finale. Vesna in Katja obstali v četrtfinalu V izločilne boje sta se uvrstili tudi preostali dve Slovenki. Vesna Fabjan je štartala v 1. četrtfinalni skupini skupaj z najhitrejšo v kvalifikacijah Marit Björgen in se s 5. mestom ni prebila v polfinale. Katja Višnar je štartala v 2. skupini in dolgo tekla v ospredju, a ji je v ciljni ravnini zmanjkalo moči za zaključni šprint ter zasedla 4. mesto. Izredna smola Petre na ogrevanju Majdičeva je samo nekaj minut pred začetkom kvalifikacij na spustu zgrmela s poledenele proge in padla v jarek pod progo. Organizatorji so si spet privoščili veliko blamažo, saj tam sploh ni bilo zaščitne ograje! Petra je po padcu vsaj dva metra globoko v nezaščiten jarek tožila nad hudimi bolečinami v hrbtu in rebrih. Tekmovalna žirija je ob soglasju vodij reprezentanc najboljši slovenski tekačici dopustila, da je štartala kot zadnja med 54 kvalifikantkami. Z izredno predstavo je navkljub vsem bolečinam odtekla 19. čas kvalifikacij. V bolečinah na slikanje reber Po nesrečnem padcu najboljše sprinterke na svetu je vodja tekaških ekip Marko Gracer dejal, da je le malo upanja za Petrin finalni nastop. Majdičevo, ki je imela obraz skremžen od bolečin, so takoj po končanem kvalifikacijskem nastopu odpeljali na rentgensko slikanje v mobilno bolnišnico. Brez zloma, "samo" močan udarec Predstavnik za stike z javnostmi slovenske olimpijske reprezentance Brane Dmitrovič je pred četrtfinalom sporočil izide pregleda: "Niso ugotovili nobenega zloma, gre samo za hud udarec. Niso poškodovani notranji organi. Moram poudariti, da je Petri pomagal tudi zdravnik kanadske reprezentance in ji odsvetoval lokalno anestezijo, ker bi se poškodba lahko še poslabšala. Dobila bo le protibolečinske tablete. Petra se je odločila, da bo storila vse, da bo šla na štart in nastopila." Ob pomoči tablet in žirije na štart “Petra je pod vplivom analgetikov odtekla kvalifikacije. Uspelo nam je namreč, da smo jo prek žirije spravili nazaj po startnem seznamu. A tragedija je v tem, da je bila proga preveč trda že na jutranjem treningu in v tem smuku, če si ga odpeljal na polno, kot ga Petra seveda je, saj vsaka tekmovalka poskuša v ovinek priti z maksimalno hitrostjo, nikakor ni bilo mogoče speljati ovinka, ker je bil preveč leden in gladek,” je po nesreči pojasneval Gracer in dodal: “Poleg tega so progo zelo pozno odprli za trening in po navadi jo nekajkrat prevozijo vsaj serviserji in trenerji, tokrat pa ni bilo tako.” (izjava Marka Gracerja o usodnem ovinku) Ko ima hudič mlade ... Neverjetno, kakšno smolo ima najboljša slovenska športnica. Lani je po odlični sezoni prav na svetovnem prvenstvu v Libercu zbolela, spremenjena pravila so ji odnesla osvojitev velikega kristalnega globusa, tokrat pa bi ji padec kmalu preprečil osvojitev medalje, za katero je nečloveško garala zadnji dve leti. Majdičeva bo zdaj poskušala stisniti zobe še za 30-km maraton v klasiki (svojo najljubšo disciplino), ki bo na sporedu prihodnjo soboto, v drugih tekih pa po zdajšnjih informacijah ne bo nastopila. Odličen tek Višnarjeve Poleg Majdičeve, ki bi morala v kvalifikacijah nastopiti s številko 3, sta bili na štartu še Vesna Fabjan (4) in Katja Višnar (7). Višnarjeva se je izkazala z izredno hitrim tekom in skupno sedmim časom, medtem ko je Fabjanova odtekla 21. čas. Najhitrejša je bila Norvežanka Marit Björgen. Zahtevna in poledenela smučina Kakšne so bile statistične značilnosti proge? Krog je relativno dolg - 1.430 metrov - na njem sta dva vzpona v skupni nadmorski višini 44 metrov, težji je prvi, ki se dvigne za 25 m. Na progi sta dva ostra ovinka, ki sta bila skorajda usodna tudi za Petro Majdič. V skorajda popolnih razmerah v Whistler Olympic Parku -prizorišče je prvič od začetka iger obsijalo sonce - je potekal tretji šprint na olimpijskih igrah, ženske in moški pa se so na najkrajši disciplini smučarskih tekov prvič pomerili v klasični tehniki. Šprint (Ž), končni vrstni red: 1. M. BJÖRGEN NOR 3:39,2 2. J. KOWALCZYK POL +1,1 3. P. MAJDIČ SLO 1,8 4. A. OLSSON ŠVE 2,3 5. M. GENUIN ITA 9,9 6. C. BRUN-LIE NOR 12,3 ... 16. K. VIŠNAR SLO 23. V. FABJAN SLO Šprint (Ž), kvalifikacije: 1. M. BJÖRGEN NOR 3:38,0 2. A.-K. SAARINEN FIN +0,7 3. A. OLSSON ŠVE 3,9 4. M. GENUIN ITA 4,1 5. J. KOWALCZYK POL 5,3 v 6. V. KUITUNEN FIN 5,7 7. K. VIŠNAR SLO 6,0 19. P. MAJDIČ SLO 9,8 21. V. FABJAN SLO 10,3 Šprint (M): 1. N. KRIJUKOV RUS 3:36,3 2. A. PANŽINSKI RUS +0,1 3. P. NORTHUG NOR 9,2 4. O.-V. HATTESTAD NOR 13,7 5. A. POLTARANIN KAZ 18,1 6. O. PETTERSEN NOR 1:19,9 ---------- Dvomim, da proga ustreza Tini, zgleda, da je potrebno kar precej tvegat. BRAVO TINA! Toliko NEUPRAVIČENE kritike kot jo je deležna Tina ne vem če je je še kak drug naš vrhunski športnik. Danes in že prej mnogokrat je vsem JAMRAVCEM, PESIMISTOM, KRITIZERJEM.... pokazala iz kakšnega testa je! Še enkrat BRAVO. VSIIIIIIIIIIII kritiki, ki ste jo napadali, ker na SMRTONOSNEM smuku ni šla napolno pa se skrijte v svoje koče pa lukne al pa pod kovter pa TIH bodite!!! :))))))))))) Jeeeeeeeeeeeej, tako se dela, Tina, bravo! Lepo bi bilo, če bi Vogrinec, ki tako ljubi olimpijske stave, letos stavil, da v primeru Tinine olimpijske kolajne SZS zanjo razveže svoj mošnjiček ... Tina Maze, Alpine Skiing MAZE Tina Height 171 cm (5' 7") Weight 68 kg (150 lbs) Date of Birth February 5, 1983 Age 27 Nationality Slovenia Birthplace Slovenia Nickname Tinky, as in Tinky Winky, one of the characters in the Teletubbies series. (Rossignol, 31 Dec 2005 Club SK Crna: Crna na Koroskem, Slovenia Coach Andrea Massi [fitness coach] (sloveniatimes.com, 06 Mar 2009) Hobbies Sending text messages, music [playing the piano], dancing and beach volleyball. (tinamaze.com, 31 Dec 2005, skiracing.com, 05 Feb 2009) Tina iz Črne do olimpijske srebrne! Jubilejna deseta zimska olimpijska medalja za Slovenijo 20. februar 2010 ob 19:00, zadnji poseg: 20. februar 2010 ob 20:51 Whistler - MMC RTV SLO Tina Maze je premagala strah pred zahrbtno progo v Whistlerju in uresničila svoj veliki življenjski cilj - v superveleslalomu je osvojila srebrno olimpijsko medaljo! Črnjanka, ki je s številko 22 štartala kot zadnja izmed najboljših, se je z izjemno natančno in hitro vožnjo zavihtela na drugo mesto. Za vodilno Avstrijko Andreo Fischbacher je 26-letna Črnjanka zaostala le 49 stotink, Američanko Lindsey Vonn na tretjem mestu pa je prehitela za četrt sekunde. Maze: "Potrditev, da zmoreš" Na kaj je pomislila Tina Maze, ko je prečkala ciljno črto in zagledala na semaforju številko dve: "Potrditev, da zmoreš. To je največ, kar lahko narediš. Boriš se za to, treniraš za to, veliko ljudi vate ne verjame, ti pa verjameš in na koncu sta se mi ta vložek in trud obrestovala." Vabljeni k branju: - Intervju s Tino Maze: "Vesela sem zase in za Slovenijo!" - Intervju z Andreo Massijem: "Danes je vse poplačano" - Portret Tine Maze Z izpolnjenim ciljem v nove boje "Smukaški nastop ni daleč v spominu, je še precej živ. Tiste vožnje si nekako ne morem oprostiti. Bila sem zelo razočarana. Toda vem, koliko energije imam še v sebi, tudi vem, koliko bi lahko napredovala. Smukaške priložnosti pač nisem izkoristila," je Tina razkrila, da je bil ne ravno blesteči smukaški nastop dodatni motiv. Najboljša slovenska alpska smučarka je del misli že usmerila v prihajajoči veleslalom in slalom: "Da, bom bolj sproščena. Veseli me, da sem šla korak za korakom in izpolnila cilj. Želim si naprej. Želim se boriti. Vem, da sem sposobna nove dobre uvrstitve in borila se bom do konca!" Tina nasledila Petro in Jureta Medalja Tine Maze je deseto zimsko odličje za slovenski šport, drugo po bronu Petre Majdič na igrah v Vancouvru. Zadnjo olimpijsko kolajno je slovensko alpsko smučanje dobilo v Lillehammerju pred 16 leti, ko je bil Jure Košir bronast v slalomu, skupno pa so alpinci do zdaj osvojili šest medalij. V Whistlerju končno pravi pogoji Na progi "Franz", ki se imenuje po smučarskem očetu Whistlerja Norvežanu Franzu Wilhelmsenu, so končno bili pravi, skorajda idealni, pogoji za tekmo. Sonce je izničilo prednost prvih številk, zato so vrh tekme skrojile najboljše tekmovalke v svetovnem pokalu. Sanjska tekma za Andreo "Sanjska tekma. Vse se mi zdi kot v sanjah. Ni mi uspelo v smuku, vendar sem verjela, da bom danes uspešna, ampak da bom pa tako hitra, pa res ne," se je smejalo 24-letni Andrei Fischbacher, ki je bila daleč najhitrejša povsod, razen na spodnjem delu, kjer je Tina proti Avstrijki pridobila 15 stotink. Schnarfova kmalu ukradla bron Vonnovi Nesojena kraljica iger v Vancouvru Lindsey Vonn, ki je zmagala v smuku in nato odstopila v superkombinaciji, se je morala zadovoljiti z bronom, kar je njena druga olimpijska medalja. Za največje presenečenje med 53 tekmovalkami je poskrbela Italijanka Johanna Schnarf, ki je zasedla četrto mesto, le 11 stotink za Vonnovo. Druga velika favoritka Nemka Maria Riesch je z zaostankom 1,32 sekunde zasedla šele osmo mesto. Ferkova odstopila po zahtevnem skoku Rahlo poškodovana Maruša Ferk je štartala sedma, vendar je prva Slovenka na tretji tekmi smučark v Whistlerju odstopila po dveh tretjinah proge. Najprej je 21-letnico iz Blejske Dobrave odprlo pri skoku, a se ji je še uspelo rešiti, nato pa je Ferkova naredila novo napako pri naslednjih vratih, kjer je zdrsnila. "Pri skoku sem bila nagnjena malce preveč nazaj, ampak sem doskočila dokaj v redu. Potem sem hotela odpeljati v tisti pravi lok, a sem stopila na zgornjo smučko in me je enostavno spodneslo," je Ferkova pokomentirala svoj odstop. Zahtevni skok sredi zavoja je bil usoden še za kar nekaj drugih smučark, skupno je odstopilo 15 tekmovalk. ALPSKO SMUČANJE (Ž), superveleslalom Končni vrstni red: 1. A. FISCHBACHER AVT 1:20,14 2. T. MAZE SLO +0,49 3. L. VONN ZDA 0,74 4. J. SCHNARF ITA 0,85 5. E. GÖRGL AVT 1,00 6. N. STYGER ŠVI 1,11 7. L. RECCHIA ITA 1,29 8. M. RIESCH NEM 1,32 9. J. MANCUSO ZDA 1,36 10. I. JACQUEMOD FRA 1,63 11. A. PÄRSON ŠVE 1,84 12. F. SUTER ŠVI 1,89 13. A. DETTLING ŠVI 2,02 14. E. FANCHINI ITA 2,03 15. G. STECHERT NEM 2,07 Odstop: Ferk, Schmidhofer, Brydon, Kamer, Marchand Arvier Val interpelacij: Kresalova na obletnico prve pred drugo SDS interpelacijo napovedal že prejšnji teden 23. February 2010 ob 12:20, zadnji poseg: 23. February 2010 ob 12:55 Ljubljana - MMC RTV SLO Opozicijske stranke bodo popoldne vložile interpelacijo zoper notranjo ministrico Katarino Kresal. Ministrica bo v enem letu tako interpelirana že drugič. Poslanske skupine SDS-a, SLS-a in SNS-a bodo interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice vložili zaradi najema prostorov za Nacionalni preiskovalni urad. Že prejšnji teden so iz SDS-a sporočili, da bodo ministrico interpelirali, če ne bo s podjetjem Ram Invest prekinila pogodbe o najemu. Ker ministrica ni nakazala take namere, sledi interpelacija. Tiskovna konferenca, na kateri bodo opozicijske poslanske skupine predstavile vsebino interpelacije, bo ob 13.30. Interpelacijo bodo predstavili vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, poslanec SLS Gvido Kres in vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič. Zahteva po cenejših prostorih SDS je od Kresalove zahteval, da zagotovi cenejše prostore, saj letni najem stavbe na Dimičevi ulici v Ljubljani stane 1,6 milijona evrov. Vodja poslanske skupine Jože Tanko je že ob napovedi interpelacije dejal, da je pri podpisu pogodbe prišlo do negospodarnega ravnanja, njeno izvajanje pa da je pomenilo tudi oškodovanje družbenega premoženja. Obenem so ves čas opozarjali tudi na stavbo na Litostrojski cesti, namenjeno prav ministrstvu na notranje zadeve. Selitev na to lokacijo je načrtoval še prejšnji minister za notranje zadeve Dragutin Mate, podpisana pa je tudi že bila najemna predpogodba. Preberite še: DeSUS bo naprej prisluhnil Pogačniku (in Kresalovi) Kresalova zavrnila očitke Ministrica je očitke zavrnila. Po njenih navedbah so bili postopki pri najemu stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada transparentni in zakoniti, pa tudi cena in pogoji najema naj bi bili ugodni za ministrstvo. Kot je povedala, so dokumentacijo v zvezi s pogodbo o najemu stavbe med ministrstvom in Ramom Investom poslali v presojo tudi Komisiji za preprečevanje korupcije. Jelinčič spomnil še na bulmastife in vodni top Že prejšnji teden, ko so v SNS-u še razmišljali o podpori interpelacije, je prvak stranke Zmago Jelinčič za MMC dejal, da je ne bi podprli samo zaradi najema omenjenih prostorov, ampak tudi zaradi primera bulmastifi. Kresalovi je očital, da je policija v tem primeru delala po svoje, tožilcev in sodnikov pa da niso obveščali. Poleg tega Jelinčiča moti tudi, po njegovih besedah, nepotreben nakup vodnega topa, saj ne ve, zakaj bi ga potrebovali. 23. 2. 2009: prva interpelacija Tudi prvič je Kresalovo interpeliral SDS. To je storil 23. februarja lani, potem ko so napovedali izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim. V interpelaciji so ji očitali neustrezno reševanje osme točke ustavnega sodišča, zlorabo ministrstva v politične namene, ignoriranje tehničnega zakona o izbrisanih, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in očitno ogrožanje javnih financ. Na glasovanju v državnem zboru je interpelacijo podprlo 31 poslancev, 48 jih je bilo proti, zato interpelacija ni uspela. S. Z. Če Desus ne bi bil takšen pudelček, bi interpelacija uspela. Tako pa se vprašaš, kaj pa lahko pudelček naredi bulmastifu? Vodi nas pasja vlada in zato smo v Sloveniji na psu! Kuža pazi z repkom miga sede,leže tačko da...... Čas je, da sama odstopi, ker to ni pravna država, katero je obljubljala, da bo. To, kar se zadnje čase dogaja, je sramota za slovensko demokracijo. Ministrski položaj je državniški položaj, ni osebna lastnina posameznika. In če se poslanci končno ne spametujejo in glasujejo tako, kot ljudstvo želi in ne tako kot stranka, je čas, da z njo odidejo tudi vsi poslanci, ki stojijo za njo...najprej LDS in potem še ostali. ustava je najvišji pravni akt in v njej piše, da poslanci zastopajo ljudstvo. In ljudstvo želi, da Kresalova oddide. Ne vem, ali so ti ljudje gluhi ali kaj? Ali se morda zavedajo žalostnega dejstva, da v tej državi noben volilec prav nič ne more. Ampak zelo poučen je primer Nizozemske, tako da je čas, da našo zakonodajo spremenimo tako, da se bomo državljani lahko znebili neprimernih ministrov in predvsem neprimernih poslancev. Čas je, da poslancem sporočimo, da je naša zahteva, zahteva volilcev, da glasujejo za interpelacijo in Kresalova naj odstopi. Tole me vse bolj spominja na jutranji članek..... ustavili so ga že 46x,zaplenili so mu 8 avtomobilov.... In nič..on se svobodno vozi po cestah. Sedaj lahko DESUS vrne milo za drago ta interpelacija zna uspeti, Karl (beri DESUS) ima sedaj možnost poplačati dolgove, ki so se nabrali 23. februar 2010 ob 12:24 Če Desus ne bi bil takšen pudelček, bi interpelacija uspela. Tako pa se vprašaš, kaj pa lahko pudelček naredi bulmastifu? Vodi nas pasja vlada in zato smo v Sloveniji na psu! Boga Katarina, ampak nje ne bo hudega. Se bo šla v Milanu malo potolažit. Kaj naj bi še o katki rekli: leta 2007 ni vedla povedat, kako visok je Triglav, slovenski ponos. V kamero je butnla številko 1.800 in še nekaj. To pove dost o njej. Če zanemarimo, da kot pravnica ni vedela datuma slovenskega plebiscita. Kaj bi radi še več? Klopčič se razkriva: Naši viri v tej zvezi trdijo takole: na dan tragedije so v kliniki Barsos MC opravljali zdravniške preglede zaposlenih v Agencije za zavarovalniški nadzor. Približno ob pol šestih zvečer je v kliniko vstopil Miro Senica, nekdanji predsednik uprave Nove ljubljanske banke Draško Veselinovič pa dve uri za tem. Bila naj bi vidno razburjena. Po njunem prihodu naj bi v kliniki zavladalo obsedno stanje. Zaposleni so tekali gor in dol, nekatere paciente pa so poslali domov, rekoč, da bodo za preglede dobili nove datume. Sedaj torej vemo kdo je popoldne v Barsosu panično zbiral kartoteke pacientov slavnih pasjeloverjev..... Se kdo spomni kako je Kresalova pred dnevi dejala da je Senica zvedel za tragedijo od nje. Vceraj pa rece da je bil eno uro po dogodko v Barsosu. Pa smo jo dobili na lazi. Ta hip mi je v roke prišel časopis Delo in sem od gospoda Pirnata prebral kaj vse ti sodniki počnejo, da je človeka nekako sram, da je sploh človek. Ko ti sodniki kršijo vse moralne, naravne in človeške zakone na psih, še nekako gre, ko pa to počno na ljudeh, pa nastane grozljivka. Iz razlaganja spoštovanega gospoda Pirnata si lahko vsak ustvari svoje mnenje, ampak to, kar so ti sodniki počeli, je zločin proti človeštvu in ne le namerno izigravanje zakonov. In ti ljudje bodo še naprej počeli iste zločine pa naj se gre za živali ali za ljudi. Nekaj me res čudi. Katarina Kresal je Slovenka leta? Včeraj je Petra Majdič za prepoznavnost Slovenije v svetu naredila več kot vsi politiki skupaj od osamosvojitve dalje. Žalostno je, da se šele sedaj zavemo, da je bila Petra Majdič pripravljena tvegati tudi svoje življenje, da bi osvojila olimpijsko medaljo. Zame je Petra ne samo Slovenka leta, ampak tudi Slovenka desetletja, stoletja... SNS je rezervno kolo levice !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Končno je narod začel dojemat kaj vse se gnete na levici. Jelinčič, udbouc, ki vedno blebeče ne nardi pa čisto nič, razen škode. Popolnoma ista napihnjenka je koalicija in Kresalova je v sramoto vsem ženskam. Mene pa zanima nekaj drugega. Kaj za vraga ima Kresalova s svojim življenjskim partnerjem, skupnega z levičarstvom. Zanima me, ker naj bi bila stranka, katere predsednica je g. Katarina, leva. Sodobno evropsko levo politiko sem spoznal na Švedskem, preko družinskega prijatelja, ki je med vojno iz Nemčije zbežal na Švedsko. Ampak, takole so se na Švedskem obnašali desničarji. Zlasti kar se denarja, kapitala in kapitalskih povezav tiče! Spoštovane levo usmerjene obiskovalce foruma, prosim za pojasnilo ... Amapk, je pa ena stvar zelo smešna... Prej so nas vsak teden razne ninamedije "buzerirale" z različnimi anketami o podpori vladi, zadnje čase pa jih enostavno ne izvajajo več. Tako, da je najbolje da si jo odpremo kar sami: Ali bi morala vlada zaradi lažnjivih ministrov in njihovega podpornika premiera Boruta pahorja odstopiti: DA ali NE. DA in to takoj! Kresalova se zapleta v lastnih lažeh kot kakšen 5-letni otrok. Vsak njen odgovor oziroma izgovor jo povleče še v večjo laž... Ta politična "elita", je to državo in njene državljane v treh letih uspela spraviti v bankrot in životarjenje...Upam, da jim bo lahko nekoč lahko sodila ulica in ne njihovi skorumpirani državni aparati. "...Upam, da jim bo lahko nekoč lahko sodila ulica in ne njihovi skorumpirani državni aparati." Zakaj pa misliš, da so nabavili še drugi vodni top? Ker se tega zavedajo! Ne glede na resničnost teh navedb o vladi Kresalova ne more in ne sme odstopiti, saj celo "dela dobro". Zanno je dejstvo, da gre za kupljen kader, kajti plačilo zanjo je financiranje dolgov stranke LDS. Če bi ta še nadalje razpadla oziroma če bi financerji odstopili od "posla", bi "levica", ki Sloveniji sicer dela obupno sramoto in škodo na vseh koncih, zabredla v še hujše težave - to bi bila kar mala revolucija! To pa ne gre, ker je potem izpostavljeno politično podzemlje, lahko pridejo na plano zdaj varno spravljeni tajkuni, banke v poslovnem govnu, nelegalni viri strankarskega denarja, služb in privilegijev vladajočih ter vrste njihovih koritnikov. To pa ne, pa se že rajši delati slepega in gluhega za kritike - novinarska horda 571 pa bo poskrbela, da bodo druge teme v ospredju in da počasi pozabimo na vse skupaj, nakar bomo nesposobni vladi še navdušeno aplavdirali! Torej bomo breme na svojih zgaranih hrbtih vlekli še naprej, do bridkega konca. 28. februar 2010 ob 15:41, Večtisočglava množica je v centru Ljubljane pričakala olimpijsko junakinjo Tino Maze. Najboljša slovenska alpska smučarka, ki je na odru v družbi trenerja Andree Massija in serviserja Andreja Perovška ponosno pokazala srebrni olimpijski medalji, je bila ob sprejemu in množici ljudi navdušena, ob tej priložnosti pa so ji čestitali in izročili darila tudi predsednik Olimpijskega komiteja in ostali, ki (ironično) Tini ne dajejo sredstev, ki si jih krvavo zasluži. Olimpijsko mesto v Ljubljani doživelo prvi vrhunec Slovensko olimpijsko mesto v Ljubljani je tako danes doživelo prvi vrhunec in rekordno udeležbo, dogajanje na Prešernovem trgu pa se bo končalo v sredo, 3. marca, ko bo tu še uradni sprejem slovenskih olimpijcev. Prvi sprejem že na letališču Če je bila šampionka iz Črne ob prihodu v domovino na novinarski konferenci še zadržana, je z navijači na letališču Jožeta Pučnika vriskala in skakala, kot da ne bi bila nič utrujena od dolge poti. Vsakomur segla v roko S kilogramom "nakita" okrog vratu (vsaka medalja tehta pol kilograma) se je Mazejeva sprehodila med približno 300 navijači, ki so prišli pozdravit 26-letno Korošico. Skoraj vsakomur je segla v roko, neštetokrat pozirala fotografom, odprla penino in popila kozarček. "Prezadovoljna, a rezerve ostajajo" Pljunek na štartu, srebro v cilju Tina iz Črne do olimpijske srebrne Končno v objemu družine Na novinarski konferenci takoj po pristanku letala je Mazejeva delovala še precej brezvoljno. Vedno ista vprašanja znajo biti že utrujajoča, zato je komaj čakala, da spet vidi svoje najbližje, ki so bili medtem v čakalnici prav tako že malo nestrpni. "Čao, mami," je Tina pozdravila svojo mater, se objela tudi z očetom in sestro, nato pa začela svoj ples pred navijači. "Radi te imamo!" Godba na pihala, mažoretke in zvok harmonike so še polepšali praznik ob sprejemu dvakrat srebrne olimpijke. "Tina, radi te imamo," so bili napisi, ki so dokazovali, kako se je slovenska šampionka zasidrala v srcih navijačev. Mazejeva se bo v ponedeljek zvečer (ob 18.00) veselila še s svojimi Črnjani. Ustavna obtožba predsednika Danila T. 799 Komentiraj Pošlji Tiskaj Velikost pisave Ljubljana, 03.03.2010, 00:26 | STA / M.R. DZ je na zahtevo SDS in SLS razpravljal o predlogu za ustavno obtožbo predsednika Türka zaradi podelitve odlikovanja Ertlu. Poslanci po pričakovanju obtožbe niso podprli. Poslance je sicer pred začetkom razprave nagovoril tudi predsednik. Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8. Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa. Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj Video:Iz SVETA: Predsednikov odlikovanec Ertl Več videovsebin Iz SVETA: Predsednikov odlikovanec Ertl01:51 Iz SVETA: Janša o ustavni obtožbi Türka05:33 Fotogalerija (6) (Foto: Aljoša Kravanja) Poslanci državnega zbora so na zahtevo SDS in SLS razpravljali o predlogu za ustavno obtožbo predsednika Danila Türka. Predloga niso podprli, saj je ob navzočnosti 86 poslancev za glasovalo 32 poslancev, proti pa 52. V uvodnem nagovoru je kot predlagatelj ustavne obtožbe proti predsedniku Türku Janez Janša (SDS) povedal, da je nekdanji sekretar za notranje zadeve v republiški skupščini Tomaž Ertl podobno odlikovanje dobil že 10. maja 1989 od Janeza Stanovnika. Ta naj bi mu takrat podelil red republike s srebrnim vencem, zdaj pa je zelo podobno odlikovanje – srebrni red za zasluge dobil še od trenutnega predsednika. Janša je še poudaril, da je bila nekdanja služba za državno varnost (Udba), na čelu katere je bil posredno tudi Ertl, kriminalna združba. Po besedah Janše je ta služba nekoč samoorganizirala nekatere kriminalne aktivnosti, podtikala dokaze, organizirala teroristična dejanja v tujini, nudila zatočišče mednarodnim kriminalcem, zasledovala svoje državljane in jim tudi prisluškovala, jih mučila in celo ubijala ter tudi sodelovala pri pranju denarja. "Bila pa je tudi dobro organizirana gospodarsko-kriminalna združba povezana z mednarodnimi kriminalnimi združbami," je še dodal. (Foto: POP TV) Na podlagi navedenega je Janša prepričan, da je Ertl posredno odgovoren za mnoge kršitve človekovih pravic, predsednik Türk pa je s podelitvijo odlikovanja kršil 34. člen ustave, ki vsem državljanom zagotavlja pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, posredno pa tudi nekatere druge člene. Opozoril je, da je v Sloveniji umrlo že veliko žrtev nekdanje Udbe, ki niso dočakali pravice, veliko žrtev in njihovih potomcev pa je še živih, s podelitvjo odlikovanja Ertlu pa jih je predsednik po besedah Janše užalil. Odlikovanje po mnenju predlagateljev tudi ruši zaupanje v pravno državo in enakost pred zakonom, je pa tudi v nasprotju z ratificiranimi mednarodnimi akti s področja človekovih pravic. (Foto: Aljoša Kravanja) Ob prihodu Türka vstali vsi, razen poslancev SDS Po uvodnem nagovoru Janše je v parlamentarno dvorano prišel tudi Türk. Ob njegovem prihodu so vstali vsi poslanci, razen članov poslanske skupine SDS. V svojem nagovoru je na začetku povedal, da je ustavna obtožba neutemeljena. "Predlog je pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv," je dejal Türk. Zato je avtorjem predlagal, naj ga umaknejo, v nasprotnem primeru pa je poslance pozval, naj ga ne podprejo. Povedal je, da je Ertl odlikovanje dobil za izjemno delo in zasluge v času akcije Sever. "Poudarjam, v času akcije Sever, to je poleti in jeseni leta 1989, ne prej ne pozneje, in torej nikakor za njihovo celotno delovanje pri opravljanju dolžnosti v času pred demokratično preobrazbo Slovenije," je povedal predsednik in dodal, da je Ertla za odlikovanje predlagalo prav Združenje Sever. '34 členov ustave ni mogoče kršiti z enim dejanjem' Spomnil je, da mu predlagatelji očitajo kršenje kar 34 členov ustave. "Že najbolj preprosta logika nam pove, da z enim samim dejanjem tega ni mogoče storiti," opozarja Türk. Poudarja tudi, da predlagatelji nikjer ne očitajo konkretnega protipravnega dejanja predsedniku republike. "V kolikor so bila očitana dejanja nekoč storjena, so jih storili drugi ljudje, za dejanja katerih aktualni predsednik ne more biti odgovoren," je še dejal. Avtorji v predlogu ustavne obtožbe Ertlu očitajo odgovornost kršitve nekaterih členov kazenskega zakonika, hkrati pa naj bi bil s podelitvijo odlikovanja za njih odgovoren tudi predsednik. "Izrečene so hude in popolnoma absurdne obtožbe," je povedal Türk. Pri tem je povedal, da Ertl ni bil obsojen za nobeno od navedenih domnevnih kršitev kazenskega zakonika, saj v nasprotnem primeru po besedah Türka ne bi bil nagrajen. V obrazložitvah teh hudih obtožb pa po Türkovih besedah ni mogoče najti niti indica, kaj šele dokaza, da bi predsednik republike lahko storil ta dejanja. "Indice in dokaze so avtorji nadomestili z golimi trditvami o 'očitnosti' kršitev in s svojimi domišljijskimi konstrukcijami," dodaja Türk, ki ga predlog spominja na prakso obtoževanj v montiranih procesih nekdanjih totalitarnih držav. "Nisem prišel, da se branim, ampak da povem nekaj resnic," je še povedal predsednik države, ki je še dodal, da je to v zgodovini samostojne Slovenije četrti poskus ustavne obtožbe in prvi proti predsedniku države, pri tem pa navaja še, da je bil v vsej zgodovini ZDA tak instrument uporabljen trikrat. Po predstavitvi svojega pogleda je Türk zapustil dvorano. Vse preveč je kazanja s prstom vsepovprek Za tem je novinarjem dal še eno izjavo, v kateri je izpostavil, da živimo v času, ko je politična atmosfera nekoliko pregreta. "Vse preveč je obtožb. Vse preveč je kazanja s prstom vsepovprek. Morda je prišel čas, da vsi tisti, ki resno jemljemo pravno državo in moralo, rečemo: Dovolj nam je tega. Potrebujemo drugačno razpravljanje. Potrebujemo bolj zbrano, bolj resno politiko. Potrebujemo več medsebojnega zaupanja in potrebujemo več občutka za skupne cilje. Verjamem, da bo državni zbor razmislil o sporočilih, ki sem jih danes dal, in da bomo lahko iz te razprave izšli moralno močnejši in zato tudi uspešnejši v prizadevanjih, da premagamo sedanjo gospodarsko krizo in da napredujemo hitreje," je še povedal. Poslanci koalicije odločno proti obtožbi V nadaljevanju se je med poslanci vnela žgoča razprava. Po mnenju vodje poslanske skupine SD Mirana Potrča je ustavna obtožba pripravljena nekorektno, nedostojno in omalovažujoče do institucije obtožbe, državnega zbora in predsednika. Predlagatelji bi po njegovih besedah ohranili vsaj minimum dostojnosti, če bi jo umaknili. Potrč je še prepričan, da obtožba služi le kot pretveza za razpravo o politični primernosti ravnanja predsednika ter o odlikovancu in času, ne da bi si kdo zares želel obtožiti predsednika republike. Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem pa meni, da resnični cilj predlagateljev ustavne obtožbe ni bil poslati predsednika na "zatožno klop" na ustavno sodišče. "Politične koristi si obetate le od tega, da parlament spremenite v politično-sodni tribunal," je predlagateljem očitala Zalokar Oražmova in dodala, da želijo preko predsednika republike "poračunati nekatere osebne zamere vodje največje opozicijske stranke Janeza Janše, iz preteklih let boja za oblast". Pri tem pa je menila, da obtožba predsednika, da je ogrozil ustavne temelje, predstavlja "očitno pretiravanje, ki že meji na izgubo zdravega razuma". Po mnenju vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica pa je predlog obtožbe zloraba ustave, postopka ustavne obtožbe in instituta predsednika republike. V poslanski skupini DeSUS se, kot je dejal Joško Godec, ne bodo spuščali v to, ali je Ertl primerna oseba za odlikovanje, saj zaupajo odločitvam, ki jih sprejema predsednik republike. SNS o tej temi ne razpravlja "Podelitev najvišjega državnega odlikovanja za eno samo dejanje človeku, ki je mnogim Slovencem dolga leta povzročal veliko trpljenje, je neresno in nevredno predsednika države," pa je menil France Cukjati (SDS). "Podelitev visokega državnega odlikovanja, ki se po zakonu podeljuje za izjemno delo in zasluge pri obrambi sedanje Republike Slovenije, torej tiste državne tvorbe, ki se je osvobodila prejšnjega nedemokratičnega sistema, človeku, ki je do konca ščitil ta sistem, je več kot cinizem," je še dejal Cukjati. Obtožbo bodo kot sopredlagatelji podprli v SLS, saj menijo, da je odlikovanje Ertla "posmeh vsem, ki so iskreno delovali za osamosvojitev Slovenije", je dejal predsednik stranke Radovan Žerjav. Kot pravi, v SLS ne morejo razumeti, da je predsednik države odlikoval človeka, ki je bil vodja organizacije nekdanje službe državne varnosti. Sporna se mu zdi tudi predsednikova obrazložitev odlikovanja, ki po njegovem mnenju pomeni poskus spreminjanja zgodovinskih dejstev. Po njegovih besedah odlikovanje Ertla deli slovenski narod. Poslanci SNS pa svojega stališča niso predstavili, niti ne nameravajo sodelovati v nadaljevanju razprave. Spomnimo ... Predsednik Türk je 30. novembra lani poleg Tomaža Časa in Leopolda Jesenka s srebrnim redom za zasluge odlikoval tudi Tomaža Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Predlog za ustavno obtožbo zoper Türka je sicer prvi takšen predlog v zgodovini samostojne Slovenije. MERKATOR (zgodbica) Šrota je začel ustvarjati leta 2003 g. Lahovnik, ki mu je pripravil model lastninja. Za zakonitost (v okviru nedodelane zakonodaje) je skrbel g. Zdolšek. Šrot je že pred famoznim sestankom z JJ l.2005 ustanovil predalčno firmo KOLONEL (vsporednica s predlačnimi firmami GG ni zlonamerna- za razmišljajoče poučna). Res je edino, da je JJ preprečil Jankoviću predati Mercator v last Jankovići s srbsko (tajkunsko) navezo. Mercator je ostal slovenski. Ko je Starina Kosem preveč hotela je zarinili JJ nož v hrbet in s Šrotom veselo rušila oblast JJ preko DELA. Verjetno je res, da JJ želel (kar je normalno) vsaj malo priti v kapitalno sfero (do tedaj izključna last baronov Foruma 21). To je normalno in legitimno. Ker povsod na svetu (posebej še v državah tranzicije) kapital postavlja politike. Posledice so bile jasne. Kljub nespornim uspehom vlade JJ (delno tudi na račun ugodne svetovne klime) je Kapitalski trg ugotovil, da je za uresničitev ciljev potrebno JJ vrči s krmila oblasti. Za ta cilj so se združile vse zdrave politične sile (Kučan -. razbil Jelinčiču SNS - saj veste figurica PEČE, Jankovič s svojimi javnimi pozivi itd.) Ob pomoči sindikatov (demostracije medicinskih sester teden pred volitvami, sproženih afer Patria, enotnega upora sodstva (stavka) so zdrave sile premagale SDS za celih 14.000 glasov. Po volitvah so vsi začeli izstavlati račune. Zgodila se je svetovna finančna kriza. Minorne stranke LDS 5,2 % glasov, Zares 9,8 % so ob svojih botrih začele prevzemati oblast. Ubogi Pahor je po moje vsak dan pogledal v rezultate volitev ali je res on na oblasti ali kaj. še danes ne ve točno kje je in kaj vodi. Državo sta pričela voditi Kresalova in Golobič, Pahor pa je postal tiskovni predstavnik vlade!!! Ošabni turek je soodgovoren tudi za sledeče, v teh negotovih časih izjemno pogubno dejstvo: V Sloveniji že več kot leto dni ni Ameriškega veleposlanika. Razloga sta dva. Prvič afera "diplomatska depeša," s katero Žbogar izda ameriško-slovensko zavezništvo in postane del komunistične vrhuške. Drugič, ošabni turek kar sedem mesecev ne imenuje Slovenskega veleposlanika v ZDA. Pa smo spet tam, Hrvaška ima ob podpisu sporazuma v Zagrebu ameriškega veleposlanika, mi ga očitno še dolgo ne bomo imeli. Imamo pa zato po novem spet prijateljske odnose z libijskim diktatorjem Gadafijem in še nekaterimi drugimi zloglasnimi voditelji po svetu. Slovenija tone,tone in to vsak dan bolj. Enostavno ne morem verjeti, kako današnja vladajoča garnitura zavestno uničuje vse, kar se je pozitivnega zgodilo v 20 letih. Včeraj sem spremljal sejo v državnem zboru. Madona, pa saj to ni mogoče, kaj sem slišal in to tod pozicijskih predstavnikov tega zbora in vlade. Že pri družinskem zakonu sem doživel neverjetne nebuloze in to od vseh teh poslancev trojčka in desusa, zgrozil sem se ob izjavah Oražmove, Sajovica, Potrate,... Negirali so praktično vse, kar je in kar nas je pripeljalo do tega razvoja. Mislim, da je nekdo rekel ,da so danes drugi časi ter da se jim moramo,če hočemo živeti v moderni družbi nekako prilagoditi. Ma prosim vas, kje na svetu so gayi ter lezbijke nad osnovno celico - družino? Ne podpiram Jelinčiča, pa vendar je včeraj imel še kako prav. Potem pa poslušam tega bizgota Gantarja ? Ma samo jecljal je ,v vsem času ni izgovoril ene tekoče besede, pa še te so bile edino prekinjanje govorečih. Ma res predsednik zbora, da me je sram, če kdo to posluša. Pri predsedniku ter njegovem komunističnem pamfletu pa skoraj nima smisla komentirati.Vidi se in to kristalno jasno, da v Sloveniji UDBA še kako živi,to je dokazal sam predsednik v včerajšnjem 50 minutnem pamfletu. Kot da se je čas vrnil v tista sedemseta, osemdeseta... Spomnim se tistega zgodovinskega kongresa ZKJ v Beogradu, ko so takrat vsi predstavniki republik, enostavno negirali vse kar je Slovenija dobrega predlagala. Enako sem vso stvar podoživljal včeraj, ko so poslanci trojčka in podrepkom desus s preglasovanjem podirali čisto vsako opozicijsko pobudo oz spremembo.Opoziciji kjub zelo dobrim predlogom zamerim ,da se niso, (kot takrat 1989) enostavno vstali ter zapustili državni zbor.Vem,da bi kljub temu izglasovali ta najbolj bedast zakonik,tudi predsednika bi oprali, ampak bi lahko mirne duše dokazali Sloveniji, da pri tem niso sodelovali. Normalen Človek enostavno ne more verjeti, kaj nam ti stvori delajo, kako uničujejo vse, kar se je dobrega dogajalo vsa ta leta od osamosvojitve naprej. Nekdo je rekel, da bo zgodovina čez čas pokazala, kdo so bili tisti, ki so mojo domovino pahnili v prepad ter srednji vek. Upam,da se bo to tokrat zgodilo prej,pa magari bo treba na ulice. Živela druga republika "Kakšno darilo za osmi marec 2010" Predlogu novele nasprotujejo v opoziciji. Poslanec opozicije se je najprej, ob osmem marcu, spomnil na vse žene padlih v vojni za samostojno Slovenijo leta 1991. Kot pravi, se z ženami padlih srečujejo vsako leto, ob spominu na dogodke pred 20 leti. "Kakšno darilo je koalicija ob osmem marcu pripravila tem ženam," je razočarano dejal. Pojasnil je, da je zato SDS pripravil amandma, ki izključuje možnost bonitet, tudi pravice do odškodnine tistim, ki so Slovenijo napadli z orožjem oz. špekulante. "Od koalicije smo slišali, da teh špekulantov ni, vendar je bil ta amandma na odboru zavrnjen," je dejal in dodal, da ima danes koalicija popravni izpit. Opozicija: Grozili so jim s smrtjo "Ta amandma bi bil tudi darilo vsem tistim novim državljankam Slovenije, ki so leta 1991 želele spoštovati pravni red države," je prepričan poslanec največje opozicijske stranke, ki je ob tem zatrdil, da so tiste državljane drugih držav nekdanje Jugoslavije, ki so si uredili status, srbski oficirji JLA - ki so sedaj na čelu gibanja izbrisanih na Gorenjskem - zmerjali z izdajalci in grozili s smrtjo. "Če boste zakon sprejeli brez dopolnila SDS-a, bo to eden najbolj absurdnih aktov, ki jih je po osamosvojitvi sprejel DZ," je v razpravi o zakonu o izbrisanih dejal predsednik SDS-a Janez Janša. Kot je pojasnil, je absurdno, da se status z novelo zakona ureja tudi tistim, ki ga niso želeli urediti. "Mečete v isti koš snažilko iz Kranjske Gore, ki boleha za rakom, in generale JLA, ki so odgovorni za izgube življenj," je dejal predlagateljem in zagovornikom novele. Na sliki je lepo viden podatek o številu "izbrisanih" ob času projekta intenzivne promocije te kategorije tujcev - 18.305. Ob ponovnem "štetju", ki je moralo biti nadvse zapleteno, da do danes še ni bilo pojasnjeno, kako to, smo se nenadoma znašli pri številki nekaj čez 26.000. Skoraj bi se šel stavit, da bo zdaj število nekje čez trideset tisoč "izbrisanih", ker bodo gotovo vstopile nove kategorije, ki jim je bila storjena grozljivo strašna "krivica" - ker si niso želeli urediti svojega statusa kot vsi ostali. Vse te - pa še njihove odvetnike - bo treba dobro podpreti z denarjem, bodisi z odškodninami ali s socialnimi podporami, verjetno pa kar z obojim. Dobra naložba v dolgotrajno izkoriščanje in revščino. Lepo, da imamo za podpiranje drugih, "nepriviligiranih", tudi če zase nimamo. Pač narod "priviligiranih", a patentiranih butljev, ki mu lahko vsak nekaznovano krade tako zemljo, kot denar. Kaj takega drugje po svetu ne moreš videti, ker ni osnovnega pogoja - butljev, ki so kaj takega voljni vdano prenašati. zekinho 8. marec 2010 ob 09:22: Pravni strokovnjaki so dosegli tudi vrnitev bulmastifov. Pravni strokovnjaki so dosegli , da so kranjskim roparjem poštarja vrnili poštarsko torbo z ukradenim denarjem....pa še bi lahko naštevali o pravnih strokovnjakih. Nekateri trdijo, da ni bilo izbrisa. No, nekateri trdijo tudi, da ni bilo holokavsta. Levičarji z veliko lahkoto vpletajo holokavst v zadevo, o kateri se danes razpravlja. Če pa že tako neverjetno neokusno primerjajo ''izbrisane'' z izbrisanimi Judi; od kje potem podpora arabskim teroristom, ki napadajo in poskušajo izbrisat te Jude, katerih človeško katastrofo poskušajo vpletat danes? Dvoličnost, da ji ni para- bravo, slovencom pa povečati davke, zmanjšati pravice,..... bravo kresalova, senica pa bo spet služil, še bolj kot že! dajte nas že nazaj v jugo, saj to je vaš cilj. aja, hrvati so zmes, to je problem, oni pa niso za jugo, nekak jih prepričajte;dajte jim celi piranski zaliv, morda bo to dovolj @da funk narobe si me razumel-stigmatizirani smo v tem projektu koalicije predvsem državljani Slovenije -državljane Slovenije ima ta koalicija za Žide-Jude-ne pa "izbrisanih" "izbrisane" pa obravnava koalicija podobno kot je tretji raih obravnaval Avstrijce-prav histerično jim že podarjajo vsemogoče privilegije. Mikuž je držal figo v žepu, mimgrede, Mikuž je Srb iz Bosne,rojen kot Đukić, v Gorici znan kot nepremičninski oderuh ... sodnik je po besedah odvetnika Srečka Prijatelja Silvana Jakina zaenkrat podal enomesečni pripor. Prijatelj zatrjuje, da je Mikužu (Mikuž je Srb iz Bosne,rojen kot Đukić, v Gorici znan kot nepremičninski oderuh .. - baje tajni sodelavec policije, kot Dragan Isajlovć, udbovec poznan iz aretacije četverice 1988) denar posodila policija, ker je želela konstrukt. Koper - Poslanec SNS Srečko Prijatelj je od približno 13. ure v priporu koprskega zapora. Pripor je odredil koprski preiskovalni sodnik Iztok Naglav, ki pa ni želel o tem reči niti besede. Srečka Prijatelja so na sodišče pripeljali ob 11. uri, ko je novinarjem dejal: »Jaz sem žrtveno jagnje, pravi lopov je Marjan Mikuž. Nedopustno je, da bom moral v zapor. In to potem, ko so mi podtaknili denar, ki ga je za akcijo posodila policija,« je dejal Prijatelj. Odvetnika se morata pritožiti v 24 urah, sodišče pa mora potem o utemeljenosti pripora odločiti v 48 urah. Srečko Prijatelj je pred ponovnim zaslišanjem v novi fazi postopka, ker je tožilstvo v petek zahtevalo preiskavo proti njemu, pred koprskim sodiščem novinarjem povedal naslednje: »Naš odvetnik je pri pristojnem sodišču januarja vložil odškodninsko tožbo za 404 tisoč evrov proti Marjanu Mikužu, ki pa je nihče ne želi obravnavati. Obstaja dokument, ki govori, da iz poslovnih odnosov med našo skupno firmo Premik Invest in nami več let obstaja dolžniško upniško razmerje za 250 tisoč evrov s pripadajaočimi obrestmi za obdobje 32 mesecev. Zahteval sem, naj Mikuž denar položi na banko. Še prej sem mu poslal tudi priporočeno pismo s povratnico, v njem pa izračun obresti Deželne banke. Vendar denarja ni hotel nakazati na banko, ker je s položaja lopova postal žrtev. Je prikrit sodelavec policije in to policija priznava tudi v tej obtožniciKo tprikrit policijski sodelavec je zaščiten. Moja familija, tašča ima več kot 70 let, na robu živčnega zloma, jaz obravnavan kot kriminalec, ki naj bi bil zaloten pri prevzemu denarja, ki je moj. Moj! Ne ves, del. Danes bom postavljen v zapor zato, ker je sodstvo takšno, kot je. Strašno bi želel, da bi mi zdaj sodilo neko drugo sodišče.« Od kod tako velik dolg Marjana Mikuža? »O tem zdaj ne morem govoriti, ker slabim obrambno pozicijo. O tem bom govoril na sodišču, ko bomo imeli obravnavo. To, kar se govori o meni, kar mediji kažejo, ko me upodabljajo z denarjem čez oči, je milo rečeno ponižanje, velika sramota zame. Jaz sem samo prišel po denar, ki je moj. Policija je posodila ta denar Mikužu, ker je želela konstrukt. Z Mikužem smo gradili stanovanjsko poslovni objekt. Pogovarjala sva se. Desetkrat sem bil pred tem dogodkom v Novi Gorici, ni prišlo do dogovora. Normalno je, da je ob 800 tisoč evrov očitnega dolga do družine, normalno je tudi jeza, so tudi grobe besede. Policija pravi, da mu nisem nikoli grozil, vendar naj bi ga žalil. Zaradi tega me bodo priprli...« Zaradi groženj, seveda. »Nikoli in nikdar nisem zoper g. Mikuža uporabil kakršne koli prisile. Navedbe, da sem ga v polni gostilni udaril, niso resnične. Naj pripelje eno pričo.« Kaj pa orožje? » Od sedmega leta naprej streljam. Sem strelec in imam orožje prijavljeno (z vsemi dokumenti) in zdaj zaseženo. Mikuž je videl moje orožje. Meni so tudi s Splošne plovbe grozili, zato sem imel orožje pri sebi. Ko sva se pogovarjala o tem dolgu 250 tisoč evrov, ko sva sklenila ta dogovor in poravnavo, ni govoril, da je med pogovorom šlo za kakršen koli sovražni govor ali kakršno koli nasilniško vedenje zmoj estrani. Ko pa sva šla v avto, sem imel tisti dan tam orožje (in dovoljenje).« Kaj pa ročne bombe? »Policija je bila 2,5 ure prej v mojem stanovanju brez moje prisotnosti. Alarmna naprava je zabeležila njihov vstop. Kaj so delali v moji hiši, ne vem. Tudi o tem bomo še govorili,« je v nekaj minutah pred sobotnim zaslišanjem v Kopru povedal Prijatelj. Preiskovalni sodnik lahko odredi pripor do 30 dni. Izvenobravnavni senat ga lahko podaljša za dva meseca, vrhovno sodišče pa še za tri mesece. V tem času mora biti napisana in vložena obtožnica. Preiskovalni sodnik je drugič upošteval natančenej utemeljen in konkretiziran predlog za pripor, v katerem navaja razloge zanj. Poleg ponovitvene nevarnosti (izsiljevanja), je tožilstvo dodalo tudi nevarnost vplivanja na priče, saj so se v času postopka pojavile nove priče, ki jih je treba še zaslišati. Kot nam je povedal Slavko Ožbolt, vodja okrožnega državnega tožilstva v Kopru, kazenski zakonik za kaznivo dejanje izsiljevanja predvideva do osem let zapora, za nedovoljeno proizvodnjo in promet z orožjem oziroma eksplozivom (večja količina) pa do deset let. Obe dejanji sta dovolj hudi, da se poslanec ne more sklicevati na poslansko imuniteto in se s tem izogniti priporu. jubljana, nedelja 18.01.2009. 15 Zakon članek! 0 Ni po mojem okusu! Dragan Isajlović ne bo Križaničev svetovalec Predsednik vlade Borut Pahor je v soboto povedal, da Dragan Isajlović ne bo svetovalec finančnega ministra Franca Križaniča, saj 'pogodba ne bo podpisana'. Zavrnil je tudi očitke opozicije, da vlada kadruje po političnih merilih. Finančno ministrstvo je pred dnevi potrdilo novico, da bo Dragan Isajlović, ki je bil leta 1988 v skupini uslužbencev Službe državne varnosti (SDV), ki so aretirali Janeza Janšo in Davida Tasića, postal svetovalec ministra Franca Križaniča in da je tudi kandidat za člana nadzornega sveta Darsa. Predsednik vlade Borut Pahor je povedal, da je po objavi novice o tem povprašal Franca Križaniča. Ta mu je zatrdil, da 'pogodba ne bo podpisana' in torej Isajlovič ne bo njegov svetovalec. Neuradno naj bi bil umaknjen tudi predlog, da bi Isajlović postal eden od nadzornikov Darsa. Igor Lukšič je ta zaplet komentiral kot začetniško iskanje nove vlade, ki niha iz ene skrajnosti v drugo:''Na eni strani Dimitrij Rupel, na drugi Dragan Isajlović''. Po njegovem mnenju bo v prihodnje takšnih skrajnosti veliko manj. Koliko je "težak" Križaničev svetovalec Dragan Isajlović? Večer ponedeljek, 8. marec 2010 ob 01:10 Minister za finance? Franc Križanič ?je bil lani, ko gre za zunanje svetovalce, ki sodelujejo z njegovim kabinetom, deležen največ javnih vprašanj med tistimi, ki sedijo za ministrskim omizjem vlade? Boruta Pahorja. ?Poleg pogodbenega razmerja z Markom Rogačem, ki je Križaniča, kot smo pisali prejšnji teden, zalagal z nasveti na področju komunikacijskih veščin, je veliko prahu dvignil ministrov dogovor s še enim svojim prijateljem, nekdanjim obveščevalcem? Draganom Isajlovićem, ?ki ga je sprva kanil na ministrstvu zaposliti, nato pa so z njim sklenili svetovalno pogodbo... Usoda Brezigarjeve še v zraku Zalar: Razrešitev bom verjetno predlagal v četrtek 15. marec 2010 ob 07:40 Ljubljana - MMC RTV SLO V medijih se že pojavljajo ugibanja o morebitnem nasledniku generalne državne tožilke Barbare Brezigar; kot kandidata se omenjata Vlasta Nussdorfer in Hinko Jenull. Razrešitev Brezigarjeve zahtevata Zares in LDS, ki v nasprotnem primeru grozita z izstopom iz koalicije, premier Borut Pahor pa se o tem za zdaj ni dokončno izrekel. Minister za pravosodje Aleš Zalar je napovedal, da bo razrešitev verjetno zahteval že na četrtkovi seji vlade. Nesoglasja v koaliciji naj bi bila po neuradnih podatkih tudi tema torkovega koalicijskega vrha. Minister Brezigarjevi očita protiustaven in nezakonit poseg v zadevo Baričevič, zaradi česar je odstopila vodja specializiranega oddelka tožilstva Branka Zobec Hrastar. Kot razlog za svoj odstop je navedla neposredno komuniciranje Brezigarjeve z enim izmed policistov specializiranega oddelka, ki je obravnaval zadevo bulfmastifov. Ugiba se o vsaj dveh imenih Delo poroča,da naj bi, če bo vlada državnemu zboru v četrtek predlagala razrešitev generalne državne tožilke, kot vršilec dolžnosti vskočil vrhovni državni tožilec Marko Vrtačnik. Ena izmed resnejših kandidatk za naslednico Barbare Brezigar naj bi bila višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer, članica pritožbenega oddelka vrhovnega državnega tožilstva. Žurnal 24 pa poroča, da ima kot kandidat za to mesto v LDS-u veliko podporo tožilec Hinko Jenull. Ta naj bi bil tesen prijatelj ministra za pravosodje Aleša Zalarja, nikakor pa ni zaželen na desnici, saj je skupaj z Zvonkom Hrastarjem, možem Branke Zobec Hrastar, leta 1988 kot sodnik vodil aretacijo četverice JBTZ. E. S. Ta naj bi bil tesen prijatelj ministra za pravosodje Aleša Zalarja, nikakor pa ni zaželen na desnici, saj je skupaj z Zvonkom Hrastarjem, možem Branke Zobec Hrastar, leta 1988 kot sodnik vodil aretacijo četverice JBTZ. hahaha a tale naša vlada se šali jeote Kakor kaže bodo dobili nagrade in najvplivnejše položaje sami taki ki so zavestno sodelovali proti osamosvojitvi Slovenije Tisti ki so se pa borili pa so največji kriminalci Lepo vlado ste zvolili Seveda tisti ki bi radi pojasnili, razložili zadeve Beričevič, Kresal in ostale pizdarije ki jih počnejo, tiste je treba zamenjat, seveda, treba je postavt svoje ljudi, da se lahko krade,pa dela kar hoče še naprej.+ 10 glasov Zadeva Baričević je največja farsa, kar smo jih videli. Kmetijski minister, ki bi takoj zaradi tega moral odstopiti, bi (če ne bi bilo še druge štale) tole lahko celo preživel, ministrica za notranje zadeve tudi ne vidi razloga, zakaj bi morala it (pa je jasno, da je bilo policijsko delo "kvalitetno opravljeno in da so bili javnosti posredovani pravilni izsledki preiskave"), zdaj bo pa to glavni razlog za zamenjavo generalne državne tožilke, ki se je pogovarjala z enim od policistov. verjetno o razlogih za netransparentno delo policije. Golobič in Kresalova (Zalar) pač morata poskrbeti, da ne bo Brezigarjeva česa preveč raziskala. Jasno je namreč, da ta vlada ne bo več dolgo na oblasti in zato se mudi še hitro nagrabit čimveč denarja. hana-ana 15. marec 2010 ob 08:32 Prijavi neprimerno vsebinoIn ne pozabit, da je Kresalova dobila na volitvah 905 glasov, zdaj pa obvladuje celo Slovenijo! Zares in LDS zahtevata zamenjavo. Stališče javnosti pa očitno spet ne šteje in nima nobene teže? Mislim, da bodo tisti, ki želijo tako ravnati to občutili na volitvah. Zato, da bodo levaki mogli afero bulmastifi uspešno pomesti pod preprogo, mora zagotovo iti Brezigarjeva. Le ta jim je do sedaj še malo gledala pod prste. Od takrat, ko pa bo odstranjena Brezigarjeva, pa bodo imeli končno popolno oblast delati v Sloveniji kar hočejo! Slovenija postaja vedno bolj mafijska združba! Križanič izbira svoje sodelavce, Pahor pa svoje Pahor še vedno vztraja, da mora Križanič prekiniti pogodbo z Isajlovičem 18. marec 2010 ob 13:26 Ljubljana - MMC RTV SLO Še vedno ni jasno, ali bo minister Križanič prekinil pogodbo z Dragom Isajlovičem. Pahor je danes pomenljivo dejal, da ima tudi on sam pravico, da si izbira svoje sodelavce. "Minister ima pravico, da izbira svoje sodelavce, in jaz imam pravico, da izbiram svoje," je na tiskovni konferenci pred odhodom na sestanek s predsednikom evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem v Bruslju, dejal predsednik vlade. Kot je znano, Pahor od finančnega ministra Franca Križaniča pričakuje, da bo pogodbo z osebnim svetovalcem Isajlovičem prekinil. Križanič mu je odgovoril, da ima pravico, da si sam izbira svoje najožje sodelavce, ki jim zaupa. Premier je sicer že na začetku nasprotoval Križaničevi želji, da se Isajloviča zaposli na ministrstvu, kar je minister Križanič rešil tako, da ga je najel za osebnega svetovalca. Isajloviču na mesec 2.400 evrov Z ministrstva so že v sredo na MMC-jevo vprašanje, kakšne naloge opravlja Isajlovič za ministra Križaniča, odgovorili, da so predmet Isajlovičeve podjemne pogodbe "storitve svetovanja na področju aktivnosti iz pristojnosti ministrstva za finance pri odpravljanju posledic krize v gospodarstvu". "Vrednost pogodbe znaša 28.800 evrov letno brez DDV-ja in ima mesečni limit 2.400 evrov brez DDV-ja," so pojasnili. Drago Isajlovič je javnosti najbolj znan kot človek, ki je leta 1988 sodeloval pri aretaciji Janeza Janše, prav tako pa ni skrivnost, da je bil sodelavec nekdanje službe državne varnosti. Tudi sicer se Isajlovič javnosti in medijem izogiba, njegovih fotografij pa v javnosti skorajda ni, pišejo mediji. Peter F. 18. marec 2010 ob 13:27 Prijavi neprimerno vsebinoTako to je, ko gospodje iz Murgel kadrirajo.+ 9 glasovkajuli 18. marec 2010 ob 13:31 Prijavi neprimerno vsebino"da so predmet Isajlovičeve podjemne pogodbe "storitve svetovanja na področju aktivnosti iz pristojnosti ministrstva za finance pri odpravljanju posledic krize v gospodarstvu". Lepo prosim, da na Finančno ministrstvo naslovite še prošnjo za podnapise zgoraj navedenega stavka. Ker to skropucalo, ki so jo navedli, nič ne pomeni.+ 4 glasoviThiver 18. marec 2010 ob 13:40 Prijavi neprimerno vsebinoSaj zato pa gospodarsko razpadamo če udbaški policaji svetujejejo finačnemu ministru kako se spoprijeti s krizo. Naslednja poteza je verjetno ustanovitev sveta blondink. Idiocracy. Poglejte si ta film.+ 7 glasovkozi 18. marec 2010 ob 13:42 Prijavi neprimerno vsebinoŠe dobro, da ni Janša rekel, da nima udbovec kaj delati pri financah, ker potem bi poslušali samo še Janša, Janša, Janša... Je pa hudič, če premier ne more preglasiti ministra... Tako smo volili, takle imamo... Sem pa siguren, da je Isajlovič navadna mutivoda, in da je, oz. mora biti pri koritu predvsem zaradi zgodovine. Strokovnjak pač ni...+ 6 glasovribi 18. marec 2010 ob 13:46 Prijavi neprimerno vsebinopočasi prihajajo vsi veljaki iz polpretekle zgodovine nazaj na svoja mesta lepo kajne, kumunisti No jaz bi vas poslal v rove in jame, kjer ležijo vaši nasprotniki, ampak na žalost je sedaj čas ****demokracije****+ 1 glasponudnik 18. marec 2010 ob 13:47 Prijavi neprimerno vsebinoMorem reči, da sem vesel da imamo v tej pokvarjeni slovenski politiki vsaj 100% poštenega predsednika vlade!- 2 glasovakozi 18. marec 2010 ob 13:48 Prijavi neprimerno vsebinojp,.... riba smrdi pri glavi....+ 2 glasovaponudnik 18. marec 2010 ob 13:50 Prijavi neprimerno vsebinokozi ko tak komentar napiše zagrizen SDSovec izpade stvar precej smešno.- 4 glasovifuksel 18. marec 2010 ob 13:51 Prijavi neprimerno vsebinone resno; kaj stari udbovec ve o makroekonomiji? ima doktorat iz prava, ekonomije? kje je delal specializacijo na Harvardu, Columbiji...?+ 7 glasovalpe3 18. marec 2010 ob 13:53 Prijavi neprimerno vsebino"Minister ima pravico, da izbira svoje sodelavce, in jaz imam pravico, da izbiram svoje," Bravo Pahor... Sedaj pa samo še - od besed k dejanjem... LP- 1 glaskozi 18. marec 2010 ob 13:54 Prijavi neprimerno vsebinoMa karkoli že.. Moje mnenje... Če Pahor neki reče, bi ga moral Križanič poslušat.... Če bi to rekel Janša, bi bil spet cel halo... Kar se pa dogaja, da vsak minister nekaj po svoje dreka, pa ni nobeni vladi podobno.... Na koncu se mi bo podlasica še zasmilila :)))+ 6 glasovii 18. marec 2010 ob 13:56 Prijavi neprimerno vsebinokot da križaniču kej pomaga doktorat :-) dr pred imenom ne nadomesti zdrave pameti In ker se bo sigurno najdu kdo ki bo vse narobe razumu........ne podpiram tega Isajloviča+ 8 glasovsup 18. marec 2010 ob 14:24 Prijavi neprimerno vsebinoIsajloviču na mesec 2.400 evrov banda, a je treba to gamad Udbovsko podpirat, Križanič izmed vsem si moral tega Udbovca najt za sodelavca.....e moj Križanič-to naj bi bilo skregano z SD logiko,pri tebi pa očitno ni? zakaj?+ 4 glasoviLastovka 18. marec 2010 ob 14:34 Prijavi neprimerno vsebinoZakaj, Sup? Nekdo bi ti na to odgovoril: "Owls are not what they seem". :wink Tukaj marsikdo velja za maaarsikaj; kaj on v resnici je, pa vedo samo najbližji :) ... in seveda narod - ampak ta, kot vedno, rabi zelo dolgo, da vkapira :)...+ 2 glasovapozitiva 18. marec 2010 ob 14:45 Prijavi neprimerno vsebinoIsajlovič je le eden izmed 200.000 politično kadriranih "visokih" uradnikov v zadnjih 60 letih, ki pa nimajo prav nikakršne zveze s poklicem, ki ga opravljajo. Važno je da imaš knjižico in si že najmanj pomočnik ministra. Koliko ravnateljev šol, direktorjev podjetij itd. je bilo skadriranih pa niti eden ni imel pojma o poslu, ki ga opravlja... to se "tovariši" dogaja še danes! Živimo v preteklosti! Samo prepričati nas želijo, da živimo v sedanjosti! 1. Titova ulica 2. Novi SHS 3. Vpliv na policijo 4. Odlikovanje Ertla in zaposlovanje udbovcev 5. Razvrednotenje družine 6. Politični vpliv na državno tožilstvo 7. Podtikanje afer brez dokazov in zaključkov 8. Ni dela za socialo, zgolj za lasten žep in partijske kolege 9. Dajanje denarja 26.000 nasprotnikom osamosvojitve in zanemarjanje 200.000 tistih, ki so sprejeli državljanstvo RS, čeprav niso vedeli kako se bo vojna končala Živimo v SFRJ in ne v RS (EU)+ 5 glasovoljka 18. marec 2010 ob 14:49 Prijavi neprimerno vsebinoPred volitvami bo drugače-spomnimo se oprostilne sodbe za škofa Rožmana par dni pred predsedniškimi volitvami.V predvolilnem času bo Isajlovič in podobni Udbaši odstavljen-s tem da bo potem še eno leto prejemal nadomestilo.+ 2 glasovaluxor 18. marec 2010 ob 14:59 Prijavi neprimerno vsebinoda si finančni minister izbere za svetovalca osebo, ki nima primerne izobrazbe in kakšnihkoli referenc na področju, na katerem naj bi svetoval, je nezaslišano. pustimo ob strani dejstvo, da gre za starega udbovca. tudi brez tega je to dejstvo nesprejemljivo! v kolikor potrebuje strokovno pomoč naj izvede javni razpis za zaposlitev ali za oddajo javnega naročila s področja svetovanja. od kod pa pravica "da si sam izbira sodelavce"???? pa saj to ni njegova privat firma, tam lahko počne kar hoče. pa še tam ne! če bi jaz kot podjetnik najel za tako drago pogodbo svetovalca brez referenc, bi mi DURS ta strošek "vrgel ven", ker bi ga tretiral kot neupravičenega. pa kdaj bo komu že poču film?+ 2 glasovamojca111 18. marec 2010 ob 15:16 Prijavi neprimerno vsebinoAh Pahor je sam kriv. Saj je pred letom dni to že rekel, potem se je kar naenkrat premislil in rekel, da ima Križanič pravico da si sam izbere sodelavce. Sedaj ko vidi, da ta udbaš, po udbovsko klicari na banke in kar zahteva komu naj dajo kredit, si je pa ponovno premislil. Konec debate, Križanič mora iti. Vem da bo nekaterim pritisk zrasel, amak Janša bi take osebke že davno nagnal. Ne vem kaj mora vse Križanič zafurat, da se bo Pahor že enkrat zganil in ga zamenjal.SloDavid 18. marec 2010 ob 15:47 Prijavi neprimerno vsebino@ pozitiva - lepo napisano, to je posledica te vlade in njihov odnos do ljudstva.SloDavid 18. marec 2010 ob 15:49 Prijavi neprimerno vsebino@pf xxii - ja res je, kaj ta vlada dela je nezaslišano z Turkom na čelu, še v sanjah si ne bi izmislil kaj takega. Res poraz na celi črti. Foto/video: Ammann tudi v Planici pometel s konkurenco Kranjec rajši peti kot četrti 20. marec 2010 ob 09:24, zadnji poseg: 20. marec 2010 ob 15:40 Planica - MMC RTV SLO Simon Ammann je izjemno sezono kronal še z naslovom svetovnega prvaka v poletih. V planiškem finalu je pristal celo pri 236,5 metra. Pred 35.000 gledalci je Robert Kranjec zasedel 5. mesto. Dvakratni olimpijski prvak in zmagovalec svetovnega pokala je do zlatega odličja prišel brez vsakršnih težav. Pot do naslova si je tlakoval v 3. seriji, ko je poletel 227 metrov in petkovo vodstvo s treh povišal na 16 točk. V zadnji seriji je še enkrat odpravil vse tekmece (236,5 m) in drugouvrščenega Gregorja Schlierenzauerja (222,5/230,5 m) prehitel za 25 točk. Bron je osvojil Anders Jacobsen (230,5/227,5), sedmi po prvih dveh serijah. Adam Malysz, ki je vseskozi držal 2. mesto, je bil v 4. seriji prekratek (211,5 m) in ostal tik pod zmagovalnim odrom. Kranjec je po skromnejšem poletu v 3. seriji (212,5) v finalu pristal pri 222,5 metra, kar je na lestvici pomenilo premik s šestega na 5. mesto. Jernej Damjan je bil 25. (195,5/184,0), Robert Hrgota pa 30. (190,5/178,5). Ammann: Nisem imel vetra kot Kranjec ali Schlierenzauer "Zame je sezona, ki jo sicer ocenjujem kot izjemno, končana. Zadnji tedni so se zame odvijali izjemno hitro. Po tekmi v Oslu sem bil zato čustveno povsem izpraznjen. Vedel sem, da se je za Planico potrebno zbrati in imeti dobro psihično stabilnost. Planica je vendarle Planica, kljub novemu in boljšemu profilu letalnice. Res sem si želel rekorda, žal pa vetra, kot sta ga imela v posameznih skokih Robert Kranjec ali Schlierenzauer, nisem imel. Kljub tem sem iz skoka v skok izboljšev al dosežke. Za prihodnje leto pa si želim, da bi še bolje kot letos nastopil na novoletni turneji," je po koncu sanjske sezone dejal Ammann, ki v nedeljo na ekipni tekmi ne bo nastopil, saj je edini Švicar v Planici. Kranjec: Ni bilo medalje, a če bi bil četrti, bi se zjokal Kranjec je s 5. mestom dosegel 3. najboljšo slovensko uvrstitev na svetovnih prvenstvih v poletih. Primož Ulaga je bil srebrn v Oberstdorfu leta 1988, Urban Franc pa bronast na Kulmu leta 1996. Kranjčan je imel po tekm i mešane občutke: "Zadovoljen sem s petim mestom, žal pa ni bilo medalje, ki sem si jo želel. Veliko dobrih skakalcev je bilo okrog petega mesta in bi bil lahko še slabše uvrščen, lahko pa bi bil tudi višje. Po tekmi je najlažje biti pameten. Ni se mi izšlo, kot sem želel. Začelo pa se je že v petek v prvi seriji, ko so po mojem skoku, najdaljšem v seriji, znižali nalet. Bil sem malo jezen in nato sem naredil tudi napako pri drugem skoku. Lahko pa bi bil tudi šele sedmi in bi bilo še slabše. Če bi bil četrti, pa bi se zjokal. Sedaj sem nekoliko bolj miren. To, da sem dosegel najboljšo slovensko uvrstitev v Planici, mi ne pomeni veliko. Več mi pomeni to, da sem sam zadovoljen in da uživam ter rad skačem. Ammann je dokazal, da je najboljši, ima štiri zlate olimpijske medalje in ni bilo vprašanje, če bo zdržal pritisk zaradi vodstva po prvem dnevu. Škoda, da je bil Adam Malysz četrti, ker bi zaslužil tretje mesto." Vabljeni k branju: - Blog: Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni. Noriaki Kasai ima tretjo vsoto daljav, osvojil pa je 12. mesto. - Ammann po svetovni rekord kot predtekmovalec Ammann 2,5, Hajek tri metre za rekordom Eden izmed junakov dneva je bil tudi Čeh Antonin Hajek, ki je v zadnji seriji poletel 236 metrov. To je bil do takrat drugi najdaljši polet v zgodovini in le tri metre krajši od svetovnega rekorda Björna Einarja Romöerena. Po njegovem dosežku je žirija naletno mesto znižala za štiri stopničke, pozneje še za dve. Kljub temu je Ammann poletel v samo dno letalnice in Čeha preskočil za pol metra. Mejo 225 metrov sta preskočila še Schlierenzauer (230,5) in Jacobsen (227,5). Na desni strani si lahko ogledate zadnjih šest poletov četrte serije svetovnega prvenstva. Ekstremno dolgi poleti že v 3. seriji Množica gledalcev je v s soncem obsijani dolini pod Poncami že v 3. seriji videla nekaj ekstremno dolgih poletov, ki so žirijo dvakrat prisilili, da je znižala naletno mesto. Ammanna to ni zmotilo. Pristal je pri 227 metrih, kar je bil nov švicarski rekord. Že takrat je bilo jasno, da mu naslov svetovnega prvaka lahko prepreči le čudež. Malysz (211 m) je zanesljivo držal drugo mesto, Schlierenzauer (222,5) pa tretje. Upi Kranjca o odličju so se razblinili že pred četrto serijo, saj je s poletom 212,5 metra za stopničkami zaostajal velikih 23 točk. Jacobsen prek 230 metrov Najdlje je v 3. seriji poletel Anders Jacobsen, ki je z nekaj mest višjega naleta kot Ammann pristal pri 230,5 metra. Po dolžinah so sledili Ammann (227), Thomas Morgenstern (225,5) in Antonin Hajek (223,5). Polet Jacobsena je bila v tistem trenutku izenačitev najdaljše daljave v letošnji Planici, ki jo je v četrtek postavil Björn Einar Romören. Tudi poskusna serija v znamenju Ammanna V poskusni seriji je bil najdaljši vodilni po polovici tekme Simon Ammann, ki je pristal pri 216,5 metra. Trojica Slovencev je dosegla naslednje daljave - Robert Hrgota 195,5 metra, Robert Kranjec 190 metrov, Jernej Damjan pa 175 metrov. Pod Ponce ni bilo več mogoče priti V petek si je tekmo ogledalo 17.500 gledalcev, danes pa je bila številka še mnogo višja. Po uradnih podatkih si je tekmo ogledalo 35.000 ljudi, po neuradnih pa naj bi jih bilo celo blizu 50.000. Do prizorišča od devete ure naprej ni bilo več mogoče priti, saj so bila polna vsa parkirišča v okolici Planice in Kranjske Gore, tako da so policisti vse (tudi tiste z vstopnicami) preusmerjali nazaj proti Jesenicam. Vabljeni k branju: - Kranjec po prvem dnevu na 6. mestu - MMC-intervju: Robert Kranjec po medaljo - Četrtkov trening: Vsi Slovenci uspešni - MMC-intervju: Jože Šlibar - Kdaj in kako se bo letelo pod Poncami? - Intervju z Jelkom Grosom - Zgodovina Planice: od Bradla do Romörena (video svetovnega rekorda) Četrti član za ekipno tekmo je Jurij Tepeš V nedeljo bo na sporedu še ekipna tekma. Trener Matjaž Zupan je poleg Kranjca, Hrgote in Damjana v ekipo postavil še Jurija Tepeša. Končni vrstni red: daljavi 1. S. AMMANN ŠVI 935,8 227,0/236,5 2.SCHLIERENZAUER AVT 910,3 222,5/230,5 3. A. JACOBSEN NOR 894,0 230,5/227,5 4. A. MALYSZ POL 893,6 211,0/211,5 5. R. KRANJEC SLO 873,5 212,5/222,5 6. W. LOITZL AVT 865,3 213,5/200,0 7. T.MORGENSTERN AVT 855,4 225,5/215,5 8. A. HAJEK ČEŠ 844,9 223,5/236,0 9. B. E. ROMÖREN NOR 844,5 205,0/223,0 10. M. KOCH AVT 839,8 220,0/200,0 11. H. OLLI FIN 819,9 195,5/199,0 12. N. KASAI JAP 817,1 220,5/224,0 13. D. ZAUNER AVT 806,2 202,0/202,5 14. E. CHEDAL FRA 780,9 199,0/214,0 15. J. HAPPONEN FIN 777,3 205,5/211,5 25. J. DAMJAN SLO 708,5 195,5/184,0 30. R. HRGOTA SLO 674,6 190,5/178,5 Po tretji seriji: 1. S. AMMANN ŠVI 684,2 227,0 2. A. MALYSZ POL 667,8 211,0 3.SCHLIERENZAUER AVT 662,7 222,5 4. W. LOITZL AVT 654,7 213,5 5. A. JACOBSEN NOR 645,4 230,5 6. R. KRANJEC SLO 639,1 212,5 7. M. KOCH AVT 631,3 220,0 8. T.MORGENSTERN AVT 628,5 225,5 9. B. E. ROMÖREN NOR 623,0 205,0 10. H. OLLI FIN 618,8 195,5 11. A. HAJEK ČEŠ 617,5 223,5 12. D. ZAUNER AVT 611,0 202,0 13. N. KASAI JAP 609,6 220,5 14. J. HAPPONEN FIN 588,8 205,5 15. E. CHEDAL FRA 583,9 199,0 21. J. DAMJAN SLO 546,8 195,5 28. R. HRGOTA SLO 514,4 190,5 Po drugi seriji: 1. S. AMMANN ŠVI 445,6 215,5/216,5 2. A. MALYSZ POL 442,8 217,5/215,0 3.SCHLIERENZAUER AVT 428,4 209,5/205,0 4. W. LOITZL AVT 425,2 207,0/211,5 5. H. OLLI FIN 414,1 215,5/200,0 6. R. KRANJEC SLO 413,6 223,5/203,5 7. B. E. ROMÖREN NOR 412,5 214,5/196,5 8. A. JACOBSEN NOR 411,7 217,0/194,5 9. M. KOCH AVT 409,9 208,5/206,0 10. D. ZAUNER AVT 406,5 193,5/223,0 11. T.MORGENSTERN AVT 403,0 196,5/211,5 12. A. HAJEK ČEŠ 401,1 203,5/210,5 13. N. KASAI JAP 400,1 215,5/209,5 14. J. HAPPONEN FIN 398,0 202,0/201,0 21. J. DAMJAN SLO 367,7 200,0/194,5 29. R. HRGOTA SLO 340,6 180,5/178,5 -------- že končal tekmovanje: -------- 39. P. PIKL SLO 139,8 160,0 S. J., R. K. ntarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Razvrsti: Na stran: « 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 » Babsi 20. marec 2010 ob 14:54 Prijavi neprimerno vsebino Pardon odhod iz Jesenic - je bi mišljen. Suma Sumarum 20. marec 2010 ob 14:55 Prijavi neprimerno vsebino @Mihacar Lahko bi se strinjal s tem, če bi bilo ob nakupu karte povedano, da ta ne garantira udeležbe na dogodku oz. da zadeva poteka po principu "first come - first serve". Ko npr. kupim karto za tekmo CPL-ja, vem, da bom prišel na prireditev ne glede na to, kdaj pridem. Kart namreč prodajo toliko, kolikor je mest za gledalce. Ne prodajo npr. 10.000 kart za tekmo lige prvakob (pa bi jih "komot" prodali še več"), ampak prodajo ustavijo takrat, ko je zapolnjena kapaciteta. Tako naj bi zadeva potekala povsod, vendar danes temu niti približno ni bilo tako. Bi bilo tako težko od kart, ki so bile danes na voljo, odšteti vstopnice, ki so bile prodane v predprodaji? Če je bilo recimo v predprodaji prodanih 15.000 vstopnic, bi lahko na dan dogodka prodali še 15.000 kart, glede na to, da jim je vsem jasno, da več kot 30.000 obiskovalcev prireditveni prostor ne sprejme. Tako bi policisti do prizorišča spuščali samo tiste z vstopnicami, ne pa da so karte prodajali v nedogled, potem pa vse, ki niso bili med prvimi 30.000 vračali domov. Prav tako bi bilo povsem preprosto začeti krožno avtobusno turo že 15 km pred Kranjsko goro in od tam voziti ljudi na prizorišče, ne pa da je tura organizirana iz KG, do tja pa človek nikakor ne more. Če nekaj prodaš, moraš tisto tudi nuditi - brez izgovorov. Če bi ti na vhodu v Spar prijazna prodajalka prodala bon za jogurt, nato pa bi ti pred policami z jogurti povedali, da jih je zmanjkalo in da ne morejo ničesar narediti, ker je pred mano jogurt kupilo že XY kupcev - bi bilo to OK? Organizator je vedel, kakšno št. ljudi sprejme prizorišče, prodal pa je duplo kart. In zdaj smo krivi tisti, ki smo karte kupili. Nice. - 1 glas sunken 20. marec 2010 ob 14:55 Prijavi neprimerno vsebino škoda za Kranjca, kr je ostal brez medalje, je pa 5. mesto še vedno odlično. pošiljatelj 20. marec 2010 ob 14:59 Prijavi neprimerno vsebino "Planica" je spet zamudila zgodovinsko priložnost, da bi (vsaj v četrtek in petek) na letalnico spustila punce. Tako pa je celo arabska Al Džazira uporabila to za dokumentarec o zatiranju žensk na "Zahodu" . Suma Sumarum 20. marec 2010 ob 15:02 Prijavi neprimerno vsebino @Babsi Jooooj no, še enkrat - spal sem NEKAJ KM PRED KRANJSKO GORO (Gozd martuljek), do Kranjske nas pa niso spustili! Uh ... :) In ker sem plačal fino zasoljeno ceno hotela, da lahko spim dlje od tistega, ki se pripelje od doma, potem sem si sam kriv, za tiste, ki pa so se pripeljali na dan prireditve, pa je to problem? Hehe, fina logika. :) bujaka 20. marec 2010 ob 15:02 Prijavi neprimerno vsebino Bravo Kranjec! Babsi 20. marec 2010 ob 15:12 Prijavi neprimerno vsebino Ja sam si kriv, enostavno prepozno si vstal. ku-ac 20. marec 2010 ob 15:15 Prijavi neprimerno vsebino webmaher Od samega začetko ko sem bral tvoje komentarje so se mi zdeli zanimivi, zdaj pa z vsakim komentarjem vedno bolj vžgeš mimo. Enostavno si preveč pristranski, kar velja še posebej glede tvojega mišlenja o žiriji. Da res je, da je na včerajšnji tekmi Robiju odvzela kolajno, če so že nižali nalet bi ga morali pred njim, ker bi Robi tudi v tem primeru poletel okoli 212-217 m to pa bi pomenilo višje mesto že včeraj. Glede ostalih točk, ki si jih navedel pa ti je nekaj že odgovoril mile nekaj pa ti bom še sam. V prvi vrsti ne nasedaj preveč na Staretova natolcevanja, glede naletov se morda celo strinjam s teboj ali pa naj se vsaj spremeni ponder pri nižanju, ker ta trenutni za letalnice ni primeren. Kar pa se tiče vseh teh sprememb in izračunov pa še to. Dve neodvisni firmi sta zadnje tri sezone delale vse analize in meritve za vsako skakalnico posebej. Zato so tudi ponderji za vsako skakalnico različni. Veter se meri na petih različnih mestih po skakalnici in tudi na različnih višinah ( po domače povedano nekako na višinah parabole leta skakalca) in veter, ki ga mi vidimo na ekranih je skupni seštevek vseh merjenih mest. Tudi v praksi pa se dogaja da je veter na posamezni točki lahko v prsa že na drugi pa v hrbet. Pri velikih odstopanjih v opisanem primeru pa ima žirija ( beri Tepeš ) še eno varovalko, to je tako imenovani koridor. V kolikor je veter izven koridorja na posamezni merilni točki, potem sploh ne more prižgati tekmovalcu zelene luči. Torej če sklenem, ker sem že sam sebi predolg. Potrebni bodo manjši popravki pri izračunavanju, predvsem pa ne poslušajte dr. Stareta, ker bi po njegovem, danes imeli kakšnega tekmovalca v bolnišnici. Aja pa še to : da je žirija včeraj tako na......a Roberta pa je kriv norveški tehnični delegat Palsrud, ker ščiti svoje interese.... + 1 glas Suma Sumarum 20. marec 2010 ob 15:23 Prijavi neprimerno vsebino @Babsi LOL. Z nekaterimi se preprosto ne da priti na "čistino". Daj mi prosim reši tale rebus: prodaš 50.000 kart, razpoložljivih mest pa je 30.000. Kako hitro moraš iti od doma, da ne bo v vsakem primeru 20.000 ljudi izviselo? Da slišimo! :) simon.jereb1 20. marec 2010 ob 15:26 Prijavi neprimerno vsebino suma sumarum misliš, da so čakali samo tebe, ker si hotel dlje spati :-) Suma Sumarum 20. marec 2010 ob 15:32 Prijavi neprimerno vsebino @simon.jereb1 LOL, ampak smo Slovenci očitno res ovce. Organizator nas nategne, prodaja imaginarne vstopnice, nato pa smo kupci slednjih sami krivi, ker smo se hoteli udeležiti dogodka, ki smo ga plačali. Hehe, upam, da ste tako "načelni" tudi v primerih, ko VAS takole na suho nategnejo. Pa nič ne de - jaz bom dobil vrnjeno kupnino za vstopnice in tudi povračilo stroškov s hotelsko nastanitvijo, v to ne dvomim. Sem pa upal, da se bo nad zapisom kdo zamislil, morda celo organizator (naivno, vem) in v bodoče napak ne bo ponavljal. Ampak očitno tudi tega ne bo treba - v prihodnje lahko proda tudi 100.000 vstopnic za 30.000 mest, saj bodo Slovenci jasno povedali, da je pač treba iti prej od doma. LOL. MahoSlo 20. marec 2010 ob 15:36 Prijavi neprimerno vsebino Kdo bi si mislu, Suma Sumarum tut tuki joka. Neverjetno. - 1 glas clarus 20. marec 2010 ob 15:36 Prijavi neprimerno vsebino Glede prodaje kart se strinjam, da jih ne prodajajo nad kapaciteto, samo, se ve, kaj pomeni tak dogodek in se vstane s postelje precej prej kot ponavadi. To moraš pri Planici vzeti v zakup, kakor tudi to, da bo blato, da zjutraj zebe, da se kak pijanček nasloni nate... Suma Sumarum, ker si že v Martuljku, ti svetujem lep izlet v naravo, ne pa, da še v času dopusta visiš na forumu. Brez zamere, ponavadi se večinoma kar strinjam s tvojimi komentarji. JohnnyM 20. marec 2010 ob 15:37 Prijavi neprimerno vsebino Tudi sam sem bil danes v Planici in sem zamudil 3. serijo. Je pa zanimivo, da je 4 km dolgo kolono v hipu prešla ministrica za obrambo v spremstvu vojaške policije. Res ne smrdi po korupciji, glede na to, da je šlo za športni dogodek. Suma Sumarum 20. marec 2010 ob 15:38 Prijavi neprimerno vsebino @MahoSlo Hehe, legenda si, ni kej. Ko ti naslednjič prodajo čizburger brez sira, se prosim ne razburjaj. Imajo vso pravico do tega, ti pa do tega, da si tiho. Care. ;) webmaher 20. marec 2010 ob 15:39 Prijavi neprimerno vsebino Suma Sumarum, kaj češ ko je pa vse tako fletno sam tebi ne :-))) najemi Čeferina in jih toži, tako da si bodo tole Planico zapomnili za vse večne čase...pretekle izkušnje jih čisto nič ne izučijo-sploh naj pa še vlak usposobijo in to dvotirni pa bo tut precej boljše...obubožani RTV SLO pa priporočam da zvišajo naročnino da bodo mel za HD kamere in to tridimenzionalne, bil biže čas, drugače nas bodo še Črnogorci prehiteli :-))))) + 1 glas Suma Sumarum 20. marec 2010 ob 15:40 Prijavi neprimerno vsebino @clarus Imaš prav, se ravno odpravljava na sprehod. Dovolj sekiranja za danes. Maho, pozdravi mamico. ;) - 1 glas Babsi 20. marec 2010 ob 15:46 Prijavi neprimerno vsebino Suma Sumarum - to da so prodali preveč kart je neodgovorno. S tem se itak vsi strinjamo. Dejstvo pa je, da je bil problem bolj zaradi parkingov kot pa zaradi fizičnih osebkov. Če bi šlo proti Planici danes še 10.000 ljudi peš iz KG bi jih notri spustili. In daj si dopovedat - bil si 10 km stran, če nisi tolk, da vstaneš ob 6.00 preveriš situacijo in štartaš, potem ne jokaj. Govorim zgolj in samo zate! Ostalih, ki so se vozili od daleč in bili obrnjeni v mojih pisanjih sploh ne omenjam! Tako da ne mešaj hrušk z jabolki! Če kdo si imel pogoje biti prvi tam. clarus 20. marec 2010 ob 15:47 Prijavi neprimerno vsebino Babsi ma čist prav! Suma Sumarum 20. marec 2010 ob 15:48 Prijavi neprimerno vsebino @Babsi Prosim, ne govori na pamet. Z drugega SLO portala: Že nekaj po 9. uri, ko so bili na letalnici predskakalci, je bilo nemogoče priti na prizorišče tekmovanja peš, še manj pa z avtomobili ali avtobusi, saj so bila parkirišča v okolici Planice in Kranjske Gore že povsem polna. 15 16 17 » Babsi 20. marec 2010 ob 13:42 Prijavi neprimerno vsebino Suma Sumarum - sem praktično domačinka iz Gornjesavske doline in mi smo vedno, ampak res vedno šli peš iz KG v Planico. Če pa želiš s svojim prevoznim sredstvom in v miru priti gor, je pa vedno bilo treba štartati žal že nekje okoli pol sedme zjutraj. Izak je pa neumnost siliti prav do skaklnice z avtom, če pa prideš v dobri uri peš do KG in je zelo lep sprehod. Tako pač je. Cesta je samo ena, žal ni več vlaka. + 5 glasov fanica28 20. marec 2010 ob 13:51 Prijavi neprimerno vsebino Škoda za Robija!Sm bla prepričana, da mu bo uspelo prit na stopničke, mislim pa, da so mu to preprečili člani žirije, že včeraj!ROBI TI SI CAR + 1 glas eagle012 20. marec 2010 ob 13:51 Prijavi neprimerno vsebino Po tekmovalni plati smo videli izjemno svetovno prvenstvo. Štiri serije brez vsakih težav je v skokih še zlasti pa v poletih izjemno težko izpeljati, sam ne pomnim, da bi šlo tako gladko, kot je šlo letos v Planici. Kar pa se izidov tiče pa takole. Simon Ammann je več kot zasluženo pobral še zadnjo lovoriko v sezoni z naslovom svetovnega prvaka v poletih je dokončno zaokrožil zlati niz (4 zlate olimpijske medalje, svetovni prvak z velike skakalnice Sapporo 2007, veliki kristalni globus in za konec še svetovni prvak v poletih Planica 2010). Več se osvojiti neda, mogoče ostaja izziv še Novoletna turneja.Ni kaj Švicar se je vpisal med legende. Gregor Schliernzauer je - kljub ne najbolj blesteči formi (to je zatrdil sam) - izkoristil slabši dan Adama Malysza in zlatu izpred dveh let tokrat dodal srebro, Anders Jacobson pa je ob odlični dnevni formi uprizoril pravi juriš kar je bilo dovolj za nepričakovan bron. Tudi Robert Kranjec je danes nastopil dobro, glede na formo ob koncu sezone bi dejal, da je to kar blizu njegovega trenutnega maksimuma. Če je bilo včeraj zaradi tistega menjavanja zaleta še nekaj dvomov in slabe volje, je danes potrebno pošteno priznati, da so bili tisti štirje fantje, ki so bili pred njim pač boljši. Najboljših deset je danes v obeh serijah skakalo iz istega naleta tako da je vse skupaj kar realno. Škoda, da so organizatorji ob odlični pripravi skakalnice povsem odpovedali pri transportu, nedopustno je, da se dogojajo takšne stvari kot jih je opisal Suma Sumarum. Dejstvo, da so prodajali karte, kljub temu, da so vedeli, da več kot 30 000 ljudi v Planico ne bo moglo, pa meji že na kriminal in bi bilo zrelo tudi za kakšno kazensko ovadbo odgovornih. Sam imam sicer karto za jutrišnjo tekmo, pa glede na prebrano kar malce cvikam ali bom prišel gor ali ne. + 4 glasovi clarus 20. marec 2010 ob 13:54 Prijavi neprimerno vsebino Kot da ni vsesplošno znano, da se je na tak dogodek potrebno odpraviti dovolj zgodaj. + 2 glasova -t18- 20. marec 2010 ob 13:55 Prijavi neprimerno vsebino Res da so ta pravila nekoliko pravičnejša...sam tole kar pa so delal v planic mi ni bil nč kaj všeč. Zanima me predusem zakaj želijo gradiri še večje skakalnice. če bo šlo tko naprej daljava sploh ne bo pomembna, skakat naj gredo na 120m skakalnico prištejejo naletno mesto pa mal vetra odštejeo pa maj vrstni red, pa še takmovali bi loh vsi outsiderji, ki nimajo pojma o skokih..nap. zadaj za hiši mamo 150 m skakalnico, pa na njej skačejo starejši pa še to s navadnim smučmi za smučanje- pa pomožnosti so le te že 20 let stare, takrat pa je bila smučarska tehnika čisto dtugačna. Glede planice...oragenizatorji prov serjejo s temi tribunami. Ćez njih se čist nč ne vid...par let nazaj si loh vsaj kaj vidu zdaj se normalen človk za navadno karta, katera stane 18 eurov postav na levo stran skakalnice, seveda če se mu uspe zrinit tja. med tem ko so une tribune bolj prazne (zaradi varnosti, ne sem biti veliko ljudi tam gor nam je rekel varnostnik včer, ko smo hotl it gor)-vrjemte da bi šlo okol letalnice več ljudi če ne bi bilo tribun...da bi pa pobliže vidu kakega skakalca, ga slikal ali dobil kak avtogram...za to pa nimaš mižnosti saj po celotni desni strani tribuna za klub planica...če bodo tko delal bodo tko folk odgnal...že včeri se je vidl da je zlo mal Slovencev gor, večinoma tijci, pa še tisti slovenci ne bi šli gor če ne bi kranjc tok super skakal. Organitzatorji bodo morali nekaj nardit, kljub temu da je blo tok folka dons gor....večinoma razočaranih kakor vidim po komentarjih. Upam da bo Planica še naprej ostala največji slovenski športni praznik in bodo organizatorji mal razmisili o tem kako ne bi odbijal navadno množico navijačev. BRAVO ROBI IN VSO SREŠ ŠE NAPREJ: + 2 glasova mile 20. marec 2010 ob 13:55 Prijavi neprimerno vsebino OK, vaši minusi so me prisilili, da se bom tokrat malo razpisal. In prosim, da mi vsak minus, ki mi ga prilimate, zraven tudi pokomentirate in ARGUMENTIRATE. Pa bom začel kar z odgovorom Webmaherju: 1. Strinjam se, da je novi sistem točkovanja še precej nedodelan. A vendarle je potrebno upoštevati, da je sistem v svoji testni fazi in po koncu sezone bo izdelana podrobna analiza, kaj bo še potrebno izboljšati. Webmaherjevi predlogi so vsekakor vredni razmisleka. 2. A kljub temu je sistem že sedaj veliko bolj pravičen od starega. To, da je Kranjec zaradi tega izgubil medaljo, je čista demagogija. 3. V razmerah, kot so vladale danes (moč vzgonskega vetra je stalno naraščala) se je sistem izkazal za zadetek v polno. V bistvu si sploh ne predstavljam, kako bi današnjo tekmo speljali po starem sistemu. 4. Žirija si danes zasluži oceno 4. Na trenutke je bila morda nekoliko strahopetna, a je Ammannovih 236,5 m dokaz, da je več ali manj ravnala povsem pravilno. Če bi Ammann skočil predaleč, bi bil lahko zaradi tega ob naslov prvaka!! Potem pa bi bila spet vsega kriva žirija, a ne doktor? Ob tem pomislite, kakšne hude pritiske so lani na žirijo vršili avstrijci, ker je Schlierija nekajkrat odneslo predaleč. 5. Dr. Stare se je spet prikazal v svoji pravi luči. V četrtek je ob 106 km/h na uro jadikoval, da se ob "takšni hitrosti pač ne da leteti dlje". PROSIM??? Koliko pa naj bi bila hitrost skakalcev? 110 km/h ali več??? Kdo je tu nor?? Če ni termike, ti še ne vem kako večja hitrost pač ne more pomagati, da ne govorim o tem, da je varnost pri tako velikih hitrostih malce pod vprašajem. 6. Kranjčevo peto mesto je povsem realen in vrhunski dosežek. Nekateri skakalci so ta hip pač od njega boljši in to si je treba priznati. Je pa imel Matjaž Zupan delno prav, ko se je v petek jezil nad žirijo, da je ta po njegovih 223,5 m skrajšala nalet. Ampak to je bolj stvar še nedodelanega sistema, krivda žirije je tu po mojem mnenju le delna. 7. Danes smo gledali eno najlepših tekem v zgodovini smučarskih skokov. Rekord gor ali dol. + 8 glasov -t18- 20. marec 2010 ob 13:55 Prijavi neprimerno vsebino hotla sem reč VSO SREČO eagle012 20. marec 2010 ob 13:59 Prijavi neprimerno vsebino Za tale komentar, Mile ne minus, amap velik plus. + 2 glasova Suma Sumarum 20. marec 2010 ob 14:08 Prijavi neprimerno vsebino @Babsi Ammm ... bova prebrala še enkrat? Že več kilometrov pred Kranjsko goro so policisti obračali vsa vozila nazaj, pri čemer je bil avtobusni prevoz organiziran iz Kranjske gore! Kaj torej predlagaš? Pešaka iz Jesenic? Ali morda s helikopterjem iz Celja? Brihtno, ni kaj. :) - 1 glas Grugar 20. marec 2010 ob 14:19 Prijavi neprimerno vsebino kasai in hajek sta skakala v tisti navidezni skupini z višjim naletom in njuna končna rezultata sta realna nerealno mi deluje dosežek loitzla, ko pa vsi vemo da ne zna uživat in leteti-> in ker je bila hitrost dosti manjša so bile dosti manjše razlike kot so realne (glede njegovega rezultata) amman je zmagal zasluženo Menim, da so s tem sistemom pridobil neletalci ter predvsem velike nacije. to meji že bolj na nastavljanje rezultatov, ker lahko po mili volji spreminjajo-> nekateri bolje skočijo v primerjavi z ostalimi, če je manjša hitrost sploh pa sem mnenja, da je bolje da :NARAVA NAKLJUČNO IZBIRE BOLJŠE POGOJE (vsak bo enkrat nastradal), KO PA DA JE VPLETEN ČLOVEŠKI FAKTOR Ocelot 20. marec 2010 ob 14:22 Prijavi neprimerno vsebino Heh, mile, nekaj podobnega sem pred kako uro tudi jaz napisal, pa so bile očitno glave še vroče in sem zato pokasiral (zaenkrat) kar 9 minusov. Vsekakor osebni rekord :) Dejstvo je, da je ena primarnih nalog žirije zagotavljanje regularnih in varnih razmer, to delo pa je na največji letalnici, kjer masa ljudi z reporterjem na čelu zahteva rekordne polete, še toliko bolj zahtevna naloga. Tale sistem točkovanja vsekakor ni popoln, tudi žirija ga občasno še brcne v temo (kot ga je včeraj defenitivno ravno pri Kranjcu), a vendarle smo danes ravno zaradi novega sistema krajšanja zaletišča lahko videli zelo številne dolge, a vendarle še varne polete. Res je, da sem bil po poletu Hayeka tudi sam kar malce jezen zaradi izrazito odrezanega naleta, a vendarle se je izkazalo, da bi šlo brez le-tega pač predaleč. Tako pa smo videli, tako kot je rekel mile, eno najlepših in najdaljših letalnih tekem v zgodovini! Res je, morda bi lahko ob malenkost večjemu zaletu Amman res postavil rekord. A kdo potem garentira, da ga ne bi odneslo predaleč. Da ne bi namesto 240m poletel do 245m? Treba je pač razumet, da so časi, ko so se rekordi postavljali na dnevni osnovi, minili. V teoriji je sicer res morda še mogoče pristati pri 245m , a če bi npr. Amman pri tej daljavi padel, bi ponovno na žirijo padale hude besede, pa še tekmovalec bi se lahko huje poškodoval. Navsezadnje je na prvem mestu vendarle varnost, v tem se verjetno vsi strinjamo, in danes smo videli čudovito, a varno tekmo! + 1 glas webmaher 20. marec 2010 ob 14:22 Prijavi neprimerno vsebino mile se strinjam 90%, 10% ti odbijem za žirijo, ki bi po poletu Hajeka lahko pustila nalet dokler ne bi videli novega svetovnega rekorda....ja in žirija je kriva z včerajšnjimi potezami, da je Kranjec danes deloval zaskrbljeno in premalo sproščeno da bi lahko posegel po medalji, je pa res, da ni imel še kanček tiste sreče, ki je nujno potrebna in je danes obilno nagradila Jacobsena... je pa dokazal, da je psihično izredno pridobil na stabilnosti, tko da od njega lahko v naslednjih 4 letih pričakujemo še marsikaj... + 1 glas alliance 20. marec 2010 ob 14:34 Prijavi neprimerno vsebino Če bi bila tekma včeraj na Kulmu in bi recimo Koch ali Morgenstern skočil tako kot Kranjec največjo daljavo dneva, žirija sigurno ne bi krajšala zaleta. Tako pa ko to naredi Kranjec v Planici, Miran Tepeš porine rep med noge in se skrije v kot, namesto da bi delal za to, da bi bil naš tekmovalec višje. Kovačeva kobila je žal pač vedno bosa. - 2 glasova Mihacar 20. marec 2010 ob 14:36 Prijavi neprimerno vsebino Suma Sumarum, se strinjam z vecino kar si napisal, ampak vseeno vsi vemo, da je naravnost smesno startati v Planico ob 8:30, se posebej pa ne na soboto, ko je ponavadi tok ljudi kot v petek in nedeljo skupaj. Ce si bil v Gozd Martuljku v hotelu ( bil tudi sam pred 3 ali 4 tedni), si imel zajtrk na voljo ob 7h in bi TAKOJ po zajtrku moral startati proti Planici, pa ze to je skoraj prepozno. Za tak vikend bi morali te hoteli v blizini Planice imeti tudi moznost zgodnejsega zajtrka zaradi Planice. Skratka sam si kriv, da si odsel tako pozno. So opozarjali ze nekaj dni, da bo v soboto velik naval, prvic zaradi dobre forme in moznosti Robija Kranjca in drugic zaradi lepega vremena. Sam letos zaradi pomanjkanja casa in dnarja nisem sel, vem pa da naslednje leto grem in bom najkasnej ob 7h ze v Planici. + 1 glas jolbe_ 20. marec 2010 ob 14:40 Prijavi neprimerno vsebino Tepeš nima čisto nič z nižanjem naleta, se mi zdi.. Pa nehajte no s krivicami.. Robi v tem trenutku ni bil sposoben priti med 3.. + 3 glasovi webmaher 20. marec 2010 ob 14:45 Prijavi neprimerno vsebino alliance se strinjam s tabo, namesto Tepeša bi moral ti biti tam in bi bla druga pesem :-))) Če je Tepeša kaj v hlačah naj jutri poskrbi za sinka, da bo skakal z naleta kjer lahko pristane tam pri 220m in več...sinko kljub temu da ga forma ne mara letos preveč, bo to znal izkoristiti :-)))) peterkriza 20. marec 2010 ob 14:45 Prijavi neprimerno vsebino eagle012: Kranjec danes res ni pokazal, da je med 3 najboljšimi, toda vprašanje je kako bi se danes odvijalo, če bi včeraj po pravici bil vsaj med 3. Drugače se pa strinjam s komentarjem. S prostorom je pa tako. Tiste tribune so kr nekaj. če so že to šči naredit, bi jih postavili le na eni strani po vsej dolžini. širini in višini, ne pa da potem gledalci izza nič ne vidijo. Istio je s tistimi zastavami. Reklamnimi mislim. Na Planico leta 2003 sem se odpravil ob 4h, pa sem prišel gor gor sredi 2. serije. Naslednje leto sem se odpravil ob 2h, pa sem prišel gor 2 ure pred poskusno serijo. Bilo pa je svetovno prvenstvo. Pot pa je bila dolga 200km. Čas je sigurno pomemben. Verjetno takšnega obiska neslednja leta ne bo, bi pa bilo dobro razmisliti o tem, da razširijo prostor za gledalce. Zakon bi bilo, če bi podaljšali tribuno ob doskočišču višje. Latex 20. marec 2010 ob 14:51 Prijavi neprimerno vsebino Veliko k temu burnemu odzivu nad nerekordom pa je sevedda zope prispeval dr. Stare, ki ga žal morem spet okriviti za uso nastalo hudovanje. On kot izkušen športni komentator, poznavalec športa, zdravnik in ne vem še kaj use bi prav gotovo lahko na to stvar gledal bol civilizirano. Lahko bi vedel da je na prvem mestu zdravje skakalcev kot poznavalec športa pa bi se m ulahko zdelo logično da če skoči Hajek 230m bo Ammann v formi kot je poletel do 250m kjer pa je pristanek velika velika uganka... Toda on že praktično od začetka vikenda napihuje zgodbo o svetovnem rekordu in hujska ljudi češ da ima tekmovanje nesposobno žirijo. Seveda je bilo samo uprašanje časa kdaj po postal pametnejši od novega sistema in ko so zniževali nalet je govoril o tem kako sedaj tekmovalcem podarjajo točke v isti sapi pa se hudoval nad strahopetno žirijo češ da krajšajo skoke preveč. To sta meni osebno dve močno nasprotujoči dejstvi. Kdor pač glede ta šport samo zaradi rekordnih daljav ne glede na zdravje in tveganje tekmovalcev pač tega športa nima rad in naj gre kam drugam. Moram biti pač znova razočarat nad našim velecenjenim komentatorjem. Sam se strinjam da se žirija preveč igra z zaletnim mestom, kajti nova pravila so za tako specifično skskalnico kot je Planica še nepreizkušena, toda brez tega bi najbrž videli danes samo eno serijo ali pa nekaj zlomov. In še enkrat to je šport in ne gladiatorske igre! webmaher 20. marec 2010 ob 14:53 Prijavi neprimerno vsebino jolbe_ si jodlar ali kaj, Tepeš ma pač dobro službo in služi vsem, samo nam ne...no da mu ne naredim kake krivice, bi ga pohvalil da je Benkoviču zrihtal veter v tisti prvi seriji in je postal svetovni prvak :-))) morda sem res te dni malce pristranski ampak zaboga to je Planica...jodlarji pa stalno lahko neki izsiljujejo, da je še Goldbergerja sram, da je Avstrijec...in še zadnjič napišem, da nam je žirija včeraj čisto brez pravega in utemeljenega razloga "ukradla" dobro izhodišče za današnjo borbo za medaljo pa še tisti kanček sreče je zmanjkal, ki je danes bogato nagradil Jacobsena, ki je kot pravi letalec pograbil z obema nogama :-))) Babsi 20. marec 2010 ob 14:53 Prijavi neprimerno vsebino Suma Sumarum predlagam odhod veliko prej, se pravi iz Jesenice ob 6.00! To, kar sem napisala zgoraj je letelo zgolj nate. Vem da je ornk problem za vse, ki pa pridejo iz oddaljenih krajev. Ne pa jamrat, če spiš v KG, da ne moreš na tekmo! Tudi meni tribune po TV izgledajo bolj ovira kot kaj drugega. 3 4 5 6 7 8 » bla5 21. marec 2010 ob 12:12 Prijavi neprimerno vsebino podeljevanje kolajn itd. je bilo zame zelo porazno, se posebi g. pahorja. kot predsednik vlade bi lahko bolse in lepše podeliu denarne nagrade in krožnike. - 1 glas MIRNČAN 21. marec 2010 ob 12:14 Prijavi neprimerno vsebino to sploh poleti niso bli ampak neki usrani skoki. Ne razumem zakaj žirija ne spusti daljših skokov. Sem 1000% prepričan da je prek 230 popolnoma varno in brez težav možno leteti. Prepričan sem da tudi preko 240 lahko brez težav gredo sam žirija jim mora dovolit. Slovenci so sramotno skakal, ne razumem zakaj tega damjana tolk časa gleda notr vrže ga naj vn pa enmu mlademu da šanso. bedarija na kubik - 2 glasova webmaher 21. marec 2010 ob 12:18 Prijavi neprimerno vsebino studio je pa katastrofa kar se zvoka tiče, saj se bl sliši ozadje kot Bergant in sogovorniki - 3 glasovi TheBastian 21. marec 2010 ob 12:26 Prijavi neprimerno vsebino Webmaher raje poslušam ozadje, publiko, kot pa tega arogantnega Berganta! - 1 glas idared 21. marec 2010 ob 12:27 Prijavi neprimerno vsebino Hjo Bergant, še na Plnici ne more dati mir s tem nogometom. + 2 glasova ednpach 21. marec 2010 ob 12:31 Prijavi neprimerno vsebino ob rekordu romorena je bil vzgornik skoraj 5m/s in hitrost 104km/h pri odskoku in ob takem vzgorniku bi včeraj aman letel hmmm... bolše da se ne vprašamo kam... tako da je bil rekord skoraj da nemogoč sploh ob teh pravilih, ki jih je Fis sedaj uvedla! + 1 glas peterkriza 21. marec 2010 ob 12:34 Prijavi neprimerno vsebino MIRNČAN: Vidim da gledaš skoke 3x na leto. Če ni vzgonca, je nemogoče leteti daleč in VARNO. Če si zahteval SR ob vetru v hrbet, nisi realno razmišljal. Komu mlademu naj da šanso? Seveda najbolje da vsem trem Prevcem. + 1 glas dolenjeccc 21. marec 2010 ob 12:35 Prijavi neprimerno vsebino Bil včeraj v Planici, vzdušje fantastično. Organizacija pa katastrofalno slaba! Naj povem primer. Blo nas je 7 (18x7=126EUR). Na Petrolu smo kupili karte. Reditelj na vhodu na prizorišče nam jih ni pretrgal! Torej, vrnili nam bojo denar. Vzdušje, zastave, druženje po prireditvi - neprecenljivo..... + 1 glas MIRNČAN 21. marec 2010 ob 12:52 Prijavi neprimerno vsebino peterkriza mislim da sem večkrat gledal skoke kot ti. Če bi bila hitrosti 106 na uro bi bili poleti 10 metrov daljši. Pa včeraj če amanu nabi znižali nalet bi tudi letu na 240 vrjem. pa lp džeri 21. marec 2010 ob 12:53 Prijavi neprimerno vsebino Ubogi narod ki se ga da nahranit s Planico - 2 glasova sebastjan Se huje pa je, da se narod hrani z nogometom, kjer se denar mece kar v smeti. Bergant je na koncu hinavsko izjavil - hvala Bogu, da je konec poletov, za nogomet tega nikoli ne izjavi, se en izdajalec nasih prednikov in Slovenije na sploh, nase tradicije. 21. marec 2010 ob 12:53 Prijavi neprimerno vsebino Osebno navdušen nad letošnjo Planico.V četrtek bil tam,organizacija u nulo,nobenga pjanga.Vidu 200 poletov v treh urah,pol ure po koncu se že peljal domov. Vidli smo dva poleta 236 m,in še nekaj čež 230 m.Pa kaj še čemo. Svetovni rekord bi bil smetana na torti,tako pravi večina. Kdor zna ceniti pogum in spoštuje letalce,ploska vsakemu ki poleti čez 185m. iiztok 21. marec 2010 ob 12:54 Prijavi neprimerno vsebino Planica je praznik, Stare, seveda pa katastrofa, seveda. Me zanima, če so ga odgovorni na RTV že kdaj preverili na uživanje nedovoljenih substanc, ker večkrat med prenosi prav fino kokainsko šmrka, o neumnostih, seveda, pa je škoda seveda izgubljat besede, seveda! - 1 glas elko 21. marec 2010 ob 13:00 Prijavi neprimerno vsebino Stare je eden najboljših in nazanimivejših komentatorjev v Sloveniji, tko, da tist, ki ima pripombe čez njega, ga posluša sam enkrat na leto! vozek 21. marec 2010 ob 13:01 Prijavi neprimerno vsebino Mirnčan, danes ni blo vremenskih pogojev za svetovni rekord, ni tu nobene dileme. Včeraj ja, komot... Ker če je veter v hrbet in hudo večja hitrost, potem skakalec pade z vlke višine in je lahko zlo nevarno, včeraj recimo ko je bil vzgonski veter in manjša hitrost, je krivulja leta dosti nižja in letalci v bistvu plujejo, lebdijo na vetru in potem brez težav lahko pristanejo tut pri ekstremnih daljavah... + 1 glas elko 21. marec 2010 ob 13:06 Prijavi neprimerno vsebino http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti /kranjec-zaostal-le-za-najboljsim-letalc em-v-zgodovini/220958#comments Video prvega in dveh drugih mest Roberta Kranjca v letošnji sezoni s komentiranjem Andreja Stareta. Lp Video: V Planici bi lahko leteli tudi 300 metrov Obnova v Vikersundu, gradnja v Avstriji ... 21. marec 2010 ob 13:58 Planica - MMC RTV SLO Planica ima že dolgo časa svetovni rekord v smučarskih poletih. Drugi narodi nameravajo z gradnjo novih letalnic rekord slovenskemu ponosu prevzeti. Predsednik Mednarodne smučarske zveze Gianfranco Kasper je že napovedal, da bo zveza na letošnjem kongresu spremenila določila, ki so do zdaj omejevala povečevanje smučarskih letalnic. Po njegovem mnenju se je v zadnjih letih kljub dolgim poletom varnost na skakalnicah in letalnicah zelo povečala. Več podrobnosti o letenju, dolgem tudi do 300 metrov, lahko izveste v pogovoru Igorja E. Berganta s 76-letnim konstruktorjem Janezom Goriškom (videonovica na desni strani). Prenova letalnice na Norveškem Letalnico v Vikersundu, kjer se bodo najboljši letalci leta 2012 zbrali na naslednjem svetovnem prvenstvu v poletih, bo v kratkem doživela prenovo, ki naj bi omogočala polete, dolge vsaj toliko kot v Planici. V Planici letalnici za 250 in 300 metrov? Avstrijci razmišljajo, da bi do leta 2016 zgradili letalnico, dolgo 250 metrov. Janez Gorišek, ki Norvežanom pomaga pri rekonstrukciji letalnice, pa pravi, da je na nov izziv pripravljena tudi Planica, saj bi se pod Poncami lahko letelo tudi do 300 metrov, kar bi dosegli s spremembo osi letalnice. Na ta način bi lahko dobili dve letalnici - na obstoječi bi se letelo do 250 metrov, na dodatni pa do 300 metrov. Razvoj svetovnega rekorda v smučarskih skokih/poletih: 31,1 Mikkjel Hemmestveit (Nor) 1891, Red Wing ... 87,5 Robert Lymbyrne (Kan) 1932, Revelstoke 92,0 Birger Ruud (Nor) 1934, Planica 93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica 95,0 Stanislav Marusarz (Pol) 1935, Planica 93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica 93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica 99,5 Fritz Kainersdörfer (Švi) 1935, Ponte di Legno 101,5 Sepp Bradl (Avt) 1936, Planica 107,0 Sepp Bradl (Avt) 1938, Planica 108,0 Rudi Gehring (Nem) 1941, Planica 111,0 Hans Lahr (Nem) 1941, Planica 112,0 Paul Kraus (Nem) 1941, Planica 118,0 Rudi Gehring (Nem) 1941, Planica 120,0 Fritz Tschannen (Švi) 1948, Planica 124,0 Willi Gantschnigg (Avt) 1950, Oberstdorf 127,0 Sepp Weiler (Nem) 1950, Oberstdorf 135,0 Dan Netzell (Šve) 1950, Oberstdorf 139,0 Tauno Luiro (Fin) 1951, Oberstdorf 141,0 Jože Šlibar (SLO) 1961, Oberstdorf 141,0 Peter Lesser (Nem) 1962, Kulm 141,0 Kjell Sjöberg (Šve) 1964, Oberstdorf 142,0 Dalibor Moteljek (Češ) 1964, Oberstdorf 144,0 Nilo Zandanell (Ita) 1964, Oberstdorf 145,0 Peter Lessel (Nem) 1965, Kulm 146,0 Björn Wirkola (Nor) 1966, Vikersund 147,0 Lars Grini (Nor) 1967, Oberstdorf 148,0 Kjell Sjöberg (Šve) 1967, Oberstdorf 150,0 Lars Grini (Nor) 1967, Oberstdorf 154,0 Reinhold Bachler (Avt) 1967, Vikersund 156,0 Björn Wirkola (Nor) 1969, Planica 156,0 Jiri Raška (ČSFR) 1969, Planica 160,0 Björn Wirkola (Nor) 1969, Planica 164,0 Jiri Raška (ČSFR) 1969, Planica 165,0 Manfred Wolf (Nem) 1969, Planica 169,0 Heinz Wosipiwo (Nem) 1973, Oberstdorf 169,0 Walter Steiner (Švi) 1974, Planica 173,0 Geir Uwe Berg (Nor) 1976, Oberstdorf 174,0 Toni Innauer (Avt) 1976, Oberstdorf 174,0 Falko Weisspflog (Nem) 1976, Oberstdorf 176,0 Toni Innauer (Avt) 1976, Oberstdorf 176,0 Klaus Ostwald (Nem) 1979, Planica 176,0 Armin Kogler (Avt) 1980, Harrachov 180,0 Armin Kogler (Avt) 1981, Oberstdorf 181,0 Pavel Ploc (ČSFR) 1983, Harrachov 182,0 Matti Nykänen (Fin) 1984, Oberstdorf 185,0 Matti Nykänen (Fin) 1984, Oberstdorf 186,0 Mike Holland (ZDA) 1985, Planica 187,0 Matti Nykänen (Fin) 1985, Planica 191,0 Matti Nykänen (Fin) 1985, Planica 191,0 Andreas Felder (Avt) 1986, Kulm 194,0 Pjotr Fijas (Pol) 1987, Planica 196,0 Martin Höllwarth (Avt) 1994, Planica 203,0 Toni Nieminen (Fin) 1994, Planica 209,0 Espen Bredesen (Nor) 1994, Planica 210,0 Espen Bredesen (Nor) 1997, Planica 212,0 Lasse Ottesen (Nor) 1997, Planica 214,5 Martin Schmitt (Nem) 1999, Planica 219,5 Tommy Ingebrigtsen (Nor) 1999, Planica 224,5 Thomas Hörl (Avt) 2000, Planica 225,0 Andreas Goldberger (Avt) 2000, Planica 225,0 Adam Malysz (Pol) 2003, Planica 227,5 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica 228,5 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica 231,0 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica 231,0 Tommy Ingebrigtsen (Nor) 2005, Planica 234,5 Björn Einar Romören (Nor) 2005, Planica 235,5 Matti Hautamäki (Fin) 2005, Planica 239,0 Björn Einar Romören (Nor) 2005, Planica S. J. Prijavi napako Oddajte svoj komentar - Število komentarjev: 17 Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Razvrsti: mdural 21. marec 2010 ob 14:06 Prijavi neprimerno vsebino če mislijo met 300 metrov, bodo potem poglobili letalnico, ali zaletišče premaknili še bolj gor? Če bodo poglobili bi bilo več mest za gledalce. + 6 glasov kawac 21. marec 2010 ob 14:14 Prijavi neprimerno vsebino Poglobitev bi bla obojestransko dobra - seveda govorim laično - bi lahko naredili podobno kot na nekaterih skakalnicah, ko so tribune kot stadion, skakalci pa se ustavljajo v breg.. + 5 glasov rooocky 21. marec 2010 ob 14:14 Prijavi neprimerno vsebino 241,0 Janne Ahonen (Fin) 2005, Planica - 3 glasovi PaP3k 21. marec 2010 ob 14:14 Prijavi neprimerno vsebino ja, poglobit pa nardit areno kot v holmenkolmu + 2 glasova gorazdgor 21. marec 2010 ob 14:25 Prijavi neprimerno vsebino Poglabljanje je morda res primerno zato, da bi bile v Planici končno spodobna arena, toda ne pozabit, da skakanje/letenje v 'luknjo' pomeni tudi to, da vzgornika spodaj ni. Gorišek je pred leti razlagal, da so to storili na letalnici v Oberstdorfu. + 4 glasovi dianbobo 21. marec 2010 ob 14:33 Prijavi neprimerno vsebino ja pri poletih je najbolj pomemben vzgornik na dnu skakalnice, ki skakalce ponese dodatnih 20 ali 30m. Če bi se preveč poglobilo, bi skakalce veter najprej takoj po odskoku visoko dvignil, nato pa bi kar strmo začeli padati in bi bili ti poleti bistveno nevarnejši Rockos 21. marec 2010 ob 14:43 Prijavi neprimerno vsebino rooocky: je poletel, ni pa pristal, kot bi moral, zaradi dotika pa se ne šteje kot svetovni rekord... + 1 glas EBEL-Acroni 21. marec 2010 ob 14:43 Prijavi neprimerno vsebino Planiška Velikanka bo vedno Največja, nihče ne bo zgradil Večje. + 4 glasovi simon.jereb1 21. marec 2010 ob 14:47 Prijavi neprimerno vsebino mislim, da je edina alternativa za še daljše polete v planici prestavitev osi letalnice. Če bi jo prestavili bolj v desno (gledano z vrha), bi s tem pridobili kar nekaj prostora za daljše polete. + 1 glas kuzma05 21. marec 2010 ob 14:57 Prijavi neprimerno vsebino Finci imajo nacrt narediti 300m letalnico in to pokrito,bila bi letalnica v dvorani,tako da ce ne bomo ulagali v Planico,bomo kaj hitro izgubili primat,no je pa tudi res,da ravno zaradi Avstrijcev,Fincev,Nemcev in Norvezanov bodo dovolili gradnjo takih naprav,ko so nasi kaj takega predlagali so jih takoj ignorirali,kajti ne odgovarja jim da je Planica pac najvecja in najbolj varna letalnica na svetu + 1 glas okosokolovo 21. marec 2010 ob 15:10 Prijavi neprimerno vsebino Poglobitev absolutno odpade. Termo- in aerodinamično ravnovesje, ki je najbolj kritično prav v zadnji fazi leta, bi se tako drastično porušilo in pristajanje ne bi bilo veač varno. To vidimo že danes v Planici ko skakalci z ekstremno dobrim odrivom (npr. Ammann), ki imajo zelo visoko parabolo leta ob pogojih brez idealnega vzgornika sicer dosegajo ekstremne daljave a zelo težko pristajajo. Skakalnica z drugo osjo je edina možna razširitev te naprave brez večjega poslabšanja varnosti. Bi se pa s tem seveda vpliv vetra in termike močno povečal in bi bile razlike med letalci (in skakalci) še večje kot danes. + 1 glas mokra_zofka 21. marec 2010 ob 15:14 Prijavi neprimerno vsebino gorišek-car + 1 glas kuzma05 21. marec 2010 ob 15:18 Prijavi neprimerno vsebino Gorisek ima nacrt da samo zaletisce in odskocisce dvigne,kar bi bilo najidealnejsa resitev,ce bi mu pa se os dopustili spremeniti bi bila pa to voda na Planisko letalnico + 1 glas RGrojzde 21. marec 2010 ob 15:28 Prijavi neprimerno vsebino "Predsednik Mednarodne smučarske zveze Gianfranco Kasper je že napovedal, da bo zveza na letošnjem kongresu spremenila določila, ki so do zdaj omejevala povečevanje smučarskih letalnic." Če se bo to zgodil, bo prišlo do gladiatorstva med prireditelji smučarskih poletov, ker potem bo vsak hotu zgradit neki več in tist k bo mel več dnarja, bo v prednosti in bo tud zgradil. Daljave pa vprašanje kam bodo šle? Verjetno predaleč! Pol nm pa sploh en bodo dovilil met svetovnega rekorda...že letos niso pustil, da bi ga popravl. Včeraj so bli za to idealni pogoji, da bi kdor koli od bolših letalcev poletel 245m, kjer bi lahko pristal zelo varno. Kkšn Schlierenzauer bi meu možnost pristat pri 250, ampak vprašanje če se nebi polomu. Vse delajo na tem da Planici odvzamejo primat in če bodo to sprejel, se lahko v roku parih let poslovimo od svetovnega rekorda za vse večne čase. kuzma05 21. marec 2010 ob 15:41 Prijavi neprimerno vsebino no to pa dela kapital,ne rece se zastojn da ima vsaka stvar svojo ceno,marsikdo bo rekel da nekateri stvari se pa ne more kupiti,je pa stvar nacina zakaj jo moras kupiti http://www.times.si/read/2f37e14018/02908b5fba/index.html V vijoličasto osvetljenem Cankarjevem domu so včeraj podelili viktorje 2009 - nagrade za najzaslužnejše in najpriljubljenejše na področju medijev in popularne kulture. Viktorja za življenjsko delo je dobil Dragan Bulič, ki je poleg zahvale pograjal še izbor glasbenih gostov. Bulič je na koncu svojega govora povedal oz. posredno spljuval prireditelje vseh vrst procesij, da stalno vabijo glasbenike iz bivše juge (Plavi Orkestar, Danijela, Radolfi), ne dajo pa priložnosti nekaterim slovenskim, ki bi si zaslužili nastop in ki so enako kvalitetni, če ne še bolj... Se vsekakor strinjam z njim!! se strinjam z buličem.mi mamo velik kvalitetnih bendov ampak pozornost pa dobivajo samo tuji.tukaj mislim predvsem na bende iz bivše države.ko sem dopustoval na hrvaškem sem se menil z domačini da pri nas koncertirajo poleg npr. cetinskega še kakšen dragojevič in mišo kovač.ko sem omenil zadnjega se je prijel za glavo.češ on je propadel on na hrvaškem ne koncertira že dalj časa! Dr. B. iz srca mu prvoščm nagrado res je kralj in povedu je po pravici zakaj skoz povabljajo v goste iz bivše juge, mi jih tolk vabmo kot da bi oni nas imeli na vsaki prireditvi. tako da skrajni cajt da se je nekdo oglsil v javnosti in povedal da ex juga nima tukaj na naših prireditvah kej iskat. LP Bulič se je usmilil župana Jankovića Včasih na večerne zabave ni dobro priti s kolesom ... 23. marec 2010 ob 10:28 Ljubljana - MMC RTV SLO Dragan Bulič je bil na zabavi po viktorjih tudi tarča mladih deklet: "Če ne bi prišel s kolesom, bi jih lahko vsaj pet odpeljal domov!" Morda se bo zdaj dobitnik viktorja za življenjsko delo - kipec je postavil med svoje športne pokale - le odločil narediti izpit za avto ... Odzivi po njegovem govoru, kjer se je zavzel za večjo vlogo slovenske glasbe v naših medijih, so bili večinoma pozitivni: "Telefon mi je skoraj pregorel! Sms-sporočila sem moral sproti brisati. Po prireditvi je prišla Vesna Milek in rekla: 'Zakaj si me namočil?' Predstavila mi je menedžerja skupine Plavi orkestar. Mlajši fant. Rekel sem mu: Danes sem pač to vam namenil, če bi bil kdo drug z juga na odru, bi njega 'namočil'." "Jankovič je 'mencal'" Bulič poudarja, da nima prav nič proti skupini Plavi orkestar, ki je nastopila na podelitvi viktorjev: "Imam njihovo ploščo s podpisi, leta 1987 pa sem bil najbrž eden prvih, ki je vrtel Suado. Ampak res menim, da si na slovenski prireditvi zaslužimo slovensko glasbo, ne pa da je vsako leto v ozadju nekdo z nekimi vezanimi posli," je za MMC povedal Bulič. Legendarni radijec, ki je kariero začel na radiu Študent, nato pa se preselil na Radio Slovenija, je povedal še to, da je med svojim govorom opazoval župana Ljubljane Zorana Jankovića: "Ko sem omenjal Danijelo, sem ga videl, kako je v prvi vrsti začel mencati, ker je pričakoval, da bom spletel zgodbo z njenimi nastopi na silvestrskih zabavah na Prešernovem trgu, ampak se ga nisem lotil." T. O. France Tomšič - domoljub in človek konkretnih dejanj Poslovil se je borec za pravice delavcev 28. marec 2010 ob 16:58 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA France Tomšič je bil velik domoljub, njegovemu delu in pogumu pa gre zasluga za marsikaj, kar je danes zapisano v slovenski ustavi, je dejal Janez Janša. Predsednik SDS-a je na žalni seji v spomin na pred kratkim umrlega prvega predsednika Socialdemokratske zveze, predhodnice SDS-a, Tomšiča označil za človeka konkretnih dejanj. "To, kar danes piše v slovenski ustavi, da je Slovenija socialna in pravna država, da je dovoljena oz. celo zaželena svoboda političnega in sindikalnega organiziranja, je sad dela in poguma Franceta Tomšiča," je med drugim dejal Janša. Besede, ki jih je France Tomšič izrekel na Kongresnem trgu, da Slovenci zahtevamo, da bomo gospodar na svoji zemlji, da bomo imeli svojo mošnjo, svoj meč in svojo palico, je še leta odmeval po Sloveniji, je še dejal vodja SDS-a in dodal, da so se Tomšičeve besede v mesecih in letih, ki so sledili, izkazale za resnične. Spomnil je, da se Tomšič pri svojem delu ni zadovoljil le s kritiko, ampak je svojo besedo in tudi življenje zastavil za to, da so delavci prvič v Sloveniji in takratni Jugoslaviji dobili politične pravice. Za Franceta Cukjatija, poslanca SDS-a, pa je bil Tomšič "zagotovo eden pronicljivih intelektualcev", kar zadeva delavske pravice, pogoje dela in potrebe po demokratizaciji takratne Slovenije. Kot je dejal pred pogrebom, je bil Tomšič, eden od stebrov slovenske pomladi. Tomšič javnosti znan kot vodja litostrojske stavke ... France Tomšič, ki je v 73. letu starosti umrl prejšnji četrtek, je bil ena izmed osrednjih osebnosti procesa demokratizacije, političnih in sindikalnih gibanj v drugi polovici 80. let preteklega stoletja. Šlo je za procese, ki so se iztekli v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Širša javnost ga je spoznala kot vodjo znane litostrojske stavke, ki ni bila omejena le na klasične sindikalne zahteve, ampak je izpostavila tudi izrazito politične zahteve po pluralizaciji političnega in gospodarskega sistema. ... prvi predsednik Socialdemokratske stranke ... V okviru stavke je nastala tudi pobuda za ustanovitev socialdemokratske stranke, ki je luč sveta ugledala leta 1989 in velja za predhodnico SDS-a. Tomšič je postal prvi predsednik stranke. ... in vodja sindikata Neodvisnost Bil je med pobudniki pluralizacije sindikatov in med ustanovitelji sindikata Neodvisnost, ki ga je tudi vodil. Dve leti (v obdobju med 1990 in 1992) je bil poslanec prvega slovenskega parlamenta in kandidat za predsednika republike. Iz aktivne politike se je umaknil na vrhuncu politične moči. Zadnje slovo v Kamniku Tomšiča so pokopali v Kamniku, že v petek pa so se njegovemu spominu z minuto molka poklonili tudi v državnem zboru. "Biti moramo hvaležni za njegov prispevek k demokraciji, " je ob tem dejal predsednik DZ-ja Pavel Gantar. A. K. K. Ja, žal je spet umrl en velik Slovenec. Slava mu! Tako malo jih je še, ki verjamejo v prave slovenske vrednote: delo, poštenje, skromnost......Samo Balkan je še okrog nas. BIL JE POKONČEN IN NEOMAJEN ČLOVEK ZAVZEMAL SE JE ZA MALEGA ČLOVEKA. TAKIH LJUDI BI POTREBOVALI . MOJE SOŽALJE DOMAČIM IN NAJ MU BO LAHKA SLOVENSKA ZEMLJA POČIVAJ V MIRU. Kirgiška vlada je odstopila, opozicija prevzela oblast Predsednik Bakijev že odletel iz Biškeka 7. april 2010 ob 09:17, zadnji poseg: 7. april 2010 ob 21:12 Biškek - MMC RTV SLO/Reuters Kirgiška vlada je po množičnih protivladnih protestih, protestniki naj bi ubili celo notranjega ministra, odstopila. V izgredih je umrlo najmanj 40 ljudi, 400 je ranjenih. "Dosegli smo dogovor, da bo vlada odstopila. Odločitve za zdaj še nismo potrdili pisno," je za agencijo Reuters dejala članica opozicijske stranke Socialni demokrati Galina Skripkina. Kot je še dejala Skripkina, je predsednik Kurmanbeka Bakijev z letalom odletel iz glavnega mesta Biškek v Oš. Popoldanski dogodki v Kirgiziji so bili dramatični. Sprva so bili spopadi med protestniki in policisti tako silni, da je oblast razglasila izredne razmere in uvedla policijsko uro. Protivladni protestniki, ki so zahtevali odstop predsednika Bakijeva, ki ga obtožujejo koruptivnosti, so posušali zavzeti vladne prostore. Policisti so se pred množico branili tako s solzivcem kot s strelnim orožjem. pri tem naj bi bilo ubitih najmanj 40 ljudi, 400 jih je ranjenih. A protestniki so bili uspešnejši pri zavzemu prostorov državnega radia in televizije, ki so jima za nekaj časa celo preprečili oddajanje. V mediji pa je prišel tudi podatek, da so protestniki ugrabili ministra za notranje zadeve Moldomusa Kongatijeva, ki naj bi ga tako pretepli, da je ta poškodbam podlegel. Kirgizija - Število prebivalcev znaša 5.431.747. - Večina prebivalcev je Kirgizov (64,9 %), Uzbekistancev (13,8 %), Rusov (12,5 %). - Je ena izmed najrevnejših držav nekdanje Sovjetske zveze, ki je dosegla samostojnost 31. avgusta 1991. - V državi prevladuje kmetijstvo. Pridelujejo predvsem volno, mesne izdelke, bombaž, tobak - zadnji dve surovini tudi izvažajo. - Zunanji dolg države znaša 3.467 milijard dolarjev. - V njej imajo vojaško oporišče tako ZDA kot Rusija. - Predsednik Kurmanbek Bakijev je prišel na oblast leta 2005, in sicer s t. i. revolucijo tulipanov, ki je spodnesla takratno vlado Askarja Akajeva. - Bakijev je ljudem obljubljal ponovno stabilnost države, a mu to ni uspelo zaradi prevelike koruptivnosti v državi. Protivladni protestniki mu očitajo, da je na visoke položaje postavil svoje sorodnike. - Pod velikim nadzorom in pritiski vlade so mnogi mediji v državi. Politični nemiri že od začetka marca hromijo Kirigizijo in opozicija je vse glasnejša v svojih zahtevah po odstopu Bakijeva, ki je na oblast prišel po množičnih protestih leta 2005, a ni izpolnil svojih obljub o boju proti korupciji in demokratizaciji revne države. Od predsednika zahtevajo tudi, da z visokih položajev odstrani svoje sorodnike. Na nemire v nekdanji sovjetski republiki se je hitro odzvala Rusija in pozvala k umiritvi razmer. Namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin je dejal, da si Moskva želi reševanja vseh sporov na demokratičen način, in ne s silo. Rusija "odigrala svojo vlogo" pri prevratu v Kirgiziji Varnostne sile imajo ukaz za streljanje na roparje 8. april 2010 ob 10:23, zadnji poseg: 8. april 2010 ob 19:57 Biškek - MMC RTV SLO/STA/Reuters Eden od voditeljev prevrata v Kirgiziji je zatrdil, da je "Rusija odigrala svojo vlogo" pri strmoglavljenju predsednika Bakijeva, ki kljub oblikovanju začasne vlade zatrjuje, da ne namerava odstopiti. Potem ko je kirgiška opozicija v sredo zvečer prevzela oblast v Biškeku, so sporočili, da že sestavljajo novo ljudsko vlado, vendar Bakijev ne priznava poraza. V pogovoru za ruski radio Eho je dejal, da ne namerava odstopiti, saj je izvoljeni voditelj. Bakijev, ki je na jugu države, je opozicijo obtožil, da se je s silo polastila oblasti, priznal pa je tudi, da trenutno nima vpliva na razmere v državi. Namignil je še, da so v prevrat vpletene tuje sile, saj je tako usklajena akcija nemogoča brez tuje pomoči, a ni imenoval, kdo stoji v ozadju njegove odstranitve. Nekdanja kirgiška zunanja ministrica in nova predsednica vlade Roza Otunbajeva je za britanski BBC povedala, da so že imenovali nova ministra za obrambo in notranje zadeve. V radijskem nagovoru je ljudi pozvala k miru in dejala, da si prizadevajo za ureditev razmer v državi. "Za nami so težke spremembe, oblast je prešla v roke ljudstva in ponekod se je to zgodilo s silo. Pozivamo vas, da ne nasedete provokacijam, da ne uničujete ali plenite premoženja navadnih ljudi," je dejala Otunbajeva. "Veselje v Rusiji" Dozdajšnji opozicijski voditelj Omurbek Tekebajev, ki je v novi vladi zadolžen za ustavne zadeve, je dejal, da je Rusija odigrala svojo vlogo pri strmoglavljenju Bakijeva. "Videli ste, kakšno veselje je bilo v Rusiji, ko je Bakijev odšel," je dejal Tekebajev in ob tem omenil, da je zdaj velika verjetnost, da se bo skrajšal čas delovanja ameriškega vojaškega oporišča v državi. Neimenovani ruski diplomat je dejal, da Bakijev ni izpolnil obljube o zaprtju ameriškega oporišča Manas v bližini Biškeka in namignil, da Moskva od novega vodstva pričakuje, da bodo to naredili. "V Kirgiziji je lahko samo eno oporišče - rusko," je dejal. Putin zanika vpletenost v nemire Ruski premier Vladimir Putin je odločno zavrnil domneve, da za neredi v Kirgiziji stoji Rusija, ob tem pa je poudaril, da država ostaja pomembna ruska partnerica. Predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev je dejal, da gre za kirgiško notranjo zadevo, "a da so protesti pokazali izjemno nezadovoljstvo navadnih ljudi z režimom". Rusija ima sicer močan vpliv predvsem v severnem delu države. Putin je bil prvi tuji voditelj, ki je za novo voditeljico Kirgizije priznal Otunbajevo in jo tudi poklical po telefonu kmalu za tem, ko je prevzela oblast. Ruski premier naj bi v pogovoru ponudil pomoč in predstavniki novega vodstva naj bi kmalu odpotovali v Moskvo, kjer se bodo dogovorili o podrobnostih. Otunbajeva je dejala, da so hvaležni Rusiji in Putinu za pomembno podporo v zadnjih dneh, ko so izpostavili nepotizem kriminalnega režima predsednika Bakijeva. V ZDA še čakajo na priznanje ZDA se uradno še niso odločile, ali bodo priznale zakonitost začasne vlade, saj so po njihovem mnenju razmere še vedno preveč spreminjajoče, vendar so izrazile mnenje, da Rusija ni odgovorna za prevrat. V oporišču Manas, prek katerega oskrbujejo ameriške vojake v Afganistanu, trenutno izvajajo le omejene operacije. Kirgizija je že lani grozila z zaprtjem ameriškega oporišča, potem ko je od Moskve dobila obljubo o ugodnih posojilih in pomoči, a se je nato z ZDA dogovorila za nadaljnje sodelovanje. Washington naj bi več kot potrojil najemnino, ki jo plačuje za uporabo Manasa. Dovoljenje za streljanje na roparje V nemirih v preteklih dveh dnevih je po podatkih dozdajšnje opozicije umrlo več kot sto ljudi, medtem ko je kirgiško ministrstvo za zdravje sporočilo, da je smrtnih žrtev 68, ranjenih pa je več kot 500 ljudi. Tuji mediji poročajo tudi o ropanju in plenjenju trgovin, muzejev in podjetij ter o številnih požarih. Novo postavljeni notranji minister Bolot Šernijazov je zaradi kaotičnih razmer v prestolnici varnostnim silam izdal ukaz, da streljalo na roparje in vzpostavijo red. Volitve naj bi bile v pol leta Bakijeva naj bi na čelu države nasledil eden izmed vodij opozicije Omurbek Tekebajev, do imenovanja novega predsednika pa bo naloge predsednika in tudi parlamenta, ki ga je nova oblast razpustila, opravljala začasna vlada. "Vsa oblast je prenesena na začasno vlado," je povedala nova premierka, ki načrtuje volitve v roku šestih mesecev. Za komentar dogodkov v Kirgiziji smo v MMC-ju zaprosili evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki se je pred petimi leti, ko je po revoluciji na oblast prišel Bakijev, v tej srednjeazijski državi mudil kot odposlanec Ovseja. Peterle je povedal, da se je pred petimi leti začelo obetavno, tudi zato, ker je predsednik Bakijev dobro sodeloval s predsednikom vlade Kulovim, kar je pomenilo tudi boljše sodelovanje med severom in jugom države. Ljudje so pričakovali več demokratičnih reform, Bakijev pa je utrjeval predsedniški koncept vladanja, a dejstvo je, da se v načinu vladanja niso zgodile velike spremembe, oziroma ni bilo izpolnitve obljub, danih na začetku mandata, pravi Peterle. Zadnja podražitev energentov je po njegovih besedah pomenila kapljo čez rob in proti Bakijevu so se postavili nekateri njegovi nekdanji podporniki ter sodelavci z Rozo Otunbajevo na čelu. Ashton: Nova faza za Kirgizijo Evropska zunanja ministrica Catherine Ashton je dejala, da Kirgizija "vstopa v novo fazo", pri čemer je vse strani pozvala k zadržanosti. Po njenih besedah je zdaj pomembno postaviti jasne smernice, kako hitro bo začasna vlada vrnila demokratični in ustavni red. Vse strani je še pozvala, da pokažejo pripravljenost za sodelovanje v konstruktivnem notranjem dialogu v dobro združene in stabilne Kirgizije. Zaradi nemirov v Kirgiziji je mejo z državo zaprl Uzbekistan. "Prehod ljudi in prometa na uzbekistansko-kirgiški meji smo ustavili na zahtevo uzbekistanske vlade," je povedal tiskovni predstavnik kirgiške mejne policije. B. T., G. V. V Kirgiziji sta se izmenično vmešali ZDA in Rusija. Prvi so pred leti strmoglavili proruskega Akajeva, zdaj pa so Rusi strmoglavili proameriškega Bakijeva. Če ne upoštevamo, da ima v Ošu Bakijev še vedno podporo, je rezultat zdaj 1:1. Kaczynski je potoval na slovesnost ob 70. obletnici pokola v Katinskem gozdu, kjer so sovjetske sile ubile več tisoč Poljakov, večinoma vojaških častnikov. Tik pred pristankom v Smolensku na zahodu Rusije je strmoglavilo poljsko vladno letalo. Nesreče ni preživel nihče. Po zadnjih podatkih, ki jih je posredovalo rusko ministrstvo za izredne razmere, je bilo na njem 96 potnikov in članov posadke, pred tem so poročali celo o 132 žrtvah. Poljski predsednik med žrtvami nesreče Na krovu letala je bil tudi poljski predsednik Lech Kaczynski s prvo damo, so potrdili na zunanjem ministrstvu te države. Poleg predsedniškega para so v Smolensk potovali tudi številni drugi visoki uradniki z družinami. Delegacija je štela 88 članov. Na letalu so bili poveljnik poljske vojske Franciszek Gagor, namestnik zunanjega ministra Andrzej Kremer, guverner centralne banke Slawomir Skrzypek. Med žrtvami je tudi nekdanji minister za obrambo Jerzy Szmajdzinski, državni sekretar Pawel Wypyc, predsednik poslanske skupine stranke Zakon in pravica, ki jo je preminuli poljski predsednik ustanovil skupaj z bratom dvojčkom, ter škof Tadeusz Płoski. V nesreči je umrl tudi Ryszard Kaczorowski, zadnji poljski predsednik v izgnanstvu, ki je po demokratičnih spremembah oblast predal Lechu Walesi. Vladno letalo vrste tupoljev TU-154 je bilo na poti iz Varšave v Smolensk, mesto blizu rusko-beloruske meje, okoli 350 kilometrov od Moskve. Že precej staro letalo naj bi pred kratkim tehnično pregledal. Vzrok nesreče še ni znan, poročajo pa, da je bila zaradi megle vidljivost zelo slaba. Pilot naj bi kar štirikrat poskušal pristati, a mu ni uspelo."Po prvih ugotovitvah je letalo zadelo drevesa, nato pa padlo na tla in se raztreščilo," je povedal guverner Smolenska Sergej Antufijev. Letalo je po strmoglavljenju zajel ogenj. Predstavnik vlade regije Smolensk je s prstom pokazal na pilota. Naročili naj bi mu, naj zaradi goste megle letalo preusmeri v Minsk ali Moskvo, a tega ni upošteval. Tako se je odločil, čeprav je bilo letališče v Smolensku zaradi slabe vidljivosti takrat že zaprto, poročanje ruskih medijev povzema poljski radio. V Rusiji so že oblikovali posebno komisijo, ki bo preiskovala nesrečo. Vodil jo bo premier Vladimir Putin osebno. Zastave pred predsedniško palačo v Varšavi visijo na pol droga, poljska vlada se bo zaradi smrti predsednika danes sestala na izredni seji, v katedrali Wawel v Krakovu pa bo popoldne spominska maša. Iz vsega sveta že prihajajo izrazi sožalja, izrazil ga je tudi slovenski predsednik. Zapisal je, da ga je novica o tragični smrti poljskega kolega "globoko pretresla in užalostila“. "Smrt predsednika Kaczynskega in vseh, ki so potovali z njim, je velika izguba za sodobno Poljsko in za Evropo. Predsednik Kaczynski je dal izjemen prispevek za zmago in utrjevanje demokracije na Poljskem in v Evropi in je bil eden markantnih političnih voditeljev našega časa,“ je še dodal. Spomnil je tudi na dejstvo, da je poljska delegacija potovala na slovesnost o obletnici poboja v Katinskem gozdu. "Zgodovinski travmi poljskega ljudstva je tako dodana še tragedija, ki je pretresla svetovno javnost in zanamovala naš čas." "Izgubljamo prijatelja, Poljska pa je izgubila voditelja," pa je premier Borut Pahor dejal ob začetku konference Socialnih demokratov. Delegati so se Kaczynskemu priklonili z minuto molka. Iz forumov: Putin ni prenašal Kaczynskega (zaradi tega je moral priti Kac v Katin dan potem ko sta se srečala putin in tusk) Nič novega, imeli so dobro možnost počistit ponovno malo "nepriljubljenih poljakov" in to so storili. Zgodovina se ponavlja..... Po neuspelem poskusu umora ukrajinskega predsednika, jim je tokrat ponovno uspelo. Zares tragično!Potovali so na slovesnost ob 70 obletnici poklola sovjetskih vojakov nad poljaki in pri tem sami doživeli tragedijo.Zares črn dan za Poljsko,Evropo in hkrati kar cel svet.Iskreno sožalje Poljskemu narodu! kaj so rusi pustili na cedilu poljake med drugo svetovno vojno, z dolfijem so se zmenli da si razdelita pol pol, leta 39, pglej si v bukvice kaj so rusi nardili z poljskimi oficirji leta 40 v enem gozdu v sssr takrat, pol pa komentiraj preteklost to da je bilo na krovu veliko pomembnih ljudi iz vrha polske politike,katera ni bila najbolj všeč rusom, ti mora dat misliti da je za to neserečo lahko nekaj zelo sumljivega.letalske nesreče veljajo za klasične oblike atentata na politčne nasprotnike.to tehniko recimo američani precej uporabljajo.očitno so se rusi precej naučili... tale nesreča je mal presenetljiva. Sožalje poljski in njegovi družini sam upam da bodo raziskal ozadje. Mislim da je tukaj problem gradite ameriškega protiraketnega ščita na poljskem kar je on zagovarjal rusija pa je bila ostro proti. sedaj se je to ustavilo tako da vrjamem da je bila rusija vmes aeterno: Tupolev očitno ni na nivoju, ker ima ogromen procent padlih letal!! je pa res da je krivo temu tudi to da letijo v državah kjer je vzdrževanje zelo slabo... Poigrajte se s procenti!! Vsi podatki so uradni! Kakorkoli Airbus je dale pred vsemi! Tupolev 154: Production total: 923+ Hull-loss Accidents: 57 with a total of 2725 fatalities Other occurrences (hull-loss): 3 with a total of 0 fatalities Unfiled occurrences (hull-loss): 0 with a total of 0 fatalities Criminal occurences (hull-loss, excl. hijackings): 5 with a total of 232 fatalities Hijackings: 31 with a total of 13 fatalities Tupolev 134: Production total: 725 Hull-loss Accidents: 57 with a total of 1332 fatalities Other occurrences (hull-loss): 8 with a total of 0 fatalities Unfiled occurrences (hull-loss): 1 with a total of 0 fatalities Criminal occurences (hull-loss, excl. hijackings): 4 with a total of 72 fatalities Hijackings: 26 with a total of 9 fatalities Boeing 747: Production total: 1369+ Hull-loss Accidents: 39 with a total of 2850 fatalities Other occurrences (hull-loss): 3 with a total of 0 fatalities Unfiled occurrences (hull-loss): 0 with a total of 0 fatalities Criminal occurences (hull-loss, excl. hijackings): 4 with a total of 857 fatalities Hijackings: 31 with a total of 25 fatalities Boeing 737: Production total: 5873+ Hull-loss Accidents: 135 with a total of 3937 fatalities Other occurrences (hull-loss): 3 with a total of 0 fatalities Unfiled occurrences (hull-loss): 0 with a total of 0 fatalities Criminal occurences (hull-loss, excl. hijackings): 4 with a total of 242 fatalities Hijackings: 106 with a total of 324 fatalities Airbus A319/320/321: Production total: 3791+ Hull-loss Accidents: 16 with a total of 637 fatalities Other occurrences (hull-loss): 4 with a total of 0 fatalities Unfiled occurrences (hull-loss): 0 with a total of 0 fatalities Criminal occurences (hull-loss, excl. hijackings): 1 with a total of 0 fatalities Hijackings: 9 with a total of 1 fatalities Airbus 330: Production total: 592+ Hull-loss Accidents: 3 with a total of 235 fatalities Other occurrences (hull-loss): 0 with a total of 0 fatalities Unfiled occurrences (hull-loss): 0 with a total of 0 fatalities Criminal occurences (hull-loss, excl. hijackings): 2 with a total of 0 fatalities Hijackings: 2 with a total of 1 fatalities Je to načrtovana nesreča zaradi ameriških raket in odkrivanja v Katynskem gozdu? Sledi tudi kaj takega pri nas. Palčki delujejo še vedno!? Vsaj Bog bo dal mirni pokoj vsem žrtvam. Povsem možno je da je Rusija upletena v strmoglavljenje letala. Smrt Katcynskega je kot naročena za Rusijo. Bodo umori nova zunanja politika Rusije? Saj ne moreš vrjet novinarji se kar sprehajajo med razbitinami in od blizu snemajo vse detajle, sploh niso zavarovali mesta nesreče, tako lahko v bistvu kdorkoli odnese kak kos tudi kak pomemben dokaz ali posname kakšne posmrtne ostanke. Res da so tega kamermana nato vojaki le odstrani ampak vseeno je precej šlampasto vse skupaj izpadlo. Vir: http://www.dailymail.co.uk/news/worldnews/article-1265166/A-nation-mourning-Investigation-begins-plane-crash-wiped-88-members-Polands-ruling-elite.html Edward Lucas, a leading expert on East European affairs, said: 'Although there is no evidence that the crash was caused by sabotage, many Poles will think foul play was involved because of the historical parallels with Katyn. Devastation: The daughter of President Lech Kaczynski, Marta, and his twin brother Jaroslaw Kaczynski pay their respects in front of his coffin today rok_ticar_2010_sv_pvenstvo_hokej_b_skupina_prvi hokej_trener_slo_john_harrington_2010 hokej_ekipa_2010slo23april_slavje.jpg Slovenska hokejska zmagovalna ekipa 2010 - bravo Slovenci. Slovenska hokejska zmagovalna ekipa 23. april 2010 - bravo Slovenci. hokej_slo_himna2010_slovenija.jpg "Enkratno je. Pohvala vsem, pohvala mladim fantom, ki so prvenstvo odigrali odlično. Nekaj je bilo zbadljivk skozi to prvenstvo, po slovensko. Marsikaj so skušali narediti, da bi se garderoba sesula, pa se ni," je pogovor z novinarji začel Tomaž Razainger. * of the United States John Harrington (2009 ...) * Švedske Mats Waltin (2008) * of the United States Ted Sator (2007) * Češke František Vyborny (2006) * Finske Kari Savolainen (2004 - 2005) * Slovenije Matjaž Sekelj (2001 - 2003) * Slovenije Rudi Hiti (2000) * Slovenije Pavle Kavčič (1997 - 1999) * Rusije Vladimir Krikunov (1996) * Slovenije Rudi Hiti (1993 - 1995) Slovenska hokejska reprezentanca Iz Wikipedije, proste enciklopedije Skoči na: navigacija, iskanje Slovenska hokejska reprezentanca (tudi Risi) je nastopila na šestnajstih Svetovnih hokejskih prvenstvih, prvič leta 1993. Petkrat od tega na prvenstvu tretjerazredne skupine C (D2), sedemkrat na prvenstvu drugorazredne skupine B (D1), kjer je trikrat zmagala, in štirikrat na prvenstvu elitne skupine A. Trikrat je nastopila na kvalifikacijah za nastop na Olimpijskih igrah, 2002, 2006 in 2010, vselej neuspešno. Novoustanovljena slovenska hokejska reprezentanca je prvič zaigrala na Svetovnem prvenstvu 1993 v skupini C, ki je potekalo v Sloveniji. Toda ker sta v tistem času razpadli tudi Sovjetska zveza in Češkoslovaška iz katerih je nastalo več močnih reprezentanc, je potrebovala kar pet let za uvrstitev v skupino B, kar ji je uspelo z drugim mestom na prvenstvu 1997 v Estoniji. 21. aprila 2001 pa si je slovenska reprezentanca z zmago proti reprezentanci Estonije s 16:0 na prvenstvu 2001 D1 v Ljubljani prvič zagotovila napredovanje v elitno skupino svetovnega hokeja. Od takrat je petkrat igrala v elitni skupini svetovnega hokeja, kjer je vselej igrala v skupini za obstanek, dvakrat ji je uspelo obstati v elitni skupini, dvakrat pa se je po izpadu z zmago na turnirju D1 ponovno uvrstila v elitno diviziji. Za Svetovno prvenstvo leta 2010 je Slovenija uvrščena v drugorazredno divizijo D1 po drugem mestu na prvenstvu D1 leta 2009. Slovenci najboljše prihranili za konec Rok Tičar dvakratni strelec 23. april 2010 ob 20:00, zadnji poseg: 23. april 2010 ob 21:59 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenski hokejisti so v odločilni tekmi svetovnega prvenstva v Ljubljani s 4:1 premagali Madžare in se po letu 2008 znova vrnili med elito svetovnega hokeja. Risi so zasenčili do tega kroga še neporažene vzhodne sosede. Pod do zmage je odprla napaka vratarja Zoltana Hetenyija že v 50. sekundi srečanja, ki jo je izkoristil Rok Tičar. Kasneje so slovensko premoč (končno razmerje strelov 36:15) kronali še Aleš Kranjc, drugič Tičar in Jan Muršak. Slovenija bo tako drugo leto igrala na svetovnem prvenstvu elitne divizije na Slovaškem. Poškodba Urbasa, gol Tičarja Tekma se je za rise začela slabo, saj je že po 40 sekundah obležal Jan Urbas in z izpahnjenim ramenom odšel v slačilnico. Že nekaj sekund kasneje pa vodstvo Slovencev. Hetenyi se je nerodno zapletel za vrati, tako da mu je plošček odvzel Urbasova menjava v 3. napadu Žiga Pance in ga podal pred vrata, kjer Tičar zatresel prazno mrežo. Sille zadel ob igralcu manj V 7. minuti je bil izključen Gergo Nagy, a Slovenci prednosti niso izkoristili. Nasprotno, prav ob izteku kazni madžarskega branilca je zadel Tamas Sille, ki je po dobljenem sodniškem metu ustreli z modre črte, plošček pa je med letom ob dotiku palice Martona Vasa spremenil smer in preletel vratarja Andreja Hočevarja. Sledila je nova izključitev na madžarski strani, po kateri se je izjemna priložnost ponudila Tomažu Razingarju, vendar je slovenski kapetan preslabo streljal. Dinamična igra je postregla še z nekaj (pol)priložnostmi na obeh straneh, a se mreži nista zatresli. Razmerje strelov po 1. tretjini je bilo 12:11 za Slovenijo. Hetenyi dvakrat ustavil Muršaka Že v uvodnih sekundah nadaljevanja se je Muršak sam znašel pred Hetenyjijem, a se je namesto za strel odločil za preigravanje, kjer pa ni bil uspešen. V 24. minuti je moral na kazensko klop Andras Horvath, čemur je sledilo obleganje madžarskih vrat. Do izjemne priložnosti je znova prišel Muršak, a mu je veselje preprečil izjemni Hetenyi. Kranjčev projektil končal v mreži V 34. minuti nova številčna prednost za Slovence, ki so pritisnili proti madžarskim vratom. Po eni od "vročih" akcij sta se v lažji pretep zapletla David Rodman in Omar Ennaffati in si prislužila kazen. Naslednja, četrta izključitev Madžarov v 2. tretjini, je vendarle prinesla slovenski gol. Najprej je Žiga Jeglič izgubil dvoboj na "štiri oči" s Hetenyjijem, nato pa je Aleš Kranjc s strelom z desne strani le matiral Hetenyjija. Razmerje strelov v 2. delu je bilo kar 14:3 v slovensko korist. Tičar še drugič kaznoval Madžare Zadnji del se ne bi mogel začeti bolje. Riso so imeli zaradi izključitve Janosa Vasa v zadnji minuti 2. tretjine igralca več. Strel Žige Pavlina z modre črte je Hetenyi odbil do Jegliča, ta pa je podal v sredino, kjer je osamljeni Tičar poslal plošček pod prečko. Zadetek je dal krila varovancem Johna Harringtona, ki bi kaj lahko dosegli še kakšen gol. Madžari so sicer poskušali zabiti zadetek priključka, a je slovenska obramba zlahka odbijala napade. Vse dvome o potniku v elitno skupino je v 54. minuti razblinil Muršak, ki je potegnil iz slovenske tretjine, nato pa presenetil Hetenyija s strelom za njegovo desno vratnico. Sledilo je le še odštevanje do velikega slavja v Tivoliju ... V tekmi za končno 3. mesto je Poljska z 2:1 premagala Veliko Britanijo, medtem ko je Hrvaška s 5:2 izgubila z Južno Korejo, s čimer je izpadla iz divizije I. Za najboljšega vratarja svetovnega prvenstva je bil izbran Britanec Stephen Murphy, najboljši branilec je postal Madžar Andras Horvath, najboljši napadalec pa Slovenec Žiga Jeglič. SVETOVNO PRVENSTVO DIVIZIJE I SKUPINA B, Ljubljana, 5. krog SLOVENIJA - MADŽARSKA 4:1 (1:1, 1:0, 2:0) 4.500; Tičar 1., 42., Kranjc 38., Muršak 54.; Sille 7. Streli: 36; 15 Obrambe: Hočevar 14; Hetenyi 32 Izključitve: 8 min; 36 min Najboljši igralec: Tičar; Sille HRVAŠKA - JUŽNA KOREJA 2:5 (1:3, 0:1, 1:1) Lovrenčić 10., Kanaet 59.; Song 1., 9., Park 12. , Kim KS 23., Kim VJ 58. VELIKA BRITANIJA - POLJSKA 1:2 (1:0, 0:1, 0:1) Hill 18.; Rzeszutko 38., Lopuski 54. Lestvica: SLOVENIJA 5 4 1 0 0 29:10 14 MADŽARSKA 5 4 0 0 1 21:6 12 POLJSKA 5 3 0 0 2 15:12 9 VELIKA BRITANIJA 5 2 0 1 2 10:10 7 JUŽNA KOREJA 5 1 0 0 4 13:21 3 HRVAŠKA 5 0 0 0 5 4:33 0 A. V. Žiga Jeglič je pa na sliki kot Andy Murray. Ko sem pred prvenstvom prebral, da bodo v reprezentanci skoraj sami mladci nisem verjetl da se lahko uvrstijo naprej, tako da prvenstva niti nisem spremljal bog ve kaj, samo današnjo tekmo in zdaj mi je žal. Čestitke mladeničem! Upam, da se LA ne uvrsti drugo leto v končnico, da dobimo še Kopija :D Bravo nasi !!! Bravo naši! Drugače pa kratka ocena tega prvenstva - moje osebno mnenje. Odkritej so zagotovo mladci v naši reprezentanci, Urbas - Jeglič - Tičar, Muršak, Pance,... Igrali so izvrstno, so odlični drsalci, imajo dober pregled nad igro in znajo zdržati vse pritiske nasprtonikov, tako fizične kakor tudi psihične; mislim, da se ob dodatku še kakšne mladega igralca, npr. Gregorca ali pa kakšnega iz ekipe do 18 let, za slovensko hokejsko prihodnosti ni bati. Starejši manjše razočaranje, čeprav so danes delovali precej bolj suvereno, kot na vseh ostalih tekmah skupaj; k današnji zmagi sta z dobro in zavzeto igro veliko prispevala tudi Rodmana, ki sta spominjala na stare čase, ko sta bila še strah in trepet nasprotnikov. Moram pohvaliti danes tudi branilce, ki res da niso prikazali ravno zadovoljive igre skozi celo prvenstvi, a danes niso napravili veliko neumnih napak, nasplošno pohvala našim za zelo disciplinirano in mirno igro brez neumnih prekrškov. Dobro je branil, kakor tudi ves ta turnir, še Hočevar. Bravo risi!!!!! Blog TVS - 27. april 2010 Resnici na ljubo je treba povedati, da so bili domobranci slovenska in ne nemška vojska: imeli so slovenske embleme, poveljevanje je bilo v slovenščini, govori so bili slovenski, peli so slovenske in ne nemških pesmi, imeli so slovensko in ne nemško zastavo, organizirali so slovenski pouk v šolah in izdajali so slovenske časopise. Mi pa kot potomci "osvoboditeljev" še danes brundamo neke ruske in španske melodije pod nazivom "partizanskih pesmi", da o splošni balkanizaciji uma in dvojezični servilnosti v sedanjem času niti ne govorimo. In niso se borili proti Slovencem, pač pa proti tistim, ki jim narodne zavesti nikoli ni bilo mar. Partija se je namreč do narodne zavednosti obnašala omaloževalno in posmehljivo kot do "buržoazne kategorije", ki nima prihodnosti. Zagrabila jo je iz taktičnih razlogov šele potem, ko je uvidela, da na te lažnive limanice lahko ujame mnogo lahkovernih. Še danes je tako - torej lažni, po sili partijski narodnjaki! Ali pa ste pravzaprav nacional-socialisti, kot trdijo nekateri? Toliko o "podganah". Ta je pa res izjava! Kdo drugi pa je govoril zgodbice o pravičnejši državi kot pa komunisti? Zanimivo pa tudi kako eni in isti zgodovinarji danes hočejo ločevati komunizem od partizanstva, istočasno pa na vse načine slavijo in hvalijo vse pomembne jugoslovanske komunistične osebnosti. Ja, prišli smo namreč v post-komunistične čase, ko iz oportunizma vedno isti ljudje danes ločujejo partizanstvo od komunizma, ostalo pa itak ni vredno ločevanja, ampak mora ostati samo kolaboracija. Pa čeprav je v današnjih časih to enačenje "krivica" (pred osamosvojitvijo je bilo to eno in isto), ostaja za iste ljudi pravično ohranjati spomenike, ulice, šole, ustanove... poimenovane ravno po komunistih. Čas bi bil, da bi se v Sloveniji zgodovina razščistila, ker zaenkrat praktično ostaja enaka partijskemu povojnemu nareku. V vsej vojni so partizani pobili na slovenskih tleh manj, kot 250 Nemcev... pa takšne hude bitke... So pa namesto okupatorja pobili zato 90.000 Slovencev in Slovenk in nekaj čez 100.000 tujih državljanov predvsem iz Balkana... žrtve so popisane, čaka se samo še opravičilo iz strani "osvoboditeljev". Edini, ki so se uprli Hitlerju, so bili Šarhi na Pohorju. Pa so jih naši komunisti izdali in Nemci pobili. Na primorskem pa so to počeli Tigrovci, katere so tudi komunisti izdajali in pobijali. Partizani na dolenjskem se niso imeli komu upirati, ker Lahi niso bili nikakršen okupator. Zato pa je še vedno deljenje na bele in rdeče le na dolenjskem in notranjskem. Ostala Slovenija teh delitev ne pozna. In to, kar počenejo trenutni oblastniki je novo netenje sovraštva med nekimi nazori, ki so že leta in desetletja pozabljena. To se lahko dogaja le pri nas. Dokler se javno ne pove, da je komunizem povzročil največ gorja na svetu, bojo delitve v Sloveniji način življenja. Žal. Ta praznik ne obeležuje tistega kar je njegovo ime. Če naj bi bil dan upora proti okupatorju ime tega praznika bi se ta moral praznovati 26 aprila ne pa danes. star sem 19 let in sem se močno močno poglobil v te zadeve in tukaj imam nekaj dejstev. Znano je da se je odpor OF začel šele ob hitlerjevem napadu na SZ in nič prej. Sprašujem se kaj so delal vmes,vmes so sodelovali s hitlerjem ker so navsezadnje imeli podpisan trojni pakt. kocbek v svojih spominih piše da je bil edini cilj OF prevzem oblasti po 2 svetovni vojni. Hitler bi propadel brez partizanov ker bi ga uničili nemci. KPS je bila povabljena v sodelovanje s četniki vendar so to odločno zavrnili. Nebi jim bilo treba pri Turjaku ubiti nevem koliko slovenski fantov kateri so se borili zaradi straha pred njimi. Seveda je marsikateri slovenec vstopil v partizane ker so jih zvabili pod pretvezo obrambe domovine. Najhuje pri tem je bil tisto kar se je dogajalo po vojni. KPS je izvedla na stotine pobojev nič slutečih domobrancev in tudi civilistov kateri niso vedel kam se lahko obrnejo. Če so že morali pobiti domobrance bi morali pobiti vodilne vendar so vodilni domobranci zbežali. Pa zapomnite si še en podatek. Po vojni so se v Sloveniji zgodili najhujši poboji v Evropi po 2 svetovni vojni. V eni majhni sloveniji. Tito je zakockal trst predvsem zato, ker se je bal za svojo oblast,za svojo komunistično oblast. Seveda mi je tukaj najbolj sporno to, da dajejo državno priznanje Ertlu ki je en največjih bedakov v zgodovini slovenije. Türk podpira sporazum, Cerkev vzdržana, Janša proti Na referendum gremo 6. junija 4. maj 2010 ob 16:17, zadnji poseg: 4. maj 2010 ob 19:35 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Referendumska kampanja o arbitražnem sporazumu se uradno začenja v petek. Predsednik Türk njegovo sprejetje podpira. Cerkev se v razpravo ne bo spuščala, Janša pa poziva h glasovanju proti sporazumu. Poslanci so v ponedeljek po dolgi in burni razpravi skoraj soglasno podprli akt o razpisu zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško (več o tem v sorodnih novicah). Ker so politični akterji v preteklih dneh sprejeli tudi odločitev, da meja z južno sosedo ne bi smela posegati v "najpomembnejšo postransko stvar na svetu" (nogometno svetovno prvenstvo) ter poletne počitnice, bodo stvari potekale dokaj hitro. V sredo, ko se sestane Državna volilna komisija (DVK) in določi rokovnik opravil, začnejo teči zakonski roki za njegovo izvedbo. Kampanja se bo začela v petek. Akt o razpisu referenduma bo DVK moral javno objaviti do 22. maja. Način objave sicer še ni znan, pred parlamentarnimi volitvami 2008 so, denimo, vsa slovenska gospodinjstva prejela brošure z listami kandidatov. Ljudstvo bo svoje reklo 6. junija. Pomembna tema, hiter tempo Kampanja se bo končala 4. junija opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Ni še znano, katere politične stranke in civilnodružbene organizacije bodo vstopile v referendumsko kampanjo in ali se bodo pri organizaciji kampanje med seboj povezale. Po neuradnih podatkih tako v koalicijskih kot opozicijskih parlamentarnih strankah potekajo pogovori o skupni organizaciji kampanje. Svojo kampanjo bi lahko organizirala tudi vlada, a se po neuradnih podatkih za to ne bo odločila. Organizatorji kampanje so v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji lahko predlagatelji referenduma ali drugi subjekti, ki so zainteresirani za izid referenduma. Vsi, ki bodo vstopili v kampanjo, morajo do 12. maja odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo zbirali sredstva za financiranje kampanje in s katerih bodo morali poravnati tudi vse stroške kampanje. Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz državnega proračuna, organizatorjem referendumske kampanje pa ne pripada povračilo stroškov kampanje, kot to velja za volilno kampanjo. Za kampanjo lahko porabijo največ 0,25 evra na volilnega upravičenca v državi. Sodeč po podatkih o številu volivcev pred parlamentarnimi volitvami - novo evidenco volilne pravice na notranjem ministrstvu še pripravljajo - bodo organizatorji za kampanjo lahko porabili največ 420.000 evrov. PREDMETNA ZAKONODAJA: - Zakon o volilni in referendumski kampanji - Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi Türk: Sporazum je dober Izjave v zvezi s prihajajočim referendumom sta tako med vidnejšimi družbenopolitičnimi akterji prva podala predsednik republike in najvišli predstavnik RKC-ja v Sloveniji. Predsednik republike Danilo Türk je v izjavi za javnost ponovil, da je arbitražni sporazum "dober dokument, ki nudi primeren pravni okvir za pravično rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško in zagotavlja uveljavitev nacionalnih interesov Slovenije". Zato bi ga morali državljani Slovenije na referendumu potrditi, meni predsednik. Vprašanje ureditve vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško je tako pomembno, da presega dnevnopolitične interese političnih strank, poudarja predsednik Türk. Prepričan je, da se tega zavedajo tudi slovenski državljani in da bodo "pokazali racionalnost ter dokončno potrdili ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško". Türk meni tudi, da ima Slovenija "veliko pravnih, zgodovinskih in političnih argumentov, ki jih bo lahko uspešno predstavila v arbitražnem postopku". Bo pa treba kakovostno pripraviti slovenski memorandum za arbitražno sodišče, še opozarja predsednik republike. SDS se bo v kampanjo aktivno vključil Točko dnevnega reda je popoldne obravnaval tudi izvršilni odbor največje opozicijske stranke SDS. Njen predsednik Janez Janša je v izjavi za javnost med drugim ponovil, da je sporazum slab, ker ogroža slovensko suverenost na morju in druge dolgoročne vitalne interese slovenskega naroda. Edina možnost, da se prepreči posledice arbitražnega sporazuma, je, da se ta sporazum na referendumu zavrne, meni prvak SDS-a, zato bodo v izvršilnem odboru pozvali vse organe stranke in tudi slovensko javnost, da se vključi v razpravo pred dločanjem in na referendumu glasuje proti arbitražnemu sporazumu. Prepičani so namreč, da obstajajo bistveno boljše alternative "temu arbitražnemu sporazumu, ki ga je brez sodelovanja strokovne javnosti in opozicije podpisala slovenska vlada". Poudaril je, da se Sloveniji ne mudi in se lahko pogaja za boljši sporazum, če pa se mudi Hrvaški, lahko ratificirajo že dogovorjeni sporazum Drnovšek-Račan in mejno vprašanje rešuje na zadovoljiv način. Stranka se bo z odprtjem posebnega transakcijskega računa ter organizacijo javnih tribun aktivno vključila v referendumsko kampanjo, je povedal. Janša je napovedal, da bodo skušali zbrati toliko sredstev, kolikor bo mogoče. Hkrati je napovedal tudi sodelovanje s parlamentarnimi strankami, ki sporazuma ne podpirajo, in civilno družbo z enakimi stališči ter strokovnjaki za mednarodno pravo. Na javne tribune ne bodo vabljeni le člani, ampak širša javnost in tudi zagovorniki arbitražnega sporazuma. Na vprašanje, katero alternativo pa bi lahko ponudili, je Janša spomnil na pravno mnenje, ki ga je leta 2007 izdelal sedanji prometni minister Patrick Vlačič. V njem Vlačič kot najboljšo rešitev predlaga prepustitev odločanja o vprašanju haaškemu sodišču po načelu ex aequo et bono. Stres: Cerkveno poslanstvo je slovensko-hrvaško prijateljstvo Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je o arbitražnem sporazumu dejal, da v Cerkvi svoje temeljno poslanstvo vidijo v skrbi za to, da se bosta slovenski in hrvaški narod še naprej dobro razumela, da bo meja pravična, ne taka, ki bi nas razdvajala ali vzbudila kakršna koli čustva prizadetosti, ogoljufanosti ali zamere. "To je naše temeljno poslanstvo. Mi se ne bomo spuščali v razprave o tem, katera meja je prava ali katera metoda je prava. Za to so drugi ljudje, ki so usposobljeni, ki imajo vse kompetence in ki imajo tudi pristojnosti za to." Ratifikacija arbitražnega sporazuma bo na referendumu potrjena, če bo zanjo glasovala večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali. V tem primeru bodo zakon o ratifikaciji takoj razglasili. Če bodo volivci zakon zavrnili, v letu dni od odločitve na referendumu DZ ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo. Forum: Mene so levičarji (Spomenka Hribar, Marko Pavliha, France Bučar, Miro Cerar,...) prepričali zato bom glasoval proti. Ko arbitraže ne podpirajo tudi tisti, ki se imajo za levičarje in sovražijo Janšo, potem veš da je ta arbitraža slaba za Slovenijo!!! Vsi Titonostalgiki bodo seveda glasovali za, in s tem odprli pot novi razprodaji slovenskega ozemlja, ki traja že celo večnost. Kdo je prodal Trst, Istro,.... ?! Je Janša ljubosumen na Pahorja? Kot je poudaril Pahor, se ne more znebiti občutka, da je prvak SDS-a Janez Janša ljubosumen, ker je s podpisom arbitražnega sporazuma rešil težavo, ki je Janša ni mogel. "Janši je uspelo v življenju in politiki veliko stvari, na katere je ponosen in ki mu jih ne sme nihče ukrasti. Veliki ljudje pa morajo priznati, da lahko uspejo velike stvari tudi drugim ljudem, in meni je uspelo," je zatrdil. Kdo vam pa sploh še verjame? Vsekakor bom glasoval proti, ker, če pomislim, kaj vse ste obljubljali v predvolilni kampanji in kaj počnete danes, potem, upam, levici ne verjame nihče več, verjetno še sami sebi ne. Tovarišice in tovariši, čas je, da se končno poslovite od vlade in nam pustite mirno in pošteno živeti, ker si to zaslužimo. ZA MIR IN SOŽITJE? A NI BIL SPORAZUM PDOPISAN ZATO, DA BOMO DOBILI STIK Z ODPRTIM MORJEM IN KER JE DOBER ZA SLOVENIJO? SEDAJ PA NAJ BIL BIL GLAVNI RAZLOG ZA PODPORO, DA SPOR POMETEMO POD PREPROGO. k-ris, hrvaški zemljevidi so v petdesetih imeli mejo na mirni, savudrija je spadala pod piran. v istri so bili ali italjani ali sovenci (hrvatov le za vzorec), itd. danes je vse drugače. in po pravnih pravilih so tudi tistima dvema ki sta poštarja oropala vrnili denar. to je pač pravo. nima pa to veze s pravico. in zato arbitraži ne zaupam, sploh ko so pravila po katerih se bo odločalo določili hrvati. kajti najlepše je, ko naši pravniki (vključno s turkom ki naj bi bil strokovnjak za mednarodno pravo) trdijo da je v sporazumu načelo pravičnosti ker piše v angleščini justice. kot da ne bi vedeli da se v mednarodni politiki za načelo pravičnosti uporablja ex aequo et bono. pahor nas je prodal za par nasmehov... če bi bil tako dober sporazum kot pravijo, bi z lahkoto lahko odločali v parlametu z 2/3 večino ker pa ni, so določili, da bodo glasovali z navadno in potem tudi ne bi bilo referenduma in ne bi nas posiljevali s tem Dajte mi razložiti! Če Pahor ve, kot zatrjuje, da bomo z arbitražo dobili svoje morje, zakaj je potem arbitraža sploh potrebna, ker smo baje mi napisali arbitraži, kako mora razsoditi! Za kakšno farbanje tu sploh gre? Prva razstava o aktualni nobelovki Herta Müller v münchenski Hiši literature 23. april 2010 ob 10:15 München - MMC RTV SLO Dva tedna preden bo Herta Müller obiskala Ljubljano oziroma novo svetovno prestolnico knjige, bodo v Münchnu odprli prvo razstavo o aktualni nobelovki. V münchenski Hiši literature (LIteraturhaus) bodo od danes pa do 20. junija predstavljali delo in življenje Herte Müller. Središče razstave z naslovom Der kalte Schmuck des Lebens (Hladni nakit življenja) bodo doslej v javnosti še nikoli predstavljeni dokumenti o življenju Müllerjeve. Ob njih bodo na ogled postavljene tudi njene osebne fotografije, ki nas obenem popeljejo v drugi tematski sklop razstave. Ta želi namreč predstaviti tudi malo znano zgodovinsko pokrajino Banat, v kateri živi tudi stara nemška manjšina v Romuniji, iz katere prihaja Müllerjeva. Kaj se je dogajalo v Banatu Prihod prednikov Herte Müller v Banat je pravzaprav povezan z gospodarskimi ukrepi nekega francoskega grofa. Grof Claudius Mercy je namreč po letu 1720, ko so ga imenovali za upravitelja Banata s središčem v Temišvarju, želel gospodarski razvoj tedaj skromno poseljenega Banata spodbuditi z naselitvijo tujih obrtnikov in kmetov. In tedaj se je v Banat usmeril naselitveni tok nemških kolonizatorjev, ki se je še okrepil pod vladavino Marije Terezije. Ona je začela načrtno izkoriščati naravna bogastva Banata. To so bili začetki Banata, povezanega z življenjsko usodo Herte Müller, razstava v Hiši literature, ki se bo pozneje selila še v Berlin in Stuttgart, pa osvetli tudi življenje današnje staronemške manjšine v Romuniji ter njen položaj v času Ceausescuja. On je seveda tudi glavni navdih za delo Herte Müller. Herta Müller in zakaj iglavci vendar niso povsem odveč Večer z Nobelovo nagrajenko 4. maj 2010 ob 08:25 Ljubljana - MMC RTV SLO Festival Fabula v organizaciji Študentske založbe je ob odprtju gostil aktualno Nobelovo nagrajenko za literaturo Herto Müller. “V umetnosti je lepo le, kar hkrati tudi boli. Kar je lepo in ne boli, je kič.” Takšna je lahko verjetno le misel pisateljice, ki s seboj nosi dediščino kolektivnega spomina zdesetkane narodnostne manjšine (po vrtoglavi in pravzaprav dvojno neetični menjavi strani v drugi svetovni vojni so Romuni, nekdanji zavezniki nacistične Nemčije, člane nemške manjšine na Sedmograškem, ki niso bili v vojski, poslali v taborišča v Sovjetski zvezi, od koder se jih je vrnilo le malo), dediščino očeta, člana enot SS, in matere, taboriščnice v Ukrajini, ter dediščino več kot 900 strani debelega dosjeja v arhivu romunske tajne službe Securitate. Herta Müller je pisateljica, ki se ji je življenje v izostanku vsega odvečnega, pravzaprav življenje v pomanjkanju tudi tistega bistvenega, torej svobode, tako globoko vtisnilo v osebnost, da njeno pisanje niti ne more biti preobloženo. Njeni jedrnati stavki, v katerih piše tudi svoj zadnji roman Atemschaukel (Zaziban dih), ki je bil središče pogovora ob začetku festivala Fabula, so vsak za sebe drobna zgodba in obenem so zaznamovani ... da ... tudi z lepoto. Docela materialna lepota Lepota pisanja Herte Müller je posebna, ker je pravzaprav tako enostavna, tako materialna, tako zelo vpeta v ta svet, brez aspiracij po iskanju nekega duhovnega doživetja (živimo pač ne od lepih misli). Zgrajena je na sposobnosti zaznavanja snovnih malenkosti v našem življenju. Müllerjeva te malenkosti zaznava s subtilnostjo nekoga, ki je preživel dolgo časa v taborišču in se tam zavedel, kako bistvena je razlika - ki jo v romanu Zaziban dih o deportaciji mladeniča v sovjetsko taborišče izpostavi pisateljica - med navadnim robcem, krpo, v katero shraniš sladkor, krpo, ki jo uporabljaš namesto vzglavnika, krpo, ki si jo povezneš na glavo ... in ne nazadnje raztrgano krpo, ki jo še zadnjič uporabiš na stranišču. Herta Müller je o grajenju zgodbe iz malenkosti na srečanju v ljubljanski Drami povedala: “V taborišču ali na begu, ko vse izgubimo, postane človek gol in sam. In tedaj se zave, kaj sploh so predmeti. V teh ekstremnih razmerah začutimo, da se definiramo prek predmetov.” Müllerjeva je izpostavila še en pomen svojega pisanja o malenkostih. Prek teh se izraža človekova individualnost. Če je človeku prepovedano vztrajanje pri njegovih, le zanj pomembnih malenkostih, če mu je, na primer, prepovedano uživati v podarjenem svilenem robčku iz časov cesarske Rusije in ga mora skrivati (če uporabimo še eno navezavo na Zaziban dih), potem je njegova individualost kriminalizirana in to pomeni diktaturo. Herta Müller, ki je po odpustu iz službe prevajalke navodil v tovarni traktorjev zaradi zavrnitve sodelovanja s tajno policijo in po preganjanju zaradi sodelovanja s sporno umetniško skupino romunskih Nemcev Aktionsgruppe Banat (v njenem dosjeju je med drugim pisalo, da sodeluje s skupino, ki slovi po svojem sovražnem delu, in da izkazuje težnjo k maličenju realnosti oziroma k napačnemu razumevanju realnosti, še posebej v vaškem okolju), leta 1987 z materjo in možem Richardom Wagnerjem emigrirala v Nemčijo, je priznala, da je diktatura pomemben motiv v njenem pisanju, zavrnila pa je namig moderatorja pogovora Aleša Štegra, da se v izkušnji diktature navdihuje. Pravi, da piše zaradi notranjega vzgiba, potrebe po pisanju, in da bi z drugačno življenjsko izkušnjo pač pisala o čem drugem. Tirolska in pomembno spoznanje o iglavcih Vendar se teme diktature in zatiranja človekove svobode ne more znebiti. Predvsem je zelo dolgo razmišljala o tem, da bi napisala knjigo o internirancih v sovjetskih taboriščih, kar je bila tudi njena mati. A ta, kot še mnogo drugih banatskih Nemcev, o tej izkušnji ni dosti govorila. Oziroma je govorila le na splošno. Herta Müller pa je za zgodbo potrebovala podrobnosti. Našla jih je po naključju. Tako nam je zaupala zgodbo o potovanju s prijateljem in pesnikom Oskarjem Pastiorjem po Tirolski. Med potjo na letališče mu je Herta Müller omenila, da ne mara jelk. Da se ji zdijo dolgočasna in lena drevesa v svoji celoletni enoličnosti. Da drugače od listavcev, ki odvržejo in spet poženejo liste, skozi leto ničesar konkretnega ne storijo. Pastior pa ji je odvrnil, da ima iglavce rad, ker so se mu v taborišču zdeli kot žarek civilizacije, ko so mu dajali senco. To je bil začetek njunega sodelovanja, ki se je prelevilo v niz zaupnih in zelo intimnih seans, pogovorov v na videz nepomembnih, a zelo povednih podrobnostih iz življenja taboriščnika. Zato Műllerjeva tudi pravi, da sta z zdaj že pokojnim Pastiorjem, čeprav je pisanje knjig zelo zasebno delo, delo za enega, roman Zaziban dih vsaj do polovice napisala skupaj. Nobelovka je priznala, da brez Pastiorja v besedah nikakor ne bi znala izraziti občutka neizmerne lakote, spoznanja, da si povsem uničen, in drugih skrajnih občutij, ki jih tudi sama, torej tudi kot tarča tajne policije, ni znala izraziti. Življenje v Romuniji je Herti Müller dalo skoraj neizčrpno snov za pisanje ali vsaj izhodišče za pisanje, ki ga sicer v vsakem delu predstavi nekoliko drugače. Dalo pa se ji zdi tudi posebna in za pisatelja dragocena jezikovna izkušnja. Müllerjeva, ki zelo lepo nemščino izgovarja izredno razločno in poudarjeno, skoraj strastno, je poudarila svoje življenje v jezikovnem medprostoru (Zwischenräume). Njen materni jezik je sicer nemški in romunsko se je naučila šele, ko je s petnajstimi leti iz svoje popolnoma nemške domače vasi prišla v večje mesto. Zdi se ji zelo pomembno, da je drugi jezik spoznavala šele, ko je popolnoma obvladovala in imela za samoumevnega svoj materni jezik. Zato je romunščino privzemala zavestno in kritično; presojala je nove izraze, njihovo uporabo, od nemških drugačne besedne zveze in prenesene pomene. In zanimivo je, ko danes pravi, da so se ji nekatere romunske jezikovne podobe zdele bolj domače, bolj znane kot nemške, s katerimi je odraščala. Tako je njena literatura vsaj malo tudi romunska in lahko bi rekli, da je s Herto Müller tudi Romunija dobila Nobelovo nagrajenko; čeprav ji je bila veliko bolj mačeha kot mati. Polona Balantič preberi si tole (forumi TV): Ali je sploh ustavno, da na partizanskih proslavah sodeluje Slovenska vojska, ki je leta 91 ubranila Slovenijo pred agresijo JLA... V ?olah so nas u?ili, da je JLA neposredna naslednica partizanov... Leta 91 so nas torej napadli partizani v JLA tankih... /GeorgeB: Prav vas spra?ujem, kdaj boste ?e enkrat dojeli, da komunistov ni ve?. / Kdaj pa so pomrli? Pa niso ni? po TV prena?ali? Partizani so ?akali ?e en dan dlje, da so bili sigurni, da so Nemci od?li, potem so pa "slavnostno" vkorakali v Ljubljano. /Germani so rabili 1000 let, da so pomen?ili koro?ko, nasledniki partizanov so pa Slovenijo posrbili v 50 letih... ?ivela SAO Ljubljana! /vedno rad delim z ljudmi, kako so na?i vrli "osvoboditelji" osvobajali: V Lo?ki dolini je okoli 700 poslopij, ve?inoma hi?, uni?enih. V ob?ini je okrog pet in dvajset vasi, toda niti ene ni, v kateri ne bi bilo vsaj eno poslopje uni?eno. Babno polje je do 95% po?gano, Babna polica popolnoma, Dol. in Gor. Poljane popolnoma. Vrhnika ve? ko polovica, mesto Lo? skoraj vse itd. Lo?ka dolina, ki je 1941 imela nad 4000 glav ?ivine, jih danes nima niti 1000. Dolina, ki je imela 1941 okrog tristo konj, jih danes nima niti deset. Ob?ina, ki je ?tela 1941 nad 2000 dela sposobnih mo?, jih danes nima 50, ki bi mogli delati doma. Dolina, ki je v?asih redila pra?i?e za prodajo nima danes niti enega zrejenega. Dolina ki je ?ivela izklju?no od lesa, ?e dve leti ni prodala niti ene deske. Dolina, ki je imela poprej v obratu devet vodnih in ?tiri parne ?age, ?e ve? ko dve leti ni zrezala niti enega hloda. Dolina, ki je bila poprej nujno vezana na uva?anje ?ivil, je dobila zadnja ?ivila septembra 1943. V dolini, kjer je bilo v?asih ?ivahno in veselo ?ivljenje, je danes pusto in mrtvo ko na pokopali??u. Od 1123 hi? jih je pogorelo do tal 274 torej ena ?etrtina. Od 3000 poslopij jih je upepeljenih 670 in dve ?agi, dva mlina in ena cerkev. Zasebna in skupna ?koda zna?a do danes ?e nad 200 milijonov lir. Od 5300 prebivalcev jih je ?e do danes mrtvih nad 500, to je 10%. Kdo je povzro?il vso to ?kodo? Osvobodilna fronta! ?lovek bi nazadnje mislil kak?ne mno?ice so morale hrumeti po La?ki dolini da je nastalo toliko ?kode? Toda v vsej Lo?ki dolini je bilo lani 164 razbojnikov, ?ivih in mrtvih. In ta pe??ica je s pomo?jo cesarske italijanske vojske ustrahovala Notranjce, ni pa storila niti enega voja?kega dejanja po vsej Notranjski! ...? ..Vsak dan sli?imo po cestah in po uradih bedake, ki trdijo, da se je Osvobodilna fronta borila proti italijanski cesarski vojski. Ali veste, koliko smrtnih ?rtev je ta imela vsa tri leta v Lo?ki dolini? Ljudje so videli vsega skupaj osem mrtvih italijanskih voj??akov, po propagandnih poro?ilih ?narodnoosvobodilne vojske? pa bi jih bilo 25. 25 proti 500 In 500 jih je postavila na svoj seznam Osvobodilna fronta ?e leta 1941. (500 civilistov, doma?ih prebivalcev, op.p) Hribar: Niso nam Hrvati zabili gola, temveč Pahor avtogol Premier: Slabše kolaboracije ne more biti kot pustiti stvari, kot so 11. maj 2010 ob 11:57, zadnji poseg: 11. maj 2010 ob 15:45 Ljubljana - MMC RTV SLO France Bučar meni, da pri arbitražnem sporazumu ne gre le za vprašanje meje, temveč za vprašanje obstoja Slovenije, Tine Hribar pa je prepričan, da dokument predstavlja akt kolaboracije z okupatorjem. Bučar in Hribar sta svoji stališči glede arbitražnega sporazuma predstavila na tiskovni konferenci Slovenskega panevropskega gibanja, na kateri je kot gost sodeloval tudi Boris Pahor. Opozoril je, da Slovenija ne nastopa kot država. "Slovenija se je morala z Italijo pogovarjati, da ji je dovolila vstop v Evropo, in to po vsem tem, ko je počenjala, kar je počenjala. Slovenija bi danes morala nastopati na isti način," je prepričan tržaški pisatelj in publicist. "Sporazum kot švicarski sir - poln lukenj" Še ostrejši je bil filozof Tine Hribar, ki je Hrvaško označil kot agresorja, sporazum pa kot švicarski sir - poln lukenj. Prepričan je, da tukaj Hrvaška ne bo izgubila nič, le Slovenija bo, saj naša vlada ne ve, kaj dela. To je opisal s primerom: "Imeli smo njivo, zasedli so jo polovico, mi pa zahtevamo četrtino. Polovico tako ali tako izgubimo." Na besede članov Panevropskega gibanja se je že odzval premier Borut Pahor. Med drugim je dejal, da "slabše kolaboracije ne more biti kot pa pustiti stvari takšne, kot so". "Zdaj nimamo ničesar, s sporazumom pa lahko dobimo, kar je naše," je še povedal premier. Če člani gibanja menijo, da bi se moralo vprašanje meje urediti drugače, zakaj niso pripomogli k temu, da bi stanje uredili že prej. Kaj bi storili, če referendum ne bo uspel, se še sprašuje premier. "Arbitražni sporazum dokončni polom" Po njegovih besedah so si Hrvati namreč postopoma prisvajali ozemlje "in ta arbitražni sporazm je le zadnji odstop, zadnji umik, dokončni polom". Da gre za agresorja, je po njegovem priznal tudi premier Borut Pahor. Priznal naj bi, tako meni Hribar, da je Hrvaška okupirala pol Piranskega zaliva in zdaj smo prisiljeni v sporazum, da ga dobimo nazaj. Vabljeni k branju: SLS: Povejmo, da morja ne damo, DeSUS: Podpiramo Pahorja Hkrati je opozoril, da je stvar zelo resna in da možnosti za pritožbo po arbitraži ni ter da bomo uničili Slovenijo kot pomorsko državo. Zdaj smo svojo usodo prepustili nekomu drugemu, je menil in dodal, da "nam gola niso zabili Hrvati, temveč nam je avtogol zabil premier Pahor". To naj bi povzročilo le še dodatno utrjevanje statusa quo, saj da se bo postopek zavlekel za deset let, kar naj bi po desetem členu sporazuma pomenilo, da se "nam za deset let zavezuje usta in v tem času ne bomo smeli reči nič proti Hrvatom". Hribarju se tako edina možnost zdi glasovanje proti refrendumu, ne izključuje pa mediacije, a najprej bi se morala Hrvaška "umakniti na začetno stanje". Kot v prejšjem sistemu? Slovenski premier Pahor naj bi se obnašal tako, kot so se obnašali politiki v nekdanji Jugoslaviji, pa je menil starosta slovenske politike France Bučar, ki tako ni skoparil na račun premierja in vlade. Po njegovih besedah je namreč premierjev odziv vedno samo ta, "da je to je najboljši sporazum, ki smo ga lahko dosegli, in jaz sem tisti (torej Borut Pahor, op. a.), ki ima prav". Po njegovih besedah se tako vračamo v "komunistični ideološki svet, ko je Kardelj rekel, da je tako in je tako bilo, in tega ne moremo sprejeti". Presedniku vlade je očital, da še ni predložil razumljivih dokazov in, da "gre za neko navadno prepričevanje, kot da je slovenski narod neka skupnost mentalno zaostalih ljudi". Bučar: Pahorjevo ravnanje protistavno Obenem je še dodal, da Pahor odloča o usodi naroda, a da za to nima nobenega pooblastila, in je tako njegovo ravnanje protiustavno, čeprav "ima na ustih, da se obnašam tako, kot ko smo se osamosvajali," je dejal in nadaljeval, "Pahor in preostali se sklicujejo na duha slovenskega naroda, ampak ga negirajo. Pred Hrvati se obnašamo kot žaba pred kačo. Trdi smo od strahu, sprašujemo se, kaj se nam lahko zgodi, če ne sprejmemo sporazuma. Nič se nam ne more zgoditi, dokler imamo svojo lastno državo." Tudi Bučar je prepričan, da Hrvaška nima za to svoje stališče nobenega pravnega naslova, ter da gre za navadno okupacija teritorija, ki ga Hrvaška nikoli ni imela in nikdar tam ni živel noben Hrvat. S tem se je strinjal tudi Boris Pahor, češ da zgodovina priča, da Piranski zaliv s Savudrijo vred ni bil nikoli hrvaški. Nato pa se je vprašal, da "kdo zagotavlja, da bo komisija določila, da bo Slovenijo poslala na morje. Če to določi, smo fertik," je bil jasen. To bi namreč pomenilo,d a bi se Sloevnija za izhod morala dogovarjati tudi z Italijo, a da še nikoli ni do Hrvaške, Italije ali Avstrije nastopala kot država. M. N., Sabina Zonta, A. Me. Premier je v soočenju z Janšo ves čas zatrjeval, da je arbitražni sporazum o meji s Hrvaško najboljša možna rešitev, ki bo Sloveniji zagotovila teritorialni stik z mednarodnimi vodami, Janša pa nasprotno meni, da bo ta stik izgubila. Predsednik vlade Borut Pahor se je na nacionalni televiziji soočil z vodjo opozicijske SDS. Janez Janša in Pahor sta predstavila svoja nasprotujoča si stališča do arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško. Ali sporazum zaščiti slovenski nacionalni interes? Pahor je poudaril, da je s sporazumom zaščiten slovenski nacionalni interes in da pomeni najboljše, kar lahko dobi. Z njim bo Slovenija dobila trajno rešitev vprašanja meje, ki bo pomenila tudi dosego trajnega miru in prijateljstva s Hrvaško, je dejal. Janša na drugi strani trdi, da bo Slovenija z uveljavitvijo sporazuma izgubila suverene pravice na morju, kot jih ima po zakonu o zaščitni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu iz leta 2005, izgubila bo status pomorske države in ogrožen bo njen gospodarski interes ter gospodarski interes Luke Koper. Ostali bomo brez teritorialnega stika z mednarodnimi vodami? Janez Janša in Borut Pahor (Foto: Damjan Žibert) Po oceni Janše sporazum ne samo da ne zagotavlja Sloveniji teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, ampak arbitrom celo "prepoveduje", da bi tak stik določili. Po njegovem namreč zapisano v členu 3a – ki arbitrom nalaga, da določijo mejo na kopnem in morju po mednarodnem pravu – pomeni, da se meja ne bo končala v mednarodnih vodah. Če bi se, meni Janša, točki 3b (določitev stika) in 3c (določitev morskih pasov) sporazuma ne bi bili potrebni. Edini način za pravično mejo na morju pa je po njegovi oceni presojanje arbitrov po načelu zunanje pravičnosti. Pahor je večkrat izpostavil, da sporazum arbitrom nalaga določitev teritorialnega stika z mednarodnimi vodami in da ga bo Slovenija s sporazumom dobila, kar so mu zagotovili tudi pravni strokovnjaki. Ne ve sicer, kako bodo arbitri razsodili, a je njihova naloga, da določijo tak stik, je poudaril. Ponovil je tudi, da v sporazumu izraz "junction", ki je bil tudi v sporazumu Drnovšek-Račan, pomeni teritorialni stik, ob tem da sporazum v več inačicah, čeprav ne eksplicitno, vsebuje tudi zunanjo pravičnost. Vprašanja referenduma Janša meni, da je slabo, da bo prišlo do referenduma o sporazumu v času, ko sta slovenska javnost in stroka do sporazuma razdeljeni. Pahor je to zavrnil z besedami, da je bila slovenska politika glede vprašanja Hrvaške vedno razdeljena, tako pri sporazumu Drnovšek-Račan kot tudi glede blejskega načelnega dogovora za reševanje vprašanja meje pred haaškim Meddržavnim sodiščem. Janša je sicer kot minimum označil sporazum Drnovšek-Račan, saj Sloveniji priznava teritorialni stik z mednarodnimi vodami in bi bila njegova ratifikacija alternativa v primeru zavrnitve arbitražnega sporazuma na referendumu. 'To ni res' Borut Pahor in Janez Janša (Foto: Damjan Žibert) Janša je Pahorju očital, da je taktiko dogovarjanja vlade z opozicijo, ki je veljala v času njegove vlade, spremenil. Zatrdil je tudi, da so bili v drugi polovici 2008 na tem, da bo Hrvaška pristala na načelo zunanje pravičnosti, a je Pahorjeva vlada prekinila s temi prizadevanji. Pahor je na to odvrnil, da to ni res in da so čakali do januarja 2009, a je takrat imel boljšo rešitev, arbitražni sporazum, dosega katerega je bila sicer mogoča samo zato, ker je želela Hrvaška nadaljevati pogajanja z EU. Premier je poudaril, da je arbitražni sporazum daleč boljši od tistega, kar bi prinesla Haag in zunanja pravičnost. Dodal pa je, da tudi sprejetje načela zunanje pravičnosti, ki je bilo doslej uporabljeno le dvakrat, ne zagotavlja, da bi haaško sodišče Sloveniji določilo teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Mir na dopustu? Janša je dejal, da bo samo pravična rešitev meje prinesla trajno rešitev, vladi pa še očital, da je zavestno dala sporazum v presojo ustavnemu sodišču, da bi bil referendum junija, ko si želijo ljudje mir na dopustu. Pahor je te trditve zavrnil, poudaril pa, da gre za dober sporazum in da je vedno pripravljen nositi breme odgovornosti za dobro stvar. Zlorabil slovesnost? Janša je na koncu še očital Pahorju, da je nedeljsko slovesnost ob dnevu Evrope v Ljubljani, ki so jo plačali davkoplačevalci, zlorabil za predreferendumsko kampanjo. Pahor je to zavrnil in dejal, da je želel z govorom o sporazumu ponazoriti evropsko idejo iskanja sorodnosti in tistega, kar nas povezuje. Dodal je, da z veseljem gleda na dan referenduma, 6. junij, ki bo pomemben dan za prihodnost. Med oddajo je sicer na vprašanje, ali bodo na referendumu podprli arbitražni sporazum, med 16.107 ljudmi, ki so klicali po telefonu, 42 odstotkov odgovorilo, da bodo glasovali za, proti pa 58 odstotkov. Janša ima prav z Hrvati se ne da pogajat na lep način , ker oni tega ne poznajo . Mi smo pa bukav narod pa jim vse dovolimo , še malo pa Slovenije več nebo . Pustimo vse stranke in barve na strani. Po mojem gre samo za to, da imamo izhod na odprto morje. Če ga izgubimo in bomo to sprejeli, ne bo Slovenija NIKOLI VEČ imela morja. Edino, če napademo kakšno državo :). Šalo na stran. In to je bistvo. Drnovšek je dosegel stik slovenskega morja z mednarodnimi vodami. Pri arbitraži pa ne vemo kaj bo. Hrvati lahko izgubijo samo en koridor, ki bi postal mednarodni. To je največ kar izgubijo. Mi pa neporsreden stik našega morja z mednarodnim. Zato je ta sporazulm SLAB. In prosim brez tega, da je treba ta spor rešiti. To je bilo že po 2. svetovni vojni s Kardeljem in kaj smo izgubili? Trst, Gorico... Stopimo enkrat skupaj in bodimo PROTI! heh, 1. ni naloga opozicije reševati probleme v državi, ampak naloga ladajoče koalicije. 2 naloga opozicije je da nas na potencialne napake opozarja v naprej in že narejene napake kritizira. 3. arbiter ima možnost določit mejo in prehod določiti tako, da slovenija ne bo oškodovana. ta sporazum na žalost tega ne zagotavlja. najprej moramo videti rešitev, ki jo arbitraža predlaga, komaj pol je smiselno odločati o temu ali je rešitev vredu ali. Če pa moramo odločati ali smo na tako bogi osnovi, kot je ta sporazum, pripravljeni hazardirati z slovenskim ozemljem in morjem ? jaz sem proti. Za gospoda pahorja. ni naša naloga in naloga nasprotnikov, da rešijo ta problem. Sami ste se odločili, da bi radi šli v zgodovino kot premier, ki je rešil probleme z hrvaško. Za boga pol jih vsaj rešite, ne pa da na kocko postavljate slovensko zemljo in vašo nadaljno politično kariero JurcaG ..še sam Pahor ne ve kaj piše v tem sporazumu, je pa imel možnost, da nam odpre oči na soočenju. Vse kar zna je izjavljanje nekih latinskih, angleških in ne vem kakšnih besednih zvez in ugotavljanje kaj bi naj v resnici pomenile...žalost!!! Zakaj se v času Janševe vlade problem ni rešil? Zato, ker niso sprejeli hrvaških pogojev. Tukaj se Pahor spreneveda, saj je dejstvo, da je bila takrat ustanovljena komisija(koalicija opozicija), ki tega pač ni sprejela. Vsi ti hrvaški pogoji so napisani v tem arbitražnem sporazumu in mi naj bi ga sedaj sprejeli. Hvala lepa. Glasoval bom proti. Alojz Rebula homepage: http://sl.wikipedia.org/wiki/Alojz_Rebula search externally: Google Schoolar, Springer, CiteSeer, Live Search Academic, Scirus , DBlife Description Alojz Rebula spada med najpomembnejše sodobne slovenske avtorje, predvsem pa je pomemben tržaški književnik, po slogu realistični pisatelj filozofsko navdahnjene proze s simboličnimi in ekspresionističnimi prvinami. Svojo pripoved prepleta z esejističnim razpravljanjem in s premišljevanjem o narodnostnih, nravstvenih, ljubezenskih, umetniško-ustvarjalnih in političnih vprašanjih. V svoja dela je zajel zlasti povojno problematiko slovenskih ljudi v Trstu in okolici, tegobe in bridko življenje kmečkega človeka, izobražencev in mladine, a tudi starejšega rodu, pri tem pa se je pokazal kot dovolj tenkočuten opazovalec in privlačen opisovalec narave, trpke lepote kraških pašnikov in gozdov. Objavil je mnogo zbirk esejev, dnevnikov, romanov, dram, kratke proze in drugih publicističnih del, ki so bila prevedena v mnoge tuje jezike. Za svoje dosežke je bil nagrajen s številnimi nagradami; tako leta 1995 s Prešernovo nagrado za svoj literarni opus, leta 1997 mednarodno nagrado Acerbi za italijanski prevod njegovega romana V Sibilinem vetru (prevod Diomira Fabjan Bajc), in leta 2005 z nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko kot najuspešnejši roman leta. Lecture: Alojz Rebula (born 21 June 1924) is a Slovene writer, playwright, essayist and translator, who lives and works in the Province of Trieste, Italy. [1] He is a member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Contents [hide] * 1 Life * 2 Work * 3 List of works * 4 References * 5 Further reading * 6 External links [edit] Life Rebula was born in the Slovene-inhabited village of San Pelagio (Slovene: Šempolaj) near Duino, in what was then the Kingdom of Italy. Because of anti-Slav Italianization policies of the Fascist regime, Rebula could not have an education in his native language. He attended Italian language schools, where he became acquainted with Italian culture and literature. He went to the prestigious gymnasium of Gorizia and later the lyceum in Udine, which he finished in 1944. After the end of World War II , he moved to Yugoslavia. He studied classical philology at the University in Ljubljana, from where he graduated in 1949. In 1951, he moved back to Italy because of the pressures of the Communist regime.[1] In 1956, he was banned from entering Yugoslavia because of his political opposition to the Communist system. In 1960 Rebula obtained his PhD from the University of Rome with the thesis Dante's Divine Comedy in Slovene Translations[2]. The same year the authorities prohibited him from entering Yugoslavia for a second time, because he had publicly protested in Trieste newspapers against the suppression of the publication of the novel Listina ("The Document") by Edvard Kocbek in Slovenia.[1] In the 1960s Rebula settled in Trieste, where he worked as a teacher of Latin and Ancient Greek at secondary schools with Slovene as teaching language. He also engaged in cultural work with the local Slovene community. Together with Boris Pahor, he edited the journal Zaliv ("The Bay"), founded to promote political and cultural pluralism and the values of western democracy. He was also co-editor of the literary journals Sidro ("Anchor"), Tokovi ("Currents") and Most ("Bridge")[2]. During this period, Rebula re-embraced Catholicism, after having turned to vitalist agnosticism in his teenage years, due partially to the influence of Friedrich Nietzsche and Slovene modernist authors such as Oton Župančič. In 1975, Pahor and Rebula published a book-interview entitled Edvard Kocbek: Pričevalec našega časa ("Edvard Kocbek: the Witness of Our Time"), in which Rebula condemned the summary killings of 12,000 members of Slovene anti-communist militia in May and June 1945, perpetrated by the Communist authorities. The book created a scandal in Yugoslavia[1] and both Pahor and Rebula were banned from entering Yugoslavia for several years.[3] Since the democratization and independence of Slovenia in 1990-1991, Rebula has been working as a columnist in several Catholic journals and magazines in Slovenia. He lives and works in his native village in the Italian part of the Kras region. [edit] Work Rebula has published numerous collections of essays, diaries, novels, plays, short prose, and other works that have been translated in to a number of foreign languages. The prominent Slovene author and intellectual Andrej Capuder stated that Rebula’s work “is the best we Slovenes can show to the world today.” The terms that best define Rebula are antiquity, Christianity and Slovenehood, or as he stated himself: “Ancestral Kras ordered two tyrannical loves: on an ancient raft you shall cleave the Slovene sea!”[1] His source of inspirations mostly comes from the historical, cultural and natural world of the Slovenian Littoral, although he also wrote a famous novel on the life of missionary Frederick Baraga. He reflects on the fate of a small nation and on the more general issues of the human condition. His prose is lyrical and reflexive. He is renowned for his diaries and essays. Alongside the philosopher Milan Komar (whose works were prohibited in Slovenia until the late 1980s), Rebula was one of the first Slovene authors who wrote extensively about the philosophy of Jacques Maritain, whom Rebula sees as one of his most important "spiritual fathers".[4] He has also translated Aeschylus' Seven Against Thebes[5] and Plautus' Miles Gloriosus[6] into Slovene as well as Slovene authors such as Kocbek[7] and Levstik into Italian. Rebula has been awarded several prizes for his writing.[8] In 1969 he received the Prešeren Fund Award, the so-called “small” Prešeren award, for the novel V Sibilnem vetru (In Sybil’s Wind). In 1995 he received the Prešeren Award, the highest Slovenian prize for cultural achievements, for artistic achievement for his life’s work. In 1997 he was awarded the Acerbi Prize for his novel In Sybil’s Wind in the Italian translation, and in 2005 the Kresnik Award for A Nocturne for Primorska, which was declared by the jury as the best Slovene novel of the year. [edit] List of works List of works Prose * Devinski sholar, novel, (The Duino Scholar, 1954) * Vinograd rimske cesarice , short stories, (Vineyard of the Roman Empress, 1956) * Klic v Sredozemlje, novel, (A Call to the Mediterranean, 1957) * Senčni ples novel, (Shadow Dance, (1960) * V Sibilinem vetru novel, (In Sybil’s Wind, 1968) * Divji golob novel, (Wild Dove, 1972) * Zeleno izgnanstvo novel, (Green Exile, 1981) * Jutri čez Jordan novel, (Tomorrow over the River Jordan, 1988) * Kačja roža novel, (Snake Flower, 1994) * Maranatha ali Leto 999 novel, (Maranatha or the Year 999, 1996) * Cesta s cipreso in zvezdo novel, (The Road with the Cypress and the Star, 1998) * Jutranjice za Slovenijo novel, (Matins for Slovenia, 2000) * Nokturno za Primorsko novel, (Nocturne for Primorska, 2004) Romani * Zvonovi Nilandije (2005) * Nokturno za Primorsko (2004) * Jutranjice za Slovenijo (2000) * Cesta s cipreso in zvezdo (1998) * Duh velikih jezer (1997) * Maranatha ali leto 999 (1996) (Prevod v nemščino 1998) * Kačja roža (1994) (Prevod v italijanščino 2005) * Jutri čez Jordan (1988) (Prevod v francoščino 1997) * Zeleno izgnanstvo (1981) * Snegovi Edena (1977) * Divji golob (1972) * V Sibilinem vetru (1968) (Prevod v italijanščino 1992) * Senčni ples (1960) (Prevod v srbohrvaščino 1981) * Klic v Sredozemlje (1957) * Vinograd rimske cesarice (1956) * Devinski sholar (1954) Drame * Operacija Timava (1993) * Savlov demon - šest iger z religiozno tematiko (1985) * Hribi, pokrijte nas! (1983) Eseji * Smer Nova zemlja * Ob slovenskem poldnevniku (1995) Dnevniki * Iz partiture življenja. Dnevnik 1977-1981 (2002) * Gorje zelenemu drevesu * Oblaki Michigana * Vrt bogov * Koraki apostolskih sandal * Previsna leta * Ko proti jutru gre Druga literarna dela * Arhipel (2002) * Intervjuji o prihajajočem (2002) * Pastir prihodnosti (1999) * Pričevalci vstajenja (1999) (Prevod v angleščino 1999) * Severni križ (1994) [uredi] Glej tudi * seznam slovenskih akademikov * seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti * seznam slovenskih pisateljev * seznam slovenskih dramaturgov * seznam slovenskih prevajalcev * seznam slovenskih filologov [uredi] Viri * Enciklopedija Slovenije; knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 Foto: Na zdravje! Naj živi narodno-zabavna glasba! Harmonika in narodne noše "zavzele" prestolnico 14. maj 2010 ob 16:58, zadnji poseg: 15. maj 2010 ob 00:17 Ljubljana - MMC RTV SLO "Ni dvoma, da bo slovenska narodno-zabavna glasba živela naprej," je Jože Potrebuješ navdušeno dejal pred razprodanimi Križankami, ki so doživele pravi festival domoljubja. Ustvarjalci oddaje Na zdravje!, ki si jo je mogoče vsak petek ogledati na prvem programu Televizije Slovenija, so za slovo pred poletnimi premorom obljubljali veliki finale, prireditev, kot je še ni bilo. In kdor je bil ta večer v Križankah - teh je bilo okoli 1.400, ali pred televizijskim zaslonom, je imel kaj videti - in predvsem slišati. Množica znanih imen na kupu Program se je sicer začel že ob 18.00, ko so v preddverju Križank na stojnicah ob zvokih "domače" glasbe ponujali specialitete in žlahtno kapljico. Nato pa se je začelo zares - na oder sta prišla simpatična in od glave do pet urejena voditelja Boštjan Romih in Jasna Kuljaj in začela na oder vabiti "malo morje" izvajalcev, tako rekoč legend slovenske zabavne glasbe. Skoraj dveurno zabavo, ki je kar prekipevala od verzov, ki so opevali lepote Slovenije, so odprli Mladi Dolenjci, sledili pa so zimzeleni Pepel in kri ter Boris Kopitar s čim drugim kot s pesmijo, ki jo pozna že vsak slovenski otrok - Žametnimi vrtnicami. Kot poznavalec slovenske narodne-zabavne glasbe je bil nad prizorom, ki se mu je ponujal z odra, iskreno presenečen: "Res je. Slovenska zabavna glasba je prišla na eminentni oder slovenske prestolnice." In si seveda prislužil bučen aplavz, kot vsak, ki je ta večer zabaval množico sredi Ljubljane. Ko usta odpre Serpentinšek ... Za odmor od harmonike in raztezanje trebušnih mišic so poskrbeli tudi glavni humoristični liki oddaje, ki je nedavno prejela dva viktorja popularnosti, Serpentinšek in Strašna Jožeta, nad polnimi Križankami, folklornimi skupinami, občinstvom, ki je vse skladbe znalo na pamet, pa je bil očaran tudi znani zagovornik slovenske glasbe, radijec Dragan Bulič. V noši tudi Tomaž Domicelj Edini predstavniki trubofolka so bili tokrat prenovljeni Atomik Harmonik, pri katerih je Brizgalna brizga zaživela ob glasovih "svežih" plavolask Petre in Darje, nato pa so si mikrofone podajali narodno-zabavni ansambli Fantje z vseh vetrov, Ansambel Svetlin in Stane Petrič, Ansambel Franceta Miheliča in Štirje kovači. Nepogrešljivi na odru oddaje Na zdravje! so seveda tudi Čuki, večer čustev in zanosa pa je premamil tudi "slovenskega sina" Tomaža Domicelja, ki je priljubljena karirasta oblačila tokrat zamenjal za nošo. Veliko oboževalcev med občinstvom, hkrati pa številčne zastopnike na odru je imela Sodražica, saj je "komplet" glasbenikov s tega konca Slovenija zaigral uspešnico Veseli Ribn'čan. Morda pa so prav izvajalci, ki so nastopili proti koncu večera, doživeli še posebej topel sprejem. Z že skoraj napolnjenimi kovčki za let v Oslo so z Narodnozabavnim rockom "zažgali" Ansambel Roka Žlindre in Kalamari, množica pa je nato "eksplodirala" še ob resničnih legendah, Ansamblu Lojzeta Slaka, ki je zaigral že tolikokrat slišano skladbo Čebelar, ki so jo odpeli skupaj z gledalci. Za "finale" se je iz voditelja v pevca spremenil še priljubljeni Boštjan Romih. A. P. Bravoooooooooo Domicelj, vidi se kdo obvlada svoj posel. LOL, slovenska glasba v Ljubljani... ne morem verjeti, da je to možno, saj je LJ svetovna prestolnica balkanske cigu migu muzike... narodno zabavno muziko nam ne more vzeti nihče! to je del Slovenk in Slovencev bil je in bo! A najlepšega župana v najlepšem mestu pa ni bilo? Scipio-V Europi igra cez 200(dvesto) ansamblov,ki kopirajo naso "kravjo" muziko in sigurno ne v stalah!!!Da ne govorim v Ameriki.Lahko ti posljem naslove. Slovenska glasba (valcek in polka), ki jo izvajajo Slovenci v ZDA, je bila pred nastopom "Rocenrola", najbolj prodajana glasba v ZDA - da ne omenjamo Avsenikov - svetovni ansambel. Bob Dylan je delno odrascal s slovensko glasbo. Balkan je prepotenten v hvali svoje glasbe in svoje lazi lahko prodaja samo sebi in naivnim Slovencem, ki so pod nadzormo srbskih (in hrvaskih) obvescevalnih sluzb. "Demosov uspeh je uspeh vseh Slovencev" V Ivančni Gorici in na Pristavi pri Stični je bilo slovesno 16. maj 2010 ob 07:40, zadnji poseg: 16. maj 2010 ob 12:20 Ljubljana/Stična - MMC RTV SLO Pred 20 leti je Slovenija dobila prvo vlado, izvoljeno na večstrankarskih volitvah, ki jo je vodil Lojze Peterle. A po njegovih besedah bi se moralo pri nas do zdaj zgoditi več sprave. Prva vlada, izvoljena na večstrankarskih volitvah, je državo vodila do 14. maja leta 1992, do takrat pa je Slovenija doživela odločilne spremembe - najprej smo 25. junija 1991 razglasili neodvisnost, prestali 10-dnevno osamosvojitveno vojno, nato pa se je začel tudi postopek mednarodnega priznavanja mlade države Slovenije. Člani prve vlade (poleg Peterleta je bilo v njej še v 27 ministrov oz. sekretarjev, skupščina pa jo je potrdila šest dni pozneje) so se obletnic najprej spomnili s slavnostno sejo v Ivančni Gorici, nato pa so na Pristavi pri Stični s proslavo zaznamovali tako obletnico prisege prve večstrankarske vlade kot tudi 20-letnico ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite. Krkovič: Prihodnost pripada pogumnim Prvi govornik na proslavi Tone Krkovič, predsednik Manevrske strukture narodne zaščite, je med drugim povedal, da je bila samostojna in demokratična Slovenija temeljni motiv akterjev pri vzpostavitvi manevrske strukture, ki je neločljivo povezana z demokratičnimi spremembami in političnim programom Demosa. Mnogi smo se že tedaj zavedali, da je prišel čas za lastno državo, ki jo bo treba izbojevati ne le z dušo, ampak tudi z orožjem, je poudaril. Časi so bili tedaj tako nevarni, da tega, kar smo počeli, na začetku niti poimenovati nismo upali; vsi pa smo vedeli, da gre za našo, slovensko vojsko, je dodal in sklenil z mislijo: "prihodnost pripada pogumnim". Peterle: Nimamo še evropskega odnosa do preteklosti Vsi, razen Demosa, so šli na volitve pred 20 leti s predpostavko nadaljnjega obstoja Jugoslavije, je med drugim povedal Lojze Peterle. Zmaga Demosa je po njegovih besedah pomenila prelom z zgodovino komunističnega totalitarizma in začetek uveljavljanja vrednot, iz katerih je nastala Evropska zveza. Vlada je prevzela operativno breme osamosvojitve, pripravila osamosvojitveno zakonodajo in reforme, uvedla nov denar, nove pogoje gospodarjenja, pridobila zaveznike in dosegla mednarnodno priznanje, je navedel. Poudaril je, da njen ideal ni bil kapitalizem, temveč socialno tržno gospodarstvo, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva. Program Demosove vlade je bil namenjen dobrobiti vse skupnosti, je poudaril. Osamosvojitev in prelom s starim redom sta naši državi omogočila umestitev na politični zemljevid sveta; ta dejstva so bistevene postavke zgodovinskega spomina, ki ga želijo stare politične sile prirejati svojim interesom, je dejal. V Sloveniji pa bi se moralo po njegovih zgoditi več resnice in več sprave; zgodili pa sta se Huda jama in znova Titova cesta, kar, kot meni Peterle, kaže na to, da tranzicija še ni končana, pri nas pa še ni mogoč evropski odnos do preteklosti. Ne moremo ploskati združeni Evropi, doma pa živeti razdeljeni, je poudaril. Naš čas poleg tega zaznamuje tudi borba, kdo bo imel več, ki je močnejša od prizadevanja, kaj bomo storili skupaj, je še dodal. Bavčar: Ertl mi poslov ni predal Notranji minister v prvi vladi Igor Bavčar pa je med drugim poudaril, da smo uspeli v le desetih dneh poraziti eno močnejših armad v tedanji Evropi; že pred tem pa je bil v letu dni pripravljen celoten projekt osamosvojitve. Čas Demosa je bile eden najslavnejših obdobij v zgodovini Slovenije, je prepričan. "Seveda pa so bile tudi sile, ki so osamosvojitev aktivno zavirale," je dejal. "A prav z osamosovojitvijo smo se izognili balkanski moriji," je poudaril. Bistveno pa je po njegovih besedah bilo, da nam je pri tem uspelo doseči enotnost, saj smo, kadar smo bili sprti, vselej izgubljali. "Enotnost in sloga sta tako Demosov nauk za današnji čas", je dodal. "Tedanji minister Ertl mi poslov ni predal, temveč je celo organiziral upor sindikata," je dejal Bavčar o svojem predhodniku. A sedanja oblast po njegovih besedah spet pripenja medalje in za osamosvojitelja proglaša človeka, ki je državo izdal, kako hitro je bila napadena. "Če smo mi policijo depolitizirali, je danes spet politizirana," je bil Bavčar še kritičen do zdajšnje vlade. Janša: Prvič po 20 letih razcepljeni glede ključnega vprašanja Janez Janša, obrambni minister prve vlade, pa je v svojem govoru poudaril, da če ne bi bilo Demosa in programa demokratizacije in osamosovojitve, tudi nastajajoča slovenska vojska ne bi imela česa braniti. Demos je bila kombinacija poguma in razuma, kar je omogočilo, da smo uresničili tisočletne sanje, in to za relativno nizko ceno, je dodal. Enotnost Slovencev je zdržala dvajset let, ne glede na to, kdo je bil na oblasti; od tedaj se ni več zgodilo, da bi politika ljudi pozivala, da naj o stvareh, ki so v nacionalnem interesu, glasujejo različno, je poudaril Janša. Zdaj pa se dogaja prav to, je prepričan, saj je politika glede reševanja vprašanja južne meje razcepljena. Koroško smo na plebiscitu izgubili za 4.500 glasov; izgubili smo Trst in Gorico; Hrvaška je dobila celotno Istro; zgodovina nas torej uči, da je treba v ključnih trenutkih biti enoten, meni. "Predstavljajte si, da bi se za osamosvojitev z Beogradom pogajali ti, ki vanjo niso verjeli," je dejal. "In kako si bodo strokovnjaki, ki ne verjamejo v lastne pravice, izborili sporazum, ki nam bo te pravice zagotovil?", se sprašuje Janša, ki pa verjame, da bomo to razpoko uspeli pozdraviti. Oman: Demosov uspeh je uspeh vseh Slovencev "Od gesla 'Slovenija, moja dežela' je pred več kot 20 leti prišlo do gesla 'Slovenija, moja država'", je dejal slavnostni govornik, prvi mož Slovenske kmečke zveze Ivan Oman. Zatem je prišla 57. številka Nove revije, v Unionu pa je bila nato ustavnovljena Kmečka zveza, kar je bilo šokantno ne le za domačo, ampak tudi za evropsko javnost; v vzhodni polovici Evrope pa je tedaj obstajala le poljska Solidarnost, je poudaril. Sledila je aretacija četverice, Roška, Kongresni trg, zborovanje pred skupščino; vse to je leta 1988 kazalo, kaj si naš narod misli. Naslednje leto je sledilo ustanavljanje novih strank in Majniška deklaracija. "V vrhu partije so se začeli uveljavljati liberalnejši ljudje, ki so se že zavedali, da prihaja nov čas," je povzel. "Še več, vladajoča komunistična partija se je zatem opredelila za politični pluralizem in tržno gospodarstvo, torej popolnoma nasprotno od ciljev revolucije. So pa slovenski ljudje zaradi revolucije umirali v tisočih; 'razumi, kdor more'", je dodal. Zatem smo dočakali prve volitve po desetletjih, ki so zaslužile to ime; a mnoge je bilo še vedno strah, je poudaril Oman. In vendar je Demos zmagal. A to ni bil le njegov uspeh, temveč uspeh vseh Slovencev, kar se je pokazalo čez pol leta na plebiscitu, je dodal. A sam pravi, da se boji, da posledice nekdanje razdvojenosti še ostajajo. Zdi se celo, da bi nekateri radi zavrteli kolo zgodovine nazaj ali da ga mika kitajska verzija komunističnega kapitalizma, je še dejal. Zaradi proslave že nekaj vroče krvi Zaradi omenjene proslave sta se pretekli teden v spor zapletla predsednik vlade Borut Pahor in predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Vlada je namreč ravno na današnji dan načrtovala tudi "svojo" uradno državno proslavo. Tone Krkovič (predsednik Manevrske strukture narodne zaščite) je za MMC zatrdil, da vlada najprej ni pokazala pripravljenosti za proslavo. "Poprosil sem državo, da bi se pravočasno odzvala in da bi pripravila ustrezno prireditev, a nekako ni bilo prave volje z njene strani. Zato mi je moja sekcija podelila mandat, da oblikujem odbor in pripravim ustrezno prireditev ob 17. maju, dnevu MSNZ-ja, kar sem tudi storil in začel priprave pred 2 do 3 meseci," je pred dnevi za MMC pojasnil Krkovič. Uradna proslava 24. maja Pozneje sta se Lojze Peterle in premier Pahor srečala in se dogovorila, da bo vlada uradno proslavo premaknila na 24. maj, današnje pa se udeležujeta tako predsednik vlade kot ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Pahor sicer ni bil eden izmed uradnih govornikov na proslavi, je pa pregledal častno četo. Poleg tega je bil pripravljen tudi spremljevalni kulturni program, v okviru katerega so na oder stopili Nina Pušlar, Matjaž Robavs, Prifarski muzikanti, Oktet "Raskovec", Godba Slovenskih železnic ter recitatorja Roman Končar in Tone Kuntner. Uradna proslava bo 24. maja v Cankarjevem domu, na njej pa bosta slavnostna govornika Borut Pahor in Lojze Peterle. "Na proslavo so vabljeni člani vseh dosedanjih vlad, ustavodajne skupščine in vseh sklicev državnega zbora ter najvidnejši nosilci političnega, družbenega, kulturnega in verskega življenja," so pred dnevi sporočili iz Pahorjevega kabineta. Obletnica Demosove vlade nedelja, 16. maj 2010 Tekst: STA, Foto: arhiv Reporterja Kidrič je bil moj predhodnik, jaz pa nisem njegov naslednik, je na slavnostni seji Demosove vlade dejal njen predsednik Lojze Peterle. -------------------------------------------------------------------------------- Kidrič je bil moj predhodnik, jaz pa nisem njegov naslednik, je na slavnostni seji Demosove vlade dejal njen predsednik Lojze Peterle. Nekdanji obrambni minister in predsednik SDS Janez Janša pa je opozoril, da je ob razklanosti javnosti glede arbitražnega sporazuma v vrednostnem središču ogrožena vrednota enotnosti, ki jo je vzpostavil Demos. Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade so se ob 20. obletnici njene izvolitve danes sestali na slavnostni seji v prostorih občine v Ivančni Gorici. Peterle je ob tej priložnosti prebral skupno izjavo prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Med drugim je izpostavil, da je Demos "hotel postaviti v sredino človeka s polnim spoštovanjem njegovega dostojanstva, izvesti demokratične reforme, uveljaviti vladavino prava, prispevati k spravi in pomagati slovenskemu gospodarstvu k novi rasti". Osamosvojitev in prelom z nedemokratičnim režimom je po njegovih besedah Sloveniji omogočila umestitev na politični zemljevid sveta. Peterle je poudaril, da prva demokratična vlada odklanja razlage in dejanja, ki skušajo pripisovati neresnično vlogo pri demokratizaciji in osamosvajanju nosilcem nedemokratičnega režima. Slovenija je dosegla suvereno državnost, mednarodno uveljavitev in nov gospodarski razvoj, ker se je odločila za prelom s starim redom, je dejal. Član predsedstva Demosove vlade Ivan Oman se je ob tej priložnosti najprej zahvalil Peterletu, da je sploh sprejel vlogo predsednika tedanje vlade. Zahvalil se je tudi vsem, ki so sprejeli vabilo v Demosovo vlado, saj je bil to "čas, ko se ljudje še niso potegovali za ministrske položaje". Nekdanji pravosodni minister Rajko Pirnat pa je na današnji seji opozoril na razklanost slovenske javnosti in politike pri bistvenih vprašanjih. V tem kontekstu je omenil razklanost javnosti glede arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško. Pritrdil mu je Janša. Kot je dejal, je Slovenija prvič v situaciji, ki se ljudi poziva na referendum o izjemno pomembni stvari, politika pa ni enotna. Pred vstopom v EU in Nato je bila politika enotna, danes pa je vrednota enotnosti, ki jo je vzpostavil Demos, "v vrednostnem središču ogrožena". O Demosovi vladi pa je Janša povedal, da ne le, da je bila najbolj uspešna doslej, brez nje tudi nobene naslednje ne bi bilo. Ob tem se je dotaknil tudi zapletov okoli obeležitve 20. obletnice demokratičnih sprememb, saj se je na državni ravni o slovesnosti začelo razmišljati šele, ko se je izvedelo, da se pripravlja današnja proslava. Državna slovesnost je sicer predvidena za 24. maj. Na današnji slavnostni seji so spregovorili tudi nekateri drugi ministri Demosove vlade. Praznovanje ob 20. obletnici demokratičnih sprememb se bo nadaljevalo na slovesnosti v osnovni šoli v Stični in ne na Pristavi nad Stično, kot je bilo sprva predvideno. Na Pristavi se je sicer pred 20 leti zgodila odločitev o Manevrski strukturi narodne zaščite, vendar pa je kraj proslave zaradi vremenskih razmer prestavljen. Imeli so jajca. Edina napaka ki so jo naredili pa je, da niso popucali po uradih. Zaradi teh uradnikov imamo danes takšno Slovenijo. Vse čestitke takratni vladi, ki se je bojevala s starimi ideologijami in je postavila Slovenijo na mesto, ki ji pripada. Gospodje pa, ki so bili proti, nam v teh časih vodijo Slovenijo. Škoda. Kar zadeva takratne demosove vlade: bila je premalo odločna, ker je pustila preveč rdečkarjev not. Morala bi takoj narediti lustracijo, kot so naredili Čehi in bi bil danes mir s to rdečo-oranžno-rumeno drhaljo. Ti se samo tolaži.......vemo kam spada Bavčar (LDS), vemo kdo ga je na čelo Istrabenza nastavil pred letom 2004, vemo kdo mu je dal kredite (ena izmeg glavnih kredotidajalk je bila NLB - predsednik uprave je bil Marjan Kramar, LDS) Janševa vlada je bila tista, ki se je začela boriti proti tajkunom: Protitjakunski zakoni: Zakon oprevzemih (2006) Zakon o trgu finančnih instrumentov (2007) Iskrene čestitke tem srčnim Slovencem za izreden pogum in odločenost takrat, ko je bilo to še zelo nevarno. Čestitam tudi za res lepo proslavo v Ivančni Gorici. Tudi mene je Oman zelo pozitivno presenetil. Brez političnih floskul, nepotrebnih olepšav, direktno, kritično, resnično in dovolj ljudsko da so bistvo doumeli vsi. Dejstva so: 1. Seveda ima Demos zasluge za osamosvojitev......oni so tisti , ki so pripravili vse potebno, oni so tisti, ki so organizirali, oni so tisti, ki so dobili prve demokratiče volitve.....seveda je pol bilo LJUDSTVO tisto, ki je odločalo, ampak če se nekdo nebi zato zavzel, pripravil podlago za to, bi lahko blo vse drugače..... 2. Dejstvo je, da so še leta 88, 89 razni Kučani, Potrči, Školči, Turki ipd. (se pravi današnji LDS in SD) bili PROTI osamosvojitvi........ko so uvideli, da je prišlo tako daleč, da je osamosvojitev neizbežna pa so se obrnili v smer vetra...... Če ne verjameš, prosi RTV, da ti naj dajo iz arhiva pol. soočanja iz preteklosti 3. Dejstvo je, da je Kučan želel,da se razoroži TO...... itn. In upravičeni si ti akterji lastijo osamosvojitev......imajo pravico za to, tudi argumenti in dejstav govorijo v njihovo prid.......kar pa za člane SD-ja in LDS-a nemoremo rečti.... Tako kot si domobrabci težko, leta 1945, lastijo zmago nad nacionalsocializmom, tako si komunisti in LDS ne morejo lastiti zmage za samostojno Slovenijo, ker so leta 1988-1991 bili proti osamosvojitvi - DEMOS pa je bi ZA in jo je tudi izvedel. @ papiga: Da pripravijo proslavo sami sebi. Komu pa jo naj? KP? Pa saj to je bila proslava prve vlade, ki jo je tvoril DEMOS. Ja valda da so naredili proslavo DEMOSU in ne Kidriču in Kardelju. Pa še to, proslava ni bila na državne stroške. Kdo pa bi naj bil govornik proslave????' Nasprotniki osamosvojitve (Kučan, Školč, Potrč ,Turk itn.)????? Prijavi neprimerno vsebino Zakaj so tajkunom ala Bavčar pustil govoriti?????!! Ker je naredi veliko dobrega in tudi veliko slabega za SLO........ti ipd. pa za SLO niste naredili nič dobrega in nič slabega.......iza računalnika na kavču v anonimnosti pljuvate , živete v sivem, sivem povprečju, pa ste favšni vsakemu, ki je dosegal več od vas.... Izjemen govor g. Ivana Omana. Upam, da ga objavijo v celoti. Čestitke. Koliko krat še ti naj dopovem, da volilci oz. privrženci "pomladnih" strank, NISMO privrženci in "feni" RKC........med "desnimi" volici je ogromno potomcev partizanov oz. tudi tistih, ki s partizanstvom in domobranstvom niso imeli veze ( npr. v SV SLO domobrantsva sploh ni bilo) Seveda, da lahko označimo komunizem za zlo, tako kot lahko obsodimo dejanja RKC..... Danes pa je govora o prvi demokratični vladi in ne o RKC,o letu 45 ali kaj koli..... in nevem zakaj ob Janši in peterlejo takoj RKC zraven mešeš..... Potem jaz lahko pokojnega Drnovška tudi z RKC povezujem, saj je njegova vlada podpisal VATIKANSKI SPOPRAZUM..... Če bi se pred 20 leti spraševali, a smo za rdeče al bele? Če bi se pred 19 leti spraševali, a smo rdeči ali črni? In bi se takrat razdelili po barvi? Če, takrat danes nebi proslavljali. kaksno vezo pa ima z danasnjo proslavo druga svetovna vojna? A je mozno, da iz vsakega clanka naredite locitev me bele in rdece? Zalost. sicer pa SLOVENIJA GRE NAPREJ stewie, resnično zadnjič: v cerkvi VEDNO, kadar že omenjajo komunizem, v isti sapi kot zlo omenijo tudi nacizem in fašizem, tu se zelo motiš oz. ne poznaš stvari. Cerkev nima težav z obsodbo nacifašizma. Sploh ne gre za to, da bi mi zmanjkalo argumentov, ampak vedno znova odgovarjati na ene in iste nebuloze, ki jih nasprotniki RKC ponavljate kot pokvarjene plošče - oprosti, nimam več volje. lipa:se popolnoma strinjam, tako pa so se tovariši prelevili v gospode in nam danes spet vladajo. To je bila doslej edina prava vlada narodne enotnosti. Ko je bil cilj, ki je zahteval enotnost dosežen, so prevladala notranja trenja. Se povsem strinjam glede lustracije, škoda, ker ni bila izpeljana, to nas tepe še danes. Verjemite, da smo Slovenci zelo sposoben narod. Tisto kar smo se borci NOB. KI NIKOLI NISMO BILI ZA KOMUNIZEM IN MORILSKO PARTIJO, tisto malo upanja na samostojno državo imamo, sen mojega življenja je uresničen, ne dajte se pošteni SLOVENCI ! OK, delno se lahko strinjam s tabo..... Samo nepremišljene izjave tovariša Turka in ponovno poimenovanje Titove ulice v LJ, glih ne združuje ljudi...... Tudi dejstvo, da se ne obsodi komunizma ni v prid demokraciji in združevanju.... Ti ljudje so nam omogočili, da lahko klobasamo po teh forumih brez, da bi se bali, da nam bo kdo potrkal na vrata in nas odpeljal na prevzgojo. Če se bodo pa dogodki razvijali v današnji smeri pa verjetno tudi to nebo dolgo trajalo. Ti ljudje so nam tudi omogočili, da smo si sami izbirali oblast in s tem tudi način življenja in tako imamo danes. ZATO BOMO OBKROŽILI NE!!! Uprimo se terorju Boruta Pahorja in njegove vladne klike, podprimo izjavo slovenskih domoljubov kot so akademik Boris Pahor, profesor dr. France Bučar, profesor dr. Tine Hribar ter številni drugi zavedni Slovenci in recimo NE na skrajno zločestem referendumu!!! Predstavljam njihovo izjavo (Slovensko panevropsko gibanje - predsednik: profesor Dr. France Bučar) IZJAVA SLOVENSKEGA PANEVROPSKEGA GIBANJA O ARBITRAŽNEM SPORAZUMU REPUBLIKE SLOVENIJE Z REPUBLIKO HRVAŠKO Na razpisanem referendumu bomo odločali, ali naj se uveljavi ratifikacija arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško glede razmejitve med državama, Na tem referendumu se ne bomo odločali o razmejitvi ozemlja (kopnega in morja) med državama, pač pa o tem, da pravico določiti mejo med državama prepustimo tretjemu, mednarodnemu arbitražnemu sodišču, In to brez kakršnegakoli zagotovila, da bodo pri tej odločitvi obvezno upoštevane pravice in zakonite koristi Slovenije. Odločitve arbitrov bodo dokončne. Nobene višje, pritožbene instance ne bo! Torej ne gre za odločitev o meji, pač pa za odpoved eni temeljnih in bistvenih sestavin naše državnosti - zaščiti in varstvu nacionalnega ozemlja. Tej dolžnosti se ne more odpovedati noben državni organ, zlasti ne tisti, ki je bil posebej izvoljen za to, da predstavlja in varuje narodne koristi. Brez ozemlja ni države. Noben odgovoren organ, niti posameznik, ne more nastopati proti načelu, da se morebitni spori in nesoglasja rešujejo s sporazumevanjem in dogovarjanjem, po potrebi tudi s posredovanjem tretjega, V sporu, ki je predmet te arbitraže, pa je Slovenija kot stranka povsem izključena in pristaja na položaj objekta, o katerem odločajo drugi. Odpoved položaju enakopravne stranke v sporu je odpoved lastni državni suverenosti in s tem identiteti: to je začetek procesa, v katerem lahko izgubimo dele nacionalnega ozemlja, postopoma pa tudi lastno državnost. Pristanek na ta arbitražni sporazum pomeni za nas, da se odpovedujemo načelom in izhodiščem, na katerih smo vzpostavili svojo državo, Zato temu arbitražnemu sporazumu prav iz teh razlogov ne moremo dati svojega soglasja, V primeru, da bi z njim soglašali, svoje usode ne bomo več imeli v svojih rokah. Zato bomo obkrožili NE! Veselinovič se norčuje iz Meškove bolezni sreda, 19. maj 2010 Tekst: Igor Kršinar, Foto: arhiv Reporterja Takšne umazanije, kot si jo je privoščil nameščenec Pahorjeve vlade na položaju direktorja STA Bojan Veselinovič, si ni privoščil noben njegov predhodnik, ki ga je nastavila Janševa vlada, katero so novinarji, med njimi tudi Veselinovič, s peticijo obtoževali političnih pritiskov in cenzure. Poleg tega Veselinovič grdo laže. -------------------------------------------------------------------------------- Takšne umazanije, kot si jo je privoščil nameščenec Pahorjeve vlade na položaju direktorja STA Bojan Veselinovič, si ni privoščil noben njegov predhodnik, ki ga je nastavila Janševa vlada, katero so novinarji, med njimi tudi Veselinovič, s peticijo obtoževali političnih pritiskov in cenzure. Poleg tega Veselinovič grdo laže. Medtem ko se nekdanji odgovorni urednik STA Borut Meško na ljubljanskem onkološkem inštitutu spopada s hudo boleznijo, se je njegov zagovornik Ivan Kukar na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani dogovoril z STA o začetku mediacije spora glede odpustitve z delovnega mesta. Po njegovem predlogu naj bi Mešku namesto ponovne zaposlitve na STA izplačali odpravnino v višini 18 mesečnih plač, kakršne je prejemal kot odgovorni urednik. Očitno pa se zadeva še ne bo hitro končala, saj se je kmalu za tem odzval direktor STA Bojan Veselinovič: "Glede na navedbe Meškovega odvetnika Ivana Kukarja /.../ poudarjam, da višina odškodnine, ki jo omenja, sploh še ni bila predmet pogovorov na danes začetem poravnalnem naroku in da bo to predmet mediacije, ki pa se še niti začela ni. Ob tem, da je postopek tajen, je najmanj nenavadno, da nasprotna stran govori o visokih zahtevkih. Vendar pa je za vsak dogovor potreben kompromis v mediaciji, na katero je STA pristal izključno zaradi Meškove hude bolezni, o kateri je javno in šele zdaj prvi spregovoril njegov odvetnik." Mediacijski narok naj bi bil razpisan od dveh do štirih tednih. Zanimivo je, da se je direktor STA oglasil šele po tem, ko je novico o mediaciji objavila njegova agencija. Novinarka je povsem korektno povzela izjavo Meškovega odvetnika, medtem ko zagovornik STA Miha Kozinc po njenem poročanju ni želel dati nobenih izjav. Pozno popoldne pa je STA objavila še dopolnjeno novico z domnevno izjavo odvetnika Kozinca, ki jo je Veselinovič razposlal vsem medijem. To izjavo so potem objavili tudi drugi mediji, med njimi tudi MMC RTV SLO, katerega odgovorni urednik Uroš Urbanija nam je potrdil, da jim je Kozinčevo izjavo posredoval Veselinovič osebno. Sama izjava kaže, da direktor STA ne pozna osnovnih manir, ampak se kaže kot oseba brez srca. Namesto da bi skušal popraviti krivico, ki jo je povzročil Mešku, jo podaljšuje. Prav on je namreč kmalu po nastopu svoje funkcije (na ta položaj ga je imenovala Pahorjeva vlada 26. marca lani) začel šikanirati Meška z novimi delovnimi nalogami, med drugim je moral pisati poročila o svojem delu večkrat na dan in celo ponoči. Zaradi psihičnega nasilja je moral Meško celo na daljši bolniški dopust, po vrnitvi pa so se Veselinovičevi pritiski še nadaljevali in novembra ga je razrešil s položaja odgovornega urednika in mu prekinil delovno razmerje iz domnevno krivdnih razlogov. Prav v času odpustitve je bil Meško na pregledu na Onkološkem inštitutu, saj so že takrat sumili, da je hudo bolan. Ko se je moral začeti zdraviti, je ostal na cesti brez sredstev za preživljanje in osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Takšne umazanije, kot si jo je privoščil nameščenec Pahorjeve vlade, si ni privoščil noben njegov predhodnik, ki ga je nastavila Janševa vlada, katero so novinarji, med njimi tudi Veselinovič, s peticijo obtoževali političnih pritiskov in cenzure. Poleg tega Veselinovič grdo laže, ko pravi, da je o Meškovi bolezni šele zdaj prvi spregovoril njegov odvetnik. O Meškovi hudi bolezni je 26. februarja poročal spletni portal Požareport, 3. maja, na svetovni dan svobode tiska, pa je v Odmevih TV Slovenija o tem spregovoril tudi pisec teh vrstic, kamor je bil vabljen kot predsednik Združenja novinarjev in publicistov. Koliko časa bo torej premier Borut Pahor dopuščal, da funkcionarji, ki jih je imenovala njegova vlada, tako okrutno ravnajo s slovenskimi novinarji. Bojan Veselinovič je nedvomno opravil tako umazano delo, da tega Pahor ne bi smel več zagovarjati. Meškova bolezen je verjetno posledica čistega mobinga. Mobing je kazniv. So what? Titova doktrina, da se "Ne smemo držati zakonov kot pijanec plota" očitno ponovno dobiva svoja krila. Veselinković bi nas lahko ,razveselil z zaposlitvijo kakšnega lektorja ! Saj njihova jugoslovenšćina postaja ,skoraj neprebavljiva ! So še vedno ,podaljšekTanjuga ? Veselinovičeve oči na slikizgoraj povedo veliko. Vse se povrne, pa ne želim nikomur nič slabega ampak Veselinovič prideš na vrsto 22. maj 2010 ob 09:57 Bolj kot ureditev meje je nujno zavedanje, da smo zabredli v civilizacijsko krizo in da smo samopripadnost narodu tako »osvinjali«, da enim nič več ne pomeni, je za MMC dejal Ciril Zlobec. Pravi Ciril Zlobec. Nekaj odgovorv iz foruma: Na naši strani je bil sporazum ratificiran, na hrvaški ni bil. Torej če bo danes dež, bo kriv J.J. Daj Zlobec, ne laži......... Omenili ste sodelovanje med Drnovškom in Janšo. Ne sodelovanje, onadva sta se trudila za rešitev problema. Janša že precej prej. Leta 1992 sem bil z Janšo na razgovoru z Bolkovacem, ko se je nakazovala neka rešitev, kako bi in kako ne. V gospodarstvu jih je bilo veliko, ki so želeli nekaj narediti, pomagati, da bi se čim prej rešilo to. Od politikov - kot jaz vem - pa sta se aktivno zavzemala, da se to vprašanje reši, samo Janša in Drnovšek. Ciril Zlobec je leta 1991 želel razorožiti Slovenijo in to le nekaj mesecev pred osamosvojitveno vojno. Bil je namreč podpisnik Deklaracija za mir 1991. Ciril Zlobec je kot član predsedstva Republike Slovenije leta 1991 ob umiku JLA iz Slovenije in takrat tudi iz Savudrijskega svetilnika nasprotoval zasedbi tega objekta. Danes o celovitosti Piranskega zaliva ne bi bilo dileme. Je dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Case closed. Pa naj gre Ciril hrvatom razlozit, da naj dajo tistih nekaj pedi zemlje/morja, ki ze tako ali tako pripada Sloveniji!! Jasno, da ne bomo dal tistega, kar je nase. Hrvati celo tisto, kar ni njihovo in si zgolj lastijo, ne dajo! leta 1991 je Ciril Zlobec italijanskemu zunanjemu ministru kot član predsedstva izdal natančni datum osamosvojitve in zato je zadeva prišla na uho tudi takratni obveščevalni službi jugo vojske Ciril Zlobec je italjanskim novinarjem, in s tem vsej javnosti, razkril datum osamosvojitve, tako da se je JLA lahko pripravila na napad na Slovenijo. Njegov somišljenik Školč, predsednik LDS, pa se je celo dogovarjal z JLA, kako bodo sodelovali po okupaciji Slovenije in odstranitvi osamosvojiteljev. Da o deklaraciji o razorožitvi Slovenije ne govorimo. Ni čudno, da ta vlada deluje le za izbrisane, ilegalne priseljence, srbske provokatorje in vse Sloveniji škodljive skupine. "Lepo je biti Slovenec, a težko ...", bruh. Zlobec govori o razkolu pri AS. In kdo je za ta razkol odgovoren? Pahor, ki je pripeljal do take situacije, saj je ima vse vzvode v rokah, da bi bilo drugače, pa je šel raje solirat in pripeljal vse pred dejstvo z tem hazarderskim ASom, da morajo biti za, če pa niso so pa sovražniki. Zlobca moti, da si Janša, Krkovič "drznita" (po njegovo), samorazlasiti za pobudnika osamosvojitvenih procesov. Ja Zlobec, na tvojo žalost to popolnoma drži in Janša in Krkovič si lahko tu popolnoma brez zadržkov tako pravita. Plebiscit pa se ni kar sam od sebe organiziral, ampak ga je organiziral ravno s strani ljudi iz Demosa. Delitve pri proslavi ob 20. letnici? Treba pa Pahorja vprašati kakšne napade je imel. Vlada namreč ni načrtovala proslave ob 20. letnici. Ko so v vladi slišali, da Krkovič pripravlja svojo proslavo ob 20. letnici je kar naenkrat tudi vlada načrtovala proslavo in to na isti dan. Ker Peterle, ki ga je Pahor povabil na proslavo za govornika ni želel imeti govora, ker je proslava na isti dan kot proslava, ki jo je organiziral Krkovič, je Pahor proslavo prestavil za teden dni. Za delitve so pa vedno krivi tisti, ki so dejansko zaslužni za osamosvojitev in si po mnenju levičarjev ne bi smeli karkoli reči oz. če pri tem niso sodelovali levičarji ne sme biti zaslužen nihče, ker gre po njihovem za delitve. Oziroma so se osamosvojitveni procesi zgodili kar sami od sebe, plebiscit se je sam organiziral in vse se je speljalo vse od sebe, zgodil se je narod. Veš kaj - ti jaz povem, zakaj ni več incidentov: ker smo jim podarili vse in jih ne more biti! Ki je med drugim svoje svinjanje zgradila na (rekli boste, da se ponavljamo, a naše kljukce je treba od časa do časa malo spomniti) na hektolitrih prelite slovenske in na hektohektohektolitrih prelite tuje (tudi hrvaške) krvi. In, kolikor vem, naš poskočni akademski mladostnež in lahkokrilež ni o vsem tem v vsej svoji karieri bleknil ne bele ne črne. Tudi takrat ne, ko je neki slovenski pesnik (ki ga seveda zdaj gospod Zlobec kuje v zvezde) o tem spregovoril in mu je bilo zategadelj za skoraj deset let onemogočeno objavljanje tudi v založbah, v katerih je bil gospod Zlobec presneto delujoč. Veste, v čem je štos? Ne veste? Vam bom pa jaz povedal: karakterji, taki z oplojevalnimi organi na svojem naravnem mestu, so se merili takrat, ne danes. Tale (Zlobec) je pa zadnji, ki lahko govori o Slovenstvu - pokazal se je kot navadni jugoslovanarček, brez narodne zavesti. Zlobec ima prav. Če bi poslušali njega sploh nebi bilo težav, SAJ BI VSI GOVORILI SRBOHRVAŠKO. podalpski hrvatje, aneda? Zlobcu se možgani krčijo.Nostalgija je, v tehle časih, huda ovira, na poti v osvoboditev. Naj se raje gospod Zlobec vpraša, koliko je s svojim brezpogojnim pristajanjem na politično platformo nekdanjega režima temu razslovenjenju prispeval sam. Na primer z znanim jugosamoupravnim ideološkim diktatom, ki je veljal za slovensko zamejstvo, avstrijsko in italijansko, naj se Slovenci aktivno vključujejo v italijanske in avstrijske stranke. Da ne omenim njegove mlačnosti, neznačajnosti in pomanjkanja političnega uvida v času osamosvajanja. V nekem anekdotičnem utrinku Borisa Pahorja nam tržaški pisatelj poroča o tem, da se mu je nekoč na nekem srečanju Zlobec približal in ga vprašal (seveda PO Pahorjevi zaslovitvi - prej se še zmenil ni zanj), zakaj je vselej tako hladen do njega. Pahor je v glavnem omenil razloge, ki jih navajam tudi sam: izrazita režimskost in nacionalna dvoumnost. Dostojanstvo? Najprej ljudem odvzameš vsakršno dostojanstvo, potlej pa od njih zahtevaš dostojanstvo v demonstriranju in proslavljanju. In nazadnje se, ob vseh zaslužnih Slovencih v zdomstvu, znanstvenikih in umetnikih, ki so morali garati kot črna živina zase in za svojo družino, ne da bi jim domovina dala karšnegakoli priznanja, če izvzamemo seveda nenehni udbovski nadzor, se samookličeš za urednika najelitnejših slovenskih založb in za akademika. Kaj hočemo, taki pač smo, pisatelj Alojz Rebula bi temu rekel - že spet en poklek slovenske kulture pred beštijo ... Seveda brat... Kjučni akter za težave s Piranskim zalivom je Edvard Kardelj, ki je mejo s Hrvaško v Istri narisal močno v škodo Slovenije, tako da nam sedaj niti sto David Coperfieldov ne more pomagati in bomo pred vsako arbitražo in pred vsakim mednarodnim tribunalom potegnili takratko.... "Mi ne vemo, kaj bo prinesel sporazum. Ali bo pomenil katastrofo ali pa nekaj dobrega." C Zlobec o AS, 22.5.2010 Zagotovo bom glasoval PROTI, ker nočem še ene Koroške katastrofe, dragi Akademik.... Za komuniste je bil general Maister malomeščanski izdajalec. Zato je bil vedno na stranskem tiru komunistične zgodovine. Vsi se še dobro spomnimo, kako je Ciril Zlobec, pred kratkim imel govore o nekakšnih narodnih izdajalcih in podobno. Pa si poglejmo malo dogodke ob samo osvojitvi. Ko se je umikala JLA iz Slovenije, je bil predlog, da slovenska policija in vojska zasede vse punkte na spornemu ozemlju med HR in SLO. Tako bi poslali slovenske stražnike na vse bivše stražarnice ob meji, ki jih je zapustila JLA. A demonstriral je Ciril proti temu. Govoril je, kaj ste nori. Tega pa ne. In so strogo prepovedali, takšno početje. Res junaški je ta Ciril. Pravi anti Maister. In medtem ko je naš veliki antimajster zagotavljal, da se bodo stvari rešile z poezijo, so Hrvati zasedli vse sporne mejne punkte. Častna izjema je Trdinov Vrh. No ta ima dostop, cesto samo iz SLO strani. Antenarji so bili Slovenci. In ko so potem Hrvati zradirali mejni kamen, ki je ločeval kataster med občino Piran in HR, ter so začeli gradit kao začasni mejni prehod na Dragonji, je tudi Ciril govoril. Ni panike. S poezijo se vse reši. Zato je Tuđmanu poslal protestno noto v žlahtnih heksametrih. Ker pa je ekološka zavest pomembna, jo je spisal na sakret papir. Ko je Franjo dobil ta protest, se je zelo razveselil. Saj ga je pravkar začelo tiščati. HR pa je bila v vojni in niso v Banskih Dvorih si mogli privoščiti nabave tako mehkega sekret papirja, potiskanega v žlahtnih Zlobčevih heksametrih. Kot zgodovinsko zanimivost naj povem, da je takrat še pisalo Paloma sladki vrh JUGOSLAVIJA. Nekateri so se zgražali, da kako lahko na slovenskih izdelkih piše Jugoslavija? A ni panike je govoril Ciril. Ne skrbite. Saj širimo bratstvo in enotnost. To je potrdil tudi Franjo, saj je dejal, ko je videl napis sladkogoska Jugoslavija, si je še z večjim užitkom obrisal rit. In pokal od ponosa, je zaradi tega Ciril, saj kaj je večje veselje poetu, kot da širi radost. Zlobec se je vedno hvalil, da je protest bil spisan tudi z uporabo verižne rime ABAB... ki ponazarja bratstvo ter poštenje med narodi, ki pravično rešujejo spore s poezijo ne pa z uporabo sile. Bravo Ciril! Ti si največji zaščitnik Slovenstva med umetniki! Samo kako se pogumno bojuješ proti izdajalcem slovenskega ljudstva in jih prav poetično pljuvaš ter zmerjaš. In ta Rudolf Maister. Samo kako si je z vojsko drznil zavzet Maribor in Koroško. Kaj ni bil poet in zato velja za največjega izdajalca muze poezije, saj je posegel po orožju namesto po poeziji, kot so mu predlagali razni Cirili v LJ. Fuj fej in bruh. Ravno zato je bil Rudolf Maister v komunizmu tako zapostavljen. Kaj moramo res slavit takšne izdajalce poezije je tulil Ciril. SREČNO SLOVENIJA PS. In kam so nas pripeljali ti vrli zagovorniki poezije in politike. Na referendum. Upam da se ne bo ponovno ponovila zgodovina. Zlobec je bil podpornik, trdnih komunističnih jeder v šoli. Tudi je podpiral počasno izpodrivanje slovenščine iz šol. LP Mi imamo ljudi v politiki in kar je še bolj šokantno v medijih, ki jih je sram biti Slovenec. Ravnokar sem prebral članek na novilist.hr in ni mi bilo potrebno prebrati niti do sredine, ko mi je postalo jasno, da ga je napisal "novinar" Romac. Članek je navadno trobilo, propaganda zoper vse in vsakogar, ki karkoli očita Hrvaški ...RTVS in Dnevnik pa tega človeka (Denis Romac) objavljajo ..sramota za RTVS, sramota za vsakega inteligentnega človeka v Sloveniji. Zlobec kot zlobec. Možakar že zgleda kot pravi razbojnik, neurejen zamazan kot da vode ne pozna. Srajca je vsa blatna. Res neprimerno da nek zlobec žlobudra o ekstremistih, samega sebe opisuje, naj se vrne v bunker brada še ni dorasla A. sporazum Ne nebo podprt. Se ne bomo pustili ameriškim interesom ne hrvaškim. Mi smo suvereni. Izdajalci, ki so se priklatili z vsev vetrov pa v jok. Bedna agitacija je propadla!! PS kako pa kaj klub tajkunov F21 pod vodstvom zadnjega dona Partije, ki se hodi operirat v Švico? papiga, ne boš verjel,ampak "kaplar" JANŠA je premagal (seveda z mnogimi poštenimi slovenskimi TO-jevci) tvojo herojsko bratsko "ljudsko JA... No, resnici na ljubo smo imeli ogromno zgodovinsk osrečo, da smo ujeli idealen zgodovinski trenutek po 1989, v BIH so plačali pa najvišjo ceno - ker nasilno se bratiti pač ne gre z vsakim.... papiga, rdeča papiga.... Če bi leta 91 poslušali takšne kot so Zlobec in Kučan, bi Slovenci postali evropski Kurdi... Na srečo jih leta 91 nismo poslušali in tudi leta 2010 jih ne bomo... razdeli in vladaj :)) če bo referendum neuspešen, se vsi sprašujejo kako naprej... verjetno isto kot zdej ? ponovna pogajanja... IN NE to ni zadnja rešitev... to je prelomen trenutek, za slovenski narod, da se odloči ali smo HLAPCI ali pa GOSPODARJI !!. Če je nekaj naše je naše in pika. Potem takem bi lahko sosed reku da je vrt od soseda moj.. pa se gremo na sodišču kregat ? haha nekak me spominja na tale sporazum. Jaz sm proti, ker ni točno določeno kako pa kaj.. tiste obljube so eno figo vredne. pa še v članku piše, da zdej bi rad pa vsak vedu ZAKAJ? ja sigurno.. mislim, da tudi ljudje niso več naivni in vse verjamemo kravatarjem... Po Gantarjevih besedah si vsi, ki so v zgodovini prispevali svoj delež k oblikovanju narodovega zavedanja in identitete, zaslužijo priznanje in globoko spoštovanje. ZKS= SD ZSMS=LDS ZSDL= se je pretopil v LDS ali SD iz LDS je nastal ZARES iz SD je nastal DeSUS Tole nam zdaj vlada Leta 1991 so bili proti osamosvojitvi ZKS,SZDL in ZSMS drugi so bili ZA !!! Malo v razmislek vsem..... Janša je po seji sveta stranke povedal, da je svet stranke odločno podprl nasprotovanje arbitražnemu sporazumu, saj člani sveta menijo, da gre za sporazum, ki Slovenijo lahko dolgoročno oškoduje. Janez Janša Janša opozarja, da h gradivu ni bil priložen noben zemljevid. (Foto: Blaž Garbajs) Kot je predsednik SDS Janez Janša danes po seji sveta stranke v Štorah dejal v izjavi za medije, arbitražni sporazum Sloveniji odreka pravico teritorialnega dostopa do mednarodnih voda. Gre za zgodovinsko pravico Slovencev, ki nikoli doslej ni bila tako zanikana, meni Janša. Napovedal je, da bo SDS v prihodnjih tednih naredila vse, da z argumenti predstavi svoja stališča širši javnosti, stranka se bo zavzela tudi za čim boljšo udeležbo na junijskem referendumu. Glede gradiva o arbitražnem sporazumu, ki so ga volivci ta teden prejeli od državne volilne komisije, je Janša pojasnil, da h gradivu ni priložen noben zemljevid, torej to, kar je vlada podpisala z arbitražnim sporazumom. "Oni ne znajo narisati ta zemljevid, v slovenski pravni ureditvi pa je zelo jasno napisano, kakšna je današnja suverenost Slovenije na morju in vemo, kaj je naša zgodovinska pravica. Tisto, kar je nesporno slovensko, se zdaj postavlja pod vprašanje. Temu gradivu manjka ključni del, ki je pomemben za volivce," pravi Janša. Zanj je alternativa arbitražnemu sporazumu njegova zavrnitev, saj bi na ta način Slovenija dobila manevrski prostor za nova pogajanja s Hrvaško. Tudi na hrvaški strani, tako Janša, se je v minulih dneh slišalo nekaj razumnih besed, da bi bilo treba sesti za mizo, če bo arbitražni sporazum na referendumu zavrnjen. Skozi dvostranska pogajanja s Hrvaško mora Slovenija po Janševih besedah ohraniti zgodovinsko pravico dostopa do odprtega morja in ne nekega stika, ki lahko pomeni kar koli. Novi programski tajnik SDS je Tomaž Lisec Svet SDS je med drugim za novega programskega tajnika imenoval Tomaža Lisca. Predsednik sveta stranke France Cukjati je pojasnil, da je to funkcijo prej opravljal Dragutin Mate, ki je potem, ko je prevzel vodenje ljubljanskega mestnega odbora stranke, odstopil. Po mnenju Cukjatija Lisec dobro pozna delo stranke in je zanesljiva oseba. Njegovemu mnenju je pritrdil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je pojasnil, da je Mate obljubil, da bo v primeru prevzema vodenja ljubljanskega mestnega odbora stranke, odstopil s funkcije programskega tajnika. Dodal je še, da je Lisec predsednik regionalne koordinacije SDS za Posavje, v stranki je zrasel in ima dobre vodstvene ter organizacijske sposobnosti. Cukjati: Demonstracije so bile potrebne, a brez nasilja France Cukjati Cukjati meni, da so bile demonstracije sicer potrebne, a brez kamnov in nasilja. (Foto: POP TV) Na vprašanje, kaj meni o sredinih študentskih demonstracijah, je Cukjati odgovoril, da je šlo za neprimerno početje in vsi tisti, ki so študente na Prešernovem trgu v Ljubljani pozivali k demonstracijam, nosijo del odgovornosti. Cukjati meni, da se preveč poudarja škoda, ki je nastala na stavbi parlamenta, njega namreč bolj skrbi najem palače na Dimičevi ulici s strani notranjega ministrstva, za katerega bo treba odšteti nekaj milijonov evrov. V skrbeh je tudi zaradi informacije, da je Slovenija glede gospodarske konkurenčnosti zdrsnila z 32. mesta na 52. mesto. "To so informacije, ki bi morale zgroziti Slovence kot nekaj kamnov, ki so prileteli v parlament. Nenavadno je, da se študenti lotevajo parlamenta, ki je edina institucija, ki zna spregovoriti in zastopati interese študentov," je dejal Cukjati. Po njegovi oceni so bile takšne demonstracije potrebne, vendar brez kamnov in nasilja. Prepričan je, da so sredine demonstracije študentom bolj škodile kot koristile. Zgodovina zemljevidov: - Nemčija zasede Slovenijo - Hrvaška sprejme zavezništvo z Nemčijo in si sama zriše zemljevide - Jugoslavija ohrani enostransko narisano mejo s strani Hrvaške - Kardelj je vsem zagrozil, naj bodo tiho o tem vprašanju Stek larstvo Kresal :mrgreen: Med poslanci, ki so bili ujeti v hramu demokracije, kroži šala, da policisti iz solidarnosti do Steklarstva Kresal DZ-ja niso branili tako rigorozno, kot bi ga lahko. Delavci Steklarske Nove, ki so naslednji dan po študentskih demonstracijah protestirali pa so zopet ostali praznih rok. Pač niso specializirani za delo z ravnim steklom. So pa zabrusili Borutu Pahorju, da je lažnivec. :lol: "Lastnik steklarstva je sin od bratranca od očeta ministrice Katarine Kresal in ga ministrica osebno ne pozna," pa so sporočili z ministrstva. Normalo da ga ne pozna če pa je zidar ali steklar to je nižji sloj,s takimi se pa naši iz zgornjih vrst res ne morejo družit. Vso to drhal na bicikle pa na en Tour de France pod prisilo me zanima kako bi pol sukali gobce po prvi etapi ;). No pa smo le dokončno odstrli skrivnost, zakaj je bila Policija tako milostna do izgrednikov. :mrgreen: Namreč popokati je morali čimveč stekla, da ima (steklarstvo Kresal) čimveč dela, pa tudi zaslužka. :lol: Ma res, tukaj na biciklu.com se vedno vse razkrije, tudi najbolj skrivnostne zagonetke. "Ko so na delu arbitri, je odločitev taka, da ni všeč nikomur" Intervju z Lojzetom Peterletom 23. maj 2010 ob 06:24 Ljubljana - MMC RTV SLO Težava pri arbitražnem sporazumu, ki jo Lojze Peterle ugotavlja, je ta, da oba predsednika vlad, torej Pahor in Kosorjeva, svoji "publiki" drugače razlagata vsebino sporazuma. Referendumska kampanja o arbitražnem sporazumu je v polnem teku in o tej temi smo spregovorili z Lojzetom Peterletom, predsednikom prve slovenske demokratične vlade po drugi svetovni vojni in zdajšnjim evropskim poslancem. Peterle sporazuma ne podpira, pravi, da prinaša preveč negotovosti, obenem pa Pahorju zameri tudi samovoljnost. Ne zameri pa svoji evropski stranki in Vatikanu, ki sta sporazum pozdravila. Po njegovem mnenju sta to storili zato, ker sta dve državi, ki imata težavo, pokazali željo, da jo rešita. Politična tema številka ena te dni je arbitražni sporazum. Na kratko, kako ga ocenjujete? Sem zaskrbljen, ker mislim, da pristop k temu zelo resnemu vprašanju v zadnji fazi ni bil tak, da bi okrepil verodostojnost in gotovost, kaj bo iz tega prišlo. Zato danes tudi ljudje ne vedo, so negotovi, imajo dvome. Dva predsednika vlade vsak svoji publiki doseženo razlagata povsem drugače. Pri nas predsednik vlade pravi, da je gotovo in dogovorjeno, da dobimo to, kar smo si želeli. Na Hrvaškem pa pravijo, da nič od tega ne k vodi temu. Tukaj grešita oba predsednika vlad, ker bi morala govoriti isti jezik. Taktika, ki jo imata, zmanjšuje verodostojnost, kar pa ima lahko slabe politične posledice. Evropska ljudska stranka, v kateri ste tudi vi, pa je podpis sporazuma lanskega 4. novembra pozdravila. Ali morda to pod vprašaj postavlja tudi vaše delo znotraj stranke, saj vam očitno ni uspelo predstaviti svojega stališča. Na obisku v Ljubljani je bil nekdanji predsednik Evropske ljudske stranke Wilfried Martens. Ko smo mu predstavili položaj, je rekel, da je povsem jasno, da Slovenija ne more sprejeti tega, da postane geografsko prizadeta država. Jaz sem ob vseh priložnostih, kjer sem lahko, zadevo razložil. In ljudje, ki so bolj obveščeni, vedo, v čem je težava, vedo, kaj je interes Slovenije in kaj je interes Hrvaške. Tukaj se Evropska ljudska stranka ni ukvarjala s podrobnostmi tega sporazuma. Od zunaj se seveda zadeve dogajajo tako, da se, če se dva predsednika vlad nekaj dogovorita in to podpišeta, to jemlje kot zares dogovorjeno. Ampak – vi ste težavo predstavili, stranka pa še vedno podpira sporazum. Poglejte, stranka se s tem prav nič ne ukvarja. Jaz tudi nisem več njen podpredsednik. Ko sem bil, sem zadeve predstavil in dosegel, recimo, da enkrat ni bilo neke enostranske deklaracije, ker ni bila uravnotežena. Po vsej Evropi so pozdravili voljo, da pride do sporazuma, ker bi želeli, da se težave rešijo. Torej je pomembnejše to, da sta se dva predsednika vlad dogovorila in da sta podpisala sporazuma, kot to, kakšen sploh je ta sporazum? Oni menijo, da so se tisti, ki se s tem ukvarjajo, dogovorili. Tisti, ki pogleda podrobnosti, pa se potem glede marsičesa sprašuje. Nikogar na Zahodu nisem srečal, ki se ne bi vprašal, zakaj smo opustili Rehnovo stališče. Rehn je dejal, in jaz sem to kot evropski poslanec tudi podpiral, da je treba mejno vprašanje rešiti v kontekstu pristopnega procesa. Se pravi, mejo je treba rešiti, potem gremo naprej. Danes tega položaja nimamo več in kdor razume politiko in pravo se čudi, zakaj je Slovenija tako popustila. Pa vendar. Ali ste kadar koli svoje zastopanje stališč pred stranko v Bruslju razumeli kot lasten neuspeh? Ne. Jaz nisem v tem položaju, da bi lahko govoril o svojem neuspehu. Jaz sem svoje naredil, pomagal sem predsedniku naše politične skupine. Ko je šel v Zagreb, sem mu v posebnem pismu natančno razložil, zakaj gre, in v Zagrebu je bil tudi zelo jasen, ko so ga vprašali, ali bo EU pritisnil na Slovenijo. Takrat je rekel, da EU ne pritiska na članico, si pa prizadeva za to, da dve sosedi težavo rešita. To je to, oni se ne ukvarjajo s "tehnikalijami". Kakšno pa je sploh vzdušje v EU-ju glede sporazuma? Kako bi sprejeli zavrnitev sporazuma? V EU-ju se demokratično izraženo politično voljo upošteva. Kadar se uporablja demokratične instrumente, bom rekel po domače, "ni kaj". Zadeve je treba vzeti na znanje. Ne govorim vnaprej o rezultatu. Referendumi bi bil nepotreben, če bi se dalo dogovoriti za dvotretjinsko podporo v parlamentu. V Zagrebu je bilo tako, spet smo prišli v asimetrijo. Neresno in nepotrebno se mi zdi, da se na ljudstvo prelaga odgovornost. Torej ni strahu, da bi se kredibilnost Slovenije zmanjšala ob morebitni zavrnitvi? Težko je iti proti ljudstvu, gotovo si Evropa želi, da mi to zadevo uredimo. Nihče od zunaj pa nam ne more vsiliti določene odločitve. To je jasno. Če bodo ljudje ocenili, da to, o čemer različno govorita dva premierja, ne pije vode oz. ne daje neke gotovosti, da ohranimo tisto, kar smo imeli, bodo ljudje proti. Pričakujem, da bo raslo število tistih, ki bodo proti. Ogledal se si tudi soočenje med Janšo in Pahorjem. Kdo vas je bolj prepričal? Gospod Pahor je veliko govoril "jaz prevzemam odgovornost, jaz sem se odločil, jaz, jaz, jaz". Pahor lahko odstopi, se zgodi kaj drugega, pa "jaza" ne bomo imeli več, imeli bomo le veliko težavo. To ni zadeva enega, tudi če je predsednik vlade. To ni solo igra. To je nacionalni interes – to so najbolj občutljive zadeve, tukaj gre za naše vitalne interese. Ne moremo privoliti v nekaj manj, kot smo imeli. Ne zahtevamo tudi nič več, ampak le, kar smo imeli. Mi smo pomorska država, mi smo nadzorovali celoten Piranski zaliv. Pahor je torej storil napako, ko v proces ni vključil tudi opozicije? V začetni fazi so bili pogovori širši, na neki točki pa ni več vabil Nove Slovenije zraven. Mi smo vendar parlamentarna stranka, tudi če imamo samo enega poslanca, in to v Evropskem parlamentu. Tudi tisto je parlament in ne tako nepomemben. Jaz bi delal tukaj bolj široko. Meni so besede "jaz sem" premalo oziroma se mi zdijo nevarne, ker lahko povzročijo težke politične posledice. Tukaj je absolutno bila potreba po nacionalnem konsenzu. Gospod Pahor ima podlago, da bi rekel: "Saj je bilo jasno, da se tega ne da dobiti." Ampak tudi jaz sem nekoč vodil vlado, v težkih časih, in mi smo takrat za določene ključne zadeve iskali soglasje. In tukaj tega prizadevanja nisem videl. Kot ste že omenili, ste bili predsednik prve demokratično izvoljene vlade. Čutite kakšno odgovornost, ker se težava že takrat ni rešila oziroma začela reševati? Jaz sem prepričan, da bi, če bi naša vlada trajala vsaj še eno leto, lahko nekatere procese pripeljali do konca. Trdim, da je bil takrat najboljši čas, da bi rešili težave s Hrvaško, res pa je, da je bila Hrvaška dlje v vojni, kot smo bili mi. Mi smo takrat za izhodišče na ustavni ravni postavili stanje, kot je bilo na dan proglasitve obeh držav, to se je potrdilo tudi na Brionih oziroma so se dogovorjali v tej smeri. In tudi v tem arbitražnem sporazumu je to izhodišče. Najbolje bi bila, da se vzpostavi stanje na dan proglasitve, seveda pa se ga ne more v vseh pogledih, saj mislim, da je imela koprska carina svojo izpostavo v Umagu. Tega verjetno ne bomo vzpostavljali nazaj, ampak Piranski zaliv pa je nadzorovala Slovenija. In kaj se je zgodilo, da ni več tako? Zgodila so se enostranske dejanja. Ki jih je Slovenija dopuščala? Če berete ljudi, ki so bili kasneje odgovorni za te zadeve – na določene zadeve bi se Slovenija lahko odzvala samo s silo. Sile se pa branimo. V času Bajukove vlade je bila sprejeta odločitev, da slovenska policija posreduje na območju, ki ga ima Slovenija za svoje, ampak potem se je zamenjala oblast, ki je to odločitev preklicala. Jaz ne vidim velikega razloga za to, da bi šli v podrobnosti, ampak treba se je dogovoritii, kako naj se ta zadeva politično pelje tako, da bodo na koncu tri zmagovalke – Slovenija, Hrvaška in Evropska unija. Treba se je dogovoriti in enkrat bo potrebnih več dvostranskih pogovorov. Zdaj je to videti tako – "Damo enim nekaj, eni se bodo že odločili, nas takrat mogoče tudi ne bo več, bo neka druga vlada." Kje smo bili dvajset let? Dvajset let smo bili v položaju, v katerem smo marsikaj naredili, nismo pa mogli rešiti vprašanja, za katerega potrebuješ obe strani. Tega ne more rešiti en sam in na silo. Tukaj se zdaj preveč dogaja na televiziji, danes poslušamo z najvišjega mesta razlage, kako so se pogovarjali in kako je Hrvaška morala popustiti. Tega se ne sme reči, tudi če bi bilo to res. Vedeti moramo, kaj je za v javnost in kaj ni. Več ko se bo o tem govorilo na televiziji, tem manj je možnosti, da se to dobro reši. Tukaj je zatajila diplomacija oziroma diplomatski pristop, da ne bi koga posebno imenoval. Ravno to je moje naslednje vprašanje. Toliko let smo imeli istega zunanjega ministra, tudi predsednik vlade je bil dolgo isti. In vi omenjate diplomacijo, to pa so določeni ljudje. Koga lahko tukaj izpostavite, da je »kriv« zato, da se zadeva toliko časa ni rešila? Ne bi rad govoril o krivdi ali kogar koli obtoževal. Mi smo imeli dobro možnost, da zadeve razvijemo naprej v pravi smeri takrat, ko se je za to začel zanimati EU, ko se je vključil komisar Rehn, ko smo v parlamentu potrjevali neko linijo in ko smo se zmenili za formulo, da se s pomočjo EU-ja dela to tako, da je mejno vprašanje rešeno v času pristopnega procesa Hrvaške. Zdaj imamo povsem drugačen položaj. Koliko je pomemben ta stik? Izhod je tako ali tako. Jaz ne bi rad prišel v pogajanja ali v trgovanja, ker Hrvati pravijo, da bomo imeli dostop oziroma neoviran prehod. Tako je že zdaj. Mi smo prepričani, da ne smemo imeti manj, kot smo imeli v času skupne države. Slovenija si tega ne more privoščiti, nobena vlada ne more imeti tega pooblastila, da bi se pogajala za manj in da postanemo geografsko prizadeta država. Kolikšno škodo pričakujete, če sprejmemo arbitražo in če arbitri, če tako rečem, odločijo v prid Hrvaške? Ko so na delu arbitri, je odločitev po navadi takšna, da ni všeč nikomur. In zato je tudi sprejeta. Jaz sem bil vedno zagovornik tega, da bi bilo veliko bolje, tudi za naše dobro sosedstvo, če bi bili obe državi sposobni mejo rešiti sami. Jaz sem predlagal mediacijo in se mi še vedno zdi najboljša rešitev. Tudi Rehnov poskus je bil mediatorski. Skratka, da imamo nekoga tretjega kot pričo, ki spremlja ta proces in pomaga. Ampak mi se moramo najprej sami zediniti, kaj pomeni stanje 25. junija 1991. Vrniva se na prejšnje vprašanje. Mislite, da bi bila gospodarska škoda občutna, da bi, denimo, Luka Koper težje delovala? Ne bi napovedoval posledic. Ampak mi imamo tudi morski teritorij in to moramo v nasledstvu uveljaviti. Ne bi pa špekuliral, ker že samo špekuliranje povzroča slabe posledice. Tudi Vatikan pozdravlja sporazum. Težko je ne pozdraviti sporazuma, če se dve državi, ki imata težavo, sporazumeta. Pozanimal sem se tudi glede tega in Vatikan se ni spustil v študije. Mene ne čudi, da je Vatikan pozdravil to odločitev. Ampak vi bi vseeno raje videli, da se sporazum zavrne. In kako naprej? Vrnitev na status quo in nato mediacija? Jaz bi rad, da bi proces potekall tako, da na koncu ne bo referenduma o ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe. V interesu Slovenije je, da je Hrvaška članica zveze. Ampak ne želimo tega plačati z izgubo teritorija. Zato je pač treba vložiti napore, da bo proces tako verodostojen, da bomo cilj dosegli. Kakšno pot najti, pa je odvisno od tistih, ki so na oblasti. Mislim, da tokrat nismo šli po pravi poti oziroma nas pelje v preveč negotov rezultat. Nekateri moji nekdanji kolegi iz Demosa so to povedali s "težjimi" besedami. Mislite na gospoda Bučarja? Nanj in na gospoda Hribarja. So vas njihove besede presenetile? Govorili so o kolaboraciji, okupatorju, agresorju … To je ravno izraz tega, te negotovosti. Po tem, kar smo slišali, ljudi puščajo v negotovosti. Mi imamo mačka v žaklju, ne vemo, kaj bo iz tega žaklja prišlo. Če dva predsednika vlad popolnoma različno interpretirata isto stvar, potem imam jaz kot državljan pravico, da se vprašam, kaj sta se zares dogovorila. Ko že omenjava posameznika, državljana. Pred dnevi sem se pogovarjala s političnim analitikom Vladom Miheljakom, ki je dejal, da ne gre več toliko za argumente in za to, ali je ta sporazum dober ali ne, saj bodo volivci glasovali za tistega, ki jih bo bolj politično prepričal. Vse skupaj postaja nekakšen politični obračun. Pri referendumih je po navadi res tako. Referendumi imajo vedno nekaj z vlado in meni je žal, da ta vlada ni poslušala dobronamernih in resnih nasvetov, naj se ta zadeva sprejema z dvema tretjinama poslancev. Zadevo so tako prepustili ljudstvu in tako dopustili, da delujejo tudi druge vsebine, ne samo odnos do samega arbitražnega sporazuma. Menite torej, da se bodo ljudje, če tako rečem, odločali tudi o tem, koliko jim je všeč Hrvaška? Ne, bolj bo šlo za to, koliko jim je všeč slovenska vlada. Mi s Hrvaško drugače nimamo nekih posebnih težav. Oni radi hodijo k nam smučat, mi radi hodimo k njim plavat. Nikoli v zgodovini se nismo z njimi posebno prepirali. Kaj pa očitki, da je Pahor zavlačeval z referendumom toliko časa, da je prišel na vrsto ravno pred poletnimi počitnicami, da bi ljudje sporazum podprli, da ne bi bilo težav na dopustu oziroma, kot so nekateri rekli, »da bi bil mir«? Tu gre za zaporedje dogodkov. Ni se moglo veliko prej odločati, preden ustavno sodišče ni povedalo svojega mnenja. Pred kratkim je minilo 65 let od Kidričeve vlade in 20 let od vaše. Predsednik vlade Pahor je dejal, da brez Kidričeve vlade ne bi bilo Peterletove. Meni je všeč, da je predsednik vlade to omenil, midva sva o tem tudi govorila. Razlika je zelo preprosta, on je postal predsednik vlade, ker je izvedel revolucijo, jaz pa sem postal predsednik vlade, ker sem hotel to končati. Torej se strinjate z njegovimi besedami? Raje bi videl, da moja vlada ne bi bila potrebna, ker smo morali opustiti komunistični režim. Če tega ne bi storili, nas tudi ne bi priznali kot državo. Jaz bi raje videl, da pri nas ne bi bilo revolucije. Veliko bolj veseli bi bili, če pri nas ne bi pobili več kot 10.000 ljudi, za katere še danes ne vemo, kje počivajo. Raje bi videl, da ne bi imeli vmes te revolucionarne oziroma partijske zgodbe. Vaša vlada je dokaj hitro razpadla, po dveh letih. Koliko vam je bilo takrat žal in koliko vam je zdaj žal za to? Ni glavni podatek glede moje vlade, da je trajala dve leti, ampak da je dosegla ključni posel in največji narodni politični cilj, to je samostojna država. Vsak narod si to želi, številni narodi tega nimajo, nam je to uspelo. Mi smo državo proglasili, dobili zanjo vojno, dosegli mednarodno priznanje, uvedli denar, se postavili v vrsto za članstvo v EU-ju in na politični zemljevid sveta. Kaj še hočemo, kar se tiče moje vlade? To narediti v dveh letih – kaj takega ni naredila nobena druga vlada. Imeli pa smo tudi veliko sreče, a sreča ni bila dovolj. Če ne bi imeli 22.000 mož in fantov proti napadu JNA, se midva danes ne bi pogovarjala, morda bi jaz imel kakšen kamen na Žalah. Jaz sem vesel, da nam je to uspelo, zato te dni močno praznujem. Vem, zakaj je Demos razpadel, vem, kaj se je dogajalo v SDZ-ju, vem, da smo šli krščanski demokrati marsikomu na živce, ker smo bili nepričakovani in presenetljivi zmagovalci. Ampak nas je volil tisti sloj ljudi, ki so najbolj plačali ceno prejšnjemu režimu. Meni ni žal, da sem sprejel ta izziv, to je bila velika odgovornost in čast. Pa še tole. Bistvo dodatne pisarije s strani Hrvaške po sprejetju sporazuma je v tem, da imajo alibi, da ne spoštujejo arbitražne odločitve v kolikor Slovenija dobi stik z odprtim morjem. Tako, da je v bistvu tale arbitraža pesek v oči. Hrvati bodo upoštevali itak samo tisto, kar se jim bo zdelo. Deja-vu. Ni dvoma, da sta eden drugemu dala neke tajne obljube, ki jih v javnosti, žal, ni možno obelodaniti. Poglejmo le ta primer, da je neka hrvaška državljanka zadnjič na prvi stopnji na sodišču pri nas zmagala za tisoč eur (obresti ji niso priznali) iz naslovca Hrvaških varčevalcev pri LB, kar je precendens. Sporazum je formuliran tako, da Hrvaška lahko da javnosti neki nevidljiv namig arbitraži, ki odloči v korist Slovenije. Lahko pa ji, žal, da tudi po nas zelo negativen namig in je zadeva končana. Kakorkoli torej obrnemo, Hrvaška je tista, ki se lahko sklicuje na mednarodno pravo resnično ali z nekim skritim povdarkom, da želi arbitražni sporazum v korist Slovenije. Ne vem kolikokrat sem že omenil, da je to za mene hazard, ki nam resnično lahko zagreni življenje za več naslednjih stoletij, kot bi nam ga sedaj v tem stanju, v katerem se trenutno nahajamo. Iz vsega je jasno vidno, da bo tudi na arbtraži Hrvaška imela odločilno besedo. Laikom pa le to, da pravdo lahko prikrito izgubiš namenoma, nihče pa ti tega ne more dokazati. Odvisno od dosedanjih izkušenj z Hrvati. Hazarda se ne grem iz principa in sem proti arbitraži - proti temu, da o moji, tvoji, naši usodi odločajo popolnoma neznani nam arbitri. Kar se tiče slovenskih vlad in temeljev naše državnosti: *** Veneti (3000 let pred Kristusom) in pozneje njihova rimska provinca Norik, oziroma takratne z Venti naseljene dežele so bile Venetsko, Retijsko, Vindelicijsko, Tauriščansko, Karnijsko, Noričansko, Rakoško, Panonsko, Moravsko, Dalmatinsko, Liburnijsko, Istrijansko in morda še kaj (okrog leta 0). Vse te politične entitete lahko štejemo kot kulturne in v veliki meri tudi genske, temelje naše sedanje skupnosti, državnosti. *** Karantanija bila prva slovenska država (vsekakor pa njena predhodnica), po propadu Rimskega imperija. Njen korenine segajo v čas venetske skupnosti, nato Norika, nadaljujejo pa se preko Celjanov (Slovenci v Bitki proti Turkom pri Nikopolju 1396 resijo kralja Sigismunda gotove smrti [Srbi so stopili na stran Turkov, hrvaški ban Lackovič pa z vojsko pobegne] in s tem Celjani postanejo ena najmočnejših evropskih kraljevih rodbin, Celjani - Friderik II - v zahvalo preživetja postavijo cerkev na Ptujski Gori, dokončana 1410), preko kmečkih uporov, bitkam protim Turkom (bitka pri Sisku), preko protestanskega gibanja, pomladi narodov v 19. stoletju, pripeljejo, sicer zdesetkan slovenski rod do 20. stoletja. *** Prva Slovenska narodna vlada, 31. oktober 1918 (Josip vitez Pogačnik), zelo je nagajala generalu R. Maistru, bila je precej naivna, ni se zavzemala za samostojno Slovenijo (ZDA so ji to ponudile pa tudi Stajerci in Korosci so si zelo zeleli neodvisne Slovenije - sanje so začasno uničili Srbi l. 1919 (22. julija) z brutalnim pokolom slovenskih bojevnikov v Mariboru). *** Samooklicana revolucionarna vlada Borisa Kidriča 5. maja 1945, tudi ta se ni zavzemala za samostojno Slovenijo, ima pa na vesti skoraj 100 000 Slovencev in začetek balkanizacije Slovenije. *** Prva demokratična slovenska vlada v 20. stoletju je DEMOS-ova vlada iz 1990, 8. aprila 1990 so potekale prve svobodne volitve po letu 1940. Lojze Peterle je postal predsednik vlade 16. maja 1990. Dosegla je in tudi ubranila, neodvisno državo Slovenijo - 1991. Prva demokratično izvoljena vlada je štela 27 ministrov in ministric, in sicer: predsednik vlade (tedaj izvršnega sveta) je bil Lojze Peterle, podpredsednik za družbene dejavnosti Matija Malešič, za varstvo okolja in regionalni razvoj Leopold Šešerko, za gospodarstvo pa Jože Mencinger. Notranji minister (tedaj sekretar) je bil Igor Bavčar, za finance Marko Kranjec (nasledil ga je Dušan Šešok), za ljudsko obrambo Janez Janša, za pravosodje in upravo Rajko Pirnat, za mednarodno sodelovanje Dimitrij Rupel, za zdravstveno in socialno varstvo Katja Boh, za drobno gospodarstvo Viktor Brezar in za kulturo Andrej Capuder. Sekretar za borce in vojaške invalide je bil Franc Godeša, za zakonodajo Alojz Janko, za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek, za trg in splošne gospodarske zadeve Maks Bastl, za promet in zveze Marjan Krajnc, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožef Jakob Osterc, za informiranje Stane Stanič, za turizem in gostinstvo Ingo Paš, za delo Jožica Puhar, za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc, za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Peter Tancig, za energetiko Miha Tomšič, za družbeno planiranje Igor Umek, za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Peter Vencelj, za vprašanja Slovencev po svetu ter italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji pa Janez Dular. Nekaj besed o uporu proti Srbom iz leta 1919 (22. julij) Malega Srpana (julija) je bil v prostorih kuhinje mariborske domobranske vojašnice sestanek, ki se ga je udeležilo kakih 7 vojakov iz vseh mariborskih vojašnic. Med njimi naj bi bili Ivan Vogrinec, Karel Toplak, Franc Ogrizek, Martin Zorko in še nekateri. Nek neimenovani častnik naj bi po sestanku odšel v Ljubljano zaradi preobrata. Tako je prišlo v Mariboru in na Koroškem 22. Malega Srpana (julija) 1919, do velikega vojaškega upora slovenskih vojakov. Predvideno je bilo, da bi slovenski vojaki po uspelem uporu s Koroškega odkorakali v Maribor, od tam pa v Ljubljano, kjer bi razglasili neodvisno državo, Združeno Republiko Slovenijo. V »Uradni bilješki«, z dne 23. Malega Srpana piše: »V noči na 23.7.1919 so se vojaki konjeniškega, topniškega, tržaškega in mariborskega pešpolka pobunili in streljajoč drvili proti kamnitem mostu (Stari most). Edini Karlovački 36. pešpolk je ostal vjeran in držal most pod ognjem ter tako preprečil združitev pobunjenega vojaštva to in onstran Drave. Puntovnikov je bilo vsega okrog 1500, vjernih je ostalo le okrog 130.« Dokument lepo kaže na to, da se je v »Uradni bilješki« znašlo še nekaj neslovenskih besed in kako je srbščina počasi a vztrajno nadomeščala slovenski jezik. Podatek o številu upornikov je pravilen, vendar je dejstvo, da je bilo število aktivnih udeležencev upora vendarle precej nižje. Vsekakor pa poročilo opozarja na velik obseg upora. Nek srbski oficir se je v Mariborski vojašnici začel fizično znašati nad slovenskim konjenikom, ker mu je med ježo čez dravski most padla srbska šajkača na tla. Med pretepanjem ga je zmerjal s slovenskim psom. Pri tem je začel pretepati tudi ostale slovenske vojake, ki so temu negodovali, zato je dal štiri zapreti. Med ostalimi je zavrelo. Zvečer so šli s puškami pred zapor in izsilili, da so tovariše izpustili. Nato so se puntarji obrnili na nadporočnika Antona Kavčiča in od njega zahtevali, da jim dajo za poveljnike slovenske može. »NOČEMO ZA POVELJNIKE NITI SRBE, NITI NEMČURJE, ŽIVIJO REPUBLIKA, NOČEMO KRALJA«, so se glasile zahteve. Vpili so tudi:« SRBI NAS HOČEJO IMETI POD KOMANDO, KAKOR PREJ NEMCI! in PROČ S KRALJEM PETROM!« Nadporočnik Kavčič, ki so ga vojaki spoštovali jim je pozitivno odgovoril na njihove zahteve. Zato so pričeli vojaki kričati »živijo« in streljati v zrak. Streli v konjeniški vojašnici so sprožili pravi plaz. Za dragonci so se uprli tudi topničarji v sosednji vojašnici. Postavili so strojnice in vpili: »SRBE NA VRBE«, »ŽIVELA SLOVENSKA DRŽAVA«, »PROČ S KRALJEM PETROM« ,«ŽIVELA SLOVENSKA REPUBLIKA«, »NOČEMO SRBOV«, »DOL Z NEMČURJI« ipd. Streljanje na desnem bregu Drave je spodbudilo tudi vojake na levem bregu, v meljski vojašnici mariborskega pešpolka. Kričali so: »AUF BIKS«, »ZDAJ GREMO«, »SRBE NA VRBE«, »HURA«, VSI VEN, DRAGONCI PRIDEJO«, »ŽIVIJO SVOBODNA SLOVENSKA REPUBLIKA«, »NOČEMO ČIČERIČA« (tako so imenovali srbskega kralja Petra, op.p.) ipd. Iz zapora so osvobodili zaprte slovenske vojake, vdrli v skladišče s strelivom, nekaj srbskih in nemškutarskih oficirjev pa prijeli in zaprli v klet. Nazadnje so se zaslišali še streli in vpitje iz vojašnice Tržaškega pešpolka. Upor je tako zajel vse štiri slovenske polke v Mariboru. V njem so sodelovali dragonci Konjeniškega polka, vojaki Mariborskega domobranskega pešpolka, Topniškega polka in Tržaškega pešpolka. Puntarji Mariborskega pešpolka z desnega brega Drave so se v treh skupinah odpravili proti središču Maribora. Iz dokumentov je razvidno, da so se uporniki iz obeh strani reke Drave hoteli združiti v centru na Glavnem Trgu in osvoboditi še jetnike iz zaporov Dravske vojašnice. Dve skupini sta prišli iz Melja, tretjo pa so v podvozu pod železniško progo napadli vojaki 2. čete, 3. bataljona 36. Karlovškega pešpolka, pod poveljstvom kapetana Ljudevita Stanekovića, ki so kot vsi Hrvatje ostali zvesti Srbom. Slovenski fantje so proti karlovčanom jurišali, vendar so jih ti zavrnili z ognjem. En slovenski vojak je padel na Meljski cesti. Na Rotovškem trgu je padel še en Slovenec, več pa je bilo ranjenih. Na Glavni trg pa se slovenski vojaki niso uspeli prebiti, ker so dostop zablokirali Karlovčani s pomočjo srbskih orožnikov. Na glavnem Trgu je bila nameščena četa Karlovškega pešpolka pod poveljstvom kapetana Danila Vuksana. Pripadniki tega istega hrvaškega Karlovškega polka so se 4. Svečana (februarja) 1919 uprli v Špiljah, kamor so prispeli iz Celja. Niso hoteli na pomoč slovenskim Maistrovim borcem v Radgoni, ki so jih napadle deset krat močnejše avstrijske čete. Kljub temu so Maistrovi borci Mariborskega pešpolka v Radgoni uspeli odbiti avstrijsko ofenzivo, s pomočjo ljutomerskih prostovoljcev in ob pomoči še ene čete iz Maribora, ki je kasneje prispela tja namesto 36. Karlovškega pešpolka. Karlovčani pa so jih pustili krvaveti, čeprav so bili uradno pripeljani v Slovenijo kot rezerva, zato da bi lahko prišli po potrebi na pomoč ogroženemu sektorju. Čeprav je neizpolnitev povelja v vseh vojskah najtežje kaznivo dejanje, zanj niso odgovarjali. Pet mesecev kasneje so pa bili pripravljeni streljati na slovenske vojake in bili najbolj zaslužni za neuspeh upora! Za to dejanje je bil 36. Karlovški pešpolk uradno pohvaljen in nagrajen z 10.000 kronami! Hitro ukrepanje Karlovčanov in razmestitev njihovih čet takoj po uporu kažejo na to, da je povsem mogoče, da je bil upor na nek način tudi izdan ter zato tako učinkovito zatrt. Tudi slovenski puntarji z desnega brega so hoteli čez most na Glavni trg. V Veliki kavarni so veseljačili Srbi s svojimi hrvaškimi podrepniki in nemčurji. Slovenski vojaki so se hoteli prebiti čez most do njih da bi z njimi obračunali in se združili s svojimi sonarodnjaki z levega brega Drave. Karlovčani pa so v kavarno postavili strojnice in imeli pod ognjem ves most. Vodil jih je kapetan Amar pl. Belošević. Slovenski uporniki so nekajkrat skušali jurišati čez most. Na čelu akcije so bili zlasti dragonci, ki so streljajoč prijezdili že čez polovico mostu, a so obležali pod streli karlovških strojnic. Zjutraj so pri štetju vojakov v vojašnicah ugotovili, da manjka 224 slovenskih vojakov. Natančnega števila padlih slovenskih vojakov na mostu ne vemo, ker so zjutraj po uporu srbski vojaki pometali trupla padlih Slovencev v Dravo. 23.7. je bilo zaprtih 82 upornikov, do 28.8. pa celo 136. Na isti dan kot v Mariboru, se je upor začel tudi na Koroškem in sicer v Dravogradu in v postojankah Labotskega odreda. Po večerji 22. Malega Srpana (Julija) 1919 so slovenski vojaki najprej prijeli in zaprli srbskega poveljnika 10. čete mariborskega pešpolka, pred četno poveljstvo so postavili strojnice. Prijeli in zaprli so še tri druge srbske oficirje. Nekaj vojakov 12. čete je v nekega srbskega nadporočnika uperilo puške in moral je sneti epolete in pas, tako da je postal izenačen z vojaki. Uporniki so razglasili, da sta srbski poveljnik bataljona in še en srbski oficir obsojena na smrt, vendar niso nikogar ustrelili. Uporniki so od srbskega komandanta zahtevali boljše in pravične razmere, on pa je zahteval, naj takoj izpustijo zaprte oficirje. Med tem so slovenski uporniki po telefonu žal izvedeli, da je upor v Mariboru propadel. Srbski poveljnik bataljona jim je takrat začel obljubljati, da se jim ne bo zgodilo nič hudega, če ga izpustijo, in se razidejo. Zato so uporniki oficirje izpustili, srbski poveljnik pa jih je v zahvalo vljudno povabil naj pridejo zjutraj na pogovor brez orožja, da se prijateljsko pogovorijo. Slovenci so se dogovora držali in zaupali obljubam srbskega poveljnika. A ko so zjutraj prišli, jim je ta dal prebrati poročilo o aretaciji, okrog sebe pa so zagledali srbske vojake z uperjenimi puškami. Dva voditelja upora na Koroškem sta uspela pobegniti, druge prijete upornike so pod stražo odpeljali v Dravograd, kjer jim je 2. Velikega Srpana (avgusta) 1919 sodilo naglo vojaško sodišče. Sodili so šestim upornikom iz 10. in 12. čete Mariborskega pešpolka, zaradi upora v postojankah Labotskega odreda. Sodišče je na smrt obsodilo pet upornikov, enega pa na daljšo zaporno kazen. Ker pa je bil poveljnik Labotskega odreda takrat general Rudolf Maister, je ob pritožbi, vse na smrt obsojene čez dva dni pomilostil in jim smrtno kazen spremenil v kazen 15 let težke ječe. Po preteku 13. mesecev so bili vsi obsojenci po posredovanju generala Maistra povsem oproščeni. Zajetim upornikom v Mariboru je 25. Malega Srpana (julija), po povelju generala Krste Smiljanića, sodilo naglo vojaško sodišče v Mariboru, pod predsedstvom podpolkovnika Mirka Petrovića iz 36. Karlovškega pešpolka. Dva vidnejša organizatorja upora Karel Toplak in Adolf Podkubovšek sta bila obsojena na smrt, drugi obtoženci pa so bili brez zaslišanja zaprti na dolge zaporne kazni. Karel Toplak je bil slovenski domoljub in vojni invalid. Desno roko je izgubil v I. svetovni vojni, med uporom v Mariboru pa je bil ranjen še v levo. Doma je bil iz Vitanja. Ustreljen je bil v 23. letu starosti. Boril se je za Koroško in Štajersko, boril se je za pravično slovensko stvar, proti Avstrijcem in Srbom, za svojo domovino Slovenijo, ki jo je neizmerno ljubil. Tudi konjenik Adolf Podkubovšek je bil zaveden Slovenec. Doma je bil iz Loč pri Slovenskih Konjicah. Po poklicu je bil mesarski pomočnik, ob ustrelitvi pa je dopolnil komaj 21 let. Svoja mlada leta je žrtvoval v borbi za Koroško ter Štajersko in za pravično slovensko stvar, za svobodo Slovencev in za sveto slovensko – karantansko zemljo! Oba ustreljena sta bila med prvimi znanimi žrtvami za svobodno in združeno Republiko Slovenijo, ki jih je zaradi tega na smrt obsodilo srbsko sodišče. Morišče za Toplaka in Podkubovška so Srbi pripravili v topniški vojašnici v Mariboru, 29. Malega Srpana (julija) 1919 ob 8h zjutraj. Ustreliti so ju bili prisiljeni njuni tovariši, ki so z njima sodelovali v uporu. Kakršnokoli javno žalovanje je bilo prepovedano. Isti dan so postavili pred naglo vojno sodišče še 9 upornikov in jih obsodili na dolge zaporne kazni. Skupno je bilo pred naglim sodiščem obsojenih 21 upornikov. Preiskava pred naglim sodiščem v Mariboru ni obravnavala zvez med uporom v Mariboru in uporoma v Dravogradu ter v postojankah Labotskega odreda. Te zveze pa so zanesljivo obstajale. Upor 6. čete Mariborskega pešpolka v Dravogradu in upor v Labotski dolini sta izbruhnila istočasno kot upor v Mariboru, 22.7. zvečer. Udeleženec upora na Koroškem, Vincenc Pinter je leta 1966 izjavil, da je četovodja Hercog, ki je bil glavni pobudnik upora na Koroškem, vojakom 10. čete Mariborskega pešpolka, pred uporom zaupal, da je komandant upora v Mariboru in da bodo uporniki s Koroškega odkorakali v Maribor. Tam bi se naj vsi združili in vzpostavili vojaški svet. Iz Maribora bi potem odkorakali v Ljubljano, kjer bi razglasili združeno Republiko Slovenijo! Omenjeno izjavo potrjuje tudi komandir 12. čete Mariborskega pešpolka Mirko Ravter, ki je pred naglim vojaškim sodiščem v Dravogradu izjavil:« da mu je nadporočnik Gračner 22. Malega Srpana zaupal, da hoče moštvo zapustiti postojanke v Labotski dolini in naslednji dan zjutraj oditi v Maribor. Nedvomno so bili uporniki na Koroškem povezani z uporniki v Mariboru, ti pa tudi z vojaki v Celju in Ljubljani. Policijski komisar Dr. Senekovičje v svojem poročilo o uporu v Mariboru tudi navedel:« V čevljarsko delavnico v drugem nadstropju skladišča Tržaškega pešpolka, kjer sta spala dva vojaka, je vdrl neki desetnik s tremi oboroženimi vojaki in kričal – Fantje, vstanite gor, vzemite orožje in pojdite z nami, gre za pravično stvar, mi nočemo kralja, mi hočemo slovensko republiko in gremo, da vržemo kralja dol!« Desetnik, ki je to vzklikal je trdil, da je iz Celjskega pešpolka. V preiskavi so storili vse, da bi odkrili tega desetnika iz Celja, vendar neuspešno. S pričami so soočili vse podčastnike iz Celjskega pešpolka, ki so bili ob uporu v Mariboru, vendar desetnika ni nihče izdal. Zveze z Ljubljano potrjuje Ivan Vogrinec iz stražne stotnije Mariborskega pešpolka, ki je na zaslišanju izjavil:« Da je neki gospod (pri tem je mislil na vojaškega častnika) že šel v Ljubljano zaradi prevrata.« Državni sekretar je v svojem poročilu o uporu navedel da so bili vzroki za upor: 1. kralj; 2. kraljestvo; 3. republika; 4. znižanje mezde in 5. slaba obleka. Točno to navaja vojaškemu sodišču tudi major Ankerst: » Pobunili so se, ker ne marajo kralja Petra, hočejo, da se mezda povrne nazaj od 2 kron na 5 kron in da so za republiko.« 22.7. je stražmojster Sadar z orožniške postaje v Mariboru zvedel, da bodo imeli istega dne, okoli 20. ure podčastniki z dovoljenjem predpostavljenih, zborovanje v domobranski vojašnici in da bodo tam razpravljali o znižanju mezde iz 5 kron na 2 kroni ter o menažnem dodatku, ki so ga Srbom dovolili, Slovencem pa ne. Že 23. Malega Srpana je štajersko obmejno poveljstvo obvestilo vojaško sodišče v Mariboru, da mora po povelju generala Krste Smiljanića, uvesti tudi preiskavo in soditi tistim civilistom, ki so sodelovali ali podpirali vojaški upor v Mariboru. Takoj po uporu je bilo aretiranih devet civilistov. Uporni vojaki naj bi bili povezani tudi z železničarji, ki pa v uporu niso aktivno sodelovali. Policijski komisar Senekovič navaja besede nekega vojaka, ki je izjavil:« Da so za prevrat pridobljeni železničarji, ki bodo s stavko preprečili prihod Srbov v Maribor.« Aktivno udeležbo železničarjev v omenjenem prevratu, je seveda preprečilo krvavo zatrtje vojaškega upora. Glede upornikov je dr. Pfeifer v poročilu z dne 25.7.1919 zapisal, da bi pomagalo le eno in edino uspešno sredstvo »premestitev Mariborskega pešpolka v Bosno ali Srbijo.« Prav to se je kaj kmalu tudi zgodilo. Nasprotno pa moramo omeniti poročilo policijskega komisarja Senekoviča, ki je 1. Velikega Srpana (avgusta) 1919 navedel:« Le malo je med vojaštvom elementov, ki ne bi odobravali pobune…« Slovensko časopisje o uporu v Mariboru in na Koroškem sprva ni smelo poročati. Glasilo slovenske socialne demokracije »Naprej«, je hotelo poročati o uporu že 24.7.1919, vendar je to cenzura preprečila. Vsi kasnejši članki v časopisju so bili skrbno cenzurirani. Vojaški upor je bil nato s strani cenzorjev predstavljen kot »otroška buna s krvavim koncem in resnimi posledicami.« Upor bi se naj ponesrečil zato:« Ker je bil otročje in neumno zasnovan in brez vsakega cilja.« Kmalu za tem so cenzorji oblikovali povsem skonstruirano zgodbo in vse dogajanje zvalili na »boljševiške revolucionarje in nemške hujskače«. Niti sledu pa ni bilo o protisrbskem razpoloženju upornikov. Časopisje je npr. naredilo iz zavednega Slovenca Karla Toplaka nemškutarja in štajercijanca, lagalo da je doma iz okolice Ptuja, na koncu pa ga je obtožilo, da je organiziral vojaštvo v boljševiškem duhu. Očitno so srbski cenzorji hoteli najprej prikazati ljudem, da je bil upor nekaj povsem nepomembnega, zato so govorili o »otroški igri« in uporu brez cilja. Nato so ugotovili, da je upor imel le prevelik odmev in so zato ljudi poskušali prepričati, da so v njem sodelovali »pronemško« usmerjeni vojaki, čeprav smo lahko videli da je bilo ravno obratno. Upor je bil namreč usmerjen prav proti srbskemu kralju in oficirjem ter proti njihovim nemškutarskim hlapcem! Po zatrtju mariborskega upora s pomočjo hrvaških hlapcev, je Beograd v enem letu z zahrbtnimi manevri slovensko vojsko popolnoma onemogočil in ukinil. V legendarni slovenski planinski polk, je na primer prišel poseben srbski oficir, kot inštruktor Srbščine. Izdan je bil ukaz, da morajo slovenski oficirji in podoficirji zamenjati svoje slovenske legionarske kape s srbskimi šajkačami. Pred tem smo imeli Slovenci svojo legionarsko kapo. Zato so bili slovenski možje zaradi ukaza o zamenjavi kap zelo prizadeti. Poleti 1919 so bila slovenskim polkom odvzeta tudi njihova imena. V okviru velesrbske vojaške organizacije so polki dobili samo številke. Ljubljanski pehotni polk je dobil številko 37, mariborski pehotni polk številko 45, celjski pehotni polk številko 46, slovenski planinski polk 47... Velike spremembe so nastale tudi v drugih enotah. Letalska stotnija v Mariboru je prenehala dobivati bencin, kmalu pa je bila v celoti ukinjena. Ukinjena sta bila tudi mariborski Dragonski (konjeniški) polk in Tržaški polk. Najpomembnejši korak pri ukinjanju slovenskih polkov pa je bilo spreminjanje njihove narodne sestave. V polke so začeli prihajati rekruti iz južnih delov države, slovenski obvezniki pa so morali daleč na jug. Vsak slovenski nižji oficir, ki je bil sprejet v skupno vojsko, je moral prebiti nekaj mesecev na albanskem bojišču. Počasi je bila večina slovenskih oficirjev premeščena iz Slovenije, dogajale pa so se tudi hude krivice. Npr. poveljnik mariborskega polka, podpolkovnik Avgust Škabar, ki je polku poveljeval od ustanovitve, je nazadoval v pomočnika komandanta polka. Organizator tega polka, zaslužni Edvard Vavpotič, je postal celo samo četni komandir. Enako se je godilo tudi drugim slovenskim oficirjem. Srbi so se s tem znebili zlasti vojaško organiziranih, bojevitih in upornih štajerskih ter koroških Slovencev, ki so se do tedaj najvidneje zoperstavljali srbski hegemoniji. Maistrovo vojsko so raztepli in poslali na jug Srbije, generala Maistra pa so osamili in odstranili iz pomembnih položajev. Niti v navadnem razgovoru na cesti, ga ni smel nihče javno hvaliti, kaj šele v časopisju. O njem se sploh ni smelo govoriti. Doletela pa ga je tudi kulturna osamitev. Nihče ga ni smel omenjati kot pesnika in hkrati hrabrega vojskovodjo. Če bi na Koroškem ostala Maistrova vojska, pod poveljstvom generala Maistra, bi Koroška ostala slovenska in bi bila to še danes! Tako pa smo ostali brez nje, največji Slovenec 20. stoletja pa je umrl razočaran in zagrenjen 26.7.1934. v Uncu pri Rakeku, potem ko je bil prisilno upokojen 1923. leta, star šele 49 let. Z demobilizacijo armade, ki jo je izvedel Beograd, Malega in Velikega Travna (aprila in maja) 1920 je bila popolnoma in dokončno izbrisana slovenska narava prejšnjih slovenskih polkov. Slovenske narodne vojske ni bilo več! Popolnoma enako se je zgodilo po 2. svetovni vojni. Prav tako je bila ukinjena slovenska partizanska vojska in po naključju ali ne spet prav Malega in Velikega Travna, le da tokrat leta 1945! Tudi na Koroškem se je zgodilo popolnoma enako! Vnovič se je morala slovenska vojska po srbskem oz. Titovem ukazu umakniti brez boja iz osvobojenega Celovca, Gosposvetskega polja in praktično celotne Koroške. Še enkrat so se morali slovenski vojaki s solzami v očeh posloviti od svete slovenske-karantanske zemlje, ki so jo pred tem osvobodili in to plačali s svojo krvjo! To isto se je ponovilo tudi na zahodu slovenske meje, v Trstu in Gorici! Janša: Ciril Zlobec dokazljivo laže SDS-ov popravek MMC-jevega intervjuja 23. maj 2010 ob 13:15 Ljubljana - MMC RTV SLO SDS se je z zahtevo po popravku, pod katerim je podpisan Janez Janša, odzval na včerajšnji MMC-jev intervju s Cirilom Zlobcem. Popravek objavljamo v celoti. "V intervjuju za spletno stran MMC RTVSLO je nekdanji član predsedstva RS g. Ciril Zlobec med drugim izrekel tudi naslednjo trditev: »Leta 1991 sta naša ministra za obrambo in notranje zadeve Janša in (Igor) Bavčar z ustreznima ministroma Hrvaške sklenila vojaški pakt, da se bomo skupaj borili, čeprav se Slovencem ni bilo treba več. In to iz same želje, da bi bili tudi mi vključeni v kakšno veliko vojno. Noro. Dobesedno noro. Bil sem zraven, ko je potem predsedstvo ta sporazum razveljavilo, saj je Slovence direktno vključeval v vojno.« Ta izjava g. Cirila Zlobca je debela in dokazljiva laž. Izjava o usklajevanju obrambnih aktivnosti v primeru napada JLA na Slovenijo in Hrvaško je bila namreč podpisana pred napadom JLA na Slovenijo 26. junija 1991 in ne po njem, ko naj bi se nam po Zlobčevo ne bi bilo treba več boriti. Dogovor sta v skupni javno objavljeni izjavi nekaj dni po podpisu spomladi leta 1991 potrdila tudi takratna predsednika predsedstev RS in RH Milan Kučan in Franjo Tuđman. Hrvaška ga je ob napadu JLA na Slovenijo prekršila, saj je dopustila tankom agresorske armade neoviran prehod preko svojega ozemlja. Prvič slišim, da naj bi ta dogovor predsedstvo RS razveljavilo. Zanimivo. Kje pa je bil ta sklep objavljen oziroma kdo je bil z njim seznanjen? V tajnem uradnem listu? Lahko g. Zlobec vsaj po 19 letih ta sklep predstavi slovenski javnosti? Če bi res obstajal, bi se morali namreč globoko opravičiti Hrvatom, ker jim že dve desetletji očitamo, da so nas leta 1991 pustili na cedilu. S sklepom ali brez njega, g. Zlobec s to izjavo laže. S takšnimi lažmi očitno lajša svojo kosmato vest, ker je kot član vrhovnega poveljstva že po plebiscitu in samo nekaj mesecev pred vojno podpisal deklaracijo, v kateri nasprotuje ustanovitvi Slovenske vojske, nato pa je nekaj dni pred agresijo JLA na Slovenijo izdal tujim diplomatom in preko njih Beogradu natančen čas načrtovanega prevzema efektivne oblasti v Slovenske roke, kar je bil podatek, najskrbneje varovan z oznako državna skrivnost. Kot neposredno posledico te izdaje smo dobili tanke JLA na Primorskem dan prej, kot je Beograd prvotno načrtoval intervencijo. Za to zadnje dejanje bi g. Zlobcu v vsaki normalni državi sodili za veleizdajo. Več kot absurdno je, da nam danes takšni ljudje predavajo o patriotizmu in točijo krokodilje solze nad slovenstvom." Zanimivo, kako tisti ki niso naredili nič za osamosvojitev, hočejo sedaj potvarjati zgodovino... Zlobec, bil si in si ostal človek brez obraza....a te ni nič sram? Bravo Janša. Zlobec je podpisal peticijo za razorožitev Slovenije tik pred napadom JLA, saj si je kot zaprisežen komunist želel tega zločinskega sistema. Samo res bi morali izdajalce slovenskega naroda preganjat!!Saj se ve kdo je bil proti odcepitvi,odvzem orožja TO itd.!Lahko pričakujemo kakšne ovadbe? se v marsišem ne strinjam z JJ, ampak tokrat gre RES ZA RESNICO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! !!! Napadal in lagal je Zlobec.......nobena titula, doktorat in naziv intelektualca ti ne pomaga, če si pokvarjen človek in lažnivec......... Janša je navedl dejstva z argumenti, kar lahko podkrepi z pisnimi in ustnimi dokazi........Zobec pa je klevetal........ Naši komuisti so človeški kameleoni. Pravzaprav še hitreje menjavajo mnenja in barve. Recimo Kučan en dan predsednik KP in zagovornik Jugoslavije, da mora ostati skupaj, drugi dan predsenik demokratične države in zagovornik človekovih pravic. Za kozlat. Pa saj smo si sami krivi - kot narod. janša je za samostojno slovenijo naredil več kot zlobec, kučan, pahor, janković in golobič skupaj. zavedajte se tega. pahor bi vedno in vedno bo vztrajal pri rešitvah, ki so najmanj škodljive za vse. okrog leta 90 bi bilo najmanj škodljivo za vse, predvsem za teoretike z diplomami politologije in mednarodnih odnosov, če bi lepo ostali v partiji in imeli reden šiht do smrti. dans vas lahko, hvalabogu (bogu pisano z malo), vsaj za kak mandat zamenja janša. in pol se njemu očita, da je avtoritarem vodja. in ta vlada govori, kako se s socialnimi partnerji dogovarja kot še nobena do sedaj. g. pahor - eno je se pogovarjati, drugo je pa poslušati in upoštevati. slednjega že ne počnete. Rdečkarji so sedaj poslali v boj prestrašenega Zlobca,ki se je ob osamosvajanju Slovenije tako bal za svojo r.. da,je izdajal državne tajnosti,s tem je iztočasno tudi odgovoren za žrtve in škodo, ki je bila povzročena mladi državi,in takšnih hlapcev komunstične klike je še kar nekaj,veliko jih zasledim na raznih forumih,kjer veleumno komentrajo,dogotke,ki jih sploh ne poznajo. In s takim narodom naj bi bili mi v prijateljskih, dobrososedskih odnosih. Jaz takega soseda ne bi želel imeti. Vem, da si sosedov ne moremo izbirat, lahko pa izberemo vsebino odnosa. Po vsem tem nam pa še zasedejo ozemlje, ki ga nikoli niso imeli prej v zgodovini. Teoretetično smo Slovenci bili med II.svetovno vojno res zmagovalci, praktično pa smo poraženci saj smo zgubili 1/3 narodnostnega ozmelja in z njim tudi svoje sonarodnjake. In veste kdo je poskrbel za to ? Na eni strani so pri tem sodelovali slovenski komunisti skupaj s hrvaškimi in beograjskimi prijatelji, po drugi strani pa Hrvati, Avstrijci in Italijani ( domnevno poraženci II.svetovne vojne ) In kdo sedaj spet priznava okupacijo našega ozemlja ? Spet komunisti, ki nikoli niso in ne bodo imeli ljubečega odnosa do slovenkega naroda, kulture in ozemlja. Kar pogleje kako se Pahor obnaša na kulturnih poroslavah. Pobalinsko in nespoštljivo. 50 let ste lagali slovenskemu narodu, vam to ni bilo dovolj. V začetku 90tih ste se za kratek čas potuhnili in kmalu začeli s parolo kukavičjega jajca »ustavimo desnico (resnico)« Ne spoznam se toliko na pravo pa me zanima Ali so že v Sloveniji (po vojni z JNA) komu sodili za izdajo (oz. vele-izdajo)? Ali imamo v Sloveniji tak zakon? pd 23. maj 2010 ob 14:46 Prijavi neprimerno vsebinoNe spoznam se toliko na pravo pa me zanima Ali so že v Sloveniji (po vojni z JNA) komu sodili za izdajo (oz. vele-izdajo)? Ali imamo v Sloveniji tak zakon? V Sloveniji se ni sodilo niti za brez sodne poboje na tisoče ljudi, niti za genocid nad lastnim narodom, imeli smo pa en kup notiranih procesov v katerih so bili obsojeni nedolžni zavedni SLOVENCI. Titov kurirček Zlobec ima kar pravi priimek! Naklučje? Rojak Zlobec – Biti Primorec ni greh, toda ob takih rojakih ni biti lepo niti lahko. Laž je pač vrlina levice. To je dokazano. Sedaj pa želijo ljudje, ki so aktivno nasprotovali osamosvojitvi Slovenije, ljudje, ki so slabili našo vojaško moč, ki so vračali orožije JLA, si pripisati zasluge. NIKOLI. Slovenci vemo, kdo je stal na barikadah in kdo se je skrival v Beogradu. Samo gospod Oman od celotnega predsedstva je bil možakar na pravem mestu. Zlobec žal izdajalec. Daj Zlobec, ne laži, ne trudi se obračat resnice. 24. maj 2010 ob 14:08 Ljubljana - MMC RTV SLO Minister Žbogar je potrdil, da če Sloveniji arbitražni sporazum ne določi stika z odprtim morjem, obstaja možnost zahteve po razveljavitvi odločitve pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Minister Žbogar je potrdil, da če Sloveniji arbitražni sporazum ne določi stika z odprtim morjem, obstaja možnost zahteve po razveljavitvi odločitve pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Kaj ni to tisti Haag nad katerim se tako zmrdujejo?! No, še en dokaz, da je AS nepotreben in nesmiseln. V vsakem primeru se bo ena od strani pritožila, potem smo pa spet na istem. AS zavrniti, nato pa v dvostranska pogajanja. Kar najbrž pomeni, da se na sodišče lahko pritožijo tudi Hrvati. Torej s tem arbitražnim sporazumom ne bomo dobili ničesar. Izgubimo pa lahko veliko, saj se z tem dokumentom že vnaprej odpovedujemo delu piranske občine. E Žbogarček, Žbogarček kaj se boš ti pritožil na meddržavno sodišče v Haagu, če v sporazumu ne piše kakšen stik hočemo imeti. Jaki so ti tvoji argumenti za zjokat kakega mninistra imamo. Morda res da v Drnovšek-Račan sporazumu ni besede "teritorialni" je pa zato zraven mapa, kjer je gor narisan ta teritorijalni stik. V tem AS pa ni ne mape z vrisani teritorialnim stikom ne besede "teritorialni" skratka veliko manj os sporazuma Drnovšek-Račan. Kdaj boste še Majorja Mitjo R. poklicali, da pove svoje mnenje o AS Minister Žbogar je potrdil, da če Sloveniji arbitražni sporazum ne določi stika z odprtim morjem, obstaja možnost zahteve po razveljavitvi odločitve pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. In če stik z o. morjem dobimo bodo to storili Hrvati!! Pa kaj nas imajo ti "nesposobneži" za norca. Imeli smo blokado in na pobudo ZDA so HR odnesli več kot mi. Pa je to normalno??! Zdaj je pa res že čas, da vlada pade. Če Slovenija ni republika z pridevnikom nekega južnega sadja pol ne vem katera je. Najprej se ne želi v Haag ker odloča po nepravičnem mednarodnem pravu. Pol bi pa šli prosit mednarodno pravo da razveljavi sklep nekega sodišča(arbitražnega) ker ni pravično razsodilo. Cirkus je preresna institucija za te naše politike. Ja seveda namenoma ste. Verjamem pa ne. Odgovorite torej, čemu minister sedaj govori o planu B, češ če ne dobimo kar hočemo bomo šli naprej v tožbo. O tem je članek!!! Zato ne preusmerja pogovora in kako Antwepen deluje in podobno. Naj vam bo jasno kakor tudi drugim. Hrv. nac. interes je uničiti Luko Koper. Kar se doseže z pregledom in kontrolami tovornih ladij. Ker ladjarji se ne bodo bodli z 2 ali 3 birokracijo. ker čas je denar ura na morju ima visoko ceno. Stranke čakajo.... Zakaj ta oblast tako po koščkih vleče sporazum iz omare. Sem ga prebral! In je jasno v njem po njem (AS) ni ponovitve v smislu drugih sodišč... Dajmo Jethros odgovorite! vidim pa, da se tu večinoma odločate po strankarski pripadnosti, kar je bolano, gre se za slovenijo in ne za janšo ne za pahorja, ne za vlado ne za opozicijo. sem PROTI sporazum, a sem tudi proti Jansi, a to ne pomeni, da bom prodajal Zemljo Hrvatom (tujega nocemo, svojega ne damo)!!! Joj , joj kakšen minister neki , ki zvečer na POP TV govori eno drug dan pa že drugo . Samo , da list ni prazen , ampak so na njem napisane čačke , ki nam bodo vzele še tisto nekaj morja , kar je bilo že od nekdaj samo naše ! Arbitri ne bodo na strani Slovenije , ker so že dobili hotele in otočke na Hrvaškem , zato pa EU in ZDA pritiskata na našo državo .- 2 glasova Jethros, da te nebo kap. :-) Sporazum je izdaja kakor je bil izdaja kardeljev "nauk". Patetični ste! Danes so pa pridni pionirčki s talanjem minusov. Baje pa da celo te slavne službe za ustvarjanje javnega mnenja ponujajo še svoje pionirčke za klikanje po vladnih notah, je to res? Zakaj pa bi vrjel tej vladi? Do sedaj mi ni pokazala ničesar kar bi bilo vredno zaupanja. Že to, da se da tako vprašanje odločat ljudstvu moramo glasovati proti, pa ne glede kdo je pobudnik, pahor, janša, jelinčič, ali pa joža izpod smreke. Kot da smo vsi študirali pomorsko pravo. Meja se bo potegnila točno na dragonji in ne pri kamnolomu kot je bilo to leta 1991 ali tam kjer je bila leta 1918. Arbitri bodo tudi gledali obstoječe stanje ki je danes. To pomeni, mejna točka ostaja, hotel nad Jorasovo bajto ostaja, ZAPORNICA pri Jorasu bo OSTALA in tisti ki si misli da se bodo upoštevala dejstva na dan 25.6.1991 se moti. Pravno formalno vsi ti sporazumi ne bodo imeli veljave kot kao "njihova izjava" da noben člen v sporazumu ni mišljen da slovenija dobi dostop do mednarodnih voda, ampak arbitri jih bodo upoštevali, ne "pravno" ampak samo kot neformalni dejavnik. Če bi bilo vse tako kot govorijo...ok, določi se meja na kopnem in morju, določi se stik slo s mednarodnimi vodami, ampak da se potem še določa neke plovne režime, kar jasno pomeni, da ne bomo imeli suverenosti, kajti tam kjer je stik naj bi bila po mojem mnenju suverenost ne pa še nek režim ki ga bodo določali ribiči v savudriji. "Ideje, da bi Hrvaško še pred vstopom v EU prisilili v dvostranski sporazum o meji, so zelo resna in nevarna opcija" pravi Žbogar.. No, prav nič manj resna in nevarni je opcija ko sklepaš sporazum s hrvati, za katere je znano da je najbolj verjetno da ga ne bodo izvajali. Pomembno je še pripomniti da je pri tem pokru vložek Slovenije velikanski igramo se s prihodnostjo, Hrvaška pa vlaga le nekaj želje po prestižu in naše morje ter ozemlje zasedeno z njihove strani. Vsi vemo kako običajno izpade, če zaupaš svoj denar tujcu da z njim upravlja..Običajno ga izgubiš. Isto je s suverenostjo in z ozemljem.. Ne nasedajte komunistom, ki so bili vedno proti Sloveniji in obkrožite proti! 1991 - Hrvaška odstopi od dogovora o skupnem vojaškem sodelovanji proti JLA - Špegelj pošlje brzojavko z vsebino " ne mogu ništa, sad ste sami !! " 1991 – Hrvaška oblast vse tiste slovenske vojake, ki so zbežali iz JNA na področju HR, enostavno mobilizira in jih vključi v njihove obrambne enote 1992 - Hrvaška prekliče podpis sporazuma o gospodarskem sodelovanju 1993 - Hrvaška na novo postavi in odpre zemljiško knjigo v Bujah in ukrade kataster občini Piran, tisti kataster ki je trajal stoletja. Hrvaška enostavno pripoji slovensko ozemlje 1994 - Hrvaški premier Valentič z noto zagotovi, da gradnja začasnega mejnega prehoda Sečovlje ne prejudicira meje - in da to lahko odstranijo v 5 dneh - potem to “pozabi” 1996 – Hrvaška blokira račun LB ZG. Istočasno vodi podružnica okrog 1200 sodnih postopkov zoper svoje dolžnike – fizične osebe, ki niso vrnili kredita, zaradi negativnega stanja na tekočem računu, nedovoljenih stanj na drugih računih 1996 – Hrvaška ne dovoli več delovanja LB in tako omogoči dolžnikom da jim ni treba vrniti cca 440.000.000 tedanjih nemških mark 1998 - Hrvaška ne zbira denarja za razgradnjo nuklearne elektrarne, to je obvezna ker je polovični lastnik elektrarne 1999 - Hrvaška odstopi od dogovora predsednikov vlad, da o deviznih vlogah arbitrira Mednarodni denarni sklad 1999 - Hrvaška črta slovensko manjšino iz ustave 1999 - LB ZG vodi pravdne, izvršilne in stečajne postopke zoper 44 dolžnikov – pravnih oseb na Hrvaškem dalje je podružnici uspelo izterjati samo enega dolžnika. 2000 - Hrvaška narodna banka ukine žiro račun LB ZG čeprav LB Zagreb ima pravnomočen sklep o dveh izvršbah iz leta 1991 in leta 1994 pri Trgovskem sodišču v Osijeku 2001 - Hrvaška prekliče parafiran sporazum o meji Račan - Drnovšek - Račan "ČVRSTO STOJI IZA OVOG SPORAZUMA ( nekaj sličnega danes izjavlja Sanader !!??) 2001 - Hrvaška do danes ne spoštuje maloobmejni sporazum, ki ga je podpisala, oz. koristi samo tisto kar njej odgovarja! 2002 – Hrvaški kmetje in gozdarji kradejo naša drevesa na našem ozemlju pod Snežnikom 2003 – Pri Trgovskem sodišču v Osijeku je posreduje takratni podpredsednik hrvaške vlade Slavko Linič, tako da sodišče oba izvršilna postopka prekine. 2003 - hrvaški sabor ne odobri prodaje Sunčanega Hvara (in zdaj ta crkava, delavci še plač ne dobivajo op.p.) 2004 - Hrvaška je kot zadnja izmed naslednic SFRJ podpisala nasledstveno pogodbo, a do danes ne spoštuje vseh členov iz te pogodbe 2004 – Hrvaška se obveže, da ZERP ne bo veljal za države članice EU 2005 - Hrvaška prepreči nakup Šibeniškega TLM -ja 2006 - Hrvaška po 5 letih od podpisa sporazuma o Nuklearni elektrarni Krško, začne zbirati denar na posebni postavki 2007 – Hrvaška kljub pisni obvezi uveljavi ZERP za države članice EU 2007 - Hrvaška samo zaradi pritiska EU razveljavi ZERP 2007 – Ugotovljeno, da je Hrvaška na skrivaj prebarvale naše mejne kamne pri madžarsko-slovenski meji 2007 – Hrvaška dovoli lovcem streljanje redkih ptic v našem nacionalnem parku Sečovlje 2007 – Hrvaška kljub sporazumu med državama, ne konča svojega dela nasipa na reki Muri 2008 - Hrvaška ponovno ne pusti LB da bi kupila večinski delež vaše zavarovalnice 2009 – Hrvati pri tromeji SLO-H-HR vdrejo na slovensko ozemlje in zažgejo policijsko hišico 2009- Meseca junija Hrvati pri pristopnih dokumentih za EU povečajo svoj teritorij za 52 kvadratnih kilometrov v primerjavi z letom 1991. Le na raćun koga? 2009 – Hrvaška Miga kršita slovenski zračni prostor. Na slovensko noto ni odgovora! 2009 - KOSORJEVA ZOPET PODPISALA NEKO ENOSTRANSKO IZJAVO S KATERO SI LAHKO RIT OBRIŠEMO! Peterle: Vračanje na Titovo cesto nam ne bo pomagalo Slavnostna govornika Borut Pahor in Lojze Peterle 24. maj 2010 ob 19:15, zadnji poseg: 24. maj 2010 ob 20:21 Ljubljana - MMC RTV SLO Demos je delal za sožitje, iskal je veliko enotnost, kar posebej velja za medstrankarske odnose. Delal je za zedinjeno, nerazdeljeno Slovenijo, je dejal predsednik prve demokratične vlade Lojze Peterle. Peterle je izpostavil, da je Demosova vlada postavila nove okvire samouresničevanja slovenskega naroda. "Danes smo spet v krizi, daljši in globlji, kot je izgledalo na prvi pogled," je izpostavil Peterle in dodal, da bo za našo prihodnost ključno to, kakšne odgovore bomo poiskali doma. "Živimo odprto evropsko slovenstvo, a v polnem ga bomo živeli le, če bomo v celoti uveljavili evropska načela," je dodal. Peterle: Vračanje na Titovo cesto nam ne bo pomagalo Med za državo pomembnimi sodobnimi temami je Lojze Peterle izpostavil tudi vprašanje načela sožitja in medgeneracijskega dialoga. Opozoril je, da bo država kmalu prišla v stanje, ko bomo imeli enega upokojenca na enega zaposlenega, zato se bo treba obrniti k človeku in ga "z njegovim polnim dostojanstvom vrniti v sredino". "Pri tem nam ne more pomagati vračanje na Titovo cesto ali ulico," je dodal. "Evropa je odklonila tri totalitarizme" V Evropi se krepi zavest o vse večji soodvisnosti, zato bi morali tako razmišljati tudi v Sloveniji, saj nas je "premalo, da bi se delili", je poudaril prvi predsednik vlade samostojne Slovenije. Izpostavil je, da smo odgovorni tudi mladim, ki so se rodili v miru in v že schengenski Evropi. Pri tem se mu zdi pomembno, da poznajo zgodovino, predvsem razliko med revolucionarnimi in zgodovinskimi dejstvi, hkrati pa je poudaril, da je Evropa odklonila vse tri totalitarizme: fašizem, nacizem, komunizem. "Želim si več finskih političnih barv" Dotaknil se je tudi mejnih vprašanj in dejal, da je tudi na tem področju pomembna enotnost Slovencev. Kot primer je navedel finske kolege slovenskih poslancev in dejal, da bi si želel več finskih političnih barv, saj se tam stranke že dolgo strinjajo o tem, kaj je dobro za njihovo državo in namesto ponujanja alternativ tekmujejo, kdo bo isti program izpeljal bolje. Peterle se je spomnil tudi ministric in ministrov prve vlade in dejal, da se "z veseljem spominja časa odgovornosti vlade, ki sem jo imel čast voditi". Izrazil je hvaležnost ministrskemu zboru, ki mu je takrat pomagal in dodal: "Vesel sem, da smo zaupanje ljudi takrat uresničili in obljubljeno izpolnili." Pahor: Čas je za velike odločitve in ne malenkostno tehtanje drobnih ravnanj Predsednik zdajšnje vlade Borut Pahor pa je dejal, da se z današnjega zornega kota zdi površno, da se je to, kar je dosegla prva vlada, zgodilo zlahka in da je bilo samoumevno. A tudi današnji časi so po njegovem mnenju vse prej kot lahki. "Zdaj živimo glede nekaterih temeljnih vprašanj naše sedanjosti in prihodnosti enako zgoščen čas kot pred dvajsetimi leti. Ni nam dano, da bi na dolgo in široko, miligramsko tehtali to ali ono drobno ravnanje, temveč je čas za pogum in razum za velike odločitve," je povedal. "Do velikih dosežkov ne vodi nobena kraljevska pot" Izpostavil je zgodovinsko priložnost, pred katero je Slovenija v tem trenutku, da se "uredi vprašanje južne meje", saj bi tudi s tem okrepili mir in varnost, hkrati pa bi to pomenilo še, da se lahko v celoti posvetimo gospodarskim in socialnim izzivom, da bo socialna solidarnost javnofinančno in razvojno vzdržna. Dejal je, da bo pot do tega zaradi neenakih vizij različnih družbenih skupin in generacij težavna, vendar pa meni, da "izkušnje izpred dvajsetih let učijo, da do velikih narodnih dosežkov ne vodi nobena kraljevska pot". Pahor je sicer že v začetku govora izpostavil simboliko 20. obletnice prvih demokratičnih volitev, saj bo Slovenija prav v tem času povabljena v OECD. S tem bo Slovenija zaokrožila umestitev v družino najbolj demokratičnih in razvitih držav na svetu, je poudaril. Spomnil je, da smo se za vstop pogajali vrsto let in da je bilo treba izpolniti visoke standarde. V Parizu, tako Pahor, bomo deležni pohval in priznanj, a "ni potrebno, da se utopimo v razkošju komplimentov, hkrati ni prav nobenih razlogov, da uspeha v tej etapi ne bi videli tudi kot navdiha za končno zmago, to je uresničitev sanj iz aprilske volilne nedelje leta 1990 in razglasitve državnosti tistega vznesenega junijskega večera leta 1991". Osamosvojitev - največji dosežek Demosove vlade Pahor je izpostavil tudi najpomembnejši dosežek Demosove vlade - osamosvojitev. Z njo smo po premierjevih besedah odprli povsem novo poglavje naše zgodovine in dali zdajšnji in prihodnjim generacijam novo vero in upanje v boljšo in pravičnejšo prihodnost. "Slovenija je demokracijo in osamosvojitev dosegla brez zgodovinskega zamudništva in skoraj brez žrtev. Te, ki se jih bomo vedno slavno spominjali, niso bile posledica naših notranjih razhajanj, ampak tujčeva sramota. Ko se danes spominjamo nastanka in uspehov Demosove vlade, vse tedanje slovenske politike in velike narodne složnosti, vendar ne smemo pozabiti, da velikopotezne zamisli o prihodnosti Slovenije tedaj niso takoj naletele na vsesplošno razumevanje in simpatije, temveč tudi na dvom, strah in celo malodušje," je še dejal med govorom. Kot je znano, smo Slovenci prvo vlado, izvoljeno na večstrankarskih volitvah, dobili 16. maja 1990, njen predsednik pa je bil Lojze Peterle. Čeprav je več strank nastopilo skupaj v Demosu, so njegovi krščanski demokrati znotraj koalicije dobili največ glasov in je zato mandatar postal on. Demos je zaradi nesporazumov dokaj hitro razpadel, kar je pomenilo tudi razpad Peterletove vlade. Na oblasti je zdržala točno dve leti, a vseeno v tem času dosegla osamosvojitev in mednarodno priznanje države. Sabina Zonta, Aleksandra K. Kovač Naj govorijo tisti , ki so zaslužni za samostojno državo Slovenijo , ne pa tisti , ki je podaril Kosoverjevi naš Piranski zaliv ! Meni se pred 20. leti nikakor ni zdelo, da bi bil Borut Pahor demokrat! Je čakal, da se je JA umaknila iz Slovenije preden si je pričel spirati rdečo barvo. Pos*ane ritke bodo pozabile povedati, da jih namesto običajnih dveh varnostnikov v preddverju Cankarja tokrat varujejo policisti na vsakem vogalu! Študente ste vi času najbolj intenzivnih priprav na izpitno obdobje izgnali iz Centralno-tehniške knjižnice in jo zaprli! Se bojite da vas bodo poleg kock naciljali še s knjigami in računalniki, ali kaj? Mah, kere mone... Umrl je Borut Meško četrtek, 20. maj 2010 Tekst: Reporter, Foto: Primož Lavre Združenje novinarjev in publicistov je sporočilo žalostno novico, da je v ljubljanskem kliničnem centru danes umrl ustanovni član in tajnik ZNP Borut Meško. -------------------------------------------------------------------------------- Združenje novinarjev in publicistov je sporočilo žalostno novico, da je v ljubljanskem kliničnem centru danes umrl ustanovni član in tajnik Združenja novinarjev in publicistov Borut Meško. Svojo novinarsko kariero je začel konec osemdesetih let: najprej kot sodelavec študentskega časopisa Tribuna, nato pa je bil tri leta novinar Mladine, kjer je med drugim razkrival povojne poboje. Med drugim je delal tudi za TV Slovenija, dnevnik Republika, revijo Podjetnik, POP TV oziroma Pro Plus. Nazadnje je bil odgovorni urednik STA. Kot je znano, ga je novembra lani novi direktor STA Bojan Veselinovič razrešil s položaja odgovornega urednika in mu prekinil delovno razmerje. Že pred tem je moral zaradi nevzdržnih razmer v službi na daljši bolniški dopust. Prav v času, ko ga je Veselinovič odpustil, je bil na pregledih na onkološkem inštitutu in tam zvedel za hudo bolezen. Tako se je moral nekaj časa začeti zdraviti brez sredstev za preživljanje. Meško je zoper STA vložil tožbo na delovnem in socialnem sodišču, vendar žal ni dočakal konca mediacijskega postopka, ki naj bi se začel junija. Mobing nad bolnim človekom je še mnogo hujše kaznivo dejanje. Seveda pa mobinga nad bolnim človekom ni, če tega državni organi, kljub očitnim dejstvom, niti ne ugotavljajo. Meško ni edini, ki je umrl od udbovskega mobinga. Ah, nehi no; prav težka tuga se mi je naselila v srce. Sem spremljala njegovo zgodbo in nisem mogla verjeti osebkom veselinovičevega koga, sploh pa njemu samem. Meška so uniči. Odšel je v prezgodnji grob. Bo revež vsaj tam našel mir in možnost za ponovni začetek. Kakšno bed karmo si je pa Veselinovič nabil na svojo grbo, se mu pa trenutno niti sanja ne. Zdaj bo lahko sam s sabo tekmoval na sodišču, se bo sam s sabo pogovarjal v mediacijskem postopku. Meško je bil predvčerajšnjim - torej točno takrat, ko se je capel Veselinovič oglašal in razlagal, kako glede mediacije še nič ni ziher - na smrtni postelji. Meško ni imel moči, ne volje za borbo za sebe; zato pa je imel dovolj moči Veselinovič, ki je komentiral človeka, ki se zaradi bolezni niti zase ni mogel postaviti. Ne morem verjeti, da sem bila tudi jaz tako dolgo zavedena v tej prokleti državi. Futrali in filali so me, zdaj pa šele vidim, kakšna situacija je v resnici. Ni čudno, da uničujejo Slovenijo, ko pa 80 - 90 % vseh medijev fura propagando zoper drugače mislečim, proti Janši. Ko zdaj gledam govedarje, kako združeni v svoji laži in svinjarijah napeljujejo folk, se mi bruha. Od predsednika države, do premierja, do voluharske prokorupcijske ministrice. Meška so uničili. Izruvali so mu srce, iz njega so stisnili življenje. Izčrpali so sleherni zdrav košček iz njega in zdaj je na boljšem. Smeji se mu od usmiljenja do gnojev, ki so mu uničili lajf. Švedska in ZDA: Hrvaška izjava je enostranska Bo Tadić skušal prepričati Slovence? 26. maj 2010 ob 08:57, zadnji poseg: 26. maj 2010 ob 14:30 Washington - MMC RTV SLO/STA Hrvaška izjava k arbitražnemu sporazumu je enostranska, so sporočili z ameriškega veleposlaništva. ZDA in Velika Britanija si želijo posredovanja Tadića. Pahor: Za to ne vidim razloga. Trditev, da sta Slovenija in Hrvaška o tej izjavi skupaj obvestili ZDA je povsem napačna, je zatrdil odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani Bradley Freden. "Ko sem slišal za te trditve, sem si priskrbel kopijo hrvaške izjave, in beseda 'skupno' je povsem napačna. Nikoli nismo bili skupno obveščeni o hrvaški izjavi," pravi Freden, ki dopušča možnost, da je Hrvaška o svoji enostranski izjavi obvestila ameriško veleposlaništvo v Zagrebu. Hrvaška izjava enostranska v vseh pogledih "Resnično pomembno pa je vedeti, da je bila hrvaška izjava enostranska v vseh pomenih te besede, da Slovenija in Hrvaška nista predložili skupne izjave ZDA in da mi nismo bili priča nobeni skupni izjavi," je zatrdil odpravnik poslov in potožil, da ta razprava postaja tako čustvena in da se včasih dejstva zlorabljajo. Freden še meni, da je arbitražni sporazum "pravičen in uravnotežen" ter da predstavlja model za reševanje sporov na racionalen in urejen način na celotnem območju. "Kot diplomat menim, da gre za triumf slovenske diplomacije, pa ne zgolj za to vlado ali pa za eno ali drugo stranko, ampak za vaše diplomate. Menim, da so se pogajali zelo profesionalno in dosegli zelo dober sporazum. To je verjetno zadnja možnost za rešitev tega vprašanja, preden Hrvaška postane članica EU-ja," je še dejal. Švedska zanikala, da bi dobila skupno izjavo Podobno kot ZDA je že v torek zatrdila Švedska. Švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt je zanikala, da bi Hrvaška in Slovenija Švedsko, ki je v času podpisa arbitražnega sporazuma predsedovala Evropski uniji, in ZDA seznanili z enostransko izjavo. "O sporazumu naj odločajo slovenski državljani" Britansko veleposlaništvo v Ljubljani je zapisalo, da morajo odločitev o arbitražnem sporazumu sprejeti slovenski državljani in da bo imel izid referenduma pomembne posledice za Zahodni Balkan. Na veleposlaništvu tudi poudarjajo, da Velika Britanija odločno podpira širitev EU-ja, ker pomaga ustvarjati stabilnost, varnost in blaginjo v Evropi. Podpirajo tudi širitev Unije na Hrvaško, Turčijo, Islandijo in države Zahodnega Balkana ob izpolnjevanju vseh pristopnih pogojev. Bo Tadić skušal prepričati Slovence? Po poročanju hrvaškega časopisa Novi list si ZDA in Velika Britanija želijo, da bi pri uresničitvi arbitražnega sporazuma pomagal srbski predsednik Boris Tadić, s čimer so britanski veleposlaniki na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji seznanili državnega sekretarja na hrvaškem zunanjem ministrstvu Davorja Božinovića, ki pa je imel pomisleke glede Tadićevega posredovanja, saj ni prepričan, da bi imelo vpliv na slovensko volilno telo. Novi list piše, da naj bi bila Washington in London prepričana, da bi Tadić s svojo avtoriteto lahko pripomogel k pozitivnemu izidu slovenskega referenduma in bi tako pospešil hrvaški vstop v Evropsko unijo. Ameriška in britanska diplomacija naj bi si želeli pomagati k pozitivnemu izidu referenduma brez vpletanja v slovensko notranjo politiko. Glede posredovanja Tadića je slovenski premier Borut Pahor dejal, da ne vidi razloga, da bi kdor koli posegal v naše domače zadeve. "Veseli me, da to podpira papež, da to podpirajo drugi svetovni voditelji, vendar pa se bodo naši ljudje odločili po svoji vesti, o tem sem prepričan," je dejal Pahor na novinarski konferenci po pogovorih s srbskim premierjem Mirkom Cvetkovićem. Kosorjeva v Beli hiši Ameriški podpredsednik Joseph Biden je v Washingtonu sprejel hrvaško premierko Jadranko Kosor in pohvalil arbitražni sporazum s Slovenijo. ZDA trdno podpirajo vstop Hrvaške v EU. Iz Bidnovega kabineta so po srečanju sporočili, da je ameriški podpredsednik priznal prizadevanja Hrvaške za spodbujanje stabilnosti in dobrih odnosov znotraj jugovzhodne Evrope. Hrvaško premierko je tudi pohvalil za reševanje dolgotrajnega obmejnega spora s Slovenijo s pomočjo arbitraže. Biden in Kosorjeva sta se v Beli hiši pogovarjala več kot eno uro in hrvaška premierka je po sestanku dejala, da je šlo za izjemno pomembne, prijateljske in koristne pogovore, v katerih so obdelali številne teme - boj proti korupciji, tuja vlaganja v Hrvaško in program oživljanja hrvaškega gospodarstva. Kosorjeva je Bidna spomnila, da je Hrvaška pred letom dni vstopila v zvezo Nato in kot članica sprejela vse obveze. Ameriški podpredsednik se je Hrvaški zahvalil za prispevek v operacijah zavezništva, še posebej v Afganistanu. "Dan D" Kosorjeve politične kariere Še pred obiskom v Beli hiši je Kosorjeva izjavila, da je to najpomembnejši dan v njeni politični karieri, po pogovorih z Bidnom pa je srečanje označila kot dodatno opogumljajoče za tri najpomembnejše cilje njene vlade: končanje pogajanj z Evropsko unijo, boj proti korupciji in program oživitve gospodarstva. Po poročanju Jutarnjega lista je velik del pogovorov tekel o razmerah v BiH-u, pri čemer je Kosorjeva poudarila, da je tudi zaradi sosedov pomembno, da Hrvaška čim prej vstopi v EU, saj je to dobro tudi za pot sosednjih držav v evroatlantske povezave, vse skupaj pa je pomembno za stabilnost, mir in napredek na jugovzhodu Evrope. G. V. ZDA so velik zaveznik Hrvaske. ZDA kot zaveznik Hrvaske hvalijo arbitrazni sporazum. Torej bo arbitrazni sporazum gotovo odlocil v korist Hrvaske. Zakaj bi potem naj Slovenci bili tako navduseni nad sporazumom?!?!+ 8 glasov Jst pravim tako, če obkrožim PROTI, ne izgubim ničesar, zakaj bi potlej glasoval ZA? Ne vidim razloga za ZA. Zgodovinsko gledano smo slovenci kjer so bili zraven britanci in američani izgubljali ozemlja.Vsem je popolnoma jasno,da je s slovenci lahko.Tadič naj poskrbi za srbske vojne zločince in jih deportira tam,da bodo dorekli. Ta bi bila res huda, da Srb poreduje meb Slovenci in Hrvati. Si že pozabil kako so po razpadu Juge padali razni pregovori na račun Hrvattov. Najbolj znan je bil in še vedno velja: Naj bo lipa ali hrast, samo da Hrvat ne bo mogel krast. Vendar pa nam zaradi neaktivne politike še naprej veseli kradejo ozemlje. Veleumni možje pa se delajo pametne kot da se nič ne dogaja. Tasič bo glasoval proti, Zavrl pa za, če bo sploh glasoval Srečanje JBTZ ob 22. obletnici aretacij 31. maj 2010 ob 13:45, zadnji poseg: 31. maj 2010 ob 14:52 Ljubljana - MMC RTV SLO "Z arbitražnim sporazumom bomo zelo hitro zaprli okno priložnosti, ne da bi to priložnost izkoristili. To okno priložnosti je seveda pogajanje Hrvaške za vstop v EU," je pojasnil Janša. Predsednik SDS-a Janez Janša je v izjavi za medije ob današnjem srečanju četverice Janša-Borštner-Tasič- Zavrl (JBTZ) ob 22. obletnici aretacij povedal, da smo v zadnjih dnevih velikokrat slišali predsednika vlade Boruta Pahorja, ki pravi, da se je prav zdaj odprlo okno priložnosti. Janša: Lahko izgubimo zemljišča, ki so bila vedno slovenska "To je na neki način res, vendar ga bomo s tem sporazumom zelo hitro zaprli, ne da bi to priložnost izkoristili. To okno priložnost je seveda pogajanje Hrvaške za vstop v EU. Nikoli prej ni bilo take situacije in Slovenija bi morala to izkoristiti, ne da zahteva nekaj od Hrvaške oz. zahteva nekaj njenega, ampak da uveljavi pravico, ki jo je imela ob osamosvojitvi," je opozoril prvak SDS-a. Glede Hotize je predsednik največje opozicijske stranke dejal, da arbitražni sporazum pravi, da se bodo meje na morju in na kopnem določale po mednarodnem pravu. "Pri t. i. stiku Slovenije z odprtim morjem sicer dodaja še neke druge kriterije pri določanju meje, pri kopnem pa ne, kar seveda pomeni, da bo verjetno upoštevan kataster, ki je bil na dan, 25. 6. 1991, ki gre v škodo Slovenije na Hotizi, Trdinovem vrhu, ob Dragonji itn." To po Janševih pojasnilih pomeni, da lahko Slovenija izgubi zemljišča, ki so bila vedno slovenska. "Dogodek pred 22 leti prestavljal meje v glavi" Po Janševih besedah se danes predvsem spominjamo dogodka, ki je prestavljal meje v glavah. "In Slovenci so pred 22 leti zaradi naših aretacij in tega, kar se je dogajalo v procesu zoper četverico, prvič pozabili na strah po drugi svetovni vojni in prišli na ulice demonstrirat za človekove pravice, za politične spremembe in osamosvojitev," je dejal. Dodal je, da se je pozneje, ob osamosvojitvi, veliko takratnih zadev zapisalo v ustavo in postale so naš ustavni temelj ter priznane vrednote. "Ostalo pa je nekaj nerazrešenih vprašanj ob osamosvojitvi, tudi vprašanje južne meje, ki ob osamosvojitvi ni bilo tako sporno, kot je videti danes. Danes pa očitno z referendumom rešujemo nekaj, kar bi morali rešiti na drug način," je še dejal Janša. Tasič bo glasoval "proti", Zavrl "za", če bo sploh šel na referendum David Tasič je povedal, da bo sam na referendumu, ki bo 6. junija, glasoval proti, in sicer zato, ker meni, da je položaj, v katerega nas je spravil Pahor, patpoložaj. "Nobena rešitev ni dobra, tudi zavrnitev ni dobra, vendar je boljša kot sprejeti nekaj, za kar ne vemo, kako se bo izteklo," ugotavlja. "Da boste videli, da je četverica še vedno pluralna: če bom šel na referendum, bom glasoval za, ker menim, da je prišel čas, da tako, kot smo z akcijo Očistimo Slovenijo, tudi v nedeljo pokažemo, da znamo potegniti rez, torej tega, česar politika ni znala narediti," je dejal Franci Zavrl. A je dodal, da ostaja dilema, ali bo šel na referendum. "Sem kar malo užaljen, da moram to jaz odločati, če jih plačujem 15 let, da to naredijo namesto nas." "V tem tednu se odloča večina volivcev" Zavrl je o referendumu dejal, da se ta teden odloča večina volivcev. "Največja težava je z volivci, ki trenutno ne mislijo iti na referendum, ker menijo, da to ni njihova zadeva. In v tem imajo kar prav, saj bi lahko v 15 letih politika naredila kaj glede tega," je dejal in dodal, da je v tem tednu torej treba vplivati na volivce, ki ne nameravajo na volišča, jih pozvati na volišča in jih pozvati k odločitvi. "Recimo tako, da pozovejo volivce na referendum tretje strani, kredibilni, ne samo Janša, denimo, jaz in ljubljanski nadškof," je povedal. Na vprašanje, ali se bo z Janšo in Tasičem na srečanju pogovarjal tudi o nekdanjem vodji Službe državne varnosti (SDV) Tomažu Ertlu, ki mu je predsednik Danilo Türk podelil odlikovanje, je Zavrl odvrnil, "da bi rad, da se z Ertli in podobnimi ljudmi izpred 20 let ne bi več ukvarjali". "Zdi se mi, ne bi rekel, degutantno, govoriti o tem pred kosilom," je poudaril. Zavrl: Letos polno "zombijev" iz preteklosti Letošnje leto je bilo po mnenju Zavrla polno nekih ljudi, ki so kot zombiji prihajali iz preteklosti. "Treba se je usmeriti v prihodnost in razmišljati o letu 2020. Kaj bo s Slovenijo leta 2020. To, da pa je Ertl popularen v teh letih, mi je dosti vseeno," je še dejal. Današnjega srečanja četverice JBTZ (Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl) se ni udeležil Borštner. Borštner je, kot je povedal Zavrl, "najpametnejši, saj je v toplih krajih v Indiji". Pred 22 leti aretirali Janšo, Borštnerja in Tasiča Znano je, da so pripadniki komunistične tajne policije SDV v takratni Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) 27. aprila 1988 opravili skrivno preiskavo v prostorih podjetja Mikroada. V pisarni uslužbenca Mikroade Janše so agenti slovenske podružnice SDV našli fotokopije vojaškega dokumenta takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Šlo je za kopijo zaupnega vojaškega dokumenta, ki je dokazoval, da se JLA pripravlja na izvedbo vojaškega udara. Kopijo je častnik JLA Borštner konec januarja 1988 zaupno izročil uredniku notranjepolitične redakcije na tedniku Mladina Tasiču. Ustanovljen odbor za človekove pravice Pred 20 leti, 31. maja 1988, so pripadniki SDV-ja aretirali Janšo in ga izročili Jugoslovanski armadi. Istega dne je vojaška policija aretirala tudi Borštnerja, Tasiča so aretirali 4. junija. 3. junija 1988 je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil Igor Bavčar. V prihodnjih mesecih je odbor postal najmočnejša civilnodružbena iniciativa v Sloveniji, ki je povezovala zelo širok spekter posameznikov in organizacij. Odbor je 21. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani organiziral demonstracije, ki se jih je udeležilo okrog 30 tisoč ljudi, od 18. julija, ko se začne na ljubljanskem vojaškem sodišču proces proti četverici, pa so bile na Roški cesti vsak dan spontane demonstracije v podporo "JBTZ". Ni lepo tako negativno pisati o človeku,ki je vgrajen v temelj naše demokracije in svobode.Janez ste moj heroj in lider za večne čase. PROTI...... AS Zafurali so drugi rožleti, ne JJ. In to boli nekatere.- 1991 - Hrvaąka odstopi od dogovora o skupnem vojaąkem sodelovanji proti JLA - ©pegelj poąlje brzojavko z vsebino " ne mogu niąta, sad ste sami !! " 1991 -- Hrvaąka oblast vse tiste slovenske vojake, ki so zbeľali iz JNA na področju HR, enostavno mobilizira in jih vključi v njihove obrambne enote 1992 - Hrvaąka prekliče podpis sporazuma o gospodarskem sodelovanju 1993 - Hrvaąka na novo postavi in odpre zemljiąko knjigo v Bujah in ukrade kataster občini Piran, tisti kataster ki je trajal stoletja. Hrvaąka enostavno pripoji slovensko ozemlje 1994 - Hrvaąki premier Valentič z noto zagotovi, da gradnja začasnega mejnega prehoda Sečovlje ne prejudicira meje - in da to lahko odstranijo v 5 dneh - potem to "pozabi" 1996 -- Hrvaąka blokira račun LB ZG. Istočasno vodi podruľnica okrog 1200 sodnih postopkov zoper svoje dolľnike -- fizične osebe, ki niso vrnili kredita, zaradi negativnega stanja na tekočem računu, nedovoljenih stanj na drugih računih 1996 -- Hrvaąka ne dovoli več delovanja LB in tako omogoči dolľnikom da jim ni treba vrniti cca 440.000.000 tedanjih nemąkih mark 1998 - Hrvaąka ne zbira denarja za razgradnjo nuklearne elektrarne, to je obvezna ker je polovični lastnik elektrarne 1999 - Hrvaąka odstopi od dogovora predsednikov vlad, da o deviznih vlogah arbitrira Mednarodni denarni sklad 1999 - Hrvaąka črta slovensko manjąino iz ustave 1999 - LB ZG vodi pravdne, izvrąilne in stečajne postopke zoper 44 dolľnikov -- pravnih oseb na Hrvaąkem dalje je podruľnici uspelo izterjati samo enega dolľnika. 2000 - Hrvaąka narodna banka ukine ľiro račun LB ZG čeprav LB Zagreb ima pravnomočen sklep o dveh izvrąbah iz leta 1991 in leta 1994 pri Trgovskem sodiąču v Osijeku 2001 - Hrvaąka prekliče parafiran sporazum o meji Račan - Drnovąek - Račan "ČVRSTO STOJI IZA OVOG SPORAZUMA ( nekaj sličnega danes izjavlja Sanader !!??) 2001 - Hrvaąka do danes ne spoątuje maloobmejni sporazum, ki ga je podpisala, oz. koristi samo tisto kar njej odgovarja! 2002 -- Hrvaąki kmetje in gozdarji kradejo naąa drevesa na naąem ozemlju pod Sneľnikom 2003 -- Pri Trgovskem sodiąču v Osijeku je posreduje takratni podpredsednik hrvaąke vlade Slavko Linič, tako da sodiąče oba izvrąilna postopka prekine. 2003 - hrvaąki sabor ne odobri prodaje Sunčanega Hvara (in zdaj ta crkava, delavci ąe plač ne dobivajo op.p.) 2004 - Hrvaąka je kot zadnja izmed naslednic SFRJ podpisala nasledstveno pogodbo, a do danes ne spoątuje vseh členov iz te pogodbe 2004 -- Hrvaąka se obveľe, da ZERP ne bo veljal za drľave članice EU 2005 - Hrvaąka prepreči nakup ©ibeniąkega TLM -ja 2006 - Hrvaąka po 5 letih od podpisa sporazuma o Nuklearni elektrarni Krąko, začne zbirati denar na posebni postavki 2007 -- Hrvaąka kljub pisni obvezi uveljavi ZERP za drľave članice EU 2007 - Hrvaąka samo zaradi pritiska EU razveljavi ZERP 2007 -- Ugotovljeno, da je Hrvaąka na skrivaj prebarvale naąe mejne kamne pri madľarsko-slovenski meji 2007 -- Hrvaąka dovoli lovcem streljanje redkih ptic v naąem nacionalnem parku Sečovlje 2007 -- Hrvaąka kljub sporazumu med drľavama, ne konča svojega dela nasipa na reki Muri 2008 - Hrvaąka ponovno ne pusti LB da bi kupila večinski deleľ vaąe zavarovalnice 2009 -- Hrvati pri tromeji SLO-H-HR vdrejo na slovensko ozemlje in zaľgejo policijsko hiąico 2009- Meseca junija Hrvati pri pristopnih dokumentih za EU povečajo svoj teritorij za 52 kvadratnih kilometrov v primerjavi z letom 1991. Le na raćun koga? 2009 -- Hrvaąka Miga krąita slovenski zračni prostor. Na slovensko noto ni odgovora! 2009 - KOSORJEVA ZOPET PODPISALA NEKO IZJAVO S KATERO SI LAHKO RIT OBRI©EMO! Janša: Golob, ki ga v rokah drži Pahor, ima barve hrvaške šahovnice MMC-jev klepet in intervju z Janezom Janšo 3. junij 2010 ob 10:10, zadnji poseg: 3. junij 2010 ob 13:28 Ljubljana - MMC RTV SLO Nedeljski referendum ne bo izbira med levico in desnico, temveč izbira med interesi Slovenije in interesi Hrvaške, je poudaril predsednik SDS-a Janez Janša. "Z arbitražnim sporazumom Slovenija tvega vse, Hrvaška ničesar. Poglejte zemljevid, ki ga razpošilja naokrog vladna koalicija. Že vnaprej se odpovedujejo delu Piranskega zaliva in teritorialnega morja. Mislite, da nam lahko arbitri dosodijo več, kot je narisala vlada?" je v MMC-jevi spletni klepetalnici Janša odgovoril na vprašanje, zakaj nasprotuje arbitražnemu sporazumu. Po Janševih besedah nedeljski referendum ne bo izbira med levico in desnico, temveč izbira med interesi Slovenije in interesi Hrvaške. "Zborovalci tako imenovanega 'razuma' so včeraj na Prešernovem trgu svoje besede podkrepili s hrvaškimi pesmimi, udeleženci nedavnega kongresa Mladega foruma, podmladka SD, pa kar s hrvaškimi zastavami," je pojasnil prvak SDS-a. Glede alternativ sporazumu je predsednik največje opozicijske stranke povedal, da so že predstavili tri boljše rešitve, o katerih bodo najprej skušali doseči soglasje v Sloveniji, nato pa jih ponuditi v izbiro sosedom: meddržavno pogodbo o natančni določitvi meje, kot je bila ob osamosvojitvi, nov arbitražni sporazum z navodilom arbitrom da presojajo po načelu zunanje pravičnosti ter drugo varianto arbitražnega sporazuma, v kateri teritorialni izhod Slovenije v mednarodne vode in celovit Piranski zaliv nista pod vprašanjem. Uporabnika spletne klepetalnice pa je nato zanimalo, zakaj Janša vse alternative, ki jih je omenil, ni izkoristil v času svojega mandata. "Ne samo v našem mandatu, vsaj v štirih zadnjih mandatih je Slovenija takšne rešitve zagovarjala, Hrvaška pa nanje ni pristajala, ker ji ni bilo treba. Zdaj je položaj bistveno drugačen, saj bo slovenski parlament odločal o hrvaškem vstopu v EU, zato je naš pogajalski položaj daleč najmočnejši doslej in bila bi neodpustljiva norost, če ga zapravimo," je odgovoril Janša. "Drži, da gre za takšno odločitev, zato bomo tudi glasovali proti arbitražnemu sporazumu. Kajti takšen sporazum bi omogočil krivično mejo, kar je bilo v zgodovini glavni vzrok za različne konflikte in nikoli temelj sožitja. Samo pravično določena meja je temlje sožitja med dvema narodoma. Ta arbitražni sporazum pa tega ne zagotavlja," je predsednik SDS-a odgovoril na vprašanje, kako komentira mnenje premierja Boruta Pahorja, da je odločitev na referendumu odločitev med prihodnostjo in preteklostjo, med sožitjem in konflikti. Prvak največje opozicijske stranke je v intervjuju za MMC še pojasnil, da je Pahor popustil hrvaški zahtevi po določanju meje med državama po pravilih mednarodnega prava. Hrvati so, kot ugotavlja Janša, vedeli, da bomo Slovenci na ta način ponovno zgodovinsko prikrajšani. "Slovenija do Pahorjeve vlade ni nikoli pristajala na to zahtevo. Zdaj pa je takšen sporazum podpisala. Tisti golob, ki ga v rokah drži gospod Pahor, ima barve hrvaške šahovnice," se je Janša odzval na Pahorjeve besede, da naj Slovenci trdno primejo goloba miru, ki ga imajo v rokah, in naj ne gledajo vrabca, ki jim ga kažejo na strehi. Celoten klepet lahko preberete tukaj "Menim, da bo Slovenija s tem sporazumom zapravila to okno priložnosti. Hrvaška doslej ni pristala na razumne pogoje arbitraže, ravno zaradi tega, ker ji ni bilo treba. Zdaj pa bo slovenski parlament odločil o njihovem vstopu v EU in pogajalski položaj Slovenije je zdaj najmočnejši doslej. Nikoli v zgodovini ni bil tako močan. Res je, da gre za okno zgodovinske priložnosti, ki je odprto, vendar ga s tem sporazumom ne izkoriščamo, ampak to priložnost zapravljamo," je še dejal Janša glede Pahorjevih besed, da je s podpisom sporazuma izkoristil "okno priložnosti", ki se je odprlo. Aleš Žužek JJ je edini, ki ima argumente, a jih nekateri ne znajo - nočejo sprejeti. Pač zato, ker jih ima ON.- 22 glasov Levičarji že z kombiji vozijo volilce na referendum. Če gredo dobijo rundo, dodatna storitev pa da jih zbiršejo, da bodo lahko dobili odškodnino ;) "V intervjuju za MMC je nekdanji predsednik predsedstva RS Milan Kučan izjavil: "Je pa, seveda, res, da je bilo nekaj predlogov takratnega slovenskega obrambnega ministra (Janeza Janše, op. a.), da bi z našo vojsko zasedli nekatere točke oz. eno točko – konkretno na Savudriji. Ampak mi tedaj še nismo dobro končali ene vojne, pa naj bi že začeli vojno na drugi strani? In to je takrat Ciril Zlobec povedal na razširjeni seji predsedstva; vsi preostali, ki smo bili tam, pa smo mu pritrdili." PO DOMAČE: Ker se je predsedstvo s Kučanom in Zlobcom na čelu podelalo v hlače..... in ni imel potrebne podpore.... Nikoli ne bo rešene meje. Mi bi na odprto morje, Hrvati tega ne bodo dovolili nikoli. Arbitraža gor, ali dol, vse se dela samo zato, da Hrvaška vstopi v EU brez našega nasprotovanja. In ker je to interes mednarodne skupnosti (EU in ZDA), se mora Slovenijo še pred pristopnim podpisom nevtralizirati. In ta nevtralizacija se sedaj imenuje Arbitražni sporazum, akterji pa nekdanji komunisti in bulmastif mafija. Slovenci, dovolj je bilo poniževanja našega naroda in Slovenije. Pokažimo svetu, da imamo hrbtenico, samozavest in državotvornost v krvi. Glasujmo proti. Že med dvema sosedoma je težko urediti mejo, kaj šele med dvema državama. Ponavadi, kadar gre za urejanje meje med sosedoma, ljudje rečejo, da nekaj pridobi tisti, ki je "bolj pregnan oz. si več upa". Mislim, da je med državama podobno, ni pa prav, da vedno popušča eden na račun drugega. Vsi pa vemo, da so se ljudje, ki zasedajo sedanji slovenski politični vrh, ljudje koalicije, že velikokrat dobesedno zlagali in takim ljudem ne morem nikoli več verjeti, pa čeprav včasih povejo kaj, kar je res. Žal je tako in tudi naši otroci živijo v tem zlaganem svetu, na žalost. Kje je pravica in kaj je resnica????.... kdo bi vedel, če je pa lagati tako lepo in moderno predvsem. Ampak še vedno velja, da ima laž kratke noge in prej ali slej pride resnica na dan, včasih tudi po nakjučju. Menim, da je potrebno verjeti vrhunski slovenski pravni stroki (in ne politikom), ki zatrjuje, da AS ni dober za Slovenijo. Prijavi neprimerno vsebino HC85: "PO DOMAČE: Ker se je predsedstvo s Kučanom in Zlobcom na čelu podelalo v hlače..... in ni imel potrebne podpore...." Kaj ni bil mogoče takrat predsednik vlade Lojze Peterle, tako da je bila končna odločitev njegova? Ne, ker predsednik vlade nima POVELJSTVA nad vosjko in take odločitve ne sprejema EN človek.........vsaj v demokraciji ne..........v 90 smo že bli malo dalje kot so sedaj SEVERNA KOREJA, KUBA itn.+ 4 glasovi Janša, (pravi) Slovenci smo s tabo. In če komu še ni jasno, zakaj glasovati PROTI. Prišlo je tako daleč, da je celo hrvaška politika začela pomagati Pahorju, pri agitiranju. In to predvajajo na RTVS. Če kdo ni gledal sinočnjih odmevov, naj si pogleda. Bivši minister PICULA nagovarja slovenske volilce, naj glasujejo za. Pa saj ne moreš verjet. Če to ni zadosten dokaz, kako slab sporazum je to za nas. Večkrat vam je bilo že povedano, da je Janša leta 1991 dal predlog za zasedbo savudrijskega vojaškega objekta po odhodu JLA. Na žalost so partijci s Kučanom in Zlobcem na čelu to blokirali v predsedstvu, zdaj pa govorijo zakaj ni že prej uredil mejo..tako kot to počnete nekateri.... So (ste) upali da bodo morda še kdaj dobil svojo yugo nazaj. To je potrdil tudi sam Kučan in Zlobec. Zdaj pa ponavljate ene in iste neargumente in se rinete Hrvatom .... nekam. Slovenija še ni potrdila vseh poglavij in ima vse možnosti pritisniti na Hrvate, da sprejmejo pošteno rešitev, sicer EU ne bodo videli....dejansko imamo to moč, pa čeprav je za nekatere to skoraj bogokletno. Za končno ratifikacijo vstopa Hrvaške je potrebno 2/3 večino, kje jo boste dobili? Torej v letu ali največ dveh, kolikor bo Hrvaška rabila, da izpolni vse druge pogoje EU, bo čas za pogajanja v katerih mi le pogojujemo in......zahtevamo tisto, kar nam pripada še iz stare yuge....tako enostavno je to. Ampak, če vas prveč skrbi za prihahjajoče počitnice...ali ste enostavno male kučanove kopije.....potem vas pa razumemo Včeraj jih je bilo, če odštejemo politike, njihove oporode in varovanje, in policijo v civilu, na Prešernovem trgu za en majnši avtobus. Pa še ne dajo mira. Zborovalci tako imenovanega 'razuma' so včeraj na Prešernovem trgu svoje besede podkrepili s hrvaškimi pesmimi, udeleženci nedavnega kongresa Mladega foruma, podmladka SD. pa kar s hrvaškimi zastavami. To pove vse od tako imenovani levici - bili so proti samostojni državi, sedaj se odrekajo morju. http://www.ninamedia.si/referendum/ Trenutno je popolnoma 50-50 kaj se bo v nedeljo zgodilo. Čeprav jaz mislim, da bo sporazum padel. Enaka stvar se je zgodila leta 2008 na državnozborskih volitvah, ko je SD prehitela SDS ravno v obdobju torek-sreda pred volilno nedeljo. In tudi takrat je ninamedia to pravilno napovedala.+ 3 glasovi Levi trojček je pa dve leti nazaj že pred volitvami pošteno povedal, da z sds že ne gredo v koalicijo, ker se zavedajo, da z janšo ni možen noben kompromis v kolikor ni po njegovo. Povabilu se izogne tisti, ki si ne želi ne sodelovanja ne kompromisa. Janšo že skoraj tri desetletja povsem neupravičeno slikajo kot nadčloveka-peklenščka. Pa nič od tega ni res: Janša je le bolj dosleden in pošten od nasprotnikov, ki imajo v rokah praktično celo Slovenijo, pa se jim veržmaga, da jim nekdo trmasto nasprotuje in jih ovira pri podlostih. Pride jim prav, da je lahko kriv za dobesedno vse, kar sami počnejo. Lahko bi ga enkrat pustili na miru, saj jim ne more nič - a je neprijeten, ker jih že s svojo prisotnostjo neprestano spominja na njihovo umazano vest. Torej ga je treba neprestano blatiti in sumničiti za najgrša dejanja - predvsem tista, ki jih sicer počenjajo sami. Ti si pa teliček, ki "levemu trojčku" (v resnici je to slovenska kapitalska desnica z nakradenim kapitalom) vse trdno verjame, čeprav se najbrž tudi že počasi zavedaš, da je slovenska "levica" ena sama zlagana laž na laž in moralni poden. In tem naj bi zaupali, jim pritrjevali in jim sledili pri njihovih rabotah, ko državo peljejo naravnost v propast, tako kot so njihovi duhovni očetje prejšnjo? Kakorkoli že - menim, da glede na pripetljaje iz minulih dni lahko povzamemo sledeče: 1) novo razsežnost, ki jo v problematiko vnaša sinočnje priznanje g. Vlaćića, da Slovenija ne bo dobila odprtega morja; 2) novo razsežnost, ki jo v problematiko vnaša sinočnja misel g. Vajglića glede časovnice, da s sprejetjem Hrvaške v EU PRED razrešitvijo mejnega spora Slovenija vnaša v skupnost nepoznan precedens, namreč: prvikrat v zgodovini bo EU sprejela vase državo, ki nima razrešene meje z njo damo, z EU; 3) zadrego g. Pahorića ob vprašanju, kdo je predlagal izraz đankšon, kar razodeva dejstvo, da so ga predlagali Hrvati, ki imajo boljše pravnike in šo naše "okol prnesl", ker niso natanko vedeli, kaj đankšon pomeni in so kar "spustil not" ... In to je to, dragi zajevci. Zdaj vidite, kam vas bo pripeljala politika vaših gurujev. In žal bo tja pripeljala ne le vas, ampak tudi nas. Gospod Janez Janša je naredil ogromno za Slovenijo. Vsak čast, da še zdrži in se še bori za te ovce, ki mu počnejo krivico za krivico. Niti enega argumenta nimajo s katerim bi lahko ovrgli svoje laži, ki jih vsako dnevno ponavljajo. Seveda je glavni krivec za osamosvojitev Slovenije. Ravno s tem aktom je pa določen sloj ritoliznikov in jugonostalgikov izgubil privilegije, ki jih je užival 45 let. Še nas je nekaj SLOVENCEV, ki vemo kaj si naredil za SLOVENIJO in ti bomo proti hazardiranju s SLOVENIJO kakor počne sedanja moralno in etično sprijena elita – naslednica zatiralcev nacionalnega ponosa.- 6 glasov "Mednarodno pravo ne opredeljuje, da bi beseda "junction" pomenila dostop, gre samo za dotikališče, oziroma ne dopušča, da bi stik lahko pomenil tudi dostop ali celo prehod in izhod, je v pogovoru za današnjo Demokracijo dejal raziskovalec na Evropskem univerzitetnem institutu v Firencah Jernej Letnar Černič. Druga stvar, ki se mu v arbitražnem sporazumu s Hrvaško zdi problematična, je, da ta ne govori o fizičnem stiku, temveč samo o stiku teritorialnih voda z mednarodnim morjem. Arbitražni sporazum ne bi bil sporen, če bi določal, da ima Slovenija pravico teritorialnega dostopa do odprtega morja, pravi. "Iz besedila sporazuma izhaja, da nobena od pogodbenih strani ni imela namena potrditi teritorialnega stika v smislu dostopa slovenskih teritorialnih voda do odprtega morja," pravi Letnar Černič. Če bi pogodbenici imeli ta namen, bi to izrecno zapisali v besedilo sporazuma, dodaja." Še eno mnenje. Počasi si prečitaj, pa boš morda razumel. Razumem da si po včerajšnjem dnevu pretresen. Bilo je res hudo, sami funkcionarji, folka pa nikjer. Ljudi na shodu je billo tojk mal, da se je tud moja 100 let stara mama smejala kot nora. Gotovo je, pa sej ste reveži, zgubl bote, pa kr še lajnate svoje, do 6.6. pol bote dal mir upam. Revčki. Ubogi.- 8 glasov http://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-golob-ki-ga-v-rokah-drzi-pahor-ima-barve-hrvaske-sahovnice/231636#comments Na tem forumu ste sami hujskači(plačanci) leve in desne opcije. Kakšna argumentirana rasprava skoraj ni mogoča, samo pluvanje na ravni gostilniških debat. Zanimivo je bilo včeraj spremljat forum med shodom za sporazum, vsi so bili proti sporazumu in so imeli ogromno plusov. Prej in po pa same minuse.. Leva mašinerija je šla na shod. Moje mnenje je, da je Kučan leta 91 zajebu ker Janši ni pustu zasest južne meje ob morju, ki bi morala it po vrhu hriba. Tudi Ivan oman je to potrdu. To je izvirni greh naših politikov v zvezi z mejo. Zdej naj se pa med sabo pojejo in bebci jim bodo sledili. Prvo enotnost pol pa sporazum, če ne se nam slabo piše. V primeru glasovanja proti: 1. Slovenci jasno sporočimo vsem bodočim vladam, da ne želimo Hrvaške v EU preden ne reši mejnega vprašanja s VSEMI svojimi sosedami, kot ga je morala rešiti tudi Slovenija. In ga tudi je s potrditvijo sporazuma Drnovšek Račan v parlamentu. V nasprotnem primeru bo nastala tudi absurdna situacija, ker bo Hrvaška rešila mejo s Srbijo, Bosno in Črno goro preden bodo vstopali z nami pa ne???!!! 2. Slovenci jasno sporočimo vsem bodočim vladam, da naj se raje toliko kot se ukvarjajo z lobiranjem pri lastnem narodu ukvarjajo z lobiranjem v EU in pri Hrvaški. V primeru, da bi Pahor in Janša s takim žarom problem razlagala v EU bi nam že zdavnaj verjeli vsi. Naj si politiki prislužijo svoj denar s trdim delom v tujini in ne z zabušavanje doma! 3. Točka 4a (uporaba mednarodnega prava) izrecno določa da mora biti 3a (celotna meja s Hrvaško - tudi morska) določena s pomočjo mednarodnega prava. Ne dopušča uporabe pravičnosti, ker je eksplicitno napisano, da se bo pravičnost uporabila samo pri 3b (najti izhod). Po logiki je jasno, da bodo arbitri razumeli, da smo oboji pri 3a absolutno proti pravičnosti in za pravičnost samo v primeru 3b. Zakaj bi drugače naredili razliko med tema dvema točkama? 4. Slovenci nismo razdeljeni kot to trdi Janša - v slovenskem narodu samo obstajajo šibki členi, ki ne prenesejo negotovosti in bodo sporazum zato raje podprli (vzeli vrabca v roki). Tem ljudem je potrebno vliti poguma in skupaj bomo uspeli Hrvaško prisiliti, da naredijo to kar smo morali narediti tudi mi preden smo vstopili v EU. Dragi moji Slovenci z glasovanjem proti glasujete proti celotni politiki - tudi Janševi. Z glasovanjem proti, daste vsem bodočim vladam jasna navodila kako naj se obnašajo. Politiki morajo zbrati pogum kot so ga leta 91. Grčija blokira Makedonijo in uničuje našo skupno valuto Evro in za nagrado so dobili 40 miljard Evrov - zakaj bi se bali mi?. Bodi pokončen - Bodi proti! Slovenci smo v naši 100 letni zgodovini veš čas izgubljali naše ozemlje. Nikoli ga nismo bili sposobni ohraniti. A smo res narod hlapcev? Sedaj obstaja nevarnost da bomo očitno zapravili še najbolj pomemben del, ki je sinonim in osnova naše državnosti. A nam je res vseeno kaj bo naša generacija zapustila našim otrokom in otrokom naših otrok? Slovenija ima danes status pomorske države in taga ne smemo ogroziti pod nobenim pogojem. Bolje je da ostane stanje kot je še naslednih 100 let, saj sedaj imamo morje in svoboden dostop do odprtega morja, kot pa da izgubimo še to kar imamo. Če je naša politika kvizlinška in ne državo tvorna pa ohranimo državotvornost mi državljani. Izgubljanja je bilo dovolj za vekomaj veke. Ne bom komentiral tvoje vzgojenosti, bo pa komentiral neresnice. Slovenska specialna enota policije je preprečila hrvaškim gradbenim strojem prihod na našo stran Mure, Hrvaška policija pa je bila na njihovi strani in sploh ni upala prek. Ne vem, če je bilo to najboljše ampak Hrvati so prvič odstopili od svojih agresivnih dejanj. Glede Piranskega zaliva pa moram najprej vprašati kaj to pomeni "bluzi". Hrvaška ima 1200 otokov in relativno močno mornarico z velikimi vojaškimi ladjami. Mi pa imamo samo dva ali tri LDS- čolničke, ki so v glavnem v okvari. In Janša bi se po tvoje moral tam postaviti po robu Hrvatom. To ni smešno to je idiotizem. Koliko ste vredni primorci pa ne vem imam pa dva prijatelja iz NG ki sta zame neprecenljiva. p.s. Imam pa tudi nekaj prijateljev v Varaždinu in Krapini. Škodljive posledice sporazuma bodo vidne šele čez leta, ko se bodo Barbike, keni, klovni, korli in študentje že zdavnaj umaknili z vrha slovenske politike. Najprej bodo zafurali morje, zafurali proračun (najemajo miljarde za reševanje Grčije in za svoje neuspešne ''izhodne strategije'', zafurali družinsko politiko, štipendije, gospodarstvo, demografsko sliko Slovenije in še njen ugled, potem pa si bodo za denarjem ki si ga sedaj grabijo (Ultra, Margento, Laško, SCT, ...) kupili luksuzno vilo na kakšnem hrvaškem otoku in uživali do konca svojega življenja. NE HVALA ZA TAKO PRIHODNOST: ABSOLUTNO PROTI!!! Ne zaupajmo tujcem, bodimo ponosen narod, zaupajmo v sebe, tako kot je v narod zaupalo mnogo velikih Slovencev (Rudolf Maister, France Prešeren, Simon Gregorčič, Boris Pahor, .....) Tudi zato bom glasoval PROTI! Tu smo doma Janša: Ta račun bomo plačali vsi 622 Komentiraj Pošlji Tiskaj Velikost pisave Ljubljana, 07.06.2010, 19:21 | STA / N.S./M.M./U.Z. Storili smo vse, kar je bilo v naših močeh, da preprečimo uveljavitev škodljivega sporazuma, storili pa bomo tudi vse, kar moremo, da bi bil račun, ki bo prišel, čim manjši, pravi prvak SDS. Potem ko so volivci potrdili arbitražni sporazum, se odzivi kar vrstijo. Medtem ko je koalicija zadovoljna, so v opoziciji nad rezultatom razočarani. Prvak SDS Janez Janša je priznal, da ni izgubila le Slovenija, ampak tudi nasprotniki arbitražnega sporazuma, čeprav sam zmagovalca ne vidi. Še vedno je prepričan, da je slovenska vlada ''zapravila idealno zgodovinsko priložnost, ko so naši aduti v pogajanjih s sosednjo Hrvaško za dokončno določitev meje najmočnejši.'' SDS je na svoji spletni strani objavil slovensko zastavo z žalnim trakom, poleg pa še pesem Simona Gregorčiča Na potujčeni zemlji. Janša je opozoril, da bomo račun za ta rezultat plačali vsi. Ta bo po njegovem mnenju prišel v obliki sodbe arbitražnega sodišča, ko bo treba pogledati zemljevide, ki jih je vladna koalicija pred referendumom pošiljala po domovih. Opozoril je tudi, da ni šlo "samo za politično glasovanje". Glas volivcev je namreč odločal o bistveno pomembnejši stvari, kot je "sedanja, predhodna ali kakšna prihodnja vlada", šlo je za zgodovinsko odločitev, tako, kot je bil koroški plebiscit, vendar Janša meni, da se veliko ljudi tega ni zavedalo. Spletna stran SDS Spletna stran SDS Na spletni strani svoje stranke je objavil zahvalo vsem, ki so glasovali proti uveljaviti arbitražnega sporazuma oziroma ki so "podprli Slovenijo". Za izid pa po njegovem niso krivi volivci, ki so glasovali drugače od njih ali ki so ostali doma, ampak vladajoča koalicija, "ki nas je vse skupaj potisnila v slepo ulico". "Storili smo vse, kar je bilo v naših močeh, da preprečimo uveljavitev škodljivega sporazuma, storili pa bomo tudi vse, kar moremo, da bi bil račun, ki bo prišel, čim manjši," je zapisal. Po njegovi oceni referendumski izid "kaže na izjemno velik medijski monopol tranzicijske levice, ki bo podprl še tako absurdno, škodljivo in celo protislovensko zamisel, samo da bo njihova". "A kot je pokazal ravno tesen rezultat referenduma, ves ta monopol in vsa ta oblastna zloraba ne seže več tako daleč kot nekoč. Vse več ljudi, ki so nekoč podpirali tranzicijsko levico, ker so verjeli njihovi propagandi, se danes sprašuje po svojih koreninah in tudi, kam vse to vodi?" meni Janša. "Strnimo torej svoje vrste in jih hkrati odprimo. Povabimo medse vse, ki se v teh dneh sprašujejo, kaj storiti," je zapisal in dodal, da se je samo maja SDS pridružilo skoraj 500 novih članov. "Ohranimo ta trend in po naslednjem glasovanju se bo tudi v Ljubljani slišala slovenska pesem", je sklenil. 'Za las sprejeta rešitev' Janša je napovedal, da njegova stranka ne bo glasovala za ratifikacijo pristopa Hrvaške k Evropski uniji, "dokler ne bomo vedeli, kakšna bo sodba arbitražnega sodišča". Predsednik Zbora za republiko Gregor Virant pa je povedal, da je bila za las sprejeta "neka rešitev, neka odločitev, pri kateri so Slovenci razdeljeni, praktično razklani na polovico". In kot taki gremo v reševanje odprtih vprašanj s sosedi, razdvojeni, kar je zelo slabo, je poudaril. "To je največja tragika današnje odločitve," je še dejal in dodal, da drugače spoštuje mnenje tistih, ki so bili za arbitražni sporazum, hkrati pa pričakuje, da se bo spoštovalo tudi mnenje tistih, ki so bili proti. France Bučar in Tine Hribar, ki sta v kampanji zelo odločno nastopila proti sporazumu, sta izrazila razočaranje nad izidi. Slovenija je izgubila v vsakem primeru, je prepričan starosta slovenske diplomacije Bučar, medtem ko je Hribar povedal, da bodo Hrvati v vsakem primeru dobili, ''mi pa bomo v vsakem primeru izgubili teritorij.'' Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je povedal, da ''kot vse kaže, bomo za nekaj tisoč glasov izgubili svoje ozemlje in svoje morje, kot nekoč Koroško.'' Zagovorniki arbitražnega sporazuma so uspeli prepričati večino, a – tako Podobnik – bo zdaj ta večina skupaj z nosilci zagovornikov morala prevzeti odgovornost za to, ''da bo Slovenija skoraj zanesljivo izgubila status polne pomorske države s teritorialnim stikom z mednarodnimi vodami, z epikontinentalnim pasom in izključno ekonomsko cono, da bomo izgubili dele nesporno slovenskega ozemlja od slovenske Istre do Prekmurja''. Da sporazum ni dober za Slovenijo, je prepričan tudi prvak SNS Zmago Jelinčič. Izid referenduma "nas je utrdil v poziciji, da smo najbolj ubogljivi v Evropski uniji in da smo pripravljeni pogoltniti čisto vse, samo da nas gospodar potreplja po ramenih," je povedal. Kot je dodal, se boj s tem še ni končal, arbitražni sporazum pa je po njegovih besedah "tako luknjast, da je sramota, da kdor koli reče, da so ga pisali pravniki". 'Zgodovina se ponavlja' Radovan Žerjav (Foto: Jani Dolinšek) "6. junij 2010 bo v slovensko zgodovino vpisan kot datum, ko je Slovenija za slab odstotek in pol dala v arbitražo nesporno slovensko ozemlje tako na kopnem kot na morju, rezultat arbitraže pa po vladnem zemljevidu verjetne rešitve dokazuje, da bo Slovenija izgubila najmanj 20 odstotkov svojega teritorialnega morja,“ pa so zapisali v SLS. Skoraj polovica volivk in volivcev, ki so se referenduma udeležili, je reklo svoj odločni 'PROTI' arbitražnemu sporazumu in opozorilo, da je Slovenija s tem stopila na žal v slovenski zgodovini že doživeti vrtiljak ozemeljskih izgub, dodajajo. "V SLS smo bili v celotni kampanji vsebinski, nikakor nestrpni ali žaljivi. Izid pa kaže na to, da se žalostna zgodovina ponavlja, spet bomo za minimalni odstotek glasov oddali del slovenskega ozemlja. A naj ob tej priložnosti poudarim – trenutna vladna koalicija bo morala prevzeti svoj del odgovornosti, ko bodo arbitri sprejeli razsodbo o meji," je povedal predsednik stranke Radovan Žerjav. To je bil nesrečen dan za Slovenijo, ki ni dajal upov za prihodnost. Ne moremo biti veseli. Ne vemo, kakšen izhod na morje bomo zdaj dobili. Zdaj smo v rokah drugih. Žalostno je, da je zmagalo tisto, kar je bilo najmanj potrebno, da zmaga. tržaški pisatelj Boris Pahor Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj (SDS/EPP) meni, da je referendum prinesel razklanost slovenske družbe. "Rezultat referenduma je dokaz, da je Pahorjeva vlada postopek vodila v smer nove razdelitve Slovenije in ne k reševanju odprtih vprašanj. Razdeljena je politika, razdeljena je stroka, na polovico je razklana slovenska družba. To pa za prihodnost ni dobro," je sporočila in dodala, da bi morala Slovenija "sedaj združiti vse svoje moči, svojo pamet, znanje in izkušnje, da bi dosegla pravično določitev meje, ki bi bila sprejemljiva ne le za obe državi, temveč tudi za slovensko družbo". Dodala je, da "glede na to, da je bil že pogajalski postopek voden elitistično, težko verjamem, da si bo vlada prizadevala doseči sinergijo za pripravo dobrih slovenskih argumentov za arbitražo". Arbitražni sporazum je na referendumskem glasovanju dobil podporo večine volivk in volivcev. Po skoraj vseh preštetih glasovnicah je po neuradnih podatkih ZA uveljavitev sporazuma glasovalo 51,48 odstotka volivk in volivcev, PROTI pa 48,52 odstotka. Bok ve kaj vse so jim oblubli hrvateki da dobijo v zameno če to uspe.Golobček bo dobo še v savudriji kaki grunt ko je tak težek kmetovalec, kristalka in njena sinička bosta najbrž kje v umagu odprla kakšno odvetniško družbo,pahorji bodo na vikendu ki ga ima nekje pri umagu naredni novo fasado,da se mu nebo zasipala skup, rjavec pa je tak lutka, ko na razmišlja s svojo glavo samo tisto kaj mu rečejo big bosi.Taka je naša vlada-za razjokat Swoboda: Janša bi moral igrati bolj konstruktivno vlogo Buzek: Slovenci so sprejeli zelo modro odločitev 7. junij 2010 ob 13:35, zadnji poseg: 7. junij 2010 ob 17:56 Bruselj/Dunaj/Rim/Pariz/Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Dvostransko vprašanje Slovenije in Hrvaške ne bi smelo vplivati na širitev EU-ja, Bruselj odgovarja na napoved Janše o nasprotovanju ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k EU-ju. Tiskovna predstavnica evropskega komisarja za širitev Štefana Füleja je v odzivu na napoved Janše dejala, da dvostransko (mejno) vprašanje med Slovenijo in Hrvaško ne bi smelo vplivati na približevanje Hrvaške EU-ju. Slovenci bolj odgovorni od opozicije Zelo pozitiven izid referenduma kaže na veliko zrelost večine Slovencev - precej večjo zrelost, kot jo je pokazala slovenska opozicija, meni Hannes Swoboda. Poročevalec Evropskega parlamenta za napredek Hrvaške na poti v EU je v odzivu na referendum in napoved Janeza Janše, da SDS ne bo podprl ratifikacije pridružitvene pogodbe med Hrvaško in EU-jem v slovenskem parlamentu, dejal, da bi moral Janša pri odločanju o ratifikaciji pristopne pogodbe igrati bolj konstruktivno vlogo. Swoboda, član druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu, socialistov in demokratov (SD/S&D), je poudaril, da je nacionalistični pristop pri reševanju tega vprašanja povsem neskladen z evropskim načinom reševanja težav. Tega bi se moral dobro zavedati tudi Janša, ki je v prvi polovici leta 2008 med slovenskim predsedovanjem EU-ju predsedoval Evropskemu svetu, je še povedal poročevalec EP-ja za Hrvaško in dodal, da je slovenska opozicija delovala zelo neodgovorno. Največja skupina v EP-ju, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), politično sorodna SDS-u, bi morala po mnenju Swobode govoriti s slovenskimi kolegi in jih prepričati, naj bodo bolj konstruktivni. "Končna odločitev v rokah članic" Predstavnica Fülleja je ponovila besede predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa v njegovem prvem odzivu na izid referenduma, da je potrditev arbitražnega sporazuma v Sloveniji "pomemben korak naprej, ki ga zelo pozdravljajo". Na vprašanje, ali je Evropska komisija razvila kakšen mehanizem, s katerim lahko prepreči veto države članice, je odgovorila, da komisija tesno sodeluje s Svetom in Evropskim parlamentom pri zagotavljanju tega, da vsaka država na poti v EU napreduje na podlagi svojih zaslug, a da na koncu o tem vendarle odločijo države članice. Vendar je po besedah Fülejeve predstavnice datum konca pristopnih pogajanj predvsem v rokah Hrvaške. Spomnila je, da je trenutno od 35 poglavij odprtih 30, začasno zaprtih pa le 18. Ker je številna poglavja še treba zapreti, je še prezgodaj reči, ali bo Hrvaška pristopna pogajanja končala letos ali prihodnje leto, je še dodala. Dodala je, da za Evropsko komisijo ni najpomembnejša hitrost, ampak kakovost procesa. Preberite še: Kosor: S Pahorjem sva uspešno dokončala, kar sva začela v Trakoščanu Hrvaški politični vrh pozdravlja izide referenduma Konec etape, do cilja je še daleč Pahorjev "triumf" ali "pirova zmaga"? Prvak EPP-ja želi rešitev vprašanja pred vstopom Hrvaške Vodja EPP-ja, Joseph Daul je izrazil željo, da bi bilo vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško popolnoma urejeno pred vstopom Hrvaške v EU, predvidenim leta 2012. Tesen izid referenduma po Daulovem mnenju "jasno kaže, da so Slovenci pri tem temeljnem vprašanju razdeljeni, in vlada bi to morala upoštevati". Obenem pa pozitiven izid po besedah prvaka EPP-ja "odpira vrata nadaljnjemu dialogu med stranema na podlagi sporazuma, doseženega lani septembra, ki omogoča mednarodno arbitražo o meji na kopnem in morju". Predsednik EU-ja čestital Sloveniji "To je odličen izid za Slovenijo, Hrvaško in za stabilnost regije," je predsednik EU-ja Herman Van Rompuy v telefonskem pogovoru čestital Sloveniji in premierju Pahorju za potrditev arbitražnega sporazuma na nedeljskem referendumu. Izid referenduma je tudi zgled reševanja dvostranskih vprašanj v evropskem duhu za celotno regijo, je še dejal Van Rompuy. "Ko bo Hrvaška v EU-ju, meja ne bo več tako pomembna" Čestitkam se je pridružil tudi Jerzy Buzek. Predsednik Evropskega parlamenta je poudaril, da so Slovenci sprejeli zelo modro odločitev o vprašanju meje s Hrvaško in da se bliža končna rešitev tega vprašanja. Slovenija in Hrvaška sta po njegovem mnenju z dogovorom glede reševanja vprašanja meje pokazali, da se skupne rešitve, čeprav dosežene skozi dolga in težka pogajanja, izplačajo. "To je pomemben zgodovinski precedens," je poudaril. "Ko se bo Hrvaška enkrat pridružila EU-ju, bodo Slovenci in Hrvati živeli in delali skupaj pod isto evropsko streho. Takrat bodo meje štele veliko manj," je še dodal. Španija upa na napredek pogajanj Z izidom referenduma je zelo zadovoljno špansko predsedstvo EU-ju, ki močno upa na napredek pogajanj Hrvaške z evropsko povezavo. Naslednja pristopna konferenca EU-ja in Hrvaške, zadnja pod predsedovanjem Španije, naj bi bila konec meseca, a datum še ni potrjen. Čestitke ZDA in Francije "Z ratifikacijo so Slovenci regijo pomagali približati evropskim integracijam," je v čestitki slovenskim državljanom v imenu ZDA zapisal pomočnik ameriškega državnega sekretarja za javne zadeve Philip J. Crowley in dodal, da si "vladi Slovenije in Hrvaške zaslužita pohvalo za pogumno sklenitev sporazuma" o meji. "Pozitivni izid" nedeljskega referenduma "potrjuje, da pripravljenost na rešitev mejnega spora v evropskem duhu, na podlagi prava in dialoga, omogoča dosego trajne in sprejemljive rešitve za vse", je zapisalo francosko zunajne ministrstvo. Čestitke za uspešno izglasovan arbitražni sporazum je Pahorju v telefonskem pogovoru izrazil tudi francoski kolega Francois Fillon. Dejal je, da gre za pomemben uspeh Slovenije in zelo pomembno stvar za Evropo. Kamna spotike na poti Hrvaške v EU ni več "Gre za zmago sil za prihodnost Slovenije," je po nedeljskem referendumu povedal avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger. Prvi diplomat Avstrije je povedal še, da sta se Slovenija in Hrvaška z velikimi koraki približali dokončni rešitvi spora o meji, ki je več let obremenjeval odnose med državama. Izid referenduma po Spindeleggerjevem mnenju odstranjuje tudi "kamen spotike" na hrvaški poti v Evropsko unijo. "Obema stranema je uspelo preseči razhajanja, ki so bila zelo čustvena, z lastnimi silami in s pomočjo demokratičnih sredstev ter pogajanj. To bi lahko bil tudi pozitiven znak za vse države Zahodnega Balkana, kjer obstaja še vrsta odprtih meddržavnih težav," so v sporočilu za javnost zapisali na avstrijskem zunanjem ministrstvu. Frattini: Pomembna zmaga za Slovenijo Na izid nedeljskega referenduma se je odzval tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini, ki je presodil, da gre za pomembno zmago za Slovenijo, Hrvaško in celotno Evropo. Tudi italijansko zunanje ministrstvo je v javnost poslalo sporočilo, kjer so zapisali še, da bo izid referenduma po konferenci o Balkanu, ki je bila 2. junija v Sarajevu, omogočil nadaljevanje dela za evropsko vključevanje vseh držav Zahodnega Balkana. Tudi nemška vlada čestita Sloveniji Izid referenduma o arbitražnem sporazumu je pozdravila tudi vlada v Berlinu. Tiskovni predstavnik nemške vlade je povedal, da bi bila arbitraža lahko model za druge dvostranske spore o meji med državami na Zahodnem Balkanu. B. T., T. V. Prijavi napako Oddajte svoj komentar - Število komentarjev: 156 Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Sploh pa avstrijci lahko tukaj zdej neki modrujejo. Naj dvojezične table poštimajo na Koroškem... Dokler ne bo dvojezičnih tabel njihov komentar mene sploh ne zanima... http://www.dvk.gov.si/AS2010/AS2010i/index4.html Gorenjci sigurno nismo zapravili ju?ne meje. Zanimivo bo videti, ko bo neugodna re?itev za Obalo - ?e bodo pizda?kali, bi jaz tam ustanovil srbsko enklavo - s Hrvati se bodo zanesljivo zmenili s kalkulatorom za kona?ni obra?un ;) To je neverjetno, da so bili v severni Sloveniji (Celje, Ptuj, Kranj) ljudje proti, na jugozahodu in v SAO Ljubljana pa za. Se vidi, kje so kleni Slovenci (?kofja Loka II 66 % proti, Kranj III 65 % proti, Tolmin 58 %, Ajdov??ina 61 %, Ribnica 67 %, Mozirje 63 %, Ptuj I 64 % ...). Saj je res, da se Gorenjci radi to?arijo in zmerjajo (ponavadi za brezveze, kar gre tudi meni na ?ivce), a za svojo zemljo bi umrli, ?e bi bilo treba. Tega duha pa ni pri mnogih priseljencih in levakih. Mo?no je dvoje: ali je ljudem ob meji vseeno, kdo jih jebe, ali pa je sporazum res briljantno ?udo in 1000-letni uspeh na?e diplomacije. Pravijo, da je obstajo neka mo?nost, da sna?ilka z udarjanjem metle po tipokvnici natipka Biblijo ... Krokarji se že zbirajo. Izvedelo se je, da je slovenska zemlja ponovno naprodaj. Saj bodo Makedoniji tudi čestitali, ko bo slednja prisilno pristala na izsiljevanje Grčije glede spremembe imena. Samo da bo mir!! Kvazi. Borisa Pahorja so takoj utišali. Zakaj ga zdaj nekdo ne intervjuja in vpraša, kaj si misli o vsem skupaj, še posebej o pohvalah iz tujine. Kje so zdaj vse tiste roke, ki ga trepljajo na proslavah, želijo za častnega meščana ipd? Seveda, čez par let (upam) bodo vsi rekli, da je bil predolgo prezrt in da ga politika žal ni resno jemala, zdaj, ko bi ga lahko pa ga nalašč odreže. To so v veliki meri naredili tudi z vsemi pristaši levice, ki si niso želeli umazati rok. Šlo je tako daleč, da so morali uvažat mulce z diplomami, da so narodu v fris lagali. Zdaj je že itak vsem jasno, da zmote v slo politiki ni, je samo napačna interpretacija brez posledic. In nihče naj ne bo pretirano vesel včerajšnje "zmage", takšna odgovornost je kar težka za prenašat - če seveda veš, o čem si glasoval ... Janševo stranko nisem še nikoli volil in je tudi v prihodnje ne mislim, pa vendar je legitimna pravica vsake stranke, torej tudi stranke SDS, da odreče svojo podporo ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške v Evropsko zvezo, dokler ne bo znan izid arbitražnega sodišča. V nasprotno je ne more in je ne bo mogel (vsaj ne, dokler bo šef te stanke Janša) prisiliti nihče: ne bruseljski evrokrati in še manj kakšni "jenkiji" iz daljnjega zahoda. Za plebiscit leta 1990 je ta garnitura ki je danes na oblasti na vsak način izsilila da mora biti vsaj dvotretjinska večina, ker so pričakovali, da je ne bo, zdaj ko se gre za naše zunanje meje, pa s tistimi parimi glasovi več razglašajo popolno zmago......In v parlamentu in na referendumu krojijo Slovenijo z nekaj glasovi večine.... Slovenci, streznite se....... Kaj si upajo nasledniki ustaske drzave - zaliti slovenske politike, ki so jim prinesli svobodo leta 1991. Janša za Mesića ni povsem uravnotežen Hrvaška televizija ujela pogovor hrvaškega političnega vrha 8. junij 2010 ob 08:31 Zagreb - MMC RTV SLO "Ampak ta Janša, on se mi ne zdi povsem uravnotežen," je prvaka slovenske opozicije ocenil nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić. Hrvaški predsednik Ivo Josipović, premierka Jadranka Kosor in nekdanji predsednik Mesić so v ponedeljek pozdravili pozitiven izid nedeljskega referenduma o arbitražnem sporazumu. Kosorjeva je napovedala pogovore z vodjem opozicijske Slovenske demokratske stranke Janezom Janšo, ki je bil oster nasprotnik sporazuma in celo zagrozil z blokado hrvaškega vstopa v Evropsko unijo. A resnično mnenje hrvaškega političnega vrha o Janši so ujele šele kamere hrvaške televizije Nova. "Ampak ta Janša, on se mi ne zdi povsem uravnotežen," je dejal Mesić, Josipović pa mu je odvrnil, da se mu je zdelo, kar je Janša izrekel s tem zavzemanjem, "bomba za referendum". Kosorjeva je obema pritrdila le z besedami: "Je, je, je." ne vem, če je uravnotežen Mesič, ki je predkratim izjavil, da se bo Hrvaška spet vmešala z vojsko v Bosno in presekala koridor pri brčkem.... Je pa jasno, da bodo sedaj naši levi mediji objavili vsakega protislovenskega brezveznika iz tujine, kto sta Mesič in Swoboda in ostali, samo da se pljuva po tistem človeku, ki je še zadnja ovira, da se Hravatom pokloni slovenska zemlja in Hravška pride v EU... Ja pa kaj se bomo mi kdaj postavili za sebe?? AS je bil potrjen v nedeljo pa nam ze cela Evropa govori kaksni morajo biti nasi naslednji koraki. Potem se politiki sosednjih drzav..... Smo samstojna drzava ali nam morejo vedno drugi govoriti kako in kaj? Evropa pri Poljski pred vstopom in Irski ni kaj prevec pametovala ker je videla da se bodo ljudje odlocili po svoje in je njihova volja bila tudi upostevana. Mi pa vedno recemo joj kaj bodo drugi rekli. Zalostno. namesto, da bi se naši leviačrji vsaj v tem primeru postavili za JJ, raje podpirajo ustaša Mesiča in Hrvate.... za kozlat...- 7 glasov Men se najbolj zanimivo zdi to, ko se vsi nasmihajo ko Mesič reče: "Ja mislim da če zakljuučak biti da smo zadovoljni sa referendumom". Mogoče prehitevam, ampak tole me postavlja v resne dvome kolk je ta sporazum dober za nas. Ker tisto kar so razni politiki govorili da je dober za oboje men enostavno ne skalkulira. Zemlja se ne bo kr od nekod pojavla da bomo oboji zadovoljni. Mi lahko kvečjemu dobimo tisto kar smo vedno imeli, ali pa celo za vedno izgubimo; Hrvati pa lahko imajo najmanj več kar so vedno imeli (obalna mesta v Dalmaciji in Istri so bila zgodovinsko Italijanska oz. Beneška in so jih izmenjali za Trst) ali pa še polovico zaliva. Da Mesić nikakor ni kompenten govoriti o tem kdo je uravnotežen govori njegova izjava v Hri-baru ,da če si Slovenija zasluži služnostni stik do odprtega morja si tudi oni zaslužijo služnostno pot do Avstrije. Meja v Istri med Slovenijo in Hrvaško leta 1945 niti pozneje ni bila predmet pogodbe o meji med republikama. Prva slovenska ustava leta 1947 je v 11. členu določala: »Meje Ljudske Republike Slovenije se ne smejo spreminjati brez privolitve Ljudske Republike Slovenije.« V posebnem Statutu, ki je bil priloga londonske spomenice (5. oktobra 1954), je navedeno v 7. členu: ˝Na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije ali Jugoslavije, niso dovoljene nobene spremembe meje osnovnih administrativnih enot z namenom, da bi ogrožali etnično sestavo ustreznih enot.˝ V primeru občine Piran je obsegala Savudrijo in Kaštel od 13. stoletja dalje in je ostala do kapitulacije Italije 1943. leta. Spomenica o soglasju med vladami Italije, Združene kraljevine, Združenih držav in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je urejala odnose med Italijo in Jugoslavijo, torej ni dovoljevala sprememb osnovnih administrativnih enot, ki so bile uveljavljene. Zakon o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLR Jugoslavije z dne 25. oktobra 1954, tudi ni določal poteka medrepubliške meje. Razdelil je le izvrševanje pravic in dolžnosti med republiške oblasti. Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve in o organih ljudske oblasti Ljudske republike Slovenije iz leta 1953 je v 15. členu določal: ˝Ozemlje Ljudske republike Slovenije je sestavni del ozemlja Federativne ljudske republike Jugoslavije in njenega enotnega državnega, gospodarskega in carinskega območja.˝ V 6. točki 21. člena pa je določal, ˝da sklepa dogovore z Ljudsko republiko Hrvatsko o teritorialnih spremembah med Ljudsko republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Hrvatsko; take dogovore pa mora predložiti v potrditev Zvezni Ljudski skupščini.˝ Meja piranske občine z občino Buje ni bila določena v skladu s slovensko ustavo in slovenskim ustavnim zakonom. Leta 1947 je bilo ustanovljeno Istrsko okrožje s sedežem v Kopru, ki sta ga sestavljala okraja Koper in Buje in je segalo do reke Mirne. V času najtežjih političnih in diplomatskih pogajanj za mejo z Italijo leta 1952 je bil sprejet Odlok o razdelitvi Istrskega okrožja na okraje in občine, ki ga je izdal Istrski okrožni odbor. Začasno ureditev je določila vojaška uprava ˝na podlagi ukaza komandanta Odreda JLA za STO z dne 15. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947.˝ Odlok ni bil zakon o upravni ureditvi, še manj dokument z veljavnostjo meddržavne ali mednarodne pogodbe. En sam primer je bil o določitvi krajev na Koprskem leta 1956, ki so po dogovoru s Hrvaško prišli v sestav Slovenije, za kar je odlok v Uradnem listu. Zaradi tega je bilo po podatkih, ki jih Petrinja navaja od leta 1947 za kraja Gradena in Pregara, ko so bili pod Hrvaško, ˝preganjanih prek 20 ljudi. Julij Beltram v knjigi Pomlad v Istri na strani 111 navaja, da je bilo zaprtih nad 70 ljudi in da se jih je nad 200 izselilo.˝ Za piransko občino in piranske občane od konca druge svetovne vojne ni bilo rešeno vprašanje celovitosti občine. Piranska občina in krajani so večkrat zahtevali, da se obseg občine s Kaštelom in Savudrijo vrne v prvotno občinsko sestavo, zato so naslavljali svoje zahteve na pristojne slovenske republiške organe. Zmanjšana občina Piran je po upravni ureditvi leta 1955 obsegala: a) mesto Piran katastrske občine: naselja: Piran (del) Piran (Mostra) b) druge katastrske občine in naselja: Korte (del) Dragonja (del, Slami) Piran (del) Parecag (Gorgo, Špilugola), Portorož (Beli Križ, Fijeso, Fizine, Stari Portorož, Sv. Bernardin, Šentjan), Strunjan (del), Sečovlje (Mlini, Lončan, Krog), Sv. Lucija (Kampolin, Liminjan, Lučan, Vinjole), Sv. Jernej (Nožed, Seča) Sv. Peter Dragonja (del) (Križišče – Sečovlje), Nova vas nad Dragonjo (dosedanje ime naselja Nova vas), Padna, Raven (Ivankovec, Koščici, Letišče, Pasjanci, Sv. Peter, Špehi, Šternci 1. Hrvaška NI demokratična in pravna država po kriterijih, ki veljajo v EU. 2. Hrvaška demokratska stranka, Stranka Prava in še nekatere politične stranke so ideološke naslednice NDH. 3. Hrvaška nikoli ni plačala vojne odškodnine za 2. svetovno vojno - še več NITI OPRAVIČILA SE NI NIKOLI. ND Hrvaška je bila na strani Nacistične Nemčije in zagrešila veliko zločinov proti človeštvu. Prav tako je Hrvaška med vojaško operacijo Nevihta ETNIČNO ČISTILA ozemlje in praktično izbrisala Srbsko prebivalstvo. 4. Hrvaška ne izpolnjuje zahtev Evropske komisije (pravni in ekonomski kriteriji). 5. Slovenija je za Hrvaško najbolj zaželen izgovor, ker tako prikrivajo svojo lastno nesposobnost izpolnjevanja kriterijev. Problem ni samo nesposobnost Hrvaških politikov, pač pa tudi zavestno zavajanje Evrope. 6. Slovenija je Hrvaško vedno podpirala. Medtem pa je Hrvaška iz leta v leto to podporo izkoriščala in prisvajala Slovenska ozemlja. 7. ISTRIA je zgodovinsko bila pod ITALIJANSKO upravo in je bila multietično območje skozi vso zgodovino. Večinsko prebivalstvo je bilo vedno ITALIJANSKO. Hrvatov je bilo približno toliko kot Slovencev a niso imeli nikakršnega vpliva v ISTRI.Poleg izgona Italijanov konec 2. svetovne vojne, je Republika Hrvaška po letu 91' dodatno naseljevala Hrvaške begunce na področje Istre in s tem spreminjala narodnostno strukturo ISTRIE. 8. ITALIJA bo od Hrvaške zahtevala POVRAČILO odtujenega premoženja v naravi oz. po TRŽNIH CENAH nepremičnin. ITALIJA ne bo popustljiva in glede svojih zahtev ne bo sklepala kompromisov. ITALIJANI, ki v večini niso grešili v obdobju 2. svetovne vojne so ostali brez vsega in so bili IZSELJENI iz ISTRIE in DALMATIE. Italija se odškodninskega fonda v katerega je vplačevala bivša SFRJ ni dotaknila in se ga tudi ne bo. 9. Slovenija bi morala od Hrvaške zahtevati, da v svojo ustavo zapiše Slovence, kot sestavni del multietične ISTRIE in ji podeliti AVTONOMEN STATUS, ki bi s časoma vodil v Samostojnost te regije. ISTRIA ni NIKOLI in NIKOLI NE BO HRVAŠKA! Slovenci niso manjšina na Hrvaškem. Slovenci so konstitutivni narod ISTRIE! Nimam NIČ proti Hrvatom ! Njihova država mi pa ne sede ! Hans is Munchen-a, Joel iz Canes-a in Ingemar iz Stockholm-a bodo določili mejo med Janezom in Janico v Hotizi, Piranskem zalivu ipd. In kako bodo k njim pristopili naši veljaki (vikendice na Bledu, kak kos parcele v Triglavskem narodnem parku in kaka doživljenska renta) v primerjavi z darili, ki jih je Sanader že za svojega mandata dal Hannesu Swobodi in še komu....TO BO ODLOČILNO ! Ne samo pravo ali pa "zgodovinske okoliščine" ipd. zmesi stisnjene v latinski "ex aequo et bono"...tu se bo igralo POD MIZO in Z VSEMI SREDSTVI. In v takšni igri naši predstavniki, pa naj si bodo POZICIJA ali OPOZICIJA NIMAJO MOŽNOSTI ! PONAVLJAM: te simpatične deklice z MZZ oz. naše pravne strokovnjakinje NIMAJO niti najmanj možnosti proti UVELJAVLJENIM Hrvaškim strokovnjakom ! IGRA MAČKE z MIŠKO ! Borut pa si je roke opral s tistimi 2% razlike v glasovih. PILAT je imel potrditev vseh lljudi na trgu, ko se je odločil križati Jezusa ! Pahor pač NE ! SOLIST brez primere ! O ENOSTRANSKIH IZJAVAH: Načeloma ENOSTRANSKE IZJAVE nimajo teže. Vendar se moraš na te izjave OSTRO ODZVATI in s tem OVREČI morebitne dvome. Izjave nimajo PRAVNE TEŽE, imajo pa PSIHOLOŠKO TEŽO (pritisk) na morebitno razsodbo sodnikov (arbitrov). Odvetnik včasih namerno vpraša oz. namigne na določeno zadevo, ki jo GLAVNI SODNIK OVRŽE. Ampak neko mnenje pri poroti pa vseeno ostane ! Dejstva so, da ima Republika Hrvaška veliko več diplomatskih mačkov in pravnih strokovnjakov. Ne glede na to, da so izven EU so za Slovence pravi PROFESORJI. Mlada dama Vasilka SANCIN se kljub mladostnemu in privlačnemu videzu NE MORE KOSATI s Hrvaškimi experti. Hrvaška je mojstrica izpogajanj zase. Niso odgovarjali za zločine v 2. svetovni vojni, niso odgovarjali za etnično čiščenje Srbov s področja Kninske krajine, niso odgovarjali za MNOŽIČNE POBOJE Italijanov... Sam osebno bi bil PRESREČEN, če bi imel Borut prav ! In če je imel prav in bo vse tako kot je napovedal, se bom človeku za vsa mnenja in komentarje JAVNO OPRAVIČIL. Me pa zanima kaj bo in kako se bodo obnesli zagovorniki sporazuma, če bo izid KATASTROFALEN ! Res je škoda, da se za diskreditacijo političnega nasprotnika uporabi prav vsaka prilika v smislu: sovražnikov sovražnik je moj prijatelj. S tem seveda ne mislim, da so Hrvati naši sovražniki, pač pa hočem povedati le to, da je pri nas Slovencih dovolj že najmanjši vzgib in se bomo že razdelili, da ne uporabim še kakšne hujše besede. Pri Hrvatu pa ti ne boš videl takšnega ravnanja, saj se še kako dobro zavedajo, da morajo navzven držati skupaj. Res se mi zdi škoda, da smo Slovenci nasploh tako malo ponosni na Našo lepo Slovenijo in na tiste stvari, ki nas združujejo. Pa je toliko tega! Lep pokazatelj so zastave. Veliko sem že hodil po svetu, pa ne vem, če imajo še kje tako malo državnih zastav izobešenih, kakor pri nas. In se še pri tem prerekamo, če je sploh prava itd. Skratka zakompliciramo stvar takorekoč povsod. Močno pogrešam ta osamosvojitveni duh, ki je vel v 90-ih letih. Res je, da ni več tako velikih razlogov za enotnost Slovencev, vendar smo po mojem občutku sedaj prešli v drugo skrajnost, ko z našo državotvornostjo ravnamo kakor svinja z mehom. Bojim se, da se nam bo to še prekmalu maščevalo. Ko je vstop Hrvaške v EU v rokah ene stranke Zapleti okoli mejnega vprašanja niso nujno končani 8. junij 2010 ob 12:58 Ljubljana - MMC RTV SLO Napoved Janeza Janše, da SDS v DZ-ju ne bo podprl hrvaške pristopne pogodbe, ne odmeva zgolj po Evropi oz. na Hrvaškem, temveč tudi doma, saj sosedi brez SDS-a ne morejo v EU. Da je opozicijski prvak po potrditvi arbitražnega sporazuma na referendumu napovedal, da SDS ne bo glasoval za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške z Unijo, dokler ne bo znana meja med državama, torej odločitev arbitražnega sodišča, za javnost ni novo. Tudi niso novi negativni odzivi na to napoved, ki so "priplavali" iz Unije in sosednje Hrvaške. Ob tem se vendarle zastavlja vprašanje, zakaj tak "direndaj"? Zato, ker sosedi brez glasov opozicije v slovenskem parlamentu, kot kaže, ne morejo v Unijo, kar pomeni, da nov zaplet okrog slovensko-hrvaškega mejnega spora kljub optimizmu koalicije ni izključen. PREBERITE VEČ NA TO TEMO: Janša za Mesića ni povsem uravnovešen Škrk: O vstopu Bolgarije in Romunije se je odločalo z dvetretjinsko večino Časnika Delo in Dnevnik sta raziskala, kje se pravzaprav lahko zatakne. Oba ugotavljata, da pri dvetretjinskem glasovanju. Predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Mirjam Škrk je za Delo pojasnila, da je slovenski parlament uvedel prakso, da pogodbe o širitvi Unije poslanci vedno potrjujejo z dvetretjinsko večino. Tako je DZ ravnal, ko je glasoval o vstopu Bolgarije in Romunije v EU, pa tudi, ko je odločal o pridružitvi Hrvaške Natu. Cerar: Sosedom ne bi smeli preprečevati vstopa, če bodo izpolnili pogoje To je potrdil tudi pravni strokovnjak Miro Cerar, ki je sicer spomnil, da v ustavi in poslovniku parlamenta ni izrecno določeno, s kakšno večino naj poslanci ratificirajo mednarodne pogodbe. Pravnik zato zdaj pričakuje različne interpretacije o tem, kakšna večina bo potrebna, ko bo DZ odločal o hrvaški pristopni pogodbi. Sam meni, da Slovenija ne bi smela preprečevati sosedom, da se pridružijo Uniji, če bodo izpolnjevali vse pogoje; prakse, da je za ratifikacijo potrebna dvetretjinska večina, pa po njegovem mnenju ne bi smeli spreminjati. Brglez: O tem, kakšna naj bo večina, naj se izreče ustavno sodišče Da bi bilo treba narediti vse, da se izognemo grožnjam z zaporo, meni tudi Milan Brglez, docent mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Prepričan je sicer, da bi se moralo o dvetretjinskem glasovanju, čeprav se je pri ratifikaciji mednarodnih pogodb že uveljavilo, izreči ustavno sodišče. Vstop Slovenije v EU in Nato je bil tako pomembno vprašanje, da ga je bilo treba ratificirati z dvetretjinsko večino, saj je Slovenija tedaj prenašala del svoje suverenosti; ko pa gre za odločanje o vključitvi druge države, je drugače, je Brglez dejal za Delo. Šturm: Dvetretjinsko večino pričakujem že pri memorandumu in predmetu spora Nasprotno pa nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje Lovro Šturm verjame v nujnost dvetretjinske večine. Za Dnevnik je povedal, da jo pričakuje že pri oblikovanju memoranduma in določitvi predmeta spora. Kaj se bo torej zgodilo? Bo usoda hrvaškega vstopa v EU odvisna od SDS-a? M. N. Zagreb postaja prizorišče obračunavanja srbskih mafijcev Kalinić ranjen v zagrebški bolnišnici, Simović na begu 9. junij 2010 ob 09:09 Zagreb - MMC RTV SLO V Zagrebu je prišlo do obračuna med srbskimi mafijci. Na Srečka Kalinića, ki je bil zaradi uboja Zorana Djindjića obsojen na 30 let zapora, je streljal Miloš Simović, prav tako obsojen za atentat na nekdanjega srbskega premierja. Kalinić je bil v torek ustreljen v zagrebškem predmestju Rakitje, kjer ga je ranjenega našel mimoidoči. Po sprejemu v bolnišnico je povedal, da je naj streljal Simović, ki je tako kot Kallinić član zloglasnega srbskega kriminalnega zemunskega klana. Kalinić je zunaj smrtne nevarnosti in ga zaslišuje hrvaška policija, ki medtem išče tudi Simovića. Po pričevanju prič je bil Kalinić eden izmed najbolj krutih pripadnikov zemunskega klana, poroča B92 in dodaja, da je v atentatu na Djindjića skrbel za logistično podporo, a ni bil neposredno v stavbi, kjer Zvezdan Jovanović streljal na nekdanjega srbskega premierja. Kalinić je leta 2003 pobegnil iz Srbije in mnogi so ugibali, ali se skriva na Hrvaškem. 36-letni Kalinić, ki je rojen v Zadru in ima tudi hrvaško državljanstvo, je bil zaradi uboja Djindjića in drugih ubojev v odstotnosti obsojen na 40 let zapora in za njim je bila razpisana mednarodna tiralica. Tudi 31-letni Simović je bila zaradi atentata v odsotnosti obsojen na 40 leta zapora. "Zemunci" našli zatočišče na Hrvaškem Tiskovni predstavnik hrvaškega notranjega ministrstva Krunoslav Borovec je dejal, da je šlo pri streljanju na Kalinića najverjetneje za obračun v srbskem podzemlju, natančneje v zemunskem klanu. Srbska in hrvaška policija, ki v zadnjem času skupaj delujeta proti mafijskim združbam, naj bi imeli že nekaj časa podatke, da se člani zemunskega klana skrivajo na Hrvaškem. Direktor srbske policije Milorad Veljović je za B92 dejal, da je poskus umora Kalinića del širše zgodbe, ki je povezana s mafijskim kartelom pobeglega balkanskega kokainskega kralja Darka Šarića. Obračun v Zagrebu je povezan tudi z nedavnim ubojem srbskega mafijca Cvetka Simića v hrvaški prestolnici, ki so ga v jezeru Jarun našli z odrezanami rokami in nogami. Lažje se je skriti na Balkanu kot v Nemčiji Urednik srbskega tednika Vreme Filip Švarm je za B92 pojasnil, da zadrževanje Kalinića in Simovića na Hrvaškem zanj ni nobeno presenečenje, saj je skrivanje v sosednjih državah eno izmed pravil balkanskih mafijcev. Po njegovem mnenju se je Kaliniću in Simoviću veliko lažje skrivati na Hrvaškem, v Zagrebu in v Bosni kot pa v Nemčiji, na Nizozemskem ali v kateri drugi državi. Poznajo jezik, gre za okolje, v katerem se znajdejo in tam so tudi skupine, ki sprejemajo take ljudi, je dejal Švarm in dodal, da so se tudi nekateri hrvaški kriminalci skrivali v Beogradu. Pri tem je spomnil na primer Roberta Matanića, ki je bil obtožen za uboj urednika hrvaškega tednika Nacional Iva Pukanića. Comming soon to the streets of Ljubljana.- 5 glasovhero 9. junij 2010 ob 09:39 Prijavi neprimerno vsebinoTo je pa že kar dober scenarij za kak film...+ 7 glasovkozi 9. junij 2010 ob 09:40 Prijavi neprimerno vsebinoBalkan balkan... ovo je balkan. Eurosong 2010 tile (srbski mafijci) pa so v Sloveniji v vrhu države. kdo je zdaj na boljšem?- 3 glasovi Ko je policija v sodelovanju s tožilstvom priprla Tošića in njegovo skupino, je sodni senat pripor želel odpraviti, vendar so to pravočasno preprečili. V sodnem senatu je imela največji vpliv - žena ministra Zalarja. . . ja čimveč jih pade boljše je.nebo treba po sodiščih skakat itd.. sam zamislte si kolk davkoplačevalskega denarja nam pršpara ena boga kugla?? Sicer pa: osnovni cilj naše diplomacije je baje pospešeno integriranje t.i. (zahodnega) Balkana, ne? Bodo tudi gradbeni posli Ljubljane kdaj pod drobnogledom? Je dražava enakopravna do vseh? Vse se ve kako je Mercator nakazal denar podjetju sina jankoviča da je kupil zemljišče katerega je po tem prodal Mercatorju direktor je pa bil ata jankovič ampak nekateri si lahko vse privoščijo.+ 4 glasovi Seveda ven vlečemo Jankoviča. Ker je zelo nehigienicno da imamo ministra za pravosodje in ministrico za notranje zadeve iz LDS. Taista ministra sta se najbolj angažirala v nedavnem poskusu politične zamenjave generalne državne tožilke. Ta ista ministra se najbolj širokoustita z bojem proti korupciji in ustanavljata NPU...... In rezultat tega je da so bili obiskani predvsem politični nasprotniki LDSa - Prijatelj, Bavčar, Popovič... Ve pa ze vsak slovenc da ima Jankovič & sinovi ltd. toliko masla na glavi pa vse kar se je zgodilo je da lezi neka ovadba ze 3 leta v nekem predalu, seveda je kot dodatek nasim dvomom izrazita angažirana podpora sedanji vkladajoči politiki... zeeeeelo nehigienično. Lahko dodamo še protikorupcijsko komisijo ki se tudi ukvara izkljucno z ljudmi nasprotnega politicnega prepricanja... Človek zelo upravičeno dobi občutek da zivi v drzavi kjer se politicni nasprotniki zapirajo somisljeniki!!! Spet bele miške, dragi komentatorji :)? Dejstvo je, da se tako v Kopru, pa tudi v Ljubljani, okoli gradbeniških poslov vrtijo ogromni denarji, da ni vse po črki zakona in res ne vidim razloga, zakaj ne bi preganjali odgovorne? Videti povsod polično ozadje je pa res na meji normalnega, da ne uporabim kakšne močnejše besede. Če so v nečedne posle vpleteni župani, pa naj se pišejo Popović ali pa Janković, naj bodo tudi sankcionirani! Na evharističnem kongresu pogrešali predstavnike države Glavan: "Tudi mi smo državljani Slovenije" 13. junij 2010 ob 07:25, zadnji poseg: 13. junij 2010 ob 13:14 Celje - MMC RTV SLO/STA Tajnik Svetega sedeža Tarcisio Bertone je med mašo na evharističnem kongresu Lojzeta Grozdeta razglasil za prvega slovenskega blaženega mučenca. "Grozde naj bo naš zgled," je dejal ob tem. Razglasitev je množica sprejela z bučnim aplavzom, po razglasitivi pa so odkrili tudi njegovo podobo. Grozdetov god se bo obhajal 27. maja, torej na dan njegovega rojstva. Zbrane je ob začetku maše nagovoril ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. "Zakrament svetega Rešnjega Telesa in krvi, ki ga obhajamo pri vsaki sveti maši, je res "Božji dar za življenje", kruh za življenje v vsej polnosti: za življenje v dostojanstvu sleherne človeške osebe, za življenje v veri, v upanju in v ljubezni, v solidarnosti, sodelovanju in medsebojnem spoštovanju. Tukaj smo, da izpričamo to svojo vero, svoj krščanski ponos, svojo hvaležnost Bogu, da smemo biti Jezusovi učenci in člani Cerkve ter pri vsaki sveti maši gostje pri mizi, ki nam jo pripravlja sam Jezus Kristus," je dejal Stres in nadaljeval: "Vsi ste dobrodošli, saj nas tukaj združuje ena sama vera, vera v tisto neskončno Božjo ljubezen, ki nam jo Jezus izpričuje na čisto poseben in edinstven način v sveti evharistiji. Danes želimo okrepiti našo vero v nenadomestljivo mesto, ki ga ima v našem krščanskem življenju. Okrepili bomo pa tudi zavest o našem krščanskem poslanstvu, da v sodobnem svetu pričujemo za to vero in hkrati z dejavno dobrodelnostjo pričujemo za Božjo ljubezen do vsakega človeka." Osrednji dogodek prireditve, torej maša, ima po njegovih besedah izrazito versko vsebino (evharistija je namreč temeljna resnica krščanske vere). KDO JE BIL LOJZE GROZDE? Grozde, ki je z uradno razglasitvijo postal prvi slovenski blaženi mučenec, se je rodil leta 1923 pri Mokronogu. Januarja 1943 se je z vlakom vračal domov iz Ljubljane, med potjo pa ga je prijela partizanska straža. Za njim se je tako izgubila sled, pozneje pa so njegovo truplo v gozdu našli šolarji. Škofijski postopek za njegovo beatifikacijo se je začel leta 1992. Bogoslužje vodil Bertone Pri bogoslužju, ki ga je vodil kardinal Bertone, je sodelovalo deset slovenskih (nad)škofov in osem (nad)škofov iz tujine ter 750 duhovnikov. Bertone je v svoji pridigi, ki jo je v slovenščini prebral župnik iz Stare Loke Alojz Snoj, vsem navzočim njihovim družinam in najdražjim podelil apostolski blagoslov svetega očeta Benedikta XVI. in dejal: "Z velikim veseljem sem prišel med vas kot papežev legat ob sklepu slovenskega evharističnega kongresa. Veseli me tudi, da sem lahko za blaženega razglasil Alojzija Grozdeta, mučenca za vero in vzornika mladine." Bertone spomnil na zgodovino V svoji pridigi je spomnil na slovensko zgodovino: "V podobnih razmerah in z enako globoko vero je v prejšnjem stoletju pričeval tudi mladi slovenski mučenec Alojzij Grozde, ki je evharistijo rad imenoval »sonce mojega življenja«. Pozorno branje zgodovine Cerkve na Slovenskem, zlasti nasilnih preganjanj, ki jih je utrpela v preteklem stoletju – pomislimo na čase tuje okupacije, državljanske vojne in brezbožnega režima – nam bo razkrilo, da je bila Božjemu ljudstvu evharistija glavni vir opore, moči in tolažbe." Spregovoril pa je tudi o beatifikaciji Grozdeta: "Že v svoji rani mladosti je bil resnični učenec Jezusa Kristusa, navzočega v Najsvetejšem zakramentu. Na kolenih se je v zavzetem in zvestem evharističnem češčenju naučil, kaj pomeni popolno darovanje, ki vključuje celo pripravljenost žrtvovati lastno življenje. Še ne dvajsetleten je zaradi vere pretrpel mučeniško smrt in se celostno upodobil po Jezusu. Naj bo torej Alojzij Grozde naš zgled in priprošnjik ter naj nam izprosi milost, da bi bili tudi mi v bratskem občestvu Cerkve vedno zvesti Gospodu." Del pridige in nekatere dele maše je kardinal bral v slovenščini, sicer pa v latinščini in italijanščini. Na kongresu tudi predstavniki drugih Cerkev Navzoča sta bila tudi predstavnika Evangeličanske in Pravoslavne cerkve. Ministriralo je okoli 400 ministrantov iz vse Slovenije. Sv. mašo pa so s pritrkovanjem in petjem spremljali pritrkovalci iz župnije Št. Peter Otočec iz novomeške škofije in 1.300 pevcev iz 35 cerkvenih pevskih zborov iz vse Slovenije in zamejstva. Sklepne procesije, ki je sledila sveti maši, se je udeležilo več kot 130 oseb. Med njimi so bili vsi škofje, 70 duhovnikov, 50 ministrantov in 10 skavtov. S procesijo so počastili Najsvetejše z namenom, da po vzgledu blaženega Alojzija Grozdeta evharistijo vnovič postavijo v središče svojega življenja. Stres: Prevzet sem Stres je na novinarski konferenci po zaključki evharističnega kongresa dejal, da ga je "izjemni dogodek prevzel". "Pred dvema letoma smo imeli tukaj na tem stadionu slovenski pastoralni dan, na katerem se je zbralo okoli 12.000 ljudi. Takrat smo bili zadovoljni. Mislili smo, da bo to približno v tem okviru, ali pa malo več in seveda nas je velika požrtvovalnost ljudi presenetila, saj je bilo po oceni organizatorjev verjetno še čez 32.000 ljudi, od tega 750 duhovnikov," je dejal Stres. Stres se je zahvalil vsem organizatorjem, sodelujočim, prostovoljcem in se opravičil vsem tistim, ki niso mogli niti na stadion, niti v dvorano. Po njegovi oceni so bile vse podrobnosti glede priprave kongresa od liturgije do logistike dobro izvedene. "Razumem, da je država nekaj drugega kot cerkev" Glede neudeležbe slovenskega državnega vrha na današnjem evharističnem kongresu je Stres poudaril: "Vesel bi bil, če bi naš politični vrh s svojo udeležbo tukaj pokazal, da smo katoličani normalen sestavni del te družbe. Verjamem, da se naši politiki udeležujejo različnih prireditev, ki jih ne organizira država. Razumem, da je država nekaj drugega kot cerkev, ampak mi smo del civilne družbe, zelo pomemben del civilne družbe in popolnoma razumem, da se predstavniki države udeležujejo tudi prireditev, ki jih priredijo različne organizacije civilne družbe. Ljudje so veseli, če vidijo, da se kdo od voditeljev države zanima za njih tudi iz sočutja." Izpostavil je primer Nemčije, katere državni vrh se udeležuje cerkvenih slovesnostih. Upa, da se bodo tudi v Sloveniji stvari razvijale v to smer. "Celjski stadion je bil premajhen" Na vprašanje, kaj se bo zdaj dogajalo po Slovenskem evharističnem kongresu in beatifikaciji mučenca Lojzeta Grozdeta, je Stres odgovoril, da ima današnji kongres tri sporočila. Prvo je, da bi verniki razumeli sveto mašo kot resno stvar oz. da kristjani brez svete maše ne morejo obstajati, drugo sporočilo se nanaša na dolžnost do pričevanja za katoliško vero in tretje sporočilo v ospredje postavlja leto 2011 kot leto solidarnosti, dejavne ljubezni in družbene odgovornosti. Svojo hvaležnost je v imenu organizacijskega odbora izrekel tudi predsednik odbora in novomeški škof Andrej Glavan. Prepričan je, da je zelo lepo, da sta bili obe slovesnosti, evharistični kongres in Grozdetova beatifikacija, združeni in se tako lepo dopolnjujeta. Po njegovih besedah je "srce pelo med slovesnostjo" in je bil celjski stadion premajhen za vse tiste, ki so prišli spremljati evharistično slovesnost. "Tudi mi smo državljani Slovenije" Tudi Glavan ni mogel mimo neudeležbe slovenskega državnega vrha in po njegovem mnenju se to v primerljivih evropskih državah ne bi zgodilo. "Res je, da je bilo to strogo versko srečanje, vendar tudi mi smo državljani Slovenije," je poudaril. Gostitelj kongresa in celjski škof Stanislav Lipovšek je poudaril, da knežje mesto podobnega verskega dogodka doslej še ni doživelo. Pojasnil je, da je množica ljudi na evharističnem kongresu izpovedala vero in prijetna doživetja, težo dogodku pa je dala tudi navzočnost kardinala Bertoneja kot posebnega papeževega odposlanca. Program se je začel ob 9. uri Uvodni program, ki sta ga povezovala voditelja Radia Ognjišče Nataša Ličen in Matjaž Merljak, se je začel ob 9. uri, s pritrkavanjem, pesmimi in pričevanjem pa so vernike pripravljali na sveto mašo. Glasbenike in pevce, ki so sodelovali v uvodnem programu, je vodil Tadej Sadar. Kaj se je dogajalo? Mlada zakonca sta navzočim spregovorila o pomenu evharistije za njun odnos, mladenič Marko Borko pa o svojem iskanju poti h krščanstvu. Sledilo je pričevanje zakoncev o odkrivanju pomena evharistije v njuni družin. Romarje je nagovoril tudi misijonar slovenskega rodu Pedro Opeka, ki deluje na Madagaskarju. Pričeval je o pomenu evharistije in dejavni ljubezni, ki se kaže v pomoči ubogim. Opeka: Ljubezen dela čudeže v evharistiji V svojem nagovoru množici je dejal: "Ljubezen dela čudeže v evharistiji." Za medije pa je pred svojim nagovorom poudaril, da je današnji dan zgodovinski, saj je evharistični kongres "izreden shod cele Slovenije in vseh Slovencev". "Delam med reveži, med smetiščarji in evharistija je tudi za njih novo upanje. Jezus je bil najboljši prijatelj revežev. In ko smo mi pri maši, ne moremo pozabiti na reveže, ki so povsod, v naši župniji, v naših mestih in posebno v tretjem svetu, v Afriki. Danes vzdigam svoj glas za revne ljudi v imenu evharistije," je zagotovil. Na slovesnosti tudi podoba brezjanske Marije "Če sem bil povabljen v imenu slovenskih misijonarjev, si štejem v veliko veselje in čast, da lahko danes skupaj z vami, s tisoči Slovenci praznujemo bratstvo, praznujemo ljubezen, strpnost in veselje. To je namreč evharistija in zato sem prišel pričevat," je še povedal Opeka. Na stadion so mladi prinesli podobo Marije Pomagaj z Brezij, ob kateri so v župnijski cerkvi sv. Duha v Celju bdeli v noči na nedeljo. Romanje podobe brezjanske Marije pa je od četrtka potekalo po župnijah ljubljanske in celjske škofije. Zbranim so se ob koncu pripravljalnega programa predstavili tudi otroci iz združenih katoliških vrtcev, v priprave in organizacijo kongresa je vključenih okoli 500 prostovoljcev. VABLJENI K BRANJU - "Obnova Cerkve in družbe gresta vedno več ali manj vzporedno" - Blaženi, mučenci, svetniki: na dolgi poti okoli 60 Slovencev Predstavnikov državnega političnega vrha ni bilo Največ romarjev je v Celje prišlo organizirano z vlaki in avtobusi. Večina je prispela s 410 avtobusi, 3.500 potnikov z Gorenjske, Notranjske, Zasavja in Prekmurja je prišlo z osmimi vlaki, določen odstotek pa, kot pravijo organizatorji, tudi peš, s kolesi in osebnimi avtomobili. S tiskovnega urada Slovenske škofovske konference so sporočili, da so se kongresa poleg domačih udeležili tudi verniki z avstrijske Koroške in tržaškega dela Italije. Posamezni gostje ali organizirane skupine vernikov so prišle iz vseh sosednjih držav kot tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Nemčije in Belgije. V Celju pa so tudi Slovenci iz Argentine in Kanade. Udeležbe na kongresu sicer ni napovedal noben predstavnik državnega političnega vrha, so se dogodka udeležili nekateri politiki. Med drugim slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Ivan Rebernik, veleposlanik Češke republike Petr Voznica, evropski poslanec NSi-ja Lojze Peterle, predsednica NSi-ja Ljudmila Novak, Silvester Gaberšček z ministrstva za kulturo in poslanec Zaresa Franci Kek. Na kongresu je bil tudi slikar podobe novega blaženega mučenca Grozdeta Tomaž Perko. M. N., S. Z., iz Celja Ana Mavsar Vsem, ki še vedno ponavljate povojne laži likvidatorjev o Grozdetu, vam je nadvse jasno, da postopek v Vatikanu ne gre skozi, če za to ni zelo močnih argumentov. Pa vendar kot trmasti otroci še kar ponavljate naučeno pesmico. Če bi bilo karkoli dvomljivo, bi se postopek za priznanje mučeništva že davno zaustavil. Pa se ni. In, vsak je bil povabljen, da v postopku za priznanje mučeništva pove, kar ve in še bolje, za kar ima dokaze. Tisti veliki poznavalci se takrat niso oglasili. Ravno pri Grozdetu je najbolj jasno, da je bil ob življenje zgolj zaradi svoje vere. Način, količina in intenziteta mučenja sploh nista važna. Življenje je bilo nasilno vzeto. Toliko slabše za mučitelje, ker so se nad fantom izživljali. V Španiji je bilo razglašenih že veliko mučencev, ki so jih ustrelili po protokolu. Dejstvo je, da ravno Grozde ves čas od svoje smrti mučiteljem ne da miru. Vest jih grize do neznosnosti. Stokrat je bilo že poudarjeno, da pri razglasitvi za mučenca nihče noče koga obsojati. Je pa pred nami neizpodbitno dejstvo. Grozde je prvi mučenec iz tistega časa, bo pa prišel čas, ko bodo kot taki razglašeni še mnogi drugi. Saj ni čudež, ampak bi se dalo videti kakšno znamenje: dva dni nazaj - še sinoči - napovedi o groznih viharjih po Sloveniji, nevihte s točo... zdaj pa se prebudimo v nedeljsko jutro s prijetnim vremenom, z ne preveč pripekajočim soncem. jst niti malo nisem pogrešal predstavnikov države!! ( če s tem mislite tuereka in pahorja) Je pa to očiten dokaz da predsednik države ni predsednik vseh slovencev ampak samo levih! Komunisti so v restu študirali,ne pa da bi jih kaj posebej kdo nadlegoval-če bi jim ne bilo nerodno,za svoja dejanja pred vojno,ko so svoje proč spravljali,med vojno ko so vse proč spravljali in po vojni,ko so spet svoje mučili na Golem otoku...Če bi jim ne bilo tako zelo nerodno,nebi sami sebe lustrirali-in se samoukunili-ostanke pa poimenovali po MEŠČANSKI BURŽOAZNI STRANKI socialni demokrati Koliko komunistov so "klerikalci" ubili pred vojno? Imaš vsaj približno predstavo? Stara Jugoslavija je bila v političnem pogledu dokaj demokratična država, ki ljudi ni pobijala brez sodbe. Komunistom pa nikoli ni bilo mar ali se imajo za kaj maščevati, ali ne. Žrtve morajo biti, če jih ni, se jih pa naredi, a ne? Komunisti so v stari Jugi popolnoma upravičeno doživeli prepoved političnega delovanja, ker so hoteli državo demolirati (beri njihov razglas in se pouči o njihovih terorističnih dejanjih) - mislili so, da je že čas za revolucijo, pa so se ušteli. No, to so kasneje s pridom nadoknadili, saj so uničili kar dve državi po vrsti, pravkar pa že smelo in prav tako brezumno rušijo tretjo. Za branjenje takšnega političnega prepričanja pa moraš res nimeti močan želodec! Alžirija Slovenija, Svetovno prvenstvo v nogometu, 13. junij 2010 ... Koren pa v "malo mrežico" Veliki trenutek v Polokwaneju je prišel v 79. minuti. Koren je prejel podajo Bojana J., nato pa sprožil diagonalni strel z roba kazenskega prostora in zadel Šaušijevo "malo mrežico". 500 Slovencev veselih, Zidane pa ne Treba je bilo vzdržati še deset minut, nato pa se je rajanje slovenske odprave, ki jo je na tribunah stadiona Petra Mokabe spodbujalo okoli 500 navijačev, lahko začelo. Manj zadovoljen je bil zagotovo nekdanji francoski as alžirskega rodu Zinedine Zidane, ki je videl poraz svojih "rojakov". Slovenija je pred petkovim obračunom z ZDA na vrhu skupine C! evo Koren k ste ga tok kritiziral RTV SLO, takoj prosim odpokličite E. Berganta iz J. Afrike, ker takega komentiranja si slovenski gledalci ne zaslužimo! Naj raje gre komentirat smučanje! Bravo naši!!!! Nekateri bi zaspali, drugi butali z glavo ob zid Kritike na račun igre obeh moštev 14. junij 2010 ob 09:31 Ljubljana - MMC RTV SLO "Hej, Anglija in ZDA, poglejta, kdo je na vrhu skupine. Mala Slovenija." Po zmagi Slovenije nad Alžirijo smo zbrali nekaj zapisov iz ameriških in angleških medijev. Prav vsi poudarjajo prvo mesto čete Matjaža Keka v skupini C, večina pa omenja "dolgočasno tekmo, ob kateri bi skoraj zaspali." ESPN: To ni tekmovanje v zaspanosti Stavek iz uvoda je zapisal spletni portal sports.yahoo.com, medtem ko vodilna ameriška stran espn.com piše o veliki napaki vratarja in srečnem golu Slovenije. Za igralca tekme je izbrala Roberta Korena in okrcala obe ekipi: "To je svetovno prvenstvo, ne pa tekmovanje, v katerem skušaš prvi spraviti v spanje na milijone ljudi. Tekma ni zaživela do 80. minute, ko je vratar Šauši v mrežo spustil žogo po strelu Korena. No, tudi ta gol ni bil lep." Proti ZDA še bolj "konzervativno in obrambno" Analitik Jeff Bradley piše: "S tremi točkami in konzervativno igro, lahko Slovenci v petek proti ZDA igrajo obrambno in računajo na protinapade. Točka bi jim še kako odgovarjala. Proti Alžiriji Matjaž Kek ni poslal veliko igralcev v napad. Lahko verjamete, da bo tako tudi proti ZDA, če ne še bolj obrambno naravnano." Guardianov novinar umiral od dolgčasa Novinar Guardiana Simon Burnton je v spremljanju tekme od minute do minute skorajda zaspal od dolgčasa in tekmo označil za zagotovo najslabšo na mundialu. Tu je nekaj njegovih stavkov. Ob polčasu: "Končno. Grem po hrano. Če bom imel srečo, bo zastrupljena". V 67. minuti: "Zinedine Zidane je med občinstvom. Ubogi človek." 77. minuta ob podaji Handanoviča Šulerju, ki jo je prestregel Ziani: "Skorajda nekaj zanimivega." 79. minuta: "Gol, gol. Ne samo strel, ampak gol." Konec tekme: "In to je to. Slovenci, novinarji in navijači so le dočakali zadnji sodnikov žvižg. Zdaj gredo lahko končno nekam, kjer se dogaja kaj zanimivega." Zaključna misel: "Grem ven. Z glavo bom toliko časa butal ob zid, da bom iz spomina za vedno izbrisal zadnji dve uri. Uživajte v preostanku nedelje. Lahko gre le na bolje." "Se imata Anglija in ZDA sploh česa za bati?" Tudi BBC piše o dolgočasju: "To pa ni bila ena od boljših nogometnih tekem, kajne? Doslej sta bili dve tekmi na tem prvenstvu zanič, morda je bil dvoboj Francije in Urugvaja še slabši. Kljub temu gre Slovenija v tekmo z ZDA kot vodilna." Na Skysportsu se sprašujejo: "Se imata Anglija in ZDA sploh česa za bati v boju za prvi dve mesti?" R. K. Tekma res ni bila poslastica,sicer pa je bila Francija - Urugvaj kaj drugacna tekma.Sam mislim,da je eden izmed poglavitnih razlog za nasplosno slabe igre na prvenstvu slaba komunikacija med igralci,pravzaprav je ta skoraj nemoga zaradi vuvuzel... Mi je prav vseeno kaj svetovni mediji pišejo, dosegli smo zgodovinsko prvo zmago in se povzpeli na prvo mesto na lestvici. ZDA in Anglija naj nam kar gledajo v hrbet. Trenutno mesto pri Nostradamusu: 278 Če zbirate sličice svetovnih in evropskih nogometnih prvenstev "Se imata Anglija in ZDA sploh česa za bati v boju za prvi dve mesti?" Naj vprašajo Ruse...?+ 41 glasov Res bi bil presrečem, da premagamo te k.... američane. Da pokažemo kdo smo. Tudi če potem vse izgubimo, sam d njih nabrišemo! Tekma res ni bila neki ful lepa, sam mi imamo vseeno tri točke:) Vseeno pa mislim, da so teji komentatorji pretiravali. Ja, ja... Bolj kot se bodo bentili ameriški in angleški novinarji, bolj je jasno, da nobena od vaših reprezentanc ni dosegla cilja - treh točk, Slovenija pa je. Offense brings you glory, defense brings you victory. Jaz pa mislim, da zna Alžirija še presenetit... Predvsem proti ZDA. Kdor visoko leta ostane doma. Jenkiji bojo pa tak po nosu dobili da si bojo zapomnili za vedno kdo je slovenija!! Prav tako velja to tudi za njihove nadute prijatelje Angleže, nadute Ruse pa smo ze tudi premagali. Poudarki Bašič Hrvatin: Izogibanje komunikaciji s klasičnimi mediji Lah: Splet pomemben za predstavitev programov Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 2,8 od 26 glasov Ocenite to novico! Izraz žalovanja in zanikovanje očitkov. Foto: MMC RTV SLO PRIMERI ZAPISOV NA SPLETNIH STRANEH STRANK Franco Juri (Zares): Halo?! Čemu zvonjenje po toči, g. župan (Kopra Boris Popovič, op. p.)? Čemu tako zavajanje in ponoven poskus izigravanja javnosti? Zakaj niste vsega tega povedali prej, na primer, pred enim mesecem ali desetimi dnevi? Tiho ste ostali do zadnjega tedna referendumske kampanje, nato ste z vašo stranko KJN in MOK-om ter z ogromno količino denarja vrnili uslugo Janezu Janši in udarili z najbolj razkošno, potratno in žaljivo propagando proti arbitražnem sporazumu v Sloveniji. Z najbolj potratnim pozivom k razdvajanju naroda in občanov Kopra in slovenske Istre. Zmago Jelinčič (SNS): Rezultat (referenduma, op. p.) nas je utrdil v poziciji, da smo najbolj ubogljivi v Evropski uniji in da smo pripravljeni pogoltniti čisto vse, samo da nas gospodar potreplja po ramenih. Boj se s tem še ni končal, arbitražni sporazum pa je tako luknjast, da je sramota, da kdorkoli reče, da so ga pisali pravniki. LDS: Janša se je preobrazil v tistega, ki ga kritizira. On sam je zdaj podoben nekomu, ki v vojni meče atomsko bombo na četo vojakov. On sam je poskrbel za reakcije, ki ne bodo dobro odmevale v Evropi. On sam je neverodostojen politik. Strokovnjaka za medije sta za MMC pojasnila, da so se stranke spletnega komuniciranja oklenile zato, ker jim omogoča popoln nadzor nad vsebino. Drugi mediji jim ga seveda ne. Foto: MMC RTV SLO STROKOVNJAKA O (NE)PRIMERNOSTI MEDIJSKEGA OBJAVLJANJA OBVESTIL ZA JAVNOST, S KATERIMI NEKATERE STRANKE MEDIJE ZASUVAJO OB KONCIH TEDNA, KO REDNIH DOGODKOV, S TEM PA NOVIC, NI VELIKO. SANDRA BAŠIČ HRVATIN: To je vprašanje, ki bi ga morali vi zastaviti vašim urednikom in novinarjem. To so klasični psevdodogodki. Obvestilo za javnost je prav to – obvestilo za javnost in nič več. Tu nastopi novinar oz. urednik, ki mora oceniti, ali je stvar vredna objave – to bi moral biti šele prvi korak pri oblikovanju informacije. Zdaj pa je nastalo eno takšno pajdaštvo med mediji in politiki, da politiki v bistvu medije oskrbujejo z informacijami in s tem se polni prostor s popolnoma nepomembnimi in irelavantnimi dogodki. /…/ To, kar bi jaz pričakovala, je ena resna presoja o tem, ali je vsako tako javno obvestilo vredno objavo. Ni. PETER LAH: Popolnoma razumljivo je, da bodo stranke poskusile izkoristiti tudi to možnost, da pridejo v medije. Vendar so uredniki in novinarji tisti, ki morajo odločati, ali bodo "nasedli" na ta trik ali ne. Narava dela od urednika zahteva, da je pozoren tudi na to, da ne postane igračka v rokah tistih, ki bi jih pravzaprav moral nadzorovati. Profesionalni mediji se takemu položaju poskušajo izogniti s tem, da že vnaprej pripravijo vsebine, ki jih bodo objavljali ob koncu tedna. Dodaj v Digg Facebook Del.icio.us Reddit Blog Ko se po spletu pere umazano perilo in zastava odeva v črnino Stroka za MMC: Spletne strani strank so rezultat želje po monopolu nad vsebino 14. junij 2010 ob 09:43, zadnji poseg: 14. junij 2010 ob 11:42 Ljubljana - MMC RTV SLO Uveljavljanje svojih stališč, kritike nasprotnikov, odzivi na vse in vsakogar. Včasih s pomanjkanjem kulture. Spletne strani strank so postale mediji, ki jih ne moremo več jemati vnemar. Kako mogočen komunikacijski kanal političnim strankam predstavljajo njihove spletne strani, se kaže že nekaj časa. Politiki prek njih dokazujejo to ali ono, tako ali drugače obračunavajo s svojimi nasprotniki, brenkajo na čustvene strune uporabnikov, pri tem pa pogosto sploh ne izbirajo besed. Na ta način je bilo državljanom pripravljenih že več presenečenj. Igranje na čustvene strune Prva dama LDS-a Katarina Kresal je tako pred nedavnim ustanovila celo svojo spletno stran Kresnice, ki jo uporablja za zavračanje očitkov v smislu "ni res, da sem", SDS pa je javnost šokiral po nedavnem referendumu, ko je slovensko zastavo ovil v črnino, k tej podobi pa pripel pesem slovenskega pesnika Simona Gregorčiča Na potujčeni zemlji, ki jo med drugimi sestavljajo naslednji verzi: "Naš bil nekdaj je ves ta raj, očetom našim domovina; tuj narod tod se širi zdaj, naš raj je tujcev zdaj lastnina." Čeprav to, da splet postaja vse močnejši in vse bolj priljubljen medij, ni presenetljivo, se vendarle zastavlja vprašanje, kako in zakaj so ta komunikacijski kanal na veliko izkoristile tudi politične stranke. Kako (ne)uspešno in (ne)profesionalno ga izkoriščajo in kako (ne)kulturne so pri tem? MMC se je o tem pogovarjal z dvema strokovnjakoma za medije - Sandro Bašič Hrvatin, profesorico na Fakulteti za humanistiko Univerze na Primorskem, in Petrom Lahom, predavateljem na ljubljanski Fakulteti za medije. Bašič Hrvatin: Izogibanje komunikaciji s klasičnimi mediji Oba sta za našo spletno stran pojasnila, da so se stranke svojih spletnih medijev oklenile v želji, da pridobijo popoln nadzor nad vsebino. "Najprej je treba opozoriti na to, da so imeli politiki in politične stranke do medijev vedno negativen odnos. Stranke so vedno trdile, da mediji ne poročajo o politiki tako, kot bi bilo po njihovem prav, kar pomeni, da so medijem vedno oporekale njihovo funkcijo izbire dogodkov, prezentacije dogodkov ipd. S spletnim komuniciranjem, ki jim to omogoča, so se politiki predvsem izognili komunikaciji z mediji. Gre za idejo, da je mogoče z volivci in potencialnimi podporniki stranke komunicirati tako, da se izogneš medijem," je poudarila Sandra Bašič Hrvatin. S tem se je strinjal tudi Lah. Njegovo sporočilo je namreč skoraj identično tistemu, ki ga je za MMC podala njegova kolegica: "Z vidika strank ima splet prednost pred novinarskimi mediji, ker upravljalcu omogoča tako rekoč popoln nadzor nad vsebino. V pravih, profesionalnih novinarskih medijih naročnik oglasa oziroma službe za odnose z javnostmi tega nadzora nimajo." Lah: Splet pomemben za predstavitev programov In če Lah ugotavlja, da stranke tako kot drugi ugotavljajo, da je splet pomemben medij za predstavitev njihove politike in programov, gre Sandra Bašič Hrvatin še dlje. Tovrstne spletne strani postavlja ob bok klasičnim medijem (seveda ne po verodostojnosti). Po njenih besedah namreč politiki s spletnim komuniciranjem prevzemajo pobudo, saj s svojimi vsebinami vzpostavljajo pomembnost posameznih vprašanj za javno razpravo, tako da so njihovi mediji na neki način odsevuredniške strankarske politike. "Verjetno mediji sami takšnih informacij ne bi objavili, če pa že, bi jih s komentarjem oz. s pogledom na to, to pa je tisto, čemur pa se želijo stranke izogniti," ugotavlja. Ali stranke, ki ne uporabljajo intenzivno tovrstnega načina komunikacije, veliko zamujajajo? "Da," sta si enotna sogovornika. "Komuniciranje preko spleta je nujno. Učinki so raznovrstni in jih lahko v grobem razdelimo v dve skupini. Eno je informiranje in vplivanje na javno mnenje, drugo je gojitev in vzdrževanje stikov med privrženci in člani, s ciljem, da jih po potrebi mobilizirajo. Uspešna stranka bo znala splet izkoristiti v obeh vidikih," navaja Lah. Bašič Hrvatin: Izključevanje drugače mislečih Od Bašič Hrvatin neposrednega odgovora o učinkovitosti strankarskega spletnega komuniciranja nismo dobili. Dejala je le, da politiki tako prepričajo že prepričane oz. da se vsaka komunikacija ocenjuje po tem, "ali je tisti, ki sporoča, dosegel svoj namen". Veliko črno piko so si strankarski mediji pri profesorici s koprske fakultete sicer zaslužili s tem, da, kot trdi, izključujejo drugače misleče. Za spletno komunikacijo je po njenih besedah na splošno značilno, da omogoča večjo dvosmernost in interaktivnost uporabnikov, medtem ko strankarski spletni portali to prednost spleta postavljajo ob rob: "Izključujejo drugače misleče, tako da je ta komunikacija veliko bolj enosmerna in za drugačna mnenja nezavidljiva. /.../ Bojim se, da se ogromno tega spletnega komuniciranja dela po nekakšni inerciji, ne da bi se dejansko razmišljalo o tem, koga želimo nagovoriti. Mene pa zanima predvsem možnost participacije državljanov – v kolikšni meri se na spletnih mestih strank odpirajo kanali, da ljudje lahko povejo svoje mnenje, da jih nekdo posluša, jim odgovori in ukrepa." Lah: Preseneča grobost LDS-a Oba sogovornika smo soočili tudi z nekaterimi zapisi na spletnih straneh strank (primere glej ob strani prispevka). Predavatelj s Fakultete za medije je v oceni SNS-ovega in LDS-ovega zapisa dejal, da ne eden ne drugi ne prestopata meje sovražnega govora. Sovražni govor, ki je edina omejitev, pa ni isto kot klevetanje, zmerjanje ali kritiziranje, je zatrdil in dodal, da je vse drugo stvar okusa. Pri tem se je vendarle obregnil ob zapis s spletne strani LDS-a, stranke, ki jo vodi Kresalova. Dejal je, da ga grobi ton preseneča, ker je v nasprotju s simbolnim pomenom ženskosti, sam pa ne pozna primera, ko bi se napadalnost in grobost ženski splačala. "Izkušnja kaže, da so negativne kampanije (blatenje, podtikanje, kritiziranje in podobno) na kratki rok sicer učinkovite in škodujejo nasprotniku, na dolgi rok pa smo vsi umazani: tisti, ki je sprožil negativno kampanijo, tarča in celotna skupnost. Tudi tu velja star pregovor, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade," meni. Od nekulture do odgovornosti In medtem ko je Sandra Bašič Hrvatin na MMC-jevo vprašanje, ali kultura na strankarskih spletnih straneh šepa, odgovorila, da se da govoriti tudi o nekulturi, je Lah pojasnil, da je treba izhajati iz stališča, da so avtorji besedil sami odgovorni za vsebino, v veliki meri pa tudi za njene učinke. Hvala bogu za internet, tako smo vsaj delno manj odvisni od prodanih novinarskih duš, ki pišejo po nareku vodilnih. Da si lahko ustvariš mnejne je potrebno videti več plati. Kakšno razmerje levo desnih medijev smo imeli v zadnjih 20 letih vam je pa tudi jasno. Napišite raje kaj o tem ali ne smete. Hvala bogu za internet Tiskane medije obvladuje levica v celoti. Sedaj jim gre v nos prostor medijske svobode-internet. Pomanjkanje kulture? Brez sodbe pobiti kot drugorazredna tema, ne more preživeti s 3000 evri ipd., to je raj za take analitike, ki imajo službico in družbico od oblasti zato, da učijo neuki narod. Pih.+ 7 glasov gesan 14. junij 2010 ob 13:27 Prijavi neprimerno vsebino Tako vsaj vidimo kakšno (ne)kulturno politiko imamo. Pa tudi, da na volitve očitno hodijo samo tisti, ki ne razmišlajjo s svojo glavo. Ker se drugim itak ne splača sodelovat. vidiš, to je velika napaka - če "kulturni" (po moje nezainteresirani, razočarani in nezmožni oblikovati - poizkati alternativo) ne hodite na volitve in ne nasedate novim politikom ala golobičev zahec, znotraj "starih" strank pa tudi ne najdete primerne za zastopanje svojih stališč, menj, idej in vrednot, potem ustanovite vsaj svoje gibanje - tudi v politiki velja konkurenčno pravilo. Je le malo težeje izvedljivo, saj je medijski prostor z izjemo interneta zaprt, a prave ideje in ljudje bodo vedno našli izhod in rešitev... Jaz sam osebno zelo razmišljem s svojo glavo in z veseljem sprejemam čim bolj avtonomne odločitve - ter kolikor se da tudi z udeležbo na volitvah, referendumu oblikujem svojo prihodnost! Najbolj nekulturna politika pa ta hip prihaja iz vrst LDS, ki bi moralabiti liberalna, je pa žalostni recidiv minulih časov....Primer - izpadi Ziherla.+ 2 glasova SPET sem bil zbrisan !!!!! Vsak dan KGB&Borat izrečejo kakšno laž ali bedasto izjavo, ampak kriv je pa potem JJ. Ob vsej policiji in pravosodju na svoji strani, levaki niso še nikoli vložili nobene tehtne ovadbe proti JJ, sami seveda kradejo in lažejo na veliko, ovadbe zoper sebe pa skrivajo in zalagajo po raznih predalih. Glupe slovenske ovce pa jim še vedno verjamejo, ker ne želijo gledati njihovih svinjarij, rade pa poslušajo njihove osladne besede. Bljak Čedalje bolj sram me je, da živim med takimi zagovedneži. Od travnika do logističnega centra s pomočjo Zorana Jankovića? Kako hitro se lahko spremeni namembnost zemljišča? 15. junij 2010 ob 17:07 Ljubljana - MMC RTV SLO Družina Seliškar je dve desetletji neuspešno skušala spremeniti namembnost nezazidljivega travnika. Nato ga je prodala. Zemljišče bo zazidljivo julija. Nemogoče je uspelo županu Jankoviću. V zgodbo, ki jo razkrivajo Finance, naj bi bili vpleteni sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića, Jure Janković, in kupec zemljišča Klemen Šešok, ki družino Janković sicer pozna, a trdi, da z njo poslovno ne sodeluje. Koga je zanimal nakup zemljišča? Zgodba naj bi po pisanju Financ šla nekako takole: Peter Seliškar je v imenu svoje sestre, lastnice površin, preko agencije Vaš dom iskal kupca za prodajo štirih povezanih, a nezazidljivih parcel med Podutikom in Brdom v Ljubljani. Nepremičninska posrednica je kupca našla - šlo naj bi za Jureta Jankovića - in ga povezala s prodajalcem. Aprila lani je organizirala še en sestanek, ki se je na željo Jureta Jankovića zgodil v poslovnih prostorih podjetja Taxgroup in ki se ga je udeležil tudi ditektor omenjenega podjetja Klemen Šešok. Dogovorili so se za potek prodaje zemljišč, pri čemer je Janković vztrajal, da se posel izpelje prek novega podjetja, kar naj bi uredil Šešok. Posel je bil nato sklenjen (to naj bi bilo razvidno iz zemljiške knjige) mimo nepremičninske agencije, ki je tako ostala brez provizije. In medtem ko nepremičninska agencija vztraja, da je bil na sestanku v zvezi s prodajo tudi Jure janković, pa Šešok trdi, da ga v tem poslu ni in da ga je izpeljala njegova družba, ki je nakup plačala iz lastnih sredstev. Seliškar je potrdil, da je zemljišča kupila družba Taxgroup, sam pa se je pogovarjal z Juretom jankovićem, ki pa naj bi mu dejal, da parcel ne bo kupil in da ima na Rudniku cenejšo zemljo. Seliškar je še dodal, da se je v času, kar so zemljišča prodajali, oglasilo 15 morebitnih kupcev, ki pa jih je odgnala nezazidljivost zemljišč. Taxgroup je sicer kupil skoraj štiri hekratje zemlje, in sicer velik travnik in 1.100 kvadratnih metrov dvorišča in dela stavbe asfaltne baze SCT-ja. Seliškarjevi so se trudili 20 let, Šešoku uspelo v hipu? Pri vsej zgodbi pa morda najbolj bode v oči, da je prodajalec (tako pišejo Finance) v dvajsetih letih dvakrat neuspešno zaprosil za spremembo namembnosti zemljišč, po prodaji pa je to, kot kaže, le še vprašanje tednov. Kmalu za tem je bil namreč sprejet nov območni podrobni prostorski načrt (OPPN), ki naj bi ga ljubljanski mestni svet sprejel na julijski seji. Po tem dejanju bo na zemljišču mogoče graditi objekte v višini štirih etaž, z dvema mansardnima etažama (P + 3 + T). "Že na začetku so nam povedali: če ne mislite prodati, boste lahko še 25 let kosili travo," je Financam povedal Seliškar. Na vprašanje, kdo mu je to dejal, pa je rekel, da "vsi v sklopu tega, vsi iz te družbe". V skladu z načrtom bo dovoljeno pozidati 60 odstotkov površin, 15 odstotkov pa jih mora ostati zelenih. Čez zemljišče naj bi tekli tudi cesta in infrastruktura (plin, kanalizacija, vodovod). Šešok je za Finance potrdil, da namerava zgraditi logistični center. A. K. K. in Janković bo seveda dobil še en mandat, ane, "Ljubljanćani"? ... tu je KRONSKI DOKAZ, listina, da je zemljo kupil Jure Janković http://www.pozareport.si/?Id=mediji& View=novica&novicaID=15926&type= tags Tale novinar ma pa velika jajca da si upa o tem pisat. Mislim da bo kmalu ostal brez šihta. Pač kps je dejavna. No mislim,da je gospod Potrč največja sramota osamosvojitve. Naj si pogleda posnetke ,kaj je govoril še dan pred osamosvojitvijo. "Mi komunisti nismo nikada in nikada nečemo ni razmišljati o samostalnoj sloveniji." I oni su nas opet oslobodili.....pa da počiš od tuge Ma kakšne človekove pravice. 99% teh balkancov je takrat odločno zavračalo slovensko osamosvojitev. Tako močno so bili prepričani v njihovo balkansko premoč, da niti ene enostavne prošnje niso hoteli napisat. Itak bo JLA vse "poštimala". Čisto iste ideje pa so imeli tudi nekateri slovenski izdajalci ala Potrč. Le da njim ni bilo treba prošnje pisat, ker so državljanstvo dobili avtomatsko. Danes pa slovenski levičarski izdajalci delajo usluge njihovim balkanskim pristašem, ki še slovensščine ne znajo. Danes bi jim podarili državljanstvo (pa čeprav imajo že državljanstvo njihovih republik), izplačali velike odškodnine na račun slovenskih davkoplačevalcev in si tako kupili še dodatne glasove neslovencev. Dost je te izdajalske politike. Portča izgnat na Balkan (čeprav ga tudi tam nočejo), Kresal naj se preseli v njej priljubljen Milan in naj hodi vsak dan na shopping v boutique (vsaj ne bo delala več škode Sloveniji), Goločić naj se preseli na Sicilijo in naj tam nadaljuje njegove umazane mafijske posle, Janković v njegovo rodno srbijo, kjer ga čakajo številni srbski mafijski prijatelji, Erjavec pa naj se pridruži kakšnemu romskemu cirkusu in naj tam nadaljuje delat klovna. "Vrnili smo čast osamosvojitvi," je po odločitvi ustavnega sodišča, da referenduma o izbrisanih ne bo, dejal poslanec SD-ja Miran Potrč. Potrč definitivno ni več normalen! Sicer mu bo potrdilo že izdal kolega dr. Slavko - ampak tu je pa res prestopil Rubikon. On, deklariran nasprotnik osamosvojitve - pa takole. To ni več smešno! Foto/Video: Ob polčasu evforija, na koncu zadovoljstvo Naj tekma 19. SP-ja; za Slovenijo zadela Birsa in Ljubijankič 18. junij 2010 ob 17:53, zadnji poseg: 18. junij 2010 ob 23:03 Johannesburg - MMC RTV SLO Slovenski nogometaši so bili na svetovnem prvenstvu že na poti v osmino finala, vendar so ZDA izničile zaostanek ob polčasu 2:0 in iztržile remi 2:2. Kljub vsemu - to je velika točka Slovenije in to je bila izjemna predstava pred očmi vsega sveta! Potem ko sta razpoloženi Valter Birsa in Kekov "joker" Zlatan Ljubijankič kronala odlično igro v prvem polčasu, so v drugem delu Američani kaznovali napaki slovenske obrambe. Najprej je zadel Landon Donovan, izenačil pa je Michael Bradley v 82. minuti. Slovenija bo v sredo igrala proti Angliji, v igri pa so zdaj številni scenariji, kako v osmino finala. Niti poraz ne bi bil usoden, če se bo tekma med Alžirijo in ZDA končala z remijem. Izjavi Keka in Birse po tekmi Zahovič: Smo boljši od Angležev Koren: Srečna gola ZDA Remi Anglije in Alžirije Komolec za Ljubijankiča Lanski finalisti Pokala konfederacij (finale je bil na istem stadionu, zmagala je Brazilija) so v ne tako hladnem Johannesburgu (13 stopinj) takoj pokazali, da si bodo do uspeha pomagali tudi na umazan način. Clint Dempsey je v prvi sekundah tekme v skoku "nokavtiral" Zlatana Ljubijankiča, ki je v začetni enajsterici dobil prednost pred Dedičem. Sodnik iz Malija ni pokazal kartona. V 9. minuti je Birsa lepo podal pred gol, pritekel je Milivoje Novakovič, ki pa je zgrešil celo žogo. Takrat je bilo že jasno: imamo igro! Za igralca tekme je bil izbran Landon Donovan, v MMC-jevem glasovanju pa je največ glasov dobil Valter Birsa, 68 odstotkov. Natančni "Birsinho" Na eksplozijo navdušenja skoraj tisoč slovenskih navijačev ni bilo treba dolgo čakati. Valter Birsa je v 13. minuti po podaji Korena sprožil z več kot 20 metrov in dosegel enega najlepših zadetkov letošnjega SP-ja. Slovenci so leteli, igra je bila povsem drugačna kot proti Alžiriji. Toda pred polčasom so Američani pritisnili. Zlasti v 41. minuti je bilo pred Handanovičevimi vrati zelo vroče, a je Mišo Brečko zadnji hip rešil izenačenje na 1:1, saj je skorajda z golove črte izbil žogo, ki je bila na poti do Donovana. Nekaj trenutkov prej je Marko Šuler naredil napako, pravi čas je nevarnost pregnal Bojan Jokič. V videoposnetkih desno si oglejte vrhunce obeh polčasov. Celotno tekmo lahko podoživite na naslednjih povezavah: 1. polčas 2. polčas Zanesljivi Handanovič V 42. minuti je Zlatan Ljubijankič na najboljši način odgovoril na nalet Američanov in zadel po protinapadu. Podal je Novakovič, Ljubijankič si je z desnico podaljšal žogo, nato pa z levo matiral Tima Howarda. Neverjetno, Slovenija je vodila z 2:0 in bila na poti do druge zmage prvenstva. Ob tem ji je samozavest vlival tudi vratar Samir Handanovič, ki je nekajkrat odlično posredoval. Donovan začel preobrat Pričakovati je bilo, da ritem slovenske igre v drugih 45 minutah ne bo tako silovit, a da bo tako hitro sledil hladen tuš, tudi ne. Zgodilo se je že po treh minutah igre: Boštjan Cesar je bil neuspešen pri poskusu zbijanja žoge, Landon Donovan pa se je po desni strani sprehodil v kazenski prostor in z nekaj metrov silovito zabil žogo v gol. Streljal je v bližnji Handanovičev kot. Sodnik razveljavil tretji ameriški zadetek ZDA, ki jo krasi odlična telesna pripravljenost, so še naprej silovito oblegale slovenska vrata in dobivale dvoboje na sredini igrišča, kjer kapetan Robert Koren ni bil zanesljiv. Kazen je sledila v 82. minuti. Jozy Altidore je dobil skok s Šulerjem, žogo je dobil Michael Bradley in jo z zunanjim delom stopala poslal tik pod prečko. V 85. minuti so slovenski navijači odreveneli. Edu je po prostem strelu zatresel mrežo, vendar sodnik zaradi prekrška zadetka ni priznal. Na koncu Slovenci bližje zmagi Pri branjenju so Slovenci davek plačali s kartoni. Porumeneli so Cesar (35. minuta), Šuler (69.), Kirm (72.) in Jokič (75.) V zadnjih minutah so bili vendarle spet konkretnejši Slovenci, ki so imeli več prostora v napadu, v igro pa je vstopil Zlatko Dedič. V 88. minuti je strel Novakoviča z glavo Howard ubranil, minuto pozneje pa je od daleč natančno poskusil Aleksandar Radosavljevič. Pečnikov gleženj zlomljen? V 94. minuti jo je po trku s Clintom Dempseyjem skupil Nejc Pečnik, ki naj bi imel po prvih podatkih zlomljen gleženj. V dramatični tekmi ni bilo več zadetka, slovenski navijači pa bodo še dolgo razpredali, ali je Slovenija na tej tekmi več dobila ali izgubila. SP v nogometu, skupina C Johannesburg: SLOVENIJA - ZDA 2:2 (2:0) 45.573; Birsa 13., Ljubijankič 42.; Donovan 48., Bradley 82. Slovenija: S. Handanovič, Brečko, Šuler , Cesar , Jokič , Birsa ( 87./Dedič), Koren, Radosavljevič, Kirm , Ljubijankič ( 74./Pečnik 94./Komac), Novakovič. ZDA: Howard, Cherundolo, DeMerit, Onyewu ( 80./Gomez), Bocanegra, Donovan , Bradley , Torres ( 46./Edu), Dempsey, Altidore, Findley ( 46./Feilhaber). Sodnik: Koman COULIBALY (Mali) ANGLIJA - ALŽIRIJA 0:0 Lestvica: SLOVENIJA 2 1 1 0 3:2 4 ZDA 2 0 2 0 3:3 2 ANGLIJA 1 0 1 0 1:1 1 ALŽIRIJA 1 0 0 1 0:1 0 Skoda da Handanovic ni dobro posredoval pri prvem golu. Imel sem obcutek, da se je skril za vratnico. Tega ne razumem zakaj ni skusal ustaviti Donovana in kreniti proti njemu. Dobil je gol prakticno iz mrtvega kota. To je bil prelomni trenutek na tekmi. Brez prvega gola bi Slovenija lahko drzala Amerikance do konca. Po tistem golu pa so seveda dobili krila. Slovenija je bila na Google tretja na svetu po iskamosti - kje leži ta dežela. Dempsey misli da je bog. Sej so bili vsi Amerikanci isti. Stalno so se neki pizdili kt da se njim dela največja krivica. Zelo nešportni so bili (ZDA) ... ta poteza je bila pa sam pika na i "Ljudje so bili pripravljeni dati vse za našo svobodo" Spominska slovesnost na Medvedjeku 20. junij 2010 ob 09:14, zadnji poseg: 20. junij 2010 ob 13:22 Trebnje - MMC RTV SLO/STA "Branitelji na Medvedjeku so opravili enega od temeljnih dejanj za svobodno Slovenijo in preprečili pohod proti Ljubljani," je na slovesnosti pred dnevom državnosti dejal Lojze Peterle. Pri spominskem znaku na Medvedjeku, kjer je leta 1991 potekal spopad med slovensko teritorialno obrambo in jugoslovansko vojsko, so pripravili slovesnost ob dnevu državnosti in 19. obletnici samostojnosti Slovenije. Navzoče je kot slavnostni govornik nagovoril predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Spomnil je, da so pred dvajsetimi leti obiskovalci, ki so prihajali z Zahoda, govorili, da v Sloveniji zaradi večje moči drugih ni smiselno razmišljati o lastni državi. A skrivnost slovenskega uspeha je bila po besedah Peterleta jasna: "Vedeli smo, kaj se lahko zgodi, in na to smo bili pripravljeni. Ponosen sem in vesel, da stojim danes med branitelji svobodne Slovenije. Med ljudmi, ki so bili pripravljeni dati vse za našo svobodo in se niso delili po strankarski pripadnosti, ampak jih je povezovala volja, da naredijo vse, da bomo živeli skupaj v demokratični in samostojni Sloveniji." "Dokazali smo, da smo srčni in složni" Branitelji na Medvedjeku so preprečili pohod proti Ljubljani, je poudaril zdajšnji evropski poslanec. Takrat je namreč promet na cesti zastal, "zastal je tudi dih, na žalost pa so zastala tudi nekatera življenja, življenja vojakov, civilistov in bližnjega soseda". Malo narodov je prišlo do svobode brez cene krvi in tudi Slovenci so jo plačali, bojevali pa so se tako, da so s trdo silo pokazali samo toliko, kolikor je bilo res treba. Drugo so dosegli s političnimi in diplomatskimi sredstvi, je opozoril. Zato je slovenska osamosvojitvena vojna uspešna tudi zaradi relativno malo žrtev, Slovenci pa so z njo dokazali, da so srčni, zanesljivi in složni ter da je mogoče svobodo in lastno državo doseči tudi v težkih razmerah, je še dejal slavnostni govornik. Spopad je zahteval žrtve Na klancu pri Medvedjeku oziroma na tedanji hitri cesti iz Novega mesta proti Ljubljani se je 28. junija 1991 začel spopad med jugoslovansko vojsko in slovensko teritorialno obrambo. Po neuspešnih pogajanjih zaradi ovirane ceste je sledil napad na kolono jugoslovanske vojske, ki je prodrla iz Karlovca čez Gorjance do Medvedjeka. Ta je odgovorila z ognjem iz vsega orožja, hkrati pa je položaje teritorialne obrambe s kasetnimi bombami napadlo jugoslovansko vojno letalstvo. V spopadu je umrl pripadnik 21. območnega štaba teritorialne obrambe Franc Uršič, pod streli jugoslovanske vojske pa so obležali še gospodar bližnje kmetije Anton Kolar in šest voznikov na cesti blokiranih tovornjakov. B. R., A. S. 20. junij 2010 ob 11:33 Notranji sovražniki so bili omahljivci, ki niso verjeli v možnost osamosvojitve in so se bali za svoje položaje ter niso bili pripravljeni jesti trave za SLOVENIJO. Eden iz med njih je tudi današnji predsednik države in tudi tisti upokojeni se nikakor ni mogel odločiti. Večji del je bila peta kolona jugonostalgikov katri so s osamosvojitvijo izgubili velik del privilegijev (»bratstvo in edinstvo«). Teh ni tako malo in še danes ne morejo preboleti Slovenske pomladi ter jih levica uporablja za svoje volilno telo. Po neuspešnih pogajanjih zaradi ovirane ceste je sledil napad na kolono jugoslovanske vojske, ki je prodrla iz Karlovca čez Gorjance do Medvedjeka. Kaj nismo bili s Hrvaško zavezniki med osamosvojitveno vojno? Zakaj niso blokirali JLA konvojev? Sramotno je,da se premalo izpostavlja osvoboditelje iz leta 1991. Moj oče se je boril na Medvedjeku,boril se je še marsikje in je rekel da je bilo tukaj najbolj peklensko. Vsi vojaki ki so se leta 1991 borili za osvoboditev slovenije izpod Jugoslovanske nadoblasti bi morali dobiti kakšno pomoč ali pa bi morali bolj spoštljivo gledati na njih. Seveda v Sloveniji so najpomembnejši komunistični partizani in njihove vodje,dejanski osvoboditelji pa niso nikoli izpostavljeni. Pr nas si vsak jemlje zasluge za to vendar vem da nekdo ni bil med osvoboditelji in sicer: Milan Kučan,Turek, Drnovšek. Te trije so bili proti ampak sreča da so obstajali nekateri ki so bili s srcem za to. Seveda so le te zapostavljeni ker pač niso komunisti. Portugalci so se poigravali s Severno Korejo Severna Koreja v prvem polčasu še držala korak 21. junij 2010 ob 15:23 Cape Town - MMC RTV SLO Morda pa ideja, da v Severni Koreji v živo prenašajo tekmo njihove reprezentance proti Portugalski, le ni bila najboljša. V korejski mreži je namreč končalo kar sedem žog. Na svetovnem nogometnem prvenstvu je Portugalska v skupini G s 7:0 premagala Severno Korejo, ki se je v prvem polčasu še dobro držala, po drugem zadetku (v 53. minuti) pa je sledil razpad igre in tekmeci so nenehno oblegli njihova vrata. Tiago je dosegel dva gola, med strelce pa se je v 87. minuti naposled vpisal še Cristiano Ronaldo, ki se je izkazal tudi s podajami. Izbran je bil izbran za igralca tekme, največ glasov je dobil tudi v MMC-jevem glasovanju. Severna Koreja, ki si je na tekmi proti Braziliji (poraz z 2:1) pridobila veliko simpatij, je v prvem polčasu sprožila nekaj nevarnih strelov od daleč. Zlasti poskus Hong Jong Džoja v 18. minuti je bil nevaren, vratar Eduardo pa je žogo odbil. Kazalo je, kot da so Severni Koreji dodatno motivacijo vlili v domovini, kjer so lahko na TV-ekranih v živo spremljali tekmo iz deževnega Cape Towna. Portugalci so prvič zapretili v 7. minuti, ko je Ricardo Carvalho po strelu z glavo stresel vratnico. V 29. minuti se je le izšlo: Raul Meireles je izkoristil lepo globinsko podajo Tiaga in z natančnim strelom premagal Ri Mjong Guka. Simao je v 53. minuti povišal vodstvo, potem ko so Portugalci izigrali nasprotnikovo obrambo. Na tretji gol ni bilo treba dolgo čakati. To je bila še ena učinkovita akcija, ki jo je končal Hugo Almeida. Portugalska serija se je nadaljevala v 60. minuti, po podaji Cristiana Ronalda je s 15 metrov zadel Tiago. V 81. minuti je napako korejskega branilca rutinirano izkoristil Liedson. Cristiano Ronaldo, ki je v 71. minuti zadel vratnico, je nekaj minut pred koncem izkoristil novo napako obrambe. Tiago pa je postavil piko na i napadalni in domiselni portugalski predstavi. Le še štirim reprezentancam je v zgodovini svetovnih prvenstev uspelo tekmecu zabiti sedem oziroma več zadetkov. Portugalska si je z visoko zmago praktično že zagotovila nastop v osmini finala, čeprav jo v petek, ko bo zadnji dan predtekmovanja, čaka še derbi proti Braziliji. Ponedeljek na 19. mundialu poleg omenjene tekme skupine G prinaša še obračun v skupini H, kjer je po zmagi Švice proti Španiji položaj precej zanimiv. Švicarji bodo ob 16. uri igrali proti Čilu, Španija bo ob 20.30 poskušala vtis s prve tekme popraviti proti Hondurasu. Glasujte za igralca tekme! SKUPINA G Danes ob 13.30, Cape Town: PORTUGALSKA - SEV. KOREJA 7:0 (1:0) Meireles 29., Simao 53., Almeida 56., Tiago 60., 89. Liedson 81., Ronaldo 87. Portugalska: Eduardo, Miguel, Alves, Carvalho, Coentrao, Mendes , Meireles ( 70./Veloso), Tiago , Ronaldo , Simao ( 74./Duda), Almeida (77./Liedson ). Severna Koreja: Ri Mjong Guk, Ri Kvang Čon, Ča Jong Hjok ( 75./Nam Song Čol), Pak Čol Džin , Ri Džun Il, Dži Jun Nam, Mun In Guk ( 58./Kim Jong Džun), Ahn Joung Hak, Pak Nam Čol ( 58./Kim Kum Il), Hong Jong Džo, Džong Tae Se. Johannesburg, Soccer City: BRAZILIJA - SLONOK. OBALA 3:1 (1:0) 84.455; Luis Fabiano 25., 50., Elano 62.; Drogba 79. RK: Kaka 88./Brazilija Lestvica:BRAZILIJA 2 2 0 0 5:2 6PORTUGALSKA 2 1 1 0 7:0 4SLONOKOŠČENA OB. 2 0 1 1 1:3 1SEVERNA KOREJA 2 0 0 2 1:9 0 skoda za s korejo Upam, da jim ljubljeni vodja prizanese. Verjetno je zdaj zmanjkalo elektrike v S.Koreji...=D. Kaj jim delajo. Pomoje se bodo razbežali po afriški savani, ker jih bo strah domov. Ja tako je fantje več, ko stresate nekega sovraštva bol se proti vam obrne.No ja ko boste odrasli boste to že spoznali,do takrat pa ostanite naivni! Prenos tudi v Severni Koreji Severnokorejski nogometaši so z dobro predstavo na letošnjem svetovnem prvenstvu proti Braziliji poskrbeli za to, da bodo danes severnokorejske oblasti tekmo skupine G proti Portugalski dovolile predvajati v živo. Nogometna vročica je namreč dodobra zajela vso državo. Do zdaj so si severnokorejski ljubitelji nogometa lahko ogledali prvo tekmo proti Braziliji le v posnetku. Macy Gray: Beograd je rasističen in zaostal Boste med kupci njenega albuma The Sellout? 21. junij 2010 ob 20:23 London - MMC RTV SLO Vprašanje, kaj si je Macy Gray v resnici mislila, ko je lani v Ljubljani dejala, da so tu "najbolj seksi ženske na svetu", kajti za Beograd je našla vse prej kot lepe besede. Ameriška zvezdnica soula, ki je pred več kot enim letom obiskala Križanke, je slovensko občinstvo nagovorila z naslednjimi besedami: "Kako sem vesela, da sem med vami, seksi, seksi ljudmi!" In nadaljevala: "Ko sem fante iz skupine vprašala, kam bi šli, so rekli, da tja, kjer so najbolj seksi ženske na svetu - in smo prišli v 'Lubliano'!" Iste besede je večer prej uporabila tudi v Zagrebu. "Na ulicah debeli in grdi ljudje" Zagotovo je občinstvu laskala in se z njim spogledovala tudi v Beogradu, kjer je nastopila tri dni pred Ljubljano. A zdaj je rekla bobu bob in v pogovoru za londonski brezplačnik Metro na vprašanje, ali so jo kdaj prepoznali na kakšnem nenavadnem kraju, dejala: "Lani sem imela koncert v Srbiji. Nisem vedela niti tega, kje ta država leži, a ljudje so me prepoznavali na ulici. Koncert je bil sijajen, a mesto, v katerem sem bila, ni bilo tako dobro. Bilo je rasistično in - kot da bi obstalo v preteklosti. Ulice so bile polne debelih in grdih ljudi, čeprav so bili tisti, ki so prišli na moj koncert, res čudoviti." Nič čudnega, da so njene besede povzeli mnogi srbski mediji, med bralci pa je 42-letna zvezdnica sprožila pravi izliv besa. A Macy je očitno težko zadovoljiti, saj se le malokje počuti res odlično. Ena takih držav je Velika Britanija, ki ji je dala prednost celo pred rodnimi ZDA. "Ko Amerika povzroči, da se počutim kot 'drek', odidem v Veliko Britanijo, nastopam pred 20.000 ljudmi in se zelo dobro zabavam," je bila brez dlake na jeziku. "Novi album bo razprodan" Kaj si o njej in njeni glasbi mislite vi, boste lahko preverili zelo kmalu, saj je prav danes izšel njen novi, že peti album z naslovom The Sellout (Razprodaja), za katerega je Američanka dejala, da je z njim "svojim oboževalcem napisala ljubezensko pismo". "Naravnost zaljubljena sem v svoj novi album." Tudi v odgovoru na vprašanje, zakaj je izbrala tak naslov, ni ovinkarila in skrivala samozavesti: "Gre za predvidevanje, koliko primerkov bom prodala." Prvi singel z albuma je pesem Beauty in the World, s katero je pristavila svoj "piskrček" k vsesplošni noriji, ki trenutno vlada okoli svetovnega nogometnega prvenstva. Posebej zanimiv je videospot, v katerem Macy obkrožajo privlačne manekenke. lol, ce pa Beograd ni rasisticen ni nobeno mesto na tem svetu sovrazijo albance, bosance, hrvate, slovence ... sovrazijo homoseksualne ljudi (in jih javno pretepajo - policija pa skoraj nic ne stori) nasploh so ZELO sovrazni... ogromno pretepov je lahko videti kar sredi ulic lepota je pa subjektivna... a_ra, bil za novo leto v Beogradu in se moram kar strinjati z luko26, veliko je rasizma, to sem občutil tudi sam, moja srbohrvaščina ni preveč dobra, ker sem mlajše generacije in moram povedati, da so domačini, ko sem jih kaj vprašal samo z debelim Ljem povdarjali eh sLLLLLovenaci. Moram poudariti, da je 90% domačinov prijaznih, a vendar ti v glavi krepko ostane tudi tistih 10%. Da ne bo kakšnih užaljenosti ti moram povedati, da sem prepotoval že veliko zahodnega sveta in bolj umazanega mesta kot je Beograd še nisem videl, ne pravijo zastonj Beograjčani, da je Beograd lep (oziroma bel), samo takrat ko zapade sneg. Napoli je proti Beogradu prava perla, da ne govorim o podrtih vladnih stavbah, ki so jih zbombardirali leta 1999 in jih še vedno niso začeli niti popravljati... Na splošno se v Beogradu nisem počutil dobro, saj te je kar groza, ko zagledaš v stanovanjskem bloku, ogromno bombno luknjo skozi katero se vidi na drugo stran, pa vendar v tem istem bloku ljudje še normalno živijo. Omenil pa bi še velik rasizem med navijači Partizana in Red Star Belgrade. Debeli in grdi ljudje v BEOGRADU? Je prepričana, da ga ni zamenjala s kakim ameriškim mestom? iFEEL_sLOVEnia_soccer_world2010 Italijani prvič po letu 1974 brez osmine finala Slovaki v tekmi prvenstva trikrat premagali Marchettija 24. junij 2010 ob 15:40, zadnji poseg: 24. junij 2010 ob 19:26 Johannesburg - MMC RTV SLO Robert Vittek in Kamil Kopunek sta poskrbela, da se je Slovaška pobrala iz izgubljenega položaja in se na račun Italije uvrstila med najboljših 16 reprezentanc na svetu. Po Franciji je izpadel še drugi finalist svetovnega prvenstva izpred štirih let. Italijani so nazadnje v predtekmovanju izpadli leta 1974 v Nemčiji, prav tako so nazadnje brez zmage v predtekmovanju ostali leta 1982 - a so takrat na krilih odličnega Paola Rossija postali celo svetovni prvaki. Toda zlata leta (ostarelih) nogometašev so očitno mimo, zdaj "azzurre" čaka neslavna vrnitev v domovino. Za igralca tekme ste izbrali slovaškega napadalca Roberta Vittka, ki je zbral 65 odstotkov vseh glasov. Odličen začetek Slovakov Slovaki so v prvih 15 minutah pokazali več želje po zadetku, Italijane so potisnili povsem na njihovo polovico. Zelo lepo priložnost je v 6. minuti zapravil Marek Hamšik, ki je z 12 metrov žogo slabo zadel in jo poslal mimo leve vratarjeve vratnice. Vittek izkoristil darilo De Rossija Italijani v prvi polovici 1. polčasa niso pokazali pravzaprav ničesar, prevlado Slovaške pa je v 25. minuti okronal Robert Vittek, ki je izkoristil slabo podajo Danieleja De Rossija in ob desni vratarjevi vratnici hladnokrvno premagal Federica Marchettija. Gattusov štart ostal nekaznovan Varovanci Marcela Lippija so se sicer trudili razviti svojo igro, a so jih Slovaki dobro zaustavljali. Še najlepša priložnost se je aktualnim svetovnim prvakom ponudila, ko je v 41. minuti z nerodnim posredovanjem Martin Škrtel za las zgrešil lastna vrata. Dve minuti kasneje je Gennaro Gattuso z grobim štartom "odprl" koleno Zdena Štrbe, v sodnikovem podaljšku je z razdalje zapretil še Juraj Kučka. Podoživite tekmo med Slovaško in Italijo še enkrat: 1. polčas, 2. polčas. Škrtel rešil Slovake Italijani so v drugem polčasu pritisnili na vrata Jana Muche, vendar si niso uspeli priigrati kakšne resnejše priložnosti. Po dobri uri igre je z roba kazenskega prostora sprožil Antonio Di Natale, a je slovaški vratar žogo le uspel ukrotiti. V 67. minuti je strel Fabia Quagliarelle z golove črte odbil Škrtel. Vittek in Di Natale za 2:1 V 73. minuti je Hamšik pred vrata iz kota poslal uporabno žogo, slabo je posredoval Giorgio Chiellini, Vittek pa je povsem neovirano prišel do strela in žogo ob bližnji vratnici poslal v mrežo ter vodstvo podvojil. Vseeno slovaško slavje ni trajalo dolgo, saj je v 81. minuti po bliskoviti akciji na 2:1 znižal Di Natale. Kopunek s prvim stikom žoge Italijani so močno pritisnili na vrata Muche in v 85. minuti tudi dosegli izenačujoči zadetek, a ga je stranski sodnik zaradi domnevnega prepovedanega položaja razveljavil. Sledil je hladen tuš. Po izvedbi avta je rezervist Kamil Kopunek (v igro je le dve minuti prej vstopil namesto Štrbe) ušel Fabiu Cannavaru in De Rossiju ter z lobom dosegel zmagoviti zadetek. Quagliarella za infarktno končnico Glavni sodnik Howard Webb je tekmo podaljšal za štiri minute, v drugi so Italijani prek Quagliarelle uspeli izid znova znižati. Napadalec Napolija je z razdalje osupljivo premagal slovaškega vratarja in vlil še nekaj malega upanja, ki pa je po izjemni priložnosti Simoneja Pepeja (pred praznim golom je zgrešil žogo) v 5. minuti podaljška dokončno izpuhtelo. S tem so Italijani v (na videz) lahki skupini končali celo četrti, za Novo Zelandijo. Krivdo za izpad prevzel Lippi "Če se moštvo na tako pomembnem turnirju predstavi s težkimi nogami, težko glavo in težkim srcem, pomeni, da ga selektor ni ustrezno pripravil na psihološkem, tehničnem in taktičnem nivoju," je po obračunu dejal vidno pretresen Lippi. Slovaški junak Vittek je še dodal: "Igrali smo srčno in borbeno - to je tisto, kar je jeziček na tehtnici prevesilo v naš prid. Vseeno si takšnega razpleta nismo upali niti sanjati." SKUPINA F Johannesburg, Ellis Park: SLOVAŠKA - ITALIJA 3:2 (1:0) 53.412; Vittek 25., 73., Kopunek 89.; Di Natale 81., Quagliarella 92. Slovaška: Mucha , Pekarik , Škrtel, Durica, Zabavnik, Štrba ( 87./Kopunek), Štoch, Hamšik, Vittek ( 93./Šestak), Kučka, Jendrišek. Italija: Marchetti, Zambrotta, Cannavaro , Chiellini , Criscito ( 46./Maggio), Montolivo ( 56./Pirlo), De Rossi, Gattuso ( 46./Quagliarella ), Iaquinta, Pepe , Di Natale. Polokwane: PARAGVAJ - NOVA ZELANDIJA 0:0 Lestvica: PARAGVAJ * 3 1 2 0 3:1 5 SLOVAŠKA * 3 1 1 1 4:5 4 -------------------------------- N. ZELANDIJA 3 0 3 0 2:2 3 ITALIJA 3 0 2 1 4:5 2 * - v osmini finala M. L. Če bi Slovenci igrali z Angleži na zmago - brez taktiziranja in če bi Slovenci po 2:0 še vedno igrali z željo po golu... bi se mi včeraj veselili tako kot se danes Slovaki. bravo slovaki! vsaj vi, ce ne tudi mi. :) jafa@vse to je Italijanska šola in končno se je našel učenec ki je bil boljši od učitelja v valjanju po igrišču in zavlačevanju !!! Kako so Slovaki odigrali tekmo. Če bi le naši zmogli enako včeraj proti Angliji. Škoda res. Slovakom pa samo čestitki. Edini slovanski predstavnik v osmini finala :) ooooooooooooo, hvala bogu!!! vsaj enkrat, da nimajo krompirja tile makaronarji!!! hahahahahaha. Hrvati se smejejejo, ker jim sploh domov ni treba, kot slovenčkom, srbčkom in italjančkom. Zdej grem pa mal v gozd, upam, da me bo medved pojedel! Sem pozabu napisat, da mi je v enako veselje kot zmaga Slovakov tudi odhod Taljanov! Današnji dan je kot obliž na včerajšnjega! Dobil sem čestitko iz tujine, ker smo slovenci premagali italijane !!!! :-)))) hahaha Slovenija gre naprej! looool Kakorkoli gledamo, Slovaki so dali 3 gole Italijanom. Novakovič in Dedič ne bi dala 3 golov NK Serdici. :D atm, glede na to, da so sploh prvič na svetovnem prvenstu, je to zanje gromozanski uspeh. Iz tebe gleda stara (slovenska) fovšija! Če bi bili Slovenci tako igrali kot Slovaki danes nebi pakirali kufre domov. Državo imenujejo Slovensko, Slovakinja je Slovenka. Podobnost je še pri pridevniku slovaški - po slovaško: slovenski. Vedno pa je v slovaščini naglas na PRVEM mestu. zdaj bodo vsi mislili, da je Slovenija uvrščena naprej ;-) TOOO BRATI SLOVAKI !!!!!!!!! makaronarji pa domov, kaj več si niso niti zaslužili, šleparji gnili. SLOVENSKO ! makaronarjem se tokrat ni izšlo z njihovimi neodločenimi izidi in mutenjem do konca,BRAVO SLOVENSKO!!!! hvala slovaki polepšal ste mi dan da ne bo treba več gledat teh prekletih zoprnih fašističnih italijanov Bravo Slovakom. Letošnje SP je dokaz, da so vsi favoriti na papirju zgolj na papirju. V praksi pa izpadejo katastrofa, dokaz za to sta Francija in Italija. Bravo Slovakom, res ste mi polepšali dan po včerajšnji tragedij, vsaj eno slovansko moštvo je napredovalo v osmino finala. Če je pa Američanom zdaj kaj jasno sem jaz papež,včeraj so Sloven-slovaki izpadli danes pa so Sloven-slovaki premagali Italijo in šli dalje ???? SLOVAKI PRVAKI SLOVAKI PRVAKI SLOVAKI PRVAKI SLOVAKI PRVAKI SLOVAKI PRVAKI Rosvita Pesek: Brez Demosa ne bi bilo tako hitre osamosvojitve Intervju MMC-ja z novinarko TV Slovenija in zgodovinarko 25. junij 2010 ob 09:15 Ljubljana - MMC RTV SLO Brez Demosa, ki je bil na oblasti v letih 1990-1992, osamosvojitve Slovenije - v tako kratkem času in s tako odločnimi rezi - ne bi bilo, je v pogovoru za MMC med drugim ocenila Peskova. Ob dnevu državnosti smo na MMC-ju opravili intervju z Rosvito Pesek, novinarko TV Slovenija in doktorico zgodovinskih znanosti, ki je svojo znanstveno pot posvetila preučevanju slovenskega osamosvajanja od Jugoslavije. Do zdaj je izdala dve deli, v katerih je predstavila svoja spoznanja in ugotovitve glede slovenskega osamosvajanja: Osamosvojitev Slovenije (2007) in Skupščinski koraki k samostojni državi (2008). Je bila slovenska osamosvojitev v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja rezultat nekakšnega samoumevnega zgodovinskega razvoja slovenskega naroda? Je šel zgodovinski razvoj slovenskega naroda - kot neka rdeč nit - neizogibno k osamosvojitvi? Ali gre torej za nekakšen evolutiven razvoj ali pa gre pri osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije v začetku devetdesetih za nekakšen prelom, revolucionaren prelom? Kaj menite vi? Verjetno je mešanica obojega. Eno je dejansko revolucionaren prelom, ko gre za padec komunizma v vzhodnoevropskih državah. In v verigo teh padcev se je vključila tudi Slovenija, tudi Hrvaška nekoliko kasneje, nato pa še Bosna, Makedonija, Črna gora in nazadnje Srbija. Drugo pa je slovensko nacionalno vprašanje, ki je pač svoj zenit doseglo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. K temu je veliko prispevala srbska agresivnost, v smislu memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti iz leta 1986, v smislu srbske parole "en človek - en glas", kar bi bilo za Slovence v Jugoslaviji pogubno. Največ pa je k temu prispevala neka elita, ki je nastajala konec osemdesetih let, ki se je začela povezovati ter tudi javno osmišljati in ubesedovati svoje zahteve. Tu gre seveda za nastajajočo slovensko opozicijo in voditelje novonastalih strank, ki so se znašli na tej prelomnici. In seveda gre tudi za popuščanje in rahljanje togosti v odnosu do Jugoslavije, ki ga je bila do takrat deležna Zveza komunistov Slovenije (ZKS) v razmerju do Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ). Tukaj ni nepomembno vprašanje odhoda slovenskih delegatov s 14. kongresa ZKJ-ja januarja 1990. Če upoštevamo že znane stvari, da sta bili komunistična partija in Jugoslovanska armada dva najpomembnejša stebra integracije Jugoslavije - in tudi Tito do takrat, ko je še živel -, potem je bil z omenjenim odhodom s kongresa zvezne partije dejansko spodmaknjen en mejnik, ki je to večnacionalno skupnost držal skupaj in potem omogočil, da se je zgradba zrušila sama vase. Kakšna je bila vloga Demosa pri osamosvajanju? Ali je bila njegova vloga ključna ali bi do osamosvojitve prišlo brez Demosa, a na drugačen način, oz. ali je Demos zgolj pospešil osamosvojitev oz. osamosvojitvene procese? Vloga Demosa je večplastna. Zagotovo se tukaj zgodovinarji med sabo razlikujemo. Sama bi skoraj pritrdila temu, da brez Demosa osamosvojitve ne bi bilo - v tako hitrem času in s tako odločnimi rezi. Za zgodovinarja je zelo nehvaležno napovedovati, kaj bi se zgodilo, če bi se ... Recimo, če bi pri nas vlado po prvih demokratičnih volitvah spomladi 1990 sestavila dotakratna oblast. Če bi torej vlado sestavila Stranka demokratične prenove (SDP), kakor se je preimenoval ZKS, ki je bil sicer poleg Zveze socialistične mladine (ZSMS) oz. LDS-a posamičen zmagovalec volitev, in če se Demosove stranke pred volitvami ne bi povezale, če ne bi začutile, da samo združene lahko dobijo večino - vprašanje je, ali bi se rez zgodil tako hitro. Verjetno v letu in pol ne, če sodimo po tem, kako so se stranke novonastale opozicije, nekdanje t. i. družbenopolitične organizacije oz. DPO-ji (socialisti, mladinci in komunisti), pristopale do nacionalnega vprašanja, kakšne pomisleke so imele in kako zelo pomembna jim je bila počasna dogovorna pot brez ostrih rezov. V tem primeru verjetno v tako kratkem času osamosvojitve brez Demosove volje ne bi bilo. Ali bi se kljub temu osamosvojili ali pa smo takrat, ob prelomu osemdesetih in devetdesetih let, Slovenci izkoristili "okno priložnosti", ki se je odprlo in ki bi se, če ga Slovenci takrat, prav v tistem času, ne bi izkoristili, zaprlo? Bila je priložnost, priložnost, kot jih je bilo že več v zgodovini, pa se silnice niso obrnile tako. Zato je, seveda, treba izpostaviti mednarodni kontekst in ključne osebnosti, ki so pri nas te silnice zaznale in jih usmerile v pravo smer. Poglobiva se v takratni mednarodni kontekst. Vemo, da je tujina Slovence svarila pred osamosvojitvijo, da ni bila zelo naklonjena osamosvajanju Slovenije, saj je želela ohraniti Jugoslavije. Zakaj? Tujina nam je bila absolutno nenaklonjena. In zato me je zdaj, ob še nekaj dneh nazaj aktualnih polemikah, povezanih z arbitražnim sporazumom, kar motil ta naš strah, ki ga je bilo zaznati, namreč kako bo reagirala tujina. Če bi se slovenska vodilna politična elita ob osamosvajanju tako bala tujine, v osamosvojitev na tak način ne bi šla. Kajti ni ga bilo tujega politika, ki bi si upal do 25. junija 1991 jasno in glasno podpreti osamosvojitvene težnje Slovenije in Hrvaške. Naj spomnimo: samo teden dni pred razglasitvijo slovenske države je prišel v Beograd takratni ameriški državni sekretar James Baker, ki je prinesel sporočilo konference EU-ja in ZDA o evropski varnosti in sodelovanju, da ne bodo dopustili nobenih enostranskih dejanj. Bolj jasnega signala nam tujina ni mogla dati. Še 14 dni pred slovensko osamosvojitvijo je ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmermann v ljubljanskih Križankah dejal: "50 let vas ne bomo priznali." Torej, nobenih znamenj ni bilo, da se bo Evropa, da se bo svet pozitivno odzval in priznal Slovenijo in Hrvaško, ko bosta razglasili svojo državnost. In vendar sta Slovenija in Hrvaška to naredili, vsej evropski in svetovni politiki navkljub. Bile so prijateljske navezave, bili so tihi diplomatski signali, ki jih je bil deležen predvsem takratni predsednik slovenske vlade Lojze Peterle od tedanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla in papeža Janeza Pavla II., katerega vpliva ne smemo zanemariti. On je posebej razumel slovenske stvari zaradi svoje izkušnje s poljskim komunizmom. Bilo je torej nekaj naklonjenih znamenj, ampak jasne, odločne podpore pa nismo bili deležni od nikogar. Ko prihaja v slovenski družbi do političnih razdelitev ob posameznih vprašanjih, se velikokrat omenja, da ni več te osamosvojitvene enotnosti. Je bila ta osamosvojitvena enotnost dejansko zgodovinsko dejstvo ali je to zgolj mit oz. postaja že nekakšen mit? Osamosvojitvena enotnost je nekaj, na kar bomo lahko zelo ponosni, in dobiva že mitološke razsežnosti, tukaj se z vami strinjam. Ampak bi bilo, žal, treba opozoriti na njeno kratkotrajnost. Kolikor sem lahko preučila stvari, je ta osamosvojitvena enotnost trajala manj kot mesec dni. Če povemo, od kdaj do kdaj jo štejemo, jo štejemo od takrat, ko so vse stranke na pogovorih pri takratnem predsedniku predsedstva Slovenije Milanu Kučanu, ki je bil koordinator osamosvojitvenih aktivnosti, dogovorile, da bo plebiscit o samostojnosti Slovenije 23. decembra 1990, da bo štela absolutna večina volivcev in da si bodo enotno prizadevale za uspeh plebiscita. Torej to veliko enotnost lahko štejemo pravzaprav od začetka decembra do konca decembra, ko je plebiscit dejansko uspel. Tisto so bili trije, štirje tedni sloge, ko so naši politiki z leve, z desne, rdeči in črni in drugih barv hodili skupaj po slovenskih trgih, mestih in vaseh in naznanjali in vabili ljudi na plebiscit ter jim obljubljali raj pod Triglavom, da tako rečem. Kasneje, ko so stekle priprave na osamosvojitev, in tudi pred tem, v obdobju od 10. novembra, ko je na srečanju poslanskega kluba Demosa v Poljčah prišla v javnost ideja o plebiscitu, do soglasja, ki je bilo doseženo mesec dni kasneje, o taki enotnosti ne moremo govoriti. Bila je kratkotrajna, bila pa je ključna, kajti plebiscit je bil enkratno dejanje naroda, kjer je dozorela elita spoznala, da sama ne bo mogla, da se mora uskladiti. Takrat res ni bilo časa za sektaštvo. Zato je bil tudi sprejet tisti sporazum, ki so ga stranke, predvsem na pobudo Spomenke Hribar in Franca Zagožna, podpisale in se v njem zavezale, da si plebiscitnih izidov ne bodo lastile in da si bodo skupaj prizadevale za to, da Slovenija postane samostojna in neodvisna. Prej ste omenili osebnosti, ki so razumele silnice zgodovine. Katere so bile ključne osebnosti osamosvajanja? Velikokrat se govori o zaslugah. Ali je po vašem mnenju kdo, ki si lahko upravičeno lasti zasluge pri osamosvajanju, oz. ali so posamezniki, ki jim lahko pripišemo te zasluge? To "zaslugarstvo" je ena čudna reč, ki jo zna politika zmeraj dobro unovčiti. Ampak kakor koli bomo gledali stvari, ne bomo mogli mimo, recimo, prvakov Demosovih strank. Mimo njih ne moreš. Verjetno pri osamosvojitvi ne moreš mimo Tineta Hribarja, absolutno in v prvi vrsti ne moremo mimo Jožeta Pučnika. Verjetno si zasluge pri uveljavljanju spoznanja o tem, da smo stopili na čoln in da ga je treba pripeljati do obale, ne da odreči niti Kučanu. Potem je tu Društvo slovenskih pisateljev, ki je sredi osemdesetih začelo upor proti t. i. šolskim jedrom, ki je začelo opozarjati na slovensko besedo. In če začnemo ta krog širiti, je tukaj še tista javnost, ki je stala na Roški leta 1988 v času sojenja četverici JBTZ, ki je ni bilo strah pokazati odpora proti uničevanju slovenske besede na vojaških sodiščih. In tista javnost, ki je potem pod dežniki stala na trgu pred slovensko skupščino in se borila za Janšo, Borštnarja in Tasiča, za človekove pravice, za nas vse, kakor se je glasil slogan. Pojem "zaslugarstva" je nekako zelo širok in bi se ga lahko pripisalo vsem 88,5 odstotka volilnih upravičencev, ki so na plebiscitu 23. decembra 1990 rekli "da". Vendarle pa smo imeli neko politično elito, ki je prepoznala priložnost in čas, v katerem se je dalo nekaj narediti. Aleš Žužek Po besedah Peskove je osamosvojitvena enotnost Slovencev trajala manj kot mesec dni, od začetka do konca decembra 1990. Tujina nam je bila absolutno nenaklonjena. In zato me je zdaj, ob še nekaj dneh nazaj aktualnih polemikah, povezanih z arbitražnim sporazumom, kar motil ta naš strah, ki ga je bilo zaznati, namreč kako bo reagirala tujina. Če bi se slovenska vodilna politična elita ob osamosvajanju tako bala tujine, v osamosvojitev na tak način ne bi šla. Rosvita Pesek za MMC Pojem 'zaslugarstva' je nekako zelo širok in bi se ga lahko pripisalo vsem 88,5 odstotka volilnih upravičencev, ki so na plebiscitu 23. decembra 1990 rekli "da". Vendarle pa smo imeli neko politično elito, ki je prepoznala priložnost in čas, v katerem se je dalo nekaj narediti. Osamosvojitvena enotnost je nekaj, na kar bomo lahko zelo ponosni, in dobiva že mitološke razsežnosti, tukaj se z vami strinjam. Ampak bi bilo, žal, treba opozoriti na njeno kratkotrajnost. Kolikor sem lahko preučila stvari, je ta osamosvojitvena enotnost trajala manj kot mesec dni. Rosvita Pesek za MMC Peskova med posameznike, pomembne za slovensko osamosvojitev, v prvi vrsti prišteva Jožeta Pučnika, takratnega predsednika koalicije Demosa. V času osamosvajanja Slovenije in vojne za Slovenijo je bil obrambni minister Janez Janša, notranji pa Igor Bavčar. Po besedah Peskove se zaslug pri osamosvajanju Slovenije ne da odreči niti Milanu Kučanu, ki je bil v letih 1990-1992 predsednik predsedstva Slovenije. Kučan je bil tudi koordinator osamosvojitvenih aktivnosti. Vojna v ORMOŽU 1991 Po razglasitvi samostojnosti so izbruhnili spopadi med slovenskimi silami (Teritorialno obrambo in policijo) in Jugoslovansko armado. Jugoslovanske enote so skušale zlasti s tanki in drugimi oklepniki zasesti mejne prehode, letališča in druge strateško pomembne objekte. V osamosvojitveni vojni oz. t. i. desetdnevni vojni so bile uspešnejše slovenske sile. Slovenci smo s tem ubranili svojo državo. V skladu z brionskim dogovorom se je Jugoslovanska armada umaknila iz Slovenije. Fotum: Rosvita Pesek poleg Slavka Bobovnika je ene redkih neodvisnih novinark v slovenskem prostoru, ki poroca dejansko resnico. Pa tudi izobrazena je primerno. Super vzor in benchmark za ostale kvazi novinarje! Res je, ve se, kdo je zaslužen za nasšo samostojnost.Žalostno pa je, da so danes na oblasti tisti, ki so bili proti osamosvojitvi, in danes vladajo državi, ki je po njihovem takratnem interesu danes sploh ne bi bilo. (Turk naprimer) Takoj je stewie. Narod je sam kriv za razmere v katerih se sedaj nahajamo. Sam menim, da bi bilo veliko bolje, če bi že takrat počistili z vsemi komunisti. Ne pa, da nam še danes vladajo in še naprej delajo veliko škodo; tako na gospodarskem, nacionalnem in ozemeljskem področju. In Rosvita Pesek je predsednica slovenskih novinarjev. Ona že danes govori tisto, kar bo šele čez 200, 300 let pisalo v slovenskih učbenikih, če takrat še bodo slovenske šole. brez naroda za njimi pa sploh ne bi bilo nič. @Dreadlord to je tudi res in še več, prav pritisk naroda je primoral leta 1989 ZKS, da je dopustila večstrankarske svobodne volitve - to je Tuerk včeraj 'pozabil' povedati. Leta 1988 so temu še ostro nasprotovali, pisce 57. št. Nove revije so hoteli sodno preganjati, vendar je proces proti četverici leta 1988 sprožil med ljudstvom preveliko demokratično gibanje. Demokratičnemu gibanju so šli na roko tudi spori med Beogradom in Ljubljano. In neverjetno, kako je ta isti narod, ki je z tolikšno večino izglasoval osamosvojitev, dve leti zatem potrdil Kučana za predsednika države in za naslednjo vlado potrdil LDS z Drnovškom na čelu, čeprav naj bi ti bili bolj proti osamosvojitvi (sodeč po včerajšnjih komentarjih desničarjev), kot za. In skozi vsa 90-a leta je bilo tako... To rabi, kar nekaj popravkov. Narod je Kučana ( žal ) izglasoval že leta 90. vzporedno z Demosom in zato tudi ni moglo priti do resnejšega preloma s komunizmom. V smislu prizadevanj za osamosvojitev so se v Demosu odločili za kohabitacijo ali sobivanje s starimi silami. Pučnikov nasvet so žal prezrli, namreč naj potrgajo vsaj udbovske povezave, vendar je mogoče tudi reči, da jim drugega zaradi izvolitve Kučana niti ni preostalo. Kako bodo potrgali udbovske vezi, če je pa predsednik bivši šef udbe? Brez takratne opozicije je bilo tudi nemogoče sprejeti novo ustavo itd. Drnovšek ni prišel na oblast po volitvah konec leta 1992, ampak aprila 1992 in to tako, da je del Demosa ( oba Hribarjeva, Bučar, zeleni, Rupel, Kacin, Bavčar... ) izglasoval nezaupnico Peterletu in imenoval Drnovška. To je bila zelo huda napaka, za kratek čas je v njej sodelovala tudi takratna Pučnikova SDS - sam Pučnik je že po nekaj tednih spoznal napako. Zgodila pa se je, kakor je sam povedal Tine Hribar, zato, ker so se odločili, da je bolje postaviti na oblast malo spremenjeno ZSMS ( potem LDS ), kot pa da je predsednik vlade Peterle. Za to politično akcijo je stala tudi evrop. soc. demokracija, ki se je tudi odločila, da bo v bivših komunističnih državah podprla stare sile, da ne bi dobila preveč vpliva cerkev. To je bilo povsem zgrešeno, ker kršč. demokrati nikakor niso mogli samostojno vladati. Sam se tega časa dobro spominjam in sem predlagal, da se v Demosu organizira odpor preko občinskih odborov, zoper restavracijo starih sil, vendar je bilo žal vrinjencev in ustavljalcev 'desnice in klera' preveč, čeprav je na lokalni ravni bila podpora nadaljnemu obstoju Demosa velika. Na volitvah konec leta 1992, ki si jih omenjal pa so zmagali na tranz. levici s prevaro imenovano Jelinčič. Bivšemu agentu udbe, ki je zaigral na trdne nacionalistične strune so dali finančno in medijsko podporo. Njegova retorika zoper LDS in SDP oz. naslednico ZK je bila pred volitvami dobesedno strašna, takoj po njih pa je nesel glasove Drnovšku in tako dokončno prevagal tehtnico. Na levi imaš nekdanje partijsko-udbovsko omrežje, ki je vladalo Sloveniji in ki nima nobenih dejanskih zaslug za osamosvojitev. V SDP naslednici ZK in ZSMS, ki je nato postala LDS so še nekaj dni pred 25. junijem planirali zrušitev Peterletove vlade in preprečitev osamosvojitve. Bili so namreč za konfederacijo, ki bi jim dosti bolj odgovarjala, kar pomeni, da se ne bi zares ločili od Beograda, konfederacije imajo skupno zunanjo, denarno politiko, obrambno politiko... Ni pa se načrt izšel, ker Beograd in Miloševič nista bila za konfederacijo, najbrž zaradi občutka moči, čeprav morda ne toliko zaradi same Slovenije, vsaj Miloševič ne. Imeli pa so res tudi nekaj ljudi, ki so v že prej omenjeni kohabitaciji dokaj lojalno ali vsaj na zunaj lojalno, to je težko reči, sodelovali v osamosvojitvi, od raznih veleposlanikov, direktorjev, policijskih funkcionarjev itd. Najbolj verjetno se mi zdi, da je Kučan imel dva plana. Po prvem, če osamosvojitev uspe bo pač jahal na njenih lovorikah, po drugem pa bi hitro lahko aktiviral svoje prijatelje med nasprotniki osamosvojitve in odkupil svoje omrežje pred JLA. No, to je stanje na tranz. levici... Na desni ali bolje rečeno med nasprotniki tranz. levice pa imaš celo vrsto ljudi, ki niso bili nikoli v ZK, še manj v udbi in nekaj disidentov, ki so sicer bili včasih tudi člani ZK, a so se z njo že pred sestopom z oblasti ( nekateri celo v 60. ali 70. ) razšli in so dejansko zaslužni za slov. osamosvojitev. .. LEVI , DESNI , RDEČI , ČRNI , .... VSI smo Slovenci (tudi nestrankarski) in problem je v tem ker ena opcija "teče" s plenom in se dere "PRIMITE TATU" ... To je naš problem to ... Če bi Pučnik tedaj postal predsednik, Slovenija nebi bila danes izropana od tajkunov, ki so vsi iz vrst leve opcije. Danes bi se res lahko primerjala s Švico! Ta tvoja CIA je imela v tistem času v svojem lastnem vrhu vrinjene agente KGB-ja. ;) ZDA pa so bile osamosvojitvi Slovenije nenaklonjene. Tudi priznali so nas šele zelo pozno. Navsezadnje je bila Jugoslavija ideja T.W. Wilsona, ki je po 1. svet. vojni tudi govoril o t.i. novem svetovnem redu, v katerem bo imel vsak narod pravico do samoodločbe. No, da ne bi slučajno kaj od te sicer zelo relativne naklonjenosti do malih narodov ostalo pa so hitro poskrbeli centralisti v Beogradu, ki so nato hiteli narodom dopovedovat, da sploh niso narodi temveč plemena. Če imamo na izbiro, katere stranke so bolj zaslužne za osamosvojitev in so naslednice demokratičnega gibanja iz konca 80. let, potem je popolnoma jasno, da so to SDS, SLS in NSi. Ker stranke SD, LDS, Zares. Desus so direktne idejne nosilke komunizma, diktature, in v njih najdemo vse največje stare partijce, ljudi, ki so nasprotovali osamosvojitvi in so želeli obdžati mož in status, ki so ga imeli v Jugoslaviji. Imeli smo politično elito, ki je prepoznala priložnost in čas. Med njimi ni bilo ZK in ZSMS politikov, ki so s svojo Temeljno listino konec junija 1989 nasprotovali Demosovi osamosvojitveni Majniški deklaraciji, ki je bila na svetlo dana 8. maja 1989. Kar je moteče, ni ugotavljanje tedanjega stanja, marveč dejstvo, da poskušajo zesemesejevci in zekajevci same sebe zdaj prikazati kot vodilni faktor pri slovenski emancipaciji. In pri tem jih nesramno podpira državni vrh. Začenši z odlikovanjem objektivne gnusobe Ertla (kar bi bilo približno tako, kot da bi po okupaciji Nemčije Eisenhower odlikoval Goeringa, ker se je bil pripravljen pogajati in bil v zadnjih dneh vojne naklonjen zaveznikom in s tem prispeval - čista laž to ni, v vsaki laži je kanček resnice, pa čeprav perverzne! - k izgradnji demokratične Nemčije). To je slovenski unikum v tranziciji vzhodnega bloka. In če to ni zaskrbljujoče (da to namreč počne predsednik republike), ne vem, kaj je skrb ... Premier Pahor je prepričan, da je treba graditi na tistem, kar je v narodni preteklosti dobrega. "Sprave ni brez odpuščanja," pa je v Kočevskem rogu poudaril ljubljanski nadškof Anton Stres. Ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu je potekala spravna slovesnost za žrtve revolucionarnega nasilja, ki jo prireja župnija Kočevje. Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču so darovali obletno mašo, pri kateri je somaševal ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. "Vsakoletno slovesnost pod Krenom navadno imenujejo za spravno. Ni spravna zato, ker bi bila z mašo pred dvajsetimi leti sprava že dosežena, ampak zato, ker vsaka tamkajšnja maša vodi k njej, saj sprava, kakršno potrebujejo, ni enkratno dejanje, temveč proces, ki zahteva brezpogojno privrženost resnici, pravico in odpuščanje," je poudaril v slavnostnem govoru. "Sočutja ni bilo in ga še vedno ni zadosti" Zdi se mu razumljivo, da so ljudje ob seznanjanju z velikimi zločini in grozotami ogorčeni, a to se, kot je poudaril, ne sme sprevreči v sovraštvo in maščevalnost. V zadnjih dveh desetletjih so v Sloveniji odkrili več sto večjih ali manjših množičnih grobišč, kar kaže na strahotno razsežnost množičnih pobojev maja in junija leta 1945. Ta odkritja dajejo slutiti vso nečloveškost ravnanja z neoboroženimi ljudmi, o čemer na poseben način priča pred dobrim letom odkriti Barbarin rov v Hudi Jami, je dejal. V tistem času žal ni bilo prostora za sočutje, je nadaljeval, žal ga pa tudi danes ni v zadostni meri, da bi bila vsa grobišča primerno urejena. "Odkar je Slovenija samostojna in demokratična država, so ta grozljiva dejstva postala široko znana, vendar pa se do njih kot sodobna, demokratična, pravna in etična politična skupnost nismo uspeli ustrezno opredeliti. Dejstvo, da od prve podobne slovesnosti, kakor je naša, mineva že celih dvajset let, ne da bi izpolnili vse naše dolžnosti, je zaskrbljujoče." Pahor: Nisem ravnodušen do preteklosti Kratek nagovor na slovesnosti je imel tudi predsednik vlade Borut Pahor. Dejal je, da se je slovesnosti udeležil, ker ni ravnodušen do preteklosti, ne tiste, ki je ovenčana slavo, in ne tiste, ki jo bremenita krivda in greh. Predvsem je prišel zaradi skupne prihodnosti, moralna dolžnost Slovencev pa je, da jo gradijo na tistem, kar je bilo v narodni preteklosti dobrega, pogumnega in pravičnega, in da se izognejo tistemu, kar je bilo slabega, morda strahopetnega in krivičnega, je dejal. "Na tem mestu so se po vojni dogajale hude, obsojanja vredne in tragične reči, ki jih ne želimo in ne smemo pozabiti. Ničesar iz naše preteklosti ne smemo pozabiti, zlasti če nas navdihuje ali opominja glede naših prihodnjih stremljenj. Tu smo, ker nam ni vseeno ne za preteklost in še zlasti ne za našo skupno prihodnost." Naj se taki usodni časi nikoli več ne vidijo kot priložnost za prevlado ideoloških ciljev nad narodovimi. Naj ne bo več razmer, v katerih bi se iskalo opravičilo za sodelovanje s tujčevo roko ali opravičilo za krvavo maščevanje zmagovalcev nad tem, je dodal. Pahorju vabilo, Türku ne Že pred slovesnostjo je Pahor položil venec ob grobišču Jame pod Krenom, zatem pa še k spomeniku pobitim aktivistom Osvobodilne fronte pri Turjaku. Udeležba Pahorja je bila sicer presenetljiva, saj so pristojni v Cerkvi še v sredo pojasnjevali, da na slovesnost niso vabili nikogar iz državnega vrha. Vendar pa je nato ekonom novomeške škofije Janez Gril pojasnil, da je dobil informacijo, da se Pahor želi udeležiti slovesnosti, zato mu je vabilo tudi poslal. Vabila pa ni prejel predsednik države Danilo Türk, ki je že pred letom tedanjemu predsedniku Slovenske škofovske konference Alojzu Uranu dejal, da bi bilo koristno razmisliti o možnosti primernega javnega dejanja ob 20. obletnici prve spravne slovesnosti. Prva spravna slovesnost 8. julija 1990 Pred 20 leti, leta 1990, je namreč na tem mestu potekala prva spravna slovesnost, saj grobišče pod Krenom simbolno predstavlja vsa grobišča povojnih pobojev v Sloveniji. Slovesnost je takrat vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar, državo je predstavljal takratni predsednik predsedstva Milan Kučan, udeležilo pa se je je več kot 30.000 ljudi. V tej kraški Jami pod Krenom in tudi še v nekaterih breznih na območju Kočevskega roga naj bi ležalo veliko ubitih domobrancev, ki so jih Britanci po vojni vrnili partizanom. Skupaj so predali 11.100 oficirjev in od 500 do 600 civilistov. V breznu pod Krenom je od 4.000 do 5.000 vojakov, ob Slovencih tudi pripadniki drugih narodnosti. A. S. Kapela Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu. Skippy res je, ce pomislis na case SFRJ, partizanskih praznikov ni nikoli manjkalo, denarja za spomenike titu in vsem ostalim revolucionarjem tudi ni manjkalo.... ljudstvo pa je zivelo v komunisticni bedi in podrazvoju. Kljucne materialne dobrine pa svercali iz Avstrije in Italije, zato, ker ponosni komunisti niso hoteli uvazat, kar se proizvodnje tice pa so bili se toliko bolj nesposobni. Zacelo se je z nedeljo metel (ko so ljudje kar udrli v Italijo, klub temu, da je bila meja se vedno zaprta), nadaljevalo pa vse do razpada komunizma. Ne, to pa ne bo drzalo. Res, da se je Italija oportunisticno prelevila (glej tudi zaveznistvo z jugoslovanskimi partizani), ampak na strani zmagovalcev ni bila. O meji ni nikoli odlocala. Kar se pa tice ponujanja, kot se ze napisal, Americani in Britanci so vsa pomembna mesta v Trstu ponujali Slovencem (oziroma Jugoslovanom). Vsak star Primorec pa se spominja kako so partizani prepovedali in grozili ljudem, da ne bi slucajno sprejeti kakrsno koli pomembno vodilno mesto. Zato pa so potem Italijani prevzeli vodstvo v Trstu. Mejo je premaknil poraz Italije in v veliki vecini slovenski kraji na Primorskem. Med prvo svetovno vojno so Italijani bitke izgubljali so pa vseeno pridobili veliko ozemlja, ker so bili na strani zmagovalcev. Toliko o premikanju meje brez vojaske sile. Drugace pa je seveda se veliko dejstev propomoglo k temu, da sta Trst in Gorica ostala v Italiji. Nova zahodna zaveznica Italija, jugoslovanski komunizem, jugoslovanska neodlocnost zaradi zaveznistva med jugoslovanskimi in italijanskimi partizani, partizansko nesodelovanje z Britanci in Americani... No ja, saj bi morda bilo res bolje izginiti kot narod in ohraniti polne trebuhe...ampak zakaj se ravno taki imenujejo narodnjaki? Poglej leta 1991 bi kot narod zagotovo lahko izginili in to za vedno.Ker bi našo državo pregazili tanki jugo vojske. Pa vendarle se je zgodilo obratno! Porazili smo tretjo najmočnejšo armado na svetu. To je bil po mojem mnenju zagotovo največji čudež v zgodovini slovenskega naroda. Bodimo ponosni na to! Sej to je to. Od leta 91 se ne bi smeli več imenovati partizani in domobranci ampak Slovenci, trdno zasidrani v svoji kulturi. Lahko bi postali eden najbolj omikanih in gospodarsko eden najbolj razvitih narodov v Evropi. Za to pa nisva potrebna samo jaz pa ti... Slovencem se še sanja ne kaj vse bi lahko bili... Slovenci smo močni in skoraj nepremagljivi samo takrat ko smo enotni. In to dokazano. Kaj čakamo? In kar mi gre najbolj na zivce je to, da se danes na slovenski zemlji tu pa tam najdejo ljudje, ki organizirajo okrogle mize in razpravljajo o tem, kako je bil razpad Jugoslavije in osamosvjitev Slovenije produkt fasizma! Pa tudi o tem, kako sta si danasnja demokracija in fasizem zelo podobna. Nekateri se ocitno se vedno nocejo otresti komunizma, vsak patriotizem obsojajo s fasizmom in vsak sistem, ki ni komunisticen je avtomatsko fasisticni. Tako kot je komunisticna vzhodna Nemcija zgradila zid, poimenovala pa je antifasisticni zid, ker za njihove pojme so se morali "zascititi" pred "fastisticnim" zahodom. Pa če umaknejo tiste rdeče zvezde s praporov grem takoj tudi jaz na njihovo proslavo. res. Tudi sam skusam na to gledati iz kontekstov tistega casa. Zato pa tudi studiram cimvec o tem kar je bilo pred IISV, v SHS, med ISV in pred njo. Zato pa tudi vem, da je leva politika po ISV strmela k Avstriji, na pa k SHS. To pa zato, ker so socialisti v novonastali demokraticni Avstriji imeli veliko moc in upanje na revolucijo, po vzoru Rusije je bilo veliko. SHS pa s srbsko monarhijo zaveznico ruskih carjev je bilo ravno nasprotje. Potemtakem lahko trdim, da so komunisti vedno strmeli k komunizmu ne pa slovenstvu in niti jugoslovanstvu. Kar se tice partizanskega boja in Primorske, dejstvo je, da se je tukajsnja politika opredelila drugace kot zahodne sile, katere so v Italiji dobile novo tesno zaveznico, z razliko od jugoslavije, ki je bila vse do pred partizanstvom. Kljuc za dobro zacrtanje meje bi bilo sodelovanje z Britanci in Americani, ne pa ignoriranje le teh in vec sodelovanja z italijanskimi partizani. Ja, zal so simpatizirali samo s komunisti, zahodnih kapitalistov pa itak niso marali. Titova oblast ni bila do Italije nikoli odlocna. Odlocna je bila le v notranjih propagandi. Veliko je bilo tudi neformalnih paktov glede na preteklo sodelovanje. Kar se tice vlade v Londonu, kaj pa bi lahko pricakovali iz strani nekaj politikov, ki so bili medtem ze obsojeni v komunisticni Jugoslaviji? Njihova vrtnitev v domovino pa bi pomenila le smrt. Pa ceprav so bili na strani zaveznikov. Ah, saj je ze vsakemu jasno, da kdor ni bil komunist je bil vredeno obsodbe in smrti. Anglija je zal Jugoslavijo pustila v rokah komunistov. Povsem drugace je naredila z Grcijo. Tam so vkorakali v drzavo in ustavili revolucijo. Revolucijo v kateri je bilo vpletenih tudi dobro stevilo jugoslovanskih partizanov, ki so se morali navsezadnje porazeni vrniti domov. Medtem je v Grciji britansko vojsko zamenjala ze ameriska. Toliko o jugoslovanskih partizanih, ki so sodelovali proti zahodnim zaveznikom. če so domobranci bili izdajalci, kaj so potem komunisti, ki so to storili 100x (npr. v začetku vojne, ko so prepovedali in sabotirali vsako propagando proti Hitlerju!, vseskozi pa niso imeli v mislih narodove usode, saj je narod kot tel nekaj, kar komunistom nič ne pomeni - kdor vsaj malo pozna marksizem oz. sorodne utopije bo vedel o čem govorim) prej in po slavni "domobranski prisegi", ki je še vedno glavni propagandni materjal za indoktrinirane množice. Žal partizanstvo kot tako brez komunistov ne obstaja, prav tako pa je jasno, da komunistom nikoli ni šlo za narodno osvoboditev (na to temo obstaja veliko pisem, izjav... takrat vodilnih glav stalinistične revolucije na slovenskem), ampak so t.i. NOB izkoristili v svoj namen. Veliko ljudi je vabo požrlo, kar pa ne pomeni, da je bil cilj OF res osvoboditev (ki so jo vodili komunisti - za te pa je zgodovinsko dokazano kakšne cilje so imeli). Ravno nasprotno, sledovi, ki jih je ta vojska pustila za sabo, metode, ki jih je uporabljala, so narod razdvojile in ranile, kot ga ni in nebi mogel raniti noben okupator. In ne, ne obstaja nobena stvar kot je brezvezno iskanje kosti, etc., kdor bi vsaj malo cenil človeško kulturo oz. t.i. napredek, ne bi nikoli uporabil takega izraza, saj gre za ostanke izvensodno, naskrivaj pobitih svojcev marsikoga še živečega. Sprašujem se zakaj je v šolskih programih obvezno branje grške klasike Antigone, če se tega ne prenaša v vsakdanje življenje? Sprava je še kako pomembna, saj brez tega ne moremo jasno zreti v prihodnost. Tisti, ki mislite, da je edina stvar, ki bi nas morala zdaj skrbeti lastna rit (oprostite izrazu) oz. trenutno gospodarsko (pre)obilje, s tem lastnemu narodu zabijate žebelj v krsto, kajti še vsaka civilizacija je padla, ko je pozabila na vrednote iz katerih je dolgo časa in počasi rasla. Dandanes pa mladina(tudi sam se štejem v ta razdelek) nima (no, ker so tudi njihove starše uspešno vzgojili) pojma kaj naj bi čutila ob besedah slovenstvo, narodna zavest (navijanje za nogometno reprezentanco žal ne šteje)... in smešno - ravno ideologija, katere glavna parola je svoboda in enakost, vzgoji generacijo, ki v imenu enaksti ne vidi dlje od svojega nosu in se zgublja v (seveda zelo svobodnem) toku "lastne" misli. Torej kaj je resnična dediščina OF oz. naših vrlih komunističnih odrešiteljev? Vzeli so nam narodni ponos, vzeli so Boga (mogoče se boste nekateri enkrat zavedli, da ni normalno govorit o enaksi in svobodi etc. v drugem stavku pa bruhati svoj gnev na RKC - kateri še vedno pripada le delež slovenskih prebilacev), vzeli so nam moralno-kulturne norme (upam, da mi ni treba pisati na koliko in kakšen način so to počeli).. Sprava je potrebna, da pa bo dosežena, bo treba najprej sprejeti in spoznati kdo so bili t.i. "zmagovalci", kaj so počeli in ob spoznanju njihovega delovanja, metod in ciljev, ovrednotiti tudi obtožbe in nalepke, ki so jih nalepili svojim sodobnikom. G. Pirjevec vi temu verjetno pravil spreminjanje zgodovine, čeprav bi se lahko vsakič, ko to izusti spomnil, da je zgodovina STROKA, ki naj bi nepristransko in strokovno pisala o toku časa. Ker pa bi lahko še kar pisal in pisal ... se na tem mestu poslavljam in upam, da moje besede ne bodo le v spotiko pač pa mogoče tudi v spodbudo in premislek. Če se pogovarjamo o slovenski domovini, ki je dala na tisoče svojih otrok za to, da danes živimo v svobodni in demokratični državi, na bilo kateri strani, je zelo žalostno koliko ljudem je prav malo mar za to. Za praznike sploh ne vidiš slovenske zastave, da ne govorim o polomijah na raznih proslavah. Slovenci zbudite se preden bo prepozno. Slava vsem, ki so se iskreno borili za svobodo, na katerikoli strani že. Je pa nujno potrebno vrniti dostojanstvo mrtvim in prenehati z žaljenjem politične desnice. Če komu še ni jasno, živimo v demokraciji...oz. naj bi živeli. Bi se moral zamajati tudi Golobičev stolček? Mnenja o tem, kaj bi moral storiti Pahor, so različna 9. julij 2010 ob 09:14 Ljubljana - MMC RTV SLO Gregor Virant je prepričan, da bi moral Borut Pahor glede Gregorja Golobiča ukrepati, Lojze Ude pa se s tem ne strinja in meni, da Pahor ne more narediti nič več, kot je. Predsednik Zbora za republiko in pravni strokovnjak sta svoja stališča glede odstopa Mateja Lahovnika in položaja, s katerim se trenutno spopada Borut Pahor, predstavila v oddaji Odmevi. Virant stoji za prepričanjem, da je predsednik vlade že na začetku, ko je izbruhnila afera Ultra in ko je podprl svojega ministra, del odgovornosti prevzel nase. Ude pa se s tem ne strinja in se sprašuje, kaj drugega lahko premier naredi, ko en minister očita nekaj svojemu strankarskemu predsedniku (ki je obenem tudi minister) in nato tudi odstopi: "Kaj naj drugega predsednik vlade stori, kot da sprejme odstop in predlaga novega (ministra, op. a.)?" Pogovor z Matejem Lahovnikom Kaj bi Pahor lahko storil? Virant na to retorično vprašanje odgovarja s predlogi, kaj bi lahko premier storil: "Lahko bi na primer poklical ministra Golobiča in mu rekel: 'Ta situacija, ko podjetje, ki je v tvoji posredni lasti, "na veliko hara" po javnem sektorju in vleče iz teh poslov stotisoče evrov ali pa milijone, ... ta situacija je nevzdržna. In je zelo balkanska in je nespodobna za sodobno evropsko državo. Torej, nekaj v zvezi s tem naredi. Ali se umakni iz tega lastniškega deleža in se ne iti več poslovneža ali pa se ne iti več politike. Izberi si eno ali drugo.' To bi moral reči." Predsednik Zbora za republiko je sicer še prepričan, da je predsedniku vlade "ta strankarska kombinatorika bolj pomembna od principov". Dodaja še, da bo zdaj dogajanje v državi plačal Lahovnik, ki je na te napake opozoril, "Golobič pa ostaja v vladi in bo ostal do konca". Virant je ob tem še dejal: "Zelo natančno sem poslušal Lahovnika in podpišem tisto, kar je povedal. Vse." Vsi govorijo, "kot da je vse že ugotovljeno" Ude pa ob tem opozarja, da vsi govorijo o tem, "kot da je že vse ugotovljeno". "Poleg tega nihče ne ve, kdaj so bili ti posli sklenjeni. Komisija za korupcijo je tudi pristojna, da obravnava te primere. Počakajmo, da se vidi, kaj se je dejansko dogajalo. Mi pa kar ustvarimo problem, rečemo: 'Aha, tukaj je šlo za koruptivna dejanja!', vnaprej opredelimo dejansko stanje in vse ostalo in na koncu dajemo politične ocene," opozarja pravnik in se obenem strinja, da gre, kadar se to tiče lastništva dovolj pomembnega dela kapitala, ki vpliva na upravljanje in preostalo, za pomembno stvar in da se je treba o tem pogovoriti. Ude je še prepričan, da je način Lahovnikovega odstopa "nekoliko narcisoiden". "Tudi njegovi prejšnji nastopi so bili izrazito individualistični. Seveda bo zdaj vse usmeril vse na vsebino. A vendarle - v neki ekipi, ki bi morala v kriznem obdobju delovati usklajeno, je ustvaril nek nemir," dodaja pravnik. Virant: Vlado zapušča pameten in sposoben minister Virant ob tem pravi še, da se mu žalostno zdi predvsem to, "da vlado zapušča pameten in sposoben minister, ki ni bil odvisen od politike in si je prav zato vedno upal povedati tisto, kar misli". Prepričan je še, da bi bilo dobro, da bi imeli takšnih ljudi v politiki čim več. T. K. B. "Kriv je, kdor opozori na probleme, ne, kdor jih povzroči" "Nekateri se predolgo oklepajo svojih funkcij" 8. julij 2010 ob 22:58 Ljubljana - MMC RTV SLO Šokiran sem bil, da je predsednik stranke, ki je utemeljevala svoj nastanek na novih vrednotah, zamolčal javnosti svoj delež v družbi Ultra, je v Odmevih dejal Matej Lahovnik. Povedal je tudi, da je po zakonu o integriteti, ki ga je sprejela ta vlada, dolžan opozoriti predsednika vlade, da se družbe iz skupine Ultra, katerih solastnik je minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, prijavljajo na razpise ministrstev. Zato ga je presenetil odziv nekaterih koalicijskih poslancev in ministrov, češ zakaj je to storil. Opozoril je na Golobičeve izjave ob izbruhu afere Ultra, da je svoj lastniški delež zamolčal, ker je želel zaščititi interes podjetja. Torej mu je bil interes podjetja pomembnejši od javnega interesa, ugotavlja Lahovnik, pri čemer se mu zdi problematično, da je to izjavil minister in predsednik druge največje koalicijske stranke, ki utemeljuje svoj obstoj na novi politiki in novih vrednotah. Lahovnik je pojasnil, da se je potem pokazalo, da se družbe iz skupine Ultre prijavljajo na razpise tudi gospodarskega ministrstva, še več, prijavljale so se na razpise, ki jih je pripravljala Tehnološka agencija, ki sicer spada v resor ministrstva za visoko šolstvo. Tako se je, na primer, junija lani, ko je izbruhnila afera Ultra, Margenta prijavila na razpis gospodarskega ministrstva, ki ga je izvajala Tehnološka agencija, za 1,5 milijona evrov. Lahovnik je na konflikt interesov opozoril Golobiča, ta pa mu je odgovoril, da ne vidi pri tem nobene težave, saj se je na razpis prijavila vrsta podjetij. "Dejal sem mu, naj se kot lastnik, ki ima pomemben delež, pogovori s to družbo, v nasprotnem primeru bom sam kot minister nepreklicno odstopil." Družba je takrat od tega razpisa odstopila, se je pa še naprej prijavljala. Lahovnik je ob tem dejal, da se Ultra seveda lahko, tako kot vsa druga podjetja, prijavlja na vse razpise, vendar le, če bi Golobič pravočasno prodal svoj delež. Na Golobičev očitek, češ da je tudi sam lastnik delnic vzajemnih skladov, v katerih so podjetja, ki poslujejo z državo, je odgovoril, da ima delnice Krke in še nekaterih drugih skladov. "Ampak če imam delež, ki je manjši od enega promila, je jasno, da ne morem vplivati na upravljanje Krke kot eden izmed malih delničarjev. Drugo pa je, če bi bil 10-odstotni lastnik neke družbe. Potem se pojavi vprašanje, ali kot javni funkcionar podredim opravljanje te funkcije temu, da ta družba pridobiva nove posle." Glede vprašanja TEŠ 6 pa je odgovoril, da je bila pogodba zanj podpisana v prejšnjem mandatu, v času te vlade pa so skušali znižati stroške in da sam nima ne lastniških ne drugih povezav s projektom v Šoštanju. Na koncu je dodal, da je razočaran nad tem, da se v Sloveniji vedno izkaže, da ni kriv tisti, ki povzroča probleme, ampak tisti, ki nanje opozarja. Dejal je, da se vedno vsi sprašujejo, zakaj nekateri odhajajo. "Jaz pa odgovarjam, ni problem na nas, ki odhajamo, temveč na tistih, ki se predolgo oklepajo svojih funkcij." B. R. merikh: Ne meri ni šlo za SDS pamflete. Žižkove hvalnice Golobiča so bile objavljene v reviji New Yorker, o njih pa sem izvedel iz Mladine. Sploh pa mi ni jasno, kako lahko nekdo glede Stalina vidi še kakšen drug kontekst? Edino če morebiti na kakšnem frizerskem kongresu razpravljajo o Stalinu s stališča njegove pričeske.+ 2 glasovaAeda 9. julij 2010 ob 14:54 Prijavi neprimerno vsebino pahorček, večina vsebin komentarjev je dokaz, da Slovencev ni potrebno imeti za "take" norce, ker so zares norci. Morda bo bolj jasno, če napišem NAIVNI norci, ki se ne zavedajo, da VSAJ POLOVICE pomembnih informacij (tudi v tem primeru) sploh ne poznajo, ker jih politiki prikrivajo. 9. julij 2010 ob 14:55 Prijavi neprimerno vsebinoin imamo take barabe v vladi , katerim je samo za njihovo korist . Lažejo in kradejo kot cigani....Zato ni čudno da bo slovenija šla v v propad.......+ 4 glasovibabi2 9. julij 2010 ob 14:56 Prijavi neprimerno vsebinoKoga GG zavaja, da je javil Kosovi komisiji svoj delež v Ultri na Nizozemskem? To je naredil šele po odkritju poštnega nabiralnika novinarjev, ki so mu iz izpisa lastništva v tujini dokazali delež. Do takrat, je svoj delež ostro ZANIKAL. Potem se je izgovarjal, da se je zmotil in pri tem mu je pomagala koalicija in celo Turk. Sporno je bilo že to, da ni Kos TAKOJ pokazal dokumenta, ampak se je izgovarjal, da nima ključa od sefa, kjer so dokumenti spravljeni. GG se preveč oklepa Ultre in pljuva vse povprek. Svoj govor pa zaključuje filozofsko in ne realno. Ampak realnost je tako slaba, da globlje Zares in GG ne moreta več pasti.+ 3 glasoviidared 9. julij 2010 ob 14:56 Prijavi neprimerno vsebinoSedaj so vsi drugi krivi, da so ga dobli na laži. Pahor pa nič!!! Redke so države v katerih na j.... tisti, ki odkrijejo tistega, ki je lagal. No recimo to se v Sloveniji dogaja. Jaz pa sem dobil neko kazen 130e in če ne plačam v 15 dneh že uklonilni zapor in take. Mislim to pa je res preveč. Samo kaj naj naredim, jaz morem bit tiho. Oni Globič komunajzar pa bo lepo oddelal svoj mandat+ 4 glasovimojca111 9. julij 2010 ob 14:58 Prijavi neprimerno vsebinobabi2:Sporno je bilo že to, da ni Kos TAKOJ pokazal dokumenta, ampak se je izgovarjal, da nima ključa od sefa, kjer so dokumenti spravljeni. Ja, moraš razumeti, da je potreboval nekaj časa, da sta z Gregorjem dopisala tiste manjkajoče podatke, ki jih je zamolčal.+ 3 glasoviAnubis78 9. julij 2010 ob 14:58 Prijavi neprimerno vsebinoNavajen je govoriti direktno v oči? S tem je verjetno mislil "lagati direktno v oči". Neverjetno, ampak zdi se, kot da bi lahko GG storil karkoli in bo še vedno imel podporo Pahorja. Upam, da bodo GG-ju volivci na naslednjih volitvah izstavili pravi račun za vse njegove "napake" (on namreč ne laže, temveč naredi kvečjemu le kje kako napako).+ 2 glasovaii 9. julij 2010 ob 15:01 Prijavi neprimerno vsebinoV NOBENI PAMETNI državi, po takem sranju, njegov rok trajanja ne bi bil dalši od 2 tednov. V sloveniji je njegov rok trajanja že leto in pol in še dve bo zdržal. Ta država ni pravna, ni socialna, ni pravična....Sram me je da tu živim.+ 3 glasoviCaetano 9. julij 2010 ob 15:01 Prijavi neprimerno vsebinoTa delež predstavlja moj upor proti zmagi podležev, hinavcev in nasilnežev. He, he kaj se še ne bo spomnil ta nagnusni lažnivec. Mogoče, da ne proda deleža v Ultri, ker bi to porušilo kozmično neravnovesje in bi Slovenijo zajele naravne nesreče??!! :)+ 2 glasovaKekec 9. julij 2010 ob 15:04 Prijavi neprimerno vsebinoAeda: Slovenci nikakor niso norci, pač pa so politično zmanipulirani in največ ravno s strani ljudi tipa Golobič. Kvazipolitiki ki za svoje osebne kapitalske koristi izkoriščajo trenja znotraj naroda v tranziciji, so vredni vsega prezira, saj to obdobje s tem podaljšujejo v neskončnost. Golobič je liberalec in "nova politika" samo do tam ko to koristi njegovemu žepu, kar pa je tudi največja tragedija slovenskih komunistov in sicer to, da pravi komunisti nikoli v resnici niso bili.+ 1 glasfuksel 9. julij 2010 ob 15:05 Prijavi neprimerno vsebinoTa človek je sociopat...+ 1 glasJanko1973 9. julij 2010 ob 15:06 Prijavi neprimerno vsebinoGolobiču je potrebno zaseči celotno nezakonito pridobljeno premoženje potem pa ga v roke naj vzame gospa Brezigarjeva ali gospa Jerajeva, pa da ga zmozgajo do konca... Golobič je kmetovalec (kmet), tako je napisal v nekih uradnih dokumentih, ki se komaj preživlja skozi mesec, v politiki je da služi narodu.... in pujsi so leteli v jatah... Golobič je kriv, da se bodo pri mobitelu drastično podražile naročnine telefona za mlade! Mobitel Golobič obvladuje preko slamnatih firm iz tujine in s svojim političnim vplivom vpliva na samo politiko mobitela!!! A od tukaj potem zelo velika podražitev mobitelovih storitev ITAK DŽABEST iz 15€ na 19€ in drastično zmanjšanje mobitelovih storitev iz 1G na 0,1G prenosa podatkov.....Samo zato, da si bo Golobič sebi in svojim prijatlom polnil žepe!!!! Lukšič: Vsi vemo, kaj pomeni ena in kaj pomeni pet Zakaj zmaga najagresivnejši, in ne najsposobnejši? 9. julij 2010 ob 12:50 Ljubljana - MMC RTV SLO Šole bi si morale glede discipliniranja vzeti več pristojnosti. Tu imajo podporo ministra. Bo pa težko, ker je splošna družbena klima naklonjena tistim, ki so brezobzirni, kruti, samovoljni, je dejal Igor Lukšič. Gre za stanje v družbi, in šolskega reda ne bomo mogli izboljšati, ne da bi hkrati izboljšali družbenega reda in dvignili raven spodobnosti v javnem življenju, meni minister za šolstvo in šport in hkrati opozarja, da imajo z disciplino težave prav vse šole po svetu. Želje staršev, ki merijo previsoko? Učenci imajo več pravic kot dolžnosti, starši pa si želijo hkrati imeti tako odličnjake, gimnazijce in študente kot vrhunske glasbenike in športnike, ugotavlja eden od MMC-jevih uporabnikov v spletni klepetalnici in se sprašuje, kako starše postaviti na realna tla in jim dopovedati, kdaj je preveč pritiska na učitelje zaradi ocen in drugih zahtev. Lukšič se z oceno strinja, a pravi, da dokler bodo še naprej v ofenzivi tiste vrednote, po katerih prosperirajo tisti, ki so bolj agresivni, in ne tisti, ki dosegajo rezultate, šola ostaja nemočna. Preberite klepet s šolskim ministrom Igorjem Lukšičem Od ena do pet. Vemo, kaj pomeni eno in kaj drugo. Veliko je tudi javnih polemik glede ocenjevanja. V razvoju slovenskega šolstva smo se namreč sprehodili od številčnih do opisnih ocen, opuščanja ocenjevanja na nižjih stopnjah do polemik, ali je tako prav ali ne. Kaj o tem meni minister za šolstvo? "Najboljši način ocenjevanja je tisti, ki ima neko tradicijo. Številčno ocenjevanje od ena do pet je nekaj, kar je v Sloveniji prepoznavno, vemo, kaj pomeni ena, kaj pomeni pet, in zato je to po mojem mnenju najboljši način," je dejal in opozoril, da je treba pri tem upoštevati vrsto šolskega predmeta. "Seveda je treba pri športni vzgoji slediti ocenjevanju napredka nekega učenca, kako je razvil neko gibalno sposobnost, torej izhajati iz učenca in dijaka. To bi bilo treba upoštevati tudi pri ocenjevanju drugih predmetov, " je dodal minister. Ocenjevanje je sicer občutljiva tema tudi zato, ker ne pomeni le stopnje znanja učenca, ampak ga tudi opredalčka, saj se šolar z njo identificira, je nanjo ponosen, ali pa ne. Kmalu v videointervjuju: - ocenjevanje, kurikul in počitnice, - stadion in njegovo financiranje oziroma zakaj lahko MOL kandidira na razpisu MŠŠ-ja, - Lahovnikov odstop, - opozicija nezadovoljna odkar je izgubila volitve. Težave s (pre)več in (pre)dragimi delovnimi zvezki Med težavami, ki jih izpostavljajo MMC-jevi klepetalci, so se znašli tudi (ne)dostopnost do e- redovalnice, premalo spletnih gradiv in večne težave s preveč in predragimi delovnimi zvezki. "Spletna gradiva že obstajajo, a se jih učitelji ne poslužujejo," je problem osvetlill Lukšič in poudaril, da naj bi razvoj na področju gradiv (učbenikov in delovnih zvezkov) tekel v smeri, da bi e-učbeniki postopno zamenjali delovne zvezke. Razprave na na področju učbenikov so, po njegovih besedah pestre, in pomenijo veliko priložnost za starše, ki morajo šolske knjige plačati. Šola izreče zahtevo, starši plačajo? Za težave pa je kriva tudi stroka, ki je to področje premalo obravnavala in ni ugotavljala, kaj se ob množici delovnih zvezkov dogaja s šolo in učenci. Do zdaj so šole "večinoma delovale rutinsko in tudi starši so potrdili predloge učiteljev in s tem visoke cene delovnih zvezkov. Starši imajo zdaj v rokah orodje, kako ga bodo uporabili, pa je njihova odločitev," je dejal minister za šolstvo. Aleksandra K. Kovač Zakaj bi se starši morali ukvarjati z vrednotenjem delovnih zvezkov? Njihova naloga je, da skrbijo za otroka, kako izpolnjuje obveznosti v šoli in seveda vedenje, da mu ob tem stoji ob strani...kar pomeni tudi to, da mu kaj prepove, če se otrok izmika. Učbeniki in delovni zvezki so potrjeni s strani stroke. Kar je ušlo z vajeti, je to, da je to založbam velik vir zaslužka. Vsaka založba ima potrjene svoje učbenike. Halo? In ker je posamezni izvod preobsežen, učitelj težko izvaja pouk še kako drugače kot samo z izpolnjevanjem DZ. Drugače ostanejo dragi DZ na pol prazni, starši se pa jezijo. Tako, da JE STVAR MINISTRSVA, KER JE ZUNAJ TOLIKO DRAGIH IN PREOBSEŽNIH DELOVNIH ZVEZKOV.+ 1 glas "Strpnost do nerojenega življenja je ključ, ki odpira vrata prihodnosti" MMC-jev intervju z moralnim teologom Tadejem Strehovcem 10. julij 2010 ob 16:37 Ljubljana - MMC RTV SLO "Tisti, ki branijo neko obliko nestrpnosti in govorijo o t. i. zdravi nestrpnosti, ne razumejo, kaj sploh nestrpnost je," je za MMC povedal moralni teolog in bioetik Tadej Strehovec. Strehovec, ki sicer opravlja tudi funkcijo tajnika pri Komisiji za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, je ob zadnjih dogodkih, povezanih s homofobijo, nestrpnostjo do homoseksualcev, v pogovoru za našo spletno stran predstavil svoj pogled na nestrpnost in vrednote v Sloveniji ter med drugim opozoril, da je "strpnost do nerojenega življenja ključ, ki odpira vrata prihodnosti, tako družinam kot narodu". Teolog je tudi večkrat opozori, da je treba v Sloveniji za boljšo prihodnost razčistiti s preteklostjo. Glede na zadnje dogodke, ko so neznanci ponovno napadli lokal Cafe Open in z grafiti popisali hišo sodnice Mojce Zalar Kocjančič in ko se prek spleta nezadržno širita sovraštvo in nestrpnost, se zdi, da je nestrpnosti vedno več. Zakaj? Ko ste ravno omenili ta napad na hišo žene pravosodnega ministra in na Cafe Open, bi rad poudaril, da je treba takšne in podobne oblike napadov, nasilja in nestrpnosti vedno obsoditi. Ko govorimo o tem, kateri so razlogi za takšne oblike nestrpnosti, sociologi in psihologi omenjajo zelo različne. Omenil bi samo dva, ki se mi zdita ključna, tudi s stališča preprečevanja nestrpnosti v prihodnosti. Prvi takšen razlog je razpad družine. Prepričan sem, da je družina tista vrednota, ki generira mirno sožitje med različnimi ljudmi. Samo otrok, ki ima v svoji družini izkustvo miru in strpnosti, lahko to uresničuje tudi v svojem poznejšem življenju. Drugi razlog je demografska zima. Čeprav imamo trenutno spodbudnejše podatke o rojstvu otrok, pa to ni dovolj za redno obnovitev prebivalstva. Po ocenah strokovnjakov danes v naši državi manjka že več kot 300.000 ljudi. V prihodnosti to pomeni, da bo naše gospodarstvo vedno bolj odvisno od priseljencev in tuje delovne sile. A priseljenci ne predstavljajo samo ekonomske moči, ampak s seboj prinesejo tudi svojo kulturo, svoj jezik, vero in svoje običaje. Ljudje, ki tega ne poznajo, se lahko na pojave drugih kultur in narodnosti odzovejo z nestrpnostjo. Primer takšnega razvoja je lahko Nizozemska, ki je imela zelo odprto politiko do priseljencev z namenom doseči višji gospodarski razvoj. Danes, po uboju režiserja van Gogha (nizozemski režiser Theo van Gogh, op. a.), pa opažamo, kako se je družba vedno bolj zaprla pred tujci z namenom preprečiti nadaljnje oblike nestrpnosti. To pa je mogoče z izobraževanjem, inkulturacijo in medsebojnim spoštovanjem. Smo Slovenci zelo nestrpen narod? V primerjavi s tujci, s tujimi družbami smo "primerljivo strpen narod". To je najboljša beseda. Oznaka, da smo "zelo nestrpen narod" ne velja. Zdi se, da nas želijo nekatere skupine vseskozi prepričevati, da smo nestrpni, netolerantni in nespoštljivi do tujcev, a vsak človek, ki je kdaj koli živel v tujini in se srečal z drugimi kulturami, ve, da ni niti ena družba imuna na pojave nestrpnosti. Vsaka se spopada s pojavom nestrpnosti, se bori zoper ta pojav na bolj ali manj uspešen način in tudi Slovenci na tem področju nismo nobena izjema. Ali lahko domoljubje enačimo z nestrpnostjo? V Sloveniji imamo že od osamosvojitve naprej prisotno misel, ki preveva tako družbo kot politiko, da sta domoljubje in nacionalni ponos nekaj, kar je zelo blizu nestrpnosti, če ne že kar sama nestrpnost. S tem se ni mogoče strinjati. Domoljubje pomeni upoštevati realno danost, znotraj katere živi posameznik oz. skupnost. To pomeni upoštevati jezik, zgodovino, narodnost z namenom ohraniti svojo identiteto. Nemogoče je reflektirati svet, v katerem živimo, če nimamo jasne predstave o tem, kdo smo. Nemogoče je tudi spoštovati drugega v različnosti, če nimaš dobrega znanja o tem, kdo sploh si, od kod prihajaš, kam greš. V šolah bi zato morali dajati večji poudarek na domoljubni vzgoji, na lastni identiteti in to predvsem v tem najbolj plemenitem oziroma pozitivnem smislu. Če nas šola ne bo naučila tega pozitivnega domoljubja, tega pozitivnega nacionalnega ponosa, potem se odpira prostor, kjer so mogoče vse vrste deviacij na tem področju – tudi nestrpnost oz. ekstremna stališča. Ali smo lahko vsi nestrpni? Takšna in podobna vprašanja vključujejo logiko posploševanja. Velika večina ljudi ni nestrpnih. Nasprotno, prepričani so, da je vsak človek vreden spoštovanja in da si je za vrednote miru treba prizadevati. Prav tako je potrebno, da se vsakemu človeku priznavajo vse temeljne pravice. Ljudje postanemo nestrpni, ko smo neizobraženi oziroma nam je kratena svoboda govora, ko so nam kratene temeljne človekove pravice. Svoboda govora, odgovornost socialne politike, izobraževanje in pravna država lahko pozitivno vplivajo k strpnosti. Tako na kolektivni kot na individualni ravni. Kakšen je psihološki profil skrajnega nestrpneža? Psihološki profil skrajnega nestrpneža je patološki profil. To je človek, ki ima probleme s samim seboj, s svojo samopodobo. Verjetno se je v svojem otroštvu, v svoji osebni zgodovini srečal z eno izmed oblik nasilja. To nasilje prek svoje življenjske zgodbe generira in usmerja v osebe zunaj sebe. Ko je govora o skrajnih nestrpnih ljudeh, je to pravzaprav vedno stvar patološkega obravnave. Obstaja neko izvirno čustvo, ki povzroča nestrpnost? Izvor vsake nestrpnosti je strah. Ampak človek nima nekih genskih predispozicij za strah. Strah se v človeka naseli zaradi okoliščin, znotraj katerih človek odrašča oziroma živi. Na te okoliščine pa vplivajo različni dejavniki. Eden izmed teh je recimo prenizka izobrazba, pa manipulacije s strani medijev, neprimerno šolstvo – premalo ustreznih vsebin v vzgojno-izobraževalnih procesih in ne nazadnje tudi politika. Torej se otroci nestrpnosti učijo od koga? Gotovo se nestrpnosti učijo od odraslih. V družini ali v izobraževalnem sistemu? Mislim, da oboje, je pa, kot sem že dejal, družina ključni generator za vrednoto miru, medsebojnega spoštovanja. Če družina ne nudi primernega okolja in če v družinah ni te vrednote, se ustvarja prostor, znotraj katerega lahko otrok razvije svojo negativno držo do bližnjega. Kot družba moramo imeti notranji pogum, da si zastavimo vprašanje: kaj mi kot država, kot Slovenci in Slovenke naredimo za to, da bi imeli kvalitetnejše družine? Že večkrat sem opozoril na to, da bi morali poskusiti odgovoriti na to vprašanje in v osnovne šole, srednje šole, tudi na fakultete vključiti "prodružinske" vsebine v smislu, kako si ustvariti družino, kako si najti primernega sozakonca, kako nenasilno razreševati težave v družini, kako komunicirati v odnosu do svojih ostarelih staršev ali pa do svojih otrok. Nenasilja, strpnosti se človek najprej nauči v svoji družini. Omenili ste že, da mediji vplivajo na razvoj nestrpnosti. Kako pa je v Sloveniji z mediji in nestrpnostjo? Mediji, predvsem pa novinarji in uredniki imajo veliko odgovornost pri tem, ali je v naši družbi prisotna vrednota strpnosti ali pa nestrpnosti. Izpostavil bi tudi splet, še zlasti forume, kjer se včasih zdi, da je dovoljen vsak govor. Tudi govor, ki je v nasprotju z našo ustavo in ki govori o tem, da ni mogoče nobenega žaliti zaradi političnega, verskega prepričanja, zaradi rase itn. Mediji imajo tukaj zelo veliko poslanstvo. Drugi razlog, zakaj pride do širjenja nestrpnosti, je pa tudi politika. Politika mora biti tista, ki ljudi spodbuja k vedno večji odgovornosti in s tem tudi k vedno večji strpnosti. Ko že govorimo o politiki, obžalujem, da je bila ravno prejšnji teden v državnem zboru odvzeta pravica govora državljanu. In to zaradi banalnega razloga, uporabe ure. Tukaj si seveda zastavljamo vprašanje, ali je lahko uporaba ure razlog, v imenu katerega odvzamemo temeljno, z ustavo zajamčeno pravico do svobode govora. Taka dejanja po moje ne koristijo v smislu krepitve vrednote strpnosti. Katera oblika nestrpnosti je najpogostejša? Obstaja nestrpnost na ravni verskega prepričanja, socialnega statusa, rase, osebnih okoliščin, tudi spolne usmerjenosti itn. Ko razmišljam o nestrpnosti oz. kje je največ nestrpnosti, razmišljam tudi iz enega drugega zornega kota, ob tem pa nočem podcenjevati teh, ki sem jih že naštel. Najprej bi opozoril na nestrpnost do nerojenih otrok, ki predstavlja pomemben del naše slovenske družbe. V zadnjih 30 letih je bilo, v postopkih splava, odvzeto življenje več kot 400.000 otrokom. Številni današnji problemi zlasti na področju demografije in na področju sociale, so vezani ravno na ta problem – problem otrok, ki so spočeti in niso vedno zaželeni ali pričakovani. Družba lahko naslovi ta problem na ta način, da ustvari okoliščine, kjer bo mogoče tudi tem ljudem omogočiti preživetje. Strpnost do nerojenega življenja je ključ, ki odpira vrata prihodnosti, tako družinam kot narodu. Druga oblika nestrpnosti je usmerjena zoper tuje delavce, ki so na milost in nemilost izročeni gospodarjem in kapitalistom. Razmišljati bi morali o tem, kako pomagati tujim delavcem, ki so nezaščiteni in se v javnosti zavzeti za njihove pravice. Smiselno bi bilo ustanoviti varuha tujih delavcev in priseljencev v naši državi. Na tretjem mestu je pa gotovo čustvena nestrpnost, s katero se vsi soočamo. Recimo na področju prometa, ko vozniki iz nekih notranjih razlogov kršijo pravila in s tem ogrožajo življenje bližnjega, pa tudi nestrpnost na področju spoštovanja živali in narave. Odnos do tujcev, odnos do prometnih predpisov, do sovoznikov, odnos do živali, do sveta, znotraj katerega živimo v marsičem govori o tem, kdaj in kako smo nestrpni. Vse to so barometri naše strpnosti. Kaj pa različne manjšine v Sloveniji? Romska, istospolno usmerjeni, verske manjšine – katera najbolj trpi zaradi nestrpnosti? Ko govorimo o manjšinah, ki najbolj trpijo zaradi nestrpnosti, bi poudaril, da ni nujno, da gre vedno za manjšino. Lahko je tudi večina. Po moje že desetletja trpi velika skupina državljanov in državljank, še zlasti tisti, ki so trpeli tudi v prejšnjem totalitarnem sistemu. To so ljudje, potomci tistih ljudi, ki so v zgodovini še vedno označeni z besedami kot okupatorji, izdajalci, kolaboranti. Ti otroci trpijo zaradi enega samega greha, da so otroci teh ljudi. V to skupino ljudi, ki so zapostavljeni in se v medijih pojavljajo skozi prizmo nestrpnosti, sodijo tudi žrtve prejšnjega, v nekem smislu pa tudi zdajšnjega, slovenskega političnega apartheida. Tako kot je v Južni Afriki obstajal apartheid, ki je izključeval črnce iz javnega življenja, tako smo tudi v Sloveniji poznali slovensko verzijo političnega apartheida. To pa pomeni, da so bili ljudje, ki so izhajali iz neustreznih družin, ki so bili drugačnega političnega prepričanja, ali so pa imeli versko prepričanje, zaradi tega dejstva izključeni iz javnega življenja. Nam, ki smo mlajši, je mogoče ta stvar zelo tuja, a starejši ljudje, ki še vedno predstavljajo velik del našega naroda, imajo še vedno zelo globoko izkušnjo te oblike nestrpnosti. Ki je aktualna še danes. Ki je na prav poseben način aktualna in se manifestira v tem, da država še po 20 letih demokracije noče poiskati odgovornih za teh 500 ali 600 množičnih grobišč, odlikuje predstavnike prejšnjega totalitarnega sistema in celo imenuje ulice po množičnih morilcih. Tukaj gre dejansko za sistemsko nestrpnost do številnih državljanov in državljanov. Kaj pa kazni v zvezi z nestrpnostjo? V naši družbi je na tem področju premalo znanja. Ljudje se ne zavedamo svojih pravic in ne poznamo praktičnih poti za odkrivanje, naslavljanje in prijavo tovrstnih kaznivih dejanj. Prepričan sem, da je to velik izziv za današnjo družbo, in pričakujem, na primer od varuhinje človekovih pravic, da bi vsem državljanom posredovala ustrezne informacije tudi s tega področja. Ko je govora o kazni, ki doletijo storilce dejanj zoper strpnost, bi rad poudaril, da kazni ne bodo rešile celotnega problema. Lansko leto je nekaj mladih ekstremistov napadlo homoseksualnega aktivista. Pravilno je, da za ta svoja dejanja odgovarjajo, in tudi, da so kaznovani. Zanimivo je, da so dobili sorazmerno visoke kazni, po moje tudi z namenom, da se na ta način ustrahuje podobno misleče ekstremiste v naši državi. A to ni dovolj. Kazni nikakor ne bodo rešile tega problema. Treba je premisliti naš izobraževalni sistem, še prej pa rešiti nekatere že prej omenjene dileme v naši družbi - od družinske politike do našega odnosa do polpretekle zgodovine. Koliko je bilo kazni? Nekaj jih je bilo. Vprašanje, če jih je bilo dovolj. Znano je, da je bilo zaradi kritičnega pisanja v medijih sproženih nekaj tožb in, kot mi je znano, jih je bilo nekaj dobljenih. Zdaj so tožbe veliko večkrat dobljene, včasih pa so novinarji veljali za nedotakljive. Res je. Časopis Direkt je bil, npr. primer enega takšnega časopisa, ki je velikokrat temeljil ravno na tej logiki krivičnih obtožb, nepreverjenih informacij z namenom diskreditiranja in javne medijske likvidacije ljudi. Med tranzicijo je bilo državljanom narejeno ogromno hudega, ker ni bil vzpostavljen učinkovit sistem pravne varnosti tudi na tem področju. Se pravi, da je nestrpnost v Sloveniji, glede na vse kar ste do zdaj povedali, nekaj "normalnega"? Nestrpnost nikoli ne more biti nekaj normalnega. Ne v svetu ne v Sloveniji. Na vsako nestrpnost se je treba odzvati. Poudariti pa je treba, da ne moremo privoliti v prvorazredno ali drugorazredno nestrpnost, in s tem povezan dvotirni odziv naših medijev oziroma pravosodnega sistema. Vsako obliko nestrpnosti je treba enako obravnavati pod enakimi kriteriji in o tem tudi ustrezno poročati v javnosti. Zavzemati se moramo za enakopravno strpnost. Ali je eden izmed razlogov za širjenje nestrpnosti tudi globalizacija oz. liberalizacija? Mnogi so prepričani, da bo z globalizacijo mogoče ustvariti strpnejšo družbo in preseči medrasne, medkulturne in mednacionalne razlike. V nekem smislu je s prihodom globalne kulture to lahko res. Mi, ki živimo na Zahodu, lahko to vidimo na področju izmenjave študentov, iste mode, podobne glasbe itn. Vse te stvari lahko krepijo neko našo skupno identiteto. Vprašanje pa je, kako to našo globalizacijo sprejemajo v tretjem svetu. Recimo v arabskem svetu, v Indiji, na Kitajskem itn. Globalizacija ne more rešiti problema nestrpnosti, ampak lahko celo izpostavlja nove oblike nestrpnosti, ko ne spoštuje posebnosti lokalnega prebivalstva in kultur. Kapitalizem in logika prostega trga nikakor ne moreta rešiti teh problemov, temveč jih lahko še poglabljata in krepita. Verjetno tudi gospodarska kriza. Pred njo smo ljudi vabili, naj pridejo k nam delat, študirat, zdaj pa se zdi, da se tudi Slovenija zapira. Zaradi krize, zaradi tega, ker nas je strah, da bomo izgubili še več, kot smo. Z globalizacijo in globalno ekonomsko krizo se ustvarijo razmere, kjer prihajajo na dan ti fenomeni. Ko govorimo o boju zoper nestrpnost, je treba premisliti tudi naš ekonomski globalni sistem. Tukaj pa je ključno vprašanje etike, se pravi družbene odgovornosti. Kriza ni nastala zaradi same sebe, zaradi nekih nevidnih razlogov, ampak zaradi pohlepa določene elite in zaradi neodgovornosti teh ljudi. Tudi z vidika boja proti nestrpnosti se mi zdi smiselno, da vključimo, okrepimo etične vsebine na področju financ oz. gospodarstva. Problem gospodarske krize se kaže tudi v negativnem odnosu do tujcev in priseljencev, prav tako pa se v času socialnih pretresov lahko pojavijo ekstremistične ideje tako na ravni posameznikov kot tudi skupin. Primer tega je po moje tudi predlog novega družinskega zakonika, ki prebuja različne odzive – lahko tudi nestrpne – z namenom preusmerjati pozornost javnosti od resničnih socialnih problemov. Je homofobija nestrpnost do homoseksualcev? V naši družbi se uveljavlja tovrstna terminologija. A je treba biti previden. Obstajajo različne nianse tega pojma. Ko gre za homofobijo kot obliko nestrpnosti do homoseksualcev, je to gotovo oblika nestrpnosti in je negativen pojav, ki se mu morajo vse sile v demokratični družbi zoperstaviti. Zanimivo pa je, da se ob prenovi družinskega zakonika pojem homofobija uveljavlja tudi na področju etikiranja tistih ljudi, ki se npr. ne strinjajo z istospolnimi zakonskimi zvezami ali s pravico istospolnih do posvojitve otrok. Da je človek, ki se zavzema za družino kot skupnost očeta, matere in otrok in za pravice otroka do očeta in matere, označen za homofoba, se mi zdi ekstremna radikalna interpretacija tega pojma z namenom izključevanja pa tudi ustrahovanja. Je v Sloveniji civilna družba bolj nestrpna do Cerkve ali do istospolno usmerjenih? Vedeti je treba, da večino glasne civilne družbe v Sloveniji predstavlja tista družba, ki prisega na levo politično opcijo. Iz tega zornega kota ima Cerkev zelo specifičen položaj, ki je tudi zgodovinsko pogojen. Govoriti o tem, do katerih je večja nestrpnost, je stvar vsakega posameznika, osebnega pa tudi političnega prepričanja. Vsaka oblika nestrpnosti zoper istospolne, zoper Rome, zoper kristjane ali muslimane je nesprejemljiva in se je treba nanjo ustrezno odzvati. Državni organi, predvsem pa mediji se odzivajo pod različnimi kriteriji. Ko gre za istospolne, se zdi, da mediji, pa tudi pravosodje uporabljajo, po mnenju nekaterih, zelo visoke kriterije, ko gre za katoličane, Rome ali kakšne druge pa se zdi, da se uporabljajo spet neki tretji kriteriji. To je treba sistemsko, pa tudi v praksi rešiti v naši državi. Ko ste ravno omenjali Rome. Včasih so se ljudje do Romov obnašali zelo nestrpno. Na vsak način so se jim hoteli izogniti, kar kaže tudi primer Strojanovih. Se je položaj glede Romov izboljšala? Naredimo dovolj za njih? Če hočemo poglobiti dialog med Romi in Slovenci, socialne ugodnosti ter socialne in ekonomske rešitve zagotovo ne morejo biti popolnoma uspešne. Premisliti je treba naše vzgojne vsebine v šolah in povedati, da so tudi Romi državljani, ki imajo svoje pravice, obenem pa skušati premisliti, kako integrirati Rome in predvsem njihove otroke, da bodo sprejeli drugačnost. Ta proces bi moral biti vzajemen. Pa sicer, na splošno, so pri nas bolj nestrpni levičarji ali desničarji? Bolj, ko se sam ukvarjam s pojmom strpnosti ali nestrpnosti, bolj se mi zdi, da je to vprašanje terminologije, oz. lingvistike. Pojmi kot nestrpnost diskriminacija, človekove pravice v Sloveniji dosti pogosteje uporabljajo pripadniki, ljudje, civilna družba, organizacije, ki gravitirajo na levi politični pol. Kar pa seveda ne pomeni, da zdaj tisti, ki se v javnosti bori proti nestrpnosti, sam ni nestrpen. Včasih se zdi, da lahko ljudje, ko se zavzemajo za svoje pravice, dobijo etiketo, da so nestrpni. Primer tega je lahko razprava okoli novega družinskega zakonika, kjer so ljudje, ki prisegajo na družino kot skupnost očeta, matere in otrok ter na pravico vsakega otroka do očeta in matere, v nekih okoljih, organizacijah in celo v medijih označeni kot nestrpni, netolerantni. O nestrpnosti govorimo takrat, ko so kratene človekove pravice. Zanimivo je, da Evropska konvencija o človekovih pravicah ne govori o pravicah homoseksualcev do poroke in posvojitve otrok. To je konstrukt, ki ga želijo nekatere, tudi politične, skupine vnesti v politični diskurz, v bistvu pa gre za neko stvar, ki ne pomeni kratenja pravic neke skupine, v tem primeru istospolno usmerjenih. To je lahko tudi primer, kako ljudje v imenu strpnosti ustvarjajo nestrpno okolje za druge sodržavljane. V kontekstu levice in desnice pa je zame oblika nestrpnosti tudi to, da še po 20 letih ni mogoče začeti niti pravnih postopkov za ugotovitev krivcev povojnih pobojev. Tukaj mora politika prevzeti odgovornost, bodisi desnica bodisi levica, pa tudi s tem povezana civilna družba. Strpnost do resnice, pravičnosti in sprave je ključna in temelj našega družbenega ter nacionalnega preživetja. Je nestrpnost zmeraj nekaj negativnega in strpnost nekaj pozitivnega oz. ali obstaja t. i. zdrava nestrpnost? Ni mogoče govoriti o zdravi nestrpnosti. Vsaka oblika nestrpnosti je nesprejemljiva. Tisti, ki branijo neko obliko nestrpnosti in govorijo o t. i. zdravi nestrpnosti, ne razumejo, kaj sploh nestrpnost je. Obstaja samo pozitivno zavzemanje za mir, pravičnost, solidarnost, ki nikakor ne more dopuščati sovraštva, različnih oblik nasilja ali diskriminacije. So diskriminacija oz. sovraštvo, netoleranca, feminizem, šovinizem, fašizem, vse oblike nestrpnosti? Jih lahko enačimo med seboj? Enačimo jih lahko po vzroku, ki vpliva na vse te fenomene v družbi. Skupna elementa sta dva: nevednost oz. premalo informacij in izrazito negativna človekova samopodoba. Že v Svetem pismu obstaja pripoved o Kajnu in Abelu. Dejstvo, da se Bog ni odzval na Kajnovo daritev, je povzročilo tako negativno samopodobo Kajna, da je notranjo stisko reševal z ubojem lastnega brata. Nestrpni izpadi imajo, v večini primerov, korenine v negativni podobi posameznika ali pa skupnosti. Zato bi si morali v Sloveniji zastaviti tudi vprašanje, kakšno samopodobo imamo Slovenci. Zakaj svojo negativno samopodobo razrešujemo z nestrpnostjo do bližnjega ali pa celo do samega sebe? Slovenci smo neke vrste svetovni fenomen, kako znamo biti nestrpni do samih sebe. Recimo na področju alkoholizma, samomora, mamil, družinskega nasilja. Vse skupaj je sistem začaranega kroga. Zato bi se morali začeti ukvarjati tudi s tem področjem. Katere vrednote so najpomembnejše za obstoj slovenskega naroda in za nerazvoj nestrpnosti? Težko bi rekel, da je ena vrednota pomembnejša od drugih. Obstaja paleta nekaterih temeljnih vrednot, ki jih je treba vsaj omeniti. Ena najpomembnejših vrednot je vrednota življenja in spoštovanja človeškega dostojanstva od spočetja do smrti. Brez veselja nad življenja ni prihodnosti. Nujno je, da premislimo družben odnos do življenja, premislimo naše vzgojno-izobraževalne programe, pa tudi nekatere bolj delikatne teme, s katerimi se bomo morali tudi soočiti. Te teme so na primer prizadevanja za zmanjšanje števila splavov, vprašanje kontracepcije, razvez, kakovost naših družin in podobno. To je zelo boleča točka, ker se dotika številnih osebnih izkustev in prepričanj ter zahodnih vrednot. Vendar nekritična promocija kontracepcije, splava in alternativnih oblik skupnega bivanja na dolgi rok vodi našo družbo v demografski in socialni propad. Manj ko bo ljudi, manj ko bo otrok, večja potreba bo po priseljencih, to pa pomeni, da bo vedno več priložnosti, da se razvijejo tudi različne oblike nestrpnosti. Druga vrednota je vrednota družine. Verjamem, da obstajajo različni tipi skupnega bivanja, a družina, skupnost moškega, ženske in otrok, je tista, ki je v zgodovini omogočila človeško preživetje. Sociološko statistično se zelo jasno ve, da takšna družina omogoča takšno rodnost, znotraj katere lahko družba oz. narod preživi. Tretja vrednota je skrb za uboge in revne, še zlasti za priseljence, brezposelne; četrta vrednota je varovanje okolja; peta, na katero bi prav posebej opozoril, pa je resnica. Ta mora očistiti našo kolektivno podzavest, tako na ravni države kot tudi posameznika. Če tega ne bomo naredili, bodo v nas še vedno prevevale kolektivne uničevalne oz. samouničevalne sile. Po 20 letih samostojnosti bi v naši državi že lahko ustvarili zgodovinsko komisijo različnih ljudi, ki bi na objektiven, strokoven način pokazala našo preteklost in znotraj tega odprla prostor, kjer bi bila mogoča sprava. Vrednota resnice je z vidika strpnosti in prihodnosti našega naroda ključna. Mislite, da je naša oz. svetovna družba v krizi vrednot? Vrednote so globoka osebna prepričanja o tem, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je vredno, da cenimo in kaj je vredno, da si prizadevamo v svojem osebnem in javnem življenju. Vrednote vedno obstajajo. Zgodovina nas uči, da so v preteklosti propadale civilizacije, ker so izgubile smisel za nekatere ključne vrednote. V Sloveniji ali pa na globalni ravni te vrednote lahko doživijo vzpone in padce, izumrle pa ne bodo. Jih pa izgubljamo? Čut za vrednote v naši potrošniški družbi slabi. Vendar v vsaki družbi tudi v permisivnih družbah vedno znova nastane socialna reakcija na liberalizem, relativizem in na izgubo temeljnih vrednot. Ljudje tedaj začutijo notranjo željo, da se vrnejo k temeljnim vrednotam. To lahko danes opazimo tudi v Sloveniji, ko ljudje iščejo globlje vrednote, na primer mir, harmonijo z naravo, vrnitev k duhovnosti, družino, življenje. Te vrednote niso nove, temveč so stare in preizkušene v ognju človeške zgodovine. Ana Mavsar, Martin Petrovčič Od kdaj pa je teologija (in predvsem krščanska vera) moralna????? Odkar je morala na njej osnovana. Seveda lahko poskušiš tudi z drugo osnovo. Recimo kamboško, ki je svoje zenit doživela tako kot je prikazal film "The klling fields". Pravzaprav smo nekaj takega tudi mi doživeli. Pljuvajte po krščanstvu koliko hočete. A resnično pljuvate sami sebi v skledo. Na žalost zaradi lastne zaslepljenosti in nestrpnosti tega niti ne dojamete. Osebno mi je komentiranje tega gospoda zelo realno. Da te nekdo obsodi za nestrpnega, če zagovarjaš vrednote, ki dajejo osnovne pogoje za zdravo družino, je naravnost nestrpno in z razdalje objektivnega zelo paradoksalno. "nestrpneže", ki jih motijo dvojna merila v naši državici, obsojajo tokovi, ki jih izdaja ponos, saj so sokrivi za propadanje narodne identitete, relativiziranje vsega z vsem. V tej kolektivni podzavesti tudi deluje vsa Slovenija, dokler ne bomo znali reči bobu bob, se bomo vrteli v začaranem krogu. Od nacističnih zločincev do članov tajne policije? Počasi se razkrivajo tudi skrivnosti Zahodne Nemčije 19. julij 2010 ob 13:30 Berlin - MMC RTV SLO Nemški arhiv Stasija je razkril nekaj podatkov, ki kažejo na to, da je tajna služba nekdanje Zahodne Nemčije zaposlovala nekdanje nacistične zločince. Kot poroča Deutsche Welle, gre za eno najslabše varovanih skrivnosti v državi, o kateri se širi veliko govoric, kljub temu pa še vedno kroži veliko vprašanj o prisotnosti nekdanjih nacistov in vojnih zločincev v policiji Zahodne Nemčije, njihovi tajni službi (BND) in politiki. Kdo so bili ti ljudje in na kakšnih položajih so bili v nacistični Nemčiji in pozneje v povojni Zahodni Nemčiji? Glavne informacije o preteklosti BND-ja so bile dolgo skrite v obsežnih dokumentih o Stasiju (nekdanji tajni policiji komunistične Vzhodne Nemčije), cilj tega pa je bilo ali izsiljevanje zahodnonemških agentov ali poskus diskreditacije kapitalistične zahodne sosede. Po združitvi obeh Nemčij so nekateri dokumenti sicer prišli na dan, nekateri pa zaradi varovanja podatkov še danes ostajajo skriti. Dolgo vztrajanje le obrodilo sadove Nedavno pa so javnosti odprli precej velik del arhiva o Stasiju. Novinar Andreas Förster je sicer podatke zahteval že leta 2000, a je bil dvakrat zavrnjen. Kljub temu ni obupal, zato so mu končno odobrili vpogled. Tako je iz dokumentov razbral, kako se je neki policist hitro povzpel po nacistični lestvici, nato pa so ga po vojni zaposlili v zahodnonemškem Uradu za zaščito ustave, nekakšni notranji varnostni službi. "Leta 1944 je postal član SS-a in delal v koncentracijskem taborišču v Dachauu. Nacistični dokumenti pravijo, da se je pri delu tako izkazal, da so ga premestili v Auschwitz. Tam je delal v t. i. oddelku za nadzor mrčesa, v katerem so naročali plin, ki so ga nato uporabili v plinskih celicah." Glavna naloga zahodnonemške tajne službe po drugi svetovni vojni je bila delo proti Sovjetski zvezi, pri privabljanju novih kandrov pa so mnogim preprosto spregledali krvavo nacistično preteklost, če so bili le videti zagreti v novem boju proti komunizmu. "Povezave z nacizmom so bile različnim službam dobro znane, a očitno jim je bilo za to vseeno," je dodal Förster. V ZDA bilo nekaj informacij dostopnih že prej Veliko informacij, ki so zdaj o tej temi na voljo v Nemčiji, je že dostopnih v ZDA, saj je tamkajšnji zakon o kriminalnih nacističnih vojnih zločinih iz leta 1998 pripeljal do objave več kot 700 dokumentov o nemških državljanih, s katerimi so ZDA delale po koncu druge svetovne vojne, tudi če so vedele, da so vojni zločinci. Zahodnonemška obveščevalna služba je torej imela v zgodnjih letih v svojih vrstah precej nekdanjh nacistov in vojnih kriminalcev. "Nekje 20, 25 odstotkov članov tajne službe je bilo nekdanjih pripadnikov SS-a," meni Erich Schmidt-Eenboom, vodja raziskovalnega instituta, ki preučuje delo obveščevalnih služb. "A če pogledamo širše in k njim prištejemo še generale in uradnike v državni (uradni) vojski, ki so bili vpleteni v vojne zločine, potem pridemo tudi do 50 odstotkov vojnih zločincev v organizaciji Gehlen, za katero je dala pobudo ameriška Cia in je bila neposredni predhodnik tajne službe." Več poskusov, da bi oprali svoje grehe BND pa je nato nastala prav iz omenejene Gehlen Organization, na čelu katere je bil legendarni vohun Reinhard Gehlen, nekdanji nemški vojaški general, ki je delal kot obveščevalec na Hitlerjevi vzhodni fronti. Čez leta je BDP večkrat poskušala nekoliko osvetlili svojo temno preteklosti. Med letoma 1962 in 1965 je notranja preiskava preučila povezave njenih članov z nacizmom. Takrat je moralo iz urada oditi 70 ljudi, kar pa je še vedno zelo malo v primerjavi z dejanskim stanjem. "Tisti, ki so odšli, so odšli potiho in seveda še vedno dobivajo pokojnino," opozarja Förster V Vzhodni Nemčiji je za Stasi delalo 91.000 ljudi, ki so si pri svojem delu pomagali še s 189.000 prebivalci, ki so delali kot obveščevalci ter ovajali prijatelje, kolege in celo sorodnike. To pomeni, da sta dva odstotka prebivalcev delala za Stasi ali drugače povedano - na 60 ljudi je prišel najmanj en obveščevalec. Foto: EPA Zgradba Stasija je danes muzej in na rekonstrukcijo čaka še 15.000 vreč z uničenimi tajnimi dokumenti. Nemški predsednik bo prav gotovo odlikoval šefa Stasija. Podobno so v v KPS novačili tiste, ki so pod vladavino Italije bili fašisti. Tako še danes mnogi zavedni kolnejo po laško. Tako so jih naučili Italijani. Hauptman: "Edini plus je, da je Beno pravi čas in korektno povedal" Udrih že v petek nazaj v ZDA 22. julij 2010 ob 13:12 Ljubljana - MMC RTV SLO "Beno ni konfliktna oseba in ni prepotentna oseba. Razmišlja preprosto in takšna je tudi njegova odločitev. Dobro in pošteno je, da je povedal, kaj mu ni všeč, ni pa to dobro za reprezentanco." Tako je odločitev Bena Udriha, da zapusti priprave slovenske košarkarske reprezentance na Rogli, komentiral nekdanji slovenski reprezentant in legenda Olimpije Dušan Hauptman. "To je zame pričakovana poteza. Po vseh izjavah in komentarjih je bilo videti, da nekaj ni v redu. To gotovo ni dobro. Edini plus je, da je Beno pravi čas in korektno povedal, zakaj se je odločil, da ne nastopi na svetovnem prvenstvu. Lažje je za selektorja, da bo prenesel njegovo vlogo na kakšnega drugega igralca. V zadnjih petih letih je bilo veliko odpovedi, ko ni bilo povedano natančno, zakaj se je to zgodilo. To je zaskrbljujoče. Preveč je odpovedi, enostavno se ta bolezen prenaša naprej. Na nobenem prvenstvu nismo popolni, kar ni dobro. Zame je upravičena samo odpoved zaradi poškodbe," je razmišljal Hauptman. Pričakuje veliko borbenost in željo po zmagi Nekdanjemu "ostrostrelcu" zmajev je žal za vse odpovedi, ker ima ta generacija vedno manj možnosti, da osvoji kakšno kolajno, ki bi si jo zaslužila: "Kvaliteto ima, zato številne odpovedi niso dobre, a naj o tem razmišljajo tisti, ki so za to poklicani in plačani. Po rezultatski plati letos ne pričakujem veliko, pričakujem pa veliko borbenost in željo po zmagi. Nisem obremenjen s kolajno tako kot zadnjih pet let, zato bom vesel vsake zmage, če bo izbojevana na bojevit in korekten način." Hauptman je poudaril, da je Beno "igralec, ki potrebuje vodilno vlogo in želi igrati 40 minut". "V takšnih okoliščinah, če se igra vrti okrog njega, dobro funkcionira, drugače pride težko do izraza," je še dejal "Dule". V domovini bo treniral še 14 dni Za mnenje smo povprašali tudi Boštjana Kuharja, do maja letos trenerja Hopsov s Polzele, in osebnega trenerja Bena Udriha. "Spoštujem njegovo odločitev. Z gospodom Bečirovičem se je pogovoril že pred začetkom priprav in mu predstavil svoje videnje. Na koncu sta ostala vsak pri svojem. Zadeva se je razpletla, kot se je," je povedal Kuhar. Razložil je, da se je Beno že maja začel pripravljati na svetovno prvenstvo z rehabilitacijo poškodbe. "Največja težava so bile težave s stopali. To je "saniral" 80-odstotno in bil s fizično pripravo na nivoju drugih reprezentantov," je še dodal Kuhar, ki je z Benom sodeloval že v ZDA, nato pa junija na Polzeli. Udrih se bo v petek vrnil prek Atlantika, nato naslednji teden znova obiskal domovino, 14 dni treniral v Sloveniji, nato pa s Kuharjem odpotoval nazaj v Sacramento. hauptman legenda! lepo povedano, treba se je borit tudi brez benota, a kvaliteta je sigurno na nižji ravni ko je odšel beno.. lahko neki govorite, da se ga nav poznalo, sam vam povem da se ga bo(igralec ki da 17 podaj 20 pik ni kar tko :) ) .. meni gre samo na živce da postavlamo trenerska imena, ki niso dosegla prav nič.. meni bi blo bolše kkšne izkušenejše, ne pa neke kekce po enmu letu grejo zaradi takih in drugačnih razlogov.. :( "Beno ni konfliktna oseba in ni prepotentna oseba. Razmišlja preprosto in takšna je tudi njegova odločitev. Dobro in pošteno je, da je povedal, kaj mu ni všeč, ni pa to dobro za reprezentanco." S svojimi dejanji je Beno dokazal ravno nasportno, tako da Hauptman je tukaj fejst mimo brcnil Razočaran in vnovič v dno duše razočaran!!!!!!! Poteza Memija je 100% slaba, oz. zanič!!!!!! Slovenija bo zej sla brez 3 igralcev ki bi bili v vsaki ekipi v prvi petrki! vsak pa ma svoje vzroke, zakaj ga ni.... Glede Benota pa sam to: NBA je neki druuzga k FIBA, FIFA, UEFA, tam igralec spozna, da se v zivljenju trudis sam zase in mu je osebni interes vsekakor na prvem mestu+klub te ne pusti igrati drgje! Sam poglejte Benota, kolkat je biv z reprezentanco in je svoj osebni interes postavil na stranski tir! kaj je blo? zmeri se je poskodvov v pripravah, s tem pa zgubu miljone in miljone dolarjev......! ja tocno zato najbolsi igralci v NBA ne igrajo v reprezentanci! (ceprov se sam nevem kaj jih v to tako spreobrne) no, vglavnem Beno je biv spet pripravlen igrat v reprezentanci, glede na kvaliteto je pa izraziv svoje pogoje, in? smesno al pa zalostno teh ni dobiv! Prvi plej evrope ne dobi status prvega pleja v nasi Rep., sramotno!!!!!!! (naslednic pa tud Dragica nov) Bil sm na vseh tekmah slovenske nogometne rep. v Mb in tud na parih v tujini. hokej, kosarka, planica...... zelev sm it v Turcijo.......... zalostno! Beno prov si se odlocu, zelim ti cim vec uspeha v NBA in zivljenju na splh................ mi navijaci pa upajmo na kako odmevno zmago in ponovno sloznost v rep..... Lep pozdrav. Dejmo si že enkrat priznat, da je Dušan Šešok očitno prepozno odsopil s svojega položaja. Koliko je ta človek pokradel enega denarja iz naslova glavnega sponzorja Iskre, katero je med drugim tudi spravil v stečaj itd. In potem ta človek govori koliko je dal reprezentanci. Se spomnite Švedske, Milič strgana številka na dresu itd. Da ne govorimo o strokovnem štabu. Na žalost je zdaj že prepozno. Drugače je pa vendar jasno, da je Beno po kvaliteti za v prvo peterko. Beno Udrih, Goran Dragič, Nachbar, Smodiš, Lorbek. To je to, če bi kdaj bilo tako + vsi ostali bi že morali imeti vsaj eno medaljo, pa na žalost nikoli ne bo. Beno se je prav odločil. Slovenija spet ne bo nič dosegla, ker igrajo skos po istem kopitu. Spremembe so pač nujne. Memi pa bo tak al tak odstopil po SPju ker bo pogrnu :D Dejstvo je, da je se problem okoli vodenja repke začne v preteklem vodenju s strani KZS. Na našo zalost je bil Šešok predolgo časa na čelu, kar pomeni da s to generacijo ne bomo nikoli osvojili medalje, kar je na kvaliteto res škoda. Košarkarska zveza Slovenije je vse zajebala z izbiro Bečireviča. Memi B. ni karakter velikega trenerja, ovira pa ga še sine, ki ne sodi med najboljše tri, je pa jasno, da bo imel prioritete. To sproža konflikte. Tudi Jaka Lakovič po moje ni najboljša izbira na kapetanskem mestu. Manjkajo mu muda. Udrih bi bil najbrž boljša izbira, zanesljivo pa Erazem, če bi igral. Ali v SLO. po Sagadinu res nimamo nobenega kakakterno močnega trenerja? Zakaj se na KZS niso odločili za tujca? Tukaj so Šešok, Volčič, Smrekar & comp... zamočili na celi črti. Memi deluje kot spužva. Želim si, da bi naši te moje kritike v Turčiji demantirali, se pa bojim, da je verjetnost za to bolj majhna. Jaz čisto podpiram Benota. Če on ne bi imel namena igrati za reprezentanco, bi se odpovedal že v naprej. On mora biti gonilna sila te reprezentance in njen prvi igralec, ne pa da se mora še vedno dokazovati kot kakšen mladinec pač zato ker je lakovič starejši in kapetan. Res da ima Beno precej manj nastopov za reprezentanco, toda moramo vedeti da je tudi dokaj nagnjen k poškodbam.. In čisto realno gledano še, če bi meni kot igralcu na njegovem nivoju, povedal selektor, ki je tri nivoje pod kvaliteto naše reprezentance, da bom menjava tretjemu playu barce, bi tudi vse skupaj nekam poslal.. beno je najuspešnejši naš športnik v nbaju...ma 3 prstane, zdej pa je glavni play v svoji ekipi in ima zavidljivo statistiko. ne vem sicer, kdo bi bolj pasal kot prvi play naše reprezentance, samo definitivno so njegovi pomisleki upravičeni, bečirovič pa bi moral to upoštevati. nonsense je, da naš najboljši igralec to sezono igra kot rezerva v reprezentanci!!! jaa pametni Bećoo..-.- udrih ki je pravi vodja in igralec kar je pokazal pri sacramentu bo ostal doma ker ma prevelik ponos bećirović in bo raje svojga sinčka zlatega forsiral... Riba vedno pri glavi smrdi. KZS je krivec za to, da je ena cela peterka doma in to taka, da bi premagala tole Memeijevo ekipo. K A T A S T R O F A ! S fanti ni nič narobe. Kakšno avtoriteto bo imel Memi pri ostalih, je evidentno. Enostavno ni kaliber selektorja članske ekipe. Niti klubskih referenc nima, niti ni bil igralec ( Zdovc, Pipan Subotič). Revež se bo znojil na klopi eno prvenstvo, potem pride na vrsto spet nekdo drugi. Generacija pa v franže. V nogometni francoski drami so odstopili vsi, od predsednika do selektorja. ..res je pa tudi,da je tale becirovic za en drek trener in da bi po prikazanem v pretekli sezoni beno moral biti prva violina te ekipe...zgleda da memi ne misli tako in zato je prislo do tega sranja....se vedno pa trdim,da se mora posameznik podrediti kolektivu in to bi moral vedeti tudi beno...skoda je narejena,se enkrat vec,in najboljsa generacija slovenskih kosarkarjev bo pocasi odsla v penzion brez ene same lovorike.... pa od ket vam, da je Beno zahteval 30 minut ali več. vse njegove izjave sem šel še enkrat prebrat in nikjer ni to napisu. kar zmišljujete se neki u tri krasne. zahteval je mesto v prvi peterki. to zahteva tudi pri Sacramentu in ko to mesto dobi razturava. vrjetno bi z veseljem malo več sedel, če bi se njegovi menjavi odprlo. Bena pa če začenja teklme veš, da da vsako tekmo lahko 15 pik+5 podaj. sploh nevem zakaj še vedno pišem. Beno Udrih, Goran Dragić, Erazem Lorbek, Jaka Lakovič, Matjaž Smodiš, Primož Brezec, Nachbar in Vidmar... če bi ti fantje (vsaj) enkrat skupaj za reprezantanco zaigrali bi zagotovo osvojili zlato medaljo! Tako pa nam uhaja EDINI ekipni šport v katerem bi lahko prišli do kolajne in obenem nam uhaja generacija fantov, ki igra vidne vloge v najbogatejših klubih v Evropi in ZDA. Kot da že ni dovolj skrbi nam pa obenem ugaša še edina luč mladim slovenskim košarkašem, da se dokažejo svetovni košarkaški sceni- Olimpija. Verjetno se ljubiteljem košarke para srce. Zadeva je sledeča: Memi mora skrčiti seznam branilcev, tako da bo lahko svojega sineka peljal s sabo.... Peljal bo 5 bekov, 5 centrov in 2 krili .. tako je ponavadi.... Recim da je Beno ostal... Se pravi imamo Bena Udriha, Lakoviča in Gorana Dragiča... so že trije sigurni.... Ker je bilo govora o pomladitvi reprezentance bo siguren tudi Jaka Klobučar..... Tako bi za zadnje mesto ostali Zoran Dragič, Samo Udrih, Čebular in Bečirevič.... Tako ko zdaj Benota ni gre sigurno Sani na SP, ki je mimo grede včeraj tudi kriv za poraz,.... kako se je zapodil pod koš... kot začetnik... iz kontre pa dobimo koš+dodatni prosti met.... vse to 2 minute pred koncem.... poleg tega ga bomo se spominjali letos kot tistega, ki je Olimpiji drago računal svoje usluge, pokazal pa nič..... France Balantič ( * 29. november 1921, Kamnik, † 24. november 1943, Grahovo ) se je po končani ljudski šoli vpisal na klasično gimnazijo v Ljubljani. Po opravljeni maturi je začel s študijem slavistike. Leta 1942 interniran v Gonarsu, 1943 pa se je pridružil vaškim stražam, po njihovem razpadu pa novoustanovljeni domobranski vojski. Balantič je 1943 ob boljševiškem napadu zgorel v postojanki na Grahovem. Umrl je kot domobranski častnik - uradnik in postal ikona kulturnega odpora proti boljševiški revoluciji. Po koncu II. svetovne vojne so bili vsi izvodi njegovih knjig v knjižnicah izločeni iz fonda za redno izposojo. Književni zgodovinar Anton Slodnjak ga je v petdesetih letih omenil v svojem pregledu slovenske književnosti, zato so ga vrgli z univerze. Na procesu zoper gledališke umetnike, ki so sodelovali na Balantičevem spominskem večeru v Drami, so bili obsojeni Mileva Ukmar Boltarjeva, Mila Šaričeva, Ciril Debevc, Slavko Jan pa oproščen. Leta 1966 je poromala že natisnjena zbirka Muževna steblika zaradi intervencije v političnih vrhovih na uničenje v papirnico Vevče. Leto po smrti je Tine Debeljak izdal knjigo njegovih pesmi, v njegovo čast so med vojno prirejali recitale, pesniške večere in po njem imenovali literarne nagrade. V svojih pesmih izpoveduje ljubezen do ženske, zavezanost domači zemlji in Bogu, občutljivost za socialne razmere in vizijo svoje zgodnje smrti. Oblikovno je uporabljal klasični sonet in večkitične rimane šitri vrstičnice. Njegove pesmi so izšle v knjigah V ognju groze plapolam, Muževna steblika, Tihi glas piščali, Zbrane pesmi idr. Za njegovo literaturo se je po smrti zavzemal dr. Tine Debeljak, a tudi Mitja Mejak. V času od leta 1994 je izšlo več notnih zapisov na njegova besedila, o njem pa govori tudi opera Tomaža Sveteta PESNIK IN UPORNIK, izvedena v mariborski operi leta 2003. Pesnik nesporne ustvarjalne moči in izjemne lirične govorice. (France Pibernik). ZASUTA USTA Nekje pokopališče je na hribu, brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami. Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in pust. Pri meni noč je in mi sveti. Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust. SLOVO Položi mi, dragi, bolni obraz čez trudno sijoče oči, daj, da začutim na licu zadnji zamolkli udarec krvi. Umiraš in tuja dlan tipajoč neusmiljeno v dušit ti grebe, objemi me, bruhni vame nemir, jaz ne morem, ne morem brez tebe. Ko zadnjikrat krikneš v ledeno temo, bom zaihtela med prste, bele od sanj, ostala bom sama na meji grobov, ti pa boš miren onstran iskanj. VSE (odlomek) Umazan črv sem, ki zdaj zdaj izgine, ni v meni več domačega neba, le lačen pes sem, ki zdaj zdaj pogine. UMIRAJOČA SLA (odlomek) Ko bi ti vedela, kako sem sam, kako poslavljajoča strast se peni, da veš, kako boli posmeh jeseni, bi prepustila željnim se rokam. POSTOPAČEVA SMRT (odlomek) Ko med vlačugami mi bo končati, kraljico čakal bom, izgnani svat, da me poljubi ko zavržen kruh. TO JUTRO (odlomek) V slovo zaklal sem svojo ovco belo, razlil sem kri čez čelo jim veselo, da videli bi mojo bol v temi --- MRTVA BELINA (odlomek) Vse je belo zadaj, beli prsti, bel obraz, bel neskončni kraj, bel je mrtvi, mrtvi čas. POT BREZ KONCA Reci mi, mati, besedo, besedo v slovo, vidiš me zadnjikrat, mene več k tebi ne bo. Pokropi me z blagoslovljeno vodo, da najdem vsaj konec poti, mati, jaz pojdem duše iskat, mati, tja, kjer jih ni. PROŠNJA ZA BESEDE Srca se je dotaknil večni smeh kipečih juter in otrok ihtenje in smrt dreves in klatežev življenje in klic Tvoj rožni v dnevih in nočeh. Pomagaj mi, besed mi svetlih daj, besed, ki kakor vino se iskrijo, ki molijo Te kot pomladni gaj! Jaz pa bom vedno Tebi pesem pel in kadar moji zvoki dozorijo, pri Tvojih bom kolenih obesedel! MAGISTRALE SONETNEGA VENCA Trohneče vence sem si strgal z glave, Poslenjih smrtnih vonjev sem pijan, Obup moj sivi je do dna prežgan, Sesedel krhek sem se sred planjave. Dobrotljive domače so dobrave, Odprle izgubljencu srčno stran, Studencev močnih, čistih sem željan, potapljam v dobre zemlje se vonjave. In spet sem vitki vrč za Božjo kri, Prsteno grlo močijo mi sanje, Nikdar več ne zastro me tuji vali. Drhteč v veselju legam na oči, Gospod, podaril si mi odpuščanje, Bogat sem kakor tihi glas piščali. NE NAJDEM DOMOV Oblaki diše kot ciklamni, bori neba so temni zaliv, v njih potopljeni kot kamni so ptiči, tiho padajo v sen. Ne najdem domov in poln sem medu kakor žametna drobna čebela, rumene so roke od prahu, nazaj ga bom stresel med rože. Odon Peterka Francetu Balantiču: O BRAT Povej, o brat, kako je zdaj s teboj, ko si trohneče vence strgal z glave in si obležal v ognju sred planjave in te prekrilo je zvezda nebroj! Zdaj te omamlja tihi glas piščali nič več razpadanja se ne bojiš, v objemu slavljene noči goriš, nesmrtne vence so plameni vžgali. Povej, o brat, kako je zdaj s teboj! Ti je gospod podaril odpuščanje In vlil v ožgano grlo večne sanje? Povej, o brat, kako je zdaj s teboj, ko si poljubil svojo zrelo smrt in si s prstjo vso žametno zastrt! PUBLIKACIJE: V OGNJU GROZE PLAPOLAM, uredil Tine Debeljak, Ljudska knjigarna, Ljubljana 1944 VENEC, poezija Zimska pomoč, Ljubljana 1944 VENEC, poezija, Zimska pomoč, Učiteljska Tisk, Ljubljana 1944 ČEZ IZARO, Družba sv. Mohorja, Celovec 1951 FRANCE BALANTIČ, Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires 1956 MUŽEVNA STEBLIKA, Uredil Mitja Mejak, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1966 PESMI, Družba sv. Mohorja, Celovec 1967 ZBRANO DELO, Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires 1976 MUŽEVNA STEBLIKA, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1984 VENEC, Karantanija, Ljubljana 1990 TIHI GLAS PIŠČALI, Mohorjeva družba, Celje 1991 ZBRANE PESMI, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1991 MUŽEVNA (SEM) STEBLIKA, Družina, Ljubljana 2003 V OGNJU GROZE PLAPOLAM, Nova revija, Ljubljana Blogi RTV Pahor in Stres: Skupen poklon žrtvam povojnih pobojev in nacizma Türk: Poklon gotovo del spravnega procesa 24. julij 2010 ob 08:21, zadnji poseg: 24. julij 2010 ob 19:24 Celje - MMC RTV SLO/STA Kadar koli smo priče novim razkritjem vojnih ali povojnih tragedij, smo bolj moralno šokirani, kar kaže, da dozorevamo kot narod, je po obisku Hude Jame in Starega piskra dejal premier Pahor. Premier Borut Pahor in ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres sta se namreč skupaj poklonila žrtvam povojnega nasilja v rovu Barbara in žrtvam nacizma v Starem piskru. Gre za prvi skupni poklon premierja in ljubljanskega nadškofa, ki sta pred vhodom v rov Barbara v Hudi Jami pri Laškem položila cvetje in svečo in se tudi podala v rov. ODZIV PREDSEDNIKA REPUBLIKE ZA TV SLOVENIJA: Predsednik republike Danilo Türk je v odzivu na današnji skupni nastop premierja Boruta Pahorja in ljubljanskega nadškofa in metropolita Antona Stresa spomnil, da je 1. novembra lani skupaj s predsednikom vlade in predsednikom DZ-ja Pavlom Gantarjem tudi sam položil venec v Hudi Jami in se tako poklonil žrtvam. Obenem je pozval, da naj se preiskava, vezana na Barbarin rov, čim prej konča, nato pa naj se sprejmejo sklepi, kako ukrepati. Današnji skupni poklon po njegovih besedah gotovo prispeva k pomirjanju in je del spravnega procesa. "Slovenci smo s tem, ko smo postajali zrelejši kot narod in država, postali zrelejši tudi za občutenje tragedij, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno in po njej," je še dejal premier Pahor. Ob vseh teh razkritjih si želimo, da bi se s tem spominom soočili in ga na primeren in pieteten način tudi umestili v našo zgodovinsko zavest, je dodal. Tako premier kot nadškof sta sicer izpostavila dolžnost države, da prikrita grobišča uredi. Dolžnost države je, da v Hudi Jami opravi pietetni pokop trupel, je opozoril Pahor, saj bodo na ta način prispevali k zorenju splošnega občutka za dobro in pravično. "Ljudje niso izgubili le življenja, ampak tudi pravico" Po besedah ljubljanskega nadškofa pa današnje dejanje ostaja na ravni tistega, kar je najbolj temeljno - moralne zgroženosti in sočutja, "ki ga dolgujemo vsi tem ljudem, ki so v strahotnih okoliščinah izgubljali življenja". Verjame, da bo premier naredil vse, da bodo tisti, ki so v Hudi jami končali v strahotnih okoliščinah, dobili spoštovanje, ki ga zaslužijo. Kot je povedal, je še vedno zgrožen, ko prebira spomine na leta med in po vojni, ter zgodbe številnih sorojakov, ki so trpeli zaradi domoljublja in resnice. Ne le, da so ti ljudje izgubili življenja, ampak so izgubili pravico, je poudaril Stres in dodal, da je premierju hvaležen, da sta imela možnost skupaj obiskati omenjena kraja pobojev. Dogodka sta se udeležila tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ter celjski škof Stanislav Lipovšek, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Vodja sektorja za vojna grobišča Marko Štrovs je v Hudi Jami povedal, da so samo ta mesec našli deset grobišč, od tega štiri množična: v Novih Tepanjah, Šoštanju, Velenju in Košnici pri Celju, kjer je posmrtnih ostankov od 600 do 1.000. Za ureditev kostnice v Barbara rovu pa po njegovih besedah že poteka javno naročilo. V rovu Barbara naj bi smrt našlo okoli 2.500 ljudi V rovu Barbara v Hudi Jami pri Laškem so marca lani odkrili množično grobišče. Tam so našli posmrtne ostanke skupaj 430 ljudi, predvidevajo pa, da so v rovu posmrtni ostanki približno 2.500 ljudi. Z grobiščem se je ukvarjalo tudi celjsko tožilstvo, ki je preiskovalo kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper človečnost, ki je bilo storjeno v povojnem času. Dela v rudniku so sicer končana, najdeni posmrtni ostanki žrtev pa so trenutno shranjeni v opuščeni strojnici v rudniku in v prvem jašku rudnika. Trenutno so končana tudi predlagana posamezna preiskovalna dejanja, so sporočili s celjskega tožilstva. 374 talcev ustreljenih v Celju Pahor in Stres sta se poklonila tudi žrtvam nacističnega nasilja v Starem piskru v Celju. Na dvorišču tega nekdanjega zapora so namreč nacisti v letih 1941 in 1942 ustrelili 374 talcev. Premier Pahor se je sicer udeležil tudi nedavne spravne slovesnosti ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu, Stres pa je tedaj vodil mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Pahorjeva udeležba na slovesnosti je bila presenetljiva, saj v RKC-ju na slovesnost niso vabili nikogar z državnega vrha. Vendar pa je nato ekonom novomeške škofije Janez Gril pojasnil, da je do njega prišla informacija, da bi se Pahor želel slovesnosti udeležiti, zato mu je vabilo tudi poslal. L. D., E. S., M. N. To o talcih vem, ker je dedek bil že na kamionu za streljanje, pa je imel srečo, da je pri njih imel najeto sobo nemški oficir in ga je rešil tik pred šusom...Na obeh straneh so bili dobri ljudje a na žalost tudi zelo slabi... Evrospka resolucija o obsodbi toltalitarizmov daje prve rezultate tudi pri nas, vendar čaka Slovenijo še zelo dolga pot... Problem je, da Slovenci nismo bili zmagovalci druge svetovne vojne ampak poraženci. Narod je že storil pugumno dejanje, ko se je upro okupatorju, a kaj ko je komunizem izkoristil upor za revolucijo in za nasilje nad lastnim narodom. Teror komunistov, je pognal Slovence v roke okupatorja, ko so leti poskušali zasčititi sebe, svoje družine in svoj način življenja. Pač vsi smo poraženci, zato je najbolje, da obsodimo komunizem in sodelovanje z okupatorjem, ter gledamo naprej v prihodnost. Da se spominajmo ljudi, ki so se leta 1991 borili za Slovenijo, za lastno državo in da pozabimo na ljudi, ki so se leta 1945 borili za Beograd. @Kralj M. zelo dobro povedano! Poraženci so vsi, ki so kakorkoli delovali v prid kakega totalitarizma, tisti, ki so bili zavedeni ali mobilizirani iz ene ali druge strani pa so bili prevarani s strani prvih. Zmaga za vsakega narodno zavednega in demokratično usmerjenega Slovenca pa je bila osamosvojitev. 3.5.2006 3. dan šmarnic Izidor Završnik duhovnik Izidor Završnik je slovenski Maksimiljan Kolbe (zamolčan v domovini in tujini) Izidor Završnik se je rodil 4. aprila 1917 v župniji sv. Jurij ob Taboru. Mladost je preživel na Gomilskem, kamor se je družina preselila. Kot gojenec dijaškega semenišča v Mariboru je končal gimnazijo in vstopil v bogoslovje. Že kot semeniščnik in kot bogoslovec se je odlikoval v pobožnosti, tudi v pobožnosti do Matere Marije. Poleg študija pa je rad tudi risal in je celo ilustriral nekaj knjig. Bil je tudi pesniško nadarjen in je urejal interni list mariborskih bogoslovcev. Mašniško posvečenje je prejel 11. maja 1941. Po posvečenju je začel Izidor duhovniško delovati v domačem kraju na Gomilskem in po drugih župnijah spodnje Savinjske doline, kjer so Nemci tedaj izselili že večino duhovnikov. Z duhovniškim kolegom Francem Puncerjem, ki je bil posvečen nekaj dni pred njim, sta z veliko vnemo oskrbovala župnije po vsej spodnji Savinjski dolini. Oba novomašnika še nista bila na nemškem seznamu za izselitev, čeprav sta se zavedala, da podobna usoda čaka tudi njiju. Izidor je ljudi spodbujal: »Potrpite, ne obupavati, svoboda pride!« Mnogi so mu svetovali, naj pobegne, a ni hotel. Dejal je: »Doma bom ostal, dokler bo treba. Če so prestali drugi, bom pa še jaz!« V tem času je Izidor spretno uporabil svoj slikarski talent. Z risarsko spretnostjo je ponarejal nemške dovolilnice za prestop v Ljubljansko pokrajino, ki je bila pod italijansko oblastjo in kjer so tedaj vladale še dokaj znosne razmere, na štajerski strani, ki je bila pod nemško okupacijo, pa so ljudje mnogo bolj trpeli. Dovolilnice je ponarejal tako spretno, da so bile veljavne in je s tem mnogim ljudem rešil življenje. Vendar ga je nekdo izdal. Na praznik sv. treh kraljev, 6. januarja 1942, ko je maševal na Gomilskem, so ga v zakristiji pričakali Nemci. V Izidorjevem žepu so našli ponarejene dovolilnice in ga zaprli v zloglasni zapor Stari pisker v Celju. Tam so ga gestapovci kruto mučili, tako da so domači ob zamenjavi perila dobili krvavo Izidorjevo perilo. Gestapovci so ga pretepali, mu nohte trgali s prstov, ga obešali pod strop, tako da se ni mogel z nogami dotakniti tal. Po nekaj mesecih mučenja so Izidorja nenadoma pogojno izpustili in sicer z naročilom, da mora gestapu ovajati druge ljudi. Tega pa ni hotel. Dejal je, da mu to še na misel ne pride. Njegov duhovniški kolega Franc Puncer, ki je bil tedaj še na prostosti, mu je svetoval, naj pobegne, Izidor pa ni hotel. Z velikim navdušenjem se je ponovno lotil oskrbovanja župnij. Franc Puncer je izjavil: »Dobro se je zavedal, da je še pod ostrejšim nadzorstvom, pa je videl veliko žetev na božji njivi in tako malo delavcev, in je sklenil kakor sv. Pavel: ‘Jaz pa bom rad vse žrtvoval, tudi samega sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše!’« Ker Izidor Završnik ni izpolnil pričakovanj gestapovcev, so ga jeseni 1942 ponovno zaprli v Stari pisker in ga strahovito mučili. Pretepali so ga do nezavesti, mu trske zabijali za nohte, ga obešali in mučili še na druge načine. Čez nekaj časa pa so ga preselili iz Celja v mariborske zapore. Prepričan je bil, da ga bodo poslali v kakšno koncentracijsko taborišče, vendar tega ni dočakal. Na pepelnično sredo, 10. marca 1943, so v mariborskem zaporu ustrelili 25 talcev, med njimi je bil tudi Izidor Završnik. Kako je do tega prišlo? Žena Franca Žvana, enega od takratnih zapornikov, je v pismu ta dogodek takole opisala: »Kmalu po poroki mi je mož Franc Žvan povedal: ‘Ti, Olga, ne bi dobila mene, če me ne bi rešil smrti en duhoven v arestu v Mariboru.’ To mi je pozneje še večkrat povedal in razlagal, kako je bilo. Nekega dne so na dvorišču postrojili zapornike. V vrsti so začeli izbirati talce za streljanje, vsakega desetega. Franček je bil ravno deseti. Poleg pa je bil v vrsti tudi en duhoven. Ko so Nemci zapisovali imena in med seboj debatirali, pravi v zmedi ta duhoven Frančeku: ‘Fant, ti si še mlad, imaš še vso bodočnost pred seboj,’ in je stopil na mesto mojega moža. Te odbrane, med njimi tudi duhovna, so odpeljali na streljanje, Franček pa je ostal v zaporu.« Med takrat ustreljenimi talci je bil samo en duhovnik, in to je bil Izidor Završnik. Daroval je življenje, da je rešil sojetnika. Izidorja Završnika so skupaj z drugimi talci pokopali na pokopališču v Gradcu. Njegovo ime je vpisano na tamkajšnjem spominskem slavoloku. Gotovo je mučenec ljubezni do bližnjega. 07.01.2004, Peter Kvaternik »Bodo kakor zvezde za vso večnost« (Dan 12,3) V teku je postopek za beatifikacijo slovenskih mučencev 20. stoletja V sredo, 7. maja so se na povabilo postulatorja pod nadškofovim vodstvom na svoji prvi seji sestali člani cerkvenih sodišč, ki so bila ustanovljena po navodilih apostolske konstitucije »Divinus perfectionis Magister iz leta 1983 za potrebe postopka za razglasitev slovenskih mučencev 20. stoletja. Med njimi je bil tudi p. dr. Viktor Papež, ki jim je iz svojih izkušenj lahko pojasnil, kako tečejo taki postopki v Rimu in na kaj naj bodo pri svojem delu pozorni, da bi se mogel proces v čim krajšem času uspešno zaključiti. Ko je sedanji papež Janez Pavel II. z Apostolskim pismom »V zarji tretjega tisočletja« napovedal temeljito duhovno pripravo vse Cerkve na prestop človeštva v novo tisočletje, je med drugimi nalogami zapisal tudi, da bo treba »posodobiti martirologije«. Papež ugotavlja, da se je Cerkev prvega tisočletja rodila iz krvi mučencev: »Sanguis martyrum – semen christianorom.« Nato zapiše pomembno resnico: »Na koncu drugega tisočletja je Cerkev znova postala Cerkev mučencev.« Cerkev je bila preganjana na različnih delih sveta. »To je pričevanje, ki se ne sme pozabiti.« Čeprav se je Cerkev v preteklosti srečevala z mnogimi težavami, je vedno skrbno gojila spomin na mučence. »V našem stoletju«, tako piše leta 1994, »so se vrnili mučenci, večkrat nepoznani kot 'neznani junaki' za veliko božjo stvar.« Zato je bilo v Rimu sklenjeno, naj »krajevne Cerkve storijo vse, da se ne bi zgubil spomin na tiste, ki so pretrpeli mučeništvo, in zberejo vso potrebno dokumentacijo«. Vsi na novo razglašeni svetniki in svetnice, mučenci in mučenke »razodevajo življenjskost krajevnih Cerkva«. (TMA 37) Na osnovi tega je bila tudi pri nas v okviru Narodnega odbora za Jubilej 2000 oblikovana posebna komisija za martirologij, ki je začela z zbiranjem podatkov o slovenskih mučencih in pričevalcih za vero v 20. stoletju. Imena preko dvestotih slovenskih pričevalcev in pričevalk in osnovni podatki o njih so bili posredovani na ustrezni odbor v Rimu, ki je tako zbral imena preko 7000 kristjanov, ki so v preteklem stoletju v svojem življenju junaško izpričali vero v Kristusa po vsem svetu. Imena slovenskih pričevalcev in pričevalk so bila prebrana pred tremi leti pri spominski maši v »slovenskem Koloseju« - Kočevskem rogu in objavljena v Družini. Naknadno se je tem pridružilo še nekaj novih imen. V novem Apostolskem pismu »Ob začetku novega tisočletja«, ki ga je papež napisal leta 2001, se ozira najprej na dediščino Velikega jubileja in med drugim ugotavlja, da je Gospod v preteklem stoletju »potrdil svojo Cerkev z veliko množico svetnikov in mučencev. Za nekatere izmed njih je bilo jubilejno leto tudi leto njihove beatifikacije ali razglasitve za svetnike«. V zvezi z tem je bilo »zelo veliko storjeno, da bi zbrali dragocene spomine na pričevalce vere v 20. stoletju. Spomnili smo se jih in jih počastili 7. maja 2000 skupaj s predstavniki drugih Cerkva ali cerkvenih skupnosti na zgovornem prizorišču v Koloseju, ki je simbol preganjanj«. Papež zaključi to razmišljanje s pomenljivim pozivom vsem vernim: »Te dediščine ne smemo zapraviti, terja trajno dolžnost hvaležnosti in jo ponovno dajemo v zgled za posnemanje.« (ZNT 7) O mučencih v 20. stoletju na naših tleh je spregovoril tudi prvi Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem in med drugim zapisal: »V mnogih nedolžnih žrtvah druge svetovne vojne in revolucije je slovenski narod, podobno kot drugi narodi preteklega stoletja, dobil več sto mučencev in pričevalcev.« (PZ 25) Ko govori o potrebnosti dialoga z zgodovino in s tem v povezavi o pogojih za narodno spravo, tudi ugotavlja: »Preganjanje Cerkve v komunistični Jugoslaviji je rodilo mnogo pričevalcev za vero, ki so lahko zgled odpuščanja in pripravljenosti na spravo.« In malo dalje še dostavi: »Poleg tega je zelo pomembno, da na ravni celotne državne skupnosti pride do objektivne zgodovinske sodbe o preteklosti in njene moralne ocene.« (PZ 81) V povezavi s tem členom je Plenarni zbor sprejel tudi sklep, ki se glasi: »Komisija za martirologij naj nadaljuje z zbiranjem podatkov o pričevalcih za vero in jih teološko ovrednoti.« Upoštevajoč vse to, so slovenski škofje lani jeseni na svoji redni seji sprejeli sklep, da se začne v vseh treh škofijah najprej škofijski postopek, ki se bo kasneje združil v enotni postopek za beatifikacijo slovenskih mučencev 20. stoletja. Na podlagi cerkvenih določb so imenovali skupnega postulatorja za vse tri škofije, nato pa še v vsaki od škofij poseben sodni senat, ki bo zaslišal priče o teh mučencih. Posebna komisija je v vsaki škofiji po določenih kriterijih izmed množice pričevalcev in pričevalk izbrala tiste, katerih življenje in smrt bo v postopku, kot nekakšnih »reprezentantov« vseh drugih, posebej skrbno proučeno, dokumentirano in kasneje posredovano ustrezni kongregaciji v Rimu. Tako so komisije izbrale v koprski škofiji 11, v ljubljanski 28 in v mariborski 8 oseb, skupaj torej 47. Kdo so pravzaprav te osebe? To so: Ivan Bric, Jože Brecelj, Alojzij Breznik, Franc Cvar, Darinka Čebulj, Anton Duhovnik, Lambert Erlich, Jože Geoheli, Franc Gomilšek, Srečko Huth, Alfonz Jarc, Vinko Kastelic, Franc Kek, Franc Kern, Emil Kete, Jaroslav Kikelj, Janko Komljanec, Franc Kramarič, Peter Križaj, Štefan Kuhar, France Kunstelj, Gizela Lavrenčič, Vera Veronika Lestan, Ciril Lisjak, Ignac Nadrah, Franc Nahtigal, Marica Nartnik, Ivanka Novak, Henrik Novak, Valentin Oblak, Jakob Omahna, Janez Pavčič, Franček Pen, Lado Piščanec, Antonija Premrov, Malka Purgar, Ivan Salmič, Ludvik Sluga, Janez Strašek, Filip Terčelj, Viktor Turk, Matej Kerubin Tušek, Ivan Valerijan Učak, Lenart Velikonja, Alojz Vrhnjak, Izidor Zavadlav, Izidor Završnik. Večina od teh je opisanih v knjigi Palme mučeništva. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem svoje službe, med kmečkim delom, po zaporih ali pa enostavno izginili neznano kje. Seveda z uvrstitvijo na ta seznam še ni rečeno, da bodo v teku postopka tudi spoznani za primerne uvrstitve v martirologij. O tem bodo z vso odgovornostjo presojali odgovorni najprej na škofijski ravni, nato na slovenski in nazadnje v kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu. Ne glede na vse to človeka spreletava srh, ko bere o grozodejstvih, ki so jih morali prestati in se ne more načuditi njihovi zvestobi, veri ter neomajnem zaupanju v Kristusa. Posebno še takrat, ko so trpeli neznanske muke. Človek se sprašuje, kje so lahko zbrali toliko moči in hrabrosti, da jih noben posmeh, zasramovanje ali nečloveško izživljanje mučiteljev ni zlomilo? Odgovor najde v njihovem preteklem življenju, iskreni pobožnosti, hranjenju in krepitvi svoje vere v zakramentih. Tudi v globoki veri takratnega cerkvenega občestva, ki je bilo vredno roditi take sadove svetosti. Pred odgovornimi za vodenje postopka je sedaj zelo zahtevna in odgovorna naloga, da čim prej v rednem postopku zberejo čim več pričevanj ljudi, ki so te mučence še osebno poznali ali vedo o njih zanesljiva dejstva iz prve roke. Ker se mnogi od teh naglo poslavljajo s tega sveta, obstoji nevarnost, da bodo s seboj v grob odnesli marsikatero nad vse zanimivo podrobnost, iz katere bi se dalo čim bolj celovito sestaviti mozaik mučenčevega življenja in okoliščin smrti. Nenavadno pa je, da še danes nekateri neradi ali v strahu razkrivajo navidez drobne utrinke iz njihove preteklosti, ki pa veliko povedo o nekdanjih razmerah in ljudeh, zlasti pa o motivih njihovega ravnanja. Hvala Bogu, ne manjka tudi takih, ki z veseljem sodelujejo in čutijo dolžnost, da s svojim pričanjem dodajo svoj del v veličastni mozaik, ki se bo sčasoma izrisal na »pročelju« slovenske Cerkve 20. stoletja. Našli smo že preko petdeset oseb, ki so pripravljeni pričati in povedati vso resnico. Seveda ves postopek zaradi mnogih oseb in obsežnosti raziskovanja ne bo mogel biti prav kratek. Preiskati bo potrebno tudi vse relevantne zapise o življenju in delu teh mučencev. Posebni presoji bodo podvržena tudi vsa njihova zapisana dela. Zato bosta ustanovljeni tako kot pri drugih postopkih še zgodovinska in teološka komisija, ki ju čaka kar veliko dela. Računamo pa na izdatno pomoč mučencev samih z njihovo priprošnjo pri Bogu, zlasti če se jim bomo vsi radi priporočali v naših stiskah in potrebah ter morebitna uslišanja tudi sporočali na naslov: Slovenski mučenci, p.p. 1990, 1001 Ljubljana. Prav tako računamo na dobrohotno pomoč duhovnikov in laikov pri zbiranju potrebnih pričevanj in dokumentov, nenazadnje tudi na denarno pomoč za kritje stroškov tega postopka. Župnik Franc Orešnik, umrl na pragu konca druge vojne v Jesenovcu 1944 [kje se najde podatek 9. januar 1945] (duhovni pomočnik v Ludini) Na Štajerskem praktično ni bilo nobenega bratomornega klanja. V cerkvi na Kogu je spominska plošča posvečena župniku Francu Orešniku, domačinu, ki je umrl v zloglasnem taborišču Jesenovec. Vse to priča, da so določene ideološke poteze (proti veri) nove oblasti po drugi vojni bile milo rečeno nerazumljive. Slovenci - kdo smo in od kdaj smo tu? petek, 30. 7. 2010 V kulturnem domu v Bovcu je bila danes otvoritev razstave "Veneti na Slovenskem", ki ji je sledil simpozij z naslovom: "Slovenci - kdo smo in od kdaj smo tu?", v organizaciji Občine Bovec in Gorniškega kluba »dr. Henrika Tume«. Razstavo sta otvorila župan Občine Bovec in poslanec SDS Danijel Krivec ter avtor razstave pater Ivan Tomažič, uvod v simpozij pa je naredil dr. Jože Rant, ki je predstavil program simpozija in sodelujoče govorce. Zatem je zbrane goste pozdravil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki je dejal, da smo v zadnjih letih priča vse večjemu zanimanju za znanstveno razpravo o izvoru Slovencev in da je sedaj, ko je Slovenija dosegla ključne nacionalne cilje (osamosvojitev, članstvo v EU in Nato,…), čas, da se pogovorimo o celovitosti naše identitete. Ta tema je prisotna povsod, še zlasti pa med mladimi narodi. Simpozij se je nadaljeval s predstavitvijo dr. Antona Jegliča, ki je govoril o imenoslovju Julijskih alp dr. Henrika Tume. Dr. Jeglič je dr. Tumo opisal kot človeka, ki je bil aktiven na številnih področjih, med drugim je zaslužen tudi za cesto od Bovca do Trente. Povedal je, da njegovi geografski opisi ohranjajo prvotna imena in čisti slovenski značaj, čeprav so bili v preteklosti znanstveniki pod vplivom nemške učenosti. Tudi zgodovinarji v novejših časih so prilagajali svoje ugotovitve politiki. Kot zanimivost je omenil delo dr. Tume »Planine, gore, alpe« in poudaril pomen nekaterih besed, pri čemer je izpostavil tudi nespoštovanje slovenskega jezika, ki se kaže tudi z vnašanjem angleščine in opuščanjem dvojine. V nadaljevanju je dr. Joško Šavli prav tako opozoril na pomen ohranitve slovenščine, ob tem pa je dejal, da ni nujno, da je znak slovenske identitete samo jezik, narodu namreč ostajata tudi značaj in tradicija. Dr. Šavli je izpostavil tudi, da je našo identiteto treba pospeševati. Simpozij se je nadaljeval z izvajanjem dr. Antona Perdiha, ki je naredil pregled etnogeneze in prazgodovine protoslovanskega življa v Evropi in še posebej v Alpah ter nastopom patra Ivana Tomažiča - sicer tudi avtorja razstave o Venetih – ki je govoril o staroselcih Norika. Kot je dejal, arheološke najdbe predstavljajo tudi sliko zgodovine jezikov. Obstaja namreč jezikovni trikotnik Slovanov v Evropi (Makedonija, Bolgarija, Baltsko jezero), slovenščina pa je nastala s skupnostjo Venetov, iz česar bi lahko rekli, da so Veneti predniki Slovencev, kar potrjuje tudi Homer, ki jih omenja v svojih delih. V začetku popoldanskega dela nam je Vinko Vodopivec predstavil resnice in mite o Keltih na Slovenskem, dr. Andrej Rant pa je naredil primerjavo o Venetih in Karnih v Alpah in Veliki Britaniji. O tej temi je dr. Andrej Rant sicer napisal tudi knjigo, za današnje izvajanje pa je strnil v njej zapisana znanstvena dognanja. Kot zadnji govorec je nastopil dr. Jože Rant, ki je na številnih praktičnih primerih imen prikazal nekaj lingvističnih dokazov o avtohtonosti Slovencev v Vzhodnih Alpah in okolici. Na koncu je predstavil tudi mednarodni znanstveni projekt “Korenine Europe”. Simpozij se je zaključil s pestro razpravo in predlogi občinstva, da se tovrstna posvetovanja nadaljujejo tudi v prihodnje, v različnih sestavah in oblikah, z namenom, da se razprave o izvoru Slovencev približajo vsem, predvsem pa mlajšim generacijam. Novice Janša: Čas je, da se pogovorimo o celovitosti naše identitete petek, 30. 7. 2010 V zadnjih letih smo priča vse večjemu zanimanju za znanstveno razpravo o izvoru Slovencev. Predsednik SDS Janez Janša je v uvodnem pozdravu v okviru simpozija “Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu?”, ki danes poteka v Kulturnem domu v Bovcu, izpostavil, da je Slovenija dosegla ključne nacionalne cilje (osamosvojitev, članstvo v EU in Nato,…) in da je sedaj čas, da se pogovorimo o celovitosti naše identitete. Ta tema je prisotna povsod, še zlasti pa med mladimi narodi. Poudaril je tudi, da je vedenje o tem od kod prihajaš zelo pomembno in da se je malo znanstvenikov doslej ukvarjalo z našo zgodovino pred 6. stoletjem. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo sicer več poskusov raziskovanja obdobja pred 6. stoletjem, kot pa nato po drugi svetovni vojni, lahko se le vprašamo, zakaj je bilo temu tako. V začetku 90-ih let so se nato kresala mnenja o izvoru naroda, vendar pa je razprava ostala v senci osamosvojitve. Ob tem je Janša izpostavil, da se je v času postavljanja temeljev Slovenske vojske pokazala potreba po obdelavi slovenske vojaške zgodovine, v ta namen je nato Janez Švajncer napisal učbenik vojaške zgodovine, kjer je se dotaknil tudi vprašanja izvora Slovencev in dogajanja na naših tleh pred 5. stoletjem. Predsednik SDS je ponovno poudaril, da je čas, da zaokrožimo razprave o lastni identiteti, saj se v zadnjih letih pojavlja vse več zanimanja za teme, o katerih je govora na današnjem simpoziju. Ob tem se je zahvalil vsem razpravljalcem za njihov prispevek k znanstveni razpravi o izvoru Slovencev, še posebej patru Ivanu Tomažiču, ki temo proučuje že dolga leta, je pa tudi avtor danes otvorjene razstave “Veneti na Slovenskem”, ki bo v Kulturnem domu v Bovcu na ogled do vključno 8. avgusta 2010. Janša je še omenil dela dr. Henrika Tume in pojasnil razloge, zaradi katerih gorniški tabor v Lepeni nosi njegovo ime. Dr. Tuma – eden vodilnih evropskih intelektualcev svojega časa - je namreč v svojih delih utemeljil, da so imena slovenskih gora slovenskega izvora. Predsednik SDS je zbranim zato priporočil v branje njegova dela in dejal, da bo potem bolj razumljiv tudi razlog, zakaj današnji simpozij poteka ravno v Bovcu. Janko Moder Ljubljana NEKAJ MISLI O JURČIČEVI POTI V SVET Ker je stara bajka o argonavtih tudi pri nas vsaj znana, če že ne prvinsko domača, mi je mogoče pisateljevo pot po svetu primerjati z Jazonovo vožnjo za zlatim runom in z nje- j govim znanstvom s čarovnico Medejo. Zlato runo v tej prispodobi je pač uspeh po svetu, i ki si ga pisatelj pridobi deloma s svojim genijem, deloma pa tudi s sodelovanjem čarovnice i Medeje, sodobnih medijev, ki pisatelju omogočijo osvojiti večnost in vesoljstvo, da tako že pred Gagarinom razišče vesolje in že pred Einsteinovo teorijo najde relativnostno prakso. Tudi slovenski pesniki in pisatelji so po svoji usodi pobratimi in posestrime svojih bratov in sester v peresu drugod po svetu, ki že v prvem krogu - se pravi za življenja - premagajo zvočni zid jezika in jih je slišati tudi drugod, ali pa sodijo med vidce in vedce, ki prehitijo svoj čas, da jih sodobniki še ne razumejo, temveč šele njihovi zanjimci, in tako šele v drugem krogu osvojijo svet obenem s preroki, ki že po pravilu doma niso priznani. Ampak kakor hitro preidemo na slovenski pisateljski imenik, se gostobesedni pesniški zanos umiri, zlato runo komercialnih uspehov in slave in časti za domovino pa spremeni v križev pot ali pa kvečjemu v romanje desetega brata. Vemo, koliko naporov je potrebnih, ne le primarnih, za avtorje same, temveč tudi sekundarnih, za njihove prevajalce, in terciarnih, za plasiranje na primer Prešerna in Cankarja, Župančiča in Kosmača po svetu, in sicer tako, da tudi tam postanejo večni sodobniki in domačini, kakor so domači pri nas Shakespeare in Cervantes, Moliere in Tolstoj, Goethe in Dante. Ker bom spregovoril nekaj besed o Jurčičevi poti v svet, sem želel s temi stavki opozoriti na subjektivne in objektivne težave, s katerimi se pisatelji srečujejo na svoji poti, vendar ne bi rad svojega prispevka spremenil v podatkovno sicer dragoceno, možgansko pa obremenjujočo statistiko in bibliograiijo. Literarni zgodovinarji, bibliografi in siceršnji raziskovalci so namreč tudi glede Jurčiča ugotovili že marsikaj, kako in kdaj je napravil prve korake v svet. Iz njihovih podatkov je razvidno, da je bilo Jurčičevo življenje prekratko, da bi bil že sam priča tem korakom, tako da je celo k najbhžjim sosedom, na hrvaško, nemško in češko jezikovno področje, prišel šele prvi dve desetletji po svoji smrti. Ne bom tega ponavljal, ponovil pa bi rad stavek, ki je prešel že med temeljne podatke o Jurčiču, da je namreč njegov JURIJ KOZJAK ena od slovenskih knjig, ki je doživela največ prevodov. Ta rekord gotovo drži, vendar z zanimivo zamudo, saj so se prevodi zgostili precej pozno, šele okrog stoletnice nastanka, tako da se moramo vprašati, ali je šele tedaj spregovorila aktualnost povesti ali pa gre za kakšno drugačno motiviranost Tudi če gre v Kozjaku za domoljubno in svobodoljubno tematiko, ki sta v bistvu večni in povsodnji, nas vendar ob podrobnejšem pregledu prevodov preseneti, da jih ni za področja, kjer bi jih tako rekoč 267. naravno pričakovali (v makedon.ščino, srbščino, albanščino, bolgarščino, turščino, madžarščino, romunščino ...), da pa so za področja, kjer ne more biti to delo slovenskega os-mošolca nič več kot gola eksotika. In tako se nam pokaže, da je treba vzrok za prevode iskati predvsem v osebni pobudi dr. Ferdinanda Kolednika, svojevrstnega romantika, svetovnega vandrovca, tako rekoč pravega desetega brata in obenem raznašalca slovenske književnosti, zlasti še Jurčiča in Fin-žgarja, po svetu. Zato bi bilo najbolj pošteno, da bi na tako ugledni prireditvi v počastitev Josipa Jurčiča, kakor je današnja, nastopil tudi dr. Kolednik sam, kakor je bila že ves čas in je še danes njegova srčna želja, čeprav zadnje čase, zaradi bolezni in zaradi vse počasnejšega pohoda »njegovega« Jurčiča v svet, razumljivo trpka, kakor mi je pisal te dni iz celovške bolnišnice: »Z opatom smo tudi govorili, da bo za nedeljo 3. maja uredil malenkostno razstavo Jurčičevih knjig, kolikor jih ima - in to je vse, jaz bolan pa nisem za nobeno takšno,proslavo'... občutim še tako dosti bridki prezir današnjih pisarjev, ki jih Jurčič sploh ne zanima več, Kolednik pa najmanj!« Že kakšnih deset let se je namreč v vsakem pismu, ne le meni, temveč vesoljnemu svetu, in v vsakem pogovoru, ne le z menoj, temveč z vsakim, ponavljal Kolednikov nepopustljivi refren in ukaz: za Jurčičevo stoletnico moramo doseči vsaj še izdaje Kozjaka v madžarščini, v srbščini, v makedonščini, v bolgarščini, v albanščini, v turščini... V tem je bil nepopustljiv in mi je dobesedno osebno zameril, če sem mu moral žal poročati o spodletelih poskusih na primer pri Albancih, pri Makedoncih, pri Madžarih, pri Japoncih ali pri Mladinski knjigi za ponatis Desetega brata v nemščini z Gasparijevimi ilustracijami. Kako otroško se je veselil Jurčičeve stoletnice, naj malo pokaže podatek, da mu je drag vsak kraj, vsak človek, ki je kakor si že bodi v zvezi z Jurčičem in z njegovim pisanjem. Tako mi je na primer dostikrat povedal, kako je prav iskal koga, ki je še poznal Jurčiča, in ugotovil: »Edinega, ki je bil pri pogrebu, sem poznal dvaindevetdeset let starega benediktinca v Canon Cityju v Koloradu, župnika patra Cirila Zupana, ki je bil takrat študent v Ljubljani.« Ker je torej bolezen dr. Koledniku onemogočila, da bi sam tu pred nami razgrnil nekaj spominov na svetle in senčne strani svojega prizadevanja za Jurčičevo zgodovinsko povest na tujem, mi dovolite, da kot bore nadomestek poskusim iz druge in tretje roke pričarati pred vas nekaj utrinkov iz teh letopisov. • Najprej nekaj skopih življenjepisnih podatkov: Ferdinand Kolednik je bil rojen v Mariboru 24. maja 1907, tako da se torej odločno bhža svoji petinsedemdesetletnici. Gimnazijo je končal v Rajhenburgu, sedanji Brestanici, pri trapistih, potem pa študiral bogoslovje in je bil posvečen za duhovnika v Zagrebu. Prvo službo je dobil na Žirjah v šibeniški škofiji, potem pa ga je nemima kri pognala po svetu, tako da je prejšnjemu bolj teoretičnemu zanimanju za jezike pridružil še praktično, saj je dolgo živel v Franciji (kot rektor jugoslovanske misije, od leta 1938 naprej), potem kot profesor v Montrealu v Kanadi, pa misijonar v Ekvadorju. Zdaj, kot upokojenec, živi v Podgorjah (Maria Elend) v Avstriji. Aprila leta 1938 je izšel njegov prevod Jurčičevega Jurija Kozjaka v francoščino, in sicer pri belgijskem založniku Dupuisu v mestu Marcinelle-Charleroi. Zakaj navajam ta podatek? Ker z redkimi izjemami beremo kot letnico izida 1936 in kot kraj Pariz. Ker pa imamo pri dr. Koledniku opraviti z izjemnim, prav fantastičnim spominom - saj vam ob vsakem datumu, ki ga sliši, sproti strese iz rokava ne le, na primer, da je bil tisti dan četrtek in da je bil na ta datum rojen ta in ta, temveč da je bil recimo deset let prej na tisti dan torek in da se je takrat poročil ali ponesrečil ta in ta. Lahko mu torej verjamemo, da je prevod res izšel v Belgiji, pa tudi, da je imel založnik Dupuis podružnico tudi v Parizu, in da je prevod izšel aprila 1938, saj se dr. Kolednik spominja, da je opravljal zadnje korekture, 268 ko je Hitler priključil Avstrijo Nemčiji, da pa je zmotna letnica 1936 bržkone vzeta iz njegovega uvoda, ki je bil res napisan na božič leta 1936. Poseben predgovor v francosko izdajo mu je napisal Georges Goyau (1869-1939), stalni tajnik Francoske akademije. Tej počastitvi pa se je pridružila še ena: zelo ugodne ocene prevoda in nadaljnja - za našo prakso še manj verjetna, kar pravljična - poteza: dne 2. decembra 1938 je dr. Kolednik dobil zlato kolajno Francoske akademije »za zasluge v prid francoskemu jeziku na tujem«. Dr. Kolednik pa rad pove, da mu je rokopisni prevod pre-1 gledal tudi pisatelj Paul Claudel in ga pohvalil. To je bil torej Kozjakov ponovljeni prvi korak v svet - prvi je bil neopazno storjen že leta j 1894 v Brnu - za tisti trenutek mogoče tudi ta majhen, pa velik zaradi poznejših posledic. | Zaradi njega, ker je bil tako uspešen in priznan, je namreč dr. Kolednik dobil slo po pre- '' vajanju, to je eno, drugo pa: po tem njegovem prevodu je nastalo veliko prevodov še v druge jezike, torej prevodov po prevodu, saj ni mogoče zahtevati, naj bi bila slovenščina tako svetovno znana, da bi bilo v vse jezike mogoče prevajati Jurčiča iz slovenskega izvirnika Prepričan sem, da še nihče, ne v domovini, ne na tujem, ni opravil vestne jezikovne ana-hze in primerjave med slovensko in francosko verzijo Jurija Kozjaka, čeprav vem, da si je najbrž kar precej slovenskih študentov ob času tik pred drugo svetovno vojno poglabljajo francoščino prav na podlagi Kolednikovega prevoda Jurija Kozjaka, kakor je to delal tisti študent na ptujski gimnaziji, ki je pri maturi dobil prvo nagrado za francoščino ravno ob Kolednikovem prevodu in ki se je junija leta 1945 v partizanski uniformi na meji pri Dravogradu nepričakovano srečal z dr. Kolednikom. Dr. Kolednik se je namreč po končani drugi svetovni vojni, med katero je bil v Franciji in drugod zaradi humanega delovanja nekajkrat v smrtni nevarnosti pred nacisti, ves nestrpen odpravil v Maribor proti domu in pri tem ni mogel čakati za zamudne uradne postopke s potnimi listi in vizumi in jo kar po bližnjici mahnil čez mejo. In tu sta se srečala s tistim ptujskim odličnjakom tn tu je potekal zgodovinski pogovor, za dr. Kolednika precej hepiendovski, saj je imel zadnjo besedo dijak, v tem pa je očitno zmagala človečnost nad paragrafom, saj je prežar-jen z osebno kulturo in srečo med drugim rekel: »Že več let, odkar sem prebiral vaš francoski prevod Jurija Kozjaka, si želim, da vas enkrat v Parizu obiščem, na, zdaj pa vas najdem tu!« Ta obojestranska sreča pa se ni tako v trenutku pokazala in tako je imel dr. Kolednik vso možnost meditacije in ta je tako močno delovala nanj, da se je na tihem med pogovorom in za osebno katarzo zapisal v službo Jurčiču in se zaobljubil, da ga bo pri vseh narodih sveta povzdignil na oltar, da bo še drugod lahko tako blagodejno vplival na duhove. Tako se je torej dr. Kolednik posvetil Jurčiču in po tistem ni minil in ne mine dan, da ne bi kaj storil zanj. In nihče drug na svetu bi ne mogel toliko doseči, kakor je dr. Kolednik. Zaradi svojih zvez in zaradi svoje neverjetne podjetnosti, pa tudi požrtvovalnosti. Poučen zgled za to je na primer izdaja Kolednikovega prevoda Kozjaka v angleščino. Ne priča samo o njegovi iznajdljivosti pri iskanju skritih rezerv za pocenitev knjige, temveč tudi o usodnih posledicah tega in obenem tudi o merilih njegovega svetovnega popotništva, saj mu je bil svet kot domača fara, po kateri je dan na dan sproščeno »koledoval«, kakor je o njem po navadi rekel Finžgar, kakor da je povsod doma. Naj zato navedem nekaj stavkov o angleški izdaji Jurija Kozjaka iz Kolednikovega zapisa: »Ta knjiga je res,katastrofa', ker so mladi gluhonemi vajenci v francoski tiskarni, kamor sem oddal rokopis v pregled in kontrolo, kar v naglici tiskali brez moje vednosti in ko sem 27. junija 1953 prišel s svojim indijanskim škofom iz Ekvadorja, kjer sem bil takrat misijonar, v upravo te tiskarne v Franciji, da ponovno pregledam rokopis, sem videl že zadnje strani tiskane ... Vsa zadeva me je stala nekaj čez 4500 dolarjev in ker se nihče ni pobrigal za korekture, sem bil pri tej angleški izdaji Kozjaka res zelo nejevoljen - a po toči zvoniti... Pa ko sem priča- . _____......__________......, _ 269_ koval, da bom vse kar hitro razprodal, saj je šlo popolnoma vse na moje stroške. Škof se je 1. julija 1953 vrnil v Ekvador, jaz pa 2. avgusta in tako nisem imel nobenega veselja več za ,angleško' propagando.« Dr. Kolednik je sam prevedel Kozjaka v francoščino (do zdaj že pet knjižnih izdaj in več objav v časopisih), v hrvaščino (prevod je izšel v Zagrebu in prirejen v tedniku Gradiščanskih Hrvatov), v italijanščino (izšle tri izdaje), v latinščino, v nemščino (izšel iz komercialnih razlogov z razširjenim naslovom »Cigani, janičarji in Jurij Kozjak«, večkrat ponatisnjen tudi v tednikih kot podlistek, zlasti v Švici), v angleščino, v srbščino (še čaka v rokopisu), nepregledno pa je število jezikov, v katere je Kozjak preveden na Koledni-kovo pobudo, naročilo in plačilo, vendar v nekaterih primerih tudi že izdan, v drugih pa je obtičal še v rokopisu. Med tiskanimi prevodi so: litvanski, vietnamski, kitajski, poljski, češki, retoromanski, španski, portugalski, novogrški... v rokopisu pa so še ostali: madžarski, nizozemski, ruski, tigrinski, kinjarvandski, amarski, arabski, hebrejski, danski, ciganski, maltski, madagaški, švedski, turški, lužiškosrbski... Pravim, nepregledno je število jezikov, in to mislim dobesedno. Bibliografija Jurčičevih tiskov na tujem namreč ni tako preprosta. Nekatere samostojne izdaje in objave po listih se je dr. Koledniku sicer posrečilo izslediti ali celo dobiti, glede nekaterih si pa sam ni na jasnem, čeprav je za izdajo dal ne samo pobudo, temveč tudi denar. Za stoletnico Jurčičeve smrti sva bila torej z dr. Kolednikom domenjena, da pripravimo malo natančnejši pregled slovenskega in tujega prizadevanja za objave Jurčiča v drugih jezikih. Ker gre tu za povsem nerešljive tehnične težave, sem si to knjigo zamislil kot malo razširjeno bibliografijo, da bi bil namreč vsak prevod predstavljen z enim ali dvema kli-šejema povsem avtentično, obenem pa bi bili seveda ob transkripciji ali transUteraciji dodani tudi najnujnejši komentarji. Ena od založb je bila celo pripravljena ugrizniti v ta načrt in ko sva z dr. Kolednikom ravno začela nabirati vse potrebno gradivo iz neurejenih skladišč knjig in zabojev rokopisov, sva obtičala zaradi Kolednikove bolezni. Stoletnica naju je torej prehitela. Ker pa pisatelji in pesniki živijo in imajo svojo vrednost in pomen tudi v medjubilejnih, žal, daljših presledkih, naj to svoje sporočilo končam vsaj za silo optimistično, da je idejo pač treba uresničiti, saj bo to tako rekoč edini način, kako dobiti ne le pregled nad prevodi Jurčičevih del po svetu, temveč kot nadaljnji korak tudi pridobitev teh del, naj bodo že v enem samem ali celo samo rokopisnem izvodu ali pa v časopisni ali knjižni objavi, za našo Narodno in univerzitetno knjižnico, kakor se z dr. Kolednikom že ves čas dogovarjava in kamor je bilo nekaj tega gradiva občasno že izročenega. Tako bi se pot Josipa Jurčiča v svet, ki ni bila zmagoslavna pot iskalca zlatega runa, pa vendar zmagoslavna pot desetega brata, čigar temeljna človeška pravica je, da se vrne domov, popisala in kot zanimivo poglavje iz naše kulturne in literarne zgodovine pričala o iznajdljivosti in požrtvovalnosti naših ljudi. To smo dolžni vsaj Jurčiču, in sicer tudi v obdobju med jubileji, saj ga s ponosom priznavamo za svojega živega klasika. 270 Fran Saleški Finžgar, slovenski duhovnik, pisatelj, dramatik in prevajalec, * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana. V slovenski književnosti je pomemben in poznan predvsem zaradi svojih daljših in krajših pripovedi o kmečkem in meščanskem življenju, pisal pa je tudi ljudske igre. Njegova dela so namenjena tako mladi kot starejši populaciji. Vsebina Življenje Pisatelj je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom na Gorenjskem, v revni kajžarski družini. Brezskrbnega otroštva je bilo konec, ko je moral na Breznico v enorazrednico. Ker je že tam pritegnil učiteljevo in župnikovo pozornost, so prepričali očeta, da ga je poslal pozneje v Radovljico v 3. razred osnovne šole. Tam se je tudi naučil nemškega jezika. Bil je odličnjak, čeprav je večino svojega časa prebil na paši. Po končanem osnovnem šolanju doma in v Radovljici je od leta 1882 do 1891 obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Zaradi posmehovanja drugih otrok je tam preživljal notranjo krizo. Krize so bile potem v njegovem življenju še velikokrat prisotne. Prvi razred je moral ponavljati, vendar je začetne težave uspešno premagal in leta 1891 z odliko maturiral. Šolanje je nadaljeval v Bogoslovnem semenišču Ljubljana. Posvečen je bil leta 1894. Kot duhovnik je služboval v Bohinju, na Jesenicah, v Kočevju, v Idriji, Sori in drugod. Leta 1918 je odšel na svoje zadnje službeno mesto v Trnovo pri Ljubljani. Tam je bil leta 1936 upokojen, a je še vedno zelo aktivno delal kot duhovnik in pisatelj. Do smrti je živel v Ljubljani, v hiši na Koleziji, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik (ob potoku Gradaščica). Ulica, ob kateri stoji hiša, se danes imenuje Finžgarjeva ulica. Delo Za Finžgarjeva dela je značilno, da so tesno povezana z njegovim življenjem, bila so osebnoizpovedna. Zaradi tesne povezanosti s kmečkim ljudstvom so nato nastale prepričljive literarne stvaritve. Na začetku svoje književne poti je Finžgar pisal tudi pesmi, kar je kasneje opustil. Nadaljeval je s pripovednimi deli iz kmečkega in meščanskega življenja. V verjetno najbolj znanem delu Pod svobodnim soncem s podnaslovom Povest davnih dedov (1906-1907) je prikazal spopadanje med Slovani (v delu so imenovani Sloveni) in Bizantinci. Ima napeto in razširjeno zgodbo, ki naj bi spodbujala narod. Ob prvi svetovni vojni je nastala vojna kronika Prerokovana, ki vsebuje pripovedi Boji, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana in druge. Finžgar je zelo poznan tudi po svojih ljudskih povestih, v katerih je upodobil svet, ki ga je poznal iz mladosti (povesti Strici, Dekla Ančka, Beli ženin). Njegove ljudske igre prav tako izhajajo iz tega tematskega okvira (Divji lovec, Veriga, Razvalina življenja). Spomine na mladost je predstavil v delu Leta mojega popotovanja (1957). Pisal je tudi za mladino (Študent naj bo, Gospod Hudournik, Makalonca). V njegovih delih opazimo težnje po vzgajanju. Bil je urednik Mladike in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Letoˇ Deloˇ 1890 potopis Iz veselih časov 1891 dramski prizor Na Gosposvetskem polju 1891 govor Arburetum 1892 črtica Francetov France 1893 povest Gozdarjev sin 1894 novela Zaroka opolnoči 1896 idilični ep Triglav 1897 kratka značajka Pri Klemenčku 1898 kmečka povest Stara in nova hiša 1899 pripoved Deteljica 1899 pripoved Kvišku 1899 kmečka povest Dovolj pokore 1900 potopis Oranže in citrone 1901 novela Oče je… 1902 dramsko besedilo Divji lovec 1903 ciklus črtic Moja duša vasuje 1904 socialni roman Iz modernega sveta 1905 povest Srečala sta se 1906 1907 objavljen roman Pod svobodnim soncem 1908 zgodba Življenje in smrt mohorske knjige 1909 avtobiografska povest Študent naj bo 1910 lovska črtica Na petelina 1911 črtica Ecce homo; Naš vsakdanji kruh 1912 novela Sama 1912 dramsko besedilo Naša kri 1913 povest Dekla Ančka 1914 dramsko delo Veriga 1915 cikel Prerokovana 1915 avtobiografska novela Konjička bom kupil 1916 novela Boji 1917 Kronika gospoda Urbana 1918 črtica Golobova njiva 1918 črtica Slike brez okvirja 1919 črtica Polom 1920 dramsko besedilo Razvalina življenja 1923 črtica Razodetje 1923 ciklus treh zgodb Pisarna 1924 novela Beli ženin 1925 črtica Gospod 1926 povest Strici 1931 potopis Prek poljskih polj 1934 Gospod Hudournik 1935 socialne črtice Sibirija 1937 novela Tale naš Jaka 1938 novela Za prazen nič 1939 zgodba Kovač popotnik 1939 zgodba Prekvata ovca 1944 alegorija Makalonca 1944 alegorija Kolednikove Prikazni 1951 povest Mirna pota 1951 črtica Njiva 1953 ljudska povest Gostač Matevž 1957 memoar Leta mojega popotovanja 1958 novela Na dopustu [uredi] Viri in literatura * Jože Šifrer: Znameniti Slovenci: Franc Saleški Finžgar, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983. Refleksija na obdobje komunizma in čas osamosvajanja petek, 11. 6. 2010 Predsednik SDS Janez Janša je bil gost 5. Evropskega večera Lojzeta Peterleta. Sogovornika sta spregovorila o mnogih zanimivih temah, med drugim tudi o začetkih politične poti predsednika SDS in časih slovenske osamosvojitve. Predsednik SDS je uvodoma spregovoril o dojemanju druge svetovne vojne v svoji mladosti. Pojasnil je, da je bila to doma precej časa prepovedana tema. »Jaz sem sicer enkrat na podstrešju nekje za tramom našel knjigo o turjaških žrtvah s slikami tistih, ki so bili pobitih na Turjaku, s tem, da je bilo pol strani iztrganih, pa ne vem zakaj. In ko sem potem mamo vprašal, zakaj je to tam za tramom, je rekla to ni zate in naslednji dan tega seveda ni bilo več«. Očetovo zgodbo je spoznal šele leta 1988 po prihodu iz zapora, ko mu jo je oče sam razložil. Pred tem mu je mama na to že namignila, a ko je povprašal po detajlih, je dejala naj o tem povpraša očeta. »A ko sem vprašal njega, sploh ni želel govoriti o tem,« se spominja Janša. Zanimivi so tudi njegovi politični začetki: »V gimnaziji me je ravnateljica določila, da bom predsednik mladinske organizacije. Tisto leto, ko je bil potres na Kozjanskem, sem bil v brigadi Rdečega križa, ki je pomagala obnavljati Kozjansko. To je bil verjetno kriterij, na podlagi katerega so prišli do mojega imena«. Dejal je, da je takratna mladinska organizacija nekako shajala do tiste točke, ko so pripravili znano gradivo o podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tam so naivno napisali nekaj o tem, kako bi morali biti odnosi v vojski drugačni, kako bi moral biti dovoljeno tudi ugovor vesti oz. možnost civilne službe. »Reakcija je bila strašna, Udba je pobirala po občinah tisto gradivo, vseh 64 kopij so pobrali, začela so se zasliševanja, izključevanja iz Partije. Takrat je prišlo do kompletne menjave mladinskega vodstva v Sloveniji,« se je spomnil predsednik SDS. Spregovoril je tudi o svojih političnih izkušnjah iz Partije: »Jaz sem takrat naivno verjel, da je to delo za skupno dobro, da se Partija bori proti krivicam, da je tako, kot piše v programu in do tega dogodka s tem gradivom za podružbljanje ljudske obrambe se mi niti ni zdelo, da je v ozadju inštrumentarij boja za oblast in zatiranje drugače mislečih,« in dodal: »Šele potem, ko vidiš kako neka čisto dobronamerna beseda sproži nek strašen pogrom, začneš globlje o tem razmišljati«. Takrat je naletel tudi na Kavčiča in je z njim v času, ko je bil urednik Časopisa za kritiko znanosti, opravil tudi intervju, ki pa zaradi zavlačevanja ni izšel, dokler Kavčič ni umrl. Zanimiva so bila njegova razmišljanja o procesu proti četverici. V tem okviru je izpostavil tacensko zgodbo. Pri tem je šlo za magnetogram predavanja, ki sta ga imela Milan Kučan in Tomaž Ertl v Tacnu nekaj mesecev pred aretacijo. »Iz tistega magnetograma se vidi, kaj se je pripravljalo in zakaj se je šlo v ta proces. To je bila akcija, ki je bila skrbno načrtovana in je bila vanjo vključena celotna slovenska politika,« je dejal Janša in pojasnil: »Želeli so ubiti dve muhi na en mah; po eni strani dokazati Beogradu, da v Sloveniji izvajajo enako ali pa še bolj rigorozne ukrepe proti kritikom režima, po drugi strani pa so hoteli zastrašiti takrat nastajajočo opozicijo«. Janez Janša je bil v tistem času prikladna tarča, saj je pisal o vojaških zadevah, čeprav je veljalo, da lahko kritiziraš tudi Partijo, vojske pa ne, saj je bil to Rubikon, ki ga ni bilo dovoljeno prestopiti. Razblinil je tudi nekatere iluzije o enotnosti pred osamosvojitvijo Slovenije: »Če preberete nekatere komentarje ali poročila v slovenskem časopisju od 23. maja do 10. junija 1991, lahko vidite, da takrat ni bilo nobene enotnosti, kako se bomo skupaj branili, bilo je kup obtoževanja v tem smislu, kako pehamo narod v nesrečo«. V tistem času smo bili tudi priča poskusom, da se Demosovo vlado zamenja: »Takrat je prišel v Ljubljano predsednik zveznega izvršnega sveta Marković, ki se je poleg z vlado sestal tudi z opozicijo. Njegov sekretar za informiranje je po razpadu Jugoslavije napisal spomine in tam opisuje sestanek s takratno našo opozicijo, z Ribičičem, Školčem, Žakljem in še nekaterimi, ki so se pogovarjali, kako narediti zamenjavo vlade pred 26. junijem,« je še dejal Janša. Iz tega je več kot očitno, da so takrat razmišljali kako doseči, da ena od Demosovih strank ali razpade ali jo potegnejo iz koalicije. Na ta način bi vlada izgubila večino, opozicija bi vložila nezaupnico in izvolila drugo vlado, od osamosvojitve pa ne bi bilo nič. Reporter raus! nedelja, 15. avgust 2010 Glosira: Vinko Vasle Vinko Vasle: Jani Sever ima tenkočuten pristop k pravičnim medijskim dejanjem, zato se mu je zagotovo Reporterjeva karikatura Zorana Jankovića, ki medna upodablja Hitlerja, zagnusila. Tega se z Jankovićem ne sme delati, ker je to Jani Sever že storil leta 2004 z Janezom Janšo – oblekel ga je v nacistično uniformo z napisom Juden raus! -------------------------------------------------------------------------------- Slovensko novinarstvo je v luči novodobnega koketiranja z oblastjo (z našimi seveda) postalo tudi silno inovativno! V zadnjem času je iznašlo kar precej novih novinarskih zvrsti oziroma žanrov, ki jih doslej teorija in praksa novinarstva ni poznala. Poglejmo nekaj primerov. Domoljubno vestičarstvo – izvorno je nastalo v Delu v zvezi z afero Patria, v praksi pa ga je uresničeval novinar Dejan Karba s teološko izobrazbo. To glede izobrazbe omenjam zato, ker ta tip novinarstva ne potrebuje resnice, saj je laž mogoče teološko-filozofsko opravičiti v vsaki spovednici. Rdeči pamfleti ali kolumne s pedigrejem – sodijo med zvrsti, pri katerih gre za svobodomiselne, libertarne interpretacije dejstev, ki se skozi avtorsko pisavo spreminjajo v svoje nasprotje. Recimo: dejstvo je »Janša tega ni storil«, preinterpretacija avtorske pisave dejstva pa pravi »Janša mora biti kriv«. Ta žanr negujejo zlasti pri Dnevniku, stranske učinke pa pušča tudi v Delu, Mladini in Večeru. Preiskovalna reportaža – vzameš polinformacijo, tretjino celotnega dejstva oziroma podatka, na pisalno mizo postaviš svojo partijsko izkaznico, svojo novinarsko člansko izkaznico (DNS), vprašaš za mnenje ministrico za resnico Majdo Širca in potem napišeš osem kartic besedila, v katerem dokazuješ nedokazljivo. To izjemno novinarsko zvrst so iznašli pri tedniku Mladina in jo negujejo še danes. Med najnovejše inovacije na tem področju sodi ovaduško ali špicelj novinarstvo, ki so ga doslej malo sramežljivo uporabljali nekateri naši mediji, zdaj pa ga je na piedestal novinarskih na novo komponiranih žanrov postavil Dnevnik oziroma njihov kronični dopisnik, neki Blaž Laterner, ko je obračunal z Reporterjevo karikaturo ljubljanskega grofa Zorana Jankovića. Gre za zvrst novinarstva, da zasleduješ oziroma vohuniš za ne našimi mediji in jih potem v naših medijih ovajaš policiji, tožilstvu in nasploh zahtevaš ustrezne represalije. Problem tega tipa novinarstva je samo v tem, da dela reklamo (in naklado) sovražnim medijem, medtem ko našim branost še kar pada. Temu pa se v teoriji in praksi novinarstva reče padajoče novinarstvo – naklada in branost nekemu mediju (recimo Dnevniku) pada in pada, njegovi uredniki in novinarji pa so prepričani, da so na meji Pulitzerjeve nagrade in žurnalistične genialnosti. Zato pri Dnevniku (deloma tudi pri Delu) uporabljajo metodo letečih odgovornih urednikov – vsak teden drug. Je pa res, da si Reporterjeva karikatura zasluži več kritik strokovne javnosti! Tako kot je na primer z Vestjo.si Janija Severja, ki je na ljubljanske ulice pred kamero in mikrofon postavil strokovnjake za gospodinjska opravila, strokovnjake za mestni promet in enega strokovnjaka za Bosance. Ta je bil najbolj strokoven v oceni karikature, ko je rekel, da je treba tipe z Reporterja zatolči, to pa ne sodi v sovražni medijski govor, kot bi lahko kdo pomislil. Najmilejša ocena strokovnjakinje za kulinariko oziroma mimo hodeče gospodinjeje bila, da je treba Reporter absolutno prepovedati. Jani Sever ima tenkočuten pristop k pravičnim medijskim dejanjem, zato se mu je zagotovo Reporterjeva karikatura Zorana Jankovića, ki medna upodablja Hitlerja, zagnusila. Tega se z Jankovićem ne sme delati, ker je to Jani Sever že storil leta 2004 z Janezom Janšo – oblekel ga je v nacistično uniformo z napisom Juden raus! Jani Sever ima torej avtorske pravice za dodeljevanje nacističnih oznak in etiket, vse drugo je plagiat in kaznivo dejanje. Zdaj pa h karikaturi, ki je po mojem mnenju seveda polna strokovnih napak. Najprej, Janković nima tako velike glave, kot mu jo je narisal karikaturist, ampak ima tako zajeten zasebni bančni račun, do katerega je prišel tako, da si je vsak dan trgal od ust. Poleg tega Janković na karikaturi drži desnico visoko v zrak, v resnici jo drži vsak dan v žepih mestnih davkoplačevalcev. Logistična napaka so ovce na travi njegovega nogometnega igrišča v Stožicah, ker ta žival na tratah naredi veliko škode. Zato bi karikaturist moral tja postaviti osle in vole – torej vse tiste, ki volijo. Da ne govorim o znamenitem napisu v nemškem jeziku, kar prijavljam medijskemu inšpektorju Palu, ker morajo biti besedila v slovenskih medijih v slovenskem jeziku. Tudi če bi bilo besedilo »ein Reich – ein Volk – ein Führer« prevedeno, je treba vedeti, da ne ustreza resničnosti. Nimamo ene države, ker še ne vemo, kje so naše meje; nimamo enega naroda, ker imamo tudi Bosance, Rome in Štajerce na primer. In še najmanj je res, da imamo enega firerja, ker jih imamo kar precej. Upam, da bodo drugi firerji tudi ovadili revijo Reporter zaradi omalovaževanja. Znan je tudi slovenski rek: Kolikor Slovencev, toliko firerjev. Poleg tega je karikatura tudi zgodovinsko lažniva oziroma netočna! Ve se, kdo je in na katerem stadionu prisegel Hitlerju in ve se, na koga mi prisegamo, ko gre za stadion v Stožicah: na naše, na Pahorja, na Golobiča, na Ljubljansko banko, na Kresalovo in malo tudi na Jankovića. In vsi oni in vsi mi z njimi smo ena država, en narod in en vodja. P. S.: Jankovićevega stadiona v Stožicah niso blagoslovili! Potreben je izganjalca hudiča. Sicer pa mi ni jasno, v čem je takšen problem Mustrove karikature. Dokaj redno berem tudi Mladino in tam je Janša več ali manj vedno upodobljen v neki kvazi SS uniformi, s psom ob sebi ..., pa to očitno nikogar ne moti pretirano. A je Jankovič torej res Dolfe, kajti Dolfe je prepovedoval take karikature - je bil veliki cenzor za medije. Po blokadi v Stožicah: Zapiranje ceste zaradi bojazni pred demonstracijami je nepošteno Slovenija - četrtek, 12.08.2010 11:19 Tekst: dnevnik.si Ljubljana - Potem ko je v torek zaradi napovedanega prihoda množice tovornjakov pred športni park Stožice ukrepala prometna inšpekcija, ki je Darsu naložila popolno zaporo ljubljanske severne obvoznice za tovorni promet, se je ostro odzvala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Glavni prometni inšpektor Jurij Kos je, kot poroča Delo, ukrep utemeljil s tem, da bi napovedana zapora dostopov do Športnega parka Stožice z več sto tovornjaki zaradi preobremenitve lahko ogrozila stabilnost premostitvenih objektov na tej hitri cesti. Kos je pojasnil, da v takih primerih na inšpektoratu ukrepajo le izjemoma, če ocenijo, da ge za nujne primere, ko bi bila lahko ogrožena varnost ceste in prometa. Običajno o omejitvah prometa sicer odločajo upravljavci državnih cest in izvajalci rednega vzdrževanja. Andrej Juvanc s fakultete za gradbeništvo in geodezijo je Kosove trditve o ogroženosti ceste zaradi preobremenitve ovrgel. Za delo.si je povedal, da se krožišče Tomačevo tudi ob popolni zasedbi tovornjakov ne bi podrlo. Po Juvančevih besedah obstajajo evropski standardi in obremenilni preizkusi. Kljub temu pa odločitev o zapori podpira, saj bi po njegovem mnenju protest s tovornjaki lahko povzročil zaplete in popolno zaporo ceste. Nad Kosovim ravnanjem pa je, kot piše Delo, ogorčen Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet na OZN. Po njegovem mnenju je zapiranje ceste zaradi bojazni pred demonstracijami nepošteno, zato bodo takoj po dopustih sklicali sejo upravnega odbora sekcije in odločili, kako bodo ukrepali. Ena od možnosti je vložitev kazenske ovadbe zoper Kosa, morda tudi zoper prometnega ministra Patricka Vlačiča. Podizvajalec v Stožicah: Z živci in denarjem sem na koncu Stadion in dvorana neuradno dobila pozitivno menje komisije 9. avgust 2010 ob 10:01, zadnji poseg: 9. avgust 2010 ob 21:21 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Dve leti obljub, ki zdaj niso več niti obljube, ampak laži, je za MMC dejal Miran Srčnik, podizvajalec v Stožicah. Zaradi neplačanih del napoveduje blokado pred dvorano, pridružili naj bi se še drugi. Neporavnani računi lahko ogrozijo torkovo odprtje in izvedbo prve košarkarske tekme v športnem parku Stožice. Srčnik, direktor podjetja Leka, je že večkrat zagrozil, da bo pred torkovo prvo tekmo v športnem parku Stožice zablokiral dovoz. Podporo mu po njegovih besedah izražajo tudi drugi podizvajalci, ki jim Grep prav tako ni poravnal obveznosti. Ti se na javnost niso obrnili, ker imajo v pogodbah klavzule, da ne smejo govoriti z mediji. A če hitro ne bo dogovora, bodo težave podizvajalcev zagotovo napolnile prve strani medijev, saj bo pred novozgrajenim objektom jutri postavljena težka mehanizacija. "Kdaj se bomo odpravili pred dvorano, še ne vem, morda opolnoči, morda zjutraj. Se bomo še dogovorili," je napovedal Srčnik. Pravi, da enostavno ne vidi drugega izhoda, saj mu je Grep od 5,5 milijona dogovorjenih sredstev poravnal le dva. Tudi sam ima najeta posojila in banka zdaj terja poravnavo dolga, del plač pa dolguje še svojim delavcem. Plačila je obljubljal tudi Janković Od Grep zato zahteva, da mu predloži bančno garancijo, da bo dolg res poplačan. "Z živci in denarjem sem na koncu, kaj naj drugega storim?" se sprašuje obupani podjetnik. Po njegovih besedah je podizvajalcem v Stožicah pred meseci tudi župan Zoran Janković obljubil, da bodo plačila najkasneje do maja zagotovo prejeli, a še vedno čakajo. Velika gradbena podjetja so mu dolžna denar tudi iz drugih projektov in tudi tam dobiva le obljube. "To niso obljube, to so zdaj že laži," je izpostavil. "Če bi šel v trgovino in ukradel hrenovko, bi me zaprli, ko pa nekdo ukrade milijone in ne poravna obveznosti, pa se mu v naši državi ne zgodi nič," razočarano dodaja. Prav zato je napovedal, da ne bo obstal le pri fizičnih protestih, ampak bo zadevo predal tudi evropskemu sodišču. Janković: O posamezniku, ki želi izsiljevati, ne bom govoril V Studiu ob 17h na Radio Slovenija je o Stožicah spregovoril tudi župan Ljubljane Zoran Janković. "Kdor misli, da gre tu za peko kruha, se ne spozna ne na investiranje ne na gradbeništvo," je prepričan. Po njegovih besedah se namreč začeti projekti ne ustavljajo. Župan napovedi blokad dostopa do športne dvorane ni želel komentirati, saj je dejal, da "govorimo o spektaklu, ne o posamezniku, ki želi izsiljevati". Kaj je Janković še povedal na novinarski konferenci, si lahko preberete tukaj. Dovoljenje tik pred tekmo V Stožicah je sicer ves dan potekal ponoven tehnični pregled objektov, na podlagi katerega je ministrstvo za okolje po neuradnih informacijah zdaj izdalo uporabno dovoljenje in omogočilo, da Stožice odprejo vrata športnikom in športnim navdušencem. Objekti bodo torej uporabno dovoljenje dobili v torek dopoldne, na dan otvoritvene košarkaške tekme. Naš sogovornik ima pomisleke tudi pri tem, saj pravi, da on dokumentov, ki so potrebni za pridobitev tega dovoljenja, še ni predal Grepu. Zato se sprašuje, na podlagi česa je komisija izdala pozitivno mnenje. Foto: Odštevanje ur do prvih tekem v Stožicah Projekt Stožice sicer že nekaj časa spremljajo težave. Rok za dokončanje gradnje stadiona s 16.000 sedeži in dvorane z 12.000 sedeži je bil namreč sprva 30. junij, a so na tehničnih pregledih junija ugotovili pomanjkljivosti, ki so se nanašale na nepopolno tehnično dokumentacijo in nedokončana gradbena dela. MOL je nato pogodbo Grepu podaljšal za en mesec in se ni odločila za unovčenje bančne garancije za 25 milijonov evrov. Glede na to, da se je iztekel tudi podaljšani rok, bodo na MOL-u zdaj proučili razloge za dodatno zamudo in se na tej podlagi odločili glede primernih ukrepov. Končna višina sredstev, ki jih bo občina odštela za športne objekte, še ni znana. 80 milijonom evrov iz prvotne pogodbe bodo morali prišteti še sredstva za dodatni igrišči in ogrevalno dvorano, za katera so se odločili pozneje. L. D., Ana Svenšek Foto in video: Tovornjaki odpeljali, v Stožicah navijači Severna ljubljanska obvoznica zaprta za tovornjake 10. avgust 2010 ob 12:27, zadnji poseg: 10. avgust 2010 ob 21:07 Ljubljana - MMC RTV SLO Direktor Leke Milan Srčnik je za MMC potrdil, da je z Grepovim izvajalcem Sektorjem Beton sklenil dogovor. Tovornjaki izpred dvorane v Stožicah so umaknjeni, župan Janković pa jo je že uradno odprl. Otvoritve se v povsem polni dvorani, ki premore 12.000 sedežev, udeležujejo številni predstavniki slovenskega političnega in družabnega življenja, športniki in gospodarstveniki. Športna dvorana, o otvoritvi katere se je ugibalo do zadnjega, je sicer največja tovrstna dvorana te vrste pri nas. Je del športnega centra v Stožicah, ki premore tudi stadion, v prihodnje pa naj bi se mu pridružil še trgovinski center. V živo: Slovenija - Španija Severno ljubljansko obvoznico zjutraj zaprli za promet Dogovor so sklenili, potem ko so podizvajalci pred Stožice v znak protesta zaradi neizplačanih del dopoldne pripeljali tovornjake in zagrozili, da bodo popoldne, če se z Grepom ne dogovorijo o plačilu del, Stožice blokirali še z dodatno težko mehanizacijo. V Grepu so nato predstavnike podizvajalcev povabili na pogovor. Kako bi bil izveden večerni protest s tovornjaki, sicer ni povsem jasno, saj je bilo na straneh Prometno-informacijskega centra mogoče že zjutraj prebrati opozorilo, da je za tovorni promet zaprta severna ljubljanska obvoznica, po kateri se pride tudi do Stožic. Za pojasnila se je MMC takoj obrnil na prometni inšpektorat, vendar odgovora ni prejel. Srčnik pa je za našo spletno stran nato pojasnil še, da mu bo postopno izplačano vse, kar je zahteval za dela, ki jih je njegovo podjetje opravilo pri projektu gradnje dvorane in stadiona, o podrobnostih dogovora pa ni želel govoriti. "Če bo ukrepala policija, bomo zaprli vso državo" Omenjena zapora je močno razjezila Andreja Klobaso iz Sekcije za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. Vprašal se je, "kako si lahko prometni inšpektor dovoli kaj takšnega". Zatrdil je tudi, da so ves čas na zvezi s podjetjem Leka, in "če bo policija ukrepala proti njim, bodo zaprli celo Slovenijo". Klobasa namreč meni, da je podjetje Leka tovornjake parkiralo na njihovem parkirišču, "saj je njihov denar še zmeraj tam". Ljubljanski župan Zoran Janković je nasprotno dopoldne na tiskovni konferenci dejal, da je akcija tovornjakarjev stvar policije in pravne države, ne pa MOL-a in da bodo v primeru škode vložili odškodninsko tožbo. Janković: Te zgodbe z Leko imam zadosti "Te zgodbe z Leko imam že zadosti," je dejal Janković, ki je prepričan, da direktor podjetja Leka Miran Srčnik laže. Po županovih besedah Grepov izvajalec pri projektu Športni park Stožice Sektor Beton podjetju Leka ni dolžan 3,2 milijona evrov, ampak manj. "Če bi imel Srčnik čisto vest, bi vse to urejal preko sodišča," je dejal župan in dodal, da Srčnik dela cirkus. Ob tem se je vprašal, zakaj "cirkus" od vseh podizvajalcev dela le on. "Se vam ne zdi čudno, da je od stotih podizvajalcev le eden 'pameten'," je vprašal novinarje. Na novinarsko vprašanje, ali je njemu osebno vseeno, da podizvajalci ne dobijo plačila, pa je odgovoril: "Tudi slučajno ne." Pred večerno prvo tekmo v novi športni dvorani v ljubljanskih Stožicah, ko se bosta pomerili košarkarski reprezentanci Slovenije in Španije, so se torej zapleti kar vrstili. Miran Srčnik je z blokado težke mehanizacije, če mu soinvestitor podjetje Grep ne bo dal bančne garancije, da bodo opravljena dela plačana, zagrozil že v ponedeljek. "Ni mu preostalo nič drugega" Svojo grožnjo je torej uresničil, tako da je bilo pred stožiškim šortnim centrom več kot deset tovornjakov, še več pa bi jih bilo, če dogovor ne bi bil sklenjen, v večernih urah, saj Srčnik ni želel povzročiti prometnega kaosa v Ljubljani v času, ko se ljudje odpravljajo iz služb proti domu. "Nočem delati nobene škode, počutim se krivega, ker to delam, a mi po dveh letih obljub ne preostane nič drugega," je dejal za MMC. Pri protestu so se mu pridružili tudi drugi podizvajalci. Srčnik je sicer pred dogovorom zagotovil, da večerna košarkarska tekma ne bo ogrožena, saj bodo obiskovalci prišli do dvorane z mestnim avtobusom, prav tako bodo pustili dovolj prostora, da bodo lahko vsi vstopili v športni park. Pred dvorano varnostniki, prišla je policija Dvorano in stadion varujejo varnostniki, ki novinarjev niso spustili blizu, na prizorišče pa je prišla tudi policija. Ker parkirana vozila niso ovirala nikogar - dela na nedokončanih objektih ves dan potekajo nemoteno -, tudi ni bilo nobenih zapletov. Več o napovedanem dogajanju ob odprtju parka preberite: Vuvuzele in tovornjakarji za pester krst dvorane v Stožicah Grep podizvajalcem dolguje 35 mio. evrov Stožice: Kolaps pravne države ali razumljivi zapleti zaradi krize? Dovoljenje dobili tik pred zdajci Stožice pa so imele težave tudi z birokracijo. Komisija ministrstva za okolje je namreč šele v ponedeljek opravila ponoven tehnični pregled, uradno mnenje, ki je podlaga za izdajo uporabnega dovoljenja, pa je postalo znano šele danes, nekaj ur pred prvim športnim dogodkom. Komisija je potrdila, da se objekt lahko začne uporabljati, zato je ministrstvo izdalo odločbo o poskusnem obratovanju, zoper katero pritožba ni mogoča. Občina ima tako zdaj tudi potrebno dokumentacijo, da prvo tekmo v dvorani lahko izvede. V sredo bo sledila še prva tekma na nogometnem igrišču, ko se bosta pomerili reprezentanci Slovenije in Avstralije. MOL: Prometni režim ob otvoritvenih tekmah v Stožicah Športno dvorano z več kot 12.000 sedeži in stadion, ki sprejme 16.000 gledalcev, je ljubljanska občina gradila v javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Grep. Grep bo v Stožicah zgradil tudi trgovski center, ki bo predvidoma končan prihodnje leto. Ana Svenšek, Marjetka Nared, Aleksander Kolednik, Aleš Žužek, Fotografije: Tilen Jamnik, Aleksander Kolednik in Ana Mušič, Video: Ana Mušič, Gašper Petovar in Aleksander Kolednik Zanima me znesek, ki so ga dolžni ostalim podizvajalcem! Bravo LEKA, ljudje smo z vami!+ 109 glasov Niso plačali? Zapor. Če ne plačaš mobitela nekaj fičenkov, te zaprejo..če ne plačaš nekaj milijonov podizvajalcem, ti ploskajo in skandirajo v dvorani. Grad gori, grof beži, vino teče, naj še teče... Posameznik ki želi izsiljevati? :D Pa saj ta Jankovič ni resen no. Človek bi rad plačilo za svoje delo in Jankovič temu reče izsiljevanje. A bebasto smehljanje pred tv kamerami češ: glejte kaj sem naredil, ne da bi karkoli plačal... to je pa OK? Balkanski posli sredi Slovenije. Pa nimam nič proti dvorani ali stadionu; nasprotno, prav vesel sem da sta narejena. Samo Jankovič je pa res za v zapor s takšnimi, ali pa vsaj za k psihiatru, oziroma še boljše; tečaj zahodnega načina življenja. Jankovič se igea z ognjam, verjemite mi tisti ki ga boste volili boste TOM plčali do 50% več, se boste prepričali Jankovič je lep zgled izsiljevanje in podlega obnašanja z lepimi argumenti, mislim da ga bom naštudiral njegovo obnašanje, je podobno Kresaklini. Ne vem se pravi tsti delavecki želi imeti plačo je izsiljevalec, ja to je bilo takrat ko je bil Jnakovič šefe Mercatorja, sedaj je šefe ljubljane, in to se še bo dogajalo vam ljubljančanom, saj imate radarje da vas slikajo po ljubljani, vas lahko navadni park boy aretira, res zanimiv je ta jankovič veste koliko slabega je naredil v ljubljani, in stožice so njegov ponos, zanima me koliko denarja je ven iz stožic potegnila elekta, to me res zanima, čeprav je nezmožna plačevati računov. ne vem res ga varuje današnja vlada da si lahko vse dovoli, kot si dovoli golobovič ali kaj je že, ta država je kanček pravne države za katero bi se morali izvajati za krsitelje pa se ne, upam da bo vse skupaj šlo v maloro, to si iskreno želim slovenija, živijo dobri ljudjie ki ji vladajo hijene kot sta jankovi, golobič, kresalka in slepci ki ne znajoa narediti reda kot so Pahor skoda je dobrih posštenih ljudi ki zivijo v tej državi ki jih bere država še bolj pa občine+ 8 glasov Poudarki Zaradi varčevanja vlade letos državne proslave ne bo Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 5,0 od 6 glasov Ocenite to novico! Ponedeljkove proslave v Črenšovcih se je udeležil tudi politični vrh. Foto: MMC RTV SLO Sorodne novice 16. avgust 2010 Črenšovci: občinska proslava praznika priključitve Prekmurja matici z državnim pridihom Dodaj v Digg Facebook Del.icio.us Reddit Blog Združitev Prekmurja z matico - praznik vseh slovenskih državljanov Po proslavi v Črenšovcih nocoj zaznamovanje praznika še v Beltincih 17. avgust 2010 ob 07:34 Murska Sobota - MMC RTV SLO/STA Pred 91 leti je se je na zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja k matici, kar od leta 2006 praznujemo kot državni praznik. Prekmurje, ki je bilo več kot 900 let zunaj slovenskega ozemlja, je po razpadu Avtro-Ogrske po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, zunaj nje pa so pod Madžarsko preostali porabski Slovenci. Jugoslovanske čete so Prekmurje brez boja zasedle že 12. avgusta 1919, za datum praznovanja pa je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. Letos praznika ne bomo proslavili z državno proslavo, s aj ga je vlada [SRAMOTNO] zaradi varčevanja uvrstila med tiste, ki bodo s proslavo na državni ravni proslavljeni vsakih pet let. So se pa praznika spomnili že v ponedeljek z občinsko proslavo v Črenšovcih, nocoj pa bo še v Beltincih. "To je praznik vseh slovenskih državljanov" Slavnostni govornik na ponedeljski prireditvi, ki sta se jo odeležila tudi predsednika republike in vlade Danilo Türk in Borut Pahor, črenšovski župan Anton Törnar, je med drugim dejal, da je to praznik vseh slovenskih državljanov ne glede na nacionalno pripadnost. Po njegovih besedah je to tudi praznik celotnega prekmurskega prostora, ki je skozi lastno identiteto, oblikovano skozi bogato zgodovino, znal vedno ohraniti in kot zgled vsem drugim razviti visoko toleranco sobivanja tudi z drugače govorečimi in drugače verujočimi narodnostnimi skupnostmi. Ljubica predsednika Türka, dr. Vasilka Sancin, pri 18-ih na naslovnici Antene Ponedeljek, 09 Avgust 2010 10:32 Slowwwenia - Politika Zgodba o intimnem razmerju predsednika države Danila Türka z 31-letno pravnico dr. Vasilko Sancin dobiva nove razsežnosti. Türka so nekateri mediji vzeli v bran z argumentom, da nikoli ni propagiral tradicionalnih družinskih vrednot. Po tej logiki njegovo izvenzakonsko razmerje, medtem ko je seveda uradno poročen, ni sporen. A zakaj je potem njegova družina sodelovala v volilni kampanji? In zakaj njegova žena Barbara Miklič Türk tako vestno opravlja dolžnosti prve dame? Poleg tega je predsednik dal številne izjave o tradicionalni družini, za katero je med drugim dejal, da moramo verjeti v njeno trdnost in prihodnost. Kaj tako idiličnega bi verjetno lahko slišali le še od škofa, ne le od desnega in konservativnega politika. Kdo pa pravzaprav sploh je Dr. Vasilka Sancin, ki naj bi očarala predsednika? Svetlolaska, ki je bila Türkova asistentka na Pravni fakulteti, predsednik pa bi jo postavil kar za arbitražno sodnico, je bila zaposlena tudi kot zunanja sodelavka vlade. A njena kariera se je začela veliko manj resno. Kot 18-letnica je namreč pozirala za naslovnico mladinske revije Antena, poroča ena od tabloidnih revij. Že takrat je bila izredno mična gospodična, ki je v prostem času delala kot hostesa, njeni prijatelji pa so dejali, da je že od nekdaj zelo ambiciozna in naklonjena predvsem starejšim in uspešnim moškim. Valič: Britanski minister obžaloval vrnitev domobrancev "Slovenija nujno potrebuje spravo" 19. avgust 2010 ob 12:25, zadnji poseg: 19. avgust 2010 ob 14:06 Ljubljana - MMC RTV SLO Morda je zdaj pravi čas za ustanovitev britansko-slovenske komisije o povojnih pobojih, je prepričana Andreja Valič. Študijski center za narodno spravo skupaj z Občino Komen, Inštitutom dr. Jožeta Pučnika in Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta prireja 23. avgusta v Štanjelu na Krasu slovesnost ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. "Vedenje in razumevanje pogoja za spravo" Direktorica študijskega centra Andreja Valič je ob tej priložnosti povedala, da slovesnost letos prirejajo drugič zapored, vendar jim žal k sodelovanju še ni uspelo pritegniti državnega vrha. Poudarila je, da sta vedenje in razumevanje pogoja za spravo, "ki jo Slovenija nujno potrebuje, zato želimo, da se spravni proces nadaljuje in zaključi." Omenila je tudi, da je pred nekaj tedni britanski minister za evropske zadeve izrazil obžalovanje zaradi vrnitve domobrancev po 2. svetovni vojni v Slovenijo, zato je "morda zdaj pravi čas za ustanovitev britansko-slovenske komisije o povojnih pobojih". Pahor: Spravno srečanje zgolj deklarativno dejanje Sergij Pahor iz tržaškega društva slovenskih izobražencev je pojasnil, da je skrajni italijanski nacionalizem skoraj 50 let krojil usodo slovenske manjšine v Italiji. "Požigu Narodnega doma so sledila še hujša dejanja. Z razpustom društev in izobraževalnih ustanov je bilo v celoti onemogočeno kolektivno izražanje slovenstva. Uradni Sloveniji zamerimo, ker velikokrat pozablja na ravnanje italijanskega nacionalizma s slovensko manjšino," poudarja Pahor. Spravno srečanje med predsedniki Italije, Hrvaške in Slovenije, ki je pred časom potekalo v Trstu, je označil za lepo, vendar zgolj deklarativno dejanje. "Italijanski nacionalizem slovenski manjšini ne daje možnosti, da bi obstala in se razvijala. Sad protislovenskega vzdušja v politiki, administraciji in v družbi na splošno sta strahovita asimilacija in osip. Dokler ne bo drugačnih dejanj, nobena sprava ne bo pripomogla k normalizaciji odnosov med narodi," je prepričan Pahor. Predstavitev knjige Poročilo o pobojih Mateja Jančar z Inštituta dr. Jožeta Pučnika je na novinarski konferenci ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov predstavila knjigo Poročilo o pobojih, v kateri so zbrani dokumenti in pričevanja o pobojih po 2. svetovni vojni, ki jih je zbrala parlamentarna komisija pod vodstvom Jožeta Pučnika. "Knjigo smo izdali zaradi ohranjanja zgodovinskega spomina na dogodke po vojni. Jože Pučnik je vedel, da le resnica lahko osvobodi Slovence," je dejala Jančarjeva. Slamič: Štanjel je simbol trpljenja Župan občine Komen Uroš Slamič je pojasnil, da je Štanjel simbol vsega trpljenja in režimov, ki so šli skozi ta prostor, "zato je prav, da se žrtev spomnimo na tem kraju. Ponosni smo, da bo prireditev v Štanjelu". Evropski parlament je leta 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Resolucija podrobneje določa odnos evropskih institucij do totalitarizmov 20. stoletja in poziva k razglasitvi 23. avgusta, dneva, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov oz. pakt med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Osrednji govornik na slovesnosti v Štanjelu bo slovenski pisatelj Boris Pahor. Britanski minister za evropske zadeve David Lidington, je kot prvi britanski minister sploh, izrazi obžalovanje glede vrnitve domobrancev po 2. svetovni vojni nazaj v domovino. Katarino Siensko je papež Pij XII. leta 1939 razglasil za zavetnico Italije. Papež Pavel VI. jo je leta 1970 razglasil za cerkveno učiteljico; pred tem se še ni zgodilo, da bi ta naslov dobila ženska. Janez Pavel II. jo leta 1999 razglasi za sozavetnico Evrope. Tukaj se zvesta duša kajkrat združuje z Božjo Besedo, nevesta z Ženinom; tu se nebesa stikajo z zemljo, božje s človeškim. Potovanje do žive vode v obljubljeni deželi pa je dolgo in vódi po suhi in pusti poti. Kartuzijansko redovno pravilo Psalmi tišine, ki so odmevali v Žički kartuziji Premiera igrano-dokumentarnega filma 17. avgust 2010 ob 14:51 Ljubljana - MMC RTV SLO Letos mineva 850 let, odkar je bil po vzoru francoske Velike kartuzije v Žičah ustanovljen srednjeveški kartuzijanski samostan Žička kartuzija. Več o njem lahko izveste v nocojšnjem "potovanju skozi čas, ki razkriva zgodbo o ljubezni, bogu in svetništvu". Na prvem programu TV Slovenija si lahko danes ob 21.00 premierno ogledate igrano-dokumentarno oddajo Psalmi tišine, ki kulturno in politično vlogo Žičke kartuzije prikazuje skozi zgodbo o prijateljevanju sv. Katarine Sienske in tedanjega generalnega priorja Štefana Maconeja, ki je imel velike zasluge za njeno beatifikacijo. Za film, ki ga je režiral Marko Kobe, sta scenarij napisala z Ano Lasić, v glavnih vlogah pa nastopajo Tjaša Železnik kot sv. Katarina ter Boris in Sebastjan Cavazza kot Štefan Macone v mladih oz. zrelih letih. Film, ki so ga snemali leta 2008, je bil po dveh letih produkcije končan letos; Kobe pravi, da si zanj želi predvsem čim več projekcij na domačen in evropskem, morda najprej italijanskem trgu. Puščavniški red, ki neguje kontemplativno življenje V 11. stoletju, v nemirnem času sporov med posvetno in cerkveno oblastjo, je potreba po kraju, kjer bi ljudje v miru našli zavetje pred banalnostjo posvetnega sveta, večja kot kadar koli, izvemo v uvodu Psalmov tišine. Benediktinski red je skozi stoletja izgubil prvotni namen in nekdanjo strogost, zato nastaneta dva nova reda. Cistercijanski, ki je s strožjimi pravili reformiral benediktinska pravila, in kartuzijanski, ki je v svoji izčiščeni obliki posvečanja Bogu verjetno šel najdlje. Žiče, v času nastanka pomemben evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh, so prvotno prostorsko zasnovo kartuzije ohranile vse do današnjih dni. Žička kartuzija je s taktno diplomacijo generalnega priorja Štefana Maconeja na prehodu iz 14. v 15. stoletje, ko so Evropo pretresali verski in politični antagonizmi, predstavljala center vzhodnega reda kartuzijanov, v svojih knjižničnih prostorih pa je shranjevala skoraj toliko knjig, kot jih je imela vatikanska knjižnica, kar pomeni, da se je tamkaj nahajala ena največjih svetovnih knjižnic. Reformacija ni bila nikoli potrebna Pravila, ki jih je sprejel Maconi, so še danes nespremenjenena - stroga in načelna. Njihov namen je, da se kartuzijan v popolni tišini in samoti svoje celice lahko posveča molitvi, kontemplaciji in intelektualnemu delu. Opis natančno določenega urnika kartuzijanov predstavlja osnovo za redovno pravilo, staro že skoraj tisočletje. Cartusia numquam reformata, quia numquam deformata, je zapisal eden od papežev; kartuzija ni v primerjavi z drugimi redovi nikoli doživela reforme - ker zanjo ni bilo potrebe. Trojnost v prostorski zasnovi To je bil tudi prvi samostan kartuzijanskega reda zunaj matičnih dežel Francije in Italije in je v nasprotju z mnogimi drugimi kartuzijami po Evropi ohranil vmesni prostor med zgornjim in spodnjim domom. V zgornjem samostanu so prebivali menihi, ki so živeli v celicah in pripadali redu samotarjev; v spodnjem delu pa so menihi živeli v skupnosti in so se ukvarjali predvsem z ročnim delom. Počasen propad Po razcvetu v času Maconijevega prioriata kartuzijo Žiče načnejo turški vpadi, izvemo proti koncu Psalmov tišine. Njeno usodo s svojim dekretom o razpustitvi zapečati cesar Jožef II. in ostanki mogočne knjižnice se razdrobijo po tedanjem avstrijskem cesarstvu (po požaru v Slovenskih Konjicah leta 1786 so poslopja izkoristili za gradbeni material). Cerkvi, ki je izgubila funkcijo, ko je bila leta 1810 ukinjena jožefinska župnija, sta se v 19. stoletju udrla streha in obok. Nekoč samostanski kompleks pa so začeli izkopavati leta 1957 in ga takrat začeli obnavljati. (Mimogrede, med idejami letošnje mednarodne konference na temo Žička kartuzija v evropskem in slovenskem kulturnem prostoru je bil omenjen tudi predlog oblikovanja poti po kartuzijah Evrope, obstaja pa tudi možnost uvrstitve kompleksa v evropsko in svetovno kulturno dediščino kot izjemnega spomenika prostorske vrednosti.) Prihodnji načrti s Kartuzijo V duhu obnove je minila mednarodna konferenca na temo Žička kartuzija v evropskem in slovenskem kulturnem prostoru. Ta je bila po besedah vodje Petra Fisterja namenjena poglobljeni utemeljitvi pomembnosti tega kompleksa kulturnega spomenika, predstavitvi javnosti ter izoblikovanju načrta prenove, ki naj bi pomenil tudi eno od izhodišč za oblikovanje širšega koncepta združevanja tovrstne kulturne dediščine v evropskem prostoru. A. J. Kartuzijanski samostan Žiče Iz Wikipedije, proste enciklopedije sedanji vhod razvaline objektov kartuzijsko pokopališče s kapelo gotsko okno cerkve sv. Janeza KrstnikaŽička kartuzija, latinsko Domus Valli Sancti Johannis, je ime kartuzijanskega samostana v skriti dolini sv. Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice. Kartuzija je nastala v letih 1155-1165, ko je bila spisana njena ustanovna listina. Ustanovitelja sta bila štajerski mejni grof Otokar III. in njegov sin Otokar IV. iz rodbine Traungavcev. To je bil prvi samostan tega reda zunaj Francije in Italije. Zgodovina Samostan je leta 1190 postavil oglejski patriarh Gotfrid. Sprva so se v samostan naselili menihi francoske Velike kartuzije (ecclesia maior), njihova prisotnost pa je vplivala tudi na arhitekturo in organizacijo naselbine. V naslednjih desetletjih sta bila po vzoru francoskih kartuzij in v skladu z redovnimi pravili pod vodstvom stavbnega mojstra Aynarda pozidana gornji samostan za patre s cerkvijo, posvečeno sv. Janezu Krstniku, kjer so živeli menihi po strogih redovnih predpisih, ter spodnji bratovski samostan za laike s hospicem (ecclesia minor) v Špitaliču, s cerkvijo, posvečeno Devici Mariji. Bratje laiki so s svojim delom pripomogli k obstoju in delovanju glavne kartuzije. V naslednjih desetletjih se je kartuzija Žiče vzpela do enega najpomembnejših samostanov: žički priorji so bili zaprošeni, da bi vodili ustanovitev novih kartuzij, tu je bil od 1335 do 1355 sedež nemške redovne province kartuzijanskega reda in od 1391 do 1410 sedež generalnega priorja. Žička kartuzija je prevzela vlogo osrednjega samostana namesto Grande Chartreuse - Velike kartuzije v Franciji. To pomeni, da je bila Žička kartuzija nekaj časa metropola tega reda, da so tedaj tu oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve. Prav tako so samostan obiskovali tudi mnogi cerkveni odličniki in plemiči. Leta 1782 je cesar Jožef II. z dekretom ukinil samostan, ki je odtlej propadal. Leta 1826 je kartuzijo od verskega sklada kupil knez Weriand von Windischgrätz in v lasti te rodbine je bila vse do konca II. svetovne vojne. Poleg ohranjenih stavb je najmogočnejša izmed razvalin Velika redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, 24.10.1190 jo je posvetil oglejski patriarh Bertold Andeški, po njej pa se je poimenovala celotna dolina. Delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še Otokarjeva kapela, refektorij, kleti, kuhinja, nadstropni trakt, križni hodnik in pokopališka kapela. Samostanska knjižnica O svojem obisku v Žičkem samostanu, ko se je 30.05.1487 tu ustavilo odposlanstvo oglejskega patriarha, je Paolo Santonino v svoj popotni dnevnik (COBISS) zapisal, da je v samostanski knjižnici več kot 2000 knjig, ki so zvečine pisane na roko (rokopisi) in ne tiskane. S tako izjemno bogato knjižnico so Žiče prekašale tedanje samostane daleč naokoli. Sredi 16. stoletja je samostan zaradi vsakovrstnih nesreč (turški vpadi) opustel in nadvojvoda Karel II. Avstrijski je ukazal knjige preseliti k jezuitom v Gradec. Žički rokopisi Kartuzijani niso širili vere med ljudmi z govorjeno besedo, pač pa s pisano, in so medse sprejemali le ljudi s temeljitim znanjem jezika in pisarskih veščin. Velik del svojega življenja so posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil z vseh področij, od teologije do astronomije, od praktičnih ved do književnih stvaritev. Med ohranjenimi besedili je veliko znamenitih del, ki so neprecenljivi spomeniki naše intelektualne dediščine in širšega srednjeevropskega prostora, med drugim tudi dela Filipa iz Žič, Nikolaja Kempfa in Sifrida Švabskega.[2] Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških zapisov (rokopisov, inkunabul in pergamentov) ter skoraj 100 fragmentov. To pa je le majhen del nekdanjega bogastva samostanske knjižnice in še ta je zvečine zunaj slovenskih meja. Vendar je to edina skupina srednjeveških rokopisov iz slovenskih krajev, kjer lahko govorimo o skoraj štiri stoletja trajajočem nepretrganem rokopisnem delovanju samostanske skupnosti. Ker so rokopisi mnogoplastni spomeniki, nam sporočajo marsikaj: ohranjene signature nam povedo, da je bilo v knjižnici Žičke kartuzije resnično kakih 2000 rokopisov. Pod besedila so se nekajkrat podpisali menihi in tudi prepisovalci iz zunanjega sveta, ki so nemara bili dobrotniki samostana, njihove pisave pa so bogata paleta različnih paleografskih oblik. To je edina dovolj zaokrožena skupina rokopisov na Slovenskem, da lahko spremljamo razvoj okrašenih inicial in govorimo o t.i. "žičkem slogu". Poleg tega se jih nekaj postavlja z barvitim slikarskim okrasjem, ki so ga prispevali - v skladu s tedanjim načinom delovanja - poklicni, pogosto potujoči slikarji. Špitalič, nekdanja »ecclesia minor« žičke kartuzije V bližnjem Špitaliču, je bila okrog leta 1190 za potrebe laičnih bratov kartuzijanskega samostana Žiče zgrajena »spodnja hiša« kartuzije - ecclesia minor, danes je od nje ohranjena samo cerkev Marijinega obiskanja. Cerkvica je izredno zanimiva zaradi vhodnega portala z luneto[1]. Omembe samostana v zgodovini Seitz (1185), Sitze (1186, 1243), Seiz (1202, 1234), Sishe (1229), Seitis (1233), Sits (1235, 1257), Siz (1237), Syces (1240), Sic (1243), Syces (1245), Siths (1247), Seits (1257) Žička kartuzija danes Gastuž, najstarejša gostilna na SlovenskemDanes kartuzija velja za turistično in kulturno-zgodovinsko zanimivost, ki jo letno obišče okrog 20.000 obiskovalcev. Ob vhodu stoji Gastuž, najstarejša gostilna na Slovenskem (od leta 1467), ki v svoji zbirki hrani tudi srednjeveške kuharske recepte. Cerkev Marijinega obiskanja - nekdanja »ecclesia minor« žičke kartuzije Romanski portal z jagnjetom ecclesie minor v Špitaliču[uredi] Prireditve in razstave V poletnem času na samostanskih tleh potekajo razne glasbene prireditve, med katerimi so najodmevnejši koncerti v okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji, ki jih organizira Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice. Klub študentov Dravinjske doline (KŠDD) od avgusta leta 2006 blizu Žičke kartuzije prireja tridnevni mednarodni etno-reggae festival z imenom »samoREGGAEstan«, oziroma »Music against the violence«: festival glasbe proti nasilju. Od 30. junija 2007 je v kartuziji na ogled stalna razstava Nataše Golob: »Kulturna dediščina Žičke kartuzije«, urejena je muzejska zbirka in samostojen avdioogled na 16 točkah v več jezikih. Reference ^ Paolo Santonino, Popotni dnevniki ^ Golob Nataša, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160-1560) Mojmir Sepe: Manjši delež domače glasbe vodi v izgubo slovenske identitete Starosta slovenske popevke napoveduje, da bo vrnil zlati red za zasluge 23. avgust 2010 ob 12:18 Ljubljana - MMC RTV SLO Osnutek novega zakona o medijih v 70. členu opredeljuje manjši, le 15-odstotni delež predvajanja slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih. Po Zoranu Predinu je glas (proti) povzdignil tudi Mojmir Sepe. Skladatelj, aranžer in dirigent Mojmir Sepe napoveduje, da bo v primeru sprejetja zakona o medijih "nemudoma" vrnil državno odlikovanje zlati red za zasluge, ki ga je konec julija prejel ob svoji 80-letnici za "prispevek k ustvarjanju slovenske zabavne glasbe in pomemben delež pri razvoju slovenske glasbene kulture", poroča današnje Delo. Prvi (burni) odzivi na osnutek novega zakona Sepe meni, da bomo v primeru sprejetja omenjenega zakona oziroma določila "na poti zelo hitre izgube slovenske identitete". Že sedanje določilo, da morajo nacionalne radijske postaje predvajati najmanj 40 odstotkov slovenske glasbe, komercialne pa le najmanj 20 odstotkov, "malce žaljivo do slovenskih avtorjev in slovenske glasbe nasploh", je prepričan starosta slovenske popevke, ki še opozarja, predlog sploh ne določa niti 15-odstotnega deleža, ampak v najslabšem primeru le 8-odstotnega, saj opredeljuje predvajanje slovenske glasbe le v terminu med 6. in 20. uro. Skriti mehanizmi pri sestavi radijskega programa? Glasbenik in predsednik združenja Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev Zoran Predin je podobnega mnenja. Prepričan je, da osnutek novega zakona o medijih ščiti predvsem uporabnike in kapital, ki stoji v ozadju medijev: "Kar se glasbe tiče, so te kvote, ki so v vseh civiliziranih državah namenjene ohranjanju lastne identitete, kapitalu trn v peti. Kapital namreč poskuša predvajati program, za katerega mu ni treba plačevati avtorskih pravic. Tisti del programa, ki upošteva novitete, je tako v manjšini. Program določajo predvsem veliki katalogi, ki prihajajo z Zahoda in ki jih prinaša ta kapital, ki ima v lasti radijske in televizijske postaje, pa tudi avtorske pravice za to starejšo glasbo. Na tak način prihranijo kar precej," je povedal za MMC, za časopis Večer pa še, da so kvote regulativa in da bi se brez takšnih določil iz radijskega programa izbrisala izobraževalna nota. Po njegovem publiki "ni dovolj emitirati le tistega, kar je všečno, temveč tudi informirati, izobraževati". Opozarja, da je tovrstna regulativa po svetu nekaj običajnega in da so težave z izpolnjevanjem dosedanjih kvot nastale predvsem zato, ker radijske postaje niso gradile lastnega arhiva (in ne zato, ker ne bi bilo dovolj kakovostne glasbe). Forum: trenutna oblast hoče, da bi se pri nas povsod vrtelo čimveč turbofolk balkan glasbe, da bi cela Slovenija postala nekakšen TV Pink, Slovenci pa nekakšni alpski bosanci, ki po mizah plešejo, ko zaslišijo srbsko-turške novokomponirane cigumigu ritme... kar se pa tiče raznih landerk, wernerjev, murkotov in podobnih, pa tudi jaz mislim, da to ni slovenska glasba, to sploh ni glasba ampak sranje... so pa razni murkoti pri nas samo posledica tega, ker nas zadnjih 15 let konstantno bombardirajo s primitivno balkan glasbo in zato je logično, da se bodo slejkoprej tudi pri nas našli domači avtohtoni primitivci, ki ustvarjajo podobno primitivno glasbo..... Ne smemo pozabiti na priseljence večinoma iz Balkana, kateri predstavljajo zelo velik delež Slovenske populacije, tudi oni imajo svoje potrebe po glasbi in se z njo v veliki meri tudi indentificerajo... in je nekako "in" tudi med mladimi... medtem, ko domača glasba po večini zasmehovana, zaničevana in tudi kljub temu, da imamo v Sloveniji številne kvalitetne glasbene skupine (na kar je opozoril že Bulič)- spletni mediji, revije, itd. promovirajo raje razne domače nekakovostne pevce, celo takšne, ki so "slavni" brez razloga. Ali gre to za načrtno dejanje, nevem je pa zelo žalostno. Hvala g. Sepe Upam, da se bodo na ministrstvu streznili in da boste zasluženo odlikovanje lahko še naprej s ponosom nosili. Hvala iz srca. "Bravo vlada", tiste procente pa dat v prid vaši balkanski srbohrvaški glasbi... Počutili se boste kot doma - izdajalci. Namesto 40 v glasbenem programu obveznih (le) 15 odstotkov slovenske glasbe? Ogorčeni avtorji, uredniki pa deljenih mnenj 21. avgust 2010 ob 11:01 Ljubljana - MMC RTV SLO Osnutek novega zakona o medijih med drugim predvideva zmanjšanje obveznega deleža slovenske glasbene produkcije v radijskem in televizijskem glasbenem programu s 40 na 15 odstotkov. "Mi zagovarjamo princip ena tuja, ena naša, to se nam zdi 'fer'," je Zoran Predin, tokrat ne le kot glasbenik in avtor, ampak tudi v vlogi predsednika Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev, podal komentar k 70. členu osnutka Zakona o medijih. Dikcija prve alineje tega člena gre tako: "Najmanj 15 odstotkov vse predvajane glasbe v času med 6. in 20. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev." Razburjenje med slovenskimi glasbenimi ustvarjalci je razumljivo, zato pa enotnega mnenja ne zastopajo tudi glasbeni uredniki. Če je tako prejšnji teden urednik Vala 202 Mirko Štular za Dnevnik dejal, da se mu trenutna ureditev, ki zahteva 40 odstotkov slovenske glasbe, zdi pretirana, in če tudi glasbeni poznavalec in avtor več z glasbo povezanih radijskih oddaj Jure Longyka meni, da je "40 odstotkov močna kar močna kvota" (Dnevnik), pa dolgoletni in pravzaprav že legendarni glasbeni urednik Dragan Bulič zastopa drugačen pogled. Predlagana ureditev se mu zdi katastrofalna in meni, da se ob njej "Majda Sepe in Jože Privšek obračata v grobu". Na naše vprašanje, ali v Sloveniji sploh imamo dovolj kakovostne glasbene produkcije, s katero je mogoče 'smiselno' zapolniti trenutno 40-odstotno kvoto, je Bulič odgovoril: "Gre seveda za dvorezen meč. Sam sicer menim, da je količina kakovostne slovenske glasbe kar dobra. V prvih dveh mesecih tega leta sem osebno prejel 12-15 kompaktnih plošč naših izvajalcev. In to je ogromno glasbe. Seveda pa je to treba preposlušati in izločiti dobre." Bolj suveren v prepričanju o zadostni količini dobre slovenske glasbe je Predin: "Brez skrbi, da so arhivi zelo kakovostni. Tisti, ki se na glasbo spoznajo, vedo, da lahko brez problemov s kakovostno glasbo zadostimo trenutno kvoto 40 odstotkov slovenske glasbe." Treba je namreč upoštevati celoten korpus slovenske glasbe, ne le trenutno ustvarjalnost: "Država bi morala vsaki radijski postaji predpisati, da si pridobi arhiv, ki bi bil kot nekakšen učbenik slovenske glasbe, ki bi upošteval vse zvrsti in bi tako tudi vzgajal poslušalstvo. Mislim, da lahko to vsaka radijska postaja to naredi. Arhiv si lahko priskrbi arhiv v NUK-u ali pa zaprosi RTV, da odpre svoje arhive." Dejanska kvota je osem odstotkov slovenske glasbe Zaradi predloga novega zakona, ki upoštevanje kvot zahteva le med 6. in 20. uro, Predin pove, da to na dnevni ravni pomeni zgolj 8-odstotni delež slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v glasbenem programu slovenskih radijskih in televizijskih postaj, medtem ko na primer v Franciji poznajo več kot 50-odstotno kvoto francoske glasbe. Na ministrstvu za kulturo pa prav časovno zamejenost določila o kvotah berejo kot dodaten ukrep za zaščito slovenske glasbe. V odgovoru, ki so nam ga posredovali z ministrstva, tako beremo: "Namen sprememb je v zagotovitvi, da se slovenska glasba kot atribut slovenske kulturne identitete predvaja v dnevnem terminu (in ne v nočnem, kot je bila praksa glede na obstoječi zakon)." Ministrstvo prav tako poudarja, da kvote ne morejo biti edini in da tudi niso najboljši ukrep za spodbujanje razvoja kakovostne slovenske glasbe. Zakon tako predvideva tudi druge aktivne ukrepe za promocijo slovenske kulturne ustvarjalnosti. Ministrstvo nas je tako opozorilo na to, da je "eden izmed pogojev za sofinanciranje medijskih vsebin radijskih ali televizijskih programov tudi ta, da radijski ali televizijski program predvaja izvirno produkcijo slovenskih avdiovizualnih ali radiofonskih avtorskih del". Zakon ščiti kapital Zoran Predin nam je povedal, da osnutek novega zakona o medijih ščiti predvsem uporabnike in kapital, ki stoji v ozadju medijev, ustvarjalcev pa nikakor ne - predvsem pa ne ustvarjalcev, ki oblikujejo aktualno glasbo. "Kar se glasbe tiče, so te kvote, ki so v vseh civiliziranih državah namenjene ohranjanju lastne identitete, kapitalu trn v peti. Kapital namreč poskuša predvajati program, za katerega mu ni treba plačevati avtorskih pravic. Tisti del programa, ki upošteva novitete, je tako v manjšini. Program določajo predvsem veliki katalogi, ki prihajajo z Zahoda in ki jih prinaša ta kapital, ki ima v lasti radijske in televizijske postaje, pa tudi avtorske pravice za to starejšo glasbo. Na tak način prihranijo kar precej," pove Predin. Kaj je z negovanjem resne glasbe? V besedilu 70. člena 'zbode' tudi določilo iz druge alineje, ki upoštevanja kvot oprosti radijske programe, namenjene italijanski in madžarski narodni skupnosti, pa tudi tretji radijski program RTV Slovenija, katerega glasbeni program je usmerjen predvsem k resni glasbi. Medtem ko Dragan Bulič meni, da bi bilo upoštevanje kvot pri Tretjem programu res večja težava, "ker imamo domače produkcije te glasbe manj, zaradi česar bi se program zagotovo začel ponavljati", pa je Predinovo mnenje drugačno. "Tretji program seveda mora imeti kvoto resne, slovenske glasbe. Pri nas je veliko avtorjev, ki komponirajo resno glasbo, in veliko je tudi materiala, ki še ni posnet in katerega bi prav v imenu izpopolnitve arhiva lahko posneli. Po mojem mnenju bo novi predlog resno glasbo in Tretji program popolnoma ukinil." Septembrsko zborovanje slovenskih glasbenikov O kvotah bomo zagotovo še veliko slišali. Jasno je, da ne morejo biti edini ukrep za spodbujanje razvoja slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ter glasbene vzgoje poslušalcev. Ministrstvo ima gotovo prav v mnenju, da je težava slovenske glasbe širša in da je ni mogoče reševati le z distribucijskimi kvotami, in prav ima gotovo tudi Predin, ki meni, da bi bilo treba pozornost nameniti tudi žanrski razporeditvi teh kvot ter na splošno oblikovanju programa. Še en njegov predlog: "Recimo, da je pol programa iz arhiva, pol pa novitet." Predin je tudi že napovedal, da se bodo slovenski glasbeniki "združili kot še nikoli do zdaj". "Na začetku septembra bo zborovanje slovenskih glasbenikov in bomo državi dali vedeti, da nas ne more kar pokopati." Zborovanje bo verjetno še dovolj zgodaj, da se bo v dikciji novega zakona lahko še kaj spremenilo. Ministrstvo namreč pripombe in predloge zainteresirane javnosti, ki se nanašajo na vsebine posameznih členov, pričakuje do 20. septembra 2010. Forum: Mene bolj kot kvota slovenske glasbe moti količina ex jugo muske, ki jo je zelo, zelo preveč. Praktično vsak drug komad je od tam dol, ampak jaz raje kot to "vrhunsko musko" od tam dole, poslušam povprečen slovenski komad. Torej, če je omejena količina slovenske glasbe, naj bo omejena tudi količina glasbe z Balkana. Poleg tega pa je dovolj druge še kvalitetnejše tuje glasbe kot je balkanska. Janša: Kdor je sejal lažne obtožbe, bo odgovarjal "V Sloveniji je vse mogoče" 23. avgust 2010 ob 15:48, zadnji poseg: 23. avgust 2010 ob 16:47 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik SDS-a Janez Janša ni seznanjen z morebitnim obtožnim predlogom v aferi Patria zoper njega, kot pa poudarja, za obtožnico tudi ni nobene podlage. Z afero nisem povezan v nobenem primeru, razen prek neutemeljene obtožbe v oddaji finske televizije, je ob robu predstavitve kandidatke za ljubljansko županjo Zofije Mazej Kukovič še dejal prvi mož SDS-a, ki zaradi po njegovih besedah lažnih obtožb napoveduje tudi nove tožbe. "Tisti, ki so sejali te lažne obtožbe s političnimi motivi, se odgovornosti ne bodo izognili," je dejal. Znano je, da je vrhovno državno tožilstvo prejšnji teden v zadevi Patria vložilo obtožni predlog zoper več oseb, v medijih pa so se nato pojavile informacije, da naj bi bil med obtoženimi tudi nekdanji premier Janša, ki naj bi ga bremenili kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje. Janša je zagotovil še, da v zadevi nikoli ni odločal, še manj pa je zato dobil kakršno koli nagrado. "V Sloveniji je vse mogoče" "Je pa v Sloveniji vse možno," še meni Janša. "Glede na imena, ki se pojavljajo v ozadju te afere, gre za stare politične povezave, za stare akterje znanih afer, ponekod celo za družinske tožilsko-udbaške povezave, tako da me ne bi nič presenetilo," o morebitni obtožnici pravi Janša. Pokojnine: SDS predlaga osebni račun Janez Janša je komentiral tudi napovedane pokojninske spremembe, o katerih je dejal, da jih bo stranka podprla, če bo vlada upoštevala nekatere njihove predloge. Mednje sodi tudi oblikovanje osebnega pokojninskega računa, kar je vlada, kot je omenil Janša, tudi sama že obljubljala. "Vsak, ki vplačuje v pokojninsko blagajno, mora v vsakem trenutku vedeti, koliko je vplačal in koliko mu pripada," je opozoril. Spremembe pokojninskega sistema so po njegovih ocenah potrebne, a pri tem je treba, tako meni Janša, doseči tudi določeno nacionalno soglasje. Prvak SDS-a ocenjuje tudi, da Slovenijo čaka vroča politična jesen. E. S. Forum: Cvikl, Golobič in še kdo, so se življensko potrudili, da bi odkrili kakršnokoli vpletenost Janše v vse afere od orožja naprej. Nič, prav nič jim ni uspelo, kar pomeni, da afer sploh ni bilo. Kar sledi je to, da so vse leve stranke prišle na oblast z velikimi lažmi, zavajanjem ljudi in podlostjo, ker so afero Patria sprožili nekaj dni pred volitvami. Dobro so vedeli, da bi takrat SDS zmagal, zato jim je prišla prav tudi najmanjša bilka. V borbi za oblast trupla niso važna, to je moto levih strank. Če bi bili na oblasti še en mandat, je propad Slovenije neizogiben, ker je že sedanji predolg. Torej, volitve so blizu, usoda je v rokah Slovencev in nikogar drugega. Po uspešnem in dobro organiziranem predsedovanju Slovenije evropski uniji, so JJ ponudili mesto generalnega sekretarja zveze NATO, tudi EU ga zelo ceni zaradi dobrega vodenja...medtem, ko so ga doma na vse možne načine skušali oblatiti... to je Slovenija. pa še boš,ko boš uvidel ,da je bolje plačevati za vinjeto 45 Ez in ne 95.Ko boš uvidel,da je bolje da so šolarji siti, delavci zaposleni in penzije večje.Da je bolje dati notarju enkrat manj kot si je zmislil Drnovšek. Da je bolje imeti večji BDP kot pa tak padec ,ki je sedaj in ki ga ni konca. Poglej EU finančno statistiko pa boš le ugotovil kdo je boljše vladal. S tako pičlo večino v parlamentu,je bi JJ pravi car.Le spomni se kako je vse laufalo.Trije ministri so bili zamenjani en dva tri, v največji krizi pa poslušamo monologe dialoge ,uhajajoče prepirajoče seje vlade na netu,vsak dan pa večji kaos. Ko ti bodo klikerji normalno logično in razumsko ter poteno delovali boš prvi ,ki boš prosil JJ naj bo še kdaj predsednik vlade. Kučanje rekel ,ko je vse cvetelo,da so ljudje lačni zaradi JJ, kaj pravi zdaj? In tudi kralja orožarske afere lahko iščete kje drugje,kajti JJ je Slovenijo osvobajal in ne trgoval.Ko pa je bilo treba trgovati se je zgodila Depala in Kacin ter Kučan kupujeta stare topove v Izraelu mladci pa potem umirajo ob njih. Oči in logika pa bo drugaćna slika.Zaslepljenost je res slepa. Drago Kos naj bi po izdaji obtožnih predlogov po hitrem postopku odšel na ˝počitnice˝ v Los Angeles....:D+ 3 glasovi Po zobeh ga vlačijo že od leta 1988 pa mu očitno nič ne morejo dokazati. Poraja se mi zanimiv paradoks Domnevamo da je JJ res švercal orožje, toda zakaj že? Da se je Slovenija branila pred tujci- okopatorji Drugi del zgodbe ; Mirja Ribičič da pobiti stotine ljudi, toda zakaj že? Da se je partija obdržala na oblasti. JJ je leta 2010 bed guy, Mitja leta 2010 pa good guy. Paradox par excellence Nauk zgodbe: Slovenija nikoli ne bo znala slaviti svojih živih junakov (Maister, FR Stane, JJ), vedno potrebuje Balkanske ovčje pastirje (Tito, Janković,). Valič: Zločini komunizma vse do konca devetdesetih let tabutema 23. avgusta obletnica sporazuma Ribbentrop-Molotov 23. avgust 2010 ob 08:08, zadnji poseg: 23. avgust 2010 ob 13:53 Ljubljana - MMC RTV SLO Skupni imenovalec vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov so žrtve, ki si zaslužijo sočutje in priznanje za njihovo trpljenje, je ob današnjem dnevu spomina na žrtve totalitarizmov dejala Andreja Valič. Ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve totalitarizmov se nam je v MMC-jevi spletni klepetalnici pridružila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič. Valičeva je med drugim poudarila, da so totalitarizmi "sistemi, ki ne poznajo demokratične ureditve s parlamentom, večstrankarstvom, varovanjem človekovih pravic in svoboščin, svobodo govora, tiska, združevanja". Skupni imenovalec vseh totalitarnih režimov so po mnenju Valičeve žrtve, ki si zaslužijo sočutje in priznanje za njihovo trpljenje "Ponovitev totalitarizmov realna" Ponovitev totalitarizmov se ji zdi realna, saj "ne smemo pozabiti, da so še pred nekaj leti na območju bivše Jugoslavije divjale vojne in kruti spopadi. Zagotovila, da bomo za vedno uživali demokratične pridobitve, ni." Prepričana je, da "pravna stroka zaenkrat ni zmogla pravne ocene komunističnih zločinov". Dodala je, da "strah in močna čustva otežujejo slovenski spravni proces, nenazadnje pa tudi ni arhivskega gradiva, ki bi pomagalo pri sojenju za zločine zoper človečnost na slovenskem ozemlju". Osrednji govornik na današnji slovesnosti bo Boris Pahor Študijski center za narodno spravo danes skupaj z Občino Komen, Inštitutom dr. Jožeta Pučnika in Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta v Štanjelu na Krasu prireja slovesnost ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Valičeva je v intervjuju še pojasnila, da želijo na današnji slovesnosti v Štanjelu posebno pozornost posvetiti 90. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in 80. obletnici bazoviških žrtev. Za osrednjega govornika so izbrali tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, "ki je bil v svojem življenju žrtev vseh treh totalitarizmov". A. Žu., Aleksander Kolednik Boris Pahor: Najhujši je bil fašizem 23. avgusta obletnica sporazuma Ribbentrop-Molotov 23. avgust 2010 ob 08:08, zadnji poseg: 23. avgust 2010 ob 21:46 Ljubljana - MMC RTV SLO Najhujši od vseh totalitarnih režimov je bil fašizem, saj se je spravil na otroke, je na slovesnosti ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve totalitarizmov dejal Boris Pahor. Ob obletnici sporazuma Ribbentrop-Molotov, ko se spominjamo vseh žrtev vseh totalitarizmov, je Študijski center za narodno spravo skupaj z občino Komen, Inštitutom dr. Jožeta Pučnika in Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta v Štanjelu na Krasu priredil slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik tržaški pisatelj Boris Pahor, človek, ki je preživel vse tri totalitarne režime 20. stoletja - fašizem, nacizem in komunizem. "Mogoče bi kdo pomislil, da pretiravam, ko ob nacističnem zlu dajem prednost črni diktaturi, vendar je treba vedeti, da je imel nacizem opraviti z nami kot z odraslimi ljudmi, medtem ko se je fašizem lotil naših otrok v vrtcu in potem v osnovni šoli," je svoje mnenje o tem, kateri režim je bil za Slovence najhujši, pojasnil pisatelj. "Le kako smo lahko pozabili?" Ob tem je še vprašal: "Ali ni absurdno, da smo na tako ponižanje, na tako zaničevanje pozabili?" Namesto da bi oskrumbo človeškega dostojanstva dali pred sodišče za človekove pravice, ker taki zločini ne zastarajo, pa tega ne naredimo, je opozoril in dodal: "Tako se torej čutimo Evropejci 21. stoletja." Slavnostni govornik je na koncu opozoril še na grožnjo sodobnega časa, ko bi se morali začeti bojevati z novim totalitarizmom - globalizacijo. Slovesnosti so se udeležili tudi predednik vlade Borut Pahor, ljubljanski nadškof Anton Stres, evropski poslanec Milan Zver, župan občine Komen Uroš Slamič in direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič. Valičeva: Skupni imenovalec vseh režimov - žrtve Ta je predtem gostovala tudi v MMC-jevi spletni klepetalnici, kjer je med drugim pojasnila razloge za to posebno slovesnost. Kot je dejala, so želeli posebno pozornost posvetiti 90. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in 80. obletnici bazoviških žrtev. Za osrednjega govornika so izbrali tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, "ki je bil v svojem življenju žrtev vseh treh totalitarizmov". V spletnem klepetu je med drugim dejela, da so skupni imenovalec vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov žrtve, ki si zaslužijo sočutje in priznanje za njihovo trpljenje. Valičeva je še poudarila, da so totalitarizmi "sistemi, ki ne poznajo demokratične ureditve s parlamentom, večstrankarstvom, varovanjem človekovih pravic in svoboščin, svobodo govora, tiska, združevanja". Skupni imenovalec vseh totalitarnih režimov so po mnenju Valičeve žrtve, ki si zaslužijo sočutje in priznanje za njihovo trpljenje. "Ponovitev totalitarizmov realna" Ponovitev totalitarizmov se ji zdi realna, saj "ne smemo pozabiti, da so še pred nekaj leti na območju bivše Jugoslavije divjale vojne in kruti spopadi. Zagotovila, da bomo za vedno uživali demokratične pridobitve, ni." Prepričana je, da "pravna stroka zaenkrat ni zmogla pravne ocene komunističnih zločinov". Dodala je, da "strah in močna čustva otežujejo slovenski spravni proces, ne nazadnje pa tudi ni arhivskega gradiva, ki bi pomagalo pri sojenju za zločine zoper človečnost na slovenskem ozemlju". A. Žu., T. K. B., Aleksander Kolednik Župnija sv. Jernej a Mačkolje | lug 2009 | mag 2009 Sveti Ivan - sv. maša v Štramarju 25-06-2009 V naši sosednji vasi Štramar (občina MIlje) se je včeraj zbrala množica ljudi, da bi skupaj praznovali njihovega zavetnika sv. Janeza krstnika. Dopisi so bodo na razpolago na tednikih Družina in Novi glas. 158sv_ivan_strmar Postopek beatifikacije Božjega služabnika msgr. dr. Jakoba Ukmarja 17-06-2009 Sklep škofijskega postopka za beatifikacijo Božjega služabnika msgr. dr. Jakoba Ukmarja 24.06.2009: Trst, Italija V sredo, 24. junija 2009, ob 12.00 bodo v škofovi kapeli v Trstu zapečatili zbrano gradivo za Ukmarjev beatifikacijski postopek. Pečatenje gradiva predstavlja uradni in formalni sklep škofijskega dela postopka. Zbrano in prevedeno gradivo bo poslano na Kongregacijo za zadeve svetnikov v Vatikan, kjer ga bo pregledala posebna komisija in o njem podala tudi nadaljnjo odločbo glede beatifikacije. ukmar V nedeljo, 5. julija 2009 bo slovesni sklep škofijskega dela postopka za beatifikacijo Božjega služabnika msgr. dr. Jakoba Ukmarja. Ob 17.30 bo na pokopališču v Škednju nad Trstom začetna molitev pri Ukmarjevem grobu, ob 18.00 pa sv. maša v škedenjski cerkvi, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Eugenio Ravignani. Beatifikacijski postopek na škofijski ravni sta vodila g. Dušan Jakomin, dolgoletni Ukmarjev prijatelj in sodelavec ter predsednik škofijskega sodišča msgr. Ettore Malnati. O Ukmarju so izšle številne publikacije, tri knjige in celovečerni dokumentarec. Pomemben korak k pospešitvi postopka je prinesel tudi Ukmarjev simpozij v Rimu leta 2005. Življenjepis msgr. Jakoba Ukmarja Jakob Ukmar (1878–1971) je bil tržaški duhovnik. Slovenski javnosti je bil poznan predvsem kot tisti, ki si je prizadeval za narodne pravice slovenske manjšine, kot teolog ter kot priljubljen spovednik, duhovni voditelj, pridigar in predavatelj. Rodil se je 13. julija 1878 na Opčinah. Gimnazijo je obiskoval v Trstu, semenišče pa v Gorici. V mašnika je bil posvečen leta 1901. Po vrsti dušnopastirskih služb ter aktivnem sodelovanju pri časopisih in kulturnih dejavnostih je leta 1917 na Dunaju doktoriral iz teologije. Dne 31. maja 1931 je imel v škedenjski cerkvi znan govor o krščanskem sožitju med narodi. Napisal je več spomenic o položaju Slovencev v Italiji. Leta 1940 je bil imenovan za sodnika pri Deželnem cerkvenem sodišču, kjer se je seznanil s kardinalom Roncallijem, poznejšim papežem Janezom XXIII. (1958–1963). Dne 24. avgusta 1947 je bil med birmo v Lanišču v Istri fizično napaden in je po Božji previdnosti preživel. Od leta 1957 do 1959 je sodeloval kot promotor za slovensko stran pri pripravah za sinodo tržaške škofije. V času priprav in v teku II. vatikanskega koncila (1962–1965) je za koncilske očete sestavil predloge in poročilo o cerkveni reformi in o problematiki manjšin. Naročili so mu tudi prevod dveh na koncilu sprejetih dokumentov v latinščino. Leta 1963 je v slovenščini izdal zgodovino ekumenskih koncilov, leta 1969 pa Mariologijo. Februarja 1970 mu je ljubljanska teološka fakulteta podelila častni doktorat. Umrl je 2. novembra 1971 na škedenjskem domu. Delo z naslovom Eshatologija je izšlo po njegovi smrti leta 1972. Ukmarjev obsežen opus, ki ob naštetih delih zajema tudi spise v rokopisnih zvezkih, poleg izrednega teološkega in pravnega znanja, izžareva globoko duhovno življenje in vero, prepojeno z ljubeznijo do slovenskega naroda in s skrbjo za zveličanje duš. Tržaška škofija je na pobudo slovenskih duhovnikov začela postopek za njegovo beatifikacijo. Tržaški škof msgr. Eugenio Ravignani je za postulatorja imenoval duhovnika Dušana Jakomina, dolgoletnega Ukmarjevega sodelavca. Ukmarjev simpozij v Rimu Na Ukmarjev postopek na škofijski ravni je pomembno vplival Ukmarjev simpozij, ki je septembra 2005 v organizaciji Slovenske teološke akademije v Rimu in Inštituta za zgodovino Cerkve v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani potekal v slovenskem papeškem zavodu Slovenik v Rimu. Tovrstni simpoziji potekajo od leta 1983 dalje. Na njih sodelujejo raziskovalci in strokovnjaki z izbranega področja ter vsako leto pripravijo referate, ki izidejo v zborniku. Vsakokratni simpozij je posvečen obravnavi pomembne osebnosti v Cerkvi in slovenskem narodnem prostoru. Leta 2005 je bil 23. simpozij po vrsti posvečen obravnavi tržaškega duhovnika in narodnega buditelja dr. Jakoba Ukmarja (1878–1971). DUŠAN JAKOMIN MIR IN DOBRO, DOBRI LJUDJE! POLETJE JE ČAS OGLEDA SONČNE STRANI SVETA. TUDI SVOJE. ZATO NAS DUŠAN JAKOMIN, TRŽAŠKI ČEDERMANC, PRIHODNJO NEDELJO OB 18. URI, VABI V CERKEV SV. ANTONA V KOPRU, DA BI OB NJEGOVI BISERNI MAŠI DOŽIVELI LEPOTO DUHOVNIŠKEGA POKLICA. DUŠAN JAKOMIN JE POSTULATOR PRAVKAR ZAKLJUČENEGA POSTOPKA BEATIFIKACIJE BOJEVNIKA ZA PRAVICE SLOVENSKE MANJŠINE, DR. JAKOBA UKMARJA. DUŠAN JAKOMIN, ČLOVEK, KI IMA VELIKO SRCE IN GA JE VREDNO SREČATI NA SVOJI ŽIVLJENJSKI POTI, JE NA PREMIERI NJEGOVEGA PORTRETA DEJALA REŽISERKA LOREDANA GEC. V NJEGOVI PRIJAZNI BESEDI IN DOBREM DELU PA JE KOŠČEK RAJA TUDI ZA NAS. DUŠANA JAKOMINA, KI GA IMAJO MNOGI ZA PRAVEGA TRŽAŠKEGA ČEDERMACA, SMO OBISKALI OB NJEGOVI 60 LETNICI DUHOVNIŠKE POTI. ČASNIKAR, KULTURNI IN PROSVETNI DELAVEC, LJUBITELJSKI ETNOLOG, GLASBENIK, PREDVSEM PA DUHOVNIK SE Z VELIKO LJUBEZNIJO RAZDAJA ZA SLOVENCE V TRSTU IN NA ŠIRŠEM TRŽAŠKEM. KOT SAM PRAVI, SE IMA ZA DVOŽIVKO, SAJ SE JE RODIL V ŽUPNIJI SV. ANTON PRI KOPRU IN SE ŽE DEVETLETEN PRESELIL V TRST. PRED 60 LETI JE BIL POSVEČEN V DUHOVNIKA. DANES ŽIVI V ŠKEDNJU, KJER ŽE 56 LET OPRAVLJA SLUŽBO SLOVENSKEGA KAPLANA V TAMKAJŠNJI ŽUPNIJI SV. LOVRENCA. KOT POVE, SE JE V ŠKEDENJ ZALJUBIL IN V NJEM POGNAL KORENINE. BLIZU STA MU ZGODOVINA KRAJA IN NJEGOVI PREBIVALCI. KLJUB 84 LETOM, JE GOSPOD JAKOMIN ČLOVEK Z NEUSAHLJIVO ENERGIJO, MISELNO SVEŽINO IN MLADOSTNOSTJO. KOT DUHOVNIŠKO GESLO SEM VZEL STAVEK, VSAK DUHOVNIK SE JEMLJE IZ LJUDI IN JE POSTAVLJEN ZA LJUDI V TEM, KAR SE NANAŠA NA BOGA TO JE BILO NEKAKO MOJE NAVODILO, AMPAK BISTVO JEDRO, KAR JE GLAVNO PRI DUHOVNIKIH JE TO, DA POSTAVLJA VSE SVOJE DUHOVNIŠKO DELOVANJE NA TEMELJ MOLITVE, MOLITI BREVIR, ROŽNI VENEC, MAŠA, SVETO PISMO, TO JE TEMELJ NA KATEREM GRADI VSAK DUHOVNIK IN ČE TEGA NI, TO SE VSE PODERE IN POTEM PA JE TISTA ČLOVEŠKA, BI REKEL SPREJEMANJE, ČLOVEŠKEGA STIKA, KAJ SE DOGAJA OKOLI TEBE, DA SLEDIŠ VSEMU TEMU, DA VSAKO STVAR VZAME KOT SREDSTVO SVOJEMU PASTORALNEMU DELU. DA JE GOSPOD JAKOMIN GRADIL NA PRAVEM TEMELJU DOKAZUJE IZJEMEN USTVARJALNI OPUS. KOT SREDSTVO ZA PASTORALNO DELO JE ŽE PRED VEČ KOT 50 LETI VZLJUBIL ČASNIKARSTVO, ZA KAR MU JE ITALIJANSKO STANOVSKO ZDRUŽENJE PODELILO POSEBNO PRIZNANJE. OD LETA 56 JE UREDNIK IN NOVINAR MESEČNIKA NAŠ VESTNIK. LJUDI NAGOVARJA TUDI KOT VODITELJ RADIJSKE ODDAJE VERA IN NAŠ ČAS. BOGAT JE TUDI JAKOMINOV KNJIŽNI OPUS, VEČ KOT 50 LET JE VODIL NAJRAZLIČNEJŠE ZBORE. PRVIČ, KATOLIŠTVO NE SME BITI KLERIKALNO, DRUGA STVAR, ČLOVEK NE BOŠ NAPADEL NIKOGAR, AMPAK BOŠ TISTO ODPRTO, NA TAKE VREDNOTE, KI JIH LAHKO SPREJME VSAK ČLOVEK, JAZ VEDNO NA PRVI STRANI IMAM TAKE ZELO SPLOŠNE REČI, DA JIH VSAKDO LAHKO BERE, IN NI KAKŠEN TISTE VERSKE ZAPRTOSTI, TE ENE USMERITVE, ALI DA BI KOGA OBSOJALI, ČLOVEK, KI JE, BI REKEL KULTURNO ODPRT, NE VERNIK, BO SPREJEL TUDI TE BESEDE IN JIH SPREJME. V TEM NOVEM ČASU SO SE RAZMERE POPOLNOMA SPREMENILE, POPOLNOMA NEKAJ NOVEGA IN ČLOVEK SE MORA NEKAKO UDOMAČIT IN SPREJET TO NOVOST, DA SI TUKAJ NOTER, ČLOVEK BI REKEL DANES, DUHOVNIK IN ČASNIKAR, SI MORA UMAZAT ROKE V BLATU, DA ZAJAME SODOBNOST ČLOVEKA IN VSEENO JAZ PRAVIM, TO JE ČUDOVIT SVET KER VEDNO TO PONAVLJAM, BOG NI USTVARIL VERNIKA, MUSLIMANA, KATOLIČANA AMPAK JE BOG USTVARIL ČLOVEKA, TO SE PRAVI STIK S ČLOVEKOM, TO JE MOJA PRVA NALOGA, ALI BI REKEL PRVI ŽIVLJENJSKI MOTO DUHOVNIŠTVA. V SVOJEM BOGATEM ŽIVLJENJU JE MORAL SPREJETI VELIKO SPREMEMB. IN ČEPRAV SO BILE MNOGE PREDVSEM ZA SLOVENCE V ITALIJI NEGATIVNE, MU TO NIKOLI NI ZAMEGLILO POGLEDA ALI MU VZELO VEDRINE. ŠE VEČ, PRAV V SPREMEMBAH JE ODKRIVAL VEDNO NOVE MOŽNOSTI ZA SVOJE PASTORALNO DELOVANJE. TOREJ JAZ PRAVIM 60 LET DUHOVNIŠKEGA DELA JE DOBRA PODLAGA ZA NAPREJ IN MI ŽIVIMO DANES V ČUDOVITEM SVETU, KER IMAMO TEHNIČNO TAKO RAZVITE MOŽNOSTI, KER SPLOH SI NIKOLI NE BI SANJALI KAKŠNE TAKE REČI, ZATO IMAMO TAKE MOŽNOSTI, DA LAHKO PRISTOPIŠ DO ČLOVEKA, KER NI BILO NIKOLI TAKE MOŽNOSTI, ZATO MI DANES ŽIVIMO V ČUDOVITEM SVETU, KI GA MORAMO DO DNA UPORABITI V DOBRE NAMENE, KAKOR NEKATERI IZKORIŠČAJO V SLABE NAMENE, TAKO MI IZKORIŠČAMO PA V DOBRE NAMENE, DA DAMO ČLOVEKU, TISTI, KI SI ŽELI, ENO DOBRO BESEDO, KER BOŽJA BESEDA JE ZMERAJ AKTUALNA, V VSAKEM ČASU. ENI SO ZASKRBLJENI ZARADI NAŠE ZAMEJSKE RAZMERE V BODOČNOSTI. AMPAK ČE ZGODOVINO CERKVE IMA BOG, BOG IMA TUDI NAČRTE ZA TISTIKRAT, KO NAS NE BO, KER BOG TUDI LAHKO NAREDI BREZ NAS. V TEM TEDNU JE GOSPOD JAKOMIN ZAKLJUČIL ŠE ENO POMEMBNO NALOGO. KOT VODITELJ POSTOPKA ZA BEATIFIKACIJO BOŽJEGA SLUŽABNIKA MONSIGNORJA DR. JAKOBA UKMARJA, TRŽAŠKEGA DUHOVNIKA IN BORCA ZA PRAVICE SLOVENSKE MANJŠINE, JE ODDAL ZBRANO GRADIVO NA KONGREGACIJI ZA ZADEVE SVETNIKOV V VATIKANU. Z UKMARJEM PA GA VEŽE TUDI 17 LET SKUPNEGA BIVANJA V ŠKEDNJU. Z GOSPODOM UKMARJEM SVA BILA SKUPAJ 17 LET, ON JE BIL MOJ SPOVEDNIK, TOREJ ON JE DAL MENI VELIKANSKI ZGLED, LJUBEZEN DO REDA, PREMOČRTNOST, TUDI ZVESTOBA, AMPAK ODPRTOST DO ČLOVEKA, SPREJEMANJE SPOŠTOVANJE VSAKEGA ČLOVEKA, ZANJ NOBEN ČLOVEK NI BIL NASPROTNIK ALI SOVRAŽNIK, ČLOVEK KOT VSAK ČLOVEK, JE ZNAL SPREJETI TO IN POTEM JE ZNAL DAJAT ČLOVEKU TO KAR JE ČLOVEK POTREBOVAL. NJEGOVA ZVESTOBA BOGU, CERKVI, ČERAVNO SO BILE RAZMERE TAKO NESTALNE IN TUDI NEUGODNE ZA NAŠE RAZPOLOŽENJE. TA PRIŽNICA VEDNO BO STALA KOT DOKUMENT, IZ TE PRIŽNICE JE GOSPOD UKMAR, 31. 5. 1931, IMEL TISTI ČUDOVITI GOVOR, KI JE KRŠČANSKO SOŽITJE MED NARODI, TISTI GOVOR, KI JE TAKO BIL KLEN IN JASEN ZA TISTE ČASE, DA IMA ŠE DANES SVOJO VREDNOST. TOREJ VSI STAREJŠI LJUDJE SO GA OBČUDOVALI, ON JE BIL SVETILNIK, JE BIL TISTA SVETLA TOČKA, DO KATERE SO SE ZATEKALI BODISI DUHOVNIKI, BODISI PREPROSTI LJUDJE, KER SO PRI NJEM DOBILI ENO BESEDO TOLAŽBE, BESEDO UPANJA, BESEDO SPODBUJANJA, NADALJEVANJA SVOJEGA ŽIVLJENJA. PREBIVALCI ŠKEDNJA IN OKOLICE SO SE OB ZAKLJUČKU PROCESA ZBRALI OB UKMARJEVEM GROBU NA TAMKAJŠNJEM POKOPALIŠČU. KASNEJE PA SO SE SPOMINU NA VELIKEGA ROJAKA POKLONILI ŠE PRI SV. MAŠI, KI JO JE VODIL TRŽAŠKI ŠKOF EUGENIO RAVIGNANI. SLOVENCI V TRSTU IN OKOLICI SO PONOSNI, DA SO IMELI V SVOJI SREDI JAKOBA UKMARJA IN DA NJEGOVO DELO VEČ KOT VREDNO NADALJUJE GOSPOD JAKOMIN. V TEH LETIH NIKOLI NI BILO TRENUTKA, DA BI SI JAZ PREMISLIL, DA BI MI BILO KAJ ŽAL, LAHKO DANES REČEM, DA SEM DANES VESEL IN SREČEN, DA IMAM TA POKLIC, SI NE BI MOGEL PREDSTAVLJATI DRUGEGA. DOBER VEČER, SPOŠTOVANI GLEDALCI. MOJ GOST NOCOJ JE ZELO ZANIMIVA OSEBNOST, DUŠAN JAKOMIN, DUHOVNIK IZ ŠKEDNJA V TRSTU, VEČ KOT 50 LET PRAVZAPRAV TAM ŽIVITE IN DELUJETE, GOSPOD JAKOMIN. ČASNIKAR STE, TAKO KOT MI, PUBLICIST, PISATELJ IN TUDI GLASBENIK, ZBOROVODJA. IMATE KAR VELIKO POKLICEV, STE ZELO USPEŠNI, KOT BEREM. PRAVIJO VAM TRŽAŠKI ČEDERMAC. STE SLOVENEC IZ SVETEGA ANTONA PRI KOPRU. KAKO TO, DA STE SE USTALILI V TRSTU, V ŠKEDNJU? NAJPREJ, HVALA VAM, DA STE ME POVABILI, LEP POZDRAV POSLUŠALCEM IN GLEDALCEM. NAJPREJ SE OPROŠČAM. JAZ SEM IMEL SAMO ITALIJANSKE ŠOLE IN UPAM, DA NE BOSTE POVEDALI CANKARJU, KAKO GOVORIM, DA NE BO ZVEDEL CANKAR, KAKO GOVORIM. TOREJ, RAZMERE SO BILE TAKRAT, JAZ SEM POSTAL DUHOVNIK ' 49. LETA, POZNANE RAZMERE. ŽELEL SEM SI, DA BI PRIŠEL V NAŠE KRAJE, V ISTRO, TUDI ŠKOF ME JE HOTEL POSLATI V ISTRO, AMPAK TEDANJE OBLASTI SO REKLE, NE. MI NISO DOVOLILI IN NITI NOVE MAŠE... JUGOSLOVANSKE OBLASTI? JUGOSLOVANSKE OBLASTI IN NITI NOVE MAŠE NISEM SMEL IMETI DOMA. NOVO MAŠO SEM IMEL V TRSTU. MOJA NOVA MAŠA V MOJI ROJSTNI VASI, JE BIL POGREB MOJEGA OČETA, NEKAJ LET POTEM. A JE BIL TEDAJ TAK ČAS PRAVZAPRAV, DA JE BIL ODNOS OBLASTI DO DUHOVŠČINE, BOM REKEL, NEKAJ POSEBNEGA, ALI STE VI PRAVZAPRAV KAJ ZAGREŠILI, DA VAS JE OBLAST OPAZILA? TOREJ JAZ NISEM NIČ ZAGREŠIL, EDINO, DA SEM KVARIL MLADINO, SO MI REKLI, NE VEM, KAKO TO, AMPAK POMISLITE, DA BI, ' 45. LETA, SEM KONČAL MATURO V KOPRU IN SMO V TISTEM OBDOBJU NASTOPALI S PARTIZANSKO PESMIJO. JAZ SEM BIL DIRIGENT. 50 LET SEM SE UKVARJAL Z ZBOROVODSTVOM IN SMO NASTOPALI. TAKRAT SO BILI MITINGI IN NASTOPI SO BILE SAMO PARTIZANSKE PESMI. IN KAKŠNE DVE LETI POTEM PRAVIJO, JA, DUŠAN, UMAKNI SE, KER TE BODO LIKVIDIRALI. PA SEM SE UMAKNIL IN SEM PRIŠEL V TRST. POTEM SEM BIL TAM POSVEČEN, ME NISO MARALI, SEM OSTAL KAR V TRSTU. TRST, POTEM, MISLIM, DOLINA. NAJPREJ SEM ZAČEL V MAČKOVLJAH, NA OPČINAH, POTEM V DOLINI. SO ME PREMETAVALI KOT MAČKA MLADE, OD ZAČETKA. OD LETA ' 53 STE ZDAJ TUKAJ, NE? slika PredvajajCitiraj POTEM PA SO ME DALI V ŠKEDENJ, SEM ČAKAL, KDAJ BOM ŠEL IN TAM ME PRENAŠAJO ŽE 56 LET, ME PRENAŠAJO. TO JE EN DEL TRSTA, ŠKEDENJ, TAKO MALO NA HRIBU JE. JE BIL ČISTO PREDMESTJE TRSTA, ZDAJ PA SEVEDA SPADA K TRSTU, ZDAJ JE PREDEL TRSTA. VČASIH JE BILO TO PREDMESTJE, NE? VČASIH JE BILO PREDMESTJE. SPODAJ IMATE LADJEDELNICO, IMATE ŽELEZARNO. LADJEDELNICA JE BILA, IMAMO SKLADIŠČE LESA, IMAMO ŽELEZARNO. LAHKO POTEM KAJ POVEM O ŽELEZARNI, ČE VAS BO TO ZANIMALO. BOVA REKLA KAKŠNO, JA. BLIZU JE TUDI RIŽARNA, TUDI ŽALOSTNI KRAJ, TISTI USODNI KRAJ IN TO JE TAK ZELO, BI REKEL, DELOVNI KRAJ... DELAVSKI KRAJ. JA. DELAVSKI KRAJ, NE? JA. PredvajajCitiraj TUDI ZARADI ŽELEZARNE, ZARADI VSEGA TEGA. ZARADI VSEGA SKUPAJ. KOLIKO JE TAM SLOVENCEV, KI SODIJO POD VAŠO CERKEV? VESTE, TO JE HUD PROBLEM, ODGOVOR. KAJ SE PRAVI? KDO JE SLOVENEC? PO RODU ALI PO ZAVESTI? ČE JE PO RODU, NEKOČ JE NAŠ SENATOR SPETIČ REKEL, ČE BI VSI SLOVENCI V TRSTU BILI ČRNI, BI BIL TRST PRECEJ ČRN. TO JE BILO NEKOČ. TO JE BILO NEKOČ. ZDAJ PA SO STVARI SPREMENILE. JE ASIMILACIJA KAR VELIKO NAREDILA. JAZ VIDIM V ŠKEDNJU, V ŠKEDNJU NEKOČ, TU JE BIL SOKLIČ, KI JE PROGLASIL ŠKEDENJ KOT SLOVENSKE ATENE, PRED LETI 900 OTROK V ŠOLI, ZDAJ PA SE JE POPOLNOMA SPREMENILO, OZRAČJE, VSE SKUPAJ. TAKO PAČ STARA GENERACIJA NEKAKO POČASI IZGINJA IN SO PRIHAJALI NOVI, ČISTO NOVI LJUDJE, KI SE NE ZANIMAJO ZA ŠKEDENJ, PRIDEJO SAMO SPAT V ŠKEDENJ. PA VAS BOM DRUGAČE VPRAŠAL, NE KOLIKO JE LJUDI, RECIMO, SLOVENCEV V VAŠI CERKVI, KOLIKO PRIHAJA LJUDI NA VAŠE MAŠE? ENIH IN DRUGIH. VESTE, TO JE ŽE ENO VPRAŠANJE, KI BI ZAHTEVALO CELO RAZPRAVO. VEMO, KAKŠEN JE DANAŠNJI ČAS. HODIJO TUDI ITALIJANI K VAŠIM MAŠAM? TOREJ NEKATERI, TUDI ITALIJANI, HODIJO, KER JIH ZANIMA NAŠE PETJE. POZNAM NEKO GOSPO IZ GENOVE, KI JE SKOZI PRIHAJALA SAMO K SLOVENSKI MAŠI, PA NI RAZUMELA NOBENE BESEDE. NEKATERI TUDI HODIJO. RECIMO, 70, 80 LJUDI, KAR JIH PRIHAJA OB NEDELJAH, SEVEDA ZA PRAZNIK PA NEKAJ VEČ, SEVEDA. K VAM? JA. SICER PA IMA V TEJ CERKVI VEČINO ITALIJANSKI ŽUPNIK, NE? TOREJ ITALIJANSKI ŽUPNIK, JAZ MU POMAGAM, JAZ SEM PA DODELJEN SLOVENSKIM VERNIKOM. slika PredvajajCitiraj TAM JIH JE PA VEČ, NE? TAM JE PA ITALIJANOV VELIKO VEČ, SEVEDA. KAKO JE ZDAJ MAŠEVATI IN ŽIVETI NA NARODNOSTNO MEŠANEM OBMOČJU? STE RAZDELJENI, ALI TO FUNKCIONIRA KOT NEKA... MI SMO ŽE TAKO, BI REKEL, TA DVOJEZIČNOST JE TAKO SPOJENA, ZDRUŽENA, DA SE NITI NE ZAVEDAMO, KADAR GOVORIMO, ČE GREMO IZ SLOVENŠČINE V ITALIJANŠČINO. NITI SE TEGA NE ZAVEDAMO. TO JE LISTO TAKO, BI REKEL, NORMALNO. VAM SE ZDI PROBLEMATIČNO. ZA NAS PA, KI ŽIVIMO V TEM, BI REKEL, AMBIENTU, PA JE ČISTO NORMALNO. VI PRAVITE ZASE, DUHOVNIŠKI POKLIC TO JE ZAME, SE PRAVI, ZA VAS, NEKAJ NAJLEPŠEGA. IN STE NESKONČNO SREČNI V NJEM, NE? PRED KRATKIM SEM BIL PRI DR. LIVIJU JAKOMINU. ON JE BIL NAŠ KONZUL, PRED LETI JE BIL KONZUL. KO ME JE POZDRAVIL, JE REKEL, PREPRIČAN DUHOVNIK. JAZ BI DAL ŠE ENO DRUGO, PREPRIČAN IN SREČEN ČLOVEK, KER SEM TO, KAR SEM. TO JAZ VEDNO POVEM MOJIM LJUDEM. JAZ SEM SREČEN, DA IMAM TO V ŽIVLJENJU, ŽE 60 LET DUHOVNIK IN NE VIDIM DRUGEGA V ŽIVLJENJU, KAR BI LAHKO IMEL V SVOJEM ŽIVLJENJU. DUHOVNIŠKI POKLIC PRAVZAPRAV NE IZHAJA IZ KRISTUSA, NE? KRISTUS PRAVZAPRAV NI ZAUKAZAL, DA BI PRAVZAPRAV DUHOVNIKI BILI, JIH TUDI NI POSEBEJ MARAL. VELIKI DUHOVNIK JE RAVNO KRISTUS. OD TAM PRIHAJA. PRIHAJA OD ZADNJE VEČERJE. NEKATERI PRAVIJO, DA PA KRISTUS NI DUHOVNIK. TOREJ, ČE VZAMEMO TAKO, KOT VELIKI DUHOVNIK, TISTI, KI JE SPREJEL TO VELIKANSKO DARITEV, KRISTUS KOT BOG. JAZ NA VELIKI ČETRTEK JE EVHARISTIJA PA DUHOVNIŠTVO TAM. slika PredvajajCitiraj AMPAK, SKRATKA, ON NEKAKO NI ZAUKAZAL DUHOVNIŠTVA, ON NI ZAUKAZAL POTEM NEKIH CERKVENIH INSTITUCIJ, CEREMONIALOV IN TAKO NAPREJ. ON JE PRAVZAPRAV PROPAGIRAL SAMO DELO IN TAKO NAPREJ. KOT INSTITUCIJA JE NASTALA POTEM V ČASU, AMPAK DUHOVNIŠTVO JE ZMERJA. TAM. VSAK DUHOVNIK, ČE HOČE BITI DUHOVNIK, NEKAKO POSNEMA NJEGA. ZAKAJ JE PROBLEM CELIBATA, PROBLEM DUHOVNIŠKEGA ŽIVLJENJA OD ZMERAJ TAM? POSNEMANJE KRISTUSA, TO JE BISTVO VSAKEGA DUHOVNIKA. POSNEMANJE KRISTUSA. PA ČE VPRAŠATE, ZAKAJ NISEM POSTAL DUHOVNIK? DOBRO, JAZ SEM TO MENDA IZJAVIL, KO SEM IMEL ŠEST LET, PRED PRVIM OBHAJILOM. TISTIKRAT SEM BIL OTROK. POTEM SE POČASI ODKRIVAŠ, Z LETI ODKRIVAŠ SVOJE DUHOVNIŠTVO, SVOJ POKLIC, SVOJE POSLANSTVO, KI JE PRAVZAPRAV POKLIC. IN VEDNO VSE IZVIRA, GRE OD TAM. slika PredvajajCitiraj NO, SLEDENJE KRISTUSA, TO JE ŽE PRAV, AMPAK A MISLILE, DA RECIMO, CERKEV SLEDI KRISTUSU? KRISTUS JE BIL SKROMEN, KRISTUS JE JAHAL NA OSLU IN TAKO NAPREJ, JE BIL SKROMEN ČLOVEK, PROPAGIRAL SKROMNOST. ZGLED JE TAM, LIK JE TAM, ZAČETEK. ŽE, ŽE, SAMO CERKEV JE POTEM ŠLA NEKAM DRUGAM. CERKEV VENDARLE NI SKROMNA. CERKEV HLEPI ZA BOGASTVOM IN MOČJO. IN JE BOGATA KOT INSTITUCIJA. CERKEV JE, TOREJ ŽIVI V TEM SVETU, AMPAK POSLANSTVO NJENO JE TO. BISTVO NJENO JE TO, DA OZNANJA TO, KAR JE ON REKEL. KER PA SO V CERKVI LJUDJE, ZATO VIDIMO, CERKEV JE VEDNO " REFORMANDA ", CERKEV JE VEDNO BILA SAMO DA ZBOLJŠA, SPREMENIT IN NAPREDOVAT, AMPAK VEMO, KAJ SE JE V ZGODOVINI CERKVE VSE DOGAJALO. AMPAK BISTVO JE, DA SE OHRANJA. TO JE ČISTO NJEGOV, KRISTUSOV EVANGELIJ, TUKAJ JE BISTVO VSEGA TEGA. VI PRAVITE, VI OSEBNO, VAŠA MAKSIMA JE, TREBA SE JE NEKAKO PRILAGODITI ČASU. TUDI VI, CERKEV IN TAKO NAPREJ, OHRANITI PA VREDNOTE IN DUHA, NE? TO SE PRAVI, JEDRO, BISTVO, DA SE OHRANI, ČE NE, POTEM PA TISTO V NEBISTVENIH REČEH, AMPAK KAKO SE JE SPREMENILO V CERKVI. JAZ VIDIM, NA PRIMER, V MOJEM ČASU PA RECIMO, KONCIL. DOBA PRED KONCILEM, DOBA PO KONCILU. KAKO SE JE NEKAKO SPREMENILO, KO SO NOVI ČASI PRIŠLI. IN TO MORA BITI CERKEV S ČASOM. PA IMATE OBČUTEK, DA SE CERKEV SPREMINJA? GLEJTE, TO STE SAMI PRAVZAPRAV NAČELI. ZDAJ JE ČAS DRUGAČEN, CERKEV PA NEKAKO VZTRAJA NA NEKIH STARIH POSTULATIH. KATERI SO STARI? slika PredvajajCitiraj BOM REKEL, GLEJTE, VPRAŠANJE ŽENSKE, SE PRAVI, ŽENSKA JE V VAŠI CERKVI NEENAKOVREDNA, NEENAKOPRAVNA. POTEM, BOM REKEL, TO KAR STE REKLI PREJ, CELIBAT. NE VEM, KAKO BI REKEL, NEENAKOPRAVNA, V KAKŠNEM SMISLU, KER CERKEV SMATRA TO, DA KRISTUS JE DAL DUHOVNIŠTVO SAMO MOŠKIM, TO JE POUDARJAL JANEZ PAVEL II., ZATO CERKEV NE MORE SPREMENITI TEGA IN DUHOVNIŠTVO JE NAMENJENO MOŠKIM. PROBLEM CELIBATA JE ČISTO NEKAJ DRUGEGA. PROBLEM CELIBATA JE NEKAJ ČISTO CERKVENEGA, NE BOŽJEGA. VSI APOSTOLI SO BILI POROČENI, DO LETA 1000 SO BILI VSI DUHOVNIKI POROČENI. POTEM SI JE DALA CERKEV, BI REKEL, TO POSEBNOST, DA SE DUHOVNIKI ODPOVEJO DRUŽINI. O PROBLEMU CELIBATA SE DANES STRAŠNO GOVORI IN MARSIKOGA TO MOTI. ZAKAJ PRAVZAPRAV MOTI TA STVAR? JAZ SPRAŠUJEM, ZAKAJ MOTI? ČE SEM SE JAZ ODLOČIL ZA TO, JAZ NE VPRAŠAM NOBENEGA, ZAKAJ SI TI POROČIL MARTO ALI MARIJO ALI TAKO. JAZ TI NISEM REKEL. JAZ MISLIM, DA MENE NE MOTI, JAZ MISLIM, DA MOTI SAME DUHOVNIKE. MISLIM, DA MOTI DUHOVNIKE. ČE GLEDATE STVARI, KI SE DOGAJAJO V DUHOVŠČINI, SE PRAVI SPOLNO ZLORABLJANJE TEH IN ONIH, OTROK IN TAKO NAPREJ, SE PRAVI, ČE BI CELIBAT BIL, VERJETNO NE BI BILO TOLIKO TEH PROBLEMOV. TEGA NE MORETE POVEZATI S CELIBATOM. TO JE GROZNO, KAR SE JE ZGODILO, KAR SE JE DOGAJALO, KER STE TO OMENILI, TO NI PROBLEM, TUKAJ SO TUDI POROČENI LJUDJE. TO NIMA NIČKAJ OPRAVKA, NA ŽALOST TISTA NAJHUJŠA STVAR, KAR JE, PEDOFILIJA. NO, VERJETNO KAKŠNA POVEZAVA MORA BITI. GLEJTE, ČE BI TO BILE NORMALNE DRUŽINSKE RAZMERE, TAKO KOT IMAJO, RECIMO, V PRAVOSLAVNI CERKVI, ALI PA EVANGELIČANI, POTEM TUKAJ NE BI BILO TOLIKO PROBLEMOV. JAZ MISLIM, A MISLITE, DA SE CERKEV NE BO PRILAGODILA, DA NE BO, RECIMO, UKINILA CELIBATA? slika PredvajajCitiraj KAJ MISLITE, ČE BI CERKEV UKINILA CELIBAT, BI CEL KUP LJUDI PRIŠLO NAZAJ ZA DUHOVNIKA, ČE BI CERKEV ODPRAVILA CELIBAT? MORDA BO PRIŠEL ČAS, DA BO, KAKOR JE V PRAVOSLAVNI CERKVI, DA BO LAHKO BILA IZBIRA. TO MIRNO LAHKO PELJE, KER TO JE ČISTO CERKVENA ZADEVA, NI BOŽJA ZADEVA CELIBAT. LAHKO EN DAN REČE, DOBRO, KDOR HOČE, SE LAHKO POROČI, OSTANE PA... JAZ NE VEM, KOLIKO BI JIH NAZAJ PRIŠLO, RECIMO, V CERKEV, AMPAK NAJBRŽ JE TO NEKAJ NARAVNEGA, SE PRAVI, CELIBAT JE PA NEKAJ NENARAVNEGA. ČE PRAVITE SAMI, DA SO BILI APOSTOLI POROČENI IN TAKO NAPREJ, JAZ NE VEM, ZAKAJ ZDAJ TAKA SPREMEMBA. POGLEJTE, TO JE VELIKI PROBLEM. ČE JAZ GLEDAM V MOJEM PRIMERU, V GIMNAZIJI, OD PRVE GIMNAZIJE DO OSME, SEM ŠTUDIRAL, VSEH SKUPAJ NAS JE BILO, V CELI NAŠI GIMNAZIJI, NAS JE BILO 60. OD TEH 60 NAS JE KONČALO SEDEM. TO LAHKO DA MISLITI. SAMO TO JE, DA SE NEKATERI PREMISLIJO POTEM. POTEM, KO SO DUHOVNIKI, POTEM SE ALI ZALJUBIJO ALI SE ODLOČIJO ALI POTEM PROSIJO ZA DOVOLJENJE. AMPAK TO JE TISTO, KAR SEM VAS PREJ VPRAŠAL, DA VZTRAJANJE PRI NEKIH STARIH, MOGOČE KONZERVATIVNIH POGLEDIH, NEKAKO JE OBČUTEK, KOT DA SE CERKEV NE PRILAGAJA ČASU. RECIMO, TUDI KONTRACEPCIJA. TO JE VEDNO VPRAŠANJE, KI SE POSTAVLJA SAMO KATOLIŠKI CERKVI. TUKAJ NE OBSTOJA NE PRAVOSLAVNA CERKEV, NE OBSTOJA NE PROTESTANTSKA CERKEV. TO JE SAMO KATOLIŠKA CERKEV, NA KATERO GREDO TI VELIKANSKI OČITKI. ZAKAJ? TI VELIKANSKI NAPADI, KI OBSTAJAJO ZDAJ. ZAKAJ JE TA STVAR? NE OMENI ČISTO NOBENIH DRUGIH. JAZ SE SPRAŠUJEM, ZAKAJ. ČE ČLOVEK VELIKO BERE, DESNO IN LEVO, NE SAMO NAŠE ČASOPISE, ITALIJANSKI SO DRUGAČNI, VIDIM. EVO, TA NAPAD. KAJ JIH MOTIJO VSE TE STVARI? ČEMU TEMU, ZAKAJ SAMO TO? KAJ JIH MOTI? VERJETNO MOTI TUDI TO RAZKOŠJE, TUDI RAZKOŠJE, TUDI VPRAŠANJE, ČE DUHOVŠČINA ŽIVI TAKO, KOT BI SE KRISTUS ŽELEL. V KAKŠNEM SMISLU RAZKOŠJE? ZAMISLITE SI DANAŠNJEGA ČLOVEKA, VZEMITE MASONE, VZEMITE ŠPORTNIKE, VZEMITE KATEROKOLI DRUGO STVAR, VSAKDO IMA NEKE SVOJE OBREDE. VSI OČITAJO CERKVI OBREDE PA VSI IMAJO SVOJE OBREDE. ČE IMA ČLOVEK NEK PRAZNIK, KAKO SE LEPO OBLEČE. A SE JAZ NE BOM LEPO OBLEKEL, KADAR BOM PRISTOPIL PRED BOGOM, KO BOM ŠEL PRED OLTAR? JAZ BOM DAL NAJLEPŠE, KAR JE TO. SAMO KAJ JE, TO SE STRAŠNO BLESTI, ZGLEDA, DA BOG VE, KAJ JE PA KAKŠNO ZLATO PA KAKŠNO BOGASTVO. TO SE VSE PRESLEPI, TO SE PRAVI, DA LJUDJE, PRIBLIŽAJ SE IN POGLEJ PA BOŠ VIDEL, DRUGAČE BOŠ SODIL. LAHKO JE BITI DALEČ IN SODITI. PRIBLIŽAJMO SE PA BOŠ POTEM DRUGAČE VIDEL. NE BOŠ SODIL. SAJ, ČE RECIMO VAS GLEDAM, GOSPOD JAKOMIN, JAZ TEH POMISLEKOV NIMAM. VI ŽIVITE, BOM REKEL, TAKO, KOT NAJBRŽ MORATE ŽIVETI, SE PRAVI, SKROMNO,?.. slika PredvajajCitiraj SKUŠAM.?.. POŠTENO IN TAKO NAPREJ, TO NE LETI NA VAS. IN ČE VAS OD BLIZU GLEDAM, SEM ZELO ZADOVOLJEN. MOGOČE, ČE GLEDAMO KAKŠNO VEČJO INSTITUCIJO, POTEM JE PA VPRAŠANJE, KER TAM PA JE BOGASTVO, TAM PA JE MOČ, TO PA MI MORATE PRIZNATI. KAKO BOM JAZ SODIL NEKO OSEBO, ČE JO GLEDAM OD DALEČ? KAKO JO BOM SODIL? GOVORIVA O VAS, O OSEBI DUŠANA JAKOMINA. PredvajajCitiraj KAKO KATOLIŠKA CERKEV, RECIMO, GLEDA NA VPRAŠANJE ISLAMA? PredvajajCitiraj PROBLEM? NA PROBLEM ISLAMA. KAKO GLEDATE ZDAJ? A JE MOŽEN KAKŠEN DIALOG Z NJIMI? NE SAMO, DA JE MOŽEN, AMPAK JE ZAŽELEN. LJUDJE NE POZNAJO TISTEGA ČUDOVITEGA DOKUMENTA, NOSTRE ETATE, KI JE BIL ŽE LETA ZA KONCIL, LETA 1962, ' 65. TISTI DOKUMENT, NOSTRE ETATE, KJER SE TO PRIPOROČA, TO ZBLIŽANJE IN OBSTAJA TO SREČANJE TE MEŠANE KOMISIJE, BODISI ZA ISLAM, BODISI ZA PRAVOSLAVNO CERKEV, BODISI ZA PROTESTANTSKO CERKEV. GLEJTE, TOREJ JAZ SEM ČASNIKAR. MI IMAMO NAŠE ZBOROVANJE, IMAMO PO VSEJ ITALIJI, VSAKO LETO. LETA 2000 SMO IMELI ZBOROVANJE V BENETKAH. PREDMET JE BIL ISLAM. ČEMU, SEM SI MISLIL, ZAKAJ VSE TE REČI, KOGA TO ZANIMA. POTEM, KO SEM VIDEL, KAKŠNE ZANIMIVE STVARI SO PRIŠLE TAM, IZ VSEGA TEGA SE JE RODILO, DA SEM NAPISAL KNJIŽICO ISLAM IN MI. SEM NAPISAL TISTO KNJIŽICO, KER JE PRAV, DA LJUDJE SPOZNAJO. IN JANEZ PAVEL II., ON SAM PRAVI, PRIPOROČA, NAJ MI SPOZNAMO ISLAM. TA VELIKANSKI PROBLEM ISLAMA JE TA MNOŽICA LJUDI, KI VERUJE V BOGA, TO SO TISTE MONOTEISTIČNE, TO SE PRAVI, KRŠČANSTVO, JUDOVSTVO IN ISLAM. TO SO TISTE MONOTEISTIČNE VERE, KER JE TUKAJ BOG, O KATEREM GOVORIMO. AMPAK NEKAJ SKUPNEGA PA, NEKE SKUPNE STVARI VENDARLE SO MED ISLAMOM IN MED KRŠČANSTVOM, SE PRAVI, OBOJI PRIZNAVAMO, DA JE ABRAHAM NAŠ OČE, PRVI OČE POTEM IN ABRAHAM JE POTEM TUDI SAM POVEDAL, IZMAIL, NJEGOV PRVI SIN, KI GA JE V BISTVU IMEL Z DEKLO, ON IMA PRAVICO, DA IMA TUDI SVOJ NAROD. TO JE OD TAM TA DELITEV POTEM. ZANIMIVO JE TO, DA IMA KORAN, V KORANU NASTOPA POLNO NAŠIH SVETOPISEMSKIH OSEBNOSTI. slika PredvajajCitiraj ISLAM JE NASTAL 600 LET PO KRŠČANSTVU. JA, SEVEDA. IN PODLAGA V KORANU JE STARA ZAVEZA. NE SAMO TO, JE PROBLEM KRISTUSA, PROBLEM MATERE BOŽJE, PROBLEM MARIJE. SEVEDA, DA NE GOVORIM O ABRAHAMU. TO SE PRAVI, VELIKO TEH SKUPNIH? NE PRIZNA PA, KORAN NE PRIZNA SVETE TROJICE. TEGA PA NE PRIZNA. PA KRISTUSA, BOM REKEL, KOT BOGA. JA. AMPAK TO, KAR STE OMENILI PREJ, ČE SE ZBLIŽAMO. ŽE LETA OBSTAJAJO TE MEŠANE KOMISIJE, SE MENIJO, DA BI IMELI SKUPNI POGOVOR ZA NEKATERE STVARI. ŽE DOLGO ČASA, POTEM PA, KOLIKO JE MUSLIMANOV... MISLIM, DA VZTRAJAJO ENI, OBOJI PRAVZAPRAV VZTRAJAJO NA SVOJIH POZICIJAH. BENEDIKT XVI. PRAVI TO, ČE JE DIALOG, DIALOG MORA BITI POŠTEN, TOREJ MORAŠ POVEDATI, KAJ MISLIŠ, KAJ SI. PRAVI, JAZ MISLIM TO, TO JE MOJE PREPRIČANJE, ZDAJ PA SMO SKUPAJ PA SE POGOVORIMO. IŠČIMO, KJE SO TISTE SKUPNE TOČKE. OBSTAJAJO, AMPAK POVEJMO JASNO, KAJ SMO, JAZ SEM TO, JAZ TAKO MISLIM, TAKO GLEDAM IN SE POGOVORIMO. KAKŠNA JE RAZLIKA MED NAŠO CERKVIJO PA MED DŽAMIJO? KAJ JE DŽAMIJA, KAJ JE NAŠA CERKEV? DŽAMIJA, MI NE MOREMO PRIMERJATI CERKVI. KATOLIŠKA CERKEV JE KRAJ MOLITVE, DŽAMIJA PA JE KRAJ, KJER SE RAZPRAVLJA VSE MOGOČE STVARI, TUDI POLITIČNE, TUDI EKONOMSKE STVARI. JE ČISTO VSE DRUGAČE, DŽAMIJA PA KATOLIŠKA CERKEV. TO MORATE VIDETI RAZLIKO. SE PRAVI, TAM NI SAMO MOLITEV, TAM JE POLITIKA, TAM JE VSE. EKONOMIJA, POLITIKA, DRUŽABNOST, KAKORKOLI. KER ČE GREŠ TI V CERKEV, GREŠ ZATO, DA MOLIŠ. TO JE TA RAZLIKA. SAMO TO SKROMNOST PA IMAJO. ONI, MISLIM, SUNITI, KI SO V VEČINI, 90 PROCENTOV JE SUNITOV MED MUSLIMANI. ONI NIMAJO DUHOVNIKOV, NIMAJO DUHOVNIKOV, NE? slika PredvajajCitiraj IMAJO IMANA, KI NI DUHOVNIK. IMANA IMAJO, OBČASNO DOLOČIJO NEKOGA, KI PONAVLJA. IMAJO PA TISTIH PET STVARI, PET GLAVNIH REČI, KATERIH SE VSAK MUSLIMAN DRŽI. PREDVSEM JE MOLITEV, POTEM JE RAMADAN, JE POST POTEM JE POMOČ KRISTJANOM, POTEM JE ROMANJE NA MEKO. TO JE TISTIH PET STEBROV, NA KATERIH ISLAM STOJI. PREDVSEM PA SE POUDARJA POJEM MOLITVE. MUSLIMANA NI SRAM, SE USTAVI, DA SE PRED TEPIH IN MOLI. KAJ NAŠI KATOLIČANI DELAJO TO? MOLIJO? SE UPAJO KRISTJANI V JAVNOSTI IZRAZITI SVOJO VERO? EVO, KAKŠNI SMO MI. MORDA SE BOMO NAUČILI OD MUSLIMANOV NEKAJ. SAJ PAPEŽ JANEZ PAVEL II. JE BIL FASCINIRAN RAVNO NAD TEM, KAKO SO ONI PRAVZAPRAV, KAKO MOLIJO... TO JE FOTOGRAFIJA, KO JE BIL NA OBISKU V TRSTU. TO JE BILO V TRSTU. JAZ SEM BIL TAKRAT V PRIPRAVLJALNEM ODBORU. SMO IMELI PRECEJŠNJE PROBLEME, TAKRAT, KO JE PRIŠEL, ZELO HUDE REČI SO BILE. ZAKAJ? KER JE BILO SREČANJE NA VELIKEM TRGU, DA JE BILO V SLOVENŠČINI. TO JE BILA OSKRUNITEV VELIKEGA TRGA. IN ZATO SMO IMELI TAKO HUDE PROBLEME. VEM, TAKRAT SEM BIL V ODBORU, ZATO VEM. ČE SE VRNEM K PROBLEMU, SPOZNAJMO, JE ON SAM PRIPOROČIL, SPOZNAJMO ISLAM. ON SAM JE REKEL VELIKOKRAT V SVOJIH IZJAVAH. SAJ JE ŠEL GOVORITI V MAROKO MLADINI NA STADION. A JE TA STRAH, RECIMO, NAŠ STRAH, KI GA IMAMO PRED DŽAMIJO, PRED ISLAMOM, A JE TA STRAH PRI NAS OPRAVIČEN? PA SE POGOVARJAMO, A BO DŽAMIJA V LJUBLJANI ALI NE BO IN TAKO NAPREJ. V NAŠI DOBI PA SMO TOLIKO NAPREJ, JAZ SE ČUDIM, KOLIKO JE TEH STRAHOV. STRAH PRED TISTIM ČLOVEKOM, JE PRIŠEL K MENI, GRESTE PO CESTI, SREČATE NEKOGA, ČRNCA, NIMATE ZAUPANJA, NA ŽALOST. TISTI STRAH JE MED NAMI. STRAH, ČE BO PRIŠLA DŽAMIJA, JE MED NAMI. STRAH, ČE BO EN DUHOVNIK NAREDIL SKUPNOST ZA ZASVOJENE. TO JE TISTI STRAH, KI GA IMAMO PRED SEBOJ. TO SE PRAVI, DA JE DANAŠNJA DRUŽBA, NEGATIVNO VPLIVA NA ČLOVEKA. NIMAMO TISTE OSEBNE FORMACIJE, DA BI EDEN REKEL, JAZ SEM TO IN SE NE BOJIM, SEM V TO PREPRIČAN. TISTE ZAVESTI MANJKA. KORAN NIKJER NE GOVORI, RECIMO, O TERORIZMU. TAM NI BESEDE NOTER O TEM, NE? NE. SAMO TISTO, TILE, KI JIM PRAVIJO DŽIHAD,... slika PredvajajCitiraj POTEM JE PROBLEM INTERPRETACIJE. TUDI. VESTE, TISTI NAČIN IZRAŽANJA VZHODNIH NARODOV, ŽE V EVANGELIJU JE CEL KUP STRAHU. JE PISAL, JAZ VAM BOM PRINESEL VOJNO, VOJNO VAM BOM PRINESEL. KOMU? NE PROTI OSEBI, AMPAK PROTI ZLU. ČEPRAV MOHAMED, PREROK MOHAMED, JE BIL ZNAN PO TEM, DA JE PRAVZAPRAV, VELIKO NASILJA JE BILO V NJEGOVEM ČASU. TUDI GENOCIDA JUDOVSKIH NARODOV, KRŠČANSKIH NARODOV IN TAKO NAPREJ. ON JE BIL TISTI, KI JE VOJNE SPODBUJAL. VELIKO JIH JE TAKRAT POKONČAL. UBOGI JUDJE, TAKRAT TUDI. ŽE TAKRAT SO IMELI TEŽAVE Z MUSLIMANI. PA ČE DRUGAČE VPRAŠAM, NAŠA BIBLIJA, V NAŠI BIBLIJI SO TUDI STVARI, RECIMO, KI SO DANES PRAVZAPRAV TEŽKO SPREJEMLJIVE, OKROG NASILJA, SPODBUJANJA NASILJA IN TAKO NAPREJ. TO BIBLIJA IMA. ČE VZAMEMO SVETO PISMO, VZEMIMO BESEDILO SVETEGA PISMA STARE ZAVEZE, VZEMIMO SVETO PISMO NOVE ZAVEZE. PRIHOD KRISTUSA. IN KADAR JAZ GOVORIM Z NEKOM, KI NE VERUJE, Z NEKOM, KI NE HODI V CERKEV. TI IMAŠ VSE MOGOČE PROBLEME. TI VIDIŠ DOGME, TI VIDIŠ ZAKONE, TI VIDIŠ NE VEM KAKŠNE VSE PREDPISE, AMPAK ENA SAMA BESEDA, LJUBEZEN. NI TISTEGA NASILJA VEČ. KAJ PRAVIM JAZ MOJIM ŠKEDENJCEM? ZAKAJ HODITE V CERKEV? VI HODITE V CERKEV IZ DVEH RAZLOGOV, DA STE LEPI IN DA STE BOGATI. ČE SI TI LEP, NOTRANJE LEP, NE BOŠ SPOSOBEN ZA NOBENO NAPAČNO DEJANJE, ZA NOBENO NASILJE. TO JE TISTA LEPOTA, KI PRIHAJA OD ZNOTRAJ IN DA ČLOVEKU. ČE SI BOGAT, TI BOŠ DAJAL ČLOVEKU. TU NI MESTA ZA NASILJE TUKAJ. KJER JE VERA, KJER JE BOG, JE SAMO LJUBEZEN. ČE BI TO LJUDJE MALO RAZUMELI IN SPREJELI, BI DRUGAČE SODILI. KER MI SODIMO O CERKVI KOT INSTITUCIJO, VEČKRAT SMO MI KRIVI. TUDI MI GA LOMIMO. CERKEV JE BILA NASILNA V ZGODOVINI, JE DELALA NAPAKE IN JIH ŠE ZDAJ SPET DELA. CEL KUP, ČE POMISLIM, SE JE VSE MALO RAZČISTILO. KAJ JE BILO V 6. STOLETJU, KO SO BILI ŠE BARBARI, KAJ JE BILO V 13. STOLETJU, V ČASU SVETEGA FRANČIŠKA, KAJ JE BILO V 15. STOLETJU, KO JE BIL LUTER, KI JE MALO RAZČISTIL, KAJ JE BILO V 18. STOLETJU, ILUMINIZEM, ZDAJ PA IMAMO PAČ, KAR IMAMO. AMPAK CERKEV DOBI VEDNO V SEBI TISTO PRENOVITEV, TISTO PRENOVO, DA SE PRENOVI. TO JE ENA STVAR, KI OBSTAJA 2000 LET. KATERA DRUGA STVAR OBSTAJA 2000 LET? VESTE KAJ, ČE BI VI, GOSPOD AMBROŽIČ, REKEL, JAZ HOČEM UNIČITI CERKEV, JE NE BOSTE UNIČILI. ČE JE NISMO MI UNIČILI, DUHOVNIKI, POTEM JE NE BO NOBEN UNIČIL. TOLIKO ŠKODE, KOT SI JO SAMI LAHKO PRIZADENETE, JE NIHČE NE MORE. SE STRINJAM S TEM, JA. slika PredvajajCitiraj JE TOČNO TAKO. AMPAK TISTA ČLOVEŠKA SLABOST, KI OBSTAJA V CERKVI, JE TUDI PRI NAS. JAZ SE SPOMINJAM, PRED LETI JE NEK PREDAVATELJ REKEL, KAKŠNA BO CERKEV LETA 3000. NO, KAKŠNA BO? A VESTE, KAKŠEN ODGOVOR JE TAM? BO GREŠNA. BO PAPEŽ, KI JE GREŠNIK, BO ŠKOF, KI JE GREŠNIK, BO DUHOVNIK, KI JE GREŠNIK. TO SE PRAVI, PRIZNAMO NAŠO ČLOVEŠKO NARAVO. AMPAK ČE SMO V TEM SMISLU POSTAVILI, ČE IMAMO V SEBI TISTI NAUK, KI GA JE DAL KRISTUS, GA BOMO DALI DRUGIM. IN SAMO TO LAHKO DAMO. ČE BOM JAZ MISLIL NA DENAR, ČE BOM PISAL NA OBLAST, ČE BOM PISAL NA NE VEM KAJ VSE, POTEM RAJŠI GREM PO SVOJE. JAZ NE MOREM BITI POTEM DUHOVNIK. VI STE NASLEDILI V ŠKEDENJSKI CERKVI GOSPODA JAKOBA UKMARJA. TO JE BIL ZNAMENIT DUHOVNIK, KI GA POZNAMO SICER PO TISTEM ZNAMENITEM GOVORU LETA ' 31, KO JE PRAVZAPRAV FAŠIZEM NEKAKO ESKALIRAL IN ON JE IMEL TEDAJ SIJAJEN GOVOR V ŠKEDNJU. A JE BIL V ITALIJANŠČINI ALI V SLOVENŠČINI? TISTI GOVOR JE BIL V ITALIJANŠČINI, NALAŠČ, DA BI GA ITALIJANI RAZUMELI. POMISLITE NA VLOGO PRIMORSKEGA DUHOVNIKA V ČASU FAŠIZMA. JAZ SEM RAVNO ZDAJ V SVOJEM VESTNIKU ZAČEL PISATI VLOGO DUHOVNIKA IZ ISTRE, SLOVENSKA ISTRA. TO JE ČASOPIS, KI GA UREJATE, TO JE MESEČNIK. SLOVENSKEGA DUHOVNIKA, KAKŠNO JE IMEL SLOVENSKI DUHOVNIK V ČASU FAŠIZMA. TO JE BILA EPOPEJA TAKRAT. VSA ZGODOVINA MU DAJE PRIZNANJE. POMISLITE, NAŠ NAROD, KI NI IMEL INTELIGENCE, ALI SO JIH POSLALI NA KONFIN, ALI SO BEŽALI. 70 TISOČ LJUDI JE PRIŠLO V JUGOSLAVIJO TAKRAT, 70 TISOČ IN NAŠI KRAJI NISO IMELI INTELEKTUALCEV. OSTAL JE SAMO SLOVENSKI DUHOVNIK. PO TISTEM KONKORDATU LETA ' 29, KONKORDAT JE BIL, KAKOR JE PAČ BIL, PUSTIMO ZDAJ TISTO, DA NE GOVORIMO O TEM, AMPAK JE OSTAL. KADAR NEKDO PRAVI, V ČASU FAŠIZMA JE VSE POBRAL. FIGO JE VSE POBRAL, CERKEV JE BILA ŠE SLOVENSKA BESEDA. V CERKVI JE OSTALA SLOVENSKA BESEDA, PO ZASLUGI DUHOVNIKOV. IN KAJ STE NAREDILI POTEM S TISTIM DUHOVNIKOM PO VOJNI? TO SE SPRAŠUJEM JAZ. DUHOVNIK JE TRPEL ZARADI SVOJEGA JEZIKA... GOVORIVA O UKMARJU, RECIMO. O UKMARJU. slika PredvajajCitiraj KONKRETNO. ON JE POTEM ISTRI... OPROSTITE, UKMAR JE BIL TISTI PredvajajCitiraj DUHOVNIK, JE BIL UČEN, UČENJAK JE BIL, SE JE POSVETIL SVOJEMU DUHOVNIŠKEMU POKLICU IN VSI SO SE OBRAČALI NA NJEGA, DUHOVNIKI, INTELEKTUALCI. ON JE SESTAVLJAL TISTE SPOMENICE, POTEM JE IMEL TISTE GOVORE, POTEM PA TISTI ČUDOVITI GOVOR, KOT STE REKLI, ' 31. LETA IN ZATO SEM GA TUDI PREDLAGAL, DA BI BIL PROGLAŠEN ZA BLAŽENEGA. TO JE BIL VAŠ PREDLOG, JA. KAR JE ON DAL S SVOJIM ZGLEDOM, KAR JE DAL NARODU. SAMO TISTI GOVOR JE BIL NEKAJ POSEBNEGA. TO JE BIL MOJSTRSKI GOVOR?.. KI IMA NA ŽALOST TUDI SEDAJ SVOJO VELJAVO. NAŠI LJUDJE SO SE GA SKORAJ NAUČILI NA PAMET, SO GLAVNE CITATE VEDELI. JA, NEKATERI ŠKEDENJCI SO CITIRALI NA PAMET TISTI GOVOR. ON JE REKEL TAKOLE, NE BOJTE SE, ITALIJANI, NAS IN PUSTITE NAM V NAŠEM JEZIKU, DA IMAMO MAŠE IN DA SE POGOVARJAMO, TO JE NAŠA PRAVICA, VI MORATE TO PRAVICO VAROVATI. NIMATE SE KAJ BATI. ČE PA MISLITE, DA SE JE TREBA MAŠČEVATI, POTEM POJDITE, KO IMATE ITALIJANSKO MAŠO, NAPOLNITE JO IN NOBENEGA SLOVENCA NE SPUSTITE NOT. IN BOMO OBOJI SREČNI. PRIBLIŽNO TAKO, NE? JA. KORAJŽEN JE BIL. TOREJ, TO JE ČISTO EVANGELSKO GOVORJENJE, NE S SILO, NOBENO NASILJE, NOBENO NASILJE. NA TA NAČIN JE GOVORIL NAŠIM LJUDEM. PREJ STE REKLI, SEVEDA, VAŠA VLOGA, VLOGA NAŠIH DUHOVNIKOV JE BILA IZJEMNA. EDINO TO JE OSTALO PRAVZAPRAV TAM, TI NAŠI ČEDERMACI. SAMO TRŽAŠKA ŠKOFIJA V ČASU FAŠIZMA, SLOVENCEM NI BILA POSEBNO NAKLONJENA. TO JE PA TUDI RES. SAMO TRŽAŠKA ŠKOFIJA? DOBRO. slika PredvajajCitiraj VESTE KAJ, KO SE JE KONČALA VOJNA V ITALIJI, ' 45. LETA, SO REKLI, DA JE BILO V ITALIJI 45 MILIJONOV LJUDI. POTEM SO HKRATI REKLI, NE, BILO JE 90 MILIJONOV LJUDI. ZAKAJ? KER JIH JE BILO 45 ZA FAŠIZEM IN 45 PROTI FAŠIZMU. TAKO, DA JIH JE BILO SKUPAJ 90 MILIJONOV. PREJ SO BILI VSI ZA, POTEM, PO VOJNI, SO BILI VSI PROTI. TUDI V KATOLIŠKI CERKVI. ČE BI VAM ZAČEL TUKAJ PRAVITI, BI ODDAJA TRAJALA TRI URE, ČE BI VAM PRAVIL, KAJ SEM IMEL JAZ, KOT ŠTUDENT V SEMENIŠČU, KAJ SEM MORAL DOŽIVETI V ČASU ITALIJE. V KOPRU. V KOPRU, KO SEM BIL TAM. TAKRAT JE BILO PROTISLOVENSKO. V KOPRU JE BILO VZDUŠJE ZELO PROTISLOVENSKO. ZATO NAŠI DUHOVNIKI NISO HOTELI, DA BI MI, SLOVENSKI DIJAKI, ŠLI V KOPRSKO SEMENIŠČE. KAKŠNO JE BILO PA VZDUŠJE, GLEJTE, VI STE LETA ' 53 PRIŠLI V ŠKEDENJ. TAKRAT JE BILA ZELO RAZGRETA SITUACIJA ZARADI CONE A, CONE B, SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE, KER SE NI VEDELO, ČIGAVO BO, ČIGAV BO TRST. KAKO STE VI TO VIDELI KOT DUHOVNIK? slika PredvajajCitiraj NA KONCU KONCEV STE PA VI BILI TAM, TAM JE VES PROLETARIAT SPODAJ BIL, POD ŠKEDNJEM. JAZ SEM BIL TAM PRI SV. ANTONU IN SI NISEM NIKOLI MISLIL, DA BO PRIŠLA MEJA TAM NA ŠKOFIJAH, DA BO PRIŠLA MED NAMI IN TRSTOM MEJA. TAKO KOT SI NISEM TUDI NIKOLI MISLIL, DA BO MEJA TUDI ŠLA. TUDI TO SMO DOŽIVELI. AMPAK, VESTE, V ČASU VOJNE, POMISLITE, VSE VOJNE POSLEDICE, KI SO PRIŠLE, NI BILO DENARJA, POTEM SO BILA MAŠČEVANJA. TO JE BILO TAKO, OZRAČJE JE BILO ZELO ČUDNO. PRI NAŠIH LJUDEH SE JE ČUTILO POMANJKANJE. JAZ SEM REKEL NAŠIM LJUDEM, NE POJDITE V TRST. OSTANITE TUKAJ. NIMA SMISLA, DA ZAPUSTITE NAŠE KRAJE. BODITE TUKAJ, BODITE NA SVOJI ZEMLJI. NAŠ ČLOVEK JE ŽE OD NEKDAJ ZAHAJAL V TRST, KER SMO MI ŽIVELI OD TRSTA. TRST JE BIL NAŠE ŽIVLJENJE. SAMO KAJ JE BILO POTEM? POTEM JE PRIŠEL TUDI TISTI VPLIV IZ TRSTA. ČIM JE NAŠ ISTRSKI ČLOVEK, KOT SMO REKLI PREJ, DA NI BILO IZOBRAŽENCEV, NI BILO ZAVESTI, JE PRIŠEL V TRST, JE PODLEGEL. POVEJTE, KAKŠNA JE ZDAJ SITUACIJA S TO MANJŠINO? A STE ZASKRBLJENI ZA USODO MANJŠINE SLOVENSKE? BI LAHKO PONOVILI VPRAŠANJE, PROSIM?- ČE STE ZASKRBLJENI ZA USODO SLOVENSKE MANJŠINE V TRSTU IN V JULIJSKI KRAJINI? JA. STE ZASKRBLJENI? JA. POJDITE V SLOVENSKE ŠOLE, POJDITE V NARODNO GLEDALIŠČE, POJDITE POSLUŠATI RADIO, POJDITE NA PRIREDITVE, BOSTE VIDELI, KAKO, SICER SE JE PRECEJ RAZJASNILO. CELO DRŽAVA NAM JE DALA NEKO PRIZNANJE. MARSIKAJ JE ODVISNO OD DRŽAVE. KO NAM JE ITALIJANSKA DRŽAVA DALA TV, JE PODPISALA TV, AMPAK NAM JE DALA 20 LET POTEM. TOREJ, VSEGA NAM OBLJUBLJA, AMPAK POTEM NAREDIJO ČISTO PO SVOJE. ANDREOTTI SAM JE REKEL, MI RADI OBLJUBLJAMO, AMPAK POTEM VEMO, KAKO JE S TEMI STVARMI. TISTE NAŠE ZAVESTI PRI LJUDEH, UKMAR JE REKEL, HUDI ČASI BODO, KADAR NE BO NAŠIH LJUDI. IN TO JE TUKAJ PROBLEM. DOBRO, KO VPRAŠAM NAŠE MLADE, KI SO V ŠKEDNJU, KAJ SI TI PRAVZAPRAV? JA, JAZ SEM TRŽAŠKI SLOVENEC. slika PredvajajCitiraj MED SABO SMO SKORAJ SKREGANI. POLITIČNO, ZATO SE JAZ NIKOLI NE ZANIMAM ZA POLITIKE, PRAVZAPRAV NOČEM VSTOPITI V POLITIKO, NOČEM NITI GOVORITI O POLITIKI, JAZ NISEM NIKOLI GOVORIL O POLITIKI, LAHKO O DRUŽBENIH PROBLEMIH, O POLITIKI PA NE, AMPAK TUKAJ VIDIMO, DA MI ŠE NISMO DOBILI TA PRAVE POTI. A IMATE OBČUTEK, DA LJUBLJANA, SLOVENSKA OBLAST, ZA VAS PREMALO STORI? SLOVENSKA OBLAST DO LETA ' 91, MI SMO BILI SAMO REAKCIJA. IN SO NAM DELALI TEŽAVE IN OVIRE. PRED LETI SMO BILI ZA ITALIJANE TITOVI AGENTI, ZA JUGOSLOVANSKO OBLAST PA SMO BILI REAKCIJA. SPLOH NISMO PRIŠLI V POŠTEV PA SO NAGAJALI. ŠELE PO LETU ' 91 SO SE SPOMNILI NA NAS. AMPAK, ČE NE BI BILO NAS, A BI BILO ŠE POTEM KAJ DOL??. TO SE SPRAŠUJEM. ODGOVOR JE JASEN. SPOMNIM SE, KO JE PISAL GOSPOD MARJAN BEVK, REŽISER, BOREC ZA SLOVENSKE PRAVICE, PRAVI, LJUBLJANA, SAJ GLEDA NA NAS OD DALEČ, PROBLEMOV NE RAZUME VSEH, PRAVI, ZA SLOVENSTVO SE JE TREBA BORITI TUKAJ, NA TERENU, V ZAMEJSTVU, NE V LJUBLJANI. ZA INSTITUCIJE, ZA KULTURNE INSTITUCIJE, SE JE TREBA TUKAJ BORITI. SE PRAVI, V ZAMEJSTVU. JA, DA SMO TAM, DA ŽIVIŠ TAM, DA DELAŠ TAM, V TISTIH SVOJIH TEŽAVAH, KI SO. VSAKDANJIH. VSAK DAN. SE STRINJAM. TOREJ, JAZ PRAVIM, JAZ SEM PO NARAVI OPTIMIST, KER ČLOVEK MORA BITI OPTIMIST, NE TISTI PRAZNI OPTIMIST, AMPAK NEKJE NAJ BO VODILO, DA BO ŠLO. IMAMO NEKATERE MOČNE USTANOVE, KI BODO DALE STEBER NAŠEMU ŽIVLJENJU. TO JE RADIO, ŠOLA BO ŠE OSTAJALA, BODO ČASOPISI, TO SO STVARI, KI BODO ŠE ZDRŽALE, KI BODO ŠLE NAPREJ. TUKAJ BOMO RABILI LJUDI, TO SE PRAVI, ZAPOSLITEV ČLOVEKA. KER DRUŽINA BO MORALA ŽIVETI, POTEM MORA BITI ZAPOSLITEV. NA PRIMER, RECIMO, SLOVENSKA BANKA, KOLIKO ZAPOSLUJE LJUDI PRI NAS. JAZ SEM ŽE PREJ, GOSPOD JAKOMIN, OMENIL, UVODOMA, KAJ VSE POČNETE. VI STE SRCE DOGAJANJA TAM V ŠKEDNJU. TUDI, KO SEM VAS OBISKAL, SEM VIDEL, DA SIJAJNO KOMUNICIRATE Z ENIM IN DRUGIM, SIJAJNO SOŽITJE MED ITALIJANI IN NAŠIMI LJUDMI IN TAKO NAPREJ. VI STE NAPISALI ENIH OSEM ALI DEVET KNJIG, ZELO ZANIMIVIH, OD ŠKEDENJSKE CERKVE, ZGODOVINE, TEH SIJAJNIH KNJIG O KRUŠARICAH. TO JE ZANIMIVO, KRUŠARICE, TO SO TE ŠKEDENJKE, KI SO PEKLE KRUH IN GA POTEM PRODAJALE V TRSTU, VI STE TUDI MUZEJ NAREDILI V TRSTU. TEH KRUŠARIC DANES NI VEČ. slika PredvajajCitiraj VESTE, NAŠ ČLOVEK JE BIL IZNAJDLJIV. VSA OKOLICA TRSTA SO BILI NAŠI LJUDJE, NAŠE MATERE, NAŠE NONE, SO SI ZNALE POMAGATI, SO REŠEVALE PROBLEM SVOJE DRUŽINE. KMET JE IMEL TISTO MAJHNO NJIVO, NI BIL ZMOŽEN GOSPODAR, MOŽ, VZDRŽEVATI SVOJE DRUŽINE. IN TUKAJ JE PRIŠLA NA POMOČ ŽENSKA, ŽENA. A JE BIL MATRIARHAT ALI PATRIARHAT, TO JE ČISTO DRUGI PROBLEM. IN TO SO BILE TE ŽENSKE, KI SO ZAGRABILE STVAR V ROKE. IMAMO KRUŠARICE, IMAMO MLEKARICE, IMAMO PERICE. MOJA MAMA JE BILA PERICA, POTEM SO BILE ŠE DRUGE, KI SO DELALE. IN TUKAJ PRI NAS JE BIL ZANIMIV ŠKEDENJ PO KRUHU, KER SO TE ŽENSKE, KRUŠARICE, VSE SLOVENKE, IZRAZI SO VSI V SLOVENŠČINI, SO PEKLE KRUH, DA SO GA PRODAJALE, DA SO POTEM VZDRŽEVALE SVOJO DRUŽINO. IN CELO TAKO ZELO DOBRO, DA SO LAHKO KUPILI NJIVE, LAHKO SO ŠTUDIRALI ŠTUDENTE, TISTIKRAT SO ŠTUDIRALI SAMO MOŠKI. ŽENSKE MORAJO BITI DOMA, ŽENSKE MORAJO PRINESTI TOBAK ZA NONOTA ALI ZA OČETA, ŠTUDIRALI PA SO SAMO MOŠKI. IN TE ŽENSKE SO REŠILE TISTI PROBLEM. TO JE BILA TAKO ZANIMIVA STVAR, DA SEM, KO SEM PRIŠEL V ŠKEDENJ, SEM NAPISAL KNJIGO, IZ KNJIGE JE NASTAL MUZEJ. TE ŽENICE SO MI REKLE, VESTE KAJ, TE NAŠE STVARI, KI JIH IMAMO, TE NAŠE PREDMETE, BODO NAŠI NEČAKI VRGLI V SMETI, DAJTE JIH VI OHRANITI. IN IZ TEGA JE POTEM NASTAL MUZEJ O NAŠEM KRUHU, O NAŠIH NOŠAH, O NAŠIH NAVADAH, O DELU NAŠEGA ČLOVEKA. TO JE TISTO, MUZEJ V MESTU, V TRSTU, JE EDINI SLOVENSKI MUZEJ, KI GOVORI O DELU NAVADNEGA, PREPROSTEGA ČLOVEKA. ZELO POMEMBNA ZA VAS JE BILA TA ŽELEZARNA, KI JE 100, 120 LET OD TEGA, KAR JE BILA POSTAVLJENA. ZDAJ JO BODO VERJETNO KMALU ZAPRLI ZARADI ONESNAŽENOSTI, AMPAK JE BILO ZELO POMEMBNO TEDAJ ZA VELIKO SLOVENCEV, NJIHOVIH DRUŽIN, PRAVZAPRAV JIM JE OMOGOČILA, DA SO TUKAJ ŽIVELI. 24. NOVEMBRA 1897 JE ZAČELA ŽELEZARNA, JE BILA FILIALKA JESENIC IN TAKRAT JE NAŠ ČLOVEK, KMET, POSTAL DELAVEC. JE PUSTIL NJIVO IN JE ŠEL DELAT. AMPAK TAKRAT JE BILO TO DELO PEKEL NI BILA POTREBA SPECIALIZIRANEGA DELAVCA TAKRAT, TO JE BILA SAMO SILA, TO SE PRAVI, MOČ. TO JE LAHKO SAMO NAŠ ČLOVEK, TO STVAR, NAREDIL. 12 UR DELA, NI BILO SINDIKALNIH PLAČ, KDAJ, ČE JE BILO TREBA, JE DELAL 24 UR, DA JE LAHKO POTEM ŠEL DOMOV NA NJIVO. TO JE BILO ZELO NAPORNO DELO. TAM MI JE NEKA GOSPA REKLA, NE VEM, MISLIM, DA STE TO VI NAPISALI, PRIMERJAVA, SE PRAVI, KAKŠEN JE BIL MOŽ, KO JE ZAČEL DELATI, JE BIL KOT ROŽA, KO JE KONČAL, JE BIL KOT ČRV. slika PredvajajCitiraj TO SE PRAVI, JAZ SEM BIL V STIKU S TEMI MOŠKIMI. JAZ VEM, DA GOVORIM O TEH MOŠKIH V TEM ČASU, KER DANES SE VELIKO GOVORI O ŽELEZARJU, O TEHNIKI, SE PA NE GOVORI O ČLOVEKU. MI PRAVZAPRAV DANES NE GOVORIMO O ČLOVEKU. DANES SE GOVORI O USTANOVAH, SE GOVORI O VSEH MOGOČIH POLITIČNIH STVAREH, AMPAK NE GOVORIMO PA O ČLOVEKU. ČLOVEK ZGUBLJA SVOJ OBRAZ. VI STE TUDI ČASNIKAR, IMATE SVOJO ODDAJO NA RADIU TRST, VI IMATE, KOT SVA PREJLE OMENILA, SVOJ ČASOPIS, MESEČNIK, NAŠ VESTNIK. STE UREDNIK IN... LAHKO REČEM ENO STVAR? VSAKO TELE IMA SVOJE VESELJE. VI IMATE VELIKO VESELJA. IMAM VELIKO VESELJA, DA LAHKO NAREDIM. VI STE USTVARJALEN ČLOVEK, ZELO USTVARJALEN ČLOVEK. PRAVITE, DA KO GRESTE MAŠEVAT, DA IMATE VSAKIČ TREMO, TAKO KOT IMA IGRALEC TREMO PRED NASTOPOM NA ODRU. VESTE, NI TREMA. JAZ POMISLIM NA TISTE ODLIČNE IGRALCE, KADAR PRIDE ČISTO NOTER, KAKO SE ON POGLOBI V SVOJO VLOGO. POMISLITE VI DUHOVNIKA, KI NAREDI NAJVEČJO STVAR NA TEM SVETU, DA NAREDI TISTO MAŠO. TO SE MORA ČLOVEK POPOLNOMA POGLOBIT, DA SE TAM OSREDOTOČI NA TISTO NAJVEČJE DEJANJE, KI GA ČLOVEK NAREDI NA TEM SVETU, MAŠA. TO JE NEKAJ POSEBNEGA. NE TREMA, AMPAK TISTO, DA SE ČLOVEK POGLOBI V TO. TUKAJ IMAVA ŠE FOTOGRAFIJO, KI JE TUDI POMEMBNA, S POKOJNIM PREDSEDNIKOM DRNOVŠKOM. TU VAM JE IZROČIL NEKO PRIZNANJE, NE? POZNA SE, DA SEM STAR. NI NUJNO. DA SEM DOSEGEL SVOJA LETA. MOGOČE VAS JE ZAČUTIL, MOGOČE JE ZAČUTIL TISTO, KAR STE PRAVZAPRAV, TO SKROMNOST. ENI SO PREDLAGALI, POTEM JE REKEL, DOBRO IN JE PODPISAL, NAJ BO, NAJ IMA ŠE TO. slika PredvajajCitiraj KAKŠEN ČLOVEK SE VAM JE ZDEL DRNOVŠEK? VESTE, JAZ SEM GA SAMO POZDRAVIL IN NE BI MOGEL KAJ REČI. JAZ SEM MU SAMO REKEL, NE POZABITE NAŠIH RAZMER V ZAMEJSTVU. BOMO POMAGALI, JE REKEL. MI VEMO, KAKO JE STVAR. JAZ SEM SICER TUDI PRED RUPLOM, SEM REKEL V BAZOVICI, KO SEM GOVORIL, PRI NAS JE VEČ NAREDILA POGRNJENA MIZA, KOT PA DIPLOMATSKA MIZA. TO JAZ STALNO PONAVLJAM, TA STAVEK. TO SE PRAVI, VEDNO NA ČLOVEŠKI PODLAGI ČLOVEK DELA, TISTI ČLOVEŠKI STIK Z DRUŽINAMI, S ČLOVEKOM, Z OTROKI, TO STVAR DELAŠ IN TUKAJ TO GRADIŠ. POTEM POZABIŠ SEBE PA DELAŠ ZA TO STVAR. VI STE UGLEDNI ČLOVEK TUDI, KOT STE PREJ SAMI POVEDALI, OMENILI, PRAVZAPRAV NAČELI V OKVIRU TRŽAŠKE ŠKOFIJE, TAM VODITE NEKE ODBORE IN TAKO NAPREJ. KAKO PA, RECIMO, KOTIRATE TUKAJ, V LJUBLJANSKI NADŠKOFIJI? KAKO GLEDATE NA SPREMEMBE TUKAJ, NA NOVEGA NADŠKOFA? VESTE, ČLOVEK SLEDI SEVEDA TEMU, KAR JE. TOREJ DUHOVNIKI SMO DOLŽNI, KER RABIMO KNJIGE, KER RABIMO NAVODILA, AMPAK SEVEDA SLEDIMO TUDI DRUŽBENEMU ŽIVLJENJU IN VERSKEMU ŽIVLJENJU, VSE TE SPREMEMBE. TAKO, DA SMO VESELI, DA JE ZDAJ STRES TUKAJ NA LJUBLJANSKI ŠKOFIJI. MISLIM, DA JE PRIMERNA OSEBA, PRAVA OSEBA NA PRAVEM MESTU. VSAKDO IMA SVOJO VLOGO. Z DRUGE STRANI PA JE STRAŠNO LAHKO KRITIZIRAT. DANES LJUDJE STRAŠNO RADI KRITIZIRAJO. PA BODIMO MALO SKROMNI, BODIMO MALO, PRIZNAJMO DRUGIM. SPOŠTUJMO SE PA SPREJEMAJMO SE. ČE IMAŠ ODLIČNO MISEL, SAJ SE VIDI PRI NAS V ŠKEDNJU. TI JE VSEENO, KAJ TI MISLIŠ, MENE NE ZANIMA. TI SI ČLOVEK. BOG JE USTVARIL ČLOVEKA, NI USTVARIL NE KATOLIČANA NE PRAVOSLAVNEGA NE MUSLIMANA. JE USTVARIL ČLOVEKA. MI POZABLJAMO, DA SMO LJUDJE. PREJ SMO REKLI O STRAHU. ZAKAJ JE TISTI STRAH MED NAMI, KI GA IMAMO? ČE BI NA TO ŠLI, DANES NAS POLITIKI UNIČUJEJO. JAZ SEM POSLUŠAL ODDAJO V KOPRU, SEM POSLUŠAL ODDAJO V TRSTU, SLOVENSKI IN ITALIJANSKI POLITIKI. LJUDJE NIMAJO ZAUPANJA VEČ V POLITIKO. NIMAJO ZAUPANJA VEČ. slika PredvajajCitiraj V CERKEV JO IMAJO ŠE? PROSIM? V CERKEV JO ŠE IMAJO? V CERKEV JO IMAJO KOT SOCIALNA USTANOVA. SE NE STRINJAJO PA Z NEKATERIMI STVARMI. PAČ, ČLOVEK JE ČLOVEK. VIDITE, ČE STE VI LAČNI, BOSTE ŠLI V KATOLIŠKO CERKEV, BOSTE ŠLI K REDOVNIKOM, BOSTE ŠLI TJA, NE K USTANOVAM. TAM BOSTE IMELI PODPORO. Z DRUGE STRANI PA, VSAKDO IMA SVOJE MISLI, SVOJE IDEJE. TUKAJ ZA VAMI JE FOTOGRAFIJA CERKVE V SVETEM ANTONU PRI KOPRU. TAM STE VI DOMA. HODITE POGOSTO TJA? TO VAS ZATO SPRAŠUJEM, KAKO, RECIMO, TU STE NAPISALI DVE KNJIGI O SVETEM ANTONU PA TA NAREČNI SLOVAR. TO JE NEKAJ POSEBNEGA, ČUDOVITEGA PRAVZAPRAV. VI STE JEZIKOSLOVEC. VESTE, JAZ SEM TO NAPRAVIL KOT AMATER. STE ZBIRALI STARE IZRAZE? SEM ZBIRAL STARE IZRAZE, KER TO IZGINJA, KER SE ŽIVLJENJE SPREMINJA, SO ŽE ZGINILA NEKATERA ORODJA, IZGINJAJO IZRAZI IN NOČEM OBUJATI ČASA, AMPAK NAPISATI, KAR JE BILO NEKOČ. TO JE ŠKODA, KER VIDITE, NAŠ ČLOVEK JE BIL TAKO BRIHTEN, DA JE ZNAL DOBITI IZRAZ ZA VSE MOGOČE STVARI. ZA PRILOŽNOST, ZA PRILIKE, ZA ORODJE, ZA VSE MOGOČE, BI REKEL, TRENUTKE ŽIVLJENJA. ČE GRE TO V POZABO, A NI ŠKODA? ŠKODA. NA KONCU, BOVA MORALA KONČATI, GOSPOD JAKOMIN. NA KONCU VAS BOM VPRAŠAL, KAKO JE BILA ŽE TISTA ZGODBA, KO STE VI POSTALI NONO? KAKO JE BILO ŽE TO? VESTE KAJ, ČLOVEK MORA BITI NA RAZPOLAGO LJUDEM, KAKOR PAČ MORE, SE MORAŠ PRILAGODIT. BILA JE NAŠA MLADA DRUŽINA, OČE IMA DELO, MAMA JE PROFESORICA IN SO IMELI MAJHNE OTROKE IN JIH NISO IMELI KAM DATI. ALI ČE SO MORALI KAM, IMELI KAKŠNO OPRAVILO, NISO IMELI KAM DATI OTROKE. IN SO JIH IZROČILI MENI. ALI SO JIH PRIPELJALI K MENI ALI SEM ŠEL JAZ NA DOM IN POTEM SEM SKRBEL ZANJE IN POTEM SEM POSTAL NONO TEH OTROK IN TAKO SMO SE MALO ZABAVALI. TO JE BILA ENA POMOČ TEJ DRUŽINI. VESTE, ČLOVEK SE MORA PRILAGODITI RAZMERAM. ČLOVEK POMAGA ČLOVEKU, KAKOR JE PAČ TRENUTEK. slika PredvajajCitiraj KER NEKE STVARI NISO ZAPISANE V ZRAKU. TI IMAŠ NEKATERE STVARI ZAPISANE TUKAJ NOTER PA IMAŠ TUKAJ SRCE. KER ČLOVEK, KI IMA SRCE, ČLOVEK, KI IMA RAZUM, DA DA, POTEM PA DOBIŠ VSE MOGOČE PRILOŽNOSTI IN PRILIKE, DA SE ZNAJDEŠ. ME JE VESELILO, GOSPOD JAKOMIN, DA SEM VAS SPOZNAL, DA SEM SE Z VAMI POGOVARJAL. SPOŠTOVANI GLEDALCI, TO JE BIL DUHOVNIK IZ ŠKEDNJA, KAPLAN DUŠAN JAKOMIN, 85 LET. HVALA LEPA ZA POGOVOR. HVALA. LEPO POZDRAVLJENI, SPOŠTOVANI GLEDALCI. GOST NOCOJ V ODDAJI INTERVJU JE PROF. DR. ANDREJ CAPUDER, KNJIŽEVNIK, PISATELJ, PESNIK, FILOZOF, AMBASADOR, POLITIK, PREVAJALEC. KAKŠNO STVAR SEM TUDI POZABIL. DOBER VEČER, GOSPOD PROFESOR. HVALA, HVALA ZA POVABILO. OD TEGA, KAR SEM NAŠTEL PA ČE SEM KAJ POZABIL, KAJ PRAVITE, RECIMO, ZASE? KAJ JE TISTA STVAR, KJER STE NAJBOLJ DOMA, Z ENO BESEDO, NAJBOLJ ZADETO? MORAM REČI, DA SEM TUDI SAM V ZADREGI, ZLASTI, KO SE LETA KOPIČIJO IN JE TEH DEL, IZVEDENIH ALI NAPISANIH, VEDNO VEČ IN SE VEDNO TEŽJE, SAM SEBE OPREDALČKAM, KAM BI SE DAL. JA, PO OSNOVNI FORMACIJI SEM VENDARLE PROFESOR, KER SEM POUČEVAL 30 LET FRANCOSKO KNJIŽEVNOST NA UNIVERZI, TUDI MOJA STROKA, ROMANSKI JEZIKI IN KNJIŽEVNOST JE TISTA, KI ME JE USPOSOBILA, NE SAMO ZA INTELEKTUALNO DELO, AMPAK TUDI ZA LASTNO USTVARJALNOST PA TUDI, KAKOR SE ČUDNO SLIŠI, POTEM ZA POLITIČNO DELO. RECIMO DANTE, TO MOJE PRVO VELIKO DELO, PREVOD BOŽANSKE KOMEDIJE, LAHKO REČEM ISTO, KOT JE REKEL ON, KO JE DAL VERGILU KOMPLIMENT, JE REKEL, " POETA STORIL SI ME IN KRISTJANA " IN POLEG TEGA JE BIL DANTE ŠE VELIK POLITIK, SKRATKA, VSE TO SE. DANTE JE PA VAS VERJETNO, NE? TAKO. ON PA MENE, TAKO DA SE VSE TO SKRIVA. TO SO, BI REKEL, RAZNE DEJAVNOSTI, KI SEM JIH OPRAVLJAL. TA PROFESURA, NEKATERI VAŠI ŠTUDENTJE IMAJO VISOKO MNENJE O VAS. JAZ SEM BRAL, RECIMO, KOLEGA MARKA CRNKOVIČA, PRAVI, DA SO BILA VAŠA PREDAVANJA ENKRATNA, DA SO BILA DOBRA, ZABAVNA, DA SE JE STRAŠNO VELIKO NAUČIL, DA JE DOBIL LJUBEZEN DO BODLERA, ONEGA, TRETJEGA IN TAKO NAPREJ. TEGA MORA BITI VELIKO, NE? TOREJ, NI TOLIKO VELIKO, AMPAK LAHKO PA REČEM, DA SEM IMEL VEDNO V PREDAVALNICI NEKAJ NADEBUDNIH FANTOV IN PA POZORNIH DEKLET, RAHLOČUTNIH. OBOJE SE JE NEKAKO DOPOLNJEVALO IN MORAM REČI, DA SEM IMEL KAR PRECEJ VESELJA. OMENILI STE ENEGA NAJBOLJ RAZBORITIH, SO PA ŠE DRUGI. IMEL SEM TA PREDAVANJA OB PETKIH, SO BILA PRECEJ ZNANA, ŠE LEPŠI JE BIL PA SEMINAR, KI SEM GA IMEL V ZGORNJI ČUMNATI, GORI NA FILOZOFSKI FAKULTETI, KJER SMO OBRAVNAVALI SEMINARSKA DELA IN TAKRAT SEM SE VELIKOKRAT PREKO ŠTUDENTA POGOVARJAL S SABO. TO JE PA TISTO NAJLEPŠE, VESTE, KAR LAHKO PROFESOR DOŽIVI. OMENILI STE TO BOŽANSKO KOMEDIJO, PREVOD DANTEJA. KO TO ČLOVEK LISTA, SAJ TO, PRAVZAPRAV NE VEM, KDO TO BERE, SE OPRAVIČUJEM, DANES, RECIMO, A DANES ŠTUDENTJE ŠE BEREJO? slika PredvajajCitiraj TUDI V ITALIJI SE TO SPRAŠUJEJO. AMPAK TO JE STRAŠNO VELIKO DELO. TO STE DELALI DESET LET, OD 20. DO 30. LETA, TO SO NAJLEPŠA LETA, NE? JA, TAKO, V PRESLEDKIH. NAJLEPŠA, NAJBOLJŠA IN MORAM REČI, DA SEM JIH DOBRO NALOŽIL. TO JE VAŠA NAJBOLJŠA STVAR, NE? NE VEM. VSEKAKOR JE IZHODNA TOČKA, BI REKEL, DOBER TEMELJ, TA PRISPODOBA. ČE HOČEŠ NEKAJ ZGRADITI, MORAŠ DOBRO UTEMELJITI. TO NI HIŠA?.. TO VAS JE POTEM TUDI REŠEVALO, RECIMO, PRI STATUSU NA UNIVERZI, TO JE BILA POMEMBNA?.. TO MI JE POMAGALO, KER SICER, IN PA NAKLONJENI LJUDJE. IMEL SEM V ŽIVLJENJU NEKAJ LJUDI, KI SO ME IMELI RADI, SO MI BILI NAKLONJENI IN RAZLOG JE BIL VEČINOMA TAMLE. VI STE BILI NEKAKO POLITIČNO NEZANESLJIVI MOGOČE, TAKRAT SO VAS MALO ČUDNO GLEDALI, TO JE BILA PA PERFEKTNA IZKAZNICA. VESTE, VAS POPRAVIM. JAZ SEM BIL POLITIČNO POPOLNOMA ZANESLJIV. JA? TISTI, KI SO ME GLEDALI, SO HITRO UGOTOVILI, DA TO NI TISTA ZANESLJIVOST, KI BI JO ONI RADI. IN PA ŠTEJEM, MORAM REČI, OB VSEH PRIGODAH, SAJ SO ANEKDOTIČNE, ŠTEJEM RES MNOGIM V PLUS, DA SE NISO STRINJALI Z MANO, AMPAK SO MI VSEKAKOR, BI REKEL, MI NISO DELALI HUJŠIH PREGLAVIC. SEM IMEL PA VSESKOZI?.. VI STE VELJALI ZA, VI STE BILI IZJEMEN KATOLIŠKI INTELEKTUALEC. ZA VAS JE BILA TO TISTA STVAR, KI JE MOTILA OBLAST IN OBLAST NA UNIVERZI, KATOLIŠKI INTELEKTUALEC? NATANKO TO. TU SE DRUG O DRUGEM NISMO MOTILI. SE PRAVI, V POLITIKO STE VI ZAŠLI SLUČAJNO, OZIROMA PRVI POLITIČNI TEKSTI SO BILI ŽE V CELOVŠKEM ZVONU, KI STE GA VI SOUSTANOVILI LETA ' 83. JA, TO JE BIL USTANOVLJEN V NAŠI SOBI, TAM NA KOROŠKI 16. TO JE BILA TROJKA, KI JE BILA ZELO ZANIMIVA. TO JE BIL ALOJZ REBULA, VINKO OŠLAK IN JAZ. PA DR. STRES KASNEJE PRAVZAPRAV. slika PredvajajCitiraj NO, AMPAK BI REKEL, TA OSNOVNI INICIATIVNI ODBOR SMO BILI VENDARLE MI TRIJE. IN ZDAJ, KO GLEDAM TO NAZAJ, TOREJ VSI TRIJE NEKAKO IZ KRŠČANSKEGA TABORA IN KAKO JE VSAK NAREDIL SVOJ RAZVOJ. ALOJZ REBULA JE OSTAL, BI REKEL, TISTI FUNDAMENTALNI, DOGMATIČNI KATOLIK, VINKO OŠLAK SE JE RAZOČARAL NAD KATOLIŠKO CERKVIJO IN JE ŠEL K EVANGELIČANOM, JAZ SEM PA NEKJE, BI REKEL, ZMEREN KRISTJAN, INTELEKTUALEC. KRITIK CERKVE. KRITIČEN, KI POSTAVLJAM KRITERIJ BOLJ NA INTELEKT KOT NA VERO. VESTE, TO JE TISTI ZNAMENITI AVGUŠTINOV " RAZUMEM, ZATO DA BI VEROVAL ". " INTELIGO UD CREDAM ". PRI REBULI JE PA RAVNO OBRATNO. NAJPREJ VERUJE, POTEM ŠELE SKUŠA RAZUMETI. CERKEV, RECIMO, KI JE V VAS VENDAR VIDELA SVOJEGA ČLOVEKA, VIDELA SVOJEGA ČLOVEKA, A JE RAZOČARANA NAD VAMI, ŽE KO STE BILI MINISTER, JAZ SE SPOMNIM, TARAS KERMAUNER VAM JE OČITAL, POGLEJTE, GOSPOD MINISTER, KAJ STE PRAVZAPRAV TEJ CERKVI PRIZADEJALI. STE JI NAREDILI VEČ ŠKODE, KOT NE VEM KDO IN TAKO NAPREJ. A JE BILA CERKEV, KER STE POSTALI IZ APOLOGETA NEKAKO KRITIK, HUD KRITIK CERKVE, RAZOČARANA? ZGLEDA, DA NISEM IMEL NIKDAR PRAV SREČNE ROKE. TISTI " ORA ET LABORA " JE SPRAVIL V ZADREGO KATOLIŠKO CERKEV. LASTNIM UŠESOM NISO MOGLI VERJETI, DA JE MINISTER TO REKEL. AMPAK REKEL SEM TO V NEKI DOBRI VERI IN TUDI Z NEKIM " CUM SALO GRANIS ". TO NI SAMO TALE " ORA ", AMPAK TO JE IZDIH NOTRANJEGA ČLOVEKA. TO JE DIALEKTIKA MED ZUNANJIM IN NOTRANJIM ČLOVEKOM, KOT GA POZNA ZAHODNOEVROPSKA?? TO JE PONOTRANJENJE, NE? TAKO. TO JE TA, BI REKEL, SUBTILNI PROMET MED ZNOTRAJ IN ZUNAJ. IN TO SO LEPO POVEDALI TI MENIHI, SAMO TEGA NI HOTEL NIHČE RAZUMETI. TISTI, KI SO ME NAJBOLJ NAPADALI, Z ENIM SEM KASNEJE GOVORIL IN SEM MU TAKOLE OBRAZLOŽIL. JE REKEL, ZAKAJ PA NISTE TAKO POVEDALI? JA,?. SAMO IDEJA CERKVE NI TO, IDEJA CERKVE ŽAL NI TO. VI GOVORITE O PONOTRANJENJU, VI GOVORITE O PRAVI MOLITVI, NE O ŽEBRANJU IN POKLEKOVANJU IN TAKO NAPREJ, AMPAK O NEČEM DRUGEM, NE? CERKEV IMA PA DRUGE INTERESE. slika PredvajajCitiraj JE ŠE OBČESTVENA IDEJA, TU SEM BIL PA VEDNO MALO KRITIČEN. TO JE PA MOJA DRŽA, TRADICIONALNA. NISEM PREPRIČAN, DA KRISTUS GOVORI MNOŽICAM. TU IMAM PA ZELO IZOSTRENO STALIŠČE IN SEM PROTI MANIFESTATIVNIM DEJAVNOSTIM. IN DEJANSKO SO SE V ZGODOVINI CERKVE TE VEDNO IZJALOVILE. VSI MNOŽIČNI POHODI, SKUPI IN TAKO DALJE, TO JE BILO?.. EVHARISTIČNI KONGRES, RECIMO. TO STE OMENILI, KJER JAZ NE VIDIM POTREBE PO TEM. SKRATKA, TU SE ČISTO NE RAZUMEMO. AMPAK TAKIH SAMOHODCEV, VESTE, KOT SEM JAZ, JE BILO VEDNO OGROMNO, NE OGROMNO, AMPAK SO BILI VEDNO V CERKVI IN JIH CERKEV RAVNO TAKO POTREBUJE, KOT JO DANES. KOLEKTIV VEDNO RABI POSAMEZNIKA. DOVOLITE, DA CITIRAM PASCALA, VELIKI BLAISE PASCAL, FILOZOF, PRAVI, KADAR VSI DEREJO V ENO SMER, MORA BITI VEDNO NEKDO, KI SE POSTAVI PROTI, ŽE ZATO, DA ONI NE BI MISLILI, DA IMAJO PRAV. POVEDANO ENKRAT ZA VSELEJ. TA " ORA ET LABORA ", MOLI IN DELAJ, TO SO VAM, BI REKEL, ČE SO VAM NA CERKVENI STRANI, ČE SO VAS NAROBE RAZUMELI, ALI PA PRAV, SO VAM NA TEJ STRANI, NA LEVI STRANI, NA KULTURNIŠKI STRANI, ZELO ZAMERILI. TO JE BILA VELIKA ZAMERA. TU JE BILA IDEJA TA, SAJ SO VAS MOGOČE MALO IZTRGALI IZ KONTEKSTA. KARIKIRALI, JA. SE PRAVI, KULTURA KLIČE PO OLTARJU, JE BILA TEDAJ FORMULACIJA. IN ČLOVEK IŠČE SVOJEGA GOSPODARJA. TOREJ KULTURI, SEM NAPISAL, SE TOŽI PO OLTARJU. SE TOŽI, SE STRINJAM, JA. IN SAM BOG VE, DA TO NI BILA TAKO NAPAK IZREČENA MISEL. SAMO JE TREBA BITI BOLJ GLOBOK IN SUBTILEN. INTELEKTUALEC JE PO NATURI NEKDO, KI IŠČE, KOMU BI SLUŽIL. TO JE ZANIMIVO. SAMOSTOJNIH INTELEKTUALCEV SKORAJDA NI IN SO ZELO REDKI. IN SE PONAVADI NAPAK UDINJAJO. IMAMO ZGLEDE?? UDINJAJO. JA, TO JE LEP IZRAZ. POLITIKI, NE, PONAVADI? slika PredvajajCitiraj JA. IMAMO ZGLEDE V IDEOLOGIJAH POLPRETEKLEGA ČASA, KAKO SO NEKATERI INTELEKTUALCI SLEPO SLUŽILI, ALI BOLJ ALI MANJ SLUŽILI. TOREJ, TU JE VELIKA NEVARNOST, DA JE INTELEKTUALEC BREZ LASTNE PODSTAVE IN SI JO IŠČE POTEM DRUGJE. AMPAK RECIMO, A JE CERKEV DOJEMLJIVA DO TE VAŠE KRITIKE, KI NI SAMO VAŠA NA KONCU KONCEV. NI SAMO MOJA, SEVEDA. RECIMO, ČE BERETE DR. KUENGA, SLOVITI TEOLOG, KI JE ZDAJ ZADNJE, PRED ČASOM NAPISAL PISMO PAPEŽU O TEM, KAJ VSE, RECIMO?.. ITALIJA IMA NEKAJ TUDI ZELO KRITIČNIH KATOLIŠKIH INTELEKTUALCEV. SEVEDA. KAKO CERKEV ZDAJ NA TO, RECIMO, REAGIRA. A SI MISLI, PSI LAJAJO, KARAVANA GRE NAPREJ ALI KAKO ALI?.. JAZ MISLIM, DA DOBROHOTNO, SAJ DRUGE IZBIRE TUDI NIMA, VESTE. ČAS, DA BI TAKE, KOT SEM JAZ, METALI NA GRMADE, TO JE MIMO. HVALA BOGU!- ŽE, SAMO NI NEKIH DEJANJ, NI DEJANJ, KI JIH RAVNO DR. KUENG OČITA PAPEŽU. NI TEH SPRAVNIH DEJANJ, RECIMO S TO IN TO CERKVIJO, JUDOVSKO, ISLAMOM, ANGLIKANSKO, EVANGELIČANSKO CERKVIJO ITD. NI TEH SPRAVNIH DEJANJ IN NI PRIZNANJA, RECIMO, NI KESANJA ZARADI TEH STVARI, KI SE DOGAJAJO, BOM REKEL NEČASTNIH, O KATERIH ZADNJE ČASE GOVORIMO. TO JE TUDI, BI REKEL, MOJA TRAVMA IN TO, AMPAK GLEDAM, VESTE, TO JE TISOČLETNA LADJA IN KO SE OBRAČA, SE OBRAČA ZELO NEZNATNO, NEZAZNAVNO. BO PA MORALO PRITI IN PRIHAJA IN JAZ TRDNO VERJAMEM, DO NEKEGA PODUHOVLJENJA, DO NEKEGA UVIDA, DO NEKE LUSTRACIJE, KI NE BO SAMO POSVETNA. RECIMO, MI ZAHTEVAMO LUSTRACIJO IZ LETA ' 45, DA SE RAZGALI, KAJ JE BILO TAKRAT, TI ZLOČINI, TI POKOLI IN TAKO DALJE. OBSTOJI TUDI DRUGA LUSTRACIJA, DA NA TEJ PLATI, DUHOVNI, CERKEV VIDI, KAJ JE BILO V PRETEKLOSTI NAPAČNEGA, ŠKODLJIVEGA, PREVEČ POSVETNEGA, PREVEČ MANIFESTATIVNEGA. slika PredvajajCitiraj IN DA NE BO RINILA NAZAJ, V RESTAVRACIJO. TAKO, DA NE PONAVLJA STARIH KURZOV, AMPAK JAZ MISLIM, DA SE TO DOGAJA. SVET GRE VENDARLE, KOT PRAVI TIAR DE CHARDON, TO JE EDEN OD AVTORJEV, KI SEM JIH JAZ PREVAJAL, TA VESOLJNI RAZVOJ, GRE V NEKO PODUHOVLJENJE, ČEPRAV ZNAMENJ NI. TI POKOLI, KI SMO JIM PRIČA ŠE PRED NEDAVNIM, KJE JE TU PODUHOVLJENJE, AMPAK ČLOVEŠTVO SE BO MORALO BOLJ SPORAZUMEVATI, BOLJ BITI SOLIDARNO IN KJER JE SOLIDARNOST, JE RAZUMEVANJE. VI GOVORITE O TRETJI DOBI, RECIMO? JA, TO NI MOJA IZMIŠLJOTINA, TO ŽE EVANGELIJ NAZNANJA, APOSTOL JANEZ IN POTEM VSI TI VELIKI PREROKI, RAVNO IZ PRVE, DRUGE, KRALJESTVO OČETA, KRALJESTVO SINA IN MORA BITI NEKJE PRISOTNO IN JE ŽE PRISOTNO IN DELUJE TUDI KRALJESTVO DUHA. A TE VZHODNE RELIGIJE ŽE DELAJO, RECIMO, VI SE ZANIMATE ZA NEKE VZHODNE RELIGIJE, VEM ITN., VI POZNATE TUDI TO, V FRANCIJI ŽIVI, DELUJE PET MILIJONOV BUDISTOV. A ONI TO ŽE IMAJO? NJIM TEGA NITI NI TREBA, VESTE, KER JE NJIHOV PRINCIP, ZDAJ NE VEM, ČE BOVA ŠLA TAKO DALEČ, NJIHOV PRINCIP TRANSCENDENCE, TEGA PREKAŠANJA LASTNE NARAVNANOSTI IN JE ČISTO DRUGAČEN. ONI IMAJO TO KAR VGRAJENO ŽE V SVOJO DRŽO. TA NIČ, DA TO NAŠE PRIZADEVANJE NI NIČ VREDNO, TO JE VZHODNJAŠKA DRŽA, SKRATKA DEVALORIZACIJA AKCIJE IN TAKO DALJE. NO, SAJ ZDAJ SE TUDI VZHOD SPREMINJA. TO IMAJO ONI ŽE VGRAJENO KAR SPROTI, DOČIM ZAHOD OBOŽUJE DINAMIKO, OBOŽUJE AKCIJO. IN TU BO MORALO PRITI DO NEKEGA KOREKTIVA, DA BODO ONI SPREJELI NAŠ PRINCIP AKCIJE, MI PA NJIHOV PRINCIP KONTEMPLACIJE. IN TO SMO SPET TAM, BI MORALI. slika PredvajajCitiraj KO SEM PREJ OMENIL TO TRETJO DOBO, VI GOVORITE PRAVZAPRAV, DA PRIHAJA ČAS, KO BO ZA SVETIM OČETOM, SVETIM SINOM, PRIŠEL SVETI DUH. JA, SAMO TO NI, BI REKEL, ČASOVNO KAVZALNO, TO SMO ZDAJ, BI REKEL, MALCE V PARADOKSU. LAHKO V SLEHERNI INKARNACIJI, V SLEHERNEM UDEJANJANJU, JE ŽE PRISOTEN SVETI DUH. IN BI MORAL BITI. ŽAL PA TEGA NI BILO IN SMO PRIŠLI DO TEH KRVAVIH INKARNACIJ, DO TEH BOLEČIH STIKOV Z ZGODOVINO, Z LASTNO ZGODOVINO IN S SAMIM SABO. TO JE ODSOTNOST DUHOVNE KOMPONENTE, O KATERI SO GOVORILI ŽE PRVI EVANGELIJI, POTEM PA APOKRIFI IN TO, TAKO DA SE MI ZDI, DA VELJA BITI OPTIMIST. A MISLITE, RECIMO, DA SEDANJI PAPEŽ, RAZINGER, DA LAHKO SPELJE, PRAVZAPRAV, DA JE, ON JE KOREKTEN V TEH VSAKDANJIH OPRAVILIH, TO TUDI DR. KUNEG PRIZNAVA, AMPAK JE VPRAŠANJE, ČE JE PRIPRAVLJEN NA TE REFORME, ALI NI ALI BO MORAL TO SPELJATI NEKDO DRUG, KER REFORME PA SO POTREBNE, NOVA EVANGELIZACIJA. TOREJ JAZ MALCE DVOMIM, PA NE KER BI DVOMIL V KAPACITETE, V KVALITETO SEDANJEGA SVETEGA OČETA, AMPAK ON JE VENDARLE PRVENSTVENO DOGMATIK. VSE ŽIVLJENJE JE UČIL DOGMO. TOLE, O ČEMER SE PA MIDVA POGOVARJAVA, GRE PA RAHLO MIMO DOGME, ALI JO CELO, NE RAZVELJAVLJA, AMPAK JO SKUŠA PRESEČI. TAKO, DA SE MI ZDI, DA ON OB VSEJ KOREKTNOSTI, NE BO POTEGNIL NOVE SMERI. TO BO STORIL, RECIMO, NJEGOV NASLEDNIK. MIDVA BOVA VERJETNO TO DOČAKALA IN ŠE KDO. ALI PA TUDI NE, AMPAK SMER SE MI ZDI, TA LADJA SE MORA OBRAČATI V TO SMER. KAJ PA ŠKOFJE LAHKO RECIMO NAREDIJO SAMI? ŠKOFJE SO POMEMBNI. BOM OMENIL RECIMO LJUBLJANSKEGA METROPOLITA, VAŠ PRIJATELJ, DR. ANTON STRES. VI STE PRED ČASOM REKLI, VIDVA SODELUJETA ŽE DOLGO ČASA, OD CELOVŠKEGA ZVONA NAPREJ, TO JE ČLOVEK, KI BI MORAL BITI LJUBLJANSKI METROPOLIT. NO, ZDAJ JE. A JE ON TISTI, KI LAHKO SPELJUJE TE STVARI NEKAM DRUGAM, ALI JE ON, BOM REKEL, TUDI TRD ČLOVEK? slika PredvajajCitiraj NE, TEGA NE BI REKEL, AMPAK NE SMETE POZABITI, DA BRŽ KO POSTANEŠ NADŠKOF, ŠKOF, KO SI ČLAN TE INSTITUCIJE, SI S TO INSTITUCIJO VEZAN TUDI V DOBREM IN V MANJ DOBREM. IMAMO TISTI LATINSKI IZREK, SLUŽI REDU IN RED BO SLUŽIL TEBI, " SERVA ORDINEM ET ORDO SERVABIT TE ". TI VISOKI DOSTOJANSTVENIKI IMAJO VELIKO ODGOVORNOST, SO PA HKRATI TUDI VEZANI PO SVOJIH ZAOBLJUBAH, PRISEGAH IN TAKO DALJE. NO, AMPAK, DA SE VRNEMO, JAZ SI OBETAM BOLJ SPROŠČENEGA VZDUŠJA, AMBIENTA. VESTE, TO JE VELIKO, USTVARITI NEKO KLIMO, POTEM PA PRIHAJAJO TUDI LJUDJE, DEJANJA, SKRATKA, SADOVI. PO NJIH SADOVIH JIH BOSTE SPOZNALI. IN SE MI ZDI, DA BO TA MOŽ, KI GA IMAM ČAST IMENOVATI PRIJATELJA, NAREDIL TO KLIMO, OZIROMA JO POMAGAL SOUSTVARJATI. NE BO PA TEGA ZMOGEL SAM. A VIDVA, RECIMO, SODIM, DA SE KDAJ TUDI VIDITA, A DEBATIRATA O TEM? KAKO ON, RECIMO, GLEDA NA VAŠA KRITIČNA STALIŠČA DO CERKVE? slika PredvajajCitiraj MORAM REČI, DA SE O TEH STVAREH NE POGOVARJAVA TOLIKO. TO JE BOLJ, VESTE, BESEDNIH RAZLAG TU NI TREBA. ČE JE POSREDI ENA INTUICIJA, SE LJUDJE RAZUMEJO BREZ BESED. IN MISLIM, DA JE TO TU NA MESTU. KER BESEDE SO, BESEDE SO IZDAJALSKE, VESTE. TUDI VEČKRAT NE GOVORIJO TISTEGA, NE POMENIJO TISTEGA, KAR JE IZGOVORJENO. IN PREDVSEM, PRAVIJO SICER, BESEDA NI KONJ, AMPAK VČASIH JE TEŽJA OD KONJA. IN TO IMA SVOJO PREDNOST, DA SE ČLOVEK NE ZAGOVORI, AMPAK DA PUŠČA VENDARLE NEK IZHOD V NEIZREČENEM. ZA TO PA MORA BITI SIMPATIJA. SIMPATIJA, TO JE ENA VELIKIH TEM ANDREA BERKSONA, INTUICIJA IN MISEL, DA TO DELUJE NA PODLAGI SIMPATIJE. INSTITUCIJI PA TO NI DOVOLJ, NE SAMO CERKVI. VI STE DOŽIVELI ČASE PARTIJE, TAM SIMPATIJA, TO JE MORALO BITI PRIBITO. JAZ SEM ZA TO IN SI MORAL ŠE NEKAJ STORITI, DA SO VEDELI. JAZ NISEM PRISTAŠ TEH RAZMERIJ IN SEM VESEL, DA TUDI SEDANJI NADŠKOF PUŠČA DOLOČENE STVARI NEIZREČENE, DA BO IMEL, SI DOMIŠLJAM, VEČJO MOŽNOST AKCIJE. VI STE NEKOČ REKLI, GOVORIVA O RELIGIJAH IN TEM, RELIGIJO SI JE IZMISLIL MOŠKI. BO VERJETNO DRŽALO, KER " RELIGERE " POMENI POVEZAVE IN TO JE V GLAVNEM LE RACIONALNA POVEZAVA. AMPAK TO JE PRIPOVEDOVANJE ZGODB NA KONCU KONCEV. TO JE PRIPOVEDOVANJE, RECIMO NEKEGA MITA, KI SE ALI OBNAVLJA ALI SE NA NOVO POSTAVLJA, AMPAK ZANIMIVO, MOŠKA KOMPONENTA JE, DA STALNO IŠČE DOKAZOV. SPET SMO TULE PRI INTUICIJI IN MISLI. MOŠKI JE PRVENSTVENO RAZUMNIK, DOČIM TISTA ŽLAHTNA INTUICIJA JE PRVENSTVENO ŽENSKA. ČE KDO ZDRUŽUJE OBOJE, JE IDEALNO, AMPAK TAKI PRIMERI SO REDKI. TOREJ RELIGIJA, AVTOR BERGSON PIŠE, KAKO SE TO LAHKO IZRODI V DEJANJU, DA GA NI ZLOČINA NA TEM SVETU, KI GA NE BI STORILA RELIGIJA V TEJ ALI ONI OBLIKI, PRI ČEMER NE MISLI SAMO KRŠČANSTVO. KAJ SO POČELI V 30- LETNI VOJNI LUTERANI IN KATOLIČANI. KAJ POČNEJO DANES ŠIITI IN SUNITI, SAJ TO JE PRIMERJAVA Z NAŠIMI RAZPRTIJAMI. POBIJANJE NEDOLŽNIH LJUDI ZAVOLJO NEČESA. SKRATKA, RELIGIJA, KO SE POZUNANJI, POVNANJI, JE SPOSOBNA VSEGA, OD PEKLA DO NEBES IN NAZAJ. A STE VI MALO NASTROJENI, RECIMO PROTI ISLAMU ZARADI TEGA NASILJA? TUDI PAPEŽ RAZINGER JE V REGENSBURGU TAKRAT, MOGOČE MALO NETAKTIČNO, REKEL, ČEŠ TO JE VERA NASILJA, SAJ MOGOČE NISEM PRAV POVZEL. NE, NE IN SE NI ZMOTIL. AMPAK VI PRAVITE, RECIMO, POZNAVALEC FRANCIJE IN POLITIK IN TAKO NAPREJ, NEUMNOST JE, DA SILIMO TURKE V EVROPSKO UNIJO, ZATO KER TURKI NE PRIZNAVAJO KRŠČANSKIH MANJŠIN. TO JE PRAKSA, NE SMEMO PA POZABITI, DA IMA ISLAM JEZUSA ZA PREROKA IN TO VELIKEGA PREROKA IN ČASTI MARIJO, SKRATKA, ISLAM SE IMA ZA NADALJEVALCA TE RELIGIOZNE KULTURE, TAKO KOT JE KRŠČANSTVO PREVZELO JUDOVSTVO, SI GA JE PRISVOJILO, TAKO IMAJO TO. TOREJ, GLEDE NASILJA JE TAKO, SE NE DA ZANIKATI, SE ZAČNE KORAN V IMENU ALAHA USMILJENEGA. TO SO KRASNE MISLI IN TAKO DALJE, AMPAK ČIM PRIDEMO TAM NA MOHAMEDA, TO JE MEČ. KOT TAKEGA GA IMA DANTE MED NASILNIKI V PEKLU IN ZARADI TEGA, MIMOGREDE POVEDANO, MUSLIMANOM JE PREPOVEDANO BRATI BOŽANSKO KOMEDIJO. TOREJ, TO JE TA BOJEVITA, MILITANTNA PLAT ISLAMA, S KATERO NE BI IMEL JAZ RAD OPRAVKA IN MISLIM, DA EVROPA TUDI NE. PO DRUGI STRANI PA, JAZ TO DOBRO POZNAM PA NE IZ FRANCIJE. JAZ SEM BRAL NJIHOVE MISTIKE, " IBEN ARABI " IN DRUGI. TO JE TAKO KOMPATIBILNO S KRŠČANSKO MISTIKO IN S KATERO DRUGO, S PERZIJSKO, INDIJSKO, DA SI MISLIM, MI, SLEPCI, TAVAMO IN SE BOKSAMO DRUG DRUGEGA, NE VIDIMO PA IZVIRA SVETLOBE, KI JE ISTI, KI JE EDEN IN ISTI. TAKO, DA BI SE DALO Z ISLAMOM ŠE KAKO SHAJATI. TO JE BILA TUDI VELIKA IDEJA NEKEGA FRANCOZA, DA BI V JERUZALEMU USTANOVILI UNIVERZO ZA VSE TRI MONOTEISTIČNE RELIGIJE. JAZ BI TO PODPRL IZ VSEGA SRCA. slika PredvajajCitiraj GOSPOD PROFESOR, POVEJTE MI, KAJ JE BILO TISTO, KAR VAS JE IZ TEH SIJAJNIH PRAVZAPRAV VODA, PREVAJANJE, PROFESURA, FILOZOFIJA, TEOLOGIJA, POTEGNILO V ENO TAKO, BOM REKEL, BANALNO STVAR, KOT JE POLITIKA? TAKO BANALNO STVAR, KOT JE DEMOS, NE? TO STE VI REKLI. TO SEM JAZ REKEL, JA. ZDAJ SLAVIMO 20- LETNICO IN SEVEDA, TO SE SAMO SEBI VSILJUJE V MISEL. JA, JE ZANIMIVO, A VESTE. JAZ SEM VENDARLE ČLOVEK SICER KONTEMPLACIJE, AMPAK TUDI AKCIJE. ČUTIL SEM POTREBO PO AKTIVIRANJU. NE DA BI POSTAL AKTIVIST, AMPAK V UDEJANJANJU. FRANCOZI REČEJO " CONCRETISEE ", DA POSTANEŠ KONKRETEN, DA SE IZ TEH VIŠAV VENDARLE SPUSTIŠ TU IN TAM NA ZEMLJO, DA IMAŠ PRAV ALI NE. IN TO PREVERJANJE STALIŠČA, JE PRIŠLO PA MENI KOT NA KOŽO, V LETIH, TAM ' 89. TAKRAT SEM KONČAL TA PRVI ROMAN, NE TEGA, RAPSODIJA 20, OZIROMA TUDI TEGA IN SEM SE ČUTIL NEKAKO PROST ALI BREZ DELA. TO JE RAVNO INTELEKTUALEC, KI BI SE RAD UDINJAL. IN JE POTRKAL NA VRATA LOJZE PETERLE IN SEM IMEL TAKOJ DELODAJALCA. IN OD TOD MOJA PRISOTNOST V DEMOSU, VSE PO NAKLJUČJU, VESTE.- ČEPRAV STE VI POTEM NEKOČ REKLI, SAJ VAS NE LOVIM ZA JEZIK, AMPAK NE VEM, KAKO TO, DA SEM PRISTAL V POLITIKI, ZAKAJ SEM TEDAJ REKEL JA. VERJETNO JE BIL KRIV NIZEK PRITISK. VESTE, TA MOJA IDEJA JE LEPA PA NI TAKO ORIGINALNA. BRAL SEM NEKJE, DA KITAJCI VSO POLITIKO RAZLAGAJO Z METEOROLOGIJO. MISLIM, TO JE KARIKATURA, AMPAK JE VELIKO NA TEM. VREMENSKE, BITKA PRI GATISBOURU, TO JE BILA STRAHOTNA VROČINA, TISTI 3. ALI 4. JUNIJ, AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA IN ONEMU, GENERALU LEEJU, JE PREPROSTO, KOT PIŠE, ZAVRELA KRI IN JE NAPADEL, KO NE BI SMEL. SKRATKA, SO ZNAKI, KI TO?. NO, NE BOMO ŠLI V TO SMER. TA MOJ ANGAŽMA SEVEDA JE BIL PA POSLEDICA ŽE POPREJŠNJEGA NEZADOVOLJSTVA, KI SEM GA ČUTIL IN TUDI IZRAZIL V RAZNIH ČLANKIH. EDEN OD TEH JE BIL AVGIJEV HLEV, KI JE IZŠEL V DELU IN JE ZBUDIL KAR PRECEJ, TO JE BILO LETA ' 89, KAR PRECEJ, BI REKEL, ODMEVOV. NEKJE SEM SE ČUTIL ZRELEGA, DA STOPIM NA ODER ZGODOVINE IN TO JE BILA PRILIKA. KER JE PAČ BILA SKUPINA SLOVENCEV ZAPOSTAVLJENA TOLIKO IN TOLIKO LET. ABSOLUTNO. JAZ SEM SE IMEL ZA ENEGA, BI REKEL, DRUGORAZREDNIH DRŽAVLJANOV, KI JIH JE BILO OGROMNO IN PRIŠLA JE TA PRILIKA, OSVOBODITEV SLOVENIJE, KAJ LEPŠEGA! BI BIL IN BEDAK IN, BI REKEL, NEVREDEN, ČE SE NE BI ODZVAL TEMU TRENUTKU. slika PredvajajCitiraj VI STE BILI NAJPREJ POSLANEC IN SLIŠIM, BEREM, DA STE SE TAM, NA TEH PARLAMENTARNIH SEJAH, ZELO, ZELO DOLGOČASILI. ABSOLUTNO. TO JE BILO, KER, VESTE, TA PARLAMENT NI BIL VAJEN, TO SO NAS POTEGNILI. IN TAM SE JE GOVORIČILO IN DRUG DRUGEGA SMO OBKLADALI. NE BOM POZABIL, KAKO JE ŠEL ENKRAT GOR MLADENIČ, JA, IN JE REKEL KAR V MIKROFON, CAPUDER LAŽE. NO, TO JE BIL GOLOBIČ. MI JE PRAV VŠEČ, UPAM, DA GA NE BOM UŽALIL, DA SO TUDI NJEGA ZDAJ UJELI NA LAŽI. AMPAK JAZ, TAKRAT MINISTER, JA, TO JE KAR TAKO BILO. IN TEGA JE BILO VELIKO, A VESTE, PA DEMONIZIRANJA NASPROTNIKA. TO JE TEHNIČNI IZRAZ, NE, DA V NASPROTNEM POSLANCU VIDIŠ SOVRAŽNIKA. AMPAK TEMU SE NISMO MOGLI?? TO JE STALNICA PRI NAS. ČE STE ZDAJ POSLUŠALI, TE DNI, CIRILA ZLOBCA. JA, JA. JE REKEL, PRI NAS SE ŠE BOLJ SOVRAŽIMO, KOT SMO SE MED VOJNO. TO JE STALNICA PRI NAS. TO JE NJEGOV PRIMER IN ŠE KOGA, AMPAK JAZ MISLIM, DA JE VZDUŠJE VENDARLE BOLJŠE, ZLASTI TI MLADI. TI O TEM NE VEDO DOSTI IN DEJANSKO, TO JE BILA ENA ZAMUJENA PRILOŽNOST, KO BI MI LAHKO TO SOVRAŠTVO DELOMA IZKORENINILI Z ENO TEMELJITO LUSTRACIJO PRETEKLIH DOGODKOV, OSVETLITEV, LUSTRACIJA, TAKO KOT SO DRUGE DRŽAVE VZHODNE EVROPE, MI TEGA NISMO STORILI IZ RAZNIH RAZLOGOV, O KATERIH SE BO ŠE GOVORILO IN ŠE PISALO. TA VLADA JE BILA ŠIBKA, PETERLE JE IZJAVIL, ENA REVOLUCIJA JE DOVOLJ. SAJ MISEL JE LEPA, AMPAK TAKRAT BI SI MORALI MALCE PREZRAČITI STANOVANJE, VESTE. ČE SE ČLOVEK NEKAM NA NOVO VSELI, MORA POČISTITI KLET IN PODSTREŠJE IN PREBELITI IN TO IN TO BI MORALA NAREDITI TA VLADA LETA ' 90. IN NI STORILA. A JE IMELA MOČ, SAJ JE LEVICA VENDARLE IMELA. slika PredvajajCitiraj DOBRO VPRAŠANJE, ALI JE IMELA MOČ? JAZ MISLIM, DA JE NI IMELA, KER VEMO, KDO JE BIL NOTRANJI MINISTER, VEMO, DA SO SE TAKRAT UNIČEVALI NOTRANJI ARHIVI, DA SO S KAMIONOM TO VOZILI VEN, BOG VE KAJ, SKRATKA, DA NIHČE NI IMEL VOLJE DREGNITI V TO, KAR SE JE DOGAJALO PRI NAS PO VOJNI IN TO SO BILE HUDE STVARI. AMPAK TENDENCE, KI JIH JE KAZAL DEMOS, SO BILE OČITNE, PREVEČ OČITNE. VI PRAVITE, STVARI JE TREBA PRIKRITI, JIH NE SMEŠ TAKO OČITNO KAZATI, RECIMO, TO ZAHOD DELA, FRANCOZI TO DELAJO. DEMOS JE PA VENDARLE KAZAL NEKE SVOJE TENDENCE, SE PRAVI, REKATOLIZACIJA, RESTAVRACIJA ONEGA IN TAKO NAPREJ. NE, ABSOLUTNO TEMU UGOVARJAM. SE NE STRINJATE? IZ TEGA MOJEGA GOVORA NE SMETE SKLEPATI, DA JE BIL DEMOS TAK. EN DEL DEMOSA, EN DEL. MI SMO IMELI 13 PROCENTOV NA VOLITVAH IN BI REKEL, NOBENE MOČI. SO MI PA ZAMERILI TA GOVOR, ZANIMIVO, PREDSEDNIK BUČAR, KI JE, BI REKEL, STAR LISJAK IN SE NE DA SPELJATI, MI JE REKEL, SPELJAL SI NAS NA ČISTINO, S TEM IZREKOM. IN DEJANSKO JE NASTAL EN VTIS, DA JE V DEŽELI NEKA REKATOLIZACIJA, KAR NI BILO RES. IN TUDI LAHKO ZDAJ POVEM, JOŽE PUČNIK, KI JE POMAGAL ZRUŠITI DEMOS, PO TRETJEM GLASOVANJU JE PRIŠEL ČISTO SVEŽ Z DUNAJA, IZ ENE SOCIALDEMOKRATSKE INTERNACIONALE, KJER SO MU VERJETNO OČITALI, JA, KAM PA GRE VAŠA SLOVENIJA? TOREJ, TA VTIS?? PUČNIK JE NEKAJ POSEBNEGA, PUČNIK JE VOLITVE ZARADI TEGA ZGUBIL, PREDSEDNIŠKE. PUČNIK JE NEKAJ ZELO POSEBNEGA, AMPAK TA VTIS NEKE REKATOLIZACIJE, V BISTVU SO NAM TO VSILILI. SAJ NI ŠLO TAKO DALEČ. CERKEV TAKRAT IN MI KRISTJANI SMO BILI ZADOVOLJNI, DA SE DOLOČENE STVARI POPRAVIJO, DA NISMO VEČ DRUGORAZREDNI, DA SE SVOBODA KULTA IZPELJE, DA SE CERKVI VRNE TISTO OSNOVNO PREMOŽENJE, KI GA JE IMELA, DA BO LAHKO VZDRŽEVALA SVOJO DEJAVNOST IN TO JE BILO VSE. MI SMO VEDELI, DA SE NE DA NA SILO REKATOLIZIRATI NIKOGAR. NE KOT MOJ PRIJATELJ ALOJZ REBULA, SE ZDAJ SPRAŠUJE, KJE JE TISTIH 100 TISOČ ATEISTOV V SLOVENIJI, KI BI JIH RAD PRIPELJAL NAZAJ V KATOLIŠKO CERKEV. JAZ NE DELIM Z NJIM TEGA NAVDUŠENJA, KER TEGA NI. MI SMO ZDAJ TAKO DALEČ, DA SO SPREOBRNITVE MOŽNE SAMO NA OSEBNI RAVNI IN TO JE EDINO PRAV. ČEPRAV STE VI KOT KULTURNI MINISTER, KOT SE SPOMNIM, TO SO VAM ZAMERILI, ČEŠ, ZDAJ BOM PA, POENOSTAVLJAM, FORSIRAL ONO STRAN, KI JE BILA DO SEDAJ ZAPOSTAVLJENA. TUDI PRI PREŠERNOVIH NAGRADAH. slika PredvajajCitiraj PA SAJ JIH NI BILO TOLIKO. JAZ SEM TO MALCE POANTIRAL, SEM REKEL, ZDAJ SO BILE SVETE KRAVE IN DEJANSKO, TO SO VAJENI BILI ČRPATI, MOLSTI DRŽAVO. EDEN JE CELO REKEL, VESTE, JAZ SEM BIL VAJEN DOBITI NA MINISTRSTVU MENICO IN BIANCO. V OBRAZ MI JE REKEL TO. SEM REKEL, ZDAJ SE PA NAJ TE SVETE KRAVE MALCE ODDAHNEJO, ODPOČIJEJO, DA BO ŠE KDO DRUGI PRIŠEL ZRAVEN. AMPAK TO BI BIL PREMIK, RECIMO, NITI NE ZA 10 PROCENTOV, VESTE. IN ZAVOLJO TEH 10 PROCENTOV ALI ŠE MANJ, SO ZAGNALI TAKO GONJO O REKATOLIZACIJI IN TAKO DALJE. TO JE BILA ČISTA POLITIČNA MANIPULACIJA IN SEM VESEL, DA SVA PRIŠLA NA TO, DA TO LAHKO JAVNO IZJAVIM. KO GOVORIVA O DEMOSU, VI PRAVITE, DA SO POGREBNIKI DEMOSA PO DVEH LETIH VLADANJA PRAVZAPRAV, PRIŠLI IZ VRST DEMOSA. VI OMENJATE KONKRETNO PUČNIKA, BUČARJA IN OBA HRIBARJA. NO, TO JE JAVNA SKRIVNOST, TEGA SI JAZ NISEM IZMISLIL. VESTE, ŠLO JE ZA ISKANJE NEKEGA NOVEGA RAVNOVESJA. IN KOT REČENO, NAŠI LEVI BRATJE, OZIROMA ZAVEZNIKI, SO SODILI, DA GRE TA VLADA PREVEČ V DESNO, OD TOD TA ZNAMENITI IZREK SPOMENKE HRIBAR, USTAVITE DESNICO. ČAKAM, DA BO ENKRAT ŠE REKLA, USTAVITE LEVICO. TO JE BILO IN STRAH JE BIL VELIK. IN ŠE, BI REKEL, PODPIHOVANJE IZ RAZNIH STRANI, TUDI IZ TUJINE. OMENJAL SEM SOCIALNODEMOKRATSKO OZIROMA TO SOCIALISTIČNO INTERNACIONALO. TAM SO ZAGNALI PREPLAH, ČEŠ, KAM GRE SLOVENIJA. OMENJAM SEVEDA ŠE STALNO FRONTO IZ OZADJA, KI OBSTOJI ŠE DANES IN KI JO VODI NAŠ BIVŠI PREDSEDNIK, O KATEREM TAKO SIMPATIČNO PIŠEM V SVOJEM PARIŠKEM DNEVNIKU. VSE TO JE PRIPOMOGLO, DA SO TAKRAT DEMOS SPODNESLI S POSLEDICAMI, KI VELJAJO ŠE DANES. 20 LET PO, JAZ GOVORIM O OSVOBODITVI SKORAJ, ALI PO TEM ZASUKU, SMO ŠE VEDNO V STARIH ZAMERAH. JAZ NE BI REKEL SOVRAŠTVU, AMPAK ZAMERAH. IN TU SE KREPI POLARIZACIJA. BOM MALCE POENOSTAVIL, TAKO PARTIJA KOT CERKEV ŠE NAPREJ ŽENE SVOJO, TAKO KOT BI BILI ŠE VEDNO V TISTIH USODNIH IN KRVAVIH DOGODKIH, KI SO NAS ZAZNAMOVALI ŠE KAKO. TEMU BI SE DALO IZOGNITI. IN MNOGI NAS KRIVIJO, ČEŠ, DEMOS, VI STE IMELI MOČ IN TAKRAT BI LAHKO TO IZPELJALI. KOT STE PRAVILNO UGOTOVILI, TE MOČI NISMO IMELI. A JE BILA BOJAZEN, RECIMO, NA LEVICI IN POTEM NA LJUDEH, KI SO BILI NA VAŠI STRANI PA VENDARLE MALO NA LEVICI, DA BI TO POSTALA POTEM MOGOČE PREVEČ DOLGOROČNA ZADEVA? LAHKO DA. TUDI VESTE, SMO BILI MI VSI POD STRAHOM PRETEKLOSTI, ENKRAT NA OBLASTI, ZA VEDNO NA OBLASTI. TO SEM MISLIL, JA. TO JE TO. TO SEM MISLIL. slika PredvajajCitiraj NI NAM ŠE PRIŠLO V KRI IN MESO, DA VENDARLE SO ZDAJ VOLITVE VSAKE ŠTIRI LETA IN SE LAHKO GARNITURA MALO IZMENJA. TO NAM ŠE NI BILO TAKO JASNO. EDINO TA IZKUŠNJA JE POZITIVNA, DA VIDIMO DANES, DA JE OBLAST RELATIVNA. TAKRAT PA ŠE TEGA NISMO VEDELI. A STE SE POTEM, RECIMO, KO STE KONČALI TO ZGODBO Z MINISTROVANJEM, KER SO VAM METALI, JAZ VEM, VELIKO POLEN SO VAM METALI POD NOGE IN TAKO NAPREJ, VSAKA VAŠA IZJAVA JE BILA RAZUMLJENA DRUGAČE IN TAKO NAPREJ. KO STE ŠLI V PARIZ, TAM STE PA ŠTUDIRALI, BILI STE ŠTIPENDIST FRANCOSKE VLADE NEKAJ ČASA, SE PRAVI, PRIŠLI STE, ČE TEMU REČEM, KOT PIŠETE TU NOTRI, V RAJ, V CENTER KULTURE, V CENTER OMIKE IN TAKO NAPREJ, ZA AMBASADORJA, SEVEDA. TOREJ ZAME KOT ZA ROMANISTA, SEVEDA, JE BILA TO PERFEKTNA DESTINACIJA. SAMO, TAM SE JE ZAČELA NOVA BITKA. ISTI DVOBOJ, KOT SMO GA BILI DOMA, SE JE PRENESEL NAVZVEN. TAM JE BILO PA TREBA PREPRIČATI FRANCOZE, KI SO ENI GLAVNIH KREATORJEV EVROPSKE POLITIKE, DA JE DOBRO, DA JE SLOVENIJA SAMOSTOJNA. TO SEM ŽE CITIRAL IN BOM ŠE, KAKO MI JE REKEL FRANCOSKI PREDSEDNIK MITTERRAND, KO SEM MU PREDAL PISMO IN SEM GA LEPO VPRAŠAL, SEM REKEL, GOSPOD PREDSEDNIK, KJE VIDITE PRIHODNOST SLOVENIJE? IN JE GLADKO ODGOVORIL, V JUGOSLOVANSKEM OKVIRU. TOREJ, JOPE, ZUNANJI MINISTER JE BIL ZRAVEN, JE KAR MALO TRZNIL. SEVEDA, NOVEMU VELEPOSLANIKU SLOVENIJE TO REČI?? KOT DA BI VAS POLIL S HLADNO VODO, NE? JA NO, SEVEDA, TO NI BILO PRIJETNO IN TAKO, KOT JE MISLIL MITTERRRAND, SO MISLILI MNOGI, VEČINA FRANCOZOV, TAKO DA JIH JE BILO TREBA PREPRIČATI, TU IMAM TUDI EN GOVOR, KI SEM GA IMEL NA ZUNANJEM MINISTRSTVU, DA JE SLOVENSKA IZKUŠNJA POTREBNA IN VERJETNO KREATIVNA ŠE ZA DRUGE JUGOSLOVANSKE NARODE. TO SEM PONAVLJAL TUDI KASNEJE KOT AMBASADOR V RIMU. SEVEDA, JE BILO PA NERODNO, RAVNO KO SEM ŠEL V RIM, JAZ SEM SKOZ OZNANJAL TA EVANGELIJ, DA MI DA DRŽIMO SKUPAJ, NO, POTEM SMO SE PA SKREGALI S HRVATI ZAVOLJO TE NESREČNE MEJE, AMPAK TAKRAT TEGA ŠE NI BILO. CITIRAL BI ŽUPANČIČA, KI SEM GA TUDI CITIRAL V RIMU, KO PRAVI, V ZARJE VIDOVE, JE MISLIL, V TISTI PESMI, TA PARADOKS, DA POJDE SLOVENEC, NAJMLAJŠI BRAT ZA VSE TRI SREČE ISKAT. TO SO BILI SRBI, HRVATJE?.. TO JE LEPO POVEDANO. TUKAJ PRI MITTERRANDU, POTEM STE IN SO TO IZJAVO POSKUŠALI OMILITI, ČEŠ DA NE GRE ZA JUGOSLAVIJO, DA GRE ZA REGIJO, ČE SE SPOMNIM PRAV. slika PredvajajCitiraj JA, KAR SEVEDA DANES GLEDANO, PO 20. LETIH, ŠE ZDALEČ NI BILA TAKO NEUMNA, TO JE BIL STAR POLITIČNI LISJAK, MITTERRAND. IN DEJANSKO, ZDAJ V KRIZI EVROPE, BO VEDNO BOLJ STOPILO V OSPREDJE NEKO PAMETNO POVEZOVANJE. KER TAKO MAJHNI, KOT SMO MI, SEVEDA NE BODO KREIRALI POLITIKE IN BODO MIMOGREDE ŽRTVE KAKŠNE?? TAKO, DA SE BOMO MORDA, TO JE MOJA OSEBNA VIZIJA, DA SE BOMO V PRIHODNOSTI ŠE POGOVARJALI JUGOSLOVANSKI NARODI, SEVEDA V EVROPSKEM OKVIRU. TO SEM PA VSESKOZI NAGLAŠAL. NIKDAR VEČ V TAKI JUGO FEDERACIJI, PRI ČEMER JE MOŽNO, DA SLOVENCI BOLJ GRAVITIRAMO NA SEVER, NA SLOVANSKE DRŽAVE, SAJ SMO IMELI VIŠEGRAJSKO SKUPINO, KI JE ZDAJ PROPADLA. TO JE STVAR POLITIKOV IN BODOČIH VLAD, AMPAK DANES UGOTAVLJAM, DA MITTERRAND NI IMEL TAKO POPOLNOMA NAPAK, KOT SE JE MENI TAKRAT DOZDEVALO. NAVSEZADNJE, MI SMO SANJALI O SLOVANSKI DRŽAVI ŽE 100, 200 LET. SMO SANJALI IN REALIZIRALI JUGOSLOVANSKO DRŽAVO DVAKRAT. DVAKRAT JE PROPADLA. ZDAJ, V TRETJE, BO TREBA KAJ, BI REKEL, BOLJ PAMETNEGA POGRUNTATI, AMPAK VENDARLE IZPELJATI NEKO POVEZAVO, KER JAZ, KI SEM BIL DVAKRAT V TUJINI PO ŠTIRI LETA, SLABO VIDIM MOŽNOST, DA BI MALA SLOVENIJA KAR SAMA KRMARILA NA TEM EVROPSKEM MORJU. VIDITE, KAJ SE DOGAJA Z GRČIJO ZDAJ PA PORTUGALSKO IN ŠE DRUGO. VIDIMO NOVE POVEZAVE, TA VELIKI BODO V EVROPI ŠE VEDNO VELIKI. TALE USTAVA, KI JO IMA ZDAJ EVROPA, JE LIST PAPIRJA. DEJANSKO SE BO TREBA PAMETNO POVEZOVATI IN ZARADI TEGA BO TREBA TUDI PRI NAS DOMA IZPELJATI NEKO ENOTNOST, VSAJ, BI REKEL, V OSNOVI. slika PredvajajCitiraj POVEJTE MI, GOSPOD DOKTOR, KAKŠNA JE DANES VLOGA DIPLOMACIJE. ČE VEMO, KAJ JE VČASIH BILO, KAJ JE DANES, RECIMO, AMBASADOR, ČLOVEK, KI SPREJEMA NAŠE DOMAČE LJUDI, KI PRIDEJO V PARIZ ALI PA V RIM, KJER STE VI BILI, SE UDELEŽUJE BANKETOV IN ONEGA, AMPAK KAKŠNE VELIKE VLOGE PA VEČ NIMA. NE. VLOGA DIPLOMACIJE JE V BISTVU MINIMALNA. JAZ SEM VEDNO REKEL, DA SEM KOT VELEPOSLANIK ŠEF RECEPCIJE IN PISMONOŠA. TO JE BILA MOJA?. KER DEJANSKO SE TI MINISTRI ŽE VSE MED SABO ZMENIJO. IN POGOSTO JE VELEPOSLANIK NAJMANJ POUČEN O TEM, KAR SE?. TAKO, DA MORAM JAZ ZVEDETI TO, KAR STA SE MOJA DVA MINISTRA MED SABO ZMENILA, OD MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE DRŽAVE SPREJEMNICE. TAM MI POSTREŽEJO S KAKŠNIM PODATKOM. JAZ SE NAREDIM, KOT DA SEM NA TEKOČEM, NISEM PA BIL. TO JE ŽALOSTNO. TO JE STVAR MINISTRA POTEM, KI SLABO KOMUNICIRA. NATANKO TAKO. KI VAS NI POSEBEJ PARDONIRAL, NE. NE BI RAD HVALIL SVOJIH ŠEFOV. TOREJ, TO JE TO, MINISTRI SE DOBIVAJO, PREDSEDNIKI VLAD SE DOBIVAJO. TO JE STALNA KOMUNIKACIJA, TO JE DOBRO, ČE ODMISLIMO, DA ZAPRAVLJAJO DRŽAVNI DENAR. TEGA JE PA OGROMNO. IN TE RAČUNICE ŠE NI NIHČE PRINESEL, KOLIKO NAS TA EVROPA STANE, ZLASTI NA TAKO MAJHNO DRŽAVO. BOLJŠE, DA NE. V NEKEM SMISLU JA. SEM IMEL DVE KOMISIJI NA OBISKU V RIMU, FINANČNI, ZLASTI TOLE RAČUNSKO SODIŠČE. SEM REKEL, KAJ PRIHAJATE IN ZAPRAVLJATE DRŽAVNI DENAR, KO JE VSE ZRAČUNANO IN IMAJO NA MIZI VSE PODATKE, POPOLNOMA VSE, DO ZADNJEGA EVRA. JA, MI JE RAZLOŽIL SVOJO FILOZOFIJO, AMPAK KOLIKO STANE TA FILOZOFIJA DRŽAVO, TEGA PA NI RAZLOŽIL. VI STE OMENILI PREJLE, KAKO PIŠETE V TEJLE KNJIGI PARIŠKI DNEVNIK, KI STE GA NAPISALI NAKNADNO, PO VRNITVI DOMOV IZ PARIZA, KER VAM PRAVZAPRAV NISO PODALJŠALI MANDATA, KER VAS PAČ NEKATERI NISO ŽELELI TAM VIDETI. VI GOVORITE O TEM, DA STE TUDI O TEDANJEM PREDSEDNIKU KUČANU PISALI, DOST SIMPATIČNO, RES, AMPAK NOTER SEM ZASLEDIL TUDI TO, VENDARLE NEKO AVERZIJO, SE PRAVI, DVEH POLOV, DESNEGA IN LEVEGA. KONEC KONCEV, NOTER PIŠETE, NAJBRŽ NI BILA KAKŠNA VELIKA SIMPATIJA MED VAMA. BIL JE SVET EVROPE V STRASBOURGU, TAM JE BILO POLNO LJUDI, PRIŠEL JE TUDI PREDSEDNIK KUČAN IN NA SREČO SE MI NI BILO TREBA ROKOVATI Z NJIM. TO PIŠETE V TEJ KNJIGI. JA, TO STE PA DOBRO BRALI. VSA ČAST VAM. JAZ SEM TO ŽE POZABIL. TAKO BOM REKEL, ČISTO NARAVNOST. ČLOVEŠKA SIMPATIJA, JA, SAJ JO IMAJO MNOGI DO PREDSEDNIKA KUČANA, POLITIČNA PA NE IN S TEM SEM VSE POVEDAL. O DRNOVŠKU TUDI PIŠETE. DRNOVŠEK VAM JE NEKOČ, KO JE, MISLIM, IMEL SESTANEK S CHIRACOM, VAM JE ZAMERIL, KER STE PRAVZAPRAV VSKOČILI PRI NEKI FORMULACIJI IN JE REKEL, NE MARAM, DA MI VSKAČETE V BESEDO. slika PredvajajCitiraj JA, SAJ TO JE IMEL PRAVICO REČI. JA, SE RAZUME. KER VELEPOSLANIKI SMO V GLAVNEM TIHO, AMPAK NEKAJ JE ŽE MORALO BITI, DA SEM GA MALCE, NE POPRAVIL, AMPAK MU PRISKOČIL NA POMOČ, KER SEM ZNAL, ON JE DOBRO GOVORIL FRANCOSKO, AMPAK JAZ PA ŠE BOLJ. IN TAM JE STVAR FORMULACIJE IZREDNO VAŽNA, ZLASTI V FRANCOŠČINI. TO JE TREBA ZNATI FORMULIRATI, V ITALIJANŠČINI ISTO. TO SO PRECIZNI ROMANSKI JEZIKI, KJER V ENI BESEDI ALI DVEH POVEŠ VEČ KOT TO NAŠE BLEBETANJE PA TUDI ANGLEŠKO. TAKO DA JE BILO TO, AMPAK MORAM REČI, PREDSEDNIK DRNOVŠEK MI JE BIL NAKLONJEN. ON JE BIL TUDI ZA TO, DA GREM JAZ KASNEJE V VATIKAN, PO VRNITVI IZ PARIZA, AMPAK TO MI JE PA RAVNO MOJ PRIJATELJ REKEL, NE. KO PRITISK NI BIL TA PRAVI, NE? NE, BI REKEL, ZRAČNI PRITISK, METEOROLOGIJA NI BILA UGODNA ZA MOJ ODHOD. V KNJIGI PIŠETE O DRNOVŠKU TUDI, POKOJNEM PREDSEDNIKU, PRAVZAPRAV NA NEK SIMPATIČEN NAČIN, KAKO STE NEKOČ SEDELI NA NEKI MODNI REVIJI, RECIMO IN TAM JE SEDELA SLOVITA MANEKENKA CLAUDIA SCHIFFER IN GOSPOD PREDSEDNIK SI JE ZAŽELEL, DA BI JO POVABIL, DA POPIJE KAVO Z NJIM. VAM JE TO NAROČIL, VI SEVEDA TE VLOGE NISTE HOTELI SPREJETI, STE JO PREDALI NEKI PR- OVKI, DRNOVŠKOVI, REZULTAT PA JE BIL NEUSPEŠEN, TE MISIJE NJENE. TO SO ZANIKALI POTEM V KABINETU. NE, NE, AJA, V KABINETU! SEVEDA SO ZANIKALI. NJIHOVA DOLŽNOST JE, DA ZANIKAJO TAKE STVARI. TOREJ NI BILA TO MODNA REVIJA, AMPAK SMO V RECEPCIJI NEKEGA HOTELA ČAKALI, KJER JE BILA SLUČAJNO TUDI TA DAMA ZRAVEN. IN JAZ RAZUMEM DRNOVŠKA, PREDSEDNIKA DRNOVŠKA, POKOJNEGA, DA JO JE HOTEL POVABITI NA KAVICO, SAMO IZROČIL JE STVAR V NEPRAVE ROKE. slika PredvajajCitiraj GLEJTE, TALE STVAR SE MI ZDI, VENDARLE SVA PREMALO O NJEJ GOVORILA, DANTE ALIGHIERI, BOŽANSKA KOMEDIJA. SPRVA JE BILA SAMO KOMEDIJA, NE, POTEM JE, MISLIM, BOCACCIO DODAL BOŽANSKA KOMEDIJA, AMPAK NEKAJ DRUGEGA JE. VI STE ZA TO DOBILI SOVRETOVO NAGRADO LETA ' 73. JAZ MISLIM, NE VEM, NE SAMO JAZ, TO JE DELO, TO JE ŽIVLJENJSKO DELO. A MISLITE, DA SI JE ZASLUŽILA PREŠERNOVO NAGRADO? STE KDAJ RAZMIŠLJALI O TEM? PRIZNATI MORAM, DA SEM RAZMIŠLJAL, AMPAK TUDI MORAM REČI, DA JE BOLJŠE, NE RAZMIŠLJATI O TEM. SEVEDA BI BILO TO VREDNO ŠE KAKŠNEGA PRIZNANJA. AMPAK SLOVENIJA JE BILA S PRIZNANJI DO MENE VEDNO ZELO SKOPA. V REDU. DA SE VRNEMO NA DANTEJA. PredvajajCitiraj TO JE BILA VELIKA REČ. NI PRIZNANJA, KI BI MI TO OVREDNOTILO. SEVEDA, TAKRAT BI, MLADEMU ČLOVEKU BI TO ZELO ZALEGLO. slika PredvajajCitiraj SO ME PA DRUGI BOLJ UPOŠTEVALI, V TUJINI, ZLASTI SEM DOBIL RED FRANCOSKE ČASTNE LEGIJE, TUDI ITALIJANI SO MI NEKAJ DALI. IN ZDAJ, ČISTO PRED KRATKIM, SO ME PA ŠE SPREJELI V AKADEMIJO V SALZBURGU, V EVROPSKO AKADEMIJO, ZA NALAŠČ SO ME SPREJELI, KER SEM SE SLABO IZRAŽAL O AKADEMIKIH. IN TO JE PRIŠLO NEKOMU TAM NA UHO, ALA, SO REKLI, SPREJMIMO GA V AKADEMIJO, DA NE BO SLABO GOVORIL O AKADEMIKIH. MISLIL SEM PA NA ZNAN FRANCOSKI IZREK, SAJ GA LAHKO POVEM, DA BODO UŽIVALI ŠE NAJINI GLEDALCI. TOREJ, NA GROBU NEKOGA JE PISALO, NIČ NI BIL, CELO AKADEMIK NE. PredvajajCitiraj TO JE TAKO, AMPAK S TEM SE ČLOVEK BRANI. JAZ SEM MISLIL, DA SE BOM DALJ BRANIL S TEM STAVKOM PA SO ME PRESEKALI. VI STE ZNANI PO TEH, BI REKEL, ŠALJIVIH, NE VEM, EPITAFIH ALI PA KAJ. NEKOČ STE PROFESORJU BUČARJU REKLI, VEM, KAKŠEN NAGROBNIK, KAJ TI BOMO NAPISALI NA NAGROBNIK. RAD BI SPAL?. VENDAR NE MOREM SPATI?. KRIVI SO KRŠČANSKI DEMOKRATI. JA, LEPO SE MI JE IZŠLO. FRANCE BUČAR NIMA NOBENEGA SMISLA ZA HUMOR, TO JE DOKAZAL TUDI Z ZADNJIM GOVOROM OB OBLETNICI. DANTE JE BIL PISATELJ IN POTEM JE ŠEL V POLITIKO. ON SE JE SKREGAL S TISTIMI LJUDMI V FIRENCAH, KJER NI MOGEL NIKOLI VEČ PRITI NAZAJ IN JE ŠEL V POLITIKO. NI EDINI IN TAKO NAPREJ. PRAVILOMA SO DOBRI PISATELJI TUDI DOBRI POLITIKI. ZDAJ VAS BOM VPRAŠAL, DOKTOR ANDREJ CAPUDER, PISATELJ IN POLITIK. VAS TAKOJ POPRAVIM. DOBRI PISATELJI, ZLASTI PESNIKI, SO SLABI POLITIKI. TO IMAMO ANTOLOGIJSKE ZGLEDE, RECIMO, FRANCOSKI PESNIK LA MARTIN JE KATASTROFALNO POGOREL PROTI BODOČEMU NAPOLEONU III. IN TUDI FRANCOSKI CHATEAUBRIAND, EDEN NAJVEČJIH, NAD NJIM JE TARNAL KRALJ, RESTAVRIRANI LUDVIG XVIII. ON JE BIL NJEGOV ZUNANJI MINISTER, CHATEAUBRIAND. JE NEKJE TARNAL, VESTE, S TEMI PESNIKI NI KAJ POČETI, SAMO ZA ZGUBO SO V POLITIKI. TOREJ, JAZ NISEM POLITIK, SAJ LAHKO, DA SEM BIL SLAB POLITIK. GLEDE AMBASADORJA BI PA LAHKO REKEL, DA DANTE, NA STARA LETA, SAJ JE TUDI UMRL KOT AMBASADOR. V BENETKE SO GA POSLALI IN JE UMRL ZA MALARIJO, IMAMO PA VELIKO ZGLEDOV, KO SO BILI DOBRI PESNIKI IN PISATELJI IZVRSTNI AMBASADORJI. TO SO PAUL CLAUDEL PA IVO ANDRIĆ PA CRNJANSKI PA ŠE IN ŠE JIH JE. PRI NAS IZIDOR CANKAR, POKOJNI, TAKO DA SE MI ZDI, DA JE TO BOLJ PISANO NA KOŽO NEKEMU USTVARJALCU, PESNIKU IN PISATELJU. GLEDE TEGA, DA BI BILI PA PESNIKI IN PISATELJI DOBRI POLITIKI, SE PA NE STRINJAM. A VAS LAHKO ŠE VPRAŠAM NA KONCU? GLEJTE, ZDAJ SO PRVOMAJSKI PRAZNIKI. VI MOGOČE NISTE, BOM REKEL, IZ TEH LEVIH KROGOV IN TAKO NAPREJ, DELAVSKIH, AMPAK KAJ, RECIMO, OB TEM ČUTITE, SPLOH PA, KER SO SE STVARI TAKO SPREMENILE PRAVZAPRAV, DA SE ŠOPIRIJO PO NAŠI DEŽELI NEK NOVI RAZRED, NEKI NOVI BOGATAŠI, NEKA KVAZI ELITA, KI TO NI, SE PRAVI, KO SO SE PLASTI ZAMENJALE. TISTI, KI SO BILI SPODAJ, SO NENADOMA GOR, SE NITI OBNAŠAT NE ZNAJO, KI SO SI PRISVOJILI DENAR, KI NI NJIHOV IN TAKO NAPREJ. KAJ O TEM MISLITE? VPRAŠANJE JE ZANIMIVO, INTUITIVNO JE DOBRO. RAVNOKAR SEM NAPISAL IN ODDAL ENO KOLUMNO ZA DEMOKRACIJO, KJER SE VČASIH OGLASIM, Z NASLOVOM PRAZNIK DELA. IN UGOTAVLJAM, DA V TEM SMISLU NIMA TA PRAZNIK NOBENEGA SMISLA, NOBENE VSEBINE VEČ, KER DELAVCEV V TRADICIONALNEM POMENU BESEDE NI VEČ, KOT RAZREDA. MI SMO ZDAJ VEČINOMA VSI ŽE BOLJ ALI USLUŽBENCI ALI MENEDŽERJI ALI TO, PREDVSEM PA JE ŽE POJEM DELA DANES POSTAL ŽE TAKO RELATIVEN, DA NI VREDEN PRAZNOVANJA. VREDNO JE, DA SE ČLOVEK SPOČIJE, BOG JE USTVARJAL SVET ŠEST DNI, SEDMI JE POČIVAL. JAZ KOT TO SPREJMEM POČITEK. DA BI PA IZ TEGA DELALI NEKI PRAZNIK, SE MI ZDI PA MISTIFIKACIJA, ZLASTI PA DANES, VČASIH JE IMELO DELO ŠE CENO, DEJANSKO JE TO BIL DELAVEC, CELA FILOZOFIJA JE BILA ZGRAJENA NA DELAVCE. slika PredvajajCitiraj DANES PA TO NI VEČ. VSI HKRATI DELAMO IN NE DELAMO, VSI HKRATI RAZMIŠLJAMO IN NE RAZMIŠLJAMO, TOREJ POJEM DELA NAM UHAJA IN ZATO TUDI PRAZNIK, ZATO TUDI POČITEK. AMPAK ČE POANTIRAM MOJE VPRAŠANJE DRUGAČE MOGOČE. PRED 20. LETI, KO SO SE PRIPRAVLJALE VOLITVE, PRVE DEMOKRATIČNE VOLITVE, SO MNOGI NA LEVICI OPOZARJALI, PRIŠLO BO TO, SE PRAVI, VELIKO REVŠČINE, VELIKO TAKIH IN TAKIH BOGATAŠEV, KI NE BODO BOGATI NA SVOJ RAČUN IN TAKO NAPREJ, VELIKO REVŠČINE, VELIKO NEENAKOSTI IN TAKO NAPREJ. TO SE JE PA ZGODILO. A ČUTITE VI, RECIMO, KAJ KRIVDE OB TEM? ABSOLUTNO. JAZ NE VEM, ALI NAJ JAZ ČUTIM KRIVDO ALI KDO DRUGI, AMPAK DEJANSKO SMO VČASIH VIDELI SADOVE SVOJEGA DELA. DANES JIH NE VIDIMO VEČ, KER SO NAM ODTUJENI, UHAJAJO NAM V NEKO ŠPEKULACIJO, KAJ JE S TEM ŠPEKULATIVNIM KAPITALOM? KOLIKO LJUDI JE ZDAJ ZGUBILO DENAR OB TEH PRETRESIH! PA KAKŠEN DENAR JE BIL, OD KOD JE PRIŠEL IN TAKO DALJE. SKRATKA, SADOV DELA NE VIDIMO VEČ IN POTEM JE TUDI DELO RAZVREDNOTENO. ČLOVEK JE VAJEN, DA VIDI SADOVE SVOJEGA DELA. JAZ SE VAM, GOSPOD PROFESOR, LEPO ZAHVALJUJEM ZA TALE ZANIMIV POGOVOR, ISKREN POGOVOR. ŠE KDAJ NASVIDENJE. NAJLEPŠA HVALA. UPAM, DA SVA BILA DOVOLJ KONKRETNA. SIGURNO. HVALA LEPA. DOBER VEČER. NOCOJ JE Z MANO ZELO ZANIMIV GOST, MENI ZELO ZANIMIV, PROFESOR VILJEM ČERNO IZ SLOVENSKE BENEČIJE. PRIHAJA IZ TERSKIH DOLIN, ZNANI NARODNI BUDITELJ, NASLEDNIK IVANA TRINKA IN OSTALIH ČEDERMACEV TUDI, PROFESOR SLOVENŠČINE IN PROFESOR ITALIJANŠČINE, PESNIK ITN., DOBER VEČER, GOSPOD PROFESOR NA TV SLOVENIJA. DOBER VEČER. STE DANES PRVIČ TUKAJ, V TEJ HIŠI? PRVIČ V TEJ HIŠI, PRVIČ NASTOPAM PRED VSEMI NAŠIMI SLOVENCI, SLOVENCI V SLOVENIJI IN SLOVENCI V NAŠEM PROSTORU, TOREJ V TERSKI DOLINI IN BENEČIJI. A NI BILO PRILOŽNOSTI, DA BI VAS VABILI ALI KAKO? VABILI SO ME, POSEBEJ NA KOPRSKI TV, VEČKRAT SEM TAM NASTOPAL. NASTOPAL SEM TUDI, DA BI PREDSTAVILI NAŠO REALNOST, PREDSTAVILI ŽIVLJENJE NAŠIH LJUDI, AMPAK TUDI IN PREDVSEM, DOSEGLI PRAVICE NAŠIH DOMAČINOV, NAŠEGA JEZIKA. TO PRAVZAPRAV, DA VAS NISO VABILI, TUDI POMENI NEK ODNOS DO BENEŠKIH SLOVENCEV, DO JEZIKA ITN., TAKO BI REKEL, JA, NOSTALGIČNO GLEDAMO NA VAS, AMPAK DOBRO, BODITE TAM. A JE TO TO? SLOVENIJA, MORAM PRIZNATI, JE VEDNO NA SVOJ NAČIN, V OBLIKAH, KI SO BILE DANE, SRBELA, DA BI NE BILI POPOLNOMA IZUMRLI, DA OHRANIMO NAŠI ISTOVETNOST, DA OHRANIMO NAŠ JEZIK IN DA SE BORIMO ZA OHRANITEV, NE SAMO NAŠIH ŽIVLJENJSKIH INTERESOV, AMPAK TUDI NAŠO NARODNO KULTURO. A PRIHAJAJO, RECIMO, POMEMBNI LJUDJE IZ SLOVENIJE, RECIMO PREDSEDNIKI, MINISTRI ITN., TJA K VAM, V BENEČIJO, SE Z VAMI POGOVARJAJO, POVEJO, KAJ BI BILO DOBRO, KJE VAM LAHKO POMAGAJO? TOREJ, POSEBEJ ZADNJE ČASE, TUDI POPREJ, VENDAR SITUACIJE SO BILE DRUGAČNE. ZADNJE ČASE JE PRIŠEL K NAM BODISI MINISTER ŽEKŠ, BODISI POPREJ ŠE MONSIGNOR URAN IN VSI SO NAS VZELI K SRCU, SO ŽELELI, DA BI?. slika PredvajajCitiraj S KAKŠNIMI KONKRETNIMI OBLJUBAMI, ALI SAMO K SRCU? ŽELJA JE BILA, DA BI NADALJEVALI V NEKIH NAČINIH BOLJŠEGA ŽIVLJENJA. TOREJ, DRŽITE SE, NE? NAJ VSE LEPO OHRANIMO IN NAJ DELAMO ZA NAŠO PRIHODNOST. GLEJTE, GOSPOD PROFESOR, KOT VEM, SLOVENSKA BENEČIJA, PREBIVALCI V TEH DOLINAH, ŠE VEDNO NIMAJO NAŠEGA TV SIGNALA. TO JE RES. MISLIM, KER NAŠE ZNANJE, NAŠA BESEDA JE BILA SAMO PODANA USTNO, OD RODA DO RODA. OČE SVOJEMU SINU, STARI OČE PA TUDI SVOJIM NEČAKOM. MI NIMAMO ŠOL. NAŠE ŠOLE SO BILE LETA IN LETA, PREKO 150 LET SAMO ITALIJANSKE. ŠELE PO TRUDU, NAVDUŠENJU, SMO DOSEGLI PRVO DVOJEZIČNO ŠOLO V NADIŠKIH DOLINAH, TO SE PRAVI, V ŠPETRU SLOVENO. DRUGAČE VSEPOVSOD, ŠE DANES, OBSTOJE SAMO ITALIJANSKE ŠOLE. ČE HOČEMO OHRANITI LASTNI JEZIK, MORAMO POSLUŠATI, KDO NAM GA GOVORI. IN ČE NAM SLOVENIJA PONUDI SLOVENSKI JEZIK, SE GA BOMO TUDI MI BOLJE NAUČILI. SE PRAVI, ČE BI IMELI TV SIGNAL, BI PRAVZAPRAV LAHKO POSLUŠALI KNJIŽNI JEZIK, KI GA DO ZDAJ TAKO REKOČ NISTE SLIŠALI, Z REDKIMI IZJEMAMI. MISLIM, DA BI NAM TO BILO ZELO KORISTNO, KER BI NADALJEVALI TRADICIJO NAŠEGA POGOVORA IN BI NE BILI SAMO PODVRŽENI POTUJČEVANJU. A JE KAKŠNA ŠANSA, DA SE TO ZGODI, RECIMO, A JE TO ODVISNO OD DOBRE VOLJE ITALIJANOV, SE PRAVI, VAŠE DRŽAVE ALI JE ODVISNO OD DENARJA, KI BI GA MI DALI, OD ČESA JE TO ODVISNO? VEDNO JE ODVISNO TUDI OD DOBRE VOLJE ITALIJANOV. ITALIJA DOPUŠČA, DA JE ITALIJANSKA TV VIDNA ZA TRST IN GORICO, KJER SO DOLOČENI PROGRAMI TUDI V SLOVENSKEM JEZIKU, NE PA IZKLJUČUJE VSO BENEŠKO SLOVENIJO. SLOVENIJA PA IMA SVOJE SIGNALE RAZLIČNE OD ITALIJANSKIH. ZARADI TEGA BI MORALI VSI NAŠI DOMAČINI KUPITI SVOJ PRETVORNIK IN GA NA TAK NAČIN... slika PredvajajCitiraj TO NI REŠITEV. TOREJ BI ITALIJANSKA OBLAST PUSTILA, DA MI POMAGAMO MALO? NE VERJAMEM, DA BI DOPUŠČALA, AKORAVNO SMO V NEKEM ŠIRŠEM SVETU IN GLOBALIZACIJI, ITALIJA ŠE SEDAJ ŽELI DOLOČENO KONTROLO NAD SVOJIM OZEMLJEM. IN JASNO JE, DA KULTURA, KI JE UNIVERZALNA, BI PREVEČ VPLIVALA V NAŠE PROSTORE IN BI NE IMELI DOVOLJ KONTROLE NAD NAŠIMI LJUDMI. SAJ TO SE DANES SLIŠI PRAVZAPRAV ABSURDNO, ČE VEMO, DA IMA RAVNO ITALIJANSKA MANJŠINA PRI NAS SVOJO TV ŽE VELIKO LET, DESETLETIJ, DA JIH TAKOLE NOSIMO, KAKO SE ONI PRAVZAPRAV MAČEHOVSKO OBNAŠAJO DO VAS. JE PA VELIKA RAZLIKA MED ITALIJANSKO MANJŠINO V SLOVENIJI, KI JE RES TAKO SPOŠTOVANA, OD NAS, KI NAS HOČEJO ŠE DANES NA FIN NAČIN ZANIČEVATI. ŠE DANES, KO SMO DOSEGLI ZAŠČITNI ZAKON, NAS RAZLIKUJEJO, NAS DELIJO PO OBLIKAH, KI SO NEZNANSTVENE. TAKO, DA REČEJO, DA REZIJSKO NI SLOVENSKO NAREČJE, AMPAK URALO ALI TAJSKO ALI KAKORKOLI ŽE, DA NAREČJE TERSKE DOLINE, KAKOR SE REČE TERŠČINA, REČEJO, DA SMO MI, KI GOVORIMO PO NAŠE, TOREJ SMO PONAŠLJANI. IN OSTALI, IZ NADIŠKIH DOLIN, GOVORIJO NADIŠKO, NADISONIANO. IN IŠČEJO IN TUDI PODPIRAJO ZAKON, ZATO DA BI ZAŠČITNI ZAKON, KI JE DO SEDAJ ŽE V VELJAVI, GA SPET POTISNILI NAZAJ IN NAM ODVZELI TO GOVORICO. DOBRO, PA V ČEM JE PRAVZAPRAV SMISEL TEGA POČETJA, SAJ ZDAJ SO MEJE ŽE ZDAVNAJ UREJENE, EVROPA, EU JASNO GOVORI O DEKLARACIJAH, O PRAVICAH MANJŠIN ITN., TUDI ITALIJA VAS JE, ZLASTI PO POTRESU, NEKAKO ZAČELA PRIZNAVATI KOT NAŠO MANJŠINO ITN. ZAKAJ SE TO ŠE VEDNO NADALJUJE? ZAKAJ ŠE VEDNO NADALJUJEJO S TO POLITIKO? slika PredvajajCitiraj ITALIJA NADALJUJE V TEJ OBLIKI ZATO, KER PREVERJAJO, KOLIKO JE V NAŠIH LJUDEH TE, BI ČLOVEK REKEL, ONI REČEJO " COSCIENZA ", ZAVEDNOSTI. KOLIKO SMO MI BORBENI, DA DOSEŽEMO NAŠE PRAVICE. KER PA VEDO, DA IMAMO ŠIBKE MOŽNOSTI IN V EKONOMIJI IN TUDI V VIDNIH KULTURNIH OBLIKAH, VEDO, DA SMO NA DOLOČENI NAJNIŽJI MEJI NAŠE MOŽNOSTI RASTI IN ZARADI TEGA NAS ŠE BOLJ ODRIVAJO. SAJ MANJŠINA SO PA JA BOGASTVO, SAJ TO BI ITALIJA KOT KULTURNA DEŽELA MORALA VEDETI. TO PRAVIMO VSI, DA JE BOGASTVO. VSAKA KULTURA JE BOGASTVO IN JEZIK JE BOGASTVO, DUŠA JE BOGASTVO, VENDAR JE ZANJE SAMO ITALIJANSKI JEZIK, KI MORA PREVZEMATI VSE, KAR JE POD ITALIJO. TUDI PRVIČ, KO SMO MI, LETA 1866., PRIŠLI POD ITALIJO, SO BILI ZAČETKI, DA NAJ TA JEZIK OSTANE KMETSKI JEZIK, NIKDAR NAJ SE NE POVZDIGNE V PISMENI JEZI. TOREJ NOBENIH ŠOL NI ZARADI TEGA. ZARADI TEGA NAM NISO DOVOLJEVALI NOBENE ŠOLE IN NA TA NAČIN SO TUDI DELALI, NE SAMO ZA ČASA FAŠIZMA, KO SO VSAKO BESEDO IZROPALI. TUDI KASNEJE, OD LETA 1950., SO V VSAKI VASI ORGANIZIRALI OTROŠKI VRTEC ZATO, DA BI NAM TUDI USTNO IZROČILO ODVZELI. PRI OTROŠKEM VRTCU SO VPISOVALI OTROKA PRI 3. LETU. KOMAJ JE ZAČEL GOVORITI, SO MU DALI CELODNEVNO UČITELJICO, KI JE GOVORILA SAMO V ITALIJANŠČINI, GA UČILA O TISTEM ITALIJANSKEM MITU IN MU POČASI, POČASI ODVZEMALA JEZIK TISTEGA DOMAČEGA HIŠNEGA JEZIKA, GA JE TUDI ODTUJEVALA LASTNI MATERI, KER KO SE JE VRAČAL DOMOV, SAMA MATI NJEGOVA JE MORALA GOVORITI Z NJIM V ITALIJANŠČINI. BENEŠKA SLOVENIJA JE IMELA, IMA ZA ITALIJANSKO OBLAST PRAVZAPRAV DRUGAČEN POMEN KOT GORIŠKA IN TRŽAŠKA, NE? TAM TEGA NI BILO TOLIKO, ZLASTI NA VAS SO SE SPRAVILI. RECIMO, ASIMILACIJO IZVAJAJO IZKLJUČNO NA BENEČANIH. slika PredvajajCitiraj V GORICI IN V TRSTU, KER SO BILI POD STARO OGRSKO OBLASTJO, SO SI DOSEGLI NEKO VIŠJO RAVEN USTVARJANJA IN KULTURE TER ORGANIZACIJE. PRI NAS, KJER SMO BILI BOLJ V GORATEM PROSTORU, BOLJ ZANEMARJENI, JASNO, SO UPORABILI RAVNO TO NAŠO MALENKOST, DA NAS POPREJ POITALIJANIZIRAJO. SAME DUHOVNIKE, KI SO PO TRADICIJI PRIDIGALI V SLOVENSKEM JEZIKU, UČILI V SLOVENSKEM JEZIKU, SO JIH POČASI ZAČELI NADOMEŠČATI Z DRUGIMI, POSEBEJ FURLANSKIMI IN NAM VSE IZBRISALI, KER SE JE BILO TREBA DOKAZATI, DA SMO DOBRI ITALIJANI IN SMO BILI DOBRI ITALIJANI, ČE SMO ZAVRLI SVOJ JEZIK. PredvajajCitiraj NAŠI LJUDJE SO BILI VEDNO LOJALNI LJUDJE, SO BILI VEDNO POŠTENI, DELALI SO POŠTENO IN PLAČEVALI TUDI POŠTENO, VENDAR NISO BILI POŠTENO SPOŠTOVANI. ALI JE ODNOS ITALIJANSKIH OBLASTI DO FURLANOV, KI SO VAŠI SOSEDJE, ENAK, KER ONI SO NA KONCU KONCEV TUDI MANJŠINA, OZIROMA TO JE NACIJA PRAVZAPRAV, KI IZHAJA, KI IMA KORENINE V LANGOBARDIH, ČE SE NE MOTIM IN BI ŽELELI NEKO AVTONOMIJO VERJETNO IN NEK POSEBEN STATUS. KAKO ITALIJA NANJE GLEDA? TOREJ, FURLANI SO V FURLANIJI VEČINA. ŠELE ZADNJE ČASE SE FURLANI OSVEŠČAJO IN ŽELIJO POSTATI NAROD. SE ZGLEDUJEJO PO SLOVENIJI. ŽELIJO, DA BI, KAKOR SLOVENIJA, IMELI SVOJO LASTNO SAMOSTOJNO MOŽNOST UPRAVLJANJA. ŽELIJO, DA BI V ŠOLAH POUČEVALI FURLANŠČINO, VENDAR IMAJO TUDI ONI SVOJE TEŽAVE. FURLANŠČINA, JO PRIZNAVAJO KOT JEZIK, VENDAR SE NE POUČUJE PO ITALIJANSKIH ŠOLAH, RAZEN V DOLOČENIH OBLIKAH, KJER TO DOPUŠČAJO. VSI SO PRIMORANI SLEDITI ITALIJANSKEMU PROGRAMU, ŠOLSTVU... SAMO ONI NITI ENOTNE ABECEDE NIMAJO, FURLANI, NE? V ZADNJEM ČASU SO ONI DOSEGLI S POMOČJO ZNANSTVENIKOV TUDI IZ PORTUGALSKE, DA SO ORGANIZIRALI SVOJO ABECEDO. SO JO? VENDAR SE NE ZAVZEMAJO VSI ZA ISTO PISAVO. slika PredvajajCitiraj RAZLIKUJEJO SE. IMAJO PA UNIVERZO, ZA RAZLIKO OD VAS, KO OSNOVNIH ŠOL NIMATE. IMAJO PA UNIVERZO IN UNIVERZA JE NASTALA RAVNO ZATO, DA SE TA NAROD, TO FURLANSKO PREBIVALSTVO, POVZDIGNE NA VIŠJO RAVEN KULTURE IN NAJ FURLANŠČINA POSEŽE PO URADIH. A JE TO, GOSPOD PROFESOR ČERNO, RECIMO, NAPORNO, NEVARNO, KAR VI POČNETE. VI TO POČNETE VEČ KOT 50 LET, SE PRAVI, SE BORITE ZA JEZIK, ZA TE PRAVICE ITN. V TISTEM OKOLJU NAJBRŽ NI ENOSTAVNO. A JE TO NEVAREN POSEL, KAR DELATE? NA KONCU KONCEV STE VI TAM PRAVZAPRAV EDINI ČLOVEK, NAJBOLJ IZPOSTAVLJEN. LETA NAZAJ JE BILO TO NEPRIJETNO, NI BILO LAHKO. PRI NAS SO DELOVALE TAJNE SLUŽBE, NITI NE V TRSTU IN V GORICI, PA V BENEČIJI IN PLAČEVALI SO TUDI DOMAČINE, DA SO NEKJE SODELOVALI NA NAČIN, DA BI POTEM IZOLIRALI KAKRŠNEGAKOLI ALI INTELEKTUALCA ALI ČLOVEKA, KI JE BRANIL SVOJ LASTNI JEZIK, DA SO MU OTEŽKOČALI ŽIVLJENJE. ZARADI TEGA SO SKORAJ PRISILILI, DA SE JE VELIKO NAŠIH DOMAČINOV IZSELILO IN JE ISKALO ŽIVLJENJE PO SVETU. TAKRAT SE JE VERJETNO ITALIJA ŠE VEDNO BALA, DA SE UTEGNE MEJA SPREMENITI. TO JE BILO OBDOBJE HLADNE VOJNE, TA MRAČNA LETA BENEČIJE, KO SO SE BALI, DA SI ŽELITE POD TITOVO JUGOSLAVIJO PRITI IN SO VSE NAREDILI, DA... SAJ SO VEDELI, DA DO TEGA NE PRIDE. SO IMELI TUDI JASNE DOGOVORE S TAKRATNO JUGOSLAVIJO, SO IMELI JASNE PODPISE. TAKRATNA JUGOSLAVIJA JE BILA NEKJE ŽE V DOBRIH ODNOSIH S SAMO AMERIKO IN Z VSEM ZAHODNIM SVETOM. JE ŠLO ZA TO, DA BI SI ZAGOTOVILI JASNO IZVOLITEV IN DOLOČEN DENAR, S TEM DA SO USTRAHOVALI S KOMUNIZMOM. IN VSAK ČLOVEK, KI JE BRANIL SLOVENSKI JEZIK ALI SE JE ZAVZEMAL ZA LASTNO DOMAČO KULTURO, JE BIL KOMUNIST, JE BIL IZDAJALEC, JE BIL TITOVEC.- ČEPRAV IZDAJALCEV V VAŠIH VRSTAH JE BILO TUDI KAR NEKAJ, KI SO ZAČELI DELAT ZA TE TAJNE SLUŽBE. slika PredvajajCitiraj SO BILI ZA TO PLAČANI. TAJNA ORGANIZACIJA? TAJNA ORGANIZACIJA JE ORGANIZIRALA DOMAČINE, KI SO POTEM IMELI MOŽNOST, NE DA BI SE IZSELILI IN ISKALI DRUGJE DELO, SO GA IMELI DOMA IN NE DA BI DELALI, SAMO DA BI OVAJALI, SO LAHKO LEPO ŽIVELI. PREJ SVA GOVORILA, DA VAM PRAVZAPRAV HOČEJO POVEDAT, DA NISTE PRAVI SLOVENCI. TILE PRIIMKI VAŠI ME ZANIMAJO. PredvajajCitiraj TO SO ZELO RAZLIČNI IN DOSTIKRAT RES NE ZVENIJO SLOVENSKO. TOREJ, NAŠA GOVORICA SE RAZLIKUJE NA DOLOČEN NAČIN, KER SMO BILI IZOLIRANI PO DOLINAH. V NADIŠKIH DOLINAH, KI SO IMELI DUHOVNIKE, KI SO JIH UČILI PRI VEROUKU, KI SO JIM PRIDIGALI V DOMAČEM JEZIKU, JE JEZIK ENAK KOT JE NA KOBARIŠKEM, JE ENAK KOT V SLOVENIJI. NI NOBENE RAZLIKE. TUDI MI SMO IMELI SVOJE DUHOVNIKE, KI SO NAM PRIDIGALI IN NAS UČILI V DOMAČEM JEZIKU, SAMO SO NAS HITRO OČISTILI IN HITRO ZAČELI Z ITALIJANIZACIJO NAŠIH KRAJEV. V REZIJI SO TUDI IMELI SVOJE DUHOVNIKE. JE NEKI DORICCO BUTOLLO TUDI ZBRAL VELIKO BESED IZ REZIJE, KI JIH JE POTEM PLETERSKI POTEM UPORABIL, RAVNO TE BESEDE, ALI BESEDIŠČE IN GA VKLJUČIL V PRVI SLOVAR SLOVENSKEGA JEZIKA. TI PRIIMKI, O KATERIH SEM GOVORIL, TO JE TUDI POTEM DEL TEGA POITALIJANČEVANJA, ASIMILACIJE. TOREJ, ZA ČASA DOLOČENEGA OBDOBJA ITALIJANSKE ZGODOVINE, SO HOTELI POITALIJANČITI VSE SLOVENSKE PRIIMKE. PROTI TEMU SE JE ZOPERSTAVIL EN GEOGRAF, BENEČAN, KI JE REKEL, SO DOBRI, LEPI, ČUDOVITI PRIIMKI, ZAKAJ JIH BOSTE POITALIJANČEVALI? ZARADI TEGA IMAMO ŠE ČENČIČE, PETRIČIČE, BERNJAKE, KI OHRANJAJO SVOJE PRISTNO IME IN SVOJ JEZIK. SAMO TO V NADIŠKIH DOLINAH, KER JE BIL TA GEOGRAF, KI JE IMEL, PRAV ON, NALOGO, DA BI POITALIJANČEVAL. NA NAŠI STRANI PA SMO POSTALI DRUGAČNI. SEM OSTAL MOGOČE EDINI ČERNO, KI GA PO ITALIJANSKO PIŠEJO CERNO, KAR JE ČRNO, ČRN, ALI PA SO... slika PredvajajCitiraj TO JE RUSKI IZVOR MOGOČE, NE VEM. TAM IMATE PA ČRNUTE, RECIMO, NA ONI STRANI, TU, PRI NAS. ČEZ SOČO, NE, SO ČERNE, ČERNUTA, ČRNOTA, ČERNETIČ, JIH JE VELIKO TAKIH PODOBNIH PRIIMKOV, ALI PA, ČE SE VZAME, PRI NAS SO SINICCO, SINICCO JE LAHKO OD SINICA ALI PA SINIK. V ZAVARHU SO PINOŽA, PINOŽA JE TALE GORSKI PTIČEK IN VSE TO SO SPREMINJALI. MORO JE MORIČ, ALI PA TAKE POSEBNOSTI, KI JIH VEDNO POITALIJANČIJO, TO JE BILO ODVISNO VČASIH OD SAMEGA DUHOVNIKA, KI JE ZABELEŽEVAL, KOLIKOR JE RAZUMEL TA IZGOVOR. DRUGAČE PA JE PISAL VSAJ HIŠNO IME, KER IMAMO MI VČASIH ENAKA PRIIMKA, AMPAK HIŠNO IME NAS LEPO DOLOČI, KDO SMO IN OD KOD PRIHAJAMO. DRUGAČE PA JEZIK, SE PRAVI, NAREČJE, O ČEMER STE PREJ GOVORILI, SE PRAVI, VAŠA DOLINA NEKAKO JE NEKJE VMES, MED NADIŠKIMI DOLINAMI PA REZIJO. JE NEKJE VMES NAREČJE. BUDUENDE KUTERNE,... TA POLJSKI JEZIKOSLOVEC. TUDI JAPONSKI JEZIKOSLOVEC, KO SO NJEGA SAMEGA NEKJE TILE ITALIJANSKI NACIONALISTI OBARVALI, DA JE PANSLAVIST, DA ŠIRI NEKO SLAVISTIČNO OBLIKO POSREDOVANJA PO TEH DOLINAH IN JE ODGOVORIL, POSLUŠAJTE, PRAVI, JAZ SEM RES ŠTUDIRAL TE JEZIKE, REZIJANŠČINO, TERŠČINO, NADIŠČINO, VENDAR, PRAVI, RAZLIKA MED REZIJANŠČINO IN NADIŠČINO JE TOLIKO MANJŠA, KAKOR GOVORI EN PREBIVALEC IZ BENETK TJA DO BERGAMA, DO MILANA, ŠE HUJŠE PA JE, ČE SE GRE TJA PROTI JUŽNI ITALIJI. IZ TEGA VIDIKA, PRAVI, JAZ SEM JEZIKOSLOVEC, IŠČEM VSE NIANSE IZGOVORA ALI BESEDE, VENDAR NAŠI LJUDJE IMAJO BAZO, PODLAGA JE VEDNO SLOVENSKA. TOREJ NAŠA NAREČJA, REZIJANŠČINA IN TERSKO NAREČJE IN NADIŠČINA, SO SLOVENSKA NAREČJA. IN JE VSE ZAMAN, DA IŠČEJO RAZLIKOVANJA. LAHKO SE TAKO REČE, V SLOVENŠČINI REČEMO VODA, V NADIŠČINA REČEJO VODA, V REZIJANŠČINI REČEJO VUODA. RAZLIKE NI. ČE VZAMETE NOČ, SE REČE NOČ V NADIŠKIH DOLINAH, MI REČEMO NUOĆ, REZIJA REČE NUOĆ. KAKŠNA RAZLIKA JE? slika PredvajajCitiraj VI SPUŠČATE NEKATERE STVARI, RECIMO, TIPIČNO ZA VAS, RECIMO, DA ČRKO " G " SPUŠČATE, RECIMO. NAMESTO, DA REČETE GORA, REČETE ORA, ALI PA NAMESTO GLUH, UH, PRED R PA DODAJATE A. NAMESTO BRDO REČETE BARDO, ZAVARH IN TAKO NAPREJ. TO JE NEKAKO TIPIČNO. LAHKO SE TAKO RAZLOŽI TO OBLIKO NAŠEGA POGOVORA. TO JE EN DETAJL. NEKATERI JEZIKOSLOVCI TRDE, KER PAČ SMO MORALI ŽIVETI IN SMO IN ŽIVIMO MED GORAMI IN SMO PRENAŠALI DOLOČENA BREMENA DRV IN SENA ALI KAKORKOLI ŽE. MED SABO SMO SE HITRO DOUMELI IN RAZUMELI. IN ZARADI TEGA JE BILO NUJNO UPORABLJATI ČIM MANJ ZRAKA, ZARADI TEGA REČI GORA, JE ŠLO PREVEČ GLASU. ČE SE PA REČE ORA, SE SKRAJŠA. V REZIJI REČEJO ISTI GORI HORA. NEKJE UPORABLJAJO EN DRUG FONETIČNI GLAS, AMPAK JE BAZA ISTA. TO, DA STE ŠPARALI PRI BESEDAH, MISLIM, DA JE JEZIKOSLOVEC MERKU UGOTOVIL MED DRUGIM, DA JE BILO, KOT STE REKLI, TREBA DELAT, TO JE BIL SUROV ČAS, DA VAŠ JEZIK NE POZNA BESEDE PRIBOLJŠEK, RECIMO, KER STE PAČ SLABO ŽIVELI, OD POLETNE, NI BILO PA POTIC, RECIMO, PA VSEGA TEGA. TE BESEDE NIMATE. TOREJ, RES JE, NAŠI LJUDJE SO ŽIVELI S TEM, KAR JE ZEMLJA DALA. DALA JIM JE TO, KAR SO PAČ SAMI SEJALI IN SAMI PRIDOBILI. slika PredvajajCitiraj MI REČEMO MESECU JULIJU ŽITNJAK, KER SE ŽANJE, KER NAŠI PO KONČANEM SVOJEM DELU, SO HODILI NA LAŠKO IN DOL SO POBIRALI, KAR JE OSTAJALO PO POLJIH. IN S TEM SO SI POTEM DELALI, REČEJO, DIŠNI KRUH, DIŠEČI KRUH. SE PRAVI, ŽITO, KI JE PRI ŽETVI ODPADLO,?. KI JE ODPADLO, SO ONI POBRALI, GA SPET LEPO PRIPRAVILI IN ZA VELIKO NOČ ALI PA ZA VIDNEJŠE PRAZNIKE, SO SI SAMI SPEKLI DIŠNI KRUH, BELI KRUH, KER SMO MI DRUGAČE IMELI SAMO POLENTO. PRIJATELJI, NAŠI IZSELJENCI, KI SO PRIŠLI V SLOVENIJO IN JIM JE DIŠALA POLENTA, AMPAK V SLOVENIJI STE IMELI SAMO PŠENICO. NISO POZNALI POLENTE. POLENTA JE BILA, ALI KORUZA, ZA ŽIVINO. ONI SO SI ŽELELI POLENTO. PRAVILI SO MI, DA SO SI ZAPRLI OKNA, MISLEČ, DA BI DUH, VONJ NE ŠEL PO VASI IN SI KUHALI POLENTO, DA SI JO JEDEL, KAKOR PO TRADICIJI IZ NAŠIH DOLIN. IN POTEM JIM JE BILO TO VESELJE, DA SO SPET OŽIVELI SVOJO MALENKOSTNO ŽIVLJENJE V SLOVENIJI SAMI. KAKO STE SE PA ŽENILI? KAKO SO SE ŽENILI VAŠI LJUDJE? A JE BILO TO MED SORODNIKI, SO SE ŽENILI MED SEBOJ ALI KAKO? KER JE TO ZAPRTA DOLINA. ZBIRALI SO V BISTVU STARŠI TUDI ŽENINE. AMPAK NA TAK NAČIN, DA JE FANT MORAL BITI, ČERAVNO JE BILO PRI DRUŽINI VEČ OTROK IN TUDI VEČ FANTOV, SAMO TISTI, KI JE BIL NAJBOLJ INTELIGENTEN. NE NAJSTAREJŠI? slika PredvajajCitiraj NE NAJSTAREJŠI, INTELIGENTNI, SO GA IZBRALI, NAJ SE POROČI. NA TISTI STRANI JE MORALA BITI TUDI DEKLICA, DEKLE ZELO DELAVNA. TO JE BIL KRITERIJ. HIŠNA, PRIJAZNA IN PRIKLADNA ZA VSAKO DELO, NE DA SAMO STOJI ALI ŽIVI SAMO NA DOMU IN V HIŠI ZAPRTA. JE MORALA ITI NA POLJE, DELATI, KAKOR DELAJO VSI, JE BILO TREBA KOSITI SENO, KOPATI NJIVO ALI KAKORKOLI ŽE, TOREJ JE MORALA BITI ZELO DELAVNA. AMPAK JE MORALA BIT TUDI TAKO RODOVITNA, DA JE MORALA ŽE POPREJ IMETI OTROKA. PRED POROKO? PRED POROKO. TAKO, DA JE BILO ZAGOTOVILO ŽIVLJENJSKE PRIHODNOSTI. AMPAK TEH PREBIVALCEV JE BILO V NEKEM OBDOBJU ŠE PA ŠE. ZDAJ MOGOČE JE SAMO ŠE ŠESTINA OD TEGA. TOREJ, LETA NAZAJ, ČE VZAMEMO LETO 1901, V TISTEM OBDOBJU JE BILO V SAMI OBČINI BARDO 3600 PREBIVALCEV, TO SE PRAVI, DA JE BILA VAS ZELO, VSE VASI, SAMA MOJA VAS, KI JI REČEMO BARDO, JE ŠTELA TISOČ PREBIVALCEV. ZDAJ JIH IMA STO. IN TO SO ŽIVELI OD KMETIJSTVA IN TEGA. SO ŽIVELI OD SVOJEGA LASTNEGA DELA. BILO JE PA VSE LEPO OBDELANO, PRAVI VRT, TJA DO VRH GORA. VSE UREJENO, PREUREJENO, OBDELANO, KAKOR PRAVA SENOŽET ALI PA DOBER VRT, KI GA MI ZDAJ V NEKAJ METRIH LEPO OBDELUJEMO. VEDENJE, NAŠE VEDENJE O VAS, O BENEČIJI, O BENEŠKIH SLOVENCIH, JE PRAVZAPRAV SKROMNO ALI PA NIKAKRŠNO. PRAVZAPRAV NITI GEOGRAFSKO NE VEMO VSEGA. TO SO ŠTIRI DOLINE, KANALSKA, NADIŠKE, TERSKE IN KANALSKA, KI JE ŽE DOL PROTI AVSTRIJI, PROTI KOROŠKI IN POTEM JE ŠE REZIJA. A JE TO TO? slika PredvajajCitiraj TOREJ, DOLINIC JE PRI NAS VELIKO. V OZADJU JE POGORJE, VENDAR VSAKA REKICA POSTAJA DOLINICA, KI SE STEKA POTEM PROTI FURLANIJI. IN ZARADI TEGA PRAVIJO, DA SMO KOT ENA PAHLJAČA, ROKA, KI SE POTEM DELI PO DOLINICAH. IN VSAKA DOLINA IMA SVOJE ZNAČILNOSTI, IMA SVOJE ŽIVLJENJSKE ZNAČILNOSTI, AMPAK LETA NAZAJ SE JE ČUTILO NEKO POVEZOVANJE, NEKO ZDRUŽEVANJE. MED SABO SMO SE ISKALI, VESELILI IN POZDRAVLJALI Z DUŠO IN SRCEM, KAR JE SEDAJ MALO DRUGAČE, KER JE PAČ TO VELIKO IZSELJEVANJE VASI IZPRAZNILO. VI PRAVITE, DA SO TE DOLINE, GOVORIMO O DOLINAH, AMPAK TAM PRAVZAPRAV SPLOH NI TISTIH DOLIN, SAJ SO SAMI HRIBI, SAJ NI DRUGEGA KOT HRIB, HRIB DO HRIBA. TO JE RES, ŽIVIMO MED HRIBI, VENDAR VSAKA PLANOTA, VSAKA JASA JE BILA OBDELANA. REKLI SMO JI SENOŽET, ČEPRAV JE BILA SAMO NEKAJ METROV VELIKA IN VSAKA MALENKOSTNA NJIVICA ALI KRPICA ZEMLJE, IMA LASTNO, NAŠE IME, KOT DA BI JIH NEKJE KRSTILI S SVOJIM IMENOM. MI POZNAMO NE PO ŠTEVILKAH TE NAŠE KRAJE, AMPAK PO IMENIH. JIH JE VELIKO IN SO VSA LEPA SLOVENSKA IMENA. TO SO MIKRO LOKACIJE. VI STE, NEKAJKRAT SVA ŽE OMENILA, PRIHAJATE IZ BARDA. MI IMAMO TUKAJ V ARHIVU POSNETEK IZPRED 36- IH LET, PA SI POGLEJVA, KAKO STE TAKRAT GOVORILI O SVOJI VASI. slika PredvajajCitiraj TO JE VAS BARDO V TERSKI DOLINI, KJER ŽIVIMO SLOVENCI ŽE VELIKO STOLETIJ, SAMO DA JE TALE VAS, NAS NOČEJO ŠE KOT SLOVENCE PRIZNATI. NASPROTNO JE ZAVARH, KJER SO TUDI ZNAMENITE ZAVARŠKE JAME, NA SPODNJI STRANI PA JE NJIVICA, POLEG KATERE TEČE REKA TER. GOR PROTI SEVERU PA IMAMO MUZAC, VASICA, KI SE SEDAJ PRAZNI IN TAM SO IZVORI TERA. POTEM SO PA ŠE DRUGE SLOVENSKE VASI PODBARDO, BRIJEG IN PA SEDLIŠČE, KI JO VIDIMO TU, NASPROTI NAS. IN PREKO ČEZ JE PA... PREKO HRIBA JE ŠE REZIJA. TAKOLE JE BILO PRED 36- IMI LETI. GOSPOD, KI SE JE Z VAMI POGOVARJAL, JE MOJ KOLEGA IVO VAJGL, KI JE DANES EVRO POSLANEC, MOGOČE SI BO PRIZADEVAL TUDI ZA UREDITEV RAZMER TAM PRI VAS. KOLIKO SE JE, RECIMO, OD TEDAJ, V TEH 36- IH LETIH SITUACIJA POPRAVILA, SPREMENILA, ČE SE JE KAJ? TAKRAT JE VSAKA VAS, VSAKA DRUŽINA JE IMELA LASTNI HLEV, JE ŽIVELA S SVOJO ŽIVINO, SVOJO ZEMLJO. VELIKO JE BILO TUDI IZSELJEVANJA, VENDAR SO SE VRAČALI NA SVOJE DOMOVE. ISKALI SO SVOJE KORENINE, PRIHAJALI SO DO SVOJIH STARŠEV. PO POTRESU SE JE VSE SPREMENILO. NISO ZGRADILI VEČ HLEVOV, NI SENIKOV, STARŠI SO POMRLI, NE OBDELUJE SE VEČ ZEMLJE, VSE JE ZARASLO, DOMAČINI, KI SO SE IZSELILI IZ PREJŠNJIH LET, PRED 30- IMI LETI, SO SI USTVARILI ŽIVLJENJE V FRANCIJI, V ŠVICI, V BELGIJI IN VSEPOVSOD IN SO TAM OSTALI. NJIHOVI SINOVI SO SE PAČ VKLJUČILI V TISTO ŽIVLJENJE IN NAŠE VASI POČASI, POČASI IZUMIRAJO. NAS NI VEČ. MI ŽELIMO ŠE VSAJ TRADICIJO OHRANITI. ŽELIMO, DA VSAJ TO, KAR SO NAM PUSTILI NAŠI STARŠI, OHRANIMO, DA OHRANIMO NAŠO BESEDO, DA SE ZAŽIVI TO, KAR SO NAM VZELI IN VČASIH SMO ZELO TRDNI PRI VSEH NAŠIH ZAHTEVAH. NE DOPUŠČAMO, DA GOVORIJO O DEMOKRACIJI, KO DEMOKRACIJE NI. NE DOPUŠČAMO, DA REČEJO, DA SMO SVOBODNI, KO NAM NE DOVOLJUJEJO, DA V ŠOLI, KI JE ŠOLA ZA NAŠE LJUDI, NAM NE PUSTIJO JEZIKA, KI GA GOVORIMO VSAK DAN, DA BI BIL UČEN TUDI V TISTI ŠOLI. NAŠ OTROK, KO PRIDE V ŠOLO, MORA POSLUŠATI DRUG JEZIK, KI NI JEZIK DOMAČEGA KRAJA. NI JEZIK DRUŽINE, AMPAK TAKO JE IN ZARADI TEGA MU POČASI ODVZAMEJO DUŠO, MU ODVZAMEJO JEZIK IN MORA POSTATI, KAKOR HOČEJO DRUGI, TO SE PRAVI, MORAMO POSTATI NAJČISTEJŠI, NAJBOLJŠI ITALIJANI, DA SMO LAHKO DRŽAVLJANI ZEMLJE, KJER SMO SE RODILI. GOVORITE ZELO JASNO, ZA RAZLIKO OD GOVOROV, KI JIH POSLUŠAMO NA TV IN VSEPOVSOD, ODLOČNO. TO BI VAM MOGOČE OMENIL, ČE SE VRNEVA NA TA POTRES LETA ' 76, V PREJŠNJEM STOLETJU. VI PIŠETE O TEM NEKJE, KAR SEM SI ZAPOMNIL, DA JE BIL HUD POTRES, 10. STOPNJA PO MERCALLIJU, TO SE PRAVI, VASI SO BILE ZRAVNANE, TO VAŠE OBMOČJE JE BILO NAJBOLJ PRIZADETO PA BREGINJ, SE PRAVI, BENEŠKA SLOVENIJA IN KO SE JE TO TRESENJE KONČALO, SO SE VAŠČANI ZBRALI IN SO SE NA POLJU PREŠTELI. TO JE ZANIMIVO. JA, ŽELELI SMO SE PREGLEDATI, ČE KDO OD NAS MANJKA. IN SMO ŠLI OD DOMA DO DOMA, OD HIŠE DO HIŠE, KER SE VEČ ALI MANJ POZNAMO IN SMO SE PREŠTELI. POTEM SMO ZAPROSILI TAKRATNO SLOVENIJO, NAJ NAM PRISKOČI NA POMOČ, KER SMO VERJELI V SLOVENIJO. IN SLOVENIJA JE RES PRIŠLA, ČERAVNO JE BILA MEJA NEPRIJETNA. PONUDILI SO NAM DESKE, PONUDILI SO NAM CEMENT, ZATO, DA SI LAHKO TUDI SAMI, KAKOR JE BILA NAŠA TRADICIJA, POPRAVIMO HIŠE. REKLI SO PA, DA TEH POMOČI NE POTREBUJEMO, NAJ VRŽEMO CEMENT, NAJ VRŽEMO DESKE V NADIŽO IN TER. TEGA NE POTREBUJEMO. STVAR JE PA, DA JIH JE SPAMETOVAL NASLEDNJI POTRES, 15. SEPTEMBRA. ŠELE TAKRAT SO RAZUMELI, DA NI DOVOLJ, DA SE POPRAVIJO STREHE IN DA DAJO GOR ITALIJANSKO TROBOJNICO, DA SE JE TREBA ORGANIZIRATI PROTIPOTRESNO. IN PRIŠLI SO RAVNO ZNANSTVENIKI IZ SLOVENIJE, MED TEMI INŽENIR TOMAŽEVIČ PA DELAVCI PRI ZRMK- JU, TAKRATNEMU ZNANEMU INŠTITUTU ZA PROTIPOTRESNO OBNOVO IN JE INŠTRUIRAL VSE TE NAŠE ARHITEKTE, INŽENIRJE, ZELO ZNANE, VISOKE, KAKO JE TREBA PROTIPOTRESNO POPRAVLJATI DOMOVE IN KAKO JE TREBA GRADITI. GOVORIL JIM JE LEPO V ANGLEŠČINI. TI NISO RAZUMELI, SO POTREBOVALI PREVAJALCA. ON JIM JE GOVORIL V ČISTI, IZVRSTNI ANGLEŠČINI. slika PredvajajCitiraj NJEGOVA IZVAJANJA SO POTEM POSTALA ZAKON ZA PROTIPOTRESNO OBNOVO. PRI TEM JE SLOVENIJA S SVOJO KULTURO LAHKO SAMO PONOSNA. GLEJTE, TE VASI, RECIMO, KOT BOMO VIDELI TUDI NA POSNETKIH, KI JIH IMAMO, SEDANJIH, ZGLEDAJO PRAVZAPRAV POPOLNOMA DRUGAČE, SE PRAVI NI VEČ TISTIH HLEVOV, TISTIH GANKOV, BALKONOV ITN., NI ŽIVINE, PAŠNIKI, KOT STE REKLI, NJIVE, SO ZARAŠČENI. OD ČESA PA POTEM PO POTRESU ŽIVITE? SAJ SLUŽB TUDI NI NA VOLJO ZADOSTI. PRI NAS SO OSTALI SAMO STAREJŠI LJUDJE. ŽIVIJO Z LASTNO POKOJNINO, ALI NEKATERI, KI SE DNEVNO VOZIJO PROTI FURLANIJI. ZARADI TEGA SO STVARI PRECEJ DRUGAČNE KOT SO BILE NEKOČ. JE PA TO LEPO, DA MEJE NI VEČ, DA LAHKO SKUPAJ ZAČNEMO DELATI, SODELOVATI, USTVARJATI, SE ČUTITI ENI SAMI, DA ČUTIMO, KAKO SE MORAMO MI IZBOLJŠATI V SVOJEM JEZIKU, V SVOJEM ZNANJU, KAKO SE MORA TUDI SLOVENIJA NA TISTO STRAN ČUTITI, DA JE ENOTNA. OPROSTITE, TO JE NOVI STOLP VAŠE NOVE CERKVE, SE PRAVI, ZVONIK. JE POPRAVLJEN ALI ISTI? ZVONIK JE POPOLNOMA POPRAVLJEN. TA ZVONIK BI MORAL BITI SVOJČAS IN IMAM DOKUMENTACIJO, " TORRE LIGTORIA ", TO SE PRAVI, POSTAVLJEN V HVALO FAŠISTOM. slika PredvajajCitiraj KER PA JE PRIŠLA VOJNA, STVARI SO SE SPREMENILE, NAŠI LJUDJE SO SE SPET PO STARI TRADICIJI DOGOVORILI, VSAK OD NAŠIH VAŠČANOV JE ALI V DELU ALI V DENARJU ALI V DRUGIH OBLIKAH PRISPEVAL, DA SMO ZGRADILI ZVONIK. POTEM PA SO DOBILI DENAR S STRANI ITALIJANSKE DRŽAVE, KO SO NAŠI ŽE PRIŠLI TJA DO VRHA. IN POTEM SO DALI PA PODJETJU. NAŠI VAŠČANI SO BILI ZELO UŽALJENI, DA SO JIH POTEM, KO BI LAHKO BILI VSAJ NEKAJ ODPLAČANI ZA SVOJ TRUD, DA SO JIM ODVZELI TO MOŽNOST. PO POTRESU SO SPREMENILI VSEENO OBLIKO ZVONIKU IN MU DALI TO SEDANJO OBLIKO, DA NI VEČ " TORRE LIGTORIA ", TOREJ ZVONIK V ČAST FAŠIZMU. MOGOČE BOVA VIDELA ŠE, IMAMO TUDI V ARHIVU, TA VAŠ POSEBEN OBIČAJ V TEH VAŠI VASEH, TO JE TO POLJUBLJANJE KRIŽEV. SE PRAVI, DEJANJE SPRAVE VSAKO LETO, RECIMO, V ŽETNJAKU, V JULIJU, KO SE NEKAKO, PRIDEJO VSI ŽUPANI S KRIŽI IN POTEM, NAMESTO, DA BI SE ONI POLJUBLJALI, SE KRIŽI POLJUBLJAJO. MOGOČE IMAMO TA POSNETEK PRIPRAVLJEN. TO JE STARA TRADICIJA, KO ŠE NI BILO NEKE ZASEBNE LASTNINE IN SO SE LJUDJE SREČEVALI, GLAVARJI DRUŽINE IN ODLOČALI, KDO BO TAM IMEL SVOJO PAŠO, KJE BO DRUGI LAHKO IMEL SENOŽET IN SO SE TAKO ODLOČALI, DA SO REVNEJŠIM DAJALI BLIŽE, BOGATEJŠIM BOLJ ODDALJENO. JE BILA NEKA DIREKTNA DEMOKRACIJA PRAVIČNOSTI. SKRBELI SO PA TUDI ZA SVOJO CERKEV, ZA LASTNE POTI, ZA VODOVOD, ČE JE BILO TREBA, ZA VSE, KAR JE BILO NUJNO, VAŽNO IN POTREBNO ZA LASTNO VAS. TO JE BILO SLOŽNO SODELOVANJE, SLOŽNO DELO IN SPOŠTOVANJE. PRED SABO IMAM ZELO ZANIMIVO KNJIGO, KI JE OB 30- LETNICI POTRESA IZŠLA, SE PRAVI, TERSKA DOLINA, KI JO JE NEKAKO ORGANIZIRALA, TUDI FINANCIRALA UPOKOJENA PROFESORICA NA ŠUBIČEVI GIMNAZIJI, GOSPA MILENA KOŽUH. slika PredvajajCitiraj VELIKA HVALA GRE PROFESORICI MILENI KOŽUH. TOREJ, TO JE ZDAJ BIBLIJA O TERSKIH DOLINAH, AMPAK HOTEL SEME TO POVEDAT, DA JE ONA SAMA, IZ SVOJEGA DENARJA,?.. JE ONA ZA VSE POSKRBELA. TO KAŽE NEKAKO TUDI NA ODNOS TE DRŽAVE. TA DRŽAVA BI MORALA TO SFINANCIRAT. ONA JE PRIPELJALA SVOJE SLUŠATELJE V TO TERSKO DOLINO, VIDELA JE NEKE TAKE, KER SMO DELALI NA CIKLOSTIL MED NAMI, NEKE TAKE, DALI SO MI PRVO STRAN, RAZMIŠLJANJE O DUHOVNOSTI, O CERKVI, O POBOŽNOSTI IN O RAZNIH PRAZNIKIH. IN JE REKLA, KDO TO DELA. SEM REKEL, PIŠEM JAZ VČASIH, KAKOR MI ŽELIJO. IN KDO TO OBJAVI. KDO TO OBJAVI, SEM REKEL, SAJ NIHČE NE BO OBJAVIL. JE REKLA, TO STORIM JAZ IN JE RES STORILA. IN JE ŠE TO VAŽNO, DA JE V VSEH NAŠIH JEZIKIH, JE V TERŠČINI, JE V ČISTI, LEPI SLOVENŠČINI, JE V ITALIJANŠČINI IN V FURLANŠČINI. MI, KI ŽIVIMO MED TEMI GORAMI, KI SMO, RECIMO, KOT NAM REČEJO, GORJANI, SMO DOKAZALI ITALIJANOM, TEM VELIKIM LJUDEM, DA ZNAMO MI VEČ JEZIKOV, LJUBIMO VSE JEZIKE, SPOŠTUJEMO VSE JEZIKE, ŽELIMO, DA DOBI VSAKA KULTURA LASTNO MESTO IN ONI SO PRIMORANI, ČE HOČEJO BITI DEMOKRATI IN SPOŠTOVATI USTAVO, DA ŠOLA, KI JE NAMENJENA NAM, NAJ NAM ODPRE VRATA ŠE ZA SLOVENŠČINO, PA ŠE ZA SOSEDE, LAHKO TUDI NEMŠČINO IN ANGLEŠČINO. LJUDJE, KI SO SAMI POVEDALI, DA SMO LJUDJE, KI ZNAMO GOVORITI BREZ TEŽAV VEČ JEZIKOV IN SO NAM NARAVNI DAR, NE DA OSTANEMO SAMO NA NAREČNI PODLAGI, KAKOR SO REKLI, DA MORA OSTATI KMEČKI JEZIK, NIKDAR PISMENI JEZIK IN DA NAS MORAJO POITALIJANIZIRATI, TO JE BILA NJIHOVA SKRB. ISTO TAKO JE NAPISAL GOSPOD KUFOLLO, KI JE ZELO JASNO, TO JE NJEGOV DOKUMENT, ROKOPIS. JE TO TA DUHOVNIK? slika PredvajajCitiraj DUHOVNIK, NA KATEREGA SE JE POTEM NANAŠAL RAVNO FRANCE BEVK, KI JE NAPISAL KAPLAN MARTIN ČEDERMAC, KJER TAKO LEPO POVE, DA SO NAMESTO, DA BI DOVOLILI, DA NAŠIM RODNIM MATERAM PUSTE, DA UČIJO SVOJE OTROKE V LASTNEM, DOMAČEM JEZIKU, SO JIH NADOMESTILI S PLAČANIMI UČITELJICAMI, ON JIH IMENUJE MAME PLAČANE, DA NAS BODO POTEM UČILE " ALCULTO DELLA PATRIA ", TOREJ V ZANOSU DO ITALIJANSKE DRŽAVE IN TAKO MED NAŠE KRAJE, V NAŠE DRUŽINE, V NAŠE HIŠE, VNESEJO ITALIJANSKI JEZIK IN IZRINEJO NAŠO DOMAČO GOVORICO. TO JE NAJSLABŠE, KAR LAHKO ENA DRŽAVA STORI PROTI ČLOVEKU, PROTI DUŠI, PROTI KULTURI IN JEZIKU. SAMO VI NEKAKO, KO VAS POSLUŠAM, NE KAŽETE PRAVZAPRAV NOBENE JEZE, NOBENEGA ZNAKA MAŠČEVANJA, RECIMO, PROTI TEM KROGOM ITALIJANSKIM, DESNIČARSKIM ITN., KI VAS ONEMOGOČAJO. NEKAKO STE POZITIVNO NASTROJENI DO NJIH, NOBENEGA MAŠČEVANJA, NIČESAR, GLEDE NA TO, KAJ VSE SO VAM V ZGODOVINI PRIZADEJALI, KAKO SO VAM UBIJALI IN UBILI DUŠO. MISLIM, DA VSAKA OSEBA MORA BITI TAKO ŠIROKOGRUDNA, DA GA PREPRIČA, DA JE ON NA SLABI POTI. ČE MU MI POKAŽEMO, DA SMO ŠIROKO ODPRTI DO NJEGOVE KULTURE, DA MI RAZUMEMO VSE, KAR JE NAPISAL DANTE, KAR JE PISAL PETRARCA, KAR SO NAPISALI VSI ITALIJANSKI PESNIKI IN ZGODOVINARJI, JE TUDI ON DOLŽAN POZNATI SOBRATA. ČE TEGA NE STORI, JE ON NA NEPRAVI POTI. V STE PROFESOR SLOVENŠČINE PA PROFESOR ITALIJANŠČINE. PRAVZAPRAV VI SLOVENŠČINE TAKOREKOČ NISTE POUČEVALI, KER NISTE IMELI KJE. MISLIM, DA STE TAM V CENTU, DA STE TAM NEKAJ POUČEVALI, NE VEM, KOLIKO STE SLOVENŠČINE, V REZIJI ZDAJ, KO STE UPOKOJENI, V REZIJI PREDAVATE. slika PredvajajCitiraj JAZ SEM ITALIJANSKI PROFESOR. IMEL SEM SREČO, DA SEM ZMAGAL NA NATEČAJU IN SEM POSTAL POTEM REDNI ITALIJANSKI UČITELJ IN PROFESOR. V ZAČETKU, KO SEM JAZ ZAČEL ŠOLANJE IN MORAM SE ZAHVALITI TISTIM LJUDEM, KI SO PRIŠLI PO TEH NAŠIH ZAPUŠČENIH DOLINAH IN REKLI, A BI VI LAHKO NADALJEVALI ŠTUDIJ, ČE VAM JE VŠEČ. IN MARSIKATERI OD NAS SE JE PRIJAVIL. ŠTUDIRALI SMO. REKLI SO, DA KER SMO ŠTUDIRALI V STARI GORICI, DA TE ŠOLE NE VELJAJO ZA ITALIJO, NIMAJO NOBENE VELJAVNOSTI. VENDAR, KO SEM KONČAL UČITELJIŠČE, SEM ZMAGAL NA NATEČAJU IN PRVA MOJA SLUŽBA JE BILA V MOJI DOMAČI VASI. LJUDJE SO SE, NE SAMO ČUDILI, AMPAK SE JIM JE ZDELO NEVERJETNO, DA ČLOVEK, KI BI NE SMEL POUČEVATI V ITALIJI, JE PRIŠEL V SVOJO DOMAČO VAS POUČEVATI NAŠIM LJUDEM. IN SE JE VSE SPREMENILO. POTEM SEM SPET ZMAGAL IN SEM NADALJEVAL ŠTUDIJ NA UNIVERZI V TRSTU IN SEM POSTAL PROFESOR VECENTI. V ZAČETKU SE MI JE ZDELO TUDI ZELO ČUDNO IN NERODNO, DA EDEN, KI PRIHAJA Z GORA, KI SO MU DAJALI NEPRIJETNE NAZIVE, MED TEMI, RECIMO, SLAVO COMUNISTA ALI KAJ TAKEGA. AMPAK KASNEJE JE PRIŠLO, DA SO RAVNO IZ CENTE, KO TUDI STARŠI IZBIRAJO PROFESORJE IN SO SI ŽELELI, DA BI RAJE VPISALI VSE SVOJE OTROKE, DIJAKE V MOJ RAZRED, KER SO REKLI, S TEM ČLOVEKOM SE DA POGOVARJATI, JE PRIJAZEN IN NI STRUPEN. IN IZ TEGA ME SPOŠTUJEJO PO DOBREM. TUDI TISTI, KI NISO BILI NAKLONJENI NAŠI, SLOVENSKI KULTURI, SE SEDAJ ZAVEDAJO, DA SO SLABO STORILI IN ME SPOŠTUJEJO KOT VIDNEGA ČLOVEKA, ČEPRAV POTREBUJEM ŠE VELIKO ŠTUDIJA, ZNANJA, UČENJA, VENDAR VESEL SEM, DA SO SE STVARI SPREMENILE. SPREMENILE SO SE VSAJ V TEM, DA SMO SPET BREZ MEJA IN SMO LAHKO V SODELOVANJU EDEN Z DRUGIM, LAHKO GRADIMO NOV SVET. slika PredvajajCitiraj KOLIKO, ČE NA KONCU VPRAŠAM, GOSPOD PROFESOR, KOLIKO LJUDI PRI VAS ŠE GOVORI, V TEH VASEH PA PRI VAS, V VAŠI VASI BARDO, VAŠ JEZIK, SE PRAVI, VAŠE NAREČJE? VSI LJUDJE MOJIH LET IN TISTI, ŠE MLAJŠI OD MENE, MED SABO VSI GOVORIMO SAMO V DOMAČEM JEZIKU, KER TO NAS POVEZUJE, NAM STORI, DA SMO SI BRATJE, JE NEKA, ČE BI JAZ GOVORIL SVOJEMU SOVAŠČANU V ITALIJANŠČINI, BI REKEL, KAJ SE TI DOGAJA. MORAM GOVORITI Z NJIM V SVOJEM NAREČJU, V SVOJEM JEZIKU, KER TO JE BRATSTVO. ČE MU GOVORIM V ITALIJANŠČINI, TO JE KOT NEK ODMAKNJEN. LAHKO POVEM ZGODBICO, LETA NAZAJ, KO SEM POUČEVAL V CENTI, MOJ FANT. MI V DOMAČI HIŠI SMO GOVORILI VEDNO SVOJE NAREČJE, SVOJ JEZIK. IN SO HOTELE MOJE KOLEGICE, PROFESORICE, POZDRAVITI IN SO GA POKLICALE ZRAVEN IN SEM MU ZAČEL GOVORITI V ITALIJANŠČINI, ZATO KER SO BILE TE DRUGE KOLEGICE. ME POGLEDA IN MI REČE, A NISI VEČ MOJ OČE? IN TO JE BILA ZAME MOČNA IZKUŠNJA. JAZ PRAVIM, HVALA BOGU, DA IMAMO PROFESORJA ČERNA TAM, DA SE TA JEZIK OHRANJA, TE TRADICIJE. VI ST, MORAM REČI, POGUMEN ČLOVEK. MENI JE ŽAL, DA JE TA POGOVOR TAKO KRATEK KOT JE. JAZ UPAM, DA SE BOVA ŠE KDAJ SREČALA TUKAJ. LEPO SE VAM ZAHVALJUJEM, DA STE BILI MOJ GOST, GOSPOD PROFESOR. JAZ SE ZAHVALJUJEM VSEM VAM. slika PredvajajCitiraj SE ZAHVALJUJEM SLOVENCEM, VAM OSEBNO IN VSEM TISTIM, KI ŽELITE, DA SE ŠE OHRANIMO KOT LJUDJE, KI SMO PODEDOVALI ENO KULTURO, KI ŽELIMO, DA TA KULTURA RASTE IN DA BOMO ŠE SKUPAJ USTVARJALI DRUGO OZRAČJE, DRUGE ODNOSE MED LJUDMI IN DA SLOVENSKI JEZIK NI MANJVREDEN OD DRUGIH JEZIKOV, SLOVENSKA KULTURA JE ENAKO VISOKA, NA ENAKI RAVNI, KOT VSE UNIVERZALNE KULTURE. ZARADI TEGA BODIMO SLOŽNI, SKUPAJ IN DELAJMO ČIM VEČ SKUPAJ IN NAVDUŠENO, DA BOMO ŠE KAJ LEPŠEGA DOKAZALI LJUDEM, NAŠIM SOROJAKOM IN DRUGIM, KI SO V SVETU IN MORDA NAS BODO VIDELI PO FRANCIJI, PO BELGIJI, PO ŠVICI, PO ITALIJI IN TUDI PO BENEŠKI SLOVENIJI. ALI BOSTE POVEDALI TUDI KAKŠNO BESEDO SVOJIM ROJAKOM V SVOJEM NAREČJU? BOG LONAJ VSIM VAM, VAM KE STE NAM BLIZU, KE NAM ČITA DORO, KE NO ČITA, KE MI ŠE DNJE ŽIVIMO, ANO KE ČITA, KE ZRASTIMO TE LJUDJI, KE BOMO NAŠO DENJETA. HVALA LEPA. SPOŠTOVANI GLEDALCI, TO JE BIL PROFESOR VILJEM ČERNO IZ SLOVENSKE BENEČIJE. LEPO POZDRAVLJENI! DOBER VEČER. MOJ GOST NOCOJ JE ZELO ZANIMIVA OSEBNOST, DIREKTOR, LASTNIK ZASEBNEGA INŠTITUTA STUDIA SLOVENICA, DR. JANEZ ARNEŽ, EKONOMIST, PO POTREBI TUDI ZGODOVINAR, PROUČEVALEC MEDVOJNEGA DOGAJANJA V PROTIKOMUNISTIČNEM TABORU, ZLASTI POZNAVALEC SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE ' 41- ' 45. VRSTO KNJIG JE NAPISAL, TUDI O DOGAJANJU SKUPINE S CIRILOM ŽABOTOM IN TAKO NAPREJ, GOSPOD PROFESOR, ČE VAS LAHKO UVODOMA VPRAŠAM, KAKO, RECIMO, VI POZNATE, SE PRAVI PROUČUJETE TO KORESPONDENCO MED LJUBLJANO IN LONDONOM, SE PRAVI, MED LJUBLJANO IN MIHO KREKOM V LONDONU V LETIH ' 41 IN ' 43, PA POTEM NAPREJ, KAKO JE KREK, KI JE BIL GLAVNA OSEBNOST, BI REKEL, TEDAJ, SLOVENSKE POLITIKE, DESNE, MEŠČANSKE, PROTIKOMUNISTIČNE, KAKO JE KOMENTIRAL ON DOMOBRANSKO PRISEGO, APRILA ' 44, ZDAJ JE 65 LET TOČNO. KAKO JE ON TO KOMENTIRAL IN KAKO JE KUHAR KOMENTIRAL? TOREJ, OBA, DR. KREK IN DR KUHAR, STA BILA NASPROTNA DOMOBRANSKI PRISEGI, BREZ DVOMA. DOMOBRANSKA PRISEGA, KI SE JE IZVRŠILA V LJUBLJANI, RECIMO, V TRSTU SE NI, JE POSTAVILA NEKAJ, KAR JE PREDVSEM KUHAR OKUSIL, KO JE HODIL V ANGLEŠKA MINISTRSTVA NA POIZVEDOVANJE IN KAKO SO TAM ODLOČNO IN ZELO STROGO NASTOPILI PROTI PRISEGI. MORAM PRIZNATI TAKOJ, DA JE BIL KUHAR ZELO POD ANGLEŠKIM VPLIVOM. ON JE BIL DIPLOMAT, AMPAK JE BIL BOLJ ANGLEŠKI KOT PA JUGOSLOVANSKI. SE MI ZDI, DA JE TAKO HITRO PRISTOPIL NA ANGLEŠKO MNENJE, DA SE MENI ČUDNO ZDI ZA ENEGA DIPLOMATA. AMPAK JE BIL PRESTRAŠEN, KAR ANGLEŽI SO IMELI MOČ, DIPLOMATSKO MOČ, POLITIČNO MOČ, VOJAŠKO MOČ, NA NASPROTNI STRANI, NA JUGOSLOVANSKI STRANI PA NI BILO NIČ. IN ZATO JE ON TAKO HITRO SKORAJDA PODLEGEL ANGLEŠKIM ZAHTEVAM IN ANGLEŠKIM VPLIVOM. KREK TUDI, TODA V MANJŠI MERI. KREK SE JE ŠE MALO IZGOVARJAL. TO ŠE MACMILLAN PIŠE V SVOJIH SPOMINIH, KAKO JE KREK OGNJEVITO ZAGOVARJAL SVOJE STALIŠČE. V TEM STA BILA PRECEJ RAZLIČNA. KUHAR JE BIL BOLJ V TEM OZIRU IMPULZIVEN IN JE HITRO PRISTAL NA ANGLEŠKE ZAHTEVE, POSEBEJ KER JE HODIL V VOJNO MINISTRSTVO IN SE JE ZATO TUDI SKUPAJ S PRIJATELJEM ODLOČIL, DA BI ŠLA NA TEREN V SLOVENIJO. SEVEDA, KUHARJU NISO DOVOLILI, ZATO JE ŠEL PA SNOJ. TO JE BILO KASNEJE, NE? KUHAR JE BIL SICER DUHOVNIK, JANEZ, PROPAGANDIST, BRAT PREŽIHOVEGA VORANCA. TAKO JE. TOČNO. slika PredvajajCitiraj MEDTEM, KREK JE PA POLITIK. ON JE BIL NASLEDNIK TEH NAČELNIKOV SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE, SE PRAVI, KOROŠCA IN KULOVCA. ON JE BIL REALEN, NI PA KARIZME IMEL, SE MI ZDI, TISTE VODITELJSKE. ON JE BIL ZELO, ZELO MEHKA DUŠA, ČE SMEM TAKO REČI. IN JE BIL HITRO RAZOČARAN IN DEPRIMIRAN, ZELO HITRO. ŽE V EMIGRACIJI SO GA MORALI ZMERAJ PODPIRATI, KER JE VEČKRAT HOTEL ODSTOPITI, KER JE VIDEL, DA NI USPEHA SVOJE POLITIKE DOSEGEL, SE JE MISLIL POPOLNOMA UMAKNITI. SE MI ZDI, DA VSE, KAR JE BILO SLABEGA PRI SLOVENCIH PO VOJNI, SE JE TAKO ČUTIL, KOT DA BI BILA TO NJEGOVA KRIVDA. SE PRAVI, SANJE JE IMEL, NE? TAKO JE. V LONDON SO ŠLI ŠTIRJE IZ SLS, SE PRAVI, SNOJ, KREK, KUHAR IN GABROVŠEK. GABROVŠEK JE ŠEL TAKOJ V AMERIKO. TRIJE SO BILI. TRIJE, JA, PA GABROVŠEK. JA, KUHAR, KREK, GABROVŠEK PA SNOJ. SNOJ JE BIL VEČINOMA V AMERIKI. GLEJTE, JAZ SEM UVODOMA VPRAŠAL ZARADI TE PRISEGE. GRE ZA POSLEDICE TE PRISEGE, KAKŠNE SO BILE. POLETI ' 44, JULIJA, JE ALOJZ KUHAR, ALOJZIJ KUHAR ZVEDEL V BRITANSKEM VOJNEM MINISTRSTVU ZA SKLEPE TEHERANSKE KONFERENCE, KI SO SE NANAŠALI NA RAVNANJE S KVIZLINŠKIMI ENOTAMI. TO SE PRAVI, BILO JE TEDAJ ŽE JASNO, KAJ SE BO ZGODILO, RECIMO, Z DOMOBRANCI. KAKO JE TA ZGODBA POTEM ŠLA NAPREJ? slika PredvajajCitiraj TO SE PRAVI, KUHAR JE TAKRAT ZELO ODLOČNO NASTOPIL PROTI KREKU IN JE KREKU SKOZ OČITAL TO, DA NI SPREJEL NJEGOVE GESTE, TO SE PRAVI, POVABIL ALI, BI REKEL, UKAZAL DOMOBRANCEM, NAJ PRISTOPIJO K PARTIZANOM. V TEM OZIRU JE BIL KUHAR ZELO ENERGIČEN, TUDI VIDIM PO PISMIH, JE SKORAJ PRETIRANO STROGO NASTOPIL DO KREKA. IN POL JE BIL PA SPROTI DRUG PROBLEM Z GABROVŠKOM. OBA STA BILA DUHOVNIKA IN KUHARJU JE BIL ZELO, ZELO HUDO, DA Z GABROVŠKOM NISTA BILA ENAKIH MISLI. IN KO JE GABROVŠEK UMIRAL, SE MU JE TAKOREKOČ KUHAR SPOVEDAL IN JE BIL VESEL, KO JE VSE SVOJE POVEDAL, GA JE GABROVŠEK ZA PRSTE PRIJEL, KOT DA ODOBRAVA TO NJEGOVO IZPOVED. TO JE BILO, BI REKEL, BOLJ TRAGIČNO, KOT PA PRIMER S KREKOM. S KREKOM POTEM V TUJINI, STA BILA V ZELO DOBRIH ODNOSIH IN LJUBEZNIVA, AMPAK JE BILO ŠE VEDNO TO OZADJE, DA KUHARJU NI ZAUPATI. A STE VI OSEBNO POZNALI KREKA, KUHARJA, VSE TE? ZELO, ZELO. VSE? SAJ JE TUDI KUHAR ŽE, MIDVA SVA BILA ZELO PRIJATELJA IN JE ON SAM MENI REKEL, DA BI NJEGOVO DOKTORSKO TEZO OBJAVIL IN SEM JO POTEM TAKOJ, ČIM JE UMRL, SEM JO OBJAVIL. ČE SE VRNEVA NAZAJ ZDAJ, SE PRAVI, TA INFORMACIJA, SKLEPI TEHERANSKE KONFERENCE, ZDAJ JE BILO TREBA V DOMOVINO SPOROČITI, V LJUBLJANO, SE PRAVI, ZGODILO SE BO TO IN TO. SE PRAVI, KREK JE TO STORIL. KAKO JE TO STORIL? TO JE SNOJ, SE PRAVI, KUHAR JE IMEL TISTE TRI GOVORE NA RADIU, KJER JE TO TAKOREKOČ NEKAKO UVOD V SNOJEVO MISIJO, DA NAJ DOMOBRANCI PRESTOPI K PARTIZANOM. KREK SE JE TEGA VZDRŽAL. KREK NI V TEM OZIRU NIČ DELAL, KER JE DOBIL OD SVOJIH, IZ SLS STRANKE POPOLNOMA DRUGA STALIŠČA. TO JE AVSENEK, POTEM STARE MILOŠ, STA BILA POPOLNOMA NA NASPROTNI STRANI. IN AVSENEK PA AHČIN STA BILA V RIMU IN TAM SO SE PREREKALI Z IZIDORJEM CANKARJEM. IZIDOR CANKAR JE HOTEL, DA STOPITA NA NJEGOVO STALIŠČE IN STA OBA ENERGIČNO NASTOPILA PROTI. AHČIN JE ŠEL KMALU V RIM, MISLIM ŽE ' 41. LETA, AVSENEK PA MALO POZNEJE IN STA BILA V RIMU KOT DVA NAJVAŽNEJŠA ZASTOPNIKA SLS. KREK SE JE VENDARLE ODLOČIL IN JE NEKO DEPEŠO POSLAL, NE VEM, PREKO TEGA IN TEGA POLKOVNIKU PREZLJU TEDAJ V DOMOVINO. slika PredvajajCitiraj TEM LJUDEM JE POSLAL DEPEŠO, NAJ SE PAZIJO, KER PO JALTSKEM DOGOVORU VSI, KI NOSIJO NEMŠKO UNIFORMO, PA NEMŠKO OROŽJE, BODO VRNJENI V SVOJE DEŽELE. IN ON JIH JE OPOZORIL, NAJ BODO NA TO PRIPRAVLJENI, ČE NE DRUGEGA, ON JE NAJPREJ REKEL, NAJ GREDO ZA ENO ZIMO V GOZD. V ILEGALO? V ILEGALO. TO SO VSI VEDELI, DA JE TO NEMOGOČE. TO SE PRAVI, SLECITE DOMOBRANSKE UNIFORME IN POJDITE V ILEGALO. IN KAKO BODO TAM ŽIVELI IN KAKO JIH BODO NEMCI PREGANJALI IN KAKO BODO DOMA NAPADLI, TO BI BILA ŽE VELIKA MASA. ZATO JE REKEL, ČE ŽE TEGA NE NAREDITE, DAJTE S SEBOJ VZETI VSAJ CIVILNE OBLEKE, DA SE HITRO PREOBLEČETE. PRAVI, KER VSI BOSTE VRNJENI, ČE VAS NAJDEJO V UNIFORMI PA S PUŠKAMI. IN KO JE BIL KONEC VOJNE, JE KREK CELO HOTEL PRITI V STIK S SLOVENCI NA PRIMORSKEM, AMPAK ZAVEZNIŠKA OBLAST NI DALA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE. NA PRIMORSKEM ALI NA KOROŠKEM? NA PRIMORSKEM, KER JE V RIMU ŽIVEL. V RIMU JE ŽIVEL, JA. JE HOTEL ITI NA PRIMORSKO, TJA DO TRSTA. KO JE TO POSLAL, POLKOVNIK PREZELJ JE TO DOBIL, ON JE POTEM OBVESTIL KRENERJA, TUDI POLKOVNIKA. TAKO JE. JE REKEL, SAJ DRUGEGA SI NISEM UPAL OBVESTITI, KOT KRENERJA, KRENER JE PA STVAR ZAMOLČAL, ČE SE NE MOTIM. TO JE BILO ŠE V EMIGRACIJI PREREKANJE IN JE KREK PROSIL PREZLJA, DA NAJ TOČNO POVE, KDAJ IN KJE JE TO BILO. SEVEDA, KRENER JE PA SKOZ TO ZANIKAL, AMPAK SO ZVEDELI ŠE DRUGI, BENEDIČIČ PA TISTI, PA TISTI, KI SO BILI PRI DOMOBRANCIH, PA NISO HOTELI, SO REKLI, STO BO PANIKA. AMPAK, VIDITE, TO JE BILO?. SAJ ŠKOF ROŽMAN JE TUDI VEDEL, ON JE TUDI ZVEDEL. VERJETNO, DA JE VEDEL. KER SO NEKI DOKUMENTI, ON JE TUDI VEDEL. A SO BILE KAJ RAZLIČNE LINIJE, RECIMO, PREZELJ TUKAJ PA KRENER, PA TAM RUPNIK, PA POLITIKI. MISLIM, DA NI BILO POSEBNE ENOTNOSTI TAM V LJUBLJANI, NE? LJUDJE SO BILI V FRANCIJI ALI KJERKOLI, PO MOJE TAK NEZNANSKO ZAVEROVANI V ANGLEŽE, DA ANGLEŠKA MONARHIJA NE BO NIKDAR PRIPUSTILA KOMUNIZMA V EVROPO. TO SO ONI BILI PREPRIČANI IN SO O TEM SANJALI. REALNA POLITIKA JE PA ČISTO DRUGA IN TO SO NA ŽALOST POL ŠELE SPOZNALI, KAJ TO POMENI, KER JAZ SEM V TO PREPRIČAN, DA SO SE TO DOGOVORILI S SOVJETSKO ZVEZO PO DOLGIH PREREKANJIH, DO KAM BO SOVJETSKA ZVEZA LAHKO ŠLA. VEČ PA NE. NATO SO STRAŽILI ITALIJO, SO STRAŽILI GRČIJO IN TAKO NAPREJ. IN NAŠI SO V TO NOTER PADLI. JAZ VSAKOMUR, KI MU ZDAJ PRIPOVEDUJEM, SEM REKEL, TO JE ČISTO VSEENO, A BI VI PRISEGLI ALI NE PRISEGLI. BOLGARI SO SE BORILI PROTI SOVJETOM, KO JE BILO PROTI KONCU VOJNE. slika PredvajajCitiraj POTEM SO SE PA PREOBLEKLI. SO SE PREOBLEKLI, SO DALI DRUGE ZVEZDE GOR IN SO OKUPIRALI DEL JUGOSLAVIJE IN DEL SLOVENIJE. POLJAKI NISO NIČ PRISEGLI, SO SE SKORAJ PUSTILI MASAKRIRATI OD NEMCEV. ARMADA KRAJOVA, TO SE UPRLI IN SO RAVNO TAKO PRIŠLI V ISTI KOMUNISTIČNI SITEM, KOT VSI OSTALI. VPRAŠANJE JE, VSEENO, KAJ STE VI TAM ZADAJ DELALI. V GRČIJI, TAM SO REKLI ANGLEŽI NE, V ITALIJI NE. TO SPOROČILO, JAZ VZTRAJAM NEKAKO PRI TEM, MOGOČE SEM MALO NADLEŽEN, IZ LONDONA SO SPREJELI TAKO- TAKO, SE PRAVI, MALO NERESNO. RAČUNALI SO IN V LONDONU, SE PRAVI, VAŠA SKUPINA, IN TUKAJ V LJUBLJANI, DA BODO VENDARLE ZAVEZNIKI OKUPIRALI, SE PRAVI, ZASEDLI SLOVENIJO IN S TEM BI BILI ONI REŠENI, DOMOBRANSTVO BI BILO REŠENO, S TEM JE RAČUNAL TUDI LEON RUPNIK. S TEM, DA JE ON VES ČAS RAČUNAL, DA BO NEMČIJA PRAVZAPRAV ZMAGOVALKA, KER JE RAČUNAL NA NOVO OROŽJE. AMPAK, STVARI SO ŠLE PO SVOJE. TUDI TA OPOZORILA SO PRIŠLA NE SAMO S STRANI KREKA, TUDI LJUBO SIRC IZ ŠVICE, ENAKA SPOROČILA POŠILJAL, AMPAK TAM V LONDONU, SE PRAVI, STA ŠLA POTEM, KOT STE ŽE PREJ OMENILI, KUHAR IN SNOJ STA SE ODLOČILA, DA GRESTA V DOMOVINO, DA NEPOSREDNO OBVESTITA, OZIROMA OPOZORITA DOMOBRANCE. SE PRAVI, KUHARJA NISO SPREJELI, NI MOGEL ITI, SNOJ PA JE ŠEL. KAKO JE POTEM?. SEVEDA SO VEDELI, DA DO DOMOBRANCEV NE BO PRIŠEL IN NI PRIŠEL. ANGLEŽI SO VERJETNO MISLILI, DA BODO NAREDILI 50: 50 IN DA BODO PRODRLI SKOZI SLOVENIJO V EVROPO. TO BI POL EN DEL ZAPADNE JUGOSLAVIJE IMELI. AMERIKANCI SO BILI PROTI, AMERIKANCI SO BILI ZA IZKRCANJE V JUŽNI FRANCIJI, SO SE ZA TA DEL ZELO MALO BRIGALI. IN TAKO JE ŠLO, MEJA JE BILA NAREJENA, JAZ SEM TO ČISTO PREPRIČAN, BREZ OZIRA, KAJ BI MI ALI DRUGI DELALI. ČE NE BI BILO KOMUNISTIČNE NEVARNOSTI, KER SO VEDELI, DA MEJE JUGOSLAVIJE, SO MEJE SOVJETSKE ZVEZE. slika PredvajajCitiraj IN TO JE BILO ODLOČILNO PRI ANGLEŽIH, KAKO SO MEJE POSTAVLJALI. DO TU JA, POL PA NIČ VEČ. S KOM JE, RECIMO, TA LONDONSKA SKUPINA KOMUNICIRALA V LJUBLJANI? A JE BILA KAKŠNA FORMALNA VLADA ALI JE BILA NEKA VLADA V ILEGALI, STARE PA TO? TO JE BIL ODBOR SLS- A. TAM SO SE TUDI NEKAJ PREREKALI, LEVO, DESNO IN TAKO NAPREJ, KDO BO, EN ČAS SO BILI SKUPAJ Z NATLAČENOM, POL STA NATLAČEN IN BOGO SADLY STA ŠLA SKUP, POL SO SE RAZCEPILI IN TAKO NAPREJ. KER ENA STVAR JE, NOBEDEN NI VEDEL, KAJ BO IN KAKO BO IN TAKRAT SE LAHKO PREREKATE NA MILE VIŽE. AMPAK TO JE VELJALO ZA VSE. ONA STRAN NI VEDELA IN TA STRAN, NIHČE NI VEDEL, KAJ BO. NE VESTE, KAJ BO. GLEJTE, ŠE DANES NE VESTE, KAJ BO JUTRI ALI POJUTRIŠNJEM, TAKRAT PA NISTE VEDELI SPLOH NIČ, KDAJ BO VOJNA KONČALA, KAKO BO KONČALA, KJE BO KONČALA, KAJ BO Z NAMI. TO SI LAHKO VELIKO GOVORIL, AMPAK TO JE BILO VSE V ZRAKU. SO UGIBANJA, NE? JA. SNOJ, KO JE PRIŠEL V DOMOVINO, NJEGA SO CELO ZAPRLI, MISLIM, DA SO GA CELO ZAPRLI. ON NI MOGEL PRITI DO DOMOBRANCEV, ON JE POTEM NEKO IZJAVO DAL, ČE SE NE MOTIM, NA RADIO SVOBODNA JUGOSLAVIJA ALI NEKAJ TAKEGA, KJER JE PRAVZAPRAV PRIZNAL, DA SE JE MOTIL, ČE SE NE MOTIM JAZ. KAJ HOČETE, TAKO JE?.. KER KASNEJE, PO VOJNI, JE BIL SNOJ NEKAKO MINISTER V AJDOVSKI VLADI IN POTEM OBSOJEN NA?.. ZA LOKALNI PROMET. JA, ZA LOKALNI?.. POL SO GA PA OBSODILI, KASNEJE, LETA ' 47. VIDITE, SAJ TAKO JE BILO TUDI, NE, PODOBNO JE BILO Z DR. FURLANOM. DR. FURLAN JE BIL V TISTI SKUPINI, KI SO JO ANGLEŽI IZPELJALI IZ JUGOSLAVIJE ŽE MARCA ' 41. LETA. TO SO BILI V GLAVNEM FRAMASONI, ANGLOFILI, KI NAJ BI USTVARILI EMIGRANTSKO VLADO, ČE BI JUGOSLAVIJA PRISTOPILA K TROJNEMU PAKTU. IN POTEM JE FURLAN ŽIVEL, NEKAJ ČASA JE BIL CELO MINISTER ZA ŠOLSTVO IN VZGOJO V JUGOSLOVANSKI VLADI, AMPAK JE ŽIVEL V LONDONU. ON JE BIL MED GLAVNIMI, KI SO ORGANIZIRALI OSVOBODILNO FRONTO IN DELAL ZA JUGOSLAVIJO. JE BIL SILNO NAVDUŠEN IN JE POL KREKA PA KUHARJA IGNORIRAL IN ON JE BIL PREPRIČAN, DA JE ZDAJ NOV SVET, V KATEREM BO ON IMEL EN VPLIV. IN TAKO JE ŠEL V JUGOSLAVIJO, SEVEDA, TU SO GA PA TAKOJ POSTAVILI ZA DEKANA PRAVNE FAKULTETE. IN POTEM JE BIL TUDI ON OBSOJEN NA TISTEM PROCESU. TAKO JE BILO, VESTE, VELIKO LJUDI, KI JE ZAUPALO, SO BILI POL PA RAZOČARANI, KO JE VIDEL, KAM JE PRIŠEL. GLEJTE, KONEC OKTOBRA ALI PA NOVEMBRA ' 44, SE JE TA, BOM REKEL, VLADA VENDARLE PONOVNO VZPOSTAVILA V LJUBLJANI, NARODNI ODBOR, RES DA V ILEGALI, KI PA JE PRIŠEL NA DAN, VODIL GA JE BASAJ, KI PA JE PRIŠEL NA DAN Z ZANIMIVIM PROGRAMOM, SAMOSTOJNA, TO SE PRAVI, ZEDINJENA SLOVENIJA. TO JE BIL ZANIMIV PROGRAM TAKRAT, JE PA TISTI PARLAMENT, 3. MAJA ' 45, SE PRAVI, TIK PREDEN SO BEŽALI, TO NEKAKO ZANIKAL IN SE JE SPET ODLOČIL ZA JUGOSLOVANSKI OKVIR. JE ZANIKAL TO IDEJO. slika PredvajajCitiraj BASAJ SE JE CELO EMIGRACIJO PRITOŽEVAL, DA SO GA TAKOREKOČ PORINILI V PREDSEDSTVO NARODNEGA ODBORA. NOBEN DRUG TEGA NI HOTEL PREVZETI IN BITENC GA JE TAKOREKOČ PRISILIL, DA JE POSTAL PREDSEDNIK NARODNEGA ODBORA. BASAJ JE BIL VEDNO, VEDNO JUGOSLOVANSKI, DO KONCA. ZELO JUGOSLOVANSKI. V PARLAMENTU, KO SO SKLENILI, SO ONI ŠE ZMERAJ OBDRŽALI FEDERACIJO, SLOVENIJA V FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI. NAMREČ, MALO JE TO SMEŠNO ZGLEDALO, VSAJ Z MOJEGA STALIŠČA. JUGOSLAVIJA SE ŠE NI PROGLASILA ZA FEDERATIVNO DRŽAVO. KAR SLOVENCI SO JO HOTELI IZ LJUBLJANE PROGLASITI ZA FEDERATIVNO DRŽAVO. TO JE MALO ČUDNO, AMPAK TAKO SO NAREDILI SLOVENCI, KER V LONDONU MAČEK PA KREK STA STALNO PRITISKALA NA SRBE, DA SE IZJAVIJO O ORGANIZACIJI BODOČE JUGOSLAVIJE. SRBI NA TO NISO PRISTALI. SO REKLI, O TEM SE BOMO POGOVARJALI, KO PRIDEMO NAZAJ DOMOV. IN KREK JE POUDARIL, HRVATJE NISO NIKDAR POSKUŠALI JUGOSLAVIJO IN VLADO RAZBITI. ŠE POL JE REKEL, V EMIGRACIJI, HRVATI NE BODO NIKOLI JUGOSLAVIJE RAZBILI, SRBI JO BODO. TO JE BILO KREKOVO STALIŠČE. SRBI BODO JUGOSLAVIJO RAZBILI. JAZ SEM TO ZASEDANJE PARLAMENTA, 3. MAJA V LJUBLJANI, NA TABORU, OMENIL ZATO, KER SE MI ZDI, PA NE SAMO MENI NAJBRŽ, DA JE TO BILO IRACIONALNO DEJANJE. TAKRAT JE BILA STVAR POPOLNOMA ZGUBLJENA IN TI GREŠ ZDAJLE SKLICEVAT PARLAMENT IN Z NE VEM KAKŠNIM PROGRAMOM OBVEŠČAT SVETOVNO JAVNOST, OD CHURCHILLA DO TRETJEGA IN ČETRTEGA IN TAKO NAPREJ, POTEM PA, ČEZ DVA DNI, MORAŠ PA BEŽATI ČEZ MEJO. ENO MANIFESTACIJO PRED ODHODOM. BILI SMO PRVI, KI SMO SVOBODNO SLOVENIJO PROGLASILI. TO JE BILO POMENLJIVO ZATO, ZANIMIVO JE TO, DA JE TO OBJAVIL SLOVENEC, NE PA JUTRO. LOGIČNO, LOGIČNO. SLOVENEC, JASNO. slika PredvajajCitiraj JUTRO JE BILO ŠE VEDNO PROJUGOSLOVANSKO. JE BIL LIBERALEN ČASOPIS. ZA CENTRALIZEM, SE PRAVI, SLOVENEC JE PA ZNANA TISTA TRETJA MAJSKA ŠTEVILKA. TO JE PO MOJE ENA TAKA ŽELJA, DA PO TEH ŠTIRIH LETIH FRUSTRACIJE POKAŽEMO, DA SMO ŠE ŽIVI IN DA ŠE NEKAJ HOČEMO IN NEKAJ MISLIMO. AMPAK TA NARODNI ODBOR, TA VLADA V ILEGALI, KI JE BILA OKTOBRA, NOVEMBRA ' 44 USTANOVLJENA, KI JE ZAČELA JANUARJA DELAT, ' 45., JE IMELA V GLAVI ENO ZANIMIVO STVAR, SE PRAVI, KAKO SE IZVLEČI IZPOD TUTORSTVA NEMCEV, SE PRAVI, KAKO SE ZNEBITI NEMCEV IN POTEM SO RAZMIŠLJALI CELO O PUČU. AMPAK TI GENERALI, OZIROMA POLKOVNIKI, SE NISO UPALI, NE KRENER, NE VUK RUPNIK, NE STARI RUPNIK, NE PREZELJ, NIHČE SE TEGA NI UPAL STORITI, TAKO DA JE TA IDEJA OSTALA SAMO MED NJIMI, SO ŠLI PA PROSIT ROESENERJA, ČE BI JIH SPUSTIL Z VAJETI, ČE BI JIM DAL TO SVOBODO, PA SE JIM JE NESRAMNO ZAREŽAL, ČEŠ, DO KONCA BOSTE POD MOJO KOMANDO. TAKRAT SO NEMCEM, TO BI JIH NEMCI LAHKO ČISTO ZMEČKALI, KER TO JE BILO ŠE OGROMNO NEMŠKE VOJSKE NA BALKANU, KI SE JE POMIKALA SKOZ SLOVENIJO V AVSTRIJO. IN TAKRAT, PO MOJE, TO BI BIL SAMOMOR, ČE BI SE KARKOLI POSKUŠALO. OBOROŽITEV JE BILA SLABA, NEMCI SO PA IMELI TANKE IN VSE SORTE OROŽJA. TO JE SAMOMOR. TO JE RES, AMPAK TUDI VOJSKA, SE PRAVI, TA DOMOBRANSKA VOJSKA, NI BILA ENOTNA. TU STA BILI DVE LINIJI. NA ENI STRANI SO BILI DOMOBRANCI, POL JE IMEL PA ŠE PREZELJ NEKE SLOVENSKE VOJAKE, 2500. TO JE BILA MAJHNA ILEGALA. TO STA BILI DVE LINIJI, PA ŠE POVELJNIKI SO SE MED SEBOJ DAJALI, KDO BO ŠEF, KDO BO ZMAGAL IN TAKO NAPREJ, PA NARODNI ODBOR, KI SE JE PROGLASIL ZA POVELJNIKA IN TAKO NAPREJ. JA, VESTE, KO SO TAKE NEJASNE RAZMERE, TAKRAT JE LAHKO POLNO INTRIG LEVO IN DESNO. IN TAKO JE BILO TEH INTRIG POLNO. VSAK SE JE VAŽNEGA DELAL, JE MISLIL, DA IMA ON VES NAČRT, KI BO REŠIL POLOŽAJ. slika PredvajajCitiraj KO SO POTEM PREBEGNILI ČEZ MEJO, TAM, KO SE JE ZAČELA TA KALVARIJA, TAM JE BILO ŠE POLNO POSKUSOV, TUDI KREKOVIH IN KUHARJEVIH IN TAKO NAPREJ, KAKO PREPRIČATI ZAVEZNIKE, ANGLEŽE, DA BI NEKAKO STORILI VSE, DA SE NE BI VRNILI TI VOJAKI NAZAJ V DOMOVINO. AMPAK, JAZ MISLIM, DA SO SE ANGLEŽI TAKRAT DOST SPRENEVEDALI. MENI SE JE ZDELO PRAV SMEŠNO, KO JE KRENER UKAZAL, DA SO DOMOBRANCI MORALI PARADIRATI NA KOROŠKEM. BREZ OROŽJA, PA PARADIRATI. TO SE MI ZDI STRAHOTNO SMEŠNO. POLEG TEGA SO IMELI PA TUDI, MORAM REČI, ALI JE TO ČREDNI NAGON ALI KAKŠEN NAGON, DA TISTI, KI SO VEDELI, DA BODO ŠLI V SMRT, SO REKLI, KAMOR SO ŠLI DRUGI, GREMO PA ŠE MI. TO JE TAK ČREDNI NAGON V ČLOVEKU, DA MISLI, DA JE V SKUPINI BOLJ VAREN, KAKOR ČE JE SAM. TO JE ČISTO NASPROTJE MENE, JAZ SEM PA ZMERAJ SAM, SAM NA SVOJE, KAMORKOLI SEM ŠEL, VEDNO SAM. AMPAK, SE PRAVI, ŠEFI, POVELJNIKI, KOMANDANTI IN POLITIKI, PA NISO ŠLI, NISO IMELI TEGA ČREDNEGA NAGONA. SO SE VSI REŠILI. PRECEJ SE JIH JE REŠILO. VEČINA. RUPNIK, PREZELJ JE ŽE PREJ PREBEGNIL V ITALIJO IN TAKO NAPREJ. RUPNIK PA KRENER JE POSKUŠAL V ITALIJI REŠIT, DA BI SE SKRIL IN NI HOTEL. NARODNI ODBOR ŽE NA KOROŠKEM JE SKLENIL, NAJ GREDO, RECIMO, VSAJ TRIJE ČLANI NARODNEGA ODBORA SKUPAJ S KAKŠNO SKUPINO, KI SO JO PELJALI, KOT DA JO PELJEJO V ITALIJO, SO JIH PA PELJALI NAZAJ V JUGOSLAVIJO, NAJ GREDO Z NJIMI, AMPAK NOBEDEN NI ŠEL. SAJ SO SKLENILI, DA BODO ŠLI POGLEDAT, KAM JIH VOZIJO. BASAJ JE IMEL SVOJEGA SINA TAM VMES, ALI DVA SINOVA. IN NOBEDEN NI ŠEL POGLEDAT. IN NOBENEMU NISO VERJELI, KAM JIH VOZIJO. SO REKLI, DA SO TO IZDAJALCI, INTRIGANTI IN TAKO NAPREJ. SAMO, KO JE DR. JANEŽ TO POVEDAL, POL SO PA VERJELI, PREJ PA NE. slika PredvajajCitiraj MISLIM, DA JE KREK KOMUNICIRAL, NEKO DEPEŠO POSLAL ALEKSANDRU, SE PRAVI, KAJ SE DOGAJA IN ČE SE RES TO DOGAJA IN ALEKSANDER MU JE BOJDA REKEL, DA NIHČE NE BO VRNJEN V DOMOVINO PROTI SVOJI VOLJI. JA, KO JE BILO ŽE VSEGA KONEC. SE PRAVI, TO JE BILO SPRENEVEDANJE. JA, SEVEDA. IN POTEM, KO JE KREK V RIM ZVEDEL, KAJ SE JE ZGODILO, JE PONOVNO URGIRAL IN JE REKEL ALEKSANDER BOJDA, JE REKEL, SAJ TO JE BILO ITAK SKLENJENO V CASERTI. PRAVI, DA JE VES ČAS VEDEL. ALEKSANDER JE PRIŠEL NA KOROŠKO IN KO BI MORALI CIVILISTI ITI, SE JE Z DR. MERŠOLOM POGOVARJAL IN TAKRAT JE REKEL, CIVILISTI OSTANEJO. JE ALEKSANDER PRIŠEL NA KOROŠKO. TISTA SLIKA JE PRAV ZNANA, KAKO SE Z MERŠOLOM POGOVARJA, MERŠOL JE PA ZNAL ANGLEŠKO. ON JE BIL PREVAJALEC, JA. KER JE BIL Z ANGLEŽI ŽE OB KONCU PRVE SVETOVNE VOJNE, TAM V NURMANSKU ALI KJE GOR. KREK JE BIL POM TEM VAŠEM PISANJU IN SICER PO TEH DOKUMENTIH, KI JIH VI IMATE, VI IMATE PRAVZAPRAV EDINI VSE TE DOKUMENTE, KORESPONDENCO IN TAKO NAPREJ, JE BIL STRAŠNO POTOLČEN, POTEM, KAR SE JE ZGODILO Z NJEGOVO VOJSKO. ZELO DEPRIMIRAN. IN JE BOJDA IZJAVIL, KAJ SMO STORILI? ZAKAJ NISTE PRAVOČASNO ŠLI V ILEGALO? ZAKAJ NISTE TEGA NAREDILI? NISMO JIM MOGLI POMAGAT, NISMO JIM ZNALI POMAGAT. TO JE BILO PA PRIZNANJE PRAVZAPRAV ENE NESPOSOBNOSTI TE POLITIKE, DA BI JASNO POSTAVILA, KAJ MORAJO NAREDITI IN TAKO NAPREJ IN TUDI ZNAMENJE PRAVZAPRAV NEKIH KOMUNIKACIJSKIH MRKOV. TE KOMUNIKACIJE MED LONDONOM IN LJUBLJANO SO BILE ZELO SLABE, TE DEPEŠE. VESTE, V EMIGRACIJI KREK NI O TEM NIČ GOVORIL, KER V EMIGRACIJ JE HOTEL SLS OBDRŽAT, KER JE BILA SLS TUDI ČLANICA KRISCHEN DEMOCRATIC UNION OF CENTRAL EUROPE. IN JE MORAL STRANKO OBDRŽAT, DA JE BIL TAM ČLAN. IN BI VSE EMIGRANTE ODBIL, ČE BI TE STVARI, KAR STE VI OMENIL, ON TAM PONAVLJAL. slika PredvajajCitiraj TOČNO, JA. KAKOR, ČEŠ, VI, KI STE VEN PRIŠLI, STE KRIVI, DA SE JE TO ZGODILO. ZATO JE ON O TEM MOLČAL, TIHO BIL IN SAM V SEBI BOLEČINO NOSIL. TUDI PREJ, RECIMO, KO BI LAHKO ZELO ODLOČNO REKEL, UMAKNITE SE, ON JE REKEL, NE BOM TEGA ODLOČNO POVEDAL, KER TO BI PRAVZAPRAV POMENILO PRIZNANJE O ZMOTI, O NAPAKI, KI SMO JO NAREDILI. GA JE PA TO ŽRLO VES ČAS, DO SMRTI GA JE TO ŽRLO. TO PA ZELO. KAJ HOČETE, TO JE PA USODA POLITIKOV. IN ON JE BIL SILNO MEHEK ČLOVEK, TO VAM PA POVEM. TAKO MEHKEGA ZLEPA NE BOSTE DOBILI. VI STE Z NJIM BILI V RIMU ALI POL TUDI V AMERIKI? V NEW YORKU, PA NE ČAS SEM PRI NJIH STANOVAL V WASHINGTONU, SVA SE VELIKO POGOVARJALA, MEDTEM KO SMO HODILI K DR. MAČKU NA OBISKE, REDNO, VSAK TEDEN. MAČEK JE BIL PA BOLJ ODLOČEN, TO JE PA BIL ODLOČEN. ON JE BIL PA PREBRISAN IN ODLOČEN. VI STE VSE TE DOKUMENTE, TO KORESPONDENCO SKUPAJ SPRAVILI NA NEK SREČEN NAČIN. PRAVZAPRAV, NEKAJ SE JE PORAZGUBILO. KREK NI BIL POSEBNO NAVDUŠEN, DA BI KAKŠNO KNJIGO NAPISAL ALI PA DA BI TA ARHIV POSEBNO NA SVETLO DAJAL, KER SE JE ČUTIL MALO KRIVEGA, NE? NOBEDEN OD NAŠIH POLITIKOV NI HOTEL PISAT. TAKRAT, KO JE DR. MAČEK NAPISAL SVOJO KNJIGO, SEM VEČKRAT REKEL KREKU, PA JE REKEL, JAZ NE BOM PISAL. BASAJ NI HOTEL PISAT O NARODNEM ODBORU. GABROVŠEK NI NAPISAL NIČ. IN TAKO NAPREJ. IN SO SE ABSTINITALI, KAR JE PO MOJE VELIKA ŠKODA IN NESPAMETNO. ZANIMIVA JE TISTA IZJAVA, KO JE BIL ŠEF VERSKE KOMISIJE PRI SLOVENSKI VLADI, AJDOVSKI, BORIS KOCJANČIČ V CLEVELANDU, LETA ' 65. KO SO GA VPRAŠALI, SEVEDA JE TO VPRAŠANJE PRIČAKOVAL, SO GA VPRAŠALI, ZAKAJ SE JE TO ZGODILO, ZAKAJ JE BIL TA POBOJ DOMOBRANCEV IN JE REKEL, SAJ O TEM NE VEM, ČE JE KAKŠEN DOKUMENT, AMPAK VI PIŠETE, SKRATKA, OBŽALUJEMO. ČE BI IMELI VEČ ČASA, VSAJ EN MESEC VEČ ČASA NA RAZPOLAGO, SE TO NE BI ZGODILO. TO SMO STORILI, KER NISMO BILI SIGURNI, ALI BOMO OBSTALI ALI NE. A JE KAKŠEN DOKUMENT O TEM? TO SO MI PISALI TISTI, KI SO BILI SKUPAJ, TAM TAKO PRAVIJO, NA FARMI, SE PRAVI, NA ENEM TAKEM SLOVENSKEM PROSTORU, KJER JE HIŠA, KJER SE ZABAVAJO, KJER IGRAJO ŠPORTE IN TAKO NAPREJ, KAMOR SO GA POVABILI. IN TAM SO SE Z NJIM MIRNO POGOVARJALI. TAM NI BILO NOBENEGA PRITISKA NE Z ENE NE Z DRUGE STRANI IN JE ON TO POVEDAL. IN TAKO SEM JAZ OD TISTIH LJUDI TO ZVEDEL. MENI SE ZDI, DA SO NEKJE V AMERIŠKI DOMOVINI OBJAVILI, PA NE BOM ZDAJLE PRISEGEL. A STE VI, GOSPOD DOKTOR, KDAJ RAZMIŠLJALI, RECIMO, ZELO HIPOTETIČNO, KAJ BI BILO, ČE BI ZMAGALA DRUGA STRAN, ČE BI ZMAGALA DOMOBRANSKA STRAN? ALI BI SE TA SCENARIJ PRAVZAPRAV TUDI URESNIČIL, TAK, KOT JE BIL? NE. TO PA SEM POPOLNOMA PREPRIČAN, DA NE. NE? slika PredvajajCitiraj NE, KER VSI TI, NE BOM REKEL, DA KAKŠEN EKSTREMIST ALI KAKŠEN BESEN ČLOVEK, MAŠČEVALEC, TO JE MOŽNO. POSAMEZNIK, NE PA ORGANIZIRANA SKUPNOST. ORGANIZIRANA SKUPNOST JE IMELA PRED SABO, KAKO OBNAVLJAT DOMOVINO IN V SVOBODI NORMALNO SPET ŽIVET. DOBRO, TA SKUPNOST, AMPAK SICER, ČE BI, RECIMO, DOMOBRANSKA VOJSKA ZMAGALA. KAJ BI DOMOBRANSKA VOJSKA STORILA KOT ZMAGOVALKA? VOJSKA BI TAKOJ RAZPADLA. LJUDJE BI ŠLI NA SVOJE DOMOVE. NE BI BILO TEGA? AMPAK KRVOLOČNOST JE BILA TUDI NA ONI STRANI. MOGOČE ŠE VEČJA, ČE GLEDATE NEKATERE DOGODKE, MED VOJNO. SE PRAVI, GLEDAVA JAVOROVICO, GLEDAVA TURJAK OB KONCU VOJNE, 5. MAJA, GLEDAVA URH PRI LJUBLJANI IN TAKO NAPREJ. SE PRAVI, KRVOLOČNOST JE BILA NA ONI STRANI NEDVOMNO TUDI. TO JE PAR POSAMEZNIKOV, NE PA V CELOTI. V CELOTI SO BILI LJUDJE, KI SO IMELI DOMAČIJE, KI SO DOMA ŽIVELI. TO NISO BILI LJUDJE, TAKI, BREZ POSESTNIKI, TO SO IMELI ŽE VSI ENO KARIERO V ENI ALI DRUGI OBLIKI. POD NOBENIM POGOJEM. SAJ POL SEM JIH VIDEL V TUJINI, V EMIGRACIJI. KJE PA! ONI SO SAMO ČAKALI, KAKO BI BILO KONEC VOJNE, DA BI SE SPLOH ŽIVLJENJE NORMALIZIRALO. VESTE, TO JE MOJE MNENJE, VERJETNO VAŠE NI, KO SO TOTALITARNI SISTEMI NAPRAVILI REVOLUCIJO, PA KJERKOLI, PA NAJ BODO TO KOMUNISTI ALI NACISTI ALI FAŠISTI, ENKRAT SE ČLOVEŠKA GOŠČA DVIGNE IN PRIDEJO NA VRH LJUDJE Z NAJMANJŠIMI MORALNIMI KVALITETAMI IN Z NAJMANJŠO INTELEKTUALNO SPOSOBNOSTJO. TISTI POL TO VODIJO. ČE GLEDATE NACISTE ALI PA KOMUNISTE, ISTO. PRI TEH LJUDEH NI ZA PRIČAKOVAT NE KULTURNEGA ŽIVLJENJA, NE KULTURNEGA POŽIVITJA, NIČ. VPRAŠANJE JE SAMO OBLAST IN VSE TISTE, KI SO NASPROTNI ALI NEVARNI, POČISTIT, KOT JE HITLER POČISTIL Z VSEMI SVOJIMI NASPROTNIKI, S TISOČI, TAKO SO KOMUNISTI TUDI SVOJE POČISTILI, PREDVSEM PA SEVEDA NASPROTNIKE. slika PredvajajCitiraj SAJ TO JE BILO HIPOTETIČNO VPRAŠANJE, KAJ BI BILO, ČE BI BILO. VI STE PRED KRATKIM IZDALI TO KNJIGO, CIRIL ŽABOT IN NJEGOVA SKUPINA. CIRIL ŽABOT JE BIL MLAD IDEOLOG, SE PRAVI, ELRIHOV UČENEC. ON SE JE SMATRAL ZA MESIJO, ON SE JE SMATRAL ZA NASLEDNIKA KOROŠCA IN JE NEKAKO BILO NEKO PRERIVANJE S KREKOM VES ČAS, ČEPRAV JE BIL TA MLAJŠI IN JE BILO DOSTI OČITKOV KREKU, DA JE NAPAČNO VODIL POLITIKO IN TUKAJ IN V LONDONU. KREK PRINCIPIELNO NI BIL NIKDAR PROTI SLOVENSKI DRŽAVI. ON JE VEDNO POUDARJAL, DA ČE BI SE SLOVENCI HOTELI ODCEPIT, KAR JE BILO PO MOJE, DOKLER JE BILA MONARHIJA, JE BILO MOGOČE, AMPAK ČE BI SE, BI SOSEDJE, GRABEŽLJIVI AVSTRIJCI, ITALIJANI, HOTELI IMETI SVOJ DEL. PRAVI, MI NE BI IMELI NIKOLI SVOJE DRŽAVE. ITALIJANI SO HOTELI IMETI SVOJ DEL, AVSTRIJCI SVOJ DEL. IN ZATO JE BIL ON PROTI TEMU DELOVANJU ZA SVOBODNO SLOVENSKO DRŽAVO V EMIGRACIJI, KER MI SMO IMELI PA ZDAJ SREČO, DA KO JE SVETOVNI KOMUNIZEM RAZPADEL, SO BILI SOSEDI, ITALIJA IN AVSTRIJA, ŽE V EVROPSKI SKUPNOSTI, KER NISO MOGLI VEČ MEJA PRESTAVLJATI. IN SMO SEM NOTER PRIŠLI, V OKVIR SMO NOTER PRIŠLI, NE DA BI SE SOSEDJE LAHKO NA NAS SPRAVILI IN NAM DELE REZALI. TO JE BILO KREKOVO STALIŠČE, NIČ DRUGEGA. V PRINCIPU JE BIL ON ČISTO GOTOVO NAVDUŠEN ZA SLOVENSKO STVAR, AMPAK ZDAJ NE SMEMO. JE REKEL, KER MORATE POGLEDAT, SRBI?? ON JE BIL TREZEN POLITIK, NEDVOMNO, ON JE PRAV OCENJEVAL, TREZNO JE OCENJEVAL SITUACIJO, SE PRAVI, SITUACIJA JE ZDAJ TAKA. SE NE DA. TA JE PA PRAVZAPRAV VES ČAS GOVORIL O SAMOSTOJNI SLOVENIJI, PA ELRICH TUDI. slika PredvajajCitiraj AMPAK VIDITE, KO JE ŠEL ŽE V JUGOSLAVIJO, KO JE VIDEL KAVČIČA, JE BIL ŽE JUGOSLOVANSKO USMERJEN. AMPAK ON JE OČITAL, MISLIM, DA IZ NJEGOVE SKUPINE MIRKO JAVORNIK, JE OČITAL NARODNEMU ODBORU, ČEŠ, NISTE TEDAJ, KO BI LAHKO, PROGLASILI ODCEPITEV SLOVENIJE OD JUGOSLAVIJE. MOGOČE BI BILO POTEM DRUGAČE, JE NAPISAL. SAJ, AMPAK, POSLUŠAJTE, TAKRAT BI VI TO ANGLEŽEM REKLI, AMERIKANCEM, IZKLJUČENO. ŠE ZDAJ, POGLEJTE, DO KONCA SO BILI AMERIKANCI PA ANGLEŽI ZA ENOTNO JUGOSLAVIJO. ČE BI BILA PA MONARHIJA, PA SPLOH NE BI BILO GOVORA O ODCEPITVI. NEMOGOČE. ZDAJ, KO JE VES KOMUNIZEM, SVETOVNI KOMUNIZEM, PO ' 89. LETU, BERLINSKEM ZIDU, RAZPADEL, SMO MI IMELI TO OPCIJO, DA SO SOSEDJE PA NEMCI PA ITALIJANI, HOTELI HITRO TA VAKUUM NAPOLNITI Z DEMOKRACIJO. AMPAK ON JE SKOZ DELOVAL, ON JE SKOZ, DO KONCA, DELOVAL, ON JE, RECIMO, USTANOVIL TA AKCIJSKI ODBOR ZA SAMOSTOJNO, SUVERENO SLOVENIJO, POTEM JE V ZDA TUDI NEK ODBOR USTANOVIL, PLEDIRAL PRI VSEH ZAHODNIH VLADAH, DAJTE NAM POMAGAT, DA BI SE ZNEBILI, CELO TO, DA BI SE VSI SLOVENCI PO SVETU ZDRUŽILI, DA SE ODCEPIJO OD TITA. AMPAK VIDITE, ON JE BIL VELIK PRIJATELJ SENATORJA LOVŠETA. LOVŠE JE BIL PA AMERIKANEC IN ZA TAKE STVARI NI IMEL POSLUHA. SE MU JE LEPO SMEHLJAL IN TAKO NAPREJ, AMPAK JE VEDEL, DA JE TO IREALNA PROPOZICIJA. STA BILA PA VELIKA PRIJATELJA, SEM OBJAVIL SLIKO, KAKO ŽABOT NA SMRTNI POSTELJI PREDSTAVLJA SVOJO KNJIGO SENATORJU LOVŠETU. IN POL JE PAR DNI NATO UMRL. ČEPRAV SE JE NA KONCU KONCEV TA IDEJA URESNIČILA. VELIKO KASNEJE. JA, TAKO JE, AMPAK NE V TISTEM OKVIRJU, KOT JE ON MISLIL. V DRUGIH RAZMERAH, SEVEDA. slika PredvajajCitiraj DA SMO SE ODCEPILI OD JUGOSLAVIJE, OD SRBIJE, OD HRVAŠKE IN TAKO NAPREJ. JE PAČ TAKO PRIŠLO, DA SMO LAHKO NAREDILI. VI STE TUDI ŽABOTA, STE PRIŠLI V KONTAKT Z NJIM, STE GA TUDI POZNALI? JA, ŽABOTA SEM POZNAL, SEVEDA, SAJ SEM POL TUDI PRI NJEGOVI DRUŽINI DOBIL VES NJEGOV ARHIV, Z GOSPO SVA PODPISALA POGODBO IN TAKO NAPREJ, V KLETI SEM PAKIRAL, V NJEGOVI HIŠI IN TAKO NAPREJ. JE BIL ZELO AMBICIOZEN ČLOVEK, NE? VESTE, JAZ NISEM BIL NIKOLI NOBENEMU NASPROTNIK, OZIROMA SOVRAŽNIK. TUDI ČE BI BIL GOSPOD JANEZ STANOVNIK TUKAJ, PA BI SLIŠAL ENEGA JANEZA ARNEŽA Z NASPROTNEGA BREGA, JAZ BI MU ROKO DAL, BI REKEL, SVA NASPROTNIKA, TODA NE SOVRAŽNIKA. TO JE PRI MENI BISTVENA RAZLIKA, SOVRAŽNIK PA NASPROTNIK. AMPAK ŽAL, BOM REKEL, ZUNAJ JE TO NEKAJ NORMALNEGA, ŽE V SOSEDNJI ITALIJI, PRI NAS JE TO NORMALNO, SE PRAVI, ČE IMAVA NASPROTNA STALIŠČA, SVA SOVRAŽNIKA. NE GOVORIVA NA CESTI IN SE SOVRAŽIVA. TO JE TO. VIDITE, DOLE PA CLINTON, NASPROTNIKA ZA PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV. POL SO JU PA VIDELI, KO STA GOLF IGRALA. SKUPAJ, NE? KAKO TO? IN DOLE JE REKEL, SVA NASPROTNIKA, TODA NE SOVRAŽNIKA. IN TO JE MOJE STALIŠČE POVSOD. SEM NASPROTNIK, TO JE NORMALNO, RAZNIM STALIŠČEM. SEM PRIZNAM. AMPAK NISEM PA ZATO SOVRAŽNIK TISTEMU, KI TO STALIŠČE NOSI. AMPAK ZAKAJ NOSIJO TA STALIŠČA, BOM REKEL, POGOJNO REČENO, TUDI VAŠA STRAN, NEKATERI AGRESIVNI ČLANI ZAVEZE, SLOVENSKE ZAVEZE? KAJ JE RAZLOG? ALI ŽELIJO DRUG REZULTAT VOJNE, POKAZAT DRUGAČNI IZID TE VOJNE, NOVO INTERPRETACIJO ZGODOVINE, KI JE BILA TAKA KOT JE BILA. KAKŠNA JE AMBICIJA TO? ZAKAJ SE STVARI NE POMIRIJO? VEDNO ZNOVA SE TO GENERIRA. NE VEM, A JE TO V ZNAČAJU LJUDI ALI KAKO TO. JAZ TEGA ENOSTAVNO NE MOREM RAZUMET, KER PRIZNAM IN SEM JAZ TUDI NA TEM STALIŠČU, DA IMAM SVOJE STALIŠČE DO TEH IN TEH PROBLEMOV, KI NISO IDENTIČNA STALIŠČA MOJIH NASPROTNIKOV. AMPAK TO SE DA TUDI NA LEP NAČIN POVEDAT, PO MOJE, BREZ RAZBURJENJA IN NE DA BI DRUG DRUGEGA KLEVETAL ALI KARKOLI NESPAMETNO ALI NEPRIMERNO GOVORIL. NE, JAZ NISEM PRISTAŠ TEGA. slika PredvajajCitiraj KAJ SE JE POTEM S TO SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO, VI STE PROUČEVALEC, SEM POVEDAL UVODOMA, TE STRANKE, KI JE PRAVZAPRAV VSE SKUPAJ VODILA IN MED VOJNO IN PRED VOJNO, TO JE BILA NAJMOČNEJŠA STRANKA, KI JE STALA ZA VSEM. KAJ SE JE POTEM ZGODILO, PO VOJNI, RECIMO? TO JE ŠE OBSTALO ZUNAJ, MALO V AMERIKI, MALO V ARGENTINI. ZADNJI PREDSEDNIK V EMIGRACIJI JE BIL TA GOSPOD, KI JE TO PRENESEL?.. KREMŽAR? KREMŽAR, JA, KI JE POL PREDAL ŠTAFETNO PALICO, ČE MORAM REČI TAKO, PETERLETU. LOJZETU PETERLETU. TAKO JE. TO JE BILA ZDRUŽITEV TE PREDVOJNE SLS S PETERLETOVO SKD? JA, TAKO JE. LETA ' 92. EMIGRACIJA JE KONČALA SVOJE DELO IN JE POL TO ŠTAFETNO PALICO NJEMU PREDAL. ZDAJ PA DELAJ, KAKOR VEŠ IN ZNAŠ. IN TAKO SE JE POL VSE ZAČELO SPREMINJATI, KOMPLICIRATI, KAJ HOČETE. MIDVA SVA ŽE NEKAJKRAT OMENILA TE VAŠE ARHIVE. VI STE VSE TO, V KANADI, V ARGENTINI, V AMERIKI IN POVSOD, TE DOMOBRANSKE IN TE SLS- OVE DOKUMENTE, KI JIH JE VELIKO, VI STE TO ZBIRALI TAM IN PRAVZAPRAV VSE, KAR JE BILO O SLOVENIJI NAPISANEGA V ANGLEŠČINI, ZATO, DA PROMOVIRATE, RECIMO, SLOVENIJO ZUNAJ. TO JE BIL ŽE OSNOVNI NAMEN RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA, USTANOVE, STUDIA SLOVENICA, KI SMO JO TRIJE PRIJATELJI USTANOVILI ' 57. LETA V WASHINGTON DC, KI SMO VSI TRIJE TAKRAT DELALI V KONGRESNI KNJIŽNICI LIBRARY OF KONGRES. TAM SMO SE ZMENILI, DA JE TREBA NEKAJ NAREDITI, KER V KNJIŽNICAH SMO VIDELI, DA V TUJIH JEZIKIH NI LITERATURE, KI BI GOVORILA O SLOVENCIH PA O SLOVENIJI. NEKAJ JE TREBA NAREDITI IN TAKO SMO SE ' 57. LETA ODLOČILI IN SMO USTANOVILI STUDIA SLOVENICA IN KOT PRVO KNJIGO SEM NASLEDNJE LETO, ' 58. LETA, IZDAL JAZ, SLOVENIA AND EUROPIAN AFFAIR. IN TAKO JE ŠLO POL NAPREJ. NASLEDNJA JE BILA KUHARJEVA DOKTORSKA TEZA, KI JO JE NAPISAL, KO JE BIL ŠTUDENT NA CAMBRIDGE UNIVERZI THE COVERSION OF THE SLOVENES IN TAKO JE ŠLO POTEM NAPREJ Z OSTALIMI KNJIGAMI, TAKO DA SEM V TEJ SERIJI ZDAJ IZDAL 38. KNJIGO. VI STE TO GRADIVO TEGA INŠTITUTA, KI JE BIL PREJ V AMERIKI, FUNKCIONIRAL, PRENESLI LETA ' 91 V LJUBLJANO NA SVOJE STROŠKE. TO JE BILO VAŠE GRADIVO, OSEBNA LASTNINA, TO JE 60 TISOČ KNJIG, ČE SE NE MOTIM IN SLIKE UMETNIŠKE IN DELA. OKOLI 300 UMETNIŠKIH DEL, ZDAJ JE OKOLI 1200 ARHIVSKIH ŠKATEL, KI JIH REDNO UREJUJE ENA GOSPA, ŠPECIALISTKA IZ ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE. slika PredvajajCitiraj TO IMATE ZDAJ POSTAVLJENO, DOBILI STE POSEBNO ETAŽO V ZAVODU SVETEGA STANISLAVA V ŠENTVIDU IN TAM SO VAM TO DALI NA VOLJO TE PROSTORE? TAKO JE, DA JE TAM VSE NAMEŠČENO, SO KNJIGE, JE ARHIV IN PA UMETNIŠKA DELA. SE PRAVI, VI STE LASTNIK, DIREKTOR IN DELAVEC TAM NOTER IN KNJIŽNIČAR, VSE. TAKO JE. VI IMATE 86 LET, SEM PRAV SLIŠAL PREJ. JA. IN TO ŠE VSAKO JUTRO?.. OB PETIH ZAČNEM. IN PIŠETE TE STVARI, PROUČUJETE? JAZ IMAM ZMERAJ DELO. IMATE VI VSE V GLAVI, RECIMO, KATERI DOKUMENTI SO, KJE IMATE TO POPISANO? NEKATERE STVARI ZMEŠAM, POZABIM IN TAKO NAPREJ, POL GREM PA GLEDAT. SEVEDA MORAM GLEDAT. KNJIGE IMAM ZAPISANE V RAČUNALNIKU, ŽENA PA PIŠE NA KARTOTEČNE LISTKE, TAKO DA JE VSE DVAKRAT REGISTRIRANO. TEGA MATERIALA JE BILO MENDA ZELO VELIKO, MENDA ŠTIRJE VELIKANSKI VAGONI, NE? ČE REČETE ZABOJNIKI, V TUJINI REČEJO KONTEJNER. KONTEJNER, JA. KOLIKO STE PRIPELJALI? DVA IZ NEW YORKA. PO OSAMOSVOJITVI? JA. DVA IZ NEW YORKA, ENEGA IZ ARGENTINE, ENEGA PA IZ KANADE. POTEM PA TRI ALI ŠTIRI KOMBIJE IZ ZAHODNE EVROPE, IZ FRANCIJE, NEMČIJE, AVSTRIJE IN IZ ITALIJE. SO BILI KAKŠNI PROBLEMI, KO STE TO PREKO MEJE VOZILI? TO JE BILO KOMPLICIRANO, AMPAK KO SEM PO ILEGALNI POTI PRIŠEL V SLOVENSKI PARLAMENT, KO JE BILA PROSLAVA REFERENDUMA, NA SVETEGA ŠTEFANA LETA ' 90, SEM ILEGALNO NOT PRIŠEL, ZATO KER SEM VEDEL, DA BOM TAM PRIŠEL V STIK Z MINISTRI. IN TAKO SEM PRIŠEL V STIK Z GOSPODOM BAVČARJEM, KI JE BIL NOTRANJI MINISTER IN SEM REKEL, DA IMAM PROBLEM PRIPELJAT STVARI, KI SO BILE DO TAKRAT PREPOVEDANE. IN JE REKEL, PRIDITE K MENI, V SLAVIJO IN SEM PRIŠEL, MILIČNIK JE BIL ŽE INFORMIRAN, ME JE PELJAL GOR IN TAKO SE JE ZAČELO. ON ME JE SPRAVIL V STIK Z GOSPODOM KOŠIRJEM ŠEFOM CARINE IN TAKO SE JE POČASI ZAČELA RAZVIJATI MOJA POT TEH KNJIG, TEGA GRADIVA V SLOVENIJO. slika PredvajajCitiraj TO JE ŠLO VSE NA VAŠE STROŠKE, PREVOZ, CARINE IN TAKO NAPREJ? VSE, VSE. NEKJE SEM PREBRAL, DA STE POTREBOVALI EN TEDEN, DA JE POŠILJKA PRIŠLA IZ AMERIKE PA IZ ARGENTINE DO TUKAJ, POTEM PA 14 DNI, DA JE PRIŠLA V LJUBLJANO. TO JE BIL RAVNO TA KREKOV ARHIV, KI SEM GA Z LETALOM PRIPELJAL DO DUNAJA IN MI JE EN AMERIŠKI SLOVENEC POMAGAL, DA JE TO PRIŠLO. EMORY COMPANY JE PRIPELJALA Z LETALOM, POTEM JE PRIŠLA NA BRNIK, TO JE BILO VSE EN TEDEN, IZ CLEVELANDA NA DUNAJ, IZ DUNAJA S TOVORNJAKOM NA BRNIK. EN TEDEN. POTEM SEM PA 14 DNI SKAKAL SEM PA TJA, DA SEM Z BRNIKA DOBIL V ŠENTVID. PredvajajCitiraj TO, KAR STE PREJ OMENILI TO SLOVESNO SEJO PARLAMENTA, KAKO STE VI TO OSAMOSVOJITEV SPREJELI? KAKO STE JO DOŽIVLJALI? ALI KOT NEKO ZADOŠČENJE ZA TISTO, KAR SE VAM JE ZGODILO MED VOJNO? STE TO RAZUMELI KOT REINKARNACIJO, KOT SVOJO ZMAGO, KOT ZMAGO ONE STRANI, STRANI Z ONEGA BREGA? TO JE BIL MOJ IDEAL SKOZ, KAR SE ZAVEDAM, SVOBODNA SLOVENIJA. IN V EMIGRACIJI SEM REKEL, KAJ LAHKO DELAM? PRIPRAVLJAM, RECIMO, TO ZA INŠTITUT. DRUGEGA NE MOREM DELAT, PUBLICIRAT KNJIGE, ZBIRAT GRADIVO, KAR POTEM LAHKO ENKRAT PREPELJEM V SLOVENIJO. SEVEDA SEM PA BIL NEZNANSKO VESEL, KO SEM TO VIDEL. MORAM PA PRIZNAT, DA SEM ZELO POGOSTO PRIŠEL, VSAKO LETO, V JUGOSLAVIJO NA OBISK. TAKO SEM LAHKO TIPAL IN PREGLEDOVAL, KAKO SE STVARI PREMIKAJO. IN TAKO SEM TOČNO VEDEL, KO JE PRIŠLO DO TEGA, DA SEM V PRAVEM ČASU REGISTRIRAL STUDIO SLOVENICA. KER JE TA POSLANEC, MOJ PRIJATELJ, DEMOSOV POSLANEC, MI JE POVEDAL, DA SO DECEMBRA ' 90. SO ŽE PRIPRAVLJALI ZAKON O USTANOVAH IN APRILA NASLEDNJEGA LETA JE BIL ZAKON SPREJET IN JAZ SEM ŠEL TAKOJ NA SODIŠČE IN SEM JULIJA ' 91. STUDIO SLOVENICA REGISTRIRAL. BIL SEM ZELO MOLČEČ, KO SEM HODIL V JUGOSLAVIJO, AMPAK UŠESA PA VEDNO NAPETA. VI NISTE IMELI DRŽAVLJANSTVA, NE? VI STE LETA ' 43 PREBEGNILI V ITALIJO. TAKO JE. IN RANKOVIĆ JE TAKRAT REKEL, VSI TI, KI SO ŠLI IN KI SE NE VRNEJO, ZGUBIJO DRŽAVLJANSTVO. KAJ STE PRED TEM DELALI, STE BILI NA ONEM BREGU, ČE LAHKO TAKO REČEM? SEVEDA, JAZ SEM POL BIL V ITALIJI. NE, TUKAJ ŠE, V DOMOVINI, DO LETA ' 43. SEM BIL TUKAJ. JA. RECIMO, PRI KAKŠNI?.. slika PredvajajCitiraj JA, TAKRAT STA BILI ITALIJANSKA PA NEMŠKA OKUPACIJA. STE BILI AKTIVNI ALI SAMO OPAZOVALEC DOGODKOV? AKTIVEN V KAKŠNEM SMISLU? ŠTUDENT SEM BIL NA UNIVERZI. NISTE BILI V KAKŠNI ENOTI ALI TO? NE, NE. V NOBENI DRUGI ORGANIZACIJI, SAMO ŠTUDENT NA UNIVERZI. SEM HOTEL ČIM PREJ KONČAT ŠTUDIJE, KAR PA MI JE BILO PREPREČENO IN SEM ZATO ŠEL V ITALIJO, NA UNIVERZO V BOLOGNO, POTEM PA V LOVAIN IN SEM BIL V LOVAINU, ' 48. LETA SEM PRVIČ DIPLOMIRAL IZ POLITIČNIH VED IN SEM BIL VESEL, DA SEM KLJUB TEMU, DA SEM TRI LETA ZGUBIL, 25 LET STAR DOBIL ŽE PRVO DIPLOMO. PA STE POL ŠE KAKŠNO DRUGO? POL PA ŠE DRUGO IZ EKONOMIJE, POTEM SEM ŠEL NA YALE, DA SEM NAREDIL MAGISTERIJ IZ EKONOMIJE POL PA V LAVAL PA DOKTORAT. VI STE POTEM VES ČAS V ZDA ŽIVELI? POL SEM PA ŽIVEL V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. EN ČAS SEM BIL V KONGRESNI KNJIŽNICI, SEM BIL PRI SWISS CREDIT BANK, RAZNE SLUŽBE, NAJDALJ SEM BIL PA PROFESOR, VEČ KOT 30 LET, PROFESOR EKONOMIJE. slika PredvajajCitiraj OMENIL BI ŠE MOGOČE, VI IMATE V SVOJIH ARHIVIH TUDI KOPICO SLIK IN KIPOV OD FRANCETA GORŠETA. TU, ZA VAŠIM HRBTOM, JE TA ZNAMENITA SLIKA O IZSELJENCIH. KAJ JE TO? GORŠE JE NAREDIL ŠTIRI RISBE KOT PREDLOGO ZA PLASTIKO ZA SLOVENSKO KAPELO V WASHINGTONU. IN TE RISBE SO BILE PREDLOGA, KI JO JE PREDSTAVIL ODBORU ZA POSTAVITEV SLOVENSKE KAPELE. POTEM JE TO NAREDIL V MAVCU IN ON JE UPAL, DA BO TO V MAVCU POTEM VLITO V BRON, JE PA RAVNATELJ IMEL INTERESE V ITALIJI IN JE TO MAVČNO DELO PREPELJAL V ITALIJO, KJER SO ITALIJANI IZKLESALI IZ MARMORJA IN TO SO POTEM POSTAVILI V SLOVENSKO KAPELO. SE PRAVI, SO ŠTIRI RISBE IN TO SO ZDAJ ŠTIRI PLASTIKE IZ MARMORJA, KI SO V SLOVENSKI KAPELI. TI LJUDJE?.. PREDSTAVLJAJO IZSELJENCE. KAJ IMAJO V ROKAH? KAJ NOSIJO V ROKAH? IMAJO VSE, KAR MISLIJO, DA JE POTREBNO, NESEJO S SABO. CERKEV, ŠOLO, KRAMP, SEKIRO PA KNJIGO. VI STE KNJIGE NAZAJ PRINESLI V DOMOVINO. TAKO JE. KONČAJVA, GOSPOD DOKTOR ARNEŽ. HVALA ZA TALE PRIJETEN POGOVOR. PA ŠE KDAJ NASVIDENJE. HVALA TUDI VAM ZA LJUBEZNIVOST V POGOVORU. LEPO POZDRAVLJENI, SPOŠTOVANI GLEDALCI! NOCOJ SE BOM POGOVARJAL S POSEBNIM GOSTOM, V VELIKO VESELJE MI JE. TO JE SLOVENSKI PISATELJ IZ TRSTA, BORIS PAHOR, 95 LET JE STAR, ČLAN SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI, DVAKRATNI ČASTNI DOKTOR LJUBLJANSKE IN PRIMORSKE UNIVERZE, VITEZ LEGIJE ČASTI V FRANCIJI, DVAKRATNA OSEBNOST LETA 2008, KANDIDAT ZA NOBELOVO NAGRADO. DOBER VEČER, GOSPOD PAHOR. DOBER VEČER. TELE ČASTI, TE VSE ČASI, KI SEM JIH ZDAJLE NAŠTEL, SO SE VAM POZNO ZGODILE, V 90- IH LETIH. NA STARA LETA, SE LAHKO REČE. TO SE PRAVI, NEKJE ME OBREMENJUJEJO TE ČASTI ZDAJ, ZATO KER SEM MALO DOMA. VEČKRAT ZDOMA KAKOR DOMA, MORAM REČI. POSEBNO, ODKAR SE JE ITALIJANSKA TV Z MANO POGOVARJALA O FAŠIZMU, VEČKRAT ŽELIJO LJUDJE, DA BI O SVOJI MLADOSTI GOVORIL, KAR MI JE PRAVZAPRAV VŠEČ, KER TAKO SPOZNAJO TUDI NEKAJ NAŠE PRETEKLOSTI, O KATERI NISO POUČENI, KI PA PRIČEVANJA ZELO LEPO SPREJEMAJO. MORAM REČI, POSEBNO GLAVNI TISK, ZAČENŠI S COLLIERE DELLA SERRA IN STAMPA IN REPUBLICO, VSI TI ČASNIKI SO ŠLI NEKAKO NAPROTI TEMU PODUKU, ČE LAHKO TAKO REČEM, ITALIJANSKEGA LJUDSTVA O TEM, KAR JE BIL FAŠIZEM V TAKO IMENOVANEM NAŠEM, V JULIJSKI KRAJINI NEKOČ. IN SPREJEMAJO IN LEPO SPREJEMAJO IN PRIZNAJO, DA NISO NIKJER O TEM BRALI NIČ, KNJIGE ZGODOVINE TEGA NE GOVORIJO. ŠOLSKE KNJIGE GREDO TUDI POČASI MIMO, NE POZNAJO, RECIMO, NE VEJO, DA JE BIL RAMSI V ZAPORU, DA JE BIL TISTI INTERNIRAN IN TAKO NAPREJ, PAR SO JIH POBILI, RECIMO TUDI, NEKATERE, LEVIČARJE, DRUGAČE PA JE TABULA RAZA, NIMAJO POJMA. slika PredvajajCitiraj SAJ TA POGOVOR, TO SEM HOTEL REČI, TO JE BIL POGOVOR, MISLIM, DA JE BIL LANI FEBRUARJA NA 3. PROGRAMU RAI, MISLIM, DA SI GA JE OGLEDALO SKORAJ PET MILIJONOV GLEDALCEV, TAM STE PRAVZAPRAV ITALIJANOM POVEDALI NEKAJ, ČESAR JIM ŠE NIHČE DOSLEJ NI POVEDAL. POVEDALI STE JIM TO ZGODBO O FAŠIZMU, O TEM, KAJ SO DELALI Z VAMI, SLOVENSKO MANJŠINO IN TAKO NAPREJ, ME ZANIMA, V KAKŠNIH OKOLIŠČINAH SE JE TO ZGODILO, DA SO VAS ZAČELI IN NA TV VABIT IN TI ČASOPISI SO NENADOMA POSTALI DO VAS, DO BORISA PAHORJA, NENADOMA NAKLONJENI. TOREJ, NAJPREJ BI REKEL, DA JE PRAVZAPRAV TO, LAHKO SE MALO SRAMUJEMO TEGA, DA JE NEKJE POZNAVANJE NAŠE PRETEKLOSTI PRIŠLO NA DAN PREKO LITERATURE, PREKO PREVEDENE LITERATURE, PREKO PREVODOV. TO BI MORALA POLITIKA SLOVENSKA. ČE NI POSKRBELA, RECIMO, PREJŠNJA OBLAST DO LETA ' 90, BI MORALA VSAJ SLOVENSKA DRŽAVA ZA TO POSKRBET. PA NI, TUDI NI IMELA POSLUHA. JAZ SEM TUDI OSEBNO, TAKO SEM PISAL GOSPODU PETERLETU, KO JE BIL ON NEKJE GLAVA, POTEM SEM PISAL DRNOVŠKU ITN., DAJTE POVEDAT TO, DAJTE ZAHTEVAT, NAJ SE O TEM GOVORI, KAJ JE BIL FAŠIZEM ITN. IN NI ŠLO SKOZI, NIKDAR NI ŠLI SKOZI. DOBRO, JE GOSPOD PREDSEDNIK, SEDANJI, ZAHTEVAL, DA SE TO, DA ETIKA ZAHTEVA NEK POGOVOR O TEM. RECIMO, KAJ BI BILO, ZA PRIČAKOVAT, DA SE PROSI ODPUŠČANJA ZA TO, KAR JE BILO V PRETEKLOSTI. NORMA BI BILA TA. PRI MENI SE JE ZGODILO, KER JE BIL CASO, SO REKLI TUDI ITALIJANI SAMI, IN CASO, TO SE PRAVI, DA SEM PRIŠEL NEKAKO, PREDVSEM KNJIGA, KI JE BILA POZNANA V FRANCIJI IN PO ZASLUGI GOSPODA EGONA BAVČARJA, TO JE TREBA PRIZNAT, ON JE REKEL, KO SVA SE SPOZNALA, VAŠA KNJIGA BO PRIŠLA V TRST PREKO FRANCIJE. IN DE FACTO SE JE TO ZGODILO. JE BILA POZNANA V NEMČIJI, V NEW YORKU, ESPERANTO IN TAKO NAPREJ IN NOBENA ZALOŽBA JE NI HOTELA. JAZ SEM POSKUŠAL, IMEL SEM DOMA ITALIJANSKI PREVOD, KI GA JE PRIPRAVIL EZIO MARTEN, TO JE POL ITALIJAN, POL PROVANSALEC, KI SE JE NAVADIL SLOVENŠČINE, KI JE POROČIL SLOVENKO IN IMA CELO SLOVENSKO LITERATURO DOMA. TO SE PRAVI, TA 24- LETNI POSKUS SE JE IZJALOVIL IN AMEN. KAR NAENKRAT MOJE IME PRIDE NA DAN PREKO FRANCIJE IN ODKRIJEJO, DA JE KNJIGA STARA 40 LET IN DA ONI TE NIMAJO. TO GOVORIVA O TEJLE KNJIGI? slika PredvajajCitiraj O NEKROPOLI. IN TO SI JE RIMSKA ZALOŽBA NEKAKO VZELA, JE IZŠLA KNJIGA PRAVZAPRAV PRED KAKŠNIMI 15- IMI LETI, NE PRI NEKI ZALOŽBI, AMPAK PRI NEKEM KONZORCIJU V FURLANIJI, SE PRAVI V TRŽIČU, MONFALCONU, ITALIJANSKO, KJER JE ZMAGALA NA NATEČAJU O KOSOVELOVEM IMENU ZA NAJBOLJŠI PREVOD IZ SLOVENŠČINE V ITALIJANŠČINO. IN DOBRO, JE REKEL TA GOSPOD ENZIO MARTINE, JE BILA NAGRADA DVA MILIJONA LIR, JE REKEL, JAZ NAGRADE NE SPREJEMAM, ZATO KER SEM KNJIGO IZ PRIJATELJSTVA DO PAHORJA, DO ZALIVA, ON JE BIL TUDI SODELAVEC ZALIVA, TA GOSPOD MARTINE, TISTIH 2 MILIJONA NI HOTEL, JAZ SEM PA VZEL POTEM EN BEL LIST PAPIRJA, SEM REKEL, VESTE KAJ, S TO KNJIGO SEM SE JAZ TOLIKO BAVIL, DA JE IZŠLA V ITALIJANSKEM PREVODU, JAZ NE MARAM VEČ SLIŠAT O TEM NIČ, TUKAJ VAM PODPIŠEM IN BIANCO, DAJTE NAREDITI KAR HOČETE S KNJIGO. IN ONI SO DVAKRAT KNJIGO PONATISNILI, V BISTVU ZA TO NAŠO PROVINCO, RECIMO, VIDEM, GORICA, TRST IN TUKAJ SE JE KNJIGA DOBILA. IN SO POSKUŠALI PRI RAZNIH ZALOŽBAH, DA BI KNJIGO SPREJELI, DA BI ŠLA, BI REKEL, ZA CELO DRŽAVO IN JIM NI USPELO. ŠELE PREKO TRSTA IN TUKAJ MORAM PRIZNAT, KULTURNI UREDNIK PICCOLA JE INSISTIRAL V RIMU PRI TEJ ZALOŽBI, KI JO POZNA, PRAVI, TO KNJIGO MORATE TISKAT, TA KNJIGA JE VREDNA IN TAKO NAPREJ. IN SO POTEM ONI V KNJIGI NAPISALI NOTRI, SO REKLI, MI SMO SE ODLOČILI PRAVZAPRAV, KER JE ON INSISTIRAL. IN KO JE IZŠLA, JE BILA BOMBA, TO SE PRAVI, STAR PISATELJ, KNJIGA STARA, MI JE NE POZNAMO, GOVORIJO, DA BO DOBIL NOBELOVO. PUSTIMO TISTO NOBELOVO, TO SE REČE, AMPAK V RESNICI JE BOLJ SAMO TAKO, FORMULA, KI SE NE URESNIČI. AMPAK, JE PA VPLIVALO NA TO. ČE TA PISATELJ V RESNICI NEKAM PRIDE, RECIMO, MI TUKAJ GA NE POZNAMO, NE POZNAMO GLAVNE NJEGOVE KNJIGE. IN ZALOŽBA JE ŠLA, JE ŠLA NA SIGURNO, TUDI ZARADI TEGA, KER JE PRI NAS, BI REKEL, KULTURNO OZRAČJE V TRSU JE DRUGAČNO, TO SE PRAVI, KER ITALIJANSKO SLOVENSKA KULTURA V TRSTU NEKAKO PRIJATELJUJE, MI SMO NEKAKO ODPRI ENI DO DRUGIH, POLEG TEGA JE SLOVENIJA TUDI ŠLA V EVROPO IN TUDI TISTI NAJBOLJ OMEJENI ITALIJANI, NIMAJO VEČ SLOVENŠČINE ZA NEKI BARBARSKI, ZA NEK DIALEKT ITN., SO VIDELI, DA NE MOREJO S TAKO TEORIJO ŠE NAPREJ NEKAKO, BI REKEL, SE UVELJAVLJAT NA VOLITVAH IN JE TA NOVA TEMPERATURA RODILA PAČ TO, KAR GOVORIVA DANES O TEJ MOJI KNJIGI. KNJIGA SICER GOVORI O STRAHOTNI IZKUŠNJI IN STRAHOTNIH STVAREH, KI SO SE DOGAJALE V NEMŠKIH TABORIŠČIH, VI STE TAM BILI. DRUGA VERZIJA NASLOVA JE SICER GROBIŠČE IN ŠE EN DRUG NASLOV STE IMELI IN MISLIM?.. slika PredvajajCitiraj NE, DRUGI NASLOV, SEM GA DAL V FRANCIJI, ZATO KER V FRANCIJI IMAJO TO NEKROPOLO?.. KER JIH JE VEČ, VEČ KNJIG NA TO TEMO. JA, JE VEČ KNJIG IN ONI SO TO TABORIŠČE V VOKEZIH, TO SE PRAVI, BI REKEL, 800 METROV VISOKO V HRIBIH, POLEG TABORIŠČA ZGRADILI SVOJO NEKROPOLO IN IMAJO POKOPALIŠČE, KJER NI NIHČE POKOPAN, AMPAK NEKAKO JE TUDI DE GAULLE SAM BIL PRI ODPRTJU TEGA IN TUDI TAM IMAJO ZELO VISOK KIP, MENDA ENIH 70 METROV ALI KOLIKO VISOK KIP IN SEM JAZ POTEM PUSTIL TO NEKROPOLO, BI REKEL, NEKAKO NA SPLOŠNO, PRI NJIH SEM PA DAL, SE PRAVI, NA TO, DA HODIM NA BOŽJO POT NEKAKO, K SENCAM SVOJIH PRIJATELJEV. TO JE OSTALO TUDI V ANGLEŠČINI IN V ESPERANTU. VI PRAVITE V TEJ KNJIGI, DA STE IZ TEH TABORIŠČ LAHKO PRIŠLI SAMO SKOZI DIMNIK IN TO STE VI ZADNJIČ, LANSKO LETO PRAVZAPRAV POVEDALI ITALIJANOM, ITALIJANSKI PUBLIKI. ITALIJANI NE VEDO TEGA. VI HODITE PO ŠOLAH, MLADI NE VEDO NIČESAR. ITALIJA JE SVOJE MEDVOJNE IN PREDVOJNE ZLOČINE STRIKTNO ZAMOLČEVALA. IN VI TO PRIPOVEDUJETE LETA IN LETA. AMPAK ONI, KOT DA NOČEJO SLIŠAT. JA, TOREJ, URADNA POLITIČNA ITALIJA NE MARA SLIŠAT, SAJ SEM REKEL, MEDTEM KO TISK IN ODZIV TISKA IN TUDI, JAZ SEM PREDVČERAJŠNJIM GOVORIL 500 DIJAKOM BLIZU BERGAMA NEKJE. IN TO NI BILO PRVIČ, TO SEM MENDA IMEL 4., ALI 5, SEM JIH IMEL 900 V PIEMONTU, RECIMO. IN DIJAKI TO SPREJEMAJO, DVE URI, ČE GOVORITE, SE NE PREMAKNE NIHČE IN ZAČNEM PA ZMERAJ Z ITALIJANSKIMI TABORIŠČI. TO PA OD FEBRUARJA LANSKEGA LETA DO PREDVČERAJŠNJIM, JAZ ZAČNEM ZMERAJ Z DIKTATURO V EVROPI LETA 1920, POŽIG NARODNEGA DOMA. IN TO SO POTEM ONI SAMI IZJAVILI, TUKAJ SMO ZAČELI FAŠISTIČNO REVOLUCIJO, SO REKLI ONI. IN TOREJ, ZAČNIMO PRI ZAČETKU, SEM REKEL IN KO JIM POVEM, KAKO JE PRI NAS BILO IN KAKO SO POTEM ONI ' 41., CELO DOBO FAŠIZMA SO BILE INTERNACIJE, KI NI BIL ŠE LAGER, AMPAK SO NEKAKO ŽIVELI NEKJE NA SICILIJI, OZIROMA NA JUGU ITALIJE, DALEČ OD DOMA ITN. IN NISO BILI SVOBODNI. TA INTERNACIJA JE POTEM NEKJE TUDI HITLERJU POKAZALA POT. HITLER JE IMEL MUSSOLINIJA ZA SVOJEGA UČITELJA, KAR SE TIČE TEH, BI REKEL, KAKO SE TO OPERIRA. POTEM GA JE PREHITEL IN TAKO NAPREJ, V REDU, AMPAK ZAČETEK JE BIL PRI NAS. V TRSTU? slika PredvajajCitiraj V TRSTU JE BIL ZAČETEK, POTEM SE JE RAZVIL FAŠIZEM V EVROPI, TOREJ POŽIG NARODNEGA DOMA JE BIL DVE LETI PREDEN JE MUSSOLINI SPLOH PRIŠEL NA OBLAST. TAKO, DA JE ON POHVALIL GIUNTA, FRANCESCO GIUNTA, TISTI, KI JE VODIL CELO, TISTI JE POSTAL, NE VEM, PODPREDSEDNIK NEKJE V SENATU ALI KAJ JAZ VEM. ODLIKOVAL JIH JE SKRATKA MUSSOLINI. JE DOBIL NAGRADO ZA TO. DUCE JE REKEL NADALJUJTE TAKO. GLEJTE, GOSPOD PAHOR, ZAKAJ MISLITE, DA TI ZLOČINCI, MEDVOJNI, V ITALIJI, NISO BILI KAZNOVANI, TAKO KOT SO BILI KAZNOVANI, RECIMO, V NEMČIJI? NUERNBERŠKI PROCES. ZAKAJ SE NUERENBERG NI ZGODIL V ITALIJI. TO SEM JAZ VČERAJ NAPISAL ZA EN ITALIJANSKI LIST. ENKRAT SEM ŽE NAPISAL TO IN SO OBJAVILI V GLAVNEM EKONOMSKEM ČASNIKU V ITALIJI IN TO SO PISALI TUDI SAMI, ZAKAJ. ONI BI MORALI IMETI ITALIJANSKI NUERNBERG ŽE ' 46. LETA, TO SE PRAVI, ENO LETO PO OSVOBODITVI IN JE VES MATERIAL BIL PRIPRAVLJEN IN JE DANES V NEKI OMARI, KI JO IMENUJEJO OMARO SRAMOTE. IN ONI BI MORALI SODIT NEMŠKIM OFICIRJEM, OZIROMA, KAR JE BILO VOJAŠTVA NEMŠKEGA. BILI SO PRIPRAVLJENI, DA BI NEKAKO IMELI TO SOJENJE, SO PA V ZADNJEM TRENUTKU UGOTOVILI, DA BODO MORALI POTEM TUDI SODITI ITALIJANSKIM ČASTNIKOM IN TAKO NAPREJ, ZA TO, KAR SO POČELI V SLOVENIJI, SPLOH V JUGOSLAVIJI DO GRČIJE DOL. TAKRAT SE JE TO BLOKIRALO IN ANGLEŽI IN ZDRUŽENE DRŽAVE SO PA BILE ZA TO, DA SE TO NEKAKO UMAKNE, ZATO, KER BI SE PREVEČ MATERIALA DALO KOMUNISTOM NA MIZO, S TEMI ZLOČINI, KAR JIH JE, POSEBNO ROATA IN TI, KI SO V LJUBLJANSKI PROVINCI POČELI. IN SO REKLI, NAJ SE TO OPUSTI IN SO IMELI TUDI " BENE STARE " OD OBEH, RECIMO, GLAVNIH ZAVEZNIŠTEV. AMPAK KAZEN MORA BITI, GLEJTE, ČE SE V NEMČIJI NE BI ZGODIL NUERENBERG, SE TAM TUDI DEŽELA NE BI DEMOKRATIZIRALA. BI ŠE VEDNO ROVARILI, TAKO KOT ROVARIJO FAŠISTI V ITALIJI ŠE VEDNO, NEOFAŠISTI SEVEDA. slika PredvajajCitiraj V ITALIJI, JAZ SEM PREJ REKEL, V ITALIJI, BI REKEL, PUBLIKACIJE, ČASNIKI SO, KAR SE TEGA TIČE, POŠTENI. RECIMO, KNJIGA, KI PIŠE O TEH OFICIRJIH ITALIJANSKIH IN DOKUMENTIRANO PIŠE, IMA NASLOV, ITALIANI SENZA HONORE, ITALIJANI BREZ ČASTI. TO JE ITALIJANSKA PUBLIKACIJA, O KATERI JE PISAL TUDI PICCOLO, AMPAK OSTANE VSE KOT NEKAKO, BI REKEL, KOT NAPISANE ZADEVE, KI PA NE PRIDEJO NEKJE V TO, KAR SE PRAVI POLITIČNO ŽIVLJENJE ALI PA, ŠE BOLJŠE BOM REKEL, RELACIJA ITALIJANSKA, ITALIJANSKO DRŽAVNO VODSTVO IN SLOVENSKO VODSTVO ALI PA HRVAŠKO, ČE HOČETE, HRVAŠKO JE DRUGA STVAR, JAZ GOVORIM ZA SLOVENSKO. JAZ BI ZUNANJEGA MINISTRA, SEDANJEGA, SLOVENSKEGA, BI GA VPRAŠAL, KAKO TO VELIKO PRIJATELJSTVO, KI GA ZDAJ NAPOVEDUJETE, VČERAJ STE BILI DOL, DANES SMO VELIKI PRIJATELJI. VSE TO, RECIMO, O ČEMER MI DANES GOVORIMO, VSE TO JE TABU. SE PRAVI, JE PRIJATELJSTVO, RECIMO, KI GRE PREKO VSEH NAŠIH MRTVIH, PREKO VSEH, ONI BODO REKLI, JA, DOBRO, KJE SO PA FOJBE ZDAJ? KAJ STE PA VI POČELI? V REDU. TAKO BI SE LAHKO OBŽALOVALO NAJPREJ TISTO, KAR JE PREJ BILO HUDEGA NAREJENO, POTEM BI DOBILI TUDI, RECIMO, PRI SLOVENCIH NEKEGA PREDSEDNIKA, GOSPOD KUČAN, BIVŠEGA PREDSEDNIKA, DA BI REKEL O TEMU TUDI, KAR SE JE ZGODILO ' 45. LETA. AMPAK BI PRIŠLO NA ČISTO TO. NE BI TO BILO POD TAPETO, RECIMO, NE BI SE NEKAKO ŠLO MIMO, TO VELIKO PRIJATELJSTVO. JAZ SEM ZA PRIJATELJSTVO, JAZ SEM ZA PRIJATELJSTVO. JAZ SEM POUČEVAL 24 LET ITALIJANSKO LITERATURO, KI JO IMAM TUDI RAD POLEG VSEGA TEGA. IN TUDI ONI MENE SPREJEMAJO KOT ČLOVEKA, S KATERIM, MI ČESTITAJO, DA ME SPOZNAJO IN TAKO NAPREJ, TOREJ, TO SE DA ŽIVET V TEM SMISLU, SAMO BI BILO TREBA VSEENO TO ZGODOVINO NEKAKO POSTAVIT NA MIZO. ALI JE TO SERVILNOST NAŠIH POLITIKOV, NAŠIH STRANK, A JE TO POMANJKANJE SAMOZAVESTI? RECIMO, POGLEJTE, KAKO SE POSTAVLJA HRVAŠKA PROTI NAM. MI SMO, RECIMO, PRIŠLI, KO SMO ŠLI V EVROPSKO UNIJO, MI SMO MIRNO ZAMOLČEVALI TO ZADEVO V ZLOČINI ITALIJANOV IN TAKO NAPREJ IN SMO BILI TIHO, SAMO DA SMO PRIŠLI NOTER. slika PredvajajCitiraj JAZ NE VEM, DA BI KAKŠNI RAZLOGI BILI SKRIVNI, NE VEM. VSEKAKOR, ZDAJ TO, KAR JE, RECIMO, MOJCA DRČAR MURKO OBJAVILA PRED ČASOM, DA JE BILO NEKO IZBOLJŠANJE OSIMA, IMELO 3. TOČKO, KJER JE NEKAKO SUVERENITETA HRVAŠKE IN SLOVENIJE BILA NEKAKO RAZPOLOVLJENA NA TERITORIJU, KI JE NEKOČ PRIPADALO ITALIJI. SE PRAVI, DA JE NEKAKO TA SUVERENITETA ŠE ZMERAJ, BI REKEL, ITALIJANSKA OBLAST NEKAKO RAČUNA?.. SE PRAVI, GRE ZA NEKAKŠNO NADGRADNJO OSIMA. NADGRADNJO, AMPAK V TEM SMISLU, DA JE ŠE PREJŠNJE VODSTVO JUGOSLOVANSKO, OZIROMA SLOVENSKO, SPREJELO, DA SE BO TO NEKAKO NADGRADILO V PRID ZMANJŠANJU SUVERENOSTI OBEMA DRŽAVAMA. ČE TO OBSTAJA, KAKOR JE ONA INFORMIRANA JURIDIČNO IN POLITIČNO, DOBRO INFORMIRANA MOJCA DRČAR MURKO. JE BILA V RIMU TOLIKO ČASA, JE BILA NA DUNAJU, TOREJ POZNA CEL KOMPLET. TO JE BILA ENA NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH ZUNANJIH MINISTRIC, V OKLEPAJU POVEDANO. ITALIJA HREPENI PO RAPALSKIH MEHA, TO JE DEJSTVO. TO JE GOSPOD PREDSEDNIK SLOVENSKE DRŽAVE PRED DVEMA LETOMA REKEL JAVNO. KRIVICA JE BILA STORJENA, DA SO NAM VZELI. JA, ČE SAM PREDSEDNIK DRŽAVE TO IZJAVLJA IN ČE SAMO SLOVENSKO VODSTVO PRI TEM MOLČI, POTEM NAJ SKLEPA KDOR MORA SKLEPAT. IN PRAVITE, V PORTOROŽU STE REKLI, V AVDITORIJU, PRED MESECEM DNI, OZRAČJE NA TRŽAŠKEM JE MOTENO, SE PRAVI, ŽE GOVOR NAPOLITANA OB DNEVU SPOMINA LANSKO LETO, OZIROMA PREDLANSKIM, JE PRAVZAPRAV GOVORIL O TEM, DA SI ITALIJA ŽELI NEKE POPRAVKE MEJA. PA FINNI JE REKEL PREDVČERAJŠNJIM, FINNI JE REKEL PREDVČERAJŠNJIM V TRSTU, KO SO SPOMENIK, OZIROMA, NE VEM, ČE JE SAMO PLOŠČA, NEKEMU DEKLETU, KI JE KONČALO V KRAŠKIH JAMAH DOL V ISTRI, RECIMO, 8. SEPTEMBRA, TAKRAT SE JE LJUDSTVO UPRLO PRAVZAPRAV, NI BILA VOJSKA, ON JE REKEL, ON JE REKEL, MORAMO NAREDITI SPET ISTRO ITALIJANSKO. JE BILA NEKOČ ITALIJANSKA, TAKRAT JE BILA BENEŠKA, JE REKEL, ZA NAŠO DOBO ITALIJANSKA IN ITALIJANSKA MORA BITI JUTRI SPET. SICER JE POTEM REKEL, DA SICER TO NE GRE ZA VOJAŠKO, DA GRE ZA JEZIK, V REDU, AMPAK TAKE IZJAVE, SAJ PRAVIM, TO PRAVIM JAZ, DA JE MOTENO. ČE GA JAZ POSLUŠAM PREDVČERAJŠNJIM, VČERAJ JE BIL GOSPOD ZUNANJI MINISTER V RIMU, DANES PIŠE PRIMORSKI ČEZ CELO STRAN, PRIJATELJSTVO MED ITALIJO IN TE STVARI, JE NAJBOLJŠI NAČIN, ZA SOŽITJE, V REDU, JAZ NIMAM NIČ PROTI PRIJATELJSTVU, SAMO NA TA NAČIN?.. JAZ KOT BIVŠI DEPORTIRANEC, JAZ NE PRENESEM TE ZAVESTI, KI VZTRAJA, DA SE GRE PREKO MRTVIH. RES NE. DOBRO, ZDAJ GOSPOD PREDSEDNIK NA ODGOVOR GOSPODA TÜRKA, JE SICER TO REKEL ONI DAN, DA NISO SAMO FOJBE, AMPAK SO TUDI TO, KAR SO POČELI FAŠISTI PROTI SLOVENCEM. HVALA BOGU, JE IZJAVA, KI JE TAM, NE MOREM REČI, DA JE NI, SAMO MENI SE ZDI, DA TO ZA ENO TAKO IZJAVO, JE VSEENO MALO PREMALO, ČE NA DRUGI STRANI GOVORIŠ O FOJBAH IN NAREDIŠ ZAKON, DA SE JIH BO SPOMINJAL IN TI PRIHAJAJO DOL NA TISOČE IN TISOČE ITALIJANSKIH DIJAKOV IN TAKO NAPREJ, DA PRIDEJO SEM, NEKAKO NA BOŽJO POT IN PRIDEJO S TEM, ČEŠ, V DEŽELO, SLOVENSKO ALI DELOMA HRVAŠKO, KI JI PREDSEDNIK ITALIJANSKE DRŽAVE REČE KRVOLOČNI SLAVI, NE. TOREJ TI DIJAKI NE PRIHAJAJO ZATO, DA BODO USTVARILI PRI NAS NEKO NOVO EVROPO, AMPAK BODO PRIŠLI Z ENIM TAKIM DUHOM, KI MENI, TUDI KOT PISATELJU, MI NE GRE V RAČUN. GLEJTE, PREJ STE REKLI, MEDIJI, ČASOPISI SO VAM NAKLONJENI, TV VAM JE DALA POLURNO ODDAJO IN TAKO NAPREJ, ZDAJ PA JE TU NEKA DVOJNOST. NA DRUGI STRANI POLITIKI, NEKATERI POLITIKI, STRIKTNO GOVORIJO STARE STVARI. slika PredvajajCitiraj SAJ TO DVOJNOST JAZ ZMERAJ NEKAKO OBNAVLJAM IN TO TRAJA ŽE DOLGO LET IN VSAKA SMRT ZASLUŽI, DA SE JO SPOŠTUJE. V TEM SMISLU PA, MI IMAMO ŽE ZA ČASA SAMEGA FAŠIZMA, IMAMO ZAPORNIKE, TO SE PRAVI, KAKŠNIH 470, 480 ZAPORNIKOV. PredvajajCitiraj IMAMO DEVET USTRELJENIH, RECIMO. IMAMO POL MILIJONA LJUDI, SKUPAJ S HRVATI ČEZ 600 TISOČ, KI SMO NEHALI BITI SLOVENCI IN HRVATI, S TEM, DA SO NAM SPREMINJALI PRIIMKE. TAKO, BI REKEL, TO JE MENDA EDINSTVENO V EVROPI. SAJ TEGA NOBEDEN, KO SEM GOVORIL TO V FRANCIJI, SO REKLI, PA DAJTE NAM RAZLOŽITI, KAKO SE JE TO DOGAJALO. SEM REKEL, TO JE ZELO PREPROSTO, KAR SE JE DOGAJALO. URADNO TI SPREMENI IME IN POSTANEŠ, MOJA ŽENA JE BILA RADOSAVA PREMRL, JE POSTALA FRANCESCA PREMOLI, RECIMO. MOJ OČE JE BIL BOGI, KER JE PRODAJAL NA RUSEM MOSTU V TRSTU, JE PRODAJAL MASLO IN MED IN TO, SE NOBEDEN ZANJ NI ZMENIL, SMO OSTALI PAHORJI, TAKO, NEKAKO PO SREČI, RECIMO. AMPAK MOJI PAHORJI, RECIMO, KRAŠKI, SO POSTALI PACORI, SO POSTALI PACORINI, SO POSTALI PARINI IN TAKO NAPREJ. TO SE PRAVI, TO JE BILO ČIŠČENJE, ČIŠČENJE NA RIMSKI NAČIN, KOT SEM REKEL, TUDI NA ITALIJANSKI TV SEM REKEL. GLEJTE, SLOVENCI V ITALIJI STE BILI NA SLABŠEM KOT RECIMO NEKA KOLONIJA. VAM SO VZELI JEZIK, VAM SO VZELI VSE, VAM SO VZELI ČASOPISE, VAM SO PRED VERDIJEVIM SPOMENIKOM V TRSTU, SO POŽGALI SLOVENSKE KNJIGE ITD., VZELI SO VAM ŠOLE, VAS IZGNALI, 100 TISOČ JE BILO BEGUNCEV IN TAKO NAPREJ. JA, SAJ PRAVIM, TO JE VSE NEKAKO V ITALIJANSKI JAVNOSTI NEZNANO. JAZ O TEM GOVORIM OD PREJŠNJEGA FEBRUARJA IN SEM ZRAČUNAL, DA SEM BIL V ITALIJI KAKŠNIH 45- KRAT. TO SE PRAVI, TRIKRAT NA TEDEN, DVAKRAT NA TEDEN. IN NE DA BI SI ŽELEL, JAZ MORAM ODLOŽITI TELEFON, KER ČE NE, ME NE PUSTIJO. ZA OKTOBER SE JE DANES EDEN MENIL, RAZUMETE, ZA JUNIJ. IN TO, BI REKEL, V BISTVU GRE ZA TO, KAR SEM JAZ DOŽIVEL, VSAK ŽELI, DA ZAČNE OD ZAČETKA. IN ČE ON NE ŽELI, ZAČNEM JAZ OD ZAČETKA. TO SO MOJA LETA, KO SEM IMEL SEDEM LET, KO SEM BIL PRI POŽIGU NARODNEGA DOMA S SVOJO SESTRO, KI JE IMELA TRI LETA MANJ, PRIČUJOČ IN TO DOŽIVEL. IN TO GOTOVO DA, NEKDO BO REKEL, DOBRO, TO JE NEKA RETORIKA, TO JE... NI, NI RETORIKA, TO JE ZGODOVINA, PRISTNA ZGODOVINA V TEM SMISLU. KAKOR JE PRISTNA TISTA, KI POTEM SLEDI. KAJ PRAVITE, GOSPOD PAHOR, RECIMO NA TO IDEJO, KI SE JE ZDAJ ŽE NEKAJ ČASA POJAVILA, SE PRAVI, TA CIVILNA INICIATIVA ZA PRIMORSKO IN ODVETNIK DUŠAN PUH IZ PORTOROŽA, ZAHTEVAJO PRAVZAPRAV VSAJ SIMBOLNI PROCES PROTI GLAVNIM AKTERJEM ZLOČINOM MED DRUGO SVETOVNO VOJNO V SLOVENIJI. TO BI BILO TREBA NAJTI NAČIN, DA SE URESNIČI. PO MOJEM JE TO, ZMERAJ JE VSAJA STVAR PROPADLA ZATO, KER MANJKA PRI VODSTVU TISTO POTREBNO HOTENJE, DA PRIDE DO RAZČIŠČENJA IN NEKAJ JE TA POHLEVNOST. JAZ SEM TA IZRAZ RABIL IN NE MOREM, BI REKEL, GA SPREMENIT, KER TO JE POHLEVNOST. NE BI REKEL, DA JE SERVIRNOST, AMPAK POHLEVNOST JE. TO SE PRAVI V TEM SMISLU, SE ZMERAJ SKUŠA, TO JE GOSPOD RUPEL PONAVLJAL, PRAVI, NE MOREMO Z ROKAVICAMI. NE MOREŠ PRI MRTVIH Z ROKAVICAMI, NE MOREŠ, GOSPOD MOJ, NI MOGOČE PRI MRTVIH. IN TUKAJ SO MRTVI. IN KAJ JE LJUBLJANA, RECIMO, RAVNO TA GENERAL ROATA IN TO. ČE VZAMETE REVIJO, NI REVIJA, TA TEDNIK ESSPRESO, KI JE PODOBEN FRANCOSKEMU IN DRUGIM V NEMČIJI, KI SO RESNI ČASNIKI. ONI SO ZAPISALI, PREVERITE, JAZ IMAM CITATE DOMA, KI JIH NAVEDEM, SEM TUDI V PICCOLO NAVEDEL, TO JE SAM ESSPRESO REKEL, DA TI GENERALI SO ŠLI VSI GLADKO MIMO. IN JE RES TO. STVAR JE, BI REKEL, PRI GLAVI, SO REKLI, DA RIBA SMRDI IN TUKAJ JE TUDI TA, BI REKEL, SLOVENSKI NAČIN JAZ SEM UGOTOVIL IN SEM TUDI PONOVIL IN ITALIJANI SPOŠTUJEJO, ČE GOVORIŠ IN POVEŠ, KAJ SE JE ZGODILO IN POVEŠ TUDI, KAKO SMO DANES V TISTEM TERITORIJU. SEM PREDVČERAJŠNJIM POVEDAL, SEM REKEL, POGLEJTE, JAZ SEM GOVORIL O PRETEKLOSTI, AMPAK VAM POVEM TUDI O PRIHODNOSTI. MI SMO LETA, PO OSVOBODITVI, SO NAM ANGLEŽI DALI ŠOLE, POTEM JE ITALIJA TO POTRDILA, MI SMO SI ZGRADILI GLEDALIŠČE V TRSTU, IMAMO ZALOŽBO, IMAMO DNEVNIK, IMAMO DOBRE ŠPORTNIKE, IMAMO PISATELJE ITN., IMAMO PRIJATELJSKO RAZMERJE Z ITALIJANI, TO SE PRAVI, ČE GOVORIMO O PRETEKLOSTI, NI REČENO, DA SMO NAVEZANI NA TISTO PRETEKLOST, SMO NAVEZANI SAMO TOLIKO, KOLIKOR NAJ SE PRIZNA TISTO HUDO, KAR JE BILO STROJENO. TO PA, MISLIM, DA SO SE POBOTALI DRUGI, ZAKAJ SE NE BI V TEM SMISLU POBOTALI. VI STE V TISTI ODDAJI, KI SEM JO ŽE DVAKRAT OMENIL, NA RAI, DEJALI TUDI MED DRUGIM TO: POGLEJTE, LJUDJE, ČESA JE ČLOVEK ZMOŽEN, TO SE PRAVI, BIL V 20. STOLETJU, BOM REKEL, V NENAVADNIH RAZMERAH, SICER V VOJNI, AMPAK ČLOVEK JE HUJŠI KOT ŽIVAL. JAZ BOM TAKO REKEL, OD TEGA JE KOMAJ 60 LET IN TO, KAR STA POČELI VODILNI IN NAJBOLJ KULTURNI EVROPSKI DRŽAVI, NEMČIJA IN ITALIJA. slika PredvajajCitiraj IN NAJBOLJ KRŠČANSKI, SEM REKEL JAZ, NA ŽALOST. TO JE TAKO MALO ČASA, NA TO JE TREBA STALNO OPOZARJAT, JAZ MISLIM. JAZ SKUŠAM, KO SPRAŠUJEJO, KAJ PA PRAVITE ZA PRIHODNOST? IN PRIHODNOST JE RAVNO TO, ALI TI PRIPRAVIŠ MLADINO, DA JI POVEŠ, KAKŠNA JE BILA V RESNICI ZGODOVINA, PRETEKLA ZGODOVINA IN DA JO PRIPRAVIŠ, DA TAKE ZGODOVINE NAJ NE OBNAVLJAJO IN DA NAJ PAZIJO, KAKO SE, NEKAKO BI REKEL, LAHKO TO SPREMENI, KAKO MORAJO TUDI MENJAT. JAZ SEM VČERAJ POPPERJA BRAL, TO SE PRAVI, SEM GA VZEL S SABO V AVTO, KO SO ME PELJALI IN KAKO JE TREBA LJUDSTVO PRIPRAVIT, DA NEKO VLADO NA LEP NAČIN, NE KRVAV NAČIN, VRŽE, KO VIDI, DA NASTOPA V NEKO SMER. V ITALIJI DANES JE TENDENCA, DA SE NEKAKO IZBOLJŠUJE MNENJE O FAŠIZMU, DA SE GA NEKAKO TU PA TAM POLEPŠA IN TAKO NAPREJ, DA SE NEKOMU DA NEKJE NEKO OBELEŽJE, ZATO KER JE BIL PAČ DOBER VOJAK, ČEPRAV JE BIL V BISTVU, V GLAVNEM JE BIL FAŠIST IN SE JE V ŠPANIJI, RECIMO, BOJEVAL NA STRANI FRANCA IN TAKO NAPREJ IN SO TE TENDENCE IN GLEJTE, TUDI TO BI MORALE DOMA DRUŽINE DIJAKOM RAZLOŽIT, NEKAKO JIM POVEDAT, KAKO SE TO RAZVIJA, KAKO TI ČASNIKI, KATERE ČASNIKE BEREŠ. BERI EN ČASNIK, PA BERI TUDI DRUGEGA, SKUŠAJ POTEM POGLEDAT, KDO SE LAŽE BOLJ, KDO SE LAŽE MANJ. BI BILO TREBA NEKAKO LJUDSTVO POUČIT. NA ŽALOST PIŠEM JAZ V NEKROPOLI, TO JE LETA ' 63, NA ŽALOST SE LJUDSTVO PUSTI NEKAKO OD RAZNIH ČASNIKOV, OD RAZNIH POLITIKOV, NEKAKO SPELJAT NA NEKE TAKE, BI REKEL, V NEKO ZGREŠENO ZAUPANJE OČETA DOMOVINE ALI PA TISTI, KI NI ŠE, PA HOČE POSTAT OČE DOMOVINE, KI BO PONOČI DELAL, KO BOŠ TI SPAL IN TAKO NAPREJ, KAKOR BIVŠI DUCE. TUKAJ JE GOTOVO, BI REKEL, STVAR PRECEJ TEŽAVNA IN JAZ VIDIM, RECIMO, KAKO V SLOVENIJI NIMAJO POJMA O PRETEKLOSTI. SLOVENIJA NIMA NITI POJMA. JAZ GOVORIM ZDAJ ITALIJANOM DOL, AMPAK SE MI VEČKRAT ZGODI, DA SE MORAM ZADRŽAT, DA NE REČEM, GLEJTE, SAJ TUDI PRI SLOVENCIH SAMIH, VESTE, KAKOR SMO SE NEKJE, BI REKEL, BOJEVALI ZA ČASA FAŠIZMA ITN., PRI SLOVENCIH SAMIH, NE VEJO TUDI, KI ŽIVIJO V SLOVENIJI, V DRŽAVI, KAJ SE DOGAJALO PRI NAS NA PRIMORSKEM ITN. NISO POUČENI, KER PREJŠNJA DRŽAVA JE HOTELA BITI INTERNACIONALNA, NI HOTELA, DA SE GOVORI O NARODNI ZAVESTI, O PATRIOTSKEM SLOVENSTVU, ZATO KER TO VODI V NACIONALIZEM, JE REKEL KARDELJ IN NACIONALIZEM, TO ABSOLUTNO SE NE SME IN TAKO IMAMO TUDI TUKAJ IGNORANCO. NA ŽALOST. NA ŽALOST. VI STE, KO GOVORIVA, RECIMO, ŠE NAZAJ, O TEH ZLOČINIH, O TEM, ČESA JE ČLOVEK ŠE V TEM ČASU ŠE SPOSOBEN NAREDITI, VZEMIVA SAMO BOSNO IN TAKO NAPREJ, DANES, V DANAŠNJEM ČASU, VI STE NAPISALI V TISTI KNJIGI SPOPAD S POMLADJO, TO JE KNJIGA, KI STE JO NAPISALI PO TISTEM, KO STE PRAVZAPRAV PRIŠLI IZ TABORIŠČA, TAM STE BILI POTEM SKORAJ DVE LETI V NEKEM SANATORIJU PRI PARIZU IN TAM STE ZAPISALI MISEL, KI JE PRAVZAPRAV TRAGIČNA. PRAVITE, OTROKE BI BILO TREBA ŽE OB ROJSTVU CEPIT PROTI HUDOBI, TAKO KOT JIH CEPIMO PROTI DAVICI IN NE VEM ČEM, PROTI KOZAM. TO JE NAIVNO REČEMO, AMPAK V BISTVU SMISEL JE TA, DA ČE BI BILO MOGOČE, DA BI ŽE PRI OTROKU NEKAKO?. JAZ SEM NAPISAL IN POTEM SEM VIDEL, DA JE TUDI ECCO NEKAJ PODOBNEGA. ČE BI ČLOVEK ZNAL SPOŠTOVATI ČLOVEŠKO TELO DRUGEGA. IN V BISTVU JE TUDI TO NAIVNO, KER ČE BI SPOŠTOVAL, BI SE VSA ZGODOVINA SPREMENILA. TO SE PRAVI, DA NE BI BIL KRVOLOČEN, NE BI UBIJAL, MEDTEM KO NA ŽALOST JE ČLOVEK SLABŠI KOT ŽIVAL, KER SE ŽIVAL MED SABO NE UBIJA, ČE NI LAČNA. DOBRO, KDAJ SE TEPEJO ZA SAMICO, V REDU, AMPAK DA BI SE UNIČEVALI MED SABO V TEM SMISLU, JE ČLOVEK POKVARJENA ŽIVAL V TEM SMISLU, DA SAMEGA SEBE UNIČUJE, RECIMO, DRUG DRUGEGA, V TEM SMISLU. slika PredvajajCitiraj TU STE ZAPISALI ŠE ENO STVAR, PO TISTI STRAŠNI IZKUŠNJI, VI STE ŽIVI PRIŠLI, VI STE BILI ŽIVI, VI STE PREŽIVELI TO TABORIŠČE, STE NAPISALI, A IMA PRAVICO TISTI, KI JE PRIŠEL IZ TEGA TABORIŠČA, A IMA PRAVICO LJUBITI? A IMA PRAVICO BITI LJUBLJEN, POTEM, KO TEGA NI POČEL ŽE TISOČLETJE? TO JE TISTI OBČUTEK NEKJE KRIVICE, DA JE ČLOVEK OSTAL ŽIV. TO TUDI SAM LEVY IN TUDI DRUGI SO TO OBČUTILI. NI TOLIKO KRIVICA, DA SEM OSTAL ŽIV, AMPAK JE KRIVICA, DA SO DRUGI UMRLI, DA SO DRUGI MORALI UMRETI. PRAV GOTOVO, DA SE TO OBČUTI. JAZ SEM ŠEL PO DESETIH LETIH PO OSVOBODITVI, SEM ŠEL ENKRAT V TABORIŠČE, TISTO, KI JE BILO ZAME GLAVNO, SAJ POTEM SEM BIL DVAKRAT V DACHAU PA V DORI PA GOR, BELGER- BENGEN, AMPAK TISTO JE BILO CENTRALNO ZAME, KJER SEM IMEL PRIPRAVLJEN, DA GREM NA DRUGI SVET IN ME JE REŠILO RAVNO SLOVENSTVO, TO SE PRAVI, DA JE TISTI FRANCOSKI ZDRAVNIK NEKAKO UGOTOVIL, DA NISEM ITALIJAN, TOREJ DA NISEM DRŽAVLJAN ITALIJANSKI ALI PA DA NISEM V RESNICI ITALIJAN IN DA SEM POTEM POSTAL TOLMAČ PRI NORVEŠKEM ZDRAVNIKU, KER NI RAZUMEL NOBENEGA JEZIKA, RAZEN NEMŠČINE. TOREJ, JAZ SEM, NIT SEM ZGUBIL, TO JE MOJA STARA NAVADA, KER GREM PREVEČ VEN. NE ODGOVARJAM NA TO, KAR STE ME VPRAŠALI. BOM ŠE TO REKEL, TA SKUŠNJA TO TABORIŠČE... JA, OPROSTITE, TA SKUŠNJA JE V BISTVU, KAKO BI REKEL, TO, KAR JE MENE PRIPELJALO, DA SEM POTEM ŠE DRUGIČ ŠEL V TABORIŠČE, SE PRAVI, SPET DRUGI OBISK. IN V TISTEM TABORIŠČU, DRUGIČ, KO SEM POEM Z DRUGIMI, KI NEKAKO GREDO V KREMATORIJ, V ZAPOR, NA VISLICE IN TAKO NAPREJ, TAM SE MI JE NEKAKO POSVETILO, SEM REKEL, MORAM O TEM NEKAKO, SEM ŽE PREJ IMEL ODLOMKE, NEKAJ ZDRUŽIT IN POVEDAT O TEJ SVOJI PREIZKUŠNJI, RAVNO ZATO, DA SE VSAJ TAKO ODDOLŽIM OD TISTIH, KI SO OSTALI TUKAJ IN SO POSTALI PEPEL, RECIMO, NE. ŠE HUJŠE KOT SO POSTALI PEPEL, KER TO SEM VEČKRAT PONOVIL. NI BILO SAMO TISTO, DA SO ONI POSTALI PEPEL, AMPAK TO SO BILE ENE TERASE. TABORIŠČE, KADAR SE GRE GOR DO 800 METROV, SE PRIDE V ZGORNJI DEL TABORIŠČA IN POTEM SO TERASE, KI SE NIŽAJO DOL, KAKOR PRI NAS, KO SO TRTE, RECIMO EKSPONIRANE SONCU. IN NAJNIŽJA TERASA IMA KREMATORIJ IN IMA ZAPOR. TO SE PRAVI, DA KO PRIDEŠ, VIDIŠ PRED SABO SVOJ KONEC, SE PRAVI, TISTI DIMNIK SE KADI NOČ IN DAN, PONOČI SE VIDI TUDI TISTO, JAZ SEM REKEL, DA JE KOT EN TULIPAN, NEKAKO DVOJNI PLAMEN JE. slika PredvajajCitiraj TO JE TISTI, KAKO BI REKEL, TISTI ZAČETEK IN KAR JE NAJHUJŠE BILO IN ENKRAT SEM TO GOVORIL V FRANCIJI IN SO MI REZALI VEN IN SEM POTEM DRUGIČ REKEL, ČE ME BOSTE ŠE ENKRAT SPRAŠEVALI IN BOSTE TISTO REZALI, POTEM SE BOM JAZ UPRL, DA NE BOSTE TEGA DELALI. MED ZAPOROM IN MED TABORIŠČEM, TO SE PRAVI, KREMATORIJEM, JE ENA TABLA, KI IMA NAPISANO " OSSA UMILIATA ". TO SO PONIŽANE KOSTI. TO SE PRAVI, DA JE BILA NEKA LUKNJA SKOPANA, TO SO NAŠI DEPORTIRANCI MORALI SKOPAT, KI JE BILA KAKOR NEKAKŠNA, BI REKEL, MAJHNA JAMA. V TO JAMO SO SE STEKALI POD ZEMLJO, JASNO, IZ VSEH STRANIŠČ IN STRANIŠČA SO BILA PRAVZAPRAV V RESNICI PRAVA, NE KAKOR DRUGA TABORIŠČA, KO SO NA ENIH PLOHIH IN TAKO, PO NJIH HODILI, NEVARNOST, DA BI PADLI IN TAKO NAPREJ, TAM SEM SE JE ČLOVEK USEDEL, NORMALNO. VSE, KAR SE JE STEKALO IZ TEH STRANIŠČ, JE KONČALO JE KONČALO V TISTI JAMI. IN TISTI, KI JE POSTAVLJAL V PEČ TELESA, KO JE POTEM POGRABIL TISTI PEPEL, JE NEKDO MORAL PRIT K NJEMU, DA JE TISTI PEPEL NOSIL IN STRESEL V TISTO JAMO. TO SE PRAVI, VSE, KAR JE BILO STRANIŠČNEGA, JE PEPEL NAŠIH MRTVIH TAM NOTRI KONČAL. TO JE BILA EKSTREMNA DEGRADACIJA, NE SAMO ČLOVEKA, AMPAK CELO NJEGOVEGA PEPELA. DODATEK K TEMU, KO JE KOMANDANT TABORIŠČA, KI JE NEKAKO ŽIVEL ZUNAJ ŽICE IN TAKO NAPREJ, JE IMEL SVOJ VOD IN TAKO NAPREJ, UKAZAL, JE PRIŠEL EDEN IZMED NAŠIH DEPORTIRANCEV Z ENIM VRČEM, JE TISTI VRČ SPUSTIL V TISTO JAMO IN TISTO ZAJEL, JE NESEL GOR DO VRTA OD KOMANDANTA ZATO, DA JE ZALIVAL NJEGOVE GREDICE IN TAKO. TO JE BILO, RECIMO, KAKO BI REKEL, VIŠEK NAŠEGA DEGRADACIJE, KOT SEM REKEL PREJ. slika PredvajajCitiraj A VAS TO, GOSPOD PAHOR, POTEM DO KONCA ŽIVLJENJA NAJBRŽ ZAZNAMUJE, ZLASTI KER NI NEKEGA ZADOŠČENJA. ALI PA, ČE DRUGAČE VPRAŠAM, ALI SE LAHKO, JAZ VAS ŠE NISEM PRAVZAPRAV VIDEL, DA BI SE KDAJ NASMEJALI. JA, A VESTE KAJ, TO SEM ZAČEL PREJ, SAMO POTEM SMO PRETRGALI POGOVOR. SPOPAD S POMLADJO SE JE IMENOVAL NEKOČ ONKRAJ PEKLA SO LJUDJE, V PRVI IZDAJI. IN POTEM SEM UGOTOVIL, DA SO BILI ONKRAJ PEKLA LJUDJE IN TISTI, KI SO BILI, BI REKEL, V PEKLU, VSI ENAKO LJUDJE IN DA TISTI NASLOV NIMA SMISLA, DA OBSTAJA IN SEM GA POTEM MENJAL. NA ŽALOST SO BILI LJUDJE TUDI TISTI, KI SO SPRAVLJALI PEPEL, SKUPAJ S STRANIŠČNIMI... TA KNJIGA JE LJUBEZENSKA KNJIGA V BISTVU, TO SE PRAVI, ON SE REŠI S TEM, TOREJ, TAKO BOM REKEL: KO SEM JAZ BIL V SANATORIJU, SKORAJ DVE LETI V FRANCIJI, VSAKO JUTRO SO DRUŽINE ISKALE, KDO OD PREŽIVELIH VE ZA TEGA IN TEGA, KI JE IMEL TO IN TO ŠTEVILKO, KI SE VE, DA JE BIL ZADNJIČ V TEM ZAVODU ITN., ČE VE KAJ O NJEM POVEDAT. TO SE JE ISKALO MESECE IN MESECE. POLEG TEGA JE PA VSAKIKRAT BILO JAVLJENO, NA ŽALOST MORAMO SPET JAVITI, DA NEKATERI BIVŠI DEPORTIRANCI SO SI DANES SPET VZELI ŽIVLJENJE. IN POTEM ČEZ TRI DNI, KER SO SPET ISKALI TO ŠTEVILKO, AMPAK HKRATI MORAMO TU JAVITI, SPET SO SI NEKATERI VZELI ŽIVLJENJE. VIDITE, TO JE TRAJALO PRI MENI KAKŠNE TRI, ŠTIRI MESECE, KO SEM PRIŠEL V SANATORIJ, DA NISEM HOTEL SLIŠATI NE O BOLNIČARJIH NE O BOLNICAH, NE O ZDRAVNIKIH ITN., DOKLER NISEM PRIŠEL MALO K SEBI, DA SEM ZAČEL SPET NORMALNO MISLIT IN NORMALNO GLEDAT. TO SE PRAVI, DA TISTA LJUBEZEN, KI SE JE TAM RODILA, TA BOLNIČARKA, KI JE NEKAKO PRIHAJALA S TISTIM TERMOMETROM, KI SE MI JE ZDELA NEKAJ SMEŠNEGA, HODI S TISTIM TERMOMETROM OKOLI ČLOVEKA, KI JE PRIŠEL IZ TABORIŠČA, POTEM KO SEM VIDEL VLAKE IN VLAKE SAMIH, BI REKEL, MRTVECEV, TISTA LJUBEZEN JE MENE PREPRIČALA, DA OSTAJA ŠE SAMO EN VIR IN TO SEM TUDI PONOVIL. JE DOBRO, JE TUDI KRŠČANSTVO GOVORILO O LJUBEZNI, TUDI ANTIGONA JE ŽE ZDAVNAJ REKLA, JAZ SEM ROJENA ZA LJUBEZEN ITN., BOLJ NAIVNO, AMPAK EDINO, KAR OSTAJA, JE TO. ALI BOMO ZNALI NAJTI NEKAKO, LJUBEZEN JE ZELO ŠIROK POJEM. TUDI TISTI, KI SEM GA PREJ REKEL, SPOŠTUJ TELO DRUGEGA. IN ECCO PRAVI SKORAJ DOBESEDNO. SEM REKEL, BODO REKLI, DA SEM KOPIRAL, MA NI, KER SEM PRED NJIM PISAL JAZ O TEM. TO SE PRAVI, ČE PRIDEMO DO TEGA, DA BOMO UČILI OTROKE SPOŠTOVAT TELO, NE TAKO, KAKOR VIDIMO V FILMIH, VSE TE NAGE IN NA POL NAGE, RECIMO, FILMSKE ZVEZDE IN TAKO NAPREJ, TO NIMA PRI TEM NIČ OPRAVIT. SPOŠTUJ BISTVO, EDINO DRAGOCENOST, KI JO IMAMO NA TEM SVETU. ŠE TO SEM VAS PREJLE VPRAŠAL, PA SVA ŠLA MIMO, A SE LAHKO KDAJ NASMEJETE? slika PredvajajCitiraj LAHKO SE NASMEJEM, SAMO BI MORALI MALO MENJAT MOMENT, BI SE MORALI POGOVARJAT O ČEM DRUGEM. LAHKO TUDI KAKŠEN, BI REKEL, KAKŠEN JAZ IMAM MOJO DRAGO ŽENO, KI JE DUHOVITA IN KI VEČKRAT USTRELI MIMO. SEM REKEL, KAKO MOREŠ TAKO HITRO NAJTI TAKŠEN... DA TAKO POVESTE. IN KAKŠENKRAT JI ZAVIDAM, DA IMA TO. JE LEPO, DUHOVITO JE, AMPAK DAJMO REŠIT TISTO, KAR JE BOLJ POMEMBNO IN POTEM BOMO PA DUHOVIČILI. PREJ STE REKLI, DA HODITE PO ITALIJI, PO ŠOLAH, DA VAS POSLUŠAJO, PO 500 DIJAKOV ITN. A HODITE TUDI PO SLOVENSKIH ŠOLAH PREDAVAT, PRIPOVEDOVAT, KAKŠNO IZKUŠNJO IMATE? NA DVEH SEM BIL V NOVI GORICI, NA DVEH ŠOLAH. IN MORAM PRIZNAT, DA SO BILI DIJAKI, KOT SO MI TUDI PISALI, SO MI REKLI, GOSPOD PROFESOR, TAKO, KAKOR STE VI NAM PRIPOVEDOVALI, O SVOJI ZGODOVINI IN O SLOVENSKI IDENTITETI IN O SLOVENSKI PRIHODNOSTI, NISMO ŠE NIKDAR SLIŠALI. JAZ SEM REKEL, TO JE ZADOŠČENJE, KI GA ČUTIM, KO PRIDEM MED SLOVENSKE DIJAKE. SAMO BI MORALI IMETI, NE VEM, ENO KATEGORIJO SPLOH TAKIH, BI REKEL, PREDAVATELJEV, KI BI HODILI PO SLOVENSKIH ŠOLAH IN KI BI NEKAKO USTVARJALI NEKO NOVO RAZPOLOŽENJE, PREDVSEM DO SLOVENSTVA, TO SE PRAVI, NE NACIONALISTIČNO VZETO, KER TO SEM TUDI JAZ V TEM SMISLU STRINJAM, DA NACIONALIZEM JE NAJHUJŠE, KAR LAHKO ČLOVEK, BI REKEL, KAR LAHKO DA NEKEMU NOVEMU BITJU, KI SE RODI, JE NACIONALIZEM. AMPAK SPOŠTOVANJE SVOJE IDENTITETE, TO JE PA NEKAJ DRUGEGA. ALI JE, GOSPOD PAHOR, NEK KRATEK STIK MED SLOVENIJO, MED MATIČNO SLOVENIJO IN MED BORISOM PAHORJEM? A JE MOGOČE ŠE KAKŠNA ZAMERA, POTEM, KO STE KOCBEKA TEDAJ PODPRLI? ALI SO KAKŠEN DRUGE, RECIMO, ALI DOVOLJ CENIJO VAŠE KNJIGE? VIDMAR VEM, DA VAS NI CENIL IN TAKO NAPREJ. KJE JE TA KRATEK STIK. slika PredvajajCitiraj MENE SO CENILI ZALOŽNIKI, VSA ČAS, ZAČENŠI Z GOSPODOM KOŠARJEM V MARIBORU, KADAR ME JE TISKAL TUDI, KADAR ME OBLAST NI MARALA, RECIMO. SKARABEJ V SRCU JE TISTA KNJIGA, KI JE POŠLA V ENEM MESECU IN POL, RECIMO IN TUDI DRUGI, RECIMO, KRAIGHER, KI JE BIL ZALOŽNIK MLADINSKE KNJIGE, UROŠ KRAIGHER, RECIMO, PA TUDI DRUGI ZALOŽNIKI, OBLAST ME NI MARALA, KER JAZ SEM BIL PROTI DIKTATURI. ČE SEM BIL PROTI FAŠISTIČNI, ČE SEM BIL PROTI NEMŠKI, ZAKAJ BI SPREJEL SLOVENSKO? NISEM MOGEL RAZUMET. ABSOLUTNO NE. IN DRUGIČ, ZAKAJ GREM JAZ V OSVOBODILNO FRONTO? ZATO, DA BOM REŠEVAL SLOVENSKO NACIONALNOST, POTEM PA MI PARTIJA PRAVI, DA JE NACIONALNOST PREŽIVEL POJEM, DA JE TO ŽE AD ACTA. IN TO SO PRAVILI TUDI NAŠI KERMAUNERJI, AVANTGARDA, SO BILI NA ISTI LINIJI. ONI, ZATO, KER SO HOTELI?.. RUPEL. RUPEL JE MENE Z NACIONALISTOM, TUDI ZDAJ, LANSKO LETO, JE V VEČERU NAPISAL, ON JE SKEPTIČEN DO NEREFLEKTIRANIH NACIONALISTOV. VSAJ DA BI REKEL, DO REFLEKTIRANIH, ČE REČE NEREFLEKTIRANIH, KAR POMENI, DA SEM JAZ POLITIČNO ENA NULA IN DA SEM NACIONALIST TAKO, RECIMO, DA ZATO, KER PAČ ŽELIM BITI, RECIMO. TO JE BI REKEL, VZPOREDNO S PARTIJO JE NOVA GARDA HODILA. AMPAK TO, KAR SEM PREJ NAČEL. TUDI MARJAN ZLOBEC, MOJ NOVINARSKI KOLEGA, JE OB VAŠI 90- LETNICI, NE VEM, ČE SE SPOMNITE, NAPISAL, DA SLOVENSKA POLITIKA NE NAJDE DIALOGA Z VAŠIM RAZMIŠLJANJEM O SLOVENSTVU IN DA UPA, DA JO BO DO VAŠEGA 100. ROJSTNEGA DNE VENDARLE NAŠLA. TO MOJE STOTO LETO, TISTO JE, BI REKEL, V ROKAH, BI REKEL, NE VEM KAKŠNE USODE, AMPAK NA ŽALOST NISEM JAZ ZAČEL TEGA. slika PredvajajCitiraj GOSPOD ČERME LAVO, DOKTOR, KI JE POKAZAL CELI EVROPI, V ANGLEŠČINI IN FRANCOŠČINI ŽE LETA ' 37, ' 36, KAJ POČENJAJO Z NAMI TU V JULIJSKI KRAJINI. ON JE NAPISAL, TO, BI REKEL, LJUBLJANA IN TA CENTER NAS NE MARA ŽE OD LETA ' 26 ITN. ŽE ZA ČASA PRVE VOJNE, KO SO BEŽALI GOR, DA SO REKLI, TI ITALIJANI PRIHAJAJO LAČNI. TO SE PRAVI, JE TA BANOVINA KRANJSKA, ŠE ZMERAJ NEKJE VZTRAJA PRI SVOJEM CENTRALIZMU. PRIMOREC NI BIL NIKDAR ZAPRT, TUKAJ PA SO ZAPRTI NA ENI STRANI, HOLŠTAPLERJI PA NA DRUGI. DO TUJCA PA POHLEVEN. TO JE KONTRADIKCIJA. KAKO NAJ SE JAZ S TEM STRINJAM. JE PROTI MOJI NARAVI. IN NISEM NOBEN JUNAŠKI ČLOVEK. JAZ SEM SE SALAMENSKO BAL, KO ME JE GESTAPO S TISTIMI SVOJIMI JERMENI, SEM BIL KOT ENA ZEBRA, KO SEM PRIŠEL V ZAPOR IN SO HOTELI, DA SE SLEČEM, KER SO HOTELI BITI PRIPRAVLJENI. SEM REKEL, DOBRO, BOSTE VIDELI POTEM, KAKO JE. NISEM BIL KORAJŽEN, DA BI REKEL, SEM BIL PRI OF- U IN TAKO NAPREJ IN NE BOM POVEDAL NIČ, KER HOČEM KRIT SVOJE TOVARIŠE. AMPAK MISLIM, DA TO NI NOBENA SRČNA ZADEVA, KORAJŽA, KAJ JAZ VEM, ČE ČLOVEK HOČE BITI TO KAR PAČ JE. ZDAJ, V POZNIH LETIH, STE ŠE ZELO AKTIVNI. LANI, VEM, PREDLANSKIM STE ŠE AVTO VOZILI. GA VOZIM ŠE DANES. ŠE VEDNO. NA PIVKO, KO GREM NA GROB OD SESTRE. KAKO IMATE TA DELOVNI DAN RAZDELJEN? JAZ, RECIMO, ČE VAS KLIČEM DOMOV, PRAVI GOSPA SOPROGA, JE TAM, DELA V PISARNI ALI KAKORKOLI. VI ŠE VSAK DAN REDNO DELATE. KOLIKO ČASA DELATE NA DAN? TISTO MOJE REDNO DELO JE PRAVZAPRAV, NISEM SE ŠE VSEM NITI ZAHVALIL ZA NOVO LETO. TO SE PRAVI, DA NE PRIDEM K TEMU, DA BI SE USEDEL K STROJU. IMAM ENO REMINGTON UBOGO, KI JE STAREJŠA KOT JAZ, AMPAK FUNKCIONIRA IN BI SE RAD USEDEL. DANES SEM IZKLJUČIL TELEFON OD DEVETE URE DO KOSILA. SEM REKEL, HOČEM IN ŠTIRI PISMA, ENO POŠTO SEM PRINESEL V LJUBLJANO, DA NE BO ŠLA PREKO ITALIJANSKE POŠTE, KER POTUJE 12 DNI. NIMAMO VEČ MEJE IN POŠTA, MENE JE GOSPOD PREDSEDNIK POVABIL NA TO SREČANJE V LJUBLJANI ZA?.. NOVO LETO? NE, ZA PREŠERNOVO NAGRADO. SEM DOBIL 12 DNI PO TEM. SEM DOBIL TELEFONSKO VABILO, KER SO VEDELI, KAKO GRE, AMPAK KER SEM MORAL ITI V MERAND, NISEM MOGEL ISTI DAN PRITI TUDI V LJUBLJANO. AMPAK, DA JE ŽIG LJUBLJANSKI, NE VEM, JE 15. DECEMBER, JAZ GA DOBIM PA 16. JANUARJA V TRST. A ŠE KAKŠNO KNJIGO PRIPRAVLJATE? JAZ BI RAD NAPISAL ENO KRATKO KNJIGO, DA BI BILO ZBRANO VSE, KAR JE DOŽIVETJE BILO V FAŠISTIČNI DOBI PRI NAS, NA PRIMORSKEM. STO STRANI, NIČ VEČ KOT STO STRANI. NEKAJ SEM POSKUSIL TUKAJ, SEM VIDEL, DA IMATE TISTO TRG OBERDAN. TA TRG OBERDAN JE TAKŠEN, BI REKEL, ENA TAKA, KAKO BI SE REKLO, POTPURI. IN SO MI JAVILI, PREDVČERAJŠNJIM, JE PREVEDENA V NEMŠČINO TISTA KNJIGA, DA JE SEDMI NA LISTI BRANJA V NEMČIJI. SEM REKEL, NO, JAZ SPLOH NISEM RAČUNAL NANJO IN JE TO PRVI PROCES, DRUGI PROCES IN TAKO NAPREJ IN SAMO PO ODLOMKIH IN CITATI, RECIMO, CITATI RAZNIH AVTORJEV IN TAKO NAPREJ. TO BI BILO TREBA DATI VEČ NEKEGA MESA ZRAVEN, TAKO DA NE BI BILO SAMO OKOSTJE. ČE SE MI POSREČI, DA BI BILO TO NEKAJ PODOBNEGA, KOT JE BILA NEKROPOLA, SAMO MALO KRAJŠE, ČE BO IN ČE NE, BODO NAŠI NASLEDNIKI, ČE BO TREBA. MORAVA KONČATI, GOSPOD PAHOR. SPOŠTOVANI GLEDALCI, TO JE BIL BORIS PAHOR, SLOVENSKI PISATELJ IZ TRSTA, OSEBNOST, KAKRŠNIH JE DANES BORE MALO. NI ŠE REKEL ZADNJE BESEDE. HVALA LEPA, GOSPOD PAHOR ŠE ENKRAT. slika PredvajajCitiraj HVALA VAM, KER STE ME POSLUŠALI IN HVALA TUDI POSLUŠALCEM. LEP POZDRAV VSEM. DOBER VEČER, SPOŠTOVANI GLEDALCI! NOCOJŠNJI INTERVJU BO MOJ SOGOVORNIK GOSPOD ALEKSANDER ZORN, DRAMATURG, PUBLICIST, UREDNIK, SOUSTANOVITELJ ZBORA ZA REPUBLIKO, DRŽAVNI SEKRETAR V DOSEDANJI VLADI V KABINETU JANEZA JANŠE, ČLAN SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE, ZDAJ POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU. DOBER VEČER, GOSPOD ZORN. DOBER VEČER. SE MI ZDI, V DVEH MESECIH PA POL OD VOLITEV, KOLIKOR JE MINILO, SE JE NEKAKO VAŠA STRANKA, BI REKEL, NEKAKO POTOLAŽILA Z IZIDI TEH VOLITEV. SICER JE PA DOLGO, DOLGO ČASA BILO, DA NEKAKO NI SPREJELA, ZA RAZLIKO OD LDS- A PRED TOLIKO IN TOLIKO LETI, KO JE TAKOJ PRAVZAPRAV BILO SPREJETO TO, TA PORAZ. JAZ MISLIM, SEVEDA, RAVNO OBRATNO. POZNAM PA STVARI OD ZNOTRAJ, TAKO DA VAM LAHKO POVEM, DA JE TISTI ŠOK, KI PAČ PRIDE, ZA RAZLIKO OD ANKET, KI SO PREJ KAZALE DRUGAČE, RAZEN ZADNJI HIP, PA REALNEGA REZULTATA, JE SEVEDA TO NEKAKŠEN ŠOK IN JE ZADEVA NEPRIČAKOVANA. SE PRAVI, TO JE NEKAJ DNI TRAJALO, NE PA NEKAJ TEDNOV ALI PA TAKO KOT PRI LDS- U, KER JE TUDI RAZLIKA POVSEM DRUGAČNA. NEKATERI VAŠI POSLANCI ŠE VEDNO PROBLEMATIZIRAJO IZID, BOM REKEL, EN TEDEN NAZAJ. TO JE PA TISTO, KAR SE, ČE SI POSLANEC, UPORABLJA, AMPAK NE POZABIT, DA SMO BILI 12 LET V OPOZICIJI, SE MI ZDI, VSAJ 10 LET IN DA SE NAŠI POSLANCI, POSEBNO STARI, KI TOČNO TE STVARI UPORABLJAJO, POČUTIJO V OPOZICIJI KOT RIBA V VODI, TAKO REKOČ ŠE BOLJE. CELO SE MI ZDI, DA SO SE VČASIH, KO SMO PAČ IMELI VLADO, MANJ ZNAŠLI KOT ZDAJ. MEDTEM, KO JE BIL PRI LDS- U NA PRIMER, ŠOK DOLGOTRAJNEJŠI, IZGUBA OBLASTI PO TOLIKEM ČASU, PO DVEH MANDATIH IN POL, TREH, JE BILA BOLJ ŠOKANTNA, STVARI SO SE BOLJ OMAJALE, TAKO DA IMAVA GLEDE TEGA PAČ RAZLIČNA MNENJA. NO, FINO. AMPAK, NEKI OKOSTNJAKI SO PADALI IZ NJIHOVIH OMAR IN PADAJO IZ VAŠIH OMAR. slika PredvajajCitiraj NA PRIMER, KATERI OKOSTNJAKI PA IZ NAŠE? POLNO, RECIMO, GOSPODARSTVO, PALOMA, MARIBORSKA BANKA, ELAN, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, GOSPOD MINISTER RUPEL IN TAKO NAPREJ. TO JE NEKAKO TREBA ZDAJ SANIRAT. JA, AMPAK TO NISO OKOSTNJAKI, STRINJAM SE, DA SO PREJ PADALI OKOSTNJAKI VEN, NE, NISO BILI SKRITI V OMARI. ČE GREVA KAR PO VRSTI. CELA VRSTA TEH GOSPODARSKIH DRUŽB IN PODJETIJ IN VELIKIH FIRM JE V TEŽAVAH, NESPORNO. BILA JE, BO ŠE. STVARI SO SE POPOLNOMA OBRNILE, OD POZIVA, DA MORAMO VSE GOSPODARSTVO NEMUDOMA PRIVATIZIRAT, SE ZDAJ SLIŠI, DA MORA DRŽAVA PREVZETI SKRB NAD GOSPODARSTVOM, DA NE BO PROPADLO, SKRATKA, TO NISO OKOSTNJAKI. KAR SE TIČE... TAJKUNI, TAJKUNE SEM TUDI POZABIL. TAJKUNI SO. TAJKUNI PA NE BODO NAŠI OKOSTNJAKI. TUDI KAKŠEN, TUDI KAKŠEN. TAJKUNI NASTAJAJO DOLGO ČASA. PA TUDI Z VAŠO POMOČJO SO NASTAJALI. TUDI. Z NAŠO POMOČJO... STE JIH ZELO NEŽNO NEKAKO OBRAVNAVALI.-... SO BILI PREMALO MOČNO USTAVLJENI. PRIZNAM. NASTAJAJO PA LETA IN LETA. ČE SE VAM ZDI, DA LAHKO V ŠTIRIH LETIH NEKDO NAREDI TAKO REKOČ KONCERN PODJETIJ, ZBERE, TAJNO ZBERE IN POTEM POKAŽE, DA SO NJEGOVA, POTEM MORAM REČI, DA NE RAZUMETE GOSPODARSTVA. TO JE TREBA NEŠTETO DOGOVOROV LETA IN LETA... SE STRINJAM, SE STRINJAM. DA GOSPODARSTVA NE RAZUMEM, JE PA ČISTO MOŽNO. GLEJTE, BOM REKEL, MED OKOSTNJAKI JE TUDI POLNO STVARI, KI NISO UREJENE. TA DRŽAVA ŠE VEDNO NI PRAVNA. V TEJ DRŽAVI SE ŠE VEDNO DOGAJAJO NEKE ČUDNE STVARI. JAZ SE SPOMNIM, GOSPOD STANE GRANDA, VAŠ PRIJATELJ, JE LETA 2000 V DRAGI GOVORIL, TAM PRI TRSTU, DA TA DRŽAVA NI PRAVNA, DA NIMA ODNOSA DO KULTURE, DA NIMA TEGA, ONEGA. ZDAJ, BOM REKEL, LETA 2008, PO ŠTIRIH LETIH VAŠE VLADAVINE, SO STVARI ŠE POPOLNOMA TAKE KOT SO BILE. KAR SE, RECIMO, PRAVNE DRŽAVE TIČE, STO PROCENTNO. slika PredvajajCitiraj GLEJTE, NE BI RAD PROBLEMATIZIRAL KOT KAKŠEN, KAKO BI REKEL, SITEN INTELEKTUALEC, KAJ JE PRAVNA DRŽAVA, AMPAK RAVNO PRED KRATKIM JE IZŠEL ODLIČEN SPIS PAVČNIKA, TEORETIKA PRAVA, KAJ JE TO PRAVNA DRŽAVA IN DA TISTI, KI GOVORIMO O NJEJ, PRAVZAPRAV NIMAMO POJMA, VKLJUČNO S POSLANCI. KAJTI GRE ZA VEČ NIVOJEV V RAZUMEVANJE PRAVA. V NEKEM SMISLU ALI IMAMO PRAVO ALI IMAMO ZAKONE ALI JIH UPOŠTEVAMO PA TO, SEVEDA SMO PRAVNA DRŽAVA. SO PA TISTE SIVE CONE, MEJNE, KJER SE DOGAJAJO SICER LAHKO VELIKE SVINJARIJE, NE PA PROTIZAKONSKE STVARI, KER SO SIVE ZONE MED MORALO IN ZAKONOM, TISTO PA JE SEVEDA ŠE ZMERAJ MOČNO PRISOTNO IN JASNO, ČE POGLEDATE S TEGA, MORALNEGA STALIŠČA, POTEM JE TUKAJ PRAVNA DRŽAVA ŠE NEKOLIKO ŠIBKA. JAZ NISEM PRAVNIK, RECIMO, AMPAK EN PRAVNIK, KI IMA AVTORITETO IN UGLED, JE DR. FRANCE BUČAR, KI PODOBNO RAZMIŠLJA KOT JAZ. OMENIL BOM PA, RECIMO, TA LOV VAŠ ALI PA VAŠE VLADE ALI PA VAŠIH ORGANOV PREGONA, NA TAJKUNE. V BISTVU JE POLNO PERJA FRČALO PO ZRAKU, LJUDJE SO BILI ARETIRANI IN TAKO NAPREJ, NAKAR SE JE POKAZALO PRAVZAPRAV, DA NISTE VEDELI, PO KAJ STE ŠLI. S TEM SE SEVEDA ČISTO NIČ NE STRINJAM, AMPAK DOBRO, NA PRIMER, ČE ŽE GREMO K ARETACIJAM. ČE SE PRAV SPOMINJAM, JE PREISKOVALNI SODNIK ODPOVEDAL MOŽNOST, DA BI PREISKAVA PRTLJAŽNIKA IN NA DOMU SPLOH BILA MOŽNA, KAR POMENI SEVEDA, DA NE MOREMO ZDAJ VEDETI, ALI SO TISTI, KI SO TO SPROŽILI, TO JE POLICIJA. O TEM NE VEM NIČ, RAZEN TO, KAR LAHKO SAM SODIM IN KAKOR SE MIDVA LAHKO ZDAJ POGOVARJAVA. AMPAK, ČE SE VRNEM K STVARI, KER NE VEVA, KAJ JE ZARES BILO V TISTEM PRTLJAŽNIKU, KER NE VEVA, KAJ BI PREISKOVALCI, KI SO TO ŽELELI NAJTI, NAŠLI DOMA, V PREISKAVI, KER JE BILO TO ZAUSTAVLJENO, TUDI NE MOREMO GOVORIT, DA SMO DELALI, OZIROMA, DA SO DELALI, NA PAMET. JAZ BI JIH TU VENDARLE NEKOLIKO ZAŠČITIL. ZDAJ, KAR SE PA TIČE OSTALIH TAJKUNOV PA TO, GLEJTE, TA DRŽAVA JE 17 LET PRIVATIZIRALA NEKAJ, KAR JE BILO VČASIH DRUŽBENA LASTNINA. VEČINA TAKIH POSTOPKOV, KI SE SPROŽIJO, JE EPOHALNIH, KAR POMENI, DA PRINAŠA NEZNANSKE SOCIALNE KRIVICE IN TUDI DRUGAČNE KRIVICE. TO JE PRESTRUKTURIRANJE NARODNEGA BOGASTVA, DRŽAVNEGA BOGASTVA ZDAJ, LAHKO REČEMO, DRUGAM. IZ NEKE SPLOŠNE DRUŽBENE LASTNINE V PRIVATNE ROKE. TUKAJ JE KOLIKOR HOČETE GRDIH STVARI IN SOCIALNIH KRIVIC. IN V ŠTIRIH LETIH LAHKO KOMAJ ZAČNEŠ TE STVARI DELATI, RAZEN TEGA JE TREBA USPOSOBITI EKIPO, KI BI TO DOBESEDNO ZNALA. NE SAMO, DA NI HOTELA, RECIMO TEMU, TUDI ZNALA. ZATO SE V ENEM MANDATU TEGA NE DA, VSEGA NAREDIT. slika PredvajajCitiraj BI OMENIL ŠE MOGOČE, KO GOVORIVA O OKOSTNJAKIH, MINISTRA RUPLA. KAKO, GOSPOD ZORN, KOMENTIRATE, BI REKEL, TA NJEGOV POVRATEK MED SVOJE PRIJATELJE, PREJŠNJE? PredvajajCitiraj A JE TO NEKAK TROJANSKI KONJ, RECIMO, TAKO KOT JE BIL PREJ, KO JE PRIŠEL NA ZBOR ZA REPUBLIKO LETA 2004 ALI KAJ DRUGEGA? A STE MU TO V STRANKI SVETOVALI, A JE TO NJEGOVA AMBICIJA ALI JE KAJ DRUGEGA? TO JE ZELO ZANIMIVA TEORIJA. NE VEM, DA BI MU KDO KAJ TAKEGA SVETOVAL, MOČNO DVOMIM, AMPAK ČE SVA ŽE PRI OKOSTNJAKIH, ŽE SPET, GOSPOD RUPEL, 40 LET GA POZNAM, TAKO DA LAHKO BREZ ZADREGE GOVORIM O NJEM, SAJ SVA NAVSEZADNJE BILA V MARSIKATEREM UREDNIŠTVU SKUPAJ, TUDI V ZADNJI VLADI NAVSEZADNJE, AMPAK JE MOČNO OKROGEL GOSPOD IN NI OKOSTNJAK IN JE NEKAJ, KAR PRIPADA ZUNANJIM MINISTROM TUDI DRUGOD, NE SAMO PRI NAS. SAMO PRI NAS SMO ŠE NEKOLIKO MLADA DRŽAVA IN TEGA NE VEMO. ČE SE SPOMNIM, NA PRIMER, GROMIKA. PA SAJ JE KOT ZUNANJI MINISTER PREŽIVEL NEŠTETO PREDSEDNIKOV TAM, KI SO SE, PARTIJSKIH PREDSEDNIKOV, KI SO SE METALI, SE PRAVI, DA SO BILI OD DRUGE STRUJE, KO JE PRIŠLA. IN ČE POGLEDAMO, KAJ BI MORALA BITI ZUNANJA POLITIKA, NEKAKŠNA KONSEKVENCA, KI NAJ BI JO PODPIRALI RAZLIČNI, BI REKEL, KROGI POLITIKE IN TUDI RAZLIČNE VLADE, SE MI ZDI, DA PAČ V TEM SMISLU JE LAHKO RUPEL NEKAKŠNA STALNICA. TO JE PRISTOP SZDL, NE. TO JE TO. NA PRIMER. BORUT PAHOR JE KAVALIR TUKAJ. KAKO PA TO SAM LAHKO DELA, JE PA VPRAŠANJE. JAZ MISLIM, DA JE STRASTNO ZAVEZAN ZUNANJI POLITIKI, ČE LAHKO TAKO REČEM IN NJEMU JE POTEM NEKAKO VSEENO, KDO PAČ VLADA. TO JE ZDAJ BOLJ FAMA, NE. JAZ MISLIM, DA BI BIL BOLJ, VELIKO BOLJ PRIMEREN KOT DIMITRIJ RUPEL, RECIMO, DA GA POVABIJO V VLADO, JANEZ JANŠA. SE STRINJAM. ON BI BIL ZELO PRIMEREN ZA PREDSEDNIKA. LAHKO TUDI KOT PODPREDSEDNIK, JAZ NE VEM, AMPAK ČE ŽE GOVORIMO O SPOSOBNOSTIH, SAJ JE STVAR MOGOČE MALO NA ŠALO, AMPAK, ČE GOVORIMO O SPOSOBNOSTIH. MORA BITI MALO NA ŠALO, JA, ZATO KER TEŽKO SI PREDSTAVLJAŠ, DA BI NENADOMA NEKDO, KI JE PAČ VOLITVE PRIDOBIVAL NA DRUGI STRANI, POSTAL PODPREDSEDNIK. TO JE PA MALO VSEENO PREHUDA STVAR, GLEDE RUPLA JE TO PRAVZAPRAV POVSEM DRUGAČE. PRI NAS SMO ŽE VAJENI. slika PredvajajCitiraj SE PA STRINJAM, DA BI BIL LAHKO POVABLJEN ZA PREDSEDNIKA. TAKO. GOSPOD RUPEL MISLITE? NE. NA NASLEDNJIH PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH. KOLIKO JE ZDAJ RES IN KOLIKO NI RES, DA VAŠEGA PREDSEDNIKA JANŠO VABIJO ZA ŠEFA NATA. KOLIKO JE ZDAJ TO NOVINARSKA RACA IN KOLIKO JE RES? GLEJTE, TEGA JAZ NE VEM IN NE MOREM VEDET IN TUDI BI BILO ZELO ČUDNO, ČE BI VEDEL. JA, VERJETNO ON VE. JA, SIGURNO, DA PA VSAJ ON VE. VI STE PA NJEGOV ZAUPNIK, A NE? JA, TO SE PA MOTITE. SODELAVCI NISO KAR TAKO ZAUPNIKI. TO SE PA MOTITE. ZAUPNIKI SO VEDNO NEKAJ, KAR SO TUDI PRIJATELJI, MI SMO PA ZELO DOBRI, NA PRIMER, STRANKARSKI ALI PA POLITIČNI KOLEGI. VI STE BILI LE DRŽAVNI SEKRETAR V NJEGOVEM KABINETU IN POMEMBEN ČLOVEK, VREDEN VSEGA ZAUPANJA, NE? HVALA LEPA, TO JE NA TEM NIVOJU, NA KATEREM SVA SODELOVALA, NUJNO POTREBNO, AMPAK INTIMNI NIVO PA TO NI. DOBRO, PA ZDAJ POVEJTE, KAKO PA VI NA TO GLEDATE, RECIMO, ČE BI JANEZ JANŠA ODŠEL, RECIMO, V NEKO SLUŽBO, ŠTIRILETNO ALI NE VEM KOLIKO DOLGO, KAJ BI TO ZA VAS POMENILO? BI STRANKA OBSTALA, SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, OBSTALA ALI NE BI OBSTALA. TO JE ZDAJ VPRAŠANJE. GLEJTE, NA NEK NAČIN JE TEŽKO O TEM UGIBAT. NAVSEZADNJE SEM GA VČERAJ VIDEL NA IZVRŠNEM ODBORU, LAHKO BI GA DIREKTNO VPRAŠAL, ZDAJ MORAM PA NA NACIONALNI TV UGIBAT, ALI JE MOJ PREDSEDNIK POVABLJEN NEKAM ALI BO ŠEL ALI NE BO ŠEL, AMPAK RECIMO, DAJVA TO GOVORITI NA NAČELNEM NIVOJU, PA BI JAZ OBRNIL DRUGAČE. PRVIČ, GOSPOD PAHOR, ČE GA VZAMEM ZA PRIMER, JE BIL POSLANEC, JE BIL V BRUSLJU IN JE VODIL STRANKO, VODIL JO JE OČITNO USPEŠNO. ZMAGALA JE NA VOLITVAH. TO JE PRVI ODGOVOR, SE PRAVI, DA SE DA TO DELATI TUDI NA DALJAVO ALI POSREDNO. DRUGI ODGOVOR JE PA DRUGAČEN. ČE GRE ZARES ZA TISTO, KAR PIŠEJO MEDIJI, SE PRAVI, DA GRE ZA IZREDNO VISOK POLOŽAJ, POTEM BI JAZ REKEL, DA JE TO VELIKANSKI KOMPLIMENT ZA SLOVENIJO IN ZA PRETEKLO DELO PREDSEDNIKA, JANEZA JANŠE, KAJTI POVABILO NA TAK NIVO, POMENI, DA SI DRŽAVNIK, OZIROMA POLITIK PRVEGA REDA. IN V TEM SMISLU BI MORALI BITI SLOVENCI MOČNO ZADOVOLJNI, DA SE KAJ TAKEGA ZGODI, SAJ SE ŠE NI. JAZ SE STRINJAM Z VAMI, DA JE GOSPOD JANŠA IZJEMNO SPOSOBEN ČLOVEK, DA IMA KARIZMO, DA IMA NEKO PRETEKLOST, DA IMA ZGODOVINO. VI PRAVITE, KER GA POZNATE OD BLIZU, DA IMA SPOSOBNOST POMNJENJA NEVERJETNO, NEVERJETNEGA ŠTEVILA PODATKOV, INFORMACIJ. JA, TO JE PA RES. slika PredvajajCitiraj MALOKDO, PRAVITE, TAKO. JAZ GA NE POZNAM, TAKO DA BI SI HKRATI SPROTI ZAPOMNIL STVARI, KI SO TAKO REKOČ MIMOGREDE OMENJENE, SE JIH PA ON SPOMNI ČEZ PAR MESECEV, KOT PODATEK, GOVORIM. TO JE IZJEMNA LASTNOST, KI JE ZA VISOKO POLITIKO ODLIČNA. IMA VSE ŠTEVILKE TELEFONOV V GLAVI, POTEM NE RABI KAKŠNIH POSEBNIH KNJIŽIC. TUDI GOSPOD BREJC PRAVI, DA JE V BISTVU JANEZ JANŠA NAJBOLJŠI, NI TEGA REKEL, AMPAK NEZAMENLJIV. SEVEDA, IMAMO STRANKE V SLOVENIJI, KI SO VEZANE NA PREDSEDNIKE, IMAMO TAKO IMENOVANE PREDSEDNIŠKE STRANKE, KAR NEKAJ JIH JE, ZDAJ SO NEKE NOVE, ZA KAR SE BO ŠE IZKAZALO, ČE SO TAKE ALI NE, NA PRIMER NOVA LDS, AMPAK TO NI SPET NIKAKRŠNA VELIKANSKA POSEBNOST, TUDI V EVROPI NE. CELA VRSTA STRANK V EVROPI JE BILA VEZANO NA PREDSEDNIŠKO IME, TAKO DA TO JE IN ČE PAČ TO TRAJA NEKAJ ČASA, SE OKROG TEGA IMENA NABERE SIMBOLNA IN TUDI KONKRETNA SREDICA, S KATERO SE STRANKA PRECEJ IDENTIFICIRA, SE PRAVI, DA SE, ČE GRE ZA KAJ TAKEGA, ČE GRE ZA ODHOD, OZIROMA SE TO SPREMENI, SE SEVEDA STRANKA TUDI SPREMENI. JE PA TO MOČNA, VELIKA STRANKA IN JANEZ JANŠA JE ZASLUŽEN ZA TO, DA JE TAKO MOČNA IN VELIKA IN TEŽKO BI SI BILO TO PREDSTAVLJAT, DA BI BIL ODHOD TAKO DEFINITIVEN, DA BI JO ZAPUSTIL. VENDAR, KAKOR GA POZNAMO, RECIMO TI, KI SMO Z NJIM SODELOVALI BLIŽJE, TAKI, PA VEMO, DA V NJEGOVI NARAVI NI TISTO, ČEMUR PRAVIMO, DA ČLOVEKA ZAPUSTI, OZIROMA NAS ZAPUSTI. VI STE, KOT VIDIM, KOT VEM TUDI, FASCINIRANI LJUDJE OKROG NJEGA, FASCINIRANI NAD NJEGOVO OSEBNOSTJO. slika PredvajajCitiraj JE FASCINACIJA IN JE SPOŠTOVANJE. ZDAJ MORAVA PAČ MALO LOČIT. PREPROSTI LJUDJE SO FASCINIRANI, KAKO BI REKEL BOLJ, TISTI, KI IMAJO DISTANCO ALI PA INTELEKTUALCI, PA SEVEDA GOJIJO SPOŠTOVANJE ZARADI DOSLEDNOSTI IN ZARADI CELE VRSTE LASTNOSTI, KI JIH JE KOT POLITIK POKAZAL. NJEGOVO DELOVANJE, S TEM SE STRINJATE, KOT SEM PREBRAL, JE NA NEKATERIH PODROČJIH DOST, BI REKEL, DELUJE PO VOJAŠKI LOGIKI. JE TO NUJNO? V NEKATERIH STVAREH JA, V NEKATERIH STVAREH PA MORDA NE POVSEM, AMPAK, RECIMO, ČE SI PREDSEDNIK VLADE, JE TO V VELIKI MERI DOBRA LASTNOST, ČE GRE ZA IZVRŠNO OBLAST. DA VAS VPRAŠAM NEKAJ DRUGEGA, SE PRAVI, ON JE BIL PREDSEDNIK VLADE, VI POZNATE TO ZGODBO S PATRIO, ZDAJ SE KAŽE V BISTVU, DA TA OBOROŽITEV, NAROČENA, NI PRAVA IN TAKO NAPREJ, POLNO NAPAK IN TAKO NAPREJ. JAZ MISLIM, DA NIČ NI ŠLO MIMO NJEGA. ON KOT POZNAVALEC, KOT OBRAMBOSLOVEC, VERJETNO BI LE MORAL VPRAŠAT MINISTRA IN VSE TISTE SVETOVALCE, KAJ PA JE TO, ALI JE TO STVAR POPOLNOMA PREPUSTIL MINISTRU ZA OBRAMBO? TO JE PODROČJE, O KATEREM TEŽKO SODIM, KAKO JE PREPLETENO. RES, KER NAVSEZADNJE SEM SE VENDARLE UKVARJAL S KULTURO, TUDI NA MESTU, NA KATEREM SEM BIL, TAKO DA POZNAM TO POSREDNO. NE VEM, KDO JE KAJ VEDEL, KAKO JE. OČITNO SE BO ŠE KAJ POKAZALO, SEVEDA PA NIHČE NE DVOMI, DA SO BILE TE LANSIRANE OBTOŽBE NEPOTREBNE, GRDE, NESMISELNE, NAREJENE NA PAMET IN DA NAS NA NEK NAČIN ŽALIJO. TEGA NE BI BILO TREBA. SAJ TE STVARI SE LAHKO VENDARLE... SAJ NISEM O TEM GOVORIL. slika PredvajajCitiraj TAKO, AMPAK SAJ SE VSI VRTIMO SAMO OKROG TEGA KAR NAPREJ, SAJ TO SE BO ENKRAT IZKAZALO. VAS BOM ZELO PRECIZNO VPRAŠAL, POSLUŠAJTE, TOLE BI ME ZANIMALO, RES. KDO JE ŠTEVILKA DVE V SLOVENSKI DEMOKRATSKI STRANKI? PredvajajCitiraj TUDI ČE BI TO MISLIL, DA VEM, BI VAM ZARADI STRANKINE TAJNOSTI TO KOMAJ HOTEL POVEDAT. VI NISTE? NE. NISEM. GLEJTE, IMATE OBČUTEK, DA VLADA, KI JE ZDAJ NA OBLASTI, KI JE ZDAJ PREVZELA, BO IMELA VERJETNO VELIKO TEŽJE DELO, KOT GA JE IMELA VAŠA, KER JE LE, VAŠA VLADA JE DELOVALA V DOBREM ČASU, KONJUKTURI IN TAKO NAPREJ, ZDAJ JE PA ČAS DRUGAČEN, TAKO DA JE IZHODIŠČE VELIKO SLABŠE. SE STRINJATE S TEM? JA. TA KRIZA, KI JE PRIŠLA, FINANČNA KRIZA, JE GLOBALNA, POSTAJA IN SEVEDA NEKAJ, KAR PRIHAJA OD ZUNAJ. V TEM SMISLU JE POZICIJA TE VLADE TEŽJA. IMELI SMO PA MI TUDI TEŽKO POZICIJO, PO TOLIKIH LETIH IN MANDATIH DRUGIH VLAD, OZIROMA TAKO REKOČ ENE VLADE, JE BILO TREBA MARSIKAJ NA NOVO, NA NOVO DOBESEDNO, POSTAVITI, KAR MORATE VENDARLE RAZUMETI, DA JE TUDI DRŽAVNA UPRAVA PRI NAS BILA VEZANA NA TE VLADE. BILA JE VEZANA IDEOLOŠKO, BILA JE VEZANA TUDI DELOVNO, KER PAČ TAKO V DRŽAVAH S TRANZICIJO, KAKRŠNA JE NAŠA, SE PRAVI V TRANZICIJI, ŠE VEDNO SMO, TO JE, TAKO POTEKA. IN JE NEKAKO LAŽJE DELOVALA POD TISTO OBLASTJO, KI JO JE BILA TOLIKO ČASA VAJENA IN ZA KATERO SE JE ZDELO, DA JE PO NEKAKŠNIH IDEOLOŠKIH VREDNOTAH, NJEJ BLIŽJA. DA TO NE GOVORIM NA PAMET, VAM MORAM POVEDAT, DA MI JE POVEDAL NEK MOČAN LDS- OVEC, POGOVARJAM SE Z VSEMI, TAKO DA NI TO MOJ PROBLEM, KO SEM GA VPRAŠAL, KAKO SO VENDAR S TO DRŽAVNO UPRAVO ONI FURALI, KER JE OD ČASA DO ČASA, ZDAJ, KAKOR JO GLEDAM, POVSEM NESPOSOBNA. RAZEN, DA REČE, KAJ VSE SE NE DA, ČE HOČEŠ KAJ PREMAKNIT. IN JE REKEL, MI SMO TO SEVEDA VEDELI, KER SO NAS PODPIRALI IN SO NAM BILI NAKLONJENI IN SMO JIH PUSTILI PRI MIRU, DELAT SMO PA DALI VSE STVARI VEN. VSE STROKOVNE STVARI VEN, KAR POMENI, DA JE TA DRŽAVA ZELO MNOGO STALA. TA DRŽAVA, KOT VIDIMO DANES, V VAŠEM ČASU IN SEDAJ VELIKO STANE. MORAM REČI, DA TO, KAR POČNE GOSPOD PREDSEDNIK REPUBLIKE, PRAVZAPRAV JE TO SPOROČILO DRŽAVLJANOM DOST POMEMBNO, SE PRAVI, TO, KAR JE ZA BOGOVE, NI ZA RAJO. SE PRAVI, TO JE SLABO. slika PredvajajCitiraj V NAŠEM SVETU, KI JE BIL PRED KRATKIM EGALITARISTIČEN, VSAJ PO NAČELIH, JE TO ZELO SLABO. PredvajajCitiraj REVEŽI NA DRUGI STRANI, NA ENI STRANI IMAMO JET- SET, IMAMO ENO BOGATENJE TURBO KAPITALISTOV, ONIH, TRETJIH, TUDI POSLANCEV, TUDI POLITIKOV NA ENI STRANI, ŽIVLJENJE NA VELIKI NOGI, ŠTEVILO REVEŽEV PA NARAŠČA. TAKO, DA?.. JA, ŠTEVILO REVEŽEV ZA TA ČAS, BOM REKEL... TA ČAS, KI GA ŽIVIMO, TA SISTEM, KI GA ŽIVIMO, KAPITALISTIČNI SISTEM ALI PA TRŽNI SISTEM, LE NEKAKO NI PRINESEL TISTEGA, KAR STE RAČUNALI. IN ZDAJ SE JE TUDI POKAZALO, RAVNO TO, KAR SVA GOVORILA, O RECESIJI, O KRIZI FINANČNI IN TAKO NAPREJ, DA KAPITALIZEM, ČE KOMUNIZEM NI DELOVAL MED DRUGIM ZARADI SLABEGA GOSPODARJENJA, TUDI KAPITALIZEM NE DELUJE. TO SE ZDAJ DOGAJA. JAZ GLEDE TEGA NE BOM SLEPOMIŠIL, DA VAM KAR POVEM, ZATO KER SEM NAVSEZADNJE STAR SINDIKALIST V PODJETJU, KJER SEM BIL PREJ V SLUŽBI IN ENKRAT SINDIKALIST, VEDNO SINDIKALIST. BIL SEM TA PRAV SINDIKALIST, SE PRAVI, NISEM BIL PODALJŠEK VODSTVA. ZATO VAM MORAM POVEDAT, DA SE TEGA NAJBOLJ BOJIM. MENI JE ŠTEVILO LJUDI, KI SO PRI NAS POD PRAGOM REVŠČINE, OGROMNO, NE GLEDE NA TO, DA SE JE POD TO VLADO ZMANJŠALO. DA SE JE ZAPOSLITEV POVEČEVALA, SE PRAVI, DA SO VSE TE STVARI KAZALE NA BOLJE IN SMO ŠLI V NEKAKŠNO PRAVILNEJŠO SMER, OZIROMA SE JE KAZALO NA OBZORJU NEKAJ, KAR BI KASNEJE LAHKO PRIPELJALO DO MNOGO, MNOGO LEPŠE PODOBE. AMPAK VENDARLE, TEGA JE PREVEČ, TEGA SE BOJIM, KER BO ZDAJ IZBRUHNILO, TUDI ZATO, KAR SO POVEDALI NAVSEZADNJE TUDI SINDIKATI, DA BO MARSIKDO, KI JE ZDAJ PRIŠEL DO PODJETJA, TO KRIZO IZKORISTIL ZA TO, DA SE BO ZA NJO SKRIL IN ZAČEL Z ODPUŠČANJEM, KAJTI MNOGO JIH JE PRIŠLO DO TEGA DRUŽBENEGA BOGASTVA, OZIROMA DO PRIVATIZACIJE PODJETIJ NA SPOREN NAČIN, NIKOLI NISO HOTELI ZARES BITI PODJETNIKI, OZIROMA NISO HOTELI TISTO VEJO GOSPODARSTVA, KI SO JO PREVZELI, ALI PA, RECIMO, TISTO PODJETJE IN TISTO DELO, KI MU PRIPADA, ZARES RAZVIJATI NAPREJ, AMPAK SO HOTELI IMETI LASTNINO. SE PRAVI, DA BODO ZDAJ IZKORISTILI TO, DA BODO TO NEKAKO PRODALI, BODISI ZA ZEMLJIŠČA, BODISI ZA KARKOLI DRUGEGA IN SE SKRILI ZA SVETOVNO KRIZO. TO SO REKLI TUDI SINDIKATI, TEGA SE BOJIM IN TO BI BILO TREBA NATANČNO PREVERJAT, KAJTI TO SE ŽE KAŽE. ZDAJ SE JE TUDI POKAZALO, DA V BISTVU TA FRAZA, DA MORA BITI LASTNIK JASEN, ZNAN ITN., PAČ NE MORE NEKA STVAR TEČI, NEKO PODJETJE, Z DRUŽBENO LASTNINO, DA JE TO NEMOGOČE, TO SE JE POKAZALO, DA NI RES. LAHKO JE STVAR USPEŠNA BILA TUDI V SOCIALIZMU IN VEČINA TEH NAŠIH PODJETIJ, MNOGA SO BILA ZELO USPEŠNA V SOCIALIZMU IN PRAVZAPRAV SEDAJ, V TEH 17- IH LETIH SE V GOSPODARSKEM SMISLU NI NIČ RADIKALNEGA SPREMENILO. MENE ZANIMA VAŠ OSEBNI ODNOS, GOSPOD ZORN, INTIMEN ODNOS, RECIMO. MIDVA SVA OBA IZ ONEGA ČASA. TAKO. slika PredvajajCitiraj KAKO INTIMNO GLEDATE, RECIMO, NA SOCIALIZEM, KJER JE BILO MANJ TEH PRETRESOV, KJER JE BILO VEČ TE EGALITARNOSTI, ENAKOSTI IN TAKO NAPREJ, NI BILO TOLIKO IZKORIŠČANJA, NI BILO TOLIKO NEOPRAVIČENEGA BOGATENJA. KAKO SPREJEMATE ZDAJ TA NOVI SISTEM IN KAKO GLEDATE NA ONEGA, STAREGA, V KATEREM SVA ODRAŠČALA? NAJPREJ, NE, PO TEJ VAŠI SLIKI SE ZDI, KAKOR DA BI BIL SOCIALIZEM NEKAKŠNA SOCIALNA DEMOKRACIJA, PRIMERNA ZA NAS IN SPLOH VLADAVINA BLAGOSTANJA. NI TAKO. POZABLJATE NA KONCE. SOCIALIZEM JE NEKJE PO SVETU ŠE PRISOTEN, VZEMIVA KUBA. PUSTIVA SVET. MIDVA GOVORIVA O SLOVENSKEM SOCIALIZMU. TUDI NA POL PRISOTNI... OBA SVA LAHKO ŠTUDIRALA V TEM SOCIALIZMU, ZASTONJ, OBA BI LAHKO PRIŠLA DO STANOVANJA, PAČ MOGOČE NISVA IN TAKO NAPREJ, OBA SVA DOBILA SLUŽBE, MNOGI SO ŠTUDIRALI V TUJINI V TEM SOCIALIZMU, HIŠ JE BILO TOLIKO IN TOLIKO, KOT VIDITE, AVTOMOBILOV TOLIKO IN TOLIKO, SE PRAVI, SAJ, JAZ V POLITIČNEM SMISLU NE GOVORIM, BILA JE POLNA NAPAK, BILO JE NASILJE, BILO JE ONO IN TRETJE, AMPAK V GOSPODARSKEM SMISLU TA SOCIALIZEM PO MOJE NI BIL TAKO SLAB. V GOSPODARSKEM SMISLU BI CRKNIL, TAKO DA JE TO SAMO ŠE VPRAŠANJE ČASA. BOMO VIDELI, KAJ BO ZDAJ. POZABLJATE PA NA NEKAJ. SLOVENIJA JE REALNO, SEVEDA, TUDI NA PREBIVALCA BOGATEJŠA KOT JE BILA TAKRAT. TAKO, DA SE BOVA POVRNILA K TISTIM DOBRIM LASTNOSTIM SOCIALIZMA, KI BI PAČ LAHKO ŠE OSTALE, KER SO, BI REKEL, GLEDE NA PREJŠNJO VLADAVINO, VENDARLE NEKAJ, KAR JE SODILO ZRAVEN, NI PA BILO BISTVO. AMPAK, GLEJTE, JUGOSLAVIJA JE ŽIVELA VENDARLE OD DOLGOV, ZAČELA JE KRATKOMALO PROPADATI IN MI BI BILI, ČE BI OSTALI V TEM, PRIČA STRAHOTNE BEDE. TAKO, DA TO SE JE NAPOVEDOVALO. EDINA MOŽNA POT JE BILA NORMALNA DEMOKRATIZACIJA IN OSAMOSVOJITEV, KER NE SMEMO POZABIT, DA JE TOLIKO IN TOLIKO NAŠEGA BOGASTVA, OZIROMA BRUTO PROIZVODA, ŠLO DIREKTNO NA JUG, DA REČEM NAJBOLJ PREPROSTO, KER JE PAČ BILO TREBA PODPIRATI TISTE, KI NAS NISO... slika PredvajajCitiraj JAZ NISEM GOVORIL O JUGOSLAVIJI. AMPAK, VRNIVA SE NAZAJ. GLEJTE, GOTOVO JE NEKAJ, KAR JE DOBRO FUNKCIONIRALO, SO BILI ZDRAVSTVENI DOMOVI, SE PRAVI ZDRAVSTVO, NA NEK NAČIN, ČEPRAV, ČE PA SO PRIŠLE KAKŠNE NAPAKE, SMRTI, KI SO JIH ZAKRIVILI ZDRAVNIKI PA TO, TEGA NIKOLI NISMO IZVEDELI, TAKO DA IMAMO MI TO NEKAKO V DOBREM SPOMINU, NIKOLI PA NISMO VEDELI, KAKŠNE SO ZARES RAZMERE, RAZEN PAČ TO, DA JE VSAK BOLAN LAHKO DOSTI HITREJE PRIŠEL NA VRSTO, PRIŠEL V BOLNICO, BIL OPERIRAN, NE GLEDE NA TO, ALI JE BIL REVEN ALI BOGAT IN TE STVARI SO BILE ODLIČNE. BILE SO DOBRE, MREŽA ZDRAVSTVENIH DOMOV JE DELALA ODLIČNO. RES JE, DA SO SI LJUDJE POSTAVLJALI HIŠE, MORAM REČI, DA SO SI LAŽJE POSTAVILI PREPROSTI LJUDJE, KI SO ZNALI GRADIT ALI PA SO DELALI TO NA ČRNO, KOT PA SREDNJI RAZRED, ZAMETKI SREDNJEGA RAZREDA, KI SO BILI V SOCIALIZMU. TISTI SO SI ZA SVOJO PLAČO, ČE NISO ZNALI PAČ ZIDAT IN NISO DOBILI NEKJE OD KAKŠNIH SORODNIKOV NA DEŽELI PARCELE, SI NISO MOGLI POSTAVITI HIŠE. TAKO, DA SOCIALNO PRIMERJAT TE STVARI JE NEKOLIKO RISKANTNO, KER SO TUDI RAZREDNO, DA REČEM TAKO, OZIROMA SLOJNO, TE STVARI POPOLNOMA RAZLIČNE, KAKOR ZDAJ. AMPAK TO SO TE SOCIALNE ZADEVE, KI SO NAM OSTALE V SPOMINU IN SO NAM V SPOMINU OSTALE KOT VREDNOTA. SE STRINJAM. KAJ NAS JE PA ČAKALO, KAJ JE ZA TEM STALO, ALI JE TO ZARES... ŠE TO VAS BOM VPRAŠAL, KER STE NEKOČ IZJAVILI, SE PRAVI, ZGODOVINA SOCIALIZMA MORA ITI NA SMETIŠČE. JA, SEVEDA. NAVSEZADNJE JE TO BIL ZAPRT LAGER, KAKORKOLI, MI SMO BILI MALCE NA PREPIHU, MALCE SMO ZNALI KŠEFTATI Z VZHODOM IN ZAHODOM, S SOVJETSKIM LAGERJEM IN MALO Z AMERIKO. TO JE RES. TU SMO SE NEKOLIKO ZNAŠLI, OZIROMA SE JE ZNAŠEL PAČ NAŠ KADER. slika PredvajajCitiraj KAJ PA MEDIJI, RECIMO, V ONEM ČASU PA V SEDANJEM ČASU? TO, KAR STE PREJ REKLI, STVARI NISO PRIŠLE NA DAN, SO BILE ZAKRITE IN TAKO NAPREJ. DANES VSE PRIDE NA DAN. TO JE RES. JA, UPAJMO, DA BO TAKO OSTALO, OZIROMA DA BO PRIŠLO NA DAN TISTO, KAR PA BO ZDAJ POČASI OGROŽENO. VI STE HUD KRITIK TUDI SEDANJIH MEDIJEV. ABSOLUTNO. PREPROSTO ZATO, KER SO MEDIJI VENDARLE DEL NEKAKŠNE DRŽAVNE UPRAVE, DA TAKO REČEM, VSAJ PO TEMU, TEJ SVOJI VZGOJI. AKTUALNE ALI NEKE... NE, RECIMO TEMU SIMBOLNO, PAČ SO... KER ZDAJ STE IMELI VI, RECIMO, DRŽAVNO UPRAVO ŠTIRI LETA. JA, TAKO. HOČEM REČI, BILA JE IDEOLOŠKO POENOTENA, BILA JE NAVAJENA IMETI DOLOČENEGA IN NATANČNO OPREDELJENEGA GOSPODARJA IN SEVEDA MEDIJI SO BILI TUKAJ TUDI TAKI. ZDAJ PA PRIHAJA DO NEČESA DRUGEGA, PRIVATIZACIJA MEDIJEV, SE PRAVI, TA TAJKUNSKA, KAKOR REČEMO, PRINAŠA NOVE TEŽAVE. TO PA SO TEŽAVE, POSEBEJ, ČE SE HOČEJO TI VELIKI KONCERNI OBDRŽAT TUDI TAKO, DA PRIDEJO PREKO POLITIČNIH STRANK, KI JIH DOBESEDNO USTANOVIJO ALI KUPIJO ALI VODIJO ALI PREVZAMEJO, KAKORKOLI PAČ NA OBLAST ZATO, DA ZAVARUJEJO SVOJ KAPITAL IN HKRATI RABIJO ZA TO MEDIJ. RABIJO MEDIJE ZA SVOJO PROPAGANDO IN JE TO POTEM NEKAKŠNO SREDSTVO, NEKAKŠEN NJIHOV PIAR, KI NE BO NIKOLI OBJAVLJAL, KAKO BI REKEL, NEZAKONITE STVARI, KI SE DOGAJAJO V TEH KONCERNIH, OZIROMA JIH BO CELO ŠČITIL. V NEKI OPCIJI. TAKO. TO JE PA NEKAJ, KAR JE ŠE PRED NAMI IN SE ŽE ZAČENJA DOGAJAT. VI PRAVITE V BISTVU, DA SO MEDIJI PRAVZAPRAV V SLUŽBI ENE OPCIJE, PUSTIVA ZDAJ LEVO, DESNO. MEDIJI SO VEČINOMA SENTIMENTALNO NAKLONJENI NEKAKŠNEMU LEVIČARSTVU, ZA KATEREGA MENIJO, DA JE TO NEKAJ, KAR NA SPLOŠNO UPOŠTEVA ČLOVEKOVE PRAVICE, DESNIČARSTVO PA NE, DA JE BOLJ SOCIALNO NARAVNANO, DESNIČARSTVO V SLOVENIJI PA NE, DA JE SPLOH NAPREDNO, DA UPOŠTEVA ZNANOST, DESNIČARSTVO PA NE, DA JE BREZVERSKO, DESNIČARSTVO PA NE, SKRATKA, VSE TO SO POPOLNE ŠABLONE, KI SO NASTAJALE TOLIKO ČASA, SO SE PRENAŠALE IZ RODA V ROD NA OTROKE, TAKO DA ZDAJ SEVEDA OSTAJA KOT NEKAKŠNA POSEBNA VREDNOTA. DESNIČAR PRI NAS BITI, OZIROMA DESNICA, JE ŠE VEDNO DO DOLOČENE MERE PSOVKA. PRI TEM, DA IMAMO KOMAJ ZARESNO, TA PRAVO DESNICO. ZDAJ JE ŽE TUDI PSOVKA LEVIČAR, ZDAJ ŽE TUDI LEVIČAR POSTAJA PSOVKA. JA, AMPAK JAZ BI OSTRO LOČEVAL MED TISTIM, KAR JE BILA PARTIJA, NAVSEZADNJE JE BILA TO NEKAKŠNA REVOLUCIONARNA HUNTA, KI JE PREVZELA OBLAST IN SEVEDA, SVOJE NASPROTNIKE JE POBILA NA ZAČETKU, KASNEJE JIH JE PA ZAPRLA. TO GOVORITI O LEVIČARSTVU, NIMA V EVROPSKEM LEVIČARSTVU, SEVEDA NIMA PRAVE POVEZAVE. ZDAJ SVA ŠLA VEN IZ TEGA. KO GOVORIVA O MEDIJIH, ČEŠ, PRIPADAJO SAMO ONI OPCIJI. A NI BILO DELO NEKAJ ČASA, BOM REKEL, NA VAŠI STRANI? slika PredvajajCitiraj DELO JE BILO V POZNIH 80- IH LETIH ODLIČNO. JA, TUDI V POZNIH 80- IH LETIH JE BILA DEMOKRACIJA ODLIČNA. PRED VOLITVAMI, PRVIMI, JE BILA, BOM REKEL, VSE JE VRELO, SIJAJNO JE BILO. SE STRINJAM. TUDI MLADINA IN ŠE MARSIKAJ. JA, NOVA REVIJA. TAKO, TUDI TV. NO, TV... KOT STRAŠEN KOLOS, DVA TISOČ LJUDI, KI GA JE SEVEDA TEŽKO PREMAKNIT, NACIONALKA NAMREČ. NO, VI STE JO MALO PREMAKNILI. MISLITE? TO BI BILO DOBRO. ZA KOGA? GLEJTE, VI STE BILI DRŽAVNI SEKRETAR V JANŠEVEM KABINETU STRATEŠKEGA SVETA ZA KULTURO, ZNANOST, IZOBRAŽEVANJE, SE PRAVI, POSEBEN ČLOVEK ZA TA PODROČJA, KI SEM JIH OMENIL. TOREJ, PARALELNA OBLAST ZA KULTURO, ZNANOST IN TAKO NAPREJ, TO ISTO, KOT SE ZDAJ DOGAJA, DA IMAMO PARALELNEGA ZUNANJEGA MINISTRA. ALI STE IMELI POSEBNE NALOGE ALI STE BILI V POMOČ VASKU SIMONITIJU IN OSTALIM? KAJ JE BILA PRAVZAPRAV VAŠA NALOGA? TO JE PA ZELO ZANIMIVO, TAKO DA STE ODPRLI PRAVO VPRAŠANJE IN NI TAKO, KAKOR STE GA VI NEKAKO POSTAVILI. NAMREČ, STRATEŠKI SVET ZA KULTURO, IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST JE USTANOVIL PREDSEDNIK VLADE. HOTEL JE IMETI NEKAKŠNO SVOJO OPORNO MOČ, KI BI BILA NEODVISNA OD POLITIKE, SE PRAVI, DA BI BIL TO NEKAKŠEN GREMI IN ČE PREBERETE, KDO VSE JE BIL NOTRI, JE BIL TO RES GREMI, KI BI RAZPRAVLJAL O DOLOČENIH VPRAŠANJIH, PROBLEMIH IN TEMATIKAH, ZA KATERE JE PRAV, DA VLADA ZANJE VE V ŠIRŠEM SMISLU, JE PA SEVEDA NA NJEJ, ALI TO ZARES POTEM SPREMENI TUDI V PRAKSO IN ČE ZNA S TEM, OZIROMA BOLJE REČENO, ČE LAHKO PRESODI, DA JE TO ZA VLADO SPREJEMLJIVO ALI PA SO TO ŠE ZELO ODMAKNJENE STVARI. ZATO JE BIL TUDI STRUKTURIRAN TA STRATEŠKI SVET NA POSEBEN NAČIN. MI NISMO IMELI ENOTNEGA STALIŠČA, NISMO O NIČEMER GLASOVALI, TO SMO NAPISALI V SVOJ OSNOVNI DOKUMENT, NISMO IMELI NA KONCU ENOTNEGA SPOROČILA, PAČ PA JE VSAK PRISPEVEK VSAKEGA POSAMEZNIKA VELJAL ENAKOVREDNO IN JE TOČNO TAK, KAKRŠEN JE BIL IZ ZAPISNIKA, STVARI SO SE PAČ SNEMALE, SEJE, PRIŠEL TUDI NA MIZO PREDSEDNIKA. slika PredvajajCitiraj VI STE DVE KNJIGI IZDALI O DELU STRATEŠKEGA SVETA. TI KNJIGI SO NAŠE RAZPRAVE, KI BODO, MISLIM, ODPRLE, CELO VRSTO PROBLEMOV JE TAKIH, DA BODO KORISTNE TA RAZPRAVE ŠE ZA NEKAJ LET, ZA MARSIKOGA. VI STE SE SPECIALNO UKVARJALI Z DRŽAVNIMI PROSLAVAMI. VAS BOM VPRAŠAL TO, SE PRAVI, TE DRŽAVNE PROSLAVE SO BILE SEVEDA OB POMEMBNIH OBLETNICAH, ZGODOVINSKIH, SE PRAVI, PARTIZANSKE, VSE LEPO IN PRAV, AMPAK OBČUTEK JE, DA STE NEKATERE DOGODKE IN NEKATERE OSEBNOSTI MARGINALIZIRALI, SE PRAVI, DA STE VEDNO ŠLI, VI PRAVITE, DA STE ŠLI IZ LJUBLJANE VEN IN TAKO NAPREJ, AMPAK PRAVILOMA NISTE IMELI PROSLAV TAM, KJER SO SE ZELO POMEMBNE STVARI DOGAJALE, KAR ME JE PRESENETILO. RECIMO, NI BILO PROSLAVE V JELENOVEM ŽLEBU, KO JE BILA OBLETNICA, NI BILO PROSLAVE NA JAVORICI, NI BILO PROSLAVE NA TRNOVSKI PLANOTI ITN., BILI STA DVE PROSLAVI, ENA V PORTOROŽU, ENA V KOPRU, TAKO DA JE OBČUTEK, KOT DA STE SE BISTVENIM STVAREM VENDARLE POSKUŠALI IZOGNIT. NE, SPLOH NE. PREPROSTO ZATO NE, KER VSE TE STVARI, KI STE JIH NAŠTELI, BI PRIŠLE ŠELE NA VRSTO. SAJ MOGOČE BODO. NAVSEZADNJE BO NEKDO MORAL TO NADALJEVAT. AMPAK PROSLAVE SMO ZASTAVILI POPOLNOMA NA NOVO. IZ DRUGAČNEGA RAZLOGA, KAKOR GA VIDITE ZDAJ, NE IZKLJUČNO IDEOLOŠKEGA, PAČ PA TUDI ZARADI TEGA, KER SE DRŽAVLJANI, DA TAKO REČEM V TEM PRIMERU, NISO POENOTILI S TEMI PROSLAVAMI, KI SO BILE PAČ V ZAKONU, DRŽAVNE PROSLAVE NISO V ZAKONU, PAČ PA SO DRŽAVNI PRAZNIKI, KER SE JE VSE DOGAJALO V LJUBLJANI IN JE BILO VSE VEZANO NA CENTER. TAKO, DA SE ZARADI ZGODOVINE, KAKRŠNO JE DOŽIVLJALA SLOVENIJA, KJER SO CELI PREDELI PRIHAJALI V RAZLIČNIH OBDOBJIH NAZAJ K MATICI. PREKMURJE JE PRIŠLO V DOLOČENEM ČASU, PO PRVI SVETOVNI VOJNI, PRIMORSKA JE PRIŠLA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI NAZAJ, ŠE KAJ SE JE ZGODILO, NA PRIMER, ZAVAROVANJE SEVERNE MEJE, ŠTAJERSKA, NI IMELA, SE NI POENOTILA Z LJUBLJANO, NI VIDELA TUKAJ SVOJIH DRŽAVNIH PRAZNIKOV. VSE TE STVARI SEM JAZ, TAKOJ, KO SEM TE STVARI PREVZEL, PREGLEDAL, IZVEDEL, DAL ZGODOVINARJEM NALOGO, DA PREGLEDAJO, KATERE STVARI BI BILE BISTVENE IN UGOTOVIL, DA JE TREBA DECENTRALIZIRAT DRŽAVNE PRAZNIKE IN SO SE TAKO ZGODILI POTEM V PARLAMENTU, SE PRAVI, SPREMENIL SEM ZAKON, KI GA JE POTEM POSVOJILO MINISTRSTVO ZA DELO, KER JE PAČ TO TO, KAMOR SODI, AMPAK TO SE JE OPRIJELO. IZKAZALO SE JE, DA SO PRIMORCI, NA PRIMER, ŽE DOLGO ČAKALI NA SVOJ PRIMORSKI DRŽAVNI PRAZNIK, DA SO ISTO ČAKALI PREKMURCI IN SEVEDA ŠTAJERCI S SVOJIM MAISTROM, DA TO POSTANE VENDARLE TUDI NA DRŽAVNEM NIVOJU. TAKO, DA JE TO EDEN IZMED RAZLOGOV, ZAKAJ SO SE TE STVARI PAČ SPREMENILE IN SO SE TUDI OPRIJELE. DRUGI RAZLOG, KI JE POMEMBEN JE TO, DA SO SE VENDARLE, VSAJ V LJUBLJANI, V SVOJEM ARTISTIČNEM DELU NA NEK NAČIN ODTUJILE ŠIRŠI PUBLIKI, ČE REČEM TO TAKO. PRI TEM, DA S TEM NE KRITIZIRAM REŽIJO TEGA ALI PA KAKŠNO IZMED TEH PRIREDITEV, KI SO BILE V NEKEM SMISLU ZANIMIVE IN CELO KVALITETNE. SAJ JAZ IMAM OBČUTEK, DA BISTVO NI V TEM, KER MISLIM, DA VEČINA PROSLAV VENDARLE NI BILA PREJ, PRED TEM, PRED VAŠIM ČASOM, V LJUBLJANI, TAKO DA, TO JE VAŠ POGLED, V REDU. JE PA RES ŠE NEKAJ, DA NE BI ZGLEDALO, DA SE ČESA IZOGIBAM. IZKAZALO SE JE, DA SE JE SKOZI TE PROSLAVE OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE, KI JE VENDARLE IZJEMNO POMEMBNA STVAR, POČASI PORIVALA V OZADJE IN JE NOB PRIHAJAL SPET V OSPREDJE, PO NEKAKŠNEM USTALJENEM TIRU SE JE TO TUDI IDEOLOŠKO ZAČELO DOGAJAT, TAKO DA SO SE TUDI VETERANI POČUTILI POPOLNOMA ODRINJENE. IN TO OBOJI, POLICIJSKI IN VOJAŠKI. TAKO, DA SEM GLEDE TEGA TUDI NAREDIL KONČNO NEKAKŠEN DOGOVOR PRI MENI. ZAČELI SMO SODELOVAT, TE STVARI SO POSTALE DRUGAČNE, UPOŠTEVALI SMO, SEVEDA, VETERANE, TE PRAZNIKE, SKRATKA, TO SE JE MALO RAZŠIRILO. HKRATI JE PA TREBA POVEDAT TUDI, DA SMO SLOVENCI NEKOLIKO DALJ NA SVETU KOT PA OD LETA ' 41 NAPREJ, AMPAK DA SEGAMO GLOBOKO NAZAJ V ZGODOVINO IN JE BILO TREBA TUDI OBUDIT SPOMIN NA TO, KAJTI, ČE HOČEŠ IMETI NEKAKŠNO DRŽAVNO IDENTITETO, ČE HOČEŠ IMETI DRŽAVO, KI ŽELI BITI DRŽAVA, POTEM MORA IMETI TUDI SVOJE KORENINE, KI PAČ NE SMEJO BITI POZABLJENE, SICER JE PRAVZAPRAV BREZ SMISLA, DA SMO USTANAVLJALI NEKAKŠNO ČUDNO REPUBLIKO, KI NIMA NIKAKRŠNE DRŽAVNIŠKE NITI ZGODOVINSKE IDENTITETE. slika PredvajajCitiraj NAJBRŽ GRE ZATO, DA MORA DRŽAVA IMETI EN ZREL ODNOS DO ZGODOVINE. ZA TO GRE. ABSOLUTNO. A GA IMAMO, A GA NIMAMO, A GA BOMO ŠE IMELI. KO GOVORIVA ŽE O NOB- JU, VI STE BILI VČASIH DRAMATURG V GLEJU, PA POTEM NA VIBI, VI STE SODELOVALI TUDI V ZNANEM PROJEKTU, GOSPOD ZORN, KI SE IMENUJE DRAŽGOŠKA BITKA. TA DRAŽGOŠKA BITKA, TA FILM JE KAR ZGINIL POTEM, ČEZ NOČ, NIČ NI BILO JASNO, ZAKAJ JE ZGINIL IN TAKO NAPREJ. KAJ SE JE ZGODILO S TO DRAŽGOŠKO BITKO? JAZ VAM MORAM SEVEDA POVEDAT, KAKO ZELO SEM SODELOVAL, KER SMO TRIJE DRAMATURGI BILI TAKRAT PRI DRAŽGOŠKI BITKI, TAKO, DA SMO IZGUBILI SLUŽBE, KER SO ZAPRLI DRAMATURŠKI ODDELEK. DRAŽGOŠKA BITKA JE NASTAJALA NA KONCU NA TV, V VAŠI HIŠI, BILA PA JE TAKO STRAHOTEN PROJEKT, DA GA NE BI ZDRŽAL NOBEN PRODUCENT. MI SMO BILI KOT DRAMATURGI, TRIJE DRAMATURGI, NA DRAMATURŠKEM ODDELKU VIBA FILMA, KJER JE PAČ TO NAJPREJ ZAČELO VSE SKUPAJ DELOVAT, SMO BILI VPRAŠANI ZA MNENJE IN NAŠE MNENJE O SCENARIJU, PRVEM IN DRUGEM, JE BILO POVSEM NEGATIVNO. VAM BOM POVEDAL SAMO, NA PRIMER, EN DETAJL, STROKOVNO IN TUDI SICER JE BILO ZANIČ. TAKOJ SMO JIM DOKAZALI, DA JIH ZIMSKIH PRIZOROV ZA PET LET. PREPROSTO ZATO, KER ČE SE KDO VSAJ MALO NA FILM SPOZNA, POTEM MORA VEDET, DA JE TOLIKO IN TOLIKO UR SNEMANJA POTREBNO, TOLIKO IN TOLIKO SNEMALNIH DNI IN DA JE SNEG, ENKRAT GA JE EN METER, ENKRAT GA JE POL METRA, TO JE BILO V HRIBIH, SEVEDA, MARSIKAJ, NA ISTEM NIVOJU, DA TI LAHKO TO SNEMAŠ, NA ISTEM PROSTORU, PAČ SAMO NEKAJ ČASA. IN MI SMO IZRAČUNALI, DA JE TREBA TO, ZIMSKE PRIZORE, SNEMATI PET LET. ENA IZMED POPOLNIH TEHNIČNIH NOROSTI, DA TAKO REČEM. DRUGA JE BILA FINANČNA PLAT, ZA KATERO PAČ SEVEDA NISMO NIČ VEDELI, AMPAK TAKRAT SE JE VSAK NENADOMA VIDEL TAKO, DA BI LAHKO S TEM MNOGO ZASLUŽIL IN STVAR JE ŠLA V KATASTROFO. TAKO DA, MI SMO BILI SAMO TAKRAT VPRAŠANI ZA MNENJE, MNENJE JE BILO DVAKRAT NEGATIVNO, POTEM SO NAS ODSTRANILI S PROJEKTA, KAJTI ČE NISI BIL ZRAVEN, OZIROMA SI SE TEMU UPRL, PAČ NI IMELO NOBENEGA SMISLA. SICER PA NIKJER NISMO PODPISANI, TO JE JASNO, KER JE TUDI DRAMATURGIJA NASTAJALA V VAŠI HIŠI. V REDU, NA KONCU, V REDU, JE PRIŠLO TJA, KAMOR MORA PRITI. POGLEJTE, NA TEMO NOB- JA JE BILO PRAVZAPRAV NEKAJ DOBRIH FILMOV POSNETIH PRI NAS IN TUDI NEKAJ DOBRIH KNJIG NAPISANIH, RECIMO, TUDI SVETINOVA UKANA, ČE HOČETE. ZDAJ ME ZANIMA, KAKO RAZMIŠLJATE, VI, KOT NEKDANJI UREDNIK MLADINSKE KNJIGE, KI STE LANSIRALI TAKO POMEMBNE PROJEKTE, KOT JE, RECIMO, KOT SO PREMIKI JANEZA JANŠE IN OKOPI JANEZA JANŠE IN ŠE NEKATERE DRUGE STVARI. MI VELIKI TEKST O OSAMOSVOJITVI LAHKO ŠE PRIČAKUJEMO ALI PA NEK VELIKI FILM O OSAMOSVOJITVI, ALI KAKO GLEDATE NA TO? slika PredvajajCitiraj NAVSEZADNJE SMO VELIKI TEKST O NOB ČAKALI DO KONCA IN GA ZARES NISMO DOČAKALI. VELIKI, VELIKI TEKST, GOVORIM, NA PRIMER, SRBI NAJBRŽ KAKŠNEGA IMAJO. MI GA NIMAMO, TAKO DA ŠELE Z DOLOČENO DISTANCO LAHKO PRIDE DO VELIKEGA TEKSTA. TUDI OSAMOSVOJITEV, SEM PREPRIČAN, DA LAHKO PRIDE. GLEJTE, VI STE NEKAKO IZ KULTURE ODŠLI V POLITIKO, NEKAKO TAM NE NAJDETE VEČ PRAVEGA IZZIVA. V POLITIKO STE PA ŠLI PREVIDNO, SE PRAVI, BOLJ IZ OZADJA, NA DISTANCO, MANJ ZARADI SEBE, BOLJ ZARADI STRANKE IN BOLJ ZARADI JANEZA JANŠE. JE TAKO, NE? BOM VPRAŠAL, TA VAŠ ODNOS DO POLITIKE. ZDAJ STE SE POPOLNOMA ZAPISALI POLITIKI, A VAS TO NEKAKO OSREČUJE IN TAKO NAPREJ? VIDMAR, JOSIP VIDMAR JE SVOJ ČAS REKEL, DA POLITIKA NE DAJE TRAJNEGA ZADOŠČENJA. KAJ PA VI MISLITE? JAZ SEM PREPRIČAN, DA GA NE DAJE. POLITIKO JEMLJEM KOT NEKAJ, KAR JE PRI NAS NEKOLIKO DRUGAČNA KOT V DEŽELAH, KI SO PAČ TRADICIONALNO ŽE DOLGO ČASA V NEKAKŠNI ZAHODNI DEMOKRACIJI. TAM JE POLITIKA NEKOLIKO BOLJ SLUŽBA IN OBRT, PRI NAS JE ŠE ZA SPOZNANJE VENDARLE TUDI ŽELJA PO DRUŽBENI UREDITVI, KI BI POSTALA POVSEM NORMALNA, RECIMO, KO SVA ŽE GOVORILA O TEM KAPITALIZMU, KI STE GA VI VZELI ZA PRIMER. TO JE ZAČETNI, AKUMUNIKATIVNI, AKUMULACIJSKI KAPITALIZEM, JE JAMSKI KAPITALIZEM, KAKOR GA JAZ IMENUJEM, JE POŽREŠNI KAPITALIZEM, KI HOČE NAJPREJ VSE POGRABIT, POŽRET, POSVOJIT, POTEM PA ŠELE MOGOČE SE BO ZAČELO TUDI DELAT, TAKO DA TO NI PRAVA PRIMERJAVA. AMPAK ČLOVEK, KI GRE V POLITIKO, NA PRIMER, IZ DRUGIH PODROČIJ, NISEM EDINI, KI JE ŠEL IZ KULTURE, MARSIKDO JE ŠEL TUDI, GOSPOD RUPEL, IN MARSIKATERI POSLANEC JE TUDI ŠEL IZ KULTURE. V SLOVENIJI GRE ZA TO, KER JE ŠE ODPRT ZA DOLOČENA DRUŽBENA VPRAŠANJ, OZIROMA ZA DOLOČENE DRUŽBENE TEGOBE, KI SO. DO TEH TEGOB SMO V KULTURI PRIŠLI ZELO HITRO. NAVSEZADNJE JE SLOVENSKA DRŽAVA IMELA TRADICIONALNO, MISLIM, SODOBNA, NAŠA, IMELA TRADICIONALNO OPORNO TOČKO V KULTURI IN V ZGODOVINI KULTURE IN NE POZABIMO, DA SE JE MILITANTNEMU KOMUNIZMU, SE PRAVI, VOJNEMU KOMUNIZMU, UPRLA KULTURA PREJ KOT KARKOLI DRUGEGA. SE PRAVI, DA JE KULTURA BILA V SLOVENIJI PREDESTINIRANA ZATO, DA VSTOPI TUDI V DRUŽBENE SPREMEMBE, DA JIH POVZROČI IN DA SE JIH UDELEŽI. slika PredvajajCitiraj TOLE KNJIGO STE NAPISALI, OZIROMA DOBILI NAGRADO, ROŽANČEVO, SMEŠNA ŽALOST PREOBRAZBE. GOVORITE PRAVZAPRAV O PROBLEMIH POSTKOMUNIZMA IN TAKO NAPREJ, O TEŽAVAH, O SMEŠNIH ZGODBAH, KO NAS V BISTVU LJUDJE, KI SO NAS TLAČILI, PRAVZAPRAV UČIJO DEMOKRACIJE IN TAKO NAPREJ, KAR SEVEDA NI V REDU. VI STE NAPISALI ŠE NEKO DRUGO KNJIGO, KI SE IMENUJE, PRED TEM, JUNAKI, NARCISI IN STVARITELJI. GOVORI SEVEDA, NE O NAŠIH JUNAKIH, AMPAK GOVORI O MARTINU KRPANU IN TAKO NAPREJ, O TEH JUNAKIH, ZGODOVINSKIH. BI PRIČAKOVAL ŠE DRUGI DEL. KJE BI PA O TEH JUNAKIH, NARCISIH IN STVARITELJIH PRAVZAPRAV LAHKO GOVORILI, KI JIH JE TUDI VELIKO? MOGOČE PA ŠE PRIDE, SAJ NE VEM. AMPAK, KO STE ŽE PRI TEM. GLEJTE, KO STE REKLI, DA NAS VSI TI, KI SO BILI DEJAVNI ČLANI PRETEKLE OBLASTI, KI JE BILA VSE PREJ KOT DEMOKRATIČNA, ZDAJ UČIJO DEMOKRACIJO, JAZ MORAM REČI, DA JE TO SEVEDA ZANIMIVO, ZATO KER NA NEK NAČIN SO TE OČITKE O NEDEMOKRATIČNOSTI, KAR NAPREJ DOBIVALI PO GLAVI IN SO SE PRIDNO UČILI, KAJ JE TO DEMOKRACIJA IN SO SE JI PRIŠLI POKLONIT. V RESNICI SO SE TI LJUDJE, KI SO SE SPREMENILI OD TOTALITARISTOV, ZDAJ V PRVE DEMOKRATE IN NAS UČIJO DEMOKRACIJE, PRIŠLI POKLONIT DEMOKRACIJI. VEJO, KAKŠNA JE, SAJ SO NAVSEZADNJE GREŠILI ZOPER NJO IN NAS UČIJO, KAKO MORAMO NA TEJ POTI VZTRAJATI, SKRATKA TO IMAM ZA VELIKANSKO ZMAGO DEMOKRACIJE, TAKO REKOČ ZNOTRAJ TOTALITARNEGA SISTEMA. V REDU, GOSPOD ZORN, HVALA LEPA ZA TE VAŠE DOST ISKRENE ODGOVORE. SPOŠTOVANI GLEDALCI, TUDI VAM HVALA ZA POZORNOST, PA ŠE NAPREJ LEP VEČER. DOBER VEČER! MOJ NOCOJŠNJI GOST JE, SPOŠTOVANI GLEDALCI, MAG. ANDREJ APLENC, DIREKTOR ZAVODA ZA OŽIVITEV CIVILNE DRUŽBE, V ZAČETKU 90. LET GENERALNI DIREKTOR SLOVENSKIH ŽELEZARN. DOBER VEČER, GOSPOD APLENC. DOBER VEČER. SEVEDA BISTVO VAŠE ZGODBE MOGOČE NISO ŽELEZARNE NITI CIVILNA DRUŽBA, BISTVO SE JE ZGODILO PRED 61. LETI, LETA ' 48, ' 49, KO STE BILI ŠE DIJAK, KO SO VAS ARETIRALI IN ODPELJALI NA GOLI OTOK. TO JE VSEKAKOR RES. TAKRAT SEM BIL V SKOJU, AKTIVNI ČLAN SKOJA IN SEM BIL KOMANDIR ENE DELOVNE BRIGADE IN NA KOČEVSKEM SMO DELALI ENO GOZDNO CESTO. NA PROŠNJO BRIGADIRJEV IN BRIGADIRK SEM ODOBRIL PLES V SOBOTO NA NEDELJO, NAMESTO MARKSISTIČNE VZGOJE IN OD TAKRAT NAPREJ JE ŠLA MOJA POT V SKOJU STRMO NAVZDOL. VI STE POUDARJALI PRAVZAPRAV V TISTIH LETIH, DA JE PREMALO SVOBODE. TO SO VAM ZAMERILI TUDI, NE? NO, SEVEDA PO TEM DOGODKU SEM POSTAL ZELO KRITIČEN, MALO ME JE UJEZILO, JAZ SEM BIL AMBICIOZEN IN MISLIL SEM, DA TO NI PRAV IN POTEM SEM KRITIZIRAL V SKOJU, IZVEN SKOJA, POTEM SO ME IZKLJUČILI IZ SKOJA, POTEM SO ME PA ARETIRALI. SE PRAVI, VI DEJANSKO Z INFORMBIROJEM NISTE IMELI NIČ? TOREJ VSEKAKOR JE BILO TAKRAT VELIKO GOVORA O TEM, MENIM SEDAJ, DA SE EN DIJAK NI MOGEL RACIONALNO OPREDELJEVATI. AHA, STE SE OPREDELILI. SEVEDA. ZA STALINA? MALO ZA TEGA, MALO ZA ONEGA. VI STE REKLI ZA MARKSIZEM TAKRAT? NITI NE. JAZ TAKRAT, PO MOJEM SPOMINU SEM REKEL, MALO JE TUKAJ PRAV, MALO JE TAM PRAV, TUKAJ JE PA TOLE NAROBE ITN. NISO SI PA, RECIMO, PARTIJSKI FUNKCIONARJI VZELI ČASA, DA BI RAZLOŽILI SITUACIJO, KER SITUACIJA JE BILA KRITIČNA, KRITIČNA ZA JUGOSLAVIJO TEDAJ. BI VAM LAHKO RAZLOŽILI, NE? TAKRAT, KOLIKOR SE SPOMINJAM, JE BILA ZADEVA ZELO NAPETA, TOREJ V JAVNOSTI, POVSOD PA TUDI V MLADINSKIH IN SKOJEVSKIH ORGANIZACIJAH SMO SE KAR NEKAJ ČASA KREGALI. VI STE SE ZNAŠLI NA GOLEM OTOKU MED PRVIMI. MISLIM, PRED VAMI NOBENIH NI BILO ŠE, KAZNJENCEV? slika PredvajajCitiraj NE, JAZ SEM BIL, SLOVENCI IN HRVATI SO SESTAVLJALI PRVI TRANSPORT, KI JE ŠEL NA GOLI OTOK. TAKRAT JE BILO TAM 11, 12 BARAK, LESENIH, MONTAŽNIH, VOJAŠKIH IN BODEČA ŽICA OKOLI, DRUGEGA PA NIČESAR. NIKOGAR NI BILO. VI STE POL ČEZ ČAS BILI, BOM REKEL, SPUŠČENI, SO VAS SPUSTILI, POTEM STE SE PA MORALI VRNITI. VI STE DVOMOTOREC, KOT SE TEMU REČE. ZAKAJ SO VAS PONOVNO ZAPRLI? ZATO, KER NISEM HOTEL OVAJATI UDBI. KO SO NAS SPUSTILI, SO PO MOJEM VEDENJU IN TUDI PO TEM, KAR SO MI NEKATERI PRIJATELJI POVEDALI, MI SMO VSI PODPISALI, DA BOMO DELALI ZA UDBO. UDBO JE SEVEDA ZANIMALO SAMO, KAJ DRUGI BIVŠI ZAPORNIKI Z GOLEGA OTOKA GOVORIJO POTEM, KO SO SPUŠČENI NA SVOBODI. MORATE VEDETI, TO JE BILO LETO ' 50. SE OPRAVIČUJEM, A STE SE UPALI GOVORITI, RECIMO DOMA, KO SO VAS PRVIČ SPUSTILI? ABSOLUTNO NE. NE. IN POTEM NE? NIKDAR. DOKLER SEM BIL V SLOVENIJI, PREDNO SEM UŠEL V TUJINO, SPLOH NISEM Z NOBENIM O TEM GOVORIL. JE BIL TAK STRAH V VAS? DELOMA TO, DELOMA PA, ČE NEKOMU NEKAJ POVEŠ, POTEM JE TUDI TISTI ČLOVEK OBREMENJEN S TEM. ČE MU PA NIČ NE POVEŠ, PA GA NE MORE NIHČE ZATO OBTOŽEVATI, DA JE NEKAJ VEDEL. SAJ TA ZGODBA O GOLEM OTOKU, SEVEDA JE ŽE STOKRAT BILA POVEDANA, VELIKO KNJIG, VELIKO PRIČEVANJ, TUDI V TEJLE ODDAJI ITN., BISTVO JE VENDARLE TA VZGOJA IN ZLOMITI VAŠO HRBTENICO. ZA TO JE ŠLO. TO JE RES. TU STA DVE KNJIGI. slika PredvajajCitiraj TO JE JANEZ JEZERŠEK SOKOL, TO JE SLOVENSKA KNJIGA, KI JE IZŠLA ' 89. LETA, MISLIM, POTEM JE PA SRBSKI KNJIŽEVNIK DRAGOSLAV MIHAJLOVIĆ NAPISAL KNJIGO GOLI OTOK LETA ' 90. IN MENIM, DA STA TO ZELO AVTORITATIVNI, IZČRPNI. TA JEZERŠKOVA KNJIGA JE PRETRESLJIVA. SEVEDA JE. ON JE BIL ŠEST ALI SEDEM ALI KOLIKO LET JE BIL ZAPRT, SAJ JE VIDEL VSE ARESTE, KOLIKOR JIH JE BILO. PO NEDOLŽNEM. NO, KAKORKOLI, OBE KNJIGI VSEBUJETA PRIČEVANJA TUDI DRUGIH ZAPORNIKOV, POSEBNO MIHAJLOVIĆEVA KNJIGA JE SESTAVLJENA IZ SAMIH PRIČEVANJ. IN TAM JE JASNO TOČNO TO, KAR STE VI RAVNOKAR OMENILI, DA JE SISTEM PREVZGOJE BIL TAK, DA NAJ BI BILI IN SO BILI ZAPORNIKI PRISILJENI ZAGREŠITI DEJANJA, KI SO BILA V NASPROTJU Z NJIHOVIMI MORALNIMI IN ETIČNIMI VREDNOTAMI. TO PA POMENI, DA SE V ČLOVEKU SAMOSPOŠTOVANJE ZRUŠI. IN ŠE VEČ, ČE JE NEKDO ENKRAT TO ZAGREŠIL, JE POTEM, NI TAKO TEŽKO ŠE ENKRAT TEGA NAREDITI. DRUGA STVAR JE PA OVAJANJE DRUG DRUGEGA. JA, TO JE BILO ŽE NA GOLEM OTOKU, POTEM PA SEVEDA TUDI, KO SMO BILI SPUŠČENI. VI STE PRVIČ, KOLIKO ČASA? ENO LETO. DRUGIČ PA? DVE LETI. DVE? SKUPAJ TRI. SKUPAJ TRI. KO STE SE VRNILI NA SVOBODO, BOM REKEL, SO OD VAS ZAHTEVALI, DA GRESTE V PARTIJO, ČE SE NE MOTIM. JA, TO JE BILO PA MALO KASNEJE, TO JE BILO POTEM, KO SEM BIL ŠTUDENT NA STROJNI FAKULTETI. KER VEČINA JE ŠLA POTEM V PARTIJO, PONOVNO, RECIMO. JA, VEČINA JE, NEKATERI PA NE. AMPAK, RECIMO, TOLE BI OB TEM RAD ŠE POVEDAL. PRVIČ POTEM, KO SO ME PRVIČ IZPUSTILI, SEM SE JAZ OFICIRJU UDBE DIREKTNO UPRL IN SEM VPIL NA NJEGA, KER JE PRIČAKOVAL IN ZAHTEVAL, DA BOM PROVOCIRAL TISTE LJUBLJANČANE, KATERE SEM POZNAL, KI SMO BILI SKUPAJ ZAPRTI NA GOLEM OTOKU IN SO BILI ZAPRTI. DRUGIČ JE BILA SITUACIJA SEVEDA ŠE HUJŠA IN TAKRAT JE BIL PA Z MANO TUDI ZAPRT ŽE PRVIČ IN POTEM TUDI DRUGIČ, MOJ MOGOČE NAJBOLJŠI PRIJATELJ V ŽIVLJENJU, TO JE BIL DR. JOŽE HOJS, KI JE KASNEJE BIL ZELO ZNAN ZDRAVNIK V MARIBORU. IN KO SVA BILA DRUGIČ NA GOLEM OTOKU, SVA SE ZMENILA, DA BO ON POVEDAL UDBI NEKAJ O MENI, JAZ PA NEKAJ O NJEM IN SVA SE ZMENILA, KAJ BO KDO POVEDAL IN TO. TA ZMENEK JE DRŽAL TUDI PO TEM, KO SO NAJU IZPUSTILI. IN VELIKO KASNEJE, SREDI 90. LET, KO SEM, Z JOŽETOM HOJSOM SVA ŠLA NA SODIŠČE, SEM HOTEL BITI REHABILITIRAN, JE V DOKUMENTIH, KI JIH JE ON PRIDOBIL, BILA ENA, TOREJ ENO POROČILO UDBI O MENI, SVA SE ZELO SMEJALA TAKRAT. TOREJ, TO JE BIL EN NAČIN, DA SE JE KOMU USPELO IZOGNITI TEMU PRITISKU. V PRIEVANJIH V KNJIGI MIHAJLOVI JE OSEBA, KI OCENJUJE, PRAVI, DA JE DVE TRETJINI ZAPORNIKOV PODLEGLO TEM PSIHIČNIM IN FIZIČNIM PRITISKOM ZA MORALNI ZLOM. VI PRAVITE, DA STE V 90. LETIH, KO STE SE VRNILI IZ ZDA, O TEM BOVA GOVORILA KASNEJE, ZAHTEVALI PRAVZAPRAV NEKO REHABILITACIJO, STE ŠLI PO SODNI POTI UVELJAVLJATI SVOJO PRAVICO, KER ZAKON O POPRAVI KRIVIC, KI GA JE PARLAMENT TAKRAT SPREJEMAL, NEKAKO NI BIL NAKLONJEN TEJ STVARI. JAZ SEM V ZAČETKU PRI TEM SODELOVAL, POTEM SEM SE PA DISTANCIRAL OD TEGA, KER SEM MENIL, DA BESEDILO ZAKONA, TAKO KOT JE BILO TAKRAT, NI USTREZNO. TO JE BILO PAČ MOJE MIŠLJENJE, JAZ SEM IMEL VSO PRAVICO. slika PredvajajCitiraj IN STE UVELJAVLJALI POTEM NA SODIŠČU SVOJO PRAVICO. IN SVA OBA S HOJSOM PA TUDI, JAZ MISLIM, DA JE PRIBLIŽNO 50 DRUGIH BIVŠIH ZAPORNIKOV Z GOLEGA OTOKA, SLOVENCEV, ŠLO NA SODIŠČE. A SE, RECIMO, TA DRŽAVA, STARA ALI PA NOVA ALI PA ZVEZA KOMUNISTOV, A SE JE KDAJ OPRAVIČILA VAM? TO JE ZDAJ DOBRO VPRAŠANJE. MARSIKDO OD PRENOVLJENIH KOMUNISTOV JE IZJAVIL, DA JE BILO POPOLNOMA NESPREJEMLJIVO ITN., KAR JE SEVEDA RAZUMLJIVO. KAJ PA NAJ NAVSEZADNJE DRUGEGA REČE? AMPAK MENIM PA, DA BI MORALI SPREJETI EN KROVNI ZAKON O REHABILITACIJI, TAKO KOT RAZUMEM, GA JE SPREJELA ČEŠKA, KI JE ČISTO KRATEK IN KI PRAVI, DA VSAKDO, KI MENI, DA JE BIL OŠKODOVAN ALI ZAPRT ALI KAKORKOLI MALTRETIRAN POD BIVŠIM REŽIMOM, JE REHABILITIRAN IN KONEC. KDOR MISLI, DA JE TO BIL, JE S TEM REHABILITIRAN. IN V SLOVENIJI JE PA ZARADI PRAVNEGA MNENJA NEKATERIH STROKOVNJAKOV, POSEBNO ŠE DR. BAVCONA, TO NEMOGOČE. slika PredvajajCitiraj IN TAKRAT IN ŠE SEDAJ JE BILO MIŠLJENJE, DA MORA VSAK ITI NA SODIŠČE, KAR JE SEVEDA NESMISEL. PRVIČ, VEČINA JE ŽE MRTVIH. JAZ SEM BIL TAKRAT DIJAK IN ZDAJ SEM STAR 80 LET. VEČINA JIH IMA. JA, SEVEDA. A JE BILA TO PARTIJSKA ALI UDBOVSKA STVAR ALI OBOJE? TO JE BILA UDBOVSKA STVAR. JAZ MISLIM, DA JE, POGLEJTE, TOREJ, TAKOLE BOM REKEL, ZA TO OSNOVNO KRŠENJE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN ZA VSE MALTRETIRANJE, O KATEREM LAHKO BERETE V KNJIGI JEZERŠKA, JE KRIV SAM VRH PARTIJE. TO JE BILO ZLOČINSKO DEJANJE NAD NJIHOVIMI LASTNIMI LJUDMI. NA GOLEM OTOKU NI BILO NITI ENEGA DOMOBRANCA NITI ENEGA DUHOVNIKA. TO SO BILI KOMUNISTI, PREDVOJNI KOMUNISTI, PARTIZANI, ŠPANSKI BORCI, KAR HOČETE. A VAS LAHKO VPRAŠAM, ČE JE BILA SITUACIJA TAKA, RECIMO, LETA ' 48, ' 49 PA ŠE MALO, A SE JE DALO TU TUDI, JAZ VERJAMEM, DA JE DRŽAVA MORALA SPREJETI NEKAJ UKREPOV ZARADI EVENTUELNE KONTRAREVOLUCIJE, OZIROMA, KARKOLI BI SE ZGODILO, STALIN JE IMEL TUKAJ NEKO PETO KOLONO, JASNO, DA JE BIL TA UKREP PRAVZAPRAV NUJEN, AMPAK TA UKREP BI LAHKO BIL VELIKO BOLJ MIL. LAHKO BI BIL DRUGAČEN, AMPAK PO MOJEM MIŠLJENJU NI MOGEL BITI, ZATO KER JE BILA TO ENOPARTIJSKA TOTALITARNA DRŽAVA. RECIMO, PRED LETI JE BIL PRAV TUKAJ, NA TV EN RAZGOVOR O GOLEM OTOKU IN NEKDO IZ FDV- JA JE OMENIL PRIMER KONFINACIJE JAPONCEV PO NAPADU NA PEARL HARBOUR IN JE TO PRIMERJAL Z GOLIM OTOKOM. TOREJ, TO PA NE GRE. RES JE BILO TISTO PROTIUSTAVNO, AMPAK TO JE BILO NAREJENO V IZREDNIH RAZMERAH, PO PRECEJŠNJEM ČASU SE JE AMERIŠKA VLADA OPRAVIČILA IN JIM DALA ENO SIMBOLIČNO ODŠKODNINO, AMPAK OD TISTIH JAPONCEV, SIGURNO, NJIHOVO ŽIVLJENJE JE BILO POPOLNOMA PREKINJENO IN TOREJ, TO JE... KOLIKO MISLITE, DA JE BILO NA GOLEM OTOKU, PODATEK JE OKROG 17 TISOČ, DA JE BILO TAM KAZNJENCEV V TEH LETI, VERJETNO JE TO TUDI VPRAŠLJIVO, 555 SLOVENCEV, KOLIKO JE BILO PRAVIH, ZAGRIZENIH KOMINFORMOVCEV PO VAŠEM? slika PredvajajCitiraj TO BI JAZ TEŽKO SODIL, KER TAM JE VSAK REKEL, DA JE... AMPAK VI STE JIH POZNALI, RECIMO. V PROCENTIH MOGOČE. MOGOČE TRETJINA, NE DOSTI VEČ. JE PA TO BILO, ZAVISI OD NACIONALNOSTI. ČRNOGORCI SO SEVEDA BILI ZELO PRORUSKI. RECIMO, JAZ SEM OB PRIČAKOVANJU TEGA NAJINEGA INTERVJUJA, SEM PREBRAL INTERVJU Z DR. CENETOM LOGARJEM, KI JE BIL OBJAVLJEN V RAZGLEDIH, ' 96. LETA, MISLIM, MALO PREDEN JE UMRL. SEM GA PRECEJ NATANČNO BRAL IN ON JE BIL MARKSIST, AMPAK RAVNO V TEM POGLEDU INFORMBIROJA SE NI ČISTO TOČNO OPREDELIL V TISTEM INTERVJUJU, KAKOR JAZ RAZUMEM. ON JE REKEL, DA JE ZELO REŠPEKTIRAL RUSIJO, SE PRAVI, SOVJETSKO ZVEZO, ZARADI ZMAGE NAD NACIZMOM. JA, SAJ TO SMO JO PA VSI SEVEDA. SAJ JE PARTIJA NEKATERE SVOJE, BOM REKEL, VPLIVNE LJUDI VENDARLE OČUVALA GOLEGA OTOKA. PROFESOR ZIHERL SE JE TUDI NAPAČNO NEKAKO OPREDELIL TEDAJ, AMPAK SO GA POTEM, KIDRIČ, MISLIM, DA GA JE REŠEVAL S TEM, DA GA JE ZA NEKAJ ČASA IZOLIRAL. JAZ LAHKO REČEM, DA O TEM VEM ZELO MALO. PRAV LAHKO, DA SE JE TO ZGODILO, MISLIM PA, DA V GLAVNEM KAKŠNE POSEBNE MILOSTI ALI PA PRISTRANSKOSTI TUKAJ NI BILO. ZDAJ, PO ' 60., ' 61., OZIROMA, KAR STE SE VRNILI... JAZ SEM SE VRNIL NA PLEBISCIT. JA, AMPAK Z GOLEGA OTOKA. JA, ' 54. ALI JE TA STVAR ŠLA IZ VAS, IZ VAŠIH SANJ ALI JE TA PRIZADETOST VENDARLE, TA PONIŽANOST, ZAGRENJENOST, OSTALA V VAS? slika PredvajajCitiraj ZAVISI, KAKO TO PSIHOLOŠKO UTEMELJITE. MENIM, DA NISEM BIL ZAGRENJEN, MENIM, DA NISEM BIL PONIŽAN, MENIM PA, DA SEM BIL TAKO, KAKOR VSI ZAPORNIKI V VSEH TABORIŠČIH IN VSI VOJAKI VSEH ARMAD, DA SMO TO, JAZ IN TUDI VSI DRUGI, TO NOSILI S SABO VSE ŽIVLJENJE. TEMU SE SEDAJ MEDICINSKO REČE, RECIMO, VIETNAMSKI SINDROM V RAZLIČNIH OBLIKAH. PA SE VAM ZGODI, RECIMO, DA SANJATE O GOLEM OTOKU? TO SE MI JE DOGAJALO 30 LET, VSAK TEDEN. ZDAJ NE? ZDAJ PA NE. VI STE NAMERAVALI, POTEM, KO SO VAS IZPUSTILI, SPET ŠTUDIRATI IN NISTE MOGLI ŠTUDIRATI, ZATO STE SE ODLOČILI, DA NA NEK NAČIN ODIDETE V TUJINO. BOLJ NATANČNO, TAKOLE JE BILO: KO SEM PRIŠEL NAZAJ, DEJANSKO NISEM MOGEL ŠTUDIRATI, SEM PADEL NA VSEH IZPITIH. SEM MISLIL, DA VSE ZNAM, SEM PRIŠEL TJA, SEM REKEL, KAKO PA TO, DA PADEM, SAJ VENDAR VSE ZNAM. JASNO JE BILO, TA JE TO BIL EN POST, NE VEM, KAKŠEN SINDROM. POTEM SEM SE PA, BOM TAKO REKEL, ZATEKEL V HRIBE. NAJPREJ SEM HODIL SAM, TAM SEM BIL SAM, TAM NI BILO NIKOGAR IN V ALPINIZEM ME JE PA UVEDEL MOJ STRIC, KI JE BIL PIANIST, MARJAN LIPOVŠEK, ON JE SEVEDA POKOJNI, NJEMU SE MORAM PA RES ZAHVALITI ZATO, KER JE V ALPINIZMU, V KATEREGA ME JE UVEDEL ON, TAM PRIDE ČLOVEKU NAZAJ ZARES SAMOZAVEST. TAM SI SAM IN PLEZAŠ. SE ČLOVEK POZDRAVI, ČE JE TREBA. TO JE BILA MOJA TERAPIJA, KI JE KAR, NEKAJ ČASA SEM JO VLEKEL. KOT ALPINIST STE LAHKO POTEM TUDI V ŠVICO LAHKO ŠLI, TAM STE DELALI NEKAJ ČASA. slika PredvajajCitiraj TOREJ, ZARADI TEGA SEM DOBIL POTNI LIST IN POTEM SEM ŠEL NAZAJ NA UNIVERZO, PO VEČ LETIH, NA STROJNO FAKULTETO IN NENADOMA SEM BIL EDEN IZMED NAJBOLJŠIH ŠTUDENTOV. NAZAJ NA UNIVERZO, KJE? V LJUBLJANI. TO JE BILO V POZNIH 50. LETIH IN POTEM MI JE PA SEKRETAR PARTIJSKE ORGANIZACIJE PREDLAGAL, DA STOPIM V PARTIJO, JE REKEL, SAJ MI VSE VEMO O TEBI, AMPAK ČE STOPIŠ V PARTIJO, TI GARANTIRAM ASISTENTSKO MESTO NA FAKULTETI. JAZ SEM PA TRMAST. SEM SI PA MISLIL, V PARTIJO PA NE GREM, AMPAK ČE PA REČEM NE, BO PA LAHKO ZELO SLABO ZA MENE IN SEM ODŠEL V ŠVICO, LEGALNO S PASPORTOM. IZ ŠVICE PA V AMERIKO POTEM. KASNEJE PA V AMERIKO. KJER STE ŠTUDIJ DOKONČALI, MAGISTRIRALI. TAM SEM MAGISTRIRAL, JA. KDAJ STE SE POTEM VRNILI NAZAJ? ZA PLEBISCIT. SE PRAVI, KOLIKO LET STE BILI V AMERIKI? JAZ SEM BIL V TUJINI SKORAJ 30 LET, MALO MANJ. JAZ SEM TUDI AMERIŠKI DRŽAVLJAN, SEM BIL TAM DOVOLJ ČASA. VI STE TAM DELALI KOT INŽENIR STROJNIŠTVA. STE PRIŠLI Z DOBRIMI IZKUŠNJAMI SEM, KJER SO VAS, MISLIM, DA LETA ' 91 ALI ' 92 IMENOVALI, ' 91, ZA GENERALNEGA DIREKTORJA SLOVENSKIH ŽELEZARN. TOČNO. TAKRAT SO BILE ŽELEZARNE V VELIKIH FINANČNIH TEŽAVAH ZARADI DOLGOV IZ PREJŠNJEGA REŽIMA ZARADI INVESTICIJ IN KOT VSA SLOVENSKA INDUSTRIJA, TAKRAT PO OSAMOSVOJITVI, KDOR JE DOSTI STAR, SE BO SPOMINJAL, KAKO TEŽKO JE BILO. JAZ NAJ BI, TAKRAT JE BIL MINISTER REJC IN MOJA NALOGA JE BILA, DA PRIPRAVIM FINANČNO- SANACIJSKI NAČRT ZA ŽELEZARNE, DA GA IZPELJEM, JE REKEL, POTEM BOSTE PA ODSTOPILI, KER VI NISTE METALURG, KAR SEVEDA JAZ NISEM BIL. JAZ SEM TA NAČRT NAREDIL, POTEM SEM NAPISAL ENO KNJIGO O TEM, NAČRT JE BIL POVSOD SPREJET, ŠE GOSPOD MARKO KRANJEC, KI JE TAKRAT VODIL AGENCIJO ZA SANACIJO BANK, GA JE POTRDIL, VLADA, KI PA JE BILA ŽE V ODHAJANJU, JE ŽE RAZPADALA, GA PA NI POTRDILA IN POTEM JE PO NEZAUPNICI JE PRIŠLA NA OBLAST LDS, KI PA JE PO 14. DNEH OBJAVILA, DA BO PRODALA ŽELEZARNE NA BERMUDE. slika PredvajajCitiraj JAZ SEM SE TEMU UPRL KOT GENERALNI DIREKTOR. ZARADI TEGA SEM BIL TUDI MALO KASNEJE ODSTAVLJEN. AMPAK DEJSTVO, DA ŽELEZARNE NISO BILE PRODANE, TEGA SEBI SPLOH NE PRIPISUJEM. JAZ SEM SE SAMO UPRL, ZA MANO JE PA STALA OGROMNA VEČINA VSEH USLUŽBENCEV IN DELAVCEV V ŽELEZARNAH, NIHČE NI HOTEL BITI PRODAN NA BERMUDE. TAM NI ŽELEZARN, TAM PEREJO DENAR IN VELIKA ZASLUGA GRE PA TUDI VSEM MEDIJEM IN TO DELU TAKRATNEMU, KI GA JE VODIL TIT DOBRŠEK IN PA TUDI TV SLOVENIJA, TAM STE BILI VI, TAKRAT STE VODILI INFORMATIVNI PROGRAM. HVALA LEPA, ČE STE ME POHVALIL. JAZ NISEM IMEL NOBENE TEŽAVE, ALI OBJAVLJATI SVOJE PRISPEVKE V DELU ALI PA NEKAJKRAT NASTOPATI NA TV, KAR JE BILO PA TAKO, BOM REKEL, UČINKOVITO, OB SPLOŠNI PODPORI VSEH ZAPOSLENIH V ŽELEZARNAH, DA JE VLADA LDS OD TEGA ODSTOPILA. AMPAK TA STVAR JE IMELA SEVEDA POPOLNOMA DRUGAČNO OZADJE, VELIKO PRAVZAPRAV HUJŠE OZADJE, KOT SVA ZDAJLE REKLA, KER NI ŠLO TU ZA NEKO PRODAJO NA BERMUDE, AMPAK JE ŠLO ZA ENO IZIGRAVANJE, KER TAM PRAVZAPRAV TISTEGA KUPCA SPLOH, KOT UGOTAVLJATE VI V TEJLE KNJIGI, PRODAJA SLOVENIJE, KI JE IZŠLA LETA, MENI SE ZDI, ' 96, 14 LET OD TEGA, DA V BISTVU TEGA KUPCA NI BILO. TO JE BIL V BISTVU SLAMNATI KUPEC. JA, SEVEDA. SE PRAVI, TU JE BILA ZADAJ VELIKA IGRA NEKATERIH NAŠIH LJUDI, KI PA SE TUDI NISO IZPOSTAVILI, TAKO DA SE NE VE, KDO JE PRAVZAPRAV BIL. NE. JAZ SEM SICER NAPISAL ENO OVADBO, KI SE JE PA IZGUBILA V PREDALIH. slika PredvajajCitiraj SO BILI PA KONKRETNO NAŠI LJUDJE. JA, SEVEDA SO BILI. KDO PA DRUG? AMPAK TAKRAT MENI TO NI BILO TAKO JASNO. ZDAJ MOGOČE. AMPAK ONI BI TO ŽELEZARNO, TAM JE BILO, RECIMO, 10, 12 TISOČ LJUDI ZAPOSLENIH, ONI BI JO PRODALI ZA SMEŠNIH, ČE SE NE MOTIM, 40 MILIJONOV NEMŠKIH MARK. TO JE BILA NAŠA OCENA, JA. ŽELEZARNA JE PA VREDNA, RECIMO, TISOČ MILIJONOV MARK TAKRAT, NE? TAKRAT JE BILANČNA VSOTA BILA ENA MILIJARDA, ČE SE SPOMNIM. JA. VI GOVORITE PRAVZAPRAV O NEKEM VZORCU. TOČNO TO. IN KOT SEM RAVNOKAR HOTEL REČI, MENIM, DA JE BIL TO ZAČETEK TEGA TAJKUNSTVA, KI SMO GA OPAŽALI ZADNJIH 20 LET, KI JE ZDAJ, V TEH ZADNJIH LETIH, NA TAKO JAVNO, ČE LAHKO TAKO REČEM, IZBRUHNIL ZARADI FINANČNE KRIZE. TU SO BILE TRI ETAPE, KAKOR JAZ TO VIDIM. PRVIČ SO BILI BY- PASSI, KI SO BILI VSI REGISTRIRANI V TUJINI. slika PredvajajCitiraj IN BY- PASS, SAJ VSI VESTE, KAJ JE TO, PREMOŽENJE SE PRENESE NA BY- PASS, DOMAČE PODJETJE GRE V STEČAJ, DELAVCI GREJO NA CESTO. DRUGA ETAPA SO BILI LASTNINSKI CERTIFIKATI. TO SO SE MNOŽIČNO KUPOVALI NA ČRNEM TRGU. TISTI, KI JIH JE KUPOVAL, JE MORAL IMETI PA DENAR. PRODAJALI SO SE GLOBOKO POD NOMINALNO CENO, AMPAK KLJUB TEMU, KDOR JE IMEL POLITIČNE ZVEZE, SI JE LAHKO PRI BANKI SPOSODIL DENAR IN TAKO SO NASTALE CERTIFIKATSKE DRUŽBE. VSI SMO PA SEVEDA VEDELI, DA BO GOSPODARSKA RAST V SLOVENIJI BO ŠLA SEVEDA SAMO GOR IN DA BODO TI CERTIFIKATI PRIDOBIVALI NA VREDNOSTI, KAR SE JE PA SEVEDA TUDI KASNEJE IZKAZALO. TRETJA ETAPA SO BILI PA MENEDŽERSKI ODKUPI. PredvajajCitiraj MISLIM, DA JE TU IGRALA POLITIKA IZREDNO MOČNO VLOGO IN NE GLEDE NA TO, DA IMAMO TAJKUNE PO CELEM SVETU, SAJ SO TUDI V AMERIKI IN ŠE KOLIKO, AMPAK PRI NAS SO SE USTVARILI V POSEBNEM OZRAČJU IN TO JE TRANZICIJA IZ ENEGA SISTEMA V DRUGEGA, KJER JE POLITIKA RES IGRALA ZELO VELIKO VLOGO. KATERA POLITIKA? JA, V GLAVNEM JE BILA NA VLADI LDS IN ČE POGLEDAMO, KDO SO PA TAJKUNI, V GLAVNEM SO PRIPADNIKI, ALI PA SIMPATIZERJI, RECIMO, SEDANJIH VLADNIH STRANK. ČE VZAMEMO ZA PRIMER, POGLEJTE GOSPODA ŽUPANA JANKOVI. ON JE BIL, ON JE TAJKUN PO VSEH DEFINICIJAH, KI JIH LAHKO NAJDETE V WEBSTER ' S INTERNACIONAL DICTIONARY. ON JE BIL 10 LET V MERCATORJU IN TAKRAT JE VSAK DAN POVEČAL SVOJO DRUŽINSKO PREMOŽENJE TA EN MILIJON STARIH TOLARJEV. IN OB KONCU MERCATOROVANJA JE BIL VREDEN VEČ KOT ŠTIRI MILIJARDE STARIH TOLARJEV. ZDAJ JIH IMA ŠE NEKAJ VEČ. TAKO BOGATENJE, KI NE IZVIRA IZ DELA V TOVARNI... ALI IZ TVEGANJA, NE? AMPAK SAMO IZ PRODAJE, PREPRODAJE IN ŠPEKULATIVNIH FINANČNIH POSLOV, TO SE OKARAKTERIZIRA KOT TAJKUNSTVO IN SO SI VSI, VEČ ALI MANJ, NA TA NAČIN PRIDOBILI SVOJE. SAMO TEDANJA DRNOVŠKOVA VLADA JE SEVEDA PRI TEM, BOM REKEL, ŠTANGO DRŽALA, PO DOMAČE POVEDANO. slika PredvajajCitiraj JA, JE, SAJ JAZ DRUGAČE TEMU NE MOREM REČI. ČE NE BI, PA SE TO NE BI ZGODILO. RECIMO, PRI PRIMERU SLOVENSKIH ŽELEZARN, KI SO JIH HOTELI PRODATI KAR TAKO, ZA MAJHEN DENAR, POTEM BI PA NEKI TAJKUNI NENADOMA SPET OBOGATELI NA TA RAČUN, JIM JE BILO VSEENO, TUDI LJUDEM IZ BIVŠEGA SISTEMA, POMEMBNIM LJUDEM IZ BIVŠE VLADE, ČE BO DELO NENADOMA ČEZ NOČ ZGUBILO ŠEST TISOČ LJUDI V ŽELEZARNAH IN DA, RECIMO, NE BODO SPOŠTOVANE OSNOVNE EKOLOŠKE ZAHTEVE PRI ŽELEZARNAH. PONUDBA, KI JE BILA SEVEDA TAJNA, JE ZAHTEVALA, DA SO ŽELEZARNE IZVZETE IZ EKOLOŠKE ZAKONODAJE, KAKRŠNAKOLI JE ŽE TAKRAT BILA IN DA JE ELEKTRIKA POCENI ITN. IN NOBENE GARANCIJE ZA DELAVCE, ZA ZAPOSLENE? NASPROTNO. TISTI PREDLOG NAKUPA, ČE TAKO REČEM, JE VSEBOVAL DOLOČILA, DA BO OKOLI 11 TISOČ DELAVCEV IN USLUŽBENCEV, DA JIH BO POLOVICO ODPUŠČENIH, AMPAK PO VOLITVAH, NE PRED. UPRAVNI ODBOR TAKRAT NA ŽELEZARNAH JE TO PONUDBO VIDEL IN TAM SO BILI ČLANI PREJŠNJIH REPUBLIŠKI VLAD, ČLANI PREJŠNJI ZVEZNIH VLAD, SO BILI ČLANI TAKRATNE DEMOSOVE VLADE IN GOSPODARSTVENIKI SEVEDA IN JIH TO SPLOH NI PRIZADEVALO. JAZ SEM SE ENKRAT... STE IMELI DRUGE STVARI V GLAVI, NE? JAZ SEM SE ZELO RAZJEZIL ENKRAT NA TISTEM UPRAVNEM ODBORU. PA DA STE REKLI NJIM, NE VEM, ČE JE TO RES, EDINI MED VAMI SEM JAZ SOCIALIST, ČE SE NE MOTIM. TOČNO TO SEM REKEL, SEM REKEL, JAZ SEM ŽIVEL V AMERIKI SKORAJ 30 LET IN JAZ SEM VEČJI SOCIALISTI, KAKOR PA VI VSI SKUPAJ. POTEM JE PA TAK SMEH IZBRUHNIL, VESTE, DA SEM SE ŠE JAZ NA KONCU SMEJAL. JAZ SEM SE SMEJAL SAMEMU SEBI, KAKŠEN IDIOT SEM MORAL BITI, DA SEM SPLOH MISLIL, DA BO KDO OD NJIH SOCIALISTIČNO NASTROJEN. NO JA, KAKORKOLI... TA POSKUS JE POTEM ŠEL NA KAJMANSKE OTOKE, KO SO BERMUDI PROPADLI. slika PredvajajCitiraj JA, DRUGA PONUDBA JE TAKOJ SLEDILA, EN MESEC ALI DVA POTEM, JE BILA PA ISTA DRUŽBA S KAJMANSKIH OTOKOV PA TUDI TA PONUDBA NI ŠLA SKOZI, JAZ PRI TEM NISEM IMEL, JAZ SEM BIL TAKRAT ODSTAVLJEN. SE PRAVI, VLADA NI IMELA INTERESA, DA BI PODPRLA SANACIJO, DA BI FINANČNO SANIRALA SLOVENSKE ŽELEZARNE, ČEPRAV TIK PRED VOLITVAMI, KOT SE SPOMNIM, SO BILI NEKI ZAKONI SPREJETI, ŽELEZARSKI, KO NAJ BI VSE TRI ŽELEZARNE SANIRALI, V BISTVU JE BILA PA TO ZVITA FINTA, PRAVZAPRAV JE BILA TO SANACIJA BANK. TO JE BILA SANACIJA BANK. TOČNO TO. TO JE TA GORENJSKA BANKA, CELJSKA BANKA IN SLOVENSKO- GRŠKA BANKA SO BILE SANIRANE SKOZI ŽELEZARNE IN NISO BILE VKLJUČENE V PAKET SANACIJ ŽELEZARN, KI GA JE TAKRAT GOSPOD MARKO KRANJC IZVAJAL. AMPAK TA VLADA, RECIMO, JI JE BILO PRAVZAPRAV VSEENO, KOLIKO JE BREZPOSELNIH, OZIROMA JE CELO TAKO: PREDSEDNIK TEDANJE VLADE JE CELO, KO JE NEKO PROŠNJO MEDNARODNEMU DENARNEMU SKLADU POSLAL, JE REKEL, SAJ DELAMO PO VAŠIH NAVODILIH, JE NAPISAL, JE ŽE NE VEM KOLIKO TISOČ BREZPOSELNIH. SE PRAVI, TO JE BILO ZDAJ V NJIHOVI GLAVI. SEVEDA, POGLEJTE, POGLEDI ZAHODA, TOREJ ZAHODNIH EKONOMISTOV, NA TRANZICIJSKE EKONOMIJE, SO SEVEDA LAHKO VPRAŠLJIVI. ONI MOGOČE ZNAJO DOBRO ANALIZIRATI NJIHOVE EKONOMSKE POLOŽAJE, PRI NAS JE BILO PA NEKAJ ČISTO POSEBNEGA. TO SE JE VSE SESULO, MENTALITETA LJUDI JE BILA DRUGAČNA KOT NA ZAHODU IN PRI ŽELEZARNAH, KJER JE BIL PA ZELO POMEMBEN FAKTOR, VSI USLUŽBENCI IN DELAVCI SO BILI ZELO LOJALNI IN ZELO ZAVESTNI SVOJEMU DELU IN PREDANI ŽELEZARNAM IN DELOMA, TOREJ, DOBRO, TO JE BILO V NJIHOVI NARAVI, JE BILO PA TO TUDI VZDUŠJE PO PLEBISCITU. TEGA PA DANES NI. TO SE JE RAZVODENELO. SE PRAVI, VI STE PREPREČILI, VI PA TA CIVILNA INICIATIVA ZA SLOVENIJO, Z DR. VODOPIVCEM SKUPAJ, STE PREPREČILI, DA BI TEDAJ ŽELEZARNE PRODALI, KER MISLIM, DA JIH POTEM NISO PRODALI. NE, POTEM JIH NISO. POTEM SO VOZILE TAKO IN TAKO, DOKLER SE NISO POBRALE. slika PredvajajCitiraj AMPAK, VI STE BILI V AMERIKI, VI STE PRIŠLI SEM Z DRUGO FILOZOFIJO, KOT STE TJA ODŠLI. PredvajajCitiraj TOREJ, TRŽNO GOSPODARSTVO, BOM REKEL, KAPITALIZEM, AMPAK ČE SODIM PO TEM, KAR STE PISALI IN KAR GOVORITE ZDAJ, JE VENDARLE V VAS, TO STE TUDI REKLI, OSTAL V VAS SOCIALIST NE KAPITALIST. KJE JE ZDAJ TA DVOJNOST? PredvajajCitiraj VESTE, NE VEM, ČE JE TO DVOJNOST. POGLEJTE, KAKO NAJ ZDAJ TOLE ODGOVORIM? KDAJ JE BILO TO? TEGA JE DOBRO LETO ALI ŠE NEKAJ VEČ, KO JE OB VRHUNCU AMERIŠKE FINANČNE KRIZE OBAMA DE FACTO NACIONALIZIRAL GENERAL MOTORS. O TEM SO PISALI. IN KAKO JE TO NAREDIL? STEČAJ JE TRAJAL EN MESEC, TUKAJ TRAJA DESET LET, V SLOVENIJI, TRAJAJO STEČAJI, OBAMA GA JE V ENEM MESECU NAREDIL, POTEM JE PA POKOJNINSKI SKLAD DELAVCEV VKLJUČIL V FINANČNO STRUKTURO GENERAL MOTORS. TO JE PA TISTO, DOBRO, TUDI LAHKO NEKDO REČE, DA JE TO SOCIALIZEM, AMPAK MENI JE ČISTO VSEENO, KAKO TO IMENUJETE, DEJSTVO PA JE, DA SO USLUŽBENCI IN DELAVCI V TAKEM PRIMERU, KO IMAJO SVOJ LASTNINSKI VLOŽEK V TOVARNI, KJER DELAJO, NEPRIMERNO BOLJ LOJALNI, SAJ JE TO NJIHOVA TOVARNA, SAJ DELAJO ZASE, RECIMO, TUDI ZA SVOJE DOBRO, ZA SVOJE PLAČE, ZA SVOJ DOBIČEK. TO, KAR SE JE, RECIMO, DOGAJALO POTEM V 90. PA POL SKOZ DO ZDAJ, KO SE JE TO RAZRASLO, TO TAJKUNSTVO IN TA GOSPODARSKA NEMORALA, KAJ ZDAJ TO POMENI? A TO POMENI, DA SO PRAVZAPRAV ODPOVEDALI, DA JE PRAVNA DRŽAVA ODPOVEDALA, DA SO ODPOVEDALE VREDNOTE, DA VLADA PRI NAS NE POSTAVLJA TO, BOM REKEL, DRŽAVA LOBIJEV IN MAFIJE? A LAHKO TO REČEVA? VSEKAKOR SE TO DA, LAHKO ČLOVEK REČE. JAZ IMAM ZA TO ENO SVOJO RAZLAGO. IN TO JE TO, DA SE JE VELIKO LJUDI IZ PREJŠNJEGA REŽIMA PRENOVILO IN POLITIČNO IN SODELOVALO PRI VODSTVU DRŽAVE. IN MISELNOST JE BILA PA ENAKA. VI LAHKO ZAMENJATE STRANKO, LAHKO SPREMENITE MIŠLJENJE MALO SEM PA TJA, AMPAK MISLITE PA KAR PRECEJ TAKO, KAKOR STE BILI NAUČENI IN STE DOLGA LETA DELALI. IN OSNOVA TU JE, MISLIM, RAVNO TO IN TO JE DR. FRANCE BUČAR REKEL, SINDIKATI SE OBNAŠAJO TAKO, KAKOR DA BI BILI PRED STO LETI ZDAJ. IN TA RAZREDNI BOJ, KI JE BIL TAKO AKTUALEN V TEORIJI PREJŠNJEGA REŽIMA, SE JE NAMENOMA NADALJEVAL. IN ŠE DANES IMATE SINDIKATE PROTI VLADI, KAR JE... slika PredvajajCitiraj DOBRO, TU JE ŠLO ZA TO, RECIMO, DA SE NEKA ELITA USTVARI, KI JO JE DRŽAVA FORSIRALA, KER JE HOTELA SVOJO ELITO, DOMAČO ELITO, DOMAČE BOGATAŠE. TA ELITA JE MORALA PRITI DO DENARJA, DA JE OBDRŽALA TO MOČ. TO PA ABSOLUTNO MENIM, DA DRŽI. JAZ SEM PREBRAL NEKAJ KNJIG O TEM, KAKO JE POTEKALA TRANZICIJA V DRUGIH SREDNJE IN VZHODNOEVROPSKIH DRŽAVAH IN VZOREC JE SKORAJ IDENTIČEN. MISLIM, DA SE JE ELITA REKRUTIRALA, BOM REKEL, IZ PARTIJSKIH VRST. JA SEVEDA, TO JE BILO NORMALNO, ONI SO POZNALI VSE TO, NEKAJ LJUDI JE BILO TAM TUDI ZELO USPEŠNIH, GOSPODARSKO ALI FINANČNO, KAKOR HOČETE IN SO VIDELI, DA JE V NOVEM SISTEMU EDINA MOŽNOST PREŽIVETJA, TOREJ DOBREGA PREŽIVETJA V TEM, DA OBVLADAŠ GOSPODARSTVO. ZDAJ, ČE, RECIMO, DRŽAVA NI ODREAGIRALA, DA JE TO FORSIRALA VLADA FORSIRALA OBLAST, FORSIRALA TO ZADEVO, KER JE TUDI OBLAST IN POLITIKA IN POSLANCI SO NEKAJ OD TEGA IMELI, KER TO JE SKUPNI PROJEKT, ZDAJ GRE BOLJ ZA TO, KAKO TO, DA SLOVENCI TRPIMO PRAVZAPRAV VSE SKUPAJ, STARO IN NOVO JARO GOSPODO, DA SE NISMO UPRLI TEDAJ, DA SE NE UPREMO, RAZEN TE CIVILNE INICIATIVE, DA SE NE UPREMO, DA JIH VRŽEMO SKOZ VRATA? KER SO NAS OKRADLI, POGLEJTE, VI POZNATE, VI PIŠETE, DVAKRAT SMO BILI OKRADENI. MI GOVORIMO O ZGODBI O USPEHU SLOVENIJE. TO JE ZGODBA O TISOČLETNEM ROPU. IN DVAKRAT SMO BILI OKRADENI, NAJPREJ, GOSPODARSTVO SO OKRADLI, POTEM SO PA BANKE SANIRALI, ZDAJ MORAMO PA BANKE, TA JAVNI DOLG, MI PLAČEVATI. TO JE DOBRO VPRAŠANJE, TO JE VPRAŠANJE ZA ENEGA PSIHOLOGA. RESNO MISLIM, MISLIM PA, DA IMAJO SLOVENCI VELIKO KVALITET, IMAJO PA TUDI NEKAJ NEDOSTATKOV, KAKOR VSAKA NACIJA. IN V TEM SE PA ZELO RAZLIKUJEJO OD AMERIČANOV. V AMERIKI, TOREJ, SEVEDA SO TAM TAJKUNI ITN. IN SO IMELI GOSPODARSKI POLOM, AMPAK CIVILNA DRUŽBA JE PA TAM NEPRIMERNO MOČNEJŠA, KAKOR JE TU, IMA TUDI MOČ IN BESEDO. A SMO MI, GOSPOD APLENC, PREMAJHNA DRŽAVA? BOM REKEL DRUGAČE, A SMO ZLIZANI VSI MED SEBOJ, POZNAMO SE VSI, VSAK JE NEKOMU NEKAJ DOLŽEN. IN POTEM NI ZA FORMALNE PREKRŠKE, NI FORMALNIH SANKCIJ, SO V BISTVU NEFORMALNE, NI SANKCIJ NOBENIH. TO JE MOGOČE VERJETNA TEZA, JA. MOGOČE BI SE MI VSI LAHKO DOGOVORILI V KONTEKSTU ENEGA KULTURNEGA DIALOGA, DA VSAK NEKAJ IMA PA VSAK NEKAJ DA, AMPAK ZGLEDA, DA TO TU NE GRE. TU KULTURNI DIALOG NIČ NE POMAGA. TUKAJ POMAGA OSTRA ZAKONODAJA, OSTER KONTROLNI MEHANIZEM, KI GA PA SEVEDA TA POLITIKA NI HOTELA VZPOSTAVITI. slika PredvajajCitiraj AMPAK VI GA MORATE IZVAJATI. PREJŠNJI SISTEM JE IMEL TRI SITA, PRVO SITO JE BILA POLICIJA, DRUGO SITO JE BILO TOŽILSTVO, TRETJE SITO JE BILO SODSTVO. RECIMO, POGLEJMO, KAJ SE JE ZGODILO Z GOSPO ROMANO LOGAR. PredvajajCitiraj JAZ O TEM PIŠEM. ONA JE BILA DIREKTORICA APNI, JE REVIDIRALA VSE TE PRIVATIZACIJSKE ZADEVE V SREDINI 90. LET, NAPISALA PREKO TISOČ, ALI SO BILE OVADBE, NEPRAVILNOSTI, KAKORKOLI, SKRATKA, TISOČ OVADENIH SPISOV. NITI EDEN NI PRIŠEL SKOZI SODSTVO. KJE SO SE PA USTAVILI? TO JE RESEN PROBLEM. TUKAJ JE CIVILNA DRUŽBA, KI MORA, ČE ZAKONODAJNA, IZVRŠNA PA SODNA OBLAST NE FUNKCIONIRAJO, MORA VSKOČITI CIVILNA DRUŽBA. SE STRINJAM. ABSOLUTNO. CIVILNA DRUŽBA PRI NAS JE V TAKEM STANJU, DA TO PRAVZAPRAV NI MOGOČE. KAJ PA MEDIJI? JAZ BOM TAKOLE REKEL: TA ZAVOD ZA OŽIVITEV CIVILNE DRUŽBE, MIMOGREDE, IME JE ZELO NENAVADNO, AVTOR IMENA JE PA DANE ZAJC. TAKO, DA... KI JE REKEL ZA VAS, SEM NEKJE PREBRAL, JE REKEL, GOSPOD APLENC JE PRAVZAPRAV PRIČA TEMU, DA JE SLOVENIJA ENA VELIKA TRGOVINA, KJER VSI JEMLJEJO NEKAJ IN KJER PRAVZAPRAV KRIVICA IN KRIMINAL NISTA NIKOLI KAZNOVANA IN VREDNOTE NISO NIKOLI NAGRAJENE. TO JE DANE ZAJC NAPISAL. MIDVA SVA ENE DESET LET SKUPAJ V HRIBE HODILA. AMPAK KAKORKOLI, ODGOVOR NA VAŠE VPRAŠANJE, TAKOLE BOM REKEL, TA ZAVOD JE IZDAL DVE MEDIJSKI PUBLIKACIJI, RECIMO ENIH 400 STRANI V OKVIRU REVIJE DIGNITAS, KI GA JE ZALOŽILA NOVA REVIJA, ENO LETA 2000, ENO LETA 2004. slika PredvajajCitiraj MENIM, DA JE V SLOVENIJI MNOGO DOBRIH NOVINARJEV, JE BILO, JE TUDI SEDAJ. MENIM PA TUDI, DA JE VPLIV POLITIKE VEDNO HUJŠI, V TEH 20. LETIH JE SAMO ŠE NARAŠČAL IN DA SO BILI, ČE TAKO REČEM, MEDIJI VELIKO BOLJ SUVERENI IN SAMOSTOJNI LETA ' 91 PA ' 92, KOT PA SO DANES. PA KONEC OSEMDESETIH. TO PA VI VESTE, TAKRAT MENE NI BILO TUKAJ. VERJAMEM. SAMO TOLIKO RECIMO ŠE O MEDIJIH, ČE POGLEDATE KATEROKOLI MEDIJSKO HIŠO, POVSOD SO AFERE. DELU JE PADLA NAKLADA ZA 50 PROCENTOV IN IMAJO V PETIH LETIH PET GLAVNIH UREDNIKOV ALI NEKAJ PODOBNEGA. NE DA BI HOTEL ZDAJ, TOREJ, PONIŽEVAT ALI KAKORKOLI, TO JE DEJSTVO. VI STE V TEH POSKUSIH, TEH ANALIZAH DOKAZOVALI PRAVZAPRAV, DA IMA, RECIVA, LEVA, DA NE BO DVOMOV, DA IMA LEVA OPCIJA PRAVZAPRAV ABSOLUTNI VPLIV NA MEDIJE. BOM REKEL, PO TISTEM, KO JE VLADALA JANŠEVA VLADA, A SE JE TO RAZMERJE KAJ SPREMENILO, GOSPOD APLENC? NE DOSTI. NE DOSTI. ČEPRAV TUKAJ STA ZDAJ DVA POMEMBNA TEDNIKA NA DESNI STRANI, RECIMO. MAG PA DEMOKRACIJA, ČE IMATE TO V MISLIH. MISLIM, REPORTER PA DEMOKRACIJA. OH, MAG, TA STARI MAG. MAGA NIČ VEČ. SEVEDA, MAGA SPLOH NI VEČ, REPORTER, HVALA LEPA. S TEM, DA IMAM OBČUTEK, KOT DA DELAJO TUDI PO VZORCIH ONIH, ČE RECIMO JE BILO ZNANO, DA TAM V 90. LETIH SO TI LEVIČARSKI ČASOPISI ZMERJALI TISTE, KI NISO BILI NA NJIHOVI STRANI, KDOR NI Z NAMI, JE PROTI NAM, DA SE ZDAJ TUDI TUKAJ DOGAJA TO ISTO, DA JE PREVEČ ZMERJANJA, NAMESTO DA BI BILO, RECIMO, ZELO ANALITIČNO, BI MORALI TO ANALIZO TUDI IMETI, VI PA GOSPOD JEROVŠEK. TO IMATE PRAV, JE PA TO VSEKAKOR EN REZULTAT KULTURNO- POLITIČNEGA BOJA.- ŠE VEDNO.- ŠE VEDNO IN PREPROSTO NE GRE. TO JE BILO, TO JE BILA ZADNJA POLOVICA OBDOBJA JANŠEVE VLADE IN JE BIL TISTI KULTURNI DIALOG V EVROPI, CELA EVROPA NAJ BI IMELA KULTURNI DIALOG, TAM SO BILE CEL TEDEN ENE PRIREDITVE V HOTELU UNION. REZULTAT JE NIČ. IMAMO KULTURNI BOJ, POLITIČNI BOJ, ŠE HUJŠI KOT JE BIL PREJ. TO JE PAČ... slika PredvajajCitiraj KAJ PA PRAVITE ZA NAŠO HIŠO, RECIMO. VI STE SPREMLJALI, TUDI TUKAJ SO BILE KRITIKE, ČEŠ DA JE TO, BOM REKEL, LDS- OVSKA TV. VČASIH JE BILO SLIŠATI TAKO. MISLIM, DA JE TUKAJ MNOGO ZELO DOBRIH NOVINARJEV IN NOVINARK. MENIM PA TO, KAR SEM SLIŠAL IN KAKOR SO, RECIMO, NEKATERI, KI JIH POZNAM, DOŽIVLJALI, SO BILI PA ZELO MOČNI POLITIČNI VPLIVI. JAZ NE BOM... GLEJTE, V HIŠO, RECIMO, PRIHAJAJO PREDSEDNIKI SVETOV, PRIHAJAJO GENERALNI DIREKTORJI, KI PRIHAJAJO ZATO, DA UREDIJO NEKATERE STVARI, KOT JIH ŽELIJO NJIHOVI, TISTI, KI SO JIH POSTAVILI, NJIHOVE STRANKE. SE PRAVI, PRIHAJAJO KOT NEKI TERMINATORJI. OD KOD JANČIČA SEM? KO JE BILO TREBA, RECIMO, KAKŠNEGA ZAMENJATI, KI NI BIL PO VOLJI NJIHOVI ITN, TUDI NA NEPRAVEN NAČIN. IN DANES SE MOGOČE TUDI TO DOGAJA, DA NE GOVORIMO O, JAZ NE VEM, KAKŠNE CILJE JE IMEL PREDSEDNIK SVETA GRANDA IN KAKŠNE CILJE IMA SEDANJI V. D. GENERALNEGA DIREKTORJA GUZEJ, AMPAK TO, KAR SE JE ZDAJ ZGODILO S TEMI ODPRAVNINAMI, SE MI ZDI POBALINSKO Z ENE IN DRUGE STRANI, DA NE VEM, SE NE SPOMNIM, KAKŠNO POGODBO, KAKŠEN ANEKS SEM PODPISAL Z NJIM, JAZ PA NE VEM, KAKŠEN ANEKS MI JE ON PODPISAL. POSLUŠAJTE, TO NI RESNO, TO NI RESNO. TO NI MOŠKO. DA NE GOVORIM O TEM, DA, RECIMO, JE BIL GOSPOD, KI JE ZDAJ GENERALNI DIREKTOR, V. D., IZBRAN PRAVZAPRAV KLJUB TEMU, DA JE POVEDAL TEDAJ, DA SE NA TV NE SPOZNA IN TUDI POL NI DOKAZOVAL, DA SE SPOZNA. SE PA SPOZNA ODLIČNO NA MARKETING. JAZ NE VEM, ZAKAJ MORA BITI NEKDO GENERALNI DIREKTOR, ČE BI BIL LAHKO DIREKTOR MARKETINGA. ZAKAJ SE TA POLITIKA, HOČEM REČI, TOLIKO VMEŠAVA V TO IN NASTAVLJA LJUDI PO SVOJI PODOBI, PO SVOJI PREDSTAVI? KAJ MISLITE VI O TEM? TO JE PA VPRAŠANJE, KI PRESEGA ČAS NAJINEGA INTERVJUJA. MISLIM, DA BI BILO TREBA ŠE O ČEM DRUGEM GOVORITI. PA NE DA BI SE HOTEL IZMIKATI TEMU VPRAŠANJU. ODGOVORI NA TO SO V OBEH DIGNITASIH, TAKO BOM REKEL IN TO NISO MOJI, PAČ PA SO ČLANKI IN PISANJA LJUDI, KI NAJ BI IMELI IN KI IMAJO ENO KREDIBILNOST NA MEDIJSKI SCENI. OSEBNO PA JAZ OBSOJAM VSAKO POLITIČNO VTIKANJE V SVOBODO NOVINARJEV. MISLIM, DA TO NE GRE PA JE VSEENO, KAJ KDORKOLI IZ FDV REČE, TEGA V AMERIKI NI. TAM SO LASTNIKI ČASOPISOV IN VSAK VODI SVOJO POLITIKO. WALL STREET JOURNAL JE TAK, NEW YORK TIMES JE TAK, WASHINGTON POST JE TAK, TOREJ LASTNIK DOLOČI POLITIKO ČASOPISA, ALI JE LIBERALEN ALI JE... DOBRO, VAŠ ODGOVOR JE NAČELEN, SE STRINJAM. GLEJTE, ŠE TO BI VAS VPRAŠAL, OB KONCU, VI STE PREJ OMENILI ŽUPANA JANKOVIČA. slika PredvajajCitiraj JAZ VEM, DA VI PRAVZAPRAV POSKUŠATE PRITI V JAVNOST S PODATKI O TEM, KAKO JE ZRAK V LJUBLJANI ONESNAŽEN, KOLIKO JE TEH PRAŠNIH DELCEV IN KAKŠNA POVEZAVA JE TO Z ZDRAVJEM NAŠIH LJUDI, NAŠIH MEŠČANOV. AMPAK VI NEKAKO NE MORETE PRODRETI. POVEJTE. NO, POGLEJTE, TO JE PA ZELO DOBRO VPRAŠANJE PA GA BOVA MALO RAZŠIRILA, ČE SE DA. NAJPREJ SAMO KRATEK KOMENTAR NA TOLE. TA CIVILNA INICIATIVA, TRŽNICE NE DAMO, KJER STA VODILNI, TO JE CELA SKUPINA LJUDI, AMPAK VODILNI STA GOSPE MARINKA KURELIČ IN GOSPA ALENKA BIZJAK, PRI NJEJ JE VEČ STROKOVNIH SVETOVALCEV, JAZ SEM EDEN IZMED NJIH IN SEM JIM PRISKRBEL NEKAJ PODATKOV, Z OZIROM NA KVALITETO ZRAKA. TO SO BILI PREDSTAVLJENI NA NOVINARSKI KONFERENCI PRED VEČ KOT, TO JE MENDA LETO PA POL. NIHČE JIH NE OBJAVI. A SO TAKO ALARMANTNI? JA, JAZ MISLIM, DA SO, PO OCENI, KATERO BAZIRAM NA TUJIH ŠTUDIJAH, V LJUBLJANI PREDČASNO UMRE VSAKO LETO 150 D0 200 LJUDI, STAREJŠIH OD 30 LET, PREDČASNO UMRE POMENI, DA SE MU ŽIVLJENJSKA DOBA SKRAJŠA OD 12 DO 18 MESECEV, POLEG TEGA PA, KAR JE ŠE BOLJ ALARMANTNO, JE PA, OTROCI SO IZPOSTAVLJENI HUDIM POSLEDICAM, Z OZIROM NA NJIHOVA DIHALA, NA ALERGIJE IN NA RAZVOJ PLJUČ IN PODOBNE BOLEZNI, KI SO S TEM V ZVEZI, TO JE PA DOKUMENTIRANO V AVTORITATIVNI ŠTUDIJI SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE. TOREJ TE PODATKE STE VI ŽUPANU JANKOVIČU POSLALI, POSREDOVALI VERJETNO. MI SMO JIH NA NOVINARSKI KONFERENCI VEČ KOT ENKRAT POVEDALI. slika PredvajajCitiraj IN KAKŠNA JE REAKCIJA NJEGOVA? NOBENE. SAJ MORAM ŠE TO REČI, MEDIJI IN TUDI TV, SAJ ENKRAT SEM ŠE JAZ NASTOPIL NA TV S TEMI, Z ENIM KRATKIM KOMENTARJEM, ČASOPISI SO PISALI O ONESNAŽENJU ZRAKA, ZDAJ JE SLOVENIJA NA EVROPSKEM SODIŠČU, TUDI LJUBLJANA JE NA EVROPSKEM SODIŠČU ZARADI TEGA, KER NJIHOVIH NORMATIVOV NE IZPOLNJUJEJO, BODO VISOKE DENARNE KAZNI, AMPAK O TEH, TOREJ O PREDČASNI SMRTNOSTI, O MORTALITETI PA NI NIHČE NIČ REKEL. GOSPA LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ JE V TEM STUDIU REKLA, DA V EVROPI UMRE 50 TISOČ LJUDI PREDČASNO ZARADI ONESNAŽENJA ZRAKA, NI PA POVEDALA, KOLIKO JIH UMRE V LJUBLJANI. TO JE PA INICIATIVA ZA TRŽNICO POVEDALA. KONTEKST JE PA TUKAJ VEČJI. TO JE POSLEDICA PREKOMERNEGA, DA NE BOM REKEL ŽE KATASTROFALNEGA PROMETA V LJUBLJANI, KI PA JE POSLEDICA URBANISTIČNE POLITIKE PODŽUPANA KOŽELJA IN ŽUPANA JANKOVIČA. JANKOVIČEV SLOGAN, KO JE NASTOPIL SVOJ MANDAT, JE BIL, MESTO ZAŽIVI Z AVTOMOBILI. TO SEVEDA SPLOH NI RES. slika PredvajajCitiraj MODERNA URBANISTIKA, KOT JO JAZ RAZUMEM, TEŽI K TEMU, DA SE PROMET UMAKNE IZ MESTA, DA SE PARKIRA NA OBROBJU, DA JE JAVNI PROMET Z JAVNIMI VOZILI IN TUDI PEŠ, V MESTU POSTANE DOMINANTEN, LJUBLJANA IMA PA, TO JE RES, IMA PA TO TEŽAVO, DA JE NA DAN 120 ALI 150 TISOČ AVTOMOBILOV PRIDE V LJUBLJANO SAMO V SLUŽBO PA GRE NAZAJ. ZDAJ, S TEM BI SE SEVEDA MORAL NEKDO RESNO UKVARJATI, ŽUPAN JANKOVIČ SE NI IN ON GRADI GARAŽE, ZDAJ TA GARAŽA POD TRŽNICO, KI NAJ BI BILA, KATERO ZAGOVARJA, OB TEM, DA JE LJUBLJANA MENDA NAJBOLJ ZADOLŽENO MESTO V EVROPI, JE NE GLEDE NA TO TUDI, DA JE S STALIŠČA KULTURNE DEDIŠČINE IN ARHITEKTURE PLEČNIKA IN TUDI SAME TRŽNICE, KI JE BILA V VEČ PROMINENTNIH EVROPSKIH URBANISTIČNIH REVIJAH OMENJENA KOT GLAVNA ATRAKCIJA LJUBLJANE IN POSEBNOST, TO GA SPLOH NE BRIGA. slika PredvajajCitiraj BOVA MORALA POČASI KONČATI. A JE ŽE TOLIKO? JA, ŽE KAR. POTEM PA NAJ ŠE HITRO TO POVEM, TO JE KRIZA VREDNOT, TA CIVILNA INICIATIVA ZA TRŽNICO IMA DVOJE PISEM OD SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI. ŠEST PODPISNIKOV, NE? PredvajajCitiraj VSI RAZREDI, V NJIHOVO PODPORO, PROTI GARAŽI POD TRŽNICO. TO NE VELJA NITI PRI ŽUPANU JANKOVIČU NITI PRI NOBENI STRANKI, KI GA PODPIRA, NIČ. TUDI PREDČASNE SMRTI NE VELJAJO NIČ, OTROŠKE BOLEZNI, KI SO USTAVNA KATEGORIJA, NE VELJAJO OČIVIDNO NIČ. VSE, KAR VELJA, JE TAJKUNSKI KAPITAL. PredvajajCitiraj NAJ BO DOVOLJ, POVEDALI STE, BOVA VIDELA, KAKŠNE BODO REAKCIJE PO TEM VAŠEM NASTOPU. JAZ SE VAM, GOSPOD APLENC LEPO ZAHVALJUJEM ZA TALE POGOVOR. SPOŠTOVANI GLEDALCI, TO JE BIL MAG. APLENC. LEPO POZDRAVLJENI. Lepo pozdravljeni. Moj nocojšnji gost je prof. dr. Stane Granda. Znanstveni svetnik na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Po novem predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Dober večer, g. profesor. Dober večer. Predsednik sveta RTV je bil literat, pisatelj, za njim je prišel politični uradnik, pa potem znan politik, predsednik stranke, zdaj zgodovinar. To kaj pomeni? Pravzaprav po pravici povedano ne vem, kaj bi lahko pomenilo. Jaz svojo funkcijo vidim v funkciji normalizacije slovenske družbe, da pridemo tudi čisto kot normalni državljani, brez nekega pedigreja, ne političnega ne plemiškega, do določenih položajev ali funkcij. To vidim kot eno demokratično revolucijo. Jaz sem nekaj drugega mislil. Recimo, če je bil pri enih poudarek na kulturi, pri pisatelju, pri drugem poudarek na informativnih vsebinah, bo zdaj poudarek na znanosti in na zgodovini z vaše strani? Jaz bi rad videl, da bi bila televizija tudi naprej ljudem prijetna, da bi jo imeli radi, da bi jo res čutili kot svojo slovensko televizijo, ki bo tudi izstopala po svoji slovenskosti od ostalih televizij. Ponudba, kot vemo, se bo vedno samo večala, število programov, ki jih bo lahko vsak posameznik ali vsaka družina gledala, bo čedalje večje. To se pravi, če se hoče slovenska televizija v slovenskem prostoru uveljaviti, se mora uveljaviti kot slovenska. Ne more biti angleška, kajti ne bo nikoli za to, če bo pa slovenska, bo pa nam vedno zelo blizu. Tukaj vidim neko možnost, da pomagam k temu po svojih močeh. Še zlasti, ker mi zato daje moj študij, moje raziskovalno delo, določene kvalifikacije k takemu prispevku, ker domišljam si, da toliko slovensko zgodovino poznam, da poznam glavne poudarke iz nje in kaj je bilo v preteklosti najbolj pomembno in na primer, da si domišljam, kaj bi bilo vsaj za sedanjost pomembno, glede prihodnosti pa si ne upam ničesar govoriti. Čutite, da je dovolj zgodovinskih tem na naši televiziji? Jaz sem tukaj malo defekten. Gledal bi vse zgodovinske oddaje, če bi bile. Jaz jih včasih malo pogrešam, rad bi jih videl več. Želel bi tudi, da bi kakšno iz arhiva ven potegnili. Ampak ne bi bil rad nasilen nad gledalci. Moramo upoštevati, da jaz z zgodovino živim, da je to moj temeljni poklic, ki ga imam izjemno rad in ne bi rad ljudi posiljeval s svojim okusom in izbiro. slika PredvajajCitiraj Vi ste sicer specialist za 19. stoletje, se pravi za zgodovino 19. stoletja, politični del, socialni del, gospodarski del, zlasti pa se vrtite v svojih delih okrog leta 1848, revolucionarnega leta. Tudi vse vaše dizertacije so bile usmerjene ali pa blizu temu, tudi ta knjiga, ki jo imava tukaj. Zanimiva je vaša doktorska dizertacija, se pravi Dolenjska v času prelomnega leta. Kaj se je takrat na Dolenjskem dogajalo posebnega, da ste šli to delati? To je razmeroma dolga zgodba, povedana na kratko. Moram povedati, da sem obrtniški sin. Oče je bil čevljar, mama je bila snažilka v Labodu, smo se pa veliko ukvarjali s kmetovanjem. Nismo imeli lastne zemlje, razen eno njivo kasneje, delali smo na najeti zemlji in smo vsako leto pridelali tudi po par tisoč kilogramov krompirja, imeli dva prašiča itn. Vsaka družina je imela prašiče. Zelo sem se navezal na zemljo. Jaz sem še danes po političnem prepričanju kmet. To se sliši malo absurdno, ampak jaz imam zemljo izjemno rad. Jaz bi se držal, tako kot je rekel ugleden gospodarstvenik, njegov brat pa znameniti geolog, in je imel geslo: Zemo, ne zato, da bi jo obdeloval, ampak, ker jo imam rad. Res jo imam rad. Mene tudi ni sram biti umazan od zemlje, če delam. To me je posebej navezalo na eni strani na kmeta, na drugi strani pae je posebej navezalo na eni strani na kmeta, na drugi strani pa tudi na Dolenjsko. Moram povedati, da me je izredno zanimala tudi nacionalna problematika, nakar sem se pri študiju oprijel pokojnega akademika Cvitra, ki je bil specialist za nacionalno problematiko. On je potem mene usmeril prav v specialno leto 1848. In sicer mi je izbral za diplomsko nalogo Graške Slovence v letu 1848, tako da sem to študiral in raziskoval v Grazu, kar je bilo takrat razmeroma težko. Težko je bilo priti do deviz, težko je bilo priti že čez mejo. To je bil čas, ko so odstavili Savko Dapčevič. Bili so zelo razburljivi tedni. To je bil en segment mojega dela in je ostal do danes. Drugi segment je bilo kmečko vprašanje, ki sem mu tudi vedno zvest. Jaz sem začel svojo kariero na takratnem Inštitutu za delavsko gibanje, sedaj je to Inštitut za novejšo zgodovino. In sicer kot asistent za agrarno zgodovino. Tej agrarni problematiki sem odpiral možnosti, še vedno sem ji zelo zvest, jo spremljam na Slovenskem. Potem sem za magisterij delal raziskavo Obremenitev slovenskega kmeta z davki od 1850 do 1914. Predvsem sem hotel ugotoviti, ali so bili res slovenski kmetje bolj obremenjeni zato, ker so bili slovenski ali ne. Ugotovitev je bila ne. Čeprav smo v vsej literaturi do takrat našli to trditev. Potem pa sem se leta ' 79 po šestih letih prošenj, moram povedati, da ni šlo tako gladko, me je akademik Cviter sprejel k sebi na takratni akademijski inštitut. Takrat mi je določil vrsto novih del, zlasti ukvarjanje z zanimivi stvarmi. Nekaj tega sem naredil. Vedno je potem še ostala na eni strani ljubezen do agrare in socialne problematike, kateri sem še vedno zvest, po drugi strani je leto ' 48 narodno vprašanje, začetki Slovenije, slovenstva, razvoj slovenske narodnosti, razvoji deje o Sloveniji, manifestacij idej o Sloveniji, in to tudi še vedno spremljam. Kasneje sem se pa lotil tretjega, večjega segmenta. To je zgodovina cerkve. Tukaj je pa veliko stvari. Prvi človek, ki me je tukaj posebej pritegnil, je bil Janez Evangelist Krek, ki je imel izjemen občutek za ljudi, pa je bil velik aktivist. Bil je veliko boljši aktivist kot duhovnik. To pozabljamo. Kot duhovnik ni bil vedno najbolj zgleden, ampak pustimo to. Važno je, kaj je delal. Moje največje občudovanje Janeza Evangelista Kreka je v tem, da je on rešil slovenskega kmeta pred kapitalizmom, da naš kmet ni doživel isto, kar so doživeli kmetje na primer v nekaterem našem sosedstvu, kolonije itn. Potem pa me je začel zelo zanimati škof Volf. To je bil predmarčni, pred letom 1848, ki je bil finančni genij. Izjemno razgledan človek, doma iz Idrije. Bolj mojih dimenzij. Izjemno debel, ne ravno prijetnega pogleda, ampak genialec za denar. On je vedel praktično za vsakega svojega župnika, koliko je imel v žepu denarja in mu je pred smrtjo ves denar potegnil ven na tak ali drugačen način. Ni samo zidal, ampak je denar, ki ga je škof Volf spravil, iz tega imamo Pleteršnikov slovar, Cigaletov slovar, to so monamentalni stebri slovenske kulture, ki jih je Volf, ki po politični zavesti ni bil Slovenec, je pa razumel, vedel, kaj treba narediti. Potem se v tem trikotniku stalno vrtim. slika PredvajajCitiraj Vidim, da vas veliko o tem zanima. Pravzaprav bi samo o tem lahko govorila. Omenili ste davke. Je res to, da je šel Vošnjak v začetku 20. stoletju v Rusijo k Tolstoju, ker takrat niso vedeli, kako bi se Avstrije znebili, kam bi šli, v katero zvezo, in potem je šel Tolstoja vprašat, kaj storiti, pa je rekel: " Znebite se jih tako, da jim davkov ne boste plačevali. " Je to res? Tega se ravno ne spomnim. Pa mislim, da bi se skoraj moral spomniti. Namreč tako bom povedal. Davki sploh niso bili tak problem. Največji problem so bile dote, modernizacija kmetijstva, medtem ko davki pa so bili razmeroma majhni. Ampak, ker so isti uradi izterjevali te stvari, so ljudje vso krivdo prevrnili na davke. Srečo sem imel, da sem naletel na kmetijo iz Zadloga pri Črnovrhu, ker so imeli natančno evidenco davkov od 1850 do 1914. Trend v Avstriji je bil celo zmanjševanje zemljarine, se pravi davka od zemlje kot osnovnega kmečkega davka. Po letu 1896 se je začel obdavčevati dohodek. Torej ne obdavčuje se objekta, ampak se obdavčuje dohodek. To je še danes glavni cilj vsake poštene davkarije, da lovi dohodek, hkrati pa mora skrbeti, da pobira tudi določene rente, se pravi, da skrbi, da zemlja ni v pušči. Če govoriva o prelomnem letu ' 48, ko govorimo o tem programu zedinjene Slovenije, tudi knjigo ste napisali na to temo, so bila velika pričakovanja meščanov tedaj, zlasti kmetov. Takrat je bilo konec fevdalizma, stvari so se odpirale, cesar je tedaj, ko je odstavil kanclerja, v tisti zadregi obljubljal marsikaj tedaj, tako da so v Ljubljani proslavljali, vpili " Živel cesar! " itn. Kmetje so pa bili bolj previdni, niso vedeli, kaj jim to prinaša. slika PredvajajCitiraj Kmetje so revolucijo sprejeli, ne da bi besedo revolucijo poznali. Znamenita je zgodba iz dežel, kjer so razglašali, da je tisk svoboden. PredvajajCitiraj Takrat je bila še tudi zelo skromna slovenska terminologija. Na Gorenjskem se niso mogli za to boriti, če pa še stiskalnic niso imeli. V glavnem kmetje v prvih tednih dojamejo revolucijo- vsega starega je konec, nastopila je svoboda, vsi smo svobodni in važno je, da mi to svobodo izkoristimo, da si preskrbimo zemljo, da si preskrbimo dobre možnosti za preživetje in neskončna vera v cesarja, ki je značilna v Slovence. Kot vemo iz zgodovine, nihče od avstrijskih narodov ni bil Habsburžanom tako zvest, kot Slovenci. In ta neskončna vera, ta paternalistična miselnost Slovencev o neskončno dobrem cesarju, o pokvarjenih uradnikih in o dobrih kmetih. To je filozofija, miselni vzorec, ki se še danes pojavlja. Če dovolite, da grem malo za nazaj. Povedati vam moram, da sem živel med kmeti, delavci. Spominjam se delavk in delavcev še v bivši Jugoslaviji, ki so mislili " če bi Tito vedel, kaj z nami delajo, on bi gotovo vso to bando razpustil ". To je en obrazec, ki ga poznamo iz stare Avstrije, stare Jugoslavije itn. To se ponavlja. Govoriva o tem programu zedinjene Slovenije, to je bilo tedaj prvič jasno povedano: Hočemo zedinjeno Slovenijo. Sicer so bili že pred marcem ' 48 neki poskusi, neke izjave, če se spomnite, bistvo je pa to. Imamo izjave že pri Slomšku, pri Matiju Mayerju. Teh izjav je kar nekaj, ki se jih da razumeti vse do smisla združene Slovenije. Vendar je bila tukaj prvič tako eksplicitno povedana, da zahteva združitev vseh Slovencev, ki so živeli v teh habsburških deželah, se pravi, da na današnje Prekmurje niso mislili, ker je to potem velik mednarodni problem. To je bil drugi državno pravni sistem. Torej, da bi se vsi ti Slovenci združili, da bi bila to t. i. slovenska kronovina ali slovenska dežela, da bi imeli skupni parlament, kjer bi govorili slovensko, da bi kmetje razumeli, kakšno je življenje v tej državi. Se pravi, da se bo družba tako demokratizirala, da bo lahko vsak kmet tudi kandidiral na volitvah, bil izvoljen in da bo na volitvah lahko tudi politično deloval, ker bo vse slovensko. Mislim, da mnogi zgodovinarji tega ne razumejo, zakaj so se pri nas oprijeli tudi kmetje, tisoče kmetov, tega programa. Enostavno zato, ker je bilo za njih življenje, ko je bilo treba vse prevajati v nemško, silno drago. Spomnite se, Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Prvič, bilo je vprašanje znanja pisanja, drugič, bilo je treba vse to prevajati. In to so t. i. zakotni pisarji ogromno računali. Delno v denarju, delno v klobasah, v prehrani, vinu, v nekem stalnem molzenju. Kmetje pa niso vsakega sprejela za svojega pisarja, to so morali biti preverjeni ljudje, zato, da so zaupali, da bo ta res tako napisal, kar bi oni želeli. Šlo jim je za slovenski jezik, za združitev vseh Slovencev. Ja, ampak z nekim praktičnim vidikom. To ni bila neka vsakdanja politična ideja. Za naše ljudi je imela zelo realno vsebino. slika PredvajajCitiraj Pod avstrijskim cesarjem, nikakor ne z Nemci. Pod avstrijskim cesarjem. Cesar je skupen. Nemci, če bodo v redu, prav, če ne, naj bodo na svojem, mi bomo pa zase. Važno je, da bomo govorili slovensko, da bomo lahko birokracijo kontrolirali, oblast tako izvrševali, da jo bomo razumeli, da bodo razprave na sodišču slovenske, šole. Zelo važen je praktičen vidik. To ni politična ideja, norenje za revolucijo. Naši kmetje so si nekaj zelo realnega predstavljali. Znan je primer enega študenta prava, ki je prišel z Dunaja kmetom razlagati ravno idejo združene Slovenije, ki je to povezoval tudi v tem smislu, socialnem vprašanju, kot sem vam zdaj razlaga, so ga kmetje enostavno imeli za cesarskega komisarja, se pravi za cesarjevega poslanca, ki kmetom razlaga, kaj se dogaja. Za takratne kmete je bil največji problem priti do zanesljive informacije. Zato so bili študentje, otroci kmetov, najbolj zanesljivi informatorji- kaj se dogaja, in so bili tudi najbolj iskane osebnosti in tudi najbolj verodostojne. Pa mlajša duhovščina tudi. Medtem ko do uradnikov, grofov, župnikov, je vladalo veliko zaupanje. Polno peticij je bilo tedaj v tem letu napisanih, od Mayerja do kluba Slovenija itn. slika PredvajajCitiraj Ene so bile bolj previdne, druge bolj odločne peticije, kaj bi imeli cesarju povedati. Potem je pa prišlo do podpisov. To ste pa vi preučevali. Teh 11 000 podpisov, zakaj.- Še več jih je. Moram povedati, da je pisanje peticij sistem neke ljudske demokracije, ki je bil v stari Avstriji in je želo star. Dobimo ga že pri kmečkih uporih, kjer so kmetje svoje prošnje vladarju izražali na podlagi nekega teksta in potem s podpisi. Tudi če so bili kmetje nepismeni, so bil podpisi verificirani na tedaj običajen način. Tudi papir je bil kolkovan. To ni bil navaden papir, kakršen koli, bil je poseben papir, da je bila spet neka verodostojnost. Včasih so dali tudi podpise potrditi. Te peticije so neka trajna, stoletna značilnost tiste dobe. To je ena točka. Druga točka, da se po letu ' 48, ko se sprosti ljudski potencial, želje po sovladanju, kar demokracija pomeni, pa ljudje sestavljajo slika PredvajajCitiraj vse mogoče peticije. Pri nas imamo peticije od gorenjskih fužinarjev do posameznih mestnih korporacij itn. Zgodba za to peticijo, za združeno Slovenijo, je pa ta, da je šla iz Ljubljane delegacija pod vodstvom dr. Bleiweisa, ki ga imava na sliki, na Dunaj, da bo sprejeta pri cesarju. Cesar Ferdinand je imel določene zdravstvene, psihične težave in ni ravno dorasel času in je potem delegacijo sprejel nadvojvoda Janez. Je ta zahteval podpise? On je rekel, da je prav, da Slovenci to zahtevamo. " Kako boste pa dokazali, da Slovenci to podpirajo? " Bleiweisov brat je imel na Dunaju veliko stanovanje. Na Dunaju je bila še vrsta odličnih Slovencev- Fran Miklošič, dr. Dolenc, izvrsten pravnik, Peter Kozlar, med drugimi tudi dr. Anton Fister, ena velika osebnost, ki je kasneje v nemške kroge zašel. Tam so se pogovarjali, nastali so razni osnutki peticij, tudi razni podpisi. Nakar je slovenski možganski center, ki je bil na Dunaju, torej dr. Miklošič, Kozlar, Dolenc in ostali, so formulirali tako peticijo, ki je bila sprejemljiva za vse, tudi za Slomška, ki ni maral zahteva, da bi se mi povezovali s Hrvati. To peticijo so poslali po celi Sloveniji in ljudje so jo podpisovali. Mi zgodovinarji smo vedeli, da je to bilo, nismo pa videli peticij, poznali smo nepodpisane vzorce, ne pa tudi podpisane. Kajti, že 1850 so ugotavljali, da ne vedo, kam so šle te podpisane peticije. Ko sem jaz delal pri akademiku Cvitru diplomsko nalogo, je rekel, da bi bilo dobro, če bi se enkrat te peticije našle. Krožijo številke 11 000. Rekel je, da bi bilo to treba videti. Jaz sem potem to iskal 30 let. Ko sem že obupoval, sem našel bolj slučajno to v arhivu dunajskega parlamenta. Namreč na ovoju je pisalo " Slavonishe ", ne slovenske, ampak slavonske. Kar je posebno poglavje. Nakar začnem vrteti. Najprej je bila celjska peticija. Vam povem, da nisem mogel sam verjeti, da sem to videl. Ven sem šel, prižgal cigaret, šel nazaj, spet gledal. " To je to, kar iščem že 30 let. " Nakar sem bil tako noro navdušen, da sem šel iz arhiva ven, kupil dva litra vina in najprej proslavljal sam pri sebi. Potem so bili še neki prijatelji, ki so skupaj z mano proslavljali, da sem to našel. Ponoči spet nisem mogel verjeti, da sem to našel in nisem spal. Komaj sem čakal, da sem zjutraj prišel v arhiv. To je moje življenjsko delo. slika PredvajajCitiraj Ti podpisi so zbrani. Če se bo kamera približala. Zanimivo je, koliko je tega. Teh podpisov je na tisoče. Nekateri so tudi pretresljivi. Na primer nekdo je iz okolice Ptuja podpisal pod peticijo za združeno Slovenijo " veliko željo in zgodbe ". Si lahko predstavljate bolj prisrčno izjavo. Dobro se še spomnim črke " w ", kako je on željan, da se bo to zgodilo. To je bil določen šok za strokovne kroge. Prvič zato, ker tega ni nihče videl, drugič se pa s tem podira teorija, da je bilo gibanje za združeno Slovenijo stvar nekega ozkega kroga. Jaz sem tukaj posebej pazil, prosil založbo, ko je to izdala, ker to je bil zelo zahteven tekst, da so vse peticije preslikane in potem še prepisane. Podpisi so v gotici, nekatere pisave so silno težke. V kakšne formatu je bilo to? Približno A3 format. Tiskano, potem so pa še? So to tudi ženske podpisovale? Seveda. Zelo različna pravila podpisovanja so, zato ne moremo o številkah govoriti. Na eni strani imamo podpise samo gospodarjev. In kjer podpisujejo samo gospodarji, podpiše tudi ženska, če je gospodar kmetije. Imamo kar nekaj žensk podpisanih. To je bil začetek vstopa žensk v slovensko politiko. Potem imamo primer, ko podpisujejo odlične ženske. Med njimi je bila čudež božji, ena prednica mojega akademika Cvitra. To je bila Jerica Majzel. Po mamini strani sorodnica, ki je znala pisati. Potem neka gospa v Gratcu, ki je bila odlična Slovenka in je graškim Slovencem darovala zastavo. Tako da je so tudi ženske tukaj aktivne. Na Štajerskem je bilo tega največ? Največ, ker je bilo tudi graško slovensko društvo najbolj organizirano. To je eno. Drugi pa, velik del teh peticij se je izgubil. Vemo v Ljubljani za hišo v Trubarjevi ulici, kjer so zbirali podpise. Tiste peticije se niso ohranile. Vemo za Kranjsko Goro, da so zbirali podpise, ker imamo pisma. Niso se ohranila. Vemo za polhograjske Dolomite, za Gorico ena peticija. Za Trst ni peticije, kjer so gotovo podpisovali. Manjka peticija, kjer je bil podpis Matije Mayerja. To je tako, kot bi bili gasilci brez vode. Peticije z njegovim podpisom ni. Pa je gotovo tudi on podpisoval. Na primer Novo mesto manjka. Izjemno dobro je ohranjena Štajerska. To je šlo potem v parlament? slika PredvajajCitiraj To je šlo potem preko Miklošiča, domnevam, v dunajski parlament. Potem so to tudi prijavili v dunajskem parlamentu. Ampak obravnave ni bilo? Ni bilo, ker to je šlo v peticijskemu odseku in ta je bil dobesedno zasut s peticijami. Jaz sem ogromno peticij pregledal na Dunaju. To so peticije, ki bi dale možnosti za številne doktorate. To so celi elaborati o agrarnih razmerah. Ampak ni bilo vse tako idilično, kot to zgleda. Tudi med nami, saj je bilo polno nasprotovanj tudi med Slovenci. Posamezni sloji itn. Cerkev je včasih tako, včasih pa tako. Slomšek je bil nekaj časa proti. Da ne rečem Mayer Zilski, on je bil prvi, ki je to vpisal. Bil je duhovnik. Celovški kaplan. V tem času je bil že premeščen. So ga premestili za kazen? Ja. Ampak ravno zaradi tega, ker je bil prevelik aktivist za združeno Slovenijo. Zatožili so ga Slovenci, kar je še toliko bolj grozno. Rulič se je pisal. Celovški advokat. In potem je bil premaknjen na Svete Višarje. Čemur mi včasih pravimo pregnanstvo. Bodimo pošteni. Škof ga je premaknil, pravzaprav pa ga je z medom namazal. Katji Svete Višarje je hrib, ampak je bila to takrat še zelo pomembna slovenska vas. Mešana sicer, ampak slovenstvo je bilo tu zelo močno in Mayer je tu spet počenjal svojo slovenizacijo. Po Štajerskem so škofje tudi prevladali oz. zabičali vernikom, naj ne podpisujejo, če se spomnite. Tukaj kroži več peticij. Mene zanima vloga cerkve, kako se je cerkev obnašala. Pri Slomšku je bilo tako, da se je zelo bal radikalizma. To je moja teorija, na katero prisežem. Slomšek se je zelo bal, da bo z radikalizacijo skrajneži na protirevolucionarni strani postali premočni in se bodo določene stvari, ki so bile nujno potrebne spremembe, zrušile. To opazimo tudi pri Mayerju, pri Andreju Einspilerju. Radikalizem na kmečki strani ali pa na delavski strani krepi radikalizem na demokraciji, nasprotni strani. Kar se je na koncu tudi zgodilo z generalom. Radikalizem je okrepil nasprotnike revolucije. Slomšek pravi, da naj kar podpisujemo, če ni kaj nevarnega. slika PredvajajCitiraj In potem tisti znameniti stavek: " Slovenci, držimo se svoje zemlje, svojega jezika, kajti Nemci nam žugajo. " On je bil previden. Nekoliko starejši ljudje so bili zelo previdni. To je gibanje predvsem mladih in tistih, ki so bili malo starejši, ki so bili pa bolj dalekovidni. Če bi pa politično gledali, je to veliko bolj liberalno gibanje, to ni konzervativno gibanje za združeno Slovenijo. Treba ga je gledati v percepciji slovenskega prostora. Potem, ko parlament ni hotel o tem razpravljati, je to zamrlo. Cesar se je okrepil. Potem so mladi, Levstik in mladi Slovenci, prišli s tem radikalizmom. Oni spet pridejo ven z zahtevami. Tukaj so sicer še zelo zanimive zgodbe, ker oni spet pridejo s tem programom, ki se preko čitalništva, preko taborskega gibanja. Ideja združena Slovenija postaja trajnica slovenske politike vse do slovenske osamosvojitve. Spomnimo se II. svetovne vojne, isto se pojavlja, ko se spet poudarja združena Slovenija, vse politične grupacije, od levih do desnih to vedno poudarjajo. Spomnim se banalnega primera, na katerega nas je opozarjal profesor. Rekel je: " Ko so domobranci prišli v Gorico, so tam hitro ustanovili slovensko gimnazijo. Češ, mi delamo za združeno Slovenijo. " Vsaka stranka, ki se je hotela Slovencem prikupiti, je vlekla ven združeno Slovenijo. Ta program se je vedno naslanjal na bergle. Ker smo bili sami preslabi, iskali pomoč pri panslavizmu, potem sodelovanje s Hrvati, nato z Jugoslovani leta ' 18. Vedno smo potrebovali bergle, da smo šli naprej korak za korakom. Slovencem je vedno manjkalo zaupanja vase. Jaz mislim, da je največja slovenska napaka samo poniževanje Slovencev. Mene tako boli, ko slišim, kaj bomo mi, ko smo tako majhni. Jaz nisem slišal enega človeka iz Lichtensteina, da bi rekel: " Kaj bomo mi, ko smo tako majhni? " Oni so veseli, da so majhni. Tisti, ki so zreli, ne tožijo nad tem, ki so majhni. Jaz poznam ljudi, ki so majhni po rasti, pa ne tožijo nad tem, da so majhni. Pri nas pa imate ljudi, ki neprestano nergajo. Z nerganjem se nikamor ne pride. Potrebno se je zavedati, da si, kakršen si, izkoristi svoje priložnosti, bodi samozavesten. Te samozavesti je pri Slovencih manjkalo, zato smo se naslanjali na notranjo Avstrijo, pa smo se naslanjali na jugoslovansko idejo, pa spet na panslavizem, kar ni dobro. Vsak narod, ki hoče biti svoje sreče kovač, mora iskati tisto pot, ki njega pelje do končnega cilja. Po moji filozofiji, kot vsak normalen mlad človek teži k temu, da bo prišel do svoje družine, tako tudi vsak narod teži k svoji državi. Če gledamo na evropski razvoj, razvoj v Afriki, v to smer stvari grejo. Kot zgodovinar vas bom vprašal- če preskočiva nekaj let- problemi zgodovinopisja, če so za 19. stoletje stvari jasne, mogoče vseh dokumentov še niste odkrili, problemi za 20. stoletje so pa še ostali. Seveda. O 20. stoletju se bomo še veliko lovili, tudi za vsa starejša obdobja. Danes je sicer najbolj na udaru 20. stoletje, ker so akterji še živi, ali pa njihovi potomci. To so stvari, kjer so ljudje čustveno povezani in je treba to upoštevati. Svoje čase, kot študentje so poslušali pravilo, da dokler so vnuki živi, naj bi se o določenih zgodovinskih problemih ne razpravljalo. To se pravi, da bi se šele otroci mojih otrok lahko ukvarjali z II. svetovno vojno. To je bilo neko načelo, ki je preživeto. Tukaj so velike težave. Tudi za nazaj niso enaki pogledi. Dal vam bom dva primera. Eden bo iz 15. stoletja. Od 1450 pa skoraj do 1500 je vladal cesar Friderik III. To je cesar, ki je posekal celjske grofe, ki je veliko stvari naredil, nastala je Kranjska, to je cesar, ki je generaciji mojih staršev izjemno negativen. Osebno jaz in še mnogi iz moje generacije, pa tudi mlajši, ga gledamo izjemno pozitivno. Nenazadnje je ta cesar ustanovil štiri mesta na Kranjskem- Krško, Višnja gora, Lož, Kočevje, ustanovil je novomeški kapital itn. Generacija nazaj je celjske grofe gledala po strani, zelo svetlo, mi pa jih gledamo kot nič posebnega. Vzemite Ilirske province, so bile še za mojega prof. Cvitra nekaj najlepšega v slovenski zgodovini. Meni niso, pa sem se razmeroma veliko ukvarjal z Ilirskim provincam. Ravno zaradi kmečkega vprašanja enega velikih kmečkih uporov. Meni je zelo zanimiva zgodovina tistega dela Slovence, ki je bila izven Ilirskih provinc. Mi pravzaprav imamo prvo katedro za slovenski jezik, ne v Ilirskih provincah, ampak v avstrijskem delu. Ni obstajamo samo navdušenost za Ilirske province, ampak tudi proti. Vse to nekateri občutijo kot revizijo. Vi ste to ilustrirali, to moje neizgovorjeno vprašanje. Se pravi revizija in vmešavanje politike. Politika je vedno želela dokončno besedo pri zgodovini. Zgodovinarji so ji pa vedno pomagali, vedno so se ji prilagajali. Včasih in danes. Prav gotovo, to absolutno drži. Ko se človek ukvarja zlasti s politično zgodovino, si včasih zelo želi, da bi to zgodovino tudi soustvarjal. Če imaš pa v svojemu času neko možnost, da soustvarjaš? Poglejte kanclerja Khola, on je bil vendar zgodovinar, pa je bil še eden iz prejšnjih italijanskih predsednikov, ki je bil tudi zgodovinar. Najdemo veliko zgodovinarjev, ki se potem popolnoma prepustijo politiki. To je nekaj podobnega kot nek reproduktivni glasbenik, ki bo izjemno vesel, če bo ugotovil, da je sposoben tudi komponirati. To je en velik izziv za zgodovinarja. G. profesor, imate občutek, da se v Sloveniji po 100 in več letih nekako ponovno obuja kulturni boj? Pomagal si bom z odgovorom. Ko politiki ne vedo, kako naprej, se potem lotijo zgodovine. Moram reči, da se smejem, ko slišim v parlamentu, čeprav je notri tudi nekaj zgodovinarjev, ampak oni to ne govorijo, da se zdaj revidira zgodovina. Zgodovina je stvar neprestane revizije. Od antike. To sigurno. slika PredvajajCitiraj Drugače smo brez kruha. Kaj bomo pa delali potem? Saj je že vse raziskano, ampak vedno je nekaj novega. Revizija zgodovine mora biti, če hočemo, da je zgodovina, zgodovinopisje, raziskovanje zgodovine. Drugače ne more biti. Naj se vrnem na vprašanje. Kulturni boj se pojavlja, ampak ravno zaradi pomanjkanja idej, ne prikazujejo dolžnosti politike, pot, ki pelje naprej. Potem, ker si bede na kazanju ciljev, potem ljudi spreš na čisto banalnih in že zdavnaj preživetih problemih. To je stalnost politike, ki se ponavlja in ki je po mojem mnenju tudi del zaostalosti. Ampak jaz mislim, da ga posamezne politične opcije generirajo. Seveda ga, in to ravno zato, ker ne znajo pokazati poti naprej. Vi ste menda osebno svetovali cerkvi oz. nekim cerkvenim krogom, naj ne sprejemajo tega kulturnega boja. Absolutno sem pristaš tega. S komentarji družini in podobno. Napisal sem: " Ne sprejeti kulturnega boja, ker to je nekaj, kamor ne pelje. " To je stvar, ko se začneš vrteti okoli lastne osi. Če sva že pri cerkvi, cerkev naj poudarja socialne probleme, karitativnost, vrsto problemov, od odtujenosti človeka, mamila, ne se pa spuščati na področje, ki nikamor ne pelje, in to je kulturni boj. Ampak cerkev se zelo trudi, da bi imela vpliv v politiki in v družbi, se pravi vpliv na družbena dogajanja. Zdaj se moramo najprej razumeti, kaj je cerkev, kaj vera. Govoriva o instituciji. Moram reči, da en sprejemam razlaga, da je cerkev institucija. Cerkev so verniki in kler je v službi vernikov. Jaz stvari tako razumem. Tukaj je nekoliko specifičen položaj, ker so vmes zakramenti. Ampak vendar so za mene cerkev prvenstveno verniki. Če hočeš biti pošten, skrbeti za socialno pravičnost, potem vedno treščiš na polje politike. To se vleče skozi vso zgodovino, od antike naprej do danes. So stvari, kjer prihaja med državo in cerkvijo vedno do nasprotij. Najbolj klasičen primer je habsburška monarhija. Vi veste, da je Rudolf IV., znameniti vojvoda, ustanovitelj Sv. Štefana, dunajske univerze, Novega mesta, ki je obnavljal vojvodski prestol na Koroškem, ta je rekel: " Hočem biti patriarh, hočem biti nadškof, škof, dekan itn. " So stvari, ki se prepletajo in to je stalni boj. slika PredvajajCitiraj Vas imajo sicer za govornika, apologeta cerkve. Pravijo, recimo na kritiko, da ima cerkev preveč premoženja, da si je privabila preveč stvari nazaj, ki jih ne potrebuje za svoje osnovne stvari, vi ste hudi na take kritike. Jaz sem se s temi premoženjskimi stvarmi precej ukvarjal. Ravno sedaj se pripravlja, pa ne moja, ene perfektna knjiga. Tukaj so zelo komplicirane stvari. Če gledate strukturo cerkvene posesti, je dvojna. Nobena cerkvena institucija ni mogla nastati, če ni imela gospodarske podlage, da je bila samostojna. Če vi gledate za nazaj, vsak župnik ni bil odvisen, bil je sposoben popolnoma samostojnega gospodarskega življenja, kar je bilo tekom zgodovine uničeno. To je vračanje v nekaj, kar je preživeto že 100 let. Saj to bi se dalo drugače reševati, če bi bilo volje. G. Oman, ki je eden izmed ustanoviteljev samostojne Slovenije, on je bil zagovornik, da bi bil spet Jurski sklad iz tega premoženja in bi se iz tega to financiralo. Tukaj so razne možnosti, ki so se v zgodovini zelo različno izkazale. V Franciji za vse cerkve skrbi država, kot stavbe. Tukaj so zelo različni načini. Rad bi opozoril, da je velik vernikov v cerkvi, ki so s tem, ko so prepustili njive, vinograde, so dali obveze. To je pa eno veliko moralno vprašanje, ki je najbrž pretežko za naju. Kot zgodovinarja vas je sedanji kardinal, dosedanji nadškof dr. Rode, zelo pohvalil. slika PredvajajCitiraj Moram povedati, da se s kardinalom Rodetom poznava še iz Rima, preden je postal nadškof. Bili smo skupaj, dr. Gardina, potem sedanji kardinal Rode, in smo imeli neko krasno diskusijo, kjer sem bil jaz bolj peto kolo, ker sta onadva razpravljala o literaturi. Mene je dr. Rode že v Rimu zelo navdušil, kajti njemu si lahko rekel: " To pa nimate prav. " To pri vseh cerkvenih dostojanstvenikih, pa pustiva imena, ni ravno zaželeno, morate to povedati po ovinkih. Dober sogovornik je. Z njim se da kregati. Slišim, da pripravljate esej o vlogi petja za slovensko istovetnost, da je to drugi konstitutivni element po jeziku. Vprašal vas bom: kako je s tem petjem pri slovenskih politikih? Kolikor vem iz literature, če gremo daleč nazaj, vemo, da je Slomšek bil velik ljubitelj petja, kupil si je instrument in se učil. Sploh je bilo petje pri Slovencih zelo popularno. Za Kardelja vemo, da je silno rad prepeval. Pa novi nadškof Uran. On je pa solist. Njegove solistične posnetke lahko dobite. Glasba je zelo pomembna. To je bil en referat, ki še ni objavljen. Glasba je pri Slovencih, poleg jezika, gotovo najbolj pomembna. Gledam pri slovenskih izseljencih, kako, ko ne znajo več slovensko govoriti, pojejo pa še kot slavčki. Kar me pretrese, je to, da ohranijo slovenski ritem. To rad pripovedujem. Če dovolite, bi še to povedal. Ko smo imeli še skupno jugoslovansko televizijo, smo imeli novoletni program iz Beograda za novo leto. Se spomnite? V Beogradu so hoteli biti pravični do Slovencev in so dovolili, da beograjski muzikanti izvedejo neko polko, valček. To so bili vrhunski glasbeniki. Ampak tista njihova polka je bila totalna polomija, ker niso ritma zadeli. Pri Slovencih, ki so izseljenci že dolgo, pa vendar so ohranili slovenski ritem v sebi. Mislim, da je bilo na vaši televiziji prikazano, ko je umrl Jankovič, kralj polke v Ameriki. Na njegovem pogrebu je igralo 30 ali 35 harmonikarjev. Igrali so slovenske polke. Kaj je bilo? Slovenski ritem je bil ta pravi. In zato mislim, da je glasba izjemno pomembna poleg jezika. Kje pa smo mi Slovenci v tujini najbolj znani? Slavko Avsenik. slika PredvajajCitiraj Jaz sem v začetku omenil, da ste zdaj predsednik programskega sveta RTV. Bili ste deligirani iz civilne družbe. Nekateri so skeptični, ker v tem programskem svetu je bilo veliko laičnih predstavnikov in profesionalnih predstavnikov rimskokatoliške cerkve, da ne bo imela cerkev prevelikega vpliva na programe in druge stvari v tej hiši, tega se bojijo. Jaz ljudi razumem, da se tega bojijo. Vsak strah je treba razumeti. Ampak poglejte, vi ste že omenili, da sem jaz kolumnist Družine. Približno enkrat na mesec ali enkrat na tri tedne moram napisati kolumno v Družino. In jo z velikim veseljem pišem, ker je to zelo odmevno. Jaz še v vseh teh letih nisem enkrat dobil prošnje, navodila, namiga, kaj naj napišem. Zanimivo je tudi, da me ni cerkev prosila, da začnem pisati, ampak dr. Zmaga Kumer, znamenita etnologinja, etnomuzikologinja, ki je nehala pisati in je rekla, če bi jaz to prevzel, ker ona ni mogla več, bila je že prestara. Jaz sem to prevzel. Eni lahko rečejo, da sem slep, ampak jaz resnično ne vidim, ker ni nobene koordinacije. To ni tako enoglasno petje. Vprašal vas bom še, koliko teh programskih, kadrovskih stvari? Generalnega direktorja ste izbrali, o tem je odločal svet. Bomo videli, kako deluje. Zdaj ne moremo še nič reči. Na vrsti so direktorji, potem odgovorni uredniki, ki jih pa vi več ne zbirate, ampak soodgovorni pa ste. Se ne bojite, da bi se ponovila kakšna zgodba od prej, da bi samo ena opcija nastavljala svoje ljudi, da bi kadrovsko ta televizija bila pogojno rečeno desna, se tega ne bojite? slika PredvajajCitiraj Ne. Moram po pravici povedati, da se tega ne bojim. Mislim, da enostavno to ni mogoče. Tudi moram povedati, da v svetu nimam občutka, da je ena opcija tako močna kot druga. Res je, da sta dva duhovnika, eden predstavnik pravoslavne cerkve, res je, da nas je tukaj kar nekaj, ki smo katoličani v svetu, vendar smo zelo iz različnih vetrov. Mene je predlagala civilna družba, torej Zavod za odprto družbo, ki nima zveze s cerkvijo. Jaz mislim, da sem prišel kot kandidat na to listo bolj zaradi svojega zgodovinarskega dela, bolj za zavzemanje slovenstva, kot pa to, da bi bil jaz pripadnik cerkve ali kaj podobnega. Jaz tega ne vidim. Nekaj je. Žal dobivam ogromno pisem- rečem žal, ker mi jih privatno pošiljajo in to nima prave veljave- ljudje me veliko kličejo po telefonu. Ključni problem, ki ga vidim pri televiziji, ni ideološki. Ključni problem je ena spodobnost, da bi bili novinarji spodobni, da se ne bi preklinjalo, da bi bile informacije objektivne, se pravi, da ne bi bilo pobalinstva, odkritega navijaštva. Če smem dati en primer, ki mene zelo razveseli. Jaz sem zelo zadovoljen, ko to poslušam. Mogoče dodam samo še to: en ugled mislim, da bi si moral novi predsednik programskega sveta, in najbrž si to boste prizadevali, za ponoven ugled te hiše v slovenski družbi, za en pravi status teh naših ljudi, ki so tukaj zaposleni. Potem je avtomatično zraven boljši program, ki mora biti dober program, kvaliteten. S tem lahko naprej pridemo in pometemo s tem ali onim. Mene je pred približno 10 dnevi najbolj razveselilo, stal sem pred prehodom za pešce, kjer hodim v službo vsako jutro, se ustavi nek avto, stekla se spustijo in pravijo: " Tukaj smo delavci RTV. G. Granda, mi smo za vas. " To je bila najlepša stvar, ki sem jo do zdaj doživel. Bili so neki tehnični delavci. Nobenega si nisem zapomnil, samo vem, kakšen avto je bil, pa to ne bom razlagal. To je bil zelo lep pozdrav. Meni je to cilj, da bi bili ljudje zadovoljni in ponosni, da so v tej službi, da bi se Televizija Slovenija spet uveljavila, da bi dobila določeno pozicijo v družbi. Mislim, da potencial je, treba je pozitivni naboj sprostiti. Jaz upam, da bom k temu prispeval. Ne pričakujem čudežev, ker je nemogoče pričakovati, da bi se stvari na hitro obrnile. Če bi se pa en pozitiven trend, pozitivno gibanje vzpostavilo, da se bo potem nadaljevalo, kajti ljudje, ki to hišo poznajo, me svarijo, naj ne bom neučakan. To tudi prosim gledalce, ki so od mene preveč pričakovali. Nimam čudežne palice. Pa tudi, če bi jo imel, ne bi želel revolucije. Kajti stvari se niso pokvarile čez noč. Vsaka stvar zahteva svoj čas. Jaz mislim oz. sem prepričan, da je toliko znanja, dobre volje v hišo, da to zmagala nad določenimi dejanji, ki pa hiši niso v čast. slika PredvajajCitiraj Vaša vloga je drugačna, kot je bila prej. Zdaj je programski svet, v ospredju je program. Ali so ti ljudje, ki jim predsedujete, kompetentni, dovolj usposobljeni, da lahko suvereno odločajo in debatirajo o teh programih? Nihče ni popoln. Če pa pogledamo izobrazbeno strukturo, različna področja, od tehnike, sem prepričan, da predstavljamo kar eno dobro povprečje slovenske družbe. Jaz verjamem, da je inteligenca stvar naroda. Mislim, da je notri toliko izobražencev, da bi morali stvari spremeniti, popraviti na boljše. Komaj čakam in imam vtis tudi pri drugih članih programskega sveta, da se naš kadrovski del umakne v ozadje. Kajti vsi mi, tak je moj vtis, smo kandidirali za to, da bi pomagali izboljšati program, da bi delovali v programskem smislu, kadrovski problem pa ni najbolj prijeten. Meni je žal za vseh osem kandidatov, ki niso bili izvoljeni. Do vsakega imam svoje mnenje, ampak to je bilo zelo močno.- Če sem vas prav razumel, v kadrovskem pogledu to ne bo desna televizija? Ne. Kdor pozna moje prijatelje in moj krog, jaz mislim, da bo to neka demokratična slovenska televizija. V skladu s tem, zaradi česar smo se Slovenci osamosvajali. Prof. dr. Granda, veselil me je ta pogovor z vami. Ugotavljate, kaj se kje dogaja, raziskujete to hišo. slika PredvajajCitiraj Čez leto ali dve se bova ponovno srečala, naredila en obračun, kaj se je spremenilo v tem času. Veseli me, da ste bili moj gost. Hvala lepa. Dober večer. Moj gost nocoj je doktor Lovro Šturm. Upokojeni profesor Upravne Fakultete ultete in Minister za pravosodje. Dober večer gospod Minister Šturm. Dober večer. Berem, da imate kopico novosti tam na vašem ministrstvu. Nekatere stvari gredo skozi v parlamentu, nekatere ne gredo. Dela pa imate za dva ministra, ne samo za enega. Čeprav sodite med zelo uspešne delovne ministre nove vlade. Ja. Pokazalo se je, da je kar veliko stvari bilo nedokončanih, ko smo začeli z mandatom in treba je bilo pač zavihati rokave in se lotiti dela. Saj najbrž ni bilo jasno kje začeti. Ja na začetku pa res. Toliko stvari je bilo odprtih, da smo morali vzporedno voditi kar nekaj pro- jektov. Torej ste bili prisiljeni kopico reform recimo začeti? Sploh pa je najbolj pomembna stvar, najbolj pa so sodni izostanki, ki nas preganjajo ali pa vas. Nas, vseh nas. To se je pokazalo že zelo kmalu na samem začetku. Takrat smo dobili zelo odmevno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jo je sprožil Franjo Lukenda. Šlo je za zadevo, ki je bila stara 7 let in podobno je v podobni zadevi razsodilo Ustavno sodišče. Obe sodišči sta ugotovili, da v Sloveniji zaostanki pomenijo tolikšni problem, da se jih je treba ločiti sistemsko. Da nimamo nobenega sistemskega projekta kako se odzvati na prepočasno delo sodišč. Zato smo že takrat zelo zgodaj pripravili projekt in sicer ne več za zmanj- ševanje, kot se je dotlej govorilo, za zmanjševanje sodnih zaostankov temveč odpravo sodnih zaostankov. Ti zaostanki so se nabirali zadnjih 10. let. Ne prej, zdaj. Zakaj? Ti zaostanki so se nabrali pred 11, 10 in 9 leti, takrat. Zaradi slabe takratne pravosodne politike. Pred 11 leti sodnih zaostankov ni bilo, v 3 leti pa so se nagrmadili. Med tem je bila reorganizacija sodišč, slaba pravosodna politika in to takrat v tistih 3 letih. To so bila leta 94 do 96, se je pripad zadev na sodiščih celo zmanjševal in takrat bi lahko popolnoma prišli na popolnoma sprotno delo sodišč. Vendar se je zgodilo nasprotno. Leta 94 je bilo teh zaostankov, torej se pravi nerešenih spisov na koncu leta 240. 000, potem pa leta 97 pa že več kot 600. 000. Kaj to pomeni, da recimo se je povečalo število pravdnih in drugih zadev, da so Slovenci več pravdamo? slika PredvajajCitiraj Ravno sem prej omenil. V tistih letih se je zmanjšalo število pravdnih zadev. To povečanje, te zaostanki. Kaj to pomeni? To pomeni, da v tistih treh letih sodišča niso poslovala tako kot bi morala. Reorganizacija je bila slabo izvedena, sodišč ni bilo zasedenih. Ljubljanska sodna zgradba je bila hiša duhov saj je bila prazna, saj sodniki niso razpisovali obravnav. In sodna mesta niso bila zasedena. Vi ste naslovili ta program z imenom Lukenda. Ja. Po tem gospodu, ki je dobil po Evropskem sodišču tožbo, pritožbo. Koliko je zdaj teh zaostankov? Ali se da številko povedati koliko se je tega nabralo? Ja, ti zaostanki so še vedno vse skozi, ki nas bremenijo. Ocenjujemo, da jih je še najmanj 150. 000. To kar sem vas prejle vprašal ali je v času odkar imamo samostojno državo, se je število tožb in vsega tega, se je vendarle povečalo. To se pa da ugotoviti? Da se ugotoviti. Čeprav vsi govorijo oz. na splošno se govori, da se je število sodnih tožb kot pravite vsako leto, da se je povečevalo. Statistika teh podatkov ne potrjuje. V zadnjih 15. letih je število novih zadev na sodišča oz. pripad zadev kot temu rečemo je več ali manj ustaljen. Niha med 500 in 600. 000 zadev letno.- Česa pa je največ? Največ je seveda premoženjskih sporov, civilnih sporov, tudi dednih sporov. Zelo veliko je tudi nerešenih izvršilnih postopkov in zaostanki so tudi na zemljiški knjigi. Vsaj bili zelo veliki. Mnogi vam očitajo oz. komentirajo ta program, ki ste ga začrtali do leta 2010. Naj bi se zaostanki zmanjšali za 1 / 2, če se ne motim. Tako je. Da je ta program vendarle naiven, da je preveč optimističen. S temi kadri verjetno res, ki jih imate na razpolago. slika PredvajajCitiraj Ne. Program je dokaj konsistentno sestavljen. Pri programu Lukendi, programu za odpravo sodnih zaostankov gre za program, ki združuje prizadevanja različnih državnih organov ne samo sodišč. Tudi ministrstvo za pravosodje, pa tudi drugih ministrstev. Recimo ministrstvo za delo in socialne zadeve, ki pomaga s tem, da zagotavlja sodiščem iz posebnih programov za usposabljanje, dodatno podporno osebje. Zelo veliko take pomoči so sodišča doslej že sprejela in še jih bodo sprejela. Pomemben je tudi vse bolj naraščajoč pomen informatike. Seveda tudi za sodišča je treba zagotoviti potrebne prostore za delo, pogoje dela, tudi varnost na sodiščih. Vse to vključuje program Lukendo. Ključnega pomena pa je seveda angažiranje samih sodnikov. Mi imamo v Sloveniji po vaših podatkih 1000 sodnikov. To pomeni tudi po vaši interpretaciji, da jih je v bistvu na prebivalca največ v Evropi. Zdaj se pravi zaostankov je tudi največ najbrž. To je Predsednik vrhovnega sodišča gospod Testen ugotavlja, da so te vzhodne nekdanje socialistične države pred nami. Nekatere, da so v boljšem stanju. Se pravi, da ta program lahko uresničite samo z dodatnimi, mislim da govorite o 200 novih sodnikov, ki naj bi to pomagale. Zdaj ta program se pravi zakon o začasnih sodnikih, ki naj bi to uredili je zdaj padlo v vodo pri parlamentu. Ideja o nastavitvi začasnih sodni- kov je spodletela že lansko leto. Že na samem začetku, ko se je videlo, da ne bo mogoče dobiti dovolj večine v parlamentu smo takoj začeli iskati nove poti in edina alternativa je bila program za nastavitev sodnikov za dobo 5 let ampak v trajni mandat. To smo med tem tudi sprejeli, dali v projektu Lukenda. Zagotovili potrebna proračunska sredstva in zdaj v letošnjem letu polagoma te sodniki prihajajo na sodišča. slika PredvajajCitiraj Prejle ste mi rekli, da so ti zaostanki posledica tega, da se na sodiščih ni nič dogajalo, da so bile to mrtve stavbe. Se pravi sodišča niso delala, sodniki niso delali. Kdo ni delal, da se je to nabralo? Ali je bila klima napačna, ali je bilo kaj drugega narobe? Ali ni bili prave odgovornosti, niso bili sodniki dovolj plačani? Kaj je bilo, so se te razprave vlekle v nedogled? Sodna mesta niso bila zasedena. Ljubljansko okrajno sodišče, ki je največje sodišče v državi je bilo v teh kritičnih letih zasedeno 30 ali 40 %. In še od tega so mnogi sodniki oz. kar tako bom rekel, sodnice so bile ta čas na recimo porodniškem dopustu. Enostavno pravosodna politika takrat ni poskrbela za to, da bi bila sodniška mesta zapolnjena. Druga stvar je pa to, da ste zadnjič za Delo rekli g. Minister, da je sodnike strah odločati. Kaj ste s tem imeli v mislih? slika PredvajajCitiraj Sodnik seveda, vsak dober sodnik je dovolj samozavesten tako, da se ne pusti vplivati od odvetnikov. In ima suvereno v rokah postopek, ga vodi in tudi temu ustrezno usmerja in zaključuje. Pogoj za to pa je seveda to, da sodnik spis temeljito preštudira predenj pride na glavno obravnavo. Če pa sodnik začne glavno obravnavo in tam šele odpre spis in se potem poduči iz strank, ki so na glavni obravnavi prisotne. Včasih pa tudi niso. Katere so bistvene značilnosti njihovih zahtevkov. Potem seveda zadeve ne more hitro zaključiti in tudi ne more suvereno operirati strankam oz. zlasti njihovim odvetnikom. Dobro. To je en vidik. Sodnik pa mora biti najbrž suveren, mora biti avtonomen, mora imeti primerno plačo. Se pravi, da je materialno nekako neodvisen itn. Tukaj pa je v slabšem položaju kot so odvetniki ali pa bili notarji, ki so bili na boljšem položaju. Odvetniki so finančno v boljšem položaju, oni diktirajo celo zadevo. Oni so tisti, ki imajo iniciativo, ki so bolj spretni in tako naprej. Tako, da ni čudno, da je polno dobrih sodnikov oz. ljudi iz sodišč odšlo med odvetnike. Se strinjate s tem? Ampak tako je vsepovsod na svetu. Tudi ameriški odvetniki so plačani mnogo bolje, vrtoglavo bolje od ameriških sodnikov ali pa recimo tudi po Evropi. Odvetniki, ne bom rekel vsi ampak nekateri dosegajo višje dohodke kot sodniki. To je dejstvo, s tem se je treba sprijazniti. Dejstvo koliko je sodnik plačan za svoje delo samo po sebi ne vpliva na kvaliteto njegovega dela in na samozavest njegovega odločanja. Kaj pa avtonomija? Mnogi sodniki mislijo, da skuša politika vplivati nanje, da jih podcenjuje itn. Tudi znani odvetnik Zdolšek je to na nekem simpoziju kjer ste bili tudi vi, v Portorožu povedal koliko je poskusov vplivanja na sodnike iz strani politike. Zdaj in vedno. Politika si je vedno hotela nekako zagotoviti vpliv v sodstvu, na policiji, v medijih, pa še kje drugje. Tako, da zdaj ni nič drugače. To moram pa kar zavrniti. Ne poznam nobenega primera, da bi prišlo do vplivanja na delo sodnikov. Zlasti v mandatu v katerem sem sedaj. Kategorično zanikam in tudi ne boste dobili med sodniki za to nobenega argumenta. Saj sodniki so na to izjemno občutljivi. Takoj bi se oglasili, če bi bilo kaj takšnega. Tako, da tem splošnim namigom o katerih ste govorili. slika PredvajajCitiraj To ni iz vaše strani, od strani odvetnika je prišlo. Kaj pa imenovanje? Imenovanje pa vendar vi imenujete Predsednika sodišča. To pa je vendarle nekaj, nek pogoj. PredvajajCitiraj Samo tistega, ki mi predlaga sodni svet. Pa še to ni nujno, da ga imenujete pri ljubljanskem. Pazite. Ne. Minister za pravosodje ne more imenovati nikogar za Predsednika sodišča, ki mu ga sodni svet ne predlaga. Sodni svet je recimo predlagal Aleša Zalarja za Predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča. V tem primeru sem se odločil, da tega predloga nisem potrdil. Kakšen je bil razlog? Razloge sem navedel. Nima pa smisla, da jih sedaj navajamo kajti tu gre za konkretno zadevo, nenazadnje tudi za imenovanega sodnika. In mislim, da ni prav, da se o tem primeru pogovarjava brez njegove prisotnosti. Ne govoriva toliko o samem sodniku, gre načelno za stvar. Vi želite, verjetno je generalni razlog, da želite da so sodišča učinkovitejša. Od predsednika je zelo odvisno ali je sodišče učinkovito ali ne. Vi ste v Delu v tem intervjuju rekli, da so. Zanimivo formulacijo: Nekateri predsedniki sodišč so tudi dobri. So vam kaj zamerili to? Zakaj pa bi? Saj statistični podatki to zelo jasno kažejo. Zelo jasno se da razbrati katera sodišča v državi sodijo v boljša in katera ne. Kajti ne smemo pozabiti, nekatera sodišča so cilje iz projekte Lukenda že dosegla. Končni cilj je do konca leta 2010, toda nekatera sodišča so ta cilj dosegla že zdaj. Cilj je pa ta, da imajo ob koncu koledarskega leta manj nerešenih zadev kolikor je polovica vseh zadev, ki so v tistem koledarskem letu na sodišča prišla. Če povem to poenostavljeno, če pride na sodišče 50. 000 zadev in če ima sodišče na koncu leta 25. 000 nerešenih zadev je doseglo cilje iz projekta Lukenda. Če jih ima manj kot 25. 000 je celo še boljše, je preseglo te cilje. Če pa ima nerešenih zadev recimo isto ali pa še več koliko je letni pripad, potem pa seveda je še zelo oddaljeno od tega, da bi zadeve reševali v roku 6. mesecev. Kajti to je seveda glavni namen tega statističnega izračuna. Če imaš na koncu leta nerešenih samo polovico zadev iz letnega pripada to pomeni, da bi povprečno moral vsako zadevo rešiti v 6. mesecih. Mi pa vemo, da ta cilj na večjih sodiščih še daleč ni dosežen. Čeprav te stare zadeve recimo, ki so stare tudi po 10. let. slika PredvajajCitiraj Tudi. Imate občutek seveda, da čim niso bile rešene v 10. letih to pomeni, da niso rešene, da nikoli ne bodo rešene. Tista škoda se najbrž ne da povrniti. Kako bodo pa ti procesi tekli? Bo to pospešeno, po hitrem postopku, kako bo to šlo? Nekatere zadeve niso bile rešene in tudi ne bodo mogle biti rešene, ker niso ustvarjeni pogoji zato, da bi bili rešeni. Recimo, če ni strank, ki bi morale biti pa jih enostavno ni. So odšle v tujino in zadeve mirujejo. Takšni primeri so in to so upravičeno stare zadeve. So pa tudi neupravičeno stare zadeve, če sodišča oz. sodniki zadev niso tekoče obravnavali, niso razpisovali glavnih obravnav ali opravili drugih procesnih dejanj. To pa so zadeve, ki seveda bi morale biti rešene. Ali je mogoče kakšna možnost, da bodo te odškodnine korektne, da ne bodo samo simbolične? Če zdaj govorimo o tem zakonu, ki ste ga sprejeli. Se pravi sojenje v razumnem roku, če se to ne zgodi pa je taka in taka sankcija. Sankcija pa je na primer nekaj 1000 evrov kar je smešno, kar je absolutno premalo. To je satisfakcija, to je zadoščenje. Zadoščenje? Ja, to je zadoščenje. Če je res nastala škoda stranki v postopku, to lahko potem izkazuje s posebno tožbo. Vendar seveda mora zato navesti zelo tehtne razloge. Kakšen je ta odnos gospod minister vas, se pravi ministra s sodnim vrhom? Kakšen je ta odnos? Jaz vidim tukaj v primeru Zalar, ki sva ga omenila ali pa v primeru murskosoboških nastavitev ali pa vaših zahtev po kontroli nekaterih sodnikov, da je bilo polno napenjanja mišic in lokov. Vendarle neko oponiranje, nagajanje mogoče tudi. Je malo tega? Ne, naš odnos je kolegionalen. Vendar pa mora nujno obstajati tudi neka zdrava napetost med Ministrom za pravosodje in recimo med vrhom sodne oblasti. Ta napetost seveda nikdar ne sme poseči v vsebino sodnega odločanja. Tam je nikdar ne sme biti. Pri vsebini sodnega odločanja morajo biti sodniki samostojni. V to izvršilna oblast ne sme posegati. Prav je, da zato tudi povem kajti med vlogami, ki jih na ministrstvu prejemamo in prejemamo jih v povprečju 250 na dan. Je zelo veliko takih kjer se tako ali drugače razni pritožniki pritožujejo češ dosezite, da bo sodišče pravično presodilo v moji stvari. Take vloge minister za pravosodje nima, ne smejo imeti. Kajti sodstvo je tretja veja oblasti, je samostojna veja oblasti in vlada oz. ministrstvo v vsebino sodnega odločanja ne sme posegati. To je temelj demokratične pravne države in razmerij med stebri oblasti v demokratični pravni državi. Pač pa ima seveda minister za pravosodje pravico, da od sodišč, od predsednikov sodišč, od vseh sodnikov skupaj in od vsakega sodnika posebej pričakuje, da zadeve rešuje učinkovito, hitro in sprotno. To pa ima. Kaj je to kar ste napovedali tudi zadnjič v nekem pogovoru, sistem odprtega sojenja, ki ga vi želite uvesti tudi pri nas? V Nemčiji vem, da ga imajo. slika PredvajajCitiraj Ja, v Nemčiji ga imajo. Za sistem odprtega sojenja moramo imeti sodnike, ki dejansko dobro obvladajo svoj posel, poleg tega pa so tudi samozavestni. Tako, da na začetku glavne obravnave strankam ali odvetniku samozavestno povedo: Sprožili ste postopek v katerem nimate nobenih možnosti, da boste uspeli. Kako ste si drznili spoštovani kolega odvetnik sploh predložiti tako zadevo na sodišče. In takoj citira. Recimo nekaj referenčnih primerov. V podobni zadevi je vrhovno sodišče, so višja sodišča že doslej razsodila. Iz teh referenčnih primerov je razvidno, da z vašo vlogo ne morete uspeti. Pričakujem, da jo umaknete. Ali pa recimo reče: Vaše možnosti za dosego uspeha v pravdi ocenjujem na 50 %. Predlagam, da sklenete poravnavo. slika PredvajajCitiraj Pri nas bi odvetniki takoj zahteval uveljavilo mišljenje, žal tudi ponekod v sodstvu, da je sojenje zadeva, v kateri ne veš točno kaj se bo zgodilo, da je treba za uveljavilo mišljenje, žal tudi ponekod v sodstvu, da je sojenje zadeva, v kateri ne veš točno kaj se bo zgodilo, da je treba zadevo voditi do konca in na koncu se bo pokazalo kaj se bo iz sodne zadeve izcimilo. Vendar pa obstojajo vzorci, obstojajo kategorije, obstojajo primeri razsojanja in za mnoge zadeve se da vnaprej napovedati kako se bodo izšle. Ali pa recimo zadevo katerih je bilo ogromno pritožb pred sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. V glavnem je šlo za odškodnine, ki jih zavarovalnica ni hotela plačati ali jih ni hotela plačati v višini v kateri so jih prizadeti od nje zahtevali. Tudi tu bi lahko sodniki odigrali nekoliko drugačno vlogo. Na samem začetku. Zanimivo iz tega vašega dveletnega mandata je dosti smela poteza. Vi sicer uživate kot pravnik, velik ugled ali avtoriteta, tudi imate kaj za pokazati. To kar imava na mizi je samo del teh vaših komentarjev in knjig. Vi ste oklestili notarske honorarje na 1 / 2. Takrat je bilo veliko hude krvi. Zdaj se je pričakovalo marsikaj. Kaj bo pa zdaj z notariati, z notarji, ampak stvar se je dosti umirila. Zdaj vas bom pa vprašal naprej. Ali se bo to tudi pri odvetnikih zgodilo? Ta poteza znižanje notarskih honorarjev je bila nujna. Notarski honorarji so bili absolutno previsoki. Mi smo jih znižali v povprečju za polovico, ponekod še bolj. In ta vložitev se je pokazala kot pravilna, kajti zdaj imajo notarji tudi več dela. Dejansko imajo več strank in to se mi zdi prav, kajti sedanje pristojbine za njihovo delo so zmerne vsaj v največjem številu primerov. Pri odvetnikih pa zelo intenzivno preučujemo sam sistem tarifiranja odvetniških storitev. Prišli smo že do zanimivih primerjalnih ugotovitev. Upoštevali smo tarifiranje odvetniških storitev v nekaterih primerljivih evropskih državah, zlasti v Nemčiji. Upoštevali smo tudi stališča evropske komisije, ki je poudarila, da si tarife odvetniki ne smejo postavljati sami, da mora to določiti dejansko vlada ali Minister, nekdo zunaj odvetniškega združenja oz. odvetniške zbornice. In v tej smeri pripravljamo tudi spremembo zakonodaje. Vendar je treba opozoriti na to, da notarji so v našem ustavnem sistemu glede na to, da je notariat javna služba, javni uslužbenci. Odvetniki niso javni uslužbenci, so del pravosodnega sistema. Vendar delujejo na trgu svobodne menjave storitev tako, da enak način urejanja tarife na področju odvetništva kot ga je bilo možno izpeljati na področju notariata ni izvedljiv. Vendar je pa izvedljivo nekaj drugega. Takšno tarifiranje odvetniškega dela, ki odvetnike spodbuja k sklepanju poravnav in tudi k čimbolj intenzivnem delu na samem sodišču. Ne k zavlačevanju sodnih postopkov ampak k intenziviranju sodnih postopkov. V Nemčiji so tu uvedli premišljen sistem tako odvetniških tarif kot tudi plačevanja sodnih taks in eno in drugo daje odlične rezultate. Če lahko to na kratko povem. Odvetnik, ki sklene poravnavo s stranko je upravičen do 2 / 3 tarife za opravljeno delo, če sploh ne pride na sodišče. Če potem vendarle začne s sodnim sporom lahko dobi samo še 1 / 3 tarife tarife predvidene za priloženo delo. In to ne glede na število glavnih obravnav in drugih opravil, ki jih mora odvetnik v postopku opraviti, če se postopek vleče.- Če greva še dve besedi o ustavnem sodišču. Letos menjamo 5 ustavnih sodnikov. Šest.- Šest? Enega smo že. Še 5. slika PredvajajCitiraj Na vprašanje kolegice novinarke kaj mislite o svetovno nazorskem uravnoteženju sestave ustavnega sodišča. Kakšen pomen vidite v tem. Vi ste odgovorili, da je to kako obsežno vprašanje, da je za to potreben cel intervju ponovno. Ampak jaz mislim, da vendarle ste bili ustavni sodnik, vi ste bili ves čas ves mandat, pa še predsednik ustavnega sodišča ste bili. Se pravi vendarle lahko to suvereno, bolj na kratko razložite. To se mi zdi pomembno. Na kratko tudi ni enostavno. Takšne stvari človek najboljše predstavi v razpravi kjer je več udeležencev in kjer se krešejo argumenti. Dejstvo je, da je to, to se tam dogaja. Se pravi ta razslojenost, enkrat govorimo, da je ustavno sodišče bolj levo, enkrat govorimo, da je ustavno sodišče bolj desno. To se torej dogaja? Saj se mora dogajati. Kajti to je edina garancija za kvalitetno delo na ustavnem sodišču. Bom po domače povedal. Če je preveč ustavnih sodnikov, ki trobi v isti rog potem si ne trudijo za kvaliteto svojih odločb. Kajti nimajo nikogar, ki bi jim ugovarjal, ne pride do kresanja mnenj, ne prizadevajo si za kvalitetno delo in nenazadnje ne dobimo kvalitetnih ločenih mnenj. slika PredvajajCitiraj Kvalitetna ločena mnenja pa med drugim tudi pomenijo impulze za pravno stroko, za nadaljnjo raz- iskovalno delo na odprtih ustavno sodnih vprašanjih. Zato je za vsako dinamično ustavno sodišče nujno, da je tako sestavljeno, da sodniki, če je le mogoče ne odločajo vedno o vseh zadevah. Zlasti pa ne v pomembnih zadevah enostransko. To enostavno ne gre. Kako pa recimo sodniki nas sicer in svetovni nazor. Jaz sem zadnjič nekaj bral, ko sodniško katoliško društvo, ne vem če se ravno tako imenuje, poziva se pravi sodnike k maši. Kaj je pa zdaj to? Poznate to? Ja, to je pojav iz Amerike. Tudi pri nas je bilo to. Ja. To je enkrat na leto. Pri nas to nima realne teže. V Ameriki pa ima zelo realno težo. Glejte. Amerika se zelo pogosto pri nas citira kot država kjer je dosledno izvedeno ločitev Cerkve in države. Kar je nekoliko nenavadno. Nenazadnje na vsakem dolarju piše: Zaupamo v Boga. In God We trust. Se pravi na državnem denarju je omenjen Bog. V ameriškem kongresu pri vsakem zasedanju izvolijo oz. določijo določeno število kaplanov v kongresu, ki se menjajo. Glede na različne vere ampak vsak mandat ima neko število kaplanov. Tako, da Amerika je v tem pogledu zelo zanimiva. Včasih tudi zelo kontroverzna in v Ameriki so tudi običaji teh rdečih maš o katerih se govori. Rdeča maša, ja. To je v bistvu prošnja za razsvetljenstvo. Ja, zdravo presojo. Za zdravo presojo in pri študiju seveda. Veste, moram povedati tudi to. Jaz sem bil gost v Parizu na francoskem ustavnem svetu, ki je opravila svojo defunkcijo francoskega ustavnega sodišča. Francija je tudi zelo znana kot dežela, ki je med prvimi uvedla ločitev cerkve in države. V častitljivi stavbi francoskega ustavnega sodišča se nahaja med sobo Predsednika ustavnega sveta in med razpravno dvorano mala intimna kapelica, ki je vedno na voljo kateremu koli sodniku, če želi, da se zatopi v neko meditacijo ali premislek. Tam je. Videl sem jo, bil sem v njej. Kaj naj rečem. Da se je čas spremenil. Včasih so mogli biti v tistem času vsi sodniki v partiji. Zdaj bi bilo dobro, če bi vsi k maši hodili. Malo v hecu. Lahko tudi tako v hecu rečete. Jaz bom pa tako rekel. Zelo narobe bi bilo, če bi vsi hodili k maši. Zelo narobe. Ampak, če pa so sami taki, da nihče ne gre k maši je pa prav tako narobe. Vi ste član malteškega viteškega reda. slika PredvajajCitiraj Na to ste že nekajkrat odgovarjali. Kaj je to? To je ekspozitura Katoliške Cerkve, močna ekspozitura, ki je zelo močna organizacija. PredvajajCitiraj Ima 11. 000 vitezov. Je v mednarodnem pogledu zelo močna, je stalna opazovalka v OZN v nekih evropskih integracijah. Ima okoli 100 diplomatskih predstavništev in tudi v Sloveniji. Tudi za Slovenijo. Vi ste en izmed močnejših ljudi te organizacije. Močnejših ne. Sem kot navaden magistralni vitez. Kot pravna avtoriteta in tako naprej. To tu ne velja. Ne igra nobene vloge. Res je, malteški oz. suvereni malteški viteški red je zelo kmalu navezal stike tudi z republiko Slovenijo. Prvi stiki so bili vzpostavljeni še s predsednikom Kučanom, ki je tudi dobil posebno odlikovanje suverenega malteškega reda in ki je tudi bil z njimi v stikih. Vendar bi zavrnil trditev, da gre za ekspozituro Katoliške Cerkve. Malteški red je en najstarejših viteških redov. Tisoč let ima? Ja, tisoč let in od vsega začetka se je ukvarjal s pomočjo predvsem bolnikom. V Jeruzalemu so imeli bolnišnice. En del pa je seveda obramba Cerkve, obramba vere? Ja, saj se tudi skozi to pomoč revnim, ubogim in bolnim se to izkazuje z dejanskim delom. Znan je bil po tem, da je imel v Jeruzalemu veliko bolnišnico za tisoč bolnikov, kjer je sprejemal tako Kristjane, kot Muslimane ali kogarkoli. Je recimo to pri vas, ima kakšen pomen, ko recimo se sprejemajo razni zakoni. Vi ste spisali osnutek zakona o verski svobodi. Prej se je drugače imenoval, o verskih skupnostih na začetku. Ima neko vlogo, da ste človek katoliške vere, da ste to in to. Ste bolj pozitivno nastrojeni do Katoliške Cerkve pri nas bolj naklonjeni? Sicer za vas pravijo, da ste zelo naklonjeni. Saj to ni mogoče. Pri pravnemu normiranju to ni mogoče, kajti ustava zagotavlja enakopravnost vseh verskih skupnostih. Tu je treba spoštovati ustavne premise in tudi to kar je že doslej povedalo ustavno sodišče Slovenije, pa to kar so povedala tudi druga relevantna evropska sodišča zlasti evropsko sodišče za človekove pravice. Pa čeprav ta zakon, ki je bil sprejet nekako je bolj naklonjen Rimsko- Katoliški Cerkvi. slika PredvajajCitiraj Kako pa to veste? Ja, površno če ga preletiš vendarle vidiš. Ja površno to ni nič. Tudi v parlamentu so vam to očitali od DeSUS- a in LDS- a. Ali ste se zamislili nad tem, da pa iz vrst pravne doktrine, ustavno pravne doktrine pa ni prišel nikakršni pomislek in očitek glede tega. Pomisleki so prihajali iz vrst ljudi, ki enostavno niso poznali ureditve v državah Evropske Unije in ki niso poznali ustavno sodne presoje sodišč zlasti ustavnih sodišč po Evropi. PredvajajCitiraj Ta zakon je pač v skladu z vsemi. Pravniško korekten. PredvajajCitiraj Zdaj je vprašanje kdo bo od tega imel največ. Največ kar lahko zahtevamo, da je zakon ustavno pravno korekten. Implementacija je pa seveda druga stvar kaj bo imela od tega ta verska skupnost ali ona. Tukaj pa je relativnost, enakopravnosti pa tukaj ni. Če bi pa ta zakon, vi ste govorili slučajno je v Sloveniji res ena verska skupnost Rimsko- Katoliške Cerkve, ki je najštevilčnejša. slika PredvajajCitiraj Vendar jaz gledam na ta zakon kot na nevtralen. Če bi veljal za na primer neko drugo državo, kjer pa ni najštevilčnejša bi ga ravno tako zagovarjal, istega. Recimo kjer je številčna kakšna druga verska skupnost. Ali pa recimo, da bi veljal nekje v arabskem svetu, kjer je število neznatno, ravno tako bi enak zakon zagovarjal. PredvajajCitiraj Vas lahko še to vprašam g. minister, vi imate v okviru ministrstva, izhodišče mogoče za to vprašanje je ta knjiga, ki ste jo dobili brez milosti. Govorite pravzaprav o stvareh, ki so se dogajale po vojni, ki so se potem pokazale za točne. Kaj se je dogajalo z ranjenimi domobranci, ki so bili invalidi, ki so bili v bolnici takoj po vojni, Kako so jih odpeljali pobijati itn. Imate neko posebno skupino na ministrstvu, ki se s tem specialno ukvarja. To je neka komisija mogoče, se pravi za odpravo krivic za narodno spravo. Dve stvari so. Je vladna komisija za popravo krivic, ki je bila ustanovljena že pred mislim da desetimi leti, ki deluje in vseskozi naprej. slika PredvajajCitiraj Poleg tega imamo pa še posebni sektor. Sektorja? Ja. Sektor za popravo krivic in narodna sprava. To je pa pri vas na ministrstvu? Ja. Tudi ta komisija za popravo krivic. Ni na ministrstvu je vladna komisija. Ampak ministrstvo oz. ta sektor zanjo nudi potrebno tehnično delo. Ali je to podvajanje recimo dela instituta za mlajšo zgodovino ali je to kaj drugega? Ker verjetno pa imate vi veliko boljše podatke, ki jih oni nimajo. Ne, to je dopolnjevanje. Oni zelo koristno sodelujejo. Zastavili so že mnogo koristnega raziskovalnega dela. Zlasti glede na žrtve med vojne, povojne žrtve. PredvajajCitiraj Naredili so zelo tehtno študijo in tu so se ti zgodovinarji, ki so pri nas, ki jih ni veliko. To so samo štirje so se zelo koristno s tem ukvarjali. Je bila pa prva naloga s katero so se ukvarjali pa so bila vprašanja judovske skupnosti. slika PredvajajCitiraj Zlasti v zvezi z krivicami, ki so bile storjene judovski skupnosti med drugo svetovno vojno in po drugi svetovni vojni na ozemlju sedanje Slovenije. Bodo dobili tisto nazaj kar jim je bilo odvzeto. Judovska skupnost si seveda predvsem želi, da bi dobila nazaj v simbolnem pomenu vilo Moskovič. Moskovič je izgubil življenje v koncentracijskem taborišču skupaj s soprogo med drugo svetovno vojno. V tej hiši, ki se nahaja v centru Ljubljane je zdaj sedež stranke Social Demokratov in zaenkrat je to vse kar lahko tudi povem. PredvajajCitiraj Upajmo, da bodo morebiti škodo čakali s polico svoje želje, da bodo prišli v ta svoj prostor. Oni bi si tam želeli urediti simbolno prostor za verske obrede pa tudi za to kar pač želijo. slika PredvajajCitiraj Rečeva še kakšno o dr. Šturmu privatno, zasebno? Ta slika, ki ste jo prinesli sabo, to sliko je naredil Nikolaj Omerza. To je deklica v modrem, to je vaša sedanja žena Milica Šturm. Avtorica tudi te knjige Ena in ena ni vedno dve. Zelo duhovito napisano. To ni edina njena knjiga? To je njena prva knjiga, ki smo jo prinesli zato, ker je na tej knjigi tudi prav ta njen portret prikazan. Ja, tu zadaj. PredvajajCitiraj Nikolaj Omerza je v neki vaši družinski zvezi. Seveda. Njen stric je bil njegov brat. A ha. PredvajajCitiraj Smo bili nekako v sorodstvu. Je pa sicer ta vaša družina, ti vaši predniki po vaši liniji zelo zanimiva. Jaz vem, da je bil vaš dedek oz. če greva najprej na pradedka. On je bil kirurg, če se ne motim ali nekaj takega, že tedaj. Praded je bil ranocelnik in kirurg. Kje? V Cerkljah in v Kranju. slika PredvajajCitiraj Državni. A pravi kirurg? Ja, seveda. V bolnišnici? No, takrat ni bilo bolnišnic. On je moral te svoje posege opravljati? Kjer koli v nekih ordinacijah. Ja, v ordinacijah. Dedek pa je bil mornariški, kaj? Nek visok čin je imel, kaj je imel? Ne, ni imel posebno visokega čina. Bil pa je res veliko v avstrijski mornarici. PredvajajCitiraj Pa tudi zelo veliko v Črni Gori, kjer je imela v Boki Kotarski tudi takrat avstrijska mornarica seveda svoje postojanke. PredvajajCitiraj Zelo veliko je spremljal tudi pre- stolonaslednika Franca Ferdinanda. Tukaj so vse reportaže, fotoreportaže iz tistega časa. To je bilo iz prejšnjega stoletja. Je šel z njim okoli sveta? PredvajajCitiraj Franc Ferdinand je šel takrat s križarko Kaiser in Elisabeth na potovanje okoli sveta in tega potovanja se je tudi udeležil moj ded Lovrenc. Ime mu je bilo Lovrenc. Je to on fotografiral? Mislim, da je bil to ladijski fotograf. Nek ladijski fotograf, ki je te fotografije zbiral. Potovanje je bilo dolgo. slika PredvajajCitiraj Šlo je skozi Sueški prekop, Portsaid, Aden, Ceylon, Hong Kong. Potem so šli proti Pekingu. PredvajajCitiraj V teh slikah se tudi vidi trdnjava Portartur. PredvajajCitiraj In potem v Pekingu so prezimili, ponovno so fotografije Portartur. Med tem je prišlo do rusko japonske vojne in vidimo že obstreljevano utrdbo Portarturja. Potem so potovali še naprej. PredvajajCitiraj Seveda so pa te slike edino kar je ostalo iz tega potovanja kajti moj ded je nekje pri Salomonovih otokih zbolel za pljučnico in tudi približno pred 100 leti tudi tam umrl. PredvajajCitiraj Vaš oče pa je bil tekstilni izvoznik tukaj v Ljubljani. Izvoz- Uvoz. Moj oče se je usposabljal predvsem v Kranju. PredvajajCitiraj On je bil strokovnjak za tekstil. Imel je svoje podjetje. PredvajajCitiraj Bil je zelo uspešen podjetnik v obdobju med obema vojnama. Zelo dober poznavalec tekstila in vsega tega je bil. Ali imate tiste dopisnice seboj? Prejle sva jih gledala, ko je pošiljal pomoč tem našim internirancem po Italiji. Ja imam. slika PredvajajCitiraj On je leta 41 po napadu Silosna na Jugoslavijo bil med zelo vnetimi organizatorji pomoči za taboriščnike v Italiji. PredvajajCitiraj Sam imam tako v enem spominu, takrat sem bil čisto majhen otrok, ampak imam v spominu kako so pri nas dol zbirali pakete, jih zvijali in potem pošiljali. Tu imam nekaj takih dopisnic iz raznih italijanskih taborišč, ki so jih prejemniki teh paketov poslali mojemu očetu in s tem potrdili, da so jih dobili. To je bilo dogovorjeno. To so organizirali takrat ljubljanski trgovci. Zelo veliko je bilo tega in to je bila čisto samostojna akcija, dobrodelna trgovska akcija. Za konec bi mogoče pogledala gospod dr. Šturm te posodice. To niso kakšna zrna ampak tole so figure znane igre Go. Kamni se reče. To so Go kamni. slika PredvajajCitiraj Pomemben človek, pomemben tekmovalec, ki ste tudi na Japonskem dobili neko visoko priznanje. Na japonskem sem bil leta 63, na prvem mednarodnem Go turnirju. In takrat sem tudi dosegel naslov mednarodnega Go mojstra, sicer prve stopnje Šodan. Dandanes imamo že mnogo močnejše nazive, vendar je bil takrat to kar zavidljiv dosežek. Ali je to težka igra, to je le 180 kamnov? Vsak igralec ima 180 kamnov, črnih in belih. Kako se to prime? Takole, s tema dvema prstoma. Postavi se potem na sečišče. PredvajajCitiraj Zelo dobro ste postavili. In potem igralca seveda skušata pridobivati z zaporednimi potezami čim več prostora. Če pa obkolite nasprotnikove kamne pa jih lahko tudi poberete z deske. Je to komplicirana igra, se je težko naučiti? Ne, nauči se. Nauči se hitro ampak dobro igrati pa ni enostavno. Je pa tega manj zadnje čase. Tega je bilo v 60- ih letih veliko. Mogoče se malo manj sliši o tem, vendar imamo zdaj kar nekaj dobrih igralcev. Kdo pa vas je navdušil za to? Navdušil me je pa že pokojni kapetan bojne ladje Ervin Fink. On se je tudi seznanil z Go igram slika PredvajajCitiraj v Pulju. Zanimivo, tudi moj ded je bil pravzaprav v Pulju, tam je bila matična luka avstrijske mornarice. Takrat so se takratni obiskovalci daljnega vzhoda, to so bili pomorščaki, so se seznanili med drugimi tudi z to japonsko miselno igro, ki jo igrajo tudi na Kitajskem. In v Pulju je bil tudi prvi Go klub v Evropi ustanovljen. Koliko pa je do šaha recimo? Vi igrate tudi šah? Tudi. Rešujete te šahovske probleme bojda vsak ponedeljek. Vsak ponedeljek pogledam šahovske probleme, ki jih pripravlja moj prijatelj Bruno Parma, velemojster in si vzamem nekaj časa zanje. PredvajajCitiraj Za sprostitev. Jaz se vam gospod minister gospod Šturm lepo zahvaljujem za ta pogovor. Hvala tudi vam za povabilo. Dober večer, dragi gledalke in gledlaci. Moja nocojšnja gostja je ga. Zofija Mazej Kukovič, generalna direktorica Esotecha Velenje, inženirinške firme. Razlog za tale pogovor je proglasitev za Delovo osebnost leta za področje gospodarstva za leto 2006. Dober večer, ga. Kukovič. Dober večer.- Čestitam za to priznanje. Hvala. Ki je bilo kar v ugledni druščini dodeljeno. Med politiki je bil Zoran Jankovič, med športniki ga. Majdičeva in med kulturniki Boris A. Novak. Kakšna je bila pa obrazložitev? Kadar dobimo nagrade, takrat so obrazložitve take... Naj, naj. Mogoče tudi kaj več kot sicer v realnem življenju je. Pa vendar je to lepo slišati. PredvajajCitiraj Jaz si te obrazložitve niti nisem zapomnila. Iz razloga, ker sem bila tako vznemirjena in tako presenečena, da je to sploh možno, da sem jaz to dobila. Moram priznati, da sem do zadnjega razmišljala, kako se bodo stvari razpletle in sem zelo malo poslušala, kaj so govorili. Poudarek na tem, kaj sem skozi svojo zgodovino napravila, kaj smo iz podjetja naredili, kako je spletna stran Esotecha predstavljena s svojimi tehnologijami in še nekaj pohvalnih besed. Konkurenca je bila pa huda. Bila sta pomembna predsednika uprave Krke. G. Colarič in predsednik uprave Gorenje. Zelo spoštljiva direktorja, s katerimi ne želim tekmovati v neki kategoriji, ker ta dva podjetja sta tako velika in tako pomembna za slovensko gospodarstvo. Dobro pa de, kajne? Dobro de, če včasih človek po nekih 15 letih vodenja firme dobi neko nagrado. Dobro de meni, družini in sodelavkam in sodelavcem. Vi ste v tej firmi od vsega začetka. Še prej v časih, ko je bila to firma Eso, v sklopu velenjskega rudnika. Leta ' 92 ste se nekako osamosvojili iz dveh firm Prema in Montaža. slika PredvajajCitiraj Vi ste sicer inženirka. Potem ste delali kot projektantka, potem kot direktorica prodaje, zdaj generalna direktorica. Ta vaša pot je le impozantna. Včasih razmišljam, da župniku je težko uspeti v lastni fari in učiteljici je težko uspeti v lastni vasi. Jaz pa sem skoraj v tej sredini, kjer sem rasla gor. Tudi s svojim delom in vztrajnostjo prepričala tiste ljudi, ki so mi verjeli, da nekaj je za tem, kar govorim in da so šli vzporedno z mano, z ramo ob rami. Zaradi tega so se napredovanja stopnjevala. PredvajajCitiraj Najtežje je bilo takrat, ko sem prevzela podjetje, ko sem ga začela vodit. Podjetje, ki je bilo na dnu. Predvsem zato, ker prej nikoli nisem pomislila na to, da bi bila jaz direktorica tega podjetja. Nisem se ukvarjala s to idejo, da grem po poti, kjer bom direktorica podjetja. Jaz sem bila zelo zadovoljna, ker sem bila projektantka krmiljenja regulacij različnih tehnoloških procesov in sem mislila, da bom to delala celo življenje in me je to zelo zanimalo. Pri tem pa prideš tudi v stik s kupci. Potem je bila že sled na to, kaj pomeni prodati nekaj, ne samo narediti. Na ta način sem začela naprej s tem, da sem naredila kak posel. Pomeni, da sem vnovčila tisto, kar smo znali. To je bilo zelo težko. Tudi okrog leta ' 90. Takrat sem se preizkušala v poslih v Nemčiji, v Berlinu, kjer smo šli trebuhom za kruhom. Takrat z nekaj besedami znanja nemščine, ki sem ga imela, sem šla v ta svet. Vedela sem, da je rešitev tam, kjer je delo. Tam, kjer ga ni, tam ni kaj iskati. slika PredvajajCitiraj Vi ste solastnica, imate 10 % delež. 180 ljudi imate zaposlenih. Kakšen je bil prehod? Vi ste delali v sistemu socializma že kot pomemben človek v tisti firmi, ki se je ukvarjala že z nekimi ekološkimi projekti, zdaj ste postali čisti ekološki inženiring. Kakšen je bil ta prehod po vsebini? Kako gledate na ono delo tedaj in na to sedaj? Najprej gledam na tisto delo prej tako, da je bilo takrat pomembno, da si prišel v službo točno in da si šel točno takrat, ko je bila ura 14h. Takrat smo še delali od 6h do 14h. Večino časa je bilo tako. Seveda smo pa vmes naredili zelo pametne projekte. Neke popolnoma druge prioritete so bile. Takrat ni bilo razmišljanja, ali bo plača ali posel. Nekako so te stvari tekle. Tudi ljudje smo imeli zagotovljeno socialno varnost. Ampak to je bilo tudi vse. Nekih izzivov, kar bi te veselilo, da zmoreš narediti nekaj več, nekaj novega, tega ni bilo. Ampak zato, da si prišel do teh priložnosti, je pa bilo potrebno mnogo težkih poti. slika PredvajajCitiraj Včasih smo rekli krvavega pota. Ko padeš enkrat na tla, kjer ni denarja, kjer ljudje čakajo, da je treba najti denar za plače, kjer ljudje čakajo, kaj bodo delali jutri, pojutrišnjem, ali imajo perspektivo naslednje tri mesece, kaj šele pol leta ali leto, in da se iz meseca v mesec prebijaš po tej poti, kjer ti nihče ne verjame, ker si v propadli firmi, ki je že nekajkrat ni dala prave besede kupcem in na koncu koncev tudi zato, ker si nov ali nova na vodilnem položaju in ženska brez referenc v tem področju, v menedžerskem področju. Vi ste zdaj pomemben človek v Velenju, tudi v Sloveniji. V Velenju so bili svoj čas zelo pomembni ljudje, ki so imeli neko vizijo. Govorili smo, da je Velenje umazano. Velenje je postalo lepo mesto. Neko vizijo so imeli. Kaj pravite? Jaz jih občudujem še danes. slika PredvajajCitiraj Ko je Mestel Žgang napisal knjigo oz. narekoval, da so napisali knjigo Rdeči kralj, se te knjige nihče ni upal dati na plan. Zaradi tega, ker on je tudi kritično ocenil preteklost v tisti knjigi. Prvič sem mu to knjigo dala jaz v firmi Esotech, kjer smo odprli razvojni center Esotech 2000. Takrat je bilo edinokrat pri nas. Kar se tiče g. Atelška, človek je še danes aktiven. Jaz ga imam resnično za vizionarja. Lepo je, da je nekaj takih ljudi, ki jih občuduješ zaradi njihovega vizionarstva, zaradi tega, kar so zmogli takrat, ko ni bilo lahko delati hude korake. Iti se nek standar, ki ni bil najbolj običajen. Nekoč sva se z Atelškom pogovarjala in ugotavljala, kakšen motiv je bil v Gorenju, da so ljudje radi hodili v Gorenje, da so ženske rade hodile v Gorenje. Pravi: " Samo to, ker smo tistega daljnega leta, okrog leta 60 in naprej, naredili po dvorišču asfalt, da so lahko ženske prišle v visokih petah v halo. " Ne morete si misliti, kako je to pomembno za žensko. Jaz vem, da so imeli ti ljudje, o katerih govorite, veliko podporo v slovenski politiki. Ti kraji so bili pod patronatom teh dveh politikov. Pa potem Herman Rigelnik, ki je vodil Gorenje in se je moral dnevno voziti v Ljubljano na pogovore, za kredite, na pogovore s poliki. Kako je pa zdaj pri vas? Koliko pa imate vi stikov s politiki v Ljubljani? Ne preveč. Prevsem zaradi tega, ker se morajo naše poslovne sekretarke kar truditi kak mesec ali dva, da nazadnje iz ministrstva povejo, da minister naslednjih nekaj mesecev nima časa. Nimam tega dostopa, da bi lahko prišla na pogovor k ministru. Srečamo se na različnih prireditvah, sicer je pa izjemno težko za podjetje kot je Esotech dobiti termin pri ministru, recimo za okolje ali gospodarstvo. Pa so teme zelo pomembne, o katerih se je za pogovoriti. Jaz sem omenil, da so imeli ti ljudje vizijo v onih časih. Vi morate tudi imeti vizijo in prepričati morate o tej viziji, o koristnosti te vizije, pravilnosti, vse ljudi okrog sebe. Sicer stvar ne grejo. Je to težko? slika PredvajajCitiraj Ne, ni težko, če imaš do tega veselje. In jaz to veselje imam. Jaz v tem uživam. Uživam v tem, da ljudi prepričam v nekaj, kar še ni videno. Ko vidiš, da ljudje verjamejo, za to pa rabiš ogromno energije, ne moreš prepričevati človeka, da si plehek znotrja, da si prazen, da samo usta delujejo, v glavi pa razmišljaš drugače. Za vse to je potrebno veliko energije. Če jo daš v to, potem ti ljudje sledijo. Seveda so vmes tudi variacije, tudi navzdol. To je nikoli končana zgodba. Tisti, ki so bili včeraj najbolj prepričani, da delamo pravo stvar, so jutri že pri meni in se že sprašujejo, ali je to še v redu. Tu imamo probleme itn. Vedno je treba znova začeti. Vi uživate v tem, da posel priskrbite ali uživate v tem, da vse dobro gre, ali uživate, ko je dobiček? Letos bo dobička milijon evrov, če se ne motim. Ne. Kar se dobička tiče, so velikokrat napisane številke, ki niso prave. Našega dobička je 50 milijonov tolarjev ali nekaj malo več, nekaj malo manj. Ko se piše, se te številke kar malo zaokrožijo. To je iz vaših logov prišlo. Vem. Ampak očitno napačno, na kar smo tudi opozorili. Preveč ničel. Preveč. Najmanjši užitek je v dobičku. Prvi užitek je v tem, da posel pridobiš. V žepu imate tudi neke pogodbe za osem milijonov evrov in še več. slika PredvajajCitiraj To pa je. Zelo lepo je, ko posel pridobiš. To je res dober občutek. To moraš imeti malo v sebi. Druga zadeva je, ko je dobro narejeno in je kupec zadovoljen. To pomeni veliko. Če so ljudje tisti, ki so v tem čutili uspeh, da so začutili, ko neka tehnologija začne delovati, da so spravili statično materijo v živo, da to deluje. In tisti, ki zna v tem uživati, ta je dober inženir. Tisti, ki zna uživati samo v tem, da nariše nek detajl in se ne sekira, čemu bo ta detajl služil, kako funkcijo bo imel za kupca, ta pa se mora še nekaj naučiti z izkušnjami in teorijo. PredvajajCitiraj Bistvo vašega poslva je po eni strani energetika, sanacija energetskih sistemov, tudi dravske elektrarne ste sanirali. Kar pomeni tiste stare elektrarne razstaviti, pa potem sestaviti, to najbrž ni tako enostavno. Ukvarjate se s čistilnimi napravami na termoblokih, smeti, voda, zrak, čiščenje vsega tega. Recimo smeti. Vaša prihodnost, je nekdo zapisal, so potem smeti.- " Budućnost je u smeću, " je zapisal pred 10 leti na eni izmed naših internih delavnic. Vse je pogojeno z zgodovino. Tudi sicer smo se razvili iz podjetja v težki industriji v podjetje z obvladovanjem visokih tehnologij. Medtem je mnogo stopnic. Ena izmed stopnic je bila tudi ta, da smo delali po Evropi posle, da smo bili instalaterji, kjer so nas pač vzeli, samo zato, da smo zaslužili za kruh, pa da smo lahko na koncu leta en računalnik kupili in kak vrtalni stroj in dali plače. ' 95. leta smo pa z Dravskimi elektrarnami podpisali za celovito obnovo. To je bil prvi večji posel, ki je omogočil, da smo lahko razvojno šli naprej. In potem gre zgodba dalje. ' 97 začnemo delati z inštituti. In ravno to povezovanje z nosilci znanj, ko večina ljudi v Sloveniji misli, da je nemogoče, mi dokazujemo, da je mogoče, da se dajo implementirati znanja iz inštitutov in jih prenesti v prakso, če so pravi ljudje skupaj. Prodajate in montirate čistilne naprave. slika PredvajajCitiraj Mi vemo, kakšne so razmere po svetu in doma. Kakšne so pa razmere v Velenju, na vašem dvorišču? Kako čista je Paka? Kako čist je zrak v Velenju? Imate nekaj termoelektraren. Kako je zdaj na vašem dvorišču? Pred 20 leti je bilo stanje zelo slabo. PredvajajCitiraj Upam, da sem prav rekla, 20 let. Ker življenje gre tako hitro naprej. Bo držalo. Z vsemi čistilnimi napravami, z zaprtimi tokokrogi, s sanacijo teh površin, ki so se ugrezale in s čiščenjem vod se je marsikaj saniralo do stopnje, ki trenutno velja za zadovoljivo. Vendar to nikakor ne pomeni, da je to končna stopnja. Zaradi tega, ker zahteve v okolju so nove in nove. Raziskovalci in znanstveniki odkrivajo vedno nove substance, ki vplivajo tako na zdravje kot na celovito okolje. Zato je tudi tukaj še mnogo priložnosti. Kot ste rekli, v odpadkih, v deponiji, kaj gre v zrak. Živo srebro je ena izmed substanc, ki bo v bodočnosti prišla v poštev in se bo izločala iz dimnih plinov. Navsezadnje pa topla greda, ki jo povzročajo vsa kurišča, in zmanjševanje CO2, ki bo tudi zahtevalo svojevrsten pristop v naslednjih 10, 20 leti. Mogoče sem preslišal vaš odgovore. V Paki se lahko človek kopa? Je toliko čista? Kakšen je zrak v Velenju? Na videz je Paka dosti čista. O meritvah v tem obdobju nisem seznanjena. Zgleda zelo čisto, lahko je pa tudi kaj notri. Kak je pa zrak v Velenju, ste mi vi zadnjič omenili, ko ste prišli k meni v pisarno, da se po premogu vonja. Sicer pa je zrak v primerjavi z mesti, ko hodim po mestih v Sloveniji, normalen. slika PredvajajCitiraj Ko pa greš v hribe nad dolino, pa še vedno vidiš obarvano meglo v tej dolini. Jaz se spomnim, ravno pred 20 leti je v tistih okoliških hribih okoli Velenja in Šoštanja zaradi kislega dežja veliko iglavcev propadalo. Danes ste te že požagali. Nekaj so sigurno požagali tisti, ki se s tem ukvarjajo. Sicer je pa to sanirano. Vidno je na iglavcih, da to postaja bolj zdravo. Teh poškodb, ki so bile takrat, ko je žveplov dioksid šel v zrak, tega več ni. To je bilo obdobje nekaj desetletij, ko se je vse prevalilo v naravo. Odvisno na kateri lokaciji si živel. Gotovo so bili vplivi v Velenju od tega. Nekaj morate že znati, da ste lahko na tuje trge prodrli in da ste bili uspešni na kitajskem trgu, tudi v poslovanju z nekaterimi kitajskimi mesti. Kako ste se odločili, da se zapirate tako daleč? V EU je bila sprejeta regulativa, kakršna slika PredvajajCitiraj je bila sprejeta ob vstopu Slovenije v EU- prost pretok storitev je prepovedan za Slovenijo. Mi pa smo storitveno podjetje. Prost pretok storitev je pa v zahodnih državah tako ali tako v preteklosti bil prepovedan. Tega marsikdo sploh ne ve. Ker smo se samo ukvarjali s prostim pretokom kapitala in blaga. Storitve, inženirske storitve pa niso prehodne. Tako kot zdaj Romunov in Bolgarov ne spustijo v te zahodnoevropske države. Ko se ozrež okrog, kaj ti ostane? Nekam je treba iti. Nekam je treba firmo razvijati. Razvijaš jo tam, kjer lahko vstopiš in kjer so potrebe trga velike. In to na Kitajskem definitivno so. Tam je konkurenca strašna- Japonci, Italija, Amerika. Zato od tega trga nikakor ne smeš biti odvisen. Vsaj mi nismo. Zarad tega, ker šele po malih korakih tja stopamo. To je trg, za katerega se ne moreš postaviti v odvisnost in živeti od tega, ker se razmere spreminjajo. Ne samo, da je tuja konkurenca močna, ampak Kitajci obvladajo mnogo več zadev, kot si svet predstavlja. Pri njih je tudi lakota po delovnih mestih. In ne samo po teh rokodelskih, ampak po tistih, kjer je treba mnogo in mnogo znanj. Ta trg je izjemno zahteven. Saj veste, če se želiš izpiliti, potem moraš iti na zahtevno področje. Tako kot pri osebnih krizah. Če pramagaš krizo, iz nje prideš močnejši, kot si bil prej. Vi nastopate v moški disciplini, sploh pa slika PredvajajCitiraj na Kitajskem. Kako ste si upali iti kot ženska tja, se pogovarjati o poslih? Mene vedno mika to, kar drugi rečejo, da je nemogoče. In tudi tu je bilo povedano, da absolutno ženske ne. V svetu je že tako. Če vidijo, da imaš o nečem pojma in da imaš pojma o poslu, da te vidijo kot potencial, ki nekaj obvladaš, potem ni več Kitajca, ki bi imel predsodek, ali si moški ali ženska. Jaz imam občutek, da jim je čisto prijetno, če je ženska ob njih. Če se tu pa tam pošalijo na ta račun, nič hudega. Moraš se znati obnašati kot ženska. Verjetno so ti ljudje drugačni. Tam moraš biti kot poslovnež potrpežljiv, spoštljiv. Te izkušnje imate. PredvajajCitiraj Da ne govorimo o tem, da je tam posla za naslednjih 300 let, kakršno je stanje na Kitajskem. Vi ste se tega posla lotili še posebej, naučili ste se kitajskega jezika. To je pa pri vas mogoče najbolj zanimiva stvar. To se je zgodilo iz dosti preproste zgodbe. Ko smo bili na Kitajskem v gospodarski delegaciji, mislim, da je bila gospodarska politična delegacija, smo se po tistih konferencah razkropili po mestu in naenkrat sem jaz ugotovila, da ni človeka, ki bi razumel dve besedi, ki bi kar koli razumel, da bi se sploh nazaj do hotela dalo priti. Noben taksist ni razumel tega. Potem smo se vozili od enega hotela do drugega in spraševali. Kot nepismeni smo kazali, kje smo doma. Jaz sem videla, da je to obup, če ti v to deželo prideš in o tem jeziku nimaš pojma. Bolje, da tja ne greš. Takrat sem si rekla. Vse, kar sem slišala, me je mikalo. To me je začelo mikati takoj. Ko se začneš poglabljati v ta trg in ko vidiš priložnosti, je mikavno. Enostavno mi je prišlo na misel, ko nisem razumela kitajskih besed in skoraj ne znala priti v hotel, potem se bom jaz tega toliko naučila, da se izgubiti na Kitajskem ne morem. Ko sem posegla v kitajščino, mi je postala zanimiva. Izjemno zanimiva zaradi vsega. Ker so tu zgodbe, pismenke, vse je drugače kot v našem jeziku. Kje so zgodbe? slika PredvajajCitiraj Zgodbe so po svoje v vsaki pismenki. Zgodbe so v razvoju pismenk. Zaradi tega, ker jih oni razvijajo. PredvajajCitiraj Opravičujem se, če zgodovine ne vem preveč. Ampak pri nas za črko A nič drugega ne vem kot to, da je A, Ne vem, kakšen je bil predhodnik črke A. Kitajci pa imajo predhodnike pismenk. Na začetku so narisali človeka v polni podobi, danes so prišli do zelo poenostavljene pismenke. In tudi to, da ti pismenka že pove besedo ali vsaj del besede. To je precej drugače. Pri nas A nič ne pomeni. To me je enostavno povleklo in potem sem začela čitati nekaj zgodovine o vsem tem. Vmes sem pridno hodila na Kitajsko vsakih nekaj mesecev in vedno znala nekaj več. Pika na i je bila, ko so me okoljevarstveniki v Shanghaju povabili, da predstavim na konferenci sposobnosti tehnologij. Jaz sem rekla: " Če ste vi mene povabili na to zadevo, kjer je veliko konkurence evropskih držav, potem pa bom jaz to povedala v kitajščini. " In nihče mi ni verjel. To se je zgodilo čez pol leta. Jaz sem mislila, da je toliko ljudi kot pri nas. slika PredvajajCitiraj Saj veste, kako so konference obiskane. Tako da ti je dolgčas, ko je tam par deset ljudi. Vam tudi? Ja. Potem pridem v tisto dvorano, kjer je bilo temno Kitajcev. PredvajajCitiraj Toliko ljudi, da sem jaz imela blan b pripravljen. Opogumila sem se in šla s to kitajščino gor. Med udeleženci je bila tudi novinarka Dela Zorana Bakovič. Pred njo mi je bilo še posebej nerodno, ker sem vedela, da živi na Kitajskem, da zna kitajsko. Bila sem trda od tega. Padla sem pa v nagovor tako globoko, da sem pozabila, da me je strah. Enostavno je šlo to skozi in bilo je krasno. Ko sem omenila Konfucija, so vsi ploskali. Vi ste to brali? Pripovedovali? Brala sem. To je bila zadeva, ki je naenkrat naredila zelo dober vtis pri Kitajcih. To sem si tudi želela. Naredila je pa tudi dobro reklamo v Sloveniji. Kar pa je za naše podjetje zelo v redu. slika PredvajajCitiraj Pri naši velikosti si sicer nekega dragega reklamiranja ne privoščimo. To pa mislim, da je bila ena izmed boljših. V kakšnem času ste se vi to naučili? Jaz sem se učila približno eno leto. Zato pravim, da jaz kitajščino obvladam toliko, da se znam pogovoriti pogovorni jezik. Jih razumete? Seveda. Z ljudmi, ki preklopijo na mandarinščino. Ker mandarinščina je pri njih tak jezik kot pri nas knjižni jezik. Taka je mandarinščina, ki jo vsi razumejo. Oni med sabo tako govorijo, da samo tu pa tam ujameš besedo, ki jo razumeš. Iz različnih provinc se tudi sami ne razumejo. Morajo govoriti knjižni jezik in se tako sporazumevati. Problem je že tam. Veliko ljudi je polpismenih. 3000 pismenk, slika PredvajajCitiraj ki ste jih prej omenili, je dovolj, da bereš časopis. Univerzitetni profesorji pa znajo 8000 pismenk. Tako. Kar je pod 1500 si nepismen. Se pravi vi ste nad 3000? Ne. Seveda ne. Tudi Kitajci se učijo pismenk in pinin- skoraj naše črke. Jasno, da je tam PredvajajCitiraj veliko tega, kar se čita, drugače. J je dži, x je š itn. Cel kup je teh detajlov, ki se jih moraš naučiti, kako se čitajo. To ti je v pomoč. Dobro je, če tu pa tam katero pismenko poznaš, da se orientiraš. Seveda pa ne, da bi jih poznal vse. Časopise čitati ne znajo tisti, ki se leta in leta učijo kitajščino. To je na taki stopnji komplikacije. Te pismenke so tiste, ki se sestavljajo, dograjujejo, tako da te asocira, ko imaš del pismenke napisane in potem dodajš zraven. Vedno se asociraš na mesec, dan. Sicer so pa to pisavo leta ' 55 modernizirali. Bilo je veliko kritike. slika PredvajajCitiraj Zdaj se tudi vračajo na to staro arhaično, ki je bolj komplicirala. Saj veste, da se tam vse sorte dogaja tudi z izobraževanjem, tudi v času Mao Cetunga se je dogajalo. Vendar je orientacija tam, da je čim več ljudi pismenih in dobro izobraženih. Če hočeš, da je velika populacija dobro pismena, potem je treba te zadeve nekoliko poenostaviti. Vsaj toliko, kot sem jaz slišala, je bilo vodilo pri poenostavitvi. Zadnje pismenke so poenostavljene. PredvajajCitiraj Kljub vsemu, da je poenostavljena, je ne moreš pisati tako, kot mi pišemo, kar v nekem zaporedju črke, ampak je točno določeno, kdaj pišeš pokončni del, kdaj delaš vejice itn. Tukaj ima en primer poenostavitve. To je prejšnja pisava, dosti komplicirana. Na levi je pa novejša, bolj poenostavljena pisava. Vi ste tukaj vzel tako poenostavljeno, ki je malce bolj zahtevna. Dobro je, da se človek uči tiste enostavne, ker se ti zdi super potem, ko se pelješ po ulici, pa vidiš pismenko, ki jo poznaš. Od leve na desno. Ja. Od leve na desno. Pri Kitajcih je zanimivo, da so morali včasih biti politiki in državni uradniki književniki. Vsi so morali znati dobro pisati. Ne govoriti. Potem ko so v javnosti končno spregovorili, Mao in ostali, so bili ljudje zelo razočarani, ko so jih slišali. Prej so jih poznali po tem, kar so napisali, ko so jih pa slišali govoriti, je bilo veliko razočaranje. Sigurno, da je bilo omejeno število ljudi, ki je sploh imelo priložnost se to naučiti. Zato, da se naučiš toliko raznolikih pismenk, je potreben en velik napor in čas. So pa zelo ponosni na to svojo pisavo. Takoj začnejo kombinirati, kako bi vaše ime spremenili v kitajščino in ga kitajsko poimenovali. Tisti, ki to želi, si lahko takoj kitajsko ime da, ko tja pride. In obratno- oni si dajo evropska imena. Tista sekretarka, ki jo imamo dol, si je takoj določila, da je Sofi. Vi imate svojo hčerinsko firmo dol? slika PredvajajCitiraj Podjetje v Shanghaju. Tam dela vaša hčerka? Ja. To podjetje tudi vodi moja hči. Vi imate dve hčerki. Ja. Tukaj imamo to karikaturo. To je bilo enkrat v Ameriki v Teksasu posneto. To ste vi, to je mlajša hčera. Ta je ta, ki je na Kitajskem. Ja. Pri njej sva takrat bile, ko je delala v Teksasu. Ona je tam pridobivala predhodne izkušnje. Za to je imela tudi pogum, da gre na Kitajsko. Tukaj je videla, kaj je to svet, kaj je sociala, kaj milost in nemilost pri dodeljevanju delovnih mest. PredvajajCitiraj Tukaj smo šle v Dalas. Ogledati smo si morale muzej, vso to cesto, kjer so Kennedyja ustrelili. Poslušale smo njegove govore, video posnetke smo prinesle domov. Tam vse sloni po tem dogodku. Potem je tam še nekdo, ki je delal karikature. slika PredvajajCitiraj Vzel si je čas in nastalo je to. Ostaniva na Kitajskem. Tam je posla za takšna podjetja, kot je vaše, za 100 let. Vi verjetno bolj poznate ekološko stanje. PredvajajCitiraj Govorimo o političnih razmerah, o revščini na Kitajskem, ki je še zelo velika. Ekološke razmere so katastrofalne. To bolje poznate. Namesto izpustov CO2 jih je po letu 2000 za 30 % več kot bi jih smelo biti. Vode so v razredu 4 in 3. Nekatere vasi imenujejo kancerozne vasi, polno je rakov itn. Ob tej strašni rasti, 10 % gospodarski rasti, je okolje popolnoma zanemarjeno. Se politika tega zaveda? To priznavajo. Zdaj gre za to, ali bo politika to poskušala urediti, dokler ni prepozno. Dajmo reči, da nikoli ni prepozno. slika PredvajajCitiraj Recimo, da tudi tukaj ni. Vzemimo in Slovenijo in Evropo nazaj. Poglejmo samo nekaj deset let, pa bomo ugotovili, da se je tudi pri nas industrija gradila in nihče ni razmišljal o čiščenju. Poglejte, kaj smo naredili po Sloveniji iz teh dolin, kakršne so bile. Tam dol je populacija enormno zgoščena. V samem Shangahju je 20 milijonov ljudi. Če bi oni živeli tako potratno, kot mi živimo, in bi porabili toliko produktov hrane, potem ne vem, kako bi to funkcioniralo. Oni se tako hitro razvijajo. Vse se gleda samo zato, da je produkt, da je delovno mesto, da so proizvodi. Da je pa to ranilo okolje do onemoglosti, vidijo sedaj, ko je zadeva že tako daleč, da morajo umetni dež delati, če ga želijo imeti, da morajo okrog Pekinga izseliti vso industrijo, da bodo Olimpijske igre tam, ker je to nemogoče, da se pripravljajo monitoringi za vsa mesta, kjer bodo merili in ugotavljali, kje so nujne sanacije, da imajo tudi zakonodajo, v partijski strategiji so si zadali, da je harmonija človeka in okolja ena izmed petih temeljnih strategij. Vse to je, ampak vseeno se ljudje zelo težko odločajo in grejo potem tudi v ekološke programe. Kljub sili. Tudi pri nas imate primere. Tipičen primer so ZDA, ki so prvi onesnaževalec kar se tiče izpustov. Šalijo se iz tega. slika PredvajajCitiraj Ko si teden dni v Shangaju ali v katerem koli večjem mestu, potem kašljaš 14 dni, ko prideš domov. Ne moreš tega preživeti, brez da bi čutil ene posledice. Ker je zrak resnično katastrofalen. Da o vodah ne govorimo. Jaz verjamem, da Kitajci vedo, da niti oni ne morejo preživeti v tem. Na koncu koncev pa tudi ta naša zemlja ne more preživeti v tem, če jo bomo izkoriščali samo z boljšimi materialnimi dobrinami, pa pozabili na druge vrednote. So te vaše Bele vode nad Šoštanjem, od koder ste doma, še tako lepe bele, čiste, kot so bile? Veste, da so res. Velik del Saleške doline se napaja iz tega področja. Zaradi tega, ker imamo ogromno vodotokov. Nad nami je uglasni ognjenik, ki bruha čisto vodo. Res jo bruha. Zato sem na sestanku s slovensko znanostjo in raziskovalci, ki smo ga imeli na temo vod, tehnološka platforma za vode, so mnogi pripovedovali o oporečnih vodah na različnih področjih. Vpliv kmetijstva, industrije ipd. Povabila sem jih, da pridejo pod Smrekovec vsak s svojo stekleno steklenico in si natočijo vode in jo odnesejo domov. Pa predvsem, da se je napijejo. Vaša zgodba, ga. Kukovič, je zgodba o uspehu in o zavidljivem osebnem vzponu. Vi izhajate iz družine, kjer je bilo sedem otrok. Najbrž je bilo tedaj težko živeti tam gor, denarja najbrž ni bilo na pretek. Z delom ste že kot študentka uspevali. Delali ste tudi kot gozdarka. slika PredvajajCitiraj Ta uspeh je podoben uspehu teh, ki jih gledamo v filmih ameriških poslovnežev, ki so začeli iz ničle. V Ameriki je zanimivo, da tisti, ki je začel iz nič in tisti, ki zna tudi propasti in se na novo dvigniti, da je to za njih vrednota. Pri nas v Evropi je pa to malo bolj tradicionalno. Gleda se, da tiste družine in tista podjetja, ki so lastniška že desetletja nazaj, da to spada in je zgolj slučajno, če se od kod drugo prebije še kdo. Jaz lahko rečem, da me je vse, kar je v življenju zgledalo težko, pa tudi bilo je večkrat težko, krepilo. Tista mladost, ki sem jo jaz preživljala v teh hribih, je bila tako lepa, da bi jo privoščila danes mladim oz. otrokom, da bi lahko doživeli še nekaj tako pristnega. Saj ni pomemben denar. Lačni nikoli nismo bili in tudi brez obleke ne. Vrednota je ta družinska ljubezen. Življenje z naravo, imeti možnost se igrati z živalmi, imeti živalski svet doma. Ta slika, ki jo imate v pisarni nad vašo delovno mizo, ta voz, mož in žena na njem, je to podoba vaše mladosti? Ja, to je podoba moje mladosti. S tem, da bi ta voz moral biti obrnjen v breg. Zaradi tega, ker pri nas je strmo. Ni taka ravnina, kot je tukaj. Pa vendar me zelo asocira na to trdo delo in tudi na očeta in mater, ki sta relativno mlada umrla, že pred 25 leti. Zato mi je ta slika toliko pri srcu. Nikoli ne želim, da bi mi bilo nerodno, da bi prikrila te moje začetke. Jaz sem na to res ponosna. Predvsem zato, ker želim pokazati, če človek hoče, potem zmore. Če hoče ali je tudi talent. slika PredvajajCitiraj Prej sva govorila, da ste se v slabem letu naučili kitajščine. To je nabrž tudi talent. Tudi za to, kar delate, morate imeti talent. Ni dovolj samo hoteti. To je težko presoditi, ali je talent ali ne. Jaz sama zase tega dejansko ne vem. PredvajajCitiraj Moj talent je sigurno imeti občutek do človeka. Jaz človeka čutim. Vedeti, ali sva na skupnem imenovalcu, ali se znava dogovoriti, da bova nekaj naredila itn. Odnosi do ljudi in med ljudmi, za to res lahko rečem, da imam talent. Ali sem si to privzgojila, me je to mati naučila s svojo vzgojo. Kot berem iz teh vaših publikacij, vi znate z ljudmi delati, to je definitivno. Jaz vidim, kako vi znate stimulirati ljudi. Imate vsako leto proglasite najboljših toliko in toliko. Imate znanih 25 japonskih zapovedi. Jaz jih ne znam na pamet. slika PredvajajCitiraj To so pomembne zadeve. Vi z ljudmi očitno znate. Verjetno ste tudi strogi, kot slišim. Res sem stroga takrat, ko je treba. Ker me je to življenje naučilo. Ne moreš biti popustljiv šef. Ker popustljiv šef je slabš šef. To pa ne pomeni, da nisi do ljudi sicer zelo korekten in da se ne trudiš jih motivirati. Potrebno je vsak dan razmišljati o motivaciji. Zakaj bi se nekdo trudil, zakaj bi delal- poglejmo, ali mu je dobro to, kar počne. Mogoče komaj razmišlja o tem, kako bo šel drugam, kako ima fige v žepu. Tako kot sem jaz vesela te nagrade, tako so tudi sodelavci v primerih, ko so proglašeni za inovatorja leta, naj sodelavko ali naj sodelavca leta, so postavljeni na piedestal, se vidi, da so nekaj naredili. Še nisem videla nekoga v podjetju, ki bi mu rekel, da je ta nagrada brez veze, da mu nič ne pomeni. To so se verjetno Grki spomnili, Egipčani, ne vem, kdo- nagrade so motivator. Tu ne mislim, da morajo biti nagrade ravno v denarju in v nekih materialnih vrednostih. Velikokrat je za človeka nagrada tudi, če ga vprašaš, ali je njegova mama, ki je bila še včeraj v bolnici, že doma. Tudi to je nagrada. Lepa beseda. Hvala lepa. Še enkrat čestitam za to nagrado in hvala lepa za tale pogovor. Hvala lepa vam za povabilo in lahko noč. Lahko noč. "Slovenci svoje državljanstvo poznamo le, ko gremo na nogometne tekme" Boris Pahor praznuje 97. rojstni dan 26. avgust 2010 ob 16:48 Ljubljana - MMC RTV SLO "Dokler imam toliko pameti, da jo lahko sam "dirigiram", ne bom odnehal," je na kratkem opoldanskem praznovanju svojega 97. rojstnega dne, ki so mu ga pripravili v knjigarni Konzorcij, pripomnil zadovoljni Boris Pahor. Tržaški pisatelj je rojstni dan preživel v družbi knjig in založb, ki sta natanko pred enim letom izdali njegova izbrana dela. Na sprejemu, ki sta ga njemu v čast pripravili založbi Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, je v dar dobil monografijo o slovenskem arhitektu in urbanistu Maksu Fabianiju. Knjiga ni bila izbrana naključno: ne samo da sta oba Primorca in zavedna Slovenca, prav po Fabianijevih načrtih je bil zgrajen Narodni dom v Trstu, katerega požig je pred 90 leti Pahor videl na lastne oči - izkušnja, ki jo danes navaja kot tisto soočenje s fašizmom, ki je v njem zasejal sovraštvo do zatiranja svobodne misli. "Vesel sem, da danes tukaj vidim tudi precej mladih ljudi," je pripomnil Pahor. "Ker kakšen smisel bi imelo govoriti ljudem, ki imajo življenje že za seboj?" Sam se namreč rad odzove vsakemu vabilu na italijansko in slovensko šolo, naj spregovori o vprašanju fašizma. In čeprav pri mladini nikoli ne naleti na odpor, pa čuti, da o zgodovini niso dovolj poučeni: "Ta mladina nima konkretno pravega pojma o tem, kar danes govorim o Narodnem domu, o fašizmu." Narodne zavesti ne gre enačiti z nacionalizmom! Bodimo vsi za evropskega človeka, a ohranimo pri tem svoje obraze. S to mislijo takrat 22-letnega Srečka Kosovela Pahor povzame vse, kar bi rad predal generacijam, ki prihajajo. Narodno zavest danes pri mladini iz strahu, da se ne bi prevesila v nacionalizem, premalo gojimo, je prepričan. Da se je v nekaterih primerih nacionalna zavest spreminjala v nacionalizem, je od nekdaj veljalo, a to ne pomeni, da, denimo, Španci, Nemci ali Francozi ne skušajo obvarovati svoje identitete. "Kako boš ohranil neki jezik, če nimaš nekega prepričanja, zakaj ga boš ohranil?" Dvajset let pozneje in še vedno ne izobešamo zastave V sodobnem globaliziranem svetu se velik del mladine, predvsem tiste na levici, danes niti zaveda ne več, da je njihova domovina Slovenija. "Če še po dvajsetih letih Slovenci ne čutijo potrebe ob državnem prazniku izobesiti zastavo, kje je potem narodova zavest?" se sprašuje Pahor in nato duhovito nadaljuje: "Mi še v svoji himni ne priznamo, da smo Slovenci. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan - vse lepo in prav, narodi so nam lahko hvaležni, a kje je kakšna omemba našega? Poglejte samo Francoze: Allons enfants de la Patrie! Domovina takoj v prvem verzu. Vi pa slovensko državljanstvo priznate le, ko imate nogometne tekme." Druženje se je končalo s pisateljevim podpisovanjem knjig, med katerim je na vprašanje, ali ima ob tej častitljivi starosti še kakšno neizpolnjeno željo, odgovoril, da bi si želel dočakati izid knjige, ki bi nacizem obravnavala tako, kot je Nekropola tematizirala fašizem. Mi še v svoji himni ne priznamo, da smo Slovenci. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan - vse lepo in prav, narodi so nam lahko hvaležni, a kje je kakšna omemba našega? Kot je uvodoma slavljencu v čast povedal predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšič, je treba občudovati predvsem Pahorjevo zavezanost knjigam in prek knjig zavezanost resnici ter svobodi, ne glede na okoliščine, v katerih se je znašel. Janša: Partija ali njena naslednica udbomafija očitno še vedno živa Janša ponovno zanika povezavo z nakupi patrij 27. avgust 2010 ob 09:15, zadnji poseg: 27. avgust 2010 ob 11:01 Ljubljana - MMC RTV SLO "Samo v najbolj totalitarnih režimih časopis vladajoče partije ekskluzivno objavi obtožnico prej, preden jo dobijo obtoženi," je Janez Janša zapisal v odzivu na razpletanje afere Patria. Kot je znano, so mediji že v četrtek zvečer povzemali pisanje današnje Mladine, da je državna tožilka Branka Zobec Hrastar proti predsedniku SDS-a vložila obtožnico, v kateri naj bi bil obtožen "poskusa sprejemanja daril za nezakonito posredovanje" ob nakupu finskih oklepnikov patria. Kako močni so dokazi proti Janši? "O nakupih finskih oklepnikov nikoli nisem niti odločal, kaj šele da bi "poskusil sprejeti darila za nezakonito posredovanje". Z nikomer, ki naj bi bili skupaj z mano navedeni v obtožnici, nikoli nisem ne osebno ne po telefonu govoril o oklepnikih patria. Niti jaz niti kdor koli drug pristojen v SDS-u ni nikoli zahteval kakršnih koli nagrad ali daril v zvezi s Patrio in jih še manj prejel. Če je kdorkoli v komunikacijah o nabavi oklepnikov patria nepooblaščeno uporabljal moje ime ali ime SDS-a, je to enostavno dokazljiva zloraba," je zapisal nekdanji predsednik vlade. Finski kriminalist Kaj Erik Björkqvist, ki je glavni preiskovalec zadeve Patria, obtožnega predloga proti Janši ni želel komentirati. "Nobenih komentarjev s Finske," je dejal za MMC in pojasnil da je to slovenska notranja zadeva, ki še ni uradna. Za komentarje, če bodo potrebni, bo tako na voljo, ko bo okrajno sodišče obdolženim obtožnice izročilo. "Tožilka Hrastarjeva po pisanju Mladine v obtožnici ne navaja nobenega dokaza, ki bi prej citirano obtožbo proti meni kakorkoli utemeljil," pravi Janša in navaja tudi poročanje Pop TV-ja, da naj bi bila tožilka prepričana, da se je obtoženec "zavestno izogibal neposrednim kontaktom s Patrio, ker se je zavedal storitve kaznivega dejanja, zato mu očitajo ravnanje z naklepom". Janša: Tožilec iz montiranih Dachauskih procesov bi bil ponosen na Hrastarjevo "Hrastarjeva torej prizna, da nima dokazov za obtožbo in to opraviči z znanim retoričnim obratom iz stalinističnih procesov. Tudi tam so žrtvam očitali, da so nedvomno krivi, čeprav ni dokazov. Teh dokazov pa ni zato, ker so se obtoženi zavedali svojega zločinskega početja in so jih zato tako zakrili, da jih preiskovalci niso mogli najti. Zaradi tega so jih še strožje obsodili, češ da so vse počeli premišljeno, naklepno. Ni kaj, tožilec Krivic iz montiranih Dachauskih procesov in tvorec komunistične represivne zakonodaje Ljubo Bavcon bi bila nedvomno ponosna na Hrastarjevo," je prepričan predsednik SDS-a Janez Janša. "Slovenci smo se osamosvojili, sprejeli novo ustavo in menda celo evropske standarde. Očitno pa so nekatere stare totalitarne metode preživele tudi v novi preobleki. In očitno niso iste samo metode, isti so tudi ljudje, ki jih uporabljajo in tej rabi vsaj zaenkrat ni videti konca," meni. Je Hrastarjeva na koga pozabila? "Zanimivo, da je Hrastarjeva že pred tedni vložila obtožne predloge zoper Karla Erjavca in Albina Gutmana zaradi nevestnega dela v službi ter še proti nekaterim uslužbencem ministrstva za obrambo zaradi zlorabe položaja. Nikjer pa ni podobne obtožnice proti ministru Antonu Grizoldu, predsedniku vlade Antonu Ropu ali uslužbencu MO Kremljaku, ki so leta 2004 najprej odločali o nakupu oklepnikov, nato pa podpisali pismo o nameri, s katerim so brez kakršnegakoli izbornega postopka in seveda brez javnega razpisa obljubili "posel stoletja" svojemu strankarskemu kolegu Zdenku Pavčku, ki so mu malo prej za bagatelno ceno prodali državni delež v Sistemski tehniki. Vse to je bilo podrobno razgaljeno v Državnem zboru in v medijih. Spoštovana tožilka Hrastarjeva, ali to za vas ni bila zloraba položaja? Ali za omenjene gospode mogoče veljajo drugačna ustava in zakoni," se sprašuje. Janša zatrjuje, da je bil cel mesec doma, na naslovu stalnega bivališča, a obtožnice ni prejel. "Državna tožilka Branka Zobec Hrastar je očitno poskrbela, da jo je še pred mano prejel ter še pred sodiščem "strokovno" preizkusil režimski novinar Borut Mekina," piše. "Hrastarjeva je žena "udbaša", ki je sodeloval pri aretaciji v aferi JBTZ" "Ob tej zlorabi pravnega reda sem se spomnil vročega in zatohlega večera leta 1988 po moji aretaciji, ko so me odpeljali v zapor na Povšetovo ter mi tam izročili priporni nalog, na katerem je pisalo, da se lahko nanj pritožim na senat temeljnega sodišča v Ljubljani. Od paznika sem dobil papir in svinčnik in napisal pritožbo, ki bi jo moral zaporniški kurir odnesti na sodišče. A glej, takrat se je od nekod pojavil udbaš Zvonko Hrastar (mož tožilke Hrastarjeve), ki je sodeloval tudi pri moji aretaciji in zaslišanjih ter dejal, da bo kar on odnesel pritožbo na temeljno sodišče. Da bo tako hitreje tam ali nekaj podobnega. Moja pritožba ni nikoli videla ljubljanskega temeljnega sodišča. Čez čas se je izkazalo, da jo je Hrastar odnesel naravnost na vojaško sodišče, čeprav to ni bilo pristojno za civilni pripor. S tem nezakonitim trikom so se izognili tudi najmanjšemu tveganju, da bi mogoče kak civilni sodnik podvomil o utemeljenost aretacije," dogodke izpred dobrih 20 let opisuje Janša. Preberite tudi: "Ker afera Sova ni dosegla svojega namena, jo je zamenjala afera Patria" "Ne vem kdaj in kje, a očitno je še vedno živa partija ali njena naslednica udbomafija ali kakorkoli kdo pač poimenuje preživele metode in organizacije stalinističnih časov na Slovenskem, naročila navezi Kos - Hrastar, da obračunava z mano. Tožilka Hrastarjeva je bila namreč dežurna tožilka tudi v času afere Depala vas, ko je Drago Kos, ki se je sicer predstavljal kot Peter iz Sove, nagovarjal policijskega sodelavca, kako naj provocira vojake slovenske vojske, da bodo grozili novinarjem in jih pri tem posname. Posnetke pa so nameravali uporabiti za diskreditacijo in odstranitev takratnega ministra za obrambo. Ponarejene dokumente v aferi Depala vas, ki naj bi me bremenili, pa je seveda ekskluzivno objavilo glasilo teh ostankov stalinizma, t. j. Mladina," razkriva Janša. Afrea Patria pred volitvami v DZ in lokalnimi volitvami "Afera veliki pok iz Finske se je začela tik pred državnozborskimi volitvami pred dvema letoma. Seveda povsem slučajno. Danes Mladina objavlja obtožnico tik pred kampanjo za lokalne volitve. Tudi to je seveda zgolj slučaj," ugotavlja. "Vlada je bila doslej uspešna samo pri prodajanju slovenskega morja, vse drugo se ji je sfižilo, ankete ji kažejo prepričljivo najnižjo podporo v vsej zgodovini Slovenije. Če bi bila to kaka druga vlada, bi jo predsednik republike, bivši predsednik, sindikati, civilnodružbene organizacije, novinarska združenja in mediji že zdavnaj pozivali k odstopu. Ker pa je to "prava" vlada, so vsi neznansko prizanesljivi in najmanj, kar lahko podporniki storijo, je odvračanje pozornosti od krize in dejanskih problemov, ki jim oblast ni kos. Dovolj je bilo pisanja o brezposelnih, ki so presegli magično mejo 100.000, dovolj o stečajih in bedi delavstva v gradbeništvu, ki krvavi za blagor Jankovića in drugih tajkunov, dovolj pisanja o strmo naraščajoči zadolženosti. Po dveh letih te vlade so izgovori na prejšnjo nekoliko manj prepričljivi, zato je potrebna nova bombastična tema. Patria. Vsaj do lokalnih volitev," je v odzivu na poročanje medijev, da je bil zoper njega podan obtožni predlog v zadevi Patria, še zapisal Janša. Ana Mavsar Ovce, ki verjamete tej aferi, se vprašajte ali ni za dokaz podkupovanja pomembno odkriti podkupnino? In kje je podkupnina? Ni je. Samo neka sporočila, kjer naj bi se dokovarjalo o delitvah provizij (če gre sploh za provizije), med tretjimi osebami, kjer po bujni domišljiji PM pomeni Janeza Janšo. Kaj se je pa zgodilo s črko "J", da ni več aktualna? Zgodba pač nima neke rdeče niti. Zanimivo pa je, da se, vsaj po naših informacijah, finska policija in finsko tožilstvo nista strinjala z obtožnico zoper Janšo, do razkola – zaradi Janše in pomanjkanja dokazov - pa naj bi prišlo tudi med slovenskimi kriminalisti. S primerom Patria se prav tako ni ukvarjal Nacionalni preiskovalni urad, ampak ad hoc skupina kriminalistov znotraj Policijske uprave Ljubljana, vodilno vlogo pa je igral dolgoletni kriminalist Jure Rus, dober prijatelj odhajajočega predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa (nesporno enega izmed največjih akterjev afere Patria) in njegovega tesnega sodelavca ter bivšega policista Bećirja Kečanovića. Kaj pa to??? Prosim za odgovore!!!! Zanimivo pri vsem skupaj pa je to, da bo Patria skušala krojiti še ene volitve... Očitno se titoistična klika še vedno drži tistega preverjenega recepta: najprej diskreditacija, potem likvidacija. Pa saj ne moreš verjet, da je to res "Hrastarjeva je žena "udbaša", ki je sodeloval pri aretaciji v aferi JBTZ" Upam da je to kakšna pomota, kajti kaj takega je verjetno možno le v S. Koreji, Iranu... Vse se vrača, vse se plača. Zdenku Pavčku - kreatorju Patrie - se podirajo tla pod nogami, zaradi zadolženosti firme. V tem političnem sistemu in pri tej politični garnituri sem desničar. Pa čeprav sem splošno bolj naklonjen levi politiki. Ampak v Sloveniji levega pola dejansko ni. Levo strujo vodijo turbokapitalisti ali bivši socialisti, ki z moderno levico nimajo nič skupnega. Levo usmerjeni, poučite me pa mi povejte kaj ima ta vlada ali levi trojček, da se ima za slovensko levico. Mogoče je odgovor ta, da je na drugi strani JJ? Še vedno čakam odgovor. Sem prepričan, da ga ne bom deležen, ker se ve kakšen je odgovor na vprašanje. Vsaj nekaterim je jasno. Se POPOLNOMA STRINJAM!!! Če bi SLO imeli normalno, moderno levico bi mogoče dobla celo moj glas.....samo kaj, ko ta kvazi levica to sploh ni........navdni turbokapitalisti..... Po drugi strani so posamezni akterji afere Patria v tem času temeljito prenovili svojo kariero. Bivši direktor finske komercialne televizije YLE Mikael Jungner je postal generalni sekretar finskih socialnih demokratov, bivši poslanec LDS in nekdanji generalni sekretar Pahorjeve vlade Milan M. Cvikl, ki je medijsko "zaslovel" kot vodja parlamentarne preiskovalne komisije v aferi Patria, je postal revizor Evropskega računskega sodišča, kjer prejema 18 tisoč evrov mesečne plače. V Luksemburg je s Cviklom, po številnih tabloidnih pripetljajih, odšla tudi njegova nova žena Jerca Legan Cvikl, nekdanja pogodbena svetovalka družbe Viator&Vektor in tajkuna Zdenka Pavčka, odstopljenega predsednika gospodarske zbornice ter lastnika podjetja Sistemska tehnika, ki se je neuspešno potegovalo za posel s finsko Patrio. Roka Praprotnika, novinarja časnika Dnevnik in paradnega novinarja afere Patria, pa bo predsednik republike Danilo Türk skoraj zanesljivo imenoval za namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije. Re - te naše ljubljene komuniste še milošević ni hotel imeti, zato pa jih je nagnal, ko je ugotovil kakšne gnide so.+ 1 glas Nikoli nisem bil član zločinske organizacije, čeprav so me malodane tja rinili vsak dan, zato me prosim, ne tunkaj nekam, kjer nikoli nisem bil. Mimogrede, tudi v cerkev nisem in ne hodim. Sem pa imel nemalo problemov, ker nisem tulil v isti rog z rdečim tropom, pa moji starši tudi, čeprav sta bila oba v partizanih, pa po vojni nista hotela nič več slišati o njih, ker upora itak ni bilo, samo skrivali so se visoko v hribih in globoko v gozdovih. Mazej Kukovič: Iz nemogočega se da narediti mogoče Intervju z Zofijo Mazej Kukovič, kandidatko Slovenske demokratske stranke za ljubljansko županjo 28. avgust 2010 ob 15:00, zadnji poseg: 28. avgust 2010 ob 15:31 Ljubljana - MMC RTV SLO Verjamem pa, da je veliko tistih, ki so v dvomu, ali je obstoječe stanje za Ljubljano najboljše, je v pogovoru za MMC povedala Mazej Kukovičeva, kandidatka za ljubljansko županjo. Zofija Mazej Kukovič, nekdanja ministrica za zdravje, ki je v zdravstvenem resorju v Janševi vladi zamenjala Andreja Bručana in je v politiko prišla iz gospodarstva, je še poudarila, da se iz nemogočega da narediti mogoče, če ljudje to želimo, hočemo in če je to razumno ter racionalno. Pravi, da v preteklem mandatu ni zasledila primera, ko bi se šibka opozicija v mestnem svetu upoštevala kot partner pri sprejemanju odločitev. Bistveno se ji zdi odpiranje, gospodarsko povezovanje mesta v svet, kot pogoj pa postavlja tolerantnost. Je bila vaša odločitev za kandidaturo težka, kako ste doživljali prve odzive, pričakovano, presenečeno? Odločitev je gotovo bila zelo premišljena. Jaz sem naredila sama s sabo najprej veliko samoizpraševanje: kaj lahko doprinesem, kaj lahko doprinesem za javno dobro v Ljubljani in kaj zmorem, ali imam prave izkušnje, ali sem resnično lahko tista, ki lahko za volivke in za volivce prinesem dodano vrednost? In ko sem našla na to odgovore, sem si rekla: Zmorem. In presenečenja ob moji najavi kandidature oz. na novinarski konferenci in v pisanju praktično ni bilo. Bolj pozitivno - mogoče, če že presenečenje, potem bolj v pozitivnem smislu -, kajti kot ministrica za zdravje sem takrat doživela izjemno hladen tuš, ko sem prišla v politiko, tokrat se mi zdi, da je bilo poročanje zame malo lažje - zdelo se mi je korektno. Dejali ste, da ne boste tekmovali z Jankovićem, ampak z volivkami in volivci. Vseeno ste najbrž pri programu izhajali iz obstoječega stanja v Ljubljani, tako rešitev kot težav? Ja, gotovo. Moj pogled na Ljubljano je najprej v tem, da si Ljubljana kot prestolnica, kot tudi evropska metropola, zasluži eno odprtost in eno tolerantnost, nekaj, kar jo povzdigne res v evropsko in svetovljansko mesto. Predvsem tolerantnost v odnosu do ljudi, v odnosu do drugače mislečih, do drugačnih. Torej - da zdaj odmislimo materialne osnove - to je tisto, kar jaz v Ljubljani opažam kot eno največjih priložnosti za izrazito veliko izboljšavo v prihodnje. Na vaši predstavitvi je predsednik SDS-a Janez Janša med drugim omenil, da Ljubljana v zadnji polovici stoletja ni imela na čelu nekoga, ki bi združeval obe vrsti odlik - odlike, ki so potrebne za upravljanje, in tudi odlike, potrebne za zaznavanje težav. Pa mogoče ob omembi te tolerantnosti menite, da Ljubljana v zadnjem času to tolerantnost, to odprtost pogreša? Težko bi tu govorila o tako dolgem obdobju, zadnji polovici stoletja, gotovo pa lahko rečem to za danes, ko govorimo o preseku stanja in o pogledu na današnje stanje - da, danes je potrebna večja odprtost, da, danes je potrebna večja tolerantnost in vprašanje vrednot je vprašanje današnjega dne. Vrednot, ki se odražajo predvsem pri tistih, ki so na vrhu, kjer koli, ali gre to za občino, ali gre za državo ali gre za podjetje - kjer koli ljudje na neki način posnemajo ali povzemajo vrednote, ki jih imajo vodilni. In te vrednote so pa lahko tudi takšne, tudi tiste, ki izjemno izključujejo, ki izključujejo tudi tolerantnost. In današnji dan, ko smo v času krize, ki jo nekateri ljudje seveda občutijo bolj, drugi manj, je ta tolerantnost še bolj potrebna. In ta občutek, tudi za človeka, ki mogoče ni najbolj glasen, ki ne zna izraziti svojega protesta kjer koli in kadar koli, ampak ima v bistvu ta protest v sebi, to težo nosi v sebi. Torej, to je to, kar je moj pogled in moje mnenje. Se pravi, Ljubljana kot zgled, prestolnica kot zgled tudi za preostalo Slovenijo? Seveda, za preostalo Slovenijo, samo po sebi kot glavnemu mestu ji to že pripada. Potem pa je seveda lahko zgled tudi širše. In veliko je tistih parametrov, ki jih različni ocenjevalci, ki ocenjujejo mesta po svetu in med drugim tudi Ljubljano, ji kar pripisujejo nekatere kvalitete, na nekaterih točkah pa je tudi izjemno slabo ocenjena. Vse to pa je priložnost, da je jutri drugačna. Kako v splošnem ocenjujete delo župana, mestne občine v preteklem mandatu? Lista zdajšnjega župana je na zadnjih volitvah prejela veliko, celo dvotretjinsko večino. Ali mislite, da je to ključno pri hitrem izvajanju ukrepov, je mogoč drugačen pristop? V demokraciji bi vendar pri ključnih odločitvah, pri zelo pomembnih odločitvah morali upoštevati različna mnenja. Najprej različna mnenja v stroki, ki gradi osnove za to, da se pozneje politika odloča. In na obeh nivojih bi bilo treba upoštevati mnenja z vseh strani, seveda je nazadnje potreben konsenz, ker vsi vsega ne morejo imeti prav, potreben je konsenz, potrebna je ta modrost, da se ljudje lahko počutimo, da smo 'in', torej da smo del tega, da soodločamo, da tudi naše mnenje nekaj pomeni. In seveda z eno veliko večino - je že v redu, če se odloča z večino, ampak ta večina mora upoštevati tudi manjšine. Mogoče ob stroki, ki ste jo omenili. Pred zadnjimi županskimi volitvami v Ljubljani je bilo izpostavljeno, da bodo strokovnjaki v mandatu, ki se zdaj izteka, pokrivali določena področja. Tukaj imamo tudi podžupane, gospoda Koželja, kakor koli: kakšna se vam zdi sama ideja in kako se vam zdi, da je to v preteklem mandatu zaživelo? Predvsem vidim, da je res ena stroga usmerjenost v to, kar se odločijo strokovnjaki, ki pripadajo politični večini, predvsem to. Torej, ni tega pridiha tudi tistih, ki sicer po številu, po številu glasov in po vsem tem ne morejo bistveno ogroziti kakršnega koli predloga. V politiki je pač tako - in tudi gledano na podžupane - prav je, da so podžupani tudi predstavniki političnih strank, kajti gre za to, da vsaka politična stranka prinaša tudi neki veter, neki nov veter, neki svoj pogled, izostren pogled. Zato je tudi politično modro, da se ti pogledi, ki jih je praviloma lažje usklajevati v mestih kot, recimo, na nacionalni ravni, združijo. V mestih se že ljudje marsikje bistveno lažje združijo okrog določene ideje, predvsem se to kaže v manjših mestih, torej tam ne gre za tako 'ostrino' med političnimi strankami, ampak se ljudje bolj zorientirajo na skupen projekt in na skupno dobro. Prihajate iz gospodarstva, od koder ste prišli tudi v zdravstveni resor v mandatu prejšnje vlade. Kako ocenjujete, morda z menedžerskega vidika, finančno poslovanje občine? Bilo je kar nekaj obsežnih projektov, navsezadnje se je povečal tudi dolg. Vaš komentar? Pri tem, da je občina res visoko zadolžena, sta najbrž dva razloga. Prvi je ta, da se obstoječi, tisti, ki danes gospodarijo, ne ukvarjajo preveč s tem, kako bo ta dolg saniran ob tem, da se bo mesto normalno razvijalo naprej. Drugič, banke v tej situaciji, kakršna je, v krizi, zelo rade posojajo denar javnim ustanovam oz. občinam in podjetjem, ki so v državni lasti. Zakaj? Ker jim popolnoma nobenega rizika ni treba sprejemati, kajti, ali ste že slišali za občino, ki je šla v Sloveniji v stečaj? In krasno je dati denar, recimo v tem primeru posojati denar občini namesto denar posojati podjetjem, mladim potencialom, mladim upom, majhna posojila, pa so lahko nekaj deset tisoč evrov, zato da se razvija podjetniško okolje, da se razvija novo podjetništvo. Kar pojdite danes na banko, pa recite, da imate poslovno idejo, pridite s poslovnim načrtom, pa vprašajte - nič nimate, nimate hiše, da jo daste v hipoteko - pa vprašajte, ali na osnovi tega dobite 50.000 evrov. Ali pa za 10.000 pojdite vprašat. Pa boste videli, kakšen je odgovor. Na eni strani torej res predolg korak v tem svetu, kaj si smemo izposoditi tudi za račun jutrišnjega dne. Je pa to tipično recimo za trgovce. Če pogledamo, trgovci so tisti, ki vedno delajo s kapitalom drugih, gradijo centre in razvijajo nove centre. In dokler posel gre, dokler se dobro prodaja, tako dolgo sploh ni vprašanje vračanje posojila. Ampak, bomo videli, recimo Merkur lahko vzamete za primer, bomo videli ta scenarij. Tu govorim zgolj zaradi primerjave, zgolj zaradi občutka. Bi povedano navezali tudi na vašo obljubo o 15.000 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo v prihodnjih štirih letih, v povezavi s središčem znanja, ki ste ga izpostavili kot potencial Ljubljane? Ta potencial Ljubljane je tako velik, da sem neizmerno začudena, da ni realno uveljavljen in opažen tudi skozi življenje. Seveda zdaj lahko najdemo odgovor: tehnološki park tamle, pa tako naprej. To ne pomeni, da nič od tega ni narejeno, da ne bo pomote. Ampak jaz sem znala ceniti tudi prej kot direktorica, izjemno ceniti, da je v Ljubljani - od Instituta Jožef Stefana, Kemijskega inštituta, univerza - da je center vseh razvojno-raziskovalnih inštitutov tu. In seveda udejanjiti tisto, kar se skriva za temi stenami ... Na IJS-ju pravijo, recimo, 600 projektov imajo takih, raziskovalnih, ki so pripravljeni za to, da gredo v življenje. Ampak to v življenje spraviti - zato je potrebno, ponovno, najprej pogum, potrebno je to, kar sem prej omenjala od bank, nekaj 'dinarčkov' je zelo potrebnih, da so, in potrebno je res imeti eno znanje. In pripeljati v življenje različne podjetniške ideje ni nikjer lažje kakor okrog centra znanj. In to je to. In zato seveda je potrebno tudi partnerstvo in partnerstvo se lahko kaže v uporabi različnih praznih prostorov, ki so v lasti mestne občine, tudi na način, da se da mlademu podjetniku ponudi prostor: glej tu imaš ključ v roke, nič ne potrebuješ v tem trenutku razen poslovnega načrta. Čez pol leta bomo pogledali, kaj si do tu naredil, seveda, gledali bomo vmes, ampak čez pol leta bomo naredili prvi pregled, ali dozorevaš v to, da boš jutri imel že delček ideje udejanjene, ali boš imel za najemnino in tako naprej. Torej, morali bi priti z neko odprtostjo, s tem, da tisti mladi, pa tudi starejši, da tisti, ki si vendar vzamejo pogum, da bodo ustvarjali sami, da jim damo take pogoje, ki ne obremenjujejo 'prehudo'. Danes, če začnemo razmišljati o nakupu kvadratnega metra v Ljubljani ali najemnini, je hudo - za nekoga, ki je ravno končal študij ali kaj podobnega. Torej vloga mesta pri povezovanju univerze ali akademske sfere in zasebnega sektorja? Seveda, saj na neki način je zasebni sektor tisti, ki je največji generator. Pri tem pa lahko omenimo tudi javna podjetja, sploh če govorimo o energetiki, o energiji, o tem, da je varčevanje in učinkovita raba energije še neizmerna priložnost v Ljubljani. Da se oziramo tudi po sodobnih mestih, kjer se ve, da je za energijo treba ne samo prebarvati fasade, ampak da je treba prvič najti način, da energijo zadržimo notri, ali hladno ali toplo, ni pomembno, odvisno, v katerem obdobju smo. Tudi skozi to se lahko razvije veliko delovnih mest, da imamo te 'pametne hiše', torej da gremo tudi na pametno upravljanje, kar nam danes informatika in vse to omogoča, na pametno upravljanje tudi v 'mini prostorih', eno je javna razsvetljava, drugo so pa te minilokacije. Vse to nosi za sabo tudi delo. To je posel, denar se pridobi nazaj skozi precejšen pad privarčevane energije, to je pač treba vedno tako gledati, tudi če se hiša izolira, se pridobijo sredstva na daljši rok. Skratka, da, partnerstvo z zasebnim, ampak veliko tega imajo danes tudi ta javna podjetja še v rokah. Glede 15.000 delovnih mest. Mislite, da je več priložnosti v Ljubljani v zasebnem ali v javnem sektorju? Gotovo, da v zasebnem. Tudi zaradi tega, ker je treba tukaj biti resnično, kot sem rekla, pogumen, in biti pripravljen na to, da je treba dolgo delati tudi brez tega, da boš kar naenkrat nekaj zaslužil. Da je treba dolgo in dolgo delati za eno preživetje, za to, da boš prebil z idejo in z neko novo storitvijo, ki je pa lahko zelo atraktivna na dolgi rok. Odpiranje podjetništva, gospodarstva oz. gospodarskega razvoja v svet; postavili ste tezo, da bi bilo dobro, da se te povezave odpirajo v krogu Dunaja, Budimpešte, Prage, Zagreba in Benetk. Do kakšne mere bi bila Ljubljana lahko resen partner v taki povezavi - glede na tradicijo, glede na izkušnje, ki jih vsa ta mesta že imajo? Vedno je tako, da se na nekem območju, v neki regiji, vedno najdejo izjemno dobre prakse na enem področju in primanjkljaj na drugem. Če imamo vsi vse, potem pomeni, da nič ni odlično, ampak je vse povprečno. Če pa želimo, da imamo odlične storitve, sejme, znanstveno sodelovanje, da imamo odlično podjetniško sodelovanje, potem pomeni, da je treba narediti kompatibilnost na tistih področjih, ki so na nekem področju zelo dobre in drugje slabe. Torej tako je treba mesta med sabo povezati in pokriti. In zanimivo je, jaz sem tudi z Dunajem v preteklosti precej delala, gre za to, da je ta poslovni del, ki je obrnjen širše v svet, da je skoncentriran na Dunaju za svetovne multinacionalke. Velikokrat sem se spraševala, kako gre zgodovina nekako dalje. Dunaj je nekoč že bil večji center, v prejšnjih časih, tako danes na poslovnem delu nikakor ne znamo tudi mi priti bližje. Za kar koli boste povprašali, za produkte ali storitve teh velikih multinacionalk, potem se bo za večino teh zgodilo, da je Dunaj tisti, ki obvladuje svetovne povezave. To je samo en primer. Seveda je treba gledati na kulturnem, umetniškem področju, področju znanja, konec koncev tudi dobre prakse, odnosa do mladih družin, odnosa do tega, kako se gradi kariera in hkrati družina, vprašanje za oba. Ponekod so tudi razlike v stopnjah več, kot pa je to tukaj, ko se veliko težav skriva zvečer doma, ko se planira za drugi dan. Glede javnih razpisov in javnih naročil. Ali menite, da marsikdaj preplačujemo določene projekte? Bi bila rešitev večje vključevanje tujih gospodarskih družb? Kako privabiti tuje družbe, tuje vlagatelje v neko sodelovanje - ali jim lahko nudimo pogoje, ki so jih vajeni iz svojega okolja? Če ločimo najprej javne razpise, ko gre za samo izvajanje poslov ali pa za samo izvajanje investicije, oziroma v drugem primeru, ko gre tudi za soinvestiranje. Takrat ko gre samo za natečaje za izvedbo neke investicije, se vse prevelikokrat pojavljajo resnično 'hišni izvajalci', tega ni treba posebej poudarjati, kar tudi niža na eni strani odnos do kakovosti, na drugi strani pa je želja po višji ceni. To dvoje je tisto, kar je v tem primeru slabo. Kadar pa gre za to, kako privabiti investitorje, tudi tuje investitorje, je pa to zelo interdisciplinarno vprašanje, najprej tako na nacionalnem nivoju, ki je zelo odvisen od tega, kako stimulirajo razmere zakonodaja, kako stimulirajo tiste razmere, ki se tičejo pravne varnosti posameznikov in podjetnikov, ki pri nas je v primerjavi s preostalimi deželami kar dovolj velika. Tam se pojavlja, če je to vse zagotovljeno, vprašanje te donosnosti, ki jo tuji investitor lahko dobi, ker praviloma ne bo šel tuj investitor ven iz pričakovanega donosa. In če ugotovi, da je večina kriterijev taka, ki povzroča nedonosnost za njegov kapital, potem se za to ne bo odločil. To so kriteriji, ki so zelo znani, v vsaki knjigi so napisani. In očitno na eni strani je ta zaščita nacionalnega interesa pod besedami nacionalnega interesa velikokrat tudi krinka, drugič pa je tudi pri investitorjih, ki prihajajo, treba zelo jasno pogledati, kaj to pomeni na dolgi rok, za naslednjih deset let, za kvaliteto, življenje teh ljudi, ki tukaj smo. To je zelo pomembno. Če se malo vrnemo na politično delovanje na mestni ravni, do kakšne mere ste seznanjeni s preteklo prakso v smislu zdajšnjega mandata, še veljavnega? Konsenz, o katerem ste prej govorili, verjetno ni bil potreben za sprejemanje odločitev, ampak, ali morda veste, ste na kakšnem področju tudi dobro sodelovali, so mestni svetniki SDS-a dobro sodelovali s trenutno koalicijo? Po vseh informacijah in razgovorih, ki smo jih na to temo imeli, se ni dalo posebej izločiti projekta ali situacije, na kateri bi bila opozicija, šibka opozicija, upoštevana kot partner. Dotakniva se še vaše omembe varčevalnih ukrepov. Kje vidite možnosti, da bi občina nekaj prihranila: delovanje mestne uprave, rezerve pri dobrem nadzori pri investicijah, in pa, omenili ste še komunalo? To so gotovo tri dosti realna področja s komunalo in seveda energijo kot samo energijo, ki se je porabi več, kot je treba, ker ni celovitega pristopa k mestu, k obvladovanju in k varčevanju energije. Pri mestni upravi ne gre samo za večjo učinkovitost, ampak gre tudi za odličnost. Za odličnost v obnašanju do meščank in meščanov, ki prihajajo po različne usluge. Po eni strani gre za to, da se da delo tako organizirati, da se naredi tistega, kar je nujno, kar ljudje pričakujejo, več, kot se naredi danes, da se manj čaka na različne vloge, po drugi strani je pa tudi izjemno pomembno, ali je človek sprejet prijazno tudi takrat, ko ni prišel na pravo okence. Tudi takrat, ko mu je treba povedati, da je zdaj na napačnem naslovu, ampak naj se preusmeri na drugo stavbo, drug oddelek, da se skratka s temi neformalnimi navodili pomaga ljudem, ki so velikokrat zelo nesrečni. Na vaši predstavitvi sta bila omenjena še dva predloga, eno so bili vrtci, druga stvar je bila povezava, če sem prav razumel, podobno, kot je to urejeno med Mariborom in Pohorjem, med Krvavcem in Ljubljano, tako da bi Ljubljana postala tudi središče zimskega turizma. Omenili ste tudi Letališče Jožeta Pučnika, različne infrastrukturne možnosti. To bi verjetno zahtevalo precej kapitala, pa tudi konsenza v širšem smislu med občinami. Na kakšen način bi bilo to izvedljivo? Prepričana sem, da med občinami je tako ali tako treba sodelovati z vsemi temi občinami, ki mejijo, je treba dosti dobro sodelovati in imeti en lok v smislu reševanja različnih vprašanj, med njimi so tudi vrtci, če najprej to omenim. To se rešuje z dialogom, in ne samo s tem, tako kot je danes, da naj bi bil vrtec na razpolago samo za tiste, ki so tukaj, živijo, ki imajo vse pogoje izpolnjene, da so skratka tukaj. Da za tiste, ki so se pa mogoče morali izseliti iz Ljubljane, ker si niso mogli privoščiti kvadratnega metra stanovanja tukaj, imajo pa službo v Ljubljani, pripeljejo otroke sem - pripelješ otroke tja, kjer imaš službo običajno - da za tiste ne bi bilo prostora. Torej, definitivno se zavzemam za to, da je mogoča rešitev z vrtci za ene in za druge, da ne sme biti danes vprašanje, ali ima tisoč otrok prostor ali ne, ker vemo, da je tudi z izkoristkom v zasebnem sektorju mogoče to napraviti poleg javnih vrtcev. Če se vrnem še na prometno infrastrukturo, je pa stvar v tem, da vedno sežemo z nečim čez mejo, ampak prepričana sem, da z atraktivnimi projekti, recimo nizkocenovni prevozniki, ki pripeljejo ljudi v Slovenijo, da je to izjemno dobro, da Ljubljano, ki jo svet dojema kot nekaj zelenega, kot mesto, v katerega je prijetno priti, da to povežemo s tem zaledjem, ki lahko nosi čisto novo kvaliteto in se oziramo po mestih v Franciji, Avstriji in Italiji, ki so zelo približala tovrstne zaželene aktivnosti. Smučamo zelo radi in večina ljudi, tudi v teh alpskih deželicah, nam je to en tak ljub šport, iz tega pa lahko izvirajo nova delovna mesta, vezana na razvoj tovrstnega turizma. Rekli ste, da je drugi steber vašega programa zelena barva, ki predstavlja skrb za varno in zdravo okolje. Če smo se zdaj dotaknili vprašanja regionalne infrastrukture, ste v lokalnem oz. mestnem smislu povedali, da je promet ena izmed prioritetnih reform, ki so potrebne, in da nas promet duši. V tem mandatu je bilo nekaj stvari narejenih, vprašanje je, kakšen je njihov učinek. Kako ocenjujete, kar je bilo izpeljano, in kje vidite rezerve? Promet je tisti, ki duši tudi dobesedno. Dobesedno v tem smislu, da če poslušate to 'pipkanje' po ljubljanskih ulicah, ga je več, kot ga je povprečno v prestolnicah. Torej duši v smislu nervoze, na drugi strani tudi duši v smislu prevelike vsebnosti prašnih delcev in povzročanja izpustov ogljikovega dioksida, zaradi katerega je promet tako rekoč največji povzročitelj, če so druge veje kolikor toliko urejene. Zaradi tega je treba vzeti na eni strani to, kar v Ljubljani fiksno je, kar spada k 260.000 prebivalkam in prebivalcem, to je en del, drugi del pa so desettisoči, ki se po vpadnicah vsak dan pripeljejo v mesto. Gotovo je treba začeti pri tem od zunaj, je to tisto, kar je treba zminimizirati, napraviti infrastrukturo, napraviti javni promet, ki bo omogočal dostopnost. In mi se zavzemamo v nadaljevanju za tramvaj, ker je to praksa, ki se jo da videti v mnogo mestih, praksa, ki se izkazuje še vedno kot uspešna. Da pri tem ni zanemarljivo, ko govorimo o prebivalcih znotraj, kolesa, če bi primerjali z dvajset let nazaj, koliko ljudi se je vozilo s kolesi, je pomembna razlika, če pa greste v Amsterdam, pa boste rekli, da v Ljubljani koles sploh ni, ker tam gori je pa vse na kolesih. Torej tu je še zelo velika priložnost, tudi za to, da so te brezplačne izposojevalnice za notranji del, za center, da vzameš kolo in ga postaviš potem nazaj na postajališče. Tako, da se z različnimi ukrepi relaksira na neki način mesto, pri tem, da je to, da je središče zaprto, dobrodošlo, tudi kar se tiče druženja, ampak nekoliko večja fleksibilnost in prijaznost do ljudi, ki tukaj živijo ... Če razmišljamo o bolnih, o tistih, ki imajo svoj posel in so življenjsko odvisni od tega, to pa je moč narediti nekoliko bolj fleksibilno. Tramvaj je bil po spletu nesrečnih okoliščin na začetku druge polovice preteklega stoletja ukinjen, od takrat pa je bilo pa v zadnjih desetletjih pripravljenih kar nekaj načrtov, projektov za obnovo, ponovno vzpostavitev tramvajske trase. Govora o tem je bilo precej, a realizacije ni bilo. Mislite, da je šlo za pomanjkanje volje, stvar prioritet, ali je dejansko projekt tako težko izvedljiv? Poglejte, vsak projekt je lahko težko izvedljiv, če si ga tako zastavimo. Definitivno vsak projekt, ki se vklaplja v obstoječo situacijo, in tu je obstoječa situacija, ni enostaven, zaradi tega, ker je ravno prilagajanje v obstoječ prostor najtežje. Tudi danes, ko se odpira Ljubljana, je določena ulica ali cesta razširjena do štiripasovnice, potem se pa v trenutku zoži, brez razloga. Oziroma, razlogi že vemo, da so, in pridemo v tako ožino in je zamašek ... Ravno tako tramvaj, ki ga je seveda mogoče ob jasnem načrtu umestiti, da je prijazen do okolja, prijazen seveda tudi do zdravja ljudi, s tem, da danes javni mestni promet izjemno onesnažuje. Vemo, da imamo avtobuse, razen mogoče kakšnih redkih, ki so še popolnoma na klasični pogon, klasične motorje. Verjamem, da se da marsikaj narediti, kot se je dalo narediti pediatrično kliniko, ki je deset let stala. Iz nemogočega se da narediti mogoče, če ljudje to želimo, hočemo in če je to razumno in racionalno. Glede servisov za starejše. Rekli ste, da je premalo že kapacitet v domovih starejših, varovanih stanovanj in da bi bilo dobro razmisliti o uvedbi servisov - najbrž ste mislili na oskrbo na domu -, ki bi zagotavljali starejšim ljudem, da kakovostno starost dočakajo na domu? Pri tem, da se staramo in da je vsa Evropa tista, kjer je velikokrat ogrožena nataliteta, kjer je umrljivost večja kot število rojstev, tudi v Sloveniji je bilo tako razen zadnjih štirih, petih let, je seveda potreben velik razmislek, kako zagotoviti ne samo varno, ampak tudi kakovostno starost. Vsak od nas ima svojo izkušnjo, kako je človek z leti čedalje raje doma, kako si želi biti za lastnim ognjiščem - v prispodobi povedano. Da je to največja vrednota, ki jo sploh ima. In zakaj ne bi k tej vrednoti težili tudi mi, da jo udejanjamo na ta način, da tudi skozi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je v parlamentarnih klopeh in kjer se predvideva določen vir sredstev za dolgotrajno oskrbo, zakaj ne bi del tega vira sredstev šel tudi v smeri, da se poplačajo delno servisi na domu. Servisi, kot je zdravstveni servis, kot je oskrba, najbolj nujna materialna oskrba, v nadaljevanju tudi stik s človekom za pogovor, za takrat, ko so ljudje v izjemnih stiskah. Ko jih tare bolezen, ki je običajno spremljevalka v visoki starosti. Nenazadnje računalniški servisi na domu, vidim prve oglase, da nekateri to ponujajo. Veliko ljudi se je pripravljenih naučiti tudi tistih nekaj enostavnih klikov na miško, s katerimi si lahko popestrijo življenje, ker jih zanimajo informacije. To je velika paleta, nekoč sem bila na delavnicah v Bruslju, kjer sta Švedska in Finska predstavljali te projekte. Kako so se jih lotili? Tudi tako, da so si zamislili hladilnike, ki so izgledali kot omara na zunanji strani hiše in je serviser prinesel manjkajoče in dopolnil vsak dan. Ker so imeli tehnične rešitve, kako tak hladilnik kot vrata navzven servisirati in kako se starejši človek tega poslužuje. Samo kot ena drobtinica, ampak veliko je tega, da bi mi lahko razmišljali tudi drugače, ne samo o tem, da gredo v domove starejših - pa nekateri zelo radi gredo tja, da ne bo pomote, in tudi domovi starejših morajo biti - mnogo pa je ljudi, ki si želijo drugačno varstvo. Če se ob koncu vrnemo še na modro vodenje, ki ste ga tudi izpostavili, in tolerantnost, konsenz. To pomeni, da bi bili ob morebitni izvolitvi pripravljeni skleniti koalicijo s komer koli, ste odprti tudi za povezave z netradicionalnimi političnimi partnerji? Ja, prepričana sem, da je za prestolnico tak način vodenja in sklepanja zavezništev potreben. Da je vendar prestolnica, kot pravim, nekaj posebnega. Nekaj posebnega zato, ker je to mesto, ki je okno v svet, v obe smeri. V eni smeri, da Slovenija vidi navzven, ampak po drugi strani tudi, kako druge države, druga mesta, vidijo nas. In seveda, okno v svet se pa vedno šteje tudi po vodji in se nekako zgleduje tudi po tem. Po mnenju mnogih dozdajšnji župan v primerjavi s prejšnjimi župani pomeni določeno osvežitev. Kaj bi povedali tistim ali pa kako bi prepričali tiste, ki status quo, obstoječe stanje, dojemajo kot nekaj najboljšega, kar se je Ljubljani v zadnjem času zgodilo? Tiste volivke in volivci, ki to označujejo za najboljše, bodo verjetno tako menili tudi naprej. Verjamem pa, da je veliko tistih, ki so v dvomu, ali je to res najboljše, in to, kaj in na kakšen način jaz vidim Ljubljano z mojimi oči, kako bi znala to udejanjati, sva naštela prej, zato tega ne bom ponavljala. Ampak resnično biti odprt, da je Ljubljana mesto za vse ljudi, da je mesto za starejše, za mlade, za otroke, za invalide, za ljudi s posebnimi potrebami, za tiste, ki gledajo, ki imajo različne poglede, tako politične kot verske. Prestolnica si seveda to zasluži, in danes, če želimo neko prihodnost, ki bo ljudi združevala, je nujno tudi v politiki to. Kajti pri vsem, kar se na svetu dogaja, moramo imeti toliko razuma, da to različno razslojevanje pravzaprav lahko nosi samo slabo za bodoče generacije. In mi danes smo tu zato, da razmišljamo ne samo o sebi, mi moramo razmišljati o bodoči generaciji. Martin P Ni doma iz Koroške, ampak iz Štajerske, bolj natančno iz Velenja ;)'' Zoki-Janković po tej logiki tudi ni doma iz Ljubljane, ampak iz Saraorcev pri Smederevu, bolj natančno, iz Srbije. junc kaj ti ji jasno janković je gor rastel v srbiji. V sloveniji se je samo ogojio, do 3 podbradka Dejmoooooo Zofiiiii Zmagati mora opankar,da bo Ljubljani naredil do konca drugega mandata milijardo EUR pufa sebi pa sorazmern prihodek. Glavni proti argument zokijev je, da gospa ni iz Ljubljane. Smešno. Zoki ni niti Slovenec pa ga podpirajo. Pogleda se program in izvedbo, dosežke in spodrslaje in Zoki je naredil preveč svinjarij, da bi ga še lahko podpirali. Tako enostavno je. Potem pa se bomo čez 4 leta spraševali, kako je lahko Zoki najbogatejši Srb. Kakšna dvojna merila. Zofijo se predstavlja kot tujko v Ljubljani, Zokija pa kot domačina, čeprav še slovensko ne zna dobro govort. Kakor koli, ne vem če sem kdaj bolj kot sedaj dejansko občutil neko neprijetnost, represijo, ko pridem v center Lj. Ljudje, glavo na rame, kdo nam je okrepil pooblastila redarjev, pa ne da bi dejansko delali red... Kdo je pozidal zemljišča, ki nikakor niso primerna, komu se gre le za provizije in procente? Kdo laže, da niti eden delavec v Stožicah ni ostal brez plačila, v isti sapi pa govori, da je neplačevanje podizvajalcev druga zgodba? Kdo je 20 000 ljudem v BS-u odklopil toplo vodo, brez vnaprejšnjega obvestila, kdo gradi stanovanja, sprehajališča, v katerih omet odpada in ploščice pri Zlati ladjici takoj popokajo? Zakaj v tako opevanih Stožicah že zamaka po slačilnicah... Zakaj je javni promet tako nazadnjaški, da si skoraj prej peš kot pa z avtobusom? Kdo vidi na širšem območju Ljubljane le nakupovlna središča, kdo je imelo popadek, da bi čez središče Golovca potegnil avtocesto? Kdo je razkopal polovico Gramozne jame, ki sedaj v luknji polni cevi že veselo plevel poganja, zakaj je parkirišče ob Rehabilitacijskem centru Soča še vedno razkopano... Komu se je pretežko najprej dogovoriti z lastniki zemljišč in šele nato graditi? Kdo se spreneveda, da je gradbeno dovoljenje, a ga nazadnje ni? Roška ipd. ... Tako da, kakor koli, ni se zgodilo le mleko in med, a veliko ljudi očitno vidi le tisto, kar hočet videti! Dinko Bertoncelj Iz Wikipedij Dinko Bertoncelj, slovenski plezalec in pisatelj, prvi Slovenec v Himalaji, * 31. julij 1928, Jesenice Leta 1945 je odšel v Avstrijo, do 1948 živel v taborišču v kraju Špital ob Dravi, nato odšel v Argentino in se naselil v San Carlos de Bariloche. Tam se je ukvarjal s športom, uspešno tekmoval v alpskem smučanju, smučarskih tekih ter se ukvarjal s plezanjem v Andih. Med leti 1952-1960 je bil med najuspešnejšimi argentinskimi plezalci. Opravil je številne prvenstvene vzpone v bariloških gorah, prvega na Campanile Esloveno in Torre Tuma, bil član več odprav, in 1952 opravil prvi pristop na San Valentin, najvišji vrh Patagonije. Leta 1954 je bil član prve argentinske odprave v Centralno Himalajo na Dhaulagiri, dosegel višino 7500 mnm, kar je bil takrat slovenski višinski rekord. Med leti 1956-1959 je živel in delal v argentinski bazi na Antarktiki. Od 1961 je bil smučarski učitelj; organiziral je in vodil prvo argentinsko smučarsko šolo Club Andino Bariloche. Bil je sodelavec revije Gore, glasila Slovenskega planinskega društva Bariloče v kateri je objavljal članke in črtice o svojih vzponih in pohodih in soavtor (skupaj z Vojkom Arkom) knjige Dhaulagari, ki je izšla 1956 v Buenos Airesu. Vplival (knjiga) je na odločitve Staneta Belaka-Šraufa - slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec, * 13. november 1940, Ljubljana, † 24. december 1995 v plazu pod Malo Mojstrovko. Odprave Belaka Makalu, prvi slovenski osvojeni osemtisočak, 15. oktober 1975 Oprave * 1968: Hindukuš - trije prvi pristopi * 1970: Hindukuš, - dve prvenstveni smeri * 1972: Himalaja, Makalu - južna stena * 1974: Himalaja, Kangbačen - vrh, 7902 m * 1975: Nepal, Himalaja, Makalu - prvi slovenski pristop na osemtisočak, prvenstvena, vrh, 8481 m * 1978: Nepal, Himalaja, Everest - izvidnica * 1979: Everest, vrh, 8848 m * 1980: Nepal, Himalaja, Daulagiri - izvidnica * 1980: Nepal, Manang - inštruktor na tečaju za vodnike MNA * 1981: Nepal, Himalaja, Daulagiri - vodja, prek južne stene * 1983: Himalaja, Gangapurna, vodja, vrh, 7454 m * 1985: Himalaja, Daulagiri - vodja, prvenstvene prek V stene * 1985: Argentina, Andi, Aconcagua - pristop na vrh, 6959 m * 1986: Himalaja, Nepal, Daulagiri - vodja, kombinacija V st. in smer VN * 1987: Daulagiri, vodja: naša prva zimska odprava * 1988: Pakistan, Karakorum, K2, Magic Line, do 8000 m * 1989: Himalaja, Tibet, Šiša Pangma, 1. pristop na Nyanang Ri, 7100 m * 1994: Himalaja, Ganeš - izvidnica * 1994: Nepal, Himalaja, Ganeš 5 - vrh z novo varianto * 1995: Himalaja, skupina Daulagiri - izvidnica * 1995: Nepal, Himalaja, Api Nampa - izvidnica Dinko Bertoncelj je tudi vplival na Tomaža Humarja, slovenski alpinist in gorski reševalec, * 18. februar 1969, Ljubljana, † 10. november 2009, Langtang Lirung, Nepal. Od leta 1987 je bil član Alpinističnega odseka Kamnik. Leta 1990 je dosegel status alpinista, 1993 alpinističnega inštruktorja in gorskega reševalca. Opravil je okoli 1200 vzponov, od tega 60 prvenstvenih doma in po svetu. Sicer je bil po poklicu carinik. Živel je v Kamniku. Nanga Parbat Med solo vzponom na Nanga Parbat leta 2005 je ostal zaradi plazov ujet sredi stene na približno 6000 metrih. Po šestih dneh »bivakiranja« v snežni luknji so ga 10. avgusta (zgodaj zjutraj po slovenskem času) rešili s pakistanskimi vojaškimi helikopterji Lama SA-315B. [uredi] Langtang Lirung V začetku novembra 2009 je poskušal s solo vzponom na goro Langtang Lirung v nepalski Himalaji. Z gore se je zadnjič javil 8. novembra s sporočilom, da si je poškodoval nogo, rebra in hrbtenico ter obtičal na višini 5600 m. Po tistem se ni več odzival na klice. Reševalna odprava ga je našla mrtvega šest dni kasneje, domnevajo, da je umrl v noči na 10. november.[2] Pomembnejše odprave # 13. november 1994: Ganeš V., (6989 m) - na vrhu: Stane Belak-Šrauf, Tomaž Humar # 6. maj 1995: Anapurna 1 (8091 m) - na vrhu: Tomaž Humar sam iz zadnjega tabora, Davo in Drejc Karničar ter Carlos Carsolio # 4. maj 1996: Ama Dablam (6828 m) - na vrhu: Vanja Furlan, Tomaž Humar # 2. november 1996: Bobaje (6808 m) - solo vzpon # 1. oktober 1997: Lobuče (6119 m) - solo vzpon # 9. oktober 1997: Pumori (7165 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Janez Jeglič, Marjan Kovač, normalni dostop # 31. oktober 1997: Nuptse (7742 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Janez Jeglič # 26. oktober 1998: El Capitan (2307 m) - solo vzpon, smer Reticent Wall # 2. november 1999: Daulagiri (8167 m) - solo vzpon, južna stena # 8. november, 2002: Šiša Pangma, (8046 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Maksut Žumajev, Denis Urubko, Aleksej Raspopov, Vasilij Pivcov # junij 2003: Nanga Parbat (8125 m) - neuspešen poskus # 22. december 2003: Aconcagua (6960 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Aleš Koželj # oktober 2004: Jannu (7464 m) - poskus (solo), vzhodna stena # 23. april 2005: Cholatse (6440 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Aleš Koželj, Janko Oprešnik # avgust 2005: Nanga Parbat (8125 m) - neuspešen poskus (solo) # oktober 2006: Baruntse (7129 m) - solo, Z stran JV grebena # oktober 2007: Anapurna, srednji vrh (8091 m) - solo vzpon, smer v desnem delu J stene in V greben # november 2009: Langtang Lirung (7227 m) - smrtno ponesrečen ob sestopu Dinko Bertoncelj, prvi Slovenec v Himalaji 11. 04. 2010 četrtek, 15. april 2010, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 477 Nedelo - Mateja Gruden: ... »Kdo mi lahko odvzame, kar sem v življenju preplezal?« »V Argentini imajo dober pregovor: v deželi slepcev je enooki kralj,« smehljaje se povzame Dinko Bertoncelj, prvi Slovenec v Himalaji, svojo razgibano življenjsko pot izseljenca v Argentini. Še ne polnoleten je po drugi svetovni vojni pripotoval v deželo pod Južnim križem in se ustalil v mestecu Bariloče na severu Patagonije. Vrhunski plezalski dosežki so mu kmalu zagotovili argentinsko državljanstvo; zanj se je zavzel sam predsednik Juan Peron. Bil je tudi izvrsten smučar in pozneje ugleden smučarski učitelj, ki mu je država zaupala izbor znanja za izobraževanje smučarskih učiteljev in trenerjev. »Preprosto sem se prekalil v nečem, v čemer se drugi še niso!« pojasni uvodni pregovor. Plezal je še pri sedemdesetih oziroma dokler se ni pred slabim desetletjem hudo ponesrečil v hribih. Okreval je, a za hojo potrebuje oporo. Kar pa ne pomeni, je zapisal že v elektronski pošti, po kateri smo se domenili za pogovor v Bariločah, da ga hribi ne zanimajo več! Dinko? Seveda ga poznam! On je tukaj pionir plezanja!« v brezhibni angleščini pojasni lokalni vodnik, s katerim se zapletemo v pogovor pri zavetišču Frey ob laguni Tonček v pogorju Catedral nad Bariločami, do koder so pot uredili slovenski priseljenci, tudi Dinko. »Veste,« se vljudno obrne nazaj k strankama, priletnima Američanoma, »pred slabimi desetimi leti se je hudo ponesrečil. Pa sploh ne med plezanjem! S prijatelji je odšel v hribe. Vsi smo ga hiteli reševat.« Od namiznega tenisa do Bariloč Dinko Bertoncelj se je rodil leta 1928 na Jesenicah. Po vojni so mu ustrelili očeta, »na Jesenicah so nam vse podržavili, bilo je hudo, razmere so me prisilile v beg. Zbežal sem v Avstrijo, in tam bil dve leti v begunskem taborišču blizu Lienza. Dovoljenja za izhod sicer nismo imeli, a smo odkrili možnosti za kratke pobege v lienške Dolomite. V njih sem se prvič resneje preizkusil kot plezalec. Uhajali smo kar daleč, tudi na Grossglockner in Grosswenediger!« se spominja Dinko v družbi žene Romane na senčni terasi njune hiše ob vznožju razgibanih in barvitih hribov pogorja Catedral, kjer je tudi eno največjih smučišč v Argentini. »V taborišču smo bili pod angleškim nadzorom. In v njem je bil oficir, ki je bil navdušen igralec namiznega tenisa. Tako je začel zbirati ljudi, ki so ga bili vešči. Pri nas doma na Jesenicah smo imeli mizo in smo pingpong igrali ure in ure, tako da sem ga precej dobro obvladal. Nenadoma sem bil v taborišču najboljši igralec in lienško moštvo je poprosilo komandanta, ali bi smel igrati zanje.« In to, doda, je bilo odločilno, da je pozneje zaživel v Bariločah. »Z lienškim moštvom sem potoval in igral po vsej Avstriji. Ko so nas preselili v Špilje na Dravi (Spittal an der Drau) sem prestopil v tamkajšnje moštvo, pozimi pa sem rekel, da bi tudi smučal. Smučal sem namreč že kot otrok. Tako sem postal še član smučarskega društva in začel z njim trenirati.« Ko je bil nekoč na treningu na Goldecku, je spoznal trenerja avstrijske smučarske ekipe. »Pred enim letom je bil s svojo ekipo v Bariločah in je na treningih nenehno govoril samo o Argentini in Bariločah, češ kako čudovita država in kraj, kako prijetni ljudje … In ko smo spoznali, da se v Slovenijo ne moremo vrniti in da bomo morali emigrirati, je bilo odločeno: v Bariloče!« Sicer, dodaja Dinko, je s prijatelji dolgo upal, da se bodo lahko vrnili v domovino; v taborišču, so menili najprej, bodo kvečjemu dva tedna, morda mesec, dva. A ko so se meseci prevesili v leto, dve, so doumeli, da bodo morali v svet. »Ko sem poslušal o Bariločah, sem prepričal še Jermana (France, iz Dola pri Ljubljani, izvrsten tekač na smučeh, prav tako ugleden plezalec in eden od ustanoviteljev ter prvi predsednik Slovenskega planinskega društva v Bariločah, op. p.), naj odidemo tja. Skupaj sva pripotovala v Buenos Aires, tam pa so mene, še mladoletnega, zaprli. K sreči se je zame zavzel varuh iz slovenske skupine, tako da me vendarle niso vrnili v Jugoslavijo. Medtem je Jerman že srečal prijatelja iz njegove domače vasi, Janeza Flereta, tudi tekača na smučeh, in skupaj sta bila že odločena, da nadaljujeta pot v Bariloče. Po treh mesecih v Buenos Airesu sem se tja odpravil še sam. Na kolodvoru sta me pričakala v družbi Vojka Arka (tudi eden od ustanoviteljev Slovenskega planinskega društva v Bariločah, op. p.). Ugledal sem hribe in jezera ter si rekel: hvala bogu! Trener je nenehno govoril o dobrih ljudeh, ki tu živijo. In edino, kar sem si želel po letih v taborišču, so bili dobri ljudje.« Poleg tega, nadaljuje, so se znašli v hribih, ki so bili še bolj ko ne nepreplezani in neimenovani. Tako se nad Bariločami pnejo vrhovi s slovenskimi imeni in smermi. Po Dinku (Cerro Dinko) se imenuje vrh v bližini Cerra Capille nedaleč od Catedrala. Leta 1990 so ga z družbo, med drugim z obema sinovoma, prvi preplezali in sinova sta ga brez njegove vednosti poimenovala Dinko. Z Daulagirijem do državljanstva Leta 1952 je Dinko Bertoncelj skupaj s Francetom Jermanom opravil prvenstveni vzpon Slovenski zvonik v pogorju Catedral. Slovenski stolp, kakor so v Bariločah navadno imenovali zvonik, je še vedno priznan kot ena težjih plezalskih preizkušenj v bariloškem okolju. Pozneje je Dinko v njem preplezal še dve izjemno zahtevni smeri. Malce zatem sta bila z Jermanom prvopristopnika v srednjem stolpu v bližnjem pogorju Tres picos, ki sta ga krstila Tumov stolp. Po Henriku Tumi, slovenskem odvetniku, politiku, publicistu, jezikoslovcu in planincu. »Za vselej se mi je vtisnil v spomin njegov stavek: kjer je volja, je tudi pot. Ta me spremlja in se mi potrjuje že vse življenje.« »Tukaj smo bili v plezariji dejansko pionirji. Slovenski stolp so, recimo, imenovali Nepremagljivi. Ko smo prišli, smo ga na lepem preplezali, in to je bil naš potni list med argentinske gornike. Prva odprava, ki smo jo organizirali, v njej pa sva bila s Tončkom Pangercem (po njem je poimenovana laguna pri zavetišču Frey; pokopal ga je plaz v čilski gorski verigi Paine leta 1954, op. p.), je bila na San Valentin, najvišji vrh na Celinskem ledu v Patagoniji. Zaradi slabih vremenskih razmer je bil še nepreplezan. Mi smo imeli srečo, a samo tri dni, v katerih smo naglo opravili vzpon; sicer smo čakali na izboljšanje skoraj dva meseca!« Dinko je bil tudi pobudnik odprave v Paine, kjer je preminil Pangerc, a se je ni udeležil, ker so ga povabili v Himalajo, na Daulagiri, pojasni. To je bila izjemno pomembna odprava na ravni države; imela je popolno podporo državnega vrha s Peronom na čelu. »Spoznal sem ga tik pred odhodom v Himalajo. V odpravi je bil še en Avstrijec in dejal nama je, da morava v Himalajo kot Argentinca. Tako sem v tednu dni dobil argentinsko državljanstvo. Nisem ga, recimo, dobil, ko sem bil leta 1952 v argentinskem smučarskem moštvu in bi moral na olimpijske igre v Oslo. Potem pa je Peron samo pomignil! Čeprav sem močno lomil španščino, ki je sicer še vedno ne govorim tekoče. Ampak to sploh ni bilo pomembno,« se nasmeje. Še preden sedemo k uradnemu pogovoru, se Dinko razgovori o Daulagiriju. Plezali so v severni steni, razlaga, in spomni se, kako je opazoval južno. Bil je prepričan, da je nepremagljiva; preveč smrtonosna se mu je zdela, z nje se je nenehno usuvalo. »In potem izvem, da jo je preplezal Slovenec! Tomaž Humar! Nikoli ga nisem spoznal, sem pa spremljal njegove izvrstne dosežke.« Stena Daulagirija (8167 metrov) ga je ustavila na 7600 metrih, ker so mu omrznile noge. »Mislim, da bi se lahko prisilil, da bi stopil na vrh, toda premogel sem še dovolj zdravega razuma, kar je bilo v tistem redkem zraku presenetljivo, da sem se, pravilno, odločil za sestop. Tako sem si rešil noge.« V Himalajo se ni več vrnil. »Vabili so me, tudi vnovič na Daulagiri in Everest, toda … Vse to sem počel, preden sem se poročil. Sicer sem bil že precej star, ko sem se, že skoraj 37 sem jih imel. Tedaj sem začel bolj resno gledati na prihodnost. No, še prej sem bil pa na Antarktiki ...« Avseniki na Antarktiki »Z ljudmi z argentinskega glaciološkega inštituta sem sodeloval že pri preučevanju premikanja ledenikov na Tronadorju (v bližini Bariloč, tudi v njegovih stenah je Dinko plezal prvenstvene smeri, op. p.). Konec petdesetih let je bilo mednarodno geofizikalno leto in tudi Argentina se je vključila vanj z več projekti, največ na Antarktiki. Na inštitutu so me poznali kot gorskega vodnika in me v tej vlogi povabili s sabo.« (Na odpravi je sicer sodeloval kot polarni tehnik.) »Nad območjem, kamor smo se odpravljali, sicer nisem bil najbolj navdušen, ker ni bilo hribov!« Je pa tudi tam v dveh letih našel ledeno navpičnico in jo preplezal … Iz tistega časa, ko je bila najvišja temperatura 18 stopinj Celzija pod ničlo, navadno pa okoli 30 pod njo, se najraje spomni kakšne prigode; kako so, denimo, na njegov rojstni dan sredi snega in ledu zadoneli Avseniki, ki jih je imel s sabo, ali kako je preplašil izvidnika druge posadke, ko je pred njim vzniknil iz teme – na smučeh. »Najprej je od samega presenečenja padel, potem pa me je še naprej nejeverno gledal in govoril: Pa kdo ste vi? Vi ste polarni smučar!« se smeje. Na Antarktiko se je odpravil dvakrat, ponudili so mu tudi delo na glaciološkem inštitutu v Buenos Airesu (mimogrede, na njem je zaposlen ugleden glaciolog Peter Skvarča, ki je v petdesetih letih prav tako emigriral iz Slovenije v Argentino, op. p.), toda: »Nisem si mogel predstavljati, da bi živel v Buenos Airesu. Sem pa med potjo na drugo odpravo na Antarktiko, ki sicer ni bila uspešna in smo se z nje naglo vrnili, resno tuhtal, čemu naj se posvetim v življenju. Znam plezati, znam smučati, sem razmišljal. In tako sem sklenil, da se posvetim tistemu, kar znam. Predvsem smučanju. A sem se moral v znanju izpopolniti.« Vrnil se je v Bariloče, kjer je sicer že bil smučarski učitelj na Catedralu, »ampak brez zadostnega, zlasti teoretičnega znanja. Tako sem odšel v Evropo in se v avstrijskem St. Cristofu izpopolnil kot učitelj.« Po vrnitvi je doma postal direktor smučarske šole, kmalu zatem pa je odpotoval v ZDA in tam po treh letih zaposlitve kot smučarski učitelj dobil ponudbo za direktorja šole. V tem času je tudi opravil vse izpite za ameriškega smučarskega učitelja. Z avstrijsko in ameriško diplomo je bil dovolj usposobljen, da je lahko prirejal državne tečaje za smučarske učitelje in trenerje v Argentini. V tem je bil dejaven 25 let, pod okriljem vzgojnega ministrstva, ki ga je tudi imenovalo za profesorja. Argentinska vojska ga je medtem prosila za sodelovanje pri ustanavljanju vojaške gorniške šole v vlogi svetovalca. Sodeloval je tudi pri pripravi pravilnika za smučarsko šolo. Leta 1995 je prejel za svoje delo najvišje vojaško odličje. Vrhovni poveljnik argentinske vojske mu je osebno izročil zlatega kondorja. Vseskozi je bil tudi aktiven sodelavec pri plezalnih tečajih, kot prireditelj in inštruktor, v smučariji pa kot prireditelj državnih, klubskih in mednarodnih tekem. (Povzeto po knjigi V kraljestvu kondorjev in neviht, Mohorjeva družba.) Zaradi sinov ustalitev pod Catedralom Med ZDA in Bariločami je živel sedemnajst let. Dokler nista z ženo uvidela, da njunima otrokoma, sinovoma Bogdanu in Andreju, nenehne selitve povzročajo velike težave v šoli. Z ženo Romano, ki je s starši po drugi svetovni vojni emigrirala v Brazilijo, ko je imela komaj tri mesece, iz vasi blizu Jesenic, sta se srečala, ko je Dinko na priporočilo zdravnika, češ da je predolgo živel na mrazu in da mora na toplo, da si utrdi zdravje, prišel v Brazilijo na obisk. Slovensko, argentinsko in brazilsko povezujeta doma simbolično z encijanom, amankajem (rumenim argentinskim cvetjem, ki na vrhuncu cvetenja prekriva pobočja Catedrala podobno kot v Sloveniji narcise Golico, pripomni Dinko) in brazilskim pozdravom Saudade pred hišo. Leta 2001 je Dinko odšel v hribe v družbi sina, snahe in še dveh planincev iz Slovenije. Zdrsnilo mu je in omahnil je domala petdeset metrov globoko. Pravi, da je bil čudež, da se je z nahrbtnikom med padanjem zataknil na štrlečo skalo in tako preživel. »Najprej so zdravniki dejali, da bo dobro, če bom živel še dve uri, zatem dan ali dva, potem pa so se naveličali napovedovanja!« se zasmeje. Prvo leto je bil negiben in želi si, da ne bi bil nikoli več tako nebogljen in odvisen od drugih. Po letu invalidskega vozička je dobro okreval in zdaj lahko hodi sam, resda z berglama, tudi vozi avto. »In smučal sem tudi že! So mi iz ZDA poslali prilagojene smuči!« Pa Slovenija? Se je vračal domov? »Po šestnajstih letih sem v Beljaku prvič znova srečal mamo. Takrat še nisem mogel v Slovenijo. Pozneje sem šel večkrat. Sin Bogdan je v Sloveniji, v Tamarju, shodil z mojo mamo! Tudi plezal sem še, v Triglavski steni, na Škrlatici … Vse polno lepih spominov imam na Slovenijo in njene kotičke; iz otroštva in poznejših.« Pogovor sklene še z enim argentinskim pregovorom: »Kdo mi lahko odvzame, kar sem v življenju preplesal? Jaz pravim: preplezal, seveda! Toliko sem doživel v življenju ...« Mateja Gruden besedilo in Matej Lazar fotografije Od divjine se da živeti ponedeljek, 16. julij 2007, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 218 Nedeljski dnevnik, Povabljeni ste na kavo - Dragica Manfreda: Marjeta Keršič Svetel Nedeljski dnevnik, nedelja, 15. julija 2007 Povabljeni ste na kavo Od divjine se da živeti Verjame, da bi lahko v Sloveniji ob pravilni politiki do ohranitve naravnega okolja veliko ljudi preživelo le z organiziranimi ogledi neokrnjenih kotičkov narave, saj ti privlačijo vse več tujcev - TNP žrtev hudih napak države Marjeta Keršič Svetel, diplomirana etnologinja in zgodovinarka ter novinarka, ki se je spominjamo zlasti po gledanih televizijskih oddajah Gore in ljudje, je ena tistih svetovljank, ki verjame, da bi lahko v Sloveniji ob pravilni politiki do ohranitve naravnega okolja veliko ljudi preživelo le z organiziranimi ogledi neokrnjenih kotičkov narave. Ti namreč privlačijo vse več tujcev in v svetu je doživljanje pristne narave najhitreje rastoča gospodarska panoga, samo v Veliki Britaniji pa ima več milijonov ljudi za svoj glavni konjiček opazovanje ptic v naravi, Na Škotskem naj bi od vodenih ogledov v ohranjene bisere škotske krajine živelo 4 odstotke vseh zaposlenih. Žal je Keršičeva s temi pogledi za slovenske razmere preprosto pred časom, ko pa jo bodo končno razumeli, bo morda naša narava že uničena. V to smer gre namreč večina političnih in gospodarskih odločitev. Posebej glasno opozarja na nevarne spremembe v zakonu o TNP, na neustreznost gradnje vetrne elektrarne na Volovji rebri in na druge posege v naravo, ki jih preko politikov diktira kapital. Ali je še mogoče ustaviti njegov brezobziren pohod, preden bo uničil dragocene kotičke redkih in rastlinskih in živalskih vrst, cvetoče travnike, ptičje petje? Smo ena redkih držav, ki ima 85 odstotkov (Triglavskega) narodnega parka v zasebni lasti. „Surova resnica je, da Slovenci po mednarodnih merilih nimamo več narodnega parka. ker ni 75 odstotkov območja TNP namenjenih ohranjanju naravnih procesov in doživljanju narave - brez kmetijstva, gozdarstva, komercialnega lova, novogradenj in urbanizacije. Vse to se v TNP dogaja celo v osrednjem območju. Z vrnitvijo zemljišč denacionalizacijskim upravičencem v naravi je le vprašanje časa, kdaj bodo izginili zadnji koščki neokrnjenega gorskega sveta. Zasebno lastnino bo težko zavarovati, ne da bi lastniki nepremičnin rekli: »Moja stvar je, kaj počnem na svojem!« TNP je žrtev hudih napak države do naravne in kulturne dediščine ter slovenske identitete. Ob poskusu poslanca Dušana Vučka, da bi parlament sprejel za TNP škodljive zakonske spremembe. je na srečo 28 nevladnih organizacij- in SAZU zadevo ustavilo.“ Konec narodnega parka? Kaj se zdaj dogaja z zakonom o TNP? „V nevladni koaliciji smo s pomočjo Raziskovalnega centra SAZU. Biotehniške fakultete ter strokovnjakov za kulturno dediščino pripravili svoja izhodišča za zakon o TNP in besedilo osnutka zakona, ker nam je gospod Vučko očital, da kar na pamet zavračamo njegov predlog. Minister za okolje in prostor je lani sestavil strokovno ekipo za novo besedilo zakona o TNP. V njej sva dva predstavnika nevladnih organizacij - Jernej Stritih za CIPRA in jaz za koalicijo nevladnih organizacij. Oktobra naj bi nov predlog predstavili vladi. Za zdaj smo še neenotni glede tega, ali lahko z dobrim zakonom sploh še ohranimo pravi narodni park. Občine v TNP so namreč skupaj z lastniki zemljišč, z razvojnimi načrti in investitorji ter s finančnimi pritiski premočne.“ Po kom bi se kazalo pri oblikovanju narodnega parka zgledovati? „Po narodnih parkih, ki jim IUCN priznava ta status. Avstrijski narodni park Visoke Ture je po naravni in kulturni dediščini podoben TNP, le daje tam skupni interes države in pokrajin ohraniti naravno in kulturno dediščino ter jo predstavljati svetu. Ta park je za lokalne prebivalce pomemben vir razvoja, ne pa ovira. Italijani imajo naravni rezervat Delta Soče, kjer so živali svobodne, obiskovalci pa "v kletkah" (gibajo se lahko le po določenih poteh). Ta rezervat je bolj donosen kot njive.“ Domačinov ne zanima Ali koga pri nas nacionalni park sploh zanima? „Žal malokoga od ključnih ljudi. Dokaz: nedavno smo v Bohinju organizirali posvet, na katerega so prišli vrhunski evropski in naši strokovnjaki za trženje naravne in kulturne dediščine. A ni bilo ne domačinov ne župana Bohinja ne občinskih svetnikov ne razvojne agencije Gorenjske ...“ Nevladne organizacije so se oglasile tudi ob vetrni elektrarni Volovja reber. „Ja, na srečo se društva in druge organizacije ob neprimernih posegih v prostor vse bolj povezujejo: Vremščica, Brje pod Bledom (ob načrtih akumulacije HE Moste), Lipica, Mura ... Nismo proti vetrnim elektrarnam, a je pomembno, da ne postaviš 50 turbin v dragocen naravni habitat. čeprav je to za investitorja dobičkonosno. Avstrijci imajo vetrno elektrarno v industrijski coni pred Dunajem! Naši poslovni objekti bi lahko imeli na prepihu vetrne turbine za svoje potrebe, na strehi pa fotovoltažo. Žal je Agenciji za okolje RS važna le prevetrenost lokacije, nič pa naravne vrednote prostora, in s tem zelo slabšajo razvojne možnosti podeželja.“ Res pa Slovenija elektriko potrebuje. „A hkrati jo tudi neskončno razmetava! Po izračunu Društva za temno nebo Slovenije s pretiranim osvetljevanjem neba nad Ljubljano pokurimo toliko elektrike, kolikor bi je proizvedla elektrarna na Volovji rebri. A nova uredba o svetlobnem onesnaženju dopušča še več svetlobnega onesnaženja, čeprav smo, kot nas opozarja EU, že sedaj prvaki v osvetljevanju neba, da o hrupu ne govorim!« Pa saj imamo kopico predpisov, ki ščitijo krajino. „V glavnem gre za Potemkinove vasi, torej za predpise, ki v praksi nič ne ščitijo. V primeru Volovje rebri ni predpisa, ki bi prepovedal uničenje krajinske kvalitete.“ Dragoceni koščki divjine Imamo v Sloveniji sploh še divjino? „V TNP so še območja z značilnostmi divjine - denimo v Martuljkovi skupini, kjer so planinci sklenili, da ne bodo gradili markiranih poti in koč. Dragocene koščke divjine bi morali bolje zaščititi. Kočevski gozdovi dajejo občutek prave divjine. Tam drevesa živijo in umirajo po naravnih zakonih, kar ustreza tudi živalim ... V Sloveniji ni kvadratnega kilometra. ki se ga ne bi dalo unovčiti. Tudi obala ima nekaj naravnih dragocenosti, ki jih ogrožajo načrtovane gradnje, kot na primer Sečovlje. Imamo 8 tisoč raznolikih podzemskih jam, a kažemo samo Postojnsko. Ljubljana bi lahko kandidirala v Unescovem programu Biosferna območja v mestih, saj je malo mest, kjer stopite iz mestnega prometa naravnost v gozd, v katerem živi praktično vse. Šmarna gora je v Naturi 2000, čeprav je sredi mesta, na Ljubljanskem barju lahko ponoči poslušate kosca. Tujci gredo na Goričko zato, da poslušajo jutranje petje ptic, na mrtvice Mure zaradi regljanja žab … To so pripravljeni plačati, niso pa pripravljeni plačati reklamirane oaze miru v TNP, kjer vso noč poslušajo rjovenje z veselice.“ Nekoč mi je angleški par v Bohinju povedal, da prihaja k nam zaradi cvetočih travnikov, kakršnih se spominjata iz otroštva, a jih danes v Angliji ni več. „Turizem bi lahko s strokovnim vodenjem ponujal tudi to in ne hotele ter velnes. Škotom organizirani ogledi ohranjenih kotičkov narave prinašajo 4 odstotke delovnih mest, saj vse več ljudi hrepeni po doživljanju neokrnjene narave, ki je zmanjkuje. Samo v Veliki Britaniji je nekaj milijonov ljudi, ki imajo opazovanje ptic za svoj konjiček. V Sloveniji je ptičji svet še bohoten, imamo področja, kjer se zbirajo ptiči - tudi redke vrste, kijih drugje ni več. Imamo visokostrokovno Društvo za opazovanje ptic, a opazovanje in doživljanje lepot narave ni vključeno v razvojno strategijo slovenskega turizma. V njej sicer piše, da moramo naravno in kulturno dediščino prodajati - ne piše pa, kako naj bi to storili na kvaliteten način. Prioriteto imajo igralništvo, velnes, toplice, golf. hoteli, tematski parki ... Gardaland lahko na primer zgradite kar v industrijski coni in nima nobene zveze z naravo.“ Slovenska strategija Zakaj ste nehali snemati odlično TV-oddajo Gore in ljudje? „Nimam pojma, a se tudi ne obremenjujem več. Dve desetletji svojega življenja sem posvetila TV in sožitju človeka z naravo nazadnje pa sem le doumela, da nočejo mojih oddaj. Narava in vse, kar nas povezuje z njo, nas premalo zanima. Moj profesor je nekoč rekel, da vsak narod razvije lastno strategijo preživetja. Slovenci smo razvili strategijo, po kateri smo za preživetje prodali soseda za skledo leče. Tudi kot samostojna država še nismo dojeli, da ni več pandurjev, ki bi nas tepli, pa se zato tepemo kar sami. V konfliktne situacije smo pripravljeni investirati neverjetno veliko energije - tako nam pač ostane premalo časa za realnost.“ S svojo državo torej ne delamo lepo? »Če se kot zgodovinarka spomnim osamosvojitve, ko se je energija večine Slovencev zlila v skupno navdušenje nad samostojnostjo, je današnje politično razpihovanje najnižjih strasti skrb vzbujajoče. Očitno sem živela v zmoti, daje človek razumno bitje, politiki pa odgovorni do svojega naroda.“ Podoben odnos imamo tudi do narave? „Res se ne zavedamo, da smo podedovano naravo dolžni ohraniti potomcem, enako tudi kulturno dediščino, na kateri temelji naša identiteta. Za denar srno pripravljeni te dragocenosti sfrčkati. To bi moralo najbolj skrbeti slovenske starše. Se despoti so bili odgovornejši do ljudstva kot naši politiki. Karel Veliki, absolutni fevdalni vladar, je pod težo take odgovornosti priznal: Jaz sem suženj svojega ljudstva ... Naša politika pa se ne ukvarja z vprašanji, kaj je dolgoročno dobro za ljudi.“ Ohranjanju narave posvečate glavnino svoje energije. Kaj je najtežje? „Prepričati, da vsi na planetu Zemlja živimo od narave in za preživetje potrebujemo vsa živa bitja – od komarjev do levov. Moje delo je zbliževanje ljudi z dediščino posameznih okolij in razkrivanje pomenov naravnega in kulturnega okolja, ki jih ljudje na prvi pogled ne opazijo. Čeprav opravljam donkihotsko delo, sem srečen človek. To namreč počnem s srcem, pa čeprav za skromno plačilo.“ Dragica Manfreda Poslanstvo Slovenskega planinskega muzeja (Mojstrana) Slovenski planinski muzej bo s svojo zgodovinsko pripovedjo o delovanju Slovencev v domačih in tujih gorah ter prikazom lepot in vrednot gorskega sveta trajno ohranjal pomen planinske tradicije slovenskega naroda. Mlade rodove bo skozi vzgojno-izobraževalne vsebine vzgajal v planinskem duhu in v spoštovanju narave. Poslanstvo Slovenskega planinskega muzeja smo zato pospremili z geslom: “Naveza za vrhove prihodnosti.” Vizija Slovenskega planinskega muzeja Poslanstvo bomo uresničevali s stalnimi in občasnimi razstavami, s prireditvami, predavanji, videoprojekcijami, izobraževalnimi delavnicami, predstavitvami najnovejših domačih in tujih planinskih in gorniških dosežkov. Organizirali bomo tudi vodene strokovne izlete na mikavne točke širšega alpskega okolja. Obiskovalci bodo lahko na enem kraju dobili napotke o varnem gibanju in naravovarstvenem obnašanju v gorah ter sveže turistične informacije o možnostih izletov, vzponov in prenočitev. Cilji delovanja Slovenskega planinskega muzeja so: * zagotoviti sistematično obdelavo in proučevanje kulturne dediščine slovenskega gorništva in planinstva ter s tem varovati, evidentirati, promovirati in zbirati tovrstno znanje in njegovo dostopnost na enem mestu; * postati eden izmed pomembnih izvajalcev aktivne politike Planinske zveze Slovenije na področju kulture v povezavi z naravo in dejavnostjo planincev v njej; * postati središče, ki bo z raznovrstnimi dogodki in aktivnostmi ustvarjalo nove možnosti za razvoj turizma v Mojstrani ter dopolnjevalo turistično ponudbo občine Kranjska Gora in gorenjske regije; * z umestitvijo informacijske točke Triglavskega narodnega parka v Slovenski planinski muzej prispevati k dvigu ozaveščenosti varovanja naravnih vrednot, kulturne dediščine in trajnostnega razvoja območja Alp; * z zanimivim muzejem dopolniti turistično ponudbo Slovenije; * vzpostaviti prepoznavno točko, primerno za srečanja, vzgojo, kulturo in izobraževanja o slovenskem planinstvu, gorah in gibanju v gorah; * naša želja je, da bi Slovenski planinski muzej obiskali vsi Slovenci in tudi turisti, ki bivajo v širšem zaledju Julijskih Alp; * ustvariti projekt trajnostnega značaja. Partnerji Slovenskega planinskega muzeja:plezanje * Planinska zveza Slovenije * Zavod Triglavski narodni park * Občina Kranjska Gora * Gornjesavski muzej Jesenice * Planinsko društvo Dovje-Mojstrana * Ustanova Avgusta Delavca * Evropski skladi za regionalni razvoj * Ministrstvo za kulturo RS * Gorniški klub Skala "Gre za poskus discipliniranja ljudi, ki se ne strinjajo z vlado" Prepričan je, da se vračamo v čase "balkanskega socializma" 29. avgust 2010 ob 12:39 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Dimitrij Rupel je potrdil, da je prejel "grozilno" pismo zunanjega ministra, ki ga opozarja, da bi lahko proti njemu uvedli postopek odpovedi zaposlitve, a uradno o začetku postopka ni bil obveščen. Mediji so se v soboto razpisali o usodi nekdanjega dolgoletnega zunanjega ministra in zdajšnjega uslužbenca na tem ministrstvu Rupla, ki naj bi kmalu ostal brez službe. Zdajšnjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja namreč jezijo Ruplovi nastopi v javnosti, v katerih praviloma govori proti odločitvam trenutne vlade. Ministrstvo: Postopki tečejo. Rupel tega ne ve Na ministrstvu so povedali le, da postopki tečejo, zdaj pa se je oglasil tudi Rupel, ki zatrjuje, da uradno o kakršnih koli postopkih zoper njega ni obveščen. V začetku počitnic je sicer dobil "grozilno pismo" ministra Žbogarja, ki ga opozarja, da bi lahko proti njemu uvedli postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. A po Ruplovih besedah iz tega ne izhaja, da je takšen postopek že uveden. Da zoper njega ne teče noben postopek, je Ruplu pred nekaj tedni zagotovil tudi generalni sekretar MZZ-ja Aljaž Gosnar. Javnosti je predstavil tudi pismo, ki ga je v odgovor poslal Žbogarju. V njem je med drugim poudaril, da je grožnja z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi stališč, ki niso skladna s stališči oz. odobrena od trenutne oblasti, absurdna in nezakonita. Opozorilo ministra je po njegovem mnenju tudi v nasprotju z 39. členom slovenske ustave in "precedenčen poskus grobega discipliniranja ljudi, ki se ne strinjajo s politiko aktualne vlade oz. trenutnega vodstva MZZ-ja". "Čistilna akcija vse bolj avtoritarne vlade" Poudarja tudi, da so mu oblasti najprej preprečile, da bi postal veleposlanik na Dunaju, nato so nadaljevale s policijskimi grožnjami in ideološkimi diskvalifikacijami, zdaj pa bi ga najrajši vrgle na cesto. Razloge za takšno ravnanje z njim Rupel vidi v vračanju v čase balkanskega socializma. Prav tako izpostavlja medijsko razsežnost "aktualnega pritiska na politično konkurenco in sploh na neposlušne državljane", ki o domnevnih prestopkih, obtožbah in celo o sankcijah z brezposelnostjo niso obveščeni neposredno, temveč preko medijev. "Gre za širokopotezno čistilno (=lustracijsko) kampanjo aktualne, vsak dan bolj avtoritarne, nekdanji enopartijski vse bolj podobne absolutistične oblasti," je zapisal v sporočilu za javnost. A. S Rupel je resda kameleon, ampak Žbogar je pa hermafrodit. Dobro plava v vsaki vodi, a za zdaj se mu kaže, da bo s Pahorjem odplaval tudi on. Ta oblast je vse zelo avtokratska. Utišati hočejo vse, ki se ne strinjajo z njimi. Karkoli si že mislimo o Ruplu, tole je prav grozljivo. Če Rupel "nagaja" tej vladi,je Žbogar z Washingtonsko depešo nagajal prejšnji vladi,pa ga zato še niso metali iz službe. Sedanja vlada in njeni ministri so sramota za Slovenijo. Eh, Rupel tudi ni biser, ampak kar je povedal glede sedanje vlade je pa čisto res. Vse ki se ne strinjajo z njimi poskušajo utišat in ogromno nadzora imajo nad mediji. Manipulacija ki močno spominja na mafijo. Slovenci in Britanci skupaj o vračanju domobrancev? Vodje poslanskih skupin za MMC o morebitni britansko-slovenski komisiji 30. avgust 2010 ob 06:06 Ljubljana - MMC RTV SLO Glede pobude Valičeve o ustanovitvi slovensko-britanske komisije o vračanju domobrancev Tanko pravi, da je zgodovino treba raziskati. Kontič: Zgodovina je stvar zgodovinarjev. Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je za naš spletni portal dejal, da je prav, da se zgodovinska dejstva raziščejo, če se do zdaj še niso. Tudi vodja poslancev SLS-a Jakob Presečnik je zatrdil, da bi poslanci SLS-a podprli ustanovitev slovensko-britanske komisije, ki jo je predlagala direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič. Na drugi strani pa Joško Godec iz DeSUS-a ustanovitve komisije ne podpira, saj meni, "da je treba te stvari rešiti drugače, kot pa da neprestano nekaj odkopavamo". Cveta Zalokar Oražem: Ni prave volje za spravo Vodja poslancev SD-ja Bojan Kontič pobude Valičeve ni spremljal. Meni, da je raziskovanje zgodovine stvar zgodovinarjev, in "če čutijo, da je na tem področju še kar koli za raziskati, je to njihova profesionalna želja". Kontič tudi ne vidi, kje bi lahko nastale ovire, če bi želel kdo kar koli iz zgodovine preveriti in pojasniti. Vodja poslanske skupine Zaresa Cvetka Zalokar Oražem pravi, da bi podprla vsako zadevo, ki bi peljala do sprave. "Zdi se mi, da v Sloveniji, s komisijo ali pa brez nje, ni prave volje, da bi naredili kakšno spravo. Kar se zgodovine tiče, so nam odgovori bolj ali manj jasni, je pa vprašanje, koliko smo sami med seboj sposobni te stvari urediti," meni Zalokar Oražmova. Jelinčič: Valičeva ne pozna britanske zakonodaje Predsednik SNS-a in vodje njene poslanske skupine Zmago Jelinčič je prepričan, da ustanovitev komisije ni realna. "Gospa Valičeva ne pozna britanske zakonodaje. Ta absolutno prepoveduje kakršno koli razmišljanje o odločitvah njihovih voditeljev v času 2. svetovne vojne," trdi Jelinčič. "Jaz osebno sem seveda pripravljen podpreti vse zadeve, ki privedejo do tega, da se ugotovi resnična plat takratnih dogodkov, ne podpiram pa zadev, ki bodo prilivale olje na ogenj in povzročale politične prepire," je povedal vodja poslancev LDS-a Borut Sajovic in dodal, da bodo pobudo, če je bodo dobili pisno, preučili. Preberite tudi: Valič:Britanski minister obžaloval vrnitev domobrancev Kot je znano, je Valičeva pred dvema tednoma na novinarski konferenci pred vseevropskim dnevom spomina na žrtve totalitarizmov pojasnila, da je britanski minister za evropske zadeve David Lidington, kot prvi britanski minister sploh, izrazil obžalovanje zaradi vrnitve domobrancev po 2. svetovni vojni nazaj v domovino. Po besedah direktorice študijskega centra je zato mogoče zdaj pravi trenutek za ustanovitev britansko-slovenske komisije o povojnih pobojih oz. vračanju domobrancev. Množični poboji po koncu vojne Na avstrijsko Koroško se je iz Slovenije ob koncu druge svetovne vojne pred partizani umaknilo več kot 10.000 domobrancev in civilistov. Večino teh so Britanci, ki so imeli vojaško upravo nad avstrijsko Koroško, pod pretvezo, da odhajajo v Italijo, vrnili v Jugoslavijo. Veliko večino vrnjenih domobrancev in civilistov so komunistične oblasti pobile po raznih krajih po Sloveniji. Najbolj znana so množična grobišča v Kočevskem rogu, Teharjih in v Hudi Jami. Aleksander Kolednik Normalno da se toliko govori o povojnih pobojih, če se pa ni smelo 80 let! Vsaka resnica mora enkrat priti na dan! Nemci so svojo zgodovino uredili takoj po vojni med leti 1946 in 1960, mi pa še do danes ne! Zato je zadnji čas da pridemo tej stvari do konca in da se brat brata, borec borca, Slovenec Slovenca pogleda v oči in pove resnico in OPRAVIČI! Ker moramo tej stvari priti do konca in si priznati da so eni sodelovali z okupatorjem, drugi pa morili ljudi da so prišli do oblasti in jo želeli čim dalj časa obdržati.- 5 glasov Takole je videti primerjava povojnih pobojev med Slovenijo in Francijo ter Norveško, ostalo Evropo: Norveška: prebivalcev 3,300.000. Po končani 2. svetovni vojni usmrčenih 25 oseb. Danska: 3,85 mil. preb - usmrčenih 46 Nizozemska: 9 mil. - 42 Belgija: 8 mil. - 277 Luksemburg 270.000 - 15 Kanalski otoki 97.500 - 0 Francija: 42 mil. - 10.791 SLOVENIJA 1.5 mil - 14.000 (skupaj med vojno in po vojni 100.000 pobitih - okupatorji, in drzavljanska bratomorna vojna, ki nosi velik delež, kolaterlna škoda [taborišča, talci] se je dala oceniti, a je nekaterim kioristila za pohod na oblast za 50 let in več.) vir: Boris Mlakar, Epuracija in povojne žrtve v Zahodni Evropi, Prispevki za novejšo zgodovino 1996, str. 204-214 Pa kaj vam ni jasno ??? Ta rdeči so pobili najmanj 1000 Slovencev, ki se jim niso hoteli pridružiti, saj niso hoteli imeti Kp za svojega šefa in to vse pred vaškimi stražami,belo gardo in kasneje domobranci... Od kod njim pravica za ekskluzivo, da se lahko le pod njimi bije boj proti okupatorju ??? Same sprane glave...Titova Jugoslavija vas je res oprala, da ne morete niti prebrati ša kakšno drugo literaturo, kot je bila tista v Jugo šolah... Samo en zanimiv podatek instituta za novejšo zgodovino. Partizani so za časa vojne direktno pobili 4098 Slovencev civilistov in nekaj 100 svojih partizanov. Tako imenovani »kolaboranti« skupaj pa 712. Razložite veleumneži ? Zadeva je zelo preprosta ang. minister pravi nekaj takega: ob koncu vojne so mnogi preveč zaupali Stalinu in podobnim, pri nas v Sloveniji pa Stalinu in podobnim mnogi preveč zaupajo še danes...+ 2 glasova Zobec Hrastarjeva: Nisem vložila obtožnice zoper Janšo Vloženi obtožni predlogi zoper pet fizičnih oseb 30. avgust 2010 ob 10:58, zadnji poseg: 30. avgust 2010 ob 11:15 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Obtožnice zoper Janeza Janšo nisem vložila, bil pa je vložen obtožni predlog zoper pet fizičnih oseb na okrajnem sodišču v Ljubljani, je povedala višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar. Tožilka sicer zavrača Janševe navedbe o zlorabi tožilske funkcije, navedene na spletni strani SDS, in jih ocenjuje za neresnične in zlonamerne. Zobec Hrastarjeva, sicer vodja preiskave zadeve Patria, je v izjavi še zapisala, da še posebej odločno zanika, Janševo "neresnično trditev, da je poskrbela, da je obtožnico preizkusil režimski novinar Borut Mekina". Znano je, da je tednik Mladina poročal, da je vrhovno državno tožilstvo v zadevi Patria vložilo obtožne predloge zoper Jožeta Zagožna, Janeza Janšo, Walterja Wolfa, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Janša, Krkovič in Črnkovič so očitana jim kazniva dejanja zavrnili in izrazili ogorčenje nad dejstvom, da je časnik objavil vsebino obtožnice, ki je sami nimajo. Imena v javnost šele nekoliko kasneje Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk pa je na vprašanja o številu obtožnih predlogov in o konkretnih imenih ter o času sodnih procesov pojasnila, da po določilih 10. člena sodnega reda sodišče v kazenskih zadevah daje obvestila o vloženem obtožnem aktu šele potem, ko je opravljen preizkus procesnega akta in je o tem obveščen obdolženec. Preizkusa obtožnega predloga v tej zadevi sodišče še ni opravilo, zato o zadevi sodišče ne more posredovati drugih podatkov, prav tako ne more komentirati pisanj tiskanih medijev, je še zapisala. Tu imate zdaj lažnivci šumadijski! Mladina je srbsko trobilo, sami lažnivci!!! FUJ! ja....peti je verjetno Cvikl......lažnivi partiski provokator ........ Imam dokaze, da gre za zares sprano in zabito volilno telo! Skrijte se nekam! Mladina se je blamirala. Je že lepo, da raziskujejo, da imajo vire, itd... ampak laganja oz. zavajanja si pa tak časopis res ne bi smel dovoliti. Na točno tak način, kot je Mladina zapisala novico o obtožbi, bi lahko vsak o vsakomur napisal praktično vse. Medijska svoboda je presegla lastne meje in posega v svobodo posameznika bistveno bolj, kot je to celo z ustavo določeno. V primeru nadaljevanja tovrstne prakse bomo vse bolj sužnji traparij, ki nam jih bodo servirali manipulativni mediji. Sploh pa pred volitvami. Ja, tole je pa vseskupaj že malo debilno. Je bil ni bil bo obtožen? Pa vsa Slovenija je dva dni samo o tem govorila¨! En bizaren teater je tole postalo, ne pa neko novinarstvo. Pa kakšen novinar čisto na suho napiše eno tako kozlarijo - da so proti nekomu vložili kazensko ovadbo, če pa v resnici niso?! A sedaj naj pa istemu novinarju še kdaj verjamemo? A mogoče gospod misli, da ga Janša ne bo tožil? Če ima preveč denarje in se z njim pres3rava, lahko tudi meni šenka par jurjev. imamo samo nesposobne in zaplankane ljudi, ki reagirajo na afero patria, ki se je že nevem kolikokrat izkazala za zavestno laganje komunističnih medijev. Aja predvolinih nastopov pa ne rabimo več, niti plakatiranja, škoda denarja. Važno je da se Patria ven potegne in da Joras gledovno štrajka pa vemo da so volitve, vsakič ste bolj prozorni. Če bi mrtvi spregovorili... ....Kramberger, bullmastifi.... ...bi se marsikeremu "rdečkarju" tresle hlače če bi imela "hrastarca" eno majhno pikco dokaza, da je JJ kakorkoli vpleten v lumparije, ki mu jih rdeškoti podtikajo, bi bil ža zdavnaj nekje zaprt in to za dooooooooooolgo ! LDS se je veselila obtožnice je izjavil TONA ANDERLIČ!!! KDO PA ŠE VERJAME LEVAKOM!!??? Okupatorji bi prej ko slej odšli, pobili sigurno ne bi 100 000 civilistov tako kot komunisti, mi pa ne bi rabili še 45 let po vojni gledat enoumja in še danes prenašat ljudi iz prejšnjega režima, ki so si polastninili Slovenijo. Sedaj pa jo še Balkanizirajo - to je genocid nad Slovenci. ... znano je, da se komunajzarji (beri: levi) poslužujejo umazanih iger in podtikanj .... kot so to počeli prej, tako to počnejo tudi sedaj .... smo namreč pred županskimi volitvami. Sej tega se danes nihče ne zaveda Tudi za osamosvojitev je veliko naredil Janša, komunajzarji so samo pristavili lonček in si potem pripenjali odlikovanja. Kdo ve kako bi ta država zgledala če bi se ti dve dejstvi uresničili. Edina dobra stran bi bila da ne bi imeli razkošnega in razsipnega državnega aparata kot ga imamo zdaj in bi se po delovno vizo za EU z vlakom vozili v Beograd... Sam imam iste problem in sploh ne dobim odgovora zakaj mene brišejo in mi celo sedaj cenzurirajo komentarje(jih morajo pregledati), ko pa nekdo volilce janše( pa ga niti nisem volil) in vse ki niso z njimi v tej miljonarski levici, pošilja v kamnolom( jaz se ob kamnolomu spomnim na Goli otok ) pa nič... Dobim le sporočilo, da sem jaz osebno žalil nekoga... A on, ki pa je mogoče užalil malo več ljudi, pa nada, še zdaj je njegov komentar gor !!! Gnusna zloraba tožilske funkcije petek, 27. 8. 2010 Samo v najbolj totalitarnih režimih časopis vladajoče partije ekskluzivno objavi obtožnico prej, preden jo dobijo obtoženi. Po pisanju današnje Mladine naj bi bila proti meni vložena obtožnica državne tožilke Branke Zobec Hrastar, v kateri bi naj bil obtožen »poskusa sprejemanja daril za nezakonito posredovanje« ob nakupu finskih oklepnikov Patria. O nakupih finskih oklepnikov nikoli nisem niti odločal, kaj šele da bi »poskusil sprejeti darila za nezakonito posredovanje.« Z nikomer, ki naj bi bili skupaj z mano navedeni v obtožnici, nikoli nisem ne osebno ne po telefonu govoril o oklepnikih Patria. Niti jaz niti kdorkoli drug pristojen v SDS ni nikoli zahteval kakršnihkoli nagrad ali daril v zvezi s Patrio in jih še manj prejel. Če je kdorkoli v komunikacijah o nabavi oklepnikov Patria nepooblaščeno uporabljal moje ime ali ime SDS, je to enostavno dokazljiva zloraba. Resnici na ljubo tožilka Hrastarjeva po pisanju Mladine v obtožnici ne navaja nobenega dokaza, ki bi prej citirano obtožbo proti meni kakorkoli utemeljil. To dejstvo se nehote samopotrdi v včerajšnjem poročanju POP TV, po katerem je tožilka Hrastarjeva prepričana, da se je obtoženec »zavestno izogibal neposrednim kontaktom s Patrio, ker se je zavedal storitve kaznivega dejanja, zato mu očitajo ravnanje z naklepom«. Hrastarjeva torej prizna, da nima dokazov za obtožbo in to opraviči z znanim retoričnim obratom iz stalinističnih procesov. Tudi tam so žrtvam očitali, da so nedvomno krivi, čeprav ni dokazov. Teh dokazov pa ni zato, ker so se obtoženi zavedali svojega zločinskega početja in so jih zato tako zakrili, da jih preiskovalci niso mogli najti. Zaradi tega so jih še strožje obsodili, češ da so vse počeli premišljeno, naklepno. Ni kaj, tožilec Krivic iz montiranih Dachauskih procesov in tvorec komunistične represivne zakonodaje Ljubo Bavcon bi bila nedvomno ponosna na Hrastarjevo. Slovenci smo se osamosvojili, sprejeli novo ustavo in menda celo evropske standarde. Očitno pa so nekatere stare totalitarne metode preživele tudi v novi preobleki. In očitno niso iste samo metode, isti so tudi ljudje, ki jih uporabljajo in tej raboti vsaj zaenkrat ni videti konca. Zanimivo, da je Hrastarjeva že pred tedni vložila obtožne predloge zoper Karla Erjavca in Albina Gutmana zaradi nevestnega dela v službi ter še proti nekaterim uslužbencem Ministrstva za obrambo zaradi zlorabe položaja. Nikjer pa ni podobne obtožnice proti ministru Grizoldu, predsedniku vlade Antonu Ropu ali uslužbencu MO Kremljaku, ki so leta 2004 najprej odločali o nakupu oklepnikov, nato pa podpisali pismo o nameri, s katerim so brez kakršnegakoli izbornega postopka in seveda brez javnega razpisa obljubili »posel stoletja« svojemu strankarskemu kolegu Zdenku Pavčku, ki so mu malo prej za bagatelno ceno prodali državni delež v Sistemski tehniki. Vse to je bilo podrobno razgaljeno v Državnem zboru in v medijih. Spoštovana tožilka Hrastarjeva, ali to za vas ni bila zloraba položaja? Ali za omenjene gospode mogoče veljajo drugačna ustava in zakoni? Kljub temu, da sem bil cel mesec doma na naslovu stalnega bivališča, nisem prejel nobene obtožnice. Državna tožilka Branka Zobec Hrastar je očitno poskrbela, da jo je še pred mano prejel ter še pred sodiščem »strokovno« preizkusil režimski novinar Borut Mekina. Ob tej zlorabi pravnega reda sem se spomnil vročega in zatohlega večera leta 1988 po moji aretaciji, ko so me odpeljali v zapor na Povšetovo ter mi tam izročili priporni nalog, na katerem je pisalo, da se lahko nanj pritožim na senat temeljnega sodišča v Ljubljani. Od paznika sem dobil papir in svinčnik in napisal pritožbo, ki bi jo moral zaporniški kurir odnesti na sodišče. A glej, takrat se je od nekod pojavil udbaš Zvonko Hrastar (mož tožilke Hrastarjeve), ki je sodeloval tudi pri moji aretaciji in zaslišanjih ter dejal, da bo kar on odnesel pritožbo na temeljno sodišče. Da bo tako hitreje tam ali nekaj podobnega. Moja pritožba ni nikoli videla ljubljanskega temeljnega sodišča. Čez čas se je izkazalo, da jo je Hrastar odnesel naravnost na vojaško sodišče, čeprav to ni bilo pristojno za civilni pripor. S tem nezakonitim trikom so se izognili tudi najmanjšemu tveganju, da bi mogoče kak civilni sodnik podvomil v utemeljenost aretacije. Ne vem kdaj in kje, a očitno je še vedno živa partija ali njena naslednica udbomafija ali kakorkoli kdo pač poimenuje preživele metode in organizacije stalinističnih časov na Slovenskem, naročila navezi Kos - Hrastar, da obračunava z mano. Tožilka Hrastarjeva je bila namreč dežurna tožilka tudi v času afere Depala vas, ko je Drago Kos, ki se je sicer predstavljal kot Peter iz Sove, nagovarjal policijskega sodelavca, kako naj provocira vojake slovenske vojske, da bodo grozili novinarjem in jih pri tem posname. Posnetke pa so nameravali uporabiti za diskreditacijo in odstranitev takratnega ministra za obrambo. Ponarejene dokumente v aferi Depala vas, ki naj bi me bremenili, pa je seveda ekskluzivno objavilo glasilo teh ostankov stalinizma, t.j. Mladina. Afera veliki pok iz Finske se je začela tik pred državnozborskimi volitvami pred dvema letoma. Seveda povsem slučajno. Danes Mladina objavlja obtožnico tik pred kampanjo za lokalne volitve. Tudi to je seveda zgolj slučaj. Vlada je bila doslej uspešna samo pri prodajanju slovenskega morja, vse drugo se ji je sfižilo, ankete ji kažejo prepričljivo najnižjo podporo v vsej zgodovini Slovenije. Če bi bila to kaka druga vlada, bi jo predsednik republike, bivši predsednik, sindikati, civilnodružbene organizacije, novinarska združenja in mediji že zdavnaj pozivali k odstopu. Ker pa je to »prava« vlada, so vsi neznansko prizanesljivi in najmanj, kar lahko podporniki storijo, je odvračanje pozornosti od krize in dejanskih problemov, ki jim oblast ni kos. Dovolj je bilo pisanja o brezposelnih, ki so presegli magično mejo 100.000, dovolj o stečajih in bedi delavstva v gradbeništvu, ki krvavi za blagor Jankovića in drugih tajkunov, dovolj pisanja o strmo naraščajoči zadolženosti. Po dveh letih te vlade so izgovori na prejšnjo nekoliko manj prepričljivi, zato je potrebna nova bombastična tema. Patria. Vsaj do lokalnih volitev. Janša ni kriv, Janša mora biti kriv! Tako so ukazali! Zobec Hrastarjeva: Nisem vložila obtožnice zoper Janšo Tako obtožnica kot obtožni predlog sta obtožna akta 30. avgust 2010 ob 10:58, zadnji poseg: 30. avgust 2010 ob 12:43 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Obtožnice zoper Janeza Janšo nisem vložila, bil pa je vložen obtožni predlog zoper pet fizičnih oseb na Okrajnem sodišču v Ljubljani, je povedala višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar. Tožilka sicer zavrača Janševe navedbe o zlorabi tožilske funkcije, navedene na spletni strani SDS, in jih ocenjuje za neresnične in zlonamerne. Zobec Hrastarjeva, vodja preiskave zadeve Patria, je v izjavi še zapisala, da še posebej odločno zanika Janševo "neresnično trditev, da je poskrbela, da je obtožnico preizkusil režimski novinar Borut Mekina". Znano je, da je tednik Mladina poročal, da je vrhovno državno tožilstvo v zadevi Patria vložilo obtožne predloge zoper Jožeta Zagožna, Janeza Janšo, Walterja Wolfa, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Janša, Krkovič in Črnkovič so očitana jim kazniva dejanja zavrnili in izrazili ogorčenje nad tem, da je časnik objavil vsebino obtožnice, ki je sami nimajo. KAJ JE OBTOŽNI PREDLOG, KAJ OBTOŽNICA? Kot je za MMC povedal Primož Gorkič, asistent na ljubljanski pravni fakulteti, sta tako obtožnica kot obtožni predlog obtožna akta, (tožilstvo predstavi tezo o tem, katero kaznivo dejanje naj bi bilo storjeno in kdo naj bi bil storilec), ključna razlika pa je v tem, da je obtožnica obtožni akt pred okrožnim, obtožni predlog pa pred okrajnim sodiščem. Če je bil zoper nekoga vložen obtožni predlog, torej pomeni, da se tožilec odloča za kazenski postopek pred okrajnim sodiščem, kjer je najvišja kazen, ki jo je mogoče izreči, tri leta zapora. Preizkus obtožnega predloga, ki sledi zdaj, pa pomeni, da sodnik, ki mu je zadeva dodeljena, ugotovi, ali je dejanje, kot je opisano v obtoženm predlogu, mogoče kvalificirati kot kaznivo dejanje; ali so, denimo, podane okoliščine, ki izključujejo krivdo, ali je kazenski pregon morda že zastaral in podobno. Koliko časa bo pregled trajal, ni znano, saj tega zakon ne določa. Imena v javnost šele po preizkusu obtožnega predloga Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk je na vprašanja o številu obtožnih predlogov in o konkretnih imenih ter o času sodnih procesov pojasnila, da po določilih 10. člena sodnega reda sodišče v kazenskih zadevah daje obvestila o vloženem obtožnem aktu šele po tem, ko je opravljen preizkus procesnega akta in je o tem obveščen obdolženec. Preizkusa obtožnega predloga v tej zadevi sodišče še ni opravilo, zato o zadevi sodišče ne more posredovati drugih podatkov, prav tako ne more komentirati pisanj tiskanih medijev, je še zapisala. Za komentar smo že zaprosili stranko SDS, kjer pa še razmišljajo, ali bodo odziv sploh podali. Mladina: Janšo izdali zapiski drugih in obremenilna priča Spomnimo, da je prejšnji teden revija Mladina, ki so jo povzeli številni drugi mediji, poročala, da je v aferi Patria zgoraj omenjena peterica obtožena več kaznivih dejanj. Prvaka opozicije Janšo naj bi izdali opomniki in zapiski v rokovniku Jožeta Zagožna o njunih večkratnih sestankih in kosilih, elektronska sporočila Wolfganga Riedla na Finsko, pa tudi zapiski v rokovniku direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča. Nekdanji premier naj bi srečanja s Finci sicer zavračal, potrdil pa naj bi, da naj Patria za posrednika izbere Rotis. Tako naj bi bil obtožen "poskusa sprejemanja daril za nezakonito posredovanje." Obremenilna priča naj bi bil Finec Reijo Niittynen, ki je bil odgovoren za ta projekt v Sloveniji, priznal pa naj bi, da je Patria v plačilo podkupnine SDS-u privolila, da bi tako dobila politično podporo takrat vladajoče stranke za projekt. Domnevno vpletene naj bi bremenili številni dokazi - 117 elektronskih sporočil, zapisi sestankov, SMS-sporočila, izpiski telefonskih klicev, zaseženi faksi, trdi diski, pa tudi bančni izpiski Rotisa in stranke SDS. Janša: Gre za prakso totalitarnih režimov Janša se je tedaj na trditve ostro odzval. "Samo v najbolj totalitarnih režimih časopis vladajoče partije ekskluzivno objavi obtožnico prej, preden jo dobijo obtoženi," je zapisal. Prepričan je, da gre zato za zlorabo pravnega reda. "O nakupih finskih oklepnikov nikoli nisem niti odločal, kaj šele da bi "poskusil sprejeti darila za nezakonito posredovanje". Z nikomer, ki naj bi bili skupaj z mano navedeni v obtožnici, nikoli nisem ne osebno ne po telefonu govoril o oklepnikih patria. Niti jaz niti kdor koli drug pristojen v SDS-u ni nikoli zahteval kakršnih koli nagrad ali daril v zvezi s Patrio in jih še manj prejel. Če je kdor koli v komunikacijah o nabavi oklepnikov patria nepooblaščeno uporabljal moje ime ali ime SDS-a, je to enostavno dokazljiva zloraba," je na navedbe odgovoril nekdanji predsednik vlade, ki je dodal, da tožilka Hrastarjeva po pisanju Mladine v obtožnici ne navaja nobenega dokaza, ki bi prej citirano obtožbo proti njemu kakor koli utemeljil. E. S. Pahor v Libiji za gradbenike pridobil polmilijardni posel Podrobnosti ni želel razkriti 2. september 2010 ob 13:00 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA "S predsednikom vlade Al Mahmudijem sva segla v roke za posel, ki je večji od pol milijarde evrov," je premier Pahor opisal sklenitev donosnega posla v Libiji. Kdo je posel dobil, ni razkril. Premier Borut Pahor se je v sredo v Tripoliju na povabilo libijskega voditelja Moamerja Gadafija udeležil slavnostne večerje. Sklenil je tudi pomemben posel v gradbeništvu, ki naj bi po njegovih besedah stekel že v nekaj dneh. Podrobnosti ni želel razkriti niti ni povedal, za katero slovensko gradbeno podjetje, potrdil je le, da ga je ob podpisu pogodbe spremljal njegov direktor. Sicer pa je zatrdil, da si bo v prihodnjih treh mesecih prizadeval slovenskim gradbenim podjetjem pridobiti še več podobnih poslov. "Čutim kot privilegij in svojo politično dolžnost storiti vse, da skupinam ali posameznim podjetjem, ki so sposobna priti blizu posla, pomembnega za njihovo perspektivo in celotno panogo, pomagam storiti še tisti zadnji korak do konca. Še zlasti, če gre za odnose z državami, kjer je politika zelo pomembna," je dodal. Kaj je zdaj to? V Italiji levica in vsi njihovi pristaši na smrt sovražijo Gadafija, ker Berlusconi že nekaj let goji Italijansko-Libijsko prijateljstvo, podpisujejo sporazume in se vabijo drug drugega. Kot poroča italijanska levica, samo sramotna desna italijanska politika skrbi za odnose s tako podlo diktatorsko državo kot je Libija. No, kot vidimo ni tako. V Sloveniji ravno levica skleni posle z Libijsko diktaturo. Pa ravno iz ust naših levih bomo vedno slišali dobro besedo na račun Gadafija. Te levice...sploh ne vedo kaj hočejo. Pri nas levičarji častijo Gadafija, ker se je nekaj krat srečal s Titom. V Italiji pa ga levičarji na smrt sovražijo, ker se srečuje z Berlusconijem in podpisuje z njim prijateljske sporazume... http://www.delo.si/clanek/119478 Rim, 30. 8. 2010 Rim - V ponedeljek je libijski voditelj Moamer Gadafi preko manekenske agencije najel 200 mladih deklet, ki so si skupaj z Silviom Berlusconijem ogledale fotografsko razstavo o zgodovinskih vezeh med obema državama. Ena od deklet, ki je prisostvovala predavanju, je povedala, da jim je Gadafi razložil, da je islam "najvišja vera" in večkrat poudaril, da "če želijo pripadati eni veri, mora biti to vera Mohameda." Voditelja obeh držav si bosta med uradnim obiskom Gadafija ogledala še konjeniško predstavo 30 čistokrvnih žrebcev, ki so jih v ta namen pripeljali iz Libije. Sledila bo še slavnostna večerja. Mlada dekleta so predavanje poslušala dan po tem, ko je Gadafi 500 dekletom iste agencije razdelil fotokopije Korana in izjavil, da bi morali vsi Evropejci postati muslimani. Italijanska opozicija tako pravi, da je odnos med Silviom Berlusconijem in libijskim predsednikom vse bolj sramoten za italijanskega premiera, piše spletni portal Telegraph.co.uk.+ 3 glasovi Namesto keša odstopit Grkom ta posel. Samo da oni niso taki bedaki, da bi se matral. Boli jih kita. Ajmo Slovenceljni navalimo za 600-eur, al pa tud brez plačila bo v redu. Janša: S patriami se nisem ukvarjal; Kos: Afera ne more biti konstrukt V oddaji Pogledi Slovenije je potekalo soočenje Janše in Kosa 2. september 2010 ob 21:13, zadnji poseg: 2. september 2010 ob 23:08 Ljubljana - MMC RTV SLO Janez Janša je Draga Kosa obtožil, da je samoiniciativno izvozil afero Patria na Finsko. Kos odgovarja: To je neumnost. Nekdanji premier je v novi oddaji Pogledi Slovenije znova poudaril, da ne ve, kaj piše v obtožnem predlogu, ker ga še ni prejel. "Smo zelo čudna država, ko novinarji prej dobijo obtožni predlog kot obtoženi. Če bi se to zgodilo Gregorju Golobiču, bi vsi pisali, kako je to mogoče," je prepričan Janša. Dodal je še, da je Mladina že večkrat objavljala ponaredke in da se trenutno nahajamo v absurdnem položaju. Vpletena tudi Rop in Drnovšek? Janša je še pojasnil, da je ključen dokument v tej zadevi načrt Patrie za pridobitev poslov v Sloveniji, v katerem naj bi bila omenjena tudi Anton Rop in Janez Drnovšek, kot politika, ki ju Patria v Sloveniji že obvladuje. "Ko se je posel sprejemal, se s patriami nisem ukvarjal, zdaj se pa moram. Če bi hotel vplivati na izbor, bi moral sugerirati Erjavcu, v kar se pa nisem vmešaval," zatrjuje. Afera Patria ne more biti konstrukt Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je prepričan o strokovnosti in neoporečnosti obtožnice, saj je dvajset let delal kot kriminalist in še ni videl obtožnice, sestavljene le na indicih, kot je obtožnico in morebitni sodni proces proti Janši opisal Lojze Ude s pravne fakultete. "Afera Patria ne more biti konstrukt, ker je pri zadevi delala mednarodna skupina preiskovalcev in bi v primeru konstrukta prišlo do odstopanj pri zbranih dokazih, tako pa so preiskovalci iz Slovenije, Finske in Avstrije prišli do istih povezav, ki so podlaga za obtožnico proti Janezu Janši," še meni Kos. Kos zanika izvoz afere na Finsko "To je čista neumnost," odgovarja Kos na očitke, da je izvozil afero Patria na Finsko. "Na Finsko nisem šel samoiniciativno, temveč so me povabili njihovi preiskovalni organi. S seboj sem imel seznam oseb, ki so bile povezane s poslom Patrie v Sloveniji, na katerem pa ni bilo ne Janše, ne Erjavca in ne Gutmana. Bil sem edini, ki vas je branil, čeprav vam je to smešno," zatrjuje Kos Janezu Janši. Janša vztraja, da je Kos finskim preiskovalcem podal različico, kot je bila zapisana v poročilu Sistemske tehnike, ki jo je napisal njegov brat Miran Kos, "česar pa seveda Fincem ni povedal". Potem ko je Janša zanikal prijateljstvo z Darkom Njavrom, mu je Kos odvrnil, da je očitno v hudi stiski, glede na to, da prijateljem obrača hrbet. Janša bo tožil Kosa "Gospod Kos, jaz vas bom tožil. Če mi boste na sodišču dokazali, da sem sošolec tega brigadirja, ki je bil v tej zgodnji komisiji, vam plačam kosilo in vse sodne stroške. Če boste dokazali, da sem pritiskal na ministra za gospodarstvo Vizjaka, da podpiše protidobave v primeru patrij, vam plačam dvakrat toliko, in če boste dokazali, da sem bil kadar koli osebni prijatelj gospoda Njavra, vam tudi plačam vse to," je Janša napovedal tožbo Kosu, ki pa mu je odvrnil, da bo s tem zagotovo prišel v Guinnessovo knjigo rekordov, glede na število tožb, ki jih je že vložil. Se je Kos izdajal za uslužbenca Sove? Na Janševe obtožbe, da se je, da bi pridobival informacij od vojakov zato, da bi očrnil njega, ki je bil takrat še obrambni minister, nepooblaščeno predstavljal za Petra Šerka iz Sove, je Kos odgovoril le, da so posnetki o tem nastali z nezakonitim prisluškovanjem, obtožbe pa ni zanikal. Od partije do Patrie Dejan Kaloh avtor knjige Od partije do Patrie je zagotovil, da je do afere prišlo z namenom diskreditiranja Janeza Janše. "Prek ljudi, ki jih obvladuje nekdanji predsednik države Milan Kučan, je prišlo do velikega poka," kar dokazuje, da gre za zaroto levice, je še dodal. Brezigar: Zmeraj sem se odzvala na politične pritiske Generalna državna tožilka Barbara Brezigar na obtožbe, da je premalo zaščitila tožilko Branko Zobec Hrastar pred ostrim odzivom Janše, odgovarja, da v podobnih situacijah do zdaj ni bilo nobenih zahtev po njenem odzivu. "Jaz merim vse z istimi vatli," zatrjuje Brezigarjeva in dodaja, da se je zmeraj odzvala na politične pritiske na tožilce. Generalna državna tožilka je še povedala, da je Zobec Hrastarjeva z vložitvijo obtožnega predloga opravila svoje delo in da morajo tožilci javni odziv na svoje delo pogosto "vzeti v zakup". PREBERITE TUDI Mladina: V afero Patria vpleten tudi Vizjak; ta vpletenost že zanikal Zalokar Oražmova pozvala Janšo k odstopu s poslanske funkcije Poslanka Zaresa Cvetka Zalokar Oražem meni, da bi se Brezigarjeva kljub vsemu morala odzvati na Janševe obtožbe zoper tožilko. Prepričana je, da ima ravno Brezigarjeva dvojna merila. Ob tem je še Janšo, zaradi domnevnega pritiska na tožilko in sodišče, pozvala k odstopu s poslanske funkcije. SDS-ov poslanec ji je odvrnil, da je zanimivo, da ga ravno ona kot poslanka stranke Zares poziva k odstopu in da če bi imel kakšen vpliv, obtožnica ne bi prišla najprej do medijev, da bi se izvajal medijski linč. Aleksander Kolednik, Gašper Petovar Tako kot Slak, RTV in oddaja je čisto rdeče usmerjena. Zakaj v oddaji ni bolj pomembnih in aktualnih dogotkov? Zakaj ne udarijo po Pahorju, ker je zavozil vsa velika podjetja? Zakaj ne udarijo po Golobiču, ker priznava, da je lagal in še vedno dela naprej? Pa o Jankoviču je tudi veliko zadev za obdelat. Sit sem te Patrije, naj sodišče dela naprej in bo stvar rešena in vsi Z-ji, J-i..., bodo potem znani. Mimogrede, nisem politično usmerjen!+ 2 glasova Ko človek bere te komentarje se vprašuje ali so komentatorji sploh gledali to oddajo. Če so jo slučajno potem so jo pa v večini s ''svojimi ideološko'' pobarvanimi očmi. Skromno bom podal svoj pogled na zadevo po vrstnem redu kot so sedeli: - g. Virant - dokaj nevtralno in strokovno... +3 - g. Ude - sovražno in na temelju socrealističnega prava - indici so premalo... - 2 - g. Janša - dovolj intelegentno, da je preživel ''javno zaslišanje in obtoževanje Kosa'', glede, nato, da je bil prvo uro pribit na pranger je kar dobro vzdržal do konca... +2 - g. Karba - zelo zanimivo, vleče se iz afere in preiskuje nove stvari, očitno spregledal, da so dokazi šibki.. + 2 - g. pisec knjige - malo manj intelegenten in nespreten v javni komunikaciji... - 1 - ga. Brezigar - glede na stanje na tožilstvu je verjetno res, da nima s to preiskavo nič, da ne brani Hrastarjevo pa je po moje skoraj razumljivo, glede nato kdo ji je zarinil nož v hrbet ob nezakonitih poskusih rušenja prve tožilke... + 1 - ga. Oražem - političarka nizke kulture in omejene sposobnosti... - 3 g. Kos - veliki manipulator, masla ima na glavi več kot JJ, pa je ''svetnik''... - 2 najboljši retorik + 5 g. Slak - malo ga je zanašalo a je dobro zvozil oddajo, bil je bolj toleranten in manj navijaški kot v času Trenj, + 3 Sama oddaja je bila zasnovana dobro, saj je pokazala kronologijo od začetka - sporno pismo o nameri, glavni začetni akterji so bili podrepniki Ropa in Drnovška - Cekuta, Wojf, Riedl,..vstop Žagožna v zgodbo je poučen... Sigurno je šlo za korupcijo, samo ''verjetno'' ni med glavnimi igralci JJ. V teh letih smo preko tiska dobili ogromno informacij, nekatere so se pokazale za čiste laži, mnogo pa je indicij, ki kažejo, da je korupcija bila. Bila je, samo koliko je JJ udeležen pa ni jasno. Politika pa zadevo resnično izrablja za predvolilne manevre, tako prvič 2008 in sedaj pred lokalnimi volitvami. Edino kar je verjetno je, da so se tokrat zakalkulirali. Ocena oddaje: + 4 Ps. moje mnenje je subjektivno in na osnovi ogleda oddaje in informacij, ki sem jih dobival iz medijev. zaradi ljudi s ptičjimi priimki bom začela še kose in golobe sovražit.... ah, sej ne bom, sej niso žvavce nč krive...:) v glavnem Kos je nabiju in nabiju brez dokazov, pa novinar Dela tut... krneki, ene domneve, pa nakladanja... JJ vse dobro ! 100.000 brezposelnih oni pa o Patriji debatirajo! Lepo so komunisti spet kost vrgli pred volitvami, da slučajno kakšnega govora o drugih temah! V mešanju megle so daleč najjači! @Jethros - lepo zapisano. Vendar ti moram replicirati vsaj na dve stvari. Prva je dvoboj Kos - Janša, kjer je Kos kot izukušen kriminalist (kar tudi je) javno zasliševal JJ. V tem dvoboju ni bilo zmagovalca, kar se Kos zaveda. Drugič - čudna je vloga g. Udeta - pravnega svetovalca - namreč nekako smrdi, Hrastarjeva je kot neodvisna tožilka imela vso pravico vložiti obtožilni predlog. Postaja se samo vprašanje zakaj je prišel v javnost. Ali je to TEST pred odločitvijo nadalnje usode. Namreč takoj po novici smo lahko brali, da so bili Finci proti obtožnem predlogu za JJ. Torej kaj se dogaja. Razburjanje javnosti pred volitvami? Če je zadeva tako pomembna za razčiščevanje korupcije v Sloveniji, je nedopustno, da je vložen samo obtožni predlog na osnovi indicev na krajevno sodišče. Če bi imeli vsaj EDEN pravi dokaz, bi to morala biti tožba. Proces pa res korektno in po pravu voden ne glede na imena vpletenih. Očitno pa je dokler se zlorablja pravo, tožilci in policija za varovanje sedanjih nosilcev oblasti je utopično pričakovati, da bomo naenkrat postali pravna država in da zlorab nebo tudi na drugo stran - zloraba za obtožbe opozicije. Zelo povedno je bilo, kateri gostje se včeraj niso hoteli udeležiti oddaje. Torej oddaja ni prenesla dosti novega (za tiste, ki jo kritično spremljamo po tisku od začetka). Za nasprotnike JJ je seveda živ dokaz, da je JJ kriv ker je pač tako rečeno. Za bolj kritične je zadeva sumljiva, vpletenost JJ pa verjetno nedokazljiva. Za simpatizerje JJ pa je seveda vse ena sama velika laž. To je politična zgodba in ker se je pojavila en mesec pred volitvami v medijih je ZOPET lansirana. Nekdo je poskrbel, da je prišla v javnost. Ne obtožujem novinarjev, da so to izkoristili. Edino pravilno so naredili, da se je objavilo. Zanimivo je samo to kdo je to lansiral v javnost. Glede na ''visoko strokovnost in neodvisnost'' Hrastarjeve, ki se je sigurno držala zakonsko predpisane poti, bo krivca zelo lahko najti - ali pa bo megla kot pri bulmastifih. Sarrazin in ali bi leto 2010 lahko bilo ponovitev leta 1879 Kako mogoča bi bila ponovitev zgodbe o antisemitizmu? Z drugimi akterji. 6. september 2010 ob 11:56 Berlin/Ljubljana - MMC RTV SLO Knjigo Thila Sarrazina, ki svari pred priseljenci, ki se ne prilagodijo nemški družbi, spremlja razprava o stopnjevanju nestrpnosti do tujcev in skrajnega desničarstva. So mogoče primerjave z vzponom nacizma? Poglejmo v leto 1879 ... Če bi Thilo Sarrazin jutri ustanovil novo stranko, bi ta dobila podporo kar 18 odstotkov volivcev. Tako govorijo zadnje ankete, ki obenem tudi govorijo, da je Sarrazin drugi najbolj priljubljeni potencialni vodja kakšne nove stranke. Vodi pa še vedno v predsedniškem boju nesrečno poraženi Joachim Gauck, čigar stranki – če bi obstajala - bi zaupala četrtina volivcev. Vodja Emnida oziroma enega največjih nemških institutov za raziskovanje javnega mnenja Klaus-Peter Schöppner je te izide komentiral: „Za to skupino volivcev je Sarrazin nekdo, ki končno pove tisto, kar številni menijo.“ To 'povedano' so seveda teze iz knjige Deutschland schafft sich ab. Wie wir unser Land aufs Spiel setzen (Nemčija ukinja samo sebe – Kako postavljamo svojo deželo na kocko), ki jo uvaja prav prejšnjemu podoben citat. Le da ga je zapisal pomemben voditelj delavskega gibanja v 19. stoletju, sicer zagovornik sindikalizma, Ferdinand Lassale. „Bistvo vsake politične omejenosti je zatajevanje in prikrivanje tistega, kar dejansko je.“ Tisto, kar naj bi se v nemški politiki danes prikrivalo, Sarrazin navede že na začetku. Ključne teze so, da preveč priseljencev živi od socialne podpore, da se muslimanski priseljenci v drugi in tretji generaciji v novo domovino ne vključujejo uspešno in da imajo priseljenci v primerjavi z Nemci preveč otrok. In če bo šlo vse skupaj tako naprej, bo – kot piše na 19. od več kot 450 strani, kot jih ima Sarrazinova knjiga – čez 300 let pravih Nemcev le še tri milijone. O tem, da o knjigi te dni razpravlja vsa Nemčija, smo že pisali. Novo pa je predvsem to, da bo upravni odbor nemške zvezne banke, katerega član je tudi Sarrazin, nemškemu predsedniku Christianu Wulffu predlagal Sarrazinovo razrešitev. Še vedno pa je sveža tudi razprava, ali bi Sarrazinovo knjigo in razmeroma veliko podporo, ki jo Sarrazin očitno uživa med ljudmi, smeli primerjati s časom, ko se je rojeval politični antisemitizem in so nastajale prve antisemitske stranke. Vsaka pavšalna trditev o tej temi je napačna, potreben pa se zdi pogled v čas okoli leta 1879. Prva antisemitska stranka luteranskega pridigarja Tudi takrat je svet tičal v gospodarski krizi. Sledila je zlomu borz leta 1873. Ta je bil – kako znano je to – predvsem posledica velikih borznih špekulacij, ki so se predvsem v na novo ustanovljenem Nemškem cesarstvu razmahnile po zmagi v vojni s Francijo. Po njej je v Nemčijo zaradi francoskega plačevanja vojnih reparacij pritekla ogromna količina denarja in po njej so pravila za špekuliranje na borzi postala manj stroga. Leta 1878 je nato nemški luteranski pridigar Adolf Stoecker ustanovil Krščansko-socialno stranko, ki velja za prvo stranko, ki antisemitizem naredi za osrednji nazor moderne politične stranke (Sulamit Volkov). Svoj socialni program, ki je med drugim zagovarjal visok davek na luksuzne dobrine, deseturni delavnik in reformo borze, je Stoecker utemeljil na antisemitizmu. Leto po ustanovitvi stranke je imel govor Unsere Forderungen an das moderne Judentum (Kaj zahtevamo od modernega judovstva), v katerem je razvil tezo, da bi odstranitev Judov iz trgovine prinesla zadoščenje kristjanom in vnesla pravičnost v gospodarski sistem. S tem govorom si je Stoecker pridobil naklonjenost novega srednjega razreda, tako imenovanega mittelstanda, majhnih trgovcev in obrtnikov, ki so se med hitro industrializacijo in modernizacijo čutili vedno bolj izrinjene na rob družbe, že skoraj izenačene s proletariatom. Potem ko je istega leta še publicist Wilhelm Marr domnevno povsem prvič uporabil besedo antisemitizem, naj bi bil rojen moderni, na nacionalizmu, protikapitalizmu, protiliberalizmu in rasizmu utemeljeni antisemitizem. Govorci molčeče večine? Glede na problematiko priseljencev, predvsem tistih turškega rodu, lahko vzporednice med argumentacijo pred okoli 130 leti in diskurzom Sarrazina najdemo predvsem v temi, nekoč znani kot 'država znotraj države'. Med Sarrazinovimi zagovorniki najdemo še nekaj nemških mnenjskih voditeljev, kot sta Helmut Schmidt ali Roland Koch, ki je maja odstopil z mesta ministrskega predsednika zvezne dežele Hessen. Koch, ki je tako maja dopolnil seznam 'mož Angele Merkel', ki so odstopili s svojih visokih političnih položajev, je najprej dejal: „Kdor se kot tujec ne prilagodi našim pravilom, tukaj ni mesta zanj,“ nato pa še dodal: „Sem govorec molčeče večine.“ Muslimanski priseljenci v Nemčiji naj bi namreč pogosto tvorili vzporedno družbo, pravo 'državo v državo'. Podobno je bilo z Judi. Predvsem vplivnejše in finančno mogočnejše judovske družine – Hannah Arendt govori tudi o evropski eliti približno 100 judovskih družin, ki so se medsebojno povezale kot nekakšno evropsko, nadnacionalno plemstvo – so politično emancipacijo razumele nekoliko 'narobe'. Prek emancipacije so namreč hotele doseči dvoje: politično enakost in ohranitev privilegijev, ki so jih najpomembnejše judovske družine uživale kot finančne svetovalke, 'dobaviteljice' denarja in oskrbe za vojake, pa tudi kot posrednice v mednarodnih pogajanjih. Judje so se tako znašli v novi nacionalni državi, v katere družbeni oziroma razredni sistem pa se niso vključili. Seveda, to ni veljalo za vse Jude, kakor tudi Sarrazinove teze ne veljajo za vse priseljence. A kakor so bili takrat najbolj na očeh javnosti najvplivnejši Judje (obenem pa tudi že po videzu zelo 'judovski' priseljenci iz vzhodnih predelov Evrope, ki so vzdrževali živo podobo o judovskem krošnjarju, ki roma naokoli brez postanka in išče še tako drobne posle), so danes na očeh nemške javnosti predvsem tisti priseljenci, ki žene zadržujejo doma, ki v svojih trgovinah prodajajo le turško blago, ki so kriminalci … Junaki svetovnega nogometnega prvenstva so pač pozabljeni naslednji dan, kot je bilo v 19. stoletju hitro pozabljeno (niti ne na glas omenjano), da so Judje pomagali oskrbovati nemško vojsko, preden je Francoze porazila pri Sedanu. Ali naj se spomnimo Gobineauja? Čeprav Sarrazin v knjigi omenja tudi poseben judovski in baskovski gen – to je tudi tista točka, zaradi katere se je oglasil tudi Zentralrat der Juden (vrhovna organizacija judovskih skupnosti v Nemčiji) – in čeprav govori tudi o nižji prirojeni inteligenci muslimanskih priseljencev, pa njegovega pisanja vendar ni mogoče primerjati z antisemitskimi tiradami, podkrepljenimi z izpeljavami misli „očeta rasistične teorije“ (Michael D. Biddis) Arthurja de Gobineauja, ki je arijsko raso razglasil za aristokracijo sveta in zapisal: „Postopno me je prevzelo prepričanje, da je rasno vprašanje pomembnejše od vseh drugih zgodovinskih vprašanj in da je ključ do njih; prepričanje, da je neenakost ras, iz katerih zmesi je sestavljen posamezen narod, zadostno sredstvo za pojasnjevanje narodove usode.“ V resnici Nemčija potrebuje Sarrazinove teze in razpravo o njih, kajti nekaj (tudi statistično podkrepljene) resnice je v njih. Zdi se vendar legitimno, od priseljencev zahtevati nekaj prizadevanja za vključitev v gostiteljsko družbo in prav tako se zdi legitimno zahtevati omejitev priseljevanja ljudi, za katere obstaja velika možnost, da drugače kot s socialno podporo ne bodo mogli preživeti. Posebna psihologija Juda Vendar pa je treba paziti na ton razprave. Sarrazinove opazke, kot je tista o prejemnikih socialne pomoči, ki čezmerno ogrevajo svoja stanovanja, seveda niso na mestu. Prav takšen ton, strog, a obenem posmehljiv, je bil namreč tudi tisti, ki je privedel do fenomena, ki ga je Arendtova imenovala posebna psihologija Juda. Judje, ki so se želeli uveljaviti v večinski družbi, katera pa sama ni točno vedela, ali ga želi ali ne, katera ni znala povsem uskladiti svojega pristanka na iz razsvetljenstva izhajajoči kredo človekovih pravic in demokratizacije države in svojega strahu pred Judi, je porodila tip Juda, ki ga je mogoče prepoznati povsod; obenem se pretvarja, da je kulturno enak Nemcem, hkrati pa ta družba, ki ga sprejema kot sebi enakega, od njega zahteva drugačnost, kazanje njegovega judovstva. „Judovstvo je postalo psihološka odlika, judovsko vprašanje pa osebno vprašanje vsakega posameznega Juda,“ je še pisala Arendtova, ko je pisala o Judih, ki so formalno bili enakovredni državljani, a se v družbi vseeno niso mogli uveljaviti enako 'zlahka' kot Nemci ali nemški prebivalci Habsburške monarhije. Resnica je, da je iz teh Judov nastalo veliko vélikih mož, saj so svoj osebni psihološki problem želeli rešiti z uveljavitvijo v družbi, od koder tudi izvira znamenita sintagma „žareča moč slave“, ki naj bi označevalo tisto, kar naj bi može, kot je bil na primer kakšen Stefan Zweig, najbolj privlačilo. A resnica je, da lahko zaledje muslimanske vere, ki ni tako povezana s študijsko etiko kot judovska, privede do drugačnih, manj ugodnih. rezultatov Prav zato je verjetno najpomembnejše, da se o Sarrazinovi knjigi govori. In še bolj, da se jo prej prebere. Kajti tudi kanclerka Merklova je pred knjigo svarila, ko je še ni mogla prebrati. Kar je nespametno in kar tudi ni zgledno. In če si kdo zdaj misli, da zakaj vendar še enkrat na plan spravljamo zgodbo z antisemitizmom … Preprosto zato, ker se je leta 1879 začenjalo tisto, zaradi česar v Nemčiji vsako razpravo oziroma kritiko priseljencev spremlja takšna zadrega. Če bi Thilo Sarrazin ustanovil stranko, bi jo volilo 18 odstotkov Nemcev. Predvsem med trenutnimi privrženci Leve stranke (Die Linke) uživa Sarrazin veliko podporo. Polona Balantič Antisemitizem še tli na pogorišču nacizma. Fej! Integracija muslimanov je očitno velika težava Evrope in o tem je potrebno razpravljati, ne le lajnati o multikulturnosti, kot čistem suhem zlatu.+ 11 glasov Povedu je kot je mislu... to je smisel svobode govora!! Je pa res da bo moral, zaj kak € za lastno varnost prispevat! potrebno je nardit enotno svetovno kulturo saj ljudje še dolgo ne bodo zreli za multikulturno strpnost in vedno bo prihajalo do sporov med eno in drugo Pomenljivo je, da Sarrazin očitno izvira iz Saracen, to je arabskih piratov, ki so nekoč harali po sredozemlju. Podobnosti je dovolj: Hitlerjeve korenino so bile tudi židovske Izraelci so po vojni postali enaki ali celo hujši kot njihovi rablji med 2. sv. vojno Najkrvoločnejši SSovci so bili ponavadi iz vrst okupiranih vzhodnih narodov Najglasnejši nasprotniki dvojezičnosti so prav ponemčeni Slovenci ITD racionalni: "potrebno je nardit enotno svetovno kulturo saj ljudje še dolgo ne bodo zreli za multikulturno strpnost in vedno bo prihajalo do sporov med eno in drugo" A to bi ti naredil po vzoru "en narod, en rajh, en vodja" ali bi raje vzel za vzor Internacionalo in Stalinovo urejanje nacionalnih vprašanj?+ 5 glasov Dr. Kumrovec: "Antisemitizem še tli na pogorišču nacizma. Fej!" ...in komunizma, si pozabil dodat. 5 mijonov marljivih muslimanov ali 1 spletkarski bankir v službi judeomasonske mafije, kaj je bolje? Če realno pogledamo na stvar tudi priseljenci, ki se ne integrirajov družbo povzročitelji nestrpnosti..+ 3 glasovi Slej kot prej se bo Evropi povrnilo stoletna ropanja, poseljevanja in "civiliziranje" (beri izstrebljanje domicilnega prebivalstva, vseh jih je ostalo komaj še nekaj milijonov) ljudi na celinah obeh Amerik in Avstralije. Je pa res, da so to največ počeli Angleži in Španci. Naj se Evropa vsaj malo "prebarva", saj smo vsi enaki pred bogom, mar ne! Če realno pogledamo na stvar - tudi priseljenci, ki se ne integrirajo v družbo so delno povzročitelji nestrpnosti. kulturna in narodna raznolikost nam je za enkrat prinesla le spore in vojne (sej vem da enotna kultura ne bo nikoli možna, imela pa bi vsaj najmanj negativnih posledic za človeštvo) Stricu dam glede določenih idej prav. Vsekakor je problem, če muslimani ustvarjajo državo znotraj države in vsiljujejo šeriatsko pravo. Vprašanje pa je tudi, kolikšen delež priseljenih muslimanov to počne. Bi bilo zanimivo videti podatke glede tega. Sam sem poznal Turke, ki so v Sloveniji pozabili na večino teh butastih pravil iz "svetih" knjig in so veselo začeli popivati itd. Takšno razmišljanje je lahko nevarno, ker lahko vodi v totalitarizem, seveda pa ne moremo za tak način razmišljanja kriviti zgolj nas, Evropejcev. Če v tretjem svetu populacija prehitro raste in družba s tem paralizira sebe, nismo sedaj mi dolžni pomagati njim. Oz. jim lahko pomagamo, ampak ne tako, da s tem nazadujemo- Vsekakor pa multikulturnost je pozitivna, ampak le, če prihaja do migracij v vseh smereh in ne tako enosmerno kot sedaj. Kajti to posledično pomeni multikulturne megapolise, slabše razviti deli sveta pa bodo to ostali še 10.000 let. V resnici Nemčija potrebuje Sarrazinove teze in razpravo o njih, kajti nekaj (tudi statistično podkrepljene) resnice je v njih. Zdi se vendar legitimno, od priseljencev zahtevati nekaj prizadevanja za vključitev v gostiteljsko družbo in prav tako se zdi legitimno zahtevati omejitev priseljevanja ljudi, za katere obstaja velika možnost, da drugače kot s socialno podporo ne bodo mogli preživeti. S tem se povsem strinjam. Če pa naj bo takšna razprava konstruktivna in racionalna je treba pozornost usmeriti na to, zakaj se določene skupine ne morejo integrirati. Intregracije so nesposobni predvsem islamisti, kolikor vem vidi Indijce in Kitajce Sarrazin za bistveno bolj sposobne integrirati se pa ne zato, ker naj bi bili po naravi manj inteligentni ( razen kolikor je ta nižja inteligentnost povezana z zelo razširjenimi porokami med bratranci in sestričnami v islamskem svetu, kar ima sicer še mnoge druge znan. dokazane negativne učinke in prinaša celo vrsto genetskih okvar ), kot namiguje Sarrazin, ampak zato, ker jim teokratična religija ne dopušča, da bi se zares integrirali, prav nasprotno morajo si prizadevati za širjenje šeriatske teokracije. Tiste muslimane, ki to opustijo imajo v državah, kjer velja šeriat za krivoverce in jih pobijajo. Ob tem bo treba odpreti vprašanje izsiljevanja z nafto, ki ga od naftne krize v 70. letih izvajajo islamske države. Večina evrop. držav, tudi Nemčija, je temu popustila in pristala ne pogoje Org. islamskih držav, da dovolijo množično priseljevanje, brez, da bi poskušali zares integrirati priseljence. Francija pa se je že v 60. šla strateško igro, iskanja ravnotežja z ZDA na ta način, da se je povezala z islamskih svetom, kar se ji sedaj že krepko maščuje. ''Zmerni'' muslimani, pod tem imenom ne mislim Osame Bin Ladna ali kalifa mule Omarja, ki si domišljata, da imata v stilu starih kalifov pravico oklicati neobrambne t.i. svete vojne, menijo, da je potrebno dobiti v določeni deželi prej večino, preden se legalizira šeriatska teokracija oz. vzpostavi religiozni totalitarizem. Vendar tudi dokler temu ni tako je njihova lojalnost do te dežele pogojna. Pogojena pa je s tem, da se ne sme ''žaliti ali omejevati islama''. Praktično to vidimo kako izgleda na neštetih primerih. Žrtev tega je seveda svoboda govora in tiska. Žali se namreč islam že s kritiko preroka Mohameda ali s karikaturami ali s kritiko barbarskih in teokratičnih šeriatskih praks, kaznovanja ''miselnih in spolnih zločinov'' itd. Prav to skušajo z grožnjami doseči tudi v Evropi, da se iz nekih varnostnih razmer začne izvajati cenzura. Zaradi podobnih varnostnih razlogov je bila Kenija pred kratkim primorana legalizirati za muslimane šeritasko pravo. Podobno se je Tajska iz varnostnih razlogov primorana pogajati z muslimani, ki jih je tam samo 5%, da jim dovoli posebna območja, kjer bo veljajo šeriatsko pravo. Islamisti so izkoristili gosp. krizo v ta namen. Lep poduk za Evropo. Žal je tako, da lažni multikulturalizem tu javno in tajno popušča islamistom in dejansko izvaja iz ''varnostnih razlogov'' cenzuro na marsikaterem področju in v marsikateri državi. Anglija je šla pod laburisti celo tako daleč, da je legalizirala, kot del svojega pravosodnega sistema šeriatska sodišča z omejenimi pristojnostmi za civilno področje in to skrivala pred javnostjo. Drugi pogoj, da se ne omejuje svoboda islama se sliši najprej zelo v redu. Vendar pomeni z drugimi besedami, da se ne sme omejevati širjenja teokracije. Če bi se tega držali Evropejci v preteklosti bi nam še vedno papeži lahko razveljavljali civilne zakone in odstavljali predsednike. Če se pojavi nek politik, ki bo rekel, da je treba imigracijo iz islamskih držav skrbno omejevati, bo že kršil to njihovo pravilo. In če reče nekdo, da je treba državne kontrole nad tem, kaj se učijo v islamskih šolah isto. To pa je uničevanje politične svobode. Zgodi se tudi, da so nekatere muslimanske prepričane ali pa prisiljene od svojih mož ali staršev, da se povsem zakrivajo in se nočejo legitimirati nobenemu moškemu policistu, ki bi jih morda ustavil. Čeprav to vsekakor je resna varnostna grožnja in postavljanje teokratičnih pravil nad civilne zakone. Uničevanje demokracije poteka torej še preden imajo ''zmerni'' islamisti večino. Sam koncept rase vključevati v takšne razprave je povsem nesmiselno, ker rasa ne pomeni nič konkretnega, bistveno manj kot nacionalna identiteta, ker ljudje iste rase navadno govorijo različne jezike, pripadajo različnim tudi nasprotnim si narodom, imajo različne vere in razlilčne kulture. Opozoril bi tudi na to, da bi se splačalo nadomestiti izraz antisemitizem, ki so ga iznašli Nemci v 19. st. z izrazom, ki dejansko nekaj pomeni in to je anti-judovstvo. Antisemitizem pomeni, da sovražiš ali si nasproten ljudem, ki govorijo semitske jezike, to pa vključuje Jude, Palestince, Etiopce... In anti-judovstvo je enako nesprejemljivo, kot tisto, kar si običajno predstavljamo pod antisemitizmom seveda. el CARTEL: " so se človeške kulture vedno zlivale ena v drugo..to pa zato, ker ni boljše ali slabše, ampak se dopolnjujejo.." Tako gledanje je popolnoma skregano z zgodovino. Polovica današnjega nemškega naroda je izvorno Slovanov, ki so jih nasilno ponemčili. Pri tem jim je prišel prav tudi izgovor pokristjanjevanja, mimogrede. V tem primeru že vsaj 1000 let vcepljajo predsodek o večvrednosti germanske rase, kar nazadnje privede do tega, da se otroci sramujejo svojih slovanskih prednikov in so najbolj goreči nasprotniki le-teh. Upoštevat je treba dejstva in ne besedičit o neki enakopravnosti, če je zares ni. Kdo pa je enakopraven v Afriki, na Zahodnem bregu, na Tibetu ali v Afganistanu? Nenazadnje na gradbišču v Stožicah? Prosim za odgovor preden sledi izliv pravljic in političnih parol. Hvala.+ 2 glasova Zahod je kriv za svoje težave po ''defaultu''. Naša ekonomija temelji na izkoriščanju šibkejših oz. njihovih virov. Od tam krademo dobrine (sem spadajo tudi človeški viri), izvažamo pa odpadke. Seveda si vsi želijo na boljše, pa čeprav jim upanje daje potni list NSK.... Multikulturnost, enakopravnost, itd ... samo za en del sveta je pravljica ali prej tempirana bomba. Dokler ne bomo spoznali, da je tudi naša sreča samo nuja lastnikov kapitala in da se v resnici kaj dosti ne razlikujemo od tistih s tretjega sveta ki so zatirani in želijo le normalno živeti, ne bo rešitve. Divjali bomo iz ene vojne v drugo, dokler se ne bomo pokončali. Če bomo pred slednjim spoznali, da bo se svet moral začeti razvijati vzajemno še pa obstaja upanje..., ampak do takrat še bo preteklo kar nekaj... (se bojim, da krvi). racionalni: "ja glej folk je nažalost preneumen da bi znali sami zorganizirat pravičen in dober svet, jim mormo pač narekvat." Kdo smo tu "mi"? Da ne gre za sledilce nekemu novemu preroku? Vitice, možiclji in nenavadna bitja – tu je zgodba o srednjeveških knjigah Razstava Manuscripta - Knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih 7. september 2010 ob 07:43 Ljubljana - MMC RTV SLO Najprej smo lahko pokukali v misli srednjeveških piscev, zapisane ob robu knjig, zdaj pa v Narodni galeriji predstavljajo tisti najsijajnejši del rokopisov – slikarstvo. V prestolnici je celo leto posvečeno knjigi, septembra pa je v središču zgodba o knjigah, ki so jih na velike (včasih tudi manjše) pergamentne pole zapisovali pisarji v skriptorijih, nato pa jih z veličastnimi podobami okrasili še iluminatorji. V Narodni galeriji danes zvečer odpirajo razstavo Manuscripta - Knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih, na kateri bodo do 7. novembra na ogled posebne dragocenosti, kar 35 iluminiranih rokopisov in fragmenti treh rokopisov, ki so nastali med 9. In 16. stoletjem. Razstavo je skupaj s postavitvijo s podnaslovom Pisatelji, prepisovalci, bralci, ki je na ogled v NUK-u, pripravila naša osrednja poznavalka srednjeveških rokopisov in slikarstva, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob ob 17. mednarodnem simpoziju Komiteja za latinsko paleografijo, ki bo prvič potekal v Sloveniji. Dokument časa, ko so nastajali evropski narodi Kot je avtorica razstave povedala ob prvi napovedi razstave pred nekaj meseci, se je le s težavo odločila, katera dela iz bogate srednjeveške zakladnice pokazati, in morda še težje, na kateri strani odpreti knjige, da bodo obiskovalci kar se da dobro razumeli takratno knjižno slikarstvo in čas, v katerem so te mojstrovine nastajale. Srednjeveški rokopisi so namreč tudi dokumenti časa, ko so evropski narodi nastajali, pojasnjuje Nataša Golob. Ko je (tudi) knjižno slikarstvo diktiralo slog Morda bi kdo pomislil, da so sicer podobe, ki spremljajo besedila v srednjeveških rokopisih, sicer ljubke, a se hkrati vpraša, kako pomemben del takratnega slikarstva so zares lahko bile. Prav to je posebnost srednjeveškega slikarstva, v okviru katerega je imelo ob pomanjkanju tabelnih del prav tisto na knjižnih straneh pomembno vlogo pri razvoju slikarskega sloga tekom stoletij, ki so vodila skozi srednji vek. Stensko slikarstvo srednjeveške stare celine je bolj kot ne skromno ohranjeno in ravno knjige, ki so se ohranile, danes omogočajo vpogled v likovne podobe tega tisočletnega obdobja. Prav tako je treba upoštevati, da so te knjige prepotovale številne dežele, z njimi pa tudi podobe, ki so različne slikarske novosti popeljale na različne konce Evrope. Preberite tudi: Srednjeveški bralci, ki so pisali kar v knjige Sprehod med najdragocenejšimi zapisi NUK-ove "zakladnice" V Narodni galeriji so na ogled izbrani rokopisi, ki so po različnih redovnih povezavah, plemiških zvezah ali po zaslugi zbirateljske vneme posameznih bibliofilov prišli k nam ali pa nastali na ozemlju današnje Slovenije. Dela sicer, razen romanskih rokopisov iz Stične in gotskih rokopisov iz Žičke kartuzije, med seboj niso povezana in kažejo značilnosti različnih regionalnih evropskih šol oziroma mojstrov. Stična, Žiče in druga srednjeveška knjižna domovanja Nataša Golob je med razstavljenimi rokopisi opozorila na kodekse, nastale v samostanu Stična v poznem 12. stoletju. Takrat je tam delovala rokopisna delavnica, ki jo zaznamuje specifičen slog. Značilne so barvite vitične iniciale, z vključenimi zoomorfnimi elementi in s prikazanimi portretnimi podobami rokopisnikov in cerkvenih dostojanstvenikov. Spregledati ne smemo rokopisov iz samostana Žiče, kjer se je v poznem 14. pa do sredine 15. stoletja izoblikovala spet svoja slogovna usmeritev. V NUK-u pa hranijo tudi rokopise, nastale v dvornih delavnicah, ki so ustvarjale za najvišjo posvetno in cerkveno aristokracijo, kot so Matija Korvin, Friderik III. Habsburžan ali Karel IV. Luksemburžan, še pravi Golobova. Kulturni pomen knjige v preteklih stoletjih Obe razstavi prikažeta po besedah umetnostne zgodovinarke slovensko intelektualno preteklost in to, kakšen kulturni pomen je med predniki imela knjiga v preteklih stoletjih. Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki pravi, da je knjižno slikarstvo del naše likovne kulture, zato z največjimi dosežki sodi v razstavni program galerije. Postavitev je plod sodelovanja Narodne galerije, ljubljanske Filozofske fakultete ter Narodne in univerzitetne knjižnice. Maja Kač Postojnska jama in Predjamski grad poleti "zažigala" Rekorden avgustovski obisk Predjamskega gradu 5. september 2010 ob 12:57 Postojna - MMC RTV SLO/STA Med januarjem in avgustom si je Postojnsko jamo ogledalo skoraj 367.000 obiskovalcev, Predjamski grad pa 85.000, so sporočili iz Turizma Kras. Število turistov v Postojnski jami je poraslo zlasti poleti, so pojasnili, saj se je njihovo število julija in avgusta glede na enako obdobje lani povzpelo za sedem odstotkov. Večina gostov v Postojno še vedno prihaja iz tradicionalnih trgov. 21,5 odstotka je Italijanov, 12 odstotkov Nemcev, 10 odstotkov pa Slovencev. "Porast števila obiskovalcev beležimo iz skoraj vseh držav, najbolj pa iz Poljske, Nizozemske, Španije, Južne Koreje, Rusije, Češke, Srbije in Romunije," so še sporočili. Rekorden avgustovski obisk Predjamskega gradu V Turizmu Kras so sicer zadovoljni tudi z obiskom Predjamskega gradu, ki si ga je letos ogledalo skoraj 85.000 ljudi (4,6 odstotka turistov več kot lani). Samo avgusta je bilo na gradu 26.633 obiskovalcev, kar je absolutni mesečni rekord. Glede na lanski avgust je bil tako obisk večji za 15 odstotkov. S paketom pritegnili okoli 1.000 ljudi Ti rezultati so po besedah predstavnikov družbe tudi rezultat marketinške akcije med obiskovalci Postojnske jame, izvedene v prejšnjem mesecu. Z njo so namreč turiste spodbujali k ugodnejšemu paketnemu nakupu vstopnice za Predjamski grad, s čimer so pritegnili okoli 1.000 ljudi. M. N. Kdor pravi da je 85 tisoč turistov za predjamski grad, ne ve kako se streže turistični znamenitosti. Prav tako tisti ki to zagovarja kot uspeh še ni nikoli naredil nobene turistične znamenitosti iz nule. Sam grad v Predjami po zunanjosti in okolici (postavitev gradu) spada med najlepše gradove na svetu. Glede notranjosti je grad podpovprečen, če mene vprašate, če se že primerjamo s tujino. A najslabša stvar gradu je vsekakor podporna dejavnost na gradu in okolici. Razen Erazmovega viteškega turnirja enkrat na leto grad ne ponuja ničesar več. Tak turnir se zgodi samo enkrat na leto, kar je že v osnovi slabo. Kolikor zasledim so obiskovalci na tem turnirju v večini Slovenci, kar kaže že spet da so ciljna publika samo Slovenci in ni postavljeno širše, kar se mi zdi slabo (vsaj turistom ki so takrat v Sloveniji bi lahko reklamirali preko hotelov in drugih namestitev, to velja za vse velike prireditve v Sloveniji, ko se pozabi na turiste, saj turisti niso obveščeni kaj se dejansko dogaja v Sloveniji). Sedaj pa še glede turnirja, take turnirje kot je v Predjami (nekoliko manjše) organizirajo v resnih turističnih destinacijah vsak teden in to prvenstveno za turiste, pri nas pa enkrat na leto. Glede Postojnske jame je res Slovenski biser, samo upravlja se pa z njo kot, da je ena vaška posebnost. Sam predlagam tujemu turistu ki pride v Slovenijo ogled ostalih jam, razen če si turisti želi izrecno ogledati Postojnsko mu povem stanje. Kaj si mislijo tuji turisti o jami si lahko vsak prebere na recimo tripadvisorju oz. na kakem drugem turističnem forumu. Da na kratko povzamem njihova mnenja. Jama čudovita, ogleda prehitro konec, vodenje katastrofa (prevelike skupine, prevelik kraval v jami). Glede drugih jam v okolici, so odprte že nekaj časa, oglaševanje je pa bolj slabo. Pritegnemo premalo zahtevnih turistov, za katere je potrebno tudi nekaj vložit (recimo kake objave v uglednih strokovnih revijah, novi programi, boljša ponudba, individualnost), ne pa samo žet kot to delajo v družbi turizem Kras. Glede na to da turizem Kras upravlja tudi z gradom Snežnik, bi rad slišal še koliko gostov so imeli tam, po moje je bolj švoh, če ne bi se že hvalili kaj so naredili. In za konec še to uspeh bodo na notranjskem lahko proslavljali takrat, ko bo turist na notranjskem ostal teden, ali vsaj nekaj dni in bo odkril lepoto območja kot celoto. S tem pa se bo turistični izplen precej bolj povečal. Uspeh se pač ne meri v tem ali uspejo v Postojnsko jamo letno z vlakom prepeljat 1 milijon obiskovalcev, ki pa plačajo samo vstopnino v jamo in parkirnino. Alchemista morda moti ker je treba celo prehodit ne pa z vlakom po njej drvet ;-P Sploh ne, sploh nisem vedel da je odprta za ogled. Ampak tudi tu treba par stvari razločit. Eno je to da je jama odprta v smislu da moreš ti se teden prej zmenit z vodnikom da te pelje po njej in da ti priskrbi vso potrebno jamarsko opremo, in še to samo po možnosti ob vikendih in poleti. Čisto nekaj drugega je pa če se da po jami hoditi kadarkoli, če je osvetljena, opremljena s potmi, mostiči, ograjami itd... Predjamska jama je naš tretji največji jamski sistem (če se ne motim) in po mojem bi se lahko kosal tudi z Postojnsko in bi še dodatno okrepil ponudbo področja. Če bi lahko vsakega turista razen eno urco po gradu, peljali pol še eno urco po jami bi bilo to kar velika pridobitev se meni zdi. Pa seveda vlakec nima veze. Večina tujih turistov za Predjamski grad sploh ne zve. Slovenijo zapustijo ne da bi sploh vedeli, da grad obstaja in da je vreden ogleda. Marsikje po svetu pa obstajajo "znamenitosti", ki Predjamskemu gradu ne sežejo do kolena, ampak jih vseeno obiskujejo trume turistov -- in to ne 85.000 na leto, ampak po 10x več. Zakaj? Zato, ker se te znamenitosti masovno reklamira in na vsakem koraku poudarja, kako so super in kako jih "turist mora obiskati". Res škoda, da se ne znamo bolje promovirati. Ačimovič: "Normalno je, da navijam za Slovenijo!" "Po tekmi sem še bolj optimističen kot pred njo" 8. september 2010 ob 13:00 Dunaj - MMC RTV SLO Nekdanji kapetan Slovenije in "joker" zlate generacije Milenko Ačimovič je MMC-ju zatrdil: "Slovenija je na prvem mestu in ji želim uspeha." Njegov intervju v srbskem športnem dnevniku Sport in naše povzemanje ga je spravilo kar v nekoliko slabo voljo. "Novinar me je nekoliko namočil. Izjava o navijanju za Jugoslavijo je bila vzeta iz prostega pogovora po intervjuju in iz konteksta," je razkril Ačimovič v klicu na Dunaj. Citat dvignil obilo prahu "Dobro se zavedam, da Jugoslavija več ne obstaja," je začel pogovor 33-letni napadalni vezist, ki so ga številni odzivi in ostri komentarji spodbudili, da pojasni zapisane besede v Sportu: "Navijal bom za Jugoslavijo! Vsi mi smo isti." Ačimovič se je z novinarskim znancem še iz časov igranja za Crveno zvezdo pogovarjal o navijačih in morebitnih nevšečnostih, iz česar se je tudi izvil nesrečni stavek, ki je pristal v časopisu. "Držim pesti za Slovenijo" "Kar se pa navijanja tiče, je normalno, da navijam za Slovenijo. Igral sem za vse slovenske reprezentance, že od malih nog. V ne vem koliko letih reprezentančnega igranja sem se tam naučil skorajda vsega. Torej je povsem razumljivo, da držim pesti za Slovenijo, res pa tudi je, da je Srbija moja druga reprezentanca. Stvar je taka kot pri klubih: Olimpija je moj prvi in matični klub, Crvena zvezda pa drugi," razčisti Mile dilemo za koga bije njegovo navijaško srce. Navdušen nad igro Kekovih izbrancev "Slovenija me je znova pozitivno presenetila. Videti so bili zrelo, predvsem pa zelo sveže. Zelo je dišalo po treh točkah, ampak ..." je Ačimovičeva ocena remija na Marakani, kjer je Ljubljančan preživel pet sezon. Pri tem je Mile izpostavil, da je tudi točka lep uspeh, s katerim se bodo v nadaljevanju kvalifikacij tudi Italijani le stežka pohvalili. "Če kdo pogleda samo lestvico in izide, si lahko misli, da Slovenija že veliko zaostaja. Kdor pa si je pogledal tekmo s favorizirano Srbijo, na kateri so bili Slovenci najmanj enakovredni, če ne boljši tekmec, pa je lahko videl, da ima Slovenija še vse možnosti. Po videnem lahko rečem, da sem še večji optimist, kot sem bil pred tekmo. Vsekakor pa Slovenija rabi točke, od lepote se ne živim," je Ačimovičev pogled na slovenske možnosti za uspeh v kvalifikacijah za Euro 2012. Srbski policisti so rekli,da naj Slo navijači snamejo Slo kape,da jih nebi Srbi napadli.Srbi so nam izvižgali himno itd itd...Milenko res smo si tako enotni in bratski ane ti pa tvoja Jugoslavija! Njegovo pojasnjevanje se mi zdi popolnoma nesmiselno. Vsak kolikor toliko inteligenten občan je dojel pomen njegovih besed. ZNP: Medijska zbornica bi bila odsev totalitarnih časov Združenja novinarjev in publicistov za mnenje niso vprašali 9. september 2010 ob 10:51 Ljubljana - MMC RTV SLO Združenje novinarjev in publicistov zavrača predlog ustanovitve medijske zbornice, saj naj bi bil predlog o obveznem članstvu v nasprotju z ustavno pravico do svobodnega združevanja. Medijska zbornica bi imela pooblastila pri odrejanju, kdo bi smel opravljati poklic novinarja in kateri mediji bi smeli delovati v Sloveniji, kar je v nasprotju z ustavno pravico do svobode izražanja, govora in tiska, je v imenu združenja zapisal njegov predsednik Igor Kršinar. "Predlog spominja na težnjo po totalitarnih časih, ko je ozka politična skupina odločala o tem, kdo je lahko opravljal poklic novinarja in kakšne medije so lahko državljani brali, poslušali ali gledali," so še zapisali v izjavi za javnost. Kaj je na predstavitvi 'iskal' Mitja Meršol? Združenje moti tudi to, da jih predlagatelj Sindikat novinarjev Slovenije pred javno predstavitvijo pobude ni povprašal za mnenje. Sindikatom očitajo, da so predlog predstavljali skupja z Mitjo Meršolom, ki se "kljub vstopu v politiko še vedno javno predstavlja kot novinar, čeprav novinarski kodeks nalaga, da novinar ne sme biti aktiven v politiki". Meršol, ki je nastopil v funkciji predsednika Mednarodnega medijskega centra je namreč tudi mestni svetnik Liste Zorana Jankoviča. Kritika leti tudi na sodelovanje z ministrstvom za kulturo, saj je za združenje "povsem nerazumljivo", da si sindikat prizadeva, da "medijsko zbornico zaukaže država z zakonom". To je po njihovem mnenju v nasprotju z zahtevami po umiku politike iz novinarstva. Prepričani so, da bi se slovensko novinarstvo z ustavnovitvijo medijske zbornice le še bolj monopoliziralo in bi se ga "naredilo še bolj odvisnega od političnega vpliva". A. K. K. Zares gremo korak za korakom proti totalitarni državi. Problem je le, da nazaj ni poti.... "Brez humorja je bila Cankarjeva Francka - mi pa smo sklenili posneti gledljiv film!" Intervju z Damijanom Šinigojem, scenaristom filma Britev 12. september 2010 ob 10:26 Ljubljana - MMC RTV SLO Junija prihodnje leto bomo praznovali 20-letnico razglasitve samostojne države. In prav toliko časa, dolgi dve desetletji, je trajalo, da smo dobili prvi igrani celovečerec o vojni za Slovenijo. Pravzaprav ga dobili šele bomo: premiera Britve je napovedana za junij, na obletnico desetdnevne vojne leta 1991. Jure Pervanje film te dni snema v vojašnicah Postojna in Bohinjska Bela ter na streliščih Poček in Bloška Polica, ki služijo kot kulisa za vojaške spopade. Geneza Britve sega v čas pred šestnajstimi leti, ko je takrat tridesetletni Damijan Šinigoj, ki je vojno kot prostovoljec izkusil na lastni koži, bitke okrog svojega rodnega Novega mesta veristično in nadrobno popisal v romanu Neizstreljeni naboj, ki je služil kot predloga za scenarij nastajajočega filma. Na ozadju resničnih zgodovinskih dogodkov (in oseb) Britev izriše absurdni položaj slovenskih rekrutov, ki jih vojna "ujame" na napačni strani meje in ki ugotovijo, da naj bi šli pod okriljem JLA-ja z orožjem nad lastno domovino. Iz današnje perspektive so stvari morda videti enostavne - še posebej, ker smo zmagali - takrat pa odločitve, s katerimi so bili soočeni posamezniki, niso bile tako lahke … Doslej je bilo o slovenskem osamosvajanju posnetih le nekaj bolj ali manj politično obarvanih dokumentarcev. Zakaj mislite, da še ni bilo odmevnejšega igranega celovečerca? Navsezadnje je osamosvojitvena vojna zelo "filmska" tematika ... Ne bom rekel, da je morala ta tema počakati mene, ker je nihče drug ni znal "pametno" obdelati, je pa res, da se ob marsikaterem filmu ali nanizanki človek vpraša, kdo to piše … Mislim pa, da je odgovor na vaše vprašanje kljub vsemu enostaven – denar. Takoj po vojni, ko bi bilo zadeve še najlažje in najceneje narediti, se to verjetno ni dalo, tudi zato, ker je potrebna kritiška distanca, danes pa je to že kar velik kostumografski in scenografski projekt, če vsega drugega niti ne omenjamo. V prvi napovedi Britve je bilo mogoče prebrati, da bo film dogajanje v letu 1991 obravnaval "s ščepcem humorja"? Se ne bojite kritik, češ da imate omalovažujoč odnos do resnih tem? Po tistem, ko je zaslužen osamosvojitelj pred kratkim dejanski datum dogodka prestavil na zgodnejši datum, ko je o tem dogodku šele razmišljal, se človeku kritik pač ni treba več bati … Leta 1991 sem bil prostovoljec, v rokah sem imel puško in nekdo, ki je bil tedaj ves mesec z vso svojo družino na "rezervnem bojnem položaju" v Avstriji, bo moral molčati, tisti pa, ki je bil takrat pripadnik Teritorialne obrambe, pa tako in tako ve, kako je bilo in se bo lahko le prisrčno smejal. S ščepcem nostalgije morda. Brez humorja imamo Cankarjevo Francko, ki besno teče za vozom in potem 'bogica' še pade, mi pa smo se odločili narediti gledljiv film, ki bo napolnil tudi kinodvorane po Balkanu in morda širše! Kakšna je pri snemanju filma vloga scenarista? Najbrž vaše delo ni opravljeno v trenutku, ko oddate končno različico scenarija, in ste navzoči tudi na snemanju. Ali ekipa kdaj pride k vam z vprašanji glede zgodbe, glede ozadja posameznih likov? To izkušnjo pri tako velikem projektu tokrat šele spoznavam, od prej pa sem poznal samo zgodbe in zgodbice scenaristov, ki so kaj takega že imeli za sabo. In skoraj vsi so mi zatrjevali, da scenarista na setu nihče ne mara, še posebej režiser ne! Ekipa, ki dela Britev, pa je nekaj povsem posebnega, res, tako pravijo tudi profesionalci, ki so sodelovali že v več filmih. Nobenih napetosti, diktature, stavk, kričanja, nepotrebnih ponovitev … Verjetno je zelo veliko odvisno od režiserja in Jurij je res čudovit. Seveda si ne pusti vzeti zadnje besede, ima pa odprta ušesa za pametne predloge in vedno kakšno šalo v rokavu, pa tudi direktor filma Janez (Pirc, op. n.) samo včasih godrnja, izpolni pa vse naše tudi najbolj nemogoče želje. Torej, spustili so me zraven, kar pomeni, da večinoma vse skupaj občudujem odprtih ust, občasno pa se pomenim z igralci, ki se želijo morda še bolj poglobiti v vlogo. Kar je včasih nerodno, ko me sprašujejo o "svojih" očetih in zakaj jih ni, in si moram izmišljati, da so ali umrli ali se ločili … Je res, da imate v filmu epizodno vlogico? Vam je bila samo všeč ideja takega tarantinovskega "pomežika" gledalcu ali pa imate kakšne resnejše igralske ambicije? Nobene velike skrivnosti ni zadaj, le morda želja po novi izkušnji, in ker sem že ravno pri koritu … (smeh), sem prosil režiserja in je seveda takoj privolil. Navsezadnje ne gre za kakšno eksistencialno vlogo, na kateri bi stal ali padel film, le en "ne" rečem teritorialcem, ki me zaprosijo za prevoz. Evo, zdajle sem spoznal, da bom pravzaprav v filmu igral negativca, p***o, tako rekoč … In če bi vedel, da bom moral h kostumografom pomeriti obleko, ki jo bom v filmu nosil, in pred snemanjem še v masko itd., itd., bi to izkušnjo verjetno kar preskočil. Ja - čeprav sem kostumografom zatrjeval, da imam doma še vedno kakšne hlače iz tistega leta, (ki jih tu in tam še vedno nataknem), in kakšna majica bi se tudi našla, prav tako natikači, niso popustili. So perfekcionisti, ki svoje delo zelo resno opravljajo! Igralske ambicije? Ne, seveda ne, to je preresen poklic, da bi ga lahko opravljali amaterji le z veliko željo, to je pravzaprav garanje. Veliko lažje je doma čepeti za računalnikom in "klofati" po tipkovnici. Moram pa pošteno priznati, da se na vlogo resno pripravljam in da sem tisti svoj "ne" izrekel že na toliko različnih načinov, da moji trije sinovi bežijo od mene, da žene niti ne omenjam! (smeh). Služenje vojske je za mlada protagonista, študenta AGRFT-ja, v najboljšem primeru material iz anekdot starejših sorodnikov. Sta morala pred snemanjem na kakšno temeljitejše vojaško usposabljanje? Seveda, brez tega ne bi šlo. In moram reči, da so nazaj prišli spremenjeni, dasiravno je šlo samo za "šnelkurz". Učili so se osnovnih vojaških veščin, korakanja, pozdravljanja, postavljanja v pozor in podobno, pa tudi nekaj strelskih izkušenj si jim je uspelo nabrati. Današnji mladini vojaščina ne pomeni kaj dosti, kot otroci se tudi streljajo okoli blokov verjetno več ne; splet jim vzame preveč časa. So bile kakšne težave s kostumografskim in scenografskim poustvarjanjem leta 1991? Zdi se, da bi to lahko bilo težje od ustvarjanja iluzije kakšnega bolj oddaljenega časa - že zato, ker se začetka devetdesetih večina ljudi spominja in bodo zato prej kritični ... Še dobro, da nisem jaz kostumograf ali scenograf, ker zame bi bilo vse dobro. Prišli smo na lokacijo in bil sem prepričan, da je to to, a seveda ni bilo. Milijon malenkosti je treba spremeniti, prikriti, zakriti … Scenografi pridejo na 'set' že prej in vse pripravijo in tudi zelo dobro vedo, kaj morajo narediti. Res je, gre za dogodke izpred komaj devetnajstih let, a je vse drugače, ne samo detajli. Že samo vozni park je povsem drugačen - to je tisto, kar se najprej opazi. Zdaj si pa predstavljajte, kaj so morali početi scenografi, ko so pripravljali sceno za poslovilno zabavo v gostilni! Vse je drugače, od posterjev, kozarcev, prtov, izveskov do pepelnikov, cigaret, pivskih steklenic! Zaboj piva so prinesli iz muzeja, si lahko predstavljate!? In kostumografi, ti tudi zaslužijo svoje honorarje. Sem prišel prvi dan na snemanje in je pred železniško postajo postavala skupina ljudi. Mi je bilo na njih sicer nekaj čudnega, a nisem točno vedel, kaj, dokler nisem poleg njih zagledal prvega "modernega" človeka. In sem šele tedaj spoznal, da gre za statiste … Kako drugačen je pogled današnjega osemnajstletnika na vojsko v primerjavi s starejšimi generacijami? Marsikdo se vojaščine spominja z nostalgijo, kot obdobja, ki mu je prineslo nekaj dobrih prijateljev in par "legendarnih" prigod. Je tudi vaša izkušnja taka? Nostalgija po mojem mnenju izhaja iz tega, da smo bili tedaj mladi, zdaj smo pa stari 'prdci' … Moja izkušnja je malce drugačna od velike večine drugih, kajti v JLA so me vrgli v zapor z obtožbo, da hočem osamosvojiti Slovenijo od Jugoslavije in sem na svoji koži lahko spoznal, kako je videti, če padeš v roke službi državne varnosti. Obtožbe so bile tako absurdne (govorimo o letu 1984!), da se niti braniti ne moreš, sem pa potem lahko o tem napisal roman, za kar sem jim pravzaprav kar hvaležen. Iz JLA-ja sem zbežal domov in šel potem dvakrat na vojaško sodišče v Sarajevo, kjer so me na koncu oprostili - končno se je našel dovolj pameten človek, ki je uvidel, da gre le za igrice zdolgočasenih udbašev, ki so na vse kriplje iskali sovražnika, da so lahko upravičili svoj obstoj … Današnji osemnajstletnik o vojaščini ne ve nič. To sem spoznal pri delu z igralci, ki sem jim moral marsikaj pojasniti, da so lahko zares razumeli svojo vlogo. Eden izmed njih namreč, ko se začne vojna, kliče domov mamo in jo vpraša, kaj naj stori. Igralec je menil, da bi to napravil samo "mamin sinček", kar seveda ni res. Iz današnje perspektive so stvari videti drugačne, enostavnejše, še posebej, ker smo zmagali, tedaj pa ni bilo tako. Mladenič, ki je služil vojaščino in ni želel sodelovati v napadu na Slovenijo, se je moral zavedati, da to ni več igra, da gre tudi za vprašanje življenja in smrti in da bo njegova odločitev, kakršna koli že bo, imela posledice za vse njegovo nadaljnje življenje. Če bi recimo jugoslovanska opcija zmagala, bi to pomenilo ali zapor zaradi dezerterstva ali emigracijo … V času osamosvojitvene vojne ste bili stari 27 let. Kje ste jo preživeli in kako živ je ta čas v vašem spominu danes? Ste se takrat, v vrtincu dogajanja, zavedali prelomnosti zgodovinskega trenutka? Kaj zelo veliko o tem ne razmišljam, res, tale film me je pravzaprav po dolgem času spet v to prisilil. Mislim, ne, prepričan sem, da smo se tedaj vsi zavedali zgodovinskosti dogajanja, le izid ni bil jasen. Pa smo šli skoraj vsi brez pomislekov v to! Strah je na trenutke seveda bil, čeprav se sam bolj spominjam frustracij, ko ni bilo orožja in težke oborožitve, JLA je pa "haral" po Sloveniji s tanki - ki so se jim zoperstavljali celo neoboroženi civilisti in jim zapirali pot! Tri leta pozneje ste o tem napisali roman - sicer ne prvooseben, a očitno zelo doživet. Zakaj? Samo zato, ker je usoda slovenskega vojaka, ki se v najslabšem mogočem času znajde v JLA, dejansko zelo noveleskna, ali pa morebiti tudi iz občutka, da nekatere stvari preprosto ne smejo utoniti v pozabo? Slišal sem anekdoto o srbskem vojaku, ki je v pristanišču čakal na ladjo. V vodo je padel otrok, in čeprav je bilo tam nešteto ljudi, mu nihče ni pomagal, dokler se tisti vojak končno ni vrgel v mrzlo vodo in ga rešil. Vsi so mu vzklikali in mu čestitali, on pa je le besno gledal okoli sebe in na koncu vprašal: "Kdo me je porinil, mamicu mu?!" Takšen sem tudi jaz – vrgli so me v vodo, jaz pa sem mimogrede ven prinesel še knjigo … Ampak, šalo na stran, s sabo sem seveda zavestno vzel tudi beležnico, ker sem vedel, da bo materiala dovolj za knjigo, a se je na koncu izkazalo, da je zgodb mojih prijateljev in znancev, ki so bolj zanimive, več kot dovolj, in se zato sam tudi v knjigi pojavim le v majhni epizodni vlogici … Kakšni so bili leta 1994 odzivi na Neizstreljeni naboj? Ste bili kdaj deležni kakšnih očitkov potvarjanja zgodovine ali relativizacije dogodkov? Če sem povsem iskren, se niti ne spomnim več, kar verjetno pomeni, da kaj hudega ni bilo. Ampak mojo knjigo je treba jemati kakor leposlovno delo, plod moje domišljije, ki seveda vsebuje resnične izkušnje nekoga, a precejene skozi mojo optiko, torej takšni očitki niti ne bi bili na mestu … Pred kratkim je izšel tudi hrvaški prevod in v Jutarnjem listu so objavili kar obsežno recenzijo na dveh straneh, ki je knjigi sicer zelo naklonjena, je pa pisec izpostavil nekaj anekdot iz naše vojne, ki bi jih danes morda zapisal kako drugače. Ne vem, mogoče bi moral počakati nekaj let, preden sem napisal roman, ampak bi to bil potem drugačen roman, sem prepričan! Ste v Neizstreljenem naboju popisali usodo svojih prijateljev in znancev, morda nadgradili zgodbe, ki ste jih v letih po vojni zasledili v medijih, ali pa gre za popolnoma fiktivne like, vpete v zgodovinski okvir? Začel sem pisati zgodbo o teritorialcih, o sebi in svojih prijateljih ter znancih, vmes so se pa nekateri od mojih prijateljev iz JLA-ja vrnili. In spomnim se, kako sem bil tedaj, med vojno, jezen na njih, ker nekateri niso zbežali in sem bil prepričan, da so pravzaprav izdajalci. Ko pa sem slišal njihove zgodbe, zgodbe osemnajstletnikov, ki so bili pahnjeni v te grozne razmere in dileme, sem mnenje seveda nemudoma spremenil. Ni jim bilo lahko, zavedali so se, da so v napačni uniformi in v napačni vojski in vedeli s,o kam gredo, zbežati pa niso mogli ... In sem zmetal vse skupaj v nekakšno vsaj približno berljivo zgodbo, vmes pa seveda tudi kaj dodal ali odvzel, kakor se mi je pač zdelo prav. Ampak v celoti gledano se mi zdi, da gre kljub vsemu za nekakšen dokument časa, čeprav se morda vse noter napisano ni zgodilo natančno tako, kakor piše … Kako na ta, več kot 15 let star roman, gledate danes? Je, vsaj v vaših očeh, prestal preizkus časa? Mislim, da ga že kakšnih trinajst let nisem vzel v roke, ampak tu in tam me še vedno kakšen nekdanji teritorialec pocuka za rokav in pohvali pisanje, kar pomeni, da morda res nisem zelo zgrešil … Kako je pravzaprav nastal scenarij za Britev? Vas je razpis TV Slovenija spomnil na možnost adaptacije lastnega romana ali pa ste se z idejo poigravali že dalj časa, morda celo iskali način za njeno realizacijo? Scenarij sem napravil že kar nekaj let nazaj, na prvi delavnici Pokaži jezik sem ga spilil, adaptacijo za televizijo sem pa tudi imel že kar nekaj časa narejeno, le na pravi trenutek je bilo treba počakati. Ker gre za drag projekt, jasno (in ker se bo zagotovo našel kakšen "patriot", ki bo nergal, in se je nacionalni televizijski hiši zaradi tega težje odločiti), ampak dvajsetletnica je po mojem mnenju kar dober razlog za snemanje filma! Od kod sprememba naslova od pacifističnega "Neizstreljenega naboja", ki ga v samem romanu celo izrecno omenite kot simbol te vojne, k precej ostrejši "Britvi"? Naslov se je ponudil kar sam, a ker lahko izdam konec filma, če bi preveč razlagal o tem, bom to zamolčal. No, nekaj o koncu vseeno lahko izdam – mi smo zmagali! (smeh). Posnetih je bilo ogromno filmov, ki v ospredje postavljajo balkansko vojno in njene posledice, od Ran in Lepe vasi lepo gorijo Srdjana Dragojevića do filmov Danisa Tanovića in Emirja Kusturice. Imate morda najljubšega? Težko rečem, so mi pa vsi všeč. Čeprav ko sem jih gledal drugič ali tretjič, sem pri vsakem od njih zasledil "navijaštvo", kar pri prvem gledanju morda ni bilo očitno. Ampak takšni so pač verjetno vojni filmi. Sam sem se temu poskusil izogniti, je pa vsekakor popolnoma jasno, da so glavni negativci v Britvi JLA in Srbi. Čeprav morda ni bilo tako črno-belo, kaj pa vem … Je pregovorni "balkanski humor", ki po navadi na dan pokuka tudi v najresnejših bosanskih filmih, nekaj, česar Slovenci po razpadu skupne domovine preprosto nismo "podedovali"? Načeloma sem skromen človek in se nerad hvalim, in čeprav obstaja velika možnost, da bo tole prebral tudi moj oče, moram povedati, da jaz pa to sem podedoval, čeprav nimam prav nič južnjaške krvi v sebi! (smeh). Spodaj si lahko ogledate še nekov utrinkov s snemanja; avtor fotografij je Robert Kruh. Ana Jurc Sam sem se navijaštvu poskusil izogniti, je pa vsekakor popolnoma jasno, da so glavni negativci v Britvi JLA in Srbi. Čeprav morda ni bilo tako črno-belo, kaj pa vem ... Vse je drugače, od posterjev, kozarcev, prtov, izveskov, pepelnikov, cigaret, pivskih steklenic! Zaboj piva so prinesli iz muzeja, si lahko predstavljate!? O bog, še nikoli v življenju se mu nobena stvar ni tako smilila, kot so se mu v tistem trenutku zasmilile železniške tračnice, ko je iz kabine opazoval, kako neusmiljeno tankovske gosenice grabijo prek njih, da da je neprijetno cvililo, še nikoli v življenju ni nikogar ljubil tako zelo močno, da je že mejilo na bolečino, kot je v tistem trenutku ljubil travnate bilke, drobne, rjave in nepomembne, ko so jih tankovske gosenice mlele v blato, nikoli, o bog, še nikoli se ni počutil tako zelo Slovenca, kot v tistem trenutku, ko je tankist malo pred nasipom dodal plin, da je boleče zarohnelo in je oklepna pošast poskočila ... iz romana Neizstreljeni naboj 'Tedaj je polkovnik Popov povsem ponorel, ni se mogel več obvladati - ukazal je ogenj iz vseh orožij po vsem, kar se premika in kar stoji ... Spoznal je, kako se je počutil Hitler, ko je svojim divizijam ukazal, naj mu to deželo naredijo nemško; bilo je slastno, bilo je opijajoče, bilo je orgazmično - to je bila moč, neomejena moč. Začenjal je uživati ...' (Iz: Neizstreljeni naboj, založba Slon, 1994 Oddajte svoj komentar super, se že veselim tega filma. Živela Slovenija! ŽIVELA TO! Spominjam se kako smo v domačem mestu imeli grafit JJ heroj. SALVE Živela svobodna Slovenija! Bulič o spornih kvotah, na Hrvaškem vseprisotnem hrvaškem melosu in "šalabajzerjih" Po 1. slovenskem glasbenem kongresu 14. september 2010 ob 12:34, zadnji poseg: 14. september 2010 ob 13:05 Ljubljana - MMC RTV SLO "Že to, da moramo gledati na kvoto, se mi zdi sporno - za preostale slovenske umetnike kvot ni," trenutno najburnejšo razpravo na slovenskem glasbenem prizorišču komentira Dragan Bulič. Po 1. slovenskem glasbenem kongresu v Cankarjevem domu smo za mnenje povprašali dolgoletnega radijca, glasbenega urednika in poznavalca, ki se je kongresa, kot pravi, udeležil kot "nevtralni opazovalec". Najprej je povedal, da je bil (pozitivno) presenečen, ker se je srečanja udeležilo toliko glasbenikov iz najrazličnejših zvrsti. "To kaže, da jim ni vseeno," ugotavlja Bulič. Na kongresu glasbenikov je bil tudi MMC. Poročilo z dogodka preberite tukaj. V Linhartovi dvorani so se v ponedeljek na pobudo organizatorja, Društva Glasbeni forum, zbrali predstavniki vseh generacij (in žanrskih usmeritev) slovenskih glasbenikov ter z aplavzi pospremili tri glavne zahteve, katerih namen je izboljšati položaj domače glasbe in njenih izvajalcev. V zadnjem času je med njimi najodmevnejša in najspornejša zahteva po najmanj 50 odstotkih slovenske glasbe oziroma avtorske glasbene produkcije slovenskih ustvarjalcev med 6. in 20. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa. Kvoto 15 odstotkov domače glasbe, ki je predvidena v predlogu medijskega zakona, so glasbeniki označili kot smešno in za zgrešeno kulturno strategijo države. Kaj pa o tem pravi Bulič? "Že to, da moramo gledati na kvoto, se mi zdi sporno - za preostale slovenske umetnike kvot ni." Bulič nadaljuje: "Tisti hip, ko prestopim hrvaško mejo, radijski program izpolnuje 100-odstotno kvoto hrvaške glasbe. Drugega melosa razen hrvaškega tam ni slišati." "Za glasbo si je treba vzeti čas" Glasbeni urednik dodaja, da je letos prejel 30 zgoščenk slovenskih izvajalcev, ki so prispele na njegovo ime. Ugiba, da je tistih, ki niso prišli do njega, še veliko. "Slovenske glasbe je veliko, treba pa si je vzeti čas, jo poslušati in izbrati primerne izvajalce za svoj program." Opozarja, da veliko urednikov tega ne počne, ponekod na komercialnih postajah pa glasbenih urednikov sploh nimajo, saj namesto njih izbor glasbe opravi kar računalnik. "Najprej je treba skrbeti za kulturo slovenskega jezika," še doda Bulič in opozori na v zadnjem času pogosto medijsko izpostavljeno besedo "šalabajzer". Zbodlo ga je tudi, da so na Cankarjadi na Vrhinki nastopili hrvaški rockerji Let 3. Kakovost izvajalca tu ni sporna, je pa sporno, da hrvaški glasbeniki nastopajo na prireditvi, kakršna je Cankarjada, je prepričan Bulič. "Tu smo pa spet pri tem začaranem krogu, zaradi katerega sploh imamo kvote, ki so že same po sebi sporne," sklene in doda: "Upam, da se bodo stvari nekam premaknile." Kakšne so po njegovem mnenju realne možnosti, da slovenski glasbeniki uveljavijo svojo zahtevo po 50 odstotkih slovenske glasbe v dnevnem radijskem programu? "Že če jim bi uspelo ohraniti 40 odstotkov na nacionalki in 20 na komercialnih postajah, bi bil to uspeh," pravi Bulič, ki za konec dodaja še, da bi želel videti poimenski seznam tistih, ki so sestavljali predlog medijskega zakona. Osnutek novega zakona o medijih v 70. členu sicer opredeljuje delež predvajanja slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih. Po novem naj bi ta znašal le 15 odstotkov predvajane glasbe med 6. in 20. uro. Spremembe med drugimi zagovarja izvršni direktor Infoneta Leo Oblak, na katerega mnenje še čakamo in vam ga bomo predstavili kmalu. Alenka Klun Vsevedneži, dobra glasba sploh ne bo nikoli prišla do vaših ušes. Nažalost. Ker založbe pod svoje okrilje nočejo prevzeti neznanih, a zelo kvalitetnih bandov. Veliko imamo dobre glasbe, a žal raja pozna zgolj 5 slovenskih izvajalcev.. Prvi štirje odzivi na članek so plod mačehovskega odnosa države (jugonostalgične politike) do vsega, kar je Slovensko, ker nikoli nismo imeli v šolah domoljubne vzgoje, ker bi nas vsak politik prodal za tri počene groše, samo da bi imel kaj od paktiranja s tujci, ki nam seveda niso naklonjeni. V zadnjem času ližejo riti Hrvatom. Ali se sploh zavedamo, da je Slovenija edina država na tem svetu, ki lahko (in ima dolžnost) skrbeti za slovensko besedo, kulturo, glasbo? Drugi tega ne bodo počeli. Če ne bomo mi, bomo šli adijo. Veleizdajalski bandi je treba vzeti vzvode oblasti in jih tožiti in obsoditi za svoj oportunizem. Edino, kar lahko reši slovensko popularno (in drugo) glasbo so osveščeni in kvalificirani glasbeni uredniki. Najpomembnejših zahtev na "kongresu" ni bilo slišati: 1. Nacionalka mora odpreti arhive, saj niso njihovi, ampak so last vseh državljanov Slovenije (ki plačujemo naročnino) in ne poslušajo samo nacionalnih programov! 2. Partiture svojih produkcij (ki smo jih spet financirali prav vsi) mora dati na razpolago slovenskim ansamblom od amaterskih big bandov do vseh ostalih! 3. Nujno je potrebno (nazaj) ustanoviti t.i. "Šund komisijo", ki bo lahko kredibilno in kompetentno rekla bobu bob: tole ni vredno forsiranja, tole je žaljivo do publike, itn.... Ta "Šund komisija" ne bo smela biti pod vplivom anarholiberalcev, izdajalcev slovenskega naroda in slovenske kulture! 4. Radijske postaje, ki nimajo urednikov, ki bi vedeli kaj predvajati in bi znali to na določenem strokovnem nivoju argumentirati, niso radijske postaje, ampak džuboksi, lakaji kapitala, ki ga zanima samo (preprosta) masa in nič drugega! Zato je treba s takimi praksami rigorozno prekiniti takoj - dokler je še čas! 5. Če imamo prometne predpise, ki se jih moramo pod prolicijsko pretnjo držati, ker smo preveč primitivni, da bi se jih držali sami od sebe, nujno potrebujemo tudi predpise o varovanju Slovenstva v najširšem pomenu besede! Zraven potrebujemo očitno tud policijo, neke vrste zaščitnike naše kulture, jezika in identitete! Sram nas naj bo, da smo prišli tako daleč! Iz Tivolija vas lepo pozdravlja karkolisigažebodi-fob, Dušan Uršič. michael25 Če bi bila srbska ali hrvaška glasba res tako dobra, bi jo vrteli po celem svetu, pa je ne vrtijo nikjer.. Edina tujina kamor je prodrla ta hrvaška in srbska muzika je Slovenija, to pa zato, ker so za časa Jugoslavije in še danes cele generacijo vzgojili v duhu antislovenstva, v duhu jugoslovanstva... V Sloveniji se dogaja nasilna asimilacija v balkan in načrtni balkanski kulturocid nad slovensko kulturo.... Ko se bo ta balkanska muzika, ki jo pri nas tako forsirajo, vrtela v Angliji, Nemčiji, ZDA, potem naj jo spustijo tudi na slovenske radijske in TV valove, prej pa ne.... Kar se pa tiče kvot, bi jaz uvedel kvoto, da ne sme biti več kot 10% glasbe v srbohrvaškem jeziku na naših postajah.... Med vožnjo sem nekajkrat v zadnjih dneh preklapljal med okoli 10. slovenskimi postajami. Največkrat kar sem slovensko glasbo slišal so jo predvajali le na dveh programih hkrati. Običajno pa na enem ali sploh nobenem. Žalostno za Slovence, da moramo te kvote sploh uzakoniti. Pa imamo dovolj dobre glasbe, le narodna zavest je na minimumu. Žal. Uredniki imajo pa največ vpliva na to, kaj se bo v Sloveniji poslušalo. prej so nam vsiljevali balkansko glasbo, pa so se nekateri tok navezali na njo, da druge sploh nočejo poslušat, pa tut če je podn od podna... Prvi zapleti ob začeteku sojenja v primeru Perčič proti SDS-u Franci Perčič toži SDS zaradi objave odlomka iz knjige Dušana Lajovica 14. september 2010 ob 18:40, zadnji poseg: 14. september 2010 ob 19:29 Ljubljana - MMC RTV SLO Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje v primeru tožbe svetovalca predsednika Türka Francija Perčiča proti Slovenski demokratski stranki. Franci Perčič namreč SDS-u očita verbalni delikt, ker je na svoji spletni strani objavil zaznamek iz knjige Dušana Lajovica Med svobodo in rdečo zvezdo, v kateri je Perčič označen za uslužbenca oziroma rezervista Službe državne varnosti oziroma Udbe, poročajo na spletni strani SDS-a. Janša: Vztrajali bomo do konca Na spletni strani SDS-a pišejo, da je predsednik njihove stranke Janez Janša pred začetkom sojenja pojasnil, da bo njegova stranka v tej zadevi vztrajala do konca, saj naj bi imela neizpodbitne dokaze za navedbe o Perčičevem udbovstvu. Dodal je še, da se bo SDS boril proti ponovnemu uvajanju verbalnega delikta v slovensko sodno prakso in da bo, če bo to potrebno, šel tudi do evropskih sodišč ter načel razpravo v Evropskem parlamentu. Zastopnik SDS-a Franci Matoz je na začetku obravnave zaradi suma pristranskosti zahteval izločitev sodnice Zlate Štiblar Kisič. Štiblar Kisičeva je bila namreč odvetnica podjetja ADIT, katerega stečajni upravitelj je bil prav Perčič, so zapisali v SDS-u. Sodnica priznala vlogo odvetnice ADIT-a Sodnica je svoje odvetništvo v ADIT-u priznala, vendar je po navedbah SDS-a dejala, da osebno s Perčičem ni nikoli sodelovala, da pa bo vseeno tudi sama predlagala, da se jo izloči s sojenja. O zahtevi obrambe po izločitvi bo odločil predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani. ADIT zadolžen za distribucijo tujega tiska po Jugoslaviji Po pisanju spletne strani SDS-a je bilo podjetje ADIT zadolženo za distribucijo tujega tiska po nekdanji Jugoslaviji, prek katerega je takratna oblast s pomočjo Udbe izvajala cenzuro nad uvozom tuje literature v državo. Podjetje je spadalo v omrežje korporacije SAFTI, ki jo je prav tako obvladovala slovenska Udba. Po osamosvojitvi in spremembi režima v Sloveniji je bil denar iz ADIT-a prenakazan na račune drugih podjetij SAFTI-ja v tujino. SDS-u se zdijo posebej zanimive nekatere transakcije med podjetjem ELAN, katerega stečajni upravitelj je bil tudi Perčič, in podjetji iz skupine SAFTI. SDS: Zakaj Perčič označuje navedbe o udbovstvu za žaljive? V SDS-u se tudi sprašujejo, zakaj Perčič označuje navedbe o udbovstvu za žaljive oz. za nekaj, kar lahko škodi njegovemu dobremu imenu in položaju. Kot pišejo, naj bi njegov delodajalec, predsednik republike Danilo Türk, pred kratkim z visokim državnim odlikovanjem počastil samega vodjo Udbe Tomaža Ertla, kar naj bi pomenilo, da to organizacijo izjemno ceni. A. Ko. V Merkurju razglasili insolventnost Podrobnosti bodo pojasnili na tiskovni koferenci ob 15. uri 16. september 2010 ob 11:51, zadnji poseg: 16. september 2010 ob 15:22 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Uprava Merkurja je sprejela sklep o insolventnosti družbe, saj je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala. Lastnike bodo zato pozvali k dokapitalizaciji. Predsednik uprave Bojan Knuplež je pojasnil, da bo zdaj najprej treba izvesti sanacijski program, Merkur pa bo pozval obstoječe lastnike k dokapitalizaciji. Sanacijski program še ni znan Skupina Merkur se je, kot je znano, znašla v hudi finančni zagati. Možnost za njegovo rešitev leži v sanacijskem programu, ki ga uprava družbe na čelu s Knupležem še ni predstavila javnosti, saj naj bi bil pripravljen do konca meseca. Znane pa so že nekatere podrobnosti iz programa, ki se tičejo predvsem števila presežnih delavcev - od 4.800 zaposlenih jih je v celotni Merkurjevi skupini 1.080, od tega 100 v Mersteelu. Sanacijski program morajo potrditi predvsem banke upnice, ki jim mora oslabljeni Merkur do konca meseca plačati 100 milijonov evrov. Zato mora vsebovati tudi reprogramiranje posojil in dokapitalizacijo v predvideni višini od 70 do 80 milijonov evrov. Vendar naj bi upniki po neuradnih podatkih svoje sodelovanje pri sanaciji pogojevali z razlastninjenjem Merfina, ki je z menedžerskim prevzemom eden izmed osrednjih krivcev za nastali položaj v največjem slovenskem trgovcu s tehničnim blagom. Brez podpore bank in lastnikov Merkur čakata bodisi prisilna poravnava bodisi stečaj. Zelo verjetna je tudi odprodaja posameznih delov skupine, zlasti Mersteela, ki je v najhujših finančnih težavah. T. K. B., A. S. Ah Kordeževa vroča ljubezen do €€€... I fell into a burnin' ring of fire, I went down, down, down, And the flames went higher, And it burns, burn, burns, The ring of fir, the ring of fire. Merkurjeva zgodba je tragikomična, če ne groteskna. Slovenska ekonomska srenja je kot ''božjega voleka'' častila Kordeža, ga titulirala ter postavljala študentom za predavatelja. To vse pove o jari gospodi, ki s vehementnim razglašanjem ekonomskih dogem in manter poskuša ljudi prepričati o svoji vsemogočnosti, vseobvladljivosti in nezmotljivosti. Kako je, če si ''zadet'' od prepričanja v svojo nezmotljivo ekonomsko perspektivo in se posledično razbiješ kot jajce, pa bodo občutili delavci. Kot kakšne marionete v lutkovnem gledališču. Najprej jim ekonomski vampirji odžirajo plačo, ko jim prodajajo fiktivni boljši jutri, potem pa jih obvestijo, da na loteriji ni bilo sreče in jim jo zaželijo za naprej. Za nekoga ki, ni vpleten (in kdo v tej preljubi Sloveniji ni?) je zgodba komična, komična v smislu - samo ekonomski bedaki in lahkoverni konji. Za nas pa je tragična, tragična zaradi zaposlenih, njihovih družin, dobaviteljev, izgube moči slovenske trgovine, povečanja proračunskega primankljaja... . Zame pa je še najbolj tragična zaradi spoznanja kakšna ''žalost'' je naša ekonomska elita, ki jim je očitno bliže poker-ekonomija, kakor resno delo ... Türk: Evropska unija se bo morala zelo temeljito zamisliti Predsednik je kritičen do izbire prvih veleposlanikov 16. september 2010 ob 14:43 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ker med 29 veleposlaniki EU-ja ni nobenega Slovenca, je predsednik Türk prepričan, da imamo zdaj "vse razloge, da ne zaupamo v evropsko birokracijo v enaki meri kot doslej". Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je imenovala prve veleposlanike EU-ja, a je kar nekaj predvsem novih držav članic ostalo brez svojih predstavnikov med diplomacijo. Med njimi je tudi Slovenija, kar po besedah predsednika države Danila Türka pomeni, da je zunanja politika EU-ja "v nevarnosti, da bo zdrsnila v irelevantnost", ena izmed ilustracij tega pa je tudi vzpostavljanje skupne diplomatske mreže. "Unija je šibka pri določanju prioritet" "To je politično vprašanje; ne gre le za izbor diplomatov, ampak tudi za politično občutljivost do držav, ki so v EU-ju 'novejše'. Unija se bo morala zelo temeljito zamisliti nad temi praksami," je bil oster predsednik. Sicer pa je opozoril, da skupna evropska zunanja politika ni nadomestilo za zunanjo politiko posameznih držav. "Slovenija je suverena država z lastno zunanjo politiko in se ne more zanašati na zunanjo politiko EU-ja. Ta nima enotne zunanje politike, pokuša sicer izdelati skupno zunanjo politiko, a pri tem prizadevanju ni uspešna," je dodal. Meni tudi, da je Evropska unija "zelo šibka pri določanju zunanjepolitičnih prioritet". Tudi podnebna konferenca je neuspeh Kot neuspehe na zunanjepolitičnem področju je izpostavil še lanski podnebni konferenci v Köbenhavnu in zadnje neizglasovanje predloga o posebnem statusu EU-ja v Generalni skupščini Združenih narodov. Kritičen je tudi do neenotnosti v EU-ju ob junijskem glasovanju na zasedanju Sveta ZN-a za človekove pravice o izraelskem napadu na konvoj s pomočjo za Gazo. Ne le, da Unija v tem primeru ni uspela vzpostaviti enotnega stališča, ampak se je skušala zateči k vzdržanju, je opozoril. "Vzdržanje pa ni politika, kvečjemu najmanjši skupni imenovalec," je dejal Türk, ki ne vidi nič dobrega v tem, da bi se skupna zunanja politika EU-ja zreducirala na najmanjši skupni imenovalec. A. S. Turk se bo moral zamislit, kajti zahod ne potrebuje komunajzarskih tičkov.+ 15 glasov Bravo Turk, res si kredibilen. Ko pa je bilo treba zaupati arbitražni sporazum EU arbitrom, si jih pa na vse pretege hvalil kot kredibilne.+ 15 glasov Zakaj pa govorita(Žbogar in Turk), da Slovenija podpira vstop Turčije v EU?? Potem se pa čudita zakaj nismo dobili EU veleposlanika. V Nemčiji so pred več kot enim letom naredili analizo, kaj bi se zgodilo, če bi Turčija postala polna članica EU. Ocenili so, da bi se bilo 5 miljonv Turkov iz Turčije takoj pripravljeno preseliti v Nemčijo. Že zdaj v Nemčiji živi 5 milijonov, potem bi jih že 10 milijonov!!!!!+ 14 glasov ko ga bojo pa poklicali iz EU da imajo njegove slike s sancinovo in posnete izjave proti samostojnosti slovenije se bo pa skril pod posteljo z najljubšo igračo in "ne bo dajal izjav za javnost". Bomo morali razmisliti je dejal dr. Türk... Jaz mislim in še kdo, da bo moral on razmisliti koga pošiljam oziroma koga predlaga ta politika katera se ne zaveda dejstva da smo sedaj v EU in ne več na balkanu, torej gledat in spoštovat se morajo naši interesi in interesi EU ne pa interesi Balkancev, ki do sedaj v zgodovini še nikoli niso nič pozirivnega prispevali, vedno samo neki konflikti in lopovščine! g. Dr. Turk, zbudi se! Na položaje začnite nastavljati ljudi, ki so strokovni in ne tiste, ki so naši, ker naši so običajno praznoglavci in povezani na marionetni sistem! Ahahahahahahaha naj zajamem sapo hahahahahahahha Kako je ze bilo zadnjic receno? Rupelj ne deluje v skladu s svojim delodajalcem, se vec, mu oponira. Hmmm Nadaljevanje zgodbe, Zbogar ne deluje v skladu z diplomacijo EU in dobi cevelj v rit. Povedano drugace: " Ko kamele nategnejo gospodarja heheheheheh" EU seveda taksna ekscesna dejanja primerno nagradi :)))) Hahaha. Zamisliti se bodo morale Udbovske oprode, ker v Evropi ne veljajo enake metode kadrovanja, kot pri nas. Pri njih ne pomaga, če se prav pišeš, ali pa da si bil nekoč poverjenik udbaških agentov (Ertl) in če si imel 40 let rdečo knjižico... Patetični so tile slovencofobi. "Podobne poplave čez desetletja, a tudi letos niso izključene" Letošnje poplave podobne tistim iz leta 1926 21. september 2010 ob 11:51 Ljubljana - MMC RTV SLO Letošnja povodenj bi se lahko na nekaterih območjih ponovila po več kot stotih letih oz. nekaj deset letih. Čeprav se ponovitve poplav še letošnjo jesen ne da izključiti, je za MMC povedal klimatolog. Po besedah dežurnega meteorologa na Agenciji RS za okolje (Arso) Benedikta Strajnarja lahko tovrstne naravne katastrofe napovedo največ en teden vnaprej. "Zadnje podrobnosti pa so znane le dan ali dva pred dogodkom," je povedal za MMC in dodal, da tako ne more reči, ali bi se lahko podobna povodenj, kot je večino Slovenije prizadela pretekli konec tedna, ponovila še to jesen. Letošnje poplave podobne tistim iz leta 1926 V tem primeru je bila razlog za tako veliko količino padavin vremenska fronta, ki se je dva dni zadrževala nad našimi kraji, tej pa se je pridružil še ciklon iz Sredozemlja in tako podaljšal deževno obdobje. Po besedah klimatologa iz Arsa Gregorja Vrtačnika gre za precej tipične jesenske razmere, in če se v nižjih plasteh zraka nahaja še vzhodni zračni tok, obilico padavin dobi tudi osrednja Slovenija. "Podobno se je zgodilo ob poplavah leta 1990, ko je šel pas najmočnejših padavin iz Savinjske doline prek osrednjega dela Ljubljanske kotline naprej proti zahodu," pojasnjuje Vrtačnik, ki pa letošnjo povodenj primerja z velikimi poplavami leta 1926. Preberite več: - Slovenija zaradi poplav lahko zaprosi za evropski denar - Foto: Barje in Kostanjevica še vedno odrezana od sveta Povratna doba več desetletij, a ponovitve to jesen niso izključene Glede povratne dobe na Arsu še zbirajo podatke iz preteklosti, vendar pa Vrtačnik pravi, da bi se tovrstne poplave lahko na nekaterih območjih ponovile šele čez več kot 100 let, ponekod pa po nekaj desetletjih. Kljub vsemu podobnih povodenj v zelo kratkem času, torej še to jesen, ni mogoče povsem izključiti. "Lahko se zgodita tudi dve zelo hudi poplavi v enem letu, vendar je verjetnost majhna. Odvisno, kakšna je časovna razlika med tema dvema dogodkoma. Če bi na primer zdaj v enem ali dveh tednih spet deževalo, bi bila potrebna veliko manjša količina padavin za podobne poplave," pravi. Količina jesenskih padavin se povečuje Čeprav klimatologi ugotavljajo, da se je količina jesenskih padavin med letoma 1971 in 2005 povečevala, ne morejo z gotovostjo trditi, da bo to veljalo tudi v prihodnje. Podnebni modeli sicer kažejo, da bo zaradi globalnega segrevanja več padavin pozimi in manj poleti. "Zadnjega dogodka, ki ni bil tako ekstremen in ne izstopa v primerjavi z nekaterimi v preteklosti, npr. tistemu iz leta 1962, pa ne moremo pripisati podnebnim spremembam," je sklenil za MMC. Večje poplave v Sloveniji v 20. stoletju: Čas Območje Vzroki Posledice november 1901 večji del porečja Save dolgotrajno jesensko deževje obsežne poplave ob večjih rekah (pod vodo tudi velik del Celja) maj 1910 Štajerska močne padavine povsem uničena setev, več mrtvih november, december 1923 vzdolž Save, ob Savinji in Krki dolgotrajno deževje obsežne poplave ob Savi november 1925 ob Savinji, Dravi in Muri s pritoki močne padavine poplavljene ravnine ob večjih rekah z vasmi in mesti (Celje, Murska Sobota, Maribor, Ljutomer ...) avgust 1926 ob Savinji, Dravi in Muri s pritoki močna neurja, divjanje hudournikov številne poškodbe na železniškem omrežju september 1926 ob Gradaščici in Poljanski Sori močno neurje, divjanje hudournikov poplavljen tudi južni del Ljubljane, več mrtvih september 1933 Ljubljansko barje, kraška polja na Notranjskem in Dolenjskem, ob spodnji Savi in Savinji dolgotrajno deževje velike poplave na kraških poljih, poplavljene vasi in mesta ob večjih rekah, več mrtvih junij 1954 porečje Savinje močno neurje, divjanje hudournikov, zemeljski plazovi poplavljeno Celje; 11 mrtvih. november 1990 ob Savinji, Kamniški Bistrici in Sori ter pritokih dolgotrajno deževje, divjanje hudournikov, zemeljski plazovi poplavljeno Celje, 2 mrtva september 2007 v Bohinju, ob Selški Sori ter Savinji s pritoki močni nalivi, divjanje hudournikov poplavljeni Železniki in naselja v Spodnji Savinjski dolini, 6 mrtvih december 2009 Bohinj deževje in sneg Bohinj, Vipava, Severna Primorska, Dolenjska, Posavje Vir: Wikipedia.org Ana Medved ''Janković: Prekop na Ižanski cesti nepotreben'' Pa kdo je on da podaja takšne ocene? Bodo že za to usposobljeni in šolani strokovnjaki presodili ali je potrebno ali ne. Saj lepo, da se zanima za vse kar se dogaja v mestu kjer je župan, ni pa potrebno povsod nosa vtikovat, če se ne spozna in govorit samo tako, da je meščanom oz. volivcem všeč Prav imaš, nisem iz Lj, vendar pa študiram v Lj tako da živim v Ljubljani med študijskim letom. Zato še toliko bolj občutim, da smo na nek način ''nezaželjeni'' v Ljubljani. Ker za razliko od tebe poznam tudi situacijo drugje po Sloveniji in lahko primerjam, ti pa si verjetno zabubljen v Lj in še nisi videl krave v živo. Janković dela za Ljubljančane in torej potencialne volivce, (kar niti ni tako slabo, konec koncev je vaš župan), mora pa se zavedati da je v Ljubljani ogromno ljudi, ki niso Ljubljančani (dijaki, študentje, delavci ...) in da bi brez njih Ljubljana propadla. Zato mi gre na živce da se z nami dela kot z drugorazrednimi državljani. Konec koncev praktično ves denar znosim v Ljubljano, stvari pa se dražijo in dražijo (nekatere žal samo za Neljubljančane)., Pa dej jankovič, kaj se tukaj vsajaš in s prstom kažeš na druge. Zato pa je itak stanje v državi in v firmah tako kot je, ker noben ne sprejme odgovornosti. Priznaj da se ti ni tudi sanjalo, da lahko do tega pride in nisi namenil ničesar za preprečevanje, sedaj pa kažeš naokoli kdo je vse "kriv". Sedaj so krivi uni v občini Polhov Gradec, Horjul, Dobrova...čudno da ne rečeš, da so krivi tisti ki so v Cerknici, ker od tam gori tudi priteka voda. Kriv pa si največ sam, ker se dela po balkanskem texsasu. Pa sam si požru več kot pa ustvariš. Je to zate vodenje? Tak župan zna bit vsak. Grozit ljudem, ki so delali in niso plačani...je to zate biti župan? Vprašaj se koliko si zapru intervencijskih poti s svojimi količki (se strinjam da je bilo treba red naredi glede parkiranja), ampak kol na vsakem vogalu in rečt kaj me briga? Normalno da ne bo nič naredil za odvodnjavanje, ureditev kanalizacije, ureditev prekopov, čiščenje strug ... Tega se potem ne opazi, opazi se samo slaba volja ljudi, ko so zaprte ceste zaradi del. Nihče pa tega ne opazi, čeprav gre za življenjsko pomembno stvar, opazi se pa stadione, pa razkošne stanovanjske objekte, pa mostove ... Kruha in iger ... kje je kruh? Čudno pa tako lepo so en drugega podpirali in hvalili, ko je bil čas volitev, sedaj pa je tudi ta vlada tako hudobna do Jankovića in mu nagaja, ko sam rešuje Ljubljano pred takimi katastrofami. Kako smo vsi hudobni, škodoželjni in zavistni do tako zavednega, dobrega in pravičnega župana. Ljubljana je postala lepo mesto z še ne a v kratkem dokončanim stadionom in popolnoma novim nakupovalnim centrom. Vsem nam je lepše živeti v tem mestu. Na vsakem koraku je čutit napredek. Če želiš pravo hrano iz žara, je ni več problem najti. Res prekrasna je ta Ljubljana. Pretočnost Gradaščice je bila pod vsako ravnjo pričakovanega. Čeprav je take ne pomnijo v preverjeno zadnjih 50 letih, sem prepričan, da se lahko njen nivo dvigne še za kakšna dva metra, tko da najbolje, da vso vodo preusmerimo v Gradaščico in omogočimo našim ljubljanskim pomorščakom eno lepo krožno pot po njej. A se kdo javi, da ga zapufam, ker bi res rad novo fasado, da bo tudi moja hiša vsaj na zunaj lepa. Sedaj preveč kvari podobo Ljubljane.+ 5 glasov Zadrževalniki g. Janković so bili v mestnem svetu prej na mizi kot Stožice?! Zakaj pa vam tega projekta ni uspelo speljati g. župan? Ne me farbati - populist za rajo. Zaščititi je potrebno Ljubljano, pa čeprav zaradi tega prekopljemo in z vodo zalijemo vse sosednje občine. Poskrbeti je potrebno za odtekanje vode, ne pa za pritekanje, kaj se bo pa storilo na tem področju pa niti besedice. Ja za tole goričko pa sem že slišal. Mislim, da imajo ravnatelja. Tip se trudi in mu ne rata dobit denarja za novo streho ali pa kaj drugega. Se strinjam s tabo glede te šole. Podn od ministrstva. tako nekako.Janković pa tedaj sina niti ni vozil v šolo,ampak mu je šolo kar kupu A se kdo javi, da ga zapufam, ker bi res rad novo fasado, da bo tudi moja hiša vsaj na zunaj lepa. Sedaj preveč kvari podobo Ljubljane." Mislim, da nas je še veliko takih, samo nimamo jajc, da bi tako brezobzirno kradli in goljufali. hehehe+ 3 glasovi Jankoviććć bi najraje kar potopil Dobrovo in Polhov Gradec, zato, da bi lahko rešil bedaste naložbe svojih sinov v Ljubljani in zase pokasiral kar se pokasirat da in potem skupaj s svojimi pobegnil v svoje rodno selo, Sloveniji in Slovencem pa pustil dolgove. Jankoviććeva miselnost je torej: naj potone nekaj sosednjih občin, samo, da bo lahko on in njegova banda še naprej na lahek način švercala z zemljišči v Ljubljani. Apeliram na občane glavnega mesta, da se rešite balasta, ki se mu reče Jankoviććć, sicer boste potonili ne v vodi, temveč v dolgovih njegovega trošenja denarja, ki ga bomo na žalost plačevali vsi v tej nam in ne njemu ljubi državi! Stvar je preprosta. 1. Ali so bili predlogi za ureditev vodotokov, kanalizacij ? 2. Če ja, potem zakaj se niso izvajali ? Kdo je odgovoren ? Kdo je zavrnil ? Kakšen argument je bil da se je zavrnilo ? 2.1 Če se je v Ljubljanske mestnem svetu razpravljalo in je bil podan predlog na to temo in je bil zavrnejen ? 2.1.1 - Ime in priimek, pripadnost stranki ali pa listi 3. Če ne potem, je brezpredmetno razpravljati ? Kako je kdo dober župan in kaj je vse naredil za ljubljančane in Ljubljano se nebi smelo odražati samo v tem koliko je pozidanega in ali je nekdo sposoben medisko izredno podprt projekt nove dvorane in stadiona izvest. Po moje se bistvo skriva drugje : - v obnašanju - v oliki - v spoštovanju do sebe in drugih - v spoštovanju do narave - v zavedanju delati v obče dobro - resnično verjeti, da se da z delom, trudom, disciplino in spoštovanjem doseči veliko -skrbeti da se nivo bivanje in obče kulture dviguje -naresti prijazno mesto za vse ( pristnih Ljubljančanov meščanov je malo ) - skrbeti za ravnotežen razvoj, upoštevajoč prioritete in finančno vzdržnost Janković se ne zaveda tega, kar so vedeli že koliščarji: Barje je barje.+ 2 glasova na tvojih Stožicah naj igra Olimpija in nevem kdo še vse. Reprezentanca pa naj igra lepo v Mb in tebe noben nebo motil. Ker te očitno motijo vsi dnevni migranti Janša je imel prav. Sloni letijo. V glavah "naročnikov Mladine" pa se pretakajo poplavne fekalije. Janša: Članstvo v novem združenju veteranov ni ekskluzivno Peterle: Osamosvojitev je bila izraz slovenske politične zrelosti 20. september 2010 ob 18:35, zadnji poseg: 20. september 2010 ob 21:15 Ljubljana - MMC RTV SLO "Čas je za veteransko organizacijo, v kateri se bodo lahko prepoznali vsi, ki so sodelovali pri projektu osamosvojitve in ga podprli," je povedal Lojze Peterle, prvopodpisani pobudnik združenja VSO. Pobudniki novega veteranskega združenja, ki se bo predvidoma imenovalo Veterani slovenske osamosvojitve, želijo po Peterletovih besedah ohranjati pošten, jasen in spoštljiv zgodovinski spomin na osamosvojitev. "Mladi morajo vedeti, zakaj je do osamosvojitve prišlo. Morajo vedeti, kaj nas je delilo in kaj nas je združilo. Ne ustanavljamo politične stranke, želimo pa ponuditi možnost tistim, ki želijo odnos do osamosvojitve gojiti skladno z njeno naravo," je poudaril Peterle. "Danes je lahko prišel vsak, ki je dobil vabilo, ki je slišal za ta sestanek, in tudi vsak, ki je kje prebral o tem srečanju," pa je izpostavil Janez Janša in opozoril, da večina zapisov srečanju ni bila naklonjenih, "češ da vse, kar je potrebno v zvezi s tem, že obstaja". "Ne obstaja," je prepričan Janša, ki je slovensko osamosvojitev poleg policijskega in vojaškega projekta označil za "širši, v začetku predvsem kulturni projekt". Janša: Podprimo pobudo Borisa Pahorja za spremembo besedila slovenske himne "Začelo se je s tem, ko smo Slovenci premagali strah pred zborovanji v času ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic," je dejal Janša. Prepričan je, da "ima vsaka stvar svoj začetek in tudi to iniciativo je bilo treba nekje začeti". Iniciativo je opredelil kot "pobudo za vseslovensko odprto združevalno veteransko organizacijo slovenske osamosvojitve". "Članstvo ni ekskluzivno, če je kdo pripravljen sodelovati v več združenjih, je dobrodošel," je še zatrdil Janša. "Predlagam, da do decembra to jedro razširimo in natančno na dvajseto obletnico plebiscita, 23. decembra letos, pripravimo ustanovni zbor tega združenja. Predlagam, da podpremo pobudo Borisa Pahorja in kot poslanci vložimo predlog za spremembo besedila slovenske himne," je pozval Janša. Pahor je 23. avgusta v Štanjelu v govoru predlagal, da se bi se besedilo himne namesto s sedmo, začelo z drugo kitico Prešernove Zdravljice, tako da bi bilo v himni omenjeno tudi slovenstvo. Bavčar: Vrednote slovenskega naroda je treba deliti z mladimi rodovi Igor Bavčar, takratni predsednik odbora za varstvo človekovih pravic in poznejši notranji minister v času osamosvajanja, je povedal, da so ga v zadnjih dneh pogosto spraševali, čemu še eno veteransko združenje poleg obstoječih. Bavčar meni, da bi bilo treba vprašanje obrniti: "Zakaj pa tisti, ki nasprotujejo, ne govorijo o štirih, namesto le o dveh združenjih? Imamo tudi Zvezo združenj borcev, veteransko združenje TIGR, Maistrovo združenje." "Danes ni druge možnosti, kot da se vse ocenjuje skozi strankarsko logiko. Ali si naš ali pa si njihov. Kdor razmišlja s svojo glavo, je motnja tega sistema," je dejal Bavčar, ki je prepričan, da je treba vrednote suverenosti, enotnosti, domoljubja in uporništva slovenskega naroda deliti z mladimi rodovi. "Brez teh vodil ne moremo biti uspešni v društvu svobodnih evropskih narodov," je dodal Bavčar. Oman: Kaj je danes z našo takratno vizijo? "Čas je za ukrepanje, časa pa ni na pretek," pa je poudaril Tone Krkovič. Meni, da bi moral biti temelj prenašanje vrednot osamosvojitve na mlade rodove in s tem krepitev nacionalne zavesti. Stanje v Sloveniji je Krkovič komentiral: "Najlažje je pojasniti s prispodobo, kot da se druga svetovna vojna in državljanska vojna sploh še ni končala, osamosvojitev pa sploh še ne začela. Delitve iz državljanske vojne se prenašajo na mlade generacije, vrednote osamosvojitve pa še niso niti pokukale na plano." Krkovič je ocenil, da je sistem obstoječih veteranskih organizacij, ki "so nastale po osamosvojitvi in imajo danes za nalogo njeno razvrednotenje", nemogoče spremeniti od znotraj, s čimer se je strinjal častni predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Srečko Lisjak. Spregovoril je tudi starosta Slovenske ljudske stranke Ivan Oman, ki je dejal, da se je bilo za enotnost, o kateri se danes veliko govori, treba močno potruditi, a je bilo po njegovem tudi vredno truda. Skrbi pa ga, kaj je po dvajsetih letih nastalo iz naše takratne vizije svobodne in demokratične slovenske države. Sodeloval sem pri osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Upam, da bo to res prava veteranska organizacija kje nebo petokolonašev zraven. Osamosvojitveno vojno smo prehitro, končali. Nismo počistili s petokolonaši v lastnih vrstah, ki so že tedaj sodelovali s figo v žepu. Ravno ti so s svojo lažno propagando zastrupljali narod, da smo zopet prišli do točke, ko je biti zaveden Slovenec, greh. Raznim papigom in anarhijam se bo še zmešalo. Lahko še tako pizdite čez Janšo in lažete kako se je skrival po kleteh, četudi je bil obrambni minister, ampak dejstva ne morete kar izbrisati. Janša sodi med najzaslužnejše za osamosvojitev in to boli. Ja papiga ti se pa kar skozlaj, morebiti ti bo potem lažje od vsega tega tvojega bolanega sovraštva do Janše. Janšefobi boste še zboleli zaradi svoje zlobe. A španske borce sem lahko priviligirano živel 60 let pa mnogo kvazi kao partizanov ,ki še hoste videli niso,tudi z bogatimi penzijami. in še danes imajo mogoćno otganizacijo z brkatim atom na čelu. Meni bi pa kar mojo ubezi prepopvedali. A ha to je tista vaša demokracija- Udbovska ,.Pa kje živite in tako mladi pa tako nedemokratični ,neizobraženi in tako indoktrinirani ter sovražni do največjih sinov naše Slobenije. Za spomin:90 leta smo Slovenci dosegli tisočletni sen.In to brez partizanov. Po 1945 pa so se odpirali lagerji in Hude jame. Mlajšim sodržavljanom bi rad razložil samo sledeče. Vkolikor bi poizkus osamosvojitve 1991 spodletel, bi Janša, Bavčar, Petrle, Krkovič pa še mnogi končali pred kakšnim strelskim vodom. In tega so se zavedali ! Anarhija, nazaj v šolo !!! Aja, tam učijo, da nas je osamosvojil g. Kućan.... Ajaj golobradci in ljubitelji stare in ranke Juge. A ste mal pozabil (seveda namerno), da so nas ti politiki z našo(ljudsko) pomočjo peljali iz pekla Balkanske vojne. Nismo imeli Knina, pa Srebrenice, pa Vukovarja, pa Sarajeva, množičnih posilstev, koncentracijskih taborišč, pokolov... Če vam je to ljubše, greste lahko takoj v bivše bratske republike. Tam se cedita med in mleko, pa visoko demokracijo majo. Pri nas pa vlada "leglo zla in hudobije" kajne Anar Hija?!! Lepo prosim, še za karto dobite. Veliko lukenj ima tale vaša zgodovina, državljanska zavest je pa pojem, ki ga ne poznate. Vam je važen le poln želodec in nov stadion. Tko kot ovce sam da so site pa pravilno(beri LEVO) vodene. BEEEEEE!! :)))) Pravilno. Podpiram novo združenje kakor tudi Zdravljico kot himno v celoti in ne zgolj boljsevisticnih edit. Da, tudi tole spodaj je napisal France Prešeren. V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé! Sirc: Komunisti še vedno vodijo državo V Bohinju poteka seminar mladih liberalcev 24. september 2010 ob 15:50, zadnji poseg: 25. september 2010 ob 16:18 Bohinj - MMC RTV SLO V Bohinju poteka šestdnevni seminar mladih liberalnih mislecev, ki ga organizira Libertarni klub. Gostujoči predavatelj je bil ekonomist in liberalni mislec Ljubo Sirc. Sirc, ki je postal zagovornik liberalizma že pred drugo svetovno vojno, med drugo svetovno vojno pa se je kot partizan boril proti okupatorju, je v uvodnem predavanju predstavil svojo življenjsko zgodbo in svojo videnje komunističnega sistema od oktobrske revolucije naprej. V uvodnem predavanju je glede trenutnega stanja v Sloveniji poudaril, da "komunisti še vedno vodijo državo". Kot je znano, je bil Sirc v času komunističnega režima v Sloveniji eden izmed obsojencev na t. i. Nagodetovem procesu, pozneje pa se je izselil v Veliko Britanijo, kjer je kot ekonomist napovedoval zlom komunističnih oz. socialističnih gospodarstev. Vodja projekta Tanja Štumberger iz Cato instituta je za MMC pojasnila, da se seminar v Bohinju osredotoča na evropske države v tranziciji. Namen teh pogovorov in predavanj je razvijanje klasičnega liberalnega mišljenja, primernega za 21. stoletje. Z analizo dveh desetletij ekonomskega in političnega razvoja v postkomunističnih državah srednje in Vzhodne Evrope želijo razložiti izzive, pred katerimi je Evropa danes, je dodala. Mladi liberalci bodo med drugim razpravljali o morali trga, vladanju in korupciji, privatizaciji, ekonomski rasti, politični kulturi, teoriji javnega odločanja, vladanju prava, temah, s katerimi imajo države v tranziciji še vedno težave, je še poudarila Štumbergerjeva za naš spletni portal. Gašper Petovar Alchemist ti se kar hvali, da imamo v drzavi opranoglavce, ki ne znajo z lastno glavo razmisljat. Potem pa se ne cudi, da je tudi v Italiji toliko privrzencev fasizma, v Nemciji in Avstriji nacizma... Vsak rezim pusti v svoji drzavi omejene in zaslepljene ljudi. Tako pa imamo danes v Sloveniji neke omejence, ki slavijo komunizem, medtem pa bi radi uzivali v kapitalisticnem luksuzu in tehnologiji, zgledujejo se po standardu kapitalisticne zahodne Evrope itd. Komunizem v glavah takih oseb je samo dokaz posledic pranja mozganov z neumnostmi. Sirc že ve kako zgledajo komunajzarji saj je bil s strani komunistov že obsojen na smrt. To kar trdi je čista resnica, pa ni Kučan (bonsaj ) na vrhu ,da ne bo kdo živel v zablodi. Zakaj ? Vem za tipa kateri je bil do pred nekaj leti precej blizu aktualni politiki, je uspešen poslovnež in ker je jager je bil enkrat malo preveč nasmojen in je povedal marsikaj..... 15 let medijskega monopola, novi rtv zakon, novi zakon o medijih, Rok Praprotnik v protikorupcijski komisiji,........ko bom slišal levičarje govoriti o teh problemih takrat zame ne boste več opranoglavci, do danes ni bilo še niti enega! Tretji program dalje pod okriljem RTV-ja Program za pripadnike narodov jugoslovanskih republik 3. september 2010 ob 16:22, zadnji poseg: 3. september 2010 ob 18:09 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Odbor DZ za kulturo je nadaljeval drugo obravnavo novega zakona o RTV Slovenija. V zakon so med drugim vnesli dopolnilo, da tretji televizijski program ostane pod okriljem RTV-ja. Dopolnilo sta predlagali poslanski skupini SD in SDS. Kot je v zvezi s tem povedal Branko Grims, SDS, je tretji program dober in kakovosten, zato bi moral ostati pod okriljem RTV Slovenija, medtem ko bi prenos ustvarjanja programa na parlament, kot je predlagalo ministrstvo za kulturo, pomenil njegovo ukinitev. Parlament namreč nima ne tehničnih ne finančnih sredstev za njegovo ustvarjanje, opozarja Grims. Da je program pomemben, je prepričan tudi Miran Potrč, SD, ki med drugim meni, da je treba sprejeti tudi določbo, ki ne bo puščala dvomov o tem, kako dolgo in ali sploh še bo obstajal. Poslanci so v zakon vključili tudi dopolnilo koalicije, skladno s katerim so število članov programskega sveta povečali za dva člana, s 15 na 17. Dodatnega člana bi tako dobili narodni skupnosti, ki bi ga v svet imenovali sami. Člana v svetu bi na novo dobile tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju uresničevanja in razvoja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Člani odbora pa so zavrnili dopolnilo, ki ga je predlagal SDS in skladno s katerim bi uprava za imenovanje urednikov potrebovala soglasje novinarjev. Program za pripadnike narodov jugoslovanskih republik Precej hrupa pa je dvignilo dopolnilo, ki sta ga predlagala SD in LDS in skladno s katerim bi bila RTV Slovenija zavezana pripravljati tudi programske vsebine za pripadnike narodnih skupnosti drugih republik nekdanje Jugoslavije. Majda Potrata, SD, je v zvezi s tem dejala, da gre za ljudi, ki prav tako plačujejo RTV-prispevke, sama pa želi izražati solidarnost z njimi. Branko Grims pa po drugi strani meni, da se na ta način odpira "Pandorino skrinjico", saj bi se lahko kmalu oglasili še pripadniki drugih držav, ki bodo prav tako zahtevali svoje programske vsebine. Dopolnilo je bilo na koncu sprejeto. RTV se lahko zadolžuje le s soglasjem Poslanci so v zakon vnesli še dopolnilo koalicije, po katerem se lahko RTV Slovenija zadolžuje le s predhodnim soglasjem, njeni dolgovi in garancije pa ne smejo preseči 25 odstotkov letnega zneska iz naslova RTV prispevka. Zavrnili pa so dopolnilo treh poslancev s prvopodpisanim Andrejem Magajno, SD, skladno s katerim bi morala RTV Slovenija tudi neparlamentarnim strankam zagotoviti enako možnost predstavitve kot parlamentarnim. E. S. komentarji Tak zakon je protiustaven, ker je Slovenija opredeljena kot država slovenskega naroda. Levica očitno hoče korak po korak pretvoriti Slovenijo v večnacionalno državo, kar bi bilo pogubno za njeno prihodnost. Počasi nas rinejo nazaj v balkansko skupnost... in ne nazadnje pridobivajo del volivcev, kar ni tako nepomembno (glede na javnomnenjske raziskave) Tudi ker se posebej v LDS-u zavedajo, da bodo krvavo potrebovali vsak glas. Par tisoč pri pobrisanih, par tisoč pri kitajcih in indijancih par tisoč pri romih, ni vrag da ne bi napraskali tiste 4% To pa je ena poteza ki žali moja domovinska čustva. Zakaj rabijo oni svoj program pri nas? Saj niso nobena avtohtona manjšina? Zakaj ne damo svoj program še tistim par 10 afričanom ki živijo pri nas pol? To je krneki. Poleg tega pa HRT kar lepo lovi po številnih območjih Slovenije. Dragi Socialni Demokrati, ta poteza pa mi res ni všeč! programske vsebine za pripadnike narodnih skupnosti drugih republik nekdanje Jugoslavije Ja, potem pa še za Kitajce in kaj jaz vem koga še. Odločno proti. Avtohtone manjšine (Madžari, Italijani) naj imajo svoje vsebine, saj tudi mi od sosednjih držav, kjer je naša avtohtona narodna manjšina, pričakujemo enako, ampak tu pa potegnimo črto. Türk: Zmagali smo, ker smo imeli prav "Razvoj teritorialne obrambe je zgodba o uspehu" 26. september 2010 ob 11:36, zadnji poseg: 26. september 2010 ob 14:05 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik države Danilo Türk je na slovesnosti ob 20. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite poudaril, da je sodelovanje v veteranskih in domoljubnih organizacijah pomembno. Dejal je, da 20. obletnico ustanovitve in delovanja Manevrske strukture narodne zaščite, 20. obletnico ustavnih amandmajev, ki so z ustavno močjo utemeljili samostojno slovensko oboroženo silo, in 20. obletnico ustanovitve republiškega štaba za teritorialno obrambo, zaznamujemo skupaj, saj so bila neločljivo povezana v celoto. "Resnica in spoštljiv odnos do vseh tistih, ki so v teh dejanjih sodelovali, in ki so na ta način skupaj ustvarjali suvereno slovensko državo, zahtevata, da razumemo in spoštujemo prav to celoto, da je ne razgrajujemo in delimo na umetno ustvarjene dele, in da ne prepoveličujemo posameznih prispevkov." Predsednik je spomnil tudi na mednarodne okoliščine in dalj časa trajajoč proces, ki se je v širšem evropskem prostoru začel že v osemdesetih letih. Razpadanje komunističnega sistema je po njegovih besedah narekovalo akcijo, in ko je leta 1991 prišla ura dejanj, "smo bili v Sloveniji nanje pripravljeni - politično in vojaško". "Slovenski oborožen boj proti okupatorju in domačim kolaborantom je bil zagotovilo za preživetje slovenskega naroda" V svojem govoru je Türk segel dlje v zgodovino in se spomnil generala Maistra ter borcev za severno mejo, fašistično ideologijo, ki so jo posebej zgodaj začeli spoznavati na Primorskem, a je kmalu dobila odgovor v organizaciji TIGR. "Nacizem in fašizem sta za slovenski narod pomenila ne le zanikanje človeške svobode, ampak tudi grožnjo narodovemu preživetju." "Tudi danes je treba ponoviti: slovenski oboroženi boj proti okupatorju in domačim kolaborantom, ki so ga vodili slovenski partizani, je bil zagotovilo preživetja slovenskega naroda." Razvoj teritorialne obrambe je zgodba o domoljubju in uspehu, je dejal Türk in pri tem ni pozabil omeniti pomembne značilnosti, to je, da je poveljevanje ves čas potekalo v slovenskem jeziku. Spomnil se je tudi prelomnih dogodkov za Slovenijo, aretacije četverice in ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic, zborovanje na Kongresnem trgu, kjer je bila prebrana Majniška deklaracija, ustanovitev Zbora za ustavo, pa tudi akcije Sever, s katero je tedanja slovenska milica preprečila izvoz mitinga resnice iz Srbije v Slovenijo. "Začetek oktobra 1990 je bilo pomembno obdobje" "Poskus odvzema orožja Slovenske teritorialne obrambe je sprožil ogorčenje v celotni družbi in razmišljanje, kaj je potrebno storiti, da v obdobju, ki se je pričakovalo, ne ostanemo neoboroženi in goloroki. Takrat, v maju 1990, se je začela rojevati ideja o tajni, vojaško organizirani obrambni strukturi, ki se je kasneje udejanila v Manevrski strukturi narodne zaščite." "Začetek oktobra 1990 je bilo pomembno obdobje tudi in predvsem zato, ker se je zaključil uspešen projekt Manevrske strukture narodne zaščite, ki jo je v sodelovanju s pokrajinskimi načelniki in organizatorji vodil Anton Krkovič." Türk se je dotaknil tudi nižanja ravni politične kulture v Sloveniji. "Priče smo vsakršnih obtoževanj, tudi obtožb, češ da ta ali oni udeleženec zgodovinskih procesov oblikovanja naše državne samostojnosti ni bil na strani osamosvojitve." K iskanju resnice, ki je po Türkovem mnenju izjemno pomembno, bo pripomogla tudi pred kratkim izdana knjiga Prikrita modra mreža, pomemben prispevek pa lahko pričakujemo tudi od posveta, ki ga z državnim svetom pripravljata obe veteranski organizaciji, je dejal. Svoj govor je sklenil z besedami: "Naj živi naša domovina, naša Slovenija! Naj živi naša skupna privrženost k naši domovini!" Še pred proslavo protest zaradi vabil, ki so vsebovala marketinško akcijo Sicer pa so slovesnost zasenčili spori, ki so nastali zaradi načina vabljenja na slovesnost ter kraja in časa organizacije dogodka. Iniciativni odbor za ustanovitev združenja Veteranov slovenske osamosvojitve (združenje med drugim sestavljajo Lojze Peterle, Janez Janša, Igor Bavčar in Anton Krkovič) je namreč protestiral proti zlorabi Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Združenja Sever, saj je družba Dnevnik k vabilom za proslavo priložila marketinško akcijo za sklepanje naročniškega razmerja. Menili so tudi, da proslava poteka kot podpora enemu izmed kandidatov za ljubljanskega župana, čeprav struktura ni bila ustanovljena niti v Ljubljani niti septembra. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, generalni direktor policije Janko Goršek, načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Štajner in ljubljanski župan Zoran Janković. A. Mu. Lepa hvala predsedniku za tako lep, debel, sočen, zeleno-rumen pljunek na obdobje, ki je bilo eno redkih, ko smo bili enotni. kar koli je 'naložil' ne spremeni dejstva, - da ga ni bilo zraven, - da je podelil odlikovanje človeku ki je deloval proti In prav tako ni bilo zraven nikogar od 'pomembnih udeležencev proslave, vsaj na izpostavljenih mestih se ne spominjam nikogar. Jaz pa sem bil in to od zgodnjih začetkov, avgusta 1990 dalje. In to ni moja proslava. Prirejanje proslave ob datumu, ki za MSNZ ne pomeni ničesar je ena najbolj grobih zlorab politične moči v tej državi. Vse kar sedaj manjka (ali pa morda še bo), je podelitev odlikovanja generalu Aksentijeviću, ki bi mu ga slovesno ob nekaj vzpodbudnih besedah obesil okoli vratu - nihče drug, kakor aktualni župan Janković in zanimivo - predzadnjo nedeljo pred volitvami. Ogabno Ti ki so bili proti osamosvojitvi se zdaj kitijo, da so zmagali? Koliko teh sprevrženih laži in sprenevedanj bo moral slovenski narod še požreti? Res pa je da so "zmagali" in je njihova zmaga totalna, vendar je šlo za drugo bitko, ki se je dogajala po osamosvojitvi in predvsem medijsko in podtalno, zdaj se nadaljuje s sodnimi pregoni in vračanjem tajne politične policije. Sadovi te druge zmage pa nas zdaj peljejo od leta 1989 nazaj v 10: t=t-1; 20: GO TO 10 smeri. Še vedno mladi ne vemo kdo je bil takrat glavni in kako je natančno vse skupaj potekalo. Medtem ko moram o partizanih vedet vse tut kdaj je šel Kardelj srat. Sramota je da dajo takega za govor ki je bil proti. Čudn da niso Kučana dal. Sram me je ko vidim kdo stoji v prvi vrsti.S kučanom na čelu ki je podpisal deklaracijo o razorožitvi Teritorijalne obrambe.Pa saj smo Slovenci popolnoma nori. Lažnivci!!! To, kar so si privoščili s to proslavo, ki jo izkoriščajo za najbolj nizkotno predvolilno agitacijo ter hkrati potvarjajo zgodovino do skrajnosti, je nevredno vsakega Slovenca, ki zna vsaj še malo misliti s svojo glavo! Čas je že, da se končno upremo takim sramotnim dejanjem in lažem! Medtem pa je tale Turk kateri si na zasluži naziv predsednik v tujini govoril o združeni Jugoslaviji. Leta 2010 nam je že nekoliko bolj jasno, da ni bila JLA največji problem na poti do slovenske demokracije, pač pa naše interne partijske strukture s celotnim sistemom totalitarnega režima oz. fašizma s človeškim obrazom, kot je Sonntagova imenovala naš tip komunizma. Ta spopad je še pred nami, ga še dolgujemo in le ta bo resnični preizkus slovenske zrelosti za demokracijo. Naj se spoka nekam no, najprej so nas ustrahovali, da bomo jedli travo, če bomo kaj poskušali, sedaj pa že udbovcom pripenjajo medalje za zasluge, halo!! Ja ne bo šlo, to potvarjanje zgodovine zadnja leta ne pelje nikamor, zgodovine se ne da spremeniti. Gospod predsednik,ko smo se osamosvajali si bil ti in nekateri tebi podobni v tujini! Sedaj ko je bil velik del Slovenije pod vodo si bil zopet v tujini! Slovenci te imamo le zato,da živiš na njihove stroške ko pa bi bila potrebna kakšna pomoč pa te itak ni! Mi davkoplačevalci smo zate verjetno "drugorazredna tema" Ja Toming, tud jst se spomnim, kako je Ribičič pametoval da bomo travo jedli, če gremo v osamosvojitev. In ta vedež je bil potem celo vrhovni sodnik. V kakšni drugi državi al pa v kakšnem drugem obdobju, bi Turk, Ribičič, Kučan pristal v zaporu al pa celo v kakšni jami, ko bi se oblast zamenjala. Sramota, fuj, kako ga ni sram govoriti o osamosvojitvi, bil je proti tako kot Kučan samo da njega niti blizu ni bilo. Udbašem podeljuje nagrade za načrtno zatiranje slo. naroda, ki je bil celo par let enoten in je bila nacionalna zavest na najvišjem možnem nivoju, potem so nam pa kot vedno v zadnjih 70 letih, komunisti načrtno zbili ta ponos. Sramota, fuj, kako ga ni sram govoriti o osamosvojitvi, bil je proti tako kot Kučan samo da njega niti blizu ni bilo. Udbašem podeljuje nagrade za načrtno zatiranje slo. naroda, ki je bil celo par let enoten in je bila nacionalna zavest na najvišjem možnem nivoju, potem so nam pa kot vedno v zadnjih 70 letih, komunisti načrtno zbili ta ponos. A Janković je bil kot predstavnik agresorjev na proslavi. Vol, najbrž ti je poznana zgodovina, Janša si bo pač vedno lahko lastil zasluge za osamosvojitev, kar gre vam antislovencem, ki častite Ertle, Kučane in podben plevel šlo vedno v nos. Za osamosvojitev nima nekdanja partijska nomenklatura nobenih zaslug. Zasluge imajo disidenti od katerih so bili nekateri sicer včasih tudi člani ZK in pa slovenski narod, ki je hotel svojo državo. Partijsko-udbovska elita pa nima nobenih zaslug. Zaradi zunanjih in notranjih okoliščin je bila primorana sprejeti osamosvojitev, je pa vseskozi računala tudi na možnost, da zmaga Beograd in igrala dvojno igro za ta slučaj. Ker je Turk njen član in služabnik je neprimerno, da govori na teh proslavah, še posebej zato, ker skuša potvarjati resnico. vol, sej Bavčar in Kacin pripadata tvojim in nista sds, da ne boš skoz jokal. Pa tvoji so dali nagrade Ertlu in penzijo Aksentijeviću pa vsem ki so pobegnili iz Slo. še odškodnino zato ker so zbežali iz slo, ker niso hoteli živeti v naši novi državi, niti vrjeli niso vanj. A ni bil Türk takrat predstavnik Yu v OZN? vol Vladajoča garnitura to obvlada .....pa ne more takšen dinozaver kar tako propasti ....imeti vso oblast in privilegije in potem to prepustiti nasprotniku haloooo.....najbolj nazorna je ta,ko v tujini opazovalci naših političnih razmer komentirajo nekako takole ...." pri vas oblastniki niti z odra zgodovine niso sestopili ampak so se kar na odru brez sramu pred vsemi preoblekli..... vol, sej Bavčar in Kacin pripadata tvojim in nista sds, da ne boš skoz jokal. Pa tvoji so dali nagrade Ertlu in penzijo Aksentijeviću pa vsem ki so pobegnili iz Slo. še odškodnino zato ker so zbežali iz slo, ker niso hoteli živeti v naši novi državi, niti vrjeli niso vanj. Da komentiram malo ta imena. Bavčar je bil že leta 1992 torej še v času demosovega parlamenta na strani udbomafije. Verjetno je bila to nagrada za razbijanje Demosa ali pa jim je služil ,celo že poprej. Ko je Platovšek povedal Vomu za načrte udbovskega Saftija za divje lastninjenje v Sloveniji, sta poročilo o tem takoj dobila Kučan in Bavčar. Kacin je bil sodelavec udbe in je med drugim vohunil za pisci Nove revije. Milan Aksentijevič je mednarodni zločinec, ki je po BBC govoril, kako je zahteval odločnejši nastop JLA in bombandiranje Slovenije. Očitno za naše sodišče premalo. Iščejo pa ga tudi na Hrvaškem. Ertl je bil šef politične policije udbe, izredno pomembnega dela komunistične dikature. Leta 1987 je zagovarjal aretacije ljudi iz kroga Nove revije. Da je preprečil velikosrbski miting v Sloveniji ni nobena zasluga za osamosvojitev. Med ZKS in Beogradom so konec 80. res bila trenja, vendar je ZKS zagovarjala konfederacijo ali popravljeno federacijo, nikakor pa ne samostojne Slovenije. Še par dni pred 25. junijem 1991 so se zavzeli v SPD-ZKS za odstop demosove vlade, za preložitev osamosvojitve in konfederacijo. Türk: Zmagali smo, ker smo imeli prav Drži, a samo deloma. Zmagali smo zato, ker sem jaz in mnogi moji veteranskii kolegi imel v roki orožje in ga tudi uporabil proti JLA zločincem. Vse ostalo je leporečje. To kar smo naredili leta 1991 bi naredil še enkrat brez razmišljanja, čeprav se je Slovenija pokazala do nas kot najslabša mačeha. Vsi oficirji JLA ki so napadali Slovenijo in jo hoteli izbrisati so kasneje dobili več od nas. Od pokojnin, državljanstva, stanovanj ipd. Pa še tole, "Tile akterji proslavljanja po moje še prebrali niso vseh virov o naši osamosvojitvi. Torej niti točno ne vedo kaj proslavljajo. In jankovič bo po novem glavni osvobotitelj,le JJ morajo diskreditirati do konca.In pot v novo potvorbo zgodovine bo zopet odprta. Uh kdaj se bomo znebili teh stalinističnih manir. In zato smo zmagali - zato, ker smo imeli prav, ker smo bili vojaško pripravljeni in prepričani vase, ker se nismo delili na vaše in naše, na bolj ali manj zaslužne, in ker smo bili v soočenju z zunanjo nevarnostjo enotni. (Tirk) Pomota gospod Turk. Zmagali smo,ker so bili nekateri ,ki so imeli prav,ker so samo nekateri pripravili vojaško silo in bili prepričani v uspeh, in ker oni niso v tem času nikogar delili na vaše in naše. Edino res pa je sedaj,da nezaslužni postajate popolnoma nezaslužni. In če narod ne zna počastiti zaslužne .ga je drek prida .Vi pa bi radi da smo vsi kar naenkrat zaslužni.- Verjemnmite mi ,da sem jaz hudo manj zaslužen kot Tone Krkovič. In SLAVA mu. Turka naj bo samo sram! Nic ni naredil za samostojno Slovenijo (ravno obratno), slavi in odlikuje osebnosti iz rezima s katerim smo ravno takrat pretrgali...sedaj pa v mnozini govori, da smo imeli prav. Sram vas bodi izdajalec Turk! O moj Bog kaj se dogaja v Sloveniji.... Ljubljačani prosim NE volit Jankoviča. Sem veteran. Vendar takšne razlage in sprenevedanja od drugorazrednega tovariša ne odobravam. o suverenem gospodarju na celotnem ozemlju, Pa ti niso pripravi. Tisto naše ozemlje, ki ga nadzirajo Hrvati jim ga je Turćine kar v govoru prepustil... Sramota, tipi se igrajo z narodom, ki bo slej ko prej popenil. V prvih vrstah najhujši nasprotniki osamosvojitve!!!! Türk: Zmagali smo ???? Prvič slišim, da bi Turkova JLA zmagala.... Ko gledam slike s poroslave se mi kar ob**ča v želodcu. Res se mi zdi da tudi eden od prisornih politikov v civilu nima kaj tam početi. Ne po funkciji ne po tituli. Kam lahko pripelje neko zavajanje ljudi in javnosti. Tako kot so si lastili marsikaj do sedaj kar niti slučajno ni njihovo. Pa saj drugega ko pa krasti tudi ne znajo. Kje so pa vsi tisti poveljniki in vojaki, ki so takrat skrivali orožje in nosili glavo na pladnju, da jih po možnosti zaradi izdaje (Jugoslavije) aretirajo zaprejo in preganjajo. Kako si nekateri lahkotno lastijo zasluige za samostojno Slovenijo. Še dobro da nas toliko ve kaj je bilo v resnici. Naj kdo kaj napiše o temu. Kje je bil Zoran Janković 1991. leta? ZJ je čakal, da zmaga Juga in bo začel s prihvatizacijo. Ugotovil je, da je tudi Si mati lopovom in prav tako začel s prihvatizacijo. ne pripisuj Jansi prodaje in privatizacije v casu se prejsnjih levih vlad. Pod Jansevo vlado smo imeli prodajo NKBM-ja. Z razliko od prejsnjih prodaj s strani levice, je bila ta prodaja direktno navadnim ljudem, ne pa nekim direktorjem in tajkunom. Pa se prodaja glede na vrednost se je izkazala za najboljso. Če je bil Janša res tak heroj v osamosvojitvi...kako to, da je potem na prvih samostojnih volitvah komaj prišel v parlament, kako to, da ni kot narodni junak zmagal z veliko razliko?? Volitve konec leta 1992 so res posebej zanimive, ker morda najbolj jasno dokazujejo čisto prevaro s strani udbomafije. Najprej stranke, ki so sestavile vlado sploh niso dobile večine. Večino so jim zagotovili demokrati Bavčarja in Kacina, ki so se stopili z ZSMS in ustvarili LDS. Tine Hribar je sam povedal, da je že pred dec. 1991 dozorela odločitev, da se oblast preda malo popravljeni ZSMS, da bi ''ustavili kler''... čeprav niso imeli kršč. demokrati nobene možnosti, da bi sami zavladali, udbomafijsko omrežje pa jo je imelo. LDS so pomagali še zeleni, ki so šli v razkol v stranki, s tem, da so vsi poslanci stopili v LDS. In nazadnje je udbomafija postavila na teh volitvah v slov. politični prostor Jelinčiča, bivšega udbovca, ki je igral velikega nacionalista in antikmomunista, nato pa takoj po volitvah dal glasove LDS. hahahah kolk je pa teb hudo, da smo z gospodom Janšo speljali osamosvojitev, govorimo o Turku, ki ga sploh ni bilo v Slo takrat pa nekaj filozofira, tut Kučana ni bilo nikjer videti, razen od razorožitvi TO in nenehnemu lobiranju proti osamosvojitvi zakar je nazaj dobil odlikovanje ki jih je podelil osamosvojiteljem. Janša je in bo zmeraj čaščen kot eden glavnih tvorce osamosvojitve, pa če se levi antislovenci na trepalnice postavite in podtikate do onemoglosti, slovenci imamo Janšo radi, bolj gre pa v nos vam priseljencem. Vsaj vse politike, ki so do zadnjega momenta nasprotovali osamosvojitvi bi morali izločiti in jih upokojiti pri minimalni pokojnini. Tone Krkovič, Vinko Beznik, tisti novomeščan iz Pogancev (ne vem njegovega imena) in še mnogi drugi so takrat nosili glave v torbah. Če bi takrat kdo od teh kameleonov, ki so danes stali v prvi vrsti na proslavi vedel za tajno delovanje, bi fantom trda predla. Danes pa se kurbe kitijo s tujim perjem. Če bi bilo po Kučanovo bi še danes plesali kolo v Jugi. Čisto nič pionirskega ni takrat naredil. Čakal je, cincal in zaviral ljudi, ki so hoteli osamosvojitev, nazadnje pa je ves prešvican od strahu le popustil. Zaj je pa heroj. Naj že enkrat spizdi v Murgle. Turka tudi ni bilo niti blizu. Grel se je v ZN, ko pa ga niso postavili za predsednika je objokan odšel domov. Za Jankovića se itak ve, da bi bil zelo vesel, če bi uspel Miting resnice in bi nas njegovi bratje počastili s "lebom i soli". Smrt fašizmu - svobodo narodu. otročje je edino misliti, da ni bila ( tudi ) za volitvami leta 1992 udbomafija. Ljudje vse njene trike le težko razumejo, a počasi jih bodo. Točno tega se držim, da. Vsem udbomafijcem ne gre nič verjeti. Disidentom, ki so bili protagonosti osamosvojitve se lahko kaj zaupa tudi če so bili včasih člani ZK. Pripadnikom partijsko-udbovske elite pa čisto nič. papiga, tvojo izmisljeno resnico si jo lahko drzis zase. Srot, Bavcar...? Kot, da ne vemo na kateri strani sta. A po tvoje je Jansa pomagal svojim politicnim nasprotnikom do bogastva? Pa ne mi govorit o Jansevi vladi. Tale dva (in se veliko ostalih levakov) so obogateli ze veliko pred Jansevo vlado. To komunisticno obracanje dejstev na forumski ravni je ze narobe svet. Ampak takih teumnosti pa se vedno ne bomo slisali iz ust levih politikov, kajti ne morejo si privoscit tako ocitno lagat. Še bolj nazaj bi moral iti g.predsednik....moji predniki so premagali premnogokaterega jamskega medveda in očuvali svojo pleme......bolj v zgodovino bolj se vse razvrednoti.....ni kaj ,kapo dol,obvladajo posel pokvarjenega politika..... @Tyr osamosvojitev je bila seveda tudi politično vprašanje, poleg tega je bila vezana tudi z demokratizacijo. Jaz vem dobro, da so v ZK imeli probleme z Beogradom, a ljubša jim je bila še vedno konfederacija ali popravljena federacija. ZK je morala popuščati zaradi spleta zunanjih in notranjih razmer. Nekaj več o tem: Prve demokratične volitve leta 1990 so, kot je danes znano presenetile takratno opozicijo zbrano v Demosu, ki je menila, da ne bo zmagala, ampak, da bo igrala vlogo močne opozicije. Demos si je zadal za nalogo dve ključni stvari, da doseže slovensko osamosvojitev in da sprejme novo demokratično ustavo. Osamosvojitev je bila potem, ko so v Beogradu zavrnili možnost konfederacije tako rekoč nujna. Zgodovinske priložnosti se ni smelo več zamujati. Vendar je nova demokratična vlada takoj naletela na nasprotovanje starih sil, ki so še vedno hotele konfederacijo. Konfederacija bi pomenila, da se od Beograda ne bi zares osamosvojili, ampak bi imeli še vedno skupno politiko na mnogih področjih. Stare strukture so osamosvojitvi nasprotovale tudi po plebiscitu in bile zoper vse temeljne osamosvojitvene zakone. Vendar je po drugi strani bila situacija zanje precej neugodna saj Beograd ni sprejemal tudi zamisli o konfederaciji. Gotovo bi bilo nasprotovanje osamosvojitvi še dosti hujše, če ne bi bilo tega dejavnika. Tako pa so se odločili za nekakšno dvojno pot, ki jo nazorno oriše Danilo Slivnik v knjigi Kučanov klan. Stare sile so si razdelile vloge tako, da so nekateri sodelovali skupaj z Demosom pri ustvarjanju nove države ( pri tem nekateri, zlasti na nižjih ravneh niti niso vedeli za dvojno igro svojih političnih vodnikov, kar velja še za druge podobne situacije, vrh in tajne službe, so vedno vedele dosti več od navadnih članov in sodelavcev ), drugi pa temu vztrajno nasprotovali. Stranka SDP oz. nekdanja ZK je samo nekaj dni pred datumom osamosvojitve nastopila za odstop vlade in konfederacijo, ZSMS pa je po zanesljivih pričevanjih celo po vojaškem napadu JLA hotela rušiti samo slov. vlado. Če bi zmagala JLA bi se lahko s pomočjo nasprotnikov osamosvojitve, stara struktura uspešno rešila, če bi pa zmagala slov. stran pa bi zoper lahko dobro prišli skozi. Da so stare sile ubrale to dvojno politiko je pripomogla tudi Demosova politika kohabitacije oz. sobivanja starega z novim. Zaradi interesov osamosvojitve, ki tudi mednarodno gledano ni bila gotova in je ta projekt potreboval čim večjo slov. enotnost ter zaradi dejstva, da je leta 1990 na prvih demokratičnih volitvah poleg Demosa zmagal tudi Kučan, ni prišlo do pravega reza s prejšnjim režimom. Tako niso poslušali predloga Jožeta Pučnika, da bi potrgali vsaj udbovske povezave, kar se je kasneje izkazalo za usodno. Da je bilo to dejansko težko storiti, ker je bil Kučan v bistvu sam vodja udbe je bilo jasno. Kučanova zmaga na volitvah leta 1990 je bila usodna napaka, ki jo je storil del volivcev. Po dolgih desetletjih kom. manipulacij in medijskem monopolu, ki so ga imele stare sile je bilo ljudi prevariti dokaj lahko. Demokratična zrelost in demokratične vrednote žal ne pridejo avtomatično z navdušenjem za demokracijo, ki je bilo nedvomno prisotno med ljudmi. Druga takšna usodna napaka Demosa je bila, da se je pustil zastrašiti z očitki revanšizma in ni menjal skoraj nobenih kadrov, kar je omogočilo, da so imele stare sile svoje ljudi, ki so delali v njihov interes skoraj povsod. Demos je nekaj ljudi postavil zlasti v tiste inštitucije, ki so se šele na novo oblikovale, kot npr. slov. vojska ali razni organi, ki jih je predpisovala nova demokratična ustava in potreba po novi državi. Večina teh je bil s strani starih sil po njihovi restavraciji zamenjana. Ta proslava je navadna boljševistična farsa prirejanja zgodovine. Glavni govorec je tisti, ki je dolikoval šefa tjane službe, ki se je borila proti osamosvojitvi. To je tako kot če bi bil slavnostni govorec osvoboditeve Evrope vodja neonacistov v Evropi. In kdo vse je na proslavi? Pa to je sramota, saj je več kot poolovice ljudi v prvi vrsti delala proti osamosvojitvi, oziroma celo glasovala proti njej. Ogledal sem si video posnetek proslave. Spominjala me je na proslave iz začetka šestdesetih katerih se še spominjam. Edino pionirčki ali celo cicibani, ki so jih zopet zlorabili za ohranjanje laži (kot so to počeli 45 let) niso imeli modrih titovk in rdečih rutic. Boli me srce ,ko gledam to sprevrženost (Turk laze sam sebi), to hinavščino ,laganje v obraz ,brez sramu.Kdo od teh ima (civilov) najmanjšo zaslugo,da smo imeli leta 91 svojo vojsko -NIHČE. "Türk: Zmagali smo, ker smo imeli prav" Nisi ti zmagal turek, tebe sploh ni bilo zraven-zmagali smo mi. Brez tebe. In ti nisi moj predsednik. Janša: Namesto za proslavo denar raje za poplavljence ZVS: Proslava v podporo Zorana Jankoviča? 26. september 2010 ob 22:01 Ljubljana - MMC RTV SLO Šlo je za zlorabo denarja in inštitucij tako na državni kot na mestni ravni, je slovesnost ob 20. obletnici Maneverske strukture narodne zaščite označil Janez Janša. Med razlogi za neudeležbo na slovesnosti je Janša navedel tudi, da se je Slovenija jubileja manevrske strukture ustrezno spomnila na majski proslavi. Takratna slovesnost je po njegovih besedah ponovno združila vse Slovence, medtem ko današnja tega namena ni imela. "20. obletnica ustanovitve projekta Manevrske strukture narodne zaščite je bila maja letos, takrat je bila tudi vseslovenska proslava z udeležbo veterank in veteranov, pozicije in opozicije, skratka nekaj, kar je Slovence ponovno združilo. Ta današnja proslava ni imela tega namena, ne vem, kaj se je sploh proslavljalo. Šlo je za zlorabo denarja in inštitucij tako na državni kot na mestni ravni. Bolje, da bi ta denar namenili za odpravljanje posledic zadnjih poplav," je Janez Janša pojasnil za TV Slovenija. Türk: Zmagali smo, ker smo imeli prav Spor že pred začetkom slovesnosti Slovesnost so že pred začetkom zasenčili spori, ki so nastali zaradi načina vabljenja na slovesnost ter kraja in časa organizacije dogodka. Iniciativni odbor za ustanovitev združenja Veteranov slovenske osamosvojitve (združenje med drugim sestavljajo Lojze Peterle, Janez Janša, Igor Bavčar in Anton Krkovič) je namreč protestiral proti zlorabi Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Združenja Sever, saj je družba Dnevnik k vabilom za proslavo priložila marketinško akcijo za sklepanje naročniškega razmerja. Menili so tudi, da proslava poteka kot podpora enemu izmed kandidatov za ljubljanskega župana, čeprav struktura ni bila ustanovljena niti v Ljubljani niti septembra. A. K. K., A. Mu. Na proslavi so se zbrali akterji, ki se niso hoteli udeležiti pomladanske proslave. Turk je s svojim govorom ljudi zopet razdvajal, Kučan me je spomnil na dni, ko je dal nalog za razorožitev TO, Janković je s svojim narejenim nasmehom užival ker je imel brezplačno reklamo za župana, skratka zraven so bili vsi tisti, ki so najmanj pripomogli k osamosvojitvi. Poleg kapitala sedaj hočejo prihvatizirati še osamosvojitev Slovenije. To jim odlično uspeva, saj je mladim dano zelo malo možnosti za novejšo zgodovino. Sram me je, da imamo po 20. letih tako slabo vlado in predsednika. Pa Kresalova govori o pomenu tega in onega pa še ne ve katerega leta so bile prve demokratične volite pri nas. O razmetavanju denarja bi se kar strinjal. Predlagam, da vse stranke, civilne iniciative, samostojne liste in vsi smejoči obrazi, ki nas vabijo na volitve 50 % porabljenega denarja za volitve namenijo nesrečnežem, ki so jih prizadele poplave. Me prav zanima koliko bo zbranega denarja - 0 (nič) €. Na gozdni cesti nad Jesenicami umrl kolesar Jure Robič Prometna nesreča osebnega avtomobila in kolesa 24. september 2010 ob 16:22, zadnji poseg: 25. september 2010 ob 07:37 Jesenice - MMC RTV SLO/STA V petek okoli 14. ure se je na kolovozni cesti nad Jesenicami zgodila prometna nesreča. V njej je umrl ekstremni kolesar Jure Robič. Po prvih podatkih sta si 45-letni kolesar Robič in voznik osebnega vozila iz okolice Jesenic v nepreglednem ovinku pripeljala nasproti in trčila. Robič je poškodbam podlegel na kraju nesreče, tragično novico pa je za MMC potrdil športni novinar Tomaž Kovšca. Ekstremni kolesar, ki je znal premagati samega sebe Prometna nesreča se je zgodila v Plavškem Rovtu nad Jesenicami na makadamski gozdni cesti proti Zakamniku oziroma Rožcam. Kot so sporočili s PU-ja Kranj, se kolesar in voznik avtomobila trčenju v nepreglednem ovinku nista mogla izogniti. Več podatkov za zdaj še ni. Policisti, dežurna državna tožilka in dežurna preiskovalna sodnica so opravili ogled kraja prometne nesreče, kot so sporočili s Policijske uprave Kranj pa bodo okoliščine nesreče znane po vseh izvedenih preiskovalnih ukrepih (obdukcija itd). A. S. Izgubili smo enega VELIKA ŠPORTINKA SLOVENIJA ; R.I.P:(((( veliko je naredil za prepoznavnost slovenije po svetu... :( iskreno sozalje vsem svojcem in sinu naliju R.I.P :( Pa kaj je to dons en hudičev dan!! Če je res - počivaj v miru, Jure!! In hvala za vse, kar si naredil za Slovenijo!! Res nesrečna družina, ene 2 mesca nazaj je pa njegov brt skoču s peračice... Očitno mu nebo uspelo premagati lenca... Živel na kolesu umru na kolesu... Upam, da mu vlada pripravi slovo kakršnega si zasluži (nenazadnje je bil tudi pripadnik Slovenske vojske). Za promocijo Slovenije je naredil več kot vsa vlada skupaj. Počivaj v miru. Največje žrtve neplačevanj so majhna podjetja V Sloveniji že prevladujejo 60-dnevni plačilni roki, podvojila se je pogostost 120-dnevnih plačilnih rokov. Največje žrtve neplačevanj so majhna podjetja Največ plačilne nediscipline je v gradbeništvu in trgovini, ugotavlja Romana Logar, direktorica Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Logarjeva je bila ena izmed govornic na posvetu Kako do plačilne discipline v teoriji in praksi, ki poteka danes v organizaciji sektorja za zakonodajo in politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nezadržno raste delež zadolževanja v podjetjih in bankah, manjša pa se delež kapitala, ki zdaj znaša samo 20,5 odstotka. Ajpes je zato, da bi poslovnim subjektom olajšal odločitve in jih seznanil o poslovni disciplini obstoječih in poslovnih partnerjev, uvedel sistem določanja bonitet, ki po besedah Logarjeve realno odraža stanje: »Kar 70 odstotkov podjetij, ki smo jim pripisali eno od petih špekulativnih ocen, je imelo svoje račune blokirane več kot pet dni.« Največji neplačniki so podjetja v gradbeništvu, trgovini in predelovalni industriji, kažejo podatki Ajpesa. Alenka Avberšek Alenka Avberšek Logarjeva tudi pogreša pogostejše poročanje, ki bi omogočilo natančnejši vpogled v razsežnosti težavnih razmer zaradi plačilne nediscipline. Realnega denarja po konjunkturi ni Eden od razlogov plačilne nediscipline je, da po zaključeni konjunkturi ni realnega denarja iz prihrankov, je v uvodnem nagovoru posveta izpostavila Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politiko GZS, ki opozarja, da obsega neplačevanja ne moremo meriti, lahko ga le ocenjujemo. Eno od največjih težav vidi v tem, da vlade niso prisluhnile apelom mnogih podjetij, zlasti malih, da je treba storiti nekaj na sistemu vrednot in odpraviti neetičnost, nemoralnost in protizakonitost neplačevanja in izsiljevanja dolgih plačilnih rokov. Nadaljevanja slabih poslovnih praks ne preprečujejo Velik izvirni greh je, da lahko nekdanji lastniki in poslovodje podjetij, ki so v postopkih insolventnosti – ne samo tisti, ki so imeli objektivne težave, ampak tudi tisti, ki so slabo prakso izkazovali pred krizo – neovirano odpirajo nova podjetja in nadaljujejo s slabimi praksami. Tudi državna podjetja in država na vseh ravneh so slabi plačniki, največjo ceno za to pa plačujejo majhna podjetja, je poudarila ob predstavitvi februarske ankete, ki jo je GZS opravila na reprezentativnem vzorcu podjetij. Romana Logar Romana Logar Plačilni rok vedno daljši Plačilni roki do kupcev doma so se podaljšali, tudi do 120 dni, pogostost najdaljših pa se je podvojila. Prevladujejo 60-dnevni roki, 30-dnevni roki so ostali samo za najboljše stranke. Daljšajo se tudi plačilni roki za terjatve iz tujine, a se vendarle izvršijo prej kot domača plačila. Veča se razkorak med obveznostmi in terjatvami. Podjetja svoje obveznosti do države plačujejo zgledno, država in občine kot kupec blaga in storitev plačujejo v 30 in 60 dneh, pri gradnji pa v dvakrat daljših rokih, pri čemer je razvidno, da imajo občine praviloma daljše roke kot država. Najbolj izpostavljeni so podizvajalci in dobavitelji materialov, kažejo rezultati ankete in odzivi s terena. Avberškova opozarja tudi na dolgotrajne postopke izvršbe, ki se v idealnih primerih, ko zapletov v sodnih mlinih ni, najprej zaključijo v 24 mesecih. < Janša z objavo obtožnega predloga na Facebooku kršil zakon? "Niti jaz niti kdor koli drug, pristojen v SDS-u, ni nikoli zahteval kakršnih koli nagrad" 2. oktober 2010 ob 12:37, zadnji poseg: 2. oktober 2010 ob 13:26 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Informacijska pooblaščenka je sprožila inšpekcijski nadzor, da bi ugotovila, ali je Janez Janša zagrešil prekršek, ko je na Facebooku objavil faksimile obtožnega predloga v zadevi Patria. Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša je v torek novinarjem dejal, da obtožnega predloga v zadevi Patria še ni prejel, je pa na Facebooku skupaj s svojim komentarjem objavil posnetke predloga, ki ga je dobil iz novinarskih vrst. "O nakupih finskih oklepnikov nisem nikoli odločal" Janša je v komentarju med drugim zapisal, da ob branju obtožnega predloga tožilke Branke Zobec Hrastar človek ne more verjeti svojim očem. "V kakšni pravni državi lahko državno tožilstvo brez dokazov obtoži nekoga, da je na neugotovljen način na neugotovljenem kraju sprejel obljubo provizije? In se pri tem sklicuje na špekulacije lobistov, poznanih iz časov netransparentnega nakupa oborožitve v času vladavine LDS in na oznake v rokovniku dr. Jožeta Zagožna," se sprašuje. Prvak SDS-a zatrjuje, da o nakupih finskih oklepnikov nikoli ni niti odločal, kaj šele da bi "poskusil sprejeti darila za nezakonito posredovanje". Zapisal je, da z nikomer, ki naj bi bili skupaj z njim navedeni v obtožnici, nikoli ni ne osebno ne po telefonu govoril o oklepnikih patria. "Niti jaz niti kdor koli drug, pristojen v SDS, ni nikoli zahteval kakršnih koli nagrad ali daril v zvezi s Patrio in jih še manj prejel. Če je kdor koli v komunikacijah o nabavi oklepnikov Patria nepooblaščeno uporabljal moje ime ali ime SDS, je to enostavno dokazljiva zloraba," trdi Janša. Sum kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov Namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut Strle je za Dnevnik povedala, da omenjena objava nakazuje na sum kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov ali celo katere izmed določb kazenskega zakonika. Objava faksimila bi namreč lahko bila kršitev določb 8. in 16. člena zakona o varstvu osebnih podatkov ter sum kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu kazenskega zakonika. Zato so že sprožili postopek, v okviru katerega bodo pod drobnogled vzeli Janšo kot tistega, ki je objavil faksimile, in osebe, ki so po mnenju urada informacijske pooblaščenke imele omenjeni obtožni predlog. Kako je dokument lahko prišel do Janše? Raziskali bodo tudi, kako je dokument lahko prišel do predsednika SDS-a. Lemut Strletova je povedala, da je trajanje postopka odvisno od zapletenosti primera, predvidevajo pa, da bodo v približno mesecu dni sklenili, ali bodo sprožili prekrškovni postopek ali ne, še poroča Dnevnik. Če prav razumem: obtožen bi bil zato, ker je objavil novinarsko verzijo obtožnega predloga proti sebi? Pa saj to je bilo že davno objavljeno v Mladini, ne? Aja, tam so objavili 'naši', pa ni nič narobe. ;) aha, a ni to hecno... Na vse pretege bodo poskušal ugotovit, kdo je vir Janše, kdo pa je vir novinarjev npr. Mladine, jih pa še vedno briga, pa je Janša najverjetnaje dobil kopijo od kakšnega novinarja, novinarji pri Mladini so pa jo lahko dobili le od zaposlenega na tožilstvu ali v sodstvu... Tu res nekaj ne štima. Očitno se preganja samo določene. KK pa lahko razkrije celoten nadzorni center (česar Černač dejansko ni razkril, ker je razkril le posamezne elektronske naprave), pa je vse tiho, čeprav gre za strogo varovano skrivnost. Ma čudno mi je že vse skupaj. Nej bo zakon enkrat za spremembo enak za vse. Tole naročeno "anti janša" predvolilne akcije presegajo že vse meje normalnega. Raziskali bodo tudi, kako je dokument lahko prišel do predsednika SDS-a. Ne bodo pa raziskali, kako je dokument že pred časom prišel v uredništvo Mladine. Srbi, prepričani bodite Janeza Janšo ne boste uničili,...edino če ga boste s snajperjem ubili tako kot ste Ivana Krambergerja! Ha ha ha. Ja in? Če se je Janša odločil sam objaviti svoje podatke, je to zdaj kaznivo? Je moteče to, da zdaj vidimo celotno obtožnico, ker je nekomu sedaj nerodno. Kdaj bo pa gospa Musarjeva izvedla inšpekcijo na Mladini, ki je nepooblaščeno objavila taje podatke? Aja, saj res na Mladini so "naši". Ampak je res že neverjetno, kako se kot v kakšno diktatorski Belorusiji spravljajo na Janšo, na drugi strani pa tajkuni, Jankovići, lds kvazielita lepo kradejo in kršijo zakonodajo po mili volji. Še 8 dni do lokalnih volitev. Srbčiči pregorevajo od napora, kdo bo objavil več laži :)) kučan , jankovič, golobić , kresalka vsakodnevno počenjajo mafisjke posle, pa nobeden NIČ....mediji tiho...kučana bi lahko brez težav obtožili za pokole nedolžnih, zatiranja drugače mislečih, kršenje ČLOVEKOVIH PRAVIC....pa nič....mladina vsak teden seje sovraštvo, laži pa jo nagradijo .......... obtožencu (kateremu so v murglah že napisali sodbo) pa je prepovedana obramba......"rudeči pravni strokovnjaki (strokovnjaki severno-korejskega prava seveda) pa temu ploskajo in podpirajo....... res je neverjetno.....slovenija je postala slovenistan , država , ki ima kot kulturni zglede severno korejo, kjer stari hlinavi palčki mafisjko vodijo državo Seveda... Janša verjetno opozraja na probleme, zato ga hoče pa Pahor utišat po vsaki ceni - pravzaprav je Kučan v ozadju, zato da bodo komunisti lahko še naprej neutrudno lagali ljudem in jim metali pesek v oči... Sicer ni pa objavil nič kar ni objavljeno že v časopisih. Počakte, bom še jaz to kopiral na svojo FB stran (obtožnico iz mladine) pa me zanima, če se bojo rdečkarji spravli name... potem bom poiskal zatočišče v eni izmed EU demokracij, ali pa kar v ZDA - ker bom politični begunec... SREČA da moja glava ni umazana z rdečim betonom!!! Ljubljana se spreminja v prečudovito mesto, pred dnevi smo lahko gledali na Prešernovem trgu, kako na Pink*.si zabavi po odru pojejo Srbski pevci in veselo pripovedujejo srbske štose. Še Prešeren se je ponosno nasmihal. polifem, kučan kot pravi mafijač je v mafisjkem okolju popolnoma nedotakljiv.........da obsodiš KUČANA potrebuješ pravno ZAHODNO svobodno, nepolitično sodstvo......in tega NI. DOKAZOV pa ne manjka.....vsakič, pa ko KDO poskušal tožiti KUČANA je končal ZELO slabo...in to še v letih devetdeset...........DOKAZI so! ampak kdo si upa PROTI MAFIJI? kučan , jankovič, golobić , kresalka vsakodnevno počenjajo mafisjke posle, pa nobeden NIČ....mediji tiho...kučana bi lahko brez težav obtožili za pokole nedolžnih, zatiranja drugače mislečih, kršenje ČLOVEKOVIH PRAVIC....pa nič....mladina vsak teden seje sovraštvo, laži pa jo nagradijo .......... obtožencu (kateremu so v murglah že napisali sodbo) pa je prepovedana obramba......"rudeči pravni strokovnjaki (strokovnjaki severno-korejskega prava seveda) pa temu ploskajo in podpirajo....... res je neverjetno.....slovenija je postala slovenistan , država , ki ima kot kulturni zglede severno korejo, kjer stari hlinavi palčki mafisjko vodijo državo "Tudi islam je zdaj del Nemčije" V Nemčiji zaznamovali 20. obletnico združitve 3. oktober 2010 ob 17:07 Berlin - MMC RTV SLO/STA/Reuters V Bremnu je potekala osrednja slovesnost ob 20. obletnici združitve Nemčije. Predsednik Christian Wulff je čestital "vsem, ki so se borili za svobodo". Slovesnosti v desetem največjem nemškem mestu so se udeležili številni visoki gostje, med njimi predsednik Wulff in kanclerka Angela Merkel. Za Wulffa je bil to prvi odmevnejši nasptop potem, ko je pred 100 dnevi prevzel predsedniški položaj. V svojem govoru je predsednik pohvalil pogum Vzhodnih Nemcev, ki so po njegovih besedah "nosili največje breme sprememb zaradi ponovne združitve Nemčije". Ob tem se ni mogel izogniti aktualnim vprašanjem o priseljevanju in integraciji, s katerimi se v zadnjem času ukvarjajo v Nemčiji. Wulff je vse narodnosti in verstva pozval k skupnemu življenju "brez sanjarjenja in strahu". "Krščanstvo je brez dvoma del Nemčije. Judovstvo je brez dvoma del Nemčije. To je naša krščansko-judovska zgodovina. Toda tudi islam je zdaj del Nemčije," je dejal predsednik, ki ima v Nemčiji pretežno simbolično vlogo, a naj bi predstavljal moralno avtoriteto. 20 let od nemške združitve ali blagostanje vendar ni prišlo po avtocesti. Osrednje slovesnosti v bremenski mestni dvorani so se udeležili tudi predsedniki vlad nemških zveznih dežel, diplomatski zbor, pa tudi predstavniki zaveznic iz druge svetovne vojne. Med 1.400 povabljenci so bili tudi državljani z zaslugami pri ponovni združitvi države. "Bil je prelep topel jesenski dan" V eni izmed svojih redkih izpovedi je o spominih na življenje v komunistični Vzhodni Nemčiji spregovorila kanclerka Merklova v štiristranskem intervjuju za nemški časopis Bild. Kanclerka se najbolj spominja nepozabnega veselja ob ponovni združitvi Nemčije pred 20 leti. "Še vedno se spomnim, bil je prelep topel jesenski dan v Berlinu. Popoldne sem šla na sprehod z možem. Nikoli ne bom pozabila noči prej, neverjetnega vzdušja pred Bundestagom in ognjemeta opolnoči, s katerim smo proslavili združitev," je o 3. oktobru leta 1990 dejala kanclerka. Merklova je povedala, da v tistem času ni imela nobene želje postati kanclerka, vendar pa se ja zaobljubila, da bo kandidirala za mesto v parlamentu. Sama je imela "vedno občutek, da v Vzhodni Nemčiji ne more doseči meja svojih potencialov", kar pa se je spremenilo z združitvijo. "Moj Bog, ne morem verjeti, da sem vam povedala vse to," je med intervjujem dejala običjano zadržana kanclerka, ki so jo očitno prevzeli spomini. G. V. Nemci precej bolje od mariskaterega drugega naroda razumejo, kako škodljiva in nevarna sta totalitarna sistema nacizem in komunizem. Upam, da jih Wulff ne bo uspel zaslepiti, da islamizem ni totalitarni sistem, religiozno-teokratični totalitarni sistem bolj natančno. Raje naj poslušajo Sarazzina, kot pa takšne zamegljevalce. + 1 glas lapsus2327 3. oktober 2010 ob 18:05 Prijavi neprimerno vsebino Caetano, vsak monoteizem je totalitarizem, če ni od spodaj.......... + 1 glas Blaster No1 3. oktober 2010 ob 18:12 Prijavi neprimerno vsebino Nemci vedo predvsem kako nevarno je manipuliranje ljudi in avtoritarno obnasanje vodilnih v drzavi. Nacizem je zrastel na nemskih tleh kakor posledica obcutka neopravicenega ponizevanja in tlacenja zahodnih sil. Hitler je samo pritisnil na pravi gumb in sprozil je plaz ki je odnesel desetine miljonov ljudi in ustvaril materialno in moralno skodo preko vseh razuma dojemljivih meja. Stali je sicer povsem identicen nacisticnemu voditelju Hitlerju, le ker je prevzel krmilo od zaprisezenega komunista Lenina, ni mogel iti ven iz linije (sicer tako ali tako lastna opredelitev nima pomena, kajti stejejo le dejanja) kajti to bi na zacetku lahko bilo usodno zanj. Osebno je bil autokrat in psihopat, kar nima nic skupnega s komunizmom. Za razliko od Stalinovega komunizma ki ni temeljil na proklamiranem marksizmu in komunizmu, je Hitlerjev nacizem imel svojo originalno monstruozno doktrino ki je bila predmet preucevanja takratnih strokovnjakov. Stalinizem je temeljil na potvarjanju Marksizma in na laznem prikazovanju in zavijanju v marksisticno teorijo. V resnici je bil bolj oddaljen od Marksizma kakor od Nacizma. Nemcija je poskusila oba in ravno ko se je verjelo, da se je naucila kaj je kaj se je zgodil Studgart 21 kjer sodobna sicer reakcionarna stranka CDU na celu z A. Merklovo, brutalno stopi na prste lastnim protestnikom na nacin ki je bolj podoben 1933 - 1939. Jasno je pokazala svoj obraz in svoje videnje demokracije, kjer je demokracija samo takrat ce se sprejme in uresnici ideja vodje. Comando valut 3. oktober 2010 ob 18:34 Prijavi neprimerno vsebino Tudi islam je zdaj del Nemčije Zelo tvegana izjava. Na neposredni ravi je seveda resnična, kot bi rekel, tudi poplave so del slovenije. Toda izreči to ob kot izvor naše kulture in identitete (ob krščanstvu, grštvu itd.), pa je nekaj čisto drugega. Islam nikjer ne vstopa v evropo kot konstitutivni element naše duhovne dobrobiti: da bi npr. preko njega bolje razumeli demokracijo, človekove pravice, kulturo, egalitarnost itd. Obležal je na površini, kot nek zunanji, od drugod prinešen pojav. V tem smislu je del nemčije toliko, kot razni hare-krišne itd, ki živijo paraleno življenje. + 3 glasovi SpiceEnergy 3. oktober 2010 ob 18:41 Prijavi neprimerno vsebino haha enjoy your islam, v EU bomo neprekilcno podprli formiranje Severno Turske Republike balsam 3. oktober 2010 ob 18:47 Prijavi neprimerno vsebino Blaster No1 Le delna resnica! Ne vem zakaj in kako uspeva vsem "zgodovinarjem" zaobiti RKC? Torej, kdo v resnici je zanetil vojno? Kje je bistvo za začetek 2 s, vojne? SpiceEnergy 3. oktober 2010 ob 18:55 Prijavi neprimerno vsebino glavni vzroki za vojno v evropi so bili 1. destruktivni nacionalizem 2. ocrnit porazenca (iz prve svetovne) 3. kapitalizem kocovan 3. oktober 2010 ob 19:08 Prijavi neprimerno vsebino Ko cerkev po svetu pošilja svoje misionarje, ki širijo njeno religijo in kulturo, ki bi naj nadomestila tisto religijo in kulturo ki tam vlada, se to nobenemu ne zdi sporno. Ko pridejo muslimani v evropo in je vse akr si želijo to, da bi svojo religijo in kulturo lahko ohranili, pa je naenkrat panika. V Evropi ima vsak pravico do svoje veroizpovedi in življenskega sloga. V tem je ravno napredek Evrope. Skozi celo zgodovino smo se borili za to kdo bo koga nadvladal, dokler se nismo naučili da lahko živimo različni skupaj v miru. Kup vojn je blo zaradi tega in kup ljudi je zato umrlo. Škoda je samo da se nekateri še vedno niso iz tega naučili nič in še vedno gojijo rasno, versko, kulturno nestpnost, so nestrpni do durgače mislečih in še vedno mislijo da je prav da vsilijo svoj pogled na svet drugim in še vedno zato povzročajo konflikte med ljudmi in trpljenje. Skozi zgodovino evrope smo meli obdobja ko je ena religija vladala in je preganjala vsse drugače misleče, juh pobijala in mučila. Potem smo dobili sisteme ki so začeli religijo preganjat, pobijat drugače misleče... Čas je da enkrat pustimo ljudi živet v miru, da pustimo svobodno izbiro ali bo kdo veroval ali ne in v kaj bo veroval, kako bo živel, čakšnim običajem bo sledil... Vse drugo se je do zdaj izkazalo za slabo. Čas je tudi tisti ki še vedno živijo v preteklosti naredijo korak naprej in pustijo da drugim da odločajo sami o sebi in ćivijo kakor sami hočejo, ne pa da jim vsiljujejo svoj prav. Caetano 3. oktober 2010 ob 19:20 Prijavi neprimerno vsebino Ko pridejo muslimani v evropo in je vse akr si želijo to, da bi svojo religijo in kulturo lahko ohranili, pa je naenkrat panika. Če bi razumel ali pa si priznal, kakorkoli, da islamska kultura in religija, kot ti praviš vključuje delovanje za vzpostavitev teokratične islamistične vladavine=totalitarizma, potem ne bi govoril takšnih nesmislov. Comando valut 3. oktober 2010 ob 19:30 Prijavi neprimerno vsebino Ko cerkev po svetu pošilja svoje misionarje, ki širijo njeno religijo in kulturo, ki bi naj nadomestila tisto religijo in kulturo ki tam vlada, se to nobenemu ne zdi sporno. Ko pridejo muslimani v evropo in je vse akr si želijo to, da bi svojo religijo in kulturo lahko ohranili, pa je naenkrat panika. Spregleduješ dve pomembni razliki. 1) Misionarji so pogosto uspeli nekaj dati ljudem, njihovemu pogledu na svet, na religioznost. Islam ni (še) dal EU nič, koliko ljudi je na osnovi islama razvilo svoj odnos do boga, do sočloveka, do enakopravnosti? Islam ni v vseh teh letih pognal še nobene koreninice v eu, preprosto leži tak, kakršen je bil odložen. 2) In drugič, misionarjev je bilo peščica, muslimanov pa je miljone. Miljone identitet, ki so z vsakim dnem bolj razdvojeni od sveta, v katerem živijo. Jaz bi bil zaskrbljen. Svet Novice - Svet 1 link ZDA opozarjajo pred morebitnimi napadi v Evropi 21 3. oktober 2010 ob 16:29 Zaradi morebitnih terorističnih napadov so ZDA izdale opozorilo Američanom, ki potujejo po Evropi. Britanci opozarjajo na teroristične grožnje v Nemčiji in Franciji. Patriarh Irenej: Molimo, da bi se zacelile rane od sovraštva in zlobe 14 Lipovšek: Sprava ne zanika resnice Na Teharjah se spominjajo žrtev pobojev 3. oktober 2010 ob 10:43, zadnji poseg: 3. oktober 2010 ob 15:52 Teharje - MMC RTV SLO/STA Teharje tudi po 20 letih slovenske samostojnosti ostajajo sramotno anonimne, je prepričan predsednik Nove slovenske zaveze Anton Drobnič. V spomin na žrtve povojnih pobojev je Nova slovenska zaveza v Spominskem parku Teharje namreč pripravila tradicionalno spominsko slovesnost. V imenu zaveze je zbrane nagovoril Drobnič, spominsko mašo pa je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Drobnič je dejal še, da mineva 20 let, odkar se je slovenska vlada odločila postaviti primeren spomenik teharskim žrtvam, zdaj pa ta že razpada in je potreben popravil. Po dolgih letih in velikanskih stroških, tako Drobnič, na kraju nekdanjega taborišča sicer res stoji betonski kolos, eden največjih spomenikov v državi, a brez vidnega napisa, da je bilo leta 1945 tu prisilno taborišče. Še več, spomenik se po njegovih besedah najaha na skritem, neobljudenem in onesnaženem kraju. Po besedah Drobniča resnica nikoli ne umre, zato se moramo še naprej spominjati pomorjenih bataljonov Slovenske narodne vojske. Lipovšek: Sprava ne zanika resnice Lipovšek pa je dejal, da ko si prizadevamo za spravo, moramo najprej poudariti, da sprava ne zanika resnice. Z drugimi besedami, za spravo ob zanikanju resnice si po njegovem prizadevajo tisti, ki so povzročili nasilje ali krivice. Prepričan je, da prav ti ljudje skušajo prikriti trpljenje žrtev, ga ignorirati ali prekriti z betonskimi ploščami, pregradami ali industrijskimi odpadki. Dodal je, da je potrebna nova drža, ki ustvarja nekaj novega in lahko preseka začarani krog sovražnosti. Ta novost pa je, tako Lipovšek, navzoča v odpuščanju, ki odpira novo upanje, novo prihodnost in s tem tudi novo kakovost življenja na osebni in družbeni ravni. Najprej nemško taborišče, nato so ga uporabile povojne oblasti Na Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tja zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Znova je taborišče nato začelo delovati konec maja 1945, ko so oblasti vanj namestile domobrance in nekatere civiliste, ki so se predtem zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Konec meseca so komunistične oblasti na Teharje pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija 1945 pa še okoli 3.000 domobrancev. Povojna oblast je tako okoli 5.000 ljudi brez sojenja usmrtila kmalu po koncu druge svetovne vojne. Na tem kraju stojita spomenik in Spominski park Teharje, ki naj bi prispevala k spravi. Spominski park, ki je bil odprt oktobra 2004, je tudi osrednji državni park, ki je posvečen zamolčanim žrtvam povojnih pobojev. E. S. Virant: Stavke javnega sektorja ne podpiram Gregor Virant za MMC o stavki javnega sektorja 3. oktober 2010 ob 10:23 Ljubljana - MMC RTV SLO Krivda za stavko javnega sektorja je enakomerno porazdeljena med obe pogajalski strani, torej med vlado in sindikate, poudarja nekdanji minister Virant. Nekdanji minister za javno upravo v Janševi vladi Gregor Virant je za MMC pojasnil, da "kadar sta obe strani vsaka na svojem bregu in se ne moreta 'zmenit', sta v principu krivi obe". "Je pa vendarle treba priznati, da sindikati v svojih zahtevah so popuščali, vlada pa ni, torej mislim, da je zdaj na vladni strani, da pripravi neki predlog za sindikate." Dodal je še, da morajo tudi sindikati razumeti, kakšno je stanje, da plače v obdobju krize morajo biti zamrznjene. Po njegovih besedah mora vlada na drugi strani prisluhniti argumentom sindikalne strani, da so njihove plače v bistvu šest let stale v času pogajanj o novih kolektivnih pogodbah in da upravičeno pričakujejo, da se bo vsaj z neko minimalno dinamiko nadaljevalo odpravljanje plačnih nesorazmerij. "Stavka prinaša tudi veliko moralno škodo" Virant je še poudaril, da stavke ne podpira in mu je žal, da se je ta zgodila, ker prinaša veliko gospodarsko in tudi moralno škodo zaradi razdora, ki se ustvarja med javnim in zasebnim sektorjem. Zahteve sindikatov se mu zdijo pretirane, vendar je prepričan, da bi bili ti pripravljeni na sklenitev "nekega razumnega kompromisa, ki bi upošteval trenutno gospodarsko stanje, torej gospodarsko krizo, in bi pomenil relativno majhen oziroma nebistven strošek za javne finance". Stavka poteka že šesti dan Stavka 21 sindikatov javnega sektorja se nadaljuje že šesti dan. Sindikati stavke ne bodo zaostrili, odprto pa puščajo možnost, da to storijo ob morebitnem neuspehu novega kroga pogajanj. Po besedah vodje sindikatov Janeza Posedija pričakujejo, da bo imela vladna stran v ponedeljek mandat za dosego opaznega napredka. Posedi dodaja, da se nameravajo z vlado pogajati o vseh stavkovnih zahtevah, z izjemo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Aleksander Kolednik Latvijci na volitvah podprli dozdajšnjega premierja Dombrovskisa Nadaljevanje varčevalnih ukrepov 2. oktober 2010 ob 09:23, zadnji poseg: 2. oktober 2010 ob 20:15 Riga - MMC RTV SLO/STA/Reuters Na parlamentarnih volitvah v Latviji je zmagala vladajoča desnosredinska koalicija pod vodstvom premierja Valdisa Dombrovskisa. Po izidih vzporednih volitev je vladajoča koalicija Enotnost dosegla presenetljivo gladko zmago in Dombrovskis, ki je do zdaj vladal z manjšinsko vlado, si lahko v prihodnje obeta večinsko podporo v parlamentu. Vlado je namreč podprlo 53 odstotkov volivcev. Še pred izidom vzporednih volitev je v članici EU-ja, ki ima najvišjo, okoli 20-odstotno, stopnjo brezposelnosti, lani pa se je njeno gospodarstvo skrčilo za 18 odstotkov, kazalo na povsem odprt razplet, saj je bilo glede na javnomnenjske ankete latvijsko volilno telo povsem razdeljeno. Latvijski predsednik Valdis Zatlers je ob obisku volišča za latvijsko tiskovno agencijo LETA povedal, da "upa na stabilno vlado". Nakazal je, da bodo po volitvah zmagovalci imeli proste roke pri sestavi vlade. Latvija lani pred bankrotom Latvijci so se tako odločili, da bo lahko premier Dombrovskis nadaljeval svojo varčevalno politiko, s katero želi državo izvleči iz hude gospodarske krize. Dombrovskis vlado vodi od lanskega marca, ko je zaradi gospodarske krize padla prejšnja vlada in je bila država na robu bankrota. Zaradi ostrih varčevalnih ukrepov in 7,5 milijarde evrov mednarodnih posojil bankrota ni bilo. Vlagatelji so zdaj lahko mirni, saj so se pred volitvami bali, da se bo politična negotovost nadaljevala tudi po volitvah, kar bi lahko zapletlo sprejetje proračuna in privedlo do nove finančne nestanovitnosti, še posebej, če bi se koalicija oblikovala brez Dombrovskisa, ki velja za glavnega poroka programa za rešitev latvijskega gospodarstva. Dombrovskis je med približno 2,2 milijona Latvijci kljub strogim varčevalnim ukrepom ohranil precejšnjo priljubljenost. Podobna slika se bo verjetno ponovila v Sloveniji čez dve leti. Janša bo dobil absolutno večino in bo moral izveči državo iz hude gospodarske krize, v katero je prišla pod nesposobno levičarsko vlado Boruta Pahorja. nihce ni varčeval zato ker zivimo v drzavi v kateri je povprecen volilec neumen socialist in pricakuje da mu bo drzava dajala darila in opravljala vse mogoče storitve tako da se bo pocutu vsak neustvarjalen lenuh dejansko enak in izenacen z usemi sposobnejsimi in bolj delavnimi v drzavi. vladna dejanja so zgolj odsev volilcev in nic drugega. pocne se tisto, kar se ocenjuje za vsecno. dobra novica za latvijo, ki je dobila vlado, ki ima pameten program. varčevanje ni dovolj, treba je oklestit pozresno in razvejeno drzavo na majhno in ucinkovito, ki bo opravljala res samo najnujnejse storitve, torej ki bo dala zgolj okvir za trzno igro. enako velja tudi za nas. kaj to pomeni, da je treba "državo oklestiti na majhno in učinkovito".. kaj točno je potrebno oklestiti? in kaj narediti z ljudmi, ki jih bo to prizadelo? ni vse enostavno.. "Upanja, da se bo vse spremenilo, ko ne bo Miloševića, ni več" 10 let po padcu Slobodana Miloševića Srbija še daleč od EU-ja - a Miloševič je zaživel v Sloveniji 5. oktober 2010 ob 06:42 Beograd - MMC RTV SLO/Reuters/STA S padcem Slobodana Miloševića 5. oktobra 2000 je Srbija stopila na pot demokratičnih sprememb, pot, ki je še daleč od cilja in (še) ni prinesla želenega boljšega življenja. Srbi so precej razočarani nad rezultati svoje "oktobrske revolucije". Z njo je Srbija dobila priložnost za razvoj, a politični voditelji te priložnosti niso izkoristili, ugotavlja eden izmed vodij takratne opozicije Žarko Korać. Razočaranje je veliko tudi zaradi (ne)obračuna z ostanki Miloševićevega režima. Njegova družina se je varno umaknila v Rusijo z večino nagrabljenega denarja, nobeden izmed njegovih sodelavcev, od politikov do pomembnih gospodarstvenikov, bankirjev in tudi sodnikov, pa ni odgovarjal za dejanja v tistih časih. Na krilih nacionalizma do oblasti Milošević, eden najspornejših srbskih politikov, je vzpon na srbsko in jugoslovansko politično prizorišče začel že sredi 80. let prejšnjega stoletja. S podpihovanjem srbskega nacionalizma se je najprej povzpel na oblast, nato pa odigral pomembno vlogo pri razpadu SFR Jugoslavije in izbruhu vojn na Hrvaškem in v BiH-u. Združena opozicija proti Miloševiću Na oblasti se je Milošević ohranil tudi po Natovem bombardiranju Srbije zaradi nasilja na Kosovu leta 1999. Zanj so bile usodne šele volitve za predsednika takratne Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ). Sprva je volilna komisija potrdila njegovo zmago za nekaj glasov, a je dolgo razklana opozicija, združena v Demokratsko opozicijo Srbije (DOS), ki jo je skupaj držalo nasprotovanje Miloševićevemu režim, s protikandidatom Vojislavom Koštunico na čelu, temu ugovarjala in Miloševića obtožila, da je do zmage prišel s pomočjo prevar in poneverb. Slabe gospodarske razmere v državi, ki jo je Milošević s svojim podpiranjem srbskih vojaških ciljev na Hrvaškem in v BiH-u pahnil v mednarodno osamo in bombardiranje Nata, so opoziciji dale moč, da je začela prirejati protestne shode, ki so vrhunec dosegli 5. oktobra 2000. V Beogradu se je zbralo več kot pol milijona protestnikov iz vse države. Vojska in policija stopili na stran protestnikov Milošević je poskušal upor zatreti s silo. V protestih sta umrla dva človeka, 103 ljudje so bili ranjeni. Protestniki so vdrli v stavbo parlamenta in razglasili zmago Koštunice in zažgali stavbo državne radiotelevizije, Miloševićevega propagandnega aparata. Kmalu so Miloševiću poslušnost odpovedale vojska in posamezne elitne policijske enote, nekateri policisti so se pridružili protestnikom, njegove politične kariere je bilo konec. Rusija priznala zmago Koštunice Dan pozneje je srbsko ustavno sodišče, ki je volitve sprva razveljavilo in ukazalo razpis novih volitev, potrdilo zmago Koštunice in s tem poraz Miloševića, ki je v televizijskem nagovoru napovedal svoj odstop. Poraz je nato potrdila Rusija, tradicionalna srbska zaveznica, ki je še isti dan priznala zmago Koštunice. Novi predsednik ZRJ-a je prisegel že 7. oktobra 2000, Milošević pa mu je čestital za zmago. Koštunica je napovedal normalizacijo odnosov s svetom, ukrepi proti Jugoslaviji zaradi srbske agresije na Kosovu pa so bili kmalu odpravljeni. Enotnosti po zmagi hitro konec DOS je decembra 2000 prepričljivo zmagal tudi na parlamentarnih volitvah, zmagi pa so sledili notranjepolitični boji. Upanje za Srbijo je ugasnilo v političnih razprtijah in spletkah ter razrastu korupcije in organiziranega kriminala, katerega žrtev je bil leta 2003 tudi premier Zoran Đinđić. "Veliko reformistične energije opozicije iz časa Miloševića je bilo zapravljene v prvih letih novega demokratičnega režima zaradi notranjih političnih bojev," ugotavlja Fred Cocozzelli, strokovnjak za Balkan z univerze St. John V New Yorku. Miloševića izročili Haagu Miloševića so po aretaciji srbske oblasti junija 2001 izročile haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine, kjer je bil obtožen zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v vojnah na Hrvaškem (1991-1995), v BiH-u (1992-1995) in na Kosovu (1998-1999) ter genocida nad Bošnjaki. Obtoženi konca sojenja, prvega proti kakšnemu predsedniku države zaradi vojnih zločinov, ni dočakal. Milošević je zaradi težav s srcem in z visokim krvnim tlakom 11. marca 2006 umrl v priporu v Scheveningenu. Štiri leta sojenja niso prinesla končne obsodbe niti sodne ugotovitve, ali je bil odgovoren za očitane zločine. Milošević je vseskozi vztrajal pri tezi o Srbih kot žrtvah. Še desetletje do vstopa v EU? Od padca Miloševićevega režima je nekdanja "slaba država" z Balkana z 7,3 milijoni prebivalcev vzpostavila mir in stopila na pot demokracije. A življenja navadnih ljudi se niso izboljšala toliko, kolikor so upali, Srbija pa na poti v EU caplja celo za revno Albanijo. Diplomati menijo, da bo potrebnih še od osem do deset let, preden se bo Srbija lahko pridružila EU-ju. Srbijo čaka še ogromno dela, če želi doseči življenjsko raven v EU-ju. Reforme šepajo, vlaganja tujih vlagateljev v srbsko gospodarstvo so redka. Upanja ni več "Nič več se ne bojimo bomb, naša podoba se je izboljšala in nič več nismo trn v peti mednarodna skupnosti. A to, kar nam je pomagalo preživeti 90. leta prejšnjega stoletja – upanje, da se bo vse spremenilo, ko ga (Miloševića, op. a.) ne bo več, je izginilo. Zdaj nimamo več tega upanja," občutke številnih povzema Boris Begović, profesor ekonomije na beograjski univerzi. Srbiji je bilo prihranjeno uničenje, ki ga je terjala vojna po razpadu Jugoslavije, veliko brazgotino na srbskem gospodarstvu pa je pustilo Natovo bombardiranje ključnih srbskih cest, elektrarn, industrijskih mest in preostalih objektov. Gospodarstvo je leta 2009 dosegalo le 74 odstotkov gospodarstva iz leta 1989. Medtem je večina nekdanjih komunističnih držav v Evropi v zadnjem desetletju doživljala gospodarsko rast in se pridružila EU-ju. V videonovici desno si lahko ogledate dokumentarec Dosje: Slobodan Milošević o sojenju Miloševiću v Haagu. Lani se je srbsko gospodarstvo skrčilo še za tri odstotke, svetovna gospodarska kriza pa je državo primorala k sklenitvi dogovora o pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Nezaposlenost je skoraj 20-odstotna. Korupcija, birokracija in omejena konkurenca hromijo gospodarstvo in odganjajo tuje vlagatelje. Nacionalisti onemogočajo reforme Miloševićeva zapuščina še vedno zavira napredovanje Srbije k stabilnosti in blaginji. Srbija se še vedno spopada z nacionalistično nostalgijo in protislovnostjo glede svoje preteklosti. Od leta 2000 so prozahodne politične sile pod nenehnim pritiskom nacionalistov, ki so podpirali Miloševića, in onemogočajo poskuse, da bi sprejeli bolj velikopotezne reforme gospodarstva. Posebej boleča je bila za Srbijo izguba Kosova, "zibelke srbstva", kar je večinoma posledica Miloševićeve raznorodovalne in nasilne politike do tamkajšnjih Albancev. Časovni okvir dogodkov: - 28. 6. 1989: Miloševič koraka na oblast (proslava kosovske bitke na Gazimestanu - Kosovo polje, kjer hujska ljudi k vojni) - 9. 12. 1990: Milošević je izvoljen za predsednika Srbije. - 25. 6. 1991: Slovenija in Hrvaška razglasita neodvisnost od SFR Jugoslavije. - Junij 1991: Jugoslovanski tanki ne preprečijo slovenske neodvisnosti. Začnejo se boji na Hrvaškem. - 6. 4. 1992: Izbruhne vojna v BiH-u. - 21. 11. 1995: Predsednik BiH-a Alija Izetbegović, predsednik Hrvaške Franjo Tuđman in predsednik Srbije Milošević podpišejo daytonski mirovni sporazum. - 15. 7. 1997: Zvezni parlament izvoli Miloševića za predsednika Jugoslavije, ki po dveh mandatih srbskega predsednika odstopi. - 24. 3. 1999: Nato začne po neuspešnih pogajanjih o usodi Kosova bombardirati Jugoslavijo. - 10. 6. 1999: Milošević pristane na umik enot iz Kosova, Nato pa preneha z bombardiranjem. - 24. 9. 2000: Milošević zavrača pozive po odstopu, potem ko je izgubil na spornih volitvah za predsednika Jugoslavije. Koštunica razglasi zmago. - 5. 10. 2000: Po več dnevih stavke protestniki vdrejo v srbski parlament. - 6. 10. 2000: Milošević prizna poraz - 1. 11. 2000: Jugoslavija je sprejeta nazaj v Združene narode in napove, da se želi pridružiti Evropski uniji. - 1. 4. 2001: Po drami z zamaskiranimi policisti, ki so obkolili njegovo rezidenco, Miloševića aretirajo zaradi zlorabe oblasti. - 28. 6. 2001: Miloševića izročijo haaškemu sodišču za vojne zločine. - 12. 2. 2002: Začne se sojenje Miloševiću v Haagu. - 12. 3. 2003: Atentator ubije srbskega premierja Zorana Đinđiča. - Oktober 2005: Začetek pogajanj med EU in Srbijo o Stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. - 11. 3. 2006: Milošević umre. - 21. 5. 2006: Črnogorci se na referendumu odločijo za konec 88-letnega partnerstva s Srbijo. - 17. 2. 2008: Kosovo razglasi neodvisnost. Srbija in Rusija napovesta blokado vstopa nove države v ZN. - 21. 7. 2008: V Srbiji aretirajo haaškega begunca Radovana Karadžića. - 7. 12. 2009: Zunanji ministri EU-ja odmrznejo začasen trgovinski dogovor s Srbijo, kar omogoči, da Srbija zaprosi za status EU-kandidatke. - 19. 12. 2009: EU odpravi vizume za Srbijo, Črno goro in Makedonijo. - 22. 12. 2009: Srbski predsednik Boris Tadić predloži prošnjo za članstvo Srbije v EU-ju. - 31. 3. 2010: Srbski parlament se opraviči zaradi pokola v Srebrenici, med katerim je umrlo okoli 8.000 muslimanov. T. V. - a Miloševič je zaživel v Sloveniji Morda jim manjka delež slovenskega BDP v federalni blagajni, da bi se lahko še naprej za**bavali? Tistega, ki je spisal časovni okvir dogodkov, naj opozorim, da je bil Milošević politično dejaven že pred letom 1990. Slovenija naj se ukvarja raje sama s sabo ne pa tam o nekih srbih k me absolutno ne zanimajo. zanimivo kako je na koncu za vse kriva Amerika,če ni bila pa Amerika dežurni krivec bi bili pa takoj pri roki Nemčija ali Vatikan ali pa še kdo drug. To da pa je psihopat Milošević podobno kakor Hitler sprovociral svoj narod za neke bolne ideje o tem se pa očitno hitro pozablja. Morava, malo preveč si čustven, drugače si v redu. Vojne so bile in bodo. Izdajstva so bila in bodo. Sami Srbi so dostikrat izdani bili od samih Srbov, kot od kogarkoli drugega. Ne bom Ti omenjal zgodovine. Sam veš, da so se Srbi skoraj vedno vojskovali medseboj za prestol. Pa tudi Miloševiću bi marsikaj lahko oprostil, kot človeku, mu pa ne morem oprostiti umor Stambolića. Ni dvoma, da je do vratu bil umešan v njegovo smrt, saj mu je edino Stambolić bil nevaren politični tekmec. Sicer pa sam osebno ne vidim, da se je karkoli slabega končalo tako po samo Srbijo, kot za ves Srbski narod. Res je, da trenutno ne žive ne vem kako dobro, vendar tudi niso dolžni skoraj nikomur. Hrane imajo dovolj. Nekaj podobno Rusom. Če vse skupaj sešteješ, so na področju od okrog sto tisoč kvadratnih kilometrov, kjer so neprekosnovani gospodarji - lastniki. Seveda, da neka vojna lahko spet vse skupaj spreobrne, vendar komu pa ne. Ne vidim razloga hude jeze n.pr. na nas, saj smo Srbom skoraj naredili uslugo, da so se homogenizirali. Še okrog dvajset let in bi Srbi lahko bili v hudi manjšini tam, kjer so svoj čas bili večinski narod. Torej se za njih ni izteklo tako slabo, kot bi se lahko. Za Republiko Srbsko se tudi sam sprašujem ali je možno pobiti dva milijona ljudi in ta prostor zasesti, če jim pa varnoist jamčijo tako ZDA kot Rusija in Kitajska. Enako Združeni Narodi in Varnostni Svet Združenih Narodov. Res pa je, če Srbi še enkrat ponovijo enako napako in se ponovno spečajo z nekim od narodov, razen seveda Srbov, zna to biti njihov resnični konec. Nekako bi rekel, da ste se Srbi prej rešili nekega balasta, kot Rusi, kot bi se Vas, Srbov, nekdo pač rešil. Le s pametjo naprej in bo vse v najlepšem redu. Imate najbolj plodovitno zemljo v Evropi. Tudi Republika Srbska. Gozdove bogate z lesom. Vse mogoče rude. Najbolj čiste izvire vode v Evropi... In, kaj še hočete? Ali bi vse to raje delili z tistimi, ki želijo in so vedno želeli uničenje Srbov? Ne vem do kod komentiraš, vendar če se le da, daj poskusi pisati komentarje v Slovenščini. Če pa ne komentiraš iz Slovenije, se Ti opravičujem. Lep pozdrav! Žal je še enkrat dokazano, da stokrat ponovljena laž postane resnica. Mislim na prispevek Morave, kjer je jasno, da pozna le en del zgodbe iz Holmca. O dogodkih in natančni forenzični preiskavi vsega, kar je vidno na posnetku je bilo vse zaključeno že pred nekaj leti. Nihče ni nikogar ustrelil, ko se je predal. O vsem takratnem dogajanju obstaja celo enourni prispevek podkrepljen z natančnimi časovnimi dokazi, komur se ga ljubi iskati, ga bo našel tudi na spletu. (mislim, da v arhivu RTV) Vendar bodo razne morave še naprej razpravljale o zločinu, ki ga ni bilo... ne pisi neumnisti. ZDA pa se marsikatera zahodna drzava so bile proti razpadu Jugoslavije. Beri in poslusaj izjave pred letom 1991. Kaj sele uniciti...lepo te prosim. Spijaznili so se sele potem, ko je Slovenija dobro zacela osamosvajanje in dobro opravicevala njen namen proti srbski jugoslovanski politiki. Po tem kar ti govoris zgleda, da so zahodne sile najprej napadle Srbijo in potem je vse razpadlo. Ampak dejansko je bilo povsem drugace. Srbija je bila bombardirana sele leta 1999, proti Milosevicevi politiki do Kosova. Kaj sele, da so hoteli podret celo jugoslavijo zaradi njene izmisljene enakopravnosti. Slovenci smo se med drugim osamosvojili zaradi neenakopravnosti. Kosovo naj pa bo lekcija za vse, kam prinese prosto priseljevanje tujcev v neko drzavo. Meni je zal, da je na Kosovu prislo do tega, ampak, ko se je nekaj tako puscalo, da prebivalci postanejo skora 100% tujci, kaj potem lahko taka regija vec pomaga domovini? Da vodi politiko, tako kot v Makodoniji? Da se lahko siri se naprej po drzavi? Ne, hvala.+ 1 glas In streljanje je bilo, vendar je bil (kolikor se spominjam) vojak, ki je bil ranjen žrtev lastnega ognja, komandir karaule se namreč ni želel predati. Ob tem in zadnjem prispevku Morave pa še to: če komu do sedaj ni bilo jasno, kaj je to Velikosrbski nacionalizem, lahko iz njegovih stavkov to jasno vidi. In zato bom še enkrat ponovil - srbi so bili in so še, žrtve (tragične) svojega lastnega nacionalizma, njihova izguba vsega, kar bi bilo po pravici lahko njihovo, je pogojena s to karakterno specialnostjo. In Miloševič je bil le produkt te nerazumljive ideologije, ki ima korenine v 500 letni okupaciji... očitno pa živi še naprej v takšnih moravah. Slovenščini grozi izginotje s svetovnih univerz? Glasni protesti proti nameri ministrstva za visoko šolstvo 7. oktober 2010 ob 11:51, zadnji poseg: 7. oktober 2010 ob 12:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenščino študirajo na univerzah po vsem svetu - od Argentine do Japonske, od Kitajske do ZDA, od Velike Britanije do Makedonije. A desetim lektoratom, kot kaže, preti zaprtje ... "Pisatelji osupli in ogorčeni beremo o nameri, da bi ukinili desetino lektoratov za slovenski jezik po univerzah v tujini. Zoper takšno nepremišljeno, kratkovidno in sramotno odločitev najodločneje protestiramo." Takšen je začetek dopisa v zvezi s predvideno ukinitvijo lektoratov za slovenski jezik po univerzah v tujini, ki ga je predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih danes naslovil na visokošolskega ministra Gregorja Golobiča. Kot je zapisal Jesih, v vsem podpirajo argumente iz pisma, ki so ga na ministrstvo 1. oktobra poslali vodje programa Slovenščina na tujih univerzah (STU) Filozofske fakultete in jih dodajajo še nekaj, povezanih s pisateljskim poklicem. Seznam vseh lektoratov po državah najdete tukaj. Za namero izvedeli iz medijev Kot so nam pojasnili na STU-ju, so za predlog ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) izvedeli 17. septembra od novinarjev Mladine, ko so ti že pripravljali prispevek na to temo. Od novinarjev, in ne od ministrstva, ki mu na STU-ju nasploh očitajo slabo komunikacijo. Ker bi sredstva zmanjšali za 500.000 evrov na letni ravni (takšen znesek pokrije stroške od 10 do 11 lektorjev), se jim zdi, da bi bila škoda, ki bi jo ukinjanje povzročilo Sloveniji, hujša, posledice pa dolgoročne, saj bi trajale tudi po umiritvi recesije. O konkretnih univerzah, kjer bi bili lektorati ukinjeni in lektorji odpoklicani (ter odpuščeni), doslej ni bilo govora, v dokumentu tudi niso navedeni. Lektoratov s statusom diplomskih in podiplomskih študijev in študijskih smeri slovenščine, kot so jih dosegli s kakovostnim delom učiteljev in programa Slovenščina na tujih univerzah, se ne da ustvariti čez noč, so prepričani. "Slovenščina je le manjši jezik in tudi druge države bi želele imeti lektorate, tako da se ves čas bojujemo s konkurenco; vemo, da je na primer Hrvaška zelo aktivna in veliko denarja vlaga v to dejavnost, tega pa seveda ni treba početi angleščini, francoščini, španščini, čeprav se pomena te dejavnosti dobro zavedajo in imajo odlično organizirane dejavnosti s kulturnimi centri). Iz dokumenta MVZT lahko sklepamo, da se vsega tega žal ne zavedajo," je za MMC povedala vodja programa Slovenščina na tujih univerzah Mojca Nidorfer Šiškovič. Kaj torej ukinitev konkretno pomeni za študente slovenščine po svetu, bi se njihov študij enostavno prekinil ali bi ga imeli možnost dokončati? "Na univerzah, kjer je edini učitelj za slovenščino lektor, bi se študij prekinil in ukinil, na drugih, kjer je po navadi še tuji profesor, pa bi bili prav tako prisiljeni prekiniti program, saj bi študenti ostali vsaj brez vseh lektorskih vaj (lektorji imajo povprečno 16 ur na teden), tam, kjer je študij, pa tudi brez predavanj, ki jih tudi izvajajo lektorji. Prav tako bi študenti zelo težko dokončali diplomska, magistrska in doktorska dela brez lektorjev. Prav tako ne bi bilo novega vpisa na lektorate slovenščine. Predvidevamo, da bi slovenščina na ta način izginila z večine univerz, kjer pa je samo na eni univerzi v državi (takšnih je večina lektoratov), pa tudi iz te države," pojasnjuje Nidorfer Šiškovičeva. V ozadju poleg finančnih tudi drugi razlogi? "Ministrstvo navaja kot glavni razlog pomanjkanje sredstev, drugih ne poznamo. Glede na doslejšnje obnašanje ministrstva, ki ne komunicira z nami, čeprav na Univerzi v Ljubljani, Filozofski fakulteti, Oddelku za slovenistiko in Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik izvajamo to dejavnost, nas skrbi, da so v ozadju tudi drugačni razlogi," vodja programa STU-ja odgovarja na vprašanje o razlogih za predvideno ukinitev. Kako se bodo za ohranitev lektoratov bojevali naprej? "Predvsem bi radi vzpostavili neposredni dialog z ministrstvom, saj je nekomunikacija z njihove strani z nami najbolj problematična," pravi Nidorfer Šiškovičeva in dodaja: "Sicer pa se mi zdi, da bi s takšnimi potezami ne samo lektorji, ampak tudi Slovenija – njen univerzitetni trg kot tudi zunanja politika – utrpeli zelo veliko škodo pri svojem ugledu." Na odgovor ministra Golobiča na STU-ju (in najverjetneje tudi na DSP-ju) še čakajo. Za MMC so z ministrstva na to temo podali kratek odgovor: "Pri pripravi proračunov za leti 2011-2012 so bili upoštevani dani limiti, kar pomeni tudi znižanje sredstev na proračunski postavki, s katere se financira delovanje lektoratov v tujini. Zavedamo se, da gre pri delovanju lektoratov tudi za promocijo in uveljavljanje Slovenije, slovenskega jezika, literature in kulture v svetu, za ohranjanje stika s Slovencev v zamejstvu in po svetu s slovenskim jezikom in kulturo, pa tudi za potrebe gospodarstva v posameznih državah, zato še potekajo dogovori in premisleki o umestitvi in organizaciji delovanja mreže lektoratov slovenskega jezika po svetu, tudi z vidika racionalizacije v okviru razpoložljivih možnosti. V zvezi z navedenim smo na MVZT-ju pripravili tudi informacijo za vlado, ki pa še ni bila obravnavana. " "Pri žveplenkah se nič ne prišpara" Za konec prispevka pa si sposodimo kar zaključne besede na začetku omenjenega Jesihovega pisma: "Med slovenskimi književnimi prevajalci je kar nekaj žena in mož, ki so bili nekdaj lektorji po tujih univerzah in tam poglobili znanje tamkajšnjih jezikov. Za našo prevodno kulturo, za književnost v našem jeziku so neprecenljivi. Zato vas pozivamo, ohranite vse lektorate, če jih že ne morete pomnožiti. Vanje so vložena desetletja naporov. Ravnajte gospodarno, ne mečite proč malih breztežnih dragotin, da bi se balon za malenkost dvignil. Navsezadnje niso čisto Vaše, Vam so zročene zgolj v pozorno čuvanje. Odvrzite raje svinec in smodnik. Ali, kot pravi gospodinjska modrost: pri žveplenkah se nič ne prišpara." Alenka Klun Lektorati v tujini so veleposlaništva slovenske kulture, ne samo literature; prepoznavnost slovenske kulture – biti – se tam resda ne razširja med množico opitih navijačev, marveč skrbno, poglobljeno in kontinuirano in med neštevilnimi mladimi, radovednimi ljudmi, ki so v svojih okoljih lahko desetletja naše oporne točke v vsakršnem, ne samo kulturnem pogledu. Posebno tam, kjer so jim odprta tudi vrata naših diplomatskih hiš, so to naši ljudje. Milan Jesih, predsednik Društva slovenskih pisateljev Predvidevamo, da bi slovenščina na ta način izginila z večine univerz, kjer pa je samo na eni univerzi v državi (takšnih je večina lektoratov), pa tudi iz teh držav. Mojca Nidorfer Šiškovič Zavedamo se, da gre pri delovanju lektoratov tudi za promocijo in uveljavljanje Slovenije, slovenskega jezika, literature in kulture v svetu, za ohranjanje stika s Slovencev v zamejstvu in po svetu s slovenskim jezikom in kulturo, pa tudi za potrebe gospodarstva v posameznih državah, zato še potekajo dogovori in premisleki o umestitvi in organizaciji delovanja mreže lektoratov slovenskega jezika po svetu, tudi z vidika racionalizacije v okviru razpoložljivih možnosti. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Zato vas pozivamo, ohranite vse lektorate, če jih že ne morete pomnožiti. Vanje so vložena desetletja naporov. Ravnajte gospodarno, ne mečite proč malih breztežnih dragotin, da bi se balon za malenkost dvignil. Navsezadnje niso čisto Vaše, Vam so zročene zgolj v pozorno čuvanje. Odvrzite raje svinec in smodnik. Ali, kot pravi gospodinjska modrost: pri žveplenkah se nič ne prišpara. Milan Jesih, predsednik Društva slovenskih pisateljev Slovenski jezik je eden izmed temeljev našega današnjega obstoja, saj smo se prav zaradi jezika začeli formirati kot narod in predstavlja enega izmed glavnih argumentov slovenskega boja za samostojnost! Tako da ukinjanje kateder po svetu je nekaj primitivnega; v ozadju pa seveda ne gre spregledati politične koristi... Fuj-fej g. minister! tebi pa očitno dela probleme slovenski jezik in ne razumeš članka... lektorate ne ukinjajo zaradi zanimanja oz. nezanimanja za slovenščino ali srbohrvaščino, ampak zato, ker domači izdajalci iz Slovenije, ki so trenutno pri nas na oblasti, zamnjšujejo denarna sredstva za lektorate v tujini... tule sem močno proti koaliciji, naj poiščejo rezerve kje drugje, ne pri takšnih zadevah kot je tale Me ne čudi takšno razmišljanje, saj manjšine so že uničli v Italiji- Trstu, Avstriji in Madžarskem so vse na robu obstoja in dokončnega potujčenja. To kar se opozarja že vse od kar je Golobič prevzel ministrstvo, počasi dobiva podobo. Saj je prejšnja ministrica točno take Golobičeve poglede navajala kot glavni pomislek k njegovem ministrovanju, pa je bila takrat deležna vsesplošnega linča in ignorance (tudi s strani komentatorjev). Ah, ja, Slovenija gre naprej navzdol. Me pa zanima, kdaj ljudje vendarle spregledajo, da so nekateri grejo ZAHEC?! Pri nas verjetno nikoli... Veseli me, da je med komentarji tudi nekaj takih, ki se dobro zavedajo, kaj nam Slovencem pomeni slovenski jezik. Vsem tistim, ki pa ga s svojimi neumestnmi komentarji sramotite, pa samo eno: Sramota za Slovenijo ste vi sami! Pisatelji bi s svojo iniciativo bolj prišli do izraza, če bi uporabljali bolj običajen jezik. Nagradno vprašanje: kaj je to žveplenka? Žvepelenka je vžigalica, nedvomno pa bi podeljevalec nagrade razumel šibica. Slovenska raba besede mu je tako tuja. Nekaj takega kar berem v tem prispevku je naravnost brezkompromisno grozno. Da se neka oblast odloči uničiti tolikšen obseg znanja, nezaslišano ! Kaj si domišljajo, za njimi potop ? Zaprli bi znanje manjšine že tako propadajo, oblast ni sposobna od italjanov avstrijcev in madžarov ter hrvatov doseči etnične pravice tako za naše zamejce kakor tudi slovence po svetu. Oblast ukinja SLOVENSTVO in nas staplja v globalni lonec. Zares interpelirati !!! kot član zaresa sem tokrat nad Golobičem razočaran, verjamem da se tole ne bo zgodilo... res je, da morajo pod pritiski finančnega ministrstva vsa ministrstva krčiti programe, ampak tako se ne dela... je težko najti področje pri visokem šolstvu, ki bi se mu kaj odvzelo, ampak začeli so pri napačnem koncu SFRJ se je uničila čisto sama ! Ne vem kaj smo mi Slovenci iskali v tej tvorbi , tako dolgo , ker ne spadamo skupaj ne po jeziku , ne po kulturi , ne veri in še bi lahko našteval ! Minister za "visoko šolstvo" , bi že zdavnaj moral letet s položaja , po tej izjavi pa sploh ! Kako upa pomislit na to , da se na svetovnih univerzah ne bi smeli več učiti našega slovenskega jezika ? Denarja je dovolj , samo ne na pravih mestih (dali so ga v zidove v Stožice - Janković je grobar slovenstva) ! A da bo slovenščina izginila iz predavalnic tujih univerz? Ker da ni denarja? (SO, WHAT ??? je deja Pahorćić) Vsakršno namigovanje na odnos aktualnega 'presednika' do resničnih problemov, je namerna in ni naključna.. Ne le izginotje na tujih, Stabej in njegovi podrepniki se trudijo, da bi izginila tudi s slovenskih ustanov. Nadomeščajo jo z angleščino, balkanščino in ljubljanščino. Kar pokukajte v strokovne revije, v mnogih so le povzetki v slovenščini, saj so na slovenskih fakultetah bolje nagrajeni tisti, ki objavljajo v tujih jezikih. "Kar ni tuje, zaničuješ ...", je Slovencem upravičeno očital že Prešeren. To je posledica Bonsai-jeve politične šole, za lastno rit bi še otrokom (svojim seveda ne) pobrali lizalke, o državotvornosti in narodni zavesti pa raje ne bi. Sramotna namera Golobiča! Upam, da se bo oglasil tudi Boris Pahor in ostali zavedni slovenski intelektualci in da bodo obsodili Golobičevo sramotno ravnanje. Če varčujejo denar na MVŠ, naj ga varčujejo pri vseh neumnih programih, ki jih izvajajo na FDV-ju, ki nimajo za to državo in ta narod nobene koristi in so sami sabi namen, ne pa da krčijo denar pri tako vitalnih programih, kot je ohranjanje slovenskeg jezika.... Jaz sem mnenja, da je slovenščina en boljših jezikov za izražanje. Prav tako je nemščina zelo dobra za izražanje, ampak je slovenščina "lepša". Francoščina ima podobno sosledje povedi in odvisnikov v stavkih. Angleščina je bolj poetski jezik in so včasih "štorasti" originali. Pa dvojina. Ni mi logično zakaj je bila izrinjena iz tolikih jezikov. Samo še peščica jo ima. Mi je pa še ena posebnost simpatična, in sicer, ko se punce pogovarjajo in prilagajajo jezik še malo po svoje za ženski spol - npr. bove šle ... :) Slovenščina je preprosto zakon. Smer trenutne slovenske politike: kruha manj, iger seveda več (predvsem z Jankovićevimi Stožicami), ter čim manj razuma in slovenskega jezika v skladu z novo levičarsko jugo doktrino tipa Vojnovićevih Čefurjev raus!!! José Carreras: Življenje mi je rešil slovenski zdravnik Intervju z operno zvezdo 6. oktober 2010 ob 23:21, zadnji poseg: 7. oktober 2010 ob 09:18 Ljubljana - MMC RTV SLO Njegov glas velja za enega najlepših tenorskih vokalov vseh časov, svoj čas je bil član slovitih treh tenorjev, njegov koncert v Stožicah je skoraj razprodan - a sam se ima za "čisto navadnega tipa". Koncert Joséja Carrerasa oziroma gala tenorski spektakel, kot ga napovedujejo organizatorji, bo prvi večji koncertni dogodek v nedavno odprti športni dvorani v Ljubljani. Pevca bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davida Gimeneza, kot gostja pa se jim bo pridružila irska sopranistka Celine Byrne. Za koncert je na voljo le še dobrih sto vstopnic. Spodaj si lahko ogledate tudi videoprispevek o obisku Carrerasa v Ljubljani, ki ga je pripravila Živa Rogelj. 73-letni Josep Maria Carreras je ljubiteljem opere najbrž najbolj znan po svojih vlogah v Verdijevih in Puccinijevih operah. Glasbo je študiral v rodni Barceloni, kjer je že pri 11 letih prvič stal na odru, nato pa v sedemdesetih letih tudi začel profesionalno kariero z nastopoma v operah Nabucco in Lucrezia Borgia. Glasbena pot ga je nato vodila v najuglednejša operna gledališča, med drugim v milansko Scalo, newyorško Metropolitansko opero, londonsko Kraljevo opero in Dunajsko državno opero; pri tem je sodeloval z mnogimi slavnimi dirigenti, kot so Herbert von Karajan, Claudio Abbado, Riccardo Muti, Lorin Maazel, James Levine in Zubin Mehta. V njegovem repertoarju je več kot 60 oper, v njegovi obširni diskografiji več kot 150 posnetkov, med njimi 50 oper, oratorijev in recitalov. Najslavnejša operna trojica vseh časov Širše občinstvo je dosegel kot eden izmed treh tenorjev, ob boku Placida Dominga in Luciana Pavarottija, ki so po vsem svetu koncertirali med letoma 1990 in 2003. Poleg tega je znan po svojem človekoljubnem delu; ustanovil je namreč mednarodno fundacijo za levkemijo, saj se je tudi sam bojeval s to boleznijo. Dan pred svojim koncertom je tenorist pred začetkom vaj v studiu Radia Slovenija spregovoril tudi za RTV Slovenija. Česa se spominjate od svojega prvega obiska v Sloveniji (leta 1995)? Seveda se spominjam koncerta, ljudi, bolnišnice, ki sem jo imel priložnost obiskati, pa tudi sprejema pri predsedniku - zelo dober spomin imam. Moram pa povedati, da sem v stalnem stiku ne le s Slovenijo, ampak prav z Ljubljano. Eden izmed najpomembnejših ljudi v mojem življenju je profesor Ciril Rozman, eden izmed najuglednejših hematologov na svetu, ki mi je - povejmo to zelo jasno - rešil življenje. V obdobju, ko sem se bojeval z levkemijo, sem bil v njegovi oskrbi. Še zdaj sva redno v stiku; sodelujeva tudi pri projektu Fundacije Joséja Carrerasa v boju proti levkemiji. Je v povezavi z doktorjem Rozmanom kaj, kar se vam zdi še posebej "slovensko"? Njegova doslednost. Zelo natančen človek je, ki svoje delo jemlje nadvse resno, in strog - ko pa je delo končano, je zelo zabaven, rad uživa v lahkotnejših plateh življenja. Občutek imam, da je to značilno za Slovence na splošno. Zdaj pa h glasbi. Vaš jutrišnji koncert se bo zgodil v športni dvorani Arena Stožice. Vidite v tem težnjo k popularizaciji operne glasbe, ki smo je še vedno bolj navajeni v koncertnih dvoranah? To je seveda žarišče razprave, ki traja že vrsto let, še posebej, odkar smo Plácido Domingo, Luciano Pavarotti in jaz začeli s koncerti treh tenorjev. Mislim, da je to pač drugačen način, kako operno petje predstaviti širšemu občinstvu. Vemo, kako je peti na opernem odru - to smo počeli vse življenje - tako pa imamo priložnost nastopiti pred drugačnim občinstvom. Nekateri poslušalci so na začetku malce sramežljivi, ker morda še nikoli niso bili v operi in imajo občutek, da niso dovolj dobro "pripravljeni". Seveda nočem reči, da smo bili pionirji česar koli, smo pa zelo uživali v preizkušanju novih pristopov. Imate do "neopernega" občinstva na koncertih torej drugačen pristop kot do tradicionalnega? Ne! To bi se mi zdelo narobe. Vsakič ponudim to, kar bi ponudil tudi najbolj glasbeno podkovanemu občinstvu. Poglejte, najpomembnejše pri koncertih treh tenorjev - in tri tenorje navajam kot primer takih "megakoncertov" zunaj opernih hiš - je bilo to, da so ljubitelje operne glasbe naredili iz ljudi, ki je prej sploh niso poznali. Dobili smo na tisoče pisem z zahvalami ljudi, ki niso nikoli poslušali opere, nato pa so jo, ko so jo imeli priložnost slišati, vzljubili. Lahko seveda razpravljamo, ali je to "prav" ali ne, toda zame kot umetnika je najpomembnejše, da vem, kje so moje korenine - v opernih vlogah ali pa na recitalih v koncertni dvorani, ob spremljavi klavirja ali godalnega kvarteta. Nastopiti na prostem pred ogromnim občinstvom mi je pa prav tako v veliko zadovoljstvo. V kateri izmed svojih opernih vlog se najbolj najdete in zakaj? Isto vprašanje so nekoč zastavili Plácidu Domingu, ko sem sedel poleg njega. Odgovoril je, da je to tako, kot če bi ga vprašali, katerega sina ima najraje. Težko je reči - a če bi moral izbrati eno, bi izbral vlogo Don Joséja v operi Carmen. Njegov lik gre skozi celo vrsto dramatičnih sprememb stanja duha, obenem pa je izvrstna vloga za petje. Tu so še Rodolpho v La Boheme, Andrea Chénier, Riccardo v Un ballo in maschera ... lahko bi jih naštel še več. Je bil Don José vrhunec vaše kariere - ali pa je bilo teh več? Don José je bil zame pomemben, ker sem imel priložnost sodelovati z dirigenti, kakršni so Herbert von Karajan, Lorin Maazel, Claudio Abbado in drugi, pa tudi z režiserji, kot sta Franco Zeffirelli in Jean-Pierre Ponnelle. To vlogo sem torej pel pod najboljšimi mogočimi umetniškimi pogoji. Sodelovali ste tudi z več popzvezdniki. Kakšna je bila ta izkušnja in kaj menite o tovrstnem križanju žanrov? Vedno je čudovito sodelovati z nadarjenimi ljudmi. Do tovrstnega kombiniranja klasike in popa pride včasih, ob posebnih priložnostih, denimo, za dobrodelne in božične koncerte, ni pa to stalna praksa. Sem pa imel, ponavljam, srečo, da sem sodeloval z zelo nadarjenimi ljudmi iz sveta popa. Ko ste trije tenorji začeli nastopati skupaj, ste bili najmlajši od vseh treh, in v javnosti ste veljali za najbolj zadržanega, skromnega. Je bilo tudi v resnici tako? (Smeh.) Da sem bil najmlajši, da. Najskromnejši? Ne vem. Najsramežljivejši? To morate presoditi sami. Morda imajo moji kolegi drugačno, "razkošnejšo" osebnost in način interpretacije, sicer se pa nimam za posebej sramežljivega človeka. Kakšni so bili odnosi med vami? Že od samega začetka je bilo to zelo dobro umetniško sodelovanje, ki je z leti preraslo v čudovito prijateljstvo - in s ponosom lahko rečem, da je Luciano čutil, Plácido pa tako čuti še zdaj. Luciano Pavarotti vam je očitno veliko pomenil. Ga pogrešate? Pavarotti je bil zelo nadarjen, eden največjih pevcev v zgodovini opere - sodelovanje z njim je zato teklo gladko. Luciano, Plácido in jaz smo tenorji, obenem pa nam je tenor tudi izredno pri srcu. Zase lahko rečem, da mi je bilo v neizmerno veselje, deliti oder z dvema čudovitima tenorjema. Ko je šlo za delo, je bil Luciano vedno pripravljen sodelovati. Seveda ga pogrešam, saj sva bila dobra prijatelja in nastopala sva skupaj, še preden smo začeli peti na skupnih koncertih. V zadnjih letih se bolj kot operi posvečate koncertom in recitalom. Kako se zdaj vživite v vlogo, ki jo morate odigrati za, denimo, kako zelo znano arijo? Glasba in besedilo sta mi seveda v pomoč. Besedila so nadvse pomembna, saj vendar ne pojemo not. Takoj, ko zaslišiš glasbo, te ta potegne vase in čutiš, kako je treba nadaljevati. Čustva, ki jih glasba vzbuja v tebi, skušaš občinstvu podati s petjem - in to se lahko zgodi tako v operni dvorani kot na stadionu, ni bistvene razlike. Imate kakšen osebni ritual, preden stopite na oder? No, vsi imamo kakšna mala vraževerja, svoje rituale: vsakokrat jemo enake stvari, določenim pijačam se odpovemo. Držimo se torej discipline, ki je po mojem mnenju nujna za klasičnega pevca. Sicer pa sam nimam nobenega pretiranega rituala. V svoji karieri ste dobili že nešteto priznanj. Katera vam pomenijo več - glasbena ali tista, ki ste jih dobili za svoje človekoljubno delo? To vprašanje imam rad. Vsaka nagrada mi seveda pomeni veliko, o tem sploh ne gre razpravljati. Na priznanja za svojo pevsko kariero sem ponosen in za njih hvaležen, a malo bolj so mi pri srcu tista, ki sem jih dobil za delo v boju proti levkemiji. To je zame zelo pomemben cilj. Kaj počnete, kadar niste na odru in se ne ukvarjate s človekoljubnim delom? Kot sem že rekel, sem zelo povprečen "tip". Rad berem, preživljam čas s svojimi otroki in vnuki (teh imam veliko), pa tudi s starimi prijatelji, ki jih poznam še iz šolskih klopi pred petdesetimi leti. Sem velik oboževalec nogometa - moj klub je seveda Barcelona, ker sem se tam rodil, pa tudi zato, ker je, kot pravi geslo, "več kot samo klub": predstavlja kulturo in identiteto naše male dežele, Katalonije. Zato ima klub tudi tako pomembno vlogo v družbi. poleg tega pa trenutno igrajo precej dobro. Preproste stvari torej. Hodim v muzeje; rad slikam in rad imam umetnost, pa tudi šport. Dober primer povprečnega moškega sem. Ana Jurc, Živa Rogelj Eden izmed najpomembnejših ljudi v mojem življenju je profesor Ciril Rozman, eden izmed najuglednejših hematologov na svetu, ki mi je - povejmo to zelo jasno - rešil življenje. Janša: Na Pahorjevem mestu bi takoj odstopil Opozicijski prvak je kritičen do vladnega spoprijemanja s krizo 7. oktober 2010 ob 13:39, zadnji poseg: 7. oktober 2010 ob 15:18 Ljubljana - MMC RTV SLO "Če bi bil danes na mestu Pahorja, bi odstopil v trenutku. Noben premier si namreč ne bi smel privoščiti, da državo pripelje v takšen položaj," meni Janša. Po mnenju predsednika SDS-a Janeza Janše je vlada za prihodnje leto predlagala povsem nerealne proračunske postavke, zato v poslanski skupini (PS) SDS-a dvomijo, ali bodo pri razpravi o proračunu sploh sodelovali. Po Janševih besedah je vlada povsem napačno ocenila prilive za proračun v letu 2011, saj davek na dodano vrednost pri trenutnem padcu domače porabe ne bo takšen, kot ga načrtuje vlada. Prav tako ne ve, od kod naj bi se povečali davčni prihodki z naslova pravnih oseb v primeru napovedane majhne gospodarske rasti. "Vlada je povsem nerealno načrtovala tudi izdatke," je še dodal. Janša: Ukrepi iz časov Milke Planinc Poudaril je, da ne bodo podprli niti načrtovane zamrznitve pokojnin, saj te po Janševem mnenju niso miloščina, temveč gre za denar, ki so si ga ljudje prislužili s trdim delom. "Slovenija takšnih ukrepov ni doživela že od konca 80. let preteklega stoletja, vse od časov Milke Planinc, " je bil do načrtovanih ukrepov vlade kritičen prvak največje opozicijske stranke. Prepričan je, da ni bilo nobene potrebe, da je vlada te ukrepe sploh predlagala. "Če bi v zadnjih dveh letih podprli vsaj nekaj protikriznih ukrepov, ki jih je predlagal SDS, bi bila situacija povsem drugačna. Slovenija je pred tremi leti imela eno najbolj cvetočih gospodarskih rasti, danes se je večina držav EU-ja izvila iz krize, Slovenija pa še vedno caplja med stagnacijo in recesijo," je opozoril predsednik SDS-a. "Gurs, ponovi vajo" Glede informativnih izračunov o vrednosti nepremičnin je Janša dejal: "Nisem srečal še nikogar, ki je izračun prejel in bil zadovoljen z njim." Ob tem je poudaril, da krivda pri tem pade tako na lastnike nepremičnin kot tudi na Geodetsko upravo Republike Slovenije (Gurs). Po njegovih besedah se je zgodila sistemska napaka. Kot primer je navedel izjemno visoko ocenjena kmetijska zemljišča, nekateri pa naj bi dobili tudi podatke o nepremičninah, ki jih sploh ne posedujejo. PS SDS je vlado zato pozval, naj ponovi vajo, in sicer naj Gurs podaljša rok za pripombe tistim, ki niso uredili dokumentacije, ter na podlagi teh pripomb še enkrat naredi izračune in jih pošlje ljudem. A. Ž., Andrej Čebokli Pravi tiči so ti ići. Umrla nekdanja predsednica sfrj Milka Planinc Varčevanje z omejevanjem vožnje Leta 1982 je na položaju predsednika izvršnega sveta Jugoslavije zamenjala Veselina Djuranovića in bila prisiljena zagristi v kisla jabolka jugoslovanskega gospodarstva, ki je po smrti Tita in obsežnem zunanjem dolgu začelo pokati po šivih. Štiri leta njenega predsedovanja so zaznamovana s stabilizacijskimi ukrepi, med katerimi je verjetno najbolj znan izmenična vožnja za avtomobile s parnimi in neparnimi registrskimi številkami. Ta čas je zaznamovalo tudi veliko pomanjkanje dobrin na policah trgovin. Na položaju jo je leta 1986 zamenjal Branko Mikulić, sama pa je odšla v pokoj. Gotovo zato, ker jo je Janša danes omenil. Njen duh pa še živi! Samo poglejte našo vlado! Kako zanič vlada. Zorana Jankovića grozil novinarju! Objavljeno v Radio Aktual - Aktualno 12.10.2010 ob 07:19 Vir: Finance.si Še vedno odmeva novica o domnevni grožnji sina Zorana Jankoviča. V nedeljo naj bi grozil novinarju Financ Jaki Elikanu. Po poročanju spletnih Financ, ki podrobno opisujejo incident, se je pet novinarjev po razglasitvi izidov sprehodilo po mestu do lokala, kjer je zmago praznoval Zoran Janković. Na vratih lokala se je pojavil mlajši županov sin Jure Janković s prijateljem. Elikan se mu je približal, in ko ga je Jure Janković opazil, se je nagnil k svojemu prijatelju in rekel: "Daj, ubij tega." To isto je potrdil Uroš Urbas, ki je bil pri dogodku tudi sam navzoč. Povedal je, da sta oba z Elikanom omenjene besede razumela kot grožnjo. Strasti je želel pomiriti tudi novi-stari ljubljanski župan, ki je novinarjema pojasnjeval, da je sin malce preveč pogledal v kozarček. Spet pa se je zakompliciralo, ko je Urbas pred odhodom domov želel županu čestitati za zmago. To je razbesnelo starejšega Jankovića, ki naj bi s povzdignjenim glasom dejal: "Vi ste hinavec in tega ne mislite resno. Zakaj ste danes to napisali? To boste pojasnjevali na sodišču. Od vas ne sprejmem čestitk. To je zasebna zabava in vi na njej niste dobrodošli." Urbas še piše, da je Janković omenjal komentar o volitvah, objavljen v nedeljo zvečer. V uredništvu Financ so napad najostreje obsodili in zapisali, da je "izjava Jureta Jankovića grožnja tudi demokraciji, pluralizmu mnenj in svobodi govora". Ob tem so še pojasnili, da je Elikan napad že prijavil policiji. Dejanje pa ostro obsoja tudi Predsednik Združenja novinarjev Slovenije Igor Kršinar, ki je zgrožen, da se to dogaja tudi pri nas in ne nekje na primer v Rusiji". Kaj menite vi? Gre za medijsko napihovanje ali ste prepričani, da je sin Zorana Jankoviča napadalen in nevaren? Deli z ostalimi Med proslavljanjem zmage Zorana Jankovića je kolega iz novinarskih vrst doživel zelo neprijetno izkušnjo. Jankovićev sin Jure je namreč pred očmi novinarja svojemu kolegu zelo jasno namignil, naj ga ubije. Jaka Elikan je prvič Jureta Jankovića spoznal v volilnem štabu Zorana Jankovića. (Foto: Aljoša Kravanja)Novinar časopisa Finance Jaka Elikan, ki že nekaj časa podrobno spremlja dogajanje na ljubljanski mestni občini, je včeraj okoli 23. ure doživel zelo neljubo izkušnjo, zaupal pa jo je tudi redakciji 24ur.com. Bil je na javni površini na Mestnem trgu pred lokalom, v katerem je Zoran Janković proslavljal svojo drugo izvolitev za ljubljanskega župana. Novinar je bil v družbi novinarskega kolega, v bližini pa so bili še trije novinarji Financ. V nekem trenutku se je na vratih lokala pojavil Jankovićev sin Jure. Z Elikanom sta se le spogledala, Jure Janković pa je ob tem svojemu prijatelju, ki je bil prav tako pred lokalom, dovolj glasno, da je ga je slišal Elikan, namignil, naj Elikana ubije. "Daj, ubij tega," je mlajši Janković dejal svojemu prijatelju, pri tem pa s kretnjo dovolj jasno povedal, da misli Elikana, pojasnjuje novinar. Dodal je, da Jureta sicer ne pozna. Je pa skušal že v petek z njim navezati stik in mu prek mobilnega telefona pošiljal tudi sporočila SMS, saj je želel dobiti njegove odgovore glede zgodbe, ki jo piše o Electi. Delež v družbi ima namreč tudi Jure Janković, njegov delež pa naj bi zaradi neplačanih terjatev blokiral lastnik družbe Les Marjan Pišljar. Elikan je želel od njega dobiti le pojasnilo o tem. Osebno sta se spoznala nekaj ur pred namigom s smrtjo Priložnost, da je Jureta nagovoril, je dobil v nedeljo ob 19. uri, torej nekaj ur, preden je županov sin novinarju zagrozil s smrtjo. V nedeljo je namreč v volilnem štabu Zorana Jankovića ob 19. uri, ko so čakali na rezultate vzporednih volitev, pristopil k Juretu, se mu predstavil, mu tudi dal roko in mu zastavil vprašanje o omenjeni domnevi. A mu je Jure, ko je novinar zastavil vprašanje, le brez besed obrnil hrbet. Kasneje so se s kolegi odpravili pogledati, kako znova izvoljeni župan praznuje svojo zmago, in doživeli že opisano izkušnjo. "Samo spogledala sva se. Dal sem mu vedeti, da pričakujem odgovor," je pojasnil Elikan. Jure Janković je reagiral z besedami o umoru, Elikan je osupnil, nato pa je le nekaj sekund kasneje prišel tudi Zoran Janković. Dejal je, da je Jure nekaj spil, nato pa dodal, da to ni dan za vprašanja, da na zabavi niso zaželeni in da naj ne provocirajo ter naj odidejo. Bili so sicer na javni površini, a Elikan dodaja, da je to popolnoma razumel. Ni pa razumel besed mlajšega Jankovića. "Bil sem tako pretresen, zato sem se pobral," je sam opisal svoje občutke nekaj trenutkov po incidentu. Prijava tudi na policijo Dodaja, da se še danes zaradi tega počuti precej neprijetno. Zato je na policiji oddal prijavo zoper Jureta Jankovića. Zatrdili so mu, da bodo zadevo raziskali, nato pa, če bodo ocenili, da je to smiselno, bodo na tožilstvo oddali ovadbo. Jankovič je najboljši in najlepši, njegov sin pa najpametnejši. SEDAJ PA POSTA NE BOSTE ZBRISALI , A NE !!! Ne vem ali je že kdo omenil. Danes zanimivo ne dela stran od Financ in Požareporta. Današnje Finance baje tudi natisnjene še niso, ker se jim je pokvaril stroj. Malo preveč naključnih zadev. Tako kot smo rekli . Ljubljano si je prilastila, vključno z javnimi površinami, družina Zorana Jankoviča. Kaj se dogaja v tej DRŽAVI!?! Ljudje, zakaj so internetne strani Financ in požareporta, nedostopne!?!?! Ma dajte no ljudje zdaj bo pa še na koncu novinar kriv, ker ga je upal kaj vprašat....človek ne zna niti prav govoriti, foter mu je moral kupiti srednjo šolo, obrača pa na desetine mio EUR...vašega denarja, a mislite, da ga je zaslužil s čudežnim patentom in znanjem...ne s krajo in korupcijo.....ma slovenci res vse niso čisto pri ta pravi.. se tolažim z dejstvom, da se vsaka stvar enkrat konča....Tako se bo tudi vladavina jankoviča slej ko prej... Če si zelo uspešen pri "kraji" premoženja, ki so ga desetletja z odrekanjem ustvarjali naši predniki, moraš biti pač pripravljen tudi na kakšno neprijetno vprašanje kakšnega novinarja. Potem sta pa samo dve možnosti in sicer, če si pameten in imaš visok intelekt, odgovoriš tako, da ne poveš "nič", v nasprotnem, pa je vse skupaj drugače. policija bo zadevo raziskala??? hahaha, saj vemo kako naša policija raziskuje. zadevo bodo spet prav hinavsko vrgli v koš, kot do sedaj že veliko ovadb zoper jankoviće. Jabolko ne pade daleč od drevesa. IN UPAM, DA POLICAJI OPRAVIJO SVOJE DELO. kAJ PA MISLI, DA JE. čE FOTER NE BI NAREDIL IZ SEBE TO KAR JE INKAKOR PAČ JE BI BIL TALE JURE SAMO EDEN OD LJUBLJANSKIH WANNABEJEV! KAR PRAVZAPRAV JE...S ČIM PA SE LAHKO POHVALI RAZEN S SVOJO PLITKOSTJO. KO BO MAJSTER ZASLUŽIL SAM BREZ POMOČI BIG DEDIJA PRVI MILJON € NAJ PA ODPRE SVOJ POKVARJEN GOBČEK. KJE PA SO VREDNOSTE GOSPOD JANKOVIČ (STAREJŠI IN MLAJŠI)... PA NE PRIHAJAM IZ VRST SDS-A KLJUB KRITIKI, KI JE NAMENJENA IZKLJUČNO NEVZGOJENEMU IN POVZPETNEMU MALEMU JANKOVIČU KI IMA PAČ SREČO DA IMA FOTRA KOT GA IMA. KAJ MU PA POMAGA ČE JE * PRIMITIVNO????? In katere stranke glasilo so Dnevnik, Delo, Mladina, leglo novih novinarjev FDV, razne instutucije, liberalne akademije, društvo novinarjev, "civilna družba", Miheljaki, Kosove, ...? Ćisto vse plasti slovneske družbe nadzorujete in vas zelo zaboli, če si slučajno kdo upa misliti malce drugače. S takimi ste od nekdaj znali opraviti. Komunisti so volili Tekavčičevo, poštenjaki pa oni dve ženski, Jankovič dobi pa 64 odstotkov od 25% ljubljancanov, oziroma priseljencev, Slovenci pa vecinoma niso sli volit. Zakaj pa vsi niste šli na volitve in potem bi bila zmaga Jankoviča vprašljiva. Zastonj je zvoniti po toči. Vsak, ki ni šel na volitve, naj se sprijazni z dejstvom, da so zmagali tisti, ki so šli... berem nekaj o glasilih Reporter, Finance....od katerih strank so pa Delo in Dnevnik, Večer....se je kdo vprašal, zakaj vztrajno menjujejo urednike, po vsakih volitvah, pa tudi gospodarske družbe imajo deleže v teh podjetjih. Kontrola nad informacijami je ključna za na tegovanje navadnih smrtnikov....zgleden primer Berlusconi... Kadrovsko-akreditacijski svet protestno odstopil Razlog? Ravnanje ob menjavi nadzornikov v HSE-ju in Pošti 14. oktober 2010 ob 13:24, zadnji poseg: 14. oktober 2010 ob 13:46 Ljubljana - MMC RTV SLO Kadrovsko-akreditacijski svet, ki je skrbel za imenovanje članov nadzornih svetov v podjetjih v državni lasti, je odstopil, je pojasnila ministrica za gospodarstvo, Darja Radić. Vlada se je na seji seznanila s sklepi članov KAS-a, ki so jih sprejeli na sredini seji, da zaradi zadnjih menjav nadzornih svetov, nepreklicno odstopijo. Kljub temu ministrica Radićeva še vedno zagotavlja, da so bila imenovanja nadzornikov Pošte Slovenije in Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) "v skladu s pravili in sklepi vlade". Radić: To so bili nujni postopki "Šlo je za izredne, nujne postopke, to niso bili postopki, ki bi se lahko izvedli prek KAS-a. V obeh primerih je šlo za razrešitev, ker sta nadzorna sveta kršila zakonodajo," je zatrdila ministrica in dodala: "Po nujnem postopku pravila dovoljujejo, da se nadzorniki imenujejo izmed posameznikov, ki so bili že akreditirani preko KAS-a, in to sem tudi storila. Izmed njih sem po svoji vesti izbrala po štiri kandidate za HSE in Pošto. S tem nisem kršila nobenih pravil." Ravnanje minsitrice Radićeve je sicer že v sredo javno kritiziral predsednik sedemčlanske vladne komisije Bogomir Kovač, ki je dejal, da je vlada menjave izvedla brez upoštevanja ustaljenih postopkov KAS-a, torej brez postopkov, ki si jih je postavila sama. V primerih imenovanj v nadzorni svet HSE-ja in Pošte Slovenije nominacij ni bilo, pa čeprav je z vidika korporativnega upravljanja ta postopek veliko pomembnejši, je opozoril Kovač. "V tem primeru gre seveda za politizacijo, ki do sedaj ni imela primere, in gre seveda za neko nekompetentnost pri odločanju, ki je tudi ne znam prav pojasniti," dodaja Kovač. Očitki o kadrovanju stranke Zares "smešni" Na ministrico Radićevo so leteli tudi očitki, da politično kadruje in da je nadzornike razrešila zaradi interesov stranke Zares. Radićeva to odločno zanika: "To je smešno." Ob tem je dejala, da so z nadzornega sveta HSE-ja razrešili dva člana, ki sta člana Zares. "Nisem gledala na to, od kod kdo prihaja," zatrjuje ministrica in dodaja, da je strankarska pripadnost ni zanimala niti pri imenovanju novih članov. Gospodarska ministrica je pri tem opomnila, da je KAS kljub vsemu samo posvetovalno telo vlade in da bi funkcija kadrovsko-akreditacijskega sveta tako ali tako prenehala z začetkom delovanja Agencije za opravljanje z državnim premoženjem. V okviru agencije bodo njeni člani tako sami imenovali organe, ki bodo sodelovali z vlado in ji svetovali pri kadrovskih potezah, je še pojasnila ministrica. Radićeva sicer še meni, da "takšna reakcija članov KAS-a ne bi bila potrebna". Na vprašanje, ali bi se moral zaradi očitanih nepravilnosti vmešati OECD, pa ministrica odgovarja: "Prepričana sem, da smo se v vseh dozdajšnjih primerih držali navodil Kadrovsko-akredaticijskega sveta, zato ne vidim razloga, da bi OECD interveniral." Tanja Kozorog Blatnik, Ana Svenšek Politična zloraba otrok v časopisu Dnevnik Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) obsoja "medijsko zlorabo četrtošolcev z osnovne šole Prule v Ljubljani v politične namene, zlasti njihovo izrekanje o kandidatih, ki nastopajo na nedeljskih lokalnih volitvah". Takšno poizvedovanje z objavo rezultatov v Dnevniku nekaj dni pred volitvami spominja na totalitarne čase, so zapisali v združenju. Tudi v totalitarnih časih so se otroci pisno in ustno izrekali o političnih voditeljih in družbenem sistemu, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Združenja novinarjev in publicistov. Poleg tega je tovrstna "groba manipulacija z otroci" po njegovem mnenju v nasprotju z novinarskim kodeksom, ki novinarjem nalaga posebno pozornost pri zbiranju informacij, poročanju in objavljanju fotografij ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih. V združenju zato pozivajo vse pristojne organe, da nemudoma ukrepajo in s tem preprečijo morebitno nadaljnje zlorabljanje otrok v politične namene. Pri časopisu Dnevnik so namreč med četrtošolci izvedli anketo, kdo med kandidati za ljubljanskega župana bi se najbolje znašel kot kapitan ladje, in rezultate objavili v sredinem članku Kapitan Zoki osvojil srca šolarjev. Z več kot 70 odstotki glasov je bil zmagovalec sedanji ljubljanski župan Zoran Janković, "Kapitan Zoki". Na članek se je že odzvala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki meni, da morajo biti mediji pri objavljanju takšnih informacij posebej občutljivi. Avtorica članka v Dnevniku pa je za STA pojasnila, da je imela pisna dovoljenja staršev, da lahko otroci sodelujejo v testu in pisno dovoljenje ravnatelja ter učiteljev za izvedbo testa na njihovi šoli. Prav tako je od staršev pridobila dovoljenje za objavo fotografij otrok, pri izvedbi testa pa je bil navzoč tudi učitelj. Podobe otrok ob politikih enkratno učinkujejo.In če se to zgodi tik pred volitvami,je učinek toliko večji.Otroci so fantastično dobro sredstvo za pridobivanje naklonjenosti.To so spoznali že Broz,Mussolini,Hitler....Tega se danes dobro zavedajo tudi Mahmud Ahmadinedžad,Gadafi,Kim Il Sung in še nekateri sodobni voditelji.Ceneno,pritlehno in bolano.Učiteljica "Breda"-to si boš zagotovo zapomnila za vse svoje življenje.Manipulacijo,namreč.Le kaj boš naredila takrat,ko bodo otroci v vsakdanjem življenju v šoli manipulirali v svoje dobro?Jim boš rekla,da je to grdo in da se tako ne dela?Jih boš morda celo kaznovala? Kakšna dvoličnost !!!Pa ravno ti bi morala veliko vedeti o etiki in morali in o vseh vrednotah z dodano vrednostjo !!! Dnevnikov test med otroki sporen? Časnik Dnevnik je danes objavil test o podpori kandidatom za župana Ljubljane, ki so ga izvedli med četrtošolci na Osnovni šoli v Ljubljani. Odzval se je poslanec SDS Jože Tanko, saj gre po njegovem za zlorabo otrok v predvolilne namene. Varuhinja človekovih pravic meni, da morajo biti mediji pri objavljanju takšnih informacij posebej občutljivi. Časnik Dnevnik je danes objavil test o podpori kandidatom za župana Ljubljane, ki so ga izvedli med četrtošolci na Osnovni šoli Prule v Ljubljani. Tanko zato v poslanskem vprašanju, ki ga je naslovil na ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča, sprašuje, ali je bil minister predhodno seznanjen z izvedbo Dnevnikovega testa šolarjev in kako bo ukrepal v tem primeru. Poslanca SDS tudi zanima, ali je bilo za takšno testiranje šolarjev in njihovo fotografiranje podano soglasje njihovih staršev in ali so bili starši o navedenem predhodno seznanjeni. Poleg tega Tanko opozarja, da je "iz vsebine in načina poročanja razvidna kršitev prepovedi prikritega oglaševanja". Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik ocenjuje, da imajo otroci oz. mladostniki do 18. leta starosti vsekakor pravico do svobodnega izražanja svojih mnenj. Zato opredeljevanje otrok v zvezi s "političnimi" vprašanji načeloma ni sporno, kadar s tem izražajo svojo dejansko voljo, ki se jo presoja v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo. Politiki bi se po mnenju varuhinje morali zavedati spornosti uporabe otrok v politično-propagandne namene, zlasti pa bi morali za vsako sodelovanje pridobiti soglasje njihovih zakonitih zastopnikov. Spletni Žurnal24 namreč poroča, da je eden izmed prijateljev mariborskega župana Franca Kanglerja na spletnem družabnem portalu Facebook dijake četrtih letnikov pozival, naj za 50 evrov plačila z nošenjem majice in zapestnice med poukom delajo reklamo aktualnemu županu. Avtorica članka v Dnevniku je za STA pojasnila, da je imela pisna dovoljenja staršev, da lahko otroci sodelujejo v testu in pisno dovoljenje ravnatelja ter učiteljev za izvedbo testa na njihovi šoli. Prav tako je od staršev pridobila dovoljenje, da pustijo objavo fotografij svojih otrok. Prav tako je bil en učitelj navzoč, ko je novinarka izvajala test med učenci. ZNP obsoja politično zlorabo otrok v časopisu Dnevnik četrtek, 7. oktober, 2010 LJUBLJANA (Slovenija) - Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) obsoja "medijsko zlorabo četrtošolcev z osnovne šole Prule v Ljubljani v politične namene, zlasti njihovo izrekanje o kandidatih, ki nastopajo na nedeljskih lokalnih volitvah". Takšno poizvedovanje z objavo rezultatov v Dnevniku nekaj dni pred volitvami spominja na totalitarne čase, so zapisali v združenju. Tudi v totalitarnih časih so se otroci pisno in ustno izrekali o političnih voditeljih in družbenem sistemu, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar. Poleg tega je tovrstna "groba manipulacija z otroci" po njegovem mnenju v nasprotju z novinarskim kodeksom, ki novinarjem nalaga posebno pozornost pri zbiranju informacij, poročanju in objavljanju fotografij ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih. V združenju zato pozivajo vse pristojne organe, da nemudoma ukrepajo in s tem preprečijo morebitno nadaljnje zlorabljanje otrok v politične namene. Pri časopisu Dnevnik so namreč med četrtošolci izvedli anketo, kdo med kandidati za ljubljanskega župana bi se najbolje znašel kot kapitan ladje, in rezultate objavili v sredinem članku Kapitan Zoki osvojil srca šolarjev. Z več kot 70 odstotki glasov je bil zmagovalec sedanji ljubljanski župan Zoran Janković, "Kapitan Zoki". Na članek se je že odzvala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki meni, da morajo biti mediji pri objavljanju takšnih informacij posebej občutljivi. Avtorica članka v Dnevniku pa je za STA pojasnila, da je imela pisna dovoljenja staršev, da lahko otroci sodelujejo v testu in pisno dovoljenje ravnatelja ter učiteljev za izvedbo testa na njihovi šoli. Prav tako je od staršev pridobila dovoljenje za objavo fotografij otrok, pri izvedbi testa pa je bil navzoč tudi učitelj. Simona Dimic: "Jaz nisem premožna" Pogovor z vodjo Pahorjevega kabineta 15. oktober 2010 ob 08:23 Ljubljana - MMC RTV SLO "Jaz sem zaprosila za kredit kot vsi drugi ljudje. Izpolnjevala sem pogoje in kredit so mi odobrili," je o najemu 350.000 evrov kredita za obnovo hiše v Murglah povedala Simona Dimic. Premoženje vodje kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja (prej je bila njegova asistentka v Bruslju) in njenega partnerja podjetnika Romana Horvata naj bi se od Pahorjeve zasedbe premierskega mesta občutno povečalo. Po pisanju Financ sta skupaj s partnerjem prenovila hišo v Murglah in pri državni banki pridobila 350.000 evrov posojila. Ob tem naj bi njen partner lani kupil stanovanje v ljubljanskih Kosezah in dobil za 530.000 evrov posojila, prek lizinške pogodbe pa naj bi odplačeval tudi jahto, zaradi davkov registrirano v Avstriji. Njen partner je solastnik turistične agencije Escape, ki posluje z državno administracijo in podjetji v večinski lasti države. Ker Dimičeva in Horvat nista poročena, to zakon dovoljuje. Poslovne bilance Horvatovega podjetja pa kažejo, da je imelo podjetje v letu 2006 le 75.000 evrov prihodkov, leta 2009, prvo leto vladanja Boruta Pahorja, pa že 2.200.000 evrov. Dimičeva in partner pa sta zelo cenjena tudi v vplivnih menedžerskih krogih. Še posebej naj bi lobirala za ljudi blizu kroga t. i. mladih menedžerjev združenja Yes. S Simono Dimic se je za oddajo Pogledi Slovenije, katere tema je bila vplivnost gospodarsko-političnih mrež pogovarjal novinar Bojan Traven. -------------------------------------------------------------------------------- Kako premožni ste, gospa Dimic? Jaz nisem premožna. Kaj to pomeni? Kaj je za vas biti premožen? Jaz živim življenje zdaj, tako kot sem ga prej. Vse, kar so ustvarili in imam danes, so ustvarili moji starši. Svoje družine nimam za premožne. Živimo pa lepo in udobno življenje. Je res, da ste lani pri NLB-ju najeli 350.000 evrov kredita za obnovo hiše v Murglah in kdo je lastnik te hiše? Res je, jaz sem dobila kredit na NLB-ju tako kot vsi drugi ljudje, ki zaprosimo za kredit za obnovo hiše, ki sva jo kupila skupaj z mojim partnerjem Romanom Horvatom in hišo obnavljava. Jaz živim v Murglah že več kot 30 let in se mi je zdelo prav, da ostanem tam, kjer rada živim in je navajen moj sin. Če ste lahko odkriti: pod kakšnimi pogoji ste dobili kredit. 350.000 evrov kredita ni enostavno dobiti, če si navaden državljan, jaz sam vem iz svojih izkušenj, da je stanovanjski kredit težko dobiti. Pod kakšnimi pogoji ste dobili, priviligiran, glede na vaš status, ali kako? Ne, jaz sem zaprosila kot vsi drugi ljudje za kredit. Izpolnjevala sem pogoje in kredit so mi odobrili. Imam, nimam najslabše plače, oddajam stanovanje, ki ga imam v mestu, za katerega dobivam najemnino in plačujem davke, in na podlagi tega so v banki presodili, da lahko plačujem kredit, ki mi je bil naložen. Izkoristil bom priložnost in prebral nekatera vprašanja kolegov iz Financ, na katera še niste odgovorili. Ali drži, da je oz. je bil investitor obnove vaše hiše v Murglah Vegrad? Poglejte, z obnovo hiše se je ukvarjal moj partner. Jaz s temi stvarmi nisem imela nič. Domenila sva se, da se z obnovo ukvarja on, jaz pa opravim notranja dela. In tako je tudi bilo. Ampak verjetno imate informacijo, kdo vam je obnavljal hišo ... Vegrad nam ni prenavljal hiše. Vegrad ni obnavljal hiše. Ne. Pa lahko poveste kdo jo je, ker se novinarji Financ sprašujejo, zakaj gradbišče ni bilo označeno. Gradbišče ni bilo označeno, zato ker gre za obnovo hiše in ne za gradnjo hiše. Pa ste lahko odkriti, kdo vam je obnavljal hišo? Ne, zakaj? To je moja zasebna stvar in to ni stvar javnosti. Ali ste tudi solastnik stanovanj v Kosezah, ki ga je je lani kupil vaš partner in zanj dobil posojilo 530.000 evrov pri Deželni banki? Poglejte, to so stvari mojega partnerja in v njih se jaz ne vtikam. rada bi pa samo povedala, da nisem solastnik tega stanovanja in tudi lani ga ni kupil, ampak bistveno prej. Mi lahko pojasnite še ta tretji misterij okrog vašega premoženja, okrog 23 metrov dolge jahte, ki naj bi bila registrirana v Avstriji. O tem je poročal Požareport. To ni moja jahta. Je pa to jahta vašega partnerja. Ne. Se pravi, ne vi ne vaš partner nimata nikakršne jahte v nikakršnem lizingu. Jaz nisem bila lastnik te jahte in to vam lahko povem. Za vse ostalo vprašajte koga drugega. Kaj pa vaš partner? To boste pa morali njega vprašati. Ne želite odgovoriti? Ne. Pa ste bili kdaj na tej jahti? Seveda. Kot še tudi na kakšni drugi. Pa potem veste čigava je? Mene to ne zanima. Moja ni. Nima to (povečanje prihodkov podjetja njenega partnerja odkar je nastopil premier Borut Pahor, op. a.) nič opraviti s tem, da ste visoka uslužbenka v državni upravi z izjemnim vplivom na vse segmente? Daleč od tega. Kakšna pa je vaša plača? Moja plača je 2.200 evrov z vsemi dodatki. Kako recimo danes lahko postane človek direktor Petrola? Verjetno z znanjem in izkušnjami. To morate pa vprašati gospoda Svetelška (Aleksandra, op. a.), kako je pristal tam. Mislite, da lobiranje, poznanstva, neformalne vezi, v tej družbi niso popolnoma nič pomembne? Absolutno so pomembne. Samo to morate vprašati tiste ljudi, ki lobirajo. Vi ste članica združenja Yes. O tem združenju se je izjemno veliko govorilo. Gre za neke nove perspektivne menedžerje. Gre za tipično nekih ljudi, ki imajo nek skupen interes. Jaz nisem članica združenja Yes in nikoli nisem bila in nikoli nisem bila povabljena v to združenje. Tako da vam težko rečem, kako ta sistem mreženja in vse to poteka. Spomnim se posnetka, kos ste prihajali lansko leto avgusta na zabavo gospoda Senice (Mira, op. a.), ki ga je organiziral za člane združenja Yes. Res je, gospod Senica me je takrat povabilna to srečanje in sem se ga z veseljem udeležila, ker gospoda Senico zelo cenim in cenim tudi ljudi, ki so člani združenja Yes. Mislim, da se to pri nas premalo poudarja, da so uspešni in mladi ljudje naredili svoje združenje in da se jim da premalo poudarka. Mislim, da so veliko naredili s svojim znanjem in da jih premalo uporabimo. Tam je bilo veliko število tudi drugih ljudi, ne samo članov združenja Yes in ne vem, zakaj ne bi šla na tako srečanje. Ampak prej ste rekli, da nimate stikov z njimi, da ne poznate, kako funkcionirajo. Takrat v tistem večeru, je to edinkrat, ko ste se družili skupaj? Absolutno. To je edinkrat. Nekaj članov poznam, ne vem pa kako funkcionirajo v združenju Yes. Gospoda Nabergoja (Andreja, op. a.) sem srečala pred pol leta prvič tukaj, v pisarni predsednika vlade. Kakšni odnosi so med vami, gospodom Senico, gospo Kresal (Katarino, op. a). So to tudi zasebni odnosi? Naši odnosi so korektni. Smo znanci, ki se sem in tja tudi kdaj podružimo, ko nanese prilika. Ampak več kot to pa ne. A. Me. Ste bili na jahti...JA....Pa ne veste od koga je...NE...IN ME NE ZANIMA......V tej vladi je cel kup kriminalcev...Organi pregona pa preganjajo reveže...Poden....Laž,kraja,zavajanja to so vrednote te vlade...Banda se pravi, vzela je kredit za 350k, a zdaj ne ve, kdo obnavlja hišo. niti čigava je jahta. če ji je tako vseeno za 350k €, da niti tega ne ve, se bojim, da ni primerna za tako visoko javno funkcijo. verjetno potem še marsičesa drugega ne ve, npr. kam grejo proračunski milijoni, itn. sramota. Gospa dejansko ni lagala v tem intervjuju. Novinar ji je z butastimi vprašanji omogočil, da ji to tudi ni bilo potrebno. JAHTA NA LIZING RAVNO POMENI, DA NISI LASTNIK dokler ne odplačaš. Nadalje HIŠO JI JE OBNAVLJALA HČERINSKA DRUŽBA VEGRADA:). Pahor komaj preživi s 3000 EVR, vodja njegovega kabineta je skromna delavka, ki komaj da dobi 350.000 evr kredita. Kako se mi smilijo reveži, verjetno bodo morali na socialno po enkratno pomoč, da si bodo lahko kupili ozimnico in premog za ogrevanje.+ 5 glasov Državni proračun, zdravstvena blagajna in pokojninski skladi so tisti, ki so najbolj na udaru in so dobesedno izpraznjeni. Ves ta denar je nekomu vzet, da bi se ga nekomu dalo in to brez slehernega jamstva za vračilo. Zardi tega smo pod nujno uvedli davek na nepremičnine, tudi na prvo in edino nepremičnino, vendar ves ta denar od tega novega davka bo šel po isti ali pa po še hujši poti v tujino, v tuje banke... Po moji grobi oceni, takšnih kreditov je v naši državi za okrog dvajset petdeset milijard EUR in ni teoretske možnosti, da bi bili povrnjeni. Propad bank je neizogiben. S tem pa tudi države. Zakaj pravosodje ne reagira, saj je dobesedno že prepozno. Biti ali ne biti, to je sedaj vprašanje!? n razkrila se je še ena klika: KLUB 11. "Lobistični klub" katerega člani oz sodelavci sta tudi Miloš Čirič (bivši svetovalec predsednika Kučana) in novopečeni člani protikorupcijkse komisije ex-novinar Dnevnika Rok Praprotnik. In še in še ... Član protikorupcijske komisije je sodelavec lobistične klike??????? In celo prizna, da se udeležuje srečanj in deba tega kluba. Bojkot volitev ni rešitev. Rešitev je javno soočenje javnih oseb, tako kot je bilo to storjeno včeraj v oddaji TV1. Državljani moramo zahtevati, da se vsakega politika, nadzornika, sekretarja, direktorja itd...opiše, zasliši, preveri...predvsem je dolžan govoriti resnico. Vsekakor se vsi veselimo bogatih državljanov, a ne na račun goljufije, sprenevedanja, korupcije, kartela....Državni uradniki so javne osebnosti 24 ur in pravica volilca je vedeti. Kaj danes državljan ve o višjih sodnikih, tožilcih in policistih...razen afer.Afere se ne smejo dogajati, ker škodijo ugledu in redu.Pri denarju se vsaka ljubezen neha.Zakaj bi bili politiki in uradniki zaščiteni v korupciji, špekulaciji,lažeh ? Zakaj ni harabuke na Penkove besede o protikorupcijski komisiji? Boštjan Penko - prvi šef te komisije javno prizna, da so komisijo ustanovili izključno iz kozmetičnega razloga in da je bil on nastavljen na položaj namesto prvoizbranega kandidata "da ne bi bilo vse skupaj preveč nazorno" in da mu je bilo naročeno, naj "dela tako, da nič ne dela". In če so tako ustanovili to komisijo, potem obstaja 99.99999999% verjetnost, da so bile s takšnim namenom ustanovljene tudi druge nadzorne institucije: UVK, ATVP, Varuh ČP, Potrošniški urad itd. In nastavljeni poslušni ljudje tudi še kam drugam: v policijo, tožilstvo, sodišča itd. To je še bolj šokantna novica od včeraj kot pa samo premoženje gos. Dimic. In to, da imamo neke lobistične klike v stilu prostozidarjev, ki potem, ko pridejo položaja skrbijo le zase in svoje pajdaše iz klike. Včasih sem mislil, da je rešitev v sprtju teh klik - če jih spreš med seboj, se bodo same med seboj uničile. a očitno je pokvarjenost in pohlep tako velik, da se v primeru ogroženosti povežejo med seboj za določen obrambni namen in strnejo vrste proti nam, državljanom! Čas je, da se vrne Janša. In počisti ta Avgijev hlev, ki so ga zasvinjali Pahorjevi telebajski. ne bojkot, predčasne volitve!!! vse te javne funkcionarje (ki delajo v dobro človeka...) pa naj vzamejo pod drobnogled ustrezni organi pregona in dokler se jim ne dokaže nedolžnost, naj se jim prepove opravljanje javnih funkcij. in njihovim partnerjem. sej se da iztrebit to nesnago, samo če se hoče! Nisi slišal, kaj je Penko povedal? Organi pregona delajo po navodilu teh elit. Odstranili bodo le kak moteč element znotraj lastnih klik. Kaj več pa ne. Penko pa dela za Zidarja, ki je del teh klik. Tudi Penko je v dreku do grla, a se dela lepega. Dimiceva je kriva, a je mala riba in je le dim, ki bo zakril Jankovićeve 100x večje tatvine. Tega se ljudje ne zavedajo. Jankovič tudi uničuje slovensko kulturo. Btw, a kdo ve, zakaj je Janković včeraj zapustil studio Pogledov? Nič ni bilo napovedano, da ga bo - ponavadi to povejo, če mora kdo predčasno oditi. So mu popustili živci? Haha, 2200 neto, pa je dobila 350000 kredita, tako kot reče, kot vsak drugi državljan, brez vez v NLB. Hahaha....sej oni v oddaji je lepo rekel, neiskreni in cinični odgovori odgovori. Ženska, pa kdo bi temu verjel kar si novinarju nalagala? "SCT je z zemonskim sporazumom izločil domačo in tujo konkurenco" Seja komisije spet odpovedana 15. oktober 2010 ob 12:58 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik preiskovalne komisije za gradnjo avtocest Rado Likar se sprašuje, ali se poslancem ne zdi vredno, da bi raziskali kartelna dogovarjanja. Seja komisije je bila zopet odpovedana. Po njegovih besedah so morali sejo, na kateri naj bi zaslišali predsednika uprave SCT-ja Ivana Zidarja in generalnega direktorja Primorja Dušana Črnigoja, ponovno preložiti zaradi odsotnosti Zidarja in zaradi nesklepčnosti. Seja je tako prestavljena na 11. november. Komisija nesklepčna, Zidar odpovedal pričanje "Opravičili so se vsi člani komisije oz. njihovi namestniki, poslanci iz strank SD-ja, DeSUS-a, SLS-a in SNS-a," je pojasnil Likar in opomnil, da poslanca SLS-a in SNS-a nimata nadomestnega člana. Zidar, oz. v njegovem imenu odvetniška pisarna Kozinc, pa se je opravičil, ker se mora Zidar tega dne udeležiti nepričakovanega in neodložljivega sestanka na Dunaju, je povedal predsednik preiskovalne komisije Rado Likar. Likar: Plačevali smo milijarde evrov za kartelna dogovarjanja "Podobno se je zgodilo že prejšnjič, ta seja je bila namreč odpovedana že drugič," je spomnil in se vprašal, "ali se nekaterim poslancem ne zdi vredno, da bi raziskali ta kartelna dogovarjanja pri gradnji avtocest, za katerega smo davkoplačevalci plačali milijarde evrov." Poudaril je, da po dosedanjih pričanjih sploh ni več dvoma o tem, da je t. i. zemonski sporazum obstajal. "Dosedanja pričanja tudi dokazujejo, da je posledica zemonskega sporazuma izločanje tuje konkurence. Huda posledica tega sporazuma je, da so med domačimi izvajalci bili dogovorjeni in določeni odstotki del na avtocestnem programu," je prepričan Likar. "Povsem izločena je bila tudi domača konkurenca, tako da neko malo ali srednje domače podjetje ni moglo prerasti v večje, saj si je SCT na osnovi tega sporazuma zagotovil prevladujoč položaj v Sloveniji za več kot desetletje. Izločil je torej tako tujo kot domačo konkurenco," je na koncu dodal Likar. Komisija naj bi zaslišala 35 prič Komisija, ki ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi gradbenih investij na področju gradnje avtocest in objektov gospodarske infrastrukture, financiranih iz državnega proračuna, se je prvič sestala konec lanskega leta. Na seji konec marca so se člani odločili, da bodo zaslišali 35 prič, med njimi nekdanje ministre za okolje, kmetijstvo in promet ter odgovorne na Darsu in gradbenike. Julija so zaslišali prvi dve priči. Na septembrskih sejah so priče že potrdile, da so se slovenski gradbinci leta 1999 na Zemonu dogovorili o sodelovanju pri gradnji slovenskega avtocestnega križa. Ana Mavsar, Katja Pirnat Namesto da bi jih preiskovali, jim posle rihtajo... iz tega je jasno razvidno, da je Pahor pomemben igralec v tem našem organiziranem gospodarskem kriminalu... Ne samo da bo Lepi Borut Zidarju zrihtal posel, še garancije mu bo dal za njih. Ki jih pa bomo po vnovčenju prej ali slej plačali davkoplačevalci... Res je, kaj naj si človek še misli drugače, če pa politika Zidarja ščiti bolj kot človeško ribico? Zamerili smo Janševi vladi, ker se je Zidarju vsak posel preplačalo, da je groza, aneksi na aneks, sedaj pa kljub vsem ugotovitvam in dokazom, pa še zmeraj mu rihtajo posle? No comment! No, in Zidar bo kljub temu dobiu garancijo za posel v Libiji. Kot v pravljici! kaj ste se spravili na ubogo punco. a bi se vi radi znašli v situaciji, da morate mesečno odplačevat več kredita, kot imate plače, dodaten zaslužek je pa samo ena najemnina? če že borat ne preživi s svojim denarjem, kako naj šele ona? Janša zgleda sploh nau rabu kampanje na naslednjih volitvah... :D+ 5 glasov komunistični manifest, točka 1 - potrebno je pokrasti VSO PRIVATNO LASTNINO. Potem pa imate, Križanič z mizerno plačo zdravstvenega ministra si lasti svojo jahto, ljudje, ki oddajajo boga stanovanja za 700 Eur/mesec dobijo 350.000! EUR kredita, in počitnice preživljajo na jahti.... Vse to je politična mafija, levaki so že v osnovi zločinci - perejo slovenski narod že skoraj 70 let in kradejo narodu na tak prefinjen način, da mali človek tega sploh ne vidi. Dragi moji samo pesti držite, da ti dve leti njihove vladavine čim hitreje mineta, da jim zmanjka časa za popolno krajo države. Itak vejo,da je to njihov zadnji mandat in da je to njihova edinstvena priložnost, da si nagrmadijo kolko gre. Potem je pa največja odločitev ljudstva, pretehtane možnosti in visoka volilna udeležba in mogoče nam bo uspelo.!!!!!!!!!!+ 3 glasovi Nove politike lahko dobimo iz civilnih organizacij, npr. iz kroga Nove revije in od drugod. Samo je treba biti previden, da ne bodo koga lansirali iz udbomafije! Gledati novim politikom takoj od začetka pod prste! Janša ima zelo velike zasluge za osamosvojitev in naj v politiki ostane. Sicer pa je bil po mojem najboljši slov. politik dr. Jože Pučnik.+ 2 glasova Umrl je akademski slikar Marijan Tršar 1922-2010 19. oktober 2010 ob 16:17 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V 89. letu starosti je v ponedeljek v ljubljanskem kliničnem centru umrl akademski slikar Marijan Tršar, ki je bil med drugim več let profesor na ljubljanskem ALU-ju. Tršar se je rodil 17. februarja 1922 v Dolenjskih Toplicah, potem ko je najprej vpisal študij umetnostne zgodovine, je prestopil na Akademijo za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani, kjer je leta 1951 diplomiral pri profesorju Gojmirju A. Kosu in zatem končal še grafično specialko pri Božidarju Jakcu. Leta 1979 je postal redni profesor na ALU-ju, istega leta pa je na beograjski univerzi končal tudi magisterij iz umetnostne zgodovine. Skupinska sodelovanja in samostojno delo Sodeloval je na mnogo skupinskih razstavah in bienalih doma in na tujem ter imel več kot 50 samostojnih razstav. Kot umetnostni zgodovinar in teoretik pa je objavljal v revijah Sodobnost, Sinteza, Dialogi, za radio in televizijo pa je pripravljal problemske scenarije s področja likovne umetnosti. Kot član prve modernistične Skupine 53 pri nas je leta 1953 razstavljal v Moderni galeriji v Ljubljani, potem še v Beogradu in Zagrebu. Sprva se je posvečal predvsem grafiki, nato oljni tehniki in akvarelu. V slikarstvu in grafiki se je iz začetnega realizma, prek ekspresivnejših, analitično-kubističnih smeri povzpel do osebno oblikovnih rešitev in se po zgledih italijanske ter francoske moderne približal abstrakciji, ki ji je našel današnjo avtorsko razpoznavno poetiko. Izvedel je tudi več dekoracij v freski, grafitu in mozaiku. Likovna teorija, Tisnikar in Kandinsky V šestdesetih letih se je začel ukvarjati z likovno teorijo, kritiko in literaturo. Napisal je več knjig: potopisov, zgodb za otroke, likovnih razmišljanj, esejev, črtic in pesniško zbirko. Napisal je tudi več monografij slovenskih slikarjev in kiparjev. Je avtor prve monografske študije o slikarstvu Jožeta Tisnikarja (1972) in knjige Vasilij Kandinsky - slikar in teoretik: Rojstvo abstraktne umetnosti (1997). L. Š. V prispevku žal ni omenjena izkušnja treh taborišč, ki jo je Tršar popisal tudi v knjigi Dotik smrti http://www.nova-revija.si/vmchk/leposlovje/dotik-smrti.html Dotik smrti Za Marijana Tršarja (1922), slikarja, magistra umetnostne zgodovine, pisatelja in publicista, kritika in likovnega teoretika, bi lahko rekli, da je ves čas stopal ob črti ločnici med življenjem in smrtjo. Tršar je slikar svetovnega formata, znan, priznan, nagrajen in večkrat odlikovan. Manj znano pa je, da je obremenjen s strahotno izkušnjo treh taborišč (Zagreb – 1941, Gonars – 1942, Teharje – 1945). Pisatelj je toliko let po dogodkih zmogel popisati in strniti lastne izkušnje iz treh različnih taborišč v bogatem, dramatičnem, literarnem jeziku ravno v pričujoči knjigi z naslovom Dotik smrti (2000), zaradi česar je knjiga še posebej dragocena. Preživel Teharje, ker je bilo njegovo delo všeč udbovskemu časniku. Zamolčanje njegove izkušnje s taboriščem sem opazil že pri večernem Dnevniku RTV SLO. Zakaj? Naj počiva v miru! V Ljubljani je v ponedeljek v 89. letu starosti umrl akademski slikar Marijan Tršar. Čeprav je v mladosti preživel tri „taborišča smrti“: ustaškega v Zagrebu, fašističnega v Gonarsu in komunističnega v Teharjah, je končal likovno akademijo, postal tam profesor in eden najvidnejših sodobnih slikarjev. Bil je tudi likovni teoretik, kritik in pisatelj. Marijan Tršar se je rodil 17. februarja 1922 v Dolenskih Toplicah. Tam je začel osnovno šolo. Spomini na rojstni kraj in otroštvo se zrcalijo v treh knjigah, ki jih je namenil najmlajšim. Oče, davčni izterjevalec, se je neprijetnega dela rešil s tem, da je sprejel novo službo v glavni carinski upravi v Ljubljani. Tako je Tršar končal osnovno šolo v mestu in se zatem vpisal na klasično gimnazijo. Od leta 1937 je bil v slikarski šoli pri Božidarju Jakcu. Sodeloval je pri Katoliški akciji in v skupnimi mladih umetnikov, ki so jo poimenovali Krog. Na začetku vojne se je kot dijak prostovoljec javil v kraljevo vojsko, ki je hitro razpadla. Tako je za kratek čas pristal v ustaškem taborišču v Zagrebu. Zatem je nadaljeval gimnazijo in risarsko šolo pri Goršetu. Sledila je internacija in zapor v Gonarsu, kjer se je zbližal s Francetom Balantičem. Taboriščne dneve je izkoristil za risanje. Po vrnitvi na prostost je opremil knjigo Balantičevih pesmi. Ob koncu vojne se je umaknil na Koroško, od koder so ga odpeljali v Teharje. Tako se je znašel še v tretjem taborišču, iz katerega ga je rešilo risanje. Bil je v čakalnici za smrt, njegov največji greh pa je bila Balantičeva zbirka pesmi. Udbovec, ki se je navdušil nad njegovimi slikami, je poskrbel za to, da so ga prestavili iz skupine, ki je bila določena za likvidacijo. Spomine na strahote taborišča je popisal v „Dotiku smrti“. Tršarjeva soba v zavodu sv. Stanislava Tršarjeva soba v zavodu sv. Stanislava Po vojni je Marijan Tršar končal Akademijo upodabljajočih umetnosti in zatem še specialko pri Jakcu. Pozneje je postal profesor na omenjeni akademiji, ob tem pa napravil še magisterij iz umetnostne zgodovine v Beogradu. Marijan Tršar je kot likovni umetnik začel z risbo in grafiko, pozneje se je posvečal še oljni tehniki in akvarelu. Kot navajajo poznavalci se je v se je iz začetnega realizma, preko ekspresivnejših, analitično-kubističnih smeri povzpel do lastne izrazne „smeri“ in se po zgledih italijanske ter francoske moderne približal abstrakciji, ki ji je našel današnjo avtorsko prepoznavno poetiko. Med njegovimi deli najdemo tudi freske, poslikave v zgrafit tehniki in mozaike. Prizadeval si je za to, da bi moderni tokovi prodrli tudi v cerkveno umetnost. Ob tem je z velikim zanimanjem spremljal mozaične poslikave jezuita Ivana Marka Rupnika. Tršar se je v šestdesetih letih začel ukvarjati z likovno teorijo in kritiko. Na vseh teh področjih je zapustil bogat opus, čeprav je povojna oblast do današnjih dni poskrbela, da je ostal v ozadju, ker ni bil „naš“. Sodeloval je tudi v različnih oddajah Radia Ognjišče, v zavodu Sv. Stanislava pa hranijo njegov ciklus risb in grafik iz Gonarsa in Teharij. Ne spreglejte: * [ 21.10.2010 ] Nemški predsednik: Krščanstvo v Turčiji ima dolgo izročilo * [ 20.10.2010 ] 24 novih kardinalov * [ 20.10.2010 ] Umrl je Marijan Tršar * [ 17.10.2010 ] Video: IX. Ritem Duha navdušil * [ 16.10.2010 ] Sinodalni očetje v osnutku zaključnega sporočila sinode pozivajo k medverskemu... * [ 15.10.2010 ] Papež poziva k zaščiti človeškega življenja in družine * [ 15.10.2010 ] V rudniku je bilo 34 ljudi! * [ 15.10.2010 ] Mednarodni dan bele palice * [ 15.10.2010 ] 15. oktober - svetovni dan kmetic * [ 14.10.2010 ] Rešenih vseh 33 čilskih rudarjev * [ 13.10.2010 ] Konec trpljenja za čilske rudarje? * [ 12.10.2010 ] Predstavili papeški svet za novo evangelizacijo * [ 11.10.2010 ] Prvi krog postregel s 134 župani * [ 10.10.2010 ] V mestnih občinah rezultati za zdaj kažejo na uspeh sedanjih županov * [ 10.10.2010 ] Papež odprl zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod Marjan Tršar Iz Wikipedije, proste enciklopedije Skoči na: navigacija, iskanje Marjan (tudi Marijan) Tršar, slovenski slikar, umetnostni zgodovinar, pedagog in pisatelj, * 17. februar 1922, Dolenjske Toplice, † 18. oktober 2010, Ljubljana. Vsebina [skrij] * 1 Življenjepis o 1.1 Povojno življenje * 2 Literarna dela o 2.1 Avtobiografiji * 3 Nagrade [uredi] Življenjepis Tršar se je rodil v družino finančnega stražnika in se je že v mladosti posvetil umetnosti. Njegovo prvo delo je bila poslikava okna v kapeli topliške cerkve. Od leta 1937 do začetka vojne je obiskoval slikarsko šolo pri Božidarju Jakcu, ki mu je ocenjeval risbe in grafike ter mu svetoval, kako nadaljevati. V gimnaziji je z risbani opremil tudi knjigo pesmi Franceta Balantiča. Maturiral je leta 1940, ob izbruhu druge svetovne vojne v Jugoslaviji pa se je aprila 1941 prostovoljno javil v kraljevo vojsko, s katero je poraz dočakal v Zagrebu. Ustaši so ga skupaj s soborci internirali v taborišče v Zagrebu, kjer je prvič izkusil grozote taborišč. V ustaškem taborišču je preživel en dan, nato pa je bil izpuščen. Po vrnitvi iz taborišča se je vpisal v risarsko šolo k Francetu Goršetu. Kasneje so ga Italijani internirali in ga zaprli v taborišče Gonars, kjer je ostal zaprt do italijanske kapitulacije. Med bivanjem v taborišču je grozote internacije upodobil v mnogih risbah in grafikah. Po vojni so ga kot nasprotnika komunističnega režima zaprli v taborišče v Teharjah, kjer je ostal do 28. avgusta 1945. Med svojim bivanjem v taborišču ga je udbovski častnik Miran Tratnik rešil gotove smrti, ker je videl njegove slike iz Gonarsa in ga je dal premakniti iz barake C, ki je bila nekakšna »čakalnica« za likvidacije, v barako B. Po prestavitvi si je Tršar pridobil zaupanje paznikov tudi tako, da je portretiral vojake in tudi častnike. [uredi] Povojno življenje Po vojni se je Tršar vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti, kjer je leta 1951 diplomiral. Leta 1953 je pri rektorju Akademije, prof. Gojmiru Antonu Kosu opravil tudi grafično specialko. V zgodnjih poštudijskih letih se je Tršar največ ukvarjal z risbo in grafiko, kasneje pa se je vključil tudi v t.i. »Grupo 53«. Ta skupina si je prizadevala, da bi slika postala samostojen in ne več realistično zasnovan likovni organizem. V duhu usmeritve te skupine je Tršarjeva motivika v posameznih dekadah njegovega umetniškega ustvarjanja obsegala predvsem tihožitja, pokrajine, ter figuraliko v interieru, zlasti psihološko usmerjeni avtoportreti. Abstrakcija se je v Tršarjevem opusu porajala postopoma, velik vpliv nanj pa je imel utemeljitelj abstraktnega slikarstva Vasilij Kandinski. Slikarstvo tega ruskega modernističnega slikarja je Tršar namreč spremljal in analiziral že na Akademiji, to pa je bila tudi tema njegove magistrske naloge. Med leti 1961 in 1965, ko je bil zelo izstopajoč cikel v Tršarjevi umetnosti ponovno grafičen, je že nakazoval njegove težnje h kasnejši abstraktnosti. Njegovo tematsko izhodišče je bilo sicer še vedno v realnosti, le da ne več v figuraliki, temveč v znamenjih iz okolja (kamnoseška znamenja, dotrajane ograje, razpadajoče cerkvene rozete), ki jih je prevajal v razmeroma abstraktne likovne organizme z reliefno obdelavo površin. Po svojem grafičnem obdobju se je Tršar usmeril predvsem v slikarstvo, ki je postal zanj najbolj značilen medij. Tudi v slikarstvu je izhajal iz narave. Najpogosteje je njegov motiv panorama. Svoje slike panoramskih razgledov pa je pogosto poenostavljal in preurejal vse do abstrakcije. [uredi] Literarna dela Tršar se je ukvarjal tudi z likovno teorijo in kritiko. Napisalje več knjig in več TV scenarijev o likovni problematiki ter nekaj monografij o slikarjih in kiparjih. [uredi] Avtobiografiji * Otroštvo * Dotik smrti [uredi] Nagrade * Jakopičeva nagrada (1993) * Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (1996) - za delo in ustvarjalnost na področju likovne umetnosti ter za zasluge pri ustvarjanju dobrega slovesa ljubljanske Akademije za likovno umetnost Foto: Čista lopata - Obtoženci ob prihodu na sodišče molčali Leto dni po aretacijah zadeva na sodišču 22. oktober 2010 ob 09:15 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je pravkar začelo sojenje v aferi Čista lopata. Ivan Zidar, Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak so že prispeli na sodišče. Na sodišče je sicer prvi prispel Ivan Zidar, nato pa v spremstvu odvetnikov ločeno Dušan Černigoj in Hilda Tovšak. Obtoženci so ob prihodu molčali. "Ne dajem izjav," je na vprašanje, kako se bo branila na kratko odgovorila Hilda Tovšak. Skupaj osem obtoženih se na sodišču sicer zagovarja zaradi suma kaznivega dejanja dajanja podkupnine v zameno za posel. Spomnimo. Ivan Zidar (SCT) in Dušan Črnigoj (Primorje) naj bi se dogovarjala o tem, kako izkoristiti ugodno poslovno priložnost, ki se je obetala v zvezi z gradnjo novega letališkega stolpa na letališču Jožeta Pučnika. Zidar naj bi se o tem posvetoval tudi s svojim podrejenim, nato pa naj bi se Zidar in Črnigoj dogovarjala o primerni nagradi za Tomaža Žiberta, zaposlenega na Kontroli zračnega prometa. T naj bi zahteval, da se kot podizvajalca pri gradnji stolpa angažira njegovega svaka, ki naj bi tako dobil posel povezan z električnimi napeljavami. V zameno naj bi Žibert obljubil, da bo strokovna komisija naročniku javnega naročila gradnje stolpa kot najugodnejšega ponudnika svetovala partnerstvo SCT-ja in Primorja. Hkrati naj bi Žibert, v zameno za denar, enako obljubil tudi Vegradu in Hildi Tovšak. Poleg omenjene, najbolj izpostavljene trojice, nekdanje prve upravnice Vegrada Hilde Tovšak, prvega moža SCT-ja Ivana Zidarja in predsednika uprave Primorja Dušana Černigoja, bodo pred sodnike stopili tudi Tomaž Žibert, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Srečko Gabrič in Ivan Kroflič. Več sledi. Imam občutek, da ne bo zaporne kazni ampak samo neka simbolična denarna kazen, pa mogoče kak mesec pogojne. In potem vsi obtoženci, tožeči in sodniki skupaj na pivo. Sodnik in eksekutor v eni osebi na enem mestu!!! Še prej pa naj preverijo koliko vikendov in hiš je bilo zgrajenih med gradnjo šentviškega predora in slovenskega avtocestnega križa!+ 7 glasov Vlade so njihov manager, tožnik in sodnik. Ali je pričakovati, da bo kdo obsojen?+ 2 glasova NLB dajala ogromne miljonske kredite gradbincem, ki jih sedaj ne vračajo. S temi krediti so zgradili nepremičnine in plačali provizije političnim botrom, ki imajo v kremplijh slovensko državo in oblast. Te iste kredite bomo odplačali davkoplačevalci, z dokapitalizacijo 240 miljonov EUR. Svinjarija. Za oblast je to vse legalno. Nobeden ne odgovarja, ne polaga računov, zakaj ti krediti niso bili ustrezno zavarovani. Poleg tega smo pa še preplačali avtoceste za najmanj MILJRADO eur. Sedaj pa ni denarja za upokojence in delavce. Tega pa nobeden ne raziskuje. Ni dovolj pomembno, ali ne ? Naj jim dokažejo že enkrat vsa kazniva dejanja, ki jih ni malo, potem v arest za dolgo ali pa na prisilno delo, da bodo spoznali bedo na lastni koži ! Lopovi nesramni in brezsrčni, saj ne bodo prav nič odnesli s sabo na oni svet, tudi faraoni so morali pustiti vso bogastvo na tem svetu, da so ga potem drugi razgrabili. Bo pa za njih še zelo hudo, ker Mati Narava poskrbi za takšne lopove, kazen pa je hujša od vseh sodnih obsodb !!! Foto: "Slovenija razbremenjena in osvobojena navzočnosti tuje vojske" Pred 19 leti iz Slovenije odšel zadnji vojak JLA-ja 25. oktober 2010 ob 11:02, zadnji poseg: 25. oktober 2010 ob 19:13 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V noči na 26. oktober 1991 je iz koprskega pristanišča odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske. S tem je bil sklenjen proces osamosvajanja Slovenije. Gre za dan, ki bi si zaslužil postati tudi državni praznik, je na slovesnosti v mariborski kadetnici dejal takratni namestnik poveljnika milice Boris Žnidaršič, saj je "neizbrisno zaznamoval slovensko nacionalno samopodobo in se trdno zasidral v nacionalno zavest Slovencev". "Jugovojska" odplula na Venusu Suverenost naroda in države je bila na ta dan izpolnjena ob 23.45, ko se je na malteški trajekt Venus vkrcal zadnji jugoslovanski vojak, je spomnil Žnidaršič. Poudaril je, da smo Slovenci s tem postali popolni gospodarji na svoji zemlji, razbremenjeni in osvobojeni navzočnosti tuje in osovražene vojske ter s tem opazovalcev Evropske unije. Na slovesnosti, ki jo pripravila Zveza veteranov vojne za Slovenijo, je govoril tudi njen predsednik Janez Pajer, ki je poudaril, da je bila "zmaga veličastna, poraženec pa izjemno močan vojaški stroj JLA-ja, ki je pred 19 leti klavrno zapuščal Slovenijo". Prispevek k zmagi je bil vseslovenski, zato bosta zveza veteranov in Zveza policijskih veteranskih društev Sever slovesnost vsako leto pripravila v drugem kraju. Slovesnosti sta se udeležili tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in obrambna ministrica Ljubica Jelušič, medtem ko predsednika države Danila Türka ni bilo in je zbrane nagovoril v pismu, v katerem je med drugim zapisal, da je bil odhod JLA-ja "vrh osamosvojitvene gore", dogodek pa velikega pomena, "ki ne sme biti nikoli pozabljen". Začelo se je na Brionih, končalo v Kopru Postopek odhoda JLA-ja iz Slovenije je bil dogovorjen na Brionih, kjer so potekala pogajanja med Jugoslavijo, Hrvaško in Slovenijo. Brionsko deklaracijo, ki je bila takrat sklenjena in podpisana, je slovenska skupščina potrdila 10. julija. V skladu z deklaracijo je bil za vsa neposredna pogajanja o podrobnostih umika pooblaščen poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Miran Bogataj. V igri je bilo več scenarijev in mogočih poti za umik zvezne vojske. Pogovarjali so se tudi o kopenskem umiku čez Madžarsko in o odhodu iz tržaškega pristanišča. Končna odločitev je padla na pogajanjih 18. oktobra v Ljubljani. Jugoslovanska vojska se je iz Kopra tako začela umikati 20. oktobra. Zadnji vojak pa je na ladjo, ki je plula pod tujo zastavo, stopil malo pred polnočjo 25. oktobra in po mednarodnem pravu tako zapustil ozemlje Republike Slovenije. V galeriji si oglejte fotografije umika jugoslovanske armade iz Slovenije. M. W., A. K. K. Kar sama po sebi se mi vsiljuje tudi primerjava, Demosova vlada je v dveh letih kljub precej težkim mednarodnim okoliščinam in agresivni politiki Beograda, dosegla v dveh letih, osamosvojitev, mednarodno priznanje in članstvo v ZN, umik JLA, sprejem demokratične ustave. Ta vlada pa je v dveh letih dosegla, da smo podpisali za Slovenijo škodljivo arbitražo s Hrvaško, zaradi katere bomo izgubili večji ali manjši del ozemlja, Slovenijo pa spravila v takšno finančno stanje, da menda ni zmožna plačevati niti članarine za ZN. Vsak daje rezultate po svojih sposobnostih in volji za delo v prid Slovenije, slov. naroda in slov. demokracije... @Franzz še kako res! Danes v Sloveniji lahko nemoteno deluje npr. general Milan Aksentijevič, ki je po BBC javno govoril, da je zagovarjal, da se Slovenijo zbombandira, češ, da so potrebni trši pristopi. No, za slov. sodišče to očitno ni bil ''dovolj močan dokaz''. Najbrž je pataloški lažnivec, ki ima fetiš lagati svetovni javnosti. In Aksentijeviča iščejo zaradi zločinov tudi na Hrvaškem. Reporter ravno danes poroča še o eni takšni cvetki Petru Damjaniču: Med vojno na Hrvaškem je bil Petar Damjanić tiskovni predstavnik vojnega hudodelca Milana Martića, danes pa živi v Ljubljani, dela na agenciji Kliping in vodi projekt dopolnilnega pouka v srbskem jeziku za osnovnošolce. Mednarodno sodišče v Haagu je nekdanjega predsednika samozvane Republike Srbske krajine, Milana Martića, zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti pred tremi leti obsodilo na 35 let zaporne kazni. In za vrhunec ironije Damjanič je na naši FDV po vrnitvi v Slovenijo diplomiral na temo ''Mediji in vojna v bivši Jugoslaviji''. ''Odličen strokovnjak''. Velika zmaga je bila to nad ostanki titove armije ja. Če pogledaš nazaj, 50 let so partizani kupovali tanke, havbice ker so se bali nekih neprijateljev in zato dajali ene 30% jugo proračuna (namesto da bi nakupili s tem denarjem raji banane, kavo, cement, kavbojke) ter nato v par letih s tem orožjem vse razbili od Sarajeva, Hrvaške do Slovenije. Realnosti??? General Kolšek, ki je izročil Sloveniji ultimat naj bi imel ''zasluge'', da JLA ni udarila nazaj. Kaj naj šele jaz tebi rečem, če ti mene pozivaš k realnosti. JLA se je umaknila, ker se je Slovenija uspešno ubranila poskusu agresije JLA, ker se je bil Miloševič že poprej odločil za oblikovanje velike Srbije in mu Slovenija ni bila posebej v interesu, nadalje zato, ker ni bilo moč vojevati večje vojne na mejah Nata, ker je avg. 1991 propadel udar v Moskvi zoper Gorbačova, saj so bili v Beogradu povezani z vstajniki in so računali na spremembo politike SZ no, to o tretji najmočnejši vojski na svetu je hudo pretirana, ampak za jugo razmere je bila res dobro oborožena....tako dobro oborožena, da je sredi Evrope v 90.letih umiralo na desettisoče ljudi, podiralo infrastrukturo...cel civiliziran svet se je čudil kaj se dogaja na tem koncu Evrope. Danes pa se zagovorniki SFRJ in ponosneži na JLA zavzemajo zato, da bi kar vojsko ukinili. Isti (in njihovi somišljeniki), ki so hoteli razorožiti slovensko teritorialno obrambo. Slava osamosvojiteljem in slovenskemu narodu! Večina teh banditov se je vrnila. Kot civilisti seveda, tako da smo na slabšem kot prej. Državi ki so jo hoteli uničiti sedaj odžirajo službe,stanovanja, pokojnine in sejejo sovraštvo. Morda je bil umik izpeljan nekoliko pomanjkljivo, saj ni bilo manifestirano, da odhaja poraženec. Spominjam se, da je tedaj Vitomir Gros zahteval brezpogojno vdajo. Pred vsem bi pa morali nadzorovati umik, saj so barbaru načrtno povsem uničili vso opremo zgradb. SLO mora zahtevati reparacije kot pogoj za EU. Kako pa potem utemeljuješ dejstvo, da je Slovenija pod JJ najmanj zadolžena? Podatki so javno dostopni in ti predlagam, da si jih pogledaš! PS Meni in vsem ostalim, ki še znamo brati pa je jasno, da je JJ vlada bila prva, ki je poizkušala onemogočit tajkune. Zakaj ni šlo? Ja ker so vsi levičarji. Začnema pri Forumu 21 in končava pri seda aktualnem YES. Potem pa še nadgradnja 11. Ja, morda z barbarskim bombaridiarnjem, pa še to ni zihr. Vojna na balkanu v 90h je na vsakem koraku dokazovala presenetrljivo neučikovitost JHA kadra. Kako so se repenčili nekaj let (in nekaj dni) pred osamosvojitvijo. Izživljali so se nad civilisti, pošten spopad pa jim ni preveč dišal. Spomnite se samo, kako so se heroji proslavili v Vukovarju, Hercegovini, okolici Bjelovarja in povsod drugje, kjer so naleteli na resen odpor. Sicer pa je bila jugovojska, kot vsaka druga vojska, pač prava slika komunistične jugoslavije. In temu primerno je končala. Ah Srbi tipa Help in podobni, imate vi dovolj svoje mitomanije v vsej svoji zgodovini. ta zgodovina pa je stara 20 let in je dejstvo, da so na današnji dan srbski apetiti zapuščali Slovenijo! Bili so premagani, in to velja! Velik dan za Slovenijo!! Ne pozabimo, kdo je do zadnjega navijal za to, da Slovenija ostane v kriminalni tvorbi jugoslovanski! To je bil Milan Kučan in njegovi, nekateri še danes, po 20 letih, sedijo v parlamentu samostojne Slovenije! Zapomnimo si, kdo so bili izdajalci! Ne to je [mejo] ''zašuštral'' sam Kardelj, njegovi nasledniki pa so ''zašuštrali'' še preostanek. In še to Bavčar in Šrot= udbomafija, Bavčar je bil že leta 1992 torej še v času demosovega parlamenta oz. prve Drnovškove vlade povezan z udbovskim Saftijem iz Italije, ki je imel širok načrt divjega lastninjenja v Sloveniji. NLB pa je bila vseskozi, že v prejšnjem režimu banka za posle udbe in njene vzporedne ekonomije. In to je bila tudi pod Kramarjem, samo, da je kreditirala t.i. tovarišijski kapitalizem, ki ga je udbomafija vzpostavila preko koruptnega in nepoštenega lastninjenja v 90. in ki je v času krize pokazal vso svojo gnilobo. Poslovila se je Mara Kralj Lani je dopolnila častitljivih 100 let 22. oktober 2010 ob 19:53 Ljubljana - MMC RTV SLO V 102. letu starosti je umrla vsestranska umetnica Mara Kralj, slikarka, ilustratorka in filmska maskerka ter oblikovalka lutk, ki je celim generacijam otrok približala Zvezdico Zaspanko in Butalce. Med njenimi najbolj znanimi deli so ilustracije pripovedke Mojca Pokrajculja ter lutke za predstave Zvezdica Zaspanka, Ostržek, Butalci in druge, je poročala Televizija Slovenija. V ljubljanskem lutkovnem gledališču je bila nepogrešljiva skoraj pol stoletja, sodelovala je pri snemanju prvega celovečernega filma Na svoji zemlji, ustvarjala je tudi portrete in malo plastiko ter slikala na svilo. Umetniška družina Kraljeva se je 9. septembra 1909 na Dunaju rodila pesnici slovenske moderne Vidi Jerajevi (z dekliškim imenom Franja Vovk) in očetu violinistu Karlu Jeraju. (Mimogrede, Jeraj je bil od leta 1900 koncertni mojster dunajske Dvorne opere (pod vodstvom Gustava Mahlerja) in je koncertiral po mnogih državah Evrope. Po razpadu Habsburške monarhije se je preselil v Ljubljano in postal profesor violine na ljubljanskem konservatoriju. Skladateljsko je deloval kot aranžer, komponiral pa je tudi opero Lepa Vida (na Prešernovo besedilo)). Leta 1928 je Mara končala tehnično srednjo šolo v Ljubljani na oddelku za keramiko. Istega leta se je poročila s slikarjem, ekspresionističnem kiparjem in ilustratorjem Tonetom Kraljem. Poleg je bila pri nastajanju prvega slovenskega celovečerca Slikarsko se je izpopolnjevala v Parizu in Italiji, v oblikovanju filmskih mask in lutk pa v Pragi. Od leta 1947 je delala kot maskerka pri Triglav filmu. Med drugim je sodelovala pri prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Od leta 1952 je oblikovala lutke in maske v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Umetnosti rezbarjenja jo je naučil mož Tone, oblikovalsko pa je vse bolj razvijala svoj lasten rokopis. Njeno prvo delo so bile lutke za marionetno predstavo Obuti maček (1953). Sledile so štiri igre ročnih lutk z veseljakom Pavliho, za njimi pa spet poetični lesenjački na nitkah: Lenuh Poležuh, Srečni princ Oscarja Wilda in imenitni Ostržek, ki je navduševal gledalce na turneji po Zahodni Nemčiji (1960). Od zamisli do končne izvedbe je z lutkami opremila že omenjena Ježkovo Zvezdico Zaspanko in Butalce Frana Miličinskega, pa tudi Puškinovo Pravljico o Kralju Saltanu in še vrsto drugih. Ilustracije, portreti in mala plastika Slikala je tudi na svilo in za to likovno zvrst dobila prvo nagrado na mednarodni razstavi v Firencah, kar ji je omogočilo študijsko pot v Pariz. Kraljeva se je ukvarjala tudi z malo plastiko, posvečala se je ilustraciji, predvsem pa je znana kot portretistka. Ohranila se je vrsta njenih portretov v olju, med njimi je veliko otroških, v katerih se kaže njena enkratna sposobnost vživljanja v otroško dušo. Ta odlikuje tudi v petdesetih letih ustvarjene ilustracije mladinskih knjig - posebno znane so ilustracije Zvezdnih tolarjev in Mojce Pokrajculje - in izjemna bera njenih blago ironično stiliziranih lutk, marionet in ročnih lutk. Od leta 1991 je vodila slikarsko skupino Klub Arti na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Njeno delo ni ostalo neopaženo Za dolgoletno profesionalno delo na likovnem področju, zlasti na področju ilustracij mladinskih knjig in oblikovanje lutk, je leta 2001 prejela Župančičevo nagrado za življenjsko delo, za oblikovanje lutk pa so jo počastili tudi z najvišjo stanovsko Klemenčičevo nagrado. Lani so se njeni stoletnici poklonili tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana; na pravljičnem večeru je igralec Karel Brišnik interpretiral svojo Pravljico o metulju in svetilki, ki jo je Kraljeva ilustrirala pred desetimi leti. A. J. Kako lepo je pogledati človeka pri tako visoki starosti s takšno bogato življensko zgodbo. Spoštovanja vredno. pocivaj v miru. "Dokazov, pridobljenih s prisluškovanjem, skoraj ni mogoče ovreči" Demšar: Odvetniki v zadevi Čista lopata skušajo diskvalificirati posameznega kriminalista 29. oktober 2010 ob 15:45 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik društva kriminalistov Slovenije Jakob Demšar je dejal, da so zagovorniki obtoženih pričakovano problematizirali način pridobitve dokazov v aferi Čista lopata. "Znano je namreč, da dokazov, ki so pridobljeni z uporabo prikritih preiskovalnim metod, npr. posnetih pogovorov o kriminalnih aktivnostih med vpletenimi osumljenci, na sojenju skoraj ni mogoče ovreči." Dodal je, da obramba lahko problematizira ustreznost ocene dokaznega standarda, ki je bila podlaga za pridobitev ustrezne sodbe odredbe, "ni pa korektno, da poskuša to prikazati na način, ko je vse skupaj odvisno le od enega kriminalista, čeprav so v postopku zbiranja in preverjanja podatkov sodelovali številni kriminalisti, državni tožilci in preiskovalni sodnik," je zapisal Demšar. Še posebej so bili v društvu presenečeni, ker so pri tem skušali diskvalificirati posameznega kriminalista, ki je sodeloval v predkazenskem postopku. Demšar: Večina informacij je bila pridobjena iz drugih virov Demšar je poudaril, da problematizirajo izvor informacij, ki so bile pridobljene od policijskih informatorjev in so seveda lahko nezanesljive, a nič bolj niso zanesljive informacije, če jih zbere obramba in overi pri notarju. "Poleg tega je bila v tem postopku pridobljena večina informacij iz drugih virov, ki so očitno prepričali državnega tožilca in preiskovalnega sodnika." Po njegovih besedah bo vse to predmet preverjanja na sodišču. "Vemo, da se marsikateri sodni proces, na katerem se obravnavajo obtožbe za hude oblike gospodarskega kriminala ne konča z obsodilno sodbo, kar slabi občutek o dobrem delovanju pravne države. Prepričani pa smo, da zato niso največji krivci kriminalisti, kot bi lahko javnost sklepala iz izjav obrambe ob začetku razpletanja primera Čista lopata." Čeferin: Tajni sodelavec policije izmišljeni dokaz odnesel v Nemčijo Kot je znano, so zagovorniki Ivana Zidarja v aferi Čista lopata zahtevali izločitev dokazov, ki naj bi bili pridobljeni nezakonito, to so dokazi, ki so bili pridobljeni s prisluškovanjem. Tajni sodelavec policije naj bi namreč po besedah Zidarjevega odvetnika Aleksandera Čeferina na zahtevo enega izmed kriminalistov "izmišljeni dokaz" o nečednih poslih gradbenih direktorjev odnesel na nemško policijo, ta je nato obvestila slovensko policijo, obvestilo pa naj bi bilo po Čeferinovih besedah tudi podlaga za odredbo za prisluškovanje. A. Mu. Pa za vraga,sedaj vsi govorijo,kako so bili nezakonito zbrani dokazi,a ni bolj pomembno ali je bilo narejeno kaznivo dejanje ali ne!?Pri vsaki obtožbi se najde narobe postavljena vejica,potem se da vedno vse lopove oprostiti!Ne moreš verjeti! Človek ima občutek,da bogate prav prosijo naj kradejo,saj jih itak vsak malo boljši ali pa malo bolj pokvarjen odvetnik takoj reši vsake obsodbe!Kam pelje ta svet!? katastrofa... heh, pravna država... my ass!! ko bom velik, bom kriminalc, pa mi noben ne bo nč mogu. jooj, prejoj, kako brezrazsežna je človeška neumnost in sebičnost... zidar bi lahko odprl svoj humanitarni sklad in vsak mesec 3/4 svoje plače namenil ubogim... pa bi še vedno živel kot kralj... kaj neki mu bo denar, če ne ve več, kaj bi z njim... kaj mu bo 10 vikendov, 10 jaht, 4 jadrnice, 5 hiš, 3 firme, saj je vendar samo en človek... kaj ima od tega? samo ob zdravje je zaradi takega bremena... ljudje, ustavite se malo!!! Mrakobni Handke in njegovo zimsko potovanje h Karadžiću Pred izidom prve biografije Petra Handkeja 31. oktober 2010 ob 17:42 München - MMC RTV SLO Čez deset dni bo izšla prva biografija Petra Handkeja. Pisatelj in literarni kritik Malte Herwig je med zbiranjem podatkov obiskal tudi Radovana Karadžića in izvedel zanimivo anekdoto. Peter Handke pesmi Radovana Karadžića ni razumel. "Ta pa res piše kot medicinec," je komentiral snop zapiskov, ki mu jih je Karadžić leta 1996 podaril v svojem 'štabu' sredi neke vetrovne pustinje. Nekaj tednov pozneje je izginil. Handke je seveda znan tudi po svojem kontroverznem prosrbskem 'traktatu' oziroma popotniškem poročilu Eine winterliche Reise zu den Flüssen Donau, Save, Morawa und Drina oder Gerechtigkeit für Serbien (Zimsko popotovanje k Donavi, Savi, Moravi in Drini ali pravičnost za Srbe) in po sodelovanju pri peticiji za izpustitev Slobodana Miloševića. No, zadnjo je med drugim podpisal tudi nobelovec Harold Pinter. Handke si je za obisk Radovana Karadžića prizadeval iz več razlogov. Eden je bila želja, da bi prebral kakšno Karadžićevo pesem. Nekoliko ga je namreč motilo predstavljanje nekaterih balkanskih politikov kot pesnikov; medijsko predstavljanje, ki je pogosto ostalo brez dokazov. Spraševal se je, zakaj na primer bi verjel poveličevanju voditelja kosovskih Albancev Ibrahima Rugove kot učenca Rolanda Barthesa, ki govori brezhibno francoščino, kot 'balkanskega Gandhija' in kot ... pesnika, če pa še nobene njegove pesmi ni videl. Torej ... Kako je v resnici s Karadžićevim pesništvom? Drugi povod za željo po srečanju s Karadžićem je bila objava podatkov o pokolu v Srebrenici. Šokirali so ga in tedaj je Handke zapisal: "Kako je vendar možno, da nihče od nas tukaj ali, še prej, nihče od tistih tam, noben Srb, še ni ubil tistega, ki je za to odgovoren; to je vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžića, ki je pred vojno menda pisal celo otroške pesmice(!)? Kje je drugi Stauffenberg ali Georg Elser?" Trda vprašanja glede dogajanja na Balkanu 20. decembra 1996 je Peter Handke v spremstvu prijatelja Zlatka Bokocića, prevajalca Žarka Radakovića in nekega predstavnika založbe Suhrkamp prispel v Pale. "Človek želi vendar razumeti zgodovino, zato sem odpotoval tja. In še enkrat bi naredil isto," je povedal Handke. Ob srečanju je Handke Karadžiću podaril prevod svojega Zimskega popotovanja in razveselilo ga je, ker je Karadžić že vedel, da Handke ni še eden izmed sovražnikov srbskega naroda; vedel je, da Handke "Srbov ne vidi tako, kot jih vidijo osvajalci Lune" (Handke). Ko je med pisanjem Handkejeve biografije Malte Herwig v zaporu v Haagu obiskal Karadžića, je ta povedal, da mu je Handke postavljal zelo 'trda' vprašanja glede dogajanja na Balkanu. Handke Karadžića nikoli ni opravičeval in tudi ne pozabi povedati, da mu Karadžić kljub obljubi, da bo primera osebno raziskal, nikoli ni poslal odgovora glede usode dveh Bosancev, ki sta izginila v bližini Srebrenice in katerih sorodniki so Handkeja prosili za pomoč pri iskanju informacij o njiju. Leta 2006, ko se je Karadžić še uspešno skrival pod krinko potujočega zdravilca Dragana Dabića, je Handke zapisal: "Sodišče mora biti pravično. Pravično mora biti tako v Miloševićevem primeru, kot tudi - in tukaj še bolj nujno - v primerih Radovana Karadžića in Ratka Mladiča, pa tudi ko gre za sojenje muslimanskim mudžahedinom." Ja, v osebni zgodovini Petra Handkeja je veliko takih, pa tudi (vsaj na videz) dosti manj preudarnih političnih izjav. Malte Herwig jih je popisal mnogo in poskušal njihovo ozadje pojasniti tudi prek osebnih pogovorov s Handkejem. Ni dvoma, da bo knjiga Meister der Dämmerung: Peter Handke - Eine Biografie (Mojster somraka: Peter Handke - biografija) ena bolj odmevnih v naslednjih mesecih. Vsaj v deželah severno od nas. Polona Balantič, (po Frankfurt Allgemeine Zeitung) Zobec: Masleša je občudoval JLA Na plan so prišle sporne podrobnosti o Branku Masleši. 2. november 2010 ob 15:01 Ljubljana - MMC RTV SLO Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Branko Masleša je nasprotoval osamosvojitvi Slovenije in bil navdušen nad usmrtitvijo prebežnika, trdi ustavni sodnik Jan Zobec. "V času osamosvajanja je začel izredno grobo govoriti proti Sloveniji. Ob vsaki priložnosti je odpor kar vrel iz njega ... enkrat sem iz njegovih ust slišal tudi besedo, ki se je v javnosti v tistih dneh večkrat pojavila, da bo JLA 'tepihovala' Slovenijo," je za Reporter dejal Maslešev nekdanji sodelavec in sedanji ustavni sodnik Jan Zobec. Masleševo nasprotovanje slovenski samostojnosti je potrdil tudi Janez Brank, nekdanji sodnik na koprskem višjem sodišču. "Nasprotoval je osamosvojitvi in prav občudoval JLA - to najbrž izhaja iz njegove družine, ker je bil njegov oče vojaška oseba," je dejal Brank. Nasprotovanje slovenski samostojnosti pa ni edino sporno dejanje Masleše. V zgodnjih 80. letih preteklega stoletja je bil prisoten pri usmrtitvi prebežnika ene izmed vzhodnih socialističnih republik, ki je želel prečkati jugoslovansko-italijansko mejo. "Bil je ves navdušen nad tem, zdelo se mu je krasno, da je ubogega prebežnika vojak zadel prav v sredino čela. Tako se dela, je bil evforičen," je svojo izkušnjo z Maslešo opisal Zobec. Proti Masleševi kandidaturi tudi Zobčeva žena Zobčeva žena, vrhovna sodnica Barbara Zobec, je sicer pretekli četrtek predstavila protiargumente Masleševi kandidaturi, ki pa jih je ta, po besedah začasne predsednice vrhovnega sodišča Alenke Jelenc Puklavec, uspešno zavrnil, česar pa Zobec ni želel komentirati. Ali bo Masleša postal prvi vrhovni sodnik v državi, bo pravosodni minister Aleš Zalar sporočil v prihodnjih dneh, še piše Reporter. A. Č. Prijavi nap Srboslovenija here we come! Ne razumem kako je prišlo do tega, da je ta človek sploh prišel tako daleč do kandidature. Sicer pa taki ljudje so pod to vlado res referenca, saj drugega ni za pričakovati. Da bo pa imenovan na čelo vrhovnega sodišča kljub očitanim pa ne dvomim, še v večji posmeh "umrli" pravni državi. Uradniki slov. države, če vam je oz. vam slov. osamosvojitev in demokratizacija vsaj malo pomeni pomagajte razkrinkati kadrovsko politiko te vlade, ki postavlja na najbolj odgovorna mesta agente udbe in KOS-a. Odvzem državljanstva in pregon na Pale. Pa da vidimo tiste iz koalicije kako bodo branili kandidata, po mnenju neke režimske pisunke, brezmadežni kandidat. Ali bo postal vrhovni sodnik? Seveda, saj je "naš" in ima vse kvalitete, ki jih od "naših" pričakujemo! - bil je proti osamosvojitvi - v prejšnjem režimu je zvesto služil takratni ideologiji - 19 let je uspešno "spal" in čakal na svojo priložnost - oficirsko-komunistični predniki pa tudi niso za odmet... Ergo: BO. Andreas Legalizirani so bili tudi gulagi in nacistična taborišča. Če ne uradno pa s tajnimi akti totalitarnih držav. Da osvežimo spomin - meni se ne zdi čudno da se danes take stvari dogajajo. Vse frakcije stare LDS so naslednice ZSMS. ZSMS je v času vojne za slovenijo javno pozivala z letaki proti vsakršni obrambi proti JLA. Vsakemu ki ima pet pik je jasno da se njihova miselnost ni kaj dosti spremenila. Je pa res da če bi danes glasno govorili to kar misijo in delajo bi na volitvah gladko izgubili. Povprečen Slovenec še vedno ne misli da je neka ponovno re-integracijo z 'jugo' deželami boljša kot slovenska samostojnost. Ti ljudje to mislijo in delajo v to smer, in tudi zato rušijo državo na vseh ravneh, da bodo končno imeli razlog predlagati neko novo jugo zvezo. Masleša naj pove ali bodo sodbe res napisane v cirilici. Zelo je važno v kakšni pisavi in jeziku so napisane sodbe. Tudi zaradi tega smo se leta 89,90 in 91 uprli jugo banditom. Najbolj važno pa je da so napisane. Za vse ki so kršili zakon. Ti si najbrž kakšen golobradi jugović, ki danes občuduje na slikah na internetu tiste zarjavele JLA tanke T55 in pa umazane sivomaslinaste uniforme. Slovenci niso nikoli občudovali JLA... velika večina je iskala vse mogoče možnosti, da bi se izognili služenju JLA. Jaz sem bil ena zadnjih generacij, ki je morala služiti to smrdljivo cigansko srbsko vojsko in sem eno leto mladosti stran vrgel tam na jugu v zabačenem Gornjem milanovcu.... Veliki večini Slovencev je bila muka, ko so morali na odluženje JLA... nekateri so se tudi v zapečatenih krstah vrnili nazaj v Slovenijo... Pa dobr a smo tisti, ki se imamo za Slovence sploh še zaželjeni v tej državi? Če se kje organizira kakšna enota za zaščito Slovenske manjšine v Sloveniji naj sporoči... Ne vem, koliko vas je tukaj, ki imate osebne spomine na dneve pred osamosvojitvijo, žal, glede na nekatere komentarje zelo malo. No, jaz pa se tistih dni spominjam še zelo dobro in vem, da so še vedno na visokih položajih ljudje, ki bi bili takrat pripravljeni podpreti Zvezno vlado in JNA v njenih namerah. Komentarji v Ljubljanskem dnevniku nekaj tednov prej, torej po Pekrskih dogodkih so bili eni najbolj agresivnih in proti-osamosvojitvenih sploh. Podpis je bil Veno Karbone. Ali je šlo res za kasnejšega dolgoletnega svetovalca Kučana, ne vem. Sestanek, ki ga je imelo vodstvo LDS, je prav tako še vedno v arhivih.... in še in še. Pozivi v takratni Skupščini s strani tega vodstva so zabeleženi v arhivih RTV. Mešanje sedanjega stanja z nameni osamosvojitve pa so milo rečeno deplasirani. Vendar kljub temu rezultat dobrega desetletja pranja možganov. Andreas Ja, pajade. Četrta po stroških na prebivalca, po moči in organiziranosti pa predzadnja. Vsekakor pa prva po spolitiziranosti, tudi pred SSSR In večno natepavanje "dejstev" kako bi JNA lahko, če bi hotela "zmlela" Slovenijo in - prosto po Masleši - "tepihovala" Slovenijo! Vse to je rezultat desetletja in pol pranja možganov od strani ene politične opcije, tiste, ki je bila PROTI osamosvojitvi. Dejstva pa so bila: - drugi dan vojne v SLO, je imela JNA le še POLOVICO operativnih enot, tudi tiste, ki so jih spustili 'bratje hrvatje' na našo stran pa so bile blokirane. - po 4 dneh ni bila operativna niti ENA enota JNA v SLO več! - velika večina oficirjev je imela družine v slovenskih mestih in jim še na misel ni prišlo, da bi jih izpostavljali nevarnostim - srbi, ki so vodili JNA so dobro razumeli, da naroda ne moreš premagati, morda lahko zasedeš ozemlje, narod pa edino če pobiješ do zadnjega - pete kolone je bilo premalo za resno akcijo, tisti, na katerih zavezništvo so generali računali (LDS) pa so se pokakali že v četrtek dopoldan - uničevanje majhne republike v srcu Evrope bi bil takojšen političen samomor, kar je slobo (in franjo) dobro vedel - ZIS z antejem na čelu pa ni imel pojma kaj se dogaja. - in nazadnje, pa ne zadnje: ali se je naš narod 1941 enostavno predal, ali je bil odpor takojšen? ( ne mi zdaj o beli gardi, ker je ob ustanavljanju Protiimperialistične fronte, po napadu dolfeta na SSSR pa OF sploh še ni bilo) Malo premisleka, prosim, preden ves moj narod označujete za reve brez hrbtenice (OK, pripadniki ENE opcije so izuzeti) Zvonko "Tony" Kurbos - neznani slovenski golgeter Legenda Metza zabil 46 golov v francoski prvi ligi 3. november 2010 ob 09:44 Maribor, Nice - MMC RTV SLO Na eni tekmi francoske Ligue 1 je zabil šest golov, s "hat-trickom" in pol je izpraznil Camp Nou ter izločil mogočno Barcelono in je še vedno najboljši slovenski strelec v ligah "velike peterice". Kurb... kdo? Zvonko Kurbos, v Nemčiji poznan kot Toni, v Franciji tudi kot Tony, povsod pa je navedeno, da je Jugoslovan iz Slovenije oz. Slovenec iz Maribora, ki se je nogometno izobrazil v Stuttgartu, kjer je tudi odraščal. In? V dresu Metza, Nice in Monaca je v šestih prvoligaških sezonah med letoma 1982 in 1990 na 155 prvenstvenih tekmah zabil 46 golov, s čimer je najučinkovitejši slovenski strelec v eni izmed petih najmočnejših evropskih nogometnih lig. "Nova" pripeljal do "Tonyja" Praktično neznanemu vrhunskemu napadalcu iz 80. let smo prišli na sled, ko smo ob sobotnem "hat-tricku" Milivoja Novakovića preverjali, ali se lahko s takim podvigom v ligah "velike peterice" pohvali še kakšen slovenski nogometaš. Pregledovanje nekaj manj kot 50 nogometašev iz Slovenije, ki so igrali ali igrajo v Serii A, Premier ligi, 1. Bundesligi, La Ligi in v Ligue 1 je izluščilo ime Tony Kurbos. Iz Slovenskih Goric do Metza 20. oktobra leta 1960 se je Zvonko v Mariboru rodil Mirku in Alojziji Kurbos, ki tako kot vsi Kurbosi (brez Š-ja!) izvirajo iz Prlekije. Starša natančneje prihajata iz Moravcev pri Mali Nedelji, ki ležijo v osrčju Slovenskih Goric. Kot številni drugi so tudi Kurbosovi v zgodnjih 60. letih postali "gasterbajterji" in se s trebuhom za kruhom podali v Nemčijo, natančneje v avtomobilski Stuttgart. Zvonko, katerega ime so Nemci hitro podomačili v Toni, je vneto igral nogomet in se pri 12 letih znašel pri Stuttgart Kickersih. Z matičnim klubom je v sezoni 1978/79 postal celo mladinski prvak Zahodne Nemčije, leto za tem pa je debitiral v 2. Bundesligi, kjer so Kickersi takrat igrali. Po dveh sezonah se je podal v tujino, k malemu belgijskemu klubu Tongeren, ki se je ravno prebil v 1. ligo. Pet golov je bilo dovolj, da je pritegnil pozornost francoskega Metza. Sanjski začetek v Loreni Začetek je bil sanjski - zadel je že po 19 minutah tekme 1. kroga z Lillom. Do konca prvenstva se je še 16-krat vpisal med strelce in pomembno prispeval h končnemu 9. mestu Metza. Sledila je sezona 1983/84, katere zaključek je bil sanjski. 28. aprila 1984 so "granati" v predzadnjem, 37. krogu, gostovali pri odpisanem Nimesu. Eksplozivni Kurbos je zadel v 2., 38., 55., 70., 75. in 89. minuti! Šest golov na eni tekmi je še danes povojni rekord francoske prve lige. Dva tedna pozneje je Metz na znamenitem pariškem stadionu Park des Princes igral v finalu francoskega pokala proti Monacu. Redni del se je končal brez zadetkov, nato pa je v podaljšku udaril 173 cm visoki nemški Slovenec - v 102. minuti je sodeloval pri vodilnem golu Philippa Hinschbergerja, šest minut zatem pa je Kurbos zadel za 2:0 in obnorel več kot 45 tisoč navijačev. Metz je osvojil svojo prvo veliko lovoriko in razveselil od jeklarske krize močno prizadeto regijo. Po pokalu Barcelona Pokal je prinesel klubu iz Lorene nastop v Uefinem Pokalu pokalnih zmagovalcev (PPZ). Žreb jim ni bil ravno naklonjen, saj jim je v 1. krogu namenil slovito Barcelono, pri kateri se je po odhodu Diega Maradone takrat vse vrtelo okoli samosvojega Bernda Schusterja. Ob njem so v četi Terryja Vanablesa zvezdniški status imeli še Škot Steven Archibald, krilo Lobo Carrasco in branilec Migueli. Prva tekma (19. 9. 1984) se je igrala pred nabito polnimi tribunami Saint-Symphoriena, Barca je povedla, a minuto pred odmorom je Kurbos zadel za zasluženo izenačenje. V nadaljevanju je sledil niz napak gostiteljev, kar so Katalonci znali kaznovati in v 64. minuti je že bilo 1:4. Borbeni "gasterbajter" se ni predal in pet minut pred koncem izsilil enajstmetrovko za izid prve tekme 2:4. Nemški veliki zvezdnik Schuster je po tekmi napovedal, da bo igralce Metza za vsa darila, ki so jim jih podarili, v Barceloni pogostil s pršutom. Odpisali so jih prav vsi Pred povratno tekmo je Metz doživel še pravo katastrofo - v Bordeauxu so izgubili s kar 6:0. Pesimizem je bil popoln: v Katalonijo ni odpotoval noben novinar iz francoskih nacionalnih medijev, tekme ni prenašala nobena televizija niti radio. Nato se je 3. oktobra 1984 zgodil eden največjih preobratov in presenečenj v zgodovini evropskih nogometnih tekmovanj. "Res so nas podcenjevali, kar nas je razjezilo. Želeli smo se maščevati za žalitve," se spominja vrata Michel Ettore. A pred samo na četrt polnim Camp Nouom je Barca v 33. minuti povedla prek Carrasca, skupen izid je bil v tistem trenutku 5:2. Nato se je začel skoraj znanstvenofantastični preobrat - hitronogi Prlek je pet minut za tem zabil prvi gol, že minuto nato pa je njegovo podajo v avtogol spremenil Felip Sanchez. Po odmoru je Kurbos nadaljeval z norimi teki in v 55. minuti je prehitel celotno obrambo Barcelone in preigral še vratarja Amadorja - 1:3 in skupno 5:5, a je Metz za napredovanje potreboval še en gol. "Hat-trick" za senzacijo na Camp Nouu Katalonski gigant je dvignil prestavo in začel oblegati vrata gostov, v katerih je blestel Ettore. Metz je gol za senzacijo dosegel pet minut pred koncem - Senegalec Jules Bocandé je po preigravanju v drugem poskusu le spravil žogo v sredino. Kljub gneči pred vrati je Kurbos ohranil mirne živce in žogo poslal pod prečko za končnih 1:4 in skupni izid 6:5 za Metz, ki je pred že praznimi tribunami Camp Nouu senzacionalno izločil Barcelno. V 2. krogu PPZ-ja se je pravljica razblinila, vzhodnonemški Dinamo Dresden je bil boljši (3:1 in 0:0), na dan so udarile silne finančne težave kluba, ki so bile posledica regionalne gospodarske krize zaradi stečajev velikih jeklarn. Vseeno je Metz končal na izrednem 5. mestu, a dolgovi do igralcev so rasli. Po koncu sezone je Kurbos odšel v St. Etienne, ki se je želel vrniti v prvo francosko ligo, kar mu je tudi uspelo, vseeno pa je slovensko-nemški napadalec kljub temu ostal v 2. ligi. Novo strelsko eksplozijo je Kurbos doživel v Mulhousu, za katerega je Ligue 2 zabil kar 21 golov. Nica, poškodbe in vratarjeva brca v glavo V sezoni 1987/88 se je vrnil v Ligue 1 v dresu Nice, v obdobju, ko bi moral biti na vrhuncu svoje kariere, pa so se začele vrstiti hujše poškodbe. Sledil je ne povsem posrečen skok v Monaco, nato se je pozimi 1989 za leto in pol vrnil v Nico, kjer se je izredno priljubil navijačem, ne pa toliko soigralcem. Septembra 1989 ga je treningu napadel vratar Fabien Piveteau, ki ga je z brco v glavo celo spravil v nezavest. Težave z zdravjem so mu odvzele hitrost in s tem glavno orožje, poslovil se je od prvoligaškega nogometa, po Dunkerqou se je odpravil na Reunion h klubu St. Pierre, kjer je zamenjal legendarnega Kamerunca Rogerja Millo. Iz Indijskega oceana se je vrnil domov v Stuttgart, kjer je bil nekaj let trener igralec v malem lokalnem klubu TSV Eltingen. Starši v Slovenijo, Zvonko v Provanso Ko so se starši po upokojitvi pripravljali na vrnitev v Slovenijo, se je Kurbos l. 1999 odločil, da se vrne na jug Francije v Nico. Z družino se je ustalil v manjšem provansalskem mestu Vence (med Nico in Antibesom), kjer se zdaj preživlja kot prodajalec nemških avtomobilov, za razvedrilo pa igra nogomet z upokojenimi igralci Nice, med katerimi je tudi Marko Elsner. Če pobrskamo globlje v zgodovino nogometa, najdemo med obema svetovnima vojnama v Seria A zanimivega golgeterja Rudolfa Volka (italijansko tudi Folchi). Leta 1906 na Reki rojeni nogometaš je za Romo v letih 1928-1934 zabil izredne 103 gole. Težava se pojavi pri ugotavljanju njegove narodnosti, zagotovo je bil Slovan, po nekaterih virih je Slovenec, po nekaterih pa Hrvat. Več o njem pa ob drugi priložnosti. Zdaj 50-letni Zvonko "Tony" Kurbos s svojimi 46 goli v francoski Ligue 1 ostaja izziv za vse slovenske "legionarje", ki si vse množičneje in tudi uspešneje služijo kruh na tujih zelenicah. Hat-trick Kurbusa na Campa Nouu za izločitev Barcelone Andreja Magajno obiskali kriminalisti "Tega ne bi takoj politično povezoval" 3. november 2010 ob 11:45, zadnji poseg: 3. november 2010 ob 12:05 Ljubljana - MMC RTV SLO Poslanec Andrej Magajna je za MMC povedal, da so se zjutraj pri njem doma oglasili kriminalisti, ki so odnesli pet računalnikov, vključno z njegovim službenim. Magajna je pojasnil, da so mu kriminalisti povedali, da je preiskovalni sodnik dal nalog za preiskavo zaradi suma, da se pri njih nalagajo nezakonite datoteke. Doma imajo tri stacionarne računalnike, poleg teh pa so kriminalisti zapečatili in odnesli tudi hčerin prenosnik in njegov službeni državnozborski računalnik. Preiskava je vzela nekaj časa, ker so iskali tudi prenosne medije, namreč USB-ključe, zgoščenke in diskete, je še povedal poslanec, katerega sin je sicer računalničar. Preiskovalci so bili po njegovih besedah povsem korektni, dobili so nalog in so svoje delo opravili. "Tega ne bi takoj politično povezoval, je pa res, da stvari neverjetno sovpadajo," je še povedal Magajna, ki je pred kratkim izstopil iz poslanske skupine SD in s poslancema Vilijem Rezmanom in Francem Žnidaršičem ustanovil novo poslansko skupino. V stranki menijo, da ne gre za naključje V stranki Krščanskih socialistov, ki je Magajna predseudje, po njegovih besedah sicer menijo, da ne gre za naključje. Sam meni, da je lahko tudi naključje, vedarle pa sovpada z napovedmi, da bo politično odstranjen, ki jih je bil pred kratkim deležen. "Bojim pa se, da če ne bom zadeve spolitiziral sam, jo bo v vsakem primeru kdo drug," je še dodal. "Kako, da sem bil izbran prav zdaj?" Na vprašanje, ali torej nima nobene ideje, za kaj bi šlo, je odvrnil, da sicer ve, da obstajajo mednarodne agencije, ki bdijo nad avtorskimi pravicami, če kdo nezakonito nalaga vsebine. Kljub temu pa ga zanima, kako da je bila njegova družina izbrana prav zdaj. Kot je še dejal, ne bi rad dramatiziral, res pa je, da bi po verjetnostnem računu lahko ugotovili, koliko mednarodnih ali slovenskih preiskav teče zaradi nalaganja prepovednaih vsebin, in kakšna je verjetnost, da v določenem trenutku izberejo prav enega človeka; "je to ena proti milijon, ena proti deset tisoč?", se je vprašal. Erna Strniša Najprej diskvalifikacija, nato likvidacija.... .. ovce pa mirno mulijo travo. Ne morem verjeti.Da ni politično? Seveda je. Nekateri res obvladajo odstranjevanje političnih nasprotnikov. Kdaj se bo preiskava odredila pri Jankoviču? Aja... on je kolega od Kresalove... Pa v kakšni banana republiki mi živimo? Da nas ustrahujejo in preiskujejo če se ne strinjamo z komunisti? Ma marš... Žalost. Mi je pa všeč, da Magajna pove stvari javnosti in ne molči, kot je to počela večina ustrahovanih! Ma, kdaj je bil že skrajni čas, da gre Slovenija na ulico! Ha, ha, ha Pahor & Co. vrača udarec. Kakšne komunistične metode. Sedaj mu bodo pa gor naložili pedofilijo in zoofilijo in ga diskvalificirali. BANANA REPUBLIKA PRESS Sedaj Kresalka preganja ljudi, ki potegnejo kak film dol, medtom ko nam Baričeviči, Vegradi, Zidarji, Jankoviči in ostalis esuvajo državo !!! Kdo je sodišču omenil možnost, da se nahajajo pri poslancu nedovoljene datoteke? Kakšne nedovoljene datoteke? Kateri preiskovalni sodnik? Tole ni niti najmanj zabavno. Sicer sem mislil cinično, ampak za diskreditacijo je vsak razlog dovolj dober Česa je pa osumljen? Izstopa iz Partije? Fajn država; kjer so trenutno najvplivnejši lobisti ex vodilni v partiji (Kocjančič, Kučan, Zemljarič, Šetinc etc) in ex udbovci (Isajlović itd)., uradno vladajo pa lutke brez hrbtenice in čvekavo gofljo. Magajna je dobil po prstih za tisti sila zanimiv in sočen intervju v Reporterju. Pri nas se ne dogaja popolnoma nič po nakjlučju. ja, zdej mu bodo pa našli, da nima original serijske številke za "Nero burning" program in ga bodo zaprli na Dob za deset let.. Kučanovi pajdaši iz Foruma 21 pa lahko pokradejo pol slovenskega gospodarstva, pa se nam še naprej veselo smejijo in so nedotakljivi... Na kozlanje mi gre, kakšno pokvarjeno oblast imamo... Tole je resno svarilo trenutnih oblastnikov (novi bodo verjetno forumulo veselo kopirali) vsem političnim nasprotnikom in prebežnikom: če se nam zamerite, vam lahko kadarkoli zaradi suma piratstva zaplenimo računalnik. Če ne drugega, ima VSAK na svojem računalniku vsaj eno fotografijo (če ne drugega), za katero nima avtorskih pravic oz dovoljenja avtorja te fotografije. Mnogi pa imajo celo kak piratsko pridobljen program, filme, glasbo itd. In potem se na takem računalniku najde še kaj. Kak bizaren porn, kaka politično občutljiva e-pošta itd. Že to, da ima oblastna struktura to v rokah in te lahko izsiljuje, je dovolj - četudi tvoj primer nikoli ne pride na sodišče, mogoče niti na tožilstvo ne. pomembno je , da uničijo tvojo politično kariero in te držijo v šahu: če preveč usta odpiraš, pa pride vse občutljivo s tvojega kompjuterja v javnost. Povsem udbovske metode - za 21. stoletje. "BRAVO!" Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (3. november 2010 ob 11:00) Nazaj na seznam klepetov V sredo, 3. novembra, ob 11.00 bo gost spletne klepetalnice MMC-ja prvak opozicije Janez Janša. Tem za pogovor je veliko. Najbolj aktualne so zagotovo afera Patria in obtožbe na njegov račun. Tožilstvo ga je namreč najprej sumilo kaznivega dejanja sprejemanja daril, nato pa se je obtožni predlog spremenil v sostorilstvo kaznivega dejanja. V klepetu se bomo najverjetneje dotaknili tudi predlaganega referenduma o RTV-zakonu, pa tudi razmer v Sloveniji, delovanja vladne koalicije in še česa. Vabljeni! Dobrodošli v našo spletno klepetalnico. Danes ob 11. uri bo gost MMC-jeve spletne klepetalnice predsednik SDS-a Janez Janša. Vprašanja lahko že postavljate. Pozdravljeni. V spletni klepetalnici se nam je pridružil g. Janša. g. Janša LP. Zanima me, kaj boste storili, če vas na sodišču spoznajo za krivega glede jemanja podkupnine in boste odšli v zapor. Se lahko v Sloveniji zgodi tak politični konstrukt, da se vas rešijo? To se ne bo zgodilo, ker tega nisem storil. Takšna sodba ne bi nikoli vzdržala resnega pravnega preizkusa višje instance. Obtožni predlog tudi ne govori, da sem sprejel podkupnino, temveč govori o poskusu sprejemanja obljube podkupnine. Pa tudi za kaj takšnega ne navaja nobenih dokazov. To obljubo naj bi sprejel neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način. Takšnega obtožnega predloga v zgodovini pravnih držav še ni bilo. Pozdravljeni, glede na to, da sedanji premije govori, da smo na gospodarskem področju dosegli dno in bo sedaj samo še bolje, prosim za vašo oceno. Glede obtožnega predloga glede Patrie, pa pričakujem, da bo sodstvo res neodvisno!:) Če pravilno razumem, je sostorilstvo hujša kvalifikacija kot sprejemanje daril? Upam, da sodbe za nekje, nekdo,...ker to bi bil pa posmeh zakonodaji. Želim vam vse dobro. Ko padeš v jamo in dosežeš njeno dno, nikjer ne piše, da boš potem lahko kar splezal višje oziroma iz nje. Običajno se to ne zgodi, potrebni so reševalci. Borut Pahor pa iz dneva v dan govori vse, česar se spomni. Tudi obljubil je že vse, kar mu je padlo na pamet. rezultate pa sami vidite vsak dan.-Mišljeno je sostorilstvo pri sprejemanju obljube, ne sprejemanju podkupnine. Tudi to ni resnično in obtožni predlog ne navaja niti enega samega dokaza, sam pa se ne morem resno braniti, ker v obtožnem predlogu ni ne kraja, ne časa in ne načina domnevnega poskusa. Se vam ne zdi, da ste preveč kritične do sedanje vlade? Ta vlada mora delovati v času svetovne gospodarske krize, kar ni lahko. Zakaj niste uresničili reform v času gospodarske konjunkture? Tako da jih mora sedanja vlada v času gospodarske krize. Izvedli smo učinkovito davčno reformo, liberalizirali gospodarstvo (prostovoljno članstvo v GZ), povečali smo zaposlenost za 45.000, zmanjšali javni in državni dolg, izravnali proračun, dosegli še enkrat višjo gospodarsko rast od EU, izpolnili trde pogoje za vstop v evro območje... Sedanja vlada je podedovala velikanski manevrski prostor za spopad s krizo, vendar je denar, sposojen od prihodnjih generacij, zapravila brez učinkov. Kritika sedanje vlade je upravičena od tiste točke naprej, ko vzrok za recesijo in stagnacijo ni v zunanjih, ampak v notranjih razmerah. Že skoraj leto dni je EU praktično iz krize, nemška ekonomija bo letos rasla med 3 in 4%, mi pa smo še vedno med nekje med recesijo in stagnacijo. Zakaj nasprotujete novemu zakonu o RTVS? Ker uvaja nekakšno polprivatizacijo javnega zavoda, omogoča prelivanje naročnin, ki jih plačujemo uporabniki električnega omrežja v neupravičene privatne žepe, politično vmešavanje zakriva s figovimi listi t.i. civilne družbe (nekdanji predsednik predhodnice SD Janez Kocjančič je bil npr. v podobnem sistemu pred letom 2004 šef RTVS kot predsednik olimpijskega komiteja), namesto enega direktorja uvaja 5 člansko upravo, kar pomeni 5 novih kabinetov, plač, birokracije. Sam program je temu zakonu malo mar, vse je usmerjeno v okoruščanje in trajno usmerjanje RTVS s strani tranzicijske levice. Lepo pozdravljeni g. Janša. Prejšnji zakon o RTV je obljubljal zmanjšanje naročnine. Naročnina se res ni povečevala glede na inflacijo, vendar volilci smo to razumeli, da se bo znesek na položnici zmanjšal. Ste de od prejšnjega mandata kaj naučili, da ni bilo dobro in bi v prihodnjem mandatu spremenili.? Po moje je samo vpr. časa kdaj zopet postanete prvi minister. Važna je realna cena. V času, ko se naročnina za RTV ni povečala, je na manjšo realno vrednost naročnine poleg inflacije vplivala tudi realna rast plač v Sloveniji. V tem času so se po podatkih statističnega urada plače povečale za 24%. Kaj menite o tem, da želijo ljudje nekdanje partije z pomočjo aktualne oblasti v Sloveniji uvesti »demokarijco« po vzoru Rusije? To so že uvedli, le da imamo pri nas namesto predsednika z velikimi pooblastili Forum 21, ki vlada in usmerja praktično vse veje oblasti iz ozadja. <555> Podpirate zakon o malem delu? Kaj pa pokojninsko reformo? Zakaj vaša vlada ni ukinila študentskega dela zaradi katerega mladi danes ne dobimo rednih zaposlitev? V našem podjetju 20% mladih študira zato da lahko dela. Kako lahko to koristi državi ? Ne podpiram zakona o malem delu, ker iz njega niso hoteli odpraviti pomanjkljivosti, na katere smo opozarjali. Pokojninske reforme, kot je predlagana, ne bomo podprli, razen če bo vladna koalicija upoštevala dopolnila, ki jih je pripravil naš Strokovni svet in poslanska skupina. - Mladi ne dobite dela ne zaradi študentskega dela, temveč zato, ker ni dovolj delovnih mest. V času Pahorjeve vlade je bilo deloma zaradi krize, deloma zaradi nesposobnosti vladajočih izgubljenih 50.000 delovnih mest. Študentsko delo je izgovor in ne vzrok za to, da mladi ne dobite rednih zaposlitev. Deloma k temu prispeva tudi še vedno preveč toga delovnopravna zakonodaja, zaradi katere podjetniki raje zaposlujejo za določen čas. Kako komentirate napoved o skupnem slovensko-hrvaškem nadzoru zračnega prostora? Še en strel v slovensko koleno od lastne vlade. Ali mislite, da lahko "desni" pol prevzame oblast po naslednjih volitvah ne da bi se formirala nova stranka na tem polu? Imam namreč občutek, da je 35% maksimum, ki ga SDS lahko doseže (sls in nsi sta pa prešibki).... SDS je na začetku imela v parlamentu 3.4%. Rekli so, da je naš maksimalni domet do 10%. Potem smo jih dobili 16, pa so nam omejili domet na 20. Šli smo na 29%, pa nam sedaj omejujejo domet na 35. Bomo videli. Smo zmagovalci obeh zadnjih volitev v Sloveniji, tako v EP kot lokalnih. Obakrat smo dobili za 50% več glasov kot druga SD. Leta 1991 je bila JLA bojda 4 najmočnejša armada v Evropi, slovenske vojske pa še ni bilo. Le malokdo je verjel, da se Slovenija lahko ubrani njenega napada. Pol leta kasneje je Slovenija zmagala. Pa še to. SDS je po evropskih kriterijih sredinska stranka. Smo člani svetovne centristične internacionale, člani Mednarodne demokratske zveze in člani EPP, ki se v Evropskem parlamentu umešča desno od socialistov in levo od liberalcev. Delitve na levico in desnico v Sloveniji skušajo tranzicijski levičarji opredeljevati z odnosom do preteklosti, česar ne boste našli nikjer drugod po Evropi. Mladi forum SD je napr. v svojem sporočilu čas povojnih množičnih pobojev razglasil za čas napredka, to pa naj bi bila po njihovem napredna levica. g. Janša, ali bi sprejeli g. Lahovnika za ministra, če bi dobili mandatarstvo? Da. G,Janša!Se strinjate s trditvijo g, Čelika, da smo mafijska država? V mnogih elementih ta oznaka drži. V Neaplju npr. mafija upravlja s smetišči in smetarskim poslom, v Ljubljani pa s spremembo namembnosti zemljišč, kar je še donosnejši posel. Samo družini Janković je v zadnjem poskusu navrgel 6 mio evrov. Spoštovani gospod Janša,Pri spremljanju afere Simone Dimic sem dobil občutek, da se tako vidni politiki (kamor že nekaj časa sodite tudi vi) kot sindikati, jasno in javno ne postavite na stran delavcev. Čemu ta pasivnost in distanca? Na lokalni ravni imam cel kup izkušenj s strankami vseh ideoloških opredelitev, ko iz gradbišč na domača dvorišča romajo kamioni betona... Na državnem nivoju pa lahko sledimo zgolj govoricam in špekulacijam. Ali je mogoče, da je molk (tudi opozicijskih strank) v primeru Vegrad vezan na verižno reakcijo, ki bi jo povzročilo odkrivanje gradbenih nečednosti? Ali gre dejansko za to, da visoka politika »drug drugega drži v šahu«?Kaj bi v prihodnosti vi storili, da bi se ta vrsta korupcije ustavila?Hvala za odgovor. To, da niste slišali za reakcijo opozicije še ne pomeni, da je ni oziroma da je ni bilo. O sehajh delovnih teles, kjer stalno odpiramo ta vprašanja, tudi glede usode delavcev Vegrada, večinski mediji v Sloveniji enostavno ne poročajo. Npr. iz seje Vizjakove komisije. Preiskava proti gradbenim kartelom oz. gradbeni mafiji, ki je iz javnih naročil, še posebej avtocestnih, pokradla stotine milijonobv, se je začela sredi našega mandata. Z nastopom Pahorjeve vlade pa je policija začela zasliševati davčne inšpektorje in druge, ki so sodelovali ali domnevno sodelovali v preiskavah sumov divjega lastninjenja in davčnih utaj v SCT. Postopek sedaj enostavno nekje stoji, direktor SCT pa je deležen vsestranske pomoči predsednika vlade Boruta Pahorja. menite da bi lahko vi v tem času recesije res toliko boljše vladali ali vam gre trenutna situacija samo zelo na roko Ob vsaj nekoliko sposobnejši vladi v Sloveniji že zdavnaj ne bi bilo več recesije. Lansko leto bi bilo težko za vsako vlado, vendar pa bi morali vsaj del od skoraj 8 milijard zadolžitev nameniti za vzpodbujanje gospodarske rasti, kot so to npr. storili Poljaki. Besede vas seveda ne bodo prepričale, lahko pa primerjate rezultate. A niste še septembra 2008 trdili, da gospodarske krize v Sloveniji ne bo? Trdili smo, da se lahko Slovenija zaradi velikega manevrskega prostora (druga najmanj zadolžena država v EU, izravnan proračun, visoka zaposlenost, najnižje trošarine) izogne večini posledic gospodarske krize. To še vedno trdim. Vladi smo skušali pomagati s tremi paketi protikriznih ulrepov, vendar jih niso hoteli niti preučiti. Ponujali smo sodelovanje, vendar je Pahor namesto partnerstva za izhod iz krize in razvoj s slovensko opozicijo in socialnimi partnerji sklenil partnerstvi z Jadranko Kosor in Ivanom Zidarjem. Kako to, da SDS-ov kandidati za županske volitve 2010 niso zmagali niti v enem večjem mestu (LJ, MB, KR, CE, NM, NG, ...)? Tega nismo veseli, vendar je za SDS vsak glas enakovreden, ne glede na to, ali je oddan v Ljubljani ali na Goričkem. Spoštujemo vse volilce. In v seštevku je SDS prepričljiva zmagovalka zadnjih lokalnih volitev, čeprav so nekateri delali vtis, kot da so potekale samo v Ljubljani in nekaterih mestih. Veliko slovenskih občin je tudi večjih od nekaterih mest oziroma mestnih občin. Sam status ne pove nič o številu volilcev. Npr Brežice, Postojna, Slovenska Bistrica, Grosuplje itd. so večje občine od nekaterih mest. Ljjubljana ima samo 1/8 volilcev v državi, zato ne nasedajte propagandi, da brez zmage v Ljubljani ni možno zmagati volitev v Sloveniji. Ljubljana je za volitve pomembna natančno toliko, kot katerakoli druga volilna enota v državi z enakim številom volilcev. Se strinjate s kolumnistko Reporterja Majo Sunčič, da na desnici gradite enojanševski sistem in da ne prenašate kritike. Menda ne podpirate novih političnih imen, ki bi pritegnili volivce, ki zaradi vas ne bodo nikoli volili SDS? SDS je v času, od kar sem predsednik in odkar nekateri komentatorji praktično vsak dan širijo podobne očitke, narasla iz 1.500 članov na skoraj 30.000. Naša vrata so na široko odprta, vsak mesec se nam kljub takšni negativni propagandi v večini slovenskih medijev pridruži približno 200 novih kolegov in kolegic, v članstvu SDS je velik del demokratično misleče slovenske inteligence, na pravkar končanih lokalnih volitvah smo izvolili preko 700 svetnic in svetnikov iz naših vrst ter skoraj 90 županov z našo kandidaturo in podporo, med obema kategorijama je veliko število novih imen, ki imajo v svojih okoljih večinsko zaupanje ljudi. Seveda pa je naše delo toliko težje, ker se obtožbe brez argumentov pojavljajo tudi v tistih redkih medijih, ki niso pod neposrednim vplivom sedanje oblasti. Sunčičeva je npr. zapisala, da sem odslovil mladoekonomista Mrkaića in Damjana. Resnica je, da sta oba odstopila sama že po nekaj mesecih in to kljub prepričevanju mene in mnogih drugih, naj ostaneta. Če Sunčičeva želi, ji lahko pokažem njuni odstopni izjavi in obrazložitve. Oba sta se bila sicer pripravljena boriti za reforme do zadnje kaplje krvi, vendar ne svoje, temveč moje. Klepet se je končal. Vsem klepetalcem hvala za vprašanja, gostu pa za odgovore. Vabljeni k našim naslednjim klepetom. Magajna: Iskali so fotografijo dekleta z golim oprsjem "Datumi preiskave se pokrivajo z izstopom iz PS SD-ja" 4. november 2010 ob 07:57 Ljubljana - MMC RTV SLO "Kolegi mi pravijo, da naj ne bom naiven, a jaz nikogar ne obtožujem," pravi Andrej Magajna, pri katerem so policisti kmalu po njegovem izstopu iz poslanske skupine SD-ja opravili hišno preiskavo. Kriminalisti so v domači hiši poslanca Magajne zaplenili računalnike in nosilce, ker iščejo morebitno posedovanje datotek, povezanih z otroško pornografijo. Magajna je že nekaj dni pred očmi javnosti, saj je pred dobrim tednom dni izstopil iz poslanske skupine SD-ja, povedal nekaj kritičnih besed o delovanju koalicije in vlade ter skupaj s še dvema nepovezanima poslancema ustanovil novo poslansko skupino. Tedaj je o tem govoril tudi v Odmevih, zdaj pa je bil zaradi vpletenosti v kriminalistično preiskavo spet gost oddaje. Z njim se je pogovarjala Rosvita Pesek. So policisti v hišni preiskavi na vaših računalnikih lahko našli kaj povezanega z otroško pornografijo? Našli niso ničesar, le zaplenili so računalnike in jih odnesli. Kaj bodo v njih našli, ne vemo. Odredba o policijski preiskavi pa se nanaša na sliko iz februarja 2009, ki naj bi bila ponoči ob 2. uri posneta na računalnik. Na njej je neznano dekle, oblečeno v hlače, ki razkazuje golo oprsje. Verjetno je bilo to dekle mladoletno, če govorimo o otroški pornografiji. Mogoče. Rad bi videl to sliko. Doma imamo veliko računalnikov, kaj se je dogajalo leta 2009, pa ne vem. Iz kakšnega dokumenta prebirate te citate? To je odredba, na podlagi katere so policisti iz našega stanovanja odnesli tri računalnike, moj poslanski prenosnik in še en prenosnik. Je to vse, kar vam očitajo v tej odredbi? Tako je. Večkrat sem prebral tekst, v njem so datum 18. 2. 2009 in ura ter fotografija neznanega dekleta. Ste se poskušali spomniti, kaj se je februarja 2009 dogajalo v vaši hiši? Ne vem, doma nas je pet – žena, jaz in trije otroci - ter dva podnajemnika. Kaj se je dogajalo takrat, ne vem. Me pa zanima, kdo je to neznano dekle. Imate morda kakšno razlago oziroma ste vprašali kriminaliste, zakaj so se ravno teden dni po vašem izstopu iz poslanske skupine SD-ja odpravili na vaš dom, glede na to, da je bilo to dejanje, ki so ga kriminalisti zasledovali, storjeno februarja 2009? Tega nisem hotel povezovati, preiskava lahko teče in sam ji ne oporekam. Naj se najde to neznano dekle. Lahko je naključje, nikogar ne bom obtožil, kriminalisti so prišli in bili do mene korektni. Opravili so svoje delo. Ni bilo tako kot v filmih, da bi metali vse po tleh, ampak so pregledali predale, vzeli zgoščenke, diskete, skratka pregledali celotno hišo in vzeli vse nosilce. Zanimivo pa je, kdaj je policija začela akcijo. 8. oktobra je dala pobudo preiskovalnemu sodniku in 27. oktobra – ta datum je povezan z mojim izstopom iz poslanske skupine SD-ja. Pobrskal sem po spominu, kaj se je zgodilo 8. oktobra, in to je dan, ko sem dobil trajni poslanski mandat. Recimo, da je to naključje in da je preiskava tekla popolnoma neodvisno. Kolegi mi pravijo, naj ne bom naiven, a jaz nikogar ne obtožujem, da je preiskava vezana na te datume. Ali lahko zanikate, da bi policija v vaši hiši iskala večje količine pornografije, povezane z mladoletnimi? Erotika tudi mene zanima, vem pa, kaj je pornografija in ne maram umazane pornografije. Nihče pri nas doma ne zbira, poseduje ali distribuira otroške pornografije. Tega nisem zasledil. Ste krščanski socialist, zato je zadeva za vas z moralnoetičnega vidika toliko bolj občutljiva. Predpostavljamo, da ste po obisku kriminalistov v domači hiši sedli za mizo in se pogovorili o teh stvareh. Ali obstajajo kakšne možnosti, da vas stvar inkriminira? Seveda smo se pogovorili, razmišljali, kdo je bil februarja 2009 v stanovanju. Prepričan sem, da se nihče ne ukvarja z otroško pornografijo. Morda pa bo že jutri pisalo, da je Andrej Magajna pedofil. Morda bo tudi kaj takega nastalo iz te zgodbe. Po izstopu iz poslanske skupine SD-ja ste govorili o pritiskih in grožnjah. Še zmeraj razmišljate o naključjih? Edina stranka, ki se je odzvala, je bil SDS, ki je v svoji izjavi zapisal, da gre za ponovno zlorabo represivnih organov. Ta preiskava teče, gre za mednarodno preiskavo. Res je, da so se ti datumi pokrili. Zakaj je minilo skoraj dve leti? Preiskovalni sodnik pravi, da nas kljub časovnemu odmiku zanima, ali je ta fotografija še kje na kakšnem mediju. Kot sem sicer slišal, te preiskave trajajo dolgo časa. A. S. Groza, GROZA, kakšnih metod se poslužuje vladajoča garnitura za diskreditacijo ljudi, ki so sprevideli zmote in ki jo zapuščajo. Sprašujem se, kaj g. Magajna ve in kaj ima na računalniku, kar ni pogodu temnim silam v vrhu koalicije. Verjetno ima neke dokumente ali informacije, za katere je bolje, da ne pridejo v javnost!? pričakujem da bo velecenjena notranja ministrica gospodična ali karkoli že je Kresalova, sedaj ko je v nedeljo na sv.Urhu podprla partizanski boj proti zunanjemu okupatorju in njunim nortanjim kolaborantom to storila znova,da bo zunanje kapitalistične lopove in notranje lopove ki jih ščitijo pomembne in velecenjene odvetniške pisarne pripeljala pred sodišče,če ne lahko sama stopi pred taisto sodišče. Boljševistične metode so po letu 1990 v večini evropskih držav, kjer je strašil komunizem, uspeli nadomestiti (bolj ali manj uspešno, pa vendar) z demokracijo. V Sloveniji ne! V Sloveniji je še vedno vse pod kontrolo "udbe". Oziroma tako, kot je bilo. Tudi v času zlatega socializma je vladala UDBA, partija in njeni člani pa so bili malo za hec. Saj ne vlada SD, oziroma Pahor. Vladajo, tam iz ozadja, iz Murgel, iz ljubljanske mestne hiše, iz golobnjaka in še iz kje ...+ 1 glas Se bojim, da imaš prav. Vitomil Zupan je imel precej živahnega lulka. In, ko se je zameril partiji, je postal posiljevalec. In to pravnomočno - 18 let! Nasvet. Ne zameri se partiji! Potem imaš doma lahko tudi Cicolino, kamelo, en cel otroški vrtec, CNN snemalni studio, 1500 DVDjev, pa bo vse v redu. 100 %! Točno tako. Osebno sem prepričan, da držijo tudi Pahorja. Da mu ne bi prišlo na misel, da se zmeni z JJ in ustanovi kakšno protikrizno tehnično vlado. Veš, morda pa obstajajo kakšne zanimive fotke iz Pahorjeve jadrnice ... Nikoli ne veš ... Bilo kuda, Udba svuda! Koga čudi način obračuna SD z nasprotnikom , spomnite se samo malo nazaj na kakšen način so se rešili Janše. Javno preko vseh medijev obdolžili g. JJ prejema podkupnine v zadevi patrija in JJ je danes v opoziciji. Prav tako pa je G. Magajna danes že v opoziciji, če jih bo pa slučajno še naprej podpiral je pa res beb... . Če pa se izkaže da je g. Magajna res imel prste pri otroški pornografiji, potem pa more in Kresalov kakor tudi Zalar nemudoma iz vlade, saj je iz dokumentov rzvidno, kdaj so se stvari dogajale, pa ni nihče ukrepal, dokler je bil njihhov, ko pa jim je obrnil hrbet, pa se mu maščujejo. To pa je še en dokaz dvojnih meril - naši - vaši. Tu je država padla na celi fronti, zato se mora zganiti civilna družba in novinarji, in se javno upreti proti tako očitnim ----NAŠI - -- VAŠI. NO PA ŠE TO: Trenutna oblast je preiskavo izkoristila in zaplenila vse medije pri g. Magajni, kjer je verjetno imel tudi kaj gradiva proti vladajoči opciji, ki jo je zapustil. Lahko, da obstajajo kakšni tajni dokumenti, kar nebi bilo dobro če bi prišlo v javnost, pa jih bodo, pobrisali, ali pa samo preverjajo, če gospod slučajno razpolaga s čim kar bi marda lahko bremenilo katerega veljaka iz njihove opcije. No lepa gola dekleta pa vsak normaln res rad pogleda - no moški, če ni gej. "Magajna bi moral spregovoriti o vseh zadevah in se predstaviti kot žrtev, kar tudi je," je za MMC dejal analitik Turk. Predsednik LA Štrajn meni, da je zadeva Magajna "res malo nenavadna". "To je skrajno nenavadno sovpadanje vseh datumov, in očitno je, da je bil naknadno pritegnjen v neko preiskavo, če to sploh lahko tako imenujemo, ker se je v Odmevih pokazalo, da ni nobenih konkretnih indicev," je o kriminalistični preiskavi pri poslancu Andreju Magajni, kjer so na računalnikih in prenosnih medijih iskali otroško pornografijo, dejal politični analitik Boštjan M. Turk. Vabljeni k branju: Magajna: Iskali so fotografijo dekleta z golim oprsjem Afera za ustavitev erozije izstopanja iz PS-ja SD-ja? Se mu pa zdi preiskava logična iz drugega zornega kota: "Samo na tak način so lahko ustavili erozijo v izstopanju poslancev iz poslanske skupine SD-ja. Prav lahko bi se zgodilo, da bi sledili tudi drugi in potem začne stranka izgubljati. Zdaj je izenačena z glasovi SDS-a oz. razlika med njima je en glas. Uporabili so metode policijske države." Na navedbe Turka sta se že odzvali poslanki SD-ja Majda Potrata in Janja Klasinc: "Boštjan M. Turk omenja spiske ljudi za odstranitev z nacionalne televizije, ki naj bi jih videl Andrej Magajna. Boštjan M. Turk ve za tri imena s tega spiska, ki naj bi jih Andreju Magajni po njegovih informacijah predstavili Majda Potrata in Janja Klasinc. Obe najodločneje zavračava navedene insinuacije, ki jih štejeva za izrazito zlonamerno blatenje najinih imen. Očitno Boštjan M. Turk vidi in ve, česar medve ne." Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn se z njim ne strinja. Prepričan je namreč, da v zadevi Magajna ni nobene politične zarote. Vse skupaj pa se vseeno zdi malo čudno. "Čudno pa se mi zdi s stališča samega predmeta preiskovanja. Ne bom rekel, da se res na to spoznam, a vsa ta pojasnila v zvezi s tem, kaj je internetna pornografija in pedofilija, se mi zdijo precej nenatančna. Na ta način je lahko 90 odstotkov uporabnikov interneta obtoženih česa. Vsak je to kdaj uporabljal. Napišete nevtralno besedo v google in vam najde polovico seksualnih strani," pravi. "Besede Masleše o ustrelitvi prebežnika mi odmevajo že 28 let" Masleša zanika Zobčeve obtožbe 5. november 2010 ob 19:22 Ljubljana - MMC RTV SLO Ustavni sodnik Jan Zobec se je s kandidatom za predsednika vrhovnega sodišča Brankom Maslešo glede izrečenih obtožb pripravljen soočiti tudi na sodišču. Zobec je Maslešo obtožil, da je nasprotoval osamosvojitvi Slovenije in da je bil v začetku 80. let navdušen nad usmrtitvijo pribežnika ene izmed vzhodnih socialističnih republik, ki je želel prečkati jugoslovansko-italijansko mejo. Zaradi razžalitve ali žaljive obdolžitve je Masleša napovedal možnost kazenske ovadbe Zobca, tega pa se Zobec ne boji in je pripravljen svoje besede zagovarjati tudi na sodišču, je poročala novinarka TV Slovenija Nina Mrzlikar. Kdo je še slišal Maslešo, se ne spomni "Stojim trdno, neomajno za svojimi besedami," zagotavlja Zobec. Evforične besede Masleše o tem, kako je vojak JLA-ja prebežnika zadel točno v sredino čela, pa mu "že 28 let odmevajo v mislih". Kdo vse je bil takrat pri pogovoru navzoč, se ne spomni, a je prepričan, da bi lahko še kdo potrdil njegove navedbe. Ko je izvedel za kandidaturo Masleše za tako pomembno funkcijo, kot je predsedovanje vrhovnemu sodišču, je svoje spomine javno obnovil. "To sem storil zaradi človečnosti in globokega spoštovanja vseh žrtev," je pojasnil za TV Slovenija. Masleša obtožbe zanika Njegove trditve je Masleša že zavrnil in zatrdil, da ni bil nikoli navzoč pri streljanju na prebežnika, vojska in njen način razmišljanja pa ga nikoli nista privlačila. Prav tako ni res, pravi, da bi bil protiosamosvojitveno nagnjen, zato tudi ne razmišlja, da bi odstopil od kandidature. Svojo odločitev, koga bo predlagal za kandidata za predsednika vrhovnega sodišča pa bo pravosodni minister Aleš Zalar sporočil v ponedeljek. A. S. Prijavi napako Zobec in drugi slov. sodniki, ki vam je vsaj malo do slovenske osamosvojitve in demokracije, pomagajte razkrinkati tega lažnivega jugoboljševika. Odvratno je že to, da ga bo Zalar Maslešo očitno imenoval kljub tako resnim obtožbam ustavnega(!) sodnika. To je načrtna degradacija pravne države, saj to ustreza oblastni mafiji za nadaljnjo krajo države. Časten mož g. Jan Zobec. Vesel sem da je ustavni sodnik, kajti vse preveč je nečasti, pokvarjenosti, nizkotnosti, sebičnosti... na pomembnih družbenih položajih, ki bi jih sicer morali zasedati ljudje, časti, morale, znanja, skratka ljudje ki so usmerjeni v dobrobit družbe in ljudi. Še enkrat vsem nejevernim kljukcom kateri nasedate nekaterim od neobjektivnih novinarjev, ki znajo namenoma ali za to ker so bili od kakega g. Udeta, za katerega se ne ve ali je od starosti zgubil kompas ali zaradi tega ker od koga kaj hoče oz je komu uslugo dolžan in g. Penka, ki se druži z ljudmi, ki jih bo naslednje dni imel v razpravni dvorani poučeni kaj je pravilno in kaj narobe in kako mora kdo sodit in kdo ne. Preberite si to in presodite sami ali bi verjeli g. Zobcu ali g. Masleši in ali ni tu politika vmes: http://www.politikis.si/ ?p=10609 Podobnega mnenja oz. izkušnje kot g. Zobec ima tudi negdanji predsednik višjega sodišča v Kopru g. Brank. Torej, če dva pravita tako - potem bo očitno to že držalo. Tile srbski špijuni imajo nalogo vtihotapiti se na vodilne položaje v Sloveniji. Kdaj bomo to spregledali in ukrepali ? Ali smo se zato borili, da nam bodo sedaj vladali Miloševičevi podaniki ? Nasprotniki Slovenije so začeli že groziti, da bodo preganjali vse, ki jim bodo to očitali. Kakšen razkroj slovenske države se je zgodil v samo dveh letih. Čakamo, da udari še Aksentijević. Aksentijević je časten ofocir Tako ''časten'', da je po BBC trdil, da je zahteval množično bombandiranje Slovenije, češ da je JLA ''premila''. Pirat1 in polarni123, vidva bi očitno raje videla, da pravosodni minister postane kar sam tovariš Masleša, sovražnik slovenske osamosvojitve in Slovenije in zaveznik jugoboljševizma in udbopartijskega totalitarizma.... Ne mi rečt, da za to ni dokazov, ker se ustavni sodnik, sodnica in tudi sodnik na koprskem višjem sodišču ne bi tega kar na lepem izmislil, neposredne dokaze pa je težko najti, če ni bila posneta tista njegova nadvse sramotna in ponižujoča ter primitivna izjava o " tepihovanju" naše domovine. Lahko pa je najti kopijo izreka smrtne kazni in verifikacijo umora prebežnika, (tam je njegov podpis kot pripadnika KOSa). Prav groza me je ob misli, koliko zavedEnih in indoktriniranih Slovenceljnov ala komso, politkomisar..., ki še sedaj nosijo rdeče zvezde na kapah in malikujejo bivše komunistične krvoloke, podpirajo balkanizacijo, ki se aktivno dogaja pod Boratovo vlado, ki je obubožala državljane, premore Slovenija. Za bruhat!!! No, raje za izselitev iz te uboge krčme! Samo potem bomo vsi pametni v tujini, s čimer se bodo izpolnile jugoboljševiške sanje in Slovenija se bo zopet priključila balkanskim deželam in osnovala nekakšno konfederacijo. Tega pa jim (jugoboljševikom) vseeno ne bomo dopustili, zato vas prosim, dragi državljani, spreglejte že enkrat, poglejte najprej, kdo vam vlada, vas vleče za nos in dela proti vam za svoje koristi in usluge svojim priležnikom in razmislite po pameti, da tako stanje, v katerem smo sedaj ujeti, pelje naravnost v propad in greznico!!! Janša ni zadovoljen z razvojem države Ne ve, ali se bo odzval Pahorjevemu vabilu 5. november 2010 ob 20:13 Trbovlje - MMC RTV SLO/STA SDS bo pripravil program sprememb, ki jih mora Slovenija po besedah Janše izvesti, če želi rešiti nastale težave, "ki jih trenutna vlada očitno ni sposobna reševati". Predsednik SDS-a Janez Janša je po seji sveta stranke povedal, da so zadovoljni, ker so v prvi polovici državnozborskega mandata dosegli dva ključna etapna cilja - zmago na evropskih in na lokalnih volitvah. Manj pa so zadovoljni z razvojem Slovenije, saj zadnji podatki kažejo, da je vlada v dveh letih državo zadolžila za 100 odstotnih točk. "Ta denar je šel večinoma v prazno, saj zadnji podatki prav tako kažejo, da se je brezposelnost povzpela na prek 100.000 in izgledi za naslednje mesece so ravno tako slabi," ugotavlja Janša. Zato bo SDS pripravil "realno oceno stanja po vseh ministrskih resorjih", ki jo bo objavil na spletni strani, nato pa se bodo posvetili alternativnemu vladnemu programu oziroma programu strateških in drugih potrebnih sprememb. Ne ve, ali se bo odzval Pahorjevemu vabilu Sicer pa od predsednika vlade Boruta Pahorja že več kot leto dni čakajo na odgovor na njihove predloge, povezane s t. i. partnerstvom za izhod iz krize in za razvoj. Zato tudi še ne ve, ali se bo udeležil sestanka predsednikov parlamentarnih strank in države, ki ga je premier napovedal za prihodnji petek. Dobil je vabilo, a kot pravi Janša, je ob tem pričakoval tudi gradivo ali vsaj pojasnilo, o čem naj bi se pogovarjali. Meni tudi, da se je Pahor za sestanek verjetno odločil, "ker mu je to takrat padlo na pamet in so poslali vabilo". Ali se bo njegova stranka odzvala na vabilo, pa bo torej odločalo to, ali bodo odgovore do takrat dobili oziroma ali bodo dobili obrazložitev, čemu je sestanek namenjen, je še pojasnil. A. S. Masleševa kandidatura razdelila državni zbor Minister: Pregled sodnih arhivov ovrgel sume opozicije 8. november 2010 ob 07:18, zadnji poseg: 8. november 2010 ob 16:37 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Minister Zalar bo poslancem za predsednika vrhovnega sodišča predlagal Branka Maslešo. Koalicijski poslanci mu napovedujejo podporo, opozicijski pa ne. Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Branko Masleša po mnenju predlagatelja ministra za pravosodje Aleša Zalarja izpolnjuje vse formalne pogoje, predstavil pa naj bi tudi konsistenten in uresničljiv program vodenja. "Kot aktualni predsednik sodnega sveta je dobil odličen pregled nad problemi, izzivi in priložnostmi v sodnem sistemu," je izjavil minister. Za njegovo izvolitev na vrh sodišča je potrebna navadna večina poslancev. Obremenjujoči izjavi vrhovnih sodnikov Zalar je kot odgovor na pisni izjavi dveh vrhovnih sodnikov, ki bi lahko "v določenem delu omajale avtoriteto kandidata", pregledal listine in podatke sodnih arhivov koprskega in novogoriškega okrožnega sodišča od leta 1980 do 1986. Minister se je prepričal, da Masleša ni verificiral obsodb prebežnikov čez jugoslovansko mejo. Smrtno kazen, ki jo je Masleša kot prvostopenjski sodnik izrekel v senatu, pa minister ne šteje za odločilno pri oblikovanju predloga o kandidaturi, saj "je bila izrečena sedem let pred odpravo smrtne kazni". Dodal je še, da je Maslešo glede morebitnega sodelovanja v postopkih, kjer bi bile kršene temeljne človekove pravice, že leta 1994 ob imenovanju v trajni mandat preveril sodni svet. Proti sta bila le Šorli in Zobčeva Masleša je dobil pozitivno mnenje tako občne seje vrhovnega sodišča kot sodnega sveta, svoje zadržke pa sta izrazila vrhovna sodnika Marko Šorli, ki se je na prejšnjem razpisu potegoval za to funkcijo, in Barbara Zobec. Kmalu nato pa se je oglasil ustavni sodnik Jan Zobec in Maslešo označil za neprimernega kandidata, saj naj bi po njegovih besedah nasprotoval osamosvojitvi Slovenije in sodeloval pri sodnih verifikacijah obsodb prebežnikov med jugoslovansko-italijansko mejo. Tam naj bi tudi videl usmrtitev nekega prebežnika in o tem dogodku evforično razlagal kolegom. SDS, SNS in SLS ga ne bodo podprli Opozicijska stranka SDS je opozorila, da je bil Masleša del skupine sodnikov, ki je izrekla zadnjo smrtno kazen, in da je sam zanjo tudi glasoval. Sami zato njegove morebitne kandidature ne bodo podprli. Masleša je očitke zavrnil in pojasnil, da je za 5-kratni umor v senatu petih sodnikov res izrekel smrtno kazen, ki so jo pozneje spremenili v 20 let zapora. A to še ni vse, kar zadeva očitke SDS-a. Ministrova izjava, da je pregledal arhivsko dokumentacijo sodišč in se prepričal, da kandidat ni sodeloval v tajnih komisijah za verifikacijo ubojev na meji, je po mnenju poslanca Vinka Gorenaka sprenevedanje in laž. Uboji na meji so se dogajali vse do osamosvojitve Slovenije in so bili določeni v tajnih predpisih, izvedeni na tajen način, dokumentacijo pa bi minister lahko poiskal le v arhivih jugoslovanske vojske, ne pa v arhivih sodišča, je prepričan Gorenak. Gvido Kres, SLS, je izpostavil, da je zanje zelo pomembno, da v času, "ko se slovenski sodni sistem sooča z vedno večjo neučinkovitostjo pri zagotavljanju enakosti pred zakonom, ko se vzpostavljata dva pravni državi - ena za malega človeka ter druga za elite z debelimi denarnicami in vplivnimi zvezami tudi v sodstvu", položaj predsednika vrhovnega sodišča zasede kompetenten človek, ki ima široko zaupanje javnosti. Masleša po njihovem mnenju teh meril ne izpolnjuje. Tudi poslanci SNS-a so že napovedali, da Masleše ne bodo podprli, saj gre po besedah Zmaga Jelinčiča za funkcijo, ki zahteva človeka z neomadeževano preteklostjo, izjemnimi strokovnimi sposobnostmi in najvišjimi človeškimi ter drugimi vrednotami. Koalicija glede podpore bolj ali manj enotna Poslanska skupina SD-ja se bo o podpori Masleši še odločala, po mnenju vodje poslanske skupine SD-ja Bojana Kontiča pa je primeren kandidat in bi ga veljalo podpreti. V poslanski skupini Zaresa so se po besedah vodje poslanske skupine Cvete Zalokar Oražem načelno odločili za podporo, kako bo glasoval vsak poslanec, pa glede na to, da je glasovanje tajno, ne more povedati. V poslanskem klubu LDS-a se bodo o podpori odločali v sredo, po besedah Boruta Sajovica pa zadržkov za zdaj ni. V DeSUS-u se bodo odločali v torek. Devet mesecev negotovosti Najvišje sodišče v državi je že devet mesecev brez stalnega predsednika, saj potem ko se je Francu Testenu iztekel mandat, kar dva kandidata za novega predsednika nista dobila podpore sodniških kolegov. Na tretji razpis se je kot edini kandidat prijavil Branko Masleša, zdajšnji predsednik sodnega sveta. Začasna predsednica je Alenka Jelenc Puklavec, ki lahko vrhovno sodišče vodi najdlje do konca februarja prihodnje leto. Predsednika vrhovnega sodišča za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja v skladu zakonom o sodiščih na predlog pravosodnega ministra po predhodnem mnenju sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča imenuje državni zbor. A. S., E. S., Aljoša Masten ne mešaj hrušk in jabolk. Streljanje na ubežnike (tako politične kot ekonomske) , ki so se preko SFRJ poskušali prebiti na zahod, mi nikar ne omenjaj kot zakonito in še manj kot na moralno nesporno dejanje. Bolj zavrženega dejanja, kot je streljanje na ubogo paro, ki si poskuša pomagati k boljšemu življenju, si ne morem niti zamisliti. To je zame enako kot umor. Hladnokrven strel na neoboroženega in popolnoma nenevarnega človeka je umor. In kaj si mislim o človeku, ki je kot javni uslužbenec sodeloval pri izdajanjih 'certifikata' o zakonitosti takšnega dejanja? Vse najslabše. Kar se tiče Amerike ... ne strinjam se s smrtno kaznijo in imam sodnike, ki to kazen izrečejo za moralne izmečke človeštva. tupamaross, daj povej , kje razen v Iranu in še nekaj podobnih versko vodeno državah sekajo ljudjem ude, obešajo ... in kar si še naštel lepih stvari? Bi nas rad primerjal s takšnimi sistemi? ah to, da nekdo, ki kandidira za vrhovnega sodnika zagovarja politični proces, da izreče smrtno kazen duševno moteni osebi, da poveličuje agresorja, da sodelujejo tudi po lastnem priznanju pri verifikaciji umorov JLA ob meji, kar sprva za javnost zanika, je gotovo svinjarija. Binder Danet Jethrosu sem povedal naj si ogleda TV Dnevnike Masleša najprej zanika, da bi karkoli vedel o verifikacijah umorov, potem pa prizna, da je bil dejansko zraven, samo zanika, da bi se navduševal. To verzijo je sicer sprva povedal že kolegom na vrhovnem sodišču, vendar tudi tej verziji ne gre nikakor verjeti. Sicer je po mojem že to, da je sodeloval pri teh verifikacijah dovolj, da ne more biti predsednik vrhovnega sodišča. Več, kot povsem dovolj. Vendar vseeno zakaj mu ne gre niti tega verjeti, iz pisma vrhovne sodnice: Kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je tudi deloval v posebni ad hoc komisiji, ki je verificirala umore nedolžnih beguncev na slovensko – italijanski meji. To sodelovanje je na občni seji Vrhovnega sodišča celo sam priznal ter se pri tem skliceval, da je to delal kot preiskovalni sodnik, čeprav v tej vlogi ni mogel biti, saj je bilo takrat za vojake storilce kaznivih dejanj pristojno vojaško sodišče. Ob tem se je zapletel tudi v protislovje, saj se je izgovarjal, da je samo podpisal zapisnik – kajti če bi v vlogi preiskovalnega sodnika (pa to kot sodnik sodišča splošne pristojnosti ni mogel biti), bi moral zapisnik tudi sestaviti – naloga preiskovalnega sodnika je namreč predvsem sestava zapisnika o ogledu. In še nekaj. Rekel je, da je žrtev umora ležala na italijanskem ozemlju. Kako je mogoče, da je ob dejstvu, da so pripadniki JLA umorili človeka v sosednji državi, o tem “samo podpisal zapisnik”. Če bi bil na prizorišču umorov res samo v vlogi preiskovalnega sodnika, bi moral o tem obstajati na Temeljnem sodišču v Kopru (sedaj Okrožnem sodišču v Kopru) spis o taki kazenski zadevi. Pa takega spisa seveda ni. Kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je svojim kolegom vrhovnim sodnikom na občni seji 17. 9. 2010 očitno govoril neresnico. Iz pojasnil, dobljenih na Inštitutu za novejšo zgodovino, izhaja, da je morala vsako tako smrt verificirati posebna ad hoc komisija, v kateri je bil sodnik (KOS), zdravnik in še en predstavnik oblasti (SDV).+ 2 glasovaCaetano 8. november 2010 ob 16:06 Prijavi neprimerno vsebinoPa še nekaj, kar se o Masleši tudi ne omenja, vsaj ne na tem portalu. Masleša je po izjavi še enega bivšega, sedaj že upokojenega sodnika koprskega sodišča Janeza Branka tudi zagovarjal sodni proces proti četverici leta 1988 in imel vsak odpor proti JLA za brezpredmeten, tako jo je občudoval. Bomo povojne poboje preiskovali skupaj z Britanci? Pobudniki so do zdaj zbrali čez sto podpisov 9. november 2010 ob 06:57 Ljubljana - MMC RTV SLO Na spominski slovesnosti v Veliki Britaniji, posvečeni žrtvam povojnih pobojev, so udeleženci začeli zbirati podpise za ustanovitev britansko-slovenske komisije o teh dogodkih. Pobudnica zbiranja podpisov je bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič, ki je za MMC pojasnila, da iniciativa za ustanovitev komisije, ki bi zbrala dokumente in pričevanja in ki bi ovrednotila oz. pripravila skupno poročilo o dogodkih po 2. svetovni vojni v zvezi s prisilno repatriacijo Slovencev iz Koroške nazaj v Slovenijo, traja že nekaj časa. Preberite še: V okolici Londona maša za slovenske žrtve povojnih pobojev Predsednik Društva britansko-slovenskega prijateljstva Keith Miles je po njenih besedah že spomladi začel zbirati podpise, zadnja pobuda pa je nastala na spominski slovesnosti v Veliki Britaniji. Med podpisniki pobude tudi Janša Pobudo britanskim in slovenskim oblastem so na spominski slovesnosti v Veliki Britaniji poleg Valičeve in Milesa podpisali še zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Nikolai Tolstoy, predsednik Komisije za prikrita grobišča Jože Dežman, evropska poslanca Milan Zver in Lojze Peterle, ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres ter številni drugi. "Imamo že več kot 100 zbranih podpisov. Za zdaj jih je večina s slovenske strani, vendar se akcija v dogovoru z Milesom nadaljuje tudi v Veliki Britaniji. Pobudo je že podpisal tudi Janez Janša," pojasnjuje Valičeva in dodaja, da bodo zbrane podpise predali britanski in slovenski vladi. "Vsak kamenček v mozaiku pripomore k pravi sliki" "Menim, da vsak kamenček v mozaiku pripomore k pravi sliki. Sem optimist, sploh glede na spominsko slovesnost v Veliki Britaniji, ki je bila prvič organizirana na takšni ravni. Tudi tam se torej nekaj premika," je še dodala. Po njenih besedah bi komisijo, ki bi preiskovala tematiko povojnih pobojev, lahko sestavljali strokovnjaki, ki so se v zadnjih letih ukvarjali s to problematiko. Med njimi je omenila Dežmana, Griesser-Pečarjevo, Tolstoya, Normana Davisa in Jerco Vodušek Starič. Aleksander Kolednik Ja ne, manjkali so samo še Stalin, Tito in ostala komunistična internacionala. :) Še ena komisija, ki ne bo prinesla nobenih rezultatov. Bodo kar držale preroške besede dr.Pučnika, ki je rekel:" Da bo politična elita do konca ščitila zločince odgovorne za povojne poboje. ti bodo pomrli ali pa dobili zdravniška opravičila. Upam, da do tega res pride. Sicer je sodelovanje z angleži zadnja stvar, ki si jo kdorkoli lahko želi, je pa verjetno edina pot, ki bo peljala vsaj delno k resnici, spravi in obsodbi totalitarizmov tudi pri nas. Glede na to, kako se Pahor trudi obuditi in ponovno vzpostaviti komunistični aparat in sistem, druge variante ni. Če bi pahor moral priznati, da je izvensodno pobitih par stotisoč ljudi bilo (najmanj) nezakonito, bi v temeljih zatresel svoja in prepričanja lastne stranke ter vlade. V Verjetno bodo res Angleži edina pot (politična in ekonomska) po kateri bomo lahko prišli do ''sprave'', oz. Resnice, ki osvobaja. Slovenija si ne zasluži razdvojenosti. s Hitlerjem so najprej paktirali predniki druge ideološke strani, vse od avgusta 1939 oz. pakta Ribbentrop - Molotov do junija 1941 oz. Hitlerejevega napada na SZ. To je dejstvo. Sicer pa zadnji čas, da se nekaj premakne v tej smeri in da se zrušijo še zadnji miti o herojski in neomadeževani NOB.+ 6 glasov Gringos 9. november 2010 ob 07:40 Nobena vojna ne prinese nič dobrega,vendar takšna je pač natura Homo Sapiensa,da se stalno pobija med sabo. Ker če bomo kar naprej izkopavali kosti,lahko nadaljujemo v 1. svet. vojni,pa v srednnji vek,pa do Atile....do Naendertalca. Pustimo mrtve že enkrat pri miru,da počivajo kjer pač počivajo,njim v spomin pa prižgimo kakšno svečko. S tem ko trdiš da je to pač "natura homo sapiensa" opravičuješ zločine za katere ni in nikoli ne sme biti opravičila! To ni natura homo sapiensa, niti slučajno. To je organiziran genocid s strani komunistov. Tukaj gre za zločin in zadeve ni treba zavijati v celofan da bi se slišalo lepše. In kako lahko rečeš naj jih pustimo da "naj počivajo kjer pač počivajo" ?...to so ljudje ki so bili zmetani v jame in jarke. Ti ljudje nimajo niti nagrobnika, nikoli niso imeli pravice biti dostojno pokopani. Po ocenah torej dandanes v Sloveniji leži razmetanih čez 100.000 ljudi pobitih po vojni. In če že govoriš o homo sapiensu....ta se je ločil od opic takrat ko je svojo vrsto začel pokopavati, kar kaže na človeška čustva in zmožnost empatije. -To pa je lastnost človeka. Dajmo že izkopati vse kosti, povejmo da so bili barabe eni in drugi in se lotiti projekta Slovenija 2045. Če je zato potrebna takšna komisija prav, naj naredi delo in naj se ne obremenjuje več mladih s tem. Naj gre zgodovina v učbenike, tudi tista, za nekatere neprijetna in enkrat za vselej zaključimo s tem, seveda opomin na gnusna dejanja ostane v učbenikih... Ulikses, zgodovina je pokazala, da so vsi okupatorji razen enega do leta 1945 zapustili Slovenijo, Italijani po dveh letih, Nemci po 4 štirih letih. Edini okupatorji, ki so po 2. sv. vojni ostali v Sloveniji so bili komunisti, ki so to deželico okupirali za za dolgih 45 let. Boljševiki so paktirali z nacisti na raznih ravneh. V času pakta med Hitlerjem in Stalinom je KPJ podprla vse sovjetske osvojitve, ki so bile posledice tega pakta ( zasedba šestih dežel oz. njihovih delov, njihova aneksija k SZ in boljševizacija ). Nadalje so paktirali tudi po napadu na SZ takrat, ko so presojali, da je to v interesu kom. revolucije. Tako so na začetku leta 1942 paktirali z ustaši v Bosni, proti četnikom, ki so jih imeli takrat za najbolj nevarne, da lahko s samostojnim odporom ogrozijo kom. projekt, kar je v nemških dokumentih na drobno popisano. Na začetku leta 1943 so želeli skleniti direkten pakt s Hitlerjem, da bi uničili četnike ob obali in preprečili, da bi se ob pričakovanem izkrcanju Angležev Jugoslavija lahko izognila sovjetizaciji. Sporazum se je že uresničeval, čeprav ga je Hitler nato preklical. Paktirali so še na druge načine. Tako jim je bilo dobrodošlo, da so Nemci pobili, kot talce nekatere ljudi, ki so jim bili politično v napoto. Npr. pobiti talci na Frankolovem so bili v interesu partije, o čemer obstaja več pričevanj tudi nekaterih bivših partijcev, ker je šlo za ljudi, ki se niso hoteli, kar na slepo pridružiti boljševikom in so bili raje previdni, čeprav so bili v nemških zaporih v Celju. Vrnili so se v zapore ob partizanski osvoboditvi jetnikov konec leta 1944 zaradi tega, ker so Nemci grozili z represijo, ker niso ni bilo s strani partizanov poskrbljeno za njihovo varnost in ker so dvomili v partijski monopol nad odporom. Partizanski osvoboditvi jetnikov, ki je bila izvedena ob sodelovanju Nemcev ( nemški komunisti? sodelovanje med gestapom in boljševiki? ), je kmalu sledil atentat na vidnejšega nacista, temu pa poboj talcev. Jeretič v pismu Pahorju: "Boš poslal name kriminaliste in me dal zapreti?" "Nisem hotel sodelovati pri organiziranem plenjenju države" 12. november 2010 ob 08:50, zadnji poseg: 12. november 2010 ob 09:22 Ljubljana - MMC RTV SLO Nekdanji svetovalec Sebastjan Jeretič je premierju Borutu Pahorju po odstopu šefinje kabineta Simone Dimic poslal pismo, ki je prišlo v javnost. Portal požareport.si je objavil pismo Sebastjana Jeretiča, nekdanjega glavnega svetovalca za odnose z javnostmi predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je po zmagi stranke Socialnih demokratov namesto ponujenega položaja v podjetju Andraža Vehovarja Modra Celica ustanovil lastno, zasebno svetovalno podjetje, ki je med drugim pomagalo k zmagi piranskemu županu Petru Bossmanu. Kot je lahko razbrati iz pisma, so njegovi odločitvi za lastno podjetniško pot, in ne za pot v okviru ponujenega mesta v Vehovarjevem podjetju, od nekdanje vodje Pahorjevega kabineta, Simone Dimic, sledile "laži, grožnje in blatenje". "Četudi si ranjen in maščevalen, mi z največjo stopnjo zlobe ne moreš prizadejati desetino gorja, ki mi ga je v zadnjih dveh letih od naše zmage povzročila tvoja Simona." Jeremič je zapisal, da je ponujeno mesto zavrnil, ker ni hotel sodelovati v "organiziranem plenjenju države". Pismo objavljamo v celoti. Dragi predsednik, Prek posrednikov sem prejel tvoje grožnje. Ker sem te dobro poznal, se seveda ne morem bati. Četudi si ranjen in maščevalen, mi z največjo stopnjo zlobe ne moreš prizadejati desetino gorja, ki mi ga je v zadnjih dveh letih od naše zmage povzročila tvoja Simona. S svojim blatenjem in klevetanjem. S svojimi lažmi in grožnjami tistim, ki bi lahko sodelovali z mano. Ko sem po zmagi hotel za pol ure govoriti s tabo, sem ti hotel povedati dvoje. Prvič, da se vračam domov, da rešim zakon, saj sva bila z ženo na tem, da se ločiva. In oprosti, ker sem izbral družino namesto tebe. In drugič, da bom naredil svoje podjetje, ker sem zavrnil, da bi sodeloval v organiziranem plenjenju države, k čemur so me nagovarjali tvoji najtesnejši. Še isti dan, ko sem zavrnil ponujeno mesto v Modri celici tvojega prijatelja Andraža Vehovarja, še isti večer se je začelo sistematično blatenje. Hotel sem le skromno delati. Na področju, na katerem sem najboljši v državi. Samo to. Pa mi tvoji niso pustili pri miru. Še zdaj stežka dojamem, da si lahko kupil vse laži. Še zdaj težko razumem, da ne znaš oceniti človeka. Pa sem bil dve leti tiho. Se še spomniš, na kateri točki sva nehala komunicirati? Ko sem rekel, da bo Simona največje zlo te vlade in si me besen poklical na raport v svoj kabinet. Pa vama nisem zameril. Ne, smilila sta se mi. Pahnili smo vaju v zgodovinsko vlogo, ki ji pač nista bila kos. Dali smo ti zgodovinsko priložnost, pa si jo zavozil. In pri tem zavozil tudi stranko. Oprosti, ker smo zmagali. Kaj pa si imel v mislih, ko si rekel, da boš sprožil povračilne ukrepe? Boš poslal kriminaliste name in me dal zapreti? Mi boš vzel državljanstvo? Kaj??? Mi boš prepovedal delati v Sloveniji? Bom pač več časa preživel v tujini. Vsekakor bom preživel. Za konec te prosim za nasvet. Kaj moram narediti, da bom lahko brez tvojih groženj izražal svoja stališča? Bo lažje, če izstopim iz naše stranke? Moram zapustiti državo in iz tujine komentirati politično življenje v soji domovini? Prosim, povej. Zato, ker ne mislim več molčati. Ker ne morem več gledati te komedije. Praviš, da počneš stvari, vredne moža. Veš, kaj je vredno moža? Priznati, da nisi kos nalogi. To bi bilo res možato dejanje. Vem, da je težko. Vem, da ti ego ne dovoli priznati kaj takega. Ni se me treba bati in mi groziti. Nimam nobenih ambicij, da bi posegel v procese, ki se dogajajo v stranki. Zato ker v naši stranki ne vidim več nobenega potenciala, nobenega izziva. Ne vsebinskega, programskega, ne rezultatskega. Zmaga v Piranu ni imela nobene zveze s tabo in nacionalno stranko. Nobenih ambicij ni, da bi stopili na nacionalno raven. Zmagali smo za Petra. Ker je izjemen človek in politik. Če si boš vzel čas, da ga spoznaš, boš tudi ti to ugotovil. Prosim te le nekaj. Če se že hočeš maščevati, se osredotoči name. Pusti moje prijatelje na miru in jih ne kaznuj zaradi tvojega odnosa do mene. Tvoj najbolj zvesti kritik, Sebastjan Kot je zapisal požareport.si, predsednik vlade Borut Pahor pisma Sebastjana Jeretiča ne komentira, so jim pa iz kabineta predsednika vlade poslali še eno Jeretičevo pismo, ki ga je Pahor dobil sinoči. Dragi predsednik, V prejšnjem pismu (ki so ga dobili tudi tisti, ki jim ni bilo namenjeno) sem ti opisal svoje čustveno doživetje zadnjih dveh let, sedaj pa bi ti povedal še nekaj racionalnega. V tej situaciji je edina možnost, da se skoncentriraš, postaviš na noge, okrepiš svojo ekipo z operativci in zaključiš ta mandat. Dogajanje v državi je katastrofa. Birokratski aparat melje življenje in nobena politika mu ne pride do živega. Država je teren. Države ni mogoče voditi iz kabinetov. Nimaš pravih ljudi za to nalogo. Stanje v stranki je še huje. Od moje izjave me kličejo ljudje, ki mislijo, da se dela alternativa. Nobene alternative ni. Preprosto zbrihtaj se in uredi stvari. In ne pozabi, da je to tvoja stranka in da je ni treba trpinčiti zaradi domnevno nove politike. Mene osebno ne zanima ne stranka ne nacionalna politika. Samo delati hočem to, kar znam. Če bom moral, bom pač šel v tujino. A bolje bi bilo, če me preprosto pustite na miru. In nobena paranoja ni potrebna. Ne razumem sedanjega strahu. lp sebastjan Al. Ma. Huda, samo vprašanje ali ga bojo zaprli zaradi pedofilije ali ga bodo povezali s Srečkom Prijateljem. Zakaj pa naj bi bilo pismo izmišljeno??? Zakaj je vsaka zadeva , ki blati to vlado, apriori izmišljena? Res pa je da bo Pahorček z svojim govorom, to vse zanikal in da bo Kresalka vse naredila, da Jeretič še bolj tiho. Ja saj zato imamo policijo, da utiša politične nasprotnike. Vračamo se v kumunizem!!! Že pred časom sem napisala, kar mi je povedala sekretarka OOZK neke DO, da je B.Pahor rojen igralec, ki rad nastopa in rad govori, da pa NI sposoben opravljati naloge, ki jo je prevzel-predsednika vlade !! In te besede se uresničujejo. Naj gre med manekene ali igralce, politiko pa pusti na strani, ker ji NI KOS !!!! Kdo pa naj prevzame vlado špo njemu-to je vprašanje: samo NE Golobič ali Kresalova !!! Praktično nimamo osebe, ki bi bila vredna zaupanja. Jaz bi takoj volila g.LAHOVNIKA, samo NE na čelu SD, Zaresa ali LDS ampak na čelu nove stranke, očiščene sedanjih vodij in pomembnih ljudi v obstoječih vladnih strankah !!!!!! včeraj med Slakovo oddajo, sem vedno bolj dobival občutek, da ima koalicija sledeče namene: letošnje leto še "pokrademo" potem pa bomo odstopili in vzpostavili tehnično vlado 10. oktobra 1920 je bil izveden plebiscit v coni A. Za Avstrijo je glasovalo 59,1 % (22.055 volilcev), za Kraljevino SHS pa 40,9 % (15.279) volilcev. Glasovi za Jugoslavijo so prihajali večinoma iz južnega brega Drave, a so bili precej razpršeni. Podrobnejša analiza rezultatov pokaže, da je precejšen del narodno zavednih Slovencev glasoval za Avstrijo." nekje sem napisala verz od Otona Zupančiča iz leta 1945, pa je očitno vedno aktualen in ga bom spet napisala; Svobode naše jabolko je zlato, nam zakotalilo se v kri in blato, in preden spet zasije v slavi VSI bomo blatni in vsi KRVAVI. Začela se je kampanja pred referendumom o RTV Slovenija Čaka nas mesec dni prepričevanja 12. november 2010 ob 09:44 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Začela se je uradna kampanja pred referendumom o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki bo 12. decembra. Dejavno sodelovanje so napovedali v večini parlamentarnih strank. Volilna kampanja se namreč v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji lahko začne 30 dni pred referendumom, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja, torej 10. decembra opolnoči. Organizatorji kampanje imajo za nagovarjanje volivcev mesec dni časa. Organizatorji kampanje: Prijavite se do 17. 11. Za sodelovanje v predreferendumski kampanji se je treba tudi uradno prijaviti kot organizator kampanje, in sicer je to treba storiti do 17. novembra. Kot organizatorji se lahko prijavijo predlagatelji referenduma, pa tudi drugi subjekti, ki so zainteresirani za izid referenduma. Pri tem bodo morali odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo zbirali sredstva za financiranje kampanje. Opozicija proti Proti zakonu o RTV Slovenija bodo v kampanji nastopili v SDS-u, kjer so referendum o zakonu o RTVS tudi zahtevali. V kampanjo bodo vstopili samostojno, postopek za odpiranje posebnega transakcijskega računa pa so že začeli. Čeprav so med podpisniki zahteve za referendum tudi poslanci SNS-a, pa v tej stranki v kampanji ne nameravajo dejavno sodelovati. Po drugi strani se bo v kampanjo podala stranka SLS, ki sicer referendumske zahteve ni sopodpisala. Koalicija za Za dejavno sodelovanje v kampanji pa so se odločili v koalicijskih strankah, kjer zakon podpirajo. Vsaka izmed strank bo sicer kampanjo prijavila posebej, a bodo pri njeni izvedbi sodelovale, tako bodo, denimo, volivce nagovarjali na skupni spletni strani. Vsebino kampanje bodo sicer predsedniki koalicijskih strank podrobneje predstavili v ponedeljek. Vlada, sicer predlagateljica zakona, v kampanjo uradno ne more vstopiti, bo pa v njej vsebinsko sodelovala. Za kampanjo bodo organizatorji lahko porabili po največ 0,25 evra na volilnega upravičenca oz. največ 350.000 evrov. A se bodo, sodeč po napovedih, v to kampanjo podali s skromnejšimi oziroma z minimalnimi sredstvi. Al. Ma. Rotnik: Ves čas težave z izpolnjevanjem Kopačevih želja Pogovor z Urošem Rotnikom v televizijskem Dnevniku 11. november 2010 ob 19:34 Ljubljana - MMC RTV SLO Zagotovo ne bom svetovalec vodstva, ki je zdaj nastavljeno v Termoelektrarni Šoštanj, o svoji prihodnosti pravi odstavljeni prvi mož TEŠ-a Uroš Rotnik. Uroša Rotnika so nadzorniki odstavili prav v času, ko je projekt zloglasnega bloka 6 predstavljal agenciji za kapitalske naložbe. Več o tem, razlogih in prihodnosti je povedal Manici J. Ambrožič v TV Dnevniku. Ste pričakovali to razrešitev? Ja, ta odločitev o moji zamenjavi je bila dejansko v zraku že od konca leta 2008, vendar smo mi ves čas delali tako, kot da nikoli ne bo te razrešitve, kajti vemo, kaj so naše naloge. Transparentnost, izpeljati blok 6 do konca in jasno vsak dan dajati eno tretjino energije za slovenski sistem. Prav danes pa razrešitve niste pričakovali, vas je presenetila? Zagotovo je danes pa nisem pričakoval, kajti danes sem bil prav na predstavitvi projekta bloka na agenciji za kapitalske naložbe in v tem času, ko sem predstavljal projekt bloka šest, so me drugi na Holdingu slovenskih elektrarn zamenjali. Šaleška dolina vas podpira, jutri bo celo stavka. Kaj je po vašem mnenju v ozadju razrešitve? V ozadju moje razrešitve je zagotovo nestrinjanje z direktoratom za energijo, kajti direktor direktorata je imel ves čas druge namene kot pa mi, se pravi, ni imel tako transparentnih namenov kot mi. Ves čas smo imeli težave z izpolnjevanjem njegovih želja in zaradi tega je žal danes tako, kot je. Govoriva seveda o gospodu Janezu Kopaču, kajne? Ja. Gotovo. Torej, a ste se o tem pogovarjali, o tem, kako bi nekako uskladila vajina stališča? Težko se je pogovarjati, kajti gospod Kopač zadnjih sedem let ni bil v Termoelektrarni Šoštanj, prav tako ministrica gospa Radićeva, ki je bila povabljena v Termoelektrarno Šoštanj prvega oktobra letošnjega leta in se na vabilo ni odzvala. Dajala pa je izjave, da se ne misli pogovarjati z vodjo projekta. Moramo pa poudariti, da smo imeli namen jo povabiti, da vidi, kakšno je 'postrojenje', da daje eno tretjino energije za slovenski elektroenergetski sistem. Kaj se bo po vašem mnenju zgodilo s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj? Ja, projekt bloka 6 dejansko vodimo že od leta 2001. Na tem projektu je zelo dobra ekipa, ki je ta čas transparentno, gospodarno in zelo učinkovito peljala projekt do danes. Ta ekipa je zagotovo sposobna izpeljati projekt do konca, vendar močno dvomim, da predstavniki lastnika, ki so trenutno predstavniki, imajo tudi ta namen. Kajti če bi imeli ta namen, ne bi tako hitro in tako 'na horuk' izvajali akcije, ki gotovo nimajo dobrih posledic za blok šest. Se pravi, po vašem mnenju tega bloka ne bo? Mislim, da je tudi ta možnost mogoča. In kaj boste vi počeli v prihodnje? V prihodnje bom zagotovo - jaz sem tehnik - delal na tehničnem področju. Zagotovo ne bom svetovalec vodstva, za katero mislim, da ni pravo vodstvo, ki je zdaj nastavljeno v Termoelektrarni Šoštanj. Imam več izzivov, delal bom v energetiki ali kje drugje. A. K. K. Dovolite, da danes, ko sem na televiziji in imam to možnost, popravim vaš prispevek, kajti nikoli se ni vrednost projekta (TEŠ 6 op. a.) podvojila. Leta 2006 je bil samo en del opreme 600 milijonov, danes pa je trenutno celotna oprema manj kot milijardo. Razlika od milijarde do milijarde dvesto pa so stroški financiranja. Janša: Skrbijo me grožnje z nasiljem Predsedniki strank, države, parlamenta, evropski poslanci in ministra 12. november 2010 ob 07:57, zadnji poseg: 12. november 2010 ob 15:39 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Janez Janša je pred današnjim političnim vrhom izrazil zaskrbljenost nad grožnjami, ki naj bi jih bila deležna nekdanji premierjev svetovalec Sebastjan Jeretič in nekdanji poslanec SD Andrej Magajna. "Bojim se, da smo prišli v neko stanje, ko se vladajoči v tej vladi, ki se jim očitno potaplja, poslužujejo nezakonitih metod," je bil kritičen prvak opozicijskega SDS-a Janez Janša. Na vprašanje MMC-ja, ali bi podprl interpelacijo, je Janša odvrnil, da je to odvisno od tega, kaj bi v interpelaciji pisalo. Sicer pa od političnega vrha ne pričakuje kaj dosti, saj meni, da gre v programu bolj kot ne za prazen papir, ki zgolj ponavlja, kar je bilo napisano že v prejšnjih strategijah. Podobnega mnenja je tudi predsednik SNS-a Zmago Jelinčič, ki je dejal, da "od sestanka ne pričakujem ničesar pametnega, saj od te vlade ni mogoče pričakovati kar koli pametnega." Vendar po njegovem mnenju vseeno morajo sodelovati, da "ne bodo (vlada op. p.) naredili še večjih idiotizmov." Da bo danes vse le "bolj prijazen pogovor", meni tudi predsednik SLS-a Radovan Žerjav. "Slovenija si strankarske politike ne more privoščiti" Po drugi strani pa je vodja Zaresa Gregor Golobič prepričan, da je nacionalni reformni program priložnost, da neke trdne zaveze države postavijo pred vse politične odločevalce. Poudaril je, da debata danes ne bo končana, saj je to le osnutek programa. Na vprašanje, kaj meni o Jeretičevih pismih Borutu Pahorju, je Golobič odvrnil, da je to zasebna zadeva in da je presenečen, da se zadeva objavlja na tak način. "Ampak to je očitno problem pošiljatelja. Slovenija si strankarske politike ne more privoščiti" je še dodal. Kako pa komentira zamenjave v TEŠ-u in namigovanja o "oranžnem cunamiju"? "Ali smo slišali kaj novega? V kolikor se stranko Zares povezuje s povečevanjem transparentnosti in z omejevanjem moči lobijev na tem področju, potem sem vesel," je prepričan Golobič. Politična smetana o zavezah Bruslju Na srečanje so poleg ministrov za finance in razvoj ter evropske zadeve, Franca Križaniča in Mitje Gasparija, ter predsednikov parlamentarnih strank vabljeni še predsednik republike Danilo Türk, predsednik državnega zbora Pavel Gantar in slovenski poslanci v Evropskem parlamentu. Kot je v ponedeljek povedal premier, si želi od politike dobiti širši mandat za podporo predlogom za krepitev javnofinančne discipline in gospodarske konkurenčnosti, ki po njegovem prepričanju prinašajo dolgoročne posledice za to in naslednje generacije. Tema bodo ukrepi za krepitev javnofinančne discipline in gospodarske konkurenčnosti v EU-ju ter o ukrepih ekonomske politike za doseganje ciljev iz nove razvojne strategije Evropske unije, imenovane Evropa 2020. Kršiteljice kaznovati z odvzemom glasu Med drugim je to podpora pobudi, da bi stalne kršiteljice javnofinančnih pravil v evrskem območju lahko politično kaznovali z odvzemom glasovalnih pravic, ko gre za vprašanja, povezana z gospodarsko in denarno unijo. Obenem želi predsednik vlade s predstavniki opozicije proučiti nadaljnje strukturne reforme, s katerimi naj bi se Slovenija vključila med tiste države, ki najbolj dinamično okrevajo po krizi in krepijo svojo konkurenčnost v vse ostrejši svetovni konkurenci. Pahor je prepričan, da Sloveniji v nasprotnem primeru grozi zdrs v povprečnost. Vlada je zato v četrtek prekinila obravnavo nacionalnega reformnega programa, ki začrtuje uresničevanje nacionalnih ciljev v okviru nove razvojne strategije EU-ja, imenovane Evropa 2020. Vodilo za oblikovanje ukrepov ekonomske politike je konsolidacija javnih financ, ki naj bi jo država dosegla s krčenjem izdatkov in ne s povečevanjem davčnih obremenitev. Opozicija ima dejansko prav. Rok za odgovor EU je danes in tudi sestanek je danes. Torej kaj bo opozicija lahko doprinesla k programu. Nič. Ker enostavno je nemogoče da bi v nekaj urah v odgovor vnesli tudi predloge opozicije.+ 21 glasov To sem našel na forumu strani od požar....... -v članku z magajno, ampak nima veze z njim ampak s slovensko politiko od leta 91' naprej # za vse!!! # 11.11.2010 12:11:23 # Za tiste, ki ste "pozabili", kako se je privatiziralo Slovenijo (plače in penzije bi nam pa zamrznili) 1)Zgodba se začne z Ljubljansko banko, kjer je poniknilo 1,2 milijarde mark davkoplačevalskega denarja. Po Kovačevi oceni smo slovenski davkoplačevalci vsako leto v povprečju obdavčeni za eno povprečno plačo na račun državne sanacije. V zvezi s tem ni bilo nobene kazenske ovadbe. 2) Koliko denarja je poniknilo v sistem Hypoco, ki ga je sestavljalo 14 podjetij ni znano. Vse ovadbe so bile zavržene oziroma zastarane. 3) Sistem Cardo je razlastninil državljane za 4 mio.mark. Zoper eno osebo iz sistema je bila vložena kazenska ovadba 1994 leta, 1996 pa je bila ovadba zavržena. 4) Zrušitev sistema DADAS je pomenilo poniknjenje 5,7 milijard sit. 5) Z zrušitvijo podjetja Feniks Marketing je bila financirana izgradnja diskoteke Luksor. Posle je vodila podjetnica leta Ana Dejanovič Jankovič. Jožica Puhar, ministrica za delo iz SD, je podjetju nakazala državna sredstva. Ovadba zoper podjetnico leta ni bila podana 6) Zadeva Grubelič je ena redkih zadev, ki so doživele sodni epilog sedemletno zaporno kazen, kar je približno polovico kazni za morilca Ivana Krambergerja. 7) Pri lastninjenju podjetja HIT je bilo ugotovljenega za 1,3 miliarde sit oškodovanja družbenega premoženja. Danila Kovačiča je predsednik države s cvetjem na glavi pomilostil še preden je kazen sploh nastopil. To je klasični primer enakosti pred zakonom. 8) Pri lastninjenju Metalka Commerce je prišlo do predloga državnega pravobranilca za izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve nepremičnin v Vižmarjih. Sodišče je začasno odredbo zavrnilo. Nakar so Metalko mirno olastninili posamezniki, zoper direktorja Gajška je bila dana ovadba, sodišče pa potem ni ugotovilo nepravilnosti. Danes sodi Gajšek med 100 najbogatejših Slovencev. 9) Sodišče je zavrnilo vse tožbe v zvezi z prenosom kapitala firme ONA ON v zasebne roke. 10) Nič se ni zgodilo niti v zvezi z vnovčeno državno garancijo za podjetje Optimizem. 11) V zvezi s poslovanje Stanovanjskega sklada je leta 1997 kriminalistična služba ugotovila, da ni bilo nobenih kršitev zakona, čeprav je prišlo do pretoka denarja v družbo Sončni vzhod. 12) V zadevi Slovin je država izgubila okrog 170 milijonov mark. 13) SMELT in psi lajajo, karavana pa gre dalje, je vsem znana zgodba. 14) Zgodba s Tammexom iz Cipra, kateremu je TAM plačeval skoraj 6 mio. dolarjev provizije za prodajo avtobusov. Pri prodaji vsakega avtobusa ruskemu kupcu je Tammex ustvaril 25.660 dolarjev provizije, TAM pa 21.400 dolarjev izgube. 15) Zaradi takih poslov je TAM zašel v težave. Država pa je podjetju tako ali drugače nepovratno zapustila 125 mio mark. Glavni pri poslih je bil dr. Maks Tajnikar iz SD. 16) Javni dolg, ki je nastal z lastninjenjen Videm Krško je znašal najmanj 75 mio dem, verjetno pa je znašal cca 100 mio dem. Nihče ni odgovarjal za posledice. 17) V Primex je poniknilo 14 mio.dem davkoplačevalskega denarja. 18) Golobičeva Ultra, ki jo je filal z državnim denarjem pošte, telekoma in mobitela za sledenje vozilom, kar so potem vse skup vrgli stran. 19) Zaresovec Golobič s svojim podjetjem Gen-I ima monopol nad trgom z električno energijo, ves denar, ki bi bilo prav, dagre v proračun, pobaše v svoj žep. Zakon je bil sprejet se-ve-kdaj. To so zgodbe, ki naj bi bile "pozabljene", da o današnjih DARS, Čista lopata, prekupčevanje z zemljišči, že spet in še vedno NLB.... ne pišemo. itd itd... kriminala kolikor hočeš, veliko se še ne ve! Torej vsa udbomafija vključno z Bavčarjem, ki je že nekje od leta 1992 njen del bo v zaporu praviš. Hm, samo ta vlada potem izgubi vse člane. :) Gregor Žiberna (09. 03. 1855 - 17. 02. 1929) Gregor Žiberna je bil rojen v Pikčevi hiši v Divači dne 9. marca 1855 kot eden izmed petih otrok očeta Ivana in matere Frančiške iz bližnje Škrateljnove hiše. Žibernova domačija še vedno stoji na ulici Prekomorskih brigad številka 8, z domačim imenom »pri Pikcu« in je ena najstarejših v vasi. Gregor je kot otrok pasel ovce in krave ter stikal po kraških jamah, ki jih v okolici Divače ni malo. Pozneje se je izučil za poklic klobasičarja in prekajevalca. Z bratom Nacetom sta odprla v Trstu na Potoku najprej kavarno, nato pa delikatesno trgovino. Nista ravno obogatela, Gregor pa je bil kar preveč živahne narave - rad se je prepiral s tržaškimi iredentisti, zato so ga po nekem pretepu izgnali iz Trsta v domačo vas in se menda tja ni smel več prikazati. Težko se je prebijal skozi življenje, »stanovanje« pa si je uredil kar na domačem seniku. Takrat je imel čas, da razišče nekaj jam. Pozneje se je leta 1898 hvalil Sigismundu Freudu, da jih je raziskal kar 34, med njimi tudi Divaško in Kačno jamo. Imel je šele 29 let, bil je nezaposlen in občasno dobil priložnostne zaslužke, od odkritja Divaške jame pa je postal vodnik po njej. Znal je italijansko in nemško, bil je zaveden Slovenec, naravno izredno bister in čeprav brez višjih šol, človek, ki je mnogo vedel in imel svojo posebno filozofijo. Bil je kar preveč skromen in mu denar ni pomenil ničesar, rad je tudi »pogledal v kozarec« dobrega vina. Najraje je imel »svojo jamo«, kot je rekel Divaški jami, ki jo je poznal kot svoj žep. Poimenoval je najmanj 50 lepih, značilnih in slikovitih kapnikov v njej, kapniških skupin in prostorov (Slovenski Narod, 30.10.1889). Bil je vaški posebnež in šegav po naravi, rad je marsikoga »pretental«, zato so ga menda imenovali Tentava. Poznali so ga od blizu in daleč, njegove anekdote še danes krožijo po tem delu Krasa. Bil je droben po postavi, vendar izredno močan in odličen plezalec, drzen in zaljubljen v jame. Ni se poročil. Preživljal se je le z vodništvom po jamah in kraški okolici. Ostal je stalni in nato občasni vodič po Divaški jami do smrti, leta 1929 star 74 let. Umrl je zaradi močnega prehlada po požaru leta 1929 ko je zgorel senik za Pikčevo hišo, kjer je prebival Žal je zgorela tudi dragocena jamska vpisna knjiga, ki jo je skrbno čuval, da se do nje ne bi dokopali fašisti. Njegov največji jamski podvig je bil spust v Kačno jamo, ko je skupaj z Jakobom Rešaverjem - Harambašo, po domače Brinjevcovim, skušal preplezati brezno že leta 1888. To mu je uspelo leto pozneje do dna brezna 170 metrov niže od vhoda skupaj z Antonom Hankejem, Rebcem in Rešaverjem. 20. junija 1891 je pripravil raziskovanje Kačne jame spet Anton Hanke, znani jamar, član tržaške sekcije Nemško-avstrijskega društva. V jamo sta se spustila spet Žiberna in Valentin Rešaver (*14.2.1839, +21.10.1910), starejši brat Harambaše. Takrat so uredili plezalno pot skozi vhodno brezno in raziskali večino zgornjega dela sistema Kačne jame. Zaradi naporov je Hanke zbolel in umrl 22. decembra istega leta. Kačna jama, ti si ta. Kdo je prvi videl tvoja dna? Gregor Žiberna. (Ljudska, ki kroži med domačini) Albin Planinec Iz Wikipedije, proste enciklopedije (Preusmerjeno z Albin Planinc) ŠAH Albin Planinc, slovenski šahovski velemojster, * 18. april 1944, Briše, 20. december 2008, Ljubljana. Planinc je zmagal na Slovenskem prvenstvu v šahu leta 1968 in 1978. Leta 1972 je dobil naslov šahovski velemojster. Leta 1974 je v Nici igral je za Jugoslavijo na 21. šahovski olimpijadi, kjer je osvojil ekipno srebrno medaljo. Leta 1993 je spremenil priimek v Planinec. [uredi] Zunanje povezave In memoriam: Albin Planinec, 1944 - 2008 Svet se mu je klanjal Arhiv šport - ponedeljek, 22.12.2008 Tekst: Boris Kutin Težko bolan je že pred tremi desetletji, ko naj bi bil na vrhuncu svojih moči, zapustil igro na 64 črno-belih poljih. Usoda se je grdo poigrala z bržkone največjim talentom slovenskega šaha. Ni ga bilo, ki bi tako zelo uspešno dokazoval, kako ničevna je materija v primerjavi z duhom. Napad, vse za napad, in neskončen prezir do remija. To sta bili stalnici že v mladinskih letih in nikdar, pa naj je bila cena še tako visoka, se jima ni odrekel. * Natisni * Pošlji * Povečaj pisavo Zadnje objavljeno * Simt skupaj z Istrabenzovimi milijoni v stečaj * Spopad za TEŠ 6: agencija od HSE zahteva preklic Rotnikove razrešitve * Kako bo Droga Kolinska po prodaji Atlantic Grupi odplačala samo sebe Tih, vselej zaprt vase, kajpak ni mogel biti priljubljen. Še takrat, ko je doživel pravo grozodejstvo (v Srbiji je pijan pokukal v sobo treh sester in so ga obdolžili nasilja, nakar ga je mati šahista Velimiroviča kaznovala - prepoved igranja šaha - naprej pa je tako šel njen sin Velimirovič ..., po nekaj letih je Planinc spet lahko igral ), ko so mu za nekaj, kar ni storil, vzeli vse, kar je imel, ko so mu prepovedali igranje šaha, se ni oglasil. Splet naključij ga je po nekaj letih premora vendarle vrnil v Caissino naročje. Prvi Vidmarjev memorial leta 1969 je prinesel eno izmed najbolj nenavadnih zgodb. Mojster, ki je brez priprav kot fizični delavec prišel iz Rogove tovarne koles, je mlel vrhunske velemojstre. Hrustal jih z naslado, nakopičeno energijo in fantazijo, samozavestjo, ki je bila v popolnem nasprotju z njegovo pojavo zunaj šahovnice. Kako nejevoljno je zamahnil z roko, ko mu je Gheorghiu, tedaj eden izmed vodilnih igralcev sveta, v zadnjem kolu po nekaj potezah ponudil remi, s katerim bi si zagotovil delitev prvega mesta z legendarnim Gligorićem. Saj je prišel igrat, ne pa sklepat poslov. V velikem slogu je dobil partijo, zmagal na turnirju, osvojil tudi velemojstrski bal in, kar je bilo najbolj pomembno, se vrnil k šahu. Dokončna osvojitev najvišjega naslova je bila le formalnost. Daleč od formalnosti so bile njegove genialne kombinacije, prepletene z izjemnimi žrtvami. Svet je strmel in se tudi klanjal. Njegova zmaga z Vaganjanom v Hastingsu leta 1974, ko veliki Armenec ni mogel razumeti, kaj se dogaja, in je po 22 potezah kot beli s kraljico in trdnjavo več dobil mat, je za vselej zapisana med največje stvaritve kraljevske igre. Ali pa, kakšen pekel je leto prej z njim doživljal legendarni Najdorf, ki je v svoji varianti sicilijanske igre moral položiti orožje že po 19 potezah… Kot da ga je življenje premalo teplo, je umrl povsem zapuščen in pozabljen. Ta hip še tega podatka ni - kdaj. n memoriam Albin Planinec (1944-2008) Umrl je šahovski umetnik,gotovo prehitro pozabljen, čeprav sicer korektno kronološko razvrščen v antologije in enciklopedijske zabeležke. A še v teh antologijah lahko prebiramo malodane očitke na račun njegove nepreračunljivosti... Dobesedno: "Njegov brezkompromisni kombinacijski slog, brez racionalistične usmerjenosti za zbiranje točk, mu marsiksdaj pokvari mesto na tabeli." Tako je nekoliko pokroviteljsko zapisano v obeh knjigah z naslovom Slovenski šah, tisti iz leta 1972, stran 53, ki jo je pripravil uredniški odbor ŠZS ob petdesetletnici obstoja jugoslovanskega šaha, in tisti priložnostni iz leta 2002, stran 58, ob blejski šahovski olimpiadi. In še (samo v knjigi Slovenski šah, 1972, stran 54): "Remi ima še vedno za 'nujno zlo', zato pa ima njegova igra 'na vse ali nič' tem več ljubiteljev." Seveda, moral bi biti drugačen, da bi "...zagotavljal enakomernejše dosežke velemojstra..." Jasno, moral bi upoštevati tako imenovano realnost in v njej bi se lahko zavihtel precej višje, "...če bi sprejel vse remije, ki so mu jih ponujali nasprotniki." Albin Planinec tega očitno ni zmogel, ne realnosti ne rutine. Je pa zmogel nekaj, česar ne zmorejo "nabiralci točk" - ustvarjati umetnine, s katerimi se je odtisnil v večnost šahovske umetnosti. K sreči tuja strokovna šahovska javnost v oceni in vrednotenju Albina Planinca ni bila tako ozkosrčna in drobnjakarska. Tim Harding v eseju o dveh vrstah šahistov – divjih bojevnikih in razumskih strategih – v prvo vrsto prišteva »jugoslovanskega mojstra Planinca« in to ilustrira s partijo Kurajica-Planinc iz leta 1972. Robert Byrne v The New York Times-u spoštljivo piše kar o Planinčevem gambitu v arhangelski varianti Španske obrambe (nastal v partiji Mecking-Planinc, Mar del Plata leta 1971, antologija »Slovenski šah« pa leto pozneje le funkcionarsko zabeleži, da je Planinec »…prvič odšel čez ocean na mednarodni turnir v Mar del Plati in zasedel sedmo mesto; po poteku živahnih partij bi bil lahko še precej višje, če bi sprejel vse remije…«)! Iz pozabe je Planinca poskušal iztrgati tudi Dennis Monokroussos, ko je na spletni strani Chessbase objavil sestavek o Albinu Planincu, tretjem divjem šahistu iz sedemdesetih let jugoslovanskega šaha – prva dva sta bila po njegovem Ljubojević in Velimirović, ki sta ostala znana in slavna, »… medtem ko je tretji na žalost dandanes skoraj povsem neznan, čeprav bi bil še vedno ljubljenec širokega občinstva zaradi sijajnega, kot britev ostrega sloga igre.« Še pred dobrim letom Lubomir Kavalek v Washington Post-u ob analizi partije Negi-Spoelman ponovno zapiše, da je bila »…arhangelska varianta Španske obrambe smrtonosno orožje v rokah Albina Planinca, slovenskega Don Kihota, pred več kot štiridesetimi leti.« S to opredelitvijo je Kavalek zadel bistvo šahovske ustvarjalne drže Albina Planinca. Boj na šahovnici je bil zanj strastno prepričanje in predanost, prava realnost, ki je ne more žrtvovati za »realistične« pol točke ali nekaj mest na turnirski razpredelnici. Sploh pa Planinčevi športni dosežki niso bili zanemarljivi. Po merjenju na chessmetrics.com je imel Albin Planinec najvišji rating 2641 točk in bil na svetovni lestvici najvišje na 39. mestu. Kar pa se tiče učinkovitostnega ratinga (performance) na posameznem turnirju, Albina Planinca prehiti med slovenskimi šahisti samo Milan Vidmar z izjemnim dosežkom na turnirju v San Sebastianu 1911 (2763). Na turnirju v Amsterdamu leta 1973 je Planinec dosegel performance 2716, za njim pa so zaostali vsi udeleženci tega turnirja – vključno s Petrosjanom (2708) in Spaskim (2669)… Umrl je šahovski umetnik. Ljubitelji »nekoristne lepote« tako v življenju kot v šahu se ga bomo spominjali po njegovih stvaritvah, v katerih bomo znova našli vzgibe njegovega nemirnega duha, spominjali se ga bomo z občudovanjem in spoštovanjem. Avtor Spelecius ob 00:40 Odzivi: 0 komentarji: Objavite komentar Novejša objava Starejša objava Domov Naročite se na: Objavi komentarje (Atom) Na današnji dan Šahovska enciklopedija Problemi Šahovski blogi Poudarki "Doživeli smo rdeči in oranžni kadrovski cunami" "Slovenija 'caplja' med recesijo in stagnacijo" "Pritisk na povečanje števila brezposelnih enormen" Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 3,6 od 84 glasov Ocenite to novico! Janez Janša (SDS) vidi rešitev iz trenutnega položaja v predčasnih volitvah. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten Borut Pahor se ne namerava ozirati na očitke opozicije. Foto: MMC RTV SLO Sorodne novice 14. november 2010 Odmevne teme prve polovice Pahorjevega mandata 5. november 2010 Janša ni zadovoljen z razvojem države 3. november 2010 Janša: Borut Pahor iz dneva v dan govori vse, česar se spomni Dodaj v Facebook Pahor odgovarja Janši: Predčasnih volitev se ne bojim Janša meni, da Pahor ne bo dočakal konca mandata 19. november 2010 ob 12:54, zadnji poseg: 19. november 2010 ob 17:13 Ljubljana - MMC RTV SLO Potrebne so čimprejšnje volitve in nova vlada z novo legitimnostjo. Nujne so spremembe na podlagi širšega konsenza, je prepričan Janez Janša. Pahor: Na te ocene se ne mislim ozirati. "Predsednik vlade Borut Pahor se je v svojem imenu in v imenu vlade na današnjo izjavo Janeza Janše odzval z oceno, da se vlada pri svojem delu tudi vnaprej ne namerava ozirati na tovrstne ocene opozicije, ki verjetno temeljijo na trenutnih raziskavah javnega mnenja. Vlada bo še naprej ostala zavezana izvajanju temeljitih strukturnih reform. Z njimi bo dosegla dolgoročno stabilizacijo javnih financ, ohranila socialno povezanost in hkrati Slovenijo uvrstila med najbolj razvite in uspešne države Evropske unije. Opozicija ima pravico do svojega mnenja in prizadevanj za predčasne volitve, a teh se vlada ne boji; na koncu bodo o njeni uspešnosti v vsakem primeru odločili volivci," so se na Janševe kritike odzvali v kabinetu predsednika vlade. Predsednik SDS-a Janez Janša je na novinarski konferenci namreč predstavil svoj pogled na razmere v državi po dveh letih Pahorjeve vlade. Po njegovem mnenju sta minili že dve tretjini produktivnega mandata trenutne vlade, ki ju je ocenil kot izgubljen čas za Slovenijo. Kot pravi Janša, premier Borut Pahor gospodarski krizi ni kos, pri tem pa naj bi govoril o reformah več kot vsi njegovi predhodniki, "izvedel pa ni niti ene". "Doživeli smo rdeči in oranžni kadrovski cunami" "Ni bilo stvari, ki je ne bi obljubil, in ni bilo stvari, s katero se ne bi vnaprej pohvalil. Ne najdemo pa nobene obljube, ki bi vzdržala. Prva takšna je bila nova kadrovska politika, namesto katere smo doživeli rdeči in oranžni kadrovski cunami," pojasnjuje vodja največje opozicijske stranke. Največjo težavo trenutne vlade vidi v popolni nekompetentnosti pri reševanju težav. Dolg države se je po njegovih besedah v prvi polovici mandata podvojil, ob tem pa naj bi vlada najela več posojil kot vse prejšnje vlade skupaj. "Slovenija 'caplja' med recesijo in stagnacijo" Janša meni, da je izostala tudi politika ustvarjanja novih delovnih mest, ki bi nas pripeljala iz krize. Namesto tega smo po njegovem dobili politiko izjemnega povečanja socialnih transferjev, ki pa je uspešna le kratkoročno. "Medtem ko drugi ugotavljajo gospodarsko rast, Slovenija "caplja" med recesijo in stagnacijo," je prepričan. Janša zatrjuje, da je vlada neučinkovita pri pomoči domačemu gospodarstvu in liberalizaciji gospodarskega okolja. Upoštevala naj ne bi niti nasvetov iz gospodarstva niti protikriznih ukrepov, ki jih je predlagala opozicija. "Pritisk na povečanje števila brezposelnih enormen" "Oktobra letos je bilo v Sloveniji rekordnih 5.600 podjetij z blokiranim tekočim računom, saj nimamo nujno potrebnega učinkovitega bančnega sistema, ki bi ga vlada morala sanirati že v prvi fazi spopadanja s krizo. Pritisk na povečanje števila brezposelnih je zato enormen," opozarja. Janša se je med drugim dotaknil tudi pravosodja, katerega neučinkovitost je po njegovem prišla najbolj do izraza v nedavni aferi Satex, izid katere je zaradi nedelovanja "ali pa še česa hujšega" oprostilna sodba. Spomnil je tudi na sporno imenovanje predsednika vrhovnega sodišča in na afero bulmastifi. "Slovenija je postala karikatura pravne države," je prepričan. "Vlada je povozila socialni dialog" Vladi je po Janševih besedah prav tako popolnoma povozila socialni dialog, "in to v razmerah, ko ima politično naklonjene sindikate. Če ne bi bilo tako, bi se zagotovo srečevali z množičnimi protesti". Prvak SDS-a zato predlaga, da se v državi sproži široka družbena razprava, "ki je do zdaj izostala" in ki bi na podlagi konsenza pripeljala do sprememb oz. predčasnih volitev, kar bi izvoljeni vladi prineslo novo legitimnost, "če ne želimo, da bi bila Slovenija čez dve leti v brezizhodni situaciji". Prepričan je še, da Pahor ne bo dočakal konca madata, tudi če ga koalicija bo. Meni, da se lahko zgodi rekonstrukcija vlade, ki bi bila "slepilni manever za državljane", po kateri bi bili za vse težave krivi Pahor in prejšnje vlade, koalicija pa bi se s tem oprala krivde za nastali položaj. Borut Sajovic: To so Janševi populizmi "Janševe izjave nisem videl, vendar vem že vnaprej, kakšne so. Enostavno sam negativizem in destruktivizem namesto konstrukuktivnega sodelovanja pri resničnih reformah, kot so pokojninska, zdravstvena in reforma trga dela. Daje prednost populizmu in nabiranju točk. Pregledal sem tudi njihove protikrizne ukrepe in se z njimi kot član odbora za finance ukvarjal kar nekaj časa. So ljudem všečni, niso pa ukrepi, ki bi Slovenijo potegnili iz krize," je komentiral vodja poslanske skupine (PS) LDS Borut Sajovic. Jelinčič: Ta vlada je naredila veliko ... slabega Po drugi strani pa predsednik SNS-a Zmago Jelinčič meni, da imamo na oblasti liberalno neokomunistično vlado, ki "ne da ni nič naredila, naredila je veliko slabega in državo pelje v propad". Kar se tiče predčasnih volitev, pa Jelinčič meni, da jih je po naši zakonodaji praktično nemogoče izvesti. Prav tako po njegovih besedah trenutno v državi ni nikogar, ki bi vodenje sploh prevzel, nova vlada pa bi bila kriva tudi za vse napake te vlade. Tako moramo do leta 2012 stisniti zobe, končuje Jelinčič. Žnidaršič: Predčasne volitve niso rešitev Vodja poslanske skupine Solidarnost Franc Žnidaršič meni, da predčasne volitve niso realna rešitev, a vlada mora z vso resnostjo, ki jo je do zdaj manjkalo, peljati reforme naprej. Po drugi strani Jakob Presečnik iz poslanske skupine SLS-a meni, da bi bile predčasne volitve v teh razmerah najboljša rešitev, vendar so možnosti za njihovo uresničitev v tem trenutku praktično nične. Dodaja, da bi bila druga možnost temeljita rekonstrukcija vlade, o čemer pa prav tako dvomi. "Lahko se zgodijo manjše spremembe, česa dramatičnega pa ne gre pričakovati," je končal. Za komentar smo prosili tudi Cveto Zalokar Oražem iz Zaresa ter Joška Godca iz DeSUS-a, vendar nista imela časa oz. želela komentirati. Aleksander Kolednik, A. Č. Popolnoma prav ima. Pahor vsakodnevno flanca o reformah, še pred volitvami jih je imel polna usta, nikjer pa nismo še videli niti ene. Smo pa videli, kaj pomeni plenjenje države. Janša je edini, ki bi si upal, od Pahorja je itak ostal samo še P in neskončna 0..... Pahor, saj ni poanta v tem, da bi se ti ali kdorkoli (od tvojih kompanjonov) bal ali ne bal predčasnih volitev. Ne! S takim odgovorom le še potrjuješ, da pojma nimate, kaj je funkcija položajev, na katerih ste se konec leta 2008 očitno znašli po veliki pomoti. MERKATOR Šrota je začel ustvarjati leta 2003 g. Lahovnik, ki mu je pripravil model lastninja. Za zakonitost (v okviru nedodelane zakonodaje) je skrbel g. Zdolšek. Šrot je že pred famoznim sestankom z JJ l.2005 ustanovil predalčno firmo KOLONEL (vsporednica s predlačnimi firmami GG ni zlonamerna- za razmišljajoče poučna). Res je edino, da je JJ preprečil Jankoviću predati Mercator v last Jankovići s srbsko (tajkunsko) navezo. Mercator je ostal slovenski. Ko je Starina Kosem preveč hotela je zarinili JJ nož v hrbet in s Šrotom veselo rušila oblast JJ preko DELA. Verjetno je res, da JJ želel (kar je normalno) vsaj malo priti v kapitalno sfero (do tedaj izključna last baronov Foruma 21). To je normalno in legitimno. Ker povsod na svetu (posebej še v državah tranzicije) kapital postavlja politike. Posledice so bile jasne. Kljub nespornim uspehom vlade JJ (delno tudi na račun ugodne svetovne klime) je Kapitalski trg ugotovil, da je za uresničitev ciljev potrebno JJ vrči s krmila oblasti. Za ta cilj so se združile vse zdrave politične sile (Kučan -. razbil Jelinčiču SNS - saj veste figurica PEČE, Jankovič s svojimi javnimi pozivi itd.) Ob pomoči sindikatov (demostracije medicinskih sester teden pred volitvami, sproženih afer Patria, enotnega upora sodstva (stavka) so zdrave sile premagale SDS za celih 14.000 glasov. Po volitvah so vsi začeli izstavlati račune. Zgodila se je svetovna finančna kriza. Minorne stranke LDS 5,2 % glasov, Zares 9,8 % so ob svojih botrih začele prevzemati oblast. Ubogi Pahor je po moje vsak dan pogledal v rezultate volitev ali je res on na oblasti ali kaj. še danes ne ve točno kje je in kaj vodi. Državo sta pričela voditi Kresalova in Golobič, Pahor pa je postal tiskovni predstavnik vlade!!! Triglav bo zarezal v valove slovenskega morja Ladja je dolga 49 metrov in široka 9,2 metra 21. november 2010 ob 10:28, zadnji poseg: 21. november 2010 ob 10:33 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Triglav, nova vojaška ladja Slovenske vojske, s katero je Rusija poplačala del klirinškega dolga Sloveniji, bo danes priplula v slovenske vode. Ladjo je Slovenija prevzela 11. novembra v ruskem pristanišču Novosibirsk. Zaradi večnamenskosti jo bo mogoče uporabljati pri nalogah zaščite in reševanja na morju ter v priobalnem pasu. Osrednja govornica na današnji slovesnosti, ki bo ob tem dogodku na potniškem terminalu Luke Koper, bo ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Triglav druga in tudi največja slovenska vojaška ladja Novo pridobitev Slovenske vojske so julija splavili v Sankt Peterburgu, z dolžino 49 metrov in širino 9,2 metra pa predstavlja drugo in zdaj največjo slovensko vojaško večnamensko ladjo. Ladja bo oborožena s topom, dvema mitraljezoma, protiladijskim raketnim sistemom, protizračnimi raketami in protiraketno zaščito. V posadki bodo štirje častniki in 20 podčastnikov ter mornarjev. Opremljena bo tudi za iskanje in reševanje ponesrečencev na morju v vseh primerih ter v vseh vremenskih razmerah, še posebej pa ob morebitnih večjih pomorskih nesrečah. Zmogljivosti bodo omogočale sodelovanje pri čiščenju in zajezitvi večjih onesnaženj morja ter pomoč ob morebitnih požarih na ladjah. Na ladji bodo prakso lahko opravljali dijaki in študentje pomorstva. Preostanek dolga bo poplačan v denarju Vrednost osnovne pogodbe znaša skoraj 35 milijonov dolarjev in bo v celoti poplačana iz klirinškega dolga. Rusija in Slovenija sta avgusta v Moskvi podpisali dodatek k sporazumu o poplačilu klirinškega dolga, ki predvideva poplačilo preostanka tega dolga v denarju. Skupni dolg Rusije do Slovenije je znašal dobrih 129 milijonov ameriških dolarjev, za nekaj več kot 52 milijonov dolarjev sta državi podpisali pogodbo o poplačilu v blagu - ta del je Rusija poravnala z ladjo Triglav in spremljajočo posebno opremo. A. Ko. Kaj ste patetični. In s čim naj bi se 91 obranili pred JLA? Z mavričnimi zastavami?? Enaki kot vi so jamrali nad novo opremljenimi enotami TO leta 90 in se zgražali. Nekateri bi še danes radi govorili v jeziku naših sosedov... Rusija je vojaška velesila. Imajo imenitno mornarico. Za svoje slovanske brate so izdelali imenitno ladjo. Vendar pa Rusi ne vedo da v naši podalpski državi menimo da vojske sploh ne rabimo...v primeru agresije na nas bi se branili z rožicami.... Takšno razmišljanje nam vbijajo v glavo politiki, ki bi za pivo prodali svojo državo. Golobič, Erjavec itd. Pa še fine politične točke dobivajo frajerji na ta račun. Kdo jim sploh lahko zameri....zrastli so v socializmu in nikoli se niso naučili ljubezni do domovine. Naša država ima 46 km morja (mislim, da je podatek točen) in primerno je, da imamo tudi eno bojno ladjo, čeprav je med ta najmanšimi na svetu a koherenca je ta prava in veliko uspešnega dela na ladji Triglav in Lp V Luko Koper bo danes priplula večnamenska ladja Triglav, ki jo bosta v pristanišče spremila patruljna ladja Ankaran in prelet vojaških letal Slovenske vojske (SV). Garda SV bo iz šestih topov izstrelila sedem salv, na slovesnosti pa bo navzoče nagovorila obrambna ministrica Ljubica Jelušič. (POP TV) Najprej je treba članek do konca brebrat --šele nato komentirat . Rusija nam je vrnila del klirinškega dolga . Ok. Toda : ali ni bilo možno zaprositi za plin ali nafto , ki ju rabimo prav vsi ? Se ni dalo z Rusi zment na pameten način ? Zakaj moramo sedaj vsak večer pri denvniku poslušat lajno , da nas bo Triglav veliko stal , čeprav bo samo privezan ? Zavrnili bi ga , ko je bil še čas ! Krst ladje pa res ni noben problem v nobeni državi --samo v Sloveniji je ! - Žal ! @Gregorsu na napačne ljudi naslavljaš svoje ideje. Pisati moraš vsem državnim voditeljem sveta, da pristanejo na razorožitev in odpravo vojske, ko boš prepričal vse, ampak res vse se ne bo težko zmeniti, do takrat pa takšno prepričevanje nima nobenega smisla oz. je celo škodljivo, ker gre v korist potencialnih zavojevalcev. No pa smo dobili še en Trigla. A ni lepo. Bomo vsaj lahko branili naše morje od Reke in do Gradeža. Sicer pa se morajo tudi naši mornarji nekje praktično usposabljati. Ne morejo samo teč okoli vojašnice. Kar se pa tiče cene vzdrževanja, pa vsaka reč nekaj stane. Obramba države ni zastonj. Saj, ko ti kupuješ avto, tudi ne razmišljaš, kakšni bodo stroški vzdrževanja, ampak razmišljaš le, kako udobno se boš vozil. No tako je pa tudi s Triglavom. Koliko denarja bomo zapravili za TEŠ6, pa tajkuni Kordež, Šrot, investicije na propadli Balkan, zgubarske in lopovske banke (NLB) in pa za kazni, ki jih bo treba plačevati EU za ekološko takso. O tem se pa nihče ne sprašuje? Da o pregrešno dragi gradnji avtocest, bolnišnic itd..ne govorim. Ja obramba države tudi nekaj stane, krize še ni konec. Veliko dražje od lastne obrambe je suženjstvo pod tujo državo, izginotje naroda se pa ne da poplačati. Nastanek in selitev človeka skozi čas in genska slika. http://www.andaman.org/Background/Background.htm Najzgodnejši človečnjaki iz rodu Homo (zeleno) so se razvili v Afriki pred okoli 2,5 milijona let in se razširili vse do jugovzhodne Azije. Pred 500000 leti se je od njih ločila veja Neandertalcev (rumeno), ki so pretežno poseljevali Evropo še pred 40000 leti. Sodobni ljudje (rdeče) smo se razvili v Afriki pred okoli 200000 leti. Številke ob rdečih migracijskih tokovih nakazujejo, koliko tisoč let je približno minilo od prihoda vrste Homo sapiens, ki je kot nekakšen neustavljiv plaz zlahka prekril cel planet in pred nedavnim celo zašel na enega izmed sosednjih svetov (Luno). - glej tudi: http://humanmigrations.blogspot.com/ Rusija priznala, da je pokol v Katinskem gozdu naročil Stalin Duma sočustvuje z žrtvami represije 26. november 2010 ob 15:06 Moskva - MMC RTV SLO/STA Spodnji dom ruskega parlamenta je v resoluciji obsodil pokol 20.000 poljskih častnikov v Katinskem gozdu in zapisal, da je pokol naročil Josip Stalin. Pokol več tisoč poljskih častnikov in drugih pomembnih Poljakov leta 1940 na zahodu Rusije, ki ga je izvedla tajna sovjetska policija NKVD (Ljudski komisariat za notranje zadeve), je dolga leta kalil odnose med Rusijo in Poljsko. Resolucija spodnjega doma dume, sprejeta po burni razpravi in kljub nasprotovanju ruskih komunistov, predstavlja odmik od dozdajšnjega stališča Moskve, ki je trdila, da so pokol med 2. svetovno vojno zagrešili nemški nacisti. "Dokumenti, ki so bili več let shranjeni v tajnih arhivih, zdaj pa so javno objavljeni, ne kažejo samo obsega te grozne tragedije, ampak tudi, da je bil katinski zločin izveden po neposrednem naročilu Stalina in drugih sovjetskih voditeljev," med drugim piše v resoluciji, ki "globoko sočustvuje z žrtvami te neopravičljive represije". "Resolucija zgodovinskega pomena" Prvi odmik od dolgoletnega stališča Moskve do pokola je naredil nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki je tik pred razpadom Sovjetske zveze leta 1990 priznal rusko krivdo. Predsednik odbora dume za zunanjo politiko Konstantin Kozačev je na spletni strani vladajoče stranke Združena Rusija dejal, da je "resolucija, brez pretiravanja, zgodovinskega pomena". "Pomembna ni le za rusko-poljske odnose, še veliko pomembnejša je za nas same." Resolucija dume tudi poudarja, da so bile žrtve represije voditelja takratne Sovjetske zveze Josipa Visarjonoviča Stalina in takratnega sovjetskega političnega vodstva konec 30. let prejšnjega stoletja tudi sovjetski državljani in da so številni med njimi prav tako pokopani v Katinskem gozdu. "Na tisoče sovjetskih državljanov, ki jih je uničil Stalinov režim med letoma 1936 in 1938, ostaja pokopanih v katinskih jarkih. Tehnika množičnih umorov je bila dovršena prav z umori na teh ljudeh, nato pa so jo znova na istem kraju uporabili nad poljskimi častniki," je zapisala duma. Katin zaklet za Poljake Spomin na tragedijo v Katinskem gozdu je oživel 10. aprila letos, ko so se poljski predsednik Lech Kaczynski in drugi pomembni Poljaki smrtno ponesrečili v letalski nesreči, ko so bili na poti na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih vojakov. Slovesnost naj bi otoplila odnose med Varšavo in Moskvo. Rusija je nato Poljski predala več kot 20 fasciklov dokumentov o pokolu. Medtem ko nekateri na Poljskem resolucijo dume vidijo kot pomemben korak k izboljšanju odnosov med državama, pa drugi – med njimi voditelj konservativne opozicijske stranke Zakon in pravičnost Jaroslaw Kaczynski (brat dvojček pokojnega predsednika Lecha) – menijo, da se mora Rusija za pokol uradno opravičiti ter plačati odškodnino. Očitno je naša demokracija z turkovim odlikovanjem zločina ipd. na slabšem nivoju kot Ruska. SALVE @Politkomisar Belorusija in Ukrajina sta bili nasilno vključeni v SZ in nasilno boljševizirani, ob tem pa je bil izvršen tudi genocid. Poljska se je res bala tako SZ, kot Nemčije, ker sta imeli obe do nje ozemeljske zahteve. Kot posledice pakta med Stalinom in Hitlerjem je bilo okupiranih, anektiranih in nasilno boljševiziranih s strani SZ šest evrop. držav oz. njihovih delov. SZ je bila največji zatiralec malih narodov na svetu in to že samega začetka! Napadli in anektirali so neodvisno Gruzijo, Armenijo, uničili več manjših državic v sr. Aziji, v sporazumu s Hitlerjem baltiške države, si razdelili Poljsko itd. @Aeterno komunizem je še kako živ, je pa res, da v nekaterih državah, kjer je bil na oblasti tam ni več. In mednarodni komunizem je bil sistematično organiziran totalitarni agresorski in osvajalski sistem, ki ni trpel nobene niti najmanjše opozicije, niti ''potencialne'' ne. Primerljiv je edino z nacizmom. In to je čista resnica! končno so priznali,itak se ve da sta si Hitler in Stalin bratski razdelila Poljsko in tam izvajala masovne poboje,ne vidim kakšne posebne razlike med Hitlerjem in Stalinom in njihovih metodah zastraševanja ljudi. Dokler bodo v Sloveniji komunajzarji s svojo nesposobno politično garnituro, ložami in forumi na oblasti, kaj takega ne moremo pričakovati. Pohvala pa Rusom, ki so priznali realno zgodovino. Mi bomo pa očitno morali še počakati... a resnica pride vedno na plan. Granda: Do dokumentov v povezavi z Maslešo se z dobro voljo da priti Zbor za republiko apeliral na predsednika DZ-ja 16. november 2010 ob 11:57, zadnji poseg: 16. november 2010 ob 12:40 Ljubljana - MMC RTV SLO Zbor za republiko je na novinarski konferenci podal pobudo, da se razčistijo zadeve v povezavi z imenovanjem Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča. Podpisniki pobude pričakujejo, da bo državni zbor upošteval vprašanja, ki so jih zastavili. Dokler namreč javnost ne prejme popolnih odgovorov, pomisleki, ki se pojavljajo ob izvolitvi predsednika vrhovnega sodišča niso dovolj razčiščeni, imenovanje pa bi povzročilo globoko nezaupanje v institut predsednika vrhovnega sodišča kot visoke sodne oblasti v Sloveniji. Prepričani so tudi, da premier Pahor ob predstavitvi nekateri novih dejstev lahko spremeni svoje stališče. "Očitno so razlogi, da se je oglasilo toliko sodnikov, očitno ne gre za človeka z neokrnjeno integriteto. Računamo na odziv, vendar je naša moč samo v besedi," je dejal predsednik Zbora za republiko Gregor Virant. V času Jugoslavije so bile kršene temeljne človekove pravice Nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm je poudaril, da je bila posebno težek primer sistematičnega kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije, katere del je bila tudi Socialistična republika Slovenija, uporaba strelnega orožja pri nezakonitem prehodu meje in posledično tudi takojšnje usmrtitve pribežnikov. Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča pa je javno izjavil, da je kot preiskovalni sodnik sodeloval pri ogledu trupla nezakonitega pribežnika. Okoliščine okoli ravnanj Masleše še niso razčiščene Glede na to, da je začasna predsednica Vrhovnega sodišča izjavila, da so bile razjasnjene vse dileme okoli ravnanj kandidata, pritrdil ji je tudi minister za pravosodje, znano pa je, da je bil nezakoniti prestop pravno kvalificiran kot prekršek, zaradi katerega je bila predpisana denarna ali zaporna kazen, je Šturm predsedniku DZ-ja zastavil naslednja vprašanja: 1. Kateri javno objavljeni predpis iz tistega časa je nekdanji jugoslovanski vojski dovoljeval streljanje na ilegalne prebežnike meje, zlasti na tiste, ki so bežali iz nekdanje Jugoslavije v tujino? Prosimo za konkretno navedbo predpisa in člena. 2. Kakšno vlogo so pri tem po javno objavljenih predpisih imeli takratni preiskovalni sodniki ali tožilci in kakšne so bile njihove naloge? Glede kandidata Branka Masleše pa pričakuje konkretne odgovore na vprašanja: 1. Kakšen je bil konkreten epilog dogodka, ki ste mu prisostvovali, kot ste javno potrdili? 2. Kakšni postopki so bili sproženi zoper vojaka, ki je omenjeno osebo ubil in zoper njegove nadrejene? 3. Kako in pred katerimi sodišči je bil ta primer zaključen? 4. V primeru, da o tem ne veste nič, vas sprašujemo, ali ste po takrat veljavnih predpisih kot državljan in ne le kot preiskovalni sodnik prijavili kaznivo dejanje umora in komu ste ga prijavili? Kandidatura Masleše odpira nova vprašanja Stane Granda je dejal, da kandidatura Masleše "odpira vprašanja, ki se jih ni še nihče dotaknil". "Gre namreč za vrsto zločinov, ki pri nas še niso bili obravnavani." Na vprašanje o dostopnosti dokumentov v beograjskem arhivu pa odgovarja: "Do teh dokumentov ne bi bil problem priti. Ljudje iz slovenskega arhiva so pogosto tam, torej ni nekih pretrganih stikov. Z malo dobre volje bi se to uredilo." Aplenc: Masleša naj odstopi od kandidature "Pomembno je, kakšen ugled ima naše sodstvo, zato je primerno, da Masleša od kandidature odstopi, saj v nobeni demokratični državi nekdo s sporno preteklostjo ne bi mogel biti izvoljen na tako mesto," je prepričan Andrej Aplenc, ki je dal še pobudo, da se ustanovi oz. razglasi en dan v letu, ki bo spominski dan za vse žrtve prejšnjega režima. Katja Pirnat Masleša novi predsednik vrhovnega sodišča Cveta Zalokar Oražem (Zares) se je pri glasovanju vzdržala 23. november 2010 ob 08:00, zadnji poseg: 23. november 2010 ob 22:08 Ljubljana - MMC RTV SLO Državni zbor je, kljub ostremu nasprotovanju opozicije, imenoval Branka Maslešo na mesto predsednika vrhovnega sodišča. SDS že pripravlja gradivo za Zalarjevo interpelacijo ali izredno sejo. Maslešo je podprlo 47 poslancev, 32 pa jih je bilo proti. Poslanska skupina SDS-a je sicer uvodoma predlagala prestavitev te točke dnevnega reda, saj naj ne bi bile razjasnjene vse okoliščine domnevnega Masleševega nepravilnega delovanja v vlogi preiskovalnega sodnika v nekdanji Jugoslaviji. Poslanci njihovega predloga niso podprli. Zalar: Masleševa poklicna zgodovina neoporečna Minister za pravosodje Aleš Zalar je pojasnil, da Masleša že vrsto let uživa podporo in zaupanje kolegov in celotne pravne stroke. Po njegovih besedah je njegova poklicna zgodovina neoporečna. "Upam, da vas je Masleša prepričal tudi s svojim nastopom in dostojno držo," je pred poslanci povedal Zalar. Dodal je še, da je Masleša v prejšnjem režimu opravljal zakonito vlogo in da njegov ogled kraja zločina ni bil nezakonit, hkrati pa je prepričan, da ni prav, da se Maslešo in vse druge sodnike, ki so delovali v prejšnjem režimu, povezuje z Udbo. V ponedeljkovi številki je članek Masleši posvetil tudi nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). V njem piše, da je bil Masleša julija 1984, ko je bil ustreljen prebežnik nad Trstom, kot koprski partijski sekretar, eden izmed najbolj vplivnih ljudi v državi. Čeprav so bile usmrtitve kaznive, obtožnica ni bila vložena, saj so za eksekutorje veljala drugačna pravila. Na vprašanje, kaj je storil za preganjanje zločina, sodnik ni podal nobenega odgovora. FAZ z Masleševo izvolitvijo na mesto najvišjega sodnika v državi ne vidi veliko možnosti, da bi kateri izmed teh zločinov videl sodni epilog. Predsednik SDS-a Janez Janša je zatrdil, da so bili pred 10 leti, ko so trdili, da je Masleša s podpisom zapisnika verificiral uboj oziroma umor na meji, obtoženi za lažnivce, "sedaj pa je Masleša to tudi sam priznal". Pojasnil je, da je imelo v tistem času vojaško sodstvo v Sloveniji svoje preiskovalne dežurne sodnike, kar ve tudi iz lastnih izkušenj, ko je bil tudi sam pripeljan pred enega izmed njih. "Pa ni šlo za umor, je bila manj nujna zadeva. Sodniki iz civilnih sodišč, ki so sodelovali z vojaškim sodiščem, so bili lahko samo sodelavci vojaške protiobveščevalne oziroma tajne službe. Bili so podvrženi dvojnim merilom, tistim, ki so veljala za javnost, in tistim, ki so bila objavljena v tajnih predpisih in so bili tudi po takratni ustavi nezakonita. Masleša je bil tam kot instrument aparata, ki je sistemsko kršil človekove pravice," je prepričan Janša. Miran Potrč (SD) je prepričan, da so vse obtožbe zoper Maslešo izmišljene. Napoveduje, da bodo v poslanski skupini kandidata, "ki je stoično prenašal vse žalitve in predložil vse dokaze", podprli. Članica iste stranke Darja Lavtižar Bebler dodaja, da so obtožbe zoper Maslešo žaljive in da v njem vidi pokončnega človeka, ki bo na mestu predsednika vrhovnega sodišča to držo tudi obdržal. Na ministrstvu za pravosodje so zadovoljni z imenovanjem Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča, poslanec SDS-a Vinko Gorenak pa že pripravlja gradivo za izredno sejo ali za interpelacijo zoper pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Za katero obliko razprave bo šlo, se bodo v poslanski skupini SDS-a še odločili. Gorenak: Zalar ni opravil svojih nalog Vinko Gorenak (SDS) je pojasnil, da sta se sodni svet in občna seja izrekla le o primernosti kandidata brez argumentacije. "Prejšnji teden pa je bilo s strani 'ortodoksnega zagovornika preteklosti' rečeno, da so bili podani vsi dokazi in da je bil postopek transparenten. Mar res?" se sprašuje Gorenak. Na koncu je še dodal, da je z "ortodoksnim zagovornikom preteklosti" mislil na Mirana Potrča. Presečnik: Povejte raje, "ta in ta je naš, zato je primeren" "Povejte raje 'ta in ta je naš, zato je primeren kandidat', da bomo vedeli, kakšni so vaši kriteriji. Od koalicije bi pričakovali, da bo predlagala moralno nespornega kandidata," je zatrdil Jakob Presečnik (SLS). Borut Sajovic (LDS) meni, da je Zalar korektno opravil svoje delo in da je Masleša primeren za opravljanje funkcije, za katero kandidira. Odzval se je tudi na Gorenakove besede o zagovornikih preteklosti. Pojasnil je, da so v preteklost najbolj zazrti tisti, ki še zmeraj poskušajo deliti narod, zazrtost v preteklost pa je po njegovih besedah njihova največja travma. Masleši nasprotuje predvsem SDS Polemika o primernosti Branka Masleše za predsednika sodišča se je začela s pismom poslancev SDS-a, naslovljenim na mednarodno javnost, v katerem Masleši med drugim očitajo nasprotovanje osamosvojitvi Slovenije, glasovanje za zadnjo smrtno kazen, izrečeno v Sloveniji, in sodelovanje pri legalizaciji umorov prebežnikov na meji. Pozneje je Masleševa ravnanja komentiral tudi njegov nekdanji kolega, ustavni sodnik Jan Zobec, ki je dejal, da naj bi Masleša evforično opisoval ustrelitev nekega prebežnika. Na te očitke se je Masleša nato odzval in jih odločno zavrnil. Kot trdi sam, nikoli ni evforično in z navdušenjem pripovedoval o ustreljenem beguncu na meji tedanje Jugoslavije, niti ni bil nenaklonjen osamosvojitvi. Ob tej priložnosti je Masleša dejal, da razmišlja o kazenski ovadbi Zobca zaradi razžalitve oz. žaljive obdolžitve. Očitkom zoper Maslešo se je pozneje pridružil še vrhovni sodnik Rudi Štravs, ki je potrdil Zobčeve besede. Strankarski odzivi Na politični ravni pa je medtem podpora pravosodnega ministra Aleša Zalarja Masleši sprožila namigovanje na možnost interpelacije, ki bi jo zoper Zalarja vložil SDS. Zalar kljub temu od predloga ni odstopil. Predlog ministra za pravosodje je podprl tudi premier Borut Pahor, ki je dejal, da še ni bilo kandidata, ki bi imel podporo tako občne seje kot sodnega sveta, tako da Zalarja pri njegovi izbiri podpira in predlaga, da vrhovno sodišče tako končno le dobi predsednika. K razčiščenju nekaterih dejstev je pozval tudi Zbor za republiko. SDS je predlagal odložitev odločanja, vendar je pravosodni minister ob tem dejal, da je celoten postopek že v rokah državnega zbora. Maslešo sicer podpirajo vladne stranke, a je pred dnevi presenetila predsednica poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem, ki na mandatno-volilni komisiji ni podprla predloga za imenovanje Masleše, saj meni, da predlog, ki vzbuja takšne dvome, ni dober. M. W., A. Č., Aleksander Kolednik Žal, kdo vsi, kdo si vendar ti tako neizmerno pameten, kot večina zagrizenih pokvarjenih komunistov, ki tudi niso vsi slabi, če bi bil samo eden dober, pa je bilo dobrih veliko, žal so po večini pokojni, saj so jih hudobci uničili. Pa smo tu kjer smo. Vladajo nam najslabši, kar jih žal imamo in oni si izbirajo svoje sodelavce, sebi primerne. Zadeva bo šla verjetno tako daleč, da se bodo medsebojno uničili, ker drugega izhoda nebo več. Sami si kopljejo jamo, žal smo lahko le opazovalci, nemočni in nemi, ker je to edina rešitev. Nihče še ni bil obsojen ali odgovarjal za desttisoče nedolžnih žrtev. Vračamo se v "srboslavijo." Kje pa piše, da bo ena 30 minutna oddaja??? A si sploh bral zakon, ti levak?? Zakon je napisan tako ohlapno, da bomo lahko dobili eno oddajo ali pa tudi polovico programa ali pa še več kot polovico programa, ki bo namenjen za te balkanske priseljence, ki pa niso nobena manjšina, saj jih naša ustava ne pozna kot manjšino! Zakon je najbrž v tem delu, ko govori o teh balkanskih "manjšinah", namerno napisan ohlapno, da nam bodo na koncu še risanke za otroke sinhronizirali v srbščino... Slovenci nočemo cirilične televizije, zato bomo glasovali proti temu, da nam našo edino nacionalno televizijo prevzamejo neki balkanski priseljenci in jo spremenijo v svoj servis. Dokler ne bodo po RTV govorili takšnih laži verjetno rdeči ne bodo zadovoljni. Janša ima za osamosvojitev zelo velike zasluge. Kljub metanju polen pod noge s strani takratne opozicije je njegovo ministrstvo uspelo pripraviti in izvesti obrambni načrt, ki je obranil Slovenijo pred agresorsko JLA. Zasluge ima tudi Demos, kot celota, ki je spretno izkoristil zunanjepolitično situacijo in jo povezal s premišljeno organizirano obrambo. Ta kombinacija se je izkazala za zmagovito. Kulturni holokavst pa je v SFRJ, ječi narodov doživaljal ravno slov. narod, ker so mu dopovedovali, da se mora narodna zavest podrediti razredni in jugoslovanski ideji, kar je čisti rdeči fašizem. Bojim se in to moram povedati. Bojim za svobodo govora za Slovenijo. Početje vlade, ko v nov zakon vmešava tudi vsebine za ekonomske manjšine se mi zdi groteskno. Zato ker jih predlagatelj zakona uporablja kot nekakšen dežnik pod krinko multikulturnosti, kar pa vemo da ne deluje. narodi si osnujejo države ali skupnost narodov ki tvori državo kakor marskije v evropi in po svetu. Poleg tega se z njimi želijo približati ciljem sprejetja zakona saj ta po tem kar sem lahko prebral pomeni mnoge spremembe, ki pa imajo vso možnost da so izpeljane v očitno korist vladi prijaznih oseb in njihovih klientov. Torej želja je da se pod reorganizacijo izpelje čistka in uveljaviteh oranžnih standardov demokracije, ki demokracijja sploh ni pač pa partokracija kleptokracija, tiranokracija RES PROTI Člani t.i. civilnih družb so veliki pristaši prejšnjega sistema in stare juge, tako da hitimo nazaj v komunizem in BALKAN, smer zakona je nedvoumna. Izgleda tudi, da imamo v Sloveniji kar naenkrat več kot DVE manjšinski narodni skupini. Pravilno odgovor je seveda NE - PROTI ZAKONU in ponovnemu uvajanju komunistične jugo diktature v samostojni demokratični Sloveniji!!!! Ne vem zakaj nekateri komentatorji, med katere spadajo vol in podobni vpletajo SDS v vse to; dejstvo ki je v realnosti, kdo so glavni akterji v RTV svetu? g.Kocijančič, Kreft idr. levo usmerjeni ljudje. V ozadju je pa nekdo, ki bi rad manipuliral z informacijami. Žal ko pogledaš, je že veliko voditeljev drugih narodnosti,zlasti iz držav bivše SFRJ, kar pomeni da se vračamo v tiste čase. Naj mi še kater od teh brihtnežev,ki zagovarjajo novi zakon, reče da ima Slovenec kakšno besedov Srbiji ali drugod, že v bivši jugi je ni mel..kar je slovensko na ostane slovensko. Nisem nacionalist,ampak domoljub! Lah: Uveljavitev zakona o RTV-ju bi naredila več škode kot koristi "Ko politik govori, da se bo odpovedal vplivu, postanem previden" 26. november 2010 ob 22:34, zadnji poseg: 26. december 2010 ob 22:34 Ljubljana - MMC RTV SLO Novinarji in zaposleni bodo dobili jasen signal, da so varni le takrat, kadar so z njimi zadovoljne močne politične stranke, o novem zakonu o Radioteleviziji Slovenija meni komunikolog Peter Lah. Profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici je za MMC med drugim pojasnil, da se tudi v novem zakonu o RTV-ju vidi vzorec v delovanju koalicije, ko pod plašč nujnih in potrebnih ukrepov skrije tudi spremembe, ki niso potrebne in ki služijo zgolj parcialnim interesom političnih strank ali vplivnih skupin. Kot strokovnjaka za medije se vas je spregledalo pri povabilu k sodelovanju pri pripravi novega zakona o RTV Slovenija. Ste bili zaradi tega užaljeni? Strokovnjak ne more biti užaljen. V trenutku, ko se prepusti čustvom, preneha biti strokovnjak. Popolnoma v pristojnosti ministrice je, da presodi, koga želi vključiti v proces priprave zakona. Koristno pa je, če v proces pritegne čim več različnih mnenj in pogledov. K bistvu demokracije sodi vera, da več glav več ve in da se legitimnih mnenj in interesov ne sme povoziti. Tako pripravljavcu kot javnosti koristi, da ne pride do tega, kar se nam zdajle dogaja z referendumom. Na zelo drag in neučinkovit način razčiščujemo tisto, kar bi lahko razčistili že v procesu priprave zakona. Namesto dragega referenduma, ki nas zna vrniti na izhodiščno točko, in populistično-politikantskih zdrah bi dobili dober zakon, s katerim bi vsi bolje živeli. Menite, da bo novi zakon o RTV-ju prinesel boljši program, kot zatrjujejo predlagatelji? Moj prvi načelni pomislek je najbolje izrazil nadškof Anton Stres v intervjuju za MMC. On je sicer govoril o nekem drugem zakonu, ampak povedano velja na splošno: “Temeljna zahteva pravne varnosti, ki je človekova pravica, je, da se zakoni ne menjajo prepogosto. Oziroma da se spreminjajo samo, kolikor je potrebno.” Javno RTV čaka tretja korenita reorganizacija v manj kot desetih letih. Slovenski pregovor pravi, da imajo tri selitve za kmetijo enake posledice, kot če enkrat do temeljev pogori. V tem je veliko resnice. Vsaka reorganizacija sistema z dva tisoč zaposlenimi je draga in med ljudi vnese veliko napetosti. Ker gre za pomemben medij, se bo vznemirjenje nujno preneslo na vse gledalce in poslušalce. To se nam že dogaja s tem, ko se zadeva politizira v smislu boja za strankarsko in ideološko prevlado. Tega Slovenija ne potrebuje. Zato so tovrstne reforme upravičene samo pod pogojem, da so nujne in da bomo na koncu dobili boljši RTV, kot ga imamo danes. Če rezultat selitve ni boljše stanovanje, potem je selitev nepotreben strošek. Če rezultat reorganizacije ni boljši RTV, potem po nepotrebnem vznemirjamo ljudi in trošimo denar. Stališča ministrstva za kulturo me ne prepričajo o nujnosti spremembe in mi ne dajejo zagotovila, da bomo dobili boljši RTV. Iz nekaterih ust je slišati, da je "tokratni referendum o zakonu o RTV Slovenija še en poskus Janeza Janše, da obdrži nadzor nad nacionalno radiotelevizijo". Kako ste vi doživljali nadzor Janeza Janše nad RTV-jem? Ga nisem opazil. Te ocene razumem kot demagoški smodnik. Žal so se slovenski politiki javno hvalili s tem, da vplivajo na RTV. Nobeden izmed teh politikov se ne piše Janša. Kakšen je v resnici vpliv politike na vsebine Radiotelevizije? Vsi namreč drug drugemu očitajo nadzor, nobeden pa tega nadzora ne prizna. Politika ima na sedanji televiziji ravno toliko vpliva, kolikor uredniki in novinarji dopustijo. Po mojem mnenju v Sloveniji niso ključni problem zakoni, ampak novinarji in uredniki. Vsak novinar mora pri sebi razčistiti, koliko je pripravljen žrtvovati za profesionalnost in etičnost. To pomeni, da se ne pusti vplivati, podkupiti in ustrahovati, pa tudi, da ohrani profesionalno oddaljenost do idej in ljudi. Kako ocenjujete delo novinarjev RTV-ja pred sedanjim, t. i. Grimsovim zakonom, v času Grimsovega zakona in kakšne posledice na novinarje lahko pričakujemo od novega zakona? Premalo poznam RTV, da bi mogel oceniti. Kolikor vem, je prejšnja ekipa uredila poslovanje. Ni mi znano, da bi prejšnja ekipa izvajala ideološki pritisk na novinarje. Prvi učinek novega zakona, če ga bodo volivci potrdili, bo ponovna reorganizacija te velike organizacije, ki je naporna in draga. Način, kako sedanja vlada ravna, vključno s pripravo zakona, pa verjetno novinarjem signalizira, da se naj ne zamerijo vladajočim strankam, če želijo imeti mir. Bo torej novi zakon po vašem mnenju posegel v avtonomijo in povzročil politizacijo RTV-ja? Cilji, ki jih ministrstvo za kulturo želi doseči z novim zakonom, so dobri. Kdo si ne želi avtonomnega novinarstva? Žal pa predlagatelji ne pojasnijo, ne v čem je nezadostnost sedanjega zakona ne kako bodo njihove spremembe izboljšale sedanje stanje. Tu se nujno zastavi vprašanje, zakaj ministrstvo želi širokopotezno spremeniti način vodenja, upravljanja in nadzora, ne da bi prav vedelo, kaj je narobe s sedanjim in kateri ukrepi ga bodo izboljšali. Logičen je sklep, da ima strankarske in ideološke motive, ki z avtonomijo in profesionalnostjo nimajo nič opraviti. Če pa je tako, potem je dejanski učinek spremembe zakona ravno nasprotrn: namesto večje avtonomije, ki se kaže predvsem v tem, da vlada ne posega v javni zavod vsakič, ko se ji tako zazdi, bo avtonomija zmanjšana. Novinarji in zaposleni bodo namreč dobili jasen signal, da so varni le takrat, kadar so z njimi zadovoljne močne politične stranke. Menite, da lahko pride na podlagi tega zakona do "čistk" med zaposlenimi na RTV-ju? To je popolnoma odvisno od novinarjev samih. Občutek imam, da so aktivni tisti, ki simpatizirajo s sedanjo ideološko in politično navezo, drugi pa so pasivni. To je slabo. Tako kot velja za volitve, da zmaga tisti, ki gre volit, velja tudi tu, da pasivnost pomeni poraz. Pred sedanjim, t. i. Grimsovim zakonom je programski svet RTV-ja vodil Janez Kocjančič, nekdanji šef partije. S sedanjim zakonom ga je vodil Stane Granda, predavatelj in komentator, zdaj pa mu predseduje Jernej Pikalo, prav tako predavatelj in komentator. Se vam zdi mogoče, da se z novim zakonom ponovi situacija, ko politik pod krinko civilne družbe neposredno vodi programski svet? Novi zakon je po mojem mnenju slabši od sedanjega v tem smislu, da je manj demokratičen. Dosedanji Programski svet RTV je bil sestavljen tako, da je večino članov lahko predlagal kdor koli, tako posamezniki kot civilnodružbene organizacije. Novi zakon to možnost daje samo civilnodružbenim in izobraževalnim organizcijam, od katerih nekatere lahko neposredno imenujejo svoje predstavnike v Svet RTV, druge pa preko državnega zbora. Dosedanja rešitev se mi zdi boljša za slovenske razmere, ker naša civilna družba še ni na tisti stopnji zrelosti kot na primer v nemškem, skandinavskem ali anglosaksonskem prostoru. To dejstvo zagovorniki srednjeevropskega in skandinavskega modela radi pozabljajo. Naša civilna družba je padla na izpitu zrelosti v trenutku, ko je na čelo RTV izvolila bivšega predsednika nedemokratične stranke in aktivnega komunističnega politika. V naših razmerah žal še vedno ne moremo reči, da civilno družbo pretežno vodijo preverjeni demokrati, zato je prepustitev RTV ali katerega koli sistema civilni družbi recept za to, da se bo bistveno zožil njegov idejni spekter. Državni zbor je v naših razmerah še vedno najbolj demokratičen in pluralističen organ. Kakšen vpliv bi imelo sprejetje tega zakona na celoten slovenski medijski prostor? Mislim, da bi to bil korak nazaj. Zakon spreminja pomembne zadeve v zvezi s statusom in vodenjem, upravljanjem in nadzorom na RTV, ne da bi pravzaprav vedeli, kaj je narobe s sedanjim zakonom in kako bodo spremembe izboljšale zadevo. To pomeni bodisi, da predlagatelji ne vedo čisto dobro, kaj delajo, ali pa so njihovi pravi nameni skriti. Ne eno ne drugo ni dobro. Parlamentarni odbor za kulturo je sprejel sklep, da zaprosi Svet Evrope za uradno mnenje o zakonu. Kakšno težo bo imelo to mnenje? Bo to resnično nevtralno in strokovno mnenje? To je zelo nezrelo početje. Kulturna politika je v pristojnosti suverenih držav. Pameten tujec sosedu ne bo pameti solil, ampak si misli: Če si sami ne znate pomagati, vam ni pomoči. Kaj naj nam rečejo drugega, kot da se prijazno nasmehnejo in prikimajo - saj njim ne bo treba živeti s posledicami našega ravnanja. Zunanji ljudje ne bodo odločali za nas. Lahko nam povedo: Če boste naredili x, bo verjetno sledilo y, to pa je vse. Ampak to mi tudi sami vemo, če hočemo. Mi moramo vedeti, kaj želimo. Tako pojmovanje stroke je popolnoma zgrešeno. Zakon predvideva predvajanje vsebin in programov, namenjenih predstavljanju družbenega položaja ter kulturnih in drugih dosežkov pripadnikov narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije. Kakšen je vaš pogled na ta določila? Odločitev poslancev, da razširijo nabor manjšin na narode nekdanje Jugoslavije, me je šokirala in jo razumem kot demagogijo najslabše vrste. Zadeva ima načelne in praktične posledice. Prvič, ne vidim nobenega razloga za ta korak. Če pa so to že storili, potem bi se mi zdelo pošteno, da seznam razširijo na vse etnične skupnosti v Sloveniji. Ni mi jasno, zakaj bi država skrbela za kulture potrebe ljudi, ki so povečini že dobro integrirani v slovensko družbo in ki brez težav spremljajo programe iz drugih balkanskih držav, zanemarila pa tiste, ki so tovrstne pomoči bolj potrebni, na primer begunci in priseljenci iz Afrike ali Daljnega vzhoda. Poslanci s tem, ko nekomu brez prave utemeljitve dodelijo določene ugodnosti, potencialno diskriminirajo vse druge, ki ugodnosti ne bodo sprejeli. Lahko si predstavljamo, kaj se bo zgodilo. Vsak program nekaj stane. Če bomo dobili nov program za narode bivše Jugoslavije, bo treba bodisi zvišati prispevek in prodati več oglasov, bodisi denar vzeti dosedanjim porabnikom. Od kod naj ga vzamejo? V poštev pridejo Italijani, Madžari, Romi, in seveda Slovenci – doma, v zamejstvu in po svetu. Ne spomnim se, da bi pripravljavci zakona vprašali katerega od naštetih, ali so pripravljeni plačati višji prispevek za RTV oziroma se odpovedati delu svojega programa za to, da bodo Hrvati, Bošnjaki, Albanci, Srbi in Makedonci imeli svoj program na slovenski javni radioteleviziji. Osebno menim, da je poslanstvo slovenske Radiotelevizije v prvi vrsti skrb za Slovence in manjšine. Manjšina pa je ustavnopravna in ne dnevnopolitična kategorija. Poljubno širjenje seznama prejemnikov takih ali drugačnih javnih ugodnosti vodi v demagogijo in klientelizem najslabše vrste. Seveda obstaja še druga možnost: da tisti poslanci, ki mislijo, da narodi bivše Jugoslavije potrebujejo radijske in televizijske programe, le-te financirajo iz lastnega žepa. Kakšna je torej vaša splošna ocena novega zakona o RTV-ju? Boste šli na referendum in kako boste glasovali? Seveda bom šel na referendum! Mislim, da bi uveljavitev tega zakona naredila več škode kot koristi. Tisti del, ki govori o uskladitvi s pravnim redom EU-ja, je dobro utemeljen in je potrebno, da se uveljavi. Nekatere druge stvari pa so popolnoma nesprejemljive. Aleksander Kolednik Depeše: Pahor vztraja pri svojem Premierjeve trditve naj bi potrdil ameriški veleposlanik 30. november 2010 ob 18:18 Ljubljana - MMC RTV SLO Premier Pahor glede navedb El Paisa vztraja, da vprašanje njegovega obiska pri Baracku Obami nikoli ni bilo povezano s sprejetjem zapornikov iz Guantanama, so sporočili iz Pahorjevega kabineta. "Ocene, ki jih podajajo ameriški diplomati v svoji interni komunikaciji, so stvar ameriške diplomacije. Vtis, ki ga je po pogovoru podal takratni odpravnik poslov na veleposlaništvu ZDA g. Freden, je njegova stvar, zato je v želji po ohranitvi odličnih odnosov med Slovenijo in ZDA predsednik vlade Pahor ne more in ne želi komentirati," še pravijo v premierjevem kabinetu v povezavi z dokumenti, ki jih je prvotno objavila spletna stran WikiLeaks, povzeli pa mediji, pri čemer je španski časnik El Pais prvotne navedbe obrnil in zatrdil, da niso ZDA pogojevale sprejetja zapornikov iz Guantanama s srečanjem Pahor-Obama, temveč naj bi bila pobuda na Pahorjevi strani. Kot še navajajo v Pahorjevem kabinetu, je veleposlanik ZDA Joseph Mussomeli v pogovoru s premierjem znova zatrdil, da ni bilo nobenega pogojevanja obiska premierja Pahorja v ZDA s sprejemom zapornika iz Guantanama. KAKŠNE BODO POSLEDICE RAZKRITJA? V diplomatski praksi ni ravno običajno, da bi predsedniki vlad obiskovali tuja veleposlaništva, saj bi to lahko kazalo očitno podrejanje, je za TV Slovenija poročal Dejan Ladika. Prav tako o tem niso bili obveščeni na MZZ-ju, niti jim ni znana vsebina pogovorov, ki jih je Pahor tam opravil. In zunanjepolitične posledice? Razkritje depeše bo verjetno zanimalo Francoze, ki jim Pahor ne daje veliko možnosti za uspeh pri projektu drugega bloka jedrske elektrarne Krško, pri čemer je vprašljivo, ali je res premier ta, ki daje zeleno luč za take posle. Prav tako bi preveč pokroviteljski odnos lahko zmotil voditelje držav na Zahodnem Balkanu. Poleg tega naj bi Slovenija nastopala v okoli tisoč depešah, ki morda lahko razkrijejo celo diplomatsko ozadje pri pogovorih s Hrvaško, ki bi Pahorja v primeru neusklajenosti z notranjo politiko lahko spravilo v težave. "Pahorjeve pristojnosti vezane na zakonodajo" "Glede morebitne investicije ameriškega podjetja pri izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem pa je predsednik vlade tudi javno večkrat ponovil svoje osebno stališče, da mora Slovenija povečati obseg tujih investicij doma, jih razpršiti, v finančne in varnostne ustanove (vključno z jedrsko elektrarno) pa naj se da prednostno možnost investicijam iz zahodnega sveta, ki mu politično, gospodarsko in vojaško pripadamo," še navajajo v kabinetu in dodajajo, da na tovrstnih pogovorih z diplomati Pahor v svojih ocenah možnosti političnega in gospodarskega sodelovanja niti ni mogel preseči pristojnosti, saj so te odvisne od veljavne zakonodaje. Preberite tudi: Obrat: ne Obama, temveč Pahor naj bi "kupčkal" z Guantanamom Stranke o depešah E. S. Kaj je bolj pomembno: to, kar piše El Pais, ali originalni tekst depeše? Depeša je nedvoumna: "In a one-on-one pull-aside with chrages d'affaires, Pahor linked acceptance of detainees to "a 20-minute meeting" with the President of the United States." In dalje: "Pahor reiterated that he would be willing to make the case, but in a one-on-one pull-aside with charges d'affaires, the Prime Minister gently - but unambiguously - linked success on detainee resettlement to a meeting with President Obama." se mi ne da pisat kar citiram lahkovnika; "Pilota ni za krmilom vladnega letala, saj verjetno na stranišču bruha. Stevardesa je šla, kopiloti kličejo boga na pomoč, drugi iščejo padala, pa vidijo, da jih ni," je stanje v vladi slikovito opisal Lahovnik. A ste sploh prebrali depešo? Notri piše, da bi bila dobrodošla tudi druga ponudba za JEK2 s strani WH, ker imajo dosedaj samo francosko ponudbo! Slovenijo lahko rešijo samo tiste sile, ki so tudi izborile njeno samostojnost in demokratizacijo, kljub težkim okoliščinam, udbomafija pa se mora odmakniti čim dlje od oblasti. Lahovnik: Pilota ni za krmilom vladnega letala. Verjetno bruha na stranišču. Pezdir: Država razpada pred našimi očmi 30. november 2010 ob 17:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Ko vlada izgubi zaupanje, se v razvitih demokracijah razpišejo predčasne volitve ali pa se oblikuje tehnična vlada, pojasnjuje nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik. V Centru Evropa je potekala razprava z naslovom Resetirati Slovenijo, katere organizator je Inštitut dr. Jožeta Pučnika, na njej pa sodelujejo nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, pravnik Marko Pavliha ter ekonomista Rado Pezdir in Janez Šušteršič. Lahovnik, ki je v razpravi sodeloval iz Škotske prek videokonference, je uvodoma povedal, da Slovenija potrebuje pokojninsko reformo in reformo na področju zdravstva, vendar obstaja občutek, da vladi ne uspe zagotoviti političnega konsenza in podpore v javnosti. "Za reforme potrebna verodostojna vlada" "Velika Britanija je bila v še slabšem položaju, nato pa so sledile volitve in država se sedaj uspešno pobira iz krize. Za reforme je namreč potrebna verodostojna vlada. Če bi reforme v Sloveniji primerjali s številom izrečenih besed, bi imeli občutek, da je Slovenija najbolj reformna država. Reform pa praktično ni. Tiste, ki pa so, pa ne dobijo politične podpore koalicije. Pahor je v tem pogledu nekakšen general brez vojske," je prepričan. Pojasnil je, da vlada ni izvedla še nobene reforme, pa je s podporo že na rekordno nizki točki. Na eni strani so po njegovem mnenju reformne obljube, na drugi pa ni pripravljenosti zanje niti v koaliciji. Kot pravi, je pesimist, kar se tiče Slovenije. Prepričan je, da se v razvitih demokracijah, ko vlada izgubi zaupanje, razpišejo predčasne volitve ali pa se oblikuje tehnična vlada, česar pa poslovnik DZ-ja in ustava v Sloveniji ne omogočata. "Pilota ni za krmilom vladnega letala, saj verjetno na stranišču bruha. Stevardesa je šla, kopiloti kličejo boga na pomoč, drugi iščejo padala, pa vidijo, da jih ni, tretji pa preprosto čakajo, da se vožnja po dveh letih konča," je stanje v vladi slikovito opisal Lahovnik. "Pogoj za stabilizacijo sistema je privatizacija NLB-ja" Pezdir je poudaril, da sistem v državi postaja izrazito nestabilen, ker je vlada nesposobna potegnili kakršno koli potezo. Kot pravi, imamo zgolj semaforje, ki pa so tako slabo predstavljeni, "da gre človeku na bruhanje". Po njegovih besedah smo obtičali z ljudmi, ki se jim ne da nič več dopovedati in pojasniti. "Pogoj za stabilizacijo sistema je privatizacija NLB-ja. Trikrat smo jo že dokapitalizirali, pa še vedno gnije," ocenjuje. "Mreže so prevzele državo do te mere, da jim enostavno nihče več nič ne more. Na način, kot smo debatirali do sedaj, več ne gre naprej. Država razpada pred našimi očmi. Vsi smo odgovorni za svojo usodo. Če bomo pustili, da se mreže igrajo z nami, nismo dostojni, da živimo. Potem je mogoče le, da gre država masovno na vislice," je zaključil Pezdir. "Ljudje na državnih položajih nimajo več legitimnosti" Šušteršič je prepričan, da tistim, ki so danes na položajih v državi, nihče več ne zaupa in nimajo več legitimnosti. Poudarja, da je vsak dan več afer, upravičenih in neupravičenih, ki si jih podtikajo politiki, rezultat tega pa ni prečiščenje države, ampak ta, da nikomur več ne zaupamo. "Če si domoljub, si nacionalist. To je nevzdržno." Pavliha se je v svojem govoru skliceval na Cicerona, ki je dejal, da nismo rojeni le zase, temveč mora del naše biti utripati tudi za domovino, družino in prijatelje. "Danes pa, če si domoljub, si nacionalist. To je nevzdržno," opozarja. "Niso samo ekonomski razlogi, da smo tukaj, kjer smo. Pomanjkanje etičnih vrednot je eden poglavitnih razlogov za sedanjo krizo, zato bomo morali vsi najprej resetirati sebe, če bomo želeli resetirati celotno domovino," poudarja. Opozoril je tudi, da zlorabe prava najedajo pravno državo, pri čemer gre pri arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško po njegovem mnenju za najhujšo vrsto zlorabe prava. "Klasičen primer je tudi svoboda izražanja. Nekdo lahko pove kar koli želi, psuje, pa se mu ne zgodi nič. Nekdo drug pa lahko pove 'danes je torek', pa bo zato preganjan," ponazarja Pavliha. Večinski ali proporcionalni volilni sistem? Na konferenci je bilo govora tudi o spremembah volilnega sistema. Lahovnik je prepričan, da bi bil večinski volilni sistem veliko bolj učinkovit, pri tem pa Šušteršič opozarja, da ima tudi ta sistem svoje slabosti, saj zmanjšuje politično konkurenco. Aleksander Kolednik Slovenijo lahko rešijo samo tiste sile, ki so tudi izborile njeno samostojnost in demokratizacijo, kljub težkim okoliščinam, udbomafija pa se mora odmakniti čim dlje od oblasti. Zidarja obsodili na sodišču v Münchnu Izpuščen po plačilu milijona evrov varščine 2. december 2010 ob 22:29 Ljubljana - MMC RTV SLO Prvi mož SCT-ja Ivan Zidar je bil pred meseci na sodišču v Münchnu obsojen zaradi gospodarskega kriminala. Dobil je leto dni pogojne kazni, a se je temu izognil s plačilom milijona evrov. "Zidar je bil obsojen, državni vrh pa mu pridobiva posle" "To je čista novost. Ne vem niti, koliko časa je ta preiskava trajala. Očitno so organi v drugih državah bolj učinkoviti, hitrejši kot pri nas. Bolj pomembno pri tej stvari pa je, da je bila politika verjetno obveščena, da je prišlo do te sodbe, državni vrh pa se ukvarja s tem da mu priskrbi posle," je dejstvo, da se predsedniku uprave SCT-ja Ivanu Zidarju obeta nova sodba, v Odmevih komentirala novinarka Financ Petra Sovdat. Preberite tudi: - Nova ovadba: Zidar naj bi s sodelavci SCT oškodoval za tri milijone evrov Po besedah voditeljice Odmevov Rosvite Pesek je zadeva stara že kar nekaj mesecev. Slovenska policija naj bi za sodbo iz Münchna vedela, a je ni posredovala javnosti. "Take stvari bi se morale vedeti, sploh, če je v igri davkoplačevalski denar," poudarja Sovdatova. Več sledi ... Ana Mavsar Kordežu 48-urni pripor? Merkur: Pred pridržanjem osumljence opazovali in jim prisluškovali 2. december 2010 ob 09:14, zadnji poseg: 2. december 2010 ob 17:55 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Kriminalisti preiskujejo sume več kaznivih dejanj pranja denarja, zlorabe položaja in zaupanja, je potrdil pomočnik direktorja NPU-ja Robert Črepinko. Bine Kordež je še vedno v policijskem pridržanju. Odvetnica Kordeža Marija Hladin je ob prihodu na policijsko postajo Moste okoli 15. ure dejala, da ni utemeljenih razlogov za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja in da bo Kordež najverjetneje hitro spet svoboden, je za TV Slovenija poročala Ana A. Gajič. Kordež pridržan, policija ga ne zaslišuje Kordeža na policijski postaji Moste ne zaslišujejo, ampak je tam v policijskem pridržanju. Policisti ga bodo zadrževali, dokler bodo za to obstajali razlogi, v tem primeru gre za bojazen pred uničenjem dokazov. V Mostah sta na pridržanju še dva osumljenca, ena oseba pa je navzoča pri hišnih preiskavah, je še poročala Gajičeva. Preiskava, ki traja že več kot 16 ur, še poteka, še opravljajo dve hišni preiskavi, je za Odmeve poročala Gajičeva in dodala, da je zagrožena kazen za zlorabo položaja do osem let zapora, za pranje denarja pa do deset let zapora, denarna kazen in vračilo opranega denarja. Pojasnila je še, da ima lahko policija osumljence v pridržanju največ 48 ur. "Hišne preiskave bomo še nadaljevali" Robert Črepinko z NPU-ja je dejal, da je zaradi zlorabe položaja in pranja denarja nastalo več deset milijonov evrov škode. Preiskava, v okviru katere na 28 krajih po Sloveniji izvajajo hišne preiskave, po Črepinkovih besedah poteka od ustanovitve Nacionalnega preiskovalnega urada. Neuradno so hišne preiskave povezane s poskusom Bineta Kordeža, da prevzame Merkur. Poleg Kordeža je bila prostost odvzeta še trem ljudem. Vsi štirje osumljenci so še vedno pridržani, je potrdil Črepinko, ki pa o imenih ni govoril. Dejal je le, da so četverici odvzeli prostost in zanjo odredili pridržanje na podlagi listninske dokumentacije. "Hišne preiskave bomo še nadaljevali, iščemo še več dokazov," je na novinarski konferenci dejal pomočnik direktorja NPU-ja Robert Črepinko in dodal, da je v preiskavi sodelovalo 95 policistov in kriminalistov, zasegli pa so papirje in računalnike. V preiskavi so uporabljali prisluškovalne naprave, prisluškovali so prenosnim telefonom, nekatere osumljence pa so tudi opazovali, je še povedal. Preiskava v Naklem še poteka Iz uprave Merkurja pa so sporočili, da so preiskovalci navsezgodaj zjutraj obiskali poslovni stavbi Merkurja v Naklem in Celju. "Preiskujejo poslovanje v času nekdanjega vodstva družbe Merkur. V Celju se je preiskava hitro končala, v Naklem pa se nadaljuje. Preiskovalci so še v Naklem, zdaj pregledujejo številne dokumente, zaposleni pa so jim ves čas na voljo za morebitna dodatna pojasnila," je uprava zapisala v sporočilu za javnost. Zdajšnja uprava družbe je preiskovalcem posredovala podatke o poslovanju družbe v času, ko je Merkur vodila uprava pod vodstvom Bineta Kordeža. "Raziskava je usmerjena v poslovne odločitve nekdanjega vodstva v zadnjih letih, zlasti tiste, povezane s prevzemom družbe," so še sporočili iz Merkurja. Pridržane štiri osebe Na Kordežev domač naslov so preiskovalci prišli okoli 6. ure, Kordeža pa so okoli 11. ure skozi zadnja vrata njegove domače hiše odpeljali na policijsko postajo v Moste, poročajo mediji. Po zaslišanju se bodo odločili, ali ga bodo pridržali in za koliko časa. Pridržali naj bi tudi predsednico nadzornikov Merfina in nekdanjo prvo finančnico Merkurja Marto Bertoncelj, nekdanjo finančnico Janjo Kraševec, ki velja za eno najtesnejših Kordeževih sodelavk je tudi družbenica Merfina, ter Milana Jelovčana, člana uprave v času Kordeža, poročajo Finance. Preiskujejo poslovanje treh let Nacionalni preiskovalni urad naj bi po informacijah RTV-jeve dopisnice Janje Koren preiskoval poslovanje Merkurja v letih 2007, 2008 in 2009, ko ga je vodil Kordež, zdaj nekdanji predsednik uprave tega nakelskega podjetja. Preiskave so potekale tudi na Taxgroupu v Ljubljani, v že omenjenih poslovnih prostorih Merkurja in Merfina. Iskali naj bi dokaze, kako je Kordeževa ekipa črpala denar iz podjetja. Zaposleni niso smeli iz stavbe v Naklem Zaposlene Merkurja v Naklem so preiskovalci sicer spustili v prostore, niso pa jim dovolili v pisarne. Spraševali so jih, ali delajo v Merkurju ali Mersteelu. Stavbe niso smeli zapustiti, saj so želeli preiskovalci z njimi opraviti informativne pogovore, preiskava pa naj bi trajala do 16. ure. "Aktivnosti se izvajajo na območjih policijskih uprav Ljubljana, Koper, Kranj, Celje in Slovenj Gradec, kjer se opravlja 28 hišnih preiskav z namenom iskanja dokazov za utemeljevanje sumov storitve več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pranja denarja," so sporočili s policije. Za hišne preiskave so se odločili, ker preiskovalci NPU-ja že več mesecev zbirajo obvestila. Šešok pred poslanci Obiskali so tudi poslovno središče Taxgroup v Ljubljani. Lastnik Taxgroupa Klemen Šešok je sicer danes v državnem zboru pričal pred parlamentarno komisijo o domnevno spornih nakupih zemljišč v Ljubljani in povezavah z županom Zoranom Jankovićem. Preiskave po seji ni želel komentirati, sta pa nato z bratom Matijo napisala sporočilo, v katerem pojasnjujeta, da so preiskovalci hišno preiskavo opravili v prostorih računovodstva družbe Merfin, ki je na istem naslovu kot družbe skupine Taxgroup. Hišna preiskava se je nanašala na predkazenski postopek zoper Kordeža in Bertoncljevo, sta še dodala. Prikrivanje, sporna posojila in poroštva Preiskave so torej pričakovane, saj so že pred dvema tednoma na Generalni policijski upravi povedali, da bo policija preverila sume nepravilnosti v Kordeževih poslih, "iz katerih izhajajo sumi uradno pregonljivih kaznivih dejanj". Nekdanjega prvega moža Merkurja naj bi tako sumili zlorabe položaja in pravic pri vodenju podjetja, saj naj bi prikrival dokumente revizorjem, tako da je bil rezultat Merkurja za 130 milijonov evrov boljši, kot je bil v resnici. Sporna naj bi bila tudi posojila, ki jih je Merkur dal Merfinu in nato odpisal, ter poroštva za posojila, ki so jih Merfinu pri menedžerskem prevzemu Merkurja dajale druge družbe. A. S., Gašper Petovar, An. Ma. Ah takih šarad vladajočih smo že vajeni, par ljudi vklenje naredijo preiskavo potem pa vse skup pade zaradi banalnosti kot je npr. napačno napisan naslov. Vrana vrani ne izkljuje oči!! Razni Šroti, Bavčarji, Zidarji, Tovšaki, itd so primer da zakoni za ene veljajo malo drugače oz. taki skupaj z krdelom odvetniko znajo tako krasti ter izokriščat našo zakonodajo, da čuze zlepa ne bodo vidli! Na drugi strani pa se gre za ukraden sendvič sedet na Dob.. "Odpravnik poslov ni lagal. Naš predsednik je to delal" Balažic: Depeše niso uradna politika Slovenije in ZDA 2. december 2010 ob 19:57, zadnji poseg: 2. december 2010 ob 21:36 Ljubljana - MMC RTV SLO Razkriti depeši ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, ki jih je objavil WikiLeaks, pod vprašaj postavljata verodostojnost slovenske vlade. O tem razpravljajo gostje oddaje Pogledi Slovenije. Na objavo čaka še več kot 800 depeš ameriške ambasade iz Ljubljane tudi iz časov slovensko hrvaških arbitražnih pogajanj, zato se v Pogledih Slovenije sprašujejo, ali se bo slovenska politika zatresla do temeljev. Preberite tudi: - Tudi Žbogar spraševal za srečanje Pahorja z Obamo - "Če bi bila depeša ponaredek, bi se veleposlaništvo ZDA ostro odzvalo" - WikiLeaks: V Rusiji vlada mafija s Putinom na čelu Na to in povezana vprašanja v oddaji odgovarjajo geopolitični analitik Laris Gaiser, uradni govorec vlade Milan Balažic, nekdanji veleposlanik v Rimu Andrej Capuder, evropski poslanec Lojze Peterle, obramboslovec Klemen Grošelj, vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jozefa Stefana Mišo Alkalaj in evropski poslanec Jelko Kacin. "Odpravnik poslov ni lagal" Gaiser je prepričan, da odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu ni lagal: "Naš predsednik je to delal. Napaka ni v tem, da je pogojeval obisk v ZDA z zapornikom iz Guantanama, to je popolnoma normalno. To je delal Pahor. O tem se ne sme pogovarjati z nižjim uradnikom, moral bi se pogovarjati z nekom svojega ranga," meni. S tem se strinja tudi Kacin, ki je opozorilm, da je odpravnik poslov sicer prvi uradnik tukaj, a Pahor se o tem ne more dogovarjati. "Za to ima protokol in zunanje ministrstvo," je spomnil. Balažic: Dve depeši sta premalo za končni sklep "V politiki zadošča neka običajna etika. Sklepati na podlagi ene ali dveh depeš je, kot da bi knjigo ocenjevali na podlagi ene strani. Diplomacija temelji na zaupnosti," pa je dejal Balažic. "Na to gledam malce z razdalje in vidim kako to odmeva v Bruslju. Danes in včeraj mi je bilo malce nerodno. Začenjajo se prva vprašanja kako poslujemo, na ta račun slišim šale, npr. še dobro, da je šlo samo za 20 minut, če bi šlo za eno uro, bi pa dobili tri zapornike. Odprta so vprašanja, kako delujemo kot država. Predsedniku ni bilo treba iti urejati zadeve na ta način," meni tudi Peterle. "Problčem je način" "Problem je način," poudarja Gaiser. Z njim se strinja tudi Grošelj. "Če bi uporabil neke svoje kanale, bi se lahko umaknil. Če bi želel oseben stik, pa bi lahko odpravnika poklical k sebi," pojasnjuje. Gaiser trdi, da je bilo izpod časti, da se je o tem dogovarjal Pahor. Balažic pa mu odgovarja: "To je njegov osebni stil, ki je, kakršen je. Takšen je kot politik, obišče tudi še kakšene druge ambasade." "Države vedo, kaj bi lahko bilo v še neobjavljenih depešah" V oglašanju za oddajo je dopisnica Vlasta Jeseničnik dejala, da so predstavnike nekaterih držav poklicali iz ameriškega State departmenta in jim povedali, kaj bi lahko bila vsebina naslednjih depšeš, ki jih bo razkril WikiLeaks. "Očitno je, da države vsaj približno vedo, kaj bi lahko bilo v depešah, ki jih bomo brali v prihodnjih dneh," je dejala. Njene besede je Balažic potrdil: "Vemo na kaj se bodo te depeše nanašale. Ameriška zunanja politika se je v zadnjih letih največ ukvarjala z odnosi med Slovenijo in Hrvaško. Opozarjam, da vsi ti pogovori niso uradna politika Slovenije in ZDA. Brez takih pogovorov ne bi imeli zahodne meje, ne Brionskega sporazuma, ne arbitražnega sporazuma. Določen del diplomacije je tajen." Gaiser pa je dodal, da so to stare depeše, ki ne povedo nič novega: "Večino tega smo že pisali v razpravah in knjigah." WikiLeaks pa ni razburil samo slovenske javnosti, temveč tudi svetovno. Ponekod, na primer v sosednji Italiji, se že vrstijo napovedi, da bodo zaradi razkritja depeš padale vlade. V četrtek pa je odmevala tudi objava depeše, v kateri je zapisano, da je Rusija skorumpirana avtokratska kleptokracija in da njen premier Vladimir Putin sodeluje z mafijo. Je jezik v depešah normalen? Problem, ki je bil izpostavljen v oddaji pa je tudi jezik, ki ga uporabljajo ameriški diplomati, ko v diplomatskih depešah opisujejo profile predsednikov držav in vlad. "Neposrednost je šokirala ves svet," je dejal Slak. Gaiser pa je pojasnil, da je ta jezik popolnoma normalen. Depeše morajo biti napisane čim krajše, jasne, pravi. WikiLeaks tako, npr. ženo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva slika kot spletkarko, žensko, ki sestavlja seznam politikov, ki so predsedniku nelojalni. Francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja pa kot cesarja brez oblačil. Iranskega predsednika pa so primerjali s Hitlerjem. Gaiser je razkril še, da so pred kratkim našli novo depešo, v kateri piše, da se je italijanski premier Silvio Berlusconi z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom dogovarjal za odstotke pri prodaji plina. "Najbolj zajedljiv jezik je v depešah povezanih z Veliko Britanijo," je spomnil Alkalaj. Ne glede na vse, na nove zakone, poostren nadzor, se bo to še vedno dogajalo, napoveduje. Gaiser pa je prepričan: "Sedaj bo šla diplomacija v dve smeri. Po eni strani bo bolj javna, po drugi pa bolj tajna." WikiLeaks tudi o depešah o slovensko-hrvaški meji WikiLeaks pa naj bi razkril okoli 60 depeš, ki so nastale v času pogajanja Slovenije in Hrvaške o meji. O tem Gaiser meni: "Imeli bomo še veliko zanimivega za prebrat. Če smo zdaj dobili udarec po levi, bomo potem dobili udarec po desni." "Večina diplomacij ve, kaj si kdo misli o drugem. Zanimivo pa je, da v teh dokumentih EU ne igra nobene vloge," je opomnil Grošelj. Kacin pa mu je odgovoril, da so to bilateralne depeše, o odnosih med ZDA in posamezno državo. "Stopnja nelagodja bo ostala. Hilary Clinton ne bo mogla popraviti vse škode. Diplomati bodo razmišlajli o tem, kaj in na kakšen način se bodo pogovarjali," je o tem, kakšen bo odnos sveta do Amerike dejala Jeseničnikova. Peterle pa meni: "Na koncu bo iz tega več škode. Dvomim, da bomo po vseh teh razkritjih kaj boljši. V posameznih državah pa bo gotovo prišlo do drugačnega režima." Ana Mavsar To kar počne Slak v tej oddaji je ena velika sramota - predvsem za uredniško politiko rtvja, ki tako ekstremno enoumje podpira Če bi pa trenutno obdelovali Janšo bi pa to bila najboljša TV, ane? Spokaj nekam komunistični dvoličnež! Dežurne Pahorjevi ovčice že operirajo! Upam, da vas dobro plačujejo... od prvih 20 komentarjev kar polovico... HAHAHA Pahor je sramota za Slovenijo! Posmehujejo se nam na Daily News, v Spieglu... Najboljše pa še pride! Pahorjeve ovčice na tem portalu bodo imele še ogromno dela. Ne, to pa ja ni mogoče. Ta gospod Gaiser, ki je to povsem argumentirano povedal je gotovo agent Janše, ki ga bi bilo treba zaradi nepatriočnega obnašanja zapreti. Pa tudi, če je Pahor lagal, saj je ''naš''. To mu je v opravičilo. Nasa odkrila "čudno obliko življenja", ki bi lahko dokazala zunajzemeljsko življenje Nasa vznemirila svet z napovedanim razkritjem 2. december 2010 ob 11:41, zadnji poseg: 2. december 2010 ob 21:08 Washington - MMC RTV SLO/STA/Reuters Nasini znanstveniki so v globinah jezera Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki živi od arzena. Odkritje je odprlo nove možnosti za iskanje oblik življenja na Zemlji in drugod. Nasini znanstveniki so na tiskovni konferenci ob tem revolucionarnem odkritju pojasnili, da so do zdaj znanstveniki verjeli, da so za življenje potrebni elementi ogljik, vodik, dušik, kisik, fosfor in žveplo. Bakterija, ki so jo odkrili, pa ne le, da uspeva tudi na arzenu, ki velja za običajnim celicam strupen element, ampak ga vključuje tudi v svoj DNK in membrane celic. "Kar je novo, je to, da je arzen pravzaprav gradbeni element v organizmu," je pojasnila astrobiologinja Felisa Wolfe-Simon, ki je vodila študijo. "Do zdaj smo imeli predstave, da življenje potrebuje teh šest elementov in to brez izjeme. No, zdaj bomo morda morali narediti izjemo," je na Nasini tiskovni konferenci povedala Wolfe-Simonova. Nasini dokazi, da v vesolju nismo sami Nasa je ta teden napovedala, da bo predstavila "astrobiološko odkritje, ki bo vplivalo na iskanje dokazov za zunajzemeljsko življenje", kar je povzročilo pravi vihar med navdušenci, češ da naj bi Nasa objavila dokaze, da v vesolju nismo sami. Astrobiologija namreč preučuje življenje v vesolju, med drugim njegov izvor in evolucijo, kje je in kako bi lahko preživelo v prihodnosti. A Wolfe-Simonova ob tem opozarja, da gre za način razmišljanja, ki ga je spodbudilo odkritje arzenove bakterije. "Načeloma gre sicer za isto reč; moramo biti pozorni na izjeme. Do zdaj smo bili zelo obremenjeni z življenjem, kot ga poznamo, in težko je vedeti, koliko to lahko razširimo. Kako drugačna je še lahko življenjska oblika, pa še vedno deluje?" je dejala. Bi arzen lahko zamenjal fosfor? Ariel Anbar, soavtor študije, in Wolfe-Simonova sta skupaj s kolegom Paulom Daviesom že lani začela raziskovati, ali bi bilo mogoče na Zemlji odkriti tudi kakšno obliko življenja, ki deluje drugače od uveljavljene. In že lani so domnevali, da bi arzen lahko zamenjal fosfor, ki je v periodnem sistemu takoj pod njim. "Predvidevali smo, da bi biokemični sistemi, analogni tem, ki jih poznamo danes, lahko uporabili arzen v enaki biološki vlogi kot fosfat," je pojasnila Wolf-Simonova. "Poleg tega pa smo domnevali tudi, da so se takšne življenjske oblike razvile nekoč v zgodovini Zemlje in da morda obstajajo še danes v kakšnih nenavadnih okoljih," je dodala. Bakterijo so našli v usedlinah jezera Mono na vzhodu Kalifornije, ki ima visoke vsebnosti soli in arzena. Zanimivo pa je tudi, da ne gre za kakšno novo bakterijo, ampak za znano, za katero pa do zdaj znanstveniki niso vedeli, da lahko fosfor zamenja z arzenom, je še pojasnila astrobiologinja. Nasa razburila navdušence po vsem svetu Napoved novinarske konference s skrivnostnim sporočilom je takoj povzročila razburjenje pri navdušencih za raziskovanje vesolja in iskanje življenje daleč od našega planeta. Nasa ni navedla nobene podrobnosti napovedanega razkritja, kar je še spodbudilo ugibanja o morebitnem revolucionarnem odkritju. Med govorniki na današnji novinarski konferenci sta vodja Nasinega astrobiološkega programa Felisa Wolfe-Simon in kolega, prav tako povezana z raziskovanji na področju astrobiologije. G. V., B. T. Ljudje smo najbolj extremno spreminjanje narave poimenovali življenje. Narava se spreminja tudi drugače in vprašamo se lahko ali je tudi krušenje skale življenje. V vesolju iščejo le pojave, ki so podobni našim. Kaj pa kloniranje ? Le to je bilo do nedavnega tudi nezemeljsko se ti ne zdi? No, pa poglej zdaj kaj se dogaja! Klonirajo klone iz mrtvih živali! Heh. To ni nič posebnega, če so z laboratorijskimi tehnikami umetno vzgojili takšno baterijo, saj jih bodo še več! Tudi aids se je od nekod pojavil se ti ne zdi rasmus? Sama verjamem v obstoj boga. Vendar se mi zdi ta znanost malo preveč pokvarjena, da ne bi zmogli ustvariti ene bakterije, razumeš? Zidarja obsodili na sodišču v Münchnu Izpuščen po plačilu milijona evrov varščine 2. december 2010 ob 22:29 Ljubljana - MMC RTV SLO Prvi mož SCT-ja Ivan Zidar je bil pred meseci na sodišču v Münchnu obsojen zaradi gospodarskega kriminala. Dobil je leto dni pogojne kazni, a se je temu izognil s plačilom milijona evrov. "To je čista novost. Ne vem niti, koliko časa je ta preiskava trajala. Očitno so organi v drugih državah učinkovitejši, hitrejši kot pri nas. Pomembneje pri tej stvari pa je, da je bila politika verjetno obveščena, da je prišlo do te sodbe, državni vrh pa se ukvarja s tem, da mu priskrbi posle," je to, da lahko predsednik uprave SCT-ja Ivan Zidar pričakuje novo sodbo, v Odmevih komentirala novinarka Financ Petra Sovdat. Preberite tudi: - Nova ovadba: Zidar naj bi s sodelavci SCT oškodoval za tri milijone evrov "Take stvari bi se morale vedeti" Po besedah voditeljice Odmevov Rosvite Pesek je zadeva stara že kar nekaj mesecev. Slovenska policija naj bi za sodbo iz Münchna vedela, a je ni posredovala javnosti. "Take stvari bi se morale vedeti, sploh če je v igri davkoplačevalski denar," je poudarila Sovdatova. "Rdeča nit vseh lastninjenj je financiranje prevzemov" Sovdatova je komentirala tudi pridržanje nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža in policijsko preiskavo v zvezi z lastninjenjem Merkurja: "Zastavitev delnic nima največje vloge. Največjo vlogo pri teh dejanjih, ki mu jih očitajo, je imelo samo financiranje prevzema. Tukaj je cela vrsta očitkov, ki so jih pravniki Merkurja že raziskali." V čem pa se zgodba Merkurja razlikuje od zgodb Laškega, Istrabenza, Vegrada? "Vse imajo neko rdečo nit, to je financiranje prevzemov, in pri vseh se ugotavlja, ali je prevzeta družba pomagala odplačevati posojila prevzemnikom, v tem primeru Kordežu in drugim menedžerjem," je pojasnila. Sovdatova: Politika že dolgo ve, da je naša stečajna zakonodaja slaba "Prvi imperativ za prevzem Merkurja je bil verjetno političen razlog. Vlado je vodil Janez Janša, ki tem starim menedžerjem ni bil zelo prijateljski. Drugi razlog pa je bil, da je bilo takrat kapitala v izobilju, da so banke rade volje posojale denar, niso zahtevale kakšnih velikih zavarovanj. Potem pa se je zgodila kriza in finančna konstrukcija se je podrla. Kriza je vse zelo presenetila," je dejala Sovdatova. Merkur je v prisilni poravnavi,, okoli 120 delavcev je že odpuščenih, kaj jih čaka? "120 delavcem po zakonu ne pripadajo odpravnine in nimajo pravice zahtevati stečaja, razen če imajo še kakšne druge upniške odnose z Merkurjem. Bolj skrb vzbujajoče je to, da politika že dolgo ve, da je naša stečajna zakonodaja slaba, prepočasna. Poglejte, kako hitro so se v ZDA sanirale banke. Pri nas pa se to vleče več let. Poglejte, kako dolgo se je vlekel stečaj Elana, 20 let. Že lani pri Istrabenzu se je videlo, kako neučinkovita je ta zakonodaja," je spomnila novinarka Financ. Ana Mavsar Prijavi napako http://www.rtvslo.si/slovenija/zidarja-obsodili-na-sodiscu-v-muenchnu/245359 Pahor mu pa pri Gadafiju posle ureja. Gadafi je pa seveda vesel, ko je našel enega naivnega idiota, ki mu nič ni jasno... Kakor je bilo včeraj objavljeno, kdor je bil pravnomočno obsojen pri gosp. kriminalu ne more po naši zakonodaji sodelovati na javnih razpisih. Da je policija prikrivala javnosti ta podatek o obsodbi Zidarja je nov dokaz, da je demokratična miselnost tuja naši policiji. Nepravilnost pa je razkrila novinarka, ki je trn v peti sedanji oblasti, ki jo hoče zamenjati. Še nov dokaz nedemokratične usmerjenosti t.i. tranz. levice. Zidarja je sicer v gradbeništvo postavil udbomafijski starosta Zemljarič, bogatel pa je lahko zaradi kartelnega dogovora sklenjenega med gradbeniki in LDS-om. No naj bo to našim sodiscem policiji tozilstev itd za vzgled kako se dela, tam so ga takoj hops tle pa čakajo 20 let ce je potreba. Če ga ze zaprejo gor ga nej kar majo tuki ga sigurno noben noče met sploh pa sct delavci k si zasluzjo kako posteno vodstvo če sploh je. BANDA!! Še dobro da so ga obsodli v Nemčiji. Pri nas bo prej umrl preden bo dočakal sodbo.+ 9 glasov Kako lahko ostanejo takšne zadeve skrite več mesecev? Ukor za novinarje! Ukor tudi za Borata, ki podpira mafijo in jo finančno podpira. :P Fuuuujjj! @kornilov Mislim, da je v prvi vrsti kriva Kresalka, ker ščiti te kriminalne združbe. Ona ima to preko in bi tudi morala to dati v javnost, ker pa ve da to lahko vpliva na čisto lopato, pa so to spretno zamolčali. Novinarji se pa tudi ne morejo dokopati do vseh podatkov, posebno če to ni v interesu določenih medijev. Tako da bi v prvi vrsti morala odgovarjati Kresalka, ki pa se ve, da ne bo, kot ni še nihče iz sedanje koalicije. Ne sme se pa sedaj hvalit učinkovitost nemškega sodnega sistema, ker imajo sami dosti podobnih zidarjev na prostosti, od katerih pa ima korist tudi oblast. Kakor je bilo včeraj objavljeno, kdor je bil pravnomočno obsojen pri gosp. kriminalu ne more po naši zakonodaji sodelovati na javnih razpisih. Da je policija prikrivala javnosti ta podatek o obsodbi Zidarja je nov dokaz, da je demokratična miselnost tuja naši policiji. Nepravilnost pa je razkrila novinarka, ki je trn v peti sedanji oblasti, ki jo hoče zamenjati. Še nov dokaz nedemokratične usmerjenosti t.i. tranz. levice. Zidarja je sicer v gradbeništvo postavil udbomafijski starosta Zemljarič, bogatel pa je lahko zaradi kartelnega dogovora sklenjenega med gradbeniki in LDS-om. Kako "Alko Misko" manipulira z ljudmi - grozljivo (kako to, da on sme nastopati in pisati, drugi pa ne ...)!!!!!!!!!! Dr. Lucka Kajfež Bogataj Another Top International Scientist Jumps off Global Warming ‘Titanic’ By John O'Sullivan Monday, November 22, 2010 A top East European climatologist, who shared the Nobel Peace Prize with UN global warming colleagues, jumps a sinking ship as ocean data signals a cooler climate. Dr. Lucka Kajfež Bogataj left cold clear water between herself and her former UN shipmates by declaring that rising levels of airborne carbon dioxide probably don’t cause global temperatures to rise. The news scuppers hope for a change in fortune for the beleagured UN climate agency. Their doomed ‘ship,’ the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) has been sailing on an ill wind ever since it was struck by that Climategate ‘torpedo’ last year. The Slovenian climate professor made the chilling announcement last month in an obscure foreign language journal that has only now been translated into English. The lambast came in the publication Delo Polet (18/11/2010), translated into English as, “Inconvenient Truth.” Inside Bogataj publishes a paper entitled, “The more we know, the better. “ Rises in Levels of Carbon Dioxide follow Rises in Temperatures Buried in an otherwise drab study on paleo - and proxy methods, Dr. Bogataj admitted to what skeptics have long been saying and what the ice core proxy data shows: that rises in atmospheric levels of carbon dioxide (CO2) are proven to mostly, if not always, occur AFTER rises in temperature. The eminent Slovenian expert is also key climate change adviser to her nation’s president, Danilo Turk. Bogataj’s article, translated into English by her countryman, Miso Alkalaj, makes a startling admission: “A detailed comparison of temperature data and the quantity of carbon dioxide captured in the ice shows, that sometimes it warmed up first and then the concentration of carbon dioxide increased, and sometimes vice versa, but on average the temperature changed first and some 700 years later a change in aerial content of carbon dioxide followed.” More Women Bailing from Doomed Global Warming ‘Titanic’ With science being thus clearly defenestrated it’s the women who are now leading the men in fleeing the sinking ship. As that rotten IPCC hulk steers towards its ignominous fate well known American climatologist, Dr. Judith Curry was the first female professor jostling for the lifeboats last month accusing the IPCC of “corruption” according to Nature magazine. Bitter New Political Reality in Cold Climate And another ‘iceberg’ seems set to further wreck the baleful boat in the form of a blockbuster new book. Our friendly Slovenia/English translator, Mi?°o Alkalaj, reveals he is one of an international team of 21 co-authors of the world’s first full-volume scientific debunk of the greenhouse gas theory titled ‘Slaying the Sky Dragon: Death of the Greenhouse Gas Theory,’ launched later this week. He says Bogataj is bailing out of the IPCC to help rebuild her status as a credible government paleoclimatologist before the warmist cult is drowned in fast-freezing political waters. Mi?°o writes: “She is still regarded as an eminent scientist (inter alia, she is the adviser to the president), so she has a lot to lose if she were to persist on the IPCC Titanic for too long. She’s a political survivor, so next she’ll pretend that she always knew! “ Ahoy! Beware More Icebergs in Colder Oceans Concluding the nautical metaphor comes Argo*, the official world sea temperatures record (as much as 80% of the earth’s heat is held in the oceans). It seems our oceans are getting very cold according a survey from the world’s top 50 international laboratories—so perhaps we may see more icebergs forming to snare that rudderless IPCC ship? *Argo is an international collaboration of over 3,000 buoys installed throughout the word’s oceans whereby 50 scientific institutions in 26 different countries share crucial sea temperature data. References: Dr. Bogataj, K. L., ‘The more we know, the better,’ (18/11/2010), Delo Polet Lemonick, M. D., ‘Climate heretic: Judith Curry turns on her colleagues,’ (November 1, 2010), Nature.com, (accessed online: November 22, 2010) The Argo Home Page at UC San Diego Sindikalistu TEŠ-a grozi odpoved zaradi protestov ob razrešitvi Rotnika Išče vlada ruskega vlagatelja? 3. december 2010 ob 11:55, zadnji poseg: 3. december 2010 ob 13:28 Šoštanj/Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Proti TEŠ-evemu sindikalistu Sevčnikarju je zdajšnji direktor Tot uvedel postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sevčnikar za MMC: V ozadju je ponudba ruskih podjetij za večinski delež v TEŠ-u 6. "Vabljen sem na razgovor pred izročitvijo izredne odpovedi iz krivdnih razlogov. To je korak, preden ti izročijo odpoved. Kot krivdne razloge so navedli stavkovne aktivnosti, ki smo jih izvajali, ko smo ugotovili, da postopki, ki jih peljejo predstavniki države, ogrožajo ekonomsko in socialno varnost zaposlenih v TEŠ-u," je Branko Sevčnikar povedal za MMC. Ob novembrski zamenjavi direktorjev je stavkovna straža TEŠ-a novoimenovanemu direktorju družbe Simonu Totu preprečila vstop v podjetje. Zdaj zapletov s Totom ni več, zato Sevčnikar pravi, da je bil prepričan, "da se je žogica umirila". "A očitno on oziroma tisti, ki so ga poslali, razmišljajo drugače," je dodal. O dogajanju v energetiki so govorili tudi pri premierju Borutu Pahorju, kjer so se sešli predstavniki Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ter krizni ministri: Komarjeva: Ne držijo očitki Radićeve, da sem kršila zakon "Imamo dokaze o ponudbi ruskih tajkunov" Po njegovih besedah si njegovo odstranitev želijo nekateri "veljaki", ki želijo z energetiko obogateti. V sindikatu so namreč ugotovili, pojasnjuje, da za kadrovskimi rošadami in očitki o poslovanju Termoelektrarne Šoštanj stojijo načrti, da se finančna konstrukcija projekta TEŠ 6, ki je zdaj zgrajena z evropskimi bankami, poruši. "V ozadju so dogovori o vstopu ruskih tajkunskih partnerjev v projekt TEŠ 6, in sicer v višini 60 odstotkov vrednosti investicije. Za to imamo pisne dokaze o njihovi ponudbi, ki so jo dali na zadnjem obisku slovenskih predstavnikov vlad in gospodarstva v Moskvi. Uroša Rotnika so zato zamenjali, zdaj sem na vrsti jaz, saj smo v sindikatu proti, da bi kakršen koli tuj partner vstopal v elektrogospodarstvo," razlaga Sevčnikar. Direktor Simon Tot za MMC razlogov za postopek izredne odpovedi proti Sevčnikarju ni želel komentirati, "saj je postopek še v teku". O morebitnem prihodu ruskih podjetij v TEŠ 6 nima informacij. Sam se tudi ni udeležil obiska gospodarstvenikov v Rusiji. HSE: Ni dogovorov o partnerstvih pri TEŠ-u Medtem pa v Holdingu slovenskih elektrarn zatrjujejo, da "ni bilo nikakršnih načrtov ali dogovorov glede vključevanja ruskega poslovnega partnerja v projekt TEŠ 6." Trenutno prav tako ni nobenih dogovorov v smeri strateških partnerstev pri tem projektu, dodajajo. "Ali bo do tega prišlo, bo odvisno od prihodnjega poteka dogodkov na projektu," so še povedali. V ZSSS-ju so ogorčeni Na izredno odpoved zaposlitve, ki grozi Sevčnikarju, so se že odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Po besedah predsednika zveze Dušana Semoliča gre pri tem za poskus zastraševanja delavcev, napad na sindikalno gibanje in za dejanje, ki odraža kulturo novega vodstva TEŠ-a. Semolič meni, da je spoštovanje sindikata in priznanje njegovih pravic, vključno s pravico do stavke, novemu vodstvu TEŠ-a očitno nekaj povsem tujega in nesprejemljivega. "Uvedbo postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zoper predsednika sindikata TEŠ-a, ki je hkrati tudi podpredsednik Sindikata delavcev energetike Slovenije, v ZSSS-ju najostreje obsojamo in pričakujemo od pristojnih organov, da bodo postopek nemudoma ustavili ter začeli priznavati sindikatu njegove legitimne pravice, ne pa da zakonske določbe zlorabljajo za uveljavljanje lastnih osebnih interesov in zamer," je dejal. Ana Svenšek Očitno bo Ultra tudi v Rusiji kmalu "imala posla". Al pa bojo pač samo kak navidezen račun izdali ... aja ne sej ne rabjo, za take posle ima Golubovič račune v Švici in na Kanarcih :-)) Nikjer nisem zasledil pojasnila, kaj je GG počel v delegaciji Türka ob obisku Rusije? Da ni kaj obljubil, podpisal, dogovoril? Takole mimogrede, nekaj sto miljončkov, da se opravičijo dnevnice, ne? Lahko pa, da je bil v vlogi ministra za visoko šolstvo in je nabiral informacije o akademiji Djerdjinski, sicer ustanovljeni že v prejšnjem stoletju, kurikul te Akademija pa bi prišel prav tudi 'našim'... kar je manj verjetno, knede? Kotnikova: Obtožbe zoper nepravilnosti v SCT-ju temeljijo na trdnih temeljih Obdolženim očitano nezakonito pridobivanje premoženja 3. december 2010 ob 13:49 Ljubljana - MMC RTV SLO Gre za zadevo nezakonitega dejanja v imenu družbe SCT, d. d., in v imenu osmih družb s sedeži v tujini in z odprtimi poslovnimi računi pri banki Hypo Alpe Adria v Celovcu, je potrdila Kotnikova. Višja državna tožilka Dragica Kotnik je v izjavi za medije potrdila, da je skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala v četrtek na okrožno sodišče v Ljubljani vložila obtožbo zoper Ivana Zidarja, Jožeta Prostorja, Andreja Krajnca, Danico Mušič in Andreja Feguša. Borut Pahor je po današnjem sestanku med ministrico Radićevo in agencijo za upravljanje kapitalskih naložb zanikal kakršno koli vedenje o Zidarjevih obtožbah. Dejanja izvršena v obdobju od 2004 do 2007 "Gre za obtožbo zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, za katero je zagrožena oziroma predpisana kazen po zakonu od 1 do 8 let zapora. Potem gre še za večje število dejanj ponarejanja listin, za to dejanje je predpisana kazen do dveh let zapora in za kaznivo dejanje pranja denarja, za kar je predpisanih 8 let zapora in denarna kazen," je pojasnila Kotnikova. Dejanja so bila izvršena v obdobju od leta 2004 do 2007, na račun vseh dejanj je bila družba SCT, d. d., oškodovana za približno 3.100.000 evrov. Denar pridobili prek slamnatih podjetij Kot je dejala Kotnikova, je po predhodnem dogovoru eden izmed obdolžencev na podlagi ponarejenih pooblastil v imenu osmih družb s sedeži v tujini ustanavljal poslovne račune na banki v Celovcu, nato v imenu teh družb izdajal račune za svetovalne storitve, ki jih družbe niso nikoli opravljale, saj gre za neobstoječe družbe oz. t. i. slamnata podjetja. Račune je nato pošiljal v izplačilo SCT-ja, kjer pa sta dva obdolženca poskrbela, da so bili ti računi plačani. Ko je bil denar na poslovnih računih, sta ta dva obdolženca denar dvigovala in ga skritega čez mejo prinašala v Slovenijo, kjer so si ga razdelili. Kotnikova prepričana o neizpodbitnosti dokazov "V tem primeru obtožba temelji na neizpodbitnih dokazih, gre za podatke bank, za podatke o sredstvih na bančnih računih in analizi podatkov in to je tisti temelj, ki daje osnovo obtožbi in zaradi česar so podatki nezmotljivi," je prepričana Kotnikova. Dodala je, da so predlagani še drugi dokazi, ampak temelj ostajajo listinski dokazi, pridobljeni na podlagi odredb sodišč v Sloveniji in v Avstriji. Potrdila je tudi, da je bil izdan predlog, da se enemu izmed obdolžencev, in sicer Andreju Kranjcu, prepove razpolaganje z nepremičninami, za katere se lahko dokaže, da jih je obdolženec kupil v inkriminiranem obdobju z "umazanega denarja". Katja Pirnat Pa bo Zidar še ob drugi milijon. Saj se mu ne bo poznalo. Rosvita Pesek: Za Golobiča sem nezaželena novinarka "Zaradi tega, da pri nekaterih odgovorih vztrajam, se mi res ni treba opravičevati" 6. december 2010 ob 16:35 Ljubljana - MMC RTV SLO Ko se začne nekoga izpostavljati kot problematičnega, je lov nanj odprt. Kritike letijo vsevprek, velikokrat neupravičene. Pogosto je samo še korak do tega, da nekdo opravi umazano delo, trdi Peskova. Rosvita Pesek, voditeljica informativne oddaje Odmevi na RTV Slovenija, je v intervjuju za revijo Reporter komentira govorice, da je pri nekaterih vladajočih politikih ena od tistih novinarjev RTV Slovenija, ki jim napovedujejo novinarsko čistko. Leta 2002, med vladavino LDS-a, je Peskova že bila razrešena z mesta urednice aktualno-dokumentarnega programa. Po njenih besedah ji je takratna odgovorna urednica informativnega programa Tanja Starič svojo odločitev sporočila kar med dopustom po telefonu. "Načinov za utišanje t. i. nezaželenih novinarjev je več" Peskova meni, da je tudi tokrat nezaželena novinarka za nekatere vladajoče politike, predvsem predsednika Zares-a Gregorja Golobiča, ki jo je v zadevi Ultra posadil na zatožno klop pred novinarskim častnim razsodiščem in jo obtožil "orkestrirane manipulacije". Razsodišče Golobiču ni pritrdilo, "nazadnje pa se je še opravičiti pozabil," trdi Peskova. "Načinov za utišanje t. i. nezaželenih novinarjev je več. Ni jih treba vedno odstraniti z delovnega mesta, ker so tudi bolj prefinjene metode. Na primer v zvezi z voditelji Odmevov: uvedeš več voditeljev oddaje, narediš domnevno reorganizacijo oziroma nov koncept oddaje, po katerem nekateri stari voditelji pač ne pridejo več v poštev. Ali pa nadrejeni nenadoma ugotovijo, da gledanost oddaji upada. Pa upada morda tudi zato, ker ni več zagotovljeno predvajanje ob 22. uri in se gledalci nanjo naveličajo čakati. A ker gledanost upada, je treba nekaj storiti z voditelji in tako naprej. Hočem reči, da ni nujno, da se tisti, ki prevzemajo RTV, takoj spravijo z mesarico nad nas," pojasnjuje doktorica zgodovinskih ved. "Nekatere stvari je preprosto treba vprašati" Kot pravi, pravzaprav ne ve, s čem si je prislužila antipatije sedanje koalicije. Zatrjuje, da je njen slog vodenja oddaj je že 20 let podoben, "dejstvo pa je, da je kritična ost zmeraj bolj usmerjena proti oblasti kot opoziciji. Pri nas v Odmevih imamo veliko gostov z vladne strani, pogosto najvišje – ministre. In nekatere stvari je preprosto treba vprašati. To je bilo potrebno pri arbitražnem sporazumu, pri zadevi Baričevič, pri najemu Nacionalnega preiskovalnega urada, pri TEŠ in tudi pri zadevi Ultra". "Na temo se skuša zmeraj najbolje pripraviti, zato se mi zaradi tega, da pri nekaterih vprašanjih oziroma odgovorih vztrajam, res ni treba opravičevati. To je moje delo, in to gledalci od nas novinarjev tudi pričakujejo. Velikokrat pričakujejo celo večjo odločnost, kot jo mi demonstriramo," meni. "Ko se začne nekoga izpostavljati kot problematičnega, potem je lov nanj odprt" Po njenih besedah se na RTV-ju glede nekaterih oddaj in novinarjev ustvarja vzdušje, da so problematični. "Ko se začne nekoga kar naprej izpostavljati kot problematičnega, potem je lov nanj odprt. Kritike letijo vsevprek, pogosto zelo neupravičene. Pogosto je samo še korak do tega, da nekdo opravi umazano delo," trdi. Peskova se je v intervjuju dotaknila tudi novega zakona o RTV Slovenija in sprememb, ki jih prinaša. Kot pravi, bi bilo treba zmanjšati kadrovske pristojnosti programskega sveta, da o tem, kdo programsko vodi naš zavod, ne bodo odločali ljudje, ki zato nimajo nobenih kvalifikacij. Prepričana je, da je bila v Grimsovem zakonu ta zamisel celo delno upoštevana, saj se je število kdarovanj, ki jih je opravljal programski svet, skoraj prepolovilo. Po njenih besedah ministrica za kulturo Majda Širca zdaj uvaja stari model večje vključenosti civilno-družbenih organizacij v svet zavoda, ne stori pa koraka naprej od Grimsovega zakona v smeri, da bi še naprej svetu zmanjševala kadrovske pristojnosti. Meni namreč, da pripadnike sveta zanimajo le njihovi parcialni interesi, kako pridobiti čim več programskega prostora za organizacije in skupine, ki jih zastopajo. "Nihče ne zna pojasniti, kaj prinaša novi status RTV-ja" Pojasnila je tudi, da do zdaj še nihče ni znal povedati, kaj RTV-ju prinaša nov status pravne osebe javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena in kaj bo to pomenilo za zaposlene. Trdi, da jo o nujnosti nove ureditve prepričujejo predvsem apetiti konkurence, da izločiti RTV iz ustvarjanja na trgu. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da so bili k pripravi zakona povabljeni ljudje s komercialnih televizij, na zaposlene na RTV, ki mu je zakon namenjen, pa se je pozabilo. A. Ko. Za teške nemoralneže, kot je Golobič, vsi ljudje , ki spoštujejo vrednote človeštva predstavljajo resno oviro. Proti takšnim se da upret samo z silo. Rosvita Pesek: Za Golobiča sem nezaželjena novinarka Mislim, da kar za celo levico. Všteti so tudi gledalci, ki jim je kljub vsem lopovščinam, levica simpatična. Kdo je že to rekel. Aja, tovariš predsednik, slinasti Turk. Rosvita Pesek je ena najboljših novinarjev, kar jih je RTV Ljubljana kdajkoli imela. Počaščena naj bo, da je nezaželena od tistih naših politikov, ki so diplomirali nekaj slamnatega pri štiridesetih letih starosti in celo z dvojkami, sedaj pa solijo pamet našim najbolj sposobnim kadrom z doktorati iz eksaktnih znanosti. Golobiča po vsej verjetnosti podpirajo američani, saj imajo iste interese pri našem elektrogospodarstvu. Novinarji RTV Ljubljana in sploh novinarji morate v sedanjih razmerah zelo strniti vrste, saj bo lov na novinarje po vseh teh peripetijah z VikiLeaskom postal neke vrste šport. Go. Rosvita je še kako zaželjena , da nam pove in razkrije vso resnico , ne maramo pa lažnivcev tipa Golubić . Žal je dobil drugo priložnost celo od predsednika države , toda laži je že na kupe , g. Turk pa nič . Bravo Rosvita. Slovenci smo s tabo! Jasno je, da si z dokumentarci, kjer si razkrinkala komuniste, kako borijo proti osamosvojitvi in svobodi postala trn v peti rdečkarjem, ki bi najraje zažgali arhive pred 1990. Rosvita Pesek je lepo povedala, kako se odstrani novinarje pod krinko reorganizacije ( kar prinaša novi zakon ). Tudi, če novinar kdaj postavi kako težko vprašanje ali bolj pogosto izrazi svoj pomislek predstavnikom t.i. tranz. levice je to več, kot upravičeno in to čisto iz državljanjskega stališča, ker dejansko imajo daleč največ masla na glavi in so daleč najbolj odgovorni za sedanje stanje. Zakon pa je sicer v interesu Zaresa, da bi si preko čistk zagotovil lojalno RTV, prek katere bi si skušal popraviti slabo podobo v javnosti. Gospa Rosvita Pesek je ena najodličnejših novinarjev, ki jih slovenski novinarski prostor premore. Jasno, pač ne izhaja iz kumrovško/FDV-jevske mentalno-stereotipne šole, ampak je svoj intelekt gradila širše. Je poštena, vestna, zelo delovna in zavzeta novinarka. Teh karakteristik pa aktualna tovarišija, nek državnik iz konca 20. stoletja je take združbe imenoval horde, ki jim je dodal nek določen pridevnik, ne premore, ker ji niso bile privzgojene. In taki ljudje, kot je spoštovana gospa Rosvita Pesek, pač aktualno slovensko oblast motijo. Tako kot jih moti katerakoli religija, tako kot jih tudi moti morala v najširšem smislu te besede. Morala, ja, morala, tovariši. Pa vest. Vest. Vest... Ta pa peče. Žge. Žge. Saj cutite to... Gospa Rosvita, z odličnim spoštovanjem in globokim priklonom! Peskova meni, da je tudi tokrat nezaželena novinarka za nekatere vladajoče politike, predvsem predsednika Zares-a Gregorja Golobiča, ki jo je v zadevi Ultra posadil na zatožno klop pred novinarskim častnim razsodiščem in jo obtožil "orkestrirane manipulacije". Razsodišče Golobiču ni pritrdilo, "nazadnje pa se je še opravičiti pozabil," trdi Peskova. Foto: EPA Bravo gospa Rosvita Pesek, vi ste za mene ena najboljših novinark pri nas. Vaše dokumentarne oddaje si zaslužijo pulitzerjevo nagrado. Spominjam se vas pa še iz davnih časov 91, ko ste poročali s terena, ko je bilo treba braniti to državo pred JLA tanki... Ste lepa, inteligentna, prijazna in nepristranska, samo tako naprej. Že ko vas človek vidi na TV ekranih, čuti, da ste dobra in topla oseba in zato vas podpiramo vsi dobronamerni in demokratični Slovenci. Resnica pa na koncu vedno zmaga in ta stalinisitčna koalicija bo šla na smetišče zgodovine skupaj z njihovimi stalinističnimi rtv in medijskimi zakoni... Ministrstvo za kulturo: ZNP zavaja Odgovor ministrstva za kulturo 6. december 2010 ob 14:43 Ljubljana - MMC RTV SLO Po objavi odgovora Združenja novinarjev in publicistov Slovenije z naslovom ZNP: Širčine zares ultraneresnice o zakonu o RTVS objavljamo odgovor ministrstva za kulturo. Odgovor objavljamo v celoti. "ZNP nadaljuje napade na novi Zakon o RTVS, tokrat z napadom na Ministrstvo za kulturo, češ da je cenzuriralo mnenja tujih strokovnjakov o Zakonu o RTVS. Kar je seveda daleč od resnice. Ministrstvo za kulturo je na spletnih straneh v Novicah, ko je o tem prejelo sporočilo Mirovnega inštituta, objavilo Novico, da so se o Zakonu o RTVS izrekli tuji strokovnjaki. V sporočilu smo citirali splošno mnenje, povzetek o zakonu, ne pa mnenja o posamičnih rešitvah. In ravno zato smo v Novici opozorili in vse bralce napotili na spletno stran Mirovnega inštituta, kjer so mnenja v celoti objavljena. Nismo preprečevali razširjanje nobenih novic, kar je bistvo cenzure, nasprotno vse bralce sporočila smo opozorili na celoto. ZNP: Širčine zares ultraneresnice o zakonu o RTVS Ministrstvo za kulturo: Mnenje ZNP ne temelji na dejstvih Kršinar: Če bo zakon o RTV-ju sprejet, bomo gledali oranžnega big brotherja Še bolj bosa pa je trditev ZNP, da se je o referendumu najprej izrekel predsednik Türk , rekoč, da je treba Zakonu o RTVS dati priložnost, nato pa, da je služba ministrstva poslala agitpropovsko sporočilo o mnenju tujih strokovnjakov. Narobe! ZNP se ni niti toliko potrudilo, da bi pogledalo in primerjalo datume. Sporočilo o mnenju tujih strokovnjakov in objava na spletni strani ministrstva nosi datum 2.december, predsednik Türk pa je obiskal razstavo Vsi odtenki zelene, ki nas je predstavljala na letošnjem beneškem bienalu in je zdaj na ogled v avli Ministrstva za kulturo 3.decembra ob 15.00. Ob tej priložnosti so ga novinarji, prvič, povprašali za njegovo mnenje o novem Zakonu o RTVS. Predsednik Türk verjame, da je zakon posledica iskrenega in resnega napora dati temu področju boljšo organizacijo in boljši status. »Zatiranje te volje z zakonodajnimi referendumi, ki imajo za cilj odpraviti nekaj, kar je rezultat skrbnega dela in resnega prizadevanja za izboljšanje, je problematično," je dejal Türk . Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za kulturo" L. D. Nam je že vsem jasno, no vsaj tistih 99% nam, ki ne podpiramo ZARESA, da kjerkoli je Zares so laži, goljufije in tatvine. ZNP: Širčine zares ultraneresnice o zakonu o RTVS Odgovor Združenja novinarjev in publicistov 6. december 2010 ob 13:10 Ljubljana - MMC RTV SLO Po objavi nasprotnih dejstev ministrstva za kulturo, ki se je odzvalo na prispevek z naslovom Kršinar: Če bo zakon o RTV-ju sprejet, bomo gledali oranžnega big brotherja, so se z zahtevo po objavi odgovora odzvali v Združenju novinarjev in publicistov Slovenije. Besedilo objavljamo v celoti. "Ministrstvo za kulturo se je odzvalo na 12. točk Združenja novinarjev in publicistov, ki so polemizirale s posameznimi trditvami, izrečenimi ali zapisanimi v posameznih medijih. Pravna in zakonodajna sramota je, da ministrstvu ni spoštovalo in upoštevalo preprostega in logičnega vrstnega reda pri nastajanju posameznih zakonov: torej, najprej zakon o medijih kot krovni medijski in novinarski zakon in potem še zakon o RTV. Zato je zakon o RTV prejudiciral nekatere rešitve, ali še natančneje – za RTV je predpisal nekatere drugačnosti kot bodo veljale na primer v zakonu o medijih (novinarsko soglasje na primer ob imenovanju odgovornega urednika) in še kaj bi se našlo. Ministrstvo za kulturo: Mnenje ZNP ne temelji na dejstvih Kršinar: Če bo zakon o RTV-ju sprejet, bomo gledali oranžnega big brotherja Ministrstvo ima seveda vso pravico, da še naprej trdi, da sta zakon o RTV in zakon o medijih nastajala vzporedno z upoštevanjem pravnih in medijskih strokovnjakov. S tem se v ZNP popolnoma strinjamo: oba zakona sta nastajala vzporedno, ali kot so povedali nekateri, ki so sodelovali v ekspertni skupini ministrice: mi smo se sestajali, povedali svoja mnenja, jih argumentirali, potem je pa nastalo nekaj tretjega. Ali še bolje, kot je v nekem tedniku pred časom zapisal sociolog dr. Jože Vogrinc: ravno toliko sem bil zraven pri nastajanju zakona o RTV, da ga zdaj ne morem kritizirati. No, čeprav ga zdaj odločno podpira na tribunah koalicijskih strank. V natančnejše ločevanje komercialnih od nekomercialnih dejavnosti se posebej ne bomo spuščali – to je pač materija, ki je zapisana v evropski direktivi in jo je pač treba spoštovati. Po prejšnjem zakonu pa je bilo to ločevanje v skladu s prejšnjim zakonom zelo natančno, tako rekoč ga je dlakocepsko predpisal takratni nadzorni svet, vodstvo pa v celoti spoštovalo. V Zaresu, koaliciji in ministrica so večkrat poudarjali, da je sprejeti zakon o RTV očitno zelo dober, ker iz hiše RTV nanj ne prihajajo nobene pripombe, da je torej usklajen z notranjo javnostjo in sindikati. To pa seveda ni res, ker notranje javnosti ne Zares, ne ministrica in ne koalicija o tem niso nikdar povprašali. Res je le to, da dva hišna sindikata (sindikat kulturno-umetniških ustvarjalcev in sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije) izjavo o usklajenosti zakona nista podpisala, podpisal ga je le novinarski sindikat. Zato trditev ministrice, da so se pol leta usklajevali s tremi sindikati in svetom delavcev, zavaja, saj ni pa povedala, kako so se oziroma se niso uskladili! Trditev ministrice, da zakon o RTV zaposlenim jamči njihove že pridobljene pravice, je resnična samo do trenutka, ko po prehodnih določbah zakona padejo (se ukinejo) vse kolektivne hišne pogodbe in se začnejo dolgotrajna, konfliktna pogajanja z novo upravo in s tem tudi pogajanja o novih pogodbah zaposlenih, kar pomeni velik socialni nemir na RTV. Nov sui generis status, ki RTV meče iz javnega sektorja, pa bo seveda med pogajalce postavil zahtevo po novih pogodbenih razmerjih, umestitvah v plačne razrede itn. To pa bo tudi odličen teren za odpuščanja, ki bodo lahko tudi ideološka oziroma politična kategorija, ne gospodarna! Za ZNP je tudi novost zapisana trditev, da je Kapitalska družba na sestanku s predstavniki zaposlenih in vodstva RTV predstavila možnost nadaljnjega vplačevanja premij brez izgube kakršnihkoli pravic zaposlenih. Prav ta Kapitalska družba je predstavniku odbora ZNP na RTV na konkretno vprašanje o tej tematiki preprosto odgovorila: zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence je edini zaprti vzajemni pokojninski sklad v Sloveniji in vanj so lahko vključeni le javni uslužbenci. V zakonu o RTV piše: zaposleni na RTV niso javni uslužbenci. Kako lahko torej Kapitalska družba jamči za nekaj, kar bi bilo povsem nezakonito in kar bi lahko spodbijal vsakdo, ki bi se tega spomnil?! Poleg tega zaposleni o tej zanje pomembni tematiki niso bili obveščeni. ZNP se ne namerava znova podrobneje spuščati v polemiko z ministrstvom in ministrico Majdo Širca okrog tega, kako bosta nastajala nov Svet RTV in nadzorni svet. Da ima ZNP še kako prav, ko trdi, da bo v Svet RTV prišla tako imenovana lažna civilna družba, nas prepričuje sodelovanje gospe Andreje Škrabec na radijskem soočenju v Studiu ob 17-ih 2. decembra o zakonu, ki je zastopala tako imenovani civilno družbeni inštitut Novum. Gospa je v resnici šefica stranke Zares v Ribnici, bila pa je tudi kandidatka te stranke za podpredsednico. V omenjeni oddaji sta tako stališča do zakona o RTV zastopala kar dva pomembna člana Zaresa, poleg Škrabčeve še poslanec Franco Juri. Stranka Zares, ki ji pripada tudi »zakonodajna« ministrica Majda Širca, pa je preko svojega člana in celo kandidata na zadnjih volitvah Darka Korena za propagando o zakonu o RTV zlorabila celo hišni časopis Kričač. Koren je namreč odgovorni urednik tega časopisa in bi, če ne drugega, moral spoštovati zakon o RTV v tistem delu, ki govori o predvolilnih uzancah RTV. Oranžni big brother je torej pred referendumom vsaj že dvakrat posegel na javno RTV, še preden je novi zakon sploh začel veljati. Na polemiko ministrstva za kulturo o vseh drugih naših trditvah, ki zadevajo probleme novinarske ne avtonomije, kadrovskih čistk, uredniško ideološko in politično odvisnost itd., pa naj še enkrat zapišemo: pri naših trditvah vztrajamo, ker so »sui generis« te stvari vsebinsko vgrajene v zakon. Upamo, da trditve ministrstva in ministrice Majde Širca iz stranke Zares ne bo mogoče preveriti v praksi (o visoki avtonomiji, neodvisnosti novinarjev) in da bo zakon o RTV na referendumu dobil potrebno nezaupnico! Ministričin eksperiment z RTV je namreč preveliko tveganje za novinarsko neodvisnost, še posebej pa za pravice do svobode obveščenosti plačnikov elektro priključka. Za Združenje novinarjev in publicistov Igor Kršinar, predsednik, in Vinko Vasle za Odbor ZNP RTV SLO" L. D. mnenje tujih strokovnjakov o zakonu o RTV-ju Po navedbah Združenja novinarjev in publicistov tuji strokovnjaki tudi kritični do t. i. Širčinega zakona 6. december 2010 ob 10:57 Ljubljana - MMC RTV SLO Služba za stike z javnostjo ministrice Majde Širce se je oglasila v "tipični agitpropovski maniri" in v imenu ministrstva selekcionirala posamezna razmišljanja treh tujih strokovnjakov o zakonu o RTV-ju, opozarjajo v ZNP-ju. V resnici je tako ministrstvo tudi v imenu ministrice opravilo cenzurni poseg v mnenja teh strokovnjakov, saj bistvenega, na kar opozarjajo, v svojem sporočilu za javnost ni objavilo, poudarjajo v združenju in dodajajo, da je moteče, da tudi številni mediji iz ocen treh tujih strokovnjakov niso zmogli profesionalno pošteno prenesti tistega, na kar so omenjeni zelo resno opozorili. Preberite tudi: Ministrstvo za kulturo: Mnenje ZNP ne temelji na dejstvih Juri: Grimsov zakon smo še premalo spremenili Kršinar: Če bo zakon o RTV-ju sprejet, bomo gledali oranžnega big brotherja Tako po navedbah ZNP-ja ministrstvo in številni mediji niso omenili naslednjih opozoril dr. Karola Jakubowicza iz Varšave, ki je bil naprošen, da poda svoje mnenje o t. i. Širčinem zakonu o RTV-ju: da je v zakonu preveč stvari, ki ohranjajo ali ustvarjajo odprte možnosti za politično ali administrativno vmešavanje v delovanje RTV Slovenija; da ni jasno, kakšna logika je vodila k uvedbi kolektivnega vodstvenega organa; da je nadzorni svet v resnici mogoče opisati kot dejanski organ upravljanja s pooblastili za vodenje in sprejemanje odločitev, ki celo presegajo pooblastila uprave. Prav tako naj bi ministrstvo in tudi številni mediji zamolčali Jakubowiczevo opozorilo, da zakon daje vladi pravico do posega in zahteve po presojanju odgovornosti članov upravnih in nadzornih organov po lastni presoji kadar koli in ne glede na to, kaj v zvezi s tem morda počnejo drugi organi RTV. Takšno pristojnost je mogoče zlorabiti, zato zakon ne bi smel dopuščati takšnih možnosti; da je to v nasprotju z določili zakona o tem, da je RTV Slovenija neodvisna pravna oseba, naj bi še dejal Jakubowicz. Toby Mendel pa je v imenu Centra za pravo in demokracijo posebej opozoril, da zakon na dveh področjih slabi neodvisnost RTV Slovenija. Prvo je povezano z imenovanjem nadzornega sveta, ki ima celo večje pristojnosti kot Svet RTV, navaja ZNP. "Način imenovanja nadzornikov po prepričanju Mendela ni ustrezna zaščita pred političnim vmešavanjem. Če torej vlada obvladuje državni zbor, ji to dejansko omogoča nadzor nad nadzornim svetom, kar je v nasprotju z mednarodnimi in evropskimi standardi, poudarja Mendel. Poleg tega ima nadzorni svet bistvene pristojnosti nad RTV in pogosto izvaja nadzor nad pomembnimi dokumenti in odločitvami, preden ti pridejo do sveta RTV," poudarja združenje v sporočilu za javnost. "Drugo, trije organi, ki so predvideni za RTV Slovenija, pomenijo nepotrebno kompleksnost, opozarja Mendel. Še bolj problematično pa je prekrivanje vlog sveta RTV in nadzornega sveta glede ključnih dokumentov in procesa sprejemanja odločitev. Zelo verjetno je, pravi Mendel, da bo to povzročilo konflikte ali še kaj hujšega. Po Mendelu bo torej nadzorna struktura RTV povzročala napetosti in konflikte, poleg tega pa še oslabila neodvisnost RTV Slovenija," še pojasnjuje ZNP. Michael A. Wagner, namestnik predsednika v pravnem oddelku EBU-ja, je Mirovnemu inštitutu, ki ga je prosil za analizo zakona o RTV, je sporočil, da celovite analize ne more zagotoviti, zato je zgolj v nekaj stavkih dal informacijo, da zakon upošteva naloge, ki izhajajo iz zakonodaje Evropske unije in da je vesel, da lahko zakon štejemo za pomemben korak v pravo smer, navaja združenje Wagnerjevo mnenje. "Ob tem naj dodamo, da je bil pobudnik preverjanja zakona o RTV Mirovni inštitut, ki pa sta ga tako Jakubowicz kot tudi Mendel zaprosila za pripravo kratke analize zakona, torej za to, da Mirovni inštitut povzame, kaj so osrednje teme javne razprave v Sloveniji glede zakona, da bi se še posebej ozrla na zakonska določila, ki urejajo ta vprašanja. Mirovni inštitut pa tega povzetka, ki ga je pripravil za tuje strokovnjake, na svojih straneh ni objavil," še opozarja ZNP. Aleš Žužek Ta zakon in postavitev Masleše za vrhovnega sodnika so poskusi ustanovitve KSD - Komunistične slovenske diktature. Še vedno se na nesrečo tega bolj mentalno preprostega naroda premalo ljudi zaveda kaj se dogaja.+ 21 glasov Er tl in sorodni aduti komunajzerji že delujejo! Ni prejel zastojn odlikovanja in stem se je odprla pot za zatiranje svobodno mislečih Slovencev.Prvi dokaz je že viden.Sedaj bodo pa spet rekli da to ni res! Gospa Širca trdi, da cenzure ni bilo, ZNP trdi da je bila. Vprašanje pa je, ali v Sloveniji premoremo novinarje, ki bi lahko mislili s svojo glavo in preprosto samoiniciativno stopili v stik s temi strokovnjaki in preverili te govorice? Dragi novinarji...torej- idealna priložnost da izvemo, kdo meša drek...+ 7 glasov jo-jo Ministrstvo na svojih straneh teh mnenj ne objavlja. Objavljena so na strani Mirovnega Inštituta. Ministrstvo je na svoji strani zapisalo le da so menenja pozitivna. Čeprav ko dejasnko prebereš menja vidiš da temu ni tako. Predvsem gre za vlogo nadzornega sveta v katero večino nadzornikov postavi vlada (vlada 1, državni zvor 3 ampak to je pri nas enako kot vlada =4). Nadzorni svet ima zelo veliko moč. Zakaj ministrstvo to zamolči, tudi Širca je danes odgovarjala da vlada postavi le enega nadzornika, čeprav vsi vemo da bo vlada dejasnko postavila 4. Odločitev ali je to cenzura, zavajanje, ali pa kaj drugega ti pa prepustim.+ 9 glasov Novi zakon o RTV je dejansko projekt Zaresa, skozi katerega si želi pridobiti vpliv na javno televizijo, da bi si z njeno pomočjo popravil zelo slabo podobo, ki jo ima v javnosti. Priporočam tudi intervju z gospo Rosvito Pesek na to temo, ki ga je objavil Reporter. Novinarka lepo pokaže, kako je možno pod krinko reorganizacije ( to pa prinaša novi zakon ) obračunati z nevšečnimi novinarji. Golobič jo je enkrat že hotel neutemeljeno obtožiti. Za neutemeljeno tožbo se po svoji stari navadi ni niti opravičil. http://www.reporter.si/index.php?option= com_content&task=view&id=4603&am p;Itemid=59 Türk: Država in Cerkev naj raziščeta svojo krivdo in jo obsodita "Strahovi pred džamijami in mošejami so odveč" 7. december 2010 ob 11:19, zadnji poseg: 7. december 2010 ob 12:07 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik Türk se je na Teološki fakulteti z obžalovanjem spomnil krivic, ki so se tej ustanovi zgodile pod oblastjo ideologije, "ki se je morala v prid in zadoščenje vseh umakniti". Predsednik republike Danilo Türk je skupaj z rektorjem Univerze v Ljubljani Radovanom Stanislavom Pejovnikom v okviru tedna Univerze obiskal Teološko fakulteto. Med obiskom je opravil tudi predavanje Država in verske skupnosti. "Človeško dostojanstvo je temelj človeške svobode" Predsednik republike je uvodoma izrazil hvaležnost za vse, "kar je dobrega fakulteta v več kakor stoletju svojega obstoja dala ljudstvu in narodu, za katerega in sredi katerega je bila postavljena". Poudaril je zgodovinski pomen teološke fakultete in krščanske misli in etike, ki sta po njegovih besedah pomembni prvini vsega razvoja človeštva in slovenskega naroda. Türk se je spomnil tudi krivic, storjenih Teološki fakulteti Prepričan je, da se vloga krščanstva v vzgoji in izobraževanju izraža tudi v okviru Teološke fakultete. Kot pravi, ta ustanova ni samo hiša katoliškega znanstvenega zavoda, ampak je tudi obča slovenska hiša duhovnih ved in proučevanja starožitnosti. "Moja zahvala in moj pozdrav pa ne bi izrazil vsega, kar je ob tej priložnosti treba povedati, če se ne bi z obžalovanjem spomnil tudi krivic, ki so se vaši ustanovi zgodile pod oblastjo ideologije, ki se je morala v prid in zadoščenje vseh umakniti z zgodovinskega prizorišča in odstopiti mesto državnemu redu, ki temelji na načelu vladavine prava," je poudaril Türk. "Imamo veliko bolečih spominov" Povedal je, da je stvar države, ki je, "naj si to želi ali ne", tudi naslednica dejanj tistih, po katerih je država podedovana, da preišče krivdo na svoji stran, jo obsodi, in da popravi krivice, kolikor tega še ni storila, a je še mogoče storiti. Enako pa je po njegovih besedah stvar Katoliške cerkve in drugih verskih in drugih skupnosti, da preiščejo krivdo na svoji strani, jo obsodijo in popravijo krivice, kolikor je to še mogoče, a še ni bilo opravljeno. "Imamo veliko bolečih spominov in vsakdo ima pravico do svojih. Dobro pa bi bilo, če bi te spomine bolj spoštovali in manj povezovali z našimi današnjimi političnimi temami, političnimi razpravami in polemikami," je še poudaril. "Ločenost ne pomeni izločenost" V svojem govoru je prav tako izpostavil, da ločenost Cerkve in države nikakor ne pomeni izločenosti. Meni, da je aksiomatično, da ta ločenost ne sme biti ločenost v nasprotovanju ali celo sovraštvu in opresivnosti, kakor je bilo v času t. i. komunističnega režima. Pojasnil je, da gre za ločenost, ki v svoji razumni in odgovorni uresničitvi ustvarja temelj za nepristransko in pošteno delovanje, to pa vključuje tudi medsebojni obzir, spoštovanje in dialog. "Človekove pravice sočloveka, drugega in drugačnega terjajo ne le spoštovanje, ampak tudi zaščito. Tudi najbolj demokratična država ne more dovoljevati širjenja mišljenja, ki obsoja cele skupine ljudi na uničenje zaradi njihovih naravnih danosti, kakor je to počel nacionalni socializem," trdi predsednik. "Kandidata za nobeno javno službo ne smemo komentirati in zavračati" Prepričan je tudi, da kandidata za nobeno javno službo, pa tudi če gre za službo na področju urejanja odnosov med državo in Cerkvijo, ne smemo komentirati in zavračati, prav tako tudi ne potrjevati in vsiljevati z njegovim osebnim mišljenjem, verovanjem ali neverovanjem. To po njegovem nikogar ne more izvzeti iz območja kritike ali morda celo obtožbe, oboje pa sme temeljiti le na odločitvah, dejanjih in metodah, ki bi bile v nasprotju z nameni službe, v kateri delujejo in za katero odgovarjajo, nikakor pa ne na svetovnonazorskih ali verskih ali cerkvenih lastnostih nosilca take službe. "Danes smo priča paradoksu, da so verske skupnosti, predvsem pa med Slovenci najbolj razširjena Katoliška cerkev, občasno izpostavljene posmehovanju, obtoževanju in napačnemu prikazovanju, za hip se zdi, da verjetno bolj, kot je to bilo v času komunizma. To je senčna stran svobode javnega obveščanja, ki ne prizanaša nikomur, tako tudi ne Cerkvi in prav tako ne predsedniku države in nikomur drugemu. Komunizem je sicer preprečeval take ekscese, a za ceno svobode izražanja, ki je danes, tako upam in mislim, nihče ni pripravljen še enkrat plačevati, tudi Katoliška cerkev ne," je dodal Türk. Tudi njegov poseg, ko je zavrnil izjavo predstavnika Svetega sedeža kot predstavnika tuje države, da v svojem javnem nastopu komentira potek določenih preiskovalnih dejanj in se na ta način vmešava v suverenost Republike Slovenije, naj ne bi bil izraz nespoštovanja do neke verske skupnosti in Cerkve ali do njega osebno, ampak nujno opozorilo na meje, ki so postavljene delovanju katerega koli diplomatskega predstavnika, kjer koli v svetu suverenih držav. "Strahovi pred džamijami in mošejami so odveč" Predsednik je še izrazil prepričanje, da so vsi strahovi in pomisleki, ki so usmerjeni proti želji muslimanskih vernikov, da bi si za svoj denar in ob upoštevanju pravnega reda postavili svoje molitvene hiše, tudi v slogu svojega izročila, češ da bi se take zgradbe lahko sprevrgle v središča teroristične ali druge nezakonite dejavnosti, povsem odveč. "Nobena džamija ali mošeja na Slovenskem ne more biti državnemu nadzoru zaprto območje, ampak odprta za vsako preverjanje oblasti," dodaja ob tem. Predsednik je ob koncu govora še poudaril, da v naši državi nimamo dveh kategorij prebivalstva in da imamo vsi nad seboj isto skrb, dolžnost, nalogo in poslanstvo. Aleksander Kolednik Cisto, pregledno, spravno in dostojanstveno plus scepec kritike, ki je se kako potrebna (stvar katoliške cerkve in drugih verskih in drugih skupnosti, da preiščejo krivdo na svoji strani, jo obsodijo in popravijo krivice) Po mojem mnenju je Turk eden najboljsih predsednikov nase republike saj dobro ve kdaj se je treba postaviti za nekaj, sicer pa dostikrat tudi kriticen. Najbolj me veseli, da ni zaplankarski.. ... pa tudi nagrajevanje komunističnih zločincev in vodilnih sodelavcev UDBE ni ravno v prid njegovemu ugledu :( haha kaj najprej je bil naslov: Türk: Krščanska etika je pomembna prvina razvoja slovenskega naroda potem pa se ga je spremenilo: Türk: Država in Cerkev naj raziščeta svojo krivdo in jo obsodita kaj to zato ker je prvi preveč spravno deloval, pa bi lahko pri desničarjih Türka nehote pokazal v dobro luči? pa je trebalo spremenit naslov iz takega v katerem cerkev hlavi, v takega v katerem cerkev kritizira? lol drugače pa se strinjam z njim ni črnobelih stvari in tako imajo tudi cerkev svoje dobre in svoje slabe lastnosti, pa čeprav nekateri vidijo samo dobre drugi pa samo slabe jaz mislim da je stvari trega gledat kot celoto, dobre lastnosti hvalit, slabe kritizirat pa ne samo pri cerkvi ampak nasplošno, enako mislim tudi za jugoslavijo, za tita, pa nenaznje tudi za zdajšnjo vlado, za prejšnjo vlado... pri vsakem se lahko najde kaj dobrega in tisto je treba pohvalit, takšno delovanje vspodbujat še naprej, in pri vsakem se najde kaj slabega, tisto pa je treba kritizirat ne pa kritizirat stvari v paketu žal pa se to neprestano dogaja kokumisti so zaradi nekaterih slabih dejanj kritizirali cerkev in jo onemogočali in ji s tem preprečevli tudi to da bi delala dobre stvari in to je bila sigurno napaka v komunizmu danes pa je obratno, danes cerkev kritizira komunizem kot celoto, se zavzema da bi se ga označilo kot zločinski sistem, pa čeprav je imel tudi svoje pozitivne strani ... zato mislim da se je treba izogibat tem posloševanjem in ocenjevanjem in obsojanjem stvati v celoti in glede cerkve, sam sicer nisem vernik, mislim pa da cerkev z učenjem svoji hrednost dela neko dobro delo si sicer tudi ne strinjam z vsemi vrednotami, pa vseeno to da ljudi vspodbuja k poštenosti, skromnosti, solidarnosti... se mi zdi pozitivno in nenzadnje vse tiste ki so verni, cerkev osrečuje in če neka organizacija dela ljudi bolj srečne, je to nedvomno pozitivno bi si pa pri cerkvi želel več strpnosti do drugače mislečih, torej da ljudem predstavlja svoje poglede, ne pa da ja jih proba tudi vsilit torej kdor si želi sledit cerkvenim pravilom jim naj, kdor pa jim ne želi, pa jim naj ne recimo brez težav lahko v državi šivita vernik in homoseksualec, nekdo ki zavrača kondome in nekdo ki jih uproablja... saj ne vplivata en na drugega, ne grejo pravice enega na račun pravic drugega... in zato sploh ni potreben noben konflikt roblem je samo če hoče nekdo voj pogled vsilit drugemu, če hoče dosečt da nekdo drug sledi tvojim pravilom... in enako do drugih religij sam nisem vernik in bi mi lahko bilo čisto vseeno za razne religije, pa vseenovernikom njihova religija veliko pomeni in zakaj bi nekomu to preprečeval, če to, kakšne veroizpovedi je on, nima nič z mano, ne vpliva na moje življenje... in zato se mi zdi prav da imajo katoliki možnost svoje veroizpovedi in svoje verske objeke, da imajo to protestanti, pravoslavci, muslimani pa tudi vsi drugi ki si tega želijo Seveda pa sem za to da verniki za te stvari tudi sami poskrbijo. Da se sami skrbijo za organiziranost svoje verske skupnosti, da sami poskrbijo za svoje objekte, da sami krijejo stroške ki jih njihova veroizpoved prinaša. Nenazadnje, zakaj bi se gdo drug, ki ni del te skupnosti v to vmešaval oz. igral kakšnokoli vlogo pri tem.+ 3 glasovi Peterka v Turčijo po potrditev, da še zmore Poletni treningi so nakazali, da je na pravi poti 7. december 2010 ob 12:00 Kranj - MMC RTV SLO Primož Peterka po lanski sezoni ni bil uvrščen v nobeno reprezentanco, kar pa ga ni ustavilo. Šel je na svoje, trenira ga Bine Norčič in vse skupaj pomeni le še dodatno motivacijo. Sezona 2009/10 je bila povsem ponesrečena, saj 31-letni velikan slovenskega športa celo na tekmah celinskega pokala ni prišel med prvih 50. Z dve leti mlajšim Norčičem sta se resno lotila dela, finančno pa pomaga poslovni direktor nordijskih disciplin na Smučarski zvezi Primož Ulaga, ki se zaveda, kaj je Peterka naredil za smučarske skoke. 15 zmag v svetovnem pokalu, dva velika kristalna globusa in nepopisna evforija, ko je Moravčana še daaaaaleč neslo, bodo za večno vpisani med najlepše spomine slovenskega športa. -------------------------------------------------------------------------------- Kako vam gre zadnje dni na treningih? Ob prehodu na sneg so bili skoki slabši kot tisti zadnji na keramiki. Tudi sreče nam je zmanjkalo. Bil sem na treningu v Ramsau, razmere niso bile dobre. Zdaj je težava dež, ki moči skakalnico v Kranju. Ta naprava je trenutno edina v bližini, ki omogoča trening, ne vem pa, kako je z Beljakom. Kdaj boste prvič tekmovali v tej zimski sezoni? Če bo šlo po načrtih, v Turčiji 19. decembra. Se je nekdanjemu šampionu težko motivirati za nastop na drugorazredni tekmi? Ni se težko motivirati, problem je, da je bilo na primer poleti toliko nervoze, da na tekmi ni bilo pravega uspeha. Torej ste v nekakšnem krču kot vaš prijatelj Robi Kranjec? Ne bom rekel, da sem v krču, ampak niti na tistih tekmah, kjer sem tekmoval poleti, za seboj nisem imel dobrih skokov s treningov in nisem mogel biti sproščen. Tekma me je še dodatno živcirala. Zakaj ni sproščenosti? Kdo vam postavlja previsoka pričakovanja? Vi sebi ali kdo drug? Seveda samemu sebi postavljam visoka merila. Jasno, rad bi se dokazal, rad bi prišel na višjo raven. Skok mora biti dober. To je to. S treningov so sicer prihajale spodbudne novice, posebej o vaši prizadevnosti ... Proti koncu poletne sezone so bili določeni skoki, ki so bili tudi meni všeč. Pozimi pa niti še ni bilo nobenega treninga z normalnimi razmerami. Kako je z opremo? Vse super. Telesna teža? Kilogramov imam malo preveč, kakšna dva kilograma. Ampak mislim, da bi se s to težo dalo .... Koliko se je teža spremenila v primerjavi z vašimi najboljšimi leti? Če primerjam z zadnjo zmago v svetovnem pokalu, imam pol kilograma več. Kaj je bilo lani narobe? Najbrž ni manjkalo želje, saj je bila olimpijska sezona ... Lani sem bil tudi zelo motiviran, vendar se je sezona začela z zelo slabimi skoki. Do sredine januarja ni šlo, potem pa sploh nisem več treniral. Letos mi je dalo nekaj dodatne motivacije to, da sem šel na svoje. Trener Bine Norčič je dve leti mlajši. Kakšen je vaš odnos? Po navadi so trenerji starejši, prave avtoritete, Norčič pa je za vas pravzaprav smrkavec ... To je odvisno od tekmovalca. Trenerja je treba spoštovati. Že res, vendar vi imate 15 zmag v svetovnem pokalu, on le eno uvrstitev med deseterico. Je lahko to težava? To sploh ne igra nobene vloge. Takole je: on je moj trener, moram ga poslušati. Kaj pa, če se ne strinjate z njim. Mu poveste ali ste tiho? To pa povem. S trenerjem se je treba pogovarjati. Še z vsemi sem se. Se je povsem posvetil vam, glede na to, da je tudi na turški smučarski zvezi? Ni težav. Veliko je doma in sva pravzaprav ves čas skupaj. Vam Smučarska zveza Slovenije pomaga? Pomaga mi Primož Ulaga. Na kakšen način? Oprema, denar, kaj vam nudi? Seveda kar nekaj stanejo te priprave in on pokrije vse. Torej ste zadovoljni? Zelo. Se do nekdanjega šampiona vedejo dovolj korektno? Da, Primož zagotovo. Je kakšna posebna tekma, na kateri želite nastopiti v tej sezoni? Morda celo svetovno prvenstvo, morda Planica? V mislih niti nimam kakšne posebne tekme. Najprej bi se rad dokazal v Turčiji, kjer pa je tekma še vprašljiva. Zdajle je še precej toplo, ampak naj bi še pravi čas naredili umetni sneg. Kdaj ste najbolj razmišljali o koncu kariere? Sredi januarja sem razmišljal o koncu. Rekel sem si: zdaj pa je konec. Toda prišel je Ulaga in me prepričal, da nadaljujem. Slovenski reprezentanci na uvodnih tekmah ni šlo, v Lillehammerju v nedeljo celo ni bilo nikogar v finalu. Kako komentirate njihovo skakanje? Dejstvo je, da rezultatov ni. Malo sem žalosten. Slišal sem, da so na treningih dobro skakali, vsaj Robi Kranjec. Trenirali smo tudi skupaj na ledeni 'špuri'. Če je to dejansko stanje, potem smo preostali še toliko slabši. Vsekakor upam, da to ni to. Menite, da bi morali zamenjati trenersko vodstvo? Sredi sezone to ne bi imelo nobenega smisla. T. O. Primož je dosegel v tem športu več, kakor vsi naši zdajšnji ter bivši skakalci skupaj. Roko na srce, to je resnica... Morda pa mu rata se vrnit med elito,..kdo ve...držim pesti !! V časih, ko je vsaka uvrstitev v finalno serijo uspeh resnično kar malce nestvarno zvenijo vsi Primoževi uspehi. Nikoli ne bom pozabil tiste ga konca sezone leta 1996/97, ko smo drveli v Planico in držali pesti za mladega asa. Ko je tisto marčno nedeljo dvignil veliki kristalni globus se mu je poklonil celotni skakalni svet. V vsej planiški dolini je takrat vladalo nepozabno, težko ponovljivo vzdušje.Vsi, ki so nam bili skoki v srcu smo potihem vedeli, da mladi Moravčan piše zgodovino, ki se bo težko ponovila. Zatorej Primož iskreno ti želim, da ti uspe ta tvoja "misija nemogoče", če kdo potem šampion tvojega kova zmore tudi to. "Vleci Primož,vleci Primož" so besede ob katerih se spominjam na Peterko.Moje mnenje je,da takega skakalca v Sloveniji dolgo ni bilo in tudi vprašanje če bo kot je bil Primož.Četudi bi končal kariero je za vedno zapisan med zvezde. Vsa čast Primožu (prvemu)! Prestižni turner nenavadni pevki ljudskih pesmi Šele četrta ženska dobitnica tega priznanja 7. december 2010 ob 08:24, zadnji poseg: 7. december 2010 ob 08:42 London - MMC RTV SLO Letošnja dobitnica Turnerjeve nagrade je škotska umetnica Susan Philipsz za zvočno inštalacijo, v kateri prepeva tri različice škotske žalostnike. 45-letni umetnici, rojeni v Glasgowu, so na slovesnosti v galeriji Tate Britain podelili nagrado, vredno 25.000 funtov (skoraj 30.000 evrov). Philipszova je v ožjem izboru za prestižno priznanje premagala Dexterja Dalwooda, Angelo de la Cruz in The Otolith Group. To je prvič, da je bila za nagrado za sodobno umetnost nominirana zvočna inštalacija. Umetnica, ki je v 26 letih, odkar priznanje podeljujejo, šele četrta ženska dobitnica turnerja, je ob prejetju nagrade iz rok modne oblikovalke Miuccie Prade povedala, da je "zelo počaščena". Delo Philipszove se sicer osredotoča na posnetke njenega glasu med prepevanjem ljudskih pesmi preko sistemov za javno obveščanje. Od mostov na reki Clyde do galerije Tate Britain V nagrajeni umetniški inštalaciji je posnela tri različice pesmi Lowlands Away, ki pripoveduje zgodbo moškega, utopljenega v morju, ki se vrne, da bi svoji ljubljeni povedal o svoji smrti. Prvič jo je javnosti predstavila pod tremi mostovi na reki Clyde v rodnem Glasgowu, zadnja dva meseca pa pesem odzvanja v prazni sobi v galeriji Tate Britain. Vodja žirije Penelope Curtis je delo Philipszove pohvalila: "Susanina predstavitev, tako v Glasgowu kot v obliki, v kateri se predstavlja v Tatu, je precej izredna. Način, kako zaradi različne zvočne podobe začneš na stvari gledati drugače, je resnično izjemen." Philipszova, ki zdaj živi in dela v Berlinu, je za BBC povedala, da nagrade "še ni čisto dojela" in dodala: "Fantastično je - izjemno vesela sem, da sem jo dobila, a že biti nominirana je bila čudovita izkušnja in teh nekaj zadnjih mesecev je bilo krasnih. Dobila sem veliko pozornosti tukaj, čeprav se v Združenem kraljestvu še nisem dosti predstavljala." Ne umetnost, ampak glasba? A nad tem, da je nagrado dobila Philipszova, niso vsi navdušeni. Umetniška skupina The Stuckists, ki nasprotuje slogu moderne konceptualne umetnosti, pogosto nagrajevane s turnerjem, pravi, da nagrade ne bi smeli podeliti "pevki". "Nekdo pač poje v prazni sobi. To ni umetnost. To je glasba," so zapisali v izjavi. A. K. Prijavi napako Magajna: Bojim se, da so cilj zakona o RTV-ju kadrovske menjave "Upam, da bo zakon na referendumu zavrnjen" 8. december 2010 ob 10:02, zadnji poseg: 8. december 2010 ob 10:52 Ljubljana - MMC RTV SLO RTV je pomembno polje za politično prevlado. Kmalu bomo v predvolilnem obdobju, zato je pomembno, kdo je novinar in kdo urednik, meni nepovezani poslanec Andrej Magajna. Magajna je na novinarski konferenci predstavil svoje stališče do zakona o RTV Slovenija. Pojasnil je, da se je v referendumsko kampanjo prijavil kot zainteresirani državljan. Kot pravi, se boji, da bo omenjeni zakon, s svojo vpeljavo hibridnega stausta med javnim zavodom in gospodarsko družbo, postal model za ureditev vseh drugih javnih zavodov. Preberite še: Kršinar: Tudi novinarjem grozi oranžni cunami; Repovž: Zakon o RTV pripira vrata politiki "Že dve leti čakamo na krovni zakon o javnih zavodih, ministrstvo za javno upravo pa ga ne pripravi. Modernizacijo se je poskušalo vpeljati že z zakonom o zdravstveni dejvanosti, ki je konceptualno zelo podoben zakonu o RTV-ju, vendar je bil ta zakon zavrnjen. Sedaj se čez stranska vrata ponovno poskuša model javnega zavoda s podjetniško logiko vnesti skozi ta zakon. Še bolj kot za RTV se bojim, da bomo takšen model, zaradi nejasnega ločevanja med javnim in tržnim, uvedli v zdravstvu," trdi Magajna. "2. člen zakona omogoča privatizacijo RTV-ja" Kot pravi, zakon prinaša tudi možnost privatizacije, kar je zapisano predvsem v 2. členu zakona, ki po njegovih besedah omogoča RTV-ju oddajo in prodajo delov zavoda, "ki je ustanovljen z javnimi sredstvi". "Nevarnost pretakanja kapitala predstavljajo tudi povezane osebe, saj v zakonu ni natančno določeno kdo so lahko povezane osebe in kdo so lahko njihovi lastniki. Zgodi se lahko kot pri stečajnih upraviteljih, ki lahko prenašajo stroške na podizvajalske firme, katerih so lahko tudi sami solastniki," opozarja. "Politika je preko civilne družbe vedno vdirala v RTV" Zatrjuje, da je RTV že 20 let tarča politike. "Gre za to, da se v vplivnih političnih sredinah razpravlja in komentira oddaje in urednike. Ne gre za spisek, temveč za razprave v stilu, npr. 'ali bomo še naprej gledali oddaje o povojnih pobojih?'. Tukaj gre posredno tudi za razpravo o konkretni osebi, ki stoji za to oddajo. To komentiranje ni nič nenavadnega. Tudi preko civilne družbe je politika vedno vdirala in imena, ki se tukaj pojavljajo, ne moremo rečti, da so nepolitična," pojasnjuje. Magajna trdi, da je prav tako nasprotnik izplačevanja nagrad iz tržne dejavnosti. Po njegovem je že sama ideja, da nekdo na javnih sredstvih trži produkte in si za to izplačuje nagrade nedopustna. Meni, da s tem vpeljemo motiv, da svojo enrergijo in sredstva ljudje usmerijo v tržno dejavnost. Magajna in Stanič za uveljavitev tiskovne veje oblasti Nekdanjemu SD-jevemu poslancu se je na novinarski konferenci pridružil tudi samostojni raziskovalec in univerzitetni profesor družboslovnih predmetov Gojko Stanič. Magajna namreč podpira njegovo idejo o ustanovitvi neodvisne tiskovne veje oblasti, ki bi jo volili državljani. Stanič je prepričan, da bi morali v Sloveniji čim prej začetiu debato o spremembi ustave, ki bi omogočila ustanovitev te veje oblasti. Stanič je sicer novi zakon o RTV-ju označil kot neustaven, predvsem v določilih, ki predvidevajo vključitev civilne družbe v programski svet. Več sledi ... Aleksander Kolednik komsomolec 8. december 2010 ob 11:08 Pravilno,da so! Naj se končno odstrani desničarske agente in propagandiste z javne TV. ... in nastavi levičarske agente in agitatorje, ker je to itak njihova naravna pravica. 8. december 2010 ob 11:08 Prijavi neprimerno vsebinoda so cilj zakona o RTV-ju kadrovske menjave Pravilno,da so! Naj se končno odstrani desničarske agente in propagandiste z javne TV. Turek se je včeraj slinil po teološki fakulteti,+ 1 glas SCT tone vse globlje - dolguje podizvajalcem, dolguje Petrolu? V gradbenem velikanu navedb ne komentirajo 8. december 2010 ob 11:44 Ljubljana - MMC RTV SLO Po neuradnih podatkih naj bi bil SCT Petrolu dolžan med 12 in 15 milijoni evrov za gorivo, gradbeni velikan pa ima težave tudi s podizvajalci, ki že mesece niso dobili plačanih del. Kot poroča časnik Finance, si je SCT večino dolga "pridelal" v zadnjih mesecih. Po ustaljenih Petrolovih praksah ima namreč vsak kupec določen znesek, do katerega ima lahko neporavnane račune in ki je večinoma vezan na pretekle nakupe. Po informacijah časopisa Finance ta znesek za SCT znaša približno sedem milijonov evrov, smo izvedeli. Ko kupec to mejo preseže, ne more več točiti goriva. Vozni park SCT-ja pa se kljub temu še vedno lahko oskrbuje na Petrolovih črpalkah. Po poročanju Financ je Petrol terjatev zavaroval z zemljiščem v Mengšu, kjer je SCT načrtoval gradnjo industrijske cone. Cenitev je bila menda opravljena letos poleti, zemljišče pa je ocenjeno na 12 milijonov evrov. Podoben manever "izpeljala" tudi Tovšakova Ne v Petrolu ne v SCT-ju informacij sicer nočejo komentirati, so pa pri Financah izbrskali še eno podobno zanimivost - nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak naj bi poleti, ko je Vegrad že presegel od tri do štiri milijone evrov "limita" na Petrolu, poklicala članico uprave Maričo Lah in jo prosila, da ji omogoči, da natoči gorivo v nekaj (menda tri) tovornih vozil. Petrol naj bi menda nato Vegradu oziroma njegovim hčerinskim družbam odprl limit za 24 ur, Vegrad pa je na črpalke potem poslal skoraj ves vozni park (in tako v enem dnevu svoj dolg do naftnega trgovca povečal za okoli 100.000 evrov). Podizvajalci že več mesecev čakajo na denar Ob tem pa Delo poroča, da ima SCT resne težave tudi zaradi neplačevanja izvajanja del podizvajalcem, pri čemer navajajo podatke predsednika združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu pri Gospodarski zbornici Slovenije, Mira Požarja, da SCT že več mesecev ne plačuje podizvajalcem. Zadnja dva meseca ne potrjuje več situacij podizvajalcem, kar pomeni, da ne izkazuje obveznosti do njih, še piše Delo in navaja Požarjevo izjavo: "Dela, ki so jih ti opravili, fakturira naprej Darsu, ki v nekaj dneh z enoodstotnim diskontom podizvajalcem nakaže denar. Ko ti kontaktirajo Dars za neposredno plačilo, ta pravi, da SCT do podizvajalca nima nikakršnega dolga." Dela na štajerski avtocesti ustavljena Zadeva je prišla tako daleč, še piše Delo, da so dela ustavljena in podizvajalci ne bodo predali dokumentacije. Gre za podizvajalce za elektroinštalacijska dela na štajerski avtocesti od Maribora do Lendave. "Upajmo, da ne bo nastal položaj kot pri Moderni galeriji, kjer so inšpektorji izdali uporabno dovoljenje brez ustrezne dokumentacije podizvajalcev," je Delu povedal Požar. T. K. B. Medtem, ko se na NPU in tožilstvu ukvarjajo sami s seboj, se tragikomedija nadaljuje. Živela Slovenija!!! Zakaj se reče, da ima SCT težave s podizvajalci, ki jim dolguje milijone evrov?! Pa kaj nimajo ONI težav z njim in njegovo plačilno nedisciplino?! Hekerji vračajo udarec za Assangea: napad na Mastercard in Viso Strani že delujejo normalno 9. december 2010 ob 07:14 London - MMC RTV SLO Medtem ko je ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assangea za zapahi, večje družbe kreditnih kartic zavračajo procesiranje donacije za stran, zato so hekerji v povračilnem udarcu napadli spletne strani kreditnih velikanov Mastercarda in Vise. Spletne napad izvaja anonimna skupina hekerjev, gorečih podpornikov WikiLeaksa in Assangea. Zagrozili so, da se bodo spravili na podjetja, ki so WikiLeaksu odrekle storitve. Med drugimi sta bila to tudi Mastercard in Visa, poročata BBC in CNN. Preberite še: Nova doza WikiLeaksa: Libija grozila Škotski Plačila z Mastercardom so bila ovirana, toda družba pravi, da vpliva na rabo kartic ni bilo. S težavami se je ukvarjala tudi Visina spletna stran. Da so sesuli Visino stran, so sporočili tudi prek Twitterja anonimne kampanje Operation Payback (Operacija Maščevanje). Stran so pozneje obnovili in predstavnik Ted Carr je sporočil, da vse deluje normalno. 2.000 hekerjev za Viso Nato je Twitter zaprl anonimno stran, ni pa želel sporočiti, zakaj. Je pa vir za BBC povedal, da je zadnji "tweet", ki ga je stran poslala, vključeval povezavo na datoteko s podatki o kreditnih karticah strank. Varnostna firma Netcraft, ki nadzira napade, pravi, da je Visa precej težja tarča in zahteva več politično motiviranih hekerjev - 2.000 v primerjavi s 400 za Mastercard. Skupina hekerjev, ki podpira WikiLeaks, pa se ni ustavila tu. Napadli so tudi stran švedskega tožilca, ki zahteva Assangeevo izročitev od Velike Britanije. Assangea Švedska išče zaradi obtožb posilstva in spolnega nadlegovanja, čeprav še ni bil uradno obtožen. On trdi, da gre pri vsem skupaj za zaroto in del kampanje, s katero želijo omadeževati njegov ugled. Nova pošiljka z WikiLeaksa WikiLeaks medtem po poročanju CNN-a še naprej objavlja dokumente iz svojega širokega nabora ameriških diplomatskih depeš. Vseh skupaj je kar 250.000. Med zadnjimi objavljenimi je ena, ki govori o živčnosti britanske vlade zaradi groženj libijskega voditelja Moamerja Gadafija, naj izpustijo bombaša iz Lockerbieja Abdelbeseta Al Magrahija. Spet druga osvetljuje vse večje kršitve človekovih pravic in gospodarske razmere v Eritreji, katere vlada da naj bi bila "samo en strel do implozije". Tretja pa kaže, kako so ameriški diplomati pozivali ameriške oblasti, naj lobirajo pri ruski vladi v imenu kreditnih velikanov MasterCarda in Vise. K. S. tu nam ni pomoči ker človek je " gnil" ne sistem sistemi pridejo in gredo vsak pa propade ker je problem v človeku . Res ne vem kaj se bo spremenilo nekateri ste preveč eforični , da ne rečem naivni .To vse je znano in samo naivneži mislijo da bo čez leto kaj drugače, nič ne bo drugače: psi bodo nehali lajat karavana bo šla pa naprej . Za bolj poštenega človeka in posledično sitem je potrebna super katastrofa , da začnejo ljudje hrepenet po življnju ne zgolj po materijalnih dobrinah . Pa še to je omejeno dokler ne pozabmo katastrofe potem pa ponovno vsak grabi zase na škodo drugega, ker tako smo nareti Zgleda, da se bo 3. sv. vojna odvijala na internetu :S Na wikileaksu lepo pise, da je depes, ki se nanasajo na Slovenijo cez 900!!!! Pri nas govorijo da jih je 800 in nekaj... Kam jih je izginilo 100? So se zalozile? ZNP: Največji problemi so bili z Golobičem in omrežjem okoli Kresalove V ZNP-ju predstavili letno poročilo o svobodi tiska v Sloveniji 9. december 2010 ob 11:13, zadnji poseg: 9. december 2010 ob 12:02 Ljubljana - MMC RTV SLO S poročilom želimo opozoriti na politične pritiske na medije, na novinarje, na omejevanje novinarske svobode, na grožnje novinarjev, ki se dogajajo s strani vladajočih krogov politike in elite, je dejal Igor Kršinar. "Naše poročilo potrjuje, da so največji problemi bili z Gregorjem Golobičem, z omrežjem Katarine Kresal in še z nekaterimi drugimi skupinami z vrst vladajoče politične opcije," je na novinarski konferenci po predstavitvi drugega vmesnega poročila o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2010 povzel predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar. V ZNP-ju naspotujejo zakonu o Radioteleviziji "Opozorili smo že na problematičnost zakona o RTV-ju, pri pripravi katerega nismo bili povabljeni v pripravljalno skupino," je povedal Kršinar. Meni, da predlagani zakon ni dober, saj "smo predvsem skeptični do nove oblike statusa zavoda, nasprotujemo predvidenim nagradam za člane uprave in sestavi programskega sveta. Zakon je predlagala stranka Zares in bo zdaj delala medijsko svobodo po RTV-ju, kakšna bo ta medijska svoboda, si pa lahko samo predstavljamo," je še dejal. Poročilo Zveze novinarjev in publicistov o svobodi tiska za leto 2010 si lahko v celoti preberete tukaj. Napovedane čistke na RTV-ju Kot je zapisano v poročilu in na kar je opozoril tudi Kršinar, "je poslanec Andrej Magajna ob izstopu iz poslanske skupine največje vladne stranke SD izjavil, da so se njegovi poslanski kolegi pogovarjali o novinarjih, ki naj bi jih odstranili po uveljavitvi novega zakona. Najbolj naj bi njegove kolege v poslanski skupini SD motile oddaje o komunističnih pobojih po drugi svetovni vojni v Sloveniji ter zlasti novinarja Jože Možina in Rosvita Pesek. Prav tako poslance vladajoče koalicije in njihove kolumniste najbolj motijo še nekateri novinarji, ki so kritični do vladajoče politike, med drugim tudi ustvarjalci oddaje Pogledi Slovenije, ki jo vodi Uroš Slak, nekdanji voditelj oddaje Trenja na komercialni televiziji POP TV, ki so jo junija lani ukinili ob političnih pritiskih." Na politične pritiske opozorili štirje odgovorni uredniki Najhujši politični pritiski so se po Kršinarjevih besedah dogajali "v času najodmevnejših afer Ultra in bulmastifi. V primeru afere bulmastifov sta poleg Bojana Travna o pritiskih spregovorila še takratni odgovorni urednik Dnevnika v odstopu Ali Žerdin in odgovorni urednik Financ Peter Frankl. Žerdin je govoril o pritiskih agencije, ki je klicala novinarko, in za pritiske okrivil takratnega kmetijskega ministra Milana Pogačnika. Frankl je govoril o pritiskih odvetnika Mira Senice, vplivnega partnerja notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal. Na politični vpliv vlade na časopis Delo je ob svoji razrešitvi opozoril celo nekdanji odgovorni urednik Dela Darijan Košir, ki sedaj opravlja funkcijo direktorja vladnega urada za komuniciranje." "Politične razloge ukinitve oddaje Trenja je potrdil tudi Bojan Traven, ki je tudi odkrito spregovoril, kako oglaševalske agencije vršijo pritiske na medije v primeru poročanja o dogodkih, ki so za vladajočo politiko neprimerni," je še pojasnil predsednik ZNP-ja. ZNP: Opozarjamo tudi na fizične napade V združenju opozarjajo tudi na "fizične napade, grožnje in kazenske pregone nad novinarji. V preteklem letu sta bila odmevna predvsem dva napada. Prvi, ki se je zgodil junija nad novinarjem Delavske enotnosti Mirsadom Begićem, ko je ta preverjal razmere v podjetju Rem, pa ga je nato napadel lastnik skupaj s še dvema pomagačema. In drugi po razglasitvi rezultatov lokalnih volitev, ko je novinarju Financ Jaki Elikanu s smrtjo grozil Jure Janković, sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića." Katja Pirnat Prijavi napako Pahor: Izostrila se je potreba po resnici; Stres: Morale ni mogoče kar tako uvoziti Pahor in Stres v oddaji Sveto in Svet tudi o moralni krizi 8. december 2010 ob 23:30, zadnji poseg: 9. december 2010 ob 00:30 Ljubljana - MMC RTV SLO Glavne sanje, ki jih je povprečen Slovenec sanjal na dan plebiscita leta 1990, se izpolnjujejo, je prepričan Pahor. Pravna država mora biti pravična in Slovenija bi lahko bila bolj, pa meni Stres. Predsednik vlade Borut Pahor in ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres sta bila gosta v oddaji Sveto in svet na 1. programu TV Slovenija. To je bilo prvo srečanje dvojice na televiziji, pogovarjala sta se o aktualnih temah, gospodarski krizi, moralni krizi, pravni državi pa tudi humanitarno-družbenem angažiranju. Pahor zadovoljen z ozračjem v Sloveniji "Med ljudmi se je izostrila potreba po resnici in pravici. To je odraz deloma gospodarske in socialne krize, stisk, v katerih so se znašli ljudje, pa hkrati nekega časa, v katerem očitno prihaja do neke spremenjene paradigme v svetu. Ampak s tega vidika sem z atmosfero v Slovenji, to vas utegne presenetiti, zadovoljen," je dejal Pahor. "Ker smo zelo ambiciozen, žilav narod, želimo v teh kriznih časih v bistvu spremeniti nekaj nakopičenih, zastarelih, nekaj tega moralnega prahu, ki se je nabral v času tranzicije in to zdaj sčistiti z naših polic. Mislim, da se to sedaj dogaja in da je dobro," zatrjuje. "Država mora skrbeti za pravičnost" "Država obstaja zaradi pravičnosti. Če ni pravičnosti ali pa če bi neka država zanemarjala pravičnost, potem je čisto vseeno, če je ali pa če je ni, ker imamo ljudje samo dve možnosti: ali džungla ali pravičnost. Ali zmaga tisti, ki je močnejši, ali pa tisti, ki ima bolj prav. Tretje možnosti ni in država mora - to je njen namen, to je njena legitimnost, brez tega ni upravičena, jo lahko pogrešamo, ni potrebno, da je - država mora skrbeti za pravičnost. In to je pravna država. Pravi gospod predsednik, da se pri nas krepi, a ravno njeno odsotnost zelo obžalujemo, da ni močnejša," je pojasnil nadškof. Dodal je še, da je največja nevarnost, da pride do nezaupanja v državo, če ljudje nimajo občutka, da je to pravna država, da je pravična, in spomnil, kaj je morala: "Morala je nekaj, kar raste, kar se krepi dolgo časa in potem tudi nekaj časa propada. Morale ni mogoče kar tako uvoziti. Morale se tudi ni mogoče naučiti. Morala je stvar vzgoje, notranjega prepričanja, odločitve za to." "Kritike moramo mirno prestajati" "Mi smo celo vrsto moralnih problemov, ki jih je naplavila tranzicija, začeli spreminjati v pravne kategorije in jih tudi sankcionirati, tako da jaz nimam nič proti temu, kar nekateri imenujejo za čiščenje družbe," priznava premier. Spregovoril pa je tudi o stanju Slovenije 20 let po plebiscitu: "Po 20 letih torej lahko ugotovimo, da se vendarle suma sumarum glavne sanje, ki jih je povprečen Slovenec sanjal na dan plebiscita v drugi polovici decembra leta 1990, izpolnjujejo. Smo suverena država, ki je vključena v EU in zvezo NATO, pripadamo politično, gospodarsko, vojaško zvezi držav s podobnimi vrednotami in veljamo manj doma, bolj v svetu, za državo, ki je uspešna in se uspešno sooča tudi zdaj s krizo. Sami pa smo kritični in jaz bi to samokritičnost še spodbujal. Za oblast je zelo pomembno, da je v tem procesu potrpežljiva. Nanjo leti ogromno kritik in mi moramo te kritike mirno prestajati, tudi če kdaj mislimo, da so neupravičene." Stres poudarja pomen domoljubja "Če bi med nami okrepili odgovornost za skupno dobro, potem bi z večjo energijo iskali skupne točke, iskali tisto, kar nas povezuje, bi bili tudi pripravljeni sodelovati. Ne bi mislili, ali mi to sodelovanje koristi ali ne, če mi koristi za kratkoročne cilje, grem v to, če mi ne koristi, ne grem v to. Tako ne moremo naprej. Lahko gremo naprej samo, če imamo izredno močno voljo, da gremo vsi skupaj naprej. Se pravi tudi domoljubje je tukaj pomembno," je poudaril Stres. Pahor pa meni, da morda ni tako slabo, da ta hip nismo o vsem enotni: "Jaz čutim velikokrat potrebo po tem, da se iskrijo mnenja in različni pogledi na to, kaj je prav in kaj je narobe. Kajti zdaj povleči napačno potezo, ko gre za poteze dolgoročnih razmer, je lahko usodno za narodovo zgodovino." "Mi nismo popek sveta" "Prav je, da smo Slovenci osredotočeni na naše domače probleme. Mi nismo popek sveta, da bomo reševali svetovni red, vendar pa moramo s kančkom moči gledati na to, kaj se dogaja v mednarodni skupnosti in ta mednarodna skupnost je danes politično in varnostno veliko bolj ranljiva, kot je bila pred dvajsetimi leti," je opozoril. "Ni dovolj, da samo na vrhu, tudi med ljudmi je treba vzpostaviti drugačne vrednote. Ni dovolj, da samo politiki načrtujejo in da, recimo, gospodarstveniki predvidevajo višjo gospodarsko rast, prihodnost bo prav gotovo zahtevala globoko spremembo te potrošniške miselnosti, v kateri smo, in ki je hkrati vzrok in posledica te krize oziroma je pač povzročila to krizo in sedaj seveda tudi ona sama v krizi. Kdo bo zdaj to naredil. in spet smo pri morali. Tista morala za mene, za moje najbližje, kdo bo to delal. Jaz mislim, da je osnovna vzgojiteljica za nove vrednote družina," meni metropolit. "In kaj bi lahko svetoval ljudem? Da ni edina vrednota, seveda mora človek preživeti, ampak ni edina vrednota, ki daje veselje do življenja, tisto, kar imam in kar si lahko privoščim. So še veliko bolj osrečujoče druge vrednote," je spomnil Stres. Ana Mavsar Predsednik vlade in nadškof sta včeraj na včerajšnjem pogovoru delovala umirjeno in zadržano. Že v prvih minutah oddaje je bilo opazno, da je nadškofovo vedenje bolj sproščeno, njegove misli pa jasnejše in dostopnejše. Predsednik vlade je deloval občasno odsotno, mogoče preutrujeno, na posameznih mestih je svoje stavke le s težavo povezoval. Oba gosta sta v oddaji bolj predavala kot pa se pogovarjala (predaval je bolje nadškof dr.Stres, dlje časa pa Pahor). Na ta način sta diplomatsko obšla vse krizne teme in povedala, vsak po svoje, nekaj resnic o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vsekakor je pogovor predsednika vlade in nadškofa zaznamovalo nekaj drugega; prvič po dolgem, dolgem času smo bili priče pogovoru, ki je minil v vljudnem in spoštljivem odnosu. Brez konflikta, brez kičaste politikantske navlake, ki je tako značilna za abonente v pogovornih oddajah - poslance. Ni si težko predstavljati zdrahe, ki bi nastala, če bi pogovoru prisostvoval še kak poslanec in bi morali celo uro poslušati navijanje poslanskih melodij. Še posebej je potrebno pohvaliti voditeljico oddaje, ki gostoma ni skakala v besedo ali ju živčno preganjala k naslednjemu vprašanju. Vedla se je tako, kot se za voditeljico oddaje to spodobi in pričakuje. Zato ne bo odveč, če si to oddajo ogledajo voditelji Odmevov, Uroš Slak, Marcel Štefančič in Lado Ambrožič. Pahor: Nisem, ne jemljem in ne nameravam jemati mamil Po Kresalovi uživanje kokaina 'naprtili' tudi Pahorju 9. december 2010 ob 17:03 Ljubljana - MMC RTV SLO Po Katarini Kresal je namigovanja o jemanju mamil zavrnil tudi premier Borut Pahor in med drugim dejal "nikoli nisem, ne jemljem in tudi ne nameravam jemati nobenih prepovedanih substanc". V nekaterih medijih so se namreč pojavili namigi, da naj bi Borut Pahor užival kokain, o notranji ministrici pa so pisali, da naj bi jo zaradi predoziranja sprejeli celo v ljubljanski klinični center. Pahor bi se testiral, ampak... Pahor je na novinarsko vprašanje, ali bi se bi pripravljen testirati, s tem ne bi imel nobenih težav. "Načeloma bi bil pripravljen opraviti ta test, a bi rad vedel, do kod sežejo po vašem meje zasebnosti, koliko testov bi moral opraviti, da bo zadoščeno vaši radovednosti, ..." je med drugim dejal premier. Kresalova pokazala potrdilo UKC-ja Katarina Kresal je namige v medijih zavrnila že v sredo in kot dokaz predložila potrdilo UKC-ja, ki ga je podpisala strokovna direktorica Brigita Drnovšek Olup. V potrdilu je zapisala, da kresalova glede na evidence v bolnišnično - informacijskem sistemu v zadnjih 10 letih ni bila sprejeta na nobeno kliniko UKC-ja, je pa bila dvakrat ambulantno obravnavana, in sicer zaradi izpaha ramena in pregleda oči. A. K. K. joj kak težko si je zrihtat potrdilo, če si minister :) Groza za kaj so plačani v kakšni zahodni državi bi že sam odstopo, preden ga novinarji raztrgajo . Upam da tole in podkupovanje Obame le povzroči priblisk v njegovi glavi in odstopi, pa novinarji malo pritiska na javno osebo predcednika vlade, da se le testira NA DROGO. Zasebnost Boruta Pahorja nas ne zanima, če se pa predcednik vlade fiksa in še kdov v vladi, pa imamo vso pravico izvedeti .+ 2 glasova WikiLeaks: Slovenija za "odločno izjavo proti ruski akciji" Rupel: "Skupine desetih držav se ne spominjam" 10. december 2010 ob 10:25, zadnji poseg: 10. december 2010 ob 11:00 Stockholm - MMC RTV SLO Depeša veleposlaništva ZDA iz Stockholma razkriva, da je bila Slovenija del skupine držav, ki je od Sveta Evrope zahtevala ostro obsodbo Rusije po vojni z Gruzijo avgusta 2008. Švedska, takrat predsedujoča država Svetu Evrope, je želela izkoristiti svoje predsednikovanje in si je prizadevala za širšo podporo, da bi izključili Rusijo iz te vseevropske organizacije. "To je še v začetnih načrtovalnih korakih, toda to je trenutni cilj zunanjega ministra Carla Bildta," je zapisano v depeši stockholmskega veleposlaništva, ki jo je objavil WikiLeaks. Slovenija je bila v aferi diplomatskih depeš ZDA, katerih vsebino razkriva WikiLeaks, omenjena še v treh depešah. Po prvi je bil Borut Pahor pripravljen za 20-minutni sestanek z Barackom Obama vzeti enega zapornika iz Guantanama. V drugi je o možnostih za srečanje s predsednikom ZDA Obamo spraševal tudi zunanji minister Samuel Žbogar. V tretji pa je bilo ameriškim diplomatom naročeno, da zbirajo osebne podatke o slovenskih voditeljih. Obsežneje so depešo analizirali švedski mediji (v angleščini sta jo povzela švedska portala swedishwire.com in thelocal.se), ki so se osredotočili na izjavo ameriškega diplomata: "Švedska ni več nevtralna." Slovenija del skupine desetih držav V dokumentu je zapisano, da Švedska, Velika Britanija, Belgija, Danska, baltske države, Slovenija, Slovaška in Bolgarija želijo "odločno izjavo proti ruski akciji". Omenjene države so nasprotovale stališču Francije, Nemčije, Irske, Nizozemske, Malte in Cipra, za katere je bila prioriteta "ustavitev trpljenja in zagotovitev spoštovanja premirja". Slovenijo je takrat vodila vlada Janeza Janše, v kateri je mesto zunanjega ministra zasedal Dimitrij Rupel. Dimitrij Rupel se je odzval na klic MMC-ja in dejal: "Osebno se ne spominjam skupine desetih držav in se tudi ne spominjam, da bi skupaj kaj podobnega izvedli oz. predlagali. Bila pa je celotna Evropska unija zgrožena zaradi ruskega vdora v Gruzijo. Mi smo si želeli, da bi se Rusi in Gruzinci mirno dogovorili za zadeve okoli Južne Osetije in Abhazije." Gruzinsko-ruska vojna načela odnose z Zahodom Ruska vojska je vdrla v Gruzijo, potem ko so gruzinske sile napadle secionistično Južno Osetijo. Rusija je vojno hitro dobila in nato uradno priznala nekdanjo gruzinsko avtonomno republiko kot samostojno in neodvisno državo, česar pa Združeni narodi in Nato niso sprejeli. Po kratki vojni so se močno ohladili odnosi med Natom in Rusijo, ki so se začeli izboljševati šele letos. Skrhani odnosi med Ljubljani in Moskvo Odnosi Slovenije z Rusijo so bili ravno v tem času na najnižji ravni po osamosvojitvi. Medržavni odnosti in stiki so se ohladili po skrivnostni odpovedi srečanja Vladimir Putin - Janez Janša leta 2007. Ponovno so odnosi med Ljubljano in Moskvo zaživeli po prihodu Boruta Pahorja na mesto ministrskega predsednika. Toni Gruden Rusi so leta 91 ko se je Slovenija osamosvajala 100% podprli Beograd in VelikoSrbske cilje,verjetno nas je takrat podprla večina Gruzijcev ,zato je prav bilo da smo mi podprli njih,ne pa Ruski imperializem. Ja in............................veliko hrupa za prazen 0. Bi videl Kitajce in Ruse pa kakšen Iran če bi nekdo po njihovih depešah rovaril. Nesesikirat. Mimogrede.To ni bilo leto 1945. Še bolj mimogrede pa: Če bi se Stalin vsaj malo zavzel za nas, ko so s Churchillom in Rooseveltom delili Evropo, bi bil Trst danes slovenski. LOL a sedaj pa levičarje še moti kaj se bo zgodilo s kapitalom kapitalistov v neki drugi državi?!? A kdaj ste pa levičarji postali kapitalisti?!? Ah saj res ...vaši tajkuni pa to ;) In kaj je sedaj narobe. Vsako vojaško posredovanje je potrebno obsodit. Tako da dam prejšni vladi prav, obsodit je bilo potrebno posredovanje v Iraku, in v Gruziji. verjetno na enak način podpirač samostojnost Čečenije ki z ruskimi mesarji nima nič skupnega,meni se tudi oni zdijo precej podobni nam iz leta 91. nekdodalec, ampak Joža, ki ga ti omenjaš med vrsticami, je 1968 obsodil intervencijo na Češkoslovaško. Po tvojem pa je v takih primerih za molčati. ti pa zgodovine nimas kaj veliko rad, a ne? Tito je zacel z bojem, ki se ga je navcil v Rusiji, ko pa je tukaj s partizani dosegel revolucijo pa se Rusiji ni hotel vec podredit. Pa se ZDA so ga podpirale, da pretrga stike z Rusijo. Seveda je Tito raje prejemal denarno pomoc ZDA kot pa bil del svetovne politike "matere Rusije". Nobenega ni obracal. Edino kar je naredil je bilo to, da se je prodal ZDA za denar in pretrgal stike s SZ. če bi imel kaj pojma o zgodovini bi vedel da Tito ni pretrgal stika z Rusi zaradi Ameriškega denarja,ampak zaradi tega ker bi ga prevelika naveza na SZ lahko hitro stala glave ali pa bi dobil ekspres povabilo na počitnice v Sibirijo od brata Stalina.- 3 glasovi hahaha poslovno sodelovanje... Poslovno sodelovanje je veliko vec kot nekaj zapravljanja denarja za nakup nekaj orozja, ki je bilo med drugim uporabno le za pobivanje nasih ljudi v letih 90. Danes Slovenija veliko vec poslovno sodeluje z Rusijo, samo poglej podatke. Danes sele uvazamo in izvazamo z Rusijo. Jugoslavija je konkretno poslovno sodelovala edino z zahodom. Kar je bilo tudi bistvo za vsak napredek v nasi takratni drzavi. Komu vsa takratna proizvodnja v Sloveniji? Zahodu. S katero tehnologijo mislis, da je bila tistih par proizvodenj po drzavi? Za koga mislis, da smo proizvajali? Isto kar dela danes Kitajska. S tujo tehnologijo in tujim kapitalom proizvaja za zahod. S kom je bilo sodelovanje za tovarno v Kragujevcu? Z italijanskim Fiatom. S kom do jedrske elektrarne Krsko? Z ZDA. nekdodalec pišeš: V Gruzijskem vprasanju se je jasno videlo, da so ZDA po ustaljenem konceptu "nafilali" svojo (demokraticno) mazoretko - imaš prav, imam pa zate eno vprašanje: A je Rusija v Ukrajini po ustaljenem konceptu "nafilali" svojo (demokraticno) mazoretko - Da li ne? haha Pa komu smo Slovenci tolikšen trn v peti, da nas vsi , tudi Amerika postavlja ob bok največjih in najmočnejših držav po pomembnosti? Če se primerjamo po velikosti, smo v teh depešah ja večkrat omenjeni kot Amerikanci sami. Bi rekel strup in zdravilo sta res sam v malih flaškah. In to vedo drugi bolj kot mi sami. hehe kjersoncenezaide no, sedaj, ko si ostal brez argumentov pa pojdi ti mamo pa ateja vprasat kako so z zavidanjem gledali cez mejo v Avstrijo ali Italijo. Z veliko vecjim zavidanjem kot so s sovjetskega bloka gledali v neko SFRJ. A torej ti sedaj slavis Tita zato, ker z njegovo politiko smo bili malenkost blizje zahodnim kapitalisticnim demokracijam? Torej bi bilo se bolje, ce Tita in partizanov bi ne bilo in bi Jugoslavija bila kar zahodna demokracija ;) In se nekaj. Ne bi na tvojem mestu tako opeval titovo jugo in blatil sovjetski blok, ker danes z izjemo Slovenije je bivsa juga kar se tice BDP-ja na prebivalca povecini na slabsem kot bivse drzave sovjetskega bloka. Srbija, Bosna in Makedonija so na dnu cele Evrope. DDR? Jaz pa tebi kaj takega bi niti ne privoscil. Privoscil bi ti samo SFRJ, pa me zanima kako hitro bi ze zacel tarnat kako ti je gorje. Nic bolj laznivega bi ne moral napisati od podartkov, ki si jih. Ne misli, da so ljudje tako naivni, da verjamejo v laznive trditve, ki si jih nek primitivec izmisli. Vsakemu je dovolj pogledat rast BDP-ja Slovenije v zadnjih 20 letih, potem pa se Avstrijskega pa nam je potem vse jasno. Ti pa kar sanjaj s tvojimi lazmi. Slovenija se danes je za Grcijo. Grcija pa je bila pred drugo svetovno vojno za Srbijo. Ce uzivas v teh slabih dejstvih, potem kar casti titeja. Janša: Vlada naj odstopi, ali pa se začne ukvarjati z resnimi temami Irglova: To je neke vrste zmaga demokracije 12. december 2010 ob 19:20, zadnji poseg: 12. december 2010 ob 20:44 Ljubljana - MMC RTV SLO Sporočilo ljudi je jasno: Koalicija ima napačne prioritete - namesto z gospodarsko krizo se ukvarja s povsem političnimi temami, kot je zakon o RTV-ju, je prepričan vodja SDS-a Janez Janša. Po prepričanju predsednika SDS-a Janeza Janše so volilci vladajoči koaliciji poslali dve jasni sporočili: Prvo, "obstoječa ureditev je po mnenju skoraj plebiscitarne večine ustrezna", drugo: "Tisti, ki imajo oblast, naj se ukvarjajo s pomembnejšimi temami, kot je izhod iz gospodarske krize". Zakon so volilci zavrnili kljub podpori celotne tranzicijske levice, je še dodal. To je neke vrste zmaga demokracije, je ob razglasitvi izidov dejala ena izmed pobudnic Eva Irgl. Državljanom se je za podporo zahvalila kljub nizki volilni udeležbi, ki jo je primerjala z udeležbo lokalnih volitev. "A tudi ob zadnjih lokalnih volitvah v Ljubljani je bila volilna udeležba zelo nizka, pa je Zoran Janković še vedno zmagovalec," je izjavila Irglova. Časi so takšni, da ljudje tuhtajo o pomembnejših, večinoma socialnih temah, je še dodala. Tudi za poslanca SDS Aleksandra Zorna je nizka volilna udeležba pričakovana, rezultat užaljenosti ljudi, da bi ob vsej hudi krizi morali oni odločati o velikih družbenih temah. "Gre za največji kulturni zavod, ljudje o njem ne razmišljajo. Pritegnili smo jih toliko, kolikor se jih za temo dejansko zanima" je dejal Zorn, poleg tega pa so po njegovih besedah ljudje izkoristili lep zimski dan za oddih. Potrjen zakon bi pomenil gospodarsko razgradnjo zavoda, je še pred znanimi rezultati sklenil Zorn, v primeru potrditve pa bi bili pripravljeni zakon dati v presojo ustavnemu sodišču. Irgova: Grimsov zakon - očitno dober Glede na to, da so volilci t. i. Grimsov zakon že potrdili na referendumu leta 2005, tokrat pa so zavrnili t. i. Šircin zakon ... je Grimsov očitno dober, meni Irglova. Prepričana je, da bo digitalizacija in ostali projekti še naprej tekli dobro - kot so do zdaj. Aljoša Masten Zmaga demokracije s tem ko je 12% ljudi odločlo za vse. Vseh 1.700.000 volilcev je imelo enake možnosti iti na volišča. Če je desnici uspelo prepričati več ljudi (oz. levici enostavno nihče več ne verjame), je pa to vaš problem. In tudi če bi samo en volilec šel volit, bi bil rezultat legitimen. Upam, da bojo zagovorniki zakona znali elegantno prenesti poraz, po prvih komentarjih sodeč pa bo težka. Koliko procentov državljanov pravzaprav predstavlja Majda Širca?Ali je imela večjo težo v zvezi komunistov,ali je imela večjo težo v LDS-u,ali ima večjo težo v zares-u.Pravzaprav ima ona v primeru referenduma tudi pravzaprav samo en samcati glas "To je neke vrste zmaga demokracije" ...in spoznanje, da slovenci počasi "odpirajo oči". Med tem, ko se je vlada ukvarjala s propagando in politični prevzemom RTV so se v SDS usedli skupaj in pisali protikrizne ukrepe - temu se breče BRAVO in KAPO DOL, zares živijo za Slovenijo! Turk: Širca naj odstopi, Kline: Poziciji rezultat ustreza Referendumski rezultati kažejo poraz vlade 12. december 2010 ob 20:54, zadnji poseg: 12. december 2010 ob 21:00 Ljubljana - MMC RTV SLO Referendumski rezultati so analogni trenutnemu stanju duha v državi, meni Boštjan M Turk, medtem ko Miro Kline meni, da je pozicija zakon načrtno pustila pasti. "Očitno je 200.000 ljudi imelo interes priti na volišča in se izraziti o tej temi. Rezultat je povezan tudi s stanjem v državi, zato ne more biti drugačen kot tak. Predvsem pa je to nezaupnica ministrstvu za kulturo in je pričakovati, da bo ministrica Majda Širca ponudila odstop, premier Borut Pahor pa ponudil ustreznejšo ekipo," je za MMC povedal publicist Boštjan M. Turk. Po njegovem mnenju je rezultat vzporeden z zadnjimi javnomnenjskimi raziskavami in delno tudi z oktobrskimi lokalnimi volitvami in izraža veliko nezadovoljstvo z vladnimi politikami. Poudarja, da se z nesprejetjem zakona slovenska medijska krajina ne bo bistveno spremenila. Ob tem pa dodaja, da izidi referendumskega glasovanja kažejo na odprt prostor za novo politično stranko. Kline: Koaliciji ustreza, da je zakon padel Malce drugače, pa padec zakona na referendumu vid marketinški strokovnjak Miro Kline. "Igra, ki se je igrala, se je za pozicijo končala slabše od najslabšega scenarija. Kampanjo so delali brez ciljnega in usmerjenega komuniciranja, sedaj pa so dobili to, kar so si morda potiho želeli. Zakon ni tako slab, da bi lahko preprosto padel, zato se sprašujem, če morda v ozadju ni nek prikrit interes," meni Kline. Po njegovem mnenju poziciji ustreza, da se obdrži trenutno stanje, saj tako obstaja več možnosti za manevriranje. Preberite tudi: - Širca: Še naprej bomo čutili slabosti Grimsovega zakona - Janša: Vlada naj odstopi, ali pa se začne ukvarjati z resnimi temami "Delali so se kot, da hočejo spremeniti sedanje stanje, v resnici pa bi jim spremenjeno stanje onemogočilo spremembe, ki jih lahko izvedejo v trenutni obliki," pravi Kline in dodaja, da gre le za navidezno zmago opozicije. Andrej Čebokli Kline: Koaliciji ustreza, da je zakon padel Kje se je pa ta našel. Se vidi, kam pes taco moli. Je pa tič. Kot so Srbi poraz na Kosovem polju, spremenili v zmago... -Pustimo poražencem vsaj to veselje - očitno ne morejo sprejeti dejstva, da je večina Slovencev spregledala in da se Sloveniji obetajo boljši časi. Glede na neutolažljive komentarje nekaterih se bojim, da jim lahko poraz pusti (nadaljnje) trajne posledice.- Ja, spet ste okoli prinesli poštene Slovence. Res je. Prav imate. Čestitam. Vsa vaša "propaganda" (glej npr. tvite na http://twitter.com/#!/RTVjeZAKON) je bila le uspešno izveden manever, s katerim ste ponovno dokazali, da ste najboljši. Še predsednika ste omrežili, da je sodeloval pri operaciji. Bravo! (Upam, da boste lahko zdaj mirno spali.) Janša: Pripravljajo se čistke v Slovenski vojski SDS bo v zakonodajo predlagal referendumski dan 14. december 2010 ob 12:52, zadnji poseg: 14. december 2010 ob 13:12 Ljubljana - MMC RTV SLO Koalicijska elita se pripravlja na vse večjo represijo, na kar kažeta zagrizenost pri imenovanju Masleše in imenovanju Fišerja za vodjo tožilcev ter priprava kadrovskih čistk v vojski, trdi Janša. V Slovenski vojski potekajo postopki, s katerimi naj bi na ključne položaje postavili sodelavce nekdanje poražene Jugoslovanske ljudske armade, trdi vodja SDS-a Janez Janša. Med njimi naj bi bili po njegovih besedah celo sodelavci nekdanjega generala in haaškega obtoženca Ratka Mladića. Poudaril je, da to niso "pavšalne govorice", SDS pa dokumentacijo še zbira in jo bo predstavil na izredni seji parlamentarnega odbora za obrambo. "Vladna koalicija se očitno pripravlja na obdobje, ko se bodo morali bistveno bolj nasloniti na represijo, sicer takšnih kadrov ne bi nastavljali ter zamajali ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti," je dejal Janša. V zadnjih dveh letih se po Janševih besedah dogajajo množične zlorabe represivnih organov za utišanje opozicije. Med drugim je omenil hišno preiskavo in kazenske ovadba proti nekdanjemu poslancu SD-ja Andreju Magajni ter tudi zagrizenost pri imenovanju Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča, zdaj pa naj bi se zadeva ponavlja na podobnem primeru, trdi vodja SDS-a. Tokrat sporen Zvonko Fišer Edini kandidat za vrhovnega državnega tožilca Zvonko Fišer je po Janševih trditvah, podobno kot Masleša "dokazano in nedvoumno" sodeloval pri sodnih zadevah, ki kršijo temeljne človekove pravice. To zagotovo ne bo ostalo brez odmeva, zagotavlja Janša, niti v Evropski uniji in mednarodni skupnosti. Po trditvah Janše po tako nedvoumnih kršitvah tak človek nikakor ne bi smel voditi tožilske organizacije. V obdobju, ko so človekove pravice v mednarodni svetovni ureditvi na težki preizkušnji in v procesu redefiniranja, se vlada ne bi smela na takšen način igrati z njimi, je dejal Janša in dodal, da je očitno edini kriterij vlade, da na položaje imenuje "deklarirane kršitelje človekovih pravic". "Pokojninska reforma necelovita" Medtem ko v državnem zboru poteka tretja obravnava pokojninske reforme, Janša obžaluje, da noben SDS-ov amandma ni bil sprejet. "Približujemo se žalostnemu koncu zgodbe, ki je imela nesrečen začetek," meni Janša. Po njegovem mnenju reforma ignorira opozicijo in socialne partnerje, za nameček pa naj ne bi bila celovita, zaradi česar jo bo treba znova preoblikovati v naslednjih nekaj letih - še preden bo sploh pokazala svoje realne učinke. Pri tokratnem glasovanju v parlamentu in na seji po morebitnem vetu državnega sveta je napovedal enotno glasovanje proti reformi. Glede sodelovanja pri zbiranju podpisov pri morebitnem naknadnem zakonodajnem referendumu, ki ga napovedujejo sindikati, se v stranki še niso odločili. Referendumski dan v zakonodajni postopek Kritičen je bil tudi do napovedi, da naj bi koalicija razmišljala "če ne že o ukinitvi, vsaj o omejevanju referendumske pravice". To je po Janševem mnenju še en dokaz, da si koalicija prizadeva za vse večje omejevanje ljudskega odločanja in vse bolj ceni represijo. "Vlada očitno ni vzela v premislek mojih predlogov, danih takoj po referendumu," je kritičen Janša, ki meni, da se vlada namesto ukvarjanja z reševanjem krize zdaj posveča referendumski zakonodaji. Kot odgovor bo SDS v zakonodajni postopek vložil predlog o referendumskem dnevu, ki naj bi potekal enkrat letno na vnaprej določen datum. Aljoša Masten Ertl,Masleša,Fišer zanimiv seznam kajne, če bi primerjali čas med 70-90 ter čas te vlade, kot vidimo ni nobene razlike. Ta vlada na vsak način hoče nazaj vladovino udbe . Oo komunisteki v galopu.....res sanjska je tale vaša vladna ekipa.....Jaz takole razmišljam:če mi katerikoli politik desni ali levi eno stvar res dokazljivo prikaže, ga ne obsojam. Torej J.J. bo postregel z dokazljivimi podatki, torej počakajmo, da vidimo, če bo to res. Za vse ljubitelje rdečega režima pa: izvolite v smer Pjong Jang....tam je raj....Tam je najbolj močna utrdba komunistične partije in za najbolj privržene je zmeraj prostor..... Ertl,Masleša,Fišer zanimiv seznam kajne, če bi primerjali čas med 70-90 ter čas te vlade, kot vidimo ni nobene razlike. Ta vlada na vsak način hoče nazaj vladovino udbe . pozabil si še na: ribičiča,spomenko hribar,janeza stanovnika,milan kučan pa še kakšnega in spisek bo popoln. A res levičarji ne morete mimo sovraštva in argumentirat o predlogih, izjavah, ki jih je podal. Če gremo po vrsti: 1. Politično kadrovanje. Na vsa mogoča mesta nastavljajo sebi zveste ljudi, ki so imeli aktivno vlogo še v prejšnem režimo. A res Slovenija ni v zadnih 20 leti proizvedla nekaj strokovnjakov, ki ne bi bili obremenjeni s preteklostjo. 2. Pokojninska reforma ni usklajena z nikomer, vse predloge se zavrača, levica se obnaša, da imajo samo oni prav in nihče drug. 3. Razmišlanje o omejitvi referenduma. Trije argumenti, vsi tehtni, vsi dobri. Ampak dežurni pluvači grupno lajajo v en glas, žalijo, zavajajo, se lažejo in pluvajo po drugače mislečih. Danes je vse bolj vidno na žalost kako je prav pod Drnovškom nastajala in se plodila ta tranzicijska prevara in kraja in oligarhija in omrežje , ki je postala vidna in razkrinkana v tej krizi, ki je snela maske. Prvi človek Drnovška in njegov najbližji zaupnik in alfa in omega tedanje politike in kadrovanja je bil...Gregor Golobić. Če se ta vIada ne bo spraviIa s poIožaja, bo represija na dnevnem meniju! Nekoč sem izjavil da smo Slovenci v manjšini v lastni državi kar se izkazuje tudi v resnici.Srbi so prevzeli vse pomembne funkicije v državi sedaj bodo zavzeli še Slovensko vojsko .Kaj nas še čaka bomo morali celo znake nositi na obleki kot v času Hitlerja - Židi. Kam so nas pripeljali ti rdeči . Koaliciji je zmanjkalo zvestega kadra, kar se je videlo na referendumu. Treba ga je nekje spet dobit! Najlažje ga je uvozit z juga, preko Jankovičtoursa! Fišer zaradi postavitve križa preganjal tri ljudi Na vprašanja medijev se Fišer ne odziva 14. december 2010 ob 16:13 Ljubljana - MMC RTV SLO Kandidat za funkcijo generalnega državnega tožilca Zvonko Fišer naj bi konec 70. let kazensko preganjal tri ljudi zaradi postavitve in blagoslova križa ob brezno pobitim med 2. svetovno vojno. Leta 1977 je novogoriški javni tožilec Zvonko Fišer na občinsko sodišče v Idriji vložil obtožni predlog zoper duhovnika Janeza Lapajno, Stanislava Medveščka in gospodinjo Amalijo Jereb, kateri je bilo očitano, da je dala postaviti križ likvidiranim narodnim izdajalcem z namenom "povzročiti vznemirjenost državljanov in zmanjšati njihovo zaupanje v ukrepe državnih organov", omenjena duhovnika pa naj bi ji pri tem dejanju sodelovala, poroča revija Reporter. Duhovnika obsojena, gospodinja oproščena Duhovnik Lapajna naj bi naklepoma pomagal pri širjenju lažnivih vesti s tem, da je "izdelal skico za spomenik ... vedoč, v kakšen namen in kje bo postavljen", duhovnika Medveščka pa je kazensko preganjal, ker je "opravil blagoslovitev brezna, v katerih naj bi bila trupla izdajalcev." Po Fišerjevem mnenju je tako "izrabil versko dejavnost za počastitev narodnih izdajalcev, torej v politične namene." Predsednik sodnega senata Silvij Šinkovec, sedanji vrhovni državni tožilec, je Jerebovo oprostil, saj naj bi dejanje storila v stanju bistveno manjše prištevnosti oz. naj bi bila njena sposobnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zamanjšana. Obsodil pa je oba duhovnika, in sicer Janeza Lapajno na pogojno kazen enega meseca zapora, Stanislava Medveščka pa na pogojno kazen treh mesecev zapora. Tako je obveljalo vse do osamosvojitve Slovenije, ko je Vrhovno sodišče mnoge krivično obsojene na politično motiviranih procesih oprostilo, med njimi tudi omenjena duhovnika. O obsodbi duhovnikov tudi nekdanja predsednika ustavnega sodišča Po mnenju Lovra Šturma so bile obdolženim pri sojenju kršene človekove pravice. Meni, da je pred morebitno izbiro Fišerja za položaj generalnega državnega tožilca potrebno javnost seznaniti s sporno sodbo in njegovo vlogo pri sojenju. Šturm si težko predstavlja takega človeka tudi na mestu ustavnega sodnika, kar je Fišer devet let bil, zato meni, da je zakonodaja, ki ureja kandidaturo za funkcije v pravosodju, očitno pomanjkjiva. Janez Čebulj meni drugače, saj se mu bolj sporna zdi vloga sodnikov, ki so pri takih zadevah sodili. "S tem ne rečem, da se z obtožnim predlogom Fišerja strinjam in da bi jaz ravnal enako. Tudi tožilci morajo spoštovati človekove pravice," je dejal Čebulj. S Fišerjem sta bila celotni devetletni mandat skupaj ustavna sodnika, spominja pa se ga kot strokovnjaka za kazensko področje, pri tem se je precej zavzemal za človekove pravice. Pobiti nedolžni "narodni izdajalci" Druga četa bataljona planinskih lovcev Heine iz Idrije se je mimo treh partizanskih brigad približala Cerknemu, kjer je bila med drugim tudi srednja partijska šola. Nemških vojakov je bilo sicer nekaj čez sto, medtem ko je bilo partizanov od dvesto do tristo, vendar so se ti zaradi presenečenja v velikem neredu umikali iz vasi. Tako so Nemci zgolj v eni uri pobili 47 partizanov, na njihovi strani pa je padel le en vojak. Po tej katastrofi je bilo treba na nekoga prevaliti krivdo, partijska varnostno-obveščevalna služba je našla "izdajalce" med civilisti v Cerknem. Aretirali so 15 osumljencev in jih kot "narodne izdajalce" tudi pobili, trupla pa vrgli v brezno po hribom Lajše nad Cerknim. V resnici so pobili nedolžne, del pobitih je celo sodeloval z Osvobodilno fronto. Ka. Pi. RTV med podpisniki kodeksa o omejitvi sovražnega govora Filli: Podpis javno izražanje nečesa, kar smo na RTV-ju že uvedli 14. december 2010 ob 13:53, zadnji poseg: 14. december 2010 ob 14:16 Ljubljana - MMC RTV SLO Večji nacionalni spletni portali, med katerimi je tudi Multimedijski center RTV Slovenija, so s spletno prijavno točko Spletno oko slovesno podpisali kodeks o regulaciji sovražnega govora. Generalni direktor RTV-ja Marko Filli, ki je podpisal kodeks, je ob tej priložnosti poudaril, da je ta podpis javno izražanje nečesa, kar so na RTV-ju v praksi že uvedli in s tem dokazali, da resno podpirajo boj proti sovražnemu govoru. "Morda bo še korak naprej narejen takrat, ko bodo komentarji dobili resnično, torej res pravo ime in priimek, in bo šele to pravi trenutek, ko bo raven komentarjev lahko višja," je dodal. Urbanija: Problem je razmejitev med sovražnim govorom in cenzuro Odgovorni urednik Multimedijskega centra Uroš Urbanija je zatrdil, da je kakršna koli oblika sovražnega govora nesprejemljiva, zato je po njegovih besedah komentarje pod novicami treba nujno regulirati. "Je pa problem razmejitev med tem, kaj je sovražni govor, in tistim, kar bi lahko mejilo na preprečevanje svobode govora ter cenzuro. Ključni problem, s katerim se bomo vsi, ki delamo na spletnih portalih, morali v prihodnje ukvarjati, je torej ta, kako omejiti sovražni govor in hkrati preprečiti cenzuro. Prav zato je nujno potrebna natančna definicija sovražnega govora," je pojasnil Urbanija. Kodeks zametek instrumenta civilne družbe, ki bo reguliral medmrežje Vodja Centra za varnejši internet Vasja Vehovar je pojasnil, da je eden izmed povodov za podpis kodeksa, ki so ga zraven MMC-ja podpisali še Zurnal24.si, Dnevnik.si, Delo.si, Vecer.si in SiOL.net, da se na spletni prijavni točki Spletno oko, kjer se prijavljajo nezakonite vsebine s področja sovražnega govora in otroške pornografije, srečujejo z velikim številom prijav sovražnega govora. Po njegovih besedah intiutivno čutijo, da je v Sloveniji ta pojav zelo razširjen. "Kazenska zakonodaja je nesporna. Vemo, da je sovražni govor nekaj zelo delikatnega. Obstajajo stvari, ki so za nas nesprejemljive, čeprav jih ne moremo preganjati z državnim aparatom. Tukaj se bo lahko na osnovi tega zametka ustanovil instrument civilne družbe, ki bo reguliral internet, da bo ta bolj spodoben, prijazen in da ne bo tistega sovražnega govora, ki to je in ga zakonodaja ne sankcionira," zatrjuje. Aleksander Kolednik Pokojninska reforma sprejeta V zakon vrnili tudi državne pokojnine 14. december 2010 ob 07:23, zadnji poseg: 14. december 2010 ob 16:29 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Z 49 glasovi za in 35 glasovi proti so poslanci sprejeli zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ovira je še morebiten veto državnega sveta, sindikati so že napovedali referendum. Poslanci in poslanke so soglasno podprli tudi amandma SLS-a, ki je ohranil državne pokojnine namesto njihovega prenosa med socialne transferje. Sindikati sedmih central so napovedali zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, vodja ZSSS-ja Dušan Semolič pa ne izključuje možnosti veta na zakon v državnem svetu. V tem primeru bi se zakon vrnil v parlamentarno obravnavo ter za sprejetje potreboval dvotretjinsko večino. Minister za delo Ivan Svetlik je na tretji parlamentarni obravnavi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvodoma poudaril nujnost sprejema pokojninske reforme, saj "se pričakovana življenjska doba daljša za tri mesece, življenje pa mora biti tudi kakovostno in varno." Minister je predstavil tudi učinke predlagane reforme, kot sta začetno zvišanje pokojnin in zagotavljanje varnosti brez obremenitve mlajših generacij. SD: Po Evropi predlagajo še trše pogoje Poslanka SD-ja Andreja Črnak Meglič je pojasnila, da bi se katerakoli vlada morala odzvati na realnost staranja prebivalstva ob stagnaciji aktivnega dela populacije, že danes je namreč razmerje med aktivnim in upokojenim delom 1,66 proti 1. Možnosti pa so po njenih besedah samo tri (s pojasnili v oklepajih): Povečanje prispevne stopnje (ki bi dodatno obremenila aktivni del prebivalstva), nadaljnje nižanje pokojnin (ki so se v zadnjih 10 letih znižale za 15 odstotkov) ter podaljšanje dobe aktivnosti. Reforma se je osredotočila na tretjo rešitev, pojasnjuje Megličeva. SLS reformo podprl Po sprejetju amandmaja SLS-a o državnih pokojninah je predsednik stranke Radovan Žerjav pojasnil, da reformo podpirajo, ker "čutijo odgovornost do državljanov in zanamcev", ne podpirajo pa koalicije spričo nujnosti in ne zaradi morebitnega vstopa v vlado. SDS: Dokončana še ni niti veljavna reforma Pogoji za polno upokojitev bi morali biti realno uresničljivi za večino prebivalstva, tako kot je urejeno v veljavnem zakonu, ki sploh še ni izpeljan do konca, je v imenu SDS-a opozoril France Cukjati in dodal, da je slednji zadosten odgovor demografskim izzivom. Starostna meja 65 let in 43 let delovne dobe za moške je po Cukjatijevem mnenju neuresničljiva za večino, še posebej fakultetno izobražene, ki za nameček še služili vojaški rok. Generacija slednjih, ki bi se morala upokojiti naslednje leto, se bo zaradi reforme upokojila šele čez šest let - kar pomeni šest let neodprtih delovnih mest za visoko izobražene. To ima domino efekt, kje so bodo zaposlili mladi, kdo bo plačeval prispevke, se sprašuje poslanec. Kritike SDS-a letijo tudi na sistem malusov za predčasno upokojevanje. Zares: Reforma je nujna Vito Rožej iz Zaresa je prepričan, da gre za reformo, ki se ji je koalicija zavezala in je nujna, zato se je "pogumno stopilo v reformo s pogledom za 30 let naprej". Opozoril je tudi, da obstajajo "dosti večje stvari, kot so notranjepolitične razprtije, zato je to odgovornost koalicije in opozicije, vsako odlaganje sprememb pa pomeni, da bo za prihodnje generacije še težje." DeSUS dvomi v poštenost reforme do upokojencev V koalicijskem DeSUS-u so glasovali proti. Franc Jurša je poudaril, da so v DeSUS-u skrbno spremljali pokojninsko reformo. "Res je, da so bile naše pripombe v neki meri upoštevane, vendar je naše poslanstvo zagotavljanje varne jeseni, kar pa predlagana reforma ne ponuja. Predvsem dvomimo v to, da bodo rezultati pošteni do upokojencev," je dejal Jurša. LDS: Potrebno je izboljšati delovne pogoje "Da bomo v prihodnje lahko zagotovili dostojne pokojnine, se je treba poslužiti višje upokojitvene starosti," je v imenu LDS-a dejal Ljubo Germič. Poudaril je, da bo potrebno še veliko narediti na izboljšavi delovnih pogojev, izobraževanju in omogočanju mladim, da se vključujejo na trg dela. SNS: Ključen pogoj naj bo delovna doba Poslanci SNS-a so ostro nastopili proti zakonu. Mogoče je bil pisan z dobrimi nameni, a po besedah Bogdana Baroviča manjka preveč odgovorov, preveč predpostavk nima trdnih temeljev, da bi lahko takšen zakon podprli. Strokovnjaki vlade in sindikatov dajejo diametralno nasprotne napovedi o učinkih zakona, je dejal Barovič, ki bi za osnovo izračuna namesto starosti postavil izključno delovno dobo. Opozoril je tudi na nevplačane prispevke v zadnjih 20 letih ter po njegovem mnenju še neizrabljene alternativne načine za polnjenje pokojninske blagajne - preganjanje sivega in črnega trga dela, davek na luksuz. Še posebej pa se mu zdi sporno "siljenje k delu" v starosti tudi pri težkih poklicih, kot so zidarstvo in kovinarstvo. Žnidaršič: Edina možnost je, da se podaljša delovna doba Nepovezani poslanci se po besedah Franca Žnidaršiča (ki je glasoval za zakon) zavedajo, da "demografske razmere silijo v podaljšanje delovne dobe, saj so plače prenizke in se zbira premalo prispevkov". Zato so v poslanski skupini dosegli soglasje, da je pokojninska reforma potrebna, dokončno pa jih je prepričala podpora Zveze upokojencev Slovenije, vendar pa dvomijo v nekatere posamezne rešitve, predlagajo namreč, da se delovna doba daljša po korakih oz. glede na razmere. "V času pogajanj je bilo s strani predlagatelja vsaj pol leta časa izgubljenega s tistimi, ki so kričali, da se borijo za upokojence in ki danes zakonu nasprotujejo, namesto da bi se usklajevalo s sindikati," še meni Žnidaršič. Pogoji za starostno upokojitev Po predlogu, ki predvideva prehodna obdobja, bo treba imeti za starostno upokojitev 65 let. Pravico do starostne pokojnine brez odbitkov bi po novem pridobil tudi zavarovanec, ki je brez dokupljene dobe dopolnil 60 let starosti in 43 let pokojninske dobe, oziroma zavarovanka, ki je brez dokupljene dobe dopolnila 58 let starosti in 41 let pokojninske dobe. Sindikati vztrajajo pri tem, da mora biti zahtevana pokojninska doba v tem primeru tri leta krajša. Bonusi za prvo zaposlitev za nedoločen čas Po sprejetem dopolnilu v drugi obravnavi lahko delodajalci za tiste mlade zavarovance, ki se prvič zaposlijo za nedoločen čas, uveljavijo vračilo prispevkov. Za prvo leto delavčeve zaposlenosti lahko uveljavljajo vračilo prispevkov v višini 50 odstotkov, za drugo leto pa v višini 30 odstotkov. Vlada opozarja, da želi z reformo črtati iz sistema vsa tista obdobja, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. A. Č., Katja Pirnat, Aljoša Masten, Gašper Petovar Upokojitvena starost po Evropi: Avstrija: moški 65 let, ženske 60 let Belgija: moški 65 let, ženske 64 let Bolgarija: moški 63 let, ženske 59 let Ciper: 65 let Češka: moški 63 let, ženske 62 let (eno leto za vsakega otroka) Danska: od 65 do 67 let Estonija: moški 63 let, ženske 60 let Finska: od 63 do 68 let Francija: 67 let Grčija: 65 let Irska: 66 let Italija: moški 65 let, ženske 60 let Latvija: 62 let Litva: moški 62,5 leta, ženske 60 let Luksemburg: 65 let Madžarska: 62 let Malta: 64 let Nemčija: 65 let Norveška: 67 let Nizozemska: 65 let Poljska: moški 65 let, ženske 60 let Portugalska: 65 let Romunija: moški 65 let, ženske 60 let Slovenija: moški 63 let, ženske 61 let Slovaška: 62 let Španija: 65 let Švedska: od 61 do 67 let Velika Britanija: moški 65 let, ženske 60 let A se nam mladim še sploh splača plačevati v pokojninske stebre? glede na to da bomo morali delati do 65 leta!? 1. steber - plačujem(nimam nobenega vpliva na ta denar, ki je moj in ga ne bom nikoli videl! 2.steber - plačujem, (ko bo prva možnost bom dvignil denar) 3.steber - plačujem in varčujem( če bo zakon sprejet, bom že po novem letu dvignil vse prihranke in jih naložil v zlato)! A se bomo res morali sprijazniti, da bomo morali delati do svojega Groba!?! A se bomo morali res sprijazniti, da nas bodo direktno iz službenih vrat v zemljo položili !?! Potemtakem vplačevanje v pokojninske blagajne sploh ne potrebujemo - naj nam povedo na ravnost v oči: delati boste morali do smrti, od denarja, ki ste ga vplačevali v pokojniske stebre pa itak ne boste imeli ničesar! Pokojniska reforma bi bila smiselna samo, če bi v gospodarstvu močno primanjkovalo delavnih mest! Kaj bo tudi prinesla pokojninska reforma: 1. Zaradi podaljšanja delovne dobe delovno aktivnih ljudi, mladi ne bodo mogli zasesti njihovih delovnih mest - torej višja brezposelnost med mladimi! 2. Velika brezposelnost med starejšimi, ki ne bodo zmogli delovnega tempa pri tako visoki starosti - delodajalci bodo, zaradi lastnega preživetja odpuščali take ljudi! 3.Tak zakon lahko sesuje prostovoljne finančne pokojninske stebre - ljudje izgubljajo upanje, da bodo kdajkoli uživali zaslužene pokojnine in sploh ne bodo več vplačevali v te blagajne! Pokojniski zakon bi bil smiselen samo: 1. če bi gospodarstvo extrasuper raslo 2. če ne bi bilo dovolj delovne sile Če bodo poslanci o pokojninski refomi glsovali res tako kakor se napovedje je konec za SLS. Očitno nekateri še danes ne morejo preboleti, da so leta 90 izgubili določene privilegije. Seveda ima pri tem velike zasluge Gospod Janez Janša. Ta isti gospod je zastavil glavo za slovenski narod zato imajo njegovi komentarji tudi veliko težo na tem prostoru. Ti mlečnozobci, ki se pa oglašate na tem forumu ob vsaki njegovi sliki in izlivate sovraštvo do slovenskega naroda imate pa meje odprte. Masleševi časi, ko so streljali ljudi na meji, ko so hoteli zapustiti Slovenijo so minili! Ko razni cicibani in pionirji ne zmorejo ovreč konkretnih navedb Janše z argumenti, ga seveda obdelajo kot osebnost, da bi zvežali od bistva, tega kar je povedano. To je sicer znana pionirska in cicibanska dresura. Še zmaraj ga imamo radi, ON je najprištevnejši v vsakem momentu,... Stoprocentno je tako, verjamem človeku, ki je dal za Slovenijo sebe in vsi, ki smo verjeli v novo državo smo jo tudi ustvarili, tako kot on, dali smo sebe. Zato ker smo mu verjeli. Glejte primer, ko policisti Postojne, morajo odločit kje bodo, ali v LJ. ali KP. Pred enim dnem pa direktor policije govori- trdi nekaj kar mu policisti gladko uvržejo z dokumenti. Nihče od vrha pa tega ne komentira. To je krut primer, komu zaupamo in verjamemo. Torej kaj se dogaja, malce razmislite, kje je tu po vseh teh čudo dogodivščinah vojska. Janša, edina šansa za SLO. Slovenija (13) Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 4,6 od 9 glasov Ocenite to novico! ZNP protestira proti ravnanju Pro Plusa. Foto: MMC RTV SLO Dodaj v Facebook Pro Plus dva tedna pred porodom odpustil novinarko Ano Turk Ana Turk: Kdo jim bo še verjel, da se borijo za človekove pravice? 15. december 2010 ob 11:33 Ljubljana - MMC RTV SLO Združenje novinarjev in publicistov protestira proti ravnanju medijske hiše Pro Plus, ki naj bi dva tedna pred rokom poroda odpustilo honorarno sodelavko. Gre za več kot triletno honorarno sodelavko Ano Turk, ki naj bi že konec junija sporočila, da bo konec leta odšla na porodniško, odgovorni pa naj bi ji obljubili, da ji bodo, tudi zato, ker so z njo zadovoljni, finančno pomagali. Po elektronski pošti naj bi ji tako sporočili, da bo v času porodniške prejemala določeno vsoto za plačevanje posojil in nabavo stvari za novorojenčka. V zvezi s tem naj bi ji bila obljubljena tudi pogodba, navajajo v združenju. Urednik Gregor Trebušak pa naj bi jo nato decembra obestil, da ji odpoveduje honorarno pogodbo o sodelovanju. "V združenju smo prepričani, da je delodajalec ravnal nemoralno, poleg tega pa je Ano Turk tudi zavajal z obljubami, ki jih ni uresničil," še pravijo in dodajajo, da je primer "še toliko bolj zavržen, ker gre za dolgoletno sodelavko te televizijske hiše". Ana Turk: Kdo bo še verjel, da se borijo za človekove pravice? Ana Turk je za MMC povedala, da je avgusta dobila tudi pisno zagotovilo, da ji bodo pred nastopom porodniške dali pogodbo za drugo leto. Ko bi ji tedaj povedali, da je ne potrebujejo več, bi si lahko še našla drugo zaposlitev, dodaja. Pojasnila je še, da so ji res dali nekaj denarja več, a kot pravi, ji trenutno ni pomemben denar, temveč principi. Kdo bo verjel, da se njihova oddaja bori za človekove pravice, ko pa kršijo moje, se sprašuje. Turkova je povedala še, da je bila v času, ko so odpustili Bojana Travna, na udaru tudi sama, a očitno so hoteli prikriti, da gre za politično odstavitev, zato so njo prosili, naj ostane. Na vprašanje, če namerava kako ukrepati, pa odgovarja, da trenutno še preučuje različne pravne možnosti. E. S. 'strokovnjaki' tega istega Pro plusa so pravzaprav oblikovali nov zakon RTVS za Širco. Kar se tiče izkoriščanja mladih novinarjev, pa v vsej dobi slovenske države zanje pristonji niso naredili nič ali skoraj nič! Imamo takorekoč 2 dosmrtna predsednika ključnih organizacij kot je Društvo novinarjev (Grega Repovž) in Sindikat novinarjev Slovenije (Iztok Jurančič). Mislim, da bi se po tako klavernih dosežkih svojega dela, mogoče enkrat za spremembo vsaj vzdržala kandidature, da ne bi bila izvoljena. Ker kot kaže se nihče od članov ne upa v konfrontacijo, da ne bi reskiral izzključitve ob morebitni kritiki ali nastrinjanju z njuno politiko vodenja.... Napišite na portalu 24 ur kako so dva tedna pred porodom novinarko Ano Turk odpustili, pa boste videli kaj se vam bo zgodilo. Takoj vas bodo izbrisali! Pa saj to delajo tudi tu. Poglejte portal 24ur - pa vam bo vse jasno kako (ne)moralni so na POP TV! Povest Črni bratje () Zapiše France Bevk Zgodba se odvija v Gorici, kjer se že takoj na začetku seznanimo z brigadirjem Pappagallom (papagajem), ki si beli lase zaradi protifašističnih letakov, ki se zadnje čase pojavljajo po »njegovem« mestu. Za tem stojijo mladeniči Jerko, Filip, Tonin in Nejče, ki skupaj tvorijo skrivnostno združbo Črni bratje. Glavni pobudnik njenega nastanka je bil Jerko, ki je nekakšen idejni vodja druščine in glavni organizator njihovih akcij, katere so bile predvsem propagandne narave - z lepljenjem plakatov in trosenjem letakov so želeli prebuditi ljudi in jih pripraviti do upora proti zatiralskemu režimu. Idejo zanjo je Jerko dobil iz istoimenske italijanske organizacije oglarjev-karbonarjev, ki so se v začetku 19. stoletja borili za osvoboditev izpod Avstrije. Zadnji se je druščini pridružil Toninov sostanovalec Pavlek, ki je z žrtvovanjem žepnine precej pripomogel k tiskanju novih letakov. Nekoč v pričo urarja Pavlek zbere pogum in nalepi letak sredi belega dneva, polnega ljudi, urarju na steklo njegove izložbe. Urar ga je pri tem početju zasačil, a se je Pavleku na srečo uspelo izmuzniti in pobegniti v eno od stranskih ulic. Z Nejčetom, ki je bil prav tako udeležen v tej akciji, sta se nato odpravila v slaščičarno, da bi se malo okrepčala. Ko sta tako brezskrbno uživala v tortah in malinovcu, je v lokal vstopil Sodček (tako so zaradi »zatečenega« trebuha dijački imenovali Pappagalla), ki so ga mestni stražniki obvestili o nepridipravih, ki na tako nespoštljiv način izražajo nezavdovoljstvo s svojo novo »domovino«. Ne vedoč, da sta bila prav Pavlek in Nejče tista, ki sta lepila letake, prisede k njuni mizi in ju na zvit način poskuša pridobiti, da bi zanj vohunila med slovenskimi dijački in mu tako pomagala pri njihovem iskanju. To se seveda ni zgodilo in dijaki so iz svoje baze, ki so jo preselili v kaverno iz 1. sv.v. še naprej nadaljevali z akcijami. Imeli so vso potrebno opremo za tiskanje letakov. Besedila zanje je sestavljal Jerko, ki je veliko prebiral dela slovenskih pesnikov in pisateljev in si vsake toliko tudi izposodil kakšno od njihovih del. Eden izmed letakov, za katerega je rahlo prilagodil Gregorčičevo pesem, se je npr. glasil takole: "Ne bo nas več fašist teptal, ne tlačil nas krvavo; naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravo!" Na enem izmed sestankov so nekako prišli tudi na idejo, da bi preizkusili Toninovega "mačka" (revolver), kar je usodno vplivalo na nadaljnji razplet dogodkov. Pavlek se je spomnil, da ima njihov hlapec Johan podoben revolver in da bi lahko priskrbel naboje zanj. Ko je bil med vikendom doma, je to tudi storil in jih naslednji teden v šoli pokazal Toninu. Oba sta komaj čakala, da bi ga preizkusili. Ko sta se tako prerekala o tem, kdo bo prvi streljal z njim, je učitelj pred tablo poklical njunega sošolca Anibala, ki se je mimogrede uzrl v njuno klop. Pri tem na srečo ni opazil pištole, takoj pa je prepoznal slovensko tribarvnico, ki jo je imel Pavlek z živimi barvami narisano na zvezku. Med odmorom je Anibale opazoval Tonina in Pavleka, videl je kako je Pavlek izročil Toninu neke papirje. Tonin je opazil Anibala in ga zaničljivo nagovoril v slovenskem jeziku. Anibale je pobledel in se iz želje po maščevanju nad njima odločil, da ju bo prijavil brigadirju Pappagallu. Najprej pridejo na dom k Toninu in mu med preiskavo zasežejo letake in naboje za revolver. Vpletenosti tako ni mogel več zanikati, prav tako pa v skladu s prisego ni izdal ostalih članov združbe, zato sta ga Pappagallo in agent Bastone (Gorjača) odpeljala v pripor. Še pred tem je Toninu uspelo, da je sestri Žutki naročil naj gre posvarit še ostale črne brate in jih tako reši pred prežečo nevarnostjo. Nemudoma se odpravi k Pavleku in Nejčetu, a je na žalost že prepozna, saj pri njuni gospodinji že zagleda agenta, ki je odpeljal Tonina. Na srečo dečkov ni doma, tako da se še naprej podi po mestu, kjer ju nazadnje le zagleda in jima pove novico o razkritju. Pred zasledovalci se zatečeta v taverno, kjer se Pavlek odloči, da bosta tudi preživela noč, kar pa ni preveč pogodu bolj plašnemu Nejčetu. Iz strahu odide domov in s tem stori usodno napako, saj ga tam poleg zaskrbljene gospodinje pričakata tudi Pappagallo in Bastone. Pavlek se zgodaj zjutraj zbudi in ves presenečen ugotovi, da je Nejče izginil. Nato zagrebe revolver in se odpravi v mesto, da bi posvaril še Filipa, vendar se mu to ponesreči in ujamejo oba. Tako pristane celotna druščina črnih bratov v zaporu, kjer želijo iz njih izsiliti prizanje za njihovo početje. Ker pogumni dijaki tega ne želijo storiti, se zasliševalci zatekajo tudi k uporabi mučenja in to kljub dejstvu, da gre za mladoletne dijake, ki niso storili nobenega resnejšega zločina od trosenja propagandnih letakov. Pri tem jo še posebej hudo skupi Jerko, ki je psihično sicer najbolj trden član združbe, po fizičnih lastnostih pa na temu žalost ni tako. Večdnevno stradanje in pretepanje povzroči, da hudo zboli. Med procesom zasliševanja fašistom uspe zlomiti najšibkejši člen združbe črnih bratov - Nejčeta, ki prizna vsa dejanja, za katere so jih osumili. Ker so bili vsi člani organizacije še mladoletni, jih niso obsodili na zaporne kazni, vseeno pa so jim dodelili policijsko nadzorstvo. Prav tako jim je bilo zaradi podatkov v kartoteki onemogočeno, da bi se lahko šolali in si omogočili dostojno življenje. Vse to jih je pripeljalo do razmišljanja o prebegu na jugoslovansko stran Slovenije. Po Nejčetovem priznanju so črne brate poslali domov. Večinoma so jo odnesli samo s kakšno modrico, samo Jerku se stanje nikakor ni hotelo izboljšati. Nekaj dni po prihodu domov je tako podlegel poškodbam, ki so mu jih zasliševalci s pestmi in bikovkami zadali v zaporu. To je med ljudmi sprožilo govorice, vest o pogumnih dijačkih, ki so jih fašisti ujeli in mučili v zaporu, se je kmalu raznesla naokrog. Še dodatnega olja na ogenj si je prilil okupator sam, saj je na pogrebih in spomenikih prepovedal slovenski jezik, tako da je pokop Jerka potekal v latinskih obrednih besedah. Ostali črni bratje so se po Jerkovi smrti razšli - Tonin je postal ključavničar, tudi Filip je ostal doma, Pavlek pa je prebegnil na jugoslovansko stran, kjer je imel teto. Na vlaku je srečal tudi Anibala, ki je imel povezano glavo zaradi udarcev, ki so mu jih iz maščevanja zaradi izdaje podarili drugi dijaki iz mesta. Pavlek se končno poslovi od tovarišev in družine, ter obuja spomine na pretekle dogodke. Zadnjič se ozre na Polog, ko z tihotapcem kreneta dalje čez gorski greben. Ni mogel vedeti, da bo nekoč s puško stopil čez isti greben in bo v pomladanskem soncu zagledal Polog pred seboj. Takrat, ko bo do konca dozorelo, kar so sanjali črni bratje. 3.2 Sporočilo Črnih bratov Črni bratje so bili skupina mladostnikov, ki se je oblikovala in organizirala spontano, brez sodelovanja odraslih in brez vedenja staršev. V tej druščini gre za otroke, ki so se zavestno opredelili za upor. Odločili so se za narodnoobrambno delovanje, se upirali raznarodovanju in terorju, s hotenjem ohraniti slovenstvo. Delovanje druščine je temeljilo na narodni pripadnosti in narodni zavesti, brez vsakršne politične ideologije. Ponuja se vprašanje, kakšen smisel je imel ta upor, ali se je ta upor obrestoval? Se je mladim fantom splačalo? Ti dijaki iz materialno dobro stoječih družin, izšolani v italijanskih šolah, bi imeli tudi v tedanjih razmerah ugodno materialno perspektivo, če bi se pustili potujčiti. Ali se je torej splačalo? Za njih osebno gotovo ne. Vsi fantje so v obeh režimih, fašističnem in komunističnem, drago plačali ta edinstveni upor proti raznarodovanju. Življenje večine je ganljivo tragično. Toda z narodnega vidika je tudi ta upor doprinesel k ohranitvi narodne identitete na Primorskem in k pripravljenosti, upreti se z orožjem. Pokazali so zdravo življenjsko moč. Zbrali so tisto pot, ki nam je kot narodu omogočila preživetje. »Bili so iskra, ki je z drugimi iskrami tlela, da se je slednjič zanetil požar splošne vstaje in je prišlo do osvobojenja.« Zlo mine, narod in domovina ostaneta! (iz sklepne misli Mire Cenčič ob ponovni izdaji knjige Črni bratje, povest in resnična zgodba) Mirko Brezavšček Nagrobnik Mirku Brezavščku v Gornjem Cerovem                          Kljub temu se njihovega junaštva danes skoraj nihče več ne spominja. Malokdo ve, da je bil Mirko Brezavšček prva mladoletna žrtev fašizma v evropskem merilu. V želji, da bi se to spremenilo, spodaj navajamo imena vseh članov združbe. Upamo, da bodo črni bratje nekoč dobili obeležje, ki si ga vsekakor zaslužijo in da bodo s svojim zgledom domoljubja navdihovali Slovence tudi v prihodnje. Črni bratje: - Zorko Rejec z Grahovega ob Bači () - Mirko Brezavšček z Gornjega Cerovega (22. 3. 1917 - 19. ali 21. 2. 1931) - Just Brezigar iz Podgore - Rudolf Torkar s Podbrda - Stanislav Gorkič iz Vrtojbe - Danilo Pirec iz Bovca - Kamilo Rijavec iz Bovca - Ivan Verdikon iz Solkana - Rafael Brešan iz Podgore - Radislav Sviščuk (Swyszczuk), poljski državljan - Ivan Gašperčič iz Solkana - Avguštin Škerjanc z Bazovice - Viktor Grohar z Bleda - Rudolf Munih s Podbrda - Franc Lapajne iz Cerknega -Karlo Žbogar z Mosta na Soči Slava jim! Literatura: Dolenc, Gabrič. Zgodovina 4, Učbenik za četrti letnik gimnazije, Ljubljana 2002 [http://sl.wikipedia.org/wiki/France_Bevk] [http://www.hervardi.com/narodna_zavest_in_domovinska_vzgoja_mladih.php] [http://www.goriski-panterji.com/Crni_b.html] [http://www.pozitivke.net/article.php/Mladost_Mojega_Oceta_Crnega_Brata] [http://www.pozitivke.net/article.php/2006022210134094] Albert Rejec, politični vodja organizacije TIGR. Po vojni, leta 1948, je UDBA – KOS pripravila načrt za njegov umor, vendar se je rešil (dokument v Arhivu Slovenije). Zasliševanje Črnih bratov, smrt Mirka Brezavščka in ukrepi zoper njih Po aretacijah se je za Črne brate začelo mučno zasliševanje, ki je trajalo kaka dva tedna. Posebno Rejca in Brezavščka so med zasliševanjem tudi brutalno mučili. Oblasti so bile prepričane, da si fantje tega niso sami izmislili, temveč da so bili le podaljšana roka kake večje organizacije, ki je imela svoje pripadnike tudi med Slovenci v Jugoslaviji in katera naj bi Črnim bratom nudila idejno, finančno in drugo materialno podporo. Temu v resnici seveda ni bilo tako. Po dveh tednih mučenja in zasliševanja so fante iz policijskega premestili v sodni zapor, kjer se je zgodilo nekaj, kar je odločilno preusmerilo tok dogajanja. Brezavšček, ki je bil med njimi telesno najšibkejši, je v sodnijskem zaporu za posledicami mučenja v policijskem zaporu obnemogel in obležal. Odpeljali so ga v bolnišnico, od koder ga je po nekaj dneh mati v brezupnem stanju odpeljala domov na Cerovo, kjer je nekaj tednov pozneje v velikih mukah umrl. Fašistične oblasti so se zbale mednarodnih odmevov in so se zato odločile za ublažitev ukrepov. Fante so izpustili iz zapora, bili pa so izključeni iz vseh italijanskih šol in za dve leti postavljeni pod strog policijski nadzor. Ti dve leti sta se nato sicer podaljšali vse do razsula italijanske vojske: Policijsko nadzorstvo pa je dobivalo vedno nove, hujše oblike. Policijski nadzor oz. konfinacija na domu se je zamenjala s konfinacijo na jugu Italije, zaporom in pošiljanjem v specialne bataljone, tako da so skupaj s služenjem vojaščine prestajali kazen oz. služili okupatorski državi vso svojo mladost, do pozne moške zrelosti. Žalosten konec večine Črnih bratov Sedaj pa pridemo do žalostnega konca nekaterih Črnih bratov, o čemer Bevk (najverjetneje zaradi pritiskov srbske KOS, ki je nedvomno imela velik vpliv na delovanje tega, sicer narodno zavednega pisatelja) v svoji povesti ne govori. Njihove poti so se po Brezavščkovi smrti in izpustitvi iz zapora razšle. Kot smo že omenili, jim je fašistična Italija vse do razpada fašizma povzročala velike preglavice. Nekateri so že pred razpadom fašizma odšli v partizane in kot partizani dočakali konec vojne, drugi so pred razpadom fašizma emigrirali v Jugoslavijo, nekateri so bili v konfinaciji, iz ketere so jih osvobodile anglo-ameriške enote in so konec vojne nato dočakali med zavezniki, trije pa so bili med vojno ubiti (dva sta padla v partizanih, eden pa je umrl v taborišču). Nato se je vojna končala. Črni bratje, ki so tako težko pričakovali svobodo, za katero so žrtvovali mladost, pa so dobili nov nož v hrbet. Komunističnim oblastem, očitno vodenim iz strani srbske KOS, ki je že med vojno začela prevzemati oblast nad osvodilnim bojem (in je zmago nad fašizmom in nacizmom izkoristila za podreditev in nato dolgoletno izkoriščanje Slovenije), po vojni pa ji je to tudi dokončno uspelo, so bili mladi slovenski rodoljubi trn v peti. Označeni so bili na tihem kot nacionalisti in izdajalci. Precej jih je bilo po vojni preganjanih, nekaj celo fizično napadenih, nekateri so se morali pred komunističnim oz. prosrbskim preganjanjem celo zateči v tujino (ker bi bili v nasprotnem primeru verjetno pobiti), nekaj jih je moralo tudi v Italijo. Kako absurdno, da so morali iz lastne države, za katero se borili, zbežati v državo, proti kateri so se borili. Zgolj zaradi tega, ker so bili fantje slovenski domoljubi, katere je srbska KOS pričela že med vojno preganjati in iztrebljati, zato da bi si tako lažje podredila Slovenijo. Po vojni pa se je preganjanje in načrtno uničevanje slovenskih rodoljubov še stopnjevalo. Prav tako se o njih ni smelo učiti v šolah (in se ne sme niti danes, kajti srbska KOS ima na žalost še vedno svoj vpliv). Črni bratje in Mirko Brezavšček so, tako kot tudi organizacija TIGR, ostali pozabljeni, večina jih je v desetletjih po vojni zaradi vsega prestanega trpljenja razmeroma mlada in polna grenkobe umrla. Mirko Brezavšček je verjetno prva mladoletna žrtev fašizma v evropskem merilu, ki je onemogla pod bikovko, zaradi zvestobe domovini. Slovenija mu je dolžna postaviti obeležje, ki bi ga obiskovala šolska mladina. Obeležje, ki bi sporočalo mlajšim generacijam zgodovinsko resnico in jim dajalo zgled domoljubja. O njem in ostalih Črnih bratih bi morali učiti tudi v šolah. Vse to pa je, kot smo že omenili, zaradi nadzorstva srbske KOS nemogoče. Za mlade upornike je bilo razočaranje dvojno: zaradi upora proti fašizmu so si zapravili mladost, izgubili svoj socialni status, nato pa dobili nož v hrbet še od države, za katero so se borili s tolikšnim zanosom. Račune pa jim je prekrižala KOS, kateri so bili mladi patrioti seveda trn v peti. Toda, Goriški panterji verjamemo, da bo nekoč vsa resnica prišla na dan in bo kosovska srbska klika uničena. Takrat se bomo lahko vsi Slovenci s ponosom spominjali fantov, ki so generaciji naših starih staršev dajali zgled slovenske zavesti in domoljubja, čeprav so bili še skoraj otroci. (Op. ur. Pri ponovni izdaji knjige Črni bratje (France Bevk), ki je izšla leta 2006, je dr. Mira Cencič napisala kot dragocen dodatek tudi študijo o njih in s tem primorski in slovenski javnosti razkrila njihov resnični obstoj, ki je bil v vseh drugih izdajah Bevkove povesti zamolčan. Očitno prav po direktivi srbske KOS. Če ima kdo o tem kako drugo razlago, naj pride z njo na dan!) Doživetja enega izmed Črnih bratov Usoda Ivana Gašperčiča Pričevanja njegove hčere Tatjane Malec Ivan Gašperčič (* 1913) je bil med drugo svetovno vojno poslan v Dachau, kjer so delali na njem zdravniške poskuse. Domov v Solkan se je vrnil izčrpan in bolan. Toda Titov režim je dal tajna navodila: Povratnike iz taborišč je treba imeti za izdajalce in sodelavce taboriščne uprave, ker drugače ne bi mogli preživeti. Takrat je Solkan pripadal coni A, pod anglo-ameriško upravo in titovci niso mogli aretirati povratnika Gašperčiča. Zato so ga poskušali ubiti. Utekel jim je in našel zatočišče v Italiji. Tam pa je njegova bolezen napredovala. Toda povojna Italija mu je le odobrila vojaško pokojnino. Leta 1969 je Ivan Gašperčič umrl v Rimu, star komaj 57 let. Bil je žrtev fašizma, nacizma in jugoslovanskega komunizma. Ni dolgo tega odkar sem bolj povezala zgodbo o črnih bratih, ki se je dogajala davnega leta 1930, ko me še ni bilo na svetu. Bolj sem se poglobila v usodo svojega očeta Ivana Gašperčiča (21. 03.1913 – 06. 09.1969) in si skušala odgovoriti na nekatera vprašanja. Po detajlih sem si sestavljala celoto, ki bi mi dala odgovore na nekatera vprašanja, ki so mi bila poprej morda nekoliko zastrta. Povedati moram, da sem celo življenje nosila v sebi nekakšen občutek krivde. Prevzemala sem krivdo svojega očeta na sebe. Spominjam se, da so mi nekateri, še kot otroku očitali, da je bil moj oče terorist in vse mogoče etikete so lepili nanj, kar me je prizadelo. Imela sem občutek, da je moj oče storil v življenju nekaj slabega, česar bi se morala sramovati. Celo med sorodstvom so »padale« pripombe in besede, ki so me prizadele. In sedaj to bolj razumem. Moj oče je bil črni brat v skupini mladeničev, ki so v protifašistični organizaciji tvorili teroristično skupino. Teroristične akcije so bile od raznašanja letakov s protifašističnimi gesli vse do načrtovanja, da bi pognali nek železniški most v zrak, kar opisuje Milan Pahor v svoji knjigi »Fašizem in zatiranje manjšin«. Delali so zares velike načrte, ki jih premore otroška domišljija. Iz zapisov v beležki Mirka Brezavščka so bile razvidne tudi vloge članov črnih bratov: predsednik: Zorko Rejc, podpredsednik: Danilo Pirec; za tisk in literaturo (knjižničar) Miroslav Brezavšček; tajnik in blagajnik: Avguštin Škerjanec; obmejni komisar: Rudolf (Franc) Torkar; vodja akcijskega delovanja: Rafael Brešan; organizator akcije; Just Brezigar, Ivan Gašperčič, Stanislav Gorkič, Kamilo Rijavec, Ivan Verdikon, Karlo Žbogar in drugi (Vir: pod zap. št. 44 v Resnični zgodbi o Črnih bratih dr. Mire Cenčič). Skupina naj bi delovala po sistemu trojk. Brezavšček naj bi načeloval skupini mladeničev v Brdih, Torkar v Podbrdu, Brezigar skupini iz Podgore in sošolcem s trgovske šole, Pirec bovški skupini, itd. Edini še živeči črni brat Just Brezigar, ki živi v Mariboru in moj oče sta bila sošolca na trgovski šoli in skupaj izključena iz šole. Ob pogovoru z mano v Novi Gorici 23. 2. 2006 se je Just Brezigar spomnil celo, da je moj oče nosil belo kapo s šiltom. Pripovedoval je tudi, kako so jih dijake fašisti vklenili v lisice, noge pa so jim povezali in vklenili v dolgo verigo in tako so morali hoditi po Gorici. Posamezni člani skupine so se večkrat sestajali z Zorkom Rejcem večinoma v gostilni pri Maksu. Večinoma pa so se sestajali v neki kaverni ob Soči, ki mi jo je oče tudi pokazal. Vsi člani druščine črni bratje so dobili nalogo, naj širijo propagando in pridobivajo nove člane. Ko sem bila v Rimu pri očetu na obisku, mi je oče rekel, da je bil član organizacije, s katero se je ukvarjal Benitto Mussolini in da si je z delovanjem v tej organizaciji uničil svoje življenje. Sama pri sebi sem si mislila, da verjetno moj oče malo pretirava, ko govori, da se je s črnimi brati ukvarjal sam Mussolini. Vendar ko sem brala navedeno knjigo Milana Pahorja, sem videla, da so bile očetove besede še kako resnične. Pisal je: Mladim zločincem bi moralo soditi in jih obsoditi Posebno sodišče za zaščito države. To bi bil res pravi triumf fašistične diktature: petnajst dečkov od 10. do 16. leta starosti, ki so vsi srkali mleko v fašističnih šolah, obsojeni na dvajset let zapora, ker so nič manj kot »ogrožali ustavni red države«. Mussolini je o tem razmišljal dva meseca in nato odredil, da so jih izpustili. V Rimu mi je oče že po letu 1960 zelo natančno opisal razmere v fašističnih zaporih v Gorici in v Kopru in tedaj sem po njegovem pripovedovanju natančno in dosledno zapisala, vse kar mi je povedal. Tudi kaj se je dogajalo v nemških koncentracijskih taboriščih Dachau. Za vsak najmanjši prekršek so bili interniranci pretepeni z žilavko in vrženi v temnico. Tudi mojemu očetu se je to dogodilo. Jaz sem te svoje zapise ponujala za objavo, vendar tedaj niso bili razpoloženi, da bi objavljali spomine o osebah, ki so živele v Italiji in zapisi so ostali tudi v predalih urednikov. Če se vrnem k življenju mojega očeta po izključitvi iz italijanske trgovske šole, lahko povem, da mi je veliko krat potožil, da mu je članstvo pri črnih bratih uničilo mladost in tudi njegovo prihodnost. Imel je veliko željo, da bi študiral, saj je bil nadarjen. Vendar vstopa v italijanske šole ni imel nihče več od črnih bratov. To je mojo nono Marjuto Grosar zelo strlo, saj je imela kot vsaka mati načrte, da bo sin študiral po vzoru dedovega bratranca Klementa Juga. Umrla je kmalu za tem, leta 1932 zadeta od kapi, saj ni mogla prenesti kar se je s sinom dogajalo. Mojega očeta je v tistem obdobju mladostnega odraščanja zajelo malodušje, saj so mu bila vsa vrata zaprta. Hodil je k Soči, treniral dvigovanje uteži, plaval je, fantje so vmes vrgli tudi kakšno »partito« na karte in tudi kakšno mladeniško vragolijo so sem pa tja zagodli. Oče je živel od prihrankov svojih staršev. Po smrti none Marjute je bila trgovina s kolonialnim blagom zaprta. Oče je bil še premlad, da bi nadaljeval s trgovino. Ded je imel od prve svetovne vojne "šrapnel" (kos granate) v nogi in je hodil s palico. Ni bil sposoben za delo. In dnevi so očetu minevali v malodušju. Nadzorovan je bil od fašistov tako, kot so bili nadzorovani vsi ostali črni bratje. V vsakršnem delovanju je bil oče omejen. Postal je mrtva duša. Organizacija črnih bratov je bila razbita. Moj oče je tako zaznamovan živel vse do tistega usodnega trenutka, ko so našli kolesa na našem hodniku v Solkanu, od fantov, ki so onečastili neko fašistično obeležje in moj oče je moral 22. junija 1940 zbežati v staro Jugoslavijo (Maribor), ker so ga fašisti zopet preganjali. Zgodbo naprej pa sem že opisala v prejšnjih prispevkih. France Bevk O avtorju Bevk spada med najplodovitejše slovenske književnike. Tega naslova si ni prislužil samo zaradi več kot sto napisanih knjig, ampak tudi zaradi zelo raznovrstne pripovedne tematike. Domoljubne vsebine med njimi gotovo zasedajo pomembno mesto. Življenjepis France Bevk se je rodil 17. septembra 1890 v Zakojci pri Cerknem na Goriškem, kjer je preživljal svojo mladost in že zelo kmalu začel kazati zanimanje za knjige. Prav tako je že v rosni mladosti pričel tudi z literarnim ustvarjanjem - tako mu je revija Domači prijatelj že pri šestnajstih letih objavila črtico Vstajenje. Najprej se je podal na šolanje za trgovca, vendar se je kmalu premislil ter se raje odločil za učiteljski poklic. Po maturi je najprej učil v Orehku, po premestitvi pa še v kraju Novake nad Cerknim. V tistem času se je pričela tudi prva svetovna vojna in Bevka so vpoklicali v vojsko, kjer je služil na vzhodni fronti. S svojim položajem ni bil najbolj zadovoljen, kar je tudi jasno pokazal, zato je bil med vojno preganjan zaradi protiavstrijskih stališč. Po prvi svetovni vojni je opustil učiteljski poklic ter postal urednik ljubljanskega Večernega lista, ko je ta prenehal izhajati, pa je urejal kulturno rubriko Slovenca. V tem času se je kljub fašističnemu pritisku vrnil v Gorico, kjer je s svojimi romani pomagal pri ohranjanju slovenskega jezika in narodne zavesti. Zaradi tega je večkrat prišel v konflikt z novimi »gospodarji«, ki so želeli preprečiti njegovo delo. Bil je pod stalnim policijskim nadzorstvom, večkrat pa tudi zaprt v Trstu in Gorici. Ker mu ti ukrepi niso prišli do živega, so mu »predlagali« naj se izseli nazaj v Ljubljano. Toda Bevk se ni uklonil in je nazadnje odločno povedal: »Tu je moja domovina, tu imam pravico živeti. Ne pojdem nikamor, naj se mi zgodi, kar hoče. Na vse sem pripravljen...!« Po prihodu iz goriškega zapora leta 1943, kjer je ponovno prestajal enoletno zaporno kazen, je odšel v partizane, maja 1945 pa je sodeloval na mirovni konferenci v Parizu, kjer je nadaljeval boj za osvoboditev vsega Primorja. Umrl je na svoj rojstni dan leta 1970 v Ljubljani. Slovenija še predlani popolna, letos že nepopolna demokracija Najbolj demokratična država na svetu je Norveška 15. december 2010 ob 19:10 London - MMC RTV SLO Slovenija se je pred dvema desetletjema odločila za demokratično pot, a njen cilj - demokracija - se ji je letos izmuznil, meni ugledni The Economist. Analitični oddelek založniške skupine Economist, Economist Intelligence Unit, je skrčil seznam držav s popolno demokracijo, s katerega so poleg Slovenije izpadle še Italija, Francija in Grčija, ki se zdaj uvrščajo med nepopolne demokracije. Blizu izpada iz kategorije popolnih demokracij so ZDA in Velika Britanija. Med vsemi državami sveta je bila Slovenija leta 2008 po kriteriju demokratičnosti uvrščena na 30. mesto, letos je med 167 državami zasedla 32. mesto. Ocenjevalci so dobro oceno namenili slovenskemu volilnemu procesu in stanju političnega pluralizma (9,58 od najvišje ocene 10). Slabše je bila Slovenija ocenjena pri državljanskih svoboščinah (8,82), funkcioniranju vlade (7,14) in državljanski politični participaciji (6,67), najslabše pa je ocenjena slovenska politična kultura (6,25). Skupna oziroma splošna ocena Slovenije je 7,69. Nezadovoljstvo s politično elito Slovenija je bila pred dvema letoma ob Češki edina država iz vzhodne Evrope, ki se je uvrščala med popolne demokracije. Slovenija svojo relativno dobro mesto dolguje dobri oceni volilnega procesa in državljanskim svoboščinam - v teh dveh kategorijah se lahko dobro primerja z nekaterimi bolj uveljavljenimi kategorijami, piše v poročilu Democracy index 2010: Democracy in retreat (Demokracija v umikanju). Po drugi strani pa politična participacija v Sloveniji upada, v državi pa obstaja splošna apatija in nezadovoljstvo s politično elito, so še opazili analitiki. V zadnjih letih je opaziti oster padec javnega zaupanja v politične institucije (politične stranke, vlado in parlament). Le tretjina Slovencev je zadovoljnih z delovanjem demokracije v Sloveniji, kar je veliko nižji delež kot v kateri koli drugi zahodnoevropski državi. Napredovali le Gana in Mali Med popolne demokracije je letos uvrščenih 26 držav, med nepopolne 53, med hibridne režime 33 držav, avtoritarnih režimov pa je po svetu 55. Po oceni analitikov je najbolj demokratična država na svetu Norveška, ki ji sledijo Islandija, Danska, švedska, Nova Zelandija, Avstralija, Finska, Švica, Kanada in Nizozemska. Na drugem koncu spektra - med najbolj avtoritarnimi režimi, ki vladajo več kot tretjini vsega svetovnega prebivalstva - se je na vrh uvrstila Severna Koreja pred Čad, Turkmenistan, Uzbekistan, Mjanmar, Centralna afriška republika, Savdska Arabija, Ekvatorialna Gvineja, Iran in Libija. Napredek v demokratičnosti sta v zadnjih dveh letih dosegli le Gana in Mali, ki sta iz kategorije hibridnih režimov napredovali med nepopolne demokracije. T. V. Lahko si še tako mečemo pesek v oči. Lahko se še tako hvalimo z ljubeznijo do lastnikov bulmastifov in se barvamo v oranžno. Od zunaj zaradi naše tragične Vlade izgledamo patetična banana republika. Kuge, ognja, poplav in Golobiča nas reši o Gospod! Zakaj je Slovenia nazadovala: Slovenia—full democracy to flawed democracy Slovenia was previously one of only two countries in eastern Europe that was considered a full democracy (in addition to the Czech Republic). In 2008 Slovenia ranked 30th out of 167 countries, putting it at the bottom of the list of full democracies. Slovenia’s relatively strong position owes much to its high scores in the electoral process and civil liberties categories. In these areas it compares well with some long-established democracies. However, political participation in Slovenia has been declining and there is widespread popular apathy and disaffection with the political elite. In recent years, there has been an extraordinary deterioration in a range of attitudes associated with democracy, In particular, surveys show a sharp decline in public confidence and trust in political institutions (political parties, government and parliament). Scarcely more than one-third of Slovenes are satisfied with the way democracy functions in their country—a significantly lower proportion than in any west European state. Prevod: Relativno visok položaj Slovenije je posledica visokih ocen volilnega postopka in kategorije civilnih svoboščin. Glede tega se lahko primerja z demokracijami z dolgo tradicijo. Vendar je politična participacija v Sloveniji nazadovala in med ljudmi je široko razširjena apatija in nezadovoljstvo z vladajočo elito. V zadnjih letih je prišlo do izrednega poslabšanja v rangu odnosov povezanih z demokracijo. Še posebno raziskava kaže oster upad zaupanja ljudi v politične institucije (politične stranke, vlado in parlament). Komaj kaj več kot tretjina Slovencev je zadovoljnih z načinom, kako funkcionira demokracija v njihovi deželi - občutno manjši del kot v katerikoli zahodni državi. * "V demokraciji ljudstvo zamenja oblast in ne obratno" * "Slovenija bi morala zagovarjati čim večja kohezijska sredstva" * "SDS edini politični faktor stabilnosti" Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 3,3 od 62 glasov Ocenite to novico! Janez Janša Svet SDS-a je obravnaval gospodarsko in politično stanje v državi. Foto: MMC RTV SLO Sorodne novice 17. december 2010 Politbarometer: vlada deležna najnižje podpore do zdaj 15. december 2010 SDS: Kresalova zagovarja tožilca, ki je preganjal celo mladoletnika 14. december 2010 Janša: Pripravljajo se čistke v Slovenski vojski 13. december 2010 Janša: Ob pisanju ustave se je marsikaj spregledalo 12. december 2010 Janša: Vlada naj odstopi ali pa se začne ukvarjati z resnimi temami 12. november 2010 Janša: Ne želimo biti pomožni glasovalni stroj vlade Dodaj v Tweet Facebook Janša: Odkar nas vodi naveza Türk-Pahor, Slovenija nazaduje Predsednik SDS-a znova pozval k predčasnim volitvam 17. december 2010 ob 17:17, zadnji poseg: 17. december 2010 ob 18:39 Ljubljana - MMC RTV SLO Primeri, kot so Satex, ter "čudne" zadeve, ki se spet dogajajo v aferi bulmastifi, po Janševih besedah ljudi prepričujejo, da Slovenija ni pravna država in da zakoni ne veljajo enako za vse. Predsednik stranke SDS Janez Janša je ob seji sveta SDS-a, na kateri so obravnavali gospodarsko in politično stanje v državi, pojasnil, da je stranka po lokalnih volitvah napredovala in da v slovenskem parlamentarnem prostoru predstavlja edino stabilno stranko. Kot pravi, je bilo na svetu stranke izražene precej zaskrbljenosti zaradi nazadovanja Slovenije na lestvici standarda v EU-ju in zaradi uvrstitve Slovenije med države z omejeno demokracijo. Ugotavljajo, da, odkar državo vodi naveza Türk-Pahor, Slovenija nazaduje, tako na ekonomskem področju, kot tudi na področju demokracije. "V demokraciji ljudstvo zamenja oblast in ne obratno" "Ob zdrsu Slovenije v skupino držav z nepopolno demokracijo bi morali vladnih in predsedniških dvorih zvoniti alarmni zvonci. Žal pa, kot ugotavljamo, spremljamo omalovaževanje teh ugotovitev in statističnih podatkov ter poskus prenašanja krivde na tiste, ki izražajo nezadovoljstvo, torej na ljudstvo. V demokraciji je tako, da če ljudstvo ni zadovoljno, zamenja oblast, in ne obratno" opozarja Janša. Prepričan je, da bi bile predčasne volitve najboljši protikrizni ukrep. Po njegovih besedah bi v vseh državah, v katerih pade zaupanje prebivalstva do vlade pod 25 odstotkov, razpisali predčasne volitve. Meni, da smo na tem področju unikat. "Slovenija bi morala zagovarjati čim večja kohezijska sredstva" Težava, ki jo ima Slovenija, je po njegovem ta, kako preživeti naslednje mesece, "Bog ne daj leta". Neučinkovitost in streljanje v koleno se pojavljata tudi na evropskem prizorišču, kjer Slovenija zagovarja interese bogatih držav v času, ko se bodo začela pogajanja o naslednji finančni perspektivi, meni Janša. "Glede na status Slovenije in zdrs na lestvici razvitosti na 88 odstotkov evropskega povprečja bi morala Slovenija zagovarjati čim večja kohezijska sredstva, tako da bo Evropa čim prej izenačila standard svojega prebivalstva," meni. Ob tem dodaja, da je zamrznitev evropskega proračuna v interesu bogatih evropskih držav, kar pa Slovenija ni, "je celo podpovprečno bogata", zato to ni v njenem interesu. "Naš predlog, s katerim bi motivirali zaposlovanje mladih, ni bil sprejet" O vladnih reformah, "ki gredo ob nepravem času v nepravo smer" je Janša povedal, da za enkrat ni bila potrjena še nobena reforma in da so v stranki zelo skeptični glede prednostnih nalog, ki jih vlada izbira pri napovedovanju reform. Pri popravkih pokojninskega zakona gre po njegovih besedah zgolj za omejevanje, ni pa bil sprejet njihov predlog, s katerim bi motivirali vstopanje v pokojninski sistem in redno zaposlovanje mladih. Opozarja, da bo treba zakon v naslednjih letih popravljati in da bo takrat vlada, ki bo na oblasti, v zelo težkem položaju, ker bo morala javnosti pojasnjevati, zakaj so potrebne ponovne spremembe zakona. "Vlada je prodajala tezo, da so popravki sicer boleči, vendar potrebni in zadostni. Niso zadostni in manjkajo spremembe pokojninskega sistema na vstopu. Lahko podaljšate delovno dobo do osemdesetih let in upate, da bo iztrošena generacija reševala gospodarstvo. Če ne bomo naredili več, da bodo mladi hoteli vstopati v sistem, bo ta 'skrahiral'. Vstopali pa bodo le, če bodo verjeli, da bodo od njega nekaj dobili," dodaja. "SDS edini politični faktor stabilnosti" Rezultate politbarometra, po katerih je SDS vodilna stranka, podpora vladi pa še naprej pada, je komentiral z besedami, da predstavlja stranka edini politični faktor stabilnosti, saj so povsod drugje težave. "Smo v situaciji, ko neka manjša stranka, ki je del vlade, poziva vlado k oblikovanju prioritet, kot da ljudje ne vedo, kje sedijo. Tudi to vnaša zmedo v zaupanje ljudi v tiste, ki z državo upravljajo. Imamo še manjšo vladno stranko, ki že en mesec izbira vodjo poslanske skupine. Vse te stvari dodatno vnašajo občutek, da se v Sloveniji ne ve, kdo pije in kdo plača," pojasnjuje. Primeri, kot so silno hitenje z nekaterimi sodnimi postopki, po drugi strani pa zavlačevanje ali zastaranje primerov, npr. Satex, ter "čudne" zadeve, ki se spet dogajajo v aferi bulmastifi, po Janševih besedah ljudi prepričujejo, da Slovenija ni pravna država in da zakoni in pravila ne veljajo enako za vse, kar vpliva tudi na odnos ljudi do vseh političnih strank. "Zagovorniki sedanje vladne koalicije razlagajo, kako je vsa politika enaka, kako smo vsi izgubili nedeljski referendum in kako smo vsi enako odgovorni za sedanje stanje. S takšnimi razlagami pač ne bo šlo. Živeli smo v nekem sistemu, kjer smo bili vsi za vse odgovorni in krivi, in ta sistem je propadel. Upam, da bodo v Sloveniji prej volitve, preden bomo ponovili to žalostno zgodbo," je sklenil. Aleksander Kolednik Nekateri Slovenci bi raje dušo prodali hudiču, kot pa da podprejo Janšo. Dejstva so na koncu vedno jasna in ona ne lažejo. Meni vse o tej vladi pove že ko vidim Križaniča in Svetlika, ki v teh težkih časih vodita dva ključna resorja (delo in finance), vendar na žalost skupaj nimata toliko inteligence kot crknjena miš. Vsak z osnovno izobrazbo lahko iz njunih komentarjev, predlogov in zakonov jasno vidi, da nam življenje upravljata osebi za kateri je naziv idiot že kompliment. Ne vem zakaj se nekateri Slovenci tako radi primerjajo z drugimi evropskimi državami in še raje prevzemajo njihove ideje pa če so te boljše ali slabše. Biti enak drugim pomeni biti povprečen, ampak povprečnost ne zmaguje, morali bi graditi temelje te države na naših vrednotah in edinstvenosti. Tisti, ki podpirajo trenutno pokojninsko reformo vsi po vrsti utemeljujejo svojo odločitev, da je to pač nujno in da to delajo vsi drugi, verjetno bi skočili tudi z mosta, če bi to storila preostala Evropa. Za vse zagovornike imam le en nasvet, najprej preberite predlog nato pa vprašajte kakšnega znanca, ki dela fizično delo, če se mu zdi tak zblojen predlog, da bo pri starih letih delal težka dela, zadovoljiv!! Reforma bi morala upoštevati vsak kategorijo državljanov posebno in biti prilagodljiva za vse situacije in čas, podobno kot so zgrajeni programi, ki morajo biti pripravljeni na vsako situacijo in delovati naprej, kar pomislite če bi vam nekdo prodajal program, ki bo učinkovit dva meseca in boste z njim lahko delali le preproste oz. povprečne stvari, ker bilo kaj kompleksnega enostavno ne upošteva. Flander po poltretjem letu spet na najvišji stopnički Z zmago na 3. mesto v skupnem seštevku 17. december 2010 ob 09:11 Denver - MMC RTV SLO/STA Deskar Rok Flander je zmagal v paralelnem veleslalomu za svetovni pokal v ameriškem Telluridu, potem ko je v velikem finalu ugnal Švicarja Kasparja Fluetscha. Rok Marguč je preizkušnjo končal na osmem mestu, Jernej Demšar je bil deseti, Izidor Šušteršič 20., Žan Košir pa mesto za njim. Težave z opremo pozabljene Flander je imel na predzadnji tekmi v italijanskem mestecu Limone Piemonte obilico težav z opremo, ki mu je onemogočila uvrstitev v veliki finale, nato pa je izgubil tudi boj za tretje mesto. Tokrat je v velikem slogu ugnal vso konkurenco: med 16 se je uvrstil s četrtim časom kvalifikacij, nato pa vzel skalp Avstrijcu Ingemarju Walderju, Kanadčanu Matthewu Morisonu, v polfinalu Avstrijcu Veithu in v velikem finalu še Švicarju Fluetschu. "Končno sem se znova povzpel na najvišjo stopničko. Pred današnjo tekmo nisem bil prepričan, da se mi bo izšlo. Na tej tekmi sem malce 'eksperimentiral' z opremo, v pomanjkanju časa nisem mogel preizkusiti nove nastavitve, a vse skupaj se je končalo na najboljši možni način," je po tekmi dejal 31-letni Flander, ki je pred zmagoslavjem v Telluridu nazadnje slavil pred poltretjim letom v La Molini. Z zmago na 3. mesto v skupnem seštevku Flander se je z današnjo zmago povzpel na tretje mesto v skupni razvrstitvi. Pred njim sta Avstrijec Andreas Prommegger (2540) in Italijan Roland Fischnaller (2310), Flander je zbral 2110 točk. Kotnikova za las brez finala Na ženski tekmi je je slavila Švicarka Fraenzi Maegert-Kohli. Edina slovenska predstavnica Gloria Kotnik pa je zasedla 17. mesto. V Sloveniji nepopolna demokracija - "Gre za resno sporočilo" The Economist Slovenijo opredeljuje kot državo z nepopolno demokracijo 18. december 2010 ob 14:00 Ljubljana - MMC RTV SLO S kritizerstvom in jalovim aferaštvom odgovornost za upad zaupanja nosi tudi opozicija, meni Sajovic. Upad demokracije je zaznati celo pri vodenju državnega zbora, zatrjuje Tanko. Slovenija po mnenju The Economista sodi med nepopolne demokracije, med 167 državami zaseda 32. mesto. Na MMC-ju smo za stališče do take ocene demokracije v državi povprašali vodje poslanskih skupin. "Odgovorni smo vsi, opozicija in koalicija" "Mnenje oziroma ocena revije The Economist, ki Slovenijo uvršča v skupino nepopolnih demokracij, je resno sporočilo celotni slovenski politiki in vsem državnim institucijam, da so državljani in državljanke nezadovoljni in nezaupljivi do njihovega dela ter ravnanja," je prepričan Dušan Kumer iz SD-ja. Borut Sajovic (LDS) meni, da "nam biti nepopolna demokracija zagotovo ni v ponos - za slabo stanje smo odgovorni vsi, tako opozicija kot koalicija, saj je glavni vzrok padcu na Economistovi lestvici nižje zaupanje javnosti v vse politične stranke, celoten parlament in vlado". Po njegovem mnenju z "neutemeljenim kritizerstvom in jalovim aferaštvom" svoj del odgovornosti za upad zaupanja v politiko in državne institucije nosi tudi opozicija. "Na koalicijskih strankah pa je, da stanje izboljšamo in popravimo," verjame Sajovic. "Upad demokracije je zaznati tudi v parlamentu" "V SDS-u na padec demokratičnih standardov opozarjamo že dalj časa. Upad je mogoče zaznati celo pri vodenju državnega zbora," meni Jože Tanko. Prepričan je, da se v zadnjih dveh letih, ko vlado vodi Pahorjeva koalicija, na "velika vrata vračata simbolika in ikonografija komunističnega totalitarnega režima". "Slovenija je zaradi ravnanj koalicije padla na področju spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, kar pravzaprav pomeni, da izginja pravna država. Ekonomska neučinkovitost Pahorjeve vlade, ki je povzročila nepotrebni propad številnih podjetij, tudi bistveno poslabšuje ekonomsko podlago države ter enormno povečuje število prikrajšanih in odvisnih od državnih socialnih pomoči. Slabe rezultate dela pa vlada hoče reševati z zaostrovanjem medijske zakonodaje, kar bo samo še poslabšalo položaj države na lestvici indeksa medijske svobode," še meni Tanko. "Gre za posledico gospodarske krize" Zaresov sekretar Bogdan Biščak je poudaril, da je The Economist kot razlog za padec na lestvici demokracij navedel padec zaupanja v politične institucije, v vseh drugih ocenjevanih prvinah pa je Slovenija zadržala ocene iz predhodnega ocenjevanja, ki so jo uvrščale med popolne demokracije. "Padec zaupanja v politične institucije je seveda posledica gospodarske krize in občutenja ljudi, da se politični akterji z njo ne spopadajo dovolj uspešno," meni Biščak, ki je prepričan, da če se bo ta večja kritičnost odrazila v večji državljanski aktivnosti, bo civilni pritisk že sam po sebi pripomogel k večjemu zaupanju, kar bi bilo za stanje demokracije v Sloveniji izjemno koristno. "Zadeve obvladujejo nekateri lobiji" "Popolnoma se strinjam s to analizo, kajti Slovenija je imela leta 1991 bistveno višjo demokracijo kot zdaj. Človek bi rekel, da je bilo demokracija celo leta 1989 višja kot danes," ugotavlja Zmago Jelinčič (SNS). In dodaja: "Takšne policijske represije, kot jo imamo zdaj, nismo še nikoli imeli. In to represijo so hoteli še okrepiti z novim zakonom o RTV Slovenija, kjer bi tudi na medijski ravni uvedli cenzuro oz. kot zdaj nekateri v sodni veji oblasti skušajo uvesti "člen 133", torej verbalni delikt, četudi pod drugim nazivom - sovražni govor, neprimerno govorjenje." Jakob Presečnik iz SLS-a z raziskavo ni dobro seznanjen, se ji pa ne čudi, "saj vidimo posamezne primere na področju sodstva". "Zadeve obvladujejo nekateri lobiji, naj bo to v primeru Satex ali bulmastifov, kjer spet ni noben kriv. To sodi na področje človekovih pravic in demokracije." Katja Pirnat imamo pajdaški kapitalizem (crony capitalism) http://en.wikipedia.org/wiki/Crony_capit alism V to slepo ulico so nas pa pripeljali : Kučan s pajdaši v Forumu 21, Spomenka z vpitjem: Ustavite desnico, Mencinger s podpiranjem menedžerskih odkupov, Bučar z nasprotovanjem lustraciji ... Nevem zakaj se za tajkune obtožuje JJ saj on ni pisal zakonodaje! Krivi so pisci zakonov saj zakoni omogočajo Tajkunizacijo Slovenije! JJ pa so levičari poskušali nekaj podtakniti vendar sem vse bolj prepričan, da JJ ni kriv saj bi ga drugače že zdavnaj obsodili tako kod so Prijatelja! Prinas ljudje kateri niso pristaši trojčka obtožijo po hitrih postopkih! Slovenci smo očitno bolj kritični kot v nekaterih drugih državah, kjer padec zaupanja ni bil tako velik, kljub hujšim posledicam krize, kot jih doživlja Slovenija. Bogdan Biščak, sekretar Zaresa NO comment!! Sedaj pa smo krivi Slovenci! Res je, da nekateri bolj občutijo krizo, ampak mi jo bomo še desetletja, ko bomo plačevli ta "puf" države, ki je nastal zadnji dve leti, kjer se špara na kavicah, čez okno pa letijo milijoni. In ti milijoni padajo direkt vladajoči garnituri v žepe - Senica, Dimiceva, Pogačar........... Tudi na tej strani paše. Razni "čvekatorji" po teh straneh očitno sploh ne poznajo hierarhičnega sistema države in odgovornosti posameznih institucij. Očitajo opoziciji, če je tiho, drugič če predlaga pakete ukrepov, ki bi jih seveda morala vlada (ta jih pa enostavno vse arogantno zavrača). Sedaj je pa zopet kriva, ker opozarja na katastrofalno stanje, ki nas vodi v propad. Še po dveh letih iščejo krivca 4rih letih vladanja vlade Gospoda Janeza Janše od 20 let slovenske države. V času vlade Gospoda Janeza Janše je bilo narejenih kar nekaj reform in vse so prinesle pozitivne učinke in še več bi jih bilo, če nebi ravno stranka upokojencev zavirala razvojno naravnanih potez. Poleg tega je bila briljantno speljano vodenje EUja Brezposelnost je bila na najnižji ravni, cena dela se je zmanjšala, plačilna disciplina je bila na nekem nivoju in še mnogo drugih pozitivnih zadev se je dogajalo. To je bila garaška vlada. Res je plačevala samo obresti na dolgove prejšnjih vlad in ni vračala glavnice, se pa ni niti zadolževala več kot so se vse prejšnje. V letu 2008 so znašale obresti na ves dolg Slovenije 200 milji nov EURov , ki se vleče še iz kraljevine Jug. in potem povojne Juge, katerega je pa minister Gaspari nesorazmerno priznal v začetku 90tih (v interesu povečanja vrednosti udbomafiskih papirjev kateri so poniknili z "saftijem" ) in države Slovenije . Drugo leto nas čakajo samo obresti za eno milijardo EURov To so rezultati te vlade. To ni več dolg samo SLOVENSKEGA NARODA. Tega bomo morali plačati vsi državljani Slovenije. Upam, da bo narod spregledal. Ne vem v katero luknjo se boste skrili "blebeteči" (proti Janševci) tedaj. Bistvo je, da prave demokracije v Sloveniji še sploh ni bilo, saj pravna država nikoli niti ni delovala. Kar se sedaj dogaja so prvi koraki k korenitim spremembam, od nas samih bo pa odvisno ali bodo v smer demokracije ali diktature. Dragi moji, preproga pod katero se je pometalo stvari 45 + 12 let se je odgrnila. Pogled kot vidim pa ni nobenemu prav všeč! Ni naključje, da je ravno pod sedanjo vlado stanje demokracije tako slabo. Vlada se sploh ne zna dogovarjati in svoje vleče naprej ne glede na mnenje drugih. Skupaj jo drži samo oblast. Ne briga se za dobro Slovenije, temveč gleda predvsem na osebne koristi. Če ima pet minut časa od ene do druge afere, že šokira s kakšno potezo, ki razdvaja Slovence ali pa da potuho komunistični revoluciji. Najprej pripravi slab zakon in ga z volilnim valjarjem potrdi v državnem zboru, nato pa ob padlem referendumu stoka, kako so referendumi dragi in kako slabo je spoštovanje državnih institucij. Državne institucije bomo spoštovali, ko si bodo to zaslužile. Nežmah: Jankovića in Janše mediji ne obravnavajo enako MMC-jev intervju z novinarjem in publicistom Bernardom Nežmahom 19. december 2010 ob 06:12 Ljubljana - MMC RTV SLO "Poziv k odstopu Pahorjeve vlade je zelo radikalna interpretacija, ki res lahko izhaja iz anket, ki merijo škandalozno majhno podporo, ampak sam izid referenduma s tem ni povezan." Novinar in politični analitik Bernard Nežmah je profesionalno v novinarstvu od leta 1987. Priča je bil številnim prelomnim dogodkom slovenske in evropske zgodovine. O večini teh je tudi poročal in nekatere s svojimi poročili verjetno celo sooblikoval. Ob referendumu o zakonu o RTV, ki je bil pretekli teden, smo se z njim pogovarjali o medijih, nacionalni radioteleviziji, novinarjih in tudi politikih. Priložnost pa smo izkoristili tudi za nekaj vprašanj o njegovih začetkih in njegovem pogledu na prihodnji razvoj novinarstva. Za začetek bi vas vprašal, kako ste glasovali v nedeljo na referendumu? Ja, glasoval sem tako, kot sem pisal. Sem skeptik do ideje, da boš vpeljal neki zakon, s katerim boš bistveno spremenil medijsko zakonodajno polje. Stvar je pravzaprav izziv za ratio. Namreč - če bi to delovalo, potem bi sprejela podjetja, kot so, denimo, SCT ali druga, neki svoj nov poslovnik, po katerem bi bistveno bolje začeli delovati. Skratka, meni se je zdelo skoraj neverjetno, s kakšno lahkoto se je opravičevalo oziroma pojasnjevalo, kako ta novi zakon pomeni boljšo, demokratičnejšo televizijo, ki je sama po sebi medij, ki je zelo zakompliciran, heterogen. Obenem pa tudi ne vidim nobenega silnega razloga zakaj. V demokraciji bi pričakoval, da če se že spreminja, se spreminja kakšen člen. Da se pa piše zakone, me pa spominja na tisto najslabšo maniro starega partijskega sistema, ko smo na deset let spreminjali celotne ustave. Zanima me, kako komentirate izide referenduma in kako komentirate to, da so si te izide v posameznih strankah spet interpretirali po svoje? Glejte - izidi so faktični. Skoraj tri četrtine udeležencev referenduma je glasovalo proti zakonu. Kar mi pomeni zelo preprosto, da zagovornikom zakona ni uspelo prepričati s pripovedjo, da gre za silno demokratičen in h kakovosti uperjen zakon. Trditi, da so bili volivci kratkoumni, se mi zdi zelo vprašljivo. Prej bi postavil, da so očitno tovrstni argumenti tako neprepričljivi, da več kot četrtine volivcev niso dobili na svojo stran - to na ravni izida. Seveda je en moment gotovo, da je k temu pripomogla tudi precejšnja oziroma izjemna trenutna nepopularnost Pahorjeve vlade, to vsekakor ni dajalo kredibilnosti temu zakonu. Kaj pa odzivi parlamentarnih strank? Da so seveda izide uporabile opozicijske stranke v smislu zahtev po odstopu ministrice, se mi zdi pravzaprav popolnoma razumljivo. Konec koncev so ministri, kadar srčno zagovarjajo nekaj, pripravljeni, če te politike ni mogoče izpeljati, tudi odstopiti. Ampak to je stvar posameznika. Politik lahko odstopi ali pa ne, jasno pa je, da bodo opozicijske stranke apelirale k temu. Poziv k odstopu Pahorjeve vlade je zelo radikalna interpretacija, ki res lahko izhaja iz javnomnenjskih anket, ki merijo škandalozno majhno podporo, ampak sam izid referenduma s tem ni povezan. Ampak, kot rečeno, ta drža opozicije je popolnoma razumljiva. Pri koalicijskih predstavnikih je pa mene najbolj presenetilo to človeško obnašanje kot zmagovalcev in takojšnje anihiliranje opozicije. Ampak s stališča samega referenduma je ta postreferendumski ideološki spopad popolnoma irelevanten. Kakšno je sicer vaše mnenje o nacionalki? Nacionalna televizija je izmed dnevnih medijev na neki način zelo posebna, zelo izjemna. Izjemna v tem smislu, da v primerjavi z dnevnimi časopisi ne protežira, v manjši meri že, ne pa izrecno, določenih političnih strank, določenih idej. Medtem ko je v dnevnikih to popolnoma jasno. V tem smislu je nacionalka precej izjemna in kot taka zaradi svoje drže, da poskuša dajati vsem stranem precej enakomerno pozornost, v veliki meri vzdržuje zelo dobro in novinarsko profesionalno držo do politike. Kakšno pa je vaše mnenje o naši politiki in načinu, kako se o njej poroča? Ravno zdaj po tem referendumu me je presenetil prav frenetičen napad na idejo referenduma, ki so ga mediji ponavljali. Šokiralo me je pri prvih televizijskih poročilih, kjer so bili skoraj vsi sogovorniki, pobrani s ceste, ostri zagovorniki nesmiselnosti tega referenduma, kar je s stališča novinarstva popolnoma zgrešeno poročilo. Kadar imamo, recimo, tekmo košarkarjev Olimpije, imamo po tekmi izjave nastopajočih ali pa gledalcev. Nisem pa še videl, da bi po tekmi košarkarjev poiskali deset ljudi, pasantov na cesti, ki jih košarka ne zanima in bi razlagali, kako je treba "šparati" denar in o košarki ne poročati. In v tem smislu je zame zelo, zelo vprašljiva ta drža, ko se novinarstvo postavi na nekakšno pozicijo kvazi zdrave pameti. Predvsem je pa ta pogled popolnoma protiustaven oziroma skregan z ustavo. Namreč ustava daje državljanom pravico do referenduma. In niti ustava niti zakoni, izhajajoči iz nje, nikjer ne govorijo o kvorumu. In s tega stališča govoriti, kako je to tako rekoč nelegitimno, je eno enostavno hujskaštvo. Zame je, nasprotno, referendumov veliko premalo. Potem vi ne bi bili za uvedbo takega kvoruma? Veste, tudi pri volitvah ni kvoruma. Nikjer ne piše, da nisi bil izvoljen kot župan, če je bilo na volitvah samo štirideset odstotkov ljudi ali pa še manj ali pa če nisi imel protikandidata. Potem bi bila prva definicija demokracije, da ne moreš biti izvoljen, če nimaš protikandidata. Problem je to, da je to raven dobesedno gostilniških debat, ki so pa dobile zdaj status resnega javnega mnenja. Če sva se dotaknila že dotaknila županov in lokalnih volitev, me zanima vaše nastopanje v medijih pred volitvami. Pogosto ste bili kot politični analitik povprašani za komentar in analizo. Glede stanja v največji slovenski občini ste vztrajno ponavljali, da favorit Janković ni tako izrazit favorit. Je šlo za realno analizo stanja ali bolj vaše pobožne želje? Ne, šlo je enostavno za ustvarjanje minimalnega okvira volitev. Volitve so trenutek, v katerem se državljani odločijo, kaj in kako bodo izbrali. V tistem času smo imeli - predvsem v Ljubljani - že od začetka letošnjega leta serijo komentarjev, uvodnikov, člankov, ki so nam od januarja naprej lansirali idejo, da je kandidat Janković že vnaprej zmagal. In ko so se pojavili protikandidati, je nastopila nasprotna logika - da niso dovolj dobri. In moj pogled je bil seveda ta, da tudi to vpliva na volivce. Vpliva, če jim medijski stroji vseskozi dopovedujejo, da pravzaprav drugega kandidata razen tega ni. In zato sem jaz pač avtomatično vseskozi izpostavljal, da so volitve akt, ki se zgodi s samim glasovanjem, in da vnaprej trditi, da neki kandidat nima možnosti, je pravzaprav propaganda. In moje stališče ni bilo vezano na to, da bi jaz imel kakšne podatke javnomnenjskih raziskav, po katerih bi kazalo, da neki drugi kandidat zelo ogroža favorita, ampak sem hotel s poudarjanjem tega, da ni nič odločeno, ustvariti eno ozračje, kjer bi se lahko meščani odločali brez vnaprejšnje izgubljenosti. Je bilo stanje v Ljubljani v času teh zadnjih volitev res tako problematično? En velik problem pri teh volitvah, vsaj v Ljubljani, je bila neenakopravna obravnava preostalih kandidatov. Namreč, župan je imel zelo prebrisano strategijo, ko je lansiral tiskovne konference v času svojega mandata, kar je pomenilo preprosto to, da se je enkrat na teden sklicalo novinarje, potem je povedal teme, o katerih je hotel govoriti, potem pa se je poročalo točno o tej topiki, o kateri je hotel on govoriti. In s temi tiskovnimi konferencami je v veliki meri onemogočil sprotno spraševanje medijev, ker je bil on ta, ki je določal agendo. Ena velikih propagandnih zmag je bila zame ta ideja, kaj vse je župan naredil. Ljudem se je res zdelo, kot da je naredil ne vem kaj. Župani so vseskozi počeli tudi velike gradbene stvari, ampak naenkrat je prišla ta medijska reprezentacija, da je samo bivši in aktualni župan ta, ki dela, kar je popolni nonsens. Ampak če ga mediji lansirajo, potem to postane realnost. Kaj to potem pove o medijih? Je v slovenskem prostoru dovolj raziskovalnega novinarstva? Kadar imamo oblastnike, lokalne ali katere koli, gre za to, da preverjamo, kaj počnejo, da ne sledimo samo njihovim interpretacijam tega, kar počnejo, ampak da si ogledamo stvar sami. V primeru, recimo, ljubljanskega župana je bil ta zvedavi del novinarstva zelo minoren. Malo proti koncu mandata se je začelo s temami, kot so bila spreminjanja namembnosti zemljišč. In dejstvo seveda je, da je precejšen del medijev v primeru ljubljanskega župana ravnal popolnoma drugače kot v času, ko je bil premier Janez Janša. To pa je eno vprašanje, ko naenkrat opustiš aparat, s katerim si opazoval politike pred tem zaradi razlogov, ker naj bi bil ta tako imenovani pravi pozitivec. Se vam na splošno zdi za novinarje primerno, da se politično opredeljujejo? Ne, ne. Nikakor ne. Eno je seveda to, da imaš v sebi svetovni nazor ali pa da so ti politično neke ideje ali pa stranke bliže. To je ena zadeva. Drugo je stvar komentarjev, v katerih je kljub vsemu izhodišče ratio, neki razum, neke opredelitve - ne gre za navijanje. Denimo pri referendumu, je tukaj eno zelo zgrešeno mnenje na Slovenskem, bi rekel kar drža, navada. Sploh v novinarskih krogih. Medij ni prostor, kjer lahko zagovorniki za ali proti predstavijo svoje poglede, ampak se zdi, kot da se morajo časopisi vseskozi opredeljevati do referenduma. To se mi zdi pa zelo vprašljivo. Kaj pa, če se prestavimo v druge okoliščine? V Rusijo. Se vam zdi Politkovska junakinja zaradi svojih dejanj, poročanja ali bolj nespametna zaradi posledic, ki jih je doživela? Vprašanje pameti kdaj ni povezano z dolgim življenjem. In to, kar je počela, je zelo veliko dejanje s stališča svobode izražanja, svobode kritike, iskanja. Namreč ona se ni opredeljevala v primerih za eno stranko ali pa za drugo stranko, ampak je raziskovala predvsem moč vojske, zlorabo vojske, odnos do Čečenije. In to so stvari, ki so stvarne - tu gre za pisanje o skupinah, ki so bile v izjemno katastrofičnem položaju, jim je grozilo tako rekoč izginotje. Človekovih pravic v Čečeniji tako rekoč sploh ni bilo. S tega stališča je seveda Politkovska izjemno svetla in markantna oseba v zgodovini novinarstva. Imate vi še kakšne stike z Rusijo? Pravzaprav spremljam sem ter tja nekaj radijskih postaj, ob priložnosti preberem kakšen časnik, na spletu sporadično kaj preberem. Kako se pa spominjate tistih časov, ko ste sami še večkrat poročali iz Rusije? Tista leta so bila seveda povezana z eno praktično prednostjo. Namreč za poročanje iz Rusije potrebuješ delovni vizum. In če nisi permanentni dopisnik, je resen problem delovnega vizuma. V tistih letih, ko sem jaz poročal iz Rusije, se pravi v devetdesetih, smo imeli eno izjemno primerjalno privilegirano situacijo. Namreč do ruskega vizuma si prišel v dnevu, dveh. Ker so ti ga izdali na Mačkovi. Rusija in to občasno dopisništvo pa vendarle niso bili vaši prvi začetki z novinarstvom. Preseliva se zdaj v to obdobje. Kako ste začeli svoje delo kot novinar? Moji prvi angažmaji so bili na Radiu Študent. Takrat sploh nisem počel tega z mislijo, da bom novinar. Takrat sem pač kot študent višjih letnikov sociologije sodeloval v redakciji, kot je bilo mogoče. To je bilo obdobje nekega eksperimenta. In v danih okvirih, ki jih je dopuščal takratni enopartijski sistem, smo se šli neko mero kritičnosti, vnašali intelekt v žurnalizem. Ampak nihče takrat ni imel občutka, da to pelje v novinarstvo. Šlo je za eno etapo študijskega miselnega razvoja. Možnost izražanja. RŠ je imel v sebi eno veliko prednost, ker je bil ena taka radijska postaja, ki je bila popolnoma minorna. Praktično si bil sam sebi urednik in si se lahko učil na napakah. Dobesedno laboratorij. Laboratorij poskusov pisanja. Nekaj, kar je pravzaprav zelo neobičajno pri samem vstopu v novinarstvo. Kaj pa po Radiu Študent? Ko se je začelo manj laborantsko delo. Kaj bi označili za vaše prvo "resno" novinarsko delo? Ja - tak resen vstop v žurnalizem je bil, ko sem postal glavni urednik Mladine, to je bilo leta 1987. To je bil pa čas permanentnega spopada. Klasična bitka za svobodo govora. Z vsako številko, z vsemi temami, ki si jih izdajal, si imel željo detabuizirati tiste ideje, ki so bile nedotakljive v partijski Jugoslaviji. In vseskozi si se srečeval s pritiski tožilca, še prej pa seveda v prvi vrsti z interesi izdajatelja, ki je bil takrat ZSMS, sedanja LDS, ki je bila v neki meri bistveno bolj naklonjena, ampak je pa vseeno ves čas pretendirala na to, da Mladina ne bi bila popolnoma samostojna. Glede vašega trenutnega angažmaja pri Mladini me zanima, kako to, da ta odnos še vedno funkcionira? Zdi se, da se vi in uredništvo vse bolj in bolj miselno ter svetovno nazorsko razhajate. Ah, to je princip, ki deluje skoraj že 20 let. Jaz sem že na začetku 90., ko je bilo najmočnejše obdobje Drnovškove LDS in tedanjega predsednika Kučana, pisal članke, ki so bili izjemno, kako bi rekel, ostri, sarkastični do tedanje oblasti in v marsičem sem se razlikoval od svojega medija Mladine, ampak to je nekakšen modus vivendi. Modus vivendi, ki je pravzaprav bivanje v različnosti. Konec koncev je kdaj moč medija to, da znotraj sebe lahko dopušča razlike. Ni potrebno, da ima v sebi samo enotno fronto. Tisti časi vaših začetkov še v Jugoslaviji so bili pa vendarle nekaj posebnega. Brez dvoma je biti novinar v tako prelomnem obdobju posebno zanimivo in izzivov polno doživetje. Ko lahko, denimo, upokojiš pomembne politične osebe ... Hja, to je bila zgodba takrat s Stanetom Dolancem. Stane Dolanc je bil najmočnejši lik ob Titu v sedemdesetih letih, veljal tudi za njegovega naslednika. In v enem izmed intervjujev, ki smo jih imeli z njim, je rekel: "Joj, saj ne vem, koliko časa bom še, preden se upokojim." In potem leto pred koncem njegovega mandata sem začel odštevati dneve. Še 248 dni do upokojitve ... No in to je bila rubrika, ki je bila združena s karikaturo in nekim jedkim člankom. Je bilo pa res, da je bila s tem povezana neka negotovost. Prvih nekaj mesecev te rubrike nisem podpisoval, kajti uredništvo je vseeno močnejše od posameznika. Čez čas sem se začel podpisovati. V čem je bila ta ideja tega tedenskega smešenja vrhovnega politika? Dokazovalo je, da je mogoče tudi takratne najmočnejše politike jemati neizprosno kot objekt kritike. Resda v neki napol šaljivi obliki, ampak to je bilo na neki način prej nezaslišano. Če bi za nazaj gledal, je šlo za neki preobrat. Šlo je za dvojno zgodbo. Zgodbo Mladine, ki je neizprosno odpirala vse teme, in na drugi strani premislek partijske nomenklature, kako zamenjati en del svoje garniture. In če se ozremo naprej v prihodnost. Kje vidite prihodnost novinarstva, posebej na Slovenskem? V novinarstvu se sicer spreminjajo tehnike, menjujejo se mediji, žanri, spreminjata se čas, hitrost, ampak v vsakem primeru, če gledamo zgodovino, novinarstvo kot poročanje o realnosti ostaja vseskozi enako. Marko Weilguny Za nacionalno televizijo je Nežmah prepričan, da je v slovenskih razmerah eden bolj strokovnih in objektivnih medijev, saj o dogodkih po njegovem mnenju od vseh dnevnih medijev poroča še najbolj uravnoteženo. Šokiralo me je pri prvih televizijskih poročilih, kjer so bili skoraj vsi sogovorniki, pobrani s ceste, ostri zagovorniki nesmiselnosti tega referenduma, kar je s stališča novinarstva popolnoma zgrešeno poročilo. Kadar imamo, recimo, tekmo košarkarjev Olimpije, imamo po tekmi izjave nastopajočih ali pa gledalcev. Nisem pa še videl, da bi po tekmi košarkarjev poiskali deset ljudi, pasantov na cesti, ki jih košarka ne zanima, in bi razlagali, kako je treba "šparati" denar in o košarki ne poročati. Bernard Nežmah o absurdnosti mnenj po katerih je referendum izguba časa in denarja ter neprimeno orodje trenutne demokracije In dejstvo seveda je, da je precejšen del medijev v primeru ljubljanskega župana ravnal popolnoma drugače kot v času, ko je bil premier Janez Janša. Bernard Nežmah o dvojni prizmi obravnave različnih politikov Ko se z Nežmahom pogovarjamo o revoluciji, ki jo internet pomeni za novinarstvo, in ga vprašamo za mnenje o projektu WikiLeaks, izrazi skepso nad obtožbami proti ustanovitelju projekta Assangeu, hkrati pa poudari, da tudi morebitna preteklost Avstralca na same zgodbe nima nobenega vpliva WikiLeaks je postavil en zelo dober primer. Tukaj gre pri zadnji zgodbi za čisti žurnalizem. Žurnalizen kot prinašanje dejstev. Skritih, zamolčanih, ampak izjemno relevantnih dejstev. V tem smislu sem samo simpatizer WikiLeaksa. Bernard Nežmah v oceni relevantnosti spletnega projekta WikiLeaks Nežmah je prepričan, da ne glede na vse spremembe, ki jih prinaša čas, osnovna naloga novinarstva, ki je poročanje o realnosti, vseskozi ostaja nespremenljiva. Dr. Bernard je eden redkih novinarjev, ki ni povsem enostranski! Primerjava s tekmo, po kateri novinarji objavijo intervjuje z ljudmi, ki jih izid ne zanima, je zelo izvirna. Me je pa mal presenetu tale Nežmah. Zelo dobra in po moje realna ocena oz. analiza novinarskega stanja v Sloveniji. Čestitke za pogum.. In upam, da bo vse več podobnih novinarjev, ki bodo realno kritično pročali o vseh politikov ne glede na politične barve.. Saj ni problem v samih novinarjih. Problematični so uredniki medijskih hiš, ki določena pisanja ne spravijo v eter. Po nekaj letih se tako tudi nadebudni novinar raje odloči da ne bo scal proti vetru in ker mora odplačati še kakšen kredit, postane režimski pisun. Slovenija nujno potrebuje nekaj neodvisnih medijskih hiš, ki bi bile povsem nepristranske, kar pa je skoraj nemogoče, ker rabijo začetni kapital, ki pa nikoli ni objektiven. Alchemist :"Tudi pri volitvah bi moral kvorum biti po mojem mnenju, dokler se kvorum ne doseže pa naj se volitve ponavljajo vsak mesec. Sprevrženo bi bilo, da bi 4 leta državi vladal nekdo, ki ga je podprlo 5% volilnega telesa ob 10% udeležbi." ============= Alchemist, Kresalova pa Oražmova sta dobili na volitva vsaki po cca 900 glasov volilcev. A to je pa OK? Spreminjanje, omejevanje ali celo ukinjanje instituta referenduma je protiustavno dejanje, za to pa vemo, da je potrebna 2/3 večina v parlamentu. Černač: Namen koalicije je preprečiti delo te komisije. Afera Patria (že drugič) pod drobnogledom komisije DZ-ja 20. december 2010 ob 07:24 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Namen vladajoče oblasti je očitno preprečiti delo te komisije in predsedniku komisije preprečiti govoriti o poteku te seje, za kar imam po ustavi in po zakonu vso pravico, je po seji povedal Zvonko Černač (SDS). Černač, je dejal, da so danes opravili prvi korak. Sprejeli so dokazni sklep. Na podlagi katerega bodo začeli svoje delo. "Preprečiti želijo delovanje komisije" Po besedah Zvonka Černača, predsednika komisije iz SDS-a, naj nekaterim v vladajoči koaliciji "ne bi bilo najbolj pogodu, da se komisija sestane tako kmalu po prvi seji". Černač sicer misli, da gre za eno najresnejših in najpomembnejših preiskovalnih komisij, zato bi bilo neodgovorno, da svojega dela ne bi opravili. Po končani seji, pa je Černač predstavil nekatere poteze koalicijskih poslancev, s katerimi naj bi po njegovem mnenju želeli otežiti in onemogočiti delo komisije. "Pričakovati je, da bodo v skladu z 12 členom poslovnika, sledili dodatni predlogi, ki bodo z zlorabo procedure onemogočili delo te komisije. Poslovnik določa, da lahko najmanj tretjina članov komisije predlaga dopolnitev tega dokaznega sklepa, najlepša dopolnitev z razširitvijo seznama prič, če se za pričo povabi predsednika in namestnika predsednika te komisije, ki s to zadevo nimata nič, je s tem delo komisije za nekaj mesecev blokirano," je prepričan Černač. Komisija namerava zaslišati med 12 in 15 ljudi, prvega takoj po novem letu, dogovorili pa so se tudi, v kakšnem okviru bo potekala preiskava in na podlagi katerih dokazov. Černač: Začelo se je z Ropom Po njegovem mnenju je traba preiskati, ali drži v nekaterih dokumentih že potrjeno dejstvo, da je problem Patria nastal konec leta 2004, ko je mandat končala vlada Antona Ropa. Po mnenju člana preiskovalne komisije in poslanca Zaresa Tadeja Slapnika pa je petkova seja "potrdila njihova opozorila, da bo delo komisije usmerjeno izključno v preusmerjanje pozornosti od bistvenih vprašanj in ključnih akterjev afere Patria". Ustanovitev komisije so sicer zahtevali poslanci SDS-a in SNS-a, ki menijo, da ima afera "politično ozadje in politično režirano zgodbo". Več sledi ... A. K. K., Gašper Petovar Foto: Protestniki na glavnem trgu v Minsku nad vladno poslopje Lukašenko še petič beloruski predsednik 20. december 2010 ob 09:08 Minsk - MMC RTV SLO Potem ko je na predsedniških volitvah v Belorusiji zmagal Aleksander Lukašenko, se je v Minsku zbralo več tisoč protestnikov, ki so skušali vdreti v vladno poslopje. Nedeljske predsedniške volitve v Belorusiji so nov, že četrti petletni mandat, prinesle predsedniku Aleksandru Lukašenku, ki naj bi ga po prvih neuradnih izidih podprlo skoraj 80 odstotkov volivcev. Vsi njegovi protikandidati, bilo jih je devet, so prejeli manj kot 2,5 odstotka glasov. Največ glasov je prejel opozicijski kandidat Andrej Sanikov, in sicer 2,6 odstotka glasov, Vladimir Nekljajev je zbral 1,8 odstotka, drugi kandidati pa še manj. Osrednja volilna komisija je sporočila, da se je volitev udeležilo 90,6 odstotka volivcev, opozicija pa je prepričana, da je na volitvah prišlo do nepravilnosti in da je Lukašenko dejansko dobil manj kot 50 odstotkov glasov. Protestniki nad vladno poslopje Medtem ko je Lukašenko slavil pričakovano zmago, se je v Minsku zbralo približno 20.000 ljudi, privržencev beloruske opozicije, ki so opozarjali na nepravilnosti na volitvah. Protestniki so skušali vdreti v vladno poslopje ter poslopje osrednje volilne komisije, razbijali pa so tudi okna in vrata na okoliških zgradbah. Ob tem so nosili neuradne beloruske zastave in vzklikali slogane "Za svobodo", "Dol z Lukašenkom" in "Dol z gulagi". V središče Minska so oblasti poslale ogromno policistov, da bi prekinili proteste. Policija je protestnikom preprečila, da bi vdrli v vladne prostore, in aretirala več sto protestnikov, med njimi tudi štiri opozicijske predsedniške kandidate Andreja Sannikova, Nikolaja Statkeviča, Grigorija Kostuseva in Vitalija Rimaševskija. V spopadih s policijo je bilo huje ranjenih več deset protestnikov, huje pa je bil ranjen tudi predsedniški kandidat Vladimir Nekljajev, ki so ga zaradi poškodb glave prepeljali v bolnišnico. Njegova žena je za agencijo Reuters pozneje povedala, da je v bolnišnico prišla policija in Nekljajeva odpeljala. Lukašenko napovedal, da bodo zatrli proteste Lukašenko je protestnike že ob oddaji svojega glasu opozoril, da bo razgnal vsakršne proteste. "Protestniki naj si preberejo zakone, da bodo videli, kaj jih čaka. Delovali bomo popolnoma v skladu z zakonom," je povedal stari novi predsednik in izrazil prepričanje, da na osrednjem trgu v Minsku ne bo nikogar. Lukašenko, ki ga številni označujejo za zadnjega evropskega diktatorja, je tako dobil še četrti petletni mandat na čelu Belorusije. Prvič je Lukašenko zmagal na volitvah leta 1994, nato pa še na leta 2001 in 2006, a razen prvih volitev preostale po mnenju Zahoda niso bile izvedene po mednarodnih standardih. B. T. Kaj bo Sloveniji prinesel arbitražni sporazum, ne bomo vedeli še nekaj let 20. december 2010 ob 06:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Junijski referendum o arbitražnem sporazumu je bil za številne najpomembnejši referendum po plebiscitu, katerega 20. obletnico praznujemo v teh dneh. Kljub zapletenemu vprašanju in ognjeviti referendumski kampanji so volivci (tesno) podprli arbitražni sporazum. Za je glasovalo 51,54 odstotka tistih, ki so se udeležili volitev, proti pa 48,46 odstotka volivcev. Arbitražni sporazum v prvem členu določa: Arbitražno sodišče določi: (a) potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju; (b) stik Slovenije z odprtim morjem; (c) režim za uporabo ustreznih morskih območij. Celoten arbitražni sporazum si lahko preberete tukaj. Pahor: Po arbitraži bomo imeli stik z odprtim morjem Premier Borut Pahor se je moral po podpisu arbitražnega sporazuma spoprijemati z očitki nasprotnikov sporazuma, da ta ne bo omogočil stika Slovenije z odprtim morjem. Pahor je očitke zavračal in večkrat zatrdil, da arbitražni sporazum določa, da mora arbitražno sodišče določiti stik Slovenije z odprtim morjem. "Po arbitraži bomo imeli stik z odprtim morjem in ne samo služnostne poti." Nasprotniki arbitražnega sporazuma, predvsem prvak SDS-a Janez Janša, pa so po drugi strani poudarjali, da stik lahko pomeni kar koli. Janša je večkrat ponovil, da bo s sprejetjem arbitražnega sporazuma Slovenija izgubila odprto morje, "ker sporazum ni v skladu z zdajšnjo slovensko zakonodajo, pa bo povzročeno protiustavno stanje". A Slovenija je, kot kaže, imela (in ga še ima) plan B, o katerem pa nihče ni želel na glas govoriti. Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je na eni izmed predreferendumskih novinarskih konferenc pojasnil, da "če Sloveniji arbitražni sporazum ne določi stika z odprtim morjem, obstaja možnost zahteve po razveljavitvi odločitve pred Meddržavnim sodiščem v Haagu". "Razveljavitev odločitve bi lahko zahtevali, če bi presodili, da arbitražno sodišče ni ravnalo v skladu z mandatom, ki ga je dobilo od obeh strank." Klepeti z glavnimi akterji referendumske kampanje: Zmago Jelinčič (SNS) Radovan Žerjav (SLS) Ljudmila Novak (NSi) Andrej Šiško (Hervardi) Katarina Kresal (LDS) Patrick Vlačič (SD) Pavel Gantar (Zares) Darko Kranjc (SMS- Zeleni) Janez Janša (SDS) Janša predlagal meddržavno pogodbo, odločanje tretje osebe ali mednarodno arbitražo Kot alternativo arbitražnemu sporazumu je Janša ponujal tri različne predloge: predlog meddržavne pogodbe po vzoru sporazuma Drnovšek-Račan, ponudbo Hrvaški, da odločanje o odprtih vprašanjih prepustimo tretji osebi, in predlog sporazuma, v katerem bi se meja deloma prepustila v presojo mednarodnim arbitrom, a tako, "da ključne pravice, ki jih imamo Slovenci, ne bi bile pod vprašajem". Prometni minister Patrick Vlačič (SD) se je na Janševe predloge odzval z besedami: "Zanimivo, da je Janša zdaj velik zagovornik sporazuma Drnovšek-Račan." "Je pa prav on tisti, ki je od tega sporazuma odstopil." Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal (LDS) pa je dodala, da bo z arbitražnim sporazumom popravljena škoda, ki je bila storjena s tem, ko se je Janša odpovedal sporazumu Drnovšek-Račan. SLS in SNS za mednarodno konferenco o Jugoslaviji Svoje predloge za rešitev mejnega vprašanja sta imeli tudi drugi dve opozicijski stranki. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je predlagal, "da bi v prvem koraku zavrnili arbitražni sporazum, poenotili slovensko politiko, zahtevali od Hrvaške, da se umakne z zasedenih ozemelj in morja in potem organizirali konferenco o Jugoslaviji ali mirovno konferenco, na kateri bomo razrešili vse spore, ki jih imamo s Hrvaško, ne samo mejni spor, pač pa tudi spor o NLB-ju, JEK-u, in tudi vse preostale spore na Zahodnem Balkanu". Podobno je menil tudi prvak SNS-a Zmago Jelinčič, ki je namesto arbitražnega sporazuma predlagal mirovno konferenco o nekdanji Jugoslaviji, kjer bi se razpravljalo tako o mejnih vprašanjih kot tudi o nasledstvu Jadranskega morja. To konferenco bi morala organizirati mednarodna skupnost – Združeni narodi, EU in nekaj velesil. Nasprotniki arbitražnega sporazuma so tik pred referendumom zahtevali izredno sejo državnega zbora, češ da so se v zvezi z arbitražnim sporazumom pojavile nove okoliščine. Slovenija naj bi ob podpisu arbitražnega sporazuma privolila v to, da lahko Hrvaška o svojih stališčih v enostranski izjavi obvesti švedsko predsedstvo EU-ja in ZDA. Skupno obveščanje Slovenije in Hrvaške o hrvaški enostranski izjavi sta morala zanikati tako švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt kot tudi ameriško veleposlaništvo. Predsednik DZ-ja Pavel Gantar (Zares) je o enostranski hrvaški izjavi dejal, da Hrvaška "z njo na zanimiv način pritrjuje vsem tistim, ki trdijo, da arbitražni sporazum omogoča, da Slovenija dobi teritorialni stik z mednarodnimi vodami". Sancinova: 'Junction' omogoča uresničitev nacionalnih interesov Enotnega mnenja o arbitražnem sporazumu niso imeli niti pravniki. Marka Pavliho je motila nedorečenost izraza stik in negotova izvršitev morebitne arbitražne odločbe. Dejal je, da je sporno, da "bosta kopenska in morska meja določeni le z uporabo pravil in načel mednarodnega prava, odločitev pa ne bo vezana na pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov". "Namesto stik Slovenije z odprtim morjem bi moralo biti teritorialni stik ali teritorialni dostop do odprtega morja." Vasilka Sancin je po drugi strani pojasnjevala, da 'junction' "omogoča uresničitev nacionalnih interesov glede meje na morju". "Stik Slovenije z odprtim morjem je lahko le teritorialni, saj se Slovenija konča na mejah teritorialnega morja," je poudarila Sancinova in znova spomnila tudi na mednarodno sodno prakso, da še nobena država ni bila odrezana od odprtega morja. Miha Pogačnik pa je poudarjal, da je "arbitražni sporazum je v nasprotju z zakonom o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu iz leta 2005". Ministrstvo za zunanje zadeve se je na izjavo odzvalo z besedami, "da arbitražni sporazum vsebuje tudi navedbo, da bosta pogodbenici v šestih mesecih po razglasitvi arbitražne odločbe spremenili veljavne predpise, če bo to potrebno". Kaj sledi? Po novembrski izmenjavi diplomatskih not obe državi zdaj čaka izbira arbitrov. Hrvaška naj bi prihodnje leto podpisala pristopno pogodbo k Evropski uniji, s tem pa bodo začeli teči vsi roki iz arbitražnega sporazuma. To pomeni, da bosta morali državi v 15 dneh imenovati tri skupne arbitre, v prihodnjih 15 dneh pa še vsaka svojega nacionalnega arbitra. En mesec po podpisu pristopne pogodbe Hvaške k EU-ju je tudi čas, da se državi dogovorita o morebitnem konkretnem predmetu spora. Če dogovora ne bo, bo arbitražnemu sodišču vsaka država predložila svoje zahteve. Eno leto po podpisu pristopne pogodbe državi sodišču predložita tudi pisni memorandum, vse nadaljnje roke pa bo razpisovalo arbitražno sodišče. Slovenija bo morala v kratkem imenovati tudi svojega predstavnika oziroma agenta na arbitražnem sodišču, njegova naloga pa bo komunicirati s sodiščem in drugo stranjo glede pravnoprocesnih pravil in koordinacija celotne slovenske ekipe, ki bo pripravila zagovor. Hrvaška je svojo agentko že imenovala. Ana Mušič Pred 20 leti so se Slovenci odločili za samostojno Slovenijo Danes tudi dan ustavnosti 23. december 2010 ob 07:06 Ljubljana - MMC RTV SLO Na današnji dan pred 20 leti se je na plebiscitu o samostojnosti Slovenije 88,5 odstotka vseh volivcev izreklo za samostojnost. Izid plebiscita je bil uradno razglašen tri dni pozneje, 26. 12. V spomin na uradno razglasitev izida je 26. december državni praznik. Najprej se je imenoval dan samostojnosti, konec septembra 2005 pa je državni zbor sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi poudarili izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo. Jugoslovanska armada proti osamosvojitvi Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Osamosvojitev Slovenije je skušala s silo zatreti Jugoslovanska ljudska armada, v bran novoustanovljeni državi pa so se postavili slovenske oborožene sile - Teritorialna obramba in slovenska policija. Oboroženi spopadi so se začeli 27. junija. Zmaga Slovenske vojske in policije Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Spopadi so so končali 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih prišlo do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. Brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 je postala tudi 176. članica OZN-a. Zapleti zaradi "stisnjene pesti" Državna proslavo 20. obletnice samostojnosti bo danes zvečer, na njej pa bo slavnostni govornik predsednik republike Danilo Türk. Tri ure pred to proslavo bodo svojo proslavo organizirali tudi Veterani slovenske osamosvojitve, veteransko združenje, katerega vidni člani so med drugim Janez Janša, Lojze Peterle, Igor Bavčar in Tone Krkovič. Tako Janša kot Peterle pa sta že napovedala, da se bosta udeležila tudi današnje državne proslave. MMC bo v nedeljo, na dan samostojnosti in enotnosti, objavil intervju z dr. Rosvito Pesek. Janša in Peterle ter tudi Andrej Bajuk pa so bojkotirali ponedeljkovo sejo častnega odbora, ki bo bdel nad letošnjo državno proslavo dneva samostojnosti in tudi nad državnimi proslavami, ki bodo naslednje leto in so povezane z več 20. obletnicami (odhod zadnjega vojaka JLA, sprejetje slovenske ustave in razglasitev državnosti). Razlog, da se trije nekdanji predsedniki slovenskih vlad niso udeležile seje, je projekt ministrstva za šolstvo z naslovom "Stisnimo roko v pest", ki 70. obletnico ustanovitve Osvobodilne frone povezuje z 20. obletnico osamosvojitve. Danes dan ustavnosti V Sloveniji danes praznujemo dan ustavnosti. Ustavno sodišče je leta 1997 23. december razglasilo za dan ustavnosti, zato ker je slovenska skupščina leta 1991 na ta dan sprejela in razglasila slovensko ustavo. Z njenim sprejetjem je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu v samostojni Sloveniji. Aleš Žužek Samostojnost je bil edini odgovor na vse večjo zadolženost, gospodarsko propadlost in srbohrvatizacijo slovenskega življa! Zaslužimo si svojo državo! Smo drug narod kot npr. Srbi, z drugačno zgodovino, jezikom, kulturo mentaliteto ITD. Slovenija za vedno!!! Samostojna Slovenija je bila edina pot iz propadajočega Jugoslovanskega kotla. Seveda pa bi morali ob osamosvojitvi zavržt tudi Kučana, ki je samo slalomiral med vratci in se spretno obračal po vetru. Saj še vemo da je skoraj do zadnjega zagovarjal še propadlo Jugo, kar je bilo že največjim slepcem jasno da ne bo šlo. In sedaj se njegovi trkajo po prsih za zasluge za osamosvojitev. Jeah right.. Ampak mislim, da imamo doma dovolj izkoriščevalcev, da nam ni treba iskat izgovora za svoje hlapčevstvo kje drugje kot doma. In se mi zdi, da enostavno drugače niti nočejo, da bi bilo. Večina itak samo čaka, da jim bo nekaj padlo na glavo in se ne zavedajo, da ponavadi pade na glavo nekaj zaradi česar potem hudo lahko boli glava. Dokazano! nikoli ni nič prav,pa kaj je država kurba ali kaj, to bo fajn ko bomo dočakali tujčev škorenj, pol bomo pa zadovoljni, a ne. kam pa pol, na ponoven plebiscit, kot kreteni ali hlapci nedorasel narod za državo, očitno, Hlapci smo domači "jari gospodi". Zunanji dejavniki so samo priročen izgovor ("tujci so vsega krivi"), ker si ne upamo upreti domači eliti... Mater ste bedniki, luzerji, nezadovoljni sami s sabo, ki samo jamrate in izlivate svoje frustracije tukaj na forumu. Ko neke branjevke na tržnici, vsi drugi so krivi za vaš zavožen lajf. Če vam ni prav, da ste v samostojni Sloveniji, potem si niti ne zaslužite tukaj živeti! Kar je tuje je boljše, ne? Takih izdajalcev in nergačev ne potrebujemo. Izselite se in naredite uslugo sebi in nam, ki smo ponosni, da lahko živimi v svoji državi kjer lahko govorimo v svojem jeziku.- 2 glasova Imamo prekrasno deželo, ogromno potenciala pa tega ne znamo izkoristit :( Joj te opice, ki nam vladajo se grejo kapitalizem v glavah pa so ostali v stari Jugi. Ja normalno, da je stanje tako kot je. Kapitalizem žal zahteva močno pravno državo, tega pa pri nas še dolgo ne bo. Bili smo nekdaj hlapci komunizmu, prav tako smo še danes. Vsi tisti, ki so bili tedaj zraven bi morali met danes glavno besedo na proslavi. Ne pa vsi kvazi osamosvojitelji. Za Slovenijo živim!!! Smo Slovenčki zajebal že 10. oktobra 1920! Novi šef kriminalistov do smrti povozil človeka, preiskuje ga tožilstvo!Bojan Požar, Ljubljana, 23.12.2010 07:00Objavljeno: Mediji, Bizarno, PolitikaKomentarji: 19Ocena: Galerija slik: 2 Direktor policije Goršek ob tihi podpori ministrice Kresalove za prvega kriminalista postavlja izbranca ki je vinjen povozil državljana, državno tožilstvo pa ga preiskuje zaradi suma kaznivih dejanj Direktor Policijske uprave iz Kranja Simon Velički postaja vedno bolj sporni kandidat za novega šefa slovenskih kriminalistov. Potem ko smo pred dvema dnevoma na našem portalu ekskluzivno razkrili njegove politične povezave z vladno stranko LDS, ki jo vodi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, se je včeraj potrdilo, da je Velički pred leti povzročil hudo prometno nesrečo in bil za to tudi kaznovan. Velički naj bi vodenje uprave kriminalistične službe prevzel konec januarja prihodnje leto, sedanji direkor Aleksander Jevšek pa nenadoma odhaja v pokoj, kjer bo "predaval in pisal doktorat." Vodstvo slovenske policije vztraja, da je Velički zaradi nesreče prestal naloženo kazen (menda naj bi v zaporu sedel dva meseca), podrobnosti nesreče se ne spomnijo, podatki o obsodbi pa so medtem že izbrisani iz centralne kazenske evidence, kot to – za določena kazniva dejanja - naroča Kazenski zakonik, na podlagi instituta rehabilitacije in izbrisa obsodbe. Zato uradno ni kaznovan. Kljub temu nas je na podlagi pisanja o Veličkemu včeraj poklicalo več virov, ki so nam ogorčeni nad namero imenovanja Veličkega za prvega kriminalista v državi sporočali podrobnosti omenjene prometne nesreče. Po navedbah naših virov je Velički, tedaj mlad policist, na Vojkovi ulici v Ljubljani 5. maja 1988 do smrti povozil Ljubljančana J.H. (ime in priimek sta znana uredništvu). Velički je bi močno vinjen, saj se je skupaj s kolegi policisti vračal z neke zabave na Dobu. Naši viri trdijo, da je policija naredila vse, da bi okoliščine prometne nesreče s smrtnim izidom prikrila in da bi Velički dobil čim manjšo kazen. Po navedbah istih virov je Velički res dobil zaporno kazen, vendar samo pogojno. Na Generalni policijski upravi trdijo, da ima Simon Velički "dolgoletne in bogate izkušnje v boju zoper kriminaliteto. Tako je med drugim sodeloval oziroma vodil preiskave številnih težjih primerov gospodarske kriminalitete in vodil veliko operativnih kombinacij na področju boja zoper organizirano kriminaliteto (tihotapstvo prepovedanih drog)," zato verjamejo, da "bo odlično in odgovorno opravljal delo direktorja kriminalistične policije." Toda po naših informacijah naj bi zoper Simona Veličkega potekalo več predkazenskih preiskav, zaradi suma korupcije in prikrivanja dokazov kaznivih dejanj. Na Generalni policijski upravi so nam to zanikali, saj pravijo, da zoper Veličkega "ni bil voden noben predkazenski postopek, niti zaradi morebitnih nepravilnosti ni bil preiskovan v okviru notranje zaščitnih postopkov." Je pa Velički je uradno potrjeno tarča preiskave vrhovnega državnega tožilstva, preiskuje ga namreč Specializirani oddelek oziroma skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. S tožilstva so nam sporočili, da je "bila ena od zadev glede osebe, o kateri sprašujemo (Simon Velički; op.p.), vložena v arhiv, ker niso bili podani razlogi za sum, da je šlo za kaznivo dejanje. V drugem delu pa o kazenski ovadbi še ni bilo odločeno." Po navedbah naših virov naj bi osebno premoženje Veličkega preiskovala še davčna uprava. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal "afere Velički" nonšalantno noče komentirati, češ, imenovanje direktorja uprave kriminalistične službe je formalno v pristojnosti generalnega direktorja policije Janka Gorška. Je pa absolutno neverjetno, zakaj Kresalova kot resorna ministrica dopušča možnost, da bo skrajno občutljivo funkcijo šefa slovenskih kriminalistov zasedel nekdo, ki je vinjen do smrti povozil sodržavljana, in ga hkrati, zaradi suma storitve kaznivih dejanj, še vedno preiskuje državno tožilstvo?! Najnovejša policijska afera Velički naj bi bila pravzaprav "še hujša od afere bulmastifi," nas opozarjajo naši viri, lovke pa segajo v LDS in Zares, policijo, tožilstvo in sodišče. Po navedbah teh virov naj bi bil Veličko vpleten tudi v razvpite tajkunske posle, povezane s podjetji na Gorenjskem. LJUDJE – ODPRITE OČI Politiki pozabljajo, da so tam, ker smo jih MI izvolili. Občutite negativizem in jezo, ker naši politiki pred očmi celotne slovenske javnosti zlorabljajo moč in položaj, da zase, svoje družinske člane, sorodnike ali prijatelje, ki jih finančno podpirajo, pridobivajo ogromne vsote denarja? Ste se kdaj vprašali, zakaj jih nihče v tej državi ne ustavi? Ste naveličani spremljati afere, ki se redko končajo s sodnim epilogom? Postopki zastarajo ali o njih čudežno nikoli več ne slišimo. Taisti pa bogatijo še naprej na naš račun. Se vam upira pogovor o zgodbi, kako je stotine ljudi ostalo brez dela, ker je njihov izvršni direktor namenoma in s pomočjo politike uničil perspektivno podjetje, da si je pridobil premoženjsko korist zase in svoje bližnje? Se vam obrača, da član vlade izrabi položaj, da svojemu prijatelju priskrbi najemno pogodbo za poslovne prostore, za katere bo naša država z našim denarjem plačevala tretjino višjo najemnino od tržne vrednosti? Ste zgroženi, da smo davkoplačevalci plačali 3,5 krat več denarja za izgradnjo šentviškega predora, kot je stala izgradnja najdražjega tunela v sosednji državi? Se vam ne zdi skrajno primitivno, da župan vaše Ljubljane kmetijska zemljišča prekvalificira v zazidalna in s tem omogoči nenormalno visok zaslužek svojim sinovom? Se vam zdi, da govorice o neznanskih zaslužkih pri nakupu vojaške opreme niso le govorice? Vam je popolnoma sprejemljivo, da se član vlade javno zlaže in da predsednik naše države laž označi kot napako? Vam je popolnoma sprejemljivo, da predstavništvo podjetja, s katerim je isti član vlade povezan, posluje v prostorih rezidence slovenskega veleposlanika na Japonskem, medtem ko morajo druga slovenska podjetja plačevati visoke najemnine za svoja predstavništva v tujini? Se vam ne zdi skrajno noro, da bomo slovenski davkoplačevalci dvakrat poplačali Novo Ljubljansko banko, medtem ko so bavčarji, šroti in kordeži še vedno na prostosti in denarja nikoli ne bodo vrnili? Denar pa bodo zagotovili tudi javni uslužbenci - z znižanjem že tako mizernih plač!? Se še vedno sprašujete, zakaj in čemu? Našo državo vodijo lobiji, ki jim je malo mar za vas in za vaše otroke. Visoko izobražene strokovnjake, ki bi iz naše države naredili biser, bizarno plačujejo in njihove poglobljene analize pred očmi javnosti, že ves čas ignorirajo. SLOVENCI – ZBUDITE SE in UKREPAJTE. Naši politiki vodijo našo nekoč čudovito in izjemoma perspektivno državo v pogubo. Ne primerjajte se z našimi južnimi sosedi, iz pozicije, ki ste jo imeli, bi bili danes lahko Švici za vzgled. Naši politiki vodijo našo državo kot vladajoče elite centralno-azijskih držav. Naša demokracija je obležala na papirju naše Ustave. Levi in desni so povezani bolj kot si mislite, levi in desni so eno. SLOVENCI – ZBUDITE SE in UKREPAJTE. Murgeljski bazen in radovljiško hišo smo plačali mi, z našimi bizernimi plačami, vittonova torbica v roki umetelne smrklje je v bistvu naša, biserni uhani na ministričinih uhljih in njeni nakupovalni izleti, je bil denar za naše pokojnine, ki je nikoli ne bomo prejeli. Denar, ki se je izgubil ob nakupu oklepnikov bo plačal volilne kampanje prihodnjih volitev. SLOVENCI - ZBUDITE SE in UKREPAJTE. Denar, ki nam ga pobirajo pred nosom, je denar, ki bi ga lahko porabili za boljšo opremo naših bolnišnic, za boljše in varnejše ceste, za več in cenejše vrtce, za več in boljše znanstvene raziskave, za naše fantastične kulturnike in talentirane športnike, ki životarijo, denar, ki nam ga kradejo, je denar za naše železnice in boljši javni potniški promet, je denar za naše zdravje, ki nam uhaja skozi zasaveljske dimnike. VPRAŠAJTE SE, ALI KOMU V DRŽAVI SPLOH ŠE ZAUPATE? ODGOVOR JE – NE ZAUPAJTE NIKOMUR. UKREPAJTE. POIŠČITE ALTERNATIVO. Dvignimo glas skupaj in ustavimo politike in njihove prijatelje, ki so nam ukradli in uničili podjetja. Zaradi njih nimamo zaposlitve, zaradi njih v bolnišnicah ni prostora za nas, zaradi njih nam nižajo plače in zmanjšujejo že tako nizek standard življenja, zaradi njih si ne moremo privoščiti stanovanja, zaradi katerih varčujemo 10 in več let, da si privoščimo avtomobil nizkega srednjega razreda, zaradi njih ni prostora v vrtcih za naše otroke, zaradi njih naši otroci nimajo subvencionirane prehrane v šolah, ZARADI NJIH ŽIVIMO TAKO KOT ŽIVIMO. VPRAŠAJTE SE, ALI SMO V SLOVENIJI RES VSI PRED ZAKONOM ENAKI? VPRAŠAJTE SE, ZAKAJ SO AROGANTNI LAŽNIVI ČEFERINI, SENICE TAKO VSEMOGOČNI? VPRAŠAJTE SE, KOGA IN ZAKAJ PREDSEDNIK ŠČITI GOLOBJE GLAVE????? VPRAŠAJTE SE, KAM JE IZGINIL DENAR IZ GRADBENIH LOBIJEV? NE SPRAŠUJTE V NEDOGLED. Ob teh dejstvih smo razočarani in besni. Namen te pobude je, da se nas zasliši, spoštuje in upošteva. Zahtevamo enak zakon za vse, zahtevamo, da se oblasti ne zlorablja in da se take zlorabe dosledno, brezkompromisno in učinkovito sodno preganjajo. Razmišljate komu sploh še zaupati, da se ne ponovi zgodba, ko se bo nova oblast spet brezskrbno okoriščala na račun davkoplačevalcev? Razmišljate koga boste volili na naslednjih volitvah? Če je vaš odgovor ZA NIKOGAR, potem je čas, da UKREPATE. UKREPATE pa za začetek lahko tako, da: • Posredujte to pismo na čim več e-poštnih naslovov • Podprite nas na Facebook-u »Ukrepajmo« ali pa nam odgovorite preko e-pošte v znak podpore Prav tako lahko odpirate debate na to temo z vašimi prijatelji, družino in sodelavci. Začnite debate na Internet forumih, komentirajte članke v časopisih, ipd. Naj se nas sliši! LP Skupina 11 PS: Bi bilo v javnem interesu iznajti »WikiLeaks Slovenia«, kjer bi se odpirale zgodbe on naših politikih? JA, ČE JE OMENJENI KANDIDAT MOČNO VINJEN POVOZIL ČLOVEKA DO SMRTI, POTEM PA JA IMA VSE KVALIFIKACIJE IN BONITETE ZA ZAMENJAVO ALEKSANDRA JEVŠKA Bolje snifati in leteti kot piti in voziti! 22.12.2010 09:00Objavljeno: "Better sniff and fly than drink and drive! (Bolje snifati in "leteti" kot piti in voziti!)" (Tako je nočno vožjo pijanega ministra Gjerkeša na seji odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje komentiral razvpiti poslanec Janševe SDS Branko Grims) Vstop v galerijo slik Sicer nisem ljubitelj Grimsa in SDS-a toda njegov namig v glavnem drži.Vemo kje se droga nabavlja in za koga.Ta vladajoča elita živi izven realnosti gradi na zlaganih iluzijah,ki s stvarnim življenjem nimajo nič skupnega.Vse te zablode plačuje narod zato čakam kdaj bomo to bagro spodili z oblasti. Poudarki UKC: Vpogled v dokumentacijo je bolnikova pravica "Tudi usluge znancev morajo biti uradno zabeležene" "Podatki v sistemu on-line se hranijo za zadnjih osem let" Tudi Pahorju očitajo zlorabo mamil Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 2,0 od 87 glasov Ocenite to novico! Kresalova postavlja nove standarde v politiki. Foto: BoBo Tako kot Kresalova tudi Pahor zavrača jemanje drog. Foto: MMC RTV SLO Sorodne novice 9. december 2010 Pahor: Nisem, ne jemljem in ne nameravam jemati mamil 8. december 2010 Kresalova: Nimam nobenih težav z mamili Dodaj v Facebook Kresalova dobila potrdilo brezplačno? Kliničnega inštituta za medicino dela ter Stomatološke klinike ni v BIS-u 10. december 2010 ob 14:34, zadnji poseg: 10. december 2010 ob 15:22 Ljubljana - MMC RTV SLO V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal naj ne bi zaračunali potrdila, s katerim je dokazovala, da nima težav z mamili. Kot je znano, je Kresalova zaradi namigov, da jemlje mamila in da je bila zaradi tega tudi hospitalizirana, Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC) zaprosila za potrdilo, s katerim bi te sume ovrgla. UKC ji je tako izdal potrdilo, ki ga je podpisala strokovna direktorica Brigita Drnovšek Olup, v katerem je zapisala, da Kresalova glede na evidence v bolnišnično informacijskem sistemu (BIS) v zadnjih desetih letih ni bila sprejeta na nobeno kliniko UKC-ja, je pa bila dvakrat ambulantno obravnavana, in sicer zaradi izpahnjene rame in pregleda oči. Na spletni strani časnika Finance so zapisali, da je ministrica Kresalova na vprašanje, ali bi bila pripravljena na testiranje za ugotavljanje prisotnosti mamil poslati svoj las, odgovorila, da je v tem primeru za odpravo vseh dvomov naredila več, kot je potrebno, in več, kot je ob takem pavšalnem obrekovanju od nje dostojno zahtevati, zato se tu zanjo zadeva konča. UKC: Vpogled v dokumentacijo je bolnikova pravica Na MMC-ju nas je ob tem zanimalo, koliko delovnega časa je potrebno, da se tak pregled opravi, koliko strokovnih oseb mora pri tem sodelovati in kakšni stroški nastanjeo s takšnim pregledom. V UKC-ju so nam pojasnili, da se pacienti navadno obračajo za izdajo svoje dokumentacije neposredno na klinične oddelke, kjer so bili obravnavani. Dokumentacija se po njihovih besedah izda le na željo pacienta samega ali pa po sodnem nalogu, kar pa mora odobri predstojnik. V konkretnem primeru je bila zahtevana poizvedba v BIS-u, kjer se shranjujejo podatki o vseh sprejemih in pregledih bolnikov v UKC-ju, pri čemer naj ne bi nastali nikakršni stroški. "Manjši obseg dokumentacije lahko pacientu fotokopiramo in stroškov ne zaračunamo. V kolikor moramo fotokopirati obsežnejšo dokumentacijo in slikovno gradivo, je treba zaračunati le materialne stroške, ki pri tem nastanejo. Vpogled v dokumentacijo je bolnikova pravica. Natančnega števila nimamo, se pa izdaja dokumentacije opravlja občasno na vseh oddelkih," zatrjujejo. "Tudi usluge znancev morajo biti uradno zabeležene" Glede (ne)običajnosti tega, da se s tovrstnim pregledovanjem na podlagi dopisa državljana RS ukvarja strokovni direktor UKC-ja, so pojasnili, da se tudi na strokovnega direktorja UKC-ja večkrat obračajo bolniki z različnimi željami in da prav pri vseh ukrepajo tako, da poskrbijo za ustrezne informacije o njihovem zdravljenju in jih napotijo na ustrezne osebe. Zagotovili so nam, da se v BIS vnašajo podatki o vseh obravnavah pacientov, tudi samoplačnikih. "Tudi usluge znancev morajo biti uradno zabeležene, saj ni možno brez ustrezne dokumentacije izdati ustrezne napotnice ali receptov. Če se določena obravnava ne vnese, je to velika nepravilnost in bi zahtevala odgovornost osebe, ki tega ni storila," so zapisali. Po njihovih besedah vse klinike in ambulante, ki delujejo v okviru UKC-ja, podatke o zdravstvenih obravnavah vodijo v sistemu BIS, razen Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ter Stomatološke klinike UKCL. Poročilo o toksikološki preiskavi, ki ga je objavila Katarina Kresal in Potrdilo UKC-ja o obiskih kliničnega centra. "Podatki v sistemu on-line se hranijo za zadnjih osem let" Pojasnili so nam še, da se v sistemu on-line podatki o obisku in hospitalizacijah pacientov hranijo do 8 let, starejši podatki pa so v arhivih. Do zdaj so po njihovih bsededah tovrstna potrdila izdajali samo na izrecno željo pacientov, ki imajo skladu z zakonom o pacientovih pravicah omogočen dostop do informacij o zdravljenju v bolnišnici. Kresalova je z omenjenim potrdilom že v sredo zavrnila očitke, nato pa je stopila še korak dlje in na spletni strani stranke objavila poročilo o toksikološki preiskavi urina, ki naj bi dokazovalo, da v njem ni sledov nedovoljenih snovi. Zapisala je: "No, pa postavimo nove standarde v politiki. Danes zjutraj sem opravila testiranje glede prisotnosti mamil in psihoaktivnih zdravil na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Izvid testiranja, iz katerega izhaja, da mamil ne uživam, objavljam v spodnjem dokumentu." Tudi Pahorju očitajo zlorabo mamil Po Kresalovi je namigovanja o jemanju mamil zavrnil tudi premier Borut Pahor in med drugim dejal: "Nikoli nisem, ne jemljem in tudi ne nameravam jemati nobenih prepovedanih substanc." Pahor je na novinarsko vprašanje, ali bi se bi pripravljen testirati, odgovoril, da s tem ne bi imel nobenih težav. "Načeloma bi bil pripravljen opraviti ta test, a bi rad vedel, do kod sežejo po vašem meje zasebnosti, koliko testov bi moral opraviti, da bo zadoščeno vaši radovednosti ..." je med drugim dejal premier. Boris Pahor na "alternativni" proslavi: Nekateri pozabljajo na narod Nastalo je novo veteransko društvo, sledi še slavnostna akademija 23. december 2010 ob 16:05, zadnji poseg: 23. december 2010 ob 20:09 Ljubljana - MMC RTV SLO Boris Pahor kritičen do premierja Pahorja. Ivan Oman pa meni, da je nenasprotovanje komunizmu enako nedemokratičnosti. Ustanovljeno združenje VSO je že tretje osamosvojitveno veteransko združenje. Slavnostno akademijo je z govorom odprl pisatelj Boris Pahor. "Vesel sem, da sem Zdravljico končno slišal, kot je bila napisana," je dejal Pahor. Izpostavil je, da se boji sosedov, saj so na italijanski strani težnje, "ki niso najbolj spodbudne". Tako so vse slovesnosti, ki se pri nas dogajajo, "na drugi strani" vprašljive. "Živimo na ozemlju, ki je bilo vedno poželenje drugih," je dejal. "Nekateri so demokracijo vzeli preveč svobodno in pozabljajo na narod. Mlade ljudi bo treba vzgojiti v drugačnem duhu. Mladina je danes amorfna, ni ne slovenska ne evropska. Slovenci smo vedno živeli v podložništvu in bili razdeljeni na tri, štiri dele," meni primorski pisatelj. Okrcal je tudi premierja Boruta Pahorja, češ da hodi prosit v Rim za denar za zamejce, ki jim po zakonu pripada. "Bolj kot preteklost me skrbi realnost," je še dejal. Oman: Kdor ni protikomunist, ni demokrat "Ali res hrepenimo za egiptovskimi lonci mesa? Ni bilo spoštovanja človekovih pravic, ni bilo vladavine prava. Trdim, da kdor ni protikomunist, ni demokrat. Desnica v Demosu naj bi želela uveljaviti avtokratsko vlado. Vendar ne gre za kateri koli del Demosa, temveč tisti, ki je bil proti romunizaciji Slovenije. Prišel bo čas, ko bodo naši potomci enotni ob tistem, ob čemer smo zdaj razdvojeni," je svojem govoru na slavnostni akademiji poudaril Ivan Oman. Še pred začetkom slavnostne akademije je poudaril, da je osamosvojitev največje dejanje v slovenski zgodovini, ki mora postati nekaj pomembnega tudi za mlade. Poudarjati je treba ljudi, ki nas združujejo, ne pa razdvajajo, je dejal Oman in potrdil, da se bo udeležil tudi uradne proslave. Narod se mora spoprijeti tudi s tragičnimi stvarmi in ne smemo vleči na plan stvari, ki nas razdvajajo, je dejal. Ali bomo prihodnje leto ob loku proslav gledali dvojne proslave? "Tega ne vem, ampak te proslave so včasih take, da je človeku kar žal, da je tam," je še dejal Oman. Janez Janša je v svojem govoru poudaril, da je osamosvojitev edini dogodek, kjer se ne delimo, in če želimo naprej, se moramo prenehati deliti. Poudaril je, da ima združenje že več kot 1.000 članov, navzočim pa se je zahvalil za ves vloženi trud. Pahor kot Šeherezada "V očeh tujine drsimo v neopaznost in nepomembnost. Na vrhu države Šeherezada vsak večer že dve leti sultanu govori pravljice, da bi si rešila življenje. Ne vem, ali Slovenija lahko preživi še dve leti pravljic. Čas je za premislek o novih zgodbah, k čemur bi se lahko posvetila ta organizacija - torej k narodni spravi," je v svojem nagovoru dejal Dimitrij Rupel. Udeleženci so na ustanovnem srečanju za predsednika združenja Veterani slovenske osamosvojitve izvolili Ivana Omana, člana predsedstva pa sta tudi Igor Bavčar in Bojan Korsika. Med drugim je padel tudi predlog, naj društvo pridobi status organizacije posebnega pomena, s čimer bi lahko kandidirali tudi za državna sredstva, poleg tega pa so po besedah Mihe Brejca predlagali tudi postavitev spomenika padlim na Maistrovem trgu v Ljubljani in Mariboru. Poleg Janše tudi vplivni Primorci Med prvimi je prišel ustanovitelj združenja Veterani slovenske osamosvojitve (VSO) Janez Janša. Poleg njega so bili na zboru navzoči tudi nekdanji vodja Istrabenza Igor Bavčar, nekdanji vodja manevrske strukture Tone Krkovič in Lojze Peterle, ki so tudi soustanovitelji VSO-ja. Pred začetkom srečanja je Bavčar poudaril, da se v združenju zavzemajo za skupne vrednote slovenske osamosvojitve, Krkovič pa je dejal, da gre za izpostavljanje veteranske organizacije ter njeno odpiranje za druge generacije. Na ta RTV-jev form napišem naslednji stavek:Biti slovenske krvi, Bodi Slovencu v ponos! in me cenzurirajo (administrator mi izbriše komentar??) To je dosežek 20-letne samostojnosti! Potem mi pa naj še kdo reče da ne vodijo državo ljudje iz "balkana"! To pa je zanimivo. Ravno ta stavek, sem jaz objavil pred cca. mesecem dni.Mislim, da je bil članek o slovenskih zamejcih. Ampak s to razliko, da je moj stavek bil objavljen. poskusi še enkrat. Mogoče bo uspelo. Lp. @Šurda to, da je šlo za državno trgovino z orožjem v kateri je sodeloval zlasti takratni državni vrh ( Kučan, Drnovšek ), carina ( Gaspari ) in tudi omenjeni ministrstvi ( s tem, da je bil Bavčar že od leta 1992 del udbomafijskega sestava, kar dokazuje njegova povezanost z udbovskim Saftijem), ni nobeneo sprenevedanje, ampak je sprenevedanje edino, to, da se je skušala neka krivda iz političnih razlogov režima t.i. tranz. levice ( na srečo neuspešno ) napriti Janezu Janša. V glavnem pa je šlo za plačila med državami v nafti in drugih surovinah. @KIP projektu Velike Srbije se Miloševič ni niti slučajno odrekel, ker se je počutil premočnega in je imel za sabo vojsko, zato, da je bil za kako konfederacijo nikakor ne drži. Poleg tega je bila marca 1991 Bosna med Miloševičem in Tudjmanom že tajno razdeljena. Še več, mednarodna situacija je bila zanje ugodna, vendar so računali, da bi se utegnila še izboljšati in so se zato tudi v Beogradu povezali s KGB zarotniki proti Gorbačovu. @KIP zdaj si šel v čas pred Miloševičem. Pa veš, kdaj je bilo to? Miloševič je prišel na oblast leta 1986, leta 1987 je izdan velikosrbski memorandum srbskega SAZU, ki ga Miloševič javno podpre, medtem, ko partija v Sloveniji še vedno preganja tiste, ki samo kaj zapišejo o kakšni samostojni državi. O Bavčarju pa tole, kar sem sicer že velikokrat napisal: Igor Bavčar je stopil na stran udbomafije oz. je bil od nje kupljen že vsaj leta 1992, kar dokazuje tudi pričanje Borisa Platovška pred vojaško obv. službo. Platovšek je leta 1993 razkril načrte za divje lastninjenje, ki jih je imel udbovski Safti ( udbovsko podjetje v Italiji, kakor se je natekal denar iz vzporedne in nelegalne udbovske ekonomije v času SFRJ ). Že drugi dan so mu v obraz povedali, da je poročilo o njegovi izpovedi takoj dobil na mizo Kučan in Bavčar. Ker Bavčar sicer ni bil več notranji minister je jasno, da je bil ,obveščen za nazaj in da je torej že leta 1992 bil del udbomafijske strukture. Bavčar je igral veliko vlogo tudi že pri razbijanju Demosa, vendar takrat morda iz drugačnih motivov. Vsekakor pa je pred volitvami leta 1992, ki so bile za nadaljni potek tranzicije ključne, njegova stranka nudila le navidezno opozicijo LDS, saj so se z LDS dogovorili, da ji predajo oblast, s tem, da sprejme njihove ljudi mednje. To se je kasneje tudi realiziralo, ko se je Bavčarjeva stranka pridružila LDS, sam je pa postal njen podpredsednik. Bavčar je tudi nastopil v prid zamenjave Janeza Janša na mestu obrambnega ministra leta 1994.+ 1 glas To so bili dnevi ko so se uresničile sanje naših dedov ....vse čestitke Slovencem in Slovenkam Ko pa danes slišimo nelagodje ljudi, da to ni to, za kar so šli na volitve in da je bilo v prejšnem času bolje oz. so bili bolj enakopravni. Se pa jaz vprašam gospe in gospodje, le kateri gospodje so na lestvici 100 najbogatejših Slovencev ??? Po večini so tiste osebe, ki so bile pred letom 90 v Komunistični partiji in kao zagovarjali družbeno lastnino in samoupravljanje, potem po osamosvojitvi so prvi privatizirali velike firme.....ta socialni čut se jim je kar zgubil... Tok o članih foruma 21 Če bi takrat vedel, kam nas bodo pripeljale sanje, bi se še enkrat odločil ZA. Ne glede na to, kakšne barabe so si odrezale največji in najslajši kos pogače, še vedno sem ZA. Vse najboljše za tvoj rojstni dan SLOVENIJA! Ti "prihvatizatorji" so probeograjske barabe, ki hocejo Sloveniji dopovedati, da sami, brez srbske corbe, ne moremo ziveti. Po njenih besedah je Demos deloval v težkih razmerah in mu pripisuje številne zasluge, hrbet pa mu je obrnila, ko je ugotovila, da se pojavljajo avtoritarne težnje, ki jih je zaznal tudi Jože Pučnik in zato tudi Demos razpustil. Po javnem priznanju njenega moža se je njun krog in še nekateri drugi ( Bavčar, Rupel, Bučar,... )odločil za to, da predajo oblast malo popravljeni LDS in to že takoj na začetku leta 1992. V Demosu so ustvarili tako vzdušje, da je bilo, kot je povedal Pučnik njegovo delovanje onemogočeno. Naredili so to zaradi tega, ker naj bi obstajala po njihovem nevarnost ''klerikalizma'', no kršč. demokrati nikakor niso bili sposobni sami prevzeti oblast, dasiravno so res premalo komunicirali z Demosovim vodstvom. So pa stare sile imele vse možnosti in kapacitete za tak prevzem oblasti, kar se je nato tudi zgodilo. No, nekateri takratni zaslepljenci so spregledali, Spomenka in njen mož pa še danes nista. @Tetka Demosov pritisk na partijo, da je prišlo do osamosvojitve??? Demos je zmagal leta 1990 na volitvah, partija pa izgubila. Res, je bil istočasno izvoljen za predsednika tudi šef udbe Kučan, kar je osnovni vir vsega zla, ki nas je nato doletelo. Čeprav Kramberger ni bil politik, je to povsem pravilno že pred takratnimi volitvami napovedal. Ljudje, ki so izurjeni za izvajanje diktature in udbovske manipulacije pač nimajo nobenih kvalitet za vodenje demokratične države, veliko pa antikvalitet. Določene napetosti med Beogradom in slov. partijo so poprej sicer bile, tudi je dejstvo, da je komunizem razpadal na svetovni ravni. Notranja opozicija civilne družbe pa je bila že vse od Nove revije oz. še bolj od procesa proti četverici izredno močna in je zahtevala demokratizacijo. Partija je bila zaradi spleta notranjih in zunanjih okoliščin primorana popuščati, nima pa zaradi tega prav nobenih zaslug. Pred plebiscitom je res več slov. politikov, ne samo iz vrst ''starih sil'' govorilo o konfederaciji, ki pa jo je Beograd vseskozi zavračal, po plebiscitu pa je bila ta opcija po defoltu izključena. "Škoda, bilo je zanimivo branje". Izjava Kučana, ko mu je Brejc povedal, da od njega ne bo dobival tajnih prisluhov, ki jih je vršila stara SDV. Borili smo se za to, da si sedaj razni Jankovići, Kordeži, in drugi grabijo nekoč skupno premoženje, bivši predsednik Kučan pa se poleti prevaža po Jadranu z luksuzno jahto in se v obraz nasmiha slovenskemu narodu. Peskova: Pučnik je bil motor slovenskega osamosvajanja MMC-jev intervju z Rosvito Pesek, novinarko in zgodovinarko 26. december 2010 ob 08:12 Ljubljana - MMC RTV SLO Med osamosvajanjem je bila slovenska politika enotna samo po 6. 12. 1990, ko je bil sprejet zakon o plebiscitu, in nekaj tednov po njegovi izvedbi, potem pa se je povsem razcepila, je dejala Peskova. Ob dnevu samostojnosti in neodvisnosti smo se z novinarko TV Slovenije in zgodovinarko Rosvito Pesek med drugim pogovarjali o ključnih osebnostih slovenske osamosvojitve, dogodkih, povezanih s plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti, ter konkretnih političnih dejanjih, ki so privedla do osamosvojitve. Na prvem programu TV Slovenija bo danes ob 22. uri na sporedu dokumentarna oddaja Slovenski plebiscit Je slovenska osamosvojitev kolektivni dosežek Slovencev ali brez nekaterih posameznikov ne bi bilo osamosvojitve oz. imajo ti več zaslug od drugih za slovensko osamosvojitev? In če je tako, kateri so? Plebiscit, katerega 20. obletnice se spominjamo v teh dneh, je brez dvoma dogodek, ki je last vseh nas, vseh tistih, ki so glasovali "za". In za njegovih 88,5 odstotka smo vsi, ki smo si želeli samostojno Slovenijo, gotovo zaslužni. Takrat je, kot je dejal Jože Pučnik 23. decembra 1990 zvečer v Cankarjevem domu, "politika dobila ukaz svojih volivcev, da izpelje osamosvojitev, in politika je dolžna to izvesti". Za vse drugo, kar se je dogajalo po tem in predvsem tudi pred tem, da smo do plebiscita sploh prišli, pa imajo zasluge seveda politiki. Eni bolj, na primer Demosova koalicija šestih strank, ki je na spomladanskih volitvah leta 1990 zmagala, prevzela izvršno in zakonodajno oblast in uresničila dve temeljni programski točki: demokratizacijo političnega sistema in osamosvojitev Slovenije. Preberite tudi: Slovenija praznuje dan samostojnosti in enotnosti Pred 20 leti so se Slovenci odločili za samostojno Slovenijo Ta koalicija je zagotavljala stabilno poslansko večino v skupščini in tako s podporo osamosvojitveni zakonodaji omogočila tudi, da je novonastala država imela vse atribute samostojne države, začenši s Slovensko vojsko. Brez dvoma pa za motor slovenske državne samostojnosti velja pokojni Jože Pučnik, predsednik Demosa. Kateri so ključni dogodki v procesu slovenskega osamosvajanja? Jih je kar nekaj. Začeti morava pri intelektualcih, ki so za 57. številko Nove revije leta 1987 spisali prispevke za slovenski nacionalni program., nadaljevati pa pri civilnem pogumu, ki so ga pokazali Slovenci, ko so leta 1988 stopili na Roško in na Kongresni trg in pokazali partijski oblasti, da jih ni več strah. Enak pogum so pokazali tudi delavci Litostroja s Francetom Tomšičem na čelu, ko so podprli ustanovitev prvega iniciativnega odbora za nastanek politične stranke (Socialdemokratske zveze Slovenije), ki bo konkurenčna Zvezi komunistov. Govoriva še o podstati, ki pa je zrahljala takratne politične strukture. Konkretna politična dejanja, ki so privedla do osamosvojitve, pa so bila: ustavne spremembe jeseni 1989, ki so dovolile strankarsko tekmo in zagotavljale neodtujljivo pravico do samoodločbe, nastanek koalicije Demos (november 1989), zmaga Demosa na volitvah (april 1990) in konstituiranje nove oblasti, odločitev iz Poljč za plebiscit (november 1990), sporazum vseh skupščinskih strank, da si bodo skupaj prizadevale za uspeh plebiscita (6. december 1990), 88,5-odstotna podpora volivcev na plebiscitu za nastanek suverene in neodvisne države (23. december 1990), osamosvojitvena zakonodaja vključno s prisego prvih slovenskih vojakov (maj, junij 1991), razglasitev državnosti (25. junij 1991), zmaga v obrambni vojni, sprejetje brionske deklaracije, ki je za 3 mesece suspendirala osamosvojitvene akte, a nam odprla pot k miru in pokazala Evropejcem, da spoštujemo njihova pravila igre. Konec leta 1991 tudi odhod JLA z ozemlja Slovenije in sprejem nove slovenske ustave ter na koncu kot češnja na torti neomajno vztrajanje nemškega kanclerja Helmuta Kohla, da nas bo Nemčija za božič priznala tudi sama, če druge države Evropske skupnosti tega ne želijo storiti skupaj z njo. Nazadnje smo aprila 1992 dobili tudi mednarodno priznanje ZDA, čeprav so nam do osamosvojitve ves čas grozili, da nas ne bodo priznali še 50 let in da hočejo enotno Jugoslavijo. Zakaj je takratna opozicija zahtevala tako velik kvorum za veljavnost plebiscita? Si je želela, da plebiscit ne bi uspel? Opozicija si je v prvi vrsti prizadevala plebiscit izpeljati šele spomladi leta 1991, ko bi bile končane volitve po vseh drugih jugoslovanskih republikah in ko bi bile tudi tam vzpostavljene nove oblasti, s katerimi bi se morda dalo lažje dogovarjati. V medstrankarskih pogajanjih, ki jih je v nekaj poznih večerih vodil predsednik predsedstva Milan Kučan, je opozicija (predvsem mladinci in prenovitelji) popustila in privolila v to, da bo plebiscit že 23. decembra, v zameno pa je moral Demos popustiti pri zahtevi, da za uspeh plebiscita ne bo zadoščala navadna večina, ampak absolutna večina vseh volilnih upravičencev, vpisanih v imenike. Osamosvojitev Slovenije je bil proces, ki mu je veliko pomembnih držav nasprotovalo (denimo ZDA), čeprav smo imeli močnega zaveznika v Nemčiji oz. takratnem kanclerju Kohlu in njegovem zunanjem ministru Hansu Dietrichu Genscherju. Kaj je bila tista prelomna točka, ko so se tudi tiste države, ki so najprej nasprotovale slovenski osamosvojitvi, sprijaznile z osamosvojitvijo Slovenije? In kaj so vzroki za končanje nasprotovanja? To je vprašanje, na katerega je težko odgovoriti, saj se o oblikovanju zunanjepolitičnih odločitev v drugih državah v odnosu do Slovenije oz. Jugoslavije bolj malo ve. Predvsem se precej razlikuje od države do države. Nemčija je že od prvega srečanja kanclerja Kohla z Lojzetom Peterletom (bila sta v isti internacionali) kazala razumevanje za naša osamosvojitvena prizadevanja, saj "če je zahtevala združitev nemškega naroda, da spet zaživi v eni državi, ne more te pravice odrekati drugim". Nemčija je tudi izsiljevala na vrhu v Maastrichtu, da nas bo priznala sama, če se ji druge države ES-ja ne bodo pridružile. In tako so - zahvaljujoč predlogu italijanskega zunanjega ministra Giannia de Michelisa - dosegli kompromis, da nas bodo države evropske dvanajsterice priznala skupaj, in sicer 15. januarja 1992. Italijanska politika je bila vseskozi velik zaveznik in podpornik Jugoslavije. S Francozi je bilo težko, tradicionalna zavezništva s Srbijo so jih ovirala pri naklonjenosti osamosvojitvenim težnjam Slovenije in Hrvaške. Avstrijska socialdemokratska politika je najprej kazala posluh za osamosvojitvena prizadevanja Slovenije, potem pa si je zaradi skupne evropske zunanje politike hitro premislila in varno počakala. Sovjetska zveza je imela težave sama s sabo, razpadala je ob hudih notranjih spopadih in ni hotela aktivno posegati v notranje zadeve v Jugoslaviji, ko so jo iz armadnega vrha prišli prosit. No, ZDA so pa tako ali tako imele na Balkanu povsem zgrešeno politiko. In ne glede na to, da so jih njihove obveščevalne službe opozorile, da Jugoslavija razpada, da se je ne da več skrpati, so tiščale pokrovko navzdol, da je lonec res razneslo. Še po plebiscitu so nas pregovarjali z obljubami o dveh milijardah dolarjev pomoči, če se odpovemo "tej nori ideji o samostojnosti Slovenije". In ko so nas priznali že vsi, so aprila 1992 to storile tudi ZDA. Ključna točka pri večini evropskih držav pa je bila gotovo obrambna vojna. Evropa si po 46 letih, odkar je tekla kri na njenih tleh, ni mogla več privoščiti, da bi še tolerirala tiste politike, armade in republike, ki so hotele z orožjem urejati stvari v Jugoslaviji. Tu je podporo izgubil tudi predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković, ki je seveda podpisal odlok o odhodu JLA na zunanje meje Jugoslavije, kar je bil začetek spopada s slovenskimi teritorialci in policijo. Velikokrat se ob raznih prepirih med strankami govori o tem, da nismo več enotni kot med osamosvajanjem. Toda ali smo bili v času osamosvajanja res tako enotni ali je to zgolj mit oz. prirejanje zgodovinskih dejstev? Spomnimo se samo na odvzem orožja Teritorialni obrambi tik pred Demosovim prevzemom oblasti maja 1990, na nekatere članke v Mladini in Dnevniku zoper osamosvojitev, na nasprotovanje tedanje opozicije sprejetju vojaške zakonodaje, ki je omogočila uspešno obrambo slovenske države pred agresijo Jugoslovanske ljudske armade ... Enotni smo bili ob odločitvi za plebiscit. Mislim na enotnost politike, Demosove in opozicijske, z izraženo voljo volivk in volivcev. Ampak tudi do te enotnosti ni bila lahka pot. Že prej sva govorila malodane o političnem kupčkanju z absolutno večino in z datumom plebiscita. Seveda je bila tudi pot do te enotnosti trnova. Plebiscit so oktobra 1990 predlagali ob vprašanjih in pobudah delegatov Žakljevi socialisti. Pa je nekako vlada odgovorila, da ni pravi čas. Potem so se čez mesec dni zanj odločili v Demosu. In Pučnik, ki je bil tega zelo vesel, je datum še isti večer omenil novinarjem, češ, 23. decembra bomo imeli pa plebiscit. Kako je padalo po njem! Od povsod. Od Demosovih politikov, iz predsedstva, pa seveda tudi iz opozicije, češ kakšen cirkus se gre, kako prehiteva… Ampak o tem, da bo decembra referendum (niso mu rekli plebiscit), so se ključni umi Demosa (zakonca Tine in Spomenka Hribar, France Bučar, Pučnik in Peter Jambrek) dogovorili že tri tedne po volitvah, med prvomajskimi prazniki v Bohinju. Takrat so se pogovarjali o strategiji in so si nekako zadali, da bo decembra referendum o novi ustavi, s katero se bomo osamosvojili. No, potem z ustavo ni bilo nič, nanjo je bilo več pripomb, kot je imela členov, in nekaj je bilo treba storiti. Seveda nima podlage v zgodovinskih dejstvih trditev, da je bila v procesu osamosvajanja slovenska politika enotna, daleč od tega. Enotna je bila po 6. decembru 1990, ko je bil sprejet zakon o plebiscitu, pa še nekaj tednov po njegovi izvedbi, potem pa so že prišla na dnevni red vojaška vprašanja in tu se je povsem razcepila. Pa ob slovenskih simbolih, pa ob gospodarskih vprašanjih, pa o oblikah povezovanja z drugimi republikami itn. Je bilo samoumevno, da bo tudi takratna opozicija, ki so jo sestavljale naslednice nekdanjih t. i. družbenopolitičnih organizacij, 25. junija 1991 v slovenskem parlamentu podprla ključni in zadnji pravni akt v procesu slovenske osamosvojitve - Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije? Nič ni bilo samoumevno. Zapletov je bilo veliko. Načrt je bil, da se ti dokumenti sprejmejo dan prej, 24. junija. Bila so še dopolnila, opozicija je zahtevala premore, vlagala dopolnila o preimenovanju dokumentov, zahtevala uskladitve med Temeljno listino in Deklaracijo. Opozicija je predvsem želela jasnejše zapise o tem, da Slovenija šele začenja postopek "odklapljanja" od Jugoslavije, da gre za postopen proces, ki odpira tudi možnosti za pogajanja, in da si bo še naprej prizadevala za povezave med republikami, za Demosovo večino pa je sprejetje teh dokumentov pomenilo dokončen rez z Jugoslavijo. Tu je seveda veliko vlogo odigral predsednik skupščine Bučar, ki je imel po takih sejah navado reči - bistveno je samo eno vprašanje in samo za to gre: ali ste za osamosvojitev Slovenije ali proti? In roke so se potem le dvignile. No, v ozadju je bil seveda še en dogovor, dogovor o ustavi. Opozicija je namreč zahtevala, da naj se večina v skupščini, če želi, da skupaj delujejo za uresničitev samostojne Slovenije, zaveže, da bo nova ustava sprejeta do oktobra, v nasprotnem primeru pa se morajo razpisati predčasne volitve. Tako bi o samoumevnosti res težko govorili. Aleš Žužek Rosvita Pesek je diplomirala iz novinarstva, magistrirala iz mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede in doktorirala iz novejše zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je avtorica knjig Osamosvojitev Slovenije in Skupščinski koraki k samostojni državi. Skupaj z Marto Lavrič Tomšič, ženo pokojnega sindikalista in ustanovitelja Socialdemokratske zveze Slovenije Franceta Tomšiča, je uredila in dokončala Tomšičevo knjigo Od stavke do stranke. Februarja 1987 je izšla 57. številka Nove revije, v kateri so bili objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program. Ta številka velja za programski temelj slovenskega osamosvajanja. Med pomembne prelomnice v procesu osamosvajanja Peskova prišteva tudi množično podporo četverici JBTZ (Janša-Borštner- Tasič-Zavrl). Ljudje so se množično zbirali pred vojaškim sodiščem na Roški, kjer so sodili omenjeni četverici, na Kongresnem trgu pa je bil množičen shod v njihovo podporo. Spomladi 1990 je v Sloveniji na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni zmagala koalicija Demos. Glavna cilja te koalicije sta bila demokratizacija in osamosvojitev Slovenije. Ampak o tem, da bo decembra referendum (niso mu rekli plebiscit), so se ključni umi Demosa (zakonca Tine in Spomenka Hribar, France Bučar, Pučnik in Peter Jambrek) dogovorili že tri tedne po volitvah, med prvomajskimi prazniki v Bohinju. Rosvita Pesek Plebiscit, katerega 20. obletnice se spominjamo v teh dneh, je brez dvoma dogodek, ki je last vseh nas, vseh tistih, ki so glasovali "za". In za njegovih 88,5 odstotka smo vsi, ki smo si želeli samostojno Slovenijo, gotovo zaslužni. Rosvita Pesek Predsednik Demosa Jože Pučnik brez dvoma velja za motor slovenske državne samostojnosti, je pojasnila Peskova. 23. decembra 1990 je potekal plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Šest mesecev pozneje, 25. junija 1991, je Slovenija tudi razglasila samostojnost in neodvisnost. Osamosvojitev Slovenije je skušala preprečiti Jugoslovanska ljudska armada (JLA). V bran novoustanovljeni državi so se postavile slovenske sile - Teritorialna obramba in policija. V t. i. desetdnevni vojni, ki se je začela 27. junija in končala 7. julija, so bile uspešnejše slovenske sile. Nemčija, ki jo je takrat vodil krščanski demokrat Helmut Kohl, je kazala razumevanje za slovenska osamosvojitvena prizadevanja. Poleg Kohla je imel pomembno vlogo pri nemški podpori tudi zunanji minister Hans-Dietrich Genscher (FDP). Opozicija je predvsem zahtevala jasnejše zapise o tem, da Slovenija šele začenja postopek 'odklapljanja' od Jugoslavije, da gre za postopen proces, ki odpira tudi možnosti za pogajanja, in da si bo še naprej prizadevala za povezave med republikami, za Demosovo večino pa je sprejetje teh dokumentov pomenilo dokončen rez z Jugoslavijo. Rosvita Pesek Čestitke vsem zavednim in ponosnim Slovencem !! Lepo praznovanje. Živela samostojna in prelepa Slovenija ! Slovenijo je osamosvojila desnica, s Pučnikom na čelu. Tako je to bilo. On je bil res emigrant, vendar ne po lastni želji. Povsem prepričan sem, da če bi on zmagal na prvih predsedniških volitvah, bi bila Slovenija danes demokratična država. Na žalost to sedaj ni dejstvo, kar pa ne pomeni, da moramo obupati. Demokracijo smo dolžni graditi skupaj, vsak s svojim odgovornim odnosom do države. Kučan se trka pa prsih, da je bil osamosvojitelj. V tistih časih pa je metal pesek v kolesje osamosvajanja Slovenije (zahteva po absolutni večini pri plebiscitu, zahteva po povezavah z drugimi jugoslovanskimi republikami, proceduralno zapletanje postopkov, ...). Ko je ugotovil, da se vendarle ne da zaustaviti osamosvojitve, je stopil pod slovenski dežnik (ob neki drugi priložnosti pa je zopet "mali človek" stopil pod dežnik "velikega človeka" - tako kot on to zna; hinavec). Sedaj spet daje usmeritve rdeči politiki v duhu - "naredite mi to deželo zopet jugoslovansko". To pa je kolaboracija z nekdanjimi agresorji (jugoslovani leta 1991 so bili enako kot nemci, italijani, madžari in ustaši med drugo svetovno vojno). Projugoslovansko usmerjeni rdečkarji nas ne bodo nikoli prisilili, da sprejmemo jugo, tudi če nas posiljujejo z jugoslovanstvom vsak dan. Slovenija ima pravico iti po svoji poti in živeti po svoji pameti. Vsi tujci (evropejci in jugoslovani) pa imajo pravico enakopravno živeti v Sloveniji, vendar je njihova dolžnost, da se integrirajo v našo družbo. Za njih naj veljajo enaka pravila kot za Slovence, ne pa da iščejo drugačne pravice - na primer na prikrit način skozi propadli zakon o RTV. Ne, krivec za velik del slabega je Drnovšek, ki je vodil tri vlade in pol in še bil predsednik, vse packarije so se dogajale v njegovem času ali pa tam imajo izvor ! Jugoslovanstvo je skovanka, ki ni nikoli funkcionirala, končala se je s potoki krvi in tisoči mrtvih. A bi še enkrat poskusili? Mi (Slovenci) smo avtohtoni na našem ozemlju, od nikoder nismo prišli, spadamo med slovansko govoreče narode, (zahodna skupina), drugi so nas imenovali Veneti, Vendi, Scloveni..., za nas smo pa vedno bili Slovenci! Na mirovnih konferencah in pogajanjih so se drugi diplomati vedno čudili, zakaj "jugoslovanske" deleacije niso bile enotne, ko se je šlo za zahodno mejo. Slovenci so se borili, da bi kaj dosegli, Srbe je "bolio k....", ali imamo Trst, Gorico, Koroško... Maister je dejansko rešil Maribor na svojo roko, brez Ljubljane in Beligrada, potem ga je srbska soldateska degradirala. Prav tako jih je slišal tudi major Šbabić za "trik" na Vrhniki, ker je Srbom odgovarjalo, da so bili Slovenci pod pritisko Italijanov in so se zato slabše izpogajali pri združitvi Vesele praznike vsem, tudi pravoslavcem ! Da nismo imeli Pučnika, bi danes vsa Slovenija govorila tako kot govorijo v Ljubljani: Srbohrvatsko. Rosvita Pesek, zelo pristno in razumno poda svoje videnje. Zgodovina, ki rdečim ne ustreza že od začetkov druge svetovne vojne in vse do današnih dni, se na žalost ne spremeni tudi z najbol zasanjanimi lažmi nekaterih. Edini verodostojni pisec zgodovine je čas sam, narava in življenje samo, ničesar ni kar bi se dalo pozneje reševat z lažmi. Pučnik bi bil nedvomno najprimernejši predsednik države, verjamem, da je mnogim, ki so dali glas Kučanu zelo žal. Ravno tako danes slišim mnoge, kako so jih rdeči prevarali. Te prevare so plod medijev in naroda, ki si zgodovino piše sam, brez da bi razmišljal, kaj je na daljši rok dobro in kaj slabo. Država SLOVENIJA je samostojna, za drugo bo poskrbela narava, če narod sam ni v stanju ohranit pridobitve, je pač nebo imel. Zase vem, da sem najsrečnejši človek, ker imamo državo SLOVENIJO. Resnica nas je in vas bo osvobodila !!!!!!!!!!!! Sicer vemo da gospa Peskova ima precej simpatij do pomladne opcije, ampak njeni odgovori v tem intervjuju so presenetljivo objektivni (brez očitanja in klevetanja do takratne opozicije), kar kaže na njeno profesionalnost in objektivnost, ki jo mora kot novinarka in tudi kot zgodovinarka vzdrževati. Si bom tudi prizadeval da si kakšno izmed njenih knjig o osamosvojitvi tudi kupim in preberem. Slovenija na plebiscitu odločno ZA samostojnost Odločitev na plebiscitu je bila udejanjena 25. junija 1991 26. december 2010 ob 06:04 Ljubljana - MMC RTV SLO 23. 12. 1990 je na plebiscitu za samostojnost Slovenije glasovalo 88,5 odstotka vseh volivcev. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december zaznamujemo kot državni praznik. Najprej se je praznik imenoval dan samostojnosti, konec septembra 2005 pa je državni zbor sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dneh, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo. Peskova: Pučnik je bil motor slovenskega osamosvajanja Jugoslovanska armada proti osamosvojitvi Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije je skušala s silo zatreti Jugoslovanska ljudska armada, v bran novoustanovljeni državi pa so se postavile slovenske oborožene sile - Teritorialna obramba in slovenska policija. Oboroženi spopadi so se začeli 27. junija. Zmaga slovenske vojske in policije Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Spopadi so so končali 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. Na začetku julija 1991 so se po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njegovo izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 je postala tudi 176. članica OZN-a. Četrtek minil v znamenju proslav obletnice Državna proslava ob dnevu samostojnosti in neodvisnosti je bila v četrtek, slavnostni govornik pa je bil premier Borut Pahor, ki je v govoru plebiscit označil kot verjetno najslavnejši del naše zgodovine. Še pred proslavo so se na slavnostni seji zbrali poslanci. Na seji je predsednik DZ-ja Pavel Gantar dejal, da je plebiscit pomenil točko, po kateri ni bilo več vrnitve nazaj. Proslavo ob dnevu samostojnosti in neodvisnosti je pripravilo tudi združenje Veteranov slovenske osamosvojitve. Slavnostni govornik je bil tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je opozoril, da mnogi pozabljajo na narod in da mladina ni vzgojena v slovenskem duhu. Obletnice plebiscita so se z mašo za domovino spomnili tudi v Katoliški cerkvi. Mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Aleš Žužek Ponosen da sem Slovenec in živim v tako lepi deželi. Veliko naših prednikov je sanjalo o tem dogodku, mi ga dejansko živimo, kar se tiče naših voditeljev tudi to se bo sčistilo, lepo praznovanje želim vsem vam Slovencem... Čestitke Sloveniji- torej vsem, ki varjamemo vanjo in še posebaj vsem, ki so aktivno pripomogli k njenemu nastanku. Pa še reteorično vprašanje: Zakaj na 24ur.com ni nobenega prispevka s takšno vsebino? Slovenija je moja edina domovina in zato sem, navkljub nestrinjanju z dandanašnjim mafijskim načinom vodenja države, PONOSNO izobesil zastavo v čast vsem, ki so doprinesli svoj delež, da smo se osamosvojili od Balkana... ... in kot nekoč pri Maistru in po drugi svetovni vojni, so tudi danes ljubljanski klečeplazniki največja grožnja slovenski nacionalni identiteti, saj Slovenije ne zmorejo čutiti kot svoje domovine, temveč kot poligon za plenjenje in na Slovence kot hlapce... Bodimo ponosni na našo zgodovinski uspeh, da smo si navkljub germanom na severu, lahom na zahodu in na nivoju botswane nerazvitijm opankarjem na jugu USPELI ustvariti svojo domovino... sedaj jo samo še očistimo ljubljanske megle in klečeplazenja pred drugimi... bodimo ponosni na to, kar smo storili pred 20 leti! Živela Slovenija, moja domovina! .. samostojni smo to je res samo problem je v tem da nismo enotni ker hujskajo ljudi proti temu pa ponovo proti drugem ... WikiLeaks: Rupel ni podlegel pritiskom ZDA "EU mora obdržati enotno stališče do Gruzije" 27. december 2010 ob 12:35 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Slovenija oz. njen tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel ni podlegel pritiskom ZDA, da bi med rusko-gruzijskim spopadom avgusta leta 2008 obsodil dejanja Rusije. To je zapisano v novi diplomatski depeši, ki jo je razkril WikiLeaks in ki je nastala 14. avgusta leta 2008. Napisal jo je tedanji ameriški veleposlanik v Ljubljani Yousif Ghafari po pogovorih s tedanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, in sicer da je Rupel zagovarjal enotno stališče Evropske unije do vprašanja. Veleposlanik je zapisal, da je Rupel delil zaskrbljenost zaradi dogajanja v Gruziji, a da je želel pred kakršnimi koli odzivi prej govoriti z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Ghafari je zapisal še, da je pritisnil na Rupla, da bi prenesel ameriško zaskrbljenost, a se zunanji minister ni odzval na to. "Ni bilo želje po poslabšanju odnosov med EU-jem in Rusijo" Ghafari je ameriškemu zunanjemu ministrstvu poročal še, da je Rupel dejal, da ni prave želje, da bi prišlo do znatnega poslabšanja odnosov med Rusijo in Evropsko unijo, ter dodal, da je sam opozoril, da mora Evropska unija sporočiti Rusiji, da je njena uporaba sile čezmerna. Rupel je pri tem poudaril, da je Svet ministrov EU-ja za splošne zadeve in zunanje odnose 13. avgusta na Rusijo naslovil ostro sporočilo, je še poročal Ghafari. Tedanji slovenski zunanji minister naj bi na pogovorih z ameriškim veleposlanikom še opozoril, da mora EU obdržati enotno stališče do vprašanja v Gruziji. Pojasnil je, da obstajajo v Uniji velike razlike glede odnosov z Rusijo, še posebej, ker so nekatere države močno odvisne od energentov iz Rusije. Prav tako je Rupel veleposlaniku pojasnil, da se zunanji ministri EU-ja na srečanju 13. avgusta niso preveč ukvarjali s spopadi v Gruziji, da pa bo več priložnosti že 19. avgusta na zasedanju zunanjih ministrov Nata. Rupel je bil tako kot nekateri njegovi kolegi zaskrbljen, da bi bilo neformalno zasedanje zunanjih ministrov Unije 5. septembra prepozno, vendar ni videl možnosti, kako bi bilo srečanje prej, je še poročal Ghafari. Spopadi v Gruziji so se končali 12. avgusta 2008 Gruzijsko-ruski spopadi so izbruhnili 8. avgusta 2008, po napadu gruzijskih sil na separatistično Južno Osetijo. Na napad je Rusija odgovorila z invazijo na Gruzijo in z bombardiranjem gruzijskih mest. Spopadi so se z ustavitvijo ognja ob posredovanju francoskega predsedstva EU-ja prenehali 12. avgusta, Rusija pa je zasedla Južno Osetijo in Abhazijo, ki ju je nato priznala tudi kot neodvisni republiki. Države Evropske unije separatističnih republik niso priznale, kriza pa je močno obremenila odnose med Rusijo in Zahodom. Pomembneje so se zbližali šele letos novembra na vrhu Nata v Lizboni. Slovenija za oster odziv EU-ja proti Rusiji Slovenija je bila sicer doslej omenjena še v eni ameriški diplomatski depeši, ki se je nanašala na spopade v Gruziji. Ameriško veleposlaništvo v Stockholmu je poročalo, da si je Švedska kot predsedujoča Odboru ministrov Sveta Evrope prizadevala za izključitev Rusije iz Sveta Evrope, Slovenija pa se je skupaj z drugimi državami - omenjalo se je Švedsko, Veliko Britanijo, Belgijo, Dansko, pribaltske države, Slovaško in Bolgarijo - zavzela za trdo stališče in "oster odziv" Evropske unije proti Rusiji. Ta skupina držav se glede na depešo ni strinjala s Francijo, Nemčijo, Irsko, Nizozemsko, Malto in Ciprom, ki so bile mnenja, da je prednostna naloga "ustaviti trpljenje in zagotoviti spoštovanje prekinitve ognja". B. T. Obračajte kakor koli hočete. Dimsi (legenda) ni podlegel, ker je izkušen DIPLOMAT. Pahor pa podlegel preden so sploh kaj hoteli od njega :)))))))))))))))))))) Trudijo se in trudijo, ampak ne morejo najti kaj slabega o prejšni vladi. Boris Pahor: Temnopolt župan, moj Bog, kje je tu narodna zavest Boris Pahor o narodni samozavesti Slovencev 27. december 2010 ob 13:50, zadnji poseg: 27. december 2010 ob 13:51 Primorska - MMC RTV SLO Znani primorski pisatelj Boris Pahor meni, da izvolitev piranskega župana Petra Bossmana ni dobra za Slovenijo. V intervjuju za Primorske novice je Boris Pahor dejal, da se vidi, da imajo Slovenci premalo narodne zavesti, kar nazorno kaže izvolitev temnopoltega župana v Piranu. “Toliko smo dali za tisti košček zemlje, zdaj pa imaš črnega župana. Moj Bog, kje je tu narodna zavest? Nič proti temu, da je temnopolt. A če so že izvolili Neslovenca, bi kvečjemu morali izvoliti člana italijanske skupnosti, ki tam živi. To, da daš tujca za župana, je slab znak," je dejal Pahor. Ob tem pojasnjuje, da je za odprtost, vendar po njegovem mnenju to ni ”temnopolti župan Piranu, ampak to, kar smo dosegli Magris, Jančar in jaz. Torej to, da te ljudje prevajajo, sprejemajo.” Na njegovo izjavo se je Peter Bossman že odzval in dejal, da ga še vedno spoštuje, da pa njegove izjave ne razume. Dodal je, da je po duši in izbiri Slovenec. Pahorjevo izjavo so komentirali tudi v Liberarni akademiji, kjer menijo, da njegove izjave vsebujejo prepoznavne elemente rasizma. "Menimo, da škodijo Pahorjevi javni podobi, če že ne izničujejo povsem pomena njegovega zastopanja tržaških Slovencev in pomena njegove antifašistične drže," še menijo v akademiji. A. Č. Pahor hoče le reči, da je Bossman tujec. Očitno je tujec, saj njegova bava kože ne ustreza podalpski rasi. Zato očita pomanjkanje narodne zavesti tistim, ki so ga izvolili. Zato še ni rasist, le opozarja na to, da se Slovenci vedno raje odločamo za nekaj tujega kot pa domačega. Samo poglejte, kako sprejemamo tujce, kakšni pa smo med seboj. Seveda pa je Pahor spregledal dejstvo, da so nekateri morda izvolili Bossmana glede na predvolilni program. Ko je zmagal, so njegovi porivrženci prav to najbolj poudarjali; da so se volilci odločili ne na podlagi domačnosti, ampak na podlagi programa. Pisatelj Boris Pahor o plebiscitu, samostojni Sloveniji, slovenski levici in Titu Boris Pahor je razočaran. To je priznal v zasneženem jutru ob domači kuhinjski mizi. Najprej je potožil, da si pri 97 letih ne upa več na sprehod po snegu. A bolj kot čemenje doma ga je razburila ugotovitev, da dvajset let po plebiscitu ni vse tako, kot je upal. Celo izvolitev Petra Bossmana se mu zdi dokaz, da je na Slovenskem stanje duha slabo. Toda ko je Slovenija korakala v osamosvojitev, je bil Pahor optimističen. Tako izhaja iz njegovih dnevniških zapisov, ki so pod naslovom Slovenska svatba izšli leta 1995 v nakladi 500 izvodov. Boris Pahor: “Malora, smo komunizem odpravili za to, da bodo ljudje zdaj živeli s 400 evri na mesec?” Foto: MAKSIMILJANA IPAVEC “Šele ko sem tako kot vsi ostali spoznal, da Jugoslavija nikamor ne pelje, sem bil za samostojnost.” Foto: MAKSIMILJANA IPAVEC Tam piše, da ste se 20. decembra 1990 srečali z Lojzetom Peterletom, ki vas je povabil v Ljubljano. Na enournem sestanku je bil navzoč tudi Janez Dular. Se še spomnite tega srečanja? “Jaz sem to popolnoma pozabil. Te knjige pa nihče več ne omenja.” Se vsaj spomnite, zakaj ste ji dali naslov Slovenska svatba? “Zaradi Kocbeka. On je uporabil ta izraz v nekem pismu, v katerem je razočarano ugotavljal, da je vse naše upanje šlo v nič. Po njegovem je bila slovenska svatba pojem za nekaj, ob čemer bi se veselili. No, če bi dočakal devetdeseto leto, bi se tudi on. Pa se ni. Je pa njegova ideja o povezavi marksistične ekonomske ureditve s krščanstvom še danes veljavna. Oprostite, zašel sem. Na vprašanja ne znam odgovarjati z dvema besedama. V tem je specialist Alojz Rebula, jaz ne. O čem sva že?” O decembru 1990 in plebiscitu za samostojno Slovenijo ... “Veste, po mojem se je vse začelo leta 1985, ko je Društvo slovenskih pisateljev priredilo srečanje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tudi jaz sem bil vabljen, saj se je predsedniku Tonetu Partljiču zdelo prav, da sem tudi jaz zraven kot predstavnik Trsta. Partljič je bil začetnik, Bojan Štih pa animator. No, temu srečanju je leta 1987 sledilo še eno. Na teh srečanjih smo prvič spregovorili o prvenstvu slovenstva - torej pred novorevijaši. Res, govorili smo za področje kulture, a ker smo omenjali zavzemanje za identiteto, je bilo očitno, da ne mislimo samo na kulturo.” Toda vi niste bili za osamosvojitev. Dolgo ste zagovarjali konfederalno rešitev, drži? “Da. Tu bi omenil istrskega komunista Anteja Ciligo, ki je bil v taborišču tako na Hrvaškem kot v Sovjetski zvezi. Po vojni so mu v Franciji objavili dve knjigi, ki ju imam tu doma. No, Ciliga je bil po mojem zelo moder. Prvi je opozoril 'ili konfederacija ili razlaz'. Meni so se zdele njegove ideje zelo dobre, saj sem bil tako kot on proti razkopavanju Jugoslavije.” Konfederacijo ste prvič predlagali že v šestdesetih letih, ko ste izdali knjigo Odisej ob jamboru ... “Vem, da so me zaradi tega napadali, češ da si želim razpad Jugoslavije. Ampak ni bilo res. Šele ko sem tako kot vsi ostali spoznal, da Jugoslavija nikamor ne pelje, sem bil za samostojnost. Tako kot vsi. Edino v zamejstvu je bilo drugače. Tudi po osamosvojitvi so nekateri obžalovali, da je Jugoslavija razpadla. To so bili pač levičarji, ki še danes govorijo o internacionalizmu, kakršnega je zagovarjal komunizem, in zavračajo idejo narodne zavesti.” Kako pa ocenjujete ravnanje Milana Kučana in ostalih takratnih slovenskih komunistov? “To so bili pametni komunisti. Oni so pač reševali svoje gledanje na osvobodilno borbo. Zavedali so se, da ni mogoče uveljaviti tega, kar je bil cilj osvobodilne borbe. Samo za primer: Tito je obljubil, da bo ohranil slovensko vojsko. Pa je ni. Požrl je svojo besedo. No, zato menim, da so bili Kučan in ostali (nasmešek) bolj Slovenci kot komunisti.” Vi ste pa takrat verjetno bili na Pučnikovi strani ... “S Pučnikom sva se nekajkrat pogovarjala in sem se strinjal z njim. Meni je namreč vedno šlo za to idejo ...” Socialne demokracije? “Slovenske levice. Že Cankar je govoril o stranki, ki mora biti iz naroda za narod. Ta citat sem zapisal že na papir, ki so mi ga leta 1944 domobranci našli na domu, ko so me prišli aretirat. Bil sem vedno za idejo 'držimo skupaj'. Saj je tudi Russell dejal, da je komunizem laično krščanstvo. Že res, da so komunisti delali zločine, zato sem tudi jaz leta 1943 nekaj časa okleval. A rekel sem si, da zaradi tega ne bom izdajalec. Zato sem pristopil k OF, ki jo je tudi Kocbek kljub vsemu do konca zagovarjal. In je to gotovo prav. Saj tam niso bili samo komunisti. Zato pravim, da je zgrešeno to, kar je ob osamosvojitvi naredil Janša, ki je na volitvah v svojo stranko vključil tudi filokolaboracioniste. To, jasno, ne more biti socialna demokracija.” Ste to rekli Janši, ko vas je leta 1994 obiskal na domu? “Janši sem gotovo tudi to rekel. Je pa potem čez nekaj let priznal svojo napako.” Mislite na leto 2005, ko je v govoru na Mali gori pohvalil TIGR in mu priznal, da je bil začetnik osvobodilnega boja? “Da. Nekateri pa danes še naprej postavljajo TIGR na stran.” No, v Slovenski svatbi pišete ravno o tem, da ste Peterleta 20. decembra 1990 opozorili na zgodovinski pomen primorskega boja pod fašizmom. “In to sem govoril že na tistih dveh srečanjih Društva slovenskih pisateljev. V imenu nekega antikomunizma bi nekateri kar zavrnili TIGR. Ampak osvobodilni boj se je začel z bazoviškimi junaki.” Peterle pravi, da se ob plebiscitu ni dobro vračati v polpreteklost. Saj osvobodilni boj ni prinesel demokracije ... “In kaj bi se zdaj tolkli po prsih, ker so komunisti šli po gobe in imamo demokracijo? Hvala lepa za to demokracijo, kjer ljudje živijo s 400 evri na mesec. Tudi Camus pravi, da je najbolj od vsega pomembna svoboda. Kaj me briga pravična ureditev, če pa zaradi socialnih razmer nisem svoboden!” Ste torej dvajset let po plebiscitu razočarani nad slovensko demokracijo? “Demokracija je dobra stvar, ker človek lahko napiše vse, kar misli. Ne morem pa sprejeti tega, da ljudje živijo s 400 evri na mesec. Da smo do tega prišli, ni opravičila.” Ob slovenskem prehodu v demokracijo ste pripravili zadnjo številko Zaliva. Izšla je leta 1991. V poslovilnem besedilu pa ste zapisali, da slovenski prostor končno ne potrebuje več take revije. Vas je takrat navdajal optimizem? “Me je in sem se uštel.” Zakaj? Bi ga danes spet pisali? ... “Pisal bi proti tej ideji, da OF ni bila osvobodilna borba, ampak le revolucija. Danes bi še potrebovali tako revijo, ki bi opozarjala na Kocbekovo misel. Bilo bi dovolj, da bi se zbrala skupinica štirih mladih. A kaj, ko mladi zdaj najprej vprašajo za denar ... Mi smo vsi pisali zastonj. Edino Ubaldu Vrabcu, ki se je potožil, da ni dobil pokojnine, sem nekoč ponudil nekaj lir, ki jih je za Zaliv darovala menda Ema Tomažič.” Je tudi Franc Jeza, ki ni imel redne zaposlitve, pisal zastonj? “Jeza je imel službo na radiu, dokler ga niso komunisti odslovili. Za radio je potem od časa do časa pisal honorarno. On je bil res ubog. Do zadnjega denarja je vse dal za svobodno Slovenijo.” On je vedno zagovarjal osamosvojitev Slovenije ... “Vedno! Zato pravim, kaj bi govorili o Pučniku, ko pa o njem že vse vemo. Ob plebiscitu bi se bilo treba spomniti Franca Jeze. On je bil politik, izjemen kulturni politik, ki je pisal knjige o Sloveniji in dokumentirano prikazal, kako je slovensko gospodarstvo oškodovano zaradi Jugoslavije. Da, on je bil že od vsega začetka za samostojno Slovenijo in je tudi zaradi tega pribežal v Trst. A je vedno zagovarjal OF. Z njim se nisem strinjal ravno pri tej zamisli o slovenski državi. Tudi jaz bi bil za samostojno državo, če bi Slovenija ne imela tako ne prijateljskih sosed. Poglejte, kaj še počenja Avstrija s Slovenci na Koroškem. In poglejte Italijo, ki bi spet rada poitalijančila Istro. In ji bo tudi uspelo, saj Slovenci imajo premalo zavesti. To se vidi v Piranu, kjer imajo temnopoltega župana.” Vam to ne gre? “Sploh ne. To za Slovenijo ni dobro.” Kaj pa je narobe? “Toliko smo dali za tisti košček zemlje, zdaj pa imaš črnega župana. Moj bog, kje je tu narodna zavest? Nič proti temu, da je temnopolt. A če so že izvolili Neslovenca, bi kvečjemu morali izvoliti člana italijanske skupnosti, ki tam živi. To, da daš tujca za župana, je slab znak.” Mar ni to znak odprtosti? “To je tista odprtost, ki jo tu v Trstu zagovarja SKGZ. In to je to, kar je govoril že Kardelj: da narodna zavest ni pomembna. To je pogubno.” Ali menite, da gre odpiranje nujno na škodo slovenski zavesti? “Ni rečeno. Že Kosovel je rekel, bodimo evropski, imejmo se radi, ampak ohranimo svoj obraz. Kaj pomeni to? Pomeni, da v piranski občini, ki si jo dobil po vojski, ohraniš svoj obraz. Odprtost ni temnopolti župan v Piranu, ampak to, kar smo dosegli Magris, Jančar in jaz. Torej to, da te ljudje prevajajo, sprejemajo.” Omenili ste Kocbeka, TIGR, Franca Jezo ... Koga bi se po vašem morali še spomniti, ko slavimo plebiscit? “Cerkve. Njo je treba nujno omeniti. Ne govorim o klerikalizmu, tu mislim na vlogo, ki so jo imeli primorski duhovniki pri ohranjanju narodne zavesti in širjenju slovenskega jezika. Imeli so le to napako, da niso podpirali TIGR-a, ker je bil liberalen.” Ali tudi Andrej Gabršček, ki vas je v tridesetih letih oskrboval s slovensko literaturo, ni podpiral TIGR-a? “On je podpiral katoliško dijaštvo, tako kot so liberalci svoje. Vsaka stran je bila odlično organizirana. V Beogradu so Nemci zasačili dokumente o načrtu, kako bi na Primorskem nastal oboroženi upor. Vse je bilo odlično načrtovano, da bi ohranili Primorsko. No, potem smo Primorsko res ohranili, a po zaslugi Tita.” Se je tudi njemu treba zahvaliti? “Rešitev, po kateri smo leta 1954 dobili tri mesta ob morju, je bila nam v prid. Zato ne razumem, zakaj nekateri nasprotujejo poimenovanju ljubljanske ulice po Titu. Gotovo, tudi on je imel krvave roke, a prav toliko kot ostali voditelji v zgodovini. Zdaj bodo rekli, pa kako da zdaj Pahor hvali Tita. Ne, ne hvalim ga, saj sem v Zalivu pisal proti komunističnemu režimu. Motilo me je to, da je vladala ena sama partija, ki drugim ni dopuščala, da se merijo na volitvah.” Katero stranko pa bi Slovenija potrebovala danes, da doseže tako demokracijo, ki bi bila tudi vam pogodu? “V bistvu potrebujemo tako, kot smo je že imeli v Trstu. Mislim na Slovensko levico, pri kateri smo bili jaz kot predstavnik laične linije, moja žena kot sestra narodnega heroja, Ubald Vrabec, Vekoslav Španger in drugi. Torej ne socialni demokrati Boruta Pahorja, ki se tako imenujejo po naročilu iz Bruslja. Tudi nekdanje Janševe socialne demokracije ne potrebujemo. Potrebujemo pa tako, ki bi se zgledovala po OF, ki bi v sebi imela idejo o združitvi marksistične ureditve in katoliške misli. Da, Kocbek je še aktualen. Malora, smo komunizem odpravili za to, da bodo ljudje zdaj živeli s 400 evri na mesec?” PETER VERČ Sami monstruozi komentatorji. Stranko SDS je Jankovič postavil na cesto in si je morala iskati najemne prostore, ki pa v tistem času niso bili še tako poceni kot jih lahko dobiš danes. Za vsako večjo sejo ali zbor so morali najemati dvorane. Odločili so se za nakup lastnih prostorov, ki naj bi se izplačali z najemnino, ki so jo do tedaj plačevali raznim nepremičninskim tajkunom "ala Pogačnik". Vila sploh ni neki luksuzni objekt, ki verjetno v ceni ne predstavlja dosti več od polovice omenjene cene. Prevladal je verjetno argument, da se, da ta objekt dvigniti za eno nadstropje in pridobiti ustrezno velik večnamenski prostor. To je bil po moje tisti drugi del investicije. Ta prostor se sedaj uporablja za velik del strankarskih aktivnosti in se ga koristi tudi za druge stranki sorodne programe. Recimo predavalnica Akademije Jožeta Pučnika kot vem. Verjetno se pa prazni termini tudi oddajajo. Volivci smo omogočili plače tem funkcionarjem in smo pri tej njihovi odločitvi ponosni na njih, imamo pa kod člani stranke verjetno najmanjšo članarino od vseh strank. Zavedati se moramo, da je stranka SDS stranka revnih ljudi in nima kaki tajkunskih donacij. Ob enem apeliram na Slovence, ki jim je kaj do svoje domovine, da pri izpolnjevanju dohodninske napovedi pazijo komu bodo namenili tistih 0,5%, ker Gulič pripravlja zakon, ki bo očitno finančno najbolj prizadel domovinsko naravnane stranke. SD, LDS in Zares so dobili na gešenk svoje prostore, SDS jih je pač kupila. SDS bo z lastnimi sredstvi prebrodila likvidnostne težave. Strokovni trio se pa lahko, če bo potrebno sfinancira z nepovratnimi sredstvi NLB. Saj so že navajeni ... podobno kot za Ultro in Dimičevo. Samo res - če je Janša dobil od Patrije okrog 30 mio EUR (to neprestano trdite), potem res ne vem, zakaj bi odplačeval kredite za bajto? Aja, saj res - vse ima naloženo v Švici in špara za... koga/kaj že? SDS-u ocitajo predrago in preplacano vilo. Isti 'poznavalci' pa nekako pozabijo pristaviti, da se konkurencni SD, s financiranjem vil v katerih je stranka nastanjena, ni potrebno ukvarjati. Sedez stranke SD je namrec nastanjen v ukradeni Moskovicevi vili, ki si jo je Partija prisvojila od ljubljanskega Juda, Feliksa Moskovica. In tako je ostalo. Bravo levi, vi ste moralni vzor, kako obracati finance - kradi, pa je! A da si kljub temu v rdecih stevilkah, je pa le mojstrko, vsakemu ne uspe! Odvetniška zbornica v bran Čeferinovim v zadevi Dimic "Čeferin z zastopanjem Dimičeve ni kršil poklicne etike" 30. december 2010 ob 10:41 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Disciplinski tožilec Odvetniške zbornice Mitja Jelenič Novak je zavrgel prijavo Komisije za preprečevanje korupcije proti Odvetniški družbi Čeferin v zvezi z zastopanjem Simone Dimic. Odvetniška družba Čeferin po mnenju disciplinskega tožilca z zastopanjem nekdanje vodje kabineta predsednika vlade Simone Dimic ni kršila poklicne etike, piše časopis Delo. Predsednik komisije Goran Klemenčič je odvetniški družbi očital hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju svojega poklica. Družba je namreč v začetku novembra prevzela zastopanje Dimičeve v postopku pred komisijo in ustavnim sodiščem, čeprav je bila takrat še vedno v zaupnem razmerju s protikorupcijsko komisijo, saj jo je zastopala v nekaj postopkih. Čeferin: Očitki neutemeljeni V Odvetniški družbi Čeferin so očitke o kršitvi poklicne etike označili za neutemeljene, saj komisije trenutno ne zastopajo v nobenem sodnem ali drugem postopku niti ji pravno ne svetujejo. Prejšnje in tudi morebitno zdajšnje zastopanje komisije pa po njihovem mnenju v nobenem primeru ne predstavlja ovire za prevzem zastopanja stranke pred komisijo. Disciplinski tožilec je poudaril, da bi tovrstno kršitev lahko očitali odvetniku, ki bi v isti stvari zastopal nasprotno stranko oz. bi zastopal stranko, ki je v sporu z njegovo, tudi če gre za drugo zadevo. V sklepu je zapisal, da se strinja s stališčem odvetnika Petra Čeferina, namreč da komisije ni mogoče imeti za nasprotno stranko osebe, ki je v postopku pred komisijo vabljena na zaslišanje. Če bi komisija kot samostojni in neodvisni državni organ osebe, ki jih vabi na zaslišanja, imela za nasprotne stranke, bi se celo lahko utemeljeno postavljalo vprašanje njene nevtralne in objektivne vloge pri preiskovanju sumov korupcije (zaradi istega vzroka ni gotovo, da sta sodišče ali na primer preiskovalni sodnik nasprotna stranka osumljenca). Prav tako ni mogoče reči, da so tisti, ki jih komisija preiskuje, z njo v sporu. Predstavnica za odnose z javnostmi protikorupcijske komisije Barbara Fürst je pojasnila, da prekrškovni postopek, ki ga je komisija začela proti nekdanji vodji kabineta predsednika vlade, še poteka. "Ker je komisija v povezavi s postopkom glede nekdanje vodje kabineta predsednika vlade svoj nadzor razširila tudi na druga področja, kjer postopki obravnave še vedno potekajo, v tej zadevi komisija za zdaj še ni sprejela končne odločitve," je izjavila. Peter Čeferin je sicer zaradi odtekanja informacij iz protikorupcijske komisije v začetku decembra napovedal vložitev kazenske ovadbe zoper neznanega storilca iz komisije. Al. Ma. Vsak teden Čeferin. Čeferin in Jankovič. Čeferin in Dimic. Čeferin in Ivan Zidar. Čeferin in Bavčar. Čeferin in Boško Šrot. Itd, itd... Občutek imam, da lahko pred pričami ubijem tudi Boga, če le imam dovolj denarja, da si za zastopanje izberem Čeferinove, pa se mi na tej mali krpi zemlje, ki sliši na ime Slovenija, sigurno ne bi nič zgodilo. Predstavljajte si, da te pisarne ne bi bilo. Kaj bi se zgodilo? Bi bila Slovenija bolj ali manj pravna država? Pa lep pozdrav vsem vam.... Vrana vrani nikoli ne izkljuva očesa. To je jasno kot beli dan. O Čeferinih je vsaka beseda odveč.Težko se je pogovarjat z nekom, ki nima vesti. Ampak spi pa ne dobro - to pa vam lahko garantiram. Na sodišču ni pravice, v bordelu ni device... Vsem hlapcem se zahvaljujem za hlapčevstvo v minulem letu in jih vabim na hlapčevanje tudi v prihodnje, da še utrdimo status najbolj hlapčevskega naroda v bodoče. Bolj ko bo narod skregan, lažje bodo zgoraj navedeni kradli miljone, medtem ko se bomo mi prepirali za cente...- 1 glas SCT zaradi plačilne nesposobnosti v prisilno poravnavo Predlog mora potrditi vsaj 60 odstotkov upnikov, med njimi je največji NLB 30. december 2010 ob 07:33, zadnji poseg: 30. december 2010 ob 14:16 Ljubljana - MMC RTV SLO Upravni odbor SCT-ja je ugotovil, da je družba plačilno nesposobna, zato bo danes vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Nove težave nastajajo tudi okoli ruskih poslov. Poleg tega izvaja vse potrebne ukrepe za finančno in poslovno prestrukturiranje družbe, so sporočili iz tega gradbenega velikana, v katerem omenjajo tudi možnost dokapitalizacije s strateškim partnerjem iz tujine. Namen vseh dejavnosti je, da z racionalizacijo poslovanja in finančnim prestrukturiranjem ohranijo matično družbo SCT, dosežejo dogovor z upniki o višini in rokih poplačila obveznosti in zagotovijo nadaljnje sodelovanje z dobavitelji in kooperanti. "S prisilno poravnavo bomo zagotovili tudi enakopravno obravnavanje vseh upnikov družbe," pravijo v SCT-ju. Ob tem predvidevajo, da bo imel del zaposlenih iz insolventnih hčerinskih družb ob uspešnem postopku prisilne poravnave možnost ponovne zaposlitve v skupini SCT, in hkrati opozarjajo, da se bo moralo število zaposlenih v skupini prilagoditi stanju v gradbeništvu v Sloveniji, kjer v tem trenutku in tudi v prihodnje ni na vidiku nobenih novih investicijskih projektov. Ruske težave Megalomanski projekt gradnje ruskih avtocest za 3,8 milijarde evrov SCT-ju prinaša nove težave - Rusi naj bi po podpisu pogodbe od slovenskih gradbenikov zahtevali takojšnje poplačilo stroškov javnega razpisa v višini 10 milijonov evrov, za Radio Slovenija poroča Uroš Kokošar. Ker pa podjetje denarja nima niti za osnovne surovine, denimo za bencin, naj bi se poslovanja z največjim slovenskim gradbenim podjetjem mnogi že zdaj izogibali. Poleg tega naj bi Rusi za posel zahtevali okoli 100 milijonov evrov bančne garancije. Ker je pridobitev garancije pri slovenskih bankah zaradi pritiska javnosti in politike precej negotova, bo po vsej verjetnosti vskočila ena izmed bank na ruskem trgu, poroča Radio Slovenija. Posel sploh obstaja? Po poročanju časopisa Dnevnik pa je vprašljiv že sam obstoj pogodbe, ki je tudi sicer v SCT-ju niso potrdili. Nacionalni radio poroča o gradnji avtocest, Dnevnik pa o gradnji olimpijskih objektov v Sočiju. Nadaljnje neskladnosti se razkrijejo pri domnevnem posredovanju države: SCT navaja, da naj bi mu pri pridobitvi ruskega posla pomagala gospodarska diplomacija, ministrica za gospodarstvo Darja Radić o tem ne ve nič, prav tako ni bilo to vprašanje tema pogovorov ob novembrskem obisku predsednika države Danila Türka v Rusiji. V Dnevniku se ob teh podatkih sprašujejo, ali ni novica o velikih ruskih poslih le pritisk SCT-ja na slovenske banke, vlado in javnost - pristojno sodišče naj bi namreč o morebitnem stečaju SCT-ja odločalo januarja. Vprašljiva je tudi zmožnost podjetja, da bi tako obsežen projekt sploh lotilo, saj ima že v Sloveniji odprtih 60 gradbišč, med katerimi so mnoga v težavah, ter vprašljive libijske načrte. Če v sliko dodamo še to, da SCT-ju med drugim ni uspelo zagotoviti niti bančne garancije za 10-milijonski posel pri Krškem, se v Dnevniku sprašujejo: Ali ruski posel dejansko obstaja, ali pa si SCT poskuša le kupiti čas pri bankah, ki ne sprejemajo načrta prisilne poravnave? Poslovanje le še s tujino Ker je bil Ivan Zidar, ki je tako predsednik upravnega odbora kot zakoniti zastopnik družbe, v Nemčiji obsojen zaradi podkupljivosti v poslovnem prometu, SCT v Sloveniji ne more več konkurirati na javnih razpisih - dokonča lahko le že začete projekte. Največje slovensko podjetje lahko z Zidarjem na čelu tako ostaja le še poslovanje s tujino, poroča Žurnal. Al. Ma. En dan se bodo reševali z 4 milijardnim poslom, drugi dan s prisilno poravnavo. Morda pa teza, da so zgodbo o poslu lansirali v SCT, sploh ni tako daleč od resnice. "Ker je bil Ivan Zidar obsojen v Nemčiji, lahko SCT pozabi na javne razpise.SCT, d. d., od 4. novembra 2010 ne more več uspešno kandidirati na javnih razpisih ali za opravljanje del v sklopu javnih naročil. Po zakonu o javnih naročilih (ZJN) mora namreč naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti družbo, katere zakoniti zastopnik je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja prejemanja ali dajanja podkupnin." 1. če ne bi Janša zmanjšal dolgov in priskrbel praktično ničen primankljaj, se Pahor ne bi mogel vsako leto toliko zapufat, kot se je, in se še bo Evropska študija: Komunistični zločini v Sloveniji niso bili javno obsojeni ŠCNS: Nekdanja ideologija preprečuje objektivno raziskovanje dogodkov nedavne slovenske zgodovine 3. januar 2011 ob 08:16 Ljubljana - MMC RTV SLO Skoraj vsi fašistični in nacistični simboli so bili v Sloveniji odstranjeni, kar pa ne moremo trditi za imena ulic in spomenike iz časa komunistične vladavine, opozarja evropska študija. Evropska komisija je v skladu z odločitvijo Evropskega sveta o boju proti rasizmu in ksenofobiji izdala posebno poročilo o razmerah v državah članicah Evropske unije (EU) glede zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi. Poročilo je na temelju prispevkov nacionalnih ekspertov pripravila španska institucija Institute for Public Goods and Policy v okviru svojega Centra za humanistične in družboslovne znanosti. Študija zajema pregled različnih ukrepov, ki jih izvajajo države članice EU-ja pri spoprijemanju z vprašanji, ki jih sprožajo omenjeni zločini. Evropska komisija je poročilo posredovala Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu, z objavo poročila pa se je začela tudi javna razprava o zločinih totalitarnih režimov v državah Evropske unije. Študijo lahko preberete tukaj, pripombe, popravke in dopolnitve ŠCNS-ja pa lahko preberete tukaj. Avtorji poročila so ugotovili, da se države članice EU-ja z zločini totalitarnih režimov spoprijemajo na različne načine in da izvajajo različne kombinacije pravnih instrumentov in uradnih politik, ki urejajo to področje, prav tako je zanikanje teh zločinov podvrženo raznovrstnim sodnim praksam. ŠCNS: Vsi totalitarni režimi morajo biti podvrženi enakim kriterijem presojanja Posebna strokovna komisija Študijskega centra za narodno spravo (ŠCNS) je Evropski komisiji in avtorjem poročila že posredovala pripombe, popravke in dopolnitve, ki zadevajo razmere na Slovenskem. Med drugim opozarjajo, da je v poročilu napačno zapisano, da je bila Slovenija podvržena dvema totalitarnima režimoma, in trdijo, da je bila naša država žrtev treh tovrstnih režimov, ki so Slovenijo obvladovali 68 oz. 70 let. Predlagajo, da se v poročilo doda zapis, da mora Slovenija raziskati kršitve človekovih pravic, ki so se dogajale v totalitarnih režimih in vzpostaviti bazo podatkov o dogodkih in žrtvah nemškega nacizma, italijanskega fašizma in madžarskega komunizma na slovenskih tleh, pri tem pa poudarjajo, da je bistvenega pomena, da so vsi totalitarni režimi podvrženi enakim kriterijem presojanja. V poročilu je zapisano, da so bili nacistični in fašistični zločini v Sloveniji javno obsojeni, kar pa ne velja za zločine, ki jih je zakrivil komunizem. V ŠCNS-ju ob tem dodajajo, da so prizadevanja za objektivnejše ocenjevanje dogodkov, ki so se zgodili v Sloveniji med 2. svetovno vojno in po njej, spremljali številni politični spori. Evropska komisija opozarja, da stališča, predstavljena v študiji, niso nujno tudi uradna stališča Evropske komisije. "Sodniki iz prejšnjega režima so ostali na svojih položajih" Zatrjujejo, da nekdanja ideologija še zmeraj preprečuje objektivno in svobodno raziskovanje dogodkov nedavne slovenske zgodovine, za kar si prizadevajo predvsem civilne iniciative, med tem ko podobnih pobud po osamosvojitvi s strani zakonodajne oblasti ni bilo. Kljub temu pa je, kot so zapisali v ŠCNS-ju, sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pisatelj Drago Jančar skupaj s skupino zgodovinarjev in publicistov izdal delo Temna stran meseca, ki razgalja komunistične zločine v Sloveniji. Avtorji v poročilu opozarjajo tudi, da so uradniki in celo sodniki iz prejšnjega režima ostali na svojih položajih in da Slovenija ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi to preprečevali. Izpostavili so še, da so bila skoraj vsa imena ulic, spomeniki in preostali simboli iz časa fašizma in nacizma odstranjeni, na drugi strani pa v številnih slovenskih mestih, predvsem Ljubljani, še zmeraj stojijo kipi komunističnih vodij, ljubljanski mestni svet pa se je odločil celo, da poimenuje ulico po nekdanjem komunističnem diktatorju Josipu Brozu - Titu. Aleksander Kolednik Nemci bodo v Sloveniji in Srbiji lovili nacistične zločince Majhna možnost, da bi našli kakega živega nacističnega zločinca 3. januar 2011 ob 15:33 Stuttgart/Dunaj - MMC RTV SLO/STA Skoraj 66 let po koncu 2. svetovne vojne bo nemški urad za raziskavo zločinov nacionalsocializma lovil naciste, osredotočil pa se bo na Slovenijo, Srbijo in Grčijo. Urad meni, da obstaja možnost, da bi našli še živeče zločince iz časa nacizma. Tega delovnega področja smo se lotili na novo, je v Ludwigsburgu v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg o iskanju nacistov v omenjenih treh deželah povedal vodja urada Kurt Schrimm. "Zagotovo vem, da so v Sloveniji na voljo spisi," pravi 61-letni Schrimm, ki želi s sodelavci v iskanje storilcev vključiti vse države, ki so bile udeležene v 2. svetovni vojni. Sledile naj bi baltske države, sicer pa urad trenutno preučuje spise iz Čila in Belorusije, poroča Focus Online. Potrebno aktivno iskanje Po desetletju delovanja vrhovni tožilec Schrimm meni, da mora tudi sam aktivno v tujini iskati zadevne spise. "Časi, ko so z nami po začetnem sumu v stik stopili očividci, so mimo. Sedaj od zunaj ne pride praktično nič. Sami moramo postati aktivni in zato se sami obračamo na različne arhive," je povedal. 220 domnevnih žrtev nacizma Na starem pokopališču bolnišnice v mestu Hall na avstrijskem Tirolskem so odkrili posmrtne ostanke kakih 220 ljudi, najverjetneje žrtev nacističnih zločinov iz 2. svetovne vojne, ki so bili pokopani med letoma 1942 in 1945. Na pokopališču, ki pripada psihiatričnemu oddelku deželne bolnišnice, so nedavno začeli izkopavanja, ker naj bi tam zgradili novo poslopje. Grobišče naj bi preučila posebna strokovna komisija, ki naj bi tudi identificirala mrtve. Iz bolnišnice so sporočili, da gre najverjetneje vsaj delno za žrtve nacističnega programa evtanazije. V okviru tega programa so namreč nacisti po ocenah zgodovinarjev od leta 1933 ubili več kot 200.000 fizično bolnih in duševno motenih ljudi. Pri iskanju spisov bo zelo pomembna podpora nemških predstavništev v tujini. "Pogosto so tamkajšnji predstavniki odlično seznanjeni in nam dajejo pomembne napotke glede arhivov, za katere niti ne vemo, da obstajajo," je dejal Schrimm. Možnost, da bi ujeli še kakega znanega zločinca iz časa nacizma, pa je po mnenju lovca na naciste majhna. "Naš cilj je sicer kazenski pregon in obsodba storilcev. Vendar je naša naloga tudi obdelava in razjasnitev primerov." Pripravili dokumentacijo za tožbo Demjanjuka Tak primer je bil domnevni nacistični krvnik Ivan "John" Demjanjuk, ki mu sodijo v Münchnu zaradi pomoči pri poboju najmanj 29.000 Judov v poljskem koncentracijskem taborišču Sobibor, kjer je bil paznik. Schrimmu in njegovim sodelavcem je pred dvema letoma uspelo pripraviti dokumentacijo za tožbo proti Demjanjuku, ki je obtožen vpletenosti v poboj več deset tisoč Judov med drugo svetovno vojno. "Če bo Demjanjuk obsojen, mora odločiti sodišče. Mi smo se ukvarjali s takratnimi dogodki, ki se jih ne sme podcenjevati. Sestavili smo seznam 20.000 žrtev," je zatrdil Schrimm. T. V. Tole bo veselo. Tisti antikomunisti, ki so sodelovali z nacisti so bodisi bili že likvidirani ali pa jih ni več v Sloveniji. Najti bo tako mogoče le komunistične partizanske sodelavce okupatorja, ki so ovajali preko svojih agentov zavedne slovence, ki so bili proti komunizmu. Recimo celotno partizansko vodstvo (takrat bodoče), ki je do napada Hitlerja na Stalina odkrito in javno podpirala okupacijo Slovenije, ter izdajala vojaka takratne kraljeve vojske Nemcem in Italijanom. http://www.youtube.com/watch?v=9XHu9CX0y 9A Samo takšne sodelavce nacistov je v Sloveniji še mogoče najti.+ 3 glasovi SDS in SNS bi padli Pohorski bataljon pokopala doma Se bodo borci Pohorskega bataljona vrnili na rodno grudo? 5. januar 2011 ob 13:37, zadnji poseg: 5. januar 2011 ob 15:05 Ljubljana - MMC RTV SLO Vlada naj z Avstrijo sklene sporazum, ki bo omogočil enoten kraj zadnjega počitka borcem Pohorskega bataljona, pravijo poslanci SDS-a in SNS-a. Stanovnik: Ne igrajte svoje politike na kosteh padlih! Poslanci SDS-a in SNS-a ter poslanec italijanske manjšine Roberto Batelli želijo državno ureditev enotnega kraja poslednjega počitka za vse borce Pohorskega bataljona in pokop z najvišjimi vojaškimi častmi. 65 borcev Pohorskega bataljona trenutno leži na Centralnem pokopališču v Gradcu v Avstriji, štirje pa poleg spomenika v Rušah. Jerovšek: Za domoljubje in povezanost Poslanci SDS-a in SNS-a vlado pozivajo k prekopu posmrtnih ostankov vseh omenjenih borcev na enoten kraj v Sloveniji in pokopu z državnimi častmi. Poleg tega naj bi to prizorišče gostilo vsakoletno osrednjo slovensko proslavo, vezano na ohranjanje spomina in vrednot narodnoosvobodilnega boja. To moramo storiti tako iz pietetnih kot državotvornih razlogov, je na tiskovni konferenci dejal poslanec SDS-a Jožef Jerovšek. S tem se po njegovih besedah strinja tudi Občina Slovenska Bistrica - prizorišče zadnjega boja. Udeležbo pri pobudi so zavrnili poslanci SLS-a in DeSUS-a. To je priložnost, da se v eroziji vrednot svetovne krize poenotimo in okrepimo v domoljubju, je dejal Jerovšek. Če bodo nekateri "stebri prejšnjega sistema", ki se skušajo poenotiti z bojem zoper okupatorja, nasprotovali temu, potem se bo v slovenskem prostoru še okrepilo prepričanje, da je bil Pohorski bataljon izdan zaradi tega, ker "ni služil revoluciji, ampak domoljubnim čustvom", je dodal Jerovšek. Jelinčič: Domači borci v domačo grudo Boj Pohorskega bataljona je bilo izjemno junaštvo, brezmadežno dejanje, ki državo združuje, je prepričan vodja SNS-a Zmago Jelinčič. Po njegovih trditvah Sova še vedno zavrača razkritje nekaterih dokumentov na to tematiko, zato predlaga organiziranje javnih razprav in izdajo zbornika. Dejal je še, da sta na pobudo odgovorila minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ter predsednik zveze borcev Janez Stanovnik. Oba imata mnogo pomislekov, trdi Jelinčič in dodaja: "Jaz vidim možnost za pomisleke predvsem v tem, da med člani Pohorskega bataljona ni bilo članov komunistične partije. Danes so zelo prisotni sumi in razmišljanja na podlagi nekaterih dokumentov, da je bil ta bataljon celo izdan." Stanovnik: Naj pustijo pri miru vsaj mrtve "Naj pustijo mrtve ljudi spati tam, kjer so dostojno pokopani," je za MMC dejal Janez Stanovnik. Pojasnjuje, da imajo v Avstriji borci lep spomenik. "Naj pustijo pri miru vsaj mrtve, če že živih ne, in naj ne igrajo svoje politike na kosteh padlih," dodaja. Sam se bo čez nekaj dni udeležil vsakoletne proslave, ki ob spominu na zadnjo bitko bataljona poteka na Osankarici. Tam, kjer je večina izmed 69 borcev tudi padla in kjer je postavljen spomenik. Zadnji boj 8. januarja 1943 Partizanska enota Pohorski bataljon je bila ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju, decembra 1942 pa so si borci na Osankarici uredili zimski tabor, kjer so jih januarja odkrile in obkolile nemške sile, ki naj bi štele okoli 2.000 vojakov. 8. januarja 1943 je na bojišču pri Treh žebljih v boju proti nemški vojski padlo vseh 69 borcev omenjenega bataljona. Nemci so jih 65 odpeljali in pokopali v Avstriji. Aljoša Masten, Ana Svenšek Soršak zapušča urad za varstvo konkurence Kot največji dosežek omenja to, da je zaposlene prepričal, da je treba delati preiskave 6. januar 2011 ob 08:10, zadnji poseg: 6. januar 2011 ob 09:00 Ljubljana - MMC RTV SLO Jani Soršak, varuh konkurence, se je odločil, da konča svoje delo v uradu za varstvo konkurence in kariero nadaljuje zunaj javne uprave. V intervjuju za Finance je povedal, da se nikoli ni videl kot državni uradnik na dolgi rok, poleg tega pa kljub večkratnim obljubam ministrstva za gospodarstvo še ni zakona o ustanovitvi agencije za varstvo konkurence in izločitvi izpod okrilja gospodarskega ministrstva. V načrtu je namreč bilo, da bi UVK že konec letošnjega leta deloval na svojem, a zakona ta hip ni niti v vladni obravnavi, čeprav je že dolgo napisan, je dejal Soršak in pojasnil, da je pod ministrico Darjo Radić projekt nekoliko zastal. Umeščenost UVK-ja v okviru ministrstva po njegovem mnenju ovira delo urada. Ob odhodu se je Soršak zavedal, da o zadevah, ki so na UVK-ju potekale pod njegovim okriljem, ne bo svetoval svojim prihodnjim strankam. "UVK je morda načel teme, ki se pred tem niso smele načeti" Povedal je tudi, da imamo v Sloveniji težave pri dogovarjanju med ponudniki storitev in blaga v postopkih javnega naročanja. Proti pravilom konkurence so po njegovih besedah najbolj odporni gospodarske javne službe, zlasti komunala, delno energetski sektor, pa ceste, plinovodi in drugo, kjer distribucija poteka prek omrežij. Morda je UVK načel teme, ki se pred tem niso smele načeti, a seznam še ni izpraznjen in je treba še veliko obdelati, je bil jasen Soršak. Na vprašanje, kdo je ukazal, da se nekatere teme niso smele odpirati, je Soršak odgovoril, da so mu zaposleni povedali, da "so znali biti določeni pogovori, bodisi na ravni ministrstva za gospodarstvo bodisi na ravni direktorjev". "Treba je izboljšati delo sodišč in policije" Slovenija po Sorškovem mnenju ne deluje optimalno kot pravna država, treba bo izboljšati delo sodišč in policije, je dejal. Sistemsko bomo morali še marsikaj spremeniti, so pa nekateri posamezniki, ki ga navdajajo z upanjem. To so predvsem predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, nova predsednica državne revizijske komisije Miriam Ravnikar Šurk, če bo nastopila bolj odločno, in direktor agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj. Na vprašanje, kako bi izboljšali korporacijsko upravljanje, je Soršak dejal, da pri nas ni kulture nevmešavanja države v vodenje državnih družb. "Žal. Pri nas se vodenje državnih družb skoraj brez izjeme dojema kot 'licenca za krajo'." Odločitev sodišča, da zniža kazni elektrodistributerjem, ga je razočarala V intervjuju je povedal še, da ga je odločitev sodišča, da zniža kazni, ki jih je UVK dodelil elektrodistributerjem zaradi kartelnega dogovarjanja, razočarala. Obrazložitev sodne odločbe po njegovih besedah kaže na nerazumevanje namena oglobljenja podjetij, saj splošna preventivna dejavnost s tem ni zagotovljena. Absolutno neprimerno se mu zdi, da o tako visokih globah odloča sodnica ali sodnik posameznik, ne pa sodni senat. Upravno odločbo UVK-ja potrdi ali ovrže senat treh vrhovnih sodnikov, "o globah pa odloča gospa, ki sicer odloča tudi o prometnih prekrških. Saj se nam kolegi, ki se spoznajo na stvari, lahko upravičeno smejijo!" Pohvalil je akcijo Rada Pezdirja za vračilo preplačane električne energije. "Ne le pri nas, tudi v tujini ni navada, da bi podjetja porabnikom poravnala škodo, ki so jo povzročila s svojim protikonkurenčnim ravnanjem. Ta akcija je odmevala tudi v tujini. Dejstvo pa je, da brez odločbe UVK-ja tudi Pezdirjeve akcije ne bi bilo." "Mencingerjeva izjava je bila usmerjena izključno v pavšalno diskvalifikacijo dela UVK-ja" O izjavi ekonomista Jožeta Mencingerja, da bo UVK z razbitjem žičničarskega kartela uničil družbe, je Soršak dejal, da je bila Mencingerjeva izjava izrazito podla in neutemeljena, usmerjena pa v izključno pavšalno diskvalifikacijo dela UVK-ja. "Ne vem, zakaj vedno zagovarja kapitaliste, nikoli porabnikov. Dejstvo, da so nas žičničarji lupili, je zanj očitno povsem sprejemljivo, ko je tako zaskrbljen za njihovo usodo. Aja, kaj je prispeval kot član nadzornega sveta Iskraemeca k boljšemu poslovanju družbe? Kolikor vem, je bila v izrazito slabi kondiciji, ko so jo kupili Egipčani ..." "V njegovi kolumni se je večji del navedb nanašal na energetiko, kjer pa ima tudi konkretne interese s svojimi takšnimi in drugačnimi 'strokovnimi' mnenji. Najmanj, kar bi pričakoval od akademika, je, da razkrije svoj morebitni konflikt interesov." Kot vsebinsko največji projekt je označil preiskavo gradbenih podjetij, a so nastale organizacijske težave zaradi narave postopka in števila zaposlenih na UVK-ju. Ker jih je premalo, so morali preiskavo opravljati v štirih krogih, kar je podaljšalo postopek. Sicer Soršak pričakuje, da bo zadeva končana februarja. "Pezdir in Lahovnik bi ob pomoči še katerega od uveljavljenih podjetnikov zmagala" Glede Igorja Bavčarja in Boška Šrota, ki sta Soršku večkrat očitala, da so ga imenovali le zato, da bi ju zrušili, je dejal, da so se primarno ukvarjali s karteli, ne z omenjenima gospodoma. "Deležni smo bili sodne presoje vseh naših odločitev, ki so praviloma potrdile stališča UVK-ja. Očitno sta prepričana, da Slovenija kroži okoli njiju." Na koncu je na vprašanje, kdo je po njegovem mnenju v Sloveniji politik novega kova, odgovoril: "Ne potrebujemo samo novih obrazov, ampak predvsem novo generacijo. Se pa morajo potencialni kandidati zavedati, da brez boja ne bo šlo. Starci, razen svetlih izjem, ne verjamejo v demokracijo. Menijo, da lahko zmanipulirajo javno mnenje v svojo korist. Malce optimistično napovedujem, da bodo v prihodnje zmagovali tisti, ki imajo za sabo civilno družbo v pravem pomenu te besede. Pezdir zna motivirati ljudi. Lahovnik pa že ima politične izkušnje. Skupaj, ob pomoči še katerega od uveljavljenih podjetnikov, pa bi že zmagala!" Soršak nasledniku: Ne naj pomeni ne Za svojega naslednika je Soršak dejal, da je najpomembneje, da se uveljavi zakon o agenciji, pa tudi dejanska vzpostavitev agencije. Svetoval mu je, naj "Ne pomeni ne" in naj ne popušča. "Če enkrat popustiš, ni vrnitve nazaj. Če se pojavijo nespodobni predlogi, povabila, moraš to preprosto zavrniti." Sam pravi, da ve, kdo je primeren za mesto direktorja urada za varstvo konkurence, a to ne pomeni, da ni še kdo drug. Oranžada krha zobe. Soršak je obupal, Klemenčič utihnil. Šurkova je zlo gajstna deklina. Da vidmo rok trajanja. Res škoda, da Soršak odhaja... On je eden redkih poštenih ljudi na visokem položaju v tej državi. Sedaj bodo vladajoči levaki spet nekega svojega poslušnega podrepnika nastavili, da bo rdečim tajkunom in državnim monopolnim podjetjem držal štango... kot vidite pošteni ljudje nimajo kaj iskat v državni upravi, ker je vse smrdeče in skoruptirano kaj boš delal če ne mogreš izvajati zakonov, ker če jih boš ti bodo grozili Jure Janković bi bil kar primeren kandidat. Mislim, da ustreza vsem merilom aktualne vlade. :) Po zgledu Praprotnika naj sedaj imenujejo Miheljaka, Repovža, Zgago ali Šurca - ti bodo gotovo kompatibilni sedanji vladi. Širca: Zavrnitev zakona o RTV-ju prinesla težave, Grims: Koalicija govori eno, dela drugo "Odločitev državljanov je bila nedvoumna" 6. januar 2011 ob 08:55, zadnji poseg: 6. januar 2011 ob 09:58 Ljubljana - MMC RTV SLO Grims je prepričan, da bo vlada poskušala posegati v zakon o RTV-ju, kar je zanj izigravanje referendumske odločitve. Širca: Ker zakon ni bil sprejet, ni mogoče uvesti določenih tematskih programov. Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je na nujni seji glasoval o predlogu sklepa o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na zakonodajnem referendumu o zakonu o RTV Slovenija. Za sprejetje predloga je glasovalo vseh devet prisotnih članov odbora, vendar predlog zaradi nesklepčnosti odbora še ni dokončno sprejet. Ostalih deset članov se bo o predlogu izreklo na korespondenčni seji, za sprejetje predloga pa je potreben le še en glas. "Na ministrstvo dnevno prejemamo zahteve za uvedbo sprememb" Ministrica za kulturo Majda Širca je uvodoma pojasnila, da se po zavrnitvi zakona na referendumu vlada srečuje s številnimi težavami. Med temi je izpostavila predvsem nezmožnost modernizacije RTV-ja in uveljavitve določenih tematskih programov ter nelegalno stanje, do katerega je prišlo z zavrnitvijo zakona, saj RTV naročnina ni določena z zakonom na način, ki bi določal njegovo višino. "Ob tem se soočamo s problemom, da se zakon v prihodnje ne sme spreminjati vsaj leto dni. Volja ljudstva je bila nedvoumna. Na ministrstvo dnevno prejemamo zahteve za uvedbo sprememb, bodisi skozi novelizacijo zakona ali pa skozi medijski zakon, vendar to ni mogoče," trdi Širca. Grims opozarja na poseganje v referendumsko potrjen obstoječi zakon Poslanec SDS-a Branko Grims je opozoril, da je "ta vrla" koalicija v zakon že posegla, in sicer s sprejemanjem predpisov v zvezi s proračunom dve leti nazaj. Leta 2009 naj bi z zakonom o izvrševanju proračuna dvignili RTV prispevek, kar je po njegovem zelo nenavadna poteza, "da se z enim zakonom posega v drug, in to referendumsko potrjen zakon". "Še bolj zanimivo pa je, da se po dosegljivih podatkih pripravlja ponovno isti trik, čeprav je bil zakon že dvakrat potrjen na referendumu. Predvidevam, da se bo vanj poseglo ob sprejemanju zakon o izvrševanju proračuna, tako da se bo ponovno dvignil RTV prispevek, kar je ne samo izigravanje referendumske odločitve, ampak je tudi v nasprotju s tisto razvpito resolucijo normativnih dejavnosti, ki ste jo sami sprejeli pred več kot letom dni," je prepričan Grims. Dodaja še, da očitno koalicija spet eno dela, drugo pa govori. Kot pravi, to ni nekaj, kar bi vzpodbujalo pri ljudeh zaupanje v pravno državo, je pa sporno glede na zelo jasno referendumsko odločitev, ki je bila sprejeta. DZ mora v 8 dneh od prejema poročila razgasiti referendumsko odločitev Državni zbor je 28. decembra prejel poročilo Državne volilne komisije o izidu referenduma o zakonu o RTV-ju. Procedura veleva, da mora DZ v osmih dneh od prejema poročila razgasiti referendumsko odločitev s sklepom, ki ga pripravi matično delovno telo in ga predlaga DZ-ju v sprejem. Aleksander Kolednik, Katja Pirnat Gospo Širca očitno motijo Slovenci, pa to, da svojim Prebrisanim ne more nameniti 24h programa dnevno v vseh jezikih bivše socilalistične federativne utopije. Naj odstopi pa pusti delo bolj sposobnim, če tako zelo trpi. Majda Širca je povedala:" Ker zakon o RTV-ju ni bil sprejet, ni mogoče uveljaviti določenih tematskih programov." a najbrž je s tem mislila, da ji je onemogočeno ustvarjanje programa po konceptu RTB iz leta 1985. Neža Maurer slovenski družbi: "Ostanimo skupaj, pa čeprav smo si odveč" Ena najplodovitejših slovenskih pesnic praznuje 80 let 7. januar 2011 ob 12:16, zadnji poseg: 7. januar 2011 ob 12:17 Škofja Loka - MMC RTV SLO "Vsak od nas je samotna gora, otok, mogoče zvezda." To so verzi pesnice, slavistke, pisateljice, novinarke, urednice in pedagoginje Neže Maurer, ki je zagotovo zvezda stalnica slovenske poezije. Tudi pri 80 letih je še vedno ena izmed najplodovitejših slovenskih pesnic. Ob njeni 80-letnici so ji v Škofji Loki, kjer živi, pripravili poseben glasbeno-literarni večer. Njeno 80-letnico je pospremil tudi Jan Novak v prispevku v Odmevih. Bolj svobodna, manj ujeta Tako kot jo pesem spremlja celo življenje, jo je tudi tokrat pesem pospremila na oder, na oder srečnega praznovanja. "Pravzaprav ni prav, da bi uporabila besedo srečna, ampak sem bolj svobodna, ker sem manj ujeta," je ob tej priložnosti povedala Maurerjeva. Ujeta pravzaprav ni bila nikoli, pa čeprav je izkusila marsikatero življenjsko bridkost. Rodila se je 22. decembra 1930 v vasi Podvin pri Polzeli. Leta 1960 je postala prva urednica šolskih oddaj na takratni televiziji Ljubljana, urednikovala je tudi pri revijah Rodna gruda ter Otrok in družina, urejala je brošure za Pionirski dom, veliko je delala za Kmečki glas. In še vedno je dejavna, piše pesmi za odrasle in manj odrasle. "Koliko jih bom še napisala, to pa ne vem, odvisno je od življenja in odvisno je od pameti in odvisno je od srca," pravi pesnica. Neža Maurer ima tudi svojo spletno stran, na kateri si lahko preberete njeno življenjsko zgodbo, prelistate nekatera njena knjižna dela in si ogledate nekaj fotografskih utrinkov iz življenja pesnice. Neža Maurer je še vedno članica Društva novinarjev, Društva slovenskih pisateljev, gibanja za kulturo miru in nenasilja ter kluba PEN. Slovensko družbo aktivno spremlja in ji sporoča: "Ostanimo skupaj, pa čeprav smo si odveč, čeprav se varamo vse vprek, lahko pride kaj hudega in si bomo potrebni." Na voščilo novinarja pa je Neža Maurer odgovorila: "Hvala lepa. No, tudi jaz to želim sebi in drugim; ne prehitro obupati, ampak če ste lačni, pa pojdite krast." A. K., po Odmevih http://www.rtvslo.si/slovenija/kucan-slovenska-politika-potrebuje-rehabilitacijo/248145#comments živim v neposredni bližini Dražgoš. in zgodilo se je tako kot sta povedala miki-1 in sioxxos. ko se je začelo streljanje so partizani pobegnili in prepustili domačine v roke nemcem. in potem vemo kaj se je zgodilo. imam bljižne sorodnike v dražgošah, ki so bili živi v času dražgoške bitke. eden izmed teh sorodnikov, ki je na lastne oči videl ta pokol je ž večkrat hotel napisati kak članek o tem pa so ga vedno zavrnili oziroma cenzurirali in to leta 2011. nastopil je celo v oddaji na nacionalki, ki je bila posneta v narprej in zopet so ga cenzurirali. pač nekateri ljudje ne pustijo, da bi resnica o "junaštvu" partizanov prišla v javnost. zanimivo je tudi to, da praktično nobenega prebivalca dražgoš ni na proslavo. le zakaj? pa še offtopic edina pozitivna stvar te prireditve je to, da nam vsaj malo zakrpajo cesto do dražgoš, ker je hujša kot gozdna pot. ker naših politikov pa res ne more premetavati pa avtomobilih. ---------------------------------- A seveda, bognedaj, da bi kdo pretresal te komustične pravljice - tukaj se spet vidi, da je religija človeški izum - in rdečkarji so jo izpilili v popolnost! Če je herojstvo partizanov pobeg in prepustitev domačinov na milost in nemilost nemcem, sprevržena zgodovina,....novinarji vprašajte domačine kaj je bilo in obelodanite resnico...daleč od največje bitke...največje bitke so partizani bojevali po vojni z poboji... Brat mojega deda je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko in poslan na rusko fronto. Po koncu vojne, ko se je vračal na rodno kmetijo, so ga v hosti pričakali pijani partizani in ga s krampi pobili. Še danes ne vemo točno kje je njegov grob. Domačijo mamine tete so po koncu vojne požgali partizani, ker so zvedeli, da so Nemci tam vzeli (zaplen odlomek iz pričevanja domačina Franca Kavčiča »Slavna bitka« v Dražgošah je tako zahtevala 41 žrtev med domačini: 39 moških in 2 ženski (punčko, staro tri leta, je zadela granata, Kolendrova mama pa je bila ranjena na Jelovici, ko so bežali, in je potem umrla). Tu moram opozoriti še na napako Ivana Jana, ki je pisal o dražgoški bitki. Ta je v svoji zadnji knjigi zapisal, da je bila ranjena Koritnikova mama, vendar to ni res. Koritnikovi mami je umrl otrok, ki je bil obstreljen in je pozneje umrl, ranjena pa je bila Kolendrova mama, ki je kasneje umrla. V Dražgošah je padlo sedem partizanov in 27 Nemcev. Trditev, da je padlo sto ali več Nemcev, nikakor ne drži. Vseh ranjenih Nemcev pa je bilo 14. O njihovem številu sem stoodstotno prepričan, ker sem moral v zaporu v Šentvidu skupaj z Birtovim Matijem ribati sobo, v kateri so ležali Nemci, ranjeni v Dražgošah. Med njimi je bil tudi vojak iz avstrijske Koroške, ki je potrdil, da je bil ranjen prav v Dražgošah .. Janša: Tako kot SDZ ob osamosvojitvi tudi SDS danes pripravlja rešitve SDZ je bil ustanovljen 11. januarja 1989 v Cankarjevem domu 10. januar 2011 ob 13:00, zadnji poseg: 10. januar 2011 ob 13:28 Ljubljana - MMC RTV SLO SDS pripravlja besedilo nove slovenske ustave za 2. republiko, v okviru katerega bodo pripravljeni temelji za ključne spremembe, ki jih Slovenija potrebuje, trdi Janez Janša. SDS je ob 22. obletnici Slovenske demokratične zveze (SDZ), predhodnice SDS-a, pripravil novinarsko konferenco, na kateri sta predsednik SDS-a Janez Janša in nekdanji predsednik SDZ-ja Dimitrij Rupel spregovorila o pomenu ustanovitve SDZ-ja, ki je postal državotvorno jedro poznejšega Demosa. Janša je poudaril, da tako, kot so v času osamosvajanja SDZ in drugi akterji v okviru Demosa predstavljali intelektualno jedro, ki je ponujalo rešitve, tudi zdajšnji SDS danes ponuja rešitve iz nastalega položaja. Kot pravi, v stranki že pripravljajo program za naslednji mandat in postopke za ustavne spremembe, ki bodo pripeljali k ustanovitvi druge republike in v okviru katerih bodo pripravljeni temelji za ključne spremembe, ki jih Slovenija potrebuje. Janša: Čas je za dograditev temeljne družbene pogodbe Slovencev "22 let od nastanka SDZ-ja se je pokazalo, kaj od takratnih pričakovanj je bilo uresničeno in koliko priložnosti, ki so se ponudile, je bilo izkoriščenih. Danes vemo, kaj od teh pričakovanj so bile iluzije in kaj je bilo realno. Vemo tudi, kako se je spremenil svet. Dejansko je zdaj čas za dograditev temeljne družbene pogodbe Slovencev, ki se ji reče ustava. Predlogi za to nastajajo, ob tem pa smo odprti za predloge iz katere koli strani," je povedal predsednik SDS-a. Na vprašanje, ali meni, da bodo ustavne spremembe dobile dvotretjinsko podporo državnega zbora, je odgovoril, da "ko okoliščine dozorijo in ko so pravi predlogi na mizi, vsaj zgodovina tako kaže, smo običajno Slovenci sposobni stopiti skupaj in sprejeti pametne odločitve. Ko je Nova revija izdala program za demokratizacijo in samostojno Slovenijo, je takratni predsednik CK-ja Milan Kučan dejal, da bodo naredili vse, da se to ne uresniči. Čez tri ali štiri leta se je to uresničilo. Zgubljali smo takrat, ko smo sedeli križem rok." Glede trenutnih razmer v Sloveniji je Janša povedal, da je bilo to, kar imamo zdaj, "stehtano" in da vemo, kaj od stehtanega je bilo "pretežko" in kaj "prelahko". Zdaj je po njegovem mnenju temu, kar je bilo prelahko, treba dodati težo. "Ni res, da je komunistična stranka ob sestopu dopuščala demokratizacijo" Janša je med drugim poudaril, da sta bila SDZ in Socialdemokratska zveza, katere obletnico ustanovitve bodo praznovali naslednji mesec, skupaj s preostalimi Demosovimi akterji razvojno jedro slovenske politike, kar poskuša biti danes biti tudi SDS, pravni in politični naslednik omenjenih strank. Zatrdil je, da danes obstajajo napačne predstave, da je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja takratna komunistična partija sestopala z oblasti in ob tem dovolila demokratizacijo. Po njegovih besedah je šele ustanovitev strank pripeljala do demokratičnih procesov, ki so takratni režim prisilili v popuščanje. Ob tem je poudaril, da je bil ob ustanovitvi SDZ-ja izvajan pritisk, da bi ta deloval znotraj socialistične zveze in se vključil v obstoječe strukture, ko pa je režim pri tem naletel na odpor, je po njegovih besedah uporabil represijo. Rupel: Prva republika je bila sovražno prevzeta Rupel je pojasnil, da je bil SDZ ustanovljen, še preden je padel Berlinski zid. Kot pravi, je bila ustanovitev zveze posledica dogajanja v Evropi, od helsinške sklepne listine naprej. Po njegovem mnenju je takrat prišlo do sodelovanja politikov, aktivistov in ljudi z dobrimi nameni, ki so imeli različna prepričanja. Meni, da je bil takratni plebiscit o osamosvojitvi plebiscit o ustanovitvi prve republika, ki je nastala istočasno z drugimi demokratičnimi državami v Evropi in k nastanku katere je prispeval tudi SDZ. "Takrat je Slovenija ujela korak z drugimi evropskimi gibanji in z razvitejšim delom Evrope. Človek je ponosen in vesel, ko pogleda nazaj, hkrati pa žalosten, ker vidi, kako je prva republika prišla do svojih meja in kako je prišlo do nekakšnega sovražnega prevzema prve republike," zatrjuje. Te pa, trdi Rupel, ne bi bilo brez SDZ-ja, Demosa, prve slovenske vlade in drugih ljudi, ki so veliko tvegali. Brez teh akterjev po njegovem mnenju tudi ne bi bilo neodvisne in moderne Slovenije, čeprav naj bi njena podoba moderne in uspešne države nekoliko usahnila. "Želimo si, da bi tisto, kar je vsebovala prva republika, ostalo živo," je končal. Aleksander Kolednik Prijavi napako Šmid: Dražgošane je bilo strah nemškega maščevanja MMC-jev intervju z Igorjem Šmidom o dražgoški bitki 16. januar 2011 ob 06:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Vprašanje je, zakaj so partizani še vedno vztrajali v Dražgošah, čeprav so jih vaščani, ki so se bali nemškega maščevanja, že prosili, naj se umaknejo, je v pogovoru za MMC dejal Igor Šmid. Po mnenju Igorja Šmida je mogočnost dražgoške bitke v tem, da se ni pred tem nikjer v okupirani Evropi z Nemci frontalno spopadla tako majhna skupina upornikov. Mogoče pa je, da je v ozadju odločitve Cankarjevega bataljona, da se spopade z Nemci, morebitna želja po tem, da se izsili okrutno nemško maščevanje, ki bo povzročilo, da se bo srd proti okupatorju povečal in da se bo vstaja spet okrepila, še meni. Vsako leto, ko je v Dražgošah proslava ob obletnici bitke, se veliko govori o dražgoški bitki, toda kljub vsemu se zdi, da v resnici ne vemo, kaj se je zares dogajalo v tej gorenjski vasi v začetku leta 1942. Da ne poznamo vseh podrobnosti. Moje poznavanje dražgoške bitke je vezano na to, da sem doma iz Železnikov, da sem torej domačin. Ne sicer Dražgošan, vendarle pa Dražgoše gravitirajo k Železnikom. To je ključna stvar, da bolj poznam te stvari. Prvi vir mojih podatkov je literatura o NOB-ju, ki sem jo v otroštvu rad bral, drugi vir podatkov je moj stari oče, ki je bil partizan in udeleženec, tretji vir je kmet Jelenc iz Dražgoš, znanec mojega starega očeta. Tudi četrti vir mojega poznavanja sega v otroštvo oz. v osnovno šolo, kjer smo ob vsakoletnem občinskem, škofjeloškem prazniku doživljali obiske udeležencev dražgoške bitke. Med njimi je bil na šoli največkrat Tonček Dežman, ki nam je opisoval dogodke iz bitke. Kar zadeva dražgoške bitke, ima vsaj moja generacija neko vedenje iz prve roke. Kaj se je res dogajalo, je vedno stvar na eni strani zgodovinskih podatkov, na drugi strani pa neke miselne rekonstrukcije tega, kar se je zgodilo v nekem preteklem času. Zakaj se je Cankarjev bataljon zatekel v Dražgoše? Cankarjev bataljon se je naselil v Dražgošah v začetku leta 1942, v času ene hujših zim - snežne razmere so bile ostre, snega je bilo okoli meter in pol. Dražgoše so bile takrat zaradi zime dobesedno odrezane od sveta. Pot do njih je bila mogoča samo peš. Izbira Dražgoš ni bila naključna, saj so bile razmeroma velika vas z več sto prebivalci. Če je hotelo sto borcev kaj pojesti in popiti, so morali nekam, kjer so bile zaloge hrane. V Dražgošah so živeli večinoma kmetje, zato so bile tam kljub vojnemu času zaloge hrane. Navsezadnje, Cankarjev bataljon je bil po prejšnjih spopadih z Nemci že malo preganjan, zato so bežali v neko varno okrilje. Šlo je za to, da se umaknejo na Jelovico, pozneje pa proti Pokljuki. Skratka, da se izgubijo v teh nepreglednih gozdovih. Predstavljajte si sto ljudi, ki jih že mesec in pol preganja neka občutna vojaška sila, ki so utrujeni, ki spijo v snegu in ki dobijo priložnost, da se lahko nastanijo na toplem in da imajo hrano. Kakšen je bil odnos vaščanov do partizanov, naklonjen ali nenaklonjen? Vaščani jim v tej človeški dimenziji nudijo podporo. V njih vidijo soljudi in svoje sonarodnjake, ki so izmučeni, zato poskrbijo zanje. Res pa je, da se v prebivalce hkrati naseli tudi strah - strah, kaj bo, če Nemci oz. nemška okupacijska oblast izve, da je v vasi nastanjen bataljon upornikov proti okupacijski oblasti. Tukaj bi omenil raziskavo, ki jo je opravil Tone Partljič za scenarij za televizijsko nadaljevanko Oblaki so rdeči, ki pravzaprav pripoveduje zgodboh o dražgoški bitki, čeprav dogajanje ne postavi v Dražgoše, ampak v neko izmišljeno vas. Partljič v nadaljevanki umno predstavi strah civilistov pred tem, kaj bo, če pride okupacijska vojska. Strah pred morebitnimi posledicami. Ta strah in zaskrbljenost imata za posledico to, da gre eden od Dražgošanov v Selca, kjer obvesti tamkajšnjega župana, da so v Dražgošah partizani. Ta župan je sodeloval z nemškimi okupacijskimi oblastmi in jim je posredoval podatek o partizanih v Dražgošah - pozneje je bil zaradi teh dejanj likvidiran. Nemci so se na podatek o tem, da je v Dražgošah Cankarjev bataljon, odzvali z aktivacijo velike vojaške sile. Številke so različne, govori se o več kot tisoč vojakih. Stari oče je povedal, da so Nemci na Rudnem postavili šest topov, od koder so obstreljevali Dražgoše, in da so tovornjaki stalno dovažali vojake. Nemška vojska, Wehrmacht, je bila pred tem po navadi v teh krajih samo občasno, v Železnikih je bila namreč samo žandarmerijska postaja, torej oborožena policija. Vprašanje je, zakaj so partizani, potem ko so jih vaščani že prosili, naj se umaknejo in jim zagotavljali, da jih bodo oskrbovali, če se bodo umaknili na Jelovico, še vedno vztrajali v Dražgošah. Zakaj so po vašem mnenju vztrajali? Ali je bila razlog neka nevednost, naivnost, saj Nemci do takrat še niso tako reagirali, kot so pozneje v Dražgošah. Torej, ali niso računali, da bo maščevanje Nemcev tako strašno in okrutno, ali pa so v ozadju neki politični razlogi. Partizanska vstaja na Gorenjskem je namreč takrat zaradi hude zime že pojenjala, mnogo borcev se je, potem ko so Nemci razglasili splošno amnestijo za upornike, vrnilo v kranjski industrijski bazen. Ponudili so jim odpustitev "grehov", zaposlitev in živilske karte. Mogočnost dražgoške bitke je v tem, da se pred tem nikjer v okupirani Evropi ni z Nemci frontalno spopadla tako majhna skupina upornikov. Partizani in tudi druga osvobodilna gibanja so se v tem času že spopadala z okupatorjem, vendar ne v bitki, ki je trajala tri do štiri dni in kjer sta si sili stali nasproti kot na frontni črti. Je pa bil tak frontalni odpor sto slabo oboroženih borcev za Nemce velika rana. Z njihovega zornega kota je bil tak frontalni odpor aroganten. Mogoče je, da je v ozadju odločitve Cankarjevega bataljona, da se spopade z Nemci, morebitna želja po tem, da se izsili okrutno nemško maščevanje, ki bo povzročilo, da se bo srd proti okupatorju povečal in da se bo vstaja spet okrepila. Kaj se je res zgodilo oz. kaj se je pletlo po glavah odločujočih mož Cankarjevega bataljona, ki so poznali vojaško taktiko, saj so bili nekateri med njimi starojugoslovanski častniki, nekateri pa so imeli tudi vojaške izkušnje kot španski borci, seveda ne vemo. Dejstvo je, da je imel Cankarjev bataljon na začetku strateško prednost, saj so Nemci sprva napadali v hrib, po dolgi, strmi snežni planjavi, kjer so imeli partizani nemške vojake tako rekoč na muhi. Nemci so utrpeli ogromno žrtev. Tudi sestava enot Wehrmachta pri Dražgošah je bila taka, da so bili v teh enotah pripadniki tistih narodov, ki so jih Nemci upali pošiljati v boj kot t. i. topovsko hrano. Cankarjev bataljon seveda iz logističnih razlogov ni mogel zdržati. Zmanjkovati je začelo streliva, pa tudi Nemci so spremenili taktiko in so napadali tudi iz drugih strani, skušali so priti borcem za hrbet. Partizani so ugotovili, da se morajo umakniti v gozd, kar so jim vaščani predlagali že na začetku. Kaj se je zgodilo po umiku partizanov? Po umiku partizanov so postali Dražgošani prepuščeni na milost in nemilost. Žal se je nemilost izkazala kot ključna. Maščevanje je bilo grozovito, okrutno. Okoli 40 vaščanov so Nemci grozovito pobili, del preživelih vaščanov so poslali v koncentracijska taborišča, del pa v pregnanstvo. Dražgoše so izropali, zažgali in na koncu dobesedno zravnali z zemljo. Ste tudi filmski režiser. Vemo, da so pred desetletji skušali posneti celovečerni film in televizijsko nadaljevanko o dražgoški bitki, vendar je ta projekt propadel. Zakaj? Propadli projekt o dražgoški bitki je bila zelo pomembna zadeva za naš televizijski in kinematografski prostor. Projekt o dražgoški bitki je bil produkcijsko, tj. finančno, zelo bogat in obširno zasnovan. Verjetno ena največjih slovenskih produkcij vseh časov. Ta propadli projekt je imel zelo dolgoročne negativne posledice. Izgubljena finančna sredstva so se pokrivala še nekaj let. Pred Dražgoško bitko je imela slovenska kinematografija dober trend, ta propadli projekt pa trenda ni samo zavrl, ampak povzročil celo nazadovanje. Po mojih podatkov je bil za režiserja projekta najprej načrtovan France Štiglic, ki pa pozneje filma ni režiral, saj je režijo prevzel oz. je bila režija dodeljena Antonu Tomašiču, ki je bil najprej asistent režije. Po nekaterih podatkih se je propad projekta dražgoške bitke začel na politični ravni. V tistem obdobju je bilo popularno, da so jugoslovanske republike snemale filme in televizijske nadaljevanke o svojih partizanskih epopejah. Temu trendu se je hotela pridružiti tudi Slovenija. Ob neki priložnosti - ne vem, ali je bil ob tem prisoten Štiglic, ki je prijateljeval z Josipom Brozom - Titom - pa naj bi Tito slovenskim politikom, ki so ga obvestili, da bodo posneli Dražgoško bitko, dejal, da je dražgoška bitka bila pogumno dejanje, ampak da so oni, tj. on in generalštab partizanske vojske, že v času druge svetovne vojne ocenili to bitko kot neprimerno, tvegano obliko, saj ni šlo za gverilsko vojskovanje, kar naj bi bila osnovna zamisel partizanskega vojskovanja, ampak je šlo za frontalni spopad. Kakšen je bil odziv takratnih slovenskih politikov? Pred slovenske politike, ki so ugotovili, da so naredili politično napako, se je postavilo vprašanje, kaj storiti glede projekta, ki so ga že z velikimi fanfarami najavili v slovenski javnosti. Projekt ukiniti - to bi verjetno v domačem javnem mnenju, kolikor ga je takrat bilo, sprožilo razna ugibanja o tem, ali gre za cenzuro. Zato so projekt navzven podpirali in slavili, na drugi strani pa je bil to ogromen projekt z ogromno denarja in z ogromno predvidenih in angažiranih ljudi, z ljudmi iz t. i. umetniške sfere, ki so po naravi taki, da jim ponudiš prst, oni pa vzamejo celo roko. Najbrž so to naši politiki - in politiki že po naravi niso naivni, ampak prebrisani - te stvari vedeli. Logično sklepanje bi pomenilo naslednje: zmanjšali so vpliv vseh mogočih kontrolnih mehanizmov, denimo takratne Službe družbenega knjigovodstva (SDK), na porabo sredstev za Dražgoško bitko. Z drugimi besedami: nihče ni posebej težil produkciji, kako naj se obnašajo s tem denarjem. Dinarji so tako puhteli, kup denarja se je topil iz dneva v dan. Projekt se je začel, začelo se je snemati, vendar se ni nikoli dokončal. Slišal sem celo, da je neki peti asistent režije imel pri sebi bianco blok naročilnic, s katerimi so si privoščili, kar so si lahko. Jasno je, da so sredstva izpuhtela. Sklepam, da bi se to utegnilo zgoditi ob neki politični motivaciji - ne način preprečevanja, ampak pustiti in krivdo prevaliti na tiste, ki so ta projekt delali, češ da "so ti nesposobni filmarji in televizijci požrli ves denar". Aleš Žužek, Ana Mavsar Mogočnost dražgoške bitke je v tem, da se pred tem nikjer v okupirani Evropi ni z Nemci frontalno spopadla tako majhna skupina upornikov. Partizani in tudi druga osvobodilna gibanja so se v tem času že spopadali z okupatorjem, vendar ne z bitko, ki je trajala tri do štiri dni in kjer sta si sili stali nasproti kot na frontni črti. Igor Šmid Ali je bila razlog neka nevednost, naivnost, saj Nemci do takrat še niso tako reagirali, kot so pozneje v Dražgošah? Torej, ali niso računali, da bo maščevanje Nemcev tako strašno in okrutno, ali pa so v ozadju neki politični razlogi. Partizanska vstaja na Gorenjskem je namreč takrat zaradi hude zime že pojenjala, mnogo borcev se je, potem ko so Nemci razglasili splošno amnestijo za upornike, vrnilo v kranjski industrijski bazen. Igor Šmid Ob neki priložnosti - ne vem, ali je bil ob tem prisoten Štiglic, ki je prijateljeval z Josipom Brozom - Titom - pa naj bi Tito slovenskim politikom, ki so ga obvestili, da bodo posneli Dražgoško bitko, dejal, da je dražgoška bitka bila pogumno dejanje, ampak da so oni, tj. on in generalštab partizanske vojske, že v času druge svetovne vojne ocenili to bitko kot neprimerno, tvegano obliko, saj ni šlo za gverilsko vojskovanje, kar naj bi bila osnovna zamisel partizanskega vojskovanja, ampak je šlo za frontalni spopad. Igor Šmid Super, da se pokaže ena stran, torej partizanska. Seveda tudi vsaka čast g. Šmidu, da ne razmišlja čisto po partizansko-partijsko, se pravi črno -belo... Bi prosil še za pogovor z g. Francom Kavčičem, prebivalcem Dražgoš v tistih časih in naj še on doda svojo plat zgodbe... Potem pa bo imela zgodba glavo in rep... P.s. Edino kar ne razumem, da so imeli Namce na muhi in jih je samo padlo samo 27 ??? he, he Veš kaj je tu največji problem, da so bili nad Hitlerjem na začetku navdušeni prav rdečkarji ( poleg nemške manjšine ) oz. ljudje, ki so v večini to postali kasneje. Pa ne samo na Štajerskem tudi v Ljub. pokrajini so hoteli naciste, namesto Italijanov, po številnih krajih. Prišlo je celo do manjših neredov. In to ni bilo toliko zaradi narodnega izdajstva, ker jaz ne maham s to obtožbo, kar vse povprek, ampak nekako iz prepričanja, da Nemci prinašajo boljše življenje. V Trbovljah npr. je bilo, mkot je znano, večini všeč, ko so izgnali župnika. Čuden je ta slov. puntarski duh, pripravljen je slediti temu ali onemu totalitarizmu samo, da bi domnevno nekaj zase dosegel... Boljševiki so znali to krepko izkoristiti. Jožef Stefan Ebentalerstraße 88 Stefanovo število Stefanovo števílo [štéfanovo ~] (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina , določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto : kjer je cp specifična toplota pri stalnem tlaku , ?T temperaturna razlika med fazama , qt pa specifična latentna toplota pri taljenju . Število je uporabno pri analizi Stefanove naloge . Izhaja iz računov Jožefa Stefana o hitrosti faznega prehoda vode v led na polarnih ledenih kapah iz leta 1889 .[1] Pojem Stefanovega števila na ta način je uvedel G. S. H. Lock kot spremenljivko pri asimptotični, približni rešitvi problema premične meje.[2] [3] [4] Stefanovo število so najprej zapisali tudi v obliki kot razmerje med gostoto izsevanega energijskega toka (po Stefan-Boltzmannovem zakonu ) in gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote v stacionarnem stanju :[4] kjer je ? Stefanova konstanta , T temperatura segretega telesa, l karakteristična debelina plasti, ? toplotna prevodnost plasti, na drugi mejni plasti pa vzamemo temperaturo enako 0, in je ?T = T.[4] Stefanovo število se imenuje tudi Starkovo število (označba Sk) po Johannesu Starku . Zgledi Za taljenje ledu pri standardni temperaturi je na primer: O Stefanovi vlogi v raziskovanju prenosa toplote je J. Crepeau zapisal: “ Ta skromni delavni raziskovalec je trajno vplival na področje prenosa toplote. Pozornost zbuja, da je posameznik, o katerem tako malo vemo, tako pomebno prispeval k znanju o prenosu toplote s prevajanjem, konvekcijo in sevanjem”. Iz: Extended biography of Josef Stefan , by John C. Crepeau http://www.uidaho.edu/engr/me/faculty/johncrepeau Crepeau, J. C., "Josef Stefan: His Life and Legacy in the Thermal Sciences," Experimental Thermal Fluid Science (2007) Vol. 31, pp. 795-803. Zakaj želi Pahorjeva vlada pred javnostjo zapirati udbovske arhive? Omerza: Očitno se nekdo boji, da bi preveč brskal po naši diktatorski preteklosti 23. januar 2011 ob 06:26 Ljubljana - MMC RTV SLO Publicist Igor Omerza pripravlja knjigo o aferi JBTZ in Odboru za varstvo človekovih pravic, pri tem pa mu Arhiv Slovenije in Sova nočeta izročiti gradiva, čeprav zakon določa njegovo dostopnost. Po 65. členu zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih je namreč vse gradivo Službe državne varnosti, nastalo pred 17. majem 1990, splošno dostopno, razen občutljivih osebnih podatkov. Na Sovi so prepričani, da bi razkritje podatkov lahko imelo škodljive posledice za državo, na Arhivu Slovenije pa izražajo dvom o ustavnosti predpisa, zato so o tem obvestili vlado. Ta je odločila, da je trenutna zakonska ureditev ustavno sporna, zato je treba zakon čim prej spremeniti. Svojo mnenje o tovrstnem skrivanju po zakonu dostopnih informacij, za katero so odgovorne državne institucije, sta za MMC povedala zgodovinarja Igor Grdina in Jože Pirjevec. "Nedostopnost preživel način prikrivanja" Grdina je pojasnil, da je nedostopnost v arhivih shranjenih podatkov in listin preživel način njihovega prikrivanja. Tajnost se dandanes po njegovem mnenju najlažje ohranja med nepregledno množico popolnoma nepomembnih informacij, saj so iskani podatki, preden se raziskovalec prikoplje do njih, že povsem neaktualni. Meni, da ne smemo pozabiti, da se dokumenti varujejo tudi z navajanjem izmišljenih razlogov za njihovo nedostopnost. "Na agenciji za raziskovalno dejavnost, npr., skrivajo imena recenzentov, ki imajo levji delež pri odločanju o delitvi finančnih sredstev iz javnih virov, formalno zaradi zaupnosti in kvalitete presoje, dejansko pa gre za prikrivanje odsotnosti realnega ocenjevanja (lani je npr. biblicist 'meril' uspešnost dela zgodovinarjev!). Nemara gre tudi pri aktualnem zapletu v Arhivu Slovenije za kaj podobnega," opozarja. "Morebiti ima kdo v arhivu na koledarju še vedno letnico 1979" Poudaril je, da po zakonu noben dokument Sove, ki še ima operativno vrednost, ne sme biti hranjen kje drugje. Po njegovem mnenju zato ni mogoče, da bi lahko kakršni koli arhivu predani podatki ali dokumenti škodovali Sloveniji. Kot pravi, pa je drugo vprašanje, ali ni za nekatere država, ki jo varujejo, Socialistična federativna republika Jugoslavija. "Morebiti ima kdo v arhivu na koledarju še vedno letnico 1979. A kakor koli se obrača: država so vedno ljudje. Z imeni in priimki. S skrivanjem se zmerom varujejo samo ti. Včasih tudi potem, ko so že mrtvi," je prepričan. Na vprašanje, ali je omenjeni predpis, ki določa, da je vse gradivo Službe državne varnosti, nastalo pred 17. majem 1990, splošno dostopno, razen občutljivih osebnih podatkov, sporen, je odgovoril, da tega ne ve. "Od nekdaj me je zanimala pravica. To je vprašanje svobode (in) življenja. Pravo – papir in po novem snemalne naprave – je nekaj drugega, kakor je zgodovina že ničkolikokrat dokazala (najbolj drastično v nacistični Nemčiji). Tu gre za vprašanje omejevanja svobode in postavljanja meja življenju," dodaja ob tem. Omerza: Očitno se nekdo boji, da bi preveč brskal po naši diktatorski preteklosti Poklicali smo tudi Igorja Omerzo, ki nam je pojasnil, da pripravlja knjigo o ustvarjalcih Odbora za varstvo človekovih pravic, v kateri bo opisal vse dogodke, institucije in družbena gibanja, ki so pripeljali do ustanovitve tega odbora. Kot pravi, je zaradi tega prosil za dostop do Arhiva Slovenije, "ki je še zmeraj lociran na sedežu Sove v Stegnah". Trdi, da mu je Sova preprečila vstop z obrazložitvijo, da bi to lahko škodovalo nacionalni varnosti, čeprav zakon predvideva, da je gradivo "prejšnje Udbe odprto za javnost". "S tem so kršili zakon. Tako ne morem do dokumentov, s katerimi bi lahko kvalitetno napisal knjigo. Gre za dokumente iz obdobja med letoma 1970 in 1983. Ne vem, kaj je v ozadju. Zdi se mi čudno, ker je zakon jasen. Očitno se nekdo boji, da bi preveč brskal po naši diktatorski preteklosti. Ne vem pa ozadij. Morda so v arhivu kakšne stvari, ki bi lahko komu, ki je danes na položaju ali pa ima še vedno vpliv, škodovale," pojasnjuje Omerza. "Temu se ne čudim" Pirjevec je povedal, da v vseh arhivih velja pravilo, da nekaterih podatkov "ne dajo, tudi če mine 30 let ali če zakon trdi, da je treba dati določeno gradivo na razpolago". Temu, da je bil Omerzi preprečen dostop do gradiva, se ne čudi, saj se mu to zdi normalna praksa, ki jo je srečal povsod, kjer je dostopal do arhivskih podatkov. "Zakon npr. v Veliki Britaniji, ZDA in drugod po svetu v demokratičnih državah določa, da je po 30 letih dostop do gradiva odprt, toda določeni dokumenti, ki so posebej občutljivi, ostanejo še zmeraj zaprti," trdi. Pirjevec za organ, ki bi določal, "kaj se da in kaj ne" Predvideva, da so verjetno v gradivu, do katerega je želel dostopati Omerza, občutljivi podatki osebnega značaja. Kot pravi, je v času, ko je delal v Stasijevem arhivu v Berlinu, dostopal do gradiva, vendar je bilo po njegovih besedah veliko arhivov zaprtih, "ker so bili osebnega značaja ali pa kaj podobnega". "Kar se tiče osebne narave, je normalno, da mora biti zagotovljena določena 'privacy', kar se pa tiče političnih ali kakšnih drugih aspektov, pa je to praksa, ki jo srečamo povsod po svetu. V britanskem arhivu sem naletel na dokumente iz leta 1948, ki so zaprti do leta 2048. Očitno bi moral obstajati neki organ, ki bi bil zadolžen in kompetenten, da določi, kaj se lahko da in kaj ne," je sklenil. Aleksander Kolednik Arhivi bi morali biti javni. Kdo bi s tem pridobil: vsi, ki so si prizadevali za neodvisno Slovenijo, za konec komunizma, za demokracijo. Kdo bi s tem izgubil: vsi, ki so vohunili za sodržavljani, jih izdajali za denar ali plehke osebne koristi, tisti, ki so nasprotovali neodvisni Sloveniji in podpirali Beograd. Za take je povsem pravilno, da gredo na sramotilni steber! No,pa me je g.kenda prehitel.Mislim enako.Tupimaross,problem bi nastal,ker bi resnica škodovala tistim,ki še danes nategujejo naivne slovenčke in jim podtikajo laži.In tudi dokaz je ,da SDV še vedno dela za interes posameznikov iz preteklosti in ne v korist države. Da resnica škodi???? Ha, kakšen vic! Komu pa je škodilo, ko so odprli arhive Stasi? Vsem, ki so ovajali in zatirali vzhodne Nemce. Temu se reče pravica. V tem primeru imamo lep dokaz, da SOVA še vedno ni SOVA, temveč SDV ali po domače povedano UDBA. Zeno nogo smo še vedno v starem režimu. Še vedno se ščitijo imena podgan,ki si še dandanes prizadevajo do konca uničit demokracijo v Sloveniji. Zakaj želi Pahorjeva vlada pred javnostjo zapirati udbovske arhive? Zato, ker je udbomafijska vlada. :) Vsaka v Sloveniji obravnava tema v zvezi s totalitarizmi prejšnjega stoletje dokazuje, da je Slovenijo njen totalitarizem miselno pohabil. Kako naj se rešimo te politične kruljavosti? Ena od poti je upoštevanje Resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu. V točki 6 resolucija izraža obžalovanje, da se tudi 20 let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave. Primerjava Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, Deklaracije o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta (slovenski parlament jo je sprejel 22. oktobra 2009 po diktatu večine leve opcije) in odziva Arhiva Slovenije in Sove dokazujejo, da sedanja leva oblast zaradi ščitenja svoje politične krvave preteklosti ni sposobna uveljaviti demokratičnih načel. Volilec, ki tega ne vidi, je politično slep! Ne gre pa pozabljati, da se dokumenti varujejo tudi z navajanjem izmišljenih razlogov za njihovo nedostopnost. Na agenciji za raziskovalno dejavnost, npr., skrivajo imena recenzentov, ki imajo levji delež pri odločanju o delitvi finančnih sredstev iz javnih virov, formalno zaradi zaupnosti in kvalitete presoje, dejansko pa gre za prikrivanje odsotnosti realnega ocenjevanja (lani je npr. biblicist 'meril' uspešnost dela zgodovinarjev!). Nemara gre tudi pri aktualnem zapletu v Arhivu Slovenije za kaj podobnega. 30. december 2010 ob 14:04:51 prijavi kot neprimeren komentar Prva križarska vojna je bila leta 1095 verodostojna zgodovina pa pravi, da je bilo pred tem pa takole: leta 635 po Kristusu in 3 leta po Mohamedovi smrti, so vojske pomeseca zavzele krščansko Sirijo in Palestino. leta 638 zavzamejo Jeruzalem in Božji grob. Leta 640 alahovi sinovi osvojijo Perzijo, Armenijo in Mezopozamijo, zasedejo krščanski Egipt ter naprej Maroko, Tunizijo in Alžirijo Leta 668 prvič napadejo Konstantinopel leta 711 prečkajo Gibraltar inzavzamejo katoliško Portugalsko in Španijo Z obglavljenimi glavami kristjanov v Sevilli si je mohamedanski kralj Mutamid krasil svoje vrtove.... Glede ostalih žrtev v Evropi, kot navajaš (5,5 miljonov poganov, pa 9 miljonov čarovnic, pa 6000 židov etc.) človek božji v takrat redko naseljeni Evropi...??? , ko so prebivalstvo redčile še vojne pa kuga, koze...daj ne pretiravaj! Glede Amerike pa toliko: poudarja se le J Amerika, ker so jo zasedli katoliški Španci in Portugalci, pa dobro lahko vidimo, koliko Indijancev ter mesticev živi teh državah. Seveda za S Ameriko, ki so jo zavzeli protestanti, najbolj zadrti kalvinsti in Indijancev danes ne zaslediš, razen v rezervatih, je pa vse tiho. Dvoličneži! Izjave Milana Kučana v zadnjem času (še posebej njegovi komentarji idej o ustavnih spremembah) kažejo, da pravzaprav ni kaj dosti spremenil svojega načina razmišljanja od leta 1988, ko je v Tacnu glede predloga t.i. pisateljske ustave dejal nekako takole: »Na koncu se čuti nekaj slovenskih pisateljev in njim pridruženih članov pristojnih za to, da napišejo novo ustavo. Tu gre za tipično meščansko ustavo, ki je slabša od Čosićeve, kajti Ćosićeva je sicer meščanska, ampak ostaja vsaj z eno nogo znotraj socializma in znotraj Jugoslavije. Ti naši pa ne govorijo niti o Jugoslaviji, niti o socializmu, niti o osvobodilni fronti. Ampak govorijo o naravni pravici slovenskega naroda, da, izhajajoč iz neodtujljivih pravic človeka, naredijo družbo po svoji oziroma po Bučarjevi meri.« In potem nadaljuje: »Mi pravzaprav politične kulture nimamo in če se to fašistoidno maniro, ki se kaže skozi omenjeno pisanje, skozi topotanje na javnih tribunah v Cankarjevem centru – če tega ne bomo obrzdali, se lahko zgodi, kar se je zgodilo v Nemčiji leta 1931.« Potem je sekretar za notranje zadeve (Ertl – lanskoletni odlikovanec predsednika Türka, op. KC) zaključil sestanek z naslednjimi stavki: »Mislim, da je po tem nastopu v bistvu razložen program slovenskih komunistov, kako situacijo reševati. Tovariš predsednik, ker smo to snemali te prosimo za dovoljenje, da magnetogram pošljemo za osebno rabo vsem tu prisotnim, ker si gotovo niso uspeli vsega zapisati.« Ta izsek kaže na to, da so komunisti vsako nasprotovanje partiji samodejno označevali za fašizem, vsako morebitno spremembo sistema pa kot pot v nacizem. Kdo so muze; tiste, ki so "pele" velikim umetnikom? Nekaj imen, ki so neizpodbitno povezana s svetovnimi umetniki 24. januar 2011 ob 20:31 Ljubljana - MMC RTV SLO Na vprašanje, od kod umetniki dobivajo svoj navdih, so že stari Grki odvrnili: "Od muz." Poznali so jih devet in bile so hčerke Zeusa in Mnemosine, boginje spomina. Danes jih je vsaj toliko, kot je umetnikov. Sicer je res, da so Grki poznali tudi muzo zvezdoslovja (ali astronomije) Uranijo, kar morda z današnjega vidika ne sodi toliko med umetnosti kot med znanosti, pa vendar je preostalih osem zastopalo najbolj reprezentativne grške umetnosti, s pesništvom in tragedijo na čelu. In če je grškemu poetu klicala Erato, Kaliopa ali Melpomena - kajti muze so po prepričanju Grkov pravi izvor umetnosti, pesnik pa je bil pravzaprav le njihov medij -, so se umetniki novega veka s Petrarco na čelu 'priporočili' svoji ljubljeni, navadno nedosegljivi ženski. In tako je muza postala objekt hlepenja, kasneje ženska iz mesa in krvi ali pa tista zanimiva in inteligentna osebnost, ki je bila zmožna navdihniti. Subjekt hrepenenja in hlepenja In kdo so pravzaprav bile te ženske? Med najbolj znane vsekakor sodi Dantejeva Beatrice, za katero se tako kot tudi za Petrarcovo Lauro pogosto domneva, da nikdar ni obstajala drugje kot v pesnikovi domišljiji. Čeprav so našli dokumente, ki pričajo o tem, da je bila Betrice dejanska oseba, ki se je pisala Portinari in je živela v neposredni bližini Dantejeve Hiše. Pa vendar ni bil Dante tisti, ki je uvedel nedosegljivo muzo kot objekt hlepenja, brez katere noben "spodoben" romantični pesnik ni mogel pesniti. In tako kot je Petrarca 6. aprila 1327 v cerkvi sv. Klare ugledal svojo Lauro, je France Prešeren na "kraju nesrečnega imena" - v Trnovski cerkvi - ugledal svojo Primičevo Julijo ob desetih dopoldne na soboto pred veliko nočjo ter jo vse odtlej častil kot svojo nedosegljivo ljubezen. To je v maniri romantike pravzaprav pomenilo, da je bila njegov navdih in je bilo v veliki meri povezano tudi s pojmom plemenite/netelesne ljubezni in nesreče. Neuslišan v svoji ljubezni je bil tudi William Butler Yeats, ki je vzdihoval za Maud Gonne, in čeprav sta se družila devet let, je ona vztrajno zavračala njegovo ljubezen in se končno poročila z Johnom MacBridom. Kar ni ustavilo Yeatsa pri pisanju njej namenjenih pesmi. 20. stoletje in muza ni več le meglica iluzij Skozi zgodovino pesništva oziroma literature, pa tudi slikarstva, se je ob boku znanih imen zvrstilo nič koliko muz; ena izmed muz kiparja Augusta Rodina je bila Camille Claudel, ki sicer velja za njegovo učenko in ljubico. Tudi slavni Picasso je imel več žensk, ki so ga navdihovale, med njimi Doro Maar, pogosto upodobljeno na Picassovih platnih. Med drugim je navdihnila njegovo serijo "jokajočih žensk". Predvsem pa se v dvajsetem stoletju zgodi prelom v pojmovanju muze; ta nič več ni tista, ki je polagala beseda v usta pesniku, niti ni več neuslišana ljubezen, kar pravzaprav pomeni, da je bila le skupek pesnikovih idealov in iluzij. Zdaj muza postane ženska iz mesa in krvi, pogosto tudi umetnikova ljubica, sopotnica in kolegica v stroki, kar pomeni, da že ima dejanski vpliv na umetnikovo delo. Moške muze in deklica A ker naj umetnosti ne bi vladali stereotipi, je med muze mogoče uvrstiti tudi pesnika Arthurja Rimbauda, ki je bil (ali pa je še) vzor marsikateremu sodobnemu umetniškemu umu; od Dylana Thomasa, Boba Dylana, Allena Ginsberga do Jima Morrisona in Patti Smith. Svoj navdih je v Leighu Boweryju našel tudi vnuk Sigmunda Freuda Lucien Freud. Pa ne samo on, Bowery je navdihnil celo vrsto imen modnega sveta in glasbe; od Alexandera McQueena, Vivienne Westwood, Boya Georgea do Johna Galliana in Scissor Sisters. Pisatelj Lewis Carroll pa je vzel za 'model' tedaj desetletno Alice Pleasance Liddell, ki jo je spoznal 4. julija 1862 na pikniku, kjer je njo in druge otroke zabaval z izmišljevanjem zgodbic. In nastala je Alica v čudežni deželi. Carroll je Alice tudi pogosto fotografiral, kar nemalokrat sproža tudi namigovanja na njegova morebitna pedofilska nagnjenja. Razburljiva dvajseta in tedanje dame Zelda Fitzgerald je bila otrok razburkanih 20. let 20. stoletja, ko se ni smelo piti alkohola, po drugi strani pa se je morala umaknila zabavi in užitku. Po njenih lastnih besedah ni imela Zelda niti najmanjšega občutka manjvrednosti, sramu, dvomov ali moralnih principov, kar je bilo za tedanje umetnike silno razburljivo. Predvsem za njenega moža Scotta Fitzgeralda, ki jo je pogosto ubesedil in nekoč celo izjavil: "Včasih ne vem niti, ali sva z Zeldo resnična ali sva le karakterja iz enega mojih romanov." Iz dvajsetih let izhaja tudi ena izmed žensk, ki veljajo za najlepše na svetu, predvsem pa odlična fotografinja Lee Miller. Domača je bila pred objektivom in za njim, in ko se je po karieri modela v Ameriki preselila v Pariz kot asistentka Mana Raya, je postala njegova ljubica, kar pa se seveda šteje tudi kot njegova muza. Spoznala je tudi Picassa in se poročila z nadrealističnim slikarjem Rolandom Penrosom. Najbolj znanega nadrealista Dalíja pa je spremljala Gala Dalí. Rojena kot Elena Ivanova Diakonova v ruski intelektualni družini je že v svojih zgodnjih 20. letih postala ljubica Paula Eluarda in na ta način tudi ključna figura nadrealizma ter navdih za Louisa Aragona, Andréja Bretona - ta je pozneje trdil, da jo prezira, ker ga je čustveno mučila - in Maxa Ernsta. Bila je deset let starejša od Dalíja, poročila sta se leta 1932, njuno razmerje pa je bilo vselej zelo viharno Iz sveta umetnosti do sveta mode Fotograf Jacques Henri Lartigue je Renée Perle prav obsesivno fotografiral, jo s seboj vodil na mondene počitnice v Biaritz ali Cannes 30. letih prejšnjega stoletja in jo dobesedno dojemal kot svojega angela. Renée Perle je znova vzbudila več zanimanja, ko je John Galliano našel navdih za svojo kolekcijo prav v njej. Čeprav je Bob Dylan svoje muze pogosto menjal in se 'sprehajal' od Edie Sedgwick - v njej je svojo inspiracijo našel tudi Andy Warhol - do svojega prvega resnega dekleta Suze Rotolo, med njimi najbolj izstopa Sara Lowndes, ki ji je posvetil kar nekaj pesmi, govori se celo, da tudi album Blood on the Tracks. Zadnja v vrsti muz, igralka Catherine Deneuve, ki jo danes sicer bolj poznamo kot tipično Francozinjo, je s svojo ledeno hladno lepoto omamila Luisa Bunuel, ki jo je videl kot popolno za svoje filme, pa tudi modne velikane, kot sta bila Yves St. Laurent in Christian Dior. Bi to lahko pomenilo, da se današnje muze iz umetnosti vse bolj umikajo tudi v modne sfere? Lejla Švabič, delno Guardianu SDS: Sova se spreminja v nekdanji SDV Po zaprtju arhivov SDV-ja 24. januar 2011 ob 16:24 Ljubljana - MMC RTV SLO V največji opozicijski stranki menijo, da se z zapiranjem javno dostopnih arhivov nekdanje Službe državne varnosti Slovenija vrača v čase totalitarizma. Pirnat: Ocena Sove tej ne daje pravice kršiti zakon. V SDS-u so prepričani, da ima lepljenje oznak tajnosti na arhivsko gradivo nekdanje Službe državne varnosti (SDV) s strani Sove, ki jo vodi Sebastjan Selan, politično ozadje. Po njihovem mnenju "se za krinko varovanja nacionalnih interesov in zaščite bivših (sedanjih?) špijonov skriva zaščita posameznih najvišjih državnih funkcionarjev, ki bi jih razkritje v dokumentih arhivov SDV-ja močno obremenilo." Preberite si tudi: Zakaj želi Pahorjeva vlada pred javnostjo zapirati udbovske arhive? Ti podatki bi namreč pokazali, da ti niso bili "nikakršni varuhi človekovih pravic in zagovorniki lastne države, pač pa so te pravice grobo kršili mimo tedaj veljavne zakonodaje". Za konec so v SDS-u nanizali še štiri podatke, ki nas po njihovih besedah vračajo nazaj v obdobje totalitarizma. To so odlikovanje Tomaža Ertla, nekdanjega vodje SDV-ja, imenovanje Draga Isajloviča, nekdanjega agenta SDV-ja, za svetovalca Franca Križaniča in imenovanje Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča, pripravljalo pa naj bi se tudi imenovanje vrhovnega državnega tožilca, ki je ljudi preganjal na ideološki podlagi. Poslanske skupine SDS-a, SLS-a in SNS-a so zato vložile zahtevo za obravnavo tega vprašanja na nujni seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Borutu Pahorju predlagajo naj krivdno razreši direktorja Sove, saj zakon določa, da so arhivi javno dostopni. Pirnat: Sova mora ravnati v skladu z zakonom Tudi pravni strokovnjak Rajko Pirnat meni, da mnenje Sove - če je zakon, ki omogoča dostop do gradiva, veljaven - o ogroženosti državne varnost še ni podlaga za to, da ta lahko krši zakon. "Moram reči, da me odločitev Sove preseneča. Če obstaja grožnja državni varnosti, potem bi na to morali opozoriti že pri sprejemu zakona. Sicer pa nihče nima pravice, razen sodišča, da zadrži izvajanje določbe nekega zakona. Se pa bojim, da bi res lahko nastala škoda, če se nezakonito zadržuje izvajanje določb zakona," je opozoril Pirnat. A. Č. @Grozd pod prejšnjo vlado je bil dostop do arhivov omogočen, kolikor jih je seveda ostalo po Ertlovem uničevanju. Sedaj se ovira dostop celo raziskovalcem in zgodovinarjem, čeprav jim zakon sicer to omogoča. Fišer žrtve komunističnega nasilja označil za narodne izdajalce SDS proti Fišerjevemu imenovanju, LDS zadržkov ne vidi 24. januar 2011 ob 20:38 Ljubljana - MMC RTV SLO Da na slikovitem kraju nad Cerknim ležijo posmrtni ostanki nedolžnih žrtev komunističnega nasilja, nas danes spominja križ. V času nekdanjega sistema pa je tisti, ki je tu želel postaviti verski simbol in ohraniti spomin na mrtve, tvegal kazenski pregon in zaporno kazen. O tem priča obtožni predlog, ki ga je leta 1977 zoper takrat 54-letno gospodinjo in dva duhovnika spisal takratni javni tožilec Zvonko Fišer. Žrtve niso bili narodni izdajalci, temveč zunajsodno pobiti ljudje V njem je med drugim zapisano: "Jereb Amalija je ... izrekala lažnive trditve z namenom, da povzroči vznemirjenost državljanov in zmanjša njihovo zaupanje v ukrepe državnih organov, s tem da je ... 1975. leta na kraju Na Vršah pod hribom Lajše nad Cerknim dala postaviti 2,5 m visok spomenik v obliki križa v februarju 1944. leta tamkaj likvidiranim narodnim izdajalcem." Ker je izdelal skico za spomenik, je Fišer zaradi pomoči pri širjenju lažnivih vesti obtožil tudi duhovnika Janeza Lapanjo, medtem ko je duhovnika Stanislava Medveščka kazensko preganjal, ker je opravil "blagoslovitev spomenika ... in blagoslovitev brezna, v katerem naj bi bila trupla narodnih izdajalcev, ter s tem izrabil versko dejavnost za počastitev narodnih izdajalcev, torej v politične namene". Dejansko ni šlo za narodne izdajalce, kot žrtve v obtožnem predlogu imenuje Fišer, ampak za zunajsodno pobite, torej nedolžne ljudi – med njimi sta tudi ženska in dva kaplana. "Med žrtvami sta žal tudi dva duhovnika, ne vem, ali sta bila najmlajša v celi skupini. Vsekakor Sluga Ludvik ni imel niti 27 let, Lado Piščanec pa 30 let, in so jih brutalno odpeljali," je povedal Gašper Rudolf. Proti Fišerjevemu imenovanju tudi škofovska konferenca Na kraju, kjer so jih potem ubili, je 30 let pozneje Amalija Jereb postavila križ z napisom: "Kdor tu mimo gre, naj se spomni, da Jezus med nami še živi". "Zoper to dejanje je Fišer dvignil obtožnico in napihoval, kakor da bi šlo za rušenje javnega miru in pa ustaljenega reda. Prepričani smo, da je s tem kršil civilizacijske norme, temeljne etične in moralne," ob tem trdi Rudolf. Da je Fišer kršil človekove pravice, soglašajo tudi v Slovenski škofovski konferenci (SŠK), in to ne le pravice živih ampak tudi pravico mrtvih do groba, poudarjajo. V škofovski konferenci še zlasti pogrešajo, da se Fišer nedolžnim žrtvam kazenskega pregona ni nikdar upravičil. "Pričakovati bi bilo, da bo to storil vsaj med postopkom izbire generalnega državnega tožilca, saj bo njegova izvolitev sicer še eno izmed političnih dejanj, ki spodkopavajo zaupanje v pravno državo in škodijo ugledu pravosodnih organov," pojasnjuje Andrej Saje iz SŠK-ja. Sedmim parlamentarnim strankam so poslali anketno vprašanje, ali podpirajo izvolitev Fišerja. Dobili so štiri odgovore: V Zaresu razprave o tem še niso opravili, prav tako še ne v SLS-u. Iz SDS-a so sporočili, da izvolitve ne podpirajo, v LDS-u pa, da na podlagi do zdaj znanih informacij ne vidijo zadržkov za Fišerjevo imenovanje. Matej Hlebš, Tednik Škofovska konferenca zato Fišerjevi izvolitvi nasprotuje. "Sodniki, ki so odločali o montiranih procesih komunističnega režima, ne morejo biti izvoljeni v pomembnejše sodniške funkcije. Menimo, da bi se po analogiji moral podoben standard uporabljati tudi za kandidate, ki se potegujejo za mesto generalnega državnega tožilca, saj mora tej ugledni funkciji ustrezati tudi visok moralni ugled kandidata," opozarja Saje. Türk: Očitki zoper Fišerja politično motivirani Pravosodni minister Aleš Zalar Fišerjeve kandidature – preden bo o njej odločala vlada – ne komentira. Predsednik Türk pa meni, da očitki nimajo nobene povezave s strokovnostjo in integriteto Zvonka Fišerja ter da so politično motivirani: "S svojim delom in strokovnostjo jih je najbolje zavrnil Fišer sam, kot ustavni sodnik in pravni strokovnjak, z dosledno privrženostjo spoštovanju in uveljavljanju človekovih pravic." Zdenka Cerar, nekdanja pravosodna ministrica in generalna državna tožilka o Fišerju pravi: "On je bil državni tožilec, javni tožilec, ki je tako kot nekateri drugi državni poklici prisegel, da bo ravnal po ustavi in zakonih, in on je ravnal samo po zakonu. Čez 30 let se nam zdijo ti zakoni mogoče čudni, mogoče se nam zdijo nehumani, ampak življenje se spremeni in zakonodaja se spremeni. In zato mislim, da pomisleki v njegovo osebno integriteto sploh niso na mestu, da je to človek, ki je tudi s svojim kasnejšim, strokovnim delom pokazal, da je vreden visokega zaupanja." Šturm: Izvolitev Fišerja ne bi prispevala k utrditvi ugleda slovenske pravne države Nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm pa meni povsem drugače. Izvolitev Zvonka Fišerja po njegovem "ne bi prispevala k utrditvi ugleda slovenske pravne države, nasprotno". Fišerju, tako Šturm, takrat namreč ne bi bilo treba preganjati duhovnikov in gospodinje. "Ja, lahko bi, vedno lahko, spremenil obtožnico ali jo umaknil," trdi. Da Fišer takrat ni želel zaostrovati kazenskega pregona, pa meni Zdenka Cerar. "Ko je sodišče izreklo najmilejšo sankcijo, se zoper to sankcijo ni pritožil," pojasnjuje svoje stališče. Vrhovno sodišče: Že sam kazenski pregon neupravičen Kot je leta 1995 razsodilo vrhovno sodišče, pa je bil že sam kazenski pregon zoper duhovnika in gospodinjo neupravičen, saj tudi po takratni jugoslovanski zakonodaji niso storili kaznivega dejanja. Zakaj se je leta 1977 vseeno odločil za pregon, in to na osnovi členov, po katerih je obtoženim grozila zaporna kazen do 3 let, najbolje ve Fišer sam, vendar vprašanj okoli svoje kandidature ne komentira. Kot je razvidno iz sodbe, ki jo je leta 1979 izrekel takratni sodnik Silvij Šikovec, je Fišer obtožni predlog zoper gospodinjo pozneje umaknil, ker je psihiater pri njej ugotovil zmanjšano prištevnost. Obsojena pa sta bila duhovnika in sicer na enomesečno in trimesečno pogojno zaporno kazen. "Tudi tokrat, po 31 letih, svoje odločitve ne želim v ničemer komentirati. Sprejeta je bila v določenem času, prostoru in tudi na podlagi drugačne zakonodaje. Tako kot vsaka druga pa govori sama, tudi o meni, ki sem kot sodnik odločal v omenjeni zadevi. Preteklosti pač ne moremo spremeniti, lahko pa se iz nje učimo. V tem smislu sam osebno tudi v času po demokratičnih spremembah pogrešam resno in poglobljeno razpravo o kršitvah človekovih pravic, ki bi jo morali opraviti predvsem tudi znotraj pravosodja in brez političnih delitev," je izpostavil Šikovec. Zase pa je Šinkovec že potegnil moralni nauk. "Na simbolnem nivoju, zlasti z vidika prizadetih, se krepi tudi občutek, da se nič ni spremenilo, zato osebno, 20 let po spremembi sistema ne vidim nobene potrebe, da na najbolj izpostavljena mesta v pravosodju sploh še kandidiramo tisti, ki smo take vodilne, izpostavljene funkcije opravljali v prejšnjem sistemu, sploh pa ne če lahko taka kandidatura sproža odzive, ki vzbujajo v kamorkoli dvom v pravno državo in varovanje človekovih pravic," meni. Fišer ostal ravnodušen do zločincev, ki so poboj zakrivili Sicer pa še eno dejstvo meče senco na Fišerjevo kandidaturo. Čeprav je vedel, da je šlo pri Cerknem leta 1944 za zunajsodni poboj, je žrtve označil za narodne izdajalce, medtem pa ostal ravnodušen do zločincev, ki so poboj zakrivili. "Tudi ta očitek na kandidaturo na tako visoko funkcijo je resen in vzbuja pomisleke o integriteti nosilca takšne pravosodne funkcije. Celo po takratnih predpisih, zveznih, je bilo mogoče začeti preiskavo in tudi pregon zoper storilce nezastarljivih in kaznivih dejanj," pravi Šturm. Ima tožilec, ki je v nekdanjem sistemu zaradi postavitve križa kazensko preganjal duhovnika, žrtve komunističnega poboja pa označil za narodne izdajalce, dovolj moralne integritete, da lahko kot generalni državni tožilec verodostojno zastopa interese pravne, na človekovih pravicah utemeljene demokratične države? O tem bodo presojali poslanci državnega zbora, ki na predlog vlade imenujejo generalnega državnega tožilca. A. Ko., Matej Hlebš, Tednik oni bojo plačali kolko so dolžni. sm taki ljudje pa nikoli ne bojo priznali da so bili KOMUNISTI. sm tako so še bol nevarni kot kaki škofje. sj ti sploh nimajo oblasti. sm da pridejo taki ljudje na oblast se pa vidi kam naša trenutna politika cilja. na oblast spravit ljudi brez človeških značajav. Mi Fišerja(izŠempetra pri Gorici,jedoma),zelo,zelo dobro poznamo. Ni potrebno,da nas primorce,razni Tuerki,Ertli Zalarji,in ostalo rdeče sorodstvo,poučujejo,kakšen je.Že njegov oče zaposlen(Vozila Gorica),je bil težak politični funkcijonar.Toda v Sloveniji, je vse možno.Vemo,da palček iz Murgel ( nerazumljivo,od kje črpa moč),še sedaj po tolikih letih,vedri in oblači Slovenijo. Neverjetno za poslanca ni bil sposoben,za vse ostalo pa ja. Samo kako iz ozadja,na pomemba mesta lansira njegove ljudi da bi se ga ne razkrilo! Bizjaka,pred leti potegne in uniči (SKD),upešno predlaga Fišerja,posebno pa Ribičiča,predsednik ZKS!!!,za ustavnega sodnika!!! Zaveda se in to bo še počel ;napaja pa se v Dražgošah in podobnih ribnikih!!!! Zaradi zapiranja arhivov ovadbi proti direktorjema Sove in Arhiva Kumer: Niso pomembna imena v arhivih, temveč njihova vsebina 25. januar 2011 ob 16:01, zadnji poseg: 25. januar 2011 ob 17:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Komisija za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami je sprejela sklep, da se proti direktorjema Sove in Arhiva Slovenije vloži kazenska ovadba in predlaga, da se ju krivdno razreši. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je obravnavala omejevanje dostopa do javno dostopnih gradiv Arhiva Republike Slovenije, ki naj bi ga izvajal direktor Sove Sebastjan Selan. Na koncu seje je sprejela sklep, da se proti Selanu in direktorju Arhiva Slovenije Draganu Matiću vloži kazenska ovadba, premierja Boruta Pahorja pa pozivajo, da naj ju krivdno razreši s položaja. Zapiranje arhivskega gradiva bo tudi tema četrtkovih Pogledov Slovenije. Vinko Gorenak (SDS) pravi, da se je Sova odločila, da Igor Omerza, ki je želel dostopati do arhiva, nima pravice do ničesar, do česar je po zakonu upravičen. "Prepričan sem, da direktor Sove ne deluje po svoji vesti, temveč da ima kritje v vladi. Ko je nalepil nalepko tajno na dokumente, bi morali postaviti novega direktorja. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da neki funkcionar z namenom kritja vlade reče: 'Ne bom spoštoval zakona.' Mislim, da vlada zavestno sprejema kršitev in se postavlja nad državni zbor. Če lahko kršimo zakone, potem je to model za vse," poudarja. Zatrjuje, da so glede na dogodke v zgodovinsko nevarnem trenutku za stanje prava v tej državi. Ob tem je še dodal, da so tisti arhivi SDV-ja, ki niso bili uničeni, še zmeraj na Sovi, čeprav bi morali biti po zakonu del Arhiva Slovenije. Pahor: Direktor Sove ni deloval iz parcialnih interesov Seje se je udeležil tudi premier Borut Pahor, ki je poudaril, da se je seje udeležil iz spoštovanja do komisije in z željo, da se razčisti "to pomembno zadevo". "Direktor Sove ni ravnal tako iz nekih parcialnih interesov, ampak je storil, kot je menil, da je bilo takrat najbolje. Režim pred demokratičnimi volitvami je bil totalitaren, vendar ne gre za težavo, ki zadeva uslužbence SDV-ja in njihovo delovanje znotraj države, temveč za ljudi, ki so delovali zunaj meja države. Obstaja velika nevarnost, da bi z razkritjem informacij lahko prišlo do položaja, kjer bi lahko bila ogrožena državna varnost," je pojasnil. Prepričan je še, da pri zadevi ne gre za ideološko vprašanje. Preberite še: Zakaj želi Pahorjeva vlada pred javnostjo zapirati udbovske arhive Meni, da je pomembno, da Sova deluje pod civilnim nadzorom, in zagotavlja, da je ni in je ne bo izkoristil za politične namene. V ozadju po njegovih besedah ni bilo motiva preprečevanja objave domnevno občutljivih podatkov o ljudeh, ki naj bi zasedali pomembne položaje. Černač: Kaj je bilo izločeno in kaj 'resetirano' iz gradiva? Predsednik komisije Zvonko Černač (SDS) je znova poudaril, da bi se z odprtjem arhivov razkrili občutljivi podatki nekaterih ljudi, ki danes zasedajo pomembne položaje. Pojasnil je, da gradivo, ki mu je bilo pozneje dodana oznaka zaupno, kot tako prej ni bilo označeno in je pod drugim direktorjem Sove vanj vpogled dobila neka mlada raziskovalka. Prepričan je, da gre za konec pravne države, saj si lahko od danes naprej vsak izmisli, da so določbe določenega zakona neustavne. Černač je še poudaril, da Sova tudi komisiji, ki ji predseduje, ni dala arhivskih dokumentov na vpogled. Ob tem naj bi izvedel, da je bil oktobra lani na Sovo odnesen del arhiva, ki je pod nadzorom Arhiva Slovenije, vrnjen pa naj bi bil novembra. Sprašuje se, kaj se je v tem času dogajalo z gradivom, "kaj je bilo resetirano in kaj izločeno". Dušan Kumer (SD) meni, da niso toliko pomembna imena, zapisana v arhivih, temveč so v interesu nacionalne varnosti vsebinske informacije iz obdobja pred 17. majem 1990. Ta vsebina bi po njegovem mnenju lahko vplivala na interese Slovenije kot demokratične države. Tukaj mora biti, kot pravi, narejena neka ocena, zato predlaga, da se kljub vsemu upošteva pri razkrivanju dokumentov priporočila Sove, ki naj bi bila strokovno pripravljena. Omenjena komisija je 10. januarja direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjanu Selanu že predlagala, naj "sanira škodo" oziroma iz dokumentov, ki so jih 4. oktobra lani označili za zaupne, te oznake odstrani. Po njihovem mnenju naj bi šlo za kršitev zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, saj naj bi Sova ovirala dostop do arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Znano je, da do arhivov SDV-ja ni mogel dostopati novinar Igor Omerza. Selan oznake tajno iz dokumentov ni umaknil. Sejo so zahtevali poslanci SDS-a, SLS-a in SNS-a Zato so člani komisije na nujni seji, ki so jo zahtevali poslanci SDS-a, SLS-a in SNS-a, sprejeli tudi sklep, da arhivsko gradivo tajnih služb nekdanjega SFRJ-ja še vedno ni dostopno javnosti, kar ni v skladu z zakonom. In ker se to gradivo še vedno hrani v prostorih Sove, so sprejeli tudi sklep, da se vladi predlaga, naj v pol leta gradivo preseli v prostore Arhiva RS, v tem času pa se možnosti vpogleda ne sme onemogočati. Vlada se je odzvala tako, da je pripravila predlog novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki ga bo poslala državnemu zboru v sprejetje po nujnem postopku. Spremembe je 20. januarja predstavila ministrica za kulturo Majda Širca, nanašajo pa se tudi na zadržanje določenega arhivskega gradiva. Ministrica je povedala, da je Sova vlado opozorila, da vsi podatki, ki so nastali pred 17. majem 1990, ne smejo biti dostopni javnosti, kot predvideva obstoječi zakon. V SDS-u so na drugi strani prepričani, da je v "zgodbo" prek Sveta za nacionalno varnost vpletena tudi politika. Aleksander Kolednik, Andrej Čebokli Ozivi na obisk predsednika Turka v Italiji jan.2011. V bistvu je bizarno bit na čelu države, ki si je sploh nisi želel. Kako je lahko človek zmagal za predsednika ,ki za Slovenijo ni naredil nič.Kako je ljudstvo tako plehko ,da izvoli človeka samo zato ker je prišel iz Amerike.Kot kakšno pleme ,ki misli ,da je človek z kravato bog in iz nebes poslan. Zdaj nam pa s polno ritjo tvezi u bistvu pa niti ne ve kako sploh Slovenec živi. "Slovenci v Italiji so najpomembnejša narodna manjšina, je dejal Napolitano. Türk je dejal, da je bila izjava zelo premišljena in je kazala, da Napolitano razume občutljivost položaja slovenske manjšine v Italiji in položaja, ki ga ima Slovenija v tem delu Evrope." a se delata norca al kaj Turk ni niti strpen, niti umirjen, to je samo krinka, ki nekatere še vedno zavaja pa jih je na srečo vedno manj. Turk je precej bolj radikalen tudi od Pahorja, da se je pred volitvami navidez sprl s Stanovnikom, je bila čista manipulacija, kar je tudi dokazal z dolikovanjem šefa udbe Ertla. Udbovske spletke bodo enkrat pred Slovenci vendarle razkrinkane, upajmo da čim prej. Janša: Türkov svetovalec Franci Perčič ima na sodišču poseben status Janša se je odpovedal imuniteti 26. januar 2011 ob 20:28 Ljubljana - MMC RTV SLO Na podlagi česa predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani določa vrstni red procesiranja in obravnav zasebnih tožb, se v dopisu mandatno-volilni komisiji DZ-ja sprašuje Janez Janša. Janša je sicer v dopisu komisiji sporočil, da se v sodni zadevi zasebnega tožnika, sicer svetovalca predsednika republike Danila Türka, Francija Perčiča ne bo skliceval na imuniteto. Kako predsednik določa vrstni red obravnav? Obenem je komisiji "v izogib poglabljanja vtisa o dvojnih merilih in posebnem tretmaju za izbrance" svetoval, naj pristojnemu delovnemu telesu DZ-ja predlaga, da prek ministrstva za pravosodje pridobi poročilo ljubljanskega okrajnega sodišča o tem, kako predsednik okrožnega sodišča določa vrstni red procesiranja in obravnav posameznih zasebnih tožb. Predlaga tudi, naj sodišče zaprosijo za primerjavo med ažurnostjo sodišča v primerih, ko je zasebni tožnik Türkov svetovalec in ko so zasebni tožniki navadni državljani Slovenije. "Na ljubljanskem okrožnem sodišču postopki stojijo dolga leta" Predsednik SDS-a Janez Janša je opozoril, da na ljubljanskem okrožnem sodišču v pomembnejših ali podobnih civilnokazenskih zadevah postopki stojijo dolga leta, preden sodišče sploh sproži prvo dejanje. "V tej zadevi pa je zasebni tožnik Franci Perčič tožbo sprožil 15. 10. 2010, sodišče pa je začelo s postopkom že po dobrem mesecu dni. Podobno hitrost je bilo po javno objavljenih poročilih o sodnih obravnavah na tem sodišču mogoče zaznati tudi v številnih drugih primerih, v katerih je kot zasebni tožnik nastopal Franci Perčič," je zatrdil prvak SDS-a. Dodal je še: "Tega si ni mogoče razlagati drugače, kot da ima svetovalec predsednika republike Franci Perčič na Okrožnem sodišču v Ljubljani poseben status. To dokazuje tudi dejstvo, da je ljubljansko sodišče v primeru, ko isti zasebni tožnik Perčič toži SDS, za sodnico določilo Zlato Štiblar, s katero sta v začetku devetdesetih let skupaj vodila likvidacijske oz. stečajne postopke nekdanje udbovske firme ADIT (to bo pa res nepristransko sojenje!)." Perčič SDS toži zaradi verbalnega delikta Kot je znano, se je septembra lani na ljubljanskem okrožnem sodišču začelo sojenje v primeru Perčič proti SDS-u. Perčič stranki očita verbalni delikt, ker je na svoji spletni strani objavila zaznamek iz knjige Dušana Lajovica Med svobodo in rdečo zvezdo, v kateri je Perčič označen za uslužbenca oziroma rezervista Službe državne varnosti oziroma Udbe. Zastopnik SDS-a Franci Matoz pa je na začetku obravnave zaradi suma pristranskosti zahteval izločitev sodnice Zlate Štiblar Kisič. Štiblar Kisičeva je bila namreč odvetnica podjetja ADIT, katerega stečajni upravitelj je bil prav Perčič. Sodnica je svoje odvetništvo v ADIT-u priznala, vendar je po navedbah SDS-a dejala, da osebno s Perčičem ni nikoli sodelovala, da pa bo vseeno tudi sama predlagala, da se jo izloči iz sojenja. Ana Mavsar Zidarju zamrznili premoženje SCT Liku Liboje dolguje skoraj 1,8 milijona evrov 27. januar 2011 ob 07:23 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Okrajno sodišče v Cerknici je zamrznilo premoženje Ivana Zidarja. Ta od srede ne more več prosto razpolagati s svojimi nepremičninami in 76-odstotnim deležem v družbi SCT Holding. Sodišče je z začasno odredbo o zamrznitvi premoženja ugodilo predlogu upnika SCT-ja, družbi Liko Liboje. V Liku Liboje nameravajo namreč zoper Zidarja in preostala dva člana upravnega odbora SCT-ja, Aleksandra Mezeta in Janeza Jamnika, sprožiti pravdni postopek zaradi prenosa dela premoženja v lasti SCT-ja na SCT Holding, torej v zasebno last treh vodilnih menedžerjev SCT-ja. Plačali milijon manj? Gre za podjetje SCT Tovarna kovinske opreme (TKO), za katero so menedžerji SCT-ja uradno odšteli 2,45 milijona evrov. Dejansko pa naj bi za lastniški delež ene od finančno bolj zdravih hčera SCT-ja plačali le 1,44 milijona evrov. Za plačilo preostalega dela kupnine naj bi namreč najeli posojilo pri samem prodajalcu, podjetju SCT Naložbe, ki je v lasti SCT-ja. Le dober mesec dni po prenosu SCT TKO na SCT Holding pa je SCT na sodišče vložil predlog za prisilno poravnavo. Jamniku že zamrznili premoženje, kmalu tudi Mezetu? Okrajno sodišče v Grosupljem je zaradi skorajšnjega pravdnega postopa, povezanega z omenjenim poslom, že pred tremi tedni razpolaganje z nepremičninami in lastniškim deležem v SCT Holdingu, ki je večinski lastnik SCT-ja, prepovedalo Janezu Jamniku. V kratkem naj bi ljubljansko sodišče izdalo tudi odredbo o zamrznitvi Mezetovega premoženja. Čeprav se lahko prvi mož SCT-ja Ivan Zidar do začetka naslednjega tedna zoper sklep o prepovedi razpolaganja s premoženjem še pritoži, to izvajanja začasne odredbe ne bo zadržalo. SCT po zadnjih podatkih Liku Liboje dolguje skoraj 1,8 milijona evrov. An. Ma. Mogoče je še kaj upanja za našo pravno državo. Saj vem, na koncu ga bo Čeferin rešil zaradi napaka v proceduri. So se pa naši vrli uradniki le potrudili tako, da ne bomo mogli več reči, da je "imunski sistem te države mrtev". Vrnitev El Baradeja za dokončen zlom Mubaraka? Število žrtev protestov naraslo na šest 27. januar 2011 ob 07:33 Kairo, Dunaj - MMC RTV SLO Nobelov nagrajenec za mir in znan zagovornik reform Mohamed El Baradej se iz Dunaja vrača v Egipt, kar naj bi še spodbudilo proteste proti avtokratski vladavini Hosnija Mubaraka. El Baradejev prihod naj bi poenotil in združil opozicijo, ki bi s tem pridobila uglednega in nekompromintiranega voditelja z velikim ugledom v tujini. Nekdanji dolgoletni direktor mednarodne organizacije za jedrsko energijo (IAEA) je znan po svojih stališčih, da so velike spremembe in reforme nujne za Egipt, ki se utaplja v milijonih nezaposlenih. "Vračam se v Kairo in na njegove ulice, ker preprosto ni druge izbire. Šli bomo ven skupaj z vso to množico in upali, da se stvari ne bodo poslabšale. Režim še vedno ni dojel sporočila ljudstva," je El Baradej povedal v svojem domovanju na Dunaju, kjer je kar 12 let (1997-2009) vodil Agencijo Združenih narodov za nadzor nad jedrsko energijo. Egipčani ne prenašajo več Mubaraka V pogovoru pred odhodom v domovino je nekdanji visoki diplomat Združenih narodov zatrdil, da Egipčani ne morejo več dopuščati Mubarakovega režima, niti za prehodno obdobje do napovedanih predsedniških volitev, ki so predvidene za september. Ob tem je El Baradej odločno zavrnil, da so avtokratski režimi, kot je Mubarakov, v arabskih državah edina ovira pred prihodom skrajnih islamistov na oblast. "Če govorimo samo o Egiptu: to je celotna mavrica različnih ljudi, ki so sekularni, liberalni, tržno usmerjeni. Če se jim bo ponudila možnost, bodo organizirali in izvolili vlado, ki bo moderna in zmerna," je prepričan 68-letni Kairčan. "To ni versko, to je egiptovsko gibanje!" Medtem se razkrivajo ozadje in motivi organizatorjev protestov, ki se združujejo in komunicirajo predvsem po socialnih omrežjih, zaradi česar je egiptovska vlada že blokirala uporabo Twitterja. "Udeležba na protestih nima nobene verske usmeritve, to je egiptovsko gibanje," je zapisala na Facebooku skupina, ki je dala pobudo za proteste v glavnem mestu 80-milijonske države. Spletne skupnosti, ki napovedujejo nove proteste, ki naj bi vrhunec dosegli po petkovih molitvah, zatrjuje, da niso politično vezani na obstoječe opozicijske stranke, prav tako, da so neodvisni od Muslimanskih bratov. Ta organizacija, ki ima več kot polstoletno zgodovino, je bila dolga leta najtrdovratnejši nasprotnik vladavini Hosnija Mubaraka, ki Egiptu vlada že 30 let. Od začetka nemirov je umrlo šest ljudi. Potem ko so v sredo umrli trije protestniki in policist, je prometna nesreča v kaosu zahtevala še življenje policista in protestnika. Egiptovske varnostne sile trdijo, da novih žrtev ni bilo zaradi spopadov, temveč prometne nesreče. Oblasti so v Kairo in ostala večja mesta pripeljale dodatne varnostne sile, s katerimi želijo obvladati nove proteste. Oče Mubarak želi predati oblast sinu Gamalu ZDA, ki že 40 let vidijo v Egiptu ključnega zaveznika v arabskem svetu, so pozvale k umiritvi razmer, pri tem pa pozvale uradni Kairo k nujnim reformam, s katerimi bi zadovoljili zahteve protestnikov. Za september so napovedane predsedniške volitve, na katerih naj bi 82-letni Hosni Mubarak prepustil oblast svojemu 47-letnemu sinu Gamalu Mubaraku. Egipt je najštevilčnejša in tudi najvplivnejša arabska država, katere prebivalstvo letno naraste za kar dva odstotka. Dve tretjini od 80-milijonskega prebivalstva je mlajših od 30 let. Med nezaposlenimi je te starostne skupine kar 90 odstkotkov. Kljub rodovitni zemlji v delti in ob bregovih Nila okoli 40 odstotkov prebivalstva živi z manj kot dvema dolarjema na dan. To. G. Mussomeli: Pravica do vedenja ni absolutna; Janša: V Sloveniji poteka proces zapiranja informacij WikiLeaks: Svoboda govora ali grožnja svobodi? 19. januar 2011 ob 17:33, zadnji poseg: 19. januar 2011 ob 18:35 Ljubljana - MMC RTV SLO Velika napaka je, da če si WikiLeaks razlagamo kot nekaj, kar si prizadeva za transparentnost, je prepričan ameriški veleposlanik Mussomeli. Petrič: V diplomaciji res ni vse za javnost. WikiLeaks: Svoboda govora ali grožnja svobodi? Takšen je bil naslov okrogle mize, ki sta jo organizirala Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Inštitut za kulturno diplomacijo iz Berlina, na njej pa so med drugim sodelovali predsednik SDS-a Janez Janša, ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič in nekdanji minister za razvoj Žiga Turk. Mussomeli je uvodoma pojasnil, da so vse človekove svoboščine brez pomena, če ljudje nimamo svobode pri dostopu do informacij in znanja, vendar ob tem poudarja, da tudi pravica do znanja ni absolutna. Pojasnjuje, da ni prav, če si WikiLeaks razlaga kot nekaj, kar si prizadeva za transparentnost. "Zakaj bi vedno morali razkrivati vse podatke? Na ta način lahko pride do nasprotnega učinka in do manjše transparentnosti. Preveč svetlobe nas lahko zaslepi," je prepričan. Makarovič: Odziv ZDA kaže na njihovo nemoč Okrogle mize se je udeležil tudi sociolog Matej Makarovič, ki je pojasnil, da fenomena WikiLeaksa ne moremo razumeti, če ne razumemo odnosa preostalega sveta do ZDA. Ta odnos je po njegovem mnenju včasih infantilen, saj imamo na eni strani slepo sovraštvo do te države, na drugi strani pa obožujemo njihov način življenja. Kot pravi Makarovič, v depešah ni bilo zapisano nič takega, kar bi vplivalo na njegovo predstavo o ZDA. Bolj kot sama vsebina depeš se mu zdi problematičen predvsem odziv ZDA na njihovo objavo. Ta naj bi kazal bolj na njihovo nemoč kot pa moč. Petrič: Potrebna je neka prava mera "V diplomaciji res ni vse za javnost. Potrebna je neka prava mera," opozarja Petrič. Meni, da bodo zaradi WikiLeaksa diplomati še bolj "frizirali" svoja poročila in "morda ne bodo napisali tega, kar se o nekem voditelju govori, saj bo vse to enkrat objavljeno". Sam se zavzema za tajne pogovore med diplomati. Turk je prepričan, da stoji WikiLeaks na filozofiji njegovega ustanovitelja Juliana Assangea, da so zahodni režimi zarotniški in bolj, kot je ta njihova 'zarotniškost' ogrožena, bolj so ti režimi prizadeti. "Ali je razširjenost WikiLeaksa na splošno dobra ali slaba, je umetna dilema, ki se lahko pojavi samo v svetu, ki nima vrednot. Odločamo se lahko le od primera do primera, kdaj je razkrivanje skrivnosti prav in kdaj služi nekemu drugemu cilju. Če so zahodne demokracije res zarota, potem bo zdaj svobode več, če pa niso, pa bo svobode manj," je sklenil. "Ko bodo ljudje na pokopališču, bo pogled na WikiLeaks drugačen" Janša je zatrdil, da je bilo do zdaj objavljenih manj kot en odstotek depeš, ki so jih dobila nekatera uredništva levičarskih časnikov po Evropi. Upa, da je pri njihovi objavi prisotna odgovornost, saj lahko nastane težava, če bi npr. objavili oporečnike v Severni Koreji, ki so sodelovali z zahodnimi oblastmi. "Ko bodo ti ljudje končali na pokopališču, bo pogled na WikiLeaks drugačen," pravi. Ob tem dodaja, da v Sloveniji poteka ravno nasprotni proces, in sicer v smeri zapiranja podatkov. Izpostavlja, da so po sklepu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) nedostopni nekateri arhivi iz nekdanje Jugoslavije, ki bi po zakonu o arhivih morali biti javno dostopni. To naj bi se zgodilo, ker naj bi publicist Igor Omerza raziskoval atentat iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki se je zgodil v Velikovcu v Avstriji. Aleksander Kolednik Preveč svetlobe nas lahko zaslepi," Premalo svetlobe in resnice, nas lahko pelje v HUDO JAMO, kjer je popolna tema, brez kakršne koli lučke. Če bi bile vlade (ali kdorkoli že vleče poteze) do sedaj transparentne ne bi rabli wikileaksa ... tako pa zdaj glava vse boli, ko je na plano prišlo kakšne svinjarje počnejo ... kar se mene tiče se je še premalo zvedelo in čas bi že bil, da pride vse na plano. Varuhi Udbinih arhivov Natisni Pošlji prijatelju Nedelja, 23. januar 2011 Tekst: Ivan Puc, Foto: Primož Lavre Teaser Zaradi zvedavosti Igorja Omerze je vlada pred javnostjo nezakonito zaprla tisti del arhivov SDV, v katerih naj bi se pojavljalo ime predsednika Danila Türka. Reporter, številka: 04 - kliknite za ogled vsebine.Reporter, številka: 04 Zaradi zvedavosti Igorja Omerze je vlada pred javnostjo nezakonito zaprla tisti del arhivov Službe državne varnosti (SDV), v katerih naj bi se pojavljalo tudi ime predsednika republike Danila Türka. Zaradi zvedavega in vztrajnega publicista Igorja Omerza je vlada je pred javnostjo nezakonito zaprla arhivsko gradivo Službe državne varnosti (SDV), nekdanje politične policije. Ime predsednika republike naj bi se namreč pojavilo v dokumentih SDV v zvezi z atentatom v Velikovcu leta 1979, vlada pa naj bi se s tem postavila v bran časti in dobremu imenu predsednika republike Danila Türka. Omerza teh naše informacije ne more ne potrdi ne zanikati, ker si dokumentov še ni ogledal. Direktor Arhiva Slovenije Dragan Matić zaprtje dela arhivskega gradiva nekdanje SDV zagovarja s prekinitvijo upravnega postopka, dokler se ne ugotovi, ali je zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (tretji odstavek 65. člena) v skladu z ustavo. Trdi, da je ravnal na temelju strokovnega mnenja dr. Mira Cerarja, ki je ugotovil, da je omenjeni člen zakona v nasprotju z ustavo. Nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Lovra Šturma Matićeva argumentacija čudi. Upravni postopek lahko prekine samo sodišče Za prekinitev upravnega postopka ni dovolj utemeljen dvom o ustavnosti zakona: »Upravni postopek lahko prekine samo sodišče. To lahko stori le, če je v zahtevi upravnega organa tudi zahteva ustavnemu sodišči, naj presodi o ustavnosti zakona. Upravni organ mora zakon izvajati. To je zloraba prava. Direktor državne ustanove je ravnal v nasprotju z zakonom.« Šturm še dodaja, da lahko ustavno sodišče zakon, če ugotovi, da je protiustaven, razveljavi tudi z odložnim rokom. Zakon tako, denimo eno leto, nekaj časa še velja in se mora izvajati. Omerzi so v arhivu najprej pritrdili, da ima prav in da mu mora Sova izročiti zahtevano gradivo. To je javnosti dostopno že od leta 2006 in ga Sova le hrani. Sova je neposredno kršila zakon, ko pa so očitno pritisnili na arhiv (direktor arhiva Matić je na komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb trdil, da arhiv ne pokleka pred nikomer), se je tudi ta pridružil blokadi Sove. Nezakonitemu ravnanju je pritrdila sama vlada, ko je v četrtek po nujnem postopku predlagala spremembo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Zakon sicer veljala že od leta 2006, pa vse do Omerzovega »vohljanja« ni bil sporen – vsaj toliko ne, da bi ukrepali. Dokumenti SDV od 1970 do 1983 Kot nam je pojasnil Omerza, si je nameraval ogledati petnajst mikrofilmov, ki se nanašajo na delovanje SDV v času od leta 1970 pa do leta 1983. Zanimajo ga predvsem poročila, v katerih so zbrane analize, strnjeni podatki, namenjeni politikom. Tudi svetu za varstvo ustavne ureditve, v katerem je sedel vrh takratnih družbenopolitičnih organizacij na čelu s partijo. (To je pomembno, ker vlada straši pred nevarnostjo izdaje sodelavcev SDV, op. a.) Ne ve, kaj vse bi v arhivu lahko našel, zanima ga seveda tudi spodleteli napad SDV v Velikovcu, saj je o tem že večkrat javno govoril in polemiziral. Rad bi pogledal tudi gradivo o tem, kako so agenti politične policije zasledovali nastajajočo opozicijo, zamejske in izseljenske organizacije (denimo duhovnika Janeza Zdešarja), Dušana Pirjevca, Viktorja Blažiča, Franca Miklavčiča, Jožeta Pučnika, Draga Jančarja, Edvarda Kocbeka, Alojza Rebulo, Borisa Pahorja. VEČ V TISKANI IZDAJI Bedniki bogi ??"Ime predsednika republike naj bi se namreč pojavilo v dokumentih SDV v zvezi z atentatom v Velikovcu leta 1979, vlada pa naj bi se s tem postavila v bran časti in dobremu imenu predsednika republike Danila Türka. " :ha ha ha ... Torej so s tem bebavim skrivaškim "manevrom" že posredno DOKAZALI, da je imel nekaj pri tistem ... Oh my darling, oh my darling, oh my daaaaaarling Ertelein ... tra la la Sploh pa je to "zaprtje arhivov" NEZAKONITO dejanje, zaradi katerega bi morala "vlada" v arest! Kdo nam jamči, da arhivov ne uničujejo??????????????????? Je kdo te arhive (tisto, kar je ostalo od njih in niso "še pravi čas" uničili :)) videl v celoti? Kolikor vem, si je g. troha želel ogledati te arhive, pa mu niso dovolili Bo sam več povedal Da je Tuerk Berlusconiju stresel roko, bomo plačali s privolitvijo v gradnjo plinskega terminala. Razstrelil pa ga bo terorist, ki ga bomo dobili za Pahorjevo stresanje rok Obami! In velikovški krog bo zaprt. Vse bodo pobrisal za sabo. Vse pove zadnji obisk v Rimu. Še najbolj preprost človek ve, da kdor gre v Rim, gre tudi v Vatikan. Naš TURK pa tega še ne ve. Naroči Nunciju, naj pozdravi PAPEŽA. Kot v njihovih časih:" Pa pozdravite mi ..... Sestavljanka se sestavlja: najprej Ertl, potem Masleša, sledil bo Fišer, vlada medtem na hitro zapre arhive. Mogoče bi bili o dogodkih v Velikovcu bolj dostopni avstrijski arhivi? Še bolj boleči za neokomuniste so verjetno arhivi, ki se nanašajo na Milana Kučana. Lep dražgoški pozdrav Iveku iz dežele nervoznih lovcev! Bolj,ko nekaj prikrivaš...še več potem pride v javnost...Očitno se Baričevičevi politični kolegi - levaki,od lanskega drugega februarja niso ničesar naučili...Da mora biti v arhivih shranjena velika svinjarija iz preteklosti "tretjerazrednega",je jasno celotni Sloveniji od dneva,ko je le ta,odlikoval kriminalno osebo. Janša pisal Pahorju: Politični vrh zaradi zaprtja arhivov Zahteva zagotovila, da bodo arhivi spet dostopni 30. januar 2011 ob 17:51 Ljubljana - MMC RTV SLO Janez Janša javno poziva premierja Pahorja, naj skliče sestanek vseh predsednikov parlamentarnih strank, da se pogovorijo o zaprtju dela arhiva Sove. V dopisu predsednik največje opozicijske stranke zatrjuje, da se je prvič v zgodovini demokratične Slovenije zgodilo, da je državni organ javno izjavil, da ne bo spoštoval zakona, ter nato protizakonito omejil državljanske pravice. Prav tako se je prvič zgodilo, da je Sova preprečila izvedbo parlamentarnega nadzora Komisiji DZ-ja za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, je dodal Janša in to označil za nepojmljivi ravnanji za katero koli demokratično ureditev kjer koli na svetu. "V Sloveniji pa sta to zavržno početje obsodili le pravna stroka in javnost, medtem ko vlada takšno ravnanje javno zagovarja. Molčijo predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik ustavnega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča in varuhinja človekovih pravic. S svojim molkom neposredno podpirajo kršitev državljanskih pravic, ustave in zakona," ugotavlja. Vlada bi zakon spremenila po nujnem postopku A namesto odločnega ukrepanja, ker je Sova "nezakonito zaprla arhivsko gradivo nekdanje tajne politične policije" in onemogočila odstop publicistu Igorju Omerzi, je vlada prejšnji teden v državni zbor vložila predlog sprememb zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva po nujnem postopku, izpostavlja Janša. "Vlada sprejem zakonske novele, s katerim skuša sedaj tudi formalno zapreti omenjeno arhivsko gradivo, utemeljuje z argumenti, ki kažejo na to, da se želi v okviru zaščite nacionalnih interesov in varnosti prikriti delovanje nekdanje SDV. Zakaj naj bi z razkritjem določenih informacij o delovanju nekdanje tajne politične policije prišlo do položaja, v katerem bi bili domnevno ogroženi nacionalni interesi in varnost, vlada nikjer argumentirano ne obrazloži." Poziv po razrešitvi direktorja Sove in Arhiva RS Na predsednika vlade Boruta Pahorja, ki ga Janša označuje za neposredno odgovornega za nastale razmere in nezakonito stanje, je zato naslovil predlog, da še pred obravnavo novele arhivskega zakona skliče koordinacijo predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin. Zahteva tudi zagotovila, da se bo nemudoma prenehalo kršiti zakon in sprostilo dostop do javnih arhivov, omogočilo parlamentarni nadzor nad Sovo, razrešilo direktorja Sove in Arhiva Republike Slovenije ter proti njima sprožilo ustrezne disciplinske in kazenske postopke. A. S. Slovenija je nevarno zdrsnila v namerno povzročeno brezpravje. Posledice so lahko nepredstavljive. Zakaj bi morali navadni državljani spoštovati zakone, če oblastnikom tega ni treba in to tudi javno oznanjajo? "Vlada se s preprečitvijo dostopa do arhivov postavlja nad ustavne pravice državljanov in nad pravno državo. Vzpostavlja neustavno stanje, v katerem nekateri v tej državi uživajo privilegij, ko proti njim za povzročena najhujša kazniva dejanja ali za napeljevanje h kaznivim dejanjem ne more biti sprožen niti kazenski postopek, kaj šele, da bi bili obsojeni," v dopisu Pahorju trdi Janša. Situacija je jasna in vsi, ki smo spremljali dogajanje okrog teh arhivov vemo: Nekatera dejstva, ki jih ni bilo moč uničiti, ali pa so bila spregledana bi pokazala na vso pokvarjenost vrhov slovenske tranzicijske politike. In zaščita 'naših' opravičuje tudi način - protipravnost, protiustavnost, retro-veljavnost zakonov, diskreditacije upravičenih do vpogleda, omejevanje delovanja parlamentarne komisije in še in še. Kje še cilj na ta način opravičuje sredstva? V (po Žižku) svobodnih državah, Severni Koreji, Kubi... In pri nas pod vladavino te KGB kamarile. Grdina: Lustracijo lahko izvaja le oblast "Lustracijo lahko izvede samo nekdo, ki je na oblasti. Pristaši oziroma zagovorniki (katerega koli) aktualnega režima, so naravnost groteskni pri zatrjevanju, da naj bi se izvajala nad njimi," je za MMC dejal Grdina, ki je sporni citat komentiral z besedami Lermontova: Ah, ta dolgčas, ta žalost … Ciljna skupina citata so po njegovem mnenju predvsem zagovorniki zapiranja arhivov in ekskluzivnega oziroma eliminacionističnega (ne)dostopa do njihovih fondov. Delo Študijskega centra ocenjuje na podlagi izdanih publikacij, zaradi katerih "vemo več". Kaj med zgodovinarji išče Sova? Pri tem je Grdina opozoril na Repetovo izjavo v intervjuju za Mladino, da je agent Sove zahajal k njegovemu kolegu ter mu prenašal grožnje. "Seznam sodelavcev Slovenske obveščevalno-varnostne službe gotovo ne sodi med podatke javnega značaja. In vendar prof. dr. Repe ve, da je nekdo agent Sove. Kako se je do te vednosti dokopal? Ima dostop do kakšnih posebnih – tajnih – informacij," se sprašuje Grdina. Manjša skupina zgodovinarjev blizu prejšnji oblasti je kolegu z oddelka pošiljala sodelavca Sove z grožnjami, da bodo obračunali s posameznimi novinarji in oddelkom sploh, je za MMC pojasnil Repe. Spor je bil pretežno osebne narave, je zatrdil, za ime tega sodelavca Sove pa ve zato, ker je bil "faliran" študent zgodovine. Dodal je, da je kolega sodelavcu Sove kljub vsemu pomagal priskrbeti službo v eni izmed javnih inštitucij v Celju, od koder je ta odšel v službo v Sovo. "Šlo je torej za tipično in preizkušeno prakso nekdanje SDV in kolikor vem, je moral ta sodelavec Sovo tudi zapustiti že včasu prejšnje vlade, kar štejem za dobro znamenje, da je tudi tedanja oblast razumela nesprejemljivost takega ravnanja," je izjavil Repe. Meni, da prizadeti v tej aferi ne bodo imeli nobenih težav posredovati vse podatke, če bo to potrebno. Aljoša Masten Griesser-Pečar: To velja tudi za druga področja Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar je pri oblikovanju pripomb in popravkov sodelovala kot članica strokovne skupine. Sporni citat se sicer nanaša na zgodovinopisje, a bi izjavo morali razširiti tudi na druga področja, je zatrdila za MMC, saj Slovenija kot edina članica Evropske unije po mnenju omenjene skupine na državni ravni ni obsodila komunizma. Za zgled je postavila Nemčijo, kjer naj nekdanjim sodelavcem Stasija ne bi bile dostopne določene javne službe, z univerz pa naj bi se morali umakniti "obremenjeni" profesorji, pravniki in drugi uradniki. Poudarila je, da pri spornem citatu ni šlo za posameznike, zato tudi niso nikogar imenovali - temveč za sistem, "ki ga nismo pravočasno ustavili". V bran Študijskemu inštitutu je stopila z besedami, da tovrstni inštituti obstajajo v celotnem prej komunističnem svetu, "le da jim delno drugod nudijo večjo podporo". Poudarila je, da je raziskovanje le ena izmed dejavnosti ištituta, saj prireja okrogle mize, simpozije, izdal je vrsto knjig, med njimi tudi primarne vire, je zatrdila. Izrazila je tudi prepričanje, da ima inštitut odlične povezave po Evropi. Izpostavila je še, da je bil inštitut ustanovljen pred kratkim in da projekti pač potrebujejo svoj čas. Razdeljeni slovenski zgodovinarji "Prostor zgodovinske stroke je res ideološko popolnoma razdeljen," ocenjuje Griesser-Pečarjeva, v Sloveniji med po njenem mnenju ni zahodno-primerljive diskusije med zgodovinarji, ki zastopajo različna stališča. Nekateri zgodovinarji gredo celo tako daleč, da prispevkov določenih avtorjev sploh ne upoštevajo, pogosto pa se spušča tudi na osebno raven, je dodala. Da je stroka popolnoma razdeljena, je pred tremi leti v Mladini ocenil tudi Repe, letos pa je razdeljenost usmeril v omejeno skupino: " V zadnjih letih pa se je iz korpusa zgodovinarjev izločila skupina, ki vstopa v raziskave z izrazito ideološkimi temami in se vse bolj oddaljuje od skupine zgodovinarjev, ki v dialogu obdelujejo zgodovinsko tvarino." V slovenskem zgodovinskem prostoru niti ni razmer - so samo razmerja, k temu dodaja zgodovinar ter publicist Igor Grdina, ki je opozoril tudi na nekaj domnevnih plagiatov znanih slovenskih avtorjev. Polovico slovenske zgodovine je potrebno ponovno napisati. Zgodovinski učbeniki za osnovne in srednje šole so sramota za ves izobraževalni sistem. To je tudi cilj komunistov. Pisati, tiskati in prodajati pristranske učbenike. Komu najlažje opereš možgane? Osnovnošolcu in srednješolcu, ker verjamejo lažem, ki so napisane v komunističnih učbenikih. Zgodovina je vedno bila in vedno bo stvar ideološke interpretacije, drugače sploh ne more biti. Tisti, ki trdi, da se ukvarja z dialogom v zgodovini, v bistvu pravi, da baranta za sebi ljubšo interpretacijo. So mi pa že ljubši tisti, ki vnaprej priznajo in povejo, po kakšnem merilu pišejo svojo zgodovino - kot recimo Hegel. Po drugi svetovni vojni in že med vojno samo, se je partjisko komunistična zločinska družba. SPOPADLA Z RESNICO IN POŠTENJEM. Ne z okupatorjem, sploh ne, čimveč jih je okupator pobil, bolje je bilo zanje. Pobili-pobijali in zverinsko mučili so med drugim vse poštene komuniste, napredne intelektualce in razumnike. Mnoge med vojno pobite komandante in komisarje so pisali kod padle junake, ustreljeni so bili pa od partiskih zločincev. To je del prave zgodovine. Dokaz : Zapisano v mnogih dnevnikih borcev pravih partizanov NOB. Še bol nesporni dokaz pa lahko občutite na svoji koži vsak dan. Kako se je narava sama mahčevala komunizmu, kaj počno ti ljudje potomci teh vodilnih ganitur danes. Kako so sprivatizirali, pokradli večino premoženja, za katerega so nas ropali že v jugi. To državo, Yugo spravili na kant, zdaj še Slovenijo, PO ISTI METODI. Tu pa se derejo smrt fašizmu, ki ga res že 65 let ni več. To pa je zločin zgodovinarjev. Švegl: Razmere so napete, Kairo spominja na Bagdad leta 2003 Dopisnica RTV Slovenije in snemalec zatočišče dobila na slovenskem veleposlaništvu 30. januar 2011 ob 19:59 Kairo - MMC RTV SLO Trenutek odločitve je blizu: vojska bo krvavo zatrla upor ali pa stopila na stran ljudstva in Hosni Mubarak bo moral oditi, meni Karmen W. Švegl. Dopisnica RTV Slovenije v Kairu spremlja vstajo Egipčanov proti dolgoletnemu predsedniku Mubaraku. Protestniki - osebno se jim je pridružil Mohamed El Baradej - vztrajajo, še vedno zahtevajo, da Mubarak zapusti državo, mrtvih je že najmanj 100 ljudi. "Najbolj čustveno je bilo spremljanje pogrebov tistih, ki so bili ubiti v protestih, predvsem v streljanju pred notranjim ministrstvom," je Šveglova povedala za TV Dnevnik. Preberite več: El Baradej: "Kar smo začeli, ne more iti nazaj. Spremembe prihajajo." "Razmere kaotične, predstavniki agencij slabo informirani" ZDA podporajo (demokratične) spremembe v Egiptu Vojska: jeziček na tehtnici med Mubarakom in protestniki Egipt po Mubaraku: Kdo bi zapolnil politični vakuum? Razmere so zelo napete. "Morala sem prečkati dve nadzorni točki, da je prišla do studia. Eno točko je nadzorovalo lokalno prebivalstvo, ki s svojimi kuhinjskimi noži in pištolami varuje svoje imetje pred tolpami, ki nenadzorovano ropajo po mestu. Druga nadzorna točka je bila vojaška – vojaki so preverjali vse ljudi od glave do peta. Tudi jaz sem morala pokazati potni list, da sem lahko prečkala cel zid vojakov, 20, 30 vojakov z naperjenimi puškami." Ostala brez posnetka temne plati vstaje S snemalcem Gunnarjem Willumom sta skušala posneti tudi temno stran vstaje, a ostala brez posnetka. "Ljudje so začeli obračunavati s tistimi, ki so imeli preveč moči v sistemu, ki se sedaj ruši, torej policijskimi varnostnimi silami. Videla sva, kako so iz taksija izvlekli moškega, vlekli so ga po cesti za eno nogo, ga pretepali. To sva skušala na skrivaj posneti, nakar so naju obkolili vojaki in zahtevali kamero. Izvlekla sva se tako, da sva jim dala kaseto, kamero pa zadržala. Morala sva tudi zapustiti hotel, ki so ga izpraznili, ker ni bilo več dovolj vode in hrane. Hotel so zabarikadirali z lesom, da ga ne bi mogli izropati. Zatočišče sva našla pri slovenskem veleposlaništvu. Razmere so res izredne, včasih spominjajo na Bagdad leta 2003, ko tudi ni bilo hrane. Zunaj delajo betonske zidove, kakršne smo videli v Bagdadu, da bi zavarovali glavna poslopja v Kairu." Zaostrovanje razmer Oblasti so na ulice poslale tudi vojsko, ki v soboto ni ukrepala, danes pa vojaška letala in helikopterji preletavajo Kairo, vojska je okrepila svojo prisotnost. Predsednik Mubarak se je pred tem s podpredsednikom Omarjem Sulejmanom sestal z vojaškimi poveljniki. "Razmere so precej bolj resne. Mislim, da je neko zatišje, neka napetost je v zraku. Poznavalci mislijo, da se danes ali jutri lahko vojska obrne na eno ali drugo stran, da bo dokončno znano, ali bo vojska stopila na stran ljudi. V tem primeru ne bo upoštevala ukaza, ki trenutno velja, da naj s pravimi kroglami strelja na ljudi, če bodo skušali vdreti npr. v televizijsko postajo ali ministrstvo. Če bo vojska upoštevala ta ukaz, bodo krvavo zatrli to vstajo, Mubarak bo ostal. Drugi scenarij je, da vojska tega ne upošteva, da se postavi na stran ljudstva. V tem primeru bo Mubarak najverjetneje moral odstopiti. Vse možnosti so odprte, bližamo pa se končnemu trenutku, ko se bo situacija prevesila ali na eno ali na drugo stran. Če vojska danes strelja, bomo priča krvavi noči," pravi Karmen W. Švegel. Za začetek: če do zdravnika ali operacije pridete prek vrste, je to korupcija. Zadnji, ki je javno brez sramu priznal, da do zdravstvenih storitev dostopa prek vrste, je ekonomist in profesor Jože Mencinger, sicer član Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva . Foto: Urban Štebljaj Jože Mencinger "Kar zadeva zdravstvo, upam, da bom vse življenje plačeval in ničesar izkoristil, ker so te storitve boleče. Do plačevanja prispevkov za zdravstvo sem nekoliko pristranski, saj poznam zdravnike in grem v bolnišnici prek vrste ... Še vedno pa menim, da se šola, sociala in zdravstvo ne smejo privatizirati." Tako je govoril Mencinger v petek na okrogli mizi Boniteta in/ali razvoj?, ki jo je organizirala stranka Zares. Kaj pravi zakon? Zakon kot korupcijo določa vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju. "Če govorimo o dostopnosti do zdravstvenih storitev, morajo biti te dostopne vsem enako. Dolžno ravnanje uradnih oseb je v tem primeru, da imajo bolniki enak dostop do storitev. Če nekoga vzameš prek vrste, mu narediš korist oziroma škodo. Če ima nekdo hitrejši dostop, so v sistemu opustili dolžno ravnanje in to ustreza definiciji korupcije," razlagajo sogovorniki, blizu protikorupcijske komisije. Praprotnik in Marušič brez komentarja Uradnega odziva protikorupcijske komisije na Mencingerjevo izjavo včeraj nismo dobili, prav tako ne odgovora, ali bodo primer raziskali. Namestnik predsednika komisije Rok Praprotnik tega ni želel komentirati, češ da izjav o zadevah, ki so konkretne, ne dajejo, dokler jih ne končajo. Za komentar smo prosili tudi nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, a nas je zavrnil, saj je v tujini. Tudi minister za zdravje Dorjan Marušič ni hotel komentirati, je pa to storila direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Barbara Morovič. "Preskakovanje čakalnega seznama je za ministrstvo nesprejemljivo in ni v skladu z zakonodajo ter je seveda tudi etično nedopustno," pravi. Avtor: Jurij Šimac Bo finančni zlom družb na kolena spravil tudi nadškofijo? Cvikl: Bankrota ne bo 27. januar 2011 ob 19:39 Maribor - MMC RTV SLO Družbe v neposredni in posredni lasti mariborske nadškofije so v finančnih težavah. Po poročanju L'Espressa naj bi imele več kot 800 milijonov dolga, kar v nadškofiji zanikajo. Plačilno nesposobnost so doslej razglasili Gospodarstvo Rast, ki je v stoodstotni lasti škofij mariborske metropolije, in holdinga Zvon Ena in Dva, ki sta v lasti Gospodarstva Rast. V prisilni poravnavi se je znašlo tudi telekomunikacijsko podjetje T-2. Finančni zlom teh družb pa lahko na kolena pahne tudi samo mariborsko nadškofijo, ki se je za pomoč družbam tudi zadolžila, je za TV Slovenija poročal Florjan Zupan. Holding Zvon Dva poleg tega nadškofiji dolguje 13,5 milijona evrov. Po podatkih, o katerih je poročal tudi italijanski časnik L'espresso, naj bi imela mariborska nadškofija posredno prek vseh podjetij več kot 800 milijonov dolga, kar pa na nadškofiji zanikajo. Navajajo, da je neposredni dolg nadškofije le 17,4 milijona evrov. Za sanacijo Gospodarstva Rast pa so zastavili samostan v Studenicah, Orglarsko delavnico v Hočah in del objekta na Barvarski ulici v Mariboru v skupni vrednosti 3 milijone evrov. Zanikajo pa, da bi zastavili dvorec Betnava in Zavod Antona Martina Slomška, kjer deluje tudi škofijska gimnazija. Ivan Štuhec, direktor Zavoda Antona Martina Slomška, je tako dejal, da k sreči stavba, v kateri je Zavod A. M. Slomška, ni pod hipoteko, zato njihov obstoj ni ogrožen. Cvikl: Bankrota ne bo V družbi Gospodarstvo Rast pa priznavajo le za 40,7 milijona dolgov. Po priporočilih Vatikana je mariborska nadškofija za finančno prestrukturiranje svojih podjetij najela svetovalni družbi TMF in Rothschild. Po pripravljenih načrtih se nameravajo vodstva družb znova sestati z bankami, saj upajo, da jim bo uspelo doseči reprogramiranje posojil. Novi upravitelj nadškofijskega premoženja Lojze Cvikl pa je za tednik Družina poudaril, da tudi po najbolj črnem scenariju lahko utrpijo le določene posledice, ne pa bankrota. E. S. Prijavi sam bog jih je kaznoval, ker so se namesto za dobro svojih vernikov gnali za dobički in milijoni na borzi..... Vsaka šola nekaj stane - upajmo, da bo ta streznila tisti del cerkve, ki bolj verjame v moč borze, kot moč človeške dobrote in skromnosti. Tokrat tajni sodelavci agencije za raziskovalno dejavnost, ne Sove Lahko biblicist strokovno oceni delo zgodovinarja? 31. januar 2011 ob 09:22 Ljubljana - MMC RTV SLO Ne samo na Sovi, tudi na agenciji za raziskovalno dejavnost, ki je v pristojnosti ministrstva za visoko šolstvo, obstajajo tajni sodelavci. Gre za skrivnostne recenzente, ki ocenjujejo delo posameznih raziskovalnih skupin. In to kljub odločbi informacijske pooblaščenke, ki trdi, da bi morali biti podatki o recenzentih javni. Zgodovinar Igor Grdina opozarja, da želi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) s skrivanjem recenzentov, ki ocenjujejo delo posameznih raziskovalnih skupin in katerih ocena je ključna pri delitvi javnih sredstev, prikriti nestrokovnost svojega delovanja. Po njegovem se na "zelo čuden" način izrablja institut zaupnosti ocenjevalnih postopkov raziskovalnih programov. Nataša Pirc Musar: Podatki o recenzentih bi morali biti javni Grdina je na ARRS, katerega direktor je nekdanji obrambni minister Franci Demšar, naslovil zahtevo za vpogled v izvirnike vlog in ocenjevalnih listov, ki so jih podali vodje raziskovalnih skupin na razpisu za pridobitev javnih sredstev. Ker mu ARRS ni izdal odločbe v zakonskem roku, je Grdina vložil pritožbo informacijski pooblaščenki Nataša Pirc Musar. Še preden je pooblaščenka izdala odločbo, je ARRS delno ugodil Grdinovi zahtevi, pri čemer pa je zakril imena recenzentov, ki so ocenjevali delo posameznih raziskovalnih skupin. Informacijska pooblaščenka je pozneje v odločbi zapisala, da ima Grdina pravico do dostopa tudi do omenjenih podatkov. V obrazložitvi je med drugim pojasnjeno, da ime in priimek recenzenta, skupaj z njegovim delovnim področjem, ne izražata oziroma izkazujeta takšnih informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo ARRS-ja oziroma povzročilo motnje pri njegovem delovanju, kot to zatrjujejo na agenciji. Strokovnost je mogoče varovati s preglednostjo, ne pa z omejevanjem informacij Ravno nasprotno, šlo naj bi za informacije, ki morajo biti že z vidika transparentnosti javnega postopka javnega razpisa sofinanciranja projektov dostopne vsem, saj je ARRS že na podlagi zakona obvezan organizirati in zagotoviti delo na način, ki zagotavlja strokovnost, ne da bi zato trpela preglednost, meni informacijska pooblaščenka. "Takšen razlog bi lahko uveljavljal celoten javni sektor in tudi širše, saj je vselej mogoče, da zainteresirani posameznik ali subjekt želi vplivati na odločitev tistega, ki odloča o njegovih pravicah ali obveznostih, po drugi strani pa bi se ta, ki odloča, vselej želel 'skriti', kar bi mu dajalo možnost, da pri odločitvi ne ravna izključno strokovno, temveč tudi neobjektivno in pristransko. Pooblaščenec zato ocenjuje, da je strokovnost in integriteto recenzenta mogoče varovati s preglednostjo, ne pa z omejevanjem dostopa do navedene informacije," je še zapisano v odločbi. Grdina je izpostavil nekatere "čudne" poteze agencije pri financiranju stroškov recenzentov. Za primer je povedal, da je recenzent iz Innnsbrucka prejel od ARRS-ja plačane potne stroše povratne letalske vozovnice od Dunaja do Ljubljane in prenočitve v hotelu Lev, ki se ponaša s petimi zvezdicami. Ob tem se sprašuje, ali agencija z davkoplačevalskim denarjem resnično ravna kot dober gospodar. Zgodba pa se tukaj še ne konča. Čeprav so bili podatki o recenzentih na dokumentih, ki so bili Grdini dani v vpogled, izbrisani, pa je bilo iz obrazca za ocenjevanje letnega poročila o rezultatih raziskovalnega programa za leto 2009 jasno razvidno, da je recenzijo programa Slovenska zgodovina, katerega vodja je sicer Božo Repe, zajema pa področja zgodovinopisja, arheologije, umetnostne zgodovine in političnih ved, opravil Jože Krašovec, bibilicist, teolog in jezikoslovec. Grdina se ob tem sprašuje, kako je mogoče, da nekdo, ki ni strokovnjak s področja dela programske skupine, ocenjuje njeno delo. Meni, da gre pri pri poskusu prikrivanja imena ocenjevalca za poskus prikrivanja nestrokovnosti samega ocenjevalnega postopka. Na razpisih sodelujejo tisti, ki postavljajo pogoje zanj Veliko vprašanj sproža tudi to, da se lahko na razpise za pridobitev javnih sredstev prijavijo tudi raziskovalne skupine, v katerih sodelujejo člani upravnega odbora ARRS-ja. Člani upravnega odbora namreč določajo recenzente in razpisne pogoje, na koncu pa imajo tudi odločilno besedo pri tem, kako bodo javna sredstva razdeljena, kar raziskovalne skupine postavlja v neenak položaj in sproža konflikt interesov pri članih upravnega odbora. Grdina ob tem še dodaja, da je delo njegove skupine ocenjevala zgodovinarka Marta Verginella, ki je članica konkurenčne raziskovalne skupine, ki se prav tako prijavlja na razpise za pridobitev javnih sredstev. Po njegovih besedah gre pri tem za več kot očiten konflikt interesov. Aleksander Kolednik Vse kaže,da nas je prehitela tudi Severna Koreja.Oni imajo vsaj javno diktaturo,pri nas je vse nekam skrito,prikrito,v ozadju,nelegalno,napol zakonito glede na to,da zakone tolmačijo možički-škrati ,ki še vedno živijo v gozdovih,srečujejo pa se na Čebinah. Kako učinkovito je pravosodje pri zavarovanju nezakonito pridobljenega premoženja? "Stvari, ki so se dogajale leta, se ne da rešiti v enem letu." 31. januar 2011 ob 11:18 Ljubljana - MMC RTV SLO Sodnica o pritožbi nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža glede zamrznitve njegovega premoženja še odloča. Okrajno sodišče v Cerknici pa je zamrznilo premoženje Ivana Zidarja. To sta samo dva odmevna primera zavarovanja domnevno nezakonito pridobljenega premoženja. Splošno prepričanje namreč je, da so pravosodni organi v Sloveniji pri tem še dokaj neuspešni. Zato se že pripravlja tudi ustrezna sprememba zakonodaje, poroča Radio Slovenija. Na očitke, da je tožilstvo premalo dejavno glede zavarovanje domnevno nezakonitega premoženja, vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala Blanka Žgajnar odgovarja, da prav vsak predlog za tak ukrep, ki pride s policije, posredujejo sodišču, v kakšnem primeru pa zavarovanje predlagajo tudi sami. Žgajnarjeva dodaja: "Stvari, ki so se dogajale leta in, recimo, deset let, se ne da rešiti v enem letu." Pri oblikovanju zahtevka za odvzem tožilstvo vezano na višino premoženjske koristi Tožilstvo pri oblikovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni vezano na čas pridobitve premoženja, ampak na višino protipravno pridobljene premoženjske koristi, poudarja Žgajnarjeva. "Ko bo dokazana storitev določenega kaznivega dejanja in protipravna premoženjska korist, ki jo je osumljenjec pridobil s tem kaznivim dejanjem, bo točno v takem znesku odvzeta," je izpostavila. Kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku namreč določata, da se storilcu odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi. To pa je tudi odgovor na očitke Bineta Kordeža, češ da tožilstvo predlaga tudi zavarovanje tistega njegovega premoženja, za katerega je povsem jasno, da ga ni pridobil v času, ko naj bi storil očitana mu kazniva dejanja, je poročala Jolanda Lebar. A. Ko. Ja pa ne morete to bogemu Bineji..... Bine je le vsa ta leta za šalterom stal in šraufe prodajal.... pa hiter kratkoročen trajnik je vzel in hopala lastnik merkura.... Pahor danes tudi o arhivih SDV-ja Vprašanja tudi o posojilih, povezanih z menedžerskimi prevzemi 31. januar 2011 ob 07:09 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Januarsko redno zasedanje DZ-ja se bo danes začelo s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom. Pahor bo odgovarjal tudi na vprašanja o prioritetah vlade do konca mandata. Poslanca in predsednika SLS-a Radovana Žerjava bo zanimalo, ali drži trditev, ki jo je izrekel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj, da je imela Banka Slovenije kot nadzornica bančnega sistema vpogled v vsa slabo zavarovana večstomilijonska bančna posojila menedžerjem. Vodja poslanske skupine in predsednik SNS-a Zmago Jelinčič bo premierja vprašal, kaj je storila oziroma kaj bo storila vlada oziroma njeno ministrstvo za zunanje zadeve v zvezi z zaščito Slovencev, živečih na Kosovu. Neposredni prenos seje je med 14. in 20. uro dosegljiv tudi na naši spletni strani. Vprašanje poslanca in podpredsednika SDS-a Zvoneta Černača se bo nanašalo na po njegovem mnenju protipravno omejevanja dostopa do javnega arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti. Iz koalicijskih vrst bo premierju zastavil vprašanje vodja poslanske skupine DeSUS Joško Godec, in sicer v zvezi z načrtovanimi prioritetami vlade do konca mandata. Izpostavljamo Državni zbor bo na redni seji, ki se začne popoldne, odločal tudi o imuniteti za celjskega sodnika Milka Škoberneta, osumljenega prejemanja podkupnine. Parlament mora sprejeti ali zavrniti odločitev mandatno volilne komisije, ki je Škobernetu imuniteto prejšnji teden sicer že odvzela. ZANIMIVEJŠI AKTI V POSTOPKU SPREJEMANJA - Zakon o socialnem podjetništvu (druga obravnava) - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (druga obravnava) - Predlog Zakona o prostovoljstvu (druga obravnava) - Predlog Deklaracije o politiki Republike Slovenije do novih narodnih skupnosti Na tokratni seji bo zanimiva tudi usoda predloga zakona o zemljiški knjigi, ki ga je vložil SDS. Zakon sledi polomu vladnega predloga zakona, saj ga koalicijski poslanci po izglasovanem vetu državnega zbora v začetku decembra niso potrdili še enkrat, poroča Radioa Slovenija. Zakon je spodnesel člen, ki določa, da bi čez tri leta zemljiškoknjižne zadeve opravljali le notarji. SDS je vložil besedilo zakona, praktično enako vladnemu, le da predvideva, da zahtevke za vpis v zemljiško knjigo lahko vlagajo tudi posamezniki, tako kot doslej. Zakon bi najverjetneje lahko preživel glasovanje, saj so vladni predlog ob opozicijskih kritizirali tudi koalicijski poslanci, ki so pravosodnega ministra Aleša Zalarja opozarjali pred monopolom odvetnikov in notarjev. Vlada prejšnji četrtek tega predloga zakona sicer ni podprla. Brez podpore odbora prihaja predlog novele zakona o obrambi. Sporno je bilo določilo, da parlament za napotitve naših vojakov na misije da predhodno soglasje, ki za vlado ni obvezujoče. Opozicija je takšno ureditev ocenila kot politično blefiranje. A. Ko. He he, tako je 'transparentna', da se njenega dela sploh ne opazi! A da so že začeli z delom? Kaj pa je bilo narejenega? To, da so z zamudo opozorili na Egipt, ali kaj bolj konstruktivnega, očem skritega? Pahor naj uniči vse arhive o sebi, da ne bo zgodovinarjev bolela glava čez 10-15 let kaj, da so začeli delati v soboto? Prikirvnanje zločincev, kriminalcev, ki so in še vedno kršijo človekove pravice, katerih zločini nikoli ne zastarajo ( tajnost arhivov ) ter lopovov, ki kradejo premoženje in delujejo v nasprotju z veljavno zakonodajo je prav tako kaznivo dejanje. Ali bo tožilstvo in policija enkrat že ukrepalo v skaldu z pravnim redom in ustavno vlogo in zavarovalo ljudstvo pred barabami, kriminalno združbo. Zelo verjetno da ne, ker pri nas ni pravne države ( samo na papirju ). in država je v rokah kriminalcev. Baje res ,da ta vlada začne zares delati,in tisti pravi delovni dan bo baje v sredo.Vikend bo prost,ponedeljek bo odgovarjanje na raznorazna vprašanja,torek bo priprava na delovni dan,četrtek počitek po delovnem dnevu,petek pa kazanje pred kamero in priprava na vikend. Vse v redu in prav ,če ne bi nekdo iz vrha koalicije vprašal ali je vsaka sreda delovna. Če bi komunisti resnično in iskreno verjeli, da je bil pretekli družbeni sistem demokratičen in nenasilen s spostovanjem najosnovnejših človekovih pravic, potem ne bi uničevali dokazov o teh zločinih in kraji premoženja nedolžnih ljudi in bi dopustili njihovo obsodbo. Tudi danes, še vedno ščitijo zločince pred žrtvami in lopove pred okradenimi. Zaščita človekovih pravic in dostojanstva ljudi jih malo briga. Pahor sam neposredno sodeluje v tem nadaljevanju nedemokratične in nesvobodne družbe. Smrdi, zelo smrdi. Ljudstvo ima pravico in se mora upreti oblasti, ki ščiti korupcijo, lopove, barabe, zločince, tako kot v Tunizij, Egiptu,.. Oblast in politiki so izgubili stik z ljudstvom in s pravico. Pahor je tipičen predstavnik teh politikov. Sistem odgovornosti v državi je v celoti razpadel ( nespoštovanje ustavnega sodišča, zakonov,.. ) Pahor sprejel Janševo pobudo za sestanek glede zaprtja arhivov Sajovic: Če so pogovori iskreni, so dobrodošli 31. januar 2011 ob 13:58, zadnji poseg: 31. januar 2011 ob 14:35 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik vlade Borut Pahor je na pobudo Janeza Janše sklical sestanek, na katerem bodo govorili o noveli arhivskega zakona, še preden bo ta obravnavana v državnem zboru. Janez Janša je premierja Boruta Pahorja pred kratkim javno pozval, naj skliče sestanek vseh predsednikov parlamentarnih strank, da se pogovorijo o zaprtju dela arhiva Sove. Za odzive na Janševo pobudo smo v MMC-ju poklicali predstavnike poslanskih skupin. Borut Sajovic je povedal, da v poslanski skupini LDS-a pobude še niso dobili. "Ko jo bomo, jo bomo preučili, na načelni ravni pa velja, tako kot vedno, da so pogovori in dogovori, če so mišljeni iskreno, med političnimi strankami dobrodošli in zaželeni, zato da skupaj iščemo rešitve, ki so za Slovenijo najboljše," je pojasnil. O spremembah zakona o arhivih je povedal le, da zadevo še preučujejo. Predsednik vlade in Socialnih demokratov Borut Pahor je medtem za sredo, 2. februarja 2011, ob 14. uri na pobudo predsednika SDS-a Janeza Janše že sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank ter poslancev madžarske in italijanske narodne skupnosti, na katerem bodo govorili o noveli arhivskega zakona, še preden bo ta obravnavana v državnem zboru. Presečnik: S spremembami zakona o arhivih se ne strinjamo Jakob Presečnik (SLS) je zatrdil, da bi se sestanka zagotovo udeležili, če bi bil sklican. "Podpiramo poziv in da se zadeva uredi, ne glede, če sestanek bo ali ne, v skladu z demokratičnimi normami," trdi. Meni, da gre za poziv, ki so ga dali tudi drugi, da je treba na tem področju ustaviti žogo in delati v skladu z zakonom. Dodal je še, da se ne strinjajo s predlogom zakonskih sprememb, ki so v obravnavi. Zmago Jelinčič (SNS) je zatrdil, da sestanek absolutno podpirajo. "Tak sestanek je nujen, čeprav sem prepričan, da ga ne bo. Dejstvo je, da si določene strukture, ki so sedaj na oblasti, demokracijo nasploh razlagajo zelo po svoje. Sestanek bi bil nujen, dvomim pak, da bi bil kakršen koli uspeh. Jaz bi se ga seveda z veseljem udeležil in bi se pogovoril tudi o kakšnih drugih zadevah," je pojasnil. Jelinčič: Prek novokomunističnih kadrov poskuša oblast preprečiti vpogled v arhive Poudaril je, da je imel v prejšnjem mandatu premier Janez Janša Partnerstvo za razvoj, kjer so imele opozicijske stranke določeno besedo, "zdaj ni več ničesar od tega. Edino, kar je, da poskuša sedanja oblast prek svojih novokomunističnih kadrov preprečiti vpogled v zgodovinske arhive, kar je pravzaprav nedopustno." Prepričan je, da je sprememba zakona o arhivih šele začetek. "V kratkem bodo sprejeli še kakšne takšne zakone, kot jih je imela, recimo, nacistična Nemčija ali pa, recimo, Sovjetska zveza za časa Stalina. Mislim, da gremo po isti poti. Vedno bolj policijska država, vedno bolj pod policijsko kontrolo in z vedno manjšo dovoljeno dozo svobodnega razmišljanja postaja Slovenija," trdi Jelinčič. Vasja Klavora (DeSUS) je pojasnil, da glede na to, da se bodo med tem tednom pred obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu in plenarno obravnavo še nadaljevala koalicijska usklajevanja o tematiki "arhivskih gradiv", v tem trenutku konkretnejših odgovorov na zastavljena vprašanja, razen njihove načelne podpore predlogu, ne morejo podati. O tej tematiki bodo v poslanski skupini še razpravljali ta teden in zavzeli skupno stališče. Lavtižar Bebler: Mislim, da je vse skupaj ena velika traparija Darja Lavtižar Bebler (SD) je na vprašanje, ali podpira sestanek odvrnila: "Ali veste, da vam ne morem reči. Mislim, da je vse skupaj ena velika traparija. Zaradi tega, ker je zakon v tem delu v nasprotju z ustavo in je treba zakonske določbe pač spremeniti, pri tem pa je potrebno upoštevati različne mednarodne dokumente, ne samo to, kar je pri nas uzakonjeno. Obstojijo mednarodne konvencije na to temo, priporočilo Sveta Evrope, deklaracija Sveta Evrope in tako naprej. In če izhajamo iz vseh teh podmen, podtem je takšna določba zakona v nasprotju z ustavo." Misli, da pri tej zadevi ni treba ničesar razčiščevati, saj so stvari povsem jasne. "Tisti, ki hočejo razčiščevati, želijo samo še dodatno komplicirati stvari. Pobuda je povsem legitimna, predsednik vlade pa se bo odločil," je končala. V Zaresu opozarjajo, da spremembe zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva arhiva ne zapirajo, "tudi arhiva SOVE ne", so zapisali. Zakon po mnenju stranke le vgrajuje "logično varovalko" pri razpolaganju s tistimi dokumenti, "ki utegnejo škodovati varnosti države in posameznikov, ki so z našo državo sodelovali in še danes sodelujejo v tujini", je za MMC dejal Zaresov poslanec Franco Juri. Dodal je, da imajo podobne varovalke tudi druge demokratične države, kar večinoma pomeni, da mora pred odprtjem določenega gradiva preteči daljše časovno obdobje, od 30 do 50 let. Zares pričakuje odgovoren odnos opozicije in ... Sestanku, ki ga predlaga prvak opozicije, ne nasprotujejo, pričakujejo pa, da bo "opozicija odgovorna in državotvorna", Juri pa je še dodal, da bi bilo "dobro, da se seznani (če še ni seznanjena) z vsemi razlogi za spremembo zakona". ... "udriha" po Janši Juri dodaja, da Zares ne želi, da bi vprašanje arhivov postalo zgolj poligon za ideološki spopad in povod za preusmerjanje pozornosti, saj se Zares boji, da želi "Janša ustvariti dimno zaveso pred dogajanjem, ki ga vsaj posredno zadeva". V tej povezavi Juri omenja zadevo Patria in domnevno 800-milijonski dolg mariborske nadškofije, v katerega spada tudi "85-milijonski kredit NLB-ja podjetju T-2 iz časov Janševe vlade". Morda je v tem tudi ključ za razumevanje Janševega odpiranja raznih ideoloških front, končuje Juri. Aleksander Kolednik, A. K. K., A. S. Mislim, da je to maslo predsednika Türka in da je zadeva povezana z UDBO oz. s tistim terorističnim napadom v Celovcu. Arhive pa naj bi zaprli, da ne bi kdo razkril, da je bil s tem povezan oz. je vedel za to g. predsednik Türk. Jelinčič pa je ponovno vrgel nase igralsko masko. Ga ne skrbi, da so v arhivih njegovi, pa očetovi grehi? Kraje, dekle ubito v njihovem stanovanju? Saj imamo svetovni, sijajni, prodorni in hvalevredni Wikileaks - tam bomo več in prej zvedeli o pretekli in polpretekli zgodovini v dolini Šentflorjanski, kot bi jih v nekakšnih arhivih, kjer vsakdo šari po potrebi, ko je pač na oblasti. Naslednji teden bomo javnosti predstavili dokument, ki dokazuje, da je bil Türk kot visoki funkcionar SZDL-ja "neposredno obveščan o ozadjih in posledicah atentata v Velikovcu", so napovedali v SDS-u. Glede trditev predsednika republike Danila Türka, da ni bil vpleten niti ni kakor koli sodeloval pri pripravi bombnega atentata v Velikovcu leta 1979, so v SDS-u na svoji spletni strani zapisali, da je predsednik republike "v svoji znani maniri sprenevedanja zanikal nekaj, česar ni bil nikoli obtožen". Predsednika Türka namreč ni nihče obtožil, da je bil vpleten ali da je sodeloval pri pripravi t. i. bombnega atentata v Velikovcu leta 1979, so zatrdili v SDS-u. SDS: Türk je bil neposredno obveščan o bombnem atentatu Kot so poudarili v največji opozicijski stranki, pa Türk ni niti z besedo odgovoril na trditev predsednika SDS-a Janeza Janšo, da je bil Türk kot visoki funkcionar SZLD-ja neposredno obveščan o bombnem atentatu v Velikovcu leta 1979. Po navedbah SDS-a je Türk 4. marca lani za Radio Slovenija izjavil: "Takrat, ko se je ta dogodek zgodil, sem bil osupel, tako kot mnogi drugi ljudje pri nas, nobenih ozadij tega dogodka takrat nisem poznal in tudi danes mi niso znana." Za nacionalno televizijo se je prav tako odzval z izjavo, da je bi o dogodku obveščen zgolj iz medijev in da ne takrat ne danes ne pozna ne ozadij ne podrobnosti dogodka, še navajajo v SDS-u. "Iz dostopnih arhivskih dokumentov izhaja, da je bil Danilo Türk kot visoki funkcionar SZDL za manjšinska vprašanja neposredno obveščan o ozadjih in posledicah atentata v Velikovcu ter o mnogih podrobnostih v zvezi z njim. Enega od dokumentov, ki to dokazujejo, bomo javnosti predstavili naslednji teden," so napovedali v SDS-u. "Kje je bil sporni del arhivov SDV-ja?" V SDS so na spletni strani tudi zapisali, da slovenska javnost pričakuje opravičilo in pojasnilo predsednika vlade Boruta Pahorja, "kajti tajna služba, ki je v njegovi neposredni pristojnosti, že več kot pet mesecev nezakonito preprečuje izvajanje zakona o arhivih". "Vlada Boruta Pahorja nima nobene moralne pravice, da od državljanov terja spoštovanje zakonov in plačevanje davkov, če sama krši veljavne zakone te iste države." MMC je Uradu predsednika republike poslal vprašanje, ali je bil predsednik republike Danilo Türk kot funkcionar SZDL-ja neposredno obveščan o ozadjih in posledicah atentata ter o mnogih podrobnostih v zvezi z njim? Odgovor še pričakujemo. V največji opozicijski strani so prepričani, da slovenska javnost od Pahorja pričakuje tudi pojasnilo, "kje se je nahajal sporni del arhivov nekdanje SDV, ki jih je njemu neposredno podrejeni direktor tajne službe Sova Selan 19. oktobra 2010 odnesel iz arhiva RS-ja ter jih vanj vrnil šele po 20 dneh". "Ker se je to gradivo po izjavah nekaterih očividcev nahajalo v sekretariatu Sveta za nacionalno varnost, ki je lociran v kabinetu predsednika vlade, je pojasnilo še toliko bolj potrebno." Pahor je slovenski javnosti dolžan tudi pojasnilo o tem, kaj se je v tem vmesnem času dogajalo z omenjeno dokumentacijo in ali je kdo njene posamezne dele odtujil ali spreminjal, še piše na spletni strani. Polemika med Janšo in Türkom glede Velikovca Spomnimo. Janša je po srednem sestanku predsednikov parlamentarnih strank glede problematike arhivov nekdanje tajne politične policije SDV-ja dejal, da ne držijo Türkove trditve, da je za teroristično akcijo v Velikovcu izvedel iz medijev in da tudi danes ne ve nič več. "Lahko rečem, da po tem, kar smo našli v javnem delu arhiva, predsednik laže. On je bil neposredno obveščen o tej akciji," je zatrdil. Na Janševe trditve so se odzvali v Uradu predsednika republike - v sporočilu za javnost so poudarili, da predsednik republike "nikakor ni bil vpleten niti ni kakor koli sodeloval pri njegovi pripravi. Predsednik republike odločno nasprotuje takšnemu destruktivnemu političnemu delovanju, ki za dosego dnevnopolitičnih ciljev zavestno zlorablja dogodke iz preteklosti in z njimi manipulira". A ti to resno? Bo dal Turk atentatorjem odlikovanja? Udba je skrbela v glavnem za napetost in sovraštvo med obema skupinama Slovenskih manjšin tako v Avstriji kot v Italiji. Turk je najbolje osramotil samega sebe, status predsednika republike in Republiko Slovenijo s tem, da je pred časom z državniškimi častmi odlikoval udbaša, kršitelja človekovih pravic Tomaža Ertla. Tukaj bi moral biti sam kazenski pregon zoper Turka samega, doletela pa ga je le ustavna obtožba, ki pa jo je žal prestal. Odstopil nadškof Kramberger. Pravi, da ne zaradi finančnih težav. Vodenje nadškofije bo prevzel dozdajšnji nadškofov pomočnik Turnšek 3. februar 2011 ob 12:02, zadnji poseg: 3. februar 2011 ob 13:10 Ljubljana/Maribor - MMC RTV SLO Po razkritju velikih finančnih dolgov mariborske nadškofije in njenih družb je danes odstopil dolgoletni mariborski nadškof Franc Kramberger, ki odhaja v pokoj. Nasledil ga je Marjan Turnšek. Kramberger je bil na čelu mariborske škofije in zdaj nadškofije že več kot 30 let. To leto bo dopolnil 75 let in po zakoniku cerkvenega prava morajo škofi, ki dopolnijo to starost, papežu ponuditi svoj odstop. Papež ga lahko sprejme ali pa službovanje podaljša. Kramberger se je za odstop odločil pol leta pred dopolnjeno starostjo, a zanika, da bi ga v odstop nagovorili zaradi finančnih težav nadškofije. Papež Benedikt XVI. je na njegovo mesto že imenoval mariborskega nadškofa pomočnika Turnška. "Prav vse prosim, da mi oprostijo napake, ki jih tudi ni manjkalo; jih priznavam in obžalujem v prepričanju, da jih bodo posamezne ustanove, naj so pastoralne, administrativne, pedagoške ali gospodarske, finančne narave popravile in odpravile," je ob oznanitvi odstopa dejal Kramberger. Zastavili so tudi nadškofijske objekte V zadnjem času se je namreč Kramberger moral spoprijemati s številnimi kritikami in neprijetnimi vprašanji, saj se je razkrilo, da je Nadškofija Maribor močno zadolžena. Italijanski časopis L' Espresso je namreč objavil informacije iz zaupnega poročila apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde, ki razkriva, da dolg nadškofije in z njo povezanih gospodarskih družb znaša kar 800 milijonov evrov. V Mariboru so to zanikali in zatrdili, da je neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank konec leta 2010 znašal 17,4 milijona evrov. O finančnih poslih mariborske nadškofije je bilo govora tudi v oddaji Pogledi Slovenije. Spremljate jih lahko na prvem programu TV Slovenija in prek MMC-jevega predvajalnika. Toda vse ostrejše kritike na nadškofijo letijo že zaradi samega ustanavljanja gospodarskih družb in finančnih stebrov, saj so kot jamstvo za posojila zastavljali tudi nepremičnine v lasti nadškofije. In zdaj že nekdanji glavni finančnik Mirko Kraševec je po poročanju Dnevnika vatikanskim revizorjem zatrdil, da se je s projekti vedno ustno strinjal tudi nadškof Kramberger. Turnšek: Gospodarjenje bo drugačno Kramberger o dolgovih na tiskovni konferenci ni želel govoriti, medtem ko je novi nadškof Turnšek zatrdil, da bo gospodarjenje nadškofije drugačno kot do zdaj, saj se to ni izkazalo za najboljše, je za Radio Slovenija poročala Lidija Cokan. Turnšek tudi poudarja, da čeprav nadškofija v holdingih Zvon ena in Zvon dva ni neposredno opravljala s svojim denarjem oziroma z denarjem vlagateljev, se čuti moralno soodgovorno za propad. "Prevzemam to odgovornost in želim s pomočjo sodelavcev narediti vse, da se najde najugodnejša rešitev. Prav zato se že ves čas kriznega dogajanja z vsemi svojimi močmi trudimo za kar najboljši izhod." Na pomoč so poklicali tuje strokovnjake, načrt sanacije finančnih težav nadškofije pa je po besedah novega nadškofa že pripravljen, vendar morajo zanj najprej dobiti dovoljenje Vatikana. Poslovanje med Mariborom in Vatikanom v preteklosti ni vedno potekalo po pravilih, priznava, a sankcioniranje odgovornih ni predvideno. To lahko sicer stori sam Vatikan. Štuhec: Stvar je treba razčistiti Da morajo odgovorni to cerkveno-gospodarsko zgodbo razčistiti do konca, se strinja moralni teolog Ivan Štuhec. "Dokler ne bo razčiščena, tako dolgo bo verodostojnost Cerkve kot ustanove in verodostojnost njenih voditeljev vprašljiva," je dejal za Družino. Po njegovem so namreč zabredli v položaj, ko Cerkev na Slovenskem doživlja najnižjo stopnjo zaupanja v zadnjih stoletjih. Izpostavil je tudi pogoste kadrovske menjave na mariborski nadškofiji, saj so se na mestu pomočnika nadškofa, ki bi Krambergerju pomagal sprejemati odločitve tudi na gospodarskih področjih, v kratkem času zamenjali trije ljudje. "Komaj je eden od njih prišel v sistem, ko bi lahko začel uvajati nujne spremembe, že je bil zamenjan, gospodarski sistemi pa so zato nemoteno delovali naprej - ves čas na enak, očitno sporen način." Franc Kramberger se je rodil 7. oktobra 1936 pri Lenartu v Slovenskih goricah. Bogoslovje je končal v Ljubljani, mašniško posvečenje pa je prejel 29. junija 1960 v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika. Za škofa ga je papež Janez Pavel II. imenoval 10. novembra 1980, leta 2006, ko so bile ustanovljene tri nove škofije, pa je postal tudi mariborski metropolit. Od leta 1990 do 2007 je bil predsednik Slovenske Karitas, med decembrom 2004 in marcem 2007 pa je bil tudi predsednik Slovenske škofovske konference. Turnšek je že leto dni nadškofov pomočnik Krambergerja je torej zdaj po 30 letih vodenja Nadškofije Maribor zamenjal zdajšnji nadškof koadjur in generalni vikar Marjan Turnšek. Papež Benedikt XVI. ga je na to mesto imenoval novembra 2009 in ga s tem po treh letih spet premestil v Maribor. Turnšek je bil namreč leta 2006 imenovan za prvega škofa novoustanovljene Škofije Murska Sobota. Marjan Turnšek se je rodil 25. julija 1955 v Celju. V duhovnika je bil posvečen leta 1981, nato pa nadaljeval podiplomski študij in končal doktorsko disertacijo na Papeški univerzi Gregoriana. Od leta 1990 je kot znanstveni sodelavec na Kongregaciji za zadeve svetnikov sodeloval pri pripravi beatifikacije Antona Martina Slomška. 7. aprila 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za prvega škofa v Murski Soboti. Posvečen je bil 25. junija v soboški cerkvi sv. Nikolaja. 28. novembra 2009 pa je ta položaj zapustil, saj ga je papež imenoval za nadškofa pomočnika v Mariboru. Turnšek je ob tem tudi predsednik Slovenske Karitas. Rustja: Odstopu Krambergerja morajo slediti odstopi odgovornih za nastalo sitiacijo "Menim, da je novica, da je papež sprejel odstop dosedanjega mariborskega nadškofa dober znak, ki kaže, da Sveti sedež gleda z vso odgovornostjo na nepravilnosti, ki so se zgodile v mariborski škofiji. Ime škofa Krambergerja javnost namreč povezuje z nepravilnostmi, zato je dobro, da se reševanje tega problema loti ime, ki ga javnost ne povezuje z dosedanjimi zapleti," pa je v pogovoru za MMC zadnje dogodke kometiral urednik Ognjišča, Božo Rustja. "Ali je papeževo sprejetje odstopa povezano z razkritjem dolgov, je nemogoče z gotovostjo odgovoriti, saj ne poznamo ozadij, a zunanje okoliščine nakazujejo na to, saj bi nadškof Kramberger lahko škofijo vodil še nekaj mesecev. Res pa je, da je tudi nadškof Kramberger pokazal svojo odgovorno držo, ko je papežu ponudil svoj odstop." "Sprejetje odstopa mariborskega škofa Krambergerja je prvi korak. Temu morajo slediti še odstopi tistih, ki so pripeljali v mariborski škofiji nezavidljiv položaj. Prav bi bilo, da bi odgovorni odgovarjali tudi pred državo in sodiščem, a se bojim, da ne bodo, saj tudi drugi ljudje, ki so v Sloveniji oškodovali razna podjetja in se pri tem - za razliko z mariborsko škofijo - tudi osebno okoristili, žal niso odgovarjali. Ta pojav kaže na nepravilnosti v celotni državi." "Samo če bo novi škof uspel odstraniti ljudi, ki so nadškofijo pripeljali v ta položaj in jih poklicati na odgovornost, si bo pridobil zaupanje vernikov in drugih ljudi. S tem bo pokazal tudi dobro voljo, da želi odstranjevati napake," zaključi Rustja. Ana Svenšek, T. K. B. Pogledi Slovenije: "Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to" Finančni polom bomo pozabili, moralnega veliko težje 3. februar 2011 ob 10:51, zadnji poseg: 3. februar 2011 ob 21:23 Ljubljana - MMC RTV SLO Nadškof Kramberger ne more biti glavni krivec. Kriva tudi Turnšek in Stres, je o iskanju "glavnega odgovornega" za finančni polom mariborske škofije dejal Ivan Štuhec iz slovenske Katoliške cerkve. Zakaj niste, ko so se zadeve začele sesuvati, zamenjali uprave in nadzornikov, je bilo večkrat ponovljeno vprašanje, na katerega gostje nocojšnjih pogledov Slovenije niso želeli ali niso znali dati odgovora. Po mnenju ekonomista Jožeta Damjana je med glavnimi razlogi za finančni polom mariborske nadškofije to, da so "podcenjevali finančno krizo in ves čas upali, da se bodo vrednosti naložb dvignile - a so se ušteli in naložbe so nelikvidne". Kot največjo napako Damjan navaja naložbo v telekomunikacijsko podjetje T2, ki ga po njegovem mnenju ne bo mogoče prodati. Pred polomom in po njem nobene spremembe v upravi "zvona, ki mu je odzvonilo" Kdo je odgovoren? Jasnega odgovora gostje oddaje niso dali. Medtem ko predsednik uprave nasedlega Zvona 1 Simon Zdolšek trdi, da so nadzornike obveščali o vseh pomembnejših naložbah, pa nadzornik Janez Gril odgovarja, da so upravi večkrat svetovali, da naj položaj rešijo. Odgovora na vprašanje, zakaj niso zamenjali uprave, za zdaj ni. Pogledi Slovenije so ob tem razkrili, da v upravnem odboru še vedno sedijo ljudje, ki so kazensko preganjani na Hrvaškem (zloglasno nedokončano letovišče, zaradi katerega odgovornim grozi zaporna kazen in prepoved poslovanja v BiH-u). Ni vsega kriv Franc Kramberger Ivan Štuhec iz RKC-ja je ob tem poudaril, da ni prav, da se kot edinega ali glavnega krivca navaja nadškofa v odstopu Franca Krambergerja. Dejal je, da je imel Kramberger že dve leti pomočnika, ki sta mu pomagala in mu svetovala. Kot kaže, je mariborska nadškofija zastavila več nepremičnin, kot je sprva razkrila. Štuhec priznava netočnosti in nedoslednosti, a pravi, da ni tisti, ki bi te informacije imel. Težje bo "popraviti" moralni kapital Marta Kos, strokovnjakinja za komunikacijo, je dejala, da gre v omenjenem primeru za komunikacijsko spiralo, v kateri je poznejše nadgrajevanje komunikacije povzročilo nezaupanje. "Nihče nikomur več ne zaupa," je dejala Kosova, a dodala, da je najslabše, kar se lahko zgodi, lagati. Pri tem je izpostavila, da je treba razumeti, da gospodarske družbe ne morejo vedno vsega povedati. Kosova kot bolj problematično vidi krizo ugleda, ki ga je veliko težje popraviti. Tudi Bogomir Kovač meni, da je bolj kot finančni problematičen moralni kapital. "Z njim se ni igrati," je dejal Kovač. Glede na to, kdo je bil izhodiščni lastnik in kdo stoji za družbo Rast in Zvonoma, bi se ta moral odzvati bistveno hitreje in bolj kakovostno, ker je za to institucijo moralni kapital pomembnejši od finančnega. "Finančnega bomo pozabili, moralnega pa ne," je dejal Kovač. Damjan: Ne dovolj močna želja po reševanju težav Na vztrajno zatrjevanje Grila in Zdolška, da so eni opozarjali in svetovali, drugi pa skušali iskati rešitve, pa Damjan odgovarja, da "želja po rešitvi ni bila dovolj velika, ampak je prevladala želja po dobičkonosnosti največje nasedle naložbe T2, ki pa se ni izšla". Na vprašanje, ali drži teza, da so lastnike zavedli finančniki, Kovač odgovarja, da so prvi odgovorni menedžerji, hkrati pa obstaja tudi odgovornost bank, ki so projekt spremljale in bi torej morale videti, da se ga ne vodi tako, kot bi bilo prav. Pornografija na T2: Namerno dejanje ali dejanje norcev? Gostje so govorili tudi o ponudbi pornografije operaterja T2, o čemer je Štuhec dejal, da je Cerkev zahtevala brezpogojni umik omenjenih programov, a so dobili pojasnila, da so s pogodbo vezani na distributerja. Cerkev je po Štuhčevih besedah dejala, da je to ne zanima, in vztrajala pri umiku. Štuhec je bil še ostrejši in je dejal, da je prepričan, da so bili tisti, "ki so to postavljali na noge, norci" ali pa "so to storili namerno". Po mnenju Aleša Guliča iz urada za verske skupnosti pa sama pornografija ni težava, ampak je pornografija to, kar se je dogajalo. Polom bo po njegovem mnenju škodil ne le mariborski nadškofiji, ampak tudi Katoliški cerkvi na Slovenskem in po svetu. Gulič je kot glavni "greh" zgodbe s pornografijo omenil sprenevedanje in velik pohlep po finančnem bogatenju. "Kaj če ne bi bilo teh izgub? Bi bilo to kaj manj sporno?" se je vprašal Gulič. Certifikate cerkvi zaupalo 60 tisoč ljudi Tretje, morda še pomembnejše vprašanje, ki so se ga dotaknili gostje oddaje, pa je vprašanje 60 tisoč vlagateljev, ki so cerkveni instituciji zaupali svoje certifikate. Jože Damjan meni, da je upanje, da bodo vloženo kdaj dobili nazaj, le še hipotetično. Oba Zvona jim z ekonomskega stališča namreč ne dolgujeta ničesar, drugo vprašanje pa je odgovornost lastnika, ki bi moral čutiti moralno odgovornost do ljudi. Kaj bo prinesla prihodnost? Medtem ko uprava čaka na naročen predlog sanacije tuje banke, ki naj bi, kot je dejal Zdolšek, upoštevala tudi male delničarje, pa Bogomir Kovač meni, da je treba dolgoročno spremeniti ekonomiko Katoliške cerkve in jasneje urediti načine pristopa v gospodarstvo. Prepričan je, da bi morala Cerkev tržne dele spremeniti v neke vrste socialno podjetništvo. Podobnega mnenja je tudi Jože Bartolj, urednik z Radia Ognjišče, ki meni, da bi se Cerkev morala "vrniti" k pastorali in se z gospodarstvom ukvarjati le toliko, kot lahko pomaga pri izvajanju dejavnosti, kot sta šolstvo in dobrodelnost. T. K. B., A. K. K. Oddaja je potekala še dokaj strpno glede na strukturo gostov. Dodal bi le nekaj pripomb na povedano in na ne povedano. - Čudi me tako velika skrb za moralno škodo pri vernikih, kar pri državnih problemih ponavadi ni tako izražena do državljanov. - Kar se tiče vloženih certifikatov je res problem posameznikov, samo na podoben način nas je izgubilo vrednost najmanj 50% Slovencev, ki smo vlagali v razne para državne sklade. Prof. Mencinger je že ob delitvi certifikatov dejal, da je to brez vrednostni papir. - T-2 je bil za velik del Slovencev zelo pozitiven projekt. Prvič je razbil neomejen monopol oderuškemu zaspanemu Telekomu. Drugič optična omrežja bi po vsej logiki morala financirati država na katero bi pa čakali še najmanj 10 let. Tako je ta projekt kar precej doprinesel k tehničnem razvoju cele države (na žalost samo na določenih lokacijah) Je pa prebudil ostale operaterje. Najbolj se pa strinjam z izjavo " Duhovniki naj se ukvarjajo z verniki, gospodarske dejavnosti naj pa prepustijo ekonomistom in finančnikom." Ali vsi veste, kako je z vso to današnjo zavozlano zakonodajo? Firme, res dobre firme padajo kot hišice iz kart. Tako so naši dobri prijatelji bankrotirali, da jim je treba pomagat, dok še lahko in doler nam zakonodaja to še dopušča. Žal še to. Dolgovi podjetij, ki jih je 14. imen nebom navajal. =1.879 000,00 € Dolgovi države, ki je pokasirala DDV od neplačanih računov , = cca 375 800 € Saj ddv je treba odvedit po izstavitvi računa. Tako je ta država uničila firmo, dokončno v tem usodnem letu 2010. Zakaj država ? Ker ravno državne firme, niso poskrbele, da bi bili podizvajalci poplačani, kot je to pravilo in stoji v pogodbah. DRUŽINSKO podjetje je propadlo, delavci in lastniki opeharjeni. Družina je imela, vložen certifikat od staršev za slabe čase in tudi to je propadlo, ker so se tudi oni, kot cerkvena ustanova spufali in od tega zdaj nimajo nič. Krekovi skladi, mislim, da je bilo 2x po 45o, 000 SIT =..... 3755,63 € bi bilo danes na vezani vlogi ktere izmed bank +1315= .....5070,63€ Cerkev -Škofija. je dolžna družini. cca 5070,63 € Kaj hočem povedat ? V praksi izgleda vsa zadeva z cerkvijo zelo enostavna. Karitas jih hrani, plačuje položnice in oblači, tako bo nevede svoj dolg cerkev vrnila. Oziroma, če vse seštejem in če sem dosleden, bo to v pol leta vse vrnjeno. Z zaupanjem v rešitev, v tem času lahko sposoben podjetnik stopi zopet vsaj na eno nogo. POMAGALI si bomo med seboj, da se rešimo. Karitas smo ljudje, večina kristjani, ki pomagamo vsem pomoči potrebnim, organizirano delujemo v okviru cerkve, cerkev pa smo verniki, z duhovniki in vso nadgradnjo, najvišji je Jezus KRISTUS. Bol se mi smilijo tisti, ki čakajo na državo in njeno pomoč. Novi naravnost nerazumni zakoni in nič od te vlade. Država pa: Če gre lastnik premoženja (hiše in vrta)po socialno pomoč, čez leta izgubi še hišo in vrt . Poleti še pri kmetu ne bodo več zaželjeni, ker bo to delo na črno, ki ga bo država preganjala. Torej neham pisat, ker to ni pravlica. To je novi komunizem. Takšna, podobna situacija se bliža tudi meni, verjetno že v maju. Neke rešitve že imamo, delamo dan in noč, da se rešimo. "Pomagaj si sam in BOG ti bo pomagal." Zato če propademo kot podjetje, nas tudi tisti certifikat ne bo rešil. Zradi tega, mi na kraj pameti ne pride vpletati vere in Jezusa. TO BO NOVA PRILOŽNOST, ki bo obenem mnogim tudi velik nauk. Vse premoremo-zmoremo v njem, ki nam daje moč. Zidar nemški posel pogojeval s 770.000 evri provizije Bo kazen v aferi Čista lopata višja zaradi povratništva? 7. februar 2011 ob 19:25 Ljubljana/München - MMC RTV SLO Znane so nove podrobnosti s sojenja Ivanu Zidarju v Nemčiji. Na eno leto pogojno je bil obsojen, ker je iz posla z Manom nezakonito dobil 770.000 evrov provizije. Kot je znano, je Zidar poleg enega leta pogojno plačal tudi milijon evrov kazni. Zakaj? Leta 2005 in 2006 je hčerinska družba SCT-ja ISC München, ki jo vodi Janez Jakin, pri nemškem Manu naročila 128 tovornjakov. A posel je bil sklenjen pod mizo, saj je prvi mož SCT-ja Ivan Zidar kupčijo pogojeval s provizijo. Tedanja vodja prodaje pri Manu je zato poskrbela, da je Zidar od posla, vrednega nekaj več kot 11 milijonov evrov, dobil 770.000 evrov provizije na roko ali na osebne račune. 13. aprila 2006 je dobil prvih 170.000, sledili so še štirje obroki različnih zneskov, je za TV Slovenija poročala Eugenija Carl. Zidar je samo eden izmed vpletenih v veliko nemško podkupovalno afero, sodili pa so mu v ločenem postopku. Dokazni postopek je bil kratek. Kdo je bil Zidarjev zagovornik, ni znano, njegov odvetnik v aferi Čista lopata Boštjan Penko pa pravi, da je za obsodbo izvedel iz medijev. Kot je dejal, podrobnosti ne pozna, a sprašuje se, ali gre res za kazensko sodbo ali le za gospodarski prestopek. Sodba pravnomočna nenavadno hitro A sodišče v Munchnu je v sodbi Zidarjevo ravnanje označilo za zelo hudo kaznivo dejanje, saj je bil v igri velik znesek. Zidar je bil obsojen 12. oktobra lani, sodba pa je postala pravnomočna že slab mesec pozneje, iz česar je bi lahko sklepali tudi na to, da se Zidar ni niti pritožil in da je dejanje priznal. Višja kazen v aferi Čista lopata? O Zidarjevih spornih poslih naj bi policija po neuradnih podatkih dobila anonimno prijavo že leta 2006, vendar to na Generalni policijski upravi zanikajo. Prav tako naj bi münchenski davčni urad našega obvestil o Zidarjevih provizijah takoj po tem, ko so ga zalotili, a Durs se sklicuje na davčno tajnost. Nemška obsodba lahko vpliva tudi na končni izid sojenja v zadevi Čista lopata, saj je kazen višja, če gre za povratništvo. E. S. V Sloveniji je približno takole: bolj kot si pošten bolj te država udari po žepu in bolj kot delaš na slabšem si. S tem mislim predvsem na otroške dodatke in razne dohodnine in še kaj. Srednji razred je najbolj na udaru v SLoveniji takle kot je ta pa bi že zdavnej mogu bit zaprt. Seveda je po mnenju vlade JJ kriv za vse. Janković ovaden zaradi zlorabe položaja? Štirje sodelavci domnevno nezakonito do 100.000 evrov 7. februar 2011 ob 19:42 Postojna - MMC RTV SLO Postojnski policisti naj bi zaradi zlorabe položaja ovadili Zorana Jankovića in še tri nekdanje vodilne v Mercatorju, ker naj bi pri gradnji nakupovalnega centra v Nišu pobirali provizije. Ljubljanski župan Zoran Janković, nekdanji predsednik uprave Mercatorja, naj bi si preko prijateljskih podjetij skupaj s še tremi ovadenimi protipravno pridobil okoli 100.000 evrov, je poročal Pop TV. Ko je Janković prvič kandidiral za župansko mesto v Ljubljani, naj bi revizorji opozarjali, da je podjetje Fakim s Cipra porabilo 20.000 evrov za stroške in 80.000 evrov za pridobitev gradbenega dovoljenja za center v Nišu. A Janković je tedaj dejal, da Mercator še ni začel graditi in da s posli podjetja Fakim ni seznanjen, saj ima skupaj za milijardo evrov naložb. Ovadbo naj bi zdaj obravnavalo ljubljansko tožilstvo, ki ima 90 dni časa, da odloči, kaj z njo storiti. Čeferin: Če bo Janković obsojen, bom vrnil licenco Janković poročanja ni komentiral. Sprva je dejal, da niti ne ve, kaj bi lahko bil predmet ovadbe, nato pa je le pojasnil, da bi to lahko bila gradnja centra v Srbiji. Njegov odvetnik Aleksander Čeferin pa je dejal le, da bo vrnil odvetniško licenco, če bo Janković obsojen. Oba sicer zagotavljata, da ovadbe še nista videla. Primer je iz revizije poslovanja Mercatorja, kjer je bilo izpostavljenih pet sklopov. Niški ni bil najodmevnejši, veliko bolj je pred leti odmevala gradnja Mercatorjevih centrov na Vrhniki, v Podpeči in Grosuplju, saj so gradnjo teh povezovali s podjetjem v lasti Jankovićevih sinov Electo. E. S. Ta rdeči očitno delajo čistko. Seveda vemo da obtožen nebo. Njegov odvetnik Aleksander Čeferin pa je dejal le, da bo vrnil odvetniško licenco, če bo Janković obsojen. Oba sicer zagotavljata, da ovadbe še nista videla. ??? Bo že Forum 21 posredoval na sodišču. V pravnih državah Čeferin ne bi izjavljal take debilizme. "Aleksander Čeferin pa je dejal le, da bo vrnil odvetniško licenco, če bo Janković obsojen. Oba sicer zagotavljata, da ovadbe še nista videla." ============== Bravo Čeferin, trdiš, da še nisi videl ovadbe in že najavljaš, da boš v primeru obsodbe vrnil licenco. Temu bi lahko rekel mafijske izsiljevalske grožnje. Ne sam, da se dokaže krivdo Jankoviću, še Čeferina, ki je mojster prava in lahko reši vse najhujše kriminalce se lahk znebimo :D pravi, da bo vrnu licenco, pa obtožnice še vidu ni xD Seveda, sej mu obramba Jankovićev pol dobička prnese... Prešernovi nagradi za dirigenta Nanuta in pesnika Košuto Nagrade Prešernovega sklada v roke šestih nagrajencev 6. februar 2011 ob 19:55, zadnji poseg: 7. februar 2011 ob 08:19 Ljubljana - MMC RTV SLO Letošnji Prešernovi nagradi sta prejela pesnik Miroslav Košuta in dirigent Anton Nanut. Pesnik Miroslav Košuta je se je ob prejetju Prešernove nagrade na proslavi v Cankarjevem domu dotaknil tudi vprašanj zamejstva in aktualne politike. Povedal je, da v zamejstvu pogrešamo varno naročje domovine in čutijo nujnost korenitih sprememb. Kot glasnik zamejskega Trsta se je spomnil na predhodnika na odru za nagrajence, Borisa Pahorja in Alojza Rebulo, in komentiral, da si lahko v današnjih časih zapraviš celo življenje dela z napačno besedo. Obenem je povedal, da je v političnih obračunavanjih preveč strupa. Za Prešernovo nagrado se je Košuta zahvalil z besedami, da gre za priznanje, ki ga potrjuje, da je bilo njegovo trdo in neizprosno življenje vredno živeti. Drugi nagrajenec, Anton Nanut, na proslavi ni imel govora. Raje se je postavil v tisto vlogo, zaradi katere je dobil nagrado - vlogo dirigenta pred orkestrom. Preberite več o glavnih dveh Prešernovih nagrajencih in utemeljitev nagrad Šest nagrajencev Prešernovega sklada Na proslavi v Cankarjevem domu so prejeli nagrade tudi nagrajenci Prešernovega sklada. Igralka Janja Majzelj je z nagrado Prešernovega sklada nagrajena za vloge Augustine Phillips v predstavi Za prgišče Šekspirja, C v predstavi Sla (Crave), Marusje v Vampirju, sestre Alme v Personi in za avtorski projekt Krizantema na klavirju. V utemeljitvi je Uršula Cetinski citirala Majzljevo, ki je rekla: "Jaz sem lahko veliko ljudi. " Cetinskijeva dodaja, da "to na odru počne vrhunsko – kot markantna igralka evropskega formata. " Pisatelj Emil Filipčič nagrado Prešernovega sklada prejme za roman Problemi. V romanu se "srečujemo s svojevrstno, značilno refleksijo - ali kar 'avtobiografsko' rekapitulacijo - avtorjeve pisateljske in v najširšem smislu življenjske izkušnje", je v utemeljitvi zapisal Andrej Inkret. Tolkalec in skladatelj-improvizator Zlatko Kaučič nagrado Prešernovega sklada prejme za trojno zgoščenko Koncerti ob 30. letnici, zgoščenko Biči in cikel koncertov ob 30. obletnici ustvarjanja. Milko Lazar je v utemeljitvi zapisal, da je "Kaučič predvsem v jazzovski glasbeni prostor vnesel popolnoma svojevrstno in osebno zvočnost improviziranja na različna, tudi unikatna tolkalna glasbila, ki pa v temelju vedno izhajajo iz klasičnega jazzovskega bobnarskega kompleta." Industrijski oblikovalec Jure Miklavc nagrado Prešernovega sklada prejme za dosežke na področju industrijskega oblikovanja v zadnjih dveh letih. V utemeljitvi je Vladimir Pezdirc zapisal, da je posebej pomembno Miklavčevo "delo na področju oblikovanja športne opreme in pripomočkov, kjer izpričuje konceptualno zrelost, inovativnost in humanistično poslanstvo svojega poklica. " Tenorist Branko Robinšak nagrado Prešernovega sklada prejme za pevske vloge Vladimirja Igorjeviča v Borodinovi operi Knez Igor, Lazarja v istoimenski kantati Franza Schuberta, Franza v Offenbachovi operi Renske nimfe, Don Joseja v Bizetovi operi Carmen, Pinkertona v Puccinijevi operi Madame Butterfly in Des Grieuxa v Puccinijevi operi Manon Lescaut. Po besedah pisca utemeljitve Leona Stefanije je Robinšak "poslušalce in kritike navdušil s celovitimi pevskimi kapacitetami: z lepoto glasu, doživetostjo nastopa in pevsko tehniko. " Ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavi Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap v Galeriji sodobne umetnosti Celje in Lilijana Praprotnik Zupančič: Lila Prap v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani. Alenka Domjan je v utemeljitvi zapisala, da so njene "podobe in zgodbe so vsakdanje, preproste, na neki način celo lapidarne. Odvijajo se hkrati in enakovredno na likovnem in literarnem prizorišču, mikavne pa so tudi za širše medijske stvaritve. " Jaroslav Skrušný, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada se je v uvodnem nagovoru z naslovom Čemu praznik poezije v kriznem času? lotil odnosa med državo in umetnostjo. V njem se je spraševal: "Mar ni v moči, da ne rečem kar dolžnost, države – prav zato, ker za razliko od umetnosti razpolaga z močjo – da, ne le v kriznem času, ampak sistematično in permanentno, nekaj te svoje moči vsaj simbolno zastavi za stvar umetnosti in kulture? Da se zave svojega dolga do svojih krhkih in nemočnih, ponižanih in razžaljenih, ranljivih in smrtnih posameznikov in da zato v agori slovenskega polisa – recimo v osrednjem hramu slovenske kulture, kot je to primer nocoj – pripusti k besedi govorico umetnosti in se ji ponižno pokloni s priznanji, posvečenimi s pesnikovim imenom? " Na postavljena vprašanja je odgovoril pritrdilno in prepustil oder nastopajočim in nagrajencem. Umetniški dogodek, ki bo pospremil podelitev najvišjih nacionalnih nagrad za umetniško ustvarjalnost, je letos režirala scenaristka in režiserka Neda Rusjan Bric. Pojasnila je, da naslov proslave poudarja, da ima točno določenega naslovnika. "To sta umetnik nagrajenec, ki je hkrati njen vir in končni prejemnik, in seveda občinstvo, ki skoznjo za hip uzre nagrajenčevo umetniško udejstvovanje." Umetniški del proslave se preplete z nagrajenčevim delom Tudi zato bo podeljevanje oziroma prejemanje nagrad, ki bo potekalo skozi celotno proslavo, neločeno od umetniškega dela večera. Proslava bo sestavljena iz osem enot, iz toliko, kolikor je nagrajencev, v središču vsakega izmed delov pa so sam umetnik, njegovo delo in področje, v katerem ta ustvarja. Pomemben del proslave so videoportreti za zdaj še neznanih nagrajencev, ki jih je pripravila Jasna Hribernik. Kot je pojasnila režiserka, bo prireditev svojevrsten splet živega dogajanja na odru in videoportretov, ki se med seboj neločljivo stikajo, prepletajo in sovpadajo, tako da tvorijo homogeno ter celovito gledališko predstavo. Preberite tudi: Intervju o letošnji proslavi z režiserko Nedo Rusjan Bric Soustvarjalci predstave so še skladatelj Aldo Kumar, scenografa Rene Rusjan in Boštjan Potokar, kostumografka Barbara Stupica, koreograf Ivan Peternelj in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdnjak. Nastopajoči - tisti že znani in tisti še skrivnostni V vlogah osrednjih treh likov bodo nastopili Sandi Pavlin, Blaž Šef in Maša Kagao Knez, ob njih pa še nekaj drugih ustvarjalcev, ki so na določen način povezani s posameznimi nagrajenci. Ker so presenečenje oziroma darilo posameznemu nagrajencu, ostajajo tako kot zadnji tudi ti skrivnost. Najvišja priznanja, ki jih podeljujejo od leta 1947 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti, prvič pa so jih podelili leta 1947 prav na dan kulturnega praznika 8. februarja. Z zakonom, sprejetim leta 1955, so nagrade poimenovali po pesniku Francetu Prešernu, čigar slovesa se spominjamo 8. februarja. S priznanjem prejmeta glavna nagrajenca tudi finančno nagrado 21.000 evrov, dobitniki nagrad sklada pa vsak po 7.000 evrov. M. K. Bučar: Država pod okupacijo povzpetnikov brez morale Na razpravi ob kulturnem prazniku tudi Arhar in Pezdir 8. februar 2011 ob 21:42 Šentjernej - MMC RTV SLO/STA Dvajset let po osamosvojitvi v državi vlada pesimizem, država pa je pod okupacijo cele kaste povzpetnikov brez najmanjše morale, je povedal France Bučar. Kot je Bučar povedal na pogovoru ob 20-letnici slovenske države, ki ga je šentjernejsko društvo Gallus Bartholomaeus priredilo ob kulturnem prazniku, je Slovenija podedovala državno zasnovo, katere struktura je bila ustvarjena za diktaturo, za demokracijo pa potrebuje drugače strukturirano družbo. Prepričan je, da je Slovenija pod okupacijo zlasti gospodarskih povzpetnikov, ki onemogočajo sleherni podvig tudi pametne politike. Za preživetje v prihodnosti je Slovenijo treba začeti reševati, saj tako naprej ne more iti, je prepričan starosta slovenske politike, ki je ob tem pojasnil, da gre mogoče za težke besede, ampak prava diagnoza pomeni prvi korak k reševanju. "Reševanja pa se je treba lotiti na volitvah in se odločiti za poštene ljudi, ki ne gledajo nase, temveč jim je mar tudi za skupno dobro. Brez takih ljudi ne bodo pomagali ne parlament, nobena vlada in noben sistem," je bil oster Bučar. Druge plati medalje Slovenija ne pozna "Stanje v Sloveniji se razlikuje od ob osamosvojitvi države pričakovanega. Po dvajsetih letih se je pokazalo, da je bila osamosvojitev ena plat medalje, druge plati medalje oziroma problema, da bo družba ustrezala konceptu demokratične države, pa se doslej ni lotila nobena vlada, ne leva in ne desna," je ocenil Bučar. Slovenija ima državo, v kateri enako kot sta nekdaj diktatura in partija o vsem odloča politika, vez med ljudmi in državo pa se je pretrgala, je še dodal in ob tem opozoril, da Sloveniji ne bo pomagala ta in ona reforma ali sprememba ustave, saj potrebuje le poštene ljudi in etično odgovornost. Arhar bolj optimističen od Bučarja Da v državi in gospodarstvu primanjkuje etike, je menil tudi pravnik France Arhar, ki pa stanja v državi ni ocenil "tako pesimistično" kot Bučar, saj se Slovenija po njegovem mnenju lahko pohvali s spoštovanjem norm Evropske unije in evrom. Po Arharjevih besedah je po desetletju nenehne gospodarske rasti v samostojni državi prišla kriza, ki je ni nihče pričakoval, in razkrila tudi, da v državi ob vrsti stečajev ter vse večji splošni zadolženosti manjka poštenosti in odgovornosti. Med gosti današnjega pogovora v šentjernejskem Kulturnem centru Primoža Trubarja je bil tudi ekonomist Rado Pezdir, ki je menil, da morajo ljudje odločanje o lastni usodi vzeti v lastne roke in predvsem misliti na prihodnost otrok. Stalno ponavljati, zakaj je prišlo do krize, in krivdo valiti na različne interesne sfere je po njegovem nesmiselno, krizo pa so si Slovenci zakuhali sami, ko so se v časih debelih krav delali slepe, je še povedal Pezdir. B. T. Prijavi napako Danes je v SLO na oblasti jugo(srbo) opcija: Turk (jugoslaven) je na volitvah z 70% podporo volivcev ugnal slovenca Peterleta, Jankovič je tudi z 70% podporo premagal "janševce"- Mazej Kukovič, Kucler-Dolinar..... A ste si tega predstavljali leta 1991 !? ne moreš verjeti...... Tisti slovenceljni, ki volite, Jankoviče, Türke, Pahorje in podobne zatiralce slovenskega naroda samo še davke plačujte pa je vse vredu. Zaradi mene jih lahko še sto krat volite samo davkov ne obešajte nam ostalim, pa naj bomo desni ta srednji ali pa kar hočete . Jaz vam davkov ne bom več plačeval. tako bi morali vsi narediti in denar bi morali z bank pobrat, kar nam ga je še ostalo, potem bi bilo pa hitro konec te rdečejugonostalgične klike ki nam vlada. Po mojem mnenju med povzpetnike brez morale spada tudi Janković pa ga je gospd Bučar javno podprl na županskih volitvah. Mislim, da ga že malo leta dajejo... 'V Sloveniji se samo PSI NE pustijo jebat ! Tudi za ceno svojih pasjih življenj ne. Vsi ostali pa so navadne OVCE, ki zgleda komi cakajo, da jih POLITIKI in TAJKUNI v spregi z (NE)ODVISNIMI sodniki spet in znova nategnejo ! Narod patoloških mazohistov brez jajc je treba namreč redno dol pribijat.' lol saj bavčar pa rupelj sta bila dolgo časa v LDSu torej na levici smo to dejsnko niti ni tako pomembno v teh primerih, ker kar sem hotel povedat je to, da so ti ljudje enkrat levi enkrat desni, ti ljudje nimajo nekih stalnih vrednot in pogledov ki bi jim sledili, ampak je edina vrednota prilezt čim višje njihova opredelitev za levo ali desno pa je samo orodje pri tem pa pozabil sem omeni tudi jelinčiča enkrat se brati s srbi, poveličuje miloševiča, drugič pa je zaveden slvoenec enkrat postavi titov spomenik na dvorišče, drugič pa pljuva čez komuniste ... ker je pač cilj narediti tisto potezo ki mu najbolj koristi, ne pa tisto ki je v skladu z njegovimi vrednotami drugače pa glede leevice tudi jankoviča in kresalovo bi lahko označil kot povzpetnike, karieriste... samo pri njih nisem videl tega da bi enkrat bili na eni strani, drugič na drugi, da bi vrednote spreminjali po vetru, da bi jih ta čimbolj pognal zato se mi to ne zdi sporno se mi pa zdi sporno če sta se posluževala pri tem kakšnih nezakonitih potez, sumov je nekaj, in vedno sem podpiral da se to razišče in ko bo tako daleč jih bom tudi temu primerno sodil Bučar- dvajset let prepozno je spoznal resnico, ko je bil predsednik parlamenta pa je po razpadu tedanje demokratske stranke deloval očitno v korist kontinuitete! Se spomnite tiste- ne boš mi tukaj afne guncal, ko se je spravil na Grosa! V naši državi ne more biti boljše dokler smo delavci le nepotrebno breme nesposobnih in požrešnih menedžerjev kateri izčrpavajo podjetja vse do bankrota država pa jih le nemo opazuje in potihem podpira! Organi pregona in sodstvo totalno nesposobni delijo si le velike plače ne naredijo pa nič,da bi kaznovali takšno nelegalno bogatenje! Tovšakova -ni kriva! Zidar-ni kriv! Bine Kordež - ni kriv! Bavčar-ni kriv! Šrot-ni kriv! Ne krivi so delavci kateri so dobivali 500 evrov plače nekaj mesecov pa še tega ne!! SRAMOTA za celotno vlado!!! Foto: V strelskem obračunu na Dolenjskem dva mrtva Rominja naj bi bila ubita, napadalec naj bi si sodil sam 8. februar 2011 ob 17:05, zadnji poseg: 8. februar 2011 ob 23:08 Novo mesto - MMC RTV SLO V Zalogu pri Prečni na Dolenjskem je prišlo do streljanja, v katerem je umrl en človek, en pa je ranjen. Pozneje naj bi si sam sodil še napadalec. Streljanje se je zgodilo okoli 15.30 v poslovnem objektu znanega novomeškega podjetnika. V obračunu naj bi umrla ena Rominja iz naselja Brezje, njen sin pa naj bi bil ranjen, zaradi česar so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, poroča Radio Krka. Na policijski upravi Novo mesto so za zdaj potrdili le, da je v streljanju umrla 57-letna ženska, ranjen pa je 32-letnik, ki so ga v bolnišnico odpeljali z reševalnim vozilom. V kraju Drgančevje pa je občan pozneje našel moško truplo. Podjetnik naj bi Romoma ponudil železo Po neuradnih informacijah naj bi podjetnik iz Novega mesta, ki se je ukvarjal z gradbeništvom, pred kratkim pa naj bi podjetje prodal, prišel v romsko naselje Žabjak do ženske in njenega sina in jima ponudil železo, ki ga ima v Zalogu. Skupaj naj bi se nato odpravili ponj. Po drugi različici pa naj bi bil podjetnik le na obhodu v poslovnem objektu, iz katerega naj bi Romi občasno skušali kaj izmakniti. Kaj je privedlo do streljanja, še ni znano, novomeški podjetnik pa naj bi si potem na svoji deponiji v osem kilometrov oddaljenem Drgančevju sodil še sam. Ubita ženska naj bi bila neuradno žena nekdanjega romskega občinskega svetnika v Novem mestu. Na kraju dogodka policisti še skušajo razjasniti okoliščine dogodka, ki izjemno odmeva. Na kraj sta odšli tudi preiskovalna sodnica in okrožna državna tožilka, ki sta opravili ogled. E. S. Ko govorimo o ZDA se nasprotuje nošnji orožja, medtem, ko imajo Romi pri nas to ''pravico'' neformalno zagotovljeno oz. se tolerira, da imajo zaradi ''drugačnih navad'' tudi orožje. ja... res ... Novica pardon.. IZjaVA tedna " rekel nam je naj pridemo po odpadno železo". čeprav je znano da so cigani njemu dostikrat si kaj "sposodili" (beri ukradli baker,železo"...a to rundo, jum naj bi pa kar....tako na lepe oči ponudil? dejte se mal potrudit pri prispevkih..lepo prosim. Spet se bo izkazalo da smo Slovenci črne ovce...al kako? Cigani pa veselo pečejo oddojka. Sem bil danes na Kumu, kapelica sv. Jošta je brez žlebov - verjetno so sami sneli in odšli na toplo, ker jim gor ni po godu, hehe! Justica pa molči, saj eni imajo pravice, drugi pa dolžnosti! Živel več in ničvredni sistem! Po neuradnih informacijah naj bi podjetnik iz Novega mesta, ki se je ukvarjal z gradbeništvom, pred kratkim pa naj bi podjetje prodal, prišel v romsko naselje Žabjak do ženske in njenega sina in jima ponudil železo, ki ga ima v Zalogu. Skupaj naj bi se nato odpravili ponj. Zelo zelo zelo zelo dvomim, da je bilo tako, kdor živi blizu Romov, ve, da se tako ne "posluje" z njimi, najbrž bo držala druga različica: Po drugi različici pa naj bi bil podjetnik le na obhodu v poslovnem objektu, iz katerega naj bi Romi občasno skušali kaj izmakniti. Kakorkoli, žalostno vse skupaj. Kam smo prišli... Rekel bi da je nekaj blo med njimi, ali so mu bli dolžni denar ali pa jih je res dobil pr kraji. in kar je najbolj žalostno v naši lepi je to, da če ujameš storica kaznivega dejanja na delu, mu lahko edino rečeš Udari me še po drugem licu vse v skladu z namišljen pravico. Ljudje zbudte se že enkrat in nehajte sanjat da bo kako zadevo rešval namest vas nekdo drug, pa čeprav naj bi bil z nebes. Če bi ga jaz dobil doma nekoga da mi krade (kar se tiče večje vsote), bi ga pihnu brez vsakega kesanja. To je edina pravica, vse ostalo so mafijski zakoni, od katerih imajo korist samo tisti ki jih zanimajo samo zli nameni, najebejo pa tisti ki se držijo zakonov. Amen. Nekaterim prav pride tudi tragedija , kjer sproščajo svoje frustracije. Le kdo bo obžaloval smrt Romkinje in Slovenca , važnejše je kdo je imel prav in kdo ne. Oba pa sta mrtva...žalostno , vendar resnično. Sožalje svojcem! Umetnost - lepota in sreča, način in smisel življenja ... Pogovori z nagrajenci Prešernovega sklada 8. februar 2011 ob 17:19, zadnji poseg: 8. februar 2011 ob 17:44 Ljubljana - MMC RTV SLO Igralka, ilustratorka, pisatelj, džezovski glasbenik, oblikovalec in tenorist. Šest različnih osebnosti, ki jih druži ljubezen do umetnosti. In zdaj še priznanja Prešernovega sklada. Znano je, da so letošnji nagrajenci Prešernovega sklada igralka Janja Majzelj, ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič, pisatelj Emil Filipčič, glasbenik Zlatko Kaučič, oblikovalec Jure Miklavc in tenorist Branko Robinšak. Zdaj pa imate priložnost, da jih pobliže spoznate. Vsak izmed njih je namreč za MMC odgovarjal na niz podobnih vprašanj, v katerih se razkriva njihov odnos do umetnosti, pa tudi do stanja duha v družbi. Razkrivajo, kaj jim priznanja, ki so jim jih izročili na predvečer kulturnega praznika, pomenijo ter kako in če sploh bodo zaznamovala njihovo ustvarjalnost. "V umetnosti je doma lepota. Tista višja, nadzemeljska, ki se razlikuje od lepote narave ali pač vseh lepih zemeljskih stvari," je v pogovoru povedala Janja Majzelj. Lilijana Praprotnik Zupančič pa pravi: "Domišljija se lahko razvija le v svetu, kjer ni ukazov in omejitev." Pisatelj Emil Filipčič je razkril: "Umetnost je tudi zrcalo narave, ta pa se spreminja, tako kot družba. Stanje duha je množica. In mogoče tudi sreča. Osebna sreča. V takem stanju duha sem ravnokar." Glasbenik Zlatko Kaučič smisel življenja črpa prav iz umetnosti: "Umetnost mi je dala vse. Zaradi nje sem spoznal drug svet, druge kulture, raznolikost kultur. Od njih sem se učil in jih spoštujem." Tudi Branku Robinšaku brez umetnosti "živeti ni": "Umetnost, moja umetnost, je zame način življenja, razumevanja sveta, komunikacije med ljudmi in živalmi, naravo in vesoljem." Jure Miklavc pa pravi, da ga navdihujejo ljudje. V MMC-jevem uredništvu Kulture vam bomo v naslednjih dneh predstavili tudi letošnja Prešernova nagrajenca, dirigenta Antona Nanuta in pesnika Miroslava Košuto, podrobneje pa bomo preučili tudi slavnostno podelitev nagrad in priznanj v režiji Nede Rusjan Bric. Oglejte si tudi fotografske utrinke s podelitve in druženja po njej. Alenka Klun, Maja K. ... SDS: Türk je bil obveščen o napadu v Velikovcu Dokumente so objavili na spletni strani 9. februar 2011 ob 23:51, zadnji poseg: 10. februar 2011 ob 10:55 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA SDS je objavil dokument, ki naj bi potrjeval, da je bil predsednik Danilo Türk sredi leta 1980 med desetimi posebej obveščenimi o bombnem napadu v Velikovcu v Avstriji. SDS je objavo dokumenta (ki naj bi dokazoval Türkovo vedenje o incidentu) na svoji spletni strani napovedal, potem ko je Türk javno zagotovil, da je bil o napadu obveščen le iz medijev. Dokument, o katerem so že poročali nekateri mediji, je dopis takratnega Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje oziroma nekakšnega slovenskega zunanjega ministrstva, naslovljen pa je na večino najpomembnejših mož takratnega slovenskega vrha. Preberite si tudi: Juri: Dokumenti SDS-a so smešni. Jelinčič: Dokumenti dokazujejo Türkovo laž. Med naslovniki, ki so prejeli dokument, je naveden tudi Türk, ki je bil takrat predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri takratni Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL). Poleg tega naj bi bil dokument poslan še predsedniku Predsedstva SR Slovenije Viktorju Avblju, predsedniku CK-ja ZKS-a Francetu Popitu, predsedniku Skupščine SRS Milanu Kučanu, predsedniku IS Skupščine SRS Antonu Vratuši, predsedniku RK-ja SZDL-ja Mitji Ribičiču, sekretarju Predsedstva CK-ja ZKS-a Francu Šetincu, republiškemu sekretarju za notranje zadeve Janezu Zemljariču, predsedniku Komisije za mednarodno sodelovanje CK-ja ZKS-a Jožetu Smoletu in predsedniku Komisije za mednarodne odnose Skupščine SRS Bojanu Lubeju. Poročila jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju Osnovnemu dokumentu so priložena še poročila jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju, ki povzemajo avstrijske članke o bombnem napadu leta 1979, za katerim naj bi stala jugoslovanska tajna policija, izvedla pa sta ga njena sodelavca Martina Blaj in Luka Vidmar. V dokumentih po pisanju Žurnala24 njihovi novinarji niso našli nobenih imen "sodelavcev tajne policije in nič obremenilnega za slovensko manjšino v Avstriji, čeprav želijo arhive zapreti prav z argumentom, da so v njih ta imena". Revija Demokracija pa na svoji spletni strani piše, da so poročila zelo zgovorna. "Še posebej depeše jugoslovanske ambasade na Dunaju, ki poročajo neposredno s sojenja atentatorjema v Velikovcu Luki Vidmarju in Marini Blaj ter kažejo, da je avstrijsko sodišče na podlagi izpovedi Blajeve in ekspertize njenega lažnega potnega lista, ki je bil uradno izdan v Mariboru, natančno ugotovilo, da gre za akcijo Udbe," piše revija. Ta tudi navaja številke škatel v Arhivu RS, v katerih je mogoče najti dokumente o delovanju Türkove komisije na SZDL-ju. B. T., A. Č. Predsednika države so ujeli na laži. Rekel bi, da je to prvorazredna tema. Nekje sem sicer slišal, da si lažnivci menda zaslužijo še eno priložnost, ampak naš predsednik je tako visoko moralna in načelna oseba, da bo skoraj zagotovo odstopil... Kajneda, g. predsednik? SDS z novim dokumentom: Türk in Ertl sta neposredno komunicirala Polemika glede atentata v Velikovcu se nadaljuje 11. februar 2011 ob 06:52, zadnji poseg: 11. februar 2011 ob 09:58 Ljubljana - MMC RTV SLO SDS je na spletni strani objavil nov dokument. Ta po mnenju največje opozicijske stranke postavlja na laž Türkovo trditev, da v času vodenja manjšinske komisije SZDL-ja ni osebno poznal Tomaža Ertla. "Izjava, ki jo je predsednik države Danilo Türk 4. marca lani dal za TV Slovenija, češ da 'je bil o dogodku (atentatu v Velikovcu) obveščen zgolj iz medijev in da ne takrat ne danes ne pozna ne ozadij ne podrobnosti dogodka', ni bila edina neresnica, ki jo je predsednik izrekel ali zapisal v zvezi s svojimi povezavami z Udbo in njenimi najvišjimi šefi," so v SDS-u danes zapisali na svoji spletni strani. SDS: Türk trdil, da ni osebno poznal Ertla Kot navajajo v največji opozicijski stranki, je predsednik republike Danilo Türk marca lani v v odgovoru na poslanska vprašanja vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka o tem, koliko časa pozna odlikovanca Tomaža Ertla, kdaj sta se spoznala ter ali in pri katerih projektih sta sodelovala, pisno odgovoril, da "Tomaža Ertla osebno ni poznal takrat, pa tudi danes ga pozna zgolj bežno. Srečala sta se samo na prireditvah v spomin na akcijo "Sever" in ob podelitvi odlikovanja." V SDS-u so zato na spletni strani objavili dokument, "ki dokazuje, da sta Tomaž Ertl in Danilo Türk tudi neposredno komunicirala. Še več. Član Türkove komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja je bil tudi namestnik oz. pomočnik šefa slovenske Udbe (v notranji organizacijski shemi RSNZ so jo vodili kot Upravo Službe državne varnosti), odgovoren za tujino in zamejstvo. Najprej je bil to Pavle Car, novembra 1982 pa je Ertl za člana Türkove komisije določil Borisa Podbevška, kar je razvidno iz priloženega dopisa". Türk politično nadrejen funkcionarju Udbe? Po navedbah SDS-a je bil Türk kot predsednik komisije za manjšine od konca leta 1979 do sredine 80. let prejšnjega stoletja politično nadrejen funkcionarju Udbe, ki je bil član njegove komisije in je kot vodja pristojnega oddelka usmerjal mednarodne teroristične akcije na Koroškem. Slovenska Udba je namreč v času, ko sta bila njena voditelja Janez Zemljarič in Tomaž Ertl, preko svojih uslužbencev in sodelavcev poleg atentata v Velikovcu izvedla še vrsto drugih terorističnih akcij na Koroškem, ki so močno škodile slovenski manjšini, so zatrdili v največji opozicijski stranki. "Ne vemo, kaj sta se predsednik komisije Danilo Türk in funkcionar Udbe Pavle Car ali Boris Podbevšek pogovarjala, zagotovo pa lahko sklepamo, da Udba v Türkovi komisiji ni bila zato, da bi 'analizirala in pravno interpretirala zakonske osnutke takratnega časa, ki so imeli namen na novo urediti položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji,' kot je na četrtkovi novinarski konferenci dejal predsednik republike," so prepričani v SDS-u. SDS: Obstoj posebne enote znotraj slovenske Udbe V stranki tudi trdijo, da obstaja vrsta dokumentov, ki dokazujejo obstoj posebne enote znotraj slovenske Udbe, ki je bila posebej usposobljena, oborožena in opremljena za izvajanje terorističnih akcij. Med drugim je bila ta skupina, imenovana PC SORA, ki je štela približno 30 uslužbencev Udbe in je bila locirana večinoma v Mariboru, oborožena z avtomatskim orožjem zahodnega izvora, posebnimi radijskimi zvezami, s strelnim orožjem za tihe likvidacije, z močnimi eksplozivnimi napravami in celo kemičnimi strupi, so dodali. "Predsednik republike Danilo Türk še vedno, čeprav že precej manj kategorično kot pred letom dni, zatrjuje, da o velikovškem atentatu ni vedel praktično nič več kot navadni državljani in da je Ertla spoznal šele ob podelitvi odlikovanja leta 2009. Koliko časa bo Slovenija še tolerirala takšno sprenevedanje osebe, ki bi morala biti že zaradi svoje visoke funkcije vzor resnicoljubnosti in prvi zagovornik moralnih vrednot?" se sprašujejo v SDS. Je Kučan vedel za podrobnosti akcije v Velikovcu? V največji opozicijski stranki so znova poudarili, da Türka nihče ni obtožil, da je osebno sodeloval v bombnih atentatih. "Tega funkcionarji ZKS in SZDL seveda osebno niso delali. Kot je zapisal Stane Kavčič, so imeli za ta dejanja na razpolago Udbo. Prav tako ni verjetno, da bi bil Türk kot politični funkcionar seznanjen s podrobnostmi načrtovane teroristične akcije v Velikovcu pred njeno izvedbo ali seznanjen s točnim datumom. Za to so poleg operativcev natančno vedeli najbrž le še Zemljarič, Ertl, Kučan, Popit, Ribičič in Dolanc," navajajo v SDS-u. "Vendar pa je Udba teroristične akcije na Koroškem izvajala vrsto let na podlagi političnih usmeritev in ocen, ki so jih oblikovali politiki. Ko je šlo za manjšine, je bil g. Türk kljub svoji mladosti zaradi svoje funkcije eden od najpomembnejših. Prav tako so režimski politiki tistega časa skrbeli za zavajanje slovenske in svetovne javnosti po zadnjem spodletelem atentatu v Velikovcu." SDS: Turk za akcijo ni izvedel iz medijev "Vsi, ki so sodelovali pri tem, so o zadevi veliko vedeli in bili obveščani iz različnih virov. Türk od svojega člana komisije, ki je bil operativno odgovoren za bombni atentat v Velikovcu. Ne pa iz medijev. Slovenski mediji so namreč o teroristični akciji v Velikovcu pisali tisto, kar je naročala režimska politika. Če bi nekritično kupili zdaj že na laž postavljeno izgovarjanje Türka, da je še leta 2010 vse, kar ve o Velikovcu, izvedel iz medijev, bi pristali na absurdno trditev, da je Türk takrat zavajal samega sebe," so poudarili v največji opozicijski stranki. Na četrtkovo objavo dokumentov v povezavi s Türkom so se odzvali tudi v Liberalni akademiji: "Zadnji žolčni poskusi revolveraškega obračuna Janeza Janše in njegove stranke s predsednikom republike na podlagi izmišljenih dejstev so tako podli, da bodo težko uspeli, saj trezna presoja državljanov nikoli ne more do kraja opešati. Pri diskreditacijskih dejanjih prvaka opozicije in njegove stranke smo sicer res vedno pripravljeni na že videno in nismo presenečeni, a je tokrat prešel vse mere dobrega okusa in strpnosti, ponujena zgodba pa že vsebuje prav nič žlahtne elemente paranoje." "Za konec povejmo še to, da se danes slovenska politika ali slovenska javnost s tem vprašanjem sploh ne bi ukvarjala in tudi PRS Danilo Türk se ne bi spravil v položaj slovenskega Kurta Waldheima, če leta 2009 ne bi prišlo do škandalozne podelitve visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu in če direktor agencije Sova Sebastjan Selan konec lanskega leta ne bi protizakonito preprečil dostopa do po zakonu javnih arhivov Republike Slovenije." "Türk sprevrženo moralizira in se nespretno izmika" " Vsak naj sam presodi, kdo je največ kriv za resno diskreditacijo funkcije predsednika države, ki se dogaja pred našimi očmi in ki Sloveniji dejansko ni v korist ali celo ponos. Takojšnje odprtje arhivov bi najbolj koristilo ravno predsedniku Türku. Na ta način bi lahko enkrat za vselej pojasnil motive za podelitev odlikovanja Ertlu in zgodba bi se zaključila. Tako pa lahko vsak teden čaka in trepeta, kdaj se bo iz različnih sekundarnih in ne popolnoma počiščenih arhivov izbrskal in objavil nov dokument, ki ga bo dodatno postavil na laž. Njegovo sprevrženo moraliziranje in nespretno izmikanje ter nezakonito zapiranje arhivov, ki si jih je privoščila vladajoča koalicija, sta samo še dodatno motivirala na stotine ljudi, da odkrijejo resnico," še piše na spletni strani SDS-a. Aleš Žužek ...po vsem tem lahko sklepamo, da je turčina resnični izdajalec slovenskega naroda,... Ha ha ha ha . Ta kekec od predsednika se ne bo tako lahko izmotal. Očitno se je SDS dobro pripravila.... Konec koncev je pa tudi prav , ker kdo bo pa mene ali pa tebe vlekel ven iz dreka če vanj zabredeš. Če je predsednik drek mešal , pa magari pred tridesetimi leti ,očitno le ta šele sedaj močno smrdi.... Bravo, Janša! Daj jim vetra, bivšim partijskim funkcionarjem, ki so počeli grde svinjarije in so mislili, da lahko vse prikrijejo!!! zakaj so pomembne dogodki in njih akterji iz preteklosti? zato ker nam ti isti akterji krojijo prihodnost... če jih poznaš jim ne nasedeš... temu je smisel odkrivanja svinjarij ki so jih kot partijci počeli ljudem odprtega uma, ki se niso strinjali z maloumno komunistično ideologijo in kateri je svojo svobodomislenost marsikdaj plačal z življenjem.... še nekaj- vidim da gre organizirana gonja proti oporečnikom naprej. dejansko pa je vsak post v katerem branite tovariša udbaša turka le dokaz več, da je tovariš do vratu vpleten v ta in verjetno še kak udbaški biznis. V Sloveniji smo lahko počeli vse, kar smo si želeli, saj ni nobenih pravil, je povedal mafijski skesanec Maurizio Prestieri. Dodal je, da so se počutili tako varno, da so uporabljali prava imena in prave dokumente. Večina naših ima vseskozi prave dokumente. Ubogi sinovi šoferjev, ki se grest analitike in kljub dreku v katerega so nas RIBIČIČEVI MORILCI in KUČANOVI somišljeniki spravili, ponavljate kot opice eno in isto melodijo. Narod s tako noro populacijo ne more dobro končati. Ko zmanjka protiargumentov se vedno spravijo nate JJ. Res da si hodil po poteh Avnoja, a si bil v odločilnem obdobju politično zaprt in si tvegal življenje za Slovenijo. Razni lažnjivi kljukci so bili takrat PROTI Sloveniji, zdaj pa se pasejo na vodilnih stolčkih. Preberite članek....Govora je o Tuerkovih LAŽEH !!! Se strinjam... Koga briga, kdo je koga poznal pred 30-leti?? Bolj me briga, kdo mi danes laže !!! Tuerek bi samo rekel... "Da, poznam ga", pa bi bilo konec. Ampak NE, predsednik se je raje zlagal, in prepričan sem, da ima SDS še kakšen dokument, s katerim bo spet postavil na laž Tuereka, če se bo ta še naprej izmikal resnici... Če Türk lani ne bi odlikoval Ertla, nihče ne bi vrtal po njegovi preteklosti. Očitno Türk lani ni dovolj dobro premislil ali pa se mu je zdelo dovolj pomembno odlikovati Ertla, četudi za ceno političnega spopada. Povezave za Türka niso inkriminatorne. Ampak ker se jih je odločil zamolčati, so zdaj pomembne v političnem smislu. Gre se za Türkovo držo. Jaz nisem več tako siguren, da se ni v ničemer zlagal. Preprosto ne verjamem, da je tudi po napadu do danes vedel le toliko kot javnost. Udbaši , konec je z vami, sami ste si končno zlomili vrat. Video: Rekordni Vikersund - Evensen 246,5 m, Kranjec 232 m! Norveško letalnico projektiral Janez Gorišek 11. februar 2011 ob 17:51, zadnji poseg: 11. februar 2011 ob 18:07 Vikersund - MMC RTV SLO Napovedi o novem svetovnem rekordu v poletih so se uresničile že prvi dan Vikersunda, saj je Johan Remen Evensen v kvalifikacijah pristal pri 246,5 metra. 25-letni Norvežan je s tem izboljšal rekordni dosežek rojaka Björna Einarja Romörena, ki je leta 2005 v Planici poletel 239,0 m. Evensen je rekord popravil dvakrat, saj je že na prvem treningu zmogel 243,0 m. Izjemen dosežek je z 241,5 m uspel tudi Avstrijcu Martinu Kochu. Zanimivo, da se Romören na tekmo ni uvrstil, saj je skočil le 106,0 m. Na tekmo Kranjec, Tepeš, Damjan in Naglič 80 km severno od Osla je padel tudi nov slovenski rekord, za katerega je poskrbel Robert Kranjec, ki je pristal pri 232,0 m, s čimer je lastno najboljšo znamko (229,0 m) popravil za tri metre. Poleg Kranjca so se na sobotno tekmo (16.00) uvrstili še Jurij Tepeš (207,0 m), ki je prav tako popravil svoj rekord, Jernej Damjan (166,5 m) in Tomaž Naglič (154,5 m). Kranjec: Šlo bi še kakšen meter ali dva več "Letalnica v Vikersundu je zelo lepa, moderna. Malo se je potrebno navaditi na radius na naletu, ki te malo stisne v počepu, nato pa sledi dolg odskočni pomol in tu moraš zadržati dober počep. Zelo všeč mi je tudi zato, ker se leti tik nad tlemi in ni toliko višine kot v Planici, hkrati pa se da leteti zelo daleč. Res super, naredili so lepo letalnico. Sicer pa sem z mojimi poleti danes zadovoljen. V prvem sem se malo lovil, ker sem vzel druge smuči, nato pa sem poizkusil še s tistimi, ki jih imam za manjše naprave, a se je izkazalo, da so te boljše. Za še daljše polete, kot ga je danes prikazal Evensen z 246.5 metri so potrebni dobri pogoji. Predvsem mora biti prava termika in ob tem bi lahko šlo dlje še za kakšen meter ali dva, več pa mislim da ne, saj je to že zelo daleč," je po rekordnem poletu dejal Kranjec. Nova letalnica "delo" slovenske pameti Vikersund je tako odvzel primat rekordnih poletov Planici, ki ga je ta nepretrgoma imela od leta 1985, ko je Američan Mike Holland "skočil" 186 metrov. Nova rekordna znamka ima tudi močan slovenski pridih, saj je načrte za povečanje letalnice skonstruiral Slovenec Janez Gorišek, ki je sicer skupaj z bratom Ladom projektiral tudi planiško velikanko. Razvoj svetovnega rekorda v smučarskih poletih: 31,1 Mikkjel Hemmestveit (Nor) 1891, Red Wing ... 87,5 Robert Lymbyrne (Kan) 1932, Revelstoke 92,0 Birger Ruud (Nor) 1934, Planica 93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica 95,0 Stanislav Marusarz (Pol) 1935, Planica 93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica 93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica 99,5 Fritz Kainersdörfer (Švi) 1935, Ponte di Legno 101,5 Sepp Bradl (Avt) 1936, Planica 107,0 Sepp Bradl (Avt) 1938, Planica 108,0 Rudi Gehring (Nem) 1941, Planica 111,0 Hans Lahr (Nem) 1941, Planica 112,0 Paul Kraus (Nem) 1941, Planica 118,0 Rudi Gehring (Nem) 1941, Planica 120,0 Fritz Tschannen (Švi) 1948, Planica 124,0 Willi Gantschnigg (Avt) 1950, Oberstdorf 127,0 Sepp Weiler (Nem) 1950, Oberstdorf 135,0 Dan Netzell (Šve) 1950, Oberstdorf 139,0 Tauno Luiro (Fin) 1951, Oberstdorf 141,0 Jože Šlibar (Jug) 1961, Oberstdorf 141,0 Peter Lesser (Nem) 1962, Kulm 141,0 Kjell Sjöberg (Šve) 1964, Oberstdorf 142,0 Dalibor Moteljek (Češ) 1964, Oberstdorf 144,0 Nilo Zandanell (Ita) 1964, Oberstdorf 145,0 Peter Lessel (Nem) 1965, Kulm 146,0 Björn Wirkola (Nor) 1966, Vikersund 147,0 Lars Grini (Nor) 1967, Oberstdorf 148,0 Kjell Sjöberg (Šve) 1967, Oberstdorf 150,0 Lars Grini (Nor) 1967, Oberstdorf 154,0 Reinhold Bachler (Avt) 1967, Vikersund 156,0 Björn Wirkola (Nor) 1969, Planica 156,0 Jiri Raška (ČSFR) 1969, Planica 160,0 Björn Wirkola (Nor) 1969, Planica 164,0 Jiri Raška (ČSFR) 1969, Planica 165,0 Manfred Wolf (Nem) 1969, Planica 169,0 Heinz Wosipiwo (Nem) 1973, Oberstdorf 169,0 Walter Steiner (Švi) 1974, Planica 173,0 Geir Uwe Berg (Nor) 1976, Oberstdorf 174,0 Toni Innauer (Avt) 1976, Oberstdorf 174,0 Falko Weisspflog (Nem) 1976, Oberstdorf 176,0 Toni Innauer (Avt) 1976, Oberstdorf 176,0 Klaus Ostwald (Nem) 1979, Planica 176,0 Armin Kogler (Avt) 1980, Harrachov 180,0 Armin Kogler (Avt) 1981, Oberstdorf 181,0 Pavel Ploc (ČSFR) 1983, Harrachov 182,0 Matti Nykänen (Fin) 1984, Oberstdorf 185,0 Matti Nykänen (Fin) 1984, Oberstdorf 186,0 Mike Holland (ZDA) 1985, Planica 187,0 Matti Nykänen (Fin) 1985, Planica 191,0 Matti Nykänen (Fin) 1985, Planica 191,0 Andreas Felder (Avt) 1986, Kulm 194,0 Pjotr Fijas (Pol) 1987, Planica 196,0 Martin Höllwarth (Avt) 1994, Planica 203,0 Toni Nieminen (Fin) 1994, Planica 209,0 Espen Bredesen (Nor) 1994, Planica 210,0 Espen Bredesen (Nor) 1997, Planica 212,0 Lasse Ottesen (Nor) 1997, Planica 214,5 Martin Schmitt (Nem) 1999, Planica 219,5 Tommy Ingebrigtsen (Nor) 1999, Planica 224,5 Thomas Hörl (Avt) 2000, Planica 225,0 Andreas Goldberger (Avt) 2000, Planica 225,0 Adam Malysz (Pol) 2003, Planica 227,5 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica 228,5 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica 231,0 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica 231,0 Tommy Ingebrigtsen (Nor) 2005, Planica 234,5 Björn Einar Romören (Nor) 2005, Planica 235,5 Matti Hautamäki (Fin) 2005, Planica 239,0 Björn Einar Romören (Nor) 2005, Planica 246,5 Johan Remen Evensen (Nor) 2011, Vikersund Zdej se bodo pa gorenjci razjezl, pa zaletišče prestavl 50 m višje pa bo 300m brez problema. Kakšno poglablanje. Za tiste, ki vam je hudo za planiškim rekordom: 1. Velikanko sta skonstruirala Slovenca 2. Rekorda sta dosežena na slovenskih smučeh 3. Najlepši skok ( s telemarkom) čez 230 m je dosegel Slovenec 4. In najdaljši skok 1. ali 2. serije na dan tekme je še vedno 239, ki je bil dosežen v Sloveniji ;-) Že prvi dan bodo do konca izkoristili letalnico in najbolj smešno bo, ko bomo mi spet prenovili Planico (letos) in imeli za kar 10 - 15 let spet največjo. Vikersund pa kar še nekaj časa ne bodo mogli prenovit ker je ravno nov! Tako da naslednje leto bo naslov približno takle: Rekord znova v Planici: 250m! seveda od Kranjca! gorišek je prenovil skakalnico v vikersundu in dobro ve da se zdaj lahko leti do 250m. Skakalnico za polete nad 250m je prihranil za Planico. : Nadaljevanje srebrne dobe: Tina Maze druga v superkombinaciji! Po desetem mestu v smuku do drugega mesta 11. februar 2011 ob 09:41, zadnji poseg: 11. februar 2011 ob 15:06 Garmisch-Partenkirchen - MMC RTV SLO Tina Maze je na svetovnem prvenstvu v Garmischu osvojila srebrno medaljo v superkombinaciji. Naslov prvakinje je tako kot pred dvema letoma v Val d'Iseru zgrešila le za 9 stotink. 27-letna Črnjanka je po smuku za najhitrejšo Elisabeth Görgl na 10. mestu zaostajala 1,11 sekunde, kar je bilo lepo izhodišče, saj so bile pred njo le smučarke, ki večinoma ne blestijo v slalomu. Slovenska šampionka je na slalomu "spustila smuči" in z drugim časom med vsemi prišla v cilj z več kot sekundo naskoka. Do konca jo je prehitela le 21-letna Avstrijka Anna Fenninger (po smuku četrta), ki nikakor ni slalomska specialistka, v superkombinaciji pa je bila v svetovnem pokalu do zdaj najvišje dvakrat na četrtem mestu. To je tudi njena prva zmaga na tekmah najvišje ravni, ima pa tri zlate kolajne z mladinskih svetovnih prvenstev, leta 2008 tudi v kombinaciji. Bron je osvojila Anja Pärson (+0,27), tretja tudi po smuku. Slovenski uspeh je z 9. mestom dopolnila Maruša Ferk, ki je bila po smuku komaj 23. V slalomu je imela 3. čas. Preberite še: - Intervju Zorana Radisavljevića s Tino Maze - Izjava Andree Massija za Val 202 "Načeti" Vonnova in Riescheva brez možnosti Favoritinji pred prvenstvom, Lindsey Vonn in Maria Riesch, sta zaradi zdravstvenih težav nastopili pod pričakovanji. Američanka, ki še vedno čuti posledice pretresa možganov, se je po slabem nastopu v smuku slalomu odpovedala, Riescheve pa z 39 st. Celzija telesne temperature ni bila konkurenčna. Zasedla je 11. mesto. "Spustila sem smuči, končno se mi je poklopilo po teh padcih in sem tam, kjer spadam in kjer si želim. Naporna sta bila tako smuk kot slalom, čeprav nam je malo prizaneslo vreme in slalom ni bil tako težek, kot bi lahko bil. Presrečna sem, da mi je uspelo," je za Val 202 povedala Mazejeva. Četrto srebro Mazejeve na velikih tekmovanjih To je četrta srebrna medalja Tine Maze na velikih tekmovanjih. Druga je bila na svetovnem prvenstvu v veleslalomu pred dvema letoma v Val d'Iseru, srebro pa si je prismučala tudi lani na olimpijskih igrah v superveleslalomu in veleslalomu. Bero medalj povečali na 13 To je 13. odličje za Slovenijo na svetovnih prvenstvih. Devet so jih osvojila dekleta, štiri fantje. Medalja tlakovana na smuku Mazejeva je pot do medalje zakoličila z dobrim nastopom v smuku. Pred njo so bile smučarke, ki so z izjemo Anje Pärson v slalomu slabše od nje. Druga je bila Dominique Gisin (+0,26), tretja Pärsonova (0,27), sledile pa so Anna Fenninger (0,40), Lara Gut (0,71), Laurenne Ross (0,80), Denise Feierabend (0,82), Britt Janyk (0,86) in Julia Mancuso (0,91). Že smuk nakazal krizo favoritinj Vonn in Riescheva sta že v smuku nakazali, da 11. februar ne bo njun dan. Američanka je bila šele 12. (+1,60), gripozna Nemka pa 15. (2,00). Ferkova je bila po smuku z zaostankom 2,67 na 23. mestu. Na štartu je bilo skupno 39 tekmovalk. Smuk + slalom: 1. A. FENNINGER AVT 2:43,23 2. T. MAZE SLO +0,09 3. A. PÄRSON ŠVE 0,27 4. D. GISIN ŠVI 0,67 5. E. GÖRGL AVT 0,89 6. D. FEIERABEND ŠVI 1,28 7. J. MANCUSO ZDA 1,33 8. J. SCHNARF ITA 1,36 9. M. FERK SLO 1,77 10. L. SEJERSTED NOR 1,79 11. M. RIESCH NEM 1,91 12. N. HOSP AVT 2,38 13. M. KIRCHGASSER AVT 2,75 14. M. BAILET FRA 3,02 15. M. MARCHAND ARVIER FRA 3,08 Odstop: Gut Po smuku: 1. E. GÖRGL AVT 1:49,27 2. D. GISIN ŠVI +0,26 3. A. PÄRSON ŠVE 0,27 4. A. FENNINGER AVT 0,40 5. L. GUT ŠVI 0,71 6. L. ROSS ZDA 0,80 7. D. FEIERABEND ŠVI 0,82 8. B. JANYK KAN 0,86 9. J. MANCUSO ZDA 0,91 10. T. MAZE SLO 1,11 11. J. SCHNARF ITA 1,53 12. L. VONN ZDA 1,60 13. A. REVILLET FRA 1,85 14. L.-S. SEJERSTED NOR 1,90 15. M. RIESCH NEM 2,00 23. M. FERK SLO 2,67 BRAVO TINA,navijal sem zate prej,takrat ko ti ni šlo(še bolj)in seveda ti iz srca privoščim uspeh sedaj!!!!!Zaprla SI usta,vsaj za nekaj časa ljudem,ki nikoli niso bili s srcem s tabo,ne oziraj se na skeptičnost ljudi,ker tega je tako polno,da če bi le ta gorela Slovenije že zdavnaj ne bi bilo več!!ŠE ENKRAT IZ SRCA ČESTITKE!!! Čestitke Tini! Sem bil v avtu, tako nisem uspel spremljati njenega pohoda na srebrno medaljo (ker v avtu pač poslušam muziko).Imam pa nekaj za povedati Pendulumu in ostalim Strokovnjakom, a to naj počaka do konca hokejskih tekem lige EBEL Sem že enkrat napisal čsstitke Tini, ponavljam še enkrat. Samo v dodatek, raznim Pendulumom in Strokovnjakom! Lani, ko je Tina prišla iz Kanade, kot lastnica dveh srebrnih olimpijskih medalj so Tini itaq pripravili sprejem v njenem rojstnem kraju, Črni na Koroškem.l Ker je Tina vrgla svoj šopek za "flower ceremony" med svoje privržence, so ji le ti , ta nje šopek vrnili na njenem sprejemu v Črni na Koroškem. Takrat je Tina, ko je dobila svoj vrnjen šopek za svojo prvo srebrno medaljo na OI, ta isti šopek naslednji dan odnesla na grob svojega prvega (oz. enega prvih trenerjev. S tem svojim dejanjem je Tina pokazala, da je Boljši človek, od večine od nas. Toooo! Bravo Tina. Vedel sem, da ji bo uspelo. Sem pa zelo dobro napovedal dober nastop Fenningerjeve... Zaradi določenih ljudi tu gor, mi je res lahko slabo ampak se bom potrudil in vse skupaj ignoriral. Tina je res izjemna smučarka, ki je naredila ogromno za slovenski šport. Me pa tudi zelo veseli, da je bila na stopničkah skupaj z legendo Anjo Pearson, saj sta zelo dobri prijateljici. Gremo Tina!! Senica za odvetniško pisarno plačuje najemnino Hypo Leasingu Banka Slovenije: Interna presikava v Hypu ne vpliva na varnost vlog 11. februar 2011 ob 17:01 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Odvetnik Miro Senica naj bi pri banki Hypo, ki jo po nedavni menjavi vodstva preiskujejo policisti, najel vsaj šest posojil od 1,5 milijona do pet milijonov evrov. Iz Banke Slovenije pa so sporočili, da v Hypu opravljajo nadzor. Partnerju ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal je banka Hypo tudi v času največjega posojilnega krča v gospodarstvu odobravala kredite, njihovi zneski pa so nenehno naraščali. Senica je pri Avstrijcih večkrat zastavil razkošne prostore svoje odvetniške pisarne, je poročal Večer. Seničeva pisarna pol leta z dvema hipotekama Prvo posojilo, 1,47 milijona evrov, naj bi mu banka odobrila še v letu 2003. Del tega denarja je glede na dostopne podatke Miro Senica verjetno porabil za poplačilo še starejšega posojila, ki ga je najel pri Abanki in je bilo prav tako zavarovano s hipoteko na njegovi pisarni. Še preden je vrnil prvo posojilo, je Hypo Senici izdal že novo posojilo za dobra dva milijona evrov. Kot jamstvo zanj pa je banka sprejela isto nepremičnino. Tako je bila glede na zapise iz zemljiške knjige Seničeva pisarna več kot pol leta obremenjena z dvema hipotekama pri avstrijski banki, obe pa sta bili izbrisani na isti dan, 22. julija 2007. To kaže, da je šlo za dve ločeni posojili in ne zgolj za reprogramiranje prvega posojila z drugim, je poročal časnik. Vsako nadaljnje posojilo je bilo višje Mesec dni po izbrisu obeh obremenitev naj bi odvetnik od Hypo banke že dobil novo, še višje hipotekarno posojilo v vrednosti 2,85 milijona evrov. Vrnil ga je dobro leto dni pozneje z novim posojilom za 3,5 milijona evrov. Po vračilu zadnjega je sledilo še posojilo, vredno 4,83 milijona evrov. Zadnje posojilo, ki je bilo zavarovano s hipoteko na Seničevi pisarni, je banka odvetniku dala 30. septembra 2009. Vredno je bilo pet milijonov evrov. Gre za zadnjo obremenitev nad nepremičnino, ki je bila izbrisana, potem ko se je Hypo Leasing vknjižil nanjo kot lastnik. Senica je torej svoje kreditne obveznosti do Hypa spremenil v lizinško razmerje in zdaj za vilo na Barjanski cesti v Ljubljani, kjer deluje, banki po lizinški pogodbi plačuje najemnino. Senica: Kredite servisiram pravočasno Senica je o tem pojasnil, da ima kreditno-poslovni odnos z več bankami, pri čemer višine posameznih posojil niti drugih pogojev kreditiranja ne more javno razkriti, saj je to bančna in poslovna skrivnost. Poudaril je, da so bila vsa posojila pri poslovnih bankah brez izjeme najeta skladno s takrat veljavnimi tržnimi pogoji, da so ustrezno zavarovana in se servisirajo sproti in pravočasno, kakor je to določeno s kreditnimi pogodbami. Dodal je še, da nikoli ni bil redni pravni svetovalec banke Hypo Alpe Adria, ampak je z njo pravno sodeloval le v nekaterih primerih, je pisal Večer. V medijih je bila povezava med Senico in banko Hypo velikokrat izpostavljena. Tako je nekdanji vodja slovenskega dela Hypa Božidar Špan znan kot odvetnikov tesni prijatelj in tudi poslovni partner, ki ga je Senica postavil v svojo fundacijo Parus. Senica naj bi imel velik vpliv na slovenski Hypo, v javnosti pa se je večkrat omenjalo tudi, da je Hypo Alpe Adria pomagal rešiti finančne težave LDS-a, v katere je stranka zašla po porazu na volitvah 2004. Pri Katarini Kresal so to večkrat zanikali. Hypo Alpe Adria tudi v zgodbi o NPU-ju in Vegradu Hypo Alpe Adria se je pojavila tudi v zgodbi o Nacionalnem preiskovalnem uradu. Znano je, da je NPU prostore najel od podjetja Ram Invest Igorja Pogačarja, ki prostore s finančnim lizingom odplačuje Hypo Leasingu. Senica naj bi bil vključen tudi v afero HypoVegrad, opozicija pa je tedaj spraševala o morebitnem navzkrižju interesov, saj so policisti preiskovali velenjsko gradbeno podjetje, Kresalova pa je notranja ministrica. Ime odvetnika so "zasledili" v dveh poslih, v katera so bili vpleteni Vegrad in družbe iz skupine Hypo Alpe Adria Bank. Prvi je zemljiški posel na Grbini v Ljubljani, drugi pa je bila prodaja nekdaj Vegradovega podjetja Vedela, ki je od oktobra last Jasne Mihelj Coustaury, soproge nekdanjega direktorja pri nas propadlega telefonskega operaterja Vega, kjer je bila Katarina Kresal nekoč vodja pravne službe, je še poročal Večer. Hypo banka med desetimi največjimi v Sloveniji Banka Hypo Alpe Adria po bilančni vsoti sodi med deset največjih bank v Sloveniji. Kot je znano, pa je avstrijska bančna skupina v sredo zamenjala celotno vodstvo slovenske podružnice, po neuradnih informacijah pa naj bi bil vzrok za nenadno zamenjavo domnevno pobiranje provizij, ki naj bi jih vodilni v banki zaračunavali nekaterim kreditno nesposobnim komitentom, npr. tudi Vegradu Hilde Tovšak. Avstrijci so odpoklicali sedem vodilnih v Hypu, njihova mesta pa je prevzelo novo tričlansko vodstvo iz Celovca. Banka Slovenije: V Hypu opravljamo nadzor V Banki Slovenije so dejali, da opravljajo nadzor v banki Hypo Alpe Adria in ob ugotovljenih nepravilnostih ukrepajo v skladu z določili zakona o bančništvu. Povedali so, da sredino menjavo vodstva Hypo Alpe Adria sprejemajo kot legitimno ravnanje nadzornega sveta oz. lastnika banke. Banka Slovenije je v zvezi s tem obvestila tudi avstrijskega finančnega nadzornika, ni pa še seznanjena z ugotovitvami notranje preiskave v banki. Banka Slovenije pa je zagotovila, da notranja preiskava v banki, ki so jo sprožili v centrali skupine Hypo Alpe Adria Bank International, ne vpliva na varnost vlog v banki, saj ima banka zadostno kapitalsko ustreznost, prav tako pa to ne vpliva na obstoječa pogodbena razmerja komitentov s to banko. Uffff, je pa res postala drek ta država, če skrbijo za pravo v njej takšni odvetnki, kot je tisti na sliki. A sploh še kdo verjame v sodišča in pravo v Sloveniji. Zdaj mi je povsem jasno, zakaj se mafijci pri nas počutijo tako varne. Saj jih ščitijo njim enake sorte tiči. Kaj pa je drugega kot mafijski posel to, kar počneta Sanica, Kresalova in njim sorodne duše? Ah ne to je pa ja pošten folk!!! In nekateri jih bodo zagovarjali do smrti. Oni pa že ne, pa tako lepo se smehljajo na TV. KK je bila še Slovenka leta, pa še v parlamentu vidiš kak jih zagovarjajo, kako solzo potočijo, ko jih kdo kaj nahruli naredijo vedno isto faco in to pali, samo folk je tak butast in sedaj bo spet, ah vi kmeti, ki skoz vidite neke zarote :D včasih ti gre že prav na smeh, oni so vedno bogi, ko maš vsaj malo IQ vidiš kam pes taco moli in bi mogli že davno sedet. Ertl: Ne spomnim se, da bi se s Türkom kdaj osebno srečal, razen leto dni nazaj SDS z novim dokumentom: Türk in Ertl sta neposredno komunicirala 11. februar 2011 ob 06:52, zadnji poseg: 11. februar 2011 ob 20:01 Ljubljana - MMC RTV SLO Ob novem dokumentu, ki ga je objavil SDS in naj bi potrjeval osebno poznanstvo Türka in Ertla, zadnji trdi, da ni šlo za nikakršno osebno znanstvo zdajšnjim predsednikom. "Verjetno, da sva vedela drug za drugega, samo jaz se ne spomnim, da bi se s Türkom kdaj osebno srečal. Razen zdaj, leto nazaj, ko sva se srečala, ko je bil že predsednik Republike Slovenije," je za TV Slovenija pojasnil Ertl. "Atentat v Velikovcu je bila samovoljna akcija" O atentatu v Velikovcu in ozadjih pa je dejal, da je bila to samovoljna akcija nekaterih, ki so mislili, da lahko s takimi traparijami pomagajo zamejskim Slovencem, SDV pa je organizatorje odkril. Dodal je še: "Vse bolj sem prepričan, da je ta arhiv državne varnosti zelo nepomemben kup papirja, ki ne bo nobenemu nič služi. Prepuščam odločitev o tem, kaj bodo zaprli in česa ne bodo zaprli, sedanjim odgovornim organom države, zaradi mene in prav tako zaradi gospoda Türka jih pa lahko kar odprejo." SDS razkriva nove podrobnosti "Izjava, ki jo je predsednik države Danilo Türk 4. marca lani dal za TV Slovenija, češ da 'je bil o dogodku (atentatu v Velikovcu) obveščen zgolj iz medijev in da ne takrat ne danes ne pozna ne ozadij ne podrobnosti dogodka', ni bila edina neresnica, ki jo je predsednik izrekel ali zapisal v zvezi s svojimi povezavami z Udbo in njenimi najvišjimi šefi," pa so ob objavi dokumenta v SDS-u zapisali na svoji spletni strani. ODZIV URADA PREDSEDNIKA REPUBLIKE: "Dokument" je povsem običajen dopis, ki zadeva redno in rutinsko delo državnih organov, so v odzivu zapisali v uradu predsednika države. "Ne gre za nikakršno osebno komuniciranje in ne dokazuje ničesar, razen velike zadrege SDS-a, ki se je znašel v težavah, saj nikakor ne more utemeljiti svojih podtikanj, neutemeljenih obtožb in manipulacij. Prepričani smo, da si je javnost lahko ustvarila mnenje o tem, za kakšne vrste početje gre in kakšni so njegovi pravi nameni," so dodali in znova izpostavili četrtkovo izjavo predsednika Danila Türka, da nima nikakršnih zadržkov glede javne objave vseh arhivskih dokumentov, kjer se pojavlja njegovo ime. SDS: Türk trdil, da ni osebno poznal Ertla Kot navajajo v največji opozicijski stranki, je predsednik republike Danilo Türk marca lani v v odgovoru na poslanska vprašanja vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka o tem, koliko časa pozna odlikovanca Tomaža Ertla, kdaj sta se spoznala ter ali in pri katerih projektih sta sodelovala, pisno odgovoril, da "Tomaža Ertla osebno ni poznal takrat, pa tudi danes ga pozna zgolj bežno. Srečala sta se samo na prireditvah v spomin na akcijo "Sever" in ob podelitvi odlikovanja." V SDS-u so zato na spletni strani objavili dokument, "ki dokazuje, da sta Tomaž Ertl in Danilo Türk tudi neposredno komunicirala. Še več. Član Türkove komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja je bil tudi namestnik oz. pomočnik šefa slovenske Udbe (v notranji organizacijski shemi RSNZ so jo vodili kot Upravo Službe državne varnosti), odgovoren za tujino in zamejstvo. Najprej je bil to Pavle Car, novembra 1982 pa je Ertl za člana Türkove komisije določil Borisa Podbevška, kar je razvidno iz priloženega dopisa". "Objavljeni dokument je videti kot original (po barvi žiga sodeč) in ne kot fotokopija. Ali to pomeni, da g. Janez Janša razpolaga z delom arhiva nekdanjega Republiškega sekretarjata za notranje zadeve kar doma oziroma na sedežu stranke? Ali je morda odnesel dokument do fotokopirnega stroja z barvnimi kartušami? SDS je očitno dobro opremljena. Dejstvo je, da se s takimi objavami ugreza v lastnem pobalinstvu," je v odzivu zapisal Franco Juri, Zares, ki poudarja, da iz dokumenta poznanstvo med Türkom in Ertlom ni razvidno, saj je "dopisna uradna komunikacija med uradnikoma nekaj drugega kot osebni stiki". Türk politično nadrejen funkcionarju Udbe? Po navedbah SDS-a je bil Türk kot predsednik komisije za manjšine od konca leta 1979 do sredine 80. let prejšnjega stoletja politično nadrejen funkcionarju Udbe, ki je bil član njegove komisije in je kot vodja pristojnega oddelka usmerjal mednarodne teroristične akcije na Koroškem. Slovenska Udba je namreč v času, ko sta bila njena voditelja Janez Zemljarič in Tomaž Ertl, preko svojih uslužbencev in sodelavcev poleg atentata v Velikovcu izvedla še vrsto drugih terorističnih akcij na Koroškem, ki so močno škodile slovenski manjšini, so zatrdili v največji opozicijski stranki. "Ne vemo, kaj sta se predsednik komisije Danilo Türk in funkcionar Udbe Pavle Car ali Boris Podbevšek pogovarjala, zagotovo pa lahko sklepamo, da Udba v Türkovi komisiji ni bila zato, da bi 'analizirala in pravno interpretirala zakonske osnutke takratnega časa, ki so imeli namen na novo urediti položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji,' kot je na četrtkovi novinarski konferenci dejal predsednik republike," so prepričani v SDS-u. SDS: Obstoj posebne enote znotraj slovenske Udbe V stranki tudi trdijo, da obstaja vrsta dokumentov, ki dokazujejo obstoj posebne enote znotraj slovenske Udbe, ki je bila posebej usposobljena, oborožena in opremljena za izvajanje terorističnih akcij. Med drugim je bila ta skupina, imenovana PC SORA, ki je štela približno 30 uslužbencev Udbe in je bila locirana večinoma v Mariboru, oborožena z avtomatskim orožjem zahodnega izvora, posebnimi radijskimi zvezami, s strelnim orožjem za tihe likvidacije, z močnimi eksplozivnimi napravami in celo kemičnimi strupi, so dodali. "Predsednik republike Danilo Türk še vedno, čeprav že precej manj kategorično kot pred letom dni, zatrjuje, da o velikovškem atentatu ni vedel praktično nič več kot navadni državljani in da je Ertla spoznal šele ob podelitvi odlikovanja leta 2009. Koliko časa bo Slovenija še tolerirala takšno sprenevedanje osebe, ki bi morala biti že zaradi svoje visoke funkcije vzor resnicoljubnosti in prvi zagovornik moralnih vrednot?" se sprašujejo v SDS. Generalni sekretar LDS-a Uroš Petohleb pa je v sporočilu za javnost zapisal, da ga stopnjevanje diskreditacije Türka z razkrivanjem novih arhivskih dokumentov, ki sicer ne povedo ničesar, ne preseneča. Prepričan je, da gre za ustaljen način delovanja Janeza Janše in njegove stranke pri diskvalifikacijah političnih nasprotnikov. "Z odkrivanjem kopij različnih papirjev dokazujejo predvsem to, kako bogate so njihove zasebne zbirke arhivskih dokumentov te države," je prepričan. Ker je skladišče arhivov, s katerimi razpolagajo očitno zelo obsežno, LDS poziva SDS, da jih javnosti razkrijejo takoj in v celoti. In to "tudi tiste, ki se morda nanašajo na nečedne posle njihovega predsednika, še posebej v povezavi z znamenito, a nikoli pojasnjeno, orožarsko afero". Je Kučan vedel za podrobnosti akcije v Velikovcu? V največji opozicijski stranki so znova poudarili, da Türka nihče ni obtožil, da je osebno sodeloval v bombnih atentatih. "Tega funkcionarji ZKS in SZDL seveda osebno niso delali. Kot je zapisal Stane Kavčič, so imeli za ta dejanja na razpolago Udbo. Prav tako ni verjetno, da bi bil Türk kot politični funkcionar seznanjen s podrobnostmi načrtovane teroristične akcije v Velikovcu pred njeno izvedbo ali seznanjen s točnim datumom. Za to so poleg operativcev natančno vedeli najbrž le še Zemljarič, Ertl, Kučan, Popit, Ribičič in Dolanc," navajajo v SDS-u. "Vendar pa je Udba teroristične akcije na Koroškem izvajala vrsto let na podlagi političnih usmeritev in ocen, ki so jih oblikovali politiki. Ko je šlo za manjšine, je bil g. Türk kljub svoji mladosti zaradi svoje funkcije eden od najpomembnejših. Prav tako so režimski politiki tistega časa skrbeli za zavajanje slovenske in svetovne javnosti po zadnjem spodletelem atentatu v Velikovcu." SDS: Turk za akcijo ni izvedel iz medijev "Vsi, ki so sodelovali pri tem, so o zadevi veliko vedeli in bili obveščani iz različnih virov. Türk od svojega člana komisije, ki je bil operativno odgovoren za bombni atentat v Velikovcu. Ne pa iz medijev. Slovenski mediji so namreč o teroristični akciji v Velikovcu pisali tisto, kar je naročala režimska politika. Če bi nekritično kupili zdaj že na laž postavljeno izgovarjanje Türka, da je še leta 2010 vse, kar ve o Velikovcu, izvedel iz medijev, bi pristali na absurdno trditev, da je Türk takrat zavajal samega sebe," so poudarili v največji opozicijski stranki. Na četrtkovo objavo dokumentov v povezavi s Türkom so se odzvali tudi v Liberalni akademiji: "Zadnji žolčni poskusi revolveraškega obračuna Janeza Janše in njegove stranke s predsednikom republike na podlagi izmišljenih dejstev so tako podli, da bodo težko uspeli, saj trezna presoja državljanov nikoli ne more do kraja opešati. Pri diskreditacijskih dejanjih prvaka opozicije in njegove stranke smo sicer res vedno pripravljeni na že videno in nismo presenečeni, a je tokrat prešel vse mere dobrega okusa in strpnosti, ponujena zgodba pa že vsebuje prav nič žlahtne elemente paranoje." "Za konec povejmo še to, da se danes slovenska politika ali slovenska javnost s tem vprašanjem sploh ne bi ukvarjala in tudi PRS Danilo Türk se ne bi spravil v položaj slovenskega Kurta Waldheima, če leta 2009 ne bi prišlo do škandalozne podelitve visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu in če direktor agencije Sova Sebastjan Selan konec lanskega leta ne bi protizakonito preprečil dostopa do po zakonu javnih arhivov Republike Slovenije." "Türk sprevrženo moralizira in se nespretno izmika" " Vsak naj sam presodi, kdo je največ kriv za resno diskreditacijo funkcije predsednika države, ki se dogaja pred našimi očmi in ki Sloveniji dejansko ni v korist ali celo ponos. Takojšnje odprtje arhivov bi najbolj koristilo ravno predsedniku Türku. Na ta način bi lahko enkrat za vselej pojasnil motive za podelitev odlikovanja Ertlu in zgodba bi se zaključila. Tako pa lahko vsak teden čaka in trepeta, kdaj se bo iz različnih sekundarnih in ne popolnoma počiščenih arhivov izbrskal in objavil nov dokument, ki ga bo dodatno postavil na laž. Njegovo sprevrženo moraliziranje in nespretno izmikanje ter nezakonito zapiranje arhivov, ki si jih je privoščila vladajoča koalicija, sta samo še dodatno motivirala na stotine ljudi, da odkrijejo resnico," še piše na spletni strani SDS-a. Janša: Vodenje naslednjega mandata bo velik izziv in pripravljeni smo ga sprejeti "V času, ko Evropa okreva, Slovenija caplja nekje na repu" 11. februar 2011 ob 21:29 Nova Gorica - MMC RTV SLO/STA SDS je pripravljen prevzeti vodenje države v prihodnjem mandatu, je dejal Janez Janša. Poudaril je uspehe na zadnjih lokalnih volitvah, kar po njegovem dokazuje, da veliko Slovencev upa, da bo SDS po naslednjih volitvah Slovenijo potegnil iz krize. Na slavnostni akademiji ob 22. obletnici SDS-a je Janša poudaril, da bo prihajajoči mandat izjemno težak zaradi nakopičenih težav in zadolženosti države. A SDS ga je ob trdni podpori volivcev in večini v državnem zboru pripravljen prevzeti. Janša: Slovenija je še vedno v gospodarski krizi "Delo katere koli še tako sposobne vlade v prihodnjem mandatu bo izjemno težko," je prepričan in dodaja, da bo za SDS to zelo velik izziv, ki ga je stranka pripravljena sprejeti. Janša je prepričan, da ima stranka dovolj velik kadrovski potencial, da ji bo stvari s trdim delom uspelo obrniti na bolje. Opozoril je, da je na začetku leta 2011 Slovenija kot ena redkih držav članic EU-ja še vedno v gospodarski krizi. "V času, ko Evropa okreva, Slovenija še vedno caplja nekje na repu, in v času, ko bi morali že vračati tisto, kar si je vlada izposodila v zadnjih dveh letih, mi še vedno ustvarjamo proračunski primanjkljaj," je dejal Janša. Kdaj se bo Slovenija znebila duhov preteklosti? Nihče si v Cankarjevem domu 9. januarja ali 16. februarja 1989 ni predstavljal, da se bomo leta 2011 še vedno ukvarjali z arhivi nekdanje tajne politične policije ali da bodo na ključne funkcije v pravosodju imenovani ali predlagani ljudje, ki so bili v tistem času eklatantno na strani kršitve človekovih pravic, je v slavnostnem nagovoru poudaril prvak SDS-a Janez Janša. Vse javnomnenjske raziskave v tem trenutku kažejo, da veliko ljudi SDS-u zaupa , da se bo v prihodnje Slovenija razvijala bolj normalno, kot se razvija danes, da se bo izvlekla iz krize in da se bo znebila strahov preteklosti in da bo bo postala država "v kateri enaki vatli in merila, zakoni in pravila enako veljajo za vse", je še zatrdil. An. Ma. SDS: Objavili smo javno dostopne dokumente iz Arhiva RS-a Pred referendumom se napoveduje vroča javna razprava 13. februar 2011 ob 12:25 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA SDS zavrača trditve LDS-a in Zaresa, da je v zadnjih dneh objavljene dokumente pridobil iz "nekakšnih posebnih arhivov". Stranka trdi, da so omenjeni dokumenti javno dostopni v Arhivu RS-a. Objavljeno gradivo je dostopno v papirnati obliki ali na mikrofilmu, "s katerih si jih lahko zainteresirani natisnejo v kateri koli barvi," se je na komentar Franca Jurija iz Zaresa, da je objavljeni dokument, sodeč po barvi žiga, videti kot izvirnik, in ne kopija, odzval SDS. Kot je znano, je SDS objavil nekaj dokumentov, ki naj bi dokazovali, da je predsednik države Danilo Türk kot sekretar/predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL-ju vedel za podrobnosti bombnega napada v Velikovcu leta 1979 in da njegova trditev, da je zanj izvedel iz medijev, ne drži. Dokumenti naj bi tudi dokazovali, da je Türk osebno poznal Tomaža Ertla, takratnega republiškega sekretarja za notranje zadeve in poznejšega domnevno spornega odlikovanca, kar je Türk prav tako že zanikal. SDS ima na zalogi še več dokumentov SDS sicer napoveduje objavo še več dokumentov, v katerih naj bi bilo veliko dokazov o tem, kdo vse je bil vpleten v zločine Službe državne varnosti (SDV), "kdo jih je pomagal zakrivati in tudi o tem, da nekdanja Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL) ni bila ravno Marijina družba", so v sporočilu za javnost zapisali v SDS-u. Dokumenti naj bi po trditvah stranke dokazali, da predsednik države o ozadju atentata v Velikovcu zagotovo ni izvedel le iz medijev, "kot še vedno neprepričljivo trdi". Zares, LDS: Ima Janša arhive kar doma? O pristnosti SDS-ovih dokumentov je pred dnevni podvomil Zaresov poslanec Franco Juri, ki meni, da zaradi barve niso podobni kopijam, ampak izvirnikom. Vprašal se je, ali to pomeni, da Janez Janša razpolaga z delom arhivskega gradiva nekdanjega republiškega sekretariata za notranje zadeve "kar doma oziroma na sedežu stranke". Dvom je izrazil tudi LDS, kjer so zapisali, da objavljeni dokumenti "dokazujejo predvsem to, kako bogate so zasebne zbirke SDS-a z arhivskimi dokumenti te države". A. K. K. Prijavi nap Prav ima SDS...Naj se že enkrat vse obelodani ,pa da vidimo kdo je držal figo v žepu pri osamosvojitvi in kakšni ljudje nam vladajo...To kar počne ta vlada me spominja na tiste čase pred 30 leti....Dokažeš jim z dokumenti in še kar naprej obračajo ,da to ni res...Tipično za komuniste,vedno je kriv tisti kateri te dobi pri dejanju in ti dokaže resnico...Sramota kaj ste volili.......Še bo napeto pri Hypo banki,tam segajo lovke globoko v stranko LDS. Zdi se mi, da zadnji članki o arhivih in Türku govorijo o dejstvih (dokumentih), ki predsednika države postavljajo na laž. Vprašanje je torej samo ali je gospod Türk lagal ali ne? Debata o Janševevi zgodovini, trgovini z orožjem, stranki SDS, strategiji 50+ ... in še kupu druge navlake levo desno, je tako tukaj samo za delanje megle! Cerkev bo sankcionirala odgovorne za finančni fiasko v Mariboru T-2 bomo prodali, pravi ljubljanski metropolit Anton Stres 14. februar 2011 ob 12:16, zadnji poseg: 14. februar 2011 ob 13:44 Ljubljana - MMC RTV SLO Ljubljanski metropolit Anton Stres je napovedal, da bodo temeljito proučili nepravilnosti v finančnem poslovanju mariborske nadškofije in sankcionirali odgovorne. "Veliko časa smo posvetili temu, kar se je zgodilo, in posledicam, zlasti moralnim, ki jih ima to za mariborsko nadškofijo ter Cerkev v Sloveniji. Že ko sem služil na Madagaskarju, so slovensko javnost vznemirila poročila o poslovanju mariborske nadškofije. Zato mi je iskreno žal, da ko sem bil še pomožni nadškof, pristojen za nadzor in sanacijo poslovanja, nisem preprečil tega, kar se je zgodilo in za kar smo od začetka gospodarske krize vedeli, da nam grozi," je uvodoma dejal Stres. Pojasnil je, da je v Mariboru služboval najprej od leta 2000 do 2006 in v tem času so ustanovili nov gospodarski svet in v tem času je tudi Gospodarstvo Rast postalo večinski lastnik družbe Zvon 1. Takrat to s poslovnega vidika ni bilo problematično, saj je bilo dovolj premoženja, ki pa je pozneje drastično izgubilo vrednost. Današnja finančna kriza je bila tako posledica poznejših odločitev, zlasti, da se gre v gradnjo lastnega optičnega omrežja družbe T-2, je razložil Stres. Poudaril je, da je gospodarska uprava pri tem prevzemala prevelika tveganja s sredstvi Cerkve in njenih vernikov ter presegla svoja pooblastila. Zato novega mariborskega nadškofa Marjana Turnška podpirajo pri njegovem prizadevanju za razjasnitev nastalega položaja in za bistveno drugačno usmeritev v gospodarjenju s cerkvenim premoženjem. Ljubljanski nadškof gasi mariborski požar "Če gori sosedova hiša, tega noben sosed ne more gledati," pa je Stres z metaforo odgovoril na vprašanje o tem, ali bo ljubljanska nadškofija pomagala mariborski, in dodal, da so v Ljubljani že najeli posojilo in ga tudi dobro zavarovali. Na vprašanje MMC- ja, ali je v načrtu sanacije predvidena tudi odprodaja stvarnega premoženja, kot so npr. gozdovi, je Stres pojasnil, da ni seznanjen s podrobnostmi v Mariboru in zato na to ne more odgovoriti. Mali delničarji na prvem mestu Turnšek, ki je bil prav tako na konferenci, je povedal tudi, da so že pri pripravi načrta sanacije tuje svetovalce prosili, naj ga sestavijo tako, da mali delničarji ne bodo oškodovani. "In kolikor mi je znano, so naše želje upoštevali," je povedal. Ob tem je na naše vprašanje o sankcijah še dodal, da je ugotavljanje odgovornosti v tem trenutku, zaradi kompleksnosti zadeve, zelo težko. "Kar se tiče civilne odgovornosti, bomo sodelovali s civilnimi oblastmi, medtem ko znotraj Cerkve kanon predvideva, da je treba najprej ugotoviti jasno krivdo in izreči temu primerno kazen. Najhuje, kar se lahko zgodi, je laizacija posameznikov," je pojasnil. Andrej Čebokli Foto: "Koliko je bilo? Devet stotink. O, zakon, končno enkrat!" Massi: Škoda bi bilo zapraviti tak talent 17. februar 2011 ob 16:21 Garmisch-Partenkirchen - MMC RTV SLO Igra stotink se je na veleslalomu v Garmisch-Partenkirchnu ustavila na pravi strani - strani Tine Maze. "Nisem želela biti druga, niti pod razno ne." "Ni besed. Noro! Težko je bilo tekmovati, veliko pritiska, trema na startu. Slišala sem, da je bila Federica prva in da je šla dobro. Drugega kot čisti napad ni prišlo v poštev. Ne vem, kako mi je uspelo. Dala sem vse od sebe, se mi je zdelo, da ne bo dovolj," je povedala Črnjanka, ki sploh ni vedela, za koliko stotink je premagala najbližjo zasledovalko Federico Brignone. Podelitev medalj najboljšim veleslalomistkam na svetovnem prvenstvu bo ob 18.30 s prenosom na TVS 2. "Koliko je bilo? Devet. O, zakon! Noro! Končno enkrat! Vedela sem, da bo tesno. Druge vožnje nisem najbolje izpeljala, a sem si rekla, menda bo ja dovolj. Celo vožnjo sem se priganjala. Enkrat se je obrnilo. Navijači so me vlekli dol. Družina, navijač, bratranca. Res sem si želela zmagati. Nisem želela biti druga, niti pod razno ne. Izplačalo se je," je po prihodu v cilj povedala nova svetovna prvakinja v veleslalomu. Na Tininih prsih se zdaj blešči tudi zlato! "Vedel sem, da je ta punca nekaj posebnega" "Emocije so prisotne, ker je bila dolga pot do te kolajne, srebrna pot. Slovenka, ki zmaga v Garmischu, je nekaj enkratnega," je v solzah povedal trener zlate Tine Andrea Massi. "Po prvem teku sem ji rekel, da se ni zgodilo še nič, da bo tekma težka. Ni le supertalent, je zelo delavna. In pridejo taki rezultati, ki so fenomenalni," ni skrival zadovoljstva, hkrati pa napovedal, da prvenstva še ni konec. "Slalom je pred nami. Do konca sezone se bo treba skoncentrirati, ker je v formi. Vedel sem, da je ta punca nekaj izjemnega, čeprav je imela neke pomanjkljivosti, škoda da bi zapravili tak talent. Kot otroka so me učili, da se nič ne vrže stran. Tino smo povlekli ven z veliko truda in zdaj dosega rezultate, ki ji pripadajo," je dodal Massi. "Tina pokazala, da je prava šampionka" Zadovoljen je bil tudi Jure Košir. "Prepotil sem se in jokal. Moja naloga je bila 'podrsati' progo, preden je peljala, in da sem navijal. To je bilo vse, kar sem lahko naredil. Tina je pokazala, da je resnična šampionka. Ni enostavno zadržati prvega mesta po prvem teku. Sreča se ji je tokrat nasmehnila. Vesel sem tega dosežka. To se v slovenskem športu ni velikokrat zgodilo," je uspeh Črnjanke opisal predsednik zbora za alpsko smučanje. BRAVO TIna, ubogi slovenceljni, kaj bodo pa sedaj? Gobec si jim pa zaprla nekaterim, o to pa!!! Pa zame boš legenda tud kadar boš trideseta al pa kadar sploh ne boš prišla v cilj. TO TINA. Ponos Slovenije, prava šampionka in vsem si polepšala te težke ekonomične čase. Vedno sem verjel v Tino Maze in vedel sem, da nam bo slej ko prej pripeljala to "zakleto" zlato domov, v Slovenijo! TINA aMAZEing MAZE! Bravo Tina. Upam, da se nebojo sedaj štululi zraven naši vrli politiki ala Pahor in druščina. 0,09s neprecenljivo Kje so zdaj tisti pametnjakovići=slovenceljni, kateri so celo sezono pljuvali čez Tino. Eni bodo tiho, drugi pa se bodo kar na lepem spreobrnili in se ne bodo spomnili vseh kritih katere so izrekli čez Tino. Vsaka čast Tina.....vem, da to ni zadnja tvoja medalja. Slovenke in Slovenci, to, kar se je danes zgodilo, je pravi čudež in neizmeren uspeh za malo državo, kot je naša. Seveda pa je to predvsem oseben uspeh sijajne športnice, ki je prišla med nesmrtne. Današnji dosežek je nov mejnik slovenskega smučanja!!! Tina je izjemna, kakšen pritisk je morala zdržati si sploh ne upam pomisliti. Noro, izjemno, fenomenalno, dvomim, da bo danes sploh lahko zaspala :) nisem vsega bral, se je morda že kateri pljuvač opravičil? Na hrt je reporter rekel TINA MAŠINA, hehe Bravo Tina zdaj si pa ekonomsko neodvisna , dobila bos 1 miljon evrov za zlato kolajno ! Imas fantasticno bodocnost je rekel od Anje Pärson oce na svedski televiziji . Ti si njegov favorit za totalno zmago svetovnega pokala 2011-2012 . pozdrav iz Stockholma Ob uspehih je Tina verjetno res najbolj simpatična slovenska športnica! Super intervju in bravo Anja :) Si pa, za razliko od mnogih, želim, da se čimprej oglasi naš prezident in Tini podeli kakšno državno odlikovanje. Če si pa ona ne zasluži ... sem gledal tekmo na ARDju in so Nemci za favorite imeli Julio Mancuso, Worleyjevo ter svoje tri (Riesch, Rebensburg, Holzl)...kako so se jim povesili nosovi ko nobena od Nemk ni prišla na stopničke :) vendar pa so bili komentatorji zelo veseli da je zmagala Tina...vsi so rekli da si je zaslužla :) Glede na to, da je vlečni konj našega celotnega smučanja pa sploh. Za morebitno sporono obnašanje in izjave jo pričnimo obsojat takrat, ko ji bo vsaj še kdo od naših smučarjev pričel dostojno parirati. Čestitke Tina! A zdej pa še četrto, peto, in šesto mesto podeljujejo, ko ni več avstrijk in nemk med prvimi tremi? :)))) To Tina!!! Tina HVALA!!! PONOSNI SMO NATE!!!! Tisti, ki se ne veseli uspeha Tine, nima rad Slovenije. Kreteni so med nami. Neverjetno res, po 22. letih "smo" spet svetovni prvaki v smučanju. Po Mateji Svet, Tina Maze... Veseli se Slovenija! Bravo! Neverjetni ste res! Še dobro se spomnim, kako ste pred kakimi 3 tedni vsi bentili, žalili in bli polni nekih grdih komentarjev na njen račun, danes pa jo vsi dvigate v oblake. Samo sprašujemo se kaj bo lahko ob naslednjem padcu forme. Tipično SLOVENSKO Drugače pa čestitke TINI Poslušat slovensko himno na svetovnem prvenstvu v čast Tini Maze...NEPRECENLJIVO!!!! Mogoče zato ker je to že njena druga medalja na tem svetovnem prvenstvu in skupno peta na največjih tekmovanjih ;) Tina, izkrene čestitke! BRRRRRRRAAAAAAVVVVVOOOOO!!!!!!!!!!V službi smo komaj čakali na drugi tek, a smo bili preveč nestrpni, zato smo šli počasi proti domu. V veleblagovnici sem slišala, da si postala svetovna prvakinja, in sem se res zadrla češ, KONČNO JI JE USPELO...MATR JI PRIVOŠČIM. Pa so se je stotinke enkrat usmilile in šle v njeno prid. Res, tega dne še dolgo ne bomo pozabili. Vidi se, da je zadnje čase hudo trenirala, saj jo je nekaj zadnjih tekem samo še bolj podžgalo :-) :-) Zdej se s teboj veseli cela Slovenija, ko pa bo na sporedu slalom, pa bomo vsi v mislih s tabo in te podpirali. Tudi če odstopiš(upam da ne), boš še vedno ena izmed bolj zaščitnih znakov tega svetovnega prvenstva. Skratka, še enkrat iskrene čestitke...pa dobr praznuj!!!!!!!!!!!!! Končno sreča na tvoji strani!!!dobr si se "sončila" poleti,da so taki fajn rezultati!=) Še veliko veliko uspehov in hvala za to veselje,ki nam ga povzročaš:) Kapo dol po taki težki sezoni,težavah in nesrečah!! Zlata Tina-ne da se te prehvalit!! Foto/video: Na Tininih prsih se zdaj blešči tudi zlato! Zaradi megle štart prve vožnje prestavljen kar štirikrat 17. februar 2011 ob 09:41, zadnji poseg: 17. februar 2011 ob 15:41 Garmisch-Partenkirchen - MMC RTV SLO Smučarka Tina Maze je v Garmisch-Partenkirchnu dosanjala svoje zlate sanje, saj je postala svetovna prvakinja v veleslalomu, potem ko je za 9 stotink sekunde premagala Italijanko Federico Brignone. 27-letna Korošica je pot do zlata stlakovala že v 1. vožnji, ko si je s štartno številko ena privozila 34 stotink sekunde prednosti pred Brignonejevo, medtem ko je bila na 3. mestu Avstrijka Elisabeth Görgl (+0,71). 9 stotink se je končno obrnilo v njeno korist V finalu je z 19. mesta sijajno napadla najboljša veleslalomistka sezone Francozinja Tessa Worley, ki je vodila vse do nastopa drugouvrščene Brignonejeve. Mazejeva se je nato odločno podala na zahtevno progo, imela na vmesnih časih 65 in 44 stotink naskoka, na koncu pa ohranila 9 stotink sekunde prednosti. Kakšna igra usode! Prav s tako razliko je namreč Mazejeva pred dvema letoma izgubila zlato v Val d'Iseru, pred šestimi dnevi pa še zlato v superkombinaciji. Pogovor s Tino Maze Maze: Ne vem, kako mi je uspelo "Nimam besed. Noro težko je bilo tekmovati, veliko pritiska, trema na štartu. Slišala sem, da je bila Federica prva, tako da drugega kot čisti napad ni prišlo v poštev. Ne vem, kako mi je uspelo," so bile prve besede šampionke iz Črne na Koroškem. Mazejeva pred Svetovo Mazejeva je tako po dveh srebrnih medaljah prišla tudi do tako želenega zlata, s čimer je ponovila dosežek Mateje Svet, ki je bila leta 1989 v Vailu zlata v slalomu. Svetova ima poleg tega s SP-jev še srebro in tri bronaste medalje. Polom nekaterih favoritinj Nekatere favoritinje so si že v prvi vožnji, ki se je zaradi megle namesto ob 10.00 začela šele ob 12.00, nabrale ogromen zaostanek. Tanja Poutiainen je bila šele 11. (1,54), že omenjena Worleyjeva 19. (2,12), branilka naslova Kathrin Hölzl pa 20. (2,36). Nemka se je nato drugemu nastopu odpovedala in zaradi težav s hrbtom sklenila, da konča letošnjo sezono. Vodilna smučarka svetovnega pokala Nemka Maria Riesch je po 4. času prve vožnje v finalu odstopila. Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 2:20,54 2. F. BRIGNONE ITA +0,09 3. T. WORLEY FRA 0,48 4. D. KARBON ITA 0,74 5. V. REBENSBURG NEM 0,88 6. M. MÖLGG ITA 0,89 7. J. LINDELL-VIKARBY ŠVE 1,01 8. M. SCHILD AVT 1,20 9. A. PÄRSON ŠVE 1,21 10. T. BARIOZ FRA 1,25 . E. GÖRGL AVT 1,25 12. K. ZETTEL AVT 1,30 13. T. POUTIAINEN FIN 1,34 14. A. MARMOTTAN FRA 1,80 15. V. ZUZULOVA SVK 2,03 26. M. FERK SLO 3,51 Po prvi vožnji: 1. T. MAZE SLO 1:07,05 2. F. BRIGNONE ITA +0,34 3. E. GÖRGL AVT 0,71 4. M. RIESCH NEM 0,81 5. M. MÖLGG ITA 0,94 6. V. REBENSBURG NEM 0,99 . K. ZETTEL AVT 0,99 8. A. PÄRSON ŠVE 1,18 9. D. KARBON ITA 1,19 10. A. MARMOTTAN FRA 1,49 11. T. POUTIAINEN FIN 1,54 12. J. MANCUSO ZDA 1,77 13. L. GUT ŠVI 1,86 14. J. LINDELL-VIKARBY ŠVE 1,89 29. M. FERK SLO 3,30 Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Prijavi sovražni govor Razvrsti: Na stran: « 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 » po koncu svoje vožnje bo definitivno prva. :-) Mina Taze lahko samo upa da veleslamom danes odpade, ker v vremeskih razmerah, kot so sedaj se nikoli ni znašla in bi prvi tek 100% končala s 4 sekundnim zaostankom. O, kretendulum se je registriral z novim uporabnikom in misli, da ga ne bomo prepoznali. Ti si pravi kreten. Mina Taze lahko samo upa da veleslamom danes odpade, ker v vremeskih razmerah, kot so sedaj se nikoli ni znašla in bi prvi tek 100% končala s 4 sekundnim zaostankom. vse je enkrat prvič Ko je pred 6 leti odstopila v veleslalomu na SP, pa si takrat veljala za prvo favoritko, 3x si zmagala, celo bolj kot danes, sem vedel, da boš nekoč poravnala račune! Upam, da sledi tudi podelitev lepotnih lent, kajti lepo je videt lepa dekleta, ki so zdrava, brez poživil in hormonskih sprememb. Kobalova: "Tina ne bo šla na slalom treninga" ja zdaj se je zapisala med večne, vem, da se ponavljam, ampak ob takšni tekmi stotink, ki so šle enkrat njej v prid, to je res neverjetno. Ponosen, da sem Slovenc in KOROŠEC. MAZEJEVA NE BO PRŠLA NA STOPNIČKE!!! ZAOSTANEK OKOL 0,80! BOSTE VIDEL, DA SEM MEL PRAV. Zoran Radisavljevič je bednik. AJMO TINA ! TO MI DELI !!!!!!!!!!!!!!! TO !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! YESSSSSSS !!!!!!!!!!! ROCK 'N' ROLL TINA !!!!!!!!!! TINAAAAAAAAAAAAA bravo bravo bravooooooooo. evo 9 stotink!!!!!! VSE SE VRAČA!!!! o meni se je čisttooooooooooooo uitrgalo - 09 najboljši moment v gledanju slo športa t+zame, tooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooo tiiiimnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn nnnnnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Vsi skeptiki in nasprotniki ZLATE TINE, Tina vam je vrgla kost, zdaj pa glodajte kolikor hočete. Tu imate dokaz, da je naša TINA ŠAMPIJONKA!!!!! zdaj pa čimprej objavit posnetek 2. vožnje da si ga še enkrat v miru pogledam :) pendulum, ne ukvarjamo se s tabo, danes smo enostavno veseli - ves denar, ki ga je dobila, je poplačala. In spomnite se vsi, ki ste govorili, da medalje štejejo - no Tina ima dve - upam, da vam štejejo. Če pa vam ne - pa nič hudega. Nam štejejo ... Dolenjc 17. februar 2011 ob 15:39 Prijavi neprimerno vsebino MAZEJEVA NE BO PRŠLA NA STOPNIČKE!!! ZAOSTANEK OKOL 0,80! BOSTE VIDEL, DA SEM MEL PRAV. Ti si pa res pravi strokovnjak,bravo Tina najboljša Slovenjska smučarka vseh časov!!! Čestitke Tina!!! NAJLEPŠA IN ŠTEVILKA 1! To mi delaj. Upam, da dobi 90 % sredstev, ki jih je smučarska zveza namenila za to prvenstvo. 10 % naj dobi Maruša. To sta pa tako ali tako edini naši smučarki na tem prvenstvu. Jaz ostalih še nisem videl. Toooooooooooooooooooooooooo!!!!! Tole posvečam vsem pljuvačem in pesimistom ali kot sami sebe kličejo, realistom. No pa vam je zavezala jezike, bravo edina naša prava šampionka v smučanju. Noro!!!! To je res vrhunes SLO športa, to si bom zapomnil do smrti, ona je zame NAJVEČJA ŠAMPIONKA, zdaj lahko neha smučati, ona je dosegla vse, ob taki konkurenci v ERI njenega smučanja bo zapisana med večnimi legendami smučanja. OOO kako sem srečen, tisti, ki je nimate preveč radi, se prosim vsaj danes zadržite negativnih komentarjev. Upam, da je zaprla gofle vsem pametnjakovičom širom tega in ostalih forumov enkrat in za vselej ! Če bereš komentarje pred samim prvenstvom, se lahko samo zjokaš kakšen narod smo oz. so nekateri posamezniki, ki nas že tako male, še bolj tlačijo v drek !!! Tini pa vse čestitke in samo še tako naprej !!! hvala bogu, da ji je koncno ratalo priti do te zeljene zlate kolajne na velikih tekmah. privoscim ji, pa ne samo zaradi nje same, predvsem mi je vsec, da je s to potezo demantirala tudi ogromno neobjektivnih forumasev. Čestitke Tini!! Rekla je, da bo zmagala in to tudi storila!! Res neverjetno!! Sicer tekme nisem uspel gledati, a vrjamem, da je bila več kot le razburljiva! Kakorkoli že, slovenski športniki so občudovanja vredni!! Tina naribana od legende-Paersonove!!!!!Bravo Tina! Bravo, vse čestitke naši šampionki! Vsekakor si poleg naslova svetovne prvakinje zasluži tudi naziv Miss devetih stotink. ;) Zdaj mora vztrajat še do Sočija in tam vzet zlato - se razume za 9 stotink :) Tina hvala, pijem pivo in sem že cel dan dobre volje zaredi tebe hehe... Po kombinaciji sem vrjel v novo medalijo in upal na zlato. Res super, da se je izšlo! Čestitke. Med protesti v Libiji naj bi bilo ubitih več deset ljudi V Tripoliju shod v podporo Gadafiju 17. februar 2011 ob 11:36, zadnji poseg: 17. februar 2011 ob 21:28 Tripoli - MMC RTV SLO/STA/Reuters V več libijskih mestih so izbruhnili spopadi, potem ko je opozicija pozvala k shodom na "dan jeze". Po nepotrjenih poročilih naj bi bilo ubitih več deset ljudi. Že pred napovedanim protivladnim protestom so borci za človekove pravice opozarjali pred nasilnim odgovorom varnostnih sil. Pripadniki varnostnih sil naj bi na protestnike streljali s pravimi naboji. Opozicijski časopis Libija al Jum poroča, da naj bi bilo samo v kraju Al Baida na vzhodu države ubitih 35 ljudi. Doslej so poročali, da je bilo od srede, ko so se začeli protesti, ubitih 14 ljudi. "Razmere so zelo zapletene," je po telefonu povedal prebivalec Al Baide, ki ni hotel biti imenovan. "Mladi nočejo poslušati starejših," je še opisal razmere. O protirežimskih protestih ne poročajo iz Tripolija, kjer so se zbrali privrženci Gadafija, ki so vzklikali gesla v njegovo podporo in nosili njegove podobe. V prestolnici življenje poteka normalno in ni videti okrepljene navzočnosti varnostnih sil. Za prebivalca prestolnice Ahmeda Rehibija so protivladni protesti nepotrebno odvračanje pozornosti. "Morali bi se osredotočiti na delo, na naše šole, saj se trudimo zgraditi infrastrukturo," je dejal Rehibi. "Dan jeze" je preizkus za 68-letnega Moamerja Gadafija, ki državo s trdo roko vodi že od leta 1969, predvsem zato, ker so podobni protesti že odnesli njemu podobne avtoritarne voditelje v Tuniziji in Egiptu. Gadafi je afriški voditelj, ki je na oblasti najdlje, a analitiki opozarjajo, da se v Libiji ne bo ponovila zgodba predhodnikov Tunizije in Egipta. Libijci se pritožujejo zaradi brezposelnosti, neenakosti in omejevanja svobode, a lahko vlada vedno socialne težave in nemire zgladi z dobičkom od nafte. Aktivisti se organizirajo na spletu V državi, kjer je izražanje nasprotovanja režimu zelo redko, so načrti za upor, ki so ga pripravili anonimni aktivisti, zaokrožili na socialnih spletnih omrežjih Facebook in Twitter. Skupina, ki je na spletnem omrežju Facebook pozivala k "dnevu jeze" v Libiji, je imela v ponedeljek 4.400 členov, v sredo pa se je število njenih članov dvignilo na skoraj 10.000. Pozivi k protestom so se pojavili tudi na spletni strani www.libya-watanona.com, ki ima svoj sedež izven Libije. Libijce so pozivali, naj protestirajo in proteste primerjali z vstajama v Tuniziji in Egiptu. "Ljudje z vsakega kotička naše preljube države bi se morali združiti v enem mestu in enem trgu ter prestrašiti ta režim in njegove privržence ter jih pregnati iz države," je zapisal eden od uporabnikov. Človekoljubne organizacije opozarjajo pred nasiljem Človekoljubna organizacija Human Rights Watch je sporočila, da so libijske oblasti že aretirale 14 aktivistov, pisateljev in protestnikov, ki so se pripravljali na proteste. Organizacija Amnesty International pa je zaskrbljena zaradi protestov in morebitnega njihovega zatrtja, tudi z nasilnimi sredstvi. "Libijske oblasti morajo zagotoviti miroljubne proteste, ne pa jih zatreti z močno represijo in nasiljem," so zapisali v izjavi za javnost. "Dan jeze" poteka prav na peto obletnico shoda v Bengaziju proti objavi karikatur preroka Mohameda, kjer so varnostne sile ubile več protestnikov. B. T., G. V. Prijavi napako Še zdaj ne morem verjet, da se je šel Pahor za posle menit k takemu človeku! Česa takega od diplomanta (in doktorja) mednarodnih odnosov res ne bi pričakoval. Borat najboljši prijatelj od Gadafija, Turk najboljši prijatelj od Mubaraka, hitro postane jasno, kdo so vzorniki izvoljenih norcev. Kako cinično... Slavni revolucionarji držijo enoumje in tiranijo. Podobno je tudi na Kubi, S.Koreji.... Gadafi...kdo pa se Evropi še z njim srečuje razen predsednikov držav bivše SFRJ in Berlusconija? Pet duhovnikov kupilo podjetje, od katerega terja država dva milijona V mariborski nadškofiji lastništva ne odobravajo, a so naredili izjemo 18. februar 2011 ob 13:05 Maribor - MMC RTV SLO Mariborska nadškofija je duhovnikom, ki uradno nimajo premoženja, dala poroštvo za najem posojila, s katerim so kupili podjetje Betnava, od katerega terja država dva milijona evrov. Na vprašanje MMC-ja, ali odobrava, da so njeni duhovniki tudi lastniki podjetja, so v mariborski nadškofiji odgovorili, da ne, toda v primeru podjetja Betnava, d. o. o., ni bilo druge možnosti, zato so naredili izjemo. Vprašanje se je nanašalo na pet duhovnikov mariborske nadškofije, ki so uradno brez lastnega premoženja, a so januarja letos postali lastniki podjetja Betnava. Od podjetja ministrstvo za gospodarstvo terja dva milijona evrov zaradi suma ponareditve dokumentov pri pridobivanju evropskih sredstev. Čeprav je sodišče že odredilo izvršbo dolga in čeprav je ministrstvo zahtevalo prepoved razpolaganja s premoženjem, je sodišče dovolilo menjavo lastništva. Tudi novi lastniki do posojila s poroštvom mariborske nadškofije Prejšnji lastniki podjetja Betnava, ki je bilo ustanovljeno za prenovo istoimenskega dvorca, so bili ljudje iz kroga Krekove družbe, mariborske nadškofije in njenih podjetji. Šesterica je januarja 2008 v podjetje vložila vsak po 380.000 evrov, štiri mesece pozneje pa je takratni mariborski nadškof Franc Kramberger podpisal poroštvene pogodbe za posojila omenjeni šesterici. V mariborski nadškofiji so za MMC pojasnili, da je bilo posojilo že vrnjeno, "odplačali pa so ga stari družbeniki, ki so svoje poslovne deleže prodali novim družbenikom". Poroštvo za posojila je dal Kramberger na podlagi "poslovnega odnosa z Betnavo, d. o. o., in njenimi družbeniki." Nadškofija je namreč podjetju Betnava dodelila stavbno pravico z namenom izvedbe projekta revitalizacije dvorca. Dodali so, da jim je kot lastniku v interesu, da dvorec ne propada, ampak da se obnavlja in"služi v korist širše skupnosti". Glede spremembe lastništva podjetja, s katero so v mariborski nadškofiji seznanjeni, pa so zapisali še, da so "tudi novi družbeniki za prevzem poslovnih deležev družbe Betnava, d. o. o., najeli posojilo pri banki s poroštvom nadškofije". Poznejši nadzor ministrstva pokazal na nepravilnosti Ministrstvo za gospodarstvo je šele pri poznejšem nadzoru ugotovilo, da naj bi podjetje Betnava izstavljalo račune tudi, ko se je obnova dvorca že prekinila, kar pomeni, da naj bi podjetje Betnava zahtevalo denar za dela, ki sploh niso bila opravljena. Ministrstvo je račune, ki jih zdaj označujejo kot "nerealne, neresnične in zavajajoče" najprej poplačalo, pri poznejšem nadzoru pa ugotovilo zlorabe in zoper odgovorne osebe in nadzornike podalo kazenske ovadbe zaradi ponarejanja listin in na sodišče podalo predlog za izvršbo premoženja. Ana Mušič SD govori o belem državnem udaru SDS-a, SDS vrača žogico Kumer in Potrč o aktualnih zadevah v državi 18. februar 2011 ob 11:47, zadnji poseg: 18. februar 2011 ob 14:58 Ljubljana - MMC RTV SLO Strategija SDS-a je blokiranje vlade in države, njihovo ravnanje je "beli državni udar", pravi Dušan Kumer (SD). Jože Tanko (SDS) odgovarja: To so lažne obtožbe, ki kažejo stisko koalicije. Poslanca SD-ja Dušana Kumra in Mirana Potrča skrbi povečano število napovedanih referendumov, ki po njunih besedah otežujejo delo vlade. Kumru se SDS-ove referendumske pobude in splošno ravnanje stranke zdijo strategija, ki jo največja opozicijska stranka izvaja z namenom zmagati na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. "Strategija opozicije je blokada vlade in države, gre za neke vrste beli državni udar", je prepričan Kumer. Potrč pa je dodal, da se zaveda, da ne bi bilo nobenega referenduma, če bi bili vsi zakoni napisani tako, kot želijo opozicija in nekatere interesne skupine, tu je izpostavil predvsem sindikate. Zatrdil je še, da je težava, ker vlado in vladne predloge vsi kritizirajo, nihče pa ne predstavi konkretnih predlogov, kako stvari urejati drugače. Tanko: To je napad na SDS Njune besede je vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko zavrnil in označil kot napad na SDS, ki kaže "na veliko stisko koalicije in predvsem SD-ja v tem mandatu." Opozoril je, da sta bila v tem mandatu razpisana le dva referenduma - referendum o arbitraži so zahtevale vse parlamentarne stranke, referendum o RTV-zakonu pa opozicija. A je ob tem spomnil tudi na to, da so nekatere zdajšnje koalicijske stranke v prejšnjem mandatu prav tako zahtevale referendum o takratnem RTV-zakonu. "Zato se to izniči," poudarja. Trenutno so sicer v postopku štirje predlogi referendumov - referendum o malem delu bo aprila, zahtevali pa so ga študentje, referendum o pokojninski reformi so zahtevali sindikati, referendum o TEŠ 6 pa del poslancev koalicije. "Opozicija je vložila le referendumsko pobudo o zakonu o arhivih, ki bo zdaj šla v ustavno presojo," izpostavlja Tanko. Zato so po njegovih besedah očitki, da njegova stranka blokira delo vlade in parlamenta, popolnoma neutemeljeni in namenjeni preusmerjanju pozornosti od lastnih težav. Dodaja, da erozijo parlamentarnega odločanja povzroča prav koalicija. Spremeniti ali ne spremeniti referendumske ureditve? A poslanca SD-ja sta prepričana, da bi bilo treba spremeniti ustavno določilo, ki ureja referendum. Sprememba 90. člena ustave je po njunem mnenju nujna, če želimo ohraniti parlamentarno demokracijo. Potrč tako meni, da je treba zožiti krog mogočih predlagateljev referenduma in povišati število ljudskih podpisov na 50.000. Zdi se mu primerno, da se v ustavo zapiše tudi, o kakšnih stvareh lahko ljudje odločajo neposredno. Za veljavnost končnega izida referenduma pa meni, da bi morali določiti, kolikšna mora biti volilna udeležba. V SDS-u po besedah Tanka takih predlogov ne bi sprejeli, saj poudarjajo, da je referendumska zakonodaja brez težav delovala zadnjih 20 let. Ta vlada pa jo skuša spremeniti zato, ker ni sposobna izpeljati dogovorov s socialnimi in drugimi partnerji, in bi raje omejila pravico do referenduma. "To je perverzno," dodaja, saj bi na ta način koalicija lahko vladala še bolj avtokratsko. "Hude posledice padca pokojninske reforme" V prihodnje nas torej čaka nekaj referendumov. Ali bo med njimi tudi referendum o pokojninski reformi, bo odločilo ustavno sodišče. Potrč je sicer dejal, da jim je ustavnim sodnikom uspelo predstaviti težave, ki bodo doletele Slovenijo, če reforma ne bo začela veljati. Prepričan je, da bi bile posledice za Slovenijo zelo hude, če bo reforma zavrnjena. "Türk nekritično podpira vlado" Medtem pa je poslanec SDS-a Tanko mnenja, da se Slovenija v največji krizi po osamosvojitvi znašla predvsem zaradi krize, ki traja v koaliciji. Dodaja, da ima ta vlada nekritično podporo predsednika republike Danila Türka. Predsednik namreč vlade ni pozval, naj spoštuje zakone, prav tako se ni udeležil nobenih manifestacij, ki so jih pripravili sindikati, čeprav so socialne stiske vse večje. "Udeležil pa se jih je v mandatu prejšnje vlade." Gašper Petovar, Ana Svenšek Pod vsako novico, kjer je nebroj komentarjev na račun nesposobnosti trenutne vlade, se nariše kak komsomolec, papiga ali kak drug duhovitež in skuša s kvazi-intelektualnim duhovičenjem maskirati blamažo, ki si jo vsak dan znova nalagajo na pleča njegovi "ideali". Tudi prav, tudi SDS bo potrebovala dobro opozicijo in takrat bodo vaši predlogi dobrodošli. Komso, celotna vladajoča klika s tabo in tebi podobnimi vred bo letos ZA VEDNO zapustila politiko, takšne napake, kot jih počnete, so prevelike v moderni demokraciji (moj dodatek: in normalni državi). S tem da se jaz lahko veselim "naše" prihodnosti, nasprotnikom Janeza Janše pa znajo biti naslednja leta kar mučna. Danilo Carigrajski namreč vlade ni pozval, naj spoštuje zakone, prav tako se ni udeležil nobenih manifestacij, ki so jih pripravili sindikati, kljub temu da so socialne stiske vse večje. "Udeležil pa se jih je v mandatu prejšnje vlade." SD - ju in Boratu, KK in GG ni jasno, da sami sebi jamo kopljejo. Po 2 letih vladanja so meli neki klavzuro, kjer so se dogovorili, da sedaj pa bodo RES začeli delat! In tako imamo ZARES novo politiko, ki nadaljuje s staro politiko, potem LDS, ki je podaljšek bulmastif mafijskega podzemlja pod vodstvom Senice in SD, ki ima na vrhu vlade dvornega norčka, ki ko potegne eno črtico pove vedno nov Pahorizem, da se cela država smeji, zadaj pa vlečejo koordinate tovariš Kučan, Jankovič s sinovi in še kdo. Potrča sem videl na slika KPS-ja še iz časa Jugoslavije (70.leta) in ta človek bo govoril kaj je demokracija! Včeraj sem na TvSLO1 gledal Poglede Slovenije in to kar se dogaja je kriminal! Vlada odstopi! Janša in SDS niso krivi za stanje v državi. Če Potrč misli, da je SDS kriv da Borat pove, da so njegova dejanja vredna pravega moža pa adijo pamet. Čakam spet nekaj novega. Zdaj je spet Senica ven vdaro v Hypo banki z KK, naslednji je na vrsti GG, ker je Borat že bil v ZDA in obrisal roko Obami.+ 4 glasovi V Libiji umrlo na tisoče ljudi, sankcije vse verjetnejše Na stran protestnikov tudi nekateri pripadniki Gadafijevega režima 25. februar 2011 ob 09:49, zadnji poseg: 25. februar 2011 ob 13:10 Tripolis/New York/Bruselj - MMC RTV SLO Poročila iz Libije kažejo, da naj bi bilo v nasilju med protestniki in vladnimi silami ubitih na tisoče ljudi, Združeni narodi pa so izrazili zaskrbljenost nad stopnjevanjem nasilja. V Ženevi poteka nujna seja Sveta Združenih narodov za človekove pravice, kjer razpravljajo o krvavem zatiranju protivladnih protestov v Libiji. "Nasilje nad protestniki se alarmantno stopnjuje, zato morajo Združeni narodi uporabiti vse razpoložljive ukrepe, da ustavijo prelivanje krvi," je povedala visoka predstavnica ZN-a za človekove pravice Navi Pillay. Dodala je, da iz Libije vsak dan prihajajo poročila o hudih kršitvah mednarodnega prava, kot so "množični poboji, arbitrarne aretacije, pripori in mučenje protestnikov". Pillayeva je ponovila svojo podporo neodvisni preiskavi in kaznovanju odgovornih in znova pozvala k uvedbi mednarodne preiskave o dogajanju v Libiji ter dejala, da bi napadi na civiliste lahko predstavljali zločin proti človečnosti. Režim Moamerja Gadafija je obtožila "neusmiljenega prezira" do lastnih ljudi in njihovih pravic, ki traja že desetletja ter iz katerega tudi izvira današnje "brutalno in šokantno" stanje. 47-članski svet Združenih narodov se je tokrat prvič sešel na nujni seji, posvečeni razpravi o eni izmed svojih držav članic. Evropske članice sveta se najbolj zavzemajo za čim ostrejše ukrepanje proti Gadafijevemu režimu, predlagale naj bi preiskavo o morebitnih zločinih proti človečnosti v Libiji ter izključitev Libije iz sveta, za kar pa je potrebna dvotretjinska večina v 192-članski Generalni skupščini ZN-a. Obama svet poziva k ukrepanju Predsednik Obama je že v četrtek po telefonu poklical voditelje Velike Britanije, Francije in Italije ter jim predstavil mogoče ukrepe za ustavitev krize v Libiji, tudi načrte za človekoljubno pomoč. "Predsednik je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi nasilja libijskih oblasti, ki kršijo mednarodne norme in človeško dostojanstvo," so sporočili iz Bele hiše in dodali, da je Obama z Nicolasom Sarkozyjem, Davidom Cameronom in Silviem Berlusconijem razpravljal o možnostih ukrepov proti libijskim oblastem ter človekoljubni pomoči. Že predtem je Bela hiša sporočila, da so vse možnosti odprte in da ne izključujejo uporabe sankcij, svoje poglede na dogajanje v Libiji pa naj bi Obami predstavila tudi vojska. Vlasta Jeseničnik je za Radio Slovenija poročala, da so nekateri ameriški analitiki prepričani, da ni izključeno vojaško posredovanje ZDA in zveze Nato v Libiji. Številni mediji poročajo, da je v kratkem mogoče pričakovati sprejetje ostrejših ukrepov, ki naj bi libijskega voditelja Gadafija prisilili, da preneha krvavo vojno proti lastnim ljudem. ZDA naj bi bile do Libije še zadržane, saj je v državi še vedno ogromno ameriških državljanov. O Libiji tudi Varnostni svet Libija bo glavna tema zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku, kjer bodo znova razpravljali o morebitnih sankcijah proti Gadafiju, ki ne upošteva pozivov mednarodne skupnosti. Na zasedanju bo sodeloval tudi generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, ki je Gadafija že večkrat pozval, naj preneha z nasiljem. Varnostni svet naj bi razpravljal tudi o morebitnih sankcijah, kot so prepovedi potovanj in zamrznitev premoženja Gadafiju in ljudem iz njegovega najožjega kroga, uvedba območja prepovedi poletov ter embargo na orožje. Francija in Velika Britanija sta že sporočili tudi, da bodo Združene narode zaprosili za embargo na trgovino z libijskim orožjem, finančne sankcije, zaradi zločinov proti človečnosti pa naj bi se obrnili tudi na Meddržavno sodišče v Haagu. Nato o morebitni usklajeni akciji Na izrednem zasedanju se bo sešla tudi zveza Nato. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je povedal, da je izredno srečanje sklical zaradi razmer v Libiji. "Sklical sem izredno zasedanje Severnoatlantskega sveta, da bi se posvetovali o hitro razvijajočih se razmerah v Libiji. Pred tem se bom sešel še z obrambnimi ministri Evropske unije, s katerimi bomo razpravljali, kako bi lahko pomagali ljudem in omejili posledice dogajanja v Libiji," je povedal Rasmussen, ki je kot prioriteti izpostavil evakuacijo in človekoljubno pomoč. Za sankcije Evropske unije proti Libiji se je znova zavzela visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Catherine Ashton. Protestniki se ne dajo in gredo na ulice tudi danes Libijska opozicija kljub krvavemu zatrtju protestov in grožnjam s smrtjo za danes načrtuje proteste v prestolnici Tripolis, ki jo še nadzira Moamer Gadafi. Da bi se izognila nadaljnjim protestom, je libijska vlada napovedala povišanje plač, prehranskih subvencij in donacij. Na državni televiziji so tako objavili, da bo vsaka družina prejela 500 libijskih dinarjev (približno 400 dolarjev), s katerimi naj bi pokrili stroške hrane, plače v javnem sektorju pa naj bi se dvignile za 150 odstotkov. Na vzhodu Libije, ki je že v rokah protestnikov, naj bi se sešli plemenski vodje in se dogovorili o delitvi oblasti na tem območju, kjer so vladne sile že izgubile nadzor. Na stran protestnikov se je danes postavil tudi državni tožilec Abdul Rahman Al Abar, odstopil pa je tudi libijski veleposlanik v Franciji. B. T. Da ne bo pomote obsojam Gadafija in vse podobne diktatorje, ki se zgledujejo po Titu in Stalinu a zadnji odstavek od Gadafija ni čist iz trte izvit.V Egipto in Tuniziji je za nemuslimane postalo življenje slabše kakor v času teh režimov. Kristjani v Severni Afriki se čutijo vedno bolj ogrožene, je opozoril vatikanski strokovnjak za Bližnji vzhod p. David Jaeger v pogovoru za Radio Vatikan in pojasnil, da svet podcenjuje učinkovitost Muslimanske bratovščine. Ta si po besedah frančiškana ne želi ničesar drugega kot ustanoviti islamsko državo na temelju šeriatskega prava. Tudi koptski diakon Amgad Rekzai je v svojem predavanju v Fribourgu po navedbah švicarske katoliške agencije KIPA/APIC spregovoril o velikem strahu egiptovskih kristjanov pred islamsko državo. Na tem področju sicer v nobeni državi ni večinskega prebivalstva, 'ki bi si želelo teokratsko državo, tako kot si tega želi Muslimanska bratovščina,' pojasnjuje p. Jaeger. Obenem je izrazil zaskrbljenost, da bi islamske skupine trenutni položaj v državi lahko izkoristile v lastne namene. Da bi se to ne zgodilo, bi moralo nastati islamsko gibanje, 'ki bi si povsem jasno prizadevalo za sekularno in demokratično državo.' Če ne obstaja nikakršna alternativa za islamske skrajneže, 'potem ljudje ne bodo imeli nobene izbire, to pa bo imelo strašljive posledice,' je povedal Jaeger za Radio Vatikan. Minulo nedeljo je več kot dva tisoč koptov protestiralo pred zgradbo egiptovske državne televizije v Kairu in izrazilo svojo zahtevo po Egiptu kot sekularni državi. Nosili so plakate s fotografijami pripadnikov krščanske manjšine, ki so v protestih proti Mubarakovemu režimu izgubili življenje. Položaj kristjanov v Egiptu je po protestih postal še bolj negotov. Kljub padcu Mubaraka še vedno prihaja do nemirov, ki kristjanom povzročajo strah, saj bi lahko na oblast pripeljali Muslimansko bratovščino, pa pojasnjuje koptski diakon Rekzai. Ljudje se zelo bojijo prihodnosti. Predsednik Hosni Mubarak je bil sicer res diktator, 'vendar še vedno boljša alternativa od Muslimanske bratovščine', ker je imel nadzor nad islamističnimi skupinami, navaja Rekzaijeve besede švicarska agencija. Koptski diakon se je skupaj s svojo soprogo pred nemiri umaknil v Švico. Rekzai meni, da bo Muslimanska bratovščina poskušala vpeljati svoje zakone in če bodo ti zavrnjeni, bo prišlo do državljanske vojne, svari duhovnik. Tudi kristjani v Iraku čutijo, da jih je vlada povsem zanemarila in se bojijo ustanovitve islamske države, še dodaja Rekzai. Kristjane je potrebno podpirati, naj ostanejo v državi, in jim omogočiti delo in varno življenje. V lastni domovini se namreč počutijo kot tujci. Bravo Pahor. Imaš neverjeten občutek za izbiro ustreznega političnega sogovornika. Mazejeva v Areju potrdila srebro iz Garmischa Črnjanka z napadom do najboljšega časa slaloma 25. februar 2011 ob 10:26, zadnji poseg: 25. februar 2011 ob 14:32 Are - MMC RTV SLO Obogatena s srebrom iz superkombinacije na svetovnem prvenstvu se je Tina Maze v Areju prebila do 2. mesta, kar je njena najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu v tej mladi disciplini. Na svetovnem prvenstvu je Mazejeva kar malce presenetljivo osvojila medaljo, tokrat pa na severu Švedske, kjer je polarni mraz le popustil (-4 °C), upravičila sloves favoritinje. Po superveleslalomu je bila Mazejeva na 8. mestu, nato pa se je z najboljšim časom slaloma prebila do četrtih letošnjih stopničk. Od jubilejne desete zmage v svetovnem pokalu jo je ločilo 40 stotink, kolikor je zaostala za zmagovalko in vodilno v svetovnem pokalu Mario Riesch. Izkoristila postavitev svojega trenerja Na superveleslalomu je Črnjanka štartala s številko 22 in dosegla osmi čas. Za vodilno Američanko Lindsey Vonn je zaostala za 76 stotink, za drugo Mario Riesch pa 60. Na slalomu, ki ga je zakoličil njen trener Livio Magoni, je Mazejeva napadla tako kot na svetovnem prvenstvu. Na malce bolj zahtevni progi je Slovenka vnovčila tehnično znanje in postavila najboljši čas slaloma (45,19 s). V vodstvu je Mazejeva zdržala vse do nastopa Riescheve, ki je s tem izzvala Vonnovo. Američanka v svoji letos najšibkejši disciplini ni bila konkurenčna in je na koncu zdrsnila na šesto mesto. Tretje mesto je zasedla Elisabeth Görgl, ki je bila tretja že po hitri disciplini. Ferkova v slalomu pridobila 10 mest Med 46 smučarkami je od Slovenk nastopila še Maruša Ferk (15), ki je z zaostankom dveh sekund in pol prišla do dobre štartne številke v slalomu, kjer je zaradi 26. superveleslalomskega časa nastopila kot peta. Dobro izhodišče je Ferkova izkoristila in se z dobro vožnjo prebila do končnega 16. mesta (+3,09). Skupno tretje mesto ostaja na dosegu Najboljši izid Mazejeve v superkombinacijah za svetovni pokal je do Areja bilo osmo mesto, kar je dosegla na edini letošnji tekmi v Val d'Iseru, predtem pa je bila osma tudi pred enim letom v St. Moritzu. V skupnem seštevku je najboljša slovenska smučarka napredovala na 6. mesto, za Avstrijko Görgl pa zaostaja ulovljivih 143 točk. Dvoboj Riesch - Vonn za veliki kristalni globus Na preostalih 11 tekmah se obeta ogorčen dvoboj za veliki kristalni globus. Maria Riesch ima pred najboljšo prijateljico Lindsey Vonn zdaj že 216 točk naskoka. Obe smučarki si po ponesrečenem svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu želita novih zmag in globusov. ARE, superkombinacija (Ž) Končni vrstni red po slalomu: 1. M. RIESCH NEM 1:59,60 2. T. MAZE SLO +0,40 3. E. GÖRGL AVT 0,66 4. A. PÄRSON ŠVE 0,68 5. M. KIRCHGASSER AVT 1,10 6. L. VONN ZDA 1,16 7. N. HOSP AVT 1,51 8. J. MANCUSO ZDA 1,54 9. A. FENNINGER AVT 2,1110. E. CURTONI ITA 2,3711. M. PELLISSIER FRA 2,6612. D. MERIGHETTI ITA 2,68... 16. M. FERK SLO 3,09Odstop: Gut (10. po SVSL-ju) Vrstni red po superveleslalomu: 1. L. VONN ZDA 1:14,05 2. M. RIESCH NEM +0,16 3. E. GÖRGL AVT 0,35 4. A. PÄRSON ŠVE 0,42 5. J. MANCUSO ZDA 0,45 6. A. FENNINGER AVT 0,50 7. N. KAMER ŠVI 0,75 8. T. MAZE SLO 0,76 9. D. MERIGHETTI ITA 0,9110. L. GUT ŠVI 1,0411. V. REBENSBURG NEM 1,2712. M. ALTACHER AVT 1,3013. A. FISCHBACHER AVT 1,3314. M. KIRCHGASSER AVT 1,3515. N. HOSP AVT 1,4326. M. FERK SLO 2,45 Skupni vrstni red (24/35): 1. M. RIESCH NEM 1.356 2. L. VONN ZDA 1.140 3. E. GÖRGL AVT 738 4. T. POUTIAINEN FIN 676 5. J. MANCUSO ZDA 606 6. T. MAZE SLO 595 7. M. SCHILD AVT 544 8. V. REBENSBURG NEM 464 9. M. PIETILÄ HOLMNER ŠVE 454 10. A. FENNINGER AVT 434 ... 52. M. FERK SLO 80 102. A. DREV SLO 9 Superkombinacija (2/3): 1. M. RIESCH NEM 145 2. E. GÖRGL AVT 140 . L. VONN ZDA 140 4. T. MAZE SLO 112 5. N. HOSP AVT 96 6. M. KIRCHGASSER AVT 85 7. A. FENNINGER AVT 79 8. D. MERIGHETTI ITA 58 9. A. PÄRSON ŠVE 50 10. J. MANCUSO ZDA 48 ... 17. M. FERK SLO 27 "Čim smo Slovenke skupaj, to zame po navadi ni najboljše" Prave zabave po bronu Majdičeve ni bilo, morda bo po ekipni tekmi 25. februar 2011 ob 07:02 Oslo - MMC RTV SLO Dan po uspehu Petre Majdič in Vesne Fabjan na SP-ju v nordijskem smučanju v šprintu so misli že usmerjene k sredini ekipni tekmi, ko bi Slovenija lahko znova posegla v vrh. Majdičeva se je prvi tekmovalni dan prvenstva že veselila medalje, kljub temu pa vse ni potekalo najbolj gladko. "Težko je bilo v kvalifikacijah in prvi trenutek v četrtfinalu, ko sem začutila, da sem na petem mestu. Običajno je to na šprintih že skoraj izgubljena situacija. Takrat sem rekla: 'Zdaj pa gasa'. Zdaj pa nehaj čakati, ker boš že spet prehudo plačala. Ko sem šla vzporedno z Björgnovo in Follisovo, sem vedela, da je tudi medalja dosegljiva," je Brinjčanka opisala, kaj je bilo najtežje in kako se je gnala proti finalu. Tam pa ni bila edina Slovenka, med šesterico je bila še Vesna Fabjan. "Vedela sem, da je Vesna zraven in sem bila vesela tega, ampak sem vedela, da čim smo Slovenke skupaj, to zame po navadi ni najboljše. Pač se je v mojo korist ta tehtnica prevagala, tako da glede na to, da je 'skating' in da je imela proga precej ovinkov, da je bilo veliko drsenja, sem bila res super zadovoljna." Hudač velik 'lider' male ekipe Kljub lepemu uspehu pa pretiranega veselja ni bilo, saj je tabor zaradi družinskih težav zapustil trener Ivan Hudač. "Mislim, da ne bo prav veliko časa za proslavo, sploh ker je trener Ivan šel takoj na letalo in domov, ima pač precejšnje družinske težave, verjetno se vrne pred naslednjo tekmo nazaj, tako da nas je tudi to malce zaznamovalo. Ni vse isto, če on gre. Vseeno je tak velik 'lider' naše male skupine. Ampak bomo proslavili, glede na to, da je vsaka taka velika medalja res nekaj posebnega in nikoli ne veš, kdaj bo zadnja." Morda bo priložnost za novo medaljo v sredo, ko bo na sporedu ekipni šprint v klasični tehniki. Sodeč po rezultatih - ob tretjem mestu Majdičeve in četrtem Fabjanove sta bili Alenka Čebašek 19. in Katja Višnar 21. - bo prava zabava v slovenskem taboru v sredo zvečer. T. V. delnad: Če si gledal cel šprint, potem veš koliko jih je "padlo". Komolci so na žalost odločali o vseh šestih mestih v finalu, naše so pa ble ene od športno bolj fer tekmovalk. Tisto med vesno in majdo ni blo nič. Vedela sem, da se bo vsul val kritik glede zadnjega ovinka. Petra se je borila za svojo pozicijo, kolikokrat se je že uštela, ker ni šla tako oštro v boj, ker je vedela, da je zraven Slovenka. Tokrat je šlo za medaljo in prav, da Petra enkrat NI popustila. Naj se raje novinarji poglobijo v raziskovanje astme v naši reprezentanci, ker me res zanima pri koliko tekmovalkah obstaja astma od rojstva in ni bila čudežno odkrita pri 25. letih! Res ne vem, v čem je ona moteča za okolico, če vpije pa pride z zastavo na razglasitev. Vsaj ena. Eni tle takoj pljuvat, če nekdo izpada iz povprečja. Ja in ona izpada iz povprečja v tekaški karavani. Hvala bogu. Kdo bo pa gledu mrke obraze na tekmah, kot deset let nazaj, ko ene sploh nobenga veselja niso pokazale. Mogoč nasmešk za fotografa, pol pa hop na novo tekmo. Recimo Kowalczykova je ena taka. Janša Kacinu: Bujna domišljija trgovca z izraelskim orožjem Janša Kacinu med drugim očita nakup zastarelega orožja v Izraelu 26. februar 2011 ob 20:09 Ljubljana - MMC RTV SLO Izjave poslanca LDS-a Jelka Kacina so neresnične, deloma pa tudi nesmiselne in protislovne, se je na Kacinove izjave o Janševem poročilu o trgovanju z orožjem odzval predsednik SDS-a Janez Janša. "Če bi vsaj polovica izjav držala, bi bil minister Kacin po uradni dolžnosti dolžan sprožiti vrsto sodnih postopkov proti meni," dodaja Janša in pravi, da bolj kot mineva čas, bolj je bujna Kacinova domišljija. Jelko Kacin: Ovadbe so bile podane V zvezi s svojim poročilom o orožju Janša pojasnjuje: "Poročilo o orožju je bilo izdelano na zahtevo in za tedanjega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in ne za Kacina. On je kot predsednik vlade tudi odločal, kaj bo z njim počel in ali ga bo poslal v obravnavo na sejo vlade, ali ne. Oznaka zaupno je bila potrebna zaradi takrat še veljavnega mednarodnega embarga na promet z orožjem. Danes teh razlogov ni več. Po moji odstranitvi z mesta ministra za obrambo leta 1994 je funkcijo z vso vnemo zasedel človek, ki sem ga leta 1990 osebno predlagal za svojega namestnika." V zvezi s Kacinom Janša nadalje navaja: "Več kot dve leti svojega mandata je porabil za obupne poskuse, da bi svojemu predhodniku podtaknil kakršno koli nezakonito ravnanje. Pregledali so več kot 5.000 pogodb, ki sem jih podpisal v času ministrovanja in preverili vsako mojo potezo. Pa nič. Vse, kar so obremenilnega spravili skupaj v nekakšnih varnostnih poročilih, je zadoščalo le za občasno ponavljajoče se medijske linče, pravnih postopkov pa niso sprožili, ker bi le-ti lahko naredili konec špekulacijam." Svoj pisni odziv za MMC, ki ga je naslovil Bujna domišljija trgovca z izraelskim orožjem, je Janša končal z naslednjimi besedami: "Kolikor je ministru Kacinu ob tej raboti še ostalo časa, ga je porabil za nakupe zastarelega orožja v Izraelu, ki je potem na poligonu delalo invalide iz slovenskih vojakov in med njimi tudi sejalo smrt, za zapravljanje denarja z obnovami predpotopnih tankov T-55 ter za prestavljanje rustikalne ograje izpred bivše ljubljanske vojašnice pred svojo hišo. Vse to skupaj je bil razlog, da ga je njegov lastni predsednik gledal v vladi samo dve leti. Sem prvi, ki je za to, da se vsem resnično spornim in tudi "domnevno spornim" zadevam v Sloveniji pride do dna, kot pravi poslanec Kacin." B. R. Dobr si ga zabil,junaka Kacinovega klanca Kacin je rees zadnji, ki lahko kaj govori pri tem. Le naj si pogleda njegovo na pol neuprabno izraelsko orožje. Bogve koliko provizij je bilo zraven. Bogi Kacin še poka z razglašenimi topovi in vadbenim strelivok, ki nima drugega učinka kot pa pok, da bi se le z LDS-om ob naslednjih volitvah obdržal nad vodo in da bi mu nasedla tista peščica, ki ne zna mislit s svojo glavo. "Pregledali so več kot 5.000 pogodb, ki sem jih podpisal v času ministrovanja in preverili vsako mojo potezo. Pa nič. Vse, kar so obremenilnega spravili skupaj v nekakšnih varnostnih poročilih, je zadoščalo le za občasno ponavljajoče se medijske linče, pravnih postopkov pa niso sprožili, ker bi le-ti lahko naredili konec špekulacijam." Bravo JJ, Tako se dela! Ta priča oz. oseba ki naj bi predala denar na katero se izgovarja kriminalec iz HR je potrdila,da je to ena velika laž......Pod drobnogled naj raje vzamejo Kacina in Kučana o spornem nakupu orožja v Izraelu( a ne teh pa ne bomo preganjali ,ti so naši)...Banda Nekateri ste res patetični. Izvolili ste nam nesposobnega Pahorja samo zato ker ste hoteli "spremembe" sedaj pa se znova prot pretvezo neumnih obtožb zobet pustite naivno zavajati, ter verjet raznim Kacinom, Turkom in podobnim... Vzemite se v roke ljudje! Iz te krize nas popelje samo Janša pa nihče drug! Ko bomo izvedeli vse kar se je dogajalo s tem orozjem bo velika vecina zelo presenecena.. Gram stavit, da je pri prekupcevanju imela prste vmes udbovska banda, zato pa niso izdali uradnega porocila, ki so ga naredile vse silne komisije v casu Drnovskovih vlad. 8. februar 2011 ob 18:21 Prijavi neprimerno vsebino1. SDS je objavil dokument, ki nedvomno psotavlja Turka na laž. 2. Ta dokument je bil objavljen v celoti in točno takšen kot je v arhivu. 3. Kot priloge so bile predstavljeni dokumenti, ki največ ne spadajo k temu dokumentu, če ne celo, da so bili kdaj priloge tega dokumenta. 4. SDS se je za takšno morebitno malomarnost opravičila. 5. Danilo Turk se javnosti ni opravičil za svoje laganje. To je vso bistvo v petih točkah. Vse ostalo je medijski linč Janše, ki je očitno potreben, saj koaliciji in njenim botrom, ki so poimensko navedeni v arhivih, očitno teče voda v grlo zaradi nesposobnosti vladanja. Oh upam ,da me JJ nikdar ne razočara ,kot me je Markeš,ki sem ga v Magu prav z veseljem prebiral. Da je človek lahko tak transvestit se mi je zdelo nemogoče.In vendar je mogoče nemogoče.Živ dokaz je Markež.Ma da ga ni sram pred samim seboj. Dvoličnost medijev in aktualne vlade. Ko je Sašo Peče leta 2008 pred volitvami mahal z ponarejenim dokumentom o trgovanju Janeza Janše z orožjem,ni nobena institucija v državi zagnala vik in krik,niti poslanca Potrč in Juri nista delala žalostnih in zaskrbljenih obrazov,kaj šele da bi se policija posvetovala z državno tožilko o sumu kaznivega dejanja.Govora o nekem političnem bontonu ne duha ne sluha.Za nagrado sta se Kučan in Janković zelo javno angažirala za stranko Lipa.Pahor pa je Barbari Žgajner-Tavž v svojem mandatu dal službo. ZNP: Širca naj se opraviči "Sama je spravila RTV SLO ob 4,9 milijona evrov" 1. marec 2011 ob 16:38 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V Združenju novinarjev in publicistov Slovenije menijo, da je za izpad dohodka RTV Slovenija kriva ministrica za kulturo Majda Širca. Proti ministričini izjavi, da bi lahko malomarnost za izpad dohodka RTV SLO očitali vsem, ki so nasprotovali novemu zakonu o RTV SLO, v združenju protestirajo, ministrico pa ob tem pozivajo, naj se vsem volivcem zaradi "nedemokratičnega verbalnega zdrsa opraviči in sama prevzame odgovornost za veliko škodo, ki jo je povzročila Radioteleviziji Slovenija". "Lastno malomarnost in popolno neodgovornost, zaradi katere je RTV SLO spravila ob 4,9 milijona evrov, zdaj pripisuje volivcem, ki so na referendumu njen zakon zavrnili," so še zapisali v ZNP-ju. Širca je na ponedeljkovi seji parlamentarnega odbora za kulturo poslancu Branku Grimsu dejala še, da je RTV-zakon bistveno bolje določal plačilo RTV-prispevka kot veljavna zakonodaja. Grims pa je v imenu predlagateljev seje odbora, na kateri so govorili o odgovornosti za izpad prispevka, dejal, da je ministrstvo za kulturo pred referendumom o zakonu o RTV SLO pozabilo na možnost, da zakon na referendumu lahko pade. Ko pa se je to zgodilo, pa je ministrstvo pozabilo še na svojo dolžnost pravočasnega ukrepanja in ni predlagalo spremembe ustreznega zakona, je še dejal Grims. A. Mu. Čermak: Nisem dal podkupnine Janši Tomulić obtožil Janšo in Bavčarja prejemanja podkupnine 2. marec 2011 ob 19:03, zadnji poseg: 2. marec 2011 ob 22:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Hrvaški general Ivan Čermak je zanikal navedbe hrvaškega posrednika z orožjem Marina Tomulića, da je leta 1991 v Luki Koper pri uvozu orožja za Hrvaško Janši in Bavčarju izročil podkupnino. Kot je znano, je hrvaški posrednik v trgovini z orožjem Marin Tomulić v knjigi avstrijskega raziskovalnega novinarja Richarda Schneiderja z naslovom "Kraj zločina: Hypo Alpe-Adria" prvaka opozicijske stranke SDS in nekdanjega ministra za obrambo Janeza Janšo obtožil prejemanja podkupnin pri uvozu orožja v Luko Koper med embargom leta 1991. Preberite še: Tomulić pred leti Mesića obtožil poskusa umora Obtožbe je pred dnevi ponovil v intervjujih za slovenske medije. "Bil sem navzoč, ko sta z avtomobilom prišla Janša in Bavčar. Čermak je vstal s stola, sedeli smo pred hotelom, in šel proti njima in njunemu avtu s torbo in opravil posel. Videl sem predajo denarja," je Tomulić zatrdil dopisnici TV Slovenija Meti Dragolič. Kot sta za TV Dnevnik poročala Matej Hlebš in Ana A. Gajič, so se več dni trudili, da bi prišli do generala Ivana Čermaka, a ker je zaradi suma vojnih zločinov priprt v Haagu, to nikakor ni bilo mogoče. Danes se jim je odzval njegov odvetnik Steven Kay in ob tem tudi že posredoval Čermakove odgovore: "Ne vem, zakaj Tomulić omenja moje ime. Takrat nisem hodil v Koper, nisem se pogajal o prevozih, sploh pa nisem prevzel nobenega tovora. /.../ Ni mi znano, da bi kakšen slovenski uradnik po Janševih navodilih v tistem, za obe državi težkem obdobju zahteval protiusluge ali provizijo. Za vso pomoč jim bomo večno hvaležni." Tomulić je glede Čermakovega zanikanja podkupovanja dejal: "Čermak zagotovo ne more povedati, kar bi želel. Vprašanje je, ali je to sploh on rekel ...". Dodal je:"Današnja situacija gospoda Čermaka, ki ga spoštujem za vse, kar je napravil za Hrvaško, mu ne dovoljuje, da daje kakšne izjave o tej temi." Zagovornik Kay odgovarja: "V iskanju tal pod nogami ter z izjavami o domnevni nezmožnosti gospoda Čermaka, da bi omenjeni primer obravnaval zaradi tega, ker je v Hagu kaže, da dokazov, ki bi potrjevali resničnost navedb gospoda Tomulića, ni." Tudi odvetnik generala Vladimirja Zagorca, ki je bil po Tomulićevih navedbah navzoč ob domnevni predaji denarja, Tomulićevih trditev za slovenske medije ni potrdil, sta še poročala Hlebš in Gajičeva. A. Žu. Čermak: Nisem dal podkupnine Janši Tomulić obtožil Janšo in Bavčarja prejemanja podkupnine 2. marec 2011 ob 19:03, zadnji poseg: 2. marec 2011 ob 22:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Hrvaški general Ivan Čermak je zanikal navedbe hrvaškega posrednika z orožjem Marina Tomulića, da je leta 1991 v Luki Koper pri uvozu orožja za Hrvaško Janši in Bavčarju izročil podkupnino. Kot je znano, je hrvaški posrednik v trgovini z orožjem Marin Tomulić v knjigi avstrijskega raziskovalnega novinarja Richarda Schneiderja z naslovom "Kraj zločina: Hypo Alpe-Adria" prvaka opozicijske stranke SDS in nekdanjega ministra za obrambo Janeza Janšo obtožil prejemanja podkupnin pri uvozu orožja v Luko Koper med embargom leta 1991. Preberite še: Tomulić pred leti Mesića obtožil poskusa umora Obtožbe je pred dnevi ponovil v intervjujih za slovenske medije. "Bil sem navzoč, ko sta z avtomobilom prišla Janša in Bavčar. Čermak je vstal s stola, sedeli smo pred hotelom, in šel proti njima in njunemu avtu s torbo in opravil posel. Videl sem predajo denarja," je Tomulić zatrdil dopisnici TV Slovenija Meti Dragolič. Kot sta za TV Dnevnik poročala Matej Hlebš in Ana A. Gajič, so se več dni trudili, da bi prišli do generala Ivana Čermaka, a ker je zaradi suma vojnih zločinov priprt v Haagu, to nikakor ni bilo mogoče. Danes se jim je odzval njegov odvetnik Steven Kay in ob tem tudi že posredoval Čermakove odgovore: "Ne vem, zakaj Tomulić omenja moje ime. Takrat nisem hodil v Koper, nisem se pogajal o prevozih, sploh pa nisem prevzel nobenega tovora. /.../ Ni mi znano, da bi kakšen slovenski uradnik po Janševih navodilih v tistem, za obe državi težkem obdobju zahteval protiusluge ali provizijo. Za vso pomoč jim bomo večno hvaležni." Tomulić je glede Čermakovega zanikanja podkupovanja dejal: "Čermak zagotovo ne more povedati, kar bi želel. Vprašanje je, ali je to sploh on rekel ...". Dodal je:"Današnja situacija gospoda Čermaka, ki ga spoštujem za vse, kar je napravil za Hrvaško, mu ne dovoljuje, da daje kakšne izjave o tej temi." Zagovornik Kay odgovarja: "V iskanju tal pod nogami ter z izjavami o domnevni nezmožnosti gospoda Čermaka, da bi omenjeni primer obravnaval zaradi tega, ker je v Hagu kaže, da dokazov, ki bi potrjevali resničnost navedb gospoda Tomulića, ni." Tudi odvetnik generala Vladimirja Zagorca, ki je bil po Tomulićevih navedbah navzoč ob domnevni predaji denarja, Tomulićevih trditev za slovenske medije ni potrdil, sta še poročala Hlebš in Gajičeva. A. Žu. Čakte malo! Zdaj, ko je JJ že 'pravnomočno' obsojen na skoraj vseh medijih in pri skoraj vseh komentatorjih (čaka se samo še giljotina iz Murgelj), se pojavi neka vest, ki bi lahko bila olajševalna okoliščina in bi JJ-a le ustrelili, ne pa tudi giljotinirali. Cela zmešnjava! Nič, naj pišejo, kar hočejo, pričajo kar hočejo, JJ JE KRIV!!!!!!!!! (tudi za padec Mubaraka in streljanje v Libiji, da o potresu na NZ sploh ne govorimo) (ozna sve dozna PRESS) PARTIJA 2 Levičarji bi proti Janši podpisali tudi pakt s HUDIČEM Nima veze, Janša je obsojen !!!! Delo, Večer in Dnevnik, to je naše sodstvo, oni so že zdavnaj obtožili in dosodili sodbo. Zato bojo pa rajši Mercator pa vse drugo prodali, šele potem časopise, saj so za njih veliko več vredni. Vse čestitke raznim Markežem in Repovžem. Čez deset, dvajset let bosta oba prejela nagrado od predsednika ;-) Kot sem že povedal samo Slovenska levica lahko verjame kriminalcu. Kaj pa je ČERMAK? Pa se mi zdi, da bi tudi lepo bilo povedati, da se po plebiscitu ni več nobena stran ukvarjala s konfederacijo. Je menda tudi do Kučana prišel glas o izzidiv plebiscita in ne vem če bi bil tako neumen, da bi še naprej gonil konfederacijo. Štiri dni pred razglasitvijo neodvisnoti je SDP-ZKS zahtevala konfederacijo, odstop od osamosvojitve in odstop demosove vlade. Jasno in javno. politika se je nekako strinjala s plebiscitom, Kučanova stran je zahtevala visok prag veljavnosti, Demos se je tega bal, ker bi plebiscit zaradi aktivnosth JLA tudi propadel in potem bi bila štala. Je pa bilo potem treba sprejeti tim. osamosvojitvene zakone, ki so bili sprejeti z nekaj glasovi večine, skratka navzven je kontinuiteta podpirala osamosvojitev, v parlamentu pa glasovala proti! Te izpiske glasovanj bi rad videl, če sploh obstajajo! Tale sodba proti Janši traja pa že saj 18 let,vsak tedn nove tožbe,sam pr dokazih jim mal fali.Sej ni čudn,da je tol sodnih zaostankov,če nekomu v vseh teh letih niso nič dokazali.Ironija vsega tega pa je to,da ravno te neresnične čenče Janšo drži tistih 15% rednih volilcev. tudi jaz se nisem tresel, ampak bojazen je bila, JLA bi lahko naredila kakšen incident in uvedla izredno stanje ali karkoli, udeležbe ne bi bilo in potem? Dejansko so nekateri s tem pragom manipulirali, pozitiven izid plebiscita sam ni imel neke grozne teže, negativen izid pa bi bil dokončna katastrofa! Če razumeš, mi nismo zmagali zaradi plebiscita, zmagali smo z orožjem, potem ko je nad nas Marković take nespretno poslal tanke JLA ! Če ne bi zmagali, sto referendumov nam ne bi pomagalo! pri čemer so rotili (sollecitando) italijansko in evropsko levico, naj neodvisnosti bivših jugoslovanskih republik ne podarita desnici.« (str. 292) Ja ellesar, ta stavek se lahko interpretira tudi v takšnem smislu, kot je navedel Caetano, torej: 'ne priznajte neodvisnosti bivših jug. republik, dokler je na oblasti desnica'. rooster :'Hmm, Čermak pravi da se ni pogajal o prevozih, vedel ni nič, hkrati je Tomulič prejšnji tedn pokazal predračune za orožje,ki je potovalo v Koper in je Čermak naveden kot prejemnik le-teh.' rooster, v petih minutah lahko naredim predračun, iz katerega bo razvidno, da si ti prejemnik kakršnekoli piz.rije. Predračun se lahko glasi na katerikoli ime in katerikoli datum :-) Pogum Gorbačova, polom Gadafija in molk Türka Piše: dr. Robin Schwiger Objavljeno 04. 03. 2011, ob 15:00 p. dr. Robin Schweiger Foto © ARO "Bodimo solidarni – ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih." Audio posnetki: o Prisluhnite posnetku komentarja (bere Matjaž Merljak) | Drugo | Članek je prebralo 517 različnih bralcev! V preteklih tednih smo bili priče – in smo še sedaj – pomladi narodov v arabskem svetu. Se je dalo to predvideti? Do neke mere gotovo, če je človek pozoren za prav(iln)e informacije in opazi majhna, a pomembna znamenja in dogajanja, ki so dogodki, ki nam kažejo prihodnje spremembe. Eden od takih dogodkov je bil dvanajsti Bled forum o Evropi z naslovom "Foresight konferenca o upravljanju strahu in blaginje", ki je ta teden potekal na Bledu. Kdaj se je začelo zadnje vrenje in 'prebujanje' narodov v Evropi? S padcem berlinskega zidu leta 1989? Gotovo preje! Za tem zgodovinskim procesom stoji Mikhail Gorbačov, ki je ta teden (2. marca) praznoval 80. letnico življenja. Bil je pogumen, tankočuten in daljnoviden. Njegove odločitve so imele daljnosežne ter zgodovinske posledice tako za takratno Jugoslavijo, kakor za današnji arabski svet. Na oblast je prišel 15. marca 1985 in se je zapisal v zgodovino, saj je začel s perestrojko in glasnostjo reformirati partijo, ekonomski trg in družbo. Prav to dogajanje je pomenilo začetek sprememb v komunistični vzhodni Evropi. Imel je pogum ustvariti nove odnose z Ameriko in je odločilno prispeval h koncu hladne vojne. Ni se bal se srečati s papežem Janez Pavlom II, saj je vedel, kako pomembno vlogo je imel pri ustvarjanju novih razmer v svetu, še posebej v bivši vzhodni Evropi. Sam se spominjam, ko sem ga poslušal v Rimu pri okrogli mizi, kako pomemben je bil za njega obisk Vatikana in srečanje s papežem Janezom Pavlom II, 1. decembra 1989. To srečanje je bilo zgodovinsko, saj se še noben papež ni srečal z ruskim predsednikom. Kdaj se je začelo vrenje v arabskem svetu? Arabski proces perestrojke se je začel že preje, a revolucija šele pred nekaj tedni v Tuniziji. 'Zanetil' jo je mladi prodajalec hrane, ki se je zažgal iz znaka protesta, ko ga je malo preje policija ponižala. To je bilo dejanje obupa, ker se nič ne spremeni. Ta ekstremni protest je spodbudil ljudi, da so šli na ulice Tunizije, čemur so sledili prebivalci Alžirije, Egipta, Libije, Jemna, Bahrajna, Omana, a ne še Saudske Arabije ki so preprosto rekli – dovolj. Dovolj je bilo namreč poniževanja, zatiranja pravic ter korupcije v državnih institucijah. Želeli so si spoštovanja dostojanstva vsakega človeka in boljših pogojev za življenje. Protest je bil vrh ledene gore predvsem ekonomskega in socialnega nezadovoljstva, želje po večji svobodi in demokraciji, skratka po spremembah. Protesti so 'odnesli' predsednika Tunizije v tujino. Predsednik Mubarak je bil moder, da se je častno poslovil, a polkovnika Gadafija je prevzela želja ohraniti se na oblasti za vsako ceno. Ameriški predsednik Reagan je napadel Libijo 15. aprila 1986, ker je že takrat hotel odstraniti Gadafija iz oblasti. Rešil ga je takratni predsednik italijanske vlade Craxi, ki ga je obvestil o napadu, saj so Američani zaprosili Italijo za uporabo zračnega prostora. Polkovnik Gadafi je bil povezan s terorizmom, saj je podpiral tudi Irsko republikansko armado. V naslednjih letih se je 'prilagodil' in ugodil zahtevam mednarodne skupnosti, da je lahko več kot 40 let ostal na oblasti. A sedaj se mednarodna skupnost spet sooča z Libijo. Ni samo vprašanje revolucionarja Gadafija, ampak kako potem s tako pomembno državo, saj je 16. država po površini ozemlja na svetu in ima 5, 5 milijona ljudi? Ali bodo begunci odšli ne samo v Tunizijo ali Egipt ampak tudi v Italijo in na Malto, je bilo gotovo v mislih notranjih ministrov šestih sredozemskih držav, ki so se pretekli teden srečali v Rimu. Je bil strah odveč, ko je zunanji minister Franco Frattini govoril o možnosti epohalnega eksodusa in italijanska vlada govorila o t. i. humanitarni krizi? Na tunizijsko-libijski meji – kjer je po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) že okoli 75.000 beguncev – so razmere že kritične, saj je samo v ponedeljek prestopilo mejo 14.000 ljudi, ki so bežali iz Libije. V prihodnjih dneh jih pričakujejo še več. Italija dobre ve, da je Libija 'blokirala' mnoge prosilce za mednarodno zaščito in ilegalne priseljence, ki so zapustili dežele podsaharske Afrike v želji preko Libije priti v Evropo. Po italijanskih podatkih jih tam čaka pol drugi milijon ljudi za prehod sredozemskega morja. Libija ni podpisnica konvencije ZN o statusu begunca in kako kruto ter nečloveško ravna z ljudmi, ki bežijo iz težkih razmer lahko preberemo v brošuri, ki je bila izdana na Malti. Na ta dejstva sem že opozoril v svojem govoru ministrico za notranje zadeve in vse navzoče ob dnevu begunca (20. junij) v Ljubljani minulo leto. Ob koncu govora sem ministrici osebno izročil brošuro z naslovom »Do they know« (Ali vedo?)«, o dogajanjih prosilcev za mednarodno zaščito v libijskih zaporih. Isto brošuro sem osebno izročil tudi zunanjemu ministru, ko je sodeloval na drugih slovenskih razvojnih dnevih v RS 15. oktobra preteklega leta. Letos, natančneje, 12. januarja, sem se udeležil javnega posveta z naslovom "Razvojna politika EU v podporo vključujoči in trajnostni rasti – Povečanje učinka razvojne politike EU", na katerem je imel uvodni nagovor slovenski predsednik dr. Danilo Türk. Predsednik je pozdravil napredek RS na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in dodal »da bi bilo prav, da je Slovenija angažirana tako v razpravah o velikih konceptualnih vprašanjih razvoja in razvojne pomoči kot tudi s praktično pomočjo, v okviru svojih zmožnosti«. Ko je odgovarjal na vprašanja, sem mu tudi sam zastavil vprašanje o migracijah v Evropi in kako pomagati k dvigu ravni človekovih pravic v Libiji. Na prvi del vprašanja je odgovoril, na drugi del o Libiji pa nič. Čudil me je njegov molk o tej tematiki, saj je tudi strokovnjak za mednarodne odnose. Še bolj pa sem se začudil, da ob tako pomembnem dogajanju v arabskem svetu ni do sedaj obsodil nasilje polkovnika Gadafija nad ljudstvom in izrazil solidarnost z libijskih narodom. Na spletni strani predsednika države nisem našel nobene izjave za javnost. Sprašujem se, kako bomo – če bomo kot so pisali slovenski mediji – sprejeli libijski denar za dokončanje ljubljanskega projekta Stožice, ki je prepojen s krvjo zatiralca človekovih pravic polkovnika Gadafija ter njegove poslovne elite in z željo po večji svobodi in demokraciji libijskega ljudstva? Ali ni štadion že dovolj velik 'spomenik' izkoriščanja delavcev iz bivših jugoslovanskih republik? Mora res biti tudi spomenik teptanja človekovih pravic še arabskega sveta? Morda smo že pozabili, da smo pred natančno 20 leti bili tudi sami v precej podobni situaciji, namreč v primežu zatiralca človekovih pravic Miloševiča in jugoslovanske vojske ter v želji po večji svobodi, demokraciji in samostojni Sloveniji? Bodimo solidarni – ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Arabske države potrebujejo posebno skrb, pozornost in pomoč, kakor Evropa po drugi svetovni vojni! V tako posebnih časih zato še bolj izstopa izredni pogum Gorbačova, tragičen polom Gadafija in nerazumljivi molk Türka, ki je c(z)elo zaskrbljujoč. Pravniki poznajo pomemben rek v latinščini, namreč, »qui tacet (ubi loqui debuit ac potuit) consentire videtur«, kar v slovenščini pomeni, »kdor molči (ko bi moral in mogel govoriti), se zdi, da pritrjuje«. Sicer pa inicialke polkovnika Gadafi-ja pomenijo, da je prav on: G-robar / A-rabskega / D-espotizma ter / A-rogance / F-inančnega / I-mperija ! Naj perestrojka in glasnost dosežeta vse ostale države vseh celin – še posebej Afrike, kjer ostajajo na oblasti še vladarji, ki zatirajo ljudstvo. Med njimi 'izstopa' gotovo Zimbabve s svojim dolgoletnim predsednikom Mugabejem, ki je na oblast prišel leta 1980. Bliže Sloveniji je Belorusija s predsednikom Lukašenkom od leta 1994. Foto: Briljanten trbiški slalom za Tinin okrogli jubilej Korošici tudi srebro v razvrstitvi superkombinacije 4. marec 2011 ob 10:15, zadnji poseg: 4. marec 2011 ob 16:59 Trbiž - MMC RTV SLO/STA Tina Maze je v Trbižu po sijajni slalomski vožnji dobila superkombinacijo, kar je njena jubilejna 10. zmaga v svetovnem pokalu alpskega smučanja. Črnjanka je bila po smuku 5., nato pa je z izjemnim slalomskim napadom postavila čas, ki ga ni izboljšala niti najboljša v smuku Američanka Lindsey Vonn. Tretja je bila Nemka Maria Riesch. Mali kristalni globus v superkombinaciji je osvojila Vonnova, medtem ko se je Mazejeva z le 8 točkami zaostanka okitila s srebrom. Korošica se je v skupnem seštevku prebila na 3. mesto. Skupno na tretjem mestu Z novimi stotimi točkami ima Mazejeva zdaj 807 točk, na prvem in drugem pa sta z veliko prednostjo Riescheva (1576) in Vonnova (1400). Cilj: Za sabo pustiti Lindsey in Mario "Občutki so super. Po smuku sem bila kar razočarana zaradi starta, tako da sem poskušala nadoknaditi vse v slalomu. Težko se je bilo skoncentrirati, vidljivost je bila zelo slaba. Vesela sem, da sem dobila to preizkušnjo in pustila za sabo Lindsey in Mario, to je bil moj današnji veliki cilj. Trbiž je bil skoraj kot moja domača tekma, je najbližje doma, glede na to, da je bila odpovedana Zlata lisica v Mariboru. Tu je bilo veliko mojih prijateljev, sorodniki, pa prvič na tekmah svetovnega pokala tudi moj pes, zlati prinašalec Mik. To je bila njegova prva tekma, prinesel mi je zlato kolajno in sem zelo zadovoljna," je po novem sijajnem uspehu zadovoljno razlagala. Doslej v svoji zbirki še ni imela prvega mesta v tej disciplini. Največ zmag, osem, ima v svoji paradni disciplini veleslalomu, enkrat pa je na najvišjo stopničko stopila še na smukaški tekmi. Skrivnost za uspeh? Sproščenost To je bila prva zmaga Mazejeve v letošnji sezoni in prva po lanskem marcu, ko je slavila na veleslalomu v Garmisch-Partenkirchnu. "Če gledam na začetek sezone, ni bilo to, kar sem si želela. Zdaj po SP-ju mi gre zelo dobro, zelo sproščena sem in v takšnem je super smučati," je skrivnost uspeha razkrila slovenska šampionka. Vonn in Riescheva vsaka z drugačnim razpoloženjem Lindsey Vonn je bila kljub drugemu mestu zaradi osvojitve kristalnega globusa pričakovano nasmejana skorajda tako kot Mazejeva: "Zelo sem vesela za osvojeni mali kristalni globus v disciplini. Za mano je težka sezona. Sem zelo zadovoljna z mojim smučanjem v slalomu, vsak naslov je pomemben in danes je bil velik dan, upam, da bom tako dobra tudi na naslednjih tekmah." Maria Riesch pa ni bila najbolj zadovoljna z današnjo predstavo: "Osem tekem je še pred nami. Z današnjim slalomom nisem bila zadovoljna, kljub temu sem osvojila težke točke. Vesela sem za Lindsey, da je osvojila mali globus, si bom pa do konca sezone prizadevala pridobiti še dodatne točke za skupno zmago." Görglovo ugnala za 1,74 sekunde Korošica je na startu smuka naredila manjšo napako, ko jo je zapičena palica potegnila nazaj, vseeno pa si je pripravila dober teren za slalomski napad, saj je za Vonnovo zaostajala 79 stotink. Slalom ji je v celoti uspel, saj je do takrat vodilno Avstrijko Elisabeth Görgl, njeno glavno tekmico za bron v skupnem seštevku (zdaj je razlika 14 točk v korist Slovenke), prehitela za 1,74 sekunde. Maruša Ferk je končala na 17., Ana Kobal pa na 35. mestu. Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 2:13,54 2. L. VONN ZDA +0,18 3. M. RIESCH NEM 0,55 4. A. PÄRSON ŠVE 0,85 5. E. GÖRGL AVT 1,74 6. J. MANCUSO ZDA 1,87 7. C. BORSOTTI ITA 2,77 . J. SCHNARF ITA 2,77 9. L. SMITH ZDA 2,88 10. A. FISCHBACHER AVT 2,99 11. F. SUTER ŠVI 3,06 12. I. STIEPEL NEM 3,12 13. D. GISIN ŠVI 3,20 17. M. FERK SLO 3,59 35. A. KOBAL SLO 7,14 Vrstni red po smuku: 1. L. VONN ZDA 1:28,15 2. M. RIESCH NEM +0,42 3. A. PÄRSON ŠVE 0,51 4. I. JACQUEMOD FRA 0,75 5. T. MAZE SLO 0,79 6. M. VOGLREITER AVT 1,03 7. A. REVILLET FRA 1,09 8. S. COOK ZDA 1,19 9. B. JANYK KAN 1,22 . M. ROLLAND FRA 1,22 11. M. MARCHAND-ARVIER FRA 1,26 12. E. GÖRGL AVT 1,30 13. L. SMITH ZDA 1,39 14. J. MANCUSO ZDA 1,55 35. M. FERK SLO 2,43 43. A. KOBAL SLO 2,91 Superkombinacija (3/3): 1. L. VONN ZDA 220 2. T. MAZE SLO 212 3. M. RIESCH NEM 205 4. E. GÖRGL AVT 185 5. N. HOSP AVT 112 6. M. KIRCHGASSER AVT 100 . A. PÄRSON ŠVE 100 8. J. MANCUSO ZDA 88 9. A. FENNINGER AVT 81 10. J. SCHNARF ITA 75 ... 18. M. FERK SLO 41 Skupni vrstni red (27/35): 1. M. RIESCH NEM 1.576 2. L. VONN ZDA 1.400 3. T. MAZE SLO 807 4. E. GÖRGL AVT 793 5. J. MANCUSO ZDA 730 6. T. POUTIAINEN FIN 676 7. M. SCHILD AVT 544 8. V. REBENSBURG NEM 524 9. A. FENNINGER AVT 485 10. A. PÄRSON ŠVE 475 ... 47. M. FERK SLO 102 105. A. DREV SLO 9 št. kdaj prizorišče disciplina 1. 26. 10. 2002 Sölden veleslalom 2. 22. 12. 2004 St. Moritz veleslalom 3. 8. 1. 2005 Santa Caterina veleslalom 4. 22. 1. 2005 Maribor veleslalom 5. 22. 10. 2005 Sölden veleslalom 6. 2. 2. 2008 St. Moritz smuk 7. 10. 1. 2009 Maribor veleslalom 8. 14. 3. 2009 Äre veleslalom 9. 11. 3. 2010 Garmisch-Part. veleslalom 10. 4. 3. 2011 Trbiž superkombinacija A. V., Ž. K. MISLIM,DA JE ZDAJ VSEM JASNO KATERI 3 SMUČARKE SO NA TEM PLANETU NAJBOLJŠE! MARIA, LINDSEY in TINA! A ima kdo kaj proti! Janša o "zakrinkanih" Pogledih Slovenije: Gre za gonjo proti meni in SDS-u "Nesposobno vlado skušajo reševati s pogrevanjem starih afer" 4. marec 2011 ob 16:29 Ljubljana - MMC RTV SLO "Kakšen smisel ima polemiziranje s človekom, ki si ne upa pokazati obraza? Ali s pravljičarjem Mogetom, ki vsako leto naračuna večje vsote denarja od prodanega orožja Hrvaški," se je na četrtkovo oddajo Pogledi Slovenije odzval Janša. Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je na spletni strani stranke zapisal, da udeležbe v oddaji Pogledi Slovenije ni odpovedal, "saj udeležbe nikoli nisem potrdil". V oddaji je bil pripravljen sodelovati samo pod pogojem, "če bomo enkrat končno razpravljali o dejstvih". Kot je še pojasnil, mu je voditelj Uroš Slak obljubil, da bo "poskušal pridobiti poročilo o orožju iz leta 1993, ali pa vsaj zagotovil udeležbo aktualne ministrice za obrambo, ki je pristojna za umik zaupnosti s poročila". Uredniku oddaje naj bi Janša predlagal še, "da zaradi obtožb, ki naj bi prihajale iz Hrvaške, preveri dejstva pri takratnih akterjih na Hrvaškem", vendar se nič od tega ni zgodilo. Pogledi Slovenije: Trgovino z orožjem so vodili Lovšin, Pajnkiher in Cimerman "Sodelovanje odklonil, ne odpovedal" Janša v zapisu navaja, "da so iz RTV-hiše prihajale govorice, da nekdanji režiserji moje odstranitve iz MORS leta 1994 pripravljajo bivšega pripadnika varnostne službe JLA za izjavo pod krinko, za katero mu ne bo treba nikjer odgovarjati. Ker bo njegova identiteta zakrita, civilna tožba ne bo možna, do uradnih postopkov pa naj ne bi prišlo, ker da je zadeva zastarala." Ko mu je v zadnjem pogovoru voditelj oddaje naštel imena, ki jih je povabil v oddajo, in dejal, da ga razlogi, zaradi katerih se je Slovenija morala sploh oboroževati, ne zanimajo, mu je bilo "dokončno jasno, kaj se pripravlja, in sem sodelovanje odklonil, ne pa odpovedal". "Če bi obstajal sum, bi bila obtožnica vložena" Janša je prepričan, da so se z vsako minuto oddaje, ki je minila, sumi v korektnost potrdili. "Kakšen smisel ima polemiziranje s človekom, ki si ne upa pokazati obraza? Ali s pravljičarjem Mogetom, ki vsako leto naračuna večje vsote denarja od prodanega orožja Hrvaški," se sprašuje. Pojasnjuje, da Mogeta ni bilo zraven niti novembra 1991, ko sta se vladni delegaciji Republike Slovenije in Republike Hrvaške pod vodstvom Peterleta in Gregurića dogovorili za finančne okvire pomoči, niti naslednje leto, ko je bil na ravni obeh ministrstev za obrambo narejen končni obračun. Višek sprenevedanja je sicer po Janševem mnenju oddaja dosegla s trditvijo Jelka Kacina, da ni bilo nobenega obtožnega predloga zoper domnevne storilce zaradi tožilke Barbare Brezigar. "Trditev je absurdna, saj je v času absolutne vladavine Kacinove stranke tožilstvo vodila sedanja podpredsednica LDS Cerarjeva," meni Janša. Verjame, da če bi obstajal utemeljen sum njegovega nezakonitega ravnanja, bi bila obtožnica zagotovo vložena. "Diskriditacije dosegajo višek pred vsakimi volitvami" Janša nadalje zapiše, da politične sile, ki so leta 1990 pomagale JLA-ju pri razoroževanju TO-ja, februarja in junija 1991 pa z znano deklaracijo proti slovenski vojski in izjavo iz Otočca skočile v hrbet slovenski osamosvojitvi, skušajo svojo izdajo Slovenije že 20 let prikrivati ali pa vsaj relativizirati domnevne nezakonitosti pri oboroževanju Slovenije in pri pomoči sosednji državi, ob tem jih nezakonita trgovina z orožjem, ki je bila nedvoumno dokazana, sploh ne zanima oziroma v zvezi z njo zanikajo očitna dejstva. "Mene pa ves ta čas s političnimi in medijskimi diskreditacijami, ki dosežejo višek vedno pred volitvami - jeseni 1994, jeseni 1996, poleti 2000, spomladi 2004, jeseni 2008 - postavljajo v vlogo drugorazrednega državljana, ki mora dokazovati, da nečesa ni bilo, namesto da bi tožniki s pravnimi sredstvi dokazali, da nekaj je bilo," je prepričan Janša in dodaja, da "te gonje seveda ne bi bile možne, če jih ne bi z vsemi sredstvi podpiral Forum 571, katerega člani ne ločijo niti med novinarskim člankom in brzojavko jugoslovanske ambasade". K. P. Najevč proti njemu imajo za povedati ljudje, ki so bili proti osamosvojitvi, ki so hoteli razorožiti To in tisti, ki so se leta 1991 med vojno skrivali v tujini. Janša heroj! Dejstvo je da smo se leta 1991 osamosvajali in da je bila pri nas vojna, ravno tako na Hrvaškem in bi brez Janše in prvoborcev jugo hlapčevski komunajzerji predali slovenijo srbom!!! Janša o "zakrinkanih" Pogledih Slovenije: Gre za gonjo proti meni in SDS-u Natanko tako! Pa ne da ste presenečeni, gospod Janez? Kaj hočemo, takrat bi morali izvesti lustracijo pa je niste. Sedaj se vam to vrača! Porok: Nisem anonimna priča iz Pogledov Slovenije; Pajnkiher: Poroku ne verjamem Kdo govori resnico? 8. marec 2011 ob 08:40 Ljubljana - MMC RTV SLO "Glas je res podoben mojemu in res je tudi, da nekaj stvari od tega vem, kar je bilo tam omenjeno," je za MMC dejal nekdanji pripadnik KOS-a Bojan Porok, domnevni anonimnež iz Pogledov Slovenije. "Ne vem, kako bi rekel, kakšen konstrukt ali kaj je to. Verjetno me je kdo hotel 'izbezati' iz jame. Jaz zanikam, da sem bil to," zatrjuje Porok. Pravi, da je po oddaji doživel različne odzive. Nekateri naj bi mu čestitali, drugi pa celo grozili. Porok: Kar sem imel za povedati, sem povedal leta 1994 Poklical naj bi ga celo Anton Pajnkiher, ki naj bi bil prav tako vpleten v trgovino z orožjem, vendar je Porok, ki je po osamosvojitvi v Slovenski vojski opravljal razne dolžnosti, od načelniških do poveljniških, tudi njemu zatrdil, da ni on oseba, ki je nastopila v oddaji. "Jaz sem leta 1994 povedal, kar se imel. Če je tožilstvo pustilo zadevo, da zastara, potem je to nekomu v interesu in potem se jaz ne bom izpostavljal," trdi. Porok, ki je sicer med drugim tudi nekdanji poveljnik 72. brigade Slovenske vojske, je še dejal, da ga je zaradi podobnosti glasu z anonimnežem v oddaji celo lastna hčerka poklicala in rekla: "Ata, kaj je to?" Da se takšne zmote lahko dogajajo, pa je Porok ponazoril tudi s primerom, ko ga je žena med neko oddajo vprašala: "Kaj to je Helena Blagne?" V resnici pa je bila "Jasna, ki jo imitira." Porok je bil pripravljen pričati pred Mogetovo komisijo "Pripravljen sem bil podati izjavo pred Mogetovo komisijo. Odvezo molčečnosti sem dobil po razpustitvi Mogetove komisije, tako da nisem mogel pričati. In takrat sem sklenil, da se ne pojavljam v medijih ali bilo kje. Poskušam umiriti žogico, ker vidim reakcije po internetu enih in drugih," je še dejal. Podobnost z anonimno pričo pa je še drugje, ne samo v glasu. Kot je dejal, ima tudi on sicer sive lase in nosi usnjeno jakno: "Če hočeš pod krinko delati, se lahko glas popolnoma spremeni. Ni treba sivih las, ker jih imam jaz tudi, nosim tudi usnjeno jakno. Mislite, da bi se hoteli pod krinko tako izpostaviti, pa da še glas ostane isti? Potem bi v kamero pogledal. Je tako? To je ena velika neumnost. Takrat šele verodostojnost zbiješ, če hrbet pokažeš, glas pa je tvoj in stas. To vam povem, za razmislek." Pajnkiher: Nikogar se ni pustilo, da bi sam delal z denarjem Pogovarjali smo se tudi z Antonom Pajnkiherjem, ki je potrdil, da je po oddaji poklical Poroka. Kot pravi, mu ne verjame, da ni on na posnetku, saj naj bi bilo jasno razvidno, da gre za svež posnetek. "Poroku sem povedal, da ne more govoriti o denarju, ker ga nikdar ni bilo zraven, ko so bile denarne transakcije. On je bil zraven, ko se je varovalo transporte, ko se je nalagalo na tovornjake, ko se je vozilo, nikdar pa ni bil zraven pri transakcijah z denarjem. Zmeraj so bile dvojne kontrole. Nikogar se ni pustilo, da bi sam z denarjem delal. Blagajno je vodil Franci Cimerman, nadzor nad vsem je pa imel minister sam. Tudi če bi kdo imel kakšne skomine, da bi kaj dal v žep, ni bilo možno, vsaj z naše operativne strani ne, ker so bile kontrole tako velike in tako stroge," je zatrdil. Aleksander Kolednik Zanimivo je, da se že 20 let obtožuje Janšo, da je trgoval z orožijem. Seveda noben še nikol ni pokazal kakšnih dokazov zato. Po drugi strani pa vemo, da so komunisti poskušali razorožiti TO. to bi pomenilo, da bi se naši vojaki morali boriti proti okupatorju z vilami. Tukaj gre za veleizdajo, ampak ob to se noben ne obregne. Binder Dandet dej dej, malo odpri oči, to je bilo posledično, ker so objavili dokument (pa ni bil ponarejen, tako kot za afero Depala vas) da se je Turk zlagal, ko je rekel, da je zvedel za dogodek samo iz medijev! (dokazana laž, aja, sej poznamo, napaka, dajmo mu še eno možnost!!!) v vseh teh letih mu niso mogli nič dokazat, le zakaj ne, pa so imeli popolno oblast in nadzor nad vsem (mediji, tožilstvo (Cerarjeva menda ja ni v SDS, sodišče, policija....) pa če si gledal Pogledi Slovenije si lahko sam videl, kako sta Moge in Kacin palamudila, kako je bil živčen ob omembi njegovih poslov!!!+ 4 glasovi Kaj in kdo bi rad razkril pri t.i. orožarski aferi. Embargo ni bil kršen, ker slovenija takrat še ni bila članica ZN. Za preprodajo je vedel celotni politični vrh, in glede na to, da si zadevi priti do dna ne želi ne desni ne levi blok so se tudi vsi omastili. Sedaj je največji problem iz vseh, ki so držali žakelj obdolžiti le človeka, ki jim je največji trn v peti. V celi zgodbi ima lahko največjo korist SLS, ki pa se je najbolj mastila pri izgradnji avtocestnega križa. Vsekakor do poštenih politikov ne bomo prišli. V 20 letih niti enega dokaza, niti ene priče, ki bi dejansko potrdila in svojimi lastnimi očmi videla to podkupovanje in sedaj se nekateri zgražajo nad tem kako lahko nekdo sploh še deluje v političnem prostoru, če je optožen prejemanja podkupnine pri transakciji z orožjem! Če bi jaz prišel do vas in vas obtožil umora, bi vi nemudoma odstopili, ker jaz tako trdim brez dokazov na podlagi zgodbic, ki sem jih slišal od tete Metke! Patria ista zgodba, celo obtožni predlog, ki je bil podan je utemeljen zgolj na posrednih dokazih (govorice in beležke brez dejanskega dokaza vpletenosti), ki jih vsak odvetnik zatre v nekaj minutah, sojenje, ki se ne začne iz neznanih razlogov, tožilka, ki ji je jasno dokazano navskrižje interesov! In spet potrditev samega finskega preiskovalca, da nimajo nobenega dokaza o vpletenosti Janše. Preberite si obtožni nalog in videli boste na čemu vsem te v tej državi lahko obtožijo! ABSURDNO v nobeni pravni državi sploh ne bi bil podan obtožni nalog na temelju šibkih posrednih dokazov in brez direktno dokazane vpletenosti osebe, ki jo obtožujejo! Kot drugo igro je treba izpostaviti govorjenje Tomulića, ki se je gotovo lagal, da so bile hrvaške listine glede državne trgovine z orožjem urejene, kajti na Hrvaškem je tedaj vladala popolna anarhija, kakor povedo tudi njihovi generali. Do leta 1994 ni bilo glede orožja in opreme vodeno nobeno knjigovodstvo, vladala pa je delno tudi zaradi vojne popolna zmešnjava. Zato je sklicevanje na neke hrvaške dokumente popolnoma nesmiselno in služi zgolj zavajanju. Gantar o Škobernetu: Prišlo je do različnih interpretacij Narava poslovnika je enaka naravi predpisa 8. marec 2011 ob 14:42, zadnji poseg: 8. marec 2011 ob 15:03 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik DZ-ja Pavel Gantar je pojasnil, da so si v parlamentu statut razlagali tako, da odločitev mandatno-volilne komisije glede imunitete sodnika velja do odločitve DZ-ja. V tem vprašanju je prišlo do različnih interpretacij parlamenta in vrhovnega sodišča, ki je, kot smo že poročali, odločilo, da je bil sodnik Milko Škoberne priprt nezakonito. Gantar zagotavlja, da so o zadevi odločali hitro in so naredili vse prav - razen v delu, ko je sodišče odločilo drugače. Poslovnik ni zgolj interni akt Odprl je tudi vprašanje o statusu poslovnika, za katerega je ustavno sodišče že enkrat odločilo, da je poslovnik DZ-ja v formalnem smislu svojevrsten pravni akt, ki ureja razmerja DZ-ja do drugih organov, zato mu ne gre pripisovati le internega značaja, ampak predpisa. 208. člen poslovnika DZ-ja določa, da mandatno-volilna komisija v vsakem primeru takoj odloča o priznanju imunitete poslancu, ki je v priporu, nato pa državni zbor na prvi naslednji seji odločitev mandatno-volilne komisije potrdi ali jo razveljavi in spremeni. Zato so v DZ-ju predvidevali, da določba velja tudi za odločitev o imuniteti sodnika prav zaradi dejstva, da poslovnik DZ-ja ni le interni akt, je pojasnil Gantar. DZ se ne more vedno sestati pravočasno Določba, da odločitev mandatno-volilne komisije zdrži do seje DZ-ja, je bila po Gantarjevem mnenju spisana zato, ker se DZ ne more vedno sestati pravočasno. Gantar je dejal še, da bi izredno sejo DZ-ja v tem primeru lahko pravočasno sklicali in naslednjič jo zagotovo bodo. Po njegovih besedah je namreč vrhovno sodišče tisto, ki pove, katera interpretacija je pravilna in katera ne. Na vprašanje, ali pričakuje, da bo Škoberne vložil kakršno koli odškodninsko tožbo, je Gantar dejal, da takšnih odločitev ne pričakuje, da pa jo najverjetneje bo. A. Mu. Gantar kar veliko konkretnih opozoril, si dobu od opozicije. Krivda je samo tvoja saj si sam bluzil in razlagal, kako to ni mogoče, da je nekdo v opoziciji vedel, da si ti orodje za nezakonito delo. Ja to je jasno, on je tako cel DZ. .. ZARES lažnivci. Najdeni 'izgubljeni' orožarski dokumenti? Denar domnevno na račun SCT-ja. "Kdo je slovenski državljan Cimerman?" 9. marec 2011 ob 08:23 Ljubljana - MMC RTV SLO Afera z orožjem dobiva nove razsežnosti. Slovenski državljan 'Cimerman' naj bi julija in avgusta 1992 iz Celovca nakazal po 950 tisoč nemških mark enkrat neznanemu prejemniku in drugič hčerinski družbi SCT-ja Ivana Zidarja. To naj bi potrjevali dve bančni potrdili, ki ju je pridobil časopis Večer. V njem piše, da je po njihovih podatkih z imenom Cimerman, ki je navedeno na bančnem potrdilu, označen Franci Cimerman, sodelavec obveščevalne službe obrambnega ministrstva in eden ključnih ljudi v orožarskih poslih. Franci Cimerman je imel kot desna roka Andreja Lovšina pregled na transakcijami, saj je bil na ministrstvu odgovoren za blagajniške posle pri prodajah orožja, še piše Večer. Bančni zapis: Iz Celovca v Nemčijo k SCT-ju? Dokumenta naj bi se popolnoma skladala s knjižnim zapisom Matjaža Frangeža, da so "kriminalisti odkrili nekaj računov v tujini, preko katerih so se prelivala sredstva, s katerimi naj bi razpolagala Franci Cimerman". Na obeh dokumentih (gre za potrdilo banke Hypo o prejemu nakazila, prejemnik neznan in potrdilo o nakazilu Cimermana prek Dresdner bank AG nemški hčerinski firmi SCT-ja ICS München) je ime 'Cimerman', piše Večer. Cimerman je 25. avgusta na račun Dresdner Bank AG nakazal povsem enako vsoto kot mesec dni predtem na račun pri banki Hypo. A tokrat je v dokumentu naveden tudi prejemnik nakazila, družba ICS Integrated System, ki je v stoodstotni lasti slovenskega SCT-ja. Janša vse zanika Kaj se je zgodilo z denarjem, ni jasno. Takratni obrambni minister Janez Janša je že večkrat zanikal vpletenost okoriščanje z orožarskimi posli in že leta 1999 za Delo izrecno zatrdil, da ministrstvo za obrambo med njegovim ministrovanjem "ni imelo nobenega računa ne v Avstriji, ne v Švici in ne kje drugje, ne na ime ministrstva, ne na ime Francija Cimermana". Cimerman za zdaj molči, prav tako se na novinarska vprašanja ne odziva SCT. Po mnenju časopisa Večer so lahko odkriti dokumenti del dokumentacije, ki se ji je uspelo izogniti sistematičnemu uničenju. Zanimivo, da prej 20 let nič, pa smo imeli komisije na komisijo, preiskave na preiskavo, preiskovali so tisti, ki bi ga, če bi kaj našli, raztrgali, tudi podpredsednica LDS je bila generalna tožilka. Zdaj pa čez noč polno "pristnih dokumentov" iz vsepovsod (nekateri še najbolj verjemejo kriminalcu, ki se v Franciji skriva pred roko pravice, in je že Mesiča lažno obsodil za morilca), in to ravno v času ko imam SDS največjo podporo doslej. Nekako spomija na veliki pok izpred nekaj let, ki se je nekatrim obrestoval. Bo se tudi ta? Rdečim se tresejo hlačke, zato je treba z udbaško retoriko in zlivanjem gnojnice vsepovprek diskreditirati edino obstoječo alternativo v državi. Po komentarjih se lepo vidi, kako je 50 let pranja možganov opravilo svoje delo. Narod navija za jugomafijo, ki je leta 91 rovarila proti osamosvojitvi, ko se ji pa ni izšlo, si zdaj lasti zasluge za slovensko državo. Skoraj do potankosti se ponavlja zgodba iz leta 45, samo da se namesto z dejanskim pobijanjem soočamo s političnimi umori. Če bo šlo tako naprej, si bo to državico razdelilo par njenih sosed, butasto prebivalstvo pa bo Hrvatom za kelnarje v turistični sezoni. SCT in varovanec Ivana MAČKA in naprej vse kar je povezano z udbo in računi , podjetja v tujini itd. Kučan in vsa ostala veriga , je veliko bol logično, kot neki mali zajček Janša, ki je bil preganjan, ker je bil pošten, potem pa kar naenkrat neki GURU, z vso mrežo, ki jo je obvladovala KP in na njenem čelu M. kučan. Veste dragi moji še teleta so bol normalna od takih ki sanjajo, da še kdo verjame v pravljice, ki jih komunisti spravljate v eter. Janša za MMC: Vse moje premoženje ni toliko vredno kot dva avtomobila Kresalove Intervju s predsednikom SDS-a Janezom Janšo 9. marec 2011 ob 09:10 Ljubljana - MMC RTV SLO Mi imamo na oblasti politično opcijo, katere cilj je uničiti Janšo in Slovensko demokratsko stranko, ne pa pripeljati državo iz krize, je poudaril Janša. Predsednik največje opozicijske stranke je v pogovoru za naš portal odgovoril na poziv predsednika Türka, da je potrebno politiki Janeza Janše reči ne. Pohvalil pa je predsednika Zaresa Gregorja Golobiča, ki je prvi opozoril na sporno ravnanje revije Mladina v primeru poslanca Branka Grimsa. Podpora stranki SDS po zadnjih anketah pada, prej pa je beležila dolgotrajno rast. Zakaj ste odpirali zgodbo o Velikovcu in povezanosti predsednika Danila Türka z njo? To zgodbo je najprej odprl predsednik Türk sam s podelitvijo spornega državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne komunistične policije, drugič pa je to zgodbo odprla vladna koalicija, ko je zaprla arhive in vložila zakon, ki naj bi za nazaj to dejanje legaliziral. Torej, SDS je zgolj reagirala na tisto, na kar bi vsaka normalna stranka reagirala. Ampak potem se je zdelo, da so bile te obtožbe o laganju Türka vseeno nekako šibko podprte z dokumenti. Bolj kot so bile podprte, ne bi mogle biti, kajti predsednik države je lani ob interpelaciji dejal, da je bil o Velikovškem atentatu obveščen iz medijev, tako je zatrdil tudi njegov urad. Iz dokumentov, ki so v arhivu in so tudi s strani arhiva potrjeni kot avtentični, pa izhaja, da je bil neposredno obveščen, najprej kot sekretar komisije, potem pa kot predsednik komisije, ki je med svojim članstvom imela tudi drugega človeka Udbe, ki je bil neposredno zadolžen za teroristične akcije v zamejstvu. Glede na te ankete, ki so sedaj, bi zgodbo z Velikovcem še enkrat ponovili? Če bi predsednik republike ponovno podelil državno odlikovanje nekdanji tajni službi oz. komunistični tajni policiji ali kakšnemu njenemu predstavniku, potem bi ponovno vložili ustavno obtožbo, in če bi vladna koalicija skušala za nazaj legalizirati sporno zapiranje arhivov, potem bi reagirali tudi na to. To je popolnoma jasno. No, ampak javnost kljub vsemu na trenutke dobiva vtis, da ne gre samo za nek politični boj med predsednikom države in vami kot predsednikom največje opozicijske stranke, ampak da so v ozadju tudi osebne zamere … Če je javnost dobila ta vtis, potem je ta vtis napačen. Tukaj gre za temeljna načela pravne države. Mi smo na nezakonito zapiranje arhivov opozarjali v času, ko se je kar nekaj takšnih dogodkov nakopičilo skupaj. Eden od njih je bil recimo odvzem imunitete sodniku brez glasovanja DZ-ja. Samo komisija poslanca Kumra je o tem odločala. Sedaj smo dobili sodbo vrhovnega sodišča, ki daje prav nam, ne glede na to, kaj je sodnik storil. Če ima nekdo imuniteto, o njej odloča DZ, ne pa kakšna partijska komisija ali Kumrova komisija. In ko gre za zapiranje arhivov, se bo pokazalo enako. Pristojni državni organi nezakonito zapirajo arhive, ki so bili po veljavnem zakonu, ker novi še ni stopil v veljavo, odprti. In publicist Omerza je od avgusta lani čakal na uresničevanje svoje pravice. So pa do teh arhivov vmes dostopali ljudje, ki imajo enake pravice kot gospod Omerza in so zlorabili svoj položaj, med drugim tudi ljudje iz neposredne bližine predsednika vlade: njegov direktor Sove, očitno ljudje iz sekretariata Sveta za nacionalno varnost. Oni tudi vedo, zakaj arhive zapirajo. Skratka, ko se bo stvar enkrat razčistila, se bo tudi natančno vedelo, da predsednik države ni lagal kar v tri dni, on ve, zakaj skriva svojo obveščenost o bombnem atentatu v Velikovcu. Toda podobno odmevne spore, kot jih imate sedaj s predsednikom Türkom, ste imeli v preteklosti s predsednikoma Drnovškom in Kučanom. Kar se tiče predsednik Drnovška, je bilo to sodelovanje kar v redu. V zadnjem obdobju njegovega življenja, ko je na njegovo ravnanje očitno zelo vplivala sama zahrbtna bolezen, je objavil nekaj precej racionalnih stališč na svoji spletni strani. Pri zadevah, ki so se nanašale na dejanske stvari, ki jih je bilo potrebno uskladiti med izvršilno oblastjo in reprezentativno oblastjo, kar je na nek način predsedniška funkcija, ni bilo kakšnih problemov. Dobro je bilo tudi sodelovanje, ko smo bili v opoziciji, in smo skupaj odprli razpravo o prihodnosti Slovenije. Kar se pa tiče gospoda Kučana - nobena skrivnost ni, da je zasedal zelo zanimivo funkcijo predsednika komisije za psihološko propagandno dejavnost pri nekdanji socialistični zvezi takrat, ko je bil tam aktiven tudi sedanji predsednik države. Ravnanje, ki so se ga tam naučili, se je vleklo tudi skozi njegov predsedniški mandat. Moram pa reči, da če primerjamo ravnanje nekdanjega predsednika Kučana in ravnanje sedanjega predsednika Türka, je bil gospod Kučan le dovolj pameten, da ni delal takšnih stvari, kot je podeljevanje odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije. To je nekaj takega, kot da bi nemški predsednik dal odlikovanje šefu Stasija. In ta stvar je odmevala v svetu in v Evropi. Evropska ljudska stranka, v kateri so ključni voditelji Evropske unije, je na kongresu sprejela resolucijo, kjer je to obsodila. In sledila je izjava predsednika Türka v Mladini, da je politiki Janeza Janše treba reči ne. Izjava precej spominja na poziv Spomenke Hribar v 90-ih letih "Ustavite desnico" … Velika razlika je, če k pogromu poziva neka publicistka ali če to dela predsednik republike. Ta stvar, kar se tiče njegovega poziva proti meni in proti SDS, ni ostala brez odmeva, kar kaže tudi zadnja številka njegovega biltena oz. Mladine. Če povežete uvodnik gospoda Repovža in zadnjo stran, kjer je objavljena slika družine našega poslanca Branka Grimsa v primerjavi z nacističnim zločincem Goebbelsom, potem je jasno, da je bil ta poziv mišljen v smislu implementacije stare formule, najprej diskreditacija, potem pa likvidacija. Problem, ki ga jaz tukaj vidim, je to, da očitno del slovenske javnosti to kar sprejema. Vsa čast gospodu Golobiču v tem primeru, ki se je oglasil, ampak če kdo, potem ima on vpliv na uredništvo Mladine in bi moral to na nek način že prej preprečiti. To ni bila prva takšna stvar. Tak velik korak čez rob so tudi podobne primerjave, ki si jih je privoščil osebni piarovec predsednika vlade na svoji spletni strani. Situacija, če uporabimo te primerjave, je podobna Nemčiji v 30-ih letih. Nam lepijo neke etikete. Tako so delali z Židi. Najprej so jih slikali na plakatih kot neke grde kreature. V Nemčiji v 30-ih letih niste videli Žida, ki bi bil lepo naslikan. O njih so razširili vse možne govorice, od tega, da jedo lastne otroke. Potem so jim nalepili Davidove zvezde in na koncu so jih kurili v koncentracijskih taboriščih. Ta pot diskreditacije, ki jo sedaj uporabljajo, ki jo je Mladina v sodelovanju z osebnim piarovcem gospoda Pahorja uporabila, je točno ta pot. Diskreditacija, tako da pač ljudje potem niti ne reagirajo, če pride do likvidacije. S tega vidika je bil poziv predsednika Türka brutalen in brez primerjave s čemer koli, kar je kdaj naredil kakšen predsednik demokratične države v Evropi. Je bila prav zaradi tega njegovega poziva sprožena tudi t. i. orožarska afera? Orožarska afera je bila sprožena že velikokrat. Ta val se je zgodil v tem času po mojem mnenju zaradi tega, ker je, potem, ko se je razčistilo, da ključni dokumenti, ki so dokazovali, da predsednik republike Danilo Turk laže glede svoje obveščenosti o Velikovcu, niso ponarejeni. Ko je tudi arhiv potrdil avtentičnost ključnega dokumenta, in ko bi se morala razprava vrniti na to temo, zakaj je predsednik lagal, se je naredil spin in se preusmerilo pozornost na stare obtožbe, ki so lažne, ki so podle. In ki mene ob 20. obletnici slovenske osamosvojitve postavljajo v vlogo drugorazredega državljana, ko moram jaz dokazovati, da se nekaj ni zgodilo, namesto da bi tisti, ki obtožujejo, predložili kakšne dokaze. Naslednjič pričakujem, da bodo mojstri na vaši televiziji prikazali še kakšnega z masko Ku-klux-klana ali pa Irske republikanske armade, ki bo govoril kakšne neumnosti, na koncu pa se bo izkazalo, da si ni upal pokazati svojega obraza. Kakšna je pravzaprav razlika med odpiranjem orožarske afere danes v primerjavi s časom pred drugimi volitvami v preteklosti? Pravzaprav kakšne velike posebnosti ni. Tisti, ki spremlja dogajanje v zvezi s to temo zadnjih 19 let, bo videl, da je vzorec isti. Neke obtožbe, ki jih običajno sejejo tisti, ki smo jih dejansko zalotili z rokami v kontejnerjih polnih prešvercanega orožja, kot recimo gospoda Komarja. Ko je treba pokazati dokaze, jih pa ni. S t.i. trgovino z orožjem se je v letih od 1993 do leta 1997 ukvarjalo z mojim vedenjem na stotine preiskovalcev, ki so bili tudi politično motivirani. Na ministrstvu za obrambo, policija, angažirali so celo nekatere upokojene udbaše in bivše kriminaliste. Pregledali so vsako pogodbo, zaslišali na stotine ljudi, na koncu niso spravili skupaj niti takšne ušive ovadbe, kot jo je recimo vložila Hrastarjeva v primeru patrije. Izgovarjajo se na Brezigarjevo. Brezigarjeva ni bila generalna državna tožilka v nobenem od teh obdobij. Imeli so podpredsednico lastne stranke, Cerarjevo, za generalno državno tožilko. Kar se tiče teh funkcij, očitno tudi tisti najbolj politično motivirani in zagreti kadri niso bili sposobni spraviti skupaj enega samega dokaza, da smo kjer koli ravnali nezakonito. Zdaj pa je morda edina razlika med temi obtožbami v devetdesetih letih ali pa na začetku tega stoletja in temi sedaj v tem, da rečejo 'no, sedaj je pa stvar zastarala. Itak nam ni potrebno predložiti nobenih dokazov. Lahko mirno politično obračunavamo.' Komu pravzaprav mislite, da je bilo v interesu, da se v dvanajstih letih vladavine LDS-a ni prišlo do epiloga v tej zgodbi? Zagotovo je bilo to v interesu vseh, ki zgodbo poznajo. Tukaj lahko začnemo naštevati od bivšega predsednika Kučana navzdol. Vsi, ki so poznali pravno podlago za promet z orožjem in sklepe predsedstva Sveta za obrambo pri predsedniku vlade, tudi DZ-ja iz tistih časov, vsi, ki so poznali obe poročili, ki smo jih naredili na to temo, eno za predsedstvo že leta 1991, drugo za predsednika vlade leta 1993, vsi so vedeli, da tukaj ni nobenih nezakonitosti, ki bi jih lahko uporabili na sodišču. In tudi dejstvo, da nočejo objaviti poročila, ki je bilo narejeno na zahtevo predsednika vlade s prilogami, ki se jih nič ne omenja, kjer je vsa ključna dokumentacija, ki govori tako o nabavah kot o prodajah oz. kompenzacijah in tranzitu z orožjem. Obstajali so dokazi, na podlagi katerih je mogoče dokazati, da nekaj ni bilo, vendar jih nočejo objaviti, hkrati pa obtožujejo brez tega, da bi omogočili, da se tisti, ki je obtožen, brani. Zadeva je s temi zakrinkanimi nastopi v oddajah vaše televizije dejansko dosegla poden. Zakaj oznake zaupno niste umaknili tudi vi, ko ste bili predsednik vlade? Oznako zaupno je dalo ministrstvo za obrambo in vsakokratni minister za obrambo je pač tisti, ki lahko o tem odloča. Ni to stvar vlade, niti predsednika vlade. Predsednik vlade Drnovšek tega poročila ni želel dati niti na sejo vlade, kar je bilo morda razumljivo, ker je bila Slovenija takrat pod embargom, sedaj pa več ni in bi to poročilo lahko objavili. Morda bi se lahko prikrila nekatera imena držav, ki so takrat Sloveniji pomagale ali posameznikov, v kolikor so v poročilu omenjeni. Se ne spomnim natančno, ker je od takrat minilo že dolgo časa, ampak ključne stvari, od pravne podlage do razlogov, zakaj se je Slovenija morala oboroževati, do obračunov vseh teh kompenzacij, to lahko danes po mojem mnenju mirno objavijo. Embarga ni več, Slovenija je članica Evropske unije in Nata. Menda nas ne bodo vrgli sedaj iz Nata, če bomo uradno priznali, da smo se oborožili zato, da smo se ubranili. Saj če se ne bi, ne bi obstajali kot članica Nata. Obtožbe so, dokazov pa ni. Tomulića je na laž postavil Čermak, Manolić je zanikal izjave, ki naj bi jih domnevno dal Mladini. Da ne omenjam še Poroka, Pajnkiherja, Komarja in vseh ostalih. Izjave si pogosto nasprotujejo, toda povsod izpostavljajo vas. Zakaj teh ljudi ne tožite, če gre za obrekovanje? Kar nekaj ljudi tožim, ko gre za obrekovanje, in to med drugim zajeda tudi moj družinski proračun. Samo za kopije sodnega spisa v zadevi Patria sem sodišču plačal več kot dva tisoč evrov. To je strošek. Tudi sodne takse so sedaj velike. Kljub temu bova po koncu te gonje skupaj z odvetnikom naredila oceno in analizo in ni rečeno, da ne bodo vložene nekatere tožbe. To, kar se dogaja, je res preveč. Ljudje, kot so Tomulić, so psihopati. Tožiti psihopata, ki si enkrat izmisli, da ga je dal ubiti ali pa da je naročil atentat nanj hrvaški predsednik, drugič pa se spomni slovenskih ministrov v Luki Koper, ki jih nikoli ni bilo tam. Stvar je tudi žaljiva. Mislite, da se bo minister neke države sestajal v nekih zakotnih hotelih z nekimi preprodajalci orožja? Če bi že kdo hotel kaj tukaj delati protizakonito, bi bil bolj pameten. Zadeva je popolnoma absurdna. Še bolj absurdna je ta obtožba, ki jo je objavila Mladina s strani gospoda Manolića, češ da je to izjava nekdanjega predsednika vlade, ki je vse vedel. Prvič, Manolić sploh ni bil predsednik vlade v tem času, ker so ga zamenjali - mislim da v začetku julija leta 1991, preden se je začela vojna na Hrvaškem. In drugič sem slišal njegov glas v izjavi, ki jo je dal za eno komercialno televizijo, ko neposredno zanika takšne obtožbe. Mladina je to kljub temu objavila. Lažejo, bom rekel, in gledajo v oči. To je dejansko poden od slovenskega novinarstva. Levica je v krizi. Vlada je praktično brez podpore. Kako ocenjujete stanje na desnici? Če te izraze uporabljamo figurativno in pod desnico štejemo recimo politične sile, ki so sestavljale vlado v mandatu 2004-2008, z izjemo DeSUS-a, potem lahko rečemo, da je ta politična opcija v precej boljšem stanju od politične konkurence. Nenazadnje ima za sabo sijajne rezultate iz prejšnjega mandata. soočamo pa se z neko situacijo, ko to enostavno ne šteje. Tranzicijska levica je izjemno dobra v psihološko propagandnih dejavnostih. Mojster, ki je vodil nekoč komisijo, ki se je tako imenovala, je še vedno zelo aktiven in tudi vse, ki so jih izšolali, več ali manj še zmeraj uporabljajo. Ampak s politično kampanjo, s propagando, z medijskimi monopoli, se lahko blati politično konkurenco in političnega nasprotnika, ne da se pa učinkovito upravljati z državo in ne da se voditi gospodarstva. Zato so izjemno uspešni pri spodbujanju sovražnega govora in pri diskreditacijah, gospodarstvo pa propada. Slovenija primerjalno z Evropsko unijo tone. Zadolžujemo se preko vseh realnih okvirjev. Bančni sistem skušajo sedaj sanirati z več kot dvoletno zamudo. Evropa gre naprej. Kdo po vašem v tem trenutku sploh vodi državo? Državo vodijo razni lobiji in zelo močna, bom rekel zelo direktno, udbovska naveza iz nekdanjih časov, na čelu z Janezom Zemljaričem in tem krogom, bivšim predsednikom Kučanom, raznimi močnimi odvetniškimi pisarnami in tako naprej. Mimogrede - meni se očita, da sem prejemal provizije od orožja. Vse moje premoženje ni toliko vredno kot dva avtomobila notranje ministrice Kresalove, ki precej manj časa dela kot jaz. Zadeva je dejansko absurdna. Zaupanje v politiko in politike v Sloveniji je nično. V Nemčiji je Guttenberg odstopil zaradi domnevno prepisanih delov doktorata. Če bi upoštevali takšen kriterij v Sloveniji, kdo od naših ministrov bi moral že odstopiti? Jaz mislim, da je posamična imena nesmiselno ponavljati. Imamo nesposobno vlado, ki nima nikakršnega zaupanja, ki se ukvarja v glavnem s propagando in delanjem vtisa in blatenjem opozicije, vsaj velik del te strukture, stvari pa ne gredo naprej, tako da nima smisla razpravljati o posamičnih imenih. Ko ste pa že omenili nemškega obrambnega ministra, ki je odstopil, ker so ugotovili, da je dober del njegovega doktorata prepisan brez citiranja, in ker so ob tem slovenski mediji, še posebej nekateri, na veliko delali primerjave, kako je to nekaj takega, kot en stavek, ki je bil v mojem govoru leta 2006 podoben, ali pa kot so rekli, vzet iz govora Tonyja Blaira in kakšen škandal je to bil. Toda naj rečem, da v govoru ni mogoče citirati v tem smislu, da bi napisal opombe. Poleg tega je to popolnoma običajna stvar. Cela Slovenija se spomni zadnjega stavka iz govora predsednika Kučana 25. junija leta 1991 ob razglasitvi samostojne države. Takrat je dejal: "Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan." To je stavek iz nastopa nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Gospodu Kučanu ni nihče očital, da je prepisal gospoda Hribarja. Toda vaši nasprotniki k odstopu pozivajo tudi vas. Dostikrat se pojavlja v javnosti: "Janša mora iti, da desnica postane normalna." Kako vi komentirate te pozive? Pravzaprav pravijo, ne pozivajo k temu, da nastane normalna desnica, pozivajo k nastanku žlahtne konzervativne stranke. O žlahtnosti so recimo govorili, predvsem predsednik Kučan je to govoril, pred volitvami leta 1996, ko so skušali na vsak način proti Slovenski demokratski stranki, ki je takrat po moji odstranitvi v Depali vasi zelo rasla, narediti neko žlahtno alternativo na desnici. Ko so z vsemi sredstvi podpirali takrat Marjana Podobnika in Slovensko ljudsko stranko. Pokojni predsednik LDS Drnovšek, je potem, ko je imel velike težave s tem koalicijskim partnerjem v vladi, dejal, da mu je izredno žal, ko so v bistvu več naporov vložili v to, da bi SLS dobila boljši rezultat kot SDS, kot pa v svoj lastni rezultat. Pozive po žlahtnosti v primerjavi moje odstranitve in diskreditacije Slovenske demokratske stranke je treba razumeti v tem smislu. Oni želijo zaradi načina, ki ni transparenten, ki obvladuje slovenski politični prostor, imeti tudi v opoziciji, ali pa na drugem političnem polu strukturo, ki jo obvladujejo z ljudmi, ki jih tako ali drugače držijo s kakšno stvarjo. Morda so bili nekoč, ne vem, sodelavci Udbe, imajo njihove dosjeje, to je pač njihov način dela. Žlahtnost ali pa normalnost, to sta pojma, ki ju je treba zelo kritično oceniti, kadar jih izgovarjajo tisti, ki govorijo o svoji konkurenci. Že v preteklosti so se pojavljale ideje, pa v tem času ponovno, da bi Gregor Virant ustanovil svojo stranko oziroma prevzel SDS. O tem, kdo bo vodil Slovensko demokratsko stranko, odločajo člani in članice in delegati na naših kongresih. O tem ne odloča niti Meta Roglič niti Ali Žerdin niti Tanja Starič ali Grega Repovž, ki se trudijo v tej smeri. Priporočam jim, naj naredijo svojo stranko in tam postavljajo svoje predsednike. Kar se tiče nove stranke, vsak jo lahko ustanovi, naj izvoli. S tem nimam nobenih težav. Zanimivo pa je, koliko naporov vlagajo v to, da bi, če že ne uničili, pa omejili moč Slovenske demokratske stranke, ki pa ne izhaja iz monopolov, temveč iz programa, drže in iz našega članstva, ki raste iz dneva v dan. Zadnji mesec se vsi v Sloveniji ukvarjamo samo še z zgodovino, ali arhivi ali ta orožarska afera. Pred tem smo se dve leti ukvarjali z vsemi drugimi aferami, od bulmastifov, Ultre …. Zakaj se prav nihče od politikov tako intenzivno, kot se recimo z zgodovino ukvarjate, ne ukvarja z velikimi socialnimi problemi, ki pretresajo Slovenijo? No, glejte, tudi vi ste uporabili ta spin, ki se uporablja v tem mandatu, pa se je tudi prej, razen recimo v obdobju 2004-2008. Takrat je bila za vse kriva vlada. Nihče ni opozicije obtožil, da se ne ukvarja z razvojnimi vprašanji. Govorili so, vlada se ne ukvarja s tem, vlada ne dela reform. Sindikati so šli na ulice. Baje jih je bilo 40.000 in so protestirali proti vladi. Pa je šlo dobro, Sloveniji je šlo dobro v tistem času. Nikoli nismo tako hitro napredovali, kot smo v tistem štiriletnem obdobju prejšnjega mandata. Zdaj, ko imamo vlado druge barve in tudi opozicijo druge barve, pa se naenkrat ne govori več o vladi. Govori se o politiki. Zdaj se pa politika ukvarja s preteklostjo, politika ne dela tistega, kar je aktualno. Gospod Semolič ne govori o gospodih iz vlade, govori, gospodje politiki to delajo. V politiki je vlada, ki ima škarje in platno v rokah, in je opozicija, ki tega nima. Lahko na neke stvari opozarja. Mi smo vložili preko 200 konkretnih protikriznih ukrepov, med temi na desetine zakonov, o tem, kako iz krize. Če bi bila vsaj polovica teh sprejetih ali pa vsaj resno obravnavanih, Slovenija danes ne bi več capljala na repu Evropske unije. Nikoli, ko smo to naredili, nisem bil povabljen ne v 24 ur na komercialno televizijo, niti v Odmeve na nacionalno televizijo. Vabila pridejo samo takrat, kadar so afere. In potem je možno stvar obrniti s tem spinom, češ, politiki se ukvarjate z nepomembnimi zadevami. Ko je izbruhnila afera okrog družine Strojan, se je s to romsko družino ukvarjala celotna država, pisalo se je pisma v tujino. Osebno jih je obiskal celo predsednik Drnovšek. Zakaj nihče ne obišče teh bosanskih delavcev, ki so pri nas trdo delali dvajset, trideset let, sedaj pa se jih dobesedno deportira v matično državo? Ni res, da jih nihče ne obišče. Na svetu Slovenske demokratske stranke smo zbrali prostovoljne prispevke, recimo za Vegradove delavce. Dobrodelna ustanova, ki jo vodi moja žena, Vrtnica, je bila dvakrat pri njih. Nesla je različne prispevke, ki smo jih zbrali, vendar mi tega nismo obešali na veliki zvon. Ker ne želimo delati iz nesreče teh ljudi politike oziroma si nabirati neke politične točke. Je pa to dejansko, ne, kot ste rekli, slika, ki kaže na nek brezbrižen odnos tistih, ki imajo škarje in platno v rokah do trpljenja ljudi. Saj v bistvu ni važno, kdo je, lahko so to domači delavci, reakcije so več ali manj enake. Tukaj se je videl tudi fiasko našega sindikalnega gibanja, ko je šlo za stavke delavk v Muri ali v Preventu. Nekaj se je zganilo šele, ko so delavci sami vzeli stvari v svoje roke. Predsednik vlade Borut Pahor je izjavil, da smo recesijo končali. Smo izšli kot zmagovalci ali kot poraženci? Trenutno je Slovenija, če pogledate razvojno lestvico Evropske unije, med velikimi poraženci. Nobena država se ni gledano na glavo prebivalca v tem času tako zadolžila. Praktično nobena država, razen mislim da Bolgarije in Romunije, nima nižje gospodarske rasti. Tako hitro v tako kratkem času kot v času Pahorjeve vlade Slovenija še nikoli ni nazadovala. Tudi ne takoj po osamosvojitvi, ko smo izgubili jugoslovanske trge in je bilo življenje res težko. Število brezposelnih vztrajno narašča preko. Predsednik vlade pojasnjuje, da gre enkrat za sezonsko brezposelnost, drugič je kriva pokojninska reforma. Ali ima SDS odgovor, kako zaustaviti ta grozljiv trend in kako pravzaprav vzpodbuditi gospodarsko rast? Ne samo, da ima odgovor. Ima več odgovorov, ima potrebne odgovore in ne samo v besedah, temveč tudi v potrebnih ukrepih. Te ukrepe smo že predlagali. Še enkrat opozarjam, preko 200 konkretnih ukrepov, ki bi omogočili gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest smo vložili v tem mandatu. Kot rečeno, za noben paket nisem bil povabljen v nobeno resno televizijsko oddajo. Zadnjič je na nekem omizju pri vas o gospodarski situaciji razpravljala plejada vladnih ekonomistov in ministrov brez tega, da bi opozicijo sploh vabili zraven ali da bi povabili koga, ki morda nekoliko drugače razmišlja. Alternative so, znanje je, primeri so. Poglejte Poljsko, ki se je izognila recesiji. Mi smo njihov primer navajali in tudi konkretne ukrepe, ki so jih tam sprejemali praktično dve leti. Poglejte, kako je Nemčija povečala industrijsko proizvodnjo in izvoz v tem času. Za nobeno znanost ne gre, samo za prioritete. Mi imamo na oblasti politično opcijo, katere cilj je uničiti Janšo in Slovensko demokratsko stranko, ne pa pripeljati državo iz krize. Matej Lahovnik je za Reporter dejal, da bi bilo najbolje, da odidete za eno leto na dopust, pa boste najbrž zmagali volitve. Kaj načrtujete v letu pred volitvami? To je pogled od zunaj. Težko je iti na dopust, če te obtožujejo z vseh koncev. Res da se večine časopisov v Sloveniji ne splača brati, ampak ko se pojavijo take obtožbe, da si dobil podkupnino, ali pa da smo imeli neko paravojsko za lastne potrebe ... Mimogrede, prostovoljce za armado Bosne in Hercegovine je Slovenska teritorialna obramba urila na podlagi dogovora Fikret Abdić - Milan Kučan, ne na podlagi tega, kaj se je sanjalo, ne vem, Tonetu Krkoviču ali Janezu Slaparju ali meni osebno. Skratka, na te stvari, hočeš nočeš, moraš odgovarjati, kljub temu, da je težko. Dnevnik in Delo nam serijsko zavračata objavo demantijev oziroma popravkov. Ne glede na ustavo, ne glede na zakone. A. K., Uroš Urbanija ...potrdilo,...JJ je povedal resnico, to je dejstvo,... če se je zlagal, ga diskriminirajte,... dragi komunisti,...takoj za VEČNO! Na oblasti imamo opcijo , ki želi uničite vse , ki ne mislijo tako kot oni ! Opozicije ne rabijo v enopartijskem sistemu , ki se vedno bolj krepi --na žalost ! Levi se lahko mečejo na trepalnice, blatijo, .... , mojega glasa nikoli ne dobijo! Prej verjamem JJ kot kompaniji Kresalke, Senice, Zalarja, Golobiča in ostalih! Janez Janša je naslednji moteči faktor,... po Ivanu Krambergerju je na tapeti JJ, to dakazujete iz dneva v dan, dragi naši komunusti,...raja bo stopila v bran JJ, v to bodite prepričani!!! Pa kaj sploh kdo zna brat argumente ali vsaj demokratično razmišljati. Že vsesplošno zlivanje gnojnice iz vseh strani, (pa ne glede za koga gre), bi moralo pri nekem povprečno razgledanem osebku dopuščati vsaj dvom, ki bi ga gnal, da sliši tudi drugo stran, da bi si ustvaril neko bolj popolno sliko. Tudi, če določenega človeka kdo sovraži, mu je antipatičen, zdravorazumskega pritegne argumentacija... S čim v intervjuju, si je Janša prislužil nadaljnjo mantro o svoji pokvarjenosti in krivdi?!?!?! Z ničimer. Topoumni narod pa bo zaradi insinuacij in demoniziranja opozicije (in zaradi lastne nesposobnosti treznega, individualnega razmisleka) spet izvolil tiste, ki že 70 let vodijo ta narod, ali njihove potomce. To je možno le v Sloveniji, pa še v kaki totalitarni državi. (In še tam se narod pod vplivom internetnih medijev osvobaja in kot kaže individualno trezni.) Glasovanje je pa zanimivo. Ko stisneš LIKE, dobiš - glasove in obratno. Pa sej niste resni, no! Janša je največji junak novega tisočletja, boljši od Chucka Norrisa. Za čisto vse na svetu je kriv! Nehajte že enkrat s temi prozornimi fintami. za kozlat...- 2 glasova http://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-za-mmc-vse-moje-premozenje-ni-toliko-vredno-kot-dva-avtomobila-kresalove/252664 Končno mu je en dal možnost da pove kaj v zagovor, do sedaj sem poslušal same obtožbe. Moram rečt da me je prepričal bolj kot tisti ki so ga obtoževali. Počasi imam dovolj tega! Kolikoktar so ga že obtoževali, depala vas, orožje, patrija,...itd. itd. pa niti enkrat še niso niti pikice dokazali. Poleg tega ima povsem prav tole o Semoliču(politika...) se spomnim, kako je bila vedno vlada za en drek, sedaj pa je cela politika tam. Prav tako o plagiatorstvu Kučana, nihče ni nikoli tega omenil, prvič slišim za to in res je. Kot kaže je v ozadju nešteto stvari, ki jih nevemo, tako da pravim da je še dobro da imamo nekoga, ki vsaj kaj pove. S temi arhivi je na prvi pogled enaka zgodba (češ, zakaj je to potrebno sedaj obujati) a ko slišiš končno od nekod ta rasnični zakaj, ti vse postane bolj jasno. Šurdi! Mislim, da sem ti to enkrat že napisal (če ne tebi pa nekomu drugemu, ki je tu spraševal ravno na to temo)J anša v Grosupljem nima hiše, ker hiša v kateri je živel s takratno partnerico ni njegova ampak jo je sezidal oče od njegove takratne partnerice Silve, ki je zelo uspešen podjetnik in to že več desetletij. Glede vikenda v Lepeni spet podatek ne drži. Janša je kupil staro propadajočo hišico v Bovcu zaselek Zavrzelno. Ker imam sorodnike v Bovcu ti lahko povem, da sta to staro bajto obnavljala sama tako Janša kot Urška, ker so jih ljudje videli, ko sta po cele dneve najprej čistila potem pa še sam zidala in pleskala. Upam, da sedaj ne boš rekel, da sta delal na črno. Pa še glede dveh stanovanj v Ljubljani. Po mojih podatkih je Janša najprej kupil stanovanje v Trubarjevem kvartu, nato pa je pred poroko kupil stanovanje na Mesarski (kar zame ni nobena elitna lokacija), staro stanovanje pa je prodajal ali ga je prodal ne vem vprašaj Janšo. Pošlji mu mail pa ti bo odgovoril. če te je kaj v hlačah. Pa še v enih postih prej si spraševal kako je prišel do stanovanja. Kolikor se jaz spomnim je enkrat povedal, da je vzel kredit mislim, da pri A Banki, ampak to ni sigurno, ker je že kar nekaj časa od tega, je pa bilo objavljeno mislim, da v Financah (mislim, da je bilo v času afere Dimic). Dejstvo je, da je SDS edina alternativa tej katastrofalni vladi. Je edina stranka, ki ima dovolj sposobnega kadra, da lahko ponovno zažene Sloveijo. Pahorju in njegovi ekipi je spodletelo, čas je za spremembo. Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan." To je stavek iz nastopa nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Gospodu Kučanu ni nihče očital, da je prepisal gospoda Hribarja. ha ha, JJ legenda Peterka se še odloča, a slutiti je njegovo slovo V tej sezoni brez uspeha tekmoval na tekmah nižjega ranga 9. marec 2011 ob 10:59 Kranj - MMC RTV SLO Še ena ponesrečena zima je za Primožem Peterko. Danes bo nekdanji šampion v Kranju končal sezono, 50 odstotkov možnosti pa je, da bo to njegova zadnja tekma kariere. "Veliko volje, veliko motivacije in veliko treninga sem vložil v priprave pred to sezono. Toda zadnjih nekaj let se mi dogaja, da zime konec novembra ali na začetku decembra še ni. Drago se je voziti kam daleč, in ko čakaš, da zapade sneg, ne prideš v nobeno ekipo, nikjer se ne moreš pokazati in ostaneš doma. Kar naenkrat je tukaj januar in pol sezone je mimo," je za MMC orisal svoje težave dvakratni dobitnik globusa za skupno zmago v svetovnem pokalu. Brez uspeha na tekmah nižjega ranga V tej sezoni je tekmoval v celinskem pokalu (nobene uvrstitve med deseterico) in na Fis-tekmah, kjer je bil najvišje, na petem mestu, v Szczyrku na Poljskem. Čeprav se na teh tekmah nižjega ranga meri tudi z 18 let mlajšimi skakalci, na neki način še vedno uživa v skokih: "Saj bi že nehal, če bi mi bilo vseeno za letenje," odgovorja, ko beseda nanese na konec kariere. Pravi, da je 50 odstotkov možnosti, da se po sezoni dokončno poslovi. Veliko bo odvisno od tega, ali se bo zanj našlo mesto med trenerji: "Lahko povem, da se nekaj dogovarjamo. Rad imam skoke, rad bi bil zraven tudi po koncu kariere!" Danes bo Peterka nastopil v Kranju na državnem prvenstvu. Pravi, da brez kakršnega koli cilja: "To bo verjetno zadnja tekma letošnje sezone." Sreča prišla v pravem trenutku Seveda bo 31-letni Moravčan z veseljem poklepetal s kolegi, ki so iz Osla prinesli bronasto medaljo svetovnega prvenstva v moštveni tekmi. Uspeha je bil zelo vesel: "Pravi rezultat ob pravem času, potem ko sezona ni bila preveč dobra! Nisem pričakoval uspeha. Lepo, da se je vse poklopilo. Vsako sezono je 30 tekem in enkrat morajo tudi naši imeti nekaj sreče." primož hvala ti za vse. želim ti uspešno trenersko kariero, seveda bi bil še bolj vesel, če bi lahko še eno sezono skakal med najboljšimi. uspehi niso važni, glavno da uživaš, po uspehih si ti edini, ki res nisi naš dolžnik. Legenda, Primož Peterka najboljši slovenski skakalec vseh časov, dolgo ne bomo imeli enakega. Dalajlama bo politiko prepustil izvoljenemu voditelju Korak k modernizaciji tibetanske vlade v izgnanstvu 10. marec 2011 ob 08:27 Daramsala - MMC RTV SLO/Reuters Tibetanski duhovni voditelj dalajlama je napovedal, da se bo umaknil kot politični voditelj in naloge izročil izvoljenemu predstavniki, kar naj bi Tibetancem prineslo dolgoročne koristi. 76-letni dalajlama je v govoru ob obletnici tibetanske vstaje dejal, da bo formalni postopek umika začel prihodnji ponedeljek na srečanju tibetanskega parlamenta, ki bo predvidoma še ta mesec izvolil predsednika vlade in nanj prenesel več politične odgovornosti. Dalajlama je povedal, da je že od začetka 60. let prejšnjega stoletja večkrat dejal, da Tibetanci potrebujejo voditelja, ki bi ga sami svobodno izvolili in ki bi mu lahko predal oblast. "Zdaj je jasno, da je prišel čas, da se to uveljavi," je dejal duhovni voditelj, ki je rodni Tibet zapustil leta 1959 po neuspelem poskusu upora proti kitajski nadvladi. Pojasnil je, da se ne umika, ker bi se izmikal odgovornosti ali ker bi bil obupan. V svojem govoru se je dotaknil tudi Kitajske in jo pozval k večji transparentnosti. "Kitajska, ki ima največ prebivalcev na svetu, je vzpenjajoča se svetovna sila, in občudujem njen gospodarski razvoj," je dejal dalajlama, a ob tem dodal, da ima velike zmogljivosti, da prispeva k človekovemu napredku, vendar si mora naprej zagotoviti spoštovanje in zaupanje mednarodne skupnosti. Modernizacija vlade v izgnanstvu Poznavalci menijo, da je poteza dalajlame korak k modernizaciji in demokratizaciji tibetanske vlade v izgnanstvu, s sedežem v severnem indijskem mestu Daramsala, kar nakazujejo tudi trije kandidati za novega premierja, od katerih nihče ne prihaja iz vrst menihov. Z umikom naj bi tudi prispeval k oblikovanju vlade, ki bi lahko delovala brez dalajlame, čeprav bo sam še naprej ostal duhovni voditelj tibetanskega ljudstva. G. V. Lafarge le nehal sežigati smeti Neznanci razbili nekaj oken Lafargea 9. marec 2011 ob 14:12, zadnji poseg: 9. marec 2011 ob 15:58 Trbovlje - MMC RTV SLO/STA Lafarge Cement, ki mu je sodišče prejšnji teden odvzelo okoljsko dovoljenje, je prenehal s sežiganjem odpadkov. Neznanci so sicer ponoči na poslopju podjetja razbil štiri okna. Trboveljsko podjetje je nenajavljeno obiskala okoljska inšpektorica, ki jim je prenesla odločbo inšpektorata, da morajo do odločitve prvostopenjskega organa prenehati s sežiganjem odpadkov. V Lafargeu zagotavljajo, da bodo odločitev okoljskega inšpektorata spoštovali, in so že prenehali s sežigom Inšpektorat bo nadziral stanje "Ob prihodu so še sosežigali odpadke, ko jih je inšpektorica uradno seznanila s sodbo in ko jim je z ustno odločbo prepovedala sežiganje odpadkov, pa so pristali, da bodo temu sledili in nato začeli z odstranjevanjem odpadkov," je pojasnila glavna republiška inšpektorica za okolje in prostor Aleksandra Velkovrh. Ustno odločbo, ki so jo inšpektorji uporabili v tem primeru, se lahko uporabi le, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu. In tokrat je bil izkazan javni interes, saj ob sosežigu odpadkov obstaja potencialna nevarnost za zdravje ljudi, menijo na inšpekciji. V Lafarge Cementu so po tem zavrnili že prispeto pošiljko plastike in naročili transport za odvoz vseh gum, ki so bile pripravljene za sosežig. "Sosežiga odpadkov ne bo več. Lafarge bo temu sledil, v nasprotnem primeru je kazen od 75.000 do 125.000 evrov," je opozorila Velkovrhova. Inšpektorat za okolje in prostor bo tudi redno nadziral spoštovanje izrečene inšpekcijske odločbe. "Odločili bomo v roku" Vodstvo Lafargea od pristojnih pričakuje, da bodo o ponovni dodelitvi dovoljenja odločali v roku, ki ga je določilo sodišče. Prepričani so, da bodo argumenti in dejstva v prihodnje odločili pri presojanju vloge družbe ter njene dejavnosti za lokalno okolje. Da bodo sodbo upravnega sodišča, ki je odločanje o podelitvi dovoljenja za sežiganje odpadkov vrnilo v ponovni postopek, dosledno spoštovali in se odzvali v predpisanem roku, je zagotovil minister za okolje Roko Žarnič. Sodišče je odločilo o tožbi aktivista Upravno sodišče je sodbo izdalo na tožbo Uroša Macerla iz zagorskega okoljevarstvenega društva Eko krog, kjer upajo, da se bo dovoljenje zdaj izdajalo na bistveno bolj transparenten način. Sežiganje odpadkov se po njihovem prepričanju ne sme dovoliti, saj v teh pogojih preveč negativno vpliva na življenje ljudi. Svoj protest so v ponedeljek izrazili tudi v Ljubljani. "Lastna država nas ignorira," so poudarjali. Ker bo o dovoljenju Lafargeu zdaj spet odločala agencija za okolje, ki je že prvič prižgala zeleno luč za sežiganje smeti, je po besedah Macerla "zelo možno", da bo Arso tudi zdaj na vse možne načine skušala poiskati način, da "ne bo izpadla kot tisti dejavnik, ki je cel postopek zapeljal po napačni poti". "Skušali bodo odgovornost spraviti s svojega hrbta. Mislim, da nas v naslednjih nekaj tednih čaka še zelo težko delo," je dodal. Več o protestu preberite tukaj. Razbili so štiri okna Neznanci so preteklo noč na poslovni stavbi trboveljske cementarne Lafarge Cement poškodovali nekaj stekel, je za Radio Slovenija poročala Karmen Štrancar Rajevec. Policija primer še preiskuje, kot so zatrdili, pa gotovo ni šlo za uporabo strelnega orožja. Po neuradnih izjavah bi lahko bile uporabljene kovinske kroglice iz krogličnih ležajev, vendar drugi o tem dvomijo, saj gre za dokaj debela stekla. Po mnenju policije sicer ne gre za kakšen večji incident, temveč zgolj za kaznivo dejanje poškodovanja tuje lastnine, torej štirih oken. Vodstvo cementarne je obsodilo dejanje in tudi vse, ki so "z odkritim sovražnim govorom ter z neprestanim zavajanjem javnosti glede delovanja cementarne tovrstna dejanja posredno ali neposredno spodbujali". Obsodba dogodka je prišla tudi iz francoskega veleposlaništva v Ljubljani. A. Č., A. S. Afera Škoberne - Šturm: Gantar bi moral odstopiti; Cerar: Zahteva po odstopu je politična Miro Cerar in Lovro Šturm za MMC o zadevi Škoberne 10. marec 2011 ob 07:19 Ljubljana - MMC RTV SLO Odločitev DZ-ja, da takoj ne skliče seje, na kateri bi odločali o imuniteti, je bila nezakonita in v nasprotju z ustavo, trdi Šturm. Cerar: Ureditev, ki jo določa poslovnik DZ-ja, je na meji ustavnosti. Vrhovno sodišče je pred dnevi odločilo, da je bil celjski sodnik Milko Škoberne, osumljen prejemanja podkupnine, priprt nezakonito, saj mu je bil pripor odrejen še preden je državni zbor sprejel odločitev, da mu ne dodeli imunitete. Na MMC-ju smo za komentar odločbe vrhovnega sodišča in zapleta glede dodelitve imunitete Škobernetu poklicali pravnika Mira Cerarja in Lovra Šturma. Tanko: Upamo, da bo Gantar zaradi afere Škoberne odstopil Lovro Šturm: Dejansko ni šlo za različne interpretacije Šturm je prepričan, da je vrhovno sodišče odločilo pravno gledano popolnoma pravilno, saj je bila odločitev DZ-ja, da takoj ne skliče seje, na kateri bi odločil o imuniteti, kot pravi, nezakonita in v nasprotju z ustavo. "Tudi dejansko ni šlo za različno interpretacijo, kot je predsednik državnega zbora skušal prikazati, nekoliko v zadregi, ob prvih odzivih na sodbo vrhovnega sodišča, kajti mandatno-volilna komisija o tem ni odločala, ampak je samo podala predlog državnemu zboru in dokler tega predloga, kakršenkoli že je, ne sprejme, je odvzem prostosti osebi protiustaven, nezakonit in v nasportju s pravno državo," trdi. Poudaril je, da bi moral predsednik državnega zbora Pavle Gantar odstopiti, saj je bil na morebiten zaplet pravočasno opozorjen s strani vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, ki je zahteval sklic izredne seje DZ-ja. "Izredna seja bi se lahko takoj sklicala, kjer bi o tem razpravljali in odvezali imuniteto. S takojšnjim sklicem izredne seje, ki bi takoj sledila podanemu predlogu komisije, bi DZ ustvaril zakonito stanje za odvzem prostosti Škobernetu," izpostavlja. Šturm meni, da Škobernetu vsekakor pripada odškodnina za čas, ko je bil protizakonito, protipravno in tudi protiustavno pridržan v priporu. "O kakršnikoli nadaljni odločitvi sodišča pa ni mogoče izrekati ta trenutek nobenih prejudicev. To bi bil tudi pritisk na delo sodišča. Zadeva je še v sodnem postopku in vsako izrekanje v naprej bi pomenilo v bistvu nedopusten pritisk na delo sodišča. Sodišče je tisto, ki naj o tem odloči," je še povedal nekdanji minister za pravosodje. Miro Cerar: Odločitev Vrhovnega sodišča je treba spoštovati Cerar je pojasnil, da je vrhovno sodišče pri svoji odločitvi zavzelo eno od možnih interpretacij poslovnika državnega zbora, kar bi po njegovem morali spoštovati. "V tem primeru jaz o tem pač ne morem dvomiti. Moram pa povedati, da poslovnik kot je napisan, omogoča tudi drugačne interpretacije in državni zbor je verjetno tukaj v dobri veri zavzel neko stališče v interpretiranju tega že prej. Je pa pač vrhovno sodišče opozorilo, da bi moral DZ upoštevati še nekatere dodatne okoliščine glede posebnosti položaja sodnikov, zato ne bi smel popolnoma identično vrednotiti tega položaja s položajem poslancev, zato razumem, da je sodišče lahko zavzelo drugo interpretacijo," meni Cerar. Ob tem pa je poudaril, da je ureditev, ki jo določa poslovnik DZ-ja, nekoliko na meji ustavnosti. "Ne morem rečti, da je neustavna, vsekakor pa bo treba še enkrat premisliti ali lahko o takšni imuniteti odloča, tudi ko gre za poslance, v prvi fazi zgolj pristojna komisija, pa če tudi zgolj pogojno ali bi moral v vsakem primeru odločati državni zbor. To je mogoče res zadeva za ustavne pravnike, da se še enkrat o tem pogovorimo, ta hip pa je potrebno spoštovati odločbo vrhovnega sodišča," opozarja. Cerar: Zahteva po Gantarjevem odstopu je politična Na vprašanje, ali se pridružuje mnenju Jožeta Tanka, da bi moral Gantar zaradi zapleta s podelitvijo imunitete Škobernetu odstopiti, je zatrdil, da gre pri tem za politično zahtevo, ki je ne želi komentirati, še posebej, ker je tudi predsednik sodnega sveta, in po njegovem nikakor ne bi bilo primerno, da bi to komentiral. "To naj pač presodi sam predsednik državnega zbora," je dodal. "Kot profesor in kot predsednik sodnega sveta si lahko samo želim, da bi zadeva potekala v naprej strogo v skladu s pravom, ampak seveda tudi učinkovito. Se pravi, da bi se res čimprej in čimbolj popolno ugotovilo, kaj je tukaj dejansko Škoberne storil. Torej, da bi se odkrilo ali je kriv ali ne. Seveda, če je nedolžen, da se potem to čimprej izve in se ga razbremeni, če pa je odgovoren, da se ustrezno rangu, torej sodniški funkciji, postopa, da se s tem da tudi primer za v bodoče, da je to seveda absolutno zavržno, če je res prišlo do tega koruptivnega dejanja," je zaključil Cerar. Aleksander Kolednik Pred komisijo naj bi pričal starejši Jankovićev sin Mlajšega sina je moralo zaslišati sodišče, saj poslancem ni odgovarjal 10. marec 2011 ob 07:18 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na komisiji DZ-ja, ki preiskuje gradbene posle, bodo zaslišali pet prič, ki naj bi pomagale razjasniti domnevno sporne posle z zemljišči v Ljubljani. Med njimi je Damjan Janković. Parlamentarna komisija preiskuje spremembe namembnosti zemljišč v Ljubljani, s katerimi naj bi se okoristila tudi družina župana Zorana Jankovića. Ponovno bodo zaslišali županovega sina Damijana Jankovića, saj ima njegovo podjetje med drugim v lasti tudi zemljišče na Barju. V posle z njim naj bi bili povezani tudi družbi Branton in Hypo leasing. Zato bosta pred komisijo stopila tudi Bruno Filipič iz družbe Branton in nekdanji direktor Hypo leasinga Andrej Potočnik. Zaslišali bodo še nekdanjega lastnika zemljišča na Smodinovcu Petra Seliškarja in Nevenko Jelovčan iz agencije Vaš dom. Del zaslišanj naj bi bil zaprt za javnost Jelovčanova je namreč po poročanju Financ pojasnila, da naj bi zemljišče na Smodinovcu v imenu županovega sina Jureta Jankovića kupil Klemen Šešok preko svojega podjetja. Na ljubljanski občini so nato obravnavali prostorski načrt, ki naj bi to zemljišče spremenil v zazidljivo, a je bila sprememba pred sprejetjem iz načrta umaknjena. Predsednica komisije Alenka Jeraj (SDS) bo sicer predlagala, da se med zaslišanjem Seliškarja in Jelovčanove izključi javnost, saj se priči v navzočnosti javnosti nočeta izpovedati. O tem bo komisija odločila z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Vložene ovadbe, Janković zaslišan na sodišču Komisija je na preteklih sejah že zaslišala župana Jankovića, ki je zanikal, da so člani družine Šešok dobili notranje informacije v zvezi s spremembo namembnosti zemljišča na Smodinovcu. Na vprašanja sta odgovarjala tudi Klemen Šešok in sina Petra Seliškarja Aleša Seliškarja, ki sta tudi zanikala dogovarjanje. Zaradi suma krivega pričanja je nato Jerajeva napovedala ovadbo Aleša Seliškarja. Županov sin Jure Janković na vprašanja komisije ni želel odgovarjati, zato je bil sredi januarja zaslišan na sodišču. A. S. Pazi zdaj te zafrustrirane levičarje, ki so včeraj vzeli dopust, da so spisali 500 komentarjev. Da je levica pokradla najmanj 10 milijard€ je drugorazredna tema, da je pa Janša MOGOČE pred 20 leti vzel 100.000dem je pa top tema že 20 let. Dragi moji stopite korak nazaj, da boste lažje spregledali odmik od realnosti. Mogoče boste nekoč celo dojeli, da ljudje podpirajo Janšo ravno zaradi te vaše gonje proti njemu. Ljudje niso tako butasti kot mislite vi levičarji, ljudje bodo podprli karkoli, samo da se znebijo te levičarske bande, pa magari je to Janša. Opažam, da zelo radi oponašate ljudem da vidijo samo levo desno. Z veseljem bom prisluhnil alternativi, ki jo boste predlagali, ampak se bojim da ste spet vi tisti, ki imate privide. Bo starejši Jankovićev sin tudi ponavljal . "Odgovor je enak prejšnjemu " ? Turk za MMC: Drnovšek je pri orožarski aferi vedel, da Janša ni kriv Intervju s političnim analitikom Boštjanom M. Turkom 13. marec 2011 ob 06:07 Ljubljana - MMC RTV SLO Mogoče je, da je razlog obuditve orožarske afere načrt tranzicijske levice, da s to afero najprej oslabi Janšo, nato pa razpiše predčasne volitve, je v pogovoru za MMC dejal Turk. S političnim analitikom Boštjanom M. Turkom smo se v torek pogovarjali o arhivski in orožarski aferi, rehabilitaciji prejšnjega režima in o tem, zakaj koalicijski poslanci nasprotujejo zakonu o obveznem testiranju na droge. Kakšna je vaša ocena arhivske afere oz. očitkov, da je SDS prirejal dokumente? Je šel tukaj SDS predaleč? Bi morali dokazovanje, da je bil predsednik republike Danilo Türk obveščen o bombnem atentatu v Velikovcu, na določeni točki ustaviti? Je z dokazovanjem njegove obveščenosti zašel že v kontraproduktivnost? Težko je to zadevo v celoti pohvaliti. Preseneča predvsem, da se je SDS na svoji spletni strani opravičil. Konec koncev ti dokumenti niso bili prirejeni, niso bili namerno falsificirani, bili so predstavljeni v napačnem redosledu, kar je napaka tistega iz stranke, ki je v arhivu zbiral gradivo. Za take zadeve bi morali imeti bolj usposobljen kader. Ko sem sam v arhivu zbiral gradivo, povezano z umetninami, ki so jih partijski funkcionarji pokradli po drugi svetovni vojni, sem zelo natančno pisal in pripravljal to gradivo, ker sem se zavedal strahotne občutljivosti. Tukaj - pri zbiranju gradiva glede Türka - pa je ta občutljivost še toliko večja. Po moje je neoportuno, da to gradivo zbira politična stranka. Politična stranka lahko stoji za tem kot neka organska celota. Gradivo v arhivu pa naj zbirajo izkušeni strokovnjaki in ljudje iz akademskega okolja. Kljub vsemu pa ostaja dejstvo, da je bil Türk obveščen. Njegova teorija, da je o Velikovcu izvedel samo iz medijev, preprosto ne drži. Zdi se, da se vse zadeve glede Türka in SDS-a vlečejo od Türkovega odlikovanja nekdanjega vodje tajne politične policije SDVTomaža Ertla. Kako ocenjujete to odlikovanje? Se strinjate z mnenji, da je to del neke širše zgodbe oz. poskus rehabilitacije prejšnjega režima, katerega del je poleg odlikovanja Ertla tudi Titova cesta? Seveda. To se ne dogaja samo proti volji velikega dela slovenske populacije, ampak tudi proti volji EU-ja, proti volji njenih najmočnejših poslanskih skupin in drugih. Vsi ti so jasno in nedvoumno obsodili poimenovanje ceste po Josipu Brozu - Titu. Lani smo bili dvakrat priča signaloma, ki sta se nanašala na Türka in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, in sicer iz Evropske ljudske stranke in EU-ja, katere integralni del smo in se moramo obnašati temu primerno. Rehabilitacija Tomaža Ertla in rehabilitacija simbolov in duha prejšnjega režima je sporna z vseh možnih stališč. Tukaj gre za civilizacijsko regresijo, ki jo s tem podoživljamo in obujamo. Od tega ne bo nobenih kvasic za prihodnost. To je čas, ki se ga lahko spominjamo samo s sramoto in tudi z bolečino. In poskušamo narediti vse, da ga presežemo in da se iztrgamo iz njega. Zdajšnja vladajoča politika pa dela ravno nasprotno. Zakaj to dela? Zato, ker je sama izšla iz teh struktur, sama je bila nelegitimna. Danilo Türk je bil del represivnega aparata prejšnjega režima, v njem je aktivno sodeloval in bil z njegovimi najskrajnejšimi deviantnostmi, kot je, recimo, velikovški bombni atentat, tudi uradno seznanjen, ne samo iz medijev. To je strahotno problematično. Kakšna je potem Slovenija videti od zunaj, pred svetom, kakšna je v odnosu do Avstrije, naše severne sosede? To so pač nizi zelo obremenjujočih vprašanj. Pred dnevi je bila druga obletnica odkritja množičnega grobišča žrtev povojnih pobojev v Hudi Jami. Kakšen se vam zdi vpliv tega odkritja v Sloveniji? Vemo, da so nekaj mesecev po odkritju grobišča, v katerem so bile žrtve povojnih pobojev, v našem glavnem mestu poimenovali cesto po Titu, ki je odgovoren za te poboje. Kaj to pove o Sloveniji? Del slovenske politike in del slovenske družbene strukture je infantilen. To so ljudje, ki niso dozoreli, ki nimajo nobenega razgleda po svetu, ki tudi sveta ne poznajo in v svetu niso bili. Takšni so, denimo, Milan Kučan, Borut Pahor, Zoran Janković itn. To so infantilni ljudje, to je profil infantilnih politikov, ki iz nekih partikularnih interesov in varovanja svoje identitete v preteklosti skuša legitimirati tisto ozračje, nezavedajoč se, da tukaj krši temeljne civilizacijske norme, kot so svetost življenja, da morajo biti krivci zločina odkriti in kaznovani, ne zaradi želje po osebni represaliji, ampak zato, da se takšne stvari v prihodnje ne bi spet ponovile. Zdaj pa se dogaja ravno nasprotno. Dogajajo se množične zlorabe kot pri Dražgošah, kjer slavijo nekaj, kar se sploh ni zgodilo. Dražgoše so narodna bolečina in sramota partizanskega gibanja, ne pa neka velika partizanska zmaga. Dražgoše pomenijo bistven poraz volje in duha odpora zoper naciste, ker so partizansko potegavščino z življenjem plačali nedolžni civilisti. Vemo za represalije. Torej, to, kar počne zdajšnja tranzicijska levica, je popolnoma kontraproduktivno, v svoji najgloblji plasti pa infantilno. Zadnje dneve je v ospredju orožarska afera, ki izbruhne vedno znova na nekaj let. Kje je po vašem mnenju razlog, da je orožarska afera znova izbruhnila ravno zdaj? To je ključno vprašanje! Tukaj so različni scenariji. En scenarij je ta, da ocenjujejo, da je njihov najmočnejši nasprotnik, vodja opozicije Janez Janša, zaradi dogajanja okoli arhivov šibak in da se ga lahko zdaj na ta način zlomi. Druga možnost, ki se prav tako ponuja, je naslednja: silovitost te kampanje zoper Janšo nakazuje to, da Pahor morda ocenjuje, da ne bo izpeljal mandata. Morda se zavedajo, kam so pripeljali državo, da tako ne gre več naprej. Tudi nimajo nobene legitimnosti več. Pahorjeva vlada izgublja vse referendume po tekočem traku. Zdajle so v igri trije, ki bodo spet padli. Vlada nima nobene legitimnosti vladati. To je le vladanje od danes na jutri. In s tega stališča je scenarij predčasnih volitev realna možnost. Se pravi, da pride do padca Pahorjeve vlade oz. morebitnega Pahorjevega odstopa in da potem ne pride do oblikovanja nove vlade. To kaže na to, da ima kampanja zoper predsednika SDS-a v t. i. orožarski aferi nek realen vzrok, neko realno ozadje. Če pa tega nima, je to toliko bolj problematično. Poglejmo naravo te zgodbe, orožarske afere. V njej ni nič novega, vse je že znano od srede 90. let in od časa t. i. Mogetove komisije. Tudi Matjaž Frangež in vse te alarmantne pisarije so samo neke bedne reprodukcija t. i. ugotovitev Mogetove komisije, s katerimi pa že takratni predsednik vlade Janez Drnovšek ni bil zadovoljen in jih je dal zaradi tega na stranski tir ter rekel, da naj se to neha preiskovati. Če bi tukaj bilo kar koli, bi Drnovšek, videč, da se artikulira v začetku devetdesetih let njegov najpomembnejši nasprotnik - se pravi Janez Janša in SDS -, poskrbel za to, da bi se stvari procesuirale, da bi nekdo prišel na sodišče in da bi Janša, če bi bil kriv, za to tudi odgovarjal. Drnovšek je sam vedel, da Janša ni kriv, in je zato vso zadevo umaknil. Po petnajstih letih pa to pogrevajo brez kakršnih koli argumentov. Tukaj so tudi mediji, ki so opravili bistveno vlogo. Izpostavil bi, da še zlasti "promovirajo" kampanjo zoper SDS in Janšo v Večeru, ki pokriva Štajersko, kjer ima Janša največ privržencev. Drugo pa je ta žalostni primer teh dveh t. i. neodvisnih novinarjev v Pogledih Slovenije. To, kar smo doživeli prejšnji četrtek, je bilo nekaj, kar se na javni televiziji absolutno ne bi smelo pojaviti. To je bilo kršenje vseh mogočih standardov, vključno s pričevanjem t. i. Bojana Poroka. T. i. pravim zato, ker sam pravi, da ni bil, čeprav je bil njegov glas zabeležen. Tako ne moreš postopati oz. lahko postopaš, če opravljaš neko umazano delo za nekoga drugega. Pri tem pa vemo, da se izstavljajo fakture, takšne in drugačne, in vprašanje je, kaj se bo na koncu pokazalo. Dejstvo pa je, da so se Pogledi Slovenije popolnoma nekritično pridružili vsem drugim medijem, za katere vemo, kakšne politične usmeritve so in kdo interesno in kapitalsko stoji za njimi. To je velika sramota za nacionalno televizijo. Ali ima stalno pogrevanje orožarske afere poleg politične odstranitve Janše za cilj tudi demonizacijo oz. očrnitev obdobja, v katerem je Demos izpeljal osamosvojitev Slovenije? Seveda. Ključni nasprotnik in edini, ki je znal tranzicijsko politiko postaviti v kot - ne nazadnje je SDS leta 2004 edini premagal LDS-, je bil Janez Janša. In edino, kar imajo zoper njega, so fiktivne zgodbe o orožarski aferi. Te imajo nek učinek, kajti, če ti neresnico ponavljaš do onemoglosti vsak dan, od jutra do zore, od mraka do dne, kot bi rekel Oton Zupančič, se nekaj tega gotovo prime. Zaradi tega namena to tudi delajo. Seveda pa to pada tudi po osamosvojitvi in s tem blatijo največji dogodek celotne slovenske zgodovine. Pa saj komunistov to ni nikoli zanimalo. To so popolnoma infantilni in neodgovorni ljudje. Njih je zanimalo samo to, kako priti na oblast in oblast zadržati. Vse drugo - država, gospodarstvo, ljudje - pa jih ni nikdar zanimalo. To je splošna lastnost, zato je tudi komunizem povzročil največje opustošenje v zgodovini in potegnil v grob 100 milijonov ljudi - ker jih preprosto ni zanimalo. Zakaj po vašem mnenju mediji na eni strani nenehno odpirajo oz. reciklirajo orožarsko afero, na drugi strani pa v medijih ni obujanja dogodkov, povezanih z razorožitvijo Teritorialne obrambe maja 1990, ali pa s podpisovanjem t. i. deklaracije za mir, ki je leta 1991, ko je osamosvojitev Slovenije ogrožal do zob oborožen JLA, zahtevala demilitarizacijo Slovenije? Zakaj se te zgodbe ne pojavljajo v medijih? Zato, ker so mediji popolnoma neuravnoteženi, ker ni bila v njih opravljena nobena resnejša demokratizacija, ki bi delno implicirala tudi lustracijo. Zato je zgodba zdaj pač taka, da mediji ljudi posiljujejo s forsiranimi konstrukti. To počnejo ves čas, zdaj so se temu pridružili tudi Pogledi Slovenije. V ozadju so določena kapitalska ozadja in pa predvsem nesrečen značaj slovenskega novinarskega ceha, ki sliši na tisto, kar je pred točno sto leti artikuliral Ivan Cankar: Hrbet, biča vajen in željan. To je zapisal v največji drami, ki jo imamo, v Hlapcih - o hlapcih, ki so se prodali in so gorečnejši od gospodarja samega. Prav gorečnost, dokazovati svojo novokomponirano identiteto gospodarju, je značilna za Janeza Markeša in postaja zdaj tudi prepoznaven emblem oddaje Pogledi Slovenije. To je bolezen slovenskega novinarstva, ki beži od resnice in ki nima elementarnega človeškega poguma biti človek. To manjka slovenskemu novinarstvu - biti človek. Ampak to manjka tudi tranzicijski politiki. Biti človek manjka Kučanu, manjka Türku. To je neka lastnost, ki je delno pogojena s slovensko majhnostjo in s tem, da nimamo izkušnje državotvornosti, v veliki meri pa neopravičljiva in vredna vse graje. Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev (poslancev, ministrov, državnih sekretarjev in predsednika države ter vlade) na prepovedane droge. Zlasti koalicijski poslanci temu zakonu nasprotujejo. Lahko rečem: kjer je dim, je tudi ogenj. Zakaj pa se potem izogibajo testiranju? Če ne bi bilo zakona, ki govori o tem, da odklonitev testiranja na alkohol pomeni enako, kot da bi bil maksimalno pod njegovim vplivom, bi vsak, ki bi se iz gostilne peljal domov in bi ga ustavili, odklonil alkotest. Odklonil ne bi samo tisti, ki je trezen. Ista stvar je tukaj. Zato pa vladni koaliciji ta zakon ne diši. Ker ima izkušnjo s tem. Če bi se res naredilo celotno analizo las za neko daljše obdobje, kaj bi pokazalo? Katarina Kresal še danes ni dala testirati lasu, čeprav bi samo z analizo lasu dokazala, da nima nič z uživanjem kokaina. In tega še do danes ni naredila. Zakaj ne? Aleš Žužek To je vse res in stari komunisti hočejo uničiti SDS z JJ, s takšnim delom pa bo SD z Borutom uničil tudi celo Slovenijo, poglejte koliko denarja samo zapravijo z referendumi, zato ker ne pripravijo zakonov tako kot bi morali, ampak tako kot njim najbolj paše. To se pa nič ne vprašajo koliko denarja gre v nič da pripraviš en zakon, ki pa pol gre v nič, vedno moraš upoštevati vse okoliščine, ne pa samo videt sebe. Dragi komentatorji, ko vam nekdo pove resnico in podre vaše iluzije ste pa vsi nesrečni in napadate avtorja brez enega proti argumenta. Ta človek vam je povedal samo resnico. ki se ne pokriva s videnjem katerega ste si ustvarili, pridobili preko FDV jevskih pisunov. Pisanje g. Turka, za tistih ki ga hočejo razumeti je-veličastno. Edino če si zasvojen z neko drugo resnico, verjameš v neke pravljice oPATRJIJI-OROŽARSKIM aferam, ki se pojavijo, desetleje v določenem času.,ko je JANŠA, najmočnejši. Do kdaj bomo , zgodovinsko dokazano., tem spretnim levičarjem , nasedali? SDS: Mi in Janša bomo na koncu še močnejši V stranki menijo, da je dialog izginil, poraja se le še medijski linč 12. marec 2011 ob 11:11 Ljubljana - MMC RTV SLO V SDS-u izražajo zaskrbljenost nad zaostrovanjem političnega boja, ki je usmerjen v pogrom nad stranko, in pozivajo k zavezništvu demokratov na levi in desni politični opciji. Po mnenju sveta stranke se razblinja afera Patria, zato ugotavljajo: "Zato smo priča novemu valu pritlehne diskreditacije političnega tekmeca z 20 let staro afero, v kateri vsa leta svoje oblasti niso uspeli najti nobenega dokaza za svoja podtikanja. Tokrat pa je cilj tudi diskreditacija slovenske osamosvojitve in tistih, ki so zanjo izpostavili svoja življenja in življenja svojih najbližjih." Po njihovem mnenju se že napovedujejo novi predvolilni cilji, ki so usmerjeni v "diskreditacijo in očitno tudi likvidacije. Ne le Janše, ampak celotne SDS; z lažmi, insinuacijami in diskreditacijami". Ob tem izpostavljajo, da dialog izginja, poraja pa se le še skrbno načrtovan medijski linč. Zavezništvo za demokratično prihodnost "V Sloveniji potrebujemo novo zavezništvo demokratov na levi in demokratov na desni," navajajo v SDS-u, od česar naj bi bila odvisna tudi demokratična prihodnost države. "Načrtovalcem in izvajalcem teh orkestriranih afer, laži in propagande zato sporočamo: predaleč ste šli! Iz te gonje bo SDS s svojim predsednikom Janezom Janšo izšla še močnejša in odločnejša," še končujejo v svojem pozivu. A. Č. Prijav Tudi MMC ima odkrite, ali pa podstavljene podpornke obstoječi politiki. To bom sedaj dokazal, z jasnim in več kot očitnim dokazom. Upam, da je v MMC toliko pokončne drže, da tega ne bodo izbrisal. komsomolec in neo sta po mojem razčiščevanju z njima takoj poniknila, moj blog je bil pa brisan, kot lahko vidite. vihraviuporabnik 13. marec 2011 ob 21:28 nesesekirat To je napisal komsomolec, da tito še kao živi. Ne zdaj ti bluzit, da je mislil na JJ. To trditev je uporabil za zagovor TITO-ve ulice v Ljubljani. Pa vse fino opremljeno z parolami, in kako gremo nazaj v skupno državo Jugo. Kao vse to Türk in KGB pripravljajo, v glavnem, on vse to pozna, komsomolec ima neko poznavanje te zadeve, neo, je verjetno njegov vajenec in vsega še ne razume, kakor tudi ti verjetno nisi na tekočem. Veliko dolgih in krajših razprav, ravno s osebo komsomolec Je obširno razčlenjevajo in slikalo politiko levice-komunistov kako se vsi trudijo, da gremo nazaj v Jugo. itd., itd. To opisuje tudi med drugim B.M.Turk . Zanimivo, če kdo javno brani Janšo, je vse, samo človek ne. Udbomafija lahko pljuva in diskreditira kogar hoče, zato je glas razumnikov Slovenije v strahu zamrl.Nihče se ne želi izpostavljati, kdor se izpostavlja proti komunistični falangi, je na celi črti spljuvan, faše tudi pedofilske obtožbe. Zanima me, kako in na kakšen način, bo zdaj udbomafija poskušala diskreditirata BMT. Bravo gospod BMTurk, vsi ste en redkih Slovencev z jajci, ki se upa na glas povedati resnico in s prstom pokazazi na svinjarije Kučanove udbomafije. Zelim si več tako prodornih ljudi, kot ste vi!!! Za pravoverne slovenske levičarje je JJ satan oziroma Lucifer. Torej padli angel, ki se je obrnil proti njim. Proti njim, njihovi veri in njihovem bogu. Ne vem sicer kdo to je? Tito, Kučan, Türk? Če niso morda celo Sveta trojica? Dodati ni kaj, ampak oni bodo do svoje smrtne postelje na smrt sovražili JJ. In tu ni pomoči. Če pravi kristjan o čem ne sme dvomiti, je to Kristusovo vstajenje. Pravi slovenski levičar, pa ne sme dvomiti o Janševem prodajanju orožja in nezakonitem zaslužku, ki ga je pospravil nekam na varno. To je slovenski levičarski evangelij po Spomenki Hribar! Foto: Razmere na Japonskem najhujše po 2. svetovni vojni V potresu domnevno prek 10.000 smrtnih žrtev 13. marec 2011 ob 06:48, zadnji poseg: 13. marec 2011 ob 13:35 Tokio - MMC RTV SLO/STA Petkov potres in cunami na Japonskem, ki sta samo v prefekturi Mijagi verjetno zahtevala prek 10.000 smrtnih žrtev, sta povzročila najhujšo krizo po koncu druge svetovne vojne leta 1945. Japonski premier Naoto Kan je na novinarski konferenci v Tokiu povedal, da so trenutne razmere po potresu in cunamiju ter v jedrskih elektrarnah najhujše v zadnjih 65 letih. Povedal je, da so razmere v jedrski elektrarni Fukušima še naprej napete, državljane pa je opozoril, da lahko v prihodnjih dneh pričakujejo obsežnejše izklope elektrike, ter jih pozval, naj čim bolj zmanjšajo porabo. K varčevanju z elektriko je premier pozval tudi japonsko industrijo. Vabljeni k branju: - Napaka na sistemu za črpanje vode kriva za eksplozijo v Fukušimi 1 - Potres je skrajšal dan in premaknil Zemljino os - V Minamisanriku pogrešajo 10.000 ljudi, več kot polovico prebivalstva - "Fukušime 1 ne moremo primerjati s černobilsko nesrečo" - V Kaliforniji pod visokimi valovi umrl moški - "Največ žrtev bo zahteval cunami" - Foto: Najhujši potresi v zadnjem desetletju - Kljub skrbnemu opazovanju se potresov ne da napovedati Še vedno pogrešajo več tisoč ljudi Razsežnost katastrofe po potresu, ki je v petek popoldne Japonsko stresel z močjo 8,9 stopnje po Richterjevi lestvici, počasi postajajo vse jasnejše. V potresu in popotresnih valovih, ki so sledili, je umrlo več kot 2.000 ljudi, več tisoč ljudi pa je pogrešanih. Reševalci se še vedno skušajo prebiti do hiš in avtomobilov, v katerih naj bi bili morebitni preživeli. Svoje domove je zapustilo več kot 300.000 ljudi, ki zdaj prebivajo v 1.350 začasnih zatočiščih v petih prefekturah. Najhuje je v mestu Sendai, kjer so več kot deset metrov visoki popotresni valovi pred seboj odnašali hiše, avtomobile in letala, uničili so velik del infrastrukture in poplavili številna polja. Mesto Rikuzentaka je voda skoraj zbrisala z zemeljske površine, reševalci pa so tam odkrili več sto trupel. V pristaniškem mestu Minamisanriku pogrešajo kar 10.000 ljudi, približno 7.500 ljudi pa so evakuirali v 25 zasilnih zatočišč. V obalnem mestu Futaba so valovi odnesli skoraj 90 odstotkov vseh hiš. Število žrtev bi lahko preseglo številko 10.000 Predstavnik policije Naoto Takeuči je dejal, da "ni nobenega dvoma", da bo skupno število žrtev preseglo 10.000. Doslej so sicer v prefekturi Mijagi potrdili 800 smrtnih žrtev. Samo v mestu Minamisanriku, ki ga je cunami dobesedno odplavil, pogrešajo 10.000 ljudi. V mestu je pred potresom živelo 17.000 ljudi. Iz Higašimacušime poročajo, da so našli prek 200 trupel, a še vedno pogrešajo na stotine ljudi. V mestu Futaba v prefekturi Fukušima je cunami odnesel 90 odstotkov hiš. V okolici mesta Sendai že od petka divja požar v rafineriji, ki ga ne morejo pogasiti. Obsežna reševalna akcija, ocen škode še ni Japonske oblasti so že v soboto sprožile obsežno reševalno akcijo, kjer sodeluje več kot 50.000 reševalcev in vojakov, 300 letal in 40 ladij, napovedali pa so, da bodo svoje sile podvojili, tako da bo v reševanju sodelovalo 100.000 ljudi. Premier Kan je povedal, da so doslej na prizadetih območjih ob tihomorski obali že rešili 12.000 ljudi. Ker želijo oblasti najprej poskrbeti za preživele, še vedno niso začeli odpravljati gmotnih posledic tresenja tal in uničujočega cunamija, prav tako za zdaj še ni ocene škode. Svojo pomoč Japonski je že ponudilo 50 svetovnih držav, pa tudi mednarodna skupnost. Popotresni sunki še tresejo Japonsko Po velikem potresu japonska tla še vedno tresejo popotresni sunki. V soboto je na skoraj istem mestu kot petkov potres tla stresel popotresni sunke z magnitudo 6,8, a poročil o dodatni škodi in žrtvah ni bilo. Japonski seizmografi so zaznali najmanj 125 popotresnih sunkov z močjo 5. stopnje po Richterjevi lestvici, po besedah znanstvenikov pa se bodo ti nadaljevali še nekaj tednov. Zaradi popotresnih sunkov so mogoči novi cunamiji. B. T., K. S. "Ena najtežjih odločitev ustavnega sodišča do zdaj" Pred razglasitvijo odločitve ustavnega sodišča 13. marec 2011 ob 13:50 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ustavni sodniki bodo v ponedeljek uradno razglasili odločitev, o kateri se neuradno že poroča: Bo vladna pokojninska reforma dobila referendumski epilog? "To je bila ena najtežjih odločitev ustavnega sodišča do zdaj," je dejal nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude. "Šlo je namreč za vprašanje dopustnosti referenduma o nekem sistemskem zakonu, katerega izvršitev po mnenju številnih ekonomistov predstavlja tudi pogoj za gospodarsko reformo," je dejal. Ustavni sodniki bodo v ponedeljek ustno razglasili svojo četrtkovo odločitev glede tega, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko nastale protiustavne posledice. Po neuradnih podatkih, ki so zaokrožili po sprejetju odločitve, bo sodišče referendum dovolilo. Stroka si je bila edina, da bo sodišče le težko preprečilo referendum o pokojninski reformi. Tudi Ude je prepričan, da "po dozdajšnjih kriterijih ustavno sodišče ne more prepovedati referenduma". Dodaja pa, da ne bi imel "nič proti, če bi to storilo in šlo korak dlje". POKOJNINSKA REFORMA na spletnih straneh predlagatelja, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter na spletni strani predlagatelja referenduma, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Pirnat: Državni zbor ni dokazal, da bi bila država ogrožena Po mnenju Rajka Pirnata s katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani bi ustavno sodišče lahko preprečilo referendum v primeru ocene, da bi katera koli od izglasovanih referendumskih odločitev lahko imela protiustavne posledice. Toda ta trenutek stanje ni neustavno, le težave z javnimi financami so hude, pravi Pirnat. Po njegovi oceni državni zbor ni navedel številk, ki bi dokazovale, da bo kakšna funkcija države ogrožena. Če je odločitev takšna, kot navajajo neuradni podatki, je po Udetovih besedah pričakovana, sodišče pa je s tem "ostalo v okvirih svojih dozdajšnjih kriterijev za dopuščanje referenduma". Če bi sodišče hotelo referendum prepovedati, bi moralo hkrati oceniti tudi, da neizvršitev zakona zanesljivo pripelje do protiustavnega položaja. "Tega pa očitno ni ocenilo," je dejal. Če bi ustavno sodišče prepovedalo referendum, bi se približevali sistemu, v katerem referendum o zakonih, ki imajo velike finančne posledice, ni dovoljen. "To bi bilo zelo pomembno sporočilo," je pojasnil Ude. Pred vlado, podporniki referenduma in volivnim telesom pestri tedni Premier Borut Pahor v četrtek na novinarski konferenci po seji vlade ni želel ugibati o odločitvi ustavnega sodišča glede referenduma. Zatrdil pa je, da jo bo spoštoval. Poudaril je, da bo Slovenija, če bo ustavno sodišče referendum dovolilo, unikatna država, saj se bo o fiskalnem vprašanju odločalo na voliščih. Kljub temu pa se bodo v tem primeru soočili z nasprotniki reforme in poskušali referendum dobiti, je dejal. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da jih, če bo referendum prepovedan, čaka intenzivno delo, da bi lahko zakon uveljavili 1. julija letos. "Če pa referendum bo, nas čaka še ena intenzivna kampanja, da prepričamo ljudi, naj zakon podprejo," je dejal. Po mnenju DZ-ja, ki je 11. januarja sklenil zahtevo za referendum poslati na ustavno sodišče, zaradi neuveljavitve novega zakona že prihaja do neustavnega stanja. Novi zakon bi namreč po njegovem prepričanju odpravil nekatere že ugotovljene neustavnosti zdaj veljavnega zakona. Stanje se bo zaradi neuveljavitve novega zakona po mnenju DZ še slabšalo, saj je zagotovitev finančne vzdržnosti sistema ključna za zagotovitev socialne varnosti in ohranitev socialne države. Neustavnost veljavnega zakona bi lahko odpravili z novelo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je pobudo za začetek postopka za razpis referenduma vložila sredi decembra lani, meni, da so se predlagatelji zahteve "povsem neprimerno skrili za dve odločbi ustavnega sodišča". Neustavnost veljavnega zakona bi lahko odpravili z novelo, menijo sindikati. Na opozorila o možni ogroženosti izvrševanja 2. člena Ustave, po katerem je Slovenija socialna država, pa so v ZSSS-ju odgovorili, da zgolj domneva o ogroženem izvajanju socialne funkcije države še ne pomeni, da obstajajo razlogi za omejitev referenduma. Spomnimo ... DZ se je za posredovanje zahteve na ustavno sodišče odločil 11. januarja, dan pozneje pa so zahtevo poslali na ustavno sodišče. To je bil tudi zadnji dan, ko je sedem sindikalnih central še lahko zbiralo podpise za razpis referenduma. Od 6. do 12. januarja so jih zbrali več kot 42.000, medtem ko jih je za razpis treba zbrati 40.000. Zakon, ki ga je DZ sprejel 14. decembra lani s podporo SLS-a in ob nasprotovanju DeSUS-a, kot pogoj za polno starostno upokojitev postopno postavlja 65 let starosti za oba spola, a se bo zaradi starševstva in vojaščine mogoče upokojiti prej. Prav tako se bodo lahko mlajši upokojili tisti, ki so začeli delati zgodaj. Obdobje za odmero pokojninske osnove se z veljavnih 18 let podaljšuje na 30 let, iz najugodnejšega zaporedja let zavarovanja pa se izločijo tri leta, ki so za zavarovanca najmanj ugodna. Usklajevanje pokojnin pa poleg rasti plač upošteva tudi rast inflacije. Če bo referendum izveden in če bo zakon na njem zavrnjen, DZ leto dni ne bo smel sprejemati zakona z enako vsebino. L. D. Zamejska TV (DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI) je 12. marca 2011 sporocila, da je umrl venetolog Jozko Savli. Nasi mediji o tej izgubi sploh ne porocajo. Na wiki je Savli omenjen prakticno samo na dveh tujih straneh: http://en.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEko_%C5%A0avli http://de.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEef_%C5%A0avli Na slovenski se pod tem geslom pojavijo tezave! Jožko Šavli, slovenski publicist Spodaj je njegov prispevek o panterju - simbolu Karantanije. V clanku tudi pise o nacrtovanem bankrotu Slovenije in njenem razkosanju, kar se dejansko dogaja, sedaj se prodaja se Mercator ... (Slovenija se zadolzuje zaradi investicij na Balkanu, vse domace lastnike pa so osamili, obrtnike in podjetnike se izcrpuje,...) Ocitno je Savli vedel vec ... T E K S T Črni panter grb Karantanije, njegovo odkritje in pomen dr. Jožko Šavli Režim v nekdanji Jugoslaviji je dovoljeval le uporabo mestnih grbov. Grbov zgodovinskih dežel, kot so bile Kranjska, Štajerska, Koroška... že po prvi vojni niso več dopustili. V javnosti so razširili krilatico, češ da »nas je stara Avstrija delila Slovence na Kranjce, Štajerce, Primorce... zato da bi nas lažje vladala«. Slovensko izobraženstvo in polizobraženstvo je to krilatico ponavljalo še po drugi vojni. V času, ko sem v 70. letih opravljal na Dunaju podiplomski študij, sem se zanimal tudi za grboslovje in se seznanil predvsem z grbi slovenskih in avstrijskih dežel, ki so izhajale iz nekdanje Karantanije. Zanimalo me je še zlasti, ali je tudi Karantanija imela svoj grb. Nekje sem prebral, da se je v prvem koroškem grbu nahajal Črni panter. Vprašal sem se, ali bi bil ta grb lahko tudi karantanski? Vendar pa v grboslovnem gradivu za takšno predpostavko nisem našel takrat še nobene opore. Po končanem dunajskem študiju sem se lahko vprašanju o karantanskem grbu nekoliko bolj posvetil. Pri iskanju gradiva sem naletel na temeljito študijsko delo o tkm. »štajerskem panterju« - Das Landeswappen der Steiermark (Gradec 1900). Napisal ga je Alfred Anthony von Siegenfeld, v svojem času zelo ugleden heraldik. Njegova študija sloni na številnih listinah in pečatih, na katerih se nahaja podoba panterja, večinoma v Avstriji (prvotni Karantaniji), deloma pa tudi na Bavarskem. Omenjeni grboslovec označi v svojem delu panterjev lik na neki strani »bavarsko – karantanski« panter. Oznako »bavarski« navede na prvem mestu. Očitno zaradi tega, ker se panter nahaja tudi v nekaterih grbih na Bavarskem. Pa tudi zato, ker je bil nemško nacionalno usmerjen, in Karantanije ni hotel navesti na pravem mestu. Vendar pa je priznal tudi panterjev karantanski izvor. Njegova navedba mi je dokončno potrdila domnevo, da ne gre samo za starejši koroški grb, temveč tudi za karantanskega. Na podlagi gradiva v njegovem delu sem napisal krajšo študijo z naslovom Črni panter, najstarejši karantanski grb. Izšla je v Glasu Korotana št. 6 (Dunaj 1981), ki ga je izdajal Ivan Tomažič, rektor študentskega doma Korotan. Črni panter na belem polju -sodoben izris karantanskega praporja (2 x 3). Iz zastavoslovja (veksiologija) nam je znano, da so bili prvi prapori enobarvni, in da so na sredini pogosto imeli bojni znak. V Karantaniji je bil bojni znak panter v črni barvi. V heraldičnem društvu »Adler« na Dunaju je študija vzbudila določeno pozornost. Prof. Hans Jäger – Sunstenau, ki je takrat predsedoval društvu, je o njej objavil poročilo v ugledni reviji Archivum Heraldicum (Lausanne 1982, št. 3-4). Poročilo ima naslov: Heraldische Symbole im alten Slowenisch-Karantanien (Heraldični simboli v stari slovenski Karantaniji). V njem za primerjavo navaja starejšo študijo o heraldičnem panterju La Panthere de Styrie (Štajerski panter), ki jo je nekaj let poprej objavil Robert Viel (Archivum Heraldicum 1964). Heraldični panter je bil namreč na splošno poznan samo kot štajerski. - Kratko recenzijo o študiji je objavila tudi znana revija Europa Etnica (št. 3, Dunaj 1982). V Sloveniji, ki je bila takrat trdno pod nadzrstvom jugoslovanskega režima, ni bilo na študijo o panterju nobenega odmeva. In ga tudi ni smelo biti. Za jugoslovanski režim je bila namreč prva slovenska država Karantanija nekakšen tabu. Na precejšen odmev pa je študija naletela v slovenskem zdomskem tisku, tako v Glasu Slovenske kulturne akcije (Buenos Aires, okt. – dec. 1983), v tedniku Svobodna Slovenija (št. 23/24 od 17. junija, Buenos Aires 1982, poročal Tine Debeljak). Pater Ivan Tomažič, izdajatelj Glasa Korotana in rektor doma Korotan, je domsko glasilo pošiljal na številne naslove, tudi v Slovenijo, in je od več uglednih ljudi prejel pohvalna pisma. Ne spominjam se več, kaj me je nagnilo k temu, da sem poseben članek o Črnem panterju poslal tudi v slovensko izseljensko revijo Rodna gruda, ki jo je izdajal jugoslovanski režim. Revija je članek pod naslovom Črni panter, grb Karantanije proti pričakovanju objavila (št. 10, 1984). Zatem je objavila še moj drugi članek Prapor in barve Karantanije (št. 7, 1985). Tudi v strukturi jugoslovanskega režima je bilo mogoče naleteti na zavedne slovenske ljudi. Gospa Sveta (Maria Saal): Rimski kamen nad vhodom v stolnico (2. stol.). Na njem drevo življenja, ki rase iz posode milosti. Obdajata ga panterja, ki držita v šapah rog izobilja. Grb je karantanski Upodobitve panterja izhajajajo še iz starega Norika, rimske province, ki je bila predhodnica Karantanije. Iz tistega časa je ohranjenih več kamnov, na katerih je izklesan njegov lik. Med njimi je nedvomno najbolj značilen tisti, ki se še danes nahaja nad vhodom v stolnico pri Gospe Sveti. Podoba na njem je naslednja: velik vrč (kantharos), iz katerega rase trta z grozdi in na njej ptice; vrč obdajata panterja v vzpeti drži. V času, ko se podoba panterja pojavi, je velika vojvodina Karantanija še vedno obstajala (do 1180). Panterja ima namreč leta 1160 na svojem pečatu Otokar III., mejni grof oz. krajnik v Karantanski krajini (kasneje vojvodina Štajerska). Krajnik Otokar III., ki je upodobljen na pečatu, sedi na konju in drži ščit, na katerem je upodobljen panter. Tri leta pozneje se panter nahaja tudi na pečatu koroškega vojvode Hermana. Pečat Otokarja III. iz leta 1160, krajnika v Karantanski krajini. Na njegovem ščitu je lik panterja upodobljen prvič. Barve panterja na tem pečatu niso razvidne. Navaja jih kako desetletje zatem slavni trubadurski pesnik Wolfram von Eschenbach v svoji pesnitvi Parzival (okoli 1210), in sicer v obliki krzna: sobolov panter na hermelinovem ščitu. Iz krznenih izhajajo kasnejše heraldične barve: sobol za črno in hermelin za belo (srebrno). Tako se v naslednjem obdobju karantanski grb predstavlja kot Črni panter na belem ščitu. Leta 1246 nam pesnik Jans Enenkel opiše tudi dragotino (okras) karantanskega - koroškega grba: rogovi, prevlečeni s hermelinom in potaknjeni s pavjimi peresi. Rogovi so nedvomno bizonovi, ker so kasneje pojavljajo v mnogih koroških grbih, in tudi v drugem grbu koroške dežele. Ne vemo pa, ali so bile konice rogov ob prvi omembi dragotine že odžagane, kot so v vseh kasnejših upodobitvah. Tudi v drugem grbu, ki ga ima Koroška še danes, se v dragotini nahajajo takšni rogovi, vendar brez pavjih peres. Namesto njih so na rogovih latice, od katerih visijo lipovi listi. Dragotina v karantanskem grbu: Bizonovi rogovi prevlečeni s hermelinom in potaknjeni s pavjimi peresi. Omenjajo se prvič leta 1246. Posamezne krajine, ki so sestavljale veliko vojvodino Karantanijo, so postopoma napredovale v vojvodine. S tem so v okviru kraljestva, ki je bilo sodržavje (konfederacija), dobile položaj samostojnih dežel na ravni držav. To je razvidno iz tega, da so bile državni fevdi, ki so jih podeljevali na državnem zboru. Navadno je vsaka dežela, ki je iz krajine napredovala v vojvodino, privzela tudi nov grb. Toda Koroška in Štajerska sta po letu 1180, ko je slednja postala vojvodina, še naprej ohranili isti grb, Črnega panterja. Leta 1246 pa je Friderik Bojeviti, vojvoda Avstrije in Štajersike, zahteval, naj bi Črnega panterja imela samo Štajerska, in sprožil s tem upravni spor. Toda na kraljevem dvoru so razsodili, da Črni panter pripada Koroški kot starejši vojvodini. Tedaj je Štajerska prevzela za grb Belega panterja na zelenem ščitu, ki ga je ohranila do danes. Na Kranjskem, ki je bila ena zmed krajin Karantanije, je bil sprva nedvomno prav tako v veljavi Črni panter. S poroko Sofije (Weimar – Orlamünde), kranjske dedinje, in bavarskega grofa Bertholda Andechs († 1151), je Kranjska prešla v posest rodbine Andechsov. Na pečatu njegovega vnuka Bertolda III. iz leta 1195 se nahaja orel, kasneje znan kot kranjski Plavi orel. Grboslovje sodi, da gre v tem primeru za protigrb (obratne barve) rodbine Andechs. Kranjska je postala vojvodina leta 1364. Koroška je po sporu s štajerskim vojvodom Črnega panterja obdržala, vendar ga je nosil le še vojvoda Ulrik III. Z njim je namreč zatonila karantanska – koroška dinastija († 1269). Nov vladar, češki kralj Otokar II., je prevzel grb, ki ga je imel Ulrik III. kot sovladar ob svojem očetu, vojvodu Bernardu († 1256): na pol presekan ščit, spredaj trije črni švabski levi na rumenem, zadaj bel prečnik na rdečem. Ta grb ima Koroška še danes. Toda, kakšen je njegov izvor? V grbih se prečnik pojavlja kot znak pripadnosti. Odkod pa izhajajo švabski levi? Tega koroški oziroma avstrijski heraldiki vse do danes še niso dognali. Pečat koroškega vojvode Bernarda. Vojvoda sedi na konju v viteški opremi, na ščitu je upodobljen panter. Ob njem pečat njegovega sina Ulrika III. Na tem pečatu je drugi koroški grb, na katerem so v prvi polovici ščita znamenitimi švabskimi levi. Rešitev tega vprašanja je treba iskati v izvoru karantanske - koroške dinastije. Začetnik njene prve hiše (Eppenstein), je bil vojvoda Adalbero Koroški († 1039), ki je imel za soprogo Beatriko Švabsko († 1025). Vojvodska hiša Švabske pa je po ženski strani izhajala iz veje Zahodnih Karolingov, torej od samega Karla Velikega, kar je tudi po zatonu Karolingov še nekaj stoletji pomenilo izreden ugled. Tako je bil naprimer še v 13. stol. lik Karla Velikega tako slaven, da se je, med drugim, celo rodbina Wittelsbach, ko je hotela zavladati na Bavarskem, sklicevala na domnevno karolinško nasledstvo (prim. K. R. Schnith: Mittelalterliche Herrscher in Lebensbildern, Gradec 1990, 96, 186). Prva hiša (Eppenstein) karantanske dinastije je po moški strani prenehala s smrtjo koroškega vojvode Henrika III. († 1122). Nasledil ga je nečak Henrik IV., sin njegove sestre Hedvike in Engelberta (Spanheim). Oče slednjega, Siegfried Spanheim, je bil priženjen v koroško rodbino s Porenja. Z vojvodom Henrikom IV. nastopi na koroškem vojvodskem stolu druga hiša (Spanheim) karantanske – koroške dinastije. Toda v naslednjem obdobju upoštevajo v tem primeru bavarsko (nemško) pravo, po katerem je rodbinsko nasledstvo veljalo le po moški strani. Vsled tega za uradno zgodovino karantanska dinastija ni obstajala. Po njihovi razlagi naj bi na karantanskem – koroškem vojvodskem stolu vladali zaporedoma dve »nemški« rodbini, Eppenstein in Spanheim. V nasprotju z njihovo razlago je karantansko pravo, institutio Sclavenica, ki je veljalo na Koroškem, priznavalo ženski pravno in opravilno sposobnost, kot tudi nasledstvo tudi po ženski strani. V smislu tega prva je bila prva hiša (Eppenstein) preko Hedvike († 1112) in njenega sina povezana z drugo hišo hišo (Spanheim) v eno samo karantansko – koroško dinastijo. Kot že omenjeno, je bil oče te dinastije vojvoda Adalbero Koroški, mati pa Beatrika Švabska, po svoji materi Gerbergi potomka Zahodnih Karolingov. Da je bil tudi v drugi hiši spomin na Beatriko, mater dinastije, še vedno živ, pričajo švabski levi v njenem grbu, katerih izvora si drugače ni mogoče razložiti. Obe hiši sta bili domači, pisanje o »bavarskih« Eppensteinih in »frankovskih« Spanheimih je navadna ponaredba. Sodobna predstavitev grbov, ki se nahajata na pečatih vojvode Bernarda in njegovega sina Ulrika III. Švabski levi predstavljajo karolinško nasledstvo, ki se je po ženski strani nadaljevalo v karantanski dinastiji. Napadi na panterja V javnih občilih v Sloveniji, kot že omenjeno, študija o Črnem panterju v pomenu karantanskega grba dolga leta ni imela odmeva. Kot je bilo mogoče dognati mnogo pozneje, pa se novica o tem, da je bil karantanski grb odkrit, kljub temu razširila v delu slovenske javnosti. Leta 1990, ko je bila Slovenija na pragu odcepitve od Jugoslavije, so razna gibanja iskala tudi simbole za samostojno slovensko državo. Ena izmed mladinskh skupin se je takrat še posebej zavzela za to, da bi samostojna Slovenija imela v svojem grbu in na praporu Črnega panterja. Kolikor se spominjam, osrednji slovenski listi predloga o tem niso objavili. Prišel pa je na dan v nekaterih društvenih glasilih. Predlog je sprožil proti Črnem panterju prikrito gonjo. Bila je v prvi vrsti sramotilna, na vsak način pa ne premočna, zato da v javnosti ne bi vzbudila prevelikega zanimanja in imela ravno nasproten učinek. Naj navedem kak primer. V dnevniku Delo je Albin Buttolo, pisec članka »Dol s črnim panterjem« (29. avg. 1990), predlagal, naj se lik panterja zamenja »s prašičem«. V članku »Korenine umnega čebelarstva« (revija Moj mali svet, št. 4/1991) je Lojze Kastelic označil panterja kot »sesajoče tele«. Torej, naščuvati nad panterja čebelarje?! Jugoslovenarska Mladina je na naslovni strani objavila izmaličeno podobo panterja, ki stiska lik Triglava, lipov list in rdečo zvezdo (št. 23, 13. jun. 1990). V ozadju te gonje je bila očitno stara udba, ali še bolj verjetno Kos, tajna služba jugo-armade. Pobuda mladih je imela odmev tudi v akademskem svetu. Znansteno-raziskovalni center pri SAZU (Zgodovinski inštitut Milka Kosa) je dne 21. jun. 1990 razširil posebno ciklostirano sporočilo z naslovom Izjava Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ob pobudah za nove slovenske simbole (št. 11 - 128/90). Podpisali so jo akad. prof. dr. Bogo Grafenauer, mag. Stane Granda in dr. Božo Otorepec. Ne spomnim se, da bi jo objavil kak list, očitno je bila razposlana na razne naslove po pošti. Kar v njej glede na ugledne naslove podpisnikov preseneča, so ponaredbe. Črni panter ni naveden po imenu, vendar je v navajanju vsakomur jasno, da gre za njegov lik. O njem zatrjujejo omenjeni podpisniki naslednje: ... Zato smo presenečeni nad uredniško politiko javnih občil, ki so njihovi argumentaciji namenila toliko časa in prostora. S tem vnašajo med ljudi zmedo, posebej, ker predlagajo za slovenske nacionalne simbole barve in živalski lik, ki so bili tradicionalno do 1918 in še med obema vojnama simbol oblasti, ki je bila med poglavitnimi nosilci germanizacije in boja proti slovenski združenosti in svobodi. S Karantanijo niti eno niti drugo nima nobene zveze... Podpisnikom se ni zdelo potrebno, da bi svoje navedbe kakorkoli utemeljili. Njihovi akademski naslovi naj bi zadostovali. Navezovanje panterja na velenemštvo in posredno celo na nacizem (med obema vojnama) naj bi zastrašilo slovensko javnost, ki o izvoru karantanskega panterja ni bila poučena in v obdobju pod jugoslovanskim režimom tudi ni mogla biti. Toda takšen manever ni prinesel zaželjenega učinka, zakaj v slovenski javnosti se je lik panterja širil naprej, še zlasti med mladino. Ker Črnega panterja ni bilo mogoče izničiti ali zatreti, ga je velesrbska Kos poskušala prikazati kot znamenje slovenskih nacionalistov in skrajnežev. Prvak Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič, ga je uvrstil v znak svoje stranke skupaj z drugimisimboli slovenskih dežel, in poskrbel za nekaj nacionalističnih izpadov in izlivov nestrpnosti. Kosovski aparat je po svoji mreži razširil naziv »Jelinčičev panter«. Toda primernega učinka ni bilo. Karantanije in njenega državnega izročila, ki ga je na tako viden način predstavljal Črni panter, ni mogoče na noben način vnesti v južno slovanski okvir. Toda vodilne strukture so tudi v samostoni Sloveniji ostale v rokah stare jugoslovanske klike. Zato so javna občila karantanski grb s panterjem povsem zamolčala. Takšno stanje je kljub samostojni Sloveniji in kljub domnevni svobodi tiska itd. ostalo vse do danes. Kaj bi bilo lahko v ozadju? Vsakdo, ki je prebral nekaj omenjenih primerov rovarjenja proti karantanskemu grbu, ne more mimo vtisa, da je Črni panter napoti predvsem nekdanjim jugoslovanskim strukturam. Le-te bi na ta ali oni način hotele obnoviti nekdanjo jugoslovansko tvorbo. Ker je bilo njeno, danes že staro ime »Jugoslavija« povezano z vse vrste kriminalom, so zanjo iskali novo ime. Nova jugoslovanska tvorba se danes uvaja pod imenom »Zahodni Balkan«. Ime je bilo porinjeno tudi »Evropi«. Razni evropski politiki, ki se na balkanske razmere ne spoznajo, ga danes v stiku s predstavniki Slovenije pogosto izustijo. Tako se je tudi Jose Manuel Barroso, predsednik evropske komisije (neke vrste vlade), ob obisku Slovenije marca 2006 pogovarjal z vladnim predsednikom Janšo o vlogi Slovenije v odnosih med EU in območjem Zahodnega Balkana in poudaril, da si članice EU delijo izkušnje. "Evropska unija deluje na način 'kolektivne diplomacije' in ko si delimo izkušnje o tem, kaj se dogaja na drugih koncih Evrope ali sveta, se vedno obračamo na tiste, ki določeno območje bolje poznajo. In jasno je, da Slovenija to regijo pozna bolje," je dejal. Še več:"Kar pričakujemo od Slovenije je, da bo dala svoj input našemu kolektivnemu mišljenju pri oblikovanju politike do območja Zahodnega Balkana," je pojasnil in poudaril, da je evropska perspektiva za države tega območja zelo pomembna še zlasti z vidika miru in stabilnosti. Slovenski ljudje so na tv, ki je poročala o njegovem obisku, jasno videli, da se na dejanske razmere v Sloveniji sploh ni spoznal, in da je – po domače rečeno – zgolj čvekal. To naj bi bila torej “Evropa”. Zahodni Balkan s tkm. »partnerstvom ( za mir« na območju nekdanje Jugoslavije) pomeni za Slovenijo finančni bankrot. Slovenija naj bi namreč jamčila za nepovrnjena posojila evropskih bank Balkanu. Sledila bi razprodaja slovenske zemlje in premoženja, kar se že dela. Nadalje, Slovenijo naj bi z evropskimi »regijami« tudi razkosali: slovensko Štajersko pridružili avstrijski Štajerski, Primorsko in Istro pripojili Italiji, stara Kranjska naj bi postala krajina Srbije. Vsem tem namenom stoji nasproti politični in zgodovinski simbol Slovencev: grb slovenske države Karantanije. Predstavlja pričevanje, da so Slovenci imeli eno najzgodnejših držav v Evropi, ki se je kasneje, četudi pod imenom Avstrija, ohranjala skozi stoletja. Avstronemški krogi prikazujejo Avstrijo sistematično kot »nemško« zgodovinsko tvorbo, brez navedbe Karantanije. Jugoslovanski (velesrbski) omenjajo njeno predhodnico Karantanijo le kot »kratkotrajno« tvorbo. Karantanija naj bi leta 820, Ko so Franki porazili kneza Ljudevita v Slavoniji, postala »navadna frankovska grofija«. Slovenci naj bi padli tedaj dokončno pod »nemški« jarem, izpod katerega naj bi nas odrešili šele bratski Srbi leta 1918. Akademske »znanstvene« navedbe v tem pogledu, potem ko je Slovenija oklicala svojo samostojnost, očitno niso več zadostovale. Vsled tega so zaupniki srbske Kos podtaknili trditev, da Slovenci nikoli niso imeli svoje lastne države, celo v nagovor, ki ga je papež Janez Pavel II. ob svojem obisku Slovenije leta 1996 imel na slovenske akademike v Mariboru. Rekel je med drugim: Slovenci, prvič v svoji zgodovini imate svojo lastno državo... Za verne slovenske ovce naj bi bil papež »nezmotljiv« tudi pri navajanju dejstev o slovenski zgodovinski državi. Zvijačno kaj?! V čem bi bil panter lahko »nevaren«? Črni panter predstavlja zgodovinsko Karantanijo, iz katere izhajata bodisi Avstrija kot Slovenija. Ni mogoče vedeti vnaprej, ali obstaja kaka kaka možnost, da se bo nekoč ime Karantanija znova znašlo na političnem zemljevidu Evrope? Povsem izključiti te možnosti pa tudi ni mogoče. Ob pravilno in pošteno prikazani zgodovini in simboliki bi lahko tudi politične razmere na območju med alpami in Jadranom začele dobivati drugačno podobo. V sami Avstriji na primer, kjer govorijo sicer nemško, bi lahko odkritje njihove resnične zgodovine vodilo do spoznanja, da Karantanija tudi za avstrijske ljudi predstavlja prvo zgodovinsko državo. Tudi oni so namreč večinoma nasledniki karantanskega ljudstva, četudi so v teku stoletja postopoma prevzeli nemški jezik. Tako bi se zgodovinsko ime Karantanija lahko pridružilo sedanjemu imenu Avstrija. Švicarji na primer, ki kljub večinoma nemškemu jeziku niso Nemci, uporabljajo ob imenu Švica še dodatno zgodovinsko ime Helvetia. Slovenija je druga država, ki izhaja iz Karantanije. Ta bi se v duhu zgodovinskega izročila, ki ga predstavlja Črni panter, dokončno izdvojila iz južnoslovanske ideologije. Slovenci namreč nikoli niso bili del Južni Slovanov (Jugoslovanov) in so od vedno pripadali Srednji Evropi. Oba naroda, Slovenci in Avstrijci, bi na temelju skupnega zgodovinskega izvora iz Karantanije oblikovali prijateljske sosedske odnose. V Avstriji takšno hotenje obstaja, in ima ime Alpe – Adria. Toda neka skupnost pod tem imenom, ki bi imela lahko tudi obliko konfederacije, bi to območje povsem izdvojila iz velenemških in velesrbskih ozemeljskih teženj, zato jo je treba onemogočiti. Vtis imamo, da je bila ta naloga poverjena koroškemu glavarju Haiderju, ki mu v njegovih izpadih proti karantanskemu izročilu sekindirajo velesrbski krogi v Lublani.. Še več! Samostojna Slovenija, ki bi ji njena resnična politična, kulturna, gospodarska in verska zgodovina zagotavljale idejno trdnost, bi bila lahko za zgled - in zdi se, da tudi že je - mnogim manjšim narodom v Evropi, ki težijo ali bi lahko težili k samostojnosti. Primerov je kar nekaj: Katalonija, Baskija,... jutri mogoče Bavarska, Škotska pa Dalmacija in še katera dežela. Vsled tega je treba Slovenijo kot politično tvorbo do kraja destabilizirati, ne samo gospodarsko in kulturno, temveč tudi idejno. Nevarna je namreč za Evropo »velikih nacij«. Črni panter in njegovo poslanstvo Eno izmed gesel slovenskih najstnikov, ki se navdušujejo navdušeni nad Črnim panterjem, je tudi naslednje: »Zatrli niso spečih, ne bodo nas bedečih!« Mladinci lepijo na vseh mogočih mestih slike panterja, ki pa so sistematično potrgane ali pomazane. Nobene druge slike niso. Karantnski grb, s svojo vsebino, je očitno nekomu hudo napoti. In ta »nekdo« ne more biti nihče drugi kot stara jugoslovanska struktura, ki jo slej ko prej predstavlja tajna služba Kos. Slovenska policija, po več kot desetletju vlade jugoslovansko usmerjenih strank Lds in Sd, nima niti več moči, da bi blokirala njeno dejavnost. Na primere terorja nad mladimi, ki se izrecno zanimajo za Karantanijo, naletimo tudi v slovenskih šolah. Še posebej, če nosijo majice s sliko Črnega panterja. Do kdaj bodo stare jugoslovanske strukture ustrahovale slovensko javnost, in še posebej mladino, ni mogoče vedeti. Gotovo pa je, da s tem Slovencev ne bodo pripravile k molku. Ni jih nemškutarstvo pod staro monarhijo, ne velesrbski unitarizem po prvi vojni, ne italijanska in nemška okupacija med drugo vojno, ne jugo-komunistični teror po njej. Avstrijska monarhija si je s svojim nemškutarstvom ob koncu prve vojne prav na Slovencih polomila zobe. »Veličanstvo, prepozno je«, je cesarju Karlu izjavil slovenski poslanec Korošec. Monarhija se je zrušila, ker je velenemštvo hotelo imeti preko slovenskega ozemlja svoj »izhod« na morje. Ko je bila mera prepolna, se je zrušila tudi nekdanja Jugoslavija. Sedaj bi hoteli Slovenijo v imenu »Evrope« raztrgati z »regijami«. Vendar tudi tokrat ne bodo uspeli. Danes sicer še ne vemo, toda mogoče je, da bo tudi sedanja monopolistična Evropa, ki nikakor ni odraz poštenega sožitja narodov, nekoč doživela svoj polom. Zgodovinska in politična vsebina, ki jo predstavlja Črni panter, bi lahko v prihodnje vplivala vsaj na politično stanje v Srednji Evropi. Napori, da bi včerajšnje strukture zatrle njegov prodor v široko slovensko javnost, so se izjalovili. O njem še danes ne poročajo ne tisk ne radio ne tv. Toda večina slovenskih ljudi danes že pozna Črnega panterja v pomenu karantanskega grba. Črni panter postaja simbol slovenskega duha, ki je v mladem slovenskem rodu vedno prisoten. Ne bo ga mogoče zatreti! Se nekaj Savljijevih dognanj JOŽKO ŠAVLI KARANTANIJA Odlomki iz besedila St.44 (Norik) Če bi bili brez obrambe, bi ga takoj zasedli sosednji Bavarci, ki so že gospodarili nad obrežnim Norikom in Recijo(tirolsko). Bavarci tudi nebi čakali, da pridejo z Balkana Slovani in jim deželo pred nosom zasedejo, lepo postopoma, v tridesetih letih. Povrhu vsega naj bi bili te Slovani z Balkana sploh nezreli za kakršnokoli obliko državne organizacije. Oblast v notranjem noriku je po zlomu tuje oblasti in njene organizacije prevzel samo domači sloj, ki je vsa stoletja pod Rimljani ohranil svoje domačo pravo ( ius gentium) in s tem svojo družbeno organizacijo z vaškimi srenjami in župnijami (civitates). V stoletjih življenja pod Rimljani, službe v rimski vojski, stikov z upravno organizacijo in trgovino, so kmečki deželani pridobili dovolj izkušenj, da so lahko organizirali prevzem oblasti in uspešno obrambo dežele.pod njihovo vlado ima Noriško mesto podrejeno vlogo, nebene oblasti več in nobene moči. Kot dostojanstvenik mesta nastopa edinole krščanski škof. Zadnjič se obstoj noriških škofij, Agunta, Teurnije in viruna, omenja v pismu, ki ga je leta 591 poslal metropolit iz Ogleja Bizantinskemu cesarju Mavriciju. V njem prosijo podpisani škofje za pomoč proti Rimu in Frankom, katerim se bodo morali sicer podrediti. V pismu je omenjen tudi težak jarem, ki da ga morajo prenašati zaradi poganov. Omemba poganskega jarma pa se ne more nanašati na Slovane, Ki naj bi prišli iz Balkana, saj bi tako velik predor novega ljudstva v stari Norik zgodovinska poročila pač morala omenit. Mišljen je lahko le domač kmečki sloj, ki je bil prevzel oblast in je bil še poganski. Str.46 Slovenci v različnih oblikah ( Slovenci, Slavonci, Slovaki, Pomorjanski Slovinci). Str.58 Znameniti kozolec, kot ga vidimo po Slovenskem, obstaja, le še ob Baltiku in v Skandinaviji. Prav tako tudi značilne stare smuči. Enotna kultura od Alp do Skandinavije pa je obstajalo le v obdobju hallstatta, zatem ne več. Poseben pomen imajo tudi hišna znamenja, kot so ostala vse do danes v rabi na gornjem Primorskem. Takšna znamenja so bila razširjena od Alp do Baltika in so predzgodovinska. Zarezujejo jih na orodja kot znamenje hišne lastnine, pa na posekana drevesa I.t.n. Ta starodavna hišna znamenja ne morejo pričati o kaki skupni lastnini ali kaki rodbinski zadrugi. Str.61 Pričevanje o obstoju hišnih znamenj nam dajejo hišaste žare iz pozne bronaste dobe, iz kulture žarnih grobišč, ki je pripadala Venetom. Že v predzgodovini pa se ta znamenja razširijo tudi pri germanih, kjer označujejo predvsem pripadnost rodbin ali sipi (župa). Kljub temu lahko sklepamo, da se je iz hišnih znamenj razvil črkopis, bodi si germanski FUTHARK na osnovi run, kakor tudi ABECEDA, ki je od Venetov in Etruščanov prešla k Rimljanom. Izvirno ime ABECEDA se je ohranila le pri zahodnih Slovanih, drugi imajo ALFABET. Str.81 Tudi boginja ljubezni, imenovana Živa, se nahaja v predkrščanskem panteonu Karantancev. Linhart (1791) omenja, kar je dokaj značilno, da Kranjci s tem imenom nazivajo zvezdo Venero. Njeno ime je izpričano v virih o panteonu Polabskih Slovanov. Str.93 Trije izvirni opisi obreda iz srednjega veka:schwabenspiegel ok. 1275, Otokar ok. 1306, opat Janez Vetrinjski ok. 1342. Pozneje je svet postal pozoren na obred, ker ga je v svoje delo DE EVROPA zajel papež Pij II(smrt/1464), ki je bil pred tem tajnik cesarja Friderika III in Tržaški škof. Opis ustoličevalnega obreda je prevzel tudi Francoski politični teoretik J.Bodin: Les six livres de la republique (Paris 1576), čigar knjiga, eden virov T.Jeffersona, sestavljavca izjave o Ameriški neodvisnosti, obravnava tudi pogodbeno vladanje (kontraktualna teorija). Str.95 Z nastopom fevdalizma oz. Z vklučitvijo Karantanije v kraljestvo Frankov je vrjetno povezan nastanek vojvodskega stola, ki je vo poznem srednjem veku imel dva sedeža: na vzhodni strani za vojvodo, na zahodni pa za palatina, kraljevega zastopnika. Obred na Knežjem kamnu je prenehal 1414 ; sledilo je še zapriseganje vladarju v Slovenščini ob vojvodskemu stolu (1651) in zatem v deželnem dvoru v Celovcu (do 1728). Opisi ustoličevanja so bili povzeti iz Piccolominija v mnoge knjige 16 in 17 stoletja. Tako je bila z njim seznanjena vsa tedanja Evropa. Str.120 Nekaj Jugoslovanstva je na videz res mogoče izluščiti iz protifrankovskega upora vojvode Ljudevita, ob predpostavki, da so bila tedaj južnoslovanska ljudstva še en sam narod, razdeljeni v več pokrajin pod tujimi vladarji. Vendar pa ta predpostavka ni v ničemer potrjena. Jezikoslovje ugotavlja med slovenskim in južnoslovanskimi jeziki dokaj jasno ločnico, saj je slovenski jezik dejansko eden od jezikov zahodne slovanske skupine. Iz zgodovinjskih virov tudi ni razvidna prav nobena težnja domnevno razdeljenega južnoslovanskega naroda k ponovni združitvi. Ravno nasprotno, Dalmatinskohrvaški knez Borna nastopa proti Ljudevitu, Karantanci severno od Drave se mu ne pridružijo. Nobene narodne zavesti torej, nobenega slovanstva, ki bi se postavilo proti germanstvu (frankom). Vzrok spopadov in pohodov Frankovskih vojska je drugod, in sicer v prelomu zvestobe kralju in zamisli Karla velikega o cesarstvu, ki uresničuje božji red na zemlji. Takšno je bilo srednjeveško poimenovanje o poslanstvu države. Str. 121 Znana Conversio navaja najprej poimensko mejne grofe, ki so bili na čelu Vzhodne krajine, pod katerih poveljstvo, da so spadali vojvodi v cesarjevi službi (ad servitium imperatoris); našteva imena slovenskih vojvod. In nadaljuje: za temi, to je vojvodi, pa so po odločbi kraljev (dato regum) prevzeli umenjeno deželo v upravo (habere in comitatum) vojvode Bavarci, po imenu Helmvin, Albgar in Pabo. O kaki nasilni zamenjavi Karantanskega kneza in plemstva iz virov ne izvemo ničesar. Sodobnejši zgodovinarji zato ugotavljajo, da nam viri o kaki nasilni odstranitvi karantanskega kneza ne poročajo in da je v Karantaniji še nadaljne ostala v veljavi ostoječa družbena ureditev z usteličevanjem, pravnimi navadami ipd. (Claudia Frassehrfeld). V resnici si ni mogoče zamišljati, da bi v Karantaniji tuje plemstvo s tujim vojvodom še nadalnje ohranilo ustoličevanje, celo v slovenskem jeziku, na Knežjem kamnu in obtožbo vojvode na vojvodskem stolu, ki jo je izrekel slovenski mož in edino v slovenskem jeziku, kakor je izpričano kasneje po, 11.stol. Str.122 Dejstvo je da leta 822 neki Matheri daruje svojo posest nekje med turšnjami in grebinjem škofij v freisingu in jo od nje spet sprejme v fevd, samo na sebi sploh ne pomeni, da gre za Bavarskega posestnika. Po drugi strani pa leta 830 neki Baaz >>de genere carontania sclavaniorum<< živi na Bavarske, kjer daruje svoje posestvo Freisingu. Torej Karantanec slovenskega rodu, ki bi ga med posestniki sploh nebi smelo biti, če so Franki res odstranili vse karantansko plemstvo. In spet vprašanje: zakaj naj bi Franki to storili, če pa nam vir izrecno navaja, da se je Ljudevitovemu uporu pridružil samo del Karantancev? Vprašanje torej, ki postane še bolj upravičeno, če upoštevamo, da je upornemu Ljudevitemu v Slavoniji sledil na vladi njegov sin Ratomir! Samo v Karantaniji, ki se večinoma niti ni pridružila naj bi Franki zrušili vso družbeno zgradbo in napravili deželo v navadno Frankovsko grofijo?! Za take daljnosežne trditve ni pravega opravičila, saj jih niti zgodovinske okoliščine ter navedbe v virih ne potrjujejo. Če bi Karantanci tedaj res zgubili domače plemstvo in bi jim zavladal razred nemških fevdalcev, potem bi Karantanija po letu 820 takoj postala grofija z s fevdalnim redom frankovskega tipa. Namesto tega nastajajo zemljiška gospostva, ki so temelj fevdalnih razmerij, ki v Karantaniji povsem prevladajo šele po 250. Letih (S.Vilfan) Str.129 Sveta brata CIRIL in METOD sta leta 863 prišla najprej na Moravsko, kamor ju je na prošnjo kneza Ratislava poslal bizantinski cesar. Ratislav je imel namen ustanoviti za svojo kneževino samostojno nadškofijo. Na Moravskem sta brata začela obsežno delo cerkvene prosvete, predvsem s preverjanjem bogoslužnih knjig in sv. Pisma v staroslovenski knjižni jezik, imenovan tudi cerkvenoslovanski. Slovanski narodi so poprej pisali s črtami in zarezami. Ciril pa je sestavil povsem nov črkopis, ki je kasneje dobil naziv glagolica. Ta črkopis je ciril sestavil vrjetno že pred svojim prihodom na Moravsko. Z bratom sta izhajala iz Soluna kjer so takrat govorili tudi macedonsko slovansko narečje. Str.138 V takšnem zgodovinskem okviru je vpliv Cirilove Književne šole-tako Fr.Grivec- na Brižinske spomenike res neverjeten. Takšna razlaga je zgovoren primer, ki kaže, kako usodno je protislovenska idelogija posegla v zgodovinopisje. Str.148 Večkrat so Karantanci šli na pomoč tudi kralju oz. Cesarju. Leta 1004 so mu pomagali iz Tridenta podreti prek gorskih prevalov v gornjeitalsko ravnino, ker je cesto po dolžini Adiže zapirala vojska Lombardov. Ista vojska Slovencev je kasneje celih 200 let odbijala napade Turkov in jih leta 1593 tudi strahovito porazila v znameniti bitki pri Sisku. Str.160 V Karantaniji je za Ruodpertom postal mejni grof oz.upravitelj Arnulfov sorodnik, bratranec Luitopold, imenivan leta 895 tudi za upravitelja na Bavarskem. Obe deželi sta bili odslej skoraj neprekinjeno sto let pod skupnim vojvodom. Grof Luitpold bi moral biti Karantanskega porekla, kakor Arnulfova mati; bil je začetnik ene najpomembnejših rodbin, ki je v nasljednejm stoletju s svojim in sorodstven8imi zvezami obvladoval politično obzorje Bavarske in Karantanije. Str. 254 Še večja posebnost pa sta pomen znamenja s panterjem in njegovo poreklo. Njegovo podobo, v prav takšni vzpeti drži, najdemo vklesano že na kamnih Rimskega Norika. Nahaja se na najdbah, zlasti na obeskih iz obdobja krščanske Karantanije (9.-10.stol), v tem primeru zagotovo kot krščansko znamenje, čigar začetki segajo še v antiko in čase pred njo. Str.268 Herman Koroški je bil rojen okoli 1100 in se je očitno še mlad odselil v Francijo, kjer je študiral na sloviti filozofski šoli v mestu Chartes: Njegovo ime kaže na pripadnost drugi hiši Karantanske dinastije (spannheim). Takšno zvezo bi potrjevala laho tudi okoliščina, da je bil prav v tistem času Henrik Spanheim opat v francoskem Villarsu (1133-1145) in nato škof v troyesu; njegova sestra Matilda pa se je poročila z uglednim grofom Viljemom III iz Neversa Chronica majora (matthew Paris 13.stol): na levi Euclid, na desni Herman de Carinthia, ki drži v roki zvezdomer. Str.269 V letih 1138-1142 se je Herman mudil v Španiji, skupaj z tistimi, ki so prevajali naravoslovne in filozofske spise iz arabščine v latinščino. Prevajal je tudi Koran, nadalje astrološko razpravo Zaelis fatidica judovskega pisca Saula ben Bišra pa uvod v zvezdoslovje in pomembno Ptolomejevo delo Planispherium, ki je bilo ohranjeno le v arabskem prevodu. To je bilo leta 1143 le v Tolousu, kjer je začel pisati tudi svoje edino izvirno delo >>De essentiis<< (o bistvih):gre za filozofsko razpravo, zasnovano na sintezi charteškega platonizma, arabskega aristotelizma, neopitagorizma srednjega veka in novih odkritij obogatene Ptolomejeve geografije. (prim.K.Gantar,Herman de Charintia, jezik in slovstvo 10, 1965, 230) Rodno Koroško imenuje Herman >>Patria nostra<< sebe pa podpisuje tudi z imenom Hermannus Sclavus. Leto 1143 je zadnje, v katerem se omenja. Str.286 V Italiji se je spomin na Karantanijo, pod katero je vse do druge polovice 12.stol spadala tudi Benečija (Veronska krajina), še dolgo ohranjal. Nekatere benečanske rodbine so ohranile v grbu tudi podobo panterja. Njegova figura je zaradi znane zgodbe o njegovem sladkem vonju,ki privabi vse živali, še danes poznana v Italjanskem grboslovju pod imenom >>la dolce<< (sladka). Ohranjeno je bilo tudi samo ime Karantanije. Dante Aalghieri (1265-1321) ga navaja v obliki Chiarentana, ko pravi v svoji pesnitvi >>divina Commedia<< (inferno XV,9), da Padovanci gradijo nasipe ob reki Brenta, kadar Karantanija občuto toploto. Torej spomladi, ko se sneg topi, in Brenta naraste ter prestopa bregove. Očitno je bila tukaj mišljena Tirolska, kjer Brenta izvira. Ker je bil tirolski grof tudi Karantanski vojvoda, so Tirolsko istosvetili z Karantanijo. Z istim imenom omenjajo Karantanijo tudi drugi Florentinci v tistem času npr. Pesnik Fazio degli Uberit (okoli 1309-1367), nadalje znameniti kronist Giovanni Villani(1276-1348), in tudi Giovanni Boccaccio (1313-1375), ki pravi, da reka Brenta izvira v gorah Karantanije, to je dežele v Alpah, ki ločijo Italijo od Nemčije. Str. 295 O tem priča dejstvo, da se je Ernest Železni zavedal pomena Karantanske politične dediščine in je nastopal kot pravi slovenski knez. Tako se je dal leta 1414 slovesno ustoličiti po starem obredu na Knežjem kamnu. Njegovo ustoličenje prikazujejo zgodovinarji kot >>zadnje<<, češ da so Habsburžani zatem povsem prekinili z Karantanskim izročilom. Toda okoliščine so bile povsem drugačne. Pravna vsebina ustoličevanja ni bil njegov obred, temveč javno izpričanje karantanskega državnega prava. To pravo je kasneje izpričevalo poklonstvo deželnih stanov na in ob Vojvodskem stolu, kjer je novi vojvoda sprejel njihovo prisego in tudi od svoje strani prisegel, da bo spoštoval posebne pravice dežele in da bo vsem pravičen vladar. Str.297 Poklonstvo deželnih stanov novemu vladarju, ki je z nadvojvodom Friderikom V.(kraljem friderikom IV., kasneje cesarjem friderikom III) nasledilo ustoličevanje, je bilo nadaljevanje Karantanskega prava- instituto Sclavenica, in je vsled tega potekalo v slovenskem jeziku. Cesaar maksimiljan I. Je leta 1505 v svojem pismu iz LINZA obljubil Koroškim stanovom, da se bo ustoličil. Ker so ga zadržale vojne, so poklonstvo deželnih stanov sprejeli njegovi zastopniki. Tudi leta 1520 so v imenu njegovega sina, cesarja Karla V. Sprejeli poklonstvo njegovi odposlanci. Leta 1563 prejme na vojvodskem stolu poklon deželnih stanov nadvojvoda Karel kot novi vladar notranje Avstrije. Na pravice knežjega kmeta, ker je njegova listina zgorela v požaru Celovca leta 1535, se ne ozira. Deželni stanovi so takrat podali cesarskim odposlancem tudi opis starega ustoličevalnega obreda. Leta 1597 sprejme poklonstvo nadvojvoda Ernest v imenu mladoletnega Ferdinanda II., Karlovega sina. Leta 1631 sprejme knez eggenberg poklonstvo, v imenu nasljednika Ferdinanda III. Leta 1651 sprejme poklonstvo knez Dietrichstein v imenu naslednika Ferdinanda IV. Poklon je bil tedaj zadnjič na Gosposvetskem polju, Svatnah. Njegov brat in naslednik, cesar Leopold I je leta 1660 sprejel poklonstvo v Deželni hiši v Celovcu. Zahvalil se je stanovom, da so mu odpostili prisego in običajne obrede in je zastavil svojo cesarsko besedo, da bo stare pravde dežele spoštoval in varoval. O njegovem sinu cesarju Jožefu II., ki je nastopil 1705 nimamo vesti o sprejetju poklonstva. Imamo pa jih o njegovem bratu cesarju Karlu VI., ki ga je po smrti leta 1711nasledil. Karel VI je imel številne naslove: poleg nadvojvode Avstrije je bil tudi naslovni kralj Španije, vojvoda Milana, kralj Češki in Ogrski, kralj Sardinije, Sicilije, knez Nizozemske. Ob vseh svojih obveznostih, je šele leta 1728 prišel na Koroško in v druge slovenske dežele sprejemat poklonstvo. V Celvocu se je poklonstva udeležil tokrat tudi knežji kmet. Pravice dežele so bile za naslednike Karla VI., >>za vedno<< zajamčene v zakonu Pragmatična sankcija iz leta 1714. Deželni stanovi Koroške so jo prejeli leta 1720. Cesarica Marija Terezija, ki je leta 1747 prišla v deželo, je zato priredila samo svečan obed za nihove predstavnike in knežjemu kmetu potrdila listino z njegovimi pravicami. Tako so poklonstva prenehala, vsebina ustavne listine Pragmatična sankcija pa je postopoma padla v pozabo. Str.318 Kar zgodovinar B.Grafenauer navaja, in sicer, da je novega karantanskega vladarja imenoval kralj. Toda zatem, ali pa ni mogoče tudi poprej, ga je morala izvoliti tudi Karantanska veča in se je moral nato ustoličiti tudi na Knežjem kamnu. V letih 1040 in 1060 se je kar trikrat zgodilo, da so Karantanci zavrnili vojvodo, ki ga je imennoval kralj oziroma njegov dvor. Zgodovinarji vključno B.Grafenauer, to okoliščino vztrajno zamolčijo, saj bi trditev o tem, da je bila Karantanija samo še >>grofija<<, izgubila vsakršno verodostojnost. Str.309 ANA CELJSKA Leta 1370 je umrl Kazimir III. Veliki, kralj Poljske, zadnji iz rodbine Piastov. Ker ni imel hčera se je poljakom vsilil za krlja Ludvik Veliki, Ogrski kralj (1342-1382), ki je bil sin Kazimirove sestre Elizabete. Prišel je v Krakow in se preprosto oklical za kralja Poljske in Ogrske. Toda večina poljakov, zalsti ponosno poljsko plemstvo, ga je zavračala in izkazovala svojo naklonjenost kraljičnama Ani in Jadvigi. Da bi ju oddaljil od Poljskega prestola jima je Ludvik našel ženina. Mlajšo Jadvigo je oddal nekemu Štajrskemu plemiču, za starejšo Ano pa se mu je zdel primeren grof Viljem Celjski. Pogodba za njuno poroko je bila podpisana leta 1382 v Celju. Grof Viljem Celjski je vtelešal starejšega viteza, ki so mu bila smisel življenja predvsem bojna opravila in lov. Leta 1385 se mu je v zakonu z Ano Piastovno rodila hčerka Ana Celjsko. Toda grof je umrl že leta 1392. Njegova vdova se je že kmalu poročila z Bavarskim Teckom in se odselila. Odslej je za malo Ano skrbel očetov bratranec, grof Herman II. Celjski. Pred smrtjo je Ogrski in Poljski kralj Ludvik Veliki zapustil Ogrsko svoji starejši hčeri Mariji, ki je imela za soproga Sigismunda Luxemburga, sina cesarja Karla IV. Svoji mlajši hčeri Jedvigi pa je prepustil Poljsko. Poljaki so svojo novo kraljico takoj vzljubili. Politične razmere pa so terjale, da se kraljica čiprej poroči. Tako je leta 1386 vzela za soproga Jagiella, velikega kneza na Litvi, ki je bil še pogan in se je pred poroko z njo dal krstiti. Nastopil je prestol z imenom Vladislav II. Jagiello in vladal združeni Poljski in Litvi. Minilo je več let in kraljica Jadviga je umrla na porodu. Pred smrtjo ji je moral soprog priseči, da bo vzel Ano Celjsko, ki je bila po njeni materi vnukinja Kazimirja III. Velikega iz dinastije pisatov. Leta 1401 je prispelo v Celje Polsko odposlanstvo in v imenu svojega kralja zasnubilo Ano Celjsko. Odpeljali so jo na Poljsko in leta 1402 je bila v Krakovu slovesna poroka. Čez kako leto je bila Ana Celjska kronana za Poljsko kraljico. Vse obveznosti, ki so bile povezane z njenim položajem je odlično izpolnjevala. Svojo vlogo je kraljica Ana Celjska odigrala v reševanju Poljske pred zunanjimi sovražniki. Poljsko kraljestvo je v tistih letih ogrožal Tevtonski viteški red, ki je imel svojo lastno državo v vzhodni Prusiji s središčem v Marienburgu. Njegovi vitezi so si že podredili dežele ob baltiku, vse do Estonije na severu. Na njihovi strani so bili Nemški knezi, tudi Habsburžani v Avstriji. Pa tudi kralj Sigismund Luxemburg na Ogerskem, ki je bil poročen z Barbaro Celjsko, hčerjo grofa Hermana drugega, ki je bila druga sestrična Ane Celjske. Poljska je bila obkoljena od severa, zahoda in juga, vojna s Tevtonskim redom bi lahko izbruhnila vsak čas. Šlo je za preživetje kraljestva in Ana Celjska je hitro ukrepala. Svojemu mogočnemu stricu Hermanu II je poslala pismo z vabilom, naj jo pride obiskat. Pismo je ohranjeno v zbirki >> Monumenta medii aevi res gestes Poloniae Illustrantia<< , XII 38. Grof Herman II. Celjski se je vabilu odzval in je na veliko noč 1410 prišel v Krakov. Njegovi pogovori s Poljskim kraljem so se nanašali predvsem na Tevtonski red, čigar vitezi so bili že v vojni z Litvanci. Od juga pa jih je proti Poljski naščuval še Ogrski kralj. Do spopada z tevtonskim viteškim redom bi lahko prišlo vsak čas. Poljaki so dobro vedeli, da so Celjani tihi tekmeci nemških Habsburžanov, in v prijateljski zvezi zo Luxemburžani. Izkušeni in diplomatski Celjan je kralju Jagiellu zaupno obrazložil notranje razmere na Ogrskem. Povedal mu je da velik del Ogrskega plemstva kralja Sigismunda zavrača in da bi ta z vpadom na Polsko tvegal, da izgubi svoj prestol. To je zaupno zvedel od svoje hčere, Ogrske kraljice Barbare. Poljski se torej napada od ogrske strani ni bilo bati. Obisk Hermana II. Celjskega v Krakovu je bila ena izmed njegovih najbolj uspešnih diplomatskih potez, ki je rešila zgodovinsko usodo Poljskega kraljestva. Nihče izmed nemških ogleduhov na Poljskem ni poslutil njegovega pomena. Julija 1410 je blizu kraja Grunwald (tannenberg) prišlo do bitke med Tevtonskimi vitezi ter Poljsko in Litavsko vojsko. Tevtonski red je doživel strahoten poraz, ki je pomenil zlom njegove napadalne sile. Kraljica Ana, ki je s svojimi zvezami, pripomogla k zmagi, je s svojim spremstvom odšla soprogu naproti, da mu častita k velikemu dejanju. Tevtonski viteški red, ki je takrat obvladoval dežele ob baltiku je po porazu v tej bitki izgubil zagon pri osvajanju vzhodne evrope. Leto kasneje je Sigismund Luxemburg v posebni pogodbi obvezal, da ne bo več podpiral Tevtonskega reda. Kraljica Ana Celjska je bila v tem času zaradi duševnih naporov že rahlega zdravja. Že tako ni imela lepega otroštva. Svoja zrela leta pa je kot kraljica ob vihravem kraljevskem soprogu povsem žrtvovala za srečo Poljske, podobno kot njena predhodnica Jadviga. Šest let po poroki je Ana rodila hčerko, ki ji je dala ime prav Jadviga. Toda sina, prestolonaslednika, svojemu soprogu ni podarila. Mogoče je bil tudi to vzrok ali vsaj eden od vzrokov, da je bila zagrenjena in je postopoma izgubljala svoje moči. Pod dolgi bolezni 21. Velikega travna je leta 1416 zatisnila v Krakovu svoje trudne oči. Njena smrt je prizadela tudi Celjski dvor. Položili so jo k zadnjemu počitku v kraljevo grobnico na Wawelu. Leta 1430 je umrla tudi njena hči Hadviga, ki je bila kot otrok zaročena s Friderikom Hohenzollern, kneževičem Branderburškim. Pridružila se je materi v isti grobnici. Str.313 BARBARA CELJSKA V zgodovini Evrope naletimo na nekatere osebnosti, ki so s svojim življenjem in dejanji odločilno posegle v javno dogajanje svojega časa. Mednje spada tudi nedvomno, Barbara Celjska, cesarica in večkratna kraljica. Njena vloga v takratnih političnih razmerah je bila nekaj izrednega, toliko bolj, ker jo je odigrala kot ženska. Mogoče si zgodovinarji njene resnične vloge prav zaradi tega še danes ne znajo predstavljati na pravi način. Pa tudi obratno! Ker je Barbara Celjska tako sposobna in dejavna, in ker je bila Slovenka, jo v svojih spisih komaj omenijo, ali celo, kot vidimo v primeru avstrijskih zgodovinarjev, namerno spregledajo. Barbara Celjska, hči grofa Hermana II., in grofice Ane Schaunberg, je bila rojena leta 1388. V svoji mladosti je imela odlično vzgojo in izobrazbo, govorila je več jezikov. Njen oče je bil takrat v velikem prijateljstvu s Sigimundom Luxemburgom, vdovcem ogrske kraljice Marije, hčere in dedinje kralja Ludvika velikega. V bitki s Turki pri Nikopolju v Bolgariji leta 1396 mu je rešil življenje. Ko je bil ovedeli Sigismund leta 1397 kronan za kralja na Ogrskem, se je svojemu rešitelju bogato oddolžil. Daroval mu je številne gradove in posesti, predvsem na območju Slavonije... Leta 1408, ali mogoče 1405, je ovedeli kralj Sigismund vzel v zakon Hermanovo najmlajšo hčer Barbaro. Kraljica Barbara Celjska je slovela po svoji lepoti. Imela je odlično vzgojo, izobrazbo, govorila je več jezikov : Slovensko, nemško, latinsko, ogrsko in češko deloma tudi Poljsko. V njeni mladosti ji je bil oče zelo naklonjen. Stal ji je ob strani ko se je zoperstavila svoji materi, grofici Ani Schaunberg, le ta je na Celjskem dvoru uvedla nemško upravo. Grof Herman II. Je na hčerkino željo, namestil slovensko osebje, Slovenskega kanclerja in sprejel v Celjsko vojsko slovenske najemnike. Zakon Barbare Celjske z Ogrskim kraljem Sigismundom ni bila zgolj politična pozeta. Kralj Sigismund, okoli 20 let starejši od Barbare je bil tedaj postaven mož, v najboljših moških letih. Sočasni pisci omenjajo Barbaro kot žensko izredne lepote, ki je imela snežno belo polt in vitko postavo . Za krljico Ogrske je bila leta 1408 kronana v Belgradu(Szekesfehervar). Kraljevskemu paru se je leta 1409 rodila hčerka Elizabeta Ogrska. Toda kraljica Barbara Celjska se je tudi na Ogrskem dvoru obnašala na povsem >>slovenski<< način: Cutila se je enakopravno, posegala je v državne in upravne zadeve, neredko je nadomeščala svojega moža in tudi svojega očeta na njegovih posestvih. Leta 1414 sta bila Sigismund in Barbara kronana za kralja in kraljico Germanije. Ko je bil njen soprog odsoten, je kot regentinja kraljestva načrtovala >>regni curia<<. Tako v letih 1412-1414, kasneje še od 1416-1419 in še tudi med 1431-1433. Zaradi svoje odločnosti Barbara Celjska ni imela prav veliko prijateljev, zato pa toliko več nasprotnikov. Papež Pij II. Jo je označil za >>Intrigantko, obsedeno od političnega častihlepja<< a tudi za pogumno. Bila je pravo nasprotje svojemu kraljevskemu soprogu, ki je bil pogosto neodločen in omahljiv. Dobro je poznala in razumela politične razmere in ni se obutavljala podvzeti ustreznih odločitev. Na svojih posestvih je uspešno gospodarila, in svojega soproga večkrat financirala. Bila je ponosna in neupogljiva, nihče ji ni bil kos. Uveljavila je svoja stališča, vendar ne z golo trmo, temveč z argumenti. Visoko plemstvo, zlasti še na Ogrskem dvoru, si takšne kraljice ni znalo predstavljati in ji je večinoma nasprotovalo. Počutili so se ponižane, ker jih je po svoji sposobnosti daleč nadkriljevala. Vseld tega je bil odziv od njihove strani tiho ščuvanje kraljici, čes da je soprogu nezvesta. Vsled tega jo je leta 1409 razjarjeni kralj pregnal skupaj z malo Elizabeto v oddaljeni Varadin. Tedaj pa je Poljski kralj Vladislav II. Jagiello prišel v Budim in posredoval za spravo med sprtim kraljevskim parom. Kraljica Barbara se je z hčerko vrnila na dvor, toda odslej ni imela več prave moči. Tako leta 1421 ni mogla preprečiti poroke svoje hčerke Elizabete z Albertom V. Habsburgom. Kot prava celjanka je bila namreč odločna nasprotnica Habsburžanom in ta poroka, ki so jo njeni nasprotniki pripravili v povezavi z nemškimi sosedi, je bil zanjo izredno hud političen poraz. Omahljivi kralj Sigismund se je medtem zapletel v prepire s Husiti na češkem, kjer je imel nasledstveno pravico do prestola. Toda Jan Žižka, hustinski vojskovodja, mu je naprtil odgovornost za smrt Jana Husa. Kralj Sigismund se je zapletel tudi v spletke proti Poljskemu kralju, Podpiranje njegovega nasprotnika Vitolda, velikega vojvodo na Litvi. Toda leta 1429 je doživle poraz v bojih s Turki. Vendar pa se je vzpon ogrskega kraljevskega para na Evropski politični sceni kljub nemernim časom nadaljeval. Kralj Sigismund in Kraljica Barbara sta bila leta 1431 kronana v Milanu za kralja in kraljico Italije. Višek političnega vzpona zanju je bil leta 1433 kronanje v Rimu, ko je papež Evgen IV. Kronal najprej njega zatem še njo za cesarja in cesarico Svetega rimskega cesarstva. Politični načrti Barbare so s tem postali še večji. Kot cesarica si je s svojim ugledom prizadevala, da bi bile Ogrska, Češka in Poljska združene pod eno krono. S tem je očitno hotela ustvariti blok proti Habsburžanom. Leta 1435 je umrl grof in knez Herman II. Njen ljubljeni oče. Leta 1437 je umrl tudi njen soprog Sigismund Luxemburg. Proti svojim nasprotnikom je ostala sama a se vsekakor ni vdala. Leta 1437 so jo na češkem kronali za češko kraljico. Toda njen zet, Avstrijski vojvoda Albert V.Habsburg jo je dal zapreti na grad v Znijmu, zatem v Komarno in Pešto. Ko so ga leta 1438 izvolili za kralja Ogrske in kasneje za kralja Germanije, mu je morala Barbara celjska, zato da jo je pustil na svobodo dati nekja strateško pomembnih gradov, toda v zameno ji je ostala letna renta v višini 20.000 goldinarjev. Kralj Albert II. Je umrl že leta 1439. Njegova vdova, njena hči je bila svoji materi odločna nasprotnica. Zato je Barbara izkoristila politično zmedo in pobegnila v Krakov na Poljsko . S tem je izgubila vse svoje premoženje na Ogrskem. V Krakovu jo je kralj Ladislav III. Jagiello sprejel z vsemi častmi in ji je naklonil nekaj dohodkov. Ni ji pa dovolil političnega delovanja, zlasti še v zvezi z Ogrskim prestolonasledstvom. Leta 1440 se je Elizabeti rodil sin, Ladislav ( Vladislav) Posthumni, ki je bil priznan za bodočega Ogrskega kralja. Političnih vzrokov za pripor Barbare celjske na Poljskem ni bilo več. Tako je leta 1441 zapustila deželo in odšla na grad Melnik na Češkem, severno od Prage. Na tem gradu je leta 1451 umrla za kugo. Kraljevi namestnik Jiri z Podjeebrad je dal rajno cesarico pripeljati v Prago in jo pokopati v kraljevsko grobnic v stolnici svetega Vida. V srednji Evropi je Barbara celjska zaradi svojega visokega položaja in vpliva, ko se je v 15.stol. tako odločno zoperstavila nemštvu, zapustila svoj trajen pečat. Četudi je v svojih načrtih uspela le delno, je prav v odločilnem času zdržala prodor Habsburžanov in s tem nemštva na Ogrsko in zelo verjetno tudi naprej na vzhod. Brez nje bi bila zgodovinska usoda tega predela Evrope nedvomno drugačna. Večni kritik je dregnil v jedro slovenske smučarske šole Se je res pozabilo na smučanje po zunanji smučki? 14. marec 2011 ob 17:50 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenski veleslalom je na tako nizki točki zaradi napačne doktrine naše smučarske šole, je teza trenerja in inovatorja Aca Sitarja, s katero je na Pokalu Vitranc razburkal stroko in javnost. Aco Sitar ne sodi med znane smučarske trenerje ali strokovnjake, vendar je že dolgo v tem športu. Zaradi nenehnih kritik, ki jih zadnje čase sprožajo tudi njegove kolumne v časniku Ekipa, je velik trn v peti Smučarske zveze. Nekateri so želeli na vsak način preprečiti njegov nastop na TV Slovenija med kranjskogorskim veleslalomom. "Sprašujemo se seveda, kdo je tega človeka povabil kot strokovnega komentatorja? S smučarsko stroko ne sodeluje, kaj šele, da bi poskušal pomagati na način, ki bi bil resnično koristen. Še huje je, da pri uveljavljanju svojih pogledov na tehniko in šolo smučanja brez vednosti izkorišča imena, kot so Filip Gartner, Janez Šmitek in verjetno še katero," se čudi Blaž Lešnik, predsednik Združenja učiteljev in trenerjev smučanja (ZUTS). Pogled Aca Sitarja: Teža mora biti na spodnji nogi Sitar je prepričan, da je v knjigi Smučanje 2000+ (avtorji: Rado Pišot, Dušan Videmšek, Gorazd Janko in Boštjan Gašperšič, leto izida 1999), nekakšni bibliji karving smučanja, nekaj osnovnih napak, prav tako v učbeniku Naše smučine, ki sta jo napisala Blaž Lešnik in Milan Žvan. "Glavna težava je v odklonu oziroma v nagibu. Vse šole učijo, da je pri smučanju nujen odklon, tukaj pa tega ni zaslediti. Naj preberem en odstavek, stran 59, položaj bokov: Telo smučarja mora biti v vseh fazah zavoja uravnoteženo ... Gre za točke telesa smučarja, ki lahko zelo vplivajo na celoten položaj smučarja v zavoju. V tem segmentu se slovenska šola smučanja tudi najbolj razlikuje od avstrijske, italijanske, nemške in ostalih šol. Če v šoli smučanja zagovarjamo način smučanja, pri katerem je obremenitev obeh smuči enakomernejša, mora biti v zavoju položaj smučarja takšen, da njegov notranji bok ne uhaja v zavoj. Tu je moj glavni očitek. Položaj smučarja, kot ga uči ta knjiga, pripelje do tega, da ni več krmarice, ker je ni možno imeti, in da je ramenski obroč usmerjen pravokotno na smer smučanja. S tem ni več teže izključno na spodnji smučki. Če primerjamo slike najboljših smučarjev z našimi, se vidi točno to, kar trdim. Slovenska smučarska šola uči, citiram: 'danes je po raziskavah razmerje razporeditve teže na zunanjo in notranjo smučko v povprečju 70 in 30 odstotkov.' Trdim, da tega ni. Teža je izključno na spodnji smučki! Vse te smučarske elemente sem uporabil tudi pri tehniki deskarja Roka Marguča in zdaj je med najboljšimi na svetu!" Serijski odstopi Slovencev na Vitrancu V studiu TV Slovenija je pred prvo vožnjo veleslaloma za Pokal Vitranc Sitar s fotografijami in geometrijo ponazoril težave, ki jih imajo slovenski smučarji zaradi pomanjkanja odklona. Slike je primerjal s smučanjem Tega Ligetyja in Didiera Cucha, ki z odklonom ohranjata težo na spodnji smučki in se jima ne dogajajo takšni odstopi kot našim. Še preden se je po hribu pognal prvi Slovenec, je Sitar napovedal, da ne gre pričakovati uspeha. Kot nalašč so v prvi vožnji prvi štirje slovenski smučarji odstopili, večinoma zaradi pomanjkanja teže na spodnji smučki. Slovenija tako kot vso sezono spet ni imela nikogar, ki bi osvojil točke. Res pa je, da ni treba biti poseben strokovnjak, da po takšni sezoni napoveš novo ničlo. Gartner ne daje izjav Aco Sitar, ki je izumil tudi posebno smučarsko ploščo (pravi, da sta jo preizkusila Stephan Görgl in Bernard Vajdič, vendar niso sklenili finančnega sporazuma, Ted Ligety pa je letos testiral eno različico plošče), je za zdaj precej osamljen pri opozarjanju na temeljne napake slovenske šole smučanja. Slišati sicer je, da mu nekateri pritrjujejo, vendar se nočejo izpostavljati. Ko smo poklicali Filipa Gartnerja, ki je v 80. letih popeljal slovensko smučanje v vrh, je odgovoril: "Vso pravico ima, da govori in piše, kar hoče, vendar brez omenjanja mojega imena!" Janko: Pozabilo se je na smučanje po zunanji smučki Edini, ki si upa javno govoriti o napakah v tehniki slovenskih smučarjev, je Gorazd Janko, nekdanji predsednik strokovnega sveta alpskih disciplin. "Preveč se poudarja smučanje po obeh smučeh, obračanje ramenskega obroča v smer vožnje. Pozabilo se je na smučanje po zunanji smučki, odklon in deloma tudi zasuk ramen," je povedal za Ekipo in s tem povzel tisto, na kar opozarja Aco Sitar. Dogovorjeno, da se začne doktrina spreminjati, toda ... Ko je bil Janko še prvi mož stroke, je Sitar lahko predstavil svoje analize Mihi Verdniku in tudi trenerjem: "22. decembra 2009 sem dve uri predaval v okviru izobraževanja trenerjev A-reprezentanc. Če bi Gorazd Janko ostal predsednik strokovnega sveta, sva bila dogovorjena, da začnemo to doktrino takoj spreminjati pri nižjih selekcijah. Toda na SZS-ju se je garnitura zamenjala in ni bilo nič s tem!" V torek sledi odgovor Blaža Lešnika na očitke Aca Sitarja. Svoj pogled bo predstavil tudi Sandi Murovec, smučarski demonstrator in avtor učenja smučanja UPS. T. O. Kopitar za MMC: Verjamem v rešitev po imenu Penner Drugi del pogovora z najboljšim slovenskim hokejistom 17. marec 2011 ob 07:03 Los Angeles - MMC RTV SLO Čeprav Anže Kopitar sodi med največje zvezdnike v Ligi NHL, z nogami ves čas stoji na realnih tleh, saj se dobro zaveda vseh pasti, ki jih prinaša najmočnejša hokejska liga na svetu. 23-letnik je v prvem delu pogovora za MMC razmišljal o življenju čez lužo, v drugem pa se je razgovoril o letošnji sezoni in možnosti Los Angelesa, da se še drugič zapored prebije v končnico in v njej v primerjavi z lansko sezono stori še korak več. Pogovor smo opravili takoj po koncu prvega treninga z Dustinom Pennerjem. Kopitar je bil prepričan, da je Penner pravi odgovor na "problem levega krila". Očitno je imel prav, saj je na sedmih tekmah, odkar igrata skupaj, dosegel 10 točk. Iz Los Angelesa še preberite: - 1. del pogovora: Slovenski as sanja slovensko - Rich Hammond: Kopi lahko zabije 40 golov - Matjaž Kopitar stavi na vzgojo mladih - Blog: Ameriški pogled na šport Največji problem te ekipe je položaj levega krila. V tej sezoni ste igrali s 14 različnimi hokejisti. Zdaj ste dobili Dustina Pennerja. Je lahko dokončna rešitev za ta problem? Resnično upam, da je Dustin igralec, ki smo ga tako dolgo časa potrebovali in iskali. Danes je v dresu Kingsov opravil prvi trening. Je zelo velik in močan. Tudi njegov strel ni od muh. Mislim, da bo v prvi napad prinesel dodatno energijo in vrednost. Prav gotovo bomo v prvem napadu potrebovali nekaj tekem, da se spoznamo, uigramo in počasi zgradimo kemijo na ledu. Vsekakor sem optimističen! Današnje tekme v Ligi NHL: Carolina - Toronto 1:3 Vancouver - Colorado 4:2 Detroit - Washington 3:2 Anaheim - St. Louis 2:1 Kako pa igralec vašega kova gleda na to, da se klub vsa leta trudi pripeljati ustrezno okrepitev, a mu zaradi spleta različnih dejstev nikoli ni uspelo pridobiti ustreznega hokejista? Tako pač je, tudi to je del hokeja. Kakšni klubi več let iščejo ustreznega centra ali kakovostnega branilca. Naš največji problem zadnja leta je bil res kakovosten hokejist na levem krilu, a prepričan sem, da smo s Pennerjem zdaj tudi dobili pravo rešitev. Ljubitelje Lige NHL ste navdušili z eno najbolj domiselnih podaj v letošnji sezoni (lob proti San Joseju). Je bilo to spontano ali uigrano? Po pravici povedano, sva to z Dustinom Brownom na treningu že nekajkrat poizkusila, nikakor pa te poteze nisva "natrenirala". To je taka vrsta poteze, da obstajata le dve možnosti - lahko se pojaviš na vseh oddajah, ki prikazujejo poteze dneva, tedna ali pa pride do prepovedanega dolgega strela ali položaja. Res se morajo uskladiti vsi dejavniki(položaj igralcev na ledu, "timing", dolžina in smer ploščka, kje ta pristane ...). V tem primeru se je vse izšlo, na koncu je bila cela akcija videti res dobro. Ali na treningih preizkušate še kakšen podoben "sladkorček", ki bi ga lahko v posebnih okoliščinah ponovili tudi na tekmi? Ne, hokej je tako nepredvidljiva in hitra igra, da je težko reči, da bom na treningu nekaj naredil, potem pa to skušal ponoviti na tekmi. Ko v danem trenutku začutiš, da lahko narediš nekaj "drugače", potem improviziraš in to res narediš "drugače". Na mojo srečo se je v primeru loba proti San Joseju izšlo, če pa se bom kdaj znašel v kakšni drugačni situaciji, ko bom poskusil še s čim drugim, pa bomo videli, kako se bo vse skupaj takrat izšlo. Kmalu vas čaka 325. zaporedna tekma v dresu Los Angelesa, s čimer boste podrli klubski rekord po številu zaporednih tekem (rekord je presegel včeraj na tekmi proti Nashvillu, op. a). Je tako vzdržjivost lahko natrenirati ali hokejist potrebuje tudi nekaj sreče? Upam, da bom temu nizu lahko dodal še nekaj sto tekem (smeh). Upam, da ne bom dobil kakšne poškodbe. Brez dvoma je to poseben uspeh. To je dober kazalnik, da sem fizično dobro pripravljen. Seveda je povsem drugače, če imaš smolo - plošček te zadene v določen del telesa in ti zlomi kost, v tem primeru ne moreš storiti ničesar, saj se moraš najprej pozdraviti. Kar pa se tiče tkiv in mišic, pa mislim, da sem dobro pripravljen in na tem področju nimam veliko težav. Vaša divizija je neverjetno izenačena, saj je med prvim in zadnjim mestom minimalna razlika, lahko se celo zgodi, da bo vseh pet klubov napredovalo v končnico. Res je, nekajkrat se je to sicer že zgodilo. Prva leta, ko sem prišel v Los Angeles, smo bili Kingsi bolj ali manj na dnu divizije, a ta je bila vedno izenačena. Če ne na koncu sezone, pa je bila večina medsebojnih tekem res napetih in izenačenih. Lani smo v končnico prišli mi, San Jose in Phoenix. Letos je Dallas spet zelo dober, Anaheim je vedno neugoden. Po mojem mnenju je to kar najmočnejša divizija v ligi. Prerez sezone kaže, da Los Angeles izjemno niha. Za vami so tri daljše serije zmag ter dve daljši seriji porazov. Kaj mora storiti vaša ekipa, da bi postala bolj konstantna? To je težko reči, če bi poznali recept, ne bi toliko nihali in bi pogosteje zmagovali. Sezona je zelo dolga in do takih nihanj pač pride. Pogled na prejšnje sezone kaže, da so imele tudi druge ekipe številna nihanja, a če imaš vzpon v pravem času, se lahko vse uskladi, ekipa gre v končnico in lahko osvoji tudi naslov. V zadnjem času smo tudi mi našli pravo formo in upam, da se bomo uvrstili v končnico. Končnica je najbrž osnovni cilj te sezone. Nadgradnja v primerjavi z lansko sezono bi bila osvojitev ene serije. Kako daleč lahko posežete v tako izenačeni Zahodni konferenci? Seveda, prav gotovo si želimo priti en korak dlje kot lani, ko smo si nabrali prve izkušnje. Zdaj vemo, kaj moramo storiti, da se prebijemo v končnico in tudi, kaj moramo storiti, da dobimo serijo. Lani je veliko ljudi pričakovalo, da nas bo Vancouver kar pometel iz končnice, a smo igrali res dobro. Upirali smo se jim res dobro, a za veliko večino igralcev, vključno z mano, je bil to šele prvi nastop v končnici. Tako je bilo za nas vse nekaj novega in vznemirljivega. Vemo, kaj hočemo doseči - nadgraditi lansko sezono. Kako ste sami zadovoljni s svojo igro? V primerjavi z začetkom kariere ste dvignili raven igre v obrambi, nekajkrat ste le dejali, da pogrešate kakšen zadetek več. Do višje številke vas loči tudi nekaj smole, saj ste letos skoraj 20-krat zatresli okvir vrat. To je res, imel sem res nekaj smole, a to je pač hokej. Sam sem prepričan, da se dolgoročno vse poravna in izniči. Včasih se te plošček med letom slučajno dotakne, spremeni smer in konča v mreži, ti pa si potem uradni strelec. Lani sem imel v tem času več zadetkov kot letos. Seveda ni problem v tem, da si ne bi želel zabiti gola. Včasih slabo zadenem plošček, včasih prileti v vratnico, včasih samozavest ni na najvišji ravni, a v zadnjih tekmah sem v vse boljši formi, kar se kaže tudi v številu zadetkov. Vaš "hišni novinar" Rich Hammond je zelo pohvalil vašo delovno vnemo, recept za višje število golov vidi v tem, da včasih morda premalo streljate in raje razigravate soigralce. Ste morda premalo sebični? Verjetno je tudi to del odgovora. Nekajkrat sem že govoril s trenerjem na to temo, večkrat mi je dejal, da bi lahko bil bolj sebičen in bi lahko večkrat streljal na gol. S tem se tudi sam strinjam, a igra je tako hitra, da je treba hitro reagirati. Pogosto se je potrebno odločiti v desetinki sekunde, takrat se očitno res večkrat odločim za podajo kot pa strel. Zavedam se, da bo treba več streljati. Eden najbolj krutih obrazov profesionalnega športa v Severni Ameriki predstavljajo menjave. Danes igrate s soigralcem, ta pa že jutri lahko poslan na povsem drug del celine. Marco Sturm z vami, denimo, ni igral niti dva meseca. To je res krut del tega športa. Na srečo tega še ne vem, saj sam še nisem bil "tradan". Najtežje se je posloviti od igralca, na katerega se navežeš in skleneš prijateljstvo. Marco se je komaj dobro vklopil v ekipo, pa jo je moral že zapustiti. Z njim sem govoril takoj zatem, ko je zvedel, da mora odpotovati v Washington. V njegovem glasu sem občutil, da ni bil najbolj navdušen. Sicer vem, da se bo dobro imel v Washingtonu, kjer imajo odlično ekipo. Težko se je posloviti od igralca. Konec koncev pa je to tudi posel, prej to sprejmeš, bolje je za vse vpletene. Imate kaj stikov s Patrickom O'Sullivanom? Omenjeni igralec ima zelo žalostno osebno zgodbo, pri Kingsih je pustil zelo soliden vtis, po nekaj "tradih" pa je hitro izginil iz Lige NHL? Ja, res je, Patrick je hitro izginil iz Lige NHL. Res mi je žal za njega, saj je dober igralec. Škoda, ker se mu ni izšlo. Upam, da se bo nekoč vrnil v to ligo in si ustvaril dobro kariero. Še vedno sva v stikih. Še vedno ste zelo mladi, za seboj imate izjemen razvoj in lepo prihodnost. Tudi vodstvo kluba na vas resno računa, saj na vas in Drewu Doughtyju gradi prihodnost. Kako se počutite kot medijsko najbolj izpostavljen igralec? Vse skupaj jemljem kot pohvalo. V čast mi je biti igralec, okrog katerega se gradi moštvo. Če pogledamo malo po ligi, so se v podobni situaciji znašli Toews v Chicagu, brata Sedin v Vancouvru, Dacjuk in Zetterberg v Detroitu. To so igralci, ki imajo veliko odgovornost in rad sem v taki družbi. Chicago in Detroit je z njimi že osvojil Stanleyjev pokal, Vancouver je letos v izjemno formi in je resen kandidat za naslov. Upam, da bom tudi sam uspešen in bom lahko izpolnil pričakovanja vodstva kluba. A po drugi strani je lahko to tudi stresno. Prej ali slej vedno pride tudi serija nekoliko slabših iger, zvezdnik se tako hitro znajde pod plazom kritik navijačev, ki v tistem trenutku bolj vidijo visoko plačo kot pa odlične igre v preteklosti. Koža mora biti vsekakor trda. Pred nekaj tedni mi res ni bilo lahko, ko sem v 20 tekmah dosegel en sam gol. Taka situacija res ni rožnata, vsi te sprašujejo, ali je kaj narobe. V mojem primeru ni bilo nič narobe, a enostavno, ko ti ne gre, ti pač ne gre. Psihično je treba biti trden, da se prebiješ iz krize, kar te potem naredi še močnejšega in boljšega igralca. Kaj bi sporočili MMC-jevim bralcem, ki vas redno spremljajo in že ob sedmih zjutraj komentirajo vašo igro? Upam, da nas bodo še tako zvesto spremljali. Upam, da jih bomo Kingsi čim bolj zaposlili z vstajanjem, tudi v letošnji končnici. Ob tem pa jih pozivam, naj navijajo tudi za preostale slovenske hokejiste, kjer koli že igrajo. Lahko le upam in si želim, da bo zaradi naše generacije še več mladih fantov začelo igrati ta šport, da se bo hokej pri nas razvil še na višjo raven. So novinarji Ultri povzročili poslovno škodo? Gerič: Kar smo objavili, je resnično O posojilih NLB-ja ustanovljena tudi parlamentarna preiskovalna komisija 17. marec 2011 ob 07:14, zadnji poseg: 17. marec 2011 ob 10:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Začelo se je sojenje novinarjema ter takratnemu uredniku informativnega programa TV Slovenije, ker naj bi z objavo tabel o posojilih NLB-ja Ultri podjetju povzročili poslovno škodo. Postopek proti trem novinarjem TV Slovenije je sprožilo podjetje Ultra, očita pa jim žaljivo obdolžitev, s katero naj bi podjetju okrnili ugled in poslovanje. Obtožb se branijo nekdanji odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič ter dva novinarja TV Slovenije Matej Hlebš in Borut Janc. Poslovno škodo naj bi jim povzročili z objavo tabel Nove Ljubljanske banke o posojilih zagorskemu podjetju. Te so potrjevale, da je bila zavarovanost posojil označena s šifro "0". Novinarja sta zatrdila, da gre za nezavarovana oz. slabo zavarovana posojila, NLB ter Ultra pa sta to zanikala. Solastnik podjetja Ultra je sicer minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Ta posojila preiskuje tudi parlamentarna preiskovalna komisija. Sodišče je vpletenim strankam določilo 10. maj kot rok za izvedbo izvensodne poravnave. Če poravnave ne bo, se bo začela glavna obravnava. "Za naše trditve smo imeli vso podlago" Gerič je po obravnavi pojasnil, da vsi trije vztrajajo, da so podatki, ki so navedli v prispevkih, resnični. "Skozi sam proces, parlamentarno preiskavo in delo drugih novinarjev v drugih medijih se je seveda izkazalo, da je tisto, kar smo mi prvi objavili tisti četrtek v Odmevih, vse resnično. Objavili smo tabelo Nove ljubljanske banke, ki je bila v NLB-ju tudi izdelana. V bistvu smo imeli vso podlago in dokumentacijo, da smo izrekli tisto, kar smo," je poudaril. Glede morebitne poravnave je dejal, da ne ve kakšen bo predlog nasprotne strani. "Če bi nasportna stran zahtevala, da se kakršnakoli izjava, ki smo jo objavili, umakne oz. da bi jo mi sami priznali za neresnično, do tega seveda ne more priti, ker vztrajamo, da je vse, kar smo objavili, bilo v tistem trenutku resnično oz. smo imeli podlago za takšne trditve," je zatrdil. Je poslovna škoda nastala zaradi Golobičevega prikrivanja lastništva v Ultri? "Poročanje o nezavarovanih kreditih se mi zdi sporno predvsem za banko, ne za podjetja. Ultra se sklicuje na neko domnevno škodo, ki naj bi nastala zaradi našega poročanja. Kakšna škoda naj nastane podjetju, ki posluje preko javnih razpisov? To ni recimo neka trgovina, kjer se kupec lahko na individualni ravni odloča, da ne bo več šel v to trgovino. Tukaj bi moralo priti do tega, da bi nek naročnik rekel 'Zaradi domnevno neustrezno zavarovanih kreditov ne želimo poslovati s tem podjetjem'. To pa mislim, da se ne bi zgodilo," je dejal Hlebš. Verjame pa, da je dejansko lahko prišlo do upada pri poslovanju Ultre, "vendar z drugega naslova, namreč prikrivanja solastništva ministra Golobiča". Po njegovih besedah je bilo ravno to sporno za slovensko javnost, ko se je razvedelo, da je minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, solastnik podjetja, ki sodeluje na javnih razpisih. Sporni prispevek (dostopen v videoarhivu) sta 28. maja 2009 Hlebš in Janc pripravila za Odmeve. V njem sta razkrila lastniško strukturo Ultre ter njene izpostave v tujini. Vsa z Ultro povezana podjetja so dobila 21,6 milijonov evrov nezavarovanih kreditov pri NLB, sta poročala. V NLB-ju so takrat odvrnili, da je banka do Ultre izpostavljena v znesku 5,7 milijona evrov, vse naložbe pa da so ustrezno zavarovane. Direktor podjetja Ultra Gregor Breznik pa je po drugi strani zatrdil, da ima Ultra pri NLB za 3,9 milijona evrov kreditov, celotna skupina pa za 5,9 milijona evrov. Golobič se je takrat odzval z besedami, da se je Hlebš "v nasprotju z vsemi načeli profesionalne novinarske etike" v prispevku navedel "niz lažnivih trditev z namenom politične diskvalifikacije in poskusa preusmerjanja pozornosti oziroma preprečevanja nadaljnjega razkrivanja spornih početij uprav bank, njihovih nadzornih svetov in prejšnje vlade, k čemur je zavezana stranka Zares". Ne samo, da krediti niso bili neustrezno zavarovani, Golobič je zatrdil, da je NLB - še posebej v času predsednika uprave Marjana Kramarja - od Ultre zahtevala strožja zavarovanja. Še mesec pred tem pa je lastnik Ultre Miloš Urbanija nasprotno zatrdil, da NLB v Kramarjevem času z NLB-jem ni poslovala: "Dolgoročni krediti so bili pridobljeni pred prihodom Kramarja, kratkoročni kredit pa po njegovem odhodu." Urbanija je tudi potrdil, da je Kramar njegov osebni prijatelj, a hkrati zatrdil, da to s posojili ni povezano. Razkritje deleža, Golobič se javno opraviči za laž Iz tega je vzniknila nova afera. Z razkritvijo lastniške strukture z Ultro povezanih podjetij se je izkazalo, da je Golobič lastnik približno pet-odstotnega deleža v offshore nizozemskem podjetju Ultra Sum, slednje pa je 70-odstotni lastnik zagorske Ultre. Pred tem je namreč Golobič v medijih navajal le, da je lastnik ene delnice Pivovarne Laško, ni pa razkril svojega deleža v Ultri. Junija 2009 je Golobič po razkritjih medijev priznal, da je lagal, ko je zanikal ta lastniški delež. Pojasnil je, da to ni bil poskus prikrivanja, temveč je le želel, da Ultra ne bi postala tarča predvolilnih obračunavanj. To je bila napaka, za katero se opravičujem in jo obžalujem," je takrat dejal. Vzel si je teden dni za premislek o morebitnem odstopu, predsednik države Danilo Türk pa je ocenil, da mu je potrebno dati še eno priložnost. Vseeno pa sta Breznik ter Golobič vsak po svoje pojasnila potek pridobitve deleža. Prvi je zatrdil, da so bili deleži "podeljeni z vidika stimulacije vodstva podjetja", drugi pa, da je delež plačal. Način pridobitve deleža je preiskoval Durs. Ta delež je v poročilu Kosovi protikorupcijski komisiji Golobič ovrednotil z 2500 evri. Častno razsodišče Društva novinarjev je leta 2009 razsodilo, da je Hlebš kršil novinarski kodeks, ker ni dovolj preveril informacij o domnevno nezavarovanih posojilih Ultri. Hlebš je razodbo označil za manipulacijo. O posojilih tudi preiskovalna komisija DZ-ja Na zahtevo opozicije je julija 2009 državni zbor ustanovil preiskovalno komisijo, katere namen je preiskati sum "klientelizma in koruptivnega ravnanja Golobiča", med drugim tudi "za pridobitev slabo zavarovanih posojil, ki so bila odobrena s strani NLB za gospodarske družbe v skupini Ultra, utaje davkov ter neupravičene pridobitve statusa kmeta". Komisija še vedno deluje in je te dni po grožnji s sodno izvršbo prejela dokumente Mobitela o poslovnem sodelovanju z Ultro. Aljoša Masten, Aleksander Kolednik Kaj pa pravi SOLASTNIK ULTRA GOLOBIČ? Katere posle bo še zrihtal svojemu podjetju? Tiste uprave, ki sklenejo z Ultro pogodbo ali ji jo ne podaljšajo, so hitro zamenjane... Ultra dobičkonosni posli! Marko Štrovs, vodja službe za vojna grobišča, odpuščen Štrovs: Nad prepovedjo sem bil začuden, zato sem napisal ugovor 17. marec 2011 ob 15:04, zadnji poseg: 17. marec 2011 ob 15:34 Ljubljana - MMC RTV SLO Štrovs trdi, da je od ministrstva za delo dobil izredno odpoved, ker je pri Generalni policijski upravi ugovarjal prepovedi preiskovanja povojnega grobišča. Marko Štrovs, zdaj že nekdanji vodja službe za vojna grobišča, je za MMC pojasnil, da je bilo lani oktobra v bližini Dobove odkrito množično grobišče, med preiskavo pa niso mogli ugotoviti, kdo so žrtve, ki so tam pokopane. Domnevno naj bi bili med njimi tudi nemški vojni ujetniki, ki so bili pobiti ob koncu 2. svetovne vojne. Policija dan pred začetkom del prepovedala preiskavo Kot pravi, je Nemčija pooblastila svojega koncesionarja na slovenskem ozemlju, podjetje Veking iz Celja, da opravi dodatne preiskave, s katerimi bi ugotovili, ali so v grobišču dejansko pokopani nemški vojaki, za kar naj bi Veking pridobil tudi dovoljenje ministrstva za delo. "En dan, preden bi začeli delati na tej lokaciji, pa je prišla na ministrstvo, na službo za vojna grobišča, depeša, niti ne depeša, ampak faks sporočilo z Generalne policijske uprave, da se ta preiskava prepoveduje. Glede na to, da so bili takrat še postopki dovoljeni, sem bil nekoliko začuden nad tem faksom, zato sem napisal ugovor in ga prek elektronske pošte poslal na Generalno policijsko upravo, sporočilo pa sem istočasno poslal tudi Vekingu, naj ne hodi na preiskavo, ker je policija ne pusti," pojasnjuje Štrovs. Obrnili smo se tudi na ministrstvo za delo in jih povprašali ali razlogi, ki jih je kot razlog za odpoved navedel Štrovs, držijo. Odgovorili so nam le, da je ministrstvo "Marku Štrovsu izredno odpovedalo pogodbo o zaposlitvi iz razloga kršitve pogodbene in drugih obveznosti iz delovnega razmerja". Kaj več niso želeli komentirati. Štrovs: Izredna odpoved je popolnoma neutemeljena Povedal je, da preiskava nato, kot je določila policija, ni bila opravljena. Nato pa je prišel 3. marec. Na ta dan, pravi Štrovs, je dobil vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi zaposlitve, ker je napisal omenjeni ugovor in ga poslal na Generalno policijsko upravo. Preteklo sredo mu je bila izredna odpoved tudi dokončno vročena. "Vložil bom tožbo. Je pa situacija nekoliko nenavadna. Ministrstvo za delo bi moralo najbolj od vseh poznati vse delovne postopke. Če bi bile stvari normalne, bi imel zelo slabe možnosti, da s tožbo uspem, vendar glede na situacijo mislim, da je izredna odpoved popolnoma neutemeljena, zato bo tožba zagotovo rešena ugodno zame," je prepričan Štrovs. Aleksander Kolednik Prepovedano je razkriti, kdo so že davno umrli ljudje in čemu so umrli? Bo policija zaprla tudi vsa arheološka najdbišča? Ali pa je to zato, ker se Kresalovi in udbomafijašem zdi, da je to kopanje kosti drugorazredno dejanje? Grozno, kaj vse si ta vlada dovoli! Povsem očitno je, da je Kresalka hotela postati šefica policije zato, da bo sistematično blokirala preiskovanje nečednih poslov "njenih" ljudi. Komunisti so pobijali, fizično likvidriali svoje politične in tudi druge nasprotnike že pred II.svetovno vojno. To so nas učili pri zgodovini že v osnovni in srednji šoli v času socializma. Kje so spomeniki žrtvam komunističnega nasilja v Sloveniji, za katerega se ve tudi v tujini, da je pobil več nedolžnih žrtev, kot nacizem ( civilno prebivalstvo, žide, cigane, slovane ), samo zato ker so bili drugačnega mišljenja in mnenja, imeli drugačne vrednote ? Kje je tukaj pravica, da danes ti ljudje, možje, žene, otroci nimajo pravice niti do svojega pogreba, spomenika, ki bi jih lahko obiskovali njihovi najožji potomci. Kaj šele, da bi zvedeli, kdo so bili njihovi rablji, zločinci ? Sramota na kubik. In temu mi rečemo moderna, liberalna, visoko razvita kultura. Ministrstvo za kulturo bi moralo prvo izmed vseh zahtevati, da se to uredi na dostojanstven način. Vendar to ministrstvo ni vredno svojega naziva. Bik 17. marec 2011 ob 16:43 Slišal sem za še eno povojno grobišče v katerem so pokopani nemški vojni ujetniki. V Pržanu, v Ljubljani, za bivšo tovarno ISKRA naj bi pobili vojne ujetnike, ki so morali vleči trupla iz grabna na Toškem čelu. Ker je po dolnjem potoku začela teči kri in živina ni hotela več piti vode iz tistega potoka. Tudi sedanji lastniki te tovarne se pritožujejo, da so jim omejili zazidalno območje kljub temu, da so pri nakupu bile določene parcele zazidljive. Kot jaz vem se tam res dogaja nekaj čudnega. Zavirajo razvoj cele industrijske cone. Z optičnim kablom so zaključili 150m pred cono. Prijatelj je ime računalniško podjetje v tej coni in se je moral preseliti zaradi slabih internetnih povezav. Sramota kaj se gredo. Super Tina si je konkurenco pokorila še v slalomu! V skupnem seštevku spet vodi Maria Riesch 18. marec 2011 ob 08:30, zadnji poseg: 18. marec 2011 ob 13:09 Lenzerheide - MMC RTV SLO Tina Maze je sanjsko sezono kronala s slalomsko zmago v Lenzerheideju. Črnjanka si je s tem zagotovila tudi tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Najboljša slovenska smučarka zadnjih let je v svetovnem pokalu slavila 11. v karieri, zdaj ima zmage v štirih različnih disciplinah (osem veleslalomov ter po en smuk, slalom in superkombinacija). Ženski slalom je bil pred desetletjem paradna disciplina slovenskega alpskega smučanja, Tina Maze pa je poskrbela za prvo slovensko zmago po 11 letih! Sploh prvi slalomski poraz Marlies Schild V Švici je prikazala enega najboljših nastopov v karieri, saj se je na izjemno slabi prvi progi z visoko številko 15 zavihtela na tretje mesto. Na drugi progi, ki je bila zaradi vremenskih težav povsem enaka prvi, se je s šestim časom finala zavihtela na sam vrh. Premoč je morala priznati tudi Marlies Schild, ki je letos dobila vseh šest slalomov, na katerih je prišla do cilja. Avstrijka je zaostala za pet stotink sekunde. Na najnižjo stopničko se je z najhitrejšim časom finala povzpela Veronika Zuzulova, ki je bila po polovici tekme šele 13. Zahvalila se je svojim navijačem "Res sem vesela. Hvala vsem! Podpora je res sijajna, rada bi se zahvalila vsem svojim navijačem, ki me tako zvesto spremljajo. Vesela sem tudi, da sem prva tekmovalka v sezoni, ki sem premagala Schildovo. Tokrat sem bila pač boljša," je bila presrečna slovenska športnica leta. Vse zmage Tina Maze: št. kdaj prizorišče disciplina 1. 26. 10. 2002 Sölden veleslalom 2. 22. 12. 2004 St. Moritz veleslalom 3. 8. 1. 2005 Santa Caterina veleslalom 4. 22. 1. 2005 Maribor veleslalom 5. 22. 10. 2005 Sölden veleslalom 6. 2. 2. 2008 St. Moritz smuk 7. 10. 1. 2009 Maribor veleslalom 8. 14. 3. 2009 Äre veleslalom 9. 11. 3. 2010 Garmisch-Part. veleslalom 10. 4. 3. 2011 Trbiž superkombinacija Zdaj vodi Maria Riesch za vsega tri točke V ozadju je potekal oster boj za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zdaj je na vrhu spet Maria Riesch, ki je bila tokrat četrta. Lindsey Vonn je slalom končala na 13. mestu in v skupnem seštevku zdaj za Nemko zaostaja za vsega tri točke. Svetovni pokal se konča v soboto, ženske bodo tekmovale v veleslalomu, a lahko se pripeti, da bo tekma zaradi slabega vremena odpadla. Ted Ligety brez boja do malega globusa Ta usoda je danes doletela tekmovalce v moškem veleslalomu. Mali kristalni globus je tako brez boja osvojil Ted Ligety. Američanu je to uspelo že tretjič, s čimer je postal šele peti veleslalomist s tem podvigom. Smetano legend sestavljajo še Ingemar Stenmark, Alberto Tomba, Michael von Grünigen in Hermann Maier. Zaradi slabih vremenskih razmer sta v četrtek odpadla že oba superveleslaloma. V soboto bodo organizatorji skušali izpeljati moški slalom in ženski veleslalom, v nedeljo pa še ekipno tekmo. Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 1:29,33 2. M. SCHILD AVT +0,05 3. V. ZUZULOVA SLK 0,64 4. M. RIESCH NEM 0,66 5. M. PIETILÄ-HOLMNER ŠVE 0,67 6. K. ZETTEL AVT 0,74 7. C. GEIGER NEM 0,76 8. M. KIRCHGASSER AVT 0,97 9. N. NOENS FRA 1,0710. S. RIESCH NEM 1,3111. F. HANSDOTTER ŠVE 1,3912. T. POUTIAINEN FIN 1,5413. L. VONN ZDA 1,6514. M.-M. GAGNON KAN 1,6615. F. CHMELAR NEM 1,73 Vrstni red po 1. vožnji: 1. M. SCHILD AVT 43,38 2. M. RIESCH NEM +0,49 3. T. MAZE SLO 0,70 4. M. PIETILÄ-HOLMNER ŠVE 0,91 5. K. ZETTEL AVT 1,02 6. C. GEIGER NEM 1,06 7. S. RIESCH NEM 1,21 8. T. POUTIAINEN FIN 1,30 9. T. BORSSEN NOR 1,3510. F. HANSDOTTER ŠVE 1,3711. N. NOENS FRA 1,3812. N. HOSP AVT 1,5013. V. ZUZULOVA SLK 1,5414. L. VONN ZDA 1,75 . S. AUBERT FRA 1,75 Slalom (9/9): 1. M. SCHILD AVT 680 2. T. POUTIAINEN FIN 511 3. M. RIESCH NEM 470 4. M. PIETILÄ-HOLMNER ŠVE 382 5. V. ZUZULOVA SLK 362 6. K. ZETTEL AVT 327 7. T. MAZE SLO 295 8. N. NOENS FRA 277 9. M. MÖLGG ITA 18210. Š. ZAHROBSKA ČEŠ 178... 46. M. FERK SLO 16 Skupni vrstni red (33/34): 1. M. RIESCH NEM 1.728 2. L. VONN ZDA 1.725 3. T. MAZE SLO 1.139 4. E. GÖRGL AVT 992 5. J. MANCUSO ZDA 976 6. M. SCHILD AVT 756 7. T. POUTIAINEN FIN 751 8. A. PÄRSON ŠVE 656 . V. REBENSBURG NEM 656 10. L. GUT ŠVI 589 ... 56. M. FERK SLO 103106. A. DREV SLO 9 Veleslalom (6/6): 1. T. LIGETY ZDA 383 2. A. L. SVINDAL NOR 306 3. C. RICHARD FRA 303 4. K. JANSRUD NOR 240 5. C. JANKA ŠVI 235 6. T. FANARA FRA 233 7. P. SCHÖRGHOFER AVT 173 8. M. BLARDONE ITA 151 9. D. CUCHE ŠVI 14010. M. HIRSCHER AVT 128 Bravo punca, čisto se ji je utrgalo, zdaj ji manjka samo še superveleslalomska zmaga. Ko je boginja Tina peljala je zgledalo, kot da proga nima lukenj, to je bila perfekcija, ena najboljših voženj v zgodovini slalomov. Njena tehnika smučanja je popolna, lahko bi pisal ure in ure o tej izjemni borki in lepi ženski. sandie, na pomoč! Koliko smučark do sedaj je zmagalo v vsaj 4 disciplinah? Moser-Pröll, Götschl, Pärson, Vonn, Wenzel, Kostelić, Figini, Walliser, Wiberg, Gerg, Riesch, Kronberg, Maze. Boldane so bile edine na svetu, ki so zmagale vseh pet disciplin.+ 2 glasova TINA MAZE,kako lepo je bilo slišat na nemški tv, ko je reku nemški reporter da zarad nekaj spodrslajev TINE nebi bil sedaj dvoboj RIESCH - VONN ampak troboj MAZE-RIESCH-VONN Vsak ki primerja obe naši fantastični športnici z namenom da bi eni povzdigoval in drugi nižal vrednost pa je - zelo milo rečeno - neokusen. Vsa ta leta sta bili namreč najboljša kombinacija in vedno tudi sijajna vzpodbuda ena drugi!+ 3 glasovi Gadafi po odločenosti Zahoda ustavil vse vojaške akcije Britanci že pripravili vojaška letala 18. marec 2011 ob 08:46, zadnji poseg: 18. marec 2011 ob 13:51 Tripolis - MMC RTV SLO/STA/Reuters Libijska vlada je ustavila vse vojaške akcije proti upornikom in razglasila takojšnje premirje, medtem ko se zahodne države pripravljajo na vojaško akcijo za uveljavitev prepovedi poletov. Po četrtkovem sprejetju resolucije VS-ja o prepovedi poletov in vseh potrebnih ukrepov za zaščito civilistov v Libiji so se zahodne države nemudoma začele pripravljati na vojaško posredovanje, za katerega je Francija sporočila, da se bo začelo v nekaj urah. Libijski zunanji minister Musa Kusa je nato sporočil, da so razglasili premirje in ustavili vse vojaške akcije, da bi tako zaščitili civiliste in delovali v skladu z resolucijo VS-ja. Kusa je tudi zagotovil, da bodo zaščitili vse tujce v državi kot tudi vse tuje premoženje. Ameriški predsednik Barack Obama se je po sprejetju resolucije po telefonu pogovarjal s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in britanskim ministrskim predsednikom Davidom Cameronom, da bi uskladili strategijo do Libije po sprejetju resolucije. Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Slovenija pozdravlja sprejem resolucije glede razmer v Libiji, ki predstavlja jasno sporočilo polkovniku Gadafiju z odločno zahtevo po takojšnji in popolni ustavitvi nasilja, napadov na civilno prebivalstvo in vzpostavitvi premirja. Resolucija pooblašča države članice k sodelovanju pri vzpostavitvi prepovedi preletov in izvajanju potrebnih ukrepov za zaščito civilnega prebivalstva, kar je v skladu s splošno sprejetim stališčem glede odgovornosti zaščite, ki ga Slovenija ves čas aktivno zagovarja. Slovenija bo v naslednjih dneh aktivno sodelovala v okviru EU-ja in NATA pri usklajevanju nadaljnjih korakov za izvajanje resolucije. Ob tem v MZZ-ju poudarjajo tesno sodelovanje vseh mednarodnih dejavnikov v širši regiji (EU, NATO, Arabske lige in drugih). Poleg denarnega prispevka za humanitarno pomoč UNHCR-ja bo Slovenija sodelovala v naporih EU-ja in NATA na področju zagotavljanja ustrezne nadaljnje humanitarne pomoči ter v okviru EU-ja podprla uskladitev že sprejetih sankcij z dodatnimi ukrepi, ki izhajajo iz resolucije, so še dejali na MZZ-ju. Tudi Norveška bi sodelovala Cameron je dejal, da bo Velika Britanija takoj začela premikati letala vrst tornado in typhoon v oporišča, od koder bodo pomagala pri uveljavljanju prepovedi poletov nad Libijo. Tiskovni predstavnik francoske vlade Francois Baroin je dejal, da je bila Francija na čelu tistih, ki so pozivali k vojaškemu posredovanju, zato bo seveda sodelovala v operacijah. Napovedal je, da se bo vojaška akcija proti Libiji začela že "čez nekaj ur". Norveški dnevnik Verdens Gang, ki se sklicuje na obrambno ministrstvo, je poročal, da se bo Norveška pridružila mednarodni vojaški operaciji v Libiji, vendar je še prezgodaj, da bi govorili o podrobnostih sodelovanja. Ena izmed možnosti je sodelovanje z vojaškimi letali in tudi humanitarna akcija, za katero bi bil potreben letalski transport. Kanada naj bi za posredovanje prispevala šest reaktivnih bojnih letal CF-18, ki naj bi sodelovala skupaj z ameriškimi, britanskimi in francoskimi letali ter letali drugih držav. Pri uveljavitvi območja prepovedi poletov bi lahko sodelovala Natova letala, ki bi poletela iz oporišč v Sigonelli na Siciliji in Aviana na severu Italije ter z ameriške letalonosilke v Sredozemskem morju. Akciji se bo pridružila tudi Danska, kjer si po besedah zunanje ministrice Lene Espersen "pospešeno" prizadevajo za pridobitev parlamentarne odobritve za sodelovanje danskih lovcev F-16. Nemčija skeptična, Kitajska z resnimi pomisleki Od članic Nata je skeptičnost do vojaške akcije izrazila Nemčija, ki se je glasovanja o resoluciji vzdržala. V Berlinu menijo, da resolucija po eni strani vsebuje zaostritev mednarodnih sankcij proti Gadafijevemu režimu, kar sami pozdravljajo, a ostajajo skeptični do možnosti vojaškega posredovanja, ki po njihovem mnenju s seboj prinaša nevarnosti in tveganja. "Resne pomisleke" glede resolucije ima Kitajska, iz katere izrecno sporočajo, da nasprotujejo uporabi vojaške sile v mednarodnih odnosih. Kitajska se je skupaj s še petimi državami vzdržala glasovanja o resoluciji. Grožnja Sredozemlju Sin libijskega voditelja Saif Al Islam je dejal, da se Libija ne boji resolucije VS-ja. Že predtem je libijska vojska sporočila, da bo vsako tuje vojaško posredovanje ogrozilo vse pomorske in zračne navigacijske sisteme v Sredozemlju. Vse civilne in vojaške dejavnosti v Sredozemskem morju bodo tarča libijskega protinapada. "Sredozemlje je v veliki nevarnosti, ne samo v kratkem času, ampak dolgoročno," je izjave libijske vojske prenesla državna televizija. Če je še v četrtek Gadafi grozil z neusmiljenim napadom na uporniški Bengazi, si je očitno zdaj premislil in ubral drugo taktiko. Gadafijeve sile naj bi zdaj Bengazi samo obkolile, medtem ko bi v samo mesto poslale samo policiste in pripadnike posebnih enot, ki bi razorožili upornike. Libijski zunanji minister Haled Kaim je dejal, da so oblasti pripravljene na sklenitev premirja z uporniki, vendar se je treba najprej dogovoriti o podrobnostih. Uporniki zdaj upajo, da bodo po sprejetju resolucije VS-ja tuje sile uveljavile območje prepovedi poletov nad Libijo, kar bi jim olajšalo upor proti Gadafijevim silam, ki se ponašajo z veliko boljšo opremljenostjo in izurjenostjo. Po sprejetju resolucije je Libija do preklica za ves promet zaprla svoj zračni prostor, je sporočila evropska agencija za varnost v letalskem prometu (Eurocontrol) in dodala, da podatki z Malte kažejo, da središče za letalski promet v Tripolisu ne sprejema letalskega prometa. Jaz zaupam ZDA, čeprav niso idealni seveda. Američani so prvi dali Judom svobodo vere in so jim pomagali tako takrat, ko jih je preganjal Hitler, kot Stalin. Pomagali so Judom, da so se lahko vrnili v staro domovino iz katere so bili izgnani in jim pomagali, da so se lahko branili pred združeno arabsko agresijo, ki je imela za cilj uničiti Izrael, čeprav so htudi ZN odločili, da imajo tudi Judje pravico živeti v Palestini. Takšnih zgodovinskih stvari se ne pozabi! Veliko Slovencev pa pozablja, da jim je Izrael, kot eden zelo redkih, stal ob strani pri osamosvojitvi, da so lahko nabavili orožje za obrambo zoper JLA. No in kot vidimo je Gadafi, ki je še par ur nazaj grozil z uničenjem vseh, ki so proti njemu že pristal na ustavitev morilskega pohoda. star narodni pregovor pravi: bog pomagaj tistemu, ki ga amerika brani in rusija hrani ... "Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Slovenija pozdravlja sprejem resolucije glede razmer v Libiji" Planica, Planica, snežena kraljica. Le kdo je ne pozna, lepoto iz snega? Skakalci kot ptice letijo pod nebo in slavo Planice v širni svet neso... Video/foto: Slovenski orli planiški praznik na(d)gradili s 3. mestom Kranjec: "Tretje mesto v Oslu ni bilo naključje" 19. marec 2011 ob 08:51, zadnji poseg: 19. marec 2011 ob 13:06 Planica - MMC RTV SLO Avstrijski skakalci so v Planici pred 21.000 gledalci pričakovano zmagali na ekipni tekmi v smučarskih poletih. Sijajno vzdušje je dopolnila slovenska reprezentanca, ki je osvojila tretje mesto. Zmaga severnih sosedov ni nikakršno presenečenje, saj so prva tri mesta zasedli že na petkovi posamezni tekmi . Tokrat so vsi po dvakrat preskočili 200 metrov in drugouvrščene Norvežane premagali za 135 točk. Slovenija je na tretji stopnički zaostala 181 točk! V finalu presenetil Jernej Damjan Varovanci Matjaža Zupana so moštveni uspeh napovedali že po prvi seriji, ko so bili predvsem po zaslugi Roberta Kranjca (223,5 m) in Jurija Tepeša (206,0) tretji. Pred Poljaki so imeli sicer le tri točke prednosti. V finalu je presenetil Jernej Damjan, ki je z 220,5 metra popravil osebni rekord. Kranjec: "Tretje mesto v Oslu ni bilo naključje" "Vsi smo dobro odskakali in zasluženo osvojili tretje mesto," je takoj po tekmi navdušeno pripovedoval Robert Kranjec in dodal: "Vesel sem predvsem zato, ker smo dokazali, da smo sposobni dosegati dobre uvrstitve. Na svetovnem prvenstvu smo osvojili bron, pa sem slišal nekaj pikrih izjav, da si tega nismo zaslužili. Zdaj smo jim pokazali." Damjan ni želel spet razočarati fantov Vedno nasmejani Jernej Damjan je imel zaradi osebnega rekorda še en vzrok za dobro voljo: "V prvi seriji sem naredil veliko napako na mizi in sem bil kar besen sam nase, ker sem razočaral preostale fante. V drugo sem si rekel, da tega ne smem ponoviti, in tudi nisem. Glede osebnega rekorda pa je tako, da je bil moj prejšnji že tako star, da sem res vesel, da ga končno ni več." Prevc pogreša piko na i Dobre volje je bil tudi Jurij Tepeš: "Super poleta! Jaz sem zelo zadovoljen, da imam te konstantne občutke in da daleč letim, Po eni strani je škoda zame, ker je že konec sezone, po drugi strani pa je bila dolga zima, saj sem manjkal samo na tekmah na Japonskem." Meje 200 metrov ni preletel le Peter Prevc: "Naredil sem dva dobra skoka. Malce še manjka, tista pika na i, a sem zelo zadovoljen s svojim prispevkom, preostali fantje pa so bili tako ali tako odlični." Desno si lahko v videoposnetku ogledate pogovor z bronasto četverico iz Planice, športnim direktorjem Francijem Petkom in trenerjem Matjažem Zupanom ter pogovor s Primožem Peterko, ki se je poslovil od tekmovalne kariere. "Norvežani in Slovenci so nas kar dobro izzvali, a smo z dobrimi skoki prišli do lepe zmage. Preprosto uživamo tukaj in ženemo drug drugega naprej, vsak dober skok tovariša ti da spodbudo za tvoj nastop. Nikakor pa nismo vnaprej pričakovali zmage, saj ne podcenjujemo tekmecev, ker se ti to hitro maščuje," je povedal član zmagovite ekipe Martin Koch. Norvežan Anders Bardal je priznal, da so Avstrijci predobri: "V tem trenutku se Avstrijcev ne da premagati. Imajo preveč dobrih skakalcev, ki ne naredijo napake, da bi se jim lahko bolj približali." Najdaljša daljava Planice 2011 - 233,5 m V poskusni seriji je bil najdaljši Avstrijec Gregor Schlierenzauer, ki je z 233,5 metra dosegel tudi najdaljši polet tega konca tedna. Sezona se bo končala v nedeljo, ko bo na sporedu še ena posamezna tekma. Končni vrstni red: točke 1. AVSTRIJA 1.669,9 Morgenstern 215,5/232,0 Kofler 212,0/216,5 Koch 221,5/200,5 Schlierenzauer 220,0/209,5 2. NORVEŠKA 1.534,4 3. SLOVENIJA 1.488,6 Prevc 185,5/180,5 Damjan 186,5/220,5 Tepeš 206,0/207,5 Kranjec 223,5/212,5 4. POLJSKA 1.449,7 5. NEMČIJA 1.382,8 6. ČEŠKA 1.357,7 7. FINSKA 1.330,3 8. FRANCIJA 1.303,0 Po prvi seriji: točke 1. AVSTRIJA 859,4 2. NORVEŠKA 775,3 3. SLOVENIJA 751,8 4. POLJSKA 748,8 5. NEMČIJA 721,5 6. FINSKA 690,7 7. FRANCIJA 688,0 8. ČEŠKA 681,5 9. ITALIJA 680,0 10. RUSIJA 658,4 Spored v Planici Nedelja, 20. marec: 9.00 Poskusna serija 10.15 Prva serija ... Finalna serija Nastop skupine Mambo Kings Spremljevalni program v Kranjski Gori Sobota, 19. marec: 18.00 Beer Belly 18.30 Žreb štartnih številk 19.00 Beer Belly 20.30 Rock N' Band 23.00 DJ program Nedelja, 20. marec: 07.00 DJ program S. J., foto: Toni Gruden in Sandi Fišer Zupanu je potrebno nekaj priznati... uspel je v reprezentanco vpeljati Prevca, Tepeš je bil tik pred tem da neha oz. da prešalta med kombinatorce.... Nemci, Finci, Japonci, Čehi, Rusi bodo imeli še hude težave pri uvajanju mladincev v prvo ekipo... poglejte celinski pokal, letos so bili našim konkurenčni samo Nemci in delno Avstrijci. Finci so v takem podnu, da jim zadostuje že Koivuranta za prvo ekipo (ne pozabimo seveda dopinški škandal finskih tekačic zaradi katerih so imeli zavezan mošnjiček), Nemce je presenetil odhod Uhrmanna in verjetno Schmitta, Freund je edina redka svetla točka, Japoncem se obetajo hude težave ko ne bo več Kasaija, Ito bo premalo, Čehi po Jandi imajo samo Koudelko, Rusi imajo pa samo Karelina in delno Kornilova... Bravo Naši, čist zasluženo danes 3, mislim da ekipno že dolgo nismo bili tko močni. Za jutri mam pa sam še željo, da Schlieri nabasa na veter, ki ga je meu recimo danes Damjan in potem bo tut tam nekje zaletno mesto deset dovolj za ene 235m+. Stare pa zame legenda in tudi to, da se tuki govori o njem pove, da je dober, ker se za dobrim konjem vedno kadi. A je bila tuka že kdaj debata o recimu Potočniku? Se pa pomoje fajn kroti, da ne pove čisto vsega, kar se mu mota po glavi. In prav tako kot bi vsi mi radi gledali, bi gotovo tudi on rad spet komentiral neki podobnega kot je bila 2. serija 2005, kar pa bodimi pošteni žirija ne bo dovolila in bodimo še enkrat pošteni tudi v Vikersundu ni, ko je enkrat dobila občutek, za "krotenje daljav", ko ga pa iz začetka še ni imela (ker je pač nova naprava), je še Evensen pač v poden, zato tu ni nobenih zarot. Foto: Serijo Lindsey Vonn končali "prijateljica" in nova odpoved Nemka zbrala tri točke več od Američanke 19. marec 2011 ob 07:54, zadnji poseg: 19. marec 2011 ob 12:32 Lenzerheide - MMC RTV SLO Ženski veleslalom v Lenzerheideju je bil zaradi slabih vremenskih razmer odpovedan, kar pomeni, da je veliki kristalni globus osvojila Maria Riesch. Na koncu je Nemka zbrala le tri točke več od Lindsey Vonn in tako prvič v karieri osvojila najbolj ugledno lovoriko v svetovnem pokalu. Vonnova je bila najboljša v zadnjih treh sezonah, njeno serijo pa je končala najboljša prijateljica Riescheva, s katero pa po zadnjih pripetljajih nista več v tako dobrih odnosih. "To je moj največji uspeh v karieri. Res je sicer, da so po zunanjem merilu več vredne zlate olimpijske medalje ali prva mesta na svetovnih prvenstvih, vendar je zame kot športnico skupna zmaga v pokalu največ, kar sem lahko dosegla," je bila vesela tretja Nemka, ki je zmagala v svetovnem pokalu. Rieschevo oblile solze sreče Nemka je za odpoved tekme izvedela, ko se je pripravljala, da bo odšla na progo. "Bila sem pred vhodom v hotel. Nekateri ljudje na balkonu so govorili, da je bila tekma uradno odpovedana. Sprva temu nisem verjela, nato pa so me oblile solze sreče," je povedala nova zmagovalka svetovnega pokala. Odpoved tekme je bila sicer objavljena ob 7.20. Skupni vrstni red (33/33): 1. M. RIESCH NEM 1.728 2. L. VONN ZDA 1.725 3. T. MAZE SLO 1.139 4. E. GÖRGL AVT 992 5. J. MANCUSO ZDA 976 6. M. SCHILD AVT 756 7. T. POUTIAINEN FIN 751 8. A. PÄRSON ŠVE 656 . V. REBENSBURG NEM 656 10. L. GUT ŠVI 589 Res ne vem,zakaj se je treba tako prepirat zaradi Vonove in Rishove,zmago v skupnem seštevku si zaslužita obe,tokrat je imala več sreče Nemka !! Drugo leto pa sploh ne bo problema,saj bo Zmagovala Skupnega Seštevka in tako dobitnica Velikega Kristalnega Globusa,naša TINA MAZE (letos tretja in svetovna prvakinja) !!! Tina je dokazala da lahko ob sproščenosti kmot konkurira za veliki kristalni globus. Želim si da bi bila v naslednji sezoni vsaj druga.:) Francoski lovci začeli vojaško akcijo v Libiji Kljubovalni Gadafi je vojsko poslal v Bengazi 19. marec 2011 ob 08:34, zadnji poseg: 19. marec 2011 ob 16:14 Tripolis/Pariz - MMC RTV SLO/STA/Reuters Zahodne države so začele vojaško posredovanje v Libiji in francoska lovska letala že preprečujejo napade Gadafijevih sil na uporniško mesto Bengazi. Vojaško posredovanje se je začelo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a, ki prepoveduje polete nad Libijo in vpeljuje vse potrebne ukrepe za zaščito civilistov. Po srečanju visokih predstavnikov Evropske unije, ZDA in arabske lige v Parizu je francoski predsednik Nicolas Sarkozy dejal, da so zavezniška letala začela akcijo in silam libijskega voditelja Moamerja Gadafija preprečujejo napade na mesto Bengazi na vzhodu države, ki velja za oporišče upornikov in je bilo v soboto zjutraj tarča vladnih sil. "Naša odločenost je popolna," je dejal Sarkozy in dodal, da bodo akcijo ustavili, ko bo Gadafi prenehal z napadi. Britanski premier David Cameron je dejal, da je Gadafi prekršil premirje, zato se mora soočiti z vojaško akcijo, ki bo preprečila nove žrtve med civilisti. Po poročanju francoske televizije BFMT, ki navaja vire v nizozemski delegaciji, so se francoskim letalom nad Libijo pridružila tudi britanska in kanadska letala. Za zdaj je sicer njihova naloga predvsem izvidovanje, lahko pa tudi napadejo, da bi preprečili morebitne napade Gadafijevih sil na Libijo. Na Siciliji so medtem v pripravljenosti tudi danski lovci F-16, prav tako pa je v oporišču Sigonella na tem italijanskem otoku pristalo več ameriških vojaških letal, tako lovskih kot transportnih. V posredovanju bi lahko izmed arabskih držav sodelovali Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Jordanija, zveza Nato pa bi celotni akciji nudila pomoč v nadzoru. Napad na Bengazi Zgodaj zjutraj je Bengazi streslo več eksplozij, slišati je bilo tudi preletavanje vojaškega lovca, za katerega so domačini dejali, da pripada Gadafijevi vojski. Sile predsednika hitro napredujejo proti središču mesta, kjer se spopadajo z uporniki. "Videli smo eno letalo, sicer pa bitka poteka na tleh," je dejal domačin Faraj Ali. Pri vdoru v mesto je Gadafijeva vojska uporabila tudi težko topništvo in rakete, ki so jih izstreljevali tudi proti stanovanjskim naseljem. Uporniki naj bi eno izmed letal sestrelili. Zaradi spopadov iz mesta, ki ima 670.000 ljudi, proti vzhodu množično bežijo domačini, ki ne verjamejo, da jim bo kdo prišel na pomoč. "Ko smo slišali za sprejetje resolucije, smo bili zelo srečni in smo mislili, da smo svobodni. Zdaj pa na nas prežijo ubijalci," je dejal neki domačin. Vladne sile se spopadajo tudi v drugem uporniškem mestu Misrata, kjer so ostrostrelci ubili dva civilista. "Streljajo ljudi, streljajo na vsakega, ki ga vidijo," je dejal prebivalec, ki mu je ime Sadun. Vlada vse akcije zanika Libijska vlada je medtem znova zanikala kakršno koli vojaško akcijo v okolici ali v samem mestu Bengazi. "Kot smo že dejali, spoštujemo premirje in želimo si prihod mednarodnih opazovalcev. Opazili smo le nekaj napadov upornikov na vasi in mesta," je dejal predstavnik oblasti. "To je nepravično, čisto nasilje," pa je Gadafi zapisal v pismu Franciji, Veliki Britaniji in Združenim narodom. V njem je zahodne sile posvaril pred vojaško intervencijo in jih opozoril, da so Libijci in on sam "pripravljeni umreti" v boju za obrambo države. V petek napadli Misrato Presenetljiva odločitev libijskega vodstva, ki je v petek razglasilo ustavitev vseh vojaških akcij in takojšnje premirje, da bi tako zaščitili civiliste in delovali v skladu z resolucijo VS-ja, je bila tako sprejeta s figo v žepu. Že čez nekaj ur so namreč mediji poročali o obsežnem bombardiranju mesta Misrata, v katerem je umrlo 25 ljudi, vladne sile pa so po poročanju Al Arabije z raketami obstreljevale tudi mesti Zintan in Adždabija. A. P. J., G. V. Pa kaj vam je ! A vam en Milošević,Castro in podobni tipi pomenijo borce za svobodo ?! Vam so se možgani ob napadu na Slovenijo mazohistično obrnili ?! Podobno se godi Libijcem,kot se je Slovencem ! Le da oni rabijo zunanjo pomoč,mi pa smo sami pregnali srboslavsko armijo ! Čisto vsaka vojna poteka zaradi materialnih interesov. To je dejstvo. Ja, naš komunistični "NOB" je bil res zaradi materialnih interesov njegovih kolovodij, ki so se borili za to, da so se lahko po zmagi polastili tujih vil in umetniških zbirk. Druga soproga libijskega voditelja Moamerja Gadafija, Safija Farkaš Gadafi, je Hrvatica iz Mostarja Sofija Farkaš, poročajo hrvaški mediji. Čeprav navajajo, da je zgodba znana že nekaj let, pa ob tem izpostavljajo, da hrvaška javnost ni bila seznanjena z dejstvom, da se je Gadafi v 60. letih prejšnjega stoletja šolal v nekdanji Jugoslaviji. Kot na svoji spletni strani poroča Jutarnji list, je libijski voditelj preživel več let v bivši Jugoslaviji v okviru mednarodne izmenjave študentov. V Mostarju je obiskoval predavanja na letalski akademiji takratne jugoslovanske armade (JLA). V mestu ob Neretvi je spoznal tudi Sofijo Farkaš, ki je bila precej znana v tem največjem hercegovskem mestu. Njena družina se je konec 19. stoletja v času Avstro-Ogrske monarhije preselila iz Petrinje na Hrvaškem v Mostar. Hrvaški mediji poročajo tudi, da v Gadafijeva študentska leta v bivši Jugoslaviji segajo tudi povezave z nekaterimi nekdanjimi častniki JLA, ki jih je za politične in gospodarske povezave Hrvaške in Libije izkoriščal bivši hrvaški predsednik Stipe Mesić. Upokojeni hrvaški predsednik je v času izbruha protirežimskih protestov v Libiji za Novi list sicer izjavil, da ne verjame, da bi Gadafi zahteval streljanje na protestnike. Mesić je kot hrvaški predsednik dvakrat obiskal Libijo in večkrat poudaril prijateljstvo z Gadafijem. Gadafi je torej tudi Titova šola. Ni čudno, da množicno pobija lastne ljudi, kot Tito - nekaj 100 000 ljudi. @megatron: Koliko si pa ti storil, da bi bilo v naši domovini lepše? oz. vsaj tebi lepše Sedaj odločamo sami o sebi. Vsak je svoje sreče kovač in če hočeš uspet, verjemi, se da! Če ti Slovenija pomeni samo poligon za (dobro) življene, se izseli. Slovenija je Slovencem mnogo več kot to, je domovina! Himna v lastnem jeziku Če imamo na oblasti nesposobne vodenja - jih pa odstavimo. Gremo na ulice. Konec koncev, smo jih sami izvolili. Libijci to hočejo in so skušali vzeti stvari v svoje roke. Libijci sami od nafte, ki jo je Gadafi prodajal niso imeli kaj dosti. Gadafi pač. Vojaško posredovanje, jasno, ni samo gesta v podporo in zato ker se Francozom smilijo uporniki. Seveda je v ozadju nafta in drugi interesi. Politika je k$%ba. Kdor pa misli, da je Gadafi car . vso srečo. Lep pozdrav Kje ste to prebrali, v kakšni Mladini. ?? Glejte dragi moj, v svojem življenju sem obšel velik del sveta in v Libiji še zdaleč ni tako kot pravite. Podobna slika kot je bila v bivši Titovi yugi. Oziroma še veliko slabša. Tudi izven turističnih središč Egipta in Tunizije ter dveh treh velikih mest, je popolna revščina. Priporočam vam, obiščite te države, pa ne kakšna turistična svetišča ki jih varujejo diktatorske vojske, pač pa širom dežele in vam bo hitro jasno kakšno zdravstvo in šolstvo je tam. GA NI!! Ko jaz primerjam tisto kar sem na lastne oči videl in pod nogami izkusil in primerjam zahodno Evropo, severno Ameriko in ta Arabskoafriški svet, mi gre na bruhanje ko vidim kaj in kakšna beda se skriva za temi svetlečimi arabskoafriškimi diktatorji. Komsomolec, pojdi v Libijo reševat Ceko in Zeko in ju pripelji Pahorju. V nedeljskem dnevniku boš lahko naredil reportažo. Morda boš dobil celo red zaslug za narod s srebrno zvezdo od samega Ataturka. Predsednik SDS Janez Janša podrobno o napadih nanj Petek, 18 Marec 2011 14:12 4 Komentarjev E-pošta Natisni Predsednik SDS Janez Janša podrobno o napadih nanj foto: arhiv Demokracije Objavljamo intervju s predsednikom SDS Janezom Janšo. Z njim se je 9. marca 2011 na Info TV v oddaji Vroči stol pogovarjal novinar in urednik Vladimir Vodušek. Podrobno sta govorila o zadnjih aktualnih temah, ki močno bremenijo slovensko družbo. Janez Janša je ob tem podrobno zavrnil vse očitke na njegov račun, ki smo jim bili priča v medijih. Pri tem je izpostavil, da če bi bila sedanja oblast tako sposobna, kot je pri blatanju političnih naspornikov, potem bi Slovenija cvetela. VLADIMIR VODUŠEK: Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci dober večer. Politično dogajanje doma je v znamenju matere vseh afer v državi, trgovine z orožjem. Začelo se je z dokaj nedolžnimi obtožbami, še do nedavnega slovenski javnosti neznanega hrvaškega posrednika v trgovini z orožjem Marina Tomuliča, ki je nekdanjega slovenskega obrambnega ministra Janeza Janšo in notranjega ministra Igorja Bavčarja obtožil, da sta leta 1991 od hrvaških oblasti pri prevzemu orožja čez slovensko ozemlje zahtevala podkupnine, kar je razvnelo slovensko javnost in politiko. Afera v trgovini z orožjem je dobila neverjeten pospešek in ponovno odprla že pozabljen zgodbe, saj so se ponovno oglasili praktično vsi akterji orožarskih poslov. Z nami je v tem trenutku najbolj izpostavljen politik v državi, akter dogodkov takratnih, predsednik SDS-a Janez Janša. Dober večer. JANEZ JANŠA(prvak SDS): Dober večer. VODUŠEK: Pa bi mogoče najprej pogledala ankete javnega mnenja. Zdaj zadnja meritev javnega mnenja je SDS namerila nekoliko manjši procentov, 15,9, SD-ju pa 10,1 odstotka. Kaj pravite na to? A je to posledica teh afer? JANŠA: Torej težko rečem, ne znam niti metodologije, niti zdaj pač ostalih parametrov, niti ne vem kdaj je bila ta anketa delana, ampak podobni odstotki so bili tudi pred pol leta recimo, ko ni bilo nobene afere vmes. Stvari nihajo gor in dol, jasno pa je, da takšna medijska gonja tudi pusti nek vtis na javnosti, saj to je tudi njen namen. Zdaj, če bi sedanja oblast, ali pa sedanja oblastna politična opcija bi tako sposobna v vodenju gospodarstva, pa upravljanju z državo, kot je sposobna v teh propagandnih manevrih, pa v blatenju, potem bi Slovenija cvetela. Ne bi bila na repu Evropske unije, ampak bi bila na čelu. VODUŠEK: Kaj pa pravite na to stališče javnosti, prav tako v tej anketi, ki jo je opravila Fakulteta za uporabne družbene študije iz Nove Gorice, da ljudje verjamejo, da ste prejemali provizije. Polovica recimo vprašanih v tej raziskavi Slovenski utrip, velika večina 72 procentov pa je tudi proti sprejemanju zapornikov iz Guantanama? JANŠA: No to sta dve najbrž ločeni zadevi, ampak če ljudje slišijo samo en plat in to vsak dan in se to nabija dva tedna, potem seveda nekaj ostane. Jaz bi opozoril na to, da je bila ta, da je bil ta novi val teh obtožb lansiran na podlagi enega stavka v neki knjigi, ki govori v Hypo banki. O neki zadevi, kjer so poniknile milijarde evrov, tudi v Sloveniji. VODUŠEK: Mislite v aferi Hypo banka? JANŠA: V tej knjigi je samo en stavek, kjer naj bi nek kverulant iz Pariza obtoževal, da sem bil v Luki Koper, ko so prihajali transporti orožja za Hrvaško in da naj bi tam dobil 250.000 evrov. Stvar je sama po sebi absurdna. Ampak slovenski mediji so temu stavku namenili vso pozornost, milijardam o katerih govori cela knjiga, razen tega stavka, pa praktično nič. Kar seveda pomeni, da se je tukaj več interesov združilo okrog tega novega vala obtožb. Eden od teh interesov je tudi, da se naredi spin, da se pozornost preusmeri iz zelo konkretnih obtožb v primeru teh malverzacij s Hypo banko, kjer so vpleteni v glavnem sedanji vladni politiki in političarke, med drugim tudi tisti, ki to preiskujejo, kar že vnaprej pove kakšni bodo rezultati teh preiskav. Je pa seveda tukaj tudi star motiv tistih, ki so Slovenijo razorožili in so vedno kadar se je bližala kakšna obletnica slovenske osamosvojitve, ko so razpravljali tudi o teh dogodkih, tudi recimo o razoroževanju Teritorialne obrambe, speljali razpravo na domnevne nepravilnosti v času, ko se je morala Slovenija oboroževati in v času, ko je Slovenija pomagala Hrvaški in Bosni, ko je veljal mednarodni embargo in so bili ljudje tam goli in bosi, Jugoslovanska armada pa je razpolagala z vsemi kapacitetami in oborožitvijo tako kot danes Gadafi v Libiji in ta embargo je bil v bistvu instrument mednarodne skupnosti, ki je zakrivil najmanj 100.000 mrtvih na zahodnem Balkanu. Tukaj je toliko demagogije bilo vedno kadar se je ta afera na novo lansirala. Tudi vi ste rekli, da je to mati vseh afer. Mati vseh afer v Sloveniji je še vedno partija in njena hčerka Udba in te stvari se po istih kanalih vedno znova zavrtijo in se ustavijo točno na točki, ko je treba kakšno stvar dokazati. Tam pa se ni zgodilo nič. Štiri leta je več kot nekaj sto preiskovalcev, ki so bili politično motivirani, od moje ustavitve v začetku leta 1994, preiskovalo te zadeve. Zaslišali so na stotine ljudi, jaz sem podpisal okrog 5000 pogodb v času mojega ministrovanja takrat. Vsako so petkrat okoli obrnili. Niso našli niti enega utemeljenega suma zaradi katerega bi vložili kakšno resno kazensko ovadbo. VODUŠEK: Je recimo ta najnovejši val obtožb potem tudi posledica te objave arhivskih dokumentov povezanih s sedanjim predsednikom države Danilo Türkom in pa afero iz Velikovca, ne? JANŠA: Ja mogoče zaradi spina, zaradi preusmeritve pozornosti, kajti ta stavek v to knjigo v to knjigo o Hypo banki ni prišel slučajno in ni prišel vtem času, … VODUŠEK: Ko je bila knjiga objavljena? JANŠA: … ja, ja, ni prišel v tem času, ko se je stvar z arhivi v Sloveniji ponovno odprla, oziroma ko jo je vladna koalicija odprla s predlogom spremembe zakona s katerim je zapirala arhive. To se je pripravljalo že prej za nek čas. Zdaj pa se je stvar uporabila zato, da se ne bi razprava o arhivih vrnila na ključni vprašanji. Prvič, zakaj vladna koalicija z zakonom zapira arhive? In zakaj zapira ravno tisti del arhivov, ki govori o teroristični akciji v Velikovcu in na vprašanje zakaj je predsednik lagal o svoji obveščenosti, kajti tudi nesporni del dokumentov, ki jih potrdil Arhiv Slovenije potrjuje, da je bil predsednik države Danilo Türk, ko je bil predsednik manjšinske komisije pri SZDL v kateri je kot član sodeloval tudi drugi človek slovenske Udbe, ki je bil neposredno odgovoren za te teroristične akcije. Zakaj je zanikal kakršnokoli vedenje, ker je to popolni absurd. On je dejal, da je bil o vsem obveščen iz medijev, objavljena je bila depeša jugoslovanske ambasade, ki ni bila v nobenih medijih, ki ga je neposredno obveščala o sodnem procesu in o ozadjih sodnega procesa, ker na sodišču takrat so pač skušali dognati kaj stoji v ozadju tega atentata. Torej namesto, da bi predsednik države pojasnil to svojo laž, oziroma kot zdaj pravijo netočnost. Če se predsednik države zlaže je to netočnost, če pa kdo drug, kakšen navaden državljan zagreši, bom rekel kakšno netočnost je pa to zločin, namesto, da bi bilo obratno. Če si predsednik države potem tvoja beseda več velja, več veže, ima večjo moralno težo in avtoriteto in so zate strožji kriteriji kot za nekega poslanca, ampak pri nas pa enega poslanca obtožijo za ne vem kakšen zločin, če kakšno zadevo zamolči ali pa če ne plača ene položnice, dočim predsednik države lahko zamolči ali pa zmanipulira svoje vedenje o teroristični akciji, državni teroristični akciji v sosednji državi, ki je terjala bi rekel, poškodbe, žrtve in ki bi lahko povzročila masaker med občinskimi svetniki v Velikovcu, če bi bomba eksplodirala takrat ko je bila dejansko nastavljena. No, da se ne bi razprava vrnila na pravi vzrok zakaj se zapirajo arhivi, se je pospešilo po moje že prej pripravljen nov val obtožb v zvezi s trgovino orožjem, ker je formula enaka. Obtožbe na vse strani, deli dokumentov letijo, pravih ali nepravih, celovito poročilo o orožju, ki je bilo narejeno za predsednika države Drnovška, pa se drži v nekem trezorju. VODUŠEK: No, o tem bova seveda govorila v nadaljevanju. Ampak recimo, če zdaj ostaneva pri odnosu do predsednika države. Zdaj nekako predsednik države je pričakoval opravičilo zaradi te objave dokumentov na vaši spletni strani, kjer javnost verjame nekako, da je šlo za zavestno manipulacijo. JANŠA: Ni šlo za nobeno zavestno manipulacijo. Bili bi, bom rekel naravnost kreteni, če bi te stvari skušali zmanipulirati. Napaka je bila narejena, ker ko se je te dokumente objavilo ni bilo natančno iz katerih obdobij izhajajo in glede na tisto prvo stran, ki je bila objavljena, potem dejansko objava teh dokumentov v šopu lahko bralce zavedla. Tam bi morali pisat, da je prvi del, ključni del, ki je v bistvu depeša jugoslovanske ambasade, da ta izhaja iz časa, ko je bil predsednik Türk predsednik manjšinske komisije, tisti prvi del, pa, oziroma tisti del, ki povzema pisanje medijev, pa datira iz časov, ko je bil on sekretar te komisije. V vsakem primeru je razpolagal z vso dokumentacijo vendar v različnih obdobjih. To ni bilo pojasnjeno in zato smo se bralcem spletne strani opravičili, ni pa na mestu nobeno opravičilo predsedniku Türku, ker ta dokumentacija katere prisotnost je potrdil tudi sam arhiv in je nesporna dokazuje, da on o teroristični akciji v Velikovcu ni izvedel iz medijev, kot je trdil in kot je dalo sporočilo. Ko je dal sporočilo tudi njegov urad in je v nekaj izjavah to zatrdil in tudi še letos, ne samo lani, ampak da je izvedel tudi neposredno od jugoslovanske ambasade. Tisto depešo je dobilo deset ključnih funkcionarjev v Sloveniji. VODUŠEK: Zdaj malo je, javnost je šokiralo malo recimo intervju gospoda Gregorja Viranta, predsednika Zbora za republiko, ki je dejal, če je Janša ponarejal mora oditi. Sicer sam je rekel, da tega ne verjame, da se je to zgodilo, ampak to je bilo malo šokantno. Kako komentirate te izjave gospoda Viranta? JANŠA: To je bilo rečeno pogojno. Nihče ni nič ponarejal in za, bom rekel, preslabo razlago dokumentacije, moral bi biti objavljen dokument, bi morali biti objavljeni posebej, ne bi smeli biti pač v enem fajlu in bi bilo treba napisat zraven, da je pač en del, z enim delom gospod Türk razpolagal kot sekretar z drugim delom pa kot predsednik komisije. Za to netočnost smo se opravičilu, ni pa nihče manipuliral. Dejstvo je tudi, da ko smo šli, dvakrat sem šel tudi sam osebno ponovno gledat te arhive te komisije v Arhiv Slovenije, v tisti oddelek kjer je arhiv Socialistične zveze, da smo našli različne dokumente v različnih kopijah, nekatere dokumente tudi na sto mestih, ker so jih razmnoževali za različne seje različnih komisij in ta pregled še traja, ker lani, ko je bila ustavna obtožba so bili strokovni sodelavci približno en mesec dni v arhivu in za rekonstrukcijo je potreben nek čas, ampak ugotovili smo nesporno, da iz tiste mape, s katere je arhiv vzel dokumente, oziroma je vodstvo arhiva vzelo dokumente in jih poslalo Janezu Markešu, naši strokovni sodelavci dokumentov niso jemali. Ker če bi jih iz tiste mape, potem bi vzeli celotno poročilo, ki vsebuje tudi mnoge druge zanimive stvari, ne bi vzeli nekaj, kar je povsem nepomembno. VODUŠEK: Zdaj, če še ostaneva malo na tej politični ravni. Precej se špekulira v bistvu pač o nekem obdobju po volitvah, da naj bi, špekulacije gredo v tej smeri, da bi Gregor Virant prevzel vlado, pa da bi vi kandidirali na predsedniških volitvah in? JANŠA: Jaz teh špekulacij ne komentiram. Mi smo razpravljali o prihodnjih državnozborskih in predsedniških volitvah na našem posvetu v začetku leta. odprli smo postopek evidentiranja kandidatov za državnozborske volitve, za predsedniške pa še ne. Se pravi o tem niti nismo začeli razprave. VODUŠEK: Gospod Zver se omenja. JANŠA: Omenja se marsikdo, ampak kot že rečeno, Slovenska demokratska stranka je stranka z velikim številom članstva in z veliko podporo volivcev, tako na zadnjih volitvah kot na evropskih volitvah, mislim na državnozborskih volitvah kot na evropskih volitvah, na lokalnih volitvah in imamo volilna pravila in postopke in bomo stvari izpeljali tako kot se spodobi, tako da bo tudi demokratičnost postopka zagotovljena in ko bomo odprli evidentiranje zagotovo ne bo samo en predlog. Samo, če mene vprašate osebno, Milan Zver je po mojem mnenju dober kandidat in bi bil dober predsednik, so pa tudi, ki bi bili dobri kandidati in bi bili tudi dobri predsedniki pravzaprav. Veliko imen, ki danes kroži v javnosti zagotavlja precej večjo digniteto opravljanja predsedniške funkcije, kot pa smo temu danes priča. VODUŠEK: Vi osebno pa nimate ambicije, da bi recimo prevzeli predsedniško funkcijo? JANŠA: Mene ne zanimajo protokolarne zadeve. Predsednik pri nas, razen, če prekoračuje svoja ustavna pooblastila, predstavlja državo, je neposredno izvoljen ima neko moralno avtoriteto, večina volivk in volivcev se odloči zanj. Gre za funkcijo, ki jo treba zaradi tega spoštovati, vendar pa se mora tisti, ki je na tej funkciji tudi obnašat tako, da zasluži spoštovanje. Ne more podeliti visokega državnega odlikovanja šefu nekdanje teroristične organizacije, organizacije, ki je izvajala teroristične akcije, ki je imela v svojih aktih do leta 1989 načrtovane tudi likvidacije lastnih državljanov. Jaz sem bil v zaporu na Dobu leta 1989, to je bilo eno leto pred svobodnimi volitvami. Eden od paznikov, eden od vodstva mi je dejal, tako na samem, skušaj se čimprej spraviti z Doba, kajti imamo načrt, ki se imenuje kri, po katerem v primeru, če so razglašene izredne razmere, vse politične zapornike odpeljemo tam na neko mesto zraven in jih postrelimo, brez česarkoli in ti si na tem seznamu. To je bilo leta 1989. Zdaj smo, ko smo gledali te arhive, našli v odprtem delu iz 70. let, iz časov, ko sta bila na čelu Udbe Zemljarič pa Ertl dokumentacijo, ki neposredno govori o obstoju posebnih podcentrov Službe državne varnosti v Ljubljani, v Mariboru, v sestavi tam 10 do 30 ljudi, ki razpolagajo z orožjem za likvidacije, za, piše, tiho ubijanje, ki razpolagajo z bojnimi strupi, s sredstvi za, bom rekel, množične likvidacije, vse popisano po spisku in ljudje, ki so podpisani pod temi akti so bili tudi člani manjšinske komisije gospoda Türka, tako da tukaj ni šlo za kakšno Marijino družbo kot se skuša zdaj prikazati, ampak za neko grozljivo ozadje nekega režima, ki je bil vse do svojega konca pripravljen brez kakšnih obsodb ali pa brez sodnih procesov likvidirati svoje državljane, zato da bi ostal na oblasti. Nič se ni v naravi spremenilo od leta 1945, vse je bilo pripravljeno za isto početje. VODUŠEK: Je to tista zamera ali tisti motiv, da ostajate v politiki, ker zdaj, ko je bil ta, bi rekel, stampedo z orožjem je bilo po raznih blogih, da bi se morali vsi ti akterji takratnih dogodkov umakniti. Oziroma ste kdaj zdaj v teh trenutkih, ko se je pač ta zadeva odprla, razmišljali, da bi se umaknili iz politike? JANŠA: Saj ta razmislek je verjetno pri vsakem, ki je v politiki stalno prisoten, vendar pa smo v politiki zaradi tega, da določene stvari dosežemo. Jaz nisem šel v politiko zaradi kariere, jaz sem šel v politiko in sem prvič kandidiral na volitvah leta 1990 in dobil zelo visoko podporo takrat v svoji volilni enoti, ker se mi je zdelo, da je pač stvari treba spremeniti. Jaz sem bil dve leti prej, ali pa še ne, leto in pol prej v zaporu, kjer sem doživljal take stvari, ki sem jih prej opisal. V vojaškem zaporu recimo je prišel k meni ta polkovnik Vasiljevič, ki je bil kasneje celo šef kosa jugoslovanske armade in mi je rekel, to je bilo dan po tistih protestih v Ljubljani na Kongresnem trgu mi je rekel, bil je malo razburjen, to kar se dogaja v Sloveniji bomo mi rešili. Slovenci za Jugoslavijo niso prav velik problem. Vas je 8 procentov prebivalstva, tudi če vse pobijemo to ne bo bistven manjko za državo, samo pač bolj enotni bomo. Jaz najprej nisem verjel svojim ušesom, ampak človek je govoril, je govoril sicer iz jeze, ampak je mislil resno. Torej te stvari so mene poti vodile potem v to, da sem tudi svojo življenjsko pot drugače zastavil kot sem jo nameraval. Jaz sem bil, takrat, ko so me aretirali pomočnik direktorja Mikroade za razvojna vprašanje, ukvarjal sem se z računalništvom, imeli smo lepe takrat. VODUŠEK: Bi verjetno danes z visoko tehnologijo se ukvarjali, če bi? JANŠA: Ja meni je še vedno žal, da sem moral neke stvari, ki sem jih takrat, bom rekel, ravno dojel, ker jaz nisem bil inženir informatike, jaz sem se moral to vse naučiti, da sem moral to pustiti, ker me je to vedno zanimalo. No, ampak takrat sem bil tudi pač, vsake toliko časa se kakšen članek napisal in zaradi tega sem jim bil na piki, ker nisem imel ravno dlake na jeziku, ampak če mene takrat ne bi aretirali in zaprli se jaz ne bi ukvarjal s politiko. Potem, pa ko sem šel čez te stvari se mi je zdelo, jaz imam otroke in oni bodo odraščali nekje v neki državi v kateri bodo tam neki norci v Beogradu sklenili, da je treba narod eliminirati in imajo sredstva, da lahko to poskusijo in bomo tam, kjer smo bili pred letom, ko smo bili ne vem pred 45 leti. To me je motiviralo in seveda potem, ko greš enkrat noter, ko vidiš, da nek stvari se dajo spremeniti, neke se pač ne dajo čez noč, vztrajaš in moram reči to, da te zadnje obtožbe in bom rekel ponovno pogrevanje teh orožarskih stvari po isti vzorcih. To se je dogajalo, ne vem, pred vsakimi volitvami. Lahko naštejem mesece kdaj se je dogajalo. Začelo se je jeseni leta 1994 pred lokalnimi volitvami. Takrat so nas napadali, objavljeni so bili celo posnetki, neki posnetki, ki jih je dal Kos iz Beograda, o tem kako naj bi jaz v zaporu se lepo imel in živel ob rekel ob slaščicah in sladoledu. Skratka šlo se je zelo nizko s poskusi diskreditacije, do teh obtožb potem, ne vem kot 100 milijonov mark naj bi izginilo pri nakupih in prodaji orožja. Potem pred vsakimi volitvami, pred vsakimi volitvami. No, ampak kljub temu je leta 1993 Slovenska demokratska stranka, ko sem jaz postal predsednik, imela morda 900 članov, ki so izpolnjevali članske pogoje, se pravi so plačevali članarino. Danes nas je skoraj 30.000. V tem času smo šli s 3,4 odstotka na skoraj 30 odstotkov iz 30.000 volilne podpore na 320.000 in to kaže na to, to me ohrabruje, da vztrajam. Ker, če bi te kampanje res imele, bom rekel totalen doseg in če bi se dalo farbat s temi medijskimi monopoli vse ljudi, potem Slovenska demokratska stranka tega razvoja ne bi naredila. VODUŠEK: No, ampak zdaj se precej, dostikrat se postavlja vprašanje ali je možno v bistvu, zdi se, da v Sloveniji poskuša ena ali pa drugi stran eliminirati v bistvu, v bistvu umakniti iz politike drugo opcijo. A je to sploh realno v bistvu? JANŠA: Ne, to seveda ne drži. Poglejte mi smo imeli trden mandat 2004 – 2008 z močno podporo od zunaj, vodili smo Evropsko unijo, predsedovali tudi Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi v tem času. A je kdo recimo sprožil takrat kakršenkoli postopek proti gospodu Pahorju? Proti vodji takratne opozicije? Se je moral enkrat samkrat zagovarjat na sodišču pred informacijsko pooblaščenko, pred čemerkoli. A razumete? Ali pa a se je prejšnjega predsednika vlade, ne vem kako preganjalo. Tip me je obsodil, da sem se dogovarjal za incidente v Piranskem zalivu, na sodišču je bilo dokazano, da temu ni bilo tako in je to preklical. V revizijah, ki so bile narejene ob prevzemu našega mandata smo našli za 70 milijard takratnih tolarjev manjka. Lahko bi vložili na desetine kazenskih ovadb, preganjali gospoda Ropa do Haaga, ampak se nismo šli teh iger. želeli smo resno upravljati z državo, ne pa poskušat uničiti konkurenco. Nič takega se v našem mandatu ni dogajalo. Jaz ne morem priti do poštnega nabiralnika, da ne bi padla ven plava kuverta. VODUŠEK: No, saj to je recimo včeraj ravno, informacijska pooblaščenka vas je včeraj ovadila zaradi lanskoletne objave na Facebooku obtožnega predloga v zadevi Patria. JANŠA: Ja to je absurd. Predsednik države gospod Türk je nekaj tednov nazaj v intervjuju za Mladino dejal, da je treba Janšo ustaviti. On ima v svojem uradu ljudi, ki so pač vešči propagande in imajo udbovske povezave in tako naprej in zdaj koordinirajo aktivnosti, da se mene ustavi in gospa Pirc Musar je ena od teh, ki se je postavila v vrsto in ta tožba je absurdna. Oprostite jaz sem na Facebooku objavil obtožni predlog, ki bremeni mene. Valjda se imam pravico braniti, valjda lahko ljudje izvedo česa sem obtožen in to v celoti. Ta obtožni predlog s svojimi korekcijami in prilagoditvami in poudarki je objavila Mladina en mesec prej, en mesec prej, pravzaprav prej preden je bil sploh vložen in mesec prej preden smo obtožnico sploh dobili. In proti Mladini ni nobenega postopka. A razumete? Ovadba je zdaj proti meni, ker sem objavil obtožni predlog, ki bremeni mene. A ljudje nimajo pravico izvedeti vsebino? VODUŠEK: Ampak zakaj mislite … JANŠA: To je zelo podobno kot leta 1988, ko so nas sodili na zaprtem sojenju. Mimogrede tudi proti Gutmanu in Erjavcu poteka zaprt proces, kar je absurdno, to je res absurdno. Obtožni predlog objavi nek, bom rekel, bilten predsedniškega urada in se nič ne zgodi, če se mi pa sami branimo je pa to škandal in vložijo kazensko ovadbo, proces pa poteka za zaprtimi vrati. VODUŠEK: Kdaj pa mislite, da bo recimo ta proces stekel proti vam? Oziroma bili so nekateri namigi, da čeprav, mislim da na sodišču obstaja red za to sojenje, da sojenje pač sodniki po nekem ključu zadeve, da ni sodnika, ki bi si želel soditi v tej zadevi Patria. JANŠA: Ne veste jaz v ta vrstni red nič ne verjamem, ker kadar nas toži kdo iz predsednikovega urada, recimo Franci Perčič, pride tožba takoj na vrsto, vloži, čez tri mesece je že postopek. Ko sem jaz vložil tožbo proti gospodu Berglundu, ki je objavil tisto ogabno laž in obtožbo v svoji oddaji septembra ali avgusta leta 2008 so slovenska sodišča rabila več kot dve leti, dve leti in pol do februarja leta 2011, da so se sploh dogovorila med sabo kdo je pristojen in šele od zdaj tečejo roki. Skratka tukaj ni enakih meril, pravna država na slovenskih sodiščih velja predvsem za tiste, ki imajo močne bogate odvetnike. Moraš imeti ali Čeferina ali Senico in potem približno lahko veš kdaj bo kaj razpisano. Če pa nimaš teh močnih zaledij in povezav pa, si pač žrtev tega kolesja in to se stalno dogaja. To se ne dogaja samo meni, to se dogaja sto tisočim slovenskih državljanov, ki preko roka čakajo na to, da bo razsojeno v njihovih zadevah. Če je kaj gnilo v tej državi je to sodstvo. VODUŠEK: Dobro, o aferi Patria in ostalih orožarskih aferah po oglasih. Ponovno pozdravljeni v oddaji Vroči stol. Pogovarjamo se s predsednikom Socialdemokratske stranke Janezom Janšo. Pa če ostaneva zdaj v bistvu na tej orožarski aferi Patria. Zdaj tu je ključen dokaz, v bistvu, nek sestanek, oziroma izpis iz računalnika, po katerem naj bi Wolfgang Riedl pisal na Finsko, da ima Walter Wolf obljubo PM in dr. Z., da bosta podprla samo njih in neka druga zadeva kako naj bi se pač razdelile te provizije in da naj bi te provizije šle na stranko. JANŠA: No mimogrede sem predsednik Slovenske demokratske stranke. VODUŠEK: Ja, se opravičujem. JANŠA: Zdaj kar se tiče tega, kot ste rekli, ključnega dokaza, to ni noben ključni dokaz. Jaz ne morem vplivat na to kaj si neke tretje osebe med sabo pišejo. Jaz nisem bil v stikih ne z gospodom Wolfom ne z gospodom Riedlom, ne posredno, niti neposredno, niti posredno prek kakšnega, kakšne tretje osebe, ne po telefonu, ne v kakšnih kontaktih, skratka to je čista izmišljotina. VODUŠEK: Kako pa komentirate zdaj, da vlada predlaga razveljavitev pogodbe s Patrio ravno zaradi te protikorupcijske klavzule, zaradi tega ker naj bi pač te provizije bile vsaj v enem delu izplačane? Govori se zopet o 50 milijonih evrov, pa o 21 milijonih evrov. JANŠA: Če sem jaz prav razumel za vladi sklep, ne predlaga … VODUŠEK: Oziroma daje sodstvu. JANŠA: Odlaga odločitev, skratka gre za nek manever zavajanja javnosti. Vlada se ni sposobna odločiti niti ali s pogodbo nadaljuje ali ne. Ni se sposobna odločiti niti ali gre v pogajanja zato, da se količina zmanjša, kar bi bilo pametno. Ta količina, ki je bila določena že v času Ropove vlade je pač prevelika v teh ekonomskih razmerah in pač popolnoma neracionalno je kupovati 135 oklepnikov, potrebujemo pa seveda določeno število teh vozil zaradi zaščite slovenskih življenj, ker pač vlada pošilja na bojišča po svetu in gre tukaj za našo skupno odgovornost. Ampak takšnega števila ne rabimo za to. Ampak vlada se ni spodobna odločiti niti o tem ali pri pogodbi vztraja ali ne, ni se sposobna odločiti glede števila. Gre za isto opcijo, ki jo število določilo in je prav, da oni popravijo to številko in se dogovorijo pri Natu, kjer so to nottificirali, kako bo potem s temi obljubami do zavezništva. Vlada je zgolj, mislim, da naložila pravobranilstvu naj skuša na sodišču doseči neko zamrznitev, kar pomeni, da bo postopek trajal v nedogled in bo to problem nekoga drugega. Skratka tudi v tem primeru je vlada naredila tako kot pri vseh ostalih, bom rekel vročih kostanjih. Predložila to na naslednji mandat, na nekoga drugega. Zdaj se enostavno zadolžuje, kupuje socialni mir, plačeval bo pa že nekdo drug. VODUŠEK: Kaj pa ti očitki, da naj bi del denarja šel za brezplačnike, da naj bi sledi peljale na Tajsko, da naj bi del denar dobila stranka in te zadeve, v bistvu? JANŠA: Ja veste, sledi teh obtožb ne vodijo niti na Tajsko, niti v brezplačnike, ampak v Delo, Časopisno hišo Delo. V sodnem spisu je tudi dokument, v originalu in v sodnem prevodu, ki ga je poslala finska policija in v tem dokumentu, mislim, da je bil tudi že objavljen nekje pred časom, pa seveda ni noben tega opazil. Finski preiskovalci pišejo, natančno opisujejo kako je ta insinuacija, ki je bila zapisana v članku Dela pod naslovom Denar od Patrie ni končal pri Janši, ampak v SDS, kako je bila ta insinuacija vložena v to kolesje. V tem dokumentu finska policija opisuje kako jih je klical novinar Dela Karba, kako jih je prepričeval naj ga na vsak način sprejmejo, ne kot novinarja, ampak kot nekoga, ki jim bo prinesel obremenilne dokaze proti Janši in proti SDS. Rekli so mu, to je vse v tem dokumentu, rekli so mu naj to nese na slovensko policijo, pa je on rekel, da raje ne bi in potem so ga sprejeli in on jim je tam naložil kako ima podatke, ki mu jih je posredoval vir s slovenskega tožilstva, skratka neka oseba, ki danes dela na slovenskem tožilstvu, to se je slišalo pač verodostojno in ta oseba naj bi bila nekoč sekretar Slovenske demokratske stranke in ta oseba naj bi Karbi povedala, ni povedal imena in priimka ampak samo tako kot sem rekel. Naj bi povedala kako je v bistvu denar od Patrie končal v Slovenski demokratski stranki, ta ga je pa uporabila za financiranje brezplačnikov in potem govori o nekih sestankih, ki naj bi potekali na Slovenski demokratski stranki, kjer naj bi jaz vodil uredništvo teh brezplačnikov in ostale nebuloze nekaterih ljudi, ki so tam našteti, mogoče, morda sem jih enkrat videl v življenju, nobenih takšnih sestankov ni bilo. Jaz sem bil predsednik vlade s tisoč obveznostmi, nisem mogel urejati še takšnih stvari in nisem bral brezplačnikov, kaj šele da bi jih urejal. No in potem je tam napletel še nekaj o tem kako je šla ta transakcija preko Francija Zavrla pa mojega brata in tako naprej in na teh podlagi so Finci sestavili zapisnik in se je stvar zaključila. Karbi so še rekli, da ne sme, da to ni bil kakšen pogovor za medije in tako naprej, da so ga vzeli pač kot nekega državljana, ki je pač prinesel podatke in da tega ne komentirajo. No in potem je tudi v tem policijskem zapisniku iz Finske, ki je v sodnem spisu, opisano kaj je potem Karba napisal, kako so ga morali demantirati in kako je pravzaprav lagal. Karba je prišel domov s tega pogovora, je napisal članek v katerem je stvar obrnil, kjer je to kar je on nesel na Finsko položil v usta finskim preiskovalcem. To je manipulacija. Skratka afera Patria se je začela z odhodom gospoda Kosa na Finsko, kjer je zadevo podtaknil, mislim, da je bilo to leta 2007 ali 2008, zapisnik obstaja tudi v sodnem spisu, kjer je natvezel vse mogoče laži, tudi o meni, zamolčal, da je tisto ekspertizo o tem kako naj bi bila Patria priviligirana, v bistvu pisal njegov brat, ki je bil odvetnik Sistemske tehnike in stvar predstavil pač kot neko vrhunsko korupcijsko dejanje ki seže prav v vrhove takratne slovenske vlade in potem se je odvila prva zgodba, ko je bilo jasno, da iz tega ne bo nič, ker tudi nekajletna preiskava ni potrdila kakršnihkoli sumov, da bi bil jaz vpleten, se je šlo na to, češ aha potem, če ni šlo za Janšo je šlo pa za stranko in za brezplačnike in tudi to je prišlo iz Slovenije. To niso finski preiskovalci nekje odkrili, to je gospod Karba nesel na Finsko in o je zdaj dokazano. VODUŠEK: Dobro, zdaj, če greva na to najnovejšo zadevo, mislim, povezano s tem pričevanjem nekdanjega pripadnika vojaške obveščevalne službe, mislim zdaj se špekulira je to bil gospod Bojan Porok, ki je pač v Pogledih Slovenije rekel, da naj bi vi vodili trgovino z orožjem, oziroma gospod Lovšin, Pajnkiher in Cimerman, v bistvu. JANŠA: On je rekel, da so gotovino nosili meni, oziroma v moj kabinet. Jaz nisem bil nikoli prejemnik nobene gotovine, tudi moj kabinet ne. Jaz ne vem kaj naj bi to sploh bilo in te obtožbe so lažne. Že to, da je človek nastopil pod krinko, zdaj naslednjič bo gospod Traven verjetno pripeljal v svojo oddajo kakšnega iz ku klux klana ali pa iz, bom rekel, Irske republikanske armade z masko in ga bo predstavil kot verodostojen vir in jaz naj se s takim soočam. To so izmišljotine o tem kako je Slovenija nabavljala orožje, kako je pomagala sosednji državi, o tem kako smo s pomočjo kompenzacij opremili takrat Slovensko vojsko. Obstaja poročilo. To ni samo opis nečesa, to poročilo ima v prilogi, v prilogah vso tisto dokumentacijo za katero so v tej isti oddaji trdili, da je bila ne vem kako uničena. Vsa ključna dokumentacija obstaja, obstaja dokumentacija o vsakem legalnem tranzitu orožja čez državo ali pa o vsakem vstopu ladje ali kakšnega drugega transportnega sredstva v državo. Ko je šlo za potrebe, oziroma ko je šlo za nabavo orožja in vojaške opreme za potrebe Slovenske vojske, sem bil jaz kot minister za obrambo pristojen tudi za podpis dovoljenja za uvoz. Ko je šlo za tranzit je ministrstvo za obrambo dajalo samo mnenje, dočim je dovoljenje dalo ministrstvo za notranje zadeve. Ampak v vsakem primeru ne eno ne drugo ministrstvo samo ni moglo izpeljat nobenega tovrstnega vstopa ali izstopa z orožjem samostojno, vsaj na ministrstvu za obrambo. Na ministrstvu za notranje zadeve teoretično lažje, ker je pač kontroliralo mejo. Ampak bi se to izvedelo in nekaj takih primerov je bilo in so bile potem izdelane preiskave. No, na podlagi teh dokumentov je možnost stvari rekonstruirati, možno je tudi pogledati koliko sredstev je recimo ministrstvo za obrambo v letih 1991 in 1992 dobilo iz proračuna in možno je pogledati inventarna poročila o tem kaj je bilo nabavljeno in kaj se je naredimo. Mi smo v letu 1992, 1991 in 1992 obnovili vse perspektivne vojašnice Slovenske vojske za redno vojaško usposabljanje. Večino tega denarja smo dobili preko kompenzacij od prodane vojaške opreme, ki je sami nismo potrebovali, drugače bi iz proračuna morali dati ne vem koliko. Skratka te stvari se niso dogajale na kavbojski način kot skušajo nekateri prikazat. Zadeve so bile koordinirane na najvišjih nivojih. Recimo s Hrvaško je bil okvir za tovrstno sodelovanje določen jeseni leta 1991 na sestanku predstavnikov vlade, več ministrov je bilo z obeh strani. Sestanek sta vodila predsednik slovenske vlade gospod Peterle in predsednik hrvaške vlade Gregorič ne Manulič, ki so za zamenjali že poleti in ga danes Mladina kot da je bil tisti, ki je … VODUŠEK: Ja Manulić pravi, da se spomni te razprave, da naj bi se plačevalo v bistvu za to orožje. JANŠA: Ja tako piše Mladina. Na spletni strani 24 ur pa sem slišal posnetek njegovega glasu, kjer to zanika. In to so slovenski mediji kar prezrli. Jaz dvomim, da je gospod Manulić to rekel, pa tudi če je, je to demantiral in je stvar tu absurdna in on sploh ni bil predsednik vlade v tem času, ko je bila vojna na Hrvaškem. Skratka ti okviri so bili takrat določeni in seveda dogovorjeno je bilo tudi zaradi embarga, da se transakcije ne vodijo pod postavkami, kjer bi se omenjalo orožje. Da se tu ne izpostavlja ljudi, ki na teh stvareh delajo, zaradi ne bom rekel razumljivih okoliščin, in te stvari so potem knjižene kot sanitetni material, kot transportno sredstvo, kot različne zadeve. Tisti, ki skuša dokazat, da pač nič ni prišlo od tega v proračun, in išče postavko v ne prodaja orožja, te postavke ne bo našel, ker je bilo dogovorjeno kako se te stvari knjižijo in kako se vodijo, zato, da bodo stvari klapale. Lahko pa vsak prešteje sredstva, ki so bila dobljena za te stvari. Lahko po seznamih, ki so priloženi in gre po ključnih dokumentih kaj je šlo v Slovenijo, kaj je šlo iz Slovenije in vsa ta dokumentacija ni bila uničena. Da se je uničevalo dokumentacijo, to je tudi lažne obtožbe. Sploh se ni vodila dokumentacija, primarna dokumentacija, kjer bi se govorilo o orožju, vsaj na formalni ravni ne. VODUŠEK: Kaj pa te objave teh cenikov, ki so recimo kaj jaz vem v teh knjigah gospoda Frangeša objavljeni, eni ceniki orožja in...? JANŠA: Ja s tem je tako, dokler ne vidimo originalnega poročila, težko reči, ali so to originalni dokumenti oz. ali so kopije originalnih dokumentov ali ne. Torej jaz tega ne morem reči. Jaz se ne spomnim za 20 let stvari nazaj, pa tudi nihče drug, ki je sodeloval pri pripravi tega poročila verjetno ne, za vsako postavko. Ampak, tako, da sta dve možnosti, ali je to falsifikat, kar je pač svojega denarja vredno, ali pa so to prave kopije. V vsakem primeru bi moral nekdo gospoda Frangeša kazensko preganjat. Ker če je on objavil originalne kopije teh dokumentov iz poročila oz. kopijo originalnih dokumentov potem je izdal državno skrivnost, ki očitno še vedno velja po mojem mnenju. V bistvu brez potrebe, ministrstvo je še ni umaknilo, skratka bi moralo sprožiti postopek, če so to originalni dokumenti. Po mojem mnenju oz. na osnovi logičnega sklepanja gre za ponaredke, ker če bi šlo za kopijo originalnih dokumentov, bi moral biti gospod Frangeš že zdavnaj v postopku pa tudi gospod Moge, ki mu je to verjetno dal. VODUŠEK: Saj to pač druga stran pravi, da je to kronski dokaz, da vi niste ovadili gospoda Frangeša oz., da niste tožili gospoda Frangeša. JANŠA: Glejte jaz se z gospodom Frangešom nisem ukvarjal. Jaz teh, jaz vem, da on niti ni pisal teh knjig. VODUŠEK: Kdo pa je pisal te knjige? JANŠA: Poglejte kdo knjigo reklamira. Če boste na ulici srečal gospoda Mogeta, bo pod vsako roko nosil eno od teh dveh knjig. On je zelo ponosen na te svoje izdelke. Bil je predsednik preiskovalne komisije, ki je mene zaslišala med zadnjimi in sem odgovarjal tam na vsa vprašanja in na koncu se mi je zahvalil in rekel, da stvari niso več nobena stvar ni več nepojasnjena. VODUŠEK: Zdaj pa pravi, da manjka okrog, kot ste vi rekli 95 oz. 100 milijonov mark. JANŠA: Vsak dan to poveča še za kakšnih 100 milijonov, odvisno od volje. VODUŠEK: Oziroma, da je poročilo prirejeno. To poročilo sploh ne odraža dejanskega stanja oz. da zajema samo tisti del, ki so kompenzacije, ostali del, ki naj bi bil gotovinski del pa v tem poročilu ni. JANŠA: Le kako on to ve. Zdaj s Hrvaško je bilo tako, s Hrvaško je na podlagi teh dogovorov med obema vladama, mislim, da je bil ta sestanek na Otočcu, veljalo pravilo, da, ker je bil na Hrvaškem kaos. Pač vsaka občina je nekaj po svoje skušala urejat, urejat svojo obrambo in potem so imeli neke pokrajinske nivoje, kjer so tudi vsak dan menjali te svoje poveljnike in tako dalje. In dejansko se je dogajalo, da so različni predstavniki občin raznih županij prihajal v Slovenijo tudi s kovčki denarja in mislim, da se tukaj kar bom rekel kar nabavljalo orožja ali pa se jim lahko odpre pot do te oborožitve. Mi smo vsak tak poskus na podlagi tega dogovora s hrvaško stranjo kanaliziral nazaj na Hrvaško. In vsak, ki je prišel s strani Hrvaške, je moral imeti potrdilo hrvaškega obrambnega ministrstva, da gre res za hrvaško vojsko, da gre za hrvaške obrambne strukture, in šele na tej podlagi so v tem okviru, ki je bil določen na Otočcu stekla pogajanja. Tako, da je tudi kar se tiče vrednosti posamičnih sredstev, ta vrednost bila določena na najvišjem nivoju. In ministrstvo za obrambo, Slovenija in Ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške, jaz se ne spomnim točno koliko je bilo teh sestankov, mislim, da so v tem poročilu opisani in ko se je, ko so se spopadi na Hrvaškem končali, je bil tudi narejen ta končni obračun in hrvaški minister za obrambo je takrat stvari uredil znotraj Hrvaške. Če so bila kje kakšna preplačila ali poplačila, mi pa smo te vrednosti uskladil doma. In ta končni obračun je tudi pokazal, da je dejansko Hrvaška na nekaterih stvareh vplačala preveč in to se je potem kompenziralo z pač izročitvijo določenih mislim, da avtomobilov ali določene dodatne opreme. Tako, da na koncu tega je bila stvar popolnoma zaprta. Zdaj seveda pa nekdo neke, ne bom rekel neke osnutke pa neke fakse, ki so jih iz različnih hrvaških občin pošiljal na različne naslove takrat, veliko tudi na predsedstvo države in mislim, da od tam te stvari prihajajo, uporabil za primerjavo nekih cenikov, to je pač absurdno. Tudi, ko je šlo za to pomoč, ko so tisti, ki so v Sloveniji pomagal pri oborožitvi slovenske teritorialne obrambe, potem pomagal Hrvaški, da je preko nekaterih istih kanalov prišla do oborožitve, tudi v tem primeru so bile situacije različne in tudi cene različne in nič od teh zgodb, ki so se sedaj spletle, pač ne držijo. Tako kot zadnja recimo kako mislim, da je spet seveda kdo drug kot Delo pisalo, da sta Janša in Krković usposabljala hrvaške, paravojaške enote za svojo zaščito. Mislim, take neumnosti človek že dolgo slišal. V času ko je bila vojna za Slovenijo, dejansko prihajalo k nam tudi določeno število prostovoljcev s Hrvaške. Hrvaška se takrat ni uprla skupaj s Slovenijo, čeprav ju je vezal dogovor in tudi skupna izjava predsednika Kučana in Tuđmana. Tega se niso držali. Ljudje so bili tam besni. In določeno število prostovoljcev s Hrvaške se je javilo v naše enote. Mi smo jih v glavnem zavračal. Nekaj teh pa smo usposabljal. Lahko tudi po 20 letih povem zakaj. Ena od ključnih orožji, v primeru če JLA obnovi napade na Slovenijo, je predstavljalo Letališče v Bihaču, tam je bila koncentrirana udarna sila jugoslovanskega letalstva, ki je bila pač za nas največja grožnja in nismo imeli učinkovitih proti letalskih sredstev, in takrat smo načrtovali večjo diverzantsko akcijo z napadom na bihaško letališče. In med prostovoljci s Hrvaške, ki smo jih usposabljali, so bili tudi ljudje, ki so pač poznali situacijo... VODUŠEK: Ki so bili iz Bosne. JANŠA: Naših pilotov, ki so bili tam. Izdelan je bila natančen načrt, to je bila nevarna akcija, ampak v skrajnem slučaju, če bi bili napadeni od tam, bi pač lahko stvar preprečili samo na licu mesta. Zato smo takrat usposabljal eno skupino načrtno hrvaških prostovoljcev in morda po posamičnih pokrajinah še kakšnega, ampak o tem ni natančne evidence. Ko je šlo pa za Bosno, pa smo v Sloveniji usposobili dve enoti armade Bosne in Hercegovine, in sicer na podlagi neposrednega dogovora med članom predsedstva Bosne in Hercegovine Fikretom Abdićem in predsednikom predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom. O tem je razpravljal svet za ljudsko obrambo pri predsedstvu. Dobili smo nalogo, da to naredimo in smo jo naredili. In te naloge ni izvedel Tone Krković, ampak takratni republiški štab za teritorialno obrambo in to kar je o gospodu Karbi govoril gospod Milošević je čista laž. VODUŠEK: Zdaj, če ostaneva samo še pri tem, v zanimivo polemiko sta se v bistvu zapletla gospod Porok pa gospod Peinkiher. Gospod Peinkiher pač očita, zdaj če seveda gospod Porok zanika, da je bil on ta vir, ki je pač zakriti vir, ki je govoril o tej trgovini z orožjem. On pravi, da on nikdar ni bil zraven in ko so bile dodane transakcije, on ni bil zraven, ko so se varovali transporti. Nikogar, pravi Peinkiher se ni pustilo, da bi sam delal z denarjem. Blagajno je vodil Franci Cimerman, nadzor nad vsem pa je imel minister sam. Tudi če bi kdo imel kakšne skomine, da bi kaj dal v žep, ni bilo možno, vsaj z naše operativne strani ne, ker so bile kontrole tako velike in tako stroge. JANŠA: No jaz verjamem, da so imeli kontrolo, ker, saj obveščevalna služba ministrstva za obrambo se je ukvarjala predvsem z zavarovanjem teh transakcij in pomoči in seveda z nabavo sredstev, ki jih je ta služba potrebovala. V dveh primerih mislim, da je šlo tudi za nabavo skupnih sredstev za elektronsko izvidništvo. Slovenija je namreč preko postojanke na Trdinovem vrhu pokrivala tudi frekvence nad delom Bosne in Hercegovine in Hrvaške, še posebej nad Krajino. Slovenija je takrat imela zelo natančne dnevne informacije o tem kaj se dogaja recimo v Republiki Srbski krajini, ki je bila rak rana za Hrvaško in mislim, da v dveh primerih so bili dogovori o nabavi modernejših sredstev za to, da bi pokrival tudi nekatere zaščitene zveze, ki jih pač s tistimi sredstvi, ki smo jih v glavnem zaplenili jugoslovanski armadi nismo mogli doseči. Ne spomnim se zdaj točno ali je bilo vse to realizirano ali ne, ampak šlo je tukaj za bom rekel neko dodatno sodelovanje in z naše strani tudi za tovrstno informativno pomoč sosednji državi. VODUŠEK: To se pravi, da je del države... JANŠA: Slovenija ni imela nobenega računa v tujini preko katerega bi pač kupovala orožje ali... VODUŠEK: Kaj pa ta račun (manjka beseda), ki ga omenja gospod Komar? JANŠA: To je račun gospoda Komarja ali pa kakšnih njegovih prijateljev. Slovenija vsaj na legalno, z mojo vednostjo ali v okviru bom rekel legalnih transakcij z orožjem, ni odpirala nobenih računov v tujini, tam ni hranila nobenih sredstev. Seveda pa so se sredstva s katerimi smo nabavljali oborožitveno vojaško opremo vplačevala na račune tistih, ki so to prodajali in velikokrat je to šlo preko različnih izpostav slovenskih podjetji v tujini, ker druge možnosti pač ni bilo. Takrat je bil embargo. VODUŠEK: Direktno. JANŠA: In orožja ni bilo možno kupit v Maximarketu niti od držav neposredno. So nam nekatere države tukaj pomagale, vendar tako, da ni šlo za direktno pomoč v tem smislu, da bi nam prodale orožje, prodale so nam sanitetna sredstva ali kaj podobnega. Tako, da tisti, ki bo tukaj iskal natančno evidenco v proračunskih dokumentih za leti 1991 in 1992, s tem v zvezi je pač ne bo našel. Našel bo (manjka beseda) vrednost in tisto kar se je za to nabavilo. VODUŠEK: Dobro jaz predlagam, da pogledamo oglase, pa nadaljujemo. Ponovno pozdravljeni v oddaji Vroči stol. Zdaj če ostanemo še pri tem gospod Silvo Komar je dal tudi en intervju za Delo in pravi v tem intervjuju, da kolikor mu je znano je Slovenija takrat dejala, da bo sosednjima državama Hrvaški in Bosni in Hercegovini le ponudila pomoč, ne pa tudi prodajala orožje. Ampak dejansko so nekateri, ni bilo mogoče, da bi bilo drugače, da so se nekateri v imenu države ukvarjali tudi z nelegalno trgovino z orožjem in vsa pooblastila je imel Janez Janša in njegovo obrambno ministrstvo, nekaj pa tudi Igor Bavčar. JANŠA: Aha. No najbolj je tukaj zanimivo, zanimiva ta primerjava recimo s to aktualno situacijo v zvezi s Patrio. Zdaj te obtožbe okrog nabav teh Patrii, naj bi se odločal predsednik vlade, ne pa obrambni minister. Ko pa gre za nabavo orožja tam v 90. letih pa naj bi o vsem odločal obrambni minister, nič pa predsednik vlade. Vedno se gre na tisto mesto na katerem sem jaz bil in to bom rekel ob podobnih pristojnostih in podobni zakonodaji, ker pač za vojaško orožje je verjetno odgovoren minister za obrambo. Jaz sem takrat bil odgovoren in to je tudi glavni problem gospoda Komarja. Kajti gospoda Komarja smo našli z rokami v kontejnerjih polnih prešvercanega orožja. Ti kontejnerji so bili na mariborskem letališču več mesecev, eno leto. In ti kontejnerji polni orožja, 120 ton ga je bilo, več kot 10 tisoč pušk, streliva, minometi, granate, če bi tisto tam razneslo ne bom rekel, skladiščili so to v neprimernih prostorih, bi šlo pol Maribora v zrak. Že zaradi povzročanja splošne nevarnosti bi moral odgovarjat. Našli smo v preiskavi takrat kaseto, ki so jo sami posneli ko so te stvari prekladal z gospodom Komarjem, ampak ta kaseta je čudežno zginila potem v času teh postopkov, nekdo je zamenjal to kaseto z neko porno kaseto, ko so skušal potem na tožilstvu pogledat je bila čisto neka druga vsebina. Ampak skratka tisti kotejnerji so prišli na mariborsko letališče mimo ministrstva za obrambo. Če bi to bila legalna pomoč Bosni in Hercegovini kot to zdaj to prodajajo, bi moral obstajat dokument na katerem bi bil moj podpis, pa ga ni bilo. Oni, razumete, obstajala je na predsedstvu države, na vladi dogovorjeno procedura in legalna pomoč Bosni in Hercegovini. Na podlagi tega istega dogovora Milan Kučan-Fikret Abdić je Bosna in Hercegovina zastavila helikopter, ki je bil parkiran pri nas za tisti del sredstev, ki jih Slovenija ni mogla dati brezplačno. Bosni in Hercegovini se je veliko pomagalo brezplačno s sredstvi, ki jih mi nismo potrebovali. Vendar pa za določene stvari, ki jih je tudi Slovenija sama potrebovala in jih je morala obnovit, je v kompenzacijo Bosna in Hercegovina zastavila helikopter in je bilo to ovrednoteno in od tega se je stvar obračunavala. In obstajala je legalna pot, skratka ni bilo nobene potrebe, da bi nekdo mimo legalne poti pripeljal tiste helikopterje, tiste kontejnerje na mariborsko letališče. Torej če bi šlo res za pomoč Bosni, potem bi se uporabila normalna pot, ne bi bilo treba tega skrivat. Ne bi bilo tega treba delat v nekem ozkem krogu okrog gospoda Kučana in gospoda Komarja, ker dr. Brejc, ki je bil takrat predstojnik Visa, o tem ni bil obveščen. VODUŠEK: Komar? Komar pravi, da je gospod Brejc vedel vse o... JANŠA: Ne, ne, jaz sem seveda vprašal kaj je bilo s tem, pa je rekel, da on ni bil obveščen, da pa se spomni, da so bili v zadevi temu so rekli, da gre nekaj za Bosno, h predsedniku Kučanu klicali nekateri njegovi podrejeni. Tako, da, če bi res šlo za pomoč Bosni in Hercegovini, potem bi se uporabila legalna pot. Tako pa je šlo za švercanje velikih količin orožja in ni res, da je bil gospod Komar na sodišču oproščen. Ni res, ker je bila obtožnica. In ne glede na to, da so obstajal 100 % dokazi in pričevanja in tako naprej, še vedno obstajajo če jih niso uničili, enostavno umaknjeni. In gospoda Čengića, ki je bil takrat itak na mednarodni tiralici, so povabili na preiskovalno komisijo, cel manever je bil takrat. On je tam takrat nekaj rekel in to so uporabili za umik obtožnico. Nikoli ni prišlo do procesa. VODUŠEK: Ampak zdaj Čengić je takrat rekel, da naj bi bil Avstrijec Dieter Hoffman glavni organizator, da naj bi s temi Ukrajinskimi letali, s helikopterji zadeva prišla iz Sudana, da naj bi takrat tesno sodelovali s CIO, ki naj bi pač vedela za to orožje, ki je bilo Kitajsko in da ni, mislim še vedno vztrajate pri tem, da je šlo za zaroto komunistov oz. za možnost v bistvu državnega, da je bilo to orožje namenjeno za državni udar? JANŠA: Ne to so zdaj, te formulacije tako kot ste jih tudi vi zdaj citiral, se jih je nekdo zmislil takrat. VODUŠEK: tega vi niste rekli v bistvu? JANŠA: Ne, mi smo samo rekli, da je bilo to prešvercano orožje, da ni prišlo v državo po legalnih poteh niti v okviru dogovora za pomoč Bosni in Hercegovini, ni bilo to orožje z vednostjo CIA. Mi smo pri Američanih to preverili še isti dan, ko je bilo orožje odkrito. Bili so totalno šokirani. Bili so totalno šokirani. Tudi oni so zadevo preiskovali, je bil en sum, da gre to za neke ekstremistične muslimanske grupacije in da je zaradi tega šlo mimo teh običajnih poti, sicer so Združene države vedele, da mi pomagamo Bosni. To ni bila nobena skrivnost. Jaz sem bil leta 1993 v Pentagonu kjer je Slovenija predstavila tudi en resen načrt za posredovanje v Bosni in Hercegovini. Če bi bil realiziran pravočasno, ne bi bilo nobene Srebrenice, pa vseh teh pokolov kasneje. Torej to orožje pa ni bilo v tem kontekstu. To je bilo ilegalno orožje, ki se je tudi na drobno prodajalo. Takrat ko je bila ta preiskava, se je odkrilo, da je bil en kontejner odprt in da pač ne vem okrog nekaj 100 pušk je šlo na sitno nekam in se niti ni dobro vedelo kam. VODUŠEK: Ampak zdaj takrat je, vi ste obvestili takrat predsednika Drnovška tudi o tem, pred razkritjem menda v bistvu? JANŠA: Seveda. VODUŠEK: In kaj je on, se je strinjal s tem razkritjem tega? JANŠA: Ja je bil enako šokiran kot vsi, ki smo to odkril. On je poznal seveda, ker je sodeloval pri teh odločitvah, dogovor, da se Bosni pomaga. Vedel je kdo je za te stvari pristojen in je takrat tudi naročil, da se stvari resno raziščejo. VODUŠEK: Kako pa komentirate dejstvo, ki ga gospod Moge stalno poudarja, da je gospod Drnovšek preprečil pač delo te preiskovalne komisije z orožjem in da zaradi tega ta preiskava ni bila nikoli do konca speljana? JANŠA: Poglejte, ko je bilo postavljeno s strani koalicijske stranke takrat, Združene liste in gospoda Jagodnika ali Potrča, tistih.... VODUŠEK: 39 vprašanj. JANŠA: Ne vem koliko vprašanj v zvezi z orožjem... VODUŠEK: Ali pa 28 vprašanj. JANŠA: Je gospod Drnovšek zahteval poročilo. Jasno itak je bilo treba odgovorit na ta vprašanja. In ministrstvo za obrambo je pripravilo odgovor in vlada je pod njegovim predsedstvom soglasno poslala v državni zbor odgovore na tista vprašanja. No potem je bilo odkrito to orožje na mariborskem letališču in izkazalo se je, da poleg legalnega prometa z orožjem očitno v Sloveniji poteka tudi nelegalna trgovina z orožjem, ki jo izvajajo neke strukture, ki za to niso pooblaščene, kljub temu če so nekateri takrat sedeli v obveščevalni službi oz. notranjih zadevah. In takrat je pisno gospod Drnovšek zahteval poročilo o vseh transakcijah in tudi o morebitnih odkritjih ali pa sumih za nelegalno trgovino. In potem je bilo izdelano to celovito poročilo, ki je bilo narejeno mislim, da v enem tednu in gospod Drnovšek ga je prebral. In se potem odločil, da tega poročila ne bo dal na vlado. Jaz sem zahteval, da se da na vlado, da pač se te špekulacije razkrijejo in da tudi slovenska javnost takrat je bilo isto kot zdaj polno obtožb levo in desno, končno dobi odgovore. Lahko, kot sem rekel prikrijemo tiste občutljive zadeve, ker omenjamo tuje države in posameznike in tako dalje, ampak ključne stvari je pač treba pojasnit. On je dejal, da če to mi damo na vlado in bo enkrat vse to razmnoženo, lahko damo še tako stopnjo zaupnosti gor, bo naslednji dan v Dnevniku. In je rekel zame so odgovori podani. Itak takrat je potekala preiskava v zvezi s tem mariborskim orožjem in tako naprej, da naj sodišča pač opravijo svoje in zaradi tega stvar ni šla na vlado. To kar si zdaj gospod Kacin zmišljuje, to so bom rekel pravljice za otroke. Mislim, če mi res ne bi hoteli pripraviti nekega verodostojnega poročila, valda to predsednik vlade lahko dobi kadarkoli. Mene so zamenjal, jaz sem konec marca leta 1994 to poročilo je bilo pripravljeno septembra prejšnje leto, tako da predsednik vlade je imel dovolj instrumentov, da bi to poročilo pač dal v javnost, na vlado, kakorkoli če bi hotel, vendar pač ni hotel. In tudi to ni res, da je dr. Drnovšek ustavil delo Mogetove komisije. Prvič, ni imel pristojnosti za to. Drugič... VODUŠEK: Da mu je napisal neko pismo in... JANŠA: Ne, tisto pismo mu je napisal potem ko je komisija pravzaprav svoje delo opravila, ko so bili vsi zaslišani, tudi jaz. Ko je Moge meni osebno rekel, da ni več nepojasnjenih stvari, in ko se je hotelo to še kar naprej politizirat, pa uporabljat za politične obračune. Takrat je on reagiral, ker je poznal resnico. VODUŠEK: Ampak, zakaj mislite, da javnost ne verjame v bistvu, mislim če se vrneva na tisti začetek zakaj mislite, da ne verjame v bistvu vam, da pač tega gotovinskega trgovanja z orožjem ni bilo in da vendarle je pripravljena bolj verjet, da so provizije bile, da je bilo gotovinsko poslovanje, da denar izginil z orožjem v bistvu? JANŠA: Zdaj, iz tega pojma gotovinsko se dela tukaj neka fama. Jaz sem dejal, da jaz nikoli nisem bil prejemnik nobene gotovine. Dejal sem, da so imeli v okviru Hrvaške dogovor o kompenzacijah in tako naprej. Ampak ko je Slovenija nabavljala opremo zase, je morala imeti gotovino. VODUŠEK: Je morala imeti gotovino. JANŠA: Ja mislite da smo to plačali s krompirjem? V nekem primeru ko je šlo bom rekel zelo zares in ko tudi ni bilo virov v proračunu, upam, da me zato ne bodo preganjal, recimo Banka Slovenije je dala dinarska sredstva iz svojih depozitov s katerimi se je kupovalo marke dol po Bosni in tako naprej in se je to potem porabilo za nakup nujne opreme. Mislim, da je bilo to poleti leta 1991. Nekatera slovenska podjetja so dala svoja devizna sredstva v ta namen. Tako, da zdaj delat se kot da je bil to nek čas kjer si šel ti lahko ne vem v Beljak v trgovino pa tam nabavil 200 protiletalskih raket, to je res smešno. In tudi to ko je šlo za to pomoč Hrvaški, je morda v tem prvem obdobju takoj po vojni ko se je stvar začela na Hrvaškem ko so napadli Vukovar in tako naprej, ko je bilo tam popolno razsulo in panika, in tudi pri nas tak sistem ni bil dodelan, pač dogajalo marsikaj kar je na prvi pogled zgledalo malo divje. So prihajali različni predsedniki izvršnih svetov, občin hrvaških bom rekel z dejansko, kot so mi povedal, na upravo za logistiko pa tudi na obveščevalno službo z gotovino, z denarjem in pač zahteval orožje in tako naprej in seveda oči so bile verjetno okrog tega zelo velike, ampak smo to zelo hitro uredil. Prišlo je do tudi do sestanka med kolegijem ministrstva za obrambo in ministrstva za notranje zadeve, kjer smo uskladili postopke v zvezi s prehodom čez mejo v zvezi z dovoljenji, v zvezi s soglasji in potem ko smo te stvari jeseni, mislim, da je bilo v začetku novembra 1991 na Otočcu uskladil tudi s Hrvaško, so tudi oni te stvari centraliziral in zadeve so se uredile. VODUŠEK: Zdaj če greva, če pustiva to, če greva na nek aktualen trenutek. Do kdaj se bomo v Sloveniji ukvarjali v bistvu s temi zadevami, ki so stare 20 let, ali pa če hočete tudi z zadevami, ki so stare 40 let nazaj, ker pravijo, da je ta, odprtje, prej smo ugotavljali, da je to odprtje trgovine z orožjem tudi verjetno posledica tega, da ste pač vi objavili te Arhive v zvezi z Velikovcem. Do kdaj se bomo pogovarjali o teh zadevah? Ljudje v bistvu, so praktično, nezaupanje do celotne politike se je zgodilo, mislim ne samo, zadeve ne škodijo samo vladajoči opciji ali pa samo opoziciji, ampak celotni politiki slovenski. JANŠA: Tukaj gre za zanimive spine, a veste. Ko je recimo ko je bila razprava, ki je nismo mi odprli, odprl jo je predsednik države, ko je dal odlikovanje Ertlu in se je govorilo o Velikovcu, forum 571 ali koliko je teh podpisnikov tiste peticije proti naši vladi, je v en glas zagrmel, pa ukvarjajte se s preteklostjo, ne glejte na te stvari, to ni pomembno, glejte v prihodnost. No zdaj se je ponovno zavrtela ta orožarska afera in bom rekel isti forum 571 v en glas, treba je razčistit. VODUŠEK: Zahtevalo se je, da se vsa dokumentacija objavi... JANŠA: Ja, ja, postopki so zastaral, ampak treba je razčistit vse do zadnjega. Kje so tukaj ista merila. Jaz sem za to, da se razčistijo stvari, ampak pri vseh enako in z istimi kriteriji. Drug tak spin je pri zaupanju v politiko. V času našega mandata je bila za vse kriva vlada. Kaj je vse počela opozicija. Miniral so nas v času predsedovanja, interpelacije so vlagal ko je Slovenija vodila Evropsko unijo... VODUŠEK: Tudi verjetno takšnih pozornosti... JANŠA: Pač ni bilo nekih poročil, da tam ne bi gospod Cvikl bruhal takšne ali drugačen obtožbe. Bila je totalno destruktivna scena na koalicijski strani v času ko bi pričakoval vsaj neko solidarnost in ko se nismo mogli niti branit, ker sem bil petkrat na teden v avionu zaradi vodenja Evropske unije, pa tudi ministri, ki so vodili različne sestave Sveta Evropske unije. Ampak takrat ni nihče govoril o destruktivni politiki. Vsi so pisal o nesposobni vladi. Ko je gospod Semolič v času ko so šle plače gor, ko je vse raslo, zbral v Ljubljani 40 tisoč sindikalistov, je na transparentih pisalo, dol s to vlado, pač dol z Janšo in tako naprej, mi smo bili gor na slikah, nihče ni govoril o politiki. Zdaj pa ko se oglasi gospod Semolič, pravi, ne pravi vlada ni bila tega sposobna naredit, vlada tega ni naredila, ampak pravi gospodje politiki tega niso bili sposobni naredit. In zdaj ko je predsednik Türk podelil odlikovanje Ertlu ali pa zdaj ko je vladna koalicija predlagala zakon s katerim zapira Arhive, ne enega ne drugega ni naredila opozicija, spet pravite novinarji politika se ukvarja s preteklostjo, namesto, da bi se ukvarjala s prihodnostjo. Slovenska demokratska stranka je vložila v proceduro v tem mandatu več kot 200 konkretnih proti kriznih ukrepov. Če bi bilo vsaj pol od tega pravočasno sprejetih, Slovenija danes ne bi bila na repu Evropske unije, ampak bi bila na čelu ali pa vsaj na sredi. Ampak tri velike pakete smo vložili. Niti v enem primeru jaz nisem bil povabljen ne v 24 ur na komercialno televizijo, da bi o tem lahko kaj povedal, niti na Odmeve na nacionalno televizijo, v nobeni oddaji ni bilo organizirane okrog tega. Ko so pa afere, takrat pa jasno, ne moreš stopit iz hiše, ne da bi pet kamer čakalo, kako odgovarjate na te obtožbe. Torej, politika je tista sestavljena iz dveh delov v demokratični državi. Iz tistega, ki ima škarje in platno v rokah, in iz tistega, ki je v opoziciji. Nismo vsi enako krivi za stanje. Če bi mi bili na vladi, se ne bi ukvarjali z Velikovcem pa z orožarskimi posli, ampak s krizo. Tukaj pa... VODUŠEK: Ampak recimo... JANŠA: Poglejte, to je izjavo včerajšnjo vodje poslanske skupine največje vladne stranke v času ko Slovenija to, ko brezposelnost raste, je on za ključni cilj, za prvi cilj te vladne koalicije in njegove stranke... VODUŠEK: Objava vseh dokumentov. JANŠA: Pahorjeve stranke razglasil, zdaj pa je treba do konca razčistit. To je zdaj ključni cilj, obračunat z Janšo. To je zdaj končni smoter gospoda Türka, ki je pozval k tej sveti vojni in te koalicije. Namesto, da bi se ukvarjal s tistim kar so obljubljal volivcem. VODUŠEK: Ampak recimo če še par aktualnih gospodarskih zadev. Zdaj recimo je velika razprava o prodaji Mercatorja Agrokorju oz. ali bo do tega prišlo ali ne, v bistvu praktično so zopet vsi deleži na trgu tako rekoč in Droga Kolinska je bila prodana v bistvu, praktično se ponovno prerazporeja v bistvu deleži državnega premoženja v bistvu? JANŠA: Ja no, ampak tukaj pri Mercatorju gre za zasežene dele, ki so jih zasegle banke prejšnjim lastnikom. Mercator sam je pa zdrava firma. Zato je tudi predmet poželenja. Če bi pa recimo gospod Janković lahko, kar je hotel, lastnino Mercator tako kot je gospod Kordeš Merkur, potem pa se danes ne bi pogovarjal niti o prodaji posamičnih deležev za visoko ceno, ampak bi se pogovarjal o sanaciji Mercatorja. Tako, da hvala bogu, da se to ni zgodilo ne glede na to kako je gospod Janković politično profitiral od tega ko so ga lastniki takrat odstavili ne vlada, ampak pač lastniki. Tako, da to ni tako velik problem. Problem so tista podjetja, ki jih praktično ni, ki so v stečaju. Za ta delež Mercatorja bo tisti, ki ga bo kupil, moral plačati visoko ceno. In če nek tujec kupi 20 % Mercatorja, to zame ni noben problem. Samo, da bo plačal. VODUŠEK: Tudi če ga Hrvaška, tudi če ga Hrvaški Agrokor? JANŠA: Torej, samo da bo plačal pravo ceno. Zdaj ne vem razprava se lahko začne, če bi šlo za prevzem, večinski prevzem in za možnost, da potem kupec iz sosednje države diskreditira slovensko prehrambeno industrijo, meče slovenske izdelke iz polic. To bi bil problem. Če pa kupi 20 % pa to zame ni noben problem ob pač neki pametni politiki. VODUŠEK: Kaj se bo po vašem...? Ja. JANŠA: Poglejte to tri tedne zdaj je pač zgleda kot, da je nekaj procentov Mercatorja ključni nacionalni problem. Torej ključni nacionalni problem v tem trenutku je propadanje na stotine malih in srednjih podjetji in obrtnikov v Sloveniji. Zdaj ne izgubljajo delo ljudje recimo v Preventu ali pa v Muri, kjer so bile to tovarne v panogah, kjer je konkurenca velika. In, bi bilo v vsakem primeru stvari težko reševat. Zdaj izgubljajo delo ljudje, ki dobro delajo, ljudje, ki znajo delat, ki imajo znanje. Delavce odpuščajo podjetja, ki imajo naročila, nimajo pa denarja za to, da nadaljujejo proizvodnjo, zato, ker niso dobili plačano za stvari, ki so jih naredili v Sloveniji, iz tujine so dobili, iz Slovenije pa niso dobili plačano, in zato ker ni finančnega servisa. Mi se po dveh letih ko je Evropa sanirala bančne sistem šele pogovarjamo kaj bo z Novo Ljubljansko banko in tako naprej. In ljudje, ki imajo znanje, imajo delo, podjetja, ki imajo znanje, ki imajo delo ne dobijo normalne podpore, ne državne pomoči, ampak normalne podpore finančnega servisa, da normalno funkcionirajo in pač ne dobijo oz. ni jim zagotovljeno, to je pa odgovornost vlade, normalno poslovno okolje s finančno disciplino kjer bo tisti, ki je nekaj naročil ali pa tisti, ki je nekaj dobil od nekoga, to moral tudi plačat. VODUŠEK: No, ampak tu vlada sprejema nek, je sprejela nekaj zakonov. JANŠA: Po dveh letih, veste kdaj smo mi ta zakon predlagal? V začetku leta 2009, ko je bilo denarja še dovolj. Zdaj pa naj bi končno skrajšal plačilne roke, ampak zdaj smo v situaciji ko je čisto vseeno, a veste, ali je plačilni rok pet dni ali pa 60 dni v primerih ko denarja ni. Če denarja ni, vam nekdo ne more plačat niti v 50, niti v treh, niti v enem dnevu. VODUŠEK: Kakšen bo, zdaj vaša nekdanja sodelavka Adriana Starina Kosem pravi, da bo 150 tisoč brezposelnih do poletja, mislim kakšen scenarij, a se bomo v bistvu do volitev ukvarjali z orožjem ali Slovenijo čaka kaj hujšega še v tem letu in pol? JANŠA: Ne 150 tisoč ljudi je brezposelnih v Sloveniji že danes. Samo statistika vse ne zajema zaradi pač takšnih in drugačnih izračunov. In ni problem številka kot taka. Problem je brezposelnost tistih, ki bi lahko delal, ki bi lahko ustvarjal, ki... niso brezposelni zaradi krize, pa zaradi recesije, ki je bila, ampak zaradi tega, ker mi v tem času niti nismo izpostavljal normalnega stanja niti sprejemal ukrepov, ki bi te pritiske krize ublažil. Pa to bodo rekli, saj govori nek politik, ki je v opoziciji, pa samo kritizira. Ne govorim to samo jaz. Poglejte zahtevo obrtno podjetniške zbornice pa zahteve gospodarske zbornice s katero smo imeli danes sestanek. To je stvar, ki je vidna iz Marsa. Ne vidijo samo tisti, ki so odgovorni v naši vladi in zdaj je namesto tega, se ponuja, namesto ukrepov se ponuja razne strategije. Zdaj je glavni ta hit ali bomo šli na nemško francoski voz. Večina ljudi sploh ne ve kaj je tu govora, dela se pa nek piar, neka reklama, kot da je to neka čudežna rešitev. Prvič, francosko nemški projekt ne obstaja več. To je bila osnovna ideja od sobote, od prejšnje sobote je na nivoju evropske ljudske stranke ko smo na političnem vrhu v Helsinkih uskladil predvidene reforme na evro območju in na sploh v Evropski uniji, to pač z določenimi kompromisi predlog najmočnejše politične skupine v Evropski uniji. V resoluciji, ki je javno objavljena in bi jo tudi tisti, ki so še včeraj govorili o francosko nemškem vlaku lahko prebral in za katero so glasoval, predsednik Evropskega parlamenta, predsednik Evropske komisije, predsednik Evropskega sveta, večina Evropskega sveta, tudi ključni strokovnjaki v Evropi so pri tem sodeloval. Zdaj ta paradigma izhaja iz zagotavljanja finančne stabilnosti, pospešenja gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest. In tukaj slovenska vlada ravna prav, ker na nek način verbalno skuša pripadat tej skupini in tukaj bomo tudi mi podprli gospoda Pahorja in vse s to pripombo, da je treba to tudi doma delat, a veste. Ker doma pa se ne odvija ta scenarij. Evropske ljudske stranke in nemško francoskega koncepta, ampak se odvija scenarij iz Aten, ker za vikend je imela zborovanje tudi Evropska socialistična stranka, ki ji pripada gospod Pahor, itak je tam samo par članov Evropskega sveta, ker je ta opcija v Evropi v zatonu, in tam so šli pa v drugo smer. Tam so podprli nadaljnjo zadolževanje, financiranje socialne politike iz bom rekel denarja ukradenega prihodnjim generacijam. To pa se pri nas odvija. Pri nas imamo vlado, ki teoretično zagovarja koncept iz Helsinkov, koncept Evropske ljudske stranke, doma pa izvaja koncept iz Aten, iz Grčije in tudi vodi državo po isti poti v katero je šla Grčija. VODUŠEK: Samo še zadnje vprašanje, a se nam lahko, a bi podprli vi če bi se začel scenarij odvijat kot je na Hrvaškem oz. kot ga gledamo recimo na nekaterih drugih državah zdaj recimo? Kako bi vi odreagirali? JANŠA: Mislite na množične proteste? VODUŠEK: Ja. JANŠA: Zdaj noben od teh protestov se ni zgodil tako, da bi neka politična stranka ali pa neka politična opcija te stvari organizirala, ker se to verjetno ne da na tak način. V Tunisu je nek prodajalec zelenjave podrl stojnico, in je rekel, da se tega ne gre več in so mu drugi sledili in čez dva tedna je pač predsedniški samodržec Ben Ali pobegnil iz države. Tako se te stvari zgodijo. Zdaj če me vprašate, ali je Slovenija blizu tega? Je moj odgovor da. S tem napenjanjem strune. S tem ko se skuša obupno z vsemi sredstvi, z vsemi elementi represije uničit politično konkurenco, namesto, da bi se ukvarjal z upravljanjem države in z iskanjem izhodov iz gospodarske krize pa čeprav z zamudo, se samo pospešuje neko zadovoljstvo in (manjka beseda) in s tem poniževanjem, ki se dogaja s temi izjavami raznih tako imenovanih filozofov na strani tranzicijske levice pa recimo s tem kar si je privoščila Mladina, ko je objavila sliko družine našega poslanca ne na javnem dogodku, ampak pri maši, vsi tisti, ki v Sloveniji hodijo k maši, hodijo z otroci, to ni neko razkazovanje. Če je bil kdo na Brezjah nepovabljen, je bil verjetno Mladinin novinar. Maša ni javen dogodek. Maša je bom rekel nekaj intimnega. Najbolj ogabno je, ko vidiš, da te pri maši slikajo, pri obhajilu ali pa iščejo ne vem kakšne stvari. To je tako kot, da bi nekdo udrl ne vem k vam domov na nedeljsko kosilo pa te slikal. Mladina to stalno počne in zdaj so objavili sliko družine poslanca Grimsa ob sliki družine nacističnega zločinca. VODUŠEK: Gobbelsa. JANŠA: In se iz tega norčeval. Tukaj je šla stvar predaleč. In ta zadeva če ne bo nekih bom rekel resnih sankcij in če ta pravna država ne bo vsaj takrat, ko se prestopi nek rob, delovala, bo povzročila stvari, ki si jih nihče ne želi in se bodo zadeve razčiščevale izven institucij. Mene je ovadila informacijska pooblaščenka, ker sem lastni obtožni predlog objavil na facebooku. Pri tej zadevi, ki jo je naredila Mladina, pa je vse tiho. Varuhinja človekovih pravic je tiho. Vsi ostali so se zavili v molk. VODUŠEK: Predsednik Zares-a Gregor Golobič edino se je oglasil. JANŠA: No častna izjema. VODUŠEK: Dobro. JANŠA: Čeprav bi on lahko... JANŠA: Ja, itak Mladina verjetno prek razno raznih povezav izvaja njegovo kanalizacijsko politiko, bi se lahko oglasil. VODUŠEK: Dobro. Na tej točki zaključimo. Jaz se vam zahvaljujem za nocojšnji intervju. Vam spoštovane gledalke in gledalci pa hvala za pozornost in lahko noč. Franc Rozman Stane je bil zločinec V poročilu, ki ga je 17.7.1942 poslal Ivo Loli Ribarju, je Edvard Kardelj zapisal: "Včasih so [partizani] nekaj mnogo likvidirali. Tako je npr. 2. grupa likvidirala mesečno samo na enem majhnem odseku povprečno do 60 ljudi. Zgodile pa so se tudi hujše stvari, o katerih ti pismeno ne bom govoril." Ta navedek se nahaja v Arhivu Slovenije, bil pa je izpuščen v 2. knjigi Dokumenti ljudske revolucije (DLRS), str. 324, opomba 17. Zelo verjetno je bil izpuščen, ker navaja konkretno enoto, ki je zagrešila zločine, in ne govori le o partizanskih zločinih na splošno, kar sicer v tej knjigi ni (povsem?) cenzurirano. V istem poročilu, to pa je omenjeno v DLRS, je Kardelj še zapisal: "Imamo celo več primerov, da so kratko malo zaprli ali celo postrelili tudi naše zaveznike, da o drugih - o raznih tovarnarjih in bogataših - niti ne govorim" in "Glavno, proti čemer se moramo boriti pri naših partizanih, je sektaštvo, prehod v drugo etapo vojne, zaostrovanje razredne vojne. Večina jih niti ne misli na to, da je to osvobodilna vojna, ampak revolucija, ZSSR in Stalin." To Kardeljevo pismo dokazuje, da celo sami partizani (vsaj tisti, ki so julija 1942 delovali na Dolenjskem in Notranjskem) niso doživljali svojega boja kot osvobodilno vojno, marveč kot revolucionarno, "razredno" vojno za vzpostavitev komunistične diktature, take kot je vladala v Stalinovi Zvezi sovjetskih socialističnih republik. Jasno je, da vojska, ki počne take stvari pač ne more biti osvobodilna. To postavlja na laž tiste, ki opravičujejo partizanske zločine, češ da so bile likvidacije naperjene le proti "kolaborantom" in "sodelavcem okupatorja". Sicer pa je to Kardelj priznal tudi sam v svojem naslednjem pismu Ivo Loli Ribarju, datiranem iz 25.7.1942: "Posebno mnogo je sektaškega odnosa do zaveznikov, kar je privedlo do mnogih nevarnih trenj z zavezniki, zlasti s krščanskimi socialisti; nadalje pretiravajo v pobijanju bele garde, pri čemer gre pogosto za ljudi, ki jih morda niti ne bi bilo treba uvrščati v to kategorijo sovražnikov, so celo posamezni primeri odvratnega mučenja nekaterih ljudi, kar se je razneslo že med prebivalstvom in vrglo zelo slabo luč na lik partizanskega borca; so elementi ropanja itd.". V pismu Zdenki Kidrič iz 2.8.1942 pa je Edvard Kardelj zapisal: "Okrog Mokronoga in Mirne pa so partizani zares delali svinjarije. Na žalost to ni edini primer. V zadnjem času je to glavno vprašanje, ki ga imamo pred seboj." Res, pravi »osvobodilni boj«, ni kaj! Med temi "osvoboditelji", ki to niso bili, je tedaj igral pomembno vlogo tudi naš Komandant Stane. On je bil poveljnik 2. grupe odredov v času, ko je ta enota zagrešila zločine o katerih je pisal Edvard Kardelj. Postavlja se vprašanje koliko ljudi je ta enota, ki je v povprečju samo na enem majhnem odseku in v enem mesecu pobila do 60 ljudi, pobila skupaj ljudi na vseh odsekih in v vsem obdobju. Za 2. grupo odredov se ve, da je bila to tedaj najboljša partizanska enota, ki je nastala 1.5.1942 s preimenovanjem in preoblikovanjem 1. brigade (ustanovljene 4.4.1942). Sredi junija 1942 je štela okoli 700 borcev, od katerih jih je 550 pod vodstvom Rozmana 20.6. krenilo preko Notranjske in Gorenjske na pohod na Štajersko. Torej je ta enota lahko počenjala zločine v italijansko okupirani tako imenovani Ljubljanski pokrajini (Dolenjska, Notranjska) le do tega datuma. Tu se sedaj postavlja logično vprašanje odgovornosti Franca Rozmana za te zločine. V vsaki vojski je poveljnik odgovoren za ravnanje njemu podrejenih v enoti, ki ji poveljuje. Franc Rozman prav gotovo nosi vsaj »objektivno odgovornost« za zločine, ki jih je storila 2. grupa odredov, kateri je on poveljeval. Tudi če ni teh zločinov sam ukazal ali celo lastnoročno storil, pa je dejstvo, da on teh zločinov ni preprečil. Da pa so se zgodili, ne more biti dvoma. Edvard Kardelj prav gotovo ne bi pisal neresnic v škodo partizanske vojske, da ne omenjamo protipartizanskih virov o partizanskem nasilju v tistem času. In tu ni šlo za nekaj posamičnih primerov, marveč za desetine ali morda celo nekaj sto ljudi, ki jih je pobila enota pod njegovim poveljstvom. In če ne bi ta enota zapustila Ljubljanske pokrajine, se lahko logično domneva, da bi zagrešila še več zločinov. Namreč, partizansko nasilje na »osvobojenem ozemlju« Ljubljanske pokrajine je svoj vrhunec doseglo ravno konec junija in v juliju 1942 in ni razloga, da ne bi domnevali, da bi bila v primeru njene navzočnosti na tem ozemlju v njem udeležena tudi 2. grupa odredov, če pa je to počela že pred tem. Po raziskavi Žrtve vojne in revolucije (http://www.ds-rs.si/dokumenti/publikacije/Zbornik_05-1.pdf ), opravljeni na Inštutitu za novejšo zgodovino je bilo ozemlju na Dolenjskem in Notranjskem, ki je bilo od aprila/maja do julija/avgusta 1942 pod nadzorom partizanov, evidentiranih okoli 600 civilnih žrtev, ki so jih ubili partizani. Franc Rozman, katerega enota je nedvomno zagrešila številne zločine, je bil pozneje povišan v poveljnika slovenske partizanske vojske, kar pove mnogo o značaju te vojske, sedanje dejanje slovenske vlade, ki s tem slavi zločinca pa pove mnogo o tej vladi. Ne, mi vrzemo samo kost, na kateri se potem levicarji cel dan davite. Vas pa res raje vidim, da sedite pred racunalnikom in se ukvarjate sami s sabo. Bolje tako, kot pa da nam delate sramoto pri belem dnevu sredi mest. Komandant Stane ni primeren lik za na kovanec, ker je bil vojni zločinec. Enota pod njegovim poveljstvom je množično pobijala nedolžne slovenske civiliste. Celo njegov nadrejeni Kardelj je to priznal. Franc Rozman Stane pooseblja vrednote Slovenskega narodnoosvobodilnega boja Ja res je. On pooseblja rop, požig, umor, kot to pravi naslednja partizanska pesem. Na klic kominterne združite se v čete - v boj za svobodo, v boj za Sovjete. Rdeče smo fronte bojevniki mi, ker naše je geslo, Sovjeti sveta. Iz ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito, z naših se gora odziva mu tovariš Tito. Naglo puške smo zgrabili in v gozdove z doma šli, ko sovjetski so junaki skupen boj oklicali. Čez gore, polja po svetu naj doni, Slovenija svobodna sovjetska bodeš ti. Tovariš Stalin, hura ! In lep pozdrav. Odkod ? S slovenskih gmajn, vasi, iz host. Saj jih poznaš. Saj hodiš dobri gost, vsak dan med nas, iz Ruskih step daljav .... Razpnite čez ves svet vešala ! Vaš boj so : rop, požig , umor ! Divjajte ! Kri je zakričala ! Glavo je dvignil v nas upor ! Hura ! Rdeči pionirji ! V temelje, oboke - bombe, ekrazit ! Jutri - rdeči inženirji , skozi slavoloke nov svet gradit ! Naš smeh se razvihra v domovih ! S čim bomo prali kri ? S krvjo ! Prisluhnite ! Pri nas v gozdovih tesarji novih dni pojo ! Stanovnika na sodišče. Kriminalci se nimajo pravice oglašat o naših herojih. Heroji so umrli med vojno. Pobiti s strani komunistov. Kriminalci so pa ostali in terorizirali svoj narod. Jaz bi upodobil na kovancu Primoaža Peterko. On je naredil zelo veliko za Slovenijo. Poznajo ga vsi. To bi bila lepa gesta ob njegovem odhodu. Zgrešeno je trditi, da je bilo boljševiško raznarodovanje bistveno drugačno od okupatorjevega, totalitarni sistem pa so vsekakor uvajali oboji. Kar se tiče raznarodovanja so boljševiki zagovarjali, da se mora narodna zavest podrediti razredni, v končni fazi pa naj bi narodi sploh odmrli in bi povsod vladal internacionalizem. Seveda tega med vojno niso poudarjali, ampak so podpihovali tudi narodna čustva, vendar takšna je bila ne glede na to boljševiška agenda. Nemškli okupatorji so razglašali, da so Štajerci, Gorenjci in Korošci ''slovensko ( vindišarsko ) govoreči Nemci'', potomci nekih germanskih Vandalov, ki so ''prevzeli slov. jezik''. S to nacistično rasno ''teorijo'' so hoteli legalizirati germanizacijo, politično in rasno oporečne pa izgnati v Srbijo ali na Krajnsko v t.i. Ljub. pokrajino, kjer so ital. fašisti izvajali svojo bolj diplomatsko asimilacijo. V vsakem primeru je šlo za uničevanje narodne zavesti in za uvajanje totalitarnih režimov. Zato je edino primerno, da se Slovenci združujemo na osnovi osamosvojitve in demokratizacije, ki se je izvedla v letih 90/91 in ne delimo na osnovi totalitarnih ideologij iz 2. svet. vojne. Žalostno ,zelo žalostno Da leta 2011 2o let po NEKi osvoboditvi in v demokraciji nimamo idola 1000 letne epopeje po svobodi, ki bi jo bilo vredno dati na kovanec v svobodni združeni Evropi. Segamo po zamegljenih režimsko narejenih osebnostih iz krvave zgodovine ki nima veze z SVOBODO. Še Afričani od Egipta do Libije vstajajo v samozavest in renesanso a mi segamo nazaj v Stanovnikove brčice in megleno rdečo preteklost. Žalostno in nevarno za prihodnost, ki se vsak dan kaže kako klavrna je in kam nas je to pripeljalo. Pa BUTALCI zbrihtajte se,saj to zmorejo celo Afričani in še kdo. Berite Kardelja itd.pa vam bo bolj jasno. Sedaj je pa že toliko napisanih knjig o drugi plati revolucije,da bi pravljičarstva počasi že bilo lahko konec. Ja na Roški se je vzklikalo: Stanovnik ,Stanovnik ,Brko Brko, Rozman ,Rozman....... Kje je samozavest in ponos slovenskega naroda? Tuerk, Isajlović, Masleša, Fišer, Hrastar, Komandant Stane, OF..sami osamosvojitelji..... Slovenci, pa kaj je z nami............ To je višek. Zdaj, ko ta rdečim zaradi njihovega neučinkovitega vodenja države slabo kaže v javnomnenjskih anketah, preusmerjajo pozornost javnosti na področje kulturnega boja. Tam so bili zaradi rdeče medijske mašinerije do zdaj bolj uspešni kot demokratična opozicija. Upam, da je narod dovolj razgledan, da bo spoznal njihovo igro. Pričakujem, da bo opozicija reagirala, saj gre za blatenje države v tujini, s tem ko izvažamo sramoto v EU. Prvi spominski evro je leta 2004 izdala Grčija in z njim zaznamovala olimpijske igre v Atenah. Slovenija je do zdaj izdala dva kovanca - lani, ob 200. obletnici Botaničnega vrta v Ljubljani, in leta 2008, ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. To so svetli zgledi podob na denarju. Ni pa smiselno na denar dajati podob, iz obdobja 2 vojne spomi je preveč živ in zgodovina razkriva resnično dogajanje. Denar je že tako preveč krvav, da bi nanj dajali še podobe raznih "narodnih junakov" tko mislim Bobr nekateri imamo starše ki so okusili 2 svetovno vojno in in vse "lepote" osvoboditve. Moj stric npr.. ki je bil še mladoleten je izginil neznano kam.. Nikoli ga niso našli se pa ve kaj se je dogajalo z izginulimi osebami v tistih krajih.. Tako da ne nakladat pravljic ker žališ vse klene Slovence zaradi katerih sem ponosen da sem Slovenec. Zaradi rdečkarjev pa ne morem biti ponosen so pač samo škodo naredili temu narodu kar se vidi še danes. In še in še takih zgodb sem slišal iz prve roke ne iz kakšne knjige. Ampak jih zaradi dobrega okusa ne bom omenjal na tem forumu. Dokler to ne bo jasno slehernemu Slovencu in dokler se bo v interesu vladavine udbomafijske kontinuitete potvarjala zgodovina, nimamo mesta med kulturnimi drzavami. Meni je popolnoma jasno,če bi zmagali tvoji ,jaz sedaj nebi pisal na tem portalu ,ker pa so zmagali moji ti še vedno lahko svobodno pišeš,kar ti pade na pamet brez vsake nevarnosti ,da bi si ti kaj zgodilo ! "Meni je popolnoma jasno,če bi zmagali tvoji ,jaz sedaj nebi pisal na tem portalu ,ker pa so zmagali moji ti še vedno lahko svobodno pišeš,kar ti pade na pamet brez vsake nevarnosti ,da bi si ti kaj zgodilo !" Torej se postavljas na stran povojnih komunisticnih klavcev, ko jih naslavljas z "moji"? Ja, super, go ahead, ane. Samo nekaj se ne ujema, logika skripa: kako lahko trdis, da jaz lahko svobodno pisem po zaslugi tvojih, ce pa so tvoji pobili toliko Slovencev, da najdes kaksno kost pod vsakim kamnom? Malo napni mozgane, saj ne bo bolelo, ne pa da tule trosis laznive komunazarske floskule in z njimi zalis svojce civinih zrtev. Svobodno lahko oišemo, ker smo se leta 1991 rešili Jugoslavije in totalitarnega sistema - ki ga pa nekateri spet oživljate. SDP-ZKS je štiri dni pred osamosvojitvijo, ko je že bil določen dan osamosvojitve na podlagi plebiscita javno nastopila za konfederacijo in odstop demosove vlade. Potem so dobili od svojih botrov, ki so vodili bolj prefinjeno dvojno igro navodila naj bodo tiho. V ZSMS-LS so pa šli še dlje in tudi na začetku agresije vztrajali na istih zahtevah, kot poprej SDP-ZKS. Kasneje so novinarje, ki so o tem pisali skušali še sodno preganjati, vendar so na sodišču izgubili. Obenem sta obe stranki v parlamentu glasovali zoper vse za osamosvojitev ključne zakone. Takšni politiki zaslug pač ne morejo imeti. Ker je že taka tema med 2. svet. vojno so streljali za par besed, ki so jih smatrali za napačne ali za nekaj neutemeljenih sumov. Tukaj pa govorimo o izredno hudih dejanjih, ki so posebej glede na takratno težavno mednarodno situacijo zagotovo pomenila sabotažo osamosvajanja. Če pa je bilo tem politikom zaradi vojne in presoje naj se to ne pogreva zaradi težke situacije prizanešeno pa to ne pomeni, da imajo kakršnekoli zasluge. In prav oni so tisti, ki skušajo tistim, ki te zasluge res imajo le-te vzeti. Angela Vode poroča, da so komunisti ljubili adolfa hitlerja z dušo in srcem, dokler ni napadel brata stalina Vse skupaj je zavist "komunistov" in njihovih ritoliznikov, ker niso verjeli v osamosvojitev in zato nimajo vidnih zaslug pri tem najpomembnejšem dejanju SLOVENSKEGA NARODA v njegovi zgodovini. Jaz razumem, da ni vse crnobelo. Razumem tudi, da so bili medvojni casi grozni in da vecina partizanov ne more nositi krivde za gorje, ki so ga zrezirali kardelji, macki in brozi. Vseeno pa to se ne pomeni, da partizanstvo ni zabloda in v skupnem ucinku zlocinsko gibanje. To bi veljalo spoznati, ce zelimo kot drzava in druzba naprej. Brezveze je, da govoris, kako so bili "beli" enako oborozeni, "bele" so potolkli in zato niso mogli imeti veliko vpliva na povojno zgodovino in na nase sedanje bivanje. Rdeckarji so sprovocirali drzavljansko vojno, z edinim namenom, da po vojni na nedomokraticen nacin prevzamejo oblast, kar jim je tudi uspelo - to je vsa resnica o "junaskem" partizanstvu. Saj si dobronameren clovek, poskusi razumeti. Zakaj bi brez partizanov sedaj ne sedel za racunalnikom, ves le ti. Jaz nicesar ne mesam, samo ugotavljam, da je bilo partizanstvo uporabljeno za nelegitimen/revolucionaren prevzem oblasti ter 60 let gorja, ki je sledilo in ki ga se zdaj ni konec. @...največji sinovi in hčere Slovenije Največji so osamosvojitelji Slovenije 1991. Prvi kolaborantje z nacizmom so bili (tudi slovenski) komunisti: že od leta 1939 po paktu Ribbentrop-Molotov. O tem berete tudi pri Angeli Vode. @heureka Partizani-komunisti so od poletja 1941 do poletja 1942 pobili prbl. 1000 zavednih Slovencev; ne okupatorjev, ampak pripadnike lastnega naroda - izobražence, kmete, študente, duhovnike, celo bana Natlačena. Nikjer nobene obtožbe, procesa, sojenja, obsodbe, samo umori sredi ulice /npr. na Streliški v Ljubljani/ ali na vaseh okoli Ljubljane s strani članov KP. Italijanske oblasti/straže pa so večkrat namenoma (in tudi v dogovoru s komunisti) zatajile in nemočno ljudstvo prepustile "osvobodilni" fronti. Od tu naprej lahko še enkrat napišeš svojo zgodbo o tem, kdo je branil Slovenijo pred okupatorjem, kdo pa izvajal revolucijo, kdo dajal življenje za domovino in kdo je izdajal, kdo je bil Slovencem najhujši sovražnik v tistem času, kaj je bila to Antiimperialistična fronta ipd. Veselim se novega prispevka. Thaler za MMC: Pazil sem, da ne prestopim meje zakonitosti SD: Če se bo izkazalo, da zapis drži, naj Thaler odstopi 20. marec 2011 ob 16:20, zadnji poseg: 20. marec 2011 ob 18:37 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Novinarji Sunday Timesa evropskemu poslancu Zoranu Thalerju očitajo, da je bil pripravljen sprejeti 100.000 evrov podkupnine za predlaganje določenih dopolnil v parlamentu. Thaler to zanika. Novinarji omenjenega britanskega tednika naj bi se namreč predstavljali za lobiste in več evropskim poslancem ponujali omenjeno vsoto v zameno za predloge zakonskih dopolnil s področja bančništva. Trije naj bi ponudbo sprejeli, med njimi tudi Thaler. Zoran Thaler (SD/S&D) obtožbe zanika, saj zatrjuje, da je že od začetka njihove "nespodobne ponudbe" v decembru 2010 vedel, da gre za manipulacijo, poskus kompromitacije in diskreditacije poslanca EP-ja. Kot pravi, se je namreč po njegovem preverjanju izkazalo, da podjetje in posamezniki, ki so se obrnili nanj, ne obstajajo, da imajo izmišljena imena in da ne želijo srečanja na "njihovem" londonskem naslovu. Obenem trdi, da je želel le preveriti, kdo je tokrat organizator novega poskusa napada nanj. V začetku marca, tako Thaler, se je nato tudi izkazalo, da je to Sunday Times in/ali nekdo za njim s svojo "undercover" operacijo. Ob tem dodaja, da je Sunday Times sicer znan po svoji odkriti proti Evropski uniji naravnani uredniški politiki, s katero se rad pohvali. Thaler poudarja še, da omenjenega denarja nikoli ni vzel in ga tudi v prihodnje ni nameraval. "Prav tako nisem podpisal ponujene pogodbe o sodelovanju in izdal računa, kar so neprestano predlagali in zahtevali v zadnjih dveh mesecih," še trdi. "Tarča podobnih poskusov sem že bil" V odzivu za javnost, ki nam ga je posredoval, je evropski poslanec spomnil še, da je bil že novembra 2010 tarča sicer neuspešnega poskusa kompromitacije iz Makedonije. Tedaj so ga osumili, da je služil pri PR-svetovanju slovenskega podjetja nekdanjemu predsedniku države in zdajšnjemu vodji opozicije v Makedoniji Branku Crvenkovskemu. Thaler za MMC: Med primeri razlika Thalerja smo povprašali še, kako gleda na potezo avstrijskega kolega, ki je zaradi podobne obtožbe že odstopil. Kot je povedal za MMC, ima za bistveno, da obstaja kvalitativna razlika med primeri. "Pri meni ni šlo za možnost, da sem kakor koli plačan, kolikor poznam primera drugih kolegov, pa so bili izdani računi, dana na voljo firma, ki je od poslanca na Dunaju in podobno," odgovarja. Sam pa je pazil, da ne prestopi meje zakonitosti, dodaja. Na vprašanje, zakaj ga tako napadajo, je poleg "anti-EU uredniške politike", s katero se radi hvalijo pri Sunday Timesu, navedel še svoje opozarjanje, da določene stvari v Makedoniji stagnirajo, ter svoje članstvo v odboru ECON. Tu želijo z novimi zakonodajami urediti, da ne bi spet prišlo do finančne krize, sam je tudi sopodpisal amandma za uvedbo davka na finančne transakcije, pojasnjuje. Za odziv smo že zaprosili tudi Thalerjevih šest poslanskih kolegov iz Slovenije. Avstrijski poslanec že odstopil Poleg Thalerja sta se v primežu znašla še avstrijski poslanec Ernst Strasser in poslanec iz Romunije Adrian Severin, ki naj bi prav tako sprejela ponudbo. Strasser je zaradi pritiskov javnosti že odstopil, čeprav tudi on krivdo zanika in trdi, da je že od začetka vedel, da ne gre za resnično ponudbo, a je hotel ugotoviti, kako bo zadeva potekala, preden bi se obrnil na policijo. Poslanec Adrian Severin naj bi "lobistom" že poslal račun za svetovalne storitve v vrednosti 12.000 evrov, avstrijski poslanec Ernst Strasser pa je zahteval, da mu 25.000 evrov nakažejo na račun v Avstriji. Thaler naj bi jim dal nek londonski bančni račun. Podpredsednica Evropskega parlamenta Diana Wallis je že napovedala preiskavo dogodka. Kot je dejala, parlament ne more spregledati tako hudih obtožb, ko jih navaja časopis. Thaler krajši čas tudi zunanji minister Thaler je bil na volitvah v Evropski parlament nosilec liste SD-ja, član stranke pa ni. V Evropskem parlamentu je član Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov Evropskega parlamenta (S&D). Med januarjem 1995 in majem 1996 ter med februarjem in septembrom 1997 je bil slovenski minister za zunanje zadeve. Videoposnetek poskusa podkupovanja v angleščini: Da se le navidezno strinjaš z raboto zato, da boš ugotovil ozadje, pa to ne more verjeti niti..., ne bom vpletal njegove družine! Turk mu bo dal še eno možnost, Pahor pa bo resno razmislil in opravil kup razgovorov in ugotovil, da se bo odločil po tehtnem premisleku in potem upal, da bojo mediji in javnost pozabili! Moje edino upanje je Evropski parlament, ki bo vrtal dalje! Je pa še ena možnost, da Thaler odstopi in postane junak, kot takrat Gjerkeš in še Pahor z njim! g. Thaler se je konec januarja 2011 udeležil križarjenja po Srednji Ameriki, katerega so se udeležili tudi študentje FDV-ja. Osvajal in poizkušal v hlačke zlest vsaki izmed študentk. Nekaj uspeha je imel s študentko Tanjo... Kot opravičilo bi/bo verjetno navedel popit alkohol. Zakon politik. "Ponosni"smo lahko nanj. Škoda ker ni več črnega Kosa v komisiji on bi sedaj potrdil, da jih je Thaler njemu prijavil že zdavnaj. Tako je izvlekel Golobčka. Za slovensko politiko je to normalno, balkanski standardi, samo tu gre za evropski parlament, ni druge solucije kot odstop. Avstrijec pa ni komunist, je ta črn. Je pa bil odstopljen. To je Jansa zrihtal, se vidi. Zraven pa nabasal se Romuna in Avstrijca, tako da ne bi bilo ocitno :-))) Avstrijec je že odstopil, pri nas bo pa Borat še tehtno razmislil, se pogovoril s Thalerjem in potem sprejel ambiciozno rešitev .... Pa naj še kdo reče, da nismo Balkanci. Največja možna podkupnina v času po osamosvojitvi naj bila izplačana ob sprejetju retroaktivnega zakona o izbrisanih podjetjih, če se ne motim motim, julija 1999 leta. Po nekaterih virih, naj bi jo med drugim sprejel gospod Gaspari in neka njegova uslužbenka ter nekje okrog 7 poslancev. Višina vsega skupaj naj bi znašala okrog 20 milijonov EUR (preračunano). Plačal naj bi Mercator preko svojih odvetnikov. Eden pravnikov je zaradi užaljenosti menda zadevo razkril, žal se je nihče še ne upa obelodaniti. Zoranček zdej tkole je tole: Koker razumem so jih ene par vzel na piko ne sam tebe, kar ene par...in od teh par ste se sam trije ujeli v to. In zdej, zakaj so vsi ostali lahko rekli takoj NE, ti pa si bil kao heroj ki je hotel kao razkrinkati. Čudno da nisi prvi prišel v javnost s tem ko so te tako nadlegovali. Skratka, da nebom predolg: Če so ostali znali zavrniti bi lahko tudi ti, ampak nisi. Tvoje opravičevanje je mlatenje slame. Avstrijc je bil vsaj tok zrel pa priznal in odstopil ti si pa tipičen rdečkar, do konca boš tolkel da nisi nič kriv, samo vi trije ste bli edini k ste sprejemal predlog. Zredirat SD in LDS iz politike. Zanima pa me od kje kresalki tako veliko denarja, premoženje ki ga ima mnogokrat večje od seštevka plač Če je hotel le preveriti, čigava je ponudba, bi pričakoval, da bi o tem, kaj se mu je zgodilo, najprej poročal svoji poslanski skupini in predsedniku parlamenta. Ker tega očitno ni storil, mu bo težko kdo verjel, da denarja dejansko ni bil pripravljen sprejeti. Čisto enak izgovor je uporabil tudi nekdanji avstrijski notranji minister Strasser, a je za razliko od našege Thalerja takoj ponudil svoj odstop. Daleč najbolj pa se je zapletel Romun Severin, ki se je novinarjem pohvalil, da ima sklenjenih že pet takšnih dogovorov. Je pa hkrati povedal, da je to povsem običajna in legalna (!!) praksa (“I didn’t do anything that was, let’s say, illegal or against any normal behaviour we have here”). Zato me vse skupaj spominja na kolesarstvo, kjer se zdi, da se vsi dopingirajo, a ujamejo le nekatere, pa še te imajo milijon pojasnil, kako so poživila prišla v njihovo telo. Na You Tube sem prebral komentar enega od Makedoncev ki trdi, da so Grki tega našega lopova podkupili, da piše opazovalne komentarje v škodo Makedonije. Če je to resnica potem pa nas je lahko resnično sram. Slovenci moji! Kaj vse nas mora še doleteti, da bomo spregledali? Pokradli so nas do golega, osramotili pred celim svetom, naše otroke oropali vsakršne bodočnosti, mi pa se še vedno delimo na rdeče in bele in se grizemo med seboj. Katastrofa! ko pa žena udbovca zvonko hrastarja, ki je že leta 1988 aretiral Janšo, rudeča tožilka Branka Zobec Hrastar poda ovadbo zoper jj-a, da je neugotovljenega dne na neugotovljenem kraju na neugotovljen način dobil neznano količino ne ve se katere valute kot domnevno provizijo... ... takrat pa volilci t.i. levice, predsednik države (uradni in oni rdeči kaviar palček iz murgl) in predvsem vsi mediji skočijo v luft in zahtevajo najmanj inkvizicijo in to kar nad celotno opozicijo... volilci t.i. levice HVALA, da ste nam s_ebali državo... drugarice i drugovi vanjski neprijatelj udružio se sa unutrašnjim neprijateljem i sada zajedno ruše ugled naše zajednice za koju smo krvarili Ker Thaler ni takoj dal odstopne izjave, bi moral urgirati Pahor in ga pozvati k odstopu. Pridružiti bi se moral še predsednik države, ker je to zelo slabo za ugled države. Vse je posneto, tu so dejstva in dokazi, in ne tako kot pri Patriji, orožju in drugih aferah kjer je vse rekla-kazala..... Vendar ker je "naš" niti predsedniku vlade niti predsedniku države kaj takega ne pade na pamet...pa saj to so vendar drugorazredne teme..... Toliko kolikor nas je do sedaj tale dvojec osramotil v svetu, nas v celotni zgodovini do sedaj ni še nihče... Glavno da bo po Evropi krožil komandant Stane.... Saj ne rečem, da se s politiko JJ strinjam. Ampak do zdaj se mu ni še čisto nič dokazalo. Povsem v nasprotju z veleuspešno KGB vlado, ki špara pri kavicah, da bi očitno ja imela dovolj za kak nebotičnik v sredi Ljubljane, ali obale ali kaj jaz vem kaj vse so pokradli. Za bruhat. Mislim, da nam ne preostane nič drugega kot nagnat to koalicijo in predsedika republike, ki ni nič drugega kot tisto kar splahnete po veliki potrebi. Poglejte video, vse je jasno. Thaler laze in bi po mojem mnenju moral v zapor. Drugo me ni 100% prepricalo ampak video je pa jasen. In takšne volivci levice volijo. Znova in znova in znova. Najbolj žalostno oz.komično je to, da če bi se kje lahko izvlekel iz te godlje, se bo izvlekel ravno v Sloveniji. :D "V pisarni sem pred sestanki rekel, da se dobim s Cio" "Moj motiv je bil ugotoviti, kdo stoji za tem" 21. marec 2011 ob 19:30, zadnji poseg: 21. marec 2011 ob 23:12 Ljubljana - MMC RTV SLO Nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler je prepričan, da se mu je zgodila "neumnost" - želel je le ugotoviti, kdo je za tem, pa "je vse postavljeno na glavo". Potem ko Zoran Thaler po dopoldanski izjavi za medije na vprašanja novinarjev ni želel odgovarjati, je gostoval v TV Dnevniku. __________________________________ Še sinoči ste dejali, da do konca preiskave nikakor ne boste zapustili Evropskega parlamenta. Zakaj ste si premislili? Je vaš odhod iz Bruslja zahteval predsednik vlade? Ne, ne gre za to. Če vam lahko povem po domače, preprosto in po človeško. Zgodila se je velika neumnost, ki je življenje mojih bližnjih in moje postavila na glavo. Moji nameni so bili najboljši, toda, kot vemo, pot v pekel je včasih tlakovana z dobrimi nameni. Bil sem obseden s poskusom kompromitacije v novembru lani iz Makedonije, kjer je šlo za očitke, da naj bi prejel denar iz svetovanja bivšemu predsedniku, in ta zadeva se je začela dva, tri tedne po tistem, ko iz tistega prvega poskusa ni bilo ničesar. Tednik Sunday Times vas obtožuje, da ste bili pripravljeni za denar vlagati določene amandmaje. Enega ste tudi vložili. Še vedno trdite, da niste prejeli oz. pričakovali plačila? Dejstvo je, da sem se šel igro, da končno odkrijem, kdo organizira te poskuse kompromitacije, vendar sem po drugi strani v skladu s svojimi standardi ves čas pazil, da ne dobim denarja. Dva meseca sem bil pod pritiskom, da naj sprejmem denar, da naj izdam račun, da naj podpišem pogodbo. Nič od tega se ni zgodilo in se tudi ne bi zgodilo. Se pravi, moja obsedenost s tem, da ugotovim, kdo organizira te kompromitacije, je pripeljala do tega, kjer smo zdaj. Preberite več: Zoran Thaler odstopil, v Bruslju ga bo nadomestila Kleva Odzivi: "Junaško dejanje" po zadevi, "ki v politiki nima mesta". . Thaler za MMC: Pazil sem, da ne prestopim meje zakonitosti . Prepis pogovora: Novinarja pod krinko s skrito kamero k Thalerju . EP uvedel preiskavo o domnevno podkupljivih poslancih Slišali smo - predsednik protikorupcijske komisije pravi, da je korupcija že to, da sprejmeš ali ponudiš? Ni torej treba vzeti denarja, da vas obtožijo korupcije? Kako to komentirate? Prepričan sem, da je ogromna razlika med tem. Moj motiv je bil ugotoviti, kdo to organizira. Nikoli pa prestopiti rubikona tega, da bi se kaj dejansko zgodilo in se tudi ni zgodilo. Dejstvo pa je, kot sem dejal, neumnost v tej obsedenosti, ki je tako velika, da je vse postavljeno na glavo. Zakaj zadeve, takoj ko ste posumili, da gre za manipulacijo, niste prijavili policiji? Želel sem ugotoviti, kdo to organizira. Nisem vedel, ali je to iz Skopja, iz Ljubljane ali iz Bruslja. V Evropskem parlamentu velja, da lahko lobirajo samo uradno registrirani lobisti. Vi tega pravila niste upoštevali, zakaj? Kot rečeno, iz te namere, da pridem zadevi do dna. Če hočete, iz ene aneksioznosti, kako to, da se to vsak mesec dogaja. Vendar sem čas pazil, da ne naredim nečesa, kar gre čez rubikon zakonitosti. Se pravi, da sprejmem podkupnino, izdam račun ali kaj takega. Zakaj, menite, so novinarji izmed 700 poslancev izbrali prav vas? Morda se bo kdaj to ugotovilo, kdo je to sugeriral. Morda kdo od teh, ki jih sumim. Sicer pa ne vem. Morda tudi zato, ker sem preveč odprt, preveč odgovarjam na vse. Pravite, da gre za zaroto. Lahko kdo potrdi vašo zgodbo? V svoji pisarni, ko sem šel na te sestanke, sem rekel, zdaj grem pa na sestanek s Cio, ampak to je pa vse. Z drugimi se pa nisem o tem pogovarjal, ravno iz tega motiva, da sam pridem zadevi do dna in da pri tem ne prejmem nobene podkupnine. "Upam, da se EP iz te zgodbe kaj naučil. Norm nima najbolje urejenih. Nima niti odbora za etiko. Ima pa podobne izkušnje iz preteklosti. Slovenski zakon je strožji od evropske zakonodaje. Osebno verjamem, da tožilstvo (zaradi morebitnega nezakonitega snemanja Thalerja) ne bo ovirano pri uspešnem pregonu domnevnega kaznivega dejanja," je za Odmeve med drugim dejal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, Goran Klemenčič. V Evropskem parlamentu pa so najbolj ogorčeni v politični skupini socialistov, saj sta dva izmed treh ujetih poslancev njihova člana. Njen predsednik Schulz je priznal, da je od slovenskega premierja Pahorja zahteval Thalerjev odstop. Schultza pa najbolj moti, da je romunski poslanec Severin vpletel še druge poslance, ki so - ne da bi vedeli, za kaj gre - v postopek vlagali dopolnila, ki so mu jih dostavljali lažni lobisti. Thalerjevo dopolnilo bo skupina umaknila iz postopka. V Evropski ljudski stranki, katere član je bil tretji, avstrijski poslanec Strasser, so zadovoljni, ker je ta takoj odstopil. K. P. Prva gotovo bo, za razliko od večine Slovencev, prav hitro dobil dobro plačano službo v Sloveniji. Krog, kateremu pripada ima pod kontrolo na desetine podjetij, kjer bo lahko kaj svetoval. Za zelo lepo plačo ... Grem stavit z vsakim! Take novinarje, kot so pri Sunday Times, rabimo v Sloveniji, ne pa to našo žalost obrekljivo novinarsko, repovževsko. Zanima me, kdaj bo tožilstvo podalo ovadbo, da je na znanem kraju, ob znanem času od znane osebe sprejel ponudbo za podkupnino. Moji nameni so bili najboljši, toda, kot vemo, pot v pekel je včasih tlakovana z dobrimi nameni kako svetopisemsko... človek je res taka dobričina, on je pripravljen vložit bilo ker amandma v zameno za dinarčke... ja čimprej naj pride nazaj v rodno mu Slovenijo pa mu bo Borat zrihtu kkšno službico, pa naj si s slabimi nameni tlakuje pot v raj! samo ne več tega novinarskega pekla... Evroposlanci, pogovarjajte se le z registriranimi lobisti EP uvedel preiskavo o domnevno podkupljivih poslancih 21. marec 2011 ob 11:08, zadnji poseg: 21. marec 2011 ob 18:45 Bruselj - MMC RTV SLO Evropski parlament je uvedel preiskavo zaradi obtožb, ki jih je zoper tri poslance, med njimi tudi zoper Zorana Thalerja, podal The Sunday Times. Preiskavo je predlagala podpredsednica parlamenta Diana Willis (Liberalni demokrati), ki je dodala, da EP obtožbe jemlje zelo resno. Na svoji spletni strani je pojasnila, da so v parlamentu že pridobili vse gradivo časopisa, ki ga bodo skrbno pregledali. Glede na ugotovitve se bodo odzvali hitro in izvedli potrebne ukrepe, je obljubila. "Evropski parlament ne more sprejeti tako resnih domnevnih kršitev, o katerih piše časopis, zato bo storil vse, kar je potrebno, da zagotovo hitro in pošteno obravnavo zadeve." Preberite tudi Thaler za MMC: Pazil sem, da ne prestopim meje zakonitosti Prepis pogovora: Novinarja pod krinko s skrito kamero k Thalerju Zoran Thaler odstopil z mesta evropskega poslanca Evropski parlament za obvezno registracijo lobistov Dodala je, da je bil z uvedbo enotnega registra lobistov, ki se nanaša tako na Evropski parlament kot na Evropsko komisijo, uveden mnogo bolj transparenten sistem lobiranja, kot velja v nekaterih nacionalnih parlamentih, Evropski parlament pa si prizadeva, da bi registriranje postalo obvezno. Wallisova tako upa, da bo ena od posledic zadnjih dogodkov tudi resnejša obravnava tega poziva Evropskega parlamenta. Politične skupine v Evropskem parlamentu so izrazile veliko zaskrbljenost zaradi očitkov korupcije, ki se nanašajo na tri poslance Evropskega parlamenta. Podpredsednica Evropskega parlamenta Diana Wallis je od britanskega časnika Sunday Times že prejela obsežno dokazno dokumentacijo, ki jo bodo službe Evropskega parlamenta temeljito preučile. V sredo naj bi se sestalo tudi predsedstvo Evropskega parlamenta. Evropski parlament je že seznanjen z odstopom dveh poslancev, Wallisova pa ob tem poudarja, da gre za njuni osebni odločitvi, in dodaja, da bo treba vsak primer preučiti posebej in ugotoviti, kakšne posledice bo afera imela za institucijo. "Če bi bili ti lobisti v registru, kot bi morali biti - sami spodbujamo poslance, da sodelujejo le z registriranimi lobisti - bodo predmet preiskave in jim bo, najverjetneje za vedno, preprečeno lobiranje v Bruslju." Slovenski poslanci še niso bili deležni podobnih ponudb kot Thaler Thalerjeva strankarska in parlamentarna kolegica Tanja Fajon (Socialni demokrati) njegovo odločitev spoštuje. Pojasnila je, da so obtožbe britanskega časnika zelo resne in mečejo črno senco ne samo na posamezne poslance, ampak na delo celotnega Evropskega parlamenta, zato je treba čim prej izvesti neodvisno preiskavo in ugotoviti, ali so trditve o podkupovanju resnične. "Sum o vpletenosti kolega Thalerja v lobistično afero me je pretresel in upam, da bo poštena preiskava v Bruslju in v Sloveniji čim prej privedla do jasnih in verodostojnih ugotovitev," je še zapisala Fajonova in dodala, da imajo evropski poslanci in poslanke pogosto stike z lobisti, a sama še nikoli ni prejela nobene dvomljive ponudbe. "Tudi če bi jo, je kakršno koli prejemanje plačil nedopustno in nemoralno. Vsak se mora zavedati meja svojih pristojnosti in odgovornosti," je sklenila. Ivo Vajgl (Skupina zavezništva liberalcev in demokratov) Thalerjeve odločitve ni želel komentirati, dejal pa je, da sam nikoli ni prejel takšne ponudbe. "Osebno odklanjam vsak pogovor z lobistom, ki se najavi v zvezi z nekim problemom, ki je izven mojega delovnega področja." Romana Jordan Cizelj (Evropska ljudska stranka) je obsodila kakršno koli protizakonito ali neetično ravnanje, kamor prejemanje podkupnin zagotovo sodi. Tudi ona je dodala, da nikoli ni bila deležna tovrstnih ponudb. Milan Zver (Evropska ljudska stranka) je zapisal, da je treba dejanja vseh treh poslancev najodločneje obsoditi, saj zmanjšujejo zaupanje ljudi v politiko. "Težava za EP je že v tem, da se je taka zgodba sploh lahko zgodila. Ugled si lahko krepimo samo s poštenim delom," o tem opozarja Lojze Peterle (Evropska ljudska stranka). "Osebno nisem dobil nobene podobne ponudbe, nisem pa sprejel ponujenega sodelovanja v strokovnem organu neke družbe že zato, ker bi lahko sejnine kdo razumel kot poskus vplivanja name kot poslanca. Družba je moje stališče razumela in ga sprejela," je dodal. Ana Mušič, K. P. Brejc: Predsedniku države in vladi ni mar za mnenje ljudi "Največji problem je stanje duha" 22. marec 2011 ob 13:26, zadnji poseg: 22. marec 2011 ob 15:59 Ljubljana - MMC RTV SLO Inštitut dr. Jožeta Pučnika je pripravil že 5. Pučnikove dneve, ki so letos ob 20. obletnici slovenske samostojnosti posvečeni prihodnosti naše države. Predsednik inštituta Miha Brejc je v uvodnem nagovoru dejal, da odzivi na aktualne teme, ki se jih lotevajo, kažejo, da inštitut uresničuje svoje poslanstvo. Pojasnil je še, da je največja težava Slovenije stanje duha, kar bo po njegovih besedah tudi glavna tema letošnjih Pučnikovih dni, ki nosijo naslov Slovenija 2.0. Dejal je, da so si bili pri izbiri teme letošnjih Pučnikovih dni edini, da ne kaže trošiti energije s kritiko oblasti, "saj niti predsedniku države niti vladi ni mar za mnenje ljudi, pa če je to še tako utemeljeno". Zatrdil je, da predsednik države vse, ki se z njim ne strinjajo, označuje za tranzicijsko nesnago. Janša: Kam smo padli? Uvodoma je spregovoril tudi predsednik SDS-a Janez Janša, ki je izpostavil, da je v času osamosvajanja Slovenije in napada JLA-ja na našo državo mednarodna skupnost zavzela stališče, da gre za notranje vprašanje Jugoslavije, zaradi česar smo se po njegovih besedah Slovenci počutili izdane od tistih, ki naj bi delili iste vrednote kot mi. Danes pa, kot pravi, uradna slovenska politika ob dogajanju v Libiji uporablja enake besede kot tisti, ki so leta 1991 prepustili Slovenijo lastni usodi. Prepričan je, da na ta način drugim odrekajo pravico do pomoči, kakršne smo si pred dvajsetimi leti želeli tudi sami. "Iz vrednostnega stališča je to pot nazaj. Kam smo padli," se sprašuje ob tem. Poudaril je še, da so v Sloveniji na ključne položaje v pravosodju in tudi na uredniška mesta v medijih imenovani ljudje, ki so odkrito in neposredno nasprotovali demokratizaciji ter osamosvojitvi Slovenije. "Če boste pogledali nazaj, boste našli celo nekoga, ki je zapisal, da se ne smemo osamosvojiti, češ, 'v kateri ligi pa bodo igrali naši klubi'," trdi Janša in dodaja, da je cilj Slovenije 2.0 oblikovati dom za svobodo in pravičnost. "Slovenija 2.0, kot bi jo absolutna večina izbrala, je tista, kjer veljajo za vse enaka pravila," je še dejal. Matos: Pokazali smo, kaj lahko naredimo, če stopimo skupaj Petra Matos, organizatorka akcije Očistimo Slovenijo, je v razpravi, ki je sledila uvodnim nagovorom, povedala, da so z izvedbo akcije pokazali ljudem, kaj lahko naredimo, če stopimo skupaj. "Ljudem smo dali upanje, da lahko kot posamezniki nekaj naredimo. Velikokrat si dopovedujemo, da smo nemočni, ampak to ni res. Razmere, v katerih živimo, samo čakajo, da nekaj naredimo. Če je uspelo nam, entuziastom, lahko tudi drugim," je prepričana. Direktor Zemanta Andraž Tori se je posvetil predvsem povezovanju slovenskega gospodarstva s tujino. Pri tem je izpostavil pomen izkušenj, ki jih mladi med izobraževanjem dobijo v stiku s tujino. "Kaj so ameriške sanje? To ne pomeni, da bo vsak prišel in obogatel. Pomeni samo to, da ti okolje, če si sposoben in talentiran, tega ne onemogoča in te spodbuja, da ti to lahko uspe. To bi bilo treba prenesti k nam," meni. Frankl: Medijska svoboda je tako na psu kot že dolgo ne Odgovorni urednik in direktor časnika Finance Peter Frankl je dejal, da je v Sloveniji veliko silnic, ki nam onemogočajo uspeh. Te naj bi bile predvsem v naših glavah, saj še zmeraj mislimo, da je dobiček nekaj slabega in da je sprt z etiko. Prepričan je, da Slovenija koraka nazaj, sprememba pa bo prišla šele, ko bo v državi zmanjkalo denarja, kar pa naj bi se zgodilo razmeroma hitro. Dejal je še, da je svoboda medijev danes tako na psu, kot že dolgo ni bila. "Takšnega korakanja v eno smer že dolgo ni bilo," je prepričan. Aleksander Kolednik Ekskluzivno: Milan Kučan odobraval prodajo orožja Bosni za gotovino? Objavil admin4 on Mar 17th, 2011 pod kategorijo DRUŽBA, FEATURED, FOKUS, POLITIKA, SLOVENIJA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom Naš progresivni spletni portal Politikis.si je pridobil dokumente, ki dodatno osvetljujejo trajnožarečo afero z orožjem. Zaenkrat objavljamo zgolj tri izmed njih, ki pa so nedvoumni. Dokazujejo, da je predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović celo lastnoročno sestavljal sezname orožja in streliva za potrebe bosanske vojske in jih pošiljal takratnemu predsedniku RS Milanu Kučanu. Tudi način plačila je lastnoročno zapisan: »Plačanje u gotovu u času isporuke«. Predsednika predsedstva BiH lahko povsem razumemo, da je v težkem položaju iskal pomoč na vse strani. Ne velja pa to za slovenskega predsednika, kajti leta 1992, ko je potekalo trgovanje med Milanom Kučanom in Bosanskimi oblastmi, je v Sloveniji že veljala nova ustava, po kateri so bile vse pristojnosti pri prometu in tranzitu z orožjem v celoti v rokah obrambnega ministrstva in vlade. V naslednjih dneh bomo na našem portalu objavili še več dokumentov, ki pojasnjujejo, zakaj so bili sodni postopki proti tihotapcem in ilegalnim prodajalcem orožja zaustavljeni ali sploh nikoli začeti ter zakaj slovenska postkomunistična elita vlaga tako velike napore, da bi namesto njih kriminalizirala in blatila tiste, ki so Sloveniji z oboroževanjem razorožene TO zagotovili obrambno moč in varnost ter omogočili osamosvojitev. Ekskluzivno objavljamo dokumente, ki dokazujejo, da je predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović lastnoročno sestavljal sezname orožja in streliva za potrebe bosanske vojske in jih pošiljal takratnemu predsedniku RS Milanu Kučanu. (foto: arhiv Politikis.si) Poudarki Ključna beseda je mir V Sloveniji nihče ne ponudi brezplačnega hotela Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 5,0 od 42 glasov Ocenite to novico! Po odlični sezoni, v kateri je postala tudi svetovna prvakinja v veleslalomu, želi Tina Maze s svojo ekipo pred začetkom pripravljalnega obdobja čim prej urediti vse malenkosti, predvsem v zvezi z denarjem in materialom. Foto: Reuters Da bi znižal stroške, se je Andrea Massi pogosto dogovoril s preostalimi reprezentancami in Tina Maze je lahko vozila po progi. Verjetno bo te prakse zdaj konec. Foto: MMC RTV SLO/Toni Gruden Smučarski tek je dobrodošla sprememba v treningu Tine Maze. Foto: MMC RTV SLO/T. O. Predsednik SZS-ja Tomaž Lovše zna prisluhniti željam ekipe Team to aMaze. Foto: MMC RTV SLO/T. O. Minulo zimo je veliki kristalni globus osvojila Maria Riesch, v naslednji sezoni pa bi se lahko zanj enakovredno borila tudi Tina Maze, ki je bila letos skupno tretja. Foto: Reuters Andrea Massi zna poskrbeti, da je Tina Maze vso sezono v vrhunski kondiciji. Foto: Ervin Čurlič Sorodne novice 22. marec 2011 Tina na sproščeno vijuganje ob pivu 21. marec 2011 Lovše je Tini Maze pripravljen pomagati tudi ob enajstih zvečer Dodaj v Facebook Parazitstva je konec, Tina Maze je premočna MMC-jev pogovor z Andreo Massijem 23. marec 2011 ob 14:34 Ljubljana - MMC RTV SLO "V Sloveniji moraš salte obračati za takšen denar, kot ga je dobil Dušan Kapš," pravi Andrea Massi, ki je razkril tudi nekaj skrivnosti s treningov Tine Maze. Vodja ekipe Team to aMaze Andrea Massi rad poudarja, da je vedno neposreden. Nekaterim morda deluje zoprno, toda slovenskim ljubiteljem smučanja je malo mar za njegov značaj, pomembno je, da je Tino Maze popeljal v svetovni vrh. Dokler je bil predsednik Smučarske zveze Stane Valant, je Massi obupoval, s prihodom Tomaža Lovšeta pa so se razmere uredile. Toda brez težav preteklo sezono ni šlo. Ekipo je nenadoma zapustil serviser Dušan Kapš, prišla je tudi krajša rezultatska kriza. Vseeno je Tina na svetovno prvenstvo v Garmischu prišla v odlični formi, osvojila dve medalji, nato pa blestela še v svetovnem pokalu. Vabljeni k ogledu današnjega Omizja, v katerem se bo Urban Laurenčič ob 23.05 z gosti pogovarjal o alpskem smučanju. Njegovi gostje bodo Andrea Massi, Jure Košir, Dušan Grašič, Matjaž Vrhovnik, Aleš Gorza, Matej Supej in Tomaž Ambrožič. -------------------------------------------------------------------------------- Kaj je tisto bistveno, kar potrebuje Tina Maze, da bo naslednjo sezono lahko konkurenčna v boju za veliki kristalni globus? Mir! To pomeni, da morajo biti finančne zadeve takoj rešene, prav tako vse glede materiala. Se je za ekipo Tine Maze s prihodom Tomaža Lovšeta na čelo SZS-ja veliko spremenilo na bolje? Saj to niti ni bilo težko glede na to, da smo bili prej na ničli. Zdaj lahko delujemo v normalnih pogojih, kar pomeni, da sem lahko vzel enega trenerja zraven. Prvo leto smo s Perovškom sezono spravili pod streho z 48 tisoč evri, kar je znanstvena fantastika. To je nemogoče, saj je 100 tisoč evrov samo stroškov. In letos? Kot sem rekel, 100 tisoč evrov je bilo stroškov, vendar pozor, bili smo paraziti pri preostalih reprezentancah in pol treningov smo naredili skoraj zastonj, ker sem se zmenil in smo se 'šlepali'. Ampak zdaj, ko je Tina med tremi najboljšimi na svetu, verjetno ne bodo več dovolili, da trenira tako rekoč na njihove stroške? Točno to. Stvari so se zdaj spremenile. Tina je premočna in določene reprezentance ji ne bodo več pustile, da trenira z njimi. Vedo, da so sami zaslužni za njene uspehe. Saj niso idioti. Vedo, da če mi rečejo ne, bo Tina pač brez treninga. Treba bo biti pripravljen na popolno avtonomijo. Zjutraj bom moral plačati progo, to pa je lahko tudi tisoč evrov na dan. Zato je treba do maja vse določiti in narediti proračun. Toda za konkurenco je po drugi strani tudi dobro, če vidijo Tino Maze na progi, saj imajo primerjavo z najboljšo smučarko na svetu ... Morda, ampak Tina je boljša na tekmah kot na treningih. Ona trenira zelo inteligentno! Vas ne moti, da na treningu ne smuča povsem na robu zmogljivosti? Kakor kdaj. Včasih je na tem področju res nekaj pomanjkljivosti, ampak ni pa treba veliko spremeniti. Količinsko dela Tina dvakrat več kot nekoč, bo pa treba kaj narediti še bolj kakovostno. Ste pred tekmami v Mariboru resno razmišljali, da Tine na Zlati lisici ne bi bilo? Resno! Kriza je bila globoka, slučajno pa je bila prav takrat lisica. Če sem dal vse na tehtnico, pogledal pluse in minuse, je bila to prava rešitev za njeno motivacijo. Reakcija je bila namreč močna. Če ne bi videl te njene reakcije, ne bi šla na tekmo. Kateri disciplini se boste najbolj posvetili med pripravljalnim obdobjem za novo zimo? Ne vem, ni to tako, da bi kar trenirali eno disciplino več, drugo manj. Tini manjka zmaga le v superveleslalomu. V tej disciplini so pomanjkjivosti, a ne zaradi treninga, ampak zaradi drugih dejavnikov. Ona je multi smučarka, ski total, kot rečem. Včasih jo dam tudi na tekaške ali turne smuči, da drsi. Na tekaških smučeh je letos v Cortini 'pogruntala', kako stopiti naprej in nazaj, kajti čevelj je prost. Rekla je: "To lahko naredim tudi na smuku." Odvrnil sem: "Točno to." Iz nekega slučaja je torej sledil boljši sistem drsenja. Pa gre Tina Maze za trening pogosto na tekaške smuči? Enkrat na teden ali na 15 dni, namesto aerobnega treninga. To je dober trening za ravnotežje in za glavo, da nima vedno tiste regeneracije s kolesom, kjer vidi le eno in isto sobo in kolo. Pravijo, da je med sezono koristno tudi zamenjati okolje in oditi za kakšen dan na morje. Ste to storili? Smo, čeprav ... Odbojkar tudi gleda črto in mrežo, plavalec šteje ploščice. Tina se ne sme pritoževati, izbrala si je lep šport. Kaj naredite, če pri njej zjutraj opazite naveličanost? Včasih je treba tudi reči: danes ne greš na trening, prosta si. Če je količina treninga že prevelika in če veš, da bi bilo ob novem treningu več škode kot koristi, je bolje počivati. Zgodilo se je tudi Albertu Tombi: njegov trener Gustavo Thoeni je bil na progi, Tomba pa je ostal v hotelu. In še vedno je zmagoval in osvajal globuse ... Ogromno prilagajanja mora biti. Na primer: v tekmovalni sezoni je treba vsak dan razmišljati, katero disciplino trenirati, kdaj počivati ... To so podrobnosti, ki štejejo. Prožen moraš biti. Trener, ki misli, da vse ve, in se le trmasto drži programa, ne bo uspešen. S Tino trenirate na vseh smučiščih po svetu. Ste kdaj tudi sami smučali? Ne. Smučam le toliko, da 'abručam' pred vsako vožnjo. Koliko kilometrov sem že naredil na ta način! Moje smuči imajo 'maso' že skorajda obrnjeno v nasprotno smer. Si pa želim to pomlad na turno smučanje. S Krištofom iz Pitztalla sva zmenjena, to je ta gospod, ki nam je omogočil treninge in nam je zastonj ponudil hotel. Šel bom in si privoščil tisto, čemur pravim ski total. Pa dobite v veliko krajih zastonj bivanje v hotelu? To bi pričakoval v Sloveniji, pa se še ni zgodilo. Morda se bo zdaj, ko je Tina svetovna prvakinja. V tujini se dogaja, da 'pade' kakšna večerja, da nam plačajo kakšen račun. Tina zna jezike, je popularna. Švicarji jo imajo radi zaradi Stoecklija, Italijani zaradi jezika, Avstrijci zaradi te zgodbe. Herbert Mandl, vodja avstrijske ženske reprezentance, se mi kar smeje, ni mu jasno, kako nam uspe. Mi smo pred Avstrijo in to je močna zgodba, ki je pomembna tudi za Slovenijo, za vse ljudi, ki imajo težave z zdravjem, denarjem. Nočem moralizirati, vendar tudi to lahko malo pomaga. Tinina zgodba je enostavno lepa, sporočilo močno - z minimalnimi sredstvi se da narediti velik rezultat. V tej sezoni ste imeli slabo izkušnjo s serviserjem Dušanom Kapšem, ki je nenadoma in v zelo občutljivem delu sezone zapustil ekipo. Vas je zdaj poklical, morda čestital za vse uspehe? Ne, nič. Nimamo stikov. Sem pa slišal, da je bilo po slovenskih medijih rečeno, da sem nemogoč in da je Kapš žrtev mojega sistema. Je bil morda preslabo plačan? Dobiti plačo, ki jo ima dober serviser ... V Sloveniji moraš salte obračati za takšen denar. Dodatno je dobil še 10 tisoč evrov, kar je je ogromen strošek za moj team. Jasno mi je, kako trdo je delo serviserja. Alberta Corbellinija (zdajšnjega serviserja Tine Maze) sem moral skoraj nagnati ven iz delovne sobe ... Pije kavo, kadi, pod stresom je, ima pa otroka. Poskušal sem mu zagotoviti boljše pogoje, da ima svojo sobo, svoj mir. Dela za tekmovalko, ki vozi vse discipline, in to pomeni delo non-stop. Zahtevni smo, vem. Ko naredi smučko za smuk, mora narediti še smučko za slalom, pa čeprav potem morda ne treniramo slaloma zaradi slabih razmer ... Določeni serviserji to razumejo, določeni ne. Če greš v ekipo s tekmovalko, ki cilja na veliki kristalni globus, je to druga zgodba. Serviser slalomistov ima lahko rokavičke. Corbelinniju pa sploh ne moreš stisniti roke, ima takšno kot smirkov papir. T. O. Umrla je Elizabeth Taylor Video in foto: Slovo igralke z najlepšimi 'vijoličnimi' očmi 23. marec 2011 ob 14:12, zadnji poseg: 23. marec 2011 ob 15:39 Los Angeles - MMC RTV SLO V 80. letu starosti je umrla Elizabeth Taylor, ena največjih zvezd 20. stoletja in ikona zlate dobe Hollywooda. Tayloryevo so v bolnišnici Cedars-Sinai Hospital, kjer je danes ugasnilo njeno življenje, zaradi odpovedi srca hospitalizirali že pred šestimi tedni. Čeprav je v zadnjem času pretrpela celo vrsto komplikacij, je še do nedavnega veljalo, da se je njeno stanje stabiliziralo in da jo bodo lahko kmalu iz bolnišnične oskrbe odpustili. Legendarna igralka, ki je svojo filmsko kariero začela stara komaj deset let, v drugem filmu navdušila gledalce kot ljubka deklica v Lassie se vrača, je bila stalnica lestvic najlepših žensk na platnu, niča manj mamljiva pa tudi filmski kritiki. Nominacija za nominacijo in 'v četrto gre rado' Vrhunec svoje kariere je doživela prav v 50. in 60. letih, ko je med letoma 1958 in 1961 zaporedoma nanizala štiri nominacije za oskarja. Čeprav se ji je pri prvih treh nominacijah kipec izmuznil – za nastop v filmih Mačka na vroči pločevinasti strehi, kjer je nastopila z nič manj legendarnim Paulom Newmanom, Suddenly, Last Summer in Raintree County, pa se je na oder povzpela v četrtem poskusu, za že omenjeni film Butterfield 8. Elizabeth Taylor, ki je v svoji dolgi karieri igrala v več kot 50 filmih, je oskarja dobila za nastopa v filmih Butterfield 8 (1960) in Kdo se boji Virginie Woolf? (1966). A prav tako kot po igralskih talentih je slovela po številnih zakonih - bila je poročena kar osemkrat, od tega dvakrat s stanovskim kolegom Richardom Burtonom -, pa tudi po dolgoletnem boju z mamili, nihanju telesne teže in včasih ekscentričnem življenju. zadnja leta je bila ob vsakem pojavljanju v javnosti - teh sicer ni bilo veliko - videti izredno krhka in šibkega zdravja. Dolga leta kalvarije z zdravjem Čeprav je bila igralka tekom let operirana več kot 20-krat in je dvakrat je skoraj umrla zaradi pljučnice (prvič že leta 1961), zaradi drugih težav z dihali pa je bila leta 1992 več tednov prikovana na posteljo, o svojih zdravstvenih težavah ni rada govorila. Leta 1997 so ji odstranili benigni možganski tumor, leta 2006 so se pojavile govorice, da trpi za alzheimerjevo boleznijo, kar je nato zanikala, dve leti pozneje pa je več tednov preživela v bolnišnici zaradi srčnega popuščanja - nekaj časa naj bi živela le še s pomočjo naprav za oživljanje, a si je nato kmalu in presenetljivo opomogla. Predlani so jo znova hospitalizirali - tokrat zaradi nedelujoče srčne zaklopke. Po operaciji je Taylorjeva na Twitterju zapisala: "No, to je pa, ko da bi imela popolnoma novo urico." "Moja mati je bila izjemna ženska, ki je živela polno življenje, polno strasti, humorja in ljubezni. Čeprav je nas bližnje njeno slovo nadvse prizadelo, nas bo njen večni prispevek k svetu vedno navdihoval" je po materini smrti v izjavi zapisal sin Michael Wilding. Preden je imel svet "Brangelino", je imel Richarda in Elizabeth Za simbol nekega počasi bledečega glamurja preteklosti in eno največjih romanc Hollywooda je veljala tudi ljubezen med Elizabeth in Richardom Burtonom. Velika ljubezen med igralcema se je rodila leta 1961 na snemanju Kleopatre, ko sta bila oba že (ali pa še vedno) poročena z drugima partnerjema. Poročila sta se leta 1964 in se deset let pozneje razšla. Leto dni pozneje sta se znova vzela v odročni vasici v Bocvani (nevesta je nosila obleko iz perja), a se je po manj kot letu dni tudi njun drugi zakon končal. Toda kljub temu sta bila več kot deset let najglamuroznejši in najljubši par Hollywooda; oči so se množično rosile, ko ji je kupil 69-karatni diamant, pozneje znan kot "Taylor-Burtonov diamant". Karba: Pričanje Björkvista me ne preseneča Zaslišan je bil finski preiskovalec v zadevi SDS proti Delu 23. marec 2011 ob 07:31, zadnji poseg: 23. marec 2011 ob 15:24 Ljubljana/Helsinki - MMC RTV SLO Po videokonferenci je bil zaslišan finski preiskovalec Kaj Erik Björkqvist. Karba mu je prinesel dokumente o brezplačnikih in o sumljivi prodaji podjetja brata Janeza Janše, je povedal. Karba pravi, da stoji za svojo zgodbo. Zaslišanje je zahtevalo ljubljansko okrožno sodišče, saj ga zanima vsebina pogovora med preiskovalcem in Delovim novinarjem Dejanom Karbo. V SDS-u so tožbo vložili zato, ker naj bi Björkqvist Karbi dejal, da se je po podatkih finskih preiskovalcev denar od posla s patriami stekal v SDS, kar pa je finski preiskovalec zanikal in pojasnil, da nimajo nobenih dokazov, da je denar končal pri kateri koli stranki ali pri katerem koli članu stranke. SDS od Karbe zahteva 300.000 evrov odškodnine in javno opravičilo. "Ljudje si lahko, kar sem napisal, podrobno preberejo v članku in za tem stojim. Meni se je zdelo pomembno, da to razkrijem slovenski javnosti. Zanima me, zakaj Björkvist ni odgovoril na vprašanje, ali je denar iz podkupnine končal v SDS-u, kar je meni takrat potrdil, danes pa se ni spominjal. Kar je danes povedal, me ne preseneča, v svojih odgovorih pa ni bil dovolj koncizen oz. se tega ni spominjal," je za MMC dejal Karba. "Današnje pričanje Kaja Erika Björkqvista je nedvomno pokazalo, da ni izrekel niti ene od izjav, ki jih je kot njegove citate v članku v Delu zapisal novinar Dejan Karba. Kot je pojasnil Björkqvist, gre očitno za še en slovenski medijski konstrukt, kar je zelo zelo žalostno, danes pa se je razkrilo. Povsem očitno je, da je novinar z nekimi lastnimi interesi šel na Finsko, tam podal neke ovadbe, ki bodo imele za posledico tudi kazenske ovadbe zaradi krive ovadbe z naše strani," je po zaslišanju izjavila odvetnica Janeza Janše Nina Zidar Klemenčič. Pričanje Na začetku je kriminalist slovesno prisegel "pred Bogom", da bo pričal in povedal vso resnico, kar o zadevi ve. Ničesar ne bo skril in nič ne bo dodal in spremenil, je prisegel. Pojasnil je še, da ni zavezan k molčečnosti, razen kar se tiče tekočih kazenskih oziroma predkazenskih postopkov. Njegovo pričanje objavljamo v celoti. Poudarjamo: simultani prevod iz finščine je bil slab, zapis pa je tak, kot ga je na sodišču slišal novinar. Sodišče bo po svoji presoji z uporabo posnetka izdalo uradni prepis zaslišanja, kot ga je vsebinsko razumela sodnica. __________________________ Ali se je priča pogovarjala z novinarjem Karbo? Ja. Karba je bil na Finskem in tudi v centralni policiji 20. novembra 2009. Kakšne so bile vsebina in okoliščine teh pogovorov? Jaz sem si delal kratke zapiske, kako smo se srečali. Imam zapisano, kako smo se srečali, tudi policija ima material, ki ga je Karba meni pustil 20. novembra 2009. Karbov obisk je povezan z zadevo Patria, ki jo preiskujejo finska, slovenska in avstrijska policija skupaj. Ta dosje je poslan vsem tem policijam. Kolikor vem, to ni del predkazenskega postopka v Sloveniji in Avstriji. Vsebina tega dosjeja je objavljena na spletnih straneh v Sloveniji. To ni bilo prvič, da je prišel tajni material v javnost. Ta material je zaupne narave, pa je že dostopen milijonom ljudem. Za to ne prevzemam odgovornosti. Če bi dosje prišel na Finsko, bi bil v kazenskem postopku. 18 mesecev je od pogovora, od mene ne morete zahtevati, da se točno spomnim, o čem smo se pogovarjali. Karba je prišel na letališče, kjer sem ga čakal s kolegom. Karba je deset dni pred tem povedal, da pride, da ima material, ki bi bil eden ključnih materialov v predkazenskem postopku. Kolikor se spomnim, me je on prvikrat kontaktiral s tem v zvezi - ne morem se točno spomniti, ker sem takrat dobival na desetine kontaktov iz Slovenije. Karbi smo svetovali, naj da material JIT-u (Joint Investigation Team). Rekel je, da ga ne more dati slovenski policiji, ker ne zaupa. Po pogovoru z vodilnim sem se odločil, da bom Karbo sprejel. Karba ne zna zelo dobro angleško. V slovenskih medijih o raziskavi Patrie na Finskem velikokrat ni bilo poročano tako, kot to razume finska policija. Glavne navedbe v slovenskih medijih ne vplivajo na moje življenje, ampak moji neposredni citati ... te navedbe so bile neresnične, in zato smo moji kolegi in jaz postali previdni. Mi raziskujemo finsko državno podjetje, korupcijo, ne želimo biti del slovenske politične drame. Jaz mislim, in to kar sem videl s svojimi očmi, dosje, ki sem ga napisal s svojimi kolegi, spominja na to, kaj je objavljeno na medmrežju, o čemer sem že govoril. Mislim, da je na spletnih straneh prevod iz finščine. Tako da vsebina dosjeja vam je dostopna na medmrežju. Karba je za nas jemal dve zadevi. Prva so bili brezplačniki. Karba je povedal, da ima en vir iz državnega tožilstva. Pred volitvami 2007. Ta oseba je bila tajnik v tej stranki. V zvezi z brezplačnikoma Slovenski tednik in Ekspres. Bistveno stvar glede teh brezplačnikov, ki nam jo je hotel povedati Karba, je glede financiranja brezplačnikov. Naj se odzovem na to, kar je Karba povedal finski policiji: če v časopisih ni bilo reklam, pomeni, da se je objavljanje teh brezplačnikov moralo financirati na drugačen način. Za objavo brezplačnikov je bilo po Karbovih besedah potrebnih na stotine tisočev evrov. Karba je povedal, da je vir financiranja brezplačnikov vzrok diskusije v stranki. Karba je še dodal, da Janez Janša in glavni tajnik v stranki nista povedala, od kod vir financiranja brezplačnikov. Karba je še povedal ime osebe, s katero se je Janša srečal v prostorih stranke. Karba je dokumente o tem predal centralni policiji. Te dokumente smo potem dali slovenski policiji. Poudarjam, da navajam novinarja Karbo. Ti ali drugi podatki, ki so prišli iz Slovenije na Finsko z raznih instanc in od različnih oseb, niso povzročili in niso določili dela finske policije in mene kot vodjo raziskovanja v tej zadevi. Konkretno Karba ali kakšen drugi novinar s podatki, ki so jih dali, ne igrajo vloge v našem predkazenskem postopku. Rezultati tega postopka bodo vidni. Še nekaj glede Karbe. Povedal je, da je brat Janeza Janše, Rajko Janša, je v začetku leta 2007 prodal svoje podjetje Jelen, d. o. o., luksemburškemu podjetju Falcon Luksemburg. Karba je dejal, da je omenjeno podjetje vredno zelo malo, na začetku leta 2007 pa se je vrednost tega nakupa povišala na 1,7 milijona evrov. Ko je bilo vidno v raziskavi Patria, se je veliko denarja stekalo iz Patrie prek avstrijskega agenta na podjetje avstrijskega agenta. Karba je sumil, da mora biti omenjena kupoprodaja povezana s korupcijo. V zvezi s to zadevo je nam in policiji dal veliko materiala. Ves ta material smo dali centralni policiji in na podlagi sklepa JIT-a Sloveniji in Avstriji. To je bil namen Karbovega obiska. On je potem prosil, ali bi se lahko pogovarjali o predkazenskem postopku glede Patrie, o fazi postopka. Še enkrat smo ga opozorili, da to ni intervju in da če hoče pisati o tem, naj pošlje vprašanje po elektronski pošti. Potem bomo premislili, kaj bomo odgovorili. Za Slovenijo je bilo najpomembneje, da naj bi del denarja Patrie prek več posrednikov končal v Sloveniji pri uradnih uslužbencih in tudi stranki. To je bila ena izmed zadev predkazenskega postopka že od leta 2008, ko smo začeli izvajati vidni del predkazenskega postopka in finska policija je sprejela velik del dokumentov in podatkov, ki so podpirali ta sum. Rezultati predkazenskega postopka glede tega suma bodo objavljeni na podlagi izsledkov drugih uradnih organov. Kot priča ne bom špekuliral, kako je to bilo. Spominjam se, da je Karba pisal zapisnik, ponavljal je to, kar si je zapisoval v zapisnik, mi pa smo popravljali, kar ni bilo zapisano po resnici. Morali smo korigirati to, kar je zapisal v beležko. Ali ste novinarju Karbi rekli, da denar ni končal pri Janezu Janši, temveč pri SDS-u? Oziroma kaj točno vam je povedal, čim bolj dobesedno, kakšna vprašanja vam je Karba zastavljal v zvezi s stekanjem denarja v SDS ter odgovore. S Karbo sva se pogovarjala o tretji zadevi, to pomeni, da ko se je novinar Karba hotel pogovarjati o splošnih zadevah glede predkazenskega postopka, smo tudi razlagali potek predkazenskega postopka. Če me vprašate za točno obliko, dobesedno ne morem citirati. To je moj odgovor. Ali je Karba res rekel, navajam: "O tem imamo ogromno podatkov" v zvezi s pretakanjem denarja? Ne spominjam se, kaj je rekel. Ali je Karba vprašal: "Ali v tej fazi preiskave razpolagate z dovolj gradiva, da lahko z gotovostjo rečete, da se je denar iz Patrie ob nakupu osemkolesnikov stekel v stranko SDS?" Vprašanje je zelo komplicirano, a upam, da sem razumel. Moram na žalost povedati, da ne morem dobesedno povedati, kaj sem odgovoril in kaj je vprašal. A v dosjeju sem zapisal, da smo se s Karbo pogovarjali na splošno o Patrii in o slovenskem obrambnem ministrstvu o nakupu osemkolesnikov. Povedali smo mu, kdaj se bo predkazenski postopek končal, in še enkrat ponovili zadeve, znane javnosti. Glavne značilnosti postopka. Ali je priča predstavnik policije za komuniciranje z novinarji? Sem vodja raziskovanja, kriminalni inšpektor in edini, ki ima pravico do komuniciranja. Poudariti še moram, da ima v finski družbi policija, še posebej pa vodja preiskovanja - ne samo pravico, ampak tudi dolžnost obveščati o pomembnih zadevah v družbi. Tudi glede predkazenskega postopka. Zakaj ste zanikali svojo domnevno izjavo naslednji dan? Sodnica, najprej želim povedati, da nisem dal nobenega intervjuja ali izjave. Ni bilo izjav in intervjujev. Vseeno, naslednji konec tedna, ko je bil Karba na Finskem, oziroma en dan po tem sem sprejel informacijo z vrha slovenske policije prek vrha finske policije, da je bil v časopisu Delo objavljen članek, kjer me citirajo. O tem sem se informiral in še do danes nisem videl prevoda v finščino in me tudi ne zanima. Vseeno sem prosil, da mi nekdo prevede to v angleščino, in sicer dele Karbovega članka, kjer neposredno navajajo mene ali pa mojega kolega. Slovenski mediji me napačno navajajo ali pa pišejo čisto narobe o zadevi. Ko se je leta 2008 začel predkazenski postopek, je finska policija nekajkrat poskusila popraviti pisanje medijev, a je to bilo nemogoče, saj je očitno predkazenski postopek finske policije povzročil v Sloveniji veliko vznemirjenje. Mi nočemo biti del tega vznemirjenja. Naj se vrnem na Karbov članek v Delu 24. novembra 2009. Prosil sem za prevod glavnih citatov iz slovenščine. Ne spominjam se njihove vsebine, zame je pomembno to, da jaz tega nisem rekel. Poudarjam, da ne poznam vsebine tega članka, a citati niso to, kar sem jaz rekel. Stopil sem v stik z urednikom Darijanom Koširjem in ga poprosil, naj popravi citate. Poslal sem mu popravek po elektronski pošti. Ne vem, ali je bil popravek objavljen v Delu. V ponedeljek sem imel dvojno situacijo, Karba je objavil članek, čeprav se nismo tako dogovorili. To ni bilo niti moralno niti etično. To je na Finskem kaznivo dejanje. S tem se lahko živi in glede tega bi se jaz samo nasmehnil. Hkrati ko berem vrstice in njegove citate, mislim da so dobro prevedeni v angleščino, nisem se našel v tem. Ni bilo izjave in ni bilo intervjuja. Ali ste bili v stiku s Karbo 25. novembra 2009 oziroma ali ste govorili z njim? Kaj je bila tema pogovora? Ne spominjam se, ali sem ga kontaktiral. Spominjam se le tega, da sva se pogovarjala po telefonu, in ne spominjam se dobro teme pogovora. Mislim, da sem ga vprašal, ali se spomni, kaj mu ni bilo jasno, kaj smo se pogovarjali glede možnega intervjuja. Karba je rekel: "Oprostite," in oprostil sem mu. Hkrati sem mu povedal tudi, da citati, ki so bili v članku, niso bili resnični. Karba me je zatem še večkrat poklical, tako kot drugi predstavniki slovenskih medijev, in to počnejo še dandanes, na primer včeraj. "Posamezni deli nam manjkajo, a z vsem prepričanjem lahko povem, da so bile zadeve sporne, da je denar stekel, imamo ogromno dokazov." Ste to dejali v pogovoru s Karbo? Zdaj poudarjam, kar sem že rekel, ena glavnih smeri preiskave je ta, da je denar končal, za to imam sume. To, kar smo izvedeli v predkazenskem postopku, bomo objavili po tem, ko bomo končali ta postopek. Do zdaj sem v tem pričanju poskusil kar najbolje povedati vsebino pogovorov s Karbo. Mislim, da sem povedal tako, kot sem se odzival takrat. Resnično se v časopisu s citati in vsebino v prevodu, ki sem ga prejel, ne strinjam. A. Mu., Aljoša Masten, A. Č. Še nekaj. Tudi, če je kakšen član SDS dobil denar, točneje podkupnino (Te možnosti ne izključujem, ker nekaj pogoltnih tipov, ki so v SDS prišli zaradi koristi, poznam.), sta Janša in SDS ravno toliko kriva, kot sta Pahor in SD v zadevi Thaler. Dejstvo, da Thaler ni član SD, pri tem ne igra nobene vloge. Je njihov izvoljeni poslanec. Upajmo, da se bo sedaj razčistilo koliko je resnice v tisti oddaji, ki so jo naredili Karba, Praprotnik, Zgaga, Kos, Cvikl, Sistemska tehnika in Berglund... In bomo dobili malo bolj realno sliko o verodostojnosti nekaterih akterjev, ki so sedaj na odlično plačanih stolčkih (Cvikl, Praprotnik)... Vidim da pionirčki zopet potvarjajo resnico. Karba se je zlagal. Preprosto kot pasol. Karkoli drugega je navadno sprenavedanje. UKOM-a Darijan Košir danes o primeru Thaler lagal Gre za del splošne zgodbe v koruptivni Sloveniji? 24. marec 2011 ob 16:35, zadnji poseg: 24. marec 2011 ob 21:27 Ljubljana - MMC RTV SLO Nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je dejal, da so objektivni znaki korupcije v primeru Zoran Thaler nedvomno podani. Glede kazenske odgovornosti pa je dejal, da nas čakajo še dolgotrajni postopki, da se stvari razjasnijo. Posnetka, ki sta ga naredila novinarja The Sunday Timesa, najverjetneje po slovenski zakonodaji ne bo mogoče uporabiti na sodišču, je pa zelo zgovoren. Thalerjeve izgovore je ocenil kot takšne, da bi povprečen kriminalist ali policist z njimi opravil v nekaj minutah. Kos še meni, da bo imel Thaler še hude težave, saj je iz posnetka jasno vidno, da je sam dajal iniciativo. Pri korupcijskih kaznivih dejanjih je obljubljanje, ponujanje in sprejemanje ponudb izenačeno z izročanjem korupcije, je še pojasnil Kos. Novak: Thaler je pomešal politiko in gospodarstvo Božidar Novak, ki je bil nekdaj Thalerjev sodelavec, sicer pa prvi mož skupine Spem, je dejal, da se Thaler ne bo več vrnil v politiko. Dejal je, da je bil Thaler preveč vpleten v posel, zato je pozabil na etične norme v politiki. Simona Habič, predsednica Društva za integriteto, je menila, da Thaler, če bi bil poslanec državnega zbora, ne bi odstopil. Habičeva je opozorila, da so ljudje zaradi takšnih primerov izgubili zaupanje v institucije, tudi Evropski parlament. "Lahko rečemo, da se je Thaler obnašal popolnoma neetično in ni pokazal drže, da je politik z integriteto." Kot Transparency International Slovenija zahtevajo, da politiki zavzamejo bolj etično držo, in da se pristojne institucije hitreje odzovejo. Kot kaže, pa povsem ne drži niti izjava direktorja urada vlade za komuniciranje Darijana Koširja, da predsednik evropskih socialistov Martin Schultz premierju Borutu Pahorju ni naročil, naj Thalerju naroči odstop. Schultz je za Poglede Slovenije dejal, da sta se s Pahorjem o tem pogovarjala in se strinjala, da je odstop Thalerja potreben. Cerar: Kako lahko človek, ki je bil toliko časa v politiki, pomeša politiko in gospodarstvo? Argumenti, da je pomešal gospodarstvo in politiko, so nesprejemljivi, je dejal pravnik Miro Cerar. Sprašuje se, kako je lahko človek, ki je bil tako dolgo v politiki, pomešal gospodarstvo in politiko. To se mu zdi apologetska izjava. Thaler pa se bi moral po njegovem mnenju zavedati, da je storil hudo napako, moralno, etično, če pa tudi pravno, se bo še pokazalo. "Evidentno je bilo, da gre za korupcijo." Kos je izpostavil, da je tudi način, kako so novinarji The Sunday Timesa zbirali informacije, med drugim tudi skrito kamero. A je ustavni pravnik Andraž Teršek dejal, da na podlagi posnetkov, lahko rečemo, da novinarji niso ravnali protipravno in niso storili kaznivega dejanja. Pri svojem delu so po njegovih besedah izpolnili kriterije, ki jih pravo določa kot kriterije, ki morajo biti izpolnjeni, da so novinarji oprani krivde. V SD-ju veliko nezadovoljstva zaradi primera Tudi v Avstriji nadomestnega poslanca, tako kot v Sloveniji Andreja Horvata, obravnava protikorupcijska komisija. Vodja poslanske skupine SD-ja Dušan Kumer je še enkrat ponovil, da Horvat ne bo evropski poslanec. Je pa izpostavil primer Srečka Prijatelja, saj je moral DZ eno leto čakati na pravnomočno sodbo, da so mu lahko odvzeli poslanski mandat. A je to tako zato, ker je slovenska zakonodaja jasna in transparentna. Dejal je, da je Thaler sprostil vsaj eno napetost, ko se je odločil, da bo odstopil. Na vprašanje, kakšno moč sploh še ima Borut Pahor v stranki, potem ko je za prvega na listi za evropske volitve postavil Zorana Thalerja, tretjega pa Andreja Horvata, je Kumer odgovoril, da je veliko slabe volje in nezadovoljstva zaradi primera, ki se je s Thalerjem zgodil. Glede moči in položaja predsednika pa bodo odločali organi stranke, je dejal Kumer. Trditev, da za novinarje, ko gre za vprašanje dela pod krinko, veljajo enaka pravila, kot veljajo za kogar koli drugega, ne drži. Bistvo novinarskega dela se razlikuje od policijskega dela po tem, da cilj novinarja ni kazenski postopek, ampak sporočiti javnosti pomembno novico o pomembni zadevi, ki je nujno političnega značaja in kjer gre nujno za političnega funkcionarja. Obstajajo tudi sorazmerno jasni kriteriji, kdaj se lahko rezultat takšnega novinarskega dela uporabi tudi na sodišču, je še opozoril Teršek. Pogreša se jasen odziv slovenske politike Cerar je poudaril, da pogreša jasen odziv slovenske politike, da se reče "na to ne bomo pristajali". Kos je dodal, da se je v zadnjih letih samo Slovenska škofovska konferenca z dvema pismoma odzvala na korupcijo, sicer pa odzivov ni bilo. V takšnih primerih se zadeve prepušča posameznikom, je dejal. Habičeva pa je dodala, da se zgledi začnejo najvišje. Če se bodo najvišje avtoritete odzvale, se bodo odzvali tudi državljani. Transparency International si prizadeva za podrobnejšo ureditev kodeksa, ki med drugim ureja tudi ravnanje evropskih poslancev. Ker konflikt interesov deluje v obe smeri, je Habičeva dejala, da jo je strah, da bo šel Thaler v gospodarstvo. Na vprašanje, ali je slovenska politika sposobna skupnega in jasnega odziva, je Kumer odgovoril, da je 28 poslancev SD-ja v ponedeljek jasno povedalo, da mora Thaler odstopiti. Po njegovih besedah pa mora vsak posameznih prevzeti odgovornost, da se odzove, če se mu zgodi kaj takšnega. A. Mu. Čeferin bo to vse rešil. Vsi dokazi so pridobljeni na nezakonit način in pravljice bo konec. pri nas iz vsega naredimo etikiranje ta pa je takšne barve. Pa kaj mene briga če je Zoranček na listi SD, SDS, LDS,.... kriv je in kot takšnega ga je treba obravnavat. Ti novinarji so se dobro pripravili na projekt lovljenja podkupljivih novinarjev in če nebi imeli dovolj dobrih in močnih dokazov ne bi tega nikdar spravili v javnost in objavili. Samo mi tega očitno še nismo sposobni doumeti. Tukaj vsaj ne pričakujem da jih bo šel domnevni krivec tožit za odškodnino zaradi blatenja,.... tako kot je navada pri nas Kos pa po stari udbveski navadi zacne govoriti o odgovornosti novinarjev. Baraba udbovska. Pri Thalerju me sili na bruhanje to, ker se je vedel kot pobalin, posebej z tiso izjavo, ko je povedal, da gre na sestanek z cio. Sen vsakega Balkanca je postati agent cie. Vsakeka lahko opozorim, da agennt cie ali katerekoli druge tajne službe ne postaneš tako, da preprosto rečeš "...dober dan. Jaz bi rad postal vaš agent... Ne, dragi moji. Oni vas poiščejo. In vas najedejo takrat, ko si to najmanj želite. Ko ste nekoga umorili, pokradli, ko ste spolno zlorabili otroka, ko ste poneverili veliko denarja, ko ste seksali z psi... Vam lepo pokažejo fotografije in ste njihov do smrti. Če ste za neko tajno službo zelo zanimivi pa živite pošteno in vas ni možno ucenjevati, vam preprosto na zelo direkten način zagrozijo z pobojem otrok. V glavnem fotografijo otroka objavijo na prehodu za pešce čez cesto v zelo branem časopisu z kratkim podnapisom, da tak otrok lahko kadarkoli konča pod kolesi avtomobila. Za pametnega očeta tega otroka ali mater je stvar jasna. Tega se poslužujejo v glavnem domače tajne službe, ko v svoji državi iščejo agente, dočim se tuje tajne službe poslužujejo ucenjevanj. Thaler in njemu podobni se mi gabijo, ker bi ali so že prodali lastni narod, lastno državo za prgišče dolarjev ali evrov. Omogočiti italijanom naselitev znotraj Rapalske meje, po tem pa v njihovem sosedstvu kupiti posestvo in se jim dobrikati, je svojevrstni idiotizem. Ni mi jasno, kaj je sploh še potrebno narediti politiku, sodniku, tožilcu..., da bi se jih lahko obsodilo. Cerar je Kumru snedel jezik. Kumerček ti je lisica snedla jezik. Kje so zdaj tvoji zelo demokratično etični nazori. Tukaj se kaže podoba naše politike, še bolj pa zdajšnje vlade, ki bi mogla že kdaj odstopit, prva pa KK in GG, za njima pa Pahor. in potem bi kumra kdo jemal resno pri vseh njegovih govorih proti Janši, če se tako očitno dela norega da bolj ne more. Psi ne lajajo več gospod Kos. Ker so mrtvi. Karavana gre pa res dalje. To mate pa prov Slak je razkrinkal tudi laži Darijana Koširja, tiskovnega predstavnika vlade. Da je Košir lažnivi kljukec je sedaj lahko vsem še bolj jasno. Košir je bil poprej v vlogi urednika na Delu, kjer je skupaj z novinarjem Karbo, katerega je včeraj, kot lažnivca razkrinkal tudi finski kriminalist Bjorkvist, sistematično blatil osamosvojitelja Janšo. Taka je ta rdeča banda. Tretja oseba na Oražnovi? Kresalova in Senica imata vsega dovolj. Sodnica zavrnila predlog pregleda telefonskih pogovorov 28. marec 2011 ob 09:47, zadnji poseg: 28. marec 2011 ob 19:00 Ljubljana - MMC RTV SLO Na kraju tragedije so našli sledove krvi tretje osebe, je razvidno iz dokumenta državnega tožilstva. Preiskovalna sodnica je zavrnila izdajo odredbe pregleda telefonskih pogovorov, ki bi lahko razjasnili okoliščine dogodka. Iz faksimilov dokumenta, ki ga je pridobilo uredništvo spletnega portala pozareport.si, je razvidno, da je preteklo sredo višja državna tožilka Dragica Kotnik iz posebne skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala na ljubljansko okrožno sodišče poslala predlog za izdajo odredbe za pregled telefonskih pogovorov dveh oseb. Predlog, spisan na sedmih straneh, je ljubljanska preiskovalna sodnica Marjana Tupy že čez dva dni, pretekli petek, zavrnila, piše požareport.si. Omenjeni pregled bi namreč lahko pomagal pojasniti, kaj se je v resnici dogajalo 2. februarja lani na Oražnovi ulici 11 v Ljubljani, ko so trije bulmastifi raztrgali svojega lastnika, zdravnika Sašo Baričeviča. Čigava je najdena kri? Policisti specializiranega oddelka, ki sodi pod državno tožilstvo, so namreč 31. januarja letos znova opravili ogled vile na Oražnovi ulici in zavarovali najdene "posušene" krvne madeže na stikalih v predsobi v prvem nadstropju, piše v dokumentu tožilstva. Analize vzorca so pokazale, da kri ne pripada niti Saši Baričeviču niti policistu, ki je bil ranjen v obračunu z ustreljenimi bulmastifi. Njuno kri so ljubljanski policisti našli in zavarovali ob tragičnem dogodku. Iz dokumenta tožilstva je namreč razvidno, da je na sledove krvi tretje osebe že ob ogledu kraja tragedije 2. februarja lani vodjo ogleda, morda pa tudi spremljajočega policista, opozarjala Deja Baričevič, sestra pokojnika. Dva dni po smrti Saše Baričeviča je Deja Baričevič o krvnih madežih obvestila tudi zdravnika Inštituta za sodno medicino, kar je ta 14. marca letos tudi potrdil policistom specializiranega oddelka. Iz pisarne Mira Senice so sporočili, da bo ta sodno preganjal vsakogar, ki bo širil "lažniv in nizkoten konstrukt". "Kar je preveč, je preveč. Stvari so presegle vsakršno mero dobrega okusa. Nikoli v življenju nisem bil ne v stanovanju ne v garaži pokojnega dr. Saše Baričeviča. Tokrat ne bom izbiral sredstev za zaščito svoje osebne integritete in dobrega imena, zato bom proti vsakomur, ki bo tovrstni lažnivi, podli, nizkotni in škodoželjni konstrukt širil, takoj sprožil civilno-pravne in kazenske postopke ne glede na to, ali so to uradne osebe na tožilstvu, “tako imenovane priče ali kdor koli tretji”, " je sporočil Senica. Priči naj bi videli bežati Senico, ta bo tožil Kot piše pozareport.si, je tožilstvo je v svojem spisu navedlo tudi izjavo priče. Ta trdi, da je "še v času, ko so na kraj prihajali kriminalisti, po Oražnovi ulici z veliko hitrostjo odpeljal večji terenski avto črne barve prestižne znamke, pri čemer je z agresivno vožnjo voznik tega avta z gotovostjo nakazoval, kot da beži pred čem ali nekom. V času, ko je vozilo videl, je bil prepričan, da je v njem odvetnik Senica, kar je potrdil tudi njegov sodelavec ..." Tožilstvo naj bi v dokumentu navajalo tudi, da je odvetnik Senica med drugim lastnik "terenskega avtomobila znamke porsche cayenne/S, črne barve." Tožilstvo: Informacije niso prišle od nas "O zadevah, ki so v fazi predkazenskega postopka, zaradi interesa postopka nikoli ne obveščamo javnosti. Tako je bilo tudi v tem primeru, o katerem sprašujete. Informacije, ki se pojavljajo v medijih, niso prišle s tožilstva. V interesu postopka ne komentiramo nobenih navedb medijev v tej zadevi," pravijo na tožilstvu. Na Policijski upravi Ljubljana so zapisali, da je policija preiskovala dogodek "v skladu z načeli kriminalistične taktike in metodike, delo policije pa je ves čas usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani". V zvezi z zbranimi podatki, opravljenimi razgovori, ogledom kraja dejanja ter različnimi preiskavami Nacionalnega forenzičnega laboratorija, Inštituta sodne medicine in Nacionalnega veterinarskega inštituta je bilo po mnenju Policijske uprave Ljubljana ugotovljeno, da na kraju ob času napada psov ni bilo navzočih drugih oseb, kar izhaja tudi iz zaključnih poročil Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana, posredovanih Okrožnemu državnemu tožilstvu Ljubljana. "O vseh ukrepih policije in ugotovljenih dejstvih je bilo sproti seznanjeno ODT Ljubljana, ki je s sklepom zavrglo poročilo PU Ljubljana in povzelo, da je bilo ugotovljeno, da na kraju ni bilo tretje osebe," so še zapisali in dodali, da preiskovalce na kraju samem in tudi pozneje prav tako ni nihče opozoril na obstoj bioloških madežev zunaj kraja dogodka. Z Generalne policijske uprave so sporočili, da zadeve ne morejo komentirati, saj s strani tožilstva niso prejeli nikakršnega dokumenta v zvezi s tem primerom. "Perverzna inkvizicija" nad Kresalovo "Dovolj imam te perverzne inkvizicije. Že več kot leto dni se spušča megla v zvezi z mojo vlogo okoli zadeve Baričevič. V tej zadevi nimam kaj skrivati, ker imam popolnoma čisto vest. Zato pozivam vse, policijo, tožilstvo in sodišče, naj javnosti predstavijo vse podatke o zadevi. Če so dokumente označili z oznako internosti, naj jo umaknejo, saj ne verjamem več v naključja, da v tej zadevi podatki, za katere tožilstvo trdi, da jih varuje v interesu predkazenskega postopka, vedno znova pridejo v roke izbranim medijem. Gre za učinkovito metodo manipulacije, da se lažje ribari v kalnem. Šele, ko bodo znana vsa dejstva, bomo videli, kdo je v tej državi zlorabljal funkcijo in kdo bo moral odstopiti," je v svojem odzivu za javnost zapisala Katarina Kresal. Kaj ta ženska misli, da bodo res vse njene afere kar tako poniknile in bi po njenem morali trajblati o Patriji, Janezu Janši, o fantazijah na neznanem kraju ob neznanem času z neznanimi...itd tudi pravljica o nenadnem smučanju se bo verjetno spremenila v kozmetično operacijo.. že samo zaradi dejstva, da ji bila odkrita kri tretje osebe morata takoj odstopiti kresalova in goršek, tudi preiskovalna sodnica, ki ne dovoli vpogleda v mobilne razgovore tistega časa mora biti takoj razrešena s položaja, seveda pa tudi zalar kot pravosodni minister in nekateri levaki so to "Slovenko leta" celo navdušeno predlagali za bodočo predsednico vlade. A si predstavljate, kakšne nečednosti bi ta ženska počela, če bi imela še večjo politično moč... Ja pol pa naj da Senica kri, pa s tem ovrže vsakršen sum, pa še Kresalovska naj da svoje lasi na analizo! Pa bosta končno imela mir pravljičarja Lepotica in zver! Kopitar: Ob zlomljeni mečnici še strgan ligament Teoretično na voljo šele za finale Stanleyjevega pokala 28. marec 2011 ob 22:17 Los Angeles - MMC RTV SLO Sezona 2010/11 je za najboljšega slovenskega hokejista Anžeta Kopitarja bolj ali manj končana. Ob zlomljeni mečnici je pregled z magnetno resonanco razkril še strgano vez. Prvi rentegenski pregled po poškodbi v 35. minuti sobotne tekme med Los Angelesom in Coloradom (4:1) je pokazal, da ima Kopitar zlomljeno mečnico (fibulo) tik nad gležnjem. V ponedeljek je prvi zvezdnik in strelec Kraljev opravil še preiskavo z magnetno resonanco, s katero so želeli ugotoviti morebitne poškodbe vezi in ostalega tkiva. Strgana vez ob gležnju Preiskave v Los Angelesu so potrdile, da ima zlomljeno mečnico, sam gleženj pa je na srečo ostal cel. Poleg tega ima Kopitar strgan še en ligament (vezi ob gležnju), ki ga bodo še v tem tednu zašili. Posledic poškodbe po zagotovilih zdravnikov onstran Atlantika 23-letni Hrušičan v nadaljevanju kariere ne bo čutil. "Letošnja je zanj končana" Prvi slovenski NHL-ovec bo z ledenih ploskev predvidoma odsoten od 6 do 8 tednov. "Seveda bo v tem času ostal v Los Angelesu, kjer se bo takoj, ko bo to možno, že začel pripravljati na novo sezono. Letošnja je zanj končana," je v sporočilu za javnost ob koncu zapisal Luka Dolar, predstavnik za odnose z javnostmi članske hokejske reprezentance Slovenije, ki jo vodi Anžetov oče Matjaž Kopitar. "Železni" rekord ni prinesel sreče z zdravjem Anže Kopitar je drugo resnejšo poškodbo v NHL-karieri doživel, ko se je ob ogradi boril z branilcem Plazu Ryanom O'Byrnom, pri čemer je izgubil ravnotežje in padel nazaj, pri čemur mu je zvilo desno nogo. Do tega trenutka je prvi center Kingsov zapored odigral kar 330 tekem, s čimer je ravno pred kratkim izboljšal klubski rekord legendarnega Marcela Dionna (324 zaporednih odigranih tekem). Brez prvih dveh strelcev v končnico V letošnji sezoni je "Kopi" na 75 tekmah dosegel 25 golov in prispeval 48 podaj, s čimer vodi v vseh strelskih kategorijah kluba in je s 73 točkami na strelski lestvici Lige NHL na odličnem 10. mestu. To je bil drugi hud udarec za Kralje, ki so tri tekme pred tem že ostali brez drugega strelca Justina Williamsa. Los Angeles, ki v noči na torek gostuje v Edmontonu, z 92 točkami zaseda 5. mesto v Zahodni konferenci in je na dobri poti za končnico, kjer bodo morali izgubo prvih dveh strelcev nadomestiti še z bolj granitno obrambo, ki ji poveljuje vratar Jonathan Quick. Zgodovina bo počakala do drugega leta Video odziv na poškodbo Kopitarja enega izmed boljših blogov o LA Kingsih - The Royal Half Juri: Naredilo se je velikega slona tam, kjer tudi muhe ni Komisija za preprečevanje korupcije: Zadevo preučujemo 29. marec 2011 ob 12:02, zadnji poseg: 29. marec 2011 ob 14:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Poslanec SD-ja Luka Juri, ki je dejal, da mu je za glas proti pri zakonu o malem delu študentski servis ponudil 20.000 evrov, zatrjuje, da je šlo za šalo. Protikorupcijska komisija: Ne gre se šaliti. "Nobene resne ponudbe o podkupovanju ni bilo. V pogovoru o malem delu z osebo z enega študentskega servisa, ki me je skušala prepričevati, da je zakon o malem delu slab, da se bo slabše godilo študentskim servisom, ker se pač poznava in sva znanca, je razprava potekala na neformalen način. V tem hecu je bilo omenjeno to, da bi lahko takšna ponudba padla, in sem takoj odgovoril, da upam, da je to res hec, ker če ni, bi bilo to kaznivo. In oseba je odvrnila, da je, da seveda je to hec, in potem sva zadevo zaključila," je za MMC dogodke izpred leta dni, ko so v DZ-ju obravnavali zakon o omalem delu, opisal Juri. "Resne ponudbe o denarju nisem dobil" Kot je znano, je o ponujenih 20.000 evrih za glas proti malemu delu Juri na Pop TV-ju spregovoril v nedeljo, v ponedeljek pa je dejal, da "rad verjame, da je bila to šala," in da je šlo za znanca, "ki se rad šali". Ker te ponudbe ni prijavil ustreznim organom, čeprav mu to narekuje zakon, se je znašel pod drobnogledom protikorupcijske komisije. Juri je za MMC zatrdil, da neke resne ponudbe o denarju ni nikoli dobil: "Tudi takrat, ko je bila možnost, da bi se sploh o tem pogovarjali, sploh takrat, ko je bila ta šala, sem zavrnil možnost, da bi se iz te šale kar koli razvilo. Naprej od te šale sploh nikoli ni šlo." "Pop TV je malo pod vtisom Thalerja in protikorupcijske komisije in je naredil tu celo zgodbo. Malo se je naredilo enega velikega slona tam, kjer po mojem tudi muhe ni," je prepričan Juri. "Enačili so me s Thalerjem" "Enačili so me s Thalerjem. Če bi bila to resna ponudba, bi mi kvečjemu morali reči: 'Luka, priznanje k temu, da si to ponudbo zavrnil. Tako se dela, je pa res, da bi o tem lahko obvestil protikorupcijsko komisijo.' Ne pa, da napišejo: Po Thalerju še Juri. To se lahko razume, da sem tudi jaz prejemal podkupnino," je povedal poslanec SD-ja. Prvi odziv vodje poslanske skupine SD-ja Dušana Kumra je bil oster, v ponedeljek, ko je za dogodek slišal prvič, je namreč dejal: "To je eno od sprevrženih dejanj." Juri je bil nad njegovim odzivom presenečen, saj naj bi se drugi poslanci, ko so pred letom dni slišali Jurijevo zgodbo, šali smejali. "On pravi, da o tem ni nič vedel in da so ga z izjavo presenetili. Je pa res, da takrat Dušan Kumer ni bil vodja poslanske skupine in morda tega ni slišal ali pa ga sploh ni bilo, ko smo se o tem pogovarjali," je pojasnil Juri. Kumer: Juri ostaja poslanec V današnji izjavi pa je Kumer dejal: "V SD-ju obsojamo vsako obliko koruptivnega dejanja. Kot sem napovedal, sem se sestal z Jurijem, kjer mi je povedal, da je že bil na informativnem pogovoru s protikorupcijsko komisijo, kjer jim je vse pojasnil, in zdaj naprej je v rokah teh organov, da pridejo do takšnega in drugačnega epiloga." Zatrdil je, da primer državnega sekretarja v premierjevem kabinetu Andreja Horvata in primer nekdanjega poslanca Zorana Thalerja nista na isti premici oz. na isti valovni dolžini. "Primer Juri je iz popolnoma drugega konteksta in zato odnosi v stranki niso zaradi tega nič slabši. Luka Juri ostaja poslanec, saj o tem odločajo samo volivke in volivci," je dejal Kumer. Izjava za javnost Komisije za preprečevanje korupcije ob ponujanju podkupnine poslancem državnega zbora: "Od poslancev in preostalih funkcionarjev se - toliko bolj v današnjih časih drastičnega upada zaupanja v institucije - pričakuje ničelna stopnja tolerance do korupcije in 'nespodobnih ponudb'. Ničelna stopnja ne samo v besedah pred mediji, ampak tudi v dejanjih. Komisija poudarja: že samo ponujanje ali obljubljanje podkupnine je resno kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen. Od izvoljenih predstavnikov ljudstva in preostalih funkcionarjev se pričakuje - tako pravno kot etično -, da take ponudbe nemudoma prijavijo organom pregona in odkrivanja ali Komisiji. To je edini garant, da se tudi v družbi uveljavi, da ne gre samo za 'nespodobne ponudbe', ampak za kriminal. Zato je nesprejemljivo o ponujanju odkupnine govoriti kot o šalah ali igri." Juri: Verjamem, da bo komisiji jasno, da tu ni ničesar O kupovanju glasov in podkupovanju v DZ-ju pa Juri pravi: "Najbolj konkretno, da sem kar koli slišal o kakih ponudbah, je bilo v tem primeru. To je Pop TV takrat zanimalo in to sem jim povedal. Najbolj resno je bilo to in se je tudi takoj končalo, v tej isti šali, ker sem tudi jaz dal jasno vedeti, da se o tem niti ne hecemo, ker je zadeva zelo delikatna. Včeraj je tudi Žerjav to omenil. Dvomim, da je bila to ista oseba, ker ta oseba je s primorskega konca in midva sva se pogovarjala na neformalen način, kaj pa so oni (v SLS-u, op. a.) dobili, pa ne morem povedati, ker se z Žerjavom niti nisva pogovarjala." S poslancem SD-ja Luko Jurijem je stik že navezala tudi protikorupcijska komisija. "Protikorupcijski komisiji sem pojasnil, ko sem odgovoril na vprašanje, ali je bilo kdaj povprašano v zvezi s ponudbami, ja, se je enkrat zgodila takšna šala. In že s prvo izjavo je bilo jasno, da je šlo za šalo. Očitno pa vidim, da glede na stanje, kot ga imamo v državi, se s temi stvarmi ne smemo več šaliti in se bom tudi sam tega držal," je obljubil Juri. Protikorupcijska komisija vseeno poudarja, da bi moral poslanec ponudbo prijaviti, Juri pa odgovarja, da tega ni razumel kot ponudbo. "Komisija ni pristojna za preučevanje kaznivih dejanj" Predstavnica za odnose z javnostmi protikorupcijske komisije Barbara Fürst je za MMC potrdila, da komisija preučuje primer Juri, in opozorila: "Komisija ni pristojna za preučevanje kaznivih dejanj, v tem primeru bi lahko kaznivo dejanje opravil ponudnik podkupnine, ne poslanec, ki je bojda to zavrnil. So pa tukaj druge kršitve, ki bi jih poslanec lahko storil, če se mu ugotovi, da so zadeve potekale, tako kot na prvi pogled zgleda. Je pa prezgodaj govoriti o tem kar koli, razen tega, da zadevo preučujemo." "Prijavljanje korupcije s strani poslancev ni razširjen pojav" "Ni tako, da je prijav suma korupcije nič s strani poslancev, je nekaj prijav, ni pa to zdaj razširjen pojav," je na vprašanje, ali poslanci prijavljajo sume korupcije, odgovorila Fürstova. "Je pa vedno to stvar presoje, koliko se dejansko srečujejo z njo, koliko je pa potem ne prijavljajo. To si lahko vsak človek misli, a načeloma nekih oprijemljivih dokazov za kakršno koli trditev v katero koli smer ni," je dejala. Opomnila je, da bo po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije pri določbah o lobiranju del, ki bolj regulira to področje. "Oni bodo morali stik z osebami, ki predstavljajo neke interesne družbe ali pa interese nekaterih organizacij, sedaj dosledno prijavljati kot funkcionarji. Tega je bilo bore malo v štirih mesecih," je pojasnila. Dodala je, da lahko poslanci prijavijo poskus nedovoljenega stilka ali dovoljen stik, lobiranje, v primeru konkretnega dajanja podkupnin pa je, če je, primer Juri edini tak primer. "Slišal sem le govorice, ki jih je ogromno" Na primer Juri se je odzval tudi vodja poslanske skupine SLS-a Radovan Žerjav. Pojasnil je svoje včerajšnje izjave: "Meni in mojim poslanskim kolegom ni nihče nič ponujal. Včeraj sem povedal, da sem slišal govorice, da bi nekdo želel ponuditi 20.000 evrov, zato da bi nekdo pri zakonu o malem delu glasoval tako ali drugače, nisem pa rekel, da je to bilo ponujeno nam. Danes, po včerajšnjih informacijah v medijih, sem preveril tudi pri svojih poslanskih kolegih in nisem tega slišal v poslanski skupini, ampak sem slišal nekje v parlamentu. Govorice." "Govorimo o govoricah, ki jih je ogromno, in se sprašujem, ali bomo morali poslanci protikorupcijski komisiji prijavljati tudi govorice. Želim, da so zadeve popolnoma jasne in popolnoma čiste. Meni in mojim poslanskim kolegom ni ničesar ponujal. Ne vem pa, kdo naj bi stal za temi govoricami, se pravi, kdo je komu ponujal 20.000 evrov. Ne vem," je dejal. Žerjav: Do zdaj takega primera pri nas še ni bilo "Jutri bom imel sestanek s Klemenčičem zaradi neke druge stvari, ampak se bom tudi o tem pogovoril z njim. Tema, o kateri bom govoril z njim, ni povezana s korupcijo, je pa povezana s Slovenijo. Protikorupcijska komisija je zelo pomemben organ, ki ga spoštujem, ker je veliko naredil na področju preprečevanja korupcije. Je pa res, da se v tem trenutku v Sloveniji govori marsikaj in o marsičem, in moram preveriti zakon, o tem bom tudi govoril s Klemenčičem, da bomo morali prijavljati tudi govorice. Ne vem, kako bomo poslanci potem delovali. Ali bomo res morali tako reagirati na vsako tako govorico, če bomo morali, bom. Je pa vprašanje, ali so vse govorice resnične in ali je zakon namenjen temu," meni poslanec. Zagotovil je še: "Odkar sem v politiki, ni do mene še nihče prišel s kakšno takšno ponudbo in je tudi bolje, da ne pride." Prepričan je, da vsaka taka namigovanja niso dobra za državni zbor. "Do zdaj takega primera, kot je bil v evropskem, v Sloveniji še ni bilo in upam, da ga tudi ne bo. Poslanci smo za svoje delo dobro plačani in sem prepričan, da nihče od poslancev ne potrebuje nobenih takšnih in drugačnih dodatkov za uspešno delo," je povedal Žerjav. Ana Mavsar, Gašper Petovar A se je decko malo zlagal(glede ponudbe, ki jo je skusal izrabiti za politicni kapital zase in proti zakonu), sedaj pa skusa resiti polozaj... Ja laz ima tokrat kratke noge... Glavno da BORAT zaupa vsem tem pajacom! Če še tistega iz Bruslja ne morejo obtožit, ko je dokazano bil posnet pri potrjevanju podkupnine...kje bodo šele tega. Poizkusi podkupovanja se Juriju zdijo tako samoumevni in vsakdanji, da jih sploh ne obravnava resno. - Pa naj še kdo reče, da Juri ni politik s poreklom. Kaj ste pa pričakovali drugega, za ta rdeče je tudi 10 tisoč mrtvih leta 1945 zgolj šala. Za sprejetje zakona o malem delu so dovoljena vsa sredstva. Tako tudi zgodbe o podkupovanju. bravo Juri,ti si pošten. j ni tako govoril pred kamero, kjer se je hotel kekec junaka narediti... kamera je dokaz, govoril je povsem resno. Kar se Jurija tiče, je popolnoma enak kot Thaler in večina iz udbovske stranke SD, s to razliko, da je moral Thaler odstopiti, saj bi sicer evropski socialdemokrati Pahorjevo hordo vrgli iz poslanskega kluba, medtem ko se mali Jurij, lahko še naprej afna in norčuje iz parlamenta! Lepo, jurij, zdej si pa junak. A bi po tebi poimenovali kako cesto, ali si zadovoljen samo s spomenikom? pa ne se delat, da si tako skromen O ostalih, ponudbah, ki si jih dobil in jih tudi nisi prijavil, pa ni treba govorit naglas, da ne boš imel težav. Samo omenim, da je tudi thaler prepričan, da je šlo samo za igrico, da je on vse vedel, da se je samo delal da ne ve.... da je hotel samo raziskovati... da je v resnici poštenjak, da ni prejel denarja.... da so mu vse podtaknili,.... da so mu kršili njegove pravice, da je v bistvu žrtev.... A si tudi ti žrtev medijev, Jurij? Pa ni treba okrog jurija dvigovati prahu, ker je z rodovnikom doživljenski politik in ima to v genih in bo pri tem zanesljivo ostalo. Itak ne bo odgovarjal, ker se ne drži pravil igre. Pravila se moramo držati samo mali ljudje brez rodovnika. Pri nas lahko celo na sodišču dokaže, da ni kriv, ker je taka sodna praksa. Ajde, jurij, na nove delovne zmage, ta bitka je bila že vnaprej dobljena in tudi vojna za denar bo imela isti rezultat! Me pa zanima, kako bo lahko zdaj glasoval o tem zakonu. A bo res lahko glasoval neobremenjeno in po svoji vesti? Ali bo prisiljen, da se vzdrži? Se pravi, da je vprašljivo, če bo lahko glasoval po svoji vesti in če bo zaradi tega glasovanje sploh legitimno. Itak je naš parlament samo farsa, zato večje škode, kot jo povprečno naredi parlament na eno zasedanje, sploh ne more biti, je že vse zapravljeno. Pa lepo se imej, gospod poslanec in oprosti, da te po nepotrebnem vznemirjam. Zame obstajajo dve vrsti lju, pošteni in tisti drugi. Pri nas so očitno politiki z "zakonom" določeni kot pošteni in zato nedotakljivi., kot npr. jankovići, golobiči, thalerji... in ti, jurij. Težko je prevzet odgovornost za napake oz je pri nas kaj takega neumnost.+ 8 glasov Predsednikova operacija v Avstriji "ni nezaupnica slovenskemu zdravstvu" Poseg v celoti plačali iz lastnih sredstev 31. marec 2011 ob 10:31, zadnji poseg: 31. marec 2011 ob 13:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik republike Danilo Türk je bil v torek na kliniki v Innsbrucku v Avstriji operiran zaradi maligne tvorbe na prostati, po posegu pa uspešno okreva. Bolezen so odkrili pred dvema mesecema. Predsednik uspešno okreva, z njim smo ves čas v stiku, je na tiskovni konferenci sporočil svetovalec predsednika države Boštjan Lajovic. Pojasnil je, da so se za poseg v tujini, ki je bil uspešno opravljen, odločili po temeljitih konzultacijah s slovenskimi zdravniki. Poseg z robotom omogoča hitro vrnitev v normalno življenje - predvidoma prihodnji teden bo Danilo Türk že opravljal svoje predsedniške dolžnosti. Finance: Kaj bi storili, če bi vam diagnosticirali kakšno težjo bolezen? Bi se zadovoljili s storitvami našega javnega zdravstva, kot se moramo navadni smrtniki, ali bi koristili zdravstvene storitve v kateri od zahodnih držav s pretežno privatnim zdravstvom, kot vaša predhodnika? *** Danilo Türk: Zaupam v slovenski zdravstveni sistem. Menim, da imamo zelo kakovosten sistem javnega zdravstva, ki pa je povezan tudi s tujimi specialističnimi klinikami, kamor napotijo paciente z zelo redkimi in kompliciranimi boleznimi. K zdravniku v tujini sem hodil le v času službovanja v Organizaciji združenih narodov v New Yorku, ker sem bil tam tudi zavarovan. ** Vir: Danilo Türk v intervjuju za Finance, 21. 7. 2010 Predsednik je po Lajovičevih besedah stroške v celoti plačal iz lastnih sredstev. Pred posegom so obvestili predsednika državnega zbora Pavla Gantarja, ki bi predsednika države v primeru hujših zapletov nadomeščal, in predsednika vlade Boruta Pahorja. Lajovic je še dodal, da so se pri odločitvi za obvestilo javnosti upoštevali tako željo predsednika po zasebnosti kot interes javnosti do obveščenosti. "Zavedamo se, da so informacije o šefu republike pomembne za javnost, a smo pri tem zadržali ključne osebne informacije," je izjavil. Kirurg Poteko, ki v Celju opravlja robotske operacije: "Morda se je predsedniku zdelo, da še nimamo dovolj izkušenj" Celjska bolnišnica se lahko pohvali s prvim namenskim robotom za operacije raka na prostati. Sliši na ime Da Vinci. Kmetec: Predsednik se že sprehaja Kot je pojasnil urolog iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, specialist primarij Andrej Kmetec, je bil danes s predsednikom že v stiku. Predsednik se dobro počuti, po operaciji se že normalno sprehaja, opravlja osnova dnevna opravila ter bo v nekaj dneh odpuščen, je dejal Kmetec. Maligno tvorbo popolnoma odstranili Poudaril je, da so se za kliniko v Innsbrucku odločili na podlagi izkušenj tamkajšnjega operaterja, ki je opravil že več kot 300 posegov, medtem ko je robot v Celju še v testni fazi, celjski operater pa je opravil od 30 do 50 posegov, "kar je pomembna razlika", je poudaril urolog. Pomemben kriterij za izbor izvajalca operacije je bila tudi zasedenost predsednika, zato so izbrali robota, ki omogoča zelo hitro okrevanje, je izjavil Kmetec. Dodal je še, da so predsedniku maligno tvorbo uspešno odstranili v celoti in da ne pričakuje nadaljnjih kirurških posegov. Maligno bolezensko tkivo na prostati so odkrili med rednimi zdravniškimi pregledi pred dvema mesecema. "To ni nezaupnica slovenskemu zdravstvu" Kmetec ocenjuje, da to ni predsednikova nezaupnica slovenskemu zdravstvu, temveč spodbuda za razvoj. Tudi v Kliničnem centru razmišljajo o nakupu robota, Kmetec pa poudarja, da to ni samodejna naprava, temveč le robotske roke, s katerimi mora nekdo upravljati. V Sloveniji raka se na prostati v 80 odstotkih primerov odkrije že v zgodnji fazi in dokler se bolezen ne razširi tudi na druge organe, ne povzroča nikakršnih težav - v Sloveniji pa so čakalne dobe za operacijo od dveh do treh mesecev, je sklenil urolog. Pred dnevi je v MMC-jevi spletni klepetalnici gostoval prof. dr. Janez Žgajnar, dr. med., specialist kirurg, strokovni direktor Onkološkega inštituta v Ljubljani. Rak prostate najpogostejši rak moške populacije Rak prostate je v Sloveniji, tako kot v drugih državah razvitega sveta, najpogostejši rak moške populacije. Pogostost raka glede na register raka v Sloveniji izkazuje 103 obolele za rakom prostate na 100.000 moških prebivalcev v letu 2007, v letu 2008 pa je bilo v Sloveniji na novo odkritih bolnikov z rakom prostate že 1.052. Zaradi dobre diagnostike je pri vedno večjem številu moških obolenje ugotovljeno v zgodnjem stadiju, ko je bolezen še ozdravljiva. Najboljša metoda zdravljenja raka prostate, ki se še ni razširil na sosednje ali oddaljene organe, pa je odstranitev prostate. V celjski bolnišnici robot, ki opravlja tovrstne posege V Splošni bolnišnici Celje so v svoje delo uvedli robotski sistem Da Vinci. Najprej so ga začeli uporabljati v urologiji, kjer z njim operirajo bolnike z rakom prostate. Čakalna doba na operacijo odstranitve prostate v bolnišnici je bila 8 tednov od postavitve diagnoze. Diagnoza za raka prostate se namreč postavi z biopsijo prostate prek črevesja, po njej pa je potrebno 8-tedensko okrevanje, da se rana, ki ob tem nastane, pred operacijo zaceli. V bolnišnici so naredili tudi primerjavo med klasično odprto metodo in novo metodo z robotsko kirurgijo. Analizirali so stroške materialov in storitev, ki so povezani s posegom in bolnišnično obravnavo bolnikov, kot tudi stroške odsotnosti z dela zaradi operacije odstranitve prostate in vrednosti porabe tehnično-medicinskih pripomočkov, vezanih na inkontinenco, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Skupni prihranek znaša 3.171 evrov, medtem ko je povečan strošek operativnega posega z robotsko tehnologijo 2.646 evrov. Neto prihranek oz. manjši izdatek za sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi vpeljave nove metode je torej 525 evrov na poseg. VABIMO K OGLEDU Rak na prostati je najpogostejša tovrstna bolezen pri moški populaciji. O raku na prostati bo beseda tekla tudi v prihajajočem Sobotnem popoldnevu. So funkcionarji dolžni javnost obvestiti o zdravstvenem stanju? V Sloveniji sicer ne obstajajo natančni predpisi, ki bi javne funkcionarje zavezovali, da javnost obveščajo o svojem zdravstvenem stanju. V zadnjem desetletju je že bilo nekaj primerov, ko so visoki funkcionarji zboleli in so bili začasno nesposobni opravljati dolžnosti. 106. člen Ustave RS pravi: V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega. Predsednik državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike. Najbolj odmeven je bil primer Janeza Drnovška, ki je leta 1999 zbolel za rakom. Milanu Kučanu so leta 2002, ko je bil še predsednik države, odstranili ledvične kamne. Avgusta 2002 se je takratni minister za pravosodje Ivan Bizjak poškodoval pri padcu s kolesom. Janez Janša je bil kmalu po prevzemu oblasti v mariborski bolnišnici operiran zaradi kile. V zadnjem času je odmeval primer nekdanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, ki je bil hospitaliziran zaradi blažjega infarkta. Raka na prostati je uspešno pozdravil tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je zavrnil konvencionalno zdravljenje in uporabil alternativne oblike zdravljenja, saj je užival zgolj presno prehrano, opravljal različne sadne poste in uporabljal različne sprostilne vadbe. K. P., Aljoša Masten, A. Žu. Politična elita nima zaupanja v naše zdravstvo. Dragi predsednik, to je drugorazredna tema... s tem je dokazal, da našemu zdravstvu ni za zaupat in da je to naše zdravstvo ornk na psu, kot je tudi celotna oblast...- 1 glas Še Joža Broz je prišel v LJ. Pa ni bil kak plebejček...:) socialistu danilu turku, podporniku slo socialističnega sistema v zdravstvu zelim prijetno okrevanje po tej operaciji v avstriji. enako kot tudi drugim socialistom po operacijah na tujih klinikah (npr. milanu kučanu, kadar gre na rutinsko operacijo v zasebno bolnišnico v švici). Razočarnje.Naj reče kar želi,vendar to ni drugo,kot nezaupanje v naše zdravnike.Se vidi,kje smo.V riti. Kaj naj dodam k temu škandalu? Naj razumemo Türkovo potezo kot nezaupnico slovenskemu zdravstvu. A za povprečnega slovenskega državljana so naše zdravstene storitve potem vredu - ali bomo pač ukinili slovensko zdravstvo in odhajali na zdravljenje v tujino? Je življenje povprečnega Slovenca, ki je primoran v neskončne čakalne vrste, moledovanja in klečeplazenja pri zdravnikih, manj vredno kot Türkovo, ki gre po "pomoč" v tujino? Kar naj ostane v Avstriji in še 46 Phorjevih glav iz parlamenta pošljemo za njim..brez povratne karte. Zakaj pa se ni šel operirat v Beograd - tam je baje center kulture in znanja? Pa Turk še posebej ljubi jugo - hml, ali pa je šel nastavljat bombe v Avstrijo, kot baje pred leti v Velikovcu ... Ivanu Zidarju za zdaj ne bodo več sodili skupaj z drugimi Zidar pretekli teden okreval v Strunjanu 1. april 2011 ob 08:17, zadnji poseg: 1. april 2011 ob 10:12 Ljubljana - MMC RTV SLO Sodnica je odločila, da se postopek proti (znova odsotnemu) Ivanu Zidarju izloči, dokler se ne ugotovi, kdaj in v kolikšni meri bo sposoben prisostvovati sojenju. Obravnava v zadevi Čista lopata se tako nadaljuje brez Zidarja, ki zaradi bolezni tudi tokrat ni prišel, njegov zagovornik Boštjan Penko pa je predložil zdravniško opravičilo. Tudi na prejšnjem nadaljevanju sojenja Zidarja ni bilo, ker je okreval v Strunjanu. Medicinski izvedenec, ki je na zahtevo sodišča izdelal izvedensko mnenje o zdravstvenem stanju Ivana Zidarja, je ugotovil, da Zidar ni sposoben sodelovati na obravnavi do konca marca. Po mnenju Boštjana Penka ni pogojev za nadaljevanje glavne obravnave, v okviru katere bi morali zaslišati nemškega kriminalista Gerharda Schaffnerja. Schaffner bi moral pričati že 25. marca Ta je v Slovenijo posredoval informacije o domnevnih kaznivih dejanjih in s tem sodeloval pri zbiranju dokazov proti obtoženim Ivanu Zidarju, Dušanu Črnigoju, Hildi Tovšak in drugim. Datum njegovega pričanja je že bil določen (25. marec), vendar pa ga zaradi odsotnosti Zidarja, ki po prepričanju njegovih zagovornikov v tem primeru mora biti navzoč, ni bilo. V zadevi Čista lopata zaradi suma storitve kaznivega dejanja dajanja in sprejemanja daril v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Brniku sodijo Ivanu Zidarju (SCT), Dušanu Črnigoju (Primorje), Hildi Tovšak (Vegrad), Tomažu Žibertu, Ivanu Demšarju, Borutu Farčniku, Srečku Gabriču in Ivanu Krofliču, ki je na obravnavi sporočil, da je odpustil odvetnika in da se bo zdaj branil sam. A. K. K. Haha........ker pesek v oči.........v Strunjanu preganja maserke.... Zidar je kupil slovensko sodišče s sodniki. Temu se reče kapitalizem. Stara Čeferinova doktrina - zdravstveno izmikanje do zastaranja. Kakšni kreteni so v našem sodstvu...bravo Čeferin! Kako star pa moraš biti, da lahko izvajaš kriminal? Zanima me kdaj lahko začnem, ker bi tudi jaz rad brez posledic kradel.+ 2 glasova Ljubljansko okrajno sodišče je v zadevi Patria razsodilo, da nekdanji obrambni minister Karl Erjavec in nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman nista kriva nevestnega dela v službi. Sodnik je dejal, da bi morali dokazati, da je v proračunu za 15,7 milijona evrov škode zaradi tega nakupa. Tožilstvu pa to po njegovih besedah ni uspelo dokazati. To so zagotovile tudi priče, namreč da ne beležijo škode zaradi oklepnikov. Zato tudi kaznivega dejanja ne more biti, je še dejal sodnik. Tožilka Branka Zobec Hrastar je že napovedala pritožbo. Erjavec je zadovoljen, podrobneje pa zadeve ni želel komentirati. Je pa po razsodbi dejal: ''Gremo na pivo.'' Tožilstvo jima je očitalo nevestno delo v službi, saj naj bi predvsem z naročilom 25 neopremljenih osemkolesnih oklepnikov povzročila vsaj za okoli 17 milijonov evrov škode. Obramba je vseskozi vztrajala, da sta nedolžna, saj da škoda ni nastala in da tudi ni izkazana v proračunu. Erjavec je sojenje že večkrat označil za politični proces. Sojenje se je sicer začelo novembra lani. SDS: 'Fiasko, da mu ni para' ''Če bi Erjavec in Gutman dobila po šest mesecev zapora zaradi nevestnega dela v službi, bi Pahorju in vladi iz enakih razlogov grozila najmanj dosmrtna ječa,'' so odločitev sodišča komentirali v opozicijski SDS. (Foto: Miamedia)Še nekaj let nazaj bi bilo tajno sojenje v Sloveniji nekaj nezaslišanega, menijo v SDS. ''Leta 2011 pa se je tajna farsa proti Karlu Erjavcu in Albinu Gutmanu odvila, kot da smo že zdavnaj pozabili vse nauke o pravni državi,'' so še zapisali. ''No, kljub temu Zalarjeva izbranka Branka Zobec Hrastar svoje trhle obtožnice ni uspela ubraniti niti na tajnem sodnem procesu. Fiasko, da mu ni para daleč naokrog,'' še pravijo. Kot so še zapisali, lahko Branka Zobec Hrastar danes zvečer pričakuje klic ali elektronsko pismo od samega predsednika vlade Boruta Pahorja, ki ji zna očitati, češ da ruši vlado. ''Kako naj vlada namreč sedaj zahteva ničnost pogodbe s Patrio, ki jo izsiljujeta enkrat Zares in drugič LDS? Namesto da bi se vladajoči resno lotili pogajanj o reprogamiranju pogodbe in zmanjšanju števila naročenih oklepnikov, se spotikajo ob lastna polena,'' so še zapisali v SDS. Anderlič: Pozdravljamo relativno hiter zaključek "Današanja oprostilna sodba v zadevi Partia govori o tem, da nekdanja minister za obrambo in načelnik generalštaba nista kriva nevestnega dela v službi. Predmet sodnega postopka zoper njiju nikoli niso bili sumi podkupnin, kar je temeljno vprašanje te orožarske afere mednarodnih razsežnosti,'' je v odzivu zapisal poslanec LDS Anton Anderlič. ''Pozdravljamo relativno hitro zaključen postopek v upanju, da bodo tudi drugi sodni postopki v zadevi Patria enako ekspeditivno vodeni. Vloženih je več različnih ovadb v zvezi s tem primerom in najpomembnejše sodne obravnave bodo tiste o sumih koruptivnih dejanj, ki naj bi segali do vrha slovenske vlade in političnih strank. Upamo na skorajšnjo obravnavo in zaključek afere Patria in razjasnitev vseh okoliščin nakupa oklepnikov, ki že leta močno razdvajajo slovensko javnost," je še zapisal. Črna kronika (53) Poudarki "Tožilstvo ne bi smelo biti v funkciji dnevne politike" Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 3,5 od 28 glasov Ocenite to novico! Erjavec in Gutman sta obtožena nevestnega dela v službi pri nakupu oklepnikov patria, s čimer naj bi povzročila najmanj za 16,8 milijona evrov škode. Foto: BoBo Sodnik je v obrazložitvi povedal, da morebitna škoda, ki bi lahko nastala v prihodnosti, ne more biti razlog za obsodbo. Foto: MMC RTV SLO Zobec Hrastarjeva je Janšo najprej obtožila poskusa sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, nato pa obtožbo spremenila v sprejemanje daril. Foto: MMC RTV SLO Sorodne novice 30. marec 2011 Erjavec: Vseeno mi je, kako bo odločilo sodišče 24. marec 2011 Država bo tožila za ničnost pogodbe s Patrio 23. marec 2011 Sodišče ne dovoli zamrznitve pogodbe s Patrio 21. marec 2011 Erjavec: Naporno je hoditi nedolžen na sodišče Dodaj v Facebook Sodišče je odločilo: Erjavec in Gutman sta nedolžna Obravnave so bile zaprte za javnost 4. april 2011 ob 08:15, zadnji poseg: 4. april 2011 ob 14:40 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Sodišče je razsodilo, da nekdanji obrambni minister Karl Erjavec in nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman nista kriva nevestnega dela v službi. "Zadovoljen sem, zlasti zato, ker je bila zadeva obravnavana pred sodiščem, ki je odločilo, da sem nedolžen in da nisem delal nevestno. Poudaril bi, da je bila že prej zavržena zloraba uradnega položaja. Sicer je tožilka že napovedala pritožbo, glede na obrazložitev ne vem zakaj, ker je zadeva precej jasna, vendar upam, da se me več ne bo povezovalo s to afero," je po izreku sodbe dejal Erjavec. "Tožilstvo ne bi smelo biti v funkciji dnevne politike" Prepričan je, da se je z vložitvijo obtožnega predloga v zadevi Patria začela njegova politična eliminacija. Kot pravi, je bil po nekaj tednih zaradi ponavljajočih se pritiskov primoran odstopiti kot minister za okolje. Dodaja, da so bili v njegovem primeru kriteriji računskega sodišča postavljeni zelo visoko, v nekem drugem primeru pa so se čez noč znižali. "Ne bi želel nikomur privoščiti, da bi nedolžen hodil na sodišče, ker je to dejansko naporno. Tožilstvo bi moralo bolj subtilno obravnavati te zadeve, ne pa da je v funkciji dnevne politike. Jaz sem še zmeraj prepričan, da ta obtožni predlog ni nastal kar tako. Nenazadnje naj spomnim, da je bil vložen nekaj dni pred zastaranjem," je še opozoril Erjavec. Gutman tudi tokrat ni želel dajati izjav medijem. Zobec Hrastarjeva že napovedala pritožbo Tožilka Branka Zobec Hrastar je že napovedala pritožbo na razsodbo sodišča. "Ne strinjam se z določenimi zavrnjenimi dokaznimi predlogi, ker sem jih predlagala še nekaj, dva sta po moje bistvena in jih je sodišče zavrnilo, zato se bom pritožila," je zatrdila. Erjavec in Gutman obtožena nevestnega dela Nekdanji obrambni minister in nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske sta bila obtožena nevestnega dela v službi pri nakupu oklepnikov patria, s čimer naj bi povzročila najmanj za 16,8 milijona evrov škode, predvsem zato, ker je bilo naročenih tudi 25 neopremljenih oklepnikov. Obramba je ves čas sojenja vztrajala, da sta oba nedolžna in da škoda ni nastala ter tudi ni izkazana v proračunu. Erjavec je v sklepni besedi tožilstvo obtožil zlorabe svojih pristojnosti, Erjavčev odvetnik Luka Podjed pa je po končani obravnavi povedal, da tožilka v sklepnem govoru ni predstavila novih dokazov. Obravnave so bile zaprte za javnost Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je konec leta 2009 vložila obtožni predlog. Erjavec je januarja lani zaradi poziva Računskega sodišča odstopil z mesta ministra za okolje in prostor, a je bila odločitev premierja Boruta Pahorja, da naj o Erjavčevi ministrski usodi odločajo poslanci, sprejeta le nekaj tednov po vložitvi obtožnega predloga. Erjavec je poslance prehitel in odstopil sredi seje državnega zbora. Sojenje se je začelo novembra, a je zaradi tajnosti nekaterih dokumentov obrambnega ministrstva iz obravnav izključena javnost. Obtožni predlog napisana na podlagi Kopačevega mnenja, ki pa je na sojenju dejal, da škoda pri nakupu oklepnikov ni nastala Trditve obrambe, da škoda pri nabavi oklepnikov ni nastala, tudi ker oklepniki še niso v celoti nabavljeni, naj bi na pričanju potrdila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Štajner. Štanjer naj bi po Podjedovih besedah ocenil, "da je v teh časih in teh razmerah, ki vladajo po svetu, najpomembneje, se naše vojake na misijah v tujini zaščiti, kar je veliko pomembneje kot oborožitev, ki jo imajo oklepniki". Tudi izvedenec obrambe Erik Kopač naj bi potrdil, da škoda zaradi nakupa oklepnikov še ni nastala. A naj bi prav na podlagi Kopačevega mnenja temeljil obtožni predlog, ki ga je napisala tožilka. Branka Zobec Hrastar Janšo obtožila sprejemanja daril Zobec Hrastarjeva je v zadevi Patria vložila obtožni predlog zaradi domnevnih koruptivnih kaznivih dejanj tudi proti nekdanjemu direktorju HSE-ja Jožetu Zagožnu, brigadirju Tonetu Krkoviču, direktorju Rotisa Ivanu Črnkoviču, poslovnežu Walterju Wolfu in nekdanjemu premierju Janezu Janši. Zobec Hrastarjeva je Janšo najprej obtožila poskusa sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, nato pa obtožbo spremenila v sprejemanje daril. Janša naj bi namreč neugotovljenega dne na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način sprejel obljubo plačila provizije. Janša in drugi obtoženci obtožbe tožilstva zavračajo. Zobec Hrastarjeva je bila do februarja lani vodje specializiranega oddelka pri tožilstvu, ki izvaja policijske preiskave zoper policiste, vendar je v času afere bulmastifi odstopila po sporu z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Zobec Hrastarjeva je namreč tožilskemu policistu naročila naj izvaja le tisti del ukrepov, ki so vezani oziroma potrebni za preiskovanje suma neupravičenega slikovnega snemanja trupla pokojnega Saše Baričeviča, medtem ko je Brezigarjeva preiskavo želela širiti. Zanimalo naj bi jo tudi, zakaj so policisti na kraj dogodka spustili sestro Baričeviča in državno sekretarko na kmetijskem ministrstvu Sonjo Bukovec in zakaj so policisti pozno obvestili preiskovalnega sodnika in dežurno tožilko ter tudi zakaj sta bila obveščena samo o smrti Baričeviča, ne pa tudi o sumu kaznivega dejanja mučenja živali. A. Mu., Aleksander Kolednik Dejstvo da se je lopovščina dogajala okoli teh patrij, res je bil tudi javni razpis, nekdo bi moral odgovarjati. je pa sreča da tega posla ni dobil Pavček, ker potem bi temu poslu lahko dali še eno ničlo zdravn in vse bi tiho bilo... V normalni državi bi za krive bili spoznani Cvikl, Kos, Karba, Kresal, Golobič, Pahor, Kučan, Janković in ostali kradljivci. Tako pa na žalost živimo v državi, ki se kliče Slovenija in so ti lopovi nagrajeni z vladanjem in izčrpavanjem države! Seveda je pritožba. Zadeva mora priti do Masleše in ta bo nepristransko, brez političnih pritiskov in strokovno po svoji vesti odločil. Karel in Albin sta kriva. sic Masleša že ve kako se postopa s takimi, ki bežijo na svobodo - šus v čelo in veliko zadovoljstva ob tem - grozljivka ... Janša: Oblikujemo program za Slovenijo, ki bo dom svobode, varnosti in pravičnosti SDS pripravlja predloge za zmanjšanje števila ministrstev 6. april 2011 ob 10:39, zadnji poseg: 6. april 2011 ob 12:50 Ljubljana - MMC RTV SLO Predlogi sprememb za prihodnje obdobje bodo posegali v nekatere temelje slovenske družbene pogodbe. Strokovni svet pripravlja novo ustavo za 2. republiko, trdi Janša. Predsednik SDS-a Janez Janša je na novinarski konferenci predstavil nekatere cilje in poudarke iz predloga strateških ter organizacijskih sprememb v Sloveniji, ki ga pripravlja strokovni svet stranke. Zatrdil je, da je stanje, v katerem je Slovenija, predvsem posledica tega, da slovenska družba v zadnjih letih ni bila sposobna opraviti resne razprave o tem, kaj nas čaka v prihodnosti. Cena te "ignorance realnih dejstev" je po njegovem mnenju tudi napoved, da bo Slovenija do konca leta imela 140 tisoč brezposelnih in rekorden proračunski primanjkljaj. Janša: Iz manka, ki obstaja v ustavi, izhajajo številne anomalije Pojasnil je, da je strokovni svet SDS-a pripravil nekatere predloge organizacijskih in strateških sprememb ter postavil izhodišča za program za naslednji mandat. Strateški predlogi, ki so jih predstavili že pred dvema letoma na kongresu stranke, naj bi po njegovem mnenju posegli tudi v "temelje slovenske družbene pogodbe". Dejal je, da je bila ustava iz leta 1991 v času svojega nastanka moderna, danes pa več ne ustreza spremembam v "zunanjem okolju", saj je Slovenija med drugim postala del evropskih institucij in uvedla novo valuto. Prepričan je, da slovenska ustava tudi zaostaja za dognanji evropskega gospodarskega in socialnega modela, ki je del Lizbonske pogodbe. "Lastnina je v slovenski ustavi obravnavana kot ekonomska kategorija, v evropskem pojmovanju pa je tudi odgovornost. Iz tega manka, ki obstaja pri nas v temeljni družbeni pogodbi, izhajajo številne anomalije, s katerimi se danes srečujemo," opozarja. Ob tem je pojasnil, da bodo v stranki na podlagi okroglih miz in razprav, ki so potekale v okviru Inštituta dr. Jožeta Pučnika, pripravili teze za ustavo za 2. republiko. Napisali naj bi novo besedilo, ki bo ohranjalo nekatere dobre rešitve iz zdajšnje ustave. Dodal je še, da naj bi bile ustavne spremembe, ki jih bodo predlagali, v skupnem interesu ne glede na politične razlike. Janša: Izhodišče sprememb mora biti država blaginje O organizacijskih spremembah je dejal, da morajo imeti vse tovrstne spremembe za izhodišče državo blaginje. Cilj mora po njegovem mnenju biti tudi, da se v državi povečuje prostor svobode, varnosti in pravičnosti ter da se zgradi vitka država, ki omogoča učinkovit servis gospodarstva in daje pogoje za njegovo normalno delovanje, hkrati pa ne duši državljanov. "Pri pripravi organizacijskih sprememb na področju gospodarstva izhajamo iz temeljne premice, da je vse, kar počne država v zvezi z gospodarstvom, usmerjeno k ustvarjanju okolja, ki omogoča rast in nova delovna mesta. To je po našem mnenju tudi temeljni manko vladne oz. uradne gospodarske politike v zadnjih letih. Temeljnega pomena je tudi odgovoren finančni servis, česar Slovenija v tem trenutku nima in kar dodatno prispeva k državam, ki jih imamo," je izpostavil. "Iztegnjene roke, ponujene vladi, so bile zavrnjene" Kot pravi, med drugim načrtujejo ukinitev nekaterih državnih agencij, uradov, organov v sestavi ministrstev in samih resorjev oz. ministrstev ter s tem bistveno zmanjšanje zaposlenih v državni upravi. Zatrdil je še, da zakonov glede organizacijskih sprememb v tem mandatu ne bodo več predlagali, saj so prepričani, da je to Sizifovo delo "glede na dozdajšnje ravnanje in številne iztegnjene roke proti vladi, ki so bile zavrnjene", zato se bodo raje osredotočili na organizacijske spremembe za naslednji mandat. "Lahko rečem, da SDS prek strokovnega sveta, v katerem sodeluje več kot 500 različnih strokovnjakov, oblikuje za naslednji mandat program za Slovenijo, ki bo dom svobode varnosti in pravičnosti," je poudaril. Janša: Glasujte proti malemu delu Dotaknil se je tudi nedeljskega referenduma o zakonu o malem delu. Izpostavil je, da so v poslanski skupini SDS-a poskušali z amandmaji zakon popraviti, vendar jim to v glavnem ni uspelo, saj so bili njihovi predlogi zavrnjeni. Zato je pozval volivce, da se referenduma udeležijo in glasujejo proti njegovi uveljavitvi. "Gre za slab zakon. Gre za napačen zakon ob napačnem času. Gre za še en zakon, ki na neki način argumentira ciklično delovanje vlade. Drugi tak zakon je pokojninski, tretji pa zakon o preprečevanju dela na črno oz. preprečevanju medsosedske pomoči. Vsi trije zakoni so neposrečeni. V času, ko je dela vse manj, podaljšujejo delovno dobo. V času, ko so socialne stiske vse večje, gre vlada nad tiste, ki si poskušajo sami pomagati z dodatno represijo, in v času, ko mladi vse težje študirajo, gre vlada nad študentsko delo, ki ima sicer v naši ureditvi svoje pomanjkljivosti, vendar je pomemben socialni korektiv, ki preprečuje še večje socialno razslojevanje," trdi Janša. "Če vlada nima podpore, naj prepusti mesto drugim" Na vprašanje novinarjev glede referendumske ureditve je Janša odvrnil, da je naknadni zakonodajni referendum korektiv, ki je potreben, ne glede na to, katera opcija je na oblasti. "Če vlada nima toliko podpore med ljudmi, da bi računala, da bodo pomembne rešitve sprejete, potem bolje, da se tega ne loteva, da odstopi in da prepusti mesto drugim," pravi Janša. "Če bo treba podaljšati delovno dobo, bomo to storili selektivno" O pokojninski reformi je dejal, da teza, da bo treba delati dlje, ker dlje živimo, popolnoma izključuje povečanje produktivnosti in tehnološki razvoj. Pokojninske reforme, ki so jih v zadnjih letih sprejele nekatere bogate države, so po njegovem mnenju pogojene s prevelikim trošenjem in "prerazkošnimi sistemi". Prepričan je, da je popolnoma drugače zahtevati od delavca v kateri izmed Skandinavskih držav, da dela do 65. leta, kot pa v Sloveniji, saj delavci iz razvitejših držav delajo v bistveno drugačnih pogojih kot slovenski. "Če bo treba v prihodnjih letih dejansko v Sloveniji podaljševati delovno dobo, bomo to storili selektivno," je zatrdil. Dodal je še, da Slovenija lahko sodeluje v paktu za evro brez sprejetja pokojninske reforme in da so nasprotne izjave predsednika vlade Boruta Pahorja zgolj retorika, ki zdrži od ene do naslednje tiskovne konference. "Ne nasedati temu," je poudaril. "V akcijo v Celovcu je bil vpleten le en posameznik z MORS-a" "To je velika neumnost. Zaradi tega, ker dokumenti, ki jih je ob tem razdelil, sami to zanikajo. Če ste jih prebrali, potem vidite, da je bil zgolj eden izmed uslužbencev ministrstva kot posameznik vpleten v tisto akcijo. Izvedena je bila preiskava, vendar nikoli ni odgovarjal, ker je začel obtoževati ministrstvo, da je ravnalo nezakonito," pa se je ob koncu odzval še na predstavitev dokumentov poslanca Zaresa Tadeja Slapnika, ki naj bi dokazovali, da je MORS pod vodstvom Janše organizirala ugrabitev dveh grških državljanov v Celovcu leta 1992. Aleksander Kolednik Kar je tu napisano 100% podpiram. Rabimo zakone za ljudi in široko populacijo, ne za komunistične lopove. Bravo. Vsi smo za drugo republiko. Janši je utemeljeno zaupati, saj se je pri osamosvojitvi in demokratizaciji zelo izkazal in to v težkih razmerah. Zato mu verjamem, da lahko izpelje potrebne reforme tudi danes, česar sedanja vlada nikakor ni sposobna. Glede predloga o novi ustavi sem pa malo bolj zadržan, kajti to bo težko uspelo. Na 2/3 glasov ni preveč realno računati. Bolje, kot imeti prevelike ambicije glede uspeha lastne stranke, bi bilo več vlagati v nastanek novega Demosa. Če pa bi šli v spremembe nove ustave naj se išče podporo pri ljudstvu z ustavodajnim referendumom in naj se ustava popravi tako, da se okrepi neposredna demokracija, po zgledu Švice. Ja dragi moji, vsaj 20 let prepozno, nezdravi duh je ža ušel iz steklenice. Mogoče bodo spet kakšne možnosti za spremembe po letu 2112. Vse ostalo so samo pobožne želje. Ali res nekateri ne znajo ničesar povedati samo blatiti? Janša govori razumno in iz preteklosti vemo, da je sposoben. saj je v svojem obdobju vladavine. cel svet bil v obdobju največje gospodarske konjukutre. neverjetno en gologlav politik iz slovenije povzroči globalno konjukturo, ki traja 4 leta neprekinjeno. takrat so delnice, moje in še drugih strmo rasle. Janša tudi če je čelavi obvlada. Kapo dol! Bravo, končno nekdo, ki obrne pogled tudi k narodu. GO JJ, GO. grozd janša ukine nalepko ki jo je rop za mirage nalepil na vsak avto !! Janša uvede notno cestnino vinjeto 55€ janša naredi veliko za gospodarstvo ukine davek na plače pošlje dohodnino po pošti janša uvede malice v šole janša zmanjšuje trošarine na gorivo ta vlada podraži vinjeto na 95evrov ukine malice zapira porodnišnice zapira policijske uprave ustanavlja samosebi namembne urade teh uradov je v 3 letih za dva ducata! veča trošerine na gorivo ministir se vozijo preko omejitev, preko dovoljenih prometnih znakov Patrijo so naročili v roparjevi vladi. Računali so da bo pavček preko sistemske tehnike dobil razpis za klepnike. Tako bi bile provizije v 10 miljonih za akterje ker je janša zmagal je razpis dobila strokovna in dobra Patria ne pa črepinje od skropucalo tehnike. Patrije imamo zaradi Ropa, ki je danes v druslju in rajsa zadnjo plat razlike med janšo in pahorjem so enormne. Janša v pozitivi. Pahor v negativo S povedanim se ne strinjate samo koritarji! Petek v Pogledih Slovenije: Žbogar nas je ves čas vodil za nos Kompromis, ki to ni, in kaj storiti? 7. april 2011 ob 13:19, zadnji poseg: 7. april 2011 ob 21:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Sogovorniki so se strinjali, da je ponujeni kompromis slab, avstrijske oblasti pa trdijo, da boljšega ni. Miro Petek meni, da bi Žbogar moral odstopiti, ta zanika "kravje kupčije". Slovenska manjšina na Koroškem se v teh dneh sooča z izbiro naj sprejme avstrijsko zahtevo, da se dvojezične table postavijo v krajih s 17,5 odstotka slovenskega življa ali naj vztraja pri odločbi ustavnega sodišča, da morajo biti table v zaselkih z vsaj 10 odstotki slovenskega prebivalstva. Avstrijske oblasti so odločne, da je to najboljši možni kompromis, v primeru nesprejetja kompromisa pa bo ogroženo financiranje slovenske manjšine. Po besedah poslanca Mira Petka, ki je tudi predsednik komisije za zamejce, ga ne preseneča, da naj bi minister Samuel Žbogar že lani sprejel ponujeni kompromis. "Po moje je šlo za kravjo kupčijo, a ta informacija (da je Žbogar najprej sprejel kompromisnih 17,5 odstotka op.p.) doslej v slovenski javnosti ni bila znana," je dejal Petek. "Podpiram poziv koroške mladine, da kakšen slovenski minister tudi odstopi. Danes je gospod Žbogar več ur sedel na naši seji in ni niti z besedo omenil, da je bil kompromis sprejet že lani in nas je tako vlekel za nos," je pripomnil poslanec SDS-a. Srečni, če dobijo 15 odstotkov Avguštin Brumnik iz Zveze slovenskih organizacij je uvodoma povedal, da sklep parlamentarne komisije dojema, da meja 17,5 odstotka ni dobra, kot podporo, "ampak veseli bomo lahko, če se bomo približali meji 15 odstotkov." Evroposlanec Ivo Vajgl je pojasnil, da je obstoječi kompromis gnil zato, ker Avstrija ni nikoli uresničila avstrijske državne pogodbe in sedaj smo po več desetletjih prišli v nek povsem drug kontekst. Zato bi se tudi ta problem moral reševati na nek moderen način. Se pravi z medsebojnim spoštovanjem in upoštevanjem prava. Ta kompromis tega ne upošteva, zato ne more predstavljati konca pogajanj, meni Vajgl. Dodal je, da se Slovenija v odnosu do Avstrije ni nikoli znala postaviti kot zaščitnica interesov manjšine. Podobnega mnenja je tudi koroški pravnik Jurij Vouk. Po njegovih besedah je potrebno sprejeti kompromis, ki ga je še možno pravno argumentirati in ponujena meja tega ne omogoča. Dodal je, da če bi bila uresničena ADP bi imelo table 800 krajev, po odločbi ustavnega sodišča bi jih imelo preko 250, s tem kompromisom pa le okoli 150 krajev. Mladi so proti trenutnim pogajanjem Andrej Olip iz Kluba slovenskih študentov na Koroškem pravi, da ne razumejo zakaj so krovne organizacije sploh šle v ta pogajanja, saj so vedeli, da to ne bo kompromis, temveč diktat. Sami pa zagovarjajo dvojezične table po teritorialnem načelu kar bi njihovo število dvignilo prek 800 in ne podpirajo najnovejšega predloga. Založnik Lojze Weiser je ob tem izpostavil, da bi se moralo vprašanje manjšin reševati tudi na ravni Evropske unije, saj je v Evropi več kot 200 jezikov in vsaka država ima vsaj štiri manjšine. Wolfgang Zinggl iz stranke Zeleni Avstrije je poudaril, gre pri tem bolj za formalno vprašanje kako bodo manjšine obravnavane glede na večinsko prebivalstvo in ne toliko ali je predlog dober ali slab. Meni, da pri tem procesu pravna država ni bila primerno upoštevana. A. K. K., A. Č. Enaindvajseta obletnica prvih svobodnih volitev petek, 8. 4. 2011 Sedanja oblast obravnava osamosvojitelje slovenske države kot sovražnike, zoper katere so dovoljena vsa razpoložljiva sredstva. Ne bi smeli pozabiti tistega, kar se nam je napovedalo z zgodovinskim dogodkom pred dobrimi dvajsetimi leti. Takrat je demokratična koalicija Demos, nastala iz gibanja Slovenske pomladi zmagala na demokratičnih volitvah in sestavila prvo demokratično izvoljeno vlado in prevzela oblast. To je bilo znamenje, da se na Slovenskem končuje skoraj polstoletna doba enopartijske diktature komunistične partije in obenem z njo prisilno sožitje Slovencev v jugoslovanskem velikodržavju pod naličjem bratstva in enotnosti. Izid druge svetovne vojne je Jugoslavijo in Slovence v njej uvrstil med nedemokratične sile zmagovite antifašistične koalicije. To se je zgodilo, ker tudi upor Slovencev zoper potujčenje, trojno okupacijo in trojno razkosanje slovenskega ozemlja ni bil izvirno slovenski, temveč ga je sprožila, vodila in tudi prevzela politična organizacija, disciplinsko zavezana mednarodnemu središču tuje velesile. Strategija tega vodenja in nadvlade se je bolj posvetila izvedbi stalinistične revolucije, oziroma smrtonosni odstranitvi tradicionalnega slovenskega političnega razreda s prizorišča in netenju slovenske državljanske vojne, kakor prvotno zamišljenemu osvobodilnemu boju. Tako so Slovenci, ki so od osvobodilnega boja pričakovali uresničitev narodne emancipacije, ob koncu vojne doživeli ukinitev in razvrednotenje dveh temeljnih pridobitev tega boja, namreč slovenske partizanske vojske in Osvobodilne fronte. To je bila pot v novo, prikrito okupacijo, podprto z zastrašujočimi množičnimi pomori moštva premagane strani iz državljanske vojne. Namesto novega razvoja slovenske družbe se je začela njena sovjetizacija, z zaplembo privatne lastnine, kolektivizacijo kmetijstva, taboriščno ekonomijo, policijskim terorjem, stalinističnimi sodnimi procesi ter kultom osebnosti. Prav ta, tolikanj mrzlična vnema jugoslovanske partijske oblasti po posnemanju sovjetskih vzorcev pa je v samem središču imperija zbudila sume v resnične namene te politične blaznosti. Kominformski spor ni spremenil bistva totalitarne oblasti v Jugoslaviji. V tem sporu ni bilo elementov ljudskega upora, kakor pri Madžarih, Poljakih in Čehih, temveč je šlo le za rivalstvo dveh totalitarnih diktatur. Dolga štiri desetletja so morala preteči, da se je vase sesul bankrotirani režim prisilnega sožitja in da je razpadla država, ki ni več služila ničemur drugemu kot temu, da zgolj obstaja. In je bila zato vzdrževana od zunaj. Prve demokratične volitve pred dobrimi dvajsetimi leti, še zlasti pa njihov izid, so dale jasno znamenje, v katero smer se želi razvijati slovenska družba ali vsaj njen večji del. Ta smer pa je pluralistična parlamentarna demokracija z deljeno oblastjo treh vej pravne države, t.j. zakonodajne, izvršne in sodne. S to novo smerjo je Slovenija pokazala, da želi izstopiti iz vrste držav z nedemokratično oblastjo, kakor je tudi izrazila resno namero,da se pridruži deželam z razvito demokracijo. Z odločitvijo za to smer je osamosvojena slovenska država že ob svojem začetku izkazala velike uspehe, še zlasti pa se je odlikovala za časa povrnjene pomladne vlade pod predsedstvom Janeza Janše, ki ji je uspelo povečati naglo gospodarsko rast in se izkazati z odličnim polletnim predsedovanjem Evropski uniji nedolgo zatem, ko je naša država postala polnopravna članica te zveze in je tudi sprejela njeno skupno valuto. Vendar je naše napredovanje v tej smeri naletelo na oviro, ki jo predstavlja nerazčiščena totalitarna in zločinska dediščina iz preteklosti, oziroma zapuščina, ki jo danes predstavlja nasledstvo nekdanje enopartijske oblasti - sedanja vladna koalicija s svojo tendenco po oživitvi simbolov totalitarnega oblastništva iz preteklosti. Petdeset let po ustanovitvi Osvobodilne fronte se je našla skupina bojevnikov iz Slovenske pomladi, docela zunaj tedanje partijske oblasti in tudi njej navkljub, smelo prekršila komunistično prepoved iz leta 1941, po kateri bi kdorkoli, ki bi zunaj OF začel lastno osvobodilno vojno zoper okupatorje, zagrešil narodno izdajstvo. Izbrana skupina pogumnih Slovencev je bila pred dvajsetimi leti sposobna vzpostaviti oboroženo manevrsko strukturo, ki je, petdeset let po začetku krvave in jalove komunistične revolucije, izbojevala osamosvojitev slovenske države. Nasledstvo polstoletne enopartijske diktature v postavi pričujoče vladne koalicije se še danes vede, kakor da je še danes edina in izključna oblast na naših tleh in kakor da še vedno velja njena prepoved ustanavljanja osvobodilnih gibanj zunaj OF (zunaj oblasti partijskega nasledstva). V tem duhu sedanja oblast obravnava osamosvojitelje slovenske države kot sovražnike, zoper katere so dovoljena vsa razpoložljiva sredstva. Zdi se, da naslednjo slovensko vlado čaka naloga, da ponovi in dopolni vedno bolj dvomljivo slovensko osamosvojitev in da tudi v temeljih obnovi njeno usihajočo demokracijo. Viktor Blažič Korsika: Grdi, umazani in zli 7.4.2011 Casnik Pred slabim letom sem na teh straneh pisal proti vladnemu predlogu za arbitražni sporazum in končal, da je potrebno glasovati proti arbitraži, saj nas vodi v blato nespodobna druščina, ki nima več nikakršne politične podpore. Žal se je izkazalo, da sem imel prav. Tedaj Boruta Pahorja ni podpiralo 60 odstotkov potencialnih volivcev, danes je takih že 80 odstotkov. Stranko (Katarine Kresal in Mira Senice, LDS, bi takrat volilo 5 odstotkov volivcev, danes le 2 odstotka, kar pomeni izjemen, 60-odstotni padec. Golobičeva stranka Zares je padla iz enega dna v drugega in je pravzaprav statistično nekorektno objavljati odstotek volivcev, ki je manjši od ena. “Inženir človeških duš” Gregor Golobič lahko letos že volilne lističe svojih volivcev prenaša kar v aktovki, kot se temu reče. Bil sem tudi proti prikritemu in javnemu vmešavanju Milana Kučana v politično življenje. Tudi temu pritrjuje kar 60 odstotkov prebivalcev Slovenije, ki se ne strinja s politično aktivnostjo Milana Kučana. / … / Proti je zaZaradi tega bom glasoval proti na referendumu o Malem delu. Kajti glas proti, je glas za spremembe. Za nove volitve, po možnosti predčasne.Je seveda glas proti Borutu Pahorju. Njegovo politiko bi najlažje označili kot politiko “pezdetovstva”, ki ponazarja počepovstvo pred močnejšim (v zunanji in notranji politiki) in naduto, ter ignorantsko tlačenje šibkejših. Pezdetovstvo gre z roko v roki z mitomanstvom (“poklican sem, da bom storil nekaj zgodovinskega”) in narcisoidnostjo (“ali me vidite kako stopam po parketu zgodovine?” ).Njegova popolna zmeda glede prioritet in izvajanja oblasti samo dopolnjuje to sliko. Tak kot je šef, je tudi njegova stranka. Trideset poslancev SD nojevsko tišči glave v pesek pred njihovo glavno nalogo, ki je seveda odstavitev Boruta Pahorja. Svetohlinsko se oklepajo poslanskih stolčkov in obnašajo kot nemočne posiljene device, češ, ni alternative!Istočasno pa so izsilili gradnjo megalomanskega projekta TE6, brez dovoljenj, brez državnih garancij, brez nacionalne strategije. Ali bo ta stranka nacijo zopet pripeljala na rob katastrofe, kot jo je pred dvajsetimi leti?Je glas proti Gregorju Golobiču, ki se je prvič po dvajsetih letih soočil na odprtem političnem trgu, kjer je doživel popolen fiasko. Njegov “boj” proti tajkunom in obdavčevanju nepremičnin je javnost sprejela s palcem navzdol. Saj, kako pa lahko Golobič razloži več kot milijon EUR vredno premoženje, ki si ga je pridobil kot “strankarski uradnik”. Stranka Zares je v boju proti bogatašem podobna direktorju FBI E. Hooverju, ki je kot homoseksualec neusmiljeno preganjal prav homoseksualnost.Če bi bil Golobič sposoben minimalne državniške vesti, bi moral odstopiti oziroma izstopiti iz koalicije in s tem omogočiti predčasne volitve. Žal, tega ni sposoben, saj so mu pomembnejša najbolj bizarna konjska mešetarjenja na energetskem področju.Je glas proti Katarini Kresal. Si predstavljate, vseskozi smo menili, da se s sumljivimi posli preprodaje avtomobilov in utaje davkov ukvarjajo balkanski mafiozi, potem pa ugotovimo, da sta na intelektualnem (tudi operativnem) čelu ene od teh piramid prav par Kresalova in Senica. Oba sta v predkazenskem postopku in oba sta obravnavana zaradi suma davčne utaje.To je le ena najbolj pritlehnih afer Katarine Kresal, ki je v obdobju ministrovanja postala simbol politične korupcije v Sloveniji in zlorabe policije v privatne namene. Kljub vsemu si upa izjaviti: “ V politiki sem še vedno nova, nimam pestre zgodovine, nič obremenilnega mi ne morejo najti, da bi me onemogočili” (Večer, 19.2.2011.) Delegati na majskem kongresu LDS morajo vsekakor zbrati toliko državljanskega poguma in zavrniti njeno ponovno izvolitev za predsednico LDS.V življenju je že tako, da ljudje ocenjujemo predloge po verodostojnosti predlagatelja. Saj sami vsebine večinoma ne moremo ocenjevati. Aktualna oblast v osebah Boruta Pahorja, Gregorja Golobiča in Katarine Kresal je neverodostojna. Ustvarja umetne probleme, privatizira javne pozicije, realne probleme pa pušča vnemar.Zaradi tega je potrebno na referendumu glasovati proti zakonu o Malem delu. Kljub temu, da je referendum precejšen strošek, je še vedno z nacionalno ekonomskega stališča ceneje, kot pa je škoda, ki jo povzroča aktualna oblast. Glasovanje proti Malemu delu je glasovanje proti tej oblasti.Več: Finance [Facebook] [LinkedIn] [Twitter] [Email] Foto: Zakon o malem delu padel - proti 80,16 %, za 19,84 % volivcev Udeležba 33,82-odstotna 10. april 2011 ob 00:00, zadnji poseg: 10. april 2011 ob 21:40 Ljubljana - MMC RTV SLO Znani so neuradni izidi referenduma o zakonu o malem delu. Po 573.643 preštetih glasovih je proti zakonu glasovalo 80,16 odstotka volivcev, za pa 19,84 odstotka. Udeležbo in izide referenduma o zakonu o malem delu si lahko ogledate na spletni strani državne volilne komisije. Preberite tudi: - Pahor: Žal ne morem ljudem ponuditi nič, kar bi jim bilo všeč - Semolič: Maske so padle - Tomšič in Miheljak: Ta vlada ne bo mogla speljati nobene reforme več Do 19. ure 33,82-odstotna udeležba Po neuradnih podatkih se je referenduma o zakonu o malem delu udeležilo 33,82 odstotka oz. 577.518 volilnih upravičencev. Največ jih je glasovalo v volilni enoti Novo mesto (35,81 odstotka), najmanj pa v enoti Postojna (30,61 odstotka). Volilna enota Odstotek udeležbe do 19. ure (vir:DVK) KRANJ 34,69 % POSTOJNA 30,61 % LJUBLJANA-CENTER 32,16 % LJUBLJANA-BEŽIGRAD 33,47 % CELJE 35,67 % NOVO MESTO 35,81 % MARIBOR 34,21 % PTUJ 34,25 % Prvi podatki o volilni udeležbi so bili sicer objavljeni ob 11. uri, ko so na voliščih našteli 9,87 odstotka od 1.708 440 volilnih upravičencev. Največ jih je glasovalo v volilni enoti Novo mesto (11,58 odstotka), najmanj pa v enoti Ljubljana-Center (8,95 odstotka). Do 16. ure pa se je na volišča odpravilo 23,09 odstotka oz. 394.421 volivcev. Na velenjskem volišču listek o podtaknjeni bombi, ki je niso našli V treh občinah čakajo tudi na rezultate lokalnih volitev Hkrati z referendumom so v občinah Trebnje, Mirna in Moravče potekale tudi lokalne volitve. Po neuradnih podatkih so volivci za prvega mirnskega župana izvolili neodvisnega kandidata Dušana Skerbiša. Po neuradnih podatkih se je v drugi krog županskih volitev v občini Trebnje, ki bo 17. aprila, poleg zdajšnjega župana in kandidata Županove liste Alojzija Kastelica uvrstila še kandidatka stranke Drot Špela Smuk. Kastelic je dobil 29,01 odstotka glasov, Smukova pa 27,10 odstotka glasov. V treh občinah danes tudi lokalne volitve B. R., T. K. B., A. S., An. Ma. Foto: Sandi Fišer Ta vlada ne bo mogla speljati nobene reforme več "Sprejemanje politične odgovornost je stvar odločitve vlade" 10. april 2011 ob 20:59, zadnji poseg: 10. april 2011 ob 21:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Kje so vzroki za vse našteto? Sprejema vlada slabe zakone ali opozicija pretirava z referendumi? Tomšič: To je povezano predvsem z nizko podporo, ki jo vlada uživa v javnosti, zaradi tega ničesar resnega ne more spraviti skupaj, ne da bi bilo potem to na referendumu zavrnjeno. Tega referenduma ni sklicala opozicija, ampak je šlo za zbiranje podpisov. Zakon o preprečevanju dela na črno je druga zgodba, bomo videli, kako se bo s tem. Pri tem referendumu pa je na eni strani stanje takšno, da vlada uživa rekordno nizko podporo, tudi če sprejema res dobre zakone, ima težave, sploh pa pri takih, kot je zakon o malem delu, ki je bil deležen številnih kritik z različnih strani. Na eni strani so kritike sindikatov, študentskih organizacij, na drugi pa liberalno usmerjenih ekonomistov, vsi so poudarjali, da je zakon slab za študente, zaposlene in podjetja. V tem smislu zakon ni bil prepričljiv. Podobno se lahko zgodi tudi zakonu o preprečevanju dela na črno, ki vsebuje nekatere bistveno manj življenjske rešitve, kot zakon o malem delu. Tomšič: Avtomatično ne, če pa pogledamo zadnje ankete, ki so bile opravljene in se je ljudi spraševalo tudi o pokojninski reformi, se je pokazalo, da je večina ljudi nenaklonjena pokojninski reformi in da bo tudi tukaj imela vlada izjemno težko delo, da ne rečem misijo nemogoče, prepričati ljudi o podpori te pokojninske reforme. Zakon o malem delu je že drugi vladni zakon, ki je v kratkem času padel na referendumu. Ali bi moral kdo sprejeti politično odgovornost? Tomšič: To je stvar tistih, ki tvorijo izvršno oblast, tu ni nekega avtomatizma. Bi pa bilo normalno, če se vladi to dogaja skorajda po tekočem traku – da izgublja referendume s takšno razliko – je to dokaz, tudi tistim, ki zakone pripravljajo, da je z njimi nekaj narobe. Da svojega dela ne opravljajo tako kvalitetno. Zadeva je neprijetna za vlado tudi zato, ker je nastala pod taktirko ministra Ivana Svetlika, ki je veljal za enega paradnih konjev te vlade, enega najsposobnejših in kompetentnih ministrov. In je s tem referendumom kljub temu dosegel tak neuspeh. Pahor: Nemci so pač nekoliko bolj pametni verjamem, zato pa imajo na čelu države sposobne, pametne ljudi, ne pa kot v sloveniji manekeni, barbike, pasjejebci, kokain snufferji, goljufi, lopovi... Pahor: Vsi drugi so neumni, samo jaz ne. Pahor bo vedno iskal izgovore za svoje neuspehe, ker ne more dojeti svoje omejenosti v sposobnostih. Žalostno. Pahor bi moral obvezno na zdravstveni pregled. Tale vlada je nesposobna in pokvarjena. Ne rečem da Janša nima masla na glavi, ne vem. Gotovo ga ima en Golobič, Kresal, ... Verjamem pa, da če bi Janša imel oblast, bi bile stvari mnogo boljše, pa še pod drobnogledom večine medijev, za katere vemo, čigavi so. Pahor kaj pše čakaš, odstopi! Tudi jaz pravim,da je skrajni čas da tale vlada odstopi,ker tako nesposobnih ljudi pa še nismo imeli na vrhu.Ne rečem,da je Janša priden zlati dečko ampak proti tem kar imamo sedaj je neprimerno sposobnejši in realno trenutno edini,ki lahko vodi našo državo in to bodo pokazale tudi naslednje volitve jaz upam da predčasne!Lp Pahor: Nemci so pač nekoliko bolj pametni!!!!! ok na to izjavo pa pričakujem, da odstopi! pa kdo je on ,da bo žalil nas, če njegov predlog ni šel skozi ? Janša: Odgovornost Kučana pri razorožitvi TO-ja je nesporna; Kumer: Ne zagovarjam Kučana Bo DZ orožarske dokumente odprl z zakonom? 12. april 2011 ob 07:26, zadnji poseg: 12. april 2011 ob 22:54 Ljubljana - MMC RTV SLO Koalicija gre naprej kot Titanik. Razglašen orkester veselo igra naprej, ledena gora pa je vse bližje, ampak koalicija je ne vidi, jo pa že vidi 80 odstotkov potnikov, trdi Janša. Slapnik: Janša si je sam pisal pravila igre. Državni zbor na izredni seji obravnava predlog o umiku stopnje tajnosti z dokumentov o trgovini z orožjem s posebnim zakonom. V SDS-u zakonu nasprotujejo in zahtevajo takojšnje odprtje dokumentov, zato so vložili amandma, ki pa ga poslanci niso potrdili. Prenos izredne seje državnega zbora lahko spremljate tukaj. Janez Janša (SDS) je v imenu predlagateljev sklica izredne seje dejal, da se glede trgovine z orožjem uporablja propagandna skovanka "mati vseh afer". Mati vseh afer je po njegovem pravzaprav razorožitev teritorialne obrambe (TO). "Slovenska teritorialna obramba je še v času volitev 1990 razpolagala z več kot 70 tisoč kosi orožja. Namesto, da bi tisto orožje, ki je bilo takrat še v skladiščih JLA-ja izvzeli, je stara oblast omogočila, da se je pobralo še tisto, ki je bilo v skladiščih teritorialne obrambe," je izpostavil. "Razorožitev TO-ja eno najsramotnejših dejanj v zgodovini Slovenije" Dodal je, da je razorožitev TO-ja eno najsramotnejših dejanj v zgodovini Slovenije, za katero je po njegovih besedah nesporno odgovoren tudi takratni predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. "Odgovornost nosilcev funkcij, ki so bili 15., 16. in 17. maja na položajih, gre predvsem za gospoda Kučana, Kušarja, Ertla, Šinigoja in tudi ostale, je nesporna. Zbrano je praktično popolno poročilo o razorožitvi TO-ja. Dokumenti nesporno pričajo, da so bili pravočasno obveščeni in da niso ukrenili ničesar," je pojasnil. Kot pravi, je to dejanje, ki ne terja samo politične odgovornosti. "Nerazumljivo je, da organi stare oblasti o nameravani razorožitvi niso obvestili novoizvoljenih poslancev in vodstva demokratične skupščine. Nerazumljivo je tudi, da je veliko takratnih poveljnikov TO-ja ukaz o razorožitvi izvršilo brez ugovora ali vsaj zavlačevanja. Vsa čast izjemam," je dodal. Janša je še zatrdil, da ni "nikoli štel nobene gotovine od orožja in v moji pisarni se nikoli ni štela gotovina z orožjem". Pojasnil je, da so to delo opravljale druge službe in da verjame, da so te stvari "korektno opravile". Slapnik: Na depešah ni nikoli pisalo, kaj je naloženo na tovornjakih Tadej Slapnik iz Zaresa je Janši očital, da je kot legalno poimenoval trgovino, kjer se je "prodajalo po višjih cenah, kot so bile dejanske". Janši je očital tudi, da si je sam "predpisoval pravila igre", skupaj z Igorjem Bavčarjem pa sta si po njegovem "vzela pristojnosti, ki jih nista imela, saj sta z uredbo spremenila zakon". "Svoje naloge ste opravili izrazito netransparentno, t. i. pomoč, ki naj bi bila pomoč, ni bila več pomoč, ampak trgovina, kjer so bile cene oderuško visoke," je dejal. Pojasnil je še, kako je "potekalo poslovanje", ko naj bi tovornjaki peljali čez mejo le z depešami, ki jih je izdajal Miha Brejc. Iz teh depeš naj bi bilo razvidno, da so na mejnem prehodu znani le podatki o številu tovornjakov, občano tudi imena voznikov, "nikoli pa, kaj je naloženo na tovornjakih". "SDS širi zahtevo na področja, priročna za preusmerjanje pozornosti" Dušan Kumer (SD) je izpostavil, da v javnosti obstajajo dvomi o tem, da pri trgovini z orožjem ni šlo le za pomoč Hrvaški in BiH-u, temveč tudi za vojno dobičkarstvo. Odprtje dokumentov z zakonom, ki naj bi v parlamentarno proceduro prešel v 30-ih dneh, naj bi razblinilo te dvome. Zatrdil je še, da se razprava o trgovini z orožjem zmeraj poskuša preusmeriti na to, kdo je bil za in kdo proti osamosvojitvi. Pojasnil je, da da so nekateri vsebinski sklopi zahteve za sklic izredne seje, ki se nanašajo na čas osamosvojitve, potvorjeni, pri tem pa dodal, da nikakor ne poskuša braniti Milana Kučana. Franco Juri (Zares) je dejal, da se zaveda, da se številni državljani sprašujejo čemu izredna seja zaradi tega vprašanja, ko pa bi morali razpravljati o perečih problemih krize, razvoja gospodarstva in brezposelnosti. Pojasnil je, da se izredna seja odvija na zahtevo SDS-a, ki se je po njegovem odločil, da zahtevo koalicije po odprtju orožarskih dokumentov razširi na poglavja, ki s ključnim vprašanjem naj ne bi imela nikakršne zveze, temveč naj bi bila priročna le za politično preusmerjanje pozornosti. "Ali je prava pot serijsko, skorajda mesečno spraševanje ljudi, kaj si mislijo o zakonu," se vprašuje Anton Urh iz DeSUS-a. Prepričan je, da gre za skrivanje in lansiranje dokumetov, ki se "nato izkažejo kot nepristni". Povedal je tudi, da gre očitno za "tekmovalnost, ki temelji na neutemeljenem diskriditiranju, da se brani dejanja in nedejanja" in dodaja, so takšne teme "prikladne za to, da se nabirajo politične točke". Verjame, da je "interes javnosti danes kje drugje, kot pa, kdo je prodajal orožje in kakšne koristi so bile pridobljene". SNS: Slovenski narod si zasluži resnico Gvido Kres je izpostavil, da za SLS ne obstajajo nobene ovire glede umika tajnosti z vseh dokumentov. Meni, da bi ohranitev sedanjega stanja prineslo še več brezplodnih razprav, hkrati pa dvomi, da bo odprtjke dokumentov prineslo kakšno veliko odkritje, saj naj bi ključni dokumenti po njegovem v dveh desetletjih že izginili, ali pa ključne poteze sploh niso bile dokumentirane. Dejal je še, da se lahko vse poslanke in poslanci vprašajo, kaj pomeni obravnava teh vporašanj za ugled politike in DZ-ja, ki je že sedaj na najnižji točki v zgodovini. "Vsaj enkrat sta opozicija in koalicija enotni," je povedal Silven Majhenič (SNS). V stranki so prepričani, da je "skrajni čas, da se odpre vse dokumente v zvezi s trgovino z orožjem, saj si slovenski narod zasluži resnico". Zato je potrebno zadevi priti do dna, da bo "Slovenija lahko šla naprej". Hkrati dodaja, da gre v tem primeru za teme, s katerimi naj se ukvarjajo zgodovinarji in sodišča, "politika pa ima drugo poslanstvo". LDS: Javnost lahko pomembno poglavje zapre Borut Sajovic iz vrst LDS-a se je v predstavitvi stališča stranke spomnil pokojnega predsednika Janeza Drnovška, ki je "imel pameten odnos in je zadevo videl bistveno širše". Pojasnil je namreč, da dokler so bili dokumenti "na hladnem in na strani, se niso iskali motivi, ki delijo". Dodal je še, da ni znan konkreten obseg orožarskih poslov in kaj se je takrat v resnici dogajalo, zato je treba to tematiko zaključiti - umakniti oznako tajnosti. V imenu nepovezanih poslancev je Franc Žnidaršič dejal, da bodo podprli zakon predvsem zato, ker zavezuje vse institucije, ki imajo v lasti dokumente o trgovini z orožjem, da te odprejo. Prepričan je, da samo poziv DZ-ja ne bi dosegel svoejega namena. Izpostavil je tudi, da se je ob pomoči BiH-u in Hrvaški z orožjem zagotovo razvila tudi gotovinska trgovina, ki je bila neke vrste šverc. Koalicija predlagala odprtje dokumentov z zakonom Že predn sejo DZ-ja pa so se člani odbora za notranjo politiko zbrali na nujni seji, na kateri so prav tako razpravljali o isti temi in sprejeli sklep, s katerim DZ-ju predlagajo, da se zaveže, da bo z zakonom odprl dokumente o trgovini z orožjem. Na predlog SD-ja, LDS-a in Zaresa je sicer bil sprejet sklep, s katerim odbor DZ-ju predlaga, da se ta zaveže, da bo z zakonom odprl dokumente o trgovini z orožjem. Temu sklepu je nasprotoval SDS, ki je predlagal, da DZ pozove državne institucije k takojšnjemu odprtju dokumentov. Vinko Gorenak (SDS) je izrazil prepričanje, da je zaveza DZ-ja, da sprejme zakon, "enaka kot nič". Dejal je, da želi koalicija znova v nedoločeno prihodnost prestaviti omenjeno problematiko. Kot pravi, bi lahko bili dokumenti brez zakona odprti že jutri, javnost pa bi lahko odigrala vlogo sodnika. "Zahtevamo takojšnje odprtje dokumentov," je dodal. Predsednik nima nič proti razkritju dokumentov Kot je predlog pojasnila poslanka SDS-a Eva Irgl, bi na izredni seji razpravljali o umiku tajnosti z dokumentov, povezanih s pripravo ter izvedbo osamosvojitve in obrambe države, nakupom oborožitve in vojaške opreme do leta 2000 ter pomočjo Hrvaški ter Bosni in Hercegovini, ki so nastali po 15. maju 1990. SDS zahteva umik stopnje tajnosti z vseh dokumentov predsedstva Republike Slovenije, predsednika RS, MORS-a, ministrstva za notranje zadeve, Sove, vseh preiskovalnih komisij, ki so se ukvarjale z orožjem, ter komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v delih, ki se nanaša na trgovino z orožjem. Generalni sekretar v uradu predsednika Uroš Krek je pojasnil, da zadržkov glede odprtja dokumentov o trgovini z orožjem v uradu predsednika nimajo. DZ naj bi potrdil Klevo DZ bo na seji tudi potrdil mandat novi evropski poslanki Mojci Kleva, ki bo v Evropskem parlamentu nadomestila Zorana Thalerja. Glede na izide volitev v Evropski parlament leta 2009 naj bi Thalerja, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala, sicer zamenjal Andrej Horvat, vendar bo v skladu z dogovorom v SD-ju na poslanski stolček sedla Mojca Kleva. An. Ma., Aleksander Kolednik, Aljoša Masten, Katja Pirnat Uničenje večine udbovskih rahivov, zlasti natančno tistega dela, ki se je nanašal na t.i. ''notranjega sovražnika'' oz. disidente in druge nasprotnike udbovske diktature in razorožitev TO, v korist JLA, sta bila dva projekta, ki ju je udbomafija izpeljala ob osamosvajanju oz. še pred osamosvojitvijo. Udbovske arhive je po nalogu CK-ja, v katerem sta bila takrat tako Kučan, kot Pahor uničeval Turkov odlikovanec Tomaž Ertl, ki je asistiral tudi pri predaji orožja JLA, zaradi česar se je Slovenija sploh morala ponovno oborožiti. Dejstvo in resnica boli, če bi Kučan ne ravnal izdajalsko, bi orožarske afere odpadle, ker bi imeli orožja dovolj. Zmagali ste z afero in to vam je uspelo. In kot pravite, ni hudič, bo še enkrat. Ampak problem je, ker tudi že cel mandat vladate z aferami. In rezultati tega vladanja z aferami so pred nami. Rekordna brezposelnost, rekordna zadolženost države in beg tujih podjetij iz Slovenije. In zadnji rezultat na semaforju je 80 odstotkov ljudstva proti predlogu vladne koalicije. Kljub temu tukaj ni nobene streznitve, nobene streznitve. Janez Janša Ob tem je treba na začetku jasno povedati, da v tistih časih ni bilo nobene transakcije z orožjem, za katero ljudje z vrha tranzicijske levice ne bi vedeli. Bili so obveščani in obveščani sproti in tekoče in uradno kot nekdanji predsednik predsedstva Republike Slovenije in predsednik Vlade v teh časih. Janez Janša o trgovini z orožjem Samu Resniku v spomin "Fant z nahrbtnikom, ki je postavljal neprijetna vprašanja" 13. april 2011 ob 11:15 Maribor - MMC RTV SLO/STA Mnogi veliki politiki sedanjosti si bodo oddahnili. Živa priča vseh dogajanj v 80-ih, Samo Resnik, enfant-terrible slovenske politike je preminil v noči s sobote na nedeljo. Ali Žerdin ga je poimenoval "motor študentskega gibanja 80-ih", bil pa je eden redkih idealistov, ki so se aktivno ukvarjali s politiko: sanjač, ki ni samo sanjal, ampak tudi trdo delal – za razliko od mnogih politikov, ki so z vstopom v politično življenje obogateli, je Samo v politiki izgubljal – 9. aprila je izgubil tudi tisto najdražje, svoje življenje. Politika mu je jemala čas za pisateljevanje – vsi, ki so ga poznali, so spoznali tudi njegov nadpovprečen pisateljski talent: znanstvena fantastika, dokumentaristika – vse to bomo pogrešali, tukaj so še pesmi, ki jih ni zapisal, in ideali, ki jih ni ne on, zdi pa se, da tudi vsi ostali Slovenci ne, izsanjali. Samo je bil tisti posebnež, o katerih so se nekoč pisali romani, ki so jih opevale pesmi, v začetku 21. stoletja pa je sam s peščico prijateljev bil bitko za obstoj in za življenje. V politiko je pomagal mnogim danes zelo velikim imenom, pomagal je, da so do sredstev za delo prišli danes razvpiti "slavneži", ki pa na koncu niso premogli niti toliko sočutja, da bi za njegove zadnje mesece prispevali le drobtinico, prahec s svoje bogato pogrnjene mize. Samo Resnik (15. 10. 1962–9. 4. 2011) je bil v vsej svoji skromnosti velik Človek. Velika začetnica je ob njem malo, saj je verjel v dobro in verjel, da lahko vsi mi s trdim delom in vztrajnostjo nekaj spremenimo na bolje. Spominjali se ga bomo kot fanta z nahrbtnikom, ki je s svojim visokim glasom postavljal vprašanja, ob katerih so prisotni zardevali, ki je sanjal o romantičnih večerih v dvoje in ki mu varno zavetje toplega in tihega doma ni nikoli bilo usojeno. Ko bodo čez sto let pisali zgodovino, bo marsikomu jasno, da je za osamosvojitev Slovenije in za demokratične spremembe v deželi na sončni strani Alp dal svojo mladost in svoje življenje Samo Resnik. Ni padel, ni umrl v zaporu, iztrohnel je v hrepenenju, da bi to, za kar se je boril, bilo lepše in bolj pošteno so tistih, ki jih je imel najraje: preprostih ljudi odprtih src." Natalija Gorščak Resnik je v osemdesetih letih kot študent biologije in fizike postal urednik mariborske študentske revije Katedra, pozneje pa je prevzel tudi mesto urednika ljubljanske Tribune ter Časopisa za kritiko znanosti. Resnik je bil eden ustanovnih članov Slovenske demokratične zveze in aktivist pri ustanavljanju Nove stranke, deloval je v odboru za varstvo človekovih pravic, poleg tega pa je bil tudi aktivist Mirovnega inštituta. Resnik se je poleg aktivizma ukvarjal tudi z leposlovjem. Med drugim je leta 2003 izdal roman z naslovom Dotiki, leta 2005 pesniško zbirko Prijaznemu dvomu in leta 2009 pesmi z naslovom Odpirati okna - včeraj, danes in jutri. Ste se le spomnili. Pohvalno. Pahor: Če, kje, zakaj in kdo je odgovoren za Stožice? Ministrica: Ni kazenskega kadrovanja 13. april 2011 ob 16:25 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Obisk vladne službe za lokalno samoupravo ni izredne narave, poudarja predsednik vlade, kot bi bilo sklepati iz dnevnega reda sestanka: Pomurje, Bela krajina, črpanje razvojnih sredstev - in Stožice. Iz službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je te dni pricurljala vest, da je ministrstvo za šolstvo kršilo pogoje javnega razpisa za črpanje evropskih sredstev v primeru stadiona Stožice. Temu je sledil sestanek treh ministrstev o tem, kdo je v tem primeru pristojen za dajanje izjav. Danes je ministrico za lokalno samoupravo Dušo Trobec Bručan obiskal tudi predsednik vlade Borut Pahor. Pred novinarje sta, kot za Radio Slovenija poroča Marjan Vešligaj, stopila nasmejana, saj sta se, kot sta sama povedala, pogovarjala o tem, kako uspešna je Slovenija pri črpanju evropskih sredstev in kako bi jih lahko načrpala še več. Premier je pohvalil vse, ki so do zdaj in še delajo pri tem projektu. Kot je povedal, je Slovenija v prvih treh mesecih letošnjega leta pozitivno črpala finančna sredstva. Glede na prvo lansko trimesečje smo letos v državni proračun povrnili za 160 odstotkov več sredstev kot lani. Lani 140 milijonov, letos pa 233 milijonov evrov. Finančna perspektiva terja "politično spretno" statistiko Kar zadeva pogajanja za novo finančno perspektivo je Pahor med drugim dejal, da je tu treba uskladiti tudi aktivnosti vlade. Napovedal je, da si bodo prizadevali, da sredstev iz kohezijskega sklada ne bo deležna le vzhodna, ampak tudi zahodna regija, "pri čemer moramo biti pri predstavitvi statističnih podatkov politično spretni". Sicer pa je predsednik vlade ob poročilu o izvajanju kohezijske politike od ministrice zahteval tudi pripravo poročila glede Stožic, kjer je po njegovem treba ugotoviti, kje, zakaj in kdo je odgovoren za napake, če so bile v tem projektu storjene. Pripravljeno bo tudi poročilo o uspešnosti zakona o pomoči Pomurju. Sam je ob današnjem obisku ugotavljal, da se je odločitev vlade in DZ-ja za intervencijski zakon za Pomurje "absolutno obrestovala". Za bližnjo prihodnost je napovedal sklic sveta za Belo krajino in Kočevsko. Vlada bo v četrtek obravnavala poročilo državnega sekretarja z ministrstva za gospodarstvo. Ta je bil skupaj z ekipo v Črnomlju, ki mu grozi morebitno povečanje brezposelnosti. Ministrica Bručanova je dejala, da ni bila služba za lokalno samoupravo tista, ki je obvestila evropsko komisijo o kršitvah razpisnih pogojev za devet in pol milijona evropskih sredstev, ki so romala v stoženski projekt, ampak njen organ, Urad za kohezijsko politiko, katerega direktorica Mateja Čepin naj bi bila na seznamu za zamenjavo. Ministrica: Ni kazenskega kadrovanja Ministrica navedbe zanika in govori le o racionalizaciji dela. Trobec Bučanova je poudarila, da so vse kadrovske spremembe potekale "na podlagi sporazuma s celotno ekipo" in da do zdaj ni bilo niti ene "kazenske premestitve". Pri vseh premestitvah na drugo delovno mesto je šlo za premestitve "izključno iz razlogov racionalizacije delovnega procesa". Dela je veliko, tudi na področju črpanja sredstev, treba ga je opraviti "in enostavno je treba delo v soglasju z direktorji organizirati tako, da bo teklo nemoteno". Kot je dejal Pahor, je ministrico na ta položaj predlagal in je za to odločitev odgovoren DZ. Ministrica pa je seveda odgovorna za odločitve, ki jih je sprejela. Rezultati dela službe bodo zelo jasni in transparentni, saj bo šla ministrica z njimi maja v parlament. Za zdaj Pahor meni, da delo poteka dobro. Sicer pa je predsednik vlade še pojasnil, da državni sekretar Andrej Horvat ostaja na svojem položaju, a brez pooblastil za vodenje projektov, povezanih s Pomurjem. Mu pa pomaga pri obveznostih glede odprave regionalnih razlik v drugih pokrajinah, zlasti v Beli krajini in na Kočevskem, kar je ta hip vladna prioriteta. L. D. Prijavi napako škoda da se je ivan maček matija že poslovil drugače bi ga tile postavli za varuha človekovih pravic. Če je sodeloval v politično motiviranih procesih, potem seveda ni primeren. Nekje je treba potegnit črto.+ 5 glasov Ljubljanćići so ga izvolil, Ljubljana naj ga ima... še več takih pa bo Ljubljana samo še za odpad... Stožice so nakradeno blago. In vsi, ki hodite v tisti stadion, podpirate krajo. Jure Janković se bo opravičil in opravil družbenokoristno delo Novinar Financ in županov sin sta dosegla poravnavo 13. april 2011 ob 18:32 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Novinar Financ Jaka Elikan in Jure Janković sta se pol leta po izrečenih grožnjah s smrtjo poravnala. Županov sin se bo opravičil in opravil 24 ur družbenokoristnega dela. Jure Janković je 10. oktobra lani na povolilnem slavju ljubljanskega župana Zorana Jankovića zagrozil novinarju Financ Jaki Elikanu. Svojemu kolegu je ob pogledu na Elikana namreč dejal: "Daj, ubij tega." Grožnja je naletela na številne odzive, med drugim obeh novinarskih združenj in dela politike. Elikan je zaradi omenjenih besed kljub opravičilu župana in njegovega sina podal kazensko ovadbo zoper Jureta Jankovića, temu pa je sledil poskus poravnave v kazenski zadevi, poročajo spletne Finance. Jure Janković, ki ga je na poskusu poravnave zastopal družinski in tudi sicer odvetnik Mestne občine Ljubljana iz odvetniške družbe Čeferin, je po poročanju časnika danes Elikana končno prepričal, naj umakne kazensko ovadbo. Elikan je soglašal, da se kazenska zadeva konča, če se mu osumljeni javno opraviči za izrečene verbalne grožnje v časnikih Delo in Dnevnik ter če opravi 24 ur družbenokoristnega dela. L. D. Strojanovi Elki bo tri šihte pomagal ločevati baker od železja. Odgovor je enak prejšnjemu. tam, kjer naj bi delal mu bodo itak podpisali prisotnost, na da bi ga od blizu videli. Morebiti pa bo prvič v življnju delal. A je to ta, ki mu je ata Zoran maturo kupil? odgovor enek prejšnjemu.....+ 8 glasov Pa je le zaleglo: "ubij tega". Mulc si bo 24 ur ogledoval njive v okolici Ljubljani in izpulil kakšen plevel, da vidi mejnike, novinar pa nikoli več pisal o kmetijskih poslih dotičnega mulca. Nauk zgodbe je jasen. Naslednjič lahko preide od besed k dejanjem. Itak bo zlahka dokazal neprištevnost. . . Pravna država = državna mafija @MuDeL: "AMPAK zdaj naj se še "novinar" opraviči ker je vdrl na zabavo." Se zezaš? Zabava ob zmagi na županskih (javna oseba) volitvah na ulicah mestah. In novinar (tisk, mediji itd.., saj si že slišal za njihovo vlogo) je vdrl na zabavo? Zbudi se! Družbeno koristnega dela???? hehe, kaj pa bo delal? po Ljubljani iskal nezazidljive parcele??????? LOPOV Mandatno volilna komisija podprla Fišerjevo kandidaturo Opozicija dvomi o primernosti Zvonka Fišerja 14. april 2011 ob 07:15, zadnji poseg: 14. april 2011 ob 11:34 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Fišer je sodeloval v postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene človekove pravice in svoboščine, trdi Irglova. Zalar: Fišer absolutno ustreza vsem kriterijem, da bo lahko opravljal delo generalnega državnega tožilca. Mandatno-volilna komisija je začela razpravo o predlogu vlade za imenovanje Zvonka Fišerja za generalnega državnega tožilca. Fišerjeva kandidatura med parlamentarnimi strankami naletela na mešane odzive, o predlogu vlade pa bo prihodnji teden odločal še DZ. Sejo lahko v živo spremljate tukaj. Zvonko Fišer je zatrdil, da je bil postopek v sedemdesetih letih, ko naj bi sodno preganjal osebe, ki so postavile križ na mestu, kjer so bili pokopani izvensodno pobiti, napaka in da bi bilo bolje, da ga nikoli ne bi bilo. Tudi v samem postopku so se dogajale napake, kar je ugotovilo tudi vrhovno sodišče leta 1995 in pri tem, kot pravi Fišer, popravilo v okviru možnosti. "Prizadetosti ne more odpraviti, lahko pa da neko zadoščenje," je dejal. Napake, storjene v postopku je obžaloval, kot tudi vse ostale, ki jih je storil v karieri. "Nezmotljivih pa ni," je dodal. Kljub temu je prepričan, da je postopek potekal brez kakršnihkoli pretiravanj. "Napaka je izkušnja, ki jo je potrebno vzeti v zakup in tako ta posel poteka. Če moje reference in delovanje ne zadoščata, je to to. Jaz več ne morem ponuditi. Če dejstva iz moje kariere niso dovolj, potem jaz česa več ne morem ponuditi," je še izpostavil V imenu predlagateljev je minister za pravosodje Aleš Zalar dejal, da je Fišer po oceni vlade primeren kandidat po vseh kriterijih, kar utemeljujejo s podatki o Fišerjevi poklicni karieri, ki je bil med drugim tudi ustavni sodnik. "Težko boste nasli kandidata s tako bleščečo kariero, kot jo ima Fišer," trdi Zalar. Tanko izpostavil Fišerjevo "bleščečo revolucionarno kariero" Jože Tanko (SDS) je izpostavil, da so se v bleščeči Fišerjevi karieri zgodila dejanja, ki govorijo, da ta kariera ni bila tako bleščeča. Pri tem je omenil, da je Fišer "v bleščeči revolucionarni karieri" sodno preganjal osebe, ki so prižgale svečo in postavil križ na kraju, kjer je bilo v prejšnjem režimu izvensodno pobitih več oseb. "Postopek je tekel na podlagi političnih ukazov, ne pa zakonske in ustavne ureditve. Če je tako, pomeni to tudi nadaljevanje politike na tak način," je poudaril. Eva Irgl (SDS) je pojasnila, da je šlo v tem primeru za izvensodno pobite nedolžne osebe, ki so bili označene za izdajalce in krivce, da so Nemci v neki bitki v eni uri pobili 47 partizanov, na nemški strani pa je padel le en vojak. Dodala je še, da je Fišer prav tako preganjal mladoletnika zaradi t. i. verbalnega delikta. "Fišer je sodeloval v postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, zato menimo, da ni primeren kandidat za generelnega državnega tožilca," pojasnjuje. Vinko Gorenak (SDS) je izpostavil po njegovem mnenju nenavadno dejstvo, da se na vse vidne javne funkcije prijavi samo en kandidat. Pri vseh drugih vladah pa se je prijavljalo na takšna mesta tudi več deset kandidatov. Dejal je, da ta oblast ustvarja "politično, lobistično, klientelistični sarkofag z namenom, da bodo na podobne položaje postavili čimveč ljudi, ki so politično usmerjeni. Vsi dosedanji kandidati imajo poleg bleščeče kariere še nek višek, to je politična usmerjenost". Kek: Dejanje Fišerja se mi zdi neprimerno "Tukaj je, v teh zgodbah tragično in škodljivo za Slovenijo, ko se vračamo nazaj in smo pripravljeni državo pri tem požgati do tal, da bi prišli do tistega, kar se imenuje politčno korito. Te iskrice se širijo tudi po Evropi," se je na besede SDS-ovih poslencev odzval Borut Sajovic (LDS). Franci Kek (Zares) je zaradi preteklih dejanj izrazil dvom o primernosti Fišerja. Trdi, da bi moral slišati njegovo mnenje o svojih dejanjih, preden se bo odločil. "Dejanje Fišerja se mi zdi neprimerno," je izpostavil. Ivan Grill (SDS) je o vladni izbiri kandidatov za funkcije dejal, da Cobiss ni vse in da tudi superlativi niso vse. "Pahor je pri predstavitvi govoril o svoji vladni ekipi s samimi superlativi in vidimo, kam so nas ti superlativi pripeljali," meni. "Pregovor, da volk dlako menja, narave pa ne, velja tudi za ljudi, v to ste lahko prepričani," je še dodal Grill. Presečnik: Predlog se mi zdi malo sporen "Vsi, ki sedite nasproti mene, ste bili zapriseženi člani komunistične partije, pa so se zadeve močno spremenile," se je odzval Sajovic. Dodal je, da je bila tudi Barbara Brezigar edina kandidatka za generalno državno tožilko, med drugim pa je tudi kandidirala za poslanko na listi ene izmed sedanjih opozicijskih strank, pa to ni nikogar motilo. Jakob Presečnik (SLS) je povedal, da ima predlog eno napako. "Strinjamo se, da za ljudi, ki so bili izpostavljeni in so opravlali najodgovornješe funkcije, ni najbolj higienično, da se sami prijavljajo, še manj pa, da jih predlagatelji tudi predlagajo. Menim, da je možno dobiti ljudi, za katere ne bo nobenih takih ali drugačnih pomislekov ali nasprotovanj. V tem se mi zdi predlog malo sporen," je pojasnil. "Fišerja bom podprla. Ne pristajam na to moraliziranje, ker moralizirajo ponavadi tisti, ki so zadnj poklicani, da to počnejo. Ravno ti uporabijo vse politične packarije, da diskreditirajo politične nasprotnike. Tudi dokumente narobe zalagajo," pa je dejala Melita Župevc (SD). Brezigarjevi se maja izteče mandat Sedanji generalni državni tožilki Barbari Brezigar se bo namreč maja iztekel šestletni mandat, vlada pa je za njenega naslednika predlagala vrhovnega državnega tožilca svetnika Zvonka Fišerja. Ta je bil sicer edini kandidat, ki je izpolnjeval formalne pogoje za imenovanje, vendar pa je vlada presodila, da je tudi sicer zelo primeren kandidat za vodenje vrhovnega državnega tožilstva. Preberite še: Fišer žrtve komunističnega nasilja označil za narodne izdajalce SDS nasprotuje njegovemu imenovanju Fišerjeva kandidatura je med parlamentarnimi strankami sprožila različne odzive. V koaliciji so njegovi kandidaturi večinoma naklonjeni, saj so prepričani o njegovih strokovnih sposobnostih, medtem ko mu predvsem v SDS-u očitajo sporno delovanje v preteklosti. Opozarjajo, da je konec leta 1977 kot občinski javni tožilec kazensko preganjal tri ljudi, od tega dva duhovnika, zaradi postavitve križa ob breznu pobitim med drugo svetovno vojno nad Cerknim. Ker je Fišer po mnenju poslancev SDS-a sodeloval v postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice, so zahtevali tudi sejo komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. A. Č., Aleksander Kolednik, Gašper Petovar A ni Fišer rekel, ko je takratna SDK(Ajpes) poslala več 100 ovadb na tožilstvo/policijo zaradi oškodovanja družbenega premoženja, da niso vredne papirja, na katerem so bile napisane? Še enkrat če je kršil zakonodajo v prejšnjem in sedanjem režimu ni primeren. Če pa je kriterij osebno življenje in politična pripadnost, ki naj bi bila nevtralna pa nista bila potemtakem primerna tudi ga. Brezigar in g. Drobnič. Enaki vatli za vse mar ne. Zakaj levica zopet razdvaja narod zakaj ????????? Kaj ni niti enega drugega primernega iz njihovega tabora, ki je politično čist, človek primern za narod in ne za lavičarsko mafijo. Iz te sijajne SLOVENIJE STE NAREDILI MAFIJSKO DRŽAVO, zdaj bi se radi zavarovali s tožilstvom, z sodstvom ste že zavarovani. Na vsak način hočete, še eno revolucijo in kri nedolžnih ljudi. To počnete vse časovno obdobje, kar jas starec poznam komuniste. Banda ste in to boste ostali. Janša: Pokojninska reforma ali smrt? To je propaganda. Erjavčevega odhoda, kot kaže, ne obžaluje nihče 19. april 2011 ob 15:41, zadnji poseg: 19. april 2011 ob 19:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Stranke po izstopu DeSUS-a iz koalicije ne kažejo presenečenja. O nadaljnjih korakih se sicer še ne želijo natančno izreči, a navdušenja nad predčasnimi volitvami iz koalicije ni zaznati, medtem ko SDS Pahorja poziva prav k temu. Med možnostmi se omenjata predvsem dve: manjšinsko vladanje in predčasne volitve. V največji vladni stranki možnost predčasnih volitev zavračajo. Vodja poslanske skupine SD-ja Dušan Kumer je dejal, da te niso protrebne in da mora premier čim prej najti nova ministra. Predsednik SDS-a Janez Janša pa je, nasprotno, prepričan, da je čas za volitve. Preberite tudi: Četverec razpada. Premier stavi vse na pokojninsko reformo. . DeSUS odhaja iz koalicije, kjer "ni posluha za poštenje" Janša že pisal Pahorju Predsednik SDS-a Janez Janša v pismu, ki sta ga s strankarskim kolegom Jožetom Tankom naslovila na premierja Boruta Pahorja in predsednika DZ-ja Pavla Gantarja, pišeta, da je "prišel čas za državotvorno dejanje. Najbrž ga ni treba niti imenovati niti posebej utemeljevati razlogov zanj. Ti so očitni. Slovenija res potrebuje predčasne volitve." "To je daleč najučinkovitejši protikrizni ukrep, ki je v tem trenutku na razpolago. Zavedava se, da formalna pot do tega koraka ni dovolj enostavna, zato Vam, g. predsednik vlade in SD, ponujamo našo pomoč," sta v odzivu na vladno krizo v odprtem pismu še zapisala predsednik SDS-a Janez Janša in vodja poslancev največje opozicijske stranke Jože Tanko. "Že samo glasovi SD-ja in SDS-a so namreč dovolj, da v realnem času omogočijo izpolnitev ustavnih pogojev za razpis predčasnih volitev. Lahko pa se dogovorimo tudi o hitri ustavni spremembi, ki bi trajno omogočila takšno možnost. Seveda pa je potrebno k dialogu o tej rešitvi povabiti tudi ostale poslanke in poslance oziroma poslanske skupine v Državnem zboru RS." "Spoštovani predsednik vlade, predlagava Vam, da v najkrajšem možnem času skličete posvet predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin. Če iz kakšnegakoli razloga tega ne morete storiti, enak predlog naslavljava tudi na predsednika Državnega zbora RS. Vsak dan, ki mine brez iskanja potrebnih rešitev, je za Slovenijo izgubljen." Janša: Kar je naredil DeSUS, je državotvorno dejanje "Kar je naredil Desus, je državotvorno dejanje. Apeliramo na premierja in druge v koaliciji, da naredijo naslednji večji korak. Z DeSUS-om imamo različne izušnje iz prejšnjega mandata, ne samo dobre izkušnje. Ta korak pa je državotvorni korak, ki bo - upamo - tudi spodbuda za druge koalicijske partnerje, da bodo storili isti korak," je v ločeni izjavi dejal predsednik SDS-a. "Postalo je očitno, da je vladna koalicija 2004-2008 edina v nespremenjeni sestavi končala mandat. Toliko o sposobnosti vodenja, koordinacije in usklajevanja stališč, kar je vedno zahtevno delo. Pričakujemo, da bo odziv na najino pismo pozitiven. Če iz kakršnih koli razlogov premier ne more sklicati koordinacije strank, naj to koordinacijo skliče predsednik DZ-ja," poudarja Janša. "Vladna koalicija se očitno ne zaveda, da je predlagala slabe spremembe pokojninskega zakona, pravi prvak SDS-a. Ta zakon si ne zasluži besede reforma. S političnimi potezami tega slabega zakona ni možno rešiti. Ta zakon na referendumu nima nobenih možnosti, pa četudi bi se v njegov bran združile vse politične stranke. Morebitni odstop predsednikov parlamentarnih strank ne bi imel nobenih učinkov na izid referenduma. Ne vem tudi, kako bi v mesecu dni potekalo oblikovanje nove vlade ob hkratni referendumski kampanji. To je predlog, ki nima veliko stika z realnostjo. Iskanje rešitev znotraj vladne koalicije, ki je postala manjšinska koalicija, je neproduktivno početje. Menjava vlade bi samo podaljšala agonijo in ne bi omogočila sprejetja novih rešitev. Edino resno državotvorno dejanje, ki bi tudi celotni vladni koaliciji povrnila nekaj izgubljenega političnega kredita, bi bile predčasne volitve." Pokojninska reforma ali smrt? To je propaganda. Glede Pahorjeve izjave, da se bo z vso resnostjo in odgovornostjo lotil pokojninske reforma, je Janša dejal, da se v zadnjih tednih, tudi zaradi nastopov premierja, zdi, da je pokojninska reforma rešitev za vse težave. To ni res, to ni rešitev za vse težave, tudi ni rešitev za vse težave pokojninskega sistema. Še več, čez nekaj let bo treba spet spremeniti pokojninski zakon. Nič ne bo pomagalo podaljševanje delovne dobe, če ne bo novih delovnih mest. Spremembe pokojninskega zakona ni noben kratkoročni protikrizni ukrep, saj nima nobenih kratkoročnih finančnih posledic za proračun. "Pokojninska reforma ali smrt, pokojninska reforma ali nestabilnost, pokojninska reforma ali ne vem kaj ... To je zgolj propaganda. Popolnoma jasno je, da predsednik vlade, ki ima politične izkušnje, ki gredo vsaj 25 let nazaj, ve, da vlada ne more dobiti pokojninskega referenduma. On to ve. Vendar očitno išče nek osebni izhod iz nastale situacije v tem, da pač vzame dejstvo, da je ljudstvo zavrnilo ta predlog kot izgovor za odstop in izhod, verjetno tudi iz neke aktivne domače politike. Kar se nazadnje v Evropi, glede na podlago, ki je ustvarjena, na določen način tudi da prodati. Vendar to ni dobra pot, ni dobra rešitev in Sloveniji še mesec in pol teh blokad in agonije ne bo nič prineslo." Golobič bi spremenil ustavo glede volitev V tej pobudi SDS-a je predsednik Zaresa Gregor Golobič zaznal tudi pripravljenost sodelovati pri ustavni spremembi, ki bi predčasne volitve omogočila v pravem pomenu besede. "Stranka Zares te pobude ne zavrača. Zdi se nam smiselna in dopolnilna k temu, da zagotovimo, da vlada polno funkcionira in da se odločanja o pomembnih reformah razbremenijo politične konotacije, vzporedno pa, da državni zbor dela v smislu omogočanja ustavne spremembe, ki bo zagotovila evropsko primerljiv vzvod za odhod na predčasne volitve in razpustitev parlamenta," je opozoril. Poleg tega Golobič omenja tudi možnost, da parlament v tem času sprejme spremembe volilnega sistema, ki so bile danes sprejete na vladnem odboru. "Te povečujejo vpliv volivcev na to, kdo sedi v parlamentu," je pojasnil. "Zelo pomembno je, da bi se nova vlada lahko učinkovito soočala s problemi," pravi. SD si ne želi volitev, Pahor nadaljuje delo Premier Borut Pahor, ki se sicer še ni neposredno odzval na pismo Janeza Janše, pa je dejal, da "ostaja zvest reformni politiki", katere prva preizkušnja bo referendum o pokojninski reformi, čemur se bo kot predsednik vlade še posebej posvetil. Dušan Kumer, vodja poslanske skupine SD-ja, je komentiral tudi DeSUS-ovo dozdajšnjo podporo vladi, jo označil za slabo in pripomnil, da "toliko, kot se je vlada ukvarjala s to stranko, se ni nobena do zdaj". Alternativnih predlogov ni, je še dejal Kumer in znova poudaril, da predčasne volitve niso rešitev. LDS še nejasen "Jaz sem vesel, da je Karl Erjavec presekal z dvolično vlogo, kajti na koalicijskem in opozicijskem stolu se isti trenutek ne da sedeti," je za MMC dejal Borut Sajovic, vodja poslanske skupine LDS-a. Po njegovih besedah se je z odhodom DeSUS-a politično polje odprlo, v njem pa so "za nas v LDS-u možne in mogoče prav vse opcije, ki bodo pripeljale do tega, da imamo učinkovito vlado, ki vodi državo lepšemu in boljšemu življenju državljank in državljanov naproti". Govoriti o odločanju med predčasnimi volitvami in manjšinsko vlado je po mnenju Sajovica še prezgodaj, sam pa bo "pritrdil tisti varianti, ki ima večjo možnost za uspeh in ki bo omogočala hitro, učinkovito prekinitev politične krize, v kateri smo se brez dvoma znašli". SNS: Nič se ne bo zgodilo Zmago Jelinčič iz opozicijskega SNS-a večjih sprememb ne napoveduje. "Nič se ne bo zgodilo," je dejal za MMC in dodal, da "DeSUS ne bo v vladi, vlada pa ne bo izgubila nobenih glasov, saj jim je že zdaj vse potrebne glasove zagotavljal SLS, kadar DeSUS ni dal glasov". Edina možna sprememba je morda sprememba pri ministru za okolje Roku Žarniću, "če ne bo izstopil iz stranke in prestopil kam drugam. Drugače pa: poslanci bodo ostali poslanci, sprememb ne bo, parlament se ne bo porušil, predčasnih volitev ne bo in nič podobnega se ne bo zgodilo," je dejal Jelinčič. Tudi SLS odločno za predčasne volitve Bolj konkreten je Radovan Žerjav, predsednik stranke SLS, ki ji Jelinčič očita nadomeščanje izgubljenih DeSUS-ovih glasov. Žerjav je prepričan da so potrebne predčasne volitve, saj "ne potrebujemo tehnične ali manjšinske vlade", ampak vlado, "ki ji da oblast ljudstvo na volitvah". Volitve bi bilo treba izvesti čim prej, "že jeseni". Obstoječa vlada ne bo mogla sprejeti nobene reforme, je prepričan Žerjav. Franco Juri (Zares) pa je za MMC povedal, da je Erjavčeva poteza pričakovana, hkrati pa je dodal, da je treba počakati še na odzive v poslanskih klopeh, ker je "pomembno tudi to, kaj menijo poslanci DeSUS-a, s katerimi smo vedno dobro sodelovali". Odločitev, da se koalicija in vlada zapusti zaradi "nekih kadrovskih tubulenc", pa se mu zdi "za lase privlečena". Nepovezani kot jeziček na tehtnici? Nepovezani poslanec Franc Žnidaršič pa je opozoril, da mora končno odločitev o DeSUS-ovem izstopu sprejeti svet stranke, ki lahko sprejme drugačno odločitev kot izvršilni odbor DeSUS-a. Čeprav se svet po navadi "podreja" odboru, pa Žnidaršič ostaja optimist. Nepovezani poslanci bodo o morebitnem vstopu v koalicijo odločali po svetu stranke DeSUS, je še dejal Žnidaršič. Nepovezani poslanec Andrej Magajna pa je napovedal, da se bo pri posameznih zakonih odločal avtonomno, koalicijo pa bo podprl v primeru glasovanja o zaupnici in pri glasovanju o proračunu. Aleksandra K. Kovač, Lan Dečman, Katja Pirnat, Gašper Petovar, Aleš Žužek Tomšič: Golobičev odstop je prepozen; Štrajn: Predčasne volitve niso nič bolj realne Analitika za MMC o posledicah napovedanega Golobičevega odstopa 21. april 2011 ob 16:49 Ljubljana - MMC RTV SLO Napovedani Golobičev odstop lahko razumemo kot dejanje obupa, ki zelo odraža splošno klimo v vladajoči koaliciji, je dejal Tomšič. Štrajn: "Nihče mu ne bo verjel, da je odstopil iz etičnih razlogov." Politični analitik Matevž Tomšič je za MMC glede današnje napovedi predsednika Zaresa Gregorja Golobiča, da bo po referendumih odstopil z ministrskega položaja, dejal, da se je Golobič za to potezo odločil precej prepozno. "Odstopiti bi moral po aferi Ultra" "Pravi čas, da bi ohranil svojo kredibilnost, bi bil po razkritju afere Ultra, ko je zavajal javnost glede svojega deleža v tem podjetju. Če bi takrat potegnil svojo potezo, bi se lahko na nek daljši rok še vedno ohranil kot relevantni igralec na političnem prizorišču," je prepričan. Preberite še: Gregor Golobič po referendumu zapušča vlado . Neenotni poslanci: Vlada razpada, koalicija (še) ne? S svojim morebitnim takratnim odstopom bi Golobič po Tomšičevem mnenju dal javnosti znak, da so politiki za svoje napake pripravljeni odgovarjati oz. potegniti določene konsekvence. "Zdaj pa lahko to razumemo kot dejanje iz obupa, neko dejanje, ki zelo plastično odraža splošno klimo, ki vlada v vladajoči koaliciji," je ocenil. Tomšič: Agonija se bo nadaljevala Ob tem je dodal, da je Zares že večkrat napovedal možnost izstopa iz koalicije in da tudi zdaj nekateri omenjajo to možnost. Kar zadeva delovanje vlade, pa Tomšič meni, da se ne bo glede tega nič spremenilo. "Ta agonija se bo nadaljevala do volitev, naj si bodo redne ali predčasne," je pojasnil in dodal, da zaradi Golobičevega odstopa predčasne volitve niso nič bolj realne. "Dejstvo je, da je v zdajšnjem položaju vlada dejansko v popolnem razsulu. Zdaj, ko vlada praktično ne more nobenega resnejšega ukrepa - kaj šele neke celovitejše reforme - normalno spraviti skozi proceduro, bi bile predčasne volitve edina smiselna rešitev, kar pa ne pomeni, da bo do njih prišlo," meni Tomšič. Kot je pojasnil, znotraj koalicije ni opaziti velike pripravljenosti za predčasne volitve. "Le DeSUS kot nekdanja vladna stranka se zavzema za predčasne volitve. Medtem ko druge stranke t. i. levega trojčka ne izražajo neke pripravljenosti za predčasne volitve. Povsem mogoče je, da bomo kljub vsemu, kar se dogaja, morali počakati do rednih volitev," je še dejal. "Predčasne volitve se v Sloveniji težko zgodijo" Po mnenju političnega analitika Darka Štrajna Golobičev odstop, čeprav je videti, kot da so predčasne volitve "za vogalom", na to ne bo vplival. In sicer zato, ker so predčasne volitve ena od tistih zadev, ki se "v Sloveniji res težko zgodijo". "Ne verjamem preveč, da bi se to res zgodilo. Je sicer mogoče, saj je kriza globoka. Vendar v to kaj bistveno ne verjamem. Tudi Golobičev odstop s položaja ministra tega dejstva bistveno ne more spremeniti. Je samo še dodatna točka k vsemu položaju, ki je nastal," je poudaril. Na vprašanje, zakaj je Golobič odstopil, je Štrajn odgovoril, da lahko tukaj zgolj ugibamo. "Če bi rekel, da je to storil iz etičnih razlogov, mi tega ne bi noben verjel. Tudi njemu ne bo noben verjel tega," je opozoril. Gesta v smeri rekonstrukcije Zaresa? Štrajn meni, da je to gesta v smer neke mogoče rekonstrukcije stranke. "Prav tako s to gesto dobi hkrati nek teren v tem ogromnem številu zamisljivih kombinacij, ki se bodo odprle, potem ko bo jasno, kaj se bo pravzaprav dogajalo na terenu vlade. Ali preoblikovanje vlade, ali odstop vlade, ali - to možnost bi dal na konec - predčasne volitve," je ocenil. "Tudi to je mogoče, ampak kar zadeva predčasnih volitev, se strinjam, da predčasne volitve pomeni dati v roke oblast Janši. Tudi če bi se zdaj domenili, da gredo na volitve, bo na tej strani zelo težko izvesti takšno rekonstrukcijo, da bi ta opcija sploh imela kakšne možnosti. Golobič bo to svojo gesto razglasil za dejanje neke doslednosti. Jaz osebno mu celo do neke mere verjamem. To ni več važno, kajti slovenska javnost mu to ni več pripravljena verjeti. Mislim, da je to korak k temu, da se Zares spet malo pozaresi. Ne vem pa, kaj bi to konkretno lahko pomenila, in menim, da tudi on tega ne ve," je še povedal Štrajn. Aleš Žužek Tako kot se je vseskozi govorilo, tipično za levo opicijo. Ko so ga rabili (Pahorja) mu niso pustili postati predsednik RS za kar mu je ta reprezentivna vloga pisana na kožo. Rabili so ga prevzem oblasti ker je bil priljubljen, sedaj je pa grešni kozel, čeprav vsi vemo kje so nastajale vse afere in od kod prihajajo različni interesi. A se vam ne zdi čudno, da niti enega ni Pahor nagnal po afeh Golobiča, Kresalove... odšel je pa Erjavec ker je pač potrošna roba in ni posledic. Sedaj pa tisto tipično, revolucija žre svoje otroke - in ga je Pahor naje**** , sedaj pa zopet isti iščejo nekega novega priljubljenega neomadeževanega največkrat omenjenega Potočnika. Ki je kao priljubljen pa čeprav 90 % Slovencev ne ve kaj sploh dela in zakaj je sposeben. Volitve so edina rešitev tudi za levico saj se bo "očistila". Predvsem mislim na LDS in Zares kajti za obe ni prostora in itak sta kanibalski ena do druge. Poleg tega bi morali volici naredi konec raznim "interesnim strankim" (tako kot tisti SMS) in neomogočiti Desusu vstop v parlament. Kajti šli bodo v koalicijio s komerkoli da bodo potem iziljevali s tistimi 6 ali 7%. Za Slovenijo je najbolje, da se ljudje odločijo med dvema sedaj največjima strankima in naj pustijo te satelite pri miru, ki imajo smisel samo izsiljevanje in kazanje s prstom..... Kaj nas čaka v prihodnjih 500 dneh? "Pred nami so prazniki in je čas za razmislek, kaj smo delali dobrega in slabega," je ob koncu povedal Kerševan. "Mislim, da se kaj bistvenega ne bo zgodilo," meni Keber. Frankl pa, da se "bomo morali strezniti, saj ne moreš več porabiti kot ustvariš". "Treba je ustvarjati, treba je kaj narediti." Hanžek se s Franklom strinja, vendar poudarja, da bi moral to videti tisti, ki trošijo, medtem ko "račun morajo plačati tisti, ki niso nič dobili". Šuštaršič pa je sklenil v prepričanju, da bodo jeseni volitve, in "od vseh nas je odvisno, kakšne bodo te volitve". "Te priložnosti ne smemo izpustiti," je opozoril. Gospodarstvenike na oblast?!? Haloooo! A je nekdo vse pike doma pozabil? Predstavljajte si privatnika, ki ima ogromne kredite na oblasti. Prva prioriteta bi mu bila poplacat te kredite. Pa se en aktualen primer gospodarstvenika na "oblasti" imamo v sloveniji. Ljubljanski zupan in z njim povezano zadolzevanje Ljubljane. Morda bi morali razmisljat da bi vlada vsaka stiri leta zamenjala lokacijo. Ker to, da le LJ molze drzavni denar ni posteno. Stozice bomo na koncu placal vsi slovenci zaradi jankovica. Taki gospodarstveniki NE SMEJO vodit drzave. Drzavo je treba zaupat ljudem, ki nimajo kapitalskih tezenj, ampak imajo visje cilje in izzive. Npr. vzpostaviti kreativno urbano okolje v katerem bi agresivnost zamenjala ustvarjalnost ... Zdovc zapustil zmaje, novi trener Alilović Zmanjkalo mu je volje in energije 22. april 2011 ob 20:19 Ljubljana - MMC RTV SLO Jure Zdovc se je odločil za prekinitev sodelovanja z Unionom Olimpijo. Zmaje je vodil od decembra 2008. Za to potezo se je odločil iz osebnih razlogov. Odločitev je ekipi in upravi sporočil na večernem treningu. Člansko ekipo bo do nadaljnjega vodil dozdajšnji pomočnik Miro Alilović. "Da zapustim mesto trenerja Uniona Olimpije sem se odločil iz osebnih razlogov. Glede na pogoje, v katerih smo delovali v zadnjih dveh letih in pol, sem prepričan, da so bili rezultati vrhunski. Zahvaljujem se vsem, ki so mi stali ob strani, a mi je v tem trenutku zmanjkalo volje in energije za nadaljevanje. Letos smo dosegli in presegli vse zastavljene cilje in verjamem, da bo krona sezone tudi naslov državnih prvakov. Veseli me, da se je klub stabiliziral, in želim mu vse najboljše tudi v prihodnje," je pojasnil Zdovc, ki je bil še v četrtek zvečer zelo razočaran po porazu v finalu Lige NLB. Rajgelj: Klubu je lahko žal "Klubu je lahko žal, da smo se v tem trenutku razšli s trenerjem Zdovcem. Pobuda je prišla izključno z njegove strani. Pod Zdovčevim strokovnim vodstvom je klub letos žel uspehe, kakršnih v mesecu avgustu nihče niti v sanjah ni mogel pričakovati. Ostaja dejstvo, da je bil vodja zgodbe o uspehu na parketu prav Zdovc. Do nadaljnjega bo člansko moštvo vodil dosedanji prvi pomočnik Miro Alilović," je dejal direktor Janez Rajgelj. Zdovc dvignil štiri pokale 44-letni Zdovc je v sezoni 2008/09 osvojil državno prvenstvo in pokal, v zadnjih dveh sezonah pa je ubranil lovoriko v pokalu. V lanskem finalu Lige Telemach je bila v finalu boljša Krka s 3:2 v zmagah. V Evroligi se mu v prvih dveh sezonah na ljubljanski klopi ni uspelo prebiti v drugi del tekmovanja, v letošnji sezoni pa so njegovi varovanci večkrat navdušili v Stožicah in se prvič po letu 2004 tudi prebili med najboljših 16 ekip v Evropi. V Ligi NLB so se zeleno-beli prebili v finale, kjer jih je v četrtek s 77:74 premagal Partizan. Državni prvak že v Splitu Trenersko pot začel pri novomeški Krki, kjer je v sezoni 2003/04 deloval kot pomočnik trenerja, kot trener pa je prvič deloval v Splitu, kjer se je kljub številnim težavam v klubu veselil naslova državnih prvakov. Nato je prevzel vodenje Geoplina Slovana, kjer pa ni dolgo zdržal. Izkazal se je tudi na selektorskem stolčku V sezoni 2007/08 je kot trener vodil sarajevske Bosne osvojil naslov državnih prvakov. Decembra 2008 je prevzel mesto trenerja pri Unionu Olimpiji, kjer je zamenjal Aleksandra Džikića. Leta 2009 je vodil tudi slovensko reprezentanco, na evropskem prvenstvu na Poljskem pa je slovenske košarkarje popeljal do največjega uspeha (4. mesto). A. G. Sploh se nihče ne sprašuje o bistvu včerajšnjega dogodka in načrtnega hiranja Olimpije: Ne vem, zakaj se sekirate, saj so včeraj vendar zmagali domaći: lastnik in slavni graditelj dvorane je janković oz. MOL, upravitelj dvorane in organizator je banović oz. zavod Tivoli in scenarij je logičen. ERGO: Drugorazredni državljani v svoji državi: Slovenci! Zato mislim, da vem, kakšni so Juretovi osebni razlogi. Fejst dec, ampak proti vetru scat brez municije, je pa težko. Pa ne no,JURE HVALA TI ZA VSE !!!! Te sezone olimpije, ne bomo navijači nikoli pozabili !!! in v olimpiji boš vedno dobrodošel !!! LEGENDA !!! In verjamem, da ti je včeraj počil film, ko si videl, da so nesposobni organizatorji (Lisac, Lorbek) v navezi z hrvaško sodniško mafijo popustili pred Partizanom in njihovimi navijači. V novem hramu slovenske košarke, ki si mu po s svojo ekipo že v prvem letu dal kultni status. a sojenje ni direktno vplivalo na končni izid je sicer v pogovoru po tekmi pojasnil tudi Vlatko Ilievski, četudi je sam potrdil besede nekega srbskega novinarja, ki je zatrdil, da je 8 minut pred koncem slišal hrvaškega sodnika Sinišo Hercega, kako je ob izvajanju žoge s strani pomiril Partizanovega košarkarja Jamesa Gista z besedami “Don’t worry, you will win for sure!” (ne skrbi, zagotovo boste zmagali), kar bi v vsaki normalni ligi predstavljalo škandal in povod za daljši suspenz omenjenega sodnika, a na Balkanu so take stvari žal že ustaljena praksa. Kakšna katastrofa?? Katastrofa je bila vćeraj Stožice in Jankovič. Je pa res da si to Ljubljančani zaslužite,pa ga še volite da vam to dela! Sagadin Welcome. Včeraj je bilo v Stožicah in še kje veliko "Slovencev", ki so zelo odkrito navijali za Partizan...v Štepanjcu in Fužinah je bil po tekmi pravi ognjemet... Jure se je letos zelo izkazal, še posebej glede na kadr, ki mu je bil na razpolago in finance. Stožce so bile pa včer ena prava sramota...to ni nIkjer, da gostujoči navijači zavzamejo najboljše položaje...zgleda, da smo res za tujce najprijaznejša država na svetu,...no comment. Nominalni uporniki ali saga o bednem konformizmu Povod za tole je slavna okrožnica, ki je zaokrožila pred poldrugim tednom. Vzrok pa fama okoli 27. aprila. Pa začnimo. . 27. april 1941 . 23. avgusta 1939 nemški zunanji minister Ribbentrop s sovjetskim, Molotovom, v Moskvi podpiše sporazum o ljubezni med Hitlerjem in Stalinom, o sodelovanju med državama, in predvsem o ozemeljski delitvi Evrope. Meje v Evropi se dogovorijo spremeniti tako, da bi, ne glede na tedanje države, po novem SZ po sredi Poljske mejila neposredno z Nemčijo. Finsko, Litvo, Latvijo in Estonijo so si izgovorili Rusi, ostalo pa Rajh. . Ko je imel Hitler na vzhodu prijatelja, je lahko začel pravo vojno (priključitev Avstrije in Češke je dosegel "po diplomatski poti"). Hitlerjeva Nemčija je Poljsko napadla 1. septembra 1939. Stalinova SZ je Poljsko napadla 17. septembra 1939. O podrobnostih zgodovine se lahko poučita drugje, tu naj le povzamem: Do famoznega 27. aprila 1941 je Hitlerjeva Nemčija izpeljala celoten Blitzkrieg in obvladovala celotno Evropo do zahodne, atlantske obale. Razen VB, ki se je uspela obraniti. Aja, pred agresijo Stalinove Rdeče armade pa so se čudežno uspeli obraniti Finci, izgubili so le JV pokrajino Karelijo, ki je še danes niso dobili nazaj. Tisti pritlikavi pajac Mussolini pa je vmes na svojo roko odprl fronto v severni Afriki (ravno tam so zavezniki kasneje doživeli prve zmage). . 6. aprila so nemška, italijanska in madžarska vojska napadle Jugoslavijo (po tem, ko so po pristopu k Osi v Jugi izvedli državni udar in ustoličili še mladoletnega kralja Petra, ki je sklenil zavezništvo z Antanto - kot vlade drugih okupiranih evropskih držav je kasneje vojno preživel v zavezniškem Londonu). Jugoslavija je kapitulirala v pičlih 11 dneh, pri čemer je padlo vsega pičlih 151 nemških vojakov (italijanskih nekajkrat več). Jugoslavija je padla praktično brez odpora. . 3 tedne kasneje, 26. aprila 1941, se je v razkošni buržoazni vili enega izmed njih sestalo 8 mandeljcev iz Društva prijateljev Sovjetske zveze in ustanovilo Protiimperialistično fronto. Iz ustanovne listine je razvidno: - da je društvo naperjeno "proti angleškemu imperializmu" (!!!) - da "stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom Velikega ruskega naroda" (!!!) . Našemu Društvu prijateljev Sovjetske zveze je bilo povsem jasno, da je bila Stalinova SZ že poldrugo leto Hitlerjev zaveznik in del Osi. Društvu prijateljev SZ je bilo seveda jasno, da je v 30-tih letih v SZ, predvsem v Ukrajini, od komunističnega terorja in nezaslišane lakote umrlo že 10.000.000 ljudi. Društvu prijeteljev SZ se o holokavstu najbrž še ni sanjalo, so se pa, enako kot Hitler, navduševali nad Stalinovo izpričano učinkovito genocidnostjo (preden je partnerski Nemčiji začel predajati vagone sovjetskih Judov, je iztrebil že nekaj sovjetskih narodov!). Nekateri člani našega Društva prijateljev SZ so, kakor precej ostalih članov majhne, podtalne, prepovedane Komunistične partije, Stalinov režim dodobra spoznali, saj so se na veliko hodili izobraževat na zloglasno Akademijo Džerdžinskega. Niti 3 tedne po nacifašistični okupaciji Jugoslavije ni naše Društvo prijateljev Sovjetske zveze z ničemer protestiralo proti Stalinovemu paktu s Hitlerjem. Namesto tega so svojo Protiimperialistično fronto (v času, ko je bila VB edina svobodna evropska država!) naperili proti angleškemu imperializmu! . Protiimperialistična fronta je bila izdajalska organizacija. Za boj proti Hilerju in Stalinu jo je bolel kurac. Edino, kar jim je hodilo po glavi, je bila izvedba komunistične revolucije in priključitev naše dežele "vodstvu Velikega ruskega naroda", kar jim je nenazadnje tudi uspelo (!!!). Stalinove slike so sneli šele leta 1948, ko se je "pomembna zgodovinska osebnost TITO" ustrašila za svojo rit. Ko so 26.aprila 1941 mandeljci iz Društva prijateljev Sovjetske zveze ustanovili Protiimperialistično fronto, se jim o tem, da se bo Stalin kdaj skregal s Hitlerjem, ni niti sanjalo. Do začetka Operacije Barbarossa 22. junija. 1941, ko je Nemčija napadla SZ, se o tem ni sanjalo niti samemu Stalinu. In, glej ga zlomka, na isti dan se je Protiimperialistična fronta preimenovala v OF. Mesec za tem se je v Sloveniji s partijskim terorističnim terorjem začela kruta državljanska vojna. Končala se je (po skupni zmagi angleških in sovjetskih imperialistov) s komunistično revolucijo in sistematičnim pobojem političnih nasprotnikov, z ukinitvijo strank in "sovjetizacijo" po zgledu stalinizma. ... . "Uporniki" . 27. april 1941 nima nikakršne zveze z uporom proti okupatorju. Celo vsak retardiran, polpismen bebec bi moral znati prešteti od 27. aprila do 22. junija (v resnici stvar tudi po tem datumu nikakor ni črno-bela), a ne? Ne. Naše nominalne "upornike" bi to stalo preveč. Kult komunistične laži okoli tega datuma so posvojili, da je postal del njihovega bistva. Vse skupaj je popolnoma brezupno, popolnoma nevrotično - ampak to je za naše nominalne "upornike" značilno tudi sicer. Med fetišisti tega in podobnih lažnivih kultov, povezanih z "lepotami komunizma" - imamo nenazadnje celo resnično bogate tranzicijske milijonarje. . Zloraba kulture . Osebno me precej moti, da lahko čaščenje čudaških lažnivih kultov neposredno vpliva na moje življenje. Na začetku omenjeno nebulozo je denimo podpisalo precej pomembnih organizacij kulturnega establishementa. In precej pomebnih organizacij intelektualnega establishementa nominalnih levičarjev. In precej političnih organizacij nominalne levice, ki danes vladajo državi. . MK na leto obrača precej nad 100M ojrof. Sam v 9 letih "na statusu" nisem za podporo "umetniških projektov" dobil še niti tolarja. Res je, da v vsem času za denar, razen 2x, nisem niti prosil, res je pa tudi, da so se mnogi kolegi že večkrat okitili z obilnimi subvencijami. Ali mi torej lahko kdo garantira, da pripadnost lažnivim kultom nominalne levice - na deljenje denarja davkoplačevalcev v resnici nič ne vpliva? Ko vidim, kako strastno je lažnivemu kultu pripadna sama ministrica za kulturo, me spreleti srh (analiza njenega bloga si v resnici zasluži poseben expoze; zaenkrat le link). Mladostni gospod Voščenka iz njene stranke Zares bo na Hitlerjev rojstni dan poimenoval ljubljansko vpadnico po komunističnem klavcu, sama ministrica za kulturo pa se topi od ganjenosti nad obletnico "protiimperialistične" izdaje Hitlerju in Stalinu hkrati... SDS: Zaledje levega trojčka ravna s Pahorjem kot z lutko Stranka napovedala program, "ki bo Slovenijo izkopal iz krize" 27. april 2011 ob 13:27 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na spletni strani SDS-a so zapisali, da "tisti iz zaledja vladajočega trojčka mrzlično iščejo način, s katerim bi v okviru iste koalicije postavili novo lutko na položaj predsednika vlade," po volitvah pa naj bi jo okrivili za poraz. Enako pa naj bi po prepričanju največje opozicijske stranke "ti iz zaledja" ravnali tudi s predsednikom vlade Borutom Pahorjem. "Preprečili so mu, da bi sklenil partnerstvo za razvoj z opozicijo, ki ga je napovedal ob svoji prisegi za mandatarja. Vseskozi so ga gnali v ideološke spopade in v varovanje spačenega nacionalnega interesa, ki je bil zgolj krinka za lomastenje tajkunov iz Foruma 21 in združenja YES po slovenskem gospodarstvu. Ko je Pahor zaradi sledenja njihovim nasvetom in formulam zavozil do konca, pa si njegovi botri umivajo roke in govorijo: "Odstopi naj, nesposobnež, da bomo lahko ohranili oblast!" so zapisali. "Strah pred Janšo" V SDS-u so prepričani, da je vladajoči koaliciji in njenemu zaledju pomembna samo oblast. To pa naj bi po potrjevale tudi izjave iz tega tabora: "Samo ne predčasnih volitev, kajti na njih lahko zmaga SDS oziroma Janez Janša." Takšne izjave pa naj bi postavljale zelo nizke standarde za prihodnost, menijo in dodajo: "Katerakoli vlada v kateremkoli prihodnjem mandatu se bo lahko ob javnomnenjski podpori, večji od 15 odstotkov, mirno sklicevala na Pahorjevo vlado, ki je bila še nižje, pa vendarle ni odstopila. Slaba, dolgoročno zelo slaba usluga slovenski prihodnosti." Predsednikov govor Komentirali so tudi govor predsednika države Danila Türka ob 70 letnici ustanovitve OF. Pojasnjujejo, da bi predsednik "z združevalnim govorom nagovoril tako prvo- kot tudi tudi drugorazredne državljane in pomagal graditi zavezništvo, ki je potrebno za rešitev politične in gospodarske krize", česar po mnenju SDS-a ni storil in s tem zamudil lepo priložnost ter dodajo, da je Türk nastopil "ne kot predsednik vseh Slovencev, ampak kot politični vodja neke preživele paradigme kombinatov, kolhozov in zapravljanja tujega denarja." "Gospodarji lutk" "In če se malo pošalimo na račun najnovejše mantre o novih, svežih obrazih, si je treba ogledati samo posnetek prve vrste njegovih poslušalcev na državni proslavi. Res je bilo videti same 'nove, sveže obraze'. Obraze tistih, ki bi radi še naprej vladali iz ozadja, le nove lutke za ospredje potrebujejo," so zapisali v SDS. Program za izhod iz krize V stranki so napovedali tudi dokončanje priprav na naslednji mandat in program, "ki bo združevalen in bo Slovenijo izkopal iz krize ter jo usposobil za življenje in razvoj v 21. stoletju". Na koncu pa so pojasnili, kaj bodo storili na referendumih 5. junija: "Odšli bomo na volišča in trikrat glasovali proti. Trikrat proti trem slabim zakonom in simbolično proti vladi, ki je zavozila naš razvoj." G. P. Pod Janšo smo vsaj normalno živeli. Potem tisti film Boter in omladinci drži? Slovensko politiko vodijo SD/LDS/Zares podjetja pa Forum21/YES direktorji (Bohorič, Kordež,Zidar, Tovšakova,Bavčar, Šrot,...) ki so se šli menedžerske prevzeme podjetij, ki bodo šla zaradi slabega vodenja v stečaj(Prevent, Gradis, Mip, Vegrad, SCT, Primorje,...) kar za sabo zaradi neplačevanja podizvajalcev, kot domine potegne še druge... Vse to rezultira v 150 000 nezaposlenih! Ali pa vsaj v zniževanje plač... Nekaj podjetij pa bo potrebno prodati tujcem (Mercator) Za nepovrnjeno kreditiranje izbranim direktorjem teh menedžerskih prevzemov bomo morali banke NLB, NKBM,..., davkoplačevalci dokapitalizirati z več 200 000 000 €! Tu ne gre za ideološko vojno, tu gre za normalno življenje državljanov Slovenije! Ta vlada in ljudje, ki so jo postavili, niso sposobni zagotoviti blagostanja sodržavljanov! Šrot ni bil ravno Janšev človek Kamorkoli se obrnes, vseneo kaksna proslava je, vedno vidis iste frise Stanovnik, Kucan, Jankovic, Kocjancic, Hribar, Zlobec, politicna nula Potrc, Spomenka kot prava slovenka itd. Vsi taki, ki gvorijo o delavskem razredu, sami pa nikoli niso nic delali. Ze 50 let moramo gledati te frise, ki mislijo, da so proslave zaradi njih. V zgodovini samostojne slovenije nismo imeli slabše vlade. Nič jim ni mar za ljudi samo gledajo svoje lastne interese. Janša je že pokazal, da ni bil najboljši mandatar. Pa vseeno se mi zdi boljši od sedanjega-Pahorja, ki je je marijoneta v rokah Golobiča in podobnih močnih sebičnežov. Kar zadeva Kresalove, roko na srce ona ni za politiko. On je samo nastavljena politična barbika, ki jo iz ozadja vodijo bogati in pokvarjeni smrduhi. Kar zadeva Erjavca on se mi zdi dokaj pošten človek vender premalo močen, da bi obsatal v kakršnikoli koaliciji. Zato bo težko obstal v krogu pokvarjenih politikov. Tudi novi obrazi ne bodo mogli nič narediti zato ker so pokvarjeni razširili svoje nevarne mreže po vsej državi in na vseh nivojih. Tudi če bi prišli dobri politiki na oblast bi potrebovali celo desetletje za izgradnjo novih mrež. Problem je v pokvarjenem karakterju politikov, ki se mačehovsko obnašajo do dražave. Torej, dražava nima pravega lastnika. Včasih je to bol monarh-kralj, ki je skrbel za blaginjo ljudi. Danas pa so njihovo vlogo pravzele takoimenovane demon-krejzi vlade. pa še to Urška B. Janša je lepša od bodoče princese Kate Middleton, poleg tega je zdravnica in ideološko neobremenjena; za Kate pa ne vemo, če sploh ima poklic, je pa tudi ideološko obremenjena. Za zeleno mizo dogovorjenih 164 dvojezičnih krajevnih napisov ... ter drugi ukrepi 26. april 2011 ob 09:05, zadnji poseg: 26. april 2011 ob 20:27 Celovec - MMC RTV SLO/STA T. i. topografska pogajalska skupina se je dogovorila, da bo na avstrijskem Koroškem stalo 164 dvojezičnih tabel, strinjala pa se je tudi o dodatnih ukrepih. Za TV Dnevnik je dopisnik Lojze Kos iz Celovca poročal o neuradnih informacijah (pogajalci tudi po večurnih pogajanjih iz "hermetično zaprtih prostorov" niso stopili pred sedmo silo), da naj bi bil dosežen dogovor o postavitvi 164 dvojezičnih tabel. Obenem naj bi bil sprejet tudi dogovor o sistemskem financiranju manjšinske glasbene šole, vrtcev in podobnih organizacij. Zapletlo naj bi se sicer pri določitvi območij, upravičenih do postavitve dvojezičnih tabel. Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler naj se ne bi strinjal z uvrstitvijo posameznih območij na seznam - tudi takšnih, ki jih je kot dvojezične opredelilo avstrijsko ustavno sodišče -, s čimer naj bi nekako posegal v odločbo ustavnega sodišča. To je bil že četrti krog pogajanj med avstrijsko zvezno vlado, deželno vlado avstrijske Koroške in predstavniki koroških Slovencev. Vodi jih avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer, slovensko manjšino pa zastopajo tri krovne organizacije manjšine, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS). Manjšina sprejela memorandum o skupnih stališčih Pred tokratnimi pogajanji so manjšinske organizacije sprejele memorandum o skupnih stališčih, pri njihovi pripravi pa je sodelovala tudi edina politična stranka koroških Slovencev Enotna lista. Vsebina memoranduma javnosti ni znana, poleg rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov pa naj bi vseboval še druge ukrepe za zaščito koroških Slovencev. Na zadnjih pogajanjih 1. aprila v Celovcu je bil predstavljen predlog dogovora, po katerem naj bi dvojezične napise postavili v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. To naj bi pomenilo okoli 150 do 160 naselij z dvojezičnimi oznakami. "Sprejemljiva le rešitev, ki jo bo podprla manjšina" Ureditev naj bi začela veljati do 30. septembra letos v obliki ustavnega zakona, dogovor pa naj bi vključeval tudi podpore za slovensko glasbeno šolo in dvojezične otroške vrtce. Avstrijska stran je kompromis pozdravila, manjšina pa je bila z njim nezadovoljna. Proti predlogu so se izrekli predvsem v NSKS-u. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in uradna Ljubljana pa so večkrat poudarili, je zanje sprejemljiva samo tista rešitev, ki jo bodo podprle vse tri politične organizacije koroških Slovencev, ki bo v skladu z avstrijsko državno pogodbo in odločitvami avstrijskega ustavnega sodišča. NSKS bi več dvojezično označenih naselij Za NSKS bi bilo sprejemljivo 175 dvojezično označenih naselij, strinjali pa so se z nadaljevanjem pogajanj. Zavzemali naj bi se tudi za popravke pri predlagani ureditvi za rabo slovenščine na uradih. Zakonski osnutek naj bi namreč prinašal celo poslabšanje glede na sedanje stanje, slovenščina na uradih pa ne bi bila dovoljena niti v občini Dobrla vas, za katero je avstrijsko ustavno sodišče že leta 2000 sprejelo ustrezno rešitev. Predsednik ZSO-ja Marjan Sturm pa je dejal, da dogovor sicer ni to, kar je pričakoval, saj je računal na nekoliko več širokogrudnosti. Je pa privolil "v ta naporen korak, ker avstrijska Koroška potrebuje spremembo paradigme". Do zdaj je manjšina vedno zahtevala svoje pravice, večina pa jih ni zagotovila. Z zdaj doseženim kompromisom bi lahko presegli ta razkorak, je prepričan Sturm. An. Ma. Roš, Pudjuna, Zila venec treh dolin moja domovina narod moj trpin. Za vladajočo garnituro je to drugorazredna tema. Naši rdečkarji se zavzemajo edino za dodatne pravice tujcev iz bivših jugoslovanskih republik (propadli RTV zakon, ...) - na slovenstvo so pa alergični. Vredni so vsega prezira. Mogoče pa bi jih prebudili, če bi predlagali preimenovanje kakšne ulice v Celovcu v "Titovo cesto"? Ni naključje da se je danes na silo sprejel ta gnili kompromis za Slovence na Koroškem. Kriva je levajzarska Pahorjeva vlada, ki je nestrpna do Slovencev doma in v tujini. Arbitražni sporazum, Koroški sporazum, sama katastrofa in načrt uničenja slovenstva v komunajzarski Alpe-Adria navezi. Komunajzarji in naciji so eno kadar je to potrebno tako kot leta 1938. Kärntner Slowenen, das Ganze ist in Ihren Händen, slowenischer Politik ist es total egal, was mit Ihnen passiert. Leider, aber so einfach ist es...und in hundert Jahren tut es uns allen sehr sehr leid. Politik ist Heuchlerei deluxe. Österreichischer Staatsvertrag und, was wir damit machen könnten, bleibt uns zur ewigen Ermahnung. Koroški Slovenci, stvar je v Vaših rokah, slovenski politiki dol visi za Vas. Žal, tako to je...čez sto let nam bo pa vsem pošteno žal. Politika je hinavka brez primere. Avstrijska Državna Pogodba in njen potencial nam ostane v večen opomin. Trotzdem, nichts ist verloren, MFG, Starke Menschen, stark voran! ;) 200 bi moral bit absolutni minimum, po možnosti pa bi blo treba izpogajat več (kjerkoli so pač Slovenci prisotni, ali bili prisotni v preteklosti). P.S. In tudi pred Klagenfurtom bi morala stat tabla kjer bi gor pisalo meddrugim CELOVEC. Ker večino briga "večni boj" med parizani in domobranci ... Se strinjam, žalostno, da se tej temi posveča zelo malo pozornosti. POGLAVITNE REŠITVE - Nova ureditev, ki naj bi bila na ustavni ravni, zajema 91 naselij, ki jih že predvideva uredba o dvojezičnih krajevnih tablah iz leta 1977, ter že postavljene table v Pliberku in Drveši vasi, ki jih je do zdaj odredilo avstrijsko ustavno sodišče. Poleg tega so vštete vse dozdajšnje odločbe ustavnega sodišča ter naselja, v katerih je delež slovenskega prebivalstva na popisu prebivalstva leta 2001 znašal vsaj 17,5 odstotka. Delež v zakonu ne bo zapisan, ampak bodo namesto tega našteta le naselja. - O doseženem dogovoru bodo na južnem Koroškem na zahtevo svobodnjakov (FPÖ) in svobodnjakov na Koroškem (FPK) potekali referendumi. Deželna vlada, v kateri ima FPK večino, mora še določiti tako termin kot območje glasovanja - to bi namreč lahko potekalo v vsakem kraju posebej, po občinah oziroma celotni regiji. - Občine bodo v prihodnje imele možnost, da s sklepi občinskih svetov zagotovijo dodatne topografske napise. Splošne razširitvene klavzule za dvojezične table pa ne bo, tako kot tudi ne štetja manjšine, kot so ga zahtevali svobodnjaki na avstrijskem Koroškem. - Raba slovenščine na uradih ostaja neokrnjena v vseh tistih občinah, kjer je bila mogoča že do zdaj. V občini Dobrla vas, za katero je avstrijsko ustavno sodišče že leta 2000 izdalo odločbo o dopustnosti rabe slovenščine na uradih, bo ta v prihodnje omogočena za prebivalce tistih treh krajev, ki bodo označeni dvojezično. V občini Škocjan bo taka ureditev veljala za prebivalce enajstih dvojezično označenih naselij. - Za slovensko glasbeno šolo na avstrijskem Koroškem naj bi se našla sistemska ureditev, ki naj bi jo postavila v enakopraven položaj z nemškim Musikschulwerkom. Kot piše v sprejetem memorandumu, bodo povabili tudi Slovenijo, "da se udeleži financiranja". - S sredstvi iz tako imenovanega plebiscitnega daru, ki ga je avstrijska zvezna vlada lani ob 90. obletnici koroškega plebiscita namenila deželi Koroški, naj bi podprli razne projekte, med drugim dvojezične otroške vrtce. Poleg tega naj bi avstrijsko ministrstvo za pouk Slovenski gimnaziji v Celovcu namenilo dodatna sredstva. Pri deželni vladi avstrijske Koroške pa nameravajo ustanoviti forum za dialog o manjšinskih vprašanjih. Kaj se je dogajalo pred petimi leti. Premier o dvojezičnih tablah previden Srečanje manjšincev in Rupla v Ljubljani 5. julij 2006 ob 08:17, zadnji poseg: 5. julij 2006 ob 14:50 Dunaj/Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik slovenske vlade Janez Janša je dejal, da je sprejetje uredbe o dvojezičnih napisih na avstrijskem Koroškem korak v pravo smer. Kljub temu pa je opozoril, da ne gre za rešitev, s katero bi bili lahko dokončno zadovoljni. Dodal je, da so zunanja obeležja, čeprav so pomembna, samo en del vprašanja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Važen je njen položaj in dejstvo, da se manjšina ne zmanjšuje ali asimilira. Premier je pozdravil premike, ki so se zgodili v zadnjih letih, ko je bilo slovenskim vrtcem namenjenih več sredstev, nekoliko pa se je zvišalo tudi število tistih, ki se učijo slovenskega jezika. MZZ gostil predstavnike manjšine V Ljubljani je pri zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu potekal posvet o predlagani ureditvi dvojezične topografije na Koroškem. Na posvet so bile povabljene vse pomembnejše organizacije koroških Slovencev. Posvet ni prinesel enotnosti v glede topografije razdeljeno slovensko manjšino. V Zvezi slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk predlog še naprej podpirajo, nasprotujejo pa mu v Narodnem svetu koroških Slovencev in Enotni listi. Ureditev vprašanja z ustavnim zakonom je po njunem mnenju slednjih sporna, saj menita, da gre za poskus revizije vsebine 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Sporna klavzula Del uredbe je tudi odprtostna klavzula, ki predvideva morebitno postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel. Od leta 2010 bi imelo deset odstotkov prebivalstva posameznega kraja, za katerega bi se na zadnjem popisu prebivalstva izkazalo, da v njem živi vsaj deset odstotkov slovensko govorečih, pravico, da pri avstrijski vladi zahteva dvojezične napise. Sogovorniki posveta so se strinjali, da odprtostna klavzula ni zadostna. Ta še predvideva, da je za postavitev dodatnih tabel treba pridobiti soglasje koroške deželne vlade. Predstavniki manjšine bodo glede omenjene klavzule v prihodnjih dneh skušali doseči skupno stališče. V izjavi za javnost je Narodni svet koroških Slovencev opozoril, da bi s predlaganim sistemom pristojne občine in deželna vlada posredno dobile pravico veta na topografijo po letu 2010. Rupel je že napovedal, da bodo Dunaju v kratkem poslali svoje pripombe in predloge, saj ureditev topografskega vprašanja brez prave odprtostne klavzule po njegovih besedah ni mogoč. Vprašanje odprtostne klavzule je eno izmed ključnih vprašanj tudi za predsednika vlade Janeza Janšo. Avstrijska vlada je potrdila uredbo Avstrijska zvezna vlada je na izredni seji potrdila novo ureditev krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, ki prinaša 141 dvojezičnih tabel. Ta zdaj roma v parlament, kjer bo po pričakovanjih dokončno potrjena prihodnji teden. Kancler Wolfgang Schüssel je poudaril, da se mu zdi sprejetje tega sklepa "zgodovinsko dejanje", saj prinaša konec več kot desetletje trajajočim sporom. V skladu z dogovorom bo k 77 obstoječim takoj postavljenih 16 dvojezičnih napisov. Manjkajočih 48 tabel bo nato postavljenih v razumnem roku, najkasneje do konca leta 2009. Prednost pri postavitvah bodo imeli kraji z večjim številom slovenskega prebivalstva, je še napovedal vidno zadovoljni kancler. Predlogu ureditve topografije, ki ga je sicer Dimitrij Rupel označil kot "najboljšega doslej", nasprotujejo v LDS-u in SLS-u. Našli avtorja SMS-sporočil Policija na avstrijskem Koroškem je izsledila avtorja protislovenskih SMS sporočil. Gre za 18-letnika iz Pliberka, ki mu sedaj grozi obtožba zaradi hujskanja. Pošiljateljem protislovenskih SMS sporočil grozi do dveletna zaporna kazen. Prijavi na Ustavni zakon bi kršil ADP Za sprejetje v avstrijskem parlamentu bo potrebna dvetretjinska večina 13. junij 2006 ob 15:39, zadnji poseg: 13. junij 2006 ob 15:46 Dunaj/Celovec - MMC RTV SLO Slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem menijo, da bi ustavni zakon o topografiji revidiral avstrijsko državno pogodbo. Enotna lista in Narodni svet koroških Slovencev bosta nadaljevali internacionalizacijo vprašanja topografije. Povod je bil ponedeljkov dogovor med kanclerjem Schüsslom in vodji koroških vladnih strank o postavitvi dvojezičnih tabel le v občinah z 10 odstotki slovenskega prebivalstva, v njihovem okviru pa le v krajih s 15-odstotnim manjšinskim deležem. S to potezo je po mnenju slovenskih organizacij kancler Schüssel znova pokleknil pod pritiskom partnerjev v avstrijski vladi. Haider zahteva protest proti Ruplu Nova bodica koroškega deželnega glavarja 17. april 2006 ob 13:53 Celovec - MMC RTV SLO/STA Deželni glavar Jörg Haider od avstrijskega kanclerja Schüssla zahteva, da uradno protestira proti izjavi ministra Dimitrija Rupla. Haiderja je močno zmotila petkova izjava slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je na srečanju z avstrijskim veleposlanikom Valentinom Inzkom dejal, da bi položaj slovenske manjšine lahko postal širše mednarodno vprašanje. Ob tem je koroški deželni glavar dejal, da slovensko-avstrijske odnose ovirajo provokacije s strani Slovenije in ne manjšinska polika na avstrijskem Koroškem. Vnovič je zatrdil, da je slednja vzorna, in pri tem izpostavil dvojezične šole in vrtce ter podporo slovenskim kulturnim združenjem. K temu je dodal, da je nemškogovoreča manjšina v Sloveniji prikrajšana za vse pravice, še posebej na področju topografije. Kaj je sploh rekel Rupel? Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v petek v pogovoru z avstrijskim veleposlanikom v Sloveniji Valentinom Inzkom izpostavil visoko število in vsebino pritožb, ki sta jih v zvezi s položajem slovenske manjšine v Avstriji avstrijskim zveznim oblastem poslala on kot minister in slovenska vlada. Ob tem je Rupel pojasnil, da ne želi posegati v predvolilni boj ali v koroško lokalno politiko, vendar je Avstrija kot članica EU-ja in podpisnica več mednarodnih dokumentov o zaščiti manjšin dolžna varovati uveljavljene evropske standarde tudi, ko gre za položaj manjšin in njihove jezikovne pravice, med katere sodi dvojezična topografija. Zato bi lahko to vprašanje lahko postalo tudi širše mednarodno vprašanje. Janša poziva k spoštovanju odločbe Malo možnosti, da bi nemško govoreča manjšina dobila poslanca 23. september 2006 ob 16:36 Celovec - MMC RTV SLO/STA Premier Janez Janša pričakuje, da bo Avstrija izpolnila odločbo ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih. V pogovoru za Kleine Zeitung je poudaril, da priznava prizadevanja avstrijske vlade in da se zaveda, kako občutljivo je to vprašanje za tamkajšnjo posebno politično situacijo. Premier upa, da bo naslednja avstrijska vlada skladno z odločbo ustavnega sodišča napise uredila tako, da ne bodo nastali novi konflikti med manjšino in večino. Predlog vlade je ocenil kot "korak v pravo smer", a le, če je v njem vsebovana možnost za dodatne dvojezične krajevne table. Na vprašanje, kakšne so možnosti, da bi avstrijska vlada postavila dodatne dvojezične napise, je predsednik vlade odgovoril, da je avstrijski kancler Wolfgang Schüssel realističen politik, ki bo "vedel, kaj mora storiti, da bo pridobil podporo v parlamentu in pristojnih odborih" ter da je "prijatelj manjšine". Premier še meni, da ni razloga, da Slovenija ne bi pomagala nemško govoreči manjšini, vendar dodaja, da je malo možnosti, da bi ta dobila svojega neposredno voljenega poslanca - tako kot madžarska ali italijanska manjšina. Kacin in SLS: Napačen odziv MZZ-ja Dogovor o dvojezični topografiji na škodo slovenske manjšine 1. julij 2006 ob 15:36, zadnji poseg: 1. julij 2006 ob 15:48 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Jelko Kacin (LDS) meni, da je odziv zunanjega ministrstva na dogovor o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem "škandalozen". Predsednik LDS-a je odziv slovenskega ministrstva, ki je v četrtek sprejeti dogovor o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem pozdravilo kot "korak v pravo smer", označil za "klečeplazenje, kakršnega noben slovenski organ v času samostojnosti še ni zagrešil". Kacin meni, da četrtkov dogovor pomeni enostransko revizijo Avstrijske državne pogodbe v imenu avstrijskih vladajočih strank, ki "poskušata z ustavnim zakonom avstrijsko ustavno sodišče izločiti iz procesa uveljavitve 7. člena ADP". SLS: To ni korak v pravo smer Z odzivom se ne strinjajo niti v koalicijskem SLS-u, kjer menijo, da to ni korak v pravo smer. Poudarili so, da stališče ministrstva ni bilo obravnavano v vladnem postopku, zato bodo predlagali sestanek vrha koalicijskih strank, na katerem bi oblikovali in uskladili slovenska stališča do tega vprašanja. V SLS-u še trdijo, da mora 7. člen Avstrijske državne pogodbe "za vse strani ostati najmočnejši garant pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem". Sodišče je odločilo drugače Kot je znano, sta Avstrijska ljudska stranka in Zavezništvo za prihodnost Avstrije v četrtek v dogovoru z Zvezo slovenskih organizacij in Skupnostjo koroških Slovencev sprejeli novo ureditev dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, po katerem bi bilo dvojezično označenih 142 krajev. V to število spadajo kraji z najmanj 10-odstotnim deležem slovenskega prebivalstva le v občinah z najmanj 15 odstotki slovensko govorečega prebivalstva, kar je v nasprotju z razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča, da se 10-odstotna klavzula nanaša izključno na kraje, in ne na občine. Zaskrbljena tudi komisija DZ-ja Po sprejetem dogovoru je v četrtek parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu sporočila, da problematiko spremlja z zaskrbljenostjo, v zvezi s tem pa načrtuje tudi skupno sejo z odborom DZ-ja za zunanjo politiko. Premiera: nedelja, 05. november 2006, Vse oddaje Prejšnja: dr. Peter Vodopivec Naslednja: Maks Tajnikar slika PredvajajCitiraj Dober večer. Nocoj je moj gost zelo zanimiva osebnost. Diplomat, veleposlanik v nekaj državah- v Indiji, ZDA, Organizaciji Združenih narodov, Avstriji- lep čas profesor mednarodnega prava, tudi doktor mednarodnega prava, predava na predhodnici današnje Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Tudi minister v Kavčičevi vladi. Na koncu še predsednik Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju. Dr. Ernest Petrič, dober večer. Dober večer. To je bil že skoraj uvod za skritega gosta. Letos je bilo konec poletja za vas kar napeto. Tri stvari so se vam zgodile. To je bila afera Smole, potem je bilo imenovanje za predsednika sveta guvernerjev, pa še jedrski poskus Severne Koreje. Je bilo kar naporno? Ja, je bilo zanimivo. Vsaka od teh stvari je imela neke svoje specifičnosti. Afera, aferica je bila neprijetna stvar, nevzpodbudna stvar, človeško nesimpatična, prizadela me je in nekateri so to opazili, da sem bil takrat malce hud. Zdaj nisem več hud. Kajti tako rekoč ob koncu kariere, ki mislim, da je brezmadežna kariera in moja profesionalnost, sem dobil eno malo klofuto. Ni me toliko presenetilo to, da je bil tam nek intervju, v katerem je bilo rečeno marsikaj, od česar se je, upam, pokazalo, da nič ni bilo res, da nisem nobenega denarja nikomur obljubljal, da nisem imel nobenih tajnih sestankov s Šturmom in Schuesslom, sem se pa pogosto pogovarjal z obema, tudi z Fisherjem, predsednikom, številnimi ministri, saj zato sem kot veleposlanik plačan. Mislim, da sem kar v redu veleposlanik, imam dostop do vseh teh ljudi in bom imel tudi dostop do novih ministrov v novi vladi, do novega kanclerja, kdorkoli že bo. To je bilo zlasti neprijetno, ne zaradi mene, ampak zaradi imidža moje lepe domovine, da smo imeli neke tajne dogovore na račun Hrvaške z Avstrijo. To je bilo neprijetno. Kar je mene bolj prizadelo, je bilo to, da je nastal cel hokus pokus okrog tega. Mediji celo na politični sceni, brez da bi mene kdorkoli smatral za potrebnega in me vprašal, zakaj gre. Saj Ernesta Petriča verjetno v Sloveniji precej dobro poznajo.- Če ste že sprejeli to mojo žogico, zakaj pa je šlo? Šlo je za to, da so vam očitali, da z avstrijskim kanclerjem Schuesslom in predsednikom Zveze slovenske organizacije Šturmom kupčkate na račun slovenske manjšine, vmešana je bila tudi Hrvaška, ker naj bi bila vezana kupčija. G. Karl Smole, podpredsednik Narodnega sveta je prišel na dan s tem podatkom, da ste se sestali tajno vi in g. Karne, g. Šturn in kancler Schuessel. Šlo je pa za to, da naj bi vi ponudili našim manjšinam, manjšinskim organizacijam, tistim, ki bi bile nekako bolj dojemljive za vaše predloge, da jim boste dali več denarja, če bodo na to pristali. Šlo je pa za pomembno zadevo, za poskus revizije avstrijske državne pogodbe. Na račun naše manjšine. To je zgodba. slika PredvajajCitiraj Jaz nisem nobenega denarja nikomur obljubljal. Jasno, g. Karl Smole je prišel v posest nekih tajnih depeš, kajti v eni med njimi sem jaz poročal o svojem pogovoru z g. Šturmom. V tem pogovoru je Šturm izrazil pomisleke glede načina financiranja manjšinskih organizacij na Koroškem. Jaz sem bil pogosto soočen kot veleposlanik s pripombami, morda opravičenimi, morda neopravičenimi, da eni dobivajo preveč, drugi premalo. Ker pa sem manjšinsko problematiko spremljal od začetka svoje poklicne kariere, ko sem šel v službo leta 1961, pred mnogimi leti na Inštitut za narodnostna vprašanja. Vendar so bile vedno te pritožbe, da se enim daje z veliko žlico, drugim z majhno. To je bilo tudi res. To je bilo res. Levičarski organizaciji smo dajali več denarja. Z veliko žlico, oni drugi pa z zelo malo žlico, če sploh kaj. Tako je bilo. Medtem so bile neke refleksije tudi v kasnejšem obdobju. Poleg tega pa vedno, kadar sem hodil po Koroški, kamor grem rad, ker prvo v življenju, s čimer sem se ukvarjal, je koroška problematika in o tem sem tudi pisal. Prvi članek, ki sem ga napisal leta ' 62, je bil o koroški problematiki. Pisal sem veliko o tem. Včasih se temu reče malo patetično- Korotan imam v srcu. Ni mi vseeno, kaj je na Koroškem. Želim, da bi se tam stvari uredile in normalizirale. Morda se s kom ne strinjam glede taktike, bolj zaostriti ali se bolj pogovarjati, o tem se da pogovarjati. To mi je bilo vedno zelo pomembno. Veliko sem hodil na Koroško in pogosto tudi slišal pripombo, upravičeno ali ne: Preveč denarja gre za vodstvo organizacij, preveč denarja gre za organizacije, premalo za tiste dele na terenu, ki ohranja slovenstvo. In sem jaz potem v tisti depeši napisal, da slej ko prej mislim, da je smotrno financirati programe, brez kakršnih koli političnih ali drugih vnaprejšnjih afinitet. To sem napisal. slika PredvajajCitiraj To je tudi edini dokaz vašega pogajanja, kupčkanja, ostalih stvari iz te depeše ni bilo mogoče zaznati. Najbrž tudi nima smisla oz. ni v praksi, da jih javnost gleda. Pogosto sem govoril... Bom pa to vprašal. Vendar je ta predlog ustavnega zakona, ki ga je Avstrija hotela pred volitvami skozi spraviti, slovenska vlada soglašala s tem. To je pa dejstvo. G. Ambrožič, stvar je bila malenkost drugačna. Mi smo soglašali z napori kanclerja Schuessla, ki smo jih ocenjevali kot resne. Še vedno mislim, da so resni. Pred nekaj dnevi sem govoril s predsednikom zelenih, g. Vanderbelenom, ki ga izredno cenim. In je beseda nanesla tudi na to. Tudi on se je strinjal, da kancler je iz katerih koli razlogov hotel ta problem urediti, da je mislil resno. To je tudi v eni depeši napisano. Upam, da tudi ta ne bo prišla v javnost ali v nepoklicane roke. Mi smo podpirali to prizadevanje. Desetletja se ni zgodilo nič okrog tega. Kancler Schuessel je imel prvo konsenzno konferenco. Tista prva konsenzna konferenca pred dobrimi tremi leti je padla zato, ker se je zahtevalo, da bi naj jo spremljala izjava manjšine, da je s tem problem dokončno rešen. Torej je bila tam neka zaprtostna klavzula. V sedanji konsenzni konferenci, ki jo je vodil prof. Karl, s katerim sem nekajkrat govoril, ker me je zanimalo, kaj se dogaja. To sem bil dolžan kot veleposlanik in poročati svojem ljudem tukaj, jim tudi povedati, da Slovenija pričakuje solidno rešitev. Tudi to sem s kanclerjem govoril večkrat. Stvar se je zapletla okrog odprtostne klavzule. Klavzule, ki naj bi omogočala, da bi se v skladu z voljo prebivalstva dodajale nove table. slika PredvajajCitiraj Na 141, kjer ste pisali. Recimo. Tiste številke, za katere bi se sporazumelo. To se je nam zdelo dobro, ker bi to odprlo nek proces. Potem v zadnji fazi teh pogajanj je začela pod pritiskom deželnih krogov na Koroškem ta klavzula postajati vedno bolj klavzula, kjer bo imela deželna koroška klavzula pravico veta, ali pa kdo drug na voljo prebivalstva. Skratka stvar je drsela v napačno smer. V tem trenutku se nam je zazdelo, tudi meni, da ni tako slabo, če se gre na ustavni zakon, kajti iti na ustavni zakon je pomenilo- to sem v enem intervjuju že povedal- da " deal " Ljudska stranka in Haiderjeva stranka z neko vladno uredbo, ki bi se sprejela, bi bila slaba, pa bi se potem nam v Evropi in v avstrijski javnosti prodajala kot rešitev, je bila adakta, ni bila več možna. Kajti za ustavni zakon je bilo potrebno dvetretinjsko soglasje v parlamentu, torej tudi soglasje socialistov. Socialisti so na nek način garantirali, kar je tudi eden od njihovih prvakov povedal v enem intervjuju za mladino, g. dr. Einem. Oni so se na nek način zavezali g. Šturmu, da ne bodo nič podprli, s čimer se tudi on ne bo strinjal. Tako da smo imeli neko garancijo, da ne bo šlo nekaj kot rešitev, kar bo za manjšino nesprejemljivo. Potem so se osnutki vrteli po dva na dan. Mi nismo bili pogajalci, mi nismo bili v tem. Ko se je pokazalo, da stvar ne gre v to smer, smer neke solidne rešitve, smo tudi mi rekli ne. Nismo se pa nikoli opredelili. To želim poudariti. Ne za ne proti ustavnem zakonu. O tem nismo govorili še iz enega razloga. Minister Rupel je rekel, da gre stvar v pravo smer. Ja, da gre stvar v pravo smer. Prizadevanja gredo v pravo smer. Ni bil pa informiran, kaj se dogaja, potem ko je bilo nekako že jasno, kaj bo v tekstu, kaj je Haider še dodatno vnesel notri. Zdi se da je bila slovenska vlada slabo obveščena. Ko smo mi to rekli, so pogajanja še tekla. Takrat so še tekla, ko je Rupel to izjavil. Mi smo podpirali ta proces, nikoli pa rešitev, ker nismo niti vedeli, kakšna rešitev je na mizi. Ampak smo se zanesli, da rešitev za nas ni nobena, ki ne bo sprejemljiva za manjšino. Nismo pa mi bili pogajalci. Še nekaj želim povedati. Jaz se ukvarjam z mednarodnim pravom in imam neko diplomatsko kariero za seboj. Od naše države, g. Ambrožič, nekdo lahko zahteva, da našo mednarodno pravno obveznost izpolnimo, to je legitimno, če smo vezani. Ampak, kako jo bomo izpolnili? Z ustavnim zakonom? Z navadnim zakonom? Z uredbo? Tako zahtevanje pa pomeni iti na spolzek teren. Pomeni iti na teren, ki ni več čisto dostojen. Mi od Avstrije lahko zahtevamo: Morate uresničiti člen 7. avstrijske državne pogodbe. In to zahtevamo. Permanentno, veskozi. Ampak težko rečemo: To morate narediti z uredbo, to ne smete narediti z zakonom. To je stvar, ki postaja malce spolzka. Tudi to je bil razlog, da se nismo opredelili za ali proti neki določeni pravni formi. Ta dokument, če govoriva o njem- ustavni zakon je v 3. odstavku spreminjal 7. člen. To bi vendarle pomenilo revizijo avstrijske državne pogodbe, kar bi bilo slabo za manjšino. To je ena zadeva. Druga stvar, o kateri zdaj govorite- načelno bi bil za manjšino teh 141 napisnih tabel proti 77, kot jih je bilo zdaj, napredek. Generalno bi pa to pomenilo izgubo določenih pravic. To je vprašljivo. Se pravi manjšine ne bi imele tistega, kar imajo zdaj. slika PredvajajCitiraj Ustavni zakon bi pomenil eno težavo glede iztožljivosti manjšinskih pravic. Tako je. To je nedvomno. Ampak, če bi ta ustavni zakon po svoji vsebini imel neko solidno, čvrsto odprtostno klavzulo, ki bi zagotavljala 10 % ljudi v nekem kraju, lahko zahteva napis, potem bi jaz bil mnenja, da je celo bolje, da je to v ustavnem zakonu, ki ga jutri neka nova avstrijska vlada, malo bolj nacionalistično usmerjena, ne more kar tako spremeniti. Rabi za to dvetretjinsko manjšino. To je bilo kompleksno in zelo zapleteno. To sem hotel reči: danes se manjšina lahko pritoži na Ustavno sodišče, če sodi, da stvari niso v redu. Ko bi bil ta ustavni zakon sprejet, je te pravice konec. To je to. Ta pravica bi bila močno otežena. Še vedno pa ostajajo določena pravna sredstva. Noben notranji pravni akt ne more revidirati mednarodno obveznost neke države. Torej obveznost iz člena 7. avstrijske državne pogodbe v vsakem primeru ostane. Avstrija, nobena država se ne more svoje mednarodne pravne obveznosti otresti s sprejemom določenih notranjih zakonov. Avstrija permanentno dela na tem, da bi se znebila teh obveznosti. Tudi jasno je povedala in predlagala. Vi dobro veste, da je predlagala podpisnicam, štirim velesilam, da je avstrijska državna pogodba zastarela in da je treba spremeniti oz. ukiniti. Dve državi sta se strinjali, dve pa ne. To je sigurno. Haider pa pravi, da je avstrijska državna pogodba stvar za smetišče zgodovine. Se pravi Avstrija vendarle, kjerkoli je možno, se poskuša izogniti svojim obveznostim. V 50- ih letih 7. člena avstrijske državne pogodbe ni izpolnila. In tudi nima namere, da bi jo. slika PredvajajCitiraj Točno. 7. člen v določenih točkah ni izpolnjen. Nekatere stvari so izpolnjene. In tudi položaj manjšine na Koroškem se mi zdi, da je danes boljši, kot je bil pred desetletji. Pred desetletji je bilo še precej težko vpisati otroke v dvojezično šolo, letos je vpis v dvojezične šole močno poskočil. Vzdušje se spreminja. Jaz osebno mislim, da nikoli ni manjšina imela v avstrijski javnosti toliko podpore. To je zasluga manjšine same. To želim poudariti. Njenih prizadevanj, kot jih ima danes. Avstrijska javnost se danes zaveda, da je ta problem treba urediti. Tudi problem dvojezičnih topografskih napisov. O tem ni nobenega dvoma. Tudi avstrijska politika ne živi v vakumu. Na Koroškem je poleg tistih, ki dobro mislijo, še veliko tistih, ki drugače mislijo. In tudi, če opazujete našo domačo politiko, g. Ambrožič, se pogosto zgodi, da bi neko stvar radi uresničili, pa jo ne moremo zaradi političnih realitet. Tako da se Avstrija zaveda, da te obveznosti mora izpolniti. To, kar ste omenili, da se je Avstrija hotela teh obveznosti na nek način otresti, to je bila zgodba začetka 90- ih let. Takrat je Avstrija mislila, da je nastopil trenutek, da se je nekega statusa, ki ji je bil na nek način vsiljen ob tem, ko je bila obnovljena njena neodvisnost, da bi se tega na nek način otresla. Danes nihče v Avstriji, vsaj jaz nisem nikogar srečal, ki bi ne priznaval njihove obveznosti iz člena 7 avstrijske državne pogodbe. Če se spomnite, pred letom dni so Avstrijci na veliko slavili 50- letnico avstrijske državne pogodbe. Celo prinesli so original iz Moskve, imeli velike proslave itn. Avstrija se danes zaveda, da je avstrijska državna pogodba neko dejstvo, člen 7 je del tega, neka njihova mednarodna pravna obveznost. Slovenija na tem vztraja. Kaj je mene presenetilo ob vsej tej zgodbi? Z enim stavkom bom povedal, potem pa bi s to temo zaključili. Ne verjamem v to, da se na Koroškem lahko zagotovi več dvojezičnih tabel z napadi na slovensko vlado. V to pa ne verjamem. Bitko za te stvari je treba dobiti v Avstriji, na Dunaju, v mednarodni javnosti. Tu se mi zdi, da smo mi, slovenska vlada, slovenska diplomacija in manjšina partnerji. slika PredvajajCitiraj Jaz bi dodal k temu, da se lahko strinjam z vami, ampak slovenska vlada bi najbrž morala biti bolj odločna pri teh pogajanjih z Avstrijo. Recimo kar zadeva notifikacijo. Tukaj smo tako bojazljivi, bojazljivo nastopamo. Mi nekako moledujemo za to, kaj pravijo, če bi notificirali avstrijsko državno pogodbo. Sploh ne gre za to. Tukaj se tudi najbrž stvari ne lotevamo. To boste vi bolje vedeli kot jaz, ker ste doktor mednarodnega prava. Gre za notifikacijo nasledstva. Ker v bistvu mi imamo vso pravico do tega nasledstva, kot imamo obveznosti, imamo tudi pravice. To je dejstvo. Konec koncev je tam manjšina in gre za pomembne zadeve. Mi mejimo z Avstrijo. Gotovo. In zato se smatramo kot po naravi stvari. Naslednica avstrijske državne pogodbe in zaščitnica pravic slovenskih manjšin v Avstriji. In tako tudi delujemo. Mi se zato tudi včasih deklarativno razglašamo. In tako nastopamo. Enemu samemu diplomatskemu pogovoru nikogar od slovenskih političnih voditeljev na Dunaju nisem prisostvoval, ker ne bi bilo vprašanje manjšine omenjeno, razpravljeno, postavljanje naših zahtev, izražanje naših pričakovanj. To je dejstvo. Zdaj pa, ta odločitev, da mi zaenkrat nismo šli v formalno notifikacijo avstrijske državne pogodbe, oz. nasledstva avstrijske državne pogodbe, je pa rezultat zelo treznih razmislekov. Zadnji razmislek smo imeli pred kakšnimi tremi tedni na zaprti seji odbora za zunanjo politiko OZP. Tu ne gre za vprašanje napisati noto in jo poslati v Moskvo, to zna vsak začetnik diplomat, to ni problem. Gre za kakšne učinke bo to imelo. Za naše interese in za interese naše manjšine. Te preverbe so se opravljale pogosto v preteklosti. To se je opravljalo, spominjam se, ' 97. leta, ' 99. leta, leta 2000, ko je bila Avstrija v nekem specifičnem položaju zaradi takratne vlade in sankcij. Vedno so nam naše ocene pokazale, da bi ta korak ne bil produktiven. Sopodpisnice avstrijske državne pogodbe so nam rekle, da to ne bo produktivno. Šlo je vendarle za terminološko razliko. Mi govorimo o notifikaciji ADP- ja, gre pa za nasledstvo. Prof. Bohte, vaš kolega, ki pozna te stvari, govori enako, kot zdaj jaz razlagam. Se pravi govori o notifikaciji nasledstva, do katerega imamo avtomatično pravico in sploh ni treba spraševati. slika PredvajajCitiraj To ni res. Avstrijska državna pogodba je pareksalans pogodba zaprtega tipa. Za pristop k taki pogodbi, za nasledstvo v tako pogodbo ali za izražanje rezerv k taki pogodbi zaprtega tipa so stvari mnogo bolj zapletene, niso avtomatične. Tudi v Sloveniji se je nekaj... Jugoslavija je bila sopodpisnica. Absolutno. Mi ne govorimo za članstvo. Govorimo o nasledstvu. G. Ambrožič, vseskozi in kadar koli smo opravljali konzultacije, vedno smo govorili o nasledstvu. Tudi jaz sem vedno govoril o nasledstvu, pa je potem v nekem časopisnem zapisu nek vaš kolega, ki ga sicer zelo cenim, slabo napisal in je napisal pristop. Jaz se potem v te polemike nisem spuščal, ker se mi zdi, da je zelo problematično razlagati javno v medijih naše argumente, našo strategijo, naše razmisleke sosednji državi. Mislim, da je vendarle koristno in dobro, če bi se na nek način razumelo, da se slovenska diplomacija teh vprašanj loteva z resnim premislekom in s polno odgovornostjo. Jaz vem, da stvari zelo dobro poznate. Ne morem z vami suvereno polemizirati. Ampak vas bom čisto preprosto vprašal, zakaj menite, da Avstrije ni uresničila 7. člena? Zakaj noče, da bi bila ADP notificirana? Zakaj so pomisleki, rezerve? Ko gre za pravice manjšine, teh pravic ni nikoli dovolj. Čedalje več bi jih moglo biti, ne pa, da jih krčijo. Bom čisto navadno vprašanje postavil. Kaj mislite o tem? slika PredvajajCitiraj Jaz bi težko rekel, da Avstrija krši manjšinske pravice. Nekatere stvari se uveljavljajo, v zadnjih letih je bil določen napredek storjen, tudi glede medijev, celodnevnega radijskega programa. Določene stvari pa dejansko niso uresničene. Da niso uresničene je po mojem mnenju glavni vzrok stvarna, realna politična situacija na Koroškem. Razmere na Koroškem, ki so del avstrijske realnosti, ki na nek način so glavni razlog za to, da do napredka ali bistvenih korakov, zlasti glede topografije zaenkrat ni prišlo. Osebno sem prepričan, da bodo prizadevanja manjšine, ki so odločna, z našo podporo, ki je vedno prisotna, rodile rezultat. Mislim, da se bo našla neka rešitev, ki ne bo idealna. Nekateri bi pričakovali več topografskih napisov, drugim bo še tisto, kar bo, veliko preveč. Ampak našla se bo neka rešitev in se bo- to je najbolj pomembno- sprožil ta proces. Če bo ob tem neka solidna odprtostna klavzula, ki bo omogočala prebivalstvu krajev, da sami izrazijo to zahtevo in da se to uresniči, potem se mi zdi, da smo na poti k temu, da se življenje naše manjšine na Koroškem normalizira. Da postane tam normalno. Ne samo normalno, celo prednost, če si pripadnik manjšine, ker govoriš dva jezika, imaš večje možnosti, navsezadnje tudi za uspeh v karieri itn. Jaz sem kar se tega tiče, ne glede na vse težave, optimist. Saj se svet spreminja. Ostanimo pri tem. Greva na drugo temo. slika PredvajajCitiraj Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Vi ste septembra postali predsednik sveta guvernerjev. Kaj je zdaj ta svet guvernerjev? Kakšne ingerence ima? Če gledamo na dogajanje v Severni Koreji, pa v Pakistanu, Iranu. Čigav problem so Koreja, Iran, problem agencije, problem OZN ali problem Varnostnega sveta? Vaš? Enostavno rečeno: svet guvernerjev je tisti organ, ki usmerja s svojimi resolucijami in s svojimi sklepi delo agencije, delo sekretarijata. Sekretarijat je strokovni organ. To je približno tako kot generalna skupščina Združenih narodov. Na nek način generalno usmerja delo organizacije Združenih narodov. Čeprav tam je struktura nekoliko drugačna, tam je posebna funkcija varnostnega sveta itn. Dokler so to problemi tehnične narave, dokler gre po eni strani za pospeševanje razvoja jedrske tehnologije, za uvajanje in reševanje vseh problemov, ki so v zvezi z jedrsko energijo in jedrsko tehnologijo, posebej poudarjam tehnologijo, kajti tu gre tudi za probleme uporabe jedrskih tehnologij za zdravje, kmetijstvo, ne samo za energijo, čeprav se po tradicij- 50 let je stara ta agencija- imenuje Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Ampak že zdavnaj je ona segla tudi na druga področja jedrske tehnologije. Dokler je to v tej domeni, so stvari v rokah agencije in sveta, ki delo agencije usmerja. Sveta guvernerjev. Ko pa neka stvar postane politična, predvsem postane predmet, dobi razsežnosti ogrožanja mednarodne varnosti, če smem tako reči. Kar naj bi bil jedrski program Irana, kar naj bi bil jedrski program Severne Koreje. Pa seveda eminentno ta stvar postane takoj stvar, ki bolj sodi v okvir dejavnosti varnostnega sveta organizacije Združenih narodov. V tem primeru je svet guvernerjev dolžan poročati. On in generalni direktor poročajo varnostnem svetu, da tam nastaja problem te vrste, ki ima razsežnosti mednarodne varnosti in takrat pride v igro varnostni svet. Pred tremi tedni je varnostni svet sprejel resolucijo v Koreji, te dni so v postopku pogajanja o resoluciji, ki naj bi uvedla sankcije, kakršne koli že. Ali bo do nje prišlo ali ne, ne vemo. Verjetno bo. Kakšna bo po vsebini, je težko ta hip v naprej predvidevati. Približno se kaže, kaj naj bi vsebina bila. Resolucija, ki naj bi uvedla sankcije zoper Iran. Tu smo zdaj v politični sferi. Nastajajo pa tu zelo zanimive stvari, ki jih bom ilustriral z enim primerom. Sankcije zoper Iran naj bi se dotaknile tudi tehnične pomoči Iranu za razvoj jedrske tehnologije. Tu pa se spet stvar vrača v mednarodno agencijo na Dunaju. Kajti kaj pa je zdaj tisto, kar v okviru tehnične pomoči lahko pomeni pomoč Iranu za razvijanje tehnologije v vojaški smeri. To pa naj bi spet presojala agencija sama. Tako da je tu stalno neka vmesna igra, skupna igra, nek interplej med agencijo in organizacijo Združenih narodov, varnostnim svetom. Zlasti takrat, ko stvari dobijo razsežnost mednarodne varnosti. slika PredvajajCitiraj Koliko se vam zdijo te grožnje s sankcijami produktivne? Imam občutek, da se Severna Koreja požvižga na te grožnje. Saj na koncu koncev je ona že itak sankcionirana, Iran pa tudi. To je zanimivo in zelo pomembno vprašanje. Kolikor vem, je zdaj zadnje dni po tej resoluciji o sankcijah zoper Severno Korejo ta izrazila pripravljenost, da se vrne v okvir pogajanj skupine šesterice. Koliko je zdaj ta resolucija bila tisto, kar je njo v to smer usmerilo? Verjetno do neke mere prav gotovo. Navsezadnje ta resolucija je bila sprejeta v varnostnem svetu brez opozicije. Vse glavne stalne članice varnostnega sveta so glasovale za njo. To je že neko težko sporočilo. Koliko bo resno vzela to resolucijo Severna Koreja, težko reči. Ravno tako je ona izjavila, da ne bo izvedla novega poskusa, da ne bo nadaljevala s poskusom. Verjetno je tudi to na nek način posledica tega. Iran je drugačna situacija. Iran vseskozi zagotavlja, da je ves njegov program namenjen mirnodobski uporabi nuklearne energije. Iran trdi: " Mi se gibljemo v okviru dovoljenega. " Mednarodna skupnost in agencija na Dunaju ima problem, ker to na nek način ni sposobna verificirati. Ker je kooperativnost Irana premajhna, transparentnost njihovega delovanja premajhna, da bi se to lahko verificiralo, da je njihov program namenjen izključno mirnodobski uporabi jedrske energije, do česa ima Iran pravico, kot katerakoli druga država. Ampak ona ima vojaški program. slika PredvajajCitiraj Obstajajo zelo resni sumi, da ima tudi vojaški program. Druga stvar je, ko sem vas vprašal, kaj te grožnje lahko pomenijo enim in drugim. Jaz mislim, da ne veliko, da pa predstavljajo več možnosti pametna pogajanja, obljube, neka varnostna zagotovila tem vladam, recimo korejski, da bo ta režim obstal, da ga Amerika ne bo zrušila itn. Da so ta zagotovila pomembna, če hočete, da postanejo kooperativni. Kolikor jaz poznam te stvari, je glavni namen obeh resolucij izvajati poleg stalno odprtih vrat za pogajanja določen pritisk na eno in drugo teh držav, da se vrneta k pogajanju. Vsi mednarodni akterji vedo, da nazadnje je rešitev obeh vprašanj neka resna pogajanja. Stvari tečejo po dveh tirih. Eno je določen pritisk z namenom, da se to drugo stran vendarle pripravi do tega, da resno stopi v pogajanja. Po drugi strani pa je zlasti Iran ponujal zelo soliden paket. Evropska trojka je ponujala zelo soliden paket. Letos poleti. Poznam do detajlov ta paket. Vključuje vse elemente, o katerih ste vi govorili. Svoboden dostop, celo pomoč pri razvoju mirnodobske uporabe, zagotovilo goriva, varnostne garancije, trgovinske ugodnosti itn. Ampak Iran se zaenkrat za to ni odločil. Ta sporazum o neširjenju, ki ga je tudi Koreja podpisala, pa je potem odstopila, takrat so oni že imeli atomsko bombo, Iran je še nima, lahko pa jo v šestih letih najbrž naredi, da je to posledica tega, da tudi jedrske velesile, ZDA in ostale ne spoštujejo tega sporazuma o neširjenju in o poskusih. To je pa pomembna zadeva. To je stvar, o kateri morate pa pri vas razmišljati. Sporazum o jedrskem orožju je fiksiral v določenem trenutku neko zatečeno stanje. Zatečeno stanje, ko so nekatere države že imele jedrsko orožje, druge pa ne. Skušal je preprečiti, da bi vse več držav, tudi držav z vprašljivimi političnimi strukturami in ambicijami, prišle do tega orožja. To naj bi bil uravnotežen sporazum, ki bi po eni strani tisti, ki že so jedrske sile, to ostali, hkrati naj bi pa tiste, ki so se temu na nek način s pristopom k sporazumu odrekle, zagotavljal, da bodo lahko razvijale in se bo celo pomagalo pri mirnodobski uporabi jedrske energije. Res je, to je na nek način nepravično. Eni imajo jedrsko orožje, drugi ga nimajo, pa bi ga radi imeli, ampak ga ne smejo imeti itn. Tu je cela vrsta stvari, ki so zelo zapletene. Tu se pojavlja tudi zelo zanimivo vprašanje- Izrael, ki evidentno ima jedrsko orožje. Medtem sta v jedrski klub stopili tudi Indija in Pakistan. Tako da stvar je zapletena. Stvar sploh ni enoznačna. Ampak mislim, da je vendarle v interesu človeštva, mednarodne skupnosti, tudi nas, da se vendarle prepreči nekontrolirano širjenje jedrskega orožja, ali pa vsaj omeji. Zamišljajte si položaj. Če se sprejme dejstvo, da postane Severna Koreja nuklearna sila, verjetno bodo v tisti regiji stopili v ta krog. Iran z jedrsko bombo. Zelo hitro bodo kakšni sosedi, ki se čutijo ogroženi, ne samo Izrael, tudi drugi, zaradi šiitskega prodora, verskega vpliva v sunitskih regijah, začeli razmišljati o tem. Zelo velika tveganja, zelo veliki problemi. Strinjam se pa, da v mednarodnem življenju neke idealne pravičnosti pogosto ni. Tu si nekateri jemljejo več pravic, kot jim gre. Jedrske velesile, ZDA, Velika Britanija in Francija. G. Ambrožič, tu ste se dotaknili zelo pomembnega vprašanja mednarodnega življenja. Na eni strani je pravna predpostavka, da so vse države suverene, enake, enakopravne v pravicah in dolžnostih. Na drugi strani nas mednarodno življenje, realnost tega življenja uči od vestvalskega kongresa dalje, tam v 17. stoletju, da so ene države vodilne, da so ene tiste, ki diktirajo tok mednarodnih dogajanj, druge pa na nek način temu hočeš nočeš sledijo. Kdo je kreiral mednarodni sistem po II. svetovni vojni? Smo ga kreirali enakopravno? Seveda ne. Zakoličile so se posebne pravice nekaterih v varnostnemu svetu. Danes govorimo o PI5, ki imajo besedo. Danes govorimo o G7 ali G8. To je pa realnost. Ampak mi živimo v tej realnosti in skušamo na nek način storiti tisto, kar je v danih pogojih v našem skupnem interesu. Mislim, da v našem skupnem interesu je, če se le da, da preusmerimo Iran od vojaškega jedrskega programa k mirnodobskemu, da ga prepričamo, morda s korenčkom, morda tudi z nekaj palice, da skušamo potem preprečiti, da bi se regija z iranskim nuklearnim orožjem strahovito destabilizirala, z možnimi strahovitimi posledicami za nas vse skupaj. slika PredvajajCitiraj Čeprav mislim, da je še večji problem kot Iran in Koreja, Pakistan. Ne vem, zakaj so Združene države tako tolerantne do Pakistana. Pakistan je bil ves čas neprimerno bolj nevaren kot Irak, napadli so pa Irak, ki nima orožja za množično uničevanje, Pakistan ga pa ima. Irak je posebna zgodba. Če poseževa še v to, potem bova prišla zelo daleč. Ne širiva teme. Saj je stvar zanimiva, ampak vseeno. Ravno pred 8 leti, ko je bila končana ta naša udeležba v nekem zanimivem projektu, ki se mu reče Svet brez jedrskega orožja. To je bilo osem držav, ki so podpisale. Vi ste sodelovali kot državni sekretar tedaj za bilateralo, če se ne motim. Teda je Slovenija zelo napredno nastopila " Smo za svet brez jedrskega orožja ". Predsednik vlade Drnovšek je pogumno nastopil v OZN, potem so pa Združene države začele pritiskati na nas tako in drugače in pogojevati. Se pravi jim ni bilo všeč to, da smo tam. Če ne bomo izstopili iz tega, potem ne bomo prišli v Nato. Je bilo tako? Približno tako je bilo. Povedal vam bom zanimivo za vas in za gledalce malo epizodo, ki je zvezi s tem. Prvič sem slišal za naš vstop v to pobudo, ko sem bil na nekem posvetovanju sredi Afrike v Burkina Faso. Klical me je naš diplomat iz Ljubljane in mi rekel: " Državni sekretar, minister se je nekako odločil, da v to smer gremo. " Jaz sem takrat temu sogovorniku izrazil zadržek in sem rekel: " Ali ste to dobro premislili? " Ker sem slutil, da je težava. Nakar je meni sogovornik rekel: " ' Takratni ' minister je ministrici ene od teh pobudnic obljubil, da bomo k temu pristopili. " Nakar sem jaz rekel: " Če je obljuba dana, potem nimam jaz kaj komentirati. " In potem je bila stvar mirna. Par tednov za tem sem šel pa jaz na posvetovanja na Japonsko. Ena od tem je bila tudi to. Kajti meni in vsem se je zdelo, da Japonska s to strahovito izkušnjo Hirošime in Nagasakija je verjetno zelo blizu tem razmišljanjem. Ko sem jaz to temo načel z namestnikom njihovega zunanjega ministra, me je on gledal in rekel: " Saj vi želite v Nato, mar ne? " " Seveda. " Pa je rekel: " To je potem v kontradikciji z vašo ambicijo v Nato, kajti del Natove obrambne strategije je uporaba jedrskega orožja. Tudi mi Japonci zato ne pristopamo v to pobudo, kakorkoli nam je že simpatična, ker del naše obrambne strategije je ameriški jedrski dežnik. " Se pravi tu je bila neka kolizija in mi smo na nek način stali pred dilemo, ali gremo v to smer, torej svet brez jedrskega orožja, ali pa želimo v Nato. Odločili smo se za to drugo. slika PredvajajCitiraj To je bila šlamastika za slovensko zunanjo politiko. To je bilo čudno. Pohvalni smo pa bili pri Clintonu tedaj. Drnovšek in Frlec. Ne bi to komentiral. Jaz mislim, da ni bila nobena posebna šlamastika. Sploh to ne mislim. Bil je nek dober namen. O tem ne bi hotel, ker to bi potem postala neprijetna razprava. To je bila ena epizoda v naši zunanji politiki, kjer smo se soočili na eni strani z nekim našim realnim interesom po naši varnosti, ki smo ga skušali uresničiti v okviru članstva v Nato. In za nek našo humano, človečno ambicijo, da bi nekoč prišli do sveta brez jedrskega orožja. Če se zdaj vrnem na to, ko sva govorila o Iranu, Koreji, pogosto tisti, ki kritizirajo to, da se Iran obtožuje, se ga daje na " prangar ", pravijo, da se ni nič zgodilo vsa ta leta glede jedrske razorožitve. Res je. Zadnja t. i. pregledna konferenca o jedrski razorožitvi, rezultat nič. To so realitete. Vaš mandat je eno leto? Eno leto. V tem času po strokovni plati vas nadomešča v svetu predsednik uprave za jedrsko varnost. Ja, g. Stritar. Z njimi je sodelovanje s tem našim delom Uprave za jedrsko varnost, odlično. Oni so kompetentni, vsa njihova poročila, njihovi nastopi v okviru Mednarodne jedrske agencije so ugledni in navsezadnje je mogoče tudi to del tega, da je Slovenija in jaz osebno dobil to vlogo.- Članic je 30? 35. Od 140- ih? slika PredvajajCitiraj Tako nekako. Vaša diplomatska pot, mislim, da imate ob teh stvareh, ki sva jih zdaj omenjala, za sabo vendarle blestečo diplomatsko kariero, g. Petrič. Ste dali še kaj drugega skozi kot tole. Indija, ZDA, tedaj, ko smo se osamosvojali. V Indiji sem bil veleposlanik bivše države. Ampak to je bilo v času, ko je bila bivša država predsedujoča gibanju neuvrščenih. Indija je bila pa njen glavni partner. Moje delo tam je bilo zelo pomembno in odgovorno. Želim samo to reči. Veliko sem se takrat naučil. Ker sem ime priliko tam delovati s pozicije predsedujočega nekega gibanja, kakršno koli je že bilo, vis- a- vis neki zelo pomembni državi, kar Indija nedvomno je. Potem sem bil počaščen. Moram pa reči, da sem bil ves ta čas, od trenutka dalje, ko je g. Dimitrij Rupel postal naš zunanji minister, z njim v stiku, z njim na vezi. Ko se je Slovenija osamosvajala tiste dni, 25. junij, sem bil jaz v Ljubljani. In sem tiste dni, ko so letali tukaj jugoslovanski avioni, bil v našem ministrstvu. Čeprav formalno še vedno veleposlanik tam dol v Indiji. In sem bil med tistimi, ki so draftirali naša pisma in naša sporočila predsedniku generalne skupščine Varnostnega sveta, Sveta Evrope itn. Tu sem bil, šel sem skozi to obdobje. Potem sem se po naročilu ministra dr. Rupla vrnil v Indijo. S perspektivo, da se prej ali slej vrnem sem. Prvo, kar sem tam doživel, je bilo to, da je med tem jugoslovanska diplomacija odposlala tja 100 ali 200 izvodov neke bele knjige o zločinih slovenske Teritorialne obrambe in policije zoper Jugoslovansko vojsko. Moj prvi akt, ko sem tja dol prišel in tisto videl, sem na ogorčenje nekaterih v kolektivu in odobravanju nekaterih v kolektivu pokazal, da se to da okleti, da dokler sem jaz veleposlanik, se ne distribuira. Potem pa me je 2. avgusta tistega leta poklical ob 2h zjutraj g. minister Rupel in rekel: " Na sestanku Demosa smo se odločili, da greš za našega predstavnika v Washington. Takoj pridi. " Klical me je ob 2h ponoči, ker tukaj je bila ura 10, ko so končali sestanek, 4 ure je pa časovnega zamika. Rekel sem: " Bom še malo s soprogo govoril in bom o stvari malce razmislil. " Drugo jutro sem ga poklical in rekel: " Absolutno se strinjam. Sem počaščen. Pridem v Washington takoj. " Potem sem poklical takratnega zunanjega ministra Lončarja in mu rekel, da dajem ostavko. In sicer, da dajem ostavko s 15. avgustom, ker sem hotel pospraviti stvari. Med drugim sem naredil tudi natančen spisek do zadnjega kosa srebrnine, žličice ali viličic, kaj je vse tam bilo, slike, preproge itn., ker sem smatral, da je to moja dolžnost tudi z vidika bodočih delitvenih pogajanj. To sem vas hotel pred koncem vprašat. Kako so vas Združene države tedaj sprejemale, ko ste prišli? Tedaj še nismo bili država. slika PredvajajCitiraj Formalno sem bil jaz v Združenih državah privatna oseba. Oziroma imel sem nekakšen podoben status, kot ga ima predstavnik Tajvana. Uradno sem se imenoval " representative of a foreign political entity ". Tako nekako so me tretirali. Predstavnik tuje politične entitete. Nisem imel nobenih diplomatskih pravic, privilegijev, imunitet, sploh ne. Prišel sem tja s svojo soprogo in najmlajšo hčerko na letališče, od tam v hotel. In tam sem najprej z enim sodelavcem, ki je prišel iz New Yorka, čez mesece so se pridružili še drugi, začel postavljati na noge naše zastopanje v Washingtonu. To je bilo zelo težko. Izredno težko, ampak izredno lepo. Ker počutil sem se kot nek misijonar, ki vtira nekaj novega za to slovensko državo, ki smo jo po tisočih letih tavanja končno dobili. Zdelo se mi je, da mi je izkazana posebna sreča, da lahko to delam. In to ravno v Washingtonu, ki je na nek način center svetovne moči. Američani so me sprejeli dobro. Iz dveh razlogov. Oni so hoteli biti zelo dobro informirani o dogajanjih na Balkanu. Za to sem imel neformalno zelo dober dostop. V State departmentu, v senatu in raznih drugih inštitucijah, ki so tam. Drugi razlog je pa bil, da sem jaz z Američani zelo dobro sodeloval kot veleposlanik v Indiji. Naredil sem jim par uslug. Kajti iz cele vrste razlogov je bila Indija močno zadržana do prve zalivske vojne. Indija je gledala zelo modro. Njih so bolj skrbeli radikalni islamski režimi, predvsem vahabistični islamski režimi. Pri tem so mislili na Saudsko Arabijo, ki so bili indirektno ali pa direktno inolvirani v Kašmir in v islamsko gibanje v sami Indiji. V Indiji so muslimani manjšina. 10 % jih je. To pomeni 120 milijonov- lepa manjšina. Malo drugače kot na Koroškem, o čemer sva prej govorila. Mi smo takrat pomagali, jaz osebno Američanom, pri tem, da smo na nek način Indijo držali v okviru celotnega neuvrščenega jedra, ki je v prvi zalivski vojni stopila na stran obrambe suverenosti Kuvajta. To sodelovanje je potem bilo v State departmentu znano in je bila zanimiva epizoda. Ko sem imel prvi razgovor v State departmentu, je bil to- kot bi diplomati rekli- zelo odkritosrčen pogovor, v resnici je bil pa prepir. Kajti moja sogovornica tam me je prepričevala, da se mora g. predsednik Drnovšek vrniti v jugoslovansko predsedstvo. To je bilo konec septembra ' 91. Zdaj je postal predsednik predsedstva Mesić. Jaz sem z drugimi besedami povedal " samo preko naših trupel ". Ni govora o tem. Zelo slabo smo se razšli. Potem sem imel malce slabega občutka. Nekaj dni za tem me je povabil takratni namestnih zunanjega ministra, na pogovor in me je sprejel v svojem 4. nadstropju z vsemi častmi. Predvsem zaradi teh mojih prijateljskih uslug, če smem tako reči, v času mojega ambasadorovanja v Indiji. Škoda, da nisva začela pogovora s to vašo diplomatsko kariero, ki je res blesteča. Na koncu koncev ste bili na težkih, izpostavljenih mestih ves čas, nikjer niste bili v udobni senci. Jaz se vam zahvaljujem za tale pogovor. Mogoče kdaj drugič tudi o tem. Pa na koncu še mogoče to. 70 let boste zdaj praznovali. Vse najboljše. slika PredvajajCitiraj Lepa hvala za dobre želje. Lepa hvala za pogovor. Bil je, se mi zdi, zelo prijeten in navsezadnje mislim, da je kakšno stvar tudi našim gledalcem pojasnil. Hvala. RTV - Večerni gost Ernest Petrič, predsednik ustavnega sodišča republike Slovenije 09.01.2011. Prof. dr. Ernest Petrič, predsednik ustavnega sodišča republike Slovenije ... - ni teksta pogovora, kako to? Umrl je poslednji član druščine Črni bratje K. R. tor, 28.12.2010, 23:09 Sredi decembra smo na staneh Kulture pisali o novi premieri celovečernega mladinskega filma Črni bratje v režiji Tuga Štiglica. Pretresljivo resnično zgodbo o Črnih bratih, ilegalnem združenju primorskih dijakov, ki so se med okupacijo po vzoru tigrovcev uprli italijanski fašistični oblasti, je v povesti leta 1952 popisal pisatelj France Bevk. Nekaj dni zatem smo v uredništvo dobili sporočilo, da je umrl poslednji član druščine - Just Brezigar ­(10. 2. 1915-2. 11. 2010). Just Brezigar, za prijatelje Justič, je po končani osnovni šoli, prve tri razrede še v slovenskem jeziku, nadaljeval šolanje na tehnično-trgovski šoli v Gorici. Tu so se povezovali fantje, ki jih je bolelo zaničevanje maternega jezika in nasilno poitaljančevanje. V gostilni Pri Maksu v Gorici so se sestali prvi Črni bratje ter načrtovali cilje in način delovanja. Tiskali in trosili so letake s proti-italijanskimi gesli in načrtovali demonstrativne akcije na italijanske spomenike. Karabinjerji so prišli organizaciji na sled in šestnajst fantov spravili v policijski zapor, kjer so jih pri zasliševanju tako mučili, da je komaj štirinajstletni Mirko Brezavšček, v povesti in filmu Jerko, zaradi posledic umrl. Preživeli člani druščine, tako tudi Just Brezigar, so bili po dveh mesecih zapora izpuščeni, vendar kazensko izključeni iz vseh šol kraljevine Italije in najmanj dve leti pod policijskim nadzorom. Just tako ni mogel nadaljevati rednega šolanja. Septembra 1943 je šel v partizane. Po končani vojni je bil Brezigar v jugoslovanski armadi oficir s činom majorja finančne službe in služil v Karlovcu, v Ljubljani in drugod. Svoje starše je smel obiskati šele leta 1955, to je deset let po končani vojni, ker je rojstni kraj Podgora ostal pod Italijo. Hvaležni smo mu za prepričljivo in objektivno pričevanje o delovanju druščine, s čimer je prispeval, da je poleg Bevkove povesti in filma o druščini Črni bratje ostala v zgodovinskem spominu slovenskega naroda tudi resnična zgodba, je med drugim pisalo v sporočilu, ki ga je podpisala Mira Cencič. Posebna zahvala mu gre tudi za vzgled domoljubja, za veliko ljubezen do maternega jezika in za pogum, ki so ga pokazali ti enkratni fantje. Naj bodo mlajšim rodovom spodbuda, da bodo znali varovati svoj jezik, svojo kulturo in svojo zemljo tudi v sodobnem globaliziranem svetu, je zaključila. 15. december ob 06:40 Na 1. programu nacionalne televizije bo nocoj premiera celovečernega mladinskega filma Črni bratje v režiji Tuga Štiglica. Nadškof Stres in rabin Haddad : Druga svetovna vojna je velika skupna rana Srečanje ljubljanskega nadškofa in glavnega slovenskega rabina 28. april 2011 ob 12:03, zadnji poseg: 28. april 2011 ob 12:30 Ljubljana - MMC RTV SLO "Judovska skupnost je v Sloveniji velikokrat doživljala pogrome, najbolj bolečega med drugo svetovno vojno. S preganjanjem in trpljenjem je zaznamovana tudi krščanska skupnost," sta zatrdila glavni slovenski rabin in ljubljanski nadškof. Nadškof Anton Stres in glavni slovenski rabin Ariel Haddad sta v skupni izjavi drugo svetovno vojno označila za veliko skupno rano, ki jo je po njunem mnenju brez Božje pomoči nemogoče zaceliti, saj je "spomin na različne oblike fizične in moralne sužnosti, ki se povezuje z močjo upanja na izhod iz sedanjega stanja v svobodo Božjega odrešenja, ki je v svojem bistvu obljuba odpuščanja". Osnova srečanja v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani so po njunih besedah skupne verske in kulturne korenine, Sveto pismo in duhovno-kulturni vpliv Svetega pisma na razvoj celotne evropske civilizacije. "Skupni cilj" Pot do skupnega cilja judovske in krščanske skupnosti je po besedah nadškofa Stresa tudi skupni izvor, ki določa možnosti in omejitve obeh veroizpovedi. Različne preizkušnje, zaradi katerih se je treba odločati med dobrim in slabim, iskanje izhoda iz krize, branjenje dostojanstva in svobode ter zavzemanje za najvišje ideale in vrednote lahko obe dolgo ločeni veroizpovedi zbližajo na poti do skupnega cilja. Pričakovanje prihodnosti S praznikom pashe oziroma velike noči, ki sta jo te dni praznovali obe skupnosti, se med drugim spominjata dogodkov, ki so zaznamovali preteklo zgodovino, da bi odgovorno in solidarno sodelovali delovali v pričakovanju prihodnosti. "Z navdihom vere se bomo skupaj prizadevali za spoštovanje vseh temeljnih človekovih pravic, za spoštovanje med vsemi verskimi skupnostmi, za solidarno premagovanje tekočih težav, za rodovitno sprejemanje trpljenja in vzgojo iz najglobljih navdihov našega srca in vesti ter iz najboljših prvin skupnega verskega in kulturnega izročila," sta pojasnila sodelovanje obeh veroizpovedi v prihodnosti. "Judovstvo lahko še veliko prispeva" Haddad je prepričan, da lahko judovstvo še veliko prispeva k razvoju civilizacije in hkrati pomaga pri premagovanju aktualnih težav. Poudaril pa je, da bo skupno prizadevanje za boljšo prihodnost obe veri še bolj zbližalo, saj bo za skupni cilj treba pozabiti na razlike, ki so jude in kristjane tako dolgo delile. Gašper Petovar Židan zaradi pomorov čebel prepovedal uporabo semen koruze Čebelarji vedo, kaj ubija čebele. Zdaj čakajo uradno potrditev. 28. april 2011 ob 10:41, zadnji poseg: 28. april 2011 ob 15:13 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ker je med najverjetnejšimi vzroki za številne pomore čebel v Pomurju kemična substanca klotianidin z neonikotinoidi na semenu koruze, je minister za kmetijstvo začasno prepovedal uporabo teh semen. Napovedal pa je tudi omejitev insekticida biscay in povečanje vzorčenja v panjih. Med 16.000 družinami čebel v Pomurju jih je bilo v zadnjih dneh prizadetih 2.500, težave pa ima 45 od 600 tamkajšnjih čebelarjev. V panjih, kjer se pojavljajo zastrupitve čebel, je stopnja pomora od 10- do 50-odstotna, je povedal minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki se je sešel s predstavniki pristojnih služb, da bi čim prej ukrepali. Minister je pojasnil, da je glede na sedem izvidov pomorjenih čebel najverjetnejši vzrok klotianidin. Pričakuje tudi rezultate analize semen koruze, ki so jo poslali v nemške laboratorije, in tako bodo dobili tudi podatke, ali so bila semena pravilno obdelana ali ne. Iz previdnosti so na ministrstvu že sprejeli ali napovedali začasno prepoved uporabe semena, ki je obdelano z neonikotinoidi in registriranimi pripravki, omejitev uporabe sredstva biscay za oljno ogrščico v času cvetenja zaradi mogočega sinergijskega delovanja z drugimi sredstvi in povečanje vzorčevanj v čebeljih panjih, kjer zdravstvenih težav ni, da bi ugotovili, kakšno je splošno stanje. Židan pripravljen spremeniti zakonodajo? "Treba pa je povedati, da čebele niso pomembne samo zaradi gospodarstva. Čebele so indikator tega, v kakšnem okolju živimo, zato je zelo pomembno, da je vzrok, zakaj so umrle, povsem jasen, da je krivec jasen in da krivce tudi kaznujemo. Če pa je treba vmes še kakšno zakonodajo spremeniti, pa bomo to tudi naredili," je minister dejal pred sejo vlade. Pomori čebel na različnih območjih Prekmurja V zadnjih nekaj dneh so se v Prekmurju zgodili veliki pomori čebel na različnih koncih pokrajine. Čebelarji so umiranje čebel opazili v Brezovcih, Dolnji Bistrici, Radencih, Puconcih, Lipi, Dolnjem Lakošu, Čentibi, Lendavskih goricah in Benici, piše na spletni strani Uprave RS za reševanje in zaščito. Čebelarji so sicer prepričani, da je pomorov čebel še več, a jih vsi čebelarji niso prijavili. Kmetijska inšpekcija in veterinarska uprava sta po pomorih preverjali izvor semena koruze, njegovo obdelanost in način sajenja. Odvzeli so tudi vzorce mrtvic (umrlih čebel), cvetnega prahu in oljne ogrščice, kjer čebelarji v tem obdobju najpogosteje pasejo čebele. Čebelarji pozivajo k prepovedi Čebelarska zveza Slovenije je pristojne že v torek pozvala, da takoj prepovejo sejanje tretirane koruze in drugih fitofarmacevtskih sredstev, ki so nevarni čebelam. Menijo, da lahko zdaj, ko je vzrok znan, pomore v drugih delih Slovenije, ker koruze še niso začeli sejati, preprečijo. Aleksandra K. Kovač, Aleksander Kolednik, A. Mu. V prometni nesreči umrli sestri in njun 12-letni brat Terensko vozilo je čelno trčilo v avtomobil 29. april 2011 ob 23:38 Ptuj - MMC RTV SLO/STA V petek okoli 20. ure se je na cesti med Dornavo in Ptujem zgodila huda prometna nesreča, v kateri so umrle tri osebe - dve sestri in njun 12-letni brat. Nesreča se je zgodila, ko je 55-letni voznik v terenskem vozilu nissan iz smeri Dornave proti Ptuju prehiteval tovorno vozilo. Nasproti je pripeljala 30-letna voznica osebnega vozila fiat bravo. Kljub izogibanju obeh je terensko vozilo čelno trčilo v osebni avtomobil. Na kraju nesreče sta umrli 30-letna voznica in njena 28-letna sestra sopotnica, 12-letni brat sopotnik pa je umrl pri prevozu v ptujsko bolnišnico. Voznik terenskega vozila je bil lažje poškodovan, je poročal Radio Krka. Policisti kraj nesreče še pregledujejo. A. Mu., B. R., A. K. K. S takimi tragedijami se mi ta država zagnusi,še posebaj s kazenskim pravom!!! Povzročitelj gre v psihiatrično bolnišnico za 14 dni,kasneje obiskuje psihiatra na 3 mesece,ta mu poda strokovno mnenje:oseba je je nestabilna,strah pred vožnjo,oseba postaja asocializirana. Kasneje se vključi v prostovolno gasilsko društvo v svojem kraju,posebej se priporoča lista za varnost in pomoč pri nesrečah! To je najlažji način omilitev kazni do ENEGA LETA ZAPORA,ki jo je zakrivila vinjena oseba ! Omenjam tragedijo,kjer sem bil žrtev in priča kraja dogodka kjer sopreminile ožje tri osebe v letu 2002,povzročitelj pa še vedno hodi s povzignjeno brado in lahko rečem le SRAMOTA BLIŽNJIM IN ŽRTVAM!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Trije v eni družini naenkrat. Kdo pa lahko to prenese? Jaz jih ne poznam pa mi je preveč teško, kaj bi pa bilo da so mi svojci oziroma otroci. Ne upam si niti pomisliti na to. Iskreno sožalje družini in svojcem. Nihče si ne more predstavljati kako je hudo, ko izgubiš 3 otroke v istem dnevu. Bodite močni. Glede nesreče: sam se vozim skoraj vsak dan po tej cesti in moram rečt da je v izredno slabem stanju: bankine so premalo utrjene, na robovih cestišče zelo visi, robovi ceste so že čisto pojedeni, samo cestišče je spokano in poflikano, seveda manjka večina odsevnih palic ob cestišču in pa kar je najpomembneje: ob cesti so njive in po moje preblizu ceste posajene kulture ki so višje od cestišča. To ovira pregled čez ovinke. Zdaj ravno raste oljna ogrščica in vam povem je ravno toliko visoka da skrije luči nasproti vozečega vozila! Je treba prav pazit. Seveda je še huje poleti, ko zori koruza...takrat se pa sploh nič ne vidi v ovinek... Seveda zgoraj navedeno ne izbriše dejstva, da je po zdaj znanih podatkih tovornjak prehiteval tovornjaka...saj vendar so tovornjaki višji in se lepo vidi čez ovinek... slišal sem že da bi naj bil voznik krivec pod vplivom alkohola...bomo vidli... Absolutno sem za to, da se tega modela zapre za največ kar je po zakonu pri nas možno...20let! zasluži si še več!!!mnogo več! materi je uzel 3 otroke!!!! zakaj? ker je hotel prihraniti 2 minuti vožnje? žalostno... še 1x iskreno sožalje družini in svojcem! Nikoli NI KRIVA SAMO CESTA... Kakorkoli ne maramo ZDA ampak njihova zakonodaja na tem področju je odlična, voznik bi dobil najmanj tri dosmrtne ječe in pika, pri nas bo dobil pa 250 eur kazni in dve piki in kakor tolmačijo to v ZDA (naredil sem izpit tam) take stvari se ne obravnavajo kot prekršek ampak kot zločin. Sožalje, kar groza mi je Če bi v Sloveniji imeli pošteno zakonodajo in učinkovito sodstvo, bi takšne nesreče zmanjšali na minimum. Spomnite se prometne nesreče sredi belega dne, ko je nekje na celjskem voznik mercedesa e v centru mesta prehiteval kolono vozil in trčil in ubil voznico-mati otrok, ki je previlno vozila z svojim cliotom. Namen mojega pisanja je v tem, da je v javnost pricurjala novica, da so le tega voznika ustavili, kakšnih 10 minut pred nesrečo policisti in videli, da je vinjen, pa jim je odvrnil: Ali Vi veste, kdo sem jaz?? In ga potem izpustili. Kasneje pa je nič kriva mati plačala, to policijsko nesposobnost z lastnim življenjem. Me zanima, če je ta človek že v zaporu, ali pa še vedno polaga keramiko in vodi svoje podjetje. G. Goršek-u pa sedaj jaz mečem rokavico. 1. Do kdaj bo policija delila narod na prvo in drugo razredne. Ali nismo vsi pred zakonom enaki. 2. Do kdaj bo nekdo, ki vozi dober avto - Renault Escape, Mercedes E ali ta petkov primer VW Amorak 2-tonski(prazno vozilo) in 5,25 metra dolgi Pick-Up, kateri je v prodaji slab mesec dni, četudi bodo ekstremno prehitri, vozili pijani, prehitevali kjer se jim zljubi - ostali za vse svoje prekške nekaznovani. 3. Največji povzročitelji nesreč so ravno ljudje, ki imajo dosti pod palcem in imajo močne avte, povrhu vsega pa so še arogantni in jim je vseeno za ostale ljudi. 4. Kdaj boste začeli odstranjevati voznike, ki sem jih opisal pod 3. točko. 5. Do kdaj boste tolerirali izjave kot so : Ali Vi veste, kdo sem ja? - in pustili takšnim ljudem nadaljevati vožjo. 6. Zaredi 5. točke, ki sem jo napisal, je tudi policija v veliki meri kriva za takšne nesreče. 7. Odgovore prosim g. Goršek. "Raje ne jem kruha, kot da grem nazaj v SCT" SCT-jevi delavci razkrivajo svojo zgodbo 30. april 2011 ob 06:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Po dolgih letih dela za največje slovensko gradbeno podjetje je delavcem SCT-ja, poleg skrhanega duševnega in fizičnega zdravja, ostalo bore malo. Žal jim je za Slovenijo, ki sta jo prepletenost politike in gospodarstva pripeljali do roba. S tremi nekdanjimi SCT-jevimi delavci sem se pogovarjal konec marca v samskem domu na Šmartinski cesti v Ljubljani. To je tisti samski dom, iz katerega so jih, poleg vseh težav, ki so jih doletele v zadnjem času, želeli še izseliti. In to čeprav jim je SCT pri plači obračunal stanarino, a je ni plačal. Očitno zgolj še ena izmed nepravilnosti, ki so se dogajale v zdaj že bolj ali manj propadlem slovenskem gradbenem podjetju, v katerem so številni pustili svoje življenje in zdravje. zidarju vse pobrat in naj gre živet v samski dom kjer so njegovi delavci. pa pravico do zdravstvenega zavarovanja tudi ukiniti. me zanima če bo pol še čeferin okol njega hodu, ko bo brez denarja Mešanje vojne na Hrvaškem in v BiH s pričujočimi zgodbami, je dragi moj tupamaros milo rečeno - deplasirana, lahko pa, bi napisal še kaj hujšega. Sedaj pa moje mnenje: Dejstva so, da se je prav na teh primerih v najbolj grobi obliki pokazala sprevrženost naše tajkunske srenje in njihovo preziranje pravne države, ki je (žal) očitno nimamo več. Človek, ki ga je na položaj postavil Ivan Maček - Matija, najmočnejša politična oseba v Sloveniji pred osamosvojitvijo, nato pa so mu stali ob strani tudi vsi vodilni politiki vseh barv do danes (kjer posebej izstopajo člani SLS-ja) se je znašel v položaju nedotakljivega. In vedno znova dokazoval, da mu nihče nič ne more, pa naj je šlo za menjavo disket pod Drnovškovo vlado, aretacijo v času Janševe vlade, ali za razgaljanje svinjarij v aktualnem času. Ali se mu bo kaj zgodilo? NIČ. Preveč ve - o vseh. Miroslavm1, Zidar je Vatikanu plačal en milijon EUR iz delavskih prispevkov za zpiz in iz njihovih plač, da je prišel v zgodovino kot oseba, ki jo je pred očmi vsega sveta sprejel Papež in se z njim objel. To so le primitivni balkanski roparji, ki jih je, točno tako, kot si Ti navedel, nujno poslati v dom upokojencev in mu bomo mi, pridni, delovni in pošteni državljani plačali vso oskrbo. Pa ne le njega, pač pa ogromno drugih. Zmogli bomo, saj smo priden, deloven in pošten narod. Čeferinu & Co. pa pod nujno poslati inšpekcijo iz EU, da vgotovi, koliko davka je prikril, ker ne daje potrdil strankam. Nikoli nisem zanikal golgote hrvaških Srbov, kljub temu pa je to tema ki z zgornjim člankom nima nobene povezave. Niti najmanjše. Prizadeti delavci so vseh nacionalnosti bivše juge, tudi Slovenci. O razlogih in krivcih za dogodke med leti 1980 (da, osemdeset, po smrti maršala) in 1999 (Kosovo-NATO) lahko debatirava v nedogled, čeprav naju bo administrator ekspresno brisal. Katero državo misliš pod 'zločinsko' ne vem, če to leti na zadnje dogodke okrog Haškega sodišča, le opomba - ne glej enostransko, medalja ima vedno dve plati. Kako pa so stvari potekale pri nas pa je v veliki meri že skoraj jasno večini, predvsem pa tistim, ki poskušamo gledati poosamosvojitveno Slovenijo v celoti. Na kratko: dolgoletna absolutna vladavina LDS-a je pripravila teren za zanikanje človeških in moralnih vrednot, ki smo jim priče. Tudi v zgodbah delavcev, zgoraj. Kaj pomeni 'liberalizem' je jasno, kako pa takšne 'svoboščine' izkoristijo ljudje brez morale pa tudi. In ker je naša tranzicijska levica v celoti dedič sistema brez morale in z zanikanjem vrednot, je finale izbruhnilo v pogojih krize. Nekoč, pred kakšnimi sedmimi leti me je na tem forumu diskutant 'cinik' vprašal, zakaj vztrajno ponavljam parafrazo "ceterum censeo LDS esse delendam", pa sem mu odpisal, da sem prepričan o pokvarjenosti te združbe, ki ji je bil takrat na čelu še Rop. In v kateri so bili včlanjeni vsi, ki so 'liberalno' podpirali privatizacije, lustracije drugače mislečih in produciranje laži in podtikanj vseh vrst. Rezultati so sedaj tukaj, tragedije VSEH poštenih delavcev v Sloveniji pa tudi. To je to. Foto, video: Papež Janez Pavel II. razglašen za blaženega Verniki so razglasitev spremljali z vzkliki veselja 1. maj 2011 ob 06:00, zadnji poseg: 1. maj 2011 ob 12:05 Ljubljana - MMC RTV SLO Papež Benedikt XVI. je svojega predhodnika Janeza Pavla II. med beatifikacijsko mašo, ki jo je na Trgu svetega Petra spremljalo stotisoče vernikov, razglasil za blaženega. Ob razglasitvi so na pročelju Bazilike sv. Petra razvili ogromen portret blaženega Janeza Pavla II., trg pa so preplavili vzkliki veselja. Zdajšnji papež je v nagovoru povedal, da je "napočil težko pričakovani dan, ker je bilo tako po volji Gospodu". Hkrati je pokojnega papeža naprosil, naj "blagoslovi in prosi za vse ljudi". God papeža Janeza Pavla II. se bo zaznamoval 22. oktobra - na dan slovesne maše ob začetku njegovega papeževanja. Številne slovesnosti ob razglasitvi Pred razglasitvijo je generalni vikar za rimsko škofijo, kardinal Agostin Vallini, obnovil glavne dogodke iz življenja pokojnega papeža. Po razglasitvi papeža za blaženega se je nadaljevalo bogoslužje, ki ga je ob Benediktu XVI., ki si je ob tej priložnosti nadel oblačila pokojnega papeža, vodil dolgoletni osebni tajnik Janeza Pavla II., krakovski nadškof Stanislaw Dziwisz. Vabljeni k branju: . Valenčič o Janezu Pavlu II.: Znal je opozoriti: kdo ste, kje živite, kaj želite biti? . Papež Janez Pavel II. - eden najbolj priljubljenih papežev . Nad papežem Janezom Pavlom II. navdušeni tudi znani Slovenci Slovesnosti ob razglašenju so se sicer začele po izkopu krste s pokojnim papežem s sobotnim slovesnim bedenjem v rimskem Circusu Maximusu. Vigilije se je udeležilo 200.000 romarjev, spregovorila pa je tudi francoska redovnica Maria Simon-Pierre, ki naj bi jo čudežno ozdravil Janez Pavel II. in si tako prislužil blaženost. Dan po razglasitvi Janeza Pavla II. za blaženega bo na Trgu svetega Petra še zahvalna maša. Verniki se bodo pokojnemu papežu lahko poklonili Ob beatifikaciji so za čaščenje pripravili stekleničko s krvjo Janeza Pavla II., ki je razstavljena v dragocenem relikviariju. Šlo naj bi za kri, ki so jo pokojnemu papežu odvzeli pred smrtjo, in sicer za primer potrebe po transfuziji. Po beatifikaciji so krsto s posmrtnimi ostanki papeža Janeza Pavla II. postavili na ogled v Baziliki svetega Petra, kjer se lahko romarji nekdanjemu papežu še zadnjič poklonijo. Krsta bo na ogled, dokler bodo tam verniki, ki bi se želeli posloviti od priljubljenega papeža. Pokojnega papeža bodo nato pokopali v baziliki, in sicer v bližini znanega Michelangelovega kipa Pieta, Devica Marija z mrtvim Kristusom v rokah. Na marmorni plošči na krsti bo pisalo: Blaženi Janez Pavel II. Postopek beatifikacije rekordno kratek Postopek beatifikacije Janeza Pavla II. je zdajšnji papež sprožil nekaj tednov po njegovi smrti 2. aprila 2005. Prvič v zgodovini Cerkve se je tako zgodilo, da je papeža za blaženega razglasil že njegov naslednik. Razlog, da so Janeza Pavla II. v rekordno kratkem času razglasili za blaženega, je čudežna ozdravitev francoske redovnice Marie Simon-Pierre. Ta je zbolela za parkinsonovo boleznijo, a je nenadoma ozdravela, ko je v mesecih po papeževi smrti v molitvah Janeza Pavla II. prosila za pomoč. Redovnica je bila tudi osrednja osebnost slovesnosti ob beatifikaciji. Navzoči številni državniki z vsega sveta Slovesne maše so se, poleg več stotisoč vernikov, udeležili tudi številni predsedniki držav, vlad in ambasadorji. Na Trgu svetega Petra so se tako zbrale visoke delegacije iz okoli 90 držav, med njimi 22 najvišjih predstavnikov ter člani petih evropskih kraljevih družin. V Vatikan so poleg italijanskega vrha prišli poljski predsednik Bronislaw Komorowski, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, mehiški predsednik Felipe Calderon ter predsednik Zimbabveja Robert Mugabe, ki mu je sicer prepovedan vstop v Evropsko unijo. Navzoča tudi nadškof Stres in minister Žbogar Slovesnosti ob razglasitvi Janeza Pavla II. za blaženega so se udeležili tudi številni visoki predstavniki Katoliške cerkve in državniki. Med njimi tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. "Slovenija se papeža Janeza Pavla II. spominja predvsem po vlogi pri prepričevanju mednarodne skupnosti, da naj prizna samostojno Slovenijo," je med beatifikacijo, ki ji je prisostvoval, na Twitterju zapisal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. V imenu Slovenske škofovske konference se je beatifikacije udeležil njen predsednik, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Nadškof Stres je ob beatifikaciji zapisal, da se slovenska Cerkev veseli tega dogodka, saj je pokojni papež Janez Pavel II. med drugim "predstavljal veliko moralno oporo za vse tiste, ki si v svetu prizadevajo za neminljive vrednote pravičnosti, svobode, medsebojnega spoštovanja in miru ter za duhovne vrednote vere in moralnosti". Številni dogodki ob razglasitvi tudi po Sloveniji Razglasitev Janeza Pavla II. za blaženega smo s številnimi dogodki zaznamovali tudi v Sloveniji. V Ljubljani so potekali duhovni večeri in bedenja, v celjski škofiji molitvene ure in molitvena srečanja, v Postojni sveta maša, v Logu pri Vipavi pa praznovanje na dan beatifikacije. Kot je ob molitvenem bedenju poudaril ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, je "pokojni papež zgled svetosti in bližine človeku, saj je v vsem svojem delovanju v globoki veri znal prisluhniti kriku sodobnega človeka". Katja Pirnat Politiki ob 1. maju: Kriza razgalja ranljivost delavstva Poslanice ob prazniku dela 1. maj 2011 ob 12:44 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Politični akterji, ne glede na barvo, opozarjajo na spremenjene družbene razmere, ki drastično spreminjajo položaj delavcev in ljudi na splošno. Ter na lastno (ne)odgovornost pri tem. Ljudje, ki so spravili podjetja v stečaje ali prisilne poravnave, morajo odgovarjati za svoja dejanja, toliko bolj, če se dokaže, da so se pri tem sami okoriščali, je na slovesnosti ob prvomajskem srečanju pri spomeniku NOB-ja na Javorovici nad Šentjernejem dejal predsednik DZ-ja Pavel Gantar. Po njegovih besedah ne moremo mimo dejstva, da so pridobljene delavske pravice v zdajšnjih kriznih časih tudi pri nas večkrat grobo kršene in pogosto priznane le na deklarativni ravni. Prav leta gospodarske krize so razkrila oblike izkoriščanja delavcev, za katere smo verjeli, da sodijo v preteklost, je dejal Pavel Gantar in poudaril, da se mora to končati. Tudi državni organi, ki jim je zaupan nadzor nad spoštovanjem zakona, po Gantarjevem mnenju niso vedno ravnali dovolj hitro in odločno. Kljub temu meni, da se stvari v zadnjem letu izboljšujejo. Prav tako se izboljšuje tudi zakonodaja, je dejal. MMC JE OB PRAZNIKU DELA PRIPRAVIL TUDI: - Praznovanje in boj. Za drobtine in dostojanstvo. - Foto: Praznik dela po svetu v znamenju zahtev po višjih plačah - Semolič: Gospodje, ki vodijo državo, so hlapci Merklove in Sarkozyja - "Raje ne jem kruha, kot da grem nazaj v SCT" Gantar zato meni, da je gospodarska kriza državljane Slovenije postavila pred nove izzive in pred vprašanje, kako naprej. Politični spori okoli skupne prihodnosti se zaostrujejo prav v času, ko se je Slovenija iz najhujšega, po vsem sodeč, že izvlekla in ima zmerno gospodarsko rast. Zato moramo nekaj storiti za prihodnost, je dejal. Obregnil se je tudi ob aktualno politično dogajanje in pojasnil, da če kaj potrebujemo v današnji slovenski politiki, je to, "da postavimo skupne cilje pred kalkulacije posameznih političnih strank ali veljakov". SDS: Opozorilo vladi in kapitalu "Gospodarska kriza ni razkrila le krhkosti ekonomskega sistema, ampak je razgalila tudi temne plati navidezno urejenih družbenih razmer," so ob prazniku zapisali pri SDS-u "V svetu se razmere počasi umirjajo, v Sloveniji pa se kriza še kar nadaljuje. Napovedi novih stečajev ne ponehajo, brez dela je vse več ljudi, vlada pa nas ob tem prepričuje, da živimo dobro. Najbrž bi se 115.000 brezposelnih in 46.000 zaposlenih, ki prejemajo zgolj minimalno plačo, s takšno oceno težko strinjalo. Pogoji dela in življenje tujih delavcev, ki so ostali brez zaposlitev, brez plač in brez socialne varnosti, niso prav nič drugačni od tistih, zaradi katerih so se pred več kot stoletjem delavci uprli izkoriščevalskemu kapitalu. Na drugi strani bogatijo posamezniki, ki so si v družbi prisvojili privilegirane položaje," sporočajo iz največje opozicijske stranke. SLS: Vlada naj najprej reformira sebe "V teh težjih časih, ko eno največjih slovenskih 'podjetij' na žalost postaja ravno Zavod RS za zaposlovanje in ko so mnogim tako slovenskim kot tujim delavcem na delu v Sloveniji množično kršene delavske pravice (neizplačane plače, neplačani prispevki itd.), moramo vsi skupaj v Sloveniji okrepiti zavedanje o pomenu dela ne le kot temeljne človekove pravice, ampak tudi kot temeljne družbene vrednote, ki ljudem daje tudi dostojanstvo in prispeva k osebni sreči. Danes je praznik dela, a marsikdo danes ni srečen in preživlja stisko zaradi svoje brezposelnosti ali negotovosti zaposlitve," opozarja Olga Franca, podpredsednica SLS-a. "Zato je z zavedanjem teh realnih dejstev ob današnjem prazniku treba pozornost usmeriti v najnujnejše – to je v pripravo takojšnjih nujnih ukrepov za spodbuditev razvoja in produktivnosti slovenskega gospodarstva, da bo lahko obdržalo obstoječa delovna mesta in odpiralo nova, kot je nujno ustvariti tudi bolj prijazno poslovno okolje za prihod tujih vlagateljev v Slovenijo." Franca poudarja, da se je ob visoki stopnji registrirane brezposelnosti v Sloveniji (letos februarja je bila kar 12,3-odstotna) treba tudi zavedati, da je delo del človekove istovetnosti. "Brez njega se ne da preživeti, kaj šele živeti življenje, ki nam je dano, in obenem praznovati praznik dela," pravi Franca. "Vladna koalicija se ne ukvarja sistemsko z vprašanjem spodbuditve gospodarstva, s predpogojem torej, ki bi omogočal uspešno uresničevanje v Ustavi RS zapisane socialne države," pravi Franca. "Sicer pa v SLS-u ob 1. maju, prazniku dela, državljankam in državljanom, vsem delavkam in delavcem, resnično iz srca čestitamo. Želimo si, da bi v težkem položaju, v katerem je Slovenija, lahko videli priložnost za nov začetek in da bi slovenska politika zmogla moč iti naprej in se posvetiti ne sama sebi, pač pa slovenskemu gospodarstvu, ki daje ljudem možnost do takšnega dela, ki bo poleg ekonomskega preživetja ljudem omogočalo tudi osebni razvoj in veselje do dela. V SLS-u se zavzemamo, da delavec postane prva in osrednja vrednota ob boku kapitala, ki je v naši mladi državi prestopil prag razumnosti," je sklenila podpredsednica SLS-a. Svetlik: 1. maja moramo slaviti primerno plačano delo Že pred dnevi je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik v prvomajski poslanici zapisal, da je kriza "na dan naplavila vse slabosti, ki so se kopičile dolga leta in ki so se žal odrazila predvsem na delavkah in delavcih. Kljub krizi, ki se je in se še odraža na trgu dela, smo z različnimi ukrepi ohranili številna delovna mesta in tudi stopnjo brezposelnosti zadržali na evropsko primerljivi ravni. Skozi številne transferje, otroške dodatke, štipendije, denarne socialne pomoči, nadomestila za brezposelnost, subvencije študentskih kosil in postelj, varstvene dodatke … smo in še zagotavljamo socialno varnost prebivalstva. Takšno raven socialnih pravic želimo ohraniti tudi v prihodnje. Za to pa moramo s skupnimi močmi sprejeti določene prilagoditve pokojninskega sistema. Te morajo biti postopne, njihovo breme pa kar se da enakomerno porazdeljeno med vse generacije. Na naše skupno veselje se je v zadnjem desetletju močno podaljšala življenjska doba slovenskih državljanov in izboljšalo njihovo zdravstveno stanje, žal pa se v tem času ni rodilo dovolj otrok, ki bi poskrbeli za njihovo varno starost." "Ker je pokojninski sistem preveč pomemben za vse nas, še posebej pa za zdajšnje in bodoče upokojence, ga ne smemo prepuščati naključjem, manipulacijam, gospodarskim nihanjem, interventnim zakonom ipd. Skupaj moramo poskrbeti za varno starost vseh generacij," je sklenil minister. Lan Dečman Ob prazniku dela želimo, da bi naslednje leto ob tem času lahko govorili o novih delovnih mestih, plačah, ki omogočajo normalno preživetje, in vrnitvi dostojanstva vsem zaposlenim. Želimo, da bi delo postalo vrednota, ne le zaposlenim, ampak tudi lastnikom kapitala. Odbor za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS-a Foto: Američani ubili (in pokopali) Osamo bin Ladna Obama: Dve desetletji je bil simbol Al Kaide 2. maj 2011 ob 06:16, zadnji poseg: 2. maj 2011 ob 11:43 Washington - MMC RTV SLO/STA Ameriške sile so v nedeljo 1. maja, skoraj 10 let po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001, v Pakistanu ubile vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna, je sporočil predsednik Barack Obama. Bin Laden naj bi bil ubit v vojaški terenski operaciji na obrobju Islamabada, ki so jo ZDA načrtovale na podlagi podatkov obveščevalne službe, ki je prve informacije o tem, kje se skriva bin Laden, dobila avgusta lani. "Lani avgusta so me obvestili, da smo mu morda prišli na sled, a podatki so bili daleč od potrjenih, zato smo potrebovali nekaj mesecev, da smo mu tudi na terenu prišli blizu. Pogosto sem se dobival s svojo ekipo za nacionalno varnost, ko je prihajalo vse več podatkov o tem, da se bin Laden skriva na območju globoko v Pakistanu. Nato pa sem prejšnji teden, ko sem se končno prepričal, da imamo dovolj obveščevalnih podatkov, ukazal operacijo, da se bin Ladna ujame in privede pred roko pravice," je dejal ameriški predsednik. Preberite več: Osama bin Laden in njegovi potencialni nasledniki Svet pozdravlja smrt bin Ladna Imamo truplo - imamo dokaz Obama, ki je novico sporočil v nagovoru državljanov, je še dejal, da so ZDA zasegle tudi truplo ubitega terorista, ki je bil od 11. septembra 2001 številka ena na lestvici "najbolj iskanih" ameriških sovražnikov. Truplo so že pokopali v morju. Kot je pojasnil neimenovani predstavnik Washingtona, se je ameriška administracija odločila, da bo z bin Ladnovim truplom ravnala v skladu z islamskimi običaji, kar med drugim pomeni, da mora biti pokopano najkasneje v 24 urah. Ker pa bi, še posebej v tako kratkem času, zelo težko našli državo, ki bi bila pripravljena sprejeti posmrtne ostanke terorista številka ena, so se ZDA odločile, da ga pokopljejo na morju. Kot je ob tem ocenila ameriška televizija ABC, bo dejstvo, da je bil bin Laden pokopan na neznani lokaciji na morju preprečilo, da bi kraj njegovega zadnjega počitka postal svetišče in romarska točka za njegove privržence. Pakistansko notranje ministrstvo je ob tem podalo izjavo, da so operacijo v mestu Abotabad danes zgodaj zjutraj izvedli Američani, in sicer v skladu z jasno določeno in javno znano politiko ZDA, da bo bin Laden ubit v neposredni akciji ameriških sil, kjer koli na svetu ga bodo pač našli. Ameriški predsednik Barack Obama je nato pakistanskega kolega Asifa Alija Zardarija po telefonu seznanil z "uspešno ameriško operacijo". Pakistan ni bil obveščen Neimenovani visoki predstavnik ameriške administracije je medtem v Washingtonu razkril, da ZDA Pakistana niso obvestile o operaciji. Kot je dejal, obveščevalnih podatkov v tokratnem primeru niso delili z nobeno drugo državo, tudi s Pakistanom ne. Dodal je, da je bil poglavitni razlog ta, da so želeli operacijo ohraniti v popolni tajnosti. Bin Laden naj bi bil ubit v razkošnem dvorcu, osemkrat večjem od vseh preostalih hiš v okolici, obdanem z večmetrskimi zidovi z bodečo žico na vrhu. Poleg tega je bil nedaleč od pakistanske vojaške akademije, zato so se nemudoma razširila ugibanja, da so pakistanske oblasti morale vedeti zanj, a o tem niti v Islamabadu niti v Washingtonu za zdaj ne govorijo. Obama: Pravici je zadoščeno Obama je še poudaril, da je pravici zadoščeno. Bin Laden je bil namreč po njegovih besedah dve desetletji simbol Al Kaide in njegova smrt je najpomembnejši dosežek v boju proti tej terotistični organizaciji. Za Obamo ni nobenega dvoma, da se bodo boji nadaljevali, ker bo Al Kaida skušala napadati še naprej, zato bo treba ostati previden doma in po svetu. Predsednik je med govorom posebej poudaril, da ZDA niso v vojni proti islamu in da Al Kaida pobija muslimane. Pri tem je posebej poudaril dobro sodelovanje Pakistana v operaciji. Priložnost je izkoristil še za poziv Američanom, naj se vrnejo k občutku enotnosti, ki jih je navdajal po 11. septembru 2001. Tak dosežek naj bi pričal o veličini države in vztrajnosti njenih prebivalcev. Bin Laden stal za številnimi napadi Kot je znano, naj bi bil Osama bin Laden vodja teroristične mreže Al Kaida ter med načrtovalci terorističnih napadov na New York in Washington, v katerih je umrlo skoraj 3.000 ljudi. Bin Laden je po napadih izjavil, da je rezultat (napadov, op. a) presegel pričakovanja. Kljub nagradi v vrednosti 25 milijonov ameriških dolarjev se je prvi mož Al Kaide skoraj desetletje izmikal prijetju. Pred Belo hišo v Washingtonu in na newyorškem trgu Times Square se je po objavi novice zbralo na stotine Američanov, ki se še vedno veselijo, kričijo "ZDA, ZDA!" in pozdravljajo bin Ladnovo smrt. Strah pred maščevanjem Smrt Osame bin Ladna naj bi bila velik udarec za teroristično mrežo Al Kaida, hkrati pa vzbuja strahove zaradi mogočih povračilnih napadov iz maščevanja. Predsedujoči Münchenski varnostni konferenci Wolfgang Ischinger je že posvaril pred maščevalnimi napadi privržencev bin Ladna na ameriške in pakistanske tarče. Ameriška predstavništva po svetu so medtem zaradi nevarnosti morebitnih maščevalnih napadov teroristov v pripravljenosti. Po mnenju Ischingerja, nekdanjega nemškega veleposlanika v Washingtonu, smrt bin Ladna v nobenem primeru ne pomeni, "da si lahko zdaj oddahnemo in izhajamo iz prepričanja, da je strah že mimo". Kot je Ischinger povedal v pogovoru za nemški radio Kultur, bi se lahko privrženci bin Ladna maščevali z napadi na ameriške in pakistanske cilje tam, kjer so ti najbolj ranljivi. V videu si oglejte nagovor ameriškega predsednika, v katerem je Američanom sporočil novico o smrti terorista (posnetek je v angleškem jeziku). V spodnji galeriji pa še fotografije slavij in veselja v New Yorku ter Washingtonu ob novici, da je bin Laden mrtev. Obama je ravnokar zmagal naslednje volitve :) Bolj resno: nedolgo nazaj se je pojavila grožnja Al Kaide, da bodo v primeru uboja Osame bin Ladna aktivirali nuklearno bombo nekje v Evropi. Sedaj lahko pričakujemo tri možnosti: - Al Kaida se napihuje in ne bo nič - doživeli (in upam preživeli) bomo eksplozijo - iz zanesljivih virov bo prišla novica, da je Osama živ, ameri le nakladajo Fajn. Zakaj bi bil to razlog za praznovanje. Teroristične organizacije so kot mafija ali mamilarski karteli - se znebiš šefov in jih enostavno nasledijo drugi. Ni no konec niti začetek konca Al Kajde. Osama je moral umreti, ne ker je napadal ZDA, ampak ker je ubil svojega soborca proti Rusom, zmernega a pogumnega Masuda. Nasi boljseviki so med drugo svetovno vojno in delno tudi po njej, pobijali postene upornike proti nacizmu. Kardeljeva PIF= Osamova Al Kaida V Murgljah žalujejo in so že družini Osame poslali sožalje. V Ljubljani je Janković že padel predlog za Osamovo ulico, zraven Titove seveda. o pomeni da so 10 let iskali primernega kandidata,ki bi bil za las podoben sliki CIE Bin Ladnu (namišljenemu človeku) Ne bodi naiven, njegov DNK so že primerjali z DNK-jem njegove sestre in je vse lepo potrjeno. Pravi Bin Laden je še zmeraj živ. In ta ima ime ZDA Obama=Osama, ker je al kaida uspela postaviti za predsednika ZDA svojega človeka. Zdaj je dejansko cia to pogruntala in je izvedla atentat. Vsi Obamovi govori v prihodnosti bodo montaže. Z ljubeznijo posvečeno vsem, ki uživajo v pravljicah. :) Ko kdo napiše, da so to ali ono naredili "Američani", takoj veš, da gre za dolgotrajno jezno reakcijo na eno bombardiranje circa 500 km od vzhodne slovenske meje. Truplo so že prepeljali v Afganistan in ga pokopali v morju. Kje ste pa v Afganistanu našli morje!!!??? Daj ne serite brez ZDA bi še zdaj nemški škorenj tlačil slovensko zemljo. Hvala bogu, da obstaja ZDA, ki rešuje podjarmljena ljudstva s strani manjšine. ne da ne obstaja,ampak obstaja več istih osam!:D pred naslednjimi volitvami pričakujem,da bodo ubili še enega osamo bin ladna,tokrat takega z zelenimi očmi,ta je mel rjave Kopitar bi raje videl, da bi bil zgodovinski dan tisti z Rusijo Tičar: Nemci so bili zreli za poraz 3. maj 2011 ob 20:56 Bratislava - MMC RTV SLO/STA Slovenski hokejisti so proti Nemcem vodili že z 2:0, a so na koncu izgubili po kazenskih strelih. Selektor Matjaž Kopitar je za poraz med drugim navedel tudi preveč izključitev. "Preveč je bilo izključitev, še posebej v drugi tretjini, ker potem pride do utrujenosti in posledično do napak," je dejal Kopitar. Sklenil je: "To je bil nekako zgodovinski dan za nas, čeprav bi jaz raje videl, da bi bil zgodovinski tisti z Rusijo. Takrat smo si zaslužili zmago. Danes smo imeli manj priložnosti, a smo jih izkoristili, ob koncu pa niso bili Nemci nič nevarnejši kot mi. A zdaj smo tam, kjer smo. Najbolj me hrabri, da smo odigrali tri dobre tekme zapored, in jaz imam zelo pozitivno mišljenje o tem, kaj se bo dogajalo zdaj." Svoje so povedali tudi igralci: Robert Sabolič, napadalec: "Mogoče so Nemci malo manj kakovostna ekipa kot Rusi ali Slovaki, so pa stoodstotno bolj borbeni in igrajo skoraj brez napak. Z njimi je težko igrati. A dali smo vse od sebe, igrali smo na polno. Igramo na vso moč, puščamo srce na igrišču. Zdaj moramo tudi v nadaljevanju SP-ja igrati tako kot doslej, če želimo še naprej igrati v tej skupini." Rok Tičar, napadalec: "Spet ena težka tekma. Nisem najbolj vesel, ker so bili Nemci zreli za poraz. Če bi imeli kakšno težko pripravljalno tekmo z velesilami, bi se lahko kosali z njimi. Na koncu točko le imamo, po treh krogih se selimo v skupno za obstanek. Ta dvoboj je bil dober trening za naprej. Upam, da bomo uspešni tudi v teh tekmah in ostali tu, kamor sodimo." Mitja Robar, branilec: "Tekma je bila pomembna tudi za našo samozavest. Ni lepo izgubljati, a treba je potegniti pozitivne stvari, ker smo le dosegli neko raven in ni bilo nihanja v igri. Nemci igrajo kot v knjigi, brez kakšnih ekstra potez. Rusi hočejo narediti še potezo več, osmešiti tekmeca. Nemci pa ne, plošček ven, plošček noter, skušajo pospraviti noter odbite ploščke. Njihov hokej je zelo enostaven, a učinkovit, fizično so močni in vse skupaj se pozna." David Rodman, napadalec: "Nemci so se pokazali kot zelo disciplinirana ekipa, predvsem v obrambi. Ogromno streljajo od vsepovsod. Mi smo pokazali dobro igro, nekaj napak bo treba še odpraviti. Škoda, ker na koncu nismo zmagali, imeli smo nekaj priložnosti, odločala pa je loterija kazenskih strelov." Žiga Jeglič, napadalec: "Zlomljen nos me ni motil, malo me je motila le mrežica, ker nisem takoj videl vseh stvari. Šlo je kar brez težav, diham skoraj normalno, čeprav imam v nosu malo strjene krvi. A glavno, da mi kri ne teče, zato smo se tudi odločili za nastop. Danes se nismo predali, čeprav smo vedeli, da ni možnosti za tretje mesto. A moramo ohranjati koncentracijo in motivacijo na teh tekmah, in če nam to uspe, lahko računamo tudi na uspeh na prihajajočih tekmah." Odzivi iz nemškega tabora: Michael Wolf, napadalec: "Vedeli smo, da nas čaka težka tekma. Gledali smo Slovenijo in ne glede na to, da smo že imeli šest točk, smo si želeli zmagati. V rednem delu smo si pripravili veliko priložnosti, a nismo mogli storiti več. Zadeli smo dvakrat, mogoče bi kdaj drugič dosegli štiri ali pet golov. Zdaj ne smemo zaspati ob uspehih, gremo naprej v drugi del brez razmišljanja, da smo že v četrtfinalu." Uwe Krupp, selektor: "Slovenija je borbena ekipa, kar je na tem SP-ju že dokazala. Mi smo se vrnili po zaostanku dveh golov, ustvarili smo pritisk. Ponosen sem na svoje fante, da so izkoristili svoje priložnosti in zmagali." M. L. To je bil nekako zgodovinski dan za nas, čeprav bi jaz raje videl, da bi bil zgodovinski tisti z Rusijo. Takrat smo si zaslužili zmago. Danes smo imeli manj priložnosti, a smo jih izkoristili, ob koncu pa niso bili Nemci nič nevarnejši kot mi. A zdaj smo tam, kjer smo. Najbolj me hrabri, da smo odigrali tri dobre tekme zapored, in jaz imam zelo pozitivno mišljenje o tem, kaj se bo dogajalo zdaj. Slovenija je borbena ekipa, kar je na tem SP-ju že dokazala. Mi smo se vrnili po zaostanku dveh golov, ustvarili smo pritisk. Ponosen sem na svoje fante, da so izkoristili svoje priložnosti in zmagali. Uwe Krupp, nemški selektor Kopitar klanjam se ti, kako odlično si pripravil naše rise. Umrl je "pravi ljudski muzikant", narodno-zabavni glasbenik Henček Z Ansamblom Henček so posneli več kot 300 pesmi 7. maj 2011 ob 18:54 Gorenje Kamence - MMC RTV SLO V 73. letu je za posledicami hude bolezni umrl Henrik Burkat - Henček, ki je s svojim narodno-zabavnim Ansamblom Henček napisal marsikatero veliko uspešnico, kot so Polka, valček, rock&roll, Metliška črnina in Boggie woogie. V Ansamblu Henček, ki je med letoma 1965 in 2001 ustvaril več kot 300 pesmi, so na vrhuncu poleg harmonikarja Henčka delovali še njegova sinova Tomaž in Toni Burkat, Tomaž Zorko, Blaž Zupan in pevka Metka Kastrevc. Leta 1938 rojeni Henrik Burkat je svojo prvo harmoniko, pa tudi vzdevek Henček, dobil že v mladosti. Da bi s tem vzdevkom poimenoval tudi svoj ansambel, je bila ideja še enega slovenskega velikana narodno-zabavne glasbe, Vilka Avsenika. Prvi kralj polk in valčkov Henček je ustvaril prepoznavni glasbeni slog, v katerem sta se "klasičnim" narodno-zabavnim zvokom harmonike, trobente in klarineta pridružila še bendžo in saksofon. S svojim ansamblom je veliko nastopal v tujini, predvsem v Nemčiji, Avstriji in Švici ter v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Za svoje glasbeno delo je Henček prejel številne nagrade. Leta 2007 je bil prvi dobitnik krone za kralja polk in valčkov. Toni Gašperič je o Henriku Burkatu - Henčku v Dolenjskem listu zapisal: "Henček je bil pravi ljudski muzikant: preprost, razumljiv, dostopen. Bil je duhovit, a hkrati pretanjen opazovalec in zapisovalec človeških želja, tegob, iskanj - zato smo ga imeli radi. Odšel je za vedno, zapustil pa nam je pesmi, ki bodo še dolgo živele med Slovenci, pa naj ti bivajo doma ali kje zunaj naših meja." Spomin na legendarnega Henčka Burkata je edinstven - ustvarjal je odlično narodno zabavno glasbo in tudi kot človek je bil je izjemno zanimiv in prijeten sogovornik, še posebej sem si ga zapomnil po simpatični dolenjščini. Kot dolgoletni Kričačev novinar sem se znjim srečal večkrat, zlasti v osemdesetih letih 20.stoletja, ko je bil njegov ansambel v vzponu - izjemno priljubljen pri poslušalcih, izdali so več plošč in kaset in prejeli številna priznanja. Družini gospoda Henčka Burkata izrekama iskreno sožalje. Kot bi rekel nek filozof. Mi glasbeniki nikdar ne umremo.! Kajneda , Henček !! Naj ti bo lahka zemlja Slovenska in tvoja Dolenjska ! Pisec članka ni dobro seznanjen s člani Henčkovega ansamla, kje sta Tomaž Brank in njegov sopevec? Peterle pogreša osamosvojitveni naboj Peterle ni za predčasne volitve, Janša pa 15. maj 2011 ob 15:49, zadnji poseg: 15. maj 2011 ob 15:53 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Prvi predsednik vlade in evropski poslanec Lojze Peterle ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije meni, da danes ni več take jasne in močne volje, kot je bila prisotna ob osamosvojitvi. "Ko je prišla slovenska pomlad s programom samostojne demokratične slovenske države, je bil neki naboj, dišalo je po spremembi. Bili smo sposobni to spremembo tudi izvesti in uresničiti naš najvišji narodno-politični cilj, to je postavitev samostojne in demokratične slovenske države," je ob 20. obletnici samostojne Slovenije dejal Peterle, ki se je ob tej priložnosti srečal z večino od 27 članov prve slovenske vlade. Danes tega naboja ne vidi več. Vidi pomanjkanje strategije, predvsem pa volje po spremembah, ki so ob novih izzivih nujne, da bi "šla naša država kot celota naprej". Omenil je, da so v letih 1990 in 1991 delali v dobro vseh in takrat je šele nastopila prava politična svoboda. Takrat so prelomili tudi s totalitarnim redom in to je bila po njegovem mnenju tudi bistvena podlaga za mednarodno priznanje Slovenije. Predčasne volitve niso rešitev Prepričan je, da zdaj stranke tekmujejo v tem, kdo bo ponudil zveličavno idejo, kar je normalno, vendar za zdaj ne vidi "volje, da bi stopili skupaj in naredili tisto, kar je treba narediti". Ne verjame v predčasne volitve, čeprav bi bile po njegovem mnenju potrebne, a s programom kot leta 1990. Janšo skrbi leto 2012 Prvak SDS-a in takratni obrambni minister Janez Janša pa meni, da ne potrebujemo nekega sveta modrecev, temveč predčasne volitve. Skrbi ga leto 2012 in misli, da potrebujemo osvežitev političnega prostora. Dejal je še, da dva milijona Slovencev ustvari toliko kot štiri milijone Hrvatov, kar pomeni, da smo osamosvojitev dobro izkoristili ne glede na zdajšnje težave. "To bi lahko bila svetla točka pri iskanju neke skupne podlage enotnosti in tudi skupnih konceptov za prebroditev sedanjih težav," je prepričan. Marko Kranjec: Prepotratna država Po mnenju guvernerja Banke Slovenija Marka Kranjca, ki je bil v prvi poosamosvojitveni vladi minister za finance, imamo preveliko javno upravo in prepotratno državo, tedanji podpredsednik vlade Jože Mencinger pa meni, da je bilo takrat vzdušje v državi bistveno bolje, čeprav je bil položaj dosti težji. Takrat so bili v politiki predvsem amaterji, kar ima svoje prednosti običajno v prelomnih časih, ker se manj zavedajo posledic in niso vezani na politiko. A. Č. Janeza Janšo skrbi leto 2012 in misli, da potrebujemo osvežitev političnega prostora. Peterle: Moja vlada je bila najbolj pestra, v njej je bila vrsta ljudi, ki niso bili v strankah ali pa so bili prej v edini mogoči stranki. Se bi šli eni starćki spet revolucijo. Kako se je že v socializmu govorilo? Permanentna revolucija. Pa tukaj ne msilim samo Peterleta. Tudi predsednik turk je pa nedavno nazaj govoril v tem smislu, da nam manjka naboj revolucionarnega časa NOB. Peterle pravi: da so v letih 1990 in 1991 delali v dobro vseh in takrat je šele nastopila prava politična svoboda. In ta "naboj" naroda je tako leta 45, kot leta 92,, da s je na svojih "zaslugah" potem politična elita izkoristila, da se je prikrito okoriščala. Ne želim si še enga takega Kučanovega prevrata, sploh pa ne več s temi Kučanovimi ljudmi. Ti politiki sploh nočejo priznati, da je kriza političnega sistem v temu, da so zmanipulirali ljudi za svoje interese in da je rešitev v temu, da se poslovijo... kaj ste sami komunajzerji tu gori? mešate Peterleta in Janšo, potem pa še v isti koš Pahorja in ostale, se vidi da nekateri nimate 1% pojma o politiki! Peterle, Janša in ostali osamosvojitelji, spet vas potrebujemo na oblasti - da počistite Slovenijo izmečkov, ki nam zdaj vladajo in nočejo predati stolčka, krone, ter ki so Slovenijo spravili na kolena v dobrih dveh letih - izdajalci zločinski !! Res je očitno so se spravili na ta forum sami najstniki privilegirancev iz kontinuitete prejšnjega režima. Anketa RTV-ja: Pokojninska reforma bi padla Največjo podporo ima zakon o arhivih, najmanjšo zakon o preprečevanju dela na črno 15. maj 2011 ob 19:00 Ljubljana - MMC RTV SLO Sodeč po rezultatih ankete, ki jo je za RTV Slovenija opravila Mediana, bi volivci zavrnili pokojninski zakon. Morda bi vladi uspelo le pri zakonu, ki ni del reform, torej pri arhivih. V raziskavi, že drugi po vrsti, je med 427 sodelujočimi, ki so dejali, da bi se referenduma zagotovo udeležili (kar je 61 odstotkov od celotnega vzorca), na vprašanje, kako bi glasovali na referendumu o pokojninski reformi, 50,7 odstotka odgovorilo, da bi glasovali proti. Za bi glasovalo 34,8 odstotka vprašanih, neodločenih pa je bilo 14,5 odstotka anketirancev. Odločnejši so bili pri vprašanju o glasovanju o zakonu o preprečevanju dela na črno, ki bi ga zavrnilo 55,3 odstotka, podprlo pa 26,7 odstotka vprašanih. Še najbolj izenačeni so bili odgovori pri zakonu o arhivih, kjer bi zakon podprlo 34,2, zavrnilo pa 36,4 odstotka anketirancev. Med podporniki referendumov izstopajo starejši, pokojninsko reformo bi bolj podprle ženske, preostali dve pa moški. Udeležba na trojnem referendumu 5. junija bi bila najmanj 40-odstotna, lahko pa bi se referenduma udeležil celo vsak drugi volilni upravičenec. Janša bi še vedno dobil največ glasov V sklopu zastavljenih vprašanj je bilo tudi vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo. Največ glasov bi pobral Janšev SDS (18,4 odstotka). Sledijo največja vladna stranka SD (12,9), Jelinčičev SNS (7,3), od pred kratkim ne več koalicijski DeSUS (6,1), LDS (5,6) in SLS (5,0). Zahtevanega štiriodstotnega praga za vstop v državni zbor pa ne bi prestopila Zares (3,2) in zunajparlamentarni NSi (2,3). Neodločenih je bilo dobrih 13 odstotkov vprašanih, 12,5 odstotka jih na volitve sploh ne bi odšlo, 7,8 odstotka bi volilo katero drugo stranko, medtem ko jih 5,6 odstotka na vprašanje ni želelo odgovoriti. Birokracija EU-ja večja težava kot Grčija Anketirancem je bilo zastavljeno tudi vprašanje o težavah EU-ja, ki so jih morali po pomembnosti oceniti z ocenami od ena do pet. Pet je pomenila zelo in ena popolnoma nepomembna. Sogovorniki so kot najpomembnejši težavi EU-ja izpostavili preveliko birokratizacijo in premajhno skrb za državljane (ocena 4,11). Sledijo prepočasno gospodarsko okrevanje (3,96), kriza evra (3,89), zlom nekaterih članic (3,82) ter neenakost med starimi in novimi članicami (3,43). A. Č. Video: 50-letni brezposelni Dolenjki ponujena služba ob "štangi" Zavod za zaposlovanje je hitro opravil svojo nalogo posrednika del 15. maj 2011 ob 17:16, zadnji poseg: 15. maj 2011 ob 17:47 Ljubljana - MMC RTV SLO Ko je 50-letna Dolenjka po 15 mesecih dela izgubila zaposlitev, so ji na zavodu za zaposlovanje takoj ponudili drugo službo. Izkazalo se je, da naj bi delala kot natakarica striptizeta. Kot je za rubriko Nedeljsko oko v oddaji NLP poročal Marjan Jerman, gospa zaradi te službe še danes zardeva in noče razkriti svoje identitete. Predstavnica ljubljanske družbe za posredovanje zaposlitev, ki ji je zavod posredoval številko brezposelne gospe, ji je pojasnila, da ima možnost dobrega zaslužka. Ko je brezposelna gospa poskušala izvedeti, koliko je to, ji je odvrnila, da o zneskih ne govori po telefonu, da pa je zaslužek različen. A pravo presenečenje je šele prišlo, ko se je razkrilo, da je ponujeno delovno mesto v Šentvidu pri Stični pravzaprav prosto mesto natakarice striptizete. Brezposelna gospa iz Dolenjske je ponudbo odklonila. Zdaj je še vedno brez zaposlitve. Kot je povedala ob koncu prispevka (poglejte si video na desni), so se je na zavodu s tako ponudbo verjetno želeli le odkrižati, da ji ne bi izplačevali nadomestila. A. Č. Groza, kaj vse se dogaja pod to vlado! To, kar sedaj delajo, je pod vsakim nivojem. Včasih si lahko odklonil zaposlitev, če ti res ni ustrezala, sedaj pa moraš sprejeti vse, kar ti ponudijo, če ne te prenehajo voditi v evidenci brezposelnih oseb. In na tak način lahko prihaja do zlorab, kot se je izkazalo tudi v tem primeru. Hvala levica, da ste v dobrih dveh letih uničili državo. Da brezposelnemu človeku ponudiš tako delo, moraš biti ali nor, ali pa zadet. Naj gre Kresalova tja plesat, ali pa kakšna druga iz elite. Mogoče celo Trobec Bučanova, ko ne vedo, kam bi jo zdaj dali. Zakaj pa tem tega ne predlagajo? To kar je ta zavod ponudil tej dotični gospe, je v bistvu že kriminalno dejanje. Mora biti pa ta delodajalec res predrzen, da opravljanje kriminala prijavi kar na Zavodu za zaposlovanje.... Obletnica razorožitve TO-ja ali spomin na 'narodno izdajo' Bi JLA napadel, če ne bi bilo razorožitve? 17. maj 2011 ob 21:45 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Pred 21 leti - maja 1990 - je potekala razorožitev Teritorialne obrambe. To je bila narodna izdaja, ki je skoraj ogrozila osamosvojitev, je prepričan Janez Janša. Ob obletnici dogodkov pred začetkom slovenske osamosvojitve je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve pripravilo javno tribuno z naslovom Razorožitev slovenske Teritorialne obrambe - politične in vojaške okoliščine ter posledice. Takratni obrambni minister in zdajšnji predsednik SDS-a Janez Janša je poudaril, da je po razorožitvi ostala petina vsega orožja, kar je skorajda pod vprašaj postavilo projekt slovenske osamosvojitve. "Kučan in Ertl sta vedela za razorožitev" Veliko vprašanje po Janševih besedah tudi je, ali bi se Ante Markovič in JLA odločila za napad na Slovenijo, če TO ne bi bil razorožen. Zatrdil je tudi, da sta bila o tem obveščena takratni republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl in predsednik predsedstva SRS Milan Kučan, a sta se sprenevedala. Po njegovih besedah je takratno predsedstvo SRS tudi sicer dajalo različne informacije o tem, kdaj so izvedeli za ukaz o razorožitvi. Tako je predsedstvo 14. junija 1990 skupščini RS poslalo uradno informacijo, da je bilo o razorožitvi TO-ja uradno obveščeno 15. maja 1990 popoldne. Tri dni pozneje, ko se je javnost začela spraševati, zakaj predsedstvo ni ukrepalo, je predsedstvo v skupščino poslalo še eno informacijo, v kateri je zapisalo, da so bili o razorožitvi obveščeni 17. maja. Kučan pa je aprila letos dejal, da je bil o razorožitvi obveščen 16. maja. Tri različne izjave torej, pravi Janša. "Nekateri niso opravili dela" Prvi minister za notranje zadeve v samostojni Sloveniji Igor Bavčar pa je dejal, da nekateri takrat niso opravili svojega dela tako, kot bi ga morali, to pa zato, ker so menili, da Demos ne bo sposoben ostati dolgo na oblasti, in so računali, da bodo kmalu znova prevzeli oblast. Ob tem je spomnil, da mu takratni republiški sekretar Ertl ni želel predati poslov. A. S. Janez Janša: Še vedno merimo na 50+ in "koalicijo razuma" Intervju z Janezom Janšo 18. maj 2011 ob 21:42 Ljubljana - MMC RTV SLO "Lahko bi odgovoril na dolgo in široko, a bom s kratkim vprašanjem: Ali vi mislite, da gre Slovenija v smeri, o kateri govori predsednik vlade," na vprašanje z vprašanjem o razpletu politično-kriznega klobčiča odgovarja Janez Janša. Pokojninska reforma. Arhivi. Superreferendumska nedelja. Predčasne volitve ali rekonstrukcija vlade. Izhod iz krize ali podaljševanje agonije. Miha Žorž je na 3. programu TV SLO gostil predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo. Kmalu naj bi se sešli s premierjem Pahorjem (intervju je bil posnet pred njunim ponedeljkovim srečanjem; op. a.). Kaj si imata povedati trenutni in nekdanji premier? Se napoveduje velika koalicija? Takšni sestanki bi bili potrebni pred arbitražnim sporazumom, pred zapiranjem arhivov, pred pokojninsko reformo ... Sestanki, ki bodo potekali v času, ko se mandat tako rekoč zaključuje - upam, da bo to čim prej - bi morali biti namenjeni izhodu iz trenutnega stanja. Njihov cilj bi morala biti prevetritev, ki bi jo izvedli volivci, ne koalicija ali opozicija. Domača politika ne glede na barve govori pravzaprav isti jezik. Potrebne so spremembe, kriza je, v krču smo ... Zakaj na vsebinski ravni ostaja toliko nasprotovanja? Lahko bi odgovoril na dolgo in široko, a bom s kratkim vprašanjem: Ali vi mislite, da gre Slovenija v smeri, o kateri govori predsednik vlade? Že tretje leto porabimo več, kot se steče v proračun. Dve milijardi na leto. Zato se zadolžujemo in breme prelagamo na naslednje generacije. Z našimi ukrepi bi bili že iz krize, saj bi povečevali število delovnih mest. Trenutno pa ima od 6 do 7 tisoč podjetij blokirane račune. Govorite o izračunu, po katerem bi ohranili 60.000 delovnih mest s povprečno plačo, ne minimalno, kar se v trenutnih razmerah zdi nekoliko utopično. Pred dnevi sem govoril predstavnikom latvijske vlade. Oni so na zunanjem ministrstvu odpustili 30 odstotkov ljudi. Zdaj se plače že dvigujejo in tudi zaposlujejo že. Zategnili so pas. Mi pa se zadolžujemo. Medtem pa vsako izgubljeno delovno mesto prinaša 4-kratno izgubo. Res pa je, da je vlada na začetku skrbela predvsem za socialno kohezivnost. Mi smo te rešitve podprli. Vendar pa bi morala vsaj polovica tega denarja, ki je šel za socialne transfere, iti za nova delovna mesta. To je osnovna razlika med nami in Nemčijo, skandinavskimi državami ter nekaterimi drugimi državami. Vlada je hkrati skušala sprejemati tudi strukturne reforme. Kolikor prej bomo zavrnili vse tri referendumske zakone, toliko prej bomo bolje živeli. V letošnjem proračunu bo znova zmanjkalo 2,2 milijarde evrov. Pokojninska reforma pa naj bi prihranila 30 milijonov evrov. Največji problem vlade bo, če bo ta zakon izglasovan. Denarja zaradi tega ne bo več. Če bo izglasovan, bomo pač rekli, O. K., kje so nova delovna mesta. Za reševanje teh vprašanj obstajajo tudi druge, boljše formule. Se vam zdi pravilno, da bo na superreferendumsko nedeljo šlo za politično vprašanje, ne za vsebino zakonov? Vedno gre za politično glasovanje, vendar bo šlo tudi za zakone. Če bi šlo za izključno politično vprašanje, bi bili vsi trije izidi enaki. Pa ne bodo. Menim pa, da gre za lepo priložnost, da se Slovenija znebi slabega upravljavca. Mi smo podprli vse vladne protikrizne ukrepe, vlada ni podprla nobenega od naših štirih. Pravite, da so rešitev predčasne volitve, ne konstruktivna nezaupnica? Nezaupnica prinese zgolj novega premierja in vlado v trenutni politični konstelaciji, kar ni del rešitve, je del problema. Dars, NPU, dokapitalizacija bank ... Izredna seja bo na vašo zahtevo verjetno sklicana v finalu predreferendumske kampanje. Ni to dodaten znak, da bodo volivci glasovali še manj vsebinsko? Če bo do tega res prišlo, bo to kljub vsemu priložnost, da končamo agonijo. Sploh pa je vladna koalicija predlagala več izrednih sej kot opozicija. Mi le zmanjšujemo škodo. Sploh pa te sklepe, čeprav so logični, lahko izglasujemo le po čudežu. Bo pa razprava opozorila na nekatere nevralgične točke. Kdo v tej državi, ki deluje v okvirih omrežij, ki krade ... kdo pije in kdo plača. Temu je namenjena seja. Medtem je bila ustanovljena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Ali menite, da gre zgolj za nekakšno 'tamponcono'? To so obupni poskusi, da se poišče leseno železo ali topla voda. Linija odgovornosti mora biti neposredna, ne pa da neka agencija služi pranju odgovornosti te vlade ali uprav. Državna podjetja morajo biti neposredno podrejena posameznim resornim ministrom. Ti naj bodo odgovorni. Vaši kritiki pravijo, da ste Pandorino skrinjico v zvezi s pobudami Računskega sodišča za zamenjave ministrov odprli vi, ko niste odslovili takratnega okoljskega ministra Janeza Podobnika? Povedal sem že takrat: Računsko sodišče ni pristojno za odstavljanje ministrov. O tem bo verjetno tekla beseda tudi pri načrtovanih spremembah ustave. Je pa res, da je trenutni premier enega ministra zamenjal zaradi kant za smeti, ministra Križaniča pa zaradi milijardnih zneskov ne. Za konec: vaša napoved o volilnem izidu 50+ še vedno odmeva. Še vedno merimo na to. Dejstvo je, da za korenite spremembe to potrebujemo. Pod to formulo razumem čim boljši rezultat SDS-a in strank, s katerimi bo mogoče sestaviti neko koalicijo "razuma". Mi to razumemo kot to, da bo Slovenija v nekem mirnem času, ki ga 1991 ni bilo, posveti vprašanjem o svoji prihodnosti. L. D. Brez odločnosti v vojni osamosvojitev najbrž ne bi uspela Okrogla miza Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve 18. maj 2011 ob 19:15, zadnji poseg: 18. maj 2011 ob 19:51 Ljubljana - MMC RTV SLO France Bučar je Demosovim poslancem na izrazito nedemokratičen način preprečil uveljavitev večinskega volilnega sistema, trdi Anton Tomažič. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je organiziralo javno tribuno z naslovom Sprejemanje osamosvojitvenih aktov, na kateri so sodelovali pravniki Anton Tomažič, Tone Jerovšek, Miro Cerar in Rajko Pirnat. Tomažič: Niti slučajno si niso vsi želeli osamosvojitve Tomažič, nekdanji predsednik zakonodajno-pravne komisije v Skupščini Republike Slovenije, je pojasnil, da si osamosvojitve niti slučajno niso želeli vsi. Kot pravi, so nekateri potihoma želeli otežiti osamosvojitev in se zato igrali z raznimi interpretacijami, npr. Ciril Ribičič. Povedal je, da je v času osamosvajanja Slovenija sprejela deklaracijo o suverenosti, zoper katero se je SFRJ odzval z ustavno obtožbo in zahtevo po razveljavitvi. Izpostavil je, da se je Slovenija takrat sklicevala na pravico do samoodločbe in celo na naravno pravo, vendar je bila deklaracija kljub temu razglašena za protiustavno, toda "tega mi nismo več resno jemali". Zatrdil je še, da je France Bučar Demosu na izrazito nedemokratičen način preprečil uveljavitev večinskega volilnega sistema, kar naj bi pred kratkim tudi priznal z obrazložitvijo, da bi lahko v večinskem sistemu Demos premočno zmagal na volitvah in bi bila Slovenija tako preveč podobna Hrvaški. Cerar: Stoletja smo hrepeneli in čakali na osamosvojitev Miro Cerar je dejal, da je bila osamosvojitev resnično nekaj fenomenalnega in da smo si jo zaslužili s tem, da smo preživeli skozi stoletja ter hrepeneli in čakali na ta trenutek. Ob tem opozarja, da smo se danes oddaljili od tega vzdušja, da smo v nečem enotni. Poudaril je, da smo Slovenci s kulturnim prebojem povzdignili sebe v narod, hkrati pa smo tudi na pravnem in političnem področju po njegovem mnenju "zadeve peljali neverjetno korektno". Na duhovni ravni smo, kot pravi, z osamosvojitvijo uresničili "težnjo po svobodi duha". Nekateri za osamosvojitev, nekateri odločno proti Izpostavil je tudi pomembnost tega, da smo Slovenci vsak korak v osamosvojitvi naredili po pravni poti, kar nam je olajšalo mednarodno priznanje. Prepričan je tudi, da nam bo spomin na osamosvojitev še prišel prav in nam bo v oporo v težkih trenutkih. "Takrat je bila absolutno dilema: nekateri za, nekateri medlo za, nekateri medlo proti, nekateri pa odločno proti osamosvojitvi. To je bilo dejstvo in tudi relativno normalno pričakovanje za tisti čas, saj konec koncev ni lahko in enostavno čez noč spremeniti miselnosti, ko si desetletja verjel v neko skupno državo. To je do neke mere razumljivo," je še povedal. Pirnat: Brez odločnosti v vojni nam najbrž ne bi uspelo Pirnat, minister za pravosodje v prvi slovenski vladi, je dejal, da smo ob osamosvojitvi gradili tudi demokratično ureditev. "Takoj in vzporedno z osamosvojitvenimi akti smo sprejemali akte, ki so pomenili bistveno spremembo družbene ureditve ter pravnega sistema," je pojasnil. Dodal je, da je bilo naše ravnanje v času osamosvajanja pravno, vendar po njegovem mnenju najbrž ne bi uspelo, če ne bi imeli velike odločnosti v vojni in če ne bi bile tudi ugodne druge okoliščine. Potegnil je tudi vzporednico z današnjim časom in dejal, da stranke niso slabe, vendar morajo v njih delovati ljudje, ki ne mislijo, da bodo tako služili nekim parcialnim ali zasebnim interesom. "Nekaterim se ne more zgoditi nič, drugim pa vse" Jerovšek, prav tako nekdanji predsednik zakonodajno-pravne komisije v Skupščini RS, je dejal, da se nove pravne norme danes razlagajo na podlagi stare miselnosti in da je pri nekaterih strukturah tako močna, da si po svoje razlagajo določene norme. Meni tudi, da se v tej državi nekaterim ne more zgoditi nič, drugim pa vse, od obtožb do sodnih procesov, kar je po njegovem mnenju skrb vzbujajoče. Aleksander Kolednik To, da je Bučar sabotiral vsako dejanje, ki bi preveč oslabilo stare udbovsko-partijske strukture je povsem točno, zato tudi pravim, da je zame kot analitik povsem neverodostojen dokler tega vsaj ne bo priznal, kot svojo veliko napako. To sicer ne pomeni, da se za osamosvojitev ni prizadeval. Demos je bil tudi koalicija strank, od desnih, sredinskih in levih in nikakor ni bil primerljiv z eno stranko HDZ. Teren za agresijo je bil skrbno pripravljen. Jovič je bil na vezi z zarotniki v KGB, ki so pripravljali zrušitev Gorbačova, kar kasneje ni uspelo. Tam je dobil zagotovilo, da zahod ne bo posegel, če bo vojna kratka in omejena. Dolge vojne na svojih mejah pa ni dopuščal. Zato je bila agresija na Slovenijo pripravljena na način, da naj bi šlo za naglo akcijo, ki bi slovenski odpor hitro razbila, kar pa se ni posrečilo, zaradi uspešne slov. obrambe, kar je delovalo tudi na notranji razkroj večnacionalne JLA, saj posebej Hrvati in Albanci niso imeli posebne volje za bojevanje. @Gmaina Vukovarja in Sarajeva si zaradi med. okoliščin niso mogli privoščiti. Preko KGB so se o vsem tem po Joviču natančno informirali. Je pa bil dogovor med hrvaškim in srbskim vodstvom in to na račun delitve Bosne, ki so jo dosegli marca 1991. Zaradi tega se tudi niso držali v Zagrebu načrta o skupni obrambi v primeru agresije JLA, ki je bil sicer sklenjen med Slovenijo in Hrvaško. @Trocki to, da bi šli po Pučnikovi poti je pomenilo samo to, da bi ustavili vse operacije, ki jih je vodila udba že desetletja in udbovsko vzporedno ekonomijo demontirali. S tem bi se resnično rešili. Pučnika so se udbovci tako bali, da so že imeli pripravljene kovčke z denarjem za pobeg. Bilo bi dosti bolje, da bi dejansko pobegnili četudi z udbomafijskim denarjem. Tako pa so se restavrirali na oblasti, ko so ugotovili, da se jim ni treba dejansko nič bati in še naprej mafijsko delovali in delujejo. Tisti, ki so bili takrat proti, so še danes. Poglejte malo okrog sebe. Janković danes poskuša vzgajat Slovence za ponovno oživitev bratstva in jedinstva in se šopiri na proslavah 27. aprila(nekateri bebavci mu celo jejo iz roke). Glede osamosvojitve pa je precej zadržan. Ponižanje za Slovence. Bučar pravi naslednje besede: 'To še ni primeren čas za osamosvojitev. Mi smo kot siamski dvojčki, vezani na osamosvojitev s Hrvaško, oni pa sploh niso pripravljeni.' In je odklonil sklic vseh zborov za odločitev o plebiscitu. Jaz sem pa na to odreagiral, da je to popolnoma napačna ocena stanja. Tone Jerovšek o Bučarjevi presoji stanja v času osamosvajanja Slovenije Za spremembo zakona o poslancih je glasovalo 43 poslank in poslancev, ki so se podpisali pod predlog. Luka Juri (SD) si je premislil in se je glasovanja vzdržal. 1. Franci Kek, prvopodpisani (Zares) 2. Bojan Kontič (SD) 3. Tadej Slapnik (SD) 4. Miran Potrč (SD) 5. Samo Bevk (SD) 6. Dušan Kumer (SD) 7. Darja Lavtižar Bebler (SD) 8. Marijan Križman (SD) 9. Anton Colarič (SD) 10. Mirko Brulc (SD) 11. Janez Kikelj (SD) 12. Silva Črnugelj (SD) 13. Matevž Frangeš (SD) 14. Dejan Levanič (SD) 15. Bogdan Čepič (SD) 16. Janja Klasinc (SD) 17. Majda Potrata (SD) 18. Cveta Zalokar Oražem (Zares) 19. Franco Juri (Zares) 20. Vito Rožej (Zares) 21. Vili Trofenik (Zares) 22. Pavel Gantar (Zares) 23. Alojzij Potočnik (Zares) 24. Vili Rezman (nepovezani) 25. Franc Žnidaršič (nepovezani) 26. Andrej Magajna (nepovezani) 27. Ljubo Germič (LDS) 28. Silven Majhenič (SNS) 29. Bogdan Barovič (SNS) 30. Miran Györek (SNS) 31. Laszlo Göncz (manjšinjski poslanec) 32. Roberto Batelli (manjšinjski poslanec) 33. Miroslav Klun (SD) 34. Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) 35. Melita Župevc (SD) 36. Tone Anderlič (LDS) 37. Vasja Klavora (DeSUS) 38. Janko Veber (SD) 39. Breda Pečan (SD) 40. Andreja Rihter (SD) 41. Joško Godec (DeSUS) 42. Miran Jerič (LDS) 43. Borut Sajovic (LDS) 43-erici so se pridružili tudi Julijana Bizjak Mlakar, Andreja Črnak Meglič (obe SD), Sara Viler (SNS) ter Anton Urh in Franc Jurša (oba DeSUS). Merše: (Sporno) dopolnilo zmanjšuje možnosti zlorab navideznega samohranilstva "Dvomim, da bo dopolnilo v taki obliki zaživelo" 20. maj 2011 ob 06:02 Ljubljana - MMC RTV SLO "Dopolnilo razumem kot poskus opozarjanja na nedorečenost (zunaj)zakonske skupnosti, ki sta formalno izenačeni, v resničnosti pa je slednja privilegirana, zato postaja prevladujoča oblika življenjske skupnosti," meni Merše. Družinski zakonik, potrjeno dopolnilo, tradicionalna družina in slovenska družina prihodnosti so teme, o katerih je za MMC spregovoril Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude - društva za družini naklonjeno družbo. Družinski zakonik v predlagani obliki ... ... ni sprejemljiv, čeprav se na prvi pogled morda zdi, da t. i. kompromisni predlog sprejema glavne ugovore v zvezi s prvotnim predlogom. Tako je npr. zakonska zveza po tem predlogu opredeljena kot zveza med moškim in žensko (to se zdi kot upoštevanje zahteve javnosti), a je v primerjavi z veljavno ureditvijo odstranjen stavek, ki določa, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. Ravno določitev pomena zakonske zveze in iz nje izvedene zunajzakonske zveze pa je temeljna določba zakona, ki državi omogoča in nalaga, da življenjsko zvezo med moškim in žensko zaradi njenega potenciala podaritve novega življenja obravnava drugače kot katero koli drugo zvezo, ki tega potenciala nima, saj je posebno varovanje take zveze vitalnega pomena za obstoj in razvoj naroda in države. Če zakonski zvezi odvzamemo ta pomen, jo vsebinsko povsem izenačimo z vsako drugo življenjsko skupnostjo, tudi skupnostjo istospolnih partnerjev. Predlog zakonika prinaša razliko v obravnavi različnih skupnosti le v primeru možnosti posvojitve otrok, pri čemer hitro lahko ugotovimo, da je ob novi definiciji zakonske zveze to razlikovanje utemeljeno le še na spolni sestavi in spolni usmerjenosti teh skupnosti. To bo ustavno sodišče zelo verjetno označilo kot kršitev 14. člena ustave Republike Slovenije in bo državnemu zboru naložilo, da to razlikovanje odpravi. To pomeni, da je t. i. kompromisna rešitev v svojem bistvu zelo verjetno le kompromisna prevara, saj pomeni le manjši ovinek na poti do rešitev, ki bodo vsebinsko enake prvotnemu predlogu družinskega zakonika in so veliki večini slovenske javnosti nesprejemljive. Kaj pa sprejeto dopolnilo, ki ga je predlagal SDS in po katerem je zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta to uradno registrirala ali pa se jima je v tej zvezi rodil otrok? Vložitev tega dopolnila razumem kot poskus opozarjanja na nedorečenost razmerja med zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnostjo, ki sta formalno izenačeni, v resničnosti pa je zunajzakonska skupnost privilegirana, kar je tudi glavni razlog, da postaja prevladujoča oblika življenjske skupnosti. Določilo, da se ob obstoju skupnega otroka predpostavlja, da obstaja tudi zunajzakonska skupnost, močno zmanjšuje razlikovanje med zakonci in zunajzakonskimi partnerji, saj zmanjšuje možnosti zlorab navideznega samohranilstva. Pri tem bi rad opozoril, da to ni vsebina amandmaja SDS-a, saj je to določilo v predlogu zakonika že od vsega začetka in je med drugim že uzakonjeno v zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga je DZ na predlog vlade sprejel lani. Gre torej le za povzetek vladnega predloga. Predlog registracije zunajzakonske skupnosti pa sledi predlogu ministrstva za notranje zadeve, ki je v času medresorskega usklajevanja predloga zakonika predlagalo, da bi bilo treba v zvezi z zunajzakonsko skupnostjo razmišljati v smeri njene registracije. Kolikor razumem utemeljitev predloga, gre za poskus vpeljave večje preglednosti, večjo možnost svobodne izbire in večje pravne varnosti v primerjavi z nedoločno formulacijo "dalj časa trajajoča življenjska skupnost". Ali je definicija, kakor je bila sprejeta, v resnici dobra in izvedljiva za vse primere, bi bilo treba še preučiti, saj se odpira še kar nekaj vprašanj, ki jih je treba rešiti, da bi to lahko ugotovili. Dopolnilo res ustvarja drugorazredne ali brezpravne državljane, sili ljudi v poroke in pomeni napad na osebno svobodo posameznika? Dopolnilo samo po sebi ne ustvarja drugorazrednih ali brezpravnih državljanov in nikogar ne sili v poroko, omogoča pa da bi partnerji, ki bi svojo zunajzakonsko skupnost registrirali, lažje kot danes uveljavljali svoje pravice, ki iz te skupnosti izhajajo, in jim ne bi bilo potrebno pri vsakem opravku najprej dokazovati obstoj njihove skupnosti. Precej vprašanj pa je še odprtih in dokler niso rešena, je težko podrobneje govoriti o tem, kaj bi uveljavitev takega dopolnila prinesla v življenje ljudi. T. i. sodobni družinski zakonik mora ... ... zagotavljati podlago za v Ustavi predpisano posebno varstvo očetovstva in materinstva ter zagotavljanje pogojev za posebno varstvo življenjske skupnosti, ki je lahko vir novega življenja. Urejati mora družinska razmerja in zagotavljati okvire, v katerih se rešujejo življenjske situacije, ko družina sama ne deluje dobro, ko razpade, potrebuje pomoč ..., tako da zagotavlja kakovostno skrb za vse otroke. Zato urejanje razmerij med istospolnimi partnerji v tak zakonik ne sodi. Če je družina utemeljena na otroku oziroma otrocih, je v zakonik s tem imenom povsem neprimerno tlačiti skupnosti, ki v sebi ne nosijo potenciala spočetja otroka. Da niti ne omenjam nasilja nad slovenskim jezikom, ki ga prinaša novo poimenovanje istospolnih skupnosti. Danes mnogi neporočeni pari za oznako svoje skupnosti uporabljajo izraz partnerska skupnost, ki bo po novem pridržan le za istospolne skupnosti. Še večji nesmisel je pojem zunajpartnerska skupnost, ki bi ga lahko po smiselnosti primerjali s pojmom "leseno železo“ ali "okrogel kvadrat“. Predstavljajte si prizor, ko bo član take skupnosti svojega partnerja predstavil kot svojega zunajpartnerskega partnerja. Otroci, ki živijo v istospolnih skupnostih, so danes v zelo podobnem položaju kot otroci v rekombiniranih heterospolnih skupnostih, tako da niso v nič slabšem položaju kot slednji. V veljavni ureditvi torej ne gre za nobeno diskriminacijo otrok v istospolnih skupnostih ampak za širši problem, ki bi ga bilo treba temu primerno reševati. Predlog družinskega zakonika pa položaja večine teh otrok ne spreminja, saj bi povečal pravice le peščici otrok v istospolnih skupnostih (le manjšemu delu med njimi). Pri "tlačenju" istospolnih skupnosti v družinski zakonik gre torej za dokaj slabo pripravljene in skrajno parcialne rešitve, ki nimajo nobene zveze z iskanjem največje koristi otrok, ampak le izpolnjujejo želje in interese nekaterih istospolnih partnerjev. Kakšna družina je torej slovenska družina prihodnosti? Če hočemo svojim družinam zagotoviti prihodnost, se bomo morali vsi bolj kot danes potruditi za ohranjanje svežine, živosti, zvestobe in ljubečega odnosa v naših zakonskih in zunajzakonskih zvezah. V družbi moramo prenehati dobesedno spodbujati ločitve in začeti ljudi že od šole naprej učiti, kako graditi dober odnos, ki lahko vzdrži najrazličnejše preizkušnje. Kot narod bomo lahko preživeli, če bomo imeli dovolj družin, v katerih se bosta oče in mati trudila za takšen odnos, kar je tudi zagotovilo, da bomo imeli dovolj otrok, saj znani zakonski in družinski strokovnjak Vital Vider ugotavlja, da je v družini prostor za še kakšnega otroka, ko je v paru dovolj ljubezni. Katja Pirnat četrtek 19.05.2011, 17:47 64. mednarodni filmski festival Cannes Von Trier pregnan iz Cannesa Larsa von Trierja so pregnali s filmskega festivala v Cannesu. Režiser si je status "persone non grate" prislužil zaradi svojih sredinih izjav, ko je med drugim dejal, da "razume Hitlerja". Kot je povedal predsednik festivala Gilles Jacob, prepoved za von Trierja velja do konca letošnjega že 64. festivala, ki se sklene v nedeljo. Glede udeležbe danskega režiserja na festivalih v Cannesu v prihodnje pa se Jacob ni izrekel. Festival je tokrat prvič sprejel tovrstno odločitev, Jacob pa je danes še poudaril, da so von Trierjeve izjave "zamazale" njegov ugled. Kljub prepovedi pa von Trierjev film Melanholija še naprej ostaja v tekmovalnem delu festivala. A če bo pobral katero izmed nagrad, se režiser v nedeljo ne bo smel udeležiti slavnostne podelitve. "Razumem Hitlerja. Naredil je nekaj napačnih stvari, seveda. Simpatiziram z njim, da, malo pa res." Njegove izjave so nesprejemljive in nevzdržne Kot so sporočili s festivala, je upravni odbor odločno obsodil izjave danskega režiserja in Larsa von Trierja razglasil za nezaželeno osebo na festivalu. Upravni odbor je še izrazil obžalovanje, da je von Trier festival izkoristil za izjave, ki so "nesprejemljive, nevzdržne ter v nasprotju z ideali humanosti in plemenitosti, ki bdijo nad samim obstojem festivala". Von Trier je kasneje dejal, da se je šalil in se je za svoje besede tudi opravičil. Prav tako je sporočil, da razume odločitev festivala in sprejema naloženo mu kazen. Festival je sicer razmišljal tudi o tem, da njegov film izločili iz programa, "a je na koncu prevladalo stališče, da je treba razlikovati med delom in človekom", je pojasnil Jacob. Znan po svoji kontroverznosti Lars von Trier je znan po svoji kontroverznosti, nepredvidljivosti in namernih provokacijah, pa mu je včeraj vseeno uspelo preseči svoje visoke standarde ekscentričnosti. Med drugim si je privoščil izjave, kot so: "Jaz sem nacist in razumem Hitlerja." V šali je naznanil, da piše scenarij za štiri ure dolg pornofilm, ki bo narejen po vzoru Melanholije in v katerem bosta igrali Charlotte Gainsbourg in Kirsten Dunst. "Film bo vključeval zelo veliko neprijetnega seksa." Charlotte Gainsbourg in Kirsten Dunst Bodo uspeh filma zasenčile režiserjeve izjave? Gainsbourgova in Dunstova sta njegovo predstavo spremljali z nervoznim hihitanjem, von Trier pa je vztrajal, da je bila prav Dunstova tista, ki je vztrajala pri golih prizorih. "In zdaj si želi še več. Takšne so ženske in Charlotte stoji za vsem tem. Tokrat sta si res zaželeli 'hard-core' film. Zato zdaj pišem nekaj res trdega," je nadaljeval. Kot piše britanski Guardian, filmu Melanholija nihče ne more očitati pomanjkanja ambicij. Melanholija postavlja družinsko dramo ob bok koncu sveta. To je erotični znanstvenofantastični triler. Prvo projekcijo v Cannesu je pospremil aplavz, vendar je povsem verjetno, da bodo morebitni uspeh filma zasenčile režiserjeve nespametne izjave. "Verjetno je film sranje, seveda, upam, da ni. Vendar je veliko možnosti, da film ni vreden ogleda." Dunstova in Gainsbourgova Odzivi in opravičilo Na njegove opazke so se takoj odzvali organizatorji festivala, filmski kritiki in žrtve holokavsta. "Iz političnih razlogov Lars von Trier ne more dobiti zlate palme," je od organizatorjev zahteval predsednik londonskega društva filmskih kritikov Jason Solomons, piše Reuters. "Ljudje bodo mogoče zahtevali, naj nagradimo film in ne režiserja, vendar te dni ne vem, ali bi bilo to prav," je še dodal. Organizatorji festivala so od 55-letnega režiserja zahtevali pojasnilo, ki je potem posredoval naslednjo izjavo: "Če sem danes zjutraj koga prizadel z besedami, ki sem jih izrekel na tiskovni konferenci, se iskreno opravičujem. V nobenem primeru nisem antisemit ali rasist niti nisem nacist." Pri Hollywood Reporterju so se celo pošalili, da je von Trier "izvedel Gibsona". S tem so merili na Gibsonove rasistične izjave leta 2006, ki so ga skoraj stale kariere. Ameriško združenje žrtev holokavsta in njihovih sorodnikov pa je zapisalo: "Žrtve holokavsta obsojamo von Trierjeve gnusne izjave kot brezčutno izkoriščanje našega trpljenja za samopromocijo in publiciteto. Ne moremo oceniti filma, kot oseba pa je von Trier moralna polomija." Sloviti danski režiser je sicer leta 2000 v Cannesu pobral zlato palmo za film Plesalka v temi, nagrade pa je v francoskem letovišču pobiral že pred tem, med drugim za Lom valov leta 1996 in Evropo leta 1991. Lars Von Trier obžaluje nacistični komentar Danski režiser Lars von Trier je svoje komentarje na tiskovni konferenci canskega filmskega festivala označil za "absolutno neumne in neprimerne". Lars Von Trier si je z neprimernimi komentarji o simpatiziranju s Hitlerjem na letošnjem canskem filmskem festivalu nakopal prepoved, sedaj pa je v intervjuju za britanski BBC izrazil obžalovanje za izrečene besede. Von Trier je razložil: "Žal mi je zase in za vse, ki sem jih z izjavo prizadel, saj to resnično ni bil moj namen. Zaneslo me je, imel sem občutek, da se pogovarjam s prijatelji, v resnici pa sem govoril svetu. Krivim sebe, ker sem govoril nepremišljeno, moji komentarji pa so bili res absolutno neumni in neprimerni". Von Trier sicer še vedno vztraja, da so bile njegove izjave vzete iz konteksta, saj jih je govoril iz osebne izkušnje. Režiser je do svojega petinpetdesetega leta živel v prepričanju, da je njegov oče judovskega porekla, v resnici pa je bil Nemec. Prav zato je menil, da si lahko privošči sarkastično nacistično opazko, ki ga je na koncu stala izključitve iz festivala. Njegov film Melanholija sicer ostaja v tekmovalnem programu, v primeru zmage pa režiser ne bo moral osebno prevzeti nagrade. Za konec je režiser dodal, da ne bo nikoli več govoril na tiskovni konferenci, še naprej pa bo snemal filme. Trenutno se pripravlja na snemanje svojega naslednjega filma, ki nosi naslov The Nymphomaniac. Preberite še: Virant: Vsak dan mandata Pahorjeve vlade je za Slovenijo izgubljen dan Intervju MMC-ja z Gregorjem Virantom 23. maj 2011 ob 06:26 Ljubljana - MMC RTV SLO Stranka Zares ima nekaj vidnih uspehov. Pravkar sem prebral, da je podjetje njenega generalnega sekretarja v času Pahorjeve vlade dramatično povečalo svoj dobiček, je za MMC dejal Virant. Ocena trenutnih razmer v slovenskem političnem prostoru, vzroki za stanje, v katerem se danes nahaja Slovenija, perspektiva posameznih strank na prihodnjih volitvah - to je le nekaj od tem, o katerih smo se pogovarjali z Gregorjem Virantom, predsednikom Zbora za republiko. Za začetek: Kakšna je vaša ocena trenutnih razmer v našem političnem prostoru? Smo v obdobju politične agonije, ko ima vlada tako nizko stopnjo podpore v javnosti, da praktično ne more več izpeljati nobenega pametnega projekta. Vsak dan mandata te vlade je izgubljen dan za Slovenijo. Nujno bi bile potrebne predčasne volitve, pa ne zato, ker bodo prinesle čudežno rešitev, ampak zato, da se situacija prevetri, da ljudje na volitvah na novo razdelijo politične karte in da nova vlada začne z novim zagonom. Kje so po vašem vzroki za to stanje? Zagovorniki vlade pravijo, da je to posledica svetovne gospodarske krize, v katero je "padla" Pahorjeva vlada. Na drugi strani kritiki vlade menijo, da zdajšnje stanje ni posledice krize, ampak nekompetentnosti vlade oz. ministrov. Kje je resnica po vašem? Zagotovo v zdajšnjem obdobju ni enostavno vladati. Nobeni vladi ne bi bilo lahko. Vendar so se nekatere vlade v svetovni krizi znašle bolje, nekatere pa slabše. Glavni kazalnik nekompetentnosti Pahorjeve vlade so primerjalni podatki. Vse prejšnje slovenske vlade od osamosvojitve naprej so Slovenijo vodile tako, da smo v vseh pogledih rasli hitreje od evropskega povprečja in odpravljali razvojni zaostanek. Naš bruto domači produkt (BDP) je rasel za tri odstotne točke hitreje od evropskega povprečja, napredovali smo na lestvicah konkurenčnosti, bili smo med najmanj zadolženimi državami. V zadnjih dveh letih in pol pa smo na vseh teh primerjalnih lestvicah padli kot kamen. Padli smo za 20 mest na svetovni lestvici konkurenčnosti, BDP je padal hitreje od evropskega povprečja. Spet smo začeli nabirati razvojni zaostanek in tukaj vidim glavni problem. Če se ozrem samo na področje, ki ga najbolje poznam: leta 2007 smo bili na področju e-uprave drugi v EU-ju na lestvici Evropske komisije, zdaj smo padli na deseto mesto. Kdo je glavni krivec za to? Odgovornost je razporejena v skladu s političnim vplivom. Glavni krivec je nedvomno predsednik vlade kot vrh izvršilne oblasti, ki ima vsaj formalno največ moči v svojih rokah, potem pa je ta krivda razporejena med stranke koalicije glede na njihovo vlogo v koaliciji. Veliko je konceptov o tem, kaj storiti, da se izvijemo iz krize: resetirana Slovenija, Janševa Druga republika ... Kaj pa bi bilo treba storiti po vašem mnenju? Kaj bi svetovali oz. storili? Treba je preprosto začeti upravljati državo po zdravi pameti in strokovnih pravilih. Predvsem je treba storiti vse, kar je mogoče, da bi bilo gospodarstvo bolj konkurenčno. Če bo gospodarstvo konkurenčno, potem bomo imeli spet gospodarsko rast, imeli bomo več zaposlovanja, več ljudi bo plačevalo davke, prispevke, ne bo problemov v pokojninski blagajni. S katerimi ukrepi to doseči? S podobnimi kot je, denimo, Janševa vlada v obdobju 2004-2008 Slovenijo dvignila na lestvici konkurenčnosti. Se pravi, z zniževanjem davkov, odpravljanjem birokratskih oz. administrativnih bremen. Potrebna bo tudi liberalizacija trga dela, seveda ob varovanju položaja delavcev. Treba bo tudi zagotoviti, da bodo sodišča delovala kot kakovosten servis za državljane in podjetja, da bodo hitro in učinkovito reševala zadeve. Najbolj konkurenčna država na svetu, Singapur, deluje kot odlično vodena firma, kot vrhunski servis za državljane in podjetja. Slovenijo 5. junija čaka t. i. superreferendumski dan. Kakšna je vaša napoved? Ankete kažejo na padec pokojninske reforme (intervju je bil 17. 5., op. p.). Precejšnja verjetnost je, da bodo vsi trije zakoni na referendumu padli. Referendum o arhivih nekdanjega SDV-ja in referendum o delu na črno sta relativno malo pomembna. Zares pomemben je referendum o pokojninski reformi. Tukaj je vlada naredila osnovno napako, da ni poskušala poiskati širšega soglasja. Opazna je trma resornega ministra Ivana Svetlika, za katerega sicer ne dvomim, da je dober strokovnjak na svojem področju, ampak pri tako pomembni reformi mora politik iskati čim širši konsenz. Leta 1999 je takratni minister za delo Anton Rop izpeljal pokojninsko reformo s soglasjem socialnih partnerjev. Torej se da z ustreznim trudom pridobiti na svojo stran tudi sindikate, če jim prisluhneš. Skrbno sem prebral argumente na spletnih straneh sindikatov in v veliki meri me prepričajo, da je mogoče reformo speljati bolje. Sindikati ne bi nasprotovali vsaki reformi. Imajo svoje ideje in predloge, ki se bi jih dalo upoštevati. Osnovna napaka po mojem je torej, da je vlada trmasto rinila z glavo skozi zid, preslišala socialne partnerje, ni si vzela niti minute časa, da bi poskušala uskladiti reformo z opozicijo, na koncu pa ji bodo volivci na referendumu izstavili račun za to trmo. Kaj pa kritike, da je premier Borut Pahor naenkrat odprl preveč front - malo delo s študenti, črno delo, pokojninska reforma. Bi se moral osredotočiti le na pokojninsko reformo, če je ta toliko pomembna? Ne moti me, če vlada vodi večjo število projektov. S tem ni nič narobe. Problem je, da je vse te projekte tako ali drugače zavozila. Če samo vzamemo malo delo - ni čudno, da je zakon padel na referendumu. Če ga preberete, boste videli, da je birokratsko skrpucalo. Problema študentskega dela, ki ga je zagotovo treba rešiti, ne moreš reševati z birokratskimi ukrepi. Če se študentsko delo zlorablja, poostriš kontrolo. Če neupravičeno bogatijo študentski servisi, nameniš del njihovih prihodkov za štipendijski sklad. Za to ne rabiš zakona o malem delu. V redu je, če vlada rešuje več problemov naenkrat, ampak reševati jih mora pametno. Prej ali slej bo prišlo do volitev, če ne bodo predčasne, nas naslednje leto čakajo redne volitve. Kakšen bo izid volitev in kakšna bodo razmerja med posameznimi strankami - tako na levici kot na desnici? Naslednje volitve - predčasne ali redne – bodo temeljito spremenile politično sliko. Stranke zdajšnje koalicije bodo plačale račun za slabo vladanje in prišlo bo do zamenjave oblasti. Moja napoved je, da bo SDS dobil krepko večino in da bo sestavil koalicijo. Zelo mogoče je sicer, da bo na volitvah precejšnja volilna abstinenca, ker obstaja velik del volilnega telesa, ki enostavno v obstoječi ponudbi ne najde nič, s čimer bi bil zadovoljen. Vendar v tem času ne gre pričakovati ustanovitve nove stranke, ki bi pritegnila znaten del volivcev, zato bo SDS po volitvah najmočnejša politična sila. Kaj pa perspektiva Zaresa in LDS-a? Bo SD ohranil primat na levici? SD bo ohranil primat na levici, vendar bo na naslednjih volitvah dobil bistveno manj kot na prejšnjih. Najbrž bo v "levih" strankah prišlo do notranjega prestrukturiranja, zamenjave vodstev. Usoda Zaresa pa je bolj ali manj zapečatena. Ta stranka je popolnoma izgubila kredibilnost, in ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi si jo znova povrnila. Res pa je, da ima stranka nekaj vidnih uspehov. Pravkar sem prebral, da je podjetje njenega generalnega sekretarja v času Pahorjeve vlade dramatično povečalo svoj dobiček. Marca je bila v središču pozornosti afera z evropskim poslancem Zoranom Thalerjem. Zdaj pa se je vse nekako umirilo, potihnilo. Ne vemo, ali potekajo kakšni postopki zoper Thalerja. Kot kaže, vse nekako teži k temu, da bi se zadeva pozabila in razvodenela. Kako to komentirate z zornega kota pravne države? Praktično vse afere - z izjemo Srečka Prijatelja, kjer je šlo vse kot po maslu - so se časovno razvodenele. Ni čutiti intenzivnega truda, neke koncentracije postopkov. Ko se enkrat sproži predkazenski postopek, bi ga bilo treba hitro in učinkovito speljati do pravnomočne (obsodilne ali oprostilne) kazenske sodbe, treba bi bilo držati tempo od začetka do konca. Tukaj vsak nosi svoj del odgovornosti, menim pa, da je največja odgovornost na sodiščih. Če se vrnemo v leto 2008, pred državnozborske volitve, katera tema je odločila te volitve? Vemo, da je takrat izbruhnila afera Patria, ampak nekateri menijo, da tudi plačna reforma, ki ste jo izpeljali vi, ni bila ravno dobro tempirana. Krivdo za poraz vidijo tudi v tem. Nekaj dnevi pred volitvami so bili tako mediji polni člankov o nezadovoljstvu srednjih medicinskih sester, po volitvah pa je to potihnilo. Je ta plačna reforma odločila volitve? Na volilni izid je vplivalo oboje. Volilni izid je bil zaradi afere Patria v določeni meri rezultat prevare. Tudi plačna reforma je imela vpliv na volitve. Z vidika politične taktike ni bilo pametno postaviti dan prvega izplačila plač v mesec tik pred volitvami. V tem smislu sem soodgovoren za poraz SDS na preteklih volitvah. Zakaj smo izplačali prve plače po novem v septembru? Zakon je že iz časa Drnovškove vlade določal, da bodo prve plače po novem izplačane najpozneje v treh mesecih po podpisu kolektivnih pogodb. Te so bile podpisane v juniju, kar pomeni, da smo bili po zakonu dolžni izplačati prve plače v septembru. V tistem trenutku bi bilo popolnoma nemogoče stopiti pred sindikate in jim reči, da bodo morali po šestih letih pogajanj počakati še na dodatne tri mesece. Če bi dal več poudarka politični taktiki, če bi bil bolj politično zvijačen, bi zavlekel podpis kolektivnih pogodb nekje na konec julija in prve plače bi bile izplačane v oktobru. Taka preračunljivost mi tedaj ni padla na pamet in zaradi tega nimam nič slabe vesti. Sploh pa je zame bolj kot strankarsko-politični učinek bistvena plačna reforma kot celota, uvedba reda v plačni sistem javnega sektorja. To je za državo dolgoročno zelo pozitivno. Ogromno truda treh zaporednih vlad je bilo vloženo vanjo. Ko je bila v letih 1992-2004 na oblasti levica, je ta razglašala, da je Slovenija zgodba o uspehu. Ko je prišla na oblast Janševa vlade, je levica, zdaj v opoziciji, začela govoriti, da ljudje živijo slabo, da je bogastvo nepravično porazdeljeno in da je ogrožena socialna države, čeprav je bilo takrat obdobje gospodarske konjunkture in nizke brezposelnosti. Ne leži vzrok za tako slab rating zdajšnje vlade prav v tem, da je levica v letih 2004-2008 med ljudmi spodbudila nezadovoljstvo, ki se ji zdaj, ko je na oblasti in je Slovenija v krizi, vrnilo kot bumerang? Je levica padla v lastno past? Eden od gorečih nasprotnikov reform Janševe vlade je bil tudi zdajšnji minister Svetlik. Lahko bi rekli, da je pomagal spodbujati protireformno razpoloženje, ki ga zdaj ovira pri uveljavljanju reform. Strinjam se. V veliki meri pa je stalno padanje podpore zdajšnje vlade od volitev naprej posledica tega, da se ljudje zavedajo izjemno velikega razkoraka med besedami in dejanji. Predvolilne obljube so bile pompozne in všečne: govorilo se je o popolnoma drugačnem načinu kadrovanja, o vladanju s konsenzom. Nato je to od primera do primera vodenelo in na koncu popolnoma razvodenelo. Od primera do primera se je tudi razgaljala Pahorjeva nenačelnost. Če pogledamo samo en eklatanten primer: reakcijo na revizijsko poročilo Računskega sodišče. Ko je to sodišče predlagalo razrešitev ministra za okolje Karla Erjavca, je avtomatično, ne da bi kaj razmišljal ali poslušal ministrove argumente, Pahor predlagal njegovo razrešitev. V drugem primeru, ko Računsko sodišče predlaga razrešitev ministra za finance Franca Križaniča, pa Pahor tega ne stori. Tukaj se kaže tako izrazita nenačelnost, izrazito neskladje med baročno retoriko in realnostjo, da tudi najbolj naiven volivec to spregleda. Ko ste že omenili Erjavca. Kakšna je vaša ocena odhoda DeSUS-a? Kritike so, da ni jasno izstopil iz vlade, da je DeSUS rekel zbogom, a ostal. DeSUS je na ta način zelo jasno sporočil, da ne prevzema več odgovornosti za delovanje zdajšnje vlade. To je zelo pragmatična poteza. Bili so v vladi, dokler se ladja ni začela potapljati. Sicer pa me ne moti, ko Erjavec pravi, da bodo nastopali kot konstruktivna opozicija. Z načelom konstruktivne opozicije se v osnovi strinjam. Ni naloga opozicije, da avtomatsko nasprotuje vsakemu predlogu vlade, kot tudi ni prav, da vlada ignorira predloge opozicije. Bi lahko tudi napovedani odstop ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča označili kot beg s potapljajoče se ladje? Seveda je beg, vendar za Golobiča ni več rešitve. Erjavec bi lahko bil relativno uspešen na naslednjih volitvah, Golobič pa nima nikakršnih možnosti več. Aleš Žužek Pekre - uvod v osamosvojitveno vojno Mineva 20 let od pekrskih dogodkov 23. maj 2011 ob 06:29 Ljubljana - MMC RTV SLO Pred 20 leti, 23. maja 1991, je pri takratnem učnem centru Teritorialne obrambe (TO) v Pekrah prišlo do prvih napetosti med TO-jem in JLA, ki je skušala ustaviti pot Slovenije v samostojnost. Slovenija se je 23. decembra 1990 na plebiscitu odločila za pot v samostojnost. Del te poti je bilo tudi vzpostavljanje lastne vojske. Slovenija zato po plebiscitu ni več pošiljala nabornikov v jugoslovansko vojsko (uradno se je v skladu s takratno socialistično terminologijo imenovala Jugoslovanska ljudska armada - JLA). JLA zahteva nabornike Ustanovljena sta bila dva učna centra, kamor so na usposabljanje napotili prve slovenske vojaške obveznike. Eden je bil na Igu pri Ljubljani, drugi pa v Pekrah pri Mariboru. S tem so tudi uresničili zahteve slovenske javnosti, naj slovenski vojaški obvezniki služijo vojaško obveznost v Slovenije, ne pa v drugih republikah. Jugoslovanska vojska, ki se je v času razpadanja Jugoslavije nedvomno postavila na stran unitarističnih in centralističnih sil, je od slovenskih oblasti zahtevala izročitev nabornih evidenc in zaprtje obeh učnih centrov, naborniki iz teh centrov pa naj bi odšli služit vojaško obveznost v enote JLA. Slovenska oblast zahtevam JLA ni popuščala. Enote JLA obkolijo učni center v Pekrah Zato je JLA 23. maja izredno povečala svojo dejavnost v Sloveniji. V nekaterih vojašnicah so dvigali bojno pripravljenost, ceste pa so bile od zgodnjih jutranjih ur polne tovornjakov, ki so iz skladišč dovažali oklepnim enotam dodatno bojno strelivo. Oddelek TO-ja, ki je varoval učni center v Pekrah, je 23. maja zjutraj opazil oborožene pripadnike jugoslovanske vojske. Zajeli so dva izmed njiju in ju po kratkem času izpustili. Okoli opoldneva je pred učni center prišla posebna enota JLA s šestimi oklepniki in z napolnjenim orožjem ter zahtevali izročitev nabornikov. Malo pozneje se je na bližnjem poligonu sedem tankov T-55 postavilo v bojni razpored proti centru, prišle pa so še dodatne okrepitve s štirimi oklepniki in vod pehote. TO je pripravljena braniti nabornike in center Načelnik centra, major TO-ja Andrej Kocbek, je zavrnil zahtevo po nabornikih in začel pogajanja s častniki JLA. Medtem se je center pripravljal na obrambo, inštrukturji so odšli na bojne položaje s protioklepnimi minometi armbrust. JLA je začela popuščati pri zahtevah. Niso več zahtevali nabornikov iz centra, ampak le še izročitev tistih teritorialcev, ki so zjutraj zajeli pripadnika JLA. General Mićo Delić, poveljnik 31. korpusa, ki je imel sedež v Mariboru, je vojakom okoli Peker poslati dodatno pomoč, in sicer pehotno četo. Načrt ni uspel, saj so Mariborčani, ko so izvedeli za dogodek v Pekrah, blokirali vojašnico. JLA pa je uspelo poslati na ulice skupine oboroženih pripadnikov vojaške Kontraobveščevalne službe, t. i. kosovce, v civilnih avtomobilih. Zaradi vse večjih napetosti je TO aktivirala specialno brigado, v pripravljenosti je bila tudi posebna enota policije. JLA ugrabi častnika TO-ja V zgodnjih jutranjih urah 24. maja so se začela pogajanja med JLA ter poveljnikom pokrajinskega štaba TO-ja Vladimirjem Miloševićem. Na pogajanja je vdrla skupina vojakov JLA in ugrabila Miloševića in stotnika Milka Ozmeca. Po ugrabitvi so enote jugoslovanske vojske zapustile območje okoli pekrskega učnega centra. Slovenija je začela izvajati omejeno blokado infrastrukture vojaškim objektom, razen vojaškomedicinskim ustanovam. Najprej je začela izklapljati telefone, nato odklapljati elektriko. To je v vojašnicah povzročilo zmedo. Slovenijo so začela preletavati vojaška letala in helikopterji. JLA je zahtevala priklop telefonov in elektrike, Slovenija pa ugrabljena častnika TO-ja. Proti akcijam slovenskih oblasti so nastopili predstavniki Liberalnodemokratske stranke (LDS), ki so bili prepričani, da je Slovenija z odprtjem učnih centrov izzivala JLA in da z blokado infrastrukture zaostruje še naprej. Pade prva žrtev za samostojno Slovenijo 24. maja popoldne je JLA popustila in izpustila Miloševića in Ozmeca. Ko se je položaj v Mariboru že začel počasi umirjati, je JLA z oklepniki spet skušala priti iz vojašnic. Temu so se uprli ljudje, pri poskusu zaustavitve je eden izmed oklepnikov do smrti povozil Josefa Šimčika, ki je tako postal prva žrtev za samostojno Slovenijo. Na mariborske ulice so se zgrnili novi demonstranti. 28. maja je bila razširjena seja predsedstva Slovenije, ki ji je sledil sestanek z vsemi parlamentarnimi strankami. Liberalni demokrati so na sestanku Janeza Janšo in Igorja Bavčarja, takratnega obrambnega in notranjega ministra, obtožili za glavna krivca zaostrovanja. Demos napove, da ne bo popuščal Trdili so, da se Slovenije ne more upreti JLA in da so edina rešitev pogajanja. 30. maja je predsednik LDS Jožef Školč poslal pismo predsedniku predsedstva Milanu Kučanu, v katerem je med drugim zahteval zaprtje obeh učnih centrov. 31. maja je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani protestno zborovanje proti početju JLA. Udeležile so se ga le Demosove stranke, takratna opozicija (LDS, socialisti in SDP, predhodnica SD-ja) je bila do zborovanja kritična. Na zborovanju so vsi predsedniki strank koalicije Demos, predsednik vlade Lojze Peterle in predsednik skupščine France Bučar obljubili izpolnitev plebiscitarne obveze, ne glede na grožnje JLA. 2. junija 1991 je na Igu in Pekrah prisegla prva generacija slovenskih vojakov. Konec meseca, po razglasitvi slovenske samostojnosti, je izbruhnila osamosvojitvena vojna, v kateri so slovenske sile (TO in policija) porazile JLA, ki se je po premirju oktobra umaknila iz Slovenije. Aleš Žužek Končno se je nekdo spomnil in objavil tudi to, da je bila takratna levica proti osamosvojitvi, zdaj so pa polni samih sebe in se delajo največje heroje. Nikdar ne pozabimo največjih junakov. Poleg TO in policije je to nedvomno civilno prebivalstvo!! in sedaj imamo te na vladi ki so bili tako proti osamosvojitvi sedaj jih Slovenija hrani in še povrh tega jo ropajo Ob pogledu na stavek, ki ga je zapisal 'hijena' morda nekaj dejstev: - res je bila vojna 'le 10 dni', vsaj takšna, kjer se je streljalo, pred temi 10 dnevi pa je bilo leto dni priprav (MSNZ) za katere nasprotnik ni vedel - JLA je bila v Sloveniji 'obglavljena' v nekaj dneh, praktično vse enote so bile neoperativne - ogromna večina Slovencev je takraten odpor podpirala (z izjemami v LDS-u, ki pa so se igrali z opcijo 'pete kolone' le nekaj ur) - države ali republike, kjer ogromna večina diha za odpor se ne more premagati - blebetanje posameznikov "kaj bi lahko JLA, če bi hotela" so neumnosti - JLA je bila tiger brez zob in poleg tega je imela svoje 'mladiče' (družinske člane) posejane po vseh mestih - bombardiranje bi bilo sicer lahko rušilno, vendar se teritorija z letali ne da zasedat, - na področju propagandne vojne je bila JLA svetlobna leta za Kacinom - spolitizirana vojska je neučinkovita po definiciji - in še kaj bi se našlo. Slava vsem ki so se s orožjem, predvsem pa s pogumom in predanostjo postavili za svobodo slovenskega naroda. Tudi če slovenija danes ni taka kot bi jo mi hoteli. to ni njihova krivda, da pa nismo na istem kot hrvaška bosna ali srbija pa je predvsem njihova zasluga. NPU - Izračun kaže, da Katarina Kresal ne govori resnice Katarina Kresal pravi, da sta jo starša naučila, da ne sme lagati 24. maj 2011 ob 06:25 Ljubljana - MMC RTV SLO Stavbo NPU-ja bo v last čez 10 let dobil znanec Kresalove in takrat bo v žep pospravil celotno najemnino, davkoplačevalci pa mu do takrat plačujemo celoten obrok lizinga. Zgodba o najemu prostorov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je v teh dneh znova pod drobnogledom Računskega sodišča. O načinu najema stavbe NPU-ja smo želeli pojasnila notranje ministrice Katarine Kresal, pa so nam sporočili, da zadeve ne bo pojasnjevala, dokler dela ne konča Računsko sodišče. Spomnimo se torej njenih starih izjav. "Mirno lahko rečem, da je zaposlene na ministrstvu pri izboru stavbe vodil izključno javni interes in da smo zakonito, transparentno in stroškovno učinkovito sklenili posel v javno dobro," je lani aprila ob interpelaciji pojasnjevala ministrica. Ministrica ne govori resnice Enostaven izračun pokaže, da ministrica ne govori resnice. Ministrstvo stavbo, ki meri dobrih 10 tisoč kvadratnih metrov, najema v celoti in zanjo na mesec plača 136 tisoč evrov najemnine. In s to najemnino najemodajalec Igor Pogačar poravnava stroške lizinga. Še več, od najemnine mu mesečno ostane 11 tisoč evrov in seveda ne smemo pozabiti, da bo po desetih letih, ko bo lizing izplačan, stavba v celoti njegova in bo z najemnino dobil 136 tisoč evrov čistega prihodka na mesec. Čiščenje in upravne stroške ministrstvu zaračunava posebej. Kresalova je v oddaji Odmevi februarja letos dejala: "Kar je pri nas odtehtalo, je, da smo dobili popolnoma novo stavbo in popolnoma opremljeno z vsem, kar paše zraven, za dobrih 13 evrov na kvadratni meter. Gospoda Pogačarja poznam, to ni bila nobena skrivnost in tega niti ne skrivam." Plačujemo negospodaren najem Je 13 evrov ugodna ali prijateljska cena? Tudi Računsko sodišče se je ukvarjalo z bistveno težavo pri tem najemu, dejstvom, da je najemnina sklenjena za pavšalnih 13 evrov za kvadratni meter bruto površine, kar pomeni, da so toliko vredni pisarna, parkirišče, stopnišče, hodnik, skratka vse, kar je v stavbi, ne glede na namen. Da bi lažje predstavili razmerje med pisarnami in garažami, smo želeli stavbo NPU-ja tudi posneti, pa nam na ministrstvu zaradi varnosti tega ne dovolijo. Najbrž pa bi bilo prav, da bi davkoplačevalci videli, kaj plačujemo. Ob grafičnem prikazu postane jasno, da plačujemo negospodaren najem. Skoraj polovica stavbe, to je 4.700 kvadratnih metrov, je namreč namenjena garažam, kar ugodno ceno 13 evrov za kvadratni meter močno postavi pod vprašaj. V garažah je 135 parkirnih prostorov in po zatrjevanju ministrstva se garaže uporabljajo samo za parkiranje. Za en parkirni prostor elitna policija plačuje 450 evrov In zdaj pozor. Če površino garaž množimo s trinajstimi evri in potem izračunamo ceno za parkirni prostor, se izkaže, da za en sam parkirni prostor naša elitna policija plačuje 450 evrov na mesec, to pa je najmanj trikrat toliko, kolikor bi zanj plačali v središču mesta. Po podatkih ministrstva za javno upravo niti eno ministrstvo ne plačuje niti polovice tega zneska za parkirni prostor, v povprečju pa podatki za 24 ministrstev kažejo, da plačujejo dobrih devetdeset evrov na mesec za parkirno mesto, v NPU-ju pa 450, nam pove matematika. "Jaz verjamem, da če bi se na pano napisalo, koliko je bil najem te stavbe in koliko so bili potem vsi ostali najemi ministrstev v Ljubljani, bi vsi rekli: 'No, saj Kresalova je pa odlično delo opravila'," je v prav tako v isti oddaji Odmevov dejala Kresalova. Izpogajana najemnina niti slučajno ni najugodnejša Enostaven matematični izračun, ki bi ga morale strokovne službe ministrice seveda bolje poznati, dokazuje, da je to laž in da izpogajana najemnina niti slučajno ni najugodnejša, kaj šele racionalna. Poglejmo še en nazoren primer. Na strehi stavbe stoji tudi 30 kvadratnih metrov prostora za inštalacije. In ker davkoplačevalci najemamo celotno stavbo, plačamo tudi teh 30 kvadratov, in sicer po ceni 13 evrov za kvadratni meter na strehi NPU-ja. To znese 400 evrov na mesec, kar je več, kot bi na mesec plačali za najem garsonjere v Ljubljani. Se vam še vedno zdi 13 evrov malo? Ker davkoplačevalci plačujemo najemnino za bruto kvadraturo, pa po 13 evrov v 7 nadstropjih poleg pisarn plačamo tudi za hodnike, stopnišča, stranišča, vetrolove, skratka za vse, kar je na dobro plačani površini. Vsi ti podatki so na mizi že več kot eno leto. Tudi predsednik vlade jih je poznal ob interpelaciji ministrice in dejal: "Ker se z navedbami ne strinjam, ministrico podpiram v odgovoru na te navedbe in prevzemam vso odgovornost za odločitev." Mate je za selitev MNZ-ja začel graditi objekt na Litostrojski Še ena zgodba je povezana z najemom stavbe za NPU. Janševa vlada oz. notranji minister Mate je za preselitev celotnega notranjega ministrstva prek DSU-ja, ki je v stoodstotni državni lasti, začel gradnjo objekta na Litostrojski cesti v Ljubljani. Po prevzemu oblasti je ministrica zatrdila, da je tam vse narobe. "No, mi smo našo odločitev presojali glede na stanje najemnin, ki sicer so v državni upravi, in glede na to, kaj za najemnino na kvadratni meter dobimo, in tudi v primerjavi s tem, kaj bi dobili na kvadratni meter, če bi šli na tisto slavno Litostrojsko, kamor nismo hoteli iti, ker je bilo kršeno praktično vse po spisku, kar je možno biti kršenega v tistem postopku," je povedala v Odmevih. Pa smo šli pogledat, kaj se dogaja v Šiški. Stavba, ki jo gradimo za potrebe države, je samevala skoraj eno leto, zdaj pa so dela v polnem teku in vseljena naj bi bila do konca tega leta. Zanimalo nas je, kako to, da se stavba za potrebe državnih služb gradi še naprej, čeprav je bilo vse narobe s postopki in zakoni. Janez Tomšič, namestnik direktorja DSU-ja: "Kolikor je meni znano, ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti, vsaj jaz takšnih informacij nimam. Dejstvo je, da je bil objekt grajen zakonito." In koliko bo stala najemnina za kvadratni meter nove stavbe, ki bo v lasti države? "Cena kvadratnega metra bi bila cca. 10 evrov, pri čemer bi imel najemnik brezplačno v uporabi okrog od 13 do 15 tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin s parkirnimi mesti," trdi Tomšič. Strategija določa, da je treba najeme zmanjševati Vlada je, da bi zmanjšala stroške in preprečila ministrstvom neracionalne najeme, ustanovila sklad za nepremičnine, ki bo imel pregled nad vsemi najemninami in prostimi kapacitetami države. Stane Cvelbar, direktor direktorata za investicije in nepremičnine na MJU-ju: "Ta strategija, vezana na najeme nepremičnin, določa, da je treba te najeme zmanjševati in jih nadomeščati z lastnimi prostori, kar menim, da je tudi pravilno, saj država izvaja svojo dejavnost na nekoliko specifičen način in je prav, da deluje v lastnih prostorih." V stavbi na Litostrojski ne bo ministrstva za notranje zadeve, saj se je ministrica ustrašila skladišča plina, ki je v bližini in naj bi bilo nevarno za notranje ministrstvo, je pa očitno manj nevarno za ministrstvo za okolje ter delavce statističnega urada, ki bodo po novem delali v stavbi. Seveda je treba povedati, da skladišče plina v bližini tovarne Lek in vrtca stoji že 40 let. Upamo, da so vsaj stekla res neprebojna Tomaž Grm, direktor podjetja Butan Plin: "Do večjih nesreč ni prišlo, bile so zelo majhne nesreče, ki so zanemarljive, saj je prišlo do manjših oziroma zelo lahkih poškodb." In kaj bi se zgodilo ob najhujšem mogočem scenariju? "V tem primeru je razsežnost nekih sto metrov, s tem, da bi se razbila stekla na zgradbah," meni Grm. Toliko o varnosti. Eden izmed pogojev za stavbo na Litostrojski je bil 20-metrski varovan pas okrog stavbe, ki mora biti ograjena, da bi se vanjo naselili elitni policisti. To bo zdaj narejeno, sicer ne za policiste, ki jih ogroža plin, ampak vsaj statistikov ne bo strah v službi. Mi pa smo se medtem okrog stavbe NPU-ja mirno sprehajali in kukali skozi okna. Tam ni ne ograje ne kakršnega koli varnostnega pasu, ker za to enostavno ni prostora. Upamo, da so vsaj stekla res neprebojna, kot so zahtevali na ministrstvu. Ni res, da je 13 evrov ugodneje od drugih ministrstev Ponovimo še enkrat. Za NPU plačujemo drago najemnino in ni res, da je 13 evrov ugodneje od drugih ministrstev, saj je skoraj polovica stavbe namenjena pošastno dragemu parkiranju uslužbencev. Stavbo NPU-ja bo čez deset let v last dobil znanec Kresalove in takrat bo v žep pospravil celotno najemnino, davkoplačevalci pa mu do takrat plačujemo celoten obrok lizinga pri banki, torej dobesedno zasebniku odkupujemo stolpnico z našim denarjem. Se ob vsem tem že držite za denarnico ali ste vsaj malo začudeni? Tudi mi smo bili, ko smo računali te zneske, zato smo želeli pojasnila ministrice, ki pa nas ni uslišala. Zato povzemam njeno izjavo za italijanski Il Piccolo, ki jo je predstavil v luči najlepše policijske ministrice. Katarina Kresal pravi, da sta jo starša naučila, da ne sme lagati. Če pa kdo ne more povedati resnice, potem je bolje, da molči. Rajko Gerič, Tednik Bojim se, da bo g. Rajko Gerič izpostavljen vsaj linču. Pač, tipično levičarsko, glede na dejstva iz preteklosti ko so jim bili Barbarin rov ipd. stvari stalnica v boju za oblast. In potem grejo zamrznit socialke na borih 229€, ljudi pred penzijo pa gnajo nazaj v službo, katero bi radi opravljali mladi, ki so brezposelni. Nočem volitev. Hočem lustracijo! Dokler bomo imeli tak volilni sistem bodo v parlamentu ne glede na škodo, ki jo delali vedno sedeli razni potrči, golobiči, katarince in popolnoma nesposobni levaki. Vas levake pa je lahko sram! Le glejte kakšno govno ste izvolili. In potem se spravljate na JJ. Kaj gledate druge če ste sami najmanj COSA NOSTRA! Mafija brez konkurence! In potem nam perejo možgane za pokojninsko reformo, ker ni denarja! Ta vlada nima več niti 1% kredibilnosti! To je sramota za slovenski narod! Brez podpore akademikov, Cerkve in nekdanjih častnikov ne bi bilo uspešnega skrivanja Pogovor z Zijadom Bećirovićem in Miroslavom Lucijem 26. maj 2011 ob 21:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Mladić se je lahko dolgo skrival, ker so srbski akademiki in Pravoslavna cerkev v njem videli edinega človeka, ki je delno uresničil sanje o veliki Srbiji, meni Zijad Bećirović, medtem ko Miroslav Luci vidi razlog v logistični podpori nekdanjih vojaških častnikov. V Srbiji so prijeli nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki naj bi ga v enem tednu izročili haaškemu sodišču, kjer ga čaka obtožnica zaradi vojnih zločinov med vojno v BiH-u. Mladić, ki ga obtožujejo odgovornosti za najhujši pokol na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, se je skrival kar 16 let, preden so ga prijeli v neki hiši v vojvodinski vasi. Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Zijad Bečirović je prepričan, da se mu je tako dolgo uspelo skrivati, ker ni bilo močnega mednarodnega pritiska in ker so nekatere sile znotraj Srbije, kot sta Srbska akademija znanosti in umetnosti ter Srbska pravoslavna cerkev, generala Mladića videle kot edinega človeka, ki je vsaj delno uresničil sanje o veliki Srbiji. "To je bil razlog njegove zaščite vse do konca v nasprotju z drugimi obtoženimi, ki niso vsaj delno uresničili teh sanj," meni Bečirović. Nekdanji slovenski veleposlanik v Srbiji Miroslav Luci razlog za uspešno skrivanje vidi v tem, da v preteklem obdobju politično stanje v Srbiji in javno mnenje nista dopuščali aretacije Mladića, saj je že prejšnja glavna haaška tožilka Carla del Ponte pridobila dokaj točne podatke o njegovem gibanju in načinu financiranja njegovih življenjskih potreb, vendar kljub temu ni bilo aretacije. "V zadnjih letih so srbske obveščevalne službe in policija izgubile sledi za Mladićem in aretacija ni bila mogoča. Mladić je imel še vedno močno prikrito logistično podporo pri nekaterih nekdanjih visokih vojaških osebnostih v Srbiji, ki jih ministrstvo za obrambo ne obvladuje, zato aretacija ni bila izvedena," pojasnjuje Luci. EU ni nič bližje Aretacija Mladića je bila še ena zadnjih ovir pri srbskem približevanju Evropski uniji, a Bečirović meni, da je Srbija še daleč od EU-ja, saj je v zelo slabem stanju. "Pravosodni sistem je katastrofalen. Gre za kmetijsko državo in poglavje o kmetijstvu bo zelo težko zapreti. Odnosi s sosedi. Vprašanje Kosova," je naštel srbske težave in dodal, da mora Srbija odmakniti "svoje prste" od BiH-a ter drugih sosedov. Luci je spomnil na to, da je nizozemska vlada najbolj nasprotovala hitrejšemu pridruževanju EU-ju, dokler ne bodo vsi haaški obtoženci predani haaškemu sodišču. "Upam, da bo kmalu za Mladićem aretiran še Hadžić in potem bo glavni haaški tožilec Serge Bramertz lahko samo ugotovil, da Srbija popolno sodeluje s haaškim sodiščem. Tej ugotovitvi se je ob obiskih v Srbiji vedno izmikal," je dejal nekdanji slovenski veleposlanik, ki ne pričakuje novih zahtev za hitrejše vstopanje Srbije v EU. V pričakovanju najvišje mogoče kazni Luci ne verjame, da bi aretacija Mladića vplivala na podporo EU-ju, saj je ta stabilna in po uvedbi brezvizumskega režima še večja. Na podporo bodo po njegovem mnenju bolj vplivale nekatere neprijetne novice o finančnih težavah nekaterih članic EU-ja. Po mnenju Bečirovića aretacija ne bo vplivala na spremembo srbskega javnega mnenja o EU-ju, saj je podpora vstopu tudi brez aretacije stalno padala, po podatkih IFIMES-a je marca letos znašala 42,4 odstotka. "Potrebno je, da oblast sooči Srbe z resnico in zagotovi pravičnost, ki lahko pripelje tudi do sprave. Mediji imajo lahko pri tem zelo pomembno vlogo," je dejal direktor IFIMES-a. Tako Bečirović in Luci sta prepričana, da Mladića na haaškem sodišču čakata obsodilna sodba in najvišja mogoča zaporna kazen. Mladić bo verjetno zavlačeval s sodnim procesom in zlorabljal procesne možnosti, kar pomeni, da bodo svojci žrtev še nekaj časa v negotovosti ter pričakovanju. Zločini v Bosni so bili storjeni v razmerju 90:10 s strani agresorja, to je velikosrbske klike, delno tudi velikohrvaške agresije. Delitev Bosne je bila dogovorjena med srbskim in hrvaškim vodstvom marca 1991, zaradi tega se tudi Hrvaška ni držala obrambnega sporazuma s Slovenijo ob primeru agresije JLA. Projekt Velike Srbije je projekt beograjske udbe. Delitev Bosne je bila za Slovenijo skrajno škodljiva in zahrbtna poteza. Kasneje v prvem letu vojne pa bi bili poboji še hujši in bi BIH verjetno tudi propadla, če ne bi dobivala podpore iz Slovenije iz orožja, ki ga je Slovenija po vojaški zmagi zasegla agresorjem. "Mladić je tako slaboten, da ni mogel odgovarjati na vprašanja preiskovalnega sodnika." Te finte se je naučil od Zidarja. Slovenci se bi lahko iz tega kaj naučili. Najmanj kar bi bilo potrebno je obsoditi Mitjo Ribičiča za vojno in povojno hudodelstvo kar bi bil prvi korak h spravi Slovencev. "Golobič bo po drugih skušal uveljavljati svoj vpliv na vlado" V času LDS-a naj bi Golobič opravljal tudi "umazana dela" 30. maj 2011 ob 11:54 Ljubljana - MMC RTV SLO Stranka Zares s predsednikom Golobičem nima prihodnosti, je prepričana nekdanja članica stranke Cveta Zalokar Oražem. Golobič je namreč včasih že vlekel vse niti iz ozadja, dodaja. Nekdanja članica Zaresa in poslanka Cveta Zalokar Oražem, ki bo morala državni zbor zapustiti, če bo predsednik Gregor Golobič uresničil napoved, da se bo kmalu umaknil iz vlade in prevzel na volitvah pridobljeni poslanski mandat, je za tednik Reporter dejala, da bo Golobič po odstopu z ministrske funkcije "po drugih skušal uveljavljati svoj vpliv na vlado". Zamere še iz obdobja LDS-a? Tudi v celotnem času vladavine LDS-a je bil Golobič po njenih besedah eden ključnih akterjev. "Vse niti iz ozadja je vlekel Golobič in opravljal tudi umazano delo na celotnem področju - kadrovanje, gospodarstvo in drugod. Tam si je pridobil veliko sovražnikov in zamer, vsi ti so čakali, da dobijo možnost maščevanja." Sicer pa se ji zdi mogoča ponovna združitev LDS-a in Zaresa, a le če oba predsednika zapustita svoji funkciji. Katarina Kresal je sicer konec tedna dobila mandat članov LDS-a, da še štiri leta vodi stranko. "Zares je ujetnik Golobičeve nepriljubljenosti" Golobič bi se po njenem mnenju moral umakniti tudi z mesta predsednika Zares, saj je stranka "ujetnica njegovega položaja in njegove nepriljubljenosti, zato preprosto nima prihodnosti z Golobičem kot predsednikom". Dodaja tudi, da bi moral odstopiti že v času afere Ultra, saj "če se nekdo predstavlja kot visoko moralen, drugačen, čist, potem ljudje pričakujejo takšno ravnanje, sicer ni milosti in oproščanja". Tudi zato pravi, da bo Zares zelo težko prestopil parlamentarni prag na naslednjih volitvah. Naveze so po njenem mnenju velik problem Ob tem Zalokar Oražmova še opozarja, da je, še preden je zahtevala Golobičev odstop, zahtevala odstop direktorja direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu Janeza Kopača. "To je bil lakmusov papir za stranko, ali je sposobna reči, da se ne strinja z njegovim načinom dela." Dodaja, da so "očitno te gospodarsko-politične naveze resen problem tudi drugod, ne samo pri nas. Žensko je malce zasenčila užaljenost. Če bi imela o Golobiču, ki 'je vlekel niti iz ozadja', že prej tako mnenje, ji ne bi bilo treba hodit v njegovo stranko - je ni nihče na silo porival vanjo. Ajaaa, takrat se je to splačalo. Ptičice so si začele reševati politično kožo. Začele so čivkati :) Edina Cvetina napaka je, da je tako glasna šele, ko ji grozi, da bo ostala brez službe. Če bi se oglasila in zahtevala odstop že v času velike Golobičeve laži, bi ji še verjel. Tako pa vsaj pr men izgubi vso kredibilnost. Cveta podira rekorde v menjavi barv. Iz LDS v SD, pa potem v Zares... Vedno ko škripa, se prva reši in potem priliva bencin na žerjavico. Golobič ni bil ob prevzemu stranke Zares prav nobena neznanka. Natanko se je vedlo, kakšno je bilo njegovo kadrovsko delovanje, ko je kot generalni sekretar pod Drnovškom vlekel kadrovske poteze in ustvaril to, kar se danes kaže kot nedotakljiva elita. Otroške pornografije ni bilo. Magajna: Sledijo ovadbe proti odgovornim Policija ni odkrila nobene sporne datoteke 30. maj 2011 ob 16:26, zadnji poseg: 30. maj 2011 ob 18:28 Ljubljana - MMC RTV SLO "Klasinčeva me je opozorila, naj odneham, ker bom politično mrtev," je za MMC dejal poslanec Andrej Magajna. Tudi uradni govorec MZZ-ja Milan Balažic je potrdil, da ga je opozoril, da je na "spolzkem terenu". Na spletnem portalu pozarreport.si je bil namreč objavljen faksimile policijskega zapisnika, iz katerega je razvidno, da spornih slik, prikazovale naj bi otroško pornografijo, na računalniku Andreja Magajne sploh niso našli. "Mene je že opozicija nagovarjala k preiskovalni komisiji oz. so mi ponudili podporo, če bom zahteval parlamentarno preiskavo. Vložil bom ovadbe proti tistim, ki so proti meni vodili postopke, to je prvo, in zaradi krive obdolžitve v prvem primeru, ko niso odkrili nobene pornografske fotografije, ter zaradi razširjene preiskave, ko naj bi na mojem računalniku našli nove datoteke, čeprav nas niso pozvali, da bi bili navzoči pri preiskovanju računalnika," je za MMC povedal Magajna in dodal, da se ne boji nadaljnjih preiskav, prav tako pa ne želi ovajati kriminalistov, temveč tiste, ki "so to skuhali". Po njegovih besedah naj bi policisti pol leta pregledovali sedem trdih diskov in na njih našli še šest novih slik, ki pa jih ni prepoznal in na katerih "ni nič tako grozljivega". Po presoji Magajne so na slikah morda srednješolke, ki stojijo v morju in so pomanjkljivo oblečene. Skrbeti ga je začelo, ko ga je poklical Balažic Dodal je, da ga je najprej prijateljsko opozorila kolegica Janja Klasinc. "Rekla mi je: 'Prijateljsko te opozarjam, odnehaj. Zakon o RTV je za nas prepomemben, odnehaj s to kritiko, ker boš politično mrtev.' Me je zabolelo malo, ampak v redu. Nato sem malce pozabil na vse skupaj. Ko me je poklical Milan Balažic in dejal: "Andrej, nujno se morava dobiti, zdaj gre zares. Gre za tvojo kožo," me je pa res začelo malo skrbeti," je razkril Magajna. Pojasnil je, da ga je na policijske preiskave opozorila tretja oseba, ki jo je še najmanj resno jemal, a se je izkazalo, da je imela najbolj prav. "Rekel mi je, naj pospravim vse, jaz pa sem ga vprašal, kaj naj pospravim, saj ničesar nimam," pripoveduje Magajna. Meni, da za vsem stoji t. i. levica kontinuitete, ki si poskuša pridobiti nadzor nad mediji in s tem nad javnim mnenjem. Balažic: Magajno sem opozoril kot prijatelj Za komentar smo prosili tudi Milana Balažica, ki naj bi Magajno dva dni pred preiskavo poklical in ga opozoril, da bodo, če ne bo prenehal s kampanjo proti zakonu o RTV-ju, »sledile hude sankcije«. "Lahko potrdim, da sem ga opozoril, da je to spolzek teren in naj nekoliko premisli, kako bo nadaljeval," je dejal Balažic. Balažiča smo vprašali, ali je Magajni res izrekel naslednje besede: "V kolikor ne boš prenehal s kampanjo o RTV-ju, bodo sledile hude sankcije. Andrej, človek mora v življenju narediti korak nazaj. Za nas je zakon o RTV izjemno pomemben, saj bomo z njim izpeljali kadrovske menjave." Balažic je odgovoril: "Ne vem, če sem točno te besede uporabil, res dvomim, ker nisem član te koalicije. Res pa je, da sem ga opozoril, ker sem dobil namige od ljudi na visokih položajih, da naj nekoliko premisli, kako bo ravnal," pravi Balažic. Ali gre pri celotni zadevi za konstrukt, pa je Balažic odgovoril, da tega ne more vedeti, ker je Magajno opozoril zgolj kot prijatelj na podlagi tega, kar so mu povedali drugi. Klasinc: Govora o politični smrti ni bilo Za komentar smo prosili tudi Klasinčevo, ki je potrdila, da je Magajno res opozorila, a nikakor ne z besedami o politični smrti. "Rekla sem mu predvsem v smislu, naj ne izstopa tako zelo s svojim nasprotnimi stališči v poslanski skupini, ker mu bo to škodilo, to sva pa res govorila. Pa ne zato, ker bi mu kdo kaj hotel, ampak ker je takšna praksa v politiki. Nikoli mu pa nisem rekla, da bo politično mrtva oseba, to je pa malo prehuda izjava," je dejala Janja Klasinc. Ob tem je dodala tudi, da mu ni rekla, da je zakon o RTV-ju prepomemben, da pa je pomemben in da ji je še vedno žal, da je padel. Policija napoved vložitve ovadb razume kot grožnjo s krivo ovadbo Kot so sporočili s policije, kriminaliste pri svojem delu vodita izključno stroka in veljavna zakonodaja. Postopek je potekal v sklopu dolgotrajne preiskave, ki je potekala v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi, ter zakonito, strokovno in profesionalno, so zatrdili. Glede konkretne zadeve so še dodali, da so kriminalisti izvedli številna preiskovalna opravila, za katera so morali predhodno pridobiti sodne odredbe. Na policiji so zato zavrnili vse očitke oz. namigovanja o pridobitvi in uporabi dokazov. Po njihovem mnenju so navedbe o nestrokovnosti odvračanje pozornosti in poskusi vnaprejšnjega diskreditiranja dela kriminalistov in ugotovitev predkazenskega postopka. Osebna diskreditacija preiskovalcev pa je očitno v zadnjem času pri vseh odmevnih preiskavah postala sestavni del taktike osumljencev in njihovih pravnih zastopnikov, še menijo na policiji. Preiskava zaradi otroške pornografije Kot smo že pisali, so 16. aprila lani kriminalisti opravili preiskavo pri Magajni zaradi suma storitve kaznivega dejanja "prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva". Magajna naj bi na računalniku imel fotografijo napol golega dekleta, kar naj bi sodilo med otroško pornografijo. Tik pred preiskavo je Magajna zapustil poslansko skupino SD-ja in se pridružil skupini nepovezanih poslancev s Francem Žnidaršičem na čelu. Preiskavo je označil kot politični obračun, ker ni podprl predloga zakona o RTV-ju, ki je nato padel na referendumu. Andrej Čebokli Proti Magajni je levica uporabila klasične udbovske metode. Mafija. Če poslanec ne podpre nekega zakona, se proti njemu obrnejo celo pravosodni organi? Hkrati pa je o vsem tem obveščen celo neki uradni govorec na MZZ-ju (Bog ve kdo še vse drug). Pa naj še kdo reče, da nam ne vlada mafija. Danes je dan, ko je dejansko umrla država, na samo pravna temveč vse kar mi je nekoč nekaj pomenilo, vlada si je zabila zadnj žebelj v krsto ! Za zjokat in za zbruhat ! Podn od podna ! To počnejo le ljudje brez vesti, ki jim je totalitarizem poplnoma opral in deformiral možgane ! Adijo ! In potem ti model,ki kandidira za vodjo LDS-a ,ki ga vodi represivna ministrica KATARINA KRESAL,ki vodi takele akcije,butne ven izjavao,da bodo dobili na volitvah 20% !!!!!!!. Ma saj enga lah ustrahujete,ne morte jih pa dva miljona,ne več hvala bogu. Ivo Godnič o nasprotnikih Tita: Zdaj so sv. Barbaro izpraznili, je spet prostor MSi zahteva opravičilo 30. maj 2011 ob 17:22 Ljubljana - MMC RTV SLO "Jaz imam več kot 90,92 odstotka prijateljev, kar se Tita tiče. In zaveznikov. Teh osem bomo pa ... saj zdaj so sv. Barbaro izpraznili, je spet prostor, a veste," je danes dejal Ivo Godnič. "Od leta 1991 že imitiram. Se pravi, bo letos že 20 let. Ampak, seveda, jaz hodim med ljudi, ki to spoštujejo, ki cenijo, ki so otroci partizanov oziroma antifašistov in pozitivne energije. Tako da jaz nimam ene slabe izkušnje, saj me ne vabijo ljudje, ki ga ne marajo. Ampak teh je zelo malo. Zadnjič, ko sem bil pri vas, a ni bila tukaj anketa, ali je pozitivna ali negativna (osebnost, op. a.) in ali se je bolje živelo prej ali kasneje, in je bilo več kot 90 odstotkov ljudi za. Se pravi, jaz imam več kot 90,92 odstotka prijateljev, kar se Tita tiče. In zaveznikov. Teh osem bomo pa ... saj zdaj so sv. Barbaro izpraznili, ne, je spet prostor, a veste. Temu se reče sarkazem, ironija," je danes v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija izjavil Ivo Godnič, znani imitator nekdanjega komunističnega voditelja Josipa Broza - Tita. MSi: Priča smo bili pozivanju k nasilju in ubojem Na Godničeve besede so se že odzvali v Mladi Sloveniji, podmladku Nove Slovenije. Prepričani so, da je Godnič s svojimi grožnjami presegel vse meje dobrega okusa in da smo bili priča nestrpnosti do drugače mislečih, širjenju sovraštva, grožnjam ter pozivanju k nasilju, sovražnemu govoru in tudi ubojem. "Ivo Godnič je v oddaji med drugim dejal, da je potrebno 'teh osem procentov, ki Josipa Broza - Tita ne ocenjujejo kot pozitivne osebnosti, pospraviti v rov sv. Barbare, saj je tam spet prostor'. Gre za hud napad na drugače misleče in nestrpnost s strani Iva Godniča. Gre za podlo izjavo in neposredno grožnjo s strani 'gledališčnika', ki terja odgovornost," zatrjujejo. Za odziv smo že prosili varuhinjo človekovih pravic in vrhovno državno tožilstvo. Na odgovore še čakamo. "Prizadeto je dostojanstvo ljudi" Poudarjajo, da so prejeli številne pritožbe ljudi, ker jih je Ivo Godnič s svojim nastopom prizadel, užalil in ustrahoval. V podmladku menijo, da je bilo s tem prizadeto dostojanstvo ljudi, prav tako pa so po njihovem mnenju prizadeti vsi tisti, ki so pod povelji Josipa Borza - Tita, idola Iva Godniča, na kakršen koli način trpeli, ali so bili zaprti, mučeni ali pa so v povojnih morijah izgubili svoje najbližje. "V kolikor se Ivo Godnič takoj ne opraviči državljanom za izrečene besede, bomo v Mladi Sloveniji, podmladku NSi-ja, zoper njega vložili kazensko ovadbo zaradi sovražnega in nestrpnega govora, pozivanja k nasilju ter omalovaževanja za zločine zoper človečnost," so odločni v MSi-ju. Aleksander Kolednik V Cannesu so pa von Trierja popoljuval, ker je rekel, da razume Hitlerja. Pri nas pa ni problema ce resec, da je potrebno izvensodno eliminirati vse nasprotnike, dejanske in namisljene. Pa rajsi ne bi sli tako dalec, da bi primerjali koliko dobrega in slabega sta en in drugi naredila clovestvu/ Tito in Hitler namrec. Bi bil zelo tesen izzid. Ta izjava ni bila primerna. Njegovo gledanje na Tita in partizane je preveč enostansko, kot je tudi pogled druge strani. Zakaj se moramo Slovenci vedno delit na dva nasprotujoča si, neracionalna tabora in popolnoma spregledati resničnost, ki je vedno nekje vmes. 1.gre za to, da si bil v času socializma mlad, 2.Jugoslavija je dobivala na miljone nepovratnih sredstev od drugih zahodnih "strateško-zavezniških" držav npr.ZDA, 3.država se je že v 70.letih začela močno zadolževati, ukrepov proti zadolžitvi pa niso želeli sprejemati, ker se je z slabšanjem Titovega zdravja, krepilo mnenje da mora Tito umreti srečen. Ni čudno da se je vse skupaj po smrti sededlo. ..... sem levičar po svetovnem nazoru pa mi ni problem priznati, da je bila praktična uresničitev super teorije, ena sama zabloda. Rupel: Osamosvojitvi Slovenije je nasprotovala evropska Socialistična internacionala Začetki diplomacije Republike Slovenije 31. maj 2011 ob 18:44, zadnji poseg: 31. maj 2011 ob 20:06 Ljubljana - MMC RTV SLO Dimitrij Rupel je na predavanju o začetkih slovenske demokracije zatrdil, da ne glede na to, da so bili mnogi tuji diplomati proti odcepitvi Slovenije od Jugoslavije, njih to ni ustavilo. "Želeli smo si neposredne povezave med Ljubljano in Brusljem," je poudaril Dimitrij Rupel in "po padcu berlinskega zidu, ko so se v Evropi začeli demokratični premiki, smo tudi mi v tem videli okno v demokratično Evropo in možnost za samostojnost", je Rupel pojasnil začetke osamosvajanja Slovenije in poti proti mednarodnemu priznanju. "Osamljena Slovenija" Po Ruplovih besedah je bila Slovenija precej osamljena pri odcepitvenih težnjah. "Hrvati so sicer želeli isto, vendar so pri pogovorih z zveznimi oblastmi besedo prepuščali slovenskim predstavnikom." Pojasnjuje, da so na začetku tujci menili, da bi morala Slovenija znotraj Jugoslavije voditi demokratizacijo celotnega SFRJ-ja. Do premika pa je po njegovem mnenju prišlo na pogovorih med takratnim zunanjim ministrom ZDA Jamesom Bakerjem in predsednikom zvezne vlade Jugoslavije Antejem Markovićem. Marković je Američanu zatrdil, da bi v primeru odcepitve katere od zveznih republik posredoval z orožjem, Baker pa mu je na to odgovoril, da se bodo Združene države med enotnostjo države in demokracijo vedno odločile za slednjo. Rupel je poudaril, da je bilo ameriško priznanje samostojne Slovenije povod za priznanje v OZN-u. "Socialistična internacionala proti osamosvojitvi Slovenije" Rupel je izpostavil dejstvo, da so razpad Jugoslavije in nastanek novih držav podpirale predvsem konservativne stranke evropskih držav, pa tudi liberalci, ki jim je pripadal tudi Genscher. Odločno pa naj bi osamosvojitvi Slovenije nasprotovali evropski socialisti. "Socialistična internacionala je želela ohraniti Jugoslavijo in preprečiti odcepitve republik, koservativci in liberalci pa so razpad skupne države in nastanek novih videli kot napredovanje demokracije," je dejal. Gianni De Michelis De Michelis, v tistem času italijanski zunanji minister, je po Ruplovih besedah na začetku slovenskega osamosvojitvenega procesa temu nasprotoval. Italijani naj bi se bali, da bo razpad Jugoslavije povzročil tudi razpad Sovjetske zveze, kar bi v tistem času lahko pripeljalo do napadov z jedrskim orožjem. De Michelis naj bi Ruplu rekel, da Italija še petdeset let ne bo priznala Slovenije. "Dobra vila Slovenije" Velik pomen pri slovenskem osamosvajanju pa ima po Ruplovem mnenju takratni nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher, ali slovenska dobra vila, kot ga imenuje Rupel. Po Ruplovih besedah je Genscher takoj, ko je izvedel za slovenske težnje po osamosvojitvi, začel pogovore z evropskimi diplomati, ki so kasneje sodelovali pri mednarodnem priznanju Slovenije. Nemčija pa je bila tudi prva evropska država, ki je priznala Slovenijo in Hrvaško. "Kontroverzno in kontradiktorno obdobje" Rupel je poudaril, da Nemcem še danes marsikdo očita hitro priznanje Slovenije in Hrvaške. Ob tem je pojasnil, da je Nemčija pohitela s priznanjem, ker je bilo načelo njihove zunanje politike, da se lahko samo svobodna in samostojna država brani ob morebitnem vojaškem posredovanju jugoslovanske vojske. Takrat je EU zahteval embargo na uvoz in prodajo orožja nekdanjim jugoslovanskim republikam in začelo se je zloglasno skrivanje orožja, je dejal Rupel in dodal, da je bilo to najbolj kotroverzno in kontradiktorno obdobje Slovenije, "države v nastajanju". Popolnoma drži, evrop. levica in evrop. prostozidarstvo, vključno z nemškimi in avstrijskimi socialisti in socialdemokrati so bili zoper osamosvojitev Slovenije, to je konec 90. priznal z veliko zamudo tudi Schroeder sam, kot napako. Podporo je Slovenija imela med evrop. krščanskimi demokrati in med antikomunističnimi disidenti. In ne samo to, evrop. levica in evrop. prostozidarstvo sta se tudi odločila, da podprejo nekoliko prenovljene stare sile v vzh. evrop. državah, ki so se rešile komunistične diktature, da se ne bi preveč okrepila ''cerkev in desnica''. Svojo različico tega smo doživeli tudi v Sloveniji z razbijanjem Demosa konec leta 1991, pri čemer pa je tudi Rupel odigral svojo vlogo, skupaj z Bavčarjem, Bučarjem, obema Hribarjema, vodstvom Zelenih... Da se ne bi t.i. klerikalci preveč okrepili so sklenili, da spravijo stare sile v obliki malo popravljene LDS nazaj na oblast. Bi bil čas, da Rupel to prizna. Njihova ključna in kratkovidna zmota je bila v tem, da kršč. demokrati, čeprav se je Peterle res obnašal oholo do vodstva Demosa, nikakor niso imeli možnosti, da sami prevzamejo oblast, medtem, ko so stare sile bile tega še kako sposobne. Za kozlat je ob gledanju krvoločnih komunističnih staruhljev, ki se jim na stara leta meša od senilnosti, domobrancev in nemočnega besa ob tem, ko jim prihodnost vedno bolj zanesljivo polzi iz rok. Rupel in njegovi so nas rešili tega, da bi nam taki še danes neomejeno vladali z metodami hajduških harambaš. Rupel, hvala Ti. Kljub vsem neumnostim, ki jih je naredil v po osamosvojitvenem obdobju, je bil Rupel ena ključnih figur, ki je Slovenijo umestila na zemljevid sveta. In to kar je povedal danes, je vse iz tistega obdobja, vidim pa da nekateri zgodovino gledajo pavšalno ne glede na to, kdaj se je kaj zgodilo. Isti primer je pri Bavčarju, dokler ni prestopil v LDS !!! in dokler ga ni LDS postavil v Istrabenz je bila zgodba čisto drugačna.... Ferenc: V Hudi Jami je OZNA izvedla načrtno likvidacijo nasprotnikov "Iz zločincev se dela heroje" 31. maj 2011 ob 20:09 Ljubljana - MMC RTV SLO Po pričevanjih so ljudi v Hudo Jamo pripeljali s kamioni. Tam so se morali sleči in uleči na že ubite osebe, nato so jih ustrelili. Ljudi naj bi v jašek metali tudi žive. Založba Družina je v Cankarjevem domu pripravila predstavitev knjige in videoprojekcijo dokumentarnega filma Huda Jama - Skrito za enajstimi pregradami avtorjev Mitje Ferenca, Mehmedalije Alića in Pavla Jamnika. Ferenc: Knjiga je protest proti odločitvam države Ferenc je povedal, da je v knjigi sistematično predstavljen obseg dela, ki je bilo opravljeno v Hudi Jami. Pojasnil je, da so si pri tem prizadevali, da bi bile vse žrtve iz Hude Jame dostojno pokopane, vendar jim to žal ni uspelo. Prepričan je namreč, da je mrtve treba dostojno pokopati, tudi če ležijo globoko v rudniških jaških. "Ta knjiga je v nekem smislu tudi prikaz našega poraza in protest proti odločitvam države, ki so bile sprejete mimo stroke in povzročile neodgovorne ukrepe. Menimo namreč, da je odločitev, da država ne bo več izkopavala posmrtnih ostankov, napačna" je pojasnil. Pojasnil je, da dokumenti iz vojnega arhiva v Beogradu dokazujejo, da je šlo za načrtno likvidacijo nasprotnikov, ki jih je izvedla OZNA, in ne za maščevanje partizanskih borcev. Jamnik: Imamo imena ljudi, ki so sodelovali pri pobojih Jamnik, vodja policijske akcije Sprava, je izpostavil, da se je tako ob odkritju povojnega grobišča v Hudi Jami kot tudi pri odkritju drugih povojnih grobišč med ljudmi govorilo, da raziskovalci niso odkrili nič novega in "da to že vsi vemo". Dejansko, kot pravi, pa ob odkritju niso vedeli nič o žrtvah niti o storilcih storjenega zločina. "Vemo, da je del žrtev iz Hude Jame Slovencev in da so bili prepeljani iz Teharij in Starega Piskra. Nedvomno vemo, da so del pobojev izvršile slovenske enote, da je del pobojev organizirala, koordinirala in vodila Slovenska OZNA. Imamo nekatera imena ljudi, ki so pri tem sodelovali, vendar imamo kljub vsem opravljenim razgovorom in pregledovanju dokumentacije še vedno premalo podatkov, da bi lahko zoper katerega koli še živečega pripadnika enot, za katere smo zbrali podatke, da so pri pobojih sodelovali, podali kazensko ovadbo," je zatrdil. Kot je dejal, se do začetka devetdesetih let ni smelo govoriti o povojnih grobiščih, danes pa se o tej temi ne želi govoriti, hkrati pa se po njegovem mnenju s poimenovanjem ulic slavi stran, ki je te zločine povzročila. Opozarja, da tudi retorika "zmagovite strani" postaja vedno agresivnejša, kar naj bi bilo vidno tudi na nedavnih proslavah. Sprašuje se, ali se morebiti vračamo v leto 1945, saj se po njegovem prepričanju ljudje sovražijo skoraj tako kot takrat. Po Jamnikovih besedah so priče takratnih dogodkov povedale, da so ljudi v Hudo Jamo pripeljali s kamioni. Tam so se morali sleči in uleči na že ubite osebe, nato so jih ustrelili. Po pričevanjih naj bi ljudi metali v jašek tudi žive. Eksekutorji, ki so govorili slovenski jezik, naj bi bili ves čas pod vplivom alkohola. "Iz zločincev se dela heroje" Alić, vodja rudarskih del v rovu, je dejal, da se človek, ko vidi žrtve v Hudi Jami, ne vpraša po njihovi politični pripadnosti, temveč vidi v njih človeka. Pravi, da ne ve, ali je z izkopavanji opravil dobro delo ali pa je nemara sodeloval v ponovnem poboju žrtev, saj ugotavlja, da se danes iz zločincev dela heroje. Aleksander Kolednik "Del poboja v Hudi Jami je vodila slovenska OZNA" Seveda so te izvensodne poboje vodili v OZNI in vodstvu KPJ, to je bilo povsem skladno z boljševiškim načrtom o likvidaciji t.i. razrednega sovražnika. Povsod po vzh. Evropi so se tedaj izvajale čistke na razredni in ideološki osnovi, z delno izjemo Češkoslovaške, kjer so komunisti to nadoknadili z državnim udarom leta 1948. Tito pa je bil za izvedbo najbolj temeljite čistke v Jugoslaviji posebej pohvaljen od Stalina. Na Poljskem so internirali v taborišča v SZ člane nekomunističnega odpornišega gibanja, to je tiste, ki so preživeli NKVD-jevski Katin in varšavsko vstajo, ko je Stalin prepustil nacistom delo, ki ga je sicer nameraval tudi sam opraviti. V Bolgariji so pobili 40.000 ljudi, politikov, sodnikov, tovarnarjev, generalov, popov, županov, trgovcev... Mednarodni komunizem je izkoristil okoliščino, da so bili zah. zavezniki še zaposleni z vojno proti Japonski, zato so pohiteli s poboji in utrjevanjem oblasti v Evropi. Nekaj pobojev so komunisti izvedli tudi v zahodnih državah, pri tem pa jim je asistirala tudi Jugoslavija. Nedolgo tega je bilo razkrito kako v Jugoslaviji so skrivali skupino italijanskih boljševikov odgovorno za poboj 2000 ljudi. washbrun po tvoje bi bilo torej tudi takole: ma zakaj zdej po 16 letih!!!! vlačijo bolnega in postaranega generala M. v Haag. In to jih bo popeljala v lepšo prihodnjost? Začnimo že enkrat razmišljati kaj bo čez 16 let in ne kaj je bilo pred 16 leti !!!!!!!! Pejd to rečt v Srebrenico če si upaš!! Še to a ni čudn, da še danes lovijo nacistične vojne zločince, zakaj nebi tudi komunističnih? Zločinec je zločinec pa naj bo iz kakršnekoli ideologije. Pika. Ja, kdo pa bi jih drug vodil!? Zaradi Titovih hlapcev kot so Ribičič, Dolanc, Kidrič, Kardelj in ostali je pri nas moralo umreti na tisoče ljudi. Osebno sem poznal eksekutorja, ki mu vest ni dala miru in se je moral spovedat kakšne svinjarije je počel. kako so ubijali nosečo žensko, ali pa Italjanske vojake po kapitulaciji Italije, ki so se predali tem skrivačem, da bi lahko prišli domov, Končali so pod smerekovimi vejami, je bila zemlja preveč zmrznjena, da bi jih pokopali. Na pomlad so vaški psi privlekli njihove glave na dvorišče. To so bili pravi "junaki" in "borci za svobodo". Zaradi njih in njihove strahopetnosti so tudi pobesili frankolovske žrtve. Niso samo krivi za povojne, ampak tudi za množico medvojnih pobojev, ki jih je storil okupator, kot maščevanje za enega ubitega oficirja. Praviloma je bilo streljanje talcev,samo maščevanje, za svinjarije, ki so jih počenjali ti skrivači. Ubogi narod je pa trpel! Ko prebiram te komentarje, se mi mnogi s tega foruma smilijo, saj ne morem verjet, da imajo še vedno tako oprane možgane in so ubogi na duši. Kajne komsomolec, šurda itd! Ivo Godnič naj se po odločbi sodišča prisilno privede v Hudo jamo in tam naj en teden sodeluje pri izkopu, evidentiranju ter iznosu trupel. Me zanima, če bo še take bedarije klatil! Z resnico na dan in poduk o tem tudi v slovenske šole, da mladina izve resnico svojih prednikov. Slabše je to zamolčati, kot pa se soočiti s tem. A kaj ko ob resnici marsikomu pade 'kapa z glave' in se podre celoten ideološki konstrukt, zato žal, resnici ne moremo do dna. A nekje v globini, tudi Hude jame, je resnica že dolgo poznana in samo navzven zamolčana, žal. WHO: Prenosni telefoni lahko povzročajo raka Raziskava potekala deset let 31. maj 2011 ob 20:58 Ženeva - MMC RTV SLO/STA/Reuters Uporaba prenosnih telefonov lahko poveča nevarnost za nastanek možganskega tumorja, je sporočila agencija za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Elektromagnetno sevanje, ki ga oddajajo prenosni telefoni in druge brezžične naprave, morda povzroča raka, je ugotovila skupina 31 strokovnjakov, ki je prenosne telefone uvrstila v kategorijo 2B, kar pomeni možnost, da zbolimo za rakom. V to kategorijo spadajo med drugim tudi pesticid DDT in izpušne cevi motorjev. Sporočilo za javnost o izsledkih študije si lahko preberete tukaj. (v angleškem jeziku) Raziskave so izvajali vse desetletje, te pa so ponudile dokaze, da je uporaba prenosnega telefona povezana z večjo pojavnostjo glioma, "posebej pri tistih, ki so takšne telefone uporabljali najintenzivneje", je pojasnil vodja skupine Jonathan Samet Ugibanja ob daljši uporabi mobilnikov Posamezniki, ki so jih spremljali v študiji, so prenosne telefone uporabljali od deset do 15 let. "Enostavno ne vemo, kaj se lahko zgodi, če ljudje uporabljajo telefone skozi daljše obdobje, morebiti vse življenje," je dodal Samet. Lani objavljena obsežna študija ni našla nobene povezave med prenosnimi telefoni in rakavimi obolenji. Toda nekatere skupine so opozorile, da študija nakazuje na mogočo povezavo med zelo pogosto uporabo prenosnega telefona in gliomom, redko obliko možganskega tumorja. Vzorec v tej podskupini sicer ni bil dovolj velik, da bi to potrdil. G. V. Omerza: Za atentat v Velikovcu sta najbolj odgovorna Ertl in Zemljarič Knjiga je izšla pri Mohorjevi založbi Celovec 1. junij 2011 ob 18:34 Ljubljana - MMC RTV SLO Igor Omerza je prepričan, da sta med vplivnimi komunističnimi funkcionarji za atentat vedela Stane Dolanc in France Popit, marsikaj pa naj bi vedel tudi Mitja Ribičič. V Svetovnem slovenskem kongresu je potekala predstavitev knjige avtorja Igorja Omerze z naslovom Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo, ki jo je pripravila Mohorjeva založba Celovec. Toplišek želel nasilno zrušiti komunistični režim Knjiga je sestavljena iz dveh delov. V prvem Omerza opisuje življenje slovenskega emigranta v Zahodni Nemčiji Janeza Topliška, ki je želel z bombnim napadom zrušiti komunistični sistem v Jugoslaviji. Toplišek je v Nemčiji med drugim ustanovil Organizacijo slovenskih protikomunistov. Njegovo delovanje je podrobno spremljala Udba, zato je bil pri poskusu ilegalnega vstopa v Jugoslavijo leta 1963 ujet in aretiran. Obsojen je bil na 14-letno zaporno kazen na Golem otoku. Od tam je bil premeščen v Staro Gradiško, kjer je bil leta 1965 pri poskusu pobega ubit. "Operativna odgovornost za Velikovec na Ertlu in Zemljariču" V drugem delu knjige se Omerza osredotoča na bombne atentate na avstrijskem Koroškem, predvsem na atentat v Velikovcu leta 1979, ki sta ga povzročila sodelavca Udbe Marina Blaj in Luka Vidmar. Omerza je pojasnil, da želi dokazati, da sta za slednjega, vsaj v operativnem smislu, najbolj odgovorna takratni načelnik Službe državne varnosti (SDV) Tomaž Ertl in notranji minister Janez Zemljarič, "kar se še danes prikriva". Prepričan je, da sta za atentat vedela tudi član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc in France Popit, nekdanji predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Marsikaj naj bi po njegovem vedel tudi Mitja Ribičič, nekdanji predsednik Zveze komunistov Jugoslavije. "Velikovec - klasičen akt mednarodnega terorizma" "Dokazujem, da je šlo za klasičen akt mednarodnega, državnega terorizma. Voden je bil iz Beograda in izveden prek slovenskega SDV-ja," je poudaril in dodal, da je imela slovenska Udba štiri posebne podcentre, ki so delovali v zamejstvu. V svoji knjigi posebej opisuje delovanje podcentra Sora, ki je deloval na avstrijskem Koroškem in naj bi bil vpleten v več atentatov, tudi tistega v Velikovcu. Pojasnil je, da so za atentat v Velikovcu v Ljubljani na supertajnem procesu, za katerega smo izvedeli šele čez 30 let, sodili "trem mariborskim Udbovcem", Petru Božiču, Vilibaldu Mlakarju in Ivu Mravljetu. Kot pravi, je bil proces montiran, da bi avstrijskim oblastem pokazali, da so obračunali s skupino ekstremnih Udbovcev, ki so na svojo roko izvedli atentat v Velikovcu. "Jasno je, da tega niso mogli samovoljno delati. Kdor je poznal delovanje tajnih služb v prejšnjem režimu, ve, da je nemogoče, da bi neka skupina Udbovcev sama metala bombe po Koroškem," je izpostavil. Omerza: Udba je izvedla tajne preiskave pri Borisu Pahorju Po njegovih besedah je Udba v zamejstvu vohunila predvsem za katoliško-konservativnim delom zamejskih Slovencev, med drugim tudi za sodelavci Mohorjeve družbe in Narodnega sveta koroških Slovencev. Tovrstno delovanje naj bi izvajala tudi na Tržaškem, kjer naj bi bile tajne preiskave izvedene tudi pri pisatelju Borisu Pahorju. Aleksander Kolednik In Turk je prvič slišal za Ertla predlani, ker se v 2miljonski državi noben ne pozna, še posebi pa ne tistih 100 partijcev.. Omerzi izražam iskrene čestitke in priznanje, ker je kljub blokadi Sove, ki mu je preprečila raziskovanje udbovskega terorizma v Velikovcu, pridobil, kar nekaj dokumentov, zlasti dopis Staneta Dolanca, Janezu Zemljariču, takrat notranjemu ministru, danes pa eminenci Kučanovega foruma 21 in Francu Popitu, takrat vodji slovenske KP. Udba, ki jo je vodil Tomaž Ertl po navodilih CK-ja, izvajala diktaturo in poslala na Koroško dva svoja registrirana sodelavca Vidmarja in Blajevo. Vidmar je bil po spodleteli akciji zaprt v Avstriji, po vrnitvi v Slovenijo pa so ga uporabili med drugim za vohunjenje zoper disidenta Janeza Janšo. Danilo Turk, takrat predsednik komisije SZDL za manjšine je kljub informiranosti s sodbo avstrijskega sodišča, ki je dokazovala vpletenost udbe, pomagal v režimski propagandi, ko so farbali ljudi, da je za vsem neka ''imeprialistična zarota''. V tej komisiji je Turk sedel skupaj z dvema Ertlovima pribočnikoma, tako, da ni čudno, da tako ščiti tajno politično policijo. Za razkritje vseh manipulacij in zločinov udbe in povezanosti staro/nove politične elite z njo, je nujno, da na referendumu glasujemo PROTI. Janša: Ljudje so proti ideološko zadrti vladni koaliciji Opozicija je napovedala padec vseh treh zakonov 5. junij 2011 ob 19:58 Ljubljana - MMC RTV SLO Nikjer v Evropi se ne zgodi, da vlada v manj kot letu šestkrat dobi nezaupnico in ostane na oblasti, je povedal Janša. Rešitev vidi le v sestopu z oblasti in predčasnih volitvah. Danes ni čas za veselje, temveč zaskrbljenost - predsednik SDS-a Janez Janša je zaskrbljen, ker koalicija glede na prve odzive ni razumela sporočila volilk in volilcev. Ti so po njegovi oceni glasovali proti slabim zakonskim rešitvam, slabi vladi ter slabi vladni večini v parlamentu. Še vedno jih preveva oblastniška aroganca, je dejal. "Problemi po današnjem glasovanju ostajajo isti. Ljudje niso glasovali proti, ker bi mislili, da spremembe niso potrebne. Glasovali so proti, ker se vladujoči niso bili sposobni niti minimalno dogovoriti. Vladna koalicija s slabimi predlogi je spravila že samo besedo reforma na slab glas in tako tudi dobre rešitve ne bodo sprejete," je še dejal. Ocenil je, da so ljudje proti tej ideološko zadrti vladni koaliciji. "Glasoval se trikrat proti in proti trem slabim zakonom, pa tudi proti slabi vladi, ki nadaljujejo delo, ki Slovenijo vodi proti propadu," je že v četrtek povedal predsednik opozicijskega SDS-a Janez Janša, ki se je zaradi službenih obveznosti glasovanja udeležil predčasno. VABLJENI K NADALJNJEMU BRANJU - Trojni poraz vlade - Semolič: S padcem te reforme bi se lahko rodila nova reforma - Največ kršitev zapovedanega molka na televiziji, radiu, medmrežju in pri posameznih agitatorjih - Dušan Kumer: Nasprotniki, pokažite alternative! Janša sicer meni, da je skrajni čas, da se ta agonija konča in da Slovenija ponovno zadiha. SDS ne namerava predlagati odstopa vlade, a je Janša prepričan, da če zakoni padejo, bi "vsaka drugačna odločitev vlade lahko pomenila norčevanje iz volivk in volivcev in to bi lahko imelo nepredvidljive posledice." Jelinčič: Zaenkrat se ne da nič spremeniti Tudi predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je napovedal, da bodo vsi trije referendumi padli. Kljub temu političnih sprememb ne pričakuje. Napoveduje, da bo sicer morda odstopila katera od ministric stranke Zares v tej vladi, vendar pa je "naša ureditev je takšna, da se zaenkrat ne da nič spremeniti". K. P., Aljoša Masten PODATKI ZA CELOTNO SLOVENIJO STANJE NA DAN 5.6.2011 OB 22:00 URI, NASLEDNJA OSVEŽITEV PODATKOV 6.6.2011 NAJKASNEJE OB 17:00 URI Referendum o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno Pri referendumu je glasovalo Št. glasov Odstotek Oddanih glasov 685839 Neveljavni 4986 0,73 % Za 166535 24,46 % Proti 514318 75,54 % Referendum o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Pri referendumu je glasovalo Št. glasov Odstotek Oddanih glasov 686231 Neveljavni 3186 0,46 % Za 190054 27,82 % Proti 492991 72,18 % Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih Pri referendumu je glasovalo Št. glasov Odstotek Oddanih glasov 685398 Neveljavni 10978 1,60 % Za 195488 28,99 % Proti 478932 71,01 % Poudarki Erjavec: Želimo premagati Janeza Janšo Jelinčič: Ljudje so pokazali odnos do vlade Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 2,9 od 105 glasov Ocenite to novico! Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša meni, da je skrajni čas, da se agonija konča in da Slovenija znova zadiha. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten Pričakujem silno paniko, potrese v New Yorku in Milanu ter drugih borzah. Mislim, da se svet trese zaradi tega. Janez Janša na vprašanje, kakšen bo odziv mednarodne skupnosti Mi bomo imeli v jeseni kongres, pripravljamo program in želimo premagati Janeza Janšo in smo prepričani, da je edina stranka DeSUS, ki lahko to stori. Karl Erjavec, DeSUS Dobro bi bilo, če bi Pahor iz vlade vrgel Katarino Kresal, meni predsednik SNS-a Zmago Jelinčič. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten Gre za odnos do vlade in do bedastih zakonov, ki omejujejo ljudem vse pravice. Zmago Jelinčič, SNS "Mislil sem, da bo razlika manjša," je dejal Karl Erjavec. Foto: MMC RTV SLO Slišal sem izjavo predstavnika tranzicijske levice, da se je slovenski razvojni model izčrpal. Ni se, ker to, kar počne vlada v zadnjih nekaj letih, ni nikakršen razvoj. To je pot nazaj. Izčrpal pa se je politični koncept slovenskega tranzicijskega postkomunizma. Ta je sposoben preživeti le toliko časa, dokler živi na tuj račun. Janšev odziv na petkovo izjavo predsednika republike Danila Türka VIDEO Erjavčev odziv na padec p... VIDEO Janša po referendumu VIDEO Prvi odzivi opozicije Dodaj v Facebook Janša: Ljudje so proti arogantni, ideološko zadrti vladni koaliciji "Uvedba osebnih pokojninskih računov neizbežna" 5. junij 2011 ob 19:58, zadnji poseg: 5. junij 2011 ob 21:27 Ljubljana - MMC RTV SLO Nikjer v Evropi se ne zgodi, da vlada v manj kot letu šestkrat dobi nezaupnico in ostane na oblasti, je povedal Janša. Rešitev pred grškim scenarijev vidi le v sestopu z oblasti in predčasnih volitvah. "Danes ni čas za veselje" - predsednik SDS-a Janez Janša je zaskrbljen, ker koalicija glede na prve odzive ni razumela sporočila volivcev. Ti so po njegovem mnenju glasovali proti slabim zakonskim rešitvam, slabi vladi in slabi vladni večini v parlamentu. Vlado in koalicijo pa še vedno preveva oblastniška aroganca in se še naprej oklepa oblasti, je dejal v odzivu na prve neuradne referendumske izide. VABLJENI K NADALJNJEMU BRANJU - Trojni poraz vlade - Pahor: Ne bom odstopil. Z intervencijskim zakonom grem verjetno po zaupnico. - Semolič: S padcem te reforme bi se lahko rodila nova reforma - Največ kršitev zapovedanega molka na televiziji, radiu, medmrežju in pri posameznih agitatorjih "Problemi po današnjem glasovanju ostajajo isti. Ljudje niso glasovali proti, ker bi mislili, da spremembe niso potrebne, temveč zato, ker obstajajo boljše rešitve. Glasovali so proti, ker se vladajoči niso bili sposobni niti minimalno dogovoriti s socialnimi partnerji in opozicijo. Vladna koalicija s slabimi predlogi je spravila že samo besedo reforma na slab glas in tako tudi dobre rešitve ne bodo sprejete," je še dejal. Vse to vodi v stanje, ko bo za kakršno koli resno razvojno spremembo potrebna dvotretjinska večina v DZ-ju, po njegovem mnenju pa je razvrednoten tudi državni upravljavski aparat. Poudaril je, da je vlada izgubila že pet referendumov in lokalne volitve. V nobeni moderni demokratični državi po takšni nezaupnici vlade ne bi več videli na oblasti, pri nas pa še kar vztrajajo, je protestiral Janša. Koalicija kljub vsemu vztraja v parlamentu in poziva manjšinsko opozicijo, naj predlaga mandatarja - to je po Janševem mnenju "vsaj toliko neresno, kot je bila neresna vladna kampanja z Urško Čepin". Če bi SDS želel politično kalkulirati, bi samo počakal na naslednje redne volitve, a ker Slovenija drvi proti scenariju Grčije in Irske, so predčasne volitve ter sestop te "ideološko zadrte vladne koalicije" nujni, meni prvak SDS-a. "Uvedba osebnih računov neizbežna" Glede padle pokojninske reforme je Janša napovedal, da bo vseeno nujno prilagajati pokojninski sistem demografskim in ekonomskim gibanjem kot do zdaj, a je treba ponuditi učinkovite in pravične rešitve. Ta pokojninska reforma očitno ni bila prepoznana kot taka, je izjavil. Tudi napovedani intervencijski zakon, ki bi kot odgovor na padec reforme z zamrznitvijo plač, pokojnin in socialnih transferjev poskrbel za začasno 'zakrpanje' finančne luknje, po Janševem mnenju ni zadosten odgovor. Ta mora priti predvsem z ustvarjanjem novih delovnih mest, meni prvak SDS-a. Njegova rešitev: nujna uvedba osebnega pokojninskega računa, ki bo mladim ponujal motivacijo za plačevanje prispevkov. Poleg tega račun ne bo odpravil solidarnosti, temveč privilegije, meni Janša. Ljudje so pripravljeni vplačevati solidarnostno tudi za tiste, ki so bili v življenju brez svoje krivde prikrajšani, ne pa za privilegirane pokojnine. Po njegovem mnenju bo neizbežno tudi podaljševanje delovne dobe, vendar selektivno. V nasprotju s področjem pokojninskega zavarovanja zaradi paca zakona o arhivih po Janševem mnenju ni treba storiti ničesar, "le veselimo se lahko, da je s slovenskega prizorišča izginila ta ideološka sramota". Prav tako ni potreben noben odziv na padec "zakona o preprečevanju medsosedske pomoči, samo manj slabe volje bo," je dejal. Janša o konceptu tranzicijskega postkomunizma Odzval se je tudi na petkovo izjavo predsednika države Danila Türka, da se je slovenski razvojni model izčrpal. Ni se, je prepričan Janša, ker to, kar je počela vlada v zadnjih letih, ni nikakršen razvoj. Izčrpal se je le politični koncept tranzicijskega postkomunizma, ki je sposoben preživeti le tako dolgo, dokler živi na tuj račun. SDS pospešeno pripravlja svoj razvojni koncept, ki ga bo predstavil pred prihodnjimi volitvami, in ne prej, saj je svoje razvojne rešitve predstavil že štirikrat, vsakokrat pa jih je vladna koalicija arogantno zavrnila, je sklenil predsednik SDS-a. Erjavec: Želimo premagati Janeza Janšo "Mislil sem, da bo razlika manjša," je dejal prvak DeSUS-a Karl Erjavec. "To pomeni, da se bo treba pripraviti za nov dogovor o pokojninski reformi," je prepričan. Erjavec se je kritično opredelil do vlade, ki si ni vzela časa za pokojninsko reformo in ni iskala širšega soglasja. Erjavec se je dotaknil še intervencijskega zakona in napovedal, da bodo glasovali proti in da pričakuje, da ga tudi poslanci ne bodo podprli. "Ne vem pa, ali bo predsednik vlade vezal svojo zaupnico na ta intervencijski zakon, to je pa njegova odločitev," je dejal Erjavec. "Mi imamo jeseni kongres in pripravljamo program, želimo premagati Janeza Janšo," je dejal Erjavec, ki je prepričan, da je DeSUS edina stranka, ki to "lahko stori". Erjavec se sicer ni opredelil do drugih dveh zakonov - zakonov o arhivih in preprečevanju dela na črno - saj ne "gre za pomembne teme". "Pokojninska reforma je tista, ki vpliva na vsakdanje življenje. Ljudje so danes jasno povedali, da so proti slabim rešitvam, ta vlada vodi slabo politiko in zato je stranka DeSUS pred časom tudi izstopila iz te vlade," je sklenil Erjavec. Virant: Vlada si ni vzela niti pet minut "Zame pričakovano," je prve referendumske izide komentiral Gregor Virant. "Mislim, da smo vsi vedeli, kako se bo stvar razpletala, razen tistih, ki bi to morali vedeti," je dodal in poudaril, da je bil zakon o pokojninski reformi neusklajen s sindikati, "vlada si ni vzela niti pet minut, da bi se pogovorila z opozicijo, ampak je šla z glavo skozi zid". "Zelo veliko ljudi se na referendumu odloča po občutku, relativno malo je tistih, ki se spuščajo v podrobnosti materije," meni Virant, ki verjame, da je izid posledica arogantnega obnašanja vlade do opozicije in sindikatov. Odgovornost za nizko udeležbo pa Virant pripisuje vladi, referendum pa je bil za sindikate in opozicijo "edini izhod". Jelinčič: Ljudje so pokazali odnos do vlade Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je take izide pričakoval. "Vlada je že v samem izhodišču naredila nekaj napak, ni se hotela pogovarjati ne z opozicijo ne s sindikati, kjer bi vendarle lahko dosegla kakšno pametno rešitev. Danes so ljudje pokazali svoj odnos do vlade, ki je imajo dovolj," je povedal Jelinčič. Jelinčič je prepričan, da je do tega privedla vzvišenost vlade. "Gre za odnos do vlade in do bedastih zakonov, ki omejujejo ljudem vse pravice," je dejal in pripomnil, da se po njegovem mnenju po referendumih ne bo nič zgodilo. "Premier Pahor pravi, da boljšega ni," je povedal Jelinčič, zato meni, da bo Pahor vlekel vse skupaj do drugega leta, ko bodo volitve, ki bodo verjetno junija ali julija. "Morda lahko pričakujemo še izstop kakšnega od ministrov, kar pa bistveno ne bo spremenilo zdajšnjega stanja," je še dodal. Jelinčič meni, da bi bilo za Pahorjevo vlado dobro, če bi iz vlade "vrgel Katarino Kresal, ki se je pokazala kot verjetno največji kamen spotike". Aktualna vlada je "zagotovo najslabša od vseh v času slovenske samostojnosti", je sklenil Jelinčič. Katja Pirnat, Aljoša Masten Kako globoko se je Sova vpletla v referendumsko kampanjo? Pogovor z Miho Brejcem, nekdanjim direktorjem Sove 6. junij 2011 ob 13:25 Ljubljana - MMC RTV SLO Sova je na zadnji dan referendumske kampanje presenetila. V sporočilu za javnost se je namreč eksplicitno vmešala v samo kampanjo in opozorila, da bi odprtje arhivov lahko škodovalo varnostnim, gospodarskim in zunanjepolitičnim interesom države. Posledično to pomeni, da nasprotniki delnega zaprtja arhivov ogrožajo interese države. Se tajna služba sploh lahko politično opredeljuje? Arhivi so od danes odprti. Kako bosta ravnala Sova in njen direktor Sebastjan Selan? Če jih bo v skladu z zakonom odprl, bodo po njegovem mnenju ogroženi interesi države. Če jih ne bo odprl, bo Sova delovala v nasprotju z zakonom, posledično pa to pomeni, da Sova ni več del demokratično organizirane družbe. Nekdanji direktor Slovenske obveščevalnovarnostne agencije (Sova) Miha Brejc je v pogovoru za MMC pojasnil, da je v takšni situaciji mogoče vse, tudi podobnost z afero Watergate. Sova se je zadnji dan referendumske kampanje eksplicitno s svojo izjavo za javnost obrnila na državljane. Kako komentirate tako potezo varnostnoobveščevalne službe? Je običajno, da se tajne službe vmešavajo v volilno kampanjo? V nobeni demokratični državi varnostnoobveščevalne službe ne sodelujejo v predvolilni kampanji. Takšno ravnanje Sove kaže, da ne razume prav dobro svoje vloge. Če pa je to storila po ukazu vlade, je potrdila, da je le njeno orodje. Kot je razbrati iz njihovega petkovega sporočila, je z odprtjem arhivov ogrožena nacionalna varnost? Je to res? Dvomim. Komunistična oblast je pred letom 1990 uničila ogromno gradiva SDV-ja in drugih državnih organov ter s tem zabrisala sledi o svojem delovanju (okoli 16.000 dosjejev, mikrofilmov). Očitno je v teh gradivih še nekaj takega, kar bremeni katero izmed znanih političnih osebnosti. Da pa bi po več kot treh desetletjih nekaj, kar izhaja iz prejšnje države, ogrožalo nacionalno varnost, pa res ne verjamem. Slovenija je od leta 1991 demokratična republika in ni naslednica totalitarne Jugoslavije - torej še razlog več za odprtje arhivov. V skladu z doktrino bi morala Sova ukrepati zoper tistega, ki ogroža državno varnost. Ali menite, da je Sova kogar koli, ki je podpiral odprtje arhivov in s tem posledično po njihovem mnenju ogrožal nacionalno varnost, nadzorovala? Tega ne vem. Je mogoča podobnost z afero Watergate? Bojim se, da je pri nas vse mogoče. Kakšen bo današnji odgovor direktorja Sove Selana? Arhivi so odprti, torej je ogrožena nacionalna varnost. Bo Selan po vašem mnenju le upošteval star zakon in bo s tem ogrožena nacionalna varnost ali pa bo Sova delovala še naprej v nasprotju z zakonom in siceršnjo demokratično ureditvijo Republike Slovenije? Sova že doslej posameznikom ni dopustila vpogleda v to gradivo, niti parlamentarni komisiji, ki ima pravico do nadzora Sove in s tem tudi pravico, da ugotovi, ali je vse to, kar se govori o zaščiti državnih interesov in posameznikov, res. Omerza je javnosti pokazal svojo vlogo, v kateri je navedel, da želi vpogled v informativne biltene SDV-ja, vendar mu tega niso dovolili, čeprav ima po zakonu pravico do tega. Ker zelo dobro vem, kakšni so informativni bilteni, trdim, da v njih ni nič takega, kar bi lahko ogrožalo kogar koli, kajti v njih ni imen, izjemoma so le psevdonimi, ni omembe datuma in časa dogodka itd. Naj ponovim, ravnanje Sove vzbuja vtis, da so bili pri čiščenju gradiva površni in bi zdaj radi preprečili, da bi se o kateri znani osebnosti kaj nerodnega izvedelo. Sova je v tej zadevi že doslej ravnala nezakonito in bojim se, da bo tako ravnala tudi v prihodnje. Kakšni so nujni ukrepi, da bo Sova kot varnostnoobveščevalna služba delovala v skladu s pravili, ki veljajo v demokratičnih državah? Bi bila razrešitev Selana dovolj ali menite, da je celotna služba potrebna še večjih in korenitih sprememb? Če predstojnik državnega organa krši zakon, bi moral odstopiti. Če ne bi odstopil sam, bi ga moral predsednik vlade nemudoma razrešiti. Zgodilo se ni ne eno ne drugo. Nezakonito ravnanje ne moti varuhinje človekovih pravic, tiho so naši vrhunski pravniki, ki se oglasijo ob vsaki malenkosti, nič ne stori predsednik državnega zbora, čeprav je bila kršena temeljna pravica parlamentarne komisije, da nadzoruje Sovo itd. Vse to kaže, da je Sova le odsev trenutnih razmer v vladajočih krogih. Zdajšnja oblast ne spoštuje demokratičnih standardov in s tem izkazuje nizko politično kulturo. MMC je že v petek na direktorja Sove Sebastjana Selana naslovil naslednja vprašanja. Odgovorov še nismo dobili. 1. Ali je po njihovem mnenju normalno, da se varnostnoobveščevalna služba s svojimi sporočili in izjavami vmešava v referendumsko kampanjo v kateri koli državi? 2. Glede na stališče Sove, ki ga zastopajo, nas zanima, ali se iz varnostnih razlogov kakor koli nadzoruje kogar koli, ki ima v tej kampanji drugačno mnenje? Drugačna stališča in gledanje na arhivsko problematiko bi namreč v skladu z interpretacijo, da odpiranje arhivov pomeni ogrožanje državne varnosti, zahtevali od Sove, da ukrepa. 3. Ali direktor Sove, če bo arhivski zakon padel, razmišlja tudi o svojem odstopu? Če bo namreč spoštoval star zakon, bo v skladu z razlago ogrožena varnost države. Če zakona ne bo spoštoval, pa bo Sova postala zgolj organizacija, ki ne sodi v demokratično družbo. Aleš Žužek IZID GLASOVANJA ZA VOLILNE OKRAJE STANJE NA DAN 6.6.2011 OB 17:00 URI, NASLEDNJA OSVEŽITEV PODATKOV 13.6.2011 NAJKASNEJE OB 17:00 URI Volilna enota 1 - Kranj Volilna enota 2 - Postojna Volilna enota 3 - Lj. Center Volilna enota 4 - Lj. Bežigrad Volilna enota 5 - Celje Volilna enota 6 - Novo mesto Volilna enota 7 - Maribor Volilna enota 8 - Ptuj Volišča dostopna invalidom in volišča OMNIA Volilna enota 1 - KRANJ Volilni okraj Št. oddanih glasovnic Št. neveljavnih glasovnic Odgovor z besedo ZA Odgovor z besedo PROTI JESENICE 9.565 157 1,64 % 2.749 29,22 % 6.659 70,78 % RADOVLJICA 4.992 100 2,00 % 1.518 31,03 % 3.374 68,97 % RADOVLJICA 6.140 137 2,23 % 1.868 31,12 % 4.135 68,88 % KRANJ 7.963 187 2,35 % 2.400 30,86 % 5.376 69,14 % KRANJ 8.264 163 1,97 % 2.457 30,33 % 5.644 69,67 % KRANJ 10.578 184 1,74 % 2.313 22,25 % 8.081 77,75 % TRŽIČ 5.542 89 1,61 % 1.452 26,63 % 4.001 73,37 % ŠKOFJA LOKA 8.217 182 2,21 % 2.027 25,23 % 6.008 74,77 % ŠKOFJA LOKA 6.663 111 1,67 % 1.428 21,79 % 5.124 78,21 % KAMNIK 10.293 150 1,46 % 2.740 27,01 % 7.403 72,99 % IDRIJA 6.065 162 2,67 % 1.502 25,44 % 4.401 74,56 % Volilna enota 2 - POSTOJNA Volilni okraj Št. oddanih glasovnic Št. neveljavnih glasovnic Odgovor z besedo ZA Odgovor z besedo PROTI TOLMIN 7.178 215 3,00 % 1.805 25,92 % 5.158 74,08 % PIRAN 4.015 82 2,04 % 1.483 37,71 % 2.450 62,29 % IZOLA 4.054 85 2,10 % 1.467 36,96 % 2.502 63,04 % KOPER 5.570 144 2,59 % 2.199 40,53 % 3.227 59,47 % KOPER 7.692 179 2,33 % 2.408 32,05 % 5.105 67,95 % SEŽANA 7.910 205 2,59 % 2.405 31,21 % 5.300 68,79 % ILIRSKA BISTRICA 4.528 113 2,50 % 1.117 25,30 % 3.298 74,70 % POSTOJNA 6.522 149 2,28 % 1.884 29,56 % 4.489 70,44 % NOVA GORICA 10.086 190 1,88 % 2.660 26,88 % 7.236 73,12 % NOVA GORICA 9.208 227 2,47 % 3.325 37,02 % 5.656 62,98 % AJDOVŠČINA 8.085 131 1,62 % 1.878 23,61 % 6.076 76,39 % Volilna enota 3 - LJUBLJANA-CENTER Volilni okraj Št. oddanih glasovnic Št. neveljavnih glasovnic Odgovor z besedo ZA Odgovor z besedo PROTI CERKNICA - LOGATEC 10.186 149 1,46 % 2.583 25,73 % 7.454 74,27 % VRHNIKA 8.184 144 1,76 % 2.405 29,91 % 5.635 70,09 % LJUBLJANA-VIČ RUDNIK 9.182 140 1,52 % 2.378 26,30 % 6.664 73,70 % LJUBLJANA-VIČ RUDNIK 5.859 137 2,34 % 2.048 35,79 % 3.674 64,21 % LJUBLJANA-VIČ RUDNIK 6.251 160 2,56 % 2.431 39,91 % 3.660 60,09 % LJUBLJANA-VIČ RUDNIK 8.080 154 1,91 % 2.415 30,47 % 5.511 69,53 % LJUBLJANA-CENTER 7.258 193 2,66 % 3.049 43,16 % 4.016 56,84 % LJUBLJANA-ŠIŠKA 5.212 116 2,23 % 2.240 43,96 % 2.856 56,04 % LJUBLJANA-ŠIŠKA 6.931 151 2,18 % 2.980 43,95 % 3.800 56,05 % LJUBLJANA-ŠIŠKA 6.499 141 2,17 % 2.393 37,64 % 3.965 62,36 % LJUBLJANA-ŠIŠKA 9.057 195 2,15 % 2.752 31,05 % 6.110 68,95 % Volilna enota 4 - LJUBLJANA-BEŽIGRAD Volilni okraj Št. oddanih glasovnic Št. neveljavnih glasovnic Odgovor z besedo ZA Odgovor z besedo PROTI KOČEVJE 5.308 48 0,90 % 1.735 32,98 % 3.525 67,02 % RIBNICA 4.975 72 1,45 % 864 17,62 % 4.039 82,38 % GROSUPLJE 12.871 158 1,23 % 2.662 20,94 % 10.051 79,06 % LITIJA 7.343 98 1,33 % 1.817 25,08 % 5.428 74,92 % LJUBLJANA-MOSTE POLJE 8.683 159 1,83 % 2.768 32,47 % 5.756 67,53 % LJUBLJANA-MOSTE POLJE 5.256 116 2,21 % 1.798 34,98 % 3.342 65,02 % LJUBLJANA-MOSTE POLJE 6.763 151 2,23 % 2.440 36,90 % 4.172 63,10 % LJUBLJANA-BEŽIGRAD 9.045 212 2,34 % 3.417 38,68 % 5.416 61,32 % LJUBLJANA-BEŽIGRAD 8.144 217 2,66 % 3.408 42,99 % 4.519 57,01 % DOMŽALE 9.273 175 1,89 % 2.523 27,73 % 6.575 72,27 % DOMŽALE 8.282 179 2,16 % 2.625 32,40 % 5.478 67,60 % Volilna enota 5 - CELJE Volilni okraj Št. oddanih glasovnic Št. neveljavnih glasovnic Odgovor z besedo ZA Odgovor z besedo PROTI ŠENTJUR 6.646 69 1,04 % 1.503 22,85 % 5.074 77,15 % CELJE 11.965 159 1,33 % 3.244 27,48 % 8.562 72,52 % CELJE 8.542 139 1,63 % 2.807 33,40 % 5.596 66,60 % ŽALEC 7.417 94 1,27 % 2.048 27,97 % 5.275 72,03 % ŽALEC 7.747 78 1,01 % 2.035 26,54 % 5.634 73,46 % MOZIRJE 5.859 95 1,62 % 1.367 23,72 % 4.397 76,28 % VELENJE 6.765 94 1,39 % 2.318 34,75 % 4.353 65,25 % VELENJE 7.452 108 1,45 % 1.930 26,28 % 5.414 73,72 % SLOVENJ GRADEC 7.956 113 1,42 % 2.224 28,36 % 5.619 71,64 % RAVNE 9.304 113 1,21 % 2.526 27,48 % 6.665 72,52 % DRAVOGRAD - RADLJE 8.621 64 0,74 % 2.171 25,37 % 6.386 74,63 % Volilna enota 6 - NOVO MESTO Volilni okraj Št. oddanih glasovnic Št. neveljavnih glasovnic Odgovor z besedo ZA Odgovor z besedo PROTI ČRNOMELJ - METLIKA 8.947 143 1,60 % 2.334 26,51 % 6.470 73,49 % NOVO MESTO 11.468 131 1,14 % 2.029 17,90 % 9.308 82,10 % NOVO MESTO 10.458 174 1,66 % 3.161 30,74 % 7.123 69,26 % TREBNJE 6.837 87 1,27 % 1.347 19,96 % 5.403 80,04 % BREŽICE 7.185 96 1,34 % 1.867 26,34 % 5.222 73,66 % KRŠKO 9.040 101 1,12 % 2.036 22,78 % 6.903 77,22 % SEVNICA 5.965 58 0,97 % 1.250 21,16 % 4.657 78,84 % LAŠKO 6.410 75 1,17 % 1.668 26,33 % 4.667 73,67 % HRASTNIK 3.361 38 1,13 % 1.144 34,43 % 2.179 65,57 % TRBOVLJE 5.908 107 1,81 % 2.026 34,93 % 3.775 65,07 % ZAGORJE 5.868 93 1,58 % 1.674 28,99 % 4.101 71,01 % Volilna enota 7 - MARIBOR Volilni okraj Št. oddanih glasovnic Št. neveljavnih glasovnic Odgovor z besedo ZA Odgovor z besedo PROTI ŠMARJE PRI JELŠAH 8.794 107 1,22 % 1.813 20,87 % 6.874 79,13 % SLOVENSKA BISTRICA 12.397 114 0,92 % 2.943 23,96 % 9.340 76,04 % SLOVENSKE KONJICE 8.439 69 0,82 % 1.911 22,83 % 6.459 77,17 % RUŠE 5.305 55 1,04 % 1.366 26,02 % 3.884 73,98 % MARIBOR 7.182 94 1,31 % 2.367 33,39 % 4.721 66,61 % MARIBOR 8.011 89 1,11 % 2.204 27,82 % 5.718 72,18 % MARIBOR 6.839 48 0,70 % 1.755 25,84 % 5.036 74,16 % MARIBOR 5.247 71 1,35 % 1.990 38,45 % 3.186 61,55 % MARIBOR 5.833 66 1,13 % 2.096 36,34 % 3.671 63,66 % MARIBOR 6.597 93 1,41 % 2.300 35,36 % 4.204 64,64 % MARIBOR 5.284 61 1,15 % 1.757 33,64 % 3.466 66,36 % Volilna enota 8 - PTUJ Volilni okraj Št. oddanih glasovnic Št. neveljavnih glasovnic Odgovor z besedo ZA Odgovor z besedo PROTI LENDAVA 6.792 72 1,06 % 1.701 25,31 % 5.019 74,69 % ORMOŽ 6.436 58 0,90 % 1.492 23,39 % 4.886 76,61 % LJUTOMER 5.982 45 0,75 % 1.581 26,63 % 4.356 73,37 % MURSKA SOBOTA 9.094 87 0,96 % 2.549 28,30 % 6.458 71,70 % MURSKA SOBOTA 9.214 124 1,35 % 3.048 33,53 % 6.042 66,47 % GORNJA RADGONA 6.955 75 1,08 % 1.835 26,67 % 5.045 73,33 % LENART 5.558 44 0,79 % 1.242 22,52 % 4.272 77,48 % PESNICA 6.166 40 0,65 % 1.476 24,09 % 4.650 75,91 % PTUJ 8.915 76 0,85 % 1.830 20,70 % 7.009 79,30 % PTUJ 6.993 75 1,07 % 2.093 30,25 % 4.825 69,75 % PTUJ 8.125 69 0,85 % 1.518 18,84 % 6.538 81,16 % Volišča dostopna invalidom in volišča OMNIA Volilna enota Št. oddanih glasovnic Št. neveljavnih glasovnic Odgovor z besedo ZA Odgovor z besedo PROTI Volišča OMNIA 763 17 2,23 % 288 38,61 % 458 61,39 % Volišča dostopna invalidom 27.868 515 1,85 % 9.130 33,38 % 18.223 66,62 % Türk bo predstavil svoj pogled na razmere v državi Vlada še vedno ne najde skupnega jezika 7. junij 2011 ob 07:36 Ljubljana - MMC RTV SLO Türk: Če bi imel možnost razpustiti parlament, bi se za to verjetno odločil "Pot naprej je v dialogu in samo v dialogu" 7. junij 2011 ob 07:36, zadnji poseg: 7. junij 2011 ob 12:07 Ljubljana - MMC RTV SLO Vidim dve poti naprej. Prva je temeljita rekonstrukcija vlade brez tabujev, druga pa so predčasne volitve, je v odzivu na referedume in o političnem trenutku dejal predsednik republike. Slovenija še naprej potrebuje pokojninsko reformo, tako z demografskega kot ekonomskega vidika ter potrebujemo dvig starostne meje za upokojitev, je v odzivu dejal predsednik republike Danilo Türk. Zadovoljen je, ker so sindikati ponudili roko in ponovil svoje sporočilo iz preteklosti: "Dialog, dialog in še enkrat dialog." Glede izidov referendumov je dejal, da je vladna verodostojnost zelo načeta ter da ne uživa visoke podpore, zato je čas, da koalicijske stranke temeljito razmislijo, kako naprej. Predsednik vidi dve poti iz situacije: Prva je temeljita in resna rekonstrukcija vlade, pri kateri ne sme biti "nobenih tabujev" in nihče ne sme biti izvzet, niti predsednik vlade. Druga možnost so predčasne volitve, a pred tem se moramo sporazumeti o nacionalnem interesu, je sporočil. Samo menjava vlade po njegovi oceni ne bo zadoščala, potrebna bo tudi drugačna politična kultura, ki ne bo temeljila na "histerizaciji, dramatizaciji in destruktivnosti". Glede drugih dveh padlih zakonov je ocenil, da resnejših posledic ne bo. Več s predsednikove konference sledi ... In kakšne so te razmere? Vladajoča koalicija išče odgovor, kako naprej. V LDS-u molčijo, v Zaresu zahtevajo rekonstrukcijo vlade in novega voditelja, predsednik vlade Borut Pahor pa se oklepa svojega položaja in za njim stoji tudi njegova stranka SD, je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec. Preberite si tudi: Pahor po sestanku: Ne bomo vrgli puške v koruzo Jeretič: Ne resetiranje, temveč klistir. Turk: Razkorak med voljo oblasti in ljudmi je prevelik Semolič se je pripravljen znova pogajati o pokojninski reformi Bučar: SDS-u ni šlo za pokojninsko reformo, temveč za oblast Padec reforme pomeni zategovanje pasu Türk je pred dobrim mesecem in pol poudaril, da bi razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev pomagala pri vzpostavitvi drugačnega političnega stanja, v katerem bi lahko oblikovali vlado z dovolj močnim mandatom za uveljavitev potrebnih sprememb. Trenutna vlada, sodeč po njegovih takratnih besedah, namreč ni sposobna skladnega ukrepanja. Včeraj so način, kako naprej, že iskali predsedniki koalicijskih strank, potem pa še koalicijske stranke vsaka zase. Jutri bosta o tem razpravljala tudi sveta strank Zares in LDS, a izstop Zaresa ali LDS-a iz koalicije ni zelo verjeten, zagotovo pa bodo glasnejši pozivi k rekonstrukciji vlade. Pahor želi naprej z reformami Predsednik vlade je namesto analize poraza in sprejemanja odgovornosti zanj sindikatom ponudil roko sprave. Čim prej, ko bo to mogoče, morebiti še ta teden, bodo socialni partnerji spet sedli za skupno mizo in pretehtali, kakšne so možnosti za novo pokojninsko reformo in preverili podporo reformi zdravstvenega sistema in trga dela. Pahorjevo retoriko o intervencijskem zakonu, ki bi klestil po javnem sektorju, pokojninah in socialnih transferjih, je v enem dnevu zamenjala retorika o rebalansu proračuna. Analitiki: Referendum je razblinil iluzije Padec treh zakonov, zlasti pokojninske reforme, je po mnenju analitikov slovenski družbi pred obraz postavil zelo neprijetno ogledalo, pa je poročal Tomaž Celestina. Razblinilo se je vse, tudi zgodbe o uspehu. Čim prej si bo treba priznati, da je slovenska družba zdrsnila do roba zloma, in hitro poiskati pot za rešitev iz nastalega položaja. Očitno je, da zgolj politika teh odgovor ne more in ne zna ponuditi. Vstop v Evropsko ter monetarno unijo in tudi schengensko območje je Slovence uspaval, da so se ukvarjali zgolj z lastnim bogatenjem, na širša vprašanje družbe pa pozabili, pravi Igor Pribac s filozofske fakultete. Otopelost je trajala toliko časa, da je slovenska družba izgubila občutek, kaj je res pomembno in v kakšnem okolju živimo, dodaja Urban Vehovar s primorske univerze. Po mnenju Janeza Markeša je v primeru pokojninske reforme odpovedala tudi spontana racionalnost, ki je pomagala pri sprejetju arbitražnega sporazuma. Rešitev je, pravi Markeš, preporod civilne družbe, skratka nekaj podobnega, kot je Slovenija doživela v 80. letih. So what!!! Pogled na razmere so že predstavili državljani. Od kar je zagovarjal laganje Golobiča, zame ni več predsednik državljanov. Zanima ga samo udoben položaj in udobno zavezništvo z vlado. Karkoli predlaga je posledično povezano z branjenjem lastne pozicije. Torej se v ničemer ne razlikuje od ostalih plenilcev v državi. Zame je prej del problema kot del rešitve v tej državi. Predvidevam da bo spet JJ kriv.. ? Kako lahko Markeša sprašujete za mnenje? Človek brez vsakršne veredostojnisti in dostojanstva. Spomnite se, kaj je pred leti pisal za Mag in kaj sedaj piše na Delu. A Turk bo imel danes čas govoriti ... a ni ravno danes naročen za pregled v Avstriji? Se bo postavil na stran delavcev, kot za časa prejšnje vlade? Ali pa bo še naprej podpiral leve bogataše? Zakaj VEDNO Türk najprej pove, da bo nekaj povedal? Aja, že vem: Dvojna novica, ustvari anksioznost in je dvojni marketing. Fuj. Naj bo tiho, on je del problema, ne rešitve. Drugorazredni predsednik bo spet posadil nekaj marjetic. Nakladač nekoristni! Največ koristi bi bilo, če bi poleg vlade odstopil še on. Saj je vse dosedaj na vse pretege branil levico in ona njega. Turkovi pogledi vemo kakšni so; Golobič, Huda jama, Bosna, Velikovec, tajkuni...+ 28 glasov Gospod predsednik, hvala za vijolice....... Turkec, bodi vsaj enkrat pravi dedec in pošteno povej, da je vladajoča politika RESNIČNO NESPOSOBNA, tri referendume izgubit s tako veliko večino, to je absurd,... Čim prej si bo treba priznati, da je slovenska družba zdrsnila do roba zloma, in hitro poiskati pot za rešitev iz nastalega položaja. Očitno je, da zgolj politika teh odgovor ne more in ne zna ponuditi. Kaksen neumen komentar!!!! Slovenska druzba je sedaj kar nenadoma sama od sebe zdrsnila do roba zloma..... Slovenci nismo nikamor zdrsnili, do roba so nas pripeljali nesposobni komunisti, ki so do zloma ze prej pripeljali eno drzavo - komunisticno Jugo. Edino kar smo si krivi Slovenci je to, da na volitvah se vedno volimo te nesposobneze!!!!! In to butasto ocitanje, da je za polozaj kriva politika.... Ali mislite da smo po kisli zupi priplavali ????? Za polozaj je kriva vlada in nihce drug. Kaj se zdaj zgovarjate na politiko? Taksnega sprenevedanja in laganja so sposobni samo komunisti, ki za svoja dejanja se nikoli niso prevzeli odgovornosti in to od 1945. leta dalje.... Ja ja pa bo s svetovalci ugotovil kako se pride do Sarajeva ceneje In zakaj nemški predsednik v času krize privarčuje 10% budžeta a on v istem času porabi 10 % več. Ja ja on je pravi,To nas bo rešilo.Hvala Bog da si nam dal Turka. Markeš - bolj maraš keš kot svoj novinarski poklic, saj si postal navaden Borčijev agit-propovec. Danilo Türk je predsednik četrtine Slovencev, vse ostalo je drugorazredna tema. Pravi kdo drugače ? Vseh pet referendumov je podpru in nagovarjal ljudi k podpori. Torej je tudi on v paketu, ki mu narod tolk zaupa kot vladi. Janša: Potrebujemo upravljavca države, ki mu bodo ljudje zaupali Vlada ni izkoristila pripravljenosti sindikatov in opozicije 6. junij 2011 ob 21:02 Dravograd - MMC RTV SLO "Sedanja vlada lahko predlaga kar koli, pa ljudje tega ne bodo sprejeli, ker je doslej dokazala, da samo govori, nič pa ne naredi," je prepričan prvak opozicije Janez Janša. Janša je po referendumski nedelji s poslansko skupino SDS-a obiskal Koroško in poudaril, da je v času zdajšnje vlade nastala trajna škoda, "zato ker je vsaka stvar, ki se jo je vlada spomnila, dobila ime reforma". "Beseda reforma je popolnoma razvrednotena. Ni reforma, če ti zgolj malo popraviš pokojninskih sistem na izhodu, ne narediš pa nič na vhodu, kjer je bistveno." Preberite tudi: Pahor po sestanku: Ne bomo vrgli puške v koruzo . Bučar: SDS-u ni šlo za pokojninsko reformo, temveč za oblast . Juri: Rekonstrukcije se je treba lotiti pri vrhu, pri vodji vlade . Padec reforme pomeni zategovanje pasu . Tuji mediji: "Slovenci zavrnili ključno reformo" . Padli vsi trije zakoni. Nasprotnikov kar 70 odstotkov . "Pokojninska reforma ni najbolj nujna" Vladi tudi očita, da ni izkoristila pripravljenosti tako politične opozicije kot socialnih partnerjev, vključno s sindikati, da konstruktivno sodelujejo pri pripravi resnega reformnega projekta. Sicer pa je prepričan, da je pokojninska reforma le eden izmed reformnih ukrepov, ki ga bo morala Slovenija sprejeti v prihodnjih letih. "Ni prvi in ni najbolj prioriteten," meni. Prav zato pravi, da potrebujemo upravljavca države, ki bo imel kredibilnost in ki mu bodo ljudje zaupali. Pahorjeva vlada namreč po njegovih besedah že tretje leto zapored vsak mesec porabi 200 milijonov evrov več kot uspe zbrati v proračunu. "Če se v državi trend ta trenutek obrne v pravo smer, bo Slovenija potrebovala dve leti, da se vrne na razvojno raven iz časa pred krizo," je dodal. Irglova: Potrebujemo korenite spremembe Tudi poslanka SDS-a Eva Irgl opozarja, da je stanje v državi tako slabo, da se postavlja vprašanje, ali je Slovenija sploh še pravna in socialna država. Po njenem mnenju država nujno potrebuje nekaj korenitih sprememb, da se bodo stvari začele premikati na bolje. A. S. Bo Omerza tokrat le prišel do arhivskih dokumentov Udbe? "Arhivi Udbe zadnjih nekaj mesecev nezakonito zaprti" 8. junij 2011 ob 06:01 Ljubljana - MMC RTV SLO Igor Omerza bo danes ponovno obiskal Arhiv in zahteval dostop do zaprtih arhivov SDV-ja. "Res ne vem, kaj bi si še lahko izmislili," pravi Omerza, ki pričakuje, da mu bo vpogled omogočen. Publicist Igor Omerza je za dostop do arhivskega gradive Službe državne varnosti (SDV) oz. Udbe zaprosil že pred meseci, ko je pripravljal knjigo o aferi JBTZ in Odboru za varstvo človekovih pravic. Državljani zavrnili novelo arhivskega zakona Arhiv Slovenije in Sova, ki imata oba nadzor nad gradivom, mu takrat dokumentov nista izročila, čeprav zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih določa, da so ti splošno dostopni. Vpogled v dokumente SDV-ja bi po obrazložitvi Sove namreč lahko ogrozil nacionalno varnost in integriteto posameznikov, ki so sodelovali s SDV-jem. Vlada je na podlagi omenjenih argumentov pripravila tudi novelo arhivskega zakona, o kateri smo državljani odločali na nedavnem referendumu in jo gladko zavrnili, kar pomeni, da je še zmeraj v veljavi obstoječi zakon, po katerem je gradivo splošno dostopno. Preberite tudi: Kako globoko se je Sova vpletla v referendumsko kampanjo? Omerza: Za atentat v Velikovcu sta najbolj odgovorna Ertl in Zemljarič Del arhiva zaprt: nespoštovanje zakona ali sledenje ustavi? Omerza: Zaprtje arhivov ne ščiti države, ampak nekaj drugega Igorja Omerzo zanima predvsem Velikovec Omerza se bo zato danes spet obrnil na Arhiv z zahtevo po vpogledu v dokumente. Pričakuje, da mu bo dostop zdaj končno omogočen. Prepričan je, da bi v nasprotnem primeru Arhiv in Sova delovala nezakonito in protiustavno, saj je, kot pravi, ustavno sodišče odločilo, da v obstoječem zakonu nič nič neustavnega. "Res ne vem, kaj bi si še lahko izmislili," dodaja. "Ker bo moja knjiga od Belce do Velikovca prevedena v nemščino, bi rad dobil še kakšne podatke o Velikovcu iz tega zaprtega dela arhiva. Naročil bom gradivo iz let 1979 in 1980, ker predpostvljam, da bi tam lahko našel tudi kaj o tem. Gre za arhive Udbe, ki so bili zadnjih nekaj mesecev nezakonito zaprti," je še dejal za MMC. Aleksander Kolednik Komunajzarji se hudicevo bojijo, da bi prisle na dan se kaksne njihove svijarije, ki jih niso uspeli pravocasno skutiti. Varjetno pa je tako ali tako zdaj ze zelo malo verjetno, da bi se se kaj naslo, ce pa ze, potem pa samo tisto, kar so spregledali. Ce kdo razbija enotnost slovenskega naroda in razdvaja Slovence, potem so to zagotovo komunajzarji, s takimi dejanji: - prirejanje partizanskih maskarad - odlikovanje Ertla - imenovanje ulice po klavcu Titu - imenovanje verhovnega sodnika z dvomvljivo preteklostjo - itd, itd Preden se do konca osmešite s svojimi komentarji, le dvoje: - narod, ki ne ceni in pozna svoje zgodovine, je obsojen na propad - dokumentacija, ki jo išče Omerza, je iz časov prejšnje države, v kateri smo bili tudi Slovenci in posledično njeno razkritje na Slovenijo ne more vplivati, lahko pa spremeni neupravičeno avreolo kateremu od aktualnih politikov. In samo zato gre. lowrenc dokazi potem pa govori, prav tako secundus. To je brezvezno lapanje če ni dokazov. Ja pa lowrenc MI6 še vedno obstaja medtem ko UDBA ne obstaja več. Vsaj formalno naj nebi. Bolj se vpraš če lahk kdorkoli v Nemčiji pride do arhivskih dokumentih o Hitlerju. POvem ti da brez težav, Pa kaj ste tako obremenjeni s arhivskim delom. lowrenc kaj ti je problem, če g. Omerza prebira arhive?? Imaš kaj proti če grem jaz v knjižnico? Mislim fakk a res ne morte najti ene zaposlitve pa se ukvarjat s kakim hobijem. Omerza, srečno Resnica mora priti na dan, skrivajo jo samo lumpi. Naj se arhivi odprejo, kot imajo to na češkem in za STASI. Bravo Igor Omerza, slovenski Julian Assage ! Vsi arhivi vseh držav bi morali biti vedno dostopni zgodovinarjem; vsi: naši, Angleški, Ameriški, Vatikanski, vsi, prav vsi ! Samo tako lahko preprečimo zlorabe oblasti. @sanja25 Tvoji argumenti nekako ne vzdržijo. Rusija je odprla orhive ki opisujejo dogajanje med II svetovno vojno, iz katerega je bilo evidentno razvidno, da Nemci niso pobili cvet poljske vojske. Kako dolgo bi moralo biti to še prekrito strokovni javnosti, da bi se objektivno razlagali. Poglej, sedaj veliko vemo, veliko je informacij ogromno je tudi knjig ki opisujejo različna obdobja. Slovenija je bila del nekdanje Jugoslavije, zgodba takratne Slovenije se zaključi z osamosvojitvijo in se začne nova zgodba, lahko bi to nekako enačili z končanje nacistične Nemčije in razvojem nove Nemčije po II svtovni vojni. Pri nas smo, za lažje razumevanje zamenjali sistem tako, da smo uvedli parlamentarni sistem, po vzoru gremanskega načina, uvedli stranke in uzakonili svobodo govora, vere itd. seveda se poraja vprašanje ali smo dejansko zaprli vrata nekemu sistemu ali ne. Odprtje Arhivov je koristno dejanje, seveda pa se pri tem moramo zavedati,da določenih stvari ne moremo pojazati za javnost in da določene stvari pač ostanejo še malo pod ključem. Ne vidim pa nobenega vzroka da se vsi arhivi pred med in med II svetovano vojno pa tja do leta 1981. To bi bilo za začetek kar dovolj. Zgodovinarji in resni raziskovalni novinarji ter študentje bi imeli ogromno čtiva za preočiti. Pahor: Golobič naj ne računa, da bo SD ponudil novega mandatarja V pričakovanju odgovora na ultimat Zaresa in LDS-a 9. junij 2011 ob 07:51, zadnji poseg: 9. junij 2011 ob 12:25 Ljubljana - MMC RTV SLO Po neuradnih informacijah s seje vlade je Borut Pahor Gregorju Golobiču dejal, da naj ne računa na to, da bo SD ponudil novega mandatarja. Dušan Kumer: SD se Pahorju ne bo odpovedal kot predsedniku stranke. Predsednica LDS-a Katarina Kresal in predsednik Zaresa Gregor Golobič sta po srednih sestankih vrhov svojih strank prvič jasno, ostro in nedvoumno zahtevala korenite spremembe sestave vlade, kar daje slutiti, da želita tudi zamenjavo predsednika vlade Boruta Pahorja. Le v tem primeru sta stranki pripravljeni še sodelovati pri vodenju države. Čeprav je bil do zdaj že kar nekajkrat govor o morebitnih odhodih iz koalicije, pa so bile tokrat stvari prvič postavljene tako ostro. Preberite: "Ne zahtevamo le glave drugih, tudi svoje dajemo na mizo" . Predlog za imenovanje nove vlade v 14 dneh ali odhod Zaresa . Kresalova: Treba je sestaviti novo vlado. Dobili smo superklofuto. Lukšič: Ponesrečen način praznovanja dvajsete obletnice samostojnosti Minister Lukšič je pred sejo vlade poudaril, da je vlada izgubljala kredibilnost zaradi tega, ker so vsi nasprotniki in politične sile delali na tem, da kredibilnost vladi zbijejo, kar jim je po njegovem mnenju uspelo. Meni, da se je potrebno obnašati v skladu z izidom volitev iz leta 2008. Štirinajst dnevni ultimat Zaresa, ki se bo iztekel 25. junija pa je ocenil kot "ponesrečen način praznovanja dvajsete obletnice samostojnosti Slovenije." Po sredini seji sveta LDS-a in Zaresa pa je za spletni Večer dejal, da naj se vsaka stranka obnaša skladu z izidi državnozborskih volitev. "Poseganje v suverenost drugih strank, koga si bodo izvolile za predsednika in predlagale za mandatarja, je ne samo nedemokratično, ampak tudi nespodobno. Krizo lahko povzročijo samo tisti, ki se ne zavedajo svoje politične moči, ki se ne zavedajo deleža svoje odgovornosti in ki so nagnjeni k ignoranci volilnega rezultata," je še povedal Lukšič. "Minister, dokler ga bo narod hotel" Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, je pred vladno sejo novinarjem pojasnil, da bo ostal minister "dokler ga bo narod hotel", glede ultimatov pa je povedal, da je "minister Gregorič pojasnil, da to ni ultimat, ampak predlog za razpravo." Pričakuje, da se bo Borut Pahor na to odzval in opredelil. Žarnić in Marušič o svojem delu v vladi Na vprašanje ali bo sodeloval v morebitni novi vladi je minister za okolje Roko Žarnić dejal: "Nič ne rečem, dobro delam kot, da bom večno, če bo pa jutri, bo pa jutri." Minister za zdravje Dorjan Marušič aktualnega dogajanja ni želel komentirati. Pojasnil je, da se je na Pahorjevo povabilo v vlado odzval kot strokovnjak, ki je s svojim znanjem želel pomagati in nadgraditi zdravstveni sistem. Sebe vidi zgolj kot tehničnega ministra, poudaril je tudi, da ni član nobene stranke. Radičeva pričakuje normalno sejo vlade Ministrica za gospodarstvo Darja Radić (Zares) je povedala, da pričakuje normalno sejo vlade, ne glede na stališča, ki sta jih do vlade zavzeli stranki LDS in Zares. Poudarila je, da je "precej pomembnih izzivov za Slovenijo in državo je potrebno čimprej spravit v tako situacijo, da bomo na odzive in izzive znali uspešno reagirat." Je nov mandatar odgovor na referendumski poraz? Golobič je sicer v Odmevih zatrdil, da ne želijo posegati v suverenost SD-ja in jim dajati lekcije, a hkrati dodal, da če vidne rekonstrukcije vlade ne bo, bodo njihove ministrice zapustile ekipo. Sam je sicer odstop že podal. "Nov mandatar bi bil priložnost, da bi vlada (...) pripeljala mandat do konca," je bil jasen. "Ne moremo mimo tega, da nekaj nekje ne deluje več. Treba se je usesti skupaj in se dogovoriti, kako naprej," pravi Kresalova. Zatrjuje, da so v LDS-u pripravljeni sodelovati pri oblikovanju nove vlade, a da zase ne zahtevajo novih stolčkov. Nadaljevanje s padcem zakonov na referendumih začete zgodbe, ki jo je Kresalova označila za "superklofuto", bo torej na današnji seji vlade. V vsakem primeru se mora nekaj spremeniti v prihodnjih 14 dneh, sicer bo koalicijo zapustil še Zares. A. S., Gašper Petovar, Foto: Jan Pirnat Kot je že nekdo povedal. Sedaj ko bi bilo potrebno stopiti skupaj pa sta največja falota KK in GG pokazala za kaj se jima gre. Obnašata se kot da onadva nista del te vlade. PAhor bo še pošteno preklel dan ko je podpisal koalicijsko pogodbo. Koalicija z BP in JJ bi ibla daleč najboljša rešitev. zgornja slika v prispevku pove vse! Pahor se nekaj trudi,..... sladka Katka in sluzasti Gregi pa si veselo maneta roke od silnih premoženjskih koristi in se jima sladko malo j...... za vse skupaj. Bosta na volitvah videla, kaj si o njima misli narod. Ampak,.....za to jima ni mar, brez skrbi. Imata denatja še za kako življenje ,..... :) Dejstvo je, da narod ne podpira več ne SDja, ne Zaresa, ne LDSa... Nevem zakaj bi pol samo malo premešali juho in pustili, da še naprej vodijo državo isti ljudje iz odzadja... Treba je izpeljat predčasne volitve in to je to. Vsak bo glasoval po svoji vesti in bomo videli, če bo prišlo do boljšega stanja. Ne pa da smo prisiljeni živeti v tej državi in da nam vladajo tisti, ki bi jih večina najraje videla nekje v zaporu... Pahorja bo volilo kar nekaj ljudi, Golobiča Kresalovo NOBEDEN To je realnost ! Ampak samo poglejte kako sistematično so se lotili "medijskega umora" Pahorja. Tako kot znajo in so naučeni. Najprej je bil Zoki, naslednji dan (z predhodno najavo), Turk, danes vsi mediji povzemajo Miheljaka, potem sledi še kakšen "ženski glas", pa še Stanovnik ...... tako poačasi se peče in obrača..... Vsa čast "ruski materi", ki je nekoč naučila naše Janezeke kako se to dela. Kakorkoli obračate , G. Janša je bil predsednik Vlade, G. Pahor pa ni. Ko tukaj berem, za preteklost, je kriv G. Janša, vredu, se strinjam, bil je premalo odločen in preveč popustljiv. Za sedanjo vladanje pa ni krivca, G. Pahor je samo kriv ker ni nagnal G. Golobiča in Kresalove, Golobič in Kresalova sta kriva ker skačeta Pahorju v hrbet itd.... Nihče pa niti približno ni zaskrbljen, kje smo danes in kaj bo jutri, dnevno se zapravi 9 mio € več kot se zasluži. Kot ste vrjetno opazili, je tista nesposobna Janševa Vlada v primerjavi s sedanjo bila vsaj za silo užitna. Vsi v sedanji Vladi se pa le zgovarjajo na recesijo, povsod je že mimo, le pri nas je vedno slabše. Dokler je bilo dovolj denarja za delit je bilo vse v redu, sedaj je pa problem, vedno manj je denarja tudi za prodajanje megle v obliki raznoraznih študij in analiz za boljši jutri. Gledam, televizijo, raznorazni gostje, z oh in ah nazivi, z realnostjo pa nimajo nobenega stika, o denarju govorijo kot o krompirju ob dobri letini. Pa tudi ne morejo imeti, saj nimajo časa, komaj da se še lahko preoblečejo iz intervjuja v intervju, pa okrogle mize, pa soočenja, pa konference, pa gostje pri treh TV dnevno, na koncu še izvemo, da so vrhunski profesorji, na malo manj vrhunskih Univerzah. Predsednik Vlade nas je prejšnji teden pozival k podpori na referendomu, sedaj ko so referendumi padli je zadovoljen, da je bilo vsaj slabih 30% za. Zakaj smo morali imeti referendum, če je vseeno, kako in kaj, nič več ni pomemben rezultat, tukaj je tudi delna krivda Janše, če bi bil tiho, bi bil rezultat še slabši. Za predsednika Vlade imam predlog, G. Predserdnik Vlade naj pozove prebivalce Slovenije, da takoj pristopijo k zbiranju ozimnice in kmetijskih pridelkov, dokler še lahko, zima bo hitro in doga bo.+ 3 glasovi Virant: LDS in Zares se bojita predčasnih volitev; Kline: Pogoje postavljajo tisti, ki bi morali biti tiho. Kline in Virant za MMC o zahtevah Zaresa in LDS-a 9. junij 2011 ob 13:04 Ljubljana - MMC RTV SLO Ljudstvo bi na predčasnih volitvah LDS-u in Zaresu izstavilo račun za vse njihove napake, afere in plenjenje, meni Virant. Kline dodaja: Namesto iskanja rešitev poskušajo podaljševati agonijo. Koalicijski stranki Zares in LDS sta se na sredinih sestankih svetov strank jasno zavzeli za temeljito rekonstrukcijo vlade. Zares je celo skenil, da v nasprotnem primeru zapušča vlado. Na MMC-ju smo poklicali predsednika Zbora za republiko Grega Viranta in profesorja na Fakulteti za družbene vede Mira Klineta in ju povprašali, kaj menita o pogojih, ki sta jih stranki postavili SD-ju. Virant: LDS in Zares prelagata krivdo na Pahorja "Mislim, da so ideje o rekonstrukciji vlade brez volitev nekakšno nadaljevanje brodenja po istem močvirju. Vladna koalicija nimam več podpore med ljudmi in edina čista rešitev bi bile volitve, oblikovanje parlamenta na novo in potem postavitev vlade glede na razmerje sil v parlamentu," je povedal Virant. To, kar počneta LDS in Zares, razume kot prelaganje krivde na premierja Boruta Pahorja, kar pa po njegovem ne ustreza dejanskemu stanju, saj naj bi bile problem vse tri stranke vladajoče koalicije. Kot pravi, ne smemo pozabiti, da sta LDS in Zares s svojimi aferami, "ki so se začele z Ultro in Stavbo NPU-ja", zelo pomembno prispevali k zmanjšanju verodostojnosti vlade. Meni, da si Zares in LDS prizadevata za čim daljši obstoj koalicije, saj se neznansko bojita predčasnih volitev, "ker bi pomenile za njih trenutek resnice". Prepričan je, da bi tako LDS-u kot Zaresu ljudstvo na prečasnih volitvah izstavilo račun za vse njihove "napake, nesposobnost pri upravljanju države, afere, plenjenje in vse kar so počeli v zadnjih letih". Kline: Svet postavljen na glavo "Svet postavljen na glavo. Namesto, da SD njim postavljajl pogoje, jih postavljajo tisti, ki bi morali biti tiho," je bil prvi odziv Mira Klineta. Na vprašanje, ali se morebiti želita na ta način obe stranki izogniti predčasnih volitev, je dejal, da sta ta trenutek LDS in Zares šibki in da je vprašanje, kakšen bi bil njun rezultat, če bi bile volitve prehitro. Meni, da želita verjetno potegniti še nekaj ključnih potez in na ta način mogoče pridobiti kakšno dodatno prednost, da bi sploh lahko prišli v parlament na naslednjih volitvah. Izpostavil je, da ne gre zgolj za prenašanje krivde na Pahorja, temveč tudi na celotno stranko SD. "Ne glede na to, kam je je to usmerjeno, je to slaba poteza, ker na mesto, da bi kazali pogum in iskali prave rešitve, poskušajo podaljševati agonijo. Očitno imajo idejo, da bo vlada funkcuionirala vsaj še nekaj časa, ne glede na to, kaj se bo zgodilo potem z njo. Poskušali bodo podaljšati za več kot teh 20 dni," je dejal. Aleksander Kolednik Mene v tej vladi ni nikoli motil SD, kot me je motil LDS in ZARES s svojima predsednikoma. Še danes trdim, da je Pahor naredil največjo napako s tem, ko je te dve stranki povabil v vlado. Zares in LDS pa sta zdaj najbolj pametna, čeprav po mojem mnenju sta onadva tista ki sta vseskupaj zafurala..+ 3 glasovi SDS: Janković poriva nož v hrbet nekdanjemu prijatelju Borutu Pahorju "Janković se odziva, kot da ni del tistih, ki jim je ljudstvo na referendumu reklo: 'Dovolj imamo'" 9. junij 2011 ob 10:32, zadnji poseg: 9. junij 2011 ob 13:47 Ljubljana - MMC RTV SLO "Prikimavamo Jankoviću, ko pravi, da so potrebne predčasne volitve. Pozivamo ga, da se jih udeleži," v ljubljanskem mestnem odboru SDS-a pozivajo Zorana Jankovića. V ljubljanskem mestnem odboru SDS-a so se odzvali na izjave ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki jih je izrekel na novinarski konferenci prejšnji teden. Menijo, da je Janković očitno presodil, da je stanje za tranzicijsko levico v državi tako slabo, da mu to morda daje možnosti, da se vplete v politiko na državni ravni. "Morda je Jankovića strah, da bi pravna država začela delovati" "Kot podpornik levega trojčka se zdaj po eni strani poskuša distancirati od referendumskega poraza in poriva nož v hrbet nekdanjemu prijatelju in sopotniku Borutu Pahorju, po drugi pa se postavlja na čelo tistih, ki se jim zdi ta hip najbolj potrebno ustavljati SDS. Morda ga je strah, da bi pravna država začela delovati za vse enako. Morda upa, da bi s kakega drugega mesta, kjer se obrača več denarja, lahko zakrpal luknje v ljubljanski blagajni," trdijo v SDS-u. Prvak SDS-a Janez Janša je v oddaji Vroči stol v sredo stranko SD vnovič pozval k predčasnim volitvam, poroča STA. Če socialni demokrati to naredijo in "omogočijo Sloveniji, da ponovno zadiha in stopi na pot razvoja", je SDS v prihodnjem mandatu pripravljena z njimi sodelovati. Bodisi koalicijsko, bodisi v okviru partnerstva za razvoj, zagotavlja Janša. Po njegovih besedah bi bila odločitev SD-ja za predčasne volitve v tem trenutku "verjetno najbolj državotvorna poteza, kar jih je ta stranka naredila v zadnjih dvajsetih letih". SDS je s stranko SD v prihodnjem mandatu pripravljena kakorkoli sodelovati, saj bi se z odločitvijo za predčasne volitve "na nek način vzpostavil vsaj del normalnega političnega prostora". "V kolikor bo to drselo še eno leto v kaos, potem pa, se mi zdi, bo tudi ta levi tranzicijski prostor potreboval še naslednje mandate, da se sploh normalno strukturira," je še dejal. Izpostavljajo, da smo, namesto da bi se levica soočila s svojo nesposobnostjo reševanja krize in reformiranja države, priča politikantstvu in "namesto priznanja poraza neke politike smo priča sprenevedanju, da Janković ni politik". Kot so zapisali, bi se spodobilo, da se tokrat skupaj s poraženo politiko, "ki ni znala poiskati dialoga in konsenza s civilno družbo, niti prisluhniti potrebam državljanov, še manj pa voditi gospodarne politike," Janković preneha sprme in pozval meščane in državljane, da glasujejo za, danes pa sjihovih besedah ni samo pavšalno, temveč skrb zbujajoče. Izpostavljajo, da je Janković tudi sam je pred referendumom podprl reforme in pozval meščane in državljane, da glasujejo za, danes pa se odziva, kot da ni del tistih, ki jim je ljudstvo na referendumu reklo: "Dovolj imamo!" "Pod Jankovićevimi prijatelji je Slovenija globoko zabredla" "Prikimavamo mu, ko pravi, da gre za poraz politike in da so potrebne predčasne volitve. Pozivamo ga, da se jih udeleži. Da vsej državi razloži, zakaj bi bogata Ljubljana morala dobiti še več davkoplačevalskega denarja. Naj stranka tajkunske levice, velikega kapitala in tranzicijskih dobičkarjev stopi na svetlo. Naj dobi svoj obraz, ki so bo smejal s plakatov," pojasnjujejo. Poudarjajo še, da v SDS-u nikogar ne izključujejo, z nikomer ne zavračajo sodelovanja in da podpirajo vse dobre predloge. "Za razliko od Jankovića, ki išče sovražnike, se v SDS-u zavedamo, da je vsak lahko tudi partner, da nam lahko tudi opozicija in politični nasprotnik pokaže kako pot ali opozori na kako napako. Pod Jankovićevimi prijatelji je Slovenija globoko zabredla. Da jo bomo izvlekli, bo treba združiti vse poštene in dobronamerne sile," še dodajajo na koncu. Aleksander Kolednik Janša se ne grebe za oblast , toda kar mirno pa res ne more gledat , kako nam tujci hočejo ustvarit državo po svojih merilih ! Zanimiva oddaja je bila na INFO TV , kjer je bil gost tudi Peterle , ki je povedal marsikaj zanimivega iz časov osamosvajanja , ter sedanje poglede Evrope na dogajanje pri nas . Evro-poslanci se namreč čudijo , kako je mogoče , da je iz perspektivne Slovenije , nastala najbolj zaostala za vsemi drugimi tranzicijskimi državami . Katarino in Gregorja bi morali vprašat , ter tiste v " ozadju " ! Moje mnenje je, da je rešitev edino velika koalicija SDS-SD ali pa nastanek nove stranke, ki se bo, kolikor se le da, distancirala od polpretekle zgodovine (o dogodkih, ki z blagostanjem v državi nimajo nobene veze) in gledala v prihodnost. Se pa bojim, da je oboje utopija... JANŠEVA VLADA JE V PREJŠEM MANDTU USPELA NAREDITI: - je kot prva v zgodovini demokratične Slovenije izpeljala celoten mandat - je brezposelnost najnižja v zgodovini demokratične Slovenije in znaša v drugem četrtletju 2008 leta 4,2 % . V državah Evroobmočja pa znaša povprečna nezaposlenost 7, 3 % - je uspešno vodila predsedovanje EU, navkljub predčasni volilni kampanji opozicije - je izpeljala vstop v schengensko območje, kar pa ni samo po sebi umevno, saj so levi kontinuitetniki napovedovali katastrofo neizkušenih in nesposobnih pomladnikov - je od 2004 do 2008 leta zmanjšala zaostanek v gospodarski razvitosti do EU za 7 %, s 85 % na 92 %. - je po tveganju revščine v EU pred nami samo češka, švedska in nizozemska. Le koliko Golobičev, Pahorjev in Žgajnar - Tavš strokovnjakov šele potrebuje preostalih 23 članic, da jim ne bodo umirali ljudje po ulich ? - je zakonsko zaščitila ženske pred izgubo službe pri ZaresSocialnodemokratLiberalnih delodajalcih zaradi zanositve - je prvič v zgodovini demokratične Slovenije zagotovila v državni blagajni suficit in ne deficit, kot je bilo pravilo kontinuitetnikov - je povprečno realno plačo ( ki upošteva inflacijo ) od 2004 do leta 2008 povečala za 7 % , saj se je dohodnina zmanjšala za 28 % v primerjavi z letom 2004 - je družinam z več otroki zvišala zneske olajšav za tretjega in naslednje otroke za 30 - 50 % - je preprečila skubljenje državljanov z znižanjem notarskih tarif za polovico, s čimer so državljani prihranili 65 mio Evrov - je ukinila avtomobilske nalepke - vir zaslužka tajkunskih podjetnikov - je uvedla overjanje dokumentov na Upravnih enotah, kar je bistveno ceneje kot pri notarjih - je uvedla plačilo DDV-ja na podlagi plačanih in ne izstavljenih računov - je podjetnikom ukinila davek na parkirišča in mobitele - je uvedla udeležbo delavcev pri dobičku podjetij v katerih so zaposleni - je uredila dijakom brezplačni topel obrok - je uredila osnovnošolcem brezplačno izposojo knjig - je socialno ogrožene oprostila plačila RTV prispevka - je v svojem mandatu proračunska sredstva, namenjena za znanost in tehnologijo, povečala za 91 % v primerjavi z letom 2004. - je kljub katastrofalni sodni reformi ZaresSocialnodemokratLiberalcev sredi 90. let prejšnjega stoletja, uspela zmanjšati pomembnejše sodne zaostanke - je dohodnina za minimalne plače za 90 % nižja - je uvedla subvencije za stanovanjske najemnine mladih družin - je povprečna pokojnina od leta 2004 do danes višja za 14 %, pokojnine z varstvenim dodatkom pa so se samo v letošnjem februarju povišale za skoraj 9 % - je zmanjšala porabo države ( 2001 - 48,9 % , 2007 - 43,3 % ) - je zagotovila 9000 otrokom brezplačen vrtec - je varstveni dodatek upokojencem uskladila s pokojninami - je večino socialnih transferjev uskladila z inflacijo - je davek na plače vse nižji, s 31.12.2008 pa ga ne bo več - je poenostavila davčno napoved - je tistim z najnižjimi dohodki zagotovila, da plačujejo 320 Evrov manj dohodnine - je zagotovila nosečnicam, da lahko nastopijo porodniški dopust mesec dni pred porodom - je zmanjšala število podjetij v katerih je lastnik država s 492 na 158 - je Slovenija po kazalcih učinkovitosti varstva okolja ( EPI ) na 15 mestu med 140 državami -je uvedla vinjete, kar pripomore varnosti na cesti in mobilnosti delovne sile - Postavitev VEM za samostojne podjetnike: »vse na enem mestu«, kar pomeni, da državljani na enem mestu izvajajo postopke v zvezi z registracijo s. p. in spremembami podjetja ter opravijo izbris podjetja iz poslovnega registra. Vsi postopki so brezplačni in se lahko opravijo prek spleta ali na eni od več kot 180 vstopnih točk VEM. Registracija s. p. je opravljena v enem dnevu - Postavitev VEM za gospodarske družbe: - odprava dohodninske napovedi – ocena prihrankov 22,8 milijona evrov na leto - odprava dvojnega posredovanja podatkov za gospodarske subjekte (letna poročila, bilance stanja in bilance poslovnega izida ter davčne napovedi) – ocena prihranka 2 milijona evrov na leto - poenostavitev postopkov za oddajo napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti; oddaja je možna v pisni ali elektronski obliki, zavezancem ni treba oddajati (poleg elektronske oblike) tudi celotnega popisa vseh zalog oziroma popisnih listov, ki so predstavljali obsežno dokumentacijo s kar 15 prilogami - ukinitev obveznega dnevnega polaganja gotovine na TRR – ocena prihranka 144 milijonov evrov na leto; -ukinitev objave vpisov registracije družb v Uradnem listu RS; omogočen je brezplačen dostop do podatkov sodnega registra na spletnem portalu AJPES – prihranki v višini 1,89 milijona evrov na leto - spletno podaljševanje veljavnosti prometnega dovoljenja, ukinitev nalepke – 4,9 milijona evrov na leto - uvedba elektronskega postopka spremembe prebivališča ter odprava krajevne pristojnosti – 4,9 milijona evrov na leto - Postavitev portala z elektronskimi storitvami e-uprave, ki na enem mestu združuje obrazce za pošiljanje vlog ustanovam javne uprave - Povečali smo dostopnost e-uprave: 65 odstotkov glavnih javnih storitev je na voljo v popolnoma e-obliki (povprečje v 25-ih državah članicah EU je 50 odstotkov) Pahor ostaja, a veliki poreferendumski pok še ni izzvenel MMC-jev pregled poreferendumskega tedna 12. junij 2011 ob 06:05 Ljubljana - MMC RTV SLO Zares in LDS želita prestrukturirati vladno telo vključno z menjavo glave, Pahor se ne da in bi zaupnico vezal na oster proračunski rebalans, SDS ponuja roko za veliko koalicijo. Kakšen bo epilog? Zvečer 5. junija je postalo jasno: Zakon o arhivih, o preprečevanju dela na črno ter pokojninska reforma, na katero je leva koalicija več kot mesec stavila vse svoje politične moči, so vsi padli. Zakone je zavrnilo več kot 70 odstotkov volivcev, na izbiro katerih je po raziskavi najbolj odločilno vplivala prav vlada. To je bil precejšen, a pričakovan šok za levi trojček, katerega vlada nima več večine v parlamentu niti široke podpore med volivci. Reforma je mrtva, živela reforma? S padcem pokojninske reforme so takoj vzniknile želje po novi, saj so sindikati ponudili roko za nova pogajanja, v katera pa minister za razvoj Mitja Gaspari ne verjame. Tudi sestankovanje ne napreduje - v petek, ko naj bi se sestali vlada in socialni partnerji, so bili poglavitni predstavniki sindikatov na poti v tujini, Pahor pa se je odpravil na državniški obisk v Indijo. Nadaljevanje je predvideno za prihodnji petek. Nad luknjo z intervencijskim zakonom ... Težavno stanje javnih financ, na katerega naj bi blagodejno vplivala pokojninska reforma, se je koalicija po zavrnitvi reforme namenila reševati z ostrim intervencijskim zakonom, ki naj bi ustavil zaposlovanje v javnem sektorju, posegel v plače javnih uslužbencev, pokojnine in socialne transferje. Samo zamrznitev ne bi bila dovolj. Pred referendumom je Pahor razmišljal, da bi zaupnico vezal na pokojninsko reformo, po njenem padcu pa ni vrgel puške v koruzo in razmišljal o vezavi podpore na prej omenjeni intervencijski zakon. Ta zakon je naletel na ostro nasprotovanje levice, zato je vzniknila druga rešitev - rebalans. Ta bi po besedah finančnega ministra Franca Križaniča prinesel skoraj pol milijarde prihrankov, med drugim z radikalno zamrznitvijo zaposlovanja v javnem sektorju ter odpovedjo vseh avtorskih pogodb. ... bonitetne hiše intervenirale po svoje Prve vzdihe olajšanja po padcu reforme je prinesla ocena kreditne sposobnosti Slovenije, ki je mednarodne bonitetne hiše niso spremenile kljub takojšnjemu poročanju tujih medijev, da smo Slovenci "zavrnili ključno reformo". A ne za dolgo - boniteta se je v četrtek znižala za največje slovenske banke. Starosta slovenske politike France Bučar je nasprotnike pokojninske reforme z SDS-om na čelu ostro okrcal. Povabilo prek mej levice in desnice Opozicijski vodja, predsednik SDS-a Janez Janša takoj po referendumski "superklofuti" obsodil "ideološko zadrto koalicijo", le nekaj dni po tem pa je začel k sebi vabiti največjo koalicijsko stranko - Socialne demokrate - s povabilom v veliko koalicijo na prihodnjih, če se le da, predčasnih volitvah. Pahor se o veliki koaliciji ni želel neposredno izreči, je pa poudaril nujnost političnih zavezništev ter pomembnost kriterija programske kompatibilnosti med njimi. Vse bližja možnost predčasnih volitev (ki jo je podprl tudi ljubljanski župan Zoran Janković) ter povabilo SD-ju z druge ideološke strani sta imela nekaj vpliva tudi na medsebojne odnose v koaliciji. Le dan po padcu referendumov so se začeli besedni dvoboji med koalicijskimi partnericami ter iskanje krivca za stanje. V sredo je udarilo na plan. Sestala sta se sveta strank Zaresa in LDS-a, ki sta skoraj v en glas zahtevala korenite vladne spremembe. Pridružil se jima je tudi predsednik vlade Danilo Türk, ki je javno pozval k rekonstrukciji vlade "brez tabujev". Ultimat: Temeljita rekonstrukcija ali odhod Zaresa Zares, ki je že več mesecev javno opozarjal na blokado države, meni, da je dovolj. Ali stranka SD izvede temeljito rekonstrukcijo vlade, v kateri bi se tresel tudi Pahorjev stolček, ali pa koalicija ostane brez Zaresa, zahteva Gregor Golobič. LDS: Po "superklofuti" potrebna nova vlada ... ... a kar v okviru že obstoječe koalicije, pa je skoraj istočasno kot Zares svoje zahteve sporočila predsednica LDS-a Katarina Kresal. Na tnalu ni le kredibilnost nekaj konkretnih ministrov in ministric, temveč preživetje celotne levosredinske politične opcije, zato naj stranka SD poskrbi za povsem novo vlado, je javno pozvala. ... a v SD-ju želijo ostati steber stabilnosti Pozivi po menjavi predsednika vlade Boruta Pahorja pa so naleteli na gluha ušesa ter nejevoljo v SD-ju, ki je enotno podprl svojega vodjo, prav tako strankin podmladek. Strankin minister Igor Lukšič je poziv označil za ponesrečen način praznovanja 20. obletnice samostojnosti, saj se bo ultimat Zaresa, kot je v Pogledih Slovenije pojasnil Golobič, iztekel ravno 26. junija. Vse kaže, da bo Golobič tudi na ta dan uzrl Pahorja na premierskem položaju, saj je ta na tiskovni konferenci po očitno burni, kar šesturni seji vlade, zavrnil svoj odhod v okviru obstoječe koalicije. Kot idealno možnost je izpostavil konsolidirano, manjšinsko vlado, ki si bo za socialdemokratske ideale prizadevala do konca mandata. Po prej omenjenih razmišljanjih o vezavi zaupnice najprej na pokojninsko reformo, potem na intervencijski zakon, pa tokrat Pahor namerava vezati zaupnico na oster rebalans proračuna, nujen za konsolidacijo javnih financ, ki naj bi v DZ šel julija. Če zaupnica pade? Predčasne volitve, za katere si zelo prizadeva skupina vidnih osebnosti iz civilne družbe na čelu z Radom Pezdirjem in ki na spletni strani zbira podpise za to možnost. Veliki zmagovalec ali izdajalec? Pritiski na Pahorja se nadaljujejo, poroča TV Dnevnik, saj se je k pobudi pridružil tudi eden nekoč najtesnejših Pahorjevih zaveznikov Sebastjan Jeretič. Novinar je zlorabil Pahorjevo zaupanje in objavil posnetke sicer neformalnega srečanja premierja z novinarji. Oseba, ki je Pahorja predlagala za predsednika takrat še Združene liste socialnih demokratov, Ciril Ribičič, pa napoveduje: V naslednjih mesecih se bo izkazalo - ali se bomo Pahorja spominjali po veliki zmagi nad Janšo ali po izdaji levih idealov? Kaj je Sova počela v predreferendumski kampanji? Zgodba pa se je začela zapletati tudi okoli padlega zakona o arhivih. Na vprašanja okoli sporne vključitve Sove v predreferendumsko kampanjo njen direktor Sebastjan Selan še vedno molči, predsednik države pa je tak odziv varnostno-obveščevalne službe pričakoval. Kulturna ministrica Majda Širca se z voljo ljudstva ne sprijazni, saj želi stari arhivski zakon umestiti v presojo ustavnega sodišča. Medtem je publicist Igor Omerza, čigar prošnja za vpogled v arhiv SDV-ja je bila povod za sprejemanje novega in že padlega zakona, znova zaprosil za vpogled v gradivo. Slovenski arhivi javno odprli svoje duri na dan odprtih vrat. A le nekatere duri. Aljoša Masten Raziskava med poslanci: Kdo bi danes glasoval ZA predčasne volitve? Vprašanje smo naslovili na vseh 90 poslancev 12. junij 2011 ob 14:00 Ljubljana - MMC RTV SLO Če bi morali poslanci danes glasovati za predčasne volitve, bi jih brez pomisleka ZA glasovalo 31, PROTI pa 15, kaže raziskava, ki jo je MMC naredil med vsemi poslanci. Na vseh 90 poslancev smo namreč v torek naslovili vprašanje, "kako bi glasovali, če bi se danes odločali o predčasnih volitvah?". Dobili smo 48 odgovorov. Največ, in sicer 24, iz poslanske skupine SDS, kjer so vsi zatrdili, da bi glasovali ZA predčasne volitve. Iz odgovorov 9 SD-jevih izmed 28 poslancev bi lahko sklepali, da bi danes glasovali proti (dva na vprašanje nista želela odgovoriti). Vsi več ali manj namreč vidijo še vrsto drugih rešitev. 1 poslanec Zaresa bi glasoval za predčasne volitve, 1 pa proti. Iz stranke LDS nam je odgovorilo vseh 5 poslancev, ki so odločno proti. Enako tudi v SNS-u, kjer nam je sicer odgovoril samo 1 poslanec. V SLS-u pa nasprotno - odgovor vseh poslancev je enoten: ZA predčasne volitve. Nobenemu izmed poslancev Desusa in iz skupine nepovezanih poslancev se ni zdelo vredno, da bi javnosti pojasnil, kakšna bi bila njihova odločitev do sicer v tem trenutku enega pomembnejših vprašanj v državi. Prek 8.000 vseh podpisnikov je na spletni strani gremonavolitve.si podprlo predlog za predčasne volitve. Vsekakor pa so zanimiva tudi pojasnila in utemeljitve posameznih poslancev, zato jih objavljamo: Poslanci SD-ja (odgovorilo je 9 od skupno 28 poslancev): Miran Potrč: Slovenija potrebuje operativno in zaupanja vredno vlado. Aktualni vladi in koaliciji bi zato dal še enkrat krajši čas, da določi prioritete, zagotovi enotnost delovanja in ustvari pogoje za povrnitev ugleda. Če najpozneje v 15 dneh vlada ne pokaže sposobnosti zagotoviti uspešno delovanje, bi glasoval za odločitev, da se čimprej razpišejo predčasne volitve. Majda Potrata: Prepričana sem, da poznate ustavne in zakonske možnosti za takojšnji razpis predčasnih volitev, zato vaše vprašanje štejem za hipotetično. Dušan Kumer: Odločitve o predčasnih volitvah se ne sprejemajo v histeriziranih časih (kot današnje poimenuje starosta slovenskega parlamentarizma dr. Bučar), ko večina tistih, ki o tem odločajo, držijo fige v žepu. Ni pa jih seveda mogoče povsem izključiti kot eno izmed možnosti za rešitev nastalih težav. Dejan Levanič: Predčasne volitve so zadnji korak v dani situaciji. Vmes je možnih še nekaj poti, predsvem v luči iskanja rešitev za nastalo situacijo po padcu pokojninske reforme. Kljub temu predčasnih volitev ne izključujem, bojim pa se, da te niso rešitev za Slovenijo. Janja Klasinc: Če bi danes morali glasovati o predčasnih volitvah, bi glasovala proti. Ne zato, ker bi si želela zelo dolgo prejemati poslansko plačo (mimogrede, ta plača je primerljiva s plačami na odgovornejših in precej nižja od plač na najvišjih mestih v gospodarstvu), tudi ne zaradi strahu pred izgubo službe, saj me v primeru neizvolitve čaka delovno mesto v državni upravi. Proti bi bila zato, ker mislim, da te ne bi prinesle nič novega. Na volitvah bi bile iste stranke kot doslej, v volilno tekmo bi se podali isti ljudje, največja opozicijska stranka, ki si tako želi hitre zmage, pa ni ne v času svoje vladavine ne danes ponudila nobenih boljših rešitev. Nasprotno, ponuja samo rešitve, ki bi Slovenijo pahnile v še večjo zadolženost, da ne govorim o njihovih nazadnjaških pogledih na urejanje družinskih razmerij in pravic posameznika v 21. stoletju. Matjaž Han: Od vlade se pričakuje, da do konca mandata uspešno izpelje prioritetne cilje, ki si jih je zastavila, in če je slednje možno samo z rekonstrukcijo vlade, velja o tem vsekakor resneje razmisliti. Razprava o predčasnih volitvah pa bo smiselna takrat, ko se bo izčrpalo vse druge možnosti, da se zagotovijo pogoji, v katerih bo lahko vladna koalicija uspešno in kredibilno opravljala svoje delo. Alan Bukovnik: Spoštovani, na vprašanje ne želim odgovoriti. Anton Colarič: Danes nimamo glasovanja o predčasnih volitvah in lahko zato iščemo tudi druge rešitve. Julijana Bizjak Mlakar: Osebno nimam težav z glasovanjem (takšnim ali drugačnim), ki bi bilo v interesu državljanov. Vse burne aktivnosti SDS-a in Zaresa pa kažejo, da gre za povsem druge interese. SDS bi želeli destabilizirati državo in prikazati gospodarsko in socialno situacijo v državi bolj črno. Žal so tudi med koalicijskimi partnerji plenilski nagoni, pri čemer izstopajo ministri Zaresa (Golobič, Širca, Krebs). Zakon Širce o privatizaciji in komercializaciji RTV Slovenija je na srečo padel na referendumu, v parlamentarni proceduri pa je predlog zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena ministrice Krebsove, ki naj bi odprl vrata lastninjenju javnih zavodov. Razlago za cirkus, ki ga že mesec dni delata Golobič in Krebsova, vidim predvsem v tem, da želita in pri tem jima mediji krepko pomagajo, preusmeriti pozornost s plenilskega zakona ministrice Krebs, ki bi omogočil, kot je nekoč izjavila Cerarjeva, "velike svinjarije, ki ne bi bile kaznivo dejanje". Če to dosežejo, sta svoj namen v tej vladi dosegla in bosta udobno živela naprej ... - za tem zakonom je velik interes lobijev. Poslanci SDS-a (odgovorilo je 24 od skupno 27 poslancev) Darko Menih: Glasoval bi za predčasne volitve, zato, da se začne v Sloveniji normalno delati. Vinko Gorenak: V primeru glasovanja o predčasnih volitvah - razpustu državnega zbora ali podobnem glasovanju, ki bi imelo za posledico predčasne volitve, BI GLASOVAL ZA. Izključni razlog za tako glasovanje je stanje v državi. Volilci so leta 2008 podelili mandat za vodenje države sedanji vladni koaliciji in samo volilci imajo izključno pravico, da se odločijo za drugačno sestavo državnega zbora in posledično drugačno vlado. Vsako drugo "mešetarjenje" z glasovi poslancev, ki bi imelo za posledico drugačno sestavo koalicije in vlade, zame ni sprejemljivo. Marijan Pojbič: Jaz bi glasoval ZA. Prepričan sem, da je prva skrb vsakega poslanca ali poslanke normalno delovaje države in življenje državljank in državljanov RS, ne pa trajanje mandata. Rado Likar: DA. Voz s pokvarjenim krmilnim mehanizmom drvi po strmem klancu navzdol, tudi zavore so slabe - treba je potegniti ročno in skušati preprečiti najhujše. Marjan Bezjak: Vsekakor bi glasoval ZA, kajti to vodenje države ne vidi luči na koncu tunela. Delo mora postati vrednota vseh državljanov. Milenko Ziherl: Glasoval bi ZA predčasne volitve. Če bi bile te že jutri, bi bile prepozne volitve, glede na zavoženost situacije. Štefan Tisel: Za, ker je za Slovenijo nujno, da se čimprej postavi odgovorna in kompetentna vlada, kar pa je mogoče le z volitvami. Andrej Vizjak: Glasoval bi "ZA" predčasne volitve, ker je to edini način, da presežemo politični in gospodarski krč Slovenije. Miro Petek: Osebno podpiram predčasne volitve, ker zaradi nesposobnosti te vladne koalicije država drsi v gospodarski in politični kaos, ljudstvo pa je zajela popolna apatija, ki je ni mogoče odpraviti z rekonstrukcijami vlade ali menjavo premierja, temveč zgolj z novimi in predčasnimi volitvami. Branko Marinič: Sem ZA predčasne volitve. Za Slovenijo gre! Ivan Grill: Jaz bi brez zadržkov glasoval za predčasne volitve. To je najbolj racionalna pot, da se Slovenija reši iz tega težkega položaja in da na volitvah pridemo do nove sestave parlamenta in vlade, ki bo imela ponovno legitimnost vodenja in upravljanja z državo. Alenka Jeraj: Sem za predčasne volitve in bi glasovala ZA, ker nas ta vlada enormno zadolžuje in nima nobene strategije, kaj želi doseči, nobenega cilja, zato tudi poti do tja ne zna izbrati. Vse, kar dela temelji na: "od danes do jutri" in "kdo od koalicijskih bo več iztržil zase in za svoje". Jožef Jerovšek: Ne nasprotujem predčasnim volitvam. France Cukjati: V situaciji, v kakršno nas je pripeljala sedanja vlada, so predčasne volitve edino pametno in državotvorno dejanje. Zagotovo bi glasoval za! Branko Grims: Sedanja vlada je brez vsake legitimitete, kar je tudi sporočilo trikratnega PROTI na referendumih (referendumski izid, preveden v slovenščino navadnih ljudi, bi se glasil: "Pejte!, Pejte!, Pejte že!", sporočilo pa je bilo namenjeno celotni koaliciji, vključno s tistimi, ki si sedaj poskušajo pridobivati poceni politične točke z navideznim begom v opozocijo). Koalicija kot temelj oblasti je gnila do konca in razpada v neskončnih prepirih. Zato bi bilo skrajno neodgovorno tako gnile koalicijske temelje nadgrajevati z neko novo fasado neke "nove vlade". Edini izhod so torej predčasne volitve, čimprej in na njihovi osnovi vzpostavljena povsem drugačna - razvojna - koalicija z visoko stopnjo legitimitete. Zato sem absolutno ZA predčasne volitve! Milan Čadež: Glasoval bi ZA! V dobro Slovenije in vseh Slovenk ter Slovencev. Za predčasne volitve bi glasovali tudi: Zvonko Černač, Rudolf Petan, Aleksander Zorn, Jože Tanko, Robert Hrovat, Danijel Krivec, Eva Irgl in Iztok Podkrižnik. Poslanci Zaresa (odgovorila sta 2 od skupno 9 poslancev) Tadej Slapnik: Sam bi glasoval za predčasne volitve. Še posebej v kolikor bi pred tem s spremembo ustave omogočili predsedniku republike razpustitev parlamenta in s spremembo referendumske zakonodaje odpravili možnost neomejenega zavračanja sprejetih zakonskih predlogov na naknadnih zakonodajnih referendumih. Vili Trofenik: Čeprav je vaše vprašanje hipotetično, nanj ni možen enostaven odgovor, saj bi lahko vodil do različnih špekulacij. Splošno so znani postopki, ki jih predvidevata Ustava RS in Poslovnik DZ. Moje glasovanje bi bilo odvisno od ponujenih rešitev. Poslanec SNS-a (stranka ima 5 poslancev) Bogdan Barovič: Sem proti predčasnim volitvam. Mandat vlade naj se izteče in naj vlada dela, ker so na prvem mestu Slovenke in Slovenci in nemoteno nadaljevanje dela ter življenja v RS, ne pa parcialni ali posamični ali politični interesi za željo po vladanju. Poslanska skupina SLS-a (stranka ima 6 poslancev) Franc Pukšič: Ja, glasoval bi ZA predčasne volitve. Pahor s svojo ekipo očitno ni več razsoden, državo je že pripeljal v katastrofalno stanje. Mnenje, da je najbolši voditelj v tej državi, ki ima 2 mio. prebivalcev, je še samo njegovo, vsi preostali mislijo drugače. Vsak naslednji dan te vlade je mrcvarjenje naše države - nedopustno. Skupni odgovor poslanske skupine: Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je že večkrat, še posebej pa že po vladnem porazu na referendumu o zakonu o malem delu dejal, da je referendumski poraz sporočilo ljudi, da ne podpirajo te vlade, da je imajo dovolj. In tudi, da ni racionalno, da Vlada RS po ta ponavljajoči negativni odgovor hodi še na vse prihodnje referendume, kot je ta isti odgovor v trojni meri dobila še v primeru zadnjega superreferenduma. Že tedaj je PS SLS sporočila, da ni več racionalno utrujati državljanov in države z neučinkovitim vladanjem sedanje vlade in da ima pripravljene vse podpise poslancev SLS-a za predčasne volitve. Poslanci LDS-ja (odgovorilo je vseh pet poslancev) Anton Anderlič: Ne mislim glasovati za predčasne volitve, odgovornost izvoljenih predstavnikov je, da svoje delo z vso zavzetostjo opravljajo celoten mandat. Pričakujem pa, da bo prišlo do določenih sprememb in okrepitve dela vlade. Borut Sajovic, Milan Gumzar, Miran Jerič in Ljubo Germič: Strinjamo se, da je treba sedanje težke razmere prekiniti, za kar obstajajo različne rešitve, in če bodo izčrpane druge alternative, vidimo predčasne volitve kot možno rešitev sedanjih razmer. Dokončne odločitve torej še nismo sprejeli, lahko pa rečemo, da predčasnim volitvam ne nasprotujemo in jih tudi ne podpiramo kar a priori. O prihodnjem ravnanju LDS in nas, poslancev v državnem zboru, bomo razpravljali in odločali v organih stranke, pri čemer bo naše temeljno vodilo javni interes." Poslanska skupina italijanske in madžarske skupnosti Laszlo Göncz: Odločitev v zvezi s svojim glasovanjem o morebitnih predčasnih voltivah bom "prinesel" takrat (upam, da bo to možno sorazmerno hitro - vsaj v naslednjih dveh tednih), ko bom lahko ocenil, ali je trenutna vladna koalicija še sposobna sprejemati vsebinsko in politično primerne tehtne odločitve v prid države Slovenije ter njenih državljank in državljanov. Menim, da bo to možno zgolj v primeru, če se zagotovi za to vsaj minimalno potrebna večina pri sprejemanju odločitev ter predvsem vlada, v kateri so glede na sedanjo sestavo nujno potrebne določene korekcije. Katja Pirnat LDS = Zares Pahor je v bistvu v koaliciji z eno stranko. Kronologija vladarjev v samostojni Sloveniji: 2. vlada 1992: zmaga LDS 3. vlada 1993: zmaga LDS 4. vlada 1997: zmaga LDS 5. vlada (7. junij 2000 - 30. november 2000): vlada brez LDS 6. vlada November 2000: zmaga LDS 7. vlada 2002: zmaga LDS 2005: LDS se zaradi poraza leta 2004, ko ni več korita z denarjem razdeli na Zares z Golobičem na čelu in z ostankom Kresalkine LDS 9. vlada 2008: zmaga LDS (LDS Zares - koalicija) Nekako mi ne deluje, da bi Janša ali Pahor zavozila Slovenijo. Napake se delajo na začetku, zato naj bodo Zaresovci in LDSovci raje tiho in naj zginejo iz parlamenta. Grdina: Slovenci imamo v učbenikih rekordno malo lastne zgodovine Predavanje Znanje žanje v Državnem zboru 14. junij 2011 ob 10:20, zadnji poseg: 14. junij 2011 ob 10:29 Ljubljana - MMC RTV SLO Ostale evropske države imajo v učbenikih od 35 do 50 odstotkov lastne zgodovine, Slovenci pa rekordno malo, pod četrtino, je poslancem predaval zgodovinar Igor Grdina. Predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani Igor Grdina je v Državnem zboru imel javno predavanje v okviru projekta Znanje žanje, ki ga pripravljata DZ in ministrstvo za visoko šolstvo na čelu z Gregorjem Golobičem. "Vsi imamo bridke izkušnje s šolsko zgodovino" Predstavil je tudi svojo teorijo, da se Slovenci kot nacija vzpostavijo že sredi 16. stoletja, saj Trubar v svojih delih ne govori o "slovenski deželi" v ednini, ne o deželah. To je v nasprotju z trenutno prevladujočim prepričanjem, da se Slovenci kot nacija vzpostavimo šele sredi 19. stoletja. Po prepričanju Grdine se o tem premalo ve tudi zaradi Agencije za raziskovalno dejavnost ter nekaterih njenih anonimnih ocenjevalcev, ki s svojim delovanjem "žalijo" znanstveni napredek. Da se o tem malo ve, je po Grdinovem prepričanju kriva tudi šolska zgodovina - v naših državnih učbenikih imamo rekordno malo lastne zgodovine. V Evropi je imajo od 35 do kar 50 odstotkov, pri nas pa delež pada pod četrino, je dejal. "Zgodovina je nenehen pogovor o njej sami" Zgodovino je predstavil kot preliminaristično vedo, saj lahko vsako spoznanje katerikoli trenutek zamenja povsem drugačno spoznanje spričo odkritja novega vira. "Zgodovina je nenehen pogovor o njej sami," je dejal. Prava zgodovina kot preučevanje družbenega prostora, v katerem se krešejo mnogoteri dejavniki - in ne suha relacija en vzrok, ena posledica - se lahko izvaja šele po menjavi dveh do treh generacij, je pojasnil poslancem. Na vprašanje ministra za Slovence v zamejstvu Boštjana Žekša, ali potemtakem včerajšnji dan še ni zgodovina, je pojasnil z dodatnimi primeri. 2. rusko revolucijo leta 1917 so še do 60 let zatem predstavljali kot enega najusodnejših dogodkov, pa vendar se danes s širše perspektive kaže povsem drugačna slika, je dejal. Zgodovino včerajšnega dne se sicer lahko preučuje po znanstveni metodologiji, bo pa slika nepopolna, je nadaljeval. Zgledujmo se po železnem kanclerju Kot dober zgled je postavil t. i. železnega kanclerja Otta von Bismarcka, ki je uspel postaviti izjemno učinkovito in močno državo "sredi turbulentne Evrope" na enem samem temeljnem načelu: "Vedno sem stremel za tem, da bi se naučil kaj novega. Če sem prišel do položaja, da sem moral zaradi spoznanja popraviti svoje poprejšnje mnenje, sem ga popravil in bil na to ponosen." Aljoša Masten Zato je imela pa moja generacija 8 let NOB, še pri matematiki smo preštevali partizane.+ 2 glasova Se povsem strinjam. In ne samo slovenska zgodovina, tudi pri geografiji Slovenije isto. Precej sramotno, kako smo se v srednji šoli učili vse od a-ž o rimljanih, starih Grkih, Napoleonu, za slovensko zgodovino pa zmanjkalo časa, ker je bilo par strani tam na koncu učbenika. Pri geografiji smo se o Sloveniji učili šele v četrtem letniku, se pravi tisti, ki so šli na maturo iz tega predmeta. Svet in Evropo pa obdelal po dolgem in počez. In potem se čudimo, zakaj nas ostali evropejci tako slabo poznajo. Zato, ker se posvetijo svoji državi. Pri nsa pa ravno obratno. Če vprašaš povprečnega slovenca, bo znal povedat kaj o rimljanih, 2 svetovni vojni ,o slovenski zgodovini pa skoraj nič. Nekateri ne vedo niti, kdaj se je Slovenija osamosvojila. In skoraj vsak pri nas bo znal z avtom pridet do Munchna, Benetk, Dunaja. Ko ga boš pa vprašal, kje je mesto Žiri, Ljutomer, bo treba pa že garmin vklopit. Recimo, da to tematiko poznam kar precej od blizu, torej polpreteklo zgodovino (ki sem jo aktivno doživljal) in problem zgodovinskih učbenikov, kjer sem lahko težave spremljal precej 'od blizu'. Zadrega piscev novejših učbenikov je bila pogojena z njihovim razmišljanjem, oziroma v marsikaterm primeru kar krepko 'jugonostalgijo' in ideološko usmeritvijo (menda je jasno, da so zgodovinarji med najbolj ideološko profiliranimi, ne?) Ob tem pa je bila prisotna še močna tendenca vladajočih LDS-ovcev, da so - na primer - osamosvojitvene teme neprimerne, ali manj pomembne (ker jih pač ni bilo zraven). Nato se je pisec učbenika pač prepustil 'liniji najmanjšega odpora' in sedaj imamo kar imamo: kar nekaj generacij, ki svoje domovinske zgodovine niti ne pozna, še manj pa zna ovrednotiti. Lep primer so tukajšnji forumaši, kjer je po prvem stavku jasno, da nekateri nimajo niti najmanjšega pojma o zgodovini, ko pade beseda nanjo... SDS: Oblast z aferami odvrača pozornost volivcev Četrtkovi kulturni dogodki zmotili SDS 17. junij 2011 ob 10:49 Ljubljana - MMC RTV SLO Bližje kot bodo volitve, bolj se jih bodo botri sedanje oblasti bali in skušali z aferami odvračati pozornost od problemov, so v odzivu na izid knjige o orožarskih poslih in dokumentarec o Milanu Kučanu zapisali v SDS-u. Gre za v četrtek predstavljen prvi del triologije V imenu države z naslovom Odprodaja avtorjev Mateja Šurca in Blaža Zgage, ki sta, kot poudarja SDS tudi "avtorja peticije 571". Za Blaža Zgago še izpostavljajo, da je "sicer znan tudi kot organizator obiska finskega novinarja Berglunda v Sloveniji, ko je pripravljal zloglasno oddajo Resnica o Patrii." Kaj je zapisano in kaj je res? Avtorja naj bi v knjigi večkrat omenila tudi Janeza Janšo in tudi zapisala, da je bila med vojno na Balkanu Hrvaška pripravljena trgovati s svojim ozemljem in Sloveniji v zameno za orožje dati celo Piranski zaliv in Savudrijski rt, a da so si nekateri Slovenci raje polnili lastne žepe, so zapisali v stranki in omenjeno besedilo označili za laž. Pojasnjujejo, da je "razširjeno predsedstvo RS je namreč jeseni leta 1991, ko je potekala zadnja faza umika JLA iz Slovenije, obravnavalo informacijo, da bo JLA ob umiku iz Slovenije izpraznila tudi radarsko postajo na Savudrijskem polotoku. To ozemlje je bilo stoletja slovensko, leta 1947 pa je slovenska oblast katastrsko občino Savudrijo, ki je nesporno pripadala Piranskemu oz. slovenskemu katastru, predala Hrvaški. Vrhovnemu poveljniku (predsedstvu RS) slovenskih obrambnih je zato minister za obrambo Janez Janša predlagal, da tako kot ostale vojašnice JLA ob meji Teritorialna obramba prevzame in zasede tudi ta objekt. Predlog je bil zavrnjen." Sporočilo dokumentarca o Kučanu SDS komentira tudi četrtkovo predstavitev dokumentarca TV Slovenija o Milanu Kučanu. Po mnenju stranke je sporočilo po predpremieri dokumentarca: "da je 'Milan Kučan kot predsednik predsedstva prevzel izvedbo slovenske osamosvojitve', (verjetno z razorožitvijo TO in podpisom deklaracije, da Slovenija ne potrebuje vojske) sporočilo po predstavitvi knjige pa, da si je Janez Janša 'raje polnil svoje žepe in zapravil Piranski zaliv in Savudrijski rt'. Absurdna trditev ne samo z vidika zgodovinskih dejstev, ampak tudi z vidika polnih žepov ljudi, ki so ustanovili Forum 21," so zapisali v sporočilu za javnost. Prav zato je SDS prepričan, da so "botri sedanje oblasti" ob bližajočih se volitvah bolj in bolj v strahu in napoveduje, da bodo "skušali z aferami in močjo svojega propagandnega stroja ljudi prepričevati, da dramatična zadolženost in rekordna brezposelnost nista ključna problema Slovenije". Stranka meni, da gre preusmerjanje pozornosti volivcev in volivk od ključnih problemov k "nepomembnim, politično motiviranim ideološkim, orožarskim" in drugim aferam. Poudarki Janša: Gre za medijsko-politični postopek Matoz: Sporočilo Riedlu ni bilo nikoli poslano "Zobec Hrastarjeva je spoznala, da zoper Janšo ni dokazov" Erjavec in Gutman že spoznana kot nedolžna Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 3,9 od 49 glasov Ocenite to novico! Janša Zobec Hrastarjevi očita zlorabo položaja in ponarejanje listin v zadevi Patria. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer Enostavno gre za ponarejanje listin, ker obtožni predlog opisuje vsebino in zatrjuje dejstva, ki jih dejansko ni bilo Franci Matoz o obtožnem predlogu zoper Janeza Janšo. Matoz je zatrdil, da je Marija Črnkovič poslala sporočilo le možu in da ni bilo nikoli poslano Riedlu. Foto: MMC RTV SLO Sorodne novice 19. junij 2011 Janša kazensko ovadil tožilko Branko Zobec Hrastar Dodaj v Facebook Matoz: Zobec Hrastarjeva ponaredila sporočilo, na katerem temelji obtožni predlog zoper Janšo Janez Janša je kazensko ovadil tožilko Branko Zobec Hrastar 20. junij 2011 ob 13:20, zadnji poseg: 20. junij 2011 ob 15:38 Ljubljana - MMC RTV SLO Obstaja utemeljen sum, da je Zobec Hrastarjeva storila kaznivo dejanje zlorabe položaja s tem, da je ponaredila obtožni predlog v zadevi Patria, v katerega je zapisala lažno vsebino, trdi Matoz. Predsednik SDS-a Janez Janša in odvetnik Franci Matoz sta na novinarski konferenci predstavila podrobnosti o kazenski ovadbi zoper tožilko Branko Zobec Hrastar, v kateri ji Janša očita zlorabo položaja in ponarejanje listin v zadevi Patria. "Sporočilo Riedlu ni bilo nikoli poslano" Matoz je pojasnil, da je Branka Zobec Hrastar obtožni predlog vložila na podlagi elektronskega sporočila, ki naj bi ga Marija Črnkovič v imenu svojega moža Ivana Črnkoviča, direktorja Rotisa, poslala avstrijskemu posredniku Hansu Wolfgangu Riedlu. Iz sporočila naj bi bilo razvidno, da je treba odločitev o sodelovanju podjetij Patria in Rotis uskladiti še s predsednikom vlade, torej Janšo, šele po njegovi pozitivni odločitvi pa bi lahko bili sprejeti nadaljnji koraki. Matoz je zatrdil, da je Marija Črnkovič poslala sporočilo le svojemu možu in da ni bilo nikoli poslano Riedlu, kar je, kot pravi, razvidno iz uradnega zaznamka o pregledu Črnkovičevega računalnika, ki ga je opravila policija. Na podlagi tega trdi, da obstaja utemeljen sum, da je Branka Zobec Hrastar obtožni predlog ponaredila in da je edini in ključen dokaz v obtožnem predlogu izmišljen in prirejen za potrebe postopka. Prepričan je, da je tožilka to storila namenoma in da so bile pri tem hudo kršene pravice Janeza Janše. Matoz: Enostavno gre za ponarejanje listin "Nedopustno je, kadar tožilec prireja dokaze in navaja lažno vsebino v svoj obtožni akt z očitnim namenom, da osebo, katero obtoži, v tem primeru Janeza Janšo, diskreditira in spravi v kazenski postopek, v katerem poskuša na podlagi lažnih dejstev dokazovati njegovo vpletenost," je opozoril. Po Matozovih besedah je iz kazenske ovadbe, ki je bila priložena ovadbi zoper Janšo, razvidno, da so kriminalisti korektno povzeli vsebino elektronskega sporočila in da ga je Marija Črnkovič poslala le svojemu možu, Zobec Hrastarjeva pa naj bi si pri tem izmislila, da je bilo sporočilo poslano Riedlu. "Enostavno gre za ponarejanje listin, ker obtožni predlog opisuje vsebino in zatrjuje dejstva, ki jih dejansko ni bilo," je poudaril. Slovenski tožilski vrh in stroka sta skopa z odzivi na ovadbo, ki jo je zoper Zobec Hrastarjevo vložil Janša. Da "tožilstvo ovadbe ne more odvreči v koš", saj mora ukrepati ob vsaki prejeti ovadbi, pa je za STA dejal Marko Bošnjak. "Vedno, kadar tožilstvo dobi kazensko ovadbo, mora nekaj z njo narediti", je dejal docent za kazensko pravo in kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani Bošnjak. Tožilstvo lahko po njegovih besedah ovadbo zavrže, na njeni podlagi začne kazenski postopek, zahteva dopolnitev ovadbe ali pa od policije zahteva dodatno zbiranje obvestil. Državno tožilstvo je potrdilo, da je ovadbo prejelo, vendar pa odprtih predkazenskih postopkov ne komentirajo. Ob tem so dodali, da je Zobec Hrastarjeva trenutno na dopustu. Prav tako ovadbe zoper Zobec Hrastarjevo nista želela komentirati generalni državni tožilec Zvonko Fišer ter nekdanja generalna tožilka, zdaj vrhovna državna tožilka svetnica, Barbara Brezigar. "Zobec Hrastarjeva je spoznala, da zoper Janšo ni dokazov" "Tožilka Branka Zobec Hrastar si dovoli v obtožni predlog navesti čisto neresnico, vse z namenom prizadejati škodo Janezu Janši, pri tem pa izrabi svoj položaj tožilke, ki ji je dano pooblastilo vlaganja obtožnih predlogov," je Matoz med drugim zapisal v kazensko ovadbo zoper Zobec Hrastarjevo. Dodaja še, da gre za izkušeno tožilko, ki opravlja to funkcijo že 20 let, in da ni nobenega dvoma, da ji je znan okvir pooblastil, ki jih ima. V ovadbi je še navedeno, da se je Zobec Hrastarjeva namenoma zatekla k temu, da si je izmislila dokaz, ker je pri prebiranju kazenske ovadbe in ob sodelovanju s kriminalisti spoznala, da ni dokazov, da je Janša storil kaznivo dejanje, povezano z afero Patria. Janša: Gre za medijsko-politični konstrukt Matoz je na novinarski konferenci pojasnil, da v nasprotju z obtožnico pri obtožnem predlogu ni mogoč ugovor, prav tako pa se ne preizkuša utemeljenost suma in dokazov. Po njegovih besedah lahko ljudje iz tega pojasnila dobijo odgovor na vprašanje, zakaj se pri nekaterih zadevah vlagajo obtožni predlogi, ne obtožnice. Janša je dodal, da so v obtožnem predlogu nekateri deli preprosto prepisani iz policijske ovadbe ter časopisov Delo in Mladina, kar naj bi kazalo na to, da gre pri celotni zadevi za medijsko-politični konstrukt, ne kazenski postopek. "Sodišče bi, kljub temu da gre za obtožni predlog, in ne za obtožnico, moralo preveriti, ali je utemeljen na ovadbi, ki je bila poslana s strani policije. Kar je navedeno v obtožnem predlogu, je v nasprotju s policijsko ovadbo in s kazenskim spisom," je pojasnil. Erjavec in Gutman že spoznana kot nedolžna Kot je znano, je Branka Zobec Hrastar v zadevi Patria leta 2009 vložila obtožni predlog tudi zoper nekdanjega ministra za obrambo Karla Erjavca in načelnika Generalštaba Albina Gutmana. Obtožena sta bila nevestnega dela v službi, s čimer naj bi povzročila najmanj za 16,8 milijona evrov škode. Zobec Hrastarjevi obtožb ni uspelo dokazati. Sodišče je razsodilo, da sta Erjavec in Gutman nedolžna in da očitana škoda ni bila storjena. Aleksander Kolednik Bravo JJ. Čist prav ima da toži. Toliko gnojnice, kot pa je bilo po tem človeku zlite, pa ni bilo niti približno po nobenem. Če bi bilo 1% tega res, bi bil že politično mrtev, tako pa ni. Bojijo se ga, ker je edini, ki jim bi lahko stopil na prste, zato ga je potrebno uničit. No to jim ni uspelo, so ga pa učinkovito odrivali stran od korita, da so lahko v miru ropali državo. Tisti ki že od osamosvojitve naprej spremljamo vse kar je o njem napisano in čakamo epiloge. Čakamo, kdaj mu bo kakšna stvar dokazana. Nikoli ničesar, vedno samo dim, nikjer pa ognja. O tem bi se dalo debelo knjigo napisat samih konstruktov, mnogo jih je bilo tudi dokazano neresničnih. Zato podpiram Janšo da toži, za vsako napisano ali izrečeno laž. To je edino orodje, da jih ustavi. Botri iz ozadja, ki imajo že 20 pod nadzorom oblast in medije ter oblikujejo javno mnenje, lahko uničijo kogarkoli, ki se jim upa zoperstavit. 4. No pozabil sem še nekaj dodati.........seveda je moral Berglunad in ta medijska hiša poskrbeti za čim večji BUM, da bo dokumentarec dosegel čim večji efekt in pozornost... to je seveda najlažje izpeljati na način, da v dokumentarec porineš tuje državljane, po možnosti na visokih položajih in s tem narediš dokumentarec mednarodno zanimiv. Seveda pa so se v SLO takoj našli novinarji in druge osebe, ki so temu Berglundu priskrbeli "zanesljive" in "resnične" informacije. kawboy Zanimivo da proti tistemu slikarju, ki je mimogrede kupoval havbice v Izraelu, skupaj z Milanom Kučanom in Jelkom Kacinom, ni kakšnih postopkov. Hrastarjeva je žena udbovca, ki je leta 1988 aretiral Janšo, že zaradi tega ne bi smela imeti v rokah tega primera. Da je skrajno pristranska je potrdilo navsezadnje tudi sodišče v zadevi proti Gutmanu in Erjavcu, ki sta bila sicer, kot nekakšna 'stranska škoda' priključena udbomafijskemu konstruktu imenovanemu afera Patria Ze zaradi tega bi morali Hrastarjevi odvzeti Patrio in postaviti drugega tozilca. V tujini so te stvari normalne. Sodniki, odvetniki, in vsi ljudje, ki sodelujejo v poroti, ne smejo imeti nobenih prejsnjih osebnih stikov ali celo druzinskih povezav z obtozencem ali toznikom. Tukaj pa imamo celo politicnega nasprotnika druzinsko povezanega s tozilko. Cisti sodni konstrukt!!!! Ne bo prvič ko je nek tožilec ponaredil dokument!!! Osebno poznam primer ko se je to zgodilo v Velenju, ampak očitno so na sodišču v Velenju tako zelo povezani, da se tožilcu ni nič zgodilo! Ta tožilec je v tem dotičnem primeru vložil ta ponarejeni dokument celo v dokazno gradivo in seveda tožbo dobil! "Slovenija ne ravna vedno v skladu z ameriškimi prepričanji" Intervju z ameriškim veleposlanikom Josephom Mussomelijem 21. junij 2011 ob 06:31 Ljubljana - MMC RTV SLO "ZDA imajo Slovenijo za celo več kot samo zaveznico, čeprav se v določenih vprašanjih ne strinjamo," je povedal ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli. Joseph Mussomeli, ki v ameriški diplomatski službi deluje že več kot 30 let, je mesto veleposlanika v Sloveniji zasedel septembra lani, kmalu zatem pa ga je zaradi afere z diplomatskimi depešami WikiLeaks dobro spoznala tudi slovenska javnost. Z veleposlanikom smo se ob 20. obletnici slovenske samostojnosti pogovarjali o odnosih med Slovenijo in svetovno velesilo. Komunikativni veleposlanik, ki se ne skriva za tradicionalnimi diplomatskimi odgovori, je povedal, da se je za Slovenijo odločil, ker je državo tako zelo hvalil nekdanji veleposlanik Johnny Young. Zaupal nam je, kako je sam videl osamosvajanje Slovenije in razpad Jugoslavije, razkril, kako bi sam izboljšal odnose s Slovenci, in povedal, da si prizadeva, da bi Slovenijo obiskal predsednik Barack Obama. 25. junija bo Slovenija praznovala 20. obletnico samostojnosti. Kako ste vi osebno pred 20 leti spremljali in videli osamosvajanje Slovenije? Takrat ste službovali v Šrilanki, mar ne? Res je, takrat sem bil v Šrilanki, in ker je bilo dogajanje v nekdanji Jugoslaviji v središču zanimanja sveta, sem seveda iskal podobnosti v napetostih v Šrilanki med Tamilskimi tigri in Singalci in opazoval, kako so zadeve - ne samo v Sloveniji, ampak po vsej nekdanji Jugoslaviji -, vse verske, rasne in etnične napetosti ter sovraštvo, zavrele do vrhunca. Takrat nas je vse skrbelo, da bo dogajanje postalo nočna mora, in v nekaterih delih nekdanje skupne države se je to res zgodilo, a ne tukaj. Slovenija je imela razmeroma lahek prehod v svobodo in samostojnost. Štiri dni pred uradno razglasitvijo neodvisnosti je v Beograd odpotoval tedanji zunanji minister James Baker, ki je poudaril podporo celoviti Jugoslaviji in dejal, da ZDA ne podpirajo nikakršne odcepitve, po odcepitvi pa so ZDA javno kritizirale potezo Slovenije. Zakaj so ZDA takrat nasprotovale razpadu Jugoslavije in zakaj so tako zelo zavračale osamosvojitev Slovenije? Ko pomislim nazaj, tudi zdaj, ko so vse nove države že samostojne, je jasno, zakaj nas je skrbelo. Ta skrb se je izkazala za pravilno nekaj let po začetku razpada Jugoslavije, ko je bilo toliko nasilja, hudih spopadov in etničnega čiščenja, da bi bilo v več pogledih idealno, če bi Jugoslavija ostala združena. To lahko vidimo tudi med Slovenci, saj številni še vedno nostalgično gledajo na čase Jugoslavije, ko ste bili del večje države, socialistične države in mirne države, v kateri so vsi, vsaj na površju, živeli v harmoniji. In mislim, da je v Washingtonu in drugje po svetu prevladoval strah, da kadar pride do razpada in nestabilnosti, vedno obstaja nevarnost pred nasiljem, bedo in pomanjkanjem. Po svetu je prevladal strah, da se bo, če bo Jugoslavija razpadla, iz tega rodilo nasilje. In na žalost se je to res zgodilo. Zakaj so ZDA Slovenijo priznale skoraj leto dni po osamosvojitvi, šele 7. aprila leta 1992, pa čeprav je senat že julija 1991 tedanjega predsednika Georgea Busha pozval, naj prouči možnost za krepitev diplomatskih, političnih in gospodarskih stikov s Slovenijo? Mislim, da je šlo za upanje, da bodo države nekdanje Jugoslavije še lahko razrešile medsebojne spore, našle medsebojno povezavo in se nekako znova združile, ne nujno kot Jugoslavija, morda kot federativna skupina držav. Države in vlade so skoraj vedno konservativne, ne marajo, da se na njih pritiska, in mi nikakor nismo želeli biti krivci za razpad Jugoslavije. A ko je postalo jasno, da je Jugoslavija del preteklosti, je bilo utopično vztrajati pri starih vzorcih. Mislim, da sta si državi vse od našega priznanja Slovenije zelo blizu in da sta dobri zaveznici. Kot je povedal starosta slovenskega novinarstva Jurij Gustinčič, "so pritiski ZDA vedno bili, kajti ni politike velike sile brez pritiskov". ZDA so vstop Slovenije v Nato pogojevale s pristopom k Pobudi za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SECI), z odstopom od Pobude za svet brez jedrskega orožja, s pristopom k vilenski izjavi in s pritiski, naj podpiše dvostranski sporazum o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Bi zadeve potekale drugače, če Slovenija ne bi delovala v skladu z ameriškimi prepričanji? Bi lahko Slovenija leta 2004 ostala pred vrati Nata? Menim, da Slovenija ne ravna vedno v skladu z našimi prepričanji. Tu bi izpostavil dve stvari, ki sta pomembni. Ena je, da je tudi Slovenija uporabila pretiran pritisk na Hrvaško, ko Hrvaške ni spustila v Evropsko unijo, dokler ta ni izpolnila nekaterih slovenskih zahtev. Ni vedno pomembna le velikost držav, ko je ena močnejša, druga pa žrtev. Vsaka država ima svoje interese in vsaka jih skuša uresničiti. In kar drži za ZDA, drži tudi za Slovenijo, kot vidimo na primeru Hrvaške. Druga stvar, na katero ljudje pogosto pozabljajo, pa je, da v nobenem odnosu zadeve niso enosmerne. Jaz imam šestletnega sina, ki bi mu lahko prisolil zaušnico in dosegel, kar želim, a tako ne gre. On ima večji vpliv name, pa čeprav je manjši. Na veliko področjih ima Slovenija več vpliva na ZDA in na stvari, ki jih želimo, zato Slovenijo poslušamo in smo pozorni na to, kaj ima povedati. Velikost in moč, predvsem moč, sta zelo prefinjeni zadevi. Šestletnik ima več moči kot odrasel človek in tako imajo lahko tudi majhne države velik vpliv. Eden izmed vaših predhodnikov, veleposlanik Johnny Young, je leta 2002 dejal, da ne more zanikati razočaranja, ker Slovenija ni bila pripravljena resneje podpreti vojne v Iraku. Ali tudi vi menite, da je bila Slovenija premalo dejavna v t. i. koaliciji voljnih? Ne, in mislim, da tudi Johnny, ki je moj zelo dober prijatelj, ne misli tako. Če sem odkrit, je Johnny preprosto boljši veleposlanik, kot sem sam. In ker so mu tako naročili, je to rekel, saj je bila to uradna politika. A če pogledam nazaj, mislim, da Slovenije nikakor ne bi mogli kritizirati zaradi njenih stališč do Iraka. To je bilo zelo temačno ter moralno, politično in strateško sporno vprašanje. In za racionalne ljudi in racionalne vlade je povsem razumljivo, da se niso strinjali z razvojem dogodkov. In mislim, da bi veleposlanik Young zdaj, ko ni več v službi ameriške vlade, odgovoril enako. Slovensko javnost je konec lanskega leta razburila WikiLeaksova objava tajnih depeš, v katerih je bila omenjena tudi Slovenija oz. premier Borut Pahor, ki naj bi v zameno za srečanje s predsednikom Barackom Obamo obljubil, da bo Slovenija sprejela zapornika iz Guantanama, ter vohunjenje za slovenskimi politiki. Kako so po vašem mnenju depeše na WikiLeaksu vplivale na odnose med Slovenijo in ZDA? Ali morebitne posledice še vedno čutite? Naj, preden odgovorim, pojasnim, da so bile depeše, ki so bile objavljene, le del celotne zgodbe. In če bi videli šest ali sedem depeš, ki omenjajo premierja Pahorja in Guantanamo, bi lahko videli, da ni bilo nobenega trgovanja, da je bil premier zelo uglajen in ljubezniv. Povedal je, da bi ujetnika sprejeli, ker gre za človekoljubno vprašanje, ni mu bilo mar, ali bo videl predsednika Obamo. To mora biti jasno, saj je težava z WikiLeaksom predvsem ta, da ne predstavi celotne zgodbe, ampak iztrga le dve strani iz tisoč strani dolgega romana. Glede odnosov lahko rečem, da objavljene depeše nikakor niso vplivale na veleposlaništvo v tej državi. Ne morem govoriti za druge države, kjer je več dvoma, več jeze in užaljenosti zaradi objavljenih depeš, a v svojem odnosu z vlado, opozicijo, nevladnimi organizacijami oz. komer koli drugim v državi nisem opazil nobenih sprememb. Ne vem, ali je to res tudi za vašo vlado, ki je imela škodo zaradi depeš. Resnično mislim, da bi bilo veliko bolje za vlado, če bi razkrili vse depeše, ne zgolj nekaterih, saj je vaša vlada v drugih depešah, o mejnem dogovoru s Hrvaško, o Guantanamu, delovala veliko bolje. Jasno pa je, da če so objavljene le slabe stvari, to vpliva na državo in vlado. Na spletni strani svojega veleposlaništva ste zapisali, da se je Slovenija ob prvem mandatu kot nestalna članica Varnostnega sveta v letih 1998 in 1999 izkazala "s konstruktivnim, kreativnim in h konsenzu naravnanim aktivizmom". Ker se Slovenija spet poteguje za nestalno članico, me zanima, ali so ZDA naklonjene tej kandidaturi in kaj menite o njej? Lahko rečem, da so ZDA naklonjene Sloveniji. Slovenija je na ZDA naredila velik vtis pred 12 leti, ko je bila država stara le osem let in je opravila odlično delo kot nestalna članica Varnostnega sveta. A ZDA nikoli ne povedo, za koga bodo glasovale v Varnostnem svetu, in če vam odkrito povem, tudi sam ne bom nikoli vedel. Nikoli mi ne povedo, za koga ZDA glasujejo, saj je to nekaj, kar naredijo na najvišjih ravneh. Če pa me sprašujete, kakšno je stališče našega veleposlaništva, vam zagotavljam, da zagovarjamo in hvalimo Slovenijo. Potem ko je leta 2009 odstopil prejšnji veleposlanik Yousif Boutros Ghafari, v Sloveniji skoraj dve leti ni bilo ameriškega veleposlanika. Zakaj je nastala ta luknja? Je bil to kakšen namig Sloveniji in kako je ta manko vplival na odnose med državama? Prvič, Američani niso nikoli tako domiselni. Drugič, smo zelo nespretni. V tem primeru je prišlo do nesrečnega spleta okoliščin. Ghafari, ki je čudovit človek, je bil nameščen politično, zato je moral svoje mesto zapustiti tisti dan, ko je prisegel predsednik Obama. Medtem ko karierni diplomati nadaljujemo delo tudi po menjavi oblasti, to ne velja za politično nameščene. In novi predsedniki vedno potrebujejo čas. Obama je izbral nekoga in ta človek bi moral priti v Slovenijo šest mesecev po tem, ko je Ghafari odšel, a je bil precej zahteven in zelo težavna osebnost, tako da je Bela hiša ugotovila, da bi z njegovim imenovanjem razjezila Slovence in da bi to lahko poslalo napačno sporočilo. Tako so ga prosili, naj ne pride v Slovenijo, in proces izbire se je začel znova. Jaz sem imel srečo, da so me izbrali, saj sem le dan pred srečanjem z namestnikom zunanje ministrice videl, da je prosto veleposlaniško mesto v Sloveniji. Ker mi je Johnny Young razlagal, kako krasna je Slovenija, sem se naslednji dan na sestanku prijavil. In to je bilo to. A potem so morali počakati, da sem se vrnil iz Afganistana, kar je še zavleklo postopek. A ni bilo nobenega sporočila vaši državi (smeh). V Slovenijo ste prišli iz Afganistana. Vas je administracija s tem, ko vas je iz tako nemirne in nevarne države, kot je Afganistan, napotila v mirno državo, kot je Slovenijo, nagradila? Veste, senatorka na mojem zaslišanju mi je postavila enako vprašanje. Odgovoril sem ji, da so, iskreno povedano, veleposlaniška mesta prepogosto podeljena kot nagrade, zato imamo toliko slabih veleposlanikov po vsem svetu. A v tem primeru ni bilo tako. Če bi zaprosil za mesto v Afriki, Aziji ali kjer koli drugje in če bi mislili, da ustrezam zahtevam, bi mi ga verjetno podelili. Za to državo sem prosil, ker sem po Johnnyjevih pripovedovanjih vedel, kako krasno je tukaj, in ker me je, če sem iskren, žena kar 30 let prosila, naj greva v Evropo. Vedno sem ji lagal in ji govoril "naslednjič, draga", tako da sem končno lahko rekel: pa pojdiva. V enem izmed intervjujev ste dejali, da ste tukaj, da bi izboljšali odnose s Slovenci. Mislite, da vam je to uspelo? Kakšni so danes odnosi med Slovenijo in ZDA? To sta dve različni in pomembni vprašanji. Moja celotna kariera se je ustvarjala v tretjem svetu in zdaj sem prvič v razviti državi. Skoraj vedno v preteklosti sem služboval v razmerah, kjer sem se spopadal s težavnimi vladami in ljudmi, ki so obtoževali Ameriko. Tukaj imam skoraj obratne razmere. Vlada, ne glede na to, ali je leva ali desna, skoraj vedno zelo rada sodeluje in pomaga ZDA, tudi če se v določenih vprašanjih ne strinjamo. A ljudje v Slovenijo so zelo sumničavi in nezaupljivi. Prepričani so, da imajo ZDA, če nekaj naredijo, za tem zagotovo svojo zgodbo. Kot, na primer, ta, da je bilo to, da nismo imeli veleposlanika skoraj dve leti, neko sporočilo. Tega, ali sem izboljšal odnose, iskreno povedano, ne vem. Težava je, da moram, če želim izboljšati odnose, izboljšati odnose z dvema milijonoma posameznikov, in to traja dalj časa. Tokrat prvič delam v državi, kjer imam občutek, da se moram bolj posvetiti ljudem kot vladi. Včasih je koristno, da si sumničav do vlade, a mislim, da je sumničavost do ZDA pretirana. Ali ZDA na Slovenijo danes gledajo kot na zaveznico? Seveda. Mislim, da jo imajo celo za več kot samo zaveznico. Slovenija je, glede na svojo velikost in glede na to, kako mlada država je, opravila izjemno delo na Balkanu, v državah nekdanje Jugoslavije, še posebej na Kosovu, z ZDA sodeluje v Afganistanu, vse bolj se vključuje na Bližnjem vzhodu. To je izjemno. In njeno razumevanje držav nekdanje Jugoslavije je zelo koristno in nam zelo pomaga. Kako bi opisali gospodarske odnose med Slovenijo in ZDA? Pred začetkom ameriško-slovenske investicijske konference, ki je potekala pred kratkim, ste dejali, da niso tako dobri kot politični odnosi. Kaj bi vi svetovali slovenskim podjetjem, da bi postala privlačnejša za ameriške vlagatelje? Kaj ovira Slovence pri prodoru na ameriški trg? Gospodarski odnosi preprosto niso dobri. Samo 1,5 odstotka slovenske trgovine poteka z ZDA, naše naložbe v vašo državo pa znašajo le 61 milijonov dolarjev. Za tako tesen odnos med državama je sramotno, da imata tako slabe gospodarske odnose. Težava ni v vaših podjetjih, ampak v celotni kulturi. Slovenija trenutno prestaja krizo identitete, saj se še ni odločila, ali bo kapitalistična država z odprtim trgom ali bo ohranila socialistični, zaprt trg. Preveč industrije je še vedno v rokah države, vaše banke so še vedno v državnem lastništvu, imate cel birokratski aparat, ki želi obdržati nadzor. Ne le premier, predsednik ali ministri, tudi na nižjih ravneh si ljudje ne želijo izgubiti služb, ne želijo izgubiti moči. Vsi nadzorni sveti in birokrati na ministrstvih se svoji moči ne bodo odpovedali kar tako. In to je velika frustracija, ne samo za ameriška podjetja, ampak tudi za nemška, avstrijska in druga podjetja. Zelo težko je prodreti na vaš trg, saj na veliko načinov še vedno prevladuje socialistično gospodarstvo. To je opazno predvsem pri mladih ljudeh, ki si želijo odprtega trga, ostanki preteklosti pa tega ne želijo. Pred nekaj tedni sem zapisal, da imamo v ZDA frazo "patriotizem je zadnje zatočišče podležev", ko narediš nekaj groznega, govoriš o tem, kako velik patriot si, greš v cerkev, se pokloniš zastavi, ni pa pomembno, ali si pokradel milijone dolarjev. V Sloveniji namesto tega uporabite izraz nacionalni interes. Ko nekdo uporabi to frazo, mu je oproščeno vse. Lahko obdrži milijone in ni pomembno, ali so ljudje revni in ali so brez služb, ker ščiti nacionalni interes. A v resnici takšni ljudje ščitijo samo sebe. Veliko priznanje slovenskim diplomatskim prizadevanjem so bili obiski ameriških predsednikov Billa Clintona leta 1999 in Georgea Busha leta 2001 in leta 2008. Si lahko Slovenija v bližnji prihodnosti obeta tudi obisk predsednika Baracka Obame? Da, tega bi si zelo želel. Za to si seveda prizadevamo, a je težava v tem, da je preveč držav in preveč povpraševanja. Že to, da smo vašega premierja spravili v Washington k predsedniku Obami, je bil velik dosežek, lahko vam naštejem najmanj šest veleposlanikov v regiji, ki me sovražijo, ker se njihovi premierji niso srečali s predsednikom. A načrtovati obisk je zelo težko, saj predsednik Obama ne potuje toliko, kot je predsednik Bush, vsaj ne v svojem prvem mandatu. Mogoče nam bo v njegovem drugem mandatu uspelo, da ga bomo pripeljali v Slovenijo. Tega si vsi želimo, čeprav bomo takrat to obžalovali zaradi logistične nočne more (smeh). A na to mislimo ves čas. Kaj pa obisk podpredsednika Joeja Bidna, ki je bil konec 90. let v senatu glavni podpornik vključitve Slovenije v Nato in ga je Borut Pahor ob obisku v Washingtonu povabil na obisk? Mislim, da podpredsednik Biden veliko bolje razume Balkan kot predsednik Obama, saj se z njim ukvarja že 20, 30 let. Bil sem na srečanju, na katerem je premierju Pahorju obljubil, da bo, če bo le našel čas in način, zagotovo obiskal Slovenijo. A to sta dva velika "ČE-ja", saj se ne odloča sam, kam bo potoval, ampak mu to naroči predsednik. Še vedno upam, bil je zelo navdušen nad idejo, a moramo najti legitimen razlog za njegov obisk. Podpredsednik je zelo zabaven možakar, ki ima zelo rad Slovenijo, kar je na srečanju s premierjem tudi večkrat poudaril. Brina T. Se sreca, da tisti, ki komentirajo tale clanek, predstavljajo neko marginalno skupino, katera niti priblizno ne odraza javnega mnenja na splosno. Pac rusko-srbska komunisticna naveza! Clinton je bil na obisku leta 1999, ne 1991. ''No, če smo iskreni tudi ZDA ne ravna vedno v skladu s Slovenskimi prepričanji. Torej smo si bot.'' ZDA nas dolgo niso priznale in dopuscajo, da po Sloveniji plenijo balkanske horde. Portret prvega slovenskega predsednika Spomini na 20 obletnico osamosvojitve 21. junij 2011 ob 16:57, zadnji poseg: 21. junij 2011 ob 21:58 Ljubljana - MMC RTV SLO Ob praznovanju 20. obletnice samostojnosti je TV Slovenija predvajala dokumentarec o politiku, ki je sooblikoval podobo slovenske države - Milanu Kučanu. Za tiste, fene KUČANA vam v spomin priklicujem znameniti govor vašega idola tovariša predsednika CK ZKS: Tacen 1988: > > In potem je predsednik Centralnega komiteja (Milan Kučan) dejal naslednje: > >"Na koncu se čuti nekaj slovenskih pisateljev in njim pridruženih članov pristojnih za to, da napišejo novo ustavo. Tu gre za tipično meščansko ustavo, ki je slabša od Čosićeve, kajti Ćosićeva je sicer meščanska, ampak ostaja vsaj z eno nogo znotraj socializma in znotraj Jugoslavije. Ti naši pa ne govorijo niti o Jugoslaviji, niti o socializmu, niti o osvobodilni fronti. Ampak govorijo o naravni pravici slovenskega naroda, da se, izhajajoč iz neodtuljivih pravic človeka, naredijo družbo po svoji oziroma po Bučarjevi meri." In potem nadaljuje: "Mi pravzaprav politične kulture nimamo in če se to fašistoidno maniro, ki se kaže skozi omenjeno pisanje, skozi topotanje na javnih tribunah v Cankarjevem centru - če tega ne bomo obrzdali, se lahko zgodi, kar se je zgodilo v Nemčiji leta 1931." Potem je sekretar za notranje zadeve (Ertl) zaključil sestanek z naslednjimi stavki: "Mislim, da je po tem nastopu v bistvu razložen program slovenskih komunistov kako situacijo reševati. Tovariš predsednik, ker smo to snemali te prosimo za dovoljenje, da magnetogram pošljemo za osebno rabo vsem tu prisotnim, ker si gotovo niso uspeli vsega zapisati." Paškova je to pozabila vključit v svojo žajfnico. vojna_1991_za_slovenijo Rupel za MMC: Demos si je naložil odgovornost za osamosvojitev Intervju MMC-ja z Dimitrijem Ruplom, zunanjim ministrom Demosove vlade 23. junij 2011 ob 06:58 Ljubljana - MMC RTV SLO "Slovenija je bila leta 1989 in še v začetku leta 1990 socialistična republika v Jugoslaviji. Če bi ostala tam, bi jo najbrž čakale podobne težave in preizkušnje ter grozljive zgodbe, kot so, denimo, doletele Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Kosovo." Nekdanji urednik Nove revije, ustanovitelj Slovenske demokratične zveze, dolgoletni zunanji minister. Vse to je Dimitrij Rupel. Z njim smo se ob 20-letnici samostojne Slovenije med drugim pogovarjali o 57. številki Nove revije, Demosovi vladi, osamosvojitvi in Kučanu. Februarja 1987, ko je izšla znana 57. številka Nove revije, v kateri so bili objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program, ste bili urednik Nove revije. Ste, ko je izšla ta revija, pričakovali, da se bo v tako kratkem času, v treh letih, uresničil nacionalni program iz 57. številke. Ne. Nihče od nas ni pričakoval, da se bodo naše pobude oz. razmišljanja uveljavila v politični realnosti. Po eni strani je bilo leto 1987 še vedno leto relativno trdega enostrankarskega režima, po drugi strani pa nam je bilo vsem jasno, da po Titovi smrti leta 1980 in po vseh drugih zadevah, ki so se takrat dogajale po Evropi - na Češkoslovaškem, Poljskem, v Sovjetski zvezi (SZ) -, nič več ne bo tako, kot je bilo prej. Leta 1987 je bilo, ne glede na to, kakšna je bila ureditev pri nas, čutiti neke premike oz. dogajanja, na katere smo se odzvali. Seveda smo se odzvali v pričakovanju, da nekatere posledice bodo, ampak da pa bo ta stvar tako dobro uspela, si pa takrat nismo mogli predstavljati. Takrat smo bili pod velikim pritiskom. Mene in Nika Grafenauerja so takrat zamenjali. Skratka, izgubila sva položaja glavnega in odgovornega urednika Nove revije. Takrat so nas tajne službe zasledovale na vsakem koraku. Igor Omerza je zadnjič izbrskal neki podatek, za katerega sem jaz sumil, nisem pa vedel. Namreč, da me je že od leta 1973 spremljal neki sodelavec tega policijskega sistema. Nova revija je imela tudi neko posebno sledilko, ki se je celo sama javila. To so bili časi, ki so bili dvoumni, če rečem zelo preprosto in površno. Po eni strani so bile spremembe v zraku, po drugi strani je bil pritisk oblasti še vedno znaten. Kakšen je bil odnos partije do nacionalega programa slovenske samostojnosti v Novi reviji. Vemo za debate, ali so bili komunisti oz. predstavniki komunističnega režima za osamosvojitev ali ne oz. ali so se temu prizadevanju pridružili pozneje. Kakšen je bil torej odnos partije do osamosvojitve. So bili partijci v resnici za osamosvojitev ali so se procesu osamosvajanja Slovenije pridružili zgolj iz oportunističnih razlogov? Dejstvo je, da je Milan Kučan, ki je bil tedaj predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS), ob izidu 57. številke Nove revije izjavil, da bodo pri njih, v partiji, naredili vse, da se te ideje ne bi nikoli uresničile. Skratka, vsakršna domneva ali ugibanje o tem, da je obstajalo neko soglasje ali neko medsebojno pokrivanje interesov, je po mojem neutemljeno. Partija je, kot rečeno, z grobo gesto zavrnila to številko. Verjamem, da so bili v partiji ljudje, ki so se z zapisanim v Novi reviji intimno strinjali, o tem sem prepričan. Domet teh prispevkov, te številke, je bil mnogo širši in večji, kot bi si človek mislil oz. gotovo ni bil omejen samo na somišljenike. Veliko ljudi je prebralo to številko, veliko ljudi si je kopiralo te članke. Ne želim delati vtisa, kot da je tista številka odrešila svet. Ali da je bil to ne vem kakšen fenomenalen preboj. Bil pa je preboj, bil je nek sunek. Vendarle, prave stvari, še bolj resne in še bolj praktične stvari, so se dogajale pozneje. Tu mislim na proces proti četverici JBTZ (Janša-Borštner-Tasič-Zavrl) leta 1988, ustanovitev Slovenske kmečke zveze (SKZ) maja 1988, ustanovitev Slovenske demokratične zveze (SDZ), ustanovitev Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), nastanek Demosa. Ko je Demos konec leta 1989 nastal, je bila partijska struktura v Sloveniji praktično nedotaknjena. Veste, da se je odhod slovenske partije s kongresa Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) zgodil pozneje, v začetku leta 1990. Kar zadeva Kučana: do njega sem zelo kritičen do tistega trenutka, ko je prišlo do rezultatov plebiscita. Po plebiscitu pa so se Kučan in mnogi komunisti pridružili temu gibanju za samostojno Slovenijo, kajti rezultati so bili nesporni in popolnoma jasni. Neka zgodovinska priložnost se je odpirala. Že spet opozarjam na to, da Slovenija ni bila sama, ampak se je okrog nje dogajalo marsikaj. Od tega, da so v Romuniji ubili Nicolaeja Ceausescuja, da so po vseh državah, ki so bile do takrat t. i. sateliti Sovjetske zveze (SZ), imeli volitve, da je bila Sovjetska zveza na koncu svojih moči, kar se je potem izkazalo konec leta 1991. Omenili ste plebiscit 23. decembra 1990. Obstaja prepričanje, da je bila pot od plebiscita o samostojnosti do razglasitve in dejanske uveljavitve samostojnosti šest mesecev pozneje brez ovir, da ni bilo nobenih dvomov. Pa so bili v vladi dvomi, zadržki, dileme o tem, kaj sploh ta rezultat pomeni - ali popolno ločenost Slovenije od Jugoslaviji ali zgolj konfederalna ureditev Jugoslavije? Je bilo to popolnoma nedvoumno - tako v vladi kot med političnimi strankami? Mi smo se v Demosu nekajkrat sestali, da bi preverili, ali še velja tisto, kar smo se nekoč dogovorili: da gremo iskat samostojno državo. V Demosu takrat, po plebiscitu, ni bilo nobenega dvoma več, da gre za neodvisno Slovenijo. Med plebiscitom in 25. junijem je bilo veliko skrbi in veliko negotovosti, veliko težav, veliko ovir. Sam se spominjam predvsem ovir na zunanjepolitičnem področju. Moji sogovorniki bodisi v ZDA bodisi v Evropi so pošiljali zelo pesimistična in stroga opozorila. Še 21. junija nam je takratni ameriški državni sekretar James Baker v Beogradu govoril, da se ne smemo osamosvojiti in da mora Slovenija potrpeti v Jugoslaviji. Ne spominjam se, da bi kdo v vladi nasprotoval osamosvojitvi. Spomnim se nekaterih bolj posmehljivih izjav posameznikov, ki jih niti ne bom imenoval, ker niso tako pomembni. Izjave, ki so bile, denimo, takšne: "Saj se ne bomo osamosvojili, saj ne bo uspelo." Bilo je nekaj tega pesimizma oz. cinizma. To ni bilo zelo pomembno. V bistvu smo si vsi, ki smo imeli kakršne koli funkcije v sistemu, prizadevali, da izpeljemo to, kar smo se dogovorili. Sam osebno sem imel nalogo lobirati za Slovenijo v tujino, kjer koli je bilo mogoče - na konferencah, na sestankih s kolegi, na vseh mogočih krajih in mestih. Najprej pa je bilo treba narediti nekaj fizičnih korakov - ustaviti napad JLA na Slovenijo. To se je zgodilo na terenu, 7. julija pa smo na Brionih postavili neki diplomatski oz. politični okvir. Po eni strani za to, da zajamemo sapo, po drugi strani pa da ne izgubimo tistih dosežkov, ki so bili že za nami. Kot veste, je bila takrat dilema, ali bo Slovenija naredila kakšen korak nazaj ali bo naredila kakšen korak naprej. V bistvu je šlo za zamrznitev situacije takšne, kakršna je bila. Bistvo Brionske deklaracije je bilo v tem, da Slovenija obstane za nek trenutek, ki traja tri mesece, da ne naredi naprej nadaljnjih korakov, da pa se ne bo odrekla tistim korakom, ki jih je že naredila. V bistvu je z Brionskim sporazumom, s tistima dvema točkama, ki govorita o meji in carina, Slovenija tako rekoč dobila vse, kar je želela. Namesto vojaškega režima je dobila policijski režim - policija je bila slovenska. Namesto da bi denar od carin odhajal v Beograd, je bil pod nadzorom Evropske unije (EU). Skratka, dobili smo tisto, kar smo dejansko hoteli. Potem so, kot veste, tekla pogajanja o tem, da se JLA umakne iz Slovenije. JLA je iskala neki častni izhod zase. Tu je bil Janez Drnovšek precej koristen, ker se mu je uspelo o nekaterih tehničnih in političnih zadevah dogovoriti s Srbi oz. tedanjim predsednikom Borisavom Jovićem. Takrat je slovenska politična mašinerija delala ubrano in uspešno. Če se vrnemo na to negotovost pred osamosvojitvijo, o kateri ste prej govorili. 23. maja 1991 je prišlo pri Pekrah do prvih trenj med Teritorialno obrambo in JLA, ki je skušala ustaviti pot Slovenije v samostojnost. Takrat je bila dana pobuda za zborovanje na Kongresnem trgu, na katerem bi Slovenci protestirali proti početju JLA in potrdili željo po samostojnosti. Tega zborovanja so se potem udeležile samo Demosove stranke, takratna opozicija (LDS, socialisti in Stranka demokratične prenove /predhodnica Pahorjeve SD/) je zborovanje bojkotirala. Kje so bili razlogi za bojkot, kakšni zadržki so vodili opoziciji? Ta bojkot se je zdel kot razkol znotraj slovenske politike. Gotovo. V opoziciji je še vedno ostajalo neko mnenje, neko prepričanje, da je mogoče doseči kompromis z Beogradom. To so bili politični interesi, materialni interesi, gospodarski interesi, nostalgični, čustveni interesi. Jaz se spominjam očitkov, že pred plebiscitom, da si skuša Demos prisvojiti slovensko osamosvojitev. Kar pa ni bilo res. Demos je bil tisti, ki si je naložil to odgovornost in je to odgovornost na nek dober način izpeljal. Spomnim se izjav v času vojne za Slovenijo. Jaz sem prišel tisto noč, tisto zgodnje jutro 27. junija v Kučanov kabinet. S Kučanom takrat ni bilo nobenega problema, pač sem v predsobi srečal nekaj zelo prestrašenih obrazov. Ne bom povedal, kateri so bili. So še danes aktivni. Ljudi, ki jih je situacija zelo prestrašila, ki niso vedeli, kaj storiti, in ki so na nek način izgubili tla pod nogami. Veste, to izgubljanje tal pod nogami ni bila nobena slovenska posebnost. Dejansko je neka generacija, ki je investirala v socializem in tudi v različne socialistične neumnosti, izgubljala tla pod nogami že ves čas od ustanovitve novih strank, od Demosove vlade in od plebiscita. Na nek način je to treba razumeti. Manj razumljivo je, da se zdaj poskuša to na nek način ponarediti oz. popačiti oz. zanikati. Prej ste že omenili takratnega ameriškega zunanjega ministra oz. državnega sekretarja Jamesa Bakerja. Zanima me odnos tujine do slovenskega osamosvajanja. Vemo, da so bili določeni zadržki, ampak hkrati pa so bile nekatere mednarodne okoliščine naklonjene osamosvojitvi, saj drugače ne bi mogli doseči mednarodnega priznanja. Katero okoliščine so nas ovirale in katere okoliščine so šle v naš prid? Slovenija je bila praktična pripravljena na to, da se gre naprej, da postanemo samostojna država. Za to imajo zasluge posamezniki, koalicija Demos in neka zmerna, k soglasju težeča politika. Kar zadeva tujino: v Socialistični internacionali so bili zelo skeptični do nastanka in priznanja novih držav, predvsem so bili nekoliko zlobirani od Srbov, ki so bili takrat zelo aktivni. Slobodan Milošević do takrat še ni naredil zločinov, ki bi mednarodno javno mnenje odvrnili od razumevanja oz. podpore. Mi smo imeli tudi nekaj prijateljev, ki so nas podpirali. To so bili avstrijski zunanji minister Alois Mock, nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, ki bo te dni v Ljubljani, nemški kancler Helmuth Kohl, to so bili Islandci, baltske države, s Hrvati smo se takrat relativno dobro ujeli. To je bila neka množica ljudi, da ne govorim o naših izseljencih, ki so delali precej hrupa v našo korist. Socialistična internacionala, Američani in še kdo so bili zadržani. Razlogi za zadržanost ZDA so znani. Oni so bili takrat angažirani drugje, takrat je bila prva zalivska vojna, predvsem pa so se bali, kaj so bo zgodilo v SZ-ju. Američani, vsaj zdi se mi, niso bili natančno informirani o tem, kaj se dogaja v SZ-ju, medtem ko smo pa mi bili še kar dobro informirani. Jeseni 1990 smo bili pri Borisu Jelcinu, ki nam je napovedal razpad Sovjetske zveze. Tako da je bila ta ameriška zadržanost, ki se je potem počasi polegla, razumljiva. Glavno je bilo, kaj se bo zgodilo v EU-ju. Tam je imel precej besede Genscher oz. Nemčija. Nemčija je bila najmočnejši dejavnik v EU-ju. Nemčija je bila zainteresirana za to, da se stvari v Evropi premikajo. Nenazadnje je bil to čas združitve obeh Nemčij. Kohl je enkrat rekel: "Tisto, kar mora iti narazen, naj gre narazen, tisto, kar spada skupaj, naj gre skupaj." S temi besedami je hotel povedati neko formulo za vse dogodke tistega časa. In kot vidite, je potem to funkcioniralo 16. decembra 1991, ko je EU praktično sprejel odločitev o priznanju Slovenije in Hrvaške. Že predtem je bil Genscher večkrat dejaven v korist Slovenijo. Z njim smo se v Celovcu sestali že med vojno, še pred Brioni. Takrat je on motiviral oz. zorganiziral svoje kolege v EU-ju, da so prisluhnili Sloveniji. Praznujemo 20. obletnice razglasitve slovenske samostojnosti. Kakšen je vaš pogled na zadnjih 20 let: kje so dosežki, kje so bile storjene napake? Osnovno vprašanje je, ali je Slovenija v teh letih napredovala oz. ali se je Slovenija posrečila kot samostojna država. Moj odgovor je: da, seveda se je posrečila kot država. Slovenija je bila leta 1989 in še v začetku leta 1990 socialistična republika v Jugoslaviji. Če bi ostala tam, bi jo najbrž čakale podobne težave in preizkušnje ter grozljive zgodbe, kot so, denimo, doletele Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Kosovo. Mi smo se umaknili s tega zapletenega prizorišča in začeli svojo pot. Na tej poti smo bili zelo uspešni. Eden izmed razlogov za ta uspeh je bila relativno osveščena mednarodna situacija. Evropa je takrat iskala neke nove ideje, skušala je biti razumevajoča. Tisti, ki smo imeli stike z mednarodno javnostjo, smo skušali sproti pojasnjevati stvari, ki so bile nejasne. Bil je to čas, ko se je veliko stvari spreminjalo. Mi smo v zelo kratkem času - v pol leta - dosegli priznanje. Potem smo dosegli članstvo v Natu in EU-ju, bili smo člani Varnostnega sveta OZN, predsedovali EU-ju in OVSE-ju. To so sami zelo pozitivni, ugodni rezultati za Slovenijo. Najin pogovor poteka v času, ko sta Slovenija in EU v krizi. Ne bi rad izkoriščal tega prazničnega razpoloženja za polemiko z zdajšnjo vlado. Ampak gotovo obstajajo pri uporabi slovenskih resursov - političnih, gospodarskih, kulturnih - v teh dvajsetih letih določene razlike. Bili smo uspešni takrat, ko nam je uspelo najti skupni jezik, ko smo sodelovali ljudje z ene in druge strani. Demosova vlada, ki jo nekateri sicer imenujejo desna vlada, pa ni bila nikoli desna, bila je koalicija vseh mogočih strank, je relativno uspešno sodelovala s tedanjim predsednikom predsedstva Slovenija oz. s predsedstvom, ki je bilo bolj komunistično. Drnovšek je vedno povabil v svoje vlade tudi stranke z druge strani - Slovenske krščanske demokrate (SKD), Slovensko ljudsko stranko (SLS). To so bile koalicije raznorodnih strank. Pustimo to, kdo je bil v koaliciji hegemon. Drnovšek je bil zelo spreten, vladal je več kot deset let. Leta 1994 je bila združitev Liberalne demokracije Slovenije (LDS), od katere pa je zdaj, žal, zelo malo ostalo. Potem imate vlade, vsaj eno vlado, ki pa ji ni uspelo zadržati te strpnosti in ki se je odločila, da ne prenese sožitja z drugače mislečimi. To se mi zdi napaka in ovira za uspeh. Menim, da so nekateri neuspehi v zadnjem času logična posledica te zaverovanosti v lastno pamet. Mislim, da so se nam nekatere stvari zapletle tako daleč, da večina Slovencev pričakuje spremembe v politiki oz. vladi. V celoti gledano, pa je Slovenija neka posrečena ideja. Aleš Žužek slovenska_vlada1_1991_demos jansa_bavcar_vojak_vojna1991 Helmut_Kohl_prizna_slovenijo_prakticno_ze1991 Takrat so nas tajne službe zasledovale na vsakem koraku. Igor Omerza je zadnjič izbrskal nek podatek, za katerega sem jaz sumil nisem pa vedel. Namreč, da me je že od leta 1973 spremljal nek sodelavec tega policijskega sistema. Po eni strani je bilo leto 1987 še vedno leto relativno trdega enostrankarskega režima, po drugi strani pa nam je bilo vsem jasno, da po Titovi smrti leta 1980 in po vseh drugih zadevah, ki so se takrat dogajale po Evropi - na Češkoslovaškem, Poljskem, v Sovjetski zvezi (SZ) - nič več ne bo tako, kot je bilo prej Slovensko osamosvojitev je skušala preprečiti Jugoslovanska ljudska armada (JLA). V bran samostojne Slovenije so se postavile slovenske sile - Teritorialna obramba (TO) in slovenska policija. V vojni za Slovenijo, ki je trajala deset dni, so zmagale slovenske sile. Demos je bil tisti, ki si je naložil to odgovornost in je to odgovornost na nek dober način izpeljal. Spomnim se izjav v času vojne za Slovenijo. Jaz sem prišel tisto noč, tisto zgodnje jutro 27. junija v Kučanov kabinet. S Kučanom takrat ni bilo nobenega problema, pač sem v predsobi srečal nekaj zelo prestrašenih obrazov. Ne bom povedal, kateri so bili. So še danes aktivni. Ljudi, ki jih je situacija zelo prestrašila, ki niso vedeli kaj storiti in ki so na nek način izgubili tla pod nogami. Po plebiscitu pa so se Kučan in mnogi komunisti pridružili temu gibanju za samostojno Slovenijo, kajti rezultati so bili nesporni in popolnoma jasni. Pučnik je dobro rekel, ko je rekel, da bo potrebno še nekaj desetletij za očiščenje Slovenije od preteklega režima. Sploh, če pogledaš predsednika države, parlamenta in vlade... Pa botre iz ozadja, Kučana, odvetniške pisarne, Ljubljanskega župana ... Vsi, ki so leta 1990 bili proti samostojnosti in zatirali vsako misel na to, nam bodo predavali na posebni prireditvi in sedeli v prvih vrstah. Kdo je zdaj tu nor? Jaz imam Slovenijo preveč rad, da bi se s tem frigidno sprijaznil. Žal, to še ni to. Slovenija ima še ogromno potenciala... Ampak žal z vsako takšno vlado manj.. Janez Janša, SDS: 20. rojstni dan Slovenije praznujemo s ponosom. Spominjamo se čistega veselja, ki je preplavilo Slovenijo, ko smo prvič dvignili zastavo slovenske države. Zadnja leta se sicer zdi, kot da je naša življenjska sila poniknila. A za prihodnost se moramo zavedati, da obstaja tudi drugačna Slovenija. Tista Slovenija, ki je zmogla ta čudežni korak pred 20 leti, je še vedno tu, odločena, da nikoli ne odneha. Bavčar: Levica je rekla, da samostojnost ni del njenega političnega programa MMC-jev spletni klepet z Demosovim notranjim ministrom 23. junij 2011 ob 09:09, zadnji poseg: 23. junij 2011 ob 10:05 Ljubljana - MMC RTV SLO Med osamosvojitveno vojno sem se edino bal, da bi politika pokleknila. Že prve ure spopada z JLA nam je Jožef Školč pripravil peticijo, kjer je za izbruh nasilja obtožil naju z Janšo, je dejal Bavčar. Če ne bi bilo koalicije Demos, ne bi bilo osamosvojitve, je v spletnem klepetu zatrdil Igor Bavčar, notranji minister v času osamosvajanja Slovenije. In zakaj ne? "Ker ne bi imeli organizirane politične sile in moči, da bi to izpeljali. Levica je izrecno rekla, da samostojnost ni del njenega političnega programa, Potrč še leta 1991, izrecno, recimo." Celoten klepet si lahko preberete tukaj Kakšno vlogo je imel proces proti JBTZ-ju za slovensko osamosvajanje, je zanimalo enega izmed klepetavcev. "Veliko, ker je prišlo do preskoka in množičnega gibanja. Sodili so ljudem v Ljubljani v tujem jeziku, in jasno je bilo, da gre za temeljne nacionalne svoboščine, to je en, pomemben aspekt. 100.000 ljudi se je podpisalo z imenom in priimkom na zahteve odbora," je odgovoril Bavčar. "Strah, ne vem, če me je bilo kdaj strah, bal sem se edino, da bi politika pokleknila. Že prve ure spopada nam je Školč pripravil peticijo, kjer je za eskalacije obtožil naju z Janšo, potem pa ob Brionski deklaraciji, takrat sem se bal, da so naša prizadevanja bila zaman," je osamosvojitveni notranji minister odgovoril na vprašanje, kdaj v obdobju osamosvojitvene vojne vas ga je bilo najbolj strah. So sporni menedžerski prevzemi in propadla podjetja zasenčila njegove osamosvojitvene zasluge? Bavčar je pojasnil, da podjetja ni prevzemal in da Istrabenz dela, kljub temu da sta ga nakup Petrolovih delnic in finančna kriza, ki je te delnice razvrednotila za 70 odstotkov, vrgla v 200-milijonsko izgubo. Bavčar se sicer čuti deloma soodgovornega za stanje, v katerem se je znašlo slovensko gospodarstvo, in sicer zato, ker ni predvidel krize. Po Bavčarjevih besedah se zdajšnji premier Borut Pahor ni izkazal. Prav tako po njegovem trenutna politična opcija ni sposobna rešiti našo državo. Je predsednik SDS-a Janez Janša pravi odgovor za rešitev ali potrebujemo konkretnejši preboj v političnem prostoru, je zanimalo enega izmed klepetavcev. Bavčar: "Rabimo konkretnejši preboj in Janša je lahko del tega." Aleš Žužek Drago Jančar: Pametno je priti takrat, ko imaš kaj povedati 21. kresnik romanu To noč sem jo videl 24. junij 2011 ob 06:49 Ljubljana - MMC RTV SLO "Günter Grass je ob podobni priložnosti rekel, da je z vsako nagrado izgubil nekaj prijateljev. Seveda pa z vsako nagrado pridobiš veliko bralcev. In zanje pišemo," se je sinoči na Rožniku namuzal z vencem okronani kresnikov rekorder Drago Jančar. Ni poročil, ali je morda letos na kresno noč kdo s praprotnimi semeni v čevljih slišal živali govoriti, je pa zato pogansko mitološko bitje, po katerem ima nagrada ime (in ki se je menda najraje pokazalo takrat, ko je imelo sonce največjo moč), poskrbelo, da se nevihtni oblaki nad Ljubljano niso utrgali, dokler letošnji nagrajenec ni prižgal enaindvajsetega (in svojega tretjega) slavnostnega kresa. Drago Jančar, ki si je morda edino slovensko knjižno priznanje, ki se vsako leto s svojo ritualizirano podelitvijo razrašča v pravcati literarni dogodek, pripisal že dvakrat - z Zvenenjem v glavi (1998) ter Katarino, pavom in jezuitom (2000) - je žirijo še tretjič prepričal z romanom To noč sem jo videl. Zgodba o Veroniki, v kateri Veronike ni Jančar, ki je na podlagi dokumentiranega poročila o resnični tragični usodi znanega zakonskega para z gorenjskega gradu Strmol spletel zgodbo o zadnjih letih mlade meščanke Veronike Zarnik, ki so jo zaradi domnevne kolaboracije z nacisti ubili partizani, je na manj kot dvesto straneh ustvaril, z besedami žirije, eno najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj. "Vse resnice se na koncu zgostijo v spoznanje, da je zgodovina nad človekom, da ga prizadeva s hudim. Toda prav zato je človek velik v ljubezni in trpljenju, a tudi v zmotah in idejah," so še zapisali v utemeljitvi. V romanu si v petih poglavjih besedo podaja pet (nevsevednih) pripovedovalcev, neposrednih udeležencev dogajanja, ki nam podajo Veronikino zgodbo, ne da bi ona sama vsaj enkrat samkrat zares stopila pred bralca. Posnetek dogajanja na Rožniku si lahko ogledate danes ob 23.00 na TVS 2. Odsoten do zadnjega hipa Čeprav je Jančar tako na spletnih forumih kot po ocenah strokovnjakov in na stavnici časopisne hiše Delo, ki nagrado podeljuje, veljal za favorita, se je od vsega prednagradnega vznemirjenja v tednih odštevanja do kresnega večera nekako ogradil. Še več, celo na zaključni prireditvi in predstavitvi nominirancev ni sodeloval; svojo odsotnost je utemeljil z obrazložitvijo, da knjiga „ne potrebuje njegove podpore“. „Ko sem napisal zadnji stavek, je začela živeti svoje življenje.“ A nato se je, ko je predsednik žirije Miran Hladnik prebral njegovo ime, vendarle povzpel na mali zmagovalni oder. Soj žarometov: Klic siren, ki ga ne bi smel vsakdo poslušati V odgovor na naše ugibanje, čemu taka „odljudnost“, Jančar za parabolo uporabi svoje lastno delo izpred sedmih let: Človek, ki je pogledal v tolmun. "Novela pripoveduje o človeku, ki je sodeloval pri dogodkih, kakršni so bili pred dvajsetimi leti. Nekega dne je šel na oder in za svoj govor požel silne ovacije. Neprestano so mu pod nos molili mikrofone in vanj sijali s kamerami. To je tega človeka v moji noveli tako obsedlo, da brez kamer in mikrofonov ni mogel več živeti. Na koncu govori v varnostne kamere v samopostrežni restavraciji ... Hočem reči, da jaz nisem obseden, tako kot moj junak, s kamerami in mikrofoni. Zdi se mi, da je pametno priti takrat, ko imaš kaj povedati. V slovenski javnosti pa imamo tako situacijo, da govorijo v glavnem ljudje, ki nimajo čisto ničesar povedati - in jih tudi sprašujejo stvari, ki jih navajajo k temu, da ne bi ničesar povedali. Izogibal sem se temu, da bi govoril o vprašanjih tipa 'Kaj mislite o nagradi?', 'Kaj mislite, kdo ...?' in tako dalje. To pravzaprav z literaturo in s knjigami nima neposredne povezave. Nastopim zmeraj, kadar je potrebno govoriti o knjigi, kadar je potrebno govoriti o literarnih - in včasih sem govoril tudi o političnih vprašanjih, pa sem se naveličal - skratka, kadar je mogoče o kakšni stvari reči kaj bistvenega." Z vprašanjem, kaj o trenutnem stanju v slovenski literaturi pove že večkrat izpostavljeni faktoid, da so bili med letošnjimi finalisti za kresnika, sicer nagrado, ki se ne „boji“ literarnih prvencev, sami uveljavljeni literati (obenem pa, mimogrede, med njimi ni bilo nobene ženske), se lavreat, ki se tako ni hotel spustiti v razmišljanje o morebitnem pomanjkanju močnih novih imen v slovenski literaturi, ni ukvarjal. „Ne rečem, da sem živel mimo razpoloženja nagrade, kajti kadar sem odprl časopis, se je dogajalo nekaj v zvezi z njo. Ne rečem, da sem bil ob tem popolnoma hladen, nisem pa spremljal na ta način, da bi razmišljal o tem, kako nagrada korespondira z literarno situacijo. Vsaka nagrada to počne ... Razlago prepuščam vam." Nihče ne piše samo zase Kar pa seveda ne pomeni, da je v tretje čar nagrade kaj manjši kot je bil prvič. „Vsaka knjiga je nova, vsaka igra z vsako nagrado je nova. Ko sem bil zelo mlad avtor, je bil eden mojih prvih intervjujev - morda je bil to celo moj prvi intervju - za Radio Maribor; v njem sem po izidu skromne zbirke novel trdil, da mi je vseeno, ali bo to kdo bral ali ne, ali pišem za predal ali sam zase ... Mislim, da sem malo lagal. Nobenemu avtorju ni vseeno za novo knjigo in za recepcijo pri bralcih in kritikih. To se pravi, da smo vedno znova v tej igri, ki je nekakšno tekmovanje - pa čeprav literatura naj ne bi imela povezave s tekmovanjem. Ampak temu se ni mogoče povsem izogniti. Sam poskušam, če je le mogoče, ostajati zunaj vsega skupaj." Studio Kresnik: po ustaljeni formuli Sicer pa je tudi letošnje dogajanje na Rožniku, kot narekuje tradicija, režiser Igor Likar vpletel v tako imenovani Studio Kresnik. Pred literarno srenjo, naključnimi rekreativci in radovedneži, ki so letos, morda zaradi vremenske napovedi, pod rožniško cerkev priromali v skromnejšem številu kot ponavadi, se je tako na razdrobljenem prizorišču "kresovanja" zvrstil kolaž glasbenih nastopov, komičnih vložkov in seveda pogovorov z nominiranci, ki sta jih tudi tokrat opravila Tina Košir Mazi in Dražen Dragojevič. V glasbenem delu, ki ga je povezoval Boštjan Gombač, so nastopili kantavtor Boštjan Narat, harmonikar Janez Dovč z vokalno-instrumentalnim ansamblom Jararaja in tolkalna skupina Šus. Kot vsako leto, so tudi tokrat ognje ob poti do kresa, ko se je enkrat spustil mrak, prižgale Kresnice, za še bolj dramatično vzdušje pa sta s svojimi ekspresivnimi gibi poskrbela najvidnejša umetnika sodobnega plesa, Rosana Hribar in Gregor Luštek. Vse lepo in prav, toda morda velja pripomniti, da bi okvir prireditve, za razliko od golaža, vina in potice, ki so pač železna 'kresovalska' tradicija, najbrž prenesel kako variacijo že preizkušenih motivov. Še več - te bi bile dobrodošle. Ana Jurc Jančar sodi v sam vrh evropske proze. Upam, da bo kmalu vsem jasno, da imamo med nami novega prvaka med pisatelji. Škoda le, da se v teh zmedenih časih ne oglaša večkrat, kot vest našega malega in zbeganega naroda. Janša: Slovenija, ki je pred 20 leti vse to dosegla, še vedno obstaja Peterle: Osamosvojitev je bila najbolj etično, politično čist projekt 24. junij 2011 ob 17:45, zadnji poseg: 24. junij 2011 ob 20:28 Ljubljana - MMC RTV SLO "Ali se je komu zdelo, da so to le sanje? Mi, ki smo bili zraven, smo imeli to za dejanje," je v uvodnem nagovoru na slavnostni seji glavnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve dejal Ivan Oman. "Ob tej 20-letnici suverenosti slovenske države si lahko čestitamo, tudi za zmago v obrambni vojni, in se zahvalimo vsem obrambnim strukturam, ki so v tej vojni sodelovale. Slava tistim, ki so žrtvovali življenje za svobodo domovine," je dejal takratni član predsedstva Slovenije. Danes smo poročali tudi: - Stres: Država mora imeti kamnite temelje, ne peščenih - Peterle: Po plebiscitu smo poslušali, da bomo travo jedli - Pahor: Vprašati se moramo, kaj pričakujemo od naše države - "Dogodke osamosvojitvene vojne se potvarja Oman je v "kratkem sprehodu skozi zgodovino prizadevanj za lastno državo" omenil leto 1848, ko se je rodila slovenska belo-modro-rdeča trobarvnica. "Če bi bil tisti projekt uresničen, bi bila to verjetno najboljša opcija za slovenski narod," meni. "Ta država je naša in odgovorni smo zanjo" "Tistim, ki danes trdijo, da brez NOB-ja ne bi bilo samostojne države, je treba povedati tole: Kardelj je leta 1947 zagotavljal Rusom, da nas lahko štejejo za eno od sovjetskih republik. Samo dejstvu, da je Stalin jugoslovanskega diktatorja Broza izobčil, se lahko zahvalimo, da je bil čez kakšnih 10 let totalitarni sistem milejši," je povedal. "Ali je Slovenija leta 2011 tista Slovenija, ki smo zanjo glasovali 23. 12 1990? V večini primerov slišim ne, ampak ta država je naša in sami smo odgovorni zanjo. Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet," je z verzi Prešernove Zdravljice govor sklenil Oman. "Ni časa za sanje, zbuditi se je treba" Predsednik prve, Demosove vlade Lojze Peterle je prepričan, da je bila osamosvojitev najbolj etično, politično čist projekt. "Storili smo ga za vse nas. Od takrat naprej živimo v nedeljeni svobodi, po letu 1947 je bila svoboda le za nekatere," je dejal. Poudaril je, da se je vojna za Slovenijo začela 16. maja, ko je JLA začel pobirati orožje Teritorialni obrambi. "Državo smo postavili, ker smo bili nekateri drugačni. Hvala vsem volivkam in volivcem za korajžo, za tisti plebiscitni glas," je še dejal Peterle in podobno kot Oman se je tudi on spomnil na slavni citat takratnega predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana ter poudaril: "Ni časa za sanje, zbuditi se je treba." "Ali se bo končalo tavanje ali pa Slovenije ne bo več" Takratni obrambni minister Janez Janša je dejal, da je na prireditvah ob praznovanju 20. obletnice Slovenije srečal vsaj del iskrenega veselja, kakršno je vladalo pred 20 leti. "Tako veselo ni, ker se v spominih na osamosvojitev meša vse to, kar se dogaja. Občutki so mešani in veselje skaljeno," je dejal. "Danes smo v težavah, ker se Slovenija upravlja mimo vrednot, ki so omogočile, da smo sploh nastali. Tega ni mogoče zakriti. Tega ni mogoče zakriti z obračanjem dejstev. Ves ta napor je zaman, ker tukaj ne gre za politiko, gre za to, da je upravljavec slovenske države, ki nič ne da na vrednote slovenske osamosvojitve, moral zaiti s svoje poti in je tudi zašel. Ne glede na to, koliko časa bo to trajalo, se bo to tavanje končalo ali pa Slovenije ne bo več," je poudarili. "Tista Slovenija, ki je pred 20 leti vse to dosegla, še vedno obstaja. Vendar je porinjena nekam ob stran, zasuta, prekrita," je prepričan Janša. Dodal je še, da se je treba 20-letnice spominjati in jo slaviti vse leto, saj se je v letu 1991 zgodilo še veliko pomembnih stvari. Krkovič: Čas je, da se vzamemo v roke "Danes se v prve vrste postavljajo ljudje, ki so Slovenijo pripeljali v tak položaj, da se je morala braniti z orožjem," je v svojem govoru dejal brigadir Tone Krkovič. Nadaljeval je tudi Peterletovo misel: "Ni časa za sanje, čas je, da se zbudimo, da se vzamemo v roke." Povedal je še, da so njegovi občutki ob 20. obletnici Slovenije mešani. Na eni strani občuti zmagoslavje zaradi dosežkov države, na drugi strani pa tudi razočaranje. Tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je poudaril, da imajo danes o slovenski osamosvojitvi največ povedati tisti, ki so ji nasprotovali. Opozoril je, da se prav ti ljudje po 20 letih vračajo k svojim nekdanjim stališčem in vrednotam. "Osamosvojitev je državo vrnila narodu in ljudem. Slovenija bo uspela, če bo dosegla soglasje večine svojih ljudi. Prihaja čas za nadaljevanje zgodbe, ki se je začela leta 1991. Kdo bo napisal novo zgodbo? Če je ne bomo mi, jo bodo drugi," je dejal Rupel. Bavčar: Enotnost ljudi, po kateri kličejo, imajo "Danes je moderno govoriti o enotnosti in da jo spet potrebujemo kot takrat," je povedal nekdanji notranji minister Igor Bavčar. Dodal je, da se za enotnost zavzemajo ravno tisti, ki so si v osamosvojitvenih časih v svojih partijskih korespondencah pisali, da je Demos na drugem bregu. "Enotnost ljudi, po kateri kličejo, imajo," je dejal in pojasnil, da se ta jasno, skoraj plebiscitno, odraža na referendumih. Zbrane na slavnostni seji glavnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve je nagovoril tudi nekdanji ravnatelj Drame Ivo Ban, med gosti je bilo kar nekaj politikov, pa tudi svojci žrtev vojne za Slovenijo, veterani, zapel je oktet Sotočje. Seja se je začela s slovensko in evropsko himno ter minuto molka za žrtve vojne za Slovenijo. Združenje je na seji sprejelo izjavo ob 20. obletnici državnosti. Ana Mavsar Tudi to je res, da glavni dosežek DEMOSA še ni zapravljen. Pravi Slovenci in njihovi potomci so pripravljeni nadaljevati in udejanjati tedanje sanje. Tisti, ki si želijo pa kaj drugega gredo pa lahko kamor hočejo. Meje so sedaj odprte, nihče nebo streljal za njimi. Tistim, ki danes trdijo, da brez NOB-ja ne bi bilo samostojne držve pa je treba povedati tole: Kardelj je leta 1947 zagotavljal Rusom, da nas lahko štejejo za eno od sovjetskih republik. Samo dejstvu, da je Stalin jugoslovanskega diktatorja Broza izobčil, se lahko zahvalimo, da je bil čez kakšnih 10 let totalitarni sistem milejši Ampak to ni povezani s prvim, z NOB. Kardelj pa je bil itak kreten, če mene vprašate. Pa sem komunist. To je to. Oman je dobr povedal. Kučan je rešil svojo rit,ko je odšel iz Beograda in s tem dosanjal svoje sanje s tem rešil svoje komuniste,ki so nas pripeljale tam ,kjer smo. Neglede na to čestitam ob 20-letnici suverenosti slovenske države. Eni praznujemo s srcem, eni pa organizirajo tako proslavo, da ne veš, ali se nalašč delajo norca iz čustev Slovencev ali pa so totalno izgubili kompas za to, kaj je prav in kaj ni. Kulturni program na proslavi je bil namreč povsem neprimeren aktualnosti trenutka. Nobenega narodnostnega naboja, nobenega zanosa, nobenih čustev, ki bi ob takih obletnicah morala povezovati narod ... V bistvu gre za čisto provokacijo leve, v komunistični režim zakoreninje opcije, ki nikoli ni in nikoli ne bo legitimirala izražanja pozitivnih čustev do lastnega naroda in države. Govor Turka pod kritiko in neprimeren za obeležitev 20. obletnice rojstva države. Niti v enem samem stavku ni omenil bistva, t. j. da smo Slovenci prvič v zgodovini dobili lastno državo in da smo hkrati prekinili z nedemokratičnim, komunističnim režimom. Priborili smo si Slovenijo. Sedaj je zadnji čas, da začnemo razmišljat kako jo bomo ohranili za Slovence. Nimamo biti na kaj ponostni. Slovenstvo se v teh 20 letih zatira enako kot v jugi. V Sloveniji je zaželjeno biti karkoli, samo Slovenec ne smeš biti. To smo videli tudi na včerajšnji proslavi. Vladajo nam tisti, ki te države leta 91 niso hoteli in to državo načrtno plenijo in ropajo. Vlada nam kleptokratska rdeča mafija. Imamo drugorazrednega predsednika, ki mu je še na dan državnosti izpod časti izreči besedi "Slovenke in Slovence". Sinoči smo imeli drugorazredno afriško proslavo, ki bi bolj pasala k obisku neuvrščenega etiopskega cesarja Haile Selassiea pri Danilu Turku kot pa za Dan Državnosti. Danes ni dan veselja ampak dan žalovanja. Slovenijo bo resnično potrebno še enkrat osamosvojiti. ko smo bili stisnjeni pod okupaterjevo oblastjo,smo se borili kot eno,....sedaj ko imamo mir pred drugimi,se bomo sami uničili.koliko "južnjakov" je že v sloveniji,ljubljani......koliko rojstev je v sloveniji,koliko država in privat firme zaposlujejo južnjake,kot pa naše...... vedite nekaj.......denar je uničil vse ljudi.....danes težko vidiš mladega človeka z načeli,z pravim pogledom na svet(to smatram kot odgovorno delavno smernico,.itd..).država mora podpirati rodnost v sloveniji z stanovanji,subvencijami otroškimi dodatki........samo tako se bomo rešili lastnega samomora.res je,kdor nima za kruh,je res pod pragom revščine......samo dokler si bo tak kupoval drage avtomobile,ter drage počitnice,...takrat ni to prag revščine.morda bi se dalo iti na počitnice tudi po sloveniji,razne izlete,na morje na hrvaško ali pa v bljižnje kopališče v sloveniji....... in še nekaj......kako naj bomo ponosni na državo,ko pa zločinci nikoli ne bodo obravnavani kot zloćinci,ampak kot heroji?pomnite ljudje,ko se je začelo po vojno pobivanje v sloveniji.....hitenje po oblasti.......vse preveč je težko iti naprej,ko pa ti je predsednik države,glani organ komunistične partije,ob odrptju rova Barbare,izjavil,da o tem on ne misli govoriti,da je to drugorazredna tekma..........ko bodo priznali napake,bomo tudi "cerkveni ljudje" rekli"JA,POJDIMO NAPREJ,KRIVICA JE PRIZNANA IN OBŽALOVANA,ZASLUŽILI IN ŽE SLUŽIJO SVOJO KAZEN,TO JE ŽE ZGODOVINA!" to ne pravim samo za komuniste,ampak za vse ljudi......tudi mariborska nadškofija je grešila,pa priznala napako......s takimi potezami bomo ohranili načela.in sami veste,ko bodo te krivice popravljene(in vem da ne bodo-vsi komunisti zaprti,ki so grešili hudo na naši zemlji) bomo šli naprej(oziroma,ko bodo pomrli še zadnji preživeli prejšnje vojne) takrat bodo zločinci pisali zgodovino-samomor lastnega naroda ponosen sem na kulturo,naravno dediščino.......predvsem pa na šport,kjer še ob zmagi naših,očitno se vsi poveselimo zmage(levi,desni) Ne klati neumnosti (o vojski)! SFRJ je dajala 5% BDPja za JLA Glede na to, da je Slovenija napolnila tedaj prek 35% proračuna SFRJ pa malo razmisli in ne lapaj Pozor! Levaki in Jugosi so se prebudili in so že za računalnikom. Samo za ponazoritev tega kar je napisal Sheriff JoeArapio nekaj postov pred menoj. Če imaš medije lahko manipuliraš z ljudmi. Vsako še tako pozitivno dejanje se da prikazat pozitivno ali negativno. In seveda obratno, vsako negativno dejanje lahko prikažeš pozitivno. Naprimer: Pred devetimi leti je se je za pol leta zamenjala opcija na oblasti. Oblast je prevzela Bajukova vlada. Bil sem na avtobusu. Ko je bila ta novica po radiu, je neka starejša gospa prestrašeno rekla: "Ježeš Marija, penziju nam bodo vzejli." Zdaj je jasno, da so bili ljudje prestrašeni zaradi laži, ki jih širijo mediji. Zdaj se podobno svari... samo ne Janše... Zdaj pa bistvo: Šolski minister je postal Lovro Šturm in uvedel da se zadnji šolski, ki je dan pred praznikom šolarji zberejo na dvorišči, kjer izobesijo zastavo in zapojejo slovensko himno. To pozitivno novico so praktično vsi mediji prikazali kot negativno. Kako se nedolžne otroke fila z nacionalizmom. Kako so se nekateri (rdeči) ravnatelji temu uprli in oh in sploh. Takšna medijska gonja je trajala do volitev in vse pozitivne reči so prikazali negativno, tako je pomladna opcija pogorela na volitvah. Torej, če ljudje mislimo, da razmišljamo s svojo glavo, se bridko motimo. Razmišljamo pač bolj ali manj tako kot nam sugerirajo tisti, ki imajo oblast nad mediji in zato imajo tudi nad državo, kar seveda pomeni da imajo oblast nad nami. Ko je bila ta novica po radiu, je neka starejša gospa prestrašeno rekla: "Ježeš Marija, penziju nam bodo vzejli." jaz se spominjam, da sem enkrat na upravni enoti videl četo starih lokalnih tercialk, ki so šle podpisat kandidaturo za Kučana kot "neodvisnega" predseniškega kandidata. Sem eno od njih poznal in jo vprašal, zakaj je šla podpret ravno Kučana, pa je odgovorila, da je slišala, če Kučan ne zmaga, bodo vsem upokojencem penzije ukinili. S takšnimi manipulacijami levica pri nas že 20 let farba ljudi in zmaguje na voltivah, država pa pod njihovo komando vse bolj stagnira in propada... + 3 glasovi Vse najboljše Slovenija! Bil sem udeleženec bojev v Dravogradu v veri o samostojni, demokratični, finančno močni, napredni in zgodovinsko neobremenjujoči se državi. Želel sem si, da bodo najprej popravljene krivice, vse in vsem, ki so jih utrpeli za karkoli v preteklosti. Verjel sem v "Švico" ker vem, da smo priden in marljiv narod. Res nisem si pa predstavljal, da bodo dvajset let po tem, stari komunistični ideologi še tako močni, glasni in si danes delili zasluge osamosvajanja izpod lastnega režima. Vse najbolješe, Slovenija! Vse najboljše, Slovenci in Slovenke! Oman: Rad bi državo brez afer, s poštenostjo, strpnostjo in spoštovanjem delavcev "Bil sem popolnoma prepričan o uspehu" 25. junij 2011 ob 13:01 Ljubljana - MMC RTV SLO "Dolgi, dolgi mučni pogovori so bili potrebni, da se je politika nekako poenotila, in ker je bila enotna politika, je bil ves narod enoten, kot še nikoli ni bil, in dvomim, da še kdaj tako bo," je pojasnil Oman. Ivan Oman se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pridružil kmečkemu gibanju in sodeloval v vseh večjih pobudah tistega časa. V letu 1988 je postal predsednik na novo ustanovljene Slovenske kmečke zveze, ob nastanku Demosa, združene opozicije, pa je postal njegov podpredsednik. Leta 1990 je bi izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Poslansko klop je zasedal med letoma 1992 in 1996, izvoljen je bil na listi Slovenskih krščanskih demokratov. Po tem se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. Po končani osnovni šoli je Ivan Oman začel delati na očetovi kmetiji, se poročil in postal oče sedmih otrok. Danes šteje 82 let in pravi, da političnega dogajanja ne spremlja podrobno. Na MMC-ju smo se z njim pogovarjali o času osamosvojitve, o prehojeni 20-letni poti slovenske države in aktualnem političnem dogajanju. Te dni praznujemo 20. obletnico domovine. Kateri so bili za vas ključni trenutki v obdobju osamosvajanja? Najprej ustanovitev kmečke zveze. Takrat smo naredili prvi korak, korak čez rubikon. Seveda se je pozneje to stopnjevalo s plebiscitom. Pa gotovo je bila za osamosvojitev sila pomembna priprava v zvezi z grožnjo armade, torej priprava za obrambo. Kako ste osamosvajanje doživljali vi? Kakšna je bila vaša vloga v tistem času? Težko je govoriti o lastni vlogi. Jaz sem bil eden izmed vodilnih v Demosu, član predsedstva, ki je bilo na čelu države, ki se je osamosvajala. Kako sem to doživljal, je seveda težko reči. Bil sem popolnoma prepričan o uspehu, to je to. Bili ste tudi edini član predsedstva, ki je podprl ustanovitev slovenske vojske. Tako je. Zakaj ste se odločili tako? Jaz sem bil pravzaprav edini, ki nisem podpisal tiste deklaracije, ki so ji rekli deklaracija za mir. To se mi je zdelo nesmiselno, ker se moramo vedno zavedati, da lahko računamo na potrebo po oboroženi obrambi, zato sem tudi sodeloval na tisti vaji 20. marca 1991 in nagovoril vojake teritorialne obrambe kot vojake slovenske vojske. Bili ste med ustanovitelji Slovenske kmečke zveze, iz katere je nastal SLS, nato ste prišli med Krščanske demokrate, po združitvi obeh strank pa spet nazaj. Ali danes kaj pogrešate aktivnejšo vlogo pomladnih strank? Seveda pogrešam to politično opcijo. Prepričan sem, da bi, če bi se normalno obnašali oz. tako, kot bi se bilo treba, še zmeraj dosegali tam nekje blizu 30 odstotkov volivcev. Zakaj torej menite, da pomladna stran ni več tako uspešna kot ob osamosvojitvi? Takole bom rekel: ko smo šli v politiko v letih 1988 in 1989 in potem tudi še leta 1990, je bilo med nami veliko idealizma in nihče takrat še ni razmišljal o kakšni karieri. Potem se je pa začelo to, vsak je seveda najprej preračunal, kaj pomeni kakšna poteza zanj in za njegovo kariero. In seveda se je marsikdo pri tem močno uštel. Zato pa imamo tako, kot imamo. Vi ste se iz politike umaknili šest let po osamosvojitvi. Tako je. Jaz sem bil najprej dve leti in pol v predsedstvu, potem sem bil štiri leta poslanec v državnem zboru. Mislil sem, da je prav, da se v letih, v kakršnih sem takrat že bil, umaknem in prepustim to delo mlajšim. Zdaj ste predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Kako dojemate to funkcijo? To funkcijo zdaj dojemam kot veliko breme in se bom poskušal tega čim prej znebiti. Mene to utruja. Kaj pa združenje? Dosega svoj namen? Ja, težko je reči, kako je združenje nastalo, ampak vsekakor je potrebno. Nekdo mora opozarja na te stvari, ker se marsikaj tudi izkrivlja ali pa prikazuje drugače. Kaj na primer? To bi bila dolga zgodba, če bi razpravljali o tem. Mogoče bi na kratko omenil tisto pred plebiscitom. Dostikrat govorimo, kako smo bili takrat enotni. Jaz seveda trdim, da se je bilo treba močno potruditi za tisto enotnost. Najprej pri plebiscitu in nato še pred samo osamosvojitvijo. Dolgi, dolgi mučni pogovori so bili potrebni, da se je politika nekako poenotila, in ker je bila enotna politika, je bil ves narod enoten, kot še nikoli ni bil, in dvomim, da še kdaj tako bo. Vse pogosteje se opozarja oz. opozarjate tudi vi, da je zavedanje o dogodkih na začetku 90. let pomanjkljivo. Kaj bi bilo treba storiti, da bi se mladi poučili o teh pomembnih dogodkih za našo državo? Šola ne dela tistega, kar bi morala oz. za kar sem sam prepričan, da bi morala. Namreč vzgajati ljudi v slovenske patriote. To je tisto, kar sem že omenil: ne vem, ali bomo še kdaj tako enotni. Ampak lahko se zgodi. Dostikrat rečem: bog ne daj, da bi bilo še kdaj tako, da bi bilo potrebno, da bi bili tako enotni. Ampak lahko se tudi to še kdaj zgodi, in če ne bomo, če se ne bodo mladi ljudje zavedali in ne bodo imeli neke domovinske zavesti, potem tiste enotnosti ne bo. Znani ste po strpnosti. Ali človek lahko danes v politiki še ostane strpen? In predvsem pošten? Morali bi biti vsi. Ko sem bil še dokaj mlad, sem imel dobrega starega prijatelja profesorja in od njega sem se naučil predvsem to, da žaliti ne smeš nikoli, tudi političnih nasprotnikov ne. Ne vem, kako je zdaj s tem pri nas, bolj slabo. Slovenija zdaj piše 20-letno zgodovino samostojne države. So poteze, dejanja ali dogodki, ki bi jih lahko posebej izpostavili kot pozitivne v tem obdobju? Nekoliko spremljam, ampak ne tako podrobno, da bi vse poznal. Rekel bi pa tole: ministrica gospa Katarina Kresal je rekla, da gre ta vlada ljudem na živce. Ampak s takega stališča mora neki minister potegniti neke konsekvence. Iz take vlade se gre, če gre ljudem na živce. In zdaj se dogaja tisto, kar se je takrat, ko smo imeli Demosovo vlado, ko sta tudi vsaj dva takratna ministra govorila, da vlade ne podpirata, ampak iz vlade hkrati nista šla. Pri nas se je držijo kot klop kože. Kaj pa prelomni dogodki? Slovenija je vstopila v Evropsko unijo. To je nekaj takega, kar je za Slovenijo vsekakor koristno. Slovenija je vstopila tudi v Nato, tam pa res ne vem, kaj imamo iskati. Mislim, da sem bil takrat v državnem zboru edini, ki je govoril proti temu, in še zdaj sem enako prepričan, da smo Slovenci nekoč govorili, da bi bili lahko nova Švica. Ampak potem se je treba vesti tako, kot se vede stara Švica. Kaj pa negativna plat? Kar koli, kar morda ni bilo dobro za državo v tem obdobju? Huda je gospodarska kriza. Ogromno brezposelnih. Mislim, da je hujše še nekaj drugega – zdi se mi, da pri nas državo obvladujejo neki lobiji, in to je tisto, kar je slabo. Morda komentar na trenutne razmere v državi? Jaz bi rad državo brez afer in tako z neko poštenostjo, strpnostjo in spoštovanjem delavcev. Kakšna bo po vašem mnenju prihodnost Slovenije? Tega pa ne bi upal napovedovati. Nisem prerok. Katja Pirnat Zares iskreno povedano (vsaka čast g. OMAN) brez ovinkarenja, takšni bi moral biti voditelji, pa jih šteje 82. Kaj pa imamo trenutno pa je za bruhat, kako samovsečno se smehlja Pahor-najboljši voditelj v Sloveniji?????????????????????????????oh ohoh, "vsega pa je itak kriv JJ". Ta država je res nastala po čudežu, saj so od petih članov takratnega predsedstva kar štrije člani (Kučan, Kmecl, Zlobec in Plut) torpetirali njeno nastajanje. Edino Ivan Oman je bil takrat glas slovenstva, domoljublja in razuma v takratnemu kvazi predsedstvu z Milanom Kučanom na čelu. Štirje člani predsedtva (Kučan, Kmecl, Zlobec in Plut), razen Ivana Omana, so tudi podpisniki izdajalske "deklaracije za mir", ki je imela namen Slovence dokončno razorožiti in goloroke prepustiti tankom JLA, da bi nas pomendrali... leta 91 so se vsi borili... eni za slovenijo, drugi pa za jugoslavijo..., ti ki so se borili za srboslavijo, so danes na oblasti - cinizem prve vrste, Belorusija = Slovenija. Pred 20 leti se je začela vojna za Slovenijo Osamosvojitvena vojna dokončen epilog napetih odnosov med Slovenijo in JLA 27. junij 2011 ob 01:15 Ljubljana - MMC RTV SLO 27. junija ob 1.15 je protiletalska oklepna baterija Jugoslovanske ljudske armade (JLA) pri Metliki prestopila državno mejo. Začela se je desetdnevna vojna za Slovenijo, v kateri so slovenske sile ubranile državo. Osamosvojitvena vojna je bila vrhunec in tudi dokončni razplet napetih odnosov med Slovenijo, ki je po spomladanskih volitvah leta 1990 vse bolj stopala po poti proti samostojni in neodvisni državi, in med jugoslovansko vojsko (uradno se je v skladu s takratno socialistično terminologijo imenovala Jugoslovanska ljudska armada - JLA). JLA nasprotuje slovenskemu osamosvajanju JLA se je v procesu razpadanja jugoslovanske zvezne države nedvoumno postavil na stran unitarističnih in centralističnih sil. Hkrati so v JLA, zlasti potem ko je na politično prizorišče stopil Slobodan Milošević, postajale vse močnejše velikosrbske težnje, kar ni bilo presenetljivo, saj je bila velika večina častnikov JLA srbske in črnogorske narodnosti. Prvič je JLA močno posegel v slovenske notranjepolitične razmere maja 1988, ko se je začela t. i. afera JBTZ (Janša-Borštner-Tasič-Zavrl). Načrt, da bo sodni proces pred vojaškim sodiščem proti Janezu Janši (ta je bil že dolgo trn v peti JLA zaradi idej o temeljitem reorganiziranju JLA in civilnem nadzoru nad vojsko), Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu v kali zatrl demokratične procese v Sloveniji, je spodletel. Še več, slovenska partijska oblast in JLA sta z aretacijo celo sprožila t. i. slovensko pomlad. Maja 1990 JLA razoroži teritorialno obrambo Po drugi strani je proces proti četverici v Sloveniji med ljudmi še okrepil strah, da bo JLA v Jugoslaviji uvedel vojaško diktaturo. Ta strah in negotovost pa nista preprečila zmagoslavja koalicije Demos na volitvah leta 1990. Zaradi zmage Demosa je JLA začel razoroževati slovensko teritorialno obrambo (TO) - republiški štab TO-ja je vodil generalpodpolkovnik Ivan Hočevar, ki je bil na strani JLA in je sodeloval pri razorožitvi. Ukaz o razorožitvi TO-ja je 14. maja 1990 izdal generalštab JLA. Čas razoroževanja je bil spretno izbran, saj Demos še ni popolnoma prevzel oblasti. 17. maja je novi obrambni minister postal Janez Janša, ki je 18. maja upravnim organom za ljudsko obrambo prepovedal oddajo orožja JLA. Predsedstvo Republike Slovenije pa je šele 19. maja popoldne poslalo v občine zaupno brzojavko, s katero je ustavilo oddajo orožja občinskih štabov TO-ja jugoslovanski vojski. Odvzeto 70 odstotkov orožja Do zaustavitve oddaje orožja je JLA odvzel več kot 70 odstotkov formacijske ter dodatne oborožitve in opreme slovenske Teritorialne obrambe. Nekatere občine niso hotele oddati svojega orožja jugoslovanski vojski - orožje je obdržalo 12 občinskih štabov TO-ja. Prav tako ni bilo izročeno orožje in strelivo 30. razvojne skupine TO-ja oz. zaščitne brigade. Odvzem orožja v Sloveniji je potekal hkrati z odvzemom orožja na Hrvaškem (kjer so hrvaški teritorialni obrambi odvzeli več kot 200.000 kosov orožja) ter v Bosni in Hercegovini. Prva akcije pobiranja orožja TO-ju je JLA sicer prvič izvedel na Kosovu na začetku osemdesetih let. Republiški štab TO-ja - nova napetost med Slovenijo in JLA Nekaj odvzetega orožja je slovenskim teritorialcem v prvih mesecih, ko je bil dovoljen vstop v nekatera skladišča, uspelo z različnimi pretvezami pridobiti nazaj. Puške so zavijali v spalne vreče, podkupovali stražarje in uporabljali stara znanstva v vojašnicah. V slabem letu dni je uspelo TO-ju dobiti nazaj dobrih 5.000 kosov različnega pehotnega orožja. Nova slovenska oblast se je na obrambnem področju spoprijela še z eno težavo - z republiškim štabom TO-ja, ki ga je vodil JLA naklonjeni general Hočevar. Zato so ustanovili Manevrsko strukturo narodne zaščite (MSNZ), njen načelnik je bil rezervni stotnik Tone Krkovič. Pri oblikovanju MSNZ-ja se je Slovenija naslonila na zakon o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, ki je predvideval tudi enote narodne zaščite. Prek MSNZ-ja so slovenski republiški organi in slovensko predsedstvo vodili TO. Slovenija reorganizira TO Slovenija je z ustavnimi dopolnili 28. septembra 1990 določila, da pristojnost nad TO-jem v miru prevzame republiško predsedstvo, ob morebitnem napadu od zunaj pa zvezno predsedstvo. Za v. d. načelnika republiškega štaba TO-ja je slovenska oblast določila Janeza Slaparja in 4. oktobra Hočevarju poslala dopis, naj preda dolžnosti Slaparju. V bran Hočevarju se je postavil JLA, ki je v noči s 4. na 5. oktober poslal na republiški štab na Prežihovi ulici v Ljubljani vod vojaške policije, ki je zasedel stavbo. Poseg JLA je povzročil ogorčenje med prebivalci, zato se bile pred štabom na Prežihovi tudi demonstracije. Dogodek se ni razplamtel v večje nerede. Enote JLA so bile sicer v stavbi na Prežihovi še nekaj mesecev, do aprila 1991, ko so je popolnoma izropale in zapustile. Prvi postroj specialne brigade TO-ja Jeseni 1990 je Slovenija reorganizirala TO in poleg Slaparjevega imenovanja določila nove poveljnike pokrajinskih štabov TO-ja. Z reorganizacijo TO-ja se je izvršil prenos pristojnosti nad enotami manevrske strukture na novi republiški štab TO-ja. Krkovič je potem prevzel poveljstvo nad posebno enoto TO-ja in vodil učni center za usposabljanje posebnih enot TO-ja. Postroj prvih oddelkov specialne brigade TO-ja v Kočevski Reki je bil 17. decembra 1990. Slovenija je takrat, tik pred plebiscitom, javno sporočila nasprotnikom osamosvojitve, da je sposobna ubraniti korake v samostojnost. Slovenija ne pošilja več nabornikov v JLA 23. decembra so se Slovenci na plebiscitu z veliko večino odločili za samostojnost - za je glasovalo 88,2 odstotka vseh volivcev. Slovenija po plebiscitu ni več pošiljala nabornikov v jugoslovansko vojsko. Odhod v JLA ni bil več obvezen, od 3.000 vojaških obveznikov je marca 1991 iz Slovenije v JLA odšel le en prostovoljec. Slovenska odločitev ni bila po volji JLA, ki je že jeseni 1990 v Sloveniji oblikoval tako imenovane vojaško-teritorialne organe, ki naj bi prevzeli izpolnjevanje naborne obveznosti v svoje roke. Slovenija je ustanovila dva učna centra, kamor so na usposabljanje napotili prve slovenske vojaške obveznike. Eden je bil na Igu pri Ljubljani, drugi pa v Pekrah pri Mariboru. JLA je od slovenskih oblasti zahteval izročitev nabornih evidenc in zaprtje obeh učnih centrov, naborniki iz teh centrov pa naj bi odšli služit vojaško obveznost v enote JLA. Slovenska oblast zahtevam JLA ni popuščala. Pekre - uvod v osamosvojitveno vojno Zato je JLA konec maja izredno povečal svojo dejavnost v Sloveniji. V nekaterih vojašnicah so dvigali bojno pripravljenost, ceste pa so bile od zgodnjih jutranjih ur polne tovornjakov, ki so iz skladišč dovažali oklepnim enotam dodatno bojno strelivo. V enem izmed učnih centrov, v Pekrah pri Mariboru, so bile 23. maja 1991 prve napetosti med slovenskim TO-jem in JLA, ki je obkolil učni center. Zaradi ugrabitve dveh slovenskih teritorialcev na pogajanjih z JLA je slovenska oblast začela blokado vojašnic in si nakopala očitke opozicijskega LDS-a, da zaostruje razmere. Blokada je bila uspešna, saj je JLA (začasno) popustil in vrnil ugrabljena teritorialca. Med demonstracijami je padla tudi prva žrtev za samostojno Slovenijo - Mariborčana Josefa Šimčika je do smrti povozil oklepnik JLA. Pekrski dogodki so bili napoved, da JLA ne bo križem rok opazoval slovenskega osamosvajanja. Tik pred vojno Slovenija dobi pošiljke orožja Vse bolj pereče je postajalo vprašanje oborožitve: teritorialna obramba je imela 15. junija 1991 23.000 kosov pehotnega orožja in 1.000 kosov različnega lahkega protioklepnega orožja. Protiletalskih sredstev, razen lahkih topov, skoraj ni bilo. Za vzpostavitev ravnovesja moči z JLA je Slovenija potrebovala več orožja, ki ga je morala nakupiti v tujini. Tik pred odločilnimi spopadi, 17. junija, je Slovenija dobila pošiljke telekomunikacijskih sredstev, 21. junija pa so v Slovenijo končno prispele tudi pošiljke orožja in streliva, nujno potrebnega za obrambo države - 5.000 avtomatskih pušk in pet milijonov kosov streliva ter več kot 1.000 protioklepnih sredstev. Sposobnost TO-ja za protioklepni boj se je povečala za več kot 100 odstotkov. Slovenija je bila zdaj sposobna ubraniti neodvisnost. Začetek vojne za Slovenijo Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. 26. junija zvečer je bila na Trgu republike osrednja proslava. Na mejnih prehodih so jugoslovanske table in zastave zamenjali s slovenskimi, določeni so bili mejni prehodi s Hrvaško. 26. junija je zvezna vlada oz. Zvezni izvršni svet (ZIS), ki ga je vodil jugoslovansko usmerjeni Hrvat Ante Marković, v Beogradu ob 3.30 zjutraj (seja se začela 25. junija ob 21. uri) sprejel odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji. Na ozemlju Sloveniji in tik ob njeni meji je bilo tedaj 32.000 pripadnikov JLA. JLA je že 26. junija začel zastraševanje, saj so čez dan letala JLA preletavala vsa večja slovenska mesta. Na Primorskem pa so se proti mejnim prehodom že začeli valiti tanki reškega korpusa, ki ga je vodil general Marijan Čad. Prvi spopadi med TO in JLA 27. junija ob 1.15 je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Začela se je vojna. Omenjeno baterijo slovenske sile zgodaj zjutraj ustavijo pri Pogancih, kjer se začnejo prvi oboroženi spopadi med teritorialci in vojaki JLA. Enote JLA prodirajo proti mejnim prehodom tudi iz drugih smeri, tako da do konca dneva JLA zasede mejne prehode na večini meje in uniči nekatere kontrolne točke na meji s Hrvaško. Zato Slovenija 28. junija mobilizira nove enote TO-ja, ki se pomikajo proti mejnim prehodom, ki jih zasede JLA. Slovenske sile isti dan razbijejo helikopterski desant pri Trzinu. JLA pošlje v boj letala, ki napadajo cilje na Medvedjeku, Brniku, Šentilju, karavanškem predoru ter televizijske in radijske oddajnike. TO obkoli enote JLA in zaseda mejne prehode Za izenačanje pritiska Slovenija okrepi ofenzivo TO-ja, slovenske akcije postajajo vse bolj ofenzivne, slovenske sile od obkoljenih jugoslovanskih enot zahtevajo takojšnjo predajo. Taktika je uspešna, saj je do 17. ure 28. junija v slovenskih rokah že sedem mejnih prehodov. V blokiranih vojašnicah imajo poveljniki vse večje težave, saj iz enot množično bežijo vojaki slovenske, hrvaške in albanske narodnosti. Enota, ki je začela agresijo na Slovenijo, se prebije iz zapore na Medvedjeku, a je 1. julija znova zaustavljena v Krakovskem gozdu. Dokončno se omenjena enota slovenskim teritorialcem vda 2. julija. Istega dne Slovenija enostransko razglasi premirje. Kljub temu se nadaljujejo manjši spopadi - do 4. julija so v slovenskih rokah vsi mejni prehodi. Istega dne predsedstvo Jugoslavije, ki ga že vodi Hrvat Stipe Mesić, Sloveniji postavi ultimat, v katerem zahteva razorožitev slovenskih sil (za ultimat glasuje tudi Mesić). Slovenija ultimat zavrne. Podpisana Brionska deklaracija Na dan agresije je bilo v Sloveniji 22.000 agresorjevih vojakov in častnikov. 2.000 se jih je po bojih umaknilo iz Slovenije, 8.000 jih je zbežalo, ali so jih slovenske sile zajele. JLA je po koncu spopadov ostalo le še 12.000 vojakov, medtem ko je bilo 9. julija pod orožjem še več kot 30.000 pripadnikov TO-ja. Vse bolj je namesto boja stopala v ospredje diplomacija. Tujina, ki je najprej menila, da bo JLA hitro opravil s Slovenijo, se je diplomatsko vpletla. Na začetku julija 1991 so se tako po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Slovenijo, Hrvaško in Jugoslavijo. 7. julija so podpisali t. i. Brionsko deklaracijo, ki jo je slovenska skupščina potrdila 10. julija. Umik JLA iz Slovenije Z njo je Slovenija uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njegovo izvajanje. Predsedstvo Jugoslavije je 18. julija odločilo, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo skozi koprsko pristanišče zapustili v noči s 25. na 26. oktober. (Prvič v dolgi zgodovini, da na slovenskih tleh ni bilo tujih čet.) Pomembno vlogo pri pogajanju s Srbi za umik JLA je imel Janez Drnovšek. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo - pomembno je bilo zlasti nemško priznanje 19. decembra 1991 (veljati je začelo 15. januarja 1992). 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN-a. Vojna je zahtevala 76 mrtvih in več sto ranjenih Osamosvojitvena vojna za Slovenijo je bila prvi oboroženi spopad v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Vojna je zahtevala 76 žrtev: 19 na slovenskih strani, 45 na strani JLA, 12 tujih državljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146. Enote TO-ja so zajele 4.693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice oz. policije. JLA je imel v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in šest helikopterjev. Aleš Žužek Orožja jugoslovanski vojski v času razoroževanja teritorialne obrambe maja 1990 niso izročile naslednje občine: Brežice, Jesenice, Kranj (delno), Krško, Litija, Mozirje, Murska Sobota, Radlje ob Dravi, Radovljica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Velenje in Žalec. Odlok, ki je JLA omogočil agresijo na Slovenijo, je izdala zvezna vlada, ki jo je vodil Hrvat Ante Marković. Na splošno v času osamosvojitvene vojne slovensko-hrvaškega zavezništva ni bilo. Po dogovoru med Slovenijo in Hrvaško bi morala naša južna soseda preprečiti napade enot JLA s svojega ozemlja na Slovenijo. Ko pa se je začela desetdnevna vojna, je hrvaški politični vrh Slovenijo pustil na cedilu. Hrvaški predstavnik v predsedstvu Jugoslavije Stipe Mesić je celo glasoval za ultimat Sloveniji in proti umiku JLA iz Slovenije. Kljub temu je Slovenija pomagala Hrvaški v času domovinske vojne. Brez slovenske pomoči bi se Hrvaška težko ubranila pred velikosrbsko agresijo. Foto: MMC RTV SLO Zadnji vojaki JLA so se s slovenskega ozemlja umaknili v noči s 25. na 26. oktober. Foto: BoBo lovenski teritorialci so v bojih zaplenili veliko tankov in jih vključili v svoje enote Potem ko so slovenske sile ustavile JLA, je bilo glavno orožje jugoslovanske vojske letalstvo, ki je napadalo tudi civilne cilje. Glavna moč JLA so bile tankovske enote, ki so prodirale proti mejnim prehodom. Slovenske sile so lahko zaustavile tankovske kolone, ker so se nekaj dni pred spopadom okrepile s protitankovskim orožjem, ki je prispelo iz tujine. Načelnik Manevrske strukture narodne zaščite je bil Tone Krkovič. Manevrska struktura je bila v prvih mesecih Demosove vlade realna sila, ki je lahko zaščitila Slovenijo. Milan Kučan je bil aprila 1990 izvoljen za predsednika predsedstva Slovenije. 27. junij 1991 velja za začetek desetdnevne vojne za Slovenijo. Že 26. junija pa so se proti mejnim prehodom na Primorskem začeli valiti tanki reškega korpusa, ki ga je vodil general Marijan primus, nobenih vojnih zločinov ni bilo na Holmcu. Le Srbi so (tipično zanje) priredili posnetke avstrijskega snemalca. Dejstvo je, da so naši vojaki ali miličniki (ne vem točno) streljali na stavbo, kjer so bili pripadniki JLA. Pri tem je skupina vojakov prišla iz hiše z belo zastavo, da bi se vdala. Toda te skupine ni videla naša enota, ki je streljala, saj so bili v slepem kotu (torej jih ni mogla niti zadeti). JLA vojaki so logično skočili v zaklon oziroma na tla, avstrijski snemalec pa je to posnel. Seveda so pozneje ob ustavitvi ognja vstali in se predali našim ljudem, edino Srbi so tu odrezali posnetek, da izgleda, kot da smo jih pobili. Ti ujeti vojaki so še danes živi, razen za srbska trobila, ki hočejo zmanjšati svojo krivdo med balkanskimi vojnami na tak način, da bi potunkali druge. Odlok, ki je JLA omogočil agresijo na Slovenijo, je izdala zvezna vlada, ki jo je vodil Hrvat Ante Marković. Na splošno v času osamosvojitvene vojne slovensko-hrvaškega zavezništva ni bilo. Po dogovoru med Slovenijo in Hrvaško bi morala naša južna soseda preprečiti napade enot JLA s svojega ozemlja na Slovenijo. Ko pa je prišlo do desetdnevne vojne, je hrvaški politični vrh Slovenijo pustil na cedilu. Hrvaški predstavnik v predsedstvu Jugoslavije Stipe Mesić je celo glasoval za ultimat Sloveniji in proti umiku JLA iz Slovenije. Kljub temu je Slovenija pomagala Hrvaški v času domovinske vojne. Brez slovenske pomoči bi se Hrvaška težko ubranila pred velikosrbsko agresijo Toliko o naših ''bratih''. Sploh tista poteza Mesića je za bruhat. @komsomolec avtor pridobil za zdaj neznano gradivo Mislim da to vse pove. Verjetno pa ne misliš da je TO poslala tanke proti JLA ? Video: Posnetek policijskega mučenja Roma vznemirja srbsko javnost Policista s posnetka že identificirali 27. junij 2011 ob 07:33 Beograd - MMC RTV SLO Srbijo je pretresel posnetek iz leta 2007, na katerem policist očitno zlorablja svoja pooblastila in se okrutno znaša nad romskim mladeničem. Na YouTubu objavljen posnetek je sicer že bil predmet interne preiskave, a bo zdaj policija opravila revizijo primera, srbski policijski minister Ivica Dačić pa je že izdal nalog za suspendiranje dveh policistov na posnetku. Po poročanju B92 je posnetek nastal na policijski postaji v Vršcu 30. junija 2007. Načelnik uprave policije Mladen Kuribak je potrdil, da gre za policista Aleksandra Adamova in Bojana Biserčića, mladi Rom pa je Danijel Stojanović. Po poročanju Tanjuga je bil Stojanović star policijski znanec zaradi manjših in večjih kraj. Tistega leta pa je bila proti njemu tudi vložena kazenska prijava. "Občinskemu javnemu tožilstvu je bilo v zvezi s tem dogodkom dostavljeno poročilo 27. oktobra istega leta. Policista še naprej opravljata svoje delo, ker so v izjavah, ki so jih dali vsi trije - policista, pa tudi mladenič - zanikali vse, kar lahko vidimo na posnetku," je pojasnil Kuribak. Stojanović naj bi tako dejal, da sta policista proti njemu postopala korektno. Direktor policije Milorad Veljović je potrdil, da je posnetek iz leta 2007, in ob tem dejal, da si policija z velikimi težavami pridobiva zaupanje državljanov, zaradi česar je neizbežno, da posamezniki, ki mažejo njen ugled, ustrezno odgovarjajo pred zakonom. Povedal je še, da je izdal nalog, da se v primer vključi tudi oddelek za visokotehnološki kriminal, da bi "ministrstvo za notranje zadeve javnosti podalo popolno resnico". "Vsi odgovorni bodo identificirani in obravnavani v postopku, ne glede na to, ali gre za običajnega policista ali za nekoga nad njim. Nihče ne sme biti zaščiten," je zatrdil Veljović za B92. Policijski sindikat: Klasičen primer mučenja Posnetek je izzval burne odzive javnosti. Nevladne organizacije za zaščito človekovih pravic so se takoj odzvale in zahtevale sprožitev postopka zoper tiste pripadnike policije, ki so zlorabljali romskega mladeniča, ki na posnetku prosi za milost. Milan Antonijević iz Odbora pravnikov za ljudske pravice je dejal, da to ni osamljen primer in da gre za zločin, za katerega je zagrožena kazen do osem let zapora, uradne osebe pa se preganja po uradni dolžnosti. Petar Antić s Centra za pravice manjšin pa pravi, da so Romi razburjeni in da je ta primer pokazatelj, da je za policijo nujna potreben dodaten poduk o tem, kako ravnati s pravicami manjšin. Pooblaščenka za zaščito enakopravnosti Nevena Petrušić je najostreje obsodila brutalno nasilje in od ministrstva za notranje zadeve zahtevala, da takoj potrdi identiteto storilcev ter sprejme vse potrebne ukrepe, da bosta kaznovana. Petrušićeva je ob tem še opozorila, da rasizem v Srbiji še vedno ni izkoreninjen in da se je v zadnjem času povečalo število rasističnih napadov na Rome. Oglasil se je tudi srbski policijski sindikat, ki je dejal, da je tudi laiku jasno, da je policist na posnetku prekoračil pooblastila ter da se obnaša nasilno in brutalno. Sindikat je ob tem pozval nadrejene, da javno oznanijo resnico o tem primeru: "Če je posnetek verodostojen, predstavlja klasičen primer mučenja. V tem primeru je treba potrditi kraj, čas in storilce te krivice ter izvesti postopek v skladu z zakonom." Zanimivo je, da je bil posnetek leta 2009 uporabljen za glasbeni video producenta iz Užica, ki se podpisuje kot Bamboo Saucer, prav tako dostopnem na YouTubu. A srbsko pravosodje in policija sta se odzvala šele, ko se posnetek objavili srbski mediji. "Ni jim bilo mar, kam me udarijo" Po objavi posnetka sta se oglasila tudi Stojanović in njegov oče, 45-letni Gani Stojković. "Pretepali so me polni dve uri brez presledka, z rokami, z nogami, z leseno palico. Očeta so pretepali v drugi sobi. V prostoru je bilo več policistov in eden izmed njih je snemal. Prosil sem jih, naj nehajo, jokal sem, oni pa so mi psovali cigansko mater," je za Blic dejal Danijel Stojković. "Bil sem krvav, niso izbirali, kam me bodo udarili. Ko sem jih vprašal, zakaj to počno, so mi odgovorili, da bodo prenehali šele, ko vrnem denar, ki sem ga ukradel." Policija naj bi tako njega kot očeta nato izpustila, a so jima zagrozili, naj nikdar več ne prideta v Vršac, kjer sta na tržnici prodajala svoje blago. Stojković tudi trdi, da jima policija ni dovolila, da bi šla v bolnico, ampak so ju z avtomobilom spremljali vse do izhoda iz mesta. Mladenič, ki je imel v tistem času 17 let, pravi, da čuti posledice mučenja še danes. Oče in sin priznavata, da sta leto dni po dogodku policiji podala izjavo, v kateri sta zanikala, da bi se kaj zgodilo. "Vse to sva rekla zaradi strahu in še danes se bojiva ter si želiva le, da nas pustijo pri miru," pravita Stojkovića. V Srbiji sicer tamkajšnje prebivalstvo - zlasti na podeželju - poroča o velikih težavah, ki jih imajo z romskim prebivalstvom, nad katerim se pritožujejo, da redno prihaja v vasi in krade vse, od denarja do žlebov po strehah. K. S. Vasle: Širca se je podpisala pod katastrofo; Bašić Hrvatin: Zakon prinaša nekatere dobre stvari Vasle in Bašić Hrvatinova za MMC o zakonu o medijih 1. julij 2011 ob 06:15 Ljubljana - MMC RTV SLO Vlada poskuša v slogu korenčka in palice vsiliti ideološko pojmovanje slovenske medijske krajine, trdi Vasle. Bašić Hrvatinova: Politika posega v medije na številne načine, pa nikogar ne moti. Ta teden je v državnem zboru na seji odbora za kulturo potekala javna predstavitev mnenj o predlogu zakona o medijih, ki je predvsem v strokovni javnosti dvignil veliko prahu. Na MMC-ju smo zato poklicali nekdanjega direktorja Radia Slovenija Vinka Vasleta in komunikologinjo Sandro Bašić Hrvatin ter ju povprašali o njunem stališču do omenjenega zakona. "Zakon temelji na navidezni novinarski demokraciji" Vasle je o tem, kaj zakon prinaša na področju novinarske in uredniške avtonomije, dejal, da zakon v resnici temelji na tako imenovani "navidezni novinarski demokraciji", saj je v njem polno visoko letečih besed o avtonomnosti, ni pa niti enega člena, ki bi dejansko bil zagotovilo za kaj takega. Pravi, da na retorični ravni zakon poskuša biti moderen, v resnici pa govori o popolnem nezaupanju v medije in novinarje, "ki jih je treba šele naučiti, kaj avtonomnost je, naučil pa jih bo zakonodajalec oziroma politika". "Poskus ideološkega strašenja novinarjev" Zakon predvideva tudi ustanovitev sveta za medije. Po Vasletovih besedah bi bila njegova uvedba poskus ideološkega strašenja novinarjev in medijev. Kot pravi, gre za organ, ki ne služi ničemur, razen da se v njem v ideološko-politični lobi na davkoplačevalski račun usidrajo t. i. medijski eksperti, ki bi potem solili pamet tistim, ki se z novinarstvom v praksi vsak dan ukvarjajo, in "ne na neki teoretični ravni, ki se ji velikokrat reče tudi bleferstvo oziroma medijsko politikantstvo". Pojasnjuje, da naj bi "ta čudaški organ, ki naj bi ga izvolil DZ kar z navadno večino", med drugim spremljal spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih, kar po njegovem mnenju ni pristojnost države ali kakšne njene podaljšane roke. Člani sveta za medije naj bi tudi imenovali svojega člana v častna razsodišča, "država in politika pa v častnih razsodiščih nimata česa iskati". "V glavnem pa naj rečem, da za ta organ ni nobenega pametnega medijsko profesionalnega razloga, razen če ministrica v odstopu misli, da je to najboljša pot do političnega arbitriranja v medijih. In to po mojem mnenju tudi misli, drugače se v sporni svet za medije ne bi spuščala, saj je s tem organom imela v EU-ju velike težave že madžarska vlada. Naša sedanja pa jih bo zagotovo tudi imela, če bo zakon sprejet," je opozoril. "Inšpektor lahko medij tudi ukine" Poudaril je, da poskušata ministrstvo za kulturo in celotna vlada s pomočjo rešitev v slogu korenčka in palice vsiliti ideološko pojmovanje slovenske medijske krajine, kar je za 21. stoletje seveda škandalozno. Novinarji so, je prepričan Vasle, dobili polovične "korenčkaste" rešitve, ki naj bi jih prepričevale o poštenosti namenov zakonodajalca, o njegovi skrbi za svoboden in avtonomen novinarski prostor ter o demokratičnih standardih, ki naj bi bili v zakon vgrajeni. "O tem, koliko je ta zakon demokratičen in sodoben, navsezadnje govori zelo obširno poglavje o kazenskih določbah ali pa na primer določilo, da lahko inšpektor v inšpekcijskem postopku neki medij tudi ukine, prepove njegovo dejavnost, če ugotovi, da gre za sovražni govor in podobno. O tem, kaj sovražni govor je, zakon ne govori, torej bo treba arbitrirati. Ko pa se arbitrira, se to počenja z ideoloških in političnih vidikov," je izpostavil. O tem, kako bi postopal glede zakona o medijih, smo povprašali tudi Boštjana Žekša, ki naj bi po odstopu Majde Širca začasno prevzel vodenje ministrstva za kulturo. Pojasnil nam je, da je pod določenimi pogoji ministrstvo za kulturo sicer pripravljen prevzeti, vendar naj ti pogoji še ne bi bili izpolnjeni, zato o vsebinskih zadevah ni želel govoriti. Sandra Bašić Hrvatin je glede tega, kaj zakon prinaša na področju novinarske in uredniške avtonomije, pojasnila, da zakon tega področja ne more urediti, saj postavi le določena pravila, avtonomijo pa si morajo po njenem mnenju novinarji izboriti sami, kar, kot pravi, kažejo tudi razmere na časniku Dnevnik. "Zakon vzpostavlja ravnovesje med novinarji in lastniki" "Po mojem mnenju je nesprejemljivo, da imamo en velik dnevni časopis, ki že več kot eno leto nima urednika s polnimi pooblastili. Skrajno neprimerno in nenavadno je, da se kaj takega zgodi. Zakon v bistvu ureja te zadeve, poskuša na neki način, novinarji trdijo, da premalo, latniki trdijo, da preveč, vzpostaviti ravnovesje med omenjenimi subjekti, tako da bodo lastniki pri imenovanju urednikov in profesionalnosti dela upoštevali mnenja novinarjev, ki skušajo preprečiti, da bi se lastniki prek uprav vmešavali v vsebine," je dejala. Izpostavila je, da je način imenovanja članov sveta za medije, ki ga predvideva zakon, zelo ponesrečen. Meni, da bi bilo treba ta določila spremeniti. Prav tako je prepričana, da ni nobenega razloga, da svet za medije imenuje zunanje člane častnih razsodišč, ker naj bi to bilo vprašanje samoregulacije novinarskega dela. Pravi, da bi novinarji morali sami imeti dovolj modrosti, da v razsodišče imenujejo ljudi, ki bodo dali težo in tehtnost njihovim odločitvam. Sicer pa bi po njenih besedah svet za medije le spremljal določene stvari in dajal mnenja o določenih postopkih ter ne bi imel nobene upravne in administrativne moči. "Politiki ni treba več izvajati trdih pritiskov" Na vprašanje, ali obstaja nevarnost, da bi ustanovitev sveta za medije pomenila poseg politike v medije, pa je odgovorila: "Veste kaj, to je tako naivno prepričanje, da je poseg politike mogoč samo skozi take institucije. Politika posega v medije na številne načine, pa nikogar ne moti. To je prepričanje, ki je po mojem že 20 let zastarelo, torej da obstajajo nekakšni trdi pritiski. Obstajajo mehki pritiski, ki se izvajajo skozi načine financiranja, skozi podeljevanje državnih pomoči, skozi preusmerjanje oglaševalskega denarja itd. Politiki ni treba več izvajati trdih pritiskov na medije." Povedala je še, da je na javni predstavitvi mnenj o medijskem zakonu z ogorčenjem in razočaranjem ugotovila, da nihče izmed nastopajočih iz zainteresirane javnosti ni na zakon gledal kot celoto, temveč naj bi vsi gledali samo na določene člene, ki zadevajo njihov položaj in interese. Prepričana je, da bi morale pri obravnavi tako pomembnega zakona, "tudi za nas državljane, saj navsezadnje dobivamo informacije večinoma iz medijev in svobodo izražanja uresničujemo tudi prek medijev", vse strani pokazati več posluha za interese državljanov. Aleksander Kolednik Mimogrede, ta zakon, če bi bil sprejet, ukinja mreže radijskih postaj, ki so bile uvedene s prejšnjim zakonom pred petimi leti. Tako bi denimo v roku enega leta po sprejetju tega zakona ugasnil Radio 1, ki je ta trenutek najbolj poslušan radijski program v Sloveniji. Ne vem komu je to v interesu. Je Širca podkupljena? Vse njene aktivnosti kažejo v to smer.+ 14 glasov Levičarji želijo popolnoma nadzorovati medije, da se jim nikoli več ne bi zgodilo, da bi izgubili volitve. Torej ukiniti Demokracijo in Reporter na račun sovražnega govora, novinarjem drugje pa zagroziti, da bodo leteli na cesto, če bodo samo pisnili kakšno kritično opazko čez leve oblastnike in njihove ljubljence.+ 6 glasov levica hoče, da bi čisto vse slovenske radijske postaje prišle v roke južnjakov in bi potem vrteli samo balkansko glasbo... Še definicija slovenskega samooklicanega levičarja: "Rad ima Kučana, sovraži Janšo. Spoštuje tovariša Tita, Jožeta Pučnika pa ima za revanšista. "+ 5 glasov ps: tita lahko šele danes obravnavamo objektivno - v socializmu to zaradi čistk ni bilo mogoče. Kučan je svoje pokazal že v odnosu do Kavčiča. Janša pa je vodil državo najbolj uspešno v zadnjih desetih letih - številke in podatki povedo svoj. In še to - najbolj zaslužni za osamosvojitev so Pučnik, Oman, Janša in drugi ustanovitelji Demosa! Nekatere pa je lahko sram da se še pojavljajo v politiki oziroma se ne sramujejo svoje preteklosti: Ribičič, Školč, L. Kreft, Tuerk.+ 4 glasovi Janša: Pahor nima podpore v lastni stranki "Za NLB naj se poišče odškodninsko odgovornost" 1. julij 2011 ob 12:20, zadnji poseg: 1. julij 2011 ob 12:54 Ljubljana - MMC RTV SLO SD-ju smo ponudili roko za veliko koalicijo, da bi rešili Slovenijo pred grškim scenarijem s predčasnimi volitvami. Pahor razume, ideološka koalicija pa nas je arogantno zavrnila, pravi Janša. "Po treh letih mandata sta kriza in nestabilnost dosegli alarmantne razsežnosti. Koalicija je razpadla, bančni sistem je v veliki težavah, manjšinsko vlado pa na oblasti držita le še strah pred volivci in ideologija," se je na aktualne politične dogodke odzval predsednik SDS-a Janez Janša. SDS je po njegovih besedah ponudil več poti za izhod, od "stotin zakonov" do tehnične možnost za predčasne volitve v obliki ustavnega zakona. Ponudili so tudi možnost SD-ju za koalicijo po volitvah, če se ta odloči za predčasne volitve. "Bili smo arogantno zavrnjeni, saj vidijo zgolj politične sovražnike, s katerimi se ne da sodelovati," je odvrnil Janša. Pojasnil je, da je imel dva pogovora s premierjem Borutom Pahorjem za "skrajšanje te agonije". Po Janševih besedah se Pahor zaveda potrebe po tem, a nima podpore niti v lastni stranki. Časa za odločitev o poti do predčasnih volitev ima politika do 15. junija, saj se zatem pričnejo 45-dnevne parlamentarne počitnice, je izjavil prvi mož SDS-a. Grčija, Portugalska ... je Slovenija naslednja? Janša ostro zavrača možnost pomladnih predčasnih volitev, ki bi jih prinesel nadzorovan prehod, in poziva k jesenskemu odločanju. Vsak dan je pomemben, vsak dan vlada pridela od 8 do 10 milijonov evrov primanjkljaja, ki pa jih bo treba potem privarčevati z ukrepi, ki si jih nihče ne želi, je zatrdil predsednik največje opozicijske stranke. Na zdajšnji primanjkljaj 10 odstotkov bi bila ponosna celo Milka Planinc in zelo hitro vodi v razmere, ki jih spremljamo v Grčiji, je nadaljeval. Janša je navajal stavek, ki naj bi bil pred kratkim izrečen na seji Evropskega sveta: "Slovenija je naslednja." Predloge bodo zbirali na spletni strani Ker v koaliciji za SDS-ove predloge "ni posluha", stranka nadaljuje priprave na deblokado - strokovni svet pripravlja celovit program za vsa področja, tako kratkoročne protikrizne ukrepe kot razvojne ukrepe, je pojasnil Janša. Napovedal je, da bodo del ukrepov za področji financ in gospodarstva že prihodnjo sredo predstavili tudi na njihovi spletni strani. "Barva Slovenije ima dva milijona odtenkov" Dodal je, da bodo ti predlogi le delni in ne dokončna različica, zato jih bodo dali v razpravo celotni slovenski javnosti. Povzel je SD-jev slogan s prejšnjih parlamentarnih volitev - "Slovenijo je mogoče voditi bolje". "Barva Slovenije ima dva milijona odtenkov," zato bodo vse pripombe državljanov za Janšo dobrodošle, s tem programom pa bo stranka šla tudi na volitve. "Za NLB bi morali odškodninsko odgovarjati" Odzval se je tudi na napovedano, ponovno 250-milijonsko dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB). Spomnil je, da je SDS že v kriznem letu 2009 opozoril na dvomljive bilance bank in kot rešitev ponudil t. i. slabo banko. Težava pa je nastala, ker bi z ugotavljanjem slabih naložb, ki bi jih prenesli na slabo banko, morali ugotavljati tudi, kdo je odgovoren zanje. Poleg ljudi, ki so te odločitve sprejemali znotraj banke, je treba iskati tudi odškodninsko odgovornost vladajočih, ki ob tem niso ukrepali - ti naj tudi zberejo 250 milijonov evrov za novo dokapitalizacijo, je pozval. "Konstruktivna nezaupnica igranje z usodo" Pozive SD-ja, naj SDS svoje cilje doseže s konstruktivno nezaupnico, pa je Janša zavrnil z besedami: "To lahko predlaga samo nekdo, ki ne pozna slovenske ustave." Z odstavitvijo vlade je namreč potrebna hkratna delna izvolitev nove vlade s 46 glasovi, kar pa je v obstoječi sestavi DZ-ja in le leto pred rednimi volitvami igranje z usodo državljanov, se je odzval. Kumer: Klofute smo dobili z leve in z desne Pahor je po včerajšnji seji vlade potrdil, da se je sešel z Janšo. Vsebine pogovora pa zaradi diskretnosti ni želel razkriti in izrazil prepričanje, da bo Janša ravnal podobno. Po drugi strani pa je vodja poslanske skupine SD-ja Dušan Kumer na briefingu izrazil nasprotovanje nadaljnjim pogovorom med vodjema strank - če te udarijo z leve in z desne, kolikokrat boš še nastavil lice, se je vprašal. SDS: Vlada slepo ruši plačni sistem V največji opozicijski stranki vladi očitajo slepoto pri urejanju dodatkov za policiste in opozarjajo, da gre pri tem za razpad dolgoletnega sistema. Po mnenju SDS-a vlada z urejanjem dodatkov za policijo ruši sistem, ki ga je vzpostavil že Janez Drnovšek, in sicer da se plače javnih uslužbencev "urejajo enotno, po istih načelih, z enim zakonom in kolektivno pogodbo za javni sektor". Dodajajo, da od tega koncepta niso odstopile že zadnje tri vlade, saj se je prejšnji plačni sistem razsul prav zaradi, kakor imenujejo v SDS-u, dodatkomanije. Vlada tako brezumno ruši z osemletnim trudom ustvarjen plačni sistem, trdijo v stranki in se obenem sprašujejo "kakšna slepota lahko vodi vlado, da se loti urejanja teh dodatkov samo za en segment svojih uniformiranih sodelavcev". Tako ravnanje je še posebej nerazumno v času krize, ko so sindikati javnega sektor privolili v odlog plačnih nesorazmerij na čas po koncu krize, opozarjajo v SDS-u. Ali bo potem vlada sredi krize sledila poplavi zahtevkov drugih delov javnega sektorja, se še sprašujejo. V največji opozicijski stranki vladi očitajo slepoto pri urejanju dodatkov za policiste ter opozarjajo, da gre pri tem za razpad dolgoletnega sistema. Po mnenju SDS-a vlada z urejanjem dodatkov za policijo ruši sistem, ki ga je vzpostavil že Janez Drnovšek, in sicer, da se plače javnih uslužbencev »urejajo enotno, po istih načelih, z enim zakonom in kolektivno pogodbo za javni sektor.« Dodajajo, da od tega koncepta niso odstopile že zadnje tri vlade, saj se je prejšnji plačni sistem razsul prav zaradi, kakor imenujejo v SDS-u, dodatkomanije. Vlada tako brezumno ruši z osemletnim trudom ustvarjen plačni sistem trdijo v stranki in se obenem sprašujejo »kakšna slepota lahko vodi vlado, da se loti urejanja teh dodatkov samo za en segment svojih uniformiranih sodelavcev«. Tako ravnanje je še posebej nerazumno v času krize, ko so sindikati javnega sektor pristali na odlog plačnih nesorazmerij na čas po koncu krize, opozarjajo v SDS-u. Ali bo potem vlada sredi krize sledila poplavi zahtevkov ostalih delov javnega sektorja, se še sprašujejo. »Priča smo torej razpadu sistema, kar samo potrjuje našo trditev, da je vsak dan, ko niso razpisane predčasne volitve, za Slovenijo škodljiv dan,« končujejo v SDS-u. Aljoša Masten Upam, da Janša čimprej pride na oblast, dobi večino v parlamentu in opravi z golaznijo, ki se v tem času Pahorjevega mandata neovirano prisesala na proračun. Janša je človek, ki ima znanje, strategijo, moralno držo in izkušnje, ki so neprimerljive tistim, kot jih ima Pahor ali pa kdorkoli v slovenski politiki. Ni človek, ki se mu gre za oblast, ampak nekdo, ki je v kritičnih trenutkih za Slovenijo tvegal lastno življenje in s tem dokazal, iz kakšnega testa je. TheBoss važn da so na oblasti tvoji, čeprav celo državo zadolžijo dnevno za 8 milijončkov. Zdaj pa smoži 4*365*8 milijončkov pa poglej, koliko dolga so levakarji nabil na pleča Slovencev. Lahko je vladat na puuf! Janša v svojem mandatu ni večal javnega dolga, celo zmanjšal ga je, zahvaljujoč Bajuku. Če bi bila odločitev zgolj Pahorjova, bi danes že imeli predčasne volitve v to sem prepričan. Vendar mu te poteze ljudje iz ozadja ne pustijo, predvsem "stara elita SD" na čelu z modrookim, še bolj pa kapitalski lobij okoli Senice - to so sile ki se oklepajo oblasti za svoje projekte. Vejo da so oblast takorekoč izgubili, vendar se da v enem letu še marsikaj postoriti, prepisati, odpisati, prestruktorirati, reprogramirati.... Kajti to kar imamo danes je po vseh noramlnih političnih standardih smešno po drugi strani pa zaskrbljujoče. In če bi bili normalna država bi ljudje danes bili na ulicah in zahtevali odstop vlade. Zakaj se to ne zgodi pa vemo - ker celotna civilna družba, mediji, kulturniki, sindikati "držijo štango" tej opciji in se nič ne premakne..... Zaradi Janša sem imel v žepu 150 eur več denarja, pa vi lahk rečete kar hočete. Za druzga otroka mi je plačilo vrtca skenslov. Jez sem za ta denar v enem letu pol stanovanja uredil, tako da to mu lahk sam rečem hvala. Med vsemi komentarji pod tem člankom, ki zlivajo gnojnico po Janši in SDS, ga obtožujejo domobranstva in še česa, ni niti enega komentarja, ki bi se potrudil dati alternative, povedati, kaj je narobe, skratka se razumno pogovarjati. Tako deluje levičarski stroj v Sloveniji - ko se pojavi Janša z izjavo o čemerkoli, se vsujejo žaljivke ali vsaj najbolj popularen stavek zadnjega pol leta "vsi so isti". Dragi administrator, če bi bil dosleden, bi v teh postih našel na tone sovražnega govora in dal še kakega uporabnika pod nadzor. Aja, saj res, to se ti zgodi samo, če zagovarjaš drugo politično opcijo...+ 1 glas Točno tako, ni bolj primernega politika kot je Janez Janša. Sicer pa se zavedam, da bo to levica zelo težko prenesla poraz, saj je še vedno močno ideološko obremenjena. Bi mi znal odgovoriti, kaj sta počela Miran Potrč in Dušan Kumer in še kdo, med osamosvojitvijo? Noro vprašanje.Verjetno sta se skrivala doma pod klopjo, kakor tisti borci, ki so leta 1945 pobili našo kri brez razloga, in postali junaki domovine. Tisti, ki primerjate vlado JJ in BP. Predstavljajte si kako bi zdajšnja vlada predsedovala Evropski uniji...in kaj bi si mislili v EU o nas. Križanič bi modroval o financah, Filozof s podarjeno diplomo pri 40 letih, bi vodil znanstvenika iz projekta Eureka, blondinka bi dajala smernice EU za preprečevanje korupcije (najbrž bi se pol institucij EU preselilo v najemniške prostore). Vlada JJ je imela tudi cvetko S Lukančičeva na kmetijskem ministrstvu, vendar je bila dotična toliko samokritična, da se je skrila in potem šla na bolniško ter odstopila, tile sedaj imajo težavo, ker mislijo, da so res sposobni in pametni, čeprav se jim vesoljna Slovenije smeji. Kislo sicer... Zakaj haterji zraven imena vedno dopišejo še "Ivan"? Zakaj je to tako pomembno? Prav fascinantno in smešno obenem. Zato, ker se jim dvigne ob omembi tega imena. Se mi zdi, da jih JJ tako rajca, da je hudo. Pač to je višek slovenske satire, ki jo rdeči premorejo. :) Zakaj haterji zraven imena vedno dopišejo še "Ivan"? Zakaj je to tako pomembno? Prav fascinantno in smešno obenem. ha ha ha, se strinjam ja! Tako zelo hecno je, kako rdečkarji vedno potencirajo ime "Ivan", kot da je zdaj manj Slovenca kao, he he he. Pač raje uporablja svoje krstno ime Janez, mu je lepše zgleda, kar tut je, hehehe, no požrite se zdaj komunajzerčki! Samo upamo lahko, da bodo čimprej predčasne volitve. Nekateri jamrate " ne Pahor, ne Janša". Kaj mislite, da se sistem zamenja iz danes na jutri ? Verjamem, da bi Janševa vlada mnogo bolje izpeljala ta čas krize, kot to počne kvazi Pahorjeva vlada, brez avtoritete. JA, avtoriteta je potrebna v takih časi na čelu vlade, pa če se vam Janša še tako diktatorski zdi. Dejstvo je, da je Janševa vlada imela mnogo boljši socilani dialog (no sej slabšega od Pahorjevega sploh ne more biti), kar je mnogo pripomoglo k padcu ključnim reformam. In za vse, ki jamrate, da se gre Janši le za stolček: v teh časih dvomim, da bi si kdo zelo želel prevzeti vajet. Moraš imeti kar dobre strokovnjake zadaj, da si upaš prevzeti oblast po takšnem razsulu, kot ga pušča ta vlada. Kar je Janša povedal je samo resnica, ki pa mnoge levičarje zelo boli, zato tudi takšen množičen "haterski" odziv na forumu. In ravno ti odzivi le prikazujejo resničnost Janševih izjav, da so nažalost SD piodporniki zelo ideološko usmerjeni. Že pred volitvami sem dejal, pa bom še 1x: levico je držalo skupaj le sovraštvo do Janše in osebni interesi. In Janša je do sedaj imel edino koaliciji, ki je bila zmožna mandat pripeljati do konca ! Toliko o avtoriteti. Poudarki SDS: Imenovanja Vučka arogantno dejanje Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 1,6 od 13 glasov Ocenite to novico! Proti imenovanju funkcionarja LDS-a Dušana Vučka za direktorja službe na DVK-ju so protestirali v SDS-u. Foto: MMC RTV SLO Dodaj v Facebook Nekdanji poslanec LDS-a tajnik Državne volilne komisije Do zdaj je službo DVK-ja vodil Marko Golobič 1. julij 2011 ob 14:00 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Državna volilna komisija je za direktorja službe DVK-ja imenovala Dušana Vučka. Petletni mandat bo nastopil z 9. avgustom, je povedal Marko Golobič, ki bo službo DVK-ja vodil do 8. avgusta. Proti imenovanju Vučka je že protestiral SDS. V sporočilu za javnosti so sporočili, da imenovanje dolgoletnega politika LDS-a za direktorja službe in tajnika DVK-ja zbuja resne dvome o strokovnem ter nepristranskem delu Državne volilne komisije. SDS: Imenovanja Vučka arogantno dejanje Največja opozicijska stranka navaja, da je Vučko nekdanji miličnik, poslanec LDS-a, predsednik občinskega odbora LDS Bohinj, občinski svetnik LDS-a v občini Bohinj in dolgoletni sekretar poslanske skupine LDS-a. "Imenovanje LDS-ovega politika, ki je bil 7. maja 2009 politično imenovan tudi na mesto direktorja direktorata za upravne in notranje zadeve na MNZ-ju, na mesto direktorja službe in tajnika DVK-ja, je nezaslišano arogantno dejanje, ki mu najodločneje nasprotujemo. Imenovanje dolgoletnega politika LDS-a za direktorja službe in tajnika DVK-ja zbuja resne dvome o strokovnem, nepristranskem in politično nevtralnem delu Državne volilne komisije, ki skrbi zakonito izvedbo volitev," so še opozorili. Prijavilo se je pet kandidatov Javni natečaj za položaj direktorja je bil objavljen 20. maja, rok za prijave pa se je iztekel 30. maja. V roku se je prijavilo pet kandidatov, s katerimi je nato posebna natečajna komisija opravila razgovore. Za dva kandidata so ugotovili, da nimata ustreznih delovnih izkušenj, med preostalimi tremi pa je na seji pretekli teden izbiral DVK. Direktor službe DVK-ja med drugim predstavlja in zastopa službo, vodi, organizira in koordinira delo, predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, odloča o zadevah z delovnega področja službe, vodi finančno in materialno poslovanje službe ter odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost službe. Direktor službe DVK-ja opravlja tudi naloge tajnika DVK-ja. Do zdaj službo vodil Marko Golobič Do zdaj je službo DVK-ja vodil Marko Golobič, ki mu bo mandat potekel 8. avgusta. Za direktorsko funkcijo ni kandidiral, bo pa ostal zaposlen na DVK-ju. Golobič je omenjeno funkcijo na DVK-ju in pred tem republiški volilni komisiji opravljal vse od prvih demokratičnih volitev dalje. Vlada je v četrtek sprejela dopolnitve uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, s katerimi je direktorja službe DVK-ja uvrstila v 56. plačni razred. Vučko!?! A sedaj bo pa LDS še volitve uzurpiral. Policija in pravosodje sta pa že tako ali tako njihova!?!? To je pa res najboljša možna izbira - "strokovnjak" od glave do pete?!?! Saj sem že pred dvema letoma napovedal, da bo z vstopom LDS v koalicijo prišlo do mehkega državnega udara. Pa ga imamo. Samo še ustavni sodniki naj dožive epidemijo neozdravljive gripe in jih zamenjajo s poslansko skupino LDS pa je zadeva pod streho. Ta Vučko sodi v DVK toliko, kolikor sodi Gulič v Urad za verske skupnosti.+ 1 glas Vidite, kako se nam kolca po Janezu Janši. On je pregnal vse te podlasice iz lukenj, zato pa so govorili kakšno mračnaško in introvertno družbo ustvarja. Lds-ovci in Zares-ovci so se zbali za svoje kože in so zagnali medijsko gonjo proti njemu. Sedaj ko pa vidijo da je konec z njhovo nakladaško politiko, je potrebno na ključne položaje postaviti svoje ljudi, da bodo poskušali vladati iz ozadja.h če ne bo tujih opazovalcev, je treba boljkotirat volitve in o tem lds mafijskem početju obvsetit bruselj... Arhivi SDV-ja za Omerzo še vedno zaprti "Pričakujem, da mi bo dostop omogočen" 6. julij 2011 ob 08:05 Ljubljana - MMC RTV SLO Še vedno ni nič, pa je rok že skoraj potekel, je na vprašanje MMC-ja, ali mu je Arhiv RS že omogočili dostop do arhivov SDV-ja, odgovoril publicist Igor Omerza. Omerza od arhiva še ni prejel nobenega odgovora, 30-dnevni rok, do katerega naj bi mu odgovorili na vlogo za dostop do zaprtih arhivov SDV-ja, pa poteče v petek. Publicist je za dostop do gradiva zaprosil že avgusta, a je nato sledilo spreminjaje zakona o arhivskih gradivih, saj so na Sovi in v vladi prepričani, da bi z odprtjem določenih datotek lahko škodili nekaterim nekdanjim sodelavcem Službe državne varnosti. A te spremembe so volivci na referendumu na začetku junija gladko zavrnili, kar pomeni, da še zmeraj velja sedanji zakon, po katerem je gradivo splošno dostopno. So v gradivu nesprejemljivi podatki? Igor Omerza je 8. junija v Arhivu RS tako znova oddal vlogo za dostop do zaprtih arhivov SDV-ja. "Res ne vem, kaj bi si še lahko izmislili," je dejal takrat in dodal, da pričakuje, da mu bo vpogled omogočen. A za zdaj ne kaže, da bo res tako. Sova ni navdušena nad morebitnim vpogledom, torej so v gradivu očitno podatki, ki so za nekatere nesprejemljivi, je junija dejal Omerza. Zatrdil je še, da sam, če bi kot raziskovalec naletel na ime ali podatek, ki bi ogrožal nacionalno varnost, tega ne bi izdal. K. P., Ana Mavsar "Oblast nadzora nad delom obveščevalnih služb ne sprejema" Poročilo komisije DZ-ja za nadzor nad delom obveščevalnih služb 5. julij 2011 ob 15:50 Ljubljana - MMC RTV SLO Oblast si je v celoti podredila policijo in Sovo, so zapisali v poročilu komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb DZ-ja za leto 2010. Predsednik komisije Zvonko Černač (SDS) je ob tem dodal, da aktualna oblast parlamentarnega nadzora nad varnostno-obveščevalnimi službami ne sprejema kot enega izmed mehanizmov za preprečevanje ter odkrivanje nepravilnosti in anomalij, ki se lahko pojavljajo v okviru nadzorovanih institucij, ampak kot "nepotrebno motnjo." Mnenje komisije naj bi potrjevali "večkratni poskusi diskreditacije predsednika komisije od ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, policija in pravosodje v rokah ene stranke, zlorabe posebnih preiskovalnih ukrepov za diskreditacijo posameznikov, preiskovanje afere Patria mimo usmeritev tožilstva v smeri, ki naj ne bi razjasnilo sumov domnevnih kaznivih dejanj, zamenjava direktorja Sove na podlagi anonimk, ki so po prihodu Sebastjana Selana na to mesto potihnile, oviranje in preprečevanje parlamentarnega nadzora ter ignoriranje opozoril o protipravnem ravnanju". V poročilu so zapisali, da je neposredni učinek takih dejanj "prevladujoče mnenje v družbi, da nad temi službami ni nadzora in da je nadzor nad posamezniki vedno širši". Na komisiji so mnenja, da dodatno nezaupanje zbujajo predvidene spremembe zakonodaje, ki naj bi možnost vdora v zasebnost posameznikov še širile. "Taki predlogi pa so simptomatični za policijsko državo," piše v poročilu. Černač je poudaril, da bi morala izvršilna oblast na podlagi ugotovitev in stališč komisije poskrbeti za čim večjo učinkovitost, predvsem pa neodvisno delovanje obveščevalnih in varnostnih služb. Dozdajšnji odnos DZ-ja in vlade govori o nasprotnem, je dejal Černač ter poudaril, da je "vladajoča večina z oblastniško aroganco zavrnila dve predhodni poročili in njihove ugotovitve, s tem pa poslala jasen signal nadzorovanim službam in njihovim predstojnikom". "Sklepi komisije" Komisija državnemu zboru v svojih sklepih predlaga, naj DZ podpre aktivnosti komisije, njene ugotovitve in stališča iz poročila za leto 2011. DZ-ju predlagajo še, naj izrazi zaskrbljenost nad posameznimi primeri, navedenimi v poročilu, "iz katerih izhaja dvom o neodvisnosti in strokovnosti nadzorovanih služb". Zaskrbljenost pa bi po mnenju komisije moral DZ izraziti tudi zaradi "politizacije posameznih primerov omejevanja in preprečevanja parlamentarnega nadzora ter nad tem, da se je direktor Sove v primeru arhivov postavil nad zakon". V zadnjem sklepu so zapisali, da naj bi DZ izrazil pričakovanje, da bodo nadzorovane institucije parlamentarni nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb dojele kot "prispevek k zagotavljanju neodvisnosti in strokovnosti teh služb in kot prispevek k preprečevanju njihove politizacije". Ugotovitve in stališča komisije, zapisani v poročilu za leto 2010, so po Černačevih besedah potrdili "soglasno ob abstinenci predstavnikov Zaresa in SD-ja, ki se za odsotnost nista opravičila", DeSUS-ovega poslanca na glasovanju prav tako ni bilo, a je odsotnost opravičil. Gašper Petovar SDS predstavlja program vodenja države. Kdo bi jo lahko vodil? Stari in novi obrazi politike 6. julij 2011 ob 07:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Premier Borut Pahor je napovedal, da se bosta na volitvah najverjetneje pomerila SD in SDS kot najmočnejši stranki. Kdo bi lahko zasedel ministrska mesta, če bi se zamenjala oblast? Največja opozicijska stranka SDS bo v pričakovanju predčasnih volitev predstavila svoja politična izhodišča, predlog ustavnih sprememb, sistemske cilje in ukrepe ter kratkoročne protikrizne ukrepe za trajnostni razvoj, gospodarstvo in javne finance. To bo napoved, kako bi se sami lotili izvajanja oblasti, če jim jo volivci na naslednjih volitvah podelijo. Sestavili program. Ga bodo sami uresničili? Ob predsedniku stranke Janezu Janši bodo program predstavili predsednik odbora SDS-a za finance Andrej Šircelj, predsednik odbora SDS-a za razvoj Žiga Turk, predsednik odbora SDS-a za gospodarstvo Marko Pogačnik in SDS-ov poslanec Andrej Vizjak. To so imena, ki bi lahko bila med ministri v morebitni novi vladi, če jo bo sestavljal SDS. Šircelj je bil na ministrstvu za finance že v času Andreja Bajuka kot njegov državni sekretar, Turk je prav tako že vodil ministrstvo za razvoj v Janševi vladi v prejšnjem mandatu, Vizjak je nekdanji minister za gospodarstvo, za to mesto pa se omenja tudi Pogačnika, ki je bil včasih na vrhu SOD-a. Vrnitev evropskih poslancev? V Financah so po neuradnih informacijah iz stranke SDS pripravili spisek še preostalih mogočih ministrskih kandidatov. V vladi spet vidijo Gregorja Viranta, ki je v prejšnjem mandatu vodil ministrstvu za javno upravo, v morebitnem novem mandatu pa bi lahko prevzel pravosodno ministrstvo. Prav tako bi se v slovenski politični prostor lahko vrnil zdajšnji evropski poslanec in nekdanji minister za šolstvo Milan Zver, ki bi lahko bil novi zunanji minister. Za notranje ministrstvo v Financah oklevajo med nekdanjim ministrom Dragutinom Matejem in novo žensko na tem položaju - odvetnico Nino Zidar Klemenčič, ki trenutno Janšo zastopa v sodnih postopkih. Ministrstvo za okolje naj bi pripadlo evropski poslanki Romani Jordan Cizelj, ministrstvo za delo pa nekdanji državni sekretarki v tem resorju Romani Tomc, sicer nekdanji članici NSi-ja. Seznam ni dokončen, je pa zelo verjeten, pravijo novinarji časnika Finance. A. S. Janša: Da ne bomo kradli zanamcem, omejimo zadolževanje na 45 odstotkov Državljani bodo pripombe lahko podali na spletni strani 6. julij 2011 ob 13:18, zadnji poseg: 6. julij 2011 ob 14:01 Ljubljana - MMC RTV SLO SDS bi z ustavnimi spremembami, ki vključujejo omejitev zadolževanja, pouk podjetništva v šolah ter zavezo k čimhitrejši uporabi znanstvenih tehnoloških rešitev "reševal Slovenijo". "Veliko znanja je bilo v zadnjih letih puščeno ob strani. To je tudi eden izmed razlogov, da je Slovenija še vedno v gospodarski in politični krizi," je izjavil. predstavil predsednik SDS-a Janez Janša. Zato na spletno stran dajejo predloge, ki jih lahko vsa strokovna in laična javnost kritično obravnava ter podaja tudi svoje predloge. Predlogi bodo javnosti dostopni na spletnem naslovu www.sds.si/nova.vlada po koncu tiskovne konference, ki trenutno še poteka. Prvi predlog vsebuje ustavno omejitev deleža javne porabe v BDP-ju na 45 odstokov. SDS smatra, da je ta varovalka v deležu potrebna, da nikoli več ne pridemo v položaj, v kakršnem smo trenutno in da katerakoli vlada ne bo več "kradla" denarja prihodnjim generacijam. V ustavi bi tudi definirali lastnino kot pravico in hkrati kot odgovornost, vsak lastnik in gospodarski subjekt bo "v skladu z možnostmi dolžan prispevati za skupne potrebe". SDS bi v šolsko vzgojo vključila tudi trajnostni razvoj in podjetništvo. Izobraževanje in financiranje iz javnih sredstev namreč zagotavlja osnovna znanja za učinkovito podjetništvo, je zatrdil Janša. Država se bo ustavno obvezala k ukrepom za čimhitrejšo praktično uporabo tehnoloških rešitev in znanstvenih ugotovitev, kar bo prispevalo k hitrejšemu razvoju. "Smatramo, da bomo s temi štirimi dopolnitvami bistveno okrepili ustavne temelje, kar nam bo omogočilo bistveno lažje reševanje današnjih težavin in načrtovanje razvoja," je dejal Janša in dodal, da bo strokovni svet stranke v prihodnjih dneh predstavil tudi predloge ustavnih sprememb, kratkoročnih protikriznih ukrepov in ter ukrepov za trajnostni razvoj. "Vsak Slovenec bi moral mesečno prihraniti 100 evrov" Predsednik odbora SDS-a za razvoj Žiga Turk je izpostavil vidik trajnostnega razvoja, ki se ga razume tako z vidika demografije kot tudi finančne vzdržnosti. Ravno iz slednjega slovenski razvoj ni trajnosten, je zatrdil Turk ter dodal: "100 evrov bi moral vsak Slovenec mesečno prihraniti, da bi izravnali državno porabo. Ključno vprašanje pa je kako prihraniti ta denar." Problem je obrnil: Vsak Slovenec bo moral zaslužiti 100 dodatnih evrov mesečno, 50 od teh pa dati državi, da bomo sanirali stanje. Kot ideal razvoja pravne države je Turk umestil skandinavski model, kjer je državljan v središču, država pa mu le odpira priložnosti. V bankah in gospodarstvu le kontrolni delež Predsednik odbora SDS-a za finance Andrej Šircelj je pojasnil ukrepe s področja financ. Nujno je lastniško prestrukturiranje bank z NLB-jem na čelu, da dobijo "lastnike, ki bodo z njimi znali upravljati". To bi dosegli z odprodajo in minimiziranjem lastništva države na 25 odstotkov plus eno delnico, t. i. kontrolni delež, s katerim bi lahko preprečili sovražne prevzeme. Ta princip bi uveljavljali tudi v gospodarstvu. Drugi princip je varčevanje države v najširšem smislu, je zatrdil Šircelj, a je vprašanje, kje konkretno varčevati, pustil za prihodnost. Sanacijo bančnega sektorja bi izvedli tudi z ustanovitvijo t. i. slabe banke, kamor bi "prave" banke prenesle svoje slabe terjatve v upravljanje. S tem bi banke zaživele ter pričele oživljati tudi kreditni tok za gospodarstvo. Znižanje trošarin za 10 odstotkov SDS bi tudi znižal davčno obremenitev naftnih derivatov, ki so pomemben del stroška v gospodarstvu. Z nižjimi cenami bi privabili tudi tuje kupce, meni strokovni svet SDS-a. Več o tematiki: Možni prihodnji SDS-ovi ministri Svoje videnje ureditve pokojninskega sistema je v imenu strokovnega sveta že pred superreferendumom predstavil poslanec France Cukjati. Uvedli bi osebne pokojninske račune, kjer bi vsak lahko spremljal stanje vplačanih sredstev, iz blagajne pa bi jih delili po ključu vplačanega deleža posameznika v blagajni. Starostna pokojnina bi bila omejena na 200 evrov. Več sledi ... Aljoša Masten Rdečkarjem je sedanje stanje kar povšeči. Za vsak slučaj iščejo nove obraze, ki nas bodo spet nategnili. Oglašajo se razni vsegliharji, ki spuščajo rdečo meglo. Slovenija rabi spremembo in ta je SDS Po tej logiki bi lahko to zahteval tudi pod Pahorja, pa še mnogih - politiki so javne osebnosti in prav je, da razložijo svoje poglede, soočijo argumente na pregleden, jasen, enostaven način - tega je premalo, ne pa utišati javnih osebnosti (kot mene motijo gostobesedne tiskovke Pahorja verjamem, da gre komu tudi JJ na živce, še posebej, ker opozarja na logične napake in posledice napačnih odločitev).- 1 glas Ashtonova tudi tokrat ne želi slovenskih diplomatov Premajhna podpora države? 7. julij 2011 ob 08:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Tudi v drugem krogu imenovanj veleposlanikov Evropske unije Cathrine Ashton ni izbrala nobenega slovenskega kandidata. Premier Pahor je še septembra zagotavljal, da se to ne bo ponovilo. Evropska unija vzpostavlja skupno veleposlaniško mrežo, veleposlanike pa na 137 predstavništev po svetu imenuje visoka predstavnica EU-ja za zunanje zadeve Cathrine Ashton. Ko je septembra imenovala prvo ekipo novih veleposlanikov, med njimi ni bilo nobenega Slovenca, kar je sprožilo velika razočaranja v vrhu slovenske politike. Zdaj se zgodba ponavlja v drugem krogu, poroča Dnevnik. Postopek izbire sicer še ni končan, so pa iz njega po informacijah časopisa že izpadli vsi slovenski kandidati. Za mesta naj bi se potegovali nekdanji veleposlanik v Ukrajini Primož Šeligo, nekdanji veleposlanik na Kitajskem Marjan Cencen in veleposlanik v Berlinu Mitja Drobnič. Pahor govoril o zagotovilih za izbiro v 2. krogu Konkretnih odzivov slovenske politike na to še ni, v kabinetu premierja Boruta Pahorja pravijo le, da bo očitno treba spremeniti pristop države h kandidaturam in okrepiti diplomatske aktivnosti v okviru skupne zunanje službe EU-ja. Še septembra je sicer predsednik vlade v parlamentu poudarjal, da ima zagotovila, bo Slovenija v drugem krogu imenovanj dobila svoje predstavnike. Je pa takrat dejal tudi, da naša država nima neomejenega izbora vrhunskih diplomatov, najboljše kadre pa so zadržali doma za slovensko diplomacijo. Profesor mednarodnih odnosov s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Milan Brglez je za Dnevnik dejal, da vsaj takih izjav, da imamo slabe kandidate, za zdaj še ni slišati. Sam vnovični neuspeh pripisuje predvsem premajhni podpori države svojim kandidatom. Za imenovanje Slovencev na določena mesta bi moral lobirati in trdo delati celoten državni aparat. Türk nazadnje z ostrimi besedami Ostre kritike na odločitev Ashtonove je spetembra izrekel tudi predsednik države Danilo Türk, ki je takrat dejal, da imamo v Sloveniji zdaj "vse razloge, da ne zaupamo v evropsko birokracijo v enaki meri kot doslej". Zunanja politika EU je "v nevarnosti, da bo zdrsnila v irelevantnost", je prepričan. Ob Sloveniji namreč v prvem krogu veleposlanikov niso dobile še Estonija, Ciper in Malta, torej predvsem novejše članice Unije. Ali so ob slovenskih tudi tokrat izviseli še kandidati katere od teh članic, zaenkrat še ni znano. Vsaj EU izvaja lustracijo, če je že doma nočemo. itak, da nočejo jugo diplomate iz kumrovca Pričakovano! Zunanji minister je nesposoben,o vladi ni treba izgubljati besed. V tujini zelo dobro vedo kaj se tukaj dogaja.poleg tega pa pri nas mrgoli nesposobnežev od managerjev do politikov, državo pa furajo odvetniki! Zanimivo, kako najbolj glasno kritizirajo ravno tisti, ki so najbolj krivi za ta najnovejši neuspeh Slovenije. Pahor in Turk. Pač v skladu z balkansko miselnostjo, da prevlada tisti, ki je najbolj glasen. Pod trenutno vladajočo garnituro žanjemo uspehe samo na Balkanu. Vidimo, kam je to pripeljalo. Če bi bil Rupel zunanji minister oz. bi še sodeloval z zunanjim ministrstvom, se ta blamaža ne bi zgodila. Ker pa so v Mladiki ljudje, ki svoje "delo" opravljajo samo zato, da lahko zastonj dopustujejo v tujini, pa je tako, kot je. Žalostno. Pa je Borat še v pon. govoril, kako je prijatelj z vsemi in kako je Slovenija spoštovana v Evropi in po svetu. Še poznajo te (nas) ne, gumpec naivni! Nihče ne mara rdečih izdajalcev in korumpiranih ljudi, saj noče da bi mu rovarili za hrbtom. Slovenski rdeči talibani so vredni vsega prezira! Kdo pa potrebuje najbolj nesposobne politike v Evropi (in seveda skorumpirane) ? Ashtonova se zaveda kakšni so naši politiki in po njih nas tako obravnava in gleda celotna EU. naši politiki se nimajo kaj razburjati na tem "dogodkom", ja kaj so pa mislili, ali so mislili, da lahko EU prepričujejo z enakimi metodami, da oni niso korumpirani Ma ženska je pametna..točno ve, kaj se dogaja tukaj, da kradejo vsepovprek, ne rabi lopovov okrog sebe.. A je mogoče borutek mislu, da bo padla na njegovo "lepoto"? hahaha... Zakaj ze Kucan ne sme v Bruselj ? :) Še tisto nekaj ugleda, ko ga je država imela so očitno zavozili. Neosvojitev niti enega veleposlaniškega mesta in odslovitev Bizjaka s funkcije. MZZ in Vlada v celoti si zaslužita dve medalji za odlično opravljeno diplomatsko delo. Kdo bo pa vzel prostovoljno koruptnega slovenskega politika pod okrilje EU??? Sej teta ni na glavo padla. A mislite da se ona cel dan z žogo igra in ne ve kaj se dogaja v sloveniji?!+ 7 glasov Miro Senica med ovadenimi zaradi turistične kmetije? Anonimni prijavitelj ga je navedel kot vpletenega 7. julij 2011 ob 08:26 Ljubljana - MMC RTV SLO Koprski policisti preverjajo, ali obstajajo razlogi za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj pri gradnji turistične kmetije Bužekijan, pri kateri se omenja tudi odvetnik Miro Senica. Po poročanju časnika Finance so pred kratkim anonimni prijavitelji na Nacionalni preiskovalni urad (NPU), posebno tožilsko skupino in pravobranilstvo naznanili kazniva dejanja goljufije, zlorabe položaja in uničevanja okolja. Po trditvah anonimnežev naj bi jih zagrešili Miro Senica, njegova partnerica in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, nekdanja županja in župan Izole Breda Pečan in Tomislav Klokočovnik, nekdanji podžupan Darko Grad, Igor Skok z občine Izola, prvotni investitor Edi Bužekijan ter še nekaj drugih. Prejem prijave so nam potrdili na pravobranilstvu, od katerega prijavitelji zahtevajo, da sproži obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Posestvo je zdaj v lasti podjetja Mala Seva Predraga Šinika. Pred tem je bilo v lasti Jožeta Anderliča (Sepire), še prej pa Bužekijana. Vsi so povezani s Senico, še pišejo Finance, vendar ta vsa namigovanja zavrača. "Miro Senica ni seznanjen, da bi bili v zvezi s predmetnimi nepremičninami podani kakršni koli razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in ga o tem tudi ni nihče spraševal, kaj šele zasliševal," so dejali v njegovi odvetniški pisarni. To ni prva prijava suma kaznivih dejanj pri gradnji Bužekijana (zdaj Mala Seva) - že septembra lani je Komisija za preprečevanje korupcije primer odstopila kriminalistom in tožilcem iz Kopra. T. K. B. Drugič: Preberi to prastaro basen. Ezopove basni: Lisica in grozdje Lisico je mučila lakota, zato se je odpravila v bližnji vinograd. Bila je pozna jesen in lisici so se cedile sline ob pogledu na veje, ki so se šibile pod težkimi grozdi. Toda njeno veselje ni dolgo trajalo, kajti grozdi so bili previsoko in lisica jih ni dosegla. Nekajkrat se je vzpela na zadnje noge, toda naposled je morala priznati poraz. Odpravila se je iz vinograda in si govorila: »Naj grozdje obere, kdor ga hoče. Zame je preveč zeleno in kislo. Tudi če mi ga prinesejo na pladnju, se ga ne dotaknem.« Nauk: Lahko je zaničevati, česar ni mogoče dobiti. Kdo bo pa vzel slovenskega politika, če se je gospod Zoran Thaler verjetno blamiral pred celotnim EU, in zraven še celotno državo. Madež ki ga ne bo tako hitro opral čas... Že navadni EU poslanec ima vsaj 2 asistenta, ki skrbita za informiranost, kaj se dogaja v vsaki državi EU. Kaj šele Ashtonova. Normalno, da ni pričakovati, da bi dobili kak položaj, ko pa Nemci še vedno zavzeto iščejo nacistične zločince, mi pa postavljamu ulice in kipe Titu ter vso pomlad prirejamo neke prokomunistične fešte, da imam včasih občutek, kot da smo leta 1960. EU dobro vidi kako se vodi država in si nikakor ne želi takšnih diplomatov v svojih vrstah. Ta vlada pa res dobiva klofute doma in v tujini, ampak premierjev ego je še vedno visok, verjetno bo streznitev res prišla po volitvah....??? Mi imamo: titovo cesto, rozmanov kovanec, titovo štafeto in še dosti drugih norosti... V Evropi pa rdeči revolucionarji niso ravno tako priljubljeni... »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.« To je rekel znan človek pred slabimi 2000 leti. Prav je imel in še vedno drži. Rupel: Izbrati moramo najboljše kandidate, ne le tiste prave barve Ashtonova tudi tokrat ne želi slovenskih diplomatov 7. julij 2011 ob 08:48, zadnji poseg: 7. julij 2011 ob 13:19 Ljubljana - MMC RTV SLO Tudi v drugem krogu imenovanj veleposlanikov Evropske unije Catherine Ashton ni izbrala nobenega slovenskega kandidata. Premier Pahor je še septembra zagotavljal, da se to ne bo ponovilo. Evropska unija vzpostavlja skupno veleposlaniško mrežo, veleposlanike pa na 137 predstavništev po svetu imenuje visoka predstavnica EU-ja za zunanje zadeve Catherine Ashton. Ko je septembra imenovala prvo ekipo novih veleposlanikov, med njimi ni bilo nobenega Slovenca, kar je sprožilo veliko razočaranja v vrhu slovenske politike. Zdaj se zgodba ponavlja v drugem krogu, poroča Dnevnik. Postopek izbire sicer še ni končan, so pa iz njega po informacijah časopisa že izpadli vsi slovenski kandidati. Za mesta naj bi se potegovali nekdanji veleposlanik v Ukrajini Primož Šeligo, nekdanji veleposlanik na Kitajskem Marjan Cencen in veleposlanik v Berlinu Mitja Drobnič. Pahor govoril o zagotovilih za izbiro v 2. krogu V kabinetu premierja Boruta Pahorja pravijo, da bo očitno treba spremeniti pristop države h kandidaturam in okrepiti diplomatske aktivnosti v okviru skupne zunanje službe EU-ja. Za MMC so pojasnili, da "je treba razumeti, da se za vsako mesto prijavlja veliko število dobro profiliranih diplomatov iz vseh 27 držav članic EU-ja". Še septembra je predsednik vlade v parlamentu poudarjal, da ima zagotovila, da bo Slovenija v drugem krogu imenovanj dobila svoje predstavnike. Je pa takrat dejal tudi, da naša država nima neomejenega izbora vrhunskih diplomatov, najboljše kadre pa so zadržali doma za slovensko diplomacijo. Profesor mednarodnih odnosov s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Milan Brglez je za Dnevnik dejal, da vsaj takih izjav, da imamo slabe kandidate, za zdaj še ni slišati. Sam vnovični neuspeh pripisuje predvsem premajhni podpori države svojim kandidatom. Za imenovanje Slovencev na določena mesta bi moral lobirati in trdo delati celoten državni aparat. V Pahorjevem kabinetu zatrjujejo, da je predsednik vlade "v svojih stikih z visoko predstavnico Ashton večkrat izrazil podporo slovenskim kandidatom". O nadaljnjih korakih se bo zdaj pogovoril z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in drugimi pristojnimi ministri. Rupel: Treba je zbrati vse slovenske kapacitete Da bi vlada morala ubrati drugačno taktiko, je prepričan tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel: "MZZ se mora organizirati in izbirati res najboljše kandidate za ta mesta, to pa ni mogoče, če izbiraš le med svojimi prijatelji ali privrženci. Treba je zbrati vse slovenske t. i. kapacitete, saj gre za nacionalni interes." Na MZZ-ju sicer pravijo, da se na ta veleposlaniška mesta prijavi vsak kandidat osebno in da jih ne predlagajo oni, a Rupel to označuje kot priročen izgovor. "Vsi tisti, ki so zaposleni na MZZ-ju, so kompetentni diplomati, drugače verjetno tam ne bi bili zaposleni. S temi posamezniki se je treba dogovoriti, in če gre za slovenske kandidate, jih mora država oz. MZZ ne glede na barvo podpirati. To se stori tako, da najvišji funkcionarji države s svojim ugledom te kandidature zaščitijo," pravi. Zunanji minister ima v teh primerih po njegovih prepričanjih domoljubne dolžnosti, saj je pomembno, da ima Slovenija čim več ljudi na takšnih položajih. V času njegovega ministrovanja so zato podprli vsako kandidaturo, pisali pisma in se pogovarjali s kolegi v mednarodnih institucijah. Ker takšne podpore vsem kandidatom zdaj ni, se sam ni odločil za nobeno kandidaturo, je dodal za MMC. Türk nazadnje z ostrimi besedami Ostre kritike na odločitev Ashtonove je septembra izrekel tudi predsednik države Danilo Türk, ki je takrat dejal, da imamo v Sloveniji zdaj "vse razloge, da ne zaupamo v evropsko birokracijo v enaki meri kot doslej". Zunanja politika EU-ja je "v nevarnosti, da bo zdrsnila v irelevantnost", je prepričan. Ob Sloveniji namreč v prvem krogu veleposlanikov niso dobili še Estonija, Ciper in Malta, torej predvsem novejše članice Unije. Ali so ob slovenskih tudi tokrat "izviseli" še kandidati katere izmed teh članic, za zdaj še ni znano. Imamo položaje na srednji ravni So pa v kabinetu premierja poudarili, da je Slovenija pridobila že nekaj "»middle management« položajev" v okviru skupne evropske zunanje službe. "Gre za mlade diplomatke in diplomate, na katere smo lahko in bomo še ponosni tudi v prihodnje, saj bodo s pridobljenimi kvalifikacijami kmalu zasedali ključne položaje v evropski diplomaciji," dodajajo. Ana Svenšek "Ko je v mojem času šlo za kakršne koli kandidate za mesta v evropskih institucijah, smo jih vedno podpirali. Pisali smo pisma, pogovarjali smo se s kolegi. Spomnim se, da smo podprli Boštjana M. Zupančiča za mesto na Evropskem sodišču v Strasbourgu. Ko je šlo za kandidaturo Janeza Lenarčiča za OVSE, sem osebno napisal pismo generalnemu sekretarju in se z njim pogovarjal po telefonu," opisuje Rupel. Foto: BoBo "Postopki glede objavljenih razpisov še niso zaključeni, kljub temu pa je Slovenija že dobila dve mesti stalnih predsedujočih delovnim skupinam Sveta EU-ja, poleg tega pa ima diplomate na sedežu EEAS-a in v delegacijah EU-ja," pravijo na zunanjem ministrstvu. Čeprav ne maram Rupla, sem pa prepričan da bi dosegel več kot ta neumni Žbogar, ki deluje zgubljeno v svetu diplomacije. Rupel pač ima za sabo že določeno kilometrino in bi znal zaigrati na prave strune, da bi nekaj dosegel. "Zunanja politika EU-ja je "v nevarnosti, da bo zdrsnila v irelevantnost", je prepričan." kako pametnega predsednika imamo - zunanja politika EU je v tej envarnosti takorekoč od njene ustanovitve, ampak zdaj, ko je turk ugotovil, da je to zaradi manjkajočih slovenskih diplomatov, bo v trenutku zdrsnila nazaj v relevantnost. iz koga se kaj norca dela In kaj lahko naredimo? Nič. Tiho jokcamo in stiskamo ustnice. Ob taki vladi in njenem predsedniku, pač ne moremo pričakovati, da bi branila naše interese. Najprej so homoseksulaci, cigani, prebrisani in pasje ritke. Potem pa še njihove nenasitne malhe. Slovenija je nekje daleč zadaj. Pa kaj je res kdo tko naivn in resnično misli, da si lahko EU prvošči sramoto, ki bi sledila, če bi angažirali slovenske diplomate?!?+ 4 glasovi Če smo pošteni je edini pravi odgovor (pa pozabimo, da ga je dal Rupel): Rupel: Izbrati moramo najboljše kandidate, ne le tiste prave barve Kitajska zaradi Obamovega srečanja z dalajlamo žuga s prstom Zadnje srečanje februarja lani 16. julij 2011 ob 08:51 Washington - MMC RTV SLO/Reuters Barack Obama bo v Beli hiši sprejel tibetanskega duhovnega vodjo dalajlamo, a Kitajska že svari, da bi lahko srečanje ogrozilo ameriško-kitajske odnose. Bela hiša je v petek objavila, da se bo predsednik po več kot letu dni znova srečal z dalajlamo in med pogovori izrazil podporo dialogu glede vprašanja Tibeta. "To srečanje poudarja predsednikovo trdno podporo ohranjanju tibetanske religije, kulturne in jezikovne identitete ter zaščiti človekovih pravic na tem območju," so sporočili. Ni trajalo dolgo, da so se oglasili s kitajskega zunanjega ministrstva. Njihov predstavnik Hong Lei je dejal: "Ostro nasprotujemo vsakršnim srečanjem visokih ameriških uradnikov z dalajlamo." Kitajska je poleg tega Washington pozvala, naj "Obama nemudoma prekliče srečanje z dalajlamo in ne stori ničesar, s čimer bi se vpletal v kitajske notranje razmere in poslabšal dvostranske odnose med državama". Desetletja dolgo hrepenenje po avtonomiji Kot je znano, Peking tibetanskemu verskemu voditelju očita, da je separatist, ki v želji po osamosvojitvi Tibeta podpira tudi uporabo orožja. Nobelov nagrajenec za mir te obtožbe vztrajno zavrača in trdi, da si želi miroljuben prehod k avtonomiji za to oddaljeno himalajsko planoto, ki ji Kitajska s trdo roko vlada vse od vdora njenih sil leta 1950. Že prejšnji teden so iz Washingtona sporočili, da se bosta z dalajlamo med njegovim desetdnevnim obiskom ameriške prestolnice srečala tudi predsednik predstavniškega doma in najpomembnejši republikanec v kongresu John Boehner in najpomembnejši demokratski obraz Nancy Pelosi. Kitajska je že takrat Američanom poslala svarilo. Kate Saunders, predstavnica človekoljubne organizacije International Campaign for Tibet, ki tesno sodeluje s tibetanskimi izgnanci, je opozorila, da je tibetanska prestolnica Lhasa pred obletnico vdora v pokrajino "virtualno zaprta". Kaj pa gospodarstvo? Obama in dalajlama sta se zadnjič srečala februarja lani, tudi takrat je Peking srečanju ostro nasprotoval. Tokratno srečanja pa bo še v posebej občutljivem času, saj je Kitajska največji upnik ameriškega gospodarstva, ameriški voditelji pa razmišljajo, kako zmanjšati 14,3 milijarde velik javni dolg, da bi se država izognila bankrotu. A. P. J. Foto: Otto von Habsburg legel k večnemu počitku Srce bodo pokopali na Madžarskem 16. julij 2011 ob 12:12, zadnji poseg: 16. julij 2011 ob 16:03 Dunaj - MMC RTV SLO/STA/Reuters Na Dunaju so pokopali Otta von Habsburga, najstarejšega sina zadnjega avstro-ogrskega cesarja. Pogreba so se udeležili številni evropski državniki in predstavniki kraljevih družin. Najstarejši sin Karla I. in zadnji habsburški prestolonaslednik je umrl 4. julija, star 98 let. Pokopali so ga v cesarski grobnici Habsburžanov v kapucinski cerkvi skupaj z njegovo ženo Regino von Sachsen-Meiningen, ki je umrla februarja lani. Njene posmrtne ostanke so v ta namen na Dunaj prepeljali iz kraja Veste Heldburg v Nemčiji. Ob tej priložnosti se je v središču Dunaja, ki so ga zaprli za promet, zbralo veliko število ljudi. Tisoči, oblečeni v črno, so se pričeli zbirati že zjutraj. Med zbranimi ob slovesu od nesojenega avstrijskega cesarja so najbolj izstopali člani številnih društev, ki gojijo spomin na obdobje imperialne Avstrije in habsbsurške dinastije, ki je avstrijskim dednim deželam vladala kar sedem stoletij. Srce pokopano na Madžarskem Medtem ko so posmrtne ostanke von Habsburga položili v grobnico habsburških vladarjev, pa bodo njegovo srce v skladu z družinsko tradicijo dan pozneje pokopali ločeno, v samostanu Pannonhalma na Madžarskem. Voditelji držav na Dunaju Pred pogrebom je v stolnici sv. Štefana potekala žalna maša, ki so se je udeležili številni voditelji držav in vlad, med njimi avstrijski predsednik Heinz Fischer, premierja Hrvaške in Makedonije, Jadranka Kosor in Nikola Gruevski, ter predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek. Pogrebnih slovesnosti so so udeležili tudi predstavniki kraljevih in plemiških družin, med drugim iz Švedske, Luksemburga in Liechtensteina. Na žalni maši je bil navzoč tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Kot so v spomin na umrlega von Habsburga zapisali pri Slovenski škofovski konferenci, je bil tesno povezan z dogodki slovenske samostojnosti in si je prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije. Kardinal Christoph Schönborn, ki je vodil pogrebno mašo, je v nagovoru izpostavil dve lastnosti pokojnega: sposobnost prilagajanja novemu brez strahu ter obenem zvestoba svojemu poreklu. "Za ljudi je pogosto izziv, da ostanejo zvesti svojemu poreklu, čeprav so se okoliščine spremenile," je dejal osebni predstavnik papeža Benedikta XVI. 20 let je bil evropski poslanec Otto von Habsburg je bil rojen 20. novembra 1912 v Avstriji, po koncu habsburške monarhije pa je njegova družina odšla v izgnanstvo v Švico in pozneje na Madeiro. Na avstrijsko ozemlje je lahko po večletnem pravnem boju z avstrijsko vlado znova stopil šele leta 1966. Bil je nasprotnik nacizma in Hitlerjeve priključitve Avstrije, Hitler pa ga je videl kot grožnjo svojim načrtom. Zato je zbežal v ZDA, od koder se je vrnil po koncu druge svetovne vojne in se nato posvetil združevanju Evrope. Sodeloval je pri ustanavljanju Panevropske unije in bil njen predsednik med letoma 1973 in 2004. Od leta 1979 do leta 1999 je bil član Evropskega parlamenta, kamor je bil izvoljen na listi bavarske Krščansko-socialne unije (CSU). Po padcu komunizma je bil vnet zagovornik širitve Evropske unije na Vzhod. Za von Habsburgom so v preteklih dneh potekale že tri žalne slovesnosti - dve na Bavarskem, kjer je večino življenja preživel in tudi umrl, ena pa v avstrijskem romarskem središču Marijino Celje. A. P. J., To. G. Niso bili Habsburgi tudi malo »naši«? Zakaj svojih tisočletnih pravic niso izkoristili slovenski narodovi voditelji, bi znali morebiti povedati le oni sami. Ni jih malo, ki so trdno prepričani, da se nič ne zgodi slučajno. Smrt na Bavarskem, v vili, ki si jo je postavil avstralski operni pevec in je bilo za potrebe domovanja znamenite osebnosti dovolj iz napisa na pročelju odstraniti črki »al«, da je tudi navzven postala pomnik njegovega porekla, zagotovo sodi med dogodke, ki temu pritrjujejo. Gre za Otta von Habsburga, sina zadnjega suverena dežel Svetega rimskega cesarstva, zadnjega vladarja dežel, ki so se v tisočletnem političnem družbenem vrenju v srčiki Evrope izoblikovale iz dežele, za katero znani spis Conversio – pravzaprav njegovi kasnejši prepisi, saj originalov ni – pove, da se je v času vdora Hunov v Spodnjo Panonijo imenovala Karantanija in so njeni prebivalci Slovenci. (V oklepaju, ker to ni namen tega pisanja: Tako preprosto, a splošno sprejeto dejstvo, saj je zapisano v dokumentu, na katerega se vede in znanost vedno znova sklicujejo, pripoveduje, da so Slovenci nadstandardni fantomski unikum, saj so najprej junaško premagali tolovaje, ki so konec 3. stoletja n. š. vdrli v Panonijo, potem so se pa po dobrih dvesto letih od nekod priselili. Naj se znajde, kdor se more!) Rodovina Habsburg, ki izvira iz švicarskega Habichtsburga, srednjeveške utrdbe roparskih vitezov, in je uspešno napredovala prek švabskega grofovstva do izvolitve za rimskega kralja in potem cesarja Svetega rimskega cesarstva, se je z Rudolfovo zmago pri Dürnkrutu leta 1278 nad dotedanjim suverenom karantanskih dežel, češkim kraljem Otokarjem, polastila karantanske dediščine in jo razširila v lasten dinastični imperij, »v katerem sonce ni zašlo«. »Sveta preproščina« Tu se znajdemo pred težavo, ki jo naša javnost pozna pod gesli: Slovenci nismo nikoli imeli svoje države. Slovenci nikoli nismo imeli svojih vladarjev. O, sancta simplicitas (»sveta preproščina«). Poklicni jadikovalci, ki Slovencem spretno in zamaskirano v znanost podtikajo takšne in še druge slabšalne sprevrženosti, seveda pozabijo povedati marsikaj. Med drugim, da bi v Evropi težko našli državo, v kateri so vladali »naši« vladarji. Rusom so vladali večinoma Nemci. Celo zadnji patriarh (!) je bil Nemec. Švedom je kralja dostavil Napoleon – in to čistokrvnega Francoza. Bolgarski, romunski – in seveda tudi ogrski kralji vse do Habsburgov – so bili iz znane nemške valilnice »princev«. Če koga preseneča komaj pojmljiv uspeh nemškega skladatelja Händla sredi angleškega Londona, naj ve, da je šel za svojo (nemško!) vojvodinjo, ko je postala angleška kraljica. Dobro je vedeti tudi, da so si v Londonu nadimek Windsorski izmislili šele, ko je postalo nerodno biti v sorodu s pruskim kraljem ali ruskim carjem. Da je vojvoda naše vojvodine Krajnske sedel tudi na španskem prestolu, je vedel vsaj naš diplomat Herberštajn, saj je s krajnsko državno delegacijo ne samo enkrat potoval službeno v Madrid, dokler zadeve s pooblastili kraljevega brata Ferdinanda niso bile urejene. Če glede »našosti« tega ali onega upoštevamo današnjo dovolj rigorozno zakonodajo o pridobitvi državljanstva, torej nacionalne identitete, ki terja v za prosilca najmanj ugodnem primeru le nekaj let stalnega prebivanja v deželi, kolikokrat so v skoraj tisoč letih Habsburgi postali »naši«? Za razliko od suverenov drugih dežel so namreč ves čas živeli in bili doma v naših deželah in so se morali pustiti potrjevati za vladarje državljanom naših dežel. Kdo vse se skriva za manipulacijami, kar zadeva z nami povezana dejstva, tukaj in zdaj ne gre razpravljati. Dovolj je, da se teh manipulacij zavedamo. Posledice nas pa tako ali tako bremenijo vsak dan bolj. Tudi glasni molk od ljudstva izbranih voditeljev ob smrti, ki odmeva daleč naokoli ves ta mesec, je nadvse poveden. A bi bilo mogoče o pokojniku iz vile Austria ob Starnberškem jezeru na Bavarskem, vsaj kar zadeva nas, Slovence, povedati dosti več od floskul, ki polnijo medijski prostor – demokrat, Berlinski zid, balkanske vojne, EU itd. Na dvovpregi nemškega imperializma Če otrebimo plev našo zgodbo zadnjih dvesto let, vidimo, da smo bili tarča različnih šovinizmov in imperializmov – vse do klavrno smešnih, a toliko bolj zoprnih in uničevalnih iz neposrednega sosedstva. In je tudi dejstvo, da dinastija iz Hofburga na pradavne korenine in jamstvo svoje oblasti vsaj v drugi polovici 19. stoletja ni več dosti mislila. Jahala je dvovprego nemškega imperializma in katastrofalno zavozila. Pri tem je zanimivo, da je bil zadnji vladajoči te dinastije in udeleženec usodnih dogodkov ob sesutju imperija razglašen za blaženega. Mnogi temu oporekajo. In je resnično videti, da je razglasitev napačno utemeljena. Karl I. si zasluži celo svetniški obstret zaradi nečesa drugega. Namreč zaradi svojega manifesta z dne 16. oktobra 1918, ustavnopravnega akta, s katerim je – bolje pozno kot nikoli – vnovič prepoznal državnopravno in internacionalnopravno subjektiviteto svojih vojvodin in kraljestev ter jim priznal pravico do svobodnega razdruževanja in združevanja. Najpomembnejše, in v okoliščinah vladavine habsburške dinastije absolutna noviteta, pa je določilo, naj se državni sveti izbirajo po etničnem ključu, kar je zagotavljalo Slovencem (druge etnije znotraj vojvodin Avstrijskega cesarstva so v državnopravnem in zgodovinskem pogledu zanemarljive) udeležbo pri upravljanju svojih dežel-držav. Seveda tudi državljanom, ki so se šteli za del nemškega naroda. In ti so nemudoma izkoristili dano možnost ter že prej kot v enem tednu razglasili združitev svojih dežel v Nemško Avstrijo. Ime so po porazu Centralnih sil na zahtevo zmagovalcev morali spremeniti, tako da so izpustili »Nemška«. Zamujena priložnost Zakaj pa svojih tisočletnih pravic, ki jih je evidentiral manifest, in možnosti združitve v Zvezno republiko Slovenijo niso izkoristili slovenski narodovi voditelji, pa bi znali morebiti povedati le oni sami. Dejstvo je, da so namesto v lastno zvezno državo pognali svoje ljudi v razčetverjenje, osiromašenje, izgubo dobršnega dela identitete, v brezna, morišča in pregnanstvo. A je dokument, ki ga je izdal cesar, nedvomno suveren slovenskih dežel, še danes temelj obstoja sosednje države Avstrije. Kako velik je njegov pomen, je pokazala epizoda Anschlussa, saj je bilo mogoče obnoviti državo prav zaradi tako trdnega temelja. In po drugi strani priča o pomenu dokumenta prav očitna ignoranca – tisti, ki jih zadeva, malo govorijo o njem, če sploh. Logično! Saj razkriva številna neprijetna dejstva v zvezi s Slovenci. In to tako potujčevalcem kot slovenskim politikantom, ki se ponašajo s stoletno tragedijo, v katero so prav v trenutku, ko so bile »tisočletne sanje« na mizi, saj manifest zadeva enako Slovence kot Nemce v Avstrijskem cesarstvu, zavozili slovenske dežele in slovensko nacijo. Nesojeni monarh je umrl zaman Smrt v vili na Bavarskem in opazna ignoranca slovenske uradne politike in države pripovedujejo resnico. Pripovedujejo, da je nesojeni monarh umrl zaman. Vsaj kar zadeva Slovenijo. Z njim je namreč dokončno umrla Zvezna republika Slovenija. Umrla je, ker ni več nikogar, ki bi že samo s svojim obstojem opominjal, da se zgodba slovenske državnosti in države ni začela s socialističnimi balkanskimi nestvori. Še manj kot doslej se bodo Slovenci zavedali, da smo vedno imeli svoje države (dežela je stara slovenska beseda za državo!) in lastne vladarje, diplomate, državnike. Udeleženci bodo zlahka prikrili, da 25. junija 1991 niso osamosvojili slovenskih dežel, subjektov internacionalnega prava (saj so dežele kot subjekti sestavljale avstro-ogrsko dvodržavje) z lastnim teritorijem in državnimi mejami, državljani in oblastjo, ki so leta 1918 vstopile v južnoslovansko državno tvorbo »troedinega plemena« (kako perverzno!), marveč svojo monstruozno socialistično republiko, v kateri se – če pogledamo, kaj počno – še danes počutijo domače. Zapah, s katerim bo to soboto kapucinski menih zapahnil vrata grobnice pri Kapucinih na Dunaju za dvema krstama, bo zapahnil tudi vrata poslednjim sanjam o Zedinjeni Sloveniji – Zvezni republiki Sloveniji. Andrej Lenarčič, Delo, 15.6.2011 http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/niso-bili-habsburgi-tudi-malo-nasi.html Danilo Turk bi se udeležil edino pogreba Roberta Mugabeja, voditelja Sloveniji bratskega in prijateljskega neuvrščenega Zimbabveja... velik človek v vseh pogledih, potomec vladarjev, ki so nam vladali po zaslugi grofov Celjskih.......reforme Marije Terezije niso bile slabe, pa tudi veliki Franc Jožef je kakšno pametno potezo povlekel......se mi je zelo prikupil, ker se je zavzel za Slovenijo.... p.s.: sramota za našo državo, da se nihče od naših vrlih politikov ni udeležil pogreba.......+ točka za nadškofijo...pa pljuvajte... p.p.s.: a nekateri ne veste, da se je zgodovina Slovenije začela šele po 1945? pred tem pa tema in mrak.....:) Nobene naše delegacije? Treba se je znebiti te vlade čim prej in Turka prav tako! No, ravno brez slovenske udeležbe pa ni šlo, saj se je pogreba udeležil prof.dr. France Bučar, ki je bil osebni prijatelj pokojnega Otta. Somaševal je tudi pomožni škof dr. Jamnik, ki je bil tudi vabljen na pogrebno slovesnost. Mimogrede, tudi pokojni nadškof dr, Šuštar je bil tudi Ottov osebni prijatelj. Glede udeležbe našega državnega vrha pa samo fuj in fej. Oto je bil oseba, ki je lahko odprla vsaka vrata v Evropi in nekaj v Evropi pomeni. Kaj pomeni imeti stike s Habsburžani samo prigoda o tem, da so mu Hrvati podelili državljanstvo in to na slovenskem ozemlju - Otto pa jim je to vračal s svojimi zvezami na evropskem parketu. Tu se lahko Slovenci zamislimo o svoji državotvornosti. Ko prebiraš Ottov življenjepis šele vidiš, kako velik človek je bil - resnično umrl je velik Evropejec. Naj počiva v miru! Napadalec desničarski skrajnež in verski fundamentalist? Na Facebooku skupine pozivajo k usmrtitvi Breivika 23. julij 2011 ob 10:15, zadnji poseg: 23. julij 2011 ob 14:19 Oslo - MMC RTV SLO Anders Behring Breivik, osumljenec za dvojni petkov napad na Norveškem, naj bi bil povezan z norveškimi ultradesničarskimi skrajneži in verski fundamentalisti. Breivik, ki je 13. februarja dopolnil 32 let, naj bi deloval sam, v bombnem napadu sredi Osla in streljanju na bližnjem otoku Utoya pa naj bi umrlo najmanj 91 ljudi. Norveški mediji poročajo, da je povezan z ultradesničarskimi skrajneži in verski fundamentalisti, opredeljeval pa naj bi se za nacionalista in nasprotnika multikulturne družbe ter gojil zamero do laburistične vlade. Preberite še: Tragično. Pretresljivo. Zlobno. Gnusno. Nesprejemljivo. Brezčutno. Brezsmiselno. - Foto: Dvojni napad na Norveškem zahteval najmanj 91 življenj - Foto in video: Eksploziji v Oslu sledil krvavi napad na mladinski tabor - "Ostudno in strahopetno dejanje za katerega ni opravičil" - Slovenka v Oslu: Ljudje se bojijo izgubiti to svobodo - Slovenije teroristični napadi ne ogrožajo (preveč) Med drugim je na svojih (domnevnih) profilih na Facebooku in Twitterju, ki sta bila ustvarjena le nekaj dni pred bombnim in strelskim napadom, večkrat izrazil negativna mnenja o islamu. Na profilu na Facebooku, ki naj bi po pisanju norveških medijev pripadal Breiviku, se ta opisuje kot ljubitelj lova ter videoigric Warcraft in Modern Warfere 2. Po petkovem incidentu je na Facebooku že nastalo nekaj skupin "Sovražim Andersa Behringa Breivika", nekatere pa celo pozivajo k njegovi usmrtitvi. Opisujejo ga tudi kot (nekdanjega) prostozidarja, ki je dobro izobražen. Živel naj bi s svojo mamo v premožnem predelu Osla in bil samotar. V preteklosti nikoli ni imel opravka s policijo. Konec junija ali na začetku julija se je preselil v manjše podeželsko mesto Rena in Amot zahodno od Osla, kjer je imel manjšo prodajalno kmečkih pridelkov, imenovano "Breivik Geofarm", ki naj bi jo uporabljal kot krinko za pridobivanje večjih količin umetnega gnojila in drugih kemikalij, ki se jih lahko uporabi pri izdelavi eksplozivnega sredstva. T. V. Foto in video: Norvežan priznal strelski pokol, a ni razkril motiva Breivik kupil šest ton gnojila, ki je lahko uporabno za izdelavo bombe 23. julij 2011 ob 07:04, zadnji poseg: 23. julij 2011 ob 20:28 Oslo - MMC RTV SLO/Reuters 32-letni Norvežan Anders Behring Breivik je priznal odgovornost za strelski napad na otoku blizu Osla, a ni razkril motiva za svoja dejanja in tega, ali je imel pri tem pomagače. Za petkovo eksplozijo v Oslu in streljanje na udeležence poletnega tabora so uradno obtožili 32-letnega Norvežana. V obeh napadih je umrlo najmanj 92 ljudi. V eksploziji avtomobila bombe v bližini sedeža norveške vlade v središču Osla je umrlo najmanj sedem ljudi, 11 je bilo huje ranjenih, približno sto ljudi pa je dobilo lažje poškodbe. V drugem napadu na bližnjem otoku Utoya, kjer je potekal počitniški tabor podmladka laburistov norveškega premierja Jensa Stoltenberga, je po podatkih policije umrlo najmanj 85 ljudi, a žrtev bi lahko bilo še več. Tabora se je namreč udeležilo približno 700 ljudi, večinoma mladih, starih od 14 do 18 let. Zaslišanje osumljenca za napade je policija opisala kot "težavno", čeprav je bil 32-letnik pripravljen na sodelovanje. Pred preiskovalnega sodnika ga bodo prvič privedli v ponedeljek. "Napadalec nam je razkril nekaj podatkov, ki so zelo zanimivi in koristni za preiskavo. Podatki nas lahko peljejo dalje," so sporočili s policije. Policija je razkrila, da se je napadalec predal takoj, ko je policija prišla na otok, ki leži severozahodno od norveške prestolnice. Breivik je predtem streljal 45 minut. Hkrati so policisti priznali, da je imela protiteroristična enota, ko so jo obvestili o strelskem incidentu, težave pri pridobitvi čolna, kar bo predmet natančne preiskave. Pretresljive izpovedi prič streljanja Norveška policija je sporočila, da je imel napadalec približno pol ure časa za strelski pohod, preden je prišla policija. Priče, večinoma otroci in mladostniki, ki so se udeležili tabora, pripovedujejo, da je moški svetlih las, oblečen v policijsko uniformo, ukazal ljudem, naj se mu približajo, nato pa je iz torbe povlekel orožje in začel streljati. Nekateri so se pretvarjali, da so mrtvi, da bi preživeli, je povedal 21-letni Dana Berzingi, a je napadalec, potem ko je streljal z eno pištolo, povlekel drugo in z njo žrtve ustrelil v glavo. Petnajstletna Elise je slišala strele, a je nato videla policista in menila, da je na varnem, nato pa je napadalec začel streljati ljudi pred njenimi očmi. "Videla sem veliko mrtvih ljudi. Najprej je streljal na ljudi na otoku. Pozneje je začel streljati na ljudi v vodi, ki so pred strelcem skušali zbežati tako, da so skočili v morje," je povedala najstnica, ki se je skrila za skalo, na kateri je stal strelec. "Slišala sem, kako diha na vrhu skale." Dvaindvajsetletna Nicoline Bjerge Schie je povedala, da je napadalec streljal v razmiku desetih sekund in da je napad trajal najmanj 45 minut. Dejala je, da se je skupaj s prijateljico skrila za neko skalo v vodi. "Nisem videla ničesar, sem pa slišala. Kričal je in tudi zmagoslavno vzklikal." Po besedah enega vodilnih predstavnikov norveškega laburističnega podmladka Adriana Pracona, ki je preživel, ker se je delal mrtvega, je napadalec večkrat zakričal: "Vse vas bom pobil. Vsi morate umreti." Policija poudarja, da je incident dosegel katastrofične razsežnosti. Gre namreč za najhujši napad na Norveškem po drugi svetovni vojni in za najhujši napad v Zahodni Evropi po letu 2004, ko je v napadih na vlake v Madridu 11. marca umrlo 191 ljudi. Preberite še: Tragično. Pretresljivo. Zlobno. Gnusno. Nesprejemljivo. Brezčutno. Brezsmiselno. - Foto in video: Eksploziji v Oslu sledil krvavi napad na mladinski tabor - "Ostudno in strahopetno dejanje za katerega ni opravičil" - Slovenka v Oslu: Ljudje se bojijo izgubiti to svobodo Aretirali moškega, povezanega s skrajneži V norveški javnosti se že pojavljajo vprašanja, zakaj je strelec lahko neoviran streljal po nekaterih navedbah celo eno uro in pol. Neimenovani policijski uradnik je povedal, da vse kaže, da gre za dejanja blaznega posameznika, ki niso povezana z mednarodnim terorizmom. "Gre bolj za napad v slogu Oklahoma Cityja, ki ga je zagrešil ameriški terorist, kot pa za napad v slogu 11. septembra," je povedal policijski uradnik. Kdo je Anders Behring Breivik: Napadalec desničarski skrajnež in verski fundamentalist? Policija preiskuje navedbe očividcev, da naj bi bil v streljanje vpleten še en moški, ki pa ni bil oblečen v policista. Namestnik načelnika policije v Oslu Roger Andresen je dejal, da sta petkova napada zagotovo teroristično dejanje, za kar je po norveški zakonodaji zagrožena kazen do 21 let zapora. Premier je povedal, da norveške oblasti sodelujejo s tujimi obveščevalnimi službami, da bi ugotovile, ali je imel napadalec pomoč iz tujine. Napadalec oblečen v policijsko uniformo Po besedah policije je napadalec najprej nastavil bombo v središču Osla, nato pa se je premaknil 20 kilometrov proti severozahodu na otok Utoya, kamor je prišel pod lažno policijsko identiteto in kjer je oblečen v policijsko uniformo začel streljati vsevprek. Ob streljanju je na otoku izbruhnila panika, številni mladostniki so se skušali rešiti s skokom v vodo in plavanjem do celine. Na otoku Utoya so našli tudi bombo, ki pa ni eksplodirala in so jo policisti že v petek varno dezaktivirali. Maja nakup gnojila Podjetje za prodajo kmetijske opreme je sporočilo, da je Breivik maja letos kupil šest ton gnojila prek svoje kmetije za pridelavo organske hrane, ki jo je nedavno postavil na vzhodu Norveške. Iz podjetja so sporočili, da je omenjena količina gnojila običajno naročilo za navadnega kmetijskega pridelovalca. Nekatere vrste gnojil so se v preteklosti že uporabljale za izdelavo bomb. V tej smeri gre zdaj tudi preiskava eksplozije v središču Osla. Policija zavarovala najpomembnejše točke v mestu Eksplozija, ki je vladno četrt Osla pretresla nekaj ur pred pokolom na otoku, je bila tako silovita, da so popokala stekla v oknih na stavbah več sto metrov naokrog, tresenje tal pa so čutili po vsem središču mesta. Policija je zaradi bojazni, da je podstavljenih še več bomb, zavarovala nekatere najpomembnejše točke v mestu, na ulice so poslali vojake, na potencialnih lokacijah za podobne napade po vsej državi pa so poostrili varnostne ukrepe. "Sporočilo imam za tistega, ki nas je napadel, in za tiste, ki so sodelovali v napadu. Nihče nas ne bo napadel, da bi utihnili," je na tiskovni konferenci povedal premier Stoltenberg in zagotovil, da bodo uporabili vse razpoložljive sile, da se zaščitijo. "Še več demokracije, še več odprtosti," je še dodal premier. O napadalcu ni želel govoriti. Norveški kralj Harald V. je napad na udeležence poletnega tabora označil za nepojmljivo tragedijo in dejal, da je "pomembno, da stopimo skupaj in podpiramo drug drugega". B. T., G. V. Breivik, "največja nacistična pošast" po 2. svetovni vojni Napada naj bi načrtoval od leta 2009 24. julij 2011 ob 09:07 Oslo - MMC RTV SLO/STA "Ko se enkrat odločiš napasti, je bolje, da jih ubiješ preveč, kot pa ne dovolj, sicer tvegaš zmanjšanje želenega ideološkega vtisa napada," je med drugim zapisal Anders Behring Breivik. Norvežan je svoje besede, zapisane v več kot 1.500 strani dolgem manifestu, ki ga je objavil na spletu, uresničil v petek, ko je najprej v Oslu razneslo bombo, ki jo je podstavil v središču mesta, dve uri pozneje pa je na otoku Utoya ustrelil več kot 80 ljudi, predvsem mladih, ki so se tam zbrali na kampu podmladka vladajoče norveške laburistične stranke. V obeh incidentih je po do zdaj znanih podatkih umrlo 92 ljudi. Zadnji vpis v besedilo je napadalec vnesel na dan napada, v petek ob 12.51. MMC je poročal tudi: Napadalec desničarski skrajnež in krščanski fundamentalist? - Pretresena Norveška žaluje, policisti iščejo morebitnega sostorilca - "Včasih je dovolj, da ima neki tujec preveč črnega za nohtom" - Tragično. Pretresljivo. Zlobno. Gnusno. Nesprejemljivo. Brezčutno. - Foto in video: Napadalec vsaj 45 minut streljal vsakih deset sekund V manifestu z naslovom "Deklaracija o neodvisnosti Evrope", ki je delno dnevnik, delno priročnik za izdelavo bomb in delno politični manifest, je predstavil svoja prepričanja in poglede, je poročala norveška televizija TV2. V njem med drugim kritizira večkulturnost in trdi, da bi bilo treba priseljence, še posebej muslimane, iz Evrope izgnati. Trdi tudi, da je del majhne skupine, ki namerava "prevzeti politični in vojaški nadzor nad državami Zahodne Evrope ter vpeljati kulturno konservativno politiko". Breivik je napovedal izbruh vojne, ki bo ubila ali poškodovala več kot milijon ljudi. "Čas za dialog je minil. Miru smo dali priložnost. Prišel je čas za oborožen upor," je dodal. Besedilo je podpisano z imenom Andrew Berwick, kar naj bi bila angleška različica napadalčevega pravega imena Anders Breivik. Norveška je tradicionalno odprta do priseljencev, do česar je kritična Stranka napredka, katere član je bil kratek čas tudi Breivik, ki ga norveški mediji označujejo za desničarskega skrajneža in krščanskega fundamentalista. Thomas Hegghammer, teroristični strokovnjak z norveškega obrambnega inštituta, meni, da je manifest grozljivo podoben manifestom Osame bin Ladna in drugih voditeljev Al Kaide, le da je napisan s krščanskega, ne muslimanskega stališča. "Zdi se, da gre za poskus obratnega odsevanja Al Kaide," pravi. Podroben opis izdelave bombe Iz na spletu objavljenih dokumentov je razvidno, da je desničarski skrajnež in krščanski fundamentalist svoja napada načrtoval vsaj od jeseni 2009. V manifestu podrobno opisuje, kako je kupoval kemikalije, svoje poskuse izdelave eksplozivnega sredstva in prvi uspešni poskus detonacije bombe na oddaljeni lokaciji 13. junija. Policija ne izključuje, da je imel Breivik pomagače. Ker v manifestu opisuje domnevni sestanek v Londonu leta 2002, ki naj bi se ga udeležilo devet predstavnikov osmih evropskih držav, med njimi tudi Breivik, da bi govorili o oživitvi reda templjarjev, vojaškega reda križarjev, bodo preiskovalci verjetno skušali ugotoviti, ali ti ljudje res obstajajo in ali so vedeli za načrtovanje napadov. "Marksistični lovec" Poleg manifesta je 32-letnik na YouTubu objavil 12-minutni videoposnetek z naslovom "Vitez templjar 2083". Na njem je videti moškega z avtomatskim orožjem, oblečenega v potapljaško obleko s priponko, na kateri piše "marksistični lovec". Med drugim je ljubitelj orožja in dvigovanja uteži v njem napovedal, da bo označen za "največjo nacistično pošast" po 2. svetovni vojni. "Preden začnemo naš križarski pohod, moramo izpolniti našo dolžnost in zdesetkati kulturni marksizem," piše pod videoposnetkom, ki ga je YouTube umaknil v soboto. "Grozljiva, a nujno potrebna dejanja" Po navedbah TV2 je Breivik na sobotnem zaslišanju, na katerem je priznal odgovornost za petkova napada, priznal tudi objavo besedila in posnetka na spletu. Kot je za časnik VG povedal njegov odvetnik Geir Lippestad, je Breivik na zaslišanju dejal, da so bila njegova dejanja sicer grozljiva, a nujno potrebna. T. V. Odločite se na RTVSLO kaj je ali je ekstremni desničar, nacist, prostozidar, kajti vsa tri prepričanja se med seboj zelo izključujejo... 1. desničar je človek konzrvativnih pogledov, človek naroda 2. nacist je predstavnik skrajno leve delavske opcije (Nacional SOCIALIST) 3. prostozidar je predstavnik, ki ne pripada nobeni politini opviji ampak spletkari za neke osebne koristi ali koristi svoje lože Verjetno smo vsi menenja da gre enostavno za moteno osebo, pika. Skoraj nič v povezavi s tem primerom mi ni jasnega. Tako ali drugače... 1. Odgovornost za napad je po dogodku prevzela islamistična skupina Ansar Al Džihad Al Alam. Kje so zdaj? Mar niso prevzeli odgovornosti? 2. Kako je lahko Breivik kar celo uro streljal na desetine ljudi? Je mogoče, da se je policija iz povsem objektivnih razlogov ob takšnem zločinu odzivala tako počasi? 3. Breivik je bil torej ekstremen nacionalist. Očitno da ni bil povsem pri pravi, a vendar ne razumem s kakšnim motivom je streljal na sodržavljane, tarče tovrstnih pošasti so priseljenci. 4. Še vedno - lahko povsem naključna oseba hkrati izvede dva morilska pohoda, brez odzivanja potrebnih enot, brez da bi bil kdorkoli obveščen o tem? "Dejal je, da se zaveda, da so bila njegova dejanja kruta, a da so bila v njegovi glavi tudi potrebna" Sedaj vsi to obsojamo in se zgražamo, a verjetno so podobno razmišljali tudi nekateri vodilni v obdobju po vojni(kidrič in drugi), namreč, da so bila dejanja - uboji še kako potrebna. Upam da članki kjer se omenja izdelavo bombe iz gnojila,itd. ne bodo spodbudile podobne nesrečneže ,da bodo poiskusili ubijati nas in naše otroke. Zanima me kaj bi napisali, če bi šlo za kakega anarhista, ali pa ultralevičarja. :)))) Sigurno ne, da je pošast. Mogoče kaki ubogi bolnikec, ki so ga gldi naciji zlorabili. Ko sem bil pred leti na Islandiji in tudi na Norveškem je bilo isto ...so me prvo povabili na lov...in bili začudeni zakaj sem zavrnil povabilo....to da greš tam pobijati živali je"normalno"....imajo zelo čudeno liberaleno "svoboden" pogled na življenje in smrt drugih po svetu....samo njihove pravice in življenje ..ja, to je pa nedotakljivo... Me prav zanima, koliko od teh klavcev iz Kočevskega roga, Barbarinih rovov, Teharij in ostalih jam, je še med nami. A je primerno iskati vzroke za take napade, ali se lahko za vse skupaj reče, da so si zaslužili? In kaj je skupno Nacistom, Komunistom in Fašistom? - Množični poboji in genocid!!! Ali je ta na verski, rasni ali ideološki osnovi ni čisto nič pomembno za žrtve. Destvo je da so vsi iz istega skrajno levičarskega legla in da so skupaj študirali v Moskvi pri Stalinu, vse dotlej doker se niso tovariško razšli v vojni junija 1941 ko je Hitler napadel Rusijo. Mimogrede Nacisti so ženske povzdignili med boginje, ki so rojevale otroke revolucije novega svetovnega reda. Tudi komunisti so hoteli nov svetovni red! Toliko je istih imenovalcev med temi tremi doktrinami da kar skačejo ven kot kobilice. Samo slepec jih noče videti in opaziti! Meni je samo žal, da so Norvežani tako strpni, da bo Breivik preživel svojo zaporno kazen v kakšni norveški celici, ki je verjetno bolj podobna kakšnemu hotelu, kot pravemu zaporu. Žal mi je le, da ne gre skozi kakšen ameriški zaporniški sistem, kjer bi svoja leta preživel v celici z 200 kg črncem, ki bi ga imel za svojo Beyatch. Če je "nacist" levičar, ne desničar, potem pa je smešno gledati vse "nackote" v LJ (đani skinhed partija,itd.) in drugje po svetu, ki so jim levičarji največji sovražniki Skrajni levičar (totalitarni) : komunist Skrajni desničar (totalitarni): nacist Skrajni levičar (libertarni) : anarhist Skrajni desničar (libertarni): neokapitalist Nekateri tukaj, pa tudi pisci člankov na RTVSLO se obnašajo kot primitivni ljudje iz srednjega veka, ki so vsa svoja nerazumevanja predalčkali v božje načrte, delo satana ali druge ljudske neumnosti. Dejte prosim prebrati članek v celoti. Ta morilec je srkal vase vse med seboj isključujoče si doktrine, od marksistične, prostozidarske, desne konzervativne... Že iz tega vidika je vsakemu povprečno inteligentnemu človeku lahko jasno da gre enostavno za moteno osebo. Prav zato ker je vsa pozornost usmerjena v neke politične ali drugačne organizacije se taki sociopati zmuznejo iz nadzora socialnih služb ali nadzora policije. Samo 1 dan pred tem dogodkom so na tem istem otoku imeli srecanje muslimani, ki so zahtevali od norveskega predednika da Norveska v zdruzenih narodih prizna Palestino za drzavo. Znano je tudi dejstvo da bo norveska prva drzava ki bo kmalu priznala Palestino kot drzavo. Se je mar Breivik ustel za en dan? Ne moreš verjet kakšne komentarje imate eni, npr tale Achilles, on razume tega Breivika!! Dejte kaj prebrat! Ljudje, živimo v 21.stoletju, dejte počas razmišljat času primerno! Ne razumem, zakaj takšna potreba po umeščanju človeka v enega od svetovnih nazorov. Mislim, da je edina etiketa, ki si jo zasluži, blaznež. Manim, da se ne da nič naredit, so pa taka dejanja globalno gledano redka. Na 1 mio preb. se rodijo: geniji, vrhunski športniki, prepotentni politi, delomrzneži,...in tudi kriminalci oz duševno moteni ljudje...to je to in tu nobena vzgoja ali zakon ne pomaga. Veliko potujem in lahko rečem, da tujcev nikjer preveč ne marajo...pri nas je to zgrešen vzorec, da mora imeti tujec enake pravice, kor Slovenec. Najbolj me moti, ko se kje zgodi kaj takega, (tole je bilo sicer zelo hudo), pa takoj panika policije, vojske, zakonodajalca, ministrov,... Zdaj ko se je to zgodilo v "našem urejenem svetu"smo se zdramili .....vsakodnevno se dogajajo nepotrebna pobijanja,umirabnja od lakote ,zaradi bolezni po svetu ...ja to se dogaja tam daleč.....od oči in kamer....in to zato ,da mi živimo lagodneje in bolj "srečno"...!! Med spominsko slovesnostjo v Oslu oborožena policijska akcija 32-letni napadalec v ponedeljek pred preiskovalnega sodnika 24. julij 2011 ob 07:38, zadnji poseg: 24. julij 2011 ob 10:17 Oslo - MMC RTV SLO Na Norveškem bo po petkovem dvojnem napadu v bližini otoka Utoya žalna slovesnost za žrtvami strelskega napada. Napadalec trdi, da je deloval sam. Napad na vladna poslopja v središču Osla in strelski napad na počitniški tabor podmladka laburistov norveškega premierja Jensa Stoltenberga na otoku Utoya v bližini norveške prestolnice, kjer je napadalec streljal kar 45 minut, sta po zadnjih podatkih zahtevala najmanj 92 žrtev, a bo številka po vsej verjetnosti še višja, saj nekaj udeležencev mladinskega tabora še vedno pogrešajo. NAJNOVEJŠE: Medtem ko v katedrali v Oslu poteka spominska slovesnost, so oboroženi policisti izvedli operacijo, povezano s petkovima napadoma. V operaciji sodeluje protiteroristična enota, znan kot Delta. 32-letni Norvežan Anders Behring Breivik, ki je v soboto policiji priznal odgovornost za strelski napad na otoku, ni razkril motiva za svoja dejanja, je pa med zaslišanjem policiji dejal, da je deloval sam. "Priznal je tako bombni napad kot streljanje, čeprav ne priznava kriminalne krivde. Pravi, da je bil sam, a policija mora preveriti vse, kar reče," je povedal šef policije Sveinung Sponheim. MMC je poročal tudi: "Včasih je dovolj, da ima neki tujec preveč črnega za nohtom" - Tragično. Pretresljivo. Zlobno. Gnusno. Nesprejemljivo. Brezčutno. - Foto in video: Napadalec vsaj 45 minut streljal vsakih deset sekund - Napadalec desničarski skrajnež in krščanski fundamentalist? Policija še vedno išče morebitnega sostorilca, saj naj bi priče na otoku videle še enega človeka, ki pa ni bil oblečen v policijsko uniformo kot napadalec. Policija sicer nima nobenega drugega osumljenca, je sporočila. Napadalca, ki se je policiji vdal takoj, ko je ta prispela na otok, bo v ponedeljek zaslišal tudi preiskovalni sodnik. "Dejanja v njegovi glavi potrebna" Breivikov odvetnik je sporočil, da je njegov varovanec pripravljen na ponedeljkovo zaslišanje, kjer bo pojasnil okoliščine svojega dejanja. "Dejal je, da se zaveda, da so bila njegova dejanja kruta, a da so bila v njegovi glavi tudi potrebna," je za norveško televizijo TV2 povedal napadalčev odvetnik Geir Lippestad, ki ni govoril o morebitnih motivih napada, povedal pa je, da je napad načrtoval dalj časa. 32-letnika, ki ga je policija opisala kot težavnega sogovornika, a pripravljenega na sodelovanje, so obtožili dejanja terorizma, sodnik pa se bo v ponedeljek odločil, ali ga bodo v času, ko traja preiskava, zadržali v zaporu. Najhujša kazen, ki je mogoča po norveški zakonodaji in ki grozi Breiviku, če bodo odločili, da je kriv, je 21-letna zaporna kazen. Na Norveškem več žalnih slovesnosti V kraju Sundvollen v bližini otoka Utoya bo danes žalna slovesnost za najmanj 85 žrtvami morilskega pohoda, ki se je bodo udeležili preživeli v pokolu, njihovi najbližji, sorodniki žrtev in drugi podporniki. Žalna slovesnost bo potekala tudi v katedrali v Oslu, ki stoji nekaj sto metrov od kraja, kjer je odjeknila avtomobilska bomba, udeležil pa se je bo tudi norveški kralj Harald V. Na slovesnosti pričakujejo več tisoč ljudi. Nekaj sto ljudi se je že v soboto zvečer zbralo pred oselsko katedralo, kjer so se s polaganjem cvetja in prižiganjem sveč poklonili žrtvam napadov."Vsi žalujemo in vsi smo prestrašeni," je za Reuters povedal eden izmed prebivalcev Osla. Napada norveška narodna tragedija Norveški premier Jens Stoltenberg je v soboto zvečer napada označil za narodno tragedijo in najhujši napad na Norveškem po drugi svetovni vojni ter dejal, da bo potrebno kar nekaj časa, da si bo Norveška opomogla od tragičnega dogodka. Napad na otoku Utoya je bil najhujši napad enega samega napadalca v moderni zgodovini in najhujši napad v Zahodni Evropi po letu 2004, ko je v napadih na vlake v Madridu 11. marca umrlo 191 ljudi. Obsodbe iz sveta se še vrstijo V soboto je napad soglasno obsodil tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki je sporočil, da je vsako teroristično dejanje kriminalno dejanje, ki nima opravičila ne glede na razlog. Veleposlaniki 15 držav najpomembnejšega organa mednarodne organizacije so izrazili tudi globoko sožalje žrtvam, njihovim družinam, norveškemu narodu in vladi. Pokol je že v petek obsodil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Ameriški predsednik Barack Obama je v soboto po telefonu poklical norveškega premierja Jensa Stoltenberga, obsodil nesmiseln pokol in izrazil svoje sožalje, ob tem pa je Norveški ponudil tudi vso pomoč ZDA. Britanska kraljica Elizabeta II. je norveškemu kralju Haraldu V. poslala pismo, v katerem je izrazila sožalje, svojo pretresenost in žalost ter obsodila dejanje. Europol na pomoč v boju proti terorizmu Iz Europola so medtem sporočili, da bodo oblikovali skupino več kot 50 strokovnjakov, ki naj bi državam na severu Evrope pomagala v boju proti terorizmu. V Europolu ugotavljajo, da skrajno desničarske skupine postajajo vse bolj izpopolnjene in agresivne. B. T. Breivika je zmotil napad Nata na Srbijo "Časa za dialog je zmanjkalo. Miru smo dali priložnost. Zdaj je nastopil čas za oborožen upor," je med drugim zapisal v manifestu. V njem je trdil, da so "nekatere kulture boljše od drugih, nekatere so naši prijatelji, druge sovražniki". "Evropske elite, multikulturaliste in tiste, ki so omogočili islamizacijo" je opozoril, da bodo kaznovani za "svojo izdajo". "Mi, svobodni prvotni prebivalci Evrope, razglašamo vojno vsem kulturnim marksistom in večkulturalističnim elitam Zahodne Evrope. Vemo, kdo ste in kje živite. Prihajamo," je zapisal. Breivika je zmotilo tudi vmešavanje Norveške v Natovo bombardiranje Srbije med vojno na Kosovu. Breivik je zapisal, da so napadani "naši srbski bratje, ki so hoteli izgnati islam". Njegov oče je šokiran Breivikov oče je medtem za norveški časnik Verdens Gang povedal, da je za novico o pokolu izvedel po internetu. "Sem v stanju šoka, to slišati je grozljivo," je povedal Jens Breivik, ki se je od sinove matere sicer ločil, ko je bil ta še dojenček, in s sinom ni v stiku že od leta 1995. "Nikoli nismo živeli skupaj, a ko je bil še otrok, sva imela nekaj stikov. Ko je bil mlajši, je bil običajen fant, a ne prav komunikativen. Takrat ga politika ni zanimala," je še povedal oče, ki sedaj živi v Franciji. "Deklaracija o neodvisnosti Evrope" (Kliknite za povečavo!) "Deklaracija o neodvisnosti Evrope" (Kliknite za povečavo!) Očeta je sicer 32-letni napadalec omenjal tudi v svojem manifestu. Med drugim je zapisal, da je bil njegov biološki oče diplomat, ki je delal v Parizu in Londonu. Po ločitvi se je znova poročil in je celo skušal dobiti skrbništvo nad svojim sinom, a neuspešno. Bila naj bi v dobrih odnosih prvih 15 let njegovega življenja, nato pa so se stiki končali. "Obtoženi je nor" Po besedah Lippestada je Breisvik pristal na psihološki pregled s strani pristojnega policijskega zdravnika. Nek komentator norveškega radia NRK je sicer na osnovi objavljenega manifesta že ocenil, da je obtoženi "nor", Lippestad pa je priznal, da izjave svojega klienta le stežka "razumno povzame". 53 NAJVEČJI KLAVCI SLOVENCEV SO BILI VSEKAKOR KOMUNISTI IN SRBI IN NIHČE DRUG. JLA - ARMADA IN NIHČE DRUG. NAJVEČJI OKUPATOR SLVOENCEV IN SLOVENIJE SO BILI KOMUNISTI VODENI IZ SRBIJE,... NEMŠKI OKRUTNI OKUPTOR NI POBIL TOLIKO LJUDI, KOT SRBSKI OKUPATOR, ZATO PA SMO ŽE 65 LET SLOVENCI ZATIRANI,.... KER JE RESNICA TAKO KRUTA, KER JE OKUPATOR UKAZAL ETNIŠČNO ČIŠČENJE, DA SE JE LAHKO TU NASELIL IN VLADAL,.... GROZLJIVO. ## Ameriški predsednik Barack Obama je medtem prav tako v soboto po telefonu poklical norveškega premierja Jensa Stoltenberga in obsodil nesmiseln pokol, izrazil...### IMAMO SMISELNE IN NESMISELNE POKOLE. Zato tudi ni obsodb smiselnih pokolov v Afganistanu, Iraku, Libiji... NATO morilci vedno morijo smiselno. 62 A DEJ NO, KOMUNISTI, KI SO NAJVEČ LJUDI POBILI NA TEM SVETU, BODO SODILI O POKOLIH,... TOOOO MUCH. Večjih od levih rdečih - komunajzarskih teroristov in klavcev na svetu ni, lastnega naroda so po svetu spoklali več kot 100.000 miljonov, rdeči levi srbski radikalci so v vojni po sloveniji, Hrvaški, Bosni, Kosova spoklali čez 200.000 tisoč nedolžnih ljudi žene, starce, otroke in naredili na milijardne škode, srbsko - balkanski gnoj je eden najhujših na svetu, rdeče gnojilo ne pozabite da je leta 1914 srbski rdeči radikalec izvedel atentat na Franca Ferdinanda, .žuti, ti in ostali srbski - balkanarji ko je bilo pisanje o Miloševičo, Karađičo, Mladičo, Hađičo ste bili precej tiho o vaših klavcih Norwegian police have arrested a man Saturday, whom they describe as a “right-wing fundamentalist Christian,” in connection with the youth camp massacre on Friday that left 85 people dead. He has, however, in recent years expressed his disgust at the modern Protestant Church, which he was baptized into at the age of 15. "Today's Protestant church is a joke. Priests in jeans who march for Palestine and churches that look like minimalist shopping centres. I am a supporter of an indirect collective conversion of the Protestant church back to the Catholic." Anders bo težek zalogaj za naše spletne nabijače. Malo levičar malo desničar. Proti muslimanom. ampak tudi proti NATU, kristjan ampak za pravice gejev. Oz. kakor pravimo v Sloveniji: napou partizan, napou domobranc, LOL :D Preberite prevod avstrijske obtožnice v zadevi Patria TV Slovenija je pridobila obtožnico tožilstva na Dunaju 25. julij 2011 ob 08:08 Ljubljana - MMC RTV SLO Kdo vse je trgoval s kom in kako? V Avstriji je v zadevi Patria obtoženih pet oseb, med njimi tudi Riedl in Wolf. Predsednika SDS-a Janeza Janšo tožilci predlagajo kot pričo. Avstrijsko tožilstvo na Dunaju je nedavno vložilo obtožnico zoper glavne osumljence afere Patria v Avstriji. Prvoobtoženi je dunajski posrednik Patrie Wolfgang Riedl, drugoobtoženi pa podjetnik Walter Wolf. Med obtoženimi so še Hans-Peter Wilhelmer, Wolfgang C. L. Albrecht in Wilfried Karlhofer. Neuradni prevod dela avstrijske obtožnice v zadevi Patria, ki zadeva Slovenijo Medtem ko Wolfu očitajo ustanovitev kriminalne združbe, so očitki na račun Riedla precej obširnejši in segajo od utaje davkov pa vse do ustanovitve kriminalne združbe, poskusa prevare, izdajanja poslovnih skrivnosti in podkupovanja. Riedl naj bi med drugim v sodelovanju z Wolfom, Reijem Niittynenom, Heikkijem Hulkkonenom ter Tuomasom Korpijem, trenutno obtoženimi v preiskavi finskih organov pregona, "zavestno in naklepno sodeloval kot sostorilec med postopkom pripravljanja javnega razpisa Republike Slovenije za nakup 135 oklepnih transportnih vozil 8 x 8". Dobiček zagotovljen tudi Rotisu? "Na še ne točno znan datum, v vsakem primeru pa po 1. januarju 2005 in pred 2. septembrom 2005", naj bi takratnemu premierju Janezu Janši prek njegovega posrednika Jožeta Zagožna, Janševega osebnega prijatelja, ponudil dogovor, po katerem naj bi bil lokalni zastopnik podjetja "Patria Vehicles Oy izbran po željah stranke SDS". Po ponujenem dogovoru naj bi bilo zajamčeno, da javni razpis za nakup osemkolesnikov, ki je bil še v postopku priprave, ne bo prikrojen produktu neposrednega konkurenta Steyr in da bo znesek 900.000 evrov po dodelitvi posla Patrii izplačan Zagožnu ali njegovemu zaupniku. S preplačilom lokalnemu partnerju Rotis d.o.o. za opravljene storitve naj bi bil zagotovljen tudi 5-odstotni dobiček, ki naj bi ga nato Ivan Črnkovič kot poslovodja družbe Rotis d.o.o. razdelil med Ivana Črnkoviča, Antona Krkoviča, Zagožna in premierjevo stranko SDS, "da bi državni uradnik države članice Evropske unije v nasprotju s svojimi dolžnostmi onemogočil pošten izbor ponudnika", za kar je bila njemu oziroma stranki SDS ponujena in obljubljena finančna korist v znesku 900.000 evrov, "ki je bila 15. februarja 2007 Zagožnu tudi izplačana". Odziv SDS-a Na SDS-u zatrjujejo, da "se niso nikoli niti posredno kakorkoli vpletali v izvedbo nakupa osemkolesnikov za slovensko vojsko." Potrdili so, da so preiskovalci na Finskem našli računalniško predstavitev, "iz katere sledi, da so v Patrii dejansko razmišljali o tem, kako priti do takratnega predsednika vlade Janeza Janše in SDS-a. Drži pa tudi, da na isti predstavitvi piše, da imajo takratnega predsednika RS dr. Janeza Drnovška in bivšega predsednika vlade Antona Ropa že "pokritega" preko lobista Cekute." Riedl in Wolf organizirala kriminalno združbo? V obtožnici je še zapisano, da naj bi se Riedl in Wolf z Niittynenom, Hulkkonenom ter Korpijem ob še neznanem času v letu 2004 ali 2005 dogovorila, da bodo na prihodnjih javnih državnih razpisih za nabavo orožja, oklepnikov in druge vojaške opreme, z namenskimi, zlasti finančnimi izplačili zagotovili, da bodo pristojni nosilci odločitev, torej uradniki teh držav, opravljali svoje naloge v nasprotju s svojimi dolžnostmi, in sicer, da bodo onemogočali pošten in svoboden izbor ponudnikov na razpisih in oblikovali razpise v korist družbe Patria. Poleg tega naj bi se dogovorili, da bodo prikrivali vpletenost Patrie v podkupovanje tako, da bodo za izplačila novačili druge osebe, ki bodo "prale" denar na svojih bančnih računih ali na bančnih računih povezanih podjetij. Za udeležbo na skorajšnjih javnih razpisih za nabavo oklepnih transportnih vozil na Hrvaškem, v Sloveniji in Kuvajtu naj bi tako ustanovili kriminalno združbo, ki jo je vodil Riedl. Hkrati naj bi Riedl tudi pridobil kontaktne osebe in pripravil pogodbe, s katerimi naj bi podkupninam namenjene zneske navidezno nakazovali za realne posle, da bi prikrili resnične prejemnike sredstev. Za zdaj vse temelji le na sumih in domnevah Zagožen je za TV Slovenija zatrdil, da mu Riedl nikoli ni obljubil, ponudil ali izročil kakršnega koli denarja. V času, ko naj bi mu Riedl izročil denar, pa naj bi bil, kot zatrjuje, v Avstraliji. Tudi Riedl je zanikal, da bi se 15. februarja srečal z Zagožnom. Dodal je, da tudi sicer Zagožnu ni nikdar ponujal ali dajal denarja. Avstrijsko državno tožilstvo predlaga izvedbo glavne obravnave pred deželnim sodiščem za kazenske zadeve na Dunaju in zaslišanje 16 prič, med katerimi so tudi Janša, Zagožen, Krkovič, Črnkovič, Jure Cekuta in glavni finski preiskovalec v zadevi Patria Kaj Erik Björkqvist. Janša je v obtožnici večkrat omenjen, a več kot to, da naj bi mu Riedl in Wolf leta 2005 enkrat med januarjem in septembrom prek Zagožna ponudila provizijo, tudi iz avstrijske obtožnice ni razvidno. Tudi to, da naj bi Riedl februarja 2007 prišel v Slovenijo in pri sebi imel 900.000 evrov, je predvsem sklepanje oziroma domneva, ki jo bo tožilstvo moralo še dokazati, poroča TV Slovenija. Aleksander Kolednik SDS je že podala na to obtožnico utemeljen odgovor. Jaz mislim, da to res pomeni, kar sem že nekajkrat napisal, da je bilo tako, da je t.i. ''izraelska naveza'' na obrambnem ministrstvu imela s Patrijo neke dogovore in to še pred nastopom Janševe vlade seveda. Morda so pa kasneje koga pridružili še iz SDS. Ko pa se je zapletlo zaradi odkritij v tujini so ost namerno preusmerili v Janšo, preko Kosa, Zgage, Karbe, Cvikla... Nekateri slovenski mediji so objavili povzetke obtožnic zoper več avstrijskih državljanov v zadevi Patria. Niti omenjeni v avstrijski obtožnici niti kdorkoli drug ni bil s strani SDS nikoli pooblaščen za kakršnekoli dogovore v zvezi s Patrijo. SDS se tako ni nikoli niti posredno kakorkoli vpletala v izvedbo nakupa osemkolesnikov za slovensko vojsko. Za razliko od LDS in njenega predsednika Antona Ropa, ki je leta 2004 za smešno nizko vsoto prodal delež v Sistemski tehniki svojemu strankarskemu kolegu Zdenku Pavčku oz. Viator Vektorju. Nato pa je ministrstvo za obrambo pod vodstvom iste LDS še istega leta podpisalo pismo o nameri s Sistemsko tehniko in se obvezalo, da bo ravno od tega podjetja kupilo osemkolesnike. Če je kdorkoli v poslu z osemkolesniki prejel en sam evro podkupnine, mora za to odgovarjati pred zakonom. Če se je kdorkoli ob tem nepooblaščeno skliceval na SDS, mora prav tako odgovarjati za lažno predstavljanje. Kazensko pa bo odgovarjal tudi vsak, ki bo SDS lažno obtoževal podkupovanja. Prvi tak primer je že bil zaključen na prvi sodni stopnji z obsodbo časnika Delo in njegovega novinarja Karbe zaradi laži. Drži, da so preiskovalci na Finskem našli računalniško predstavitev v PowerPointu, iz katere sledi, da so v Patrii dejansko razmišljali o tem, kako priti do takratnega predsednika vlade Janeza Janše in SDS. Drži pa tudi, da na isti predstavitvi piše, da imajo takratnega predsednika RS dr. Janeza Drnovška in bivšega predsednika vlade Antona Ropa že "pokritega" preko lobista Cekute. To dejstvo veliko pove o ozadjih afere Patria, njegovo ignoriranje s strani večine slovenskih medijev pa govori o politični motiviranosti njihovih zapisov. nekdodalec 25. julij 2011 ob 09:35 Prijavi neprimerno vsebinoRevčki komunistični kar napadajte Janšo,samo zavedati se morate,da je Janša z vsakim napadom samo še močnejši. saj ga napadajo in sodno preganjajo v drugih drzavah, kjer imajo urejeno sodstvo in policijo, zato se raje pritozi: - avstrijskem tozilstvu in njihovim kriminalistom - finskem tozilstvu in njihovim kriminalistom - mednarodnem INTERPOLU ter mednarodnem sodiscu - hrvaskemu tozilstvu in kriminalistom, ki preiskujejo povezanost z nakupom na hrvaskem (ne preiskujejo jj-ja ampak poti podkupovanje na hrvaskem) LAŽ, Janše nikjer ne preganjajo, nikjer NI obtožen, razen v SLO s tisto SMEŠNO obtožnico iz katere se vsak POVPREČEN odvetnik smeji........ Vsepovsod je omenjen le kot STRANSKI, nepomemben igralec........oemenja se ga, DOMNEVNO kot tistge, ki bi naj, mogoče, nekdaj ,nekej, poskusil blba bla, bla, bla, bla........se materialno okoristiti....bl, bla, bla......pa nič dokazov....... Zakaj pa ni nikjer OBTOŽEN?+ 2 glasova Spet afere na prvem mestu! A bodo kmalu volitve al kaj? Najbolj aktualna afera o prejemanju podkupnin pa se je zgleda ze zakljucila (pometla pod mizo). Zoran Thaler se ocitno ne bo nikoli pojavil na sodiscu. Drži, da so preiskovalci na Finskem našli računalniško predstavitev v PowerPointu, iz katere sledi, da so v Patrii dejansko razmišljali o tem, kako priti do takratnega predsednika vlade Janeza Janše in SDS. Drži pa tudi, da na isti predstavitvi piše, da imajo takratnega predsednika RS dr. Janeza Drnovška in bivšega predsednika vlade Antona Ropa že "pokritega" preko lobista Cekute. To dejstvo veliko pove o ozadjih afere Patria, njegovo ignoriranje s strani večine slovenskih medijev pa govori o politični motiviranosti njihovih zapisov. @Kris, ne bi bila olajševalna okoliščina, če bi potem podkupili Janšo, namesto njiju dveh, vendar je udbomafija, posebej njena veja na MORS t.i. izraelska naveza nadaljevala posel preko Cekute, morda vanj vključila tudi res koga iz takrat vladajoče stranke SDS, ko pa je postalo vroče zaradi preiskav v tujini pa verjetno po vnaprejšnjem scenariju uporabila zadevo za napad na Janšo, ki sicer ni imel s tem nič. Udbomafija je podobne spletke uporabila proti Janši že v primeru trgovine z orožjem v začetku 90. Nekateri delavci MORSA so takrat dokazano delali za dve strani oz. v resnici samo za eno in zase. Naivneži , saj ni še minilo 4 leta od volitev od kar se je nelegitimno zrušilo Janšo. Kučani ,Pahorji,Golobiči ,itd ,vmiru in z užitkom opazujejo glodanje kosti ,ki vam je vržena. Zobe si boste ponovno polomili. Ti naši- vaši pokvarjenci nam odžirajo delovna mesta, nesramno ropajo, prevzemajo medije, za Kosorsko-Pahor spogledovanje, izgubljamo Piransko lužo ,slikanje z Obamo, tudi po svoje odplačujemo. Slovenčki, zresnimo se že. Vse preveč še vedno krmimo Komsomolce itd... @Kris saj posel je sklenil MORS. Med sistemsko tehniko in Patrijo je bila konkurenca že pred nastopom Janševe vlade očitno, po nastopu nove vlade pa je prva opcija odpadla, ker nova vlada ni hotela sodelovati s podjetjem, ki je bilo povsem korumpirano v sodelovanju z LDS. pred vsakimi volitvami je isto zeleni zapirajo nuklearko rdeči pa janšo tako je že dobrih dvajset let nuklearki in janši gre pa vedno bolje in bolje :-)))))))))))))))))- 1 glas @Jethros, ki je neusahljivi vir posmeha Zakaj potem Jansa ni bil obtozen na Finskem in v Avstriji, ce so dolazi da je jemal podkupnino? Zakaj so obtozeni le drugi, Jansa pa je po cudezu obsojen samo v Sloveniji? Tuji preiskovalci pa zgolj citirajo slovenske nebuloze iz obtoznic? Glede arhivov: Listina po kazenskem zakoniku je nosilec informacije v pravnem prometu, kulturni spomenik ni nosilec informacije v pravnem prometu, ce ti se ni kapnilo. To kar je SDS zatrjeval in dokazal, da se je Danilo Turk zlagal izhaja samo iz enega dokumenta neodvisno od ostalih dveh ki naj bi bili prilozeni in sta itak nepomemba ker samo povzemata medije. Tisti dokument ki ga je Turk nesporno dobil v roke je pa obvescevalna informacija o sojenju. Ce bi slo za ponarejanje bi se pregon moral zaceti po uradni dolznosti, vendar ocitno me gre za ponarejanje. Turk pa ni sprozil zasebne tozbe ker ve, da se sds ni lagal. Janšefobi, pa kaj spet skačete. Pa kako vam ni jasno, da po treh letih ne more biti nič od tega, kar so skuhali vaši oboževalci. Vaši velesposobneži so v slabih treh letih vse zafurali, vi se pa slepite z janšefobizmom in tulite eno in isto. Od vaših janšefobizmov se ne da živeti, sovraštvo do Janše ne prinese novih delovnih mest in ne bo rešilo krize. No, pa dalje na bijajte in se slepite, da se bo prikazala Marija (aja pardon, ste sovražniki rkc), no, vi ki imate svojega boga Milana, pa upajte, da se prikaže sveti Milan z dokazi. Kje mislite, da so pa Avstrijci dobili te info? od slovenskih prišepetovalcev in na podlagi zmazka gospe Hrastarjeve, saj zato je pa vse naj bi, na podlagi ugibanj in podobno. Ok, pa lep dan. Je treba delat, nekateri nismo plačani, da tu pisarimo kajne Jethros? Papiga, sorči, sem te zasledil na drugem forumu o isti temi, se pravi, vsi ste na kupu, ja zares že kriza, očitno se bo sedaj sprožila še kakšna nadaljevanka Zbogom orožje, pa kakšen škof Rožman in volitve bojo tu! Nič pa o razvoju, izhodu iz krize, delovnih mestih, revščini, podražitvah, 6 milijonski dnevni izgubi...+ 1 glas Kako ste pionirčki žalostni. Celo jutro sedite za računalnikom in pluvate po Janezku. Bit zaposlen v javni upravi je fajn. Kako bom ploskal, ko bo Janezek spucal parazite. Sam nekaj pa me res zanima, zakaj nihče več ne preiskuje Erjavca (oz. tudi stranke Desus), saj je bil vendar on takrat obrambni minister, ki je podpisal to pogodbo s Patrijo. Potemtakem je Erjavc tu glavna osebnost, in bi moral pojasnevat zakaj je podpisal pogodbo s Patrijo (ali zaradi podkupnin - potem bi verjetno tudi njemu oz. stranki kaj kapnilo v žep, sicer ne vem zakaj bi kar tako tvegal tak koruptiven podpis ali je podpisal pogodbo s Patrijo zato, ker je bila pač to najboljša izbira izmed obeh ponudb iz javnega razpisa). Torej zakaj nihče ne preiskuje Erjavca in stranke Desus, morda zato ker je kljub vsemu ideološko na pravi strani in je pač topništvo v tem primeru potrebno skoncentrirat le na eno drugo stranko? jethros preberi natančno: Potrdili so, da so preiskovalci na Finskem našli računalniško predstavitev, "iz katere sledi, da so v Patrii dejansko razmišljali o tem, kako priti do takratnega predsednika vlade Janeza Janše in SDS-a. Drži pa tudi, da na isti predstavitvi piše, da imajo takratnega predsednika RS dr. Janeza Drnovška in bivšega predsednika vlade Antona Ropa že "pokritega" preko lobista Cekute." Torej o tem da sta bila Drnovšek in Rop pokrita in ta njihov Jure že dobil denarce pa nič. Vse rabote levakov z orožjem od Maribora do Izraela do 8 kolesnikov bi seveda radi obesili na silo Janši. Fino.Napad je najboljša obramba,Vendar se tokrat to ne bo izšlo. Levaki ste pozabili da je enopartijska diktatura ,ko ste lahko počeli vse, le mimo. Pravo vas bo z...... Janša: Če bodo volitve v rednem roku, bomo blizu grškemu položaju "Namesto pogovorov o prihodnosti se pogrevajo stare afere" 30. julij 2011 ob 20:30 Bovec - MMC RTV SLO/STA Predčasne volitve bi bile v Sloveniji potrebne zgodaj jeseni, saj slovenska država zaradi slabega (ne)dela vlade vsak dan porabi 10 milijonov evrov več, kot ustvarimo, opozarja prvak SDS-a Janša. "Če bo šlo tako naprej do konca mandata in bodo volitve v rednem roku ali pa kakšen teden prej, potem bo Slovenija zelo blizu položaja, v katerem je danes Grčija," je dejal Janša na taboru SDS-a v Lepeni. Dodal je, da pri zahtevah po predčasnih volitvah ne gre za politične kalkulacije, ampak za to, da bodo posledice zdajšnjega zadolževanja plačali vsi. Strah pred "součinkovanjem parlamentarnih in predsedniških volitev" Razlog za "krčevito oklepanje oblasti" je po njegovem mnenju v tem, da se želi ločiti predsedniške in parlamentarne volitve oz. v strahu pred součinkovanjem parlamentarnih in predsedniških volitev. "Potrebna bo izjemno trdna večina v državnem zboru" Po Janševih besedah je sicer povsem očitno, da Slovenija potrebuje spremembo: "Tega se zavedajo pravzaprav vsi razen tistih, ki bi se tega morali zavedati." Če bo to stanje trajalo do konca rednega mandata, je po njegovem mnenju veliko vprašanje, ali bo situacijo mogoče rešiti brez izjemno trdne večine v državnem zboru. Kot pravi, bo namreč "potreben cel naslednji mandat, da se situacija popravi". Ob tem je dejal, da v SDS-u ne mislijo prevzemati odgovornosti za stanje brez zelo jasne garancije, da bo tisto, kar je treba storiti, v državnem zboru tudi podprto in sprejeto. Janša: Pogrevajo se stare afere Probleme, na katere opozarjajo v SDS-u, se v slovenskem prostoru zamegljujejo, stranka pa je znova "glavna tarča napadov in laži". Namesto pogovorov o prihodnosti države se pogrevajo stare afere, meni Janša. Prav pomanjkanje tovrstnega dialoga je po njegovem mnenju povzročilo, da aktualna vlade v zadnjih treh letih ni imela neke prave orientacije, saj "od ljudi pravzaprav ni imela mandata na podlagi programov". B. R. Janši nekateri komentatorji zamerijo to, da je leta 1991 zelo uspešno nagnal Yugo armado iz Slovenije. Sedaj pa mu zato podtikajo korupcijo in kraje. Samo zaradi osamosvojitve. Z Rudolfom Maistrom je bilo popolnoma enako. Yugoslovenarji so mu takrat po prvi sv.vojni enako kot sedaj Janšo podtikali laži o koristoljublju in korupciji in da naj bi Maister osvobodil Maribor zaradi želje po oblasti in zaradi kraje. Zgodovina se ponavlja. rexton, ni res! Pahorju je uspelo tudi podariti Piranski zaliv hrvatom in pridobiti posle v Libiji. Pionirčki zopet napadajo Janezka s svojimi populističnimi izjavami. Ampak dejstva so: - javni dolg še vedno raste - podjetja še vedno propadajo - konec krize še vedno ni na obzorju - druge države že okrevajo mi pa? - se še vedno ukvarjamo z aferami, namesto da bi se z dejstvi. Napredek in etika: Kam vodi 'križanje' ljudi z živalmi in kako 'proste' naj bodo roke znanstvenikov? Za MMC prispevek pripravil akademik Jože Trontelj 31. julij 2011 ob 06:03 Ljubljana - MMC RTV SLO Razvoj biomedicinskih ved in biotehnologije je prinesel nove možnosti rab in zlorab. Med njimi sta kloniranje človeka in pridelava zarodkov, ki niso niti živali ne ljudje, ampak so nekaj vmes. V Britaniji je legitimno pridelati zarodek iz kravje jajčne celice in jedra celice iz človeške kože. Izdelavo cibridov, embrijev s človeškim jedrnim in živalskim citoplazemskim genomom, torej citoplazemskih hibridov ali "human admixed embryos", dovoljuje novi britanski zakon iz leta 2008, zanj je lobiral celo premier. Škotski nacionalni svet za medicinsko etiko pa se je zamislil. Med novimi bitji so tudi mešanice človeka in žabe, človeka in ovce, človeka in svinje, človeka in šimpanza in številne druge. To so bodisi hibridi (vsaka celica ima gene obeh vrst) ali himere (organizem sestavlja mešanica celic z genomom ene oz. druge vrste v različnih razmerjih). Za zdaj je resda dovoljeno omogočati razvoj teh bitij samo do 14. dneva, a nekateri že napovedujejo možnost rahljanja te meje z dopustitvijo vnosa takih zarodkov v telo živalske samice ali ženske, tako da bi se nova bitja tudi rodila. Pravzaprav to celo zahtevajo. V ZDA je bil odobren projekt ustvarjanja miši s povsem človeškimi možgani, zraslimi iz matičnih celic človeškega zarodka. Ad hoc etična komisija je izdala pozitivno mnenje s pogojem, da raziskovalci miši takoj pobijejo, če bi se začele obnašati preveč po človeško. Ob pojavu osebkov novih vrst se odpira mnogo vprašanj Večina evropskih držav tako početje znanstvenikov prepoveduje z zakonom, med njimi je tudi naša. Pojav osebkov novih vrst bi odprl vrsto novih etičnih, pravnih in socioloških vprašanj. Kakšen status bo človeštvo priznalo novim bitjem, če se bodo rodila in odrasla? Ali jih bomo vključili v človeško družbo? Kakšne bodo njihove pravice, kako se bomo izognili diskriminaciji? Na poziv škotskega etičnega sveta, da potrebujemo razpravo, je bilo presenetljivo malo odmeva. Medtem pa se nekateri filozofi in etiki nove, utilitarne vrste že navdušujejo nad družbo prihodnosti, v kateri bi križance med ljudmi in živalmi – nova bitja z novimi sposobnostmi in manj pravicami – koristno porabili v industriji, vojski in za druge namene. Kot inteligentni bioroboti, podobni ljudem, bi bili zanimivi za igro in šport, morda bi služili tudi kot seksualni sužnji in sužnje. In seveda kot laboratorijske in farmske "živali" – sicer z razumom, čustvovanjem in dušo, kar pa nas ne bi zanimalo, ker bi porabili le telesa kot vir biološkega materiala za raziskave in žive shrambe "rezervnih delov", to je tkiv in organov za presaditve ali celično zdravljenje. Gre za nevarno in neetično početje Tako početje bi ne bilo samo neetično nasproti bitjem novih vrst, polagoma bi prineslo škodo tudi ljudem. Izpodkopalo bi človeško dostojanstvo, tisto prirojeno vrednost, ki jo danes priznavamo vsakemu človeškemu bitju. Vedeti je treba, da je ta koncept temelj za človekove pravice. Utilitarni etiki ga želijo odpraviti med drugim prav zato, ker želijo izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja svobodomiselna raba novih biomedicinskih tehnologij. Nekateri filozofi govorijo celo o moralni dolžnosti, da brez predsodkov uporabimo dosežke znanosti, če je le mogoče, da iztržimo kako korist. Vendar ni samo lahkomiselno, je tudi nevarno in neetično privoliti v načelo uživajmo zdaj, plačali bomo že kdaj pozneje ali pa bodo plačali naši otroci in vnuki ali drugi ljudje. Še najbolj s tem strežemo interesom kapitala, človeški požrešnosti, za katero vse bolj vidimo, kam nas vodi. Zlorabe podobne biotehnologije za pridelavo gensko spremenjenih organizmov za hrano, kakršne uveljavljajo nadnacionalke, kot je Monsanto, so milijone revnih ljudi spravile v še hujšo revščino, odvisnost in lakoto. Obenem pa siromašijo biološko raznovrstnost planeta. Eno izmed osrednjih etičnih vprašanj naše dobe je, kaj naj bo dovoljeno v znanosti in kako naj preprečimo zlorabo njenih dosežkov, ne da bi neupravičeno omejili njeno svobodo in službo napredku človeške družbe. Liberalni znanstveniki želijo pri raziskovanju proste roke Vse bolj očitna je nevarnost skrajno liberalnega pogleda na previdnostno načelo. V družbi, ki je previdno zadržana, velja: "Predvidimo možne posledice, preden se odločimo, da nekaj novega storimo." V nekaterih liberalno usmerjenih družbah pa se je načelo obrnilo: "Poskusimo, pa bomo videli - če bo zelo narobe, se bomo pač ustavili." Tako ravnanje spominja na tistega, ki se je odločil akvarij spremeniti v ribjo juho in je obljubil, da bo stvari povrnil v prvotno stanje, če bo juha zanič. Liberalni znanstveniki so želeli imeti proste roke pri raziskavah na človeških zarodkih in so že pred leti v Britaniji dosegli sprejetje zakona, ki dopušča pridelovanje človeških zarodov za raziskave. Austin Smith, znani raziskovalec zarodkovih matičnih celic, direktor inštituta za genetiko v Cambridgeu, se je z ostrim protestom oglasil na vrhuncu evropske etične razprave o tem, kakšnih raziskav na človeških zarodkih naj ne bi plačevali s skupnim denarjem v 7. okvirnem programu: "To (fundamentalistično omejevanje svobode znanstvenikov) je napad na celotno znanost … ponovitev zgodbe z Galilejem in Cerkvijo." Znanstveniki naj bi sami določili meje etično sprejemljivega početja. A tudi drugi znanstveniki so se pritoževali, da omejitve raziskovanja na zarodkih pomenijo napad na svobodo znanosti in velikansko coklo za medicinsko raziskovanje. Te omejitve so v Britaniji odpravili z zakonom. Prizadevanja za liberalnejšo zakonodajo potekajo še ponekod drugod. Praktični britanski etik John Harris sprašuje, kaj bodo storile države, ki nasprotujejo raziskovanju na zarodkih, ko bodo na podlagi teh raziskav razviti novi načini zdravljenja danes neozdravljivih bolezni. No, kakšne uresničitve teh pogumnih obetov do zdaj nismo videli. Predmet razprav: moralni status človeškega zarodka V razpravah se pojavlja pojem moralni status človeškega zarodka. Gre za to, ali zarodku priznamo osnovne pravice, ki gredo človeškemu bitju. To je pravica do identitete, do človeškega dostojanstva, do varstva življenja. Kaj bi pomenil liberalen odnos do pridelave zarodkov v korist znanosti, bolnikov, industrije? Zanikanje vseh teh pravic. Spremenil bi naš odnos do človeškega dostojanstva zarodkov, do njihove pravice do istovetnosti, do njihove pravice do življenja. S tem bi se spremenil tudi naš pogled na to, kaj naj bo dovoljeno početi z drugimi človeškimi bitji. Ali si medicina sme dovoliti manipulacije s človeškimi življenji, ali naj priznamo, da so nekateri ljudje upravičeni, da zanje porabimo telesa in življenja drugih človeških bitij? Ali bi bilo prav (znova) dati proste roke znanstvenikom? Med dobro poučenimi, dobronamernimi ljudmi ne bi bil nihče za to. S tem imamo posebno v medicini preveč hudih, sramotnih izkušenj. To niso bili samo hudodelski poskusi na ljudeh, ki so jih opravljali nacistični in japonski zdravniki med drugo svetovno vojno. V Tuskageeju v ZDA je skozi štiri desetletja prejšnjega stoletja tekla zločinska študija, v kateri so zdravniki opazovali naravni potek sifilisa. Bolnikom, večinoma revnim črncem, niso povedali, da so nevarno bolni, in niso jim dali zdravil, s katerimi bi jim zlahka pozdravili bolezen, ki jim je razžirala možgane in velike žile, razjedala živčne korenine, povzročala paralize, bolečine, psihoze in demenco. Komisija, ki je raziskovala to moralno blaznost, je leta 1973 zgroženo zapisala: "Družba si ne more več privoščiti, da bi prepuščala znanstvenikom, da sami odločajo o navzkrižju med svojo svobodo in pravicami ljudi, ki jih bo njihovo raziskovanje prizadelo" (Hassner Sharav, 2002). Prav protesti raziskovalcev na zarodkih, ki na tehtnico dajejo samo koristi za znanost, nas prepričujejo, da je imela komisija prav. Ustaviti moramo nevarno erozijo etike in vrednot Spoštovanje splošno sprejetih etičnih načel naj bi preprečilo vsaj najhujše in množične zlorabe. A teh načel ne podpirajo praktični in utilitarni etiki. Med njimi so taki, ki se zavzemajo za uzakonitev evtanazije in samomora z zdravnikovo pomočjo, za sprostitev trgovine s človeškimi organi, izrezanimi iz teles živih "darovalcev", za odpravo človeškega dostojanstva kot podlage za človekove pravice, za izgon etike iz medicine in za kazensko sankcionirano prepoved ugovora vesti. Med njimi so tudi zagovorniki ustvarjanja novih vrst bitij, človeško-živalskih hibridov in himer. Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo svetovnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali do zdaj, s človekovimi pravicami vred – če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in zdajšnja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena. Dr. Jože Trontelj, SAZU in Komisija RS za medicinsko etiko. B. G. Resnica o človeško-živalskih hibridih * Matej Huš :: 29. jul 2011 ob 16:14 * Znanost in tehnologija Upodobitev Patricie Piccinini nima veze z resničnostjo. Upodobitev Patricie Piccinini nima veze z resničnostjo. Kloniranje ovce Dolly Kloniranje ovce Dolly Hibridni zarodki Hibridni zarodki Slo-Tech - Leta 2008 so v Veliki Britaniji dvema raziskovalnima skupinama dovolili izvajati raziskave, v katerih uporabljajo hibridne človeško-živalske zarodke. Univerza v Newcastlu in King's College v Londonu sta bili dovolj ugledni in z visokimi moralnimi standardi, da jima je HFEA (Human Fertilisation and Embryology Authority) izdala licenci po zakonu. Kasneje jo je dobila še Univerza Warwick. Daily Mail je ta teden objavil, da so do danes v Veliki Britaniji pripravili že več kot 150 hibridnih zarodkov, kar je po svetu sprožilo žolčne razprave o etičnosti takega početja, tudi v naših medijih. Večina ljudi, ki sodelujejo v teh polemikah, tudi v občilih, si hibridne človeško-živalske zarodke predstavlja povsem napačno. Prepričani so, da bi ti zarodki zrasli v nekaj podobnega predstavitvi avstralske umetnice Patricie Piccinini. Resnica je povsem drugačna. Najprej poglejmo, kaj je to vrsta ali species. Rigorozna definicija vrste je sicer nekoliko izmuzljiva, a v biologiji za zdaj velja, da so organizmi iste vrste dovolj sorodni, da se lahko med seboj parijo in imajo plodne potomce. Zato smo belci in črnci ali pa različne pasme psov iste vrste, medtem ko sta osel in konj različni vrsti, ker sta njuna potomca mula (osel in kobila) oziroma mezeg (žrebec in oslica) neplodna. Definicija je sicer nekoliko pomanjkljiva, ker smo videli že tudi plodne mule in ker obstojijo kontinui vrst - vsi sosednji člani imajo med seboj plodne potomce, medtem ko tisti na robu kontinua pa ne. Naravno križanje med vrstami je torej sila malo verjetno, zato se javnost boji genske manipulacije organizmov, ki jim v laboratoriju seveda lahko vstavimo poljubno DNK in poljubne gene. Manj znano dejstvo je, da taki organizmi v večini primerov niso sposobni življenja. Krompirju res lahko vstavimo gen za produkcijo encima za odpornost proti škropivu ali bakteriji genski zapis za produkcijo inzulina, a od ustvarjanja modrih oči, svetlih las, povečane pljučne kapacitete, trdnejših kosti ali pa zgolj preprečevanja dednih bolezni (recimo Huntingtonove, za katero vzrok poznamo, tj. prevelika ponovitev zapisa CAG za glutamin na genu HTT) smo še daleč. Znanstveniki v Veliki Britaniji so zgolj nekoliko predelali metodo kloniranja. Pri kloniranju iz oplojenega jajčeca odstranimo vso DNK (naravno je tam polovica DNK od samca in polovica od samice) in vanjo vbrizgamo DNK organizma, ki ga želimo klonirati. Tako pripravljeno jajčece se normalno razvija. Bitje, ki se razvije, je popolna genetska kopija darovalca DNK. Eden izmed problemov je biološka starost, saj se pri podvojevanju DNK v celični delitvi mitozi telomere (to so konci DNK) ne morejo v celoti podvojiti, zato so vsakokrat krajši. To je zelo verjeten razlog staranja, zaradi česar kloni običajno živijo manj časa. Razvpiti človeško-živalski hibridi so ustvarjeni podobno. Ni res, da so živalsko celico oplodili s človeško spermo, kakor beremo v medijih, saj bi to pomenilo, da je 50 odstotkov DNK živalskega in 50 odstotkov DNK človeškega. Tak organizem ne more obstajati. Znanstveniki so izolirali oplojeno živalsko jajčece, ji odstranili vso DNK (kakor pri kloniranju) in namesto njega vbrizgali človeško DNK. Rezultat je celica, ki ima človeško DNK in živalske sestavne dele (mitohondriji, celična membrana, endoplazmatski retikulum, Golgijev aparat ...). Taka celica se razdeli nekako do trikrat, nato pa zarodek odmre, ker DNK v jedru ni združljiv z živalskim okoljem. Zlovešče in bombastične izjave, da vsebuje taka celica 99,9 odstotkov človeške in 0,1 odstotka živalske DNK, so posledica preprostega dejstva, da ni vsa DNK zbrana v jedru. Majhen del DNK je tudi v kloroplastih (le v rastlinah) in mitohondrijih. Slednji so celične elektrarne, kjer poteka glavna stopnja oksidacije hrane za pridobivanje energije v obliki sinteze adenozin trifosfata (ATP). Ker so evolucijsko verjetno nastali z vključitvijo parazitov v celico, imajo lastno DNK, ki pa je je premalo za samostojno delovanje in v bistvu kodira le nekaj encimov za stopnje v pridobivanju energije, ki so v živalskem svetu praktično enotne v vseh vrstah. Ta DNK je seveda ostala od živalske celice, od tod zloglasno razmerje 99/1. Na vprašanje, ali so tovrstne raziskave dopustne, etične in zakonite, biokemiki ne moremo odgovoriti. Povemo lahko le, da se iz teh zarodkov živa bitja ne morejo razviti. Mimogrede, tudi približno polovica naravno oplojenih jajčec pri ljudeh odmre, ker se ne utegnejo ugnezditi v maternico pravočasno. Ženska tega sploh ne opazi niti ji ne očitamo splava, umora ali česa hujšega. Življenjska doba (merjeno v delitvah) hibridnih zarodkov ni nič daljša. Če se bodo te raziskave izvajale, so uporabne za študij nekaterih bolezni, zarodnih matičnih celic in podobno. Če se bo družba odločila, da so prepovedane, pa bomo odgovore poiskali drugače. "Reši" nas lahko še samo neka velika katastrofa, ki bi zradirala dobršen del ljudstva, infrastrukture... itd, ker svinjarije o katerih se v tem članku špekulira verjamem da so bile že zdavnaj storjene in da ni meje ki bi ta pohlep ustavila. Enkrat bo nekaj ušlo z nadzora... Že vidim film, ki ga bo kmalu posnel Spielberg ali Cameron...glavni junak bo "manimal", ki je pobegnil iz laboratorijske kletke...brrrr...bejžmo... Nekateri filozofi govorijo celo o moralni dolžnosti, da brez predsodkov uporabimo dosežke znanosti, če je le mogoče, da iztržimo kako korist. Vendar ni samo lahkomiselno, je tudi nevarno in neetično privoliti v načelo uživajmo zdaj, plačali bomo že kdaj pozneje ali pa bodo plačali naši otroci in vnuki ali drugi ljudje. Še najbolj s tem strežemo interesom kapitala, človeški požrešnosti, za katero vse bolj vidimo, kam nas vodi. Munc: Otrokom, ki jim ne pomagamo, bo treba pogledati v oči tudi čez 15 let "Za koroško deklico je dobro poskrbljeno" 29. julij 2011 ob 08:50 Ljubljana - MMC RTV SLO Gre za proces prikrivanja nedela tožilstva, generalne policijske uprave in koroških policistov, ki so najbolj "zamočili", je o poteku primera koroške deklice dejal Matic Munc iz Svetovalnice Akcija. "Najbolj je zamočila policija, ker dokazov ni zavarovala. Od tega je že 15 mesecev," je v MMC-jevi klepetalnici dejal Matic Munc, psiholog in vodja Svetovalnice Akcija, ki je javnost seznanil s t. i. primerom koroške deklice. Kot je znano, oče deklice kljub odločitvi sodišča ne želi izročiti materi, saj je prepričan, da je bila deklica zlorabljena. Sodišče je sum omenjenega kaznivega dejanja zavrnilo, očeta pa priprlo. Deklico že več mesecev neuspešno iščejo kriminalisti. "Ne vem, kje je deklica, in ne vem, če bi povedal, tudi če bi vedel" Na vprašanje, kako je lahko tako prepričan, da je na "pravi strani" (Munc zastopa interese očeta), je Munc dejal, da gre za rezultat dveletnega dela z družino. "Osebno imam vpogled v materialne dokaze (ginekološki izvid, pričanja ljudi v velikem številu, fotografije poškodb) in seveda vpogled v postopkovne napake, ki so bile in so še gigantske. Upam, da je to dovolj, lahko pa bi pisal o tem dva dni," je o pravilnosti svojih stališč prepričan Munc. Preberite celoten klepet z Maticem Muncem Munc je dejal, da ne ve, kje je deklica (to so ga na sodišču povprašali že trikrat), hkrati pa je dodal, da je, če bi vedel, vprašanje, če bi to tudi razkril, saj je njegovo stališče, "da gre za pravno farso brez primere". "In seveda ne za ugrabitev. Oče varuje otroka, kot mu nalaga Konvencija o otrokovih pravicah." Dodal je, da je po njegovih informacijah za deklico dobro poskrbljeno. Center za socialno delo ponarejal uradne zaznamke? Med zgodbami, ki v zvezi s primerom prihajajo v javnost, so tudi sumi ponarejanja nekaterih dokumentov na centru za socialno delo Ravne na Koroškem. Munc je potrdil, da se je "ponarejalo uradne zaznamke" in da je "zadeva" polna "pisnih napak". Munc sicer meni, da dela vseh centrov za socialno delo "ni za tlačiti v en koš", saj "eni delajo odlično, drugi povprečno, tretji pa pod vsako kritiko". Prepričan je, da je težava premalo specifičnega znanja, poguma in izkušenj. Dodal je, da gre za le en primer iz množice prikritih primerov spolne zlorabe v Sloveniji. "Hranimo dokumentacijo več deset primerov podobne prakse po celi državi. Nekateri so stari več 20 let," je dejal. Ne zatiskajte si oči - prijavite nasilje! V primerih nasilja ali zlorab si okolica sicer večkrat zatiska oči in ne spregovori ter prijavi tovrstnih dejanj. "Ljudje še vedno razmišljajo, da gre za 'probleme nekoga drugega' in za vmešavanje v "družinske razmere", kar je čista laž," je dejal Munc in dodal, da je veliko poti, po katerih lahko žrtvam pomagamo, a jih je treba uporabiti, pri čemer izpostavlja najenostavnejšo pot, možnost anonimne prijave nasilja policiji. "Vem, kakšen je pedofil in ta ni tak"? Nezadovoljen je tudi z "izgovori" policije, ko ta naleti na kritiko svojega ravnanja. "Tega je veliko," je dejal; "... 'gre za ugledno družino, tukaj ni nič narobe', 'vem kakšen je pedofil in tale ni tak', 'saj je družina že zanikala, kaj zdaj težite," je naštel in dejal, da je razlog za napake po njegovem mnenju v premalo specifičnega znanja in preveč stereotipnem razmišljanju. Delo (in pomoč) žrtvam nasilja in zlorab je po njegovih besedah tudi vprašanje integritete. "Ko prevzameš tako službo, vzameš nase tudi odgovornost, za katero moraš stati," je dejal. Kaj pa vpliv strahu socialnih delavcev pred izgubo službe? "Strah je velik motivator in kdor podleže strahu, mu pač podleže. Izguba službe je balonček za prestrašene. Poznati je treba Zakon o delovnih razmerjih in imeti informacije. Halo? Grožnje s "knjižico" so samo oblika mobinga. Treba je imeti hrbtenico. Ker tem istim otrokom bo treba pogledati v oči tudi čez 15 let," je prepričan Munc. Aleksandra K. Kovač Prijavi napako Ti centri so ponekod taka legla, da bi jih blo treba dobesedno zminirat. Spoštujem in držim pesti za Munca in očeta koroške deklice. Preveč je tukaj "mutnih" poslov, da bi bilo za verjet oblastem. Že to mi je čudno, da se je mati otroku po rojstvu odpovedala, ko pa je oče po stikih hčere z matero ugotovil zlorabe, je pa sodišče prisodilo otroka materi!!! Kje je tukaj kakšna logika??? Oče mame, ki se je po rojstvu odrekla lastni deklici, prijateljuje z vodstvom stranke LDS in je priznan rejec psov - to je zelo simptomatično ... Slovenijo obvladujejo "pasjeljubci" povezani z balkanskim podzemljem. Kovač: Za Slovenijo je značilna povezanost medijev in politike Edvard Kovač za MMC o prisluškovalni aferi v Veliki Britaniji 31. julij 2011 ob 15:09 Ljubljana - MMC RTV SLO Tudi naši novinarji uporabljajo enake metode kot Murdochovi? "Za to enostavno nimajo tehničnih možnosti, pojavljajo pa se druge napake pri spoštovanju zasebnosti," trdi Edvard Kovač. Svetovno, predvsem pa britansko javnost, v zadnjih tednih pretresa prisluškovalna afera, v kateri je bilo razkrito, da so novinarji tednika News of the World, katerega lastnik je bil medijski mogotec Rupert Murdoch, prisluškovali številnim osebam, med drugim ugrabljeni in umorjeni 13-letnici, da bi pridobili ekskluzivne zgodbe. "Vpliv afere bo gotovo pozitiven" O tem, kaj razkritje te afere pomeni za samo novinarstvo in kakšne so prakse slovenskih novinarjev, smo se na MMC-ju pogovarjali s profesorjem etike Edvardom Kovačem. Kovač je prepričan, da bo imela afera gotovo pozitiven vpliv na svetovne medije, predvsem v smislu, da se metode, ki niso dovoljene, ki so etično sporne in ki nasprotujejo temeljnemu pravu o spoštovanju oseb, ne bodo več tako pogosto uporabljale in da bodo norme pri novinarskem delu bolj upoštevane. "Murdoch nedolžen, dokler se mu krivda ne dokaže" Rupert Murdoch je sicer zanikal, da je vedel za prisluškovanja in vdore v telefone. Pa je res mogoče, da Murdoch in drugi vodilni ljudje iz njegovega imperija niso vedeli, kaj počnejo novinarji? "Poglejte, tukaj imamo zdaj dve stvari. Dokler jim ne dokažejo, da so vedeli, jih moramo pravno gledano v javnosti jemati za nedolžne. To je pač načelo nedolžnosti. To je pravni sistem demokracije, da če je nekdo osumljen, mu moramo krivdo dokazati. Edino v totalitarnih režimih, če je nekdo osumljen, mora sam dokazati nedolžnost," je pojasnil Kovač. Ob tem je dodal, da pa so nekaj povsem drugega intimna prepričanja ljudi glede Murdochove vpletenosti, ki so, kot pravi, najbrž drugačna, "ampak to intimno prepričanje nekako ne šteje". "V javnosti ga je potrebno obravnavati kot nedolžnega, dokler mu kaj ne dokažejo." "Samostojnost medijev pri nas šele vzpostavljamo" Afera je razkrila tudi močno povezanost in prepletenost medijev, politike in organov pregona v Veliki Britaniji. Kovača smo povprašali, kakšno je stanje glede tega pri nas. Poudaril je, da je za Slovenijo značilna povezanost medijev in politike, saj samostojnost medijev, "ki se sicer že kaže", šele vzpostavljamo. "Vsekakor vemo, da je medijski prostor povezan s političnim, da bi bil povezan z organi pregona, s policijo in tajno policijo, tega pa pri nas nekako še nismo zasledili. Res pa je, da iz političnih krogov in ministrstev kdaj uhajajo podatki, ki ne bi smeli. Zadeva je zlasti kočljiva, ko uhajajo iz zunanjega ministrstva. Takrat je to potem vprašanje verodostojnosti naše zunanje politike. Na drugi strani pa menim, da naši mediji niso povezani z organi pregona," je izpostavil. "Kamere kažejo ljudi v nesreči, ki jočejo ..." Glede samega prisluškovanja, ki so se ga posluževali britanski novinarji, je dejal, da ne verjame, da podobne metode uporabljajo tudi slovenski novinarji, saj enostavno nimajo tehničnih možnosti za kaj takega. Opozarja pa, da se zato pojavljajo druge napake spoštovanja zasebnosti. "Gre za kakšna novinarska vprašanja, ki so indiskretna, za kamere, ki kažejo ljudi v nesreči, ki jočejo. Tukaj gre bolj za tisto kršenje kodeksa novinarske etike spoštovanja zasebnosti, ki jo vsi vidimo. Prav takih grobih metod pa mislim, da novinarji nimajo možnosti izvajati," je sklenil. Aleksander Kolednik Janša za MMC: Nekatere propade podjetij bi se dalo z lahkoto preprečiti Intervju s predsednikom SDS-a Janezom Janšo 1. avgust 2011 ob 09:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Tisti, ki pospešeno uničujejo Slovenijo, se tako kot nekoč tudi danes zanašajo na laž, propagando in represijo. A v tem primeru bodo, vsaj kar zadeva obtožbe proti meni, močno pogoreli, trdi Janša. Največja opozicijska stranka SDS že nekaj časa poziva k razpisu predčasnih volitev. V začetku julija je predstavila svoj program razvoja Slovenije in program nujnih protikriznih ukrepov. Ob vsem tem pa je v zadnjih tednih v ospredju medijskega poročanja tudi afera Patria. Več kot dovolj razlogov torej, da smo na MMC-ju na pogovor povabili predsednika SDS-a Janeza Janšo. Španci bodo odšli na predčasne volitve 20. novembra, predčasne volitve bodo tudi v Latviji. Tudi v Sloveniji je veliko pozivov k predčasnim volitvam, vendar kaže, da jih ne bo. Med tistimi, ki pozivajo k predčasnim volitvam, je tudi SDS. So predčasne volitve res tako nujne? Zakaj bi po vašem mnenju prinesle rešitve? Tega sicer ne vemo zagotovo. Odvisno, kako bi se volivci na njih odločili. Vemo pa, da sedanja vladajoča garnitura, ki pospešeno uničuje slovensko sedanjost in prihodnost, ne predstavlja rešitve. Predčasne volitve so torej upanje, ki se lahko uresniči, medtem ko nadaljevanje sedanjega stanja vodi samo v propad. S hitrostjo 10 milijonov evrov na dan. Opozarjate, da bo naslednji mandat zaradi gospodarskih težav Slovenije in njene zadolženosti zelo težak in zahteven. Da rešitve iz krize ne bodo enostavne. Se ne bojite, da se lahko v primeru zmage na naslednjih volitvah nezadovoljstvo volivcev hitro obrne proti vam, še zlasti, če bodo te volitve predčasne? Ne bi bilo s tega stališča - pragmatično gledano - za vašo stranko bolje, da levica čim dlje ostane na oblasti? Za stranko, če bi gledala na sedanji položaj samo sebično, verjetno da, za Slovenijo pa zagotovo ne. In ker je SDS sodeloval pri nastanku Slovenije in ima domoljubje v svojem programu opredeljeno kot temeljno vrednoto, se ravna po tem, kar je dobro za Slovenijo, in lastnih interesov ne postavlja pred državne. Sicer pa lahko t. i. levica mirno vlada še en mandat, če volivci tokrat še ne bodo spregledali in bodo mirno pristajali, da jim še naprej kradejo iz žepov. A enkrat bo tega potrpljenja konec, in takrat bo hudo. Ne zavedajo se, s čim se igrajo. Kakšne konkretne ukrepe bi morali sprejeti, da bi preprečili, da bi se v Sloveniji uresničil t. i. grški scenarij? In kaj storiti, če bo Slovenija res zdrsnila v isti položaj kot Grčija? Prenehati moramo z brezglavim trošenjem in ponovno zagnati gospodarski razvoj. Ustvarjanje novih delovnih mest je ne samo potrebna razvojna, ampak tudi najboljša socialna politika. Konkretne ukrepe za dosego obeh ciljev najdete na naši spletni strani. Če bodo zdajšnji oblastniki skupaj s svojim kapitalskim, propagandnim in udbomafijskim zaledjem zaradi lastnih sebičnih interesov še naprej vztrajali pri uničevanju Slovenije in bomo prišli v položaj Grčije, nam bo trda predla in prisiljeni bomo sprejemati ukrepe, kot jih morajo danes Grki ali Portugalci. Tudi po standardu, ne samo po miselnosti nas bo vrglo nazaj v čase bivše Jugoslavije. Tisti, ki so za to odgovorni, bodo morali odgovarjati pred ljudstvom. Kajti ni res, da se dodatno zadolžujemo samo zaradi socialnih transferjev. Del izposojenega denarja vlada res namenja za kupovanje socialnega miru, vendar pa se najmanj 20 odstotkov tega preliva v privatne žepe posameznikov iz zaledja zdaj že razpadle KGB-koalicije, ki pa v DZ še vedno vztraja, saj ne želi prekiniti dotoka tega sicer nezasluženega denarja. Primerov, kot je plačevanje dragih najemnin, različnih nepotrebnih odvetniških storitev itd. je na stotine. V začetku julija je SDS predstavil svoj program razvoja Slovenije in program nujnih protikriznih ukrepov. Kako komentirate odzive medijev in drugih strank nanj? Pričakujete, da bodo svoje programe predstavile tudi druge stranke? Doživeli so velik odziv med gospodarstveniki in v širši javnosti in še vedno dnevno dobivamo od strokovnjakov in državljanov tudi njihove predloge in pripombe. Žal pa druge stranke doslej niso predstavile nič, kar bi lahko predstavljalo alternativo ali dopolnitev. Nastalo pa je kar nekaj panike med vladajočimi in njihovim propagandnim zaledjem. Tako je npr. Mladina objavila nekaj pavšalnih kritik naših predlogov, ne da bi jih tisti, ki so o njih pisali, prej sploh dobro prebrali. Zanje ustavitev čezmernega trošenja in nov gospodarski zagon nista sprejemljiva, ampak zelo odkrito zagovarjajo nadaljnje zadolževanje. Že vedo, zakaj. Zadnje dneve smo priča nadaljnjim potopom t. i. tajkunskih imperijev. Pivovarna Laško je ugledno slovensko podjetje Fructal prodala srbskemu Nectarju, pred stečajem je Pavčkov Viator & Vektor, nejasna je usoda Mercatorja itn. Kje so po vašem vzroki za te propade? Bi se to dalo preprečiti? Nekatere propade bi se dalo z lahkoto preprečiti, če bi lastniki bolje gospodarili, nekateri so verjetno posledica splošne krize. Ni pa najhuje to, da propadajo podjetja in z njimi mnoga delovna mesta. Najhuje je to, da ne nastaja dovolj novih in da mnoga obstoječa nimajo dovolj kisika za zdravo rast. In da se nikomur od odgovornih nič ne zgodi. Pravna država deluje samo za reveže. Da bodo bolj pokorni, se jih zdaj stiska še z drastičnimi kaznimi za prometne prekrške. Države EU-ja so npr. že pred dvema letoma v veliki večini sanirale svoje bančne sisteme. Pri nas pa oblastniki zgolj lamentirajo o nezadostnih dokapitalizacijh. Gospodarstvo pa diha na škrge in išče posojila v tujini. Kako komentirate avstrijsko obtožnico v zadevi Patria - obtoženih je pet ljudi, med drugim Wolfgang Riedl in Walter Wolf, vas pa tožilstvo predlaga za pričo? V obtožnici med drugim tudi piše, da so vam obtoženi prek Jožeta Zagožna ponudili dogovor, po katerem naj bi bil lokalni zastopnik podjetja Patria izbran po željah stranke SDS. Po tem dogovoru je stranka dobila 900.000 evrov. Vse, kar se trdi o stranki in meni osebno, je čista laž. Za te trditve obtožnica tudi ne ponudi enega samega dokaza. Poleg tega si je avstrijski tožilec gladko izmislil oz. prepisal od lobistov povsem napačne podatke, ki jih je mogoče preveriti kadarkoli že na internetu. Jožeta Zagožna je tako naredil za sekretarja in poslanca SDS in mojo desno roko. Nič od tega ni in ni bilo res. Časopis Delo, ki je bil že obsojen zaradi širjenja laži v tej isti zadevi, pa npr. sploh ni hotel objavljati naših odgovorov in demantijev, ko so z velikim pompom predstavljali avstrijsko obtožnico. Nekatere trditve iz obtožnice je Delo tudi napačno prevedlo oziroma namerno potvorilo. Bo afera Patria tako kot leta 2008 glavna tema tudi pred naslednjimi volitvami? Tisti, ki danes pospešeno uničujejo Slovenijo in nimajo nikakršnih razvojnih programov, si za to očitno močno prizadevajo. Kot nekoč se tudi danes zanašajo na laž, propagando in represijo. A v tem primeru bodo, vsaj kar zadeva obtožb proti meni, močno pogoreli. Ne bodo mogli dokazati nečesa, česar ni bilo. Mogoče si tudi zato tako prizadevajo prehiteti sojenje z javnim linčem. Aleksander Kolednik, Aleš Žužek Zdaj pa bodo levaki spet na forumu z veseljem pljuvali po Janši,,ki je imel samo 4 letni mandat,ko pa je tranzicijska levica od leta 91 veselo kradla po sloveniji so pa tiho,vse valijo na uboge 4 leta mandata.Pa ne da sem ljubitelj JJ,samo realno gledam na stanje v Sloveniji Ker KGB koalicija ve, da bo bo hudo pogrnila na naslednjih volitvah, pospešeno uničuje slovensko gospodarstvo in zadolžuje Slovenijo, da naslednji vladi ne bo ostalo nič. Strategija za bolne kriminalce. Dolžniška kriza je pokazala, da je bil slovenski gospodarsko-finančni model nevzdžen. Prav tako je ta kriza pokazala na popolno nedelovanje pravne države. Če bodo volivci za predsednika vlade izvolili g. Janšo bo ta moral začeti s korenitmi reformami, saj smo za postopne reforne že zamudili ves potreben čas. Sam bi predlagal nekaj takih nujnih ukrepov: SANACIJA TRANZICJSKE ŠKODE - določiti, da odškodninska odgovornost tistih, ki so oškodovali javno premoženje ne zastara, - določiti, da lahko v primeru večjih oškodovanj javnega premoženja (npr. nad € 1.000.000) in v primeru pasivnosti državnih organov (ti so tukaj vedno v konfliktu interesov, saj tožijo svoje nadrejene) tožbo vloži neposredno skupina davkoplačevalcev. Odškodnino naj država porabi za zmanjšanje javnega dolga. JAVNE FINANCE - nova ustavna določba o obveznem izravnanem proračunu, - morebiten proračunski presežek se takoj nameni za znižanje javnega dolga. DAVČNI SISTEM - okrepitev domačega povpraševanja in investicij z bistvenim znižanjem davčnega bremena, saj je Slovenija po tem kriteriju na lestvici ameriške revije Forbes prva na svetu, - delodajalci naj delojemalcem izplačujejo bruto plače, ne pa neto plač - vsak naj svoje davke plačuje sam, kar bo povečalo davčno zavest, - uvedba t. i. negativne dohodnine, ki zagotavlja, da premožnješi plačujej davke, niso pa prejemiki socialnih prejemke, tisti z nizkimi dohodki pa za izravnavo prejmejo socialne prejemke ne plačalo pa nobene dohodnine. Cilj je bistveno znižanje stroškov upravljanja davčnega sistema in socialnega sistema. UKINITEV TOVARIŠIJSKEGA KAPITALIZMA - državni korporativizem in dirigizem naj se umakne polnokrvnemu tržnemu gospodarstvu. Cilj ukrepa je povečati gospodarski svobodo, ki je nujni pogoj za politično svobodo. Vseobsežna država naj se umakne pravici gospodarskih subjektov in potrošnikov do izbire na trgu ("freedom to choose"). - država naj se v zelo kratkem roku popolnoma umakne iz kapitalskih naložb s prodajo teh naložb najugodnejšemu ponudniku na javni mednarodni dražbi. Država naj se seveda umakne tudi iz finančnega in infrastrukturnega sektorja. Kupnino naj država porabi za zmanjšanje javnega dolga. - bistveno okrepiti vlogo varuha konkurence - ukiniti obvezno članstvo v zbornicah (notarska, odvetniška, detektivska, obrtna, kmetijska, inženirska,...) PRAVOSODJE - oblikovanje specializiranih civilnih in kazenskih sodnih senatov sestavljenih iz izkušenih avstrijskih in nemških sodnikov za odločanje v primerih najhujšega gospodarskega in organiziranega kriminala storjenega na škodo javnega premoženja s trajanjem mandata senatov največ 10 let, nakar pristojniost prevzamejo domači sodniki (sedanja pasivnost sodišč v teh primerih je predvsem posledica konflikta interesov) POKOJNINSKI SISTEM - postopna sprememba sedanjega sistema pay-as-you-go v sistem naložbenih pokojninskih skladov, ko vsak zavarovanec plemeniti premoženje za svojo starostno pokojnino. Sistem invalidske pokojnine pa lahko ostane nespremenjen. - ukiniti veljavnost 232. člena ZPIZ, ki brez finančne podlage daje starostne pokojnine približno 60 interesnim skupinam in nas letno stane € 400.000.000. - odpreti trg naložbenega pokojninskega zavarovanja za nove domače in tuje ponudnike - sedanji ZPIZ naj bo le eden izmed ponudnikov na trgu. ZDRAVSTVENI SISTEM - namesto državne prisile naj v ospredje pride pravica do izbire med različnimi ponudniki zdravstvenega zavarovanja in med različnimi izvajalci zdravstvenih storitev. - obvezno zdravstveno zavarovanje naj za minimalno premijo zagotavlja najosnovnejše zdravstvene storitve, vse ostalo pa naj preide na trg prostovoljnega zavarovanja, ki naj ga izvajajo različne domače in tuje zdravstvene zavarovalnice v medsebojni konkurenci, - na izvedbeni strani je potrebna bistvena privatizacija zdravstvene službe na vseh treh ravneh. ŠOLSKI SISTEM - odpraviti je potrebno državni monopol na področju šolstva ter okrepiti vlogo zasebnega šolstva na vseh treh ravneh, - javno vavčersko financiranje osnovnega in srednjega šolstva ter uvedba šolnin za visoko šolstvo. Katarina Kresal je nepreklicno odstopila Pahor se bo v naslednjih dneh odločil, kako naprej 10. avgust 2011 ob 17:39, zadnji poseg: 10. avgust 2011 ob 18:43 Ljubljana - MMC RTV SLO Ministrica za notranje zadeve je po objavi mnenja protikorupcijske komisije, da so pri najemu stavbe za NPU zaznali korupcijo, odstopila. Pahor spoštuje njeno odločitev. Z mnenjem protikorupcijske komisije se Katarina Kresal sicer ne strinja. Komisija namreč meni, da bi se morala izločiti iz vseh postopkov, ker je imela z najemodajalcem v preteklosti nekajkrat zasebne stike, sama pa poudarja, da ni vodila postopkov najema. "Komisija je ugotovila, da za najem Dimičeve niti jaz niti kdo drug od zaposlenih na ministrstvu ni zahteval ali sprejel zase kakšne koristi, niti jim takšne koristi ni ponujal najemodajalec ali kdo tretji," je dejala. Poudarila je, da se je že na začetku svojega mandata odločila, da bo boj proti korupciji njena prioriteta. Na to po njenih besedah kažejo aktivnosti policije v zadnjih letih in tudi ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada. Po objavi mnenja komisije o znakih korupcije pri najemu stavbe se je zato odločila za odstop. "Še enkrat bi rada poudarila, da menim, da so bili vsi postopki izpeljani zakonito in v dobri veri in da je za njimi stala celotna tedanja ekipa ministrstva." Kljub temu pa je napovedala, da bo zaupnico iskala tudi v svoji stranki LDS. Pahor je osredotočen na sprejem rebalansa O odstopu je obvestila predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je sporočil, da njeno odločitev spoštuje in jo razume. V naslednjih dneh se bo posvetoval in odločil, kako naprej. Pravi sicer, da je zdaj osrednji izziv slovenske politike sprejem rebalansa proračuna, ki je po padcu pokojninske reforme nujen za stabilnost javnih financ. To je po njegovih besedah redpogoj za mirno in preudarno razpravo o ravnanju vlade in državnega zbora glede nadaljnjega vodenja države. Preberite tudi: Praprotnik: Protikorupcijska komisija nima pristojnosti, da bi pozvala k razrešitvi Kresalove . Pukšič: Z lune se je videlo, da gre za koruptivno dejanje . Pogačar zanika, da je ministrstvo dalo zahteve za oprem Očitki, da je naredila uslugo znancu Najem stavbe NPU-ja že dolgo časa vzbuja polemike, Kresalova pa je bila deležna očitkov, da je prostore najela od svojega znanca Igorja Pogačarja. Da pri pogodbi ni bilo vse storjeno po pravilih, je ugotovilo tudi Računsko sodišče, ki je zato izdalo negativno mnenje. Kresalova se tudi z mnenjem Računskega sodišča ni strinjala, kljub temu pa je že v torek premierju Borutu Pahorju ponudila odstop. Ta ga ni sprejel, saj ga k razrešitvi ni pozvalo Računsko sodišče, prav tako je poudaril, da ministrica že pripravlja ukrepe za odpravo nepravilnosti. A zdaj je svoje načelno mnenje podala še protikorupcijska komisija, ki je najemno pogodbo vzela pod drobnogled po tem, ko je prejela anonimno prijavo. Ugotovili so netransparentno delovanje in privilegirano obravnavanje enega ponudnika. Ana Svenšek, Aleksander Kolednik Odstopila je tisti tenutek, ko je ugotovila, da se recesija nadaljuje in poglablja in da se politikom ne bodo več stekali bajni denarci na kup. No vsaj Pahorka bo končno samo še sebe videl v ogledalu in občudoval svojo nepogrešljivost. Žal pa bo tudi s Kresalovo tako kot z s S.Dimic. Popokala bo, kar je nagrabila in odnesla iz Slovenije. Turk: V zreli demokraciji bi morala biti Kresalova zaprta Politični analitik o odstopu ministrice Katarine Kresal 10. avgust 2011 ob 19:34 Ljubljana - MMC RTV SLO Odstop Kresalove je politični analitik Boštjan M. Turk povezal z odstopom Iva Sanaderja, saj naj bi oba odstopila zato, da bi z umikom iz javnosti preprečila javno raziskovanje. Turk je za MMC povedal, da odstop ministrice pomeni konec koalicije, poudaril pa je, da je pomemben predvsem razlog njenega odstopa. "Z umikov iz javne scene je želela izbrisati sledi, ki vodijo v koruptivno zakulisje, ki ga je ona s svojimi partnerji, odvetniško pisarno Senice, soustvarila. Kaj je v ozadju, ne vemo, ampak če bi bila Slovenija pravna država, bi to prišlo ven," je opozoril. "Politik odstopi, če je kriv" Turk je prepričan, da je Kresalova kriva, saj po njegovih besedah politik odstopi, če je kriv. "Interes javnosti je bil premočan in Kresalova se je na določeni točki zlomila. Temeljni problem pa je ta, da se ministrica zdaj lahko umakne v zasebnost," je dodal. Politični analitik meni, da bi bila v tem trenutku najslabša pot ta, da bi Kresalova ostala predsednica stranke. "LDS mora razčistiti svojo preteklost" Politični analitik meni, da lahko stranko LDS do naslednjega parlamenta pripelje samo to, da razčisti z vso preteklostjo ter zgodbami odvetniške pisarne Senica in Kresal. "V nekih zrelih demokracijah bi morala biti takšni ljudje, kot je Katarina Kresal, zaprti. Ona je storila dejanje javne politične korupcije, to pa je kaznivo dejanje," je sklenil Turk. Barbara Grm Foto: Za Jankovića dovolj le 300 konjev Za trenutni najem avtomobila plačujejo 900 evrov mesečno 10. avgust 2011 ob 14:13, zadnji poseg: 10. avgust 2011 ob 18:57 Ljubljana - MMC RTV SLO Na Mestni občini Ljubljana imajo na mizi dve ponudbi za novo protokolarno vozilo. Vsako stane skoraj 100 tisočakov, ima 300 konjskih moči in 19-colska lita platišča. Konec meseca se namreč izteče pogodba z družbo BMW Slovenija za najem vozila BMW 730d, mestna občina (MOL) pa ima na mizi že dve novi ponudbi: Porsche leasing ponuja audi A8 4,3 TDI quattro, Hypo leasing pa BMW 740 xdrive, piše Dnevnik. Po pisanju portala zurnal24.si bi prvi stal 106.000 oz. 92.000 evrov, če bi obveljala cena z veljavnega cenika. Trenutno občino najem BMW-ja stane 900 evrov mesečno. Tudi najem ne bi bil poceni Na MOL-u, ki ga vodi župan Zoran Janković, so se odločili, da bodo tudi protokolarni avtomobil raje vzeli v triletni najem. Za BMW bi tako odšteli 43.200 evrov, medtem ko bi jih najem audija stal dobrih 58.000 evrov. Za prenovo voznega parka so se odločili že leta 2009, čeprav je občina manj kot tri leta pred tem za 86.000 evrov kupila nov BMW 530Xi. In kaj so si na razpisu zaželeli na MOL-u? Motor mora imeti vsaj trilitrski dizelski motor z 220 kilovati moči, avtomatski menjalnik in štirikolesni pogon, najmanj 19-colska aluminijasta platišča in drugo dodatno opremo. Tako močan dizelski motor imata le avtomobila znamke Audi in BMW, dodatna zahteva, da mora biti avtomobil višjega srednjega razreda, pa je pogoje še dodatno zožila le na BMW-jev model 535xd. Na to je opozoril tudi Mercedes-Benz, zaradi česar so na MOL-u zahteve spremenili, tako da zdaj ustrezata tudi modela BMW 740d in audi A8 4,2 TDI. Kdo bo dobil naročilo, še ni znano. Foto: Avtomobili, ki ustrezajo zahtevam Mol-a G. P. V UKC-ju Ljubljana umrl močno podhranjen 10-mesečni otrok Inštitut za sodno medicino bo izdelal izvedensko mnenje 10. avgust 2011 ob 18:04, zadnji poseg: 10. avgust 2011 ob 20:44 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je umrl 10-mesečni otrok, ki je bil močno podhranjen, saj naj bi pri desetih mesecih tehtal le 3,5 kg. Novico je po poročanju Radia Krka potrdil predstojnik Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Ivan Vidmar. Kot je povedal, so močno podhranjenega otroka v torek iz novomeškega zdravstvenega doma prepeljali v Ljubljano. Otrok je umrl zaradi šokovnega stanja in sepse oz. zastrupitve krvi. Več bo sicer pokazala obdukcija. Otrok naj ne bi imel zdravniškega kartona oz. zdravstvene kartice. Po poročanju Petre Držaj za TV Slovenija naj bi prihajal iz družine s šestimi otroki s podeželja, njegova starša pa sta izobražena. Da je z najmlajšim otrokom nekaj narobe, so zdravstveno službo obvestili sorodniki. Kriminalisti ugotavljajo okoliščine in zbirajo obvestila Na Policijski upravi Novo mesto so potrdili, da so bili v torek obveščeni "o slabem zdravstvenem stanju otroka, ki je istega dne v večernih urah v bolnišnici umrl". Preiskovalna sodnica je že izdala odredbo za izdelavo izvedenskega mnenja o smrti otroka, ki ga opravljajo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Novomeški kriminalisti medtem ugotavljajo okoliščine, zbirajo obvestila in o ugotovitvah obveščajo pristojno tožilstvo, so še zapisali. To glede veganov čist verjamem, da je možno. Se je že večkrat dogajalo po svetu. Otroku že od malega navajajo/silijo v veganski ali vegetarijanski način prehrane. Dejte si vcept v glavo, da otrok/mladostnik rabi meso in ostalo raznoliko prehrano za normalen razvoj. Se bo že sam kasneje potem odločil če bo vegetarijanec ali vegan. se strinjam. Vsak se naj zavestno odloči, da ne bo užival mesa. Skippy, jaz recimo ne jem mesa, ker ne prenesem okusa, pa malce se mi je izboljšalo počutje. Nisem pa nek militanten vegi manijak. Še vedno bom pojedel kakšen kos pršuta, če bom pogoščen, iz vljudnosti. Mislim, da bi vsi morali ubrati neko zlato sredino, ne pa da norijo z ene skrajnosti v drugo. "Slovenija je izgubila načelnega politika in domoljuba" Odzivi na smrt nekdanjega premierja in predsednika NSi-ja 16. avgust 2011 ob 12:34, zadnji poseg: 16. avgust 2011 ob 14:45 Ljubljana - MMC RTV SLO Andrej Bajuk je pri svojih političnih sopotnikih in sodobnikih užival spoštovanje, saj je dosledno zagovarjal krščanskodemokratske vrednote in je bil velik domoljub. "Andrej Bajuk je bil ustanovitelj stranke, zavedamo se, da je veliko dobrega naredil za stranko," je ob nenadni smrti dolgoletnega predsednika NSi-ja povedala zdajšnja predsednica stranke Nova Slovenija Ljudmila Novak. Dodala je še, da je Bajuk tudi "kot predsednik vlade in finančni minister sprejel veliko pozitivnih ukrepov za Slovenijo". V stranki se pripravljajo na to, da bodo primerno in dostojno počastili spomin nanj, spominjali pa se ga bodo kot velikega človeka in humanista, ki je z ustanovitvijo Nove Slovenije prispeval k ohranitvi krščanske demokracije v Sloveniji. "Slovenijo je imel preprosto rad," dodajajo v stranki. Politična pot Andreja Bajuka "Spominjali se ga bomo z vsem spoštovanjem" Predsednik države Danilo Türk in predsednik vlade Borut Pahor sta Bajukovi družini poslala sožalno brzojavko. "Spominjali se ga bomo kot prijaznega človeka, ki je na različnih področjih svojega strokovnega in političnega delovanja pustil velik pečat, tako na tujem kot v Sloveniji," je zapisal Türk. Pahor pa meni, da je bil Andrej Bajuk pomembna politična osebnost, ki je močno zaznamovala napredek demokratične in samostojne Slovenije, "zato se ga bomo spominjali z vsem spoštovanjem." "Pomembno je prispeval k razvoju države" Sožalje svojcem je izrekel tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Izpostavil je, da je Bajuk s svojim znanjem, predanostjo in prizadevnostjo eden tistih slovenskih politikov, ki so pomembno prispevali k rasti in razvoju naše samostojne države. Žalna knjiga v spomin na Andreja Bajuka bo v državnem zboru odprta od srede, 17. avgusta 2011, dalje. Vpis bo mogoč v preddverju velike dvorane Državnega zbora, vsak dan do pogreba, od 9. do 16. ure. "Napredovali smo zaradi ljudi, kot je bil Bajuk" Na to je spomnil tudi predsednik SDS-a in koalcicijski partner v prejšnji vladi Janez Janša. Poudaril je, da mu Slovenija veliko dolguje. "Leta 2000 je bil direktor Medameriške razvojne banke za Evropo s sedežem v Parizu. To je bil takrat najvišji položaj, ki ga je kak Slovenec zasedal v mednarodnih financah. Kljub temu je odstopil in prišel v domovino, kjer je prevzel neprimerno težje delo za neprimerno nižje plačilo," se spominja Janša. V času njegovega ministrovanja je država po besedah predsednika SDS-a zabeležila najboljše fiskalne rezultate v svoji zgodovini, pa tudi sicer je SLovenija v zadnjih letih napredovala zaradi ljudi, kot je bil Bajuk. Čeprav so ga nekateri poniževali in zasmehovali, je zaupal v slovenskega človeka. "Ostal bo v nacionalnem spominu zapisan na mestu, kjer nikoli obledele zlate črke trajne hvaležnosti za vsako novo generacijo posebej ubesedijo imena ljudi, ki so Sloveniji veliko dali, a malo prejeli." "Iskreno je verjel v slovenstvo" V SLS-u se Bajuka spominjajo kot tople osebe, zvestega, doslednega in vztrajnega človeka. Dejali so, da je bil je eden redkih, ki je iz izgnane slovenske skupnosti prišel nazaj v Slovenijo in v njej prevzel najvišja politična in državniška mesta. "Za to svojo držo ni dobil mesta in priznanja, ki mu nesporno pripadata za njegovo vlogo pri graditvi Slovenije." Predsednik SLS-a Radovan Žerjav dodaja, da je "Andrej Bajuk iskreno verjel v slovenstvo, v slovenski državi pa videl zgodovinsko in neponovljivo priložnost, da jo kot narod utelesimo v lastni državi, in tej državi, državi Sloveniji je želel dati dobre finančne, gospodarske in ne nazadnje moralno etične temelje, da bomo stali in obstali." "Odlikovali sta ga načelnost in delavnost" Franco Juri, vodja poslanske skupine Zaresa, je Andreja Bajuka videl kot človeka dialoga ter kot duhovitega in razgledanega sogovornika. "Slovenija je izgubila človeka in politika, ki se je odlikoval po načelnosti, doslednosti in delavnosti," je zapisal. Čeprav je zastopal politična stališča, ki se razlikujejo od njihovih, so ga v Zaresu po Jurijevih besedah vselej spoštovali kot poštenega in vztrajnega zagovornika svojih prepričanj. "Finančni strokovnjak in velik domoljub" Tudi pravosodni minister in član LDS-a Aleš Zalar poudarja, da je Bajuk dosledno živel in zagovarjal krščanskodemokratske vrednote, zaradi česar je užival spoštovanje svojih sodobnikov. "V zgodovino se je zapisal predvsem kot finančni strokovnjak in velik domoljub. Kot ugleden mednarodni finančnik z izjemno kariero je s svojim znanjem pomembno prispeval k slovenski sedanjosti, krono njegovega strokovnega dela pa vidimo v uspešnem vstopu Slovenije v enotno monetarno unijo." "Prijeten sogovornik" "Kot človek je bil prijeten sogovornik, navkljub temu, da je bil po političnih preferencah na drugi strani. Kot politik se ni najbolj izkazal, saj je bila njegova najbolj znana politična odločitev popolnoma napačna. To je bil prevzem vlade za obdobje šestih mesecev, kar je pred tem vladajoči koaliciji omogočilo ponovni prevzem," je ob smrti Bajuka sporočil Zmago Jelinčič, SNS. Ana Svenšek Verjetno mu je slovenska politika vzela vsaj 10 let življenja. Bajuk je bil velik strokovnjak in domoljub, ki mu ni bilo vseeno za Slovenijo. Počivaj v miru. In moral je umreti, da nekateri zmorejo kakšno besedo v njegov prid. Vsi bi se morali zavedati minljivosti, ki je neizbežna za vse. Pravzaprav edino, kar je pravičnega na tem svetu. Mož z dvemi doktorati iz ekonomije, svetovljan, ki je služboval po celem svetu, najuspešnejši finančni minister vseh slovenskih vlad, mož, ki ga je EU razglasila za najboljšega finančnega ministra EU za leto 2005. Seveda mu tega levičarji nikoli ne bojo priznali. Foto: Umrl je Andrej Bajuk Po zadnjih parlamentarnih volitvah se je umaknil iz političnega življenja 16. avgust 2011 ob 09:18 Ljubljana - MMC RTV SLO Ponoči je v 68. letu nenadoma umrl nekdanji premier in prvi predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk. Andrej Bajuk je v slovensko politiko uradno vstopil leta 1999 kot podpredsednik SLS + SKD Slovenske ljudske stranke, kar ga je leta 2000 pripeljalo na mesto premierja. "Slovenija je izgubila načelnega politika in domoljuba" Doktoriral je iz ekonomije Rodil se je 18. oktobra 1943 v Ljubljani. Njegova družina se je po koncu 2. svetovne vojne izselila in tri leta živela po avstrijskih taboriščih. Leta 1948 so se preselili v Argentino. Diplomiral je iz ekonomije v Mendozi, leta 1965 pa je opravil magisterij iz ekonomije na univerzi Universidad Nacional de Cuyo in University of Chicago (ZDA). Na University of California, Berkeley (ZDA), je leta 1974 tudi doktoriral. Bil je profesor ekonomije na Universidad Nacional de Cuyo, pomočnik direktorja za Južno Ameriko pri Svetovni banki, nato je opravljal več različnih nalog v Medameriški razvojni banki. Vzpon na premiersko funkcijo Ko sta se aprila 2000 stranki SKD in SLS združili v SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, se je Bajuk prvič odmevneje pojavil v slovenskem političnem in medijskem prostoru. Bil je izvoljen za podpredsednika združene stranke. Po združitvi so ministri prejšnjega SLS-a odstopili s svojih položajev, kar je povzročilo padec tedanje vlade Janeza Drnovška. Kot novi mandatar je bil predlagan Bajuk in v tretjem glasovanju, 3. maja 2000, so ga poslanci izvolili za predsednika vlade. Vlado je vodil sedem mesecev. Razkol v SKD-ju vodil v NSi Med vodenjem vlade je avgusta 2000 zaradi nestrinjanja s predlogom spremembe volilnega sistema izstopil iz SKD + SLS. Strinjal se je s prvakom SDS-a Janezom Janšo, da Slovenija potrebuje večinski volilni sistem, medtem ko je njegova stranka tokrat podprla levico in tako uzakonila proporcionalni volilni sistem. Bajuk je menil, da je s tem poteptana ljudska volja, izražena na referendumu. Zato je prestopil v novoustanovljeno stranko Nova Slovenija in postal njen predsednik. Državnozborske volitve, ki so bile oktobra 2000, so mu prinesle izvolitev za poslanca v državnem zboru, postal pa je tudi vodja poslanske skupine NSi-ja. Na naslednjih volitvah, oktobra 2004, je bil v volilnem okraju Ajdovščina/Vipava znova izvoljen za poslanca. Ko je NSi vstopil v vladno koalicijo, je Bajuku v novi vladi premierja Janeza Janše pripadlo mesto ministra za finance. Revija The Banker ga je leto pozneje razglasila za finančnega ministra leta v Evropski uniji. V času njegovega ministrovanja smo v Sloveniji prevzeli evro. Zadnja leta politično ni bil dejaven Na naslednjih parlamentarnih volitvah leta 2008 njegova stranka NSi ni prestopila volilnega praga, zato je še isti večer odstopil z mesta predsednika stranke. V zadnjih letih se ni več pojavil v političnem življenju. A. S., K. P. pa včer sm ga vidu še v posnetku z Brezij. Eden izmed vrste Slovencev, ki je gorel (in izgorel) za Slovenijo, kljub temu, da ga je Slovenija pred leti izgnala... Ne bom rekel, da je kot Jože Pučnik, a ni daleč za njim. Žalostno, izgubili smo veliko. Hvala G. Bajuk . Nasvidenje med zvezdami! Človek z veliko začetnico... SLOVENEC, ki so ga rdeči khmeri popljuvali do fundamentov... Počivaj v miru, Andrej Bajuk...pokrila te bo slovenska gruda... Dolenjc prav imaš pobegnil skupaj s starši kot otrok drugače bi se njegova življenska pot takrat končala. minnaema, resnica je v politiki zelo različna. Za vsako politično barvo je drugačna. Če pogledaš pravnike; tudi oni isti zakon razlagajo drugače. Pomeni to, da je zakon slab, ali kaj drugega? Ne bom ti nič novega povedal, če rečem tisto znano: politika je umetnost interpretacije. In zaradi tega se tukaj sodelujoči kregamo in žalimo. Žalostno Pa lep dan! Svetvnonazorsko mi nikakor ni bil blizu ampak to sploh ni važno. Naj počiva v miru, tisti, ki pa se v takih trenutkih norčujete - sram vas je lahko. Sem nagnjen k levici, vendar sem mnenja, da je slovenska politika utrpela veliko izgubo. Nimamo veliko politikov, ki bi bili umirjeni, razgledani, kulturni v komunikaciji, spoštljivi do drugih. Iskreno sožalje družini, pa tudi vsem nam, ki živimo v tej državi in ostajamo s političnimi šakali. g. Andrej Bajuk počivajte v miru in hvala vam za vse kar ste dobrega, pozitivnega storili za Slovenijo. Iskreno sožalje družini, svojcem, prijateljem. Kakšen "domobranec" neki , če je rojen l 1943 ? Niso samo eni bežali pred komunizmom v daljne tuje kraje , tudi ni bil g. Bajuk samo v Argentini , temveč večino v Ameriki , kjer je bil zaposlen v mednarodni banki . Vrnil se je v domačo Slovenijo takrat , ko je videl , da so pri nas nastale pozitivne spremembe ! Toda levi ga niso sprejeli odprtih rok , pljuvali so po njem na vsakem koraku , ko je bil 7 mesecev premier in potem finančni minister . Včeraj so ga še kazali na TV , ko je dal izjavo novinarki : Kaj mu pomeni praznik Marijinega vnebovzetja. Nisem slutil , da zadnjič vidim velikega Slovenca živega ob svoji ljubki ženkici . Zato njej in otrokom iskreno sožalje ! Andrej : Naj vam bo lahka slovenska zemljica , katero ste tako ljubili! naj ti bo,mala razlaga pojmov: pred tovariši je bajukov oče bežal v argentino z družino in dojenčkom.Iz tovarišev so nastali tolovaji ali še hujše in njihova bera je propad na vseh frontah in številne Hude jame. Pravi gospodje so daleč nad tem. Gospod Bajuk je bil časten človek in Slovenec, partizani so samo v cerknici v enem samem letu (1942) pobili preko šestdeset slovencev in niti enega okupatorskega vojaka in to v času, ko še ni bilo niti vaških straž in ne domobrancev oboje je prišlo kasneje kot reakcija na ruski teror "Slovenija je izgubila načelnega politika in domoljuba" Odzivi na smrt nekdanjega premierja in predsednika NSi-ja 16. avgust 2011 ob 12:34, zadnji poseg: 16. avgust 2011 ob 21:09 Ljubljana - MMC RTV SLO Andrej Bajuk je pri svojih političnih sopotnikih in sodobnikih užival spoštovanje, saj je dosledno zagovarjal krščanskodemokratske vrednote in bil velik domoljub. "Andrej Bajuk je bil ustanovitelj stranke, zavedamo se, da je veliko dobrega naredil za stranko," je ob nenadni smrti dolgoletnega predsednika NSi-ja povedala zdajšnja predsednica stranke Nova Slovenija Ljudmila Novak. Dodala je še, da je Bajuk tudi "kot predsednik vlade in finančni minister sprejel veliko pozitivnih ukrepov za Slovenijo". V stranki se pripravljajo na to, da bodo primerno in dostojno počastili spomin nanj, spominjali pa se ga bodo kot velikega človeka in humanista, ki je z ustanovitvijo Nove Slovenije prispeval k ohranitvi krščanske demokracije v Sloveniji. "Slovenijo je imel preprosto rad," dodajajo v stranki. Politična pot Andreja Bajuka "Spominjali se ga bomo z vsem spoštovanjem" Predsednik države Danilo Türk in predsednik vlade Borut Pahor sta Bajukovi družini poslala sožalno brzojavko. "Spominjali se ga bomo kot prijaznega človeka, ki je na različnih področjih svojega strokovnega in političnega delovanja pustil velik pečat, tako na tujem kot v Sloveniji," je zapisal Türk. Pahor meni, da je bil Andrej Bajuk pomembna politična osebnost, ki je močno zaznamovala napredek demokratične in samostojne Slovenije, "zato se ga bomo spominjali z vsem spoštovanjem". "Pomembno je prispeval k razvoju države" Sožalje svojcem je izrekel tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Poudaril je, da je Bajuk s svojim znanjem, predanostjo in prizadevnostjo eden tistih slovenskih politikov, ki so pomembno prispevali k rasti in razvoju naše samostojne države. Žalna knjiga v spomin na Andreja Bajuka bo v državnem zboru odprta od srede, 17. avgusta 2011, dalje. Vpis bo mogoč v preddverju velike dvorane državnega zbora vsak dan do pogreba od 9. do 16. ure. "Napredovali smo zaradi ljudi, kot je bil Bajuk" Na to je spomnil tudi predsednik SDS-a in koalicijski partner v prejšnji vladi Janez Janša. Poudaril je, da mu Slovenija veliko dolguje. "Leta 2000 je bil direktor Medameriške razvojne banke za Evropo s sedežem v Parizu. To je bil takrat najvišji položaj, ki ga je kak Slovenec zasedal v mednarodnih financah. Kljub temu je odstopil in prišel v domovino, kjer je prevzel neprimerno težje delo za neprimerno nižje plačilo," se spominja Janša. V času njegovega ministrovanja je država po besedah predsednika SDS-a dosegla najboljše fiskalne rezultate v svoji zgodovini, pa tudi sicer je Slovenija v zadnjih letih napredovala zaradi ljudi, kot je bil Bajuk. Čeprav so ga nekateri poniževali in zasmehovali, je zaupal v slovenskega človeka. "Ostal bo v nacionalnem spominu zapisan na mestu, kjer nikoli obledele zlate črke trajne hvaležnosti za vsako novo generacijo posebej ubesedijo imena ljudi, ki so Sloveniji veliko dali, a malo prejeli." "Iskreno je verjel v slovenstvo" V SLS-u se Bajuka spominjajo kot tople osebe, zvestega, doslednega in vztrajnega človeka. Dejali so, da je bil je eden redkih, ki je iz izgnane slovenske skupnosti prišel nazaj v Slovenijo ter v njej prevzel najvišja politična in državniška mesta. "Za to svojo držo ni dobil mesta in priznanja, ki mu nesporno pripadata za njegovo vlogo pri graditvi Slovenije." Predsednik SLS-a Radovan Žerjav dodaja, da je "Andrej Bajuk iskreno verjel v slovenstvo, v slovenski državi pa videl zgodovinsko in neponovljivo priložnost, da jo kot narod utelesimo v lastni državi, in tej državi, državi Sloveniji, je želel dati dobre finančne, gospodarske in ne nazadnje moralno etične temelje, da bomo stali in obstali." "Odlikovali sta ga načelnost in delavnost" Franco Juri, vodja poslanske skupine Zaresa, je Andreja Bajuka videl kot človeka dialoga ter kot duhovitega in razgledanega sogovornika. "Slovenija je izgubila človeka in politika, ki se je odlikoval po načelnosti, doslednosti in delavnosti," je zapisal. Čeprav je zastopal politična stališča, ki se razlikujejo od njihovih, so ga v Zaresu po Jurijevih besedah vselej spoštovali kot poštenega in vztrajnega zagovornika svojih prepričanj. V Svetovnem slovenskem kongresu in Društvu poslancev 90 so ob smrti Bajuka izrekli sožalje njegovi soprogi in svojcem. Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič je v izjavi zapisal, da je globoko pretresen ob izgubi Andreja Bajuka, velikega slovenskega domoljuba in svetovno uglednega ekonomista. Ocenil ga je kot dragocenega svetovalca, ki je bil vsem vzor, in kot poštenega in izjemnega strokovnjaka, pa tudi kot preprostega in veselega človeka s trdnim značajem. "Njegovo slovo je izguba tudi za vseslovenski politični prostor, saj je bil z vsem srcem najprej Slovenec," je poudaril. Predsednik Društva poslancev 90 Marko Pavliha pa je zapisal, da ga je vest o nenadni in daleč prezgodnji smrti Bajuka razžalostila. Bajuka pa je označil kot slovenskega politika, ki je pomembno prispeval k nastanku in razvoju samostojne slovenske države. "Finančni strokovnjak in velik domoljub" Tudi pravosodni minister in član LDS-a Aleš Zalar poudarja, da je Bajuk dosledno živel in zagovarjal krščanskodemokratske vrednote, zaradi česar je užival spoštovanje svojih sodobnikov. "V zgodovino se je zapisal predvsem kot finančni strokovnjak in velik domoljub. Kot ugleden mednarodni finančnik z izjemno kariero je s svojim znanjem pomembno prispeval k slovenski sedanjosti, krono njegovega strokovnega dela pa vidimo v uspešnem vstopu Slovenije v enotno monetarno unijo." "Prijeten sogovornik" "Kot človek je bil prijeten sogovornik, navkljub temu, da je bil po političnih preferencah na drugi strani. Kot politik se ni najbolj izkazal, saj je bila njegova najbolj znana politična odločitev popolnoma napačna. To je bil prevzem vlade za obdobje šestih mesecev, kar je pred tem vladajoči koaliciji omogočilo ponovni prevzem," je ob smrti Bajuka sporočil Zmago Jelinčič iz SNS-a. "Zelo komunikativen z veliko širine" Predsednik DeSUS Karl Erjavec je poudaril, da bo sam imel Bajuka v prijetnem spominu in da mu je žal, da se je prehitro končala njegova življenjska pot. "Pojavil se je nenadoma in naredil bliskovito kariero. Bil je prijeten človek, zelo komunikativen, z veliko širine," je dejal predsednik DeSUS. "Bajuk je vrnitev v Slovenijo čutil kot poslanstvo" Peterle in Pleskovič v Odmevih 17. avgust 2011 ob 08:19 Ljubljana - MMC RTV SLO Andrej Bajuk se je zaradi Slovenije odrekel mednarodni finančni karieri, saj je želel zanjo narediti nekaj dobrega, se ob smrti nekdanjega premierja in ministra spominjata Peterle in Pleskovič. V noči na torek je nenadoma, po neuradnih informacijah zaradi kapi, umrl Andrej Bajuk, ki je leta 2000 pol leta vodil slovensko vlado, bil med letoma 2004 in 2008 finančni minister, osem let pa predsedoval tudi Novi Sloveniji. Tako njegovi politični sopotniki kot nasprotniki ga vidijo kot načelnega človeka in mu priznavajo nesporno poznavanje financ. V Odmevih sta se ga spominjala strankarski in politični kolega Lojze Peterle ter predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič. Z njima se je pogovarjala Rosvita Pesek. Žalne knjige v spomin na Andreja Bajuka so odprte v državnem zboru, v vladnem poslopju (na Gregorčičevi 25 v Ljubljani) in na sedežu stranke NSi (na Cankarjevi 11 v Ljubljani). Vpis bo mogoč vsak dan do pogreba od 9. do 16. ure. Kakšen pečat je Andrej Bajuk pustil v Sloveniji? Lojze Peterle: Njegov pečat se začenja z odločitvijo, da pusti izjemno ugledno in dobro pozicijo v mednarodnem bančnem svetu in posveti svoje sile Sloveniji. Vedno sem spoštoval njegovo odločitev, da je želel svoja najbolj zrela leta posvetiti Sloveniji. Lahko bi končal z eno lepo kariero, a se je odločil za Slovenijo. To je čutil kot poslanstvo. Spoznal sem ga leta 1990 v Združenih državah Amerike, in ko sem izvedel za njegove reference ter domoljubje, sem ga povabil v Slovenijo. Deset let pozsneje je prišel. Živel je drugje, demokratične standarde je spoznaval predvsem v ZDA, kjer je pridobil tudi glavni del svoje izobrazbe z doktoratom na Berkeleyju. Bil je prepričan in transparenten demokrat, ki pa se ni razumel na dogovorno ekonomijo in tudi ni maral centralno vodene demokracije. To so njegove besede. V marsičem ni bil razumljen. Pri nas so ga naredili za tujca pri vsej njegov vnemi, strokovnosti in znanju, ki ga je dal Sloveniji. Tudi njegovo delo za evro ima izjemen pomen. Spominjam se, ko smo z njim v Bruslju praznovali ta izredni dogodek. Ne čudi me, da je s svojim urejanjem javnih financ dobil tudi prestižno nagrado finančnega ministra Evrope. Kako ste ga vi, doktor Pleskovič, spoznavali od zunaj? Kakšna je bila njegova vloga pri Svetovnem slovenskem kongresu? Kakšen je bil kot bančnik? Boris Pleskovič: Spoznal sem ga, ko sva s predsednikom Peterletom šla v Washington. Slovenci so rekli, da bi bilo dobro narediti 'party', in Bajuk je imel največjo hišo v Washingtonu. Tam sem ga spoznal, bil je zelo šarmanten in takoj sva se ujela. Pred tem sva oba leta živela v Washingtonu, pa nisva vedela eden za drugega. Bil je izredno pošten človek in dober karakter. Vedno, kadar sem ga srečal, je govoril o Sloveniji. Hotel je priti v Slovenijo in narediti nekaj dobrega za Slovenijo. Mislim, da mu je to uspelo in da je bil najboljši finančni minister. Danes evra ne bi mogli uvesti, ker naše finance niso urejene. Takrat je ponavljal, da mora še za 0,2 zmanjšati deficit, urediti inflacijo, narediti še to in ono. Estonija, na primer, zaradi 0,1 previsoke inflacije ni mogla prevzeti evra. To je bilo zelo težko. Bil je velik strokovnjak. Bajuku nikoli ni bilo širše priznano, da je dobro vodil finančno ministrstvo. Velikokrat se je reklo, da bi bil kdo drug boljši. Kako usodno je bilo zanj, da ni poznal naših ideoloških vzorcev, da ni živel tukaj in da je prišel iz drugega demokratičnega okolja? Lojze Peterle: Vstopil je v sovražni prostor. Če pogledamo nekaj let nazaj, bi ga prišteli med imigrante, čeprav je bil rojen leta 1943 in nima nič z domobranci in argentinsko desnico, kar so mu večkrat prilepili. Zame je bil še najbližje krščanskemu socialistu z izrazitim socialnim čutom in občutkom za gospodarske vidike. Prišel je kot grožnja, ker je hotel uvajati prave principe socialnotržne ekonomije in demokracije, kot jo je spoznal v Ameriki. Bil je drugačen, načelen in tukaj je prišlo do trka. Prišel je v stvarnost, ki tega ni sprejemala ter ga zato naredila za tujca. Čeprav je bil popoln Slovenec, saj se je dal Sloveniji. Na delo je šel s polnim srcem, z vsem znanjem in močjo, ki jo je imel. Proti koncu njegovih dni pa mu te bolečine ni nikoli olajšal. Del Slovenije ga je odklonil. To je bila njegova in naša bolečina. Tega si ni zaslužil, saj je žrtvoval bleščečo kariero za ideal. Zanj je bila Slovenija ideal. Barvali so ga v barvah, ki mu niso pristajale. Ko je Drnovšek izgubil zaupnico in je bilo do volitev še nekaj mesecev, je bil Bajuk med najbolj pozornimi na dejstvo, da naše poročilo o napredku na poti k Evropski uniji ni bilo najbolj pozitivno. To je bil njegov glavni argument, da moramo najprej popraviti to poročilo, saj če bomo imeli volitve, bomo zamudili vlak. Bil je zelo proevropsko usmerjen. Takrat je zastavil svoje ime, ko se drugi močni kandidati niso javili. Prevzeli smo oblast in poskrbeli za izredno pozitivno poročilo, da so se v Bruslju čudili, kako nam je uspelo v pol leta tako obrniti trende. Pri nas ni navada, da nekdo prisega z desnico na prsih, za nobenim premierjem ni pri prisegi stala žena. Težave imamo tudi z odhodom iz politike. Andrej Bajuk je politiko zapustil tisti dan, ko je izgubil volitve. To kaže na neke vzorce, ki jih naša kultura ni uveljavila. Boris Pleskovič: Veliko teh stvari je prevzel iz izkušenj. V Argentini je imel tudi slabe izkušnje, ko so bili na oblasti generali, bil je proti njihovi diktaturi. Kot vodja kabineta interameriške banke je hodil s predsednikom na obiske v Španijo, Urugvaj, Čile. Naučil se je vseh teh manir. Predsednik ga je nagradil, da je dobil direktorsko mesto v Parizu, kjer je srečal finančne ministre in druge evropske ministre. A nobena šola te ne nauči, da boš dober minister ali svetovalec. Tudi on se je na začetku lovil kot finančni minister, a na koncu je bil trden. Ko so mi v Sloveniji naštevali, kaj naj bi vse narobe delal, sem jim rekel, naj mu dajo interpelacijo. A je Cvikl odgovoril, da tega ne morejo, ker ima nagrado evropskega finančnega ministra leta in bodo izgubili. Tudi na desni bi kakšni radi imeli več korupcije, a je Bajuk ni pustil. A. S. Umrl je najboljši finančni minister, kar jih je do sedaj premogla Slovenija. Naj počiva v miru heros: od nastopa mandata, 2004 (jesen), do prevzema evra, 2007, sta minili 2 leti. Poglej kaj je sedanji vladi uspelo v dveh letih! 3 leta pa očitno sploh ne bo zdržala! Mislim, da strokovnost bi mi težko očital. Sicer se z enotno davčno stopnjo tudi sam ne strinjam, vendar ga zato ravno ne moreš pribiti na križ. Večinski volilni sistem bi bila pa tako ali tako boljša opcija kot sednja ureditev. Žalostno, človek se je vrnil v Slovenijo z znanjem in željo, da Sloveniji pomaga. V tujini je pustil lepo službo, kjer bi lahko lagodno in brez večjih skrbi živel do smrti. Doktor ekonomije z vrhunske univerze, svetovljan, velik finančni strokovnjak. V Sloveniji pa so ga označili za tujca in ga stalno kritizirali. En del Slovenije ga res ni maral. Kaj je dobil? Slabo zdravje, da je prezgodaj umrl. Danes ga vsi hvalijo, kje ste bili prej, dokler je bil še živ? Domovina, kot je zapisal pesnik Zupančič, je ena sama in nam vsem dodeljena. Večina Tripolisa v rokah upornikov, ostri boji za vladno četrt Aretirana dva Gadafijeva sinova, kje je polkovnik? 22. avgust 2011 ob 06:38, zadnji poseg: 22. avgust 2011 ob 10:23 Tripolis - MMC RTV SLO Režim Moamerja Gadafija, ki je 42 let vladal Libiji, je pred sesutjem. Uporniške sile so ponoči prodrle v središče glavnega libijskega mesta Tripolis in ga večinoma zavzele. Uporniki so najprej z zahoda in nato še z vzhoda v nočnih urah vstopili v Tripolis, kjer so naleteli na zelo šibak odpor Gadafijevih sil. Na mestnih avenijah se je začelo slavje, na tisoče ljudi je pozdravilo upornike, ki so v zadnjem tednu prodrli iz smeri Misrate in gorovja Nasufa. Spopad za trdnjavo režima Ob polnoči je bil prvi uporniški konvoj že na osrednjem mestnem trgu - Zelenem trgu, kjer je Gadafi pripravljal svoje shode. Zmagoviti uporniki so trg nemudoma preimenovali v Trg mučenikov. Mesta uporniki ne nadzorujejo v celoti, v jutranjih urah se je začel srdit spopad za Gadafijev kompleks na južnem obrobju središča mesta Bab al Azizijo. Po poročanju Al Džazire so na ulice vladne četrti zapeljali Gadafijevi tanki, slišati pa je silovito streljanje. Po besedah predstavnika upornikov v Tripolisu so Gadafijeve sile zjutraj nadzirale še okoli 20 odstotkov mesta oz. štiri večja mestna okrožja. Neznana usoda Moamerja Gadafija Kje natanko je polkovnik, ki je državi vladal 42 let, se ne ve. Bab al Azizija je šest kvadratnih kilometrov velika četrt, ki je dejansko vojaško oporišče in je strateško umeščena v južno predmestje Tripolisa. Obstaja možnost, da se želi Gadafi zateči v rojstno mesto Sirto, kjer uživa brezpogojno podporo svojega plemena. Nenadno sesutje Gadafijevih sil, ki so po polletnem srditem odporu tako rekoč izginile čez noč, postavlja številna vprašanja. Uporniki ostajajo previdni, zato so po prvem prihodu na Zeleni trg tega v strahu pred ostrostrelci hitro zapustili, nato pa so obširno ploščad zasedli maloštevilni uporniki. Po zadnjih poročilih uporniške sile nadzorujejo večino mesta, ki je pred vojno štel okoli milijon prebivalcev oz. šestino vsega prebivalstva Libije. Ujet Gadafijev "prestolonaslednik" Upornikom pa je zato v nočnih urah uspelo pridržati kar dva Gadafijeva sinova: Mohamada Gadafija in Saifa Al Islama Gadafija. Prvi je najstarejši sin, ki pa ni bil vpleten v dnevno politiko, medtem ko je bil Saif Al Islam predviden za Moamerjevega naslednika. Med vojno je bil posrednik očetovih sporočil. Mednarodno kazensko sodišče je proti Saifu Al Islamu zaradi dejanj med libijsko državljansko vojno vložilo obtožnico zaradi mučenja in preganjanja političnih nasprotnikov. Glavni tožilec sodišča Luis Moreno-Ocampo je ob tem izrazil upanje, da ga bodo kmalu izročili sodišču. Novice o zavzetju Tripolisa in zelo majhnem odporu Gadafijevih sil so sprožile veliko slavje v uporniški začasni prestolnici Bengaziju in tretjem največjem libijskem mestu Misrati. Glasno so slavili tudi v samem glavnem mestu, kjer so številni sežigali zelene zastave. Sledili zgledu arabske vstaje Upor proti režimu polkovnika Moamerja Gadafija se je začel sredi februarja, potem ko sta že uspeli vstaji v Tuniziji in Egiptu, kar je navdihnilo nezadovoljne Libijce. Konec marca se je zdelo, da bo Gadafi z vojsko strl upor, saj je bil pred vrati osrednjega uporniškega mesta Bengazija. V tistem trenutku je Nato izkoristil resolucijo Združenih narodov in vzpostavil območje prepovedi letenja, zatem pa začel bombardirati položaje Gadafijevih sil. Zmaga Nata in upornikov Sledili so štirje meseci srditih bojev, v katerih pa so uporniki le malo napredovali. Preobrat v vojni se je zgodil z obnovljenim uporom v gorovju Nafusa, kjer je predvsem Francija z orožjem oskrbela nezadovoljne Berbere. Po zavzetju gora so začeli uporniki pritiskati proti Tripolisu z juga in zahoda. Na vzhodni strani so uporniki v mestu Misrata prebili blokado. Potem ko so se uporniki v soboto zjutraj vrnili v obmorsko mesto Zavija, ki leži 50 km zahodno od Tripolisa, se je začel nepričakovan zlom Gadafijevih sil, ki niso zdržale okrepljenih Natovih letalskih napadov in uporniškega prodora iz treh smeri. V soboto zvečer so se začeli spopadi v samem mestu, potem ko so v skrbno načrtovani akciji za orožje prijeli Gadafiju nenaklonjeni meščani. V pol leta spopadov je po ocenah umrlo do 20 tisoč ljudi. Nato ponuja dodatno pomoč Zveza Nato, ki je v libijski vojni odigrala ključno vlogo, je sporočila, da se mora zamenjava oblasti zgoditi mirno in brez maščevalnega nasilja. Ob tem je Nato Nacionalnemu prehodnemu svetu ponudil svojo pomoč pri urejanju razmer. S počitnikovanja na Martha's Vineyardu se je oglasil tudi predsednik ZDA Barack Obama: "Najlažje se bo nadaljnjemu prelivanju krvi izogniti, če Moamer Gadafi in njegov režim priznata, da je njune vladavine konec. Gadafi mora priznati resničnost, da ne nadzira več Libije. Predati mora oblast enkrat za vselej." Da je prišel konec za Gadafija, je iz Londona sporočil tudi britanski premier David Cameron: "Iz prizorov, ki smo jim priča iz Tripolisa, je jasno, da se Gadafiju bliža konec." Južna Afrika ne bo priznala NTC-ja Najvplivnejša in najrazvitejša afriška država Južna Afrika je zanikala govorice, da se uradni Johannesburg pogaja za letalski prevoz Gadafija in njegove družine iz države. Zunanja ministrica Maite Nokana-Mashabane je vnovič ponovila, da Južna Afrika ne bo priznala nove vlade, kar je tudi uradno stališče Afriške unije, v kateri ima Južna Afrika ob Nigeriji odločilno vlogo. Medtem je Nacionalnemu prehodnemu svetu (NTC), uporniški vladi, nastanjeni v Bengaziju, pomoč ponudila Evropska unija. "Že potekajo načrti za pogadafijevsko Libijo. Imamo številne scenarije, po katerih lahko pomagamo pri vzpostavljanju življenja v novi Libiji," je povedal predstavnik "zunanje ministrice EU-ja" Catherine Ashton. Kako to, saj so še včeraj naši nabijači trdili, da je upornikov le peščica in da so vsi Libijci za Gadafija, citirajoč zanesljive vire? Ne štekam! Privrženci neuvrščenih diktatorjev so ob tej novici poparjeni in jih zapušča razsodnost. Kar ne verjamejo, da bi lahko njihov vzornik bil tik pred dokončnim propadom. Jep ljudje se morajo navaditi. Če neki novinarji govorijo reči, ki jih hočejo slišati, še ne pomeni, da so novice teh novinarjev resnične. upam da bodo do gadafija,sinov in vseh glavnih v režimu strogi,zaradi nezakonitega prevzema oblasti z državnim udarom, kraje državnega premoženjam ubojev itd. bolje od smrti bi bilo dosmrtno prisilno delo, v poduk vsem nizkotnežem,ki jih mika nezakonita oblast! CNN je poročal o tem, kako naj bi uporniki nadzorovali večino Tripolija. Nadaljevali so s tem, da v Tripoliju za razliko od ostalih večjih mest (Bengazi, Misrata,...) ljudje niso prišli na ulice in proslavljali, ker zgleda, kot da je v Tripoliju dejansko bilo veliko podpornikov Gadafija. Če mene vprašaš je to objektivno poročanje in ne propaganda. kje ste sedaj ..hrabri gadafi borci..poli,komso,radojko,doba in ostali hrabri internet mišeki??..a še niste v libiji ,kjer bi se skupaj z gadafijem hrabro borili v novem stalingradu??..al pa čakate rusko pomoč??..hahahaha..ja,ti preklemani ruseki..izdali brate srbe,sedaj še gadafija..itd itd..hahahaha... Vsem ki se pritožujejo nad fotkami. Če odprete TV in obrnete na CNN boste videli posnetke, ki spadajo zraven. Se bo treba sprijaznt, da to ni nek novinarski konstrukt... Na Žalah zadnje slovo od Andreja Bajuka Bajuk je umrl nenadoma v 68. letu starosti 21. avgust 2011 ob 08:11, zadnji poseg: 21. avgust 2011 ob 20:56 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na Žalah v Ljubljani so popoldne z vojaškimi častmi pokopali nekdanjega predsednika vlade in stranke NSi ter finančnega ministra Andreja Bajuka. Poleg svojcev so se pogreba udeležili tudi nekateri najvidnejši predstavniki državnega vrha, med njimi predsednik republike Danilo Türk, premier Borut Pahor, predsednik državnega zbora Pavel Gantar in vodja SDS-a Janez Janša. Pred žalnim sprevodom je nekaj besed v spomin na Bajuka spregovoril premier Pahor. Dejal je, da je v sodobni Sloveniji Andrej Bajuk opravljal pomembne politične dolžnosti in dodal, da bi svoj vpliv in moč lahko koristil za izravnavo osebnih krivic, a je namesto tega svoje dostojanstvo zastavil za vzpostavitev javnih koristi. Član izvršnega odbora NSi-ja Alojz Sok pa je dejal, da je celotna Slovenija priznala, da se je za vedno poslovil izreden človek. Mašo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres, ki je med drugim opozoril, da je Bajuk kljub vsem menjavam svojega prebivališča ostajal zvest svojim koreninam. Že v petek so se 68-letnega Bajuka, ki je umrl v noči na torek, na žalni seji državnega zbora spomnili najvišji predstavniki vseh treh vej oblasti, spomin nanj pa so na žalni seji počastili tudi njegovi sodelavci iz obeh vlad, v katerih je sodeloval. Na pogrebu Bajuka so se zaradi vročine že trije onesvestili, od tega en vojak. Enemu od treh ravnokar pomagam,da pride k sebi. Leo Oblak, Twitter Podpredsednik DZ-ja France Cukjati je na žalni seji DZ-ja spomnil, da je bil Bajuk odličen finančnik in dober človek, ki je svoji domovini dal veliko. Predsednik SDS-a Janez Janša pa je na žalni seji predstavnikov vlad dejal, da bo v spominu tistih, ki so imeli priložnost in čast delati z njim, ostal kot pošten, srčen in ognjevit zagovornik vsega, kar narekuje zdrava človeška pamet. Od srede so bile na vladi, v DZ-ju in na stranki NSi, ki jo je Bajuk ustanovil, odprte tudi žalne knjige, v katere so se lahko do pogreba vpisali vsi, ki so to želeli. Med drugim sta se vpisala predsednik vlade Borut Pahor in predsednik republike Danilo Türk. T. K. B., A. Č. Bajuk je veliko naredil za Slovenijo, tudi če mu navadni ljudje tega ne priznavajo, saj ne smemo zanemarit vpliva medijev in brainwashing-a zadnjih 70 let. Celo levica se je z dostojnim spominom "opravičila" za neutemeljeno blatenje. Takih velikih Slovencev je bilo in bo MALO. Jaz grem na pogreb. Evropa se spominja žrtev totalitarizmov V Sloveniji se bomo žrtev spomnili v sredo na Ptuju 23. avgust 2011 ob 06:18 Ljubljana - MMC RTV SLO Evropa se danes, na obletnico sporazuma Ribbentrop-Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, spominja žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Evropski parlament je aprila 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter v njej obsodil vse totalitarne režime v Evropi. V resoluciji je Evropski parlament razglasil 23. avgust za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Fašizem, nacizem in komunizem - trije totalitarizmi Na ta dan sta leta 1939 sporazum o nenapadanju podpisali dve totalitarni državi, ki sta v 20. stoletju povzročili najhujše zločine proti človeštvu - Hitlerjeva Nemčija in Stalinova Sovjetska zveza. Del sporazuma Ribbentrop-Molotov je bila tudi skrivna klavzula o delitvi Vzhodne Evrope. Med totalitarizme prištevamo fašizem, nacizem in komunizem. Skupne značilnosti totalitarnih režimov so: obstoj ideologije, ki pokriva vsa področja človekovega življenja; enostrankarski sistem, ki ga vodi diktator; sistem policijskega nadzora; nadzor nad vsemi sredstvi propagande in nadzor nad gospodarstvom. Slovenci smo edini narod v Evropi, ki je v prejšnjem stoletju izkusil vse tri totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem. Letos se bomo žrtev spomnili na Ptuju V Sloveniji slovesnosti ob dnevu spomina organizira Študijski center za narodno spravo. Prva slovesnost je potekala leta 2009 na gradu Rajhenburg v Brestanici, kjer so bili med vojno nacistični zapori in zbirno taborišče za pregnane Slovence, po vojni pa ženski zapor, kamor so zapirali tudi politične nasprotnice komunističnega režima - najbolj znana zapornica je bila Angela Vode, predvojna komunistka, ki je nasprotnica komunistične partije postala po podpisu sporazuma Ribbentrop-Molotov. Naslednje leto je študijski center slovesnost organiziral v Štanjelu, poudarek proslave pa je bil na spominu na žrtve fašističnega totalitarizma. Letos se bodo žrtev totalitarizmov spomnili na Ptuju na dvorišču Minoritskega samostana, kjer bodo prikazali film Ormoški Petriček. Na slovesnosti bo slavnostni govornik predsednik SAZU-ja Jože Trontelj, pozdravni nagovor pa bosta prispevala tudi evropska poslanka iz Latvije Sandra Kalniete in Ljubo Sirc, eden izmed obsojencev na montiranem Nagodetovem procesu. Otroci iz koncentracijskega taborišča Večina koncentracijskih taborišč v Sloveniji je bila ustanovljena maja in junija 1945. Čeprav predstavljajo enega najhujših zločinov komunistične oblasti, o njih še ni veliko znanega. V Strnišču je taborišče obstajalo že med prvo in drugo svetovno vojno ter še več let po drugi svetovni vojni. Film, ki bo predvajan na slovesnosti, govori o otrocih do 15. leta starosti, ki so jih iz omenjenega taborišča avgusta 1945 odvzeli materam in jih premestili na ormoški grad. Tam ni bilo nikakršnih pogojev za bivanje, zato so Ormožani in okoličani otrokom sicer uredili bivališče in zbirali živila, vendar pa so kljub temu umirali. Barbara Grm, Aleš Žužek Prijavi napako Vse čestitke Evropskim demokratom, ki ne bi mogli izbrati boljšega dneva za spomin na žrtve totalitarizmov - dan, ko je komunizem podal roko nacizmu in fašizmu zato, da sta si 9 dni kasneje lahko razdelila Poljsko. To ni bilo drugega kot kolaboracija z nacisti neglede na to kako hoče ta dejstva obrniti okoli. Dejstvo namreč je, da so komunisti napovedali vojno nacistom šele, ko so bili komaj sami napadeni - 22.junij 1941!!!!!! Do takrat pa sploh niso razmišljali o vojni in osvoboditvi Evrope izpod nacistov se čimer sta se Anglija, Francija in ostala Evropa ubadali že od 1.9.1939! Hinavščina komunistov se je kazala tudi na ozemlju Slovenije in Juge - pri čemer je najslavnejši stavek Kardelja, ki izrecno pove, da se komunisti nimajo namena boriti proti nacistom, če ne dobijo v roke oblasti. Iz vseh zgoraj prikazanih dejstev in nato povojnega dogajanja sledi, da so komunisti dejansko izdajalci saj so med vojno špekulirali, vzpodbujali revolucijo in razdor med Slovenci, ko jim je bilo najtežje, ter v končni fazi veliko Partizansko zmago onečastili s pretiranim in izvensodnim pobijanjem nedolžnih otrok in žensk - in prosim lepo, tega v Franciji in drugot niso počeli, kot nekateri tako zelo želijo prikazat. Na koncu lahko ugotovimo, da je iz pogleda demokracije in zaradi zgoraj navedenih dejstev razlika med komunizmom in nacizmom tako zanemarljivo majhna, da je ni niti važno kdo je prvi začel. Za zahodnjake je bilo pač jasno, da bodo najprej zdrobili naciste, ker so bili najbolj neposredna nevarnost nato pa so se lotili takoj še komunistov - s katerimi so v naslednjih 45 letih opravili. Opažam pa, da Slovencem ta preprost pogled običajnega, Francoza, Danca, Nizozemca ali Angleža preprosto ni jasen. Slovencem zato tudi preprosto ni jasno zakaj nam zahodnjaki niso hoteli prepustiti Koroške in Trsta - za njih je še tisti trenutek, ko so opravili z nacisti postalo jasno, da je naslednja naloga komunizem. In zato niso bili pripravljeni prepustiti peda zemlje svojemu sovražniku. V Sloveniji menda ni bilo totalitarizma, zagotovo pa je bilo obdobje 50 let možganske teme. Po vojni so revolucionarji tako ali drugače uničili vso inteligenco in gospodarsko elito. V tovarne so naselili butaste direktorje, ki so imeli edino kvaliteto v tem, da so bili poslušni in ubogljivi. Pamet je bila prepovedana, še celo za premog in drva so poskrbeli partijski sekretarji in sindikati. Na morje pa se je hodilo v počitniške domove, skratka družba nezmotljivih partijskih strokovnjakov in čreda ovac. Ko se je bilo potrebno po 50 letih možganske teme prebuditi, to ni šlo. Zviti in študirani sinovi partijske vrhuške, ki so jih njihovi očetje na državne stroške pošiljali študirat na kapitalističen zahod, so imeli lahko delo in v imenu liberalizma so prihvatizirali so vse kar se je dalo, ovce so pa ostale gole in bose, a glej jo tragedijo, še vedno blejejo in podpirajo "čudoviti" režim in verjamejo, da jih edino stare sile lahko vodijo v svetlo prihodnost. Kje si pamet, kje so možgani? Leta 2009 poslanci državnega zbora niso sprejeli resolucije Evropskega parlamenta in tako niso obsodili vseh treh totalitarnih režimov. Slovenija je tako edina država EU, ki do sedaj ni bila sposobna obsoditi komunističnih zločinov in se soočiti s človeško tragedijo žrtev. Komunizem je neposredno pobil več kot 170 miljonov ljudi v približno pol stoletja. To ga uvrsti na 1. mesto po zločinskosti. Vsi tisti, ki bi radi podtaknili zraven še krščanstvo in RKC, imate s tem hude težave, kajti vse žrtve v 2000 letih ne dosežejo niti 2 miljona. WikiLeaks o proameriški Janševi vladi, najvplivnejših Slovenkah in Pahorjevi košarici Mediji o podrobnostih ameriških depeš o Sloveniji 27. avgust 2011 ob 12:25, zadnji poseg: 27. avgust 2011 ob 18:24 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V novem "paketu" 38 diplomatskih depeš nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson ugotavlja, da je Janševa vlada slovenska stališča do Iraka spremenila čez noč, saj je predtem prejšnji premier Tone Rop odločno nasprotoval vojaškemu posredovanju v Iraku. Robertson v depeši s 25. januarja 2005 poroča o "izrecni želji" vlade takratnega premierja Janeza Janše "po zbližanju stališč z ZDA do Iraka" in "pripravljenosti Janševe vlade po okrepitvi transatlantskih odnosov tako bilateralno kot prek Evropske unije". V eni depeši pa je Robertson leta 2004 predvolilno "kopanje" takratnega predsednika SLS-a Janeza Podobnika v Dragonji označil za "očitno politično akrobacijo". Nekdanji ameriški veleposlanik Johnny Young je v State Department leta 2004 poročal o nezadovoljstvu Slovenije, ker je bila ob sprejetju v Nato uvrščena v nekdanji sovjetski blok, kamor je Slovenijo ob sprejetju v Nato leta 2004 postavil tedanji ameriški predsednik George Bush. Ameriško politiko je pozval k učenju iz napak, ki ji bo omogočilo "boljše ravnanje s slovenskim javnim mnenjem in političnimi voditelji". Young je omenil tudi "sarkastični" komentar Busheve izjave, da so bili ob ustanovitvi Nata v času hladne vojne narodi teh držav (poleg Slovenije še Estonija, Latvija, Litva, Bolgarija, Romunija in Slovaška) "ujetniki imperija zla". "Dve strani istega kovanca" Young je zapisal, da si Američani s takim nepoznavanjem zgodovine delajo slabo uslugo, saj so "Slovenci ponosni na to, da Jugoslavija ni nikoli bila članica Varšavskega pakta". Poleg tega Slovenci po njegovih besedah cenijo, da so bili z jugoslovansko vlogo pri gibanju neuvrščenih na nekakšen način nad sprtima stranema v hladni vojni. Young je na koncu depeše zapisal, da Slovencem "instinkt nevtralnosti" nalaga izogibanje vojaškim konfliktom, poleg tega pa Nato in Varšavski pakt vidijo kot "dve strani istega kovanca". "To pomeni, da se bo slovenska populacija političnim vprašanjem bližala na drugačen način in bo verjetno imela drugačne refleksne odzive kot pa druge nove članice Nata," je sklenil Young. Zanimiva je tudi depeša z dunajskega veleposlaništva 28. avgusta 2009, kjer je navedeno, da je premier Borut Pahor zavrnil ponudbo avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, da bi posredoval med Slovenijo in Hrvaško pri reševanju spora o meji. V njej - zapisana je bila dan po obisku Faymanna pri Pahorju v Sloveniji - so avstrijski diplomati izrazili tudi presenečenje nad Pahorjevo odločenostjo, naj Avstrija končno najde rešitev za desetletja trajajoči spor zaradi dvojezičnih krajevnih napisov. Najvplivnejših pet Sicer pa so novoobjavljene ameriške depeše postregle tudi z zanimivim seznamom najvplivnejših žensk v Sloveniji, med katerimi je tudi voditeljica TV Dnevnika Manica J. Ambrožič. Seznam petih najvplivnejših žensk je konec januarja leta 2007 sestavil veleposlanik Robertson. Pri vseh je pripisal tudi njihove službene telefone in naslove elektronske pošte. Med najvplivnejše Slovenke je Robertson uvrstil nekdanjo generalno tožilko in predsedniško kandidatko Barbaro Brezigar, nekdanjo rektorico ljubljanske univerze Andrejo Kocijančič, direktorico SKB-ja in članico Svetovnega gospodarskega foruma Cvetko Selšek, novinarko RTV Slovenija in voditeljico TV Dnevnika Manico J. Ambrožič ter slovensko psihiatrinjo in direktorico Fundacije Skupaj Anico Mikuš Kos. Med pomembnejšimi ženskami sta omenjeni tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in upokojena novinarka Manca Košir. Po ocenah Večera WikiLeaks razpolaga z 836 depešami o Sloveniji, ki so bile poslane od 13. januarja 2004 do 25. februarja 2010. Večina objavljenih depeš sicer govori o slovensko-hrvaških odnosih in dogajanju v povezavi z reševanjem spora o meji, ki se je sklenilo s podpisom arbitražnega sporazuma. Janša se je z v letih slovenske osamosvojitve izkazal kot eden ključnih ljudi, ki so zaslužni za Slovensko osamosvojitev. V svojem mandatu 2004 - 2008 pa tudi naredil zelo veilko za Slovenijo ! JANŠEVA VLADA JE V PREJŠEM MANDTU: - je kot prva v zgodovini demokratične Slovenije izpeljala celoten mandat - je brezposelnost najnižja v zgodovini demokratične Slovenije in znaša v drugem četrtletju 2008 leta 4,2 % . V državah Evroobmočja pa znaša povprečna nezaposlenost 7, 3 % - je uspešno vodila predsedovanje EU, navkljub predčasni volilni kampanji opozicije - je izpeljala vstop v schengensko območje, kar pa ni samo po sebi umevno, saj so levi kontinuitetniki napovedovali katastrofo neizkušenih in nesposobnih pomladnikov - je od 2004 do 2008 leta zmanjšala zaostanek v gospodarski razvitosti do EU za 7 %, s 85 % na 92 %. - je po tveganju revščine v EU pred nami samo češka, švedska in nizozemska. Le koliko Golobičev, Pahorjev in Žgajnar - Tavš strokovnjakov šele potrebuje preostalih 23 članic, da jim ne bodo umirali ljudje po ulich ? - je zakonsko zaščitila ženske pred izgubo službe pri ZaresSocialnodemokratLiberalnih delodajalcih zaradi zanositve - je prvič v zgodovini demokratične Slovenije zagotovila v državni blagajni suficit in ne deficit, kot je bilo pravilo kontinuitetnikov - je povprečno realno plačo ( ki upošteva inflacijo ) od 2004 do leta 2008 povečala za 7 % , saj se je dohodnina zmanjšala za 28 % v primerjavi z letom 2004 - je družinam z več otroki zvišala zneske olajšav za tretjega in naslednje otroke za 30 - 50 % - je preprečila skubljenje državljanov z znižanjem notarskih tarif za polovico, s čimer so državljani prihranili 65 mio Evrov - je ukinila avtomobilske nalepke - vir zaslužka tajkunskih podjetnikov - je uvedla overjanje dokumentov na Upravnih enotah, kar je bistveno ceneje kot pri notarjih - je uvedla plačilo DDV-ja na podlagi plačanih in ne izstavljenih računov - je podjetnikom ukinila davek na parkirišča in mobitele - je uvedla udeležbo delavcev pri dobičku podjetij v katerih so zaposleni - je uredila dijakom brezplačni topel obrok - je uredila osnovnošolcem brezplačno izposojo knjig - je socialno ogrožene oprostila plačila RTV prispevka - je v svojem mandatu proračunska sredstva, namenjena za znanost in tehnologijo, povečala za 91 % v primerjavi z letom 2004. - je kljub katastrofalni sodni reformi ZaresSocialnodemokratLiberalcev sredi 90. let prejšnjega stoletja, uspela zmanjšati pomembnejše sodne zaostanke - je dohodnina za minimalne plače za 90 % nižja - je uvedla subvencije za stanovanjske najemnine mladih družin - je povprečna pokojnina od leta 2004 do danes višja za 14 %, pokojnine z varstvenim dodatkom pa so se samo v letošnjem februarju povišale za skoraj 9 % - je zmanjšala porabo države ( 2001 - 48,9 % , 2007 - 43,3 % ) - je zagotovila 9000 otrokom brezplačen vrtec - je varstveni dodatek upokojencem uskladila s pokojninami - je večino socialnih transferjev uskladila z inflacijo - je davek na plače vse nižji, s 31.12.2008 pa ga ne bo več - je poenostavila davčno napoved - je tistim z najnižjimi dohodki zagotovila, da plačujejo 320 Evrov manj dohodnine - je zagotovila nosečnicam, da lahko nastopijo porodniški dopust mesec dni pred porodom - je zmanjšala število podjetij v katerih je lastnik država s 492 na 158 - je Slovenija po kazalcih učinkovitosti varstva okolja ( EPI ) na 15 mestu med 140 državami -je uvedla vinjete, kar pripomore varnosti na cesti in mobilnosti delovne sile - Postavitev VEM za samostojne podjetnike: »vse na enem mestu«, kar pomeni, da državljani na enem mestu izvajajo postopke v zvezi z registracijo s. p. in spremembami podjetja ter opravijo izbris podjetja iz poslovnega registra. Vsi postopki so brezplačni in se lahko opravijo prek spleta ali na eni od več kot 180 vstopnih točk VEM. Registracija s. p. je opravljena v enem dnevu - Postavitev VEM za gospodarske družbe: - odprava dohodninske napovedi – ocena prihrankov 22,8 milijona evrov na leto - odprava dvojnega posredovanja podatkov za gospodarske subjekte (letna poročila, bilance stanja in bilance poslovnega izida ter davčne napovedi) – ocena prihranka 2 milijona evrov na leto - poenostavitev postopkov za oddajo napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti; oddaja je možna v pisni ali elektronski obliki, zavezancem ni treba oddajati (poleg elektronske oblike) tudi celotnega popisa vseh zalog oziroma popisnih listov, ki so predstavljali obsežno dokumentacijo s kar 15 prilogami - ukinitev obveznega dnevnega polaganja gotovine na TRR – ocena prihranka 144 milijonov evrov na leto; -ukinitev objave vpisov registracije družb v Uradnem listu RS; omogočen je brezplačen dostop do podatkov sodnega registra na spletnem portalu AJPES – prihranki v višini 1,89 milijona evrov na leto - spletno podaljševanje veljavnosti prometnega dovoljenja, ukinitev nalepke – 4,9 milijona evrov na leto - uvedba elektronskega postopka spremembe prebivališča ter odprava krajevne pristojnosti – 4,9 milijona evrov na leto - Postavitev portala z elektronskimi storitvami e-uprave, ki na enem mestu združuje obrazce za pošiljanje vlog ustanovam javne uprave - Povečali smo dostopnost e-uprave: 65 odstotkov glavnih javnih storitev je na voljo v popolnoma e-obliki (povprečje v 25-ih državah članicah EU je 50 odstotkov) Janša z Bushem, Pahor z Gadafijem. Take mamo, take smo izvolili. Ja, pa še Turk z Mubarakom. Me zanima, če še prijateljujeta. Stres: Ambrožič, neomajno narodnozaveden slovenski kardinal "Da nas je Kanada tako zgodaj priznala, je tudi Ambrožičeva zasluga" 27. avgust 2011 ob 16:19 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenska Cerkev se s hvaležnostjo spominja slovenskega kardinala v Kanadi Alojzija Ambrožiča ter njegovega prispevka k slovenski osamosvojitvi, sporočata Stres in Rode. Ambrožič, ki je umrl 26. avgusta, je moral že kot 15-letnik pred totalitarnim komunizmom zapustiti domovino, saj je "ostal brez doma in domače hiše", je zapisal ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. Po vključitvi v kanadsko versko življenje je užival popolno zaupanje papeža Janeza Pavla II. in ga upravičil z vrhuncem svojega delovanja - nadvse uspešnim dnevom mladih v Torontu leta 2002, na katerem je bil ta papež tudi zadnjič navzoč. Slovenska Cerkev se ga bo po Stresovih besedah spominjala predvsem zaradi njegove neomajne slovenske narodne zavednosti. Z velikim zanimanjem je spremljal dogajanja v domovini ter se zanjo z vsem svojim vplivom in javno odmevnostjo zavzel, je sklenil nadškof. Tem mislim se je v sporočilu za javnost pridružil tudi slovenski kardinal Franc Rode, ki je izpostavil, da ga je papež za torontskega nadškofa izbral kljub sorazmerno majhnemu deležu Slovencev v multietničnem mestu. "Nikoli ni pozabil na svoje slovenske korenine, Katoliška cerkev, Kanada in Slovenija s ponosom in hvaležnostjo gledajo na zvestega in premočrtnega človeka ter kristjana," je sklenil Rode. Maja leta 1945 je njegova družina zapustila Slovenijo in se sprva naselila na avstrijskem Koroškem, kjer je v begunskem taborišču Spittal ob Dravi končal gimnazijo, zatem so se septembra 1948 preselili v Kanado. V Torontu je začel svoj teološki študij, ki ga je nadaljeval in končal v Würzburgu z doktoratom. Sprva je bil profesor na teološki fakulteti v Torontu, nato pa je leta 1976 postal tamkajšnji pomožni škof. 17. marca 1990 je postal torontski nadškof in metropolit, upokojil se je 16. decembra 2006. 18. januarja 1998 ga je takratni papež Janez Pavel II. imenoval za kardinala. Ambrožič je prvi slovenski kardinal, ki je sodeloval na kakšnem konklavu, in sicer je bilo to po smrti papeža Janeza Pavla II., na konklavu, na katerem so izvolili njegovega naslednika Benedikta XVI. Al. Ma. Foto: Čop in Špik s silovitim finišem zlomila Francoza Polfinale bo v četrtek 28. avgust 2011 ob 10:13 Bled - MMC RTV SLO Iztok Čop in Luka Špik sta se z zmago v svoji skupini uvrstila v polfinale svetovnega veslaškega prvenstva na Bledu med dvojnimi dvojci. Najboljša slovenska veslača sta do 1.500 metrov za Francozoma, bronastima z zadnjega svetovnega prvenstva, zaostajala za sekundo, nato pa sta silovito pospešila in si do cilja priborila skoraj tri sekunde prednosti. V četrtkov polfinale (11.23) se je uvrstil le po en čoln iz vsake skupine. Slovenca sta imela s 6:14,65 najboljši čas predtekmovanja. V polfinale so se uvrstile še posadke Nove Zelandije (6:17,03), Nemčije (6:17,93 in Velike Britanije (6:18,48). Hrvat mora v repasaž Slovenske nastope je sicer odprl Rajko Hrvat v lahkem enojcu. V svoji predtekmovalni skupini je zasedel 5. mesto, kar pomeni, da mora v torkov repasaž. V polfinale sta se neposredo uvrstila po dva čolna iz vsake skupine. SP brez prenosa ... noro!!! Sramota!!! odstopite vsi po vrsti (RTV izdajalka Slovenije) RTV dela prispevek kako se organizatorji niso potrudili pri organizaciji in prepoznavnosti Slovenije! Sram vas je lahko, ker ste vi natanko enako naredili....Če si Čop ne zasluži vso našo pozornost, ne vem kdo si jo!!! Že s tole uvrstitvijo sta dokazala svoje!!! Bravo fanta! Vsa ostala Sloveniija je z vama!!!Hip hip hura! + 19 glasov Bravo Čop in Špik. O RTV, pa raje ne bi... Prenos??? SP na Bledu, pa brez prenosa!! To se lahko zgodi samo v Sloveniji!! :-( SP v judu se prenaša, tudi ko ni naših, tudi nogomet, ..., med tem ko SP v veslanju, ki poteka celo v naši domovini pa ni prenosa - ja lepo vas prosim no!!!! saj vas plačujemo!!! tole je pa višek!!!! SP v judu se prenaša, med tem ko SP v veslanju, ki poteka celo v naši domovini pa ni prenosa - ja lepo vas prosim no!!!! saj vas plačujemo!!! tole je pa višek!!!! važn d bo posnetek maribor glasgow kva nam bo sp v veslanju,sej bo clo pou urna reportaža iz bleda sramota rtv RTV prosim porpavite se ZELOO nabolje, drugače odstopite vsi po vrsti na športnem uredništvu! Skratka naj se menja celotno osebje!!! sram vas bodi, RTV.... vse ostale besede bi bile odveč in škoda mojega časa, ampak človeka zaboli srce, ko ugotovi, kakšen odnos imate do tega športa, ki naj bi bil slovenski ponos, z največ medaljami in z največjimi uspehi v samostojni Sloveniji in ko je prvenstvo na domačih tleh in na tako opevanem Bledu. In potem si upate kritizirat, da je narejeno premalo reklame in prepoznavnosti za samo prvenstvo. Kaj ste pa naredili vi??? Sramota! Urška Žolnir je na svetovnem prvenstvu v judu v Parizu osvojila bronasto medaljo Urška Žolnir Kubanko odložila že po nekaj sekundah 25. avgust 2011 ob 12:08, zadnji poseg: 25. avgust 2011 ob 15:53 Pariz - MMC RTV SLO Urška Žolnir je na svetovnem prvenstvu v judu v Parizu osvojila bronasto medaljo, potem ko je Kubanko Mariset Espinoso že po nekaj sekundah premagala z iponom. Žolnirjeva je tako ponovila uspeh iz Kaira 2005, vstop v finale pa ji je preprečila branilka naslova Japonka Jošie Ueno: "Res je malo manjkalo, da bi bil lesk medalje še žlahtnejši. Japonko sem že večkrat premagala, ampak tudi ona mene, tako da sem vedela, da bo težka borba. Ampak dobro se je izteklo, da mi je potem uspelo dobiti bronasto medaljo." 29-letna Žalčanka je v kategoriji do 63 kilogramov v dopoldanskih borbah blestela in ni jih bilo malo, ki so ji napovedovali zlato medaljo: v prvem krogu je odpravila Madžarko Bernardett Baczko, v drugem Kazahstanko Aidirim Kidirbajevo, v tretjem Izraelko Jarden Gerbi, v boju za polfinale pa še Kitajko Džuhua Šu. Zadnje tri nasprotnice je odpravila z iponom. V polfinalu po petih minutah ni bilo zmagovalke, zato so odločale dodatne tri minute. Jošie Ueno je dobila Slovenko v končni prijem in jo na tleh zadržala 15 sekund, kar je že bilo dovolj za zmago, nato pa vztrajala polnih 25 sekund, kar šteje kot ipon. Vseeno se je pred dvobojem za bronasto medaljo Žolnirjeva, bronasta z olimpijskih iger v Atenah 2004, zbrala in Espinoso vrgla na tatami že po nekaj sekundah. Zlato medaljo je osvojila Franzonija Gevrise Emane, srebrno Jošie Ueno. V kategoriji do 81 kilogramov je nastopil Aljaž Sedej. V prvem krogu je bil prost, v drugem pa ga je z iponom izločil Ukrajinec Artem Vasilenko, tako da je ostal brez uvrstitve. Foto/video: Kozmus malo govoril, toda ogromno storil Danes še pet končnih odločitev 29. avgust 2011 ob 08:24, zadnji poseg: 29. avgust 2011 ob 12:21 Daegu - MMC RTV SLO Primož Kozmus je spet dokazal, da je mož za velike tekme. Čeprav je trdil, da nima možnosti za medaljo, je na svetovnem prvenstvu v metu kladiva z izidom 79,39 metra osvojil bron. 32-letni Brežičan je že v prvi seriji pokazal, da v Daegu ni prišel zgolj zato, da bi se uvrstil v finale. Z dosežkom 77,50 metra je popravil osebni rekord sezone in zaostal le za Kodžijem Murofušijem, v drugi seriji pa je sledil vrhunec. Kladivo je vrgel 79,39 metra daleč, kar je spominjalo na njegova najboljša leta. Imenitna daljava je bila sicer še vedno premalo za prevzem vodstvo, toda jasno je bilo, da mu bo konkurenca težko vzela medaljo. Pars v zadnji seriji "vonjal" zlato In res, poleg Japonca Murofuši, ki je v tretji in peti seriji zmogel daljavo 81,24, je Kozmusa prehitel le še Krisztian Pars. Madžar je v četrti seriji kladivo vrgel 79,14 metra daleč, v zadnji seriji pa je le za šest centimetrov zgrešil zlato medaljo (81,18). Kozmusov bron je najbolj ogrozil Nemec Markus Esser z dosežkom 79,12 v peti seriji. Dopolnil komplet medalj Kozmus v lanski sezoni ni tekmoval in se je počasi vračal med najboljše. Pred odhodom v Daegu je bil njegov dosežek sezone 77,17 metra, s čimer ni bil v ožjem krogu favoritov za medaljo. Toda izkazalo se je, da je svetovno prvenstvo posebna tekma, kjer se mnogim zatresejo roke, Kozmus pa je znal spet pravi čas iz sebe iztisniti maksimum. To je njegova tretja medalja na svetovnih prvenstvih, zlatu iz Berlina 2009 in srebru iz Osake 2007 je dodal še bron, s trenerjem Marjanom Ogorevcem pa sta leto pred olimpijskimi igrami v Londonu dobila potrditev, da sta na pravi poti. Prenos tretjega dne SP-ja na TV SLO 2 in MMC-ju. Bolt se je oglasil v sporočilu za javnost Po svetu še vedno odmeva diskvalifikacija Usaina Bolta na 100 metrov zaradi prehitrega štarta. Jamajčan se je oglasil v kratkem sporočilu za javnost. "Razočaran sem, v predtekmovanjih sem se namreč počutil zelo dobro. A nima smisla obžalovati preteklosti. Zdaj imam na voljo nekaj dni, da se zberem in se pripravim na tek na 200 metrov. Vem, da sem v dobri formi in sposoben doseči dober rezultat," je zapisal Bolt, ki bo tekel tudi v štafeti 4 x 100 metrov. Kozmus pravi, da je bilo za bron potrebne tudi nekaj sreče Intervju z bronastim metalcem kladiva 29. avgust 2011 ob 15:17 Daegu - MMC RTV SLO Primož Kozmus je temelje za novo medaljo svetovnega prvenstva v atletiki postavil že v prvi seriji. Potem je bilo vse lažje. Murofušiju zelo privošči zlato medaljo, saj je nanjo čakal do 37. leta. Po Kozmusovem mnenju je bilo treba imeti za novo medaljo, že četrto na velikih tekmovanjih, tudi nekaj sreče, saj je konkurenca metala slabše od pričakovanj. Podobno je bilo tudi pred dvema letoma, ko je bil Kozmus na prvenstvu v Berlinu edini, ki je orodje vrgel prek 80 metrov. Preberite intervju slovenskega šampion za Radio Slovenija nekaj minut po finalu meta kladiva. Kako komentirati ta nov velik uspeh? Zelo vesel sem! Nisem pričakoval medalje, in to je velik rezultat zame. Imel sem srečo, saj je bil že prvi met dober in vedel sem, da lahko kasneje še nekaj dodam. Naredil sem svoje, ostali so metali slabše in medalja je tu. Ni bilo ravno videti, da bi konkurenca metala slabše, saj je bil boj za medalje odprt do konca ... Zadnjo serijo sem spet trepetal. Lahko bi bil četrti ... Veliko je bilo tekmovalcev, ki so me napadali, toda izšlo se je meni v prid. Ste imeli kdaj občutek, da bi lahko celo ubranili naslov prvaka? Čutil sem, da bi lahko tudi jaz premagal mejo 80 metrov. Vse sem naredil za to, da bi dobil tudi zlato medaljo, vsak met izvedel maksimalno, so pa bile seveda prisotne tehnične napake, ker še nisem optimalno pripravljen. Po kvalifikacijah ste rekli, da bo treba za medaljo kladivo metati prek meje 80 metrov, toda le Murofuši je bil tisti, ki mu je uspelo večkrat preseči to mejo ... Imel je res izredno serijo, bil je razred zase. Prav je, da je prvič slavil naslov svetovnega prvaka. Pri 37 letih! Dolgo je čakal. Murofuši je tako na svetovnih prvenstvih slavil uspeh kariere, prav tako sta bila Madžar Pars in Nemec Esse najvišje doslej na SP-jih. Za vas je ta bron "šele" tretji dosežek na svetovnih prvenstvih. Zanimivo, kajne? Dobro se sliši ... Imam komplet, gremo naprej. Naslednje leto so olimpijske igre. V Daeguju ste presegli etapni cilj, to je priti med osem. Se strinjate, da bo vaš novi uspeh lepa spodbuda za obrambo naslova iz Pekinga? Sigurno. Morda je to res srečen dan, saj nisem tako pripravljen, kot sem bil na prejšnjih tekmovnjih. Izvlekel sem iz sebe tisto, česar nisem pričakoval. To je lepa spodbuda, zdaj pa je treba dodati še nekaj moči, nekaj mišične mase. Marjan Ogorevc verjetno ostaja vaš trener do konca olimpijskega ciklusa? Ni razloga za menjavo. Ekipa bo ista, morda bomo še kaj dodali. Moram pa si vzeti še nekaj časa za razmislek in seveda najprej končati sezono. Atletika je šport, ki pada v pozabo, kar mi sicer ni jasno, ker se tu najbolj izrazijo zmožnosti posameznika. Tekmovalci so zelo zanimivi in tudi mi imamo svoje predstavnike z primožem na čelu in sem pričakoval vsaj 500 komentarjev pod njegovimi članki. Lepo je da tudi ostali športi prihajajo v ospredje(kolesarstvo, tenis-glede posameznih športov) toda gimnastika, atletika, plavanje so pri nas izjemno podcenjeni in mislim da so za to krivi mediji kajti v drugih državah ni tako. 1. Seveda zaradi Primoža Kozmusa, šampiona, da mu ni para. Resnično verjamem, da je sposoben napasti zlato kolajno na OI. 2. Zaradi Murofushija, športnika brez primere; dr. znanosti in asist. na fakulteti, poleg tega pa še tak šampion. Res, zmaga za šport! V glavnem hočem povedat da je žalostno da ima npr. tekma Man-U Arsenal več komentarjev kot bron primoža tudi glede nacolnega ponosa gledano. Foto: Merklova se je Pahorju zahvalila za pogum Nemška kanclerka se je srečala tudi s Türkom in Janšo 30. avgust 2011 ob 11:36, zadnji poseg: 30. avgust 2011 ob 15:42 Ljubljana - MMC RTV SLO Nemška kanclerka Angela Merkel je Slovenijo označila kot verodostojno evropsko partnerico, z Borutom Pahorjem pa sta se strinjala, da so odnosi med Slovenijo in Nemčijo posebni. Slovenski premier Borut Pahor je na novinarski konferenci dejal, da mu je v veliko zadovoljstvo, da na obisku gosti kanclerko Merklovo, in izrazil željo, da bi državi in naroda, ki imata mnoge podobne značajske lastnosti, poglede v prihodnost, interese in cilje, še naprej tako dobro sodelovala. Poudaril je, da Slovenija ne bo pozabila nemške vloge pri uveljavitvi demokratičnih sprememb, slovensko-nemško prijateljstvo pa se je skozi leta le še poglobilo. Slovenski premier je poudaril, da je Nemčija ena najpomembnejših političnih in najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, ter da je z 20 odstotki blagovne menjave Nemčija izjemno pomembna za gospodarski razvoj Slovenije. Povedal je, da si Slovenija želi, da bi se ta delež še povečal. V ta namen sta kanclerka Merklova in premier Pahor podpisali deklaracijo, ki je po Pahorjevih besedah sporočilo za delo naprej, na podlagi katerega si obe vladi nalagata odgovornost za dobre odnose in poglobljeno sodelovanje. "Zavoljo vsega v deklaraciji in našega srečanja ter zaradi plemenitih ciljev, bi si dovolil naš odnos podpisati kot poseben odnos," je povedal Pahor. Slovenija podpira dogovor evro plus Pahor je povedal, da je najpomembnejši cilj slovenske vlade, če dobi zaupnico v parlamentu, sprejeti vse kratkoročne in dolgoročne ukrepe, ki bodo zavarovali Slovenijo v zdravem jedru evroskupine. "To je domača naloga Slovenije, pri tem pa si želimo tudi nemške podpore, ki je za Slovenijo ključnega pomena," je povedal premier in ob tem pojasnil, da je Slovenija podprla dogovor med nemško kanclerko in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. "Dovolim si reči, da je to eden od prvih korakov v pravo smer, ki se bo konačal s tem, da bomo dobili Združene države Evrope," je dejal Pahor in dodal: "Težko je imeti uspešno valuto s 17 različnimi fiskalnimi in davčnimi politikami, zaenkrat pa bo zadostovala pot, ki sta jo zasnovala Angela in Nicolas. Evropska ideja bo preživela 21. stoletje, če bomo živeli v Združenih državah Evrope". Pahor je obljubil, da bo Slovenija izpolnila vse zaveze iz pakta evro plus, ter da bo povečala finančno stabilnost in vzdržnost javnih financ. "Pahor je zavezan evropski misli" Merklova se je svojemu gostitelju najprej zahvalila za lep sprejem, sprehod po Ljubljani in kosilo, ter tudi sama poudarila, da so odnosi med državama zelo prijateljski, kar se je izkazalo tudi v zelo zgodnjem priznanju Slovenije s strani Nemčije. "Borut Pahor je premier, ki je stoodstotno zavezan evropski misli, kot jaz, in samo tako lahko postanemo močna Evropa," je povedala Merklova in dodala, da je Slovenija verodostojna evropska partnerica. Merklova je ob tem pojasnila, da je potrebno Evropo okrepiti, zato je pomembno, da se združujemo v projektu evro plus. "Evropo moramo ojačati, pokazati moramo evropsko enotnost," je povedala kanclerka in dodala: "Premierju Pahorju se zahvaljujem za pogum". Kanclerka je pojasnila, da sta s Pahorjem govorila o aktualnih razmerah v evroobmočju, kjer se dogovori po njenem mnenju počasi udejanjajo, ter o prihodnosti evra. Med sprehodom po Ljubljani navdušila množico Nemška kanclerka Angela Merkel se je po prihodu v Ljubljano s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem sprehodila po središču mesta, kjer je nemško gostjo pozdravila navdušena množica ljudi, z nekaterimi se je Merklova tudi rokovala in spregovorila besedo ali dve. Pahor je Merklovi med sprehodom razkazal še tržnico in ljubljansko stolnico, nato pa sta se z avtomobilom odpeljala na Ljubljanski grad, kjer se je gostja vpisala v Zlato knjigo gostov mesta Ljubljana. Pahor in Merklova sta imela na Gradu delovno kosilo. Nemška gostja se je zatem srečala še s slovenskim predsednikom Danilom Türkom ter s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo. Preberite še: Idealno, a nerealno: s pomočjo Nemčije na tuja tržišča Bogata zgodovina nemško-slovenskih odnosov Nemčija je za Slovenijo ključna država tako politično kot gospodarsko, saj Slovenija z Nemčijo ustvari okoli petino zunanje trgovine. Lani je blagovna menjava znašala približno 3,6 milijarde evrov v vsako smer. Nemčija je tudi ena največjih tujih vlagateljic v Sloveniji, na splošno pa so poslovne vezi med državama tesne še iz časov nekdanje Jugoslavije, državi pa tesno sodelujeta tudi v okviru Evropske unije. Brina Tomovič, K. S., Foto: Sandi Fišer, Foto BoBo Nemčija je tudi ena največjih tujih vlagateljic v Sloveniji, na splošno pa so poslovne vezi med državama tesne še iz časov nekdanje Jugoslavije, državi pa tesno sodelujeta tudi v okviru Evropske unije. Torej Nemcev v Sloveniji pred 1918 ni bilo ane? Dajte že enkrat preklopit te zaverovanosti v to, da smo nastali med 1918 in 1945. Zgodovina našega družbenega in gospodarskega sodelovanja s severom sega namreč bistveno dlje v zgodovino, kot bi si to očitno nekdo želel. Navsezadnje smo se Slovenci na prelomu stoletja gospodarsko začeli osamosvajati prav na temeljih, ki jih je v obliki infrastrukture in organiziranosti v naših krajih pustila dolgoletna nemška navzočnost. Sicer sem pa mnenja, da je Merklova ena najsposobnejših politikov na svetu, čeprav se velikokrat ne strinjam z njenimi odločitvami. tud v MB je množica navdušeno ploskala 70 let nazaj. Ja, a to je bila nemška manjšina v MB, kot danes srbski priseljenci nekritično sprejemajo in ploskajo oligarhu Putinu iz Rusije in si želijo velike Srbije. To nas bo drago stalo, oboje je namenjeno uničenju našega naroda. Ukaz: "naredite mi to deželo spet nemško", je zamenjal: "naredite mi to deželo spet srbsko (čeprav nikoli ni bila srbska)" Angela Merkel pomahala množici na Prešernovem trgu pamahala nam je z nemško-francoske vlaka zamudili smo ga čez 10 min pride oni iz Grčije hvalabogu se je naš državni vrh vsaj 1x srečal z nekom resnim, ne pa ko so se do zdaj kazal s samimi šalabajzerji tipa libija/rusija/indija itak je pa zarad janše pršla, k da kdo resno jemlje pahorja in turka Foto: "Evropska ideja bo preživela, če bomo živeli v Združenih državah Evrope" Nemška kanclerka se je srečala tudi s Türkom in Janšo 30. avgust 2011 ob 11:36, zadnji poseg: 30. avgust 2011 ob 16:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Nemška kanclerka Angela Merkel je Slovenijo označila kot verodostojno evropsko partnerico, z Borutom Pahorjem pa sta se strinjala, da so odnosi med Slovenijo in Nemčijo posebni. Slovenski premier Borut Pahor je na novinarski konferenci dejal, da mu je v veliko zadovoljstvo, da na obisku gosti kanclerko Merklovo, in izrazil željo, da bi državi in naroda, ki imata številne podobne značajske lastnosti, poglede v prihodnost, interese in cilje, še naprej tako dobro sodelovala. Poudaril je, da Slovenija ne bo pozabila nemške vloge pri uveljavitvi demokratičnih sprememb, slovensko-nemško prijateljstvo pa se je skozi leta le še poglobilo. Slovenski premier je poudaril, da je Nemčija ena najpomembnejših političnih in najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, ter da je z 20 odstotki blagovne menjave Nemčija izjemno pomembna za gospodarski razvoj Slovenije. Povedal je, da si Slovenija želi, da bi se ta delež še povečal. V ta namen sta kanclerka Merklova in premier Pahor podpisala deklaracijo, ki je po Pahorjevih besedah sporočilo za delo naprej, na podlagi katerega si obe vladi nalagata odgovornost za dobre odnose in poglobljeno sodelovanje. "Zavoljo vsega v deklaraciji in našega srečanja ter zaradi plemenitih ciljev, bi si dovolil naš odnos podpisati kot poseben odnos," je povedal Pahor. Besedilo skupne deklaracije. Slovenija podpira dogovor evro plus Pahor je povedal, da je najpomembnejši cilj slovenske vlade, če dobi zaupnico v parlamentu, sprejeti vse kratkoročne in dolgoročne ukrepe, ki bodo zavarovali Slovenijo v zdravem jedru evroskupine. "To je domača naloga Slovenije, pri tem pa si želimo tudi nemške podpore, ki je za Slovenijo ključnega pomena," je povedal premier in ob tem pojasnil, da je Slovenija podprla dogovor med nemško kanclerko in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. "Dovolim si reči, da je to eden od prvih korakov v pravo smer, ki se bo končal s tem, da bomo dobili Združene države Evrope," je dejal Pahor in dodal: "Težko je imeti uspešno valuto s 17 različnimi fiskalnimi in davčnimi politikami, zaenkrat pa bo zadostovala pot, ki sta jo zasnovala Angela in Nicolas. Evropska ideja bo preživela 21. stoletje, če bomo živeli v Združenih državah Evrope." Pahor je obljubil, da bo Slovenija izpolnila vse zaveze iz pakta evro plus in povečala finančno stabilnost in vzdržnost javnih financ. "Pahor je zavezan evropski misli" Merklova se je svojemu gostitelju najprej zahvalila za lep sprejem, sprehod po Ljubljani in kosilo. Tudi sama je poudarila, da so odnosi med državama zelo prijateljski, kar se je izkazalo tudi v zelo zgodnjem nemškem priznanju Slovenije. "Borut Pahor je premier, ki je stoodstotno zavezan evropski misli, kot jaz, in samo tako lahko postanemo močna Evropa," je povedala Merklova in dodala, da je Slovenija verodostojna evropska partnerica. Merklova je ob tem pojasnila, da je treba Evropo okrepiti, zato je pomembno, da se združujemo v projektu evro plus. "Evropo moramo ojačati, pokazati moramo evropsko enotnost," je povedala kanclerka in dodala: "Premierju Pahorju se zahvaljujem za pogum." Kanclerka je pojasnila, da sta s Pahorjem govorila o aktualnih razmerah v evroobmočju, kjer se dogovori po njenem mnenju počasi udejanjajo, ter o prihodnosti evra. "Reforme so nujno potrebne v Sloveniji in v Nemčiji" Merklova je poudarila še, da so reforme nujno potrebne tako v Sloveniji kot v Nemčiji. "Veliko je bilo zavrnjenega, zato morate najti poti in načine ter soglasje v državi, da boste lahko reforme udejanjili," je povedala Merklova, ki je imela v mislih predvsem pokojninsko reformo, in dodala, da je bilo tudi v Nemčiji težko, ko so dvignili starostno mejo za upokojitev. "Tudi mi smo se težko odzvali na demografske spremembe, a bolje je to spremeniti danes, kot pa mladim navezati breme, ki ga ne bodo mogli nositi," je še dodala kanclerka. Pahor in Merklova sta se pogovarjala tudi o Zahodnem Balkanu, kjer je Pahor izrazil zadovoljstvo, da je proces Brdo omenjen v deklaraciji, ki sta jo podpisala, Merklova pa je posebej izpostavila uspešno reševanje težav med Slovenijo in Hrvaško. "Primer, kako sta se državi povezali, kaže na pogum," je dejala Merklova in reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško izpostavila kot primer dobre prakse. "Vsem državam Zahodnega Balkana moramo pokazati perspektivo evropske poti, ob tem pa morajo vedeti, da morajo regionalne in dvostranske konflikte rešiti pred evropskimi vrati," je še povedala Merklova, ki je prejšnji teden že obiskala Zagreb in Beograd. Med sprehodom po Ljubljani navdušila množico Nemška kanclerka Angela Merkel se je po prihodu v Ljubljano s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem sprehodila po središču mesta, kjer je nemško gostjo pozdravila navdušena množica ljudi, z nekaterimi se je Merklova tudi rokovala in spregovorila besedo ali dve. Pahor je Merklovi med sprehodom razkazal še tržnico in ljubljansko stolnico, nato pa sta se z avtomobilom odpeljala na Ljubljanski grad, gostja pa se je vpisala v Zlato knjigo gostov mesta Ljubljana. Pahor in Merklova sta imela na Gradu delovno kosilo. Nemška gostja se je zatem srečala še s slovenskim predsednikom Danilom Türkom in s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo. Čeprav je pogovor med Merklovo in Janšo trajalo 40 minut, so iz SDS-a sporočili le, da je bila osnovna tema pogovora situacija v EU-ju, v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu s poudarkom na bodočem sodelovanju med Nemčijo in Slovenijo pri krepitvi medsebojnih odnosov in nastopih pri reševanju težav v soseščini in Evropski monetarni uniji. Prijateljski pogovor sta sklenila s kratkimi ocenami politične in predvolilne situacije v obeh državah, so še sporočili iz največje opozicijske stranke. Merklova in Janša po srečanju nista dajala izjav. Preberite še: Idealno, a nerealno: s pomočjo Nemčije na tuja tržišča Bogata zgodovina nemško-slovenskih odnosov Nemčija je za Slovenijo ključna država tako politično kot gospodarsko, saj Slovenija z Nemčijo ustvari okoli petino zunanje trgovine. Lani je blagovna menjava znašala približno 3,6 milijarde evrov v vsako smer. Nemčija je tudi ena največjih tujih vlagateljic v Sloveniji, na splošno pa so poslovne vezi med državama tesne še iz časov nekdanje Jugoslavije, državi pa tesno sodelujeta tudi v okviru Evropske unije. Saga o kalvariji z imenom afera Patria Tretja obletnica "uradnega" začetka afere Patria 1. september 2011 ob 07:30 Ljubljana - MMC RTV SLO Afera Patria se je "uradno" začela 1. septembra 2008, ko je finska javna televizija predvajala dokumentarec Resnica o Patrii, toda zametki afere segajo globlje, v leto 2003, v čas vladavine LDS-a. Leta 2003 je vlada, ki jo je vodil Anton Rop (LDS), prodala Sistemsko tehniko Viatorju & Vektorju, ki jo je vodil Zdenko Pavček, Ropov strankarski kolega. Kmalu po prodaji je Pavček 29-odstotni delež Sistemske tehnike prodal avstrijskemu podjetju Steyr-Daimler-Puch. Spomladi 2004 je državni zbor, v katerem so imele večino levosredinske stranke na čelu s LDS-om, sprejel resolucijo, ki je za Slovensko vojsko predvidevala 135 oklepnikov. Podpis pisma o nameri s Pavčkom 20. avgusta 2004 je sledil je podpis pisma o nameri izdelave vojaških osemkolesnikov v vrednosti 250 milijonov evrov med Pavčkovo Sistemsko tehniko in ministrstvom za obrambo, ki ga je vodil Anton Grizold, prav tako iz vrst LDS-a. Vendar se je dobičkonosni posel Pavčku izjalovil, saj se je moral njegov LDS po porazu na volitvah leta 2004 posloviti od oblasti, novi obrambni minister Karl Erjavec (DeSUS) pa se je odločil za javni razpis, na katerem je Sistemsko tehniko premagala finska Patria oz. domači Rotis, zastopnik finskega podjetja. Pavček Erjavcu: Šel boš skozi kalvarijo Pavček se z izgubo posla ni sprijaznil. Erjavec celo trdi, da ga je Pavček, potem ko je junija 2006 ministrstvo za obrambo sprejelo sklep o izbiri Patrie oz. Rotisa, na svojo željo obiskal in zahteval, naj prekliče sklep o izbiri, drugače bo imel "hude težave" in bo "šel skozi kalvarijo". Ministrstvo sklepa ni preklicalo, ampak je Erjavec decembra 2006 podpisal 278 milijonov evrov težko pogodbo o nakupu 135 oklepnikov z zmagovalcem javnega razpisa. Začela se je afera Patria. Komisijo obrambnega ministrstva, ki je izbirala med obema ponudnikoma in ugotovila, da je Patriin oklepnik boljši, je vodil brigadir Bojan Pograjc, vodja vojaško-strokovnega dela strokovne komisije za izvedbo naročila omenjenih vozil je bil brigadir Branimir Furlan, predsednik delovne skupine pa Peter Stavanja. Pogajalsko skupino, ki se je po izboru pogajala s Patrio o pogodbi, pa je vodil brigadir Dragan Bavčar. Nakup patrij pod drobnogledom opozicije Izbira Patrie ni zgolj razburila Pavčka in poražene Sistemske tehnike, ampak tudi opozicijo, zlasti LDS. V DZ-ju je bila ustanovljena preiskovalna komisija o nakupu oklepnikov, ki jo je vodil poslanec LDS-a Milan M. Cvikl (pozneje je prestopil k Pahorjevemu SD-ju). Bolj ko so se bližale volitve, vse srditejši so bili politični spopadi okoli nakupa oklepnikov. Takratna opozicija je nakup patrij označila kot netransparenten nakup, ki je oškodoval slovenske davkoplačevalce, vse močnejši so bili očitki o koruptivnosti posla, ki so se še okrepili, ko je finska policija sredi maja 2008 začasno priprla nekaj zaposlenih iz Patrie, in sicer v okviru preiskave, ali je finsko podjetje Patria podkupovalo uradnike, da bi pridobilo pogodbe s Slovenijo in Egiptom (pozneje se je preiskava razširila tudi na prodajo oklepnikov Hrvaški). YLE: "Resnica o Patrii" Spor v t. i. Cviklovi komisiji se je zaostril, ko so koalicijski člani preiskovalne komisije za pričo določili Cvikla, ker je kot pisca izvedenskega mnenja povabil Ivana Prebila, nekdanjega člana uprave Patrii konkurenčnega Viatorja & Vektorja - Cvikl tako ni mogel več biti predsednik komisije. Cviklu so sicer tudi očitali, da je s Pavčkovim podjetjem povezan prek takratne ljubice, zdaj žene, Jerce Legan, ki je pogodbeno delala za Viator & Vektor. Levosredinska opozicija pa je Cviklovo razrešitev označila kot puč in poskus oviranja parlamentarne preiskave spornega posla. Politično ozračje pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami pa je vrelišče doseglo 1. septembra 2008, ko je finska javna televizija YLE prikazala dokumentarec Resnica o Patrii, v katerem je finski novinar Magnus Berglund takratnega predsednika vlade Janeza Janše obtožil prejemanje podkupnine Patrie - finsko podjetje naj bi za pridobitev posla plačalo 21 milijonov evrov. Ta denar naj bi poleg Janše dobili še nekateri drugi slovenski javni uslužbenci. Razvpita črka "J" Po poročanju finske televizije naj bi bila v Sloveniji oseba s črko "J" (po Berglundovem mnenju naj bi se za to črko skrival Janša, glede na dokumente, ki so prišli v javnosti leta 2009, pa naj bi bila črka J oznaka za Hrvata Bartola Jerkovića in povezana s prodajo patrij Hrvaški) odločilna za sklenitev posla in tej osebi bi moral poslovnež Walter Wolf dostaviti denar. Poleg Wolfa naj bi bila za razdeljevanje podkupnin po poročanju YLE-ja zadolžena še slikar Jure Cekuta in podjetnik Rudolf Leban. Berglund dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe, ni predložil, pri čemer se je skliceval na varovanja virov, napovedal pa je, da bodo dokumenti postali javni, ko jih bo finska policija predala tožilcu in se bo začel sodni proces. Do zdaj Berglund omenjenih dokumentov še ni predstavil. Janša: Čista laž in konstrukt Janša je navedbe YLE-ja označil kot čisto laž in konstrukt. Opozoril je, da je bila odločitev o nakupu oklepnikov sprejeta v času Ropove, in ne njegove vlade. Na podlagi te odločitve je vse postopke izvedlo ministrstvo za obrambo - od razpisa do izbora in podpisa pogodbe. Sam se v postopke ni niti vpletal niti ni bil seznanjen, prav tako ni podpisal pogodbe (to je storil Erjavec) niti je ni videl. Skeptiki in nasprotniki Berglunda so obtožbe o podkupovanju najvplivnejšega politika desne sredine v Sloveniji označili kot politični konstrukt slovenske levice. Opozarjali so, da je bil Berglundov vodnik v Sloveniji novinar Blaž Zgaga, poleg novinarja Mateja Šurca pobudnik peticije 571 levici naklonjenih novinarjev, ki so Janšo leta 2007 obtožili ogrožanje medijske svobode. Povezave med slovenskim in finskim SDP-jem? V oddaji so bili Berglundovi sogovorniki tudi Cvikl, predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos (njegov brat Miran Kos je pravno zastopal Sistemsko tehniko), Milan Švajger, direktor poražene Sistemske tehnike, ki se je prizadevala za razveljavitev posla, in nekdanji generalni direktor policije Bojan Potočnik, sicer kandidat opozicijskega LDS-a na volitvah. Pojavile so se celo trditve o povezavi med Pahorjevim SD-jem in finskimi socialdemokrati. Sprožil jih je sam Berglund, ki je povedal, da je bil direktor televizije YLE Mikael Jungner pred tem svetovalec nekdanjega premierja iz vrst finskega SDP-ja (zanimivo je, da zdaj Jungner ni več direktor YLE-ja, ampak sekretar finskega SDP-ja). YLE imajo sicer finski televizijski gledalci, ki se imajo za desno usmerjene, za levičarsko televizijo. Pahor in drugi vidni socialdemokrati so povezave z nastankom oddaje zanikali. Afera Patria Kučanov "veliki pok"? Za številne je afera Patria "veliki pok" nekdanjega predsednika države in dolgoletnega Janševega političnega nasprotnika Milan Kučan, o katerem je konec avgusta, nekaj dni pred objavo Resnice o Patrii, pisal Nedeljski dnevnik. Za Kučane so te obtožbe zgolj špekulacije. Številni sicer menijo, da je afera vplivala na volitve in da je to eden izmed razlogov za poraz SDS-a. Janša je po objavi dokumentarca vložil ovadbe proti Berglundu, Švajgerju, Potočniku in Kosu, a je okrožno državno tožilstvo marca 2009 zavrglo ovadbe zoper zadnje tri, ne pa tudi proti Berglundu. Janša je nato zoper Berglunda in finsko televizijo YLE, Potočnika in Švajgerja sredi leta 2009 vložil tudi civilno tožbo, a sodni mlini meljejo počasi (zapletalo se je glede krajevne pristojnosti sodišča), tako da sodbe še ni. Obravnava tožbe proti Berglundu in YLE-ju se je začela junija letos, Berglunda pa na sodišče ne bilo. Očitki o oviranju dela policije in tožilstva Že v dokumentarcu Resnica o Patrii je Potočnik dejal, da je mogoče, da je Janša zaustavil delo policije pri preiskavi domnevne korupcije pri nakupu oklepnikov (pozneje je Potočnik trdil, da je to le njegova domneva), po izbruhu afere so Kos, levosredinske opozicijske stranke in nekateri mediji izpostavljali to, da je slovenska policija depešo avstrijskega Interpola o domnevno sumljivi transakciji med Wolfom in Riedlom prejela februarja 2007, nanjo pa odgovorila šele maja naslednje leto. Wofl in Riedl sta sicer zanikala, da je omenjena transakcija povezana z nakupom patrij, takratni notranji minister Dragutin Mate pa je na izredni seji DZ-ja 9. septembra 2008 pojasnil, da je notranja preiskava pokazala, da je pri depeši lahko šlo za hudo malomarnost ali za naklepno dejanje. Zanimivo pa je, da je postopek proti policistu, ki naj bi bil odgovoren za založeno depešo, po menjavi oblasti in prihodu Katarine Kresal na čelu notranjega ministrstva zastaral, policist pa se je vrnil na staro delovno mesto. Policija tudi po prihodu izbranca Kresalove Janka Gorška na čelo policije ni niti resno preiskovala niti potrdila očitkov in domnev o Janševem oviranju dela policije, ki so se pojavile po objavi dokumentarca. Očitki na račun Draga Kosa Če so po menjavi oblasti potihnile obtožbe na delo policije, pa so se vse do odhoda Barbare Brezigar z mesta generalne državne tožilke vrstile kritike in očitki levosredinskih strank na račun pristranskosti Brezigarjeve (denimo pri vložitvi zahteve za preiskavo zoper Berglunda julija 2009) oz. celo njene vpletenosti v zadevo Patria (domnevno komuniciranje z osumljencem v zadevi Patria). Številni so kot glavna kreatorja afere Patria že takoj po njenem izbruhu označili Draga Kosa. Janša - s Kosom sta na "bojni nogi" že od Depale vasi leta 1994 - je že na izredni seji DZ-ja septembra 2008 dejal, da je Kos tudi na tej aferi pustil svoje "prstne odtise". Kos je kreiranje afere zanikal, že nekaj dni po izbruhu afere pa je za TV Slovenija 9. septembra potrdil, da je v letu 2008 nekajkrat obiskal Finsko oz. finske policiste, ni pa vedel, kdaj in koliko časa je bil v tej skandinavski deželi. Kos Fincem navajal imena Na novinarski konferenci 11. septembra pa je dodal, da so ga finski preiskovalci (z njimi naj bi se prvič sešel junija 2007) spraševali o Wolfu in Riedlu, ni pa se spomnil, ali tudi o Janši. Naslednje leto so se v javnosti pojavili dokumenti, ki po mnenju številnih postavljajo te Kosove trditve na laž. Decembra 2009 pa je časnik Delo objavil kopijo dela zapisnika zaslišanja Kosa na Finskem aprila 2008, na katerem je Kos poročal o domnevni vlogi vsaj 34 slovenskih državljanov v zadevi Patria. Iz zapisnika je razvidno, da je Kos kot zastopnika Patrie v Sloveniji imenoval Darka Njavra in Toneta Krkoviča, Jožeta Zagožna je obtožil, da je Erjavcu predlagal, koga naj izbere na razpisu, omenjal pa je tudi Marjana Senico, vodjo logistike na obrambnem ministrstvu, ter Pograjca, ki naj bi bil Janšev sošolec. "Veliki pok na Finsko v svoji aktovki nesel Kos" Vsi navedeni so Kosove obtožbe zavrnili in jih označili za lažne obtožbe, Janša (zanikal je, da je bil Pograjc njegov sošolec) pa je dejal, da je po objavi dokumenta jasno, da je "veliki pok iz Slovenije na Finsko v svoji aktovki nesel Kos". Spomnimo: Kos je 2. septembra 2008 dejal, da nima dokazov za svoje besede o tem, da so v nakup oklepnikov "vpleteni ljudje blizu vrha", ki jih je izrekel v dokumentarcu Berglundu. Če bi jih imel, pa bi jih predal policiji, je zatrjeval tedaj. Rdeča nit afere Patrie, ki se kot jara kača vleče že tri leta, so bile obtožbe o domnevnem podkupovanju, toda od Berglundovega dokumentarca naprej so se pojavile številne različice, ki so vnesle veliko zmede in zapletle zgodbo. Zelo odmevna zgodba je bila tista, ki jo je novembra 2009 predstavil časnik Delo oz. njihov novinar Dejan Karba, ki je zapisal, da denar iz Patrie ni končal pri Janši (kot trdi Berglundov dokumentarec), temveč v stranki SDS. Denar naj bi bil porabljen tudi za brezplačnike, ki so izhajali pred volitvami leta 2008. Sodišče dalo prav Janši in SDS-u Pri tem se je Karba skliceval na navedbe finskega kriminalista v zadevi Patria Kaja Erika Björkqvista, ki pa je to takoj zanikal in zatrdil, da nimajo nobenih dokazov, da je denar iz Patrie končal v kateri koli stranki ali pri katerem koli članu stranke. Janša je zato proti Delu vložil tožbo, ki je bila uspešna - julija letos je sodišče odločilo, da se mora Delo opravičiti in izplačati denarno odškodnino 10.000 evrov. Nekaj dni pred objavo za Janšo ugodne sodbe v zadevi Delo oz. Karba pa so mediji objavili, da je avstrijsko državno tožilstvo konec junija vložilo obtožnico proti petim osumljenim, med njimi tudi proti Riedlu in Wolfu. Riedl naj bi med 1. januarjem 2005 in 2. septembrom 2005 prek Zagožna Janši ponudil dogovor, da bo lokalni zastopnik Patrie izbran po željah SDS-a. Riedl naj bi Zagožnu 15. februarja 2007 izročil 900.000 evrov (številka se zelo razlikuje od Berglundovih 21 milijonov evrov podkupnine, pa tudi od 8,1 milijona evrov iz slovenskega obtožnega predloga). SDS je obtožbe zanikal. Avstrijski tožilci vložijo obtožnico Avstrijska obtožnica, prav tako kot slovenski obtožni predlog in Berglundov dokumentarec, ne pojasnjuje, kako naj bi domnevno podkupovanje Janše oz. SDS-a vplivalo na izbiro Patrie, saj je postopek vodilo ministrstvo, na čelu katerega je bil Erjavec (njega pa še nihče ni obtožil sprejemanja podkupnine). Tudi člani komisije, ki so neposredno izbirali oklepnik in bi po - če bi bile obtožbe o korupciji pri izbiri oklepnika resnične - že po logičnem sklepanju morali biti vpleteni v podkupovanje (npr. Pograjc, Furlan, Stavanja), niso v nobeni obtožnici. Še pred vložitvijo obtožnic v Avstriji je decembra 2009 tožilka Branka Zobec Hrastar zoper nekdanjega načelnika Generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana in nekdanjega obrambnega ministra Erjavca vložila obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi (ne pa tudi sprejemanja podkupnin). Predlog je bil vložen v zvezi s podpisano pogodbo za nakup oklepnih vozil. Zobec Hrastarjeva je bila z obtožnim predlogom na sodišču neuspešna, saj sta bila Erjavec in Gutman aprila letos oproščena. Zakaj ni obtožnega predloga proti Cekuti? Zobec Hrastarjeva ni vložila obtožnega predloga samo proti Erjavcu in Gutman, ampak avgusta 2010 tudi proti Wolfu, Zagožnu, Krkoviču, direktorju Rotisa Ivanu Črnkoviču in Janši, ki ga je Zobec Hrastarjeva najprej obtožila poskusa sprejemanja podkupnine, ki je bila nato prekvalificirano v sprejemanja podkupnine za nezakonito posredovanje "neugotovljenega dne, na neugotovljenem mestu in na neugotovljen način". Med glavnimi dokazi, do katerih so se dokopali kriminalisti, naj bi bil načrt, ki ga je policija našla v Črnkovičevem računalniku. V njem naj bi bilo zapisano, kako med njega, Zagožna, Krkoviča in stranko (Zobec Hrastarjevo to razlaga kot stranko SDS; Črnkovič trdi, da beseda stranka ne pomeni politično stranko) razdeliti denar, ki bi ga Patria nakazovala Rotisu. Riedl Cekuti izročil 340.000 evrov V njem je po neuradnih podatkih zapisano, da bodo 8,1 milijona provizij v poslu razdelili med lastne stroške, petodstotni dobičel ter manjše deleže, od katerih bo enega dobila tudi stranka SDS. Spomnimo: Berglund je govoril o 21 milijonih evrov podkupnin, avstrijski tožilci o 900.000 evrih. Potem ko je obtožni predlog "pricurljal" v javnost, se je med drugim takoj pojavilo vprašanje, zakaj ni med obtoženimi tudi Cekute in zakaj Zobec Hrastarjeva ni zaslišala nekdanjega premiera Ropa. T. i. štabni dokument "Influental Matrix, Slo project" (matrica vplivanja), ki so ga finski preiskovalci našli v finski Patria in je temelj finskega dela preiskave domnevnega podkupovanja, namreč Cekuto omenja kot enega izmed virov, nedvomno pa tudi je, da je od Riedla prejel 340.000 evrov - čemu, ni nikoli pojasnil. Rop pa je v dokumentu omenjen kot nekdo, ki je lobistično "pokrit". Štabni načrt Patrie nastajal od leta 2004 Prvi osnutek omenjenega načrta, ki ga je za Patrio s pomočjo Riedla sestavljal uslužbenec podjetja Reijo Niittynen, takrat generalni zastopnik Patrie za Slovenijo in Hrvaško, naj bi nastal že leta 2004 - to je bilo leto, ko je DZ sprejel resolucijo o oborožitvi Slovenske vojske z oklepniki 8X8. V štabnem dokumentu je napisano, da bo Wolf lobistično pokril predsednika države Janeza Drnovška, predsednika vlade (v dokumentu je kot predsednik vlade napisan Rop, hkrati pa piše, da je predsednik vlade po volitvah Janša), lokalno industrijo in ministrstvo za obrambo. Slikar Cekuta naj bi bil zadolžen za projektni tim na obrambnem ministrstvu in za štab Slovenske vojske, poleg tega pa naj bi imel vpliv tudi pri premierju in predsedniku republike. Janša: Zobec Hrastarjeva ponaredila dokaz Junija letos je Janša je vložil kazensko ovadbo zoper Zobec Hrastarjevo zaradi utemeljenega suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Tožilka naj bi namreč ponaredila ključni dokaz obtožnega predloga zoper Janšo - preprosto naj bi si izmislila, da je Črnkovičeva žena poslala septembra 2005 Riedlu elektronsko pismo, v katerem je napovedano usklajevanje z Janšo glede sodelovanja Rotisa s Patrio. Črnkovič je pozneje razložil, da so Janšo v prvem (neodposlanem) osnutku elektronske pošte Riedlu omenjali zgolj zato, da bi naredili boljši vtis, ki bi jim pomagal pri sklenitvi posla, a so nato Janšo izbrisali in zapisali, da se usklajujejo z ministrstvom za obrambo, kar je bilo tudi res. Zobec Hrastarjevo zamenjal Ferlinc Konec julija je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zavrglo Janševo kazensko ovadbo zoper Zobec Hrastarjevo, zato je Janša na okrajno sodišče vložil obtožni predlog proti tožilki. Ta je še pred zavrženjem ovadbe presenetila javnost z napovedjo odhoda s tožilstva, češ da ne namerava več delati na takšni funkciji v državi, ki ne more ali noče zaščititi svojih funkcionarjev (njeni kritiki pa menijo, da se je preprosto ustrašila podobnega neuspeha kot pri Erjavcu in Gutmanu). Po zadnjih podatkih tožilka za zdaj ostaja na tožilstvu, zadevo Patria pa je prevzel tožilec Andrej Ferlinc. Sojenje, ki se bo začelo 5. septembra, naj bi bilo brez navzočnosti javnosti, tako kot pri Gutmanu in Erjavcu. Aleš Žužek V času Janševe vlade je takratna levosredinska opozicija razglašala nakup finskih oklepnikov za netransparenten posel. Nasprotno so z desnice prihajale protiobtožbe, da je to bil prvi javni razpis za nakup orožja in da je v času vladavine LDS-a oboroževanje Slovenske vojske (šestokolesniki valuk, izraelske havbice itn.) potekalo netransparentno in mimo javnih razpisov. Po Erjavčevih trditvah mu je prvi mož skupine Viator&Vektor Zdenko Pavček po izbiri Patrie napovedal kalvarijo. Zagovorniki teze o politični motiviranosti afere Patria imajo za kreatorja afere nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa. Med drugim je komisija, ki jo je vodil, maja 2008 objavila načelno mnenje, v katerem je zapisala, da je ministrstvo za obrambo pri izboru dobavitelja oklepnikov 8X8 favoriziralo podjetje Rotis v primerjavi s Sistemsko tehniko. Kritik, da je osebno vpleten v zadevo Patria, saj je njegov brat, odvetnik Miran Kos, pravni zastopnik Sistemske tehnike, se je branil z besedami, da ne ve, ali njegov brat zastopa Sistemsko tehniko, in da se je izločil iz sprejemanja načelnega mnenja. Skorajda zaščitni znak Berglundovega dokumentarca Resnica o Patrii je črka "J". To naj bi bila po njegovi razlagi kratica za Janšo v dokumentih Patrie. Po bolj verjetni razlagi pa naj bil bil "J" iz elektronskega dopisovanja med Riedlom in Niittynenom janurja 2005 Bartol Jerković, direktor hrvaške tovarne Đuro Đaković specialna vozila, kjer zdaj izdelujejo oklepnike patria za hrvaški trg ("J zares pričakuje 'denar za pokojnino'," piše v sporočilu). V dokumentih oz. elektronskih pismih Riedla in Niittynena je več kratic: Jn, dr. Z, PM, WW, organisation. So povezana s poslom v Sloveniji ali na Hrvaškem? Afera Patria je iz finskega preiskovalca Kaja Erika Björkqvista naredila medijsko zvezdo v Sloveniji. Björkqvist je znan po nenehnem napovedovanju konca predkazenskega postopka v zadevi Patria na Finskem. Afera Patria, ki se vleče že nekaj let, je pogosta novinarska tema. Še največ pozornosti aferi daje časnik Delo. Časnik, ki je pred državnozborskimi volitvami 2008 javno oznanil svojo podporo zamenjavi oblasti, naj bi pri pisanju o domnevni vpletenosti Janše v korupcijo večkrat kršil profesionalna načela in pravila. Tako si je časnik v naslovu intervjuja z Erjavcem nekaj dni po izbruhu afere preprosto izmislil podatek, da je Erjavec pogodbo s Patrio pokazal Janši. Novinar Dejan Karba pa si je, če držijo podatki iz policijskega zapisnika njegovega obiska na Finskem, izmislil podatek, da mu je Björkqvist povedal, da se je denar iz Patrie stekal v brezplačnike. Iz zapisnika je razvidno, da je bilo prav nasprotno: Karba je te trditve sporočil Fincem. Darijan Košir, ki je bil urednik Dela v tem času, je po svoji zamenjavi postal direktor urada vlada za komuniciranje. Podobno je tudi Jungner, direktor YLE-ja v času objave Berglundovega dokumentarca, po odhodu s televizije postal sekretar finskega ... kje je Milan Kučan. Se je umaknil, se je ustrašil ali celo pripravlja glasen politični pok? Resnica je, da se ni ustrašil, pač pa umaknil, kajti za veliki pok je že vse pripravljeno. Niittynenov vir za t. i. štabni dokument naj bi bil slikar Jure Cekuta. Wolf je leta 2008 dejal, da je bil do leta 1992 sam Steyrjev posrednik, a je bil po zamenjavi slovenske vlade, na čelo katere je stopil Janez Drnovšek, zamenjan s Cekuto. Ta naj bil dober prijatelj z Drnovškom, Gregorjem Golobičem in Jelkom Kacinom. "Ko so delali valuka (šestkolesnik za Slovensko vojsko, op. p.), ni bilo nobenega natečaja, ampak so se gospodje v LDS-u in takratni vladi zmenili," je še pojasnil Wolf. Janša je po objavi dokumentarca Resnica o Patrii vložil kar nekaj ovadb oz. tožb: proti Kosu, Potočniku, Berglundu, YLE-ju, Švajgerju, Delu. Proti Delu je bil uspešen, pri tožbi zoper avtorje dokumentarca in nastopajoče v njem pa sodni mlini meljejo zelo počasi. Pri obtožnem predlogu Zobec Hrastarjeve proti njemu sodni mlini tečejo hitreje. Janšo je Zobec Hrastarjevo obtožil ponareditve ključnega dokaza proti njemu. Ker je Zobec Hrastarjeva žena Zvoneta Hrastarja, ki je leta 1988 sodeloval pri aretaciji Janše v zadevi JBTZ, zlasti v SDS-u radi vlečejo primerjave med sojenjem Janši v času komunističnega režima in sojenjem v zadevi Patria. Pri primerjavi je poudarek na tem, da naj bi bilo tudi sojenje v zadevi Patria brez javnosti, tako kot sojenje Janši pred sodiščem jugoslovanske vojske leta 1988. Zobec Hrastarjeva je Erjavca in Gutmana obtožila nevestnega dela, a je bila neuspešna, saj je sodišče oprostilo oba obtoženca. Tožilstvo jima je očitalo, da sta v postopku nakupa oklepnikov Patria povzročila vsaj za 16,8 milijona evrov škode, zlasti z naročilom 25 neopremljenih osemkolesnih oklepnikov. Erjavčev komentar obtožnega predloga: Gre za politični konstrukt. Po sklenitvi posla s finsko Patrio je opozicija zahtevala preiskovalno komisijo, ki jo je vodil Milan M. Cvikl. V zdajšnjem mandatu, septembra 2010, pa so preiskovalno komisijo zahtevali poslanci SDS-a in SNS-a. Ta komisija naj bi ugotovila, ali ima afera Patria politično ozadje (kot je znano, so v SDS-u prepričani, da zaradi te afere niso zmagali na volitvah leta 2008). Koalicijski člani v tej komisiji so ubrali podobno taktiko kot koalicija v času Cviklove komisije: ker so predlagali zaslišanje predsednika komisije Zvonka Černača, mora komisija dobiti novega predsednika. Namesto Černača je bil predlagan Branko Grims - a koalicijski člani so tudi njega predlagali za zaslišanje. Tako se je kot tretja kandidatka na čelo komisije zavihtela Eva Irgl. SDS, SNS in SLS zaradi takšnega izločanja članov komisije vložijo oceno ustavnosti 3. člena zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika DZ-ja. Ustavno sodišče jim pritrdi, da glede parlamentarne preiskave niso v skladu z ustavo. Maja 2009 se je prvič začelo govoriti o tem, da patrij ne bo 135, ampak precej manj (okoli 80), kar je pozneje potrdila tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič. 18. junija 2009 je Slovenija po večmesečnih zapletih s kakovostnim prevzemom oklepnikov vendarle prevzela prvih trinajst patrij oz. svarunov, kot so jih (pre)imenovali. Oborožitev Slovenske vojske z oklepniki je pod drobnogled vzelo tudi Računsko sodišče. To je v revizijskem poročilu o smotrnosti nakupa oklepnikov 8x8, objavljenem avgusta 2009, med drugim ocenilo, da ministrstvo za obrambo pri nakupu ni izvedlo javnega naročila zaupne narave tako, da bi zagotovilo konkurenco med ponudniki tudi v fazi pogajanj. Nekdanji obrambni minister Erjavec pa opozarja, da se je težko pogajati z nekom, ki je oddal slabšo ponudbo. Iz revizijskega poročila po besedah predsednika sodišča Igorja Šoltesa ni mogoče ugotoviti indicev o morebitnih kaznivih dejanjih. Po izbruhu afere Patrie so se vrstile pobude po razveljavitvi pogodbe s finskim podjetjem, zlasti so bili glasni v stranki Zares. Toda razen besed in napovedi odločitve o razveljavitvi ni in ni bilo. Potem ko se je na začetku letošnjega leta veliko govorilo o tem, da bo vlada vložila tožbo, s katero bo zahtevala ničnost pogodbe o nakupu oklepnikov Patria, je vlada na seji 14. aprila zgolj pooblastila ministrstvo za obrambo, da v času trajanja sodnih postopkov poskuša doseči prenovo pogodbe. Aleš Žužek Za spremembo enkrat članek z repom in glavo. Čestitam. Predlagam, da je 1. september državni praznik in dela prost dan!;) Bravo za članek. 1. sep je slovenski 11 sept. so sile apetitov uspele z velikim desantom na um slovencev. Pa poglejte kaj imamo vsi skupaj danes, ker ste verjeli kaviarkomunistom!+ 16 glasov Naj ti odgovorim, ja seveda: nekdo je moral vložiti prijavo na Finskem in začelo se je z dokumentarcem, ki je bil sneman v Sloveniji. Mafija iz Sicilije tudi šari po ZDA in po Sloveniji, zakaj ne bi Finci in Srbi ... Ljubljano so balkanci že prejeli v dar za izžemanje, nobene dodane vrednosti (tovarne z visko tehnologijo), vlaga se samo v beton, stadione, kot v Rimu - za kruh in igre - kruha pa že zmanjkuje, to je balkanski model Rima. WikiLeaks: Slovenski mediji naklonjeni levici, RTV Slovenija verodostojna Young: Medijem pogosto manjka novinarskih standardov in profesionalizma 1. september 2011 ob 15:50 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenski mediji so močno levo usmerjeni, je v diplomatski depeši leta 2004 ugotavljal nekdanji ameriški veleposlanik Johnny Young in med drugim ocenil, da so novice na TV Slovenija verodostojne. V novo razkriti ameriški diplomatski depeši, ki jo je objavil WikiLeaks, je takratni ameriški veleposlanik podal oceno slovenskega medijskega prostora. Depeša je bila napisana maja leta 2004, ko je slovensko vlado vodil Tone Rop, predsednik države pa je bil Janez Drnovšek. Vodja opozicije je bil Janez Janša. Young je ugotavljal, da je informacijsko okolje v Sloveniji odprto in praktično brez cenzure, medtem ko mediji kritično in neizprosno sprejemajo kakršen koli poskus vplivanja na njihovo poročanje, čeprav jim pogosto manjka novinarskih standardov in profesionalizma s tem, ko očitno mešajo dejstva s svojimi prepričanji. Mediji po njegovem mnenju kažejo tudi močno levo usmerjenost, saj med drugim ne obstaja noben desno usmerjeni dnevnik. Ta "socialdemokratska" drža je značilna za slovenski akademski in nevladni sektor. To se kaže tudi v širši javnosti, ki sprejema ameriške posameznike in kulturo, vendar je kritična do ameriške zunanje in večinoma tudi notranje politike. Young vzroke za tako stanje vidi v sodobni slovenski zgodovini, kjer je mešanica komunizma s Titovim sistemom samoupravljanja pripeljala do tega, da novinarji na splošno ne zaupajo vladi, informacije hitro označijo za propagando, zavistno ščitijo svojo neodvisnost in svojo kritično držo vidijo kot naravni del svoje vloge nadzornika in način uveljavljanja svojega imena. ZDA so lahka tarča Poleg nagibanja v levo je za slovenske medije značilna tudi močna protiameriška retorika, globoka identifikacija z Evropo, namerna provokativnost in novinarska, skoraj "alergična reakcija" na Bushevo administracijo. To sovražno medijsko okolje ameriškemu veleposlaništvu v Sloveniji otežuje javno komuniciranje, opozarja Young. V depeši piše, da v Sloveniji še ni razvito raziskovalno novinarstvo, kot ga poznajo v ZDA, kar je po mnenju veleposlanika posledica tega, da uredniki ne dopuščajo ali ne morejo pustiti novinarjem, da bi več tednov razvijali, raziskovali ali sledili samo eni zgodbi. Kot veliko in lahko tarčo je navedel ZDA, saj si lahko vsak novinar pridobi točke že s tem, da le omeni kjotski protokol, Mednarodno kazensko sodišče ali Guantanamo. Kot vse druge javne televizijske postaje v regiji po Youngovih besedah tudi TV Slovenija izgublja tržni delež proti komercialnim televizijskim postajam. Čeprav je TV Slovenija iz nekaterih krogov občasno tarča kritik zaradi provladne drže, pa so po veleposlanikovih ugotovitvah njene novice gledane in verodostojne. Tudi na splošno mediji uživajo visoko stopnjo zaupanja javnosti, kljub kritikam iz nekaterih krogov. Opozicija se sicer pritožuje nad dostopom do medijev in dejstvom, da v Sloveniji ni nobenega desno usmerjenega časopisa, še piše Young. Young je zelo dobro opisal stanje v Sloveniji. Na žalost so mediji v Sloveniji zares močno levo usmerjeni. Stara garda hoče vajeti obdržati v rokah! Saj tako enoumna levo usmerjena medijska propaganda nas je tudi pripeljala do tako klavrnega socialnega in ekonomskega položaja, v katerega smo padli zadnja leta. Levo usmerjeni mediji so nam prodali Kresalovo, Golobiča in Pahorja (spomnimo se propagande npr. v Sobotni prilogi pred volitvami 04), in ostajajo slepi za krajo državnega premoženja s strani levo usmerjenih politikov in gospodarstvenikov. Primerov je malo morje. Tako, da vedno, ko kdo od vas kupi Delo, Dnevnik, Mladino ali pa gleda POP TV, prispeva k enoumju v Sloveniji. Rešitev je blokada teh medijev, saj brez bralcev/gledalcev ne morejo obstajati. Še nekaj: demokracija brez uravnoteženih medijev ne obstaja, saj se volivci odločajo o tem, koga bodo volili ravno na podlagi informaciji, ki jim jih lansirajo mediji. Logičen zaključek je seveda ta, da v Slo prave demokracije NI. To, kar imamo mi, je nek čuden zvarek, ki še najbolj spominja na burlesko, kakršno imajo npr. v Rusiji. Mediji po njegovem mnenju kažejo tudi močno levo usmerjenost, saj med drugim ne obstaja noben desno usmerjeni dnevnik. Ta "socialdemokratska" drža je značilna za slovenski akademski in nevladni sektor. To se kaže tudi v širši javnosti, ki sprejema ameriške posameznike in kulturo, vendar je kritična do ameriške zunanje in večinoma tudi notranje politike. Končno tudi uradno na papirju, kar nekateri govorimo že 20 let, in sicer da slovenski medijski prostor NI URAVNOTEŽEN. Še več ,tud takoimenovane nevladne organizacije so vse leve, pa razni "akademiki". Seveda, sedaj je še huje. Leta 2007 se je izoblikoval takoimenovani forum 571, ki vso stvar le še potencira. 571 novinarjev je že takrat pokazalo... kakšni levi packi so... od takrat se ni čisto nič spreminilo. Tukaj se vidi, kako so levičarji nestrpni do drugače mislečih. Da ne bo naša ljuba "verodostojna" RTV spet zavajala preprostega folka, je treba povedat, da je Johnny Young v depeši dejansko napisal tole: "Kljub temu, da jih občasno kritizirajo zaradi naklonjenosti vladi, novice na TV Slovenija veljajo za zaupanja vredne in so gledane." Torej, Young nikjer ne poda svojega osebnega mnenja, da je RTV Slovenija "verodostojna" . Napiše le, da jo kot takšno dojema generalna podalpska javnost. Kar si pa on osebno misli o "verodostojnosti" te iste RTV, je pa možno čisto lepo razbrati iz ostalih delov depeše, between the lines. Dragi moji, Johnny je tako rekoč predvidel famozno peticijo 571 Zgageca in Šurca... Našo novinarsko smetano je prebral kot odprto knjigo. To je tisto, česar naša t.i. civilna družba ala Liberalna akademija, Mirovni inštitut ipd. navkljub vsej enormni akademskosti, katero bojda premore, ni sposobna - priznanja, da je za slovenski medijski prostor v globalu profesionalna etika španska vas, glavno vodilo vsega pa ideološka indoktriniranost. Slovenski novinarji (ni jih malo, vsaj 571) niso profesionalni, menjujejo dejstva in lastna mnenja, manipulirajo in poneumljajo tiste, ki niso sposobni razmišljati s svojo glavo. Ustvarjajo javno mnenje - to je množico papig, ki se pojavlja z neumnimi komentarji! Rupel: Slovenija je pomorska država, kar nam pa Hrvati zanikajo "Bojim se, da je arbitražni sporazum največji problem te države" 1. september 2011 ob 11:59 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenija mora, o tem ni dvoma, ohraniti teritorialni izhod na odprto morje. Če nam to ne bo uspelo, potem bo najbrž treba razmišljati o alternativnih politikah, trdi Rupel. SDS je pripravil novinarsko konferenco, na kateri sta predsednik odbora za zunanje in evropske zadeve Dimitrij Rupel ter predsednik komisije za globalna vprašanja Jože Rant predstavila politična izhodišča, predloge ustavnih sprememb, sistemske cilje in ukrepe na področju trajnostnega razvoja, financ in gospodarstva. Rupel je povedal, da je bil v mandatu sedanje vlade zakon o zunanjih zadevah spremenjen "v slabo smer", pojavile pa so se tudi težave glede sodelovanja Slovenije v zvezi Nato in na mednarodnih vojaških misijah, kar je po njegovem vplivalo na netočne ocene zaveznikov, predvsem ZDA, o Sloveniji, kar je razkrila spletna stran WikiLeaks. "Hrvaška si prizadeva za izključevanje Slovenije iz Jadrana" Kot pravi, je bilo v eni izmed depeš zapisano, da si Slovenija domišlja, da je pomorska država. "Tega si ne smemo dopustiti. Slovenija je tudi pomorska država, res pa je, da nam to na neki način zanikajo Hrvati, ki bi želeli, da veljamo kot celinska in od morja odrezana država," je dejal in dodal, da si Hrvaška prizadeva za izključitev Slovenije iz Jadrana in da želi postati neposredna soseda Italije. "Če bi se to uresničilo, bi bila Slovenija izključena iz dostopa do mednarodnih teritorialnih voda. To je pomembno vprašanje, okoli katerega se je zapletel tudi arbitražni sporazum. Bojim se, da je arbitražni sporazum, ki je bil po eni strani proglašen kot velik dosežek, največji problem, na žalost ne samo te vlade, temveč države in vseh prihodnjih vlad. Slovenija mora, o tem ni dvoma, ohraniti teritorialni izhod na odprto morje. Če nam to ne bi uspelo, potem bo najbrž treba razmišljati o alternativnih politikah," je opozoril. Rupel je še dejal, da bo SDS "z nekaterimi vsebinskimi argumenti" nasprotovala imenovanju Jerneja Sekolca za slovenskega arbitra. Ob tem je dodal, da bo imel arbiter, ki bo predstavljal Slovenijo v tem sodišču, izjemno težko nalogo, saj ne bo imel drugega izbire, kot da predstavlja stališča slovenskega naroda. "Pahor je rekel, da bo Slovenija dobila teritorialni dostop do odprtega morja. To je neka zaveza, ki zavezuje tudi slovenskega arbitra," je poudaril. Rupel si želi več sodelovanja v zunanji politiki Rupel je še dejal, da bi Slovenija v mednarodni politiki morala izkoristiti ugled, ki si ga je pridobila v preteklosti, ter strateški položaj države, vključno z Luko Koper, "ki je dragulj v kroni slovenske zunanje politike". Poudaril je tudi pomen dobrih odnosov z Nemčijo in Rusijo, ki jih je uspelo vzpostaviti in obdržati naši državi. Ob tem je obžaloval, da v slovenski zunanji politiki ni več soglasja. Spomnil je tudi, da je predsednik republike pred časom dejal, da je Evropska unija zdrsnila v irelevantnost, ker ni sprejela nobenega slovenskega kandidata za svojo zunanjo službo. "V našem odboru smo nekako bolj mnenja, da je Slovenija zdrsnila v irelevantnost, kar neuspeh naših diplomatov na neki način dokazuje," je dejal. Zavzel se je tudi za spremembo načina imenovanja zunanjih uslužbencev Slovenije, za zmanjšanje števila veleposlaništev v državah Evropske unije in za odprtje novih predstavništev v afriških državah ter v Južni Ameriki. Ranta skrbi neverodostojnost slovenske zunanje politike Rant se je osredotočil predvsem na (ne)verodostojnost slovenske zunanje politike. Za primer je dal zadnje srečanje nemške kanclerke Angele Merkel s premierjem Borutom Pahorjem, ki je izrecno poudaril "evropsko zavzetost, pot k Združenim državam Evrope in nemško-francoski dogovor o reševanju finančne krize, dejansko pa stanje pri nas kaže nekaj drugega. Na neevropskost pri nas kaže pomanjkanje pravne države in plačilna nedisciplina". Verodostojnost slovenske zunanje politike po njegovem zmanjšujeta tudi peticija o ukinitvi Slovenske vojske in uhajanje podatkov in materialnih dokazov, "na primer v zadevi Magajna, na veleposlaništvu v Washingtonu in pri razkritju pogovorov med Janšo in Sanadarjem". Aleksander Kolednik Video: Zavec nesrečno izgubil bitko v Biloxiju Ob ringu Zavca spodbujalo 100 Slovencev 4. september 2011 ob 05:20, zadnji poseg: 4. september 2011 ob 05:58 Biloxi - MMC RTV SLO Boksarju Dejanu Zavcu ni uspelo ubraniti naslova svetovnega prvaka po verziji IBF, saj je moral zaradi poškodbe očesa po petih rundah predati dvoboj Andreju Bertu. 35-letni Ptujčan je obračun pred 1.500 gledalci v hotelu Beau Rivage v Biloxiju dobro začel in bil popolnoma enakovreden Bertu. V četrti rundi je Zavec celo prevzel pobudo, a mu je nato v peti 27-letni ameriški izzivalec prebil obe veki, tako da mu je desno oko povsem zateklo. Nadaljevanje ni bilo mogoče, saj Ptujčan ni več videl. S televizijskega posnetka sicer ni povsem razvidno, ali je Berto Zavcu prvo veko prebil z glavo, s komolcem ali s pestjo. V videoposnetkih desno si oglejte odločilno peto rundo dvoboja Zavec - Berto in pogovor z obema borcema. Posnetek dvoboja v Biloxiju pa si lahko ob 18.30 ogledate na TVS 2 in na naši spletni strani. Zavec: Verjamem, da sem bil po točkah spredaj "Škoda, da nisem uspel pokazati vsega, kar sem želel, saj sem hranil energijo za drugi del. Žal se je nato zgodila poškodba prvega očesa, nato še drugega. Kri mi je zalila obraz, tako da nisem več videl. Še sam ne vem, ali je prišlo do udarca z glavo ali z roko. Kakor koli, to izida ne spremeni. Andre je vsega spoštovanja vreden nasprotnik, kar bo zagotovo še naprej dokazoval. Do poškodbe smo imeli vse pod nadzorom in verjamem, da sem bil po točkah spredaj. A takšen je šport. Hvala vsem navijačem, ki so me spodbujali. Zdaj me čaka najprej počitek, nato pa vse ostalo," je bil prvi komentar Zavca, ki je v 33. dvoboju doživel šele drugi poraz. Kaj ta pomeni za nadaljevanje njegove kariere, še ni mogoče reči. Berto: Bil sem lačen dokazovanja "Najprej zahvala vsem bližnjim, ki so me podpirali. Pozdravil bi tudi Zavčeve navijače, ki so prišli iz Slovenije. Počutim se močnega in hitrega. Na borbo sem se dobro pripravil, saj sem vedel, da je Dejan čvrst borec. Bil sem lačen dokazovanja in uspelo mi je," pa je povedal Berto, novi lastnik šampionskega pasu v velterski kategoriji po verziji IBF. Bučna spodbuda za Zavca Ptujčana je na tribunah vseskozi glasno spodbujalo okoli 100 slovenskih navijačev. V Gabrniku pri Juršincih, kjer živi Zavec s svojo družino, pa si je dvoboj ogledalo približno 200 njegovih sokrajanov. A. V. Vsi tisti, ki govorite kako je bil Dejan nemočen, kako ne bi zdržal še naprej v borbi in nasploh kako ni imel šans si malo preberite kaj pravijo o njem ameriški poznavalci boksa. Velika velika večina se strinja, da je zelo dober borec in da bi ga z veseljem radi videli spet v Ameriki! Nekaj jih zanima tudi rematch z Bertom. Vse to lahko preverite na raznih forumih ali pa Twitterju, ki je poln informacij. Za zaključek pa še podatki o dvoboju. Berto sicer večkrat udarjal, a Zavec veliko bolj učinkovit! Bravo Dejan! Upam, da dobiš še eno priložnost, čeprav bo težko. http://twitpic.com/6ftxez Webb: strinjam se z večino analiz na boksarskih portalih, ki pravijo, da je bilo očitno, da se je Zavec šparal za drugi del borbe, ker je znano, da je berto kondicijsko slab. V četrti rundi je zavec prevladoval. Peta je bila izenačena, verjetno tudi zato, ker je imel zavec že ureznino. Vidno je bilo tudi, da je bil berto že bolj utrujen in tudi malo zmeden saj je le redko zadel karkoli drugega kot zavčeve rokavice. Slika na naslovnici je namerna. Je po naročilu botrov lakajem, ki so tudi iste baže, kot tisti, ki so tole mrcvarjenje dovolili in želijo pokazati, kaj se zgodi, ko pride boksar brez mame ( močne boksarske organizacije ) in brez papa ( promotor, ki kaj pomeni v boksu ) v meko boksa s šampionskim pasom. Berto je uporabil cel arsenal najbolj umazanih trikov, da je v eni sami rundi razbil Zavčeve arkade a sodniki niso nič videli. Vse vnaprej režirano. In ker ni nikogar močnega, da bi karkoli povedal s težo, bo vsa zadeva izzvenela v prazno. In na žalost je Zavec prestar ( tudi to so upoštevali ), da bi komu kaj vrnil. Danes je Dejan sigurno žalosten, vendar ni sam. Vsi čutimo razočaranje in hkrati velik ponos (vsaj upam). Skala, ki se je začela valiti proti Bertu, jo je ustavil ne edini možen način. Žal se je Dejanu zgodl tisti nepijeten del športa, ko si enostavno, brez krivde do drugega, rečeš "ni fer"! Vsi, ki ste prebrali knjigo Trdobojec, veste kakšno pot je prehodil Dejan in kljub današnji smoli je Dejan napisal življensko zgodbo iz katere se vsi lahko veliko naučimo. Hvala ti Dejan! Dejan glavo dol. Legenda si ne glede na pametovanja iz tega foruma. Začel iz nič in prišel do naslova svetovnega prvaka. In to ne v boksarski deželi. Še naprej smo s tabo. Kritikom pa, morda res ni najboljši boksar na svetu v svoji kategoriji. Je pa med najbojšimi in to naš Slovenec. Še enkrat LEGEND in POKLON ŠAMPIONU. Škoda, videlo se je, da je Dejan Zavec pripravljen in v igri za zmago. Ste pa na RTV res taki klošarji, da svet ni večjih videl. Med vsako rundo ste vrteli 2-3 reklame, bi še nekako razumel če bi bili komercialna TV in ne nacionalna, ki prisilno zapleni vsakemu gospodinjstvu letno 120+ €. Če bi to vedel, bi poiskal web stream. generacija56 4. september 2011 ob 11:49 Prijavi neprimerno vsebino zmagovalec1 Preberi si komentarje prej. Zavec bi borbo dobil, ker je v tej fazi nadzoroval potek borbe brez napora. Berto je rinil v klinč in iskal podporo v svojem kotu. Poškodba je bila namerna, to potrjuje ravno dejstvo, da je dobil obe v eni rundi. V normalnem boksu traja razbijanje arkade z rokavico neka j rund. http://www.boxingnews24.com/2011/09/bert o-defeats-zaveck-picks-up-paper-title/ The ended due to a cut Zaveck sustained in the 5th round after being rammed by Berto’s head. Berto did a lot of clinching and looked just as terrible in this fight as he had in his recent loss to Victor Ortiz. It looked as if Berto was well on his way to losing again at the time of the cut. However, he had a slight lead at the time of the stoppage but looked to be struggling. It’s hard to see Berto beating Ortiz again or even Zaveck without a cut being involved. Overall, Berto looked terrible with the clinching and poor defense. DEJAN TI SI KRALJ... KLJUB TEMU NESREČNEMU PORAZU, vse prejšne zmage so pomembnješe od tega poraza, tud najboljši enkrat izgubijo to se je danes pokazalo... VSA ČAST, sLOVEnija je stabo!!! Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 4,8 od 5 glasov Ocenite to novico! Srečko Katanec Slovenska nogometna reprezentanca se je novembra 1999 prvič uvrstila na veliko tekmovanje. Foto: MMC RTV SLO Tomaž Humar Tomaž Humar je bil večkrat v središču dogajanja. Foto: RTV SLO Rajmond Debevec Rajmond Debevec je osvojil dve olimpijski medalji. Foto: Reuters Lucija Polavder, Urška Žolnir Lucija Polavder in Urška Žolnir se ponašata z bronasto olimpijsko medaljo. Foto: STA Paolo Bettini, Oscar Freire in Andrej Hauptman Paolo Bettini, Oscar Freire in Andrej Hauptman so leta 2001 prejeli medalje na SP-ju v kolesarstvu. Foto: EPA Matic Osovnikar Matic Osovnikar je bil eden redkih, ki je lahko konkuriral temopoltim šprinterjem. Foto: EPA Dejan Zavec Dejan Zavec je že trikrat ubranil naslov svetovnega prvaka. Foto: Sandi Fišer Nogometaši Maribora Nogometaši Maribora so slovenski serijski prvaki. Foto: Sandi Fišer Jure Robič Jure Robič je petkrat zmagal na dirki čez Ameriko. Foto: MMC RTV SLO Jure Košir Jure Košir je v svetovnem pokalu zmagal trikrat. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer Slovenija Slovenska košarkarska reprezentanca še naskakuje prvo medaljo na članskih turnirjih. Foto: Reuters Slovenska hokejska reprezentanca Slovenska hokejska reprezentanca je šestkrat zaigrala med elito. Foto: EPA Primož Kozmus Primožu Kozmusu manjka le še medalja na evropskem prvenstvu. Foto: MMC RTV SLO/T. O. Zmago Sagadin Olimpija je v Evropi največje uspehe žela pod vodstvom Zmaga Sagadina. Foto: MMC RTV SLO/T. O. Tina Maze Tini Maze manjka le še zlata olimpijska medalja. Foto: MMC RTV SLO/T. O. Jolanda Čeplak Jolanda Čeplak je druga slovenska atletinja, ki je postavila svetovni rekord. Foto: MMC RTV SLO Primož Peterka Primož Peterka je med elito zmagal 15-krat. Foto: EPA Petra Majdič Petra Majdič je osvojila tri male kristalne globuse. Foto: MMC RTV SLO Srečko Katanec Srečko Katanec je Slovenijo popeljal tako na EP kot SP. Foto: EPA Dodaj v Facebook 20 športnih zgodb, ki si zaslužijo svoj film MMC-jev pregled Slavka Jeriča 21. junij 2011 ob 13:32 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenska država bo čez nekaj dni dopolnila 20 let. Dve desetletji sta prinesli marsikatero zgodbo o uspehu. Ta nam je v 20 letih pripravil nešteto uspešnih zgodb, v katerih so tekle solze sreče in razočaranja. Teh se je nabralo toliko, da je nemogoče pripraviti izbor 20 najbolj odmevnih. Le kako bi se lotil tega, če so slovenski športniki na največjih tekmovanjih (OI, SP in EP) osvojili več kot 200 medalj? Če nam je le slovenska nogometna reprezentanca pričarala vsaj pet magičnih trenutkov? Zato v nadaljevanju zapisa prinašam 20 tistih nepozabnih zgodb, ki so bile tako uspešne, odmevne in/ali zanimive, da si zaslužijo svoj odmev na filmskem platnu. Saj veste, vsaka filmska zgodba pa mora po definiciji vsebovati vsaj en vzpon in padec. Takšnih zgodb je v bilo Sloveniji res ogromno. Izbor je seveda povsem subjektiven, to so dogodki, ki so zaznamovali moje življenje. Vabim vas, da pod zapisom sami oživite tudi svoje spomine na slovenski šport. Pregled 20 dogodkov lahko komentirate na tej povezavi. 20. Tomaž Humar - Od tod do večnosti Plezanje je tisti šport, ki ga večina novinarjev le stežka uvršča v šport. Morda upravičeno, saj gre bolj kot tekmovanje s konkurenco boj samega s seboj. Nedvomno pa gre za tisti šport, ki ima v sebi filmski gen. Saj veste, boj v naravi, kjer je pogosto na kocki tudi življenje. Sinonim za to je bil v slovenskem prostoru Tomaž Humar. Gozdni Joža je bil dovolj skrivnosten, ker je v sebi nosil poslanstvo osvajanja gora, ki ga "navadni ljudje" vsaj običajno ne razumemo, bil je dovolj inovativen, da je prvi prepoznal moč medijev in že ob koncu prejšnega stoletja osvajanje gora prenesel na internet in enostavno - njegovo življenje je imelo ogromno filmskih elementov - videl je smrt prijatelja Janeza Jegliča, zgodbe iz zasebnega življenja, zgodovinsko osvajanje Dhaulagirija, epsko reševanje iz Nanga Parbata in nenazadnje smrt na Langtang Lirungu. 19. Rajmond Debevec - Kdor čaka, dočaka Strelstvo vsekakor ne sodi med medijsko bolj izpostavljene športe. Prenosi na televizijske zaslone praviloma zaidejo le v času olimpijskih iger, na slovenske zaslone pa le zaradi njega - Rajmonda Debevca. Vse številne medalje, vsi naslovi in vsi svetovni rekordi na preostalih tekmovanjih nimajo skupaj v sebi toliko energije in čustev, kot jih imajo olimpijske igre. In tega se dobro zavedajo tudi sami strelci (spomnite se le na Američana Matthewa Emmonsa, ki je dvakrat zlato olimpijsko medaljo zapravil z zadnjim strelom), ki so na olimpijskih igrah mnogo bolj nervozni. Debevcu se je v Sydneyju 2000 dolgo čakanje le izplačalo in igra krogov in desetink ga je poplačala z zlato medaljo. In tistimi solzami sreče, ob katerih nihče ni ostal ravnodušen ... 18. Slovenski judo - Vsaj en nasmeh mi daj ... Slovenija ima le malo tako uspešnih olimpijskih športov, kot je judo. A do leta 2002 ta šport na velikih tekmovanjih ni imel niti ene same medalje, danes pa je že pri številki 30! Vse se je začelo v Mariboru 2002, ko sta Petra Nareks in Raša Sraka prišli do prvih medalj na evropskem prvenstvu. In začel se je nor niz, ki mu ni videti konca. Za večino uspehov stoji trener Marjan Fabjan, okrog katerega se vrti tale športni film. Vrti se lahko okrog njegovega "težkega" karakterja, ki je najbrž marsikatero tekmovalko večkrat spravil ob živce in na rob upokojitve. Tako je enega od takih trenutkov opisala Lucija Polavder, a po osmih medaljah na velikih tekmovanjih je najbrž vesela za takega trenerja. Nikoli ne bom pozabil na njen filmski, a tako iskren nasmeh, ko je v Pekingu ob koncu boja za bron ležala na Korejki Kimovi ... 17. Andrej Hauptman - Srce parajoča zgodba Filmsko noto v sebi nosijo vse zgodbe o pionirjih in ena od takšnih je tudi zgodba Andreja Hauptmana. Z bronom na svetovnem prvenstvu leta 2001 je začel novo obdoboje slovenskega kolesarstva. Tej medalji je bil izjemno blizu tudi leto kasneje, ko je bil četrti, leta 2004 je na olimpijskih igrah končal na petem mestu. Ustvaril je sijajno kariero, ki pa se je končala skoraj tragično - zaradi težav s srcem je moral končati kariero in nekaj časa je bil od vseh zvez in organizacij povsem pozabljen ... 16. Anže Kopitar - Nazaj v prihodnost Zgodbo o pionirju je tudi zgodba o Anžetu Kopitarju, ki pa še zdaleč ni končana. Pred leti smo lahko le sanjali, da bi kak Slovenec v največjih ligah na svetu šel do konca in osvojil šampionski prstan. A to je v Ligi NBA že uspelo Rašu Nesteroviću, Benu Udrihu in Saši Vujačiću. A slednji so v končnicah Lige NBA igrali le manjše, obrobne vloge. Vloga vodje, šampiona pa je očitno namenjena Anžetu Kopitarju. Slovenski hokej je po številu igralcev pravi malček, anomalija, izjema, ki pa vseeno premore vrhunskega igralca, ki blesti, ki je vodja, ki se zaveda odgovornosti in ki želi do konca. 15. Matic Osovnikar - White men can't jump Tek na 100 metrov je morda tista športna disciplina, v kateri rasne razlike najbolj pridejo do izraza. Kaj naj danes belec počne v teku na 100 metrov? Zgodba Matica Osovnikarja je ena od takšnih zgodb, je ena od takih anomalij. Bron na evropskem prvenstvu 2006 in 7. mesto na svetovnem prvenstvu 2007 (kjer je bil edini belopolti atlet) sta dva dogodka, dve izjemi, ki se ju še premalo zavedamo in cenimo. Zanimivo pa je tudi nadaljevanje zgodbe, ko je Osovnikar nerazumljivo padel v formi in vrnitev med najboljše zdaj išče v Londonu. 14. Dejan Zavec - Cinderella Man Ameriški film v žanru športnih biografih prisega na boksarske zgodbe, zgodbe o pepelkah in takšno ima z Dejanom Zavcom seveda tudi slovenski šport. Sila težko otroštvo, pozno srečanje s športom, ki v domačem okolju nima nobene prave prihodnosti ... Danes pa je Zavec svetovni prvak, ki je svoj pas že trikrat uspešno ubranil in zgodba, ki ima še vedno upanje, upanje za boj z res najboljšimi v svoji kategoriji ... 13. Maribor - We are the champions Svoj film bi si nedvomno zaslužil tudi nogometni klub Maribor. Elementi njegove zgodbe prav tako vsebujejo filmsko krivuljo: Prva leta je bil v senci ljubljanske Olimpije, nato je na vrsto prišla serija naslovov državnega prvaka, krona je bila nedvomno uvrstitev v Ligo prvakov, do katere je bilo takrat priti precej težje kot danes, nato številni spori, izčrpavanje kluba, finančne težave, ... do nove krivulje navzgor, ko je v klub prišel edini pravi slovenski nogometni zvezdnik v času samostojne države Zlatko Zahović, ki je uspešno izpeljal kopico (skoraj) milijonskih poslov, za katere smo prej lahko le brali v tujih medijih. In zgodba še zdaleč ni končana ... 12. Jure Robič - Maratonci tečejo zadnji krog Žal pa je končana zgodba Jureta Robiča. Eden najboljših ultramaratonskih kolesarjev do zdaj je petkrat dobil eno najtežjih športnih prireditev sploh - Dirko čez Ameriko. Težko si je predstavljati, kako človek lahko osem dni zapored nepretrgom kolesari. Kaj ob tem peklu doživlja? Halucinira? Se zaveda okolice? In zakaj se potem spet vrne na ta pekel, čeprav si je zabičal, da je bilo letos res zadnjič? Pet nepozabnih zmag, nepozaben boj z Wyssom in odstop tik pred ciljem ter nesrečna smrt na treningu pred "domačimi vrati" so poudarki te slovenske zgodbe (v kateri seveda ne sme manjkati samospraševanje: "Zakaj smo Slovenci nagnjeni k ekstremnim športom?"). 11. Jure Košir - Pet minut, ko so vsi padli za Slovenijo Eden najbolj popularnih slovenskih športnikov, ki je imel v svoji karieri veliko vzponov in padcev, po katerih se je večinoma uspešno vrnil. Športna pot Jureta Koširja je bila res filmska - tri zmage v svetovnem pokalu na najbolj elitnih prizoriščih (Kitzbühel, Kranjska Gora in Madonna di Campiglio), ob Tini Maze edini alpski smučar, ki je sezono končal skupno na tretjem mestu, športnik s karizmo in tisti športnik, ki je ob nespornem talentu tudi z obilico sreče prišel do olimpijske medalje. Le spomnite se tistih filmskih trenutkov v Lillehammerju 1994, ko so na drugi slalomski vožnji favoriti kar padali kot po tekočem traku in Koširju pomagali do uspeha kariere. 10. Moška košarkarska reprezentanca - Še vedno verjamemo v te sanje Tista slovenska zgodba, ki se vsako leto začne z optimizmom, vsako drugo leto se po številnih navdušujočih zmagah prelevi v evforijo, konča pa vedno z žalostjo. V celoti ponavljam zapis izpred leta dni: Zgodovina slovenske članske reprezentančne košarke je eno samo čakanje na uresničitev sanj. Kolikokrat je bil za uresničitev le-teh potreben en sam koš! Spomite se že kvalifikacijh za prej omenjene olimpijske igre v Barceloni 1992, ko je Slovenija v odločilni tekmi proti Skupnosti neodvisnih držav izgubila z 82:84, žoga pa je po trojki Jureta Zdovca nesrečno skočila iz mrežice! Se spomnite EP-ja 1997 in 1999 ter za točko visoka poraza proti Izraelu? Na EP-ju 2001 zmaga nad gostitelji turnirja in poznejšimi dobitniki srebra Turki, a poraz proti Latviji je pomenil konec tekmovanja. Pa EP 2003, ko so bili v repasažu za četrtfinale za samo dve točki spet boljši Izraelci. EP 2005 - v predtekmovanju tri suverene zmage (tudi proti kasnejšim prvakom Grkom), nato v četrtfinalu presenetljiv poraz proti Nemčiji. EP 2007 - četrtfinalni poraz proti Grčiji (še dve minuti do konca je prednost znašala kar 12 točk). EP 2009 - prvi polfinale - a v boju za medaljo spet dva tesna poraza (v polfinalu po podaljšku proti Srbiji, v boju za bron pa za točko proti Grčiji). 9. Slovenska hokejska reprezentanca - Risi, ki znajo trgati Gradiva o slovenskem hokeju je dovolj za trilogijo. En del bi se lahko ukvarjal zgolj z infrastukturo, drugi o številnih zapletih in nenavadnih zgodbah iz državnega prvenstva (številni tuji hokejisti, ki so nelegalno igrali za edina prava kluba, zapiranje jeseniških igralcev v klubske prostore, pretep trenerja Mika Posme ...), tretji pa o fantastičnih uspehih slovenske reprezentance, ki premore le malo več kot 100 profesionalnih igralcev. Zgodba, ki je imela svoj nesporni vrhunec v Ljubljani leta 2001, ko so risi proti Estoniji lovili ducat golov, končali pa pri magični 16-ici ... 8. Primož Kozmus - V boju z mlini na veter Čeprav je Primož Kozmus še daleč od upokojitve, pa je nanizal toliko nenavadnih zgodb, kot le malokdo. Njegovi uspehi so zgodovinski in za slovenski šport težko ponovljivi - prvo atletsko zlato na olimpijskih igrah, prvo atletsko zlato na svetovnih prvenstvih. Kozmus je nase opozoril tudi po alternativnih metodah treninga, kjer je marsikaj premikal z bioenergijo, vizualizacijo in še marsičem. A največ prahu je dvignil s svojim bojem za športne rente in nepričakovo upokojitvijo, ki je bila ovita v tančice skrivnosti. A njegove zgodbe še vedno ni konec, presenetil je z vrnitvijo, ki je bila povezana tudi s političnim priokusom. 7. Olimpija - Green team goes to Rim Za prvo pravo klubsko evforijo v Sloveniji so poskrbeli košarkarji Olimpije, ki so se leta 1997 po fantastični zgodbi in neverjetnih zmagah prebili na zaključni turnir v Rim, kjer so osvojili tretje mesto. Po Ljubljani je odmevalo "Green team goes to Rim", vrste za prodajo kart so se vile skoraj do glavne ceste ... A tudi ta zgodba je imela črno finančno nadaljevanje, za katerega je še pred letom dni kazalo, da bo Olimpija propadla. A ni in lani je v Stožicah spisala spet neverjetne zmage in spomnila na tisto nepozabno sezono, ko so bile sanje dovoljene ... 6. Celje Pivovarna Laško - Ko pade tudi Barcelona Mnogo let so sanjali tudi rokometaši Celja Pivovarne Laško - osvojiti Ligo prvakov. A kaj ko so skoraj vsako leto v polfinalu naleteli na Barcelono, ki je imela morda najboljšo rokometno ekipo vseh časov. Celjani so nanizali kar šest neuspešnih polfinalov, a njihove sanje niso ostale neuslišane. Leta 2004 so šli do konca, na tej poti pa so imeli vsaj en filmski moment - osmina finala, ko so na prvi tekmi proti Ademarju izgubili za 13 zadetkov, nato pa razliko v magični otvoritvi Zlatoroga izničili ... 5. Tina Maze - Ljubljenka navijaških src Zgodba o športnici, ki s svojimi številnimi uspehi navdušuje vso slovensko javnost. Njen talent je nesporen, saj ima kar 11 zmag za svetovni pokal in to kar v štirih različnih disciplinah. Na velikih tekmovanjih je v dveh sezonah osvojila pet medalj, kot je toliko kot preostalo slovensko alpsko smučanje v zadnjih 20 letih skupaj. A zgodba o Tini Maze je tudi zgodba o njenem karakterju in večnem kljubovanju, ko lahko večino funkcionarjev in novinarjev spravi ob živce ... A ne pozabimo, pravi šampioni so bili vedno nekaj posebnega. 4. Jolanda Čeplak - Tisti komolec in tisti svetovni rekord Tako kot je bila nekaj posebnega zgodba o Jolandi Čeplak. Kako navdušeno smo brali o meteorskem vzponu te atletinje?! Naslovi so kar deževali, na Dunaju 2002 je celo postavila svetovni dvoranski rekord v teku na 800 metrov. Pa njeni komolci z Mario Mutolo. Pa njena pot v Atenah 2004, ko se je v zadnjih metrih povsem iz ozadja le prebila do olimpijske medalje? In seveda zgodba o dopingu, ki je (vsaj na videz) presenetila vse - tako samo športnico kot slovensko javnost, ki ni vedela, kako naj se odzove - je šlo za tehnično napako pri odvzemu vzorca ali goljufijo atletinje? Včasih je težko sprejeti dejstvo, da so črne zgodbe del vsakega športa, tudi slovenskega ... 3. Primož Peterka - "Vleci, Primož, vleci, vleci ... Jaaaaaaa!" Zgodba o Primožu Peterki je tako filmska, da ni nič nenavadnega, da je v teh dneh nastal že tretji film o tem legendarnem športniku. Njegove uspehe dobro poznate - kariero je začel z dvema velikima kristalnima globusoma in zmago na novoletni turneji. To so bili trenutki, ko je slovenski šport dobil prvega pravega serijskega zmagovalca, ki najbrž še sam ni vedel in razumel, kako lahko je zmagovati. A trenutke, ko so se nanj lepili vsi mediji in sponzorji, so se hitro umaknili zgodbam o njegovem motociklu, karakterju in še marsičem. Tako hitro kot je priletel na oder, je ostal sam. Nekajkrat se je še na kratko vrnil, a nikoli ni več zasijal v polnem sijaju. A slovenskemu športu je zapustil vse in še več, pričaral je nekaj najbolj neverjetnih trenutkov, ki so dva pravljična vrhunca doživeli prav v Planici ... 2. Petra Majdič - A si ti tud noter padel? Brez dvoma zgodba, ki si zasluži film. Od začetkov, ko se je Petra Majdič začela ukvarjati s športom, ki v Sloveniji ni imel prave tradicije in zaledja, ko so ji vsi svetovali naj preneha s tem športom, do prvega preboja v svetovni pokal, prve zmage, prvih olimpijskih solz razočaranja, do serijskih zmag v šprintu in treh malih kristalnih globusov. A prav vse se lahko skrije pred tisto olimpijsko zgodbo iz Vancouvra, pred tisto globoko luknjo in tistim neponovljivim vstajanjem in diamantnim bronom. "Na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način" Erjavec in Gutman že spoznana za nedolžna 4. september 2011 ob 16:47 Ljubljana - MMC RTV SLO Pred 23 leti se je Janez Janša znašel v armadno-udbovskem procesu, znanem kot JBTZ. Jutri zjutraj ob 9.00 bo znova stopil pred sodni senat zaradi obtožnega predloga v aferi Patria. Tožilka Branka Zobec Hrastar, katere mož Zvonko Hrastar je v aferi JBTZ aretiral Janšo, je predsednika SDS-a najprej obtožila poskusa sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, nato pa obtožbo spremenila v sprejemanje daril. Janša naj bi namreč "na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način" prejel darilo za nezakonito posredovanje. Preberite še: Saga o kalvariji z imenom afera Patria Janša in drugi obtoženci obtožbe tožilstva zavračajo Poleg Janše bodo zaradi domnevnih koruptivnih dejanj na zatožno klop sedli še nekdanji direktor HSE-ja Jože Zagožen, brigadir Tone Krkovič, direktor Rotisa Ivan Črnkovič in poslovnež Walter Wolf. Zagožen in Krkovič sta obtožena sprejemanja daril, Črnkovič dajanja daril za nezakonito posredovanje, Wolf pa dajanja pomoči pri sprejemanju daril. Vsi obtoženci obtožbe tožilstva zavračajo. Med glavnimi dokazi, do katerih so se dokopali kriminalisti, naj bi bil načrt, ki ga je policija našla v Črnkovičevem računalniku. V njem naj bi bilo zapisano, kako med njega, Zagožna, Krkoviča in "stranko" razdeliti denar, ki bi ga Patria nakazovala Rotisu, svojemu zastopniku. Zobec Hrastarjeva omembo stranke razlaga kot stranko SDS, Črnkovič pa trdi, da beseda stranka ne pomeni politične stranke. Neuradno naj bi bilo v omenjenem načrtu zapisano, da bodo 8,1 milijona provizij v poslu razdelili med lastne stroške, petodstotni dobiček in manjše deleže, od katerih bo enega dobila tudi stranka SDS. Ob tem velja spomniti, da je finski novinar Magnus Berglund, ki je z obtožbami o podkupovanju na račun Janše v oddaji Resnica o Patrii pravzaprav sprožil afero, govoril o 21 milijonih evrov podkupnine. Slovenska obtožnica ne omenja nikakršnih vsot, avstrijski tožilci pa v obtožnici, v kateri sta med obtoženimi tudi Wolf in Riedl, govorijo o 900.000 evrih, ki naj bi bili izplačani Zagožnu. Dunajsko tožilstvo v zadevi Patria predlaga, da pride Janša na sodišče kot priča. Sicer pa je iz uradnega zaznamka policije o pregledu bančnih izpisov SDS-a, ki se je pred kratkim pojavil v javnosti, razvidno, da policija pri pregledu ni ugotovila transakcij, ki bi jih lahko povezali z izborom družbe Patria za dobavitelja vojaških oklepnikov Slovenski vojski. Zakaj med obtoženimi ni Jureta Cekute? Postavlja pa se tudi vprašanje, zakaj ni med obtoženimi tudi slikarja Jureta Cekute. T. i. štabni dokument "Influental Matrix, Slo project" (matrica vplivanja), ki so ga finski preiskovalci našli v finski Patrii in je temelj finskega dela preiskave domnevnega podkupovanja, namreč Cekuto omenja kot enega izmed virov, nedvomno pa je tudi od avstrijskega posrednika Patrie Hansa Wolfganga Riedla, kar je potrdil Riedl sam, prejel 340.000 evrov, za katere ni nikoli pojasnil, zakaj jih je dobil, sprva pa je celo zanikal, da mu je bil denar nakazan. Janša: Zobec Hrastarjeva je ponaredila dokaze Junija letos je Janša vložil kazensko ovadbo zoper Zobec Hrastarjevo zaradi utemeljenega suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Tožilka naj bi namreč ponaredila ključni dokaz obtožnega predloga zoper Janšo - preprosto naj bi si izmislila, da je Črnkovičeva žena septembra 2005 avstrijskemu posredniku Patrie Hansu Wolfgangu Riedlu poslala elektronsko pismo, v katerem je napovedano usklajevanje z Janšo glede sodelovanja Rotisa s Patrio. Črnkovič je pozneje razložil, da so Janšo v prvem (neodposlanem) osnutku elektronske pošte Riedlu omenjali zgolj zato, da bi naredili boljši vtis, ki bi jim pomagal pri sklenitvi posla, a so nato Janšo izbrisali in zapisali, da se usklajujejo z ministrstvom za obrambo, kar je bilo tudi res. Se je Zobec Hrastarjeva ustrašila neuspeha? Konec julija je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zavrglo Janševo kazensko ovadbo zoper Zobec Hrastarjevo, zato je Janša na okrajno sodišče vložil obtožni predlog proti tožilki. Ta je še pred zavrženjem ovadbe presenetila javnost z napovedjo odhoda s tožilstva, češ da ne namerava več delati na takšni funkciji v državi, ki ne more ali noče zaščititi svojih funkcionarjev. Nekateri kritiki Zobec Hrastarjeve pa menijo, da se je preprosto ustrašila podobnega neuspeha kot v sojenju nekdanjemu ministru za obrambo Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu, ki sta bila oproščena obtožb o nevestnem ravnanju v službi pri nakupu osemkolesnikov Patria. Po zadnjih podatkih tožilka za zdaj ostaja na tožilstvu, zadevo Patria pa je prevzel tožilec Andrej Ferlinc. Tožilstvo za tajnost sojenja Tožilstvo predlaga, enako kot v sojenju Erjavcu in Gutmanu, da bi bilo sojenje zaprto za javnost, vendar je na drugi strani obramba prepričana, da za to ni nobene podlage. Aleksander Kolednik Številni menijo, da primerjava sojenja Janši in obravnava Thalerjevega dejanja kaže na dvojna merila našega sodstva. Če Janši sodijo zaradi domnevnega kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil neugotovljenega dne na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način, pa za zdaj nič ne kaže, da bo Thaler stopil pred sodnike zaradi dejanja, ki so ga kamere britanskih novinarjev posnele ugotovljenega dne na ugotovljenem kraju in na ugotovljen način, opozarjajo kritiki. Tožilstvo predlaga, enako kot v sojenju Erjavcu in Gutmanu, da bi bilo sojenje zaprto za javnost, vendar je na drugi strani obramba prepričana, da za to ni nobene podlage. Še en montiran proces. Sramota vseh posebno tistih, ki jim gre denar, da skrbijo za totalni kaos v državi Tožilstvo za tajnost sojenja Politični proces slovenske oblasti pod vodstvom KPS proti politikom, ki delujejo v državi kot opozicija ??? Prav nasprotno!!! Ta clanek do potankosti razlozi vse podrobnosti, ki so potrebne, da lahko razume afero "Patria" vsak , ki te afere ni spremljal v preteklosti in vsak clovek, ki to prebere lahko pride do nekaterih logicnih zakljuckov glede protagonistov, ki so to afero skonstruirali. V glavnem, na plano bodo kmalu prisle vse zakulisne igrice, ki so se dogajale pred letom 2004 v casu Drnovskove in Ropove vlade in v te so bili vpleteni povsem drugi ljudje, kot jih danes obtozujejo. Sojenje bo vrglo na plano Cekuto, Cviklja, Pavcka in se koga... Župan Komende obrnil ploščo: Niti pomislil nisem, da bi podkupoval uradnike Posnetek eno, župan drugo 4. september 2011 ob 21:22 Ljubljana - MMC RTV SLO Župan Komende Tomaž Drolec je zatrdil, da ni nikoli podkupoval uradnikov, temveč je petim denacionalizacijskim upravičencem dal lastnih 16.000 evrov, da je občina dobila soglasja za gradnjo trgovine v Centru Komenda. Drolec je za Pop TV odločno zatrdil, da niti pomislil ni na to, da bi podkupoval uradnike. Kot je znano, je v javnost prišel posnetek, na katerem je Tomaž Drolec svetnikom občine Komenda konec maja priznal, da se samo z lepimi pismi ne da nič storiti in da se je v preteklosti počutil kot največji mafijec, ko je za pridobitev soglasij pristojnim nesel 16.000 ali 26.000 evrov. Na policiji so po objavi posnetka sporočili, da že izvajajo prve ukrepe v povezavi z navedbami v nekaterih medijih o sumu koruptivnih kaznivih dejanj, ki se nanašajo na poslovanje občine Komenda. Drolec je prav tako zanikal, da bi ga z Brankom Plešincem (ta je pozneje prevzel podjetje IGRM, ki je imelo projekt Center Komenda) spoznal nekdanji premier Anton Rop. Plešinec naj bi pred petimi ali šestimi leti sam prišel k njemu. Kakršno koli sodelovanje ali povezovanje zanika tudi Rop. Razlikujeta se tudi zgodbi Drolca in Ropa o tem, kdaj sta se spoznala onadva. Drolec navaja, da se je z Ropom srečal leta 2002 na Brdu pri Kranju na LDS-ovem srečanju. Rop pa medtem pravi, da sta se z Drolcem prvič srečala leta 2005 v poslanski skupini LDS-a in da ga je župan sam zaprosil za sprejem pri njem. B. R. Janša po obravnavi v zadevi Patria: Spremljali boste TV-nadaljevanko Janša prepričan, da gre za politično tožilsko farso 5. september 2011 ob 08:58, zadnji poseg: 5. september 2011 ob 10:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Glavna obravnava v zadevi Patria bo opravljena 12. septembra, saj je na tokratni zaradi zdravniških razlogov manjkal Walter Wolf. Janša: Vsebinsko mi ni omogočena obramba. Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je ob izrednem medijskem zanimanju začela glavna obravnava zoper Janeza Janšo, Jožeta Zagožna, Toneta Krkoviča, Ivana Črnkoviča in Walterja Wolfa v zadevi Patria. Tožilstvo jim očita kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje. "Bojim se, da se bo ta farsa vlekla dolgo. Sodnica je ravno po zaključku obravnave dejala, da ne pričakuje, da se bodo obravnave odvijale dan za dnem, temveč vsak teden. Se pravi, boste lahko spremljali televizijsko nadaljevanko. Odvetniku sem naročil, naj ne naredi prav nič v zvezi s postopkom, kar bi zavlačevalo obravnavo, vendar gre za osnovne pogoje, ki morajo biti zagotovljeni, da se lahko vsaj slišimo, vendar tukaj ti pogoji niso zagotovljeni. Odpirajo se podobna vprašanja kot pred 23 leti na vojaškem sodišču, se pravi primernost prostora za sojenje, primernost prostora za spremljanje s strani javnosti, neustrezni pogoji za odvetnike, spisi v tujem jeziku, neprevedeni, ponovno se odpira vprašanje, v kakšnem jeziku sodijo slovenska sodišča. In odpira se tudi vprašanje, po kateri zakonodaji se lahko pridobivajo dokazi, ki jih slovenska sodišča uporabljajo. Tudi tukaj gre za neka nasprotja z ustavo," je bil prvi komentar Janše po koncu prve obravnave. Janša: Obtožni predlog je popolna farsa in absurd Janša je izrazil prepričanje, da mu obtožni predlog vsebinsko ne dopušča obrambe, saj naj bi neugotovljenega dne na neugotovljenem kraju na neugotovljen način dobil obljubo nagrade. "Pravzaprav ne morem dokazati, kje sem bil neugotovljenega dne na nekem neugotovljenem kraju, zato se sploh ne morem braniti. Ta obtožni predlog je popolna farsa in popoln absurd," je zatrdil. Dodal je še: "Tisti, ki so obtožni predlog vložili, ne računajo, da bodo to zadevo pred sodiščem dobili in bom jaz obsojen, računajo pa, da bo to dolgo trajalo, da bo vsak ponedeljek tukaj 50 kamer, da bodo slike mene in ostalih, ki sedimo na zatožni klopi pač preplavljale slovensko javnost in da bo to imelo nek učinek. Poleg tega pa mi to jemlje čas. Jaz imam veliko dela in vsak ponedeljek sedeti tukaj pomeni, da imajo moji politični tekmeci veliko prednost v tem času, ko je koalicija razpadla." Črnkovič pa je pred sojenjem povedal, da pričakuje oprostilno sodbo, saj niso "nič storili". Krkovič pa: "Še enkrat potrjujem, da pri Patrii nisem vplival niti na toaletni papir." Zagožen komentarja ni želel podati. Kje bo sedel Wolfov odvetnik? Obramba se je že na začetku sojenja pritožila nad nemogočimi razmerami za sojenje - predvsem zaradi prostorske stiske v dvorani, saj naj v zdajšnji sodni dvorani ne bi bilo niti prostora za odvetnika Walterja Wolfa Andreja Kaca, zato so zahtevali, da se sojenje preseli na drugo lokacijo. Sodnica je pojasnila, da je do situacije prišlo zaradi dodatnega zagovornika, obravnava pa je bila prekinjena, da se je lahko zagotovil dodaten stol. Janšev odvetnik Franci Matoz je predlagal, da se kazenski postopek zoper Walterja Wolfa, ki se obravnave zaradi zdravstvenih težav ni udeležil, izloči že na samem začetku, ker meni, da bo njegovo prisotnost težko zagotoviti. "Zainteresirani smo, da obravnava steče in se opravi," je pojasnil svoj predlog. Tožilstvo je izločitvi Wolfa v tej fazi postopka nasprotovalo, saj menijo, da je njegova vloga odločilna v obravnavi za razjasnitev zadeve. Wolf tako za zdaj še ni izločen iz obravnave, je pa sodnica odločila, da se glavna obravnava zaradi odsotnosti Walterja Wolfa ne opravi oziroma se bo opravila 12. septembra. Vabljeni k branju: "Na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način" Saga o kalvariji z imenom afera Patria Walter Wolf se obravnave, kot rečeno, iz zdravstvenih razlogov namreč ni udeležil, trenutno je v Kanadi. Kot je zatrdil njegov odvetnik Andrej Kac, pa se bo skoraj zagotovo udeležil obravnave naslednji teden. Težava neprevedeni finski dokumenti Črnkovičev odvetnik Dejan Markovič je sodnici predlagal, naj sodišče pozove tožilstvo, da v spis takoj vloži morebitno dodatno dokumentacijo glede zadeve, ne pa da jo selektivno vlaga v spis in s tem otežuje delo obrambi. Boris Marčič, Zagožnov odvetnik, pa je predlagal, da se vsa potrebna dokumentacija tujih organov pregona prevede v slovenski jezik, v nasprotnem primeru naj tožilstvo te dokazne predloge umakne. S tem se je strinjal tudi odvetnik Markovič, ki je prepričan, da če bi to storila obramba, bi bili ti dokazi zavrnjeni. "Onemogočena nam je obramba," je dejal. Ferlinc je pojasnil, da prevajanje finskega zaključnega poročila poteka, je pa "težava s prevajalci za finski jezik, ker jih je malo in so zelo dragi, zaradi česar ima tožilstvo proračunske težave, saj nima dovolj sredstev". "Prevod ene strani stane 40 evrov, posebnih skladov za to pa ni," je dodal. Ferlinc je zato za pomoč pri prevajanju zaprosil sodišče. Tudi sodišče je izrazilo pričakovanje, da bo tožilstvo dokumente predložilo v slovenskem jeziku. Obtožni predlog je bil podan lani Višja tožilka Branka Zobec Hrastar je obtožni predlog zoper obtožene na sodišče podala lani. Janšo, Zagožna in Krkoviča je obtožila sprejemanja daril, Wolfa dajanja pomoči pri sprejemanju daril, Črnkoviča pa dajanja daril za nezakonito posredovanje. Med glavnimi dokazi, do katerih so se dokopali kriminalisti, naj bi bil načrt o razdelitvi Patriinega denarja, ki so ga našli v Črnkovičevem računalniku. Tožilstvo namesto Zobec Hrastarjeve zastopa Andrej Ferlinc Vsi obtoženci obtožbe tožilstva zavračajo, zadevo Patria pa označujejo za političen proces. Predsednik največje opozicijske stranke SDS je zaradi domnevnega ponarejanja ključnih dokazov v obtožnem predlogu tožilko Zobec Hrastarjevo celo ovadil - ta pa je napovedala svoj odhod iz tožilskih vrst. Zaradi odhoda Zobec Hrastarjeve iz tožilskih vrst je generalni državni tožilec za zastopanje tožilstva v zadevi Patria imenoval Andreja Ferlinca. zato ker sploh ne gre za iskanje resnice ampak obtoževanje JJ in kupovanje političnih točk. "Kako naj se človek brani, da ni bil nekje neugotovljenega dne, na nekem kraju, ki ni določen - nima možnosti niti postopkov proceduralne obrambe" Cinik ostaja cinik. Saj to je poanta vsega: da Slovenci začnejo govort: "Kjer je dim je tudi ogenj" "vsi so isti" "ni alternative" "ni mogoče, da ni bilo niti evra podkupnine" "če je tolikokrat vpleten v orožarske afere bo že nekaj res" To je strup, ki očitno že prijemlje med narodom! Vsak ta stavek izgovorjen iz strani državljanov je že uspeh trenutne oblasti!+ 31 glasov Končno finsko poročilo o zadevi Patria v rokah Mladininega novinarja Tednik bo dokument objavil v petkovi številki 7. september 2011 ob 15:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Osnutek finskega zaključnega poročila o zadevi Patria je prišel tudi v roke slovenskega novinarja Mladine. Dokument bo v tedniku objavljen v petek. Finska policija je napisala zaključno poročilo o preiskavi zadeve Patria, ki ga še ni posredovala finskemu tožilstvu. Osnutek poročila so posredovali slovenskemu tožilstvu, znašel pa se je tudi pri novinarju Mladine Borutu Mekini. "Da, o končnem poročilu bomo pisali v petkovi Mladini. Verjetno je razumljivo, da dokumenta v Mladini ne bomo ponatisnili, bomo pa objavili določene prevode iz njega, povzeli bomo predvsem tiste dele preiskave, ki jih slovenski in avstrijski obtožni predlog nista vsebovala," je za MMC pojasnil Mekina. Kot je znano, je Mladina lani prva poročala, da je vrhovno državno tožilstvo v zadevi Patria vložilo obtožne predloge zoper Jožeta Zagožna, Janeza Janšo, Walterja Wolfa, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Vabljeni k branju: Patria: finsko poročilo prej v rokah slovenskega novinarja kot na finskem tožilstvu Janša po obravnavi v zadevi Patria: Spremljali boste TV-nadaljevanko "Na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način" Saga o kalvariji z imenom afera Patria Finski preiskovalec ogorčen "Osnutek končnega poročila je bil namenjen izključno slovenskemu tožilstvu, zato smo, ko nas je poklical neki slovenski novinar, da ima ta dokument, ostali brez besed," je v torek novinarju TV Slovenija Mateju Hlebšu pojasnil glavni finski preiskovalec Kai Erik Björkqvist. Kriminalist je bil ogorčen zlasti nad tem, da se je osnutek poročila znašel v rokah slovenskega novinarja, še preden je finska policija lahko dokončano zaključno poročilo posredovala finskemu tožilstvu. Na vrhovnem državnem tožilstvu pojasnil ne dajejo Björkqvist je tudi potrdil, da je slovenskemu tožilstvu že poslal nekatere dokumente oz. osnutke zaključnega poročila. Na vrhovnem državnem tožilstvu pa pojasnil v zadevi Patria ne dajejo, zato tudi niso potrdili, ali prav ti dokumenti sestavljajo več kot 300 strani dokumentacije v finskem jeziku, o katerih je potekala ponedeljkova razprava na ljubljanskem okrajnem sodišču in za katere je sodnica Barbara Klajnšek zahtevala slovenski prevod. Sojenje v zadevi Patria se bo nadaljevalo v prihodnjem tednu, ko naj bi se predvidoma začela glavna obravnava, vendar pa je vprašanje, ali bo tožilstvu do tedaj v slovenščino uspelo prevesti več kot 300 strani finskih listin oziroma zaključno poročilo finske policije, ki naj bi ga prejeli šele v prihodnjih dneh. ha, ha, ha, bolano... Novinarji imajo poročilo takoj, ko ga dobi slovensko tožilstvo. Ma sej razumem, da se sčasoma kej tazga znajde v medijih, ampak da se pa takoj, to je pa možno samo v resnični banana republiki. Kar je še huje, je to, da bodo sedaj novinarji odločali, kaj objaviti in kaj ne, kar pomeni, da bodo objavili le tisto, kar jim ustreza, ne pa celotne situacije, pri čemer bo spet prišlo do polresnic... Že Konfucij pa je nekoč rekel, da je laž manj škodljiva kot polresnica... Še en dokaz, da je tožilstvo totalno skorumpirano in orodje UDBAŠKE politike. Papiga zakaj je Robertston rekel, da ta nakup ni dober je le eden in to je povedal v podtonu izberite nas Američane pa bo, ne pa Fincev. Zato so zame te ameriške depeše v glavnem v smislu, če nismo mi ne bo nihče. Saj vemo kakšni so Američani imajo se za glavne šerife na tem planetu. Glede Avstrije ti je že parabola odgovril Janša je tam priča, za Fince bomo pa še videli. Pahorjeva nova vlada: Jelinčič (ne) bo jeziček na tehtnici? Premier razkriva kandidate in predlog pošilja v državni zbor 8. september 2011 ob 08:04 Ljubljana - MMC RTV SLO Premierju Borutu Pahorju je kljub kritikam uspelo zbrati "peterico voljnih", ki naj bi nadomestili pet izpraznjenih ministrskih mest v vladi. Ali in (tudi) zakaj bo peterica potrjena, pa ne upa napovedati nihče. Čeprav Pahorjevemu vztrajanju pri nadomeščanju ministrov javno nasprotujejo celo ljudje iz njegovih vrst (in zagovarjajo predčasne volitve), si izida glasovanja o ministrih 'ne upa' napovedati nihče. Pomembno bo, kdo bo prišel in koga ne bo Izid glasovanja naj bi bil odvisen predvsem od tistih poslancev, ki na sejo državnega zbora ne bodo prišli ali pa se bodo glasovanja vzdržali. Za potrditev novih ministrov je namreč (in tudi to je bilo predmet razprave in posvetovanj) potrebna navadna večina navzočih poslancev v državnem zboru. Pahor naj sicer ne bi imel težav z glasovi koalicije (SD in LDS), ki naj bi jih prispevali 33. Z veliko gotovostjo naj bi lahko računal tudi na oba glasova poslancev narodnostnih manjšin in na štiri od petih glasov nepovezanih poslancev (Magajna svoje odločitve še ni razkril). To bi skupaj zneslo 39 poslanskih glasov. Kako se bo odločil Jelinčič? Po pisanju Financ naj bi imel Pahor še vedno možnost, da na svojo stran pritegne katerega izmed poslancev DeSUS-a in Zaresa, a da bi se jeziček na tehtnici prevesil v korist Boruta Pahorja, naj bi bilo tokrat odvisno od Zmaga Jelinčiča in njegovega SNS-a. V sredo naj bi tako še veljalo, da bodo v SNS-u nove ministre podprli, a zadnje neuradne informacije pravijo, da vseh ali ne bo na seji ali pa podpore ne bodo izrekli. Dnevnik poroča, da naj bi Zmago Jelinčič glasove SNS-a obljubil, če bi kulturni resor prevzel Jožef Školč, s katerim naj bi se dogovorila za dodatna sredstva za gradnjo letalskega muzeja. Jelinčič je govorice že zavrnil, Školč pa jih ni želel komentirati, ampak jih je označil za 'nebuloze'. Dodal je, da je bil do projekta letalskega muzeja vselej skeptičen, saj se mu zdi nerazumen, še piše Dnevnik. Jožef Školč sicer naj ne bi bil (več) kandidat za novega ministra (svojo kandidaturo je pogojeval s tem, da se kulturnemu ministrstvu odmeri več sredstev), ampak naj bi premier Borut Pahor na to funkcijo predlagal poslanca Sama Bevka (SD). Minister za gospodarstvo naj bi postal LDS-ovec Tomaž Orešič, ministrica za javno upravo Zdenka Vidovič, ministrica za visoko šolstvo Tamara Lah Turnšek iz SD-ja, minister za notranje zadeve pa Branko Janc iz LDS-a. Predlagani in uradno še neznani kandidati naj bi nadomestili Majdo Širca, Irmo Pavlinič Krebs, Darjo Radič in Gregorja Golobiča, ki so vlado zapustili, ko je Zares zapustil koalicijo, in Katarino Kresal (LDS), ki je odstopila po negativnem mnenju Računskega sodišča v povezavi s stavbo NPU-ja. Redna seja DZ-ja, na kateri bodo poslanci obravnavali predlog novih ministrov, se bo začela 19. septembra. Aleksandra K. Kovač Jelinčič, večni udbaš pod krinko. Pahor, če bi odločal zdrav razum, ne bi nikoli dobil zaupnice. Tako pa je jeziček na tehtnici SNS, ki bo verjetno iz tega boja odšel kot zmagovalec. Me prav zanima, kaj bodo Jelinčiču ponudli? Mislim, da je zdaj že vsakemu jasno, da je tole omahovanje SNS le pogajanje za čimvečji izplen. Vi si kar vzamite cajt. Če vmes pademo še za 12. mest na lestvici konkurenčnosti, no worries. Upam, da SNS ne pride več v parlament, če podprejo te !!! ... ta Jelinčič je prava čenča,...že res, da je všečen pri lapanju (populist),...drugače pa je navadna podkupljena driska,...jaz tebi ti meni,...dela le za lastne interese! Kupčkanje se nadaljuje, čas bi že bil, da bi sleherni Slovenec to enkrat že dojel! Jaz mislim, da bi moral Pahor za mesto notranjega ministra predlagati Tomaža Ertla, potem bi ga Jelinčič podprl, saj je bil njegov šef in je vajen delati po njegovih navodilih. :) Če bo Jelinko pristal na prostitucijo s Pahorjem se mu slabo piše na naslednjih volitvah. Senica si je pa zdaj preko Kresalke nastavil Orešiča... očitno si tudi na gospodarskem ministrstvu obetajo "transparentne" posle. NPU style. Glede na to, da bodo imeli zelo malo časa, bo to pravi korupcijski masaker... Magajna bo glasoval za, zdaj ko so se izgubil njegov pedofilski material. Ma s tem letalskim muzejem je pa že prav tečen ratal. Če se pri komu vid, da je v politiki zaradi lastnih interesov in seveda srbskih (podprl je udbaša in okupatorja Maslešo, kot bi po drugi vojni Goebelsa), pol je to sigurno Jelinčič. Ne bi bil presenečen, če bi imel v lasti kakšno letalsko zbirko, ki jo ne more prodat, pa rab zato nov muzej, da se je znebi. Zato, da si bo lahko pol žena še eno hišo za pol milijona € postavla. Berglund se je motil. Objavljamo dokument: J ni Janša, ampak Jerković Afera Patria dobiva vse jasnejšo podobo 10. september 2011 ob 06:13 Ljubljana - MMC RTV SLO Se še spomnite znamenite črke J iz filma Resnica o Patrii? "J je Janez Janša, slovenski premier. /.../ J naj bi potreboval denar za pokojnino," je trdil Berglund. Toda dokument, ki ga objavljamo, razkriva drugačno resnico o Patrii. Na podlagi dopisa avstrijskega posrednika Patrie Wolfganga Riedla kolegu Reiju Niittynenu, poslanega 19. januarja 2005, je jasno razvidno, od kod Finskemu novinarju Magnusu Berglundu ideja, da naj bi oseba "J", ki je po njegovem prepričanju predsednik SDS-a Janez Janša, potrebovala denar za pokojnino. Oddajo Resnica o Patrii si lahko ogledate tukaj. Omenjeni dopisi, ki so potekali na relaciji med Riedlom in Niittynenom, vsebujejo "subject" (predmet) C + S. Iz celotnega dopisa v nadaljevanju je razvidno, da C v tem primeru pomeni Croatia (Hrvaška), S pa Slovenija. Vse, kar je zapisano pod oznako C, se tako nanaša na posel na Hrvaškem. In vse, kar je zapisano pod oznako S, se nanaša na posle v Sloveniji. S kom se je dejansko srečal Wolf? Oseba "J" je tako omenjena v prvem delu dokumenta pod oznako C, in sicer kot "Mr. J, the Director of DDV", kar se nanaša na Bartola Jerkovića, direktorja hrvaškega podjetja Đuro Đaković specialna vozila, kjer zdaj izdelujejo oklepnike patria za hrvaški trg. Janša pa je omenjen v drugem delu dokumenta pod S in ima oznako "PM", in sicer "the present PM, who was MoD in 1992 to 1995", torej "trenutni predsednik vlade, ki je bil minister za obrambo med letoma 1992 in 1995". Kratica WW pa se nanaša na poslovneža Walterja Wolfa. V zaseženih dokumentih, ki jih imamo, je veliko zapisov, ki so evidentno napačni, npr. kdaj je kdo opravljal kakšno funkcijo. Iz dokumenta je tako jasno razvidno, da je Riedl pisal o stvareh, ki jih ni poznal. "WW se bo danes srečal s tajnikom vladajoče stranke, ki je bil v drugi polovici devetdesetih minister za obrambo," je med drugim zapisano. Leta 2005 je bil tajnik SDS-a, takrat vladajoče stranke, Dušan Strnad, ki pa nikoli ni bil minister za obrambo. Vprašanje torej ostaja, s kom dejansko naj bi se srečal Wolf. Dokument objavljamo v originalu, v prevodu pa se glasi: Dragi Reijo, pred tvojim obiskom ti želim poročati o izidu včerajšnjega sestanka WW z gospodom J, direktorjem DDV-ja: C: 1- direktor je obvestil WW-ja, da ima skupno pet prosilcev 2- GDLS pritiska kot hudič preko raznoraznih političnih in komercialnih kanalov 3- J se bo upokojil v od 15 do 20 mesecih in je zaskrbljen glede pokojnine 4- Verjame, da bo njegovo mnenje in priporočilo pomembno za pogodbo 5- WW-ju je obljubil, da nas bo podpiral, če bodo dogovori mogoči 6- Omenil je, da je ena redkih večjih tehničnih skrbi šibkost amfibijskega pogonskega sistema in da je to tudi skrb Paulijevih strank, s katerimi je govoril 7- WW verjame, da bi s podporo starih prijateljev, skupaj s svojimi močnimi političnimi zvezami, lahko pridobil posel za P. Rad bi delal skupaj z menoj kot v devetdesetih, ko sva bila skupaj zelo uspešna. S: 1-WW se bo danes srečal s tajnikom vladajoče stranke, ki je bil v drugi polovici devetdesetih minister za obrambo 2- WW se bo prav tako sestal z dobrim prijateljem, aktualnim predsednikom vlade, ki je bil minister za obrambo med letoma 1992 in 1995 3- Zato bo lahko tudi naredil oceno S-a v četrtek, ko boš tukaj Razlog, zakaj si tako želi pomagati P-ju, je v tem, da resnično sovraži gospoda Mz-a. Imamo minus štiri stopinje in sneg. Se vidiva jutri, prijeten polet. Lep pozdrav, Wolfgang Berglund leta 2008: J je Janez Janša Berglund je sicer 1. septembra 2008 v oddaji Resnica o Patrii zatrdil: "V Patrijinih dokumentih je med prejemniki podkupnin omenjena tudi oseba "J". J naj bi potreboval denar za pokojnino. Slovenski obrambni minister Erjavec ni "J", čeprav je uradno on sprejel odločitev za oklepnike Patrie. Po naših podatkih obrambni minister ni prejel nobene podkupnine." V nadaljevanju pa je še dodal: "V dokumentih ena oseba nastopa le kot "J". Naloga Walterja Wolfa je bila dostaviti denar J-ju. J je Janez Janša, slovenski premier. V prvi polovici leta 2008 je predsedoval Svetu EU-ja. Tudi premierjeva stranka je imela koristi od pogodbe s Patrio. Z drugimi besedami - Patria, ki je v državni lasti, je podkupila slovenskega premierja." Aleksander Kolednik "...J se bo vpokojil v 15 do 20 mesecih..." Janša naj bi do vpokojitve imel okrog 15 do 20 let. Jerković pa 15 do 20 mesecev. Na Hrvaškem je pokojnina mizerna in je normalno, da ga je skrbelo. Janša je sicer resnično dostikrat kot predsednik vlade govoril o pokojnini, vendar ne o svoji, pač pa o pokojnini na nivoju države, kar so tuje tajne službe v koordinaciji z našo službo zlorabile in to vse prikazovale kot, da je govoril o svoji pokojnini. Mi bi pisali "Djuro Djaković," Nemci pa bi v okrajšavi pisali "DDJ." Djuro Djaković, Jerković. Berglund se nič ni motil in tudi njegovi naogodajalci ne. So točno vedeli, da gre za direktorja podjetja Djuro Djaković, vendar so skupaj z našim Kosom in njegovimi sodelavci prirejali podatke. Zadeva je kristalno jasna, se pa le sprašujem, ali je zaradi tega država pred totalnim kolapsom, saj je prav zaradi vseh teh dejanj zoper Janšo spremenjena politična in ekonomska podoba države. Janši bodo izplačani milijoni iz naše državne blagajne in je to tudi prav. Kdo pa bo izplačal odškodnino dvema milijonoma Slovenskih državljanom, med katerimi mnogi niso dali svoj glas na zadnjih volitvah Janši in je prišlo do katastrofe. Upam le, da bodo Janšo pustili pr imiru, da se lahko posveti državniškim poslom. Vsak normalen človek na tem svetu bi se mu opravičil. Groza v kaki državi živimo!! Kako peščica ljudi zlorablja sodstvo skupaj z tožilsvtom! Še večja groza je, da to lepo sprejemajo. Se vidi kakšni ljudje so to. Če bi meni takšen primer dali na mizo bi gladko dal odpoved. Raje bi šel ovce pasti kot pa take svinjarije počel.. bruh. Ni čudno, da je Hrastarjeva odstopila.. ps: me res zanima ali bodo o tem pisali v Mladini To, da "J" ni nujno Janša, mi je bilo razumljivo že pred tremi leti. Nekaj časa sem predvideval, da gre za Jurčka Cekuto, pa kakor je videti ni tako. Berglund pa je bil očitno zaveden. Ko so naši vrli špiclji na Finskem (Kos, Zgaga) videli črko J, jim je rdeča megla na očeh v hipu povedala samo eno: 'To je Janša, mora biti on, upajmo da je on!' in so svojo 'ugotovitev kakor zanesljivo takoj prodali novinarju... Še o 'levičarjih': bil bi že čas, da se sprijaznimo z dejstvom, da pri nas ni na oblasti 'levica'. Stranke, ki se razglašajo za tako imenovano 'levico' to sploh niso. Prave levičarje so pospravili že v sedemdesetih... Dober so nas naplahtal volilce pred volitvami 2008. Za kazen pa naivne volilce in državljane lažejo in ropajo še 3 leta potem. Vsak dan za 10.000.000 euorv, na leto 2.000.000.000 eur. Kam je zginil ta denar ? Rešujejo svoje mafijske botre, ki kradejo preko države, državnih bank in državnih podjetij. Za zagon gospodarstva, investicije ter produktivna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo pa ni denarja. Kdo tukaj koga jebe v glavo ? čakam dan, ko bo udbovska ekipa z KOSOM stopila pred sodišče . Ponovno opozarjam na podkupljene ali ucenjevane priče, provokatorje, ki jih je nujno locirati in jih onemogočiti. To so prodane duše in vse tajne službe na svetu temeljijo na njihovih pričevanjih, če hočejo koga obsoditi. V Jugoslaviji sem imel hud problem z LB,vendar nobenega dokaza niso imeli in ga tudi niso mogli imeti. Prišla je priča iz zelo visokega položaja v tej banki in krivo pričala. Vse se je zlagala. Da sem mu ponujal podkupnino, če me ne ovadijo... Da je kaj takega možno, nisem do takrat vedel. V knjigi Udba. net je prikazan, kot eden najvišjih udbovcev. Dvakrat so me na podlagi njegovega krivega pričanja obsodili, vendar je Višje sodišče dvakrat vračalo zadevo v ponovno sojenje dokler ni državno tožilstvo odstopilo od pregona in sem bil oproščen. Mislim, da ta človek ni več živ. Tudi me zanima ne. Če bi ga kdaj sreačal, verjetno bi se jokal, kako so mu zagrozili, da mu bodo družino pobili, če ne bo lagal kot priča. Človeške odpadke najdeš vedno in povsod. Zamašite nos, ko jih srečate, ker hudo smrdijo in hodite pošteno svojo pot. ha ha ha pa vi ki zagovarjate, da je treba JJ zapreti ste pravi kristjani oz. pravi orto klerikalci vi želite in predlagate da JJ in SDS nastavi še drugo lice! po vašem bi morali vse priznati, se pokrit z ušesi in se skriti v najtemnejšo luknjico brez boja. sploh ne opazite, da si na sproti stojita dve enakovredni "borbeni skupini", ki uporabljata isti metodi dela (odvetniki, politiki, novinarji, blogerji...) in še več eni od teh skupin pripadate tudi vi, ki podajate skrajno enosmerne komentarje in obtožujete vse po vrsti (novinarje, TV...) da so pristranski. ha ha ha res ste poden! upam, da vsa vsaj plačajo ha ha ha res ste majhni v vših zablodah in zamašenosti Janša bo tožil finsko TV in tega Berglunda in pokasiral toliko denarja, da bo res lahko spuval kliniko v Avstraliji ali Sloveniji. Janez Janša je bil kot obrambni minister zmagovalec vojne za Slovenijo in še to spletkarsko bitko četniške in udbovske klike bo dobil,- zmagal! p.s. Resnica ima večjo moč kot laži, prevare, podtikanja... In Klipan, daj samo odgovori tole ( jaz ti tudi odkrito priznam, da sem volil sds le leta 2000 ob njihovem največjem debaklu, potem SMS zaradi kolega in nazadnje Jelinčiča za kar me je še danes sram, ker posledično je bil v parlamentu tudi Prijatelj zaradi mene...) kje je JJ kaj obtožen razen v Sloveniji ? Katera država je to ? Finska ni, ker po informacijah, ki jih imam bo finska obtožna lista brez JJ-ja, v Avstriji pa je JJ samo priča... In levih ne volim več od te kaj je Kučan kandidiral tretjič, pa je obljubil da ne bo. Takrat sem spregledal in na volilni listič napisal sam št. 9 in ime Ivan Kramberger - ki ga je Kučan dal upiti, zadevo pa je najverjetneje izvedel Bavčar - njegova služba, groza! ka pa če je tisti veliki J g.Jankovič? Berglund se je motil. Objavljamo dokument: J ni Janša, ampak Jerković Hvala lepa g. Berglund, vaša "mala pomotica" je bila jeziček na tehtnici, ki je prevagal, da je SD bila za 2% boljša od ostalih strank na prejšnjih volitvah in ji je bilo omogočeno,da skupaj z ostalimi strankami levice (LDS tudi komaj čez parlamentarni prag!) sesula slovensko družbo na način, da si ne bo opomogla še dolga leta. Potrebno bi vam bilo postaviti spomenik sredi naše prestolnice - za opomin laži. Slovenski narod vas bo večno polnil po laži, da ste nas v bistvu uničili !!! Zadaj za afero Patria pa stoji tudi Janković opankovič in srbska mafija, ki počasi prevzema vse pomembnejše položaja v Sloveniji. Če gre pa še ta Đanković v politiko pa lahko Slovenija že v naprej napove BANKROT, KER BI TI đANKI-BALKANCI vse pokradli, saj vidimo kako so se obogatili in to na kak način. Prišel je z vrečo paprike v sandalih, danes pa ima stotine milijonov z "mamilskimi sinovi, ki v javnosti grozijo ljudem z smrtjo", ja to je LEVA SLO- POLITIKA- ALA BALKAN-MAFIJA po vzoru diktatorja in morilca Stalina, tita, dučeja, dolfeja, polpota, Nikolaja causeska, ...!!!! Me zanima kdo bo sedaj imel toliko dostojanstva in se javno opravičil JJ zaradi blatenja. Pa tudi kakšna kazen bi bila na mestu. Ne moreš kar na pamet brez dokazov obtoževat ljudi tako resnih kaznivih dejanj. Jaz Turkovo sporočilo, da nismo čisto varni pred terorizmom, razumem na način, da bi lahko udbomafija v prihodnosti, če bo njena oblast preveč ogrožena posegla tudi po terorističnih dejanjih. :) Izkušnje tudi že imajo... Granda o malomarnem uporabljanju imena „demokrščanska opcija“ Piše: AS Objavljeno 09. 09. 2011, ob 18:50 Stane Granda Foto © ARO Audio posnetki: Vabljeni k poslušanju oddaje | Drugo | Članek je prebralo 2620 različnih bralcev! „Moj dragi sošolec Lojze me je pri tem zelo presenetil in nisem verjel, da se bo to zgodilo. Prvič zato, ker že vidimo, kako nekaj grozljivega je Forum 21,“ je za oddajo Spoznanje več, predsodek manj ustanovitev gibanja Fokus 2031 katerega idejni oče je Lojze Peterle dejal profesor dr. Stane Gradna. Ob tem dodaja, da „Fokus 2031 ali pa Forum 21 diši po nekem sorodstvu.“ Spomnimo, da je evropski poslanec Lojze Peterle napovedal ustanovitev gibanja Fokus 2031. Pojasnil je, da gibanje ne bo podrejeno nobeni stranki, želi pa pomagati pri konstituiranju močne demokrščanske opcije. Zagotovil je, da gibanje nima namena postati stranka, prav tako z njim ne nameravajo nastopiti na volitvah. Profesor Granda se je ob tem vprašal, kaj želi Peterle povedati s tem, da gre za demokrščansko gibanja. „Demokrščanska opcija je tako velika beseda, tako težka beseda, da si je sam ne bi upal nikoli tako malomarno uporabljati. Za mene bi bila demokrščanska opcija to: Nihče, ki krade ne sme biti član te opcije,“ je bil kritičen Granda, ki je glede posameznikov, ki naj bi sodelovali v gibanju dejal, da „če poznamo tragedijo mariborske škofije, oprostite tako pač ne gre. Tukaj bi morali biti ljudje čisti kot solza.“ „Demokrščanska opcija bi morala biti usmerjena v socialo,“ še opozarja Gardna, ki je prepričan, da bi morali danes „Sloveniji ponuditi neko novo družbeno moralo,“ ki pa je Fokus 2031 ne ponuja. Po njegovih besedah bi lahko o demokrščanskem gibanju govorili le v primeru, ko bi rekli: „Mi smo gibanje, katerega člani ne kradejo, pošteno delajo, vsi plačujemo delavce, noben direktor ne dobi plače prej, ko niso plačni vsi delavci in podizvajalci, ne goljufamo, ne špekuliramo, torej živimo iz neke resnične ljubezni do bližnjega, iz spoštovanja do življenja. To bi bil nek demokrščanski fokus.“ Profesor Granda še dodaja, da Peterletova pot ni pravilna in da vse to nima zveze z demokrščanstvom. „Pri demokrščanstvu gre za dejavno krščanstvo v javnem življenju, katerega pa ni cilj oblast ampak služenje državi, narodu. To je nekaj kar smo vsi v začetku pričakovali od Lojzetove stranke. Vendar potem, ko se pojavijo razni čudni ljudje in še bolj čudne dame, potem je tukaj zelo nerodno govoriti o neki demokrščanski opciji,“ je jasen Granda, ki je zanikal očitke o tem, da je Zbor za republiko antiteza Foruma 21. „Tudi slučajno ne. Tisti, ki to govori je zelo površen in nima pojma, kaj govori. Forum 21 je forum, ki Sloveniji ni pokazal še niti ene poti. To je elitistično združenje.“ Vabljeni k poslušanju oddaje. Voznik, ki je pobegnil s kraja hude prometne nesreče, je policist Pešec je umrl na kraju nesreče 12. september 2011 ob 11:39 Ptuj - MMC RTV SLO Voznik, ki je po hudi prometni nesreči v zgodnjih nedeljskih urah pri Dornavi pobegnil in zapustil poškodovanega pešca, ta pa je nato umrl, je zaposlen v policiji. V nedeljo okoli 1. ure zjutraj je voznik v kraju Lasigovci pri Dornavi s sprednjim delom vozila zbil 44-letnega pešca, nato pa odpeljal s kraja nesreče. Policisti so že dopoldne našli osumljenca, saj so na ogledu kraja nesreče našli del avtomobila kovinsko sive barve. Ugotovili so, da pripada osebnemu avtomobilu hyundai lantra, nato pa z zbiranjem obvestil in iskanjem po evidenci policije našli vozilo v Zavrču. Osumljenemu vozniku so odvzeli prostost, saj ga sumijo storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in zapustitev poškodovanca. Osumljenec je policist, zato so že obvestili vrhovno državno tožilstvo, preiskavo pa so prevzeli specializirani policisti. Policija bo zoper policista izvedla tudi postopek za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. A. S. Madona, je imel smolo. Pešec in voznik-policist. Če je voznik prej kaj gutnil, bi to bilo hudo obremenjujoče, ker pa so ga prijeli čez nekaj ur, pa je bil že "čist". Pojavi se vprašanje, kaj je bolje..., pobegniti z mesta nesreče, se strezniti in se pozneje zgovarjati na šok, ali tam počakati, poklicati policiste in se jim prepustiti, da te "raztrgajo". Pred tremi ali štirimi leti je en markanten in nevaren človek v prometni nesreči ubil človeka v drugem avtu, ki ni bil nič kriv in je vozil pravilno. Soudeleženec je pobegnil z mesta nesreče in ko so ga dobili je bil seveda že trezen. Ljudje, ki so ga videli 15 minut prej pa so povedali, da je bil dodobra zazorjen. Avto, velik terenec, je imel kasko zavarovan in je pozneje dobil novega. Njegov bratranec ali stric, ki je bil glavni med slovenskimi kriminalisti, pa mu je dal nasvete, kako s čimmanjšimi posledicami prizi "skozi". Ti ljudje so tako nevarni, da si ne upam napisati niti kraja, od kod izvirajo, ko pa mojemu prijatelju Caf-u prižigam svečke, pa pazim, da me nihče ne vidi, ker se je takih treba bati. Oni so "plenilci"....Oni so nedotakljivi ! saj ni čudno, policija je do sedaj imela ministrico, SUMLJIVE PRETEKLOSTI. Veselinovič: Novinarji RTV-ja so se pri Ultri sklicevali na verodostojen dokument Sojenje novinarjem RTV-ja 13. september 2011 ob 10:50 Ljubljana - MMC RTV SLO Novinarji RTV-ja so se v prispevku, ki je razkril poslovanje zagorske Ultre, sklicevali na verodostojen dokument meni Draško Veselinovič, nekdanji predsednik uprave NLB-ja. Dodal pa je, da bi to morala potrditi tudi služba, ki je po njegovem naročilu tabele izdelala. Izdelavo tabel o organizacijski shemi zagorskega podjetja in tabele izpostavljenosti do NLB-ja, ki je kazala posamezne kreditne posle, je naročil, ker je želel izvedeti "kakšna je shema, katera podjetja so v skupini in kakšne so kapitalske povezanosti." Veselinovič je med pričanjem na obravnavi proti trojici novinarjev RTV-ja povedal še, da so bile kreditne pogodbe z Ultro sklenjene pred njegovim prihodom na NLB, zato ni seznanjen kdaj točno so bile sklenjene. "Ultra ni imela ustrezno zavarovanih kreditov" Matej Hlebš, eden izmed obdolženih je po obravnavi povedal, da so se "dejstva še bolj izkristalizirala," saj je nekdanji predsednik uprave NLB-ja med zaslišanjem povedal, da je Ultra imela zavarovanja v obliki hipotek in menic, vendar nobeno izmed teh zavarovanj ni ustrezalo kriterijem Banke Slovenije po katerih se razvršča kredite v prvovrstne, ustrezne in primerne. "Vse banke sledijo kriterijem Banke Slovenije in krediti Ultre niso odgovarjali tem trem glavnim kriterijem, niso bili prvovrstno zavarovani, niso bili ustrezno zavarovani in niso bili primerno zavarovani," je še poudaril Hlebš. "Današne zaslišanje in celotna razprava kažeta na to, da je RTV Slovenija svoje delo opravila profesionalno, da so naši novinarji podatke preverjali, da smo vse vpletene v zgodbo pozvali, da bi pridobili tudi od njih podatke. Povzemali smo uradne evidence, povzemali smo uradne podatke," je po koncu obravnave povedal nekdanji urednik informativnega programa RTV Slovenija Rajko Gerič, ki je prepričan, da se bo izkazalo, da so novinarji "dobro opravili svoje delo." Sodni senat je sklenil, da ni potrebe po dodatnih pričanjih. Glavna obravnava bo 4. oktobra. Postopek sprožila Ultra Postopek proti trem novinarjem RTV-ja - nekdanjemu uredniku informativnega programa TV Slovenija Rajku Geriču in novinarjema Mateju Hlebšu in Borutu Jancu - ker naj bi z objavo tabel o posojilih NLB-ja podjetju Ultra povzročili poslovno škodo, je sprožilo prav zagorsko podjetje. Lastnik Ultre Miloš Urbanija naj bi med pričanjem na prejšnji obravnavi trdil, da so obdolženi prispevke o posojilih delali zlonamerno in da so želeli podjetju škodovati. Objava tabel NLB-ja in vladna kriza Spomnimo: poslovno škodo naj bi novinarji podjetju povzročili z objavo tabel Nove Ljubljanske banke o posojilih Ultri, ki so potrjevale, da je bila zavarovanost posojil označena s šifro "0". Novinarja sta v prispevku trdila, da gre za nezavarovana oz. slabo zavarovana posojila, NLB in Ultra sta to zanikala. Hlebšev in Jančev prispevek je povzročil večjo vladno krizo, saj je takratni minister za visoko šolstvo in predsednik stranke Zares Gregor Golobič priznal, da je pred državnozborskimi volitvami leta 2008 lagal glede okoli milijon evrov vrednega solastništva v nizozemskem podjetju Ultra Sum, ki je lastnik zagorske Ultre. V medijih je navajal, da je lastnik samo ene delnice Pivovarne Laško. Predsednik vlade Borut Pahor je takrat dal Golobiču teden časa, da se odloči, ali bo še naprej ostal minister, saj je menil, da se mora Golobič sam odločiti o svojem odhodu. Oglasil se je tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je dejal, da je treba človeku, "ki je naredil napako in jo priznal", dati še eno priložnost. Golobič je ostal na ministrskem položaju, ki se mu je odpovedal šele pozneje. "RTV navajal verodostojen dokument" Gerič je poudaril, da so potrditev o verodostojnosti dokumenta, ki so ga navajali, dobili med pričanjem predstavnika NLB-ja, kar po Geričevem mnenju pomeni, da je bil ta dokument, ki so ga objavili "z ničlami pri zavarovanjih, pripravljen v NLB-ju na zahtevo predsednika uprave NLB-ja." Objava takšnih podatkov je po mnenju Rajka Geriča v javnem interesu, "ker če davkoplačevalci plačujemo to banko, jo dokapitaliziramo, potem imamo tudi pravico vedeti, na kakšen način ljudje, nekateri, prihajajo do kreditov v tej banki". Enako o objavi menita Hlebš in Janc. Gašper Petovar nekdanjemu uredniku informativnega programa TV Slovenija Rajku Geriču Saj zato pa je nekdanji, ker oblasti ni bilo všeč njegovo poročanje. Enako je bilo z njegovimi prispevki o NPU, ko je malodane dobival grozilna pisma od KK. Njega so odstavili in nastavili Ksenijo Horvat Petrovčič ki dela po nareku. Da ne omenim da je Mojca Šetinc Pašek kar naenkrat glavna novinarka na RTV. Kdor vidi kak njen prispeve ve zakaj je temu tako. BANDA !!! To je bilo prvo odkritje svinjarij, ki so se potem pokazale na NLB za katero davkoplačevalci plačujemo veliko denarja. Ha ha, to je možno samo v Sloveniji ,kjer še vedno vlada pokomunistična oblast.Na eni strani se neupravičeno sodi ljudem ,ki z Patrio niso imeli nič in so vso stvar zakuhali novinarji ,na drugi strani pa se sodi novinarju ,ki je zgolj poročal o zadevi Ultra ,kjer pa je tudi jasno kateri lopovi so imeli prste vmes in se o tej zadevi bognedaj ne sme vedeti nič. In to je Slovenska demokracija.Dvojna merila kot v starih časih. Janša šokiran. Je sume o korupciji v zadevi Patria Kosu prijavil SD? V sodni dvorani tudi tokrat deloval motilec mobilnega in internetnega signala 14. september 2011 ob 08:56, zadnji poseg: 14. september 2011 ob 14:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Glavna obravnava v zadevi Patria je preložena na 3. oktober. Do takrat bo sodišče na zahtevo obrambe odločilo o izločitvi dokazov. Če bodo dokazi izločeni, se mora iz primera izločiti tudi sodnica. V zadevi Patria se je nadaljevalo sojenje Janezu Janši, Jožetu Zagožnu, Tonetu Krkoviču, Ivanu Črnkoviču in Walterju Wolfu. Krkovič na sojenje ni prišel, ker je od torka na službeni poti v Rusiji, zato ga je sodnica iz kazenskega postopka začasno izločila. Črnkovičev odvetnik Dejan Markovič je ponovno zahteval, da se iz postopka izloči sodnica, saj trdi, da je bila že v postopku preiskave nedvomno seznanjena z dokazi za katere obramba zahteva, da se izločijo. Zaradi tega je po mnenju Markoviča s temi nezakonitimi dokazi "okužena". Sodišče bo zahtevi za izločitev dokazov odločilo do 3. oktobra, ko je sklicana naslednja obravnava. Če bo prišlo do izločitve dokazov, se mora posledično po zakonu iz postopka izločiti tudi sodnica. Janša je po koncu obravnave dejal, da je bila današnja obravnava zanj šokantna. V sodni spis so bili namreč vloženi dokumenti, ki po Janševem mnenju dokazujejo, da je bila afera Patria iz Slovenije izvožena na Finsko in od tam uvožena nazaj v Slovenijo. Gre za zapisnik zaslišanja tedanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa, ki je na vprašanje, od kje so dobili sume za korupcijo v poslu s Patrio odgovoril, da so jih dobili iz Sistemske tehnike in politične stranke s Koroške. Ta stranka naj bi bila po Janševem mnenju SD. "Če je to res in če so to res socialni demokrati, potem pade v vodo tudi stokratno zatrjevanje aktualnega predsednika vlade in socialnih demokratov, da oni z afero Patria nimajo nič. Vedeli smo, da imajo, ker so njihovi člani od gospoda Cvikla naprej pri tem sodelovali. Da pa so tudi že na samem začetku pa pravzaprav ni nihče posumil in si niti ni znal predstavljati. Tako da je danes prišlo do velikega preobrata, tako v pravnem smislu kot tudi v vsebinskem smislu, vsaj kar se tiče odgovora na vprašanje kje se je stvar začela, kam je bila izvožena in s kakšnim namenom," je poudaril. Preberite tudi: - Korenova: Patria razgalja bedo pravosodja; Žerdin: Bilo bi narobe, če se sojenje spremeni v spektakel Janša in Črnkovič zamudila Na začetku obravnave je sodnica sicer Janšo in Črnkovič povprašala, zakaj sta zamudila na glavno obravnavo. Janša je pojasnil, da se je pred začetkom glavne obravnave v dvorani snemalo, kar pa se na glavni obravnavi ne sme početi. Ker se je v dvorano vrnil takoj po koncu snemanja, po njegovih besedah na obravnavo ni zamudil. Črnkovič je menil podobno, sodnica pa je kljub temu poudarila, da bi morala ob 9. uri biti v razpravni obravnavi. Matoz se s sodnico ni strinjal, ker da sodnica še ni začela zasedanja in ni treba, da sta prisotna. Pojasnil je, da sta bila prisotna, ko se je glavna obravnava začela, zato je vsakršna grožnja z ukrepi nepotrebna. Po njegovem gre za pretiravanje sodnice. Dejan Markovič, odvetnik Črnkoviča, je predlagal, da bi sodnica prepovedala fotografiranje njegovega klienta, ker v medijih poteka linč obdolžencev in zato Črnkovič ni bil pripravljen vstopiti. Dejal je, da ima Črnkovič pravico, da ga ne fotografirajo. Matoz pa je pojasnil, da to za Janšo ne velja, saj si on želi javno sojenje. V dvorani je tudi tokrat deloval motilec mobilnega in internetnega signala. "Predlog obrambe naj se zavrne" Tožilec Andrej Ferlinc je sodišču predlagal, da predlog obrambe za izločitev dokazov zavrne kot neutemeljen. Matoz se je namreč v celoti pridružil mnenju Markoviča, da se izloči dokaze. Dodal je, da nikakor ne moremo dovoliti, da bi se v procesu poteptala raven človekovih pravic, ki jih določa slovenska ustava. "Dokazov, ki so bili pridobljeni kjer koli v Evropi, ne morejo uporabljati na škodo človekovih pravic v Sloveniji," je prepričan. Tako je predlagal, da se izločijo prevodi iz finščine, ker obramba od ponedeljka do danes ni imela možnosti vpogleda v te dokaze. Prav tako je predlagal izločitev dokaznega gradiva pridobljenega s strani avstrijskega tožilstva. Po njegovih besedah je namreč v Avstriji prišlo do pregleda serverjev in računalnikov posameznikov le z dovoljenjem tožilstva, na finskem pa so bile hišne preiskave opravljene samo z odobritvijo policije, v Sloveniji pa, kot trdi Matoz, je za tovrstne preiskave potrebna odobritev sodišča. "Do dokazov smo prišli zakonito" Ferlinc je zatrdil, da ne morejo soglašati z navedbami obrambe. Poudaril je, da količina dokazov, ki jih želi obramba izločiti, zbuja začudenje. Dokazi so, kot navaja, zbrani na podlagi zakona o sodelovanju pri zbiranju dokazov v kazenskih zadevah v EU-ju, ki se zavzema za enakopravno upoštevanje vseh dokazov, ki so bili pridobljeni v članicah EU-ja. Obramba je očital, da trdi, da je Slovenija edini otok v Evropi, kjer se spoštuje človekove pravice, tožilstvo pa nasprotno meni, da imajo države, kot so Finska in Avstrija, pravni red, ki zagotavlja spoštavanje človekovih pravic. "Na Finskem pri zaslišanjih niso bile kršene človekove pravice, niti pravica do molka ne. Pri vseh zaslišanjih je bil prisoten odvetnik. Pričanja niso bila izsiljena, kot trdi obramba, Finska je terjala le logična pojasnila glede na dokaze," je povedal in poudaril, da so slovenski organi do dokazov prišli na podlagi sporazuma o ustanovitvi skupne preiskovalne komisije (JIT), ki ga je podpisala takratna generalna državna tožilka Barbara Brezigar, torej zakonito. "Ni mogoče trditi, da so avstrijski in finski dokazi nezakoniti," je prepričan Matoz: Kos in Zobec Hrastarjeva izvozila dokaze na Finsko Matoz je povedal, da ustanovitve komisije ni podpisala Brezigarjeva, ampak Mirko Vrtačnik. Vsi ti dokazi, ki so bili zbrani in so za tožilstvo ključni, pa so bili zbrani pred ustanovitvijo skupne komisije in pred zahtevo po njeni ustanovitvi, je pojasnil. Spregovoril je tudi o pričanju takratnega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa na Finskem. "Kos ni prijavil suma pri našem tožilstvu, ampak je svoje sume podal finskim preiskovalcem," je spomnil odvetnik. To naj bi storil zato, ker je vedel za pomanjkljivost finske zakonodaje in je podal dokaze, ki pri nas ne bi bili dovolj niti za resen razlog za sum, na Finskem pa je zadostovalo za pripore, za katere niso potrebovali utemeljenih razlogov, zadostovalo je le pričanje Kosa, v katerem je ta med drugim zatrdil, da so sum korupcije protikorupcijski komisiji prijavili Sistemska tehnika, katere odvetnik je bil Miran Kos, brat predsednika protikorupcijske komisije, in politične stranke z območja, kjer posla niso dobili. Dejal je, da je tožilka Branka Zobec Hrastar v sodelovanju s Kosom izvozila dokaze na Finsko. Ferlinc je zanikal očitke, da je delovala politično, Matoz pa mu je odvrni, da česa takega ni očital. Prepričan je, da sta bila interes in želja tožilstva po pregonu močnejša od zavesti, da je potrebno dokaze izločiti. Sodišču in tožilstvu je predložil tudi dodaten spis, v katerem gre za raziskave, ki dokazujejo, da so bile preiskovancem v zadevi Patria kršene človekove pravice. Tudi Boris Marčič, odvetnik Zagožna, je med prekinitvijo dejal, da so dokazi veljavni na Finskem, ne pa v Sloveniji. "Tožilstvo se pri tem sklicuje na sporazum, ki pa pomanjkljivosti ne more odpraviti," je prepričan. Glede kršenja človekovih pravic je povedal, da vsi tisti na Finskem, ki so bili zaslišani, niso bili poučeni o tem, da imajo pravico molčati, in že to je zadosten dokaz, da so bile kršene pravice. Ferlinc: Upam, da bo govora le o dokazih Ferlinc je zatrdil, da so predlogi Matoza neutemeljeni in v tem smislu ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih poudarja obramba. "Dokazi so pomembni in če jih izključimo, potem tudi tožilstvo nima argumentov za obtožbo," je dejal. Upa, da bodo govoili samo o dokazih in ne o političnih argumentih, ki jih je po njegovem mnenju že imel Matoz. Janša je prepričan, da sodišče ne bo izločilo dokazov. Meni, da bodo postopek zavlačevali tudi za to, ker so v vrhu slovenskega tožilstva in sodišč posamezniki, ki so v bivšem režimu dokazano kršili človekove pravice, ki so ljudi obsojali na smrtno kazen in katerih mentor je ravno dvojni funkcionar minister za pravosodje in začasni minister za notranje zadeve Aleš Zalar, ki je na strokovni ekskurziji na Kitajskem. An. Ma., Aleksander Kolednik, Barbara Grm Šturm: Obtožni predlog ima slab priokus; Ude: Oceno bodo dali kazenski pravniki Pogovor s Šturmom in Udetom v Odmevih 15. september 2011 ob 06:43 Ljubljana - MMC RTV SLO "Iz ustavnopravnega sodišča je nenavadno, da obtoženim na začetku ni bil zagotovljen primeren prostor za obravnavo," je prepričan Šturm, Ude pa meni, da ni dobro, da se o sodnem procesu sploh govori, ker bi lahko obdolženci in zagovorniki uporabili vsako sredstvo. Po tretji obravnavi v zadevi Patria, ki je bila v sredo prekinjena in se bo nadaljevala 3. oktobra, ko bo sodišče na zahtevo obrambe odločilo o izločitvi dokazov, se je Rosvita Pesek v Odmevih pogovarjala z Lovrom Šturmom, nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča, in Lojzetom Udetom, nekdanjim ustavnim sodnikom. Če začnemo pri bistvenem vprašanju - izločiti je treba dokaze, pridobljene na Finskem, češ da so pridobljeni na način, ki ni skladen z našimi standardi varovanja človekovih pravic in ustave. Po vašem mnenju upravičena ocena, zahteva ali zgolj odvetniški trik? Šturm: Če se izkaže, da so bili dokazi oziroma indici - bomo rekli gradivo, ki je v spisu - pridobljeni na način, ki ni v skladu z zahtevami, ki jih za varstvo človekovih pravic v postopkih zahteva slovenska ustava, potem je ta zahteva upravičena. Gospod Ude, če zadevo skrajno poenostavimo; slišali smo - kriminalisti si smejo na Finskem sami izdati odredbo za hišno preiskavo, pri nas jo mora izdati preiskovalni sodnik. Če so torej v tem spisu o Patrii podatki, ki so bili pridobljeni s hišno preiskavo, ki si jo je izdal kriminalist sam, potem v Sloveniji ti podatki ne morejo veljati. Ude: To trditev je seveda treba preveriti, ali je res na Finskem tak način pridobivanja dokazov možen ali ne, ker je bil medtem sprejet tudi sklep Evropskega Sveta iz leta 2008, ki je govoril ravno o pridobivanju tovrstnih dokazov. Res pa je možno, da imamo mi še višji standard, kot je v tistem sklepu. Verjetno odgovarja ta način pridobivanja finskih dokazov na Finskem tistemu sklepu, ker dvomim, da bi v nekem urejenem pravosodju ne spoštovali teh standardov. Možno pa, da obstoja razlika. Ne zdi se mi prav, da mi, nestrokovnjaki za kazensko pravo, ocenjujemo kazenski postopek, ki bo itak dal odgovor. Sodnica je sprejela predlog za to oceno in sodnica ga bo preverila, kasneje bo možno to dokazovati v rednih in izrednih pravnih sredstvih in ne zdi se mi prav, zaradi pravosodja samega, da bi sedaj mi imeli zaradi tega, ker gre za Patrio, en sodni proces, potem pa kup manjših procesov javnosti in medijev. Ne trdim, da mediji ne smejo nadzorovati sodstva, ampak da bi pa kar naenkrat, kar koli se zgodi na sodišču, začeli preverjati tu? In to še z nestrokovnjaki za kazensko pravo. Jaz se slabo počutim. Ampak gospod Ude, kje pa naj novinarji, če ne pri bivših ustavnih sodnikih, celo predsedniku ustavnega sodišča itd., takšno vprašanje postavimo? Mi lahko primer Patrie popolnoma odmislimo in se vprašamo drugače. Kaj pravi praksa evropskih institucij? Odvetniki so rekli, da če se ti dokazi ne bodo izločili, se bomo pritožili na evropske institucije. Kaj pravijo evropske institucije takrat, kadar se zbiranje gradiva in varovanje nekih pravic v eni državi bistveno razlikuje od druge države, kjer postopek teče? Šturm: V tem primeru seveda gre za ustavnopravno vprašanje in v tem primeru je Republika Slovenija tista, ki bo to presodila, o varstvu človekovih pravic pa je edina institucija, ki lahko to presoja, Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki je podalo točne kriterije za to, kaj lahko smatramo za pošteno in nepristransko sojenje. Kako vidva ocenjujeta ta proces, ki se je začel, ki je imel sedaj tretjo obravnavo. Kako ocenjujeta tehtanje, kdo bo močnejši? Prihod v dvorano, kakšna je pozicija sodnice? Šturm: To so bolj medijsko zanimivi pogledi. Kot pravni strokovnjaki se niti ne želimo o tem izrekati. Edino, kar je bilo iz ustavnopravnega stališča nenavadno, pa je to, da obtoženim na začetku sojenja ni bila zagotovljena primerna dvorana, primeren prostor za obrambo, to pa je lahko kršenje tudi ustavnih pravic, kajti poseg v pravico obrambe je ena od kršitev ustavnih pravic. Vendar je to vprašanje medtem že bilo zadovoljivo rešeno. Ude: Kar se mene tiče, tista prva nevšečnost z dvorano je pač posledica materialnih pogojev na sodišču, čeprav je res, da bi to lahko predpostavljali in si že vnaprej priskrbeli večjo dvorano, vendar tu ne gre za kršitev, saj obravnava sploh ni bila opravljena in se je potem nadaljevala v čisto normalnih pogojih. Ampak po tretji obravnavi bi o tem "spopadu" rekel takole: ni dobro, da o njem sploh govorimo, zato ker bi obdolženci ..., njihovi zagovorniki imajo pravico vsako sredstvo uporabljati ... ... hočete reči, da bi jim tudi vaše tukaj izraženo mnenje lahko služilo kot argument? Ude: Vsako sredstvo imajo pravico ugovarjati, ne smejo pa skušati zmanjšati ugleda sodišča. Se vam zdi, da se to dogaja? Ude: Da, to se mi zdi. Ne samo na tem procesu, že tudi prej. Že tudi prej so izjave nekaterih politikov take, da pač ne koristijo pravosodju. Iz zadnjega pol leta se jih lahko zbere, kolikor hočeš. Neki temeljni pomislek se je vendarle zbudil. V Sloveniji velja prepričanje, da imamo veliko goljufov na prostosti in da tako ali tako, predvsem ko govorimo o gospodarskem kriminalu, nihče ni obsojen. Zdaj pa nam ta primer s Finsko daje misliti; nekaj, kar finskim in avstrijskim standardom popolnoma zadovoljuje, se pri nas takoj postavi procesna težava. Ali je tukaj skrit odgovor, da se pri nas na teh procesnih zadevah nekateri tako hitro postopki končajo in je hitro vsega konec in seveda ni nobenih obtožb in obsodb? Šturm: No, to bolj kaže na to, da policijska preiskava ni bila dovolj skrbna. Na sploh govorim. Opozoril bi pa tudi, da je predsednik države ravnokar opozoril, da je varstvo človekovih pravic prav v sodstvu prešibko in da mu je treba prisoditi višjo raven. Tako da ne moremo prezreti tega. Zelo pomembno opozorilo. Ude: To je opozoril na podlagi ugotovitev v poročilu pravobranilke. Tu ni mislil ravno na tovrstne procese. Res pa je, da je nam s tem visokim standardom, kot ste ugotovili, v bistvu zelo otežkočeno voditi postopke proti vsem tem, ki so močni. To so predvsem tudi poslovneži z veliko denarja, z veliko zvez itd. Vendar, verjetno bo težko odstopiti od teh višjih standardov, zlasti ker jih tudi Evropsko sodišče počasi zvišuje. Prav verjetno, da bodo morali drugi, če imajo nižje standarde, popustiti in jih zvišati. Šturm: Finska, naj pripomnim, je bila deležna zelo hudih očitkov Evropskega sveta prav glede svoje kazenske postopkovne zakonodaje. Ude: Me pa moti nekaj. Tisto, kar je rekel tožilec, da bo spis prazen - ali so potem vsi dokazi, ki so v spisu, pod vprašajem, ali so samo nekateri? Očitno je, tako ga je bilo razumeti, da se s prepovedanega drevesa ... Ude: Morebiti je to izjavo malo preveč živahno formuliral, ker to je nesmisel, seveda. ... ker potem je procesa konec, v bistvu. Ude: Hja, saj so dokazi tudi pri nas in v Avstriji. Šturm: Ampak medijski proces se je začel že pred tremi leti, ko je bilo očitno objavljeno, da v Sloveniji črka J pomeni Janeza Janšo. Izkazalo se je seveda, da to ni res, da črka J pomeni čisto neko drugo osebo na Hrvaškem. In tisti, ki so o tem največ govorili in to kar naprej ponavljali, so poznali ta dokument, ki je postavil na laž to trditev, vendar so bili o tem popolnoma tiho. Gospod Šturm, prosim za še en kratek komentar. Nekoliko ste presenetili z izjavo, da se Janeza Janšo preganja za dejanje, ki sploh nima znakov kaznivega dejanja in da se proces proti njemu sploh ne bi smel začeti. Lahko poenostavljeno poveste, na kaj opirate to svojo trditev? Šturm: Iz obtožnega predloga ne izhaja, da bi lahko dejanja, ki jih očitajo Janezu Janši, lahko izenačili s pojmom, ki je v 269. členu kazenskega zakonika opredeljen kot zakonski stan takšnega kaznivega dejanja. In če te primerjave ni mogoče narediti - o njej pa se učijo študenti pravne fakultete že v prvem letniku -, potem seveda tudi ne moremo govoriti o kaznivem dejanju in o samem procesu. Ali konkretno - če v to vstavite besede iz obtožnice ... Šturm: V obtožnici piše, da je vse spremljal, nadzoroval in bil obveščen. V zakonskem členu pa piše, da je prejel podkupnino ali pa prejel obljubo podkupnine, vendar pa tega v obtožnem predlogu, tako kot je, ni formulirano. Nasprotno, celo piše, da se sploh ni hotel sestati z drugimi osebami in na ta način ni omogočil, da bi sploh bili kakršni koli dokazi. To je pa sploh višek absurda. Takšen obtožbe so bile pri nas znane po vojni, ko so ravno tako dejali, da dokazov ni, ker jih je očitno obtoženi prikril, je pa zaradi tega kriv in ga je treba obsoditi. No, pri nas se nekaj takšnega seveda ne more več zgoditi, živimo v popolnoma drugačni državi kot takrat, ampak slab priokus pa ta obtožni predlog vendarle ima. Ude: Moram reči, da bom počakal na kazenske pravnike, da bodo dali oceno. Tudi ne vem, koliko je teh dokazov, ali bodo izločeni ali ne, kateri itd. The Dubliners: Ne razumemo, kaj je tako posebnega na Whiskey in the Jar MMC v pogovoru s kitaristom skupine Seánom Cannonom 15. september 2011 ob 17:49 Ljubljana - MMC RTV SLO "Ne razumemo, kaj je tako posebnega na tej skladbi," se o priljubljenosti Whiskey in the Jar še danes čudijo člani skupine The Dubliners, ki so jo izvedli v izvirniku. Skladba, ki jo je leta 1998 obudila v trši različici Metallica, je le del bogatega repertoarja skupine, ki bo prihodnje leto praznovala svojo 50. obletnico delovanja. "Šli bomo na veliko turnejo. V ista mesta kot običajno. Velika Britanija, Irska in iskreno upam, da bomo prišli tudi sem," je o načrtih za MMC spregovoril kitarist skupine, sicer pravi poliglot (kot je bilo omenjeno na današnji tiskovni konferenci v središču Ljubljane, zna kar sedem tujih jezikov) Seánom Cannonom. V videu desno spodaj si lahko pogledate izsek skladbe Whiskey in the Jar, ki jo je za MMC-jeve obiskovalce portala zaigral naš sogovornik Cannon. Toda še prej se bodo Cannon, Barney Drew, John Sheahan, Eamonn Campbell in Paddy Reilly ustavili na naših odrih, in sicer že jutri v ljubljanskih Križankah. Kaj je pred vnovičnim nastopom pred slovenskim občinstvom povedal kitarist skupine, si lahko preberete spodaj. Dublinersi jutri ne boste nastopili prvič v Sloveniji. Kaj vas vleče v naše kraje? Že velikokrat smo bili tu. Vendar naš prvi obisk je bil leta 1990, ko smo prišli v Križanke. Ljudje so nam pred prihodom rekli, da bodo težave, da bo vojna. Ampak nismo jih jemali resno. Toda srečni smo, da je tega konec. Res radi prihajamo v ta predel sveta, ker je čudovita klima, hrana in ljudje. V zadovoljstvo nam je tu igrati. Upamo, da bomo še lahko kdaj prišli. Naslednje leto boste praznovali 50. obletnico vašega delovanja. Kako boste proslavili to okroglo obletnico? Šli bomo na veliko turnejo. V ista mesta kot običajno: Velika Britanija, Irska in iskreno upam, da bomo prišli tudi sem. V bistvu pa imamo isti sistem nastopanja vsako leto: gremo v Nemčijo, v skandinavske države, včasih v Španijo, včasih v Francijo. 13. marca pa bomo igrali v velikem Albert Hallu. Tega se zelo veselim, ker še nikoli nisem stal v zaodrju tam, bil pa sem na koncertu. 49 let po turnejah, nastopih, v snemalnih studiih ... Kaj vas ohranja v delovnem ritmu? Tablete (smeh). No, delno je res to o tabletah, kar pride z leti, ampak nič resnega. Kaj pa motivira? Motivira? Dobro vprašanje. Ker imamo že dovolj denarja, da se upokojimo, gre za uživanje v glasbo in trije v skupini smo stari že čez 70 in še vedno je nekaj, kar je v glasbi, kar me veseli in navdušuje. V teh letih se je glasbena industrija precej spremenila. Kako ste ohranili svojo avtentičnost? Še vedno je občinstvo, ki nas rado posluša in obiskuje na koncertih. Zdaj smo že 49 let na poti in ljudje poznajo naše ime. In zdaj vidimo na naših koncertih ljudi, ki se še rodili niso, ko smo mi začeli. Spomnim se enega intervjuja, ko me je novinar na koncu prosil, ali lahko podpišem našo ploščo, ker ima njegov dedek vse naše plošče doma (smeh). In to je bilo pred 15 leti. Si lahko mislite? Kakšno pa je vaše mnenje o 'instantnih' zvezdnikih, ki se pojavljajo danes? Moram reči, da glasbene scene ne spremljam redno. Toda resničnostni šovi na televiziji, ko so ljudje izpostavljeni zaradi svojega talenta, niso dobra stvar. Kar so mi rekli o nekaterih izvajalcih je, da so ta teden še nepoznani, prihodnji teden pa že na svetovni turneji. In tega niso navajeni. Na primer Susan Boyle je imela velike težave, kolikor sem lahko prebral iz časopisov. Pomembne so izkušnje. Kako pa je vaše glasbeno življenje vplivalo na zasebnega? Ne olajša zakona in moral sem se ločiti. Toda en sin še vedno živi doma, čeprav je že diplomiral. Drugi sin pa bo prišel na koncert v Ljubljani, ker živi precej časa v Zagrebu. Enkrat nas je naš skupni prijatelj Perica povabil tja na počitnice in prihodnje leto smo pripeljali s seboj še inštrumente. S sinom sva sestavljala duet, zdaj pa se nama je pridružil še tretji sin in tako se tradicija nadaljuje. Kako so razni odhodi in prihodi v skupino vplivali na vaše delovanje? Ronnie in Barney sta na turneji že od vsega začetka. Ronny pa je zapustil skupino že deset let preden je umrl, zato ga nismo pogrešali na odru, toda njegova izguba je prizadela vse. Ko je prišel Paddy je imel svoj repertoar starih skladb, ki jih je hotel izvesti in je prinesel svež veter. Na tiskovni konferenci ste omenili, da od slovenskih glasbenikov poznate Vlada Kreslina. Kako ste se seznanili z njim? Poznamo Vlada. Zadnjič je prišel na oder in je zapel pesem. Jaz sem ga predstavil svojim sinovom oz. on je nas povabil na njegov koncert v Križanke in moram reči, da sem bil navdušen nad njim in njegovo družino. Zdaj se že nekaj časa nisem slišal z njimi ... mogoče, da bo prišel jutri, toda ne vem zagotovo. V videu desno si lahko pogledate izsek skladbe Whiskey in the Jar, ki jo je za MMC-jeve obiskovalce portala zaigral naš sogovornik Cannon. Klavdija Kopina Z največjim užitkom jih grem poslušat jutri v Križanke! Kralji, za moje pojme so eni glavnih krivcev za kasnejši nastanek bendov kakor so Dropkick Murphysi in Flogging Molly, pa za popularizacijo irske glasbe, ki mi je zelo pri srcu. Seveda mi je bolj všeč domača ljudska, a kaj ko ji mediji ne dajo dihati - uvažajo pa balkansko glasbo. Maske so padle - Maljković prihaja iz muzeja košarkarske zgodovine Športna zgodba Francija Pavšerja 16. september 2011 ob 07:23 Kaunas - MMC RTV SLO Slovenski košarkarji so na evropskem prvenstvu izgubili še peto izmed zadnjih šestih tekem. Zdaj jim ostane boj za sedmo mesto. Božidar Maljković, slovenski selektor, je pozimi na kosilo povabil tri Olimpijine igralce v zrelih košarkarskih letih - Gorana Jagodnika, Saša Ožbolta in Sama Udriha oziroma, kot mu pomotoma reče "šjor" Božo, Uldriha - in jim predstavil svoj načrt juriša na kolajno v Litvi. Bili so navdušeni. Anketa: Ali naj selektor Božidar Maljković vodi slovensko košarkarsko reprezentanco tudi na EP-ju 2013 v Sloveniji? Vse pripovedke stare vsaj desetletje in pol Karizmatični trener je z zgodbicami iz svoje bogate kariere naredil vtis na fante, ki bi radi pred koncem kariere osvojili še kolajno. Takrat jih nisem vprašal, kaj so slišali iz njegovega železnega repertoarja, zagotavljam pa, da je bila to mineštra z malo Tonija Kukoča, Ace Nikolića in zgodb, kako je dajal nasvete Pepu Guardioli v Barceloni, seveda, ko je ta še igral. Komaj sem se zadrževal vse te mesece, da nisem fantom povedal, da bodo te zgodbe slišali še neštetokrat. Najmlajša med pripovedkami pa je stara vsaj desetletje in pol. Slovenski košarkarji živijo v drugem času Zato je bilo moje glavno vprašanje to poletje: "Do kdaj bodo igralci verjeli temu odličnemu retoriku?" Ko igralec ne verjame več trenerju, je namreč konec. In maska je res slej ko prej padla. Naši reprezentanti živijo v času moderne košarke in imajo za seboj delo z Željkom Obradovićem, Ettorejem Mesino, NBA-trenerji ... In kot ves svet tudi naši košarkarji vse leto v napadu igrajo "pick and roll", ki ga Maljković - kdo ve, zakaj - ne uporablja, navajeni so, da jim v minuti odmora kdo kaj nariše, med tekmo pokaže, katero akcijo naj igrajo, in jim da navodilo, kdaj naj naredijo taktično osebno napako, ipd. Trenerja se ceni po zadnjem rezultatu Zato ne razumem, kdo in zakaj se je odločil, da iz muzeja košarkarske zgodovine, kjer si zagotovo zasluži svoje mesto, potegne Božidarja Maljkovića. Očitno nekdo, ki ne ve, da je trener vreden le toliko kot njegov zadnji rezultat, in ne dosežek izpred dveh desetletij. Vse niti v rokah Avanza in Remsa Kdo pravzaprav oblikuje vizijo slovenske košarke? Direktor reprezentance Matej Avanzo vodi vse niti skupaj z generalnim sekretarjem Iztokom Remsom. Strokovni svet, bolj kot ne le birokratsko telo Košarkarske zveze Slovenije, je, denimo, po lanskem svetovnem prvenstvu ocenil, da je selektor Memi Bečirovič s četrtfinalom celo presegel cilj. A je prišlo do rošade. Odkar je vodja oziroma direktor slovenske reprezentance Matej Avanzo, menjamo selektorja vsako leto. Torej se je pri vsakem izboru vsaj enkrat zmotil: ali ko je imenoval selektorja ali ko ga je odstavil. Zdovc: "To so bili drugi časi" Aja, najuspešnejšega slovenskega selektorja do zdaj Jureta Zdovca sem vprašal, zakaj nikoli ne pove nobene zgodbe iz časov, ko je igral v peterki superiorne jugoslovanske reprezentance, recimo kaj o Draženu Petroviću. Le odmahnil je z roko: "Ne bom vas moril s tem, to so bili drugi časi in drugačna košarka." Vlade Divac bi se verjetno strinjal z njim. S. J., Franci Pavšer, Športna zgodba, Val 202 Zdovc je samo še vse potrdil, Maljković je tista zastarela-zarustana kišta!!! Odličen članek. Komentator si je upal podati realno oceno dela vodstva KZS in selektorja. Sprenevedanje, češ kako je vse v rožicah in kako bo kmalu bolje, ni na mestu. Vodstveni ljudje se niso izkazali. Potrebno se jim je zahvaliti in narediti kadrovske spremembe. Že od "ustoličenja" Božota sem vedel da je to zgrešena poteza. Ko sem to izrazil na forumu in komentarji sem bil zasut z minusi. Kako sem si drznil kaj govoriti proti Božotu? On je pa ja car. Samo, ponavljam, slovenske ovce je zmanipuliru s svojim filozofiranjem in vsi so mu slepo kimali in se v vsem strinjali z njim. Ovce res. Zdej ste pa dubl kou u... Dejte ga še mau hvalt no, Božo že ve kaj dela... Skriva adute... Yeah! Kaj bo vse karte razkril na tekmi za 7. mesto? Bravo Božo! Najboljše bo prihranil za konec. HA! Samo upam, da iz tega ne potegnejo " zmage", kot Srbi po bitki na Kosovem Polju. Vse mrtvo, oni pa slavijo zmago... Se povsem strinjam. Vodenje reprezentance je bilo slabo. Poleg igre nekaterih ključnih igralcev. V Sloveniji je kar nekaj trenerjev, ki bi bolj evodili ekipo, predvsem pa bolj epoznajo igralce - Martič ali Sagadin na primer. Zadnja minuta odmora z Litvo je pokazala pravi obraz Malkoviča... On se pogovarja s pomočnikoma, medtem pa Smoki razlaga kako bodo odigrali... Katastrofa od trenerja... Da o menjavah sploh ne govorim.... Človek je ostal v času Petroviča, Kukoča in Divaca... Danes se košarka igra drugače.... Maske so padle - Maljković prihaja iz muzeja košarkarske zgodovine a ne bi blo bolj smiselno: Maske so padle - Maljković odhaja v muzej košarkarske zgodovine Aktualno vodstvo LDS-a ne ve, ali je LDS informiral Kosa o zadevi Patria Kos sumov kaznivih dejanj ni posredoval tožilstvu 16. september 2011 ob 10:33 Ljubljana - MMC RTV SLO Katera politična stranka je informirala Draga Kosa o zadevi Patria? Janša je v sredo na sojenju dejal, da je bil to verjetno SD. Toda to je zanikala protikorupcijska komisija. Kdo je torej bil? Drago Kos je na zaslišanju o zadevi Patria na Finskem aprila 2008 finskim preiskovalcem povedal, da je protikorupcijska komisija dobila dve poročili o možnostih korupcije pri izbiri osemkolesnikov. Prvo je poslala neizbrana Sistemska tehnika, drugo pa politična stranka, kaže zapisnik Kosovega zaslišanja. Prevod zapisnika zaslišanja Draga Kosa na Finskem lahko preberete tukaj. Komisija: Ni SD Iz slovenskega prevoda zapisnika zaslišanja, ki je v zadnjih dneh prišel v javnost, je razvidno, da Kos, takratni predsednik protikorupcijske komisije, na zaslišanju imena stranke ni povedal, zato se je postavilo vprašanje, katera stranka je poslala poročilo. Najprej se je omenjal Pahorjev SD, vendar so na protikorupcijski komisiji že zanikali, da bi poročilo poslal SD. Glede na to, da je Koroški pokrajinski odbor LDS-a na izredni seji junija 2006 na Ravnah na Koroškem sprejel soglasno mnenje, v katerem je med drugim zapisal, da je bilo slišati veliko trditev, ki vzbujajo dvome o korektnosti izpeljave postopka izbire najugodnejšega ponudnika ter tudi precej sumov in obtožb o koruptivnosti ob tej odločitvi, je MMC poslal vprašnje LDS-u, ali so oni protikorupcijski komisiji poslali omenjeno poročilo. Z LDS-a so odgovorili, da aktualno vodstvo LDS-a informacij o tem nima. Kos: Ne potrdim in ne zanikam Za spletno stran Slovenskih novic pa je Kos na vprašanje, ali je stranka LDS tista, ki je protikorupcijsko komisijo oborožila s podatki, ki kažejo, da je pri Patrii šlo za korupcijo odgovoril: "Za LDS ne potrdim in ne zanikam." Iz zapisnika je razvidno, da Kos sumov domnevnih kaznivih dejanj, ki jih je sporočil Fincem, ni prijavil slovenskemu tožilstvu. V zapisniku tudi ni nikjer napisano, da bi Kos Fincem povedal, da je njegov brat Miran Kos pravni zastopnik Sistemske tehnike. Protikorupcijska komisija je sicer maja 2008 objavila načelno mnenje, v katerem je zapisala, da je ministrstvo za obrambo pri izboru dobavitelja oklepnikov 8 X 8 v primerjavi s Sistemsko tehniko favoriziralo podjetje Rotis. Kritike na Kosov račun Kritik, da je osebno vpleten v zadevo Patria, saj je njegov brat pravni zastopnik Sistemske tehnike, se je Drago Kos branil z besedami, da ne ve, ali njegov brat zastopa Sistemsko tehniko, in da se je izločil iz sprejemanja načelnega mnenja. Številni kritiki opozarjajo, da je to protislovje, saj se mu, če ni vedel za bratovo zastopanje Sistemske tehnike, ne bi bilo treba izločiti. Številni so Draga Kosa za glavnega kreatorja afere Patria označili že takoj po njenem izbruhu. Janez Janša - s Kosom sta na "bojni nogi" že od Depale vasi leta 1994 - je že na izredni seji DZ-ja septembra 2008 dejal, da je Kos tudi na tej aferi pustil svoje "prstne odtise". Kos je ustvarjanje afere zanikal, že nekaj dni po izbruhu afere, 9. septembra, pa je za TV Slovenija potrdil, da je v letu 2008 nekajkrat obiskal Finsko oz. finske policiste, ni pa vedel, kdaj in koliko časa je bil v tej skandinavski deželi. Na novinarski konferenci 11. septembra je dodal, da so ga finski preiskovalci (z njimi naj bi se prvič sešel junija 2007) spraševali o Walterju Wolfu in Hansu Wolfgangu Riedlu, ni pa se spomnil, ali tudi o Janši. Decembra 2009 so se v javnosti pojavili dokumenti, ki po mnenju številnih postavljajo te Kosove trditve na laž: časnik Delo je objavil kopijo dela zapisnika zaslišanja Kosa na Finskem aprila 2008. Zdaj je, kot že omenjeno, prišel v javnost slovenski prevod celotnega zaslišanja. Aleš Žužek Glosa: Groza okrog mene Tedenska glosa Vinka Vasleta za MMC 17. september 2011 ob 06:07 Ljubljana - MMC RTV SLO Psihiater pravi, da mi ni pomoči! Afera Patria se me je tako zelo dotaknila, da je vse narobe z menoj! Grem spat, ne morem zaspati, ampak slišim glasove, ki mi pravijo, da naj kopljem pod domačo brezo. Da je tam zakopan finski korupcijski denar. Ko se prepoten zbudim in kopljem pod slivo, ker breze nimam na vrtu, tam ni nič razen sedem deževnikov. Mogoče je v tem ljudskem številu kakšna 'finta'? Psihiater pravi, da ne. Sedem v avtomobil, da se odpeljem v službo, v notranjosti mojega avtomobila pa je 134 skritih mikrofonov. Ki niso skriti, ker jih vidim. Snemajo me, vohunijo za menoj, mi prisluškujejo. Zato se odpeljem 'direkt' k avtomehaniku, ki nič ne vidi in nič ne sliši. Po mojem mnenju je zaposlen na UDBI. Psihiater pravi, da ni, ker ima samo šolo za mehanika, za UDBO si moral imeti pa vsaj nižjo gimnazijo. Jaz pa vem, da v mojem avtomobilu niso samo mikrofoni, ampak so tudi kamere, ki vse, kar počenjam, neposredno prenašajo v kakšne strankarske štabe. Vem, v katerega, pa ne smem tega na glas povedati. Psihiater pravi, da kamer ni, ker so moj avtomobil tako rekoč razstavili na prafaktorje in so našli samo eno crknjeno miš, ki je reva končala kdo ve zakaj v podvozju. Jaz trdim, da to ni miš, ampak sledilna naprava. Psihiater pravi, da ni, ker so kadaver pregledali na veterinarski kliniki. Psihiater zagotovo nima prav. Zato sem ga zamenjal. Ponoči mi po pet ur zvoni telefon v glavi. Na drugi strani se v glavnem nihče ne javi, tudi ni globokega dihanja. Če bi bilo vsaj to, bi vedel, za kaj gre. Včasih hropeči glas reče: "A si to ti?", in ko rečem, da sem, mi pravi, da naj grem nazaj spat. To so hude grožnje, a na policiji mi rečejo, da mi ne morejo dati dovoljenja za pištolo, da pa bodo budni in pozorni. Gledam televizijo in namesto uravnoteženega informativnega programa mi neki glas iz ozadja pripoveduje, da naj se z afero Patria ne ukvarjam, da to škoduje zdravju in podobno. Moj novi psihiater pravi, da v TV-aparatu niso majhni, nevarni likvidatorji, ker so to že digitalizirane aparature in se vanje ne da stlačiti. Ne verjamem mu povsem – potem so pač tam digitalizirani morilci! Pred enim tednom sem ponoči stal na Prešernovi. Poklical sem taksi, in še preden sem ga poklical, se je pred mano zaustavila rdeča (poudarjam: rdeča) korveta z napisom "Taksi za Tobruk". Še preden sem se spomnil, da je to naslov znamenitega filma, sem v avtomobilu že sedel in tip, ki ni imel obraza, ker je imel na glavi ženino svileno nogavico, me je peljal najprej na ljubljanski grad, potem v BTC in končno v Polje. Izstopil sem in šel domov. Imam tri pse in tisti dan so spregovorili: "Ne zanimaj se za Patrio, ne piši o njej. Drži gobec." Moj novi psihiater mi ni verjel in sem ga zamenjal. Če bi se vse to dogajalo samo meni, bi bil zaskrbljen, ampak berem, da se še komu. Groza, v kakšni državi živim. Patria torej ni samo korupcijska afera, ampak veliko več. Vinko Vasle Janša: Pričakujemo lahko vse, celo "kakšnega lovca, ki bo streljal" kot pri Krambergerju Misel je hitrejša od puščice in resnica je močnejša od laži 19. september 2011 ob 11:07 Ljubljana - MMC RTV SLO "Tranzicijska levica je v Sloveniji na oblasti več kot 15 let na 45 let podlage in v tem času so uporabili in pokazali vse, kar imajo. Novih obrazov tam ne najdete niti na rezervni klopi, pa če jih iščete z lučjo pri belem dnevu," je na svojem profilu na Facebooku opozoril Janez Janša. V nedeljo je vodja opozicije Janez Janša na svojem Facebooku objavil besedilo z naslovom Zakaj se bojijo volitev. V njem je med drugim zapisal, da bo torkovo glasovanje o zaupnici vladi loterija, glavna motiva za podporo vladi pa sta utemeljena na negativnem čustvu oz. na strahu. "Prvi je osebni strah nekaterih, ki se jim ne obeta več ponovna izvolitev, in drugi je strah pred slutnjo usodnosti naslednjih volitev, ki se nakazujejo kot svojevrsten referendum o slovenski prihodnosti." Janša: Podpora Pahorjevi vladi morda celo nižja kot podpora režimu leta 1988 Strah pred volitvami, s katerim se po njegovem mnenju srečujemo tudi danes, pa je bil prisoten že v preteklosti oz. konkretneje med letoma 1988 in 1990, pravi Janša. "Med demonstracijami pogumnih množic v času slovenske pomladi leta 1988 je visok komunistični funkcionar, ki danes rad pridiga drugim o demokraciji, v svoji analizi razmer za takratni politični vrh zapisal, da je situacija kritična, a da je treba za vsako ceno vzdržati vsaj še kako leto na oblasti. Potrebno da je pridobiti čas. Popustiti povsod, če je trebe, le pri zahtevi za volitve ne," je navedel. Predsednik SDS-a meni, da se dobri dve desetletji pozneje Slovenija še vedno otepa dediščine časa, ki so ga "pridobivali" med letoma 1988 in 1990. "Nekatere pridobitve so vmes tako 'utrdili', da se danes bojijo samo še volitev, referenduma in ljudske jeze. Javna podpora Pahorjevi vladi leta 2011 je prav tolikšna ali celo še nižja, kot je bila podpora režimu leta 1988." Janša je še izpostavil, da je bila že volilna kampanja leta 2008 "skrajno umazana in vsaj v enem primeru je šla tudi preko roba dopustnega, pa nervoza v zaledju tranzicijske levice ni bila niti približno tako velika kot je danes. Zato od torka naprej lahko pričakujemo vse, celo 'kakšnega lovca, ki bo streljal tako kot v primeru Krambergerja,' ni več možno izključiti," je prepričan. Vlada še vedno na oblasti zaradi izkrivljenega medijskega prostora? "Nobena vlada ne bi mogla delati tako slabo, da bi njena podpora padla pod 10 %, in obenem ostati vlada, če država ne bi imela izkrivljenega medijskega prostora," meni Janša. Ob tem je izpostavil obravnavanje vlade po propadlem trojnem referendumu. "Več kot 70 odstotkov volivcev je bilo na vseh treh proti", kar pa je po besedah Janše "seveda škodilo Sloveniji, škodilo pa je tudi oblastni opciji sami. Najslabše za oblast je, če ni ogledala." Torkovo glasovanje o zaupnici kljub dejstvu, da Pahorju do večine manjka teoretično kar 13 poslanskih glasov, še ni vnaprej odločeno. A tudi če bo vlada padla, to ne bo predstavljalo kakšne dokončne odločitve v smislu predčasnih volitev, še meni Janša. "Tisti, ki se volitev bojijo, bodo na vse načine poskušali podaljšati vmesni čas. Pri tem se bodo tako kot v letih 1989 in 1990 zanašali na represijo in propagando," je prepričan. Že prvi dan po morebitni izglasovani nezaupnici se bo torej po mnenju Janše ali začela propagandna podpora vnaprej predvidenemu kandidatu za mandatarja ali pa enaka podpora lovu nanj. "Prav vse bo spet dovoljeno, pričakujemo lahko histerijo, kakršne še ni bilo." "Tranzicijska levica se pripravlja na prezimovanje" "Številni znaki pa nedvoumno kažejo, da se zaledje tranzicijske levice pripravlja tudi na t. i. prezimovanje. Poleg kadrovskega 'cementiranja' v državnih institucijah kaže v tej smeri tudi nebrzdano zadolževanje," je navedel Janša in ob tem dodal, da z njim vladajoči ustvarjajo fiskalno izjemno dramatične razmere za prihodnjo vlado, ki bo imela tako izjemno omejen manevrski prostor. V nekaj mesecih bo po njegovih besedah razglašena "za edinega krivca za obstoječe stanje in tisti, ki danes uničujejo razvojno podlago Slovenije, si obetajo njen kratek vek trajanja in svojo hitro vrnitev". V nekem nigerijskem časniku sem spomladi prebral moto, ki pravi, da je "misel hitrejša od puščice in resnica močnejša od laži". Bo že držalo, sicer bi bila Nigerija še vedno kolonija, Slovenija pa provinca socialistične Jugoslavije, je sklenil Janša. Barbara Grm Poudarki Nas po morebitni nezaupnici čakajo predčasne volitve? Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 3,9 od 55 glasov Ocenite to novico! Pahorjevo koalicijo je najprej zapustil DeSUS, sledil je Zares. Bodo poslanci Pahorju, ki vodi zdaj že manjšinsko vlado, danes izglasovali zaupnico ali ne? Foto: BoBo Po zmagi SD-ja, naslednika nekdanje Zveze komunistov, na državnozborskih volitvah septembra 2008 je premier postal predsednik te stranke, Borut Pahor. Pahorjev slog vladanja so zaznamovale izjave, ki so jih nekateri mediji označili za pahorizme: že skoraj ponarodel je postal njegov "so what". Pahor je kmalu po prevzemu vlade razglasil, da si bo zaradi varčevanja sam plačeval reprezantanco (kave in kosila). Pozneje je tožil, da ne more preživeti s 3.002 evroma plače in da živi od prihrankov. Foto: BoBo "Seksi ministrica vodi policijo v visokih petah." Tako je maja letos tržaški Il Piccolo naslovil članek o Kresalovi. Privlačno Kresalovo so privrženci ob njenem vstopu v politiko razglasili za "NLP - nedolžno, lepo in pametno", po treh letih ministrovanja pa so jo najostrejši kritiki na desnici razglasili za "afero na dveh nogah". Kritike na njen račun so najprej letele na njen življenjski slog (prestižne obleke in avtomobili, nakupovanje v Milanu, kamor naj bi odhajala z najetim letalom), sledile so govorice o uživanje mamil, na koncu pa je bil za njeno ministrsko kariero usoden sporni najem stavbe NPU-ja. Sama se je počutila kot Agata Schwarzkobler iz Tavčarjeve Visoške kronike. Svojim nasprotnikom očita, da izvajajo proti njej "gonjo" v slogu srednjeveških preganjanj in zažiganj čarovnic na grmadah. Foto: BoBo Pred leti je Slavoj Žižek Gregorja Golobiča oklical za bodočega slovenskega Stalina, letos poleti pa je znani slovenski filozof dejal, da za njegovega prijatelja Golobiča velja, "da je brihten, pameten, ampak pokvarjen, da laže". "Moje izkustvo z njim je ravno nasprotno - da je v osnovi pošten, je pa včasih malo 'tup'," je povedal Žižek. Golobiču politični nasprotniki očitajo, da svoje politične funkcije in vpliv izkorišča za poslovanje Ultre, katere solastnik je (najostrejši kritiki na desnici menijo, da je edini "dosežek" Zaresa, da je v Sloveniji spravil oranžno barvo na slab glas). Sam je glede očitkov na svoj račun in na račun podjetja Ultra dejal, da gre za pohod, ki meji na fašizem. Foto: BoBo Za Erjavčev ministrski stolček so bile usodne "kante za smeti", kot je sam dejal. Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je pozval Pahorja k razrešitvi Erjavca, ker je sodišče kot nezadovoljive ocenilo popravljalne ukrepe ministrstva na področju določitve okoljskih dajatev za spodbujanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Pahor je razrešitev predlagal DZ-ju in to označil za nove standarde. Erjavec je na seji DZ-ja 26. januarja 2010 sredi razprave ugotovil, da so razlogi za njegovo razrešitev povsem politične narave, zato se je odločil, da še pred koncem razprave in glasovanja sam odstopi. Erjavca so imeli drugi koalicijski partnerji, zlasti Zares in LDS, za moteč dejavnik v vladi. Ko je Erjavčev DeSUS odšel iz vlade, je Kresalova dejala, da bo šlo v vladi zdaj lažje. Foto: BoBo Ko je Pahor predlagal poslancem, da razrešijo Erjavca, je razglašal, da uveljavlja nove standarde (prejšnji premier Janša namreč ni upošteval Šoltesovega poziva k razrešitvi takratnega ministra za okolje Janeza Podobnika). Toda ko je Šoltes januarja letos zaradi prenosa deležev v družbi Splošna plovba Portorož zahteval razrešitev Pahorjevega strankarskega kolega, ministra za finance Franca Križaniča, Pahor, ki rad pravi, da dela "dejanja, vredna moža", tega tokrat ni storil, zaradi česar si je upravičeno nakopal očitke o dvojnih merilih. Foto: BoBo Marca lani je bil vroča tema Križaničev svetovalec Drago Isajlovič. Pahor je Križaniču postavil ultimat, naj prekine sodelovati z Isajlovičem. Napetosti med Pahorjem in Križaničem je prekinil Isajlovič, ki je sporočil, da se umika z ministrstva za finance. Pahor se je za Isajlovičev odhod odločil zaradi "skrajnega nezaupanja večine poslovne skupnosti v Sloveniji do vloge in mandata Križaničevega svetovalca". Isajlovič, ki je leta 1988 kot član tajne politične policije SDV sodeloval pri aretaciji Janše, pa je menil, da je srž težave prodaja državnega premoženja. Oster je bil tudi do Pahorja, saj je dejal, da se Pahor upa spravljati le na svoje strankarske kolege in si na ta način skuša pomiriti svoje travme. Številni menijo, da je Isajlovič kljub formalnemu "odhodu" z ministrstva obdržal svoj vpliv. Foto: MMC RTV SLO Četudi si ranjen in maščevalen, mi z največjo stopnjo zlobe ne moreš prizadejati desetine gorja, ki mi ga je v zadnjih dveh letih od naše zmage povzročila tvoja Simona. S svojim blatenjem in klevetanjem. S svojimi lažmi in grožnjami tistim, ki bi lahko sodelovali z mano. (...) Dali smo ti zgodovinsko priložnost, pa si jo zavozil. In pri tem zavozil tudi stranko. Oprosti, ker smo zmagali. Del razvpitega pisma Sebastjana Jeretiča Pahorju novembra lani. Julija lani je odstopil priljubljeni minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je tudi izstopil iz Zaresa. Lahovnik je še pred svojim odstopom Pahorju poslal pismo, v katerem je navedel le en razlog za svoje nezadovoljstvo: "Na ministrstvu za gospodarstvo smo opazili, da se na razpise izvajalskih institucij ministrstva prijavljajo tudi družbe, ki spadajo v skupino Ultra, katere pomemben (več kot petodstoten) lastnik je član vlade. Zatiskanje oči pred tem in podobnimi problemi ni sprejemljivo." Foto: BoBo Golobič je Lahovnikove očitke zavrnil in dejal, da je bistvo spora med njima, ker je Lahovnik podpiral projekt gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), sam pa meni, da je slabo voden in predrag. Ko je nadzorni svet razrešil direktorja TEŠ-a Uroša Rotnika, je prišlo do spora med SD-jem in Zaresom, proti so bili tudi sindikalisti iz TEŠ-a, ki so opozarjali pred "oranžnim kadrovskim cunamijem". Analitiki so spopad obeh strank označili za boj za energetiko. Najglasneje in javno je zoper Golobiča nastopil Mladi forum. Spor med SD-jem in Zaresom se je bil tudi glede AUKN-ja - Zares je namreč predlagal njegovo ukinitev. Foto: BoBo 2. julija 2009 je lahko vsa Slovenija, ker je vlada po nesreči vključila zvočni neposredni prenos svoje seje, na vladni spletni strani spremljala prepir med Kresalovo in tedanjo ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs (Zares). Jabolko spora je bilo zaposlovanje v javni upravi. Kot vemo, se je v času Pahorjeve vlade kljub obljubam o varčevanju povečalo število zaposlenih v javni upravi. Foto: BoBo Velik projekt leve koalicije v tem mandatu je tudi novi družinski zakon, ki je bil sprejet po maratonskem obravnavanju v parlamentu, in sicer v t. i. kompromisni različici, ki dovoljuje istospolnim parom posvojitev biološkega otroka enega izmed partnerjev. Kljub temu se lahko zgodi, da bodo o družinskem zakoniku odločali volivci na referendumu, če tega ne bo preprečilo ustavno sodišče (podobno je ustavno sodišče preprečilo, da bi ljudje povedali svoje mnenje o vladnem zakonu o izbrisanih). Zakonik, ki je tako kot še druga dva Svetlikova zakona, zakon o malem delu in pokojninski zakon, razvnel strasti javnosti, je dvignil na noge desnosredinsko opozicijo, Cerkev, islamsko skupnost in katoliške civilnodružbene organizacije (uspešna pri zbiranju podpisov za referendum je civilnodružbena iniciativa, ki jo vodi Aleš Primc). Foto: BoBo V času Pahorjeve vlade je parlament med študentsko-dijaškimi demonstracijami 19. maja lani doživel najhujši napad v času svojega obstoja. Pred kratkim je v stavbo parlamenta treščilo osebno vozilo - menda nenamerno. DZ naj bi bil julija 2009 ena izmed tarč (poleg Pahorja) hrvaškega vojnega veterana Josipa Zagajskega. Hrvat, oborožen z bombami, ni prišel do Ljubljane, saj so ga na Dobovi zaustavili slovenski policisti. Foto: BoBo Ostri spori so bili tudi med generalno državno tožilko Barbaro Brezigar in pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem (LDS) - zadeva Berglund, preiskava zadeve Baričevič. Kljub temu je Brezigarjeva "preživela" mandat. Nasledil jo je za desnico sporni Zvonko Fišer, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja preganjal tri ljudi zaradi postavitve križa. Desnica prav tako ni bila zadovoljna z imenovanjem Branka Masleša za predsednika vrhovnega sodišča, saj naj bi Masleša nasprotoval osamosvojitvi Slovenije (kar je ta zanikal). Foto: BoBo Del levice, nezadovoljen s Pahorjem, si na mestu premierja želi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki pa vztrajno zanika, da si želi postati predsednik vlade. Jankoviću njegovi nasprotniki očitajo domnevne sporne posle z zemljišči, zadolževanje - tudi zaradi Stožic, "finančnega soda brez dna", ki naj bi bil zgrajen na način "modernega suženjstva". Foto: BoBo Sorodne novice 18. september 2011 Odgovornost za (ne)spremembe je tokrat na poslancih Dodaj v Facebook Zgodba o neki levi vladi Tri leta Pahorjeve vlade 20. september 2011 ob 06:14 Ljubljana - MMC RTV SLO Ta ekipa je sposobna premagati vse ovire na poti, ki ločijo Slovenijo od najrazvitejših držav, je na predstavitvi kandidatov za ministre 11. novembra 2008 optimistično napovedoval Borut Pahor. Toda po slabih treh letih vladanja Pahorja danes morebiti čaka nezaupnica. 21. november 2008: poslanke in poslanci so s 56 glasovi za in 30 proti potrdili seznam 18 ministric in ministrov, ki so sestavljali vladno ekipo premierja Boruta Pahorja. Jedro vlade je bil t. i. levi trojček - Pahorjev SD, Zares Gregorja Golobiča in LDS Katarine Kresal -, ki se je oblikoval že pred državnozborskimi volitvami 21. septembra. Levemu trojčku se je pridružil tudi DeSUS, upokojenska stranka, naklonjena levici, ki jo vodi Karl Erjavec. Erjavec - "moteči element" v vladi Še najbolj se je zapletalo prav s stranko DeSUS, predvsem zaradi Erjavca, ki je bil za številne na levici "kontaminiran" zaradi sodelovanja v Janševi vladi, sporen pa je bil tudi zaradi nakupa patrij. Erjavec je celo začasno ustavil pogajanja svoje stranke za vstop v vlado, in sicer zaradi neenakopravnega položaja v pogajanjih. Na koncu je tudi DeSUS vstopil v vlado, a je bil v njej zaradi Erjavca in trenj glede pokojninske reforme vedno nekakšno peto kolo. Odnos strank levega trojčka, zlasti Zaresa in LDS-a, do Erjavca je bil za številne na desnici znak ideološkega izključevanja oz. ekskluzivizma strank levega trojčka. Potrditev svoje teze so videli v nezadovoljstvu Zaresa in LDS-a z imenovanjem Dimitrija Rupla, dolgoletnega zunanjega ministra, na mesto posebnega Pahorjevega odposlanca za zunanje zadeve. Zaradi te odločitve je na začetku decembra 2008 z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje protestno odstopil Slavko Ziherl, takratni podpredsednik LDS-a, policija pa je - za nekatere zaradi političnih motivov - znova odprla zadevo "Ruplova metla": domnevno nakupovanje Ruplove žene Marjetice s službenim vozilom. Nazadnje je Pahor popustil pritisku Ruplovih nasprotnikov - marca 2009 je sporočil, da sta z Ruplom sklenila sporazumno končati sodelovanje. Zavračanje sodelovanja z opozicijo Če so v času Janševe vlade pozicijske in opozicijske stranke (razen LDS-a) podpisale partnerstvo za razvoj, katerega glavni cilj je bil zagotavljanje konkurenčnega gospodarstva in hitrejše gospodarske rasti, je bila Pahorjeva vlada v tem mandatu gluha za pozive opozicije po sklenitvi podobnega partnerstva. Ta bi po mnenju opozicije, zlasti največje opozicijske stranke SDS, pomagal Sloveniji pri izhodu iz krize. Pahor je sicer pred volitvami napovedal drugačno kadrovsko paradigmo - pomembna naj bi bila strokovnost, in ne politična usmeritev. Tu pade ali obstane moja vlada, je rad zatrjeval. Obljuba, ki jo je že pred volitvami zmotil podatek, da ima glavni tajnik SD-ja Uroš Jaušovec USB-ključ, na katerem je 600 imen in naslovov ljudi, ki bodo zasedli najodgovornejše položaje v državi. Afera se je tako razbohotila, da je Pahor javno ukazal sporni ključek uničiti. Ko je Pahor prevzel oblast, je po mnenju nasprotnikov vlade že kmalu prelomil obljube o novi kadrovski politiki: že na seji 10. decembra je vlada razrešila člane skupščine in nadzornega sveta Kada ter upravnega odbora Soda. Vlada je istočasno sklenila ustanoviti Kadrovsko-akreditacijski svet (t. i. KAS), ki naj bi pripravil pogoje za imenovanje predstavnikov v organe upravljanja gospodarskih družb, kjer ima država lastniški oz. solastniški delež (v času Janševe vlade je lahko v te organe imenovala svoje predstavnike tudi opozicija, kar ni bilo mogoče v času LDS-ove vladavine). Pozneje je vlada ustanovila še sedem KAS-ov za različna področja v javnem sektorju. KAS-i kot strokovno pokritje političnih odločitev Za SDS so bili KAS-i nekaj podobnega, kot so bile v socializmu kadrovske komisije Socialistične zveze, torej organ, "ki dela triažo za neko politiko, prodaja pa se kot višek depolitizacije". Kritičen do KAS-ov je bil na koncu tudi predsednik KAS-a Bogomir Kovač, ki je oktobra lani dejal, da si je Pahorjeva vlada delo KAS-a predstavljala kot strokovno pokritje za politične odločitve. Delo KAS-a je potem prevzela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki jo vodi Dagmar Komar, po mnenju kritikov "kader" SD-jevega ministra za finance Franca Križaniča. Kritiki Pahorjeve vlade vidijo ideološki ekskluzivizem te vlade tudi v njenih posegih na področje medijev. V času Janševe vlade so zlasti iz vrst levo usmerjenih novinarjev (ti predstavljajo večino slovenskih novinarjev) prihajale obtožbe, da Janša ogroža svobodo medijev - spomnimo se peticije 571 novinarjev. S prihodom Pahorjeve vlade pa naj bi se začel proces, ki so mu njegovi kritiki nadeli ime "medijska rekonkvista". Najprej je prišlo do zamenjave na vrhu državne Slovenske tiskovne agencije (STA), kjer je Alenko Paulin (na čelo agencije se je zavihtela leta 2007) spomladi 2009 zamenjal Bojan Veselinovič, eden izmed podpisnikov peticije 571 novinarjev. Boruta Meška "vržejo na cesto" Veselinovič je nato novembra 2009 ne samo razrešil takratnega odgovornega urednika STA-ja, zdaj že pokojnega Boruta Meška, ampak mu tudi posredoval izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kot je znano, je v času Paulinove po prihodu Meška dotedanja odgovorna urednica postala Meškova namestnica in urednica zunanjepolitičnega uredništva. Po spremembi na vrhu STA-ja je, kot menijo nasprotniki vlade, prišla na vrsto RTV Slovenija. Ministrica za kulturo iz vrst Golobičevega Zaresa Majda Širca je pripravila nov zakon o RTV-ju, ki naj bi zamenjal t. i. Grimsov zakon. Programskega sveta oz. Sveta RTV-ja tako ne bi več volili poslanci, ampak člani civilnodružbenih organizacij kot v času, ko je javni zavod vodil Janez Kocijančič, nekdanji predsednik SD-ja oz. ZLSD-ja. Kritiki Širčinega zakona so opozarjali, da bi položaj v svetu dobile večinoma levici naklonjene civilnodružbene organizacije, zaradi česar naj bi levica spet za nekaj desetletij "zabetonirala" svoj vpliv na RTV-ju. Zakon je med drugim povzročil odhod poslanca Andreja Magajne iz poslanske skupine SD-ja. Magajna je trdil, da so pritiskali nanj, naj podpre zakon, in napovedovali čistke levici neljubih novinarjev na RTV-ju. Polom t. i. Širčinega zakona o RTV Slovenija Poznejša policijska preiskava proti Magajni v okviru mednarodne preiskave, povezane z otroškim pornografskim gradivom, je bila za številne maščevanje zaradi Magajnovega nasprotovanja zakonu. Tako meni tudi Magajna, ki trdi, da je nedolžen. V zadnjih dnevih je odjeknila vest, da je policija izgubila diske, ki jih je zaplenila Magajni, sicer tudi predsedniku Krščanskih socialistov Slovenije. Opozicija je zahtevala referendum o Širčinem zakonu, ki je nato - resda ob nizki udeležbi - popolnoma pogorel: 12. decembra lani je proti zakonu glasovalo 72,64 odstotka volivcev. Kljub porazu ministrica ni želela odstopiti, ampak je nadaljevala prizadevanje, da bi uveljavila še en zakon - medijski zakon. Tudi ta zakon je naletel na ostro nasprotovanje opozicije, dela novinarjev (ti so trdili, da je Širčin medijski zakon še slabši od tako kritiziranega madžarskega Orbanovega) in dela lastnikov medijev, zlasti je bil goreč nasprotnik zakona lastnik radijske mreže Infonet Leo Oblak. Propad spornega zakona o medijih Povsem zadovoljni z zakonom pa niso bili niti v Društvu novinarjev Slovenija. Pritiski so tokrat obrodili sadove, saj so poslanci zakon - na veliko jezo Zaresa - zavrnili. Po mnenju številnih se je koalicija s tem izognila še eni referendumski katastrofi. Nasprotniki Pahorjeve vlade to obdobje štejejo za obdobje afer. Največja med njimi je zagotovo afera bulmastifi oz. afera Baričevič, ki je izbruhnila, potem ko so 2. februarja 2010 v garaži na Oražnovi ulici v Ljubljani trije podivjani psi do smrti pogrizli svojega lastnika, znanega zdravnika Saša Baričeviča. Afera, ki je od takrat naprej dala besedi ljubitelji psov čuden prizvok, je razkrila neformalne povezave vplivnih, moč lobijev in odvetniških pisarn, sprožila sume o zlorabi policije, v najbolj ostrih kritikah na desnici naredila enačaj med zoofilijo in levico ter rodila tezo o dveh pravnih državah - eno za premožne in vplivne, drugo za preostale. Afera bulmastifi zaustavi vzpon Kresalove Afera je po mnenju številnih končala strmi vzpon takratne notranje ministrice Kresalove, ki so jo mnogi že videli na premierskem položaju, mesec po aferi pa se je od ministrskega stolčka poslovil kmetijski minister Milan Pogačnik, na katerega je po izbruhu afere letelo veliko kritik zaradi vračanja psov. Pogačnik je odstopil, potem ko je izbruhnila afera o domnevnem trgovanju za poslansko podporo SNS-a Zmaga Jelinčiča v zameno za gradnjo letalskega muzeja v Murski Soboti. Za Jelinčiča je bila policijska preiskava zoper njega maščevanje tedanje notranje ministrice. "To je udarec gospe Kresalove," je njegova znamenita izjava po koncu policijske preiskave strankinih prostorov v parlamentu. Veliko afer je bilo tudi posledica trenj med strankami levega trojčka. Najprej so bila bolj vidna nesoglasja med Zaresom in LDS-om, in sicer v času afere Ultra, ko je Golobič obtožil takratnega predsednika uprave NLB-ja Draška Veselinoviča, izbranca LDS-a, da je spravil v javnost dokument o domnevno nezavarovanih posojilih Ultre. Afera Dimic Mnenje, da se afere "lepijo" le na Zares in LDS oz. na Golobiča in Kresalovo, se je spremenilo po izbruhu afere Dimic oktobra lani. Vodja Pahorjevega kabineta Simona Dimic je v oddaji Pogledi Slovenije zanikala, da je njeno hišo obnavljalo podjetje Vegrad, vendar so jo kmalu na laž postavili Vegradovi delavci, ki so trdili celo, da so hišo obnavljali z materialom z gradbišča na Celovških dvorih. Kljub temu je Pahor še naprej izražal zaupanje v Dimičevo. Dimičeva se je na koncu vendarle odločila za odstop. V javnost pa je prišel tudi podatek o domnevno sporni izbiri pri javnem naročilu za izvedbo sistema nadzora in vodenja na avtocestnem odseku Slivnica-Pesnica - Dars je namreč decembra 2009 izbral podjetje Traffic Design, ki je v lasti Tomaža Kastelica, strica Simone Dimic. Njen partner Roman Horvat, lastnik turistične agencije Escape, je prodajal letalske vozovnice tudi premierjevemu kabinetu. Še ena odmevna afera, povezana s SD-jem, je izbruhnila marca letos, ko so novinarji angleškega časopisa The Sunday Times posneli evropskega poslanca na listi SD-ja Zorana Thalerja, ko ta obljublja domnevnim lobistom (v resnici so bili to novinarji), da bo za denar podprl določen predlog v Evropskem parlamentu. Od blokade do arbitraže Številni na levici imajo za najvidnejši uspeh Pahorjeve vlade arbitražni sporazum. Referendum o arbitražnem sporazumu 6. junija lani je bil tudi edini referendum, ki ga je vlada - sicer tesno, a vendarle - dobila. Omenjeni sporazum sta novembra 2009 podpisala slovenski premier Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor. Pahorja so zaradi podpisa nekateri celo obtožili kolaboracije in kapitulacijo pred Hrvaško. Najprej je sicer Pahorjeva vlada vodila nepopustljivo politiko in blokirala hrvaško vključevanje v EU: 19. december 2008 je namreč Slovenija na hrvaški pristopni konferenci zaradi prejudica meje dala zadržke na enajst poglavij. Francoski veleposlanik v Zagrebu François St. Paul je Pahorja takrat opisal kot "popolnoma neizkušenega" in nekoga, ki "ne razume, kaj dela", slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja pa kot "celo še slabšega". Nato se je zgodil preobrat. Pahor je po podpisu sporazuma vzkliknil, "kakšen fantastičen dan", toda WikiLeaksovo razkritje depeš je pokazalo, da so bile v ozadju "fantastičnega dneva" med drugim tudi grožnje ameriške državne sekretarke Hillary Clinton, da bo Slovenija "občutila gnev Washingtona", če bo ovirala Hrvaško. Barantanje za stisk roke z Obamo Razvpite depeše so razkrile tudi Pahorjevo barantanje z ZDA: če ga bo sprejel ameriški predsednik Barack Obama, bo Slovenija sprejela zapornike iz Guantanama. Do mimobežnega stiska rok z Obamo je potem prišlo, Slovenija pa je spremenila zakonodaja, da bi lahko sprejela zapornike iz Guantanama. Depeše so tudi razkrile, da se je Pahor strinjal z interesi podjetja Westinghaus, da zgradi drugi blok Jedrske elektrarne Krško. Pahorjeva vlada je svoje delo začela leta 2008, v letu izbruha svetovne finančno-gospodarske krize. V letu 2009 je Slovenija doživela strmoglav padec rasti BDP-ja in naraščanje brezposelnosti, ki je kmalu presegla številko 100.000. Zagovorniki vlade so trdili, da je slabo gospodarsko stanje objektivno dejstvo svetovne krize in da bi katera koli vlada imela iste težave, nasprotniki vlade pa so opozarjali, da Slovenija okreva počasneje kot primerljive države ter da je to posledica nesposobnosti Pahorja in njegove ministrske ekipe. Pri tem so izpostavljali padec konkurenčnosti in podvojitev javnega dolga. Svetovna finančna kriza je tudi pristrigla peruti t. i. tajkunom, ki so se hoteli s spornimi menedžerskimi prevzemi polastiti podjetij, ki so jih vodili. Kot po tekočem traku so propadala ali se znašla v hudih težavah podjetja, ki so jih nekoč mediji kovali v nebo: Pivovarna Laško Boška Šrota, Istrabenz Igorja Bavčarja, SCT Ivana Zidarja, Merkur Bineta Kordeža, Vegrad Hilde Tovšak, Viator & Vektor Zdenka Pavčka ... SCT-ja ni mogel rešiti niti premier Pahor, ki je iskal posle za to podjetje pri libijskem diktatorju Moamerju Gadafiju in menda sklenil posel za pol milijarde evrov. Od tega posla zdaj ni ne duha ne sluha, tudi Gadafijevih kamel še ni v našo podalpsko deželo. Smo iz krize, smo pred krizo ... Pahor je pri spoprijemanju s krizo po mnenju številnih delal še večjo zmedo, ko je enkrat razglašal, da smo prišli iz krize, drugič, da smo še v krizi, a na poti iz nje, tretjič pa, da je še hujša kriza tik pred vrati. Posledica nezadovoljstva Slovencev z gospodarskimi razmerami je bil padec priljubljenosti vlade, ki je dosegel javnomnenjsko dno v eni izmed nedavnih anket, v kateri je podpora vladi padla celo pod 10 odstotkov. Koalicija se je na padanje priljubljenosti odzvala z nizom koalicijskih vrhov, ki jih je opozicija primerjala z mehiškimi telenovelami. Ti koalicijski sestanki niso prinesli javnomnenjskega preobrata, ki bi se odrazil v višji podpori. Tudi različni slogani od "semaforja reform", "razvojnih prioritet", "fokusa", "varne strani radarja", "francosko-nemškega vlaka" do"evropskega superkluba" niso prinesli preobrata - to je pokazal niz izgubljenih referendumov. Pahor je ob izglasovanju vlade 21. novembra 2008 napovedal tudi dialog s socialnimi partnerji pri reformah. Te napovedi se ni držal, saj je koalicija brez soglasja študentov sprejela zakon o malem delu. Še pred sprejetjem je zakon, ki je med drugim omejeval študentsko delo, na ulice pognal na tisoče študentov in dijakov - na demonstracijah proti zakonu 19. maja 2010 je del mladih protestnikov z različnimi predmeti obmetaval stavbo parlamenta, razbil veliko oken in poškodoval pročelje. Velik polom malega dela Referendum o malem delu je bil 10. aprila letos, na njem so s precejšnjo razliko (proti 80,15 odstotka, za le 19,85 odstotka) slavili nasprotniki - poleg študentskih organizacij tudi sindikati. To je bil prvi referendumskih neuspeh za pripravljavca zakona, ministra za delo Ivana Svetlika. Ta je v času Janševe vlade ostro nasprotoval t. i. neoliberalnim reformam, zdaj pa so se mu njegova takratna prizadevanja po mnenju kritikov vračala kot bumerang. Po neuspehu malega dela je s "potapljajoče vladne ladje" najprej "pobegnil" Erjavčev DeSUS. Potem ko je odstopila strankina ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan (ta je zamenjala Henrika Gjerkeša, ki je odstopil 21. decembra lani, potem ko je predhodno noč vozil pod vplivom alkohola in ga je ustavila policija), je Erjavec stranki predlagal izstop iz vlade, stranka pa mu je pritrdila. DeSUS je tako uresničil grožnjo z izstopom, ki je bila že skoraj "tradicionalna" grožnja stranke v Pahorjevi in tudi Janševi vladi. V vladi je tako ostal le še levi trojček, ki pa ga je že kmalu čakala t. i. superreferendumska preizkušnja. 5. junija letos so volivci odločali o usodi treh zakonov: noveli arhivskega zakona, zakona o preprečevanju dela na črno in pokojninskega zakona. Najpomembnejša je bila prav pokojninska reforma, ki je postopoma dvigovala prag upokojevanja in ki so ji z vso vnemo nasprotovali sindikati. Superreferendumska klofuta vladi Pahor je bil kljub nizu preteklih referendumskih neuspehov navzven optimističen glede izida in je napovedoval, da so bodo za reformo "bojevali kot levi". Kampanjo je sicer zaznamoval vladni videospot, v katerem je nastopala "znanka" iz rumenih medijev Urška Čepin - namesto da bi videoposnetek pomagal zagovornikom reforme, jim je poskus smešenja nasprotnikov le škodoval. In izid "levjega boja": koalicija levega trojčka je doživela t. i. superreferendumsko klofuto, kot je to imenovala Kresalova. Izgubila je vse referendumske preizkuse, tudi najpomembnejšega - pokojninskega (proti je glasovalo 72,12 odstotka volivcev). Še več, beseda reforma je dobila tako negativen prizvok med ljudmi, da vlada, denimo, zdaj namesto reforme zdravstvenega sistema rajši uporablja oznako nadgradnja zdravstvenega sistema. Superreferendumska klofuta je povzročila nemir v vladni koaliciji. Že pred superreferendumom je svoj odstop iz vlade napovedal prvak Zaresa Golobič (ter enako svetoval tudi Pahorju in Kresalovi), po "klofuti" pa je skupaj s prvo damo LDS-a ultimativno zahteval rekonstrukcijo vlade, vključno z menjavo premierja. Vlada v fazi razpadanja A Pahor je vztrajal na čelu vlade. Na koncu je iz vlade izstopil Zares, tako da smo dobili uradno manjšinsko vlado ("stara" opozicija očita "novopečeni" opoziciji, da vedno priskoči na pomoč vladi, ko je to potrebno), ki jo sestavljata le SD in LDS. Poleg odhoda Zaresovih ministric se je od vlade, potem ko sta Računsko sodišče in protikorupcijska komisija ugotovila nepravilnosti pri spornem najemu stavbe NPU-ja, poslovila tudi Kresalova. Pahor je skupaj z LDS-om našel nove ministre in ministrice (Tomaž Orešič, Branko Janc, Zdenka Vidovič, Tamara Lah Turnšek in Samo Bevk), na njihovo imenovanje pa bo Pahor vezal svojo zaupnico. Razmerje moči kaže, da Pahor zaupnice ne bo dobil, a so mogoča še presenečenja. Pahor je maja 2010 na Škisovi tržnici zavrnil pijačo z besedami, da mora biti trezen, ker gre v parlament, saj mora biti tam vsaj eden trezen. Zdaj bo ta parlament odločal o njegovi usodi. Aleš Žužek Janša: Še ena neuspešna leva koalicija je predčasno zaključila mandat Za nezaupnico vladi glasovalo 51 poslancev 20. september 2011 ob 18:25 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenija potrebuje premik, ampak ne na oblasti, ampak premik v glavah ljudi, v glavah politikov, in to upam, da bo prišlo na dnevni red v prihodnosti, meni Golobič. "Danes pred nekaj minutami je še ena neuspešna leva koalicija predčasno zaključila mandat. To se je Sloveniji zgodilo že velikokrat. Po tem glasovanju koalicija, ki jo je vodila SDS, ostaja edina, ki je ostala nespremenjena od začetka do konca mandata kljub temu, da ni bila ideološko enobarvna kot koalicija, ki ji je bila danes izglasovana nezaupnica," je bil prvi komentar predsednika SDS-a Janeza Janše po gasovanju o (ne)zaupnici vladi. Poudaril je, da lahko dozdajšnjemu premierju Borutu Pahorju priznamo, da je nekatere stvari poskušal spremeniti v pravo smer, vendar za to ni imel podpore niti v koalicijskih partnerjih niti v svoji stranki, "kar je dodatno prispevalo k splošni neuspešnosti". Izpostavil je, da je SDS podpiral protikrizne ukrepe, ki jih je predlagala vlada, težava so po njegovem zadeve, ki jih vlada ni predlagala. Prepričan je tudi, da je Pahor v začetku mandata iskreno ponujal roko sodelovanja SDS-u, vendar naj bi pri tem naletel na velik odpor znotraj koalicije in SD-ja samega. Pahor še svetovalcev v kabinetu ni izbiral sam, ampak botri iz ozadja. Nehaj se lagati. SDS ni predlagal niti enega referenduma proti reformam. Referendumi so bili predlagani proti ideološkim temam Kar se pa najbolj veselim,če bo SDS zmagala na volitvah pa je to,da bo Jankovič veliko bolj tanko piskal po Ljubljani in bo težje pospravljal svoje umazanije pod preprogo...haha Pustimo se presenetit mogoče pa bo kaj boljše..? Glede nato, da se splošna gospodarska slika v EU slabša se zna zgoditi, da bo Slovenija pod Janšo plavala proti toku in gospodarsko zelo rastla. Janša je že dokazal, da je tega sposoben medtem, ko so v letih njegovega mandata drugod po EU realni dohodki na prebivalca rastli so pri nam padali :D:D:D Veš, zakaj bom spet volili za SDS? Ne zato, ker so dobri, ampak zato, ker so najboljši med slabimi in ker so edini, ki so delali nekaj v smeri razbremenitve gospodarstva: - DAVEK NA DOHODEK pravnih oseb se je zmanjšal iz 25 na 20% - UKINILI SO DAVEK na izplačane plače - je podjetnikom ukinila davek na parkirišča in mobitele Postavitev VEM za samostojne podjetnike: »vse na enem mestu«, kar pomeni, da državljani na enem mestu izvajajo postopke v zvezi z registracijo s. p. in spremembami podjetja ter opravijo izbris podjetja iz poslovnega registra. Vsi postopki so brezplačni in se lahko opravijo prek spleta ali na eni od več kot 180 vstopnih točk VEM. Registracija s. p. je opravljena v enem dnevu -Postavitev VEM za gospodarske družbe: -odprava dohodninske napovedi – ocena prihrankov 22,8 milijona evrov na leto -odprava dvojnega posredovanja podatkov za gospodarske subjekte (letna poročila, bilance stanja in bilance poslovnega izida ter davčne napovedi) – ocena prihranka 2 milijona evrov na leto -poenostavitev postopkov za oddajo napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti; oddaja je možna v pisni ali elektronski obliki, zavezancem ni treba oddajati (poleg elektronske oblike) tudi celotnega popisa vseh zalog oziroma popisnih listov, ki so predstavljali obsežno dokumentacijo s kar 15 prilogami -ukinitev obveznega dnevnega polaganja gotovine na TRR – ocena prihranka 144 milijonov evrov na leto; itn. Türk: Neizglasovanje zaupnice močno poglablja politično krizo Predčasno se bo vrnil z zasedanja Generalne skupščine ZN-a 20. september 2011 ob 20:40, zadnji poseg: 20. september 2011 ob 21:48 Ljubljana - MMC RTV SLO "Obžalujem, da so se problemi v Sloveniji razvili do teh razsežnosti," je ob izrečeni nezaupnici premierju Borutu Pahorju povedal predsednik republike Danilo Türk, ki se bo predčasno vrnil v Slovenijo. "Politične razmere v Sloveniji so resne, zaostrene in terjajo odgovorno ravnanje vseh političnih subjektov in javnosti, tudi medijev," je prepričan. Preberite tudi: - Tuji mediji o padcu vlade: "Manjšinskega premierja so zapustili skoraj vsi" -Foto: Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja - Jančič/Poglajen: Nad razpletom glasovanja ni presenečen nihče - Pahor po nezaupnici: Ne čutim nobene grenkobe. Ostajam poln vere - Janša: Še ena neuspešna leva koalicija je predčasno zaključila mandat Pahor in Türk še nista govorila Zatrdil je, da neizglasovanje zaupnice vladi Pahorja močno poglablja politično krizo pri nas. Vse politične akterje je pozval k preudarnemu ravnanju, da čim prej poiščejo mogoče rešitve, ki so v interesu vseh državljank in državljanov Slovenije. S Pahorjem še ni govoril, ga bo pa poklical, da se pogovorita o nastalem položaju. Izrazil je prepričanje, da je žarišče te krize v DZ-ju, in dodal, da je pripravljen prevzeti del odgovornosti za nastali položaj tudi nase, vendar je poudaril, da je največja pri poslancih DZ-ja. "Zdaj je najpomembneje poiskati pot naprej. Obstajajo različni predlogi. O predčasnih volitvah se govori že nekaj časa, v zadnjem času slišimo tudi druge ideje in kot predsednik republike sem dolžan te ideje slišati ter se potem odločati, kako naprej," je poudaril. Dodal je, da to ni prva nezaupnica vladi v Sloveniji. "Slovenija ima na tem področju nekaj izkušenj. Kaže, da je to del naše politične kulture, a od časa do časa pride do takšnega položaja," je dejal. "Čas je za hitro in premišljeno ukrepanje" "Zdaj je čas za hitro in premišljeno ukrepanje. Program svojih dejavnosti na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov bom predčasno sklenil in se vrnil v Slovenijo, kjer bom povabil vodje poslanskih skupin v državnem zboru in predstavnike parlamentarnih strank na pogovore o mogočih rešitvah," je napovedal. Kdaj točno se bo vrnil v Slovenijo, še ni povedal, dejal je le, da bo imel govor na splošni razpravi 66. zasedanja Generalne skupščine OZN-a, ki je predviden za sredo zvečer po krajevnem času. Nato mora opraviti še nekaj sestankov. Napovedal pa je prihod zunanjega ministra Samuela Žbogarja v New York v torek zvečer. Z Žbogarjem se bosta dogovorila, kako bo nadaljeval aktivnosti, pri čemer je Türk zanikal, da bi dogajanje v Sloveniji negativno vplivalo na možnosti Slovenije za izvolitev v Varnostni svet ZN-a. V prvem odzivu na padec slovenske vlade je tiskovna predstavnica Evropske komisije Pia Ahrenkilde Hansen za STA dejala, da komisija "popolnoma zaupa v demokratične institucije v Sloveniji". Viri blizu EU-ju pa so v odzivu na padec vlade dejali podobno, in sicer da so "glasovanja o zaupnici vladi del naših demokratičnih sistemov, v katerih obstajajo načini in sredstva za zagotovitev kontinuitete pri upravljanju javnih zadev". Ob tem so spomnili, da je Belgija, kjer vlada že rekordno dolgo opravlja tekoče posle, ena izmed petih držav v območju evra, ki so že ratificirale spremenjeni začasni krizni mehanizem (EFSF), iz katerega naj bi Grčija črpala drugo finančno pomoč. Pahor mora posle opravljati do imenovanja novega mandatarja Poslanci so na seji s 36 glasovi za in 51 glasovi proti zavrnil listo ministrskih kandidatov in s tem izrekel nezaupnico vladi premierja Boruta Pahorja. Pahor mora tekoče posle opravljati do imenovanja novega mandatarja. Glavna tema osemurne razprave je bila pričakovano preteklo delo zdaj že nekdanje vlade. Premier je sicer v uvodnem nagovoru povedal, da bi bilo za državo koristneje, če bi bila zaupnica njegovi vladi izglasovana. Po izglasovanju nezaupnice mora parlament v 30 dneh izvoliti novega mandatarja, sicer predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve. An. Ma. Turek ob prvi svetli točki zadnjih treh let, ob tem, ko bo Slovenija morda končno spet zadihala, ustvarja vtis, da gre za izredne razmere. G. Predsednik, napačnemu ste zaupali mandat Premiera. To je tudi Vaša nezaupnica. Priznaj turek, da si k temu stanju v državi tudi ti prispeval svoj delež, torej gre kar "nekaj nezaupanja" tudi tebi, a ne? Turka čaka podobno kot Pahorja... Leporečit, blefirat, sprenevedat, ščitit napake, afere bo vedno težje. "V Sloveniji močno poglablja politično krizo drugorazredni Türk. In sedaj bo predčasno zaključil svoj obisk v Ameriki. " Ni se nam treba več bati za prihodnost - domov prihaja Don Kihot, ki bo rešil slovenski narod (bruhanje). Türk poglablja krizo. To izjavo je dal s figo v žepu. Dejansko je zelo vesel, da se je tako razpletlo, saj ima tako več možnosti za nov predsedniški mandat.+ 1 glas Dragi Turek ! Najprej, izglasovana nezaupnica krizo rešuje ne pa poglablja, kar seveda ti ne moreš razumeti in je res za razvoj Slovenije najbolj zdravo, da ostaneš tam kjer si in Sloveniji več ne škoduješ ! V tem trenutku bi bi njegov odstop častno in plemenito dejanje. Teh dveh osebnostnih lastnosti žal nima. Ima se za kralja Slovenije. V prejšnjem mandatu se Janša ni nikomur maščeval. Vsaj jaz ne poznam primera. Mogoče pa se kdo drug na njegovem mestu bi. Tisti se bojijo njegovega maščevanja, ki si ga najbrž tudi zaslužijo. Le zakaj ne bi želi tistega, kar so sejali. Jaz se ne bojim maščevanja, ker nisem nikomur ničesar storil. Empirično gledano jim bo Janša celo ponudil sodelovanje, če bo v vladi. Le kaj mu bodo namestili naslednjič? Ne vem zakaj ne bi zamenjal uradnika ali funkcionarja, ki je zarotniški in nedeloven? Mogoče tudi kakšnega sodnika ali tožilca, ki je prispeval k temu, da so sodišča impotentna v primerih mega kriminala, in neustavljivo meljejo primere, ki so nepomembni, ali pa jih tam sploh ne bi smelo biti. Vsaj ne na podlagi "dokazov" za katere ve javnost. K_ris, če bi uzakonili na referendumu zmagoviti večinski dvokrožni sistem, bi imeli manj strank in več Poljšakov, ampak po Kučanovi zapovedi so ga poslanci povozili z ustavnim zakonom in sedaj imamo štalo! Pahorjeva ko(k)alicija je zavrnila opozicijo, ki je hotela sodelovati v razvojnem programu, pobude SDS so gladko zavrnili, pa kako bi lahko potem bili konstruktivni! Pahor je pa kriv, če se je pustil zaradi stolčka komandirat vsem, ki so imeli pet minut časa! nekdodalec, tu se pa strinjam, nobene sekte ne rabimo še zraven, ampak piratke bi pa le lahko ustanovili, da bo politike še bolj strah, ste slišali ubogega LEVA-NIČLA, kako se boji, pa Brulc se boji poštarja, ki pride ponoči, pa tudi pri nas nosijo časopise ponoči, pa se nič ne bojimo, in Janša čaka na nekega lovca, ne vem ali divjega ali kaj, skratka, pirati bi malo popestrili predvolilno sceno! Privilegiranci se že bojijo za previsoke penzije, hahaha. eden izmed potencialnih novih obrazov? "Mal optimizma ljudje. Treba je pljunt v roke pa začet delat." Ampak ne "jutri"!!! Komaj čakam, da postavimo novo vlado. Menim da je Janša človek, ki naravnost blesti v kriznih situacijah. Takrat rabiš nekoga, ki ima avtoriteto in karizmo in Janša jo ima. Predsednik vlade v krizi mora biti nekdo, ki ne bo dovolil, da bo vsak minister delal po svoje za njegovim hrbtom in nekdo, ki bo pravočasno povlekel smele poteze. Morda bi moral biti za spoznanje bolj radikalen koz v prejšnjem mandatu, saj so na ključnih mestih ljudje, ki delajo samo za svojo rit in lobije, za državo jim je pa malo mar. Spomenka Hribar spet ustavljate desnico. Učinek vašega prvega apela pred dvemi desetletji leti je viden v današnjem stanju države, ki jo je v treh poosamosvojitvenih četrtinah časa vodila z vaše strani pospešena levica. Ali danes delujete tako, ker še niste dojeli tega dejstva!? Ali danes delujete tako, ker še niste dojeli tega dejstva!? @IF prav zares ni dojela in očitno tudi nikoli ne bo isto, kot njen mož, ki je javno priznal, da je bil med kolovodji tiste skupine v Demosu, ki je dobesedno privolila v to, da oblast prevzame malo popravljena LDS-ZSMS. In tudi Bučar je sodil v to skupino. To pa vse, zato, da se po njihovem ustavi ''klerikalce''. Čeprav dejansko ni bilo nobene realne možnosti, da bi kršč. demokrati lahko sami prevzeli oblast, medtem, ko so bile stare strukture tega še kako sposobne. To sem tem ljudem, ne sicer Spomenki osebno, temveč zagovornikom njenih idej tudi jasno povedal. Pa ne, da bi zanikal, da se za samostojno Slovenijo in demokracijo niso res zavzemali, ker to ne bi držalo, celo zoper Kučana so včasih šli, vendar njihova čustvena apatija do ''klerikalne desnice'' jim je enostavno zamegljevala in jim še zamegljuje razum. Zato tudi niso dejansko kaki analitiki. In nenazadnje Bučar je bil sodelavec politične policije in to v časih jugostalinizma, čeprav kasneje res tudi žrtev udbe. Vendar je pa zaradi te dvojnosti nasprotoval Pučniku in Janši, ki sta hotela potrgati stare udbovske povezave in odpreti arhive, kar bi Slovenijo rešilo tako kasnejšega koruptnega lastninjenja s ciljem, da si na hitro stare strukture zagotovijo kontrolo v ekonomiji, ki so jo prej v času diktature, imele na drugačen način, kot tudi starih povezav v sodstvu, medijih in drugod. Janša: Patria je plačevala podkupnine v Sloveniji - Cekuti in nekdanji svetovalki Milana Kučana Berglund dokazov za trditve zoper Janšo ni predložil, saj ščiti svoje vire 23. september 2011 ob 06:04, zadnji poseg: 23. september 2011 ob 11:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Nadaljuje se obravnava v tožbi Janeza Janše proti finskemu novinarju Magnusu Berglundu, ki napovedanih dokazov o tem, da je Patria podkupila Janšo, do konca prve obravnave ni predložil. Kot je znano, je Berglund pred tremi leti v oddaji Resnica o Patrii takratnega premierja Janšo obtožil, da je pri poslu s patriami prejel podkupnino. "J je Janez Janša, slovenski premier. /.../ Patria, ki je v državni lasti, je podkupila slovenskega premierja," je takrat trdil Berglund. Janša je pred začetkom obravnave dejal, da upa, da bo sodišče sposobno pripeljati Berglunda na obravnavo in da bo končno predložil dokaze, ki jih je obljubljal, kajti na prvi obravnavi ni bilo ne Berglunda ne dokazov. Zidar Klemenčičeva: Dokazov ni Janša zahteva umik izjav in 1,5 milijona evrov. Poleg televizije in novinarja toži tudi nekdanjega v. d.-ja generalnega direktorja policije Bojana Potočnika in direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja, ki sta prav tako sodelovala v oddaji. Švajgerju predsednik vlade očita kvalificirano obliko kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, saj je v oddaji med drugim rekel: "Odločitve se sprejemajo višje v premierjevih krogih ... Naš premier je bil leta 1991 minister za obrambo. Je strokovnjak za obrambo." Zdolšek: Janša se je z Wolfom srečal na občini Stojan Zdolšek, odvetnik Švajgerja, je na sojenju predstavli dokaze, ki naj bi dokazovali, da so bile izjave Švajgerja v oddaji utemeljene. Predstavil je zapisnik zaslišanja predstavnika Patrie za Slovenijo Reija Niittynena, v katerem je ta dejal, da se je Janša sestal z Walterjem Wolfom. Po besedah Zdolška naj bi bilo tudi v policijskem zapisniku zapisano, da je Janša to potrdil. Iz zapisnika izhaja, da so Janšo vprašali, če se je sestal z Wolfom v kateri izmed njegovih hiš, Janša pa je odgovoril, da se ni sestal z njim, niti ne ve lastnik katere hiše je Wolf, razen, če je lastnik občine v Mariboru. Zdolšek iz tega sklepa, da je Janša priznal , da se je dobil z Wolfom, saj je Nittynen v zaslišanju dejal, da sta se sestala na občini. Zdolšek se je skliceval tudi na dokument, dopis žene direktorja Rotisa Marije Črnkovič, ki naj bi ga v imenu svojega moža Ivana Črnkoviča, poslala avstrijskemu posredniku Hansu Wolfgangu Riedlu. "Wolfa sem prvič videl na sodišču" "Vse te navedbe so bile že javno zavrnjene," je zatrdil Janša in dodal, da nikoli ni prišlo do sestanka med njim in katero koli osebo, ki jo je navajal Zdolšek v zvezi s Patrio. Dejal je, da je Wolfa prvič srečal na sodišču, na sodni obravnavi. Spomnil je, da elektronska pošta Črnkovičeve ni bila nikoli poslana Patrii. Rekel je še, da je iz Patriinih dokumentov razvidno, da je podjetje plačevalo podkupnine v Sloveniji, in sicer dvema osebama - slikarju Juretu Cekuti in nekdanji svetovalki Milana Kučana Mirjani Jarc, ki ji je Patria mesečno nakazovala 7.500 evrov. Dodal je še, da so hrvaški mediji objavili dokumentacijo, da je "J" direktor nekega hrvaškega podjetja. "Dokazov ni" Janševa odvetnica Nina Zidar Klemenčič je po prvi obravnavi dejala, da Berglund ves čas navaja, da bo dokaze za svoje obtožbe na račun Janše predložil na sodišču, vendar dokazov do konca prve obravnave, ko je bil zadnji dan, ko bi to še lahko storil, ni predložil. "Torej dokazov ni," je poudarila Zidar Klemenčičeva. Berglundov odvetnik Andrej Kirm je dejal, da se je Berglund, ki ga sicer na obravnavo ni bilo, odločil le zaščititi svoje vire, do česar ima vso pravico. J ni Janša, ampak Jerković Pred kratkim pa smo na MMC-ju objavili tudi dokument, ki dokazuje, da se je Berglund v oddaji Resnica o Patrii motil in da oseba "J" iz Patrijinih dokumentov, ki potrebuje pokojnino, ni Janša, temveč Bartol Jerković, direktor hrvaškega podjetja Đuro Đaković specialna vozila, ki zdaj izdeluje oklepnike patria za hrvaški trg. Kot je razvidno iz dopisa avstrijskega posrednika Patrie Wolfganga Riedla kolegu Reiju Niittynenu, se bo J, torej Jerković, upokojil v od 15 do 20 mesecih in je zaskrbljen glede pokojnine. Aleksander Kolednik, An. Ma. Bilo kuda-Kučan svuda !!! Nič me ne bo presenetilo če se bo dokončno dokazalo da je v Patriji največ povlekel Kučan !! Politično vsekakor. Vse stranke imajo v svojih vrstah kakšnega ali pa še več Brankov Mariničev, zaenkrat pa je sigurno in nedokazano, ter kako se stvari razvijajo, da JJ ni kriv (99%) in mu je bilo vse podtaknjeno. Gospod T ( turist) bo naredil točno to, kar mu bodo naročili v brlogu velikega vodje, saj bo vsekakor pred "posvetom" s Pahorjem odšel po navodila v brlog. Točno tako. Iz murgeljske tovarne zarot, se že cel mesec vali neznosna rdeča megla, ki me straši in se bojim, da nas ne bi žejne peljali preko vode.... Giovanni de la Terra in Don Kuchonne garata ko norca in preigravata vse možne scenarije, vključno z lovsko puško. Iz foruma: noComment Ne gre se za viranta. Vsi vidnejši poslanci sdsa so ljudje s katerimi je sodelovanje popolnoma nemogoče --------- Kaj pa tole: Na včerajšnji slovesnosti ob 20. obletnici ustanovitve gardistov slovenske vojske v ljubljanski vojašnici Franca Rozmana Staneta je prišlo do manjšega škandala. Nekdanji predsednik republike in slavnostni govornik na torkovi prireditvi Milan Kučan ter prvi poveljnik gardistov in brigadir Anton Krkovič se namreč nista (niti) rokovala. Po pripovedovanju enega od naših virov je brigadir Krkovič prišel v dvorano in začel pozdravljati najpomembnejše goste. Ko je prišel do tretjega po vrsti, Milan Kučana, je ta ob Krkovičevi iztegnjeni roki ostal prekrižanih rok in brigadirju gladko dejal "vam pa ne želim dati roke." Krkovič pa mu je odvrnil z besedami: "Me izjemno veseli." Izmenjavo njunih pomenljivih besed je slišalo kar nekaj navzočih. Spomnimo, že pred časom sta se publicist in raziskovalec tajnih arhivov nekdanje službe državne varnosti Igor Omerza ter bivši poslanec Socialnih demokratov Andrej Magajna javno potožila, kako Milan Kučan, če ju sreča na ulici, obrne glavo stran. A z njim se pa da? Gorbačov: S Putinom na čelu države bo Rusija izgubila šest let Putin z najdaljšim stažem po Stalinu? 26. september 2011 ob 14:21 Moskva - MMC RTV SLO/STA Mihail Gorbačov je opozoril, da Rusiji grozi šest izgubljenih let, če se bo na položaj predsednika vrnil zdajšnji premier Vladimir Putin. Vladimir Putin in Dmitrij Medvedjev sta v soboto po koncu kongresa stranke Enotna Rusija sporočila, da se bo Putin na volitvah leta 2012 znova potegoval za položaj predsednika, zdajšnji predsednik Medvedjev pa se bo potegoval za položaj premierja. Zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je svojo izjavo predal skrbi liberalcev, ki so prepričani, da je Rusija v zastoju, in dvomijo, da bo Putin, ki je že odslužil dva predsedniška mandata, uvedel potrebne spremembe. "To bo njegova napaka, če ne bo uvedel sprememb in bo mislil samo na to, kako bi ostal na oblasti in ohranil staro ekipo, ki je odgovorna za zdajšnje stanje," je poudaril Gorbačov v opozicijskem časniku Nova Gazeta. "Domnevamo lahko, da ne bo napredka, če ne bo resnih sprememb v okviru zamenjav celotnega sistema. Brez tega bi lahko izgubili šest let. Mislim, da mora prihodnji predsednik o tem zelo resno razmisliti," je zapisal. Putin z najdaljšim stažem po Stalinu? Predsedniški mandat v Rusiji so s prejšnjih štirih podaljšali na šest let, in če bi Putin na položaju predsednika teoretično ostal dva mandata do leta 2024, bi bil takrat star 72 let in bi postal ruski voditelj z najdaljšim stažem na oblasti po diktatorju Josifu Stalinu. Nova Gazeta je na naslovnici objavila tudi karikature Putina, Medvedjeva in drugih članov elite kot starčke leta 2024, oblečene v sovjetske uniforme z medaljami. Kudrin odločno zavrnil sodelovanje v vladi Napoved Putina in Medvedjeva v Rusiji ni naletela na večje negativne odzive, presenečenje je povzročil le dolgoletni finančni minister Aleksej Kudrin, ki je dejal, da v vladi pod vodstvom Medvedjeva ne bo sodeloval. Kudin verjame v nujnost nadzora nad proračunsko porabo in je cenjen tako med kolegi kot tujimi vlagatelji, ki jih ob njegovem morebitnem odhodu skrbi gospodarsko stanje v državi, ki je prežeto s korupcijo. Sodelovanje v vladi Medvedjeva je brezpogojno zavrnil zaradi "številnih nesoglasij glede gospodarske politike". Pojasnil je, da se ne strinja s povečanjem proračunske porabe, ki jo še posebej zaradi vojske po njegovih besedah zagovarja Medvedjev. Ruski dnevnik Kommersant pa medtem piše, da Kudrina vodijo drugi razlogi, saj naj bi mu bilo obljubljeno, da bo leta 2012 vodil vlado. "Potem ko je Putin na sobotnem kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija za novega voditelja stranke na decembrskih parlamentarnih volitvah predlagal Medvedjeva, je zdaj znano, kdo bo vodil vlado," dodaja časnik. Liberalni mediji omenjajo arabsko revolucijo Ruski liberalni tisk pa se je na napovedane spremembe v vladanju odzval s cinizmom. Dnevnik Vedomosti meni, da so edini način za zamenjave vodstva v Rusiji množični protesti, kot so bili med arabsko pomladjo. "Zamenjava med Putinom in Medvedjevom niti malo ne kaže na pripravljenost rešitve dolgoročnih vprašanj. Tandem ne pušča nobene druge možnosti za zamenjavo vodstva kot tunizijsko-egiptovsko pot," je poudaril časnik. B. T. Virant zaradi razžalitve Kosa obsojen na pogojno kazen Sodba še ni pravnomočna 27. september 2011 ob 16:17, zadnji poseg: 27. september 2011 ob 17:25 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Sodišče je Gregorju Virantu prisodilo enomesečno pogojno kazen zaradi razžalitve nekdanjega predsednika komisije za preprečevanje kurupcije Draga Kosa. Virant je že napovedal pritožbo. Kos je zoper nekdanjega ministra za javno upravo in predsednika Zbora za republiko Viranta zasebno tožbo vložil zaradi izjav v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija 13. januarja 2009. Virant je takrat dejal, da protikorupcijsko komisijo "vodi sporna oseba, ki je bila doslej že v mnogih spletkah proti nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši". Sporno Virantovo izjavo o takratnem predsedniku protikorupcijske komisije Dragu Kosu si lahko pogledate v videoposnetku na desni strani novice. Kos je prepričan, da je bila Virantova izjava sporna in da so bile obtožbe o sodelovanju v spletkah hude. Virant je v zagovoru pojasnil, da ni imel namena žaliti Kosa ali posegati v njegove osebnostne pravice in da bi izjavo tudi umaknil, če se Kosa ne bi omenjalo v povezavi z aferami. Za sporno osebo je Kosa torej označil zaradi omenjanja njegovega imena v aferah Depala Vas in Patria ter tudi zaradi nezakonitega nadziranja klicev zdajšnjega odgovornega urednika Večera Tomaža Ranca, je dodal. "V tej sodni dvorani politike ni" Predsednica senata okrožna sodnica Lea Habjanič pa je pojasnila, da izrečeni besedi "spletka" in "sporen" pomenita negativno vrednostno sodbo, in dodala, da spuščanje na osebno raven ne more biti resna kritika. Po njenih besedah lahko tovrstna kazniva dejanja dnevno zasledimo v medijih, a da se ljudje redko odločajo za ovadbe in zasebne tožbe. Ob tem je zatrdila, da je sodišče obravnavalo le kaznivo dejanje, kot ga opredeljuje kazensko pravo, in da "v tej sodni dvorani politike ni". Senat se je sicer odločil Virantu prisoditi najnižjo kazen, ker verjame, da se kaznivo dejanje ne bo ponovilo. Virant se bo obrnil na višje sodišče Obe strani imata zdaj osem dni časa, da napovesta pritožbo. Virant je pred novinarji pritožbo že napovedal, saj se mu zdi "prav", da višje in morda vrhovno sodišče povesta, kje je meja med kritiko in posegom v čast in dobro ime. Sodba torej še ni pravnomočna, če bo obveljala, pa bo to pomenilo, da bi Virant, če bi v letu dni po pravnomočnosti sodbe storil kakšno kaznivo dejanje, zaradi razžalitve Kosa moral odsedeti mesec dni zaporne kazni. A. S. Če je nekdo lahko obsojen zaradi takšne izjave,drugi pa nekoga primerja zGeoblsom pa nič, potem je sdstvo res u riti. V kateri stranki je sodnica, a ja........??? Sramota ne pa sodišče. Kos je več kot sporna oseba pa naj se sodnica postavi na glavo. Kos se je lažno predstavil za Petra iz Sove in hujskal pripadnika vojske danes blogerja Mitjo Kunstlja naj provocira svoje tovariše in izziva kaos. V vsaki normalni državi bi bil Kos obsojen na leta ječe in kakršnakoli državna služba bi mu bila preprečena. Vsak poskus napeljevanja h kršitvi pravil službe je potrebno takoj prijaviti. In verjemite, da se provokatorju v normalnem sodstvu ne bi dobro godilo. Kosa človek sploh ne mora užaliti, ker je njegov priimek že sam na sebi žalitev. KOS - služba JNA. Komaj zdaj sem pogledal izjavo. Pa kaj se je tožilstvu čisto zmešalo! Kaj človek po novem več mnenja ne sme imet? Na bruhanje mi gre ob takem sodstvu. Neoporečnega človeka obsodijo na enomesečni pogojni zapor, ker je povedal resnico o lažnivem Kosu? Tem UDBOVCU kateri se je požvižgal in se še na zakone? Sramota za sodstvo. Se vidi, da hočejo čimbolj onesposobit opozicijo pred predčasnimi volitvami. SKORUMPIRANO SODSTVO IN ZALAR, NE BO VAM USPELO. Umrl je narodno-zabavni glasbenik Lojze Slak Kopitar: "Mnogim generacijam harmonikarjev je kazal pot in jim bil za zgled." 29. september 2011 ob 09:49 Ljubljana - MMC RTV SLO V 80. letu starosti je za posledicami kostnega raka umrl legendarni slovenski narodno-zabavni glasbenik Lojze Slak. Slak je že več kot pol stoletja legenda slovenske narodno-zabavne glasbe, mojster diatonične harmonike, avtor mnogih zimzelenih skladb in vodja skupine Ansambel Lojzeta Slaka. "Svoje" glasbilo, diatonično harmoniko, je izpopolnil s šestim gumbom za igranje basov in gumbom za desno roko. S harmoniko se je spoznal pri stricu Lojze Slak se je rodil 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne Peči na Dolenjskem. Mladost je preživel pri stari mami na Malem Kalu, saj je družina Slak štela deset otrok. Zaradi mamine bolezni je moral Slak od doma, še preden je dopolnil prvo leto življenja, kar je usodno vplivalo na njegovo življenje in kariero. Pri stricu Ludviku se je namreč prvič spoznal z diatonično harmoniko, s katero je igral po vaških slavjih, mladega Lojzeta pa je glasbilo povsem prevzelo. "Ohceti so najboljša šola" Še preden je prvič šel v šolo, je Lojze Slak znal na harmoniko odigrati že več kot dvanajst pesmi, s petnajstimi leti je kot samostojni godec prvič igral na "ohceti". V desetih letih je igral na več kot sto porokah in kasneje dejal, da so bile "ohceti njegova najboljša glasbena šola". Prelomno leto v njegovi karieri je bilo 1957, ko je prvič nastopil kot samostojni harmonikar na javni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš!, na kateri je navdušil tako strokovno javnost kot radijsko občinstvo. Dve leti kasneje je ansambel bratov Slak - v kvartetu je brat Tone igral trobento, Matija klarinet, Stane bas, Lojze pa harmoniko, skupaj pa so v tej zasedbi bratje igrali dobra tri leta. Dva od bratov sta morala k vojakom, zato je ansambel v tej postavi prenehal delovati. Lojze je hitro poiskal tri pevce in se prijavil na tekmovanje novih ansamblov, ki je potekalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in skladba Domači vasici je postala njegova prva večja uspešnica. Svojo glasbo je skušal približati mladim Leta 1964 je Lojze na enem od nastopov po radiu Ljubljana spoznal pevsko skupino Fantje s Praprotna. Med njimi je preskočila glasbena iskrica in nastal je eden slovenskih najbolj priznanih in priljubljenih narodno-zabavnih ansamblov – Ansambel Lojzeta Slaka, s katerim je ljubitelje narodno-zabavne glasbe navduševal skoraj pol stoletja. S svojim ansamblom je Lojze Slak slovensko narodno-zabavno glasbo ponesel tudi v tujino, v zadnjih letih pa jo je z nepričakovanimi potezami, kot so bili nastopi z rockovsko skupino Big Foot Mama, skušal približati tudi mlajšim poslušalcem. Njegove skladbe, med katerimi je več ponarodelih, so izšle na več kot sto zvočnih posnetkih. Narodno-zabavno glasbeno zakladnico je Slak obogatil z več kot petsto izvirnimi vižami in mnogimi odličnimi besedili, njegovo glasbeno smer pa posnema več sto skupin doma in v tujini. Iz občine Mirna Peč so sporočili, da bo žalna knjiga za pokojnim Lojzetom Slakom odprta v občinski sejni danes od 12.30 do 19. ure ter v petek od 8. do 19. ure. Lojze, HVALA ZA VSE, v slovo pa kar ena tvoja pesem: V tih večer vesela pesem plava kdo le kdo tako lepo igra za vasjo, kjer tiha je dobrava stari vaški godec je doma V tihem mraku sede tja pred svojo kajžico s harmoniko v naročju zaigra si pesmico o mladosti in ljubezni, ko je hodil križem svet potem o dneh starosti, ko prišel domov je spet V mrak poletni nosi tihi veter nežni glas kot da pesem prosi le ostani tu pri nas kako te bom pogrešal, vaški godec za vasjo ko boš nekoč utihnil in te pesmi več ne bo Zdaj nič več se pesmica ne sliši za vasjo nihče več ne igra v zapuščeni tam samotni hiši je utihnila harmonika Tvoje življensko delo je tvoj največji spomenik. Ta spomenik je večen. V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer, tiho stopim sam čez prag, grem v moj stari čebelnjak. Kako lepo mi zašumijo, kako lepo mi zadišijo, a v srcu mi spomin na mlade dni budijo. Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar ta stari čebelar. V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer, čriček pesem je odpel, a meni spomine čas je vzel. Ljudje, ki pustijo za seboj dediščino, ki jo narod sprejme za svojo, pesmi in skladbe pa ponarodijo, so pravi ambasadorji in heroji naroda, LEGENDE "Do smrti ni odložil harmonike v kot - temu pravimo rokenrol" Avsenik o Lojzetu slaku: "Bil je odličen človek." 29. september 2011 ob 13:02 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Novica o smrti legendarnega slovenskega narodno-zabavnega glasbenika Lojzeta Slaka odmeva tako v glasbenih krogih kot v slovenski javnosti. "Spomin nanj bo vedno ostal skozi pesmi, kot sta Čebelar in V dolini tihi, tudi med tistimi, ki imajo radi drugačno glasbo," je o Slakovem vplivu na slovensko glasbo povedal starosta slovenske narodno-zabavne glasbe Boris Kopitar. Preberite tudi: Umrl je narodno-zabavni glasbenik Lojze Slak. Kopitar, pevec in voditelj oddaj z narodno-zabavno glasbo, je za MMC ob smrti svojega dolgoletnega prijatelja Lojzeta Slaka strnil še nekaj misli in občutkov: "Čeprav sem bil seznanjen s potekom njegove bolezni, sem upal, da si bo še kdaj oprtal svojo harmoniko. Imel je voljo, a se žal ni izšlo. Zaradi njegove smrti sem zelo prizadet, saj ga poznam že od mladih let in sva se vedno dobro razumela. Bil je širok človek, kar se je pokazalo tudi v njegovem sodelovanju z rockskupino Big Foot Mama, kar zelo cenim. Mnogim generacijam harmonikarjev je kazal pot in jim bil za zgled. Moje iskreno sožalje gre njegovi družini in vsem njegovim oboževalcem." Podiranje glasbenih meja Baskitarist Alen Steržaj iz skupine Big Foot Mama je Slaka označil za steber slovenske narodno-zabavne glasbe in simbol njene dolenjske zabavljaško-melanholične verzije. Tudi njegovi skupini je bil vzor v tem, da je igral do zadnjega: "Do smrti ni odložil harmonike v kot - temu mi pravimo rokenrol." Leta 2005 je namreč Big Foot Mama v dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani praznovala 15. obletnico delovanja, za največje presenečenje pa je poskrbel prav Ansambel Lojzeta Slaka s priredbo pesmi Neki sladkega v narodno-zabavni različici. Sodelovanje je za Big Foot Mamo po Steržajevih besedah predstavljalo izziv, saj je še pred dvajsetimi leti veljalo, da sta rock in narodno-zabavna glasba nezdružljiva, saj je ta veljala za glasbo naših staršev in starih staršev. "Mi pa smo prepoznali kvaliteto v glasbi Lojzeta Slaka in smo si neobremenjeni s predsodki želeli skupaj narediti premik na glasbeni sceni," je povedal Steržaj in poudaril, da se je povezava rocka in narodno-zabavne glasbe dobro obnesla, saj je sodelovanje postalo zelo odmevno. Steržaj je še poudaril, da je bil Slak takoj pripravljen sodelovati z njimi in da je omenjeni pesmi uvrstil tudi na svojo ploščo, kar si skupina šteje v čast. Narodno-zabavni ansambel in rockskupina sta še nekajkrat nastopili skupaj - v spodnjem videoposnetku si lahko ogledate njihovo skupno izvedbo pesmi Nekaj sladkega. Iz "lesene škatle" naredil enakovredno glasbilo Pisatelj Ivan Sivec, avtor knjige o Slaku z naslovom En godec nam gode, je Slaka označil za po avtorski plati enega najboljših skladateljev, ki se je znal približati ljudski pesmi in slovenski duši. Po Sivčevih besedah je umrl godec, ki je naredil največ za diatonično harmoniko na naših tleh, saj pred Slakom tega glasbila na radiu sploh niso sprejemali. Slak in mnogi drugi za njim pa so naredili iz nekdanje "lesene škatle" povsem enakovredno glasbilo vsem drugim. Sivec se je spomnil tudi Slakove napoved: "Ko ne bom več igral, bom pa umrl." Po Sivčevih besedah je Slovenija sicer izgubila človeka, za njim pa je ostala glasbena dediščina, v kateri se bodo slovenski godci napajali še stoletja. Na vest o smrti narodnozabavnega glasbenika Lojzeta Slaka se je za odzval tudi Slavko Avsenik, eden od utemeljiteljev narodnozabavne glasbe v Sloveniji in ustanovitelj mednarodno priznanega Ansambla bratov Avsenik. Po njegovih besedah smo Slovenci izgubili velikega glasbenika, kar je velika žalost predvsem za ljubitelje domače glasbe. Avsenik je povedal, da zasedbi nista nikoli profesionalno sodelovali, čemur je po njegovem mnenju botrovala predvsem velika zasedenost obeh ansamblov, sta se pa s Slakom večkrat prijateljsko srečala. "Zame je bil Slak odličen človek, ki je cenil mojo glasbo, prav tako kot sem jaz njegovo," je še povedal Avsenik. Kot glavno razliko v glasbenem ustvarjanju med ansambloma je Avsenik izpostavil vrsto harmonike, saj so Avseniki igrali na klavirsko, Slak pa je uporabljal diatonično. Razlikovala sta se tudi sestava zasedb, saj je njegov ansambel vključeval instrumentaliste, kot sta trobentač in klarinetist, Ansambel Lojzeta Slaka pa ne. Iz občine Mirna Peč so sporočili, da bo žalna knjiga za pokojnim Lojzetom Slakom odprta v občinski sejni danes od 12.30 do 19. ure in še v petek od 8. do 19. ure. Slavko Avsenik je povedal, da njegova in Slakova zasedba nista nikoli profesionalno sodelovali, čemur je po njegovem mnenju botrovala predvsem velika zasedenost obeh ansamblov. S Slakom pa sta se večkrat prijateljsko srečala Ko ne bom več igral, bom pa umrl. Lojze Slak (po spominu Ivana Sivca, avtorja knjige o Slaku) Slak je že več kot pol stoletja legenda slovenske narodno-zabavne glasbe, mojster diatonične harmonike, avtor mnogih zimzelenih skladb in vodja skupine Ansambel Lojzeta Slaka. "Svoje" glasbilo, diatonično harmoniko, je izpopolnil s šestim gumbom za igranje basov in gumbom za desno roko. Bil je širok človek, kar se je pokazalo tudi v njegovem sodelovanju z rockskupino Big Foot Mama, kar zelo cenim. Mnogim generacijam harmonikarjev je kazal pot in jim bil za zgled. Moje iskreno sožalje gre njegovi družini in vsem njegovim oboževalcem. Boris Kopitar o Lojzetu Slaku Lojze Slak, ko je zadnjič stal na odru s svojo harmoniko na koncertu v čast Milanu Ferležu, dolgoletnemu producentu, aranžerju in kitaristu njegovega ansambla. Koncert je bil v Cankarjevem domu 15. decembra 2010. http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/umrl-je-narodno-zabavni-glasbenik-lojze-slak/267295#comments Vsekakor je Slak glede na to, koliko ljudi je posvojilo njegove pesmi, prava legenda. Sem pa žalosten, ker majhen % zelo glasnih Slovencev to muziko PREZIRA, PONIŽUJE, IMA ZA MANJVREDNO MUZIKO IN LJUDI, danse pa se slinijo in objokujejo Slaka, hijene hinavske. Jože Potrebuješ je včeraj prav povedal, tudi Ivan Sivec ima po svoje prav, saj so to komercialne postaje in vsak se odloča po svoje, vendar mi, ki živimo na Primorskem, nimamo ne Veseljaka ne kakega drugega radia in razen po netu ne slišimo nič domačega. Avbelj o zadevi Patria: Ne smemo dovoliti, da bi takšni obtožni predlogi postali praksa Zadeva Patria: Pravna država na preizkušnji 29. september 2011 ob 17:12, zadnji poseg: 29. september 2011 ob 17:39 Ljubljana - MMC RTV SLO Če obdolženec ne ve, kdaj je storil kaznivo dejanje, mesta in načina storitve, ne more uporabljati nekaterih temeljnih orodij obrambe, npr. alibija, trdi pravnik Marko Bošnjak. Akademsko društvo Pravnik je pripravilo okroglo mizo z naslovom Zadeva Patria: Pravna država na preizkušnji, na kateri so sodelovali pravniki Marko Bošnjak, Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič. "Vprašanje dovoljenosti dokazov je temeljno vprašanje pravnosti države" Bošnjak je o tem, da v obtožnem predlogu naj ne bi bili zadostno specificirani znaki opisa kaznivega dejanja, npr. čas, kraj in način storitve, dejal, da se z natančnim opisom omogočita osredotočeno razpravljanje in možnost izvajanja obrambe. "Če obdolženec ne ve, kdaj je storil kaznivo dejanje, mesta in načina, ne more uporabljati nekaterih temeljnih orodij obrambe, npr. alibija," trdi Bošnjak. Veliko je tudi vprašanj o dopustnosti dokazov v sojenju v zadevi Patria. Bošnjak je prepričan, da je vprašanje dovoljenosti dokazov temeljno vprašanje pravnosti določene države. "Če dovolimo, da se tožilec posluži nedovoljenih dokazov, pomeni, da dovolimo protipravno delovanje države," je zatrdil in dodal, da to, da zagovorniki zahtevajo izločitev dokazov, pomeni, da želijo pošten postopek za svojega klienta, ne pa, da se obdolženi bojijo obremenilnih dokazov. Opozoril je tudi, da slovenska kazenska praksa skupaj s procesnim pravom popolnoma neprimerno dopušča, da se obtožni predlogi vlagajo tudi brez obrazložitve, kar pomeni, da obtoženi ne vedo, na podlagi česa jim očitajo določeno kaznivo dejanje. "Dokazi, zbrani s kršitvijo človekovih pravic, ne morejo biti uporabljeni" Glede dokazov, ki so bili zbrani na Finskem, se je Bošnjak skliceval na stališče vrhovnega sodišča. To pravi, da so dokazi, pridobljeni iz tujine, v Sloveniji uporabni pod dvema pogojema, ki morata biti izpolnjena hkrati, in sicer da mora biti dokaz pridobljen v skladu s tujo procesno zakonodajo ter da mora biti pridobljen skladno z ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. "Mogoče je, da je v konkretni situaciji ustavni standard v Sloveniji višji kot v neki drugi državi, npr. na Finskem, in posledično se dokazov, ki so zbrani s kršitvijo takšnega standarda, v Sloveniji ne more uporabiti. To je tudi logično," je poudaril. "Sojenje bi se moralo čim prej zaključiti" Avbelj se je uvodoma vprašal, kaj bi pomenilo, če bi obtožni predlog iz zadeve Patria postal precedens. To bi po njegovem mnenju pomenilo, da bi lahko vsak bil predmet obtožb, da je na neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način storil neko kaznivo dejanje. "Kot demokratična družba, ki prisega na pravno državo, ne smemo dovoliti, da bi takšni obtožni predlogi postali praksa," je zatrdil. Sojenje Janezu Janši, ki je vodja največje opozicijske stranke SDS, je po njegovem mnenju občutljivo tudi z vidika demokratičnih procesov. Poudaril je, da ima opozicija v demokratični družbi posebno vlogo in da če v neki državi opozicije ni ali pa je ta onemogočena, pomeni, da tudi prave demokracije v tej državi ni. "Kadar koli se vodi proces proti vodji opozicije, je ta primer suspekten, če pa se vodi pred volitvami, pa je treba biti še bolj občutljiv. Sam obstoj procesa lahko namreč vpliva na volilne preference volivcev oz. na njihovo izkrivljanje," je opozoril ter dodal, da bi moralo zato sodišče čim prej zaključiti postopek in izdati sodbo, "kakršna koli ta že bo". Letnar Černič: Javnost ima pravico vedeti tukaj in zdaj "Javnost ima pravico vedeti tukaj in zdaj, kaj se dogaja v sodni dvorani, še posebej v zadevi, ki jo obravnavamo danes. Lahko se postavimo na stališče, da so lahko novinarji v stiku z javnostjo prek teh sodobnih naprav, Twiterja, Facebooka itd. Evropska konvencija o človekovih pravicah in tudi sodna praksa evropskega sodišča poudarjata to pravico do obveščenosti javnosti. Sodišče si mora prizadevati, da bo uresničevalo to konvencijo," pa je poudaril Letnar Černič. Aleksander Kolednik Kriminalisti preiskujejo SDS-ov Facebook? Gorenak prepričan, da gre za pritisk pred volitvami 30. september 2011 ob 11:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Kriminalista sta, domnevno zaradi objav na Facebookovi strani stranke, obiskala sedež SDS-a. Po Besedah Vinka Gorenaka sta odšla brez pojasnil in ne da bi kar koli preiskala. Vinko Gorenak je v izjavi po "obisku" dejal, da sta preiskovalca prišla nenajavljena, brez vabil in odredb, da nista preiskala ničesar, prav tako pa tudi osebju stranke nista želela dati nobenih pojasnil. Za ostale informacije naj bi prisotne napotila na oddelek policije za osnose z javnostmi. Obisk kriminalistov je sicer že sinoči na Twiterju napovedal predsednik stranke Janez Janša, ki je zapisal, da bo stranko na sedežu okoli 11. ure zaradi preverjanja Facebooka obiskal kriminalist. Zapisal je, da je kriminalist svoj prihod napovedal. Gorenak obisk kriminalistov vidi kot pritisk in vznemirjanje pred volitvami. "Situacija je težka. Smo 60 dni pred volitvami, poteka proces patria in tega pritiska ne moremo razumeti drugače kot pritisk policije," je dejal. A. K. K., Aljoša Masten So slovenski mediji izrazito levo usmerjeni? Depeša iz leta 2004 slovenski medijski prostor ocenjuje kot levo usmerjen 1. oktober 2011 ob 06:00 Ljubljana - MMC RTV SLO "Slovenija nima konservativnega dnevnika, imamo pa celo vrsto časopisov, ki so zelo levo usmerjeni," meni Kršinar. Stepišnik: Zastarele ideološke delitve predvsem politika še naprej vsiljuje tudi novinarstvu. Pred časom je slovensko javnost presenetila objavljena diplomatska depeša iz leta 2004, v kateri je takratni ameriški veleposlanik Johnny Young zapisal, da so slovenski mediji močno levo usmerjeni. Bi ocena depeše iz leta 2004 veljala tudi danes? Kakšno je danes stanje v slovenskih medijih? Za mnenje smo na MMC-ju prosili predsednika Društva novinarjev Slovenije Matijo Stepišnika in predsednika Združenja novinarjev Slovenije Igorja Kršinarja. Vabljeni k branju: WikiLeaks: Slovenski mediji naklonjeni levici, RTV Slovenija verodostojna "Slovensko novinarstvo ima veliko resnejše probleme in se sooča z neprimerno bolj dramatičnimi dilemami, kot so osebne ocene ameriškega veleposlanika, do katerih ima sicer vso pravico, a v nobenem primeru ne gre za stališče medijskega strokovnjaka," oceno veleposlanika komentira Stepišnik. Medtem pa Kršinar nad objavljeno depešo ni presenečen, saj naj bi bila odraz tistega, kot pravi: "... kar nekateri v Sloveniji že dalj časa vemo, večina pa si tega ne želi priznati." Stepišnik: Levo-desno - to je zastarelo "V 21. stoletju govoriti o desnici in levici pomeni razumeti politični prostor v kategorijah politične teorije iz 19. stoletja, ki je zastarela," pojasnjuje Stepišnik, ki dodaja, da te v bistvu zastarele ideološke delitve predvsem politika še naprej vsiljuje tudi novinarstvu. V Društvu novinarjev Slovenije se zato ne strinjajo z medijskimi delitvami levo – desno, ampak bi se raje pogovarjali o dobrih in slabih novinarjih: "O tistih, ki delujejo v javnem interesu, in tistih, ki tega ne počnejo. Prvih je v Sloveniji veliko, na žalost tudi drugih. Pri prvih vrednostne usmeritve liberalno - konservativno niso pomembne, pri drugih o njih nima smisla niti razpravljati." Kršinar: Različna menja niso slaba stvar "Takratni veleposlanik je poročal o stvareh, kot jih je videl," meni Kršinar, ki sicer poudarja, da ne smemo pozabiti, da ljudje, ki prihajajo iz ZDA, drugače gledajo na zadeve, saj imajo tam demokracijo že 200 let, medtem ko na primer v Sloveniji v demokraciji živimo le 20 let. "Pri nas so nekateri še vedno prepričani, da so stranke slaba stvar, da so različna mnenja slaba stvar, da so različni časopisi slaba stvar in da so časopisi z različnimi političnimi stališči slaba stvar," dodaja predsednik ZNP-ja, ki še poudarja, " Slovenija nima konservativnega dnevnika, imamo pa celo vrsto časopisov, kot so Delo, Dnevnik, Večer, ki so pa so v bistvu zelo levo usmerjeni." In še: "Kot levo usmerjeno se ne opredeljuje samo tiste, ki podpirajo vlado, leve stranke in politike, ki so v teh strankah, ampak tudi intelektualce in gospodarstvenike, ki z njimi delijo pogled na polpreteklo zgodovino". "In s tega vidika imamo mi medijsko enoumje, ker prevladuje samo ena (medijska) resnica," še pove Kršinar. Po njegovih besedah sicer obstajajo tudi mediji, ki "opisujejo drugačno resnico, tudi kar zadeva Titove ceste, Tita, njegove vloge, tega, kar se je dogajalo v komunizmu ..." , vendar nimajo tako velikega dometa in zato niso enakovreden obilkovalec javnega mnenja. Zato bi potrebovali slovenski FAZ, konservativni dnevnik, vprašanje pa je, ali je slovenski medijski trg dovolj velik, da bi lahko tak dnevnik preživel. Slovenec in Jutranjik, denimo, nista preživela. Slovenski medijski prostor danes je ... Stepišnik: Najbrž ste opazili, da je zaradi tajkunskih manevrov propadlo podjetje Delo Revije, pa država s svojimi institucijami ni reagirala. Velja opozoriti tudi, da imamo pri nas v večini še naprej nestrateške, neodgovorne, pravzaprav slabe medijske lastnike, ki želijo socialno nezaščitene novinarje, ki jih vedno več dela v izrazito fleksibilnih, prekernih razmerjih, s tem pa v neke vrste 'modernem suženjstvu', kar v temeljih ruši avtonomijo in neodvisnost medijev. To so prava vprašanja in pravi problemi. Lastniška agonija na Večeru traja že 735 dni. Dnevnik je brez odgovornega urednika že 595 dni. Žurnal je odpustil 12 redno zaposlenih novinarjev in še vsaj 15 zunanjih sodelavcev. RTS okoli 35 redno zaposlenim in honorarnim sodelavcem dolguje več plač. V letu 2010 se je v razvid samostojnih novinarjev vpisalo 35 novinarjev, kar je 20 manj kot leta 2008, izbris iz razvida, pa je zahtevalo 70 novinarjev, letos je razmerje med vpisanimi in izbrisanimi 20/37. Vsi večji dnevniki so že v letu 2009 vsaj za polovico zmanjšali proračune za honorarje zunanjih sodelavcev. Novinarji poročajo o grožnjah in pritiskih, ki so jih deležni zaradi opravljanja svojega dela in ki imajo elemente kaznivih dejanj. Novinarji nekaterih uredništev poročajo o mobingu zaradi izražanja mnenj in stališč. Poslanci so zavrnili zakon o medijih. Dva nacionalna časopisa sta na prodaj za desetino vsote, ki so jo lastniki plačali ob prevzemu. Pro Plus nadzoruje 78 odstotkov televizijskega in spletnega oglaševalskega denarja, elektronski mediji pa po Mediani skoraj tri četrtine odstotkov vsega oglaševalskega denarja v medijih. Kršinar: Temeljni problem v Sloveniji je pomanjkanje pluralizma v smislu idejne svetovno nazorske različnosti. Točno to je ugotovil tudi ameriški veleposlanik Johnny Young. Med drugim je pravilno ugotovil, kakšen je odnos večine novinarjev do zveze Nato in do ZDA ter da si v Sloveniji takoj popularen, če si proti Ameriki. Zato je imel upravičen občutek, da takšno stanje preprečuje tudi drugim novinarjem, da bi bili bolj objektivni. Še danes se dogaja, da prevladujoči levičarski novinarji kritizirajo največjo opozicijsko stranko, ker v svet pošilja sporočila o tem, da se pri nas spet obujajo nekateri simboli komunističnega totalitarizma. Če živimo v demokratični državi, potem lahko vsaka družbena skupina, tudi politična stranka, kogar koli, domačo ali tujo javnost, obvešča o stvareh, ki se dogajajo v Sloveniji. Lahko se z njihovimi navedbami strinjamo, lahko se ne, da pa problematiziramo samo obveščanje tujine, pa dejansko kaže na to, da nekateri ljudje pri nas živijo v obdobju izpred leta 1990, ko se te stvari niso smele početi. Raziskovalno novinarstvo v slovenskem medijskem prostoru obstaja? Kršinar: Delno se strinjam z Youngovo oceno, da pri nas ni raziskovalnega novinarstva v smislu kot v ZDA. V mnogih primerih drži njegova ocena, da pri nas uredniki ne dopuščajo, da bi se novinarji več časa ukvarjali z eno temo, ampak to je posledica majhnosti slovenskega medijskega trga. Mi smo dvomilijonski narod, imamo omejeno število bralcev, gledalcev, poslušalcev in tudi medijske hiše imajo omejeno število možnosti in si ne morejo privoščiti, da bi se nekdo več tednov ukvarjal zgolj z eno zgodbo. Po drugi strani pa si je npr. Delo lahko lahko privoščilo, da je novinarja poslalo na Finsko, na koncu se je pa izkazalo, da je tisto, kar napisal, kar je prinesel s svoje poti, v bistvu laž ali pa manipulacija. Če imajo na Delu za to denar, ga imajo tudi za resno raziskovalno novinarstvo. Stepišnik: Možnosti za preiskovalno novinarstvo so tudi v Sloveniji vse slabše. Medijske hiše ne ustvarjajo možnosti zanj, ne oblikujejo novinarskih ekip, ki bi jim na razpolago dale čas in sredstva, da se v podatke poglobijo in zgodbo raziščejo. Če lastniki ne vlagajo v preiskovalno novinarstvo, novinarjem preostane le to, da v svojem omejenem delovnem ali prostem času raziskujejo. Rezultati so v takšnih razmerah za delo vložku primerni. Žal preiskovalno nadomešča "ekskluzivistično" poročanje, ki pogosto navaja udarna, a le pol- oziroma nepreverjena dejstva, v javnost velikokrat posredovana s točno določenimi (parcialnimi) interesi. Skrb vzbujajoče je, da mediji takšne informacije vedno večkrat neselektivno posredujejo javnosti. Tu ne gre toliko za stvar uredniške politike kot za posledico nižanja programskih oziroma novinarskih stroškov. V DNS-u ocenjujemo, da bi Slovenija že potrebovala neodvisne novinarske raziskovalne centre, kot jih že poznajo v nekaterih državah, ki so jim manko stateškega medijskega lastništva, odsotnost dobre medijske regulative in medijske kulture resno ogrozile kritično in neodvisno novinarstvo. Katja Pirnat Če sprejmemo definicijo levo-desno, je slovenski medijski prostor izrazito levo usmerjen. Še več. Je navijaško levo usmerjen, oziroma dopušča, generira, spodbuja. financira manipulacijo, ki jo ponazarjam s sledečim štosom iz časa hladne vojne med blokoma. Tekaško sta nejavno tekmovala le predsednika ZDA John F. Kennedy in SZ Nikita Hruščov. Na cilj je prvi pritekel ameriški predsednik. Ameriški mediji so o tem poročali takole. Na tekaškem tekmovanju predsednikov je bil naš prvi, sovjetski zadnji. Sovjetska Pravda je o dogodku poročala takole. Na velikem tekaškem tekmovanju predsednikov držav je bil naš odličen drugi, ameriški le predzadnji. Jure Janković v dveh dnevih s svojega računa nakazal skoraj 700.000 evrov Jure Janković bo predvidoma znova zaslišan 11. oktobra 1. oktober 2011 ob 13:10 Ljubljana - MMC RTV SLO Dokumenti kažejo, da je Jure Janković 9. in 10. aprila 2009 s svojega transakcijskega računa različnim družbam in fizičnim osebam nakazal 668.000 evrov. Med drugim je isti dan nakazal 131.236 evrov Autocommercu za nakup prestižnega mercedesa G AMG in 70.000 evrov svoji ženi Vesni Janković. Jure Janković, sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je 9. aprila 2009 nakazal tudi 120.000 evrov na račun družbe Dema Plus, ki naj bi jo vodil njegov prijatelje Denis Pere, 10. aprila pa je za javnost dokaj neznani družbi Petrolio nakazal 230.000 evrov (namen nakazila je posojilo po pogodbi) in dvignil še 100.000 evrov. Dokumenti, ki so nastali med dopisovanjem med banko in uradom za preprečevanje pranja denarja, tudi kažejo poslovanje Jureta Jankovića s ciprskim podjetjem Blue Train Investments. To je v Ljubljani kupovalo nezazidljiva kmetijska zemljišča in jih kasneje, potem ko so postala zazidljiva, preprodajalo naprej. Te domnevno sporne zemljiške posle v ljubljanski mestni občini preiskuje tudi parlamentarna komisija pod vodstvom Alenke Jeraj (SDS), ki bo Jureta Jankovića ponovno zaslišala 11. oktobra. Iz dokumenta je razvidno, da je Blue Train Investments Limited iz ciprskega Limassola Juretu Jankoviću nakazal 250.000 evrov. Namen nakazila naj bi bila delna vrnitev dolga. Ker osnova (namen nakazila) ni jasna, bodo morali od stranke pridobite jasen namen nakazila, da bodo lahko nakazilo preknjižili na tekoči račun Jureta Jankovića, še piše v enem od dokumentov. Kot je poročal POP TV, naj bi Jure Janković davčni upravi v štirih letih skupaj prijavil zgolj 53.000 evrov prejemkov. Prek odvetnika je nato sporočil, da je denar res bil na njegovem računu in da lahko njegov izvor dokaže. Zoran Janković pa je dejal, da je njegov sin samostojen in polnoleten ter da je prepričan, da vsako transakcijo lahko pojasni. Opozoril je, da je tudi v javnosti znano, da si je med drugim izposodil dva milijona evrov. Kot pravi, v tem ne vidi nobene težave, zdi pa se mu, da se pred njegovo odločitvijo za kandidaturo na parlamentarnih volitvah "stopnjuje volilna mrzlica". kandidatura Jankoviča? ma nimam več besed za balkansko slovenijo Ja ja. Sedaj je to pe predvolina mrzlica a ne. Ko pa njemu ljubi Janezek hodi na sodišče, ker naj bi neznano kdaj, neznano kje, od neznano koga na neznanem kraju in na neugotovljen nčin nekaj dobil je pa čisto ko suza. Ne ga no srat Zoki. Ti in tvoji sinovi ste prava druščina za eno lepo kazensko ovadbo. Tako tapravo. In sicer znano kdaj na znanem kraju od znano koga in ob znani količini keša. No spet lep odraz kakšna banana republika je Slovenija in kako so inštitucije pri nas LEVO pristranske. Poglejte to - človek, ki še 30 ni dopolnil ima na računu 700.000 €. V življenju ni imel službe - ničesar ni ustvaril. A bi mogoče DURS dvignil tazadnjo iz mehkega naslanjača in blagovoljil iti preveriti od kot tako mlademu človeku toliko denarja, ki ga mimogrede povprečen Slovenec ne bo zaslužil v celem življenju? Dvomim da je Jurček Zukerberg ali kak drug mladi genialec o katerih včasih pišete, da bi bil sposoben pošteno pridelat tak denar - glede na to da mu je očka še maturo moral kupit. Ampak povprečnega Slovenčka, ki voli levico to seveda ne bo prepričalo v nepoštenost celotne družine Jankovič. Povprečni Slovenček je kot Rus - čutiti mora trdo roko in bič na svojih plečih zato, da se počuti varnega in zadovoljnega. Pa se goljufija na maturi je bila potisnjena pod preprogo. Zemljišče pokupi "cipersko" podjetje, ata opankar pa da žegen in spremeni iz kmetijskega v zazidljivo! Pa to on že dela celo življenje in bo delal celo življenje, ker so žabari malo zateknjeni! A ni ta tisti, ki ni naredil mature? Kako za vraga mu je pa potem uspelo zbrat 250.000,- € (kar je le del) in jih posoditi nekemu Ciprčanu? A se Županković res dela norca iz Slovencev? Jankovič ni konkurent desnici. Samooklicana slovenska levica se boji, da bo morala h koritu spustiti še eno veliko svinjo. Bi kakšnega manjšega pujska odrinu ali pa kar taglavnga prasca! Mislim, da je vsem lahko sedaj zelo zelo jasno zakaj Drnovšek po letu 1992, ko bi bilo najbolj potrebno imeti obratno dokazno breme na področju financ - takega zakona ni hotel sprejeti. Ustavno sodišče razveljavilo poimenovanje Titova cesta Gre za simbol režima, pravijo sodniki 4. oktober 2011 ob 13:34, zadnji poseg: 4. oktober 2011 ob 14:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Josip Broz - Tito v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim, je odločilo ustavno sodišče. Vsako oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima je protiustavno, so zapisali. "Simbolna razsežnost Titove ceste je neločljivo povezana s simbolnim pomenom imena Josipa Broza - Tita, jugoslovanskega maršala in kasnejšega dosmrtnega predsednika SFRJ. Ime Tito ne simbolizira zgolj osvoboditve ozemlja današnje države Slovenije izpod fašistične okupacije v drugi svetovni, temveč simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin," so ustavni sodniki, ki so odločitev sprejeli soglasno, zapisali v obrazložitvi. MMC je poročal: - Drobnič: Pameti in razuma še ni zmanjkalo. Stanovnik: Ustava je temelj. - Titova cesta: Poslanci odločbo preučujejo in spoštujejo Nadaljnje branje - Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-109/10 Pri presoji so izhajali iz načela spoštovanja človekovega dostojanstva, ki je v središču ustavnega reda, pojasnjujejo. V ustavi so začrtana tud nekatera načela, "ki izražajo temeljno ustavnopravno kakovost nove samostojne in neodvisne države". S tem je prišlo tudi do prekinitve z vrednostnim konceptom SFRJ-ja in takšna "nova poimenovanja v današnjem prostoru in času nimajo več svojega mesta". "O protiustavnosti predpisa ali drugega oblastnega ravnanja, ki ima simbolni pomen, je mogoče govoriti takrat, kadar ta simbol z avtoriteto oblasti izraža vrednote, ki so nezdružljive s temeljnimi ustavnimi vrednotami, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija in vladavina prava. Ker je poimenovanje javnih prostorov oblastno dejanje, to pomeni, da daje oblast tem vrednotam priznanje, jih podpira ali se z njimi poistoveti," pišejo sodniki. Podpora Titu je podpora njegovi celotni vladavini "Ponovno uvedbo poimenovanja ceste po Josipu Brozu - Titu, kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je mogoče razumeti kot podporo ne le njemu kot zgodovinski osebnosti oziroma njegovim posameznim dejanjem, temveč kot podporo celotnemu zgodovinskemu obdobju njegove vladavine in tej vladavini kot taki. Zato ni pomembno, kaj so mestne oblasti želele doseči z uvedbo Titove ceste oziroma katere cilje so zasledovale, pomembno je, da je izpodbijani Odlok mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu," utemeljujejo sodniki. Javnost bi lahko poimenovanje razumela kot podporo režimu Menijo, da je zaradi navedenega 2. člen odloka Mestne občine Ljubljana (Mol), protiustaven. "Izpodbijani odlok je bil sprejet leta 2009, 18 let po /.../ vzpostavitvi pravnega reda, ki temelji na nasprotnih ustavnih vrednotah kot sisem pred osamosvojitvijo." "Ne samo žrtve ali nasprotniki prejšnjega režima, temveč tudi druga javnost lahko takšno ravnanje oblasti razume kot novooblikovano podporo nekdanjemu komunističnemu režimu," so še zapisali. Pobudo za presojo sta sicer vložila Jernej Vrtovec, vodja MSi, in Lidija Drobnič. Imam občutek, da prihaja obdobje pozitivnih novic za našo deželo! Čudovito! Odločitev me je pozitivno presenetila. Zanima me, kaj bo porekel Jankovič na to? Bo tudi to sprejel s takim nasmeškom kot odločitev US o izbrisanih? Bravo, čestitke gospodje sodniki. Slavljenje ljudi, ki so v resnici množični morilci je v nasprotju z duhom Ustave R Slovenije. Enako je tudi z odlikovanjem šefa slovenskega gestapa Ertla. Tita je zgrabil strah, da se bodo zavezniki izkrcali v Istri. Zato je poslal svojo delegacijo v Zagreb in ponudil Nemcem svojo pomoč, da se zaveznike vrže nazaj v morje. Istočasno naj bi Nemci pustili partizane pri miru, da bi se lahko na osvobojenem ozemlju šli revolucijo (obračunavali s sorojaki). Na srečo Tita je Hitler odločno zavrgel idejo o sodelovanju. In Kmečkipameti nekaj plusov, dobro povedano !!!! Normalno,tisti ki so vlekli visoke penzije,so častili Tita. nekdodalec dr Jože Pučnik je idejni borec za svobodo, podobno kakor J.F.Kennedy in tudi on izhaja leve provenience humanega tipa. Če se največje letališče v NY imenuje po Kennedyju, imamo mi dobro paralelo, le po razsešnostih je Pučnik veliko večji, saj je Pučnik s pravilno usmeritvijo politične volje oropanih delavcev zrušil totalitarizem. Stvari niso tako preproste. Vprašanje kakšna bi bila gospodarska situacija in tvoja penzija v Jugoslaviji če bi še dandanes obstajala. Če me spomin ne vara v 80h letih ni bilo ravno rožnato, in nekateri še dandanes odplačujejo svinjske kredite iz tistih časov. Po drugi strani so pa eni v tistih časi prišli do poceni nepremičnin. To ti je fer, ne? Aleluja, končno ena dobra novica! Mogoče pa le še nismo povsem zablodeli... Čestitam US za res razumno odločitev in se z njo 100% strinjam. Res je, da je bil JBT del naše zgodovine ampak ne-imenovanje ulice po njemu ni čisto enako kot negiranje zgodovinskih dejstev. Verjetno podobno, kot če bi v Južnoafriški republiki imenovali ulico po represivnemu apartheidu. Super, vendarle nekaj vzpodbudnega in v duhu naprednega sveta. Pošteno, ustrezno, pravilno, pričakovano, demokratično, skladno z zdravo pametjo. Znak okrevanja demokracije! Pot bo dolga! Prehodimo jo! Zakaj niso s to odločitvijo počakal na 5. december ,,,,,,,,,,, , dobr levi vejo , kako se tem rečem streže !!1 Petrič: Tito je kot simbol nesprejemljiv z vidika naše ustave Stara poimenovanja lahko ostanejo 4. oktober 2011 ob 23:25 Ljubljana - MMC RTV SLO Nismo presojali zgodovine in partizanstva. Odločili smo le, da so nova poimenovanja po totalitarističnih simbolih z vidika naše ustave neustavna, je dejal predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. Tako kot so po drugi svetovni vojni na vzhodu Evrope nastali totalitaristični režimi, so pred njo totalitaristični režimi obstajali na zahodu Evrope. Eni in drugi so obsojanja vredni, zato ker so bili za cilje, ki so si jih postavili, pripravljeni pogaziti človekovo dostojanstvo in človekova življenja. Danes veljajo druge vrednote, zato uporaba takšnih simbolov, in ime Tito je tak simbol, ni v skladu z ustavo, je v oddaji Odmevi novinarju Mateju Hlebšu dejal Ernest Petrič. Doktor Petrič, kako komentirate soglasno sprejeto odločbo ustavnega sodišča, da je poimenovanje ulice po maršalu Titu neustavno? Naj takoj rečem, da je pravzaprav moč te odločbe tudi v soglasnosti. Ampak njeno bistvo je dokaj preprosto. Ustavno sodišče s tem je povedalo, da danes, ko imamo neke temeljene ustavne vrednoste, ki izhajajo iz človekovega dostojanstva; to je bistvo, niso ustavnoskladna nova poimenovanja ulic ali kakršna koli druga uradna priznanja v javnosti s simbolom bivšega režima, ki je eden od totalitarnih režimov v Evropi. To sta rekli dve glavni inštituciji, to je nekajkrat že reklo tudi naše sodišče. Ti totalitarni režimi niso samo nekaj abstraktnega. Milijoni življenj so padli zaradi teh režimov. Med seboj so bili različni, eni bolj grobi drugi manj grobi, ampak imeli so skupni cilj. Ta skupni cilj pa je bil, da cilj posvečuje sredstva. Če imamo velik cilj, lahko uporabljamo katero koli sredstvo, navsezadnje tudi uničimo človeška življenja, mučimo, diskriminiramo, kršimo človekove pravice. To jim je bilo skupno. Mi so rekli samo to, da danes, ko pa veljajo druge vrednote, ki izhajajo iz človekovega dostojanstva, dajanje novih priznanj s strani oblasti, ni v skladu s temi novimi ustavnimi vrednotami, torej ni v skladu z ustavo. Ali pričakujete, da bodo zdaj sledile pobude, da ustavno sodišče presodi tudi ustavnost trgov, ulic, poimenovanih po nekdanjih revolucionarjih, predstavnikih bivšega komunističnega režima, ki so bila poimenovana že v bivšem sistemu? Mislim, da je ustavno sodišče dovolj jasno povedalo, da je protiustavno novo poimenovanje po simbolih preteklih totalitarnih časov. S tem smo hoteli tudi povedati, da ne presojamo tistega, kar je, tiste spomenike, tista poimenovanja, ki so tu. Ostala so po letu '91 in kar se mene tiče, naj ostanejo še naprej. Ustavno sodišče ni presojalo zgodovine in je tudi v bodoče ne bo presojalo. Torej upam, da ne bo več preimenovanj, razen tistega, kar bo novo, kar bo terjal novi čas. Ampak dovolite mi, da tudi sam ob tem vprašam, to kar sem se tudi med odločanjem večkrat vprašal. Ali je res potrebno, da v že tako močno razdvojen slovenski narod in potem ko stojimo pred hudimi problemi pravzaprav prihajamo s tovrstnimi vprašanji, ki nas lahko še bolj razdvojijo. Upam, da nas ne bodo. Naj temu dodam, da pa ustavno sodišče, ko je nekaj vprašano in vprašani smo bili, mora odgovoriti. Zdaj se zlasti v vrstah poslancev in politikov pojavljajo pomisleki, da bi odločba ustavnega sodišča lahko razvrednotila vrednote partizanstva. Kako to komentirate? Najprej naj rečem, da bi srčno želel, da bi si tisti, ki komentirajo to odločbo, resno vzeli čas in jo prebrali celo in morda zraven še ločena mnenja. Kar se pa tiče partizanstva, je to veličastna stvar. Nekoč sem že rekel, od grških časov Termopil do naših časov, je bil odpor proti tujemu zavojevalcu vedno častno dejanje. Partizani so storili to častno dejanje. Borili so se za obstoj slovenskega naroda; moj oče med njimi. Vsa čast jim gre. Ampak to, o čemer smo mi govorili ... nismo govorili o partizanih. Govorili smo o tem, da so po drugi svetovni vojni v delu Evrope nastali totalitarni režimi. Pred drugo svetovno vojno so pa bili totalitarni režimi tudi na zahodu Evrope. In eni in drugi so obsojanja vredni, zato ker so bili za cilje, ki so si jih postavili, pripravljeni pogaziti človekovo dostojanstvo, človekova življenja. In rekli smo, tako kot je rekel Svet Evrope, parlamentarna skupščina Evrope, da je to nesprejemljivo z vidika današnjih vrednot, ki izhajajo prav iz dostojanstva človeka. In smo zato rekli, da so nova poimenovanja teh simbolov, in ime Tito je tak simbol, nesprejemljiva z vidika naše ustave, ki izhaja iz človekovega dostojanstva. A. K. K. Kar se pa tiče partizanstva, je to veličastna stvar. Nekoč sem že rekel, od grških časov Termopil do naših časov, je bil odpor proti tujemu zavojevalcu vedno častno dejanje. Partizani so storili to častno dejanje. Borili so se za obstoj slovenskega naroda; moj oče med njimi. Vsa čast jim gre. Ernes Petrič poudarja, da ustavno sodišče ni odločalo o zgodovini Se podpišem pod besede g. Petriča Še je upanje za Slovenijo! Kako je Ljubljana dobila in nato izgubila Titovo cesto? Türk: O drugorazrednih temah ne bom govoril 5. oktober 2011 ob 06:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Tito prvič. Bilo je davnega leta 1952, v času največjega komunističnega terorja. Tedanja partijska oblast z županom Jako Avšičem v Ljubljani je Tyrševo cesto, ki popotnika pelje mimo Name, Nebotičnika in še naprej, preimenovala v Titovo cesto. Toda prišlo je leto 1991. In s tem demokracija ter svoboda. Mestu je načeloval župan Jože Strgar. Ulico, nekdanj poimenovano po maršalu, so preimenovali v Dunajsko in Slovensko cesto. Ulica po Titu poimenovana v mandatu Zorana Jankoviča Tito drugič. Bilo je ne tako davnega leta 2009. V času prvega mandata župana Zorana Jankovića. Cesto, ki pelje meščane in prebivalce od drugod k zadnjemu počitku na Žale, se je poimenovalo po Titu. Prav po tistem Titu, ki je k zadnjemu počitku poslal na tisoče mož in žena. Vsaj tako nekako je trdil predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik, ki je odgovornost za povojne poboje pripisal Josipu - Brozu. Kaj je bil torej povod za to drugo poimenovanje ulice po Titu, je težko trditi. Toda vedno znova se krog začne pri povojnih pobojih, torej v letu 1945. Da pa so Ljubljančani že drugič, tokrat v demokraciji, dobili Titovo cesto, pa je zagotovo krivo grozljivo odkritje Barbarinega rova v Hudi Jami in v njej na tisoče mumificiranih trupel moških in žensk. In to v letu 2009, letu prvega mandata Zorana Jankovića. "Ni vojske, kjer bi se lahko pobijanje zgodilo brez znanja vodstva" Slovenija je bila pretresena. Predsednika republike Danila Türka so novinarji na proslavi ob dnevu žena, le nekaj dni po odkritju žrtev v Hudi Jami, v Trbovljah povprašali, ali se bo šel poklonit žrtvam povojnih pobojev v rovu sv. Barbare. Odgovor predsednika je bil preprost in več kot poveden: "Danes sem tu zaradi prvorazredne teme (dneva žena, op. a.), zato o drugorazrednih temah ne bom govoril." Še bolj jasen je bil Stanovnik, šef borcev, ki je prvič za povojne poboje obtožil pokojnega Tita. Poboji po drugi svetovni vojni so se dogajali pod komando Josipa Broza-Tita, je namreč za STA marca 2009 dejal Stanovnik. Kot je še pojasnil, so bila "ta hudodelstva očitno izvršena v okviru t. i. Vojske državne varnosti, ki je bila v sestavi Jugoslovanske armade in je bila podrejena vrhovnemu štabu". Na vprašanje, ali je potem Tito odgovoren za poboje, je Stanovnik odgovoril, da "nikjer na svetu ni vojske, kjer bi se lahko eno tako množično pobijanje zgodilo brez znanja vrhovnega vodstva". S to izjavo je iz steklenice spustil duha, ki ga do danes nihče več ni mogel spraviti nazaj. Mestni svet podprl idejo Petra Božiča Če je namreč Tito odgovoren za poboje, kot trdi Stanovnik, potem je nedopustno, da imajo številna mesta še vedno ulice in trge poimenovane po njem. Prav zato so tedaj v SDS-u in NSi-ju predlagali, da se tovrstna poimenovanja prepovejo. Da je duh očitno res ušel iz steklenice, je nato dokazal župan Zoran Jankovič in ljubljanski mestni svetniki, ki so 20. aprila podprli idejo tedanjega mestnega svetnika, sedaj tudi že pokojnega Petra Božiča, da se ena izmed cest poimenuje po Titu. In to se je 13. junija z začetkom veljavnosti odloka mestnega sveta, torej le nekaj mesecev po odkritju Hude jame, kjer je bilo zunajsodno pobitih na tisoče mož in žena, tudi v resnici zgodilo. MSi za ustavno presojo Proti poimenovanju ulice po Josipu Brozu - Titu je bila med drugim tudi Mlada Slovenija (MSi), podmladek Nove Slovenije (NSi), ki je med 7. in 20. aprilom zbirala podpise državljanov proti poimenovanju ceste po komunističnem diktatorju. Na koncu jih je zbrala več kot 5.000. Na ustavno sodišče je 28. aprila vložila tudi pobudo za presojo ustavnosti odloka, ki je določal poimenovanje ljubljanske ceste po Titu. Pod pobudo za presojo ustavnosti so se podpisali predsednik Mlade Slovenije Jernej Vrtovec, Lidija Drobnič, ki je bila žrtev komunističnega režima, ter ljubljanska mestna svetnika iz vrst NSi-ja Franc Slak in Ignac Polajnar. Ustavno sodišče: Tito simbolizira totalitarni režim Odločitev, ki jo je ustavno sodišče sporočilo v torek, pa se glasi: "Določba odloka Mestne občine Ljubljana, s katerim so poimenovali Titovo cesto, je v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva." Kot so na ustavnem sodišču še zapisali, ime Josipa Broza - Tita simbolizira nekdanji totalitarni režim, poimenovanje ceste po njem pa je zato mogoče objektivno razumeti kot priznanje temu režimu. Posebej zaničljivo odnos do žrtev Titovega režima je ljubljanski mestni svet pokazal tudi s tem, ko je odločitev za Titovo cesto sprejel dober mesec za tem, ko so v Hudi jami pri Laškem odkrili najbolj grozljivo morišče v Sloveniji po drugi svetovni vojni. V njej so našli več kot 700 skeletov moških in žensk, med njimi je bilo tudi okoli 30 kitk najstniških deklet. Več znakov kaže, da so bile žrtve žive vržene v opuščeni rudniški rov. Po predvidevanju strokovne skupine za povojna grobišča bi lahko v Barbarinem rovu v Hudi jami ležalo več tisoč žrtev. Zgodovinarji sklepajo, da gre za pobite vojne ujetnike in civiliste, ki so bili pripeljali iz taborišča na Teharjah; možno pa je tudi, da so tam končali tudi nekateri drugi pobiti vojni ujetniki. Takšnih morišč je po Sloveniji okoli 600, največje je v tankovskem jarku na Teznem pri Mariboru, kjer naj bi ležalo okoli 15.000 pobitih po drugi svetovni vojni. Za povojne poboje je bil najbolj odgovoren Tito kot voditelj takratnega režima. Celo zgodovinar dr. Jože Pirjevec, ki velja za Titu naklonjenega, v svoji zadnji knjigi Tito in tovariši piše, da je prav maršal izdal ukaz za poboje več kot 200 tisoč nasprotnikov režima, tako vojnih ujetnikov kot civilistov. Ukaz so izvršili njegovi slovenski tovariši, ki so umazano delo prepustili partijski policiji in vojski. Veliko ljudi je življenje izgubilo tudi v taboriščih, kamor je tovariš Tito zaprl več deset tisoč mož in žena. Samo Goli otok je izkusilo okoli 31 tisoč prebivalcev tvorbe imenovane Jugoslovija. žalosti me tudi dejstvo, da se v sloveniji kot 'levica' bolj kot ne uspešno predstavljajo nasledniki režima ki je omejeval svobodo govora,preganjal drugače misleče, prepovedoval politične oponente, versko svobodo, kjer je bila homoseksualnost kaznivo dejanje, ki je imel koncentracijska taborišča itd. tudi to pove veliko o mentalni stopnji slovenskega naroda... ubogi ste vsi ki se klanjate totalitarizmom vseh vrst. Z vsem spoštovanjem. Vendar VI podajate splošne ocene. To kar trdite je nemerljivo. Moja svoboda pa je veliko bolj prizadeta danes kot v preteklosti. Je pa to Vaš občutek, da je bila pač takrat bolj prizadeta. Moj občutek je pač drugačen. Bistvo pa je, da midva drug drugemu dopuščava vso svobodo. Pod Titovim rezimom je bila samo zaukazana ideoloska svoboda enega mnenja - drugemu se ni dopuščalo svobode mišljenja in ejanja - razen, če je emigriral iz države, mnogi so na meji bili ustreljeni - sodnik Masleša pa je bil občasno sodni izvedenec za te primere umorov. svabo. saj so se nekateri tudi pod hitlerjem počutili svobodno... razlika je pač v intelektu in osebnosti..nekaterim vam paše zapovedano razmišljati, nekateri imamo pač svoje glave in ne rabimo nikogar ki bi usmerjal naše misli in vodil naše možgane... nekaterim iz moskve, drugim iz vatikana... Ne bom se spuščal v debato okoli upravičenosti razveljavitve poimenovanja ulice po Titu. Sam sem se prepozno rodil, da bi doživel tiste čase, vsekakor je vsak doživljal po svoje. Konformisti in predvsem tisti, ki so dobro poslušali oziroma ubogali oblast - so bili v partiji, so socializem verjetno izkusili kot nekaj pozitivnega. Na drugi strani pa imamo ljudi, katerim so bile kratene človekove pravice. Dejstva: 1. V Jugoslaviji ni bilo svobode govora, prav tako ni bilo svobode tiska. Kar je bilo stiskanega je bilo cenzurirano itd. 2. Otroci, ki so izgubili enega od staršev v povojnih pobojih, so bili stigmatizirani ter diskriminirani. (popolnoma nesprejemljivo za ideal razsvetljenstva ''Človek je nepopisan list papirja.'') in druga dejstva, kot je stigma pripadnikov določenih veroizpovedi. Torej se je oblast v nekaterih delih znašla v kaotičnem položaju, sploh kar zadeva 3. točke. Vendarle je treba socializmu priznati pogoje za življenje malega človeka, iz katerih pa lahko hitro vidimo, da so dvorezen meč. Po eni strani imamo komunistične elite, ki kopičijo bogastvo, nato marionetne delavce in podobne. Na koncu dobimo pa človeka, ki zaradi svojih prepričanj, ki so lahko poštena in pravična, ne more prodreti po družbeni lestvici (v najhujših časih je tak pristal kot ''politični delikvent'' na Golem otoku). jugoslavija ima tako dve plati, dve skupini ljudi, ki so se v SLOVENIJI razdelili na dva pola, ki postajata vedno močnejša, posledično se ljudje politično vedno globje spuščajo v konflikt. Sam ne simpatiziram z nobeno skrajno stranko, ravnam se po zdravi pameti, da ne bom obsojen s kakšne strani. Kar sem želel povedat je, da se leta 2011 SLOVENCI postavljamo nasproti zaradi režima, ki je minil. Ustvarjena je bila naša domovina SLOVENIJA, 20 let od njene samostojnosti se ljudje še vedno ozirajo na preteklost, PRIHODNOST pa postaja vedno bolj meglena zaradi polemiziranja okoli stvari, ki novejši generaciji ne predstavlja nekega smotra. V prihodnosti upam, da boste dosegli spravo, zame je pretekel režim nekaj tujega, izkušnje povezane s politično kulturo v naši državici pa so iz dneva v dan bolj temačne. V kolikor se čimprej ne zaključi polemika okoli preteklih režimov in vojn, bo zame vsaka naslednja vlada v tem segmentu neuspešna. To bi lahko 76 let in 20 let v novi državi že dosegli. Se vam ne zdi, da se pozornost preusmerja z dejanskih problemov družbe, ki so trenutno predvsem gospodarske narave, na neko nepomembno polemiko okoli poimenovanja ulice, Dobro, ne da se mi več pisat, čakam pa replike. Lep pozdrav "Največja nagrada je priznanje Nase, da premikamo meje" Ivo Boscarol v Odmevih 7. oktober 2011 ob 07:31 Ljubljana - MMC RTV SLO Pipistrel je za letalo, ki bo imelo vgrajen sistem s priznanjem Nase, dobil že pred izdelavo veliko prednaročil. Boscarol verjame, da bo v prihodnosti mogoča tudi serijska izdelava teh letal. Ivo Boscarol se je s svojo ekipo vrnil iz ZDA, kjer so že tretjič slavili na Nasinem letalskem tekmovanju. Prislužili so si tudi 1,35 milijona evrov finančne nagrade, ki jo bodo namenili novim projektom in razvoju. Čeprav bo podjetje del proizvodnje preselilo v Italijo, pa bo razvoj in jedro Pipistrela še naprej ostalo v Ajdovščini. Tam so jim ob vrnitvi pripravili bučen sprejem. Z Boscarolom se je nato v Odmevih pogovarjal Slavko Bobovnik. Se je lepo vrniti s takšno nagrado, s priznanjem, da si najboljši na svetu? Da, kar nekaj lepih občutkov je, tudi zato, ker so nas tako pričakali. V Sloveniji smo vajeni tako pričakati športnike. Da se tudi za tehnični dosežek pričaka nekoga, ki je ponesel ime Slovenije v svet, mislim, da nas vse zelo, zelo radosti. Po drugi strani pa nas seveda veseli to, da smo postavili meje električnega letalstva tja, kamor po našem mnenju sodijo. Kaj mislite, so vam zdaj oprostili tudi tisti Ajdovci, ki so se pred leti pritoževali, da jim ropotate nad glavami z motornimi zmaji? So tudi oni zdaj na vaši strani? Tega ne vem. Nihče ni prerok doma, pravijo. V Sloveniji smo še posebni ljudje, kar se tega tiče, ampak če bi se nanje ozirali, verjetno ne bi niti šli v Ameriko, ker ne bi bili dovolj prepričani vase, da lahko premagamo boljše od nas, ki imajo stokrat več denarja kot mi. Verjetno bi ostali doma in bi mogoče delali tudi kaj drugega, ne pa letal. Imam ambiciozne fante in rezultat tega je to, kar smo dosegli. Ogromno ste vi in vaši ljudje naredili od tistih časov, ko so ropotali zmaji. Danes lahko prepeljete štiri ljudi 700 km daleč za dvajset evrov, ko gre za strošek energije oziroma goriva. Da, in to pri hitrosti skoraj 170 kilometrov na uro. V tem trenutku smo prehiteli celotno avtomobilsko industrijo. Takega avtomobila ni, ki bi bil to sposoben narediti, ne glede na to, da nimajo omejitve v teži, ne glede na to, da imajo ogromno denarja za razvoj. Tehnični direktor Nase Joe Parrish je povedal, da je majhni skupini uspelo, da je postavila standarde, in da ji moramo biti vsi skupaj hvaležni. To je največje priznanje, ki smo ga lahko dobili, da nam tako ugledna ustanova, kot je Nasa priznava, da postavljamo standarde in premikamo meje na področju letalstva. Pa vendarle, to je tekmovanje, nekakšen začetek. Zdaj je pred vami neka druga pot. Kako dolgo bo, recimo, čakala družina do tistega časa, ko bo prišla k vam v Ajdovščino in rekla, da želijo v Dubrovnik ali Bari in čez dve ali tri ure bodo tam za 2o evrov? Ne bo sploh nujno priti v Ajdovšičino, lahko bodo naročili letalo in jim ga bomo pripeljali tudi kam drugam. Za Pantero, ki bo imela vgrajen ta sistem, smo prejeli že kar nekaj naročil. Prvi kupci bodo letalo prejeli konec drugega leta in nato se bo ta rok počasi krajšal. Še preden je poletelo prvo letalo, smo imeli kar nekaj ducatov fiksnih naročil. Tako zelo so to letalo pričakovali in bili pripravljeni plačati vnaprej, da ga bodo lahko dobili. In cena tega ali podobnega letala? Tako letalo stane čim več. Okoli pol milijona evrov. Kaj je glavna omejitev: cena ali teža akumulatorjev, katerih je shranjena električna energija? Kaj vam prestavlja mejo? Vse to je meja. Če si predstavljate, da bi takšne telefone, kot jih uporabljamo danes, naredili pred 20 leti, bi bila teža verjetno nekaj sto kilogramov, cena pa nekaj milijonov. Serijska proizvodnja pa zmanjšuje tako težo kot ceno. Trenutno sta cena in teža akumulatorjev tam, kjer sta. Ko pa bodo te sisteme začele uporabljati večje korporacije, bo padla cena in akumulatorji bodo imeli večjo energijsko gostoto. Pričakujem, da bo od zdaj naprej razvoj šel hitro naprej in da se bodo dogajale stvari, ki so bile še pred tremi leti znanstvena fantastika. Električno letalo Taurus na primer mi ponujamo po isti ceni tako z električnim kot bencinskim motorjem. In kmalu selite večji del proizvodnje v Italijo. Zato, ker so tu, kjer ste zdaj, najrazličnejše omejitve, ali predvsem zato, ker boste italijanski izdelek zaradi sklenjenih sporazumov laže prodajali tudi v ZDA? Pipistrel v vsakem primeru ostaja v Ajdovščini. Tukaj ostajata vodstvo in razvoj. Res pa je, da načrtujemo izdelavo enega letala na dan, v Ajdovščini pa 120 dni na leto piha burja. To je eden od vzrokov. Drugi je ta, da nam v Ajdovščini od ministrstva za obrambo ni uspelo odkupiti prostora za gradnjo, medtem ko so nam v Italiji 30.000 kvadratnih metrov dali praktično zastonj. Tretja stvar pa je ta, da kot slovensko podjetje ne moremo neposredno prodajati v Združene države Amerike, ker Slovenija z ZDA nima sklenjenega bilateralnega sporazuma. Na tem se dela, večja ovira je na ameriški strani. Tam nam govorijo, zakaj sedeža podjetja ne preselimo v Silicijevo dolino. Američani pač ščitijo svoje tržišče, in to je eden izmed vzrokov, zakaj ta sporazum še ni podpisan. A. S. Čestitke. Slovenija potrebuje 20 takih podjetij. Dokler jih ne bomo imeli, ne bo bistveno boljše. Vsekakor čestitke vsem vključenim v projekt. Upravičeno smo lahko tudi vsi Slovenci ponosni. Iz izjave g. Boscarola pa vidimo, da številne kritike in trditve o tem, kako država ovira njegov posel in, da mora zaradi tega seliti proizvodnjo v Italijo ne držijo! Sramotno pa je to da mu politika ni omogocila(pogojev) da bi proizvodno zadrzal v celoti v Sloveniji. Samo pomislite, koliko ustvarjalneje in posledično bolje bi lahko živeli Slovenci, če ne bi bilo toliko negativne selekcije in žal, še vedno miselnosti v prvi osebi množine, kjer ni možnosti za individualno delo, ker so pač vsi za vse odgovorni (nihče za nič) tako, da je to res velik uspeh, ki, upam, odpira vrata tudi v drugačno miselnost. Iskrene čestitke! Se strinjam to je menedžer leta. Takšne ljudi je potrebno nagraditi in spoštovati , kateri stopajo sodobnem času naproti. Osebno jim samo lahko čestitam in ji spoštujem iz srca. Lažna arheološka odkritja in druge predvolilne burke Vladimirja Putina Presenetljivo odkritosrčen intervju premierjevega tiskovnega predstavnika 7. oktober 2011 ob 08:46 Moskva - MMC RTV SLO Da je imel Vladimir Putin ta tri leta in pol, odkar je predsedniški stolček prepustil Medvedjevu, nenehno v glavi vrnitev, je jasno iz najrazličnejših "herojskih" podvigov, ki se jih je premier loteval. Jahanje po Bajkalu, boksanje, lov, ribolov zgoraj brez, na čelunedavne bikerske parade v usnjenem jopiču, pritrjevanje ovratnice na uspavanega severnega medveda, plavanje v sibirski reki, pilotiranje ... Putin ima nedvomno močne težnje po mačističnem postavljanju (zlasti, ko so v bližini fotografi). Nazadnje je svoje supermanske sposobnosti sedmi sili razkazoval avgusta, ko je na svoji potapljaški odpravi iz plitvine Črnega morja privlekel dve starogrški amfori. Ruski premier je z zmagoslavno dvignjenim palcem z najdbo v vsaki roki nato paradiral pred kamerami, ruske državne televizije pa so poročale, kako veliko presenečenje je bila ta arheološka najdba. Posmeh blogarjev Neodvisni mediji in živahna ruska blogarska scena so se na dogodek že takrat odzvali posmehljivo in poudarili, kako rad Putin zavzema mačistične poze, pa naj gre za ribarjenje z golim oprsjem, pilotiranje z gasilskim letalom nad gozdnimi požari ali pa potapljanje na dno Bajkalskega jezera v minipodpornici. Kritiki so takrat opazili, da sta bili Putinovi amfori sumljivo brez lišajev ali alg in da sta bili najverjetneje nastavljeni na morsko dno prav zato, da bi ju Putin "odkril". "Med potapljanjem v Tamanskem zalivu je ruski premier takoj našel dve amfori, ki so na globini samo dveh metrov čakali nanj od 6. stoletja dalje," je v uvodniku sarkastično pisal časopis Nova Gazeta. "Imel je srečo: na istem kraju je arheologom in potapljačem ruske akademije znanosti v zadnjih dveh letih uspelo odkriti le par črepinj." Če je Putin svoj podvig opisoval kot reklamo za ruske znanstvenike, ki raziskujejo ostanke starodavnega grškega mesta ("ruska Atlantida"), oblasti pa skušajo pred olimpijskimi igrami v le streljaj oddaljenem Sočiju razviti turistične zmogljivosti, pa so kritiki potapljaško prigodo naglo označili za le še en burkast poskus poveličevanja Putinove javne podobe pred volitvami decembra oz. marca, poroča Guardian. "Seveda jih ni odkril" In zdaj se je izkazalo, da je šlo točno za to. V presenetljivo odkritosrčnem pogovoru za TV-kanal Dozhd je Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov priznal, da je bilo odkritje amfor inscenirano. Peskov je dejal, da so arheologi amfore nastavili v plitvino, da bi jih politik našel. "Poglejte, Putin tam doli ni odkril piskrov, ki naj bi tam ležali že tisočletja. To je očitno," je dejal nonšalantno Peskov. "Seveda so jih našli v okviru odprave že več tednov pred tem. Seveda so jih tja nastavili. To je povsem normalno. Nobenega razloga ni, da bi se nad tem in vsem drugim naslajali." Dogovor o stolčkih Putin, ki je bil ruski predsednik med letoma 2000 in 2008, naj bi se po štirih letih na premierskem položaju marca ponovno potegoval za najvišji položaj v Kremlju. Z zdajšnjim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom sta septembra naznanila, da sta se dogovorila, da bo Putin kandidiral za predsednika, Medvedjev pa si bo z njim izmenjal vlogo premierja. Medvedjev je pozneje v intervjuju pojasnil, da se je stranka odločila tako zato, ker je Putin bolj priljubljen in ima več možnosti za zmago. Kaj vse so Titu nastavljali, pa medveda k drevesu privezali. (Za deset let "aresta") So gospodarji dali ukaz, da se pospeseno pljuvanje naj zacne, kaj? Ja, ja Hellas se vedno zivis dvajset let odzadaj...KGB funkcionarji so nedotakljivi in se jih ne sme kritizirat in smesit...Oni so svetinje komunizma...To so ti povedali v soli in tega se drzis kot pijanc plota... Ocitno ti pises na forumih samo tisto kar so ti gospodarji ukazali in ne razmisljas z lastno glavo... Danes v casu interneta ljudje razmisljajo s svojo glavo. Se sreca da se je razmisljanje velikega dela ljudi precej spremenilo.... Ti pac sodis ljudi tako kot ti razmisljas, to pomeni da pises samo tisto kar ti ukazejo... zato so tudi tvoji komentarji predvidljivi in prozorni... Tito je bil na izletu nekje med BG in Nišem, kjer mrgoli vinogradem. Tito prijavi "Bilo bi lepo da je ovde tvornica groždža (beri vinarna). Markovič (oče Markovičke, vdove od Miloševića) pa je razumel gvoždža (železo). V kratkem je tam stala (in še stoji) jeklarna. Sredi vinogradov, daleč od vseh rudnikov... :-)) Zelo resnično. Kako smo gradili Stožice, a jih ne zgradili Zaradi gradnje luknja v ljubljanskem proračunu 8. oktober 2011 ob 06:13 Ljubljana - MMC RTV SLO Če kaj obvladam, so to investicije, je oktobra 2007 samozavestno zatrjeval ljubljanski župan Zoran Janković. Toda po nekaj letih se je izkazalo, da je Jankovićev projekt Stožice finančni sod brez dna, ki ga rešuje denar davkoplačevalcev. Gradnja novega stadiona je bila ena izmed osrednjih tem predvolilne kampanje za novega ljubljanskega župana jeseni 2006. Najbolj velikopotezne načrte - v sklopu 22 napovedanih projektov - je imel prav nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Janković, ki se je zavzemal za gradnjo novega stadiona v Stožicah (nekateri so nasprotno zagovarjali prednostno obnovo bežigrajskega stadiona). "Politika te je nastavila" Janković, ki je imel sloves sposobnega menedžerja (njegovi kritiki so temu oporekali in trdili, da so vsi njegovi poslovni uspehi povezani z njegovimi povezavami z vladajočimi levimi političnimi krogi, pri čemer so opozarjali na razvpito off the record izjavo Antona Ropa, ki je Jankoviću v obraz zabrusil, da ga je na vrh največje slovenske trgovske družbe postavila prav politika), je na volitvah za župana prepričljivo zmagal že v prvem krogu. Koliko je k temu uspehu prispevala obljuba o novem stadionu, je seveda težko ugotoviti. Janković je sprva napovedoval, da bo brcnil prvo žogo na novem stadionu že avgusta 2008, vendar te obljube ni izpolnil. Sam je konec leta 2007 trdil, da je to posledica devetmesečnih težav z urejanjem odkupa zemljišča, ki ga je prejšnja mestna uprava po njegovih besedah neupravičeno vrnila v naravi v postopku denacionalizacije, obenem pa napovedal, da bo novi športni park postavljen do leta 2009. Tudi ta napoved se ni uresničila, saj so bile Stožice uradno odprte šele avgusta 2010. "Če kaj obvladam, so to investicije" Nekajkratno odlaganje napovedane gradnje in odprtja novega stadiona je bil za številne prvi znak, da je Jankovićev projekt Stožice zelo velik, če ne celo prevelik zalogaj. Janković je v intervjuju za Finance oktobra 2007 po prvem letu županovanja v Ljubljani glede financiranja Stožic na vprašanje, kako bo zagotovil, da cena ne bo vzhajala, kot se nam rado zgodi pri avtocestnih predorih, še optimistično odgovoril: "Z dobrim projektom, dobrim nadzorom in predvsem z izkušnjami s področja investicij. Če kaj obvladam, so to investicije." Številni njegovi kritiki zdaj menijo, da je prav projekt Stožic pokazal, da je njegov sloves sposobnega gospodarstvenika neupravičen. Marca 2008 so Janković, izvršni direktor Gradisa skupina G Uroš Ogrin, član uprave Merkurja Milan Jelovčan in izvršni direktor podjetja Energoplan Simon Jan v ljubljanski Mestni hiši podpisali pogodbo o gradnji športnega parka Stožice. Določili so, da bo v Stožicah stadion s 16.000 sedeži in večnamenska športna dvorana z 12.000 sedeži, zgrajen pa bo tudi trgovsko-poslovni del, ki bo umeščen med dvorano in stadionom. V projekt se vključi Miloševićev tajkun V projekt se je vključil tudi srbski tajkun Miroslav Mišković, predsednik uprave družbe Delta Holding. Avgusta 2008, tri mesece po tem, ko so mestni svetniki sprejeli prostorski akt za območje Stožic, sta družba Grep, ki sta jo Gradis G in Energoplan ustanovila za izvedbo projekta Športni park Stožice, in Miškovićeva Delta Real Estate podpisala pogodbo, s katero je zadnja kupila trgovski del v kompleksu Športnega parka Stožice. Mišković, ki je obogatel v času vladavine Slobodana Miloševića, naj bi v gradnjo 200.000 kvadratnih metrov velikega centra vložil 242,5 milijona evrov. Z Miškovićem se je nato zapletlo, saj je ta aprila 2009 Grepu predlagal, da se izvedba projekta preloži oziroma da se projekt prilagodi novim okoliščinam. Srbsko podjetje do 14. aprila tudi ni nakazalo 19 milijonov evrov za gradnjo centra Stožice. Janković je takoj začel iskati novega vlagatelja v trgovski del Stožic in ga tudi našel. Tokrat ne na jugu, ampak na severu - v projekt se je vključila avstrijska Supernova, ki jo je maja letos zamenjala italijanska družba Larry Smith Italia. Moderno suženjstvo v Stožicah? Gradbišče Stožic je v letu 2009 postalo nekakšen romarski kraj, kamor je Janković vodil različne goste in jim ponosno razkazoval "svoje" Stožice. Tako je bil 30. junija dan odprtih vrat, ko so si radovedneži ogledali gradnjo nastajajočega športnega parka, avgusta pa si je gradbišče skupaj z ljubljanskim županom ogledal tudi predsednik države Danilo Türk, ki je ob tem dejal, da so Stožice zelo dober primer razvoja Ljubljane. Predsednik je dodal še misel, da je imela naša prestolnica "dolgo obdobje stagnacije in otrplosti", Jankovićev projekt pa "kaže, da gre Ljubljana dinamično naprej". Türk pa takrat ni rekel niti besede o skriti zgodbi pri gradnji Stožic: gradbenih delavcev z Balkana, ki so bili po besedah Jankovićevih kritikov nekakšni sodobni sužnji, ki morajo za županov projekt za slabo plačo garati od jutra do večera. Za predsednika države so zdaj t. i. nevidni delavci nacionalna sramota - pri čemer kritiki opozarjajo, da bi "nevidne delavce" lahko opazil že avgusta 2009. Upor neplačanih podizvajalcev Neplačevanje podizvajalcev (eden izmed njih naj bi zaradi stiske naredil tudi samomor, kar pa je Janković zanikal) je doseglo vrhunec pred prvo košarkarsko tekmo med Slovenijo in Španijo v novi športni dvorani v ljubljanskih Stožicah 10. avgusta lani, s katero se je stoženski športni center tudi uradno odprl, čeprav Stožice še niso dobile uporabnega dovoljenja, ampak le dovoljenje za začasno poskusno obratovanje. Podizvajalci so zjutraj pred Stožice v znak protesta zaradi neizplačanih del pripeljali tovornjake in zagrozili, da bodo popoldne, če se z Grepom ne dogovorijo o plačilu del, Stožice zaprli še z dodatno težko mehanizacijo in preprečili odprtje. Prometni inšpektor priskoči v pomoč Jankoviću Da bi preprečili prihod novih tovornjakov, je prometni inšpektor za tovorni promet zaprl severno ljubljansko obvoznico, po kateri se pride tudi do Stožic. Pojavile so se trditve, da za to odločitvijo stoji Janković, kar pa je ta zanikal, a obenem napovedal, da bodo v primeru škode zaradi zapore Stožic vložili odškodninsko tožbo. Tako so podizvajalci in Grepov izvajalec Sektor Beton sklenili dogovor, tako da so se tovornjaki umaknili izpred dvorane v Stožicah. Težave podizvajalcev so bile vrh ledene gore glavne težave - financiranja Jankovićevega veleprojekta. Jasno je postalo, da ljubljanski župan ne bo mogel uresničiti svojih načrtov brez denarja davkoplačevalcev. Na Jankovića so začeli kmalu leteti očitki, da pritiska na državne banke, da bi kreditirale njegov projekt - Janković je marca 2010 te očitke javno zavrnil. Pahor vali krivdo na mestno oblast Aprila 2010 se je oglasil premier Borut Pahor, ki je menil, da bi lahko Ljubljani s prenovo "butičnega stadiona v Bežigradu" uspelo zagotoviti potrebne kapacitete za velike športne, zabavne in druge dogodke. Pahor se je otresal odgovornosti za Stožice, saj je poudarjal, da je odločitev o gradnji sprejela mestna oblast. "Včasih je treba biti velikopotezen, vendar pa morate imeti tudi denar," je javno opozarjal Pahor, ki je nato junija skupaj z Jankovićem na skrivaj obiskal gradbišče v Stožicah. Vendar Pahorjevi kritiki menijo, da so bile njegove skeptične besede namenjene le javnosti, saj je konzorcij sedmih bank na čelu z državnim NLB-jem (v konzorciju so še: Abanka Vipa, Banka Celje, Factor banka, Gorenjska banka, NKBM in SID banka) julija 2010 z Grepom podpisal 115 milijonov evrov vredno posojilo za dokončanje nakupovalnega središča v športnem parku Stožice. Državne banke dajo 115-milijonsko posojilo Podpisa pogodbe niso zaustavila niti opozorila prvaka SDS-a Janeza Janše iz junija 2010, da si NLB ne zasluži dokapitalizacije, če bo dal posojilo za Stožice, ampak kazenski pregon. Po mnenju opozicije je vlada tako pomagala ljubljanskemu županu, da je lahko še pred jesenskimi županskimi volitvami dokončal svoj megalomanski projekt. Namesto da bi banka dajala posojila podjetjem, je v času t. i. kreditnega krča raje podpirala politične projekte, ki so finančni sodi brez dna, je bila ogorčena opozicija. Kritikam Jankovićevega projekta se je pridružil guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je v intervjuju za Dnevnik dejal, da se čudi, da se neki projekt, kot je ta stadion, začenja graditi in izvajati, še preden je zaprta finančna konstrukcija. S tem je Kranjec tudi pritrjeval Računskemu sodišču, ki je že decembra 2009 v revizijskem poročilu MOL-a za leti 2007 in 2008 opozorilo na tveganje precejšnje podražitve projekta zaradi preseganja ocenjenih vrednosti predvidenih stroškov pri izvedbi predstavljenih projektnih rešitev gradnje stadiona in športne dvorane. V pomoč Jankoviću tudi Lukšič Banke so kljub svarilom vztrajale pri kreditiranju Stožic. Prvi mož NLB-ja Božo Jašovič je po podpisu pogodbe z Grepom zatrjeval, da so ustrezno zavarovali tveganje v projektu Stožice, obenem pa predlagal dokapitalizacijo banke v višini 400 milijonov evrov. Toda denarja za Stožice še vedno ni bilo dovolj. Pahorjev strankarski kolega, minister za šolstvo Igor Lukšič, je tako 2. julija objavil razpis, ki ga delno financira EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in katerega namen je sofinanciranje investicij v javno športno-rekreacijsko infrastrukturo ter sofinanciranje objektov državnega oz. regionalnega značaja z neposrednim vplivom na razvoj turizma. Interpelacija proti Lukšiču Opozicija je takoj povzdignila glas, češ da je razpis selektiven in prirejen "politično forsiranemu projektu Stožice". Skupina poslancev SDS-a in SNS-a je zaradi razpisa vložila interpelacijo proti Lukšiču. Napovedi, da je razpis pisan na kožo Jankoviću, so se uresničile, saj je avgusta lani ministrstvo sporočilo, da je na razpisu za sofinanciranje športnih objektov največ točk prejel projekt Večnamenski nogometni stadion Stožice, ki ga je predlagala Mestna občina Ljubljana (MOL). Rešilna bilka iz Gadafijeve Libije? Projekt Stožice se je tako uvrstil v program sofinanciranja v višini 9,4 milijona evrov, medtem ko so bili preostali trije projekti (projekti Univerze v Mariboru, Strelskega centra Gaj in Javnega zavoda za šport Mestne občine Koper) zavrnjeni. Lukšiča, ki je interpelacijo označil za "šlampasto in malomarno", je tedaj še trdna koalicija ubranila, saj je septembra 2010 zanjo glasovalo le 23 poslancev, 46 pa je glasovalo proti. A kljub evropskemu denarju in posojilom konzorcija bank velikopotezni projekt še ni bil pokrit. Rešilna bilka za nezaprto finančno konstrukcijo naj bi - tako kot za Zidarjev SCT - postal libijski diktator Moamer Gadafi, ki se je takrat še trdno oklepal oblasti. Junija 2010 so se prvič začele širiti govorice, da se za vstop v Stožice zanimajo libijski investitorji, decembra pa je prišla v javnost novica, da bo Stožice reševal libijski državni sklad Libyan Investment Authority, ki naj bi s 30 milijoni evrov dokapitaliziral podjetje Grep, v zameno pa bo dobil predvidoma tretjinski delež v družbi. Finančna polomija v grškem slogu? Tako kot libijskega denarja ni bilo v SCT, ga tudi ni bilo v Stožice. S tem so padla v vodo Grepova lastna sredstva, ki bi jih moral vložiti v projekt, če je želel črpati 115 milijonov evrov. Toda kljub temu je julija letos konzorcij sedmih bank Grepu odobril še zadnjo 30-milijonsko tranšo od 115 milijonov evrov vrednega posojila za dokončanje projekta. S tem je Grep rešil pred stečajem. Nad Jankovićev projekt, ki so ga kritiki vse glasneje označevali kot finančno polomijo v grškem slogu, pa so se znova in znova zgrinjali črni oblaki. Aprila letos je služba vlade za lokalno samoupravo pri preiskavi Lukšičevega razpisa, ki jo je zahtevala Evropska komisija, odkrila tri kršitve. Prva kršitev je bila ta, da Stožice niso imele uporabnega dovoljenja, ampak le odločbo o poskusnem obratovanju, kršena pa sta bila tudi še dva pogoja, in sicer zaprta finančna konstrukcija in vrednost projekta, nižja od 45 milijonov evrov. Sume kaznivih dejanj pri razpisu sta začela preiskovati tudi NPU in policija. Luknja v ljubljanskem proračunu Lukšič, ki je pred letom stoodstotno stal za financiranjem Stožic, zdaj zaradi MOL-ove napake pri prijavi na razpis od ljubljanske občine zahteva vračilo dela denarja, ki je bil dodeljen za projekt Stožice, in sicer 1,9 milijona evrov. Številni menijo, da je ta Lukšičeva poteza povezana z napovedano Jankovićevo kandidaturo na predčasnih volitvah, ki bi lahko SD-ju odtegnila velik del volivcev. Zaradi Stožic je zazijala velika luknja tudi v ljubljanskem mestnem proračunu. MOL je lani porabil dobra 402 milijona evrov, medtem pa so prihodki znašali 373 milijonov, zadolženost občine pa je bila dobrih 132 milijonov evrov, največ na račun posojil. Za leto 2010 so na MOL-u predvideli slabih 423 milijonov prihodkov in 452 milijonov odhodkov, ki so jih z rebalansom znižali za sto milijonov, na koncu pa je bila izvedba vseeno višja. Po rebalansu so v MOL-u načrtovali za 356 milijonov evrov odhodkov, a je bila izvedba za skoraj 50 milijonov evrov višja, predvsem zaradi gradnje kompleksa Stožice. Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu za Stožice, sklenjena leta 2008, je sicer predvidevala le dva milijona evrov v 'škodo' ljubljanski občini, saj naj bi partnerji v zameno za gradnjo nakupovalnega središča zgradili športno dvorano, parkirišča in uredili okolico. Toda omenjena dva milijona sta narasla na 38,9 milijona evrov, ki jih je MOL Grepu priznal zaradi dodatnih stroškov gradnje, potem ko je Grep MOL-u julija lani poslal račun za 56,7 milijona evrov. Ko se je bilo možno hvalit in razkazovat gradbišče je bil Zjoki vedno glavni. Sedaj, ko se je pa "zaciklalo" pa on ni niče kriv. Lahko je s tujim ku*cem po koprivah mahat, oz. denarjem vseh davkoplačevalcev. Če bi šla večina iz občinske malhe, ne vem kako dolgo bi skupaj kolo plesali... Jezikoslovec, ki je svoja spoznanja pogumno branil na vsakem koraku Dokumentarni poklon TV Slovenija 8. oktober 2011 ob 11:01 Brežice/Ljubljana - MMC RTV SLO Letos slavi svojo 85-letnico Jože Toporišič, znanstvenik, ki mu je uspelo premakniti slovensko jezikovno misel 20. stoletja v sodobne okvire evropskega jezikoslovja. Nekaj dni pred jubilejem – 85 let bo dopolnil 11. oktobra - so v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice pripravili premiero filmskega poklona temu jezikoslovcu, čigar ime je postalo sinonim za slovenščino, slovnico in vse, kar sodi k poglobljenemu obravnavanju jezika. Prav zato film, ki si ga bo na 1. programu Televizije Slovenija mogoče ogledati v nedeljo ob 21.35, nosi kratek, a zelo izpoveden naslov - Toporišič. Scenarist in režiser filma Slavko Hren je želel Toporišiča predstaviti kot velikega znanstvenika, ki je preživel marsikaj in je svoja jezikoslovna spoznanja branil na vsakem koraku. "Nekako pokazati človeka za tem znanstvenikom, poiskati njegove korenine v krajih, od koder prihaja, z ljudmi, s katerimi je živel," je povedal za Odmeve. Jože Toporišič, se je rodil leta 1926 na Mostecu pri Brežicah, kjer so se mu sokrajani za njegovo življenjski prispevek pred letu zahvalili s podelitvijo naziva častnega občana. Diplomiral je leta 1952 iz slovenščine in ruščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1965 tudi doktoriral s tezo Nazorska in oblikovna struktura Finžgarjeve proze. Med letoma 1954 in 1965 je bil lektor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zagrebu, nato pa je do leta 1997 predaval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ko se je upokojil kot redni profesor za slovenski knjižni jezik. Leta 1997 je postal redni član SAZU-ja. Obsežen bibliografski opus Toporišičeva bibliografija obsega več kot 1200 enot, med temi vsaj 70 avtorskih in uredniških monografskih del. Na moč njegove besede posebej vpliva prvina, ki izhaja iz spoznanja o družbeni vlogi jezika - razvit moderni jezik je določen s sposobnostjo odsevati dinamiko sodobne družbe. S svojimi jezikoslovnimi deli, ki so velikokrat polemično posegala tudi v družbeni položaj slovenščine, je Toporišič pomembno zaznamoval slovenski strokovni in širši kulturni prostor druge polovice 20.stoletja. Vprašanja sodobne slovenščine, zlasti aktualnega knjižnega jezika, so prek njegovega znanstvenega dela postala nepogrešljiv del vrednostne podobe slovenstva. Podpisal se je pod številne jezikoslovne razprave in knjige, njegova najpomembnejša je zagotovo Slovenska slovnica, sodeloval pa je tudi pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa. Med pomembnejšimi omenimo še dela, kot so Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika, Nova slovenska skladnja, Portreti, razgledi in presoje, Družbenost slovenskega jezika, Besedjeslovje in številne druga, predvsem prilagojena šolskim potrebam. Zagreb, dolgoletna postaja v Toporišičevi karieri Pomen tako obsežnega opusa in Toporišičevega večletnega prizadevanja je v omenjenem dokumentarnem filmu posnela ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija. Film je nastajal na glavnih postajah portretirančeve bogate in zanimive znanstvene in pedagoške poti. Pomemben del filma pa so posneli tudi v tujini, v Gradcu in v Zagrebu, kjer je akademik preživel enajst let po dokončanju študija in tam deloval kot lektor za slovenščino. Zanj prostora na ljubljanski univerzi tedaj ni bilo. Toporišič v filmu z grenkobo pripoveduje, kako se je trudil priti v slovensko znanstveno in pedagoško okolje in kako mu je po dolgih letih to končno tudi uspelo. Tudi o tem, kako je tekla njegova karierna pot v Sloveniji, pogosto povezana s potovanji po svetu, saj je postal pravi ambasador slavistike in gostoval na univerzah po svetu, ter koliko časa je preteklo, da so ga sprejeli v SAZU, ter zakaj se je tako polemično boril za uveljavitev svojih znanstvenih pogledov na jezik in kaj vse je v ta namen spisal v zadnjih šestdesetih letih O portretirancu spregovorijo tudi njegovi sorodniki z Mosteca in poznavalci iz Brežic, kjer so mu v tamkajšnji knjižnici namenili posebni oddelek, ki je del rastoče zbirke, pa oba sinova, Andrej in Tomaž, akademiki Zinka Zorko iz Maribora, Matjaž Kmecl, Franc Zadravec, Erich Prunč iz Gradca, prof. dr. Marko Jesenšek, dr. Velemir Gjurin, dr. Helena Dobrovoljc, današnji študenti slavistike na ljubljanski Univerzi in drugi. Glosa Vinka Vasleta: Kako je Helena Blagne napadla Tita Tedenska glosa Vinka Vasleta za MMC 8. oktober 2011 ob 06:14 Ljubljana - MMC RTV SLO V naši instituciji smo morali za nekaj dni prepovedati gledanje televizijskih programov. Naši pacienti so se namreč pol na pol razdelili, ko so poslušali in tudi gledali v. d. predsednika vlade Boruta Pahorja. Ko je rekel, da bo odločno še enkrat kandidiral za predsednika vlade in da zdaj ve, kako je treba voditi državo, nam je zmanjkalo pomirjeval in smo v stiski morali uporabiti tudi nekatera prisilna sredstva vezanja in izolacije. Medtem ko je polovica pacientov kričala, da zdaj se jim je pa res zmešalo, ker imajo prisluhe in privide, pa je druga polovica začela s pripravo osrednje proslave v instituciji, ki naj bi bila moralna opora prejšnjemu predsedniku vlade in tudi novemu – torej Pahorju. Eden od teh je zlezel na streho institucije in izobesil transparent "Dajmo mu še eno priložnost, pa bo kar bo", potem pa so ga oni iz nasprotne strani začeli obmetavati z vsem mogočim, zlasti pa z zelenjavo in jajci, kar je bilo ocenjeno kot kriminalno ravnanje s hrano v času, ko so v instituciji ljudje tudi lačni. V resnici so Pahorjevi feni samo z razumevanjem sprejeli informacijo, da v. d. predsednika vlade živi v vzporednem svetu. Kje kdo živi, pa je ustavna in človečanska pravica in Pahor živi tam, kjer hoče. Saj tudi siromaki živijo tam, kjer ni strehe nad glavo. V naši instituciji imamo zavod razdeljen na dva dela – na desnega in na levega. Po naših internih in dokaj nezanesljivih informacijah je desni del pred leti začel izdajati dva stenčasa: Pacientov tednik in Ekspres norosti. Kar je levi del pacientov sila vznemirilo in so poklicali modre čelade, vojsko in policijo, ki je vse skupaj raziskala, saj se je zaradi člankov v teh sten časih po statističnih podatkih povečala stopnja norosti za 67 odstotkov, umrljivost za 45 odstotkov, poskusov samomora za 189 odstotkov in samomorilnost za 33 odstotkov. Preiskavi je načelovala načelnica oddelka psihiatrije za medijske zlorabe in po treh letih ugotovila, da se je z izdajo Pacientovega tednika in Ekspresa norosti zgodil genocid nad levimi pacienti, zato je vse zločince prijavila mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Poglavitni očitek pa je bil, da so desni pacienti grdo pisali o levih, kar je nedopustno, dopustno je le, če levi grdo pišejo in govorijo o desnih. Ker je to temeljna vrednota, ki izhaja še iz NOB-ja, še posebej pa iz revolucije in kočevskih gozdov. O tem, da je predstojnica oddelka za medijske zlorabe s tem dregnila v sršenje gnezdo, pa seveda govorijo hude grožnje, ki jih je bila deležna iz Štajerske in o katerih konkretno ne govori, ker so bile tako zelo grozljive. Nekateri so v zvezi z njo nekaj natolcevali in so predlagali hospitalizacijo, a je zmanjkalo prostora, ker so vse postelje zaradi globalne krize v naši instituciji zasedene. Omenjena brezplačna stenčasa sta na primer pisala grde podrobnosti o pivovarskem baronu Šrotu, o veliki dami izdaje Andrijani Starini Kosem, najhuje pa je, da sta objavljala horoskop, križanko in vremensko napoved. To je bilo profesionalno najbolj zavrženo dejanje, saj so se križanke, vremenske napovedi in horoskope zlorabljali v politikantske namene. Tako je bilo na primer v horoskopu Ekspres norosti znamenje škorpijon opisano takole: "Preveč mislite samo nase, poleg tega pa obleka ne naredi človeka. Bodite malo bolj samokritični in se ne precenjujte, ker se bo slabo končalo." Ob tem je treba dodati pojasnilo, da je Borut Pahor, ki je takrat naskakoval oblast, seveda rojen pod znamenjem škorpijona. Ali pa vremenska napoved! V Pacientovem tedniku je za teden pred volitvami 2008 pisalo: "Če ne bo kakšnega večjega presenečenja, potem bomo še naprej imeli lepo, prijazno vreme. Tu pa tam lahko s severa preko naših krajev, zlasti v petek, pride kakšna manjša frontalna motnja, ki pa bistveno na vreme ne bo vplivala." Povsem jasno je, da je ta vremenska napoved skušala vplivati na volivce v tednu, ko so se tisto usodno nedeljo morali odločati. Na srečo jim volivci niso nasedli in je bilo potem tri leta slabo vreme. V križanki pa je bilo vodoravno od desne proti levi treba zapisati ime in priimek šefa socialdemokratske stranke. Jasno: Janez Janša! Kje je pa Borut, smo se upravičeno takrat spraševali. In zdaj bodo nam, ki smo vse to razkrinkali kot najhujšo zlorabo po povojnih pomorih, očitali, da si izmišljujemo, da so nam grozili! Če rečemo, da so nam grozili, potem so nam grozili. Če so naše pripovedi čudne, potem so grožnje toliko bolj grozne. Če jih nismo prijavili, potem je jasno, da so bile grožnje tako krute, da jim tudi policija ne bi verjela. Zato nismo nič prijavili, ampak smo trpeli. Tako tudi nismo predstojniku oddelka prijavili onega, ki pravi, da je Zoran Janković. Tip laže, ker trdi, da so Stožice uspeh stoletja, kmetijske parcele v instituciji pa so se po njegovem v zazidalne spremenile zaradi priprošenj ljubljanskega župana na Brezju. Smo ga pa morali izolirati, ker je rekel, da bo kandidiral za direktorja naše klinike, ki je že tako in tako na psu, on bi pa gradil podzemne garaže. Sicer ne gre za norost, ampak za kronično psihično odvisnost od lukenj. Nekaj psihotikov pa je zakuhalo škandal: iz naše institucije so nagnali vseh pet tipov po imenu Josip Broz in se pri tem sklicevali na odločbo ustavnega sodišča. A ustavno sodišče je prepovedalo samo eno Jankovićevo cesto, ne pa Tita. Po referendumu, na katerem smo sodelovali vsi, pa je bila sprejeta odločitev, da ono cesto poimenujemo po Heleni Blagne – ona pa res ni diktator, razen, ko poje. Vinko Vasle Glosa Vinka Vasleta: Let nad kukavičjim gnezdom Tedenska glosa Vinka Vasleta za MMC 24. september 2011 ob 06:09 Ljubljana - MMC RTV SLO Prejšnji teden se mi je podiral svet na glavo, ne samo država! Najprej je udarilo z vrha zaradi tega, ker mojega prvega zapisa nihče ni razumel. Tudi sam ga nisem, vendar so nekateri v njem razbrali tudi vse tisto, kar je pisalo za mojim besedilom. V resnici je seveda vsega kriv odgovorni urednik Uroš Urbanija, ki je zaradi hudega prekrška moral eno uro klečati na statutu RTV SLO. Poleg tega je v svoji obrambi celo trdil, da ni čudno, če sem napisal oni psihedelični tekst, ker sem isti človek kot tisti, ki piše neke hudobije ali smešnice za neki desničarski tednik, kar je seveda grobo podtikanje. Z onim osebno nočem imeti nič in se od njega distanciram. Pa še lepša je baraba na oni fotografiji kot na MMC-ju. Potem sem bil prisiljen gledati tragično zgodbo o vladi in Borutu Pahorju, ko je bilo popolnoma jasno – celo meni, ki imam težave z razumevanjem politike – kako zelo si želijo še naprej vladati. Pa se ni izšlo in Pahor se je poslovil. Na tem mestu tudi zaradi nerazumevanja mojega prejšnjega besedila ne bom omenjal, da imamo v naši instituciji, kamor pogosto zahajam, kar tri Borute Pahorje in so vse tri kolegi že večkrat pretepli češ, da so državo spravili na rob bankrota, čeprav smo v resnici turistična Grčija. Vse tri so tepli zato, ker menda en sam Pahor države ne bi mogel tako zelo sesuti, čeprav se meni ne zdi, da ni ravno zelo hudo. Ko mi zmanjka denarja, grem med naše v institucijo in mi dajo streho nad glavo in polpenzion. Psihiater mi je rekel, da potemtakem že nisem tako zelo prizadet, če se v krizi in tranziciji na šestdeset let podlage tako dobro znajdem. To o treh Pahorjih pri nas ni nič nenavadnega. Zadnjič sem na primer v parku naše institucije sedel skupaj na klopi z Josipom Brozom. Zanimalo ga je, kaj neki počenja njegov Milan Kučan, in sem rekel, da je v penziji in da ne počenja ničesar, kar je sicer laž, ker dela na črno iz ozadja. Tito je bil ogorčen, ker je rekel, da je naloga komunistov, da delajo do konca, ne pa do penzije. Ko je postal malo verbalno nasilen, me je rešila medicinska sestra, ki mi je rekla, da naj mu ne nasedam, ker ni Jožek iz Kumrofca, ampak Milka Planinc, to je tista, ki je pred razpadom SFRJ podrla naš družbenopolitični sistem, in smo nekaj časa mislili, da se vračamo v paleolitik. Zgodilo se je še nekaj hujšega – naredili smo svojo državo, ki gre zdaj v franže. A iz pepela vedno vznikne feniks in če tako gledamo na prejšnjo vlado, potem nam je naredila samo uslugo. Pa čeprav bomo potrebovali dobrih tristo let, da državo sestavimo nazaj. Vznikne lahko na primer in recimo nova koalicija KGB, čeprav to ni nujno, saj nam vsi govorijo, da se bomo morali sprijazniti kar z Janezom Janšo. Verjetno tega iz varnostnih razlogov ne bi smel napisati, ker je zadnjič na Facebook zapisal, da se nam lahko zgodi kakšen lovec, jaz sem pa vegetarijanec. Poleg tega nasprotniki pripravljajo internetni program kot v primeru Al Kaide! Napišeš Janez Janša in te v naslednjih nekaj urah obišče policija, vojska, NPU agenti, agenti Sove ob podpori CIE in FBI. Zato se pazite! Vlada je sicer padla, ni pa emigrirala in njeni organi nam bodo še vnaprej radi prisluhnili. Jaz nič ne vidim, nič ne slišim in nič ne govorim, samo pišem. Vinko Vasle Janša: Upam, da afera Patria ni edini predvolilni program tranzicijske levice "Treba je zagotoviti pravično delovanje države" 8. oktober 2011 ob 17:34 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Če bodo na volitvah nastopili znani igralci, katerih pristop temelji na zadolževanju, potem je to nadaljevanje politike, ki je Slovenija ne zmore več, je Janša komentiral morebiten vstop Jankovića. Člani stranke SDS na čelu s predsednikom Janezom Janšo so v Šentjanžu pri Dravogradu obravnavali gospodarski in politični položaj v Sloveniji ter njegovo projekcijo v prihodnjih štirih letih. V SDS-u menimo, da je na gospodarski in socialni izziv edini odgovor več ustvariti in odpirati nova delovna mesta, je po srečanju dejal predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. Janša: Slovenija potrebuje koalicijo razuma V volilni kampanji bo SDS volivce skušal prepričati, da ima dobre rešitve za ključne težave Slovenije, je dejal Janša. Ob tem je dodal, da bo treba zagotoviti tudi pravično delovanje države. "Ko gre za politični odgovor na te izzive, pa menimo, da Slovenija v prihodnjem mandatu potrebuje trdno vlado, trdno koalicijo, nekakšno koalicijo razuma, koalicijo za Slovenijo, ki bo sposobna dajati v ospredje razvojna vprašanja, ki ne bo sprta med sabo, ki ne bo razpadla sredi mandata, ampak bo zdržala te pritiske in po štirih letih lahko pokazala tudi rezultate. In če bo potegnila črto pod njih, bo ključni rezultat večja blaginja ljudi," je poudaril Janša. Poudaril je, da bi morali v Sloveniji zagotoviti tudi pravično delovanje države, ki bo zmogla državljane obravnavati "ne glede na to, ali so bogati ali revni in ali imajo takšne ali drugačne zveze". Janša si želi dober rezultat NSi-ja in SLS-a Glede morebitnega vstopa Zorana Jankovića v volilno kampanjo pa je prvak SDS-a dejal, da če bodo v volilno kampanjo vstopali igralci, ki so že znani in ki so pokazali svoje pristope predvsem v smislu večjega zadolževanja, bodisi države bodisi občin, potem to po besedah Janše "ne bo najava nečesa novega oz. politike, ki jo Slovenija potrebuje, ampak bo to nadaljevanje neke politike, ki je Slovenija ne zmore več". Dejal je, da želi na predčasnih volitvah dober izid tako NSi-ju kot SLS-u, pa tudi vsem drugim strankam, ki bodo sposobne predstaviti rešitve za ključne gospodarske, socialne in tudi moralne težave. "Pretiravanje pri odstotku neopredeljenih ni nobena posebnost" Glede novoustanovljene Stranke za trajnostni razvoj Slovenije, katere predsednik je postal Matjaž Hanžek, pa je Janša dejal, da je razvoj v Evropi in svetu v zadnjih desetih letih pokazal, da ni rešitve v tem, da se samo ena stranka - običajno zelo majhna - ukvarja z ekološkimi vprašanji in trajnostnim razvojem, ker se morajo s tem ukvarjati vse stranke. Na vprašanje glede javnomnenjskih anket, ki sicer SDS-u napovedujejo zmago, hkrati pa kažejo na visok odstotek neopredeljenih volivcev, je odvrnil, da ni nobena posebnost, da se pri odstotku neopredeljenih volivcev pretirava, po drugi strani pa je to po njegovem mnenju v tem položaju lahko dobro, saj pomeni, da neopredeljeni še čakajo na nekatere rešitve in da se zavedajo globine krize, v kateri je Slovenija, in si želijo konkretnih odgovorov. "Javnost zasluži odgovor, zakaj je prišlo do podražitve TEŠ-a 6" Med gospodarskimi zadevami so se člani SDS-a dotaknili tudi naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Janša je poudaril, da gre za investicijo, ki jo slovenska energetika oz. slovenski porabniki elektrike potrebujejo. Tisto, na kar pa morajo po njegovem mnenju odgovoriti investitorji in odgovorni, pa je vprašanje cene oz. podražitve s 600 milijonov evrov na 1,3 milijarde evrov, je dejal. Po njegovem mnenju si namreč javnost zasluži odgovor na to vprašanje. Janša se je dotaknil tudi afere Patria. Dejal je, da se bo poskušal s to zadevo ukvarjati čim manj, vendar se boji, da se bo Patria ukvarjala z njim, kot se je zadnja tri leta. "Srčno upam, da to ni edini predvolilni program tranzicijske levice," je sklenil. A. Ko. MMC je nevtralen, kar se pa levih strank tiče pa imajo blizu 90% medijev pod kontrolo. Žal je taka resnica,tovariš penal. ermin 8. oktober 2011 ob 17:49 Kar se delovnih mest tiče,ko je 2004 Janša prevzel oblast je bilo cc 100 000 brezposelnih do leta 2008 je bla zmanjšana brezposelnost na cc 60 000.Levi KBG (Pahor) z Kučanom na čelu so jih iz 60 000 brezposelnih spravili na cc 120 000 brezposelnih. Janša za MMC: Prednostna naloga bodo nova delovna mesta Intervju s predsednikom največje opozicijske stranke 19. oktober 2011 ob 06:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Če nimaš resnega programa, nekega koncepta in večjih ekip, ti osebnost nič ne pomaga. To je potem ena sama improvizacija in rezultati so takšni, kot smo jih lahko spremljali v času Pahorjeve koalicije, je v pogovoru za MMC opozoril Janša. Predvolilni program SDS-a, prvi ukrepi, ki jih bo povlekel v primeru prevzema oblasti, ocena mandata 2004-2008, pojav novih list oz. strank ... To so ene izmed tem, o katerih smo se pogovarjali s predsednikom SDS-a Janezom Janšo. V primeru, da zmagate na volitvah in sestavite novo vlado: katere konkretne ukrepe načrtujete, katere so vaše prioritete? Nova delovna mesta, pozitivna gospodarska rast in pravičnost. Okrog teh poudarkov so pripravljeni naši ključni ukrepi za prihodnji mandat, ki smo jih razdelili na dva dela. Prvi del sestavlja deset ukrepov oziroma rešitev, ki jih bomo izvedli v prvih stotih dneh po volitvah. Teh deset ukrepov meri na preobrat, ki ga je treba doseči takoj na začetku mandata. V tem preobratu je zmanjšanje vlade na 10 ministrstev in s tem povezano varčevanje, ker Slovenija drugo leto ne bo imela ponovno na voljo dve milijardi evrov več, kot zbere v proračunu. Predlagali bomo dogovor in zavezo vseh izvoljenih parlamentarnih strank in socialnih partnerjev, s katerim bi še pred začetkom leta 2012 zamrznili proračunske izdatke in tako zavarovali plače, pokojnine in delovna mesta pred bistveno bolj drastičnimi rezi, ki bi bili potrebni, če pravočasno ne ukrenemo ničesar. Vsebuje tudi načrt takojšnjega oblikovanja specializirane policije, tožilstva in sodišča za spopad s hudimi oblikami gospodarskega kriminala s ciljem, da so storilci, če so spoznani za krive, procesirani in obsojeni najpozneje v roku enega leta. Ta del vsebuje tudi nekatere rešitve, ki jih lahko hitro uveljavimo in z njimi dosežemo pomembne prihranke za ljudi, npr. odstranitev nepotrebnih cestninskih postaj na avtocestah in občutna pocenitev dimnikarskih storitev. V drugem delu pa je sto najpomembnejših ukrepov, ki jih imamo pripravljenih za cel mandat, zato da Slovenijo ponovno uvrstimo na zdravi del evropskega zemljevida, predvsem pa, da zagotovimo rast blaginje, dostojne plače in pokojnine. Gre za ukrepe za nov gospodarski zagon in nova delovna mesta. Prav nova delovna mesta so v Sloveniji danes ključna. Ustvarjanje novih delovnih mest v gospodarstvu je najučinkovitejša socialna politika. Če bi imeli danes 60.000 več zaposlenih oziroma toliko, kot smo jih imeli leta 2008, ne bi imeli nobenih javnofinančnih težav, ker bi bilo dovolj prihodkov za pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno, blagajne lokalnih skupnosti in državni proračun. V pokojninsko blagajno bi se nateklo skoraj 300 milijonov evrov več na leto in bilo bi dovolj denarja tudi za normalno rast pokojnin. Če bi danes 60.000 več ljudi plačevalo zdravstveni prispevek, bi zdravstvena blagajna ustvarjala presežek. V tem delu predlagamo tudi temeljite spremembe v sodstvu, uvedbo poskusnega mandata sodnikov in zagotovitev njihove neodvisnosti s popolno ločitvijo sodne oblasti od zakonodajne. Sodnike bi imenoval v mandat sodni svet. SDS je sicer kot prva stranka v državi že v začetku julija javno predstavila svoj razvojni program. Ta program smo predstavili kot predlog. Nanj smo dobili več kot 500 dopolnil, predlogov celovitih konceptov za posamezna področja, tudi kritik in splošnih pripomb. Na podlagi tega, kar so ljudje, v glavnem gre za strokovno javnost in gospodarstvenike, poslali kot svoje odzive, smo izdelali končno verzijo programa. V četrtek bomo predstavili ključne ukrepe iz tega programa 10+100 pravičnih rešitev za Slovenijo. Stranka SDS je veliko energije vložila v program, vendar se zdi, da na volitvah ne bodo odločale vsebine, programi, ampak osebnosti. Je bila torej ta vložena energija zaman? Volitve v normalnih razmerah so vedno oboje. So tekmovanje programov, torej vsebinske ponudbe in tudi tekmovanje osebnosti. Oboje je pomembno in volivci morajo verjeti, da tisto, kar nekdo ponuja kot program in se jim to zdi prava rešitev, lahko tudi uresniči. Eno brez drugega ne gre. Problem se pojavi, kadar so samo medijsko favorizirane osebnosti, ni pa resnega programa in širših ekip, ki bi ga lahko kredibilno predstavljale in uresničevale. Če bo tak pristop prevladal in bo uspešen tudi na teh predčasnih volitvah, bomo v Sloveniji v naslednjih letih spremljali podobno situacijo kot zadnja tri leta. 4. december bo pokazal, ali smo se iz katastrofalnih posledic površinske volilne kampanje leta 2008 kaj naučili. Realnost nastopi dan po volitvah in dan po sestavi nove vlade, takrat je treba reševati probleme. Če nimaš resnega programa, če nimaš nekega koncepta in večjih ekip, ti osebnost nič ne pomaga. To je potem ena sama improvizacija in rezultati so takšni, kot smo jih lahko spremljali v času Pahorjeve koalicije. Borut Pahor je včeraj (intervju je bil 18. 10., op. p.) govoril o tem, da se s prihodom novih list pojavlja zelo veliko nerealnih obljub, da je velika razlika med pričakovanji in stvarnostjo. Zdi se, da bi ta kritika lahko letela tudi na vaš program. Jaz sem prepričan, da gospod Pahor našega programa sploh ni prebral in da tudi ni govoril o njem, glede na to, da vemo, od kod prihajajo njegove težave. Naš program je zelo realen in v njem ne boste našli nobenih pretiranih obljub. Morda je celo preveč neposreden in ne poka samo od optimizma, čeprav je seveda je volivcem lažje risati samo svetlo prihodnost in saditi rožice. V SDS-u smo se zavestno odločili, da tega ne bomo počeli. Pred Slovenijo so težki časi in Slovenci si zaslužijo odkrito in jasno besedo o tem, kaj nas čaka. Prav tako kot tudi realne odgovore na te izzive, in to bo ponudila Slovenska demokratska stranka. Hkrati z okrepljeno ekipo, ki se je že dokazala z vodenjem države in Evropske unije. Naša konkurenca takšne celovite ponudbe nima, ima pa močnejše zvočnike, o čemer smo se lahko v zadnjih tednih dodatno prepričali, in to seveda v določeni meri vpliva na volivce. Zato se danes, ko smo praktično mesec in pol pred volitvami, debata ne vrti o tem, kaj kaka stranka ponuja, ne pogovarjamo se o tem, ali davke znižati ali zvišati, o tem, kako zagotoviti ljudem v naslednjem letu, ki bo najtežje, stabilne pokojnine in delovna mesta ter vsaj znosno življenje, ampak se pogovarjamo o novih listah, o anketah, o tem, koga bo kdo in kam dal na listo, ali bodo sploh zbrali dovolj podpisov, ali bo lista, ali bo stranka ... To so za prihodnost Slovenije popolnoma nepomembne in obrobne teme, vendar so kljub temu ves čas v ospredju. Trošimo izjemno dragoceno časovno obdobje, ki bi moralo biti namenjeno temu, da se nacija sooča s projekcijami prihodnosti in odgovori nanje, tehta programe, ponudbo, rešitve, in da v teh razpravah na neki način pride tudi do zbližanja med politično ponudbo v zvezi s tem, kaj storiti. Te produktivne in potrebne razprave še vedno ni nikjer na vidiku. Postranske teme so v ospredju, tako kot so bile pred volitvami leta 2008, tudi takrat osnovna tema ni bila kriza, ki je prihajala, ampak Patria in plačni sistem v javnem sektorju, to sta bili osrednji predvolilni temi. Ceno tega, da je po zaslugi medijev volilno telo v usodnem času spregledalo znamenja časa, smo drago plačali. Več kot 8 milijard evrov je - oziroma bomo slovenski davkoplačevalci, ker je šlo za kredite, še plačali za ta spregled. Razprava o obrobnih temah in spopad osebnosti brez tehtanja programov nam je namreč dal vlado, ki je Slovenijo v samo treh letih potisnila iz evropske zgodbe o uspehu med evropske bolnike. V času vaše vlade je takratna opozicija nasprotovala reformam, za katere vsi govorimo, da so potrebne, in po mnenju nekaterih se je to nasprotovanje reformam takratni opoziciji, potem ko je leta 2008 prevzela mandat, vrnilo kot bumerang. Reformam ste v mandatu 2008-2011 tudi vi nasprotovali, na primer pokojninski, se vam ne zdi, da ste naredili isto napako, kot jo je delala opozicija v mandatu 2004-2008? Se vam lahko to maščuje, bi bilo bolje, da bi bile reforme sprejete? S tem se ne strinjam. Beseda reforma je tudi beseda, ki je bila v mandatu, ki se predčasno končuje, daleč najbolj zlorabljena. Vse, kar je vlada delala, je poimenovala za reformo. Tudi sprememba pokojninskega zakona je bila zgolj popravek obstoječega sistema, in ne njegova sistemska sprememba. Mi smo imeli svoje predloge za dograditev pokojninskega sistema, vendar si vladna koalicija ni vzela niti pet minut časa, da bi svoj predlog usklajevala z nami. Mi smo ponudili možnost dvetretjinske večine za sprejem tega zakona, če bi vlada privolila v uvedbo osebnega pokojninskega računa in bolj pravično, torej selektivno podaljšanje delovne dobe. Sicer pa smo v zadnjih treh letih podprli vse druge ukrepe, ki jih je vlada predlagala za blažitev krize, in predlagali nekaj sto svojih, ki pa jih vladna koaliocija ni podprla. Izdelali smo načrt sodelovanja v okviru partnerstva 2+10 za izhod iz krize in ponovni razvoj, ki so ga prav tako zavrnili. Omenili ste, da je vaša ocena, da ste mandat 2004-2008 dobro opravili, ampak v javnosti je tudi mnenje, da delo ni bilo uspešno in da ste zaradi tega tudi izgubili volitve in da je na prihajajočih volitvah treba dati možnost nekomu drugemu. V svojem mandatu smo naredili nekaj napak in se iz njih marsikaj naučili. Obstajal je tudi razkorak med tem, kar smo nameravali, in med tem, kaj smo v koaliciji štirih strank, kjer sta bili tudi dve najmanjši jeziček na tehtnici, potem lahko dejansko izglasovali. Odgovornosti za napake se ne odrekamo, prav tako ne zanikamo izgubljenih priložnosti, ampak če potegnemo črto pod naš mandat in ga primerjamo s katerim koli drugim v zgodovini samostojne Slovenije, se pokažejo očitne razlike nam v prid. Slovenija je v našem mandatu rasla daleč najhitreje, standard je v povprečju zrastel realno za 24 odstotkov, Slovenija je prišla na 91 odstotkov evropskega povprečja po kupni moči na prebivalca. Ustvarjenih je bilo 60.000 novih delovnih mest, poleg tega smo leta 2007 izdali še 100.000 delovnih dovoljenj za tujce. Slovenija je v našem mandatu rasla še enkrat hitreje kot v povprečju EU-ja, znižali smo javni dolg, v času naše vlade je Slovenija uravnotežila javne finance. Bili smo druga najmanj zadolžena država v evroobmočju leta 2008 in kašče so bile v tem smislu polne. Če ne bi bilo teh rezerv in solidne osnove, ne bi mogla vlada, ki ji je zdaj predčasno potekel mandat, vsako leto zapraviti 20 odstotkov več proračuna, kot ga je zbrala. V tujini so v času pred volitvami primerjave rezultatov posameznih vlad daleč v zgodovino osnovni okvir za tehtanje aktualne programske ponudbe. Mediji tam primerjajo makroekonomske rezultate posamičnih vlad, predstavijo pa tudi ljudi iz posamičnih slojev prebivalstva in aplicirajo te makroekonomske rezultate na njihov konkreten položaj. Izračunajo, ali tudi posameznik danes živi bolje, ali plačujejo za plin, elektriko isto kot prej, ali so njihove plače večje, ali so storitve vrtcev kaj drugačne, položnice večje ... Pri nas pa nič od tega, rezultati niso pomembni, treba je ustvariti čim bolj sijočo novo prevaro. Napovedovali ste 50+ na prihajajočih volitvah. Se vam zdi, da je to še realno z vstopom novih kandidatov, recimo Jankovićem, Virantom? Nekako se zdi, da se ta načrt oddaljuje. Kdor koli bo sestavljal naslednjo vlado, bo rabil 50+, če bo hotel vlado sploh sestaviti. Slovenija v naslednjem mandatu potrebuje koalicijo, ki bo delovala učinkovito, kajti če bo treba nujne rešitve usklajevati med štirimi, petimi ali šestimi strankami, se to ne bo obneslo. Ni se obneslo v tem mandatu, povzročalo je veliko težav v našem mandatu, v naslednjem mandatu bo pa to lahko imelo katastrofalne posledice za razvoj države, za standard, pokojnine in plače ljudi. Večina volivcev tega podrobneje sicer ne more razumeti, ker ni zraven pri takšnih usklajevanjih. Tisti, ki pa smo bili, pa vemo, koliko dobrih idej propade zaradi tega, ker je polno raznih interesov. In bolj ko se bližajo naslednje volitve, bolj majhne stranke iščejo svoje niše in izsiljujejo, postavljajo nož pod grlo tistemu, ki ima največ odgovornosti. Čas, ki je pred nami, je čas poglabljanja finančnih in ekonomskih težav, tudi v evropskem okolju. Slovenija bo v kratkem namesto manj kot 200 milijonov evrov obresti za tuja posojila iz proračuna, ki ima kakšnih 8 milijard realnih prihodkov, dala milijardo samo za obresti, ne da bi plačala kaj glavnice. Pred nami je čas, ko se bo treba enostavno sprijazniti s tem, da lahko porabimo samo toliko, kot ustvarimo. In usmeriti vse sile v to, da bomo bolj produktivni, bolj inovativni in ob večji pravičnosti v družbi tudi bolj motivirani za ustvarjanje. A če bo treba ponovno opravljati dolge razprave znotraj vlade in koalicije o nujnih ukrepih in če bo treba spet tri leta razpravljati, ali sanirati bančni sistem in ustanoviti slabo banko ali ne, kot se doslej dogajalo, bo Slovenija tonila samo še globlje in bo šla še hitreje proti grškemu scenariju. V medijih se izpostavlja tudi spor med vami in Gregorjem Virantom. Sta se že pobotala ali sta še vedno sprta? Pred dnevi je Virant dejal, da vam je poslal SMS s povabilom na srečanje. Ste se že odzvali? Poteze gospoda Viranta nisem javno komentiral niti jaz niti kdor koli drug v imenu SDS-a. Tega tudi zdaj ne bom naredil. Vse, kar je bil SDS dolžan svojim članom in volivcem povedati, da ne bi bili zavedeni, je naredil z objavo na svoji spletni strani. S to objavo so potem polemizirali drugi, mi smo bežali stran od kakršnega koli konflikta. Zdi se, da je Virantu uspelo, kar ni uspelo vam - pridobiti sredinske volivce. Kje imate kakšne rezultate volitev? Ankete kažejo tako. Zdi se, da Virant ne jemlje glasove SDS-u, a vseeno pridobiva. Mogoče enkrat. Zagotovo otežuje naše napore za pridobivanje dodatne podpore med neopredeljenimi, kar je bil tudi osnovni namen celotne akcije. Spomnim se deloma podobne zgodbe iz leta 1992. Takrat je del Slovenske demokratične zveze (SDZ) ustanovil novo stranko. V tej stranki so bila sama zveneča imena, predstavljali so se kot sredina, kot neideloški, neobremenjeni, skratka kot nad- oziroma nestranka. Ankete so jim v začetku kazale celo tja do 40, 50 odstotkov. Medijska propaganda je bila v začetku silna, podobna temu, kar smo videli glede Jankovića in Viranta v prejšnjem tednu. Potem so prišle volitve, njihov predsedniški kandidat Jelko Kacin je dobil sedem odstotkov, stranka šest odstotkov. V enem letu ali dveh so se potem združili z LDS-om in od tako imenovane sredine ni ostalo nič. Mislim, da danes spremljamo podobno zgodbo. Lahko uspe enkrat, potem pa se vedno pokažejo prave barve. Svoji gredo k svojim, naivni in zavedeni pa spregledajo. Ankete kažejo, da bo vaš največji tekmec Zoran Janković. Če gremo nekaj let nazaj, se zdi, da ste Jankovića kot politika na nek način ustvarili vi. Vemo, da ga je v času vaše vlade uprava Mercatorja razrešila, da je takrat vstopil v politiko, zdaj pa je vaš največji konkurent. Je bila to napaka, da je odšel iz Mercatorja? Napaka je v vašem vprašanju, kajti naša vlada ni imela nobene zveze z njegovo razrešitvijo niti ga ni razrešila uprava. Njega so razrešili lastniki podjetja, ker so očitno ocenili, da jim je s svojim načrtom privatizacije na poti. Pozneje se je sicer izkazalo, da so imeli sami podobne načrte. Trčila sta dva podobna tajkunska koncepta privatizacije Mercatorja, oba slaba. Če bi Jankoviću lastniki pustili, da bi ga privatiziral, bi dobili enak rezultat kot pri Merkurju. Podjetje bi izčrpali in zastavili njegove delnice kot garancijo za nakupe svojih deležev. Podoben pristop je potem uporabil pri vodenju mesta Ljubljana. Na zunaj blišč in tudi nekateri konkretni rezultati, v ozadju pa neplačani računi. Janković je zadolžitev Ljubljane v času svojega mandata povečal za štirikrat. Tozadevno je bil še uspešnejši od Boruta Pahorja. Zdaj, ko bo mesto moralo začeti plačevati račune, pa bi rad pobegnil v vlado. Pa bi bili po volitvah pripravljeni sodelovati z Virantom in Jankovićem? Na hipotetično vprašanje hipotetični odgovor. SDS je edina stranka, ki zadnje tri mandate ni nikoli postavljala nobenih pogojev in ni nikogar vnaprej izključevala iz sodelovanja. Vse druge večje stranke imajo takšne težave, tudi takšne, ki podobne očitke naslavljajo na nas. Mi smo leta 2004, ko smo bili relativni zmagovalci volitev, povabili vse stranke v koalicijo, in koalicijo, ki je edina doslej kljub ideološki različnosti zdržala cel mandat, so sestavljale vse tiste stranke, ki so želele sodelovati. SDS je v tem trenutku tudi edina stranka v Sloveniji, ki je pojav Jankovićeve in Virantove liste brez verodostojnega programa strateško ne ogroža. Pojav obeh list posredno ogroža slovenske razvojne prioritete, saj razprava namesto o njih poteka o novih igralcih. Ni pa ogrožen SDS, ki je stabilna stranka, zgrajena na vrednotah, sposobna dolgoročnega premisleka in delovanja in stranka, ki se zaveda, da bo treba zmago ali dober rezultat doseči ne samo na letošnjih predčasnih, temveč pozneje tudi na mnogih drugih volitvah, ki v Sloveniji sledijo skoraj vsako leto. Predvsem pa smo stranka, ki ve, zakaj je tranzicijska levica, ki je v DZ-ju kljub izglasovani nezaupnici Pahorjevi vladi imela solidno večino, kljub temu privolila v predčasne volitve. Vemo, kaj nas čaka naslednje leto in naslednji mandat, ki bo lahko še krajši kot sedanji. Vemo tudi, kako ravnati v različnih mogočih situacijah po volitvah. Imamo celovito ponudbo za te volitve in gremo na zmago. Ste v sodnem procesu v zadevi Patria. Kakšno sodbo pričakujete - oprostilno ali obsodilno? V vsakem primeru oprostilno, in to vedo tudi tisti, ki so ta proces režirali tako, da časovno sovpada s predvolilno kampanjo brez možnosti, da bi bila oprostilna sodba izrečena pred volitvami. Aleš Žužek, Katja Pirnat Razprava o obrobnih temah in spopad osebnosti brez tehtanja programov nam je namreč dal vlado, ki je Slovenijo v samo treh letih potisnila iz evropske zgodbe o uspehu med evropske bolnike. Janševa ocena vlade levega trojčka+DeSUS-a Če bi Jankoviću lastniki pustili, da bi privatiziral Mercator, bi dobili enak rezultat kot pri Merkurju. Podjetje bi izčrpali in zastavili njegove delnice kot garancijo za nakupe svojih deležev. Podoben pristop je potem uporabil pri vodenju mesta Ljubljana. Na zunaj blišč in tudi nekateri konkretni rezultati, v ozadju pa neplačani računi. Janković je zadolžitev Ljubljane v času svojega mandata povečal za štirikrat. Tozadevno je bil še uspešnejši od Boruta Pahorja. Zdaj, ko bo mesto moralo začeti plačevati račune, pa bi rad pobegnil v vlado. Janša o Jankoviću. Janša je zatrdil, da njegova vlada ni imela nobene zveze z Jankovićevo razrešitvijo z mesta predsednika uprave Mercatorja. Kot je pojasnil, so Jankovića razrešili lastniki podjetja, ker so očitno ocenili, da jim je s svojim načrtom privatizacije na poti. "Kasneje se je sicer izkazalo, da so imeli sami podobne načrte. Trčila sta dva podobna tajkunska koncepta privatizacije Mercatorja, oba slaba," še meni predsednik SDS-a. Poteze gospoda Viranta nisem javno komentiral niti jaz niti kdorkoli drug v imenu SDS-a. Tega tudi zdaj ne bom naredil. Vse, kar je bila SDS dolžan svojim članom in volivcem povedati, da ne bi bili zavedeni, je naredila z objavo na svoji spletni strani. S to objavo so potem polemizirali drugi, mi smo bežali stran od kakršnegakoli konflikta," je Janša odgovoril na vprašanje, ali je že zgladil spor z Virantom. Odgovornosti za napake se ne odrekamo, prav tako ne zanikamo izgubljenih priložnosti, ampak če potegnemo črto pod naš mandat in ga primerjamo s katerim koli drugim v zgodovini samostojne Slovenije,lno za 24 odstotkov, Slovenija je prišla na 91 odstotkov evropskega povprečja po kupni moči na prebivalca. Ustvarjenih je bilo 6lno za 24 odstotkov, Slovenija je prišla na 91 odstotkov evropskega povprečja po kupni moči na prebivalca. Ustvarjenih je bilo 60.000 novih delovnih mest. Janša o dosežkih svoje vlade. Če bi imeli danes 60.000 več zaposlenih oziroma toliko, kot smo jih imeli leta 2008, ne bi imeli nobenih javnofinančnih problemov, ker bi bilo dovolj prihodkov za pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno, blagajne lokalnih skupnosti in državni proračun. V pokojninsko blagajno bi se nateklo skoraj 300 milijonov evrov več na leto in bilo bi dovolj denarja tudi za normalno rast pokojnin. Janša o posledicah večjega števila zaposlenih Je bila nepodpora pokojninski reformi napaka? Po Janševem mnenju to sploh ni bila reforma, ampak je bila sprememba pokojninskega zakona zgolj popravek obstoječega sistema. "Mi smo imeli svoje predloge za dograditev pokojninskega sistema, vendar si vladna koalicija ni vzela niti pet minut časa, da bi svoj predlog usklajevala z nami. Mi smo ponudili možnost dvetretjinske večine za sprejem tega zakona, če bi vlada pristala na uvedbo osebnega pokojninskega računa in na bolj pravično, torej selektivno podaljšanje delovne dobe," je še dejal predsednik SDS-a. Je zdrs Slovenije v t. i. grški scenarij realen? Janša meni, da lahko do tega pride, če bomo tako kot zadnja tri leta izgubljali čas z dolgimi razpravami znotraj vlade in koalicije o tem, ali sanirati bančni sistem in ustanoviti slabo banko ali ne. Pred nami je po njegovih besedah čas, ko se bo treba enostavno sprijazniti s tem, da lahko porabimo samo toliko, kot ustvarimo. In usmeriti vse sile v to, da bomo bolj produktivni, bolj inovativni in ob večji pravičnosti v družbi tudi bolj motivirani za ustvarjanje. Janša je prepričan, da je ustvarjanje novih delovnih mest najučinkovitejša socialna politika. Po Janševem mnenju je zmaga levega trojčka na volitvah leta 2008 posledica površinske volilne kampanje, zaradi katere so bile v ospredju postranske teme - Patria in plačni sistem v javnem sektorju. Janša napoveduje, da bo SDS v primeru zmage predlagal dogovor in zavezo vseh izvoljenih parlamentarnih strank in socialnih partnerjev, s katerim bi še pred začetkom leta 2012 zamrznili proračunske izdatke in tako zavarovali plače, pokojnine in delovna mesta pred bistveno bolj drastičnimi rezi, ki bi bili potrebni, če pravočasno ne ukrenemo ničesar. Vseh vas, ki Janšo in SDS napadate, ni strah njegove zmage na volitvah, pač pa njegovega uspeha, ki bi mu zajamčilo dvajsetletno vodenje države. Samo tega vas je strah,dame in gospodje in ničesar drugega. Ali i sploh lahko zamislite, da recesija v svetu in Evropi ne popušča, on pa zmanjša brezposlenost ponovno na 6%!? Po mojem bi vas precej naredilo amomore, kot so v času vladanja sedanje garniture, vendar iz drugih razlogov. Kdo se Janše boji? V prvi vrsti so to kriminalci.Zanimivo, da so naslenji po vrsti sodniki, ki so se zacementirali v svojih sodniških foteljah za vse življenje, kar je edinstven primer v svetu. Samo Stalin, Hitler, Husein, Gadafi... so imeli trajne mandate, sledijo jim pa naši sodniki, kar je nonsens... Upam le, da bo resnično zmagal ter z primerno stranko ali strankami ustvaril ustavno večino in vsemu temu naredil konec za vse čase. Tako bi resnično prišel v zgodovino. V 84. letu je umrl pesnik Tone Pavček Pozitivno naravnan, a kritičen do družbe, v kateri je živel 21. oktober 2011 ob 10:04, zadnji poseg: 21. oktober 2011 ob 10:44 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Tone Pavček je bil eden tistih slovenskih književnikov, ki je vzpostavil najbolj pristno vez med svojim delom in najširšim krogom ljudi, bralci vseh generacij. Veljal je za pesnika življenja, s svetlimi in temnimi toni. V 84. letu starosti je umrl priljubljen slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik Tone Pavček. Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu, kjer je živel do 16. leta. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v Mirni Peči, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k nunam v Ljubljano. V Ljubljani je končal klasično gimnazijo, se po maturi vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal, saj je kmalu ugotovil, da to ni poklic zanj. Leta 2008 je bil Tone Pavček gost Lada Ambrožiča v oddaji Intervju. V celoti si jo oglejte tukaj. Novinar, urednik, poslanec, Unicefov ambasador ... Poleg pisateljevanja je bil Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. V letih 1955–1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od leta 1979 do 1983 pa je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. V letih 1986–1990 je bil poslanec slovenske skupščine in je na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral Majniško deklaracijo. Leta 1996 ga je Unicef imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pesnik, esejist, prevajalec ... Leta 1953 je skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem izdal Pesmi štirih, ki so v času predanosti kolektivizmu pomenile pomemben premik, vrnitev v intimizem. Zbirka Pesmi štirih med slovenskimi ljubitelji poezije še vedno zavzema prav posebno mesto, kar velja tudi za številne Pavčkove poznejše zbirke. Med njegove najbolj znane zbirke sodijo Poganske hvalnice, Dediščina, Upočasnitve in Same pesmi o ljubezni. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske, velik del njegovih del pa je posvetil tudi otrokoma, igralki Saši Pavček (1960) in pesniku Marku Pavčku (umrl je leta 1979, star 21 let). Pavček je bil zelo priljubljen tudi med mlajšimi bralci, ki ga ne bodo pozabili zaradi Jurija Murija v Afriki, ki je pred kratkim dobil nadaljevanje v knjigi Juri Muri po Sloveniji. Predstavitev knjige je bila v ljubljanskem kliničnem centru. "V obliki je Pavček zavezan zvočnosti, včasih že kar spevnosti verza. Njegova lirika je blizu prvinskemu izviru poezije, ki ga določa govor in ne pisava. Večina njegovih pesmi ima vezano obliko z rimo ali asonanco, hkrati pa je notranje ritmično razgibana, da tudi ob strogem redu zbuja vtis najžlahtnejše improvizacije," so leta 2007 zapisali na spletni strani SAZU-ja. "Ta način izražanja je pripomogel tudi k visoki vrednosti in privlačnosti Pavčkove poezije za otroke in mladino, ki se lahko enakovredno kosa z najboljšimi iz naše literarne tradicije, z Levstikom in Župančičem," so dodali. Posebej omenjajo tudi Pavčkovo esejistično pisanje, zlasti v treh delih objavljeno knjigo Čas duše, čas telesa (1994, 1997, 2004), v kateri je "občutljivo spregovoril o svojih dolenjskih rodovnih koreninah, o zorenju in odraščanju dečka in mladostnika, o šolanju v šoli in v življenju". Ta avtobiografska izhodišča je nadgradil s pogledi v širše razsežnosti bivanja, kjer se izmenjavajo svetlobe in sence, ekstaze čutnosti in duhovnosti, hvala življenja in hlad minljivosti. Obsežen je tudi Pavčkov prevajalski opus, vezan pretežno na rusko poezijo in njene vrhunske pesnike od Jesenina in Majakovskega, prek Ahmatove in Pasternaka do Cvetajeve in Zabolockega. Prevajal je tudi iz drugih slovanskih jezikov, poleg poezije za odrasle še pesmi za mladino. V številne tuje jezike so prevedene tudi njegove pesmi, v knjižni obliki med drugim v ruščino, srbščino, češčino, makedonščino, hrvaščino, gruzinščino in azerbajdžanščino. Vedno pozitivno naravnan Bil je pogost gost številnih literarnih večerov, bralnih značk in različnih kulturnih srečanj. Pavček je prejel tudi naziv vinski vitez, saj je vzgajal vinograd trte refošk. Pavčka je vedno določal vitalizem, njegove besede so bile vedno polne pozitivne naravnanosti, kar pa še ni pomenilo, da ni bil kritičen do družbe, v kateri je živel. "Človek živi to svoje življenje in se trudi, da kdaj doreče misel, stavek, svoj kredo, svojo besedo. Včasih mu uspe, včasih ne," je v enem od svojih številnih intervjujev povedal Pavček. A. K. Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. Tako živimo ljudje. Vsak zase krmari k pogrebu. Svetloba samo nas druži kot zvezde na nebu. A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže, a včasih preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže ... Od tega menda človek umre, od tega z neba se zvezda ospe. Gadafi in hinavščina Zahoda: včeraj poslovni partner, danes osovraženi diktator Dolga zgodovina poslovanja Zahoda z libijskim samodržcem 21. oktober 2011 ob 11:29 Tripolis/London/Washington/Ljubljana - MMC RTV SLO Ko je David Cameron ob smrti Gadafija dejal, da je "ponosen na vlogo, ki jo je v vstaji igrala Velika Britanija", je pozabil omeniti še druge vloge, ki jih je odigrala Britanija - in večina Zahoda - v dolgoletni igri z libijskim samodržcem. (Zahodni) svetovni voditelji so bili v svojih odzivih na polkovnikovo smrt enotni: Konec despotizma (Jose Manuel Barroso). Konec zatiranja libijskega ljudstva (Herman Van Rompuy). Libijci so se otresli režima, ki jih je teroriziral več kot 40 let (Catherine Ashton). Začetek vzpostavitve demokracije (Nicolas Sarkozy). Temna senca tiranije se je dvignila (Barack Obama). Ob tem, ko so svetovne fotografske agencije iz svojih arhivov na dan privlekle podobe rokovanj Gadafija s skoraj vsemi zgoraj naštetimi, pravzaprav niti ni bilo treba dopisati, da je imela Libija vseh teh 40 plus "tiranskih" let precej dobre odnose z Zahodom. Čeprav so mogoče državo grajali zaradi peščice incidentov, še zlasti pa zaradi vloge, ki jo je igrala pri bombnem napadu na ameriško letalo PanAm 103 leta 1988, so se odnosi zlasti v zadnjih letih precej normalizirali. Ko britanski premier Cameron govori, da so zdaj končno odprta vrata za demokratično prihodnost Libije, pozablja na to, da je velik del orožja, ki ga je uporabljal Gadafijev režim, temu prodala Velika Britanija. "Britanija je Libiji prodala za okoli 55 milijonov dolarjev vojaške in paravojaške opreme v letu, ki se je končalo s 30. septembrom 2010. Med predmeti: brzostrelke, oklepna vozila, strelivo za nadzor množic in solzivec." (AP). Orožarski posli Nekdanji premier Tony Blair je osebno podprl posel z zloglasnimi brigadami Khamis (libijska elitna enota pod neposrednim poveljstvom enega izmed Gadafijevih sinov), ki so od britanske družbe Generaly Dynamics UK kupili 85 milijonov funtov vreden nadzorni sistem. Toda Britanci niso le oboroževali Gadafijevih sil, ampak so jih tudi usposabljali. Cameron je rekel še, da je "danes dan spomina na vse Gadafijeve žrtve" - a pri tem ni omenil tistih žrtev, ki jih je zajela in izročila Gadafijevemu režimu britanska obveščevalna služba. Eden izmed njih je Sami Al Sadi, ki zdaj toži britansko vlado, ker ni bila le sokriva pri njegovi izročitvi in mučenju, ampak je to dejansko organizirala, kar so razkrili dokumenti, ki so jih našli v Tripolisu po padcu režima. Stiki med Tripolisom in Londonom pa niso bili le strogo poslovni. Blair je tako Gadafijevemu sinu Saifu, denimo, pomagal pri doktoratu na londonski School of Economics. Naveza Cia-Tripolis A Velika Britanija še zdaleč ni edina velesila, ki se ji zdaj lahko očita hinavščina. Najdeni dokumenti so razkrili oziroma potrdili tudi tesne stike med ameriško obveščevalno službo Cio in libijsko obveščevalno službo, s katero pa naj bi sicer sodelovala tudi britanska obveščevalna služba MI-6. Ta naj bi za režim preverjala telefonske številke, Britanci pa naj bi Gadafijevim obveščevalcem posredovali podatke o nasprotnikih režima v izgnanstvu. Cia naj bi v obdobju administracije ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega v Libijo, ki je bila sicer vedno na slabem glasu zaradi mučenj zapornikov, večkrat poslala teroristične osumljence in libijskim oblastem ob tem namignila, kaj naj zasliševalci osumljence vprašajo. Američani naj bi celo pomagali pri oblikovanju Gadafijevega govora o orožju za množično uničevanje. Govor so Američani posredovali pred božičem 2003, z njim pa so očitno želeli pokazati libijskega voditelja v pozitivni luči. Gadafiju se je leta 2004 z odpovedjo orožju za množično uničevanje uspelo znova zbližati z Zahodom. Condoleeza sklepala posle Leta 2008 je Bush v Libijo na pogovore z režimom poslal svojo prvo diplomatko, Condoleezo Rice, ki je Gadafija popolnoma očarala, istega leta pa je teksaška naftna družba Exxon Mobil podpisala pogodbo z libijsko naftno družbo za vrtanje ob libijski obali. Busheva administracija je ob tem dala dovoljenje za večmilijonski posel prodaje ameriške vojaške opreme Libiji. Poleg tega dokumenti še kažejo, da je Cia leta 2004 ugrabila in mučila tudi Abdela Hakima Belhadža, aktualnega vodjo vojaškega sveta Tripolisa, preden ga je predala libijskim oblastem. Na hinavščino je opozorila celo nekdanja republikanska podpredsedniška kandidatka Sarah Palin - a je šla v intervjuju za Fox le tako daleč, da "se ji zdi ironično, da je levica Reaganove napade na Gadafija leta 1986 označila za kriminalno dejanje, taisti ljudje pa danes slavijo Obamovo proaktivnost pri napadih Nata na Gadafija". Zraven tudi Nemčija Nemška kanclerka Angela Merkel je ob Gadafijevi smrti dejala: "S tem je končana krvava vojna, ki jo je Gadafi bil proti lastnemu ljudstvu. Pot je zdaj končno prosta za svež politični začetek, v miru. Nemčija si je oddahnila in je zaradi tega zelo srečna." A tudi nemška varnostna služba je že pred več kot desetimi leti dobivala informacije od libijske obveščevalne službe. Dejstvo je, da se imajo različni bližnjevzhodni despoti za svojo dolgoletno vladavino v nezanemarljivi meri zahvaliti tudi podpori Zahoda, ki jim je omogočal usposabljanje, dajal orožje in diplomatsko legitiminost. Libija, Tunizija, Savdska Arabija, Bahrajn, Jemen, Sirija ... sporni voditelji vseh teh žarišč arabske pomladi, ki jo Zahod zdaj pozdravlja kot "osvoboditev zatiranih", so delovali s pomočjo Zahoda. Tudi zato je bil odziv Zahoda na krvavo zatiranje protestov v Bahrajnu in Jemnu izjemno medel. In sirskega predsednika Bašarja Al Asada, "svojega" kandidata za reforme, so podpirali še mesece zatem, ko je že začel pobijati svoje ljudstvo. "Nikoli ne zaupaj zahodnemu politiku" In v opozorilo velja izpostaviti zapis britanskega blogarja muslimanskega rodu Reze Pankhursta, urednika New Civilisation: "Čeprav mnogi slavijo uboj osovraženega despota, pa ni velike verjetnosti, da bo regija pozabila zgodovino podpiranja (in še trajajočo podporo) Zahoda diktatorjev Bližnjega vzhoda. Če je za še preostale nezakonite režime na tem območju lekcija Sadama Huseina, Hosnija Mubaraka, Bena Alija in zdaj Moamerja Gadafija ta, da lahko zahodni pokrovitelji naglo zapustijo svoje prijatelje, ko jim enkrat odbije ura, je najboljši nauk, ki ga lahko človek potegne iz teh dogodkov ta, da nikoli ne zaupaj zahodnemu politiku, in da je edini način za spremembo statusa quo radikalna sprememba." Kaja Sajovic 2009 in 2010: Slovenski premier Borut Pahor se je srečal z Gadafijem in mu ob obisku podaril lipicanca. Slovenska delegacija se je v Libijo odpravila na utrjevanje poslovnih vezi. 2011: Predsednik Danilo Türk izrazi upanje, da se bodo spopadi v Libiji kmalu končali in da se bo nadaljeval proces utrjevanja legitimnosti nove libijske oblasti, hkrati z graditvijo pravne države in demokratičnih institucij. Italijanski premier Silvio Berlusconi se je imel za Gadafijevega prijatelja in se je marca celo ponujal, da bi šel v Tripolis osebno prepričevat libijskega voditelja, naj gre v izgnanstvo, in mu ponuditi 'časten izhod s prizorišča'. Berlusconi se je na Gadafijevo smrt včeraj odzval z besedami: 'Sic transit gloria mundi.' (lat. Tako mineva slava sveta.) Barack Obama se je z Gadafijem rokoval leta 2009 na vrhu G8 v L'Aquili. To je bilo prvič, da se je Gadafi osebno srečal s kakšnim ameriškim predsednikom Zgodba o najbogatejšem slovenskem politiku 22. oktober 2011 ob 06:33 Ljubljana - MMC RTV SLO "Ko zahodni časopisi opisujejo poslovni in družbeni kaos, uporabljajo za tak tip ljudi izraz tycoon, v prostem prevodu nekakšen roparski kapitalist." S temi besedami je Zorana Jankovića, tedanjega predsednika uprave Mercatorja, septembra 1998 opisal novinar Dela Janko Lorenci. Dodal je, da bo "razplet primera Janković izjemno simptomatičen in pomemben. (...) Od razpleta primera Janković je v marsičem odvisno, kako se bodo razvijali poslovni standardi in kultura v gospodarstvu." "Electa - podjetje z ruskimi metodami" To je bila ena prvih ostrih kritik Jankovića, potem ko je prevzel položaj prvega moža največjega slovenskega trgovca. Janković, ki se je rodil 1. januarja 1953 v vasi Saraorci pri Smederevu v Srbiji, kot enajstletni fantič prišel v Slovenijo in se leta 1974 poročil z Mijo Virant, sestrično Gregorja Viranta (v zakonu sta se jima rodila dva sinova - Damijan in Jure), se je prvič zaposlil v Mercatorju leta 1984. Po nekaj letih odide v drugo trgovsko podjetje, Emono. Potem ko ne postane direktor Emone, se odloči za ustanovitev lastnega podjetja - Electo inženiring, ki se ukvarja s projektiranjem in z gradnjo objektov ter z notranjo opremo. Poslovanje Electe, ki jo Janković v času naskoka na mesto predsednika uprave predstavlja kot cvetoče in uspešno podjetje, je bilo v resnici prezadolženo. Za nekatere, denimo Lorencija, je bilo to "podjetje z ruskimi poslovnimi metodami", novinarja Grega Repovž in Rok Praprotnik sta leta 1998 zapisala, da je Electi poslovna etika tuja, saj ni plačevala podizvajalcev, zato so številna podjetja, ki so sodelovala z njo, doživela stečaj, druga so bili v hudih poslovnih težavah, iz tretjih so odšli njihovi zaposleni. Rop Jankoviću: Jaz sem te nastavil Po mnenju številnih je bil prevzem mesta predsednika uprave Mercatorja rešilna bilka tako za Electo kot za Jankovića samega. Še preden je postal predsednik uprave, ga je zdaj že pokojni lobist Peter Rigl, ki je bil povezan s tedaj vladajočim LDS-om, predlagal za člana nadzornega sveta Mercatorja. Rigl je leta 1994 tudi sestavil razpredelnico Poslovno-razvojni svet LDS-a, v njej je omenjen tudi Janković. Čeprav je član nadzornega sveta Mercatorja, njegova Electa že leta 1997 obnavlja Mercatorjeve trgovine. Potem ko razrešijo predsednika uprave Mercatorja Živka Pregla, se jeseni 1997 na vrh Mercatorja s podporo njegovega dolgoletnega direktorja Mirana Goslarja, enega izmed vplivnih t. i. rdečih direktorjev, zavihti prav Janković. Zasluge za njegov prevzem položaja prvega moža v Mercatorju si lasti tudi nekdanji vplivni LDS-ov politik Anton Rop (med drugim je bil tudi državni sekretar za privatizacijo nekdanje družbene lastnine), ki je Jankoviću v razvpiti 'off the record' izjavi, ki so jo posnele tudi kamere, zabrusil, da ga je na vrh največje slovenske trgovske družbe postavila politika oz. kar Rop sam. To je Janković sicer zanikal. Janković je tudi prijatelj nekdanjega vodje partije in dolgoletnega predsednika Slovenije Milana Kučana - Jankovićevi kritiki tudi v tej povezavi vidijo vzrok za njegovo uspešno kariero. V posel se vključita njegova sinova Janković kot direktor Mercatorja začne izvajati t. i. retail revolution, z Zahoda prenesen model gradnje velikih nakupovalnih središč (ta načrt je sicer pripravil že njegov predhodnik Pregl). Gradnja nakupovalnih središč, ki jo poleg Mercatorja izvajajo tudi drugi trgovci (Spar, Živila, Tuš itn.), med drugim povzroči propad cele vrste majhnih trgovcev. Del kritikov pa v gradnji dragih nakupovalnih središč išče tudi vzrok za drago hrano v Sloveniji - v ceno hrane so po njihovem mnenju všteti stroški odplačevanja bančnih posojil, ki so jih trgovske družbe najemale za gradnjo nakupovalnih središč. Kot je že omenjeno, je s prevzemom položaja predsednika uprave Mercatorja padla sekira v med tudi njegovi Electi, ki sodeluje pri obnovi in gradnji Mercatorjevih trgovskih objektov. Uradna lastnika Electe pozneje postaneta sinova Damijan in Jure Janković, ki odpre tudi podjetje, ki za Mercator uvaža izdelke iz Srbije in Črne gore. Jankovića že leta 1998 označijo za tajkuna Zoran Janković se kot prvi mož Mercatorja hitro zavihti v skupino levici naklonjenih menedžerjev, ki v veliki večini medijev uživajo sloves uglednih gospodarstvenikov. To so bili poleg Jankovića med drugim še Zdenko Pavček (Viator & Vektor), Bine Kordež (Merkur), Boško Šrot (Pivovarna Laško), Igor Bavčar (Istrabenz) in Ivan Zidar (SCT). V zadnjih letih, po izbruhu svetovne finančno-gospodarske krize, ki je razgalila tudi po mnenju številnih zgrešeni slovenski tranzicijski ekonomski model, pa se je te skupine menedžerjev oprijelo ime tajkuni. Jankovića sicer kot tajkuna označi Delo že leta 1998, pri čemer gre morebiti za prvo uporabo oznake tajkun za katerega izmed slovenskih gospodarstvenikov. V devetdesetih letih je omenjeni tranzicijski model užival nesporno podporo večine medijev in tranzicijske levice. Ta model, ki je nastal med lastninjenjem družbene lastnine in po njem, je bil zelo enostaven. Prva stopnja je t. i. centralizacija in koncentracija kapitala s pomočjo nakupov drugih podjetij v panogi (posojila so večinoma dajale državne banke, ki so jih sanirali davkoplačevalci). Začetki spornih menedžerskih prevzemov Pavček (LDS) je tako z nakupi ustvarjal svoj logistični imperij, Laščana Tone Turnšek in pozneje Šrot (SD) sta prevzemala podjetja na področju proizvodnje pijač (Union, Fructal, Radenska), Istrabenzov Bavčar (LDS) je gradil imperij na področju živilske industrije (Droga Portorož, Kolinska) ... Podobno je tudi Janković začel prevzemati podjetja v trgovski panogi - najprej prevzame mariborski Klas, sledijo Emona Merkur, Živila, Era ... V kratkem času Janković postane nekakšna ikona Mercatorja oz. "najboljšega soseda", ki se je širil tudi na balkanske trge. Druga stopnja slovenskega tranzicijskega ekonomskega modela so bili zdaj sporni menedžerski prevzemi, ki so se začeli po letu 2000 - te so omogočila posojila bank. Prvi menedžerski prevzem je leta 2001 izvedla skupina menedžerjev BTC-ja na čelu z Jožetom Mermalom (ta je tudi eden od 26 predlagateljev Jankovićeve kandidature na predčasnih volitvah). Janković skuša menedžersko prevzeti Mercator Potem ko je stekel prevzem BTC-ja, se je za menedžerski prevzem Mercatorja ogrel tudi Janković, vendar tedanja največja lastnika, paradržavna sklada Kad in Sod, nista sprejela ponudbe za prevzem. Po Jankovićevem mnenju bi bila najboljša lastniška sestava Mercatorja naslednja: 25 odstotkov zaposleni oziroma menedžerji, 25 odstotkov strateški partner, 25 odstotkov država in 25 odstotkov drugi delničarji. Janković je znova predlagal menedžerski prevzem leta 2005, v času Janševe vlade, a tudi tokrat te ideje ni mogel uresničiti. Ne samo da Jankoviću ni uspelo lastniško prevzeti največje slovenske trgovske družbe, ampak sta ga nova lastnika Mercatorja, Šrotova Pivovarna Laško in Bavčarjev Istrabenz (tema podjetjema sta leta 2005 Kad in Sod prodala 30-odstotni delež Mercatorja), novembra 2005 razrešila z mesta predsednika uprave. Janković je krivca za svoj odhod z Mercatorja našel v tedanjem premierju Janezu Janši, ta pa je kakršno koli vlogo pri njegovi razrešitvi zanikal in trdil, da je bila to samostojna odločitev novih lastnikov. Prav tako je zanikal domnevni sestanek s Šrotom in Bavčarjem, na katerem naj bi se dogovorili za prodajo Mercatorja. Jankovića Ljubljančani izvolijo za župana Janković je zaradi prodaje delnic Mercatorja vložil ovadbo zoper Šrota, Bavčarja, tedanjega vodjo Slovenske odškodninske družbe (Sod) Marka Pogačnika in tedanjega vodjo Kapitalske družbe (Kad) Tomaža Toplaka, vendar je sodišče razsodilo, da pri prodaji Mercatorja državno premoženje ni bilo oškodovano. Nekateri menijo, da je bila za Jankovića razrešitev pravzaprav sreča v nesreči, saj bi drugače doživel isto usodo kot drugi menedžerji, ki so hoteli prevzeti svoja podjetja. Po razrešitvi z mesta predsednika uprave Mercatorja Janković ni ostal v poslovnih vodah, ampak je zajadral v popolnoma politične vode. Jeseni 2006 je kandidiral za ljubljanskega župana in zmagal že v prvem krogu, njegova lista pa je v mestnem svetu dosegla večino. Kmalu se je zapletel v spor z Janševo vlado, in sicer zaradi spremembe zakona o financiranju občin, uveljavljenem na začetku leta 2007, ki naj bi Ljubljano oškodoval za 60 milijonov evrov. Zaradi te odločitve je Janković oz. Mestna občina Ljubljana (MOL) skupaj še z nekaterimi drugimi občinami na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo omenjenega zakona. Oktobra 2007 je ustavno sodišče odločilo, da je pet členov zakona v neskladju z ustavo, ni pa pritrdilo pobudnicam presoje, med njimi MOL-u, da so se sredstva zmanjšala zaradi sprememb načina financiranja. Je Janković iz Ljubljane naredil "malo Grčijo"? Med Jankovićem in Janševo vlado se je zaiskrilo tudi poleti 2007, ko je Janković odtegnil gostoljubje razstavi Enotni v zmagi, češ da ministrstvo za kulturo ni spoštovalo dogovora z občino. Njegova odločitev je sprožila val ogorčenja tudi med veterani vojne za osamosvojitev Slovenije iz leta 1991. Pred državnozborskimi volitvami leta 2008 je bil Janković eden izmed botrov t. i. levega trojčka in ga v času njegove vladavine vztrajno podpira. Mnenja o ljubljanskem županu so deljena. En del - zlasti Ljubljančani - njegovo županovanje označujejo kot uspešno, pri tem pa navajajo gradnjo Stožic, obnovo Kongresnega trga, zaporo mestnega središča za motorizirani promet, odločen nastop proti vrtičkarjem, drugi del pa kritično opozarja, da so njegovi projekti preveč velikopotezni. Pri tem izpostavljajo zlasti primer Stožic, ki naj bi bil vzorčni primer Jankovićevega "grškega modela" zadolževanja - megalomanski projekti, ki postanejo finančni sodi brez dna, ki jih na koncu rešuje denar davkoplačevalcev. Čeprav je Janković oktobra 2007 samozavestno zatrjeval, da če kaj obvlada, so to investicije, so Stožice postale finančni polom, ki so po mnenju številnih mlinski kamen okoli vratu državnih bank. Stožice so bile projekt, ki se je začel graditi, ne da bi bila finančna konstrukcija zaprta, zaradi česar je Janković požel kritike Računskega sodišča in guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca. Od "Miloševićevega" tajkuna do Gadafija Zapletalo se je tudi pri iskanju zasebnih vlagateljev, prvi vlagatelj, srbski "Miloševićev" tajkun Miroslav Mišković, se je po izbruhu krize kmalu umaknil iz projekta. V vodo je - potem ko je izbruhnil upor proti libijskemu diktatorju Moamerju Gadafiju - padel tudi načrt, da bi v Stožice vlagal libijski državni sklad. Na koncu so tako ostala le posojila konzorcija sedmih bank na čelu z državnim NLB-jem in evropski denar. Banke so za projekt dale 115 milijonov evrov, obenem pa so skoraj istočasno v vodstvu NLB-ja predlagali 400-milijonsko dokapitalizacijo, ministrstvo za šolstvo pa je na razpisu, ki je bil po mnenju kritikov napisan na kožo MOL-u, za Stožice dalo dobrih 9,4 milijona evrov večinoma evropskega denarja (zdaj del sredstev ministrstvo od MOL-a terja nazaj). Zaradi takšne izbire na razpisu je opozicija - ki je projekt Stožice označila za "politično forsiran projekt" - vložila interpelacijo proti šolskemu ministru Igorju Lukšiču. Opozicija, na čelu s SDS-om, je bila kritična tudi do bančnih posojil Stožicam, češ da se dajejo iz političnih razlogov, in to v času t. i. kreditnega krča, ko na drugi strani številna podjetja banke zaman prosijo za posojila. Zaradi Stožic je zazijala velika luknja tudi v ljubljanskem mestnem proračunu - namesto prvotnih dveh milijonov evrov je MOL imel še dodatnih 38,9 milijona evrov stroškov. Upor neplačanih podizvajalcev Pod kritičnim drobnogledom javnosti pa sta bili tudi domnevno "suženjsko" delo delavcev z Balkana in neplačevanje podizvajalcev, katerih nezadovoljstvo je doseglo vrhunec tik pred uradnim odprtjem Stožic, ko je eden izmed podizvajalcev pred Stožice pripeljal težko mehanizacijo in zagrozil z zaporo Stožic. Po nekaj urah se je spor rešil z dogovorom med podizvajalcem in Grepom, izvajalcem projekta Stožice. Za Jankovića je podizvajalec izsiljeval, neplačevanje podizvajalcev pa po njegovem mnenju nima povezave z MOL-om. Za številne je sporna tudi praksa donacij MOL-u, saj naj bi pomenila razmah korupcije. Jankoviću, ki pravi, da od podjetij ne zahteva donacij, ampak jim samo predlaga, pa se takšna praksa ne zdi sporna, saj morajo po njegovem mnenju podjetja, ki služijo v Ljubljani, nekaj vrniti temu okolju. Ni pa predlagal donacije Ultri, katere solastnik je predsednik Zaresa Gregor Golobič, čeprav je zmagala na javnem razpisu za enotno mestno kartico urbana. Tudi Grep ni dal donacije MOL-u. Še bolj kot donacije pa je za Jankovićeve kritike nesprejemljivo dogajanje, povezano s spremembo namembnostjo zemljišč iz nezazidljivih v zazidljive s pomočjo občinskega prostorskega akta, ki ga je sprejel mestni svet, v katerem ima večino Jankovićeva lista. Sprememba namembnosti je sporna zlasti zato, ker naj bi se s tem okoristila Jankovićeva družina. Jure Janković in njegovih skoraj 700.000 evrov Z novim občinskim aktom se je namreč med drugim dvignila cena zemljišča na Barju, ki ga ima v lasti Electa. Ta je sicer zdaj uradno v lasti Damijana Jankovića, sina Zorana Jankovića, ker pa mu sin še ni izplačal kupnine v višini devet milijonov evrov, je Electa po obligacijskem pravu še vedno v lasti Zorana Jankovića. Prav tako se je z novim občinskim prostorskim aktom povečala vrednost zemljišč, katerih lastnik je prek ciprskih podjetij Jure Janković, mlajši sin ljubljanskega župana. Zaradi teh poslov je vse tri Jankoviće, Zorana, Damijana in Jureta, zaslišala preiskovalna komisija DZ-ja, ki jo vodi Alenka Jeraj (SDS). Najodmevnejše je bilo zaslišanje Jureta Jankovića, ki je pred Jerajevo molčal in odgovarjal le z zdaj že ponarodelimi besedami: "Odgovor je enak prejšnjemu." Jureta Jankovića so trije člani komisije pozneje ovadili zaradi lažnega pričanja, saj naj bi na sodišču pod prisego zanikal lastništvo, poslovanje ali pogodbeno razmerje s podjetji na Cipru in v Liechtensteinu. Glede Jureta Jankovića je v zadnjih dnevih prišlo v javnost veliko podatkov. Tako naj bi davkariji zamolčal šest bančnih računov, ki jih ima v Švici. Dokumenti tudi kažejo, da je v samo dveh dneh, 9. in 10. aprila 2009, s svojega transakcijskega računa različnim družbam in fizičnim osebam nakazal kar 668.000 evrov. "Poročilo le del predvolilne mrzlice" Med drugim je isti dan nakazal 131.236 evrov za nakup prestižnega mercedesa in 70.000 evrov svoji ženi Vesni Janković, po drugi strani pa naj bi davčni upravi v štirih letih skupaj prijavil zgolj 53.000 evrov prejemkov. Preiskovalna komisija o gradbenih poslih je ugotovila, da so od leta 2006 na računu Jureta Jankovića izkazani 18-krat večji odhodki od prihodkov. Komisija je pred dnevi sprejela končno poročilo, v katerem je zapisala, da podatki izkazujejo utemeljen sum, da so bili Zoran Janković in člani njegove družine vpleteni v spremembe namembnosti zemljišč, pri čemer so bila uporabljena javna pooblastila Zorana Jankovića. Po besedah Jerajeve je nemogoče, da bi Jure Janković kupil prav ta zemljišča brez očetovih informacij. Zoran Janković je zanikal, da bi sinu dajal informacije, poročilo pa je po njegovem mnenju del predvolilne mrzlice. Prav vprašanje, ali se bo Janković v politiki po občinski preizkusil še ne državni ravni, se je vleklo že od njegove prve izvolitve za župana. Sam je te zamisli oz. celo prošnje javno zavračal in zatrjeval, da ga zanima samo županovanje Ljubljani, "najlepšemu mestu na svetu". Še zlasti po polomu vlade levega trojčka je vse več mnenjskih voditeljev na levici pozivalo Jankovića, naj kandidira na volitvah in Janši prepreči ponovni vzpon na oblast. "Jay-Z gre na volitve ... uničit levico" Ugibanja, ali bo nastopil na predčasnih volitvah, so se končala 6. oktobra, ko je generalni sekretar SD-ja Uroš Jaušovec na svojem Facebooku zapisal naslednji stavek: "Torej, kocka je padla, ljubljanski Jay-Z gre na volitve ... uničit levico." Ljubljanski župan se kljub temu javno še ni izrekel, čeprav naj bi se osebno že odločil. V ponedeljek, 9. oktobra, je 26 znanih osebnosti, med drugim Kučan, Mermal, Goslar, predsednik zveze borcev Janez Stanovnik, France Bučar, Jankoviću predzel še dan za premislek, naslednji dan pa je na Kongresnem trgu pred trumo novinarjev in nekaj sto Ljubljančani sporočil, da se odpravlja na volitve s svojo stranko, ni pa še povedal, ali bo kodpravlja na volitve s svojo stranko, ni pa še povedal, ali bo kandidiral za poslanca. Ob morebitni izvolitvi za poslanca ne bo mogel več biti župan, kar bi ga postavilo v zagatni položaj, če mu ne bi uspelo postati premier. Poleg vprašanja, ali bo kandidiral ali ne, so se številni politiki in politični analitiki spraševali, kakšna je njegova teža zunaj Ljubljane. Nekateri menijo, da bo nabiral glasove po vsej Sloveniji, drugi so prepričani, da je le ljubljanski fenomen in da seže le do Trojan - to naj bi dokazovali vzkliki navdušenja večinoma ljubljanskih gledalcev nad Jankovićem ob odprtju Stožic, medtem ko je večinoma štajersko občinstvo na dvoboju boksarja Dejana Zavca Jankovića izžvižgalo. Zadnje javnomnenjske ankete dajejo različne izide: po eni je Jankovićeva stranka tik pred SDS-om, po drugih pa precej zaostaja. Jankovićeva stranka Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija, ki bo ustanovljena danes, bo zlasti mešala štrene na levici. Stranka ljubljanskega župana naj bi po mnenju številnih analitikov iz parlamenta dokončno "vrgla" Golobičev Zares in LDS Katarine Kresal, veliko glasov pa naj bi jemala tudi Pahorjevemu SD-ju. Zato ne preseneča, da je vodja poslancev SD-ja Dušan Kumer dejal, da Janković ne bo nikoli lider levice, predlagateljem Jankovićeve kandidature pa očital, da so se morebiti zakalkulirali in da bodo čez leto ali dve ugotovili, da so naredili napako. Pahor: V politiki sem od takrat, ko so "vse podgane bežale" Kučan: Podpora Jankoviću, ker potrebujemo pragmatično vlado 22. oktober 2011 ob 10:00, zadnji poseg: 22. oktober 2011 ob 19:27 Maribor - MMC RTV SLO/STA Šele po spremembi oblasti bo jasno, ali je bila odhajajoča vlada uspešna ali ne, je prepričan Borut Pahor. Milan Kučan pa meni, da potrebujemo pragmatično vlado. Predsednik vlade v odhajanju še meni, da je SD Slovenijo sposoben voditi še naprej, in dodaja, da imajo v stranki slovenski politiki še marsikaj ponuditi. Če bodo dobili mandat, se bodo tako kot zadnja tri leta borili za Slovenijo, je poudaril in dodal, da upajo v tak uspeh na volitvah, ki bi jim omogočal, da sodelujejo pri vodenju države. Spomnil je, da je sam v politiki od leta 1990, takrat, ko so "vse podgane bežale, prej pa so se hranile ob koritu". Na vprašanje, ali meni, da je še vedno primeren kandidat, s katerim naj SD nastopi na volitvah, je odgovoril, da tako pravijo ljudje, "ki so tukaj v dvorani". Glede govoric, da tudi Janja Klasinc odhaja k Jankoviću, pa je Pahor ob robu posvetovanj o programu SD-ja dejal, da je pravica ljudi, da se odločijo preudarno. Dodal je, se ne dogaja prvič, da stranko ljudje zapuščajo. Take stvari ga ne motijo ali vznemirjajo, še pravi. Ok, to je vse eno in isto. Poglej Cvetko, četrta stranka. Ali Karlija, tudi tam nekje. Vseeno je, v kateri stranki sem, samo da sem v taki, ki ima čimveč možnosti Evo in potem bodo govorili, da se gredo nove obraze. Isto se dogaja pri Virantu, ki novači člane drugih strank. Kako lahko nekdo sprejme program ene stranke in potem prestopi v drugo. Samo en razlog je, pohlep...poglejte malo na liste in osebe, ki se pojavljajo.... Prijatelj rudar v penziji je mi povedal ,da so podganami skupaj jedli in cumali med malco. Ko pa je bila nevarnost voda plin potres so podgane prve pokazale za umik na varno. Podgane prve zapustijo potapljajočo ladjo. Tele prehodi so pa tako prozorni, saj je njihov namen le ponovna izvolitev v parlament. Čakam še na Keka in njegovega igralskega prijatelja iz bivše AS stranke. Zares bo imel zelo velike probleme ponovno priti v parlament. Razen, če jih ne bo Golobič v Ultri zaposlil. Angela Merkel podprla Janeza Janšo Vrh EPP-ja podprl program SDS-a 29. oktober 2011 ob 19:56 Ljubljana - MMC RTV SLO Nekaj dni pred začetkom volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami je nemška kanclerka Angela Merkel podprla predsednika SDS-a Janeza Janšo. "Janeza Janšo prav posebej podpiram. Želim si, da bi bil uspešen v volilni kampanji. Janez Janša je popeljal Slovenijo v evro-območje in je velik Evropejec. Zato mu želim veliko uspeha in energije v volilni kampanji," so besede, s katerimi je Merklova podprla vodjo največje opozicijske stranke. Kot je znano, je pred nekaj dnevi vrh Evropske ljudske stranke (EPP) enotno podprl program SDS-a in njenega predsednika. Vrh pričakuje dobro sodelovanje ostalih dveh strank iz Slovenije, ki sta članici EPP-ja, NSi-ja in SLS-a, z SDS-om in oblikovanje skupne vlade po volitvah. V Evropskem svetu je trenutno 17 od 27-ih članov iz vrst EPP-ja, med drugim Nicolas Sarkozy (Francija), Angela Merkel (Nemčija), Jean-Claude Juncker (Luksemburg), Fredrik Reinfeldt (Švedska), Yves Leterme (Belgija), Donald Tusk (Poljska), Jyrki Katainen (Finska) in Pedro Passos Coelho (Portugalska). Evropski ljudski stranki pripadajo tudi vsi trije predsedniki najvišjih institucij EU-ja, vodja evroskupine ter največ evropskih komisarjev. A. Ko. Bravo Janša, podpora Angele Merkel je lep uspeh za SDS in spodbuda za nadaljne delo! Ja, Janša ter njegovi nas vodijo v Evropo kjer velja tisto kar se dogovoriš in k sigurnim poslom, Pahor, Jankovič in in podobni pa bi šli nazaj na balkan, ki bi nas cuzal še naprej celi dan in v neke eksotične države kjer se nekaj govori dela se pa drugo... Ja seveda kaj ste pa pričakovali, da bo podprela komunajzarskega Jankoviča, ki bo SLovenijo peljal naravnost v diktaturo. Sej se točno vidi Jay Z-jeva politika - NIČ ni potrebno privatizirat. Vse lahko ostane v državnih rokah - JAZ bom poskrbel, da bodo direktorji dobri. Kot, da se nismo naučili čisto nič - pa kdo bo hotel delat v državnem podjetju in se trudit??? Končali pa bomo tako kot je Juga - vse se je pokradlo in nobenemu ni bilo mar za nič. Zelo zanimivo je tako videti, kako se je na nek način bivši ZLSD premaknil v tem mandatu proti bolj sredinski politiki. Vlogo glavnega komunajzerja in ultra-"levičarja" pa je prevzel Janković - take tudi podpira Kučan. Zdaj pa sami presodite kdo je grožnja svobodi, demokraciji in gospodarstvu - Janša ali Jankovič! Vsak Slovenec globoko doli v duši se zaveda naslednjega dejstva - NOBEN NE BI Z JANKOVIĆEM HOTEL DELATI POSLA, KER PRAV VSAK VE, DA BO JANKOVIĆ IZSILIL SVOJE! Lahovnik: Janša in Pahor sta realnejša v napovedih kot Janković MMC-jev intervju z Matejem Lahovnikom 13. november 2011 ob 06:22 Velenje/Ljubljana - MMC RTV SLO "Pahor bi moral dati Jankoviću za pijačo, ker se je uspel znebiti precej balasta iz svoje stranke," je o prestopih poslancev na Jankovićevo listo dejal Lahovnik. Z Matejem Lahovnikom, ki je bil v sredo gost odprtega gospodarskega foruma SDS-a, smo se pogovarjali o aktualni politični in gospodarski situaciji. Lahovnik opozarja, da se bo nova vlada znašla sredi hudega neurja. "Jasno je, da bo moral imeti tisti, ki bo prevzel krmilo, že v začetku jasen načrt, kaj želi," je napovedal. Preberite tudi MMC-jeve pogovore z Janezom Stanovnikom, Miranom Potrčem in Radom Pezdirjem. Bili ste minister v vladi Boruta Pahorja. Ste leta 2008, na začetku mandata, pričakovali, da bo vlada doživela predčasni konec? V bistvu ne. Takrat ne. Ko greš v neki projekt, kot je vladna ekipa, pričakuješ, da ga boš uspešno izpeljal do konca. S tistimi bolj črnimi scenariji po navadi ne računaš. Enako, kot je, ko stopa človek v zakonsko zvezo, takrat ne razmišlja o ločitvi. Tudi ko vstopa v vlado, ne razmišlja, da bo predčasno končal mandat. Kaj pa pozneje, ko ste odstopili? Že po prvih 100 dneh vlade sem računal, da obstaja velika verjetnost, da vlada ne bo končala mandata, ker je prihajalo do določenih trenj znotraj vlade, znotraj koalicije. Že takrat, ko sem nasprotoval reprogramiranju tajkunskih kreditov in ko nisem imel enotne podpore, sem razmišljal o izstopu iz vlade, ker se mi je zdelo nevzdržno, da bi sredi najhujše finančne krize država oz. vlada odobrila pomoč bankam, te iste banke bi pa ta sredstva uporabila za reprogramiranje tajkunskih kreditov namesto za kreditiranje malih in srednjih podjetij. Takrat je prišlo do točke, ko je bilo že jasno, da bo vlada zelo težko dočakala konec mandata. Kako komentirate polom levega trojčka? Po javnomnenjskih anketah se napoveduje, da bosta LDS in Zares ostala zunaj parlamenta. Veliko presenečenje bo, če ne bosta. Glede na to, da se je zdaj oblikovala nova ponudba na t. i. levem delu političnega prostora. Ti dve stranki, ki sta stopili na politični prostor, lista ljubljanskega župana in TRS, sta verjetno vzela toliko glasov obstoječim strankam, da vsaj Zares in LDS ne bosta prišla čez prag. To je nekako odločitev volivcev. V tem ne vidim nič slabega, če stranke, ki ne delajo dobro, ne pridejo v parlament. Tako kot potrošniki odločamo s svojimi nakupi v tržni ekonomiji, katero podjetje in katera trgovina obstaneta, katera ne, tako volivci odločijo z oddajo svojih glasov, katera politična opcija preživi in katera ne. Težava pa je v tem, da se velik del ljudi, ki so bili ključni v Zaresu in LDS-u samo prestavlja - na listo ljubljanskega župana ali pa so njeni podporniki, tako da bo šlo za drugačno formo in precej podobno vsebino. Ljudje računajo, da gre za novo ponudbo, ne opazijo pa, da je pomemben del vsebine podoben. Zadnjič je pilot še bruhal, danes pa mora verjetno že jemati tablete proti glavobolu, da ne bo prehudo za dan potem? Kaj mora biti prvi ukrep novega pilota? Takrat sem hotel s tisto svojo prispodobo povedati, da bi moral pilot nekaj potnikov na letalu zamenjati, ko je bil za to še čas. Zdaj ga verjetno zaradi tega, ker tega ni storil, res boli glava. Nov pilot bo v zelo težki situaciji in ga bo bolela glava že na začetku, ne samo zaradi koalicijskih partnerjev, ampak zaradi stanja, v katerem se je znašlo gospodarstvo. Razmere so enako ali celo še bolj zapletene, kot so bile konec leta 2008, ko smo bili na začetku največje gospodarske recesije po drugi svetovni vojni. Zdaj so vsa ta strukturna neravnotežja, ki so povzročila krizo, še vedno navzoča, s tem, da zdaj to krizo še dodatno poglablja negotovost v evroobmočju, ker se je pokazalo, da je EU v institucionalni krizi, saj je s takšno makroekonomsko politiko vprašanje, ali bo evro sploh lahko preživel. Lahko se generirajo dodatne hude težave. Tudi zadnje makroekonomske napovedi kažejo, da stvari potekajo s slabega na še slabše. Umar je od spomladanske do jesenske napovedi samo še zniževal napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto. Tudi OECD napoveduje povprečno gospodarsko rast evroobmočja prihodnje leto samo še 0,3 odstotka, celo napovedi za Nemčijo so, da bo rasla pod enim odstotkom. To pa pomeni, da bo rast precej manjša, kot so vsi računali, in se kriza na neki način samo še dodatno poglablja. Kot ste dejali, bi moral imeti zmagovalec volitev pogum, poseči v sodno vejo oblasti, do katere je sicer zelo oster Janez Janša. Bo imel kandidat, sicer sam v sodnem procesu, sploh legitimiteto, da začne reformirati sodni sistem? Legitimnost mu bodo dali ljudje, ker ima večina ljudi v naši državi občutek, da ne živi v pravični družbi. Ob vsem gospodarskem kriminalu, s katerim smo se soočali od osamosvojitve dalje, niti na prste ene roke ne moremo prešteti t. i. tajkunov, ali drugih, ki bi doživeli kakršno koli obsodilno sodbo oz. bi se proces zaključil na sodišču. Ljudje imajo občutek, da ne živijo v pravni državi, da imamo dve vzporedni pravni državi, eno za tiste premožnejše, ki si lahko privoščijo najboljše odvetnike, ki iščejo zanke v proceduralnih postopkih, in za vse preostale, ki smo že, če pogledamo prometno zakonodajo, deležni hitre in učinkovite obravnave. Novi mandatar bo imel ne samo pravice, ampak tudi dolžnost, da poseže v sodno vejo oblasti. Za to bo potreboval ustavno večino, če tega ne bo storil in bistveno reformiral pravosodja, napovedujem, da bo zelo težko dočakal konec mandata. Če navedem le en primer. Razlog, da je v Sloveniji tako veliko plačilne nediscipline, je, ker tisti, ki ne plačujejo računov, vedo, da do sankcije ne pride, če se sproži gospodarski spor na sodišču. Slovenija je država v EU-ju, ki ima daleč najdaljši rok dokončanja gospodarskega spora na sodišču. Če je ta v Nemčiji leto dni, je v Sloveniji triinpolkrat daljši. Če nekdo čaka tri leta in pol, da doseže pravico na sodišču glede gospodarskega spora, je jasno, da je to zanj prepozno. To je ključna zadeva, še posebej zato, ker ljudje ne bodo pripravljeni sprejeti strukturnih reform. Tudi ne vem, zakaj bi bili sami pripravljeni zategovati pas, če imajo občutek, da se tistim, ki so sistematično izčrpavali podjetja z nedovoljenimi poslovnimi praksami, nič ne zgodi. Ko nekdo reče, vsi smo na istem čolnu, to zveni kot farsa. Nekateri plavajo, nekateri se skoraj utapljajo, tretji pa se vozijo na jahtah in vse skupaj opazujejo. Janši nasprotniki očitajo, da sploh ne bi smel kandidirati, ker je v postopku. Številni politiki so v postopku. Tudi jaz sem bil, ko sem opozarjal na težave v Palomi. Nekdanja direktorica me je kazensko ovadila in sem še danes, po skoraj štirih letih, še vedno v kazenskem postopku, ki še vedno teče, vmes pa so sodnika, ki je vodil postopek, priprli zaradi korupcije. To, da je nekdo v kakršnem koli postopku, ni noben kriterij. Jankovićev motiv za vstop v državno politiko je tudi ta, da se nobenemu otroku ne bo dogajalo to, kar se dogaja njegovima sinovoma. Bil sem presenečen nad argumentom, ki so ga podali iz njegovega družinskega kroga, naj gre v politiko, da zaščiti svoja sinova. To je bila nenavadna argumentacija, morda malo neposrečena. Glede njegove liste imam več pomislekov. Zdi se mi paradoksalno, da ima nekdo ambicijo postati predsednik vlade, zase pa trdi, da ni politik. To se mi zdi že v izhodišču neiskreno. Tudi to, da napove, da ne bo vstopil v strankarsko politiko, potem pa celo ustanovi lastno stranko. Največjo težavo pa vidim v tem, da se pri strankah, ki nastanejo zelo hitro in nimajo jasnega programa, volivci težko odločijo oz. jim poskušajo te stranke ugajati v vsem. Namesto pravega programa jim ponudijo projekcijsko platno, na katerega lahko volivci projicirajo svoje želje in pričakovanja in jih na podlagi tega volijo. Bojim se, da bodo nekateri po volitvah zelo močno razočarani, ko bodo videli, da na hitro ustanovljene stranke niso izpolnile njihovih pričakovanj. Lažje je presojati programe nekih strank, ki so bolj podrobni in so nastajali daljše obdobje. Pri novi ponudbi je vedno tveganje. Volivci se naj ne bi odločali po programih, ampak po ljudeh. Težava je, da so ljudje naveličani raznih strategij. Pričakujejo nekoga, ki bo to tudi uresničil. Nevarnost pa je, da v teh pričakovanjih iščejo mesijo, ki namesto programa ponuja čarobno palčko, kar je pa nerealno. Ne verjamem tistim, ki v zdajšnji gospodarski situaciji obljubljajo dvigovanje standarda in podobno. Razmere so zelo zapletene in naslednja vlada bo morala že na začetku nekje porezati milijardo evrov javne porabe, kar je 10 odstotkov proračuna. Obljubljati dvig standarda je nerealno, a seveda mamljivo in vabljivo za volivce. Tisti, ki to počne, tvega, da se mu bo to po volitvah vrnilo kot bumerang in mu priletelo v glavo v obliki velikega nezadovoljstva in razočaranja ljudi. Ampak takrat bo že na oblasti. Bo na oblasti, ampak je pa veliko vprašanje, ali bo lahko zvozil mandat do konca. Lahko bi se iz mandata te vlade kaj naučil in videl, da je zelo tvegano obljubljati več. Zoran Janković napoveduje dvig DDV-ja, višje najnižje pokojnine in plače. Ne zveni to nekam znano iz obdobja te vlade? Precej obljublja in premalo to podkrepi s konkretnimi izračuni in s programom. Njegovega gospodarskega programa sploh ne poznam, ker ni bil v podrobnostih predstavljen, samo v nekih načelnih smernicah. Sama napoved dviga DDV-ja me je presenetila, ker sem pričakoval, da bo prej z izračuni utemeljil, kakšen je učinek tega dviga in kaj to pomeni za posamezne segmente gospodarstva. Na pamet obljubljati dvige pokojnin in plač je v zdajšnji situaciji zelo tvegano početje. Še posebej, ker vemo, da je zadnja vlada v parlament poslala intervencijski zakon, ki predvideva zamrznitev vseh socialnih transferjev, plač v javnem sektorju in pokojnin. Vlada Boruta Pahorja tega ni naredila, ker bi želela delati samomor pred volitvami, ampak zato, ker se ji je to zdelo odgovorno zaradi stanja v državi, da sprejmemo nekatere ukrepe, ki so nujni. Če pa zdaj neki novi kandidat obljublja, kako bo on dvignil plače, kako se bodo socialni prispevki redno plačevali, ko bo on predsednik vlade, manjka samo še to, da obljubi, da ko bo predsednik vlade, bodo tudi vlaki vozili točno. Janković še pravi, da se da državo voditi kot uspešno podjetje, da je to dokazal z MOL-om. Se da na državo gledati kot na podjetje? Slovenija je veliko več kot samo Ljubljana. Predvsem je veliko več kot samo neko trgovsko podjetje. V gospodarski družbi se ve, da je temeljni cilj ustvarjanje dobička in zadovoljevanje interesov vseh udeležencev. Pri državi pa je treba predvsem upoštevati javni interes, ki ga različne skupine gledajo različne. Zadeva je precej bolj zapletena. Njegov pristop je verjetno zelo všečen, zveni obetavno, a gre čisto za marketinški pristop strategov, ki so za njim. Izhajajo iz tega, da so ljudje precej nezadovoljni z zdajšnjo vlado, predsednikom vlade, ki je pošten voditelj, velja pa za manj operativnega in bolj neučinkovitega. Kot antipod mu poskušajo ponuditi nekoga, ki trdi, da bo državo vodil kot podjetje in bo vse uredil s čarobno palčko. Že sama napoved, da je po posameznih območjih po Sloveniji imenoval direktorje, ki koordinirajo vzpostavitev stranke, kaže na to, da je pomešal jabolka in hruške. Upam, da ne bo kdo iz Slovenije skušal narediti velikega trgovskega centra in da si ne predstavlja, da lahko državo vodi po teh principih. To je način diferenciacije od drugih kandidatov. Ob vsaki priložnosti bo poskušal Janković poudarjati dejstvo, da je krizni menedžer, čeprav je vodenje trgovskega podjetja precej drugačno kot vodenje proizvodnega. Že na to bi ga lahko kdo opozoril. Janša nasprotno pravi, da bo treba vložiti vse napore, da ta standard zavarujemo ... Janša se mi zdi tukaj precej bolj realen, verjetno, ker že ima neko izkušnjo vodenja vlade in ker je dobro seznanjen s stanjem. Vem, da se je pred časom dobro seznanil z zadnjimi makroekonomskimi napovedmi, ker mu jih je predstavil direktor Umarja. Te napovedi so dejansko skrb vzbujajoče. Janša stoji z obema nogama na tleh, ko govori, kakšno je stanje, ne slika lažne slike, kar se mi zdi prav. Kakšen drug kandidat, ki si očitno bolj želi stolčka predsednika vlade, ker ne ve, kaj to prinaša, je bolj nerealen. Prav bi bilo, da so volivci na to pozorni. Tako Pahor kot tudi Janša sta v napovedih in ocenah stanja zelo realna in ne obljubljata gradov v oblakih, nočeta dajati nekih lažnih obljub. Eno je zmagati na volitvah, drugo pa uspešno izpeljati mandat. Medtem ko pa kakšen drug kandidat trosi obljube sem in tja, kot da se zaveda, da smo zdaj v nekem predmiklavžnem, predadventnem obdobju. .. prav tako Janša nasprotuje dvigu davkov, razen izjem, kot so špekulacije pri prometu z zemljišči. Težava Slovenije je, da bo treba omejiti javno porabo, kar bo zapleten politično-ekonomski proces. Zelo nevarno je h konsolidaciji javnih financ pristopiti z dvigom davka, ker s tem znižaš konkurenčnost, ki je že zdaj problematična. Prav je, da se najprej vse različne scenarije temeljito preveri z nekimi resnimi makroekonomskimi modeli in se preveri, kateri je za Slovenijo najustreznejši. Presenečen sem bil, ko je ljubljanski župan lahkotno povedal, da bo dvignil DDV. Vedeti je treba, kaj to pomeni. S tem ne dobiš niti 150 milijonov evrov, mi pa imamo v tem trenutku za dve milijardi primanjkljaja. Treba je pristopiti bistveno bolj celovito. Pahor in Janša sta precej bolj realna in konkretna v napovedih, kaj je treba narediti. Pri Jankoviću še precej stvari ostaja odprtih. Na prvi pogled se sliši to, kako reševati Slovenijo, zelo dolgotrajno in zahtevno delo. Časa pa ni. Nova vlada ne bo imela niti tistih 100 dni miru. Takoj se bo srečala s krizo v evroobmočju. Nova vlada se bo znašla sredi hudega neurja. Jasno je, da bo moral imeti tisti, ki bo prevzel krmilo, že v začetku jasen načrt, kaj želi. Imeti bo moral tudi izkušnjo vodenja posadke. To me skrbi, zato pravim, pri nekaterih kandidatih, ki zelo lahkotno obljubljajo določene stvari, vrag se skriva v podrobnostih. Volivke in volivci to pozabljajo. Zelo hitro sledijo nekomu, ki da nekaj poenostavljenih obljub. Verjetno je to v občutku nepravične države pričakovano, ta iracionalnost. Volivke in volivci pravzaprav niso popolnoma racionalna bitja. Dostikrat glasujejo bolj s srcem kot razumom. Srce pa žal dostikrat sledi tistim, ki dajejo všečne obljube. Kje pa je v tej zgodbi Gregor Virant? Virant ima pred Jankovićem to prednost, da ima izkušnje iz izvršne veje oblasti. Bil je minister, je pa res, da še ni bil v vlogi predsednika vlade. Ima pa isto težavo kot Janković, da je relativno na hitro moral pripraviti neki program, ni imel dovolj časa za to in ni imel dovolj časa, da bi se dobro 'ekipiral'. Težave bo imel po volitvah. Časa ne bo, da bi se vlada počasi sestavila. Treba bo ukrepati hitro in takoj. Tisti, ki so šele tri tedne nazaj vstopili na politično prizorišče, bodo imeli zelo veliko težav s postavljanjem ekip. Pozna se, da nekateri še ne zaznavajo gospodarskih razmer realno. Tukaj sta Pahor in Janša v veliki prednosti, kar je pa lahko tudi prekletstvo v predvolilnem času, saj ne obljubljata gradov v oblakih. Prihodnje leto bo zelo težko in to tudi povesta. Kako ocenjujete posamezne liste glede na kandidate, ki jih ponujajo. Omenili smo že, da je bilo veliko prestopov. Malo za šalo, malo zares: Pahor bi moral dati Jankoviću za pijačo, ker se je uspel znebiti precej balasta iz svoje stranke. Verjetno se bo to pokazalo šele v prihodnosti, saj kratkoročni učinek za Pahorja ni prijeten. Če bo šlo tako naprej, bodo spet postali spodobna stranka. Sicer pa mislim, da so prehajanja del prestrukturiranja političnega prostora. Imajo pravico, vsak lahko gre, kamor želi. Na koncu volivke in volivci odločijo, ali je to v redu, ali ne. Oni tudi presojajo motive. Če je razlog to, da se ti ne strinjaš z neko spremembo strankarske politike, je legitimno, da poiščeš novo opcijo. Če pa gre samo za to, da iz jedilnega vagona nekega opešanega vlaka prestopiš na orientekspres, ki se mu obeta še lepši in udobnejši jedilni vagon, to pa ni kredibilno. Kaj pa vi? Ostajate na fakulteti? Ostajam na fakulteti, ker se mi zdi prav, da se posvetim strokovnemu, znanstvenemu delu. V zadnjem letu se mi zdi, da sem se prav odločil, da sem se odpovedal mandatu. Dobro je, da se človek vsaj za nekaj časa vrne nazaj v neko drugo okolje. Če si predolgo v politiki, je nevarnost, da se na neki točki iz politike nisi sposoben umakniti, in te morajo iz nje vreči volivci, kar se bo številnim zdaj tudi zgodilo. Povolilna koalicija ... Stanovnik vidi Jankovića z Virantom, Peter Frankl Janšo-Viranta-Pahorja. Vi? Želel bi si, da ima Frankl prav, je pa težko reči. Mislim, da je zadeva zelo nepredvidljiva. Nemogoče je napovedati, kakšen bo izid. Veliko prednost vidim v tem, da bi v takšni koaliciji bila dva, ki že imata izkušnjo predsednika vlade in takšna koalicija bi stala na realnih temeljih in se soočala z realnimi izzivi. Prihranjena bi ji bila marsikatera napaka, ki je bila storjena v prejšnjih koalicijah. Druga, ki jo napoveduje Stanovnik, pa se mi zdi zelo tvegana. V njej bi bili dve stranki, ki sta nastali pred mesecem dni, po principu fast fooda in je vprašanje, kakšen bi bil obrok, ki bi ga zaužili volivke in volivci. Težko je predvideti dejanske učinke. Zveni marketinško zanimivo, obetavno, je pa veliko vprašanje, kaj se skriva zadaj. Ta druga je precej bolj tvegana, zagotovo bi bilo znotraj nje precej trenj. Franklova je na neki način v teh zelo nemirnih časih varnejša. Zdi se, da se pozablja na SLS. Pri meritvah se dela metodološka napaka. Vse statistične meritve ne temeljijo na posameznih kandidatih po posameznih volilnih okrajih, in sicer zato, ker bi bile takšne meritve predrage. Mislim, da imajo stranke, ki imajo dobro razvejano mrežo, še nekaj rezerve. To je primanjkljaj teh novih strank. Nove stranke so kot zelo dobro reklamiran prašek, v smislu: opere vse madeže. To je tudi strategija ljubljanskega župana. On reče 'uredili bomo vse probleme', to zveni lepo. Koliko je pa to iskreno, je pa druga stvar. Kje vidite glavni vzrok, da smo tam, kjer smo: 12-letna vladavina LDS-a, 4-letna vladavina Janše ali 3-letna vladavina Pahorja? To, da smo v zdajšnjem stanju, je rezultat dvajsetletnega obdobja in mednarodnih razmer. Glavni razlog, da je Slovenija v težji situaciji, kot bi bila, je ta, da po osamosvojitvi pravosodje ni učinkovito delovalo in da Slovenija ni niti pravična niti pravna država. To je temeljni problem, ker je učinkovit pravosodni sistem pogoj, da tržni mehanizmi delujejo. In to je Janša napovedal. V programu SDS-a mi je všeč napoved korenite reforme pravosodja. Kot ekonomist težko ocenim, koliko je to realno. Predvsem pričakujem, da se pride do radikalnih sprememb. Sodniki so zaščiteni bolj kot kočevski medvedi, ne glede na to, kako vodijo sodne postopke. Ne razumem, kako to, da med eno in drugo obravnavo mine po več mesecev. Če bi tako delali v proizvodnji, ne bi imeli nobenega uspešnega podjetja. Bi bili še kdaj minister? Kateri resor bi vodili? Dvakrat sem bil minister, prav je, da še drugi dobijo priložnost. Zarečenega kruha se največ poje, ampak trenutno ne načrtujem vrnitve. So vas pa snubili, ali ne? Ne, ker so vsi tako pametni, da se ne pripravlja ražnja, dokler je zajec še v gozdu. Letos je zelo negotovo, kdo bo na koncu tisti, ki bo vrtel raženj. Dan po volitvah bo velik trenutek streznitve za zmagovalce, še posebej, če bo to nekdo iz novih strank, ki obljubljajo nemogoče ali težko uresničljivo. Do volitev bomo še marsikaj doživeli. Katja Pirnat, Ana Mavsar Lahovnik je zelo pametno povedal in še zmeraj ga imam za enega najsposobnejših ljudi v tej državi. Kar zadeva pa podpore določenim strankam in predstavnikom strank na tem forumu pa že kaže dokaj jasno sliko kaj bo na koncu. Janša zmagovalec s cca. 30%+ glasov ( ne pozabit ,da ima Janša svojo vojsko 25% Slovencev, ki ga bodo volili kadar koli ! ) Drugo mesto napovedujem Virantu s cca.15-20 % glasov. Tretji Jankovič nekje 10-15%, četrti, peti in tako naprej pa SD, Desus, SLS, TRS,. Izven parlamenta seveda Zares in Lds. To na koncu pomeni ,da se bo oblikovala koalicija SDS, Virant, SLS, kar roko na srce pomeni,da bodo zbrali večino in da se morda še res kaj naredi iz te države! Tako bo in nič drugače, pa lahko debatirate, pišete kar hočete!!! Naša država je zavožena ! Napaka, ki se je zgodila z razpadom demosa in privatizacijo vodeno z strani akterjev prejšnjega komunističnega sistema nas je pokopala že pred 18 leti ! Janši večjega posega v pravosodje ne bodo dovolili, tu se gre potem le preko trupel ! Še bodo borbe, tu se gre marsikomu za obstoj in sredstva niso važna, prejšnji sistem je izšolal odlične janičarje ! BACK, še dobro jo je odnesel. Če jankovići pred celim svetom grozijo novinarjem s mrtjo, kaj miliš, kaj šelo počnejo z majhnimi podizvajalci? Eden najbolj priljubljenih politikov. Škoda k je bil z GG. Vpadi Turkov - strah in trepet ljudi, ki so pustili sled Prehodnost našega ozemlja pušča sledi 26. november 2011 ob 23:00 Ljubljana - MMC RTV SLO Turška kava, turški med, torba, čutara, džezva, kiosk. Danes vsem poznani predmeti so pričevalci nekih drugih, davnih časov, ko so na današnje slovensko ozemlje vpadali turški vojaki. V 15. stoletju so začeli Turki širiti ozemlje Osmanskega cesarstva in postopoma zavzemali Balkanski polotok. Današnje slovenske dežele so tako za 300 let postale branik pred napredovanjem Turkov v Evropo in v tem času doživele številne vpade turške vojske. »Turki so polovili vse moške, stare in otroke pobili, vse drugo ljudstvo pa odpeljali s seboj. Otroke so nataknili po plotovih in jih v luže pohodili, ženske v otroški postelji zlorabili, vse cerkve požgali in oropali,« je dogajanje opisal kronist Jakob Unrest. Doživel jih je tudi Primož Trubar In takšni prizori so se močno vtisnili v spomin ljudi, ki so napadalce začeli imenovati dedni sovražniki, krvoločni psi, roparski ptiči, požigalci. Dogodkov ni mogel spregledati niti Primož Trubar, saj so mu Turki požgali rodno vas in mogoče je, da so mu ubili očeta. Svoja občutja je zapisal v predgovor Prvega dela novega testamenta: "Oba naroda slovenskih in hrvaških dežel se mi srčno smilita, ker morata prebivati na turški meji in se nimata nikamor drugam dati niti kam ubežati, kjer je Turek zavzel in čedalje bolj zavzema najboljši del njihovih dežel in trgov." Fevdalna vojska je bila slabo organizirana Pri obrambi pred turškimi vpadi so morali sodelovati plemiči s svojimi vojaki, pojasnjuje zgodovinar Ignacij Voje. Vsak plemič je moral na določeno vsoto dohodka dati konje. "Te konjenice se je nato zbralo za Kranjsko približno 120 konj, kar je bilo seveda zelo malo. Predvsem pa so začeli vključevati tudi kmete, ki pa so bili slabo oboroženi. Tako da ta vojska ni bila sposobna zaustaviti Turkov," dodaja. Turki so napade na vasi hitro izvedli, konjeniki so polovili prebivalce, hiše so požgali, naselja povsem opustošili. Fevdalni gospodje so za obrambo zahtevali vse več dajatev, kljub temu pa je kmečko prebivalstvo ostalo najmanj zavarovano. Kmetje so začeli graditi tabore Da bi se lahko zaščitili, so zato začeli zidati utrjena naselja oziroma tabore. Kmetje, ki so v tem času stanovali v skromnih lesenih bajtah, so kot edino vrednost svojega okolja videli cerkve, ki so bile polne okrasja in slikarij. Zato so jih začeli utrjevati. Tabor je sestavljalo obzidje s strelnimi linami in obrambnimi stolpi, včasih dodatno zavarovano še z jarkom, nasipom ali dvižnim mostom. Na Slovenskem jih je nastalo okoli 300. Sčasoma jim je po deželah uspelo organizirati še obveščevalno mrežo, ko so s kurjenjem kresov oziroma grmad na hribih opozorili celotno dolino na bližajočo se nevarnost. Sledi najdemo v imenih krajev in priimkih Spomin na tabore in na same vpade lahko v naši okolici najdemo še danes. Tako je po državi več kot 50 krajevnih imen Tabor in Podtabor, Grmada je pogosto poimenovanje gričev, najdemo še Turške jame, kamor so se zatekali ljudje v boju za življenja. Tudi Bežigrad je dobil svoje ime zato, ker se je tam pred obleganjem Ljubljane utaboril turški beg. Da je bilo v turških časih res hudo, naj bi dokazovalo ime kraja Hudo pri Radomljah. Povezave s temi časi pa ne nosijo pa le imena krajev, prepoznamo jih namreč tudi v priimkih - Beg, Turk, Oman, Stupan, Jančar, Šalamun. Strokovnjaki sklepajo, da so bili njihovi nosilci turški ujetniki, ki so ostali v slovenskih deželah. V desetletjih pogostih bojev je namreč tudi fevdalna vojska dosegala nekatere uspehe in zajela ujetnike. Na izpraznjena ozemlja ob meji z osmanskim cesarstvom, kjer je nastala Vojna krajina, pa so fevdalci naseljevali pravoslavno vlaško prebivalstvo, imenovano Uskoki, ki je pomagalo braniti notranjost dežel. Zapolnili so tudi nekatera področja na Slovenskem in nanje nas prav tako spominjajo priimki - Hrovat, Horvat, Horvatin, Skok, Smuk, Ulah, Vlašič, Bezjak, Bizjak, Vizjak, Matijašič, Lukežič, Arčon. V priloženem videu si oglejte četrti del oddaje Ozemlje na prepihu – Turki prihajajo. Turške vpade so vpletli tudi v pravljice Redki so dogodki, ki so se tako globoko vtisnili v spomin ljudi in pustili v virih toliko pričevanj kot ravno turški vpadi. Postajali so predmet mitologije, prišli so v glasbo in slikarstvo, janičarske zgodbe, dramske uprizoritve. Tako se podoba strašnih Turkov zrcali v vsem dobro znanih pripovedkah. Peter Klepec se pred cesarjem izkaže v boju proti Turku, nato pa z eno roko prežene še vso turško vojsko. Martin Krpan se na Dunaju spopade z Brdavsom, ki ga pogosto upodabljajo kot Turka, pa tudi Kralj Matjaž je po nekaterih interpretacijah kmet Matjaž, ki je padel v boju proti turški vojski. V 19. stoletju so turški boji dajali eno od trdnih podlag za krepitev nacionalne zavesti. In tudi France Prešeren je v Sonetnem vencu označil turške boje kot enega najbolj izstopajočih obdobij slovenske zgodovine. V času, ko se na Slovenskem oblikujejo politične stranke in posledično politični boj, pa beseda Turek znova oživi v pomenu najhujšega sovražnika. Z njo v govorih politiki označujejo svoje tekmece. Prihodnjo soboto se bo oddaja Ozemlje na prepihu posvetila času graščakov in grajskih dam. V soboto, 3. 12., ob 23.30 na TVS 1. Prehodnost našega ozemlja pušča sledi Ob vseh opustošenjih pa smo od njih dobili tudi nekatere danes nepogrešljive izdelke. Že v času vpadov so jih prinašali na svoje gradove poveljniki Vojne krajine kot odkupnine za ujetnike, še več pa jih je višji sloj prevzel v 18. stoletju, ko je zanimanje za Orient postalo del mode. Danes pa radi ob skodelici turške kave poležimo na zofi ali kupimo revije v kiosku, ki je bil prvotno paviljon ob palači turških mogotcev. Prehodnost našega ozemlja je ljudi pogosto izpostavila napadom in stoletnim bojevanjem, a hkrati je pustila neizbrisno sled. Ana Svenšek Drži pa tudi dejstvo, da so roparske napade po naših ozemljih organizirali v Bosni predvsem domačini akindžije, ko jim je zmanjkalo ozimnice in kakšnega cekina. Oropali so gradove in cerkve, ljudi pa prodali v Dubrovnik, ki je bil takrat središče suženjske trgovine. Pri Brežicah še vedno najdete hiše pobarvane v rdečo barvo, še iz časov teh bosanskih ropov...Namreč Bosanci so vasi, ki so jih že izropali pobarvli s krvjo, da se potem ob vračanju niso še enkrat ustavljali po nepotrebnem. Władysław Eugeniusz Sikorski (Polish pronunciation: [vwa'd?swaf ?i'k?rsk?i] ( listen); May 20, 1881 – July 4, 1943) was a Polish military and political leader. Prior to World War I, he established and participated in several underground organizations that promoted the cause of Polish independence. He fought with distinction in the Polish Legions during World War I, and later in the newly created Polish Army during the Polish-Soviet War (1919 to 1921). In that war he played a prominent role in the decisive Battle of Warsaw. In the early years of the Second Polish Republic, Sikorski held government posts including prime minister (1922 to 1923) and minister of military affairs (1923 to 1924). Following Józef Piłsudski's May Coup (1926) and the installation of the Sanacja government, he fell out of favor with the new regime. During World War II he became Prime Minister of the Polish Government in Exile, Commander-in-Chief of the Polish Armed Forces, and a vigorous advocate of the Polish cause in the diplomatic sphere. He supported the reestablishment of diplomatic relations between Poland and the Soviet Union, which had been severed after the Soviet pact with Germany and the 1939 invasion of Poland — however, Soviet dictator Joseph Stalin broke off Soviet-Polish diplomatic relations in April 1943 following Sikorski's request that the International Red Cross investigate the Katyń Forest massacre. In July 1943, a plane carrying Sikorski plunged into the sea immediately after takeoff from Gibraltar, killing all on board except the pilot. The exact circumstances of his death have been disputed, and given rise to a number of conspiracy theories surrounding the crash and his death. Investigators later concluded that Sikorski's injuries were consistent with a plane crash. Contents [hide] 1 Early life and World War I 2 Polish-Soviet War 3 In government and in opposition 4 Prime Minister in exile 5 Katyn 6 Death 6.1 Aftermath 6.2 Controversy 7 Honours and awards 8 Works 9 See also 10 References 11 Further reading 12 External links [edit] Early life and World War I Sikorski was born in Tuszów Narodowy, Galicia, at the time Austro-Hungarian Empire. His father was Tomasz Sikorski, of impoverished Polish nobility (bearing Clan Kopaszyna coat-of-arms and apparently descended from it); his mother was Emilia Habrowska. In 1898 he joined Konarski's High School in Rzeszów, but his mother later interrupted his studies there and sent him to a teacher's seminar. In 1902 he passed his final high school exam in Lwów. Starting that year, young Sikorski studied engineering at the Lwów Polytechnic, specializing in road and bridge construction. After graduation he worked for the Galician administration in the petroleum industry. In 1906 Sikorski volunteered for a year's service in the Austro-Hungarian army and attended the Austrian Military School, obtaining an officer's diploma and becoming an army reserve second lieutenant (podporucznik rezerwy). In 1909 he married Olga Helena Zubrzewska.[1] In 1907 Sikorski joined the underground Polish Socialist Party (Polska Partia Socjalistyczna), which was intent on securing Polish independence. It was then that he met Józef Piłsudski. Having a military education, he lectured other activists on military tactics. In 1908, in Lwów, Sikorski—together with Marian Kukiel, Walery Sławek, Kazimierz Sosnkowski, Witold Jodko-Narkiewicz and Henryk Minkiewicz—organized the secret Combat Association (Związek Walki Czynnej), with the aim of organizing an uprising against the Russian Empire, one of Poland's three partitioners. In 1910, likewise in Lwów, Sikorski organized a Riflemen's Association (the Związek Strzelecki) and became responsible for the military arm within the Commission of Confederated Independence Parties (Komisja Skonfederowanych Stronnictwo Niepodległościowych).[1] Sikorski in 1918 Upon the outbreak of World War I in 1914, Sikorski became the chief of the military section in the Supreme National Committee (Naczelny Komitet Narodowy) and remained in this post until 1916. Later, he was a commissioner in charge of the recruitment to the Polish Legions in Kraków. Legions the army created by Józef Piłsudski to liberate Poland from Russian and, ultimately, Austro-Hungarian and German rule, initially fought in alliance with Austro-Hungary against Russia. From 1916 there was growing tension between Sikorski, who advocated cooperation with Austro-Hungary, and Piłsudski, who felt that Austro-Hungary and Germany had betrayed the trust of the Polish people. In June 1917 Piłsudski refused Austro-Hungarian orders to swear loyalty to the Austro-Hungarian emperor (the "oath crisis") and was interned at the fortress of Magdeburg, while Sikorski returned to the Austro-Hungarian Army. In 1918 Sikorski however chose to belatedly side with Piłsudski (and soon joined Piłsudski in internment), nonetheless from then on the those two major Polish leaders would drift farther apart.[1] [edit] Polish-Soviet War In 1918 the Russian, Austro-Hungarian and German empires collapsed, and Poland once again became independent, but the borders of the Second Polish Republic were not fully determined and unstable. In the east they would be formed in the escalating conflicts among Polish, Ukrainian, Lithuanian and Soviet forces in what culminated in the Polish-Soviet War (1919–1921). After participating in the Polish-Ukrainian War, where troops under his command secured Przemyśl[1] in the opening phase of the Polish-Soviet War, Sikorski, now a high ranking officer of the Polish Army in the Galicia region, took part in the invasion of Ukraine and the capture of Lwów and Przemyśl. Later Sikorski commanded the Polesie Group during Poland's Kiev offensive in early 1920.[1] Unlike most other Polish officers, he also had a good working relationship with French General Maxime Weygand of the Interallied Mission to Poland. As the Polish-Soviet War grew in intensity, in April 1920 the Red Army of Russia's new Soviet regime pushed back Polish forces and invaded Poland. Subsequently Sikorski failed to hold the Brest fortress, but then distinguished himself commanding the Polish 5th Army (the Lower Vistula front) during the Battle of Warsaw. At that time Soviet forces, expecting an easy final victory, were surprised and crippled by the Polish counter-attack. During that battle (sometimes referred to as "the Miracle at the Vistula") Sikorski stopped the Bolshevik advance north of Warsaw and gave Piłsudski, Polish commander-in-chief, the time he needed for his counter-offensive; for his valorous achievements Sikorski was awarded the highest Polish military decoration, the order of Virtuti Militari. After the Battle of Warsaw, Sikorski commanded the 3rd Army during the latter stages of the Battle of Lwów and the Battle of Zamość, and then after Battle of Niemen advanced with his forces toward Latvia and deep into Belarus.[1] The Poles defeated the Soviets, and the Polish-Soviet Treaty of Riga (March 1921) gave Poland substantial areas of Belarus and Ukraine's (Kresy). Sikorski's fame was enhanced as he became known to the Polish public as one of the heroes of the Polish-Soviet War. He would describe his role in the war in a 1923 book, Nad Wisłą i Wkrą (On the Vistula and Wkra Rivers). [edit] In government and in opposition Sikorski in 1923 Sikorski with Marshal of France Ferdinand Foch (1923) In April 1921 Sikorski succeeded Piłsudski as commander-in-chief of the Polish Armed Forces, and became chief of the Polish General Staff. Between 1922 and 1925 he held high government offices. After the assassination of President of Poland Gabriel Narutowicz, the Marshal of the Sejm (the Polish parliament), Maciej Rataj, appointed Sikorski prime minister. From December 18, 1922, to May 26, 1923, Sikorski served as Prime Minister and also as Minister of Internal Affairs, and was even considered as possible President. During his brief tenure as prime minister, he became popular with the Polish public and carried out essential reforms in addition to guiding the country's foreign policy in a direction that gained the approval and cooperation of the League of Nations and tightened Polish-French cooperation. He obtained recognition for Poland's eastern frontiers from the UK, France and the United States. From 1923 to 1924 he held the post of Chief Inspector of Infantry (Generalny Inspektor Piechoty). From February 1924 to 1925, under Prime Minister Władysław Grabski, he was Minister of Military Affairs and guided the modernization of the Polish military; he also created the Korpus Ochrony Pogranicza. His proposal, however, to increase the powers of the Minister of Military Affairs while reducing those of the Chief Inspector of the Armed Forces met with sharp disapproval from Piłsudski, who at that time was gathering many opponents of the government.[1] From 1925 to 1928 Sikorski commanded Military Corps District (Okręg Korpusu) VI in Lwów. A democrat and supporter of the Sejm, Sikorski maintained his neutrality during Józef Piłsudski's May coup d'état in 1926, which was supported by most of the military. In due course, as a semi-dictatorial Sanacja regime was established, Sikorski joined the anti-Piłsudski opposition. In 1928 he was dismissed by Piłsudski from public service and transferred into the reserves. In 1936, together with several prominent Polish politicians (Wincenty Witos, Ignacy Paderewski, and General Józef Haller) he joined the Front Morges, an anti-Sanacja political grouping. Sikorski largely withdrew from politics, spending much of his time in Paris, France, and working with the French Ecole Superieure de Guerre (war college). On the basis of his experiences in the Polish-Soviet War, he wrote a book on the future of maneuver warfare, Przyszła wojna – jej możliwości i charakter oraz związane z nimi zagadnienia obrony kraju (War in the Future: Its Possibilities and Character and Associated Questions of National Defense, Polish and French editions 1934, English edition 1943), foreseeing the scale of the next World War and advancing ideas similar to the German concept of Blitzkrieg ("lightning war"). Alongside France's Charles de Gaulle and Russia's Mikhail Tukhachevski, he may be considered one of the pioneers of Blitzkrieg theory. While the book received little attention in Poland, it was closely studied in other countries, especially Soviet Russia.[2] During this period, he wrote several other books and many articles, foreseeing, among other things, the rapid militarization of Germany[1] and the deleterious effects of Western appeasement policies. As the international situation deteriorated, Sikorski returned to Poland in 1938, hoping to be of more active service to his country.[1] [edit] Prime Minister in exile Sikorski (left) with Polish General Marian Kukiel, Clementine and Winston Churchill, and Polish ambassador Count Edward Raczyński When Poland was invaded by Germany in September 1939, Sikorski was refused a military command by the Polish Commander in Chief, Marshal Edward Rydz-Śmigły. Sikorski escaped through Romania to Paris, where on September 28 he joined Władysław Raczkiewicz and Stanisław Mikołajczyk in a Polish government-in-exile, becoming from September 30 the Polish prime ministers in exile[3] He preserved the continuity of his country’s government and was respected and recognized by the population of occupied Poland. During his years as prime minister in exile, Sikorski personified the hopes and dreams of millions of Poles, as reflected in the saying, "When the sun is higher, Sikorski is nearer" (Polish: "Gdy słoneczko wyżej, to Sikorski bliżej").[1] On November 7 he became Commander in Chief and General Inspector of the Armed Forces (Naczelny Wódz i Generalny Inspektor Sił Zbrojnych). One of Sikorski's political goals was the creation of a Central and Eastern European federation, starting with the Polish-Czechoslovakian confederation.[4] He saw such an organization as necessary if smaller states were to stand up to traditional German and Russian imperialism.[5] His government was recognized by the western Allies, as Poland, even with its territories occupied, still commanded substantial armed forces: the Polish Navy had sailed to Britain, and many thousands of Polish troops had escaped via Romania and Hungary or across the Baltic Sea. Those routes would be used until the end of the war by both interned soldiers and volunteers from Poland, who jocularly called themselves "Sikorski's tourists" and embarked on their dangerous journeys, braving death or imprisonment in concentration camps if caught by the Germans or their allies. With the steady flow of recruits, the new Polish Army was soon reassembled in France and in French-mandated Syria. In 1940 the Polish Highland Brigade took part in the Battle of Narvik (Norway), and two Polish divisions participated in the defense of France, while a Polish motorized brigade and two infantry divisions were in process of forming. A Polish Independent Carpathian Brigade was created in French-mandated Syria, to which many Polish troops had escaped from Romania. The Polish Air Force in France comprised 86 aircraft in four squadrons. One and a half of the squadrons were fully operational, while the rest were in various stages of training. At that time Poland was the third most powerful Ally, with some 84,000 soldiers in France alone.[citation needed] Although many Polish personnel had died in the fighting or had been interned in Switzerland following the fall of France, General Sikorski refused French Marshal Philippe Pétain's proposal of capitulation to Germany.[1] On June 19, 1940, Sikorski met with British Prime Minister Winston Churchill and promised that Polish forces would fight alongside the British until final victory.[1] Sikorski and his government moved to London and were able to evacuate many Polish troops to Britain. After the signing of a Polish-British Military Agreement on August 5, 1940, they proceeded to build up and train the Polish Armed Forces.[1] Experienced Polish pilots took part in the Battle of Britain, where the Polish 303 Fighter Squadron achieved the highest number of kills of any Allied squadron. After the creation of the pro-German Vichy government in France and the ensuing split of French forces, the Polish Army in the United Kingdom and the Middle East became the second largest Allied army after that of the United Kingdom. Sikorski (left) with Winston Churchill and Charles de Gaulle Władysław Anders and Sikorski with Joseph Stalin (1941) Following the German invasion of the Soviet Union ("Operation Barbarossa") in June 1941, General Sikorski was among the first to realize that the complexion of the war had drastically changed. Strongly encouraged by British Foreign Office diplomat Anthony Eden, Sikorski on July 30, 1941, opened negotiations with the Soviet ambassador to London, Ivan Maisky, to re-establish diplomatic relations between Poland and the Soviet Union, which had been broken off after the Soviet invasion of Poland in September 1939. Later that year, Sikorski went to Moscow with a diplomatic mission (including the future Polish ambassador to Moscow, Stanisław Kot, and chief of the Polish Military Mission in the Soviet Union, General Zygmunt Szyszko-Bohusz). Sikorski was the architect of the agreement reached by the Polish Government with the Soviet Union (the Sikorski-Maisky Pact of August 17, 1941), confirmed by Joseph Stalin in December of that year. Stalin agreed to invalidate the September 1939 Soviet-German partition of Poland, declare the Russo-German Molotov-Ribbentrop Pact of August 1939 null and void, and release tens of thousands of Polish prisoners-of-war held in Soviet camps. Pursuant to an agreement between the Polish government-in-exile and Stalin, the Soviets granted "amnesty" to many Polish citizens, from whom a 75,000-strong army (the Polish II Corps) was formed under General Władysław Anders and later evacuated to the Middle East, where Britain faced a dire shortage of military forces. The whereabouts of thousands more Polish officers, however, would remain unknown for two more years, and this would weigh heavily on both Polish-Soviet relations and on Sikorski's fate.[1] Nonetheless, Sikorski soon realized that the Soviet Union had plans for Polish territories, which would be unacceptable to Polish public. The Soviets began their diplomatic offensive after their first major military victory in the Battle of Moscow. In January 1942 the Soviets through diplomatic channels revealed their claims to the city of Lwow.[citation needed] On January 26, British diplomat Stafford Cripps informed General Sikorski that while Stalin planned to extend Polish borders to the west, by giving Poland Germany’s East Prussia, he also wanted to considerably push Poland’s eastern frontier westwards, along the lines of the Versailles concept of the Curzon Line.[citation needed] Sikorksi's stance on eastern borders was not inflexible; in a memo to US President Roosevelt in December 1942 he anticipated losses in the east and proposed that the Polish-German border should be pushed much further to the west, with Poland occupying "the zone up to the Oder and Lusatian Neisse with bridegeheads on the left bank".[6] This position alienated the US Polish community; labelled as an appeaser by some groups and striving for support from Roosevelt, he issued a statement in December 1942 that the war was "not about borders."[7] Sikorski met with British Foreign Secretary Anthony Eden in January 1942 to discuss Poland's future. He linked its security with that of Europe as a whole, and proposed the creation of a new Polish-Lithuanian union, to be governed by an English prince. He also stated that "It is quite impossible...for Poland to continue to maintain 3.5 million Jews after the war. Room must be found for them elsewhere."[8] [edit] Katyn In 1943 the fragile relations between the Soviet Union and the Polish government-in-exile finally reached their breaking point when, on April 13, the Germans announced the discovery of the bodies of 20,000 Polish officers who had been murdered by the Soviets and buried in Katyn Forest, near Smolensk, Russia.[1] Stalin claimed that the atrocity had been carried out by the Germans,[9] while Nazi propaganda orchestrated by Joseph Goebbels successfully exploited the Katyn massacre to drive a wedge between Poland, the Western Allies and the Soviet Union.[10] The Soviet Union, and subsequently, Russia didn't acknowledge its responsibility for this and similar massacres of Polish officers until the 1990s.[11] When Sikorski refused to accept the Soviet explanation and requested an investigation by the International Red Cross on April 16,[12] the Soviets accused the government-in-exile of cooperating with Nazi Germany and broke off diplomatic relations on April 26.[13] At that time the intentions of the Soviet Union become clear: Stalin wanted the recognition of his recent annexation of the Baltic states, the return of West Belarus, and redrawing the Polish-Soviet border at the Curzon Line, which the government-in-exile would never accept, as it would mean the loss of about a third of Poland's territory. The Soviets were able to sever relations with the Polish government-in-exile by exploiting controversy over an atrocity which they had themselves committed against Polish forces. They were also able to clear the way for a postwar communist-sponsored Polish government (PKWN) which would yield compliantly to Soviet demands. Stalin soon began a campaign for recognition by the Western Allies of a Soviet-backed Polish government led by Wanda Wasilewska, a dedicated communist with a seat in the Supreme Soviet, with General Zygmunt Berling, commander of the 1st Polish Army in Russia, as commander-in-chief of all Polish armed forces.[14] [edit] Death Sikorski's Liberator, lying on its back with its wheels just having started to retract, in the sea just off Gibraltar following the crash (1943) - after the accident the wreckage was dived on by Lionel "Buster" Crabb, this incident being depicted in the 1958 film The Silent Enemy On July 4, 1943, while Sikorski was returning from an inspection of Polish forces deployed in the Middle East, he was killed, together with his daughter, his Chief of Staff, Tadeusz Klimecki, and seven others, when his plane, a Liberator II, serial AL523, crashed into the sea 16 seconds after takeoff from Gibraltar Airport at 23:07 hours. Only the pilot Eduard Prchal (1911–84) survived the crash. Sikorski was subsequently buried in a brick-lined grave at the Polish War Cemetery in Newark-on-Trent, England. On September 17, 1993, his remains were exhumed and transferred to the royal crypts at Wawel Castle in Kraków, Poland. Other than to confirm the identity of the remains, no forensic examination was made.[1] On July 2, 2008, Cardinal Stanisław Dziwisz gave consent for the exhumation of Sikorski's remains from their grave in Krakow. An exhumation was necessary to investigate the circumstances of how Sikorski died, in spite of the account provided by the British Government.[15] In January 2009, Polish investigators concluded that there was no evidence Sikorski was murdered.[16] [edit] Aftermath Sikorski's funeral in London Biuletyn Informacyjny from July 15, 1943 informing about the death of general Władysław Sikorski and ordering a national day of mourning Immediately after the crash, a Polish officer who had witnessed the event from the airstrip began sobbing quietly and repeating: "This is the end of Poland. This is the end of Poland."(„To Polska stracona!”)[1] General Sikorski's death marked a turning point for Polish influence amongst the Anglo-American allies. No Pole after him would have much sway with the Allied politicians.[17] Sikorski had been the most prestigious leader of the Polish exiles and his death was a severe setback for the Polish cause.[17] In some ways it was also convenient for the western Allies, who were finding the Polish question a stumbling-block to preserving good relations with Stalin.[17] After the Soviets had broken off diplomatic relations with Sikorski's government in April 1943, in May and June Stalin had recalled several Soviet ambassadors for "consultations": Maxim Litvinov from Washington, Gusev from Montreal, Ivan Maisky from London. While Churchill had been publicly supportive of Sikorski's government, reminding Stalin of his pact with Nazi Germany in 1939 and their joint attack on Poland, in secret consultations with Roosevelt he admitted that some concessions would have to be made by Poland to appease the powerful Soviets. The Polish-Soviet crisis was beginning to threaten cooperation between the western Allies and the Soviet Union at a time when the Poles' importance to the western Allies, essential in the first years of the war, was beginning to fade with the entry into the conflict of the military and industrial giants, the Soviet Union and the United States.[17] The Allies had no intention of allowing Sikorski's successor, Stanisław Mikołajczyk, to threaten the alliance with the Soviets. Poland was not represented at the Tehran, Yalta or Potsdam conferences.[citation needed] Only four months after Sikorski's death, in November 1943, at Tehran, Churchill and Roosevelt agreed with Stalin that the whole of Poland east of the Curzon Line would be ceded to the Soviets, even if it were contrary to the Atlantic Charter.[citation needed] In the summer of 1944, as the Polish Government in London had warned all along, the Soviet Government sponsored a Committee of National Liberation in Poland, which the Red Army was now "liberating." The Committee was recognized by the Soviet Government as the only legitimate authority in Poland, while Mikołajczyk’s Government in London, was termed by the Soviets an "illegal and self-styled authority." At the Potsdam conference in 1945, Churchill and Stalin settled the details of a new Polish Provisional Government in which the London Polish government-in-exile would have only minor influence, further diminished by the Red Army's support for the Polish communists. In the People's Republic of Poland, Sikorski's historic role, like that of all the adherents of the London government, would be minimized and distorted by propaganda, and those loyal to the government-in-exile would be liable to imprisonment and even execution. Memory of General Sikorski was preserved both in Poland and abroad, by organizations like the Sikorski Institute. The Polish government-in-exile would continue in existence until the end of communist rule in Poland in 1990, when Lech Wałęsa became the first post-communist President of Poland[18][19][20][21] (some argue Gen. Wojciech Jaruzelski was the first post-communist President[22]). In 2003, the Polish parliament (Sejm) declared the year (60th anniversary of Sikorski's death) to be the "Year of General Sikorski".[1] He is commemorated in London's Portland Place with a larger than life statue. [edit] Controversy In 1943 a British Court of Inquiry investigated the crash of Sikorski's Liberator II serial AL 523, but was unable to determine the cause, finding only that it was an accident[17] and the "aircraft became uncontrollable for reasons which cannot be established". A popular theory was insufficient technical maintenance leading to jamming aircraft controls.[1] Despite this finding, the political context of the event, coupled with a variety of curious circumstances, immediately gave rise to speculation that Sikorski's death had been no accident, and may have been the direct result of a Soviet, British, or even Polish conspiracy. Six weeks before the crash, while Sikorski had been at Gibraltar for the first time en route to his Middle East inspection, a Polish government office in London received a phone call stating that Sikorski had been killed in a crash at Gibraltar; the call had been discounted as a prank. It is often mentioned that two of Sikorski's previous planes had been subject to incidents. The November 30, 1942, forced landing at Montreal, Canada, was suspected to have been caused by sabotage. Another incident took place a few months earlier, in March.[23] At Gibraltar, because of the special treatment accorded VIPs, there was uncertainty about who had in fact boarded the plane and about the exact cargo manifest—all leading to uncertainty as to the identity of the bodies recovered from the crash site; some bodies, including that of Sikorski's daughter, Zofia, were never recovered.[24] Memorial plaque dedicated to Sikorski located at the end of the Great Siege Tunnels in Gibraltar Since five bodies were never found and the bodies of several members of Sikorski's entourage were never positively identified, some conspiracy theorists postulate that they might have survived and been kidnapped to the Soviet Union. Among the putative kidnap victims was Sikorski's daughter, Zofia Leśniowska, who was reported in 1945 to have been spotted in a Soviet Gulag by a member of the elite Polish commandos (Cichociemni), Tadeusz Kobyliński. According to an article by Jan Kozłowski, Kobyliński attempted in 1945 or 1946 to gather Armia Krajowa personnel for a mission to rescue Leśniowska, but was captured at the border by Soviet agents and never heard from again.[24] Sikorski had requested a Czech officer, Eduard Prchal, to pilot the flight. Prchal, sole survivor of the crash, like many pilots who did not wish to tempt fate was known for never wearing his Mae West life vest – but on this occasion, when rescued from the sea, he was wearing one. During the inquiry he denied this, and later blamed the inconsistency on post-crash shock affecting his actions and memory – essentially, on amnesia. Later he explained that he must have instinctively put the vest on when he realised the plane was in trouble.[25] At about the same time as Sikorski's plane had been left unguarded at the Gibraltar airfield, a Soviet plane had been parked next to it. It carried Soviet ambassador Maisky[1] and a retinue of a dozen or so unidentified officers and soldiers. It had been bound for the Soviet Union, with a stop at a rarely used African airfield instead of the nearby, commonly used airport at Castel Benito, near Tripoli. Eyewitnesses reported that at Gibraltar the Soviets had stayed at the same place as Sikorski, the Governor's palace; Maisky, however, in a 1966 interview said that he clearly remembered having stayed at the Gibraltar Fortress and not having been aware of Sikorski's presence on the Rock. Gibraltar's British Governor, Noel Mason-Macfarlane, who prior to appointment to Gibraltar served as Head of the British Military Mission in Moscow, reportedly withheld knowledge from Maisky about Sikorski's presence in order to prevent any diplomatic incident. The recently erected statue of Sikorski on Portland Place, London In a recently declassified briefing paper dated January 24, 1969, to the British Cabinet Secretary, Sir Burke Trend, Sir Robin Cooper, a former pilot employed in the Cabinet Office, wrote, after reviewing the wartime inquiry's findings: "Security at Gibraltar was casual, and a number of opportunities for sabotage arose while the aircraft was there." Although Sir Robin doubted that sabotage had taken place, or that the pilot had crashed the aircraft deliberately, he went on to add: "The possibility of Sikorski's murder by the British is excluded from this paper. The possibility of his murder by persons unknown cannot be so excluded." The inquiry's finding about the jammed airplane controls, he wrote, seemed plausible. "But it still leaves open the question of what—or who—jammed them. No one has ever provided a satisfactory answer." It is worth noting that the head of the British Secret Intelligence Service's counterintelligence for the Iberian Peninsula from 1941 to 1944 was Kim Philby, the Soviet double agent who would defect in 1963 and later claim to have been a double agent since the 1940s. Before 1941, Philby had served as an instructor with the Special Operations Executive, an organization specializing in sabotage and diversion behind enemy lines.[25] Suspicions that Sikorski had been assassinated continued to surface throughout the war and afterward, reaching their height in 1968 with the London staging of a play, Soldiers, by the German writer Rolf Hochhuth. The play contained the sensational allegation that none other than Winston Churchill had been in on the plot.[26] In early 1969 the Prime Minister of the British Labour Government, Harold Wilson, who was familiar with all the above evidence (much of which was then classified and unknown to the general public), asserted before the House of Commons: "There is no evidence at all that there is any need or reason to re-open the inquiry." Nonetheless the conclusion of the 1969 was that the 1943 investigation was politically toned down.[17] Seated sculpture of Sikorski as a young officer, Inowrocław, Poland None of the allegations of conspiracy have ever been proven. On the other hand, by 2000 only a small portion of British intelligence documents relating to Sikorski's death had been declassified. The reason why these documents continue to be classified and why British intelligence refuses to disclose the information and what it has to hide has not been answered. With the few documents currently available, most historians agree that it cannot be determined whether Sikorski died in a real accident or was in fact assassinated, or by whom. Speculations range from conspiracies involving the Germans,[17] Soviets,[17] Western Allies[17][26] and even the Polish political opponents,[17][26] and various combinations of these factions. There have been claims that the arrest of Gen. Stefan Rowecki on June 30, 1943 is linked with the death of Gen. Sikorski[17] and the arrest of the commander of NSZ (Narodowe Siły Zbrojne) colonel Ignacy Oziewicz who was arrested on June 9, 1943. The fact of the matter is that within a period of two months, the Polish Army lost three top commanders. Two of them were betrayed to the Gestapo and one died in a plane crash.[citation needed] The crash of Sikorski's Liberator is portrayed in the 1958 film The Silent Enemy, in which the team of Royal Navy divers charged with retrieving Sikorski's briefcase from the wrecked aircraft is led by Lionel "Buster" Crabb, himself later to disappear in 1956 in mysterious circumstances while diving in the vicinity of a visiting Soviet warship. Because of a new wave of conspiracy theories in Poland in the first decade of 21st century, suggesting that Sikorski allegedly had been poisoned before take-off, on November 25, 2008 Sikorski's body was exhumed from Wawel's cathedral in Kraków, in order to investigate the cause of his death.[27] Investigators concluded Sikorski's injuries were consistent with a plane crash and that there was no evidence that he was poisoned, shot or strangled before he was killed by the crashing of the plane.[28] In his book "Disasters in the air", former KLM pilot and one-time IFALPA president Jan Bartelski,of Polish origin,suggests that the crash of the Liberator that carried Gen.Sikorski was caused by a half-empty mail bag jammed between the horizontal stabilizer and the elevator,thus "freezing" the controls and preventing F/Lt Prchal from gaining altitude after takeoff.The mail bag was in the cargo compartment and was blown out of the aircraft through the side hatch (which in normally configured Liberators would have served to protect the machine gun position) by a strong airflow rushing through the nose gear door. (Jan Bartelski:Disasters in the air-Mysterious air disasters explained,Airlife Editions,2001,pages 26–57) Ko se je WWII. končala je Poljski general Sikorski letel z letom na Jalto, kjer bi se moral udeležiti mirovne konference. Nikoli ni prispel na sestanek, njegovo letalo je strmoglavilo in Poljska je ostala na drugi strani železne zavese pod okriljem Stalina. Sledil je nov pokol nasprotnikov Sovjetske zveze, ko so se domov na Poljsko vrnili pregani politični oporečniki (komunisti). Na Poljskem bodo ponovno preučili posmrtne ostanke medvojnega voditelja Wladyslawa Sikorskega Svet - ponedeljek, 10.11.2008 17:52 Tekst: (STA ), (bč) Varšava - Na Poljskem bodo izkopali posmrtne ostanke voditelja med drugo svetovno vojno, generala Wladyslawa Sikorskega, da bi ugotovili, ali strmoglavljenje njegovega letala leta 1943 morda ni bil atentat, kot se to že dolgo časa govori. Posmrtne ostanke Sikorskega naj bi izkopali 25. novembra iz kripte v Krakovu. Wladyslaw Sikorski je bil Stalinov nasprotnik. Kot je povedal vodja poljskega Instituta za nacionalni spomin (IPN) Janusz Kurtyka, je namen ekshumacije končati vse špekulacije, ki krožijo glede generalove smrti pred 65 leti. "Morda bomo lahko našli kake namige, ali je šlo za nesrečo ali ne, morda celo, da je šlo za umor," je dejal Kurtyka. Sikorski je bil ključni vodja poljske vlade v izgnanstvu, ki je med drugo svetovno vojno delovala v Londonu. Njegovo vlogo so pogosto primerjali z vlogo, ki jo je imel med francoski general Charles de Gaule v francoskem odporniškem gibanju. Sikorski je umrl četrtega julija 1943, ko je letalo britanskega letalstva, na katerem je potoval, strmoglavilo v morje kmalu po vzletu iz Gibraltarja. Letalo je pilotiral češki pilot, ki je kot edini preživeli izmed 17 ljudi na krovu povedal, da se je zataknila ročica za upravljanje. Letalo je sicer pred tem brez kakršnih koli težav priletelo iz Bližnjega vzhoda, kjer je Sikorski pregledal poljske čete, napoteno pa je bilo v Veliko Britanijo. Glede okoliščin smrti poljskega generala pa so se takoj pojavila različna sumničenja, saj je imel Sikorski pred tem že dvakrat težave z letalom. Dodatna ugibanja je sprožilo tudi dejstvo, da so dokumenti o njegovi nesreči ostali zaupni v britanskih arhivih, eksperti pa najbolj izpostavljajo, da je bilo v času nesreče Sikorskega na istem letališču tudi sovjetsko diplomatsko letalo. Letalo Sikorskega je zapeljalo na rob steze in tam ostalo skoraj uro (zakaj?) - lahko, da so v tem času eksekutorji (eksekutor) pomorili poljsko vlado s Sikorskim in njegovo hčerko na čelu, nakar je letalo dobesedno pristalo na vodi - po manj kot 20 sekundah. Nek vojak stražar je iz skal Gibraltarja opazil, da je iz letala, po pristanku na vodi, izstopila neka oseba in mirno šla po krilu do vode. Letalo je bilo pred poletom nekaj ur nezastraženo in vanjo je vstopila neznana oseba - to so dejstva, ki so danes nedvoumna. Predvsem slednji podatek najbolj buri zgodovinarje, ki verjamejo, da je poljska vlada v izgnanstvu leta 1943 postajala vse večji trn v peti tako Zahodu kot Sovjetski zvezi. Sikorski namreč ni hotel molčati o odgovornosti Moskve za masaker okoli dvaindvajset tisoč poljskih vojakov, ki so jih leta 1940 po hkratni invaziji z nemškimi nacisti na Poljsko v Katynskem gozdu pobili sovjetski vojaki. Po drugi strani pa je poljska vlada v izgnanstvu s smrtjo Sikorskega izgubila moč, zaradi česar sta London in Washington lahko lažje sklenila dogovor s sovjetskim voditeljem Stalinom in priznala sovjetsko zasedbo predvojnega poljskega ozemlja. Sikorskega so najprej pokopali na poljskem vojaškem pokopališču v Veliki Britaniji. V domovino so ga prepeljali šele leta 1993, po padcu komunističnega režima, za katerega je bil Sikorski izdajalec. Danes so njegovi posmrtni ostanki shranjeni v kripti Wawelskega gradu v Krakovu. Timošenkova Janši: Dragi Janez, EU potrebuje tvoje vizionarstvo SDS podprla tudi Orban in Merklova 27. november 2011 ob 16:47, zadnji poseg: 27. november 2011 ob 16:49 Ljubljana, Kijev - MMC RTV SLO Podporo na prihajajočih volitvah je SDS-u in Janezu Janši izrazila tudi Julija Timošenko, ki upa, da bo stranka dosegla odličen rezultat. V SDS-u ob tem dodajajo, da stranka v teh dneh prejema široko mednarodno podporo. Nekdanja ukrajinska premierka Timošenkova, ki so jo pred kratkim zaradi obtožb, da je s podpisom sporazuma o cenah plina oškodovala državo, zaprli, je njihov program označila za "program za prihodnost, ki bo lahko povrnil stabilnost in gospodarsko blaginjo", pravijo. "Julija Timošenko je tudi izrazila upanje, da bo SDS dosegla odličen rezultat na volitvah in oblikovala trdno parlamentarno večino. "V teh negotovih časih, ki jih preživlja Evropa, srečanje voditeljev Unije potrebuje tvoje vizionarske poglede," je še zapisala Timošenkova," so v SDS-u napisali v sporočilu za javnost. Dragi Janez, Tebi in tvoji stranki izrekam prisrčno podporo na parlamentarnih volitvah 4. decembra 2011 v Sloveniji. Prepričana sem, da bodo tvoja prizadevanja in prizadevanja tvojih strankarskih kolegov za izgradnjo demokratične družbe, temelječe na evropskih vrednotah in načelih, Sloveniji in njenim državljanom prinesla uspešno in mirno prihodnost, ki si jo zaslužijo. Program SDS, ki se osredotoča na upravljanje kriznih razmer, je program za prihodnost, ki bo lahko povrnil stabilnost in gospodarsko blaginjo. S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da najini stranki pripadata vplivni družini politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP). Resnično upam, da boste dosegli odlične rezultate na volitvah in oblikovali trdno parlamentarno večino. V teh negotovih časih, ki jih preživlja Evropa, srečanje voditeljev Unije potrebuje tvoje vizionarske poglede. Z iskrenimi pozdravi, Julija Timošenko* (*neuradni prevod; SDS) Poleg Timošenkove sta SDS-u in njenemu predsedniku v minulih dneh in tednih podporo izrazila med drugimi tudi predsednik madžarske vlade Victor Orban in nemška kanclerka Angela Merkel, ki pripadata Evropski ljudski stranki (EPP). A. Č. Prijavi napako Gospoda moja, če Timoševkova podpira SDS ali ne je meni vseeno. Vendar pa vsi vi, ki pišete da je v zaporu in da je zločinec ali nevem kaj! Pogejt dejstva zakaj je zaprta oz. če se bol natančen na kakšen način je bila zprta in kaj vse je edtem prestajala ali res podpirate takšen način? Se strinjam, da je bilo kar nekaj sumov, da proces proti njej ni bil najbolj korekten. Mediana: SDS 31%, Pozitivna Slovenija 18%, Virant 8% NSi-ju se podpora hitro veča 27. november 2011 ob 19:00, zadnji poseg: 27. november 2011 ob 19:17 Ljubljana - MMC RTV SLO Največji padec je doživela Lista Gregorja NSi največji vzpon. Pahorjev SD je izenačen z Virantovo listo. Sodeč po rezultatih ankete, ki jo je za RTV Slovenija na vzorcu 600 ljudi med 21. in 24. novembrom opravil inštitut Mediana, bi SDS prejl 31 odstotkov glasov, če bi upoštevali le odgovore anketirancev, ki se bodo volitev zagotovo udeležili. Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića ji sledi z 18 odstotki, tretje mesto si delita Lista Gregorja Viranta in SD Boruta Pahorja. Poleg omenjenih bi parlamentarni prag presegli tudi SLS (pet odstotkov) in DeSUS (pet odstotkov). SNS in TRS bi zbrala po triodstotni delež podpore. SMS - Zeleni, LDS, DSD in druge stranke bi dobili vsi po odstotek glasov. Neopredeljenih in tistih, ki niso želeli odgovoriti, je bilo osem odstotkov. Tako je opazen upad podpore stranki Gregorja Viranta, ki bi še pred dvema tednoma pobrala 20 odstotkov glasov, in po drugi strani dvig podpore SDS-u, SLS-u in NSi-ju, ki so v omenjenem obdobju povečali podporo za dve oz. pet odstotnih točk. Volitev bi se "zagotovo" udeležilo 65 odstotkov volivcev, "verjetno da" 14, "verjetno ne" pet in "zagotovo ne" 12 odstotkov volivcev. Neodločeni so še štirje odstotki. Večji vzorec, podobni odgovori Tudi ob pregledu rezultatov, ki upoštevajo populacijo vseh 600 anketirancev, je Virantova stranka še vedno izenačena s SD-jem Boruta Pahorja, ki mu je raziskava izmerila sedemodstotno podporo. SDS-u se glede na te izide obeta 27 odstotkov, Jankovićevi Pozitivni Sloveniji pa 18 odstotkov podpore. V parlament bi se uvrstile še tri stranke, in sicer NSi (šest odstotkov), DeSUS (pet odstotkov) in SLS (štiri odstotke). S tremi odstotki podpore sta sorazmerno blizu vstopu v DZ še SNS in TRS. SMS - Zeleni, LDS, DSD in Zares bi vsak z enoodstotnim deležem podpore volivcev ostala pred vrati parlamenta. Druge stranke bi pobrale skupaj dva odstotka glasov, 13 odstotkov volivcev pa še vedno ne ve, koga bi volili, oz. se volitev sploh ne bi udeležilo. Slednji odstotek se je v zadnjih dveh tednih zmanjšal za tri odstotne točke. Janša skoraj odporen proti aferam, Virant precej manj Anketirancem so zastavili tudi vprašanje, ali menijo, da do zdaj znane afere vplivajo na odločitev ljudi, koga bodo volili. Kar 81,6 odstotka ljudi je odgovorilo pritrdilno, 11,7 odstotka jih meni, da afere ne škodujejo nabiranju političnih točk, 6,7 odstotka anketirancev pa ni vedelo odgovora. Pri tem je samo 19,8 odstotka vprašanih odgovorilo, da afere zelo škodujejo Janezu Janši, medtem ko je bil ta odstotek pri Gregorju Virantu 53,4. Da so afere zelo škodljive za Zorana Jankovića, meni 36,5 odstotka anketiranih. Katero stranko bi volili, če bi bile prihodnjo nedeljo volitve poslancev v državni zbor? (potencialni udeleženci volitev) 11.11.2011 n=469 % 18.11.2011 n=457 % 25.11.2011 n=474 % Slovenska demokratska stranka - SDS 29 27 31 Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija 18 19 18 Stranka Državljanska lista Gregorja Viranta 20 14 8 Socialni demokrati - SD 7 8 8 Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS 5 6 5 Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka – NSi 2 5 7 Slovenska ljudska stranka - SLS 3 4 5 Stranka Mladih - zeleni Evrope (SMS - Zeleni) 1 3 1 Stranka za Trajnostni razvoj Slovenije (TRS) 2 2 3 Slovenska nacionalna stranka – SNS 2 1 3 Liberalna demokracija Slovenije - LDS 1 1 1 Zares 0 0 0 Drugo. 1 2 1 Ne vem, ne želim odgovoriti 11 9 8 A. Č. Čas je za spremembe in ukrepe, ki vodijo do rešitev ponuja edino in zgolj SDS, ki je zmožna s trdno koalicijo Slovenijo rešiti iz okov krize. Bomo res nasedli velikem poku Milana Kučana in njegovim podložnikom postavljenim na mesta za volitve...naj bo to Janković, ali pa Virant...oba sta trdno povezana in globoko v taki ali drugačni zapleteni skrivnosti, ki se skriva v ozadju..bomo res njim prepustili državo!? Vprašajmo se, kako želimo živeti in kako bomo živeli v primeru, da se zgodi to ali ono ... to je premajhen vzorec! Res ne vem kako ne morejo narediti ankete na podlagi 2000 anketirancev! Za Slovenijo je numerus vsaj 850 anketirancev, tako da tole ni ravno merodajna anketa, je pa verjetno približno točna. Ankete ne merijo, ampak ustvarjajo javno mnenje. K_ris, spet si v nočni, kaj bluziš, poglej Madžarsko, kako so jo zafurali v zlati dobi konjukture (2004-2008), še sedaj je ni moč rešiti, pri nas pa sta Janša in Bajuk dobro vozila, kolko so jim F21 pustili, potem pa sta Pahor in Križanič vse zavozila! Nekatere države, recimo Poljska so tudi v letih krize, od 2008 do danes, kar dobro furali, pri nas pa so F21 vse zavozili! Janković ne pomeni nič novega, je le druga plat iste medalje! Ne vem, kaj boš počel po 4. decembru, se bomo še kaj družili? Podpora Janši in SDS je vse bolj široka. Pomembni tuji državniki mu jo pošiljajo, da ne govorim o domači javnosti, ki mu je naklonjena vsaj 40%! Pa da ne boste govorili, da so podporniki le Šrot (opravičil se je za svoje grehe in javno podprl Janšo, kar mu je za šteti kot pozitivno), Lovšin, Bavčar in podobno! Pa Šrot in ostali so le majhen kamenček. Tu je skoraj pol Slovenije! če bi Janša vladal zadnja 3 leta sem prepričan da bi bila situacija v državi precej boljša. Mediji bi pa sproducirali da živimo slabše kot pred 30 leti, Janša bi bil najosovraženi človek na svetu... Na nek način je dobro da je zgubil prejšnje volitve(ne za SLO) so vsaj nekateri spregledali. se podpišem pod oba tvoja komentarja. Janša je samo tolko odgovoren ker ni odstavu Kramarja in celoten nadzorni svet NLB-ja, ampak pol bi ga medisko linčali da dela državni udar oziroma diktaturo Tuji odzivi: "Veliko presenečenje v Sloveniji" in "Na volitvah zmagal Srb!" O Jankoviću in razlogih za preobrat 5. december 2011 ob 09:07 Beograd/Zagreb/Pariz/London - MMC RTV SLO "Presenetljiva zmaga" je največkrat zapisana besedna zveza v tujih medijih v odzivu na rezultate slovenskih volitev, na katerih je Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića v finišu premagala SDS Janeza Janše. Prvi odzivi iz tujine so prišli iz Hrvaške. Zagrebški Radio 101 je že kako uro pred koncem volilnega molka, ko se je še vsa novinarska srenja na Slovenskem živčno zadrževala, da ni česa preveč izdala na socialnih omrežjih, objavil naslednji twitt: "[breaking] Poraz Janše u SLO! (neslužbeni rezultati anketa) PS 28,37 SDS 27,2 SD 10,82 LGV 7,89 DeSUS 7,25 Sls 6,15 NSi 5,11". Malce kasneje, ko so se očitno zavedli svoje vloge, pa: "Pozdrav novim followerima iz Slovenije! #volitve2011 #volitve". Sicer pa so bili svetovni mediji v svojih odzivih na Jankovićevo zmago enotni, da je rezultat nepričakovan, da to pomeni velik udarec za Janšo - pa tudi za zadnjega v vrsti udarcev za evropske vlade, ki se zaradi finančne krize sesuvajo kot domine. Poudarjajo tudi, da je Janković svojo stranko ustanovil pred komaj sedmimi tedni in da najverjetnejšega bodočega premierja čaka strašljivo težka naloga spopadanja z vse višjim državnim dolgom, nezaposlenostjo in pretečo recesijo. Do ugleda z Mercatorjem Francoski Le Monde pod naslovom "V Sloveniji Zoran Janković pripravil presenečenje zakonodajalcem" izpostavlja dejstvo, da so še dan pred volitvami vse ankete kazale na "prepričljivo zmago Janševe stranke" in da je Janković ustanovil stranko posebej za predčasne volitve. V članku zaključujejo, da je Pahorja odneslo slabo gospodarsko stanje, in še: "Kot članica evroobmočja je bila Slovenija nekoč videna kot vzgled uspeha v tranziciji od komunističnega obdobja. Danes jo hromijo recesija, brezposelnost in strah pred zadolženostjo." Francoska tiskovna agencija AFP v novici z naslovom "Slovenijo bo vodil vodja supermarketa" navaja, da si je v Srbiji rojen Janković ustvaril ime kot vodja največje trgovske verige v državi, Mercatorja, ki ga je uspešno vodil osem let, preden ga je leta 2005 Janša odstranil s položaja zaradi po Jankovićevih besedah političnih nesoglasij. Britanski Guardian prav tako izpostavlja presenetljivo zmago ljubljanskega župana, ki da bo najverjetneje sestavil koalicijo z odhajajočimi Socialnimi demokrati. Pahorjev poraz je bil pričakovan, piše Guardian, a zmaga Pozitivne Slovenije je popolnoma nepričakovana, potem ko so ankete tedne napovedovale gladko zmago za nekdanjega premierja Janeza Janšo. Avstrijska televizija ORF izpostavlja, da so prve predčasne volitve v 20-letni zgodovini Slovenije spremenile njeno politično sliko, saj sta v parlament stopili kar dve novi stranki. Italijanska La republicca pa piše, da je Janković premagal vse napovedi. Med akreditiranimi novinarji zašumelo Še najbolj sta se o volitvah v Sloveniji razpisala hrvaški Jutarnji list in srbski b92. Jutarnji pod naslovom "Presenečenje na volitvah v Sloveniji: Zoran Janković premagal Janeza Janšo!" piše o "velikem preobratu" in da je Jankoviću v manj kot dveh dneh uspelo zmanjšati razliko od 7 do 12 odstotkov, kolikor je po anketah zaostajal za Janšo. "Govorice o tem, da rezultati vzporednih volitev kažejo na Jankovićevo vodstvo, so med okoli 500 akreditiranimi novinarji v Ljubljani začele krožiti že popoldne, a so slovenski kolegi nejeverno komentirali, da je vseeno treba počakati na 'prave' rezultate. No, Jankovićeva prednost je nato sodeč po vzporednih volitvah le še narasla, kmalu pa so tudi vsi prvi rezultati potrdili, da se je pripetil veliki preobrat v levo, čeprav so vse do volilnega molka vsi trdili, da Sloveniji sledi obrat v desno," piše časopis. Iskanje razlogov Jutarnji piše, da je težko pojasniti, kako je prišlo do take spremembe, da pa gre za rezultat vrste dejavnikov, med katerimi velja izpostaviti Janšev poziv tekmecem po predaji dokumentov o nepremičninah, on sam pa je na koncu objavil zgolj svoj "povzetek". Drago naj bi ga stalo tudi to, da se je v petek zvečer odločil izpustiti soočenja na nacionalki, volivci pa da so v praznem stolčku videli strah pred soočenjem z Jankovićem. Janši je morda škodilo tudi to, da se je v zadnjih dneh začel vse bolj odmikati od centra in proti desni, kar naj bi mobiliziralo leve volivce. Časopis še napoveduje, da bi kljub osebni nestrpnosti Janković lahko računal na koalicijo s Pahorjem, "ki bi bil verjetno pripravljen požreti svoj ponos in se žrtvovati za domovino", kot so komentirali tudi v Financah. Ne glede na to, pa da so rezultati tudi Pahorjeva velika zmaga, saj je imel na začetku kampanje le 2-odstotno podporo. Možna bi bila tudi koalicija z Državljansko listo nekdanjega Janševega ministra Gregorja Viranta, a bi se tu znale pojaviti težave, glede na to, da je Janković kot menedžer starega kova naklonjen zaščiti delavskih in socialnih pravic, medtem ko je Virant dokaj predan neoliberalnim idejam. Spremenjena politična slika Daleč najbolj navdušeni nad rezulati slovenskih volitev so bili pri srbskem b92, kjer so novico o Jankovićevi zmagi uvrstilli na prominentno prvo mesto, z velikim naslovom "SLO: Srb zmagal na volitvah!" V članku poudarjajo, da se še nikdar do zdaj ni zgodilo, da bi predvolilne javnomnenjske napovedi odstopale do te mere. V rezultatih naj bi se videle zgodovinske spremembe na političnem prizorišču Slovenije, saj so zunaj parlamentarnega praga ostale kar tri stranke, ki so bile nepogrešljiva politična stalnica dolgih 20 let (LDS, SNS, Zares). B92 nato postreže še z malce biografije: "Zoran Janković, čigar oče je bil Srb, mama pa Slovenka, se je rodil leta 1953 v vasi Saraorci pri Smederevu, kjer je tudi preživel otroštvo. Šolal se je v Sloveniji, kjer je začel svojo poslovno kariero, širši javnosti pa je postal znan kot predsednik uprave Mercatorja." In še: "Mnogi tuji mediji so predvolilno kampanjo v Sloveniji označili za 'odlični triler', poln vsakodnevnih odkrivanj afer, vezanih za politične akterje. Omenjene afere so bile večinoma vezane na premoženje in poslovanje liderjev političnih strank. Vse to, ob napovedih zaostrovanja krize v Sloveniji, morda pojasni dejstvo, da je odšlo na volitve skoraj 70 odstotkov volivcev". Zanimivi so tudi komentarji uporabnikov pod člankom. Eden tako piše, da so "Slovenci dokazali, da ne gledajo na to, od kod kdo prihaja, ampak kako dela", drugi, da se kaj takega v Srbiji nikdar ne bi moglo zgoditi (da bi zmagal denimo Hrvat), spet tretji pa z malce grenkobe ponazarja srbsko realnost: "Torej, kdor hoče biti uspešen Srb, je zanj najbolje, da najprej zapusti Srbijo." Toliko stoletji smo se trudili da bi imeli lastno državo, sedaj nam pa vlada tujec. Janši zaradi Resnice o Patrii 21.500 evrov odškodnine Zahteval je 1,5 milijona evrov 13. december 2011 ob 10:48, zadnji poseg: 13. december 2011 ob 13:57 Ljubljana - MMC RTV SLO Finska televizija YLE, njen novinar Magnus Berglund in Bojan Potočnik bodo morali zaradi oddaje Resnica o Patrii Janezu Janši plačati odškodnino. V omenjeni oddaji iz leta 2008 je namreč novinar Berglund Janšo označil kot prejemnika podkupnin v spornih orožarskih poslih Slovenije s Patrio, poroča Delo. Janša je poleg Berglunda in YLE ter Potočnika s civilno tožbo preganjal tudi direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja, a je ljubljansko okrožno sodišče po podatkih časopisa tožbene očitke zavrnilo. Janša je s tožbo sicer zahteval kar 1,5 milijona evrov odškodnine, a mu je sodišče prisodilo le manjši del. YLE in novinar sta Janši, če bo sodbo potrdilo tudi višje sodišče, tako dolžna 15.000 evrov, Potočnik 6.500 evrov, umakniti pa bodo morali tudi sporne izjave. Vendar bo Janši na koncu ostala manj kot polovica tega zneska, saj bo moral plačati več kot 12.000 evrov sodnih stroškov Švajgerju in Potočniku. Zdolšek: Janša po našem golu še ni prišel k sebi Berglund bo moral umik objaviti na slovenski nacionalni televiziji, na finski nacionalni televiziji YLE (ta mora objaviti tudi sodbo z obrazložitvijo) in na komercialni televiziji POP TV v glavnih informativnih oddajah, prav tako v časopisu Dnevnik, ni pa Berglundu treba objaviti umika izjave v drugih časopisih. Potočnik bo moral izjavo umakniti le na obeh televizijah. "Ves čas postopka smo bili boljši od Janeza Janše. Bili smo nepremagljivi v preigravanju na sredini in neustavljivi v hitrih prodorih po levem krilu, ki so se končali z dolgimi podajami v kazenski prostor. Na koncu smo mu zabili takšen gol, da še do danes ni prišel k sebi. Slišim, da naj bi taval naokoli, oblečen v trenirko," je komentiral Zdolšek, ki zastopa Švajgerja. A. Č. "Ves čas postopka smo bili boljši od Janeza Janše. Bili smo nepremagljivi v preigravanju na sredini in neustavljivi v hitrih prodorih po levem krilu, ki so se končali z dolgimi podajami v kazenski prostor. Na koncu smo mu zabili takšen gol, da še do danes ni prišel k sebi." Stojan Zdolšek,13.12.2011 Zgornja izjava gre v anale. V par stavkih razkriva, za kaj v "aferi Patria" sploh gre in za kaj je vedno šlo. Za moč in oblast, ne za pravico. Zdolšek je v trenutku redko videne nepazljivosti s svojo izjavo dejansko povedal mnogo več, kot je dejansko hotel. Posredno nakazuje, da so resnični zmagovalci v zadevi Patria "oni", ker so "Janši zabili gol, da še do danes ni prišel k sebi". Kdo so torej "oni" in kak je bil ta "gol, po katerem Janša ne pride k sebi" ? Premislite. Na prvi pogled je izjava presneto čudna, glede na to, da je sodišče razsodilo v prid Janši, ne njegovim nasprotnikom. Toda tisto, česar v trenutku čustvenega izbruha Zdolšek ni bil sposoben zamolčati, je tole: v vsej zadevi resnično nikoli ni šlo za ugotavljanje krivde/nedolžnosti Janeza Janše. Šlo je za moč in oblast, za zmago na volitvah 2008 in 2011 - in ti 2 bitki, predvsem tole zadnjo, so dejansko dobili "oni". To je gol, o katerem govori Zdolšek. Medtem ko se je Janša boril, da dokaže svojo nedolžnost, so mu oni ukradli dvojne volitve. In "oni" tudi menijo, da bodo lahko mirno tako delali še naprej, vsaj 4 leta, pod "njihovim" novoustoličenim predsednikom vlade. Živimo torej v državi, kjer "oni" lahko zabijajo gole svojim političnim nasprotnikom kar preko sodišč. Zamislite se nad tem dejstvom, državljani. @M77 Odlično povedano in zadeto, tu je bistvo: "Živimo torej v državi, kjer "oni" lahko zabijajo gole svojim političnim nasprotnikom kar preko sodišč. Zamislite se nad tem dejstvom, državljani." Umrl je Vaclav Havel Prvi predsednik Češke 18. december 2011 ob 12:23 Praga - MMC RTV SLO/Reuters V 76. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrl nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. "Umrl je nekdanji predsednik in dramatik Vaclav Havel," je sporočila češka televizija med predvajanjem pogovora s premierjem Petrom Nečasom. Umrl je star 75 let. Njegova sekretarka Sabina Dancecova je sporočila, da je Havel umrl v spanju v nedeljo zjutraj v svoji počitniški hiši. Ob njem je bila njegova žena in nekaj redovnic. Havel je bil predsednik Češke od leta 1993 do 2003. Bil je zadnji predsednik nekdanje Češkoslovaške in prvi predsednik Češke po razpadu skupne države. Havel je bil že dalj časa bolan. V zadnjem desetletju je bil večkrat na robu smrti zaradi težav s pljuči in s črevesjem. Leta 1996 so mu odkrili raka na pljučih, zaradi česar je nekdanji verižni kadilec kmalu opustil kajenje, a so mu morali zdravniki vseeno odstraniti del desnega pljučnega krila. Pet let v zaporih Leta 1989 je bil Havel na čelu žametne revolucije, ki je odnesla komunistični režim in v nekdanji sovjetski satelit prinesla demokracijo. Istega leta je postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Češkoslovaške in po razpadu skupne države štiri leta pozneje še predsednik Češke. Na predsedniškem mestu je ostal do leta 2003 in se nato posvetil predvsem podpiranju aktivistov za človekove pravice po svetu ter se vrnil k pisanju. Štirikrat je bil zaprt, v čeških komunističnih zaporih pa je presedel več kot pet let. V zaporih je napisal znamenita Pisma Olgi. Bil je soustanovitelj Listine 77 in eden njenih prvih glasnikov. Omenjena listina zaznamuje začetek opozicijskega gibanja, njenemu podpisu pa so sledile hišne preiskave pri podpisnikih, obiski tajne policije in pritiski na sorodnike. G. V. Živeti še 18 let od diagnoze raka na pljučih in še kup drugih zadev pa je res fenomen. Avstrijski zdravniki so ga povrnili v življenje iz nekajdnevne kome, kar je ves znanstveni svet presenetilo. Nekako za okrog 10 let so mu podaljšali življenje, ko so vsi svetovni zdravniki govorili o možnem življenju le še največ leto dni. Njegovi družini sožalje, njemu pa želim mir in spokoj. Najboljše Bog prve pokliče k sebi... Mi pa lahko spet ukinemo volitve, Kučan je še vedno kralj na vasi... Adijo Evropa! Poudarki Premierja nadomešča minister Mitja Gaspari Povzročitelj bolezni odporen proti običajnemu antibiotičnemu zdravljenju Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 2,2 od 44 glasov Ocenite to novico! Borut Pahor UKC javnosti poroča o zdravstvenem stanju predsednika vlade. Foto: Reuters Dodaj v Facebook Pahorjevo zdravje se je nekoliko poslabšalo Premier ostaja v UKC-ju 17. december 2011 ob 16:31 Ljubljana - MMC RTV SLO Zdravniški konzilij Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je sporočil, da so predsedniku vlade povečali odmerek antibiotikov zaradi blažjih vnetnih sprememb na popljučnici. Predsednik vlade Borut Pahor, ki se v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru zdravi zaradi vnetja srednjega ušesa, se počuti slabše, so sporočili zdravniki. Prav tako so s srednjega ušesa zaznali povečan izcedek, vnetje nosu in obnosnih votlin je še vedno prisotno. Ker je rentgensko slikanje pokazalo blažje vnetne spremembe na popljučnici, so na priporočilo infektologa povečali odmerek antibiotiokov, so še sporočili iz UKC-ja. V četrtek so zaradi velike odpornosti povzročitelja bolezni proti ustaljenemu antibiotičnemu zdravljenju Pahorja začeli zdraviti s posebnimi antibiotiki, katerih učinek naj bi se pokazal v nekaj dneh. Premierja Pahorja, ki opravlja tekoče posle, so v ljubljanski klinični center zaradi hudega vnetja srednjega ušesa sprejeli v ponedeljek, prestal pa je manjši kirurški poseg. V času odsotnosti ga nadomešča minister Mitja Gaspari. Pahorja je v bolnišnici v petek med drugim obiskal predsednik republike Danilo Türk. Radio Slovenija je poročal, da obisk ni bil politične narave. Al. Ma. Pahor pojdi se zdravit v Švico pa tudi če boš moral Katrco prodat. Tu te strupijo. Boter te bo zmlel kot navadno smet, če ne boš čuval hrbta. Hm. Nisem vedo, da te lahko Kučan tako močno k uhi vseka!!! Zdravljenje bo trajalo tako dolgo, da se bo pogajalska skupina vključila v koalicijo. Tako so naročili strici. Se bo kućan zatekel k preverjenim metodam? Enkrat je že po njih posegal... Ja, malemu belemu ni dobro kontrirat. "Opasno" po život. Pride pijani lovec s snajper puško ... Strdek v žilo, kamion iz stranske ulice, počena guma ... Ali po novem kar superodporna bakterija. Kaj bo naslednje? Zastrupljanje z radioaktivnimi elementi? Res, kje mi to živimo? Ko bo Pahor spremenil stališče do Jankovića, bo ozdravel. Kr malo presenetljivo je tole. Krambergerjevega je že , če ne on pa eden njegovih. To je dejstvo ! Mar ni zanimivo da je Pahor zbolel ravno takrat ko je začel mislit in delat po svoje prej pa več let zdrav kot riba ? Dragi Mirislavm1, ne. Janša ne bo v opoziciji pomagal Janukoviću, pač pa Slovenskemu narodu. Lep pozdrav! Dramatik, ki je zlomil komunizem in Češko popeljal v demokracijo Portret Vaclava Havla (1936-2011) 18. december 2011 ob 16:13 Praga - MMC RTV SLO/STA Vaclav Havel (1936-2011) je bil dramatik in pisatelj, ki mu je usoda namenila ključno vlogo pri zlomu komunizma na Češkoslovaškem. Zagrizen borec za človekove pravice je postal prvi predsednik samostojne Češke in je državo popeljal na pot demokracije in tržne ekonomije. Obenem se ga bo svet spominjal kot avtorja številnih dramskih in literarnih del. Od odrskega delavca do dramatika Vaclav Havel je bil rojen 5. oktobra 1936 v Pragi kot otrok bogatih staršev. Ti so v komunistični nacionalizaciji leta 1948 izgubili večino premoženja. Havlu tako ni bila omogočena formalna izobrazba, kasneje pa je končal večerno šolo in delal kot odrski delavec v gledališčih. Sčasoma je napredoval in postal tudi dramatik in gledališki direktor. Po nasilnem zatrtju poskusa politične liberalizacije in vzpostavitve "socializma s človeškim obrazom" leta 1968, znanega pod imenom praška pomlad, je bilo Havlu udejstvovanje v gledališčih prepovedano. Kljub temu se je uprl misli na odhod v tujino. Listina 77 naznanila začetek konca Nasprotno, še naprej je pisal in se bolj intenzivno vključil v odporniško gibanje. Tako je postal soavtor manifesta človekovih pravic Listine 77. Ta je zaznamoval začetek opozicijskega gibanja v državi, Havel pa se je zaradi nje znašel v nemilosti oblasti. Te so ga večkrat tudi zaprle. Med drugim je bil zaprt med letoma 1979 in 1983, ko je nastalo eno njegovih najbolj znanih literarnih del, Pisma Olgi. Da bi lahko bil prav Havel ključna oseba pri padcu komunističnega režima, se je sicer prvič pokazalo avgusta 1988. Takrat so namreč ob 20. obletnici začetka vojaške okupacije Češkoslovaške s strani sil Varšavskega pakta tisoči, predvsem mladi, zakorakali skozi center Prage in ob tem vzklikali njegovo ime. Havlova aretacija na nekem uličnem protestu januarja 1989 in posledično sojenje sta zbudila bes doma in v tujini. Pritisk je bil tako močen, da ga je komunistični režim maja znova izpustil na svobodo. Žametna revolucija Tisto jesen se je komunizem v vzhodni Evropi začel lomiti. Novembra je padel Berlinski zid, osem dni kasneje pa je komunistična policija brutalno prekinila proteste na tisoče študentov v Pragi. To je bil povod, ki so ga čakali Havel in njegovi somišljeniki. V nekaj dneh so se ulice čeških in slovaških mest napolnile, oblikovalo se je široko opozicijsko gibanje. V treh vihravih tednih se je komunistični režim zlomil. 29. decembra 1989 je bil Havel izvoljen za zadnjega češkoslovaškega predsednika. Razpad države osebni poraz Predsednikovanje je pred Havla postavilo nove izzive. Julija 1992, ko je postalo jasno, da bo Češkoslovaška razpadla, je to razumel kot osebni poraz in odstopil. A je ostal izjemno priljubljen in je bil leto zatem izvoljen za prvega predsednika samostojne Češke. Na tem položaju je ostal dva polna mandata. Havel je državo popeljal po poti demokratizacije in tržnega gospodarstva. Ko je bil na čelu države, se je Češka priključila zvezi Nato. Vstop v Evropsko unijo je sledil kmalu po njegovem odhodu s položaja predsednika, a mu svet priznava večino zaslug pri pripravi temeljev za ta dosežek. Ostal borec za človekove pravice Po odhodu s predsedniškega položaja se je posvetil predvsem vprašanju človekovih pravic po svetu. Med drugim je spodbujal kubanske in kitajske upornike, pa tudi demokratično opozicijo v Belorusiji, boj proti vojaški hunti v Mjanmaru in opozicijsko gibanje proti nekdanjemu ruskemu predsedniku, sedaj premieru Vladimirju Putinu. Večkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir, ki je sicer ni prejel, je pa bil zato za svoja prizadevanja za demokracijo v svetu odlikovan s številnimi drugimi pomembnimi priznanji. Med drugim je prejel nagrado Olofa Palmeja ter najvišje civilno odlikovanje v ZDA, predsedniško medaljo svobode. Za svoje literarno udejstvovanje pa je prejel Fulbrightovo nagrado za književnost. Načeto zdravje zaradi kajenja Zasebno je življenje Havla pomembno zaznamovala bolezen. Tudi zaradi bivanja v komunističnih zaporih je bil šibkega zdravja, ob tem pa je bil dolga leta še strastni kadilec. Decembra 1996 - le 11 mesecev po tem, ko je zaradi raka umrla njegova prva soproga Olga Havlova - so mu zaradi rakavega tumorja odstranili tretjino pljuč. Od takrat je trpel zaradi kroničnega bronhitisa. Kasneje se je znova poročil, tokrat s precej mlajšo igralko Dagmar Verskrnovo. Ta poteza, pa tudi dolga leta predsednikovanja brez občutnejšega napredka, so mu prinesla nenehno kritiko s strani medijev. Resni časniki so se spraševali o njegovi politični viziji, tabloidi pa so razgaljali podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja. "Življenje je izreden čudež" Havel je nekoč sam priznal, da njegova spretnost na domačem političnem parketu ni bila nikoli enaka instinktu, s katerim je obvladal zunanje zadeve. Zato pa je bil toliko bolj ponosen, ko se je Češka leta 1999 pridružila Natu ter leta 2004 EU-ju. Kljub skromnosti je avtor 18 gledaliških iger in več knjig v svojih spominih menil, da je imel "izredno usodo". "Sprašujem se, če je to - dejstvo, da je človek, miren kot jaz, imela tako pustolovsko življenje - treba pripisati dejstvu, da je življenje izreden čudež," je dejal. LISTINA 77. Podpiše jo 240 Čehov. Zaznamuje začetek opozicijskega gibanja. Podpisniki: liberalci, katoliki, Judi, komunisti, reformiranci in nekateri, ki so se imeli za revolucionarne marxiste. Nikoli ni bila masovno gibanje - prosto, neformalno, odprto združenje ljudi različnih mnenj, poklicev..., ki so nastopali v podporo spoštovanju državljanskih in človekovih pravic. Združenje ni imelo političnega programa. Podpis listine: posledica so hišne preiskave, izguba službe, izpraševanje tajne policije, pritiski na sorodnike... Foto Mi pa še vedno ulice posvečamo grobarjem naroda in na kovance kujemo zločince. Slava mu večna. Žal nas Češka prehiteva 200 na uro, ker manjka takšnih politikov, kot je bil on. Umrl severnokorejski voditelj Kim Džong Il Jok in pretresenost med prebivalci Severne Koreje 19. december 2011 ob 06:00, zadnji poseg: 19. december 2011 ob 17:54 Pjongjang - MMC RTV SLO/Reuters Na vlaku med obiskom območja zunaj Pjongjanga je v soboto zaradi srčne kapi umrl 69-letni severnokorejski voditelj Kim Džong Il. Po vsej verjetnosti ga bo nasledil njegov tretji sin Kim Džong Un. Severnokorejska državna televizija je sporočila, da je "umrl zaradi telesne in duševne izčrpanosti, potem ko je vse svoje življenje posvetil ljudstvu". Kim Džong Il - skrivnostni diktator osamljene države. Preberite si več o Kim Džong Unu: "Ljubljeni mladi general" - naslednik, zavit v tančico skrivnosti Severna Koreja ne izbira sredstev za uveljavitev "ljubljenega mladega generala" Televizijska voditeljica, oblečena v črno, je med poročanjem o smrti voditelja zajokala, na posnetkih z ulic Pjongjanga pa je bilo videti številne ljudi v solzah. Pozneje je državna tiskovna agencija KCNA sporočila, da ga je zadela kap. Ob tem je KCNA pozval "vse člane stranke, pripadnike vojske in javnost, naj podprejo Kim Džong Una in zaščitijo ter krepijo združeno fronto partije, vojske in ljudstva". Na dan objave nenadne smrti svojega voditelja je Severna Koreja izstrelila raketo kratkega dosega. Šlo naj bi za raketo z dosegom 120 kilometrov, ki so jo izstrelili z vzhodne obale. Kima bodo pokopali 28. decembra v Pjongjangu, dvanajstdnevno žalovanje pa traja od 17. decembra, ko je umrl, do 29. decembra. Do pogreba bo ležal v spominski palači Kumsusan, kjer je shranjeno balzamirano truplo njegovega očeta in ustanovitelja komunistične države Kim Il Sunga. Kot je znano, je Kim Džong Ila leta 2008 zadela kap, imel pa je tudi sladkorno bolezen. Na čelu posebnega odbora za pogreb je njegov tretji sin in izbrani naslednik Kim Džong Un, ki naj bi bil star manj kot 30 let. Po poročanju južnokorejskih medijev, ki se sklicujejo na vire znotraj Severne Koreje, so oblasti v Pjongjangu že uvedle omejitve za ljudi in med drugim ukazale zaprtje vseh tržnic. Na ulicah naj bi bilo povečano število agentov ministrstva za varnost, ki nadzorujejo gibanje ljudi. Severnokorejski vojaki naj bi v noči na 18. december dobili ukaz, da zaprejo mejo s Kitajsko, in okrepili obmejne patrulje. Oblasti naj bi z ukrepi skušale preprečiti morebitne nemire ali množične prebege. Prihaja "veliki naslednik" Za svojega naslednika je oče tretjega sina določil že septembra lani. Kim Džong Il je položaj vrhovnega voditelja komunistične Severne Koreje nasledil od Kim Il Sunga, ki je umrl leta 1994. KCNA je že sporočil, da so najmlajšega Kima poimenovali "veliki naslednik". Naziv "veliki voditelj" je še vedno rezerviran za Kim Il Sunga, medtem ko je Kim Džong Il nosil naziv "ljubljeni vodja". Kim Džong Un je "veliki naslednik revolucionarne ideje Juče in izjemen voditelj naše partije, vojske ter naroda", je sporočil KCNA. To je prva taka uradna omemba najmlajšega sina. Juče je severnokorejska ideologija samozanašanja, ki zapoveduje neodvisnost v političnih zadevah, samooskrbo v gospodarstvu in samoobrambo v vojaških zadevah. Preberite si tudi: Zadnji stalinistični diktator. "Alarm" v Južni Koreji Razmere v severni sosedi še posebej pozorno spremljajo v Južni Koreji, kjer je vojska povišala stopnjo pripravljenosti. Američane, ki imajo v državi 28.500 vojakov, je Seul zaprosil, da okrepijo svoj letalski in satelitski nadzor. Južnokorejski predsednik Li Mjung Bak je pozval k umirjenosti in ljudi zaprosil, naj nadaljujejo vsakdanje opravke. Li se je o razmerah po telefonu že pogovarjal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, s katerim sta se dogovorila za tesno sodelovanje. Iz Bele hiše so sporočili, da so v stikih z zavezniki v Južni Koreji in na Japonskem. "Ostajamo zavezani stabilnosti na Korejskem polotoku ter svobodi in varnosti naših zaveznikov," se je glasilo sporočilo iz Washingtona. Japonski premier Jošihiko Noda je na izredni seji vlade svojim ministrom naročil, naj se pripravijo na kakršne koli nepredvidljive okoliščine, vključno s finančnimi posledicami, severnokorejskimi notranjimi zadevami in vprašanjem meje. Japonska vlada se ni odločila povečati pripravljenosti svoje vojske, a bi to lahko storila na naslednjih sejah. Japonska, ki s Severno Korejo sicer nima diplomatskih stikov, je izrazila sožalje ob Kimovi smrti. Državam, ki so izrekle sožalje Severni Koreji, se je pridružila tudi Rusija. Predsednik Dmitrij Medvedjev je poslal sožalni telegram Kim Džong Unu. Druge podrobnosti niso znane. Kitajska "pretresena" Iz Kitajske, najtesnejše severnokorejske zaveznice, so sporočili, da so "pretreseni" sprejeli novico o Kimovi smrti, vendar so prepričani, da bo Severna Koreja ostala enotna država in bo še vedno dobro sodelovala s Kitajsko. Prebivalcem Severne Koreje je Peking izrazil globoko sožalje. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministra Ma Džaošu je Kima označil za velikega voditelja, ki je pomembno prispeval k dobrim odnosom s Kitajsko. Izrazil je prepričanje, da bodo prebivalci Severne Koreje sposobni svoje razočaranje preusmeriti v moč in enotnost. London: Kimova smrt lahko prelomnica Velika Britanija meni, da bi Kimova smrt lahko predstavljala prelomnico za severnokorejski narod. "Prebivalci Severne Koreje žalujejo po smrti Kim Jong Ila. Razumemo, da je to zanje težko obdobje," je v izjavi dejal britanski zunanji minister William Hague in izrazil upanje, da bodo novo vodstvo prepoznalo, da sodelovanje z mednarodno skupnostjo ponuja najboljše možnosti za izboljšanje življenja običajnih prebivalcev Severne Koreje. Iranski parlament je izrazil sožalje severnokorejskemu parlamentu. "Zelo sem bil užaloščen, ko sem bil obveščen o smrti Kim Jong Ila, velikega voditelja prijateljske države, Demokratične ljudske republike Koreje," je v sožalni brzojavki zapisal predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani. EU in ZN spremljata dogajanje Evropska unija je bodočega severnokorejskega voditelja pozvala, naj ohrani mir na razdeljenem Korejskem polotoku. "EU pozorno spremlja razmere in računa, da bo prihodnje severnokorejsko vodstvo zavezano miru in stabilnosti na Korejskem polotoku," je v Kijevu izjavil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, sicer Južni Korejec, je sporočil, da pozorno spremljajo dogajanje. "Generalni sekretar je seznanjen z novico, ni pa predviden noben takojšen odziv," je dejal tiskovni predstavnik ZN-a Martin Nesirky. Če ne bi za obisk Bosne zapravili 93.500 Eur bi zdaj lahko poslali delegacijo na pogreb. Delegacijo borcev NOB ki so se borili v Hudi jami bi lahko vodil Stanovnik. Še eden, ki je mislil, da bo večno živel. Tudi pri nas imamo z enim podobne izkušnje. Landsbergis: Litva se je zoperstavila Sovjetski zvezi, Slovenija pa srbskemu imperiju Intervju z Vytautasom Landsbergisem, voditeljem Litve v času njenega osamosvajanja 24. december 2011 ob 06:17 Ljubljana/Bruselj - MMC RTV SLO Takrat smo na Jugoslavijo gledali kot na manjši komunistični imperij ter smo podpirali težnje njenih narodov po demokraciji in neodvisni državnosti, je dejal nekdanji voditelj Litve Landsbergis. Vytautas Landsbergis je od leta 2004 litovski poslanec v Evropskem parlamentu. Leta 1988 je bil eden izmed ustanoviteljev gibanja Sajudis, ki se je uspešno zavzemalo za osamosvojitev Litve od komunistične Sovjetske zveze (SZ). V letih 1990–1992 je bil predsednik Litve. Med slovenskim osamosvajanjem so bile podobne težnje pribaltskih narodov – Litovcev, Latvijcev in Estoncev – eden izmed zgledov. Prav zato pred dnevom samostojnosti in enotnosti objavljamo pogovor z Landsbergisom. Pred več kot 20 leti je Evropa doživela zgodovinske spremembe – padec komunizma in razpad večnarodnih držav, kot sta bili Sovjetska zveza in Jugoslavija. Kako zdaj – po več kot 20 letih – ocenjujete te politične spremembe? To so bili dogodki velikega zgodovinskega pomena. Predstavljajte si samo, če si to lahko sploh kdor koli predstavlja, da bi veliki rdeči, potem rdeče-rjavi in rjavi imperij mutiranih komunistov še vedno vladal vsemu področju vzhodne in srednje Evrope, vključno z Jugoslavijo – in potem niso več potrebna nobena vprašanja. Leta 1988 ste postali voditelj gibanja Sajudis, ki se je zavzemalo za osamosvojitev Litve od Sovjetske zveze. Ste takrat pričakovali, da boste tako hitro dosegli samostojnost? Mednarodno priznano obnovitev neodvisne Litve smo dosegli v natačno treh letih. Številni po svetu so menili, da je to čudež. Vendar smo mi verjeli, da je to dosegljivo, edini vprašanji sta bila doslednost in čas. Litva je bila v marsičem vzor za vse narode, ki so se želeli osamosvojiti, tudi za Slovence, ki so s simpatijami gledali na prizadevanje Litve in drugih dveh baltskih dežel, Estonije in Latvije, za samostojnost. Kako pa je bilo v Litvi? Je takrat litovska javnost spremljala osamosvojitvene procese v Jugoslaviji? Kakšen je bil litovski pogled na Slovenijo? Takrat smo na Jugoslavijo gledali kot na manjši komunistični imperij ter smo podpirali težnje njenih narodov po demokraciji in neodvisni državnosti. Če se prav spomnim (nisem pogledal v knjige) je litovski parlament prvi priznal Slovenijo, in sicer zgodaj poleti 1991 (30. julija 1991, op. p.). Nekatere pomembne zahodne države – denimo ZDA – niso bile preveč navdušene nad gibanjem za samostojnost in procesom osamosvajanja Slovenije. Kako je bilo v primeru Litve? Ste imeli pri zahodnih državah dovolj podpore za svoja prizadevanja za neodvisnost. Naš primer prizadevanja za neodvisnost je bil drugačen od slovenskega, vsaj kar zadeva vprašanje mednarodnega prava, zato so bili tudi pristopi Zahoda različni. Slovenija je po eni strani imela ugodnejši položaj, ker je bila v sporu z majhnim (srbskim) imperijem, medtem ko smo se morali mi zoperstaviti Sovjetski zvezi, ki je bila zelo vplivna in mednarodno pomembna država. Po drugi strani pa so bila Litvi v prid naslednja dejstva: mednarodna priznana litovska državnost že od časa med obema svetovnima vojnama, nezakonita sovjetska okupacija, ki je temeljila na zločinskem paktu med Hitlerjem in Stalinom iz leta 1939, in nepriznavanje nezakonite vključitve Litve v Sovjetsko zvezo. Vozili smo po ozki poti dvojnega zahodnega pristopa – po eni strani so nam govorili, da ima Litva pravico, da je svobodna in da nadaljuje svojo državnost, da pa je na nas, da dobimo dejansko soglasje Sovjetske zveze: "Bodite potrpežljivi, ne razjezite gospoda Gorbačova". Vidna so bila dvojna merila in primeri hinavščine. Leta 1990 je Sajudis prevzel oblast in popeljal Litvo v samostojnost. Toda kljub temu je leta 1992 zmagala Demokratična delavska stranka Litve, naslednica Litovske komunistične partije, njen šef Algirdas Brazauskas pa je leta 1993 postal predsednik Litve. Kje so bili vzroki za ta poraz? Sajudis je zmagal na svobodnih volitvah leta 1990, a je nato izgubil volitve jeseni 1992. Osvoboditev iz sistema sovjetskega centralnega gospodarstva in prehod na zasebno lastnino in tržno gospodarstvo je imela namreč v ozadju razvrednotenje sovjetskega rublja, izgubo prihrankov (te je ukradla Sovjetska banka oz. hranilnica) in val "svobodne" korupcije. Vse to je v volivcih povzročilo razočaranje in pri njih spodbudilo vnemo, da so prisluhnili sladkim komunističnim obljubam, kako bodo spet uveljavili red in dvignili življenjsko raven. Ste eden izmed podpisnikov t. i. praške deklaracije, ki se zavzema za obsodbo komunističnih zločinov. Kako je s tem v Litvi – kako državljani gledajo na komunistične zločine? So zahodni Evropejci dovolj seznanjeni s komunističnimi zločini? Ljudje jih niso pozabili, toda ker se Rusija identificira s temi zločini, se pri ljudeh včasih pojavi neke vrste psihološki pritisk: "Oh, morda ne bi smeli zahtevati obsodbe in odškodnine. Rusija bo namreč postala jezna." To je stališče, ki izvira iz postsovjetskih in proruskih krogov v naši zdajšnji družbi. Zahodnoevropske države so stale ob strani takrat in tudi zdaj se zdi, da se ne zavedajo teh zločinov. Ne gre samo za informacije kot take, ampak tudi za pripravljenost, da bi dobili informacije o teh zločinih. Aleš Žužek Srbski imperialisti so v Jugoslaviji obvladovali ključna mesta v vojski, v policiji, v upravi in v podjetjih. V Sloveniji in na Hrvaškem se je v podjetjih to obvladovanje nekoliko prikrivalo, saj so bili to običajno ljudje na položajih malo nižjih od direktorskih in pa predvsem sekretarji, sindikalisti, referenti za obrambo in člani osnovnih partijskih celic, to isto je veljalo tudi za občinske strukture. Vseskozi so tem imperialistom držali štango tudi Slovenci, ki bi jih brez težav lahko imenovali domači izdajalci in jih je novačila na prefinjen način UDBA. Zaradi tega to bolano raboto nadaljujejo še danes, vojaško prisotnost pa so zamenjali z vplivom na policijo, tožilce in sodnike in z obvladovanjev vseh pomembnih medijev. Komercialne televizije pa izdatno plačujejo z denarjem ki ga neumorno cuzajo iz podjetij takozvane srebrnine, med katere vsekakor spada tudi Mercator, zardi tega pa je tak vik in krik in aktivacija butalcev in domačih izdajalcev, da pripravljajo proteste in zborovanja. Čeprav je Mercator, kot poročajo, zelo zadolžen, pa ima tako kot druga podjetja iz nabora "srebrnine" (Petrol, Triglav, Telekom, NLB, itd.) še vedno zelo velik denarni tok iz katerega znajo na 100 in 1 način speljati potoke denarja, ki strogo namensko financirajo režimske dejavnosti, delavce, razen vodilnih, v teh podjetjih pa držijo na sramotno nizkih plačah v skladu s kolektivnimi pogodbami, ki jih sklenejo z izdajalskimi sindikalisti. Torej Slovenija je za zdaj še vedno ujetnica teh mračnih imperialističnih sil, za to bedno stanje pa velik del krivde nosi ravno DEMOS, ki je imel premalo ambicij in je naivno verjel, da smo se osvobodili, namesto, da bi takrat za 15 let z zakonom prepovedali komunistom in ostalim domačim izdajalcem, da bi opravljali kakršnokoli funkcijo, tudi vratarska mesta v podjetjih bi morala biti zanje nedosegljiva. Vsem oficirjem JNA pa bi morali odkupiti stanovanja ali hiše in jih izgnati. Seveda je bil ruski interes v baltskih državah velik - pavzaprav je še danes. Baltske države se Rrusom niso postavile po robu vojaško, pač pa s kljubovanjem. L. 1989, ko je nastal videoposnetek stvari še niso bile zrele, kasneje je sledila tudi vojaška intervencija, ki jo je odobril sveže pečeni nobelovec za mir Gorbačov. SZ je razpadla potem, ko so se zgodile demokratične spremembe in so tudi ostali narodi dvignili glas ter po neuspelem državnem udaru. Mogoče baltiški narodi niso bili odločilni za razpad SZ, so bili pa vsekakor prvi, ki so dvignili glavo. Ti si še eden od tistih, ki misliš da bi lahko Rusi pomendrali Litvo s tanki, kot so leta 1968 Českoslovaško. Časi so se spremenili komunistični monstrum je razpadel. Enako kot Jugoslavija. Ostali pa so nam komunisti, ki so se letos odkrito naslonili na priseljene Srbe in Bosance in s svojim Jankovičem poskušajo obdržati oblast. Komunisti so največji škodljivci v zgodovini slovenskega naroda. Posledice njihovega delovanja so katastrofalne. Več kot 600 množičnih grobišč, izseljevanje najbolj sposobnih, šesto Eur plače, oboževanje zločincev in diktatorjev, gospodarsko zaostajanje, moralni razkroj in apatija. Tisto z 12 na koncu je točna slika tega kar se je dogajalo in se dogaja. Srbi nas več kot očitno držijo na velikem številu pomembnih funkcij. To o narodnih izdajalcih, ki jim držijo štango, gre pa predvsem za prefinjeno izbiranje med ljudmi, ki imajovsaj del korenin na jugu in tako tudi psihološko predvidevanje obnašanja. "Dečko iz Sotle" pa je zelo verjetno, da je bil čisto navaden Srb in to z morilsko zgodovino, kakor lahko preberemo pri nepriznanih raziskovalcih zgodovine. Najprej so Titovi odposlanci pobili nekaj Slovencev v poveljstvu partizanov in nato po vojni obvladovali dogodke s poveljevanjem. Kardelj je bil navadna lutka in še nekaj drugih. Srbska centrala je obvladovala vse akcije. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se po večnarodnih komunističnih državah krepile težnje narodov po neodvisnosti - tudi v takratni Jugoslaviji. Zaradi podobnih teženj je slovenska javnost konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let pozorno spremljala dogajanja v Litvi in drugih sovjetskih republikah, ki so zahtevale neodvisnost. Slednjič so v letih 1991-1993 razpadle vse tri večnarodne komunistične države: Sovjetska zveza, Jugoslavija in Češkoslovaška. Javna podpora (vsaj 50 000 ljudi) Janezu Jansi, Davidu Tasiču, Ivanu Borstneju - 1988 so jih zaprli domači in zvezni prosrbski vladajoči kadri. Po Landsbergisovih besedah je imel zahod do teženj Litovcev po obnovitvi svoje neodvisne države dvojen pristop. Po eni strani jim je priznaval pravico do svobode in neodvisnosti, po drugi strani pa jih je silil, naj za svoje cilje pridobijo dovoljenje Moskve. V Rusiji napovedani najmnožičnejši protesti po volitvah Na odru skupaj Navalni, Gorbačov, Kudrin in Prohorov 24. december 2011 ob 08:39 Moskva - MMC RTV SLO Na poziv opozicije bodo v mestih po vsej Rusiji znova potekali protesti proti domnevnim prevaram med nedavnimi parlamentarnimi volitvami. Tokratni protesti sledijo podobnim shodom v minulih slabih treh tednih, a po napovedih naj bi bili množičnejši od dosedanjih, saj naj bi na ulice privabili na desettisoče ljudi. Dosedanji rekord imajo sicer protesti, ki so potekali pred dvema tednoma in se jih je samo v Moskvi udeležilo kakih 50.000 ljudi. To je bil obenem tudi najmnožičnejši izraz jeze v Rusiji od kaotičnih devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Moskvi to soboto na ulicah pričakujejo tudi do 100 tisoč ljudi, poroča dopisnik RTV Slovenije Andrej Stopar. A protesti ne bodo potekali samo v ruski prestolnici, temveč po vseh največjih mestih v državi, od Vladivostoka na ruskem Daljnem vzhodu, do Kaliningrada v esklavi na zahodu, ujeti med Poljsko in Litvo. Govorci: Gorbačov ob boku Navalnega Osrednji shod v Moskvi bo tokrat potekal na bulvarju Saharova, prireditelji pa so shod ustrezno prijavili in poskrbeli za prevoze ter lastno varnost. Notranje ministrstvo je območje ogradilo in postavilo detektorje kovin, skozi katere bodo morali vsi udeleženci protesta. Na odru se bo zvrstilo 30 govornikov, od opozicijskih voditeljev, do kulturnikov, športnikov in mnenjskih voditeljev. Izpostavljeni bodo zadnji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, blogar Aleksander Navalni, govorila pa bosta tudi nekdanji finančni minister Aleksej Kudrin ter milijarder in predsedniški kandidat Mihail Prohorov. Ponovna neposredna izvolitev guvernerjev Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v četrtkovem govoru o položaju v državi – očitno v želji, da vsaj nekoliko ugodi tistim, ki zahtevajo več demokracije – napovedal ponovno uvedbo neposrednih volitev guvernerjev, poenostavitev pravil za registracijo strank ter zmanjšanje zahtevanega števila podpisov volivcev za vložitev predsedniške kandidature. A voditelji protestov so te obljube zavrnili kot polovične koncesije Kremlja in vztrajajo, da je treba razveljaviti volilne rezultate in sklicati nove volitve ter odpustiti vodjo državne volilne komisije Vladimirja Čurova. Nova duma že izpeljala prvo zasedanje Kljub kritikam volitev in protestom je sicer v sredo že potekalo ustanovno zasedanje dume, spodnjega doma parlamenta, v kateri ima vladajoča Enotna Rusija po novem absolutno, ne pa več ustavne večine. A kot trdi opozicija, bi se Enotna Rusija brez prevar na volitvah 4. decembra odrezala še veliko slabše, kot se je. Peskova: Zaradi plebiscitne enotnosti imamo danes državo MMC-jev intervju z Rosvito Pesek, novinarko in zgodovinarko 26. december 2011 ob 06:27 Ljubljana - MMC RTV SLO Če ne bi bila Demosova večina z Jožetom Pučnikom na čelu tako trdno odločena, da projekt osamosvojitve izpelje v 6-mesečnem roku, bi se lahko razpletlo tudi drugače, je v pogovoru za MMC dejala Rosvita Pesek. Ob dnevu samostojnosti in neodvisnosti smo se z novinarko TV Slovenije in zgodovinarko Rosvito Pesek med drugim pogovarjali o ključnih dogodkih v procesu osamosvajanja, zaveznikih in nasprotnikih slovenskega osamosvajanja, plebiscitni enotnosti in slovenskem (ne)zavedanju pomembnosti dogodkov pred 20 leti. PREBERITE TUDI Slovenija praznuje dan samostojnosti in enotnosti . Ob 20. obletnici je MMC pripravil poseben tematski podportal o osamosvojitvi. Kateri so ključni dogodki v procesu slovenskega osamosvajanja? Slovensko osamosvajanje je nekajleten proces, ki je svojo koncentracijo dobil v letih 1990 in 1991, saj so takrat politično oblast dobile tiste sile, ki so v svoj program, Majniško deklaracijo, zapisale, da "hočemo suvereno državo slovenskega naroda", kar je na Kongresnem trgu – leto pred tem – kleno prebral pokojni Tone Pavček. Če pa pričakujete, da bom kronološko naštela najpomembnejše dogodke, potem je pa gotovo treba omeniti 57. št. Nove revije, ki je pomenila intelektualni preboj iz skoraj sedemdesetletnega jugoslovanskega okvira ... ... proces proti četverici, ki je osvobodil posameznika, da je upal oditi na Roško in na Kongresni trg in tam javno zažugati oblasti. Seveda je bila potrebna tudi demokratizacija političnega življenja, da so se ideje o samostojni Sloveniji lahko prebile v ospredje, kar pomeni, da so ključno vlogo pri tem razvile nove politične zveze (stranke). Stara oblast je "sestopila z oblasti", slovenski komunisti so zapustili jugoslovanske in s tem tudi sami izmaknili eno opeko iz skupne zgradbe SFRJ-ja. Potem pa, po zmagi Demosa na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990, gotovo med ključne dogodke sodi sestanek Demosovih pomembnih mož in ženske (Spomenka in Tine Hribar, Peter Jambrek, Jože Pučnik) pri Francetu Bučarju v Bohinju, kjer so se odločili za ustavodajni referendum, ki naj bi se zgodil decembra 1990. Ker je bila nova slovenska ustava v skupščini povsem zablokirana, smo namesto na referendum o ustavi odšli na plebiscit. Tam so svojo voljo izrazili Slovenci in Slovenke, ki so več kot 1,300.000 glasov namenili "samostojni in neodvisni" Sloveniji. Od združitve ljudske volje z voljo njene politične elite se je vse dogajalo zelo hitro. Beograd je s svojimi nenehnimi grožnjami o uvedbi izrednih razmer in vdorom v Jugoslovansko banko, iz katere so si Srbi, kot so lepo rekli, "samo izposodili 18 milijard dinarjev in jih bodo enkrat že vrnili", slovenske korake k samostojni državi samo še pospeševal. Med ključne dejavnike v procesu osamosvajanja gotovo sodi tudi vzpostavljanje Slovenske vojske in prva vojaška prisega v Pekrah in Igu 2. junija 1991, torej tik pred osamosvojitvijo, ko so ti možje že prisegli, da bodo branili samostojnost in neodvisnost svoje domovine republike Slovenije. Gotovo je pomembna tudi odločitev za 13 projektnih skupin, ki so naredile najbolj konkretne priprave na državno samostojnost. Poslanci so sprejeli osamosvojitvene zakone in nato še ključni akt – Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Kot je širše znano, je bilo treba komaj začeto samostojnost tudi braniti, kar so številni plačali z življenjem. Nato je bil potreben še pogumen korak, pravi politični salto mortale in enotna volja vseh najvišjih političnih tvorcev, da se sprejme Brionska deklaracija, ki je bila na prvi pogled pogubna, a smo jo vseeno sprejeli in z njo za 3 mesece zamrznili svojo samostojnost. Za češnjo na torti je bilo treba le še politike po svetu prepričati o pravici slovenskega naroda do samoodločbe, ki ne gre na škodo drugih, tako da so zelo kmalu klonili tudi tisti svetovni politiki, ki so še tik pred slovensko osamosvojitvijo govorili "še 50 let vas ne bomo priznali" – nazadnje so nas priznali že spomladi leta 1992. Verjetno sem še kaj pomembnega prezrla … ampak o vseh teh kamenčkih v mozaiku bi lahko govorila nekaj ur. 23. decembra 1990 je bil plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem je 88,5 odstotka volivcev glasovalo za. Pa je bilo po plebiscitu tako samoumevno, da pelje pot v samostojno Slovenijo? Bi se lahko razpletlo drugače? Volja ljudi in želje politikov so gotovo peljale na pot proti samostojni Sloveniji, vsaj pri vladajoči večini, so pa predvsem opozicijske stranke večkrat zanihale. Jih je kar premetavalo – še po plebiscitu – od ideje o jugoslovanski skupnosti suverenih republik do tega, da so dan osamosvojitve 25. junij razumele šele kot začetek postopnega odhajanja Slovenije iz Jugoslavije, ne pa kot dokončno dejstvo. Tako da če ne bi bila Demosova večina s Pučnikom na čelu tako trdno odločena, da ta projekt izpelje v 6-mesečnem roku, bi se lahko razpletlo tudi drugače. Predvsem pa bi zamudili zgodovinsko priložnost. Osamosvojitev Slovenije je bil proces, ki mu je veliko pomembnih držav na začetku nasprotovalo (denimo ZDA). Zakaj so nekatere države nasprotovale osamosvajanju Slovenije, kje so bili vzroki za to? Morda boste presenečeni. Kaj je bila Jugoslavija in kakšna je bila, se jim niti sanjalo ni. In to so čez leta tudi dobrodušno priznali. O življenju številnih narodov v Jugoslaviji, o vseh njihovih različnostih v veri, jeziku, kulturi in pisavi niso imeli pojma. Svet je še vedno gledal na Jugoslavijo kot na Titov produkt, ki ga je treba obdržati, zato so naši samostojnosti tudi skoraj vsi nasprotovali in zatrjevali, da želijo ohraniti enotno Jugoslavijo. Znano je, da so v vili Podrožnik ameriški strokovnjaki z obljubami o dveh milijardah dolarjev pomoči poskušali prepričati Demosove politike, naj opustijo "noro idejo" o samostojni Sloveniji in naj se raje pogodijo z Antejem Markovićem. In to le nekaj mesecev pred osamosvojitvijo, ko je bil plebiscit že za nami. V približno istem času je tudi EU ponujal podporo Jugoslaviji in njenemu premierju Markoviću (šlo je za 4 milijarde ecujev) za izpeljavo tranzicije in za to, da obdrži Jugoslavijo skupaj. Znameniti obisk ameriškega zunanjega ministra Jamesa Bakerja, le nekaj dni pred razglasitvijo neodvisne Slovenije v Beogradu, je pa širše poznan. Takrat je povedal, da prinaša skupno sporočilo ZDA, dvanajsterice držav Evropske unije in vseh naših sosed, da ne bodo podprli nobenih enostranskih dejanj Slovenije in Hrvaške, ampak da podpirajo enotno in celovito Jugoslavijo. Mimogrede. Kdo pa je prišel na našo razglasitev samostojnosti na Trg republike 26. junija 1991, ko smo ponosno dvignili novo slovensko zastavo in ko smo imeli dan, "ko so bile dovoljene sanje"? Prišli so štirje avstrijski deželni glavarji in en italijanski. To je bilo vse. Na drugi strani pa smo imeli močnega zaveznika v Nemčiji oz. takratnem kanclerju Kohlu in njegovem zunanjem ministru Hansu-Dietrichu Genscherju. Zakaj je Nemčija podpirala samostojno Slovenijo? Nemčija je podpirala samostojnost Slovenije zato, ker je tudi sama uveljavila mednarodno pravico naroda do samoodločbe in po padcu berlinskega zida tudi sama združila nemški narod v eni državi. In kot je kancler Helmut Kohl večkrat rekel Lojzetu Peterletu: "Jaz natančno vem, kam spada Slovenija. Mi je ne štejemo na Balkan, vi ste kulturno-civilizacijski del Evrope." Zaradi papeževega poljskega rodu in njegovega poznavanja življenja v komunizmu smo imeli tudi v Vatikanu, v Janezu Pavlu II., velikega podpornika in seveda tudi pri Avstrijcih, po zaslugi njihove ljudske stranke in gospoda Aloisa Mocka. Ko prihaja v slovenski družbi do političnih razdelitev ob posameznih vprašanjih, se velikokrat omenja, da ni več te plebiscitne enotnosti. Je bila ta enotnost dejansko zgodovinsko dejstvo ali je to zgolj mit oz. nekakšen mit že postaja? Plebiscitna enotnost je zgodovinsko dejstvo, treba pa je biti pri tej enotnosti precizen in jasen. Ko je pobuda o plebiscitu v začetku novembra 1990 iz Poljč prišla v javnost, ni bilo nobene enotnosti, celotna opozicija je bila proti, Jože Pučnik pa v tistem tednu – zato ker je naprej napovedal, da bomo imeli plebiscit 23. decembra – najbolj napadana politična osebnost. Opozicija je hotela zavleči plebiscit v leto 1991, bodisi spomladi bodisi v jeseni. Ko so poslanci, ki jih je bilo 240, glasovali o osnutku zakona o plebiscitu, ga je podprlo le 126 poslancev. Najprej pa je na mizo prišel predlog, da se osnutek zakona o plebiscitu sploh umakne z dnevnega reda. Šele konec novembra in v začetku decembra so se predsedniki strank resno usedli k pogovorom oz. pogajanju, ki jih je vodil Milan Kučan in se tudi prav pošteno ozmerjali. Sporni sta bili dve točki: kdaj bo plebiscit in kolikšna večina glasov volivcev je potrebna, da bo plebiscit uspešen. Sedeli so v nočne ure in se na koncu sporazumeli. Vsaka stran je enkrat popustila; opozicija se je sprijaznila z datumom plebiscita, da bo torej 23. decembra, Demosova koalicija pa je stisnjenih zob privolila, da bo morala za samostojnost glasovati absolutna večina vseh volilnih upravičencev, in ne le večina tistih, ki bodo prišli na volišča. In ko je bil zakon o plebiscitu na miklavževo končno sprejet, so zanj glasovali 203 poslanci. V tem času od 6. decembra naprej bi torej lahko govorili o veliki enotnosti in soglasju, ki ga je dosegla politika in tako pomembno prispevala k temu, da so se tudi državljani odzvali na plebiscit v tako velikem številu. Z 92-odstotno volilno udeležbo! Kmalu po plebiscitu je pa vse skupaj spet splahnelo. Torej plebiscitna enotnost je bila, žal pa zelo kratkega daha. Bila pa je usodna. Zaradi nje imamo danes svojo državo. Se Slovenci dovolj zavedamo pomembnosti dogodkov pred več kot 20 leti? Ne. Niti jih šolski sistem za mlajše generacije ne poudarja dovolj, prej marginalizira. Gimnazijci imajo dve šolski uri namenjeni osamosvojitvi Slovenije, in še to čisto na koncu 4. letnika, ko se že vsi učijo za maturo in jih nova snov prav nič ne zanima. No, s francosko revolucijo se, recimo, ukvarjajo štiri učne ure. Pa nimam nič proti dobremu poznavanju evropske zgodovine, prej obratno, moti me pa odsotnost poznavanja naše zgodovine, sploh novejše. Ni skrivnost, da so referenčne raziskave, ki so bile narejene na vzorcu srednješolcev, pokazale katastrofalne izide. Primer ene izmed njih: na vprašanje, kdaj ima Slovenija rojstni dan, torej kdaj je razglasila samostojnost in neodvisnost, jih je samo 68 odstotkov obkrožilo pravi odgovor, to je 25. junija, ko tudi praznujemo dan državnosti. Da se pomembnosti teh dogodkov kot družba ne zavedamo zadosti, kaže tudi naš odnos, ki ga imamo do lastne države. Slovenske države, ki je nastala pred 20 leti, še nismo vzeli za svojo. Ker nimamo državotvorne tradicije, tudi do lastne države, za katero pravimo, da je izpolnila naše sanje, nismo razvili potrebnega spoštovanja in zavedanja, kaj pomeni za naš narodni okvir, kaj smo z njim dobili in kaj nam lastna država omogoča v prihodnosti. Na ta premislek še kar čakamo. Žal. Odličen članek. Če dobro se spominjam tistih časov. Za slovenijo so bili najpomembnejši v vsej zgodovini. Demosova vlada je bila odločna in tudi s pomočjo zgodovinskega trenutka izpeljala osamosvojitev. Ogromne zasluge za to imajo tudi Kohl, Genscher, Mock in De Michelis (ITA), ki jih je Rosvita tudi omenila. Zdelo se je, da smo se za vedno odlepili od juge. A žal danes opažam, da ni tako in se slo jezik premalo spoštuje. Rosvita ima v celoti prav... Najslabše pri vsem pa je, da so se takoj po osamosvojitvi na državno korito prisesali mnogi politiki in njihovi prijatelji, izsesali našo kokoško, kradli, v zaporu pa sta samo dva,...naši vnuki pa modo plačevali pufe, ki jih država drago najema za plače državnih uslužbencev...ZA BRUHAT! Rosvita Pesek je diplomirala iz novinarstva, magistrirala iz mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede in doktorirala iz novejše zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je avtorica knjig Osamosvojitev Slovenije in Skupščinski koraki k samostojni državi. Skupaj z Marto Lavrič Tomšič, ženo pokojnega sindikalista in ustanovitelja Socialdemokratske zveze Slovenije Franceta Tomšiča, je uredila in dokončala Tomšičevo knjigo Od stavke do stranke. Foto: BoBo 57. številka Nove revije Februarja 1987 je izšla 57. številka Nove revije, v kateri so bili objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program. Ta številka velja za programski temelj slovenskega osamosvajanja. Foto: RTV SLO Zborovanje v podporo četverici JBTZ Med pomembne prelomnice v procesu osamosvajanja Peskova prišteva tudi množično podporo četverici JBTZ (Janša-Borštner-Tasič-Zavrl). Ljudje so se množično zbirali pred vojaškim sodiščem na Roški, kjer so sodili omenjeni četverici, na Kongresnem trgu pa je bil množičen shod v njihovo podporo. Foto: BoBo Demosova osamosvojitvena vlada Spomladi 1990 je v Sloveniji na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni zmagala koalicija Demos. Glavna cilja te koalicije sta bila demokratizacija in osamosvojitev Slovenije. Foto: MMC RTV SLO Jože Pučnik Predsednik Demosa Jože Pučnik je bil ena od ključnih osebnosti osamosvajanja Slovenije. Foto: BoBo Milan Kučan in Jože Pučnik Predsednik predsedstva Slovenije v času osamosvajanja Slovenije je bil Milan Kučan. Foto: BoBo Plebiscit 23. decembra 1990 je potekal plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Šest mesecev pozneje, 25. junija 1991, je Slovenija tudi razglasila samostojnost in neodvisnost. Foto: MMC RTV SLO Uničen tank Jugoslovanske vojske Osamosvojitev Slovenije je skušala preprečiti Jugoslovanska ljudska armada (JLA). V bran novoustanovljeni državi so se postavile slovenske sile - Teritorialna obramba in policija. V t. i. desetdnevni vojni, ki se je začela 27. junija in končala 7. julija, so bile uspešnejše slovenske sile. Foto: BoBo Helmut Kohl in Lojze Peterle Nemčija, ki jo je takrat vodil krščanski demokrat Helmut Kohl, je kazala razumevanje za slovenska osamosvojitvena prizadevanja. Foto: BoBo Hans-Dietrich Genscher Poleg Kohla je imel pomembno vlogo pri nemški podpori tudi zunanji minister Hans-Dietrich Genscher (FDP). Foto: BoBo Alois Mock in Dimitrij Rupel Tudi takratni avstrijski zunanji minister Alois Mock (Avstrijska ljudska stranka) je bil zaveznik Slovenije. Foto: BoBo Rosvita Pesek je v prvi vrsti dobra novinarka in doktorica novejše zgodovine, torej ni pristranska kakor ji nekateri skušate obesiti, pove le dejstva, ki so pripeljala do osamosvojitve. Mladi resnično premalo poznajo novejšo zgodovino, ker se naše šolstvo ni prilagajalo in v njem ima politika prednost pred stroko. Ob smrti Vaclava Havla sem poslušala mlade, koliko so imeli dobrega povedati o njem in so mu za "žametno revolucijo" hvaležni. Vprašajte mlade o Jožetu Pučniku, videli boste, da o njem ne vedo praktično nič. Velik halo je nastal ob imenovanju letališča po njem, nekateri pa še vedno sanjajo o Titovi cesti. To je naša realnost in žalostna sem zaradi tega. Kva dogaja, Prasec in podobni, vi ste gotovo izmečki socializma. Pljuvati po lastni državi mi daje takšno razmišljanje. Se motim? Kako ste glasovali ob plebiscitu, če sploh ste? Takrat ste bili verjetno še v svoji državi! Danes, 20 let pozneje, pljuvate po naši državi, ki vam daje vse kar v svoji niste imeli, in nam hočete vsiliti svoja razmišljanja, tuje vrednote, vero in še kaj. Ne bo vam uspelo! Uživajte v tem kar vam je bilo ponujeno od leve vlade in bodite tiho Rosvita, bravo, to vse so danes nekateri že pozabili. Hvala in čestitke novinarki, ki vedno premore resnico četudi jo za to "zapostavljajo". Žalostno je, da se na današen dan tu oglašajo ljudje, ki jim očitno naša država ni sveta. Naj vsaj en dan pustijo državljanom Slovenije mir s svojimi nekulturnimi in v bistvu proti državnimi komentarji. juga je umrla počasi bodo odšli na oni svet še ljudje ki so jo in jo zagovarjajo, Rojeni leta 1991 v samostojni Sloveniji so že skoraj odrasli,rastejo skupaj z samostojnostjo z demokratično ureditvijo z evropsko skupnostjo. Čas bo pokazal da smo z plebiscitom ravnali še kako prav,skrb vzbujajoče je edino proti Slovensko vzdušje v ljubljanskem bazenu Odličen članek. Kdor je v takratnih časih bil že polnoleten, ve, da je bilo vse točno tako kot je Peskova napisala. Zakaj se nikjer ne pove, kdo so bili tisti izmed 114 poslancev, ki so nasprotovali plebiscitu.Zakaj se javno ne pove? Zelo presenečeni bi bili, kdo vse je bil med njimi. Vseeno, pa se po enaindvajsetih letih dogajajo enake stvari kot takrat. Tudi takrat so me zmerjali da sem Janšist, pisali parole Ne Janšizmu in hoteli posrbijaniti Slovenijo.... Res sem si svojo Državo zamišljal drugače..... Najprej je potonila komunistična Jugoslavija. Pred državljansko vojno smo uspeli zbežati v rešilni čoln imenovan Slovenija. Vendar nam je v glavnem uspelo spremeniti le eno: na jambor smo obesili novo zastavo. Vztrajali pa smo pri vseh fundamentalih napakah. Zlasti pa je volilna večina dovolila, da so post-komunisti od prvega dne dalje v trup rešilnega čolna začeli vrtati luknjo in do danes ta rešilni čoln že skoraj spraviti na morsko dno. Niso namreč dopustili razvoja delujočega tržnega gospodarstva, saj je država povsod stegovala svoje kremplje. Prav tako niso dovolili obstoja delujoče pravne države. V Estoniji te fundamentalne napake niso storili, zato - drugače kot mi, ne govorijo o nobeni krizi. Imajo najvišjo gospodarsko rast in najnižji javni dolg v EU. Včeraj je estonski gospodarski minister movinarki RTVSLO v enem stavku povedal v čem je skrivnost njihovega uspeha. Rekel je: "Takoj po padcu komunizma smo se zavedali, da državni kapital sprejema pretežno slabe poslovne odločitve, zasebni kapital pa pretežno dobre, zato smo takoj izvedli tržno privatizacijo" Umrl je Danilo Slivnik Policija okoliščine še preiskuje 6. januar 2012 ob 16:40, zadnji poseg: 6. januar 2012 ob 17:58 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Po razkritju, da naj bi bil nekdanji predsednik uprave Dela vpleten v sumljive posle zakoncev Karner, je Danilo Slivnik po neuradnih informacijah storil samomor. Na ljubljanski policijski upravi so potrdili, da so bili okoli 14.40 obveščeni o samomoru, več pa niso želeli razkriti. Po neuradnih informacijah se je Slivnik ustrelil s pištolo, policija pa izključuje tujo krivdo. 6. 1. 2012 okoli 14.40 je bil PU Ljubljana obveščen, da je bil v stanovanjski hiši v Ljubljani najden mrtev moški. Po dozdajšnjih ugotovitvah smrt ni posledica kaznivega dejanja. Kriminalisti nadaljujejo zbiranje obvestil in preverjanje okoliščin in bodo o ugotovitvah obvestili pristojno tožilstvo. Sporočilo za javnost Policijske uprave Ljubljana Mediji so razkrili, da je bil Slivnik stric Alenke Karner, partnerice Mihaela Karnerja. Par so ameriške oblasti razkrile, da je povezan s prepovedano prodajo anaboličnih steroidov, pred dvema dnevoma pa so ju aretirali avstrijski organi. S prodajo naj bi zaslužila skoraj 40 milijonov evrov, ki sta jih oprala prek nepremičninskih poslov. V del teh poslov pa naj bi bila vpletena tudi Slivnik in njegov sin Uroš. Mediji so namreč včeraj razkrili, da je Mihael Karner enega izmed svojih podjetij le dva meseca pred aretacijo prenesel na Uroša. Karnerju naj bi pri poslih pomagala tudi ljubljanska občina, poznala pa naj bi se tudi s sinom nekdanjega ljubljanskega župana Juretom Jankovićem. Ta je to zanikal. Kdo je bil Danilo Slivnik Danilo Slivnik, ki je bil star 61 let, je leta 2005 postal najprej član uprave družbe Delo za tehnične zadeve, 21. januarja 2006 pa njen predsednik. Po manj kot dveh letih, 22. oktobra 2007, je zaradi različnih pogledov na vodenje družbe podal odstopno izjavo. Bil je urednik in solastnik revije Mag ter dolgoletni novinar časopisa Delo. Med drugim je bil dopisnik iz Moskve. Slivnik je v 90. letnih prejšnjega stoletja izdal tudi tri knjige, Sto osamosvojitvenih dni, Kučanov klan in Potnikovo poročilo. Po odhodu iz novinarstva leta 2007 se je ukvarjal z gradbeništvom. Bil je zaposlen v svojem podjetju Saninvest. Danilo ni izgledal ravno samomorilec. Ali je to drugi Kramberger? Ali je hotel objaviti kaksne odlocilne novice glede koalicije, ki se ravno dogovarja. Mnogi, ki so bili na dosegu hiše, so slišali več strelov, kar je čudno - da se samomorilec že mrtev večkrat ustreli. Najprej diskvalifikacija v medijih, nato likvidacija, znana zgodba. Ali Žerdin, Sobotna priloga pon, 09.01.2012, 20:15 In memoriam: Danilo Slivnik (1950–2012) Vzbujal je vtis, da kot avtor ve še precej več od tega, kar je napisal. Kolumne je najpogosteje končal s tremi pikami. Kontroverzna osebnost kontroverznega časa. Čeprav je bil sam član zadnjega slovenskega centralnega komiteja, je bil eden najglasnejših kritikov nomenklature in politično-ekonomskega omrežja, ki je iz nomenklature nastalo. Čeprav je pogosto dvigoval glas zoper udbomafijo, so v arhivu nekdanje službe državne varnosti ostala poročila, v katerih ga omenjajo kot zanesljivega sodelavca. Čeprav je rad dvignil glas zoper neprofesionalnost novinarskega ceha, ni slovel kot avtor, ki bi mu bila dejstva sveta. Odločen kritik konvertitov je politično pot začel na sindikatih, nadaljeval na CK, leta 1990 je kandidiral na listi socialistov in leta 1996 še na listi SDS. Tudi to je res, da je dvigoval glas zoper kriminalne gospodarske naveze. Danilo Slivnik je močno povezan s časnikom Delo. Na Delu se je zaposlil leta 1981 – in kot novinec je odpotoval v Moskvo za dopisnika. V dobrih štirih letih je poročal o smrti treh partijskih voditeljev – o Brežnjevu, Andropovu in Černjenku. In dočakal je vzpon Gorbačova, perestrojke in glasnosti. Slivnik je obvezno čtivo postal ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih. Njegove sobotne kolumne v Delu so bile sprva kronika demokratizacije in osamosvajanja, potem pa tudi bolj ali manj posrečena pripoved o poteh in stranpoteh tranzicije. Tisto, kar je napisal, se je bralo dobro. Ni pa rečeno, da so bila vsa dejstva preverjena. Vzbujal je vtis, da kot avtor ve še precej več od tega, kar je napisal. In da je tisto, kar ve, a tega ni napisal, nekaj strašnega. Kolumne je najpogosteje končal s tremi pikami. Prvo sobotno kolumno je objavil januarja 1989. Naslov? Mehke in trde (politične) glave. Zadnjo sobotno kolumno je objavil 11. marca 1995. Naslov? Prigode mladega Wertherja. Njegovo knjigo Sto osamosvojitvenih dni je dobro imeti na knjižni polici. Ni sicer vzor natančnosti, a gre za prvo napeto zgodbo o osamosvajanju. V slovensko novinarstvo je prinesel nekaj svežine. Oddaljil se je od sivih tonov, njegovo pisanje pa je hitro postajalo visokooktansko. Pri tem ni bilo povsem jasno, ali novinarsko zgodbo razume kot prvi zapis zgodovine ali kot fabulo. Pripovedovalo je o svetu mračnih ozadij. Vzbujal je vtis, da zaradi izkušenj s prvimi takti tranzicije v Sovjetski zvezi absolutno natančno razume vse dimenzije slovenske tranzicije. Po osamosvojitvi je navdih našel v teoriji sociologa Davida Starka, da se je plansko gospodarstvo spremenilo v klanovsko družbeno strukturo. Najmočnejši klan pa naj bi vodil kar predsednik republike Kučan. Slivnik je Delo zapustil leta 1995 in ustanovil tednik Mag. Novo poglavje profesionalne kariere je začel s prigodo iz Sovjetske zveze. Hruščov naj bi leta 1964, ko so ga odstavili, dejal: »No, pa so se me znebili. Navsezadnje bi me lahko tudi ustrelili.« Pri tem je dodal, da se je zadnje dneve na Delu počutil tako kot Hruščov leta 1964. Vendar se je v okolje, v katerem bi ga »navsezadnje lahko tudi ustrelili«, vrnil. Sprva kot član uprave, odgovoren za tehnične zadeve, potem pa kot predsednik uprave. Na Delu je ostal do leta 2007, ko je »zaradi različnih pogledov« na vodenje podjetja odstopil. Ta čas za Delo ni bil dober čas. Bil je čas intrig, zvijanja rok, pritiskov in zamenjav, uveljavljanja surove moči. Danilo Slivnik je bil zadnja leta poslovnež. V javnosti pa je nastopal kot politični analitik. A nekako je njegov talent za pripovedovanje o mračnih ozadjih splahnel. Morda tudi zato, ker so imeli tudi njegovi lastni posli ozadja. Kontroverzna osebnost kontroverznega časa. Je pa tako: Danilo Slivnik je imel instinkt za zgodbo. In znal je pisati. Senegačnik: Vodilni del slovenske družbe ima protidemokratične vrednote Intervju MMC-ja z Branetom Senegačnikom, urednikom Nove revije 17. januar 2012 ob 06:00 Ljubljana - MMC RTV SLO Prehod v novo državo in sistem je bil za politične sile nedemokratičnega porekla in tudi za del družbe izhod v sili, je v pogovoru za MMC med drugim dejal Brane Senegačnik. Vzroki za polarizacijo slovenske družbe, ponovna vrnitev NSi-ja v DZ, letošnje predsedniške volitve ... To so ene izmed tem, o katerih smo se pogovarjali z Branetom Senegačnikom, pesnikom, esejistom, prevajalcem in urednikom Nove revije. Čeprav je bila Pahorjeva vlada neuspešna, zaradi česar se je pričakoval politični zasuk, se je na predčasnih volitvah vzpostavila že skoraj tradicionalna polarizacija pol-pol. Kje vidite zlasti globlje družbene vzroke za to, da pogosto pride do tega patpoložaja? Odgovor na to je na eni ravni enostaven, na drugi pa kompleksen. "Patpozicija" je posledica tega, da je slovenska družba kot celota ujetnica svojih vrednotnih protislovij. Z nastankom samostojne države Republike Slovenije je ta družba izstopila iz enega političnega sistema v drug; vendar je to napravila le napol, napravila je polkorak, se pravi, da je z eno nogo stopila v novo realnost, z drugo pa ostala v stari. Med obema sistemoma obstajajo temeljne razlike, ki so povsem očitne. Tudi če pustimo ob strani vrednotenje enega in drugega (in rečemo prvemu bodisi totalitarizem ali nedemokracija bodisi socializem s človeškim obrazom ali doba socialne varnosti; drugemu pa bodisi demokracija ali družbena svoboda bodisi strankokracija ali povampirjeni kapitalizem, je jasno, da sta konceptualno nezdružljiva. Tak prestop seveda ni zgolj nekaj formalnega, ne pomeni zgolj odprave starih (Zveze komunistov Slovenije, skupščine itd.) in nastanka novih političnih struktur (parlamenta, strank) in uvedbe novih procedur (svobodne volitve), ampak je povezan z vrednotami družbe, z organizacijo gospodarstva, s kulturo, z zgodovinsko zavestjo in usmeritvijo v prihodnost. Poenostavljeno rečeno, z "življenjem". In ravno to, "življenje", je bilo navsezadnje tisto, ki je "zahtevalo" spremembo sistema. Do nje je prišlo, kot je znano, tako rekoč z družbenim konsenzom, pa čeprav so se ji t. i. sile kontinuitete, stranke, nastale iz organizacij komunističnega sistema, upirale do zadnjega in so se šele tik pred zdajci – premagane od "življenja" - vdale in jo podprle. Je bila to dejanska podpora spremembam ali zgolj formalna podpora? Po vseh znamenjih sodeč, je bila to zgolj podpora formalnim spremembam, ne pa tudi "življenjskim". Družba je začela formalno funkcionirati po načelih, ki jih je sicer njen najglasnejši del nenehoma zavračal in napadal. Goreči nasprotniki in zasmehovalci osamosvojitve so zasedli mnogo vodilnih položajev v samostojni državi, politiki strank, ki so nastale iz komunističnih struktur, so redno napadali strankarski sistem, v katerem so sodelovali (in v glavnem tudi vladali). Še bolj jasen indikator te vrednotne protislovnosti pa je kultura: od akademskih, prek medijskih do popularnokulturnih sfer lahko kot nekakšnim lajmotivom sledimo napadom na strankarski sistem, relativizaciji pomena slovenstva, slovenske kulture in zgodovine, še zlasti pa zavračanju oz. omalovaževanju razmisleka o tem, kaj sploh pomeni biti Slovenec v moderni globalizirani družbi v 21. stoletju. Isti pisci, ki so slavili propadli komunistični režim, so se tedaj naenkrat začeli bati, kaj bo z demokracijo storil "Centralni komite Demosa" ipd. In vse to v skrbi za blaginjo in razvoj slovenske demokratične družbe. Tukaj seveda ne gre samo proces tranzicije, za katerega je normalno, da traja nekaj časa (kot je normalno tudi, da se v mnogih, še posebej praktičnih vidikih življenja ohrani kontinuiteta), ampak očitno za to, da je bil prehod v novo državo in sistem za politične sile nedemokratičnega porekla (in za del družbe) izhod v sili. Ta del družbe je sicer deklarativno sprejel novo koncepcijo "življenja", a je po drugi strani nove vrednote (in tiste sile in posameznike, ki so največ naredili za njihovo uveljavitev) vedno napadal in tudi v drugačnih razmerah - in seveda na prilagojene načine - ohranjal monopolno oblast in nadzor nad številnimi vitalnimi življenjskimi področji. Ideološki obrat, ki smo mu priče v zadnjih letih, lepo kaže uspešnost tega procesa: spet se dogajajo stvari, ki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja najbrž ne bi bile mogoče, npr. odkrito poveličevanje Josipa Broza, imenovanega Tito; norčevanje iz žrtev sistematičnih množičnih pomorov; nekatere ugledne državljanke in državljani javno govorijo, da je tako rekoč moralno nujno sovražiti nekatere družbene skupine ipd. A bistvo protislovnosti slovenske družbe ni v tem, da ima del - in to najdejavnejši, vodilni - družbe protidemokratične ali neevropske vrednote, temveč v tem, da s takšnimi vrednotami utemeljuje evropsko demokratično usmeritev Slovenije. Z vodo pač ni mogoče kuriti ognja ... To "nemogoče" pa očitno vendarle je mogoče, a le za visoko ceno: hudo je prizadet javni um, za nastopanje v javnih prostorih niso potrebni skoraj nikakršna miselna konsekventnost, zgodovinska obveščenost, okus ali občutljivost, uveljaviti je mogoče tako rekoč karkoli (in to nikakor ne zgolj v politiki, temveč tudi širše v kulturi, zlasti v umetnosti). Kje so po vašem mnenju vzroki za to? Tu pa se začne bolj zapleten del zgodbe: zakaj je tako? Zakaj se tega skorajda sploh tega ne opazi? Zakaj je javni um tako globoko prizadet? Zakaj so, denimo, instrumenti strokovne javnosti, ki v sodobni družbi uživa (načeloma upravičeno) visoko zaupanje, v naši realnosti izrazito disfunkcionalni, saj pogosto ne le ne diagnosticirajo nekonsekventnosti mišljenja, temveč jo utrjujejo in celo proizvajajo? Vsaj del odgovora je v preteklosti: slovenska družba je bila desetletja tako močno prepojena z (na kratko in ne čisto natančno rečeno) marksističnimi predstavami o življenju, da se tega niti ne zaveda, da jih ima za "naravno" in edino mogočo obliko razumevanja sveta: zanjo je resnično le, kar gre v ta okvir ali kar je mogoče prirediti Prokrustovi postelji teh predstav, vse drugo pa odpiše. Tu so se zelo globoko v podzavest začrtale meje sprejemljivega v kulturi, zgodovini, filozofiji, umetnosti: imeli smo tako rekoč cel svet, vso pahljačo različnosti, a ne zares: to pahljačo je bilo vedno mogoče zložiti v najožjo ideološko enotnost in z njo tudi udariti. Posledica življenja v navideznem svetu so navidezne predstave o svobodi in odgovornosti, ki jih je utrjevalo še prepričanje, da je življenje "na tuj račun", od zunanje ekonomske podpore nekaj "naravnega", samoumevnega. Ob tem ne gre prezreti še določenih podobnosti med marksistično in zahodno kulturnomaterialistično mentaliteto ... Sad vsega tega je, kot rečeno protislovnost družbe, ki ni zgolj politična razdeljenost ljudi, ampak zmeda, ki živi pogosto v isti glavi, ljudje na raznih koncih si svetijo v prihodnost tako, da prilivajo vodo na svoj ogenj in se čudijo vse gostejšemu mraku okrog sebe ... To je neizogibno, dokler slovenska družba ne opravi refleksije o 20. stoletju. Ne govorim o tem, kakšna naj bi bila ta refleksija, zgovorno dejstvo je, da te refleksije sploh ni bilo. V tem vidim tudi slabo napoved za prihodnost. Menim, da družba brez temeljne zgodovinske refleksije, kako je postala to, kar je, ne more dobro funkcionirati v sedanjosti in ne more imeti niti približno jasnih pogledov o tem, kam naj gre. Pred leti sva se v intervjuju pogovarjala o vlogi krščanstva v slovenski družbi in tudi v politiki. Bilo je po volitvah leta 2008, ko se Novi Sloveniji (NSi), ki se kot stranka, ki najbolj poudarja krščanstvo, ni uspelo uvrstiti v parlament. Na zadnjih volitvah ji je - čeprav so bili številni skeptični - znova uspelo priti v parlament. Kje so po vašem vzroki za to "obuditev od mrtvih". Moram reči, da je bil tudi zame osebno ta comeback zelo presenetljiv. Najbrž je tukaj več dejavnikov. Verjetno je bila stranka dejavna in prepoznavna na lokalni ravni, dajala nekatere najbrž zanimive in opazne pobude, pobude, ki v širši družbi niso bile brez odmeva, bila je uspešna tudi na evropskih volitvah. Predvsem pa menim tudi, da je tradicija vrednot, ki jih zagovarja ta stranka, in navzočnost teh vrednot v širši evropski družbi tista, ki je skupaj s prej navedenimi dejavniki prepričala ljudi in omogočila vrnitev. Nenazadnje, ta stranka po svoji duhovni fiziognomiji sodi v tradicijo ljudskih strank, Evropska ljudska stranka pa je najmočnejša stranka v Evropskem parlamentu. Najbrž je vse to skupaj pritegnilo tisto kritično maso, ki je bila potrebna za vrnitev v parlament. Po volitvah je izbruhnila afera zaradi zapisa na spletni strani SDS-a, po kateri je prišlo do t. i. protesta v trenirkah. Vsaj v nekaterih medijih se je (ponovno) vzpostavila delitev na levico, ki je po njihovem strpna, napredna, in na desnico, ki je nestrpna, nazadnjaška. Kakšno je vaše mnenje - ali ti pogledi držijo? Še posebej, ker na drugi strani številni opozarjajo na nestrpnost levice, ki pa ni tako medijska izpostavljena. Pri tem, denimo, poudarjajo zapise na levici o volivcih NSi-ja, SDS-a, ki pa ne sprožajo takšnega ogorčenja. Gre tudi po vašem mnenju tukaj za dvojna merila? Odgovor na to ne more in ne sme biti naivno neposreden, ampak bi zahteval dolgo družbeno diskusijo, na katere teme lahko tu le namignem. Sam vse to povezujem s prej omenjeno odsotnostjo resne refleksije o družbi v 20. stoletju in danes. To se pravi, možnosti, da bi se različni pogledi v družbi stalno in v približno uravnoteženi meri soočali. Predvsem pa, da bi bili nenapisani kriteriji intelektualne javnosti taki, da bi se vsak udeleženec samoumevno trudil slediti razvidni argumentativni logiki, upoštevati stališča "nasprotne strani" in jih ne prevpiti, temveč jim zoperstaviti svoje. Ne govorim torej o tem, da bi morali en pol pogledov in razmišljanj iz družbe umakniti ali ga popolnoma prevladati, ampak nasprotno, da bi moral obstajati odprt prostor dialoga, ki pa bil zavezujoč v tem smislu, da ne bi bilo mogoče javno reči dobesedno česar koli. V tako majhni državi, kot je Slovenija, bi tak javni kulturni dialog lahko imel vpliv na vse sfere - tudi na politiko. Kakšne so rešitve? Jasno je, da je to stvar, ki ne gre čez noč. Mi te diskusijske kulture nismo imeli veliko v zgodovini, zlasti pa je ni bilo v enopartijskem sistemu, kjer je bil izključujoč govor stalnica - v vseh medijih, tudi v učbenikih se je prikazovalo stvari izrazito enostransko, tako rekoč vsakdanja medijska govorica je po današnjih kriterijih hodila odločno onstran meje sovražnega govora. Zdaj grem konkretnje k vašemu vprašanju: kategoriji levice in desnice sta pri nas iz več razlogov problematični, ker nista le nejasni, ampak tudi zamegljujoči. Če se levica - in s tem napredna usmerjenost - preprosto identificira s kulturo kontinuitete s komunističnim režimom (in de facto na koncu žal pridemo do tega kriterija), potem sledi iz tega več nenavadnih, absurdnih stvari: levica je tedaj izvorno (in ciljno?) nedemokratična – značilno pa s to obtožbo neredko diskvalificira demokratično nastale in kot take evropsko uveljavljene stranke, ki niso in ne morejo biti v kontinuiteti z ničimer; tradicionalno "napredno" orientirane skupine (urbana populacija, alternativna kultura, družbenokritični misleci, mladi itd.) v veliki meri delujejo ne le konservativno, temveč celo reakcionarno, za zasuk v pretekle čase; ker ima v rokah večino medijev in mentalitetno obvaduje akademski sistem, vztraja pri ohranjanju stereotipnih predstav in preprečuje družbeno kritiko, odkrivanje in uveljavljanje novega (npr. zgodovinskih dejstev). Drugi pol pa se seveda vede temu primerno. Ima bistveno zožen prostor možnosti pojavljanja v javnosti. Pri tem res dostikrat skuša biti slišan na načine, ki niso posebej intelektualno očarljivi. Vendar ne verjamem v "orbanizacijo" Slovenije, s katero so nekateri strašili že pred temi volitvami, se pa bojim, da se tudi na "desni" strani (ne nujno v politiki) lahko pojavijo posamezna ekstremna stališča kot nekakšen ventil zaradi neupravičenega izključevanja in prisvajanja intelektualnega prostora s sredstvi, ki sploh niso intelektualna, kar se mi zdi, da je glavni problem t. i. napredne, morali bi pravzaprav reči kontinuitetne inteligence. Nazadnje je slabo tudi za leve intelektualce same, ki toliko prisegajo na intelekt, na argumentacijo, če enostavno niso pripravljeni s spodobnimi intelektualnimi sredstvi predstavljati svojih stališč, prepričevati ljudi, ampak rajši uporabljajo vsa sredstva, tudi sredstva diskriminacije ter medijsko monopolizacijo in izključevanje drugih mnenj. In kar je slabo za intelektualno stanje leve strani same, je posledično slabo tudi za slovensko kulturo v celoti. Nasploh se mi zdi, da pojem kulture v nekem širšem smislu danes izginja, da je na eni strani zanimiv samo akademski uspeh, ki je izrazito formaliziran in ozko usmerjen, ali pa na drugi strani pragmatičen - torej finančni uspeh ali družbena uveljavitev. Vprašanja kulture, ki pa so širša, ki so nenazadnje vprašanja smisla družbe in posameznika, pa vse bolj izgubljajo na teži. Kot nadomestek tega se občasno pojavljajo marionetne revolucije od zasedbe fakultete do borze in podobno. Na kateri strani je večja odgovornost za to stanje? Vsekakor pa ima levica pri tem večjo odgovornost, saj med "poloma", čisto preprosto, ni "fizičnega" ravnovesja, kar zadeva medije in akademske institucije. Tisto, kar dela neznansko razliko, je seveda 50 let levega ekskluzivizma, ki se v marsičem ni iztekel, saj ni bilo prave diskontinutite, spremembe v načinu mišljenja in dojemanju sveta. Kdor ne upošteva zgodovine, ostane vse življenje otrok, je nekje zapisal Ciceron. Sicer pa je to tudi del širše problematike: med "naprednim" in "strpnim" ni samoumevnega enačaja, tako kot ga ni med "konservativnim" in "nestrpnim". Če štejemo razsvetljensko misel in njene derivate za levico, je ta v zadnjih stoletjih zares imela pobudo in preoblikovala svet, vendar je v preteklem stoletju zadela ob rob svojega temeljnega koncepta, da je realnost tema, ki jo je človek poklican razsvetliti in vanjo vnesti svoj red. Ta koncept je povezan z mnogimi paradoksi, a ostanimo raje pri otipljivih posledicah. Kdor ne misli, da je npr. človeško življenje dana (in ne zgolj družbeno dogovorjena ali proizvedena) vrednota, ki zahteva absolutno spoštovanje, tega lahko morda vsaj ekološka opozorila prepričajo, da je ob vsem spreminjanju sveta potrebna tudi določena mera "konservativizma", upoštevanja naravnih danosti. Optimistično, družbenoaktivno razsvetljenstvo in levičarstvo sta nasploh vitalno odvisna od tega, da se omejita na pragmatične življenjske zadeve (ki jima molče priznavata veljavnost zadnje resničnost) in svojo kritiko usmerita proti kulturi, ki odkrito gradi na zastavljanju najtežjih, nerešljivih vprašanj (kot je npr. o človekovem osebnem smislu). Ko pa je enkrat ta bitka dobljena, jima ostane samo še v bistvu konservativno vztrajanje pri merljivem (izraz tega je sodobni kulturni materializem). To pa danes nekako ne zadostuje več in nastalo stanje pomeni velik izziv za "levo" misel. Leva misel pa je integralni del evropske tradicije; s svojmi vrednotami - kritično držo, iskanjem novega, skrbjo za javno dobro -, ki so mnogo starejše od razsvetljenstva, je preprosto nepogrešljiv del zahodne civilizacije. Brez nje konservativizem, skrb za ohranjanje narave in zgodovinskih pridobitev izgubijo smisel. Zato je zelo pomembno, kako bo razrešila aporijo, v kateri se je znašla. Žal pa se zdi, da slovenski levičarji, tudi tisti svetovnega slovesa, k temu ne prispevajo prav veliko. Letos bodo volitve za predsednika države. Pred nekaj leti ste dejali - ko ste govorili o porazu Lojzeta Peterleta na volitvah leta 2007 - da je bistvo slovenske katastrofe v tem, da ni bistveno vprašanje, ali bi bil lahko ravno katoličan izvoljen za predsednika, temveč, ali bi to lahko bil človek, ki ne zagovarja tranzicijske resnice in tranzicijskega pogleda na zgodovino, pa naj si bo agnostik ali ateist, ženska ali bivši član partije. Po zadnjih ameriških volitvah, na katerih je zmagal Barack Obama, pa ste dejali, da bi bila v Sloveniji izvolitev tako imenovanega desnega predsednika večja prelomnica od tiste, ki se je zgodila v ZDA. Kaj pričakujete na letošnjih predsedniških volitvah? Bo nekdo, ki zagovarja tranzicijski pogled na zgodovino, že skoraj zagotovo zmagovalec? Glede na izid zadnjih parlamentarnih volitev pričakujem tudi tukaj nadaljevanje kontinuitete, še zlasti ker se na predsedniških volitvah ne morejo sklepati nobene koalicije, ampak je relativni zmagovalec končni zmagovalec. Glede na to, da so resursi moči in vpliva kontinuitetne strani izredno veliki, vedno znova presenetljivi (in po vseh teh letih pravzaprav že ne bi smeli več presenečati), pričakujem nadaljevanje trenda, še sploh, ker se ne kaže na obzorju noben mogoč protikandidat zdajšnjemu predsedniku države, ki se bo gotovo potegoval za nov mandat. Težko si predstavljam, da bi pomladna stran izvedla nekakšno ad hoc akcijo s podobnim učinkom, kot jo je kontinuitetna na zadnjih parlamentarnih volitvah. Kdo ve, morda pa obstajajo tudi presenetljiva presenečenja ... Koalicijska pogodba podpisana. Janša: Za to koalicijo stoji skoraj 600.000 ljudi. Danilo Türk kandidata ni predlagal 25. januar 2012 ob 07:52, zadnji poseg: 25. januar 2012 ob 16:26 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Petdeset poslancev SDS-a, Liste Virant, DeSUS-a, SLS-a in NSi-ja je podpisalo in poslalo v državni zbor predlog imenovanja Janeza Janše za mandatarja. Predsednik SDS-a Janez Janša je po podpisu pogodbe novinarjem zatrdil, da so koalicijski partnerji enakovredni in da ni nobena stranka izmed podpisnic koalicijske pogodbe dodatek, obenem pa je izpostavil: "Za to koalicijo stoji 50 poslanskih glasov, za temi glasovi pa stoji skoraj 600.000 volivcev." "Zadnja leta smo vsi skupaj več ali manj nemočno opazovali, kaj nastaja iz naše države. Danes smo podpisali koalicijsko pogodbo, ki predstavlja vsebinsko osnovo za vrnitev Slovenije na pot normalnega razvoja," je poudaril Janša in pojasnil, da sta tako koalicijska pogodba kot koalicija "protikrizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z različnimi ideološkimi oznakami". Zatrdil je, da je v ospredju njihovih prizadevanj blaginja ljudi. Predsednik države se je odločil, da ne bo predlagal nobenega svojega kandidata za mandatarja: "Janša nima polne legitimnosti za sestavo vlade" Po Janševih besedah čakajo koalicijo najtežje naloge v prvem letu in pol, ki bodo po njegovem prepričanju odločilne. Zelo pomembni bosta sprejemanje in uresničevanje rebalansa proračuna, pri čemer se bo treba odpovedati vsemu, "česar ne bomo mogli financirati s tem, kar ustvarimo", je poudaril. Ob tem je dodal, da bo koalicija naredila vse, da bo ta korak narejen ob upoštevanju načela pravičnosti. Janša obžaluje, da se na vabilo na koalicijska pogajanja niso odzvali Pahorjevi Socialni demokrati. Dodal je, da bo v partnerstvo za razvoj povabil tako SD kot Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića. Koalicijske partnerice se zavedajo "težkih časov" Ljudmila Novak, predsednica NSi-ja, je po podpisu pogodbe poudarila, da se stranka zaveda, da vladanje ne bo lahko, vendar želijo s svojim znanjem in po svojih najboljših močeh delati za dobro državljanov. "Težkih časov" se zaveda tudi Gregor Virant, ki je pojasnil, da zaradi tega ob vstopu v koalicijo ni nobene evforije in posebnega veselja, ni pa tudi "nobenega strahu". Predsednik Liste Virant je zatrdil, da je skupni imenovalec petih strank, ki sestavljajo koalicijo, "volja, da zaženemo gospodarstvo, da uravnotežimo javne finance in da vrnemo državljanom zaupanje v pravno državo". Prepričan je, da bo zaradi omenjenega "skupnega imenovalca", na katerem je koalicija zgrajena, tako močna, da bo koalicija zdržala celoten mandat. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je poudaril, da so se v stranki odločili za vstop v koalicijo zato, da bi deblokirali "politično patpozicijo, nastalo po četrtem decembru". Nadaljevanje politične krize bi po Erjavčevih besedah položaj Slovenije še poslabšalo. Odločitev stranke označuje kot državotvorno dejanje, zadovoljen pa je tudi s koalicijsko pogodbo. Po njegovem mnenju je nastala koalicija lahko kos izzivom, ki čakajo državo. "V to koalicijo vstopamo pogumno, odločno, brez strahu in s polno mero odgovornosti za izzive, ki so pred nami," je po podpisu koalicijske pogodbe novinarjem povedal predsednik SLS-a Radovan Žerjav. Prepričan pa je, da sama koalicija ne bo dovolj in bo treba sodelovati tudi z opozicijo. Upa, da se rušenje koalicije ne bo začelo, še preden bo začela delo, in da bosta komunikacija in sodelovanje med koalicijo in opozicijo dobra. Pogajalci omenjenih strank so pogodbo uskladili pretekli konec tedna, v torek pa so koalicijsko pogodbo potrdili še organi strank, nazadnje v SDS-u. Zdaj pogajanja še s predstavnikoma manjšin Zaenkrat imajo torej 50 glasov podpore. Ali bosta za Janšo kot mandatarja in nato za novo ministrsko ekipo glasovala tudi predstavnika manjšin, pa bo odvisno od pogajanj glede stališč pri manjšinski problematiki. "V koalicijski pogodbi manjka manjšinski del. Smo se pa pogovarjali o zavezi koalicije do manjšinskih vprašanj in obveznosti. V zvezi s tem bo nastal dogovor med poslancema narodnih skupnosti in potencialno koalicijo o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti," pravi poslanec madžarske narodne manjšine Laszlo Göncz in dodaja, da naj bi dogovor sklenili do petka zvečer. Od tega, kaj bo zapisano v dogovoru, je odvisna njuna podpora Janši. "Namreč drugi pogoj je zdaj izpolnjen, saj obstaja večinska podpora političnih strank in midva nisva več jeziček na tehtnici," je poudaril. O mandatarju v soboto Opoldne je svojo odločitev o mandatarju na tiskovni konferenci sporočil tudi predsednik republike Danilo Türk. Kot je znano, lahko mandatarja v drugem krogu poleg predsednika države predlagajo tudi ali skupina najmanj 10 poslancev ali poslanska skupina. Poslanci bodo o mandatarju glasovali na seji, ki bo v soboto. Predsednik se je odločil, da svojega kandidata ne bo predlagal. Skupni odbor DZ-ja ter odbor za finance in monetarno politiko bosta pred sobotno izredno sejo obravnavala predloge treh od šestih zakonov, ki jih je zaradi slabega stanja javnih financ pripravila vlada - predloga novele zakona o prevzemih in sprememb energetskega zakona, pa tudi medvladno pogodbo o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline. Odločilna je bila potrditev DeSUS-a Pri pogajanjih o Janševi koaliciji je bila ključna odločitev sveta stranke DeSUS, saj bi imela koalicija preostalih štirih strank brez upokojenske stranke le 44 poslanskih glasov. Hkrati podpora stranke DeSUS ni bila samoumevna, saj so v nekaterih strankinih pokrajinskih odborih nasprotovali sodelovanju z Janševo koalicijo. Toda, kot je pojasnil predsednik stranke Karl Erjavec, druge izbire niti niso imeli, če niso želeli predčasnih volitev. Od 48 navzočih članov sveta stranke jih je nato za vstop v koalicijo glasovalo 37. Koalicijska pogodba temelji na gospodarstvu, financah, pravni državi Predsedniki strank so v torek poudarjali, da so skupni imenovalec koalicijske pogodbe vprašanja gospodarstva, financ in pravne države. Vsi so tudi zatrdili, da kadrovska vprašanja, razen kandidata za mandatarja, še niso dokončno dogovorjena. Z obsežno koalicijsko pogodbo se bodo stranke zavezale, da bodo število ministrstev znižale na 11, javno porabo do konca mandata omejile na 45 odstotkov BDP-ja, stabilizirale javne finance, prek davčnih sprememb spodbujale podjetništvo in zaposlovanje visoko izobraženih ter radikalno, kot so zapisale, odpravljale birokratske ovire. S socialnimi partnerji bodo sklenile socialni sporazum, opoziciji pa ponudile partnerstvo za razvoj. T. K. B., A. K. K., Gašper Petovar Koalicijska pogodba podpisana. Janša: Za to koalicijo stoji skoraj 600.000 ljudi. Slovenke in Slovenci praznujemo. a tebe naj ne bi pa predstavljal vsakdo ? Če ti kaj ne paše, se lahko izseliš kamorkoli, svet je velik. Tudi mene ste že pošiljali na vsepovsod, ko ste mislili, da bo zmagala vaša palčkova srbomafija Važn da palčku ni ratal!!! Čestitam, upam da bodo Kučan, Stanovnik, Turk in Jankovič dali mir in da se bo lahko začelo delati. Se je pa Kučanov zet Štrukelj že postavil v obrambni gard. Javni sektor zahteva dobre plače, pa če vsi ostali državljani pocrkajo. Tudi Semolič je že zaropotal. Pejovnik: Nismo se spoprijateljili s sistemom, ki ga imamo Evropski večer Lojzeta Peterleta 25. januar 2012 ob 20:21 Ljubljana - MMC RTV SLO Po osamosvojitvi se nismo spoprijateljili s sistemom, ki smo ga sprejeli, in zadnja kriza je v nas pustila praznino in strah, stanje v Sloveniji ocenjuje Stanislav Pejovnik, rektor ljubljanske univerze. Pejovnik je na evropskem večeru evropskega poslanca Lojzeta Peterleta (NSi) poudaril, da Slovenci po uspešno izpeljani osamosvojitvi, "ko smo bili drugim državam vzor", nismo nikoli popolnoma sprejeli demokratičnega in kapitalističnega sistema. Strah, ki ga po njegovih besedah Slovenci čutimo ob gospodarski krizi, je posledica tega, ker kapitalizma nimamo dovolj dolgo, da bi se zavedali, da je vsaka podobna kriza očistila kapitalistični sistem in ga izboljšala. Poudaril pa je, da bo ob zadnji krizi treba nekatere stvari postaviti na novo in ne zgolj iskati rešitev za izhod iz krize. Pejovnik je ob tem še dodal, da je glavna težava današnje družbe, da se nismo pripravljeni ničemur odreči. Ernest Petrič, predsednik ustavnega sodišča, je poudaril, da bi se morali zavedati, da pri osamosvajanju nismo bili zamudniki zgodovine in smo uspešno zamenjali družbeni red. Težave so po njegovem mnenju nastale zaradi pomanjkanja izkušenj, kadrov in znanja. Kot posledico je navedel zelo zapleten slovenski pravni red, ki ni vedno uspešen. "Pravna država je uzda, ki obrzda divji razvoj in vleče voz," je pojasnil. "Nimamo učinkovite pravne države in ljudje ne verjamejo, da jo imamo," je poudaril Petrič, ki je prepričan, da se je to pokazalo ob gospodarski krizi. Izrazil je upanje, da se bodo pristojni s to "veliko težavo" soočili. Kot težavo Slovenije pa je izpostavil tudi "veliko negativnega naboja", ki ga je po njegovih besedah več kot drugje po svetu, čeprav po Petričevem prepričanju živimo v lepi in bogati državi. "Pohlep je grožnja prihodnosti" Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj je kot slovenski fenomen izpostavil slabo samopodobo državljanov, del krivde za to pa vidi v medijih, ki po njegovem mnenju preveč izpostavljajo negativna sporočila, ki se bolje prodajajo kot pozitivne novice. Trontelj meni, da mediji nosijo del krivde tudi za nizko zaupanje ljudi v politiko, javne ustanove in Cerkev, ki so po njegovem mnenju tesno povezane z vrednotami naroda. Ob tem je izpostavil pohlep, kot ključno človeško lastnost, ki jo vidi kot grožnjo prihodnosti. Peterle je ob tem dodal, da posledice obsedenosti z lastnino plačuje celotna država. "Ideološke teme je treba zapreti" Med drugim so se govorci dotaknili tudi zaveze nove koalicije, da ne bo odpirala ideoloških tem. Peterle je dejal, da je ideološke teme, ki delijo državljane, treba enkrat tudi zapreti. Petrič pa je ob tem dodal, da je treba poudariti, da je šlo pri povojnih pobojih za človeška življenja, in sicer ne glede na to, na kateri strani je kdo bil. "Slovenska dekleta so jokala za fanti, ki so izgubili življenja, ubiti so bili sinovi slovenskih mater in ni pomembno, na kateri strani so bili," je pojasnil. Gašper Petovar Slovenija dobila deseto vlado Pahor že predal posle Janši 10. februar 2012 ob 07:33, zadnji poseg: 10. februar 2012 ob 15:17 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Državni zbor je s 50 glasovi za in 10 proti imenoval ministre nove desnosredinske vlade, ki jo je predlagal mandatar Janez Janša. Dva koalicijska poslanca zaradi tehničnih težav nista glasovala. Borut Pahor je ob 16. uri predal posle novemu premierju, ob 18. uri pa se je začela prva, ustanovitvena seja nove vlade. Sedmim ministrom z imenovanjem zamrzne poslanski mandat. Dva člana koalicije vlade nista podprla. Eden izmed njih je Gregor Virant, ki ni glasoval, niti ni prijavil navzočnosti. Druga pa je Iva Dimic iz Nove Slovenije, ki se prav tako ni prijavila h glasovanju. Kot sta pojasnila, jima glasovalni napravi nista delovali. Vlado je na javnem glasovanju podprlo 50, proti pa je glasovalo 10 od 82 navzočih poslancev. Za izvolitev je bila potrebna navadna večina, torej večina navzočih. Stranke SDS, DLGV, SLS, NSi so glasovale za vlado, prav tako oba manjšinska poslanca. PS se je glasovanja vzdržal, SD pa je vladi nasprotoval. Uvodni govor mandatarja Janše. . DZ razpisal referendum o družinskem zakoniku. Druga Janševa vlada To je deseta vlada v samostojni Sloveniji, druga na čelu z Janezom Janšo. Čaka jih zahteven mandat, država se že več let spopada s finančno in gospodarsko krizo, na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih več kot 116.000 ljudi, zadolževanje je zaradi padca bonitetnih ocen vse dražje, reforme potrebujejo tako zdravstveni kot pokojninski sistem in trg zaposlovanja. 12 članov nove vlade Novo ekipo ob Janši sestavljajo še Janez Šušteršič (finance), Senko Pličanič (pravosodje, javna uprava in lokalna samouprava), Radovan Žerjav (gospodarstvo in tehnologija), Žiga Turk, (šolstvo, znanost, kultura in šport), Zvonko Černač (infrastruktura in prostor), Vinko Gorenak (notranje zadeve), Andrej Vizjak (delo, družina, socialne zadeve), Tomaž Gantar (zdravstvo), Franc Bogovič (kmetijstvo in okolje), Aleš Hojs (obramba), Karl Erjavec (zunanje zadeve) in Ljudmila Novak (Slovenci po svetu). SLS: Postavljamo ekipo za izhod iz krize Mihael Prevc (SLS) je v okviru predstavitve stališč poslanskih skupin dejal, da smo od padca trojnega referenduma izgubili osem mesecev dragocenega časa, v katerem bi lahko izvajali protikrizne ukrepe. "Danes je dan, ko izbiramo novo ministrsko ekipo, ki bo imela na volitvah pridobljeno legitimnost in ki lahko že jutri začne delo. Postavljamo operativno ekipo za izhod iz krize," je zatrdil. Novemu predsedniku slovenske vlade Janezu Janši je čestitala desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP). V EPP-ju so prepričani, da bo nova vlada Slovenijo pripeljala nazaj na pot rasti in blaginje. Zaslišanja kandidatov pred matičnimi odbori so po njegovem mnenju pokazala, da gre poleg politične tudi za strokovno vlado. "Prihajajoči mandat bo verjetno eden najtežjih v naši kratki zgodovini. Potrebno bo veliko komunikacije, iskanja kompromisov in tega, kar imenujemo politika," je pojasnil ter dodal, da je prihodnja vladna ekipa posebna v tem, da gre za enakovredne stranke, ki so se sposobne pogovarjati in tudi doseči končni dogovor. SD vladi ne bo "dajal potuhe" Poslanska skupina SD-ja nove vlade ne bo podprla, je napovedal Janko Veber. "Ne bomo vam namreč dajali potuhe, temveč bomo od vas terjali odgovorno delo," je pojasnil. Po njegovih besedah bo SD v opoziciji deloval konstruktivno, predvsem pa vnašal v družbo mir. Koalicija v tem smislu mandata ni začela dobro, saj je zavrnila že dogovorjeni zakon o javnih financah, je zatrdil Veber. Matjaž Han (SD) je zatrdil, da bomo dobili desnosredinsko vlado, ki si je Slovenke in Slovenci na neki način niso želeli, zato bo glasoval proti njej. Komentiral je tudi stališče moralnega teologa Ivana Štuheca, ki ga je podal za MMC. "Če bodo takšni ideologi desnice tako govorili v teh hudih časih, potem se nam slabo piše," je zatrdil Han. PS ne bo ne glasoval ne razpravljal Poslanci in poslanke Pozitivne Slovenije vlade ne bodo ne podprli, niti ne bodo glasovali proti, niti o njej ne bodo razpravljali, je napovedal predsednik stranke Zoran Janković. Menijo namreč, da je bilo dovolj razprave in vprašanj že na odborih, kjer so opozicijski poslanci veliko vladnih kandidatov podprli. Podpore PS-ja pa vlada kot celota ne bo prejela zaradi zakona o vladi, ki tožilstvo umešča pod notranje ministrstvo in ukinja samostojni resor kulture. Izrazil je zaskrbljenost, ker vlado prevzema skoraj ista koalicija kot v mandatu 2004-2008. V "času debelih krav" ta koalicija ni opravila potrebnih reform, v mandatu 2009-2011 pa je delovala kot protireformator, je pojasnil. Prav tako ga skrbi, kaj se bo dogajalo z mediji in v podjetjih, kjer ima država svoj vpliv. "V opoziciji vam bomo gledali pod prste," je napovedal. Zavzel se je, da dobi vlada na začetku sto dni miru, kot je to običajno. Janković meni, da delitve na naše in vaše ne bi smele vplivati na delo vlade, pri čemer, kot pravi, PS kot nova stranka "ni tako obremenjena s preteklostjo". Zatrdil je še, da kot poslanec nikoli ne bo predlagal sklica referenduma. DLGV: Ukrepi ne bodo všečni Po besedah Riharda Branislja iz DLGV-ja gre tokrat za projektno vlado z enim temeljnim ciljem: Slovenijo popeljati iz krize. Uspeh bo pri tem precej odvisen od zaupanja civilne družbe in sodelovanja politike. To, da je sestavljena iz petih dokaj različnih strank, je pri tem lahko šibkost, hkrati pa tudi prednost, je dejal. Ukrepi vlade v vsakem primeru ne bodo všečni, morali pa bodo biti pravični. Kot zelo pomemben bo tudi odnos med predsednikov vlade in finančnim ministrom. "Naj vlada začne kot vzklik iz srednjeveških viteških iger: Naj vas spoznamo na delu," je sklenil Braniselj. DeSUS: Varčevanje tudi za privilegirance To bo ekipa za težke čase, je napovedal DeSUS-ov poslanec Ivan Hršak. Da bo imela težko delo, dokazuje tudi množica kritikov, ki se je oglasila še pred znanimi kandidati za vlado. A vsi, tudi številna interesna združenja, ki so bila številna leta po Hršakovih besedah privilegirana, se bodo morala sprijazniti z varčevanjem, ki bo prek socialnega sporazuma enakomerno in pravično razporejeno. V DeSUS-u menijo, da bo odgovornost za uspehe ali neuspehe v koaliciji enakomerno razporejena, od opozicije pa pričakujejo, da "ne bo nagajala". Sicer nas čaka Evropska unija kot stečajni upravitelj, je sklenil Hršak. NSi: Dobro je, da se vlade menjajo Po mnenju poslancev NSi-ja bo danes izvoljena najizkušenejša vladna ekipa, je dejal Matej Tonin. Komentiral je kritike, da je vlada bolj politična kot strokovna: "Prevečkrat se je zgodilo, da so se ministri, strokovnjaki na področju, spuščali v posamezne odločitve in pozabljali na učinkovito vodenje. Videli so drevesa, ne pa gozda. Ministrstvo je vodilo ministra, ne pa minister ministrstvo." Tudi kritike na račun kandidata za zunanjega ministra, Karla Erjavca iz DeSUS-a, so po njegovih besedah preuranjene. Na več primerih iz Nemčije, Avstrije in Velike Britanije je predstavil, da so nekateri največji politični voditelji v karieri vodili veliko različnih ministrstev, pa jim to ni bilo očitano. "Še pred letom 2004 se je veliko govorilo, da ima Slovenija na voljo samo eno vladno ekipo, za drugo pa, da je premalo strokovnjakov," je nadaljeval Tonin. Toda po letu 2004 se je izkazalo, da ima Slovenija več vladnih ekip ter da je "zdravo in pametno, da se izmenjujejo na oblasti". Tokratna vladna ekipa ga navdaja z optimizmom. Pohvalil je opozicijo, ki je na odborih kandidate pogosto podprla, in izrazil pričakovanje, da bo tudi vladno ekipo kot celoto. SDS: Časa za uvajanje ni Jože Tanko (SDS) je pojasnil, da je nova ekipa ministrov za tretjino manjša od odhajajoče. Po njegovih besedah bo morala biti tudi bistveno bolj homogena, da bo sposobna pripraviti učinkovite ukrepe, ki jih državljani pričakujejo zadnja tri leta. Opozoril je, da razmere niso enostavne in da je Slovenija na poti med najbolj ogrožene države v EU-ju, zaradi česar ne bo imela možnosti, da dvigne proračunsko porabo za svoj slog vladanja, ko je to počela prejšnja vlada, pri čemer so se "lučke na vladnem semaforju prižigale v nasprotnem vrstnem redu". Nova vlada bo tako morala začeti zaustavljati zadolževanje, za kar bodo potrebne korenite spremembe v miselnosti, konceptih in organizacijskih oblikah. Ob tem je dodal, da potrebujemo vlado, ki se bo dela lotila takoj, saj časa za uvajanje tako rekoč ni. Manjšinska poslanca sta vlado podprla V imenu manjšinskih poslancev je László Göncz zatrdil, da ima največjo objektivno odgovornost za prihodnost države prav izvršna veja oblasti, ki, kot pravi, preprosto nima manevrskega prostora za napake, kar pomeni, da bo morala do vodenja države pristopiti odločno, pravično in učinkovito. Izpostavil je, da smo današnji dan pričakovali zadnjih osem mesecev, da pa je trenutno najpomembneje to, da smo pred oblikovanjem nove vlade, do katere večina goji velika pričakovanja, ki so po njegovem mnenju morda vprašljivo realna. Dodal je, da bosta oba poslanca manjšin vlado z zadovoljstvom podprla. A. S., Aleksander Kolednik, Aljoša Masten Upam, da je to prava vlada za izhod iz krize. Upam, da bo po letih brezglavega nabiranja dolgov (in s tem pridobivanja gnilih točk na socialnem področju) tej vladi vendarle uspelo zlezti iz tega. Slovenci, poglejmo naprej, v prihodnost: Da bomo čez 5 ali 10 let živeli veliko bolje, je potrebno danes zategniti pasove. Bodimo pametni, glejmo naprej! Foto: Predsednik Türk sprejel novega premierja in ministre Janši čestital tudi Obama 13. februar 2012 ob 19:06, zadnji poseg: 13. februar 2012 ob 19:56 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik države Danilo Türk je sprejel nove ministre in premierja Janeza Janšo. Strinjala sta se, da je dobro sodelovanje med državnimi institucijami nujno. Predsednik je priredil tradicionalni sprejem za novoizvoljeno vlado, ki ji je čestital ob izvolitvi. Vladi je zaželel uspešno delo in dodal, da je sodelovanje z njegove strani zagotovljeno. Janša pa se je zahvalil predsedniku, ker se je držal tradicije in pripravil sprejem in dodal, da tudi nova vlada računa na dobro sodelovanje. "Pomembno je vedeti, kam gremo" V govoru je predsednik Türk povedal, da živimo v zanimivih, a težkih časih, zahtevnejših od tistih iz bližnje preteklosti. Gre za čas, ki ga številni ljudje razumejo kot obdobje, v katerem so potrebne resne in temeljite spremembe. Zato je pomembno, da vlada dela dobro in da delajo vsi skupaj. Türk si resnično želi, da bi bila vlada uspešna, sam pa je zagotovil sodelovanje, tako s predsednikom vlade kot z ministri. "Verjamem, da se bo delalo dobro in da bomo naposled imeli dobre rezultate." Najpomembnejša naloga vlade bo po njegovem mnenju konsolidacija javnih financ, ob tem, ko se vsi sprašujemo, kako naprej, pa je pomembno vedeti tudi, kam gremo, je za TV Slovenija poročala Mojca Š. Pašek. Prav tako je potreben boljši socialni in družbeni dialog, pa tudi boljša politična kultura, je prepričan. "Vemo, da potrebujemo državo, v kateri bo vladavina prava zagotovljena, v kateri bomo računali na dobro delo pravosodja in v kateri bodo vsi organi spoštovali avtoriteto pravosodja," je dejal predsednik. Institucije naj delujejo v skupno korist Novi premier Janez Janša je odgovoril, da vlada za vse ni odgovorna, temveč je odgovornost tudi na pravosodju. Sicer pa je poudaril, da bo nujno dobro sodelovanje med državnimi institucijami, kar ima nova koalicija poudarjeno tudi v svoji pogodbi. Zatrdil je, da bo vlada storila vse, kar je v njenih zakonskih možnostih, da bo to sodelovanje tudi zares dobro in v skupno korist. "Vsi smo prisegli, da bomo delali za blaginjo Slovenije in naša vlada to misli resno," je povedal. Ministrska ekipa se zaveda izzivov, ki jih čakajo, pravi Janša. Trenutno stanje je takšno, "da hitrega izboljšanja kljub temu, da bi si tega vsi želeli", ne more napovedovati, saj bi bilo to tudi neodgovorno. Najtežje bo prvo leto, saj nas po njegovem mnenju čaka še dodatno znižanje bonitetnih ocen naše države. Po besedah premierja ima vlada jasne prioritete ter tudi ve, kaj je treba storiti takoj in kaj bi bilo treba storiti v celem mandatu. V prihodnjih mesecih bo zelo pomembno, da stanje opišemo takšno, kot je, je še dejal Janša. Pri konsolidaciji slovenskih javnih financ, ponovnem zagonu gospodarskega razvoja in predvsem ustvarjanju novih delovnih mest pa se bo po njegovem mnenju treba zanesti na to, da bodo ukrepi, ki jih bo treba sprejemati, izvedeni pravično in bodo "posamični deli slovenske družbe enako obremenjeni". Preberite tudi: Ministri prevzemajo posle Janši čestital tudi Obama Je pa novi predsednik vlade dobil čestitko ob potrditvi tudi iz ZDA. Čestital mu je ameriški predsednik Barack Obama in zapisal, da je konstruktivno sodelovanje med državama v tem trenutku pomembnejše kot kdaj koli prej. "Združuje nas reševanje številnih skupnih odprtih vprašanj, med drugimi svetovna gospodarska kriza ter zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na Zahodnem Balkanu in v Afganistanu." Prav zaradi tega je, kot je v čestitki še izpostavil Obama, konstruktivno sodelovanje med ZDA in Slovenijo v tem trenutku pomembnejše kot kdaj koli prej. freak No čistokrvni freak, ZDA niso podpirale odcepitve in samostojne Slovenije. Niso nam reševali rit in tudi zato so si Srbi upali sejati bombe pri nas. http://www.youtube.com/watch?v=1c6YbVkzQ vI Janši čestital tudi Obama Je pa novi predsednik vlade dobil čestitko ob potrditvi tudi iz ZDA. Čestital mu je ameriški predsednik Barack Obama in zapisal, da je konstruktivno sodelovanje med državama v tem trenutku pomembnejše kot kdaj koli prej. Mnogo bolj pomembno od Turčinovega sprejema nove vlade je vsekakor čestitka ameriškega predsednika Janezu Janši, ki ga ameriška administracija najbolj ceni izmed vseh naših politikov. Predsednikovanje Janeza Janše naši novi vladi pomeni zelo prijateljske in trdne odnose med Slovenijo in USA, kar je neprecenljive vrednosti za Slovenijo in Slovence v teh težkih kriznih in nestabilnih časih doma in po svetu. Imeti zaveznika in prijatelja v državi, kakršne so USA, pomeni za majhno državico, kakršna je Slovenija neprecenljivo vrednost na gospodarskem, še posebej pa na vojaškem področju. @gorc27 "Vendar jo je vseeno "našel" in v njej tudi prespal, kar je bila za Slovenijo izjemna čast." In predvsem izjemen strošek. Če bi imel vsaj malo soli v glavi, bi vedel, da kjer se pojavi ameriški predsednik, so oči celega sveta urpte vanj in na ozemlje, na katerem se nahaja. To pa je zelo velika reklama za državo gostiteljico predsednika najmogočnejše države na svetu, USA. kako je sedaj na sceni, ob teh naših pokončnežih človek vse zameša... kateri so izdajalci in hlapci: uni od srbijanca al uni od amerikanca? =D Srbijanci so na naše ozemlje že sejali bombe, Američani pa so nam že nekajkrat v zgodovini reševali riti in jih tudi rešili. Torej, kaj tukaj ni jasno Video: Robijev zlati polet za zgodovino! Video: Slovenski rekord Jurija Tepeša z 235,5 m 25. februar 2012 ob 14:51, zadnji poseg: 25. februar 2012 ob 18:34 Vikersund - MMC RTV SLO Robert Kranjec je poletel v zgodovino in postal prvi svetovni prvak v smučarskih poletih iz Slovenijie. Z izrednim finalnim poletom, dolgim kar 244 m, je "leteči Kranjec" osvojil Vikersund. 22. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Vikersundu se je le začelo, in to na najlepši mogoči način za navijače slovenskih "orlov" - Robert Kranjec je novi svetovni prvak v smučarskih poletih! Kranjec je kot predzadnji v 1. seriji po večkratnem znižanju zaletnega mesta in kljub nizki paraboli leta izvlekel 217,5 m, kar mu je po polovici skrajšanega tekmovanja prineslo 3. mesto. V drugi in hkrati finalni seriji so bili poleti veliko krajši, vzgornjik pa se je spremenil v veter v hrbet. Vse to ni niti malo zmotilo 30-letnega Kranjčana, ki se mu je posrečil popolni polet. Izjave svetovnega prvaka po zlatu: Kranjec še ni evforičen, morda bo, ko se sliši z ženo Desno v priloženih videonovicah si oglejte zlati Robijev polet, zaključek 22. SP-ja v poletih in ostale vrhunce Vikersunda. Koch padel, Velta prekratek Pri 244,0 m - novem slovenskem rekordu in tretjem najdaljšem poletu v zgodovini - se je Kranjec s skrajnimi močmi obdržal v počepu in s točkovnim izkupičkom 408,7 točke z ogromno prednostjo prevzel vodstvo ter izzval zadnja dva smučarja letalca na vrhu letalnice v Vikersundu. V vodstvu po 1. seriji je bil Norvežan Rune Velta, ki je na koncu po poletu 234,5 m le za tri točke zaostal za Kranjcem (405,7 točke) in osvojil srebro. Še bližje je bil zlatu Avstrijec Martin Koch, ki pa pri daljavi 243,0 m ni zdržal pritiska in je padel, zaradi česar se je moral zadovoljiti z bronom (386,2 točke). "Sploh nisem vedel, kako daleč sem skočil" "Prvi polet mi ni najbolje uspel, kar je bila tudi posledica, da včeraj nisem skakal. Tudi skoki na treningu niso bili konstantni, enkrat dobri, drugič slabši. Drugi polet pa je bil zelo dober. Ob pristanku sploh nisem vedel, kako daleč sem skočil, to sem videl šele na zaslonu," je takoj po kroni dolgoletne kariere povedal kar nekoliko presenečeni Kranjec. Kranjec je s prvim slovenskim zlatom v poletih tako nasledil srebrnega Primoža Ulago iz leta 1988 v Oberstdorfu in bronastega Urbana Franca iz 1996 v Kulmu. "Jutri bom le užival. Naša ekipa ne bo tako močna, kot je bila v Oberstdorfu, saj v ekipi manjka Peter Prevc," se je novi svetovni prvak ozrl še proti nedeljski ekipni tekmi, kjer bo Slovenija tudi med kandidati za novo odličje. Rekordni polet Tepeša Po polurni uvodni zamudi je ob 15.32 prvi polet v konkurenci s številko 1 opravil Japonec Juta Vatase, ki je pristal pri 216,5 m. Veter je močno motil izvedbo serije, ki se je nato končala šele po uri in pol. Prvi Slovenec Jurij Tepeš je poletel kar 235,5 metrov, s čimer je v tistem trenutku za tri metre izboljšal slovenski rekord v poletih, a mu je to po prvem poletu prineslo samo 11. mesto. V drugo se v slabših razmerak Tepeš ni najbolje znašel je poletel 198,0 m, s čimer je najprej izgubil štiri mesta, na koncu pa je osvojil 12. mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev na velikih tekmonjih. Iz anonimnosti do 244,5 metra Osebni rekord je dosegel tudi Jure Šinkovec, ki je pristal pri 215,0 m, a ga je zaradi vzgornjika doletel odbitek kar 32 točk, s čimer je zasedel 20. mesto in se uvrstil v finale, kjer pa je v slabih razmerah pristal le pri 169,5 m in izgubil šest mest ter osvojil končno 26. mesto Norvežan Anders Fannemel s številko 22 je nato samo za dva metra zgrešil svetovni rekord, poletel je kar 244,5 metrov! Do pred tedna dni skoraj neznani Fannemel je za 19 točk prehitel Tepeša, a je kljub temu bil po 1. seriji "le" četrti, po ponesrečenem poletu v drugi seriji pa je končal na 13. mestu. Namesto dveh dni in štirih serij le dva poleta Če bi bilo vse "normalno", bi v petek izpeljali dve seriji, v soboto pa še dve. Toda petkov spored je grdo zmotil veter, ki je močno razvlekel tudi sobotno tekmovanje. Vreme je drugi dan prvenstva nekoliko boljše, a je veter vseeno zakrivil, da so začetek tekme zamaknili za pol ure in se odpovedali načrtu, da bi izvedli tri serije, a tudi dve sta bili dovolj, da je prestižno zlato osvojil Robert Kranjec. 22. SVETOVNO PRVENSTVO V POLETIH, Vikersund Končni vrstni red: točke daljavi 1. R. KRANJEC SLO 408,7 217,5/244,0 2. R. VELTA NOR 405,7 217,5/234,5 3. M. KOCH AVT 386,2 218,0/243,0 4. S. FREUND NEM 372,6 210,5/208,5 5. D. ITO JAP 365,2 206,0/219,0 6. A. KOFLER AVT 364,2 228,0/216,0 7. A. BARDAL NOR 360,3 212,0/203,5 8. T.MORGENSTERN AVT 360,2 199,5/212,5 9. R. FREITAG NEM 356,3 210,0/212,0 ... 12. J. TEPEŠ SLO 342,0 235,5/198,0 13. A. FANNEMEL NOR 329,5 244,5/179,5 14. S. AMMANN ŠVI 328,8 203,0/180,0 18. G. SCHLIEREN. AVT 317,5 206,5/174,5 26. J. ŠINKOVEC SLO 280,5 215,0/169,5 Po 1. seriji: točke daljava 1. R. VELTA NOR 215,2 217,5 2. M. KOCH AVT 212,5 218,0 3. R. KRANJEC SLO 211,3 217,5 4. A. FANNEMEL NOR 207,4 244,5 5. A. BARDAL NOR 202,5 212,0 6. S. FREUND NEM 199,6 210,5 7. S. AMMANN ŠVI 196,9 203,0 8. G. SCHLIEREN. AVT 196,6 206,5 9. A. KOFLER AVT 191,5 228,0 10. R. FREITAG NEM 190,6 210,0 11. J. TEPEŠ SLO 188,4 235,5 ... 20. J. ŠINKOVEC SLO 166,1 215,0 T. G. Tooooooooooooooooooooooooooooooo! Čestitke iz srcaaaaaaa Kranjcu in vsem našim! To zlato je za Prevca in za vse forumske pljuvače!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! KRANJEC KRAL!!! TOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO aaaaaaaaaaaaaaaa mamo joooooooooo aaaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! tooooooooooooooooo !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! zlati in leteči robi!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Bravo Robi, si ponos Slovenije! Najboljši letalec na svetu !!!!!! Nobenmu ne bi mogu bolj privoščit, vsa čast pa tudi Kochu !! Leteči Kranjec, moj poklon....... TODAY SLOVENIA HAS BECOME MONARCHY!!!! THE FIRST KING IS ROBERT "244" THE GREAT KRANJEEEEEEEEEEEEECCCC!!!!!! Ravnokar sem začel pakirat za v Planico :DD bravo Robi avstrijski trener se je pa kar za glavo prijel po kranjčevem nastopu =) Super polet VELIKANA smučarskih poletov.. Bravo Kranjec Robert... Ti si LEGENDA !!! Čestitke tudi ostalim našim orlom in vsem v reprezentanci z Janusom na čelu,Petru Prevcu pa čimprejšnje okrevanje... Zgleda, da je RTV, zaradi zmage Kranjca preobremenjen, ker me že dve uri nonstop dol meče Mi smo PRVI. Hvala vsem Slovenskim ORLOM za ta dan....Kranjec HVALA TI in vsem fantom in trenerjem poleg....dva dni sem bil po 5 ur za TV samo da to dočakam. Še enkrat HVALA ...... slovenci smo ponosni na Planico in Robi ti si nam prinesel še ZLATO....HVALA Zakaj ta novica ni na prvi strani?! In sem jo moral poiskati po športom?! Drugače pa odlično Kranjec!!!! Bravo!!! Gorišek: V novi Planici se bo letelo tudi do 270 metrov Vikersund glede na lani doživel popravke 23. februar 2012 ob 10:26, zadnji poseg: 23. februar 2012 ob 13:19 Ljubljana - MMC RTV SLO Konstruktor letalnice v Vikersundu Janez Gorišek meni, da bo konec tedna na SP-ju v poletih težko padla nova najboljša znamka. Vse pa je že na papirju, da se rekord vrne v zibelko skokov Planico. Gorišek je v intervjuju za TV SLO povedal, da je Fis že potrdil nov profil letalnice v dolini pod Poncami, kjer bo točka K, ki je v Vikersundu pri 195 metrih, v Planici pri magični meji 200 metrov. Če bo šlo vse po načrtih, bo zgrajena v dveh letih. Gorišek prevideva, da bo moč poleteti tudi do 270 metrov. Zdajšnji rekord, ki ga je lani postavil Johan Remen Evensen, je 246,5 metra. Z inženirjem Goriškom se je pogovarjal Aleš Potočnik. Vabljeni k ogledu: - Posebna polurna oddaja TV Slovenija pred SP-jem v poletih Lani smo v Vikersundu videli izjemno lepo tekmo in nov svetovni rekord. Ste pričakovali, da bo šlo tako hitro tako daleč? Tega resnično nisem pričakoval. Skakalnica je že bila narejena po novih predpisih, na katere smo vplivali tudi mi, prav zaradi Planice, ki smo jo želeli povečati. Ker so bili ti predpisi pravočasno sprejeti, smo lahko to preizkusili že v Vikersundu. Računal sem, da se bo tam letelo do 240 metrov, kar lahko v Planici še ujamemo, ampak razmere za letenje so tam odlične. Predvsem če je zelo hladno, je gostota zraka veliko bolj ugodna kot v Planici in je možno lažje in dlje leteti. Planica je znana po termiki, v Vikersundu pa je zaradi nizke nadmorske višine gostota zraka vplivala na dolge polete. Ste na to računali pri projektiranju te nove letalnice? Marsikoga je presenetil podatek, da je imela gostota zraka tak vpliv. Gostoto zraka je pred mnogimi leti omenjal že doktor Straumann, a temu nihče ni pripisoval večjega pomena, ker so bile vse letalnice Oberstdorf, Kulm itd. na približno isti nadmorski višini. Ko je bilo tekmovanje v Lake Placidu, je Fis že naredil neko ekspertizo, a so ugotovili, da nima posebnega vpliva. To ekspertizo sem bral tudi sam. V resnici pa ima gostota zraka precej velik vpliv. To izkušnjo smo dobili, ko smo projektirali skakalnico Erzurum v Turčiji, ki leži na 2.000 metrih nadmorske višine. Tam so bili vsi naleti kmalu premalo dolgi. To tekmovanje je bilo kak mesec pred Vikersundom. Ko so tekmovali v Vikersundu, je bila gostota zraka izredna, prav tako je bilo zelo mrzlo, -25, -20 st. Celzija in tako se je gostota še povečala. Vzgonski moment je bil veliko večji kot ponavadi. Prišlo je do tega, da so lahko zmanjšali hitrost in skakali so zelo daleč. Spodnjih naletov je bilo praktično premalo. Povsem obratna situacija kot v Erzurumu torej. Planica je ravno na sredi, na 1.000 metrih. Na tem smo vse bazirali. V dveh mesecih pa sem prišel do nove izkušnje, ki mi bo v Planici pomagala v prihodnje. Od lani se je letalnica v Vikersundu nekoliko spremenila. V katero smer so šle te spremembe in kaj bodo prinesle? Glede na to, da je bilo zelo lahko leteti, da smo imeli pravzaprav preveč naletov, je bila zahteva, da jo moramo otežiti, da moramo za vsak primer dograditi še nekaj naletov, kar pomeni, da so hitrosti okoli 95 km/h. To je za letalnice pravzaprav nerazumljivo. Kot kaže, se trend malce spreminja. Pa ne samo to, kot kaže, so se izboljšali tudi kombinezoni, da fantje lažje letijo, da so vzgonske sile večje. V Vikersundu smo tudi skrajšali mizo, kar smo predvideli že prej. Skrajšanje je možno za dva metra. S tem pa so potrebne tudi večje hitrosti. Predvsem je šlo za to, da skakalci letijo preko hrbtišča. Te večje hitrosti pa povzročajo spet daljše polete, zato smo naklon doskočišča z 32 stopinj zmanjšali na 31. Tako smo morali radius zasuti za približno en meter. S tem smo otežili daljše polete. Letalnica je pripravljena za dolge, varne polete, vendar ne pričakujem poletov čez 240 metrov. Torej lanski rekord 246,5 m letos ne bo ogrožen ali se vendarle to lahko zgodi? Lahko se zgodi ob izjemno dobrih vremenskih razmerah, torej da bo zelo hladno, da ne bo vetra in da bodo letalci izjemno razpoloženi. Omenili ste, da je Vikersund nekakšen testni poligon za velikanko v Planici, ki bo doživela spremembe v bližnji prihodnosti ... V Fisu vse poteka postopoma. Ravno Planica je bila poligon zadnjih 50 let oziroma od Bloudka naprej. Stalno smo delali po sistemu preizkusi-popravi in tako smo postopoma napredovali. Vseskozi je bila v ospredju varnost skakalcev, ker je bistveni element. Vikersund je imel srečo, da so ravno hoteli rekonstruirati letalnico, in ko smo mi hoteli povečati Planico ter pozvali, da je teba višinsko razliko od mize do tal povečati, je Fis to sprejel. Tako smo med gradnjo v Vikersundu že vgradili to povečavo. To nam zdaj služi za primer, da je možno leteti tudi 250 metrov. Zdaj lahko Planico pripravimo še za daljše polete. Upam, da se bo to zgodilo v naslednjih dveh letih. Lahko povem, da nam je Fis že potrdil nov načrt, nov profil letalnice, kjer smo dosegli, da bo K točka, ki je v Vikersundu pri 195 metrih, v Planici pri 200 metrih. Ta magična meja je bila za nas vsekozi izziv, zdaj pa je zapisana tudi v načrtih. Vedno ste bili vizionar poletov, kako daleč bo šlo. Vmes se je veliko spremenilo, tako tehnika skokov kot smuči, kombinezoni. V katero smer bodo šli poleti, da se bo letelo še dlje? Vse izboljšave so šle v prid daljših poletov, seveda tudi varnih. Ravno zato, ker smo temu sledili v Planici ves čas, smo neke stvari tudi izsilili. Računamo, da bo možno leteti do 270 metrov. S to tehniko in hitrostmi, ki jih danes obvladujemo. Na to bo pripravljena tudi Planica. Končne meje so še višje, a za to se je treba postopno pripravljati. Planica je pripravljena tudi za ta izziv. Verjetno vas veseli dejstvo, da se v Planici zdaj dogaja ne le na velikanki, ampak da se gradijo tudi manjše skakalnice. Kako gledate na novo podobo, ki jo dobiva Planica? Tam sem začel kot skakalec in po inž. Stanku Bloudku je bilo treba njegovo izročilo, ki ni samo projektantsko, ampak tudi organizacijsko, peljati naprej. Njegovo izročilo je pravzaprav v načinu dela, v pristopu, ljubiteljstvu in pripadnosti. Ponosem sem, da sem pri tem lahko sodeloval. Ravno Bloudkova 120-metrska skalnica je bila testni poligon, vendar je postal premajhen, zato smo morali narediti novo letalnico. Nordijski center naj bi bil pika na i vseh naših hotenj, pa tudi krona vsega dela vseh naših delavcev. Končno je tudi država Planici priznala nek primat. Še vedno pa si želim, da bi zadržal neko razvojno poanto. Za velikanko to lahko zagotovimo, za male skakalnice pa bo treba še razmisliti. Planica je pred novim izzivom in upam, da ga bo izpolnila. Zelo aktivni ste v idejah, kako leteti dlje, kako postaviti neke nove meje. To vas žene naprej. V tem delu verjetno upokojitve ni? Tu se praktično ne moreš upokojiti. Poleti me privlačijo. Ko gledam polete v Planici in ko vidim, kako vodijo tekmo, ko vidim, da zmanjšujejo nalete, ko ne izkoristijo letalnice v celoti, ko ne pustijo skakalcem daleč leteti, tega ne razumem. Vsakdo si želi leteti 200 metrov, ker to je posebno doživetje. V Planici so dolgi poleti varni, če jim res ne daš prevelikih naletov, zato ne razumem žirije in teh ljudi, da tako zavirajo in preprečujejo dolge polete. To me moti, upam, da se bo tudi ta del izboljšal. Planica je bila tudi v tem vedno napredna. Jaz in brat sva bila kaznovana prav zaradi tega, ker se je predaleč skakaklo. Fis je menil, da to ni prav, ampak v resnici prav to privlači ljudi, pa tudi skakalcem daje neko zadovoljstvo. Kako ocenjujete letošnjo sezono, ko so se fantje spet izkazali? Imamo tudi Robija Kranjca, ki bi lahko ob nekem spletu okoliščin postal drugi slovenski svetovni rekorder, če bo seveda vztrajal do nove Planice? Moja želja je bila vedno, da bi Slovenec postavil svetovni rekord v Planici. Tako, kot je bilo to takrat namenjeno Bogdanu Norčiču, pa ni zdržal tega pritiska. Kranjec je eden od skakalcev, ki je tega sposoben, ni pa osamljen. Presenečen sem, da imamo zdaj ekipo, kar je rezultat dobrega trenerskega dela. Mislim, da sedanji trener, ki je bil tudi sam skakalec in rekorder z 205,5 metra, pomeni neko garancijo, da to vcepi tudi v tekmovalce. To mi daje upanje. Zelo važen moment je, kako znaš tudi na skakalca vplivati z lastnimi izkušnjami. R. K., Aleš Potočnik Janša želi imeti v petih letih evropsko povprečno razvito Slovenijo "Narediti moramo resno prilagoditev javnih financ" 27. februar 2012 ob 07:53, zadnji poseg: 27. februar 2012 ob 20:44 Ljubljana/Kranj - MMC RTV SLO/STA Pot do neodvisnosti je zelo preprosta. Prenehajmo z nadaljnjim zadolževanjem, pa nam nihče ne bo diktiral, kako naj peljemo naše reforme. Janez Janša Janez Janša je z ministri na Brdu pri Kranju začel kovanje novega socialnega sporazuma. Socialne partnerje čakajo zahtevna pogajanja, so pa vsi pripravljeni na dialog. Janša je socialnim partnerjem in članom Ekonomsko-socialnega sveta na seji predstavil izhodišča za socialni sporazum 2012-2017 ter predlog terminskega načrta njegovega oblikovanja. Predsednik vlade si sicer želi, da bi bil sporazum sklenjen do 20. junija. Po njegovih besedah je cilj vlade, da Slovenija v petih letih postane povprečno razvita članica EU-ja, število brezposelnih bi zmanjšali za 40 odstotkov, zaposlenost pa na 70 odstotkov. Dodal je, da se želijo lotiti pogajanj nekoliko drugače kot doslej. Ob koncu sestanka so se dogovorili, da bodo delodajalci in sindikati v sedmih dneh podali pripombe na vladna izhodišča za nov socialni sporazum, nato si bodo vzeli 14 dni časa za uskladitev izhodišč. Sledil bo začetek pogajanj o vsebini novega sporazuma. Vabljeni k branju dokumenta Izhodišča za socialni sporazum 2012-2017 (pdf) Premier je ob tem pojasnil tudi, zakaj SDS kot edina stranka ni podpisal izjave ob uskladitvi interventnega zakona, kot so jo druge politične stranke. Opozoril je, da so v izjavi videli "škarje, ki bi lahko bile problematične". Dodal je, da pa se v stranki strinjajo z zavezo, ki jo vključuje izjava - da se v socialnem dialogu do konca veljavnosti interventnega zakona uskladijo glede protikriznih in reformnih ukrepov. Rezi nujni še letos "Narediti moramo resno prilagoditev javnih financ in narediti jo moramo letos, saj so nas po svetu prepoznali kot tiste, ki veliko govorijo, da bodo nekaj naredili, in nič ne naredijo," je poudaril finančni minister Janez Šušteršič. Spremembe strukture javne porabe morajo biti trajne, je dodal. Zato bodo zaostrili racionalnost porabnikov proračuna, ob tem pa minister izpostavlja, da je veliko razlik med deli javnega sektorja. "Ogromno imamo zunanjih izvajalcev, zlasti pri IT-storitvah, in to v tem obsegu najbrž ni potrebno," je dejal. Sprejemali bodo pobude, kje bi se dalo privarčevati, in pogledali, kje se jih da uresničiti, je napovedal. Davčni sveženj želijo predlagati skupaj z rebalansom, predvsem da bi olajšal poslovanje majhnih in srednjih podjetij ter investicijsko dejavnost podjetij. Že ta teden bodo predlagali vladi zgornjo mejo odhodkov proračuna. Tu bo šlo drugače kot doslej, saj se ne bo najprej načrtovalo in potem prilagodilo račun, je dejal. Predlog rebalansa pa bodo pripravili v mesecu dni. Slovenija namreč letos ne more računati na izboljšanje položaja gospodarstva in bo po srednjeročni napovedi v prihodnjih letih imela zgolj enoodstotno gospodarsko rast. To po njegovih besedah pomeni, da bomo čez deset let tam, kjer smo bili pred izbruhom krize. Čedalje več upokojencev in čedalje manj zaposlenih Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je opozoril na velike spremembe na trgu dela po letu 2008. Danes je približno 63.000 delovno aktivnih manj, za več kot 50.000 se je povečalo število brezposelnih, število upokojencev pa je večje za približno 40.000. Vizjak je napovedal krepitev aktivnih politik zaposlovanja namesto pasivnih oblik. Vendar pa, kot je poudaril, brez novih delovnih mest tudi z aktivno politiko zaposlovanja ni mogoče povečati zaposlenosti. Kot je dejal, bo za pozitivne spremembe na trgu dela na eni strani treba delovati v smeri finančne konsolidacije, na drugi pa politike ustvarjanja delovnih mest. Lukič: Javni sektor naj postane servis Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Milan Lukič je poudaril, da se predstavljena izhodišča v veliki meri skladajo z izhodišči, ki so jih pripravili tudi sami delodajalci. "Ne moremo oporekati globalni oceni stanja, ki jo je pripravila vlada," je dejal. Prepričan pa je, da se bodo pri pripravi posameznih strukturnih ukrepov začela razhajanja. Lukič je spomnil, da je realni sektor že plačal visoko ceno. Če hočemo iziti iz tega stanja, pa bo po njegovem mnenju treba pogledati tudi v javni sektor, vendar ne z zmanjšanjem števila delovnih mest in plač samo po sebi, temveč z iskanjem strokovnih kadrov, ki so sposobni učinkovito voditi posamezna področja, kot je to potrebno v podjetjih. Javni sektor namreč mora postati učinkovit servis. "Razbremeniti je treba podjetnike" Tudi Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije je izhodišča za socialni sporazum označila kot prava, sami so zadnja tri leta zahtevali ukrepanje ter strukturne reforme, a te niso bile izpeljane in skrajni trenutek je, da se stvari obrnejo. Vsakršno zavlačevanje po njenih besedah pomeni novo izgubljeno leto. Je pa kritična do socialnega dialoga, ki si ga po njenem mnenju v Sloveniji predstavljamo tako, da socialni dialog je, "če je po moje", drugače ga pa ni. Menila je, da so bili rebalansi v zadnjih letih predvsem socialno naravnani. "Dejstvo je, da je treba, in to s številnimi ukrepi - ne le enim ali dvema -, razbremeniti slovenskega podjetnika, zagotoviti nova delovna mesta, večjo dodano vrednost in produktivnost," je poudarila. Semolič predlaga nove davke Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa je opozoril, da pot do podpisa sporazuma zagotovo ne bo lahka, in upa, da tudi rebalans proračuna, ki je napovedan za april, ne bo šel mimo dialoga. Pri usklajevanju proračuna, kjer ni hitrih rešitev, je poudaril, da se je treba osredotočiti tudi na dohodkovno stran, na nepobrane davke, problematiko javnih naročil, sivo ekonomijo in plačilno disciplino. Predlaga uvedbo davka na finančne transakcije in povečanje progresivnega obdavčenja. Ključno rešitev pa vidi v zagonu gospodarstva. "Ni prava dilema, ali smo za odpuščanje ali nižje plače. Prava dilema je v tem, kaj narediti za odpiranje novih kakovostnih delovnih mest in gospodarsko rast," je dejal. Izpostavil je, da se je treba zavedati, kdo je povzročil krizo, sicer ne bomo preprečili ponovitve krize. Namesto da bi strukturne reforme sprožile finančne institucije, ki so krizo povzročile, pa se celotno breme vali na socialno državo in na delavce. Semolič meni, da plače niso sovražnik gospodarstva ter da brez rasti plač in krepitve delovnih pravic ni izhoda iz krize, temveč le "spirala, ki bo potapljala vse". VABLJENI K POSLUŠANJU Bodo ukrepi pravi in pravočasni? Kako se počutimo državljani Evrope v svojih državah, ki druga za drugo sprejemajo varčevalne ukrepe. Kako živimo in kako bomo živeli v prihodnje na pragu napovedane nove recesije? Koliko optimizma nam je ostalo? O tem so govorili v oddaji Studio ob 17. Pripravila jo je Sandra Brankovič Brecl. "Pučnik bi bil lahko slovenski Havel" Simpozij ob 80-letnici rojstva Jožeta Pučnika 9. marec 2012 ob 12:15 Ljubljana - MMC RTV SLO Pučnika so ob vrnitvi v Slovenijo številni razglasili za revanšista, čeprav ni želel nikomur ničesar slabega. Prišel je nazaj, da bi vsem pomagal. Tisti, ki so mu storili veliko hudega, pa so postali nacionalne moralne avtoritete, je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Janša je na simpoziju, ki ga je ob osemdesetletnici rojstva Jožeta Pučnika pripravila stranka SDS, izrazil obžalovanje, da Pučnika "ni več med nami". Pučnikova vrnitev v domovino je po Janševih besedah predstavljala okrepitev težnje po normalnosti. Že njegov preprost in jasen jezik je v nasprotju s "samoupravno latovščino" obetal in simboliziral normalnost, je pojasnil Janša in dodal, da je bil Pučnik intelektualec, ki se je zavedal, da je zgolj govorjenje premalo. "Intelektualec, ki je dvomil o vsem" Čeprav je dvomil o vsem, je kandidiral za predsednika Demosa in bil izvoljen, kar je bilo vsem, ki so sestavljali Demokratične opozicije Slovenije samoumevno, le njemu ne, je zatrdil Pučnikov naslednik na čelu SDS-a, ki svojega predhodnika označuje za "ustvarjalca normalnosti". Janša se je dotaknil tudi odnosa dela javnosti do Pučnikovega prihoda v Slovenijo, ko so ga označevali za revanšista, čeprav ni želel nikomur ničesar slabega. Prišel je nazaj, da bi vsem pomagal, je poudaril, tisti, ki so mu storili veliko hudega, pa so postali skoraj nacionalne moralne avtoritete, meni Janša. Izpostavil je tudi, da ljubljanska univerza, kjer je Pučnik diplomiral, ni želela izdati diplome in je moral šolanje znova končati v Nemčiji. Janša je ob tem poudaril: "Morda velja ta stavek dvakrat podčrtati danes, ko se celotna država ukvarja s spričevalom neke srednje šole in je to velikanski problem. Iste institucije so Pučniku vzele in zatajile diplomo, da jo je moral v tujini še enkrat delati." Janša je dodal, da Pučnik ni nikoli pristajal na dvojna merila, čeprav jih je bil ves čas deležen. "Zvestoba načelom" Jože Trontelj, predsednik SAZU-ja, je v svojem govoru izpostavil, da se Pučnik ni nikoli uklonil krivičnemu totalitarnemu sistemu in je ostal zvest svojim načelom tudi za ceno svoje eksistence. Trontelj opozarja, da mladi rod Slovencev pogreša demokracijo z vrednotami, k čemur pa ne pripomore zaničljivo govorjenje o reviziji zgodovine, ki bi ga po Trontljevih besedah vsak pošten zgodovinar označil za zaničljivo. Prepričan je, da je treba opraviti revizijo, da bodo osvetljene tudi zamolčane plati zgodovine in veliki ljudje, kakršen je bil Pučnik. Trontlju je že v uvodu pritrdil Aleksander Zorn, ki je prepričan, da bi moral biti Pučnik slovenski Havel. Trontelj pravi, da se na obzorju kažejo rešitve, da se bo posejalo "pravo zrnje brez primešanega semena plevela". Pučnik je bil tisti Slovenec, ki je bil doma zaničevan, pa je prenesel in prinesel osamosvojitev, je poudarila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič, ki je tako kot Trontelj izpostavila, da "najodličnejše obdobje slovenske zgodovine ni zgodovinsko raziskano". Gašper Petovar Morda velja ta stavek dvakrat podčrtati danes, ko se vsa država ukvarja s spričevalom neke srednje šole in je to velikanski problem. Iste institucije so Pučniku vzele in zatajile diplomo, da jo je moral v tujini še enkrat delati. Šeststoletnica izvolitve Barbare Celjske za vladarico Svetega rimskega cesarstva (1411 - 2011) Ali se bomo v Sloveniji spomnili te pomembne obletnice? Mag. Milan Štruc Barbara Celjska na reliefu v cerkvi na Ptujski gori ter celjski in ogrski grb. - pisma bralcev. Malo oseb, še posebno med ženskami, je imelo v zgodovini Evrope tako pomembno vlogo, kot jo je imela cesarica Barbara Celjska. Rojena je bila v Celju okrog[1] leta 1392 in umrla v češkem Melniku leta 1451. Bila je hči državnega kneza Hermana II. Celjskega in soproga cesarja Sigismunda Luksemburškega. Slovela je po svoji izjemni lepoti, imela je odlično vzgojo in izobrazbo. S poroko med Barbaro Celjsko in takrat še ogrskim kraljem Sigismundom je prišlo do pomembne povezave med dvema pomembnima dinastijama[2]. Ogrski kralj je namreč zgodaj ugotovil, kako izjemnega pomena je za njegov nadaljnji vzpon povezava s Celjsko dinastijo. Cesarica Barbara je vladala svojim kraljestvom v lastnem imenu, pogosto pa je nadomeščala tudi svojega soproga pri drugih vladarskih poslih in v visoki politiki. Govorila je več jezikov, med drugim slovensko, nemško, latinsko, ogrsko, češko in poljsko. Njeno prvo kronanje je bilo 6.12.1405 v baziliki Sv. Štefana v Stolnem Belgradu (Szekesfehervaru), ko jo je škof iz Esztergoma s krono Sv. Štefana okronal za ogrsko kraljico[3]. Skupaj z možem Sigismundom je 12.12.1408 ustanovila Zmajev red, ki je združeval takrat največja in najpomembnejša evropska vladarska imena. Leta 1411 so Barbaro Celjsko in njenega moža Sigismunda volilni knezi izvolili za vladarico Svetega rimskega cesarstva, to je za rimsko, frankovsko in germansko kraljico[4]. Letos torej poteka šeststo let od njene izvolitve v enega največjih monarhičnih nazivov v Evropi. Kronanje Barbare Celjske in Sigismunda Luksemburškega je bilo predvideno za jesen 1414. Po obsežnih pripravah je bilo kronanje v vsem svojem blišču in ob prisotnosti volilnih knezov opravljeno v Aachnu 8.11.1414. Na poti v Aachen se je Barbara Celjska ustavila tudi v Nürnbergu. Po poročanju glasnika iz Strassburga je tja prispela z ogromnim spremstvom in z dva tisoč konji. Samo Barbarin diadem naj bi bil po oceni župana iz Friedberga vreden izjemnih 60.000 guldnov[5]. Barbara je bila poslednja rimska (tudi “frankovska“ oziroma “germanska”) kraljica, ki je bila okronana v Aachnu. Pomembna je bila tudi njena vloga na koncilu v Konstanci, kamor se je odpravila po kronanju. Tudi na tem koncilu je bila deležna največje slave med vsemi kronanimi glavami. V njenem spremstvu so bile med drugimi kneginja Ana Wuertemberška, kraljica Elizabeta Bosanska, Rudolf Saški, v njeno čast pa so bile na koncilu napisane pesnitve[6]. Leta 1431 je bila skupaj z možem Sigismundom v Milanu okronana za kraljico “Italije oziroma Osrednjih Frankov”[7]. Za cesarico Svetega rimskega cesarstva je bila 31.5.1433, skupaj z možem Sigismundom, okronana v Rimu[8]. Za češko kraljico je bila Barbara Celjska okronana 11.2.1437 v katedrali Sv.Vida v Pragi. Kot češka kraljica je v svojih dokumentih uporabljala češki jezik. Kot sorodnica litovske in poljske kraljice Ane Celjske je preprečila, da bi tevtonski viteški red v bitki s Poljaki dobil vojaško podporo drugih evropskih dežel. To je Poljakom omogočilo, da so leta 1410 v bitki pri Tannenbergu premagali tevtonski viteški red in s tem pridobili svojo samostojnost. Eden od njenih strateških ciljev je bil, da bi kot ogrska kraljica s svojimi povezavami s Poljsko[9] in Litvo ustanovila skupno Ogrsko, Poljsko in Litovsko kraljestvo. Po sklenjenem miru v Thorni leta 1411 je Barbari in Sigismundu uspela sklenitev pogodbe v Lublem 15.3.1412, s katero sta povezala Litvo, Poljsko in Ogrsko. Veljala je za izjemno razgledano in vizionarsko vladarico. Med drugim je nasprotovala vzponu habsburških povzpetnikov[10], to je roparskih vitezov, ki so bili zaradi ponavljajočih se ropov že izgnani iz Švice[11]. Tako je poizkušala preprečiti poroko svoje hčerke Elizabete z Albertom Habsburškim, kar pa ji ni uspelo. S poroko Barbarine hčere Elizabete s Habsburžanom je slednjim prvič uspelo pridobiti vladavino na Ogrskem in kasneje še cesarski položaj v Svetem rimskem cesarstvu. Zaradi navedene povezave s Habsburžani je cesarica Barbara nasprotovala tudi kronanju Elizabetinega sina in svojega vnuka Vladislava za ogrskega kralja. Vztrajala je, da mora ogrska krona pripadati poljskemu kralju Vladislavu III., ki je bil s celjsko dinastijo povezan preko poljske in litovske kraljice Ane Celjske. Ker je po drugi strani Ulrik II. Celjski ogrsko krono zagotovil Elizabetinemu sinu, je imela Ogrska od leta 1440 do 1444 dva kralja, oba podprta s strani celjske dinastije. To je pripeljalo do spora med Ulrikom II. Celjskim in cesarico Barbaro ter do vojne med podporniki obeh ogrskih kraljev. Poljski in ogrski kralj Vladislav III. je v vojaškem spopadu sicer zmagal in začasno obdržal prevlado nad ogrsko krono, vendar je že 10.11.1444 v bitki pri Varni padel v boju s Turki. Insignije kraljestev in cesarstva, v katerih je bila Barbara Celjska ob svojem soprogu sovladarica: krona sv. Štefana (ogrska), krona sv. Venceslava (češka), krona italijanskega kraljestva (železna) in krona Svetega Rimskega cesarstva. Zgodovinska krona germanskega kraljestva ni obstajala. Po njegovi smrti je ogrska krona ponovno prešla v tabor Ulrika II. Celjskega. Razvoj dogodkov je kasneje pokazal, kako izjemna sta bila Barbarin instinkt in njena politična daljnovidnost. Cesarica Barbara Celjska je umrla 11.7.1451 na češkem gradu Melnik. Prepeljali so jo v Prago in položili k zadnjemu počitku v dedno grobnico čeških kraljev v stolnici Sv.Vida. Sled za njenim grobom naj bi se izgubila v 19. stoletju. Uničenje groba cesarice Barbare v Pragi pa ni bilo edino skrunjenje celjskih grobnic. Tako je bila v celoti uničena grobnica Celjske dinastije v Celju. Samo prisebnosti in pogumu posameznika se lahko zahvalimo, da so bile po uničenju grobnice skrivno ohranjene njihove lobanje, ki so danes shranjene v Celjskem muzeju. Podobna je bila usoda groba Hermana II. Celjskega, čigar grobnica je neznano kam “izginila” iz Pleterskega samostana. Če menite, da vodi sled skrunilcev grobov Celjske dinastije k takratnim vladarjem Habsburžanom oziroma roparskim vitezom, verjetno niste daleč od resnice. Že ob času svojega vzpona so se izkazali kot dobri trgovci s trupli, ko so trgovali s truplom ubitega kralja Otokarja[12]. Roparski vitezi pa imajo v času svojega dolgoletnega vladanja na svoji grbi še težje zadeve. Med največje spada, da so še pred svojim neslavnim koncem uspeli povzročiti največje svetovne morije vseh časov. Sprožili so prvo svetovno vojno, kateri je nato kot logična posledica sledila še druga svetovna vojna. Torej kar nekaj vzrokov za to, da današnji vneti častilci roparskih vitezov z velikim navdušenjem povzdigujejo njihovo zgodovino. Čeprav je neizpodbitno dokazano, da so Barbaro Celjsko volilni knezi izvolili za vladarico Svetega rimskega cesarstva pa nekaj avtorjev meni, da se cesarica Barbara ni udeležila kronanja v Rimu leta 1433, saj naj bi se v doslej najdenih listinah ne podpisovala kot „imperatrix augusta“[13]. Dejstvo je, da se je v času vladavine Habsburžanov “izgubilo” izredno veliko število listin, ki se nanašajo na celjsko dinastijo[14]. Vendar pomanjkanje listin cesarice Barbare z izrecnim podpisom „imperatrix augusta“ istih zgodovinarjev ne moti, ko kot “cesarja” imenujejo Friderika III. Habsburškega in kot “cesarico” Marijo Terezijo. V nasprotju z Barbaro Celjsko, ki so jo za vladarico dokazano izvolili volilni knezi Svetega rimskega cesarstva, niti Friderika III. kot prvega habsburškega predstavnika na cesarskem prestolu, niti kasneje Marije Terezije volilni knezi niso nikdar izvolili[15]. Slednja je zato številne vladarske listine podpisala le kot “Mi, Marija Terezija, po božji milosti vdova po rimskem cesarju, ....itd... grofica habspurška ..itd...[16]”. V zvezi z zgodovino celjske dinastije moramo vedeti, da so nasledniki, ki so si pridobili celjsko dediščino, na vse mogoče načine potvarjali in ponarejali njihovo zgodovino. Tako je znano, da je Friderik III. Habsburški po prevzemu celjskih dežel pod pretvezo, da gre pri celjskih kovancih za “ponaredke”, zahteval izročitev vsega denarja, ki so ga pred tem kovali celjski državni knezi. Vsako posedovanje celjskega denarja je bilo pod grožnjo smrtne kazni prepovedano. Podobno velja tudi za številne dokumente o celjski dinastiji, ki so v tem času za vedno izginili[17]. Tudi v zvezi s cesarico Barbaro Celjsko se še vedno citirajo neresnična, celo odvratna besedila Enea Silvija Piccolominija. Gre za spreobrnjenca, ki je po izdaji Celjskih državnih knezov prešel v tabor Habsburžanov. Po tej preobrazbi je postal velik nasprotnik Celjske dinastije. V svoji pokvarjenosti si je tudi glede cesarice Barbare dovolil laži in pisunstvo, ki sicer ne bi bilo vredno omembe, če se ne bi, namesto pričevanj resnih zgodovinarjev tistega časa, pri nas vedno znova pojavljali predvsem njegovi citati. Prav tako naj bi se po mnenju nekaterih avtorjev cesarica Barbara, po tem, ko je leta 1401 ali 1405 odšla iz Celja, v mesto ob Savinji kasneje tja nikoli več ne vračala, ker “... njena kasnejša pot jo je vodila skozi hrvaške, ogrske in češke dežele”[18]. Potrebno je najprej preveriti, kaj lahko v tistem času razumemo pod pojmom “hrvaške dežele”. Kdor pri tem misli tudi na Slavonijo in Dalmacijo, je seveda v globoki zmoti. Dejstvo je, da so imeli Celjski poleg drugih nazivov tudi naziv banov Slavonije, Dalmacije in Hrvaške. Nadalje moramo vedeti, katero območje lahko v tistem času razumemo pod latinskim imenom Slavonija. Ker takratna Slavonija ni bila presekana z današnjim hrvaškim ozemljem, sta del današnje Slovenije in današnja Slavonija obsegali enotno deželo s skupnim latinskim imenom Slavonija[19]. V to Slavonijo, ki so ji vladali Celjski, pa se je cesarica Barbara zanesljivo pogosto vračala. Po drugi strani pa o resnični zgodovini Habsburžanov, kljub številnim knjigam, še danes vemo izredno malo. Tako se še danes uspešno prikriva dejstvo, da temelji celotni vzpon habsburške dinastije na potvorjeni listini. Listino Privilegium Minus cesarja Friderika I. Barbarosse iz leta 1156, s katero je povzdignil avstrijsko marko v vojvodino, so namreč Habsburžani kar sami kasneje spremenili v Privilegium Maior in si s tako potvorjeno listino prisvojili pravice, ki jim z listino Privilegium Minus seveda niso bile priznane. Čeprav je šlo v tujini za splošno znano potvorbo, so navedeno dejstvo Habsburžani v svojih deželah uspeli zadržati v tajnosti. Strogo je bila prepovedana vsakršna razprava, že sama omemba tega dejstva pa je bila izjemno strogo kaznovana. Istočasno so potvorjeno listino vseskozi v številnih izvodih izdajali in razširjali ter z njo »farbali« ne le svoje podanike. Na potvorbo je med drugimi opozoril že cesar Sigismund Luksemburški, ko je v svojem pismu Habsburžane pozval, da naj namesto svojih izmišljenih pravic predložijo verodostojno listino. Napoleon pa je Habsburžanom leta 1806 zaradi potvorjene listine odvzel tudi cesarski naslov. Slednji so se iz cesarjev Svetega rimskega cesarstva še pred izgubo cesarskega naslova na hitro preimenovali v »avstrijske cesarje«. Med pravicami, ki so si jih Habsburžani prisvojili s potvorjeno listino, naj omenimo samo nekatere: - pravico do nerazdeljivosti njihovega ozemlja, - pravico do samodejnega dedovanja pravic po prvorojenem moškem nasledniku, kar so kasneje zaradi problemov pri Mariji Tereziji enostavno razširili še na žensko linijo, - pravico do lastnega sodstva brez možnosti priziva[20], - pravico do uporabe določenih insignij, ki so bile sicer pridržane za druge, na primer knežje naslove, - ustanovitev nadvojvodskega palatinstva. Ker nikoli niso bili ne knezi in ne volilni knezi, so si s potvorjeno listino omislili sicer dotlej neobstoječi naslov nadvojvode (archidux), ki ga nekateri zgodovinarji še danes ponavljajo. Potvorba listine Privilegium Minus v Privilegium Maior je imela dalekosežne posledice ne le za habsburško dinastijo, ampak tudi za evropsko in predvsem našo zgodovino, saj so s tako prikrojenimi pravicami in privilegiji na enak način nadalje širili svojo vladavino, slovenske dežele pa so postale kar habsburške »dedne dežele«. Zato je še posebej primerno, da ob pisanju naše zgodovine opozorimo tudi na navedena dejstva. S smrtjo cesarja Sigismunda Luksemburškega, cesarice Barbare Celjske in kneza Urha Celjskega se je zaključilo obdobje plemstva, ki je spoštovalo pogodbe in dogovorjene obveznosti do svojega prebivalstva. Sledilo je obdobje, ki je trajalo preko sto let in za katerega so najprej značilni boji celjskega vojskovodje Jana Vitovca za zaščito celjske dediščine, temu so sledile slovenske kmečke vojne za povrnitev starih, že dolgo veljavnih pravic, znane kot vojne »za staro pravdo« ter turški vpadi in njihovo ropanje po slovenskih deželah. Prešeren to imenuje čas, za katerega »le krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije«. Celotni razvoj pa se je za daljši čas iz Srednje Evrope preselil na njene zahodne obale. Pomen šeststoletnice izvolitve Barbare Celjske za vladarico Svetega rimskega cesarstva zato ni le v obuditvi spomina na ta pomembni dogodek, temveč je tudi priložnost za celoviteje razumevanje tistega časa za slovensko zgodovino. Zato moramo poleg takratnih dogodkov osvetliti ne le tedanjo, temveč tudi kasnejšo širšo zgodovino, iz njenega razumevanja pa pridobivati znanje za našo. ____________________________________ [1] Janez Marolt v uvodu h knjigi Zvonke Zupančič Slavec: Družinska povezanost grofov Celjskih, Ljubljana, 2002, navaja ugotovitve Boža Otorepca o tem, kako so Habsburžani po prevzemu oblasti »pregledali« arhive Celjske dinastije. Na ta način so iz njihovih arhivov izginili predvsem pomembni dokumenti o dedovanju, oporokah, rojstvih, porokah in podobno. Vzrok, zakaj manjkajo prav navedeni najpomembnejši dokumenti, je seveda jasen. [2] Veliki grški zgodovinar in sodobnik Celjskih Chokondiles v svoji Svetovni zgodovini navaja, da so bili Celjski najpomembnejša dinastija v Germaniji, Ulrik Celjski pa najpomembnejši dinast v Panoniji. [3] Pri kronanju so bili izpolnjeni vsi trije obvezni pogoji za njegovo veljavnost: krona Sv Štefana, kraj Szekesfehervar (Stolni Belgrad) in škof iz Esztergoma. [4] Glede naziva obstaja več oblik, izhajal pa naj bi iz nasledstva po frankovskem cesarju Karlu Velikem. [5] Fuger Germadnik, Rolanda: Barbara Celjska / (1392 – 1451), Pokrajinski muzej Celje, 2010 [6] Pesnik Tomas Prischuch (Tomaž Prišuh), slavnostna pesnitev v čast Barbare Celjske. [7] Šavli, Jožko: Slovenska država Karantanija, Založba Humar, Bilje, 2007 [8] Več avtorjev, med njimi Šavli, Jožko: Slovenska država Karantanija; J. G. Böhme, Dissertatio de Barbara Celeinsi Sigismundi imperatoris coniuge. Lips. 1755; J. G. Martini, Dissert. de Barbara, Sigismundi imperatoris altera coniuge. 1759 [9] Jadviga, hči poljskega kralja Kazimirja Piasta, je bila poročena s celjskim grofom Viljemom. Litovski knez Ladislav II. Jagielo pa se je poročil z Jadvigino hčerko Ano Celjsko, vnukinjo ogrskega in poljskega kralja Ludvika Velikega iz rodbine Anjou. Tako sta bili cesarica Barbara in poljska kraljica Ana v svaštvu in sta tudi skupaj odraščali na Celjskem dvoru. [10] Poleg »roparskega viteštva« je med drugim posebej poznana njihova potvorba, ko so listino Privilegium Minus (najmanjši) potvorili v Privilegium Maior (največji), s čimer so si dolgo časa prisvajali poseben položaj v Svetem rimskem cesarstvu. [11] Znan je rop celjskega zaklada na poti od gradu Žovnek proti Celju v času vojne med Friderikom III. Habsburškim in Ulrikom Celjskim, ki naj bi ostal »neraziskan«, saj naj bi bil izveden kar po »nadnaravni poti«. [12] Dinastija Otokarjev je imela svoj sedež v Gradcu. Kasneje so postali tudi češki kralji. Bili so ustanovitelji Žičkega samostana, katerega najpomembnejši kasnejši zaščitnik je bil Herman II. Celjski. Nemški viri so dinastijo preimenovali v Otakerje oziroma tudi Odakerje. [13] Foessel, Amalie: Die Koenigin in mittelalterischen Reich, Stuttgart, 2000 [14] Glej opombo pod številko 1 o ugotovitvah Boža Otorepca, kako so Habsburžani po prevzemu oblasti »pregledovali« arhive Celjske dinastije. [15] Za to, da bi lahko Marija Terezija svojega soproga po njegovi smrti nasledila na vladarskem prestolu, so si enostavno izmislili listino Pragmatično sankcijo. Z njo so določili, da se lahko nasledstvo uveljavlja tudi po ženski liniji. Možnost ženskega nasledstva izhaja sicer iz načel Slovenskega zakonika (Lex Sclavorum), ki ga Habsburžani vse do Marije Terezije niso priznavali in so mu nasprotovali že v primeru nasledstva Celjske dinastije. S Pragmatično sankcijo so spremenili določila sicer pred tem že potvorjene listine Privilegium Maior, ki je za naslednika določala moškega potomca. Volilni knezi so Pragmatični sankciji nasprotovali z geslom »Heute Grafen von Habsburg und nimmer mehr«. [16] »NOS MARIA THERESIA DEI GRATIA ROMANORUM IMPERATRIX VIDUA .., etc, ... COMES HABSPURGI, ..etc.....« (Op.: Poudarjeni tekst avtorja). [17] Glej opombo pod št. 1. [18] Germadnik Fugger, Rolanda: Barbara Celjska, Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2010, stran 1. [19] Na srečo je ohranjena listina v latinščini kot »pogodba o sodelovanju med kartuzijami Žiče, Bistra, Jurklošter in Pleterje, vse v Slavoniji«. Prav tako so ohranjene slike teh kartuzij z navedbo, da so »v Slavoniji«. [20] Takšno »sodstvo« je bilo celo za tiste čase čista izmišljotina. Spomnimo se samo na obveznosti, ki so jih morali sprejeti karantanski knezi in kasneje vojvode ob svojem ustoličevanju na Gosposvetskem polju. Med njimi je bila namreč posebna zaveza kneza ali vojvode, da se mora ta v primeru pritožbepri kralju zagovarjati v slovenskem jeziku. GP: Hvala vam za vaš izjemen prispevek. Kot vidiste tudi sami, je Barbara Celjska v uradnem slovenskem zgodovinopisju skrbno zamolčana. Nedavno sta se nanjo spravila srbska zaupnika, novinar Ivo Žajdela v tedniku Demokracija(45/2010) in neka “zgodovinarka” Rolanda Fugger(Fugger?) Germadnik v “verskem” listu Družina(38/2010) skupaj z omenjenim novinarjem. Očitno prav zaradi takrat bližajoče se okrogle 600 obletnice, ko je Barbara Celjska bila izvoljena za vladarico Svetega rimskega cesarstva, ju je njun srbski gospodar nagnal, da Barbaro Celjsko razvrednotita za javnost. S ponaredbami in prikrivanjem, kar je za srbski slog značilno. Srbi niso nikoli imeli kake svoje cesarice, zato je tudi Slovenci “ne smemo” imeti. Barbara po “njunem” ni bila cesarica in naj bi bila samo trojna kraljica. Navedla sta jo samo kot Ogrsko, Češko in Germansko kraljico. Pozabila pa ali pa namerno izpustila sta tudi njeno italijansko krono. Barbara je bila namreč leta 1431 v Milanu okronana tudi za Italijansko kraljico. Nadalje omenjena “zgodovinarja” označita Barbaro za nekakšno prostitutko, ker je tako zapisal nič manj kot Enej Silvij Piccolomini, tajnik cesarja Friderika lll. in kasneje papež Pij II. Vsi pravi zgodovinarji vejo, da se je Piccolomini dokopal do papeškega mesta z udinjanjem, predvsem cesarju Frideriku III. iz rodbine Habsburžanov, ki so bili v sovraštvu s Celjani. Zato je o slednjih vselej pisal z mržnjo. To pa Žajdele in Fuggerjeve nikakor ni motilo, da bi Barbari prizanesla. Še več, oporekala sta ji položaj cesarice, češ da zato ni bila posebej kronana. Pa saj tudi druge cesarice niso bile in prav tako ne Eleonora Portugalska, priležnica prej omenjenega Friderika III.. Zakaj zgodovinarji iz vrst srbskih zaupnikov tudi o Friderikovi Eleonori potem ne navedejo, da ni bila cesarica. Preprosto, ker ne gre za slovensko osebo in bi se jih uradno repliciralo s strani akademskih krogov. V Sloveniji, katere akademski svet skrbno nadzira srbska prostozidarska sodrga in njene močne tajne službe, se lahko laže, ponareja in tolče samo proti Slovenstvu, ki je v napoto srbohrvaškim, italijanskim in avstrijskim mejašem, zlasti pa našemu notranjemu, srbskemu okupatorju ki se proti nam pajdaši z vsemi. Zato se veselimo resnicoljubnih prispevkov, kot je vaš, o naši ugledni in zamolčani zgodovini. Še enkrat vse pohvale, le tako naprej. Umrla je pisateljica Mimi Malenšek Avtorica več zgodovinskih romanov 14. april 2012 ob 15:27 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V starosti 93 let je umrla Mimi Malenšek, nagrajena pisateljica in prevajalka, ki je v svojih romanih znala slovensko zgodovino in književnost približati preprostemu bralcu. Pisateljica se je podpisala pod številna mladinska dela, povesti in romane. Med zadnjimi so najbolj znani Plamenica o Primožu Trubarju, Pesnikov nokturno o Francetu Prešernu in Pojoči labodi o moderni in njenih predstavnikih s poudarkom na Ketteju in Murnu. V več svojih delih, na primer v romanih Sonce je obstalo in Temna stran meseca, je avtorica obravnavala čas druge svetovne vojne. Žlahtna avtorica več pomembnih biografskih romanov "Njen opus je tudi utemeljeval in budil slovensko narodno zavest, pisateljica je velik del slovenske zgodovine in literature približala preprostemu bralcu, pa tudi poznavalcu," je med drugim zapisano v obrazložitvi podelitve častnega znaka svobode Republike Slovenije, ki ga je za svoj prispevek k slovenski književnosti in kulturi leta 2002 Malenškova prejela iz rok tedanjega predsednika Milana Kučana. Za njen pripovedni slog, so tedaj zapisali, sta "značilna epska širina in realizem, ki mu je pozneje postopoma dodajala elemente zmerne modernistične zmerne modernistične proze". Z Malenškovo smo "Slovenci dobili žlahtno avtorico več pomembnih biografskih romanov", še pišejo. TV Slovenija je ob pisateljičini 90-letnici posnela dokumentarni film, ki si ga lahko ogledate v priloženem videoposnetku. Prevajalka nemških in francoskih avtorjev Mimi Malenšek se je rodila 8. februarja 1919 v Dobrli vasi na Koroškem. Za pisateljsko pot se je odločila šele po drugi svetovni vojni, prej pa se je ukvarjala z novinarstvom. Poleg tega je prevajala književna dela, in sicer predvsem nemška, pa tudi francoska. Med drugim se je podpisala pod dela Arnolda Kriegerja, van der Merscha, Wicki Baum in Jana de Hartoga. Leta 2009, ko je pisateljica praznovala 90 let, je razmišljala takole: "Najraje živim zdaj, ta dan in se veselim življenja. Vesela sem, da imamo svojo samostojno državo, ki pa mora biti dobra za vse, ne le za izbrance." Minnesota je zaman čakala na Jakoba in Janka iz dežele Kranjske Zgodba slovenske peterice na Titaniku 14. april 2012 ob 20:08 MMC RTV SLO Za božič in novo leto so Slovenci že od nekdaj radi doma. Vsaj dvakrat na leto se tako skupaj zbere vsa družina, znova pa se snidejo tudi prijatelji in znanci. Na jeseniškem kolodvoru je bila zato v soboto, 6. aprila 1912, nekoliko večja gneča kot običajno. Bil je zadnji dan pred veliko nočjo in vsak je želel čim prej urediti, kar je bilo še potrebno za praznike. Jeseničani in okoličani so prihajali domov, drugi, predvsem delavci tovarn in delavnic Kranjske industrijske družbe, pa so se z vlakom vračali v rodne kraje. V tem vsesplošnem vrvežu se je le redko kdo ozrl na malo skupinico ljudi, ki se je te Velike sobote zjutraj tudi znašla na jeseniški železniški postaji. To so bili Vovkovi, ki so se poslavljali od svojega dragega Janka. Mladenič se je odločil, da bo odšel v Ameriko. Skušali so ga odvrniti od tega, posebno še mati, ki ga je jokaje prosila, naj vsaj za praznike še ostane doma. Toda Janko se ni pustil prepričati. Že od malega je videval može in fante iz jeseniške doline, kako so, slabo oblečeni in s culami v rokah, odhajali od doma, nazaj pa prihajali v gosposkih suknjičih in s kovčki, polnimi dobrot iz novega sveta. Zato je sklenil srečo poskusiti tudi sam. Vabila ga je dežela tam daleč čez lužo, o kateri je slišal praviti že mnogo lepih reči: Minnesota v Združenih državah Amerike. V narečju Indijancev iz plemena Dakota beseda Minnesota pomeni deželo mnogih vodâ. Ta država severne ameriške zveze na meji s Kanado, ki je bila ustanovljena leta 1858, pa se je ponašala tudi z gozdovi, rudniki in širnimi planjavami. Bila je med prvimi v daljnem svetu, kjer so se že po ameriški državljanski vojni (leta 1865) začeli naseljevati prav Gorenjci z Jesenic, Bleda, iz Mojstrane in Gorij. V dobrega pol stoletja so zrasle številne slovenske naselbine. V glavnem mestu St. Paul ob Misisipiju pa je delovalo celo duhovno semenišče. Dežela je bila zelo podobna Gorenjski, zato so se slovenski naseljenci tamkaj počutili povsem domače. Dolgo potovanje v obljubljeno deželo Vožnja do Minnesote je trajala od štirinajst dni do treh tednov. Prek Švice in Pariza so potniki navadno prispeli do francoskega pristanišča Le Havre, nato pa so pluli čez Atlantik - kar je trajalo cel teden dni -, na novi celini pa so mimo Niagarskih slapov prišli v Čikago, znano mesto v državi Illinois. Onstran Misisipija pa jih je čakala obljubljena dežela - Minnesota. Preberite tudi: - Video: Preživela Slovenka s Titanika - Ladijska katastrofa in domači medijski sodobniki Mladi Janko se je najprej ustavil v Švici, kjer je v mestu Buchs (kanton St. Gallen) pri posredniškem uradu Vitkor Klaus-Wildi kupil vozovnico za Ameriko. Usodna karta angleške tvrdke White Star Line je imela številko 349252, zanjo pa je odštel 430 švicarskih frankov. Kot končni cilj potovanja je navedel mesto St. Joseph v Minnesoti. Enaindvajsetletni samski delavec Janko Vovk je tako storil prvi korak na svoji poti v lepšo prihodnost onstran luže. Poleg Janka Vovka z Jesenic so se tiste dni v Švici znašli še trije slovenski rojaki. To je bil 39-letni Franc Karun z Milj, vasice iz šenčurske fare, njegova petletna hči Marijana (Manca) in njegov svak Janez Markun s Srednje Bele v župniji Preddvor. Franc Karun je bil rojen 24. decembra 1872 na Miljah št. 10. Bil je poročen z Marjano Vombergar, po rodu iz Glinj na Koroškem. Leta 1907 se je odselil v Ameriko, kjer je v Galesburgu v zvezni državi Illinois odprl gostilno za delavce. Doma so pustili petmesečno Manco, rojeno 8. julija 1907, ki so jo potem oskrbovali sorodniki. V Ameriki je dobila še dva bratca, po petih letih pa sta se zakonca odločila, da tudi njo pripeljeta v novi dom. Franc je zato 14. marca 1912 s parnikom Provence odpotoval domov in tamkaj postoril nekatera potrebna dela. Nato se je sklenil vrniti v Ameriko. S seboj je povabil še svaka Janeza Markuna s Srednje Bele št. 30. Markun, 33-letni kmet in kovač, rojen 26. oktobra 1878, je bil oče petih otrok, med katerimi je bil najstarejši star komaj sedem let. Posestvo je nekoliko zadolžil, zato se je rad odzval svakovemu povabilu. Na poti prek Švice sta se prav tako kot Janko Vovk ustavila v Buchsu in pri agenciji Viktor Klaus-Wildi kupila dvoje vozovnic. Franc in Manca sta dobila skupno številko 349256, Janez Markun pa eno naprej - 349257. Kot kraj potovanja so navedli Galesburg v Illinoisu. Peti potnik je bil iz Bele krajine Poleg štirih Gorenjcev pa se je tiste dni v Švici znašel tudi Belokranjec Jakob Pašič. Bil je doma s Štrekljevca št. 5, vasice v župniji Semič. Rodil se je 9. novembra 1891 v družini malega, četrtinskega kmeta Janeza Pašiča. Zaradi slabih gospodarskih razmer so tudi Belokranjci radi odhajali v Ameriko. Jakob se je napotil v Avroro, mesto v Minnesoti, kjer je že deloval njegov rojak Grašič, ki je veliko storil za tamkajšnjo slovensko šolo. Slovencev je bilo v Avrori okoli 600, tako da bi se lahko počutil dobro med svojimi ljudmi. Pašič je vozovnico kupil v Baslu pri posredniku Rommel & Cie. Zanjo je plačal 383,50 švicarskega franka in dobil številko 315097. Peterica Slovencev iz dežele Kranjske (in morda še kateri, ki so ga seznami leta 1912 prezrli) se je iz Švice napotila proti francoskemu pristanišču Cherbourg, kjer naj bi se v sredo, 10. aprila, vkrcali na ladjo Titanik. Kaj je rojake napotilo, da so si izbrali ravno to plovbo čez Atlantik, bo ostalo neodkrito. Ravno v soboto, 6. aprila 1912, ko se je Janko Vovk odpravljal od doma, je namreč Slovenski narod v velikonočni številki objavi kar pet oglasov parobrodnih tvrdk, ki so potnike vozile v Ameriko. Družbe White Star Line med njimi ni bilo. Najsijajnejša ladja z najbolj žalostno usodo Ladja Titanik je bila čudo tehnike tedanjega časa. Izdelovali so jo kar dve leti (1909-1911), nato pa so potrebovali še leto dni za notranjo opremo. Ob krstu, 2. aprila 1912, štiri dni pred Jankovim odhodom z Jesenic, je bila to največja potniška ladja na svetu. S tega vidika so imeli slovenski potovalci torej kar srečo. Ladja je svoje matično pristanišče v Southamptonu na jugu Anglije zapustila v sredo, 10. aprila, ob 9.30 uri. Nato je štiri ure plula do Cherbourga, pristanišča na severu Francije. Tam se je nanjo vkrcala tudi peterica iz dežele Kranjske. Bili so nameščeni v kabine tretjega razreda, ki so bile imenitno opremljene. Franc Karun je pozneje dejal: "Kar mi je omeniti o parniku samem, moram povedati, da z drugimi parniki v drugem razredu ni mogoče bolj ugodno potovati, kakor smo mi v tretjem razredu. Za vse je bilo kar najboljše poskrbljeno …" Kako lepo so se torej šele imeli bogataši iz prvega in drugega razreda, ki so imeli na voljo salone, gledališče, koncertno dvorano … Parnik je potem naslednjega dne pobral še irske potnike v Queenstownu, potem pa odplul na odprto morje. Tri dni je bilo vreme lepo, 13. aprila pa se je poslabšalo. V nedeljo, 14. aprila, so potniki dočakali razjasnitev, temperatura pa je padla pod ledišče. Tega dne je parnik dobil brezžična opozorila. Ladja se je namreč bližala področju pri Novi Fundlandiji, kjer je bilo območje plavajočega ledu, kar je predstavljalo posebno nevarnost, zlasti tedaj ob začetku pomladi. Kapitan pa se ni zmenil za opozorila, kajti ukazano mu je bilo, da mora preseči vse rekorde plovbe čez Atlantik. Tako je Titanik v nedeljo zvečer z nezmanjšano hitrostjo zaplul v noč. Zrak je bil čist in vidljivost dobra. Malo pred polnočjo je opazovalec pred sabo zaznal ledeno goro. Skušali so se ji izogniti z manevrom na levo, a je bilo prepozno. V desnem boku je zazijalo več odprtin, v katere je začela vdirati voda. Ladja je imela na dnu 16 vodotesnih prekatov, ki naj bi omogočili, da se obdrži na gladini, dokler ne pride pomoč. Žal pa črpalke niso zmogle odstraniti tolikšne količine, zato je bil izdan ukaz, naj potniki zapustijo ladjo. Začel se je boj za preživetje, kajti bilo je samo dvajset rešilnih čolnov za več kot dva tisoč potnikov. Očetu se je s hčerko uspelo rešiti, svak ni imel te sreče Prisluhnimo Francu Karunu, ki je med trkom Titanika v ledeno goro že spal v svoji kabini: "Sunek me ni zbudil, pač pa je nastala zmešnjava na krovu. Zdelo se mi je, da se je moralo nekaj pripetiti, zato sem se oblekel in odšel gori. Tam so mi povedali na tozadevno vprašanje, da je ladja nekam zadela in da moramo vsi utoniti. Tega nisem verjel, kakor tudi nihče drug ne, vsi smo bili prepričani, da se orjaškemu parniku ne more nič zgoditi. Ko sem se pa spodaj na lastne oči prepričal, da je led predrl stranice in da prihaja voda notri, sem odšel v svojo kabino po hčer in svaka. Ko pridemo na gornji krov prvega razreda, mi nek mornar iztrga otroka in nese v rešilni čoln. Tudi jaz stopim za njim, a so me hoteli zadržati. Nato pa primem hčer in pravim, da se ne pustim ločiti od nje. Mogoče bi me vendar iztirali iz čolna, da me ni rešil nek mornar, ki je imel večkrat opravka v moji kabini in kateremu sem včasih postregel s pristnim domačim brinjevcem. Rekel je namreč drugim, naj me pustijo, in tako se je tudi zgodilo. Svaka pa so zrinili proč in takrat sem ga zadnjič videl …" Tako je za Glas naroda povedal Fran Karun neposredno zatem, ko so ponesrečenci prispeli v New York. Iz njegovih besed lahko razberemo tudi usodo Janeza Markuna, ki mu ni uspelo priti v rešilni čoln. Krvavi boj za čolne Kje pa sta ostala oba 21-letna mladeniča, eden delavec, drugi kmet, namenjena v Minnesoto? O Pašiču ni znanega prav nič, o Janku Vovku pa je Anton Pesek, urednik Slovenskega ilustriranega tednika, nekaj tednov po nesreči zapisal: "Pri borbi za življenje in smrt v oni usode polni noči, ko se je pogrezal velikan v brezdanjo morsko globino, je bil ustreljen od nekega pomorščaka." To Peskovo ugotovitev lahko povežemo s poročilom v Slovenskem narodu, ki je objavil izjavo očividca: "Za rešilne čolne je bil naravnost krvav boj. Ljudje so streljali in z noži napadali drug drugega …" Verjetno je torej, da se je v teh okoliščinah končalo tudi življenje Janka Vovka z Jesenic. Izmed več kot dva tisoč potnikov se je po zaslugi rešilnih čolnov rešilo le 710 ljudi. Med njimi tudi Karunova z Milj pri Šenčurju. Oče Franc je takole nadaljeval svojo zgodbo: "V rešilnem čolnu sem bil jaz razen mornarjev edini moški. Hitro so nas odveslali od potapljajočega se parnika. Kmalu zatem, ko se ozrem nazaj, je nastala na parniku strahovita razstrelba. Ladja je stala skoraj navpik s prvim koncem. Nato je parkrat počilo in vse je izginilo v vodi. Nikdar ne pozabim strašnega kričanja, ki je nastalo. Rešeni v čolnih so bili nekaj časa vsi prevzeti od groze." V zadnjih trenutkih ladje je množica – okoli tisoč ljudi – popadala s krova. Voda je bila ledeno mrzla, minus 2 stopinji Celzija, kar je pri ponesrečencih v trenutku povzročilo podhladitev ali zastoj srca. Le 13 potnikom je uspelo preživeti in se rešiti, ko so jim poslali dodaten čoln. Ker kljub Titanikovim brzojavom nobena izmed bližnjih ladij ni prišla na pomoč, so mornarji veslali v smeri potovanja. Karun pravi: "Morje je bilo popolnoma mirno in gladko. V najhujšem mrazu smo vozili še štiri in pol ure, dokler nismo proti jutru opazili parnik Carpathia. Reševalci so bili mnenja, da smo napol mrtvi. Zavili so nas v odeje, nam dali okrepčilnih pijač in vsega, kar smo hoteli …" Po štirih dneh plovbe je reševalna ladja Carpathia 18. aprila priplula v New York. Ponesrečence so z avtomobili odpeljali v razne bolnišnice, kjer so jih tudi dobro postregli s hrano in pijačo. Dobili so tudi obleko in vozne listke za nadaljevanje potovanja. Karun je imel v obleki, s katero se je rešil, 700 dolarjev v gotovini. Izgubil pa je seveda vso prtljago zase in za hčerko Manco. Prva poročanja doma: Na krovu ni bilo Slovencev Novica o veliki nesreči na morju se je še istega dne pojavila na naslovnicah svetovnega tiska. V domovini je o tem najprej poročal Slovenec, že v ponedeljkovi večerni številki. Naslednjega dne, v torek, 16. aprila, pa sta se oba ljubljanska dnevnika na široko razpisala o tem dogodku. Domače bralstvo je seveda najbolj zanimalo, če so bili na ladji tudi Slovenci. Narod je tega dne zapisal: "Med potniki ni bilo nobenega Slovenca." Slovenec pa je bil nekoliko obširnejši: "Kakor nam javlja tukajšnje zastopstvo družbe White Star Line, na parniku Titanik iz naše dežele ni bilo slovenskih potnikov." Pa so, kot kaže, vendarle bili. Časopisje, med katerimi je prednjačil newyorški slovenski dnevnik Glas naroda, je pozneje prineslo več zapisov o rešencih, obeh Karunovih, in nekaj malenkosti o Janku Vovku in Janezu Markunu. Glavni konzul Avstro-Ogrske v New Yorku pa je čez čas ugotovil, da je izmed 63 podanikov te države na krovu Titanika umrlo 55 ljudi. Andrej Mrak Slovenci končali z odliko - padla še Avstrija Vsi zadetki doseženi v drugi tretjini 21. april 2012 ob 19:24, zadnji poseg: 21. april 2012 ob 22:32 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenska hokejska reprezentanca je za konec svetovnega prvenstva divizije I v Ljubljani poskrbela še za piko na i, saj je s 3:2 premagala Avstrijo. Obe reprezentanci sta si že pred srečanjem zagotovili napredovanje v elitni razred svetovnega hokeja, zato je bilo srečanje zgolj prestižnega značaja, a zato nič manj tekmovalno. Hebar načel avstrijsko mrežo Prva tretjina se je ob disciplinirani igri na obeh straneh končala brez zadetkov, čeprav so bili Slovenci nevarnejši - streli na gol 13:3. Strelski post je v 25. minuti prekinil Andrej Hebar, ki je po podaji Tomaža Razingarja obdrsal Fabiana Weinhandla, nato pa zadel za levo vratnico. Veselje Slovencev je bilo kratkotrajno, saj je minuto in pol kasneje Gerhard Unterluggauer na levi strani pričakal odbiti plošček po strelu Gregorja Baumgartnerja in ga potisnil v mrežo. Kopitar: Hvala vsem, ki so delali za to ekipo. Marcel Rodman na pravem mestu Še hitrejši je bil odgovor "risov", prišel je po 22 sekundah. Aleš Mušič je v protinapadu ustrelil z leve strani, Weinhandl je plošček odbil, a je bil na pravem mestu Marcel Rodman, ki ga je z "bekhendom" pospravil v mrežo. Strelski "šov" je v 29. minuti zaključil Thomas Raffl, potem ko je ob prednosti igralca več z močnim strelom iz zapestja matiral Roberta Kristana. Raffl je sprožil kakšen meter od modre črte za desno Kristanovo vratnico. Kranjec izkoristil avstrijsko "darilo" Za prednost Slovencev po drugem odmoru pa je poskrbel Aleš Kranjc, ki je v 38. minuti prestregel avstrijsko podajo izza vrat, nato pa neoviran z nekaj metrov poslal plošček v mrežo med nogami Weinhandla. "Risi" so imeli na ledu igralca več. V zadnjem delu je Slovenija z disciplinirano igro v obrambi brez večjih težav ubranila minimalno prednost. Končno razmerje strelov je bilo 28:25 v korist Slovencev. Robert Kristan MVP prvenstva V idealno postavo prvenstva so bili izbrani Kristan, ki je postal tudi najkoristnejši igralec (MVP) turnirja, Rok Tičar, Ukrajinec Aleksander Pobjedonoscev, Japonec Šuji Kudži, Avstrijca Matthias Trattnig (najboljši branilec) in Manuel Latusa (najboljši napadalec). Velika Britanija je v boju za obstanek premagala Madžarsko s 5:4. V nižji del divizije I (skupino B) se bo preselila Ukrajina. SKUPINA A, 5. krog: SLOVENIJA - AVSTRIJA 3:2 (0:0, 3:2, 0:0) 10.500; Hebar 25., M. Rodman 27., Kranjc 38.; Unterluggauer 26., Raffl 29. JAPONSKA - UKRAJINA * 1:2 (0:1, 0:0, 1:0) R. Tanaka 48.; Navarenko 9. * - po kazenskih strelih MADŽARSKA - VELIKA BRITANIJA 4:5 (2:2, 2:2, 0:1) Vas 4., Kovacs 7., Sofron 22., Mihaly 37.; Phillips 2., Dowd 18., 49., Fussey 35., Clarke 40. Lestvica: SLOVENIJA 5 5 0 0 0 17:9 15 AVSTRIJA 5 3 0 1 1 24:16 10 ------------------------------------- MADŽARSKA 5 2 0 0 3 15:18 6 JAPONSKA 5 1 1 1 2 13:14 6 VELIKA BRITANIJA 5 1 1 0 3 14:22 5 ------------------------------------- UKRAJINA 5 0 1 1 3 12:16 3 T. O., A. V. Hokej ne spremljam veliko, vendar sem zaključek tekme spremljal z veseljem. Bravo fantje, prava borba. ČESTITKE Zakaj ni bilo prenosa na RTV? Nerazumljivo Bravo ! V marsikaterem pogledu ste lahko vzor ostalim SLO reprezentancam. Bravo naši Risi. Slovenija je v hokeju svetovni fenomen. Tako slabi pogoji, tako malo ledu, tako malo klubov, tako malo igralcev, pa so se fantje zopet prebili v elito. Mislim, da se večina slovenske hokejske publike sploh ne zaveda, kako velik dosežek je to in kako dobri so v resnici naši reprezentanti. Bravo Risi in hvala vam za vse veselje, ki ste nam ga naredili. Se vidimo naslednjega maja v Helsinkih, kjer bomo peli V Helsinkih, v Helsinkih na drugi strani Baltika navijamoooo navijamooooo navijamo za Slovenijo :-) Janša poziva sindikate: Postavite realne zahteve Predsednik države opozarja: Ne le dialog, potreben tudi sporazum 18. april 2012 ob 16:33, zadnji poseg: 18. april 2012 ob 18:11 Ljubljana/Ptuj - MMC RTV SLO/STA Danilo Türk stavko javnega sektorja razume kot zelo odločen poziv k resnim pogovorom, Janez Janša pa opozarja, da so stavkali "tisti, ki jih kriza ni prizadela". "Tisti, ki jih je kriza dejansko prizadela, so brezposelni, ki nimajo kje stavkati in dejansko težko živijo, in tisti, ki delajo v gospodarstvu. Ti danes niso stavkali, ampak so delali, tudi za plače tistih, ki so danes stavkali," je poudaril predsednik vlade in znova zatrdil, da stavka ne bo plačana. "Nobene dileme ni. Institucije, kjer se je stavkalo, pač ne bodo dobile sredstev za en dan za plače v tem mesecu," je dejal in dodal: "Zaradi te stavke problemi niso nič manjši. Kot smo napovedali, noben problem s tem ni rešen. Upam, da se kljub temu pogajanja nadaljujejo in da dan ne bo potrošen le za stavko." Rešitev nesoglasij s sindikati Janša vidi v tem, da ti v nasprotju z dozdajšnjimi pogajanji postavijo "realne" zahteve. "Rešitev je v tem, da tudi sindikalna stran pristane na realnost. Teh ukrepov nismo predlagali zato, ker bi želeli ostati na oblasti, ampak zato, da bi ohranili državo nad vodo," je dejal in dodal, da tudi vlada nima veliko manevrskega prostora, ko gre za iskanje poti iz krize. "Denarja ni, zato bo treba določene investicije prestaviti v prihodnost ali pa jih morda celo črtati." Türk: Sporazum je nujen Predsednik republike Danilo Türk pa je v odzivu na stavko dejal, da se morajo vsi, ki sodelujejo v pogajanjih, resno potruditi za sporazum, in dodal, da če je včasih govoril "dialog, dialog in še enkrat dialog, bi danes dodal sporazum, sporazum in še enkrat sporazum". Prepričan je, da se je treba potruditi in narediti več ter da imajo vsi udeleženci v pogajanjih pred sabo veliko odgovornost, da privedejo pogajanja do sporazuma. "Današnja stavka javnega sektorja je zasnovana na ustavni pravici do stavke. Je torej ustavno utemeljena in je legitimna. Treba pa je razumeti njeno sporočilo. In to sporočilo jaz razumem tako, da je to zelo močan, zelo odločen poziv k resnim pogovorom. Vsi, ki sodelujejo v pogajanjih, se morajo resno potruditi za sporazum," je še dejal predsednik države. Virant: V težavah cela država Predsednik DZ-ja Gregor Virant prav tako poudarja, da je stavka legitimna, vendar sam ocenjuje, da je trenutno nepotrebna, saj pogajanja še potekajo. V težavah je cela država, v težavah smo vsi, opozarja predsednik Liste Virant in dodaja, da to niso le težave vlade ali sindikatov, temveč vseh državljanov, zato bi morali pri tem stopiti skupaj in najti sporazumno rešitev. Virant je sicer prepričan, da je za to še čas, sam pa bi bil najbolj zadovoljen, če bi v tem težkem položaju našli skupni jezik. Minister za delo Andrej Vizjak pa opozarja, da bodo zaradi stavke zagotovo nastali stroški, ki jih bodo verjetno nosili tudi zaposleni. Vizjak je ob tem še poudaril, da pogajalci na sindikalni ravni niso enotni, saj se zavzemajo za različne stvari - nekateri so za odpravo plačnih nesorazmerij, drugi niso, eni so za znižanje plač, drugi ne. Čas za sklenitev kompromisa je po Vizjakovih besedah do takrat, ko se bo o varčevalnih ukrepih odločalo v DZ-ju, torej še kakšen teden ali dva:"Ampak sem bolj pesimist kot optimist." "Nekaj je treba narediti in to hitro" Tudi minister za javno upravo Senko Pličanič je prepričan, da je stavka javnega sektorja trenutno nepotrebna, saj bi po njegovem zdaj morali stopiti skupaj in hitro doseči dogovor. "Nekaj je treba narediti, in to hitro," je dejal za STA. Strinja se, da je stavka legitimen način izražanja nestrinjanja z ukrepi, vendar bi bilo treba to energijo bolj usmeriti v pogajanja, za katera upa, da se bodo nadaljevala. Verjame sicer, da bo vlada s sindikati dosegla dogovor v tednu ali dveh, sindikati pa bi morali po ministrovem mnenju razmisliti, kaj je sploh njihov cilj in kaj želijo doseči. Preberite si tudi: Ščernjavič: Kršeni so vsi roki in procedure. Kako naj se pogajamo? Štrukelj: Izvajajo se pritiski na stavkajoče "Znižanje bonitet bi povzročilo množično zapuščanje policijskih vrst" "Do zamud pri obravnavi bolnikov ne prihaja" Stavko podprli tudi dobski pazniki, starši nasprotujejo rezom Foto in video: Protest pred vladno palačo: "Ne damo socialne države" Sindikat delavcev Univerze v Ljubljani: Varčevanje brez vizije je ropanje ljudi Stavkajo policisti, šolniki in zdravstveni delavci Izjava zbora novinarjev RTV SLO Turka med obiskom na Ptuju izžvižgali Žigo Turka, ministra za znanost, izobraževanje, kulturo in šport, pa je med obiskom v ptujsko-ormoški regiji pričakalo okoli 300 protestnikov, ki so peli, skandirali in žvižgali. "Prav je, da se s tem srečamo in slišimo, kaj ljudje pravijo, kako žvižgajo in kaj pojejo," je dejal minister in ob tem poudaril, da žvižganje in skandiranje ne prineseta nobenih konstruktivnih predlogov. Bistveno boljša je bila po njegovem diskusija z ravnatelji, od koder odhaja domov s celim seznamom idej (med njimi so tudi takšne, ki ne stanejo nič, je dejal) in predlogov, vezanih na normative, o čemer še vedno teče socialni dialog. "Vse skupaj je predmet pogovorov, ki jih je ta stavka nekako prekinila in so zaradi nje pravzaprav težji, kot so bili prej," je dodal minister. "Ta stavka, kar se tiče medicinskih sester, je popolnoma nepotrebna," pa je prepričan minister za zdravje Tomaž Gantar. Pojasnil je, da je predstavnike sindikatov že precej pred stavko sprejel na ministrstvu, kjer jim je povedal: "Kar se nas tiče, ni sporno, da odpremo vprašanje standardov in normativov, nenazadnje je to tudi opredeljeno v koalicijski pogodbi te vlade. "Tudi z zakonom, ki je v parlamentu v proceduri, v ničemer ne posegamo niti v odpuščanje niti v standarde ali normative na področju zdravstva," je prepričan. Hribar Milič: Drugo kot varčevanje ne pride v poštev Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije stavke ne podpirajo. Njen predsednik Samo Hribar Milič opozarja: "Po današnjem dnevu pride jutrišnji dan, ko bomo morali znova pogledati dejstvom v oči in ugotoviti, da drugo kot varčevanje ne pride v poštev. Nujen bo konsenz v smeri zmanjševanja javne porabe." Hribar Milič je povedal še, da zaradi stavke večje škode v podjetjih ne pričakujejo, so pa morala številna podjetja prilagoditi poslovanje. T. K. B. Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev Intervju z zgodovinarko Vido Deželak Barič 10. junij 2012 ob 06:22 Ljubljana - MMC RTV SLO 97.500 žrtev je med Slovenci zahtevala vojna vihra 2. svetovne vojne in poboji takoj po njej. Čeprav čisto vseh ne bomo nikoli prešteli, bo spomin na umrle ostal tudi v pomembni bazi INZ-ja. Na Inštitutu za novejšo zgodovino končujejo projekt popisovanja žrtev medvojnega in povojnega nasilja, ki bo Slovencem dal prvo zelo natančno bazo s podatki in okoliščinami smrti umrlih. Nekatere zahodne države so se takšnih stvari lotile kmalu po koncu vojne, medtem ko se države srednje in vzhodne Evrope šele zdaj spoprijemajo s podobnimi popisi. Slovenija je torej svetel primer, kako vzpostaviti natančne podatke, na podlagi katerih je nato mogoče nadaljnje zgodovinsko delo, ki bi dodatno osvetlilo različne vidike te totalne in uničevalne vojne. Pomemben podatek za spoprijemanje s temno stranjo naše zgodovine pa so številke pobitih Slovencev takoj po koncu vojne. Brez povojnih pobojev bi bilo žrtev za 15 odstotkov manj. O poteku popisovanja, podrobnostih zbranih podatkov in tudi o negotovi usodi, ki grozi tej pomembni zbirki, smo se pogovarjali z vodjo projekta, zgodovinarko Vido Deželak Barič. Kako ste se lotili tako kompleksnega projekta? Naš namen je bil ugotoviti število smrtnih žrtev in ob tem zbrati podatke, na podlagi katerih bo mogoče opredeliti tudi značaj druge svetovne vojne na Slovenskem. Zato smo se odločili, da bomo temeljnim podatkom, ki jih zbiramo o posamezni žrtvi – ime, priimek, datum rojstva in smrti – dodali še druge informacije, ki bodo uporabne za raznovrstne analize in študije. Pri vsaki osebi imamo vzpostavljen t. i. osebni list, na katerem je več kot 20 kategorij podatkov – podatki osebnega značaja, podatki, ki kažejo na status osebe v vojnem času (civilist, pripadnik oborožene enote), in okoliščine smrti. Na podlagi teh podatkov se lahko ugotavljajo dinamika umiranja, kdo je povzročitelj smrti, status žrtve. Zapisujemo tudi vse vire, ki smo jih pregledali in v katerih smo našli določeno osebo. Na čem so do zdaj temeljile ocene o ubitih ljudeh med 2. svetovno vojno in takoj po njej? Žrtve so začeli popisovati že med vojno. Partizanska stran je začela pisati o žrtvah protikomunistične strani, protirevolucionarna stran pa o žrtvah revolucionarnega terorja. Izšli sta tudi dve knjigi – protirevolucionarna stran je izdala Črne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu, ki je izšla leta 1944. Istega leta pa je bila natisnjena tudi knjiga Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev z naslovom Fašistično-domobranski teror nad Slovenci. Takoj po končani vojni so krajevni ljudski odbori nadaljevali zbiranje teh podatkov. Ohranjen je dokument iz junija 1945, torej neposredno po koncu vojne, v katerem so podane ocene žrtev vojne. A te so danes popolnoma nerelevantne, saj se takrat še veliko ljudi ni vrnilo domov s front, iz taborišč, izgnanstva. Prvi poskus dejanske ocene žrtev je nastal leta 1947, ko je Jugoslavija potrebovala podatke o smrtnih žrtvah na mirovni konferenci. Takrat so demografi po svoji metodi izračunali demografske izgube in ugotovili, da je Jugoslavija izgubila 1.700.000 prebivalcev. A tukaj so upoštevani tudi na primer otroci, ki bi se sicer v normalnih razmerah rodili, pa se zaradi vojne niso. Ne gre torej le za smrtne žrtve, čeprav so nato to številko uporabljali prav za opisovanje teh izgub. Do prve delne ocene števila umrlih smo prišli leta 1964, ko je državni statistični urad izvedel poimenski popis žrtev v nekdanji državi. A ta popis je bil selektiven, saj so praviloma popisovali le žrtve iz partizanskih enot, podpornikov odporniškega gibanja, žrtve represalij okupatorja, umrle v taboriščih. Tiste žrtve torej, ki jim je oblast dovoljevala javen spomin. Ni pa zajetih žrtev, ki jih je partizanska stran zagrešila med samo vojno, ni žrtev povojnih pobojev, izpuščeni so v glavnem tudi mobiliziranci v nemško vojsko, ki predstavljajo zelo veliko število. Končna številka tega popisa je bila bistveno nižja – popisali so okoli 600.000 žrtev vojne v Jugoslaviji, za Slovenijo 42.000. Na podlagi teh podatkov in ocen o številu žrtev povojnih pobojev se je v zgodovinopisni stroki v 70. letih uveljavila ocena, da je med vojno in neposredno po njej umrlo okoli 65.000 prebivalcev Slovenije. To je bila nekako izhodiščna številka ob začetku naše raziskave. Kdaj je padla odločitev, da se ti podatki sistematično zberejo in popišejo? Z ene in druge strani so padali pomisleki in očitki, da je ocena 65.000 žrtev z današnjega slovenskega območja bodisi previsoka bodisi prenizka. Diskusije so se vlekle v čas osamosvojitve ter demokratizacije in prevladala je soglasna politična in strokovna volja, da se izvede sistematičen popis vseh žrtev na Slovenskem. Tako je Institut za novejšo zgodovino leta 1997 začel raziskavo. Že tedaj smo vedeli, da jo bomo morali opraviti v treh fazah. Prva je obsegala pregled temeljne literature – partizanske monografije, popisi, ki so nastajali v emigraciji – na primer Bela knjiga slovenskega protikomunističnega odpora. V drugi fazi smo pregledovali arhivsko in dokumentarno gradivo - gradivo VOS-a, Ozne, zaporne knjige iz obdobja okupacije in po vojni, gradivo bolnišnic, domobranski fond itd. Zelo pomemben je bil fond Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, ki je tudi po koncu vojne načrtno popisovala tako materialno škodo kot smrtne žrtve. Ta fond je bil predtem neizkoriščen. Na ta način smo odkrili okoli 90.000 imen žrtev. Tretja faza pa je bila namenjena preverjanju zbranih podatkov na podlagi sistematičnega pregleda predvsem mrliških matičnih knjig. Imeli smo srečo, da je takratni pravosodni minister Lovro Šturm imel posluh za potrebe raziskovalcev in je z dopolnitvijo zakona o arhivih omogočil vpogled v matične knjige za raziskovalne namene. Pa so vse žrtve vpisane v matične knjige? Smo kar razočarani, kaže, da bomo lahko le okoli 60 odstotkov žrtev preverili na podlagi vpisov v matične knjige. Po vojni svojci umrlih niso dosledno oziroma generalno urejevali vpisov smrti bližnjih v mrliške matične knjige. Ta postopek so izvedli ob vprašanju reševanja dediščine, ko se je vdova želela znova poročiti, ali iz povsem notranjega vzgiba. Ni pa bilo sistematične akcije države, da bi izvedli vse vpise. Če bi jih, bi namreč znova prišla na dan temna stran naše zgodovine. Tako bo žal ostalo kar nekaj ljudi, ki ne bodo nikoli zapisani v mrliških knjigah, čeprav ti postopki potekajo še danes. Lahko zdaj že ocenite, koliko slovenskih žrtev je padlo med vojno in koliko v povojnih pobojih? Trenutno imamo v bazi 97.500 evidentiranih žrtev. To predstavlja 6,5 odstotka prebivalcev današnje Slovenije. Ocenjujemo, da je približno 83.000 ljudi izgubilo življenje med vojno, več kot 14.000 pa po vojni. Med zadnjimi so večinoma umrli v povojnih pobojih, nekateri pa so umrli tudi zaradi posledic taborišč - zaradi izčrpanosti in obolelosti, kar nekaj pa je primerov, ko so ljudje umirali v nesrečah, ki so jih povzročijo orožja ali eksplozivna telesa. Katera področja so bila najbolj prizadeta in katera najmanj? Najbolj je bila prizadeta Ljubljanska pokrajina. Tu je bil center slovenske politične elite – tako meščanske izpred vojne kot tudi novo nastajajoče revolucionarno-odporniške, kar je poleg italijanske okupacijske politike odločujoče pogojevalo tok dogodkov. Ljubljanska pokrajina je zgubila 9,5 odstotka prebivalstva. Tukaj se je namreč vzpostavil zelo močan odpor proti okupatorju, ki je šel z roko v roki z revolucijo, čemur je sledila reakcija meščanskega tabora. V Ljubljani so se že leta 1941 dogajale likvidacije, nato so množične likvidacije potekale leta 1942 na partizanskem ozemlju. To je bistveno spodbudilo vzpostavitev samoobrambnih vaških straž, po kapitulaciji Italije, ko se dogaja radikalni obračun s četniki in vaškimi stražarji, pa organiziranje domobranske vojske. Med partizanstvom in zlasti v Ljubljanski pokrajini dobro izurjenim ter številčnim domobranstvom je potekal intenziven spopad med vojno, temu pa je sledil tudi strahoten obračun zmagovite strani nad premagano po končani vojni. Prav zaradi neznačenega dogajanja ima Ljubljanska pokrajina največ smrtnih žrtev, pri je čemer najvišje število žrtev imela protirevolucionarna stran, in to predvsem zaradi povojnih pobojev. Na Gorenjskem je med vojno in po njej umrlo 7,3 odstotka prebivalstva, največje število žrtev pa tam predstavljajo partizani. Štajerska je izgubila skoraj 5 odstotkov prebivalcev, Primorska 5,6 odstotka, Koroška 6,7 odstotka. Najmanj je bilo prizadeto Prekmurje, kjer je bila populacijska izguba okoli 1,3-odstotna, kar tretjino žrtev od tega pa predstavljajo prekmurski Judje (okoli 500). V Prekmurju je bilo v letu 1941 sicer že organizirano odporniško gibanje, a je bil odpor takoj krvavo zatrt in nato do leta 1944 skoraj ni bilo odpora. Dogajanje v Prekmurju je bilo v veliki meri pogojeno z oddaljenostjo pokrajine od Ljubljane, kar je ustvarilo zelo specifično žrtvoslovno sliko v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami. Se da ugotoviti, koliko žrtev je padlo pod 'partizanskimi puškami', koliko jih je pobil okupator, koliko pa domobranci in vaške straže? Največ žrtev je povzročil nemški okupator, več kot 31.700. Za okoli 20.000 ljudi nismo mogli ugotoviti, kdo je povzročil njihovo smrt – na vzhodni fronti na primer za veliko vojakov ne vemo, kaj je povzročilo njihovo smrt. Za Rdečo armado imamo ugotovljeno, da je povzročila nekaj več kot 5.000 slovenskih žrtev, vemo pa, da so na tej fronti umirali vojaki tudi v drugačnih okoliščinah – v nesrečah z orožjem, zaradi hudih zim, obolelosti. Partizansko-revolucionarni tabor je povzročil več kot 24.000 žrtev – med vojno in po njej. Če ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci imeli za 15 odstotkov manj žrtev. Italijanski okupator je povzročil nekaj čez 6.400 žrtev. Protirevolucionarni tabor, v katerem so zajete vaške straže, četniki in vse tri veje domobranstva, so zakrivili smrt 4.400 ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih samostojnih akcijah, ne pa žrtve, ki so jih povzročili v sodelovanju z okupatorjem (te žrtve so prištete k številu žrtev okupatorja). Zavezniške vojaške enote so predvsem v bombardiranjih pustile skoraj 1.900 žrtev. Več kot 900 žrtev je bilo zaradi nesreč - pri čiščenju orožja in podobno. Ustaši so povzročili blizu 800 žrtev – večji del so to Slovenci, ki so bili izgnani na območje NDH, kar nekaj žrtev pa je iz časa umika hrvaških enot v Avstrijo ob koncu vojne. Kakšno pa je razmerje med umrlimi civilisti in tistimi, ki so sodelovali v oboroženih formacijah? Žrtev med civilisti je veliko, kar govori o resnični totalnosti vojne. Civilno prebivalstvo je trpelo enako kot možje na frontah. Ugotovljenih imamo več kot 23.000 civilnih žrtev. Je pa glede statusa, ki so ga žrtve imele v času smrti, največje število umrlih med partizani – več kot 28.000 partizanov je bilo ubitih, k temu pa je treba prišteti še 5.000 aktivistov OF in partizanskih sodelavcev. Domobranci pa so med vojno in po njej imeli več kot 14.000 žrtev. Slovenci so torej umirali v partizanih, kot vojaki tujih vojska, domobranci, ujetniki, civilisti ... Kateri leto je bilo najbolj "smrtonosno"? Število žrtev je iz leta v leto naraščalo. Največ žrtev je terjalo leto 1945, kar je na prvi pogled nenavadno, saj je vojna trajala le do sredine maja. Številka je visoka tudi zaradi dogajanja neposredno po koncu vojne. Vendar je precej žrtev padlo tudi v začetnih mesecih leta 1945, torej še v vojnem času. Od začetka zime 1944/1945 je bil nemški okupator ob podpori različnih drugih slovenskih in tujih oboroženih formacij namreč v neprestani ofenzivnosti in partizanske enote so bojevale srdite boje oziroma so bile neprestano v spopadih. V omenjenih ofenzivah in še v zaključnih operacijah je leta 1945 padlo več kot 7.000 partizanov in več kot 1.000 aktivistov OF. V prvih mesecih tega leta je umrlo tudi okoli 6.000 civilistov bodisi doma kakor tudi v taboriščih, kjer so bile razmere še posebej slabe; zima je bila ostra, primanjkovalo je hrane, ni bilo ustrezne zdravstvene zaščite, taborišča so bila prenatrpana itd. Kaj 6,5-odstotna izguba prebivalstva na Slovenskem pomeni v primerjavi z drugimi državami, kjer je prav tako divjala vojna? Splošna ocena je, da je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi deželami visoko prizadeta. So pa države, ki so imele še višji odstotek žrtev. Na prvem mestu je Poljska, ki je imela 16-odstotno izgubo prebivalstva, kar je okoli 5 milijonov 600 tisoč ljudi. Več kot polovica – 3 milijoni – so bili poljski Judje. Številčno je najbolj trpela Sovjetska zveza, ki je dolgo nosila glavno breme te vojne. Po najnižjih ocenah je tam umrlo 24 milijonov ljudi, kar pomeni 14 odstotkov vsega prebivalstva. To so skoraj nepredstavljive številke. Tudi Nemčija naj bi izgubila okoli šest milijonov ljudi, kar je okoli 8,8 odstotka prebivalstva. So pa skoraj zagotovo v tem številu prišteli tudi tiste ljudi, ki so se pred Rdečo armado umikali v Nemčijo, in potem tam umrli, saj zadnje čase ugotavljajo, da je bilo število žrtev med civilnim prebivalstvom Nemčije dejansko nižje, kot se je v preteklosti navajalo; manj diskutabilna je ocena o 4,5 milijona umrlih Nemcev v nemški vojski. Francija je imela 560.000 žrtev, kar predstavlja 1,4 odstotke prebivalstva. Italija je izgubila odstotek prebivalstva. Zelo blizu Sloveniji pa je Madžarska, kjer je umrlo 6,4 odstotka državljanov, kar pa v številkah pomeni 580.000 žrtev vojne. Od nekdanjih jugoslovanskih republik je imela največje izgube Bosna in Hercegovina (več kot 10 odstotkov prebivalstva oziroma 328.000 ljudi). Ugotovili ste, da je okoli 15 odstotkov slovenskih žrtev umrlo takoj po koncu vojne, večina v povojnih pobojih. Kako pa je bilo v drugih državah? Na primer v Franciji, kjer je del prebivalstva prav tako sodeloval z okupatorjem? Francija je imela okoli 10.000 zunajsodnih pobojev med okoli 40 milijoni prebivalcev. Dokaj hitro so se dogovorili, da ne bo obračunavanja. Vzpostavili so več kot 300.000 kartotek kolaborantov, ki so jih preiskovali. Okoli polovico so jim sodili na sodišču, na smrt pa so jih obsodili 7.000 – kar nekaj od teh je bilo obsojenih v odsotnosti – smrtna kazen pa je bila dejansko izvršena v 791 primerih. Procesi so potekali tudi v drugih državah, povsod so jih poskušali spraviti v nekakšne sodne okvire, čeprav včasih z retrogradno zakonodajo. Vrsto let ste zbirali, preverjali in zapisovali žrtve, njihove podatke, okoliščine smrti in s tem nekako tudi orali ledino tovrstnega zgodovinskega popisovanja umrlih med 2. svetovno vojno. Kaj vas čaka zdaj? V vseh teh letih smo ustvarili bogato bazo podatkov. To pa je zdaj šele dobra osnova, da bi lahko podatke uporabili v širše raziskovalne namene, za analize in zgodovinopisno nadgradnjo. Prav tako se na nas skoraj vsak dan obračajo svojci žrtev, ki preverjajo podatke in iščejo odgovore. Projekt preverjanja podatkov o smrtnih žrtvah na podlagi pregleda mrliških matičnih knjig se bo končal septembra letos. Mislim, da je celotna stroka in širša javnost, ne le Inštitut za novejšo zgodovino, pred problemom in izzivom, da se najde rešitev, ki bo zagotavljala, da bo ta podatkovna baza živ organizem tudi v prihodnje. Zaslužila bi si skrb države, v smislu njene finančne podpore, a nam grozi, da denarja ne bo, in pod vprašajem so tudi tri delovna mesta. Če izgubimo ta delovna mesta, se neizogibno postavlja vprašanje, ali bomo sploh še lahko podatke posredovali raziskovalcem, ljubiteljskim zgodovinarjem, svojcem žrtev in drugim zainteresiranim. Ne bo namreč nikogar več, ki bi imel čas in bi bil usposobljen upravljanja s to bazo. Prav tako bo bazo zaradi sprememb tehnologije treba ves čas posodabljati in plačevati storitve. Toda s čim? Občutek imamo, da bomo ostali na pol poti. Prišli smo do precej natančne številčne podobe žrtev in njihove strukture, zdaj pa se bojimo, da bo to postal mrtev zaklad. Na Inštitutu za novejšo zgodovino so od leta 1997 intenzivno zbirali, preverjali in zapisovali podrobne podatke o padlih med vojno in takoj po njej. Ker je Slovenija majhna, je njeno število umrlih obvladljivo, veliko večjo težavo popisovanja svojih žrtev pa imajo večje države, pravi Deželak Baričeva. Te šele zdaj začenjajo razmišljati, kako bi se tega projekta lotile. Foto: www.inz.si Zbirka podatkov, ki je bila zasnovana na podlagi potrebe zgodovinopisne stroke in nacionalnega političnega konsenza, bi zaslužila skrb države v smislu njene finančne podpore, ki bo zagotavljala trajno dostopnost do te zbirke, pri čemer ni bistveno, kdo je to zbirko podatkov ustvaril. Rešitev vidim v medinstitucionalni povezavi, npr. z arhivi. Če ne bo mogoče najti rešitve v tej smeri, bo podatkovna baza postala dejansko zaprta, kajti za Inštitut za novejšo zgodovino bo to breme, ki ga enostavno ne zmore več. Vida Deželak Barič o negotovi usodi te prve natančne zbirke slovenskih vojnih žrtev Kolegica Tadeja Tominšek Čehulić je konec prejšnjega leta izsledke naše raziskave predstavila na mednarodni konferenci, ki jo je soorganizirala organizacija European Network Remembrance and Solidarity v Budimpešti. Tam je naš projekt doživel izjemno priznanje in bil postavljen kot zgled drugim, kako pristopiti k tovrstnim raziskavam. Za Evropo je naš projekt tudi precej unikaten, ker obravnava vse žrtve na celotnem ozemlju Republike Slovenije, medtem ko drugje pristopajo k parcialnim raziskavam oziroma so na začetku raziskav. Kako pa so te stvari urejene v drugih državah? V zahodni Evropi so žrtve vojne prešteli sorazmerno kmalu po vojni. V srednji in vzhodni Evropi pa se teh nalog sistematično lotevajo šele v zadnjem času. V tujini je naša raziskava glede na raziskovalni pristop in glede na njene rezultate naletela na laskava priznanja. Nekatere države namreč še iščejo poti, kako čim bolj načrtno pristopiti k tozadevnemu raziskovanju, da bodo dosegle čim bolj optimalne rezultate. Slovenija ima kot majhna država obvladljivo število žrtev in jih lažje sistematično proučuje, zato smo tudi drugim državam lahko ponudili relevantna izkustva. Ko tako radi govorimo o evropskih primerjavah in odličnosti je naša raziskava za to vsekakor zgleden primer, a zdaj se lahko zgodi, da bomo brez finančne podpore države povsem zastali, da ne bo nadaljnjih raziskav prav v trenutku, ko bi lahko bili upoštevanja vreden sogovornik v evropskem prostoru na polju proučevanja smrtnih žrtev druge svetovne vojne. Zbirka podatkov, ki je bila zasnovana na podlagi potrebe zgodovinopisne stroke in nacionalnega političnega konsenza, bi zaslužila skrb države v smislu njene finančne podpore, ki bo zagotavljala trajno dostopnost do te zbirke, pri čemer ni bistveno, kdo je to zbirko podatkov ustvaril. Rešitev vidim v medinstitucionalni povezavi, npr. z arhivi. Če ne bo mogoče najti rešitve v tej smeri, bo podatkovna baza postala dejansko zaprta, kajti za Inštitut za novejšo zgodovino bo to breme, ki ga enostavno ne zmore več. Vida Deželak Barič o negotovi usodi te prve natančne zbirke slovenskih vojnih žrtev Kolegica Tadeja Tominšek Čehulić je konec prejšnjega leta izsledke naše raziskave predstavila na mednarodni konferenci, ki jo je soorganizirala organizacija European Network Remembrance and Solidarity v Budimpešti. Tam je naš projekt doživel izjemno priznanje in bil postavljen kot zgled drugim, kako pristopiti k tovrstnim raziskavam. Za Evropo je naš projekt tudi precej unikaten, ker obravnava vse žrtve na celotnem ozemlju Republike Slovenije, medtem ko drugje pristopajo k parcialnim raziskavam oziroma so na začetku raziskav. Video/foto: Kralji okronani, Kopitar dvignil Stanleyjev pokal! "Sveti gral" končno v rokah LA-ja in prvega Slovenca 11. junij 2012 ob 22:00, zadnji poseg: 12. junij 2012 ob 05:31 Los Angeles - MMC RTV SLO Los Angeles, južna Kalifornija, Hrušica in Slovenija se veselijo. Los Angeles Kingsi so prvaki lige NHL za sezono 2011/12. Da, Anže Kopitar je osvojil Stanleyjev pokal! Kralji so v šampionskem slogu s 6:1 dobili 6. tekmo finala Stanleyjevega pokala in s tem v velikem finalu najmočnejše hokejske lige na svetu s 4:2 v zmagah premagali New Jersey. Los Angeles, pri katerem je eno vodilnih vlog odigral Slovenec Anže Kopitar, je tako prvič v 45-letni zgodovini postal prvak Lige NHL. Podvig je še toliko bolj poseben, ker je Los Angeles prvi 8. nosilec, ki je v bogati zgodovini NHL-a šel vse do konca. AK11: "Zdaj smo na vrhu sveta in to je nekaj res neverjetnega" AK 11 in Brown najboljša strela končnice! "Kopi", 1. center novopečenih prvakov, je končal končnico na samem vrhu lestvice najučinkovitejših strelcev! 24-letni Hrušičan je tako kot junak zadnje tekme kapetan Dustin Brown zbral 20 točk, oba nosilca LA-ja pa sta na 20 tekmah zbrala po 20 točk, pri tem pa dosegla po 8 golov in prispevala 12 podaj. "Hitri" zasluženo MVP novih prvakov Lovoriko Conn Smythe - priznanje za najkoristnejšega hokejista končnice - je po pričakovanjih osvojil in prejel vratar Jonathan Quick. 26-letni Američan je v končnici prikazal izjemne predstave in je končal ključni del sezone z noro statistiko: 94,6 % ubranjenih strelov, 1,41 prejetega gola na tekmo, 3 nedotaknjene mreže na 20 tekmah. Quick je postal šele tretji Američan z lovoriko Conn Smythe, prvo je leta 1994 z NY Rangersi osvojil Brian Leetch, drugo pa lani Tim Thomas z Bostonom. "Kopi" kot četrti dvignil "sveti gral" Častitljivi Stanleyjev pokal, eno najuglednejših lovorik v vsem svetu športa, je kot šele drugi Američan kapetan dvignil Dustin Brown. Kapetan je kot prvemu pokal predal Willieju Mitchllu, prekaljeni branilec pa ga je nato podal veteranu Simonu Gagneju. Iz njegovih rok pa je skoraj 90 cm visok in več kot 15 kg težek srebrni pokal vzel v roke Anže Kopitar. Sanje "Kopiju" in njegovi družini so se uresničile ... Neverjetna zgodba: od razočaranja lige do prvega naslova Los Angeles je prvi naslov prvaka osvojil na prav izjemen način, saj je postal prvi 8. nosilec, ki je potal prvak. Sredi sezone je moral predsednik in generalni menedžer kluba Dean Lombardi odpustiti trenerja Terryja Murrayja, na njegovo mesto pa pripeljal Darryla Sutterja. Počasi se je napadu le odprlo in z odlično obrambo in najboljšim vratarjem lige so se Kralji nekako le uvrstili v končnico, kjer so nato z izkupičkom 16-4 po vrsti odpravili 1. nosilca Vancouver, 2. St. Luis in 3. nosilca Zahoda Phoenix. V velikem finalu pa je padel še New Jersey in zabava v "Hockeywoodu" se je začela. Finale Stanleyjevega pokala 2012 ste "v živo" lahko spremljali tudi na MMC-ju, kjer ste s komentiranjem preganjjali morebitno zaspanost in delili svoje mnenje o dogajanju na ledu. Za kakšno zanimivost ali vprašanje pa še vedno lahko spremljajte tudi "čivke" @lavkeri in @duledoz oz. oznako #stane. 1. tretjina - 3:0 (streli 13:4): LA trikrat kaznoval neumnost Bernierja Silovit začetek Los Angelesa, ki je takoj močno pritisnil, posledica česar je bila tudi izključitev Volčenkova po prekršku nad Kopitarjem, a "ubita" kazen je prebudila tudi New Jersey. Sledil je nov nalet Kraljev, Vragi pa so grozili iz protinapadov, ko je v 10. minuti Steve Bernier za Quickovim golom po nepotrebnem in grobo zbil Roba Scuderija in si prislužil veliko 5-minutno kazen ter predčasno pot v slačilnico. Po dobri minuti izrednega pritiska, je Drew Doughty izigral obrambo in pred vrati našel Dustina Browna, ki je plošček preusmeril v mrežo za 1:0. Dobro minuto pozneje je kapetan Los Angelesa streljal iz obrata in drugič zadel - no, podroben pregled posnetka je razkril, da je plošček mimo "Martyja" preusmeril Jeff Carter. V ogenj ju je izza gola poslal Mike Richards, ki je bil podajalec že pri prvem golu. Ob koncu dolge petminutne številčne premoči je udarila še naveza iz 3. napada, Dwight King je prodrl po levi pred gol, na desni vratnici pa je Brodeurja tretjič v 4 minutah premagal Trevor Lewis, drugo podajo na tekmi si je pripisal Doughty. Jezni gostje, ki sodnikom očitajo, da so tik pred naletom Bernierja spregledali "boarding" Stolla nad Gionto, so se znašli v veliki "luknji", ob koncu pa jih je zapustila tudi sreča, saj je Eliaš v zadnji minuti zadel vratnico. 2. tretjina - 1:1 (streli 8:6): Carter drugič strelec, Henrique za upanje Vragov Los Angelesu je šlo vse kot po maslu, New Jerseyja pa se je držala smola - Volčenkov je v obrambi namesto Browna zbil stranskega sodnika Pierra Racicota, Kopitar je za golom pobral plošček, Brown pa je našel ostrostrelca Jeffa Carterja, ki je iz levega kroga z natančnim strelom v levi zgornji kot še četrtič ukanil Brodeurja. Sledila je nova kazen za goste - Salvador je bil zaradi udarca z visoko palico izključen za 2+2 minuti. Sledile so strelske vaje Kingsov, ki pa iz številnih priložnosti vendarle niso zadeli še petič. Ob koncu 2. tretjine so Devilsi le prišli do gola upanja, Adam Henrique je dobil buli s Kopitarjem, nato je streljal Petr Sykora, odbitek pa je mimo Quicka poslal hitri Henrique. 3. tretjina - 2:0 (streli 4:8): Greene postavil piko na i Kralji so umirili napadalnost Vragov, ob tem pa so bili še nevarnejši iz napadov po dobrem "forčekingu". Frustracije gostov so vse bolj prihajale na plan, zaradi česar je igra postala vse bolj raztrgana. Na obeh straneh je bilo nekaj izključitev, kar pa ni vplivalo na spremembo izida. Devilsi so delovali vse bolj vdani v usodo, Kingsi pa so preudarno igrali do konca. V zaključku je najprej sledil gol Trevorja Lewisa v prazno mrežo New Jerseyja, ki je imel takrat ravno igralca več in je trener DeBoer umaknil Brodeurja na klop, nekaj sekund zatem pa je udaril še trdoživi branilec Matt Greene. 6:1 na 6. tekmi in 4:2 v finalni seriji in Los Angeles je prvič postal prvak lige NHL! Podelitev Stanleyjevega pokala Los Angeles Kingsom FINALE STANLEYJEVEGA POKALA 6. tekma: LOS ANGELES (8) - NEW JERSEY (6) - v zmagah 4:2 6:1 (3:0, 1:1, 2:0) Brown 12., Carter 13., Lewis 16., Carter 22., Lewis 56., Greene 56.; Henrique 38. Obrambe: Quick 17; Brodeur 19. Los Angeles (goli+podaje/ubranjeni streli; prejeti goli) Vratar: Jonathan Quick (94,6 %; 1,41 GAA) 1. par: Rob Scuderi (0+1) - Drew Doughty (4+12) 2. par: Willie Mitchell (1+2) - Slava Vojnov (1+2) 3. par: Alec Martinez (1+2) - Matt Greene (2+4) 1. napad: Dustin Brown (8+12) - Anže Kopitar (8+12) - Justin Williams (4+11) 2. napad: Dustin Penner (3+7) - Mike Richards (4+11) - Jeff Carter (8+5) 3. napad: Dwight King (5+3) - Jarret Stoll (2+3) - Trevor Lewis (3+5) 4. napad: Simon Gagne (0+0) - Colin Fraser (1+1) - Jordan Nolan (1+1) New Jersey (goli+podaje/ubranjeni streli; prejeti goli) Vratar: Martin Brodeur (91,7%; 2,12 GAA) 1. par: Bryce Salvador (4+10) - Anton Volčenkov (1+1) 2. par: Andy Greene (0+2) - Mark Fayne (0+3) 3. par: Henrik Tallinder (0+0) - Marek Židlicky (1+7) 1. napad: Zach Parise (8+7) - Travis Zajac (7+6) - Ilja Kovaljčuk (8+11) 2. napad: Petr Sykora (2+3) - Patrik Eliaš (5+3) - Dainius Zubrus (3+7) 3. napad: Aleksej Ponikarovski (1+7) - Adam Henrique (5+8) - David Clarkson (3+9) 4. napad: Ryan Carter (4+2) - Stephen Gionta (3+4) - Steve Bernier (2+4) Igrali so na 4 zmage po sistemu 2-2-1-1-1. Vrhunci tekme Los Angeles - New Jersey 6:1 Gledal res hudo tekmo, podelitev, dvakrat skoraj jokal, spal dve uri in ni mi žal. Taki dogodki so morda le enkrat v življenju in škoda jih je zamuditi. Kaj naj rečem: bravo Anže Kopitar, bravo LA, hvala vam za čudovite jutranje trenutke ob spremljanju vaših tekem. Res ste cudni eni... Kako lahko primerjate prvič hokejista s košarkarjem drugič svetovno zvezdo hokeja z enim povprečnim igralcem v NBA? Kopitar je presezek, on je top5 igralcev na svetu! On je v hokeju kar je Rooney v nogometu ( naprimer). Kapo dol pred takim človekom in naj živi sanje! AMPAK NAJBOLJŠE JE BLO KO JE GAGNE KLICAL "...KOPI....KOPI..." IN GLEDAL OKROG LEVO-DESNO KJE JE ANŽE....VSI SO V BRADAH :)) ....HOTEL GA JE DATI DIREKT NJEMU! POTEM PA SLEDIL MEGA APLAUZ!!! NEPRECENLJIVO,ZATO SMO VSTAJALI PONOČI! :)))))) AK11: "Zdaj smo na vrhu sveta in to je nekaj res neverjetnega" "Los Angeles je na to čakal 45 let. Sanje so se uresničile" 12. junij 2012 ob 09:00 Los Angeles - MMC RTV SLO Kralj Anže Kopitar, prvak lige NHL: "Neverjetno. Toliko smo prestali skozi sezono. Res je dobro biti prvak! Počutim se tako ponižnega. Užival sem vsako sekundo tega čudovitega potovanja!" 24-letnemi Hrušičan, prvi Slovenec s Stanleyjevim pokalom, je eden ključnih mož novih prvakov LIge NHL Kraljev iz Los Angelesa, kar je izpostavil tudi hokeju sicer ne preveč naklonjen ESPN, največja športna televizija v ZDA. V pogovoru z Barryjem Melrosom, ki mu kot trenerju LA-ja leta 1993 ni uspelo osvojiti Stanleyjevega pokala, se je "Kopi" razgovoril o občutkih ob uresničitvi otroških sanj. Anžetu Kopitarju sta ob velikem uspehu čestitala tudi predsednik Slovenije Danilo Türk in predsednik slovenske vlade Janez Janša. Skromni in razposajeni Kralj Kopi "Neverjetno zabavno je bilo iti skozi takšno končnico, žal mi je zate Barry (smeh). Res neverjetno, da nam je uspelo pred našimi navijači. Nekateri so dvomili v nas, toda v slačilnici smo vseskozi verjeli, kar je tudi najpomembnejše," je bil prešerno razpoložen Kopitar, ki se je nato na hitro ozrl v preteklost in na zahtevno pot do velikega klubskega in tudi osebnega uspeha. "Vrniti se moram sedem let nazaj, ko sem bil izbran na naboru. Zahvaliti se moram Davu Taylorju (takratni GM kluba), ker je verjel vame in me je izbral. Vztrajal sem skozi težave, vzpone in padce, trenerske spremembe pri Kraljih, še posebej v letošnji sezoni. Zdaj smo na vrhu sveta in to je res nekaj neverjetnega!" je s pravo krono na sebi pripovedoval prvi strelec končnice. Najbolj vplivni hokejski novinar v Severni Ameriki Bob McKenzie (TSN, Kanada) je zapisal: Trije največji deli zmagovitega mozaika Los Angeles Kings pri osvojitvi Stanleyjevega pokala so bili Jonathan Quick, Dustin Brown in Anže Kopitar. "Kopitar je bil ogromna sila skozi celotno končnico in je fizično dominiral." Brown prvi Kralj, ki je dvignil "sveti gral" 20 točk, 8 golov in 12 podaj ter rating +16 je osebni statistični izkupiček Kopitarja, ki si je naziv najučinkovitejšega igralca razdelil skupaj s kapetanom Los Angelesa in svojim desnim krilom v 1. napadu Dustinam Brownom. "Mesto Los Angeles je na to čakalo 45 let. Skoraj 20 milijonov sanj se je uresničilo nocoj. Čakali ste na to, veliko dlje kot jaz in vesta, da sem srečen, da sem prvi Kralj, ki ga je dvignil," je bil evforičen 27-letnik iz Ithace v zvezni državi New York, ki je v 119-letni zgodovini postal šele drugi Američan, ki je kot kapetan moštva dvignil Stanleyjev pokal. V prvi izjavi po zmagi si Brown v izjavi za ameriško televizijo NBC, ki je prenašal tekmo po vsej ZDA, ni mogel pomagati in je sočno zaključil: "To je to, za kar mi pof*** tudi igramo!" Presrečni Mitchell pozabil poljubiti pokal Posebno mesto ob proslavljanju prvega naslova je pripadlo Willieju Mitchllu. V NHL-u posebno pozornost namenijo, komu kapetan zmagovitega moštva kot prvemu preda pokal in Brown je izbral 35-letnega Kanadčana, tihega stebra granitne obrambe LA-ja. "Mislil sem na mojo družino, ki je vsa tudi tukaj. Pošteno povedano, sem jih iskal s pogledom, ker sem vedel, kje sedijo, pri tem pa sem pozabil poljubiti pokal. Moram ga dobiti nazaj in poljubiti," je Mitchell razkril, da ga je prvi naslov prvaka kljub izkušnjam pošteno zmedel in je izpustil eno od "obveznih" stvari novopečenih prvakov. Quick: Vse se vrti okoli tekmovalnosti "Izjemno. Ne morem biti bolj ponosen na to skupino fantov kot sem zdaj. Za vse smo se morali boriti, nič ni bilo nam dano. Vse se vrti okoli tekmovalnosti, vedno tekmuješ, kar nam tudi pridiga naš klub. To nas je naredilo dobre in nas je pripeljalo na vrh," je recept za zmagoslavje izdal najboljši hokejist pomladi Jonathan Quick. Nora vratarska statistika in samo 7 prejetih golov v finalu (od tega sta bila dva "avtogola" branilca Slave Vojnova) je 26-letniku iz Milforda, Connecticuta zasluženo prinesla lovoriko Conn Smythe za najkoristnejšega igralca končnice. Mladi Kralji nared še za kakšen naslov? "Prav čudovito je, ker ko imaš tri ali štiri gole prednosti nekaj minut pred koncem, lahko pogledaš po klopi. Vidiš, česa so sposobni ti fantje in jih vidiš tako srečne, po vsem tem delu, ki so ga naredili. In prva stvar na katero pomisliš kot trener je? Ti fantje so dovolj mladi, da se lahko še enkrat tako potrudijo," je "veseli rančer" na klopi LA-ja Darryl Sutter hitro nakazal, da se od Kraljev v prihodnjih letih lahko pričakuje še kaj podobnega. Najprej parada, nato pa slavje s "stanetom" A preden bodo Quick, Brown, Kopitar, Dougthy in ostali Kralji začeli razmišljati o ubranitvi naslova pa jih čakajo dnevi in tedni slavja. V četrtek Los Angeles čaka prva šampionska parada na čast Kingsov, nato pa se bodo igralci počasi pripravili na veliko osebno slavje. V skladu s tradicijo, vsakemu članu prvakov pripada en dan s Stanleyjevim pokalom. Kar pomeni, da bo enkrat sredi poletja ena najbolj prestižnih športnih lovorik na svetu obiskala dom Anžeta Kopitarja na Hrušici. Hokejska Slovenija je že zdaj v pripravljenosti ... Toni Gruden, spremljate me lahko tudi na Twitterju. Ko sem videl, da ob imenu Anze Kopitar spodaj objavijo se zdravljico, so mi pa prisle solze na oci... Zive naj vsi narodi! Kralj je že dolgo, a želel je biti predvsem prvak! Portret Anžeta Kopitarja 13. junij 2012 ob 11:16 Hrušica, Jesenice, Los Angeles - MMC RTV SLO "Živeti sanje," je vodilo fanta, ki se je odpravil na pot, ki je pred njim ni prehodil noben Slovenec. Zdaj je pravi Kralj Los Angelesa, prvak in najboljši slovenski športnik tega trenutka - Anže Kopitar. Slačilnica Los Angeles Kingsov v prednovoletnem času, tema novoletne želje za leto 2012. "Stanleyjev pokal," je bil kratek in jasen odgovor 24-letnega Slovenca, pomočnika kapetana Kraljev, prvega centra moštva, ki je po odmevnih poletnih okrepitvah močno zaostajalo za lastnimi pričakovanji. Ledena ploskev Staples Centra 11. junija zvečer po osvojitvi prvega naslova prvaka Lige NHL v 45-letni klubski zgodovini in dvigu častitljivega pokala lorda Stanleyja. "Veliko težji je, kot sem si mislil in pričakoval," je v objemu družine pripovedoval presrečni "Kopi". Edinstvena pot edinstvenega hokejista Za junakom končnice 2012 v najmočnejši hokejski ligi na svetu, ki jo je končal kot najučinkovitejši hokejist, je unikatna življenjska in športna pot, ki si jo pred 20 leti ni mogel predstavljati nihče v Sloveniji, kjer je zdaj Anže Kopitar najbolj prepoznavno športno ime države, ob tem pa je junak tudi glamuroznega Los Angelesa. Eden najboljših hokejistov tega trenutka, ki ga po tem uspehu zlahka uvrstimo med pet najboljših centrov na svetu, je pokazal in dokazal, kaj se da narediti, če se združijo talent, volja in želja. Zgodba, ki ne navdihuje le nadobudnih hokejistov na začetku kariere, ampak tudi primer, ki lahko da zagon in navdih rojakom ne le v športu, ampak tudi v običajnem življenju. Anže Kopitar se je ustalil pri številki 11 šele po prihodu v Los Angeles, kjer so mu jo dodelili zaradi tega, ker je bil leta 2005 na naboru izbran kot 11. Iz tega se je počasi rodila njegova navezanost in zdaj njegova uradna spletna stran nosi ime Anze's Eleven. Hokej položen že v zibko 24. avgusta 1987 se je na Jesenicah rodil Anže Kopitar, a ni bilo samo okolje pravo, tudi družina, ki je domovala na bližnji Hrušici, je bila zapisana hokeju. Oče Matjaž Kopitar, sedanji selektor "risov", je bil takrat kot 22-letnik med najboljšimi napadalci Jesenic, pozneje je bil tudi reprezentant tako Jugoslavije kot Slovenije. Pri treh letih in pol je Anže ob pomoči stolčka prvič stal na drsalkah, oče in stari oče Alojzij sta mu za domačo hišo zgradila ledeno igrišče. Že čez nekaj mesece je mali Anže prvič zadrsal tudi v Podmežakli, ki je hitro postala njegov drugi dom. Nadarjenost in predanost hokeju sta bili vidni na daleč, mladi Anže je iz leta v leto čedalje bolj izstopal, ne samo na igrišču, ampak tudi pri ciljih. Že kot otrok si je zadal, da bo zaigral v Ligi NHL, ki je bila za Slovence skorajda na drugem planetu. V tej želji se je že kot otrok zavedel, da potrebuje tudi znanje angleščine in z babico Marjano, profesorico angleščine, sta začela vaditi vlogo zvezde tekme in novinarke. Vlogo, ki jo je zdaj ponovil že neštetokrat in se ji še dolgo ne bo mogel odreči. Slovenski talent ujelo švedsko oko Pri 13. letu je nevede sledil turnir, ki je usodno vplival na njegovo kariero. Anže je igral na evropskem mladinskem olimpijskem festivalu na Finskem, kjer so njegove predstave navdušile skavta iz Švedske Larsa Soderja. Doma v Sloveniji je postalo jasno, da prerasel konkurenco, pri 15. letu je hkrati igral za kadete in mladince Acronija Jesenic, ob tem pa je še dočakal članski krst pri podružničnem klubu Kranjska Gora, za katero je kot fantič na 11 tekmah prispeval 4 gole in 4 podaje. Da je bil hokej osrednja nit življenja v družini, je poskrbel še pet let mlajši brat Gašper, ki je sledil bratovemu zgledu. Okolica je očetu Matjažu in mami Mateji vse bolj prigovarjala, naj fanta s tako velikim talentom pošljejo v tujino. Oče Matjaž se je med sezono kot napadalec Maribora na tekmi celo soočil s svojim sinom na ledu in pozneje priznal, da je šlo za najbolj mučno tekmo v karieri, čeprav sta za izid 6:6 zadela tako oče kot sin. Po še eni sezoni, v kateri je pri 16. letu v članskem prvenstvu zbral 25 točk na 21 tekmah, je padla odločitev. Soder je prepričal Kopitarjeve, da je za Anžeta najboljša izbira Södertälje, industrijsko mesto v bližini Stockholma. Zgodaj v svet na samostojno pot Anže je pri 16. letu odletel iz Celovca na Švedsko, družino pa je razjedal dvom o pravilnosti odločitve. "To je bila najina najtežja odločitev v življenju," je pozneje priznal oče. Po treh tednih samospraševanja sta Matjaž in Mateja v naglici šla na obisk in na svoje olajšanje videla, da dobro vzgojenemu sinu ni hudega. Stanovanje je bilo pospravljeno, za nameček pa ga je "posvojila" italijanska družina, ki je imela bližnjo picerijo, ob tem pa so ga za svojega vzeli tudi sosedje iz bloka, kar za sirijsko četrt ni bilo nič nenavadnega. "Na začetku je bilo težko. Na primer, ko sem prišel sem, si moral sam sestaviti posteljo, poskrbeti sem moral za pranje perila, likanje, posodo. No, kuhanje mi res ni šlo. Toda pozneje je šlo vse lažje, zaradi te izkušnje sem dozorel veliko hitreje, kot bi drugače. Predvsem so me v Södertälju sprejeli kot svojega, čeprav sem bil tujec. Hitro sem se naučil osnov jezika, da sem se vključil v skupino, ki mi je nato izredno veliko pomagala tudi izven," se ključnega obdobja kariere spominja Anže. Najboljši Evropejec v "Crosbyjevemu letniku" Po izjemni sezoni v elitni švedski mladinski ligi je bilo jasno, da so se vrata Lige NHL dejansko odprla na stežaj. Evropski skavti so Anžeta Kopitarja pred naborom 2005 soglasno izbrali za najboljšega mladega hokejista stare celine, za njim je pristal tudi veliki češki up Martin Hanzal. Takrat še "Kopiju mlajšemu" je bilo usojeno, da bo izbran v 1. krogu "drafta", ki je potekal po izgubljeni sezoni 2004/05 in je minil v znamenju Sidneyja Crosbyja. Pred naborom je Anže debitiral še v slovenski članski reprezetanci, in to na SP-ju elitne divizije leta 2005. "Spominjam se ga s tistega prvenstva. Bil je neverjeten, zato sem se ob naboru prav pozanimal, kdo ga je izbral," se njegovega nastopa proti Kanadi v Innsbrcuku spominja Martin Brodeur, ki je tisto tekmo kot rezervist spremljal s klopi. Columbus si je premisli, LA pa zadel v polno 193 cm visoki in okoli 100 kg težki center z izredno tehnično podkovanostjo in "mehkimi" rokami bi moral biti uresničitev sanj vsakega NHL-moštva. A dejstvo, da je Slovenec, ki je šele eno leto igral na Švedskem, je zbilo njegove delnice na izboru 30. julija 2005 v Ottawi. Splošno ugibanje je bilo, da ga bo kot 6. po vrsti izbral Columbus, a Blue Jacketsi so si premislili in izbrali Gilberta Bruleja. Sledili so naslednji klubi, Anže, ki ga ni bilo v Severni Ameriki, pa je čakal in čakal na svoj klub. Kot 11. po vrsti so izbirali Los Angeles Kingsi in takratni generalni menedžer Dave Taylor ni okleval in je takoj vzel Kopitarja, ki ga je med intervjujanjem tako navdušil s svojo zrelostjo. LA je želel takoj pripeljati Slovenca v Severno Ameriko, da se privadi na drugačen način hokeja, a je Anžetov tabor uspel prepričati NHL-klub, da je bolje, če ostane še eno leto v Södertälju. Odločitev je bila prava in sezona učenja v Elitserien se je kasneje bogato obrestovala. "Spoznal sem, da moram postati močnejši in postati kompleten igralec," se učnega obdobja spominja Kopi. Krstni nastop razkril slovensko zvezdo Poleti 2006 je odličen pripravljalni tabor novincev, nato še dobre igre na članskih pripravah, s čimer je prisilil novo vodstvo kluba, da mu da priložnost za debi. Novi generalni menedžer Dean Lombardi in novi trener Marc Crawford nista oklevala in 6. oktobra 2006 je nastopil veliki dan za Anžeta Kopitarja, njegovo družino in slovenski hokej. Prva tekma Kraljev v sezoni je bil obračun s čezmestnimi tekmeci iz Anaheima. V 30. minuti je sledil epski trenutek: Dustin Brown je v ogenj poslal Anžeta Kopitarja, ki je obkrožil Chrisa Prongerja in matiral Jean Sebastiena Giguerja. Izreden gol proti dvema hokejistoma na vrhuncu kariere, ki sta kasneje v isti sezoni popeljala Racmane do naslova. Dobri dve minuti kasneje je sledil še drugi gol - neverjeten debi prvega Slovenca v NHL. Zatem je sledil še debi z intervjujem, na katerega se je pripravljal že od otroštva. "Kar dober debi, še bolje bi bilo, če bi zmagali," je začel skromni 19-letnik, ki je uresničil prvi del otroških sanj. Domače družinsko okolje temelj uspeha Odlična "rookie" sezona, v kateri je med novinci zbral tretje največje število točk, je bila šele začetek. Po treh letih se je družina Kopitar znova združila na enem mestu: v mesto angelov so se preselili oče Matjaž, mama Mateja in brat Gašper. Kasneje se je pod isto streho priselilo še Anžetovo dekle Ines. "Kopi" je dobil nazaj družinsko okolje, v katerem je vedno užival, predvsem pa ga je motiviralo k novim izzivom. Ob podpisu pogodbe napovedal naslov V naslednjih petih sezonah je bil Kopitar vedno najbolj učinkoviti igralec Kingsov in s tem vedno med nosilci moštva, ki pa je bilo prva leta njegovega igranja v Ligi NHL še pri dnu. Vseeno je Anže Kopitar oktobra 2008 sklenil s klubom zajetno in dolgoletno pogodbo: 47,6 milijona dolarjev za sedemletno zvestobo! Nekaj dni zatem je bil imenovan še za pomočnika kapetana, zaradi česar so k njegovi številki 11 prišili še črko A. "Anže je poseben igralec, toda pokazal je tudi izredno delovnost in osebnost, ki je potrebna, da oblikuje jedro našega moštva," je takrat razmišljal "šef" Lombardi. Na drugi strani Kopitar ni skrival, kaj zanima njega: "Zdaj se lahko posvetim le hokeju, pri čemer želim pripeljati Stanleyjev pokal v Los Angeles." Preoprazba v elitnega centra In res, po prihodu trenerja Terryja Murrayja so Kingsi končno postali upoštevanja vredno moštvo, ki se je potegovalo za končnico in s tem za sloviti Stanleyjev pokal. Gospod Murray, kot ga kliče Anže, je dal prednost obrambi in je svojega 1. centra spremenil v igralca, ki obvladuje vseh 60 metrov ledene površine. Mogoče je zato nekoliko trpela statistika, a za večino hokejske Severne Amerike je Kopitar sčasoma postajal pravi elitni center, ki igra izjemno v obeh smereh: tako v napadu kot v obrambi. Poškodba ukradla končnico, a dala tudi zagon Spomladi 2010 so se Kralji po sedmih letih le prebili do "playoffa", najbolj čislanega hokejskega obdobja. Los Angeles se je udaril s favoriziranim Vancouvrom in vodil v seriji z 2:1, za prvo zmago je v podaljšku zadel ravno AK11, a mlado neizkušeno moštvo je nato pupustilo in izpadlo. Poraz je spodbudil Kopitarja še k večjim naporom med pripravami in sledila je nova uspešna sezona 2010/11. Ko pa se je približevala končnica se je zgodila nesreča: na tekmi s Coloradom si je zlomil kost tik nad gležnjem. Prva huda poškodba v karieri in to po 330. zaporednih tekmah v Ligi NHL ga je stala igranja v končnici. Le s težavo je Anže spremljal kalifornijski dvoboj s San Josejem, v katerem je Los Angeles znova potegnil krajši konec. Motiviran kot še nikoli, se je odpovedal celotnemu dopustu in se pod vodstvom očeta in skupaj z bratom vestno pripravljal na veliko vrnitev. Na "evropski premieri" v Stockholmu proti NY Rangersom (*3:2) je oktobra lani Kopitar zadel že v 11. minuti. Spomladi Kopitarjev napad nezaustavljiv Sledila je vihrava sezona, v kateri Kralji tudi za ceno kraljestva niso mogli zadevati, zaradi česar je decembra prišlo do trenerske rošade. Murray je moral oditi, njegovo mesto pa je zasedel Darryl Sutter. "Veseli rančer" jo je znal podkuriti tudi 1. centru in prvemu strelcu, a takojšnjega uspeha ni bilo. Pred novim letom, ko je Anže izdal zgornjo novoletno željo, je bil Los Angeles le osmi na Zahodu, kar je napovedovalo oster boj za končnico. Marca jim je le steklo, a vseeno so se v boj za "sveti gral" hokeja podala z najnižjega izhodišča. Začelo se je izjemno in Kopitarjev napad z Dustinom Brownom in Justinom Williamsom je začel mleti. Po vrsti so padli 1. nosilcev Vancouver (4:1), 2. St. Louis (4:0) in 3. Phoenix (4:1), za konec pa še New Jersey (4:2). Najboljši napad končnice 2012 je skupaj zbral 55 točk in končal z razmerjem +40! Kopitar pa je s svojim partnerjem Brownom končal na samem vrhu lestvice najučinkovitejših igralcev: 20 točk za 8 golov, 12 podaj in razmerje +16! Novi par - Kopitar in lord Stanley A kaj ko statistika Anžeta Kopitarja nikoli ni pretirano ganila, saj ga je zanimalo le, da dvigne Stanleyjev pokal za naslov prvaka v Ligi NHL. To mu je pri 24. letih in 6 letih v svoji sanski ligi tudi uspelo in to kot enemu izmed nosilcev moštva v športu, ki ima najzahtevnejšo končnico in kjer v serijah na 4 zmage ni naključnih ali pa srečnih zmagovalcev. Skromen, zadržan in predan fant, ki pa je hkrati tudi trdno odločen, kaj si želi je zagotovilo, da njegovih uspehov še dolgo ne bo konec in navkljub izjemni izenačenosti Lige NHL, zagotovo to ni bil zadnjič, ko se je "Kopi" potegoval za svojega novega prijatelja - pokal lorda Stanleyja. Spodaj si lahko ogledate nekaj vrhuncev iz bogate Kopitarjeve kariere. Na strani WePlay pa si lahko ogledate nekatere njegove slike in video iz začetkov njegove hokejske poti. Uresničenje sanj: Kopitar visoko dvignil "staneta" 6.000 poljskih policistov ni moglo preprečiti spopada huliganov Novinar Vala 202 Luka Petrič iz Varšave 13. junij 2012 ob 09:29 Varšava - MMC RTV SLO Poljski premier Donald Tusk je svoje državljane v torek pozval, naj se pridružijo ruskemu sprevodu od glavne varšavske železniške postaje do stadiona. Mnogi so se odzvali, a vsi niso imeli enakega namena. Rusi so imeli pohod, ker so praznovali dan svoje države – dan, ko je padla Sovjetska zveza in je nastala moderna Rusija, Tusk pa je Poljakom rekel, da lahko tudi sami ta dan praznujejo, saj je propad Sovjetska zveze pomemben za poljski narod. V incidentih je bilo poškodovanih 10 ljudi, policija pa je aretirala 100 huliganov. Po tekmi so se vneli posamični pretepi, a tako hudo kot pred tekmo ni bilo. Poljaki Ruse doživljajo kot napadalce Po nesrečnem spletu naključij sta sovpadala dan Rusije ter tekma med gostitelji in njihovimi največjimi tekmeci. Odnosi med obema državama so še vedno delikatni, predvsem poljski, saj Rusijo zgodovinsko doživljajo kot agresorja, kot narod, ki jim je povzročil ogromno gorja že pred drugo svetovno vojno, predvsem pa v času komunizma. Komunistični simboli so tu prepovedani, Rusija pa je simbol komunizma. Sprevod vzeli za provokacijo Mnogi so tako ruski sprevod doživeli kot izzivanje, kot provokacijo, kot razkazovanje moči in premoči na zemlji žrtve. Kljub temu je bil pohod povečini miren. Nekaj poljskih navijačev, je korakalo skupaj z Rusi – mnogi v znak novega prijateljstva držav, ki sta pomembni gospodarski partnerici. Skupina Poljakov je nosila transparent – Solidarnost z Rusijo, a proti KGB-ju in Putinu, videlo se je prečrtane slike Stalina in Lenina. Policija zanika govorice o smrtni žrtvi 6.000 policistov je varovalo območje, mnogi so obkrožili najbolj vročekrvne domače navijače obritih glav, a spopadov niso mogli preprečiti. Policija je morala uporabiti gumijaste naboje, vodne topove in solzivec, da je umirila razmere, v ločenih incidentih pa je skupina 50 Poljakov napadla gostilno, kjer so se pred tekmo zbirali Rusi. Mnogi so se v bližini stadiona obmetavali s kamni, v blokovskem naselju so po koncu spopadov mnogi okrvavljeni obležali na tleh, eden naj bi bil huje ranjen, varšavska policija pa je ovrgla trditve, da je eden izmed navijačev umrl. Do izgredov je prišlo tudi po zadnjem sodnikovem žvižgu in med dvobojem, ko je policija posredovala, ker so razgrajali navijači, ki so ob velikih zaslonih gledali tekmo. Na stadionu ni bilo težav. Gostje so politično korektnost in taktnost pustili doma, ko so na začetku dvoboja – kot je sicer v navadi za vse njihove tekme – ob sliki vojaka razgrnili gromozanski napis "This is Russia" – torej, "To je Rusija". Na stadionu brez "tamponske cone" in varnostnikov Ruski navijači so bili sicer povsem zraven poljskih, vmes ni bilo tamponske cone ali pa varnostnikov, le na koncu tekme, ko so Ruse zadržali, da so najprej izpraznili preostali del stadiona, so pod njihovo tribuno prišli policisti. Na igrišču ni zmagal nihče, Poljaki so se rešili v drugem polčasu po izjemnem strelu kapetana Blaszczykowskega in na dan Rusije v Varšavi izvlekli točko. Ruske nacionalistične provokacije sredi Varšave na tem portalu seveda odobravajo v Sloveniji živeči Srbi, ki enake nacionalistične provokacije že dolgo zganjajo po Sloveniji. Cela Ljubljana je pokracana s srbskimi nacionalističnimi grafiti. Na Poljskem so komunistični simboli prepovedani, v Sloveniji pa se je razrasel levičarski radikalizem, ki se bori proti sodobni samostojni Sloveniji in povzdiguje agresorske jugokomunistične "vrednote" (nje). Ni mi samo jasno, kako lahko organizator dovoli, da tak transparent, s tako vsebino sploh pride na stadion??? Normalno, da se je poljakom strgalo, ko so videli transparent, sploh če vsaj malo poznamo preteklost... Gorišek: V novi Planici se bo letelo tudi do 270 metrov Vikersund glede na lani doživel popravke 23. februar 2012 ob 10:26, zadnji poseg: 23. februar 2012 ob 13:19 Ljubljana - MMC RTV SLO Konstruktor letalnice v Vikersundu Janez Gorišek meni, da bo konec tedna na SP-ju v poletih težko padla nova najboljša znamka. Vse pa je že na papirju, da se rekord vrne v zibelko skokov Planico. Gorišek je v intervjuju za TV SLO povedal, da je Fis že potrdil nov profil letalnice v dolini pod Poncami, kjer bo točka K, ki je v Vikersundu pri 195 metrih, v Planici pri magični meji 200 metrov. Če bo šlo vse po načrtih, bo zgrajena v dveh letih. Gorišek prevideva, da bo moč poleteti tudi do 270 metrov. Zdajšnji rekord, ki ga je lani postavil Johan Remen Evensen, je 246,5 metra. Z inženirjem Goriškom se je pogovarjal Aleš Potočnik. Vabljeni k ogledu: - Posebna polurna oddaja TV Slovenija pred SP-jem v poletih Lani smo v Vikersundu videli izjemno lepo tekmo in nov svetovni rekord. Ste pričakovali, da bo šlo tako hitro tako daleč? Tega resnično nisem pričakoval. Skakalnica je že bila narejena po novih predpisih, na katere smo vplivali tudi mi, prav zaradi Planice, ki smo jo želeli povečati. Ker so bili ti predpisi pravočasno sprejeti, smo lahko to preizkusili že v Vikersundu. Računal sem, da se bo tam letelo do 240 metrov, kar lahko v Planici še ujamemo, ampak razmere za letenje so tam odlične. Predvsem če je zelo hladno, je gostota zraka veliko bolj ugodna kot v Planici in je možno lažje in dlje leteti. Planica je znana po termiki, v Vikersundu pa je zaradi nizke nadmorske višine gostota zraka vplivala na dolge polete. Ste na to računali pri projektiranju te nove letalnice? Marsikoga je presenetil podatek, da je imela gostota zraka tak vpliv. Gostoto zraka je pred mnogimi leti omenjal že doktor Straumann, a temu nihče ni pripisoval večjega pomena, ker so bile vse letalnice Oberstdorf, Kulm itd. na približno isti nadmorski višini. Ko je bilo tekmovanje v Lake Placidu, je Fis že naredil neko ekspertizo, a so ugotovili, da nima posebnega vpliva. To ekspertizo sem bral tudi sam. V resnici pa ima gostota zraka precej velik vpliv. To izkušnjo smo dobili, ko smo projektirali skakalnico Erzurum v Turčiji, ki leži na 2.000 metrih nadmorske višine. Tam so bili vsi naleti kmalu premalo dolgi. To tekmovanje je bilo kak mesec pred Vikersundom. Ko so tekmovali v Vikersundu, je bila gostota zraka izredna, prav tako je bilo zelo mrzlo, -25, -20 st. Celzija in tako se je gostota še povečala. Vzgonski moment je bil veliko večji kot ponavadi. Prišlo je do tega, da so lahko zmanjšali hitrost in skakali so zelo daleč. Spodnjih naletov je bilo praktično premalo. Povsem obratna situacija kot v Erzurumu torej. Planica je ravno na sredi, na 1.000 metrih. Na tem smo vse bazirali. V dveh mesecih pa sem prišel do nove izkušnje, ki mi bo v Planici pomagala v prihodnje. Od lani se je letalnica v Vikersundu nekoliko spremenila. V katero smer so šle te spremembe in kaj bodo prinesle? Glede na to, da je bilo zelo lahko leteti, da smo imeli pravzaprav preveč naletov, je bila zahteva, da jo moramo otežiti, da moramo za vsak primer dograditi še nekaj naletov, kar pomeni, da so hitrosti okoli 95 km/h. To je za letalnice pravzaprav nerazumljivo. Kot kaže, se trend malce spreminja. Pa ne samo to, kot kaže, so se izboljšali tudi kombinezoni, da fantje lažje letijo, da so vzgonske sile večje. V Vikersundu smo tudi skrajšali mizo, kar smo predvideli že prej. Skrajšanje je možno za dva metra. S tem pa so potrebne tudi večje hitrosti. Predvsem je šlo za to, da skakalci letijo preko hrbtišča. Te večje hitrosti pa povzročajo spet daljše polete, zato smo naklon doskočišča z 32 stopinj zmanjšali na 31. Tako smo morali radius zasuti za približno en meter. S tem smo otežili daljše polete. Letalnica je pripravljena za dolge, varne polete, vendar ne pričakujem poletov čez 240 metrov. Torej lanski rekord 246,5 m letos ne bo ogrožen ali se vendarle to lahko zgodi? Lahko se zgodi ob izjemno dobrih vremenskih razmerah, torej da bo zelo hladno, da ne bo vetra in da bodo letalci izjemno razpoloženi. Omenili ste, da je Vikersund nekakšen testni poligon za velikanko v Planici, ki bo doživela spremembe v bližnji prihodnosti ... V Fisu vse poteka postopoma. Ravno Planica je bila poligon zadnjih 50 let oziroma od Bloudka naprej. Stalno smo delali po sistemu preizkusi-popravi in tako smo postopoma napredovali. Vseskozi je bila v ospredju varnost skakalcev, ker je bistveni element. Vikersund je imel srečo, da so ravno hoteli rekonstruirati letalnico, in ko smo mi hoteli povečati Planico ter pozvali, da je teba višinsko razliko od mize do tal povečati, je Fis to sprejel. Tako smo med gradnjo v Vikersundu že vgradili to povečavo. To nam zdaj služi za primer, da je možno leteti tudi 250 metrov. Zdaj lahko Planico pripravimo še za daljše polete. Upam, da se bo to zgodilo v naslednjih dveh letih. Lahko povem, da nam je Fis že potrdil nov načrt, nov profil letalnice, kjer smo dosegli, da bo K točka, ki je v Vikersundu pri 195 metrih, v Planici pri 200 metrih. Ta magična meja je bila za nas vsekozi izziv, zdaj pa je zapisana tudi v načrtih. Vedno ste bili vizionar poletov, kako daleč bo šlo. Vmes se je veliko spremenilo, tako tehnika skokov kot smuči, kombinezoni. V katero smer bodo šli poleti, da se bo letelo še dlje? Vse izboljšave so šle v prid daljših poletov, seveda tudi varnih. Ravno zato, ker smo temu sledili v Planici ves čas, smo neke stvari tudi izsilili. Računamo, da bo možno leteti do 270 metrov. S to tehniko in hitrostmi, ki jih danes obvladujemo. Na to bo pripravljena tudi Planica. Končne meje so še višje, a za to se je treba postopno pripravljati. Planica je pripravljena tudi za ta izziv. Verjetno vas veseli dejstvo, da se v Planici zdaj dogaja ne le na velikanki, ampak da se gradijo tudi manjše skakalnice. Kako gledate na novo podobo, ki jo dobiva Planica? Tam sem začel kot skakalec in po inž. Stanku Bloudku je bilo treba njegovo izročilo, ki ni samo projektantsko, ampak tudi organizacijsko, peljati naprej. Njegovo izročilo je pravzaprav v načinu dela, v pristopu, ljubiteljstvu in pripadnosti. Ponosem sem, da sem pri tem lahko sodeloval. Ravno Bloudkova 120-metrska skalnica je bila testni poligon, vendar je postal premajhen, zato smo morali narediti novo letalnico. Nordijski center naj bi bil pika na i vseh naših hotenj, pa tudi krona vsega dela vseh naših delavcev. Končno je tudi država Planici priznala nek primat. Še vedno pa si želim, da bi zadržal neko razvojno poanto. Za velikanko to lahko zagotovimo, za male skakalnice pa bo treba še razmisliti. Planica je pred novim izzivom in upam, da ga bo izpolnila. Zelo aktivni ste v idejah, kako leteti dlje, kako postaviti neke nove meje. To vas žene naprej. V tem delu verjetno upokojitve ni? Tu se praktično ne moreš upokojiti. Poleti me privlačijo. Ko gledam polete v Planici in ko vidim, kako vodijo tekmo, ko vidim, da zmanjšujejo nalete, ko ne izkoristijo letalnice v celoti, ko ne pustijo skakalcem daleč leteti, tega ne razumem. Vsakdo si želi leteti 200 metrov, ker to je posebno doživetje. V Planici so dolgi poleti varni, če jim res ne daš prevelikih naletov, zato ne razumem žirije in teh ljudi, da tako zavirajo in preprečujejo dolge polete. To me moti, upam, da se bo tudi ta del izboljšal. Planica je bila tudi v tem vedno napredna. Jaz in brat sva bila kaznovana prav zaradi tega, ker se je predaleč skakaklo. Fis je menil, da to ni prav, ampak v resnici prav to privlači ljudi, pa tudi skakalcem daje neko zadovoljstvo. Kako ocenjujete letošnjo sezono, ko so se fantje spet izkazali? Imamo tudi Robija Kranjca, ki bi lahko ob nekem spletu okoliščin postal drugi slovenski svetovni rekorder, če bo seveda vztrajal do nove Planice? Moja želja je bila vedno, da bi Slovenec postavil svetovni rekord v Planici. Tako, kot je bilo to takrat namenjeno Bogdanu Norčiču, pa ni zdržal tega pritiska. Kranjec je eden od skakalcev, ki je tega sposoben, ni pa osamljen. Presenečen sem, da imamo zdaj ekipo, kar je rezultat dobrega trenerskega dela. Mislim, da sedanji trener, ki je bil tudi sam skakalec in rekorder z 205,5 metra, pomeni neko garancijo, da to vcepi tudi v tekmovalce. To mi daje upanje. Zelo važen moment je, kako znaš tudi na skakalca vplivati z lastnimi izkušnjami. R. K., Aleš Potočnik Foto - Türk: Ne zavrzimo tistega, zaradi česar nas spoštujejo v svetu Jernej Kuntner v govoru okrcal Janeza Stanovnika 22. junij 2012 ob 18:12, zadnji poseg: 22. junij 2012 ob 21:52 Ljubljana - MMC RTV SLO V Ljubljani je bila osrednja proslava ob dnevu državnosti. Kuntner v govoru: Ne žalimo padlih v vojni za Slovenijo s simboli vojske, ki jih je pobila. Slovenija praznuje 25. junij, dan državnosti. Pred 21 leti je namreč slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon in deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije, s čimer smo Slovenci prvič v zgodovini dosegli lastno državnost. Osrednja proslava ob dnevu državnosti se je začela s salvami topov Slovenske vojske. Slavnostni govornik je bil predsednik države Danilo Türk, prireditev pa je povezoval igralec Jernej Kuntner. Slednji je presenetil s krajšim govorom. Sledil je umetniški program z več kot 250 nastopajočimi, večinoma folklornimi skupinami. Türk: Zaton komunizma kot preživete ideologije "V času nastajanja Slovenije smo doživeli dokončni zaton komunističnega sistema in njegove preživete ideologije, konec hladne vojne in začetek novega, vse bolj povezanega, boljšega sveta. To je bilo dobro in je odprlo nove perspektive človeške in naše skupne svobode," je izjavil predsednik republike v svojem govoru. "Nabralo se je veliko tranzicijske navlake" Kmalu pa je po njegovem mnenju zavladala obratna misel: "Vse se hoče, če je le mogoče." Prišlo je obdobje nebrzdanega pohlepa, prilaščanja skupne lastnine, lastniške neodgovornosti in lahkomiselnega zadolževanja. Vse to je predsednik označil kot tranzicijsko navlako. "Potrebujemo več Evrope in ne manj" Njeni sindromi pa niso omejeni na Slovenijo, temveč tudi na Evropsko unijo in svet. Smer reševanja je nakazal kot smer proti krepitvi Evropske unije: "Evropski parlament mora postati naš skupni dom demokracije, Evropska komisija pa resnična garancija učinkovitega upravljanja, v katero bomo lahko verjeli vsi. Danes potrebujemo več Evrope in ne manj," je izjavil. Več o dogajanju okoli državne proslave: . Slavnostna seja DZ-ja: Virant vabil nepovabljene praporščake Mnenja: Razdelili praporščake, razdelili koalicijo Obrambni minister počastil padle: Tri vojašnice poimenovali po padlih v vojni za Slovenijo Pogovor z umetniškim vodjo: Folklora daleč od stereotipnega narodnjakarstva Varčevanje: K ustvarjanju povabljeni tisti, ki bi se odpovedali honorarju Umetniki nad neplačilo: S humorjem in nezadovoljstvom o proslavah brez honorarjev Pri tem pa ne smemo pozabiti nase, razumeti in spoštovati moramo lastno preteklost, je pozval: "Ne zavrzimo tistega, zaradi česar nas spoštujejo v svetu. Imamo bogato svobodoljubno tradicijo iz časov generala Maistra in boja za severno mejo. Primorci so se že v dvajsetih letih preteklega stoletja uprli fašizmu. Borci narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda so nas vključili v zmagovito koalicijo Združenih narodov med drugo svetovno vojno. Ob koncu 20. stoletja smo zmogli stopiti skupaj in doseči samostojno državo Slovenijo." Ločevanje na tiste, ki so se borili med drugo svetovno vojno, in tiste, ki so se borili za osamosvojitev leta 1991, je neodgovorno, je izjavil. Prav na Kongresnem trgu, kjer je pesnik Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo, morajo stati s svojimi simboli vse generacije veteranov in domoljubnih organizacij, je dejal. Nepravično bi bilo, če bi dejali, da je slovenski narod kot celota v moralni krizi, je nadaljeval Türk - tisti, ki tako pravijo, ne vidijo ustvarjalnih, poštenih in kulturnih ljudi, "ki jih je pri nas velika večina". Med nami so prostovoljci, medgenaricijska solidarnost, velik intelektualni potencial, je poudaril. Po njegovih besedah bomo v prihodnosti morali te potenciale skrbno premisliti, zaupati v naše sposobnosti in priznati dobre lastnosti drugim. Poudaril pa je pomen pravosodja pri pravičnosti - če jo namreč ponuja trda roka, je to slaba napoved za prihodnost. "Naj živi Slovenija" Prazne parole o povezovalnosti moramo nadomestiti s pristno socialno solidarnostjo ter z usposobljenostjo za resničen dialog in za doseganje dobrih dogovorov in dobrih rezultatov. Potrebujemo voljo in znanje. In oboje je mogoče, če se le hoče, je dejal predsednik republike, sklenil pa z besedami: "Naj živi Slovenija!" Po Türku je nastopil igralec, sicer povezovalec na prireditvi, Jernej Kuntner. Kuntner: Ne žalimo padlih v vojni za Slovenijo s simboli vojske, ki jih je pobila Med krajšim govorom je povedal, da je za Slovenijo "šlo zares" poleti 1991, ko nas je napadla agresorska JLA z rdečo zvezdo na tankih in kapah. Simboli skupne države so postali simboli agresorja, pod njimi pa so streljali na slovenske vojake, policiste in civiliste, je dejal. Ko smo želeli mirno na svoje, je Jugoslavija na nas poslala eno najmočnejših armad v Evropi. "Slovenija je takrat pogumno ostala v obrambi, proti odporu so javno nastopile posamične organizacije zveze združenj borcev, njihov sedanji predsednik pa je že predtem dejal, da bi bila odcepitev Slovenije od Jugoslavije za nas samomor," je Kuntner okrcal Janeza Stanovnika. Kot je dejal, nobena takratna borčevska organizacija, ki danes kritizira proslavo, leta 1991 ni izrazila želje po sodelovanju na proslavi ob razglasitvi državnosti. "A današnja proslava je kljub temu namenjena vsem, ki dobro v srcu mislimo," je izjavil in dodal, da smo leta 1991 uspeli, ker je bilo 90 odstotkov ljudi za samostojnost. "V vojni za Slovenijo so padle tudi žrtve. Ne žalimo njihovega spomina s totalitarnimi simboli, ki jih je nosil agresor. Prav oni in njihovi svojci so dali največ, kar človek lahko da, da je Slovenija danes svobodna in neodvisna," je sklenil Kuntner. Drugi dogodki ob dnevu državnosti Svojo poslanico je sporočil tudi premier Janez Janša, minila je slavnostna seja DZ-ja, v ljubljanski stolnici pa je potekala maša za domovino. V Tacnu so skupaj z generalnim direktorjem policije Jankom Gorškom in notranjim ministrom Vinkom Gorenakom izjemoma danes počastili dan policije (ki se sicer navadno praznuje 27. junija). Janša: Dan državnosti je čudovit praznik Dan državnosti je čudovit praznik vseh, ki v srcu nosimo ljubezen do domovine, je v poslanici zapisal predsednik vlade. "Pred 21 leti smo dokazali, da z odločnostjo, pogumom in vizijo lahko dosežemo tudi tisto, kar se je vsem okrog nas zdelo nemogoče - samostojno državo Slovenijo," je poudaril. Čeprav dogodke poletja 1991 počasi prekriva "prah pozabe, nikoli ne bo zbledel spomin na pogum in veliko enotnost v tistih dneh, ko smo se združili okrog novih simbolov slovenske države in ko je ponosno zaplapolala slovenska zastava z državnim grbom", je nadaljeval. Od takrat je minilo 21 let in v tem času smo po premierjevem mnenju uspeli z izjemnimi dosežki, hkrati pa smo "spregledali" nekatere pasti, ohranili nekatere slabosti iz nedemokratične države ter ustvarili nove. "Zato danes naši temelji niso tako trdni, kot bi si želeli," je naslovil tudi gospodarsko stanje. Dejal je, da je slovenska država v zadnjih treh letih zaostajala z gospodarskimi ukrepi, zato je treba nadoknaditi zamujeno. "Seveda so rezi boleči, vendar pa lahko samo na ta način ponovno stopimo na pot razvoja in blaginje. Kot rojstvo države terja svoj čas, svoj čas terja tudi obrat v ponovno rast. In bolj pravočasni, premišljeni ter modri bodo ti ukrepi, bolj varna in lepša bo naša prihodnost," je zapisal Janša. Po njegovih besedah se moramo ob tej priložnosti ozreti sami vase, najti tisto energijo, ki nas je kot narod povezovala, in ugotoviti, da je usoda "v nas samih in ne v zvezdah". "Odgovornosti ne smemo prelagati na druge." Kot narod se moramo po Janševih besedah zavedati, da imamo neprecenljive izkušnje in lastno državo, ki je lahko topel dom. Zato moramo v ospredje postavljati tisto, kar nas združuje, in ne tisto, kar nas deli. Državljanom je še česital za "vztrajnost, pogum in močno voljo", ki so nas povezali ob osamosvajanju in nas lahko "povezujejo spet danes in jutri". Leto 2011: Proslava in slavnostna seja DZ-ja. - Vabljeni k ogledu portala, ki smo ga na MMC-ju pripravili ob 20. obletnici samostojne Slovenije. Maša za domovino Tudi letos je v ljubljanski stolnici potekala maša za domovino. V svoji pridigi je ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres poudaril potrebo, da vzpostavimo pravo lestvico vrednot, s katere bo razvidno, kaj je cilj in kaj je sredstvo. To namreč v družbenem, v potrošništvo usmerjenem okolju, v katerem smo, ni več jasno, "čeprav je prav od odgovora na to vprašanje odvisno vse", je opozoril. Stres: Pridobitništvo, hladnokrven tiran "Če se namreč pridobivanje sprevrže v cilj," tako Stres, "mu bomo življenje podvrgli, in to ne samo svoje, ampak hitro tudi življenje drugih". "Ni namreč bolj hladnokrvnega in neizprosnega tirana, kakor je pridobitništvo, za katero nič ni sveto in nedotakljivo. Zato Jezus tako odločno svari pred nevarnostjo njegove diktature. Materialna sredstva morajo ostati sredstva in morajo služiti življenju, ne pa, da življenje služi njim," je dejal. "Država duhovnosti nima pravice omalovaževati" Bolj kot materialna sredstva je po besedah Stresa pomemben pravi smisel življenja, pri čemer pa tudi državi ne more biti vseeno, ali si in kako si državljani iščejo. "Če to področje iskanja poslednjega življenjskega smisla imenujemo duhovnost, potem te duhovnosti država nima pravice omalovaževati. To niso prostočasne dejavnosti, ampak zaslužijo vsaj tolikšno pozornost in spodbudo kakor vsa druga prizadevanja, saj državljanom dajejo osrečujoč življenjski smisel," je opozoril nadškof. Ob tem je omalovaževanje duhovnosti ocenil kot pomanjkanje prave modrosti, prav pomanjkanje te pa je pripeljalo do krize, v kateri smo, je opozoril. Maše za domovine se sicer udeležujejo nekatere vidne osebnosti iz slovenskega političnega in družbenega življenja, med njimi Janša z ženo, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič ter nekateri ministri in poslanci. Sporni vidiki proslave Proslava je že dolgo pred samo izvedbo sprožala ostre odzive. Burne polemike je najprej povzročil način oblikovanje proslave, saj je organizator, koordinacijski odbor za državne proslave, umetnike pozval, naj na proslavi nastopajo brezplačno. Pred dnevi pa je prah dvignilo še selektivno vabljenje veteranskih organizacij na proslavo. Po mnenju številnih odločitev sproža ideološke delitve, zaradi nje pa je bilo nekaj razhajanj v koaliciji. Al. Ma. Tvoj odziv je natančno tak, kot sem ga pričakoval. Praktično do zadnje besede z ločili vred. Saj ravno v tem je keč mojega prejšnjega sporočila, ki sem ti ga želel posredovati. Namreč, povojni 50-letni komunistični režim je povzročil kar precejšnjo deformacijo narodove identitete, misli, kritičnosti, razmišljanja. Napredel je številne neformalne združbe, ki delujejo še sedaj, povzočajo sistemsko korupcijo in so krive, da Slovenija stagnira misleno, idejno, posledično tudi gospodarsko, svobodomisleno. Slovenski izobraževalni sistem je še danes ukalupljen in kontaminiran z enoumnim sistemom razmišljanja. Kar poglej si učbenike. Ideje premočrtnega razmišljanja in sistemske korupcije je zaslediti v katerikoli politični opciji. Tega je pri nas veliko več kot v večini drugih državah Evrope. In za to je kriva izključno 50 letna totalitarna komunistična povojna vladavina, ki se uspešno podaljšuje tudi v današnji čas. Dokaz? Poglej nedvoumno opredeljenost medijev. Vsaj 85 % naših medijev odkrito podpira levi politični pol. Jaz ne govorim o tem, kateri politični pol je ustreznejši, govorim o tem, da je medijski prostor pri nas izrazito enostranki. Brez medijske uravnoteženosti so kakršnekoli "svobodne" volitve farsa. Tista avnojska pravica do samoodločbe je bila toliko vredna kot en skret papir. Kdorkoli je v Titovi Jugoslaviji naglas zahteval samostojno Slovenijo je končal v zaporu. Bila je toliko vredna kot svoboda govora in tiska, ki sta bili tudi zapisani v ustavi, pa mislim, da je odveč razlagati, da sta bili samo mrtvi črki na papirju. Še enkrat pravim, slovenski narod si je pravico do samoodločbe izboril leta 1991 z vojaško zmago nad JLA, ki je nosila rdečo zvezdo kot njeni partizanski predniki iz druge svetovne vojne. Še nikoli nisem bit tako ponosen na svojo državo kot v trenutku, kot je Kuntner izrekel: "Nocojšnja proslava je minila v znamenju samih presežkov, kajti to je najcenejša proslava v zgodovini samostojne Slovenije!" Slovenija se počasi normalizira. Škoda, da Janez Janša ni premier že od leta 1992. Živela Slovenija! Turek je imel zelo spraven govor, da bi zlezel v rit čim več slovenskim državljanom (volitve so blizu), kajti če bi bil Turek ravnokar izvoljen za predsednika, nebi imel tako tolerantnega govora. Kuntner pa (kapo dol) je povedal, kar je vsak Slovenec želel slišati že dolgo časa. Resnico o strahopetcih, ki so se skrili v tujino in čakali, kaj se bo zgodilo...... Mislim, da imate vi veliko več razlogov, da ste hvaležni Dolfetu, ker brez njega nikoli na oblast prilezli ne bi. On vam je to omogočil, slovenski narod pa plačal ceno za to, da ste se komunisti na koritu znašli. Ni bilo brez razloga rečeno na partijski konferenci v Cinku julija 1942, da je Hitler kladivar ljudske revolucije v Sloveniji. Seveda pa je utopija pričakovati, da bi se mu za to kakorkoli zahvalili, ker ljudje s proletarsko moralo pač ne poznajo besede hvaležnost. -- Zelo sprevrženo "razmišljanje". Po tej logiki bi morali danes ali pa že leta 1991 postaviti spomenik Slobodanu Miloševiću, ki je omogočil osamosvojitev po tako kratki poti. Kuntner je povedal dejstva, nekatere pa očitno resnica precej boli. Pravite, da to niso dejstva? Slovenija, vse najboljše za rojstni dan. Tisti, ki zganjate slabo voljo, pa lahko noč! Kuntner v govoru: Ne žalimo padlih v vojni za Slovenijo s simboli vojske, ki jih je pobila. Bravo Kuntner, čista logika. Stanovnik je res dejal: "Odcepitev, bi bila za nas samomor!" Takemu človeku ne moremo reči "Oče naroda", prej izdajalec naroda... Izdal je že vrednote krščanskega socializma, ko je postal Kardeljev tajnik. Komunisti so izrabili nemško okupacijo za revolucijo, prevzem odpora in uvedbo totalitarne oblasti nad celim narodom. S silo! Namen jim ni bilo osvoboditev Slovenije in enakost Slovencev. Bistvo slovenskim komunistom je bilo, je in bo oblast. Le zakaj je Kučan bivši predsednik zveze komunistov ustanovil Forum 21, zakaj je dovolil razorožitev TO, da se zapre Janšo,...? Lepa kulturna prireditev. Definitivno boljša kot lani. K sreči je sodelovalo manj "kultunikov". Pohvalno Najboljša proslava do sedaj. Pa še draga ni bila. Vse najboljše moja Slovenija! Med komentarji sem prebral, da določenim proslava ni bila všeč, da jim je bila "tuja"! Hmm verjetno so tem istim osebkom bile bolj domače proslave levakov, kjer je predstavljal vrhunec Slovenstva, nekakšna afriška bobnarska skupina in pa lapanje o nekem jugoslovanstvu... Tvoji navedki samo kažejo na to, kakšne katastrofalne posledice na narodovo telo, način razmišljanja in delovanja je imel povojni, več kot pol stoletni komunistični totalitarni režim. Po moje bomo Slovenci in državljani Slovenije te posledice čutili še vsaj nekaj deset let. Vse druge države so jasno obsodili totalitarni režim, izvedle politično lustracijo, mi pa capljamo na mestu. V političnem smislu so nas prehitele že praktično vse pokomunistične države, vključno z Romunijo in Srbijo. To, kar so izjavljali nekateri zelo vidni politiki bivše totalitarne komunistične nomenklature (in na kar opozarjaš tudi ti), in ki še danes solijo pamet Slovencem, je jasno dokumentirano. Kdor ne verjame, da so bili praktično vsi minuli in sedanji vodilni politiki t.i. levice proti osamosvojitvi, je jasno kot beli dan. Še enkrat, pobrskajte po arhiviv. Govorim o politikih, da ne bo pomote. Zato je toliko bolj politično perverzno sprenevedanje nekaterih t.i. levih politikov, da so bili za samostojnost Slovenije. Po osamosvojitvi so se le prilagodili, ker jim drugega ni preostalo - želeli so politično preživetje in ohranitev številnih privilegijev, ki so jih bili navajeni desetletja. imaš prav na nek način ... pa zakaj je tak težko tisto zvezdo dol odstraniti, mi ni jasno ... saj prapor naj ostane ... In mene Turk sploh ne moti ... včeraj je vsem malo napel - levim in desnim ... drži pa tudi eno ... slovenci se premalo zavedamo svojih lastnih povojnih korenin ... v OŠ so nas učili le on NOB, v šole smo nosili rutice in titovke z rdečo zvezdo ... ni čudnega, da je ta zvezda še tako priljubljena ... mene najbolj moti to, da se premalo da na novejšo zgodovino in povojno zgodovino ... naj se še o tem v šolah kaj uči ... naj se pove resnica, naj jo zgodovinarji zapišejo in naj se komunisti in belogardisti spravijo in naj nas več s temi zadevami ne morijo ... ker ne eni in ne drugi niso angelčki ... res pa je, da so se oboji v začetku borili proti nacistom, kasneje pa eni proti drugim, ampak oboji v prepričanju, da bo svet za njihove otroke boljši ... Kot državljan Slovenije in kot Slovenec prepovedujem prisotnost simbolov komunizma, fašizma in nacizma na območju Slovenije. Zakaj? Ker sta se komunizerm, fašizem in nacizem idejno medsebojno spečali v uničevalno sprego, ki je pustošila tudi v Sloveniji. Komunizem kot podporna sila nacizma in nacizem sta bila kooperanta, kolaboranta in koreninita v ideologiji Karla Marxa, maskote zla, ki je bil v šolskih učbenikih sicer predstavljen kot človek, ki je postavil pogoje za pravično urejanje družbe. Kot državljan Slovenije in kot Slovenec prepovedujem prisotnost simbolov komunizma, fašizma in nacizma na območju Slovenije. Zakaj? Ker sta se komunizerm, fašizem in nacizem idejno medsebojno spečali v uničevalno sprego, ki je pustošila tudi v Sloveniji. Komunizem kot podporna sila nacizma in nacizem sta bila kooperanta, kolaboranta in koreninita v ideologiji Karla Marxa, maskote zla, ki je bil v šolskih učbenikih sicer predstavljen kot človek, ki je postavil pogoje za pravično urejanje družbe. Predalič: Kuntner je na proslavi povedal samo dejstva Proslavo zaznamovale polemike, kateri praporščaki naj sodelujejo na njej 23. junij 2012 ob 12:39 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Božo Predalič meni, da je treba zgodovino razmejiti po odsekih. "Ta trenutek se je praznovala slovenska osamosvojitev in temu primerno smo vabili, kar se mi je zdelo povsem korektno," je poudaril. Vodji koordinacijskega odbora za državne proslave Božu Predaliču se zdi vsebina petkove proslave ob 21-letnici državnosti bistveno bolj pomembna kot avtorstvo. "V tem se zrcali mnenje številnih. Stvari je treba postaviti na pravo mesto, in Kuntner ni storil nič drugega, kot obudil spomin na tiste dogodke ob osamosvojitvi," je za STA dejal Predalič. Türk v govoru obsodil delitve Tokratno proslavo ob obletnici državnosti so namreč zaznamovale polemike o tem, kateri praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij naj sodelujejo na njej, različna mnenja pa so bila izražena tudi na sami proslavi. Medtem ko je predsednik republike Danilo Türk v govoru obsodil delitve, so bili prireditelji proslave drugačnega mnenja. Povezovalec prireditve, igralec Jernej Kuntner, je namreč poudaril, da ne smemo žaliti spomina na žrtve vojne za samostojno Slovenijo "s simboli, ki jih je nosil agresor". Vodja koordinacijskega odbora in generalni sekretar vlade Predalič "ne ve, zakaj imajo nekateri s tem tak problem, saj je Kuntner povedal samo dejstva". "Scenarij smo prilagodili ravni praznika" Predalič poziva predsednika SLS-a Radovana Žerjava, naj se opraviči vsem tistim organizacijam praporščakov, ki "so bile iz proslave izključene", ne more komentirati, ker ga ni slišal. O pozivu Zveze društev general Maister za njegovo razrešitev z mesta vodje koordinacijskega odbora, za katerega je slišal sicer iz medijev, pa pravi, da "enostavno ne razume, kaj jih tako moti". "Scenarij smo prilagodili ravni praznika - praznovala se je razglasitev slovenske države, dan državnosti, zato se nam je zdelo prav, da so bili k sodelovanju povabljeni praporščaki veteranskih organizacij slovenske osamosvojitvene vojne," je pojasnil Predalič. Predalič za razmejitev zgodovine Predalič sicer tistim, ki so za domovino tvegali svoja življenja, izreka vse spoštovanje, a je prepričan, da je treba pač razmejiti "zgodovino po odsekih". "Ta trenutek se je praznovala slovenska osamosvojitev in temu primerno smo vabili, kar se mi je zdelo povsem korektno in prav," je še poudaril. Po številnih čestitkah, ki jih je dobil po koncu slovesnosti, Predalič sklepa, kot je še dodal, da jim je bila proslava državnosti zelo všeč. Kuntner je povedal dejstva - se strinjam! Samo v SLO je možno da so razni Stanovniki in njegove organizacije glasne o osamnosvojitvi. 20 let nazaj so pa metali polena pod noge in govorili kako bomo jedli travo! Včasih so takim ljudem rekli izdajalci! In potem bi Stanovnik nosil JLA simbole na proslavi s katero počastimo ravno borbo proti tem simbolom. Naravnost groteskno¸! Si predstavljate, da bi se ob dnevu OF pojavil nekdo z Nemškimi ali domobranskimi simboli? No, nekako tako izpade dan državnosti, ko se pojavijo jugoslovanski simboli. Ne rečem, da je to ful narobe, ampak če smo dosledni npr. pri dnevu OF, bodimo dosledni tudi pri dnevu državnosti. Samo za primer: 1. čas druge svetovne vojne: simboli Nemčije in Italije so simboli agresorja, proti njim se je borila Jugoslavija. Na proslavah, ki se spominjajo tega časa torej povsem pravilno, da so simboli Jugoslavije. 2. čas osamosvojitve Slovenije: Žal je prišlo do kratkotrajne vojne, v kateri je nekaj ljudi izgubilo življenje. Simboli Jugoslavije postanejo simboli agresorja, proti njim se je borila Slovenija. Na proslavah, ki se spominjajo tega časa torej nič čudnega, da so simboli Slovenije, vsekakor pa je precej nenavadno, ko so tudi simboli Jugoslavije. Moje skromno mnenje. Lp in lep dan, pa ne bit užaljeni za vsako malenkost, eni in drugi. Zadeva je jasna: Če besede, ki jih je izgovoril igralec Tone in verjetno niso njegove: "Ne žaliti padlih v vojni za Slovenijo s simboli njihovih ubijalcev," niso primerne, jih obrnimo na glavo: Žalimo padle v vojni za Sloveniji s simboli njihovih ubijalcev! Tako je bolje, kajne? Enkrat je treba pač ločiti NOB (strašno politiko ločevanja Slovencev) in novo državo Slovenijo (nastalo z enotnostjo). Evropa je obsodila vse tri totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem. Skrajni čas je, da to stori tudi Slovenija (ne samo, da se s tem seznani). Ta vlada je združevalna, saj loči pretekle dogodke, ki so razdvojili slovenski narod in promovira dogodke izpred 21 let, ko je bila vsa Slovenija (ne glede na politično barvo) enotna. In tako je prav. Vsem državljanom RS voščim vesel praznik državnosti. Simboli Jugo-vojske nimajo kaj iskati na proslavi osamosvojitve Slovenije. Tisti, ki nosijo te simbole so proti samostojni Sloveniji! Proslava na višku, zavidljiva in enkratna. Kajti za nobeno, nobeno, še ni bilo toliko komentarja. Moti najbolj koga, koga že ???? Levica, nehajte provocirat, lagat itd. NEHAJTE !! Kogar motijo dejstva, kogar mori resnica, gola resnica, ta naj se vpraša, naj se vpraša, kdo je, kaj je in kam gre ? Sramota na višku, ko laž sprejmeš za resnico, ko zločina ne obsodiš in je to zate DRUGORAZREDNA TEMA. Še sedaj nisem dobil odgovora, ki sem ga postavil pred dobro uro. Ali mi lahko kdo navede vsaj eno državo na svetu, ki na državni proslavi, ki slavi akt državnosti, uporablja zastave in simbole države oziroma ideologije, ki jim je hotela z agresijo zatreti pavico do samostojnosti? Upam, da g. Kuntner vodi še kakšno proslavo saj resnica je močnejša od laži, sprenevedanja, pretvarjanja... Sram bodi Erjavca, Lukšiča, Viranta, Žerjava, Jankovića in njihove stranke. So ti ljudje za Slovenijo,- domovino ali še vedno za jugovino? Povojni poboji so povedali marsikaj o partiji, rdeči zvezdi in morilcih. Je kdo odgovarjal za izvensodne poboje, grozodejstva, ki so se dogajala na naši zemlji?! Visoki partijski funkcionarji so bili vesčas tiho,- storili nič za razjasnitev morije a vedeli za njo. p.s. Ne žalit svojcev padlih herojev v vojni za Slovenijo z simboli, ki so nas napadli. SPOŠTUJEM SLOVENSKO ZASTAVO, GRB IN HIMNO Zadnji časje, da se je negdo opogumil in dal Stanovniku in druščini klofuto. Edino v Sloveniji je kaj takega možno. Skoraj 70set let po neki vojni, bodimo pošteni, v katero svetovljansko gledano, smo zelo malo prispevali bodisi logistično ali številčno, večina s poudarkom beli-rdeči, nazadujemo.Tukaj se je potrebno znova prikloniti velesilam, posebno Američanom, ki so se skoraj nepotrebno žrtvovali ali na Pacifiku, ali proti Hitlerju v Evropi. Mi pa tu dopuščamo kanoniku Stanovniku da v Dražgošah in še kje rogovili in tuli prav na tistih, ki so ga osvobodili. Celo in tudi tukaj bi se zamižalo, če bi senilni po tolikih letih, zopet je potrebno ponoviti, nikjer v Evropi, svetu, da se neki DESUs, ali pa NOB, agresivno vtika v politična odločanja neke države. Ti si spet še eden v vrsti komentatorjev, ki ne razumejo, da če kritiziraš simbole totalitarne komunistične vladavine, nisi kar enostavno desničar in nasprotnik vsega dobrega. Takšen način razmišljanja je, žal, manipulativno vsiljevan vso povojno obdobje s strani bivših oblastnikov in je navzoč še danes v številnih medijih, veliko ljudi tukaj ga kar naprej ponavlja. Tvoj zafrkljiv navedek o vaših in naših nikakor ne prispeva k miroljubnosti. Jaz osebno vse državljane Slovenije razumem za naše, v kontekstu skupnega kulturnega in jezikovnega prostora. Si pa res citiral "nepristranski" in verodostojen časopis - Nedelo. Časopis, čigar glavni šef je bil pred kratkim član bivše jugoslovanske politične policije (UDBE) res ne more dajati verodostojne sodbe o dogodkih. Še več, ta isti šef je danes celo parlamentarec. Ni čudno, da se nam nekateri tuji novinarji na glas posmehujejo, ko izvejo za to. Kaj takega je možno izključno in samo v Sloveniji, nobena druga EU država si kaj takega ni privoščila. Ojoj, nekateri pa res ne razumejo zgodovine in politike. Jasno, da so državnike, ki so potovali po svetu sprejemali s formalnim spoštovanjem, in to ne glede na to ali so bili komunisti ali ne. Konec koncev, tudi Hitler je sklenil pakt s Stalinom, pa tega danes nihče ne citira kot neko posebno veliko ljubezen. :-) O izkljucevalnosti pa govorijo tisti, ki bi imenovali ulice po Titu (poleg tega, da bi ne odstranili obstojecih) , ga vecno slavili, njega in njegovo diktaturo... res je... verjamem, da so zmozni izjav, da smo pod komunisticno diktaturo bili zdruzeni... L. 91 sem agresorja prepoznal po rdeči zvezdi,ker prve dni vojne še ni bilo enotnih uniform in smo si bili zelo slični.Spoštovani g. Kuntner,da bi bilo le še več takih domoljubov. Dragi Lan Dečman, prav nobenih novih delitev ni. Te delitve, v tej obliki, so stare že 70 let. Vi ste za stalina, sovjete, tita in srboslavijo, Slovenci smo pač za Slovenijo. Delitve naroda niso nastale pred tokratnim dnevom državnosti, obstojajo predvsem ves čas predsedovanja Sloveniji Danila Tuerka. Še sedaj ni snel besede o drugorazrednosti teme o povojnih pobojih, ki jih je vršila komunistična oblast pod "peterokrako zvezdo". Malo več objektivnosti torej medij, ki ga vsi plačujemo kot obvezno "članarino". Pozitivna slovenija in njihov hlapček Lukšič so verjetno pričakovali, da bo govorec ob obletnici samostojnosti Stanovnik. Da ne pozabimo nikoli, da so bili Kučan in rdeča banda proti samostojnosti. In samo sposobnosti nekaterih posameznikov ter TO gre zahvala za Slovenijo. Glede na to, da se nekaterim tako zelo kolca po ex-državi, pa izvolite, meje so relativno blizu, tako da: Hit the road Jack and don't you come back no more, no more, no more, no more. Leta 1991, ko se je branila samostojnost, pa so bili vsi v tujini po opravkih, ki so bili neodložljivi ravno v tistem času (v svojih prikolicah na Hrvaškem morju in pri bolanih stricih in tetah v Avstriji in Nemčiji). Tu je težava, nikogar od "strahopetcev" ne bi smeli spustiti nazaj v Slovenijo pa bi bila zadeva rešena, pa tudi lustracija ne bi bila slaba zamisel. NOB nima nič s to obletnico. To je tako, kot če bi poletni solsticij praznovali ob zimskem. Dobra proslava! Tisti, ki pljuvajo po Kuntnerju pa so očitno že pozabili na podelitev Viktorjev? Če ste opazili, Janković, Kučan in Tuerk sploh niso ploskali nastopajočim! Neizpodbitna dejstva: 1. Praktično vse leve politične sile so bile proti osamosvojitvi, vseskozi so kalkulirale in čakale kam se bo premaknil jeziček na tehtnici 2. Po osamosvojitvi so se leve sile prilagodile novemu stanju, ker so želele politično preživeti 3. Pri vsem skupaj gre predvsem za ohranitev privilegijev. Ne pozabimo, od tistih, ki prejemajo borčevske pokojnine, je samo ena tretjina tistih, ki so se dejansko borili in ki si jo zaslužijo. Po provokacijah: rdeča pest-plakat, kovanec, afera ertel ... ni nobena leva stranka niti v sanjah zahtevala opravičila od "svojih", tako da je sedaj zares čudno to stališče SLS. Kaj pa opankar tukaj nekaj modruje in moleduje? Po nekih vesteh, je tlakoval pot Miloševićevim jurišnikom, Miroslavu Šoleviću in jogurtni revoluciji v Ljubljani. Seda pa bi na proslavi rad sedel, katere ni nikoli želel. S Stalinom so začeli 2. svetovno vojno, s Titom smo bili kar nekaj let v Stalinovem gulagu, sedaj pa bi bili radi še vseh časti deležni. Ne, kar jih jaz poznam partizanov in nekaj jih, ti se niso borili za komunistično revolucijo, za zamenjavo nacizma oz. fašizma s komunizmom. Čas je, da se iz partizanstva na smetišče zgodovine odloži rdeče, krvave revolucionarje, katerih posledice čutimo, še kako, še danes. Kardelj in njegov tajnik Stanovnik, Kidrič, Maček, Zdenka Kidrič, Ribičič...pa partizanstvo. Njihova edina skrb je bila revolucija. comrade: saj glavni problem je da so samo komunisti vedno glasni. Partizani itak niso do besede sploh nikoli prišli (saj vem iz naše familije kako so pravli dedje). Na žalost pa so njihov boj komunisti pač izrabljali in izrabili. Partizani iz naše familije se nikoli niso strinjali s potjo s katero je Slovenija šla po svetovni vojni! Pač bilo je tistih nekaj komunistov ki so nadzirali vse. Upreti se pa itak ni noben upal saj bi bil označen za izdajalca in posledično šus v glavo! Žal je bilo tako. Zakon močnejšega bi se reklo... Pravim partizanom samo kapo dol za njihov boj. Iz moje strani so vsega spoštovanja in občudovanja vredni! Slednje pa ne velja za tisto manjšino komunistov med njimi, ki so pač skrbeli, da za partijo stvari lavfajo kot namazane in so manipulirali z ljudmi! Slednje je pa vsega zgražanja in prezira vredno! Sploh pa tisti, ki nikoli niso prestopili na našo stran leta 91 in so danes slavni govorniki komunističnih proslav. Želijo si pa še več, želijo svoje agresorske simbole na proslavi osamosvojitve!.......... za bruhat!!!! Takšno sprenevedanje je mogoče samo v sloveniji!!!! Čestitam! mogoče nošenje rdeče zvezde ne bi blo slabo prepovedat. halo folk, Jugoslavija in komunizem sta že več kot 20 let pokopana! očitno pa eni še vedno radi obujajo mrtvo. Ta dogodek, ki so ga ovekovečile kamere in tako dale vam rdečim možnost, da z njim manipulirate, se je zgodil aprila 1944. Dve leti pred tem, ko še ni bilo nobenih domobrancev, "bele garde" in podobnega pa se je zgodilo tole (na žalost slike ne obstajajo, obstajajo pa zapisi na Inštitutu za novejšo zgodovino): 1. 6. aprila 1942 so partizani v Ševnici pri Mirni ustrelili očeta Franca Kolenca, njegovo ženo Heleno in štiriletno hčerko Antonijo. 17-letni sin Alojz je ranjen zbežal in so ga ubili kasneje. Grob te družine na mirenskem pokopališču je bil po vojni uničen in tudi njihove hiše na Ševnici ni več. 2. 15. aprila 1942 ponoči so partizani na Mirni ustrelili 45-letnega očeta Alojza Uhernika, njegovo 35-letno ženo Amalijo in 15-letno hči Amalijo. Prvi poskus poboja so partizani napravili že v začetku aprila, a se jim ni posrečil. Tudi njihov grob na mirenskem pokopališču je zravnan z zemljo. 3. V noči s 21. na 22. april 1942 so partizani vdrli v hišo Jakopinovih v Ponovi vasi pri Grosupljem ter pobili celotno šestčlansko družino: 44-letnega očeta Jožeta*, 39-letno ženo Marjeto*, 18-letnega sina Jožeta*, 17-letno hči Ano*, 11-letnega sina Venclja in 6-letnega sina Štefana*. Njihov grob na pokopališču v Št. Juriju je bil po »osvoboditvi« zravnan z zemljo, danes čezenj vodi pot. 4. 6. maja 1942 so partizani z doma na Bistrici pri Mokronogu odpeljali Zavodnikovo družino. 58-letnemu očetu Antonu, 62-letni materi Tereziji in 31-letni hčeri Jožefi so prerezali vratove nekje v gozdu proti Trebelnem, verjetno v Blatnem klancu za Debencem, sinu Anton pa je uspelo uiti pred morilskim nožem. 5. V noči s 22. na 23. maj 1942 so prišli partizani k sosedom Lichtenbergove družine v Bevkah, h Kaminovim, kamor so Lichtenbergovi hodili spat zaradi groženj. Vpričo ostalih otrok so ustrelili ter se pri tem zabavali: 18-letno hči Ido*, nato 22-letno hči Petronilo, 37-letno mater Jožefo*, nazadnje pa še 57-letnega očeta Karla. 6. 3. junija 1942 so partizani v Velikih Brusnicah pri Novem mestu ubili 48-letnega očeta Franca Medleta*, 44-letno ženo Marijo* in 22-letno hčerko Marijo*. 7. V noči z 12. na 13. julij 1942 so partizani vdrli v hišo Lončarjevih ob Belem potoku pri Borovnici. V kuhinji so ubili 47-letnega očeta Franca*, 42- letno mater Frančiško*, 21-letnega sina Franca* in 18-letno hči Marijo*. 8. 24. julija 1942 so partizani napadli Grudnovo družino iz Ulake pri Velikih Laščah. Ubili so 65-letnega očeta Franca*, 56-letno mater Angelo*, 29-letnega sina Alojzija*, 21-letnega sina Gabrijela* in 16-letnega sina Vinka*. Hči, ki so jo tudi streljali, je kasneje pod trupli prišla k sebi in preživela. 9. 3. julija 1942 so partizani ubili Jožeta Lončariča iz Rosalnic, 27. julija pa še njegovo 46-letno ženo Marijo in 12-letno hči Anico, ko sta želi pšenico. 10. 1. avgusta 1942 so partizani Dolomitskega odreda ubili 38-letnega Alojzija Jesenovec* iz Šentjošta in njegovo 43-letno ženo Ivano*, v njuni hiši, ki so jo zažgali partizani pa je zgorela še njuna dveletna hči Ljudmila*. Starša sta zapustila otroka stara 3 in 5 let. 11. 2. avgusta 1942 so partizani ubili 64-letnega očeta Franca Guzelja* iz Lavrovca v Polhograjskih dolomitih, naslednji dan pa še njegovo 59-letno ženo Marijano* in 27-letnega sina Jožeta*. 12. 15. avgusta 1942 so na domu v Viru pri Stični partizani ugrabili družino Fatur. Nekje v gozdu so ubili 60-letnega očeta Jožefa*, 45-letno mater Frančiško* in 14-letnega sina Rudolfa. 13. 26. avgusta 1942 ponoči so partizani na Zapotoku pri Sodražici na domu postrelili člane družine Kozina: 63-letnega očeta Ivana*, 56-letno mater Frančiško* in 35-letnega hromega sina Janeza*. Že 29. maja 1942 pa so jim v Boncarju ubili 33-letnega sina Franceta, skupaj z večjo skupino Romov. 14. 20. novembra 1942 ponoči so partizani na domu v Zaklancu pri Horjulu ugrabili in nato v grapi Široki potok ubili štiri člane družine Dolinar: 65-letnega očeta Janeza*, 57-letno mater Marijo*, 19-letno hčer Ivano* ter 16-letno Bernardo*. 15. 22. novembra 1942 so partizani pobili vsaj sedem članov Hudnikove družine iz zaselka Selo v vasi Hruševo pri Dobrovi: 42-letnega gospodarja Alojzija*, njegovi sestri 46-letno Frančiško* in 31-letno Ivano*, njegove brate Janeza, 40-letnega Matijo* in 29-letnega Leopolda*, njegovo svakinjo Albino. Ženo Manico naj bi po enem pričevanju tudi ubili, po drugem pa naj bi umrla od groze. 26. novembra pa so ubili še deveto žrtev iz te družine: 67-letno gospodarjevo mati Frančiško*. 16. 27. decembra 1942 so partizani Gubčeve brigade) na gradu Dob pri Mirni pobili šest članov Mavsarjeve družine: 60-letnega očeta Jožeta (predvojnega župana), 59-letno mater Terezijo, 21-letnega sina Darka, 16-letno hči Marijo, 14-letnega sina Petra in 9-letnega sina Stanka. 17-letnega sina Cirila so prisilili, da jim je v gozd gnal pokradeno živino, potem pa so ga neznano kje ubili. 17. Istega dne so na gradu Dob pobili tudi lastnike tega gradu, družino Logothetti: 49-letnega očeta Felixa, 44-letno mater Stello in 19-letnega sina Deodata. Poveljnik Gubčeve brigade je bil tedaj »legendarni« partizanski general Lado Ambrožič-Novljan, leta 1998 odlikovan z zlatim znakom svobode za »zgledno in dejavno svobodoljubnost in slovenstvo«. 17 pobitih slovenskih družin s strani partizanov samo v letu 1942 in samo v italijanski coni. Pa ta seznam ni dokončen. Manjka 160-180 Romov, neznanih imen in priimkov, tudi celih družin, ki so bile pobite v tem obdobju. Domobranstvo oziroma še prej Vaške straže so nastale kot reakcija na ta partizanska zverstva in ne iz kakršnihkoli simpatij do okupatorjev. In ti s svojo propagando ta zverstva podpiraš. Kažeš neke nedolžne slike neke nepomembne ceremonije, od katere ste rdeči napravili iz muhe slona, in od katere noben Slovenec ni utrpel nobene konkretne škode, imaš pa srce od kamna, ko gre za stotine in tisoče civilistov, žensk in otrok, ki so jih pobili partizani. Sramota za slovenski narod in civilizirano človeštvo si, sicer pa kaj drugega tudi ne moreš biti, ker kakršna vojska oziroma gibanje, takšni tudi njegovi privrženci. Preberi komentarje in razmisli, kdo razdvaja? POPULISTIČNI levi komentatorji za moj okus! SDS od partnerjev pričakuje več resnosti A v največji vladni stranki SDS-u odgovarjajo, da je spomin na različne oblike uporništva lahko združen samo pod nespornimi nacionalnimi in državnimi, z ustavo določenimi skupnimi simboli. Zato so prepričani, da koalicijske partnerice, ki kritizirajo odločitev o tem, da na proslavi ne bo rdeče zvezde, "zagrizeno branijo in malikujejo totalitarne simbole, ki ne sodijo niti v osamosvojeno Slovenijo niti v moderno Evropo." Ravno s tem po njihovem mnenju vnašajo ideologijo v slovenski prostor in poglabljajo stare delitve. "Zagovarjanje totalitarnega simbola, pod katerim je umrlo ali hudo trpelo na desettisoče ljudi v Sloveniji," pomeni neposredno zanikanje ustavne pravice do dostojanstva, ki jo imajo vsi državljanke in državljani Republike Slovenije, so zapisali na svoji spletni strani. Od koalicijskih partnerjev tudi pričakujejo več resnosti in povezovalne drže. "Predsednik DL Gregor Virant bi jo lahko na primer pokazal tako, da se ne bi spuščal v ideološke spore Kaj bi bilo, če bi se Kučan takrat na tisti proslavi 1991 pojavil recimo s titovko z rdečo zvezdo na glavi? Verjetno bi ga razjarjeno ljudstvo z nogami naprej odneslo s prizorišča. Stanovnik je potegnil voz, z diktatorskim govom žal! SDS vrača udarec in ima prav, ko pravi, da noče zvezde na proslavi, ker teritorijalcev tudi ni bilo v Dražgošah! PADLI V VOJNI ZA SLOVENIJE SO BILI UBITI OD LJUDI, Z RDEČO ZVEZDO! TO JE FAKT IN TO SPOŠTUJTE! "Predsednik mora biti zavezan krščanstvu in svobodomiselnosti" Okrogla miza Zbora za republiko 28. junij 2012 ob 21:31 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik države ne sme biti kot Rode, ne sme biti vzvišen in gosposki, temveč mora biti ljudski in mora povezovati različne dele naroda v delujočo celoto, menijo v Zboru za republiko. Vsi dozdajšnji predsedniki države so bili del iste štafete in skrajni čas je, da se zgodi sprememba, je na okrogli mizi Zbora za republiko dejal povezovalec in politični analitik Boštjan M. Turk. Skupaj s sorazpravljalci so iskali tiste lastnosti, ki jih mora imeti slovenski državni poglavar, in večino teh našli v pokojnem osamosvojitelju Jožetu Pučniku. Poleg M. Turka sta odgovore iskala še zgodovinar Janko Kos ter nekdanji minister za znanost in tehnologijo Andrej Umek, okrogle mize pa se je udeležil tudi predsedniški kandidat SDS-a in NSi-ja Milan Zver. Veliko potrebnih lastnosti "predsedniškega lika" so prisotni našli ravno pri Zveru. Najpomembnejše je, da predsednik dejansko ravna kot najvišja moralna avtoriteta in povezuje različne dele naroda, so poudarjali. Predsedniška predvolilna kampanja se očitno začenja precej zgodaj, pa je komentiral Zver. Kosova analiza ustavnih pristojnosti predsednika države je pokazala, da so te prvenstveno protokolarne in predstavniške - kot recimo razpis volitev, razglašanje že sprejetih zakonov ter predlaganje kandidatov za nekatere državne funkcije, ki jih potem nek drugi državni organ potrdi ali zavrne. Predsednik države v političnem sistemu torej nima formalno vplivnih pooblastih, je ugotavljal Kos.Pomembnost funkcije Kos vidi drugje. Predsednika države voli večina državljanov, zato ima najvišjo legitimiteto od vseh; obenem pa izvaja pomilostitve, daje državna odlikovanja, kar vse nosi izrazito lastnost moralne legitimitete. Po Kosovem mnenju torej mora predsednik republike biti najvišja moralna avtoriteta.Kos: Najpomembnejša je moralna legitimnost Kosova analiza ustavnih pristojnosti predsednika države je pokazala, da so te predvsem protokolarne in predstavniške - kot recimo razpis volitev, razglašanje že sprejetih zakonov in predlaganje kandidatov za nekatere državne funkcije, ki jih potem nek drug državni organ potrdi ali zavrne. Predsednik države v političnem sistemu torej nima formalno vplivnih pooblastil, je ugotavljal Kos. Pomembnost funkcije Kos vidi drugje. Predsednika države voli večina državljanov, zato ima najvišjo legitimiteto izmed vseh; obenem izvaja pomilostitve, daje državna odlikovanja, kar vse nosi izrazito lastnost moralne legitimitete. Po Kosovem mnenju torej mora predsednik republike biti najvišja moralna avtoriteta. "Predsednik zavezan temeljem naroda" V preambuli ustave piše, da je temelj republike Slovenije pravica slovenskega naroda do samoodločbe - temelj je torej slovenski narod, je nadaljeval. "To ni kakšna površna kategorija. Je duhovna in kulturna kategorija, ki je nastajala od Trubarja do Prešerna do osamosvojitve, in zdaj se je treba zamisliti nad vprašanjem, kaj je temelj samega slovenskega naroda," se je vprašal Kos. Predsednik republike mora namreč po njegovih besedah predstavljati tisto, kar je "temelj slovenskega naroda kot takega". Narod pa ne temelji na ideologiji, ki pride in mine, je dodal. Kot prava temelja je izpostavil krščanstvo, "ki je s slovenstvom povezano od začetka", in svobodomiselnost (liberalizem), ki nas preveva od Linharta in Prešerna naprej. Predsednik države je posledično zavezan vsem idejam in vrednotam teh dveh gibanj, saj je samo "z njih mogoče razumeti obstoj in gibanje slovenskega naroda", je zatrdil Kos. "Ne sme biti kot Rode" V Sloveniji ima oblast ljudstvo, zato mora biti tudi predsednik "ljudski", torej nevzvišen, ne sme delovati kot elita, temveč kot človek iz ljudstva in demokrat, meni zgodovinar. Kot primer slabe prakse je izpostavil nekdanjega prvaka slovenske Katoliške cerkve Franca Rodeta, ki ga sicer Kos osebno zelo ceni. Rode s svojim odnosom ni ustrezal ne duhovščini ne vernikom, zato takšen ne sme biti niti predsednik države. "Povezati dele slovenskega naroda v celoto" Najpomembnejša funkcija je povezovalna - predsednik mora različne dele naroda povezati v celoto, to pa lahko stori le tako, da se strogo izogiba vseh dejanj, ki delijo, je zatrdil. Kot zgled je izpostavil nemške in avstrijske predsednike. Za samostojnost države smo si Slovenci prizadevali stoletja in generacije od Primoža Trubarja naprej. Njena uresničitev je bila najsvetlejša, najbolj pozitivna stvar v slovenski zgodovini, zato se mora po mnenju Umka predsednik države sam poistovetiti z vrednotami slovenske pomladi in ljudstvo njega s temi vrednotami. Samostojnost in versajska pogodba Samostojnosti je bila do pred kratkim mednarodna skupnost zelo nenaklonjena, zato je zelo pomembno, da ima predsednik izkušnje iz evropskih ustanov, je v njih cenjen in artikuliran, je izpostavil Umek. Spomnil je na izkušnjo iz 90. let, ko ga je veleposlanik Velike Britanije vprašal, ali ne misli, da slovenska samostojnost krši versajsko pogodbo (mirovno pogodbo po 1. svetovni vojni). Predsednik mora v tujini uživati ugled in znati odgovarjati na takšna vprašanja, je poudaril nekdanji minister. Zver: Pomembno je tudi tisto nenapisano V krajšem nagovoru je kandidat Zver kot primer dobre prakse izpostavil nemške predsednike, ki navadno veljajo za najvišje moralne avtoritete in ob njeni morebitni okrnitvi tudi hitro odstopijo. Tako bi morala tudi v Sloveniji poleg zapisanih, ustavnih pooblastil priti bolj do izraza tisto, kar ni zapisano, pa se po njegovi oceni vendarle pričakuje od predsednika, je dejal. Po njegovi oceni je slovensko volilno telo tokrat pripravljeno na spremembo v tem smislu, da na vrh države izvoli predsednika iz nekoliko drugačnega vrednostnega političnega kroga, kot so bili dozdajšnji. Aljoša Masten Janša: V zadnjih treh letih smo nazadovali v razvoju Posočje upa na hitrejši razvoj, tudi ob pomoči vlade 1. julij 2012 ob 21:49, zadnji poseg: 1. julij 2012 ob 21:57 Bovec - MMC RTV SLO/STA Ob odločitvi za osamosvojitev Slovenije smo bili sami proti celemu svetu, vendar smo bili v svoji odločitvi zelo enotni, pravi Janez Janša in dodaja, da smo 21 let pozneje na zunanjepolitičnem področju dosegli že skoraj vse. Tedaj smo imeli Slovenci velike cilje, ki smo jih večinoma v teh dvajsetih letih uresničili, je premier še dejal na okrogli mizi Slovenskega panevropskega gibanja in Občine Bovec z naslovom Državnost in državotvornost in dodal: "Sedanji cilji Slovenije pa so, da najhitreje izide iz te hude gospodarske krize in v razvoju ulovi evropske države, saj smo v zadnjih treh letih nazadovali v razvoju, saj smo z zadolževanjem vzdrževali visok standard državljanov." Med zunanjepolitičnimi cilji pa smo po Janševem mnenju dosegli že skoraj vse, tako da moramo obdržati tak položaj, kot ga imamo sedaj v Evropi in svetu. Janša je poudaril še, da se je v Sloveniji v času po osamosvojitvi zamudilo številne priložnosti, predvsem pa ni bilo enakomernega razvoja celotne države, na kar je v svojem govoru opozoril tudi bovški župan Siniša Germovšek, ki je ob tem izrazil pričakovanje, da se bo Posočje v prihodnje hitreje razbijalo - tudi ob pomoči slovenske vlade. Gaiser: Nove generacije bodo poskrbele, da bomo še pomembnejši Čeprav mnogi menijo, da mladim primanjkuje nacionalne zavesti, je to zgrešeno, pa je na okrogli mizi poudaril predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser in ob tem izpostavil, da je osamosvojitvena vlada Slovencem podarila nekaj, kar so naši predniki samo sanjali, nove generacije pa bodo poskrbele, da bomo postali v svetu še pomembnejši. Ob tem je dodal še: "Slovenski narod ima sredstvo, da se uveljavi v svetu. Napočil je čas, da Slovenija naredi korak naprej." Vzporednice med sedanjim in časom ob osamosvojitvi niso mogoče, pa je prepričana sodelujoča na okrogli mizi Rosvita Pesek. "Takega izziva Slovenci ne bomo imeli nikoli več. Sedaj se pred nas bolj postavlja vprašanje kako naprej," je poudarila in nadaljevala: "V celem svetu cenijo države, ki se kdaj postavijo za svoj interes in ne le zvesto sledijo drugim. In tako Slovenijo bi si želela v prihodnje!" "V Slovenski demokratski mladini želimo tudi opozoriti, da je že leta 1991 skupščina Republike Slovenije v Temeljni ustavni listini razglasila, da je SFRJ nedemokratična in kršiteljica človekovih pravic, tako da sodelovanje simbolov na proslavah, ki simbolizirajo kršenje človekovih pravic in svoboščin na državnih proslavah, ni primerno," so še dodali. Ponovno preberimo, kaj piše ustavno sodišče Republike Slovenije: "ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin, " (TEMELJNA USTAVNA LISTINA O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE) "Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito dosmrtni predsednik nekdanje SFRJ, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu." (Odlok o določitvi in spremembi imen in potekov cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 44/09), 2. čl.) Vesolje na dlani: Odkrit delec, ki "ustreza Higgsovemu" Pri projektu sodelujejo tudi Slovenci 4. julij 2012 ob 07:43, zadnji poseg: 4. julij 2012 ob 11:06 Ženeva - MMC RTV SLO/STA/Reuters V Cernu so odkrili nov delec in predstavili "močne dokaze", da je to 40 let iskani Higgsov bozon. Možnost, da je prišlo do napake, je ocenjena na 1 proti 2,5 milijona. Z novo napravo, ki je zelo povečala ločljivost detektorja ostankov po trkih delcev, in z izboljšano metodologijo kombiniranja mase podatkov so dosegli ogromen napredek, je na tiskovni konferenci Evropskega centra za jedrske raziskave (Cern) dejal predstavnik organizacije Joe Incandela. "Večino najpomembnejših podatkov smo zbrali v zadnjem mesecu," je dejal. Slovenski sodelavec Cerna, Marko Mikuž, bo gostoval v TV Dnevniku ob 19. uri. Vabljeni k ogledu! V šali je dodal, da zaradi obdelave vseh teh podatkov v zadnjih dneh znanstvena ekipa skoraj ni spala. Razlog za nespečnost je bil za znanstvenike zelo vznemirljiv. Odkrili so nov delec, ki je konsistenten s teorijo o Higgsovem bozonu, je zatrdil Incandela. Poudaril pa je, da bodo v prihodnjih tednih podatke še dodatno analizirali. Kaj sploh je Higgsov bozon in kaj bi odkritje pomenilo za nas? Več si lahko preberete tudi v Cernovem glasilu The Bulletin (v angleškem jeziku). "Ta dan je zelo poseben," je izjavil. Podatki so po njegovih besedah "zelo močni in zelo trdni, saj jih drugače ne bi predstavljali" - dosegli so stopnjo zanesljivosti, ki se ji lahko pripiše tudi naziv "odkritje". Zanesljivost je dosegla stopnjo 4,9 sigma. V zapletenem znanstvenemu svetu to pomeni možnost 1 proti dvema milijonoma, da se signal, ki so ga opazili, pojavi v primeru, da Higgsov bozon ne obstaja. Stopnja 5 sigma posplošeno pomeni možnost, da bi pri metu kovanca kar 20-krat zaporedoma padla ista stran. Dokončna potrditev v 3 ali 4 letih "Kar lahko povemo, je, da smo našli nov delec, da je ta delec bozon, in da v okviru tega, kar smo bili zmožni že preiskati, ustreza lastnostim Higgsovega bozona iz standardnega modela," je preko Skype povezave povedal vodja slovenske skupine raziskovalcev v Cernu Marko Mikuž. Mikuž sicer pričakuje dokončno potrditev identitete delca v roku treh ali štirih let, a dodaja, da bi končna potrditev lahko prišla že prej. "Včasih se pustite od fizikov presenetiti tudi v pozitivnem smislu," je povedal. Obstoj novega delca so potrdile meritve dveh ločenih skupin znanstvenikov v švicarskem Cernu - ekipe projekta Atlas, ki jo sestavlja okoli 3.000 raziskovalcev, in ekipe projekta CMS, v kateri sodeluje 2100 strokovnjakov. Pri odkritju novih delcev je še posebej pomembna natančnost meritve. Obe skupini sta potrdili, da so zbrani podatki dosegli raven gotovosti 5 sigma, kar je po strogih znanstvenih standardih dovolj za potrditev odkritja. Znanstveniki poskušajo obstoj Higgsovega bozona sicer dokazati že več kot 40 let. Skupaj je pri raziskavah po besedah Mikuža sodelovalo 175 institucij, slovenska ekipa pa je pri projektu Atlas sodelovala že od leta 1996. Med drugim so pomagali zgraditi del sledilnega sistema za projekt Atlas, postavili pa so tudi sistem za detekcijo anomalij v Cernovem Velikem hadronskem trkalniku (LHC). Atlas s še večjo verjetnostjo Odkritje izhaja iz sistema CMS, enega izmed dveh sistemov v Cernu. Pravkar predstavljajo izide drugega sistema, imenovanega Atlas. Predstavnica projekta Atlas Fabiola Gianotti je zatrdila, da so pri svojem delu prišli celo do stopnje verjetnosti 5 sigma. Pri projektu tudi slovensko znanje Pri Atlasu sodeluje tudi deset Slovencev. Pri obdelavi ogromne količine podatkev se uporabljajo večje gruče računalnikov, ki se povezujejo v mreže, so sporočili z Arnesa in Instituta Jožefa Stefana. V letu 2012 je bilo na gručah omenjenih organizacij izvedenih dva milijona nalog oz. 1,5 odstotka vseh nalog pri projektu Atlas. Na konferenci je bil sicer prisoten tudi tudi Britanec Peter Higgs, ki je ob prihodu požel bučen aplavz. Znanstveniki so tako posredno, a še vedno ne dokončno in neposredno potrdili obstoj tega skrivnostnega delca, ki bi pomagal razjasniti temeljne zakone vesolja. Predstavitev zadnjih izsledkov raziskav iskanja Higgsovega delca poteka tudi na ljubljanskem Institutu Jožefa Stefana. Obstoj delca je zelo težko z gotovostjo potrditi. Higgsov bozon dokazujejo tako, da iščejo njegove ostanke med stotinami miljard trkov v Cernu. Bozon nemudoma razpade, v nepregledni množici ostankov pa iščejo vzorce, ki bi jih lahko pripisali bozonu. Pred fizikalnim odkritjem stoletja? Ameriški fiziki so v ponedeljek sporočili, da so našli močne znake o obstoju Higgsovega bozona, vendar čakajo še na podatke iz Evrope, ki jih bodo predstavili danes. Če bodo fiziki potrdili obstoj Higgsovega bozona, zadnjega manjkajočega delca v standardnem modelu fizike osnovnih delcev, bo to eno najpomembnejših znanstvenih odkritij v zadnjem stoletju. "Naši podatki močno kažejo na obstoj Higgsovega bozona, vendar bodo odkritje potrdili rezultati poskusov v velikem hadronskem trkalniku v Evropi," je pred dnevi povedal tiskovni predstavnik pospeševalnika delcev Fermilab v ameriški zvezni državi Illinois. "Tevatron je moral v svoji življenjski dobi proizvesti na tisoče Higgsovih delcev, če sploh obstajajo, zdaj pa jih moramo najti v podatkih, ki smo jih zbrali," je dejal fizik iz Fermilaba in z italijanskega inštituta za jedrsko fiziko Luciano Ristori. Iskanje igle v senu na potenco Fizik Joe Lykken je pred dnevi povedal, da je Higgsov bozon podoben energetskemu polju, ki daje maso predmetom, vendar tako rekoč takoj razpade na druge delce. Poleg tega bo le eden izmed bilijona trkov v trkalniku proizvedel Higgsov delec. "To je precej huje, kot iskati iglo v senu," je dejal Lykken in dodal, da skupaj z drugimi fiziki komaj čaka izsledke iz Evrope. Teorija o obstoju Higgsovega bozona se je prvič pojavila v 60. letih prejšnjega stoletja, pomembna pa je za standardni teoretični model, ki pomaga razumeti šest delcev, ki sestavljajo vesolje. T. G., Al. Ma. Video: Prva slovenska medalja v Londonu - Žolnirjeva kar zlata! Sedej ni skrival razočaranja 31. julij 2012 ob 10:49, zadnji poseg: 31. julij 2012 ob 18:56 London - MMC RTV SLO/STA Kakšen dan v Londonu! Judoistka Urška Žolnir je postala olimpijska zmagovalka v kategoriji do 63 kg. V finalu je premagala Kitajko Lili Šu. 24-letno tekmico, lansko azijsko prvakinjo, je na tatamiju v dvorani Excel ugnala z vazarijem po približno dveh minutah borbe. To je četrta zlata kolajna in hkrati prva ženska za Slovenijo na olimpijskih igrah po osamosvojitvi (Luka Špik/Iztok Čop in Rajmond Debevec 2000 in Primož Kozmus 2008). Žolnirjeva se lahko poleg dveh olimpijskih medalj pohvali še z dvema bronastima odličjema s svetovnih prvenstev ter z zlatom, srebrom in dvema bronoma z evropskega prvenstva. V polfinalu je bila vseskozi izjemno osredotočena Žolnirjeva (njen pogled je bil prav "ubijalski") z iponom boljša od Mongolke Munhzaje Cedevsruen. Zanimivo je, da je Cedevsruenova predtem presenetljivo izločila trenutno svetovno in evropsko prvakinjo, Francozinjo Gevrise Emane. 30-letna Žolnirjeva, ki je bila že bronasta pred osmimi leti v Atenah, je precej nižjo Mongolko po potrpežljivem začetku na hrbet vrgla po dveh minutah in 18 sekundah dvoboja. Preberite še: - Pogovor z Žolnirjevo - Pogovor s trenerjem Fabjanom Niz lepih zmag Članica Sankakuja je v prvem dvoboju dneva opravila z Nemko Claudio Malzahn. Povedla je z vazarijem, nato pa tekmico s tako imenovanim končnim prijemom spravila v brezizhoden položaj. Še hitreje je v osmini finala opravila z Ekvadorko Estefanio Garcia, ki je morala predati dvoboj po minuti in 17 sekundah dvoboja. V četrtfinalu je sledil obračun z Izraelko Alice Schlesinger, ki je bila za Žalčanko "usodna" na aprilskem evropskem prvenstvu v Čeljabinsku, ko jo je premagala v boju za bronasto medaljo, tako da je Štajerka zasedla "le" peto mesto. Tokrat se ji je Žolnirjeva oddolžila z obrestmi. Najprej ji je uspel vazari, malo pozneje pa je nasprotnico "dokončala" z iponom. "V moji kategoriji nas je 15, ki lahko dobimo medalje. Mogoče bi izpostavila Francozinjo Gevrise Emane, Japonko Jošie Ueno, skorajda zagotovo pa bo kakšna tekmovalka presenetila iz ozadja." Urška Žolnir v intervjuju za MMC pred začetkom OI Sedej ni skoparil s kritikami - na svoj račun Manj uspešen je bil Aljaž Sedej v kategoriji do 81 kilogramov, ki je moral že v prvem krogu priznati premoč Američanu Travisu Stevensu, potem ko ga je ta prisilil k vdaji z "vzvodom". "Američan je bil nosilec, dober borec je, ampak bil sem prepričan, da ga bom ugnal, saj sem ga že premagal, nazadnje na SP-ju v Rotterdamu. Koleno je bilo danes v redu, vprašanje je, kaj bo, ko se bo noga shladila. Zdaj pričakujem počitnice, mislim, da se bom malo umaknil, da uredim glavo in vidim, kakšne so možnosti za naprej. Vse te poškodbe, ki sem jih imel v zadnjih dveh letih … Vse skupaj nima smisla, da sem vsake tri mesece poškodovan. V zadnjih dveh letih sem imel toliko poškodb, da je čudno, da sem sploh tukaj. Morda me čaka kak večji poseg, potem bom razmislil. Če se vrnem, bom dvakrat bolj treniral, saj ne mislim hoditi na OI za samo eno borbo. Zadal sem si, da bom vsaj eno zmagal, pa ni šlo. Nisem se bolje boril kot v Pekingu, isto sr… je bilo,” je bil brez dlake na jeziku Sedej. MMC-jev novinar Toni Gruden je v Londonu takole skozi tvite podoživel olimpijsko zlato medaljo Urške Žolnir. @duledoz Pa še nekaj krute realnosti: 30-letna Urška Žolnir čez 4 leta ne bo branila zlata. “V Riu me žal ne bo več :-) “ #oi2012si @duledoz ... Najbrž je to prej ovira zanjo kot za nas. Ne vem pa zakaj ji ne bi dovolili, me nič ne moti“ (2/2) #oi2012si @duledoz Končno: Kaj Urška misli o Savdijki, ki so ji dovolili nositi pokrivalo? Diplomatsko “Mene ne moti. (1/2) #oi2012si ? @duledoz Po uvodnih uradnih vprašanjih samo še za Šu Lili - pač Kitajcev in njihovih medijev je res kot “Rusov“ :-) #oi2012si @duledoz Urška na novinarski konferenci: “Nikoli si nisem upala misliti, da bom imela 2 OI medalji, kaj šele zlato “ #oi2012si pic.twitter.com/P0PUp6la @duledoz Tukaj je 4. zlata medalja za samostojno Slovenijo! #oi2012si pic.twitter.com/aX5s8HY6 @duledoz Zanimiv detajl - trener Marjan Fabjan sploh ni vedel za vse Urskine treninge, ki jih je opravljala dodatno “na skrivaj“ #šampionka #oi2012si @duledoz Še ena zlata podoba: Urška Žolnir z medaljo in šopkom pri intervju z @IgorTominec za @Val202 #oi2012si pic.twitter.com/S6wfYkXE @duledoz Žolnir: “Že pred začetkom iger sem vedela, da bo odločala koncentracija. Za to treniraš vse leta. Prelepo! #oi2012si http://pic.twitter.com/UXRs4ZRn @duledoz Olimpijska prvakinja 2012 mrd prvim intervjujem s solzami sreče v očeh ... Urška Žolnir, judo Ž do 63 kg #oi2012si http://pic.twitter.com/1LKTHale @duledoz ZLATO! Urška #Žolnir Slovenija, #judo Ž do 63 kg #oi2012si pic.twitter.com/KCzVwmMu @duledoz Zgodovina SLO juda - kaj bo? Zlato ali srebro? #oi2012si #judo finale Žolnir - Šu pic.twitter.com/FZ88I4CR @duledoz Tole je prva Slovenka z olimpijsko medaljo v Londonu ... hiti proti finalu. Srečno! #oi2012si http://pic.twitter.com/7QvSfwLH @duledoz Urška Žolnir že v dvorani, tam pred tunelom tista modra pika #oi2012si pic.twitter.com/lXomZezv @duledoz Prišel v ExCel skupaj z 2 Mongolcema iz moške judo reprezentance, pravita, da bo Tsedevsuren zlata. #oi2012si @duledoz Končno en res hud sedež! #judo #oi2012si pic.twitter.com/ZRqT9tXD @duledoz Zastrašujoče tole! Urška Žolnir z dvema iponoma med najboljših osem judoistk do 63 kg ... štiri dobijo medalje! #oi2012si olnirjevi je za prvo zlato žensko olimpijsko kolajno v samostojni Sloveniji čestital tudi premier Janez Janša. Zapisal je, da je Urški uspelo z dolgoletnim treningom osvojiti ravnotežje fizične moči in miselne umirjenosti, s katerim je premagala vse nasprotnike. "Brez vztrajnosti in odločnega truda ni bleščečih trenutkov," je misel Hsun Ce-ja, Janša pa je dodal, da je za Žolnirjevo danes ta bleščeči trenutek in da je Slovenija ponosna na njo. Tako dobrih komentarjev pa že dolgo nisem brala na tej strani, bolje, da poročate le o športu, tukaj Slovenci res držimo SKUPAJ!!!! Prva slovenska ženska zlata olimpijska medalja. Po dvajsetih letih države.Urška si zasluži nagrado za zlato medaljo. Ponos slovenije!!! Iskrene čestitke! Naj to zlato danes dobro proslavijo v olimpijski slovenski gostilni. Naj penina in pivo tčeta v potoku, zadoni naj Golica in Slovenija od kod lepote tvoje. Na koncu pa naj še sledi tisti znameniti Prešernov citat:" Od nekdaj lepe so Slovenke slovele, al močnejše od Urške bilo ni nobene." ko je šla na začetku proti odru je zgledala ko jezna mama ki gre na dvorišče iskat triletnika ki je naredil kako neumnost...:) sej to je nemogoce lahko gledav vsak sport zdaj je rokomet hrvaska srbija komentator srb ne morem pa pogledat nase zlate Urske kako je premagala kitajko samo zato ker se nahajam v tujini preklet bodi admin in odgovorni na MMc sej ne vem zakaj blokirate tuje ip Moja kolegica, ki je trenutno v porodnišnici, mi je zdej po telefonu rekla, da če rodi punčko, da ji bo dala ime Urška, to pa je res lepo;)) Tak bi mogu biti naslov na MMC-ju: "Urška Žolnir prva zlata olmpijka v samostojni Sloveniji" Nekateri objavljajo 10 največjih dvobojev na OI. Urška pa si zasluži, da pride na lestvico 10. najbolj prepričljivh zmag na teh OI. Tisti, ki samo taktizirajo se lahko kaj naučijo, seveda pa taktizirajo zato, ker imajo podporo pri sodnikih. BRAVO in ČESTITKE! Angleži so spustili dve kitici. Sigurno jih je Janša podkupil. Pingvini pa v jok in na drevo... mednarodni incident... zahtevamo opravičilo organizatorja... opraviči naj se tudi britanski premier Cameron... ojla - Bravo URŠKAAA - poslušal preko radija sem v tujini na dopustu - ker ta MMC ne pusti niti posnetkov dvoboja bi prosil če lahko kdo prilima kak link finalnega dvoboja Alojzu Rebuli visoko italijansko odlikovanje Svetel zgled za današnjo mladino 6. avgust 2012 ob 11:31 Trst - MMC RTV SLO/STA Tržaškega pisatelja Alojza Rebulo, ki je pred kratkim praznoval 88. rojstni dan, je italijanski predsednik Giorgio Napolitano imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo. O imenovanju so pisatelja obvestili prav ob praznovanju rojstnega dne. Kdaj mu bodo izročili to drugo najvišje državno odlikovanje na področjih kulture, gospodarstva, javnega ali človekoljubnega dela, pa še ni določeno. Delo Alojza Rebule je deležno vse več predstavitev in odmevov v italijanskem tisku, konec marca pa so mu v Rivi del Garda za roman Nokturno za Primorsko (v italijanščino ga je pod naslovom Notturno sull'Isonzo prevedla Martina Clerici) podelili književno priznanje Maria Rigonija Sterna. Na začetku aprila mu je med srečanjem v tržaški vladni palači v imenu italijanskih oblasti čestital tržaški prefekt in vladni komisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini Alessandro Giacchetti. O Rebuli je tedaj dejal, da je tako s svojim delom kot zavzetostjo svetel zgled za današnjo mladino. Projekt Rebula za približanje slovenske kulture Italiji Na strani Slomedia.it imajo visoko priznanje kot potrditev pozitivnih sadov, ki jih rojeva projekt Rebula. Tega je izvedla Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta v sodelovanju z založbo Edizioni San Paolo iz Milana in s finančno podporo deželne uprave Furlanije - Julijske krajine, zato da bi italijanska javnost temeljiteje spoznala delo tržaškega pisatelja in po njem tudi slovensko narodno skupnost in sploh slovensko kulturo. Univerzalna duhovna tematika s pečatom slovenstva Leta 1924 rojeni Alojz Rebula je svojo literarno ustvarjanje najprej preizkusil v poeziji, kmalu pa se v celoti posvetil samo prozi. Pripadnik slovenske manjšine že od vsega začetka ustvarja v slovenščini, tudi zaradi tega, ker je v majhnem narodu videl "najprimernejše vesolje" za izživetje "čiste človeške integritete, osvobojene slepil zgodovine". Že njegova kratka proza je napovedovala nekatere poteze pisateljevega nadaljnjega ustvarjanja. V njej se je uveljavljal Rebulov intelektualizem, ki si prizadeva preseči osebno pa tudi narodnostno tesnobo in negotovost in se posveča univerzalni bivanjski in duhovni tematiki s pečatom slovenstva, zlasti tržaškega. Rebulov opus med drugim obsega dela Devinski sholar, Klic v Sredozemlje, Senčni svet, V Sibilinem vetru, Zeleno izgnanstvo (triada), Divji golob, Jutri čez Jordan in Snegovi Edena, Kačja roža in Cesta s cipreso in zvezdo. M. K. Čestitkeeeee!!! Še nekdanji fašisti so bolj prizanesljivi do Slovencev kot južni sosedi Hrvati, ki ne izpustijo trenutka da ne bi javno delali pogroma nad Slovenci. V njihovih časopisih vsakodnevno razpihujejo sovraštvo in šovinizem do Slovencev. Iskrene čestitke, legenda! Eden najboljših slovenskih pisateljev. Za roman V Sibilinem vetru bi moral dobiti Nobelovo nagrado, a žal je slovenščina premajhna. Je pa tudi meni nekoliko žal, da je uspeh Borisa Pahorja v zadnjih letih zasenčil vso ostalo kulturo iz italijanskega zamejstva. Pa ne, da bi imel karkoli proti njemu, toda tržaški prostor premore precej drugih - tudi odličnih pisateljev. Ne vemo kaj je res, je pa zanimivo in usodno ... Se pa spodnji tekst navezuje na identiteto Tita, ki ni znal povedati stavka v slovenscini, ceprav je baje bila mama slovenka (o teh njenih sorodnikih tudi ni besede), pa Titova druzina, ki je je ostala prakticno v II. vojni nedotaknjena, tudi hisa, a hise mnogi kmetov so zaradi nespametne revolucije gorele in ubogi ljudje v njih!!! To so dileme, ki se v javnosti ne odpirajo (zakaj ne)!!! Množično so govorili, da je (originalnemu) Titu prvi dan v šlosarski delavnici odbilo en prst .... Potem je pa iz Rusije prišel nadomestni Tito. Ta je imel pa vse prste. Zanimivo, da so bili vsi sekretarji SKOJ-a, s katerimi je obračunal (pa še nekateri, npr. minister Drašković) Srbi. Tisti Srbi, katere je vzel v vlado (Ranković, Djilas in podobni), pa so bili bolj ali manj butlni, brez osnovne šole. Tudi Kardelj ni imel več kot OŠ. Ko sm bil v Nemčiji, so mi Nemci sami povedali, da je bil drug Tito nek poljski grof judovskega rodu s pravim imenom Josip Weiss, podoben prvotnemu, zelo inteligenten, spreten retorik, odličen mečevalec, tako, da bi se glede na njegovo odlično znanje nemščine in šmuglanje z Williyem Brandtom in njegovim posredovanjem, da se je Nemčija odprla za 1.200.000 delavcev iz YU leta 1969, kar je po devalvaciji dinarja 1965 preprečilo 12 % nezaposlenost v YU kar strinjal. No ta vsebina spodaj pa je resnicna; Deklaracija CK - KPS K pozivu KPJ je CK zavzel sledeče stališče: CK se zaveda in povdarja da je pri sedanjem političnem položaju napočil čas za izvršenje socialistične revolucije. CK se zaveda da je globok prepad med KPS in med liberalci, krščanskimi socialisti in ostalimi politično usmerjenimi elementi v OF. CK se dalje zaveda da se mora na predvečer revolucije prenehati z vsako skupnostjo z meščanskimi elementi v OF, ker so to isključno samo protirevolucionarci in taki elementi ki so iz koristolubja prodali svoje prepričanje, in streme za gospodstvom v novi kapitalistični državi in ki nimajo nobenega razumevanja za delovni svet. V pravem spoznanju sedanje revolucionarne situacije CK sklene da se izvede sledeče nepreklicne ukrepe, ki so potrbni da se zmagovito izvede revolucija: 1.) Vsi voditelji v OF, ki pripadajo kakšni meščanski smeri se morajo likvidirati. 2.) Vsi veleposestniki, kapitalisti, industrijci in kulaki se morajo likvidirati. 3.) Vsi voditelji in funkcionarji meščanskih strank, ki niso na delu v OF ali pri NOV in kateri ne bodo likvidirani tam, se morajo likvidirati. 4.) Vse voditelje bele garde se mora likvidirati. 5.) Vse voditelje plave garde se mora likvidirati. 6.) Vse SS-ovce in gestapovce se mora likvidirati. 7.) Vse intelektualce, študente in kavarniške političarje se mora likvidirati. 8.) Vse duhovnike, ki so se izjavili proti delovstvu se mora likvidirati. 9.) Vse bivše jugoslovanske oficirje, tudi one ki so pri NOV, se mora zapreti. 10.) Vse duhovnike se mora zapreti. Cerkve ostanejo zaprte, iste se ne sme rušiti. Represalije se sme izvajati samo na drugih cerkvenih posestvih. 11.) Vsa vojaška odposlanstva kapitalističnih držav, ki se nahajajo pri NOV se mora prisiliti da odpotujejo. Vsak daljni razgovor je prepovedan. 12.) Vse osebe, ki se protivijo našemu osvobodilnemu boju se mora že sedaj tajno odpeljati in predati NOV. Iste se mora likvidirati samo v slučaju ako to situacija ali pa zunanji položaj zahtevata. 13.) Vsi meščanski časopisi ne smejo izhajati. Radioaparate se mora takoj odvzeti. 14.) Vsi javni uradi in vse življensko važne ustanove kakor tudi prometna središča se morajo takoj zasesti z oddelki NOV. 15. Vsi ti ukrepi se morajo izvesti na dan, ki bo zato določen. 16. Vse likvidacije morajo izvršiti posebni oddelki partije. Partijske organizacije na terenu in v oddelkih NOV morajo skrbeti za najstrožjo tajnost teh navodil. Samo najvažnejši stari člani, funkcionarji partije, smejo vedeti za ta navodila; samo ti so določeni za določitev krivcev. Živela socialistična revolucija! Živio Stalin, vodja vsega delovnega ljudstva! Za CK - KPS: Boris Kidrič Pogledi Slovenije: NLB šolski primer "pajdaškega" kapitalizma "Očitno je, da so politiki in bančniki skupaj sami pregrevali gospodarstvo" 13. september 2012 ob 12:14, zadnji poseg: 13. september 2012 ob 21:35 Ljubljana - MMC RTV SLO Razkrivamo, kako je politična elita, ki je obvladovala Novo Ljubljansko banko, to banko dolga leta izkoriščala za oblikovanje nove gospodarske elite. Pregled 50 najvišjih kreditov NLB-ja kaže, da so številne nezavarovane kredite dobila slamnata podjetja, denar pa je končal v žepih vplivnežev s političnim zaledjem. Raziskava je pokazala, da so se milijoni evrov prek neustreznih kreditov prelivali v roke slovenskih pomembnežev, tudi prek izpostav NLB-ja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Srbiji, tako da so bili ti krediti skriti pred očmi slovenske javnosti. Tudi uradno poročilo kaže na to, da je bilo v imenu nacionalnega interesa dovoljeno vse. Bećir Kečanović iz protikorupcijske komisije pravi, da za stališčem komisije za preprečevanje korupcije glede sistemske korupcije v NLB-ju stojijo materialni dokazi. V NLB-ju se je vzpostavil vzporeden, neformalen sistem odločanja, dodaja Kečanović. Ekonomist Sašo Polanec je dejal, da so se na Ekonomski fakulteti že leta 2006 pogovarjali z NLB-jem in jim ponujali svoje storitve, a so jim z uprave sporočili, da lahko že v 20 sekundah ugotovijo, kdo bo vrnil kredit in kdo ne. Izkazalo se je, da so kreditni odbori očitno ignorirali vse kreditne ocene, je dodal Polanec. V oddajo se je iz Washingtona vključil tudi Egon Zakrajšek, član ameriške centralne banke, ki je na vprašanje, ali so "oldboysi" izkoristili NLB za ustvarjanje nove elite, odgovoril, da gre pri NLB-ju za šolski primer pajdaškega kapitalizma in da se je politika vmešavala tudi v druge gospodarske sektorje. Kečanović je dejal, da je problematičen pristop pri nominiranju članov uprave. Rešitev, kot pravi Kečanović, ni le banko očistiti slabih terjatev, ampak jo očistiti tudi slabih praks in slabih ljudi. Dodal je, da ljudi moti neukrepanje pristojnih institucij. Na vprašanje, ali vlada ne ukrepa, ker morda ščiti ljudi, blizu SDS-a, minister za notranje zadeve Vinko Gorenak odgovarja, da nikakor. Razsežnost problema je prevelika, da bi bili rezultati vidni v samo pol leta, je dodal Gorenak in še dejal, da MNZ absolutno ustvarja ustrezne pogoje za policijo in tožilstvo glede tega vprašanja. Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije pozdravlja namero preiskave, a dodaja, da bi moral Janez Janša začeti akcijo diskretno v okviru pristojnih institucij, če je bil iskren v svojih izjavah. Bratuškova je izrazila željo stranke, naj Banka Slovenije umakne stopnjo tajnosti s poročila o stanju bank. Minister za finance Janez Šušteršič je dejal, da je treba postopke izpeljati tako, da bodo imeli vse dokaze proti določenim ljudem. "Ni dovolj zgolj imeti imena odgovornih," je opozoril Šušteršič, ki je izrazil upanje, da bodo lahko hitro kakšne obtožbe kvalificirali, kot je treba. V oddajo je bil povabljen tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, a se je ni mogel udeležiti, ker je v tujini. Egon Zakrajšek je na trditve Kranjca, da se ne da oceniti, koliko teh kreditov je slabih, odgovoril, da v ZDA redno izvajajo stresne teste. Na spletni strani ameriške centralne banke tudi javno objavijo rezultate stresnih testov ameriških bank. Na podlagi tega se odloča, kaj se bankam dovoli in kaj ne, to pa vpliva tudi na njihovo poslovanje. Uroš Slak je izpostavil, da je NLB kreditiral večinoma gradbeni in nepremičninski sektor, ne pa podjetij z dodano vrednostjo. "Očitno je, da so politiki in bančniki skupaj sami pregrevali gospodarstvo," je dejal Slak. "Absolutno," je pritrdil ekonomist Polanec. Slak je izpostavil dejstvo, da je šlo iz Slovenije v Luksemburg 21 milijard evrov, in pri tem podvomil, da je šlo pri tem za normalno poslovanje. Minister za finance Janez Šušteršič je odgovoril, da nekatere preiskave potekajo, a je dodal, da je za vpogled v konkretno transakcijo potreben utemeljen sum kaznivega dejanja. Če ne bo začetka temeljitih preiskav, se ne vidim na svojem položaju, je dejal Gorenak in hitro dodal, da se je preiskava v NKBM-u že začela. Glede prodaje NLB-ja je Zakrajšek dejal: "Prodati se mora vse." Ohraniti 25 odstotkov in 1 delnico v lasti države, je logika, ki nas je pripeljala v sedanjo situacijo, je dodal Zakrajšek. Ali ohraniti 25 odstotkov in eno delnico v NLB-ju, je pomembno vprašanje, je dejal Šušteršič. S tolikšnim deležem ne moreš nadzirati družbe, je dodal minister. Alenka Bratušek je glede prodaje NLB-ja dejala, da je za PS pomembno, da bo postopek prodaje transparenten. Bratuškova je še dodala, da bomo morali, če bomo banko sanirali z davkoplačevalskim denarjem, povedati, koliko nas bo to stalo, če jo bomo prodali, pa moramo vedeti, koliko bomo za njo dobili. Glede ustanovitve sklada za prenos slabih terjatev je Šušteršič napovedal, da bo sklad del terjatev prenesel v dogovoru z banko. "V upravo sklada bomo skušali pridobiti ljudi z izkušnjami," je obljubil minister in dodal: "Osebno bi rad tudi, da je tam kdo iz tujine." Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije glede sistemske korupcije v bankah je v sklepni fazi, je dejal Kečanović in napovedal, da bo poročilo na voljo javnosti v roku dveh tednov. Poročilo bo objavljeno na spletni strani komisije. B. V. Oddaja je bila poučna za slov. državljane, vendar je premalo jasno pokazala in se premalo poglobila v to, da so ljudje, ki so vodili te posle NLB doma ali v tujini dejansko struktura udbe. Moralo bi se tudi jasno povedati, da je udba že v prejšnjem režimu uporabljala NLB, kot enega izmed stebrov t.i. vzporedne ekonomije. http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/A0A5F33255A0949EC1257A770040000E?OpenDocument Kar človek more, to mora storiti 16.9.2012 Janko Čar o poučevanju slovenščine, o Slomšku, retoriki in ljubiteljskem gledališču Janko Čar je več desetletij predaval slovenščino študentom na pedagoški, kasneje filozofski fakulteti v Mariboru, s predavanji retorike na mariborski enoti teološke fakultete pa je veliko prispeval h kulturi izražanja teologov, med njimi mladih duhovnikov. Že med delom na univerzi, posebej pa po upokojitvi leta 1994 je preučeval delo in pisanje A. M. Slomška, njegovo misel je v strokovnih delih približal sodobni kulturi in človeku. V Slovenski Bistrici, kjer živi in ustvarja že od vrnitve iz begunstva po drugi svetovni vojni, je bil med pobudniki ustanovitve Slomškovega društva in sploh oživitve Slomškovega duha. V okviru društva deluje gledališka skupina, s katero Čar sodeluje kot mentor, pisec dramskih besedil in režiser. »Slomškov spomenik v Slovenski Bistrici pred Slomškovim domom je vidno znamenje Čarovega neomajnega prizadevanja, da bi misel blaženega Slomška nagovarjala in vabila k prežetosti človeka s Kristusovim evangelijem in slovensko narodno kulturo,« je dejal nadškof Marjan Turnšek, ko je Janku Čaru v začetku junija ob njegovi 80-letnici podelil odlikovanje mariborske nadškofije. Gospod Čar, vaše življenje je bilo ves čas razpeto med znanostjo in umetnostjo. Ste bolj profesor ali bolj kulturnik? Bolj me je pritegovalo kulturno¬-umetniško delo. A bil sem profesor na fakulteti, moral se posvečati strokovnosti, študirati lingvistiko, da sem bil dobro pripravljen na predavanja iz kulture izražanja, fonetike, besediloslovja, sporočanja, stilistike ... Ko so me po šestih letih poučevanja slovenščine na osnovni šoli leta 1964 povabili za asistenta na akademijo, sem moral podpisati, da bom naredil magisterij in doktorat – in res sem ga, sicer šele leta 1989. Čez pet let pa sem se upokojil. Ob vsem strokovnem delu, spremljanju novosti ni bilo dovolj časa za pisanje doktorata in pridobivanje nazivov, kaj šele za resno literarno ustvarjanje. Literature niste predavali? Presenečen sem bil, da so mi sploh ponudili zaposlitev na akademiji, saj komunistična oblast nam, ki smo ves čas gojili krščanske vred¬note, ni bila naklonjena. Privolil sem le pod pogojem, da me ne bo¬do silili v partijo. In me niso. Ostal sem zvest svojemu prepričanju, četudi kdaj v svojo škodo po napre-dovanju. Kot predavatelj slovenščine nisem bil nevaren, jezik ni bil politično obremenjen, literatura pa je bila tedaj seveda ideološko izpostavljena. Književnost mi je bila vseskozi bližja. Tudi s predavanji iz slovenščine ste želi uspehe, menda so študentje kar drli na vaša predavanja. Z jezikom se nisem ukvarjal ozko znanstveno, ampak bolj kot praktik. Zavedal sem se, da študenti potrebujejo praktično znanje, zato sem z njimi že takrat delal v fonolaboratoriju: »forsiral« sem jezikovne vaje, izgovarjavo, ritmične in druge značilnosti. Tisti, ki so pri meni diplomirali, veljajo za dobre učitelje. S teorijo jih nisem zasipal, znanje sem posredoval po programu čimbolj jasno in razumljivo, pa tudi z osebno noto. Bil sem zahteven do študentov, a prav to jih je pritegovalo k mojim predavanjem in seminarjem. Nekateri vas imenujejo kar »skrbnik lepote slovenskega jezika«. Moje načelo je bilo, da moram usposobiti mlade ljudi, da bodo samozavestno in z dovolj znanja šli v razred pred svoje učence. Da bodo nadaljevali pot podajanja lepe slovenščine. Za delo ni manjkalo literature in zgledov. Na univerzi sem imel dobre profesorje: Bajca, Rupla, Slodnjaka, Bezlaja, Ramovša ... Iz preteklosti se učimo za prihodnost. Slovensko jezikoslovje je imelo v vsakem obdobju jezikoslovca vodnika, ki je znal in zmogel prav usmerjati razvoj jezika, in ljudi, ki so vodnikom sledili, posredovali znanje naprej. Ne enih ne drugih med Slovenci ni bilo v izobilju, pa vendar dovolj, da se je slovenski jezik razvil dobro in v pravo smer. Je še danes tako? Že skoraj dve desetletji sem upokojen, ukvarjam se s področji, ki me od malega zanimajo, zato nisem meritoren, da bi ocenil, kakšna je danes fakulteta in kam plove slovenski jezik. Predavatelj¬sko delo sem povsem opustil. Kar vidim kot »laik« na vsakem kora-ku, pa lahko rečem, da bi morali¬ slovenščino bolj varovati. Ne govorim o mladini, ki bo za svoj sleng vedno pobirala tujke. Bojim se pritiska angleščine globlje in to prinaša negativne posledice. Povem samo primer: ko pridete v Slovensko Bistrico, ob magistralni osi skozi mesto naštejete prek dvajset gostinskih lokalov, med njimi ima večina tuja imena. Politika dovolj spodbuja jezikovno zavest? Pred leti je bila velika vnema za izobraževanje v jeziku, pa ne le kot visoka znanost, ampak tudi v praksi, za vsakdanjo rabo. Zgodnje obdobje po drugi svetovni vojni, se pravi partizanstvo je navrglo tudi niz slabo izobraženih ljudi, ki so zasedli visoke položaje, nekateri niti osnovne šole niso imeli. Jasno pa je bilo, da so ljudje na visokih položajih zgled, kako naj se piše, kako izraža, in to je bilo na nizki ravni. Zato je bilo veliko dela. Vnema je z boljšim izobraževanjem uplahnila, mislim pa, da bi danes morali obrniti ost in se boriti zlasti proti vsiljivim anglicizmom in drugim tujkam v jeziku. Razumem, da z razvojem moderne tehnologije prihajajo novi izrazi, a treba je takoj ukrepati, da se nepotrebna tujka ne ugnezdi. Seveda pa izraz lahko izumi le nekdo, ki ljubi jezik in je strokovno usposobljen – spomnimo se Janeza Gradišnika. Tudi jezikovno razsodišče je, žal, utihnilo. Prav razumem, da je po vašem slovenščina ogrožena? Slovenščina je zanimiva tudi po tem, da jo govori doma le dva milijona ljudi, to je kot eno zahodno velemesto. Na slovenščino bi morali pogledati iz domovinskega zornega kota. Jezik nas je obdržal, kakšen pomen je to imelo, vidimo pri Slomšku. Slomšek in nekateri literati, ki so bili zaljubljeni v jezik in so dobesedno garali za njegovo ohranitev, so preprečili katastrofo. Z jezikom smo ohranili identiteto. Materinščina vselej kaže osebnost tistega, ki govori. Jezik namreč odsvita, v kakšnem stanju je narod, pove tudi, kakšen je narodov značaj, pokaže, ali je narod sposoben prodornih misli. V zborniku, ki ga je izdala Mariborska univerza ob moji 80-letnici, je zapisana misel Ernesta Moritza, nemškega pisatelja, da če želi narod ohraniti svojo posebnost, mora paziti samo na to, da se njegov jezik ne bo izpridil ali uničil. Če namreč tisoč besed pozabimo, izgubimo tudi tisoč pojmov. Ko torej nove, moderne besede izpodrinejo stare, uveljavljene, ko jih ljudje začnejo uporabljati v vsakdanjem življenju, se izgubi in spremeni tudi mišljenje samo. Od kod ta vaša ljubezen do jezika? Morda najbolje odgovorim, če opišem svojo pot izobraževanja. Prva dva razreda sem obiskoval slovensko šolo v Slovenski Bistrici, nato so prišli Nemci in imeli smo pouk v nemščini. Zadnji trenutek, ko bi nas bili Nemci izselili v Srbijo, smo s starši zbežali na Idrijsko, v očetov dom, in tam živeli do konca vojne. Obiskoval sem najprej italijansko šolo, nekaj mesecev pa tudi partizansko – očeta so namreč poklicali partizani, a ker ni hotel postati politkomisar, je bil pomočnik kuharja, po vojni pa je za las ušel likvidaciji. Kadar ni bilo šole, sem se dolgočasil in nekega dne na podstrešju odkril pravi zaklad, velik zaboj slovenskih knjig, pravo bogastvo! Bral sem vse, kar sem dosegel: od Mohorjevih kole¬darjev do knjig o travništvu, od leposlovja do zdravilstva, od mladinskih knjig o porednem Bobiju do mašnih priročnikov. Pa Prešernove in Gregorčičeve poezije, Jurčičeve povesti in seveda znano Lampetovo Sveto pismo. Ko smo se po očetovem prihodu iz goriških zaporov po vojni vrni¬li v Bistrico, kjer smo našli izropano imetje – pred vojno smo imeli trgovino in skladišče lesa –, sem preskočil dva razreda prav zaradi znanja iz podstrešnih knjig. Zaradi te ljubezni do branja in poznavanja literature je bilo nekako samoumevno, da grem po koncu šolanja na mariborski realki na študij slavistike v Ljubljano. Kje pa ima podstat zanimanje za Slomška? V začetku me je pritegnila njego¬va študija o retoriki, vzel sem jo za enega od temeljev svojih predavanj študentom teološke fakul¬tete. Ko pa sem odkril del njegove misli, sem hotel odkriti še več. Slomškovi teksti so izjemni, še danes aktualni, nekaj sem jih v strokovnih študijah predstavil Slovencem, da so bolje razumljivi. Kaj je Slomškova glavna mi¬sel o retoriki? Osnove dobre retorike vidi v branju, poslušanju, posnemanju in pripovedovanju na pamet. Prav ta¬ko so pomembna pravila o sklad¬nji, o raznih govorniških oblikah, ne nazadnje pa mora govornik biti seznanjen s pravili vedenja, zlasti gestikulacije in mimike – zanje uporablja izraz »ponoša«. Stara šola je zelo poudarjala govorčevo vedenje, zlasti harmoniranje mimike in gestikulacije z vsebino in občutki, kot so veselje, žalost, srd ... Sodobno govorništvo, tudi cerkveno, zlasti preveč poudarjene izraznosti mimike in geste ne odobrava. Danes bi imeli take zahteve za preveč teatralne. Slomšek je napisal, da desnico povezni, kedar od pekla govoriš ali od zaničevanja onemiš. Obodvoje se v gorečnosti tudi z dvema rokama čini. Se pravi, že Slomšek je vedel, da je bolje premalo kakor preveč, in da rogoviljenje in napenjanje ni ne zdravo ne prav. Spodbujal je k bogatenju besednega zaklada: »Besedišče pa velja z vajo glasnega branja utrjevati tudi zvočno in pravorečno.« Ko sva že govorila o tujkah, Slomšek je zapisal, da ko sprejemamo iz tujih jezikov, tega ne delajmo suženjsko. Zanimiva in še kako resnična je tudi Slomškova misel, da govorni nastop ne prepriča, če žene govorca častilakomnost, hvaleželjnost. Potrebni sta logika in domišljija. Opozarja, da se je treba varovati nenehnega kritizerstva, to po njegovem odvrača ljudi. Varovati se je treba praznosti, mlačnosti in neslanosti – naštete lastnosti so za govorni nastop pogubne. O tremi pa je Slomšek jasen in kratek: »Si se spodobno pripravil, nikar se ne boj. Se nisi pripravil, ostani doma.« Kakšni pridigarji so naši duhovniki? (nasmeh) Nočem posploševati. Nekaj jih je, ki imajo naraven dar govorništva in ti morajo dati pridigi le še vsebino. So pa tudi taki, ki so dobri teoretiki, morda izjemno duhovni možje, a so nerodneži. Vendar tudi slednji, če upoštevajo osnovna načela retorike, lahko dosežejo visoko raven govora. Vsak lahko z delom in učenjem postane dober pridigar. Na improvizacijo se lahko zanašajo le redki, ki so nadarjeni. Govorec lahko sebe naredi. V vseh primerih pa velja Slomškova misel: »Hočeš druge vneti, moraš sam goreti.« Vi ste goreli za umetnost, literaturo, gledališče – ste s tem vneli bistriško mladino za Slomškovo društvo? Po upokojitvi sem želel narediti v tej smeri nekaj, kar me resnično zanima. Ko smo ustanovili gledališko skupino, smo potrebovali dramska besedila. Nisem maral, da bi na oder postavljali burke o Janezu in Micki, s Shakespearjem sem se zavedal, da mora gledališče odslikavati družbo, družba mora v dramski ustvarjalnosti videti svoje napake in svoje dobre strani. Od blizu sem videl, kako deluje politika, in to mi je potisnilo pero v roke. Družbene anomalije so torej skupni imenovalec vaših dramskih tekstov? Lahko bi tako rekli, saj je v družbi vse več anomalij. V drami Zvestoba do groba sem hotel povedati, kako danes družina moralno razpada, drama Kako so v Butalah preimenovali ulice je satira o Titovi ulici – te reči kritiziram in smešim. O Prešernu v miniaturi sem napisal dramo Sem dolgo upal in se bal, v Učni uri za starše pa o vrednotah in razvadah ... Ta štiri dramska dela so izšla ob mojem jubileju v knjigi, seveda pa sem jih napisal še več. Kazati sliko družbi, to je moje vodilo, seveda čim bolj pretanjeno, občutljivo, poglobljeno. Mene je še v 80. letih zasliševala Udba, odpirali so mi pisma – družbi je treba tudi z odra pokazati, kje smo bili, in nakazati smer, kam gremo, nagovarjati človekov etos. Poleg aktualnosti sem se tudi v pisanju vedno ustavljal in razmišljal ob vprašanjih: od kod, kam in zakaj. Še vedno se sprašujem (nasmeh). Kako sprejemate vse pozornosti ob jubileju? Najbolj sem vesel, ko vidim mlade, kako so zadovoljni po premieri, kako radi gredo na oder. Sinoči (bilo je 8. junija, op. K. H.) so mi ob izidu knjige pripravili literarni večer, nekakšen recital. Ponosen sem bil, s kakšnim znanjem so ga pripravili in kako uspešno. Režijo je prevzel eden od naših igralcev, ki študira na AGRFT. Moje načelo je, da ko se posvetim delu, se posvetim ljudem. Še eno vodilo imam, in ta maksima je včeraj posebej privrela na plan: »Ne to, kar mož mora, ampak kar more, to je storiti dolžan.« Ksenja Hočevar Foto: Kriminalisti Zorana Jankovića pripeljali na Mol Policija: NPU izvaja 23 hišnih preiskav 27. september 2012 ob 08:11, zadnji poseg: 27. september 2012 ob 11:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada v okviru preiskav gospodarskega kriminala izvajajo hišne preiskave na domu župana Zorana Jankovića, v družbi Electa in Molu. Preiskava naj bi bila povezana s prodajo zemljišč in Stožicami. Policiste je opaziti pred mestno hišo, nekaj kriminalistov pa je tudi na sedežu družbe Electa, kamor so prišli nekaj po osmi uri zjutraj. Po neuradnih podatkih so preiskave povezane s sumom preusmerjanja denarja na relaciji Grep - Baza Dante. Kot je znano, se je z Zoranom Jankovićem v povezavi s temi posli (in razkritjem zaupnega dokumenta Dursa) pred časom pogovorila tudi protikorupcijska komisija. Preiskava domnevno kaznivih dejanj Zorana Jankovića bo tudi tema nocojšnjih Pogledov Slovenije. . Spremljajte jih nocoj, ob 20. uri na prvem programu TV Slovenija in MMC-ju. . Vabljeni! Janković se bo odzval okoli 12. ure Župan Janković je nekaj pred 11. uro stopil v mestno hišo in novinarjem, ki so ga tam čakali dejal, da bo več informacij znanih čez eno uro. V tem trenutku še ni jasno ali bo sam z izjavo nagovoril novinarje ali pa bo to storil njegov odvetnik. Katere Jankovićeve posle naj bi preiskovali kriminalisti? . Avgusta je MOL družbi Grep v okviru gradnje športnega parka Stožice nakazal 3,9 milijona evrov. Družba Grep je teden dni pozneje pol milijona evrov nakazala družbi Baza Dante, ta pa je isti dan okoli 390 tisoč evrov nakazal Jankovićevi družbi KLM (lastniki so Zoran Janković, Jadranka Dakić in Aleš Čerin (vsi MOL)). 100 tisoč evrov je z računa Baze Dante isti dan romalo na račun rokometnega kluba Krim Elekta. Lastnik Baze Dante je Boštjan Stamejčič, ki je zaposlen v Electi, prokuristka rokometnega kluba Krim Electa pa je bila Tanja Polajnar, ki je med vodilnimi v zavodu Šport Ljubljana, ki upravlja z objekti v Stožicah, piše spletno Delo. Hišne preiskave naj bi kriminalisti izvajali tudi na domu njegovih sinov, spletni Dnevnik pa poroča, da preiskujejo tudi pri Urošu Ogrinu, predsedniku upravnega odbora podjetja Gradis skupina G, in Zlatku Sraki, lastniku Energoplana. Obe družbi sta lastnici Grepa. Jure Jankovć naj bi bil v spremstvu kriminalistov na poti v Ljubljano. Šest ljudi pridržali V okviru navedenih hišnih preiskav je bila šestim ljudem odvzeta prostost, po neuradnih podatkih pa naj bi bil med njimi tudi Zoran Janković. Hišne preiskave so del leto in pol trajajočega predkazenskega postopka, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, so sporočili iz policije. Saša Banjanac Lubej, A. K. K. Jutarnji list se je posvetil poslom družine Janković na Hrvaškem E-Gradnja v lasti Electe in Damijana Jankovića 29. september 2012 ob 13:52 Zagreb - MMC RTV SLO/STA Hrvaški časopis Jutarnji list se v današnji številki posveča poslom ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegovih sinov na Hrvaškem v povezavi z zagrebškim podjetjem E-Gradnja. Podjetje Electa, ki je v središču korupcijskega škandala, v katerega naj bi bila vpletena družina Janković, je 95-odstotni lastnik družbe E-Gradnja, preostalih pet odstotkov pa ima v lasti Damijan Janković. Čeprav ima v imenu besedo "gradnja", je družba E-Gradnja registrirana za posredovanje v trgovini, za trgovino na drobno in debelo ter popravila motornih vozil, navaja zagrebški časopis in dodaja, da E-Gradnja nima nobenega zaposlenega, le leta 2007 je bila zaposlena ena sama oseba - in sicer Damijan Janković, ki je hkrati direktor. Finančno stanje E-Gradnje Kljub temu pa podjetje vsako leto ustvari izgubo, v zadnjih petih letih približno 660.000 evrov. Poslovanje je kaotično, poudarja časopis in pojasnjuje, da so sicer osnovni kapital družbe povečali z začetnih 2.670 evrov na 1,72 milijona evrov. "V preteklih petih letih niso nikoli imeli več kot 42.600 evrov prihodkov, stroški pa so znašali okoli 133.000 evrov. Zaradi takšnega stanja niso plačali niti ene same kune davka od dobička," piše časopis. Kljub temu pa se je finančno stanje občutno izboljšalo lani, ko sta na račun podjetja prišla dva milijona evrov, saj je bilo pred tem na računu običajno med 660 in 6.660 evrov. Za E-Gradnjo se zdi, kot da ne bi obstajala, razen v finančnih poročilih, saj ni sledi o nobenem poslu, piše Jutarnji in se sprašuje, ali je mogoče, da gre zgolj za podjetje, ki služi kot krinka za sumljive finančne transakcije. "O tem priča tudi sled denarja Jankovićevega sumljivega poslovanja," trdi časopis. Kot pojasnjuje, je E-Gradnja podjetju Electa, okrog katerega se zožuje obroč preiskave slovenske policije, lani plačala 36.400 evrov, ni pa znano, zakaj. Polne roke dela Electe na Hrvaškem A če E-Gradnja ni dejavna na hrvaškem trgu, pa Electa, ki jo je leta 1990 ustanovil Zoran Janković in jo zatem prodal sinovoma, je. Electa se ukvarja s projektiranjem, gradnjo objektov in notranjo opremo. Opravljali so številna dela na Hrvaškem, posebej v Istri - v hotelu Pineta v Vrsarju so preurejali sobe, v Umagu depandanse Stella Marisa, picerijo v hotelu Kristal in 140 apartmajev Vile Astra v Poreču, uredili so poslovalnice Istarske banke v Pulju, Rovinju, Zagrebu, Labinu in na Bujah ter poslovne prostore rovinjskega Jadranturista, gradili so Inino črpalko v Umagu, poleg tega pa so Jankovići prek Electe dobili tudi lastništvo hotela Delfin v Omišlju. T. H. Brez pritiskov iz tujine bi bil danes Janković predsednik vlade in mafijci ministri. In nedotakljiv. Zakaj mislite, da je Stanovnik norel zaradi američanov? Ameriška agencija za boj proti drogam je predočila povezave družine Janković s fanti znanimi iz procesa Balkanski bojevnik, ki jim je tudi MOL podarjala lokale po LJ, iz EU so bili pritiski zaradi njegovega načina poslovanja. Donacije MOL-u s strani podjetij, ki poslujejo z občino so v civiliziranem svetu čista korupcija za katero se gre v zapor. Nepremičinski posli tudi niso bili neopaženi. Zahod enostavno ni želel imeti mafijca za premiera Evropske države in to so jasno povedali predsednikom strank. Zato ni uspel sestaviti koalicije. Tale akcija zoper njega je tudi zaradi pritiska od zunaj. Če bodo vse preiskali oz. bodo uporabili tisto kar imajo o Jankovićevih v tujini nas čaka presenečenje. Je pa res, da pri nas dobršen del našega volilnega telesa občuduje način vladanja oz. poslovanja ZJ, ker smo vseeno Balkanska država z balkansko mentaliteto. Podobno so se italijani slinili ob Berlusconiju. Dokler ni EU udarila po mizi! "Janukovič spreminja Ukrajino v policijsko državo" Objavili prvo videoposlanico Timošenkove, odkar je v zaporu 29. september 2012 ob 19:18 Kijev - MMC RTV SLO/STA Nekdanja ukrajinska premierka in vodja opozicije Julija Timošenko je za zapahi, kjer je že več kot leto dni, posnela videoposlanico. Na njej poziva sodržavljane, da na parlamentarnih volitvah prihodnji mesec ne podprejo predsednika Viktorja Janukoviča. V čustveni poslanici je Timošenkova Janukoviča obtožila, da Ukrajino spreminja v "policijsko državo". Ukrajince je tudi pozvala, naj na volitvah 28. oktobra podprejo njeno stranko in končajo Janukovičevo "kriminalno vladavino". O tem, kje je bil posnetek objavljen, tuje tiskovne agencije ne poročajo. Posnetek posnel njen odvetnik Odvetnik Timošenkove je povedal, da je videoposnetek posnel on s svojim prenosnim telefonom v bolnišnici, kjer se zdravi Timošenkova zaradi bolečin v križu. Gre za prvi tak videoposnetek, odkar so nekdanjo ukrajinsko premierko zaradi zlorabe oblasti pred več kot letom dni zaprli. Zahod je njeno zaporno kazen že obsodil kot politično motivirano. Janukovič je agent ruskega carja in imperialista Putina in spada v zapor. Komentar – OBLETNICA ZLOČINA KOMUNISTIČNE UDBE NAD SLOVENCI V ŠTRIGOVI (HR) Poosvobodilno podjarmljanje slovenskih obmejnih zaselkov - Hrvaški zloglasni poboji štrigovskih Slovencev so zaliti z betonom molka, sprenevedanja in potvarjanja dokumentov. Morda se bo zdela komu neverjetna pričujoča poosvoboditvena krvava asimilacijska zvijača Hrvaške na štrigovskem območju slovenske meje, ker nima ne politične ne pravne logike. Žal je desetletja zamolčevan genocid resničen, odvijal pa se je po osvoboditvi, leta 1947, z množičnimi poboji zavednih Slovencev, v času, ko so v novi Jugoslaviji zakonsko uveljavili legitimnost avnojskih meja. Tudi po uradnih volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945 je štrigovsko območje z 20 zaselki pripadalo Sloveniji, kakor je pripadalo pred začetkom 2. svetovne vojne. Avnoj na zasedanju ni sprejel nobenega odloka o medsebojnih mejah in ne kakega drugega dokumenta o razmejitvi. Čemu tedaj mesarsko klanje? Kaj je gnalo Hrvaško v zloglasno poosvoboditveno podjarmljanje in poboje? Po pričevanju štrigovskih domačinov, pisnih dokazov in v Repovi šumi odkrite jame s slovenskimi okostnjaki so hrvaški aktivisti, Udba in Knoj v eni sami noči, s 16. na 17. marec 1947, v Štrigovi brez sodnih odlokov aretirali, mučili in pobili več kot 30 Slovenk in Slovencev. Klali so jih s kmečkim orodjem, koli, z golimi rokami in orožjem, otroci pa so morali z učiteljico napol živa trupla naslednji dan zakopavati, ker so udi silili izpod tanke plasti zemlje. Kljub legitimnim ustavnim in avnojskim sklepom, da je štrigovsko območje s prek 20 zaselki slovensko in v Sloveniji, ne na Hrvaškem, so Hrvati 1947 prek noči odslovili slovenske učitelje, ukinili slovensko bogoslužje ter slovenski jezik. Slovence, ki v komaj začeti svobodi Jugoslavije niso sprejeli genocidne asimilacije pohrvatenja, pa so ustrahovalno aretirali in pobili brez sodnih odlokov. Zloglasni nerazumni genocid so desetletja prikrivali. Domačini so zastrašeni molčali. Primer smo raziskovali dvajset let in prvih deset let dobivali uradne odgovore, da v štrigovski Repovi šumi ni nobenih slovenskih žrtev. Hrvaška policija nas je ob prestopu meje celo malce "polikala". Domačini na štrigovskem območju so nam zastrašeni povedali, da so 1947 nekatere zavedne Slovence vodili še v druge odročne globače, kjer so jih pobili in kjer njihove kosti prekriva ščavje še danes. Pokazali so nam mesta, kamor so jih vodili z vrečami prek glav… Treba je pojasniti, da so bile po osvoboditvi, maja 1945, v sestavi Slovenije na štrigovskem območju Medmurja tele vasi z zaselki: Štrigova, Razkrižje, Gibina, Veščica, Rabodje, Razkriška Graba, Banfi, Jalšovec, Čaber, Stanetinci, Leskovec, Grabrovnik, Urban, Stanetinci, Železna Gora, Princ, Globoka, Kopriva, Šafarsko, Leskovščak, Veščíčki Vrh, Krpéc, Krče, Kozlovščak, Goričica, Pernjak, Martinovski Breg, Orehovčak, Rim, Prékopa, Vušivčak, Rimščak, Vrbovica, Mali Slatnjak, Veliki Slatnjak, Trnovčak, Ciganjščak, Gibinščak, Šafarščak in Razkrižni Vrh. Ne gre le za Štrigovo. Žariščna točka na južni meji ostaja tudi območje severno od Bregane, ki ga je 1941 okupirala NDH, ko je padla v objem Hitlerju ter pohrvatila slovenske vasi Jesenice, Obrežje, Nova vas in Bregansko selo priključila Samoboru. Ni mogoče dojeti, kako da so se v svobodi ti zaselki znašli v nemilosti Hrvaške, ko je pod zastavo nove Jugoslavije začela izvajati prikrito asimilacijo nad štrigovskimi Slovenci, ki jih je tam živelo 97 odstotkov in so administrativno, politično, finančno, sodno in zemljiškoknjižno spadali v slovenski okraj Ljutomer. Starejši štrigovski domačini se še danes spominjajo, da so do leta 1947 imeli v cerkvi slovenski verouk in so peli slovenske nabožne pesmi. Še pred kratkim nam je svetlolasa natakarica iz Štrigove, ki dela v Termah v Topolšici, pripovedovala, da je kot deklica v štrigovski cerkvi prepevala slovenske pesmi, ki so bile natisnjene na panojih. Domačini niso pozabili, da je ravnatelj osnovne šole v Štrigovi po genocidu 1947 moral prijaviti hrvaškim oblastem starše, ki niso pošiljali otrok k hrvaškemu pouku, slovenske oblasti pa so se naredile slepe in gluhe. Po pričevanjih domačinov in pisnih virih so poboje inscenirali. Nekaj najetih hrvaških podrepnikov je ob obisku Vide Tomšič nadzorovano agitiralo za Hrvaško. Vida Tomšič je tedaj rekla, češ, kaj ne slišite, da hoče biti Štrigova hrvaška!" In je odšla. Ni pa slišala 97 odstotkov štrigovskih Slovencev, ki so se z demonstracijami, pohodi, pisanjem in vzklikanjem gesel izrekli, da so Slovenci in da je bila Štrigova vedno slovenska. Intrigo za pohrvatenje sta si že 3. junija 1946 v ljutomerski vinski kleti v rožicah izmislila ministra za notranje zadeve, hrvaški Krejačić in slovenski Maček. To seveda ni in ne more biti legitimno, kakor ni bilo legitimno, ko so nekateri nepristojni politiki zabarantali Istro, Trst in Gorico, ukinili slovensko partizansko policijo in razpustili slovensko vojsko ter jo pridružili JA. Beograjski arhivi ministrstva za konstituanto, komisije za državni nadzor vlade FNRJ, predsedstva vlade, spominskega centra Josip Broz Tito, CK ZKJ, arhiv Jugoslavije in drugi arhivi, izpričujejo nasilno razmerje Hrvaške do Slovenije na območju Štrigove do leta 1947 in kupe intrig v kasnejšem času. Tiha asimilacija se je nadaljevala celo po slovenski osamosvojitvi 1991, ko so Hrvati na slovenske žrtve v Repovi šumi zlili pravcato goro betona na veliko zgražanje domačinov in svojcev ter v hrvaščini zapisali: "Hvala, što ste posjetili grob! Žrtvama godine 1947." S tem so izničili slovensko identiteto žrtev. To se je dogajalo v času, ko smo se z občino Ljutomer dogovorili, da bodo posmrtne ostanke slovenskih žrtev prenesli na pokopališče in postavili spomenik s slovenskim obeležjem. Pa niso. Kasneje so si umili roke, češ da nimajo nič več s tem, ker je sedaj odgovorna za spomenik nova občina Razkrižje. To je kot zakleti hudičev krog. Janez Janša prejel nagrado za inovatorstvo v diplomaciji Na vrhu tudi slovenski predstavniki ultralahkih letal Pipistrel 30. september 2012 ob 09:01 Boston - MMC RTV SLO/STA Premier Janez Janša je v Bostonu prejel nagrado za inovacije na področju diplomacije zaradi njegove vloge pri osamosvajanju Slovenije in prizadevanjih za vzpostavitev demokratične države in družbe. Vrh o inovacijah in podjetništvu (World Summit on Innovation and Entrepreneurship), ki je potekal med 26. in 28. septembrom, je namenjen inovatorjem, podjetnikom in politikom, ki si prizadevajo za spodbuditev gospodarskega sodelovanja in inovacij na področju energije, kulture, izobraževanja, zdravstva in politike. Nagrado, ki jo na pobudo Združenih narodov podeljujejo od leta 2008, so med drugim v preteklosti prejeli Bill Gates, Stephen Hawking, Desmond M. Tutu in finska predsednica Tarja Halonen. Nagrado je v imenu Janeza Janše prejel slovenski veleposlanik v ZDA Roman Kirn, saj se je premier mudil na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Vsako leto na vrhu namreč podelijo nagrado posameznikom, katerih inovativne rešitve prispevajo k preoblikovanju gospodarske, socialne in okoljske blaginje. In letos je za inovacije na področju diplomacije zaradi svoje vloge pri osamosvajanju Slovenije in svojih prizadevanj za vzpostavitev demokratične države in družbe dobil slovenski premier Janša. Med udeleženci vrha, na katerem je bilo več tisoč inovatorjev in podjetnikov iz 50 različnih držav, je bil tudi predstavnik slovenskega proizvajalca ultralahkih letal Pipistrel, ki je sodeloval v razpravi o zelenih rešitvah v letalstvu (Greening the Future of Electric Aviation). K. Š. Nasa RTVS objavlja tako novico z veliko zamudo - zakaj le? ----------------------------------------------------------------------------- http://www.rtvslo.si/svet/janez-jansa-prejel-nagrado-za-inovatorstvo-v-diplomaciji/292545#comments Poudarki Janez Janša v družbi Billa Gatesa, Stephena Hawkinga, Desmonda M. Tutuja Nagrado je v imenu Janeza Janše prejel slovenski veleposlanik v ZDA Roman Kirn, saj se je premier mudil na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Foto: Thewsie.org Sorodne novice 27. september 2012 Janša ZN pozval k prizadevanjem za svet brez genocida Dodaj v Kot že rečeno..... edini slovenski državnik, ki ga v svetu resno obravnavajo in upoštevajo. Prazno pisanje in čenče v svetu pač ne veljajo, pomembna so dejstva in delovanje na dolgi rok. Čestitke so na mestu In kaj bo porekel na to kučan ??? hihihihi Ne skrbite levaki. V s. Koreji že pripravljajo proslavo, kjer bodo odlikovali bratskega Turka za sovraštvo proti imperializmu. Opranoglave lljublanske pardon korejske najstnioce, že trenirajio simultano mahanje z zastavicami: ŽIVEL BOMBAŠ TUREK! Je pa pomenljivo, da so tudi v OZN priznali Janši zasluge za osamosvojitev, ko je moral na novo vzpostaviti slov. vojsko, ker so poprej udba/CK in KOS/JLA po dogovoru slovensko TO izropali in potem tudi izbojevati uspešno obrambno vojno, v težkih mednarodnih okoliščinah. Zato si nagrado vsekakor zasluži! Joj kako boli rdeče. Janša dobi nagrade, vodja pingvinov pa lisice na roke. :)) Iskrene čestitke za nagrado, lahko smo ponosni na to! A ni zanimivo, da v tujini dosežke Janše bolj cenijo kot lasten narod? Zavedam se, da je to nočna mora levičarjev s Kučanom in Stanovnikom na čelu.....S tem, ko sta za premierja želela Jankoviča, sta se tako kompromitirala, da se bolj nista mogla. Oba sta izpadla povsem neverodostojna, čeprav sta pogosta gosta na RTV...Upam, da bo RTV vsaj toliko razumen v bodoče, da ju ne bo več vabil v studio....Pahorjevi strici iz ozadja tako vztrajno izgubljajo svojo moč, škoda je edino to, da so opustošili našo državo in ni veliko manjkalo pa bi dobili še en mandat in bi dokončno zapečatili našo usodo.....Nekaj sreče smo pa le imeli ... Ampak tale Janša Vam pa dela mozolje, a. Ja, a zdajle sploh kaj spite, ko so razkrinkali Jankovića, sinove in zdaj menda še Kučanovo hčer, ki je tudi imela prste vmes. Janša je ZAKON Pa lepo prosim za objavo kakšnega komentara, spoštovani urednik! Če je kdo od Slovencev dobil kakršnokoli nagrado v mednarodni skupnosti, mu je treba čestitati. Osebno sem sicer do katerihkoli nagrad kritičen, ampak tujina v večini primerov (lahko) veliko bolj racionalno, neobteženo in nepolitično ovrednoti doprinos posameznika. Če je naš trenutni predsednik v družbi Billa Gatesa, Stephena Hawkinga, Desmonda M. Tutuja in finske predsednice Tarje Halonen, si težko predstavljam, da bi odlikovali nekoga, ki bi deloval izrazito negativno in imel praktično samo slabe lastnosti, kot ga prikazujejo nekateri krogi v Sloveniji. Sicer pa, vzorec nespoštovanja domačih ljudi se kaže tudi na drugih področjih. Namreč, premnogi naši znanstveniki in kulturniki so odšli v tujino, kjer so zvečine na vodilnih pozicijah na tujih ustanovah, doma pa jim niso priznali nikakršne veljave. Še zaposliti se niso mogli na fakultetah in kulturnih ustanovah, domnevno zaradi slabih referenc. To je tragičnost slovenskega prostora, ki se vleče že zelo dolgo in ki ji ni videti racionalnega in pragmatičnega konca. Žal številne nepravičnosti, ki so bile storjene mnogim našim ljudem, temeljijo ravno v politični opredelitvi, za katero se nekateri ljudje še vedno ne morejo sprijazniti, da je v demokratičnih državah svobodna izbira in povsem ligitimna. Včasih smo se veselili vsega, kar je kakšen Slovenec dosegel v svetu. Dandanes smo tako zastrupljeni od politike in sektaštva, da tak uspeh zaničujemo. Samo zato, ker ni naš... @stewie Stevo, na žalost sem služil vojaški rok v JLA, čeprav je bilo to proti moji volji in mojim prepričanjem (izgubljeno leto pač), ampak mojega srca tisti čobani niso nikoli dobili. Verjetno so se tega zavedali, zato so izvajali pritiske na Slovence (ki se grupišu na nacionalnom osnovu) in imeli smo večkrat pogovore z "oficirjem za bezbednost". Glede prisege Beogradu, pa se zamisli malo kakšno usodo so nam namenili? Naši politiki so ponosito govorili srbsko v jugoslovanskem parlamentu, CK-ju i Saveznom izvršnom veću, čeprav smo bili baje enakopravni in svobodni. Prvi, ki je pokazal nacionalni ponos je bil Drnovšek, ki si je upal govoriti slovensko (mimogrede v Evropskem parlamentu lahko govorimo slovensko in vso evropsko zakonodajo v Evropskem uradnem listu objavijo v slovenščini). V Jugi se spomnim še, kako so Srbi morali biti kot vojska na slovenskih mejah in cariniki pri nas so bili večinoma Srbi. Pojavile so se ideje, da vzpostavijo 25 km obmejni pas, ki ga bodo imeli pod izključno kontrolo. Želeli so tudi, da bi se v naših šolah učili in govorili v tako imenovanem "službenom jeziku". Kdo še v zgodovini je konkretno tako učinkovito izvajal potujčenje našega naroda? Janša Gets US Award for Independence Efforts Boston, 29 September (STA) - Prime Minister Janez Janša received an award for his independence efforts at the World Summit on Innovation and Entrepreneurship held in Boston between 26 and 28 September. The Award for Innovation in Diplomacy was accepted on Janša's behalf by Slovenian Ambassador Roman Kirn. Afera Montpellier: Kavtičnik in brata Karabatić na prostosti Rokometni superzvezdniki osumljeni prirejanja tekme 2. oktober 2012 ob 09:08 Montpellier - MMC RTV SLO/STA/Reuters Francoske oblasti so po zaslišanjih izpustilil rokometaše Montpellierja, med njimi tudi Slovenca Vida Kavtičnika, a preiskava zaradi prirejanja tekme se nadaljuje s polno paro. Nekateri rokometaši Montpellierja, ki so se v zadnjih dneh znašli v policijski preiskavi zaradi suma prirejanja izida tekme, so v v ponedeljek ponoči in v torek zjutraj zapustili prostore policije v Parizu. Kot je sporočil odvetnik igralcev Jean-Yves Lienard, sta bila med njimi brata Nikola in Luka Karabatić, natančnega števila pa na razkril. Trojica izpuščenih tudi na jugu Francije Kot poroča francoska novičarske agencija AFP, so se rokometaši, potem ko so zapustili prostore policije v pariškem predelu Nanterre, napotili v Montpellier, policijske prostore pa sta zapustili tudi dekleti bratov Karabatić. V Montpellierju so že v ponedeljek zvečer, potem ko se je iztekel rok za pridržanje, izpustili še tri rokometaše tega kluba, Mickaela Robina, Vida Kavtičnika in Hmama Wissema, medtem ko so četrtega rokometaša, Issama Teja, takrat šele pridržali. Po pojasnilu odvetnika gre za "tehnično izpustitev", ki v ničemer ne prejudicira nadaljnjega poteka postopka. Sumi bremenijo tudi vse tri Slovence Tožilec v Montpellierju Brice Robin pa je pojasnil, da so v primeru preiskave domnevnega prirejanja izida tekme Cesson - Montpellier 12. maja letos pridržali skupno 18 oseb, med njimi devet igralcev, bodisi članov kluba ali tistih, ki so zanj igrali v prejšnji sezoni. Med deveterico osumljenih igralcev so Nikola in Luka Karabatić, Mickael Robin, Samuel Honrubia, Wissem Hmam, Mladen Bojinović in tudi vsi trije slovenski člani Montepellierja Primož Prošt, Dragan Gajić in Vid Kavtičnik. Grozi jim 5-letna zaporna kazen Igralcem se obetajo ostre in tudi hitre kazni, a ne sodne, temveč rokometne. Predsednik kluba Montpellierja Remy Levy je odločen: "Če bomo našli obremenilne dokaze, ne bomo čakali do konca preiskave. Ne bežimo pred odgovornostjo." Ob rokometnih suspenzih pa nato osumljencem v primeru sojenja zaraid prirejanja izida tekme grozi kar 5-letna zaporna kazen. Osumljenci molčijo, igrali pa ne bodo Zaenkrat se igralci, nekateri so že priznali vplačilo stav, a zanikali prirejanje tekme, v javnosti branijo z molkom, medtem pa so v klubu napovedali, da bodo sredino tekmo v Toulousu odigrali brez osumljencev, katere bodo nadomestili mlajši igralci tega evropskega rokometnega velikana. Žalostno, da kljub sanjskim pogodbam in zaslužkom, pri vse več zvezdnikih pohlep premaga športni duh. Balkanski posli - kam tonemo. DNK-test negativen - Rode ni oče Petra Stelzerja Kardinal Rode popoldne pred novinarje 2. oktober 2012 ob 11:03, zadnji poseg: 2. oktober 2012 ob 16:15 Ljubljana - MMC RTV SLO Na nemškem inštitutu za sodno medicino so ugotovili, da med DNK kardinala Rodeta in Petra Stelzerja ni podobnosti, zato Rodeta kot njegovega očeta izključujejo. Rezultate testa DNK, postopek opravljanja testa očetovstva in kardinalovo prizadevanje, da se test čim prej oprav. Prav tako pa bodo predstavili tudi nadaljnje civilne ter kazenskopravne postopke, so sporočili iz pisarne kardinalove pravne zastopnice Nine Zidar Klemenčič. Pred tem je novinarka Večera Jasmina Cehnar na Twitterju zapisala, da naj bi bil test očetovstva negativen. Po telefonu je za MMC dejala, da so informacije zanesljive, a kaj več ni hotela razkriti. Kardinal Rode popoldne pred novinarje Kardinal Franc Rode bo popoldne ob 16. uri stopil pred novinarje, kjer bo skupaj s svojo odvetnico Nino Zidar Klemenčič predstavil izide DNK-analize, postopek opravljanja testa in "nadaljnje civilne ter kazenskopravne postopke". Delo čaka tiskovno kardinala Rodeta Za komentar smo zaprosili tudi odgovorno urednico Dela Romano Dobnikar Šeruga, ki pa je odgovorila, da "za zdaj ne more ničesar komentirati". "Počakajmo na tiskovno," kardinala Rodeta, je zapisala. Konec avgusta je Delo namreč prvo poročalo, da naj bi imel Rode leta 1969 intimno razmerje s Tanjo Bredo S., ki je leto pozneje v Nemčiji rodila otroka. Ta naj bi bil Peter Stelzer, ki je za medije izrekel željo, da Rode opravi test očetovstva. Kardinal Rode je očetovstvo zanikal in izrazil pripravljenost, da opravi omenjeni test. Predlagal je, da se ta opravi na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ker pa se Stelzer s tem ni strinjal, je privolil tudi v test očetovstva na eni izmed nemških ustanov, ki jo je predlagal Stelzer. Tukaj si lahko ogledate oddajo Odkrito, v kateri je Rosvita Pesek iskala odgovore na vprašanja o domnevnem očetovstvu slovenskega kardinala. DRUGIC DNK-test negativen - Rode ni oče Petra Stelzerja Kardinal Rode popoldne pred novinarje 2. oktober 2012 ob 11:03, zadnji poseg: 2. oktober 2012 ob 16:32 Ljubljana - MMC RTV SLO Na nemškem inštitutu za sodno medicino so ugotovili, da med DNK kardinala Rodeta in Petra Stelzerja ni podobnosti, zato Rodeta kot njegovega očeta izključujejo. Test DNK so opravljali na inštitutu, ki ga je določil Peter Stelzer, je ob tem dejala kardinalova pravna zastopnica Nina Zidar Klemenčič in obenem dodala, da je kardinal ugodil vsaki zahtevi, ki so jo posredovali Stelzerjevi odvetniki. Stelzerjeva želja je bila tudi, da se testa ne opravi istočasno, saj termina ni bilo mogoče uskladiti v razumnem roku. Obenem pa je kardinalova zagovornica napovedala tudi tožbe. Te so v zaključni fazi priprave glede na to, da so se objave nadaljevale. Vložene bodo tako kazensko zasebne tožbe kot civilne tožbe za poseg v čast in dobro ime. Nepreklicno potrditev tega testa pa je prek odvetnikov izrazil tudi Stelzer, ki se je kardinalu tudi opravičil za nevšečnosti, ki jih je imel s to zadevo. Zasebna kazenska tožba bo uperjena proti novinarju Dejanu Karbi obenem pa bodo tudi vložili civilne tožbe zoper novinarja in časnik Delo, ki je zgodbo o danes ovrženem očetovstvu prvi objavil. Rode: To je bila najbolj boleča izkušnja Kardinal Rode je izrazil veselje, da so rezultati, za katere je že vnaprej vedel kakšni bodo, znani javnosti. Obenem je prebral tudi odlomek iz odprtega pisma svojim prijateljem, v katerem je zapisal, da je bila izkušnja z javnim objavljanjem domnev očetovstva ena izmed najbolj bolečih v njegovem življenju, saj je bilo zasejano seme dvoma. Obenem se je zahvalil tudi vsem, ki so mu javno ali zasebno izrazili podporo. Za komentar smo zaprosili tudi odgovorno urednico Dela Romano Dobnikar Šeruga. Konec avgusta je Delo namreč prvo poročalo, da naj bi imel Rode leta 1969 intimno razmerje s Tanjo Bredo S., ki je leto pozneje v Nemčiji rodila otroka. Ta naj bi bil Peter Stelzer, ki je za medije izrekel željo, da Rode opravi test očetovstva. Kardinal Rode je očetovstvo zanikal in izrazil pripravljenost, da opravi omenjeni test. Predlagal je, da se ta opravi na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ker pa se Stelzer s tem ni strinjal, je privolil tudi v test očetovstva na eni izmed nemških ustanov, ki jo je predlagal Stelzer. Tukaj si lahko ogledate oddajo Odkrito, v kateri je Rosvita Pesek iskala odgovore na vprašanja o domnevnem očetovstvu slovenskega kardinala. Saša Banjanac Lubej, L. L. No, torej rezultati so uradno znani, Rode ni oče Petra S. Z objavo mojih lastnih poizvedovanj in ugotovitev glede udbovskega ozadja afere sem nalašč malo počakal. Stvar pa je takšna, Rode je bil že, kot mlad duhovnik zasledovan od politične policije, enkrat ga je zasliševal celo partijski funkcionar Kučan, ki mu je očital, da njegove javne izjave niso na liniji partije. Njim je bilo tudi znano, da je prijatelj z materjo Petra S., takrat staro 18 let ( namerno so nekateri razširili, da je bila stara 14 let, med temi je bil tudi znani provokator Kunstelj ). Nekoč je imel Rode prometno nesrečo in milica je pritiskala na dekle naj podpiše, da sta šla s ceste, zato, ker jo je otipaval. Ona pa ni pristala na njihove metode. Kljub temu so te govorice takrat razširili. Peter S. kot je sam povedal za POP TV je izvedel, da je Rode njegov oče od nekoga v Sloveniji. Ta oseba je bodisi slišala staro udbovsko zgodbo ali pa ji je neka struktura, ki še vedno poseduje udbovske papirje to sugerirala. Slednja možnost mi je bila posebej zanimiva, saj vem, da so udbovske dokumente, ki so se nanašali na cerkev skoraj v celoti uničili po nalogu Tomaža Ertla in Kučanovega CK-ja. En zaboj je takrat skesani sodelavec ''čistične akcije'', vseeno prinesel na škofijo v Lj. Vendar v tem zaboju, kot sem se pozanimal ni bilo podatkov o Rodetu. Pozanimal sem se še drugje, če bi to lahko prišlo iz Beograda, kjer imajo seveda kopije naših udbovskih arhivov in jih uporabljajo po potrebi lahko za izsiljevanje. Vendar naj bi Beograd zadrževal te papirje pod skrbnim varstvom, ker je zaenkrat to v njihovem državnem interesu Verjetno so torej kljub čistilni akciji ohranili del ali kopije arhivov glede cerkve in jih ima sedaj v posesti neka neformalna struktura, ki je sproducirala tudi afero Rode. Osebno dela nebi popolnoma nič obsojal če bi ostali pri prvem lansiranju. Ampak potem so s tem nadaljevali, kar je očitno dokaz kakšen namen so imeli. Neuradno: Pristojno sodišče v Ljubljani je zavrnilo predlog za preimenovanje družbe Delo d.d. v Laž d.d., zato nadzorni svet družbe zdaj predlaga upravi , da se družba preimenuje v 571 d.d., časnik pa v 571. Naš reporter poroča, da so ob tej novici novinarji in uslužbenci v "Črni vdovi" doživljali ekstatične orgazme ... DK pa je iz odgovornega urednika napredoval v "izvršnega direktorja družbe za implementacijo prave resnice". Govori se, kar potrjujejo tudi neformalni viri, da se bosta z družbo 571 d.d. kmalu združila tudi Dnevnik d.d. in Mladina d.d. Ime družbe bo po pripojitvi teh dveh družb ostalo enako: 571 d.d. Gregi R. pa se bo tako vrnil v objem svoje mame M.R. Pivovarna Laško in Radenska kot večinska lastnika nove družbe pa sta celotni delež v družbi že ponudili v odkup zaposlenim na družbi 571 d.d., ki so na ponudbo takoj pristali. Cena za posamezno delnico je štiri frnikole. (noregobe.press) Mogoče je pa naš stric Milan ata! Zdaj vidimo, česa so sposobni slovenski novinarji, če jih lahko sploh tako imenujemo. In to ni prvič. Mislim, da bi bilo v dobro vseh Slovencev treba ukiniti leglo teh svinjarij, to je znamenita fakulteta, kjer diplomira še tak idiot (glejte našo politiko) in kjer mladino poučujejo čudne spake in kosmati tipi s pedigreji, ki se jih niti KGB ne bi sramovala. Dokončen pečat fakulteti je dal gospod (pa še kaj) Kurba pardon Karba. Me boli prav k*** za cerkev, niti ne hodim v cerkev. Samo tukaj gor je toliko pametnjakovičev, da glava že kar boli. Ne vem zakaj za vraga niso vas poklicali, da bi test naredili ali je problem v tem, da vas boli ker ste si tako želeli ,da bi se izkazalo, da je njegov oče, sedaj ste pa v pi***?? Prav bedni ste s temi svojimi zarotami in kao lovkami cerkve po celem Svetu. Nekoč je cerkevv že imela moč, tako kot tudi učitelji v šolah samo ti časi so že mimo. Nehajte se že delat pametne, če nimate pojma. Pa tudi če bi bil njegov oče pa kaj? Kaj imaste vi od tega? Kaj bi radi dokazali? Mene prav briga če je ali ni, v Sloveniji je 1000 drugih problemov, samo s temi novicami se samo izkazuje kako na dnu je narod, da so jim to top novice. Kako mi gre na živce ko citiraš nek zakon o obrekovanju da dokazuješ svoj prav. Kaj pa zakon o razžalitvi? 9.RAZŽALITEV, OBREKOVANJE, ŽALJIVA OBDOLŽITEV - DEJANSKI STAN, RAZLIKE1. RAZŽALITEV (1) Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnegaobveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. (3) Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, priizpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšnepravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil znamenom zaničevanja. (4) Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno od njiju kaznovati ali kazen odpustiti. Glede na točko 3. boš sedaj rekel, da Karba ni imel namena zaničevati Rodeta? kaj je bil njegov namen višja naklada dela na račun imena znane osebe? V tem primeru bi mu dal še višjo kazen! HAha, Opravičili se ne bodo nikoli.... taka podtikanja, oblikovanje javnega mnenja kot ga je sposobno Delo, ja to so bili sposobni samo še sovjeti pa nacisti...potem pa nihče nič kriv... Gospa Dobnikar, vaša ofenziva je imela jasen cilj, umazati ime kardinala Rodeta. Bi si skoraj upal trditi, da Peter S. ni poiskal vas, ampak je Karba poiskal njega. Kot dolgoletni bralec in naročnik Dela vam sporočam, da bom počakal do petka, na ogromno opravičilo na prvi strani časopisa. Če ga ne bo, vas v ponedeljek odjavim. v sloveniji novinarjev ni, so le nekaki plačanci ki po diktatu pišejo članke ki ustrezajo tej ali oni opciji, da pa bi se kdo pri nas ukvarjal z resnim, neodvisnim novinarstom...hehe..šala mala........ navadni racmani... Dobnikar Šeruga: Rezultat testa je dejstvo Tudi zdrs časopisa Delo je dejstvo in to, da se je v slovenskem medijskem prostoru na področju resnih časopisov s težo jasno pokazala velika praznina. In Delo je nadaljeval z zgodbo, kljub tem da je bilo jasno da bosta šla na testiranje. To se mi zdi pa najbolj sporno in kaže na jasen cilj po diskreditaciji nekoga. Spet vsi levi drkate eno in isto. Ne gre za trditev Dela (ki je ni bilo), da je Rode biološki oče Petra S. Gre za klevetanje in žalitve osebnosti. Upam, da vam bo šlo to dejstvo v glavo oziroma v partijsko deformirane možgane. Samo spomnite se, kako ste hitro pospravili pod mizo novice o odnosih med Sancinovo in Tuerkom. zmeden, prvič tle gor, pa vsi imajo prav, kdo je ta, ki ves čas pravi, da imajo vsi prav, po mojem ne misli resno, pr takšni hudi debati, mislim, da bi lahko bil bolj odgovoren pri vprašanjih, ki slovence tako zelo razburjajo Kaj pomeni kratica DNK? Dete Ni Kardianalovo In pongvini še naprej branijo lažnivce. DA ovce ste. Danes ste dobili dokaz. Petrova mati pravi, da Rode ni Petrov oče. Isto pravi Rode. Prav tako to pokaže DNK test. Ampak v Sloveniji smo svojevrsten fenomen in to ni dovolj. Kajti pri 1/2 Slovencev je dokazna vrednost teh dokazov manjša od nakladanj "verodostojnega" Karbe.. In ta (oz. njegovi delodajalci) je to seveda vedel, zato pa je tudi vrgel to zgodbo v medijski prostor, pri nas namreč tovrstna zgodba skoraj nujno pade na plodna tla, na žalost pri precejšnjem deležu slovenske populacije. Hollywood nagradil Jožeta Možino http://www.rtvslo.si/kultura/film/hollywood-nagradil-jozeta-mozino/292728 Za Slovenski filmski festival Portorož 2012 je bil ogled filma Pedro Opeka-Dober prijatelj pretežek zalogaj za komisijo, ki je ocenjevala filme, saj ga je le ta zapustila v prvi tretjini. V Hollywoodu pa je strokovna komisija prepoznala veličino filma in ga nagradila. Čestitamo g. Možini in ustvarjalcem filma! Hollywood nagradil Jožeta Možino Nov uspeh za dokumentarec o Pedru Opeki 2. oktober 2012 ob 18:36 Ljubljana - MMC RTV SLO Režiser filma Pedro Opeka, The Friend of the Poor (Pedro Opeka, Prijatelj revežev) Jože Možina je na festivalu ITN v Hollywoodu prejel nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov. Dokumentarec predstavlja delo in osebnost karizmatičnega duhovnika, ki je s sodelavci gibanja Akamasoa pomagal več kot 23.000 brezdomcem. Pedra Opeko gledalec tako s pomočjo kamere spremlja pri spopadu z revščino in preveliko potrošnjo ter pri varovanju okolja za globalni zgled pri reševanju največjih svetovnih vprašanj. Jože Možina o Pedru opeki in svojem dokumentarcu Festival ITN se je začel 12. septembra na Beverly Hillsu, projekcije filmov v tekmovalnem programu pa so se zvrstile na aveniji Melrose v Hollywoodu. Možini bodo nagrado izročili na slovesnosti januarja 2013 v Los Angelesu. Celovečerni film s slovenskim naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj so prvič predvajali decembra lani na TV Slovenija. Podrl je vse rekorde gledanosti, saj je imel z eno ponovitvijo okrog pol milijona ogledov. Približno 100 minut dolg dokumentarni portret je zastavljen kot ena najlepših zgodb našega časa, je zapisal Možina. Jože Možina se je rodil v Dobravljah v Vipavski dolini. Po študiju zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je zaposlil kot novinar, dokumentalist na RTV Slovenija. Je avtor odmevnih dokumentarnih filmov, ki so nastali v produkciji TV Slovenija, kot so Dosje Slobodan Miloševič, Zločin, ki ne zastara, ter Zamolčani - moč preživetja. A. J. -------------------------- Čestitke in velika zahvala Možini za vse, kar je naredil v svoji karieri. Njegovi produkti so par excellence in paradigma za novinarstvo, ki temelji na dejstvih in ni manipulativno. (press excellence) Opeka je največji trenutno živeči Slovenec. Vendar bo svoje žiljenje živel tako kot vsi drugi veliki slovenci......pozabljen ali zasmehovan od svojih sonarodnjakov, ki ga bodo začeli kovati v zvezde šele po smrti....Možina pa si je zagotovo zaslužil nagrado, čeprav sem v filmu pogrešal določene stravi, ki sem jih prebral v knjigah.....verjetno se vsega o Petru Opeki ne da povedati in pokazati v 100 minutah.... ------------ Pedro Opeka in Jože Možina Dokumentarec gledalca že na začetku postavi na veliko smetišče, kjer živijo in delajo najnižji sloji prebivalstva, in spremlja Pedra Opeko, ki je s svojo organizacijo poskrbel, da več kot 23 tisoč nekdanjih smetiščarjev in brezdomcev živi v urejenih naseljih s šolami, vrtci in igrišči. ne vem zakaj mi je admin brisal prispevek... Mogoče ker ni imel navedenega vira? No, tokrat z virom http://tinomamic.blogspot.com/2012/09/mozina-gre-v-hollywood.html Konec septembra je Možinov film nastopil na najpomembnejšem slovenskem filmskem festivalu (Festival slovenskega filma FSF) v Portorožu. Čeprav gre za dokumentarec RTVS, ki je prebil vse rekorde gledanosti, ni dobil nobene nagrade. Člani žirije si filma niso niti ogledali. Takoj po začetku sta dvorano zapustila Hanka Kastelicova in Valentin Perko. Na polovici filma pa je Mitja Okorn, ki se je dotlej zabaval z mobitelom, zvabil ven še Zvezdano Mlakar in Demetra Bitenca, ki sta sicer gledala film. Žirija, ki je plačana z denarjem davkoplačevalcev, se je potem odločila, da si Možina ne zasluži nobene nagrade. Podelili pa so kar 18 (osemnajst) nagrad. To pravzaprav niti ne čudi, saj žirija filma še videla ni. Tudi o tem škandaloznem obnašanju ni poročal nihče, razen nekaj spletnih medijev s krajšimi zapisi. Možina nagrajen v Hollywoodu Na filmskem festivalu ITN v Hollywoodu je nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov dobil Jože Možina za film Pedro Opeka, The Friend of the Poor (prijatelj revežev). Nagrado bo prejel na svečani podelitvi januarja 2013 v Los Angelesu. Zanimivo, da so v istem mesecu Jožetu Možini v Hollywoodu pripravili rdečo preprogo, slovenski filmarji v Portorožu pa si njegovega filma na festivalu niso hoteli niti ogledati. Rekorder med dokumentarci Jože Možina v Vipavi (foto: Tino Mamić) Njegov film je prebil vse rekorde gledanosti dokumentarnih filmov na nacionalni TV Slovenija. Samo na premieri in prvi ponovitvi si ga je ogledalo pol milijona gledalcev. Vsak četrti prebivalec Slovenije. O svoji prisotnosti na festivalu v Hollwoodu Možina, nekdanji direktor TVS, ni obešal na veliki zvon, ampak je prišla na dan povsem slučajno, na bendimi. Novico o festivalu so tako objavile le Primorske novice in potem povzeli nekateri drugi mediji. "Ne gre zame, ampak za Pedra Opeko in njegov veliki projekt," je posebej za blog Muoja besejda povedal Možina. Film je bil na festivalu predvajan kot drugi celovečerec z naslovom Pedro Opeka -The Friend of the Poor. Festival je bil v Hollywoodu na aveniji Melrose v studiju Raleigh Studios. Gre za največji snemalni studio v ZDA, saj se razprostrira na nepredstavljivih dobrih dveh milijonih kvadratnih metrov. Na RTVS, kjer se radi hvalijo z nastopi svojih filmov na tujih festivalih, tako da, pogovor z avtorjem uvrstijo v informativni program, o predstavi v Los Angelesu niso posvetili niti besedice. Zganili so se šele danes, ko je iz Los Angelesa prišla novica o izboru nagrajencev. Ignoranca slovenske filmske elite Konec septembra je Možinov film nastopil na najpomembnejšem slovenskem filmskem festivalu (Festival slovenskega filma FSF) v Portorožu. Čeprav gre za dokumentarec RTVS, ki je prebil vse rekorde gledanosti, ni dobil nobene nagrade. Člani žirije si filma niso niti ogledali. Takoj po začetku sta dvorano zapustila Hanka Kastelicova in Valentin Perko. Na polovici filma pa je Mitja Okorn, ki se je dotlej zabaval z mobitelom, zvabil ven še Zvezdano Mlakar in Demetra Bitenca, ki sta sicer gledala film. Žirija, ki je plačana z denarjem davkoplačevalcev, se je potem odločila, da si Možina ne zasluži nobene nagrade. Podelili pa so kar 18 (osemnajst) nagrad. To pravzaprav niti ne čudi, saj žirija filma še videla ni. Tudi o tem škandaloznem obnašanju ni poročal nihče, razen nekaj spletnih medijev s krajšimi zapisi. Najlepša zgodba našega časa Celovečerni film s slovenskim naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj je bil prvič predvajan decembra lani na Televiziji Slovenija. Gre za 102 minuti dolg dokumentarni portret, ki je zastavljen kot ena najlepših zgodb našega časa. Predstavlja delo in osebnost Pedra Opeke, karizmatičnega duhovnika, ki je več kot 23 tisoč brezdomcev skupaj s sodelavci v gibanju Akamasoa pripeljal v novo življenje s šolami, zdravstveno oskrbo, lastnimi domovi in zaposlitvami. Spopad z revščino, zmernost v potrošnji in varovanje okolja, vzpostavljajo Pedra Opeko za globalni zgled pri reševanju največjih svetovnih problemov. Film kot DVD prodaja Družina. Jože Možina se je rodil v Dobravljah pri Ajdovščini. Končal je študij zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je kot novinar dokumentalist na RTV Slovenija. Je avtor nekaterih najodmevnejših dokumentarnih filmov, ki so nastali v produkciji Televizije Slovenija; Dosje Slobodan Miloševič, Zločin ki ne zastara, Zamolčani – moč preživetja in drugi. Za svoje novinarsko delo je prejel že več nagrad. Z ženo Katarino in tremi otroci živi v Ljubljani. TINO MAMIĆ Več o Pedru Opeki in o filmu To je zato, ker v filmu nista nastopala Rade Šerbeđija in Milan Kučan. Pri nas " prime" samo film s Cigani in udbovci. vsi nešteti Šetinci in srpastookladivljeni rdečezvezdni praporščaki. Mariborski obraz: Tone Zafošnik neguje prastaro ljubico Postal je najbolj znan mariborski viničar, dasiravno (uradno) skrbi samo za eno trto. To njegovo 27 letno negovanje potiska v pozabo njegove prejšnje zasluge za vinogradništvo in za razvoj žlahtne trte na Slovenskem. Res pa je, da je trta, ki je z leti postala že skoraj ljubica mag. Toneta Zafošnika, posebnost, znamenitost, saj je vpisana celo v Guinessovo knjigo kot najstarejša žlahtna trta na svetu! OTMAR KLIPŠTETER FOTO: OTMAR KLIPŠTETER IN OSEBNI ARHIV To mariborsko dragocenost je rešila njegova strokovnost, ki se je dolga leta plemenitila s šolanjem, prakso in z raziskovanjem. Kaj pa je napeljalo mladega Toneta v študij agronomije? Gotovo kmečko poreklo. Sosed, ki je v Radgoni v goricah vodil vinogradniš tvo, je prišel po vojni k meni za novo leto in mi je svetoval, da naj grem v vinarsko šolo na Kapeli. Če ne bi, bi najbrž ostal kmet. A sem šel v šolo in se učil, potem študiral še naprej. Zakaj ste se lotili študija žlahtnih vinskih sort potem, ko ste se leta 1969 zaposlili na Kmetijskem inštitutu Slovenije? V mojih zadnjih 20-tih letih znanstveno raziskovalnega dela na inštitutu sem se usmeril v uvajanje vinskih sort, njihovo izbiranje in razmnoževanje. V te procese sem uvajal izboljšave - za nekatere sem bil tudi nagrajen. Deset let sem - med drugim - preučeval na krškem območju žametno črnino, ne vedoč, da se bom pozneje z njo srečal tudi na Lentu. Tam iz nje pridelajo dolenjski cviček, ki je njihova glavna sorta in ga Dolenjci radi čim več pridelajo, ker je bil takrat zelo iskan, kot je tudi danes. Preučeval sem možnosti izboljš anja kvalitete tega grozdja. Namesto nekdanjih dolgih rezi, sem preizkuš al krajše rezi, pri čemer sem dognal, da je takšna rez prinesla veliko boljšo kvaliteto, več barve, skratka boljše grozdje. Leta 1980 me je pripeljalo na Lent k takrat že usihajoči trti in je bilo dobro, ker sem to sorto že dobro poznal in se nisem bal “obglavitve”, velikega “kirurškega” posega, ki je rastlino iz zadnjih vzdihljajev spravil v življenje. Kaj vas je pripravilo k temu, da ste se lotili reševanja trte? Znani mariborski naravovarstvenik Mirko Šoštarič (žal že pokojni - op. O. K.) je že v 60-ih letih opozarjal mojega profesorja dr. Lojzeta Hrčka na to trto, zato je prignal še kolege iz gozdarskega oddelka na Lent in so opravili sondažo ter potem z mikroskopom ugotavljali prirast. Ugotovili so tako, da je trta stara do 400 let. Natančneje niso mogli, ker je bil stržen že povsem trhel. Leta 1980 sem se z njo prvič srečal bolj zavzeto in še imam zapisnik tega, kako sva s kolegom Vodovnikom šla trto ogledat. ROMI SO ČUVALI TRTO Kakšno je bilo takrat okolje trte? V hiši za njo so bivali Romi, ki so vse zlivali pod njo, obešali perilo nanjo. Lah ko bi jo skurili, ker je bila vsa suha, a niso. Imeli so rešpekt pred njo tudi zato, ker jim je Jaka Rojs iz takratne UJV (Uprave javne varnosti - op. O. K.) rekel, da jih ne bo nihče nagnal, če jo bodo čuvali. Ko sva prišla z Vodovnikom tja, jih je kakšnih trideset planilo iz tiste kleti, ker so mislili, da smo jo prišli posekat. Eden od njih je celo stekel na UJV javit, da nameravava posekati trto. Pozneje sem jo bolj konkretno pogledal; hodil sem jo večkrat opazovat in nazadnje ugotovil, da bo propadla, če ne bom korenito ukrepal. Česar pa mi spomeniško varstvo ne bi dovolilo, zato sem brez njihove privolitve in dovoljenj odžagal vse, kar je bilo na njej že mrtvo. Skratka obglavil sem odmrle krake. Potem je iz nje začelo nekaj poganjat, a se za trto tudi pozneje nihče drug ni brigal in sem skrbel zanjo sam do danes. Ste to rastlino kaj gnojili? Nič, njene korenine so globoko v pesku in segajo tja do Drave. To jo je varovalo pred trsno ušjo, ki je vse evropske trte uničila med leti 1880 in 1890, v Franciji pa že 30 let prej. Zato v Franciji niso mogli verjeti, ko smo tam prvič sadili njene potomke, da je to še možno. Še danes so zaradi te uši prestrašeni in imajo velikanski muzej o propadu trt zaradi uši v Toursu. Mislili so, da smo jim prinesli samorodnico - izabelo ali šmarnico, ki jih trsna uš ne napada. Tudi ponekod drugje, kjer so peščene lege - na primer v Gruziji in v Subotici, so preživele žlahtne evropske trte, kakor je ostala ohranjena tudi naša. Tudi nekateri drugi so širili dvome o starosti naše trte na Lentu. Neštetokrat sem moral dokazovati njeno starost, saj so kasneje, ko se je razvedelo o starosti trte, pričeli javljati ljudje od vsepovsod in se hvaliti “mi imamo starejšo, mi imamo debelejšo!”, a so se hvalili s samorodnimi trtami, ki zelo hitro rastejo in so res debelejše. Takšne dvomljivce sem vedno vprašal, ali morajo kaj škropiti trto. “Ne, saj ni treba!” so odgovarjali in smo ugotovili njihovo zmoto; samorodnic namreč ni treba cepiti in škropiti. Zato je vinogradništvo žlahtnih sort postalo dražje in so se kvintoni pa tudi šmarnice razširile marsikje po revnejših predelih, kot so v delu Haloz in na Dolenjskem. Cepljenje je bilo namreč drago. Šmarnica pa v zadnjem času ponekod doživlja neko uveljavljanje, na avstrijskem vzhodu Štajerske pod nazivom uhudler doživlja nekakšen razcvet. Ne vem, zakaj so nekateri prepričani v zdravilnost šmarnice, tudi v Prekmurju so nekateri govorili, da če piješ šmarnico, ne dobiš revme. Francozi, ki so najboljši na svetu v raziskavah trte, so se od vdora trsne uši trudili najti sorto, ki jo ne bi bilo treba cepiti ali škropiti. In so jo našli, a do danes vina teh križancev niso dosegla kvalitete vina z žlahtnih trt. Ta želja priti do vinograda ceneje, še zmeraj ni izpolnjena. Zelo veliko sem sodeloval z Nemci in Madžari, da bi prišli do boljših rezultatov. Pri nas si pri cepljenju imel 25 odstotni izplen, z novo tehnologijo pridelovanja trsnih cepljenk se je izplen izboljšal, zato sem za to tehnologijo dobil nagrado Borisa Kidriča za raziskovalno delo. Asortimentu in selekciji sem namreč več kot polovico raziskovalnega časa posvetil. V šestdesetih letih so skoraj vse zadruge in šole imele trsnice, potem pa so to dejavnost preselili v Srbijo, kjer imajo boljše razmere za pridelavo ob Moravi in so pri nas matičnjaki propadli. Sadilni material smo potem dobivali iz Srbije, a z njim nismo bili zadovoljni. Tudi za naš laški rizling? Laški rizling je sorta mariborskega vinorodnega okoliša. Če je kdo v Mariboru rekel vino, je to bil laški rizling. To je bil pojem. V teh vinogradih ne poznam takega, ki ne bi imel laškega rizlinga. To je stabilna sorta, dobro rodi in daje dobro kvaliteto. To je bil pojem. Kar so spoznali trgovci z novci in so začeli delati kvazi rizlinge z vinom od drugod. Veliko takega rizlinga, v katerem je bilo makedonsko vino, so izvozili v Veliko Britanijo. To se je končalo in zdaj baje Makedonci izvažajo “ljutomerski rizling”. Koliko je to obsežno, ne vem, vem pa, da je bila to velika napaka. Veliko krivico so napravili trgovci rizlingu, to me še danes boli. IZGINIL PRILJUBLJEN SLOVENSKI RIMLJAN To se je zgodilo, čeprav so že leta 1969 zaščitili prvo slovensko vino Sauvignon, ki se je imenoval Rimljan. Zakaj ga ni več? Se ga še spomnite? Res je bil dober in je škoda, da ga ni več, ne vem pa, zakaj je izginil. Res odličnega pridelujejo na Meranovem. Tudi pri vinu se dogajajo modni trendi; katero vino je zdaj v “modi”? Sivi pinot ali rulandec, so tudi muškati, je pa ta sortiment včasih zgrešen. Letos se prav sivemu pinotu pozna sončni ožig. Zaradi teh toplotnih sprememb se je čas trgatve močno premaknil, včasih je bil zakonsko določen 15. oktober. Na Terezijevo so v Jeruzalemu pričeli s trgatvijo, zdaj pa vidite, koliko prej so trgatve. Stanko Čurin (ugledni vinogradnik - op. O. K.) je zadnjič rekel: “Sramota bi bila za Štajersko, če bi avgusta trgali”. On namreč zmeraj zelo pozno trga. Jaz sem se tega tudi navadil, da je na Terezijevo trgatev. To je spoštovanja vredna tradicija. Je pa bistveno, za kakšno sorto gre, temperature so se namreč zelo spremenile. V mojih vinogradniš kih časih med 60 in 90 letom prejšnjega stoletja takšne vročine, kakršne doživljamo sedaj, namreč ni bilo in smo kar veselo skakali, če je bilo septembra 20 ali 22 stopinj. Klimatske razmere pa vplivajo na trto in na vino. Letos je vegetacija začela pri nas že 14 dni prej. Kakšno bo letos grozdje Stare trte? Ste ga že pogledali? Mislim, da se mi je oddolžila za mojo skrb, grozdje je lepo. Ni ga preveč, ker sem ga nekaj prej razredčil. Dolenjci ga radi pustijo preveč na trti, zato je včasih sivo in ne modro. Letos bo trgatev na Lentu odlična! IMATE OBČUTEK, DA VAM JE TRTA HVALEŽNA? Je med nama nekakšen oseben odnos. Pred leti so že zapisali, da je moja ljubica. Če ne bi imel toliko ljubezni do nje in če se ne bi zavedal, da nekaj pomeni za Maribor in za celotno Slovenijo, ne bi tako pridno rasla in uspevala. Zanimajo se zanjo po vsem svetu - njene potomke rastejo v 25 mestih po vseh kontinentih, v Sloveniji pa v 70 krajih. Vse vinogradniške občine so dobile njene cepiče. V Ljubljani pa je njena potomka na gradu kar naprej ovenela; tudi ona ne mara Ljubljane? Že tretjič so imeli smolo z njo. Odvisna je od ljubezni, s katero skrbijo zanjo, saj ne uspeva kar sama po sebi. Veliko je odvisno od ljudi, ki jo negujejo. Zvesti ste tej svoji ljubici kar 27 let. Na kar sem zelo ponosen, srečen, da sem jo lahko oživel. Zadoščenje mi je, ker sem tudi pri tem uspel, kakor pri drugem strokovnem in raziskovalnem delu. PRI TREH LJUBICAH SNOVALI NOVO KLET In ste zdaj zaradi te mariborske trte bolj znani, kot po vašem prejšnjem vinogradniš kem delu, denimo ko ste bili vodja vinogradništva v Jeruzalemskih goricah. V kombinatu je bilo 600 hektarjev vinogradov, to voditi, ni bil mačji kašelj. Povabili so me na slovesnost ob 40. obletnici kleti v Ormožu, ker sem bil med drugim - leta 1958 eden od pobudnikov za gradnjo te kleti. Ko smo združili 6 zadrug in državno posestvo Jeruzalem v kombinat, je bilo pri bivših lastnikih posesti okoli 56 večjih resnih kleti in sem moral hoditi dva dni od Koga do Litmerka, da sem jih obiskal. Omenjenega leta smo se na Martinovo sestali v gostilni Pri treh ljubicah v Ormožu, prišel je tudi profesor Veselič, Ormožan in smo se domenili, da bi najprej bila samo ena klet v Ivanjkovcih, a je politika posegla vmes, ker je Ljutomer spadal pod Mursko soboto, Ormož pa pod Maribor, zato sta nastali dve kleti. Vinogradi so bili tam po vojni vihri marsikje uničeni. Zato smo leta 1963 pa smo obnovili 60 hektarjev in pozneje še več. Vse to obvladat v času, ko ni bilo še avtomobilov, je bil dosežek! Novo klet so slovesno odprli leta 1967, zato so zdaj povabili na praznovanje tiste, ki so pomagali, da je nastala. Kljub temu je Zafošnik kot gospodarstvenik in raziskovalec manj znan kot mariborski mestni viničar. Zato me včasih zažmeti, zaboli, da mislijo, da sem se samo s to trto ukvarjal. So pa v slovenski enciklopediji napisali, da sem vinogradniški strokovnjak. Čigava je bila ideja poskrbeti za vpis Stare trte v Guinessovo knjigo? Moja. Že nekaj let preden je Magdalena Tovornik postala mariborska županja, sem začel raziskovati v muzeju in arhivu preteklost trte. Našli smo stare upodobitve trte z letnicami 1657, ali 1681 na zgradbi, na kateri je še zdaj, ki so prepričljivi dokumenti. To opisovanje je bilo zelo zahtevno. Miros (Slana - op. O. K.) pa je našel dokument iz časa, ko so leta 1532 Turki napadali Maribor, na katerem je mariborski sodnik napisal, da so v spomin na ta napad posadili to trto. Starost trte so potrdile tudi omenjene meritve prirasta trte. Vse to iskanje in zbiranje je trajalo sedem let. Zelo je podprla to našo akcijo Tovornikova. Še zdaj imam rokopis moje prve prijave iz leta 1991. Najprej smo dobili certifikat, v katerem priznavajo trtino starost. Leta 2004 pa so jo proglasili za najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu. To, da je žlahtna, zmeraj poudarjam. Zakaj je nekoč uspešni in sloviti Vinag tako otožno usahnil? Brez komentarja. Boli pa me, da vinograde v okolici Maribora izsekavajo, čeprav smo vedno govorili, da pri nas vinogradi segajo v mesto. Sedaj pa se bo zarasla celo Kalvarija in bomo imeli namesto vinograda stopnice med grmovjem. V srednjem veku se je del Slovenske ulice imenoval Rebengasse (ulica trte - op. O. K.). V mestu je bilo veliko kleti, ker se je mesto preživljalo z vinsko trgovino in se je mesto Maribor omenjalo v srednjeveških listinah v zvezi z vinom. Tone Pavček je napisal, da je na svetu veliko lepih dežel, a niso vse tudi srečne. Slovenija je lepa in srečna. Ima vinograde. Slovenija je blagoslovljena z najlepšo rožo. Leta 1988 je prišel na Lent z Menartom in Avsenakom, ker so imeli neko kulturno zadevo tisti dan, ko sem jaz rezal trto. Avsenak (Branko zdaj že pokojni urednik Obzorij) jih je pripeljal k meni in je Pavčkova žena vzela cepič pa ji trta lepo uspeva. Ste znan vinogradnik; ste tudi vino kdaj negovali? Tudi z vinarstvom sem se ukvarjal; 40 let sem bil v ocenjevalni komisiji na Kmetijskem zavodu Maribor in kjerkoli po domovini. Ko sem bil v zidanici na Maleku pri Svetinjah, sem tudi sam bil kletar. To je bilo v času, ko sem bil v Jeruzalemu. Imate kaj svojega vinograda? Imam par sto trsov na Celestrini. Tako da še zmeraj tudi katero drugo trto malo pogledam. Laški rizling je na trsih pa malo šipona zaradi nostalgije po Jeruzalemu in nekaj chardonnaya. Je prava sorta za tisto lego, kjer ni zelo strmo. Bi rekel, da mineva 60 let, v katerih sem vseskozi delal v vinogradništvu. Resnično aktivno, ne samo ljubiteljsko. Vas je to ohranilo dinamičnega? Imel sem kup zdravstvenih težav. Ste zadovoljni s svojim življenjem? Sigurno. Tudi po zaslugi moje življenjske tovarišice, ki je to mojo angažiranost prenašala in ni ljubosumna na zeleno ljubico z Lenta. Minibiografija Dan pred letošnjo najbolj množično obiskano slovensko trgatvijo je mestni viničar mag. Tone Zafošnik praznoval svoj 80. rojstni dan, a je to zamolčal, ker ni hotel, da bi njegova obletnica motila zanj najbolj dragoceno in slovesno počastitev najstarejše trte na svetu. Rodil se je torej 29. septembra 1927 v Zgornjih Jablanah. Pri očetu Antonu, ki je bil kmet in materi Mariji, ki je bila gospodinja. Bil je najmlajši od štirih otrok - ima sestri in brata, od katerih živita še sestra in brat. V osnovno šolo je hodil v Cirkovcah, po vojni vihri pa najprej v enoletno vinarsko šolo na Kapeli, od koder ga je ministrstvo z dekretom poslalo na državno posestvo v Gornjo Radgono, “kjer smo pozimi steklenice šampanjca ‘ritlali’”. Srednjo šolo je nadaljeval v Mariboru, tam še višjo agronomsko, nato je nadaljeval študij in diplomiral na ljubljanski biotehniški fakulteti. Pozneje je še magistriral v Zagrebu. Na specializaciji je bil šest mesecev v Porenju in “tam so se mi odprle oči o marsič em, kar je povezano s trto”. Prvo službo je imel v Jeruzalemskih goricah, kjer je vodil vinogradniš tvo in vinarstvo v KK Jeruzalem Ormož. Potem se je usmeril v raziskovanje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, a je imel svoj kabinet v Mariboru na višji agronomski šoli. Vodil je raziskovanje selekcije trsov in razmnoževanja ter asortimentov za vso Slovenijo. Objavil je okrog 80 strokovnih in raziskovalnih člankov. Poročil se je z učiteljico Ivanko, s katero imata sina Bojana in hčer Metko ter tri vnuke. Upokojil se je leta 1994, a ne povsem, saj še vedno skrbi za praprapratrto. Mag. Tone Zafošnik (1927-2012) Na večer minulega petka je odšel čez črto večnosti, potem ko je še enkrat pogledal na Lent, da bi se prepričal, ali je vse prav. Tak je bil. Že nasmeh in drža sta govorila, da je vse njegovo bistvo v tistem, čemur se je zapisal kot mladenič, doma iz Zgornjih Jablan na Dravskem polju, v ravnici, kjer zrase dober krompir, trta pa je le okras hiše, ki kaj da nase. Če je Gregorčič tožil, da "pod trto biva zdaj, v deželi rajskomili", potem je Zafošnik po tej deželi hrepenel.. ------- Tone Zafošnik 1927 - 2012 v spomin Njegov spomenik živi naprej "Takšna, kot je, lahko živi še stoletja," je o mariborski Stari trti govoril Tone Zafošnik, njen rešitelj in dolgoletni skrbnik. Njegova vinska trta, ta srecnica casov in ljubljenka cloveka, se je v prvem jutru po Tonckovem odhodu odela v svojo najlepšo pomladno podobo. Mestni petek je bil obicajno kaoticen. Težko je razumeti, da nam gre na slabše, ko so ceste in ulice še zmeraj prepolne avtomobilov, in da se nas je kaj prijela varcevalna lajna, ko pa so vse trgovine polne kupcev. Celo prenovljena tržnica, ki je Mariborcani še niso posvojili, je bila odlicno obiskana, le da so še bolj kot sveža zelenjava vabile sadike; hvale vredno dogajanje okrog Urbanega vrta in v sklopu EPK je zgolj krona vsega tega. Tone Zafošnik je šel, ko sta z ženo Ivanko rešila oskrbovalne potrebe,pogledat na Celestrino pri Malecniku, kjer je imel košcek zemlje in na njem majhen vinograd. Vecji del ga je bil že izkrcil, ker je bilo s koleni vse huje in huje. Ni cudno za moža, za katerim so bili tisoci in tisoci kilometrov v znamenju Avsenikove hvalnice Štajerski Po hribcku gor, po hribcku dol, le da je Tone Zafošnik to doživljal le malo po cestah, zato pa ogromno po vinogradih. Nakar še na Lentu po lestvi gor in dol, kar v poznejših letih tudi ni enostavno. V ponedeljek bi bil moral na operacijo kolen in potem bi se videlo, koliko bodo še držala in kako naprej. Torej je treba pogledati, kaj s tisto ljubo zaplato zemlje, ki mu je bila nekoc v veliko zadovoljstvo, zdaj pa vse bolj v breme. Gori, ce je že bil vinograd kaj višji od domace spalnice v prvem nadstropju, je zoprno pihalo in vmes mu je postalo malce slabo. A kaj bi mož, ki so ga vrsto zadnjih let pestile najrazlicnejše zdravstvene težave, prisluhnil slehernemu znamenju zla! Slabost je minila in pozno popoldne se je napotil proti domu, seveda obvezno cez Lent, da je videl svojo trto v bujni spomladanski rasti. Videl jo je zadnjic. Bilo je 4. maja 2012. Umrl je. "V noci s petka na soboto je deževalo in potem je soncno jutro že hitro po sedmi uri popilo težko pricakovane kaplje. Bilo je tako sveže in bujno in sonce je božalo svetlo ozeleneli svet. Potem pa prizor, za katerega receš, ce ti je fiziologija rastlin tuja, da je pravo božje delo. Vsak list trte je bil obrobljen z enakimi kapljicami vodnih biserov, razporejenih na enakih razdaljah, kot ogrlica, ki si je clovek ne more zamisliti in je njegova roka ne more izdelati. Vinska trta, ta srecnica casov in ljubljenka cloveka, se je v prvem jutru po Tonckovem odhodu odela v svojo najlepšo pomladno podobo, v takšno, v kakršno se odene le v posebnih trenutkih, ko v njej vse vrvi od sokov in pricakovanja cvetenja. To je bil prizor, ob katerem se spoštljivo prikloniš za milost ... Danes vem, da je bilo to znamenje iz bistva povezanosti vsega z vsem, še posebno cloveka z vinsko trto, da je bilo to sporocilo o njegovem odhodu dobro uro prej, preden je Ivankin glas sporocil: "Toncek je sinoci umrl ..." Tako je poslovilni govor zastavil njegov naslednik in prav tako prijatelj Stane Kocutar, mestni vinicar Maribora, odgovorni urednik Radia Maribor, diplomirani agronom in zgodovinar. Nebeške Svetinje Tone Zafošnik je bil rojen 29. septembra 1927 v vasi Zgornje Jablane na Dravskem polju, torej na poljedelskem obmocju in precej vstran od vinorodnih gricev. Oce je sicer imel vinograd v Halozah, saj je bil in je ta ""rajski vrt"" na Štajerskem prestižni simbol sleherne dobro stojece kmetije. A bolj kot to in tudi kot šola, ki jo je obiskoval v Cirkovcah, je bilo pomembno njegovo kmecko poreklo, ki mu je dalo posebno senzibilnost do vsega živega na svetu. Le kmecki otrok od malih nog ve, da je pocelo vsega stvarstva v zemlji, da vse raste iz nje in da je ta rast, koristna cloveku, odvisna od dela in znanja. Marljiv pa je bil tudi pri pridobivanju znanja. Po vojni vihri se je bilo mnogim težko odlociti, kako in kaj, a njemu ne. V casu, ko so nove oblasti izvajale kampanjo "elektrifikacija in industrializacija", so mladi s kmetov trumoma drli v tovarne in bližnji Maribor je postal najvecje industrijsko mesto v Jugoslaviji. A Tone je sklenil ostati povezan z zemljo. Zato se je odzval predlogu soseda Štefana Frangeža, da se vpišeta v enoletno vinogradniško šolo na Kapeli nad Gornjo Radgono. Tam je bila druga past, ki ga tudi ni zmotila: delo v vinski kleti ali v vinogradu? "V radgonski kleti smo cele tedne obracali steklenice penine in delo sploh ni bilo hudo, a brez vinogradov, brez stika z zemljo in nebom, nisem mogel. Bilo bi mi grozno živeti med štirimi stenami," je kasneje pripovedoval. Kapela je pomembna tudi za to, ker je tam na pustni zabavi spoznal Ivanko, med znanci dosledno imenovano Hanika, bodoco ženo, s katero sta do konca delila vse dobro in zlo ter sta bila preprosto sijajen par. Hanika je po sistemu, ko so uciteljice pošiljali iz kdo ve katerega kabineta kamor koli je pac naneslo, z Dolenjskega in ta naveza se je kasneje še dvakrat imenitno izkazala. Zlata leta sta preživela na Svetinjah, kjer sta rojena tudi njuna hcerka in sin, Metka in Bojan. Idilicna vasica nedalec od Ormoža leži malce pod Jeruzalemom, ki je pojem slovenskega vinogradništva in kamor so križarji na povratku iz Jeruzalema prinesli prvo vrtnico. Še zmeraj lahko marsikje vidite ob vinogradih rasti vrtnice, kot sodijo v njih na primer pikapolonice; te jedo trtne uši in jih imajo vinogradniki še posebno radi, a le, ce jih ni prevec. V tem primeru se je namrec uš prevec razširila in treba je poseci z drugimi sredstvi. Trtna uš je namrec zadnja desetletja 18. stoletja malone povsem unicila vinograde in žlahtno trto nasploh v Evropi, zato kot daljno prekletstvo ostaja v zgodovinski zavesti slehernega vinogradnika. Na koncu je Tone Zafošnik upravljal 600 hektarjev pred tem nacionaliziranih vinogradov, pri njih doma pa so bili kljuci vseh tamkajšnjih kleti v državni lasti. Vse to je zahtevalo tudi vec znanja. Tone je koncal srednjo šolo, nato višjo agronomsko šolo v Mariboru in naposled še visoko agronomsko šolo v Ljubljani. Težko, skoraj nemogoce si je predstavljati, kaj je to takrat, ob še neprimerno slabših prometnih povezavah, pa ob delu ali iz dela, pomenilo. Ob izredno veliki odgovornosti in gromozanskem terenskem delu še študirati in se nasploh izpopolnjevati (npr. vecmesecna specializacija v Nemciji, na obronkih ob Renu), je bil ogromen napor. Nic manj pa ni pri tem pomembna podpora Hanike, ki je imela vec kot prevec dela s šolskimi in s svojima otrokoma, ob tem pa je uciteljica v tako majhnem kraju morala skrbeti še za proslave, kulturo, za vse mogoce pac. Stric vujec Mlademu paru se je bilo treba že na Kapeli, zlasti pa na Svetinju, navaditi na novo okolje, na Prlekijo in Prleke. To je ena bolj samosvojih pokrajin v Sloveniji, tudi po govorici. "Takšne posebnosti so zmeraj zanimive. Glede dela v vinogradih in kleteh smo se lahko hitro dogovorili, ceprav so posamezni izrazi tam nekoliko drugacni. Morda je imela s tem vec težav Hanika, a da bi terjal pravilno slovenšcino, pac ne gre. Pa tudi treba ni; prlešcina je prav zanimiv "jezik". Ljudje so prijazni, prisrcni in nadvse marljivi. Gnati ves dan motiko po goricah, je strašno naporno delo. Opažal sem tudi druge karakterne posebnosti, na primer nekakšen ponos in denimo tudi "diplomatsko" žilico. Najbolj zgovoren primer se mi zdi, ko se je neki Tünek peljal s stricem v Ormož. Šli so zgodaj zjutraj in fant je sedel na prostorcku zadaj, zaspal in padel z voza. Pomel si je oci in se zacel dreti: "Stric vujec! Stric vujec! Jaz se ne pelam vec." Ni hotel torej reci, da je padel z voza, ker ga je bilo tega sram, in da naj ustavi, ker sam ne bo tekal za vozom, ampak enostavno "Jaz se ne pelam vec"," mi je pripovedoval o tudi meni dragi Prlekiji in po tistem sem ga klical Stric vujec. Kaj pa vinicarji? Ta poklic oziroma naziv ima še zmeraj slabšalni pomen, ceš da so to revni bajtarji in pijanci. "Nekdanji vinicarji, nekoc skoraj najnižja prleška kasta, so bili odlicni sodelavci. Ne le da so bili marljivi, ampak so o vinogradništvu precej vedeli in so imeli do vinogradov pozitiven, nekako zašcitniški odnos. Na njih se je veljalo tudi zanesti pri napovedih vremena, saj so najbolje poznali okolje. Niso pa bili naklonjeni novostim, zlasti pri rezu ne. Ampak sleherna novost se zmeraj izkaže cez leto ali dve, pa je bilo kasneje to že lažje opravicevati." Drugi stereotip je neznanska revšcina, v kateri so živeli. "Bogataši vsekakor niso bili, je pa imel skoraj vsak lepo obdelano ohišnico, redil je svojega prašicka in pri malicah se je zmeraj izkazalo, da je siromak kvecjemu kakšen mestjanski gost. Oni so lahko vsak dan postregli s številnimi dobrotami, ki so jih pridelali sami," je s simpatijo in že kar z nekakšnim navdušenjem pripovedoval njihov "šef" Tone Zafošnik. In naposled alkoholizem? "Pili so skoraj vsi, od jutra do vecera, vendar to nikakor ni bilo pijancevanje. Hujše je bilo delo, na primer rigolanje ali okopavanje, vec je steklo. Vendar je zmeraj obstajala mera, ki so jo tudi sami poznali. ce se napiješ, si pac nesposoben za sleherno delo, in to se, razen redkih izgredov, ni dogajalo. "Saj skurimo," so opravicevali pitje. In po svoje je bilo res tako. Ce samo pomislim, kako se jim je cedilo iz ust pri južinah po vsej tisti zaseki in mastni svinjini, takoj pomislim na holesterol in podobne novodobne težave, ki pa jih oni niso cutili. "Skurili so." Še zdaj vcasih po njihovem pomislim, da je za številne novodobne težave najboljše zdravilo motika," mi je pravil Tone Zafošnik v enem svojih številnih povsem "nenovinarskih" pogovorov. "Kar zadeva alkoholizem, je pa tako: v Prlekiji so nekateri, ponekod cele družine, pac nad sleherno mero pili. Ali so pili, ker so bili revni, ali so bili revni, ker so prevec pili, pa je kot pri podobnih vecnih vprašanjih nemogoce reci. A ti so bili tudi nesposobni za sleherno kolickaj zahtevno delo. Pili so tako rekoc od rojstva do smrti, a ce se je kdo iz teh družin izvil, je bil praviloma zelo brihten in morda celo nadpovprecno uspešen. Vendar to ni problem Prlekije in drugih vinogradnih okolišev, ampak je splošni problem, ki obstaja tudi v sodobnih urbanih okoljih. Jaz alkoholikov ne obsojam, se mi pa smilijo - kaj neki se jim je v življenju zgodilo!?" Kot priznani enolog se je pogosto udeleževal pokušin vin: mar ocenjevalec pri vseh tistih vzorcih ne gre kdaj tudi cez mero? "Ah, kje neki! Saj naredi le majhen požirek in vino nato izpljune. Težje pa je, ce gre za ocenjevanja v kakšni manjši skupnosti, na vasi, kjer so prisotni tudi pridelovalci. ce tam vino vidno izpljuneš, je že križ, še posebno, ce se da ugotoviti, cigavo je. Porecejo: "Jezus Kristus, tako se matram, on pa vun pljune!" In nic kaj lahko se ni bilo kasneje upirati ponudbam, da ne bi ljudi razžalil. Eden vecjih problemov kulture pitja vina je tudi v naši "posilcnosti"; pa saj, za Boga milega, se kakovost nikakor ne meri s tem, koliko vina se spije!" Življenjsko delo Za krajši cas se je družina preselila v Ormož, kjer je bil Tone Zafošnik tudi pobudnik za izgradnjo nove vinske kleti, ter se naposled preselila v Maribor. Nazadnje se je Tone Zafošnik zaposlil na tedanjem Kmetijskem inštitutu v Ljubljani, s tem da je v glavnem delal v svojem kabinetu na Kmetijski šoli v Mariboru. Njegova pozornost je veljala zlasti trtnim cepljenkam in za dognanja na tem podrocju sta z dr. Milanom Novakom prejela tudi tedaj prestižno nagrado Sklada Borisa Kidrica za znanstveno-raziskovalno delo. V Zagrebu je magistriral in vse je šlo v smer raziskav in znanstvenega dela, dokler ni v njegovo življenje vstopila druga ljubezen življenja - Stara trta na Lentu. Zgodba je v glavnem dobro znana, najbolje jo je opisal sam v knjigi o najstarejši trti na svetu, ki je v razkošni izdaji izšla v umetniškem kabinetu Primoža Premzla in ki naj bi bila tudi v sleherni domaci knjižnici Mariborcanov. Zanimive pa so tudi štorije, ki so se dogajale v zakulisju oživljanja tiste kot železo trde ostaline trte. ("S kolegom Vodovnikom sva odmrle dele rezala z žago za železo!") Kako vestno so jo cuvali Romi, ki so živeli v stari hiši, pred katero je trta rasla obkrožena z najrazlicnejšo navlako, pa pozornost delavcev iz Hrvaškega zagorja, ko so obnavljali hišo ... Pri vsem tem pa so bili odlocilni Zafošnikova trma, vztrajnost in seveda znanje, ob katerem mu je v zakljucni fazi odlocilno prišel prav še njegov neverjetni cut za trto, zlasti pri najpomembnejšem, pri rezu. Kar zadeva znanje, je bila spet odlocilna naveza z Dolenjsko, saj je Zafošnik, ki je obredel domala vse vecje slovenske vinograde, tam še bolje spoznal modro kavcino. "Žlahtno modro kavcino!" je rad poudaril. Ali pa vsaj "žametno" - nekaj ljubljenega pac. Že z ekskurzij v okolju Subotice in v Gruziji je spoznal, da je trtna uš naredila manj škode na pešcenih tleh, na Dolenjskem pa je ugotovil, kakšen rez je za njo najprimernejši. Bil je radikalen, da so se nekateri kar križali, a je vedel, da ne hazardira. Med zgodami in nezgodami so imeli posebno mesto tudi pesimisti, ki najprej niso verjeli v oživitev, kasneje pa ne v starost trte. Ko je ta pognala prve liste, je znani strokovnjak v Ljubljani rekel: "Ja, zelena bo že, zelena, obrodila pa ne bo nikoli vec." In ko je, so mu ob stran stopili mag. Jože Protner s prebivalci Malecnika in okoliških vasi, ki so ga naposled spremili tudi na zadnji poti. S strašanskim dvomom so tako v tujini kot doma gledali tudi na podatke o dejanski starosti trte in v Sloveniji se je naenkrat znašlo vsaj ducat njenih konkurentk. Naposled se je mag. Tone Zafošnik znašel še pred eno nalogo: dokazati, kaj mu je v resnici uspelo. Vpis najstarejše trte na svetu v Guinnessovo knjigo rekordov še zdalec ni bil preprost postopek. In krona: saditev potomke najstarejše trte na svetu pred vhod v vinski muzej v Parizu. Takrat se je Zafošnik od ganjenosti razjokal kot otrok. Sicer pa ne veselja ne žalosti ni nikdar skrival, bil je tako rekoc skrajno transparenten. Le jezo je moral kdajpakdaj zadržati, a je to pocel tako, da je zgolj zamahnil z roko, in takrat je vsakdo, ki ga je kolickaj poznal, vedel: V to luknjo pa ne vec kopati! Še ena dolenjska naveza: med prvimi, ki so dobili cepic Stare trte, je bil pesnik Tone Pavcek, ki je kasneje tudi užival njene darove. Pavcek se je rodil na enak dan kot Zafošnik, le da leto kasneje, in med družinama se je razvilo pristno prijateljstvo, zato je lanska Pavckova smrt Zafošnika nadvse prizadela. Sicer pa potomke najstarejše trte rastejo po vsem svetu in na vseh celinah ter na številnih uglednih mestih. Doklej? Med najvecjim delom je prišel k Zafošniku nadebudni študent agronomije Stane Kocutar po nasvet za raziskovalno nalogo. Nenavaden fant, ki je študiral tudi zgodovino in se zanimal za novinarstvo, na kar je na prvih dveh podrocjih diplomiral in postal odgovorni urednik Radia Maribor. Ja, še to je treba omeniti: tista raziskovalna naloga je bila seveda nagrajena. In tako se je zacela njuna vez, ki v bistvu še traja, saj je mag. Zafošnik vinicarske posle pred dvema letoma predal Kocutarju. "Nic ni placana, je pa baje castna naloga," je pojasnil Zafošnik, ki si je najbrž zaslužil vec casti, bil je pa vsekakor deležen popularnosti med somešcani. Iz doline Sopote mimo Solzic sv. Neže na Kum Solzice sv. Neže Nežina pot se skoraj ves čas vije v hladu gozdov. Ob prebiranju legende o Neži ter pastirjih Joštu in Jerneju, ki sta bežala pred Turki s tropom ovac, dve uri hoje kar prehitro mineta. Ko se je Neža odpravila na Kum, je s seboj vzela kravo, a zgodila se je nesreča: krava je zgrmela v prepad nad Selami (danes Borovak pri Podkumu). Neža je tako neutolažljivo jokala, da je krava okamenela in iz te skale še danes solzijo Nežine solze. Od tod do podružne cerkve sv. Uršule, ki stoji na ravnici, obdana z nizkim obzidjem na severnem obrobju Borovaka pri Podkumu, je le še nekaj sto metrov. Po dobrem kilometru poti proti Malemu Kumu se Nežina pot priključi planinski poti, ki je označena s Knafeljčevo markacijo. Na svojem begu sta Jošt in Jernej srečala prijazno Nežo, ki jima je pomagala pri begu. A nad Malim Kumom so ji pošle moči, Turki so jo ujeli in ji odsekali glavo. Pri kapelici sv. Neže so v skali vidni odtisi njenih drobnih kolen, kamor je ponižno pokleknila, čakajoč krute kazni Turkov, ko ni hotela izdati, kam sta pobegnila Jošt in Jernej. A tudi Jošt je opešal. Na mestu, kjer ga je posekal turši meč, stoji kapelica v čast sv. Joštu. Le še nekaj malega korakov in že smo na Podružnična cerkev sv. Uršule v Borovaku Kumu, ki mu pravijo zasavski Triglav. Nekoč sta na Kumu stali dve cerkvi. Žal se je morala cerkev sv. Jošta, ki je stala na višjem vrhu, leta 1961 umakniti razvoju civilizacije. Glas o priljubljenosti božje poti na Kum je privabil tudi Valvasorja, ki je v nedeljo, 29. avgusta 1688, poromal tja gor in poročal o uslišanjih in čudežih, ki se godijo na Kumu. O romarjih iz Kostanjevice na Krki je kronist avgusta leta 1869 zapisal: »Zanimivo je videti romarje iz Kostanjevice, kteri vsled stare navade vsako sedmo leto na hrib prihajajo in prinašajo darov za cerkev; med temi težko svečo, ktera tehta 14 liber.« Svečo so darovali Kostanjevičani v zahvalo, ker so bili rešeni velike povodnji. Umrl je Marko Rožman Pod njegovim vodstvom zraslo nekaj novinarskih generacij 18. oktober 2012 ob 13:00, zadnji poseg: 18. oktober 2012 ob 13:08 V 83. letu je umrl legendarni televizijski komentator in nekdanji športni urednik Marko Rožman. Opravil je več kot 1.000 prenosov in poročal z 21 olimpijskih iger. Od leta 1952 je bil novinar pri športnem tedniku Polet, od leta 1958 pa na Radiu Ljubljana (1958-1961), nato urednik na Televiziji Ljubljana (1961-1963, 1968-1992). Nekrolog njegovega dolgoletnega sodelavca Mihe Žibrata: Marko je bil doma iz športne družine. Oče Ivan je skupaj s Stankom Bloudkom zgradil zdaj že nekdanjo planiško velikanko, sestra Milica je bila olimpijka v gimnastiki, Marko sam je bil odličen atlet. Z novinarstvom se je začel ukvarjati pri nekdanjem športnem časniku Polet, pot ga je nato vodila na radio in končno na televizijo, ko se je ta pri nas šele začela razvijati. Marko je bil leta 1968 v Mehiki prvi slovenski reporter, ki je komentiral olimpijske igre na prizorišču. Njegov glas je bil nepogrešljiv pri atletiki, alpskem smučanju, gimnastiki, komentiral je tudi denimo odločilno tekmo Jugoslavija - ZDA na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Ljubljani. Marko je bil tudi urednik športnega programa, dnevnoinformativnih oddaj, obsežno je njegovo publicistično delo, saj je bil človek širokega znanja, vedno natančen in pronicljiv. Za svoje delovanje je prejel veliko priznanj, med njimi tudi Bloudkovo nagrado. Pod njegovim vodstvom je zraslo nekaj novinarskih generacij. Če kdo, potem je bil namreč Marko tisti, ki je začrtal smernice slovenskega televizijskega športnega novinarstva. Tak je bil Marko. Njegov prepoznaven glas nam bo za vedno ostal v spominu. Užival v atletiki, trpel ob slabi nogometni tekmi Z Andrejem Staretom o legendi športnega novinarstva 18. oktober 2012 ob 17:39 Najprej odličen športnik, celo slovenski prvak v teku na 800 metrov, nato legendarni TV-reporter in mentor mnogim mladim. Odšel je Marko Rožman. "Bil je najeminentnejši športni komentator v zgodovini naše televizije. Nekateri so imeli pred njim strahospoštovanje, toda v resnici je bil dostopen in je vsakomur rad pomagal. Oblikoval je športni program, kot ga poznamo še danes. Prve novinarske korake je naredil pri športnem časniku Polet, nato je delal na radiu in televiziji. Bila sva dobra prijatelja, obredla vse največje prireditve, z njim sem bil prvič na atletskem mitingu v Zürichu. Brez njega ne bi imel takšne kariere," je za MMC povedal Andrej Stare. Od šprinterja do srednjeprogaša Marko Rožman je bil precej zaprt, s svojim znanjem se ni bahal, se spominja Stare: "Bil je odličen športnik. Najprej šprinter. Takrat je blestela trojka Stanko Lorger - Beno Hvala - Marko Rožman. Toda ob koncu kariere je bil Rožman slovenski prvak na 800 metrov. Njegova ljubezen do športa je bila neizmerna. Prvič sem ga spoznal leta 1979 in name je naredil izjemen vtis. Gospod, vreden vsega spoštovanja. Rekel sem mu, da se zanimam za atletiko in me je ogromno naučil, tudi sistematičnega urejanja dokumentacije. Bil je moj prvi pravi učitelj, moje znamenite statistike ne bi bilo brez njega." Trpel pri dolgočasnih nogometnih tekmah Ko je oral ledino športnega programa, se je moral Rožman lotiti tudi športov, ki mu niso najbolj ležali. "Tudi nogomet je moral prenašati in takrat je ugotovil, da je največja muka, če moraš prenašati slabo tekmo. Sam sem istega mnenja. Dolgčas, če spremljaš tekmo Radnički - Budučnost in se nič ne dogaja. Zelo rad pa je imel atletiko. Prvič sva bila v duetu leta 1983, nazadnje pa sva spremljala evropsko prvenstvo 1990 v Splitu. To je bil njegov zadnji prenos atletskih tekmovanj." Na realki blestel v znanju angleščine Andrej Stare je svojega učitelja tudi po njegovi upokojitvi večkrat poklical po telefonu. "Zadnjič, bilo je letos aprila, mi je rekel: Ja, zdaj pa vidim, da delaš popolnoma drugače kot jaz. Super te je poslušati. Če bi bil mlad, bi delal tako kot ti." Zanimivo je, da je bil Marko Rožman sošolec Staretove matere: "To je bilo na gimnaziji, rekli so ji realka, na Vegovi ulici v Ljubljani. Bil je najboljši v znanju angleškega jezika. Zelo kolegialen fant. Mati se je zjokala, ko sem ji danes povedal za Markovo smrt. Maturantje s tiste generacije so se pogosto dobivali, na zadnjem srečanju jih je prišlo šest." Zaradi težav z linijami komentirala Stare in Petrović Tudi Andreja Stareta je slovo njegovega nekdanjega sodelavca presunilo: "Vse najboljše o njem, zelo mi je žal, da ga ni več." V spominu bodo ostale številne zgodbe, tudi zabavne: "V Albertvillu 1992 - to so bile zadnje Rožmanove olimpijske igre - je komentiral moški slalom. Jaz sem bil voditelj studia, moj gost pa je bil Rok Petrović. In glej ga zlomka, linije so 'crknile' in z Rokom sva morala odkomentirati tekmo. Po prihodu iz Albertvilla mi je Marko v smehu dejal: "A še to si mi odvzel." T. O. Sožalje. Drugače pa, mi je ostal v spominu predvsem po komentiranju tekem v alpskem smučanju. Imel je srečo, da je komentiral v zlatih časih Jugoslovanskega-Slovenskega smučanja na čelu s Križajem, Frankom, Kuraltom, Strelom, Benedikom, Petrovičem,...Glede njegovega sloga komentiranja ne bi preveč, če sem pošten je bil dolgočasen, ampak takrat mi je bilo vseeno, saj smo imeli vsi radi smučanje in vsi smo stiskali pesti za naše, pa če kdo komentiral ali ne. Dajmo Bojan! Gospod Marko Rožman, velika legenda športnega novinarstva, ostaja v našem trajnem spominu, nismo pozabili njegovih pronicljivih komentarjev, nedvomno je bil eden najboljših komentatorjev alpskega smučanja vseh časov. Moje sožalje družini, gospod Marko počivajte v miru. Marko Rožman je bil eden redkih, ki je bil erudit /če veste kaj to pomeni/. Sem toliko star, da to vem. In, verjeli ali ne, njegov naslednik je samo g. Žibrat /to je potrdil pred leti Rožman sam/. Primerjave s Staretom in Milovanovičem so pa čist mimo in očitno naročene!!!!! Mnogokrat je rekel: "Jože Kuralt (naj počiva v miru), najboljši vmesni čas... in nažalost odstop." Marko, počivaj v miru... Janša s Clintonovo po telefonu o reformah v Sloveniji Premier izrekel sožalje po orkanu Sandy 3. november 2012 ob 20:05 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Premier Janez Janša se je pred odhodom na evropsko-azijski vrh Asem v Laosu po telefonu pogovarjal z državno sekretarko ZDA Hillary Clinton. S Clintonovo sta govorila o svetovnih in regionalnih vprašanjih, pa tudi o reformnih prizadevanjih slovenske vlade. "Sekretarka Clintonova je v daljšem pogovoru izrecno podprla reformna prizadevanja slovenske vlade ter predsedniku zaželela veliko sreče in poguma pri njihovem uresničevanju," so sporočili iz Janševega kabineta. S Clintonovo sta sicer govorila tudi o dvostranskem sodelovanju med Slovenijo in ZDA ob skupnih dejavnostih v okviru zveze Nato ter drugih mednarodnih organizacij, so navedli. Janša je Clintonovi v imenu vlade in državljanov Slovenije izrekel sožalje ob žrtvah in opustošenju, ki ga je povzročil orkan Sandy, še piše v sporočilu iz kabineta predsednika vlade. K. S. Upam da vsi ki pljuvate po ZDA, ne pišete komentarjev iz surovo kapitalističnih iPad-ov in zraven ne pijete zločinske Coca-cole..., pa še več je teh ameriških "svinjarij", ki se vam lepijo na prste. DOSLEDNOST pa TAKA. :)))) Tudi Turek s Kim Il neposredno o dogajanju na pravi strani!! Torej nas podpirata USA in N.Korea. DREADLORD Hja, konkurent Janši ni bit težko. Bolj je problem, da je JJ možen spraviti katerokoli debato na tak nivo, da se jih več noben normalen noče it. Ej, a si lahko malo bolj detajlen? O čem to govoriš? Je ponudil Zoran kakšno rešitev? pogovori so tekli od Junija dalje o teh zadevah in ko so se dogovorili s sindikati (vizjak) , je Janković, pa čeprav je nedavno razlagal, da referenduma v politične namene ne bo podprl, malo pred polnoči vložil skenirane podpise. Če to ni hinavščina, kaj je potem? In sedaj, ko se je prav osmešil, boš pa stvar relativiziral, kot naš drugorazredni predsednik... tisto glede janse in orozja a je kje kaj dokazanega nic in naj ti povem zakaj ker ce bi levaki sli z preiskavo do konc a bi se izkazalo da je za vsem tem stal kucan in ne jansa zato pa ne drezajo vec v drek ker bi zelo zasmrdel samo vi navadni bulmastifi se lajate in spominjate to patrijo in orozje k mate oprane mozgane iPade izdelujejo skoraj izključno na Kitajskem tako, da je njihova uporaba za pravega kvazi-levajzarja dvakrat sporna; prvič, ker jih prodaja (osovražena) ameriška firma in drugič, ker za njihovo izdelavo ta (osovražena) ameriška firma izkorišča suženjsko delo podhranjenega in slabo plačanega Kitajca Tako, da lahko vsak kvazi-levajzar, ki uporablja iPad razume protislovno izprijanost in pokvarjenost svoje kvazi-levajzarske duše :) Pingvinčki so se razpisali, ker njihov pingvin verjetno še ne obvlada telefona z za mednarodne povezave. Dvomim, če je sposoben poklicati v sojo rodno Srbijo? Ti anoreksija, slovenska podjetja ne prodaja vlada ampak prezadolženi lastniki. Dam ti 2 primera: Prezadolžena kranjska Sava je čehom prodala gumarsko fabriko, zatem ko je lani Janez Bohorič zapustil Savi preko 100 milijonov € dolgov. Janez Bohorič, Kučanov najboljši prijateljček, soustanovitelj in član upravnega odbora Foruma 21. Ljubljansko mlekarno prodaja, med drugim, Factor banka, katere večinski lastnik je Rigelnikov ACH. Herman Rigelnik, najboljši Kučanov frend in soustanovitelj Foruma 21. Evo, zdaj veš, kdo razprodaja slovenska podjetja. Srbofili so denar "prenesli" v tujino, zdaj pa kupujejo, kar je še ostalo nepokradenega! Slovenci, do kdaj? Tako je herpes :) Zdaj pa takoj k stričku v Murgle z prošnjo naj Rigelnika prepriča, da ne proda Ljubljanskih mlekarn francozom. Če pa ne bo šlo pa naj striček vsaj Karbo prepriča, da naj o temu napiše članek tako, da izgleda, kot, da je zato kriv Janša. Ali vsaj Rode :) Kaj si se užalil? Pa saj nisem jaz Bohoriča prepričal, naj soustanovi Forum 21 in se celo vključi v upravni odbor. To je s stricem Milanom uskladil :) http://www.mediaspeed.net/dinamic/medium /00000285/285991.jpg Edino mi je smešno, ko slišim neumnosti kot: vlada razprodaja Slovenijo. Take bedarije pa res težko prenašam. jaz zivim ze 15 let v zda pa nimam nobenega slabega mnenja o njih zda zalijo samo slabovidni tisti ki niso bili dalje od svoje hise kot pri sosedu na kavi ali srbi ker so bli od nih bombandirani res zalostno da ste tako nerazgledani Kasparov v Mariboru: Putin ne bo končal predsedniškega mandata Avgusta za kratek čas za zapahi 19. november 2012 ob 13:08, zadnji poseg: 19. november 2012 ob 14:57 Maribor - MMC RTV SLO/STA Gari Kasparov, nekdanji šahovski prvak in eden najbolj prepoznavnih obrazov ruske opozicije, je prepričan, da je Rusija pred velikimi spremembami. "Politične spremembe v Rusiji so pred vrati. Putin ne bo ostal na položaju naslednjih šest let," je dejal v Mariboru, kjer je z županom Francem Kanglerjem podpisal pismo o nameri za ustanovitev šahovske akademije. "Hitrost sprememb v Rusiji se bo pospeševala, režim pa ni dovolj odporen, da bi preprečil spremembe v prihodnjih dveh ali treh letih," je povedal Kasparov kot eden izmed vodij opozicije proti režimu predsednika Vladimirja Putina, ki je v zadnjem letu dni priredila vrsto množičnih protestov v ruskih mestih. Kaj bo nasledilo Putina? Kot je dejal, v državi narašča nezadovoljstvo tako zaradi političnih kot gospodarskih in socialnih razmer. Vedno bolj naj bi se ljudje zavedali, da ni ključno vprašanje, kdo bo nasledil Putina, ampak kaj bo nasledilo Putina. "Nujno je spremeniti algoritem političnega mišljenja v Rusiji. Ne da pričakujejo novega junaka, carja, diktatorja, ki bo rešil državo, ampak da se povečuje vera v močne institucije. Vedno več ljudi v Rusiji verjame, da močno predsedstvo ni v pomoč, ampak v breme državi." Prepričan je, da bodo prihodnji meseci ključni za ocenitev dinamike procesa sprememb. "Lahko se upočasni ali pospeši. A po mojem mnenju bosta prihodnji dve leti zelo pomembno obdobje v sodobni ruski politiki, saj bo država priča spremembi, ki jo lahko povede v različne smeri. Upam, da bo država preživela in se znova rodila kot demokratična republika," je še povedal. Po Kasparovih ocenah je ruska opozicija na dobri poti, čeprav to v tujini morda ni tako zelo vidno. "Najbolje, kar lahko naredimo, je, da ostanemo zvesti svoji zavezi po nenasilnem uporu. Ker vsakršno nasilje v Rusiji se lahko sprevrže v nov krvavi krog kaosa," je prepričan. "Diktatorji morda delujejo, kot da so nepremagljivi, a tudi njihova usoda sledi zgodovinski logiki," je nadaljeval in spomnil na prvotno nepremagljivost in sledečo strmoglavljenje egiptovskega in libijskega voditelja Hosnija Mubaraka in Moamerja Gadafija. Kako sta povezana šah in politika? Kasparov je v Maribor prišel kot gost Evropske prestolnice kulture (EPK). V nedeljo se je udeležil zaključne slovesnosti svetovnega mladinskega prvenstva v šahu, dopoldne pa je z mariborskim županom podpisal pismo o nameri za ustanovitev šahovske akademije v Mariboru. Ta bo po mnenju Kasparova pomembno vplivala na razvoj šaha v Evropi. Edini nasvet, ki ga je lahko iz šaha dal politiki pri soočanju s trenutno krizo, pa je bil naslednji: "V šahu je prvi korak k uspehu objektivna ocena položaja. Rešitve ni mogoče najti, če svetovni politični in gospodarski voditelji kakor tudi splošna javnost ne bodo pripravljeni pogledati v grobo realnost in globino problemov ter dojeti, da se tako veliki problemi ne morejo rešiti z enostavnimi enodnevnimi ukrepi." Akademija Garija Kasparova bo delovala na daljavo, 14 dni na leto pa bodo študenti in Kasparov "v živo" delovali na Štajerskem. Takšno akademijo ima Kasparov že v ZDA in Južnoafriški republiki, v Sloveniji pa naj bi uradno zaživela januarja prihodnje leto. Popoldne bo Kasparov še gost projekta Dvanajst, v okviru katerega EPK gosti vodilne svetovne predstavnike na svojem področju. Pogovor bo potekal v Kazinski dvorani SNG Maribor, ob tej priložnosti bodo izdali tudi esej tega velikega šahista. Šahovska legenda Gari Kasparov, rojen leta 1963 v Bakuju, je bil med letoma 1985 in 1993 večkratni svetovni prvak v šahu. Njegov prvi dvoboj proti Anatoliju Karpovu je bil najdaljši v šahovski zgodovini, saj je trajal od septembra 1984 do februarja 1985. Po 48 partijah je bil dvoboj prekinjen, šest mesecev pozneje pa je Kasparov zmagal in tako z 22 leti postal najmlajši šahovski svetovni prvak. Od dvoboja s Karpovom naprej so bili znani tudi njegovi nesporazumi z Mednarodno šahovsko zvezo (Fide). Leta 2005 je končal profesionalno igranje šaha ter se posvetil politiki in pisanju šahovske literature. Zadnja leta je zelo dejaven v vrstah opozicije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Leta 2008 je nameraval kandidirati na predsedniških volitvah, a je pozneje svojo kandidaturo zaradi razhajanj znotraj opozicije umaknil. Podprl skupino Pussy Riot V zadnjem času se proti režimu bori predvsem z množičnimi protesti, ki jih v sodelovanju z drugimi opozicijskimi voditelji prireja v ruskih mestih. Zaradi sodelovanja na protestih ob razglasitvi sodbe pankericam Pussy Riot se je avgusta znova znašel za rešetkami, a ga je sodišče v Moskvi pozneje oprostilo vseh obtožb. Nedavno je bil izvoljen med člane t. i. koordinacijskega sveta, skupnega organa opozicije, ki naj bi usmerjal precej nepovezano protivladno gibanje v Rusiji. Med obiskom v Sloveniji naj bi Kasparov pokazal tudi svojo človekoljubno plat, saj naj bi organiziral dobrodelno licitacijo in izkupiček namenil prizadetim v nedavnih poplavah na Koroškem in Štajerskem. A. P. J., T. G. http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/franjo-malgaj-borec-za-severno-slovensko-mejo-na-koroskem/296414 Franjo Malgaj, borec za severno slovensko mejo na Koroškem Ob dnevu Rudolfa Maistra 23. november 2012 ob 08:18 MMC RTV SLO Ob dnevu Rudolfa Maistra, ki je državni praznik v Republiki Sloveniji od leta 2005, se spominjamo borca za severno mejo, ki je na današnji dan pred štiriindevetdesetimi leti prevzel vojaško oblast v takrat večinsko nemškem Mariboru. General in pesnik Rudolf Maister je v zadnjih letih tudi zavoljo praznika javnosti bolj poznan, nekoliko manj znan pa je Franjo Malgaj, borec za severno slovensko mejo na Koroškem. Ali je bil povišan v čin rezervnega ali aktivnega nadporočnika avstro-ogrske vojske? Predlagan je bil za povišanje, vendar v dopisu poveljstva rezervnega bataljona 87. celjskega pešpolka z dne 21. oktobra 1918 pod št. 9016 obveščajo vojno ministrstvo na Dunaju, da je rez. poročnik Franc Malgaj v sodni preiskavi in da ni primeren za povišanje. Prav tako pomembno vprašanje, na katero še danes nimamo enotnega odgovora zgodovinarjev in raziskovalcev Franja Malgaja, je vprašanje Malgajeve smrti. Obstaja več različic, kako je komaj 25-letni slovenski častnik umrl. Najbolj razširjena je verzija o tragični nesreči. Malgaj naj bi 6. maja 1919 zato, da bi čim bolje videl sovražne enote splezal na drevo pri Tolstem vrhu. Ob sestopu z drevesa naj bi se mu po nesreči zataknila veja ob ročno bombo, ki jo je imel za pasom, kar je povzročilo eksplozijo. Obstaja tudi različica o častnem samomoru - Malgaj, obkoljen s sovražnikom, naj bi se raje odločil za smrt kot za avstrijsko ujetništvo. Zgodnja leta Franja Malgaja Franjo Malgaj se je kot deseti otrok rodil 10. novembra 1894 očetu, železničarskemu delavcu, Juriju Malgaju, in materi Neži, roj. Črepinšek, v vasi Hruševec pri Šentjurju. Po končani osnovni šoli v Šentjurju se je vpisal v letu 1907 na nižjo gimnazijo v Celju. Bil je član dijaškega društva Kondor, pisal je pesmi v list Savinja. Pri tem se je seznanil z Rudolfom Maistrom, ki je takrat služboval v Celju. Tudi pod vplivom družbenopolitičnih razmer (aneksijska kriza 1908 in prva balkanska vojna 1912) je postal član dijaško-študentskega gibanja Preporod, bil pa je tudi član Sokola. Šolanje je nadaljeval v Kranju, kamor se je po mnenju Frana Roša prepisal, ker se »na docela nemški višji gimnaziji v Celju odporni Malgaj ni hotel dobro znajti«. V pismu z dne 3. februarja 1914 Malgaj piše, da je zbolel na pljučih in da oster gorenjski zrak ne vpliva dobro nanj, zato se je želel vpisati na goriško gimnazijo, na katero pa ni bil sprejet – vpisal se je na gimnazijo v Pazinu, v današnji hrvaški Istri, kjer je uspešno končal šolanje v istem letu. Malgajeva vojaška pot 28. oktobra 1914, tri mesece po izbruhu prve svetovne vojne, je bil Malgaj vpoklican v avstro-ogrsko vojsko. Kmalu se je prijavil na šolanje za rezervnega častnika, zato je bil med decembrom 1914 in marcem 1915 gojenec šole v Nemški Bistrici (Deutschfeistritz) pri Peggau, na avstrijskem Štajerskem in v Gorici. Napredoval je po predvideni lestvici činov in šolanje končal kot rezervni praporščak. V letu 1915 je sodeloval v bojih na soški fronti v okolici Doberdoba, kjer je v avgustu 1915 zaradi slabih razmer na bojišču zbolel za tifusom. V različnih bolnišnicah se je zdravil do decembra istega leta, ko se je zdrav vrnil domov. Počitek ni dolgo trajal, saj se je že januarja 1916 javil na zbornem mobilizacijskem mestu, od koder so ga poslali nazaj na soško fronto. Spomladi je bil njegov celjski 87. pešpolk premeščen na tirolsko bojišče. Zaradi uspešnega vodenja svoje enote je bil povišan v rezervnega poročnika, prejel pa je tudi zlato medaljo za pogum v akciji na planini Monte Zebio. Po vrnitvi s tirolskega bojišča je bil zopet poslan na soško fronto, kjer je v septembru 1916 zbolel. Zdravljenje je potekalo do konca leta 1916. V letu 1917 je prejel še drugo avstro-ogrsko odlikovanje t. i. Karlov bojni križec (Karl-Truppen Kreuz), ki so ga prejeli častniki, ki so sodelovali v treh večjih bitkah. Dve leti, 1917 in 1918 je Malgaj preživel v zaledju, kar je bilo skladno s cesarskim odlokom o umiku nosilcev zlate medalje za pogum v zaledje. V tem času je v Gradcu vpisal pravno fakulteto in končal štiri semestre. V oktobru 1918 so ga predlagali za povišanje v čin nadporočnika, v katerega pa sodeč po dopisu poveljstva rez. bataljona 87. pešpolka v Celju, kjer sporočajo, da je rez. poročnik Malgaj v preiskavi, ni prišlo. Po mnenju Marijana F. Kranjca Malgaj ni vedel za ta dopis, saj zasledimo zapise, kjer se je, kmalu po predvidenem napredovanju podpisal z nadporočnik. Kranjc sklepa, da je bil Malgaj v preiskavi zaradi druženja s sovražnimi osebami, med katere so tedaj šteli tudi Rudolfa Maistra. Obenem dopušča možnost, da je bil Malgaj povišan v nadporočnika v kasnejši slovenski oz. jugoslovanski vojski. Od programa Zedinjene Slovenije do mednarodno priznane Kraljevine SHS Slovenci so živeli znotraj Habsburške monarhije razdrobljeni po različnih deželah (največ na Kranjskem, pa tudi na Koroškem, Štajerskem in Goriškem). Ideje po združitvi vseh Slovencev v eno enoto v okviru Avstrijskega kraljestva je objavil Matija Majar – Ziljski v programu Zedinjena Slovenija v revolucionarnem letu 1848. Po zadušitvi revolucije in z nastopom desetletnega obdobja Bachovega absolutizma (Alexander Bach je bil avstrijski notranji minister) so ideje Zedinjene Slovenije potisnjene ob stran. Ponovno pridejo do izraza v letu 1867, ko Madžari dosežejo personalno unijo v odnosu z Dunajem, kar je pomenilo, da Budimpešta postane enakovredna Dunaju - država postane dualistična oz. dvojna monarhija. To je bilo možno zaradi šibkosti dunajskega dvora po porazu v vojni s Prusijo. Po ustavnih spremembah v istem letu se Avstrijsko cesarstvo preimenuje v Avstro-Ogrsko, ki v taki obliki ostane do konca I. svetovne vojne, 1918. V monarhiji živeči slovanski narodi (predvsem Čehi pa tudi Slovenci) tej odločitvi niso bili naklonjeni. Ideje po združitvi južnoslovanskih narodov v eno enoto pod Avstro-Ogrsko pridejo do izraza po aneksiji Bosne in Hercegovine 1908 (1878 Avstro-Ogrska po zmagi nad Osmanskim cesarstvom zasede BiH). Željo po preoblikovanju dualistične monarhije v trialistično (iz treh enakovrednih delov) je predstavil Jugoslovanski klub (slovenski, hrvaški in srbski poslanci Dunajskega državnega zbora) v t. i. Majniški deklaraciji (v maju 1917). Cesar Karel I. je temu sprva nasprotoval, šele v letu 1918 je pokazal pripravljenost na spremembe v smeri trializma, vendar takrat je bilo že prepozno – jugoslovanski narodi so se odločili za svojo državo. 29. oktobra 1918 je tako nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je obsegala slovenske dežele (brez dela Primorske, ki je pripadel Italiji), Hrvaško s Slavonijo, Dalmacijo z Bokokotorskim zalivom, Bosno in Hercegovino in Vojvodino. Država SHS ni bila mednarodno priznana država in ni bila na strani zmagovalcev I. svetovne vojne, zato je obstajala bojazen, da si bodo zmagovalke vojne (predvsem Italija) poskušale prilastiti njeno ozemlje. S tem v mislih se je Država SHS povezala s Kraljevino Srbijo, ki je bila na strani zmagovalk. 1. decembra 1918 je prišlo do združitve Kraljevine Srbije (v novembru se je že združila s Kraljevino Črno goro) in Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Boj za severno mejo Z umikom nemških enot ob koncu vojne se je pojavilo vprašanje meje med pričakovano novonastalo avstrijsko in jugoslovansko državo. Koroški deželni zbor v Celovcu je zahteval priključitev Koroške k avstrijski državi, slovenski Narodni svet pa k Državi SHS. (Nemški) občinski odbor v Mariboru je zahteval priključitev mesta Avstriji. Danes drugo največje slovensko mesto je bilo v tistem času večinoma nemško (po zadnjem ljudskem štetju pred vojno se je za slovenski občevalni jezik opredelilo slabih 15 % prebivalcev, po slovenskih virih pa dobrih 25 %). Mariborski Nemci so v ta namen ustanovil varnostno stražo (Marburger Schutzwehr), ki pa je bila že po dvajsetih dneh, v spretni akciji pod vodstvom Rudolfa Maistra, razorožena. Istega mrzlega novembrskega dne (Maister navaja, da je bilo ponoči -8 °C) dobrih 50 kilometrov zračne razdalje zahodneje je Franjo Malgaj vodil odločilni boj za Pliberk. Malgaj je, okrepljen z enoto srbskih vojakov, zavzel Pliberk, v dneh pred tem pa je osvobodil celotno Mežiško dolino. Novi državi je želel zagotoviti mejo na severu, ki bi se ujemala s slovensko etnično mejo. Zaradi neodločnosti Narodne vlade v Ljubljani (bili so mnenja, da Celovca ne bo mogoče prehraniti) do odločilnega boja – napada na glavno deželno mesto Celovec ni prišlo. Obenem so naivno verjeli, da bo antanta spoštovala svoje obljube o priključitvi Koroške, Štajerske in Primorske k matični domovini. 1. decembra 1918 je Malgaj v samostojni akciji (po ukazu generala Maistra) zavzel Velikovec. Po uspešni akciji je bil premeščen (kazensko?) na Prevalje, kjer je skrbel za mobilizacijo enot. Malgajevo nezadovoljstvo z ravnanjem slovenskih politikov opisuje tudi Prežihov Voranc (Lovro Kuhar) v romanu Požganica: »Na gradu v Ravnah je nadporočnik Malgaj s širokimi koraki hodil po sobi in klel. Na mizi je ležal bel listek, ki ga je zdaj pa zdaj vzel v roke, a ga koj spet jezno zalučal nazaj in še dalje hudobavčil. Pri narodnem svetu so menda znoreli – jaz naj zdaj začnem s preiskavo proti plenilcem v prevratnih dneh? Moji legionarji naj zdaj začno iskati po bajtah stare in prazne konzervne škatle? … Ko bi drugega dela ne imeli! A Celovec je še zmeraj v nemških rokah! Lepa reč – tako povelje!« Od januarja (podpisan graško-ljubljanski protokol ,s katerim se razdeli Koroška po črti, ki jo bo določila ameriška komisija) do aprila 1919 je bilo obdobje (relativnega) miru. V aprilu se je odvila slabo pripravljena jugoslovanska ofenziva, ki ji je sledila avstrijska protiofenziva. Avstrijske enote so zavzele vsa poprej osvojena območja in prišle do Slovenj Gradca. V teh bojih je, v obrambi koroške zemlje 6. maja 1919 padel Franjo Malgaj. V maju in juniju so jugoslovanske enote izvedle uspešno ofenzivo, v kateri so zavzele celo Koroško z Gospo Sveto. Mirovna konferenca je že v maju določila plebiscitno območje na Koroškem. Jugoslovanska vojska se je morala do 31. julija 1919 umakniti iz cone B plebiscitnega območja. Plebiscit je bil izveden 10. oktobra 1920. Na plebiscitu so lahko glasovali občani, ki so imeli prebivališče na plebiscitnem območju pred 1. 1. 1912 in so dopolnili starost 20 let. Volilna udeležba je bila 95,75%, za Avstrijo je glasovalo 59%, za Jugoslavijo pa 41% volivcev. Malgajeva smrt O Malgajevi smrti obstaja kar nekaj različic. Večini je skupno, da je Malgaj umrl zaradi eksplozije ročne bombe, kako je do eksplozije prišlo pa si različni avtorji niso enotni. Po najbolj razširjeni verziji je bila Malgajeva smrt tragična nesreča. Malgaj naj bi splezal na drevo pri Tolstem vrhu, da bi bolje videl sovražnikove premike. Pri sestopu naj bi se mu zataknila veja ob ročno bombo, ki mu je visela za pasom in eksplodirala. Po drugi verziji je prišlo do eksplozije, ko je ob sestopu z drevesa udaril z bombo v štor. Lojze Ude navaja tudi nemški vir, po katerem naj bi puškina krogla zadela in vžgala ročno bombo, ki jo je Malgaj nosil za pasom. Generalmajor v pokoju Marijan F. Kranjc zagovarja tezo, da je Malgaj, potem, ko je videl, da je njegova enota obkoljena, izbral častni samomor. Malgajevi soborci zaradi napredovanja avstrijskih enot niso mogli s seboj vzeti njegovega trupla. Pokopali so ga Avstrijci, v oktobru 1919 pa so njegovo truplo pripeljali v Šentjur, kjer so ga tudi pokopali. Posmrtno je bil odlikovan z visokim jugoslovanskim odlikovanjem, s Karađorđevo zvezdo z meči 4. stopnje. MALGAJ TRKA Ko majski ave zapoje v guštanjske dobrave, izgloda se iz večnih ur, zapušča tesni svoj Šentjur in hodi gor v koroški kraj in trka v okenca skrivaj: O, jaz ne spim, le čakam čas in čakam vas, da gremo skupaj čez Šentvid med brate našo Zilo pit. Rudolf Maister Vojanov Po Malgaju so poimenovane ulice v Ljubljani, Mariboru, Celju, Velenju, Slovenj Gradcu, Šentjurju, Mežici, Radljah ob Dravi in Ravnah na Koroškem. V Šentjurju nosi Malgajevo ime osnovna šola, blizu katere stoji tudi Malgajev kip, ki pa ni edini v mestu - še eden stoji na Mestnem trgu. Rok Omahen Kaj bi se danes imenovalo Slovenija, če bi se sploh še kaj imelo tako imenovati, če bi ne bil Rudolf Maister tako samovoljen, da je na svojo pest zbral vojsko Slovencev in zaropotal na Štajerskem? Najbrž nič. Srbska prostozidarska loža je imela na svojo stran podkupljene ključne ljudi v novonastali Slovenski vladi, ki je Maistra ustavila in mu prepovedala nadaljnje prodiranje na Koroško in Štajersko. Celo položaj pri Wildonu tik Gradca, ki ga je že osvojil in tam sklenil z avstrijskimi enotami premirje, je moral prepustiti in se umakniti nazaj do Šentilja nad Mariborom. Ključni a ne edini srbski plačanec je bil Ivan Tavčar, ki je takrat rovaril proti tistim, ki so bili proti združitvi s Srbsko kraljevino. V teh obračunih je bil zaradi svojih odmevnih govorov proti zedinjenju pretepen in smrtno ranjen Ivan Cankar, ki je mesec kasneje zaradi hudih poškodb glave umrl. Slovenci pa smo v času druge diktature dobili v večen opomin njegovo posmrtno masko z odlitki ran na glavi na ogled v Cankarjevem domu. Izjemno dobro razlago takratnih dogodkov najdete na strani: http://primorski-panterji.info/wp/?p=2250 Vzemite si čas in preberite ta sestavek, saj vam bo razkril tudi skrito strukturo današnjih dogodkov v Sloveniji. Za tiste, ki ne berete Financ, v nadaljevanju današnji komentar glavnega urednika Petra Frankla. Gotovo poznate človeka, ki vam pove, da je sit vsega, medijev sploh več ne spremlja, noče slišati slabih novic, ki ga demotivirajo. In zato raje sanja o optimizmu. Ta je sicer na mestu, a podlaga zanj je lahko samo realizem. Zatiskanje oči pred recimo demonstracijami in drugimi slabimi novicami ne more biti jamstvo za uspeh. Upravičeno optimističen si lahko le, če veš, kaj je v danih razmerah treba narediti. Dolgoročno uspešen bo tisti slovenski politik, ki ve, da je treba varčevati vse dotlej, dokler ne prodamo bank, še nekaj večjih slovenskih podjetij, da je treba podjetjem omogočiti, da slabega delavca odpustijo brez težav, inšpektorje narediti manj neznosne in da je treba podaljšati delovno dobo. In to je to, potem bo šlo naprej, denar se bo našel. Evrope in sveta mi pač ne bomo spremenili, znebiti pa se moramo lastnih čudes, ki so kot smetana na torti že tako nakopičenih evropskih in globalnih težav. Uspešen bo tisti gospodarstvenik, ki bo optimizem črpal iz realizma, ne bo pretirano črnogled (mediji so malo preveč, res je, da ni prav vse temačno) in se bo pač znašel, kakor bo vedel in znal. Navezoval bo čim več stikov in se bojeval za kupca. Demonstracije so res depresivne. In nevarne. Večina protestnikov izraža svoje nezadovoljstvo in bes iz srca - kdo ju ne bi zaradi mariborskega župana Kanglerja - ter kruto in nesprejemljivo je, da policija preseže svoja pooblastila. A realistično je treba domnevati naslednje: v precejšnjem delu so demonstracije politično organizirane ne samo zato, da se upravičeno vrže s prestola Franca Kanglerja, temveč tudi zato, da se pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami tehtnica nagne v prid Danilu Türku in da se zamaje vlada Janeza Janše ter na čelo nove vlade postavi Zorana Jankovića. Kdor meni, da gre samo za upravičeni srd razžaljenega ljudstva, je »naivčina non plus ultra«. Srd je instrumentaliziran. No, želje Zorana Jankovića, da bi postal predsednik vlade, kot je pred nedavnim spet razglasil, to pot v hrvaškem Jutarnjem listu, so prav tako zatiskanje oči pred realnostjo. Lahko pride na demonstracije, lahko jih njegovi somišljeniki pomagajo organizirati, a iz tega zanje ne bo kaj prida. Kajti »Zoki« predsednik vlade ne bo. Ne zato, ker tako kot večina pravljičarjev ne ve in ne more vedeti, kje bi vzel evre za obljubljene naložbe, ki bi spodbudile gospodarstvo. Premier ne bo zato, ker: 1. verjetno nima več toliko podpore med ljudmi, ki so ga končno »prečitali«; 2. ker bodo diplomati naredili vse, da Janković ne bo sedel na prestol. Kajti Evropa Jankovića noče. Ne me zdaj vprašati, zakaj Evropa Janšo tolerira, Jankovića pa ne. Tega ne vem natančno, vem pa, da ima Evropa rada Pahorja in Janšo, Türka in Jankovića pa precej manj oziroma sploh ne. Evropa je res morala dolgo časa prenašati Silvia Berlusconija, Italija je pač velika država. Jankovića pa jim ni treba, večina predsednikov evropskih vlad pač noče biti z njim v družbi. Lahko je komu to všeč, komu pa ne, ampak tako to je. No ja, lahko se zgodi čudež in se Janković kljub vsemu temu zavihti na prestol. In tedaj nas bo Evropa še bolj ignorirala. Če pade Janševa vlada, je najbolj verjetni scenarij kakšna »tehnična vlada«. Glavna vprašanja torej so: ali želimo biti del EU in evrskega območja. Če da, potem moramo vedeti, da denar tiskajo samo v Frankfurtu in da smo omejeno suvereni. Tega nihče ne bo priznal, ampak tako to je. Če pa hočemo denar tiskati sami, potem moramo izstopiti iz evrskega območja in EU. No, z morebitnim njegovim razpadom se to lahko uresniči samo po sebi, vendar niti to nas ne bo rešilo, a tedaj bi Jankoviću na njegovi poti stala kaka ovira manj. Če se vse to uresniči, potem bom vesel, če me koklja brcne, in to čim dlje stran. Realistično je domnevati, da bomo ostali v EU in evru. In iz tega realizma se lahko črpa optimizem. Svetovni mediji o Pahorjevem "političnem hat-tricku" v senci ljudske vstaje Odzivi na izide predsedniških volitev 3. december 2012 ob 09:57, zadnji poseg: 3. december 2012 ob 11:22 Dunaj/Zagreb/London - MMC RTV SLO Morda so krivi zadnji protesti v državi, da so bile oči svetovnih medijev tokrat bolj pozorne na sinočnje slovenske volitve, ki so na mestu predsednika ustoličile Boruta Pahorja. "Borut Pahor je novi predsednik Slovenije in je z današnjo prepričljivo zmago v drugem krogu volitev osvojil politični hat-trick: kot edini v zgodovini države je bil namreč predsednik državnega zbora in predsednik vlade, zdaj pa bo še predsednik države," piše Jutarnji list. Hrvaški dnevnik ob tem ugiba, da bi bil eden izmed razlogov za rekordno nizko volilno udeležbo lahko snežni metež, ki je zajel Ljubljano na dan volitev, ne izogne pa se tudi napetemu družbenem ozračju, prežetemu z vsesplošnim nezadovoljstvom nad politiko. Jutarnji ob tem ne pozabi poudariti, da čeprav sta bila oba kandidata v drugem krogu predstavnika levice, pa se je "Pahor v kampanji predstavljal kot kandidat političnega centra, ki bi lahko zedinil vse politične opcije, zaradi česar ga podpira tudi velik del desnih strank iz vladajoče koalicije Janeza Janše". Ob tem hrvaški časnik še navaja izjave naključnih volivcev - desni so jim Pahorja opisali kot "manj slabo izbiro", levi pa glas za Pahorja razumejo kot glas za Janšo. Nekateri, s katerimi je govorila hrvaška novinarka, so celo prostodušno priznavali, da bodo volili Pahorja, ker je "lep", ni pa šlo tudi brez omenjanja "stricev iz ozadja". O ljudski vstaji Slovenske volitve so med glavne novice uvrstili tudi avstrijski mediji, ki so bitko med Pahorjem in Türkom postavili v luči protestov, rekordno nizko udeležbo pa označili kot odsev trenutne politične krize v državi. ORF zmago Pahorja označuje za presenetljivo, tudi za to, ker je podprl Janšev nepriljubljeni varčevalni sveženj. ORF zmago Pahorja opisuje kot njegovo veliko vrnitev, saj da je bila pred komaj letom dni njegova vlada strmoglavljena. Tudi oni izpostavljajo politični hat-trick in "ljudsko vstajo" proti korupciji, s katero je prežeta slovenska politika. Die Kurier piše, da je "Pahor lahko računal na glasove konservativcev, za katere je bil manjše zlo kot dosedanji predsednik Danilo Türk", Die Standard pa, da "v slovenski vladajoči koaliciji računajo, da bo Pahor kot predsednik pripomogel k premagovanju razlik med desnico in levico, da bi država našla izhod iz krize". Srbski b92 je ob podobnih navedbah izpostavil še pozive prek družbenih omrežij, da volivci v znak državljanske nepokorščine in zavrnitve obeh kandidatov oddajo neveljavne glasovnice. Ob tem se sklicujejo še na (desne) analitike, ki poraz Danila Türka vidijo kot "poraz stare levice, s katerim bosta končno umrla moč in mit stare garde Milana Kučana". O Pahorjevi zmagi sta poročala oba osrednja italijanska časnika La Repubblica in Corriere della Sera, čeprav precej skromno. V La Repubblici so navedli, da si je Pahor pridobil zaupanje levice in desnice ter da se je predstavil kot povezovalni predsednik. Časnik je precej več prostora volitvam v Sloveniji namenil v napovedi drugega kroga volitev. V njem je med drugim zapisal, da je bila Slovenija pred petimi leti učbeniški primer uspeha, zdaj pa je razbesnjena in razočarana ter gre na volitve pod vtisom protestov. Jezno ljudstvo Slovenskim predsedniškim volitvam so se posvetili tudi taki vplivni mediji kot BBC, Washington Post, Le Monde, El Pais in Al Džazira. BBC se je skoraj bolj kot "prepričljivi" Pahorjevi zmagi posvetil petkovim pretestom v prestolnici, ki jih še vedno sicer napačno interpretira kot proteste proti varčevalnim ukrepom v luči finančne krize. Pahorjevo zmago BBC-jev novinar pripisuje (tudi) slabi volilni udeležbi, ravnodušnost volivcev pa da odseva "ljudsko jezo nad gospodarsko predstavo Slovenije". Washington Post, ki svoj članek povzema po agenciji AP, poroča o kipečem nezadovoljstvu v "tej majceni, navadno mirni alpski državi, ki drvi v nestabilnost". Kot BBC tudi AP proteste zreducira na jezo nad gospodarskim stanjem in varčevalnimi ukrepi. "Čeprav je mesto predsednika v glavnem protokolarno, bo izvoljeni voditelj igral pomembno vlogo v času, ko je država soočena z bolečimi gospodarskimi reformami," piše Washington Post. Le Monde piše, da je pred Pahorjem težka naloga združiti desnico in levico za izhod iz krize in da "predsedniška kampanja med prvim in drugim krogom sicer ni zbudila večjega zanimanja pri Slovencih, ki jih bolj skrbijo brezposelnost in varčevalni ukrepi". "Kriza je nekdanjo vzorno učenko med vzhodnoevropskimi državami hudo prizadela in povzroča čedalje večje nezadovoljstvo med ljudmi," še navaja francoski časnik. Da so slovenski volivci očitno nezadovoljni s politiko in politiki, ugotavlja tudi španski El Pais, ki ob tem izpostavlja rekordno nizko udeležbo. Ponovno o stricih iz ozadja Za Al Džaziro pa je politični analitik Davor Gjenero dejal, da je Pahorjevo prostovoljno delo med kampanjo eden izmed razlogov za zmago, kot drugi dejavnik pa navedel to, da je "od začetka deloval kot človek, ki povezuje, ne pa razdvaja". "Pahorjeva kampanja je bila dobro strukturirana, Türk pa je svojo kampanjo vodil precej manj učinkovito, zato je razlika v številu glasov tako velika," meni Gjenero. Ob tem je proteste interpretiral kot odraz visoke stopnje nezadovoljstva prebivalcev: "Lahko pa predpostavljamo še nekaj - da protesti niso tako spontani, ampak da za njimi obstajajo neki strici iz ozadja. Pahor je govoril o Milanu Kučanu, a v njih lahko prepoznamo različne politične vrste in predpostavljam, da so slovenski volivci presodili, da se je z njimi skušalo manipulirati, zato so tudi tako politično resignirani." K. S. Ljubljana 10. december 2012. Prešernova hči umrla v mestni ubožnici na očetov rojstni dan Življenjska pot Ernestine Jelovškove 9. december 2012 ob 17:27 MMC RTV SLO V življenju pesnika Franceta Prešerna se je nagrmadilo toliko križev in težav, da se lahko samo čudimo, kako mu je uspelo premagati neizprosno gorje, s katerim se je moral soočati na svoji osebni in poklicni poti. O tem nam je sam nekaj malega razkril v enem izmed svojih Sonetov nesreče, ko pravi: "Navadile so butare se pleča / in grenkega se usta so bokala. / Podplat je koža čez in čez postala. / Ne straši več je trnjovka bodeča." Neizprosen boj z zlo usodo pa mu je včasih le uspelo popestriti s kakim veselim dogodkom v krogu svojih prijateljev in znancev. Taki so bili njihovi godovni večeri v zasebnih stanovanjih ali prijetnih sobicah kake mestne krčme. Godovnik France V Prešernovem času so bila godovanja in praznovanja drugih osebnih jubilejev še posebno vesel dogodek. Rojstnih dni namreč ljudje navadno niso praznovali. V skladu s krščanskim izročilom je bil popularnejši posameznikov god. Osebna imena so se tisti čas določala po raznih nebeških zavetnikih, svetnikih in mučencih. Starši so otroke večinoma imenovali po osebi, ki je godovala na dan otrokovega rojstva ali vsaj v dogledni bližini. Godovne dneve so potem vsako leto slovesno praznovali, dan pred tem pa slavljencu pripravili tako imenovani ofreht, posebno godbo s pokrovkami in drugo podobno ropotijo. Tretji otrok in prvi sin pri Ribičevih v Vrbi, tako se je po domače reklo hiši, v kateri sta gospodarila Šimen Prešeren in njegova žena Mina, se je rodil 3. decembra leta 1800. Tega dne pa je bil na koledarju zapisan sveti Frančišek Ksaverij, španski misijonar, ki je umrl davnega 3. decembra 1552. In tako je France Prešeren kar po njem dobil svoje ime. Vsako leto omenjenega dne je tako praznoval svoj god in rojstni dan obenem. Godovi z grenkim priokusom Kljub veselem vzdušju, ki je spremljalo Prešernova tovrstna praznovanja in godovanja njegovih prijateljev ter znancev, pa je tudi v te dogodke kanila kapljica pelina. Tudi tu ga 'sovražna sreča' ni pustila pri miru. Še najlažje se je je otresel pri svojih ljubezenskih težavah. V nekem sonetu tako opisuje žalost ob godovanju svoje ljubljenke: "Bil je tvoj god, glasno so strune pele, / obhajali so s petjam ga in plesam / prijatli in prijatljice vesele ..." Vendar on ni bil povabljen na to slavje, zato žalostno vzdihuje: "Jaz praznoval sem z mokrim ga očesam, / v samoti so za srečne dni puhtele / iz polnega srca želje k nebesam." Dva dogodka, ki sta sledila, pa sta pokvarila tudi njegovo osebno godovanje. Najprej leta 1840. Konec novembra - tridesetega v mesecu - goduje sv. Andrej in ta dan je vsako leto praznoval njegov prijatelj Andrej Smole. Ravno tistega leta je uresničil tri svoje velike literarne podvige: dal je tiskati Vodnikove pesmi in kar dve igri - Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi in prevod angleške igre Varuh (The Guardian) Davida Garricka. Na praznovanje svojega godu je povabil svoje najdražje prijatelje, med drugim tudi Prešerna. Žal pa se je slavje končalo tragično. Še pred začetkom je Smoleta zadela kap in umrl je prijatelju Francetu tako rekoč na rokah. Namesto da bi se ta torej veselil bližajočega lastnega godu, se je moral ukvarjati s sestavljanjem osmrtnice za pokojnim prijateljem, ki je bila v Ljubljani prva tiskana v slovenščini. Svoj god, ki je sledil pogrebu, pa je praznoval z žalostnim spominom na pokojnega Smoleta, zadnjega človeka v Ljubljani, ki bi mu - po prav tako tragični smrti Matije Čopa leta 1836 - še lahko pomagal pri slovstvenih načrtih. In potem leta 1848. Prešeren je že oktobra zbolel in je moral leči v posteljo. Stanje se je slabšalo iz tedna v teden. Ko so o tem izvedeli v Šent. Ropretu na Koroškem, kjer je kot župnik služboval njegov brat Jurij, se je pri njem bivajoča sestra Lenka kljub ostri zimi podala čez Ljubelj na kranjsko stran in mu prinesla denarno pomoč. Tako je tjakaj pripešačila ravno v času bratovega rojstnega dneva in godu. Tistega dne se je še kot starka dobro spominjala: "Tretjega decembra 1848 ob njegovem godu sem bila dva ali tri dni v Kranju pri doktorju (tako so Franceta klicali domači op. avtorja). Napravili so mu malo ofrehta pred godom zvečer. Takrat je prišla Jelenovka (znana kranjska gostilničarka op. avtorja): pa nič ni mogel vstati. Ponujala mu je: "Vsake sorte pečenko imam," je rekla, kar hočete pa izberite. Začetkoma ni hotel nič slišat. Potem si je pa puranove izbral. Pa je ni spravil doli." Takšno je bilo torej zadnje Prešernovo godovanje. Dva meseca in nekaj dni zatem je po trinajstih bolniških tednih zapustil ta svet. Ob teh žalostnih pripetljajih na dan 3. decembra, ki se ga je v zadnjem času oprijelo tudi ime 'ta veseli dan kulture', pa imamo ohranjeno tudi eno veselejše poročilo. Izbrskali smo ga iz spominov njegove hčerke Ernestine. Prijateljica Ana Ljubljanski odvetnik Blaž Crobath, pri katerem je bil kot koncipient zaposlen tudi pesnik France Prešeren, je za svoja otroka Lujizo in Evgena potreboval pestunjo, zato so vzeli v službo trinajstletno Ano, hčerko dninarja Martina Jelovška. Ta je do tedaj končala ljudsko šolo pri uršulinkah in se priučila tudi ročnih del. Njena krstna botra je bila Julijana Primic, mati mlade Julije, ki je ravno tiste čase segla Prešernu v srce. Malo Ano so vzeli za svojo in jo hoteli narediti za postrežnico izbirčni hčerkici. Ana pa se je uprla in se preselila h Crobathovim. Prešeren nanjo sprva ni bil pozoren, pozneje, ko se je Julija uradno zaročila z Antonom Scheuchenstuelom pa je z mladenko navezal tesnejše stike. Zaradi tega je bila pri Crobathovih odpuščena in šla se je učit za šiviljo. Znanstvo s Prešernom pa je ohranila. Tako se jima je po treh letih, 15. oktobra 1839 rodila hčerka Terezija. Prešeren si je obetal, da bo kmalu dobil samostojno advokaturo in dekle popeljal v zakon ter tako uredil njen položaj. Šestnajstletna Ana, ki sicer pri svoji starosti še ni imela pravega materinskega čuta, pa je otroka dala v rejo na kmete. Deklica je tamkaj kmalu začela bolehati, vrnili so jo nazaj v Ljubljano, kjer pa je pri sedmih mesecih (16. maja 1840) umrla. Kljub nasprotnikom - nadaljevanje zveze Po otrokovi smrti so si Anini sorodniki prizadevali, da bi se njuna zveza prekinila, a je Prešeren dejal: "Zvesta si hočeva biti, drug drugega ne pozabiti in čakati, dokler se razmere zasučejo tako, da te bom mogel vzeti!" Deklici je pripomogel, da se je šla učit še kuhanja in ji leta 1841 priskrbel službo hišne pri trgovcu Recherju. Ta je tudi dovolil, da sta se vsak večer shajala v enem izmed njihovih gosposkih prostorov. V tem prijetnem okolju je Prešeren dejal: "O, ko bi jaz imel takole sobico! Kako rad bi ostajal doma in bi v prijaznem pomenku preživela dolge večere ali pa bi delal. Koliko več bi lahko pisal, ko bi imel takole mehko gnezdece!" Meseca marca 1842 pa je Prešeren Ano vzel iz Recherjeve službe, saj si je ob ponovni prošnji obetal mesto samostojnega odvetnika. Žal pa je znova dobil odklonilen odgovor. Mala Tinka Ana Jelovškova pa je zopet zanosila in 18. decembra 1842 povila že drugo Prešernovo hčerko, ki ji je dala ime Ernestina. Prešernu pa to ni bilo všeč, saj se mu je zdelo preveč ponemčeno, zato jo je klical kar 'mala Tinka'. Prav tako pa je bil razočaran, ko je Ana hčerko - tokrat sicer zaradi bolezni oprsja - dala v rejo neki kmetici na Igu. Sama pa se je podala v uk k rokavičarju Horaku, ki je tedaj ravno odprl svojo prodajalnico. Prešeren pa je vztrajal, da se mala hčerkica vrne v Ljubljano in to se je potem tudi zgodilo jeseni leta 1844. Ernestina se je spominjala: "Ko sem imela že skoro dve leti, vzela me je mati vsled očetove želje domov, kjer pa se nisem mogla dolgo privaditi. Moj oče me je prišel nekega večera obiskat - bil je ravno njegov rojstni dan in god obenem; jaz ga takrat še nisem poznala ter nisem hotela iti k njemu. "Glej, glej, noče me pripoznati" je vzkliknil šaleč se. Mati pa je dejala, naj pride bolj pogosto, da se ga privadim." Tretji december leta 1844 je bil torej eden izmed srečnejših godovnih trenutkov Franceta Prešerna. Mala Tinka se je potem očeta hitro privadila in je odtlej vedno, ko jo je obiskal, veselo zaklicala: "Mama vidiš papa!" Ob neki taki priložnosti je Ani dejal: "Tvojo hčer bodem sam vzgajal, sam bodem pazil nanjo, da je kdo ne zapelje tako rano, kakor njeno mater ..." Mali France Kljub neugodnim razmeram, ko Prešeren še vedno ni dobil samostojne službe, sta z Ano vztrajala in 18. septembra 1845 se jima je rodil še sin France. Bil je krščen na ime Frančiška Ksaverija in je torej godoval istega dne kot njegov oče. Mati Ana je tudi tokrat - že tretji dan po rojstvu - otroka dala v rejo. Ker je bil Prešeren tedaj zadržan in v hudih denarnih težavah, pa je oktobra kljubovalno zapustila Ljubljano in se napotila služit v Trst. Prešeren je dejal svojemu znancu: "Sedaj pa je otroka in mene pustila na cedilu in je šla ..." Za otroka je poslej skrbela njuna stara mati, kateri je Prešeren redno vsak mesec prinašal denar za preživnino. Ana pa je v Trstu kmalu zbolela in se maja 1846 vrnila v Ljubljano. Končno - nova življenjska prelomnica Še tisto poletje pa se je Prešernu nasmehnila sreča. Končno so mu ugodili in mu po šesti prošnji dodelili mesto odvetnika v Kranju. Zdaj je upal, da bo tudi lahko izpolnil obljubo, ki jo je dal Ani Jelovškovi, materi njegovih dveh otrok, da jo bo namreč vzel v zakon. Tik pred odhodom v Kranj se je prišel poslovit od Ane, Tinke in Franceta. Tinki je ta dogodek ostal v neizbrisnem spominu: "Takrat še nisem štela štirih let, toda tistega dne se še prav živo spominjam. Vzel me je v naročje, pokazal mi uro, zibal me, ter vprašal, če pojdem ž njim ko pride pome. Predno se je poslovil, me je vprašal, katerega imam rajši, njega ali mater; odločila sem se zanj. In še zdaj vidim pred seboj to drago obličje s solnčnim smehljajem, te oči, polne ljubezni in nepopisno sladko potezo okrog usten, kojih poljub je bil blagoslov mojemu življenju." Očetova skrb in njegovi obiski Po prihodu v Kranj je imel Prešeren obilico dela. Bil je odvetnik za celo Gorenjsko in si je tudi gmotno nekoliko opomogel. Poplačal je svoj dolg, ki si ga je bil nakopal s selitvijo, najemom stanovanja in preživljanjem sestre Katre in pisarja. V Ljubljano je pošiljal denar za Ano in otroka. Tako jim je za Miklavža 1847 poslal pet goldinarjev z izrecnim naročilom Ani, naj za ves denar nakupi darila za Tinko in Franceta. Nekajkrat jih je tudi sam prišel obiskat in se vselej poslovil z obljubo, da 'v kratkem pride po svojo malo kuharico'. Mislil je seveda na svojo Tinko. V Kranju pa se sicer ni dobro počutil. Ani je zaupal: "Ne veš, kako osamljen sem tam gori; ti imaš vsaj otroke, jaz pa - prav ničesar ...!" Zadnjič je bil v Ljubljani septembra 1848, ko je tjakaj pripeljal na nabor svojega pisarja Andreja Rudolfa, sicer nezakonskega sina svojega pokojnega prijatelja Andreja Smoleta. Takrat je že kazal znake bolezni. Tinka se spominja: "Ko je vstopil v sobo, sem mu poljubila roko, ravno tako tudi moj bratec; vsakemu je podaril srebrno dvajsetico - to je bil zadnji dar iz očetove roke." Zadnjič pri očetu Oktobra 1848 se je Prešernu zdravstveno stanje bistveno poslabšalo. Lotila se ga je vodenica, bolezen, ki je bila pri Ribičevih v Vrbi v rodu. Med bolehanjem ga je obiskalo več prijateljev, pa tudi Ana. Ta je enkrat s seboj pripeljala tudi oba otroka. Tudi ta obisk je Tinki ostal v neizbrisnem spominu: "Na postelji je ležal moj oče. Pri njem sta bila dva krepka kmeta. Prišla sta ga privzdigovat, ker ga sestra sama ni mogla. Hotela sva mu poljubiti roko, česar pa ni dovolil, ker mu je solzila že sokrovica iz kože … Moj štiriletni bratec se je zelo temeljito zanimal za omaro, jaz pa sem stopila k vratom nasproti postelje, da sem mogla zreti očetu v obraz, ter jokala. Videla sem, da je moj 'dragi papa' bolan in mislila, da je hud name, ker si ni dal poljubiti roke. O smrti pa še nisem imela pojma ..." Po slovesu od Prešerna so šli njegovi obiskovalci na kosilo v znano Maierjevo gostilno. Krčmar je takoj prepoznal Prešernova otroka in jim povedal: "Gospod doktor mi je večkrat dejal: V Ljubljani imam dvoje otrok, ko bi bila le nekoliko večja in moja sestra ne tako odurna, precej bi ju vzel k sebi. Deklica bi lahko kmalu hodila v šolo, poučeval bi jo sam. Imel bi vsaj razvedrilo in ne bi bil tako sam." Žalostno sporočilo Nedolgo po obisku Jelovškovih pri Francetu Prešernu v Kranju so zazvonili zvonovi mesta Ljubljana. Tudi tega dne se Tinka dobro spominja: "Ko je poslanec iz Kranja s pismom dekana Dagarina prestopil prag skromne sobice, kjer je ždela mlada ženska pri svojem napornem delu, in se je igralo dvoje ničesar hudega slutečih otrok, je smrtno prebledela... Dr. Prešeren je pripoznal svoje otroke in mirno umrl, glasil se je konec tega pisma." Oporoka Dva dni pred smrtjo, v torek 6. februarja 1849, je France prešeren napravil oporoko. V njej je nza glavna dediča določil svoja otroka.: "Premoženja tako in tako nimam, če bi ga pa vendarle kaj ostalo, ga naj podedujeta oba otroka, ki ju imam z neko Jelovškovo v Ljubljani……Tudi moja zlata žepna ura naj bo last tistih dveh otrok Jelovškove…" Prešernovi siroti "Če bi se zgodilo, da bi umrl, predno bodo otroci preskrbljeni, pa upam, da moji otroci ne bodo zapuščeni. Šele po moji smrti uvidi moj narod, kaj sem storil zanj! …..Moji otroci ne bodo sirote,"- tako je France Prešeren nekoč razlagal svoji prijateljici Ani. Tako je upal, vendar se je zgodilo ravno tisto česar se je bal. Njegova dediščina je po popisu zapuščine in odtegljajih znašala 522 goldinarjev in 11 krajcarjev. Ta znesek pa ni bil v celoti izterljiv, zato sta otroka po očetu od avgusta 1853 do julija 1855 dobivala po 5 goldinarjev in 25 krajcarjev na mesec. Ana je sebe in otroka preživljala s svojim šiviljskim delom in podporami. Sodni varuh obeh mladoletnikov je dosegel, da sta kot mestna ubožca prejemala po dva krajcarja na dan. K temu pa je 24 goldinarjev primaknilo še Slovensko društvo v Ljubljani , ki je tisti čas zbiralo denar za Prešernov nagrobni spomenik v Kranju. Nadaljnja pot Jelovškovih Kmalu po smrti očeta je svet zapustil tudi njegov sin France. Vzelo ga je poletje leta 1855, ko ni bil star niti deset let. Mala Tinka pa je pri osmih letih pričela obiskovati ljudsko šolo v samostanu ljubljanskih uršulink. Bila je znana kot bister deklič. To šolanje je trajalo od leta 1850 do 1854. Potem se je tudi ona šla v uk za poklic šivilje. Ana Jelovšek se je po smrti sina Franceta podala v Trst. Za Ernestino je medtem skrbel stric Martin, dokler ni 10. novembra 1856 sledila materi v Trst. Preživljali sta se s šiviljskim delom. Po dobrem desetletju pa sta se 29. julija 1866 odpravili za zaslužkom na cesarski Dunaj. Tudi tam ju je čakala beda ob šivanju za razne gospe in gospodične velike prestolnice. Prelomno leto 1874 Na Dunaju zbrani študentje, člani akademskega društva »Slovenija«, so po nekem naključju izvedeli, da v mestu živita dve s Prešernom povezani osebi- prijateljica Ana in njena hči Ernestina. Izvedeli so tudi za njuno denarno stisko in jima sklenili priskočiti na pomoč. Ob Prešernovem rojstnem dnevu in godu, so do leta 1874 radi prirejali večere v njegov spomin. Tega leta ,12. decembra, pa so se skupaj s Hrvati odločili za dobrodelni koncert v korist Prešernovih ljubljanskih znank. Pesnik in pisatelj Josip Stritar pa je za to priložnost zložil tudi posebno pesem »Prešernova oporoka« v kateri se na koncu spomni tudi Ernestine Jelovškove: "Še eno prošnjo: svetu nepoznana / sirota bo jokala za menoj;/ /Živela v tuji zemlji bo, prognana -/Moj rod! na mestu mojem ti ji stoj:/Sirota tebi je v zavetje dana, /Saj brez sadu ves trud nij bil ti moj /Solze otiraj revi zapuščeni, /Kar nji storiš, storjeno bode meni." Nov dobrotnik Za ubožici iz Ljubljane pa se je zavzel tudi odvetnik, državni in deželni poslanec ter tudi pesnik dr. Radoslav Razlag. Posebno je še olajšal položaj matere Ane Jelovšek, ki je zaradi šivanja ob medli svečavi skoraj popolnoma oslepela. Ta podpora pa ni trajala dolgo, saj je Ana že slabo leto po Prešernovem koncertu (18. novembra 1875 ) umrla. Zadnji dve leti se je - prej dokaj redkobesedna -v pogovoru s hčerko velikokrat spomnila na svojega Prešerna. Ker se po njegovi smrti ni poročila ali stopila v zvezo s kakim drugim moškim, je ta ostal ljubezen njenega življenja. O razmerju z njim je povedala še veliko zanimivih stvari. Doktor Razlag je zato Ernestini svetoval naj napiše spomine na svojega očeta. Ta mu je rada ustregla tako , da je v letih 1876 in 1877 nastal obsežen rokopis z nemškim naslovom Erinnerungen an Dr. Franz Prešeren. Da bo hči slovenskega pesnika pisala v nemščini ni bilo pričakovati, Ernestina pa je očitek utemeljila s tem, da je hodila v nemške šole, da je od svojega štirinajstega leta ves čas bivala v tujini med nemško govorečimi ljudmi, da je imela na voljo ogromno nemškega čtiva in da gotovo dvajset let ( torej v času 1855-1875 ) ni imela v rokah nobene slovenske knjige. Razlag je Ernestini obljubil, da bo pisanje uporabil le za svoje potrebe. A je že kmalu je umrl in rokopis je potem Ernestina dobila nazaj. Vmes pa je nekaj podatkov uporabil tudi Fran Levec, ki je o Prešernu leta 1879 pisal v dunajskem leposlovnem listu 'Zvon'. Ernestinina nova pota Ernestina je na Dunaju ostala še dve leti po materini smrti. Ker pa je začela bolehati, jo je vzel k sebi stric Martin Jelovšek, ki je bival v Mariboru, kjer je bil sodelavec Slovenskega Naroda. Ob obisku Ljubljane se je julija 1877 seznanila s Franom Levstikom in mu, ker je pripravljal novo izdajo Prešernovih pesmi, izročila nekaj rokopisov iz očetove zapuščine. Končno pa se je na dan očetove smrti 8. februarja 1879 za stalno preselila nazaj v svoje rodno mesto. Ernestina Jelovšek se je po vrnitvi v domovino še nadalje preživljala s šiviljskimi posli. Šivala je v glavnem perilo in pozneje tudi odprla šolo za 'belo šivanje'. Stiki z raznimi pesniki in pisatelji pa so ji odprli pot tudi na slovstveno področje. Ko je leta 1881 pričel izhajati Ljubljanski Zvon je bila ona njegova prva ženska sotrudnica. Leta 1883 je v njem objavila zapis Preširen-človek. Občasno je tudi dopolnjevala in predelovala svoje spomine na Prešerna iz let 1876/77. Izpopolnila pa je tudi svoje poznavanje slovenščine, a so spomini še vedno ostali v nemškem jeziku. Po očetovih sledeh Leta 1895 je Ernestina obiskala grob svojega očeta v Kranju. To je bilo zanjo po skoraj petdesetih letih ponovno srečanje z gorenjsko prestolnico. O tem je nekaj let pozneje zapisala: "Izpolnila se mi je najiskrenejša želja, katero sem gojila več nego dvajset let, ali bolje, vse svoje življenje: videla sem gomilo svojega očeta ter molila na njej! Tukaj mi je postalo jasno, da nisem nikdar in nikogar ljubila tako prisrčno kot svojega očeta, katerega se spominjam samo še kakor v megli, dasiravno mi plava njegov pogled in smehljaj neprestano pred očmi. Moj oče mi je ideal, po katerem sodim vsakogar, kdor se mi približa. Če je sploh kako svidenje kak sestanek po smrti, prosim Boga, naj mi da sniti se z očetom. Poleg mrtvaške krste matere, katero sem tudi ljubila in kateri sem marsikaj žrtvovala, nisem občutila tolike žalosti, kakor ob tej gomili, pod katero sniva Prešeren." Ob stoletnici očetovega rojstva Leta 1900, ko je minilo sto let od Prešernovega rojstva so mu rojaki pripravili vrsto slovesnosti. Decembrska številka leposlovnega lista »Ljubljanski Zvon« pa je izšla v posebni izdaji z naslovom Prešernov album. Zanj je poleg znanih slovenskih peres svoje spomine na očeta zapisala tudi Ernestina Jelovšek. V sestavku Ob samotni uri 48 letna Ernestina med drugim pravi: "Osamljena, zapuščena, reči ne morem pozabljena, - kajti kdo me pozna?- sedim v svoji skriti sobici in sanjam o svojem življenjskem jutru, ko me je še obseval žar očetovske ljubezni… Dasi nimam veliko spominov, vendar, kar jih je , so mi neizrekljive vrednosti! Svetle luči so, ki mi ozarjajo mojega življenja večer. Poznam sicer življenje, ali dosti se ne brigam zanje. Vendar vedno glasneje mi zveni na uho vest, da hočejo Prešernovi epigoni praznovati stoletnico njegovega rojstva,. Vedno glasneje slišim : rojstno stoletnico našega ljubljenca, našega največjega pesnika praznujmo dostojno! Saj celo tujci govore, da je on največji jugoslovanski pesnik! In sto let je baš poteklo, kar se nam je porodil Prešeren! Proslavljali ga bodo, povzdigovali v nebesa; ob penečem šampanjcu se bodo govorili vzneseni govori in ponosno se bo poudarjalo: "Bil je naše gore list, bil je veren sin svoje domovine, bil je S l o v e n e c !" Da, bil je vaš pesnik; on je vaš ponos in vaša dika; slavite ga , a ljubite ga tudi! Jaz pa samevam in mislim in sanjam … Mož kateremu velja to slavje, je bil moj -oče!....In sanjam in zatapljam se v žalost…O, kako iz dna duše me je ljubil! Moj Bog, zakaj sem ga tako kmalu izgubila! Oče je otroku pač vse." Izid spominov na Prešerna Ko se je leta 1901 v Ljubljani ustanovilo Slovensko splošno žensko društvo, ki mu je že od začetka predsedovala odvetnikova žena Franja Tavčarjeva se je med njegove članice uvrstila tudi Ernestina Jelovškova. Leta 1902 pa je obiskala še Vrbo, rojstni kraj očeta Franceta, kjer je tedaj gospodoval Jože Vovk, njen dve leti mlajši bratranec. O tem obisku je napisala črtico za Ljubljanski Zvon. Ob obletnici očetove smrti pa je v nedeljo 8.februarja 1903 za članice ženskega društva pripravila predavanje Prešeren in Slovenke. Tam je povedala: "Ljubiti bi imele Prešerna še posebej Slovenke. Poezije njegove bi morala imeti ali vsaj poznati vsaka količkaj naobražena Slovenka. Saj kolikor poznam jaz pesnikov slovenskih ni nobeden njih Slovenk opeval v tako lepih in različnih pesmih. Da se pa Prešeren klanja predvsem ženski lepoti, se ni čuditi, saj na umetnika vpliva vse, kar je lepo in blago še z dokaj večjo silo, kot na navadnega človeka. – In koga ne veseli gledati mlademu dekletu v zorno lice, v nedolžno, milo oko, v katerem se zrcali tako rekoč lepota stvarstva." Tega leta pa so končno luč sveta ugledali tudi njeni skoraj štiri desetletje preležani spomini. Iz nemščine jih je prevedel uradnik Janko Kessler, uredil pa pesnik Anton Aškerc. «Spomini na Prešerna« nosi naslov ta izjemno dragocena knjižica, ki jo je založil ljubljanski trgovec in založnik Lavoslav Schwentner. Na 147 staneh zanimivega branja Ernestina opisuje razmere v svoji družini in se loteva razlage nekaterih Prešernovih slovstvenih del . Zaton v mestni ubožnici Po objavi svojih prešernovskih spominov pa se Ernestina ni več pojavljala v javnosti. Težke ure je prestajala tudi na poklicnem področju, saj je zaradi napornega šivanja, tako kot mati skoraj popolnoma oslepela. Bila je odvisna od raznih podpor. Usmilili so se je pisateljsko podporno društvo, županova žena Franja Tavčarjeva, uradnica Manica Komanova in drugi. Znanstvo s krogi na magistratu so ji omogočili , da je bila sprejeta v oskrbo v mestni ubožnici, ki so jo v slavo 50- letnice vladanja Franca Jožefa leta 1901 zgradili na Japljevi ulici v Ljubljani. Stavba , odprta leta 1902, ki je bila moderno urejena, z zračnimi spalnicami in delovnih prostorom, s kopalnicami , centralno kurjavo in podobnim ji je olajšala stara leta. Zadnje čase pred smrtjo je bila priklenjena na posteljo. Umrla pa je v ponedeljek 3. decembra 1917 ob sedmi uri zjutraj , natanko na praznik očetovega godu in rojstnega dne. "Bila je izredno podučena v naši literaturi, ob kateri se je naslajala tja v zadnja svoja življenjska leta. Energična in z rezkim dovtipom obdarjena žena je bila ves čas svojega življenja naprednega mišljenja in navdušena za naše narodne zahteve," je njeno javno delovanje še istega dne povzel Slovenski Narod v svoji večerni izdaji. Iz starih v nove čase "Ko bi bila moški,…..bi se tudi jaz uvrstila med boritelje za narodno blaginjo. Pričela bi tam, kjer je prenehal moj oče utrujen in ves obupan.Tam pravim, kjer je moj oče preminul potrt in pobit," tako je zapisala Ernestina v svojih Spominih na Prešerna. Ampak tako je Ernestina razmišljala v dobi, ko so bili pesniki in njihove samozaložniške knjižice še redek pojav na slovenskem literarnem nebu. Pozneje pa se je ravno poezija razcvetela do take mere, da že nekaj časa z več sto zbirkami letno predstavlja eno najbolj dejavnih področij slovenske kulture. Za kaj takega pa tudi ni več potrebno biti moški. Vrle pripadnice nežnejšega spola namreč dandanes že tudi v tem pogledu zavzemajo odlično mesto. Andrej Mrak Na največjem kupu gnoja zrase najlepša vrtnica. William Shakespeare Podelili drugo Meškovo priznanje Podeljena so bila tri priznanja 10. december 2012 ob 22:04 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Viktor Blažič je letošnji dobitnik častnega priznanja Boruta Meška za življenjsko delo pri ozaveščanju slovenske družbe. Meškovi priznanji sta prejela še novinar Tino Mamić in fotoreporter Primož Lavre. Kot je zapisano v obrazložitvi upravnega odbora združenja ZNP-ja za Meškova priznanja, je oporečnik, publicist, zgodovinar in prevajalec Blažič v svojem življenju dejansko soustvarjal ključne trenutke, ki so pripeljali do padca boljševistične oblasti in državne samostojnosti republike. V obrazložitvi ob podelitvi priznanja novinarju, zgodovinarju in publicistu Tinu Mamiću je zapisano, da, "medtem ko se v osrednji Sloveniji še najde krog novinarjev, ki se uspešno zoperstavljajo medijskemu enoumju, pa se na Obali pogosto sam in skoraj prezrt z uredniškim in novinarskim delom bori za resnico in novinarsko avtonomijo. Slednja ga je drago stala, ampak kot pravi, osebna svoboda je pomembnejša od debelejšega kosa kruha." Fotoreporter tednika Reporter Primož Lavre pa je Meškovo priznanje za medijsko ozaveščanje slovenske družbe prejel za poseben dosežek, saj mu je januarja letos "uspelo posneti fotografije skrivnega sestanka dveh poslancev Pozitivne Slovenije, Zorana Jankovića in Gašpar Gašpar Mišiča, s poslancem Virantove Državljanske liste Ivanom Vogrinom", v obrazložitvi navajajo člani upravnega odbora. A. Č. Generalmajor Ronald M. SEGA (Šega) Dr. SEGA (ŠEGA), M. Ronald (Cleveland, 4. 12. 1952), generalmajor, vesoljec Nase. Njegov oče John Sega ima prednike v Loškem Potoku, ki jih je Ronald že nekajkrat obiskal. Poročen je z dr. Bonnie J. Dunbar. Po končani srednji šoli 1970 v mestu Macedonia, Ohio, je na letalski vojaški akademiji 1974 dobil čin poročnika in obenem diplomiral iz matematike in fizike, nato pa je opravil magisterij matematike (1975) in na univerzi v Koloradu doktoriral iz elektronike (1982). Hkrati je postal tudi član številnih civilnih in vojaškoznanstvenih združenj. Postal je tudi častni doktor znanosti na univerzi Clarckson. Pridobil si je tudi posebne veščine. Tako je po končani letalski vojaški akademiji opravil izpit za pilota – inštruktorja (1974) in je to dolžnost opravljal vse do 1979. Med leti 1979–1982 je bil profesor fizike na letalski vojaški akademiji, po opravljenem doktoratu pa je postal univerzitetni profesor v Koloradu Springsu in raziskovalec vesoljske tehnologije. Potem je bil postavljen za direktorja laserske in vesoljske tehnologije pri letalski vojaški akademiji. Bil je tudi direktor posebnega vesoljskega vakumskega centra. Sodeloval je pri konstrukciji satelita WSF in objavil okrog 100 znanstvenih razprav. Opravil je okrog 4000 ur letalskih poletov. Leta 2001 je bil povišan v čin generalmajorja vojnega letalstva. Po izboru Nase je januarja 1990 postal vesoljec in julija 1991 dosegel naziv vesoljec – specialist za vesoljsko plovilo Shuttle. Od novembra 1994 do marca 1995 je dr. Šega postal direktor centra Nase v ruskem vesoljskem središču, kjer so skupaj z ruskimi vesoljci pripravljali skupen polet in združitev z rusko vesoljsko postajo MIR. Polet se je začel 3. 2. 1994 in je trajal osem dni. Dr. Šega je bil glavni »letalski inženir« in je opravil številne znanstvene poizkuse. Drugič je poletel v vesolje februarja 1995, pa je bila v Delu 4. 2. 1995 objavljena novica pod naslovom Discovery na zgodovinskem poletu. Marca 1996 je že tretjič »obiskal« vesolje, kjer je preživel skupaj 199 ur. Domovino svojih prednikov je prvič obiskal 1994. Takoj nato se je odpravil v Rusijo, kjer je koordiniral priprave za skupni ameriško-ruski polet na rusko orbitalno znanstveno postajo MIR. Decembra 1996 je dr. Šega že drugič obiskal Slovenijo, sorodnike po očetu, obenem pa je na Inštitutu Jožef Štefan vodil seminar o industrijskih raziskavah s pomočjo satelita Wake Shield Facility (WSF). Pri njegovi zasnovi je tudi sam sodeloval. Predaval je tudi o svojem drugem poletu v vesolje, ko je z vesoljskim plovilom Atlantis 24. marca 1996 pristal na ruski vesoljski postaji MIR. Polkovnik Jerry M. LINENGER Dr. LINENGER, M. Jerry (Mt. Clemens, Michigan, 16. 1. 1955), polkovnik, vesoljec Nase. Njegov oče Donald W. Linenger je nemški priseljenec in uslužbenec telefonske družbe, mati Frances Pusavec pa je hčerka slovenskega priseljenca Franca Pusavca iz Tržiča, čevljarskega mojstra in trgovca iz Chicaga. V zakonu sta imela pet otrok. Dr. Linenger je poročen, ima sina. Jerry si je vedno želel postati vesoljec. Po končani srednji šoli in pomorski vojaški akademiji si je pridobil naslednje znanstvene naslove: magister bioloških znanosti na pomorski vojaški akademiji (1970), doktor medicine na univerzi Wayne State (1981), magister menedžmenta na univerzi v Južni Kaliforniji (1988), magister zdravstva in zdravstvene politike in doktor filozofije in epidemiologije na univerzi v Severni Karolini (1989). Torej: dva doktorata in tri magisterije. Tudi njegove praktične izkušnje so občudovanja vredne. Kot mornariški vojaški zdravnik je bil na praksi v bolnišnici Balboa v San Diegu, v Kaliforniji, po končanem letalsko-vesoljskem treningu v pomorskem letalsko-vesoljskem medicinskem inštitutu v Pensacoli na Floridi pa je služboval kot pomorski letalski kirurg na Filipinih. Po programu Nase je bil zatem imenovan za zdravstvenega svetovalca poveljnika pomorskoletalskih sil Pacifiške flote v San Diegu. Potem ko je 1989 dokončal doktorat in prakso iz epidemiologije, se je vrnil v San Diego kot raziskovalec na pomorskem zdravstveno-raziskovalnem centru. Obenem je bil predavatelj na medicinski fakulteti, na oddelku za športno medicino v San Diegu. S svojim ogromnim znanjem in izkušnjami je bil avgusta 1992 med 2000 kandidati izbran v 14-člansko skupino v vesoljskem centru Johnson. Njegove otroške sanje so se uresničile, ko je 9. septembra 1994 kot vesoljec – specialist poletel v vesolje s plovilom Space Shuttle, kjer je ostal devet dni. Zatem je odpotoval v Moskvo, da bi izpopolnil svoje znanje ruščine, obenem pa se je z ruskimi vesoljci pripravljal za skupni polet v vesolje, leta 1996. Tako je bil od 15. januarja »gost« na sovjetski vesoljski postaji MIR, 29. aprila pa je kot prvi Američan odšel na »vesoljski sprehod«, pa še to v ruski vesoljski obleki (skafandru). Stara mati Francka Posavec, roj. Dobravec, je iz Amerike pisala svojcem v Dvorsko vas pri Begunjah: “Ponosna sem nanj!” Tudi Slovenci bi morali biti ponosni na tega slovensko–nemškega Američana in vesoljca! Julija 1996 je z ženo in devetmesečnim sinom zasebno obiskal Slovenijo. Podpolkovnica WILLIAMS L. Sunite – »Suni« WILLIAMS L. Sunite – »Suni«, vesoljka in podpolkovnica letalstva v ameriški vojni mornarici, rojena 19. 9. 1965 v Euclidu, Ohio. Mati Bonnie Zalokar je slovenskega, oče prof. dr. Deepak Pandyo pa indijskega porekla. Po srednji šoli je 1989 končala pomorsko vojaško akademijo – smer letalstva, nato pa je magistrirala iz strojništva na Institute of Technology na Floridi. Leta 1993 je postala preizkusna pilotka – inštruktorica z 2770 urami letenja na 30 različnih bojnih letalih in helikopterjih. Kot taka je 1998 izbrana v Nasin program za trening vesoljcev. Od 6. 12. 2006 je bila že trikrat v vesolju in julija 2007 postavila tudi ženski rekord v trajanju bivanja v vesolju – 195 dni, pa tudi 29 ur in 17 minut sprehoda izven (sovjetske) vesoljske postaje. Znana je tudi po tem, da je na vesoljsko postajo prinesla tudi kranjsko klobaso svoje tete Mary Ann Zalokar (pogostila je tudi gosta – poglej fotografijo). Vesoljka SUNITE WILLIAMS in SREČKO MATOVIČ, veleposlaništvo RS v ZDA Uradna "vesoljska" fotografija s podpisom Tako imamo ob dveh ameriških vesoljcih slovenskega rodu – generalmajorjem Šego in polkovnikom Linengerjem, še vesoljko in podpolkovnico letalstva Williamsovo! Upajmo, da bo kmalu prišla na obisk v Slovenijo, domovino svoje matere, saj je drugače v Indiji, v očetovi domovini, že zelo popularna … Frank GORENC, ameriški generalmajor letalstva Frank GORENC, ameriški generalmajor letalstva slovenskega rodu, je direktor zračnih in vesoljskih operacij v Generalštabu vojnega letalstva ZDA, stacioniran v letalski bazi Langley, zvezna država Virginija. Frank GORENC, ameriški generalmajor letalstva (v sredini) in Srečko Matovič (levo), veleposlaništvo RS v ZDA, 17. 5. 2008 Slika je bila narejena ob Dnevu odprtih vrat v letalski bazi Andrews, ko so Blue Angelsi (v ozadju so njihova letala) izvajali zanimiv akrobatski program. Generalmajor Frenk je s svojim bratom Stanleyem, nedavno upokojenim generalmajorjem letalstva, primer slovenske upornosti in uspešnosti - mlajši Frenk je nasledil brata na skoraj istih visokih dolžnostih v ameriškem vojnem letalstvu. Po rodu sta oba Ljubljančana. Ponosen je na svoje slovensko poreklo. Zato je avtorju po internetu posredoval točne podatke o sebi in bratu. To bo omogočilo pravilen vnos v enciklopedijo znanih slovenskih osebnosti. Frank je bil rojen 14. oktobra 1957 v Ljubljani. Po končani srednji šoli je na Vojaški letalski akademiji v Colorado Springsu diplomiral iz civilnega inženirstva in 30. maja 1979 dobil čin poročnika. Potem je končal pilotsko šolanje za častnike in kot stotnik letalstva leta 1986 tudi prestižno Letalsko poveljniško-štabno šolo. Leta 1994 je kot podpolkovnik letalstva končal najvišjo šolo – Vojaško-letalski koledž. Obenem je magistriral iz dveh smeri: leta 1989 iz aeronavtike in 1995 iz strategije nacionalne varnosti. Končal je tudi razne strokovne in vodstvene tečaje in seminarje, tudi iz domene Nato letalskih sil. Vzporedno s šolanjem je opravljal tudi poveljniške, instruktažne in vodstvene dolžnosti. Tako je bil poveljnik bojnega letalskega eskadrona, operativne letalske skupine in dveh letalskih vingov. Kot polkovnik letalstva je 1998 postal direktor uprave za raziskave, analize in urjenje pri Združenem generalštabu ameriških OS. 15. junija 2005 je bil povišan v brigadnega generala letalstva in postavljen za poveljnika 332. ekspedicijskega vinga v Iraku, zatem pa za direktorja uprave za operativno planiranje in namestnika načelnika štaba za zračne, vesoljske in informativne operacije v Generalštabu vojnega letalstva. Leta 2007 je bil krajši čas poveljnik letalskega okrožja Washingtona s sedežem v letalski bazi Andrews. Ko je 1. februarja 2008 povišan v generalmajorja letalstva, je premeščen v letalsko bazo Langley, kjer je prevzel zgoraj omenjeno dolžnost od svojega starejšega brata Stanleyja. Pod svojim poveljstvom ima okrog 1.900 vojaških letal in številne logistične objekte. Priznan mu je rating vojaškega pilota – poveljnika. Ima več kot 4.100 ur letenja na vojaških letalih vrste T-3BA, F-15C, MQ-1B in UH-1N. Nosilec je številnih najvišjih ameriških in tujih vojaških odlikovanj in priznanj. STANLEY GORENC, ameriški generalmajor letalstva slovenskega rodu v pokoju. Njegov brat Stanley, rojen 5. aprila 1953 v Brezovici pri Ljubljani, je kot generalmajor letalstva, upokojen julija 2007. Leta 1962 so njegovi starši s sinoma Francem in Stankom emigrirali v ZDA. Po končani srednji šoli je Stanley 1975 končal Letalsko vojaško akademijo – smer civilnega inženirstva v Colorado Springsu in postal poročnik. Zatem je končal pilotsko šolanje in kot major letalstva tudi Letalsko poveljniško-štabno šolo, naslednje leto pa v Veliki Britaniji tudi Kraljevski vojaško poveljniško-štabni koledž v Bracknellu. Zatem je leta 1988 magistriral iz aeronavtike, leta 1993 pa je končal ugledni Industrijski koledž oboroženih sil v Fort Lesleyju. Končal je tudi številne strokovne in poveljniške tečaje in seminarje. Zanimivo je, da je najprej poveljeval inštruktažnemu letalskemu skvadronu, zatem pa borbeni operativni skupini in trem vingom, med katerimi je bil tudi trenažni ving natovskih sil. Opravljal je številne štabne dolžnosti. 1. avgusta 2000 je povišan v brigadnega generala letalstva in bil namestnik poveljnika ameriških zračnih sil na Japonskem in kasneje na Bližnjem vzhodu. 1. februarja 2004 je bil povišan v generalmajorja letalstva in postavljen za poveljnika ameriških letalskih sil v Evropi. Nazadnje je bil poveljnik varnostnega centra ameriškega letalstva v Kirtlandu. Upokojen je bil 1. julija 2007. Priznan mu je bil rating vojaškega pilota – poveljnika, ki je imel več kot 3.250 ur letenja na borbenih letalih tipa: F-4E, F-15E, F-16, T-37, T-38, U-2 in britanski Hawk. Nosilec je številnih najvišjih ameriških in tujih vojaških odlikovanj in priznan. Tudi on je ponosen na svoje slovensko poreklo in je bil mlajšemu bratu Franku vzornik in mentor na njegovi vojaško-letalski poti. Borut Pahor je zmagovalec predsedniških volitev 2 December, 2012 - 19:01 Tekst: M.M., STA | Foto: Primož Lavre, Bobo Borut Pahor je novi predsednik države. Uradni rezultati potrjujejo izid vzporednih volitev, po katerih je Pahor zmagal s prepričljivo večino. Po preštetih skoraj 99 odstotkih glasov je za Pahorja glasovalo 67,44 odstotka volivcev, za Türka pa 32,56 odstotka. Natančne sprotne rezultate lahko spremljate na spletni strani Državne volilne komisije. Borut Pahor je po objavi rezultatov vzporednih volitev, ki mu kažejo prepričljivo zmago v današnjem drugem krogu predsedniških volitev, dejal, da njegova zmaga pomeni "šele začetek, začetek nekaj novega, novega upanja, novega časa". Povedal je tudi, da je prevzet nad podporo volivcev in da verjame, da ni skoraj nobenega problema, ki ga ne bi mogli premagati skupaj, če se tega lotimo pogumno in srčno. Podpore ne jemlje le kot podporo njemu osebno, kot podporo viziji, ampak jo jemlje, "kot nekaj, kar obvezuje vse nas, da storimo vse tisto, kar bo potrebno za to, da se kot narod in država izkopljemo iz težav". Ali bomo v tem uspeli, je odvisno od vseh nas, je dejal in pristavil, da bo dal sam od sebe "sleherno moč". "Potrebujemo zaupanje drug v drugega, medsebojno spoštovanje, strpnost, posluh. Naj bodo razlike med nami še tako velike, je to, kar nas povezuje, še močnejše," je dejal Pahor ob objavi rezultatov vzporednih volitev. Povedal je tudi, da se tudi njemu zastavljajo prenekatera vprašanja, a pozna en pomemben odgovor: "Da je ob vseh skrbeh, strahovih in nezaupanjih med nami dovolj upanja, moči in poguma". Verjame, da problemov, ki niso le slovenski, ampak tudi skupni evropski, ni mogoče rešiti brez zaupanja v institucije. Te institucije, vlada, parlament in predsednik republike, pa si morajo zaupanje ljudi "z garanjem v skupno dobro" zaslužiti. Pahor verjame, da je to mogoče. Na vprašanje, kaj bo njegova prva poteza glede pogovorov med opozicijo in koalicijo oz. Janezom Janšo in Zoranom Jankovićem, pa je Pahor odgovoril, da je bil njegov predlog od vsega začetka, da se sklene politični dogovor vseh parlamentarnih strank. Je pa ob tem napovedal, da se do prisege ne bo mešal v pristojnosti predsednika republike, ki bo svoje delo opravljal v skladu s svojimi nalogami. Do takrat tudi ne namerava komentirati njegovih ali drugačnih ravnanj. Pripravil pa se bo, da bo tisti hip, ko bo prevzel funkcijo predsednika, storil vse, da bo vsako upanje, ki ga je danes prevzel, tudi izpolnil. Pahor je po izidih vzporednih volitev, ki sta jih objavili Radiotelevizija Slovenija (RTVS) in POP TV, prepričljivo zmagal v današnjem drugem krogu predsedniških volitev. Prejel je 67,03 odstotka glasov, aktualni predsednik Danilo Türk pa 32,97 odstotka. V prvem krogu volitev je za Pahorja glasovalo 39,93 odstotka volivcev, Türk pa je dobil 35,9 odstotka glasov. Doslej so bili na čelu države trije predsedniki. Dva mandata je bil to Milan Kučan, nasledil ga je Janez Drnovšek, leta 2007 pa je bil izvoljen Türk. Pribac: Rezultat je neugoden, pričakovali smo več Vodja volilne pisarne Danila Türka Igor Pribac je po objavi izidov vzporednih volitev, po katerih je aktualnega predsednika in predsedniškega kandidata podprlo 33 odstotkov volivcev, ocenil, da je rezultat neugoden in dodal, da so pričakovali več. Vendar pa je to po njegovem mnenju rezultat, ki so ga napovedovale prognoze izida teh volitev in v tem smislu ni nepričakovan. Opozoril je na zelo nizko volilno udeležbo, ki je po njegovih besedah "rezultat teh volitev". Nizka volilna udeležba je bila pričakovana, "vendar je bilo upati, da bodo protesti, ki so se odvijali ta teden na ulicah, pognali ljudi na volišča, ne pa imeli, kot kaže, prav nasproten učinek in povečali malodušje tistih, ki se niso udeležili ne protestov in ne volitev". Pribac je komentiral tudi nizko podporo vladi Janeza Janše in hkrati visoko podporo predsedniškemu kandidatu Borutu Pahorju, ki da je prej njen podpornik kot ne. "Imeli smo opraviti z volitvami, ki so se odvijale v znamenju televizijskih in časopisnih soočenj, več kot 15 v mesec in pol trajajoči kampanji. V teh soočenjih je bil Pahor nedvomno dober kandidat, bleščeč in sam si želim, da bo približno tako dober, kot je bil v teh soočenjih, tudi kot predsednik". V štabu Danila Türka se je danes zbralo precej manj ljudi kot ob pričakovanju rezultatov prvega kroga volitev. Med tistimi, ki so kljub temu prišli, so bil tudi nekdanji poslanec Zares Franci Kek, predsednik Zares Pavel Gantar, predsednik TRS Matjaž Hanžek, zdravnik Rajko Kenda in predsednik Demokratične stranke dela Franc Žnidaršič. Lukšič: Ljudje v Pahorju prepoznavajo osebo, ki bo znala združiti Slovenijo Predsednik SD Igor Lukšič je po objavi rezultatov vzporednih volitev, ki kažejo zmago Boruta Pahorja, ocenil, da je sporočilo teh volitev popolnoma jasno. Kot je dejal, so se ljudje odločili, da podprejo Pahorja, v katerem prepoznavajo osebo, ki bo znala združiti Slovenijo in omogočiti, da bo naredila korak naprej. Po Lukšičevih besedah je pomembno tudi to, da je Pahor kandidat SD, česar nikoli ni skrival, medtem ko so na drugi strani kampanjo gradili na tem, da stranke niso pomembne, da so pomembni le aktivni državljani. Ob ugotovitvi, da je s Pahorjem preboj na prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah uspel tudi stranki SD in vprašanju, koliko časa bo slednja ta trend lahko ohranjala, pa je Lukšič odgovoril, da so v SD na kongresu začrtali veliko spremembo za Slovenijo. Iz stranke so naredili trdno levo stranko, ki je imela toliko moči, da je svojega bivšega predsednika postavila za kandidata za predsednika države. Lukšič ocenjuje, da gredo stvari v pravo smer: "dobivamo neko konfiguracijo, ki je pomembna". Virant: Danes je tudi zmaga zmerne in konstruktivne politike Danes ni le zmaga Boruta Pahorja, ampak tudi zmaga sredinske, zmerne, konstruktivne politike, usmerjene v rešitve, meni predsednik DZ in predsednik DL Gregor Virant. Po njegovih ocenah bo Pahorjeva izvolitev za predsednika republike delovala pomirjevalno na stanje v državi. Nad nizko volilno udeležbo pa bi se morali, pravi, vsi politiki zamisliti. V Državljanski listi, ki je Pahorja podprla v kandidaturi, so po Virantovih besedah izjemno veseli zmage Pahorja, počutijo se zmagoslavno. Pahor lahko, tako Virant, z DL računa na močnega partnerja. Prepričan je, da bo Pahor pripomogel k razelektritvi političnega ozračja, k nekoliko bolj sodelovalnim tonom med političnimi akterji. Prav tako meni, da bo sodelovanje med predsednikom republike in med njim kot predsednikom DZ odlično. "Bova odlična sodelavca in prijatelja," je dejal Virant. Na vprašanje, ali bi Pahor lahko za isto mizo spravil opozicijo in koalicijo, pa je odgovoril, da čarobne paličice sicer nima, ima "pa predsednik republike takšno moralno in formalno avtoriteto, da lahko zahteva od vseh političnih akterjev, da sedejo za mizo in se normalno pogovarjajo in iščejo dogovor". Po Virantovih besedah je bila nizka volilna udeležba pričakovana in je "zanesljivo rezultat splošnega nezadovoljstva s situacijo v politiki, s stanjem pravne države in stanjem v državi nasploh, kar se je pokazalo tudi na javnih shodih". To je sporočilo ljudi, nad katerim se morajo po Virantovih besedah zamisliti vsi politiki, tudi novoizvoljeni predsednik republike. Video: Zamisel Toneta Krkoviča o festivalu domoljubne pesmi je zaživela v Kočevju Posnetek prireditve v sredo tudi na TV Slovenija 16. december 2012 ob 10:54, zadnji poseg: 16. december 2012 ob 20:05 Kočevje - MMC RTV SLO/STA V Športni dvorani Kočevje je potekal prvi festival slovenske domoljubne pesmi z naslovom Mati domovina, ki si ga je zamislil brigadir Tone Krkovič. Na festivalu so umetniškim vodstvom Tomaža Habeta peli sopranistka Norina Radovan, tenorist Branko Robinšak ter baritonista Jože Vidic in Robert Vrčon, nastopili pa so tudi veliki revijski orkester SNG Opera in balet Ljubljana, orkestra Slovenske vojske in policije, Mešani pevski zbor KGBL Ljubljana in Slovenski oktet. Posnetek prireditve si bo mogoče ogledati v sredo, 19. decembra, ob 20.05 na 1. programu TV Slovenija. Od mnogih različic pesmi do festivala Zgodba festivala se je začela s pesmijo Mati Domovina, ki jo je Krkovič spesnil v počastitev dvajsetletnice samostojne slovenske države. Z njo je na simbolen način želel hkrati zapeti materi in domovini, piše na spletni strani festivala. Pesem je bila izvedena v dvajsetih različnih glasbenih žanrih s pomočjo več kot dvajsetih slovenskih glasbenih izvajalcev. Po tej izkušnji se je Krkovič lotil še nadgradnje tega projekta, festivala slovenske domoljubne pesmi. "Prireditev bo uvodni poklon Domovini, glasba bo združevala tudi na videz nezdružljivo, v časih, ki so vse prej kot mirni. Presegla bo najrazličnejše, praviloma umetne delitve, " so zapisali na spletni strani festivala. Prireditve se bo udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša, izvoljeni predsednik R. Slovenije Borut Pahor, ... Organizatorji si želijo, da bi festivalska prireditev postala tradicionalna in da bi povezovala Slovence doma in po svetu. Festival naj bi hkrati simbolično spominjal in opominjal na svetle dneve enotnosti slovenskega naroda, ki se je izrazila v samostojni slovenski državi. Pri festivalu sodelujejo občina Kočevje, SKUD Mati Domovina, Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Opera balet Ljubljana in RTV Slovenija. Prireditev bosta povezovala Nataša Bolčina Žgavec in Roman Končar. Na festivalu bodo nastopile različne skupine, od narodnozabavnega ansambla Franca Miheliča, ansambla Spev do zasedbe Nova legija in pop-rockerjev Faraonov, na odru pa bodo tudi priznani slovenski pevci in pevke Nuša Derenda (na fotografiji), Eva Černe, Ana Dežman, Nuška Drašček, Neža Drobnič, Irena Vrčkovnik, Tomaž Domicelj, Aleksander Mežek in Oto Pestner. Tožilstvo z obtožnico nad Cekuto in Zupana Tožilci sumijo, da je Cekuta prejel okoli pol milijona evrov 18. december 2012 ob 17:38 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Vrhovno državno tožilstvo je v t. i. zadevi Patria II vložilo obtožnico zoper Jureta Cekuto in Petra Zupana. Obtožnica jima očita trgovanje z neupravičeno posredovanimi podatki. V odgovoru je vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc pojasnil, da je vrhovno državno tožilstvo vložilo obtožnico zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. Preberite si tudi: Finsko tožilstvo obtožilo šest nekdanjih uslužbencev Patrie zaradi podkupovanja Podlaga za vložitev obtožnice je dokumentacija iz treh držav, "ki kaže, da je šlo zgolj za navidezne gospodarske posle trženja, dejansko pa za pridobitev velike vsote denarja na podlagi podatkov, ki so bili še pred razpisom neupravičeno izročeni Patrii zaradi plačila velike premoženjske koristi", so navedli na vrhovnem državnem tožilstvu. Nekdanji predstavnik Patrie za Slovenijo Reijo Niittynen je decembra na zaslišanju na Okrajnem sodišču v Ljubljani za Jureta Cekuto povedal, da je v projekt Patrie v Sloveniji prišel kot pomočnik Wolfganga Riedla, njegova naloga pa je bila pomagati Patrii vzpostaviti stik z ministrstvom za obrambo (Mors), še posebej z brigadirjem Petrom Zupanom. Po besedah tožilstva je bilo za informacije izplačano od 400.000 do 500.000 evrov. Ta denar pa naj bi prejel Cekuta. Pravilno! Če je Janša obtožen zaradi znanstvene fantastike, potem zasluži tudi prejemnik denarja priložnost, da zadeve pojasni. Tale Jurček je imel prste zraven skoraj pri vseh orožarskih poslih. LDS človek. Drnovškov osebni prijatelj. Ma ne no , sej Jurčki niso nikoli NIČ krivi ??? :) Janša: Moramo se vprašati, kje smo zgrešili Proslava ob dnevu samostojnosti 22. december 2012 ob 19:59, zadnji poseg: 22. december 2012 ob 20:26 Ljubljana - MMC RTV SLO V Cankarjevem domu je potekala osrednja državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik premier Janez Janša je poudaril, da se je pripravljen z vsakim pogovarjati za dobro države. Na začetku nagovora ob državnem prazniku, ki bo 26. decembra, je premier Janša izpostavil, da je mesec december mesec veselja in upanja. "Je mesec dobrih misli in želja," je dejal. Leta 1990 je 23. decembra padla želja, ki si jo želi izpolniti vsaka zrela država - samostojnost. "Ne družba enakosti, ampak enakih možnosti za vse, kjer vsak sprejema tudi svojo odgovornost," je na začetke države zbrane opomnil Janša. "Ko sem pred petimi leti nagovoril to dvorano, so se že risali obrisi čeri. Vprašal sem se, ali nismo česa spregledali ali pozabili. Ob vsem nezadovoljstvu, ki se je nakopičilo v državi, vemo, kaj smo spregledali. Nismo se držali načela nikoli ne porabi več kot zaslužiš. Zaradi tega bo tudi najrazvitejšim državam težko ohraniti sedanji socialni model in tisto, na kar smo se v zadnjih letih navadili," je opozoril. "Zdaj gre za Slovenijo, vpeto v Evropo" Dotaknil se je tudi zadolževanja od leta 2008, za katerega "vemo, za kaj smo ga porabili". Če bi takrat stopili skupaj in uskladili proračunsko porabo, bi ljudje zdaj to manj občutili. "Postali smo država, kjer se posamezniki in skupine, ki so leta uživali privilegije, teh oklepajo za vsako ceno. Postali smo država, kjer mladi ne vidijo prihodnosti," je povedal premier. "Zato se moramo vprašati, kje smo zgrešili." V imenu vlade je obljubil, da so se pripravljeni kjer koli in kadar koli z vsemi, ki skupaj z njimi nosijo odgovornost za prihodnost Slovenije, pogajati, dogovarjati, usklajevati o ukrepih, ki jih mora Slovenija še sprejeti v prihodnjih dveh letih za izhod iz krize, za ponovni zagon rasti in za to, da bomo postali pravičnejša država. "Zdaj gre za Slovenijo, vpeto v skupno evropsko prihodnost," je dejal. "Zaslužimo si pravno in socialno državo" Po njegovih besedah je danes skoraj nepotrebno ugotavljati, da smo padli na izpitu pri tem, na kar nas vsak dan opozarjajo državljanke in državljani. "Pravijo tudi, da nismo pravna in pravična država, da smo postali država, kjer pohlep in napuh veljata več kot poštenost, marljivost in delavnost," je izpostavil. Slovenija ni nastala zato, da bi v njej živeli slabše, je opozoril in dodal, da si vsi skupaj zaslužimo več. "Zato je naša zaveza blaginja državljank in državljanov, družba, v kateri posamezniki živimo, uveljavljamo svoje talente, želje in pričakovanja, kjer vladajo sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje. Družba, v kateri se bo končno razvila zavest, da bo vsak čutil odgovornost zase, pa tudi vsaj malo za svojega bližnjega. Zaslužimo si pravno, pravično in socialno državo, ki bo v večji meri živela življenje v realnosti, in ne samo na papirju." Proslave v Cankarjevem domu v Ljubljani so se udeležili novi predsednik republike Borut Pahor, dosedanji predsednik republike Danilo Türk, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič ter drugi najvišji predstavniki političnega in družbenega življenja in diplomatski zbor. Predsednika največje parlamentarne stranke Pozitivna Slovenija in ljubljanskega župana Zorana Jankovića pa ni bilo, ker "smo bili v zadnjem letu priča številnim ideološkim delitvam, ki jih povzroča vlada na različne načine, tudi z državnimi proslavami". Prepričljiva večina volivcev se je 23. decembra pred 22 leti na plebiscitu odločila za samostojno Slovenijo, izide pa so razglasili tri dni pozneje. Tako 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Tweet poslan kot stališče SDS-a, ne sme žaliti nobenega državljana Republike Slovenije tudi, če pride z jugoslovansko zastavo. Se ne strinjam s tabo. Jugoslovanska zastava je simbol agresorske vojske, ki je zagrešila brutalno agresijo na Slovenijo proti slovenskemu narodu. Bile so žrtve. Torej ta zastava nima več kaj iskati v javnosti na slovenski zemlji. Kdo s to zastavo paradira po slovenski zemlji, podpira agresorja na to zemljo, ki je k sreči doživel hud poraz, ki mu ga je zadal slovenski narod. Trdim, da so vsi tisti, ki po slovenskem prostoru paradirajo z jugoslovansko zastavo, politični ZOMBIJI. Janša: Globoko spoštujem vsakega protestnika, ki protestira proti vladi, ki jo sam vodim z slovensko zastavo. Kdor protestira s simboli totalitarnega režima, je politični ZOMBI. Za kaj pa, mni je tu lepo in živim super. Vam, ki tu ni všeč in se pritožujete ostaja tujina. Če ste sposobni boste zagotovo uspeli. Tam vas ne bo oviral Janša, tam boste prosperirali. Žalostno je, da si nekateri dejansko želijo nazaj Jugoslavijo. Žalostno z njihove strani, še bolj žalostno pa s strani oblasti. 700 kazenskih ovadb za divjo privatizacijo, niti ene pravnomočne obsodbe. (samo Marinič za prepisovanje? in Rupar za neprijavljeno garsonjero) Kje ste tisti, ki linčate Janšo? Normalno, da ni Jankovića, će je bil proti osamosvojitvi Nisem volivec SDS-a. Odkrito povem, da Janše ne maram. Njegov današnji govor na proslavi, če odmislim nepotrebno sovraštvo do rdeče zvezde, me je vzpodbudil, da počakam pol leta in vidim, kaj bo. Napovedal je, da bo sodno in finančno preganjal tajkune. Upam samo, da leve in desne. Če bo temu tako, ga na naslednjih volitvah podprem. Kaj je bil Janša, domobranc, ali komunist? Ker vidim,da eni pišete,da je itak ex komunist, v isti sapi, pa, da je domobranc... Zdaj pa ne vem :(... Normalno, da ni Jankovića, će je bil proti osamosvojitvi ---------- Ah, ne. Razlog je bolj preprost. Ni bilo Danijele med nastopajočimi, pop hitov od Prešerna, Župančiča, Cankarja . . . pa ne pozna in bi mu bilo dolgčas. Plebiscita pred 22 leti se je udelilžila cela moja širša družina in vsi sorodniki. Vsi so glasovali za samostojnost, od dedkov, babic in staršev do mnogih tet in stricev. Nihče ni bil proti. Zato je to zame tudi neke vrste družinski praznik. Verjamem, da je tako tudi za velikansko večino ostalih državljanov. To je dan, ki je zapisan z zlatimi črkami v zgodovino slovenskega naroda, dan, ko smo se slovenci odločili za samostojno državnost. Razumem pa čase krize v katerih se nahajamo, zato je tudi prav, da je bila proslava letos bolj skromna. Milan Kučan: “O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.” Odličen govor ki mu bodo sledila tudi dejanja. Bravo Janša Predsednik Vlade RS Janez Janša na sprejemu za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, Ministrstva za notranje zadeve RS in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo: “Čas krize bo minil in dolgovi bodo poplačani.” Prenesi v izvirni velikosti(Foto: Tamino Petelinšek/STA) Več slik “Slovenija je še vedno zadolžena, ko gre za dolg do vas. Do tistih, ki ste izgubili najdražje, do tistih, ki ste izgubili zdravje, do tistih, ki ste bili poškodovani.” S temi besedami je predsednik Vlade RS Janez Janša na obrambe Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. V pozdravnem nagovoru je predsednik vlade poudaril, da v časih, ko obhajamo dvaindvajseto obletnico plebiscita za samostojno Slovenijo in ko praznujemo državni praznik dan samostojnosti in enotnosti, ni toliko optimizma, kot ga je že bilo čutiti marsikdaj v preteklosti v teh dvaindvajsetih letih. A ne glede na nekoliko ne-praznične dneve, ki so še pred nami, je predsednik vlade zbranim gostom dal zagotovilo, da se bo slovenska vlada trudila po svojih najboljši močeh, da razmere izboljša, tudi na področju, ki zadeva veteranske pravice. Predsednik vlade Janez Janša je gostom v pozdravnem nagovoru povedal še, da je zakon, ki je zmanjšal slovensko zadolževanje, nekoliko posegel tudi v njihove pravice, zaradi česar nekaterih obljub, ki so bile dane v preteklih letih, ni bilo mogoče izpolniti. “A vse te rešitve, ki so šle v smeri zamrznitve teh pravic, imajo predhodno določbo, ki pravi, da to velja le za dve leti oziroma za čas krize. In Slovenija se zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti ali sproščeni v zadnjih tednih, začenja pobirati iz krize,” je še poudaril predsednik vlade. Dodal je, da bo ta tempo v prihodnjem letu še hitrejši in tudi čas krize bo minil. V nadaljevanju je predsednik vlade zbranim gostom zagotovil, da dolg do njih “ne bo pozabljen takrat, ko bo v Sloveniji spet normalna rast, ko se bo dalo spet te pravice, ki so bile sedaj nekoliko zmanjšane, ponovno vrniti na ustrezno, prejšnjo raven, pa tudi poskrbeti za nekaj, za kar doslej ni bilo poskrbljeno.” Ob koncu nagovora je predsednik vlade zaželel vsem ponosno praznovanje dneva slovenske samostojnosti in enotnosti: “Če kdo, potem tisti, ki stojite tukaj, ta dan res lahko praznujete ponosno.” Voščil jim je tudi vesele božične praznike, doživeto božično praznovanje in vse dobro v letu 2013. Tradicionalnega sprejema za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo so se udeležili tudi predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Ernest Petrič, predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar, predsednik SAZU dr. Jože Trontelj in minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. 22.12.2012 - Predsednik vlade Janez Janša je ob dnevu samostojnosti in enotnosti kot slavnostni govornik na državni proslavi med drugim poudaril, da smo v svoji kratki zgodovini dosegli zavidljive rezultate, da pa smo v tem zanosu uspeha marsikaj spregledali. http://www.vlada.si/medijsko_sredisce/video/video/article/predstavitev_kljucnih_sprejetih_resitev_pokojninske_reforme_kopija_1_36587/ Predsednik Vlade RS Janez Janša: "Za Slovenijo gre, za Slovenijo, vpeto v skupno evropsko prihodnost!" Prenesi v izvirni velikosti(Foto: Tamino Petelinšek/STA) Več slik "V življenju vsakega naroda, pa tudi posameznika, pridejo težke preizkušnje. Čas, v katerem smo danes, je takšen čas," je predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša dejal kot slavnostni govornik na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Predsednik vlade je spomnil, da smo v svoji kratki zgodovini dosegli zavidljive rezultate, a smo v tem zanosu uspeha marsikaj spregledali. Če bi zmogli stopiti skupaj v začetku krize in prilagoditi javno potrošnjo, bi ostalo več za investicije in nova delovna mesta. Predsednik vlade vidi proteste, svobodo govora in javno zbiranje kot pravice, za katere smo se pred dvaindvajsetimi leti borili. Dejal je: "Vsakomur, ki to počne s slovensko zastavo v rokah, gre spoštovanje, saj gre za aktivnega državljana. Zdaj gre za Slovenijo. Za Slovenijo, vpeto v skupno evropsko prihodnost." "Ni razloga za pesimizem. Smo v težavah, vendar jih bomo premagali," je optimističen predsednik vlade Janša. Slovenija ni nastala za to, da bi v njej živeli slabše. "Nihče ni glasoval za samostojno in neodvisno Slovenijo zaradi teh razlogov. Vsi skupaj si zaslužimo več. Zato je naša zaveza blaginja vseh državljank in državljanov," je povedal predsednik vlade. Premier je v imenu vlade sprejel vabilo novega predsednika RS Boruta Pahorja, ki je v svojem današnjem govoru izrazil pripravljenost za povezovanje vseh političnih skupin v Sloveniji. Novemu predsedniku republike je obljubil, da bodo vrata vlade, kot doslej, vedno odprta. Vsem sodržavljankam in sodržavljanom predsednik vlade Janez Janša čestita ob dnevu samostojnosti in enotnosti, prazniku celotne Slovenije. Pogovor predsednika Vlade RS Janeza Janše za za TV Slovenija http://www.kpv.gov.si/si/article///4e70b3ea96dcb8a40f6cf9406e46dfcb/ REPUBLIKA SLOVENIJA KABINET PREDSEDNIKA VLADE Gregorčičeva ulica 20, 25, 1000 Ljubljana T: 01 478 17 67 F: 01 478 17 21 E: soj.kpv@gov.si www.kpv.gov.si GOVOR PREDSEDNIKA VLADE RS JANEZA JANŠE NA OSREDNJI DRŽAVNI SLOVESNOSTI OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Ljubljana, 22. december 2012 Spoštovani Slovenke in Slovenci, Spoštovani g. predsednik Republike, Spoštovani g. novi predsednik Republike, spoštovani sodržavljani - pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, spoštovani rojaki v zamejstvu in po svetu, ekscelence, svojci padlih v vojni za Slovenijo, pripadniki Slovenske vojske in policije na misijah in na dolžnosti, Spoštovane državljanke in državljani! Mesec december je prazničen mesec. Mesec upanja, ki je poln pričakovanj, radosti in veselja. Mesec, v katerem običajno več časa kot druge mesece namenjamo svojim bližnjim in prijateljem. Mesec dobrih misli in želja. Takšno dobro misel in željo smo s kolektivno zgodovinsko močjo triindvajsetega decembra 1990 izrazili tudi za našo Slovenijo. Padla je odločitev za nekaj, po čemer hrepeni vsak zrel narod – za samostojno in neodvisno državo. Ko smo postavljali temelje naši državi, smo verjeli, da bosta osamosvojitev in demokratizacija prinesli tudi svobodno in pravično družbo. Ne družbo enakosti, to je bila utopija, vendar pa družbo enakih možnosti za vse, v kateri bo vsak poleg pravic sorazmerno sprejemal tudi svojo odgovornost. To so bila leta navdušenja, poguma in optimizma. Ekonomska in politična svoboda je prinesla sprostitev ustvarjalnih potencialov, ki so v slovenskem narodu od nekdaj bili. Prav zaradi naše ustvarjalnosti in sposobnosti smo se kmalu uvrstili med najhitreje razvijajoče se države v Evropski uniji. Slovenija je postala članica najpomembnejših mednarodnih organizacij. Dokazali smo, da lahko v enakopravnih pogojih dosegamo enake, včasih pa celo boljše rezultate. Odpirale so se nove poti in nove priložnosti. Zdelo se je, da se naša pot, lahko samo še vzpenja, da je vse samoumevno in da nam samim pravzaprav ni treba veliko storiti. Ko sem pred petimi leti za to isto govornice, ob podobnem prazniku, spregovoril vam in nekaterim drugim v tem avditoriju, o tem kaj nas čaka, so se že kazali obrisi čeri, ki se jim nismo začeli pravočasno in dovolj spretno umikati. Takrat sem se tukaj za to govornico javno vprašal, ali nismo ob vsem tem razvoju in zanosu, ob vseh teh zvenečih uspehih, vendarle česa spregledali ali česa pozabili? Ob tem da je naš standard danes še enkrat večji kot je bil v času. Ko smo se odločali za samostojno in neodvisno državo. Se vendarle, ob tem nezadovoljstvu, ki je v državi tudi ob tem prazniku zdi, da je tega, kar smo spregledali, veliko. Vem, da danes ni nikogar, ki se tega ne bi zavedal. Vemo, kaj vse smo spregledali. Vemo, česa nismo odpravili v tranziciji, pa bi morali. Prav tako vemo, da bi se morali bolj prilagajati ekonomskim in tehnološkim spremembam v globalnem svetu, pa se nismo dovolj prilagajali. Gospodarski izzivi, s katerimi se soočamo, niso zgolj posledica globalne finančne krize in recesije v evro območju, kot se veliko krat sliši. Predvsem so to posledica vztrajnega kršenja temeljnega načela, ki pravi: »Nikoli ne porabi več, kot lahko zaslužiš«. Slovenija je danes gospodarsko, pa tudi politično povezana v Evropi, vendar ta Evropa, v katero smo povezani, predstavlja zgolj kakšnih osem odstotkov svetovnega prebivalstva. Vendar teh osem odstotkov prebivalstva, ki živimo v Evropi, pa ustvari četrtino svetovnega dohodka in hkrati s to četrtino financira več kot polovico svetovne porabe. Računica se ne izide več in kot je ta teden ugotavljala tudi nemška kanclerka, bo v prihodnje zaradi teh razmerij celo najrazvitejšim državam težko ohraniti sedanji socialni model in financirati tisto, kar smo se tekom teh let, te dobe blagostanja navadili. V tej naši kratki samostojni ekonomski zgodovini, smo samo v obdobju 2005–2008, ko smo imeli nadpovprečno gospodarsko rast imeli izravnan proračun. A v tem času so se naša podjetja preveč zadolžila. V letih, ki so sledila, in ko je kriza najbolj pokazala zobe, pa smo si denar za blažitev posledic krize v celoti izposojali. Vemo, za kaj smo ga porabili. Oziroma, za kaj ga nismo. V tem času je tudi zaradi blokad, takšnih in drugačnih, sprejeli smo recept nekritičnega trošenja izposojenega denarja, s katerimi smo zgolj blažili posledice krize in upali, da bo ta minila kot neka kratka nevihta. Ko smo postavljali temelje naši državi, smo verjeli, da bosta osamosvojitev in demokratizacija prinesli tudi svobodno in pravično družbo. Ne družbo enakosti, to je bila utopija, vendar pa družbo enakih možnosti za vse, v kateri bo vsak poleg pravic sorazmerno sprejemal tudi svojo odgovornost. To so bila leta navdušenja, poguma in optimizma. Ekonomska in politična svoboda je prinesla sprostitev ustvarjalnih potencialov, ki so v slovenskem narodu od nekdaj bili. Prav zaradi naše ustvarjalnosti in sposobnosti smo se kmalu uvrstili med najhitreje razvijajoče se države v Evropski uniji. Slovenija je postala članica najpomembnejših. Bi bilo to prilagajanje proračunske porabe danes manj obsežno in manj boleče. Bilo bi razdeljeno na daljše časovno obdobje in mnogi tega ne bi niti opazili. Večje bi bilo zaupanje tujih in domačih partnerjev v Slovenijo. Danes je to skoraj nepotrebno ugotavljati, da smo padli na tem izpitu. Danes nas na to opozarjajo državljanke in državljani. Pravijo, da Slovenija ni pravna in pravična država. Da smo postali država, kjer pohlep in napuh veljata več kot poštenost, marljivost in delavnost. Državljani nas opozarjajo, da smo postali država, kjer se veliko ljudi počuti drugorazredne državljane, ki so ponižani, predvsem pa mnogokrat razočarani. Postali smo država, kjer se posamezniki in skupine, ki so leta in desetletja uživali različne privilegije, teh kljub krizi še vedno oklepajo za vsako ceno. Država, kjer številni mladi ne vidijo svoje prihodnosti in ne najdejo priložnosti, da bi izživeli svoje talente. V življenju vsakega naroda, pa tudi posameznika, pridejo tudi težke preizkušnje. Čas v katerem smo danes, je takšen čas. Ko se soočamo z njimi, je seveda prav, da odkrito in jasno pogledamo vase in se vprašamo - kaj je vsak izmed nas in kaj smo kot družba naredili narobe? Kaj smo kot družba zamudili in kje smo zgrešili na poti, na katero smo polni upanja in vere stopili pred dvaindvajsetimi leti? Vse družbe, ne samo naša, se hitro in lahko ujamejo v pasti lagodnega življenja, privilegijev, sebičnosti. Iz zgodovine poznamo na stotine takšnih primerov. Ne samo v zgodovini, tudi danes v Evropi in po svetu. Preprosto povedano, iščejo se lažje poti tam, kjer bi morali, če bi hoteli ravnati prav, iti po težji. Mislim, da smo prav tu naredili največ napak. Povprečna bruto plača v našem gospodarstvu je 1.300€, povprečna bruto plača v negospodarstvu pa 1.700€. Potrebujemo seveda oboje: potrebujemo dobro gospodarstvo, ki bo ustvarjalo nova delovna mesta in kvaliteten javni sektor. O tem smo se načelno dogovorili, ko je Slovenija nastajala kot samostojna država in smo postavljali okvirje za naše skupno življenje. In ne moremo za javni sektor v kriznih časih nameniti več kot pred krizo. V slovenskem gospodarstvu danes dela 130.000 manj domačih in tujih delavcev kot leta 2008. 130.00 manj ljudi v Sloveniji neposredno manj ustvarja v gospodarstvu, kot pred krizo. Hkrati pa se je v istem času, ko je gospodarstvo izgubljajo delovna mesta, v javnem sektorju, v šolstvu, število zaposlenih povečalo za skoraj 5.000. Verjamem, da jih potrebujemo. Vendar plačamo lahko toliko, kot ustvarimo. Nobena javna blagajna dolgoročno ne more vzdržati takšnega razkoraka, zato pričakovanje delavcev in podjetnikov, slovenskega gospodarskega sektorja za večje razumevanje ob nujnih prilagoditvah ni neupravičeno. Država pa je tisti garant, ki mora v dobrih in še posebej pa v slabih časih, skrbeti, da so bremena pravično porazdeljena in odgovornosti jasno določene. O tem je v svojem današnjem nagovoru govoril tudi novi predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor. Seveda pa morajo biti v pravni državi te odgovornosti tudi izterjane, ko pride do napak in zlorab. Na tej točki je bilo v zablodah, v naši državi narejen največji zdrs. V močvirjih tranzicije in svojevrstnega sistemskega pristopa v šolstvu se je začel izgubljati celo elementaren občutek, o tem, kaj je prav in kaj je narobe. Tega, spoštovani, se ne da urediti z zakonom, to je stvar splošne kulture in vzgoje. Da se to tudi loči. Že na začetku, v času največjih zlorab in divjega lastninjenja smo vzeli domovinsko pravico besedi poštenje. To besedo so smešili in jo poniževali. Čez nekaj časa je v javni govorici začela označevati svoje nasprotje. Iz ljudi so se norčevali češ, ta je poštenjak, ta je podpoštenjak. Če so v devetdesetih letih koga mediji označili za poštenjaka, je bila to zmerljivka. In kakšen je bil končni rezultat, če ne navajamo podrobnosti vmes, preko 700 kazenskih ovadb za divje lastninjenje in niti ene pravnomočne obsodbe. Iz vladavine prava je bila izgnana pravičnost. Ukradeno kolo je bilo kaznivo dejanje, ukradeno podjetje pa samo velika svinjarija. Ali pa še to ne. Rekli so, ta se je znašel. Razorožitev slovenske teritorialne obrambe ob prisegi nove Demosove vlade je bila zgolj spoštovanje takratnega pravnega reda, oboroževanje nove slovenske vojske pa kriminalna trgovina z orožjem. Politika tako imenovanega nacionalnega interesa, zaradi katerega naj bi bila vsa največja podjetja, banke in zavarovalnice in institucije v državni lasti, je bila do skrajnosti zlorabljena. Služila je predvsem za zaščito osebnih in skupinskih koristi zagovornikov tega interesa. Že preprost pogled na lestvico najbogatejših in interesnih skupin v ozadju nam pove, za čigav interes je dejansko šlo. Koristi od tega nacionalnega interesa so šle posameznikom, škoda pa narodu oz. davkoplačevalcem. Slovenski davkoplačevalci smo se pred desetletjem in pol soočili z več milijardno luknjo v državnih bankah. To smo pokrili v celoti, zanjo pa ni nikoli nihče odgovarjal. Ljudje, odgovorni zanjo, so mirno prevzeli funkcije v ozdravljenih bankah ali v njihovi neposredni bližini. Danes se tudi zato in ne samo zaradi krize spet soočamo z istim problemom. V zadnjih letih smo slovenski davkoplačevalci z dokapitalizacijami vložili v državne banke skoraj milijardo novih evrov, luknja pa je bila kljub temu vsak dan večja. Poznamo ob vsem tem en sam primer, ko bi kakega posameznik zaradi tega obiskala roka pravice? Ves čas življenja samostojne slovenske države se še otepamo z ideološkimi ostalinami preteklosti, s katerimi nismo bili sposobni razčistiti, niti nismo bili sposobni dostojno pokopati vseh naših mrtvih. Ti še vedno brez pravice do groba ležijo po kraških jamah in rudniških jaških v sramoto in posmeh vsem elementarnim vrednotam človeštva po celi Sloveniji. Zaradi tega ni slučajno, da se v javni besednjak ponovno vračajo besede, s katerimi nekateri danes, decembra 2012, ponovno pošiljajo ljudi v Barbarin rov Hude jame ali poveličujejo tovrstne zločine proti človeštvu. Ni toliko problem v posamičnih pojavih. Nobena moderna družba danes ni varna ne pred levimi, ne pred desnimi ekstremizmi. Problem, in to velik, pa je v tem, da večinski medijski prostor te države tega in teh pojavov ni enodušno obsodil. Čas, ki ga živimo je tudi čas protestov. Na včerajšnje proteste na Trg Republike so posamezniki prinesli slovenske državne zastave in z njimi v rokah protestirali, tudi proti vladi, ki jo vodim. Nič ni narobe s tem. Slovenska državna zastava, ki so jo držali v rokah, je njihova. Ko smo se decembra leta tisoč devetsto devetdeset odločali za samostojno in demokratično Slovenijo, smo se odločali za državo, v kateri lahko vsak državljan svobodno izraža svoje mnenje in mirno protestira proti katerikoli instituciji tudi lastne države. Vsak, ki to počne s slovensko zastavo v rokah, zasluži moje spoštovanje. Gre za aktivnega državljana. Bile pa so tudi druge zastave in simboli. Nekateri so protestirali z zastavami v rokah, zastavami države in armade, ki nas je napadla, ubijala naše brate in skušala preprečiti uveljavitev naše pravice do samoodločbe. Ali s totalitarnimi simboli, ki smo jih ob razglasitvi slovenske državnosti dostojanstveno – mogoče preveč dostojanstveno – sneli in odstranili. Vsem tem pa bi rad navedel besede, ki jih je ob razglasitvi plebiscitnega rezultata v tem istem Cankarjevem domu izrekel dr. Jože Pučnik: »Jugoslavije ni več, za Slovenijo gre!« Spoštovani! Mislim da je po dvaindvajsetih letih čas, da to na glas povemo. Jugoslavije ni več in je tudi nikoli več ne bo. Prav tako ne bo več nazaj tistega režima, čeprav se njegovi posamezni ostanki trdovratno upirajo svoji neizogibni usodi pristanka na smetišču zgodovine. Zdaj gre za Slovenijo. Za Slovenijo, vpeto v skupno Evropsko prihodnost. Spoštovani! V položaju, v katerem smo danes, imamo dve možnosti. Ena je, da se kot družba poenotimo o tem, da obstaja ločnica med prav in narobe in da ni več resnic, ter se resno spopademo z očitnimi zablodami in stranpotmi dosedanjega razvoja ter vrnemo poštenju in pravičnosti domovinsko pravico. Druga možnost, slabša, pa je, da še naprej upamo, da se bo vse kar samo od sebe spremenilo, ob tem pa na volilni dan ostajamo doma. Upamo, da se bomo vsak posebej že nekako znašli. Tonemo vedno globlje v močvirje sprijaznjenosti, nemoči, vladavine finančnih in političnih ozadij in lobijev ter nazadnje morda kaosa. Mimogrede, tu je bilo veliko polemik, zato mimogrede, vsakdo, ki si obleče trenirko in gre na volitve, izrazi večje spoštovanje do Slovenije kot tisti, ki v obleki in kravati ostane doma. Kar se tiče mene, sem prepričan, da bomo izbrali prvo pot. In da ima ta v tem trenutku, ko je sama po sebi vse bolj jasno predstavljena, enako plebiscitno podporo kot jo je imela Slovenija pred dvaindvajsetimi leti. Zaradi tega ni razloga za pesimizem. Smo v težavah, vendar jih bomo premagali. Zunanje okolje je zahtevno, dvajset let ni bilo, vendar se stabilizira. Evro sistem, evro območje je ustvarilo najnujnejše obrambne mehanizme in ne bo razpadlo. Nekateri na teh protestih predlagajo naj Slovenija zapusti evrsko območje in uvede svojo valuto. To ni potrebno. Prav tako ne bo razpadla Evropska unija. Nobene države ni, ki bi hotela iz nje. Nasprotno, vedno več držav si želi članstva. Po dolgih letih krize se je pred dnevi dvignila celo bonitetna ocena Grčije. Mimogrede, po odločitvi slovenskega ustavnega sodišča o prepovedi referendumov se je financiranje našega javnega dolga praktično čez noč močno pocenilo. Ena sama razumna odločitev nam je prihranila na desetine milijonov evrov, ki jih nujno potrebujemo. Spoštovani! Ob letošnjem letu, ki je bilo izjemno težko, smo vendarle naredili nekatere pomembne premike, ki so bili potrebni za slovensko gospodarstvo, za izhod iz krize. Soglasno s socialnimi partnerji smo prepolovili primanjkljaj v letošnjem letu. Soglasno, kar je tudi lani še izgledalo kot utopija, smo sprejeli pokojninsko reformo. Z njo smo zaustavili padanje pokojnin, stabilizirali pokojninski sistem ter ga naredili nekoliko bolj pravičnega. Kljub poskusom netenja nemirov tik pred drugim krogom predsedniških volitev smo tudi te izpeljali v skladu z vsemi demokratičnimi standardi, brez kakršnihkoli napak. V zadnjih dneh so padle tri sistemske blokade, danes imamo veljavne javnofinančne okvire za naslednji dve leti in Slovenija lahko zaradi tega normalno stopi v novo leto. Kljub temu vsi vemo, da bo tudi prihodnje leto naporno, vendar zaradi tega kar je bilo narejeno objektivno lažje. Prvič od začetka krize imamo v rokah najnujnejše instrumente za spopad z njo. Seveda si, kot predsednik vlade želim čim manj blokad, zaradi katerih je šlo doslej več kot polovica potrebne energije za spopad s krizo v nič. Franc Jeza, slovenski literat, ki ga je iskreno domoljubje leta 1948 pognalo v izgnanstvo, kjer je do smrti živel brez slovenskega državljanstva, je v enem od svojih del zapisal: »Pridejo trenutki, ko se nas polašča občutek, da današnjega stanja ni več mogoče spremeniti, ker je že preveč zasidrano v stvarnost in psihologijo ljudi ter v njihovih življenjskih navadah. Nasprotovanje tej situaciji se zdi kot čivkanje premrlega ptiča na goli veji sredi zime. Njegovo čivkanje je popolnoma nemočno, ne more pregnati mraza in pričarati sonca. Toda nagon mu pove, da bo zima mila in da bo spet napočila pomlad, krasna, sončna, zelena pomlad in da je to v naravi stvari, neustavljivo.« Spoštovani! Pred dvaindvajsetimi leti so vse okoliščine, tako notranje kot zunanje, govorile proti temu, da bomo dosegli samostojnost. Pa smo jo navkljub vsemu. Ker smo vanjo verjeli! Brez visokih ciljev, sprejemanja tveganja in odgovornosti za njihovo doseganje, seveda ne moremo pričakovati dobrih rezultatov. Zato ob tej priložnosti posebna zahvala vsem tistim poslankam in poslancem, delegatkam in delegatom, prvega sklica demokratično izvoljene slovenske skupščine, ki ste v tej dvorani ali nas kako drugače spremljate, ki ste pred dvaindvajsetimi leti z velikansko večino izglasovali odločitev o plebiscitu. Vam gre velikanska zahvala. Brez tega zakona ne bi bilo mogoče izpeljati te zgodovinske odločitve slovenskega naroda. In znotraj sestave prve demokratično izvoljene skupščine še posebna zahvala in čestitke poslankam in poslancem Demosove večine, ki ste na posvetu v Poljčah novembra 1990 prevzeli na svoja ramena velikansko politično odgovornost ter plebiscit kot vladna koalicija tudi predlagali. Brez tega poguma samostojne Slovenije danes ne bi bilo. Spoštovani, Slovenija ni nastala zato, da bi v njej živeli slabše. Nihče ni glasoval za samostojno in neodvisno Slovenijo zaradi teh razlogov. Vsi skupaj si zaslužimo več. Zato je naša zaveza blaginja vseh državljank in državljanov. Družba, v kateri posamezniki živimo, uveljavljamo svoje talente, želje in pričakovanja. Kjer vladajo sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje. Družba, v kateri se bo končno razvila zavest, da bo vsakdo čutil odgovornost zase in tudi vsaj malo za svojega bližnjega. Zaslužimo si pravno, pravično in socialno državo, ki bo v večji meri živela življenje v realnosti in ne bo zapisana samo na papirju. Preteklost, ki jo imamo, naj bo še tako boleča, ne moremo je spremeniti, je tudi mati naše prihodnosti. Iz nje bi se morali naučiti spoštovanja, pravičnosti in spoštovanja do resnice. Vrednot, ki ne gledajo na barvo in pripadnost, ampak na dobrobit vseh nas. Tolikokrat doslej smo dokazali, da zmoremo. Da smo sposobni priti iz najhujših preizkušenj in da smo iz takšnih preizkušenj velikokrat sposobni priti tudi močnejši. Bi imeli danes svojo lastno državo, če ne bi verjeli, da se pogum in tveganje ne splačata? Tudi ovir in blokad je bilo v preteklosti dovolj in naj se to konča. Danes moramo sklepati prijateljstva in zavezništva, da bomo močnejši in ustvarjalnejši. Zato že takoj, iz tega mesta, odgovarjam na ponudbo novega predsednika Republike gospoda Pahorja, ki je v svojem govoru dejal, da bo poskušal povezati vse politične skupine v Sloveniji in arbitrirati, če bo potrebno tudi med politiko in socialnimi partnerji. V imenu vlade obljubljam, da so naša vrata, tako kot doslej, vedno odprta. Pripravljeni smo se pogovarjati z vsemi, ki nosijo odgovornost za prihodnost Slovenije, pripravljeni usklajevati o ukrepih, ki jih mora Slovenija še sprejeti v naslednjih dveh letih za iz krize, ponovno gospodarsko rast in da bomo postali bolj pravična država. Verjamem, da smo to sposobni in da smo vsak pri sebi sposobni prevzeti svoj del krivde za stanje v katerem danes smo in, kot je bilo rečeno prej, pripravljeni pozabiti nekatere zamere. Kot družba pa bomo še vedno razpeti med tistim, kar hočemo, in tega je vedno veliko več, in tistim, kar moramo. A kar se zdi danes nedosegljivo, je že jutri lahko na dosegu roke. Tukaj moramo združiti najboljše, kar premoremo kot narod in uspeli bomo. Vse druge alternative so slabše. Dan samostojnosti in enotnosti spoštovani, je praznik celotne Slovenije. To je praznik ljudi, ki so v zgodovini dokazali, da ne obupamo. Praznik ljudi, ki smo pogumni, ustvarjalni. Ljudi, ki čutimo svojo domovino in jo želimo ohraniti prijazno, enotno in samostojno za vse prihodnje generacije. Tudi za vse prihodnje generacije. Iskrene čestitke sodržavljanke in sodržavljani ob tem državnem prazniku. Želim vam veliko božičnega miru, ter lepe praznike in srečno novo leto. Pahor: Ko je najtežje, smo najboljši Borut Pahor je prisegel pred DZ-jem 22. december 2012 ob 10:47, zadnji poseg: 22. december 2012 ob 20:33 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Bodoči predsednik Borut Pahor je pred močno zastraženim državnim zborom nagovoril poslance in poslanke ter prisegel kot novi predsednik republike. Pahor se je uvodoma zahvalil Danilu Türku in mu zaželel vse dobro v prihodnje. Izpostavil je, da se najšibkejši oklepajo le še svojega dostojanstva, nekateri pa se počutijo oropanega tudi tega. "Štiri leta krize so nas izčrpala," je dejal. A, je dodal, prihodnost je še vedno odvisna od naše volje in odgovornost imamo zdaj. Izpostavil je nujnost trdne volje politike za izhod in to, da bo to zgodovinski podvig "vseh naših ljudi". Kriza nas je ujela nepripravljene, tako Pahor, zato je Slovenijo stresla v temeljih, razgalila pa je tudi njeno moralno razsežnost. Naloga politike je zdaj, da odpravi občutek, da predpisi ščitijo neenakosti in neupravičenosti. "To je ultimat," je poudaril. Po njegovih besedah je spoznanje, da je prava država lahko le pravna država, dozorelo prepozno. "Če bomo pravno učinkovito preprečevali in kaznovali zlorabe oblasti in moči v politiki, gospodarstvu in družbi nasploh, bomo imeli tudi prepotrebno podporo ljudi," je dejal. Sovražnika obup in malodušje Upreti se moramo malodušju in obupu, saj smo drugače pogubljeni, je prepričan. Po drugi strani pa, če se jim upremo in se s težavami spopademo, jih bomo rešili. Politika mora zato čim bolj enotno predstaviti načrt za rešitve. "Čas in odločenost za skupno in garaško delo sta zdaj bistvena. In naj se nihče od nas ne nadeja posebnih pohval, če bo vse skupaj uspelo. Največja nagrada bo zadoščenje, da ljudi nismo pustili na cedilu," je poudaril. Ob tem je dodal, da si bo za to prizadeval od prvega dne mandata ter za okviren dogovor med vlado in opozicijo. Izpostavil je še pomembnost dostopa do virov financiranja, s čimer bi dobili denar za naložbe z vsestranskimi učinki. "To bi spremenilo atmosfero in povrnilo zaupanje v politiko. Ta kljubovalnost, da obstanemo, je vendar v našem narodnem značaju. Ko je najtežje, smo najboljši. Ko smo enotni, smo močnejši," meni Pahor. Kakšna bo evropska prihodnost Ob koncu govora se je dotaknil še EU-ja in njenega trenutnega razpotja, pri čemer je povedal, da so večja pooblastila Bruslja eno glavnih vprašanj sedanjosti in prihodnosti zveze. Pahor sluti čas, ko bo EU pred članice postavil izbiro o prenosu suverenosti držav na skupnost. Sam si bo prizadeval, da bomo pripravljeni na to dilemo, in povabil k razmisleku o skupni evropski prihodnosti. "Nocoj sanje niso samo dovoljene, zdaj so nujne. Nikoli našemu narodu ni bilo nič podarjeno. Vse si je moral izboriti sam. Zdaj ni nič drugače. Gremo skupaj naprej," je sklenil. Vsi dosedanji predsedniki republike: Danilo Türk: predsedniški diplomat, diplomatski predsednik Janez Drnovšek - predsednik, ki se je odrekel tradiciji Milan Kučan - predsednik, ki ni nikoli zares odšel "Življenjskega pomena je, da dosežemo enotnost" V nedeljo bo Pahor tudi uradno nastopil svoj petletni mandat in prevzel posle od predhodnika Danila Türka. Prisegel je na slavnostni seji, na kateri zaznamujejo dan samostojnosti in enotnosti ter 20. obletnico delovanja državnega zbora. Slavnostna govornica je bila podpredsednica DZ-ja Romana Tomc. "Ko se ozremo nazaj na čas plebiscita, imamo občutek, da druge možnosti sploh ni bilo, da izid plebiscita ne bi mogel biti drugačen in da je bila visoka udeležba sama po sebi umevna, saj je bil cilj vsem enoten." Tudi danes imamo skupne cilje, je oddala in se vprašala, zakaj se torej zdaj tako zatika. Poudarila je, da sporočila, ki prihajajo z ulice, ne smejo ostati preslišana. "Odgovornost je beseda, na katero smo v vseh teh letih samostojnosti prevečkrat pozabili." Še posebej se morajo odgovornosti zavedati nosilci oblasti, ki so po njenih besedah dolžni vsak na svojem področju izkazati spoštovanje ljudem, ki so jim zaupali upravljanje te države. "S povrnitvijo medsebojnega zaupanja v celotni družbi, z zavedanjem, da je spoštovanje do soljudi ena temeljnih vrednot, in z upoštevanjem, da je svoboda posameznika omejena s svobodo drugih posameznikov, se lahko nadejamo tudi umiritve neproduktivnih idej, ki blokirajo delovanje države," je poudarila. "V tem trenutku je življenjskega pomena, da dosežemo enotnost." Tako se bomo lahko po njenem mnenju vrnili med perspektivne mlade države. Predstavili so tudi izseke iz dokumentarnega filma "20 let državnega zbora" avtorice Ljerke Bizilj, ki ga je v okviru 20. obletnice državnega zbora pripravila Televizija Slovenija v sodelovanju z DZ-jem. Proslava ob spremljavi protesta Sejo in državno proslavo je spremlja tudi kulturna manifestacija. Kulturniki in umetniki so pripravili t. i. Protestival, policisti pa so že pred tem z ograjami ogradili parlament in Trg republike in nanj niso spustili protestnikov. Bogataši so v življenju vedno jemali in bolj malo dajali Kriza je močno vplivala na trg luksuznih dobrin 24. december 2012 ob 06:28 Ljubljana - MMC RTV SLO "Z našimi barkami hoče lastnik nekaj dati in povedati sebi, ne pa drugim. Zato jo uporablja, ljubi in neguje," pravi Japec Jakopin iz podjetja Seaway. Japec Jakopin je z bratom Jernejem svoje navtično podjetje ponesel do statusa vodilnega svetovnega podjetja na področju razvoja plovil. Zgodba o uspehu, ki se je začela leta 1983, temelji na poštenosti, pogumu in delu. Le en odstotek je talenta, 99 odstotkov pa trdega dela, je prepričan Japec Jakopin, leta 2005 (skupaj z mlajšim bratom) slovenski podjetnik leta. Zase sicer pravi, da je predvsem industrijski oblikovalec, in ne podjetnik. Pred štirimi leti je bil Japec Jakopin gost oddaje Prava ideja. Vabljeni k ogledu Vaša kariera je zgled uspešnega podjetništva. Zakaj je v Sloveniji tako malo uspešnih zgodb? V Sloveniji je nekdo, ki dela za svoj račun (torej ne hodi v "službo"), negativec in nezaželen element. Poštenjak dela v javnem sektorju ali pa vsaj v državnem podjetju. Ali menite, da preveč izpostavljamo državo in preveč pričakujemo, kako nam bo pomagala, namesto da bi sami vzeli usodo v svoje roke? Vsekakor. Kako zelo je kriza vplivala na trg luksuznih dobrin? Zelo, saj se je prodaja zmanjšala na tretjino. Avtomobilski proizvajalci so izpad prodaje v Evropi nadomestili s prodajo na kitajskem oz. azijskem tržišču. Je to lahko tudi za vas model, kako se prilagoditi na težave Evrope? Kitajci in Indijci (še) nimajo navtičnih želja, zato ... Koliko Slovencem prodate vaše barke? Prodali smo nekaj Greenlinov, v zadnjih nekaj letih recimo odstotek našega prometa. Katere jadrnice izdelujete po naročilu in kaj vse lahko prilagodite kupcu? Shipman in Skagen sta barki, delani po naročilu. Naročniku prilagodimo notranjo dekoracijo, les in opremo. Vaši kupci so premožni ljudje. Koliko ljudi kupi jahto le kot statusni simbol in je pravzaprav potem prav veliko ne uporablja, ampak jo ima le v marini, kamor pripelje svoje prijatelje? Naše barke so "understatement" barke. Z njo hoče lastnik nekaj dati in povedati sebi, ne pa drugim. Zato jo uporablja, ljubi in neguje. Cenovni razred je od 100 tisoč evrov do pet milijonov evrov, torej za srednji in višji sloj. Se najdejo tudi takšni, ki si jadrnice pravzaprav ne bi smeli privoščiti in za nakup najamejo posojilo? Tisti z denarjem velikokrat financirajo barko, ker z denarjem zaslužijo več, kot pa plačajo obresti. Se radi družite z bogataši? Ste pri njih opazili kakšno skupno točko? Med njimi je kar nekaj izjemno sposobnih, nadarjenih in izobraženih ljudi. Skratka, zanimivih. Od njih se lahko marsikaj naučiš. Skupno jim je to, da so vedno v življenju jemali in bolj malo dajali. Kako ekološki je Greenline motorni čoln na hibridni pogon? Je poraba goriva občutno manjša? V občutljivih okoljih (marina, sidrišče, pristanišče ...) plujete na elektriko in ne motite s hrupom, smradom in valovi. V sezoni porabite do štirikrat manj fosilnih goriv. Razvojni stroški hibridne barke Greenline so znašali tri milijone evrov. Koliko bark morate prodati, da boste na pozitivni ničli? Okoli 500. Kakšni so občutki, ko stopite na krov nove jadrnice? Na naši jadrnici gledam, ali smo imeli kaj povedati z novo barko. Če pridem na tujo, se vprašam: kaj so hoteli povedati avtorji? So bolj bistri in ustvarjalni od nas? Kaj se lahko naučimo od njih? Vaše jadrnice so bile že nekajkrat izbrane za evropske jadrnice leta. Ali lahko takšna priznanja precej povečajo prodajo? Naslovov evropska barka leta imamo osem. Vpliv na prodajo je težko izmeriti, gotovo pa ni negativen. Leta 2008 je Seaway začel obratovati v industrijski coni v Tržiču. Pred kratkim ste več kot prepolovili število zaposlenih. Je to znak, da so razmere res zelo slabe? Nekaj delovnih mest smo z morja preselili v Slovenijo, ker je prodaja velikih bark, ki jih lahko gradimo le na obali, padla. Skupno število zaposlenih bo še naprej raslo. Na spletnih forumih vas nekateri obtožujejo, da so plače v vašem podjetju zelo slabe in da morajo zaposleni trdo garati za svojo plačo. Je to res? Sredi leta smo plače znižali in so zdaj samo 27 odstotkov nad slovenskim povprečjem v tej panogi. Prej smo bili 53 odstotkov nad povprečjem. Smo na svetovnem trgu in zato moramo vsi pridno delati (upam, da pri tem ne zaostajam), da lahko prodamo svoje storitve in izdelke. Tisti, ki ga ta intenzivnost moti, bo moral najti delo drugje. Vsekakor vabim vsakogar, ki mu delo pri nas ni všeč, da pride k meni in to pove, namesto da se pritožuje anonimno po forumih. T. O Neznanci na hišo Ernesta Petriča narisali črne pesti Petrič za TV Slovenija: Morali se bomo navaditi spoštovati določene institucije 26. december 2012 ob 20:26 Ljubljana - MMC RTV SLO Neznanci so na hišo predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča ponoči narisali črne pesti. Petrič je sicer za TV Slovenija izrazil prepričanje, da smo se spustili na pot, ki nas pelje proč od ustavnih načel. Petrič je za portal Planet Siol, ki je objavil informacijo o dogodku, potrdil, da so neznanci na njegovo hišo narisali "neke črne znake", vzroke za to pa Petrič vidi v nedavni odločitvi ustavnega sodišča o referendumski pobudi o zakonih o slabi banki in holdingu. "Drugega vzroka ne vidim, to ni bilo navadno pobalinstvo," je dejal. Dodal je, da je to po njegovem mnenju svojevrsten dokaz vzdušja, v katerem smo, o dogodku pa je že obvestil policijo. Petrič za TV Slovenijo: Ne zanimajo me vlade, zanima me moja država Petrič je sicer v današnjem pogovoru za Televizijo Slovenija dejal, da ga kritike na račun ustavnega sodišča po zavrnitvi referendumske pobude o omenjenih zakonih sicer nekoliko osebno prizadenejo, po drugi strani pa ustavno sodišče ni zgolj tarča kritik, temveč tudi pohval nekaterih pravnikov. "Morali se bomo navaditi spoštovati določene institucije," je poudaril Petrič. Na načelni ravni je sicer slovenska ustava po njegovem mnenju dobra in moderna, čeprav je "včasih ne upoštevamo preveč". "Spustili smo se na neko pot, ki nas pelje proč od ustavnih načel," je poudaril Petrič. Pojasnil je, da pri odločanju o referendumski pobudi o omenjenih zakonih ustavnih sodnikov ni zanimalo, "katera vlada je", vendar pa je njega osebno zanimalo tudi, ali je vredno zrušiti vlado in hkrati rušiti tudi državo. "Vlade me ne zanimajo. Vlade so in gredo. Zanima me moja država," je poudaril. Vznemirilo ga je, da naj bi proti odločitvi ustavnega sodišča protestirali tudi študentje prava. "To je nevarna pot. Če se študente prava vzgaja v tej miselnosti, potem se nam obetajo slabi časi," je še dodal. Vabljeni k ogledu celotnega pogovora voditeljice Rosvite Pesek s predsednikom ustavnega sodišča Ernestom Petričem za Dnevnikov izbor. Ob današnjem oskrunjenju Petričevega domovanja sem se spet spomnil dejstva, ki ga ljudje, ki so se malo podrobneje seznanili z delovanjem totalitarnega komunizma, gotovo poznajo. Namreč pravoverni komunisti v vseh komunističnih državah sveta so vedno najbolj očrnili nekoga, ki je bil nekdaj komunist, a se je tako ali drugače obrnil proti njim. Torej najbolj črnili so prav tiste bivše komuniste, ki so naposled vendarle spoznali zablodo komunističnega načina gospodarjenja in organizacije družbe. Tako se je zgodilo z Milovanom Đilasom, črnogorskim pesnikom, pisateljem in politikom, kakor tudi s Stanetom Kavčičem, nekdanjim slovenskim predsednikom vlade in reformistom. Pa še ogromno je podobnih primerov. Konec koncev se nekaj podobnega dogaja tudi aktualnemu predsedniku vlade in predsedniku ustavnega sodišča. Vzorec pa je čisto enak pri vseh štirih: kdor ne misli tako kot narekujemo mi, je nasprotnik države, kolaboracionist s kapitalisti, prodajalec slovenskih interesov in protidržavni element. Zgodovina je pri Đilasu in Kavčiču že dokazala, da sta imela prav onadva in ne totalitarni komunizem, za preostala dva pa bomo videli v naslednjih letih. @NDB Glede tega ni skrbi. Smo člani Nata in EU, ki zagotovo ne bo dopustila kakšne državljanske vojne na naših tleh. To je nekakšna zaščita pred enoumjem. Tale forum pove, da katerakoli odločitev ustavnega sodišča bi bila pravilna.. oziroma pravtako napačna. danes eni spijo s cmokom v želodcu, drugič pa drugi.. pogrešam prave debate, podprte z argumenti in ne toliko s čustvi.. srečno še naprej... Angela Piskernik Angela Piskernik, slovenska botaničarka, muzealka in pedagoginja, * 27. avgust 1886, Lobnik pri Železni Kapli, Koroška, † 23. december 1967, Ljubljana. Šolala se je pri uršulinkah v Celovcu in kasneje na prvi državni gimnaziji v Gradcu ter Univerzi na Dunaju, kjer je študirala prirodoslovje in doktorirala leta 1914. Dodatno se je izpopolnjevala na področjih rastlinske anatomije in fiziologije. Zaradi aktivnega javnega delovanja v slovenski narodni skupnosti ni dobila državne službe v Avstriji, zato se je nekaj časa preživljala kot zasebna učiteljica, med leti 1916 in 1926 pa kot sodelavka Deželnega muzeja v Ljubljani. Zelo je bila dejavna pri agitiranju za plebiscit, da se po prvi svetovni vojni celotna Koroška priključi Sloveniji. Med letoma 1926 in 1943 je službovala v različnih slovenskih gimnazijah, med drugim na ljubljanski Klasični gimnaziji. Izdajala je slovarje, itn. V času nemške okupacije med letoma 1943 in 1945 je bila zaprta in nato internirana v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Po vojni je postala direktorica Prirodoslovnega muzeja in v študijskem letu 1946/47 še honorarna predavateljica splošne botanike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njeno najbolj znano delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic (izd. 1941, ponatis 1951). Aktivna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot idr. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Prva je Ivana Kobilca, druga tudi, tretji pa Ažbe z Zamorko Slika Poletje navdušuje podobno kot pred 120 leti 28. december 2012 ob 19:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Umetnino, ki je najljubša obiskovalcem Narodne galerije, bi zaman iskali med priljubljenimi impresionisti. Bolj jih nagovarjajo realistične slike, prvo v vrsti Kobilčino Poletje, 'čudovit portret mladosti in narave'. Tako je pleneristično sliko Ivane Kobilce (1861–1926) opisala 29-letna prevajalka Mimi. Za druge je bila slika edinstvena, spet za tretje preprosta, sončna, iskrena oziroma preprosto lepa. Preden so v Narodni galeriji pred prenovo Narodnega doma stalno zbirko umaknili v depoje, so obiskovalce v anketi povprašali po njihovih petih najljubših umetninah slovenske umetnosti. V Narodni galeriji bodo vsak mesec predstavili eno izmed slik, decembra so začeli s topline polnim Poletjem Ivane Kobilce, obiskovalcem najljubše umetnine pa razstavljali v prostorih novega krila. Tudi januar bo v znamenju slikarke, ki je pripadala generaciji slovenskih realistov. Težišče njenega dela je bilo v figuralnem slikarstvu, zlasti v portretu, kamor sodi tudi druga izbrana slika – prepoznavna podoba prijazne Kofetarice. Za tretjo najljubšo sliko so izbrali Zamorko Antona Ažbeta, v čigar šoli v Münchnu so se učili tudi naši impresionisti, ki pridejo na vrsto šele na petem mestu. Na četrtem je namreč še en ključni predstavnik realizma – Jurij Šubic in njegova slika Pred lovom. Sledi slikar, čigar lirične upodobitve škofjeloške okolice so postale simbol slovenstva, njegove krajine podobe domovine. Peti je torej Ivan Grohar s svojim Sejalcem, njegov nič manj znameniti Macesen je na desetem mestu, atmosferična Škofja Loka v snegu na enajstem mestu. Tominc se na seznamu znajde dvakrat. Morda preseneti, da je že sedma Družina Dr. Frušiča, medtem ko je izvrstni portret slikarjevega očeta 'komaj' dvanajsti. Petnajsterico dopolnjujejo še Kavčičeva Salomonova sodba, Pernahrtovo romantično Klanško jezero v nevihti, od impresionistov sta tu še Matej Sternen z Rdečim parazolom in Jakopičeve Breze jeseni. Pred njimi pa je še eno delo, ki preseneti s svojo uvrstitvijo – Almanachovi Kvartopirci in še enkrat Ivana Kobilca, tokrat z avtoportretom. Slika, s katero je Kobilca zaslovela Slika Poletje ni kar kakšno delo v Kobilčinem opusu, ampak tista slika, s katero je tedaj osemindvajsetletna umetnica doživela veliko čast. Skupaj s sliko Likarice jo je poslala na Salon Državnega umetnostnega združenja v Pariz in obe Ivanini sliki je žirija izbrala za razstavo izmed kar 2.800 prispelimi deli. Časopisje je sliki namenilo laskave ocene, list Journal illustré je objavil celo njeno reprodukcijo. Slikarka je bila med redkimi nagrajenci, ki so leta 1891 postali pridruženi člani uglednega združenja, Poletje pa so razstavili še na Dunaju, v Berlinu, Münchnu, Pragi, Dresdnu in Sarajevu. Leta 1901 je bila ena izmed del prve slovenske umetniške razstave v Ljubljani. S sliko Poletje se je Ivana Kobilca ukvarjala dve poletji, leta 1889 in 1890 na materinem domu na Podbrezjah na Gorenjskem. Upodobitev druščine v vedri naravi je sledila dvema intimnima otroškima pleneroma, v naravo pa se je umaknila, potem ko jo je utrudilo potrpežljivo slikanje v temnih ateljejskih tonih. Nad slikanjem zahtevnejših celopostavnih figur v naravi se je slikarka navdušila že v Münchnu. Pri slikanju Poletja so ji za modele služili sestra Fani kot gospodična, ki spleta cvetno kito, bratranec in sestrična Blekova Janezek in Katrica kot otroški par, ki prebira rože. Skupino je postavila na Matjažev vrt, zadaj ob ograji pa stojita dva fantiča – tisti, ki se ozira proti slikarki, je bil Vrtarjev Joža. Kot se je pozneje spominjala slikarka, se je med slikanjem – delo je sicer končala v ateljeju in si pri tem pomagala tudi s fotografijo – okoli nje gnetlo polno otrok, ki so jo kritizirali: "Sedaj pa ni prav naredila! Boš videl, da bo popravila!" Sliko, na kateri je naslikala počitniški prizor v med senco in soncem migetajočem zelenju, je Kobilca Narodni galeriji podarila sama. Ena tistih slik, ki je ni želela prodati Sama je kot eno svojih najuspešnejših slik cenila 'drugouvrščeno' Kofetarico, ki je podobno kot Likarice ni želela prodati. Delo je sad značilnega münchenskega ustvarjanja, ki je znalo ceniti realizem zlatega nizozemskega 17. stoletja, tisto mojstrsko oblikovanje slikarskih predmetov v posredni osvetljavi. Kofetarico je Kobilca naslikala leta 1888 v Münchnu po modelu, 'Mamico kavopivko' pa prvič razstavila v Ljubljani leta 1889. Anonimni kritik Slovenca jo je ocenil za najboljše delo v dotedanjem slikarkinem opusu, hvalo pa so ji 'peli' tudi češki listi, ko je bilo delo razstavljeno v Pragi. Če sodi Kofetarica v Kobilčino ateljejsko temno fazo, Poletje ponazarja že slikarkin premik k svetlejšim barvam in pleneru. Maja Kač 'Kateri izobraženec je ne pozna? Poleti je krasen genre,' je sliko pred več kot sto leti v Ljubljanskem zvonu opeval Anton Aškerc. Foto: Narodna galerija Pripovedno žanrsko podobo je slikarka postavila v živopisano poletno ozračje, dokončala pa je sliko kasneje v ateljeju. Foto: Narodna galerija Na sliki Kofetarica je Ivana Kobilca upodobila starko v čepici in temnem oblačilu ter lično skodelico s krožničkom v privzdignjenih rokah. Ob rjavem ozadju in prav tako temnem oblačilu dajejo celotni podobi poudarek nekoliko svetlejši obraz, bel ovratnik in skodelica s krožničkom. Foto: Narodna galerija Anton Ažbe: Zamorka Anton Ažbe je bil na svojo Zamorko (naslikal jo je leta 1895) posebej ponosen. Sliko je obesil v svojem znamenitem šolskem ateljeju v Münchnu, kjer je bila učencem zgled za razumevanje mojstrovih slikarskih principov (metoda na temelju krogle Kugelprinzip, ki je pomagala pri plastičnem modeliranju, in način slikanja s čistimi barvami na platno.) Foto: Narodna galerija Jurij Šubic: Pred lovom Slika Pred lovom (iz leta 1883) še enega predstavnika realizma Jurija Šubica je bila prva slovenska slika sprejeta na razstavo v pariškem Salonu. Foto: Narodna galerija Ivan Grohar Impresionistična slika Sejalec, ki jo je Ivan Grohar naslikal leta 1907, je postala mentalna podoba domovinskega pejsaža. Meščanskemu gledalcu je podobno kot druga impresionistična dela nudila beg v 'slovensko' krajino in svet pastoralnih podob. Prvič so jo še istega leta razstavili v novem slovenskem kulturnem domu v Trstu, neki kritik pa je tedaj o njej zapisal, da je slika upodobitev slovenskega mita klenega naroda kmetov pred negotovo prihodnostjo. Foto: Narodna galerija Jožef Tominc: Družina Dr. Frušiča Kako virtuozno je bidermajerski slikar Jožef Tominc obvladal slikarsko tehniko, razberemo na tkaninah, pološčenem lesu in drugih detajlih slike Družina Dr. Frušiča, ki jo je slikar dveh kultur (deloval je v Gorici, Trstu in Ljubljani) naslikal pred letom 1835. Foto: Narodna galerija Franc Kavčič: Salomonova sodba Salomonovo sodbo je predstavniku klasicizma, Francu Kavčiču, naročil cesar Franc I. in v njegovi galeriji je visela do leta 1821. Kavčič je naslikal starozavezni prizor, ko Salomon še enkrat pokaže svojo neprekosljivo modrost in dobro srce, ko razsodi, katera ženska je otrokova prava mati. Foto: Narodna galerija Marko Pernhart: Klanško jezero v nevihti Marko Pernhart je od nekdaj navduševal s podobami slovenskih gora, ujetih v romantično razpoloženje in oblačno atmosfero. V njegovem opusu obiskovalce galerije posebej nagovarja Klanško jezero v nevihti iz leta 1852. Foto: Narodna galerija Matej Sternen Sledi serija najbolj prepoznavnih impresionističnih slik. Matej Sternen je bil tisti član četverice slovenskih impresionistov, ki ga je najbolj zanimala figuralna motivika. Leta 1904 je naslikal delo, ki je postala ena izmed ikon tega časa Rdeči parazol. Foto: Narodna galerija Ivan Grohar: Macesen Macesen, eno od Groharjevih platen, na katerem tudi po vrnitvi z Dunaja sledimo še Segantinijev vpliv, je naslikal leta 1904. Pozneje je sliko obrezal, s tem novim kadriranjem pa šel korak dlje proti moderni kompoziciji, kjer je v središče postavil samotno drevo in se z njim tudi sam identificiral. Foto: Narodna galerija Ivan Grohar: Škofja Loka v snegu Leto pozneje je Ivan Grohar naslikal Škofjo Loko v snegu, ob kateri zaslutimo razpoloženje zimskega dne, ustvarjenega skozi množico snežink, ki zabrišejo obrise škofjeloških stavb. V tem obdobju je nastala vrsta slik, ki izražajo melanholično interpretacijo motivov, odetih v neko lirično razpoloženje. Foto: Narodna galerija Jožef Tominc: Portret očeta Jožef Tominc (1790-1866) je svojega očeta ob njegovi osemdesetletnici naslikal brez idealiziranja in z neprizanesljivim naturalizmom. Foto: Narodna galerija Ivana Kobilca. Avtoportret v belem Ivana Kobilca se je na lestvico uvrstila še tretjič, z lastno podobo, naslikano okoli leta 1910. Tedaj se je umetnica tretjič naslikala. Avtoportret v belem je nastal med berlinskimi leti, za katera je značilna svetla paleta, ubrana na bele tone. Foto: Narodna galerija Almanach: Kvartopirci Obiskovalcem galerije je ljub tudi najpomembnejši skupinski portret našega 17. stoletja. Naslikal ga je Almanach, slikar iz Antwerpna. Delo, ki jasno odraža vpliv holandskega skupinskega portreta, je v Narodno galerijo prišlo leta 1937. Foto: Narodna galerija Jakopič: Breze jeseni Na 15. mestu so Jakopičeve Breze jeseni. Slika, ki je nastala leta 1902, priča o tistih časih, ko je četverica impresionistov žela uspehe na razstavi v dunajskem Salonu Miethke. Četverica se je na postavitvi predstavljala združena v umetniško skupino, imenovano Sava (Freie Vereinigung der Künstlegruppe Sava), v katerega so se povezali tik pred odprtjem razstave. Foto: Narodna galerija 40 let avtoceste Vrhnika-Postojna Znamenita cestna afera odnesla Staneta Kavčiča 28. december 2012 ob 22:33, zadnji poseg: 29. december 2012 ob 15:10 Ljubljana - MMC RTV SLO Na današnji dan pred 40 leti je potekalo odprtje avtoceste med Vrhniko in Postojno - prvi odsek slovenskega avtocestnega križa in obenem prva avtocesta v Jugoslaviji. Po takratnem dolgoročnem načrtu naj bi do leta 1985 zgradili 60 odstotkov načrtovanih avtocest, preostalih 40 odstotkov pa do leta 2000. Industrializacija in hiter razvoj avtomobilizma po drugi svetovni vojni, skupaj s splošnim družbenim napredkom, so povzročili potrebo po gradnji novih, modernih cest, za potrebe vedno večjega števila motoriziranih potnikov. Leta 1962 je bilo v Sloveniji registriranih le okoli 72.000 vozil, 15 let pozneje, leta 1977, pa že 247.000, kar je zneslo 113 avtomobilov na 1.000 prebivalcev (štirikratno jugoslovansko povprečje). Za primerjavo, leta 2010 je bilo v Sloveniji registriranih dobrih 1.375.000 osebnih motornih vozil, oz. 518 na 1.000 prebivalcev. Hitri motorizaciji ni uspela slediti gradnja novih in obnova starih cest. Čeprav je bilo v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja zgrajenih več kot 3.600 km novih cest, se je vedno bolj kazala potreba po sodobnih, za motorna vozila rezerviranih cestah. Tako število prometnih nesreč kot tudi smrtnih žrtev je strmo naraščalo. Če je bilo leta 1950 v Sloveniji le 679 prometnih nesreč, jih je bilo leta 1968 že več kot 25.500 (lani je bilo v Sloveniji slabih 23.000 prometnih nesreč). Število smrtnih žrtev se je povečalo za več kot šestkrat - leta 1950 je na naših cestah umrlo 77 ljudi, leta 1968 pa že 497 (leta 2011 je bilo v Sloveniji 129 smrtnih žrtev v prometu, leto prej pa še dve manj). Priprave in gradnja avtoceste Vrhnika-Postojna Priprave na gradnjo so trajale pet let, dela pa so se uradno začela 23. maja 1970. Še pred začetkom del se je pojavil zaplet s pridobitvijo posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj, znan pod imenom cestna afera. Pri projektu so sodelovali delavci iz vseh jugoslovanskih republik, predvsem pa iz Makedonije, od koder jih je prignala želja po večjem zaslužku. Gradnja 32 kilometrov dolgega odseka avtoceste je bila razdeljena na tri pododseke: Vrhnika-Logatec, Logatec-Unec in Unec-Postojna. Avtocesto so zasnovali kot štiripasovnico z odstavnim pasom. Pri projektiranju so sodelovali številni projektanti: Projekt nizke gradnje Ljubljana, IBT Trbovlje, Gradbinec, Mostogradnja, Gradis, biro za projektiranje Ljubljana, Mavrovo Skopje (Makedonija), Tehnogradnja Maribor in Gradis, nizke gradnje Maribor, GIPOSS Bung (ZRN) v sodelovanju z Gradbincem. Odsek Vrhnika-Logatec Največ težav je delavcem na odseku med Vrhniko in Logatcem povzročal začetni del avtoceste pri Vrhniki zaradi neugodne geološke podlage. Tako kot graditeljem južne železnice (povezovala je Dunaj s Trstom) dobrih 120 let prej, so tudi graditeljem avtocestnega odseka težave povzročala močvirnata tla Ljubljanskega barja. Predhodno so bile izvedene splošne geološke raziskave, natančnejše pa šele med samo gradnjo. S postopkom predobremenitve (na traso ceste so nasuli dodatne tri metre materiala in ga pustili ležati šest mesecev) so povzročili prisilno posedanje tal, s čimer so preprečili kasnejše deformacije ceste. Na odseku je bilo zgrajenih še pet nadvozov in štirje podvozi, največji je bil 630 metrov dolg viadukt Verd. Vsi objekti na barjanskih tleh so bili zgrajeni na pilotih, ki so zaradi razgibanosti terena segali od 15 pa do 40 metrov v globino. Izvajalci del na tem odseku so bili združenje Jugoslavijaput z izvajalcema Planum in Partizanski put iz Beograda ter Mostogradnja Beograd in podjetje GIPOSS Ljubljana, ki je gradilo viadukt Verd. Največ preglavic in s tem povezanih zamud je izvajalcem povzročal preboj Štampetovega mostu. Železniški nasip Štampetovega mostu, ki je bil narejen za potrebe južne železnice še v času avstrijskega cesarstva in obnovljen po drugi svetovni vojni, so morali najprej prevrtati in okrepiti z betonom, da bi ga pozneje lažje prevrtali in speljali avtocesto pod njim. Za izvajalce bi bilo lažje porušiti dva loka mostu, toda to bi pomenilo prekinitev mednarodnega železniškega prometa za najmanj dva tedna, kar pa ni bilo sprejemljivo. Odsek Logatec-Unec Osrednji avtocestni odsek je gradilo podjetje Mavrovo iz Skopja, viadukt Ivanje selo je zgradil Gradis Ljubljana, viadukt Derviše pa GIPOSS Ljubljana. Pet kilometrov trase je potekalo čez smrekov gozd, ki ga je bilo treba predhodno posekati. Počivališče Lom je bilo končano šele nekoliko pozneje, tako kot tudi vsi preostali spremljevalni objekti na celotni avtocesti, z izjemo vstopne in izstopne cestninske postaje. Odsek Unec-Postojna Največji zalogaj na odseku med Uncem in Postojno je predstavljal viadukt Ravbarkomanda, dolg nekaj manj kot 600 metrov. Viadukt stoji na do 33 metrov visokih podpornih stebrih, izdelalo ga je podjetje Gradis iz Ljubljane. Druga gradbena dela je prevzelo združenje GAST (dve tretjini trase je izdelalo podjetje Slovenija ceste iz Ljubljane in eno tretjino SGP Primorje iz Ajdovščine). Čeprav predvidena dela niso bila dokončana v celoti, je bila avtocesta predana v promet 29. decembra 1972. Spremljevalni objekti (počivališče, bencinski servis) so bili dokončani šele pozneje. V bližini železniške postaje pri Planini je bil zgrajen podhod za divje živali, sicer pa je bila celotna trasa avtoceste varovana z zaščitno žično ograjo. Ozko grlo je bilo pod Štampetovim mostom, kjer se je štiripasovnica zožila v dva pasova (vidno na posnetku AC Vrhnika-Postojna pred odprtjem). Garancijski rok je bil 18 mesecev - takrat je bila ponovna predaja in avtocesta je morala biti, upoštevajoč leto in pol prometa, kot nova. Celotna vrednost investicije je znašala 709 novih milijonov dinarjev oz. 70 starih milijard. (Leta 1965 je bil dinar denominiran, odvzeli so mu dve ničli, vendar se ta sprememba pri ljudeh ni prijela, zato pogosto naletimo na vrednosti v "starih" in "novih" dinarjih.) Do septembra 1974 so zgradili še 11-kilometrski odsek od Postojne do Razdrtega, istočasno pa je potekala tudi gradnja na štajerskem delu (odsek Hoče-Arja vas) avtoceste Šentilj-Nova Gorica. Več o gradnji avtocest v Sloveniji lahko preberete v e-knjigi, ki jo je ob 30-letnici AC Vrhnika-Postojna izdala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) z naslovom Slovenske avtoceste – trideset let avtocest v Sloveniji. Cestna afera Izgradnja avtocestnega omrežja Jugoslavije je predstavljala velik finančni zalogaj, zato je bila v projekt vključena Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Zvezni izvršni svet (ZIS), pod vodstvom predsednika zvezne vlade (v tem času je bil to Mitja Ribičič) je imel pravico predlagati banki, kateri odsek se bo potegoval za posojilo, čeprav zvezna vlada ni sodelovala pri vračilu izposojenega denarja, ampak je bilo to v domeni posameznih republik, ki so si denar izposodile. V predlogu Mednarodni banki za obnovo in razvoj v letu 1968 je ZIS izpustil oba slovenska odseka avtoceste Šentilj-Nova Gorica (Vrhnika-Postojna in Hoče-Levec). Razlog naj bi bil v podpori manj razvitih delov skupne države. V Sloveniji je v letu 1969 po objavi v medijih nastala velika afera glede nedodelitve posojila. Slovenska politika je sprva nastopila enotno, skupaj z javnostjo, v protestu proti zvezni vladi, predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič je protestiral v imenu slovenske vlade. Kmalu se je pokazala neenotnost znotraj Zveze komunistov Slovenije (ZKS), ki se je delila na liberalno (Kavčičevi podporniki) in konservativno strujo, pod vodstvom Franca Popita in Andreja Marinca, v ozadju katerih je stal Edvard Kardelj. Na seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije (CK ZKJ) so obsodili cestno afero kot nacionalistično; pojavil se je pritisk konservativnega dela komunistov, ki je želel s pomočjo Beograda umiriti razmere v Sloveniji, kar jim je dokončno uspelo po propadu liberalizma in umiku Kavčiča z mesta predsednika slovenskega izvršnega sveta v letu 1972. Več o cestni aferi in vladi Staneta Kavčiča lahko preberete v knjigi Pred časom – Portret Staneta Kavčiča, avtorjev Boža Repeta in Jožeta Prinčiča. Program Kavčičeve vlade je predvideval razvoj t. i. propulzivnih panog, ki bi povzročile terciarizacijo gospodarstva. Skrb je posvetil razvoju trgovine, bančništva, turizma, storitvenih dejavnosti, svetovanja, inženiringa, računalništva in informatike. V ta čas sodi začetek gradnje velikih veleblagovnic (Maximarket), razvoja Luke Koper in letalskega prevoznika Adria ter odprtje republiškega računalniškega centra. Izdelani so bili načrti za jedrsko elektrarno in za sedem hidroelektrarn na Savi in pet na Muri. Po propadu liberalizma se je gospodarski in politični razvoj obrnil v skladu s Kardeljevimi smernicami nazaj k ekstenzivni industriji, ki je zaposlovala veliko nekvalificirane delovne sile, kar je povzročilo priseljevanje delavcev iz drugih jugoslovanskih republik. Stane Kavčič je bil vsaj 20 let pred časom. Spoznal je, da komunizem - kot so ga udejanjali v Jugoslaviji in tudi drugod - ne more delovati. Želel je več prvin liberalizma, a so ga slovenski komunisti, vštevši bivšega predsednika Kučana, ki je bil že takrat visok partijski funkcionar, odstavili. Kučan je bil celo eden izmed dveh komunistov, ki sta Kavčiču napisala odstopno izjavo, ki jo je moral Kavčič podpisati. Tisti, ki ste mnenja da je g. Stane Kavčič bil slab - pojdite v Srbijo živet. g. Stanetu Kavčiču pa vsa slava! tov. Kučan pa s tem še bolj dokazuje kak niče je od človeka. Škoda, da ni g. Pučnik zmagal in da ta ideja, ki so jo negovali o napredni Sloveniji ni že takrat zaživela in, da g. Kavčič ni dočakal svobodne Slovenije (le 4 leta so zmanjkal)... Obračun s sodelavci tajne policije na češki način Na Češkem se iz leta v leto krepi komunistična stranka 8. januar 2013 ob 07:21 Ljubljana - MMC RTV SLO Med bolj priljubljenimi metodami bojevanja v slovenskem političnem prostoru je vse od osamosvojitve obtoževanje, kdo vse je bil sodelavec nekdanje tajne Službe državne varnosti (SDV) in je v njenem imenu vohljal za svojimi sodržavljani in jih po možnosti še ovajal. V preteklosti je veliko odziva povzročila afera Udba.net, ko je avstralski izseljenec Dušan Lajovic na spletu objavil seznam Centralne aktivne evidence, ki naj bi razkrival tako sodelavce kot nadzorovance SDV-ja. Vendar so se ob tem pojavili številni dvomi glede pristnosti omenjenega seznama. Med odmevnejšimi primeri obtožb glede sodelovanja z nekdanjo tajno službo sta bila v zadnjem času primera poslanca PS-ja Mitje Meršola, ki naj bi s SDV-jem sodeloval kot sodelavec slovenskega dopisništva BBC-ja, in svetovalca nekdanjega predsednika republike Francija Perčiča, ki mu je sodišče na prvi stopnji prisodilo 4000 evrov odškodnine zaradi trditev največje vladne stranke, da je bil sodelavec SDV-ja. Manj težav pri razkrivanju sporne preteklosti politikov in drugih javnih oseb imajo v nekaterih vzhodno evropskih državah, kjer so dali arhive tajne službe na vpogled širši javnosti, denimo na Češkem. O tem, kako so gradiva nekdanje češke tajne službe StB (Státní bezpečnost) dostopna širši javnosti in kakšen vpliv imajo na češko javnost, smo se pred časom pogovarjali s sodelavcema češkega arhiva tajne policije Pavlom Kuglerjem in Lubomirjem Augustinom. Kako dostopni so arhivi nekdanje češke tajne službe in kakšno je zanimanje javnosti za ogled dokumentov? P. K.: Arhivski material, ki meri kar za 17 kilometrov, je dostopen širši javnosti, tako češkim kot tudi tujim državljanom. Na leto pa imamo okoli 6000 poizvedb. Kolikšen del dokumentacije je še vedno zaupne narave? P. K.: Vsa dokumentacija je popolnoma dostopna. Toda z ustavnim zakonom je določeno, da je določen del dokumentacije še vedno lahko zaupne narave, če gre, denimo, za kakšne institucionalne, ekonomske ali industrijske interese. Vendar je zadnja možnost le redko uporabljena. V zadnjih dveh letih sploh ni bila uporabljena. Druga omejitev je datum 1. 1. 1990, saj do dokumentacije po tem datumu nimamo dostopa. Kako naklonjene do odpiranja nekoč tajnega arhivskega gradiva so bile češke državne institucije? P. K.: Zakon, ki ureja upravljanje z arhivskim gradivom, je zelo liberalen. Od države ni bilo nobenih pritiskov, da bi omejili dostop do podatkov. L. A.: Od urada za varovanje podatkov smo dobili veliko inštrukcij, kako pripraviti dokumente, glede samih postopkov in glede mogočih posledic. P. K.: Pred ustanovitvijo arhivskega inštituta češke tajne službe je bilo veliko protislovij glede ravnanja s temi dokumenti med levim in desnim političnim spektrom. Vendar imamo zdaj široko politično podporo, razen komunistične stranke, ki je ustanovitvi našega arhiva nasprotovala že od samega začetka. Češka in Slovaška sta imeli skupno tajno službo. Kakšno je zdaj stanje z arhivi na Slovaškem? L. A.: Na Češkem je, kot rečeno, arhivskega gradiva za približno 17 kilometrov, na Slovaškem pa le za tri kilometre. Češka je tudi veliko dejavnejša na tem področju, saj je organizirala več razstav na to tematiko in dejavno sodeluje s podobnimi institucijami v tujini, od Slovenije do baltskih držav kot tudi z washingtonskim muzejem holokavsta. P. K.: Dostop do arhivskega gradiva je na Slovaškem enako dostopen kot na Češkem. Podobna institucija je bila na Slovaškem ustanovljena že leta 2002 in nam je bila za vzor. Veliko nekdanjih sodelavcev slovaškega arhiva pa zdaj celo dela pri nas v Pragi. Kje pa je sicer bil centralni arhiv StB-ja, najbrž v Pragi? P. K.: V Pragi. Arhivsko gradivo, ki se tiče slovaških državljanov, je zdaj v Bratislavi. Vojaški del arhiva pa je bil v Trnavi na Slovaškem. Po razpadu Češkoslovaške smo si razdelili dokumentacijo. Kolikšen del dokumentacije je bil uničen ali je izginil? P. K.: Odvisno od posamezne pokrajine. Na južnem Moravskem je bila uničena več kot tretjina dokumentacije o kolaborantih tajne službe, medtem ko je v Pragi ostala nedotaknjena. V primerjavi z drugimi državami, denimo s Poljsko, je bilo uničeno zelo malo dokumentacije, morda pet odstotkov. Vse to je dogajalo med tako imenovano žametno revolucijo ali pozneje? P. K.: Dokumentacija je bila uničena v prvih dveh mesecih, kar smo ugotovili glede na registracijski protokol, kjer so bili zabeleženi uničeni dokumenti. Na podlagi teh zapiskov smo virtualno rekonstruirali uničeni material. Ali se pogosto dogaja, da kakšna izmed političnih strani zlorablja dokumentacijo za politične obračune oziroma javno diskreditacijo političnih nasprotnikov? P. K.: Niti ne. L. A.: V primerih, ko želi češki predsednik odlikovati kakšne posameznike, najprej želi, da arhiv preveri njihovo preteklost oziroma njihovo morebitno sodelovanje s tajno službo v preteklosti. Češka je po koncu komunističnega režima izvedla tudi svojevrstno zunajsodno lustracijo, po kateri sodelavci komunistične tajne službe ne morejo dobiti službe na vodilnih mestih v javni upravi, v vojski, policiji, sodstvu … P. K.: V teh primerih pomenijo odprti arhivi veliko prednost. Vsa dokumentacija, ki jo hranimo, je takoj na voljo javnosti. Pred odprtjem arhiva pa je lahko prihajalo do raznih političnih pritiskov na podlagi občutljivih informacij. Zdaj pa je možnost za politične pritiske na precej nižji stopnji. Kako obširna je bila sicer lustracija na Češkem? L. A.: Oddelek za lustracijo ima šest uslužbencev. Dejansko gre za prvo stopenjski organ, če nekdo želi podatke o določeni osebi. Lustracijski oddelek na podlagi imena in priimka ter rojstnega datuma v zelo kratkem času preveri podatke o osebi v domačih in tudi tujih bazah podatkov. P. K.: V lustracijski bazi imamo na Češkem okoli 5,5 milijona podatkov. Za katere lustracijske primere je bilo največ odziva v javnosti? P. K.: Primere bi lahko razdelile na dva dela, na vodilne javne uslužbence in na raziskave posameznih primerov. Raziskovalce bi prav tako lahko razdelili na dva dela, saj gre na eni strani za običajne raziskave, ki temeljijo na kakšni zgodovinski tematiki, na drugi strani pa je veliko zasebnih raziskovalcev, ki jih zanimajo podatki o njihovih prijateljih, znancih, sorodnikih, sodelavcih, sosedih … L. A.: Nekateri se lotevajo brskanja po medijskih arhivih zgolj zaradi iskanja medijske senzacije. Velikokrat so se potem, denimo na spletu, pojavljale dileme, ali je kdo bil sodelavec StB-ja ali ne. Koliko je bilo pritoževanja domnevno kompromitiranih oseb, ki so zanikale svoje sodelovanje s tajnimi službami? L. A.: Bilo je nekje med 600 in 700 sodnimi postopki. Še zdaj sta približno en ali dva postopka mesečno. V večini pravd pa se izkaže, da imajo prav t. i. raziskovalci. Češka republika se od preostalih nekdanjih držav sovjetskega bloka in nekdanje Jugoslavije razlikuje tudi po tem, da je komunistična stranka še vedno precej dejavna. Trenutno je četrta po številu predstavnikov v češkem parlamentu, s štirimi poslanci tretja najmočnejša češka stranka v Evropskem parlamentu, na zadnjih regionalnih volitvah pa je pobrala približno petino glasov. Kakšen odnos imajo potemtakem Čehi do komunističnega režima? P. K.: Gre za zelo zanimivo temo. Komunistična stranka je bila že zelo močna v nekdanji Češkoslovaški pred drugo svetovno vojno. Še posebej na Češkem, ki je bila zelo industrializirana in so imeli tako socialni demokrati kot komunisti veliko podporo med delavsko populacijo. Druge države sovjetska bloka pa so postale komunistične šele po sovjetski zasedbi. L. A.: V zadnjih dveh desetletjih, še posebej v zadnjem desetletju, je prišlo do kar nekaj poskusov, da bi zatrli komunistično stranko. Češko vrhovno sodišče je vsaj trikrat odločalo, ali je komunistična stranka legitimna ali ne. Vendar je bilo razsojeno, da je povsem zakonita. Za zdaj so komunisti še v opoziciji, vendar najbrž ni neverjetno, da v prihodnosti postanejo celo del vladajoče koalicije? P. K.: Obstaja možnost, da bi bili v koaliciji s socialnimi demokrati. Na regionalnem področju je Češka razdeljena na deset regij in v nekaterih že obstaja koalicija med komunisti in socialnimi demokrati. Socialni demokrati so sicer pred petnajstimi leti sprejeli deklaracijo, s katero so se zavezali, da ne bodo sodelovali s komunisti na vladni ravni. Toda ljudje so razočarani nad zdajšnjo desno vlado in marsikomu se zdi koalicija med socialnimi demokrati in komunisti privlačna. Kako je sicer Češka poskrbela za žrtve komunističnega režima? Ali so dobile kakšno odškodnino? P. K.: Imamo dve kategorije. Na eni strani so žrtve komunističnega režima, na drugi strani pa nasprotniki režima, opozicija. Za zadoščenje žrtev režima je bilo poskrbljeno v devetdesetih letih. Zdaj pa je češki parlament sprejel zakon, pa katerem bodo možnost odškodnine do 4000 evrov dobili tudi sodelujoči v odporu proti komunističnemu režimu. Gre za majhen znesek, na drugi strani pa so postopki ugotavljanja zelo dolgotrajni. L. A.: Za posameznika včasih arhivarji pripravijo tudi do 40.000 dokumentov za ministrstvo za obrambo, ki je pristojno za odločbe. Ti pa potem izdajo odločbe zgolj na treh straneh. Sicer pa so prosilci za status nasprotnikov komunizma že precej stari, od 80 do 90 let. Gregor Cerar Čehi so rekli bobu bob in razčistili reči. Slovenija je pa še zelo daleč od tega. Celo poslanec, za katerega se ve, da je sodeloval s tajno službo, še vedno sedi v parlamentu. Nepojmljivo. Čehi so lepo opravili domačo nalogo, Pri nas je vse še vedno v megli, Ertl pa celo od predsednika Turka dobi državno odlikovanje. Narobe svet. Na Češkem ni bilo revolucije med vojno, pa so ohranili svoje ozemlje, ni bilo povojnega pobijanja in ni bilo prelivanja krvi, ko so se razšli s Slovaki. Zato je zdaj to res demokratična država. Glede tega bi se morali vsekakor zgledovati po Češki! Nobenega dvoma ni potrebno.V stranski ulici manjšega kraja kjer živim je 35 hiš. V tej soseščini najdem na seznamu 3 osebe,njihove točne podatke rojstva in šifre.Vsi trije so bili ovaduhi.Sicer se normalno razumemo,toda v vskem pogovoru,če ta zanese na politiko ,odkrito povedo kako se jim toži po nekdanjih lepših časih. Torej,seznamu Lajevca je treba kar zaupati.V njem sicer ni glavnih ,so samo navadni špiclji. Kaj pa vsi agresorji, oficirji, ki so se leta 91 borili na drugi strani, po koncu so jih pa zaposlili v MORS-u? To je kriminal!!! tudi Bukarešta ne zgleda dosti slabše od Pariza. Je pa zato romunsko podeželje bolj podobno Afriki kot Franciji. Glede Brejca. Najbrž je čistil predvsem za sabo. Bil je namreč eden vodilnih v Udbi. Uradno. In ne nek bolj ali manj pomemben oz. nepomemben ovaduh. L. A.: V primerih, ko želi češki predsednik odlikovati kakšne posameznike, najprej želi, da arhiv preveri njihovo preteklost oziroma njihovo morebitno sodelovanje s tajno službo v preteklosti. Turek je pa pri nas odlikoval njihovega vodjo. Še dobro da mu je odklenkalo. Nas je porivala naprej nepovratna pomoč ZDA, Čehe je nazaj vlekla Sovjetska zveza. Mi smo kljub temu po rasti zaostajali za primerljivimi državami na Zahodo - Čehi pa še več. ne vem, zakaj se udbaše, to je vohljače za lastnim narodom, tako ščiti? Janša: "Poročilo KPK-ja tempirano na drugo vstajo" Jože Tanko v bran Janši 12. januar 2013 ob 15:55 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Premier Janša je prepričan, da je bil čas objave poročila protikorupcijske komisije načrtovan tako, da se je objava zgodila prav v dneh pred t. i. drugo vseslovensko vstajo. "Menda naj bi ga hoteli objaviti že pred t. i. prvo vstajo, pa so potem menili, da bi zaradi praznikov razvodenelo. Zato je bil sedaj tempiran na drugo vstajo z namenom vzpodbujati nestrpnost in vzdušje linča," je Janša je zatrdil za Slovenske novice. Dejal je tudi, da je miren protest ustavna pravica in demokratična norma izražanja mnenja, ni pa protest legitimna metoda odločanja. "Odločamo na volitvah. Sicer pristanemo v fašizmu," je dejal premier in spomnil na Mussolinijev prevzem oblasti, dejanja rjavosrajčnikov SA po domovih znanih judovskih družin v Berlinu in holokavst, ki se je začel z grožnjami pred stanovanji mirnih državljanov. Premier je prepričan tudi, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank niti približno ni imela enakega pristopa do vseh - o ugotovitvah nadzora je obvestila predsednika DZ-ja Gregorja Viranta, ki je prav tako preiskovana oseba. "Nobenega opravičila ni za to izjemo," je dejal premier. Janša: "Virant ni oseba, ki bi druge lahko učila poštenja" V povezavi z napovedmi glede mogoče konstruktivne nezaupnice je Janša poudaril, da opozicija za to ne potrebuje koalicijskega partnerja - konstruktivna nezaupnica je po njegovem mnenju povsem legitimno dejanje, morajo pa za takšno potezo prevzeti tudi odgovornost za politično krizo, ki jo povzročijo s tem. Če Virant ali kdor koli od koalicijskih partnerjev misli, da morajo vložiti nezaupnico lastni vladi ali glasovati zanjo, to lahko mirno storijo, poudarja premier. "Veselim se te razprave, čeprav ima Slovenija bistveno hujše probleme pred seboj. Gospod Virant pa ni oseba, ki bi druge lahko učila poštenja," je bil oster. "Stranka SDS nima težav z novimi volitvami," pravi Janša, ki pa opozarja, da bo to več težav povzročilo vsem državljankam in državljanom, "ki bodo nestabilne razmere čutili v padcu standarda in kakovosti življenja". "Izgubili bi več kot leto dni, nove volitve po istem volilnem sistemu pa lahko dajo podoben rezultat, kot je zdajšnji, in izgubili bomo še zadnje upanje, da smo se v Sloveniji sposobni sami upravljati," je prepričan. "Od komisije nisem prejel niti osnutka poročila" Ponovil je tudi, da KPK ni pojasnil, katera vsa domnevna sredstva neznanega in nepojasnjenega izvora so sešteli, da so prišli do vsote najmanj 210.000 evrov - to je po njegovih zagotovilih popoln konstrukt, zato se bo, takoj ko bo prejel kakršen koli akt komisije in bodo začeli teči roki za izredno pravno sredstvo, pritožil. "Danes tega niti ne morem storiti. Od komisije nisem prejel niti osnutka poročila, ki bi ga moral, niti tako imenovanega dokončnega akta," je še dejal. Tanko: "Ponovni poskus političnega umora Janeza Janše" "Kateri že po vrsti? Deseti, petnajsti ...?" pa se o številu "poskusov političnega umora Janeza Janše" vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko sprašuje v zapisu, v soboto objavljenem na spletni strani te stranke. Po njegovih besedah je Janša "velika kost v grlu že od časov pred osamosvojitvijo, pod trajnim udarom leve politike, ki pa ga nikakor ne more zlomiti in obsoditi". "Janša že drugič predsednik uspešne vlade" Janša je že dolgo glavna tarča v državi, pred osamosvojitvijo nekdanjega režima, po osamosvojitvi ostankov nekdanjega režima, Zdaj pa privilegirancev, naslednikov nekdanjega režima, ki so prisesani na bančni sistem in državno srebrnino - na t. i. nacionalni interes, je prepričan Tanko. "A Janša je še vedno tu. Je še edini od osamosvojiteljev, ki je še ostal v prvi liniji. In to na najpomembnejši poziciji, na mestu predsednika vlade. Že drugič. In že drugič kot predsednik uspešne vlade," je zapisal vodja poslancev SDS-a. Afere, usmerjene proti Janši, so po Tankovih besedah vedno izbruhnile pred pričakovanimi korenitejšimi spremembami - pred volitvami ali med mandati. Pri tem je spomnil na Roško, Depalo vas, orožarsko afero in poudaril, da Janše niso uspeli niti obsoditi in niti ga politično zlomiti, podobna zgodba pa je po njegovih besedah tudi afera Patria. Ostro nad protikorupcijsko komisijo Po Tankovih besedah smo zdaj priča ponovnemu poskusu odstranitve Janše, tokrat s "Klemenčičevo" komisijo, ki je pri obravnavi Janše z nedosledno uporabo lastnega zakona vrgla javnosti novo kost za glodanje - domnevno nezmožnost Janše, da dokaže premoženje v višini 210.000 evrov. Tanko je zapisal, da gre za komisijo, ki v enem letu ni bila sposobna realizirati zahteve DZ-ja, da svoje poročilo za leto 2008 dopolni z dejavnostmi nekdanjega predsednika komisije Draga Kosa v zadevi Patria za to leto. Prav tako "Klemenčičevi komisiji" ni uspelo realizirati zakonske določbe, ki ji nalaga, da mora do 31. maja predložiti parlamentu letno poročilo za preteklo leto, pravi Tanko. "Danes, ko je predvsem zaradi vztrajnosti predsednika vlade, ki je moral leto dni požirati stalne nekorektne pripombe Viranta in zavoljo ohranjanja enotnosti molčati ob izkazani nesposobnosti nekaterih ključnih ljudi koalicijskih partnerjev, Slovenija uspešno zaključila štiri od petih ključnih korakov za izhod iz krize in ponovno rast, pa so nekateri začutili, da je mogoče najhuje mimo in da bi lahko skovali nekaj hijenskega političnega kapitala na račun njegovega političnega umora in oslabitve SDS," je bil kritičen Tanko. T. H. Če bo Janša tožil KPK ... a ga bo tudi zastopala Nina Zidar Klemenčič? (noregobe.press) No, timing tega poročila ... sovpade v čas, ko US odloči, da referendumov od slabi banki in SDH pač NE BO in zakona začneta veljati in je treba skadrovati do konca meseca nadzornike SDH in v nekaj mesecih spraviti tako SDH kot slabo banko k življenju. Komu je torej v interesu, da ne SDH in ne slaba banke ne ugleda luči sveta? Tako je, tistim klikam, ki jim ponarodelo rečemo "strici iz ozadja" ... tisti, ki se že 20+ let napajajo iz državnih bank in državnih firm. In še to: tako blizu smo bili ureditvi referendumov, pa iz tega očitno ne bo nič. Kdor koli bo v naslednjem mandatu po predčasnih volitvah opozicija, bo še vedno lahko po mili volji zahtevala referendume. In tudi nova vlada - tudi če bo leva - ne bo nič mogla: glej Pahorjevo vlado, ko so ji nabijali referendume na vse možno. In večino je vlada izgubila (razen tistega o arbitraži). Janša pravi, da take podpore ni bil deležen "že vse od Depale vasi" Politika Vsaka vlada ima svojega Gregorja. Pahor je imel Golobiča, Janša pa Viranta! Bojan Požar, Ljubljana, 12.01.2013 07:00 Objavljeno: Politika Komentarji: 269 Ocena: Galerija slik: 2 Govorice. Ideja o drugem predsedniku vlade znotraj iste koalicije že dobila tudi prvo ime. Milan Zver bi lahko postal slovenski Dimitrij Medvedjev, Janez Janša pa začasno nazaj med poslance "Človek vendarle dela najrajši to, kar najbolje zna. In ker zna druge stvari dr. Gregor Virant slabše kot veščino diskreditacije, obtoževanja, poniževanja in izločevanja - pač razvija to veščino." To je samo odlomek iz pisma razvpitega poslanca Ivana Vogrina, ki ga je že minuli četrtek popoldne po elektronski pošti poslal vsem poslancem, pismo pa vsebuje tudi Vogrinovo "psihoanalizo" predsednika državnega zbora in Državljanske liste Gregorja Viranta. Odlomek pisma objavljamo v nadaljevanju. Faksimile dela pisma o Gregorju Virantu, ki ga je Ivan Vogrin poslal vsem poslancem državnega zbora. Dobili so ga tudi mediji, vendar ga še nikjer niso objavili. Faksimile dela pisma o Gregorju Virantu, ki ga je Ivan Vogrin poslal vsem poslancem državnega zbora. Dobili so ga tudi mediji, vendar ga še nikjer niso objavili. Pri tem je zanimivo, da je Ivan Vogrin omenjeno "pismo poslancem" razdelil tudi večini medijev, vendar ga, glej ga zlomka, niso objavili. Nikjer! Ker je bivši poslanec Državljanske liste Vogrin kljub vsemu zaprisežen Virantov sovražnik (Vogrin je včeraj Viranta celo kazensko ovadil zaradi domnevno nezakonitega "črpanja" denarja iz poslanske skupine Državljanske liste, tudi prek podjetij, ki so v lasti zdaj že nekdanjega direktorja stranke Janka Jenka) in zato vsaj sporen glede ocen ter stališč glede Viranta, si poglejmo nek drug model "načina dela" Gregorja Viranta. Drugega januarja je Pop TV poročal o menda "velikem strateškem" sestanku novega predsednika republike Boruta Pahorja in Gregorja Viranta. Toda po naših informacijah ni bilo nobenega "velikega" sestanka, Virant se je po telefonu k Pahorju le povabil na kavo. Vmes pa uredil, da ga je po kavi in klepetu s Pahorjem pred vhodom v predsedniško palačo že čakala novinarka oddaje 24ur Suzana Perman. Vse, kar je Pop TV poročal o tem pogovoru, je prišlo iz Virantov ust. Eksplicitno zaradi Gregorja Viranta je Državljansko listo pred nekaj dnevi zapustila Marinka Kurilić, tašča ministra za finance in podpredsednika DL Janeza Šušteršiča. Marinka Kurilić, ki je medijem zaupala, da tudi številni drugi člani Državljanske liste že pišejo odstopne izjave, je tista gospa, zaradi katere Zoran Janković njenega zeta Janeza Šušteršiča ni želel "niti videti" v načrtovani levosredinski vladni koaliciji, ko je jo Janković (za)pacal decembra 2011 in januarja 2012. Marinka Kurilić je namreč tudi ena od voditeljic ljubljanske civilne iniciative "Tržnice ne damo". Gregor Virant je tudi tisti politik prvega ranga, ki je od zadnjih parlamentarnih volitev do danes največkrat spremenil svoje stališče. Igor Lukšič, predsednik Socialnih demokratov, je med intervjujem v sredinem Vročem stolu na Info TV dejal nekako takole: Eno je Virantov piar, eno je to, kar govori, drugo pa so njegove poteze ... No, taisti Gregor Virant "danes odloča" o usodi vlade Janeza Janše, usodi politične stabilnosti v državi, usodi reformnih ukrepov ter reformne zakonodaje, pa tudi o finančnih donosih na slovenske obveznice v tujini. Vsekakor, drago nas stane tale Gregor Virant?! Ni dvoma, da bo svet Državljanske liste danes sprejel takšno odločitev, kot jo bo predlagal ali zagovarjal Gregor Virant, mogoče še s kakšnimi modifikacijami. Tako je bilo na svetu še vedno doslej, čeprav za Viranta pravijo (predvsem tisti, ki ga zelo dobro poznajo), da ni sposoben kakšnega večjega "političnega gambita". Torej ene ali dveh, kaj šele treh potez vnaprej. Tudi situacija, kjer se je Virant znašel danes, je posledica njegove slabe kalkulacije. Preprosto rečeno, zakalkuliral se je. Zapopadel je poročilo komisije za preprečevanje korupcije (ker ga je dobil prej kot drugi) in takoj zahteval, kot je znano, odstop Janeza Janše in Zorana Jankovića. Pri čemer mu, neverjetno, ni bilo jasno, da Janša in Janković (zaradi "Klemenčičevega" poročila) ne bosta "nikoli" odstopila. Menda naj bi imel Virant pri tem - še nepreverjeno - soglasje Janeza Šušteršiča, ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča ter vodje poslanske skupine DL Riharda Braniselja. Ker je Gregor Virant z nedvoumno zahtevo po odstopu Janše in Jankovića takoj zaigral glavnega (edinega) jokerja, se je tokrat znašel pred zidom, kjer praktično nima več izhoda. Lahko bi, denimo, izjavil podobno kot odhajajoči predsednik Slovenske ljudske stranke in minister za gospodarstvo Radovan Žerjav, češ jaz sam bi odstopil, če bi bil na Janševem ali Jankovićevem mestu. Glavni Virantov svetovalec, to pravijo vsi, je njegov tast Miha Brejc, nekdanji podpredsednik SDS, bivši šef Visa, predhodnika Sove, eks evropski poslanec, ki ga je Janša prav zaradi Viranta in konspirativne ustanovitve Državljanske liste "pregnal" iz svoje stranke. Kako zdaj Brejc "svetuje" zetu Virantu, si lahko mislimo. Virant precej "sprašuje" tudi svojo soprogo Nano Virant, predvsem okoli "kadrovskih zadev". Da bi svet Državljanske liste odločil drugače, kot bo rekel Virant, je torej iluzija. Čeprav je Ivan Vogrin prepričan, da bi stranka morala Viranta "odstaviti", sicer bo zagotovo propadla. Po naših informacijah člani sveta Janeza Šušteršiča spoštujejo in poslušajo, vendar je premalo energičen, da bi povlekel kot lider. Senko Pličanič znotraj stranke nima nobenih funkcij in je praktično brez vpliva. Po nekaterih informacijah se Šušteršič in Pličanič zavzemata, naj Državljanska lista v sedanji vladi ostane vsaj še "do jeseni", zaradi končanja projektov Slovenskega državnega holdinga in slabe banke. Virant ima zdaj tudi "to srečo", da je praktično vse poslance (že kot kandidate) postavil sam, zato so mu zelo zvesti. Danes bi mu sicer utegnila malo oporekati le Rihard Braniselj in Bojan Starman. Medijsko slavni ekonomist Rado Pezdir, ki velja za enega od ključnih "ustanovitvenih" ideologov stranke, pa na seje sveta že davno ne hodi več, in tudi sicer z Virantovo stranko nima ničesar več. Mimogrede, če bo Državljanska lista zapustila vladno koalicijo in posledično povzročila padec Janševe vlade, je to prejkone konec komaj začete politične kariere Janeza Šušteršiča in Senka Pličaniča. Obema pa je politika, kot je videti, postala blazno vščeč, še posebej Pličaniču. Čeprav naj bi bile odprte vse možnosti, tudi ta, da vse ostane tako, kot je bilo prej (po tej verziji Gregor Virant obupno "išče formulacijo", kako ostati v Janševi vladi in se častno izvleči iz te godlje), je še najbolj verjetna oziroma realna možnost, da bo Državljanska lista predlagala nadaljevanje enake koalicije, vendar z drugim predsednikom vlade, ki bi ga dala SDS. Virant, kot je tudi slišati, živčno hodi naokoli in govori, da z Janšo pač ne moreta več delati. Govoric in informacij je sicer ogromno, nekaj pa tudi zagotovo drži. Gregor Virant nima več toliko politične moči (če jo je sploh kdajkoli imel), da bi lahko sestavil tehnično vlado. Iz diplomatskih virov je slišati, da Virant tudi ne sme narediti "ničesar takšnega", kar bi lahko omogočilo "stricem iz ozadja", da "prevzamejo" vlado. Zaradi njegovega predloga tehničnega mandatarja Petra Kraljiča (McKinsey) pa se itak "že vsi" po malem "hihitajo", češ lahko bi predlagal tudi znanega lobista Boža Dimnika ali pa kar Aarona Marka, nekdanjega direktorja slovenske podružnice Microsofta in moža Jankovićeve svetovalke za javno nastopanje Marte Kos Marko. Predlog za "enako koalicijo" in brez Janeza Janše prihaja še iz Slovenske ljudske stranke (nesrečni Radovan Žerjav deluje že čisto zgrudeno) ter včeraj popoldne presenetljivo tudi (celo) iz ust Ljudmile Novak, predsednice Nove Slovenije, sicer najbolj zveste koalicijske zaveznice Janše in SDS. Tudi predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je včeraj zvečer zaostril retoriko, češ Janša mora odstopiti kot premier, sicer sledi padec vlade in predčasne volitve. Tako bi "žogico odgovornosti" za vladno krizo manjši koalicijski partnerji vrnili nazaj k Janši in SDS, umiril naj bi se tudi val demonstracij ter "pritisk ulice". Idejo o nekem drugem mandatarju desnice je bilo včeraj dopoldne slišati tudi pri naših virih blizu vodstva slovenske rimskokatoliške cerkve, eni celo pravijo, da je to "že zmenjeno", Janša pa menda išče (spet!) pravo formulacijo, kako ta "scenarij" predstaviti javnosti. Po drugi strani naši viri iz SDS zatrjujejo, da o tem ni govora in da bodo kar predčasne volitve. Predvsem pa je menda - za Janšo nemogoče, da bi zapustil premierski stolček, Virant pa bi (lahko) ostal predsednik državnega zbora in se razglasil za "velikega zmagovalca". Je pa v tej zvezi tudi slišati, da naj bi SDS namesto Janše za predsednika vlade "dala" evropskega poslanca in bivšega predsedniškega kandidata Milana Zvera, ki naj bi se do prihodnjih parlamentarnih volitev vživel v vlogo tako imenovanega slovenskega Dimitrija Medvedjeva. Janez Janša pa bi se (začasno) umaknil med poslance, ostal predsednik SDS, kot nekakšen slovenski Vladimir Putin, začel mirno dokazovati svojo nedolžnost pred obtožbami protikorupcijske komisije in tlakovati comeback - leta 2015. Odločitev za drugega predsednika vlade znotraj SDS pa je seveda izključno v rokah Janeza Janše. Svet stranke ga neomajno podpira, podprl bi ga torej tudi pri tem predlogu. Kakorkoli, vsaka vlada ima "svojega Gregorja". Borut Pahor je imel Gregorja Golobiča, Janeza Janša pa ima Gregorja Viranta. Je pa treba Gregorju Virantu ter njegovi Državljanski listi nekaj res absolutno priznati. Današnji kongres Jankovićeve Pozitivne Slovenije, ki se bo dogajal na ljubljanskem gospodarskem razstavišču, je vsaj desetkrat manj pomemben od sestanka sveta Virantove "strančice" ... uporabnik007 Tepec in goljuf Virant ( ki je prigoljufal skoraj 100.000 evrov nadomestila za brezposelnost, medtem ko je bil zaposlen v Makedoniji ) bo uničil sedanjo vlado, ki končno dela vsaj kolikor toliko dobre in logične stvari. Potem bo šel v koalicijo s PS, ki je leglo vrhunskih barab ( Mišič, Jankovič; hudiča sami slovenski priimki :) in socialističnimi idioti s slovenskim Čavezom ( Lukšič - hudiča spet slovenski priimek) na čelu, ki je v prejšnjem mandatu zadolžila ( pod mentorstvom Isajloviča - hudiča še en Slovenec :) vsakega zaposlenega Slovenca za 10.000 evrov !!! ( upam, da je bolj butastim Slovencem to jasno ). Kdaj bo našemu butalskemu narodu jasno, da je levica tista, ki jim je pokradla vse in to po metodah, ki so bile dodelane že v Jugoslaviji. Od 70-tih let naprej ko so iz Beograda vrgli slovensko Kavčičevo vlado ( ker se je želel približati zahodu ) so na vse glavne funkcije nastavili Srbe. Ti so v teh 40 letih navlekli v Slovenijo še kup sorodstva in jih zaposlili v vsej javni upravi ( in tudi v tako zanimivih službah kot so razni hišniki, ki so dobili zastonj stanovanja, dobro plačo za nič dela; nameščeni so bili pa kot ovaduhi, ki so spremljali kaj se v stolpnici dogaja - tako mimogrede kot zanimivost ). Še to, večina Slovencev je živela na podeželju ali v mestih v hišah. V blokih je bilo cca 60 - 70% prebivalstva južnega. Zato je bil sprejet t.i. Jazbinškov zakon, ki je tem omogočil odkup stanovanj napol zastonj. Seveda so jih prej zgradili s slovenskim denarjem ( ne rečem, da ni bilo vmes tudi kar neka Slovencev, vendar so bili večinoma južnjaki ). In za to gre pri vseh teh protestih. Javna uprava, južnjaki ki imajo v Sloveniji dobre službe ali podjetja ( ki dobivajo v naprej dogovorjene državne posle ), neupravičeni prejemniki pokojnin ( tudi večinoma južnjaki, ki niso plačevali v pokojninsko blagajno nič; teh je 150.000 ) to je ozadje teh protestov saj jim je želela aktualna vlada malenkost znižati neupravičene transferje, ki jih dobivamo preko zadolževanja kar je katastrofa za vsako državo. Ti se sedaj upirajo in delajo revolucijo in s temi je Virant vedno bil in kot gnilo jajce te vlade sedaj tudi naredil ta razdor, ki bo Slovenijo lahko še drago stal. Vse to je pa ok, saj je naš slovenski narod tako umsko prizadet, da še 20 let po osamosvojitvi podpira to postkomunistično nesnago in je celo tako zabit, da mu preko skoraj najvišjih davkov na svetu sam polni žepe. Tako, da si Slovenci takšno situacijo celo zaslužimo. Vsak narod živi tako dobro kot mu omogočajo njegove povprečne intelektualne sposobnosti. In mi smo zgleda bolj na nivoju šimpanzov. Vsi ti "politični analitiki" so piarovci stricov iz ozadja vseh barv ! Vladek, dej no, če bi bila zamenjava Janše v vsakem primeru blef, a lahko rečemo, da je tudi katerikoli levi voditelj blef, ker vsekakor iz ozadja vse vodi Kučkić Miladin. Zanimiv citat Moše Pijade s prvega zasedanja AVNOJ-a novembra 1942. v Bihaću: "Potrebno je zato stvoriti toliko mnogo beskućnika, da ovi beskućnici budu većina u državi.Stoga mi moramo da palimo. Pripucaćemo pa ćemo se povući. Nemci nas neće naći, ali će iz osvete da pale sela. Onda će nam seljaci, koji tamo ostanu bez krova, sami doći i mi ćemo imati narod uza se pa ćemo na taj način postati gospodari situacije. Oni koji nemaju ni kuće ni zemlje ni stoke, brzo će se i sami priključiti nama, jer ćemo im obećati veliku pljačku. Teže će biti sa onima koji imaju neki posed. Njih ćemo povezati uza se predavanjima, pozorišnim predstavama i drugom propagandom... Tako ćemo postepeno proći kroz sve pokrajine. Seljak koji poseduje kuću, zemlju i stoku, radnik koji prima platu i ima hleba, za nas ništa ne vredi. Mi od njih moramo načiniti beskućnike, proletere... Samo nesrećnici postaju komunisti, zato mi moramo nesreću stvoriti, mase u očajanje baciti, mi smo smrtni neprijatelji svakog blagostanja, reda i mira..." [Dokument se nalazi u Arhivu vojnoistorijskog instituta u Beogradu u fajlu Štaba vrhovne komande (JVUO) – Četnička arhiva, pod oznakom K-12, 30/12.] Uf, a je to res res? AlFe HVALA TI. Ta citat sem že bral ampak ga nisem arhiviral. Res hvala za obuditev. Podobno kot je bilo na kongresu v južni ameriki leta 36 od vodje lat. amer. komunistov napovedano komunisti moramo sodelovati z katoliki in jim oprati glavo z Biblijo, potem pa jih likvidirati. Ja.... saj vsaj enega takega "bibličnega" postopača pogosto vidimo tu. Video: Fenomen Tine Maze v St. Antonu dosegel nov mejnik Tina šesta tekmovalka z zmagami v vseh disciplinah 13. januar 2013 ob 09:26, zadnji poseg: 13. januar 2013 ob 13:01 St. Anton - MMC RTV SLO Tini Maze je v St. Antonu uspel zgodovinski dosežek, potem ko se je s sijajno vožnjo na superveleslalomu uvrstila v elitni klub alpskih smučark z zmagami v vseh disciplininah. Črnjanka je izkoristila odlične razmere na progi, ki je bila sicer težka in hitra, s tehnično zelo zahtevnimi deli. 29-letnica je bila najhitrejša od štarta do cilja in je za štiri stotinke sekunde pokvarila veselje Avstrijcem, ki so že slavili zmago zelo hitre Anne Fenninger. S tem je postala šesta smučarka v zgodovini, ki je zmagala v vseh disciplinah alpskega smučanja! Pred njo je to uspelo Petri Kronberger, Pernilli Wiberg, Janici Kostelić, Anji Pärson in Lindsey Vonn. To je bila tudi njena šesta zmaga v sezoni. Vonnova: Tina dokazala, da je letos resnično najbolj vsestranska Ostala je brez besed "Neverjetno, ostala sem brez besed. Verjela sem sicer vase in v to, da lahko zmagam, ker v tej zimi resnično smučam zelo dobro. Lepo je biti v tem prestižnem klubu," je takoj po tekmi dejala Mazejeva. Še povečala prednost v skupnem seštevku Na oder za zmagovalke je stopila še Švicarka Fabienne Suter. Vonnova, najboljša smučarka iz zadnjih sezon, je za Mazejevo zaostala točno sekundo in je osvojila četrto mesto, najbližja zasledovalka v skupnem seštevku, Nemka Maria Höfl Riesch, pa je končala mesto nižje. V skupnem seštevku je še povečala prednost pred najbližjimi zasledovalkami. Na 20 tekmah je zbrala 1.289 točk, drugouvrščena Höfl Riescheva jih ima 744. Kathrin Zettel pa 597. Izkoristila je priložnost To je bil šele tretji superveleslalom sezone, Mazejeva je bila že četrta v Lake Louisu in druga v St. Moritzu. V superveleslalomskem seštevku je nekoliko zmanjšala prednost za Vonnovo. Zdaj za Američanko zaostaja zgolj za 20 točk. Ilka Štuhec je za las zgrešila točke, bila je 31., Vanja Brodnik pa je odstopila. Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 1:16,55 2. A. FENNINGER AVT +0,04 3. F. SUTER ŠVI 0,99 4. L. VONN ZDA 1,00 5. M. HÖFL-RIESCH NEM 1,09 6. J. MANCUSO ZDA 1,20 7. L. GUT ŠVI 1,26 8. V. REBENSBURG NEM 1,30 9. F. AUFDENBLATTEN ŠVI 1,49 10. A. FISCHBACHER AVT 1,52 11. D. GISIN FRA 1,60 12. V. HRONEK NEM 1,81 13. M. ROLLAND FRA 1,85 14. E. GÖRGL AVT 1,94 ... 31. I. ŠTUHEC SLO 3,39 Odstop: Weirather, Moser, Brodnik ... Skupni vrstni red (20/37): 1. T. MAZE SLO 1.289 2. M. HÖFL RIESCH NEM 744 3. K. ZETTEL AVT 597 4. A. FENNINGER AVT 590 5. L. VONN ZDA 504 6. V. REBENSBURG NEM 467 7. J. MANCUSO ZDA 447 8. M. SHIFFRIN ZDA 426 9. L. GUT ŠVI 386 10. T. WORLEY FRA 363 ... 48. A. DREV SLO 82 68. I. ŠTUHEC SLO 46 101. M. FERK SLO 5 104. V. BRODNIK SLO 3 Superveleslalom (3/7): 1. L. VONN ZDA 250 2. T. MAZE SLO 230 3. J. MANCUSO ZDA 180 4. A. FENNINGER AVT 140 5. F. SUTER ŠVI 136 6. M. HÖFL RIESCH NEM 135 7. V. REBENSBURG NEM 94 8. L. GISIN ŠVI 84 9. L. GUT ŠVI 76 10. E. CURTONI ITA 63 http://www.youtube.com/watch?v=9XHu9CX0y9A Kolaboracija nacizem-komunizem? Leta 1940 je Kominterna pozvala KP po Evropi naj sabotirajo odporniška gibanja in naciste sprejmejo kot prijatelje. (od 1.15 naprej). Zahodne demokratične države tistega časa so SZ obravnavale kot člane fašističnega tabora (od 3.05 naprej). Molotov, premier SZ, je zahodne države pozval, naj s ene borijo proti nacizmu. (od 3.45 naprej). Molotov je v Kremlju pred vrhovnim Sovjetom razglasil, da je borba proti nacizmu zločin (3.58 naprej). "Delu je čast" v SZ lagerjih, "Delo osvobaja" v Reich lagerjih. Molotov je spremljal iztrebljanje Ukrajincev, Himler Židov. Zakaj? Ker sta imenovana izvrševala načrt obeh ideologij s sloganom v skupno dobro (od 4.45 naprej). Nacisti in komunisti na skupni paradi, Stalin vrača k njemu-rešitelju prebegle Jude nacistom (od 5.44 naprej). Vse to je bilo skladno z doktrino holokavstičnega družbenega inženiringa, ki jo je kot idejni filozof komunizma uvedel Karl Marx že leta 1848 (leto pomladi narodov) (od začetka naprej). V prakso je njegovo idejo prvi umestil Lenin-od začetka naprej, nadaljeval Stalin, na slovenskem sta jo kot vodilna politika YU komunizma izvajala Tito in Kardelj. Repe, kot zgodovinar poskrbite, da bodo ta dejstva del kurikula predmeta Zgodovina v slovenskem šolskem prostoru. IZ knjige Mit o OF in KPS - Zgodovinska resnica o Dražgošah Zgodovinska resnica o Dražgošah Nemška vojaška oblast je po 21. Decembru 1941 sprejela odločitev, da bodo uničili partizansko gverilsko gibanje na Gorenjskem. Posledično je bila ta odločitev sprejeta potem, ko so partizani preoblečeni v nemške uniforme 21. decembra 1941 vdrli v škofjeloške zapore in osvobodili dva zapornika (komunist Sveto Kobal, ki je po nalogu Lojzeta Kebeta vzdrževal vezo s Cankarjevim bataljonom je soorganiziral in bil neposredni zraven pri tej akciji osvobajanja). Cankarjev bataljon je tiste dni taboril v Poljanski dolini. Nemci so z ofenzivo pričeli 25. decembra 1941 in še isti dan prišli v Poljane Začeli so se boji pri Poljanah in Črnem vrhu. Nemcem je uspelo z oklepnimi avtomobili vdreti v Poljane. Cankarjev bataljon se je v noči iz 26. na 27. december razporedil za obrambo na Pasji ravni ter na Bukovem, Kovskem in Valterskem vrhu. Nemške čete pa so zjutraj začele česati široko obkoljeno območje in partizane pregnale. Partizani so pobegnili proti Jelovici, Nemci pa so za njimi »čistili«. Že med borbo so nekateri partizani odhajali domov. Del komaj mobiliziranih novincev v bataljon in tudi del prebivalstva ni vzdržal pritiska sovražnikove protiakcije. Večinsko prepričanje, da bo vojna hitro končana, ker so Nemci doživeli poraz pred Moskvo, je splahnelo. Že med boji nad Poljansko dolino, še bolj pa v noči na 28. december, so začeli posamezni partizani in skupine odhajati na svoje domove. Partizani so ostali brez hrane in brez pravega načrta kam in kako. Poveljstvo se je borilo z novinci, jih prepričevalo, da ostanejo. Ostala je le slaba glavnina, ki si je za skrivališče izbralo nesrečne Dražgoše. V Dražgošah je namreč delovala mala skupina komunistov, ki jih je organiziral vaški učitelj Bertot. V letih 1936–1938 je v dražgoški šoli poučeval. Izobraževal se je v Sovjetski zvezi in bil član komunistične partije. V Dražgoše so partizane prezimit povabili prav komunisti Bertota V Dražgoše so prišli v noči s 30. na 31. 12. 1941. Prišli so iz Poljanske doline čez Pozirno, Sv. Mohor (Zabrekve) in Kališe. V tedniku Družina št 2, letnik 2010 je domačin Franc Kavčič zapisal svoje spomine: »Vas je imela zelo dobro lego za umik na Jelovico, če bi Nemci morda napadli. Snega je bilo zelo veliko, vsaj meter in pol, vendar so imeli vozniki lesa dobro utrjene poti z Jelovice. Vas je bila razpotegnjena, vendar so bile hiše na kupu, tako da so imeli partizani hrane in prenočišč dovolj. Za takratni čas so bile Dražgoše bogata vas. Vse to potrjuje dejstvo, da je bila vas načrtno izbrana. Med partizani se je govorilo: »Take farške vasi pa res ni škoda.« Ali zna kdo na kratek razumljiv način povedati kdo je ustvaril domobrance? Takole na kratko bom poskusil pojasniti kako so nastali domobranci. 1.Torej domobranci so posredno ustvarili partizani (v bistvu komunisti, ki so partizane zlorabili). Domobranci so nastali iz vaških straž. 2.Vaške straže so se formirale po tistih vaseh, kjer so partizani predvsem ponoči odpeljali in zverinsko pobili cele družine drugače mislečih Slovencev. 3.Vaške straže so bili preprosti kmetje, podeželski ljudje, ki so branili vasi tj.ljudi, premoženje pred nasilnimi partizani. 4.Kasneje so se vaške straže organizirale v domobranske enote in slovensko vojsko s ciljem braniti Slovenijo pred partizani. Torej je bil NOB krinka partije za prevzem oblasti. 5.Kasneje so domobranci po sili razmer celo vzeli orožje iz rok okupatorja, da so lahko branili vasi in mesta pred partizani. 6.Po kapitulaciji Italije so domobranci predlagali partizanom in pripadnikom bivše kraljeve vojske, da bi prenehali z medsebojnim obračunavanjem in bratomorno vojno in skupaj udarili po Nemcih. Partizani tega niso hoteli, tako da velja glede dejanskega izdajstva temeljit premislek. Partizani so do napada Hitlerja na Nemčijo sodelovali z Nemci, ker so imeli pakt Hitler-Stalin. Tako, da v nekaterih krajih pokončen Slovenec ni vedel, ali ga pospravili eni, ali drugi. Posredno so domobrance ustanovili kar partizani sami. Ljudje so se pred nočnimi poboji po vaseh organizirali v vaške straže. Kasneje so nastale domobranske enote. Zanimivo pa je, da ni bilo ne vaških straž, ne domobrancev do začetka partizanskih pobojev po podeželju. Tako, da so glede izdajstva mnenja lahko različna. Sicer pa zgodovino vedno piše in si jo lahko prikroji zmagovalec. Zmagovalec so bili partizani predvsem zaradi invazije anglo-ameriških in sovjetskih enot na Evropo in Nemčijo. Če bi danes imeli domobransko proslavo in bi politiki ali pa zgodovinarji to izkoristili da bi zopet skregali narod bi bil kritičen kot sem kritičen do zombijev v dražgošah! 2.svetovne vojne je že zdavnaj konec, in iz tistih časov je živih le peščica ljudi. Kje hudiča vidite tujega okupatorja danes? Ljudem se dobesedno meša!!!! Hočete reči, da je zasluga partizanstva to, da je bilo zaradi njega pri nas več žrtev, ker jih je bilo zato manj drugod? Koliko let še koliko generacij bo zamegljene percepcije tavalo kot zombiji po sloveniji. Kdor si hoče si lahko v enem popoldnevu očisti miselni aparat in zavrže zgodovinsko nesnago. Te delitve si želijo edino tisti, ki od slednje delitve jedo pohane piške. Če pogledate za te "borce" smo samo v samostojni sloveniji plačali več kot za vse avtoceste. Pa še kar hočejo in hočejo privilegije in slavo. Pa je niso nikoli zaslužili. Pučnik je obžaloval samo to da je bil NAIVEN da je verjel, da je struktura že toliko razrahljana da bo v sloveniji mogoče z nadaljevati z korakom v prihodnost. Pa je ugotovil, da je narod ukljenjen in vlači na vsaki nogi 100kg kroglo govna. Je bilo včeraj po tv. Pučnik ni hotel da bi 80 letni starci šli v zapor zaradi krvave revolucije. Hotel pa je da se pred narodom in zgodovino pove in jasno začrta da je čas 2. vojne bila največja narodna preizkušnja, ko je sosed šel nad soseda in so komunisti s svojim načrtnim spodbujanjem okupatorjevega nasilja ljudi uničevali cele vasi. To so počeli samo zato, da bi dosegli Pijadevo strategijo privabiti ljudi, ki so jih v svojem bistvu oropali dela imetja in tudi življenja. Mnogo držav po Evropi je kjer ni bilo komunistične revolucije in ne upora, v katerem bi ozka klika žrtvovala cele pokrajine in NAROD za svoje cilje. SREDA 16.01.2013, 14:37 Janša za Planet TV: Ni primerno, da resne stvari komentiramo za vsakim vogalom Ljubljana - Premier Janez Janša trdi, da so pozivi, naj SDS predlaga drugega mandatarja, "prozoren manever, ki ga je svet SDS predvidel že prejšnjo sredo". 105+14NATISNIPOŠLJIPISAVAShare "Preprosto povedano, trik je naslednji: najprej ponižati SDS in jo hkrati potisniti v položaj, ko oslabljena še naprej prevzema nase največje nezadovoljstvo zaradi potrebnih protikriznih in reformnih ukrepov," je Janša dejal za Demokracijo. Dejal je tudi, da "na transparentih protestnikov ne boste videli Viranta, Erjavca ali Žerjava in tega si ne želijo niti v prihodnje. Oni bi vladali, ceno pa naj plačuje SDS". O predsedniku DL Gregorju Virantu premier trdi, da je "tako ali tako že od decembra dogovorjen, da v skrajni sili sestavi vlado s PS, a brez Jankovića". Glede ljubljanskega župana, ki je v soboto zamrznil svojo funkcijo predsednika PS, pa Janša ocenjuje, da ga bodo "strici po potrebi zamrznili še za nekaj stopinj, da bo kozmetiki zadoščeno". Premier je trenutno na uradnem obisku v Azerbajdžanu, kjer pa ni želel komentirati vladne krize v Sloveniji. "Moja stališča so znana, tu ni nič novega. Tudi ni primerno, da resne stvari komentiramo za vsakim vogalom, kot to počnejo nekateri," je povedal novinarjem. Po Janševem mnenju je "govorjenje malih strank o predčasnih volitvah prazno napihovanje". "Volitev se bojijo, poleg tega pa njihovi poslanci po enem letu mandata ne želijo tvegati služb. Zato bodo glasovali za vsako rešitev, na koncu tudi za nekakšno tehnično koalicijo s podhlajenim Zoranom Jankovićem, samo da bodo ohranili službe," je dejal. Ponovil je tudi, da predsedniki koalicijskih strank po objavi poročila komisije za preprečevanje korupcije niso vprašali za njegovo pojasnilo, preden so medijem "dali zame bolj ali manj obremenjujoče izjave". "Klicali so me ljudje z vsega sveta in se zanimali za drugo plat medalje, ljudem, s katerimi smo se celo leto skupaj borili v koaliciji in ki so me pred letom dni sami prosili, naj kljub vsemu sestavim vlado, pa se to ni zdelo potrebno," je še dodal. A. K. Tukaj ste veliki prostaki ! Kučan je pred osamosvojitvijo ob predaji orožja JLA dejal , da raje vidi orožje v rokah Miloševiča kot v rokah Janše no kakšno govorenje je to .Temu se reče veleizdaja! Če ne bi bilo Janše, bi nas jugoviči pohodili do izginotja ... Še nekaj drobtinic o Prešernu Razmišljanje pred slovenskim kulturnim praznikom 20. januar 2013 ob 15:24, zadnji poseg: 20. januar 2013 ob 16:24 Ljubljana - MMC RTV SLO Spet se bliža 8. februar, ki ga že več kot šestdeset let imenujemo Prešernov dan, in priprave za ta praznik so pravkar v polnem teku - otroci se učijo na pamet pesmice, s katerimi bodo popestrili šolske proslave. Kulturna društva utrjujejo svoj naštudirani dramski ali glasbeni program. Založniki in knjigotržci pregledujejo stare zaloge in iščejo knjige o Prešernu, pozabljene ob zadnjem praznovanju, ki pa bi jih bilo vsaj letos dobro spraviti v promet. Slovenski kulturniki ta dan pričakujejo z upanjem, da je slovenski narod končno prepoznal njihove visoke zasluge in se jih bo spomnil vsaj z nagrado Prešernovega sklada, če že za ono, glavno, niso dopolnili zadovoljivega števila let. Povsem običajni ljudje, zaposleni v podjetjih, pa se veselijo, ker letos ta praznik pade ravno na petek in si bodo tako lahko pošteno privoščili podaljšani konec tedna. O Prešernu samem, o njegovem življenju in delu, pa razmišlja le malokdo. Zdi se, da je bilo o njem že vse zapisano, vse povedano in da torej v tej povezavi ni mogoče ničesar več dodati. Toda, ali res? O njem je bilo dejansko prelito že mnogo črnila, kljub temu pa obstaja še kaka drobtinica iz njegovega življenja, ki so jo vestni raziskovalci prezrli ali pa se jim o njej ni zdelo vredno razpravljati. Tako bi bilo denimo dobro izvedeti, kako je pesnik sam doživljal tiste usodne januarske dneve v času pred 8. februarjem 1849, ki zanj prav gotovo niso bili uvod v praznovanje. Žalostno slovo od slovenske prestolnice Konec septembra 1848 je bil France Prešeren zadnjič v Ljubljani. Svojega pisarja Andreja Rudolfa, enega izmed dveh tovrstnih pomočnikov, je iz Kranja, kjer je živel in služboval kot odvetnik, pripeljal na vojaški nabor. Ob tej priložnosti je obiskal tudi svoje prijatelje in znance ter življenjsko družico Ano Jelovškovo, s katero je imel dvoje otrok, hčerko Ernestino in sina Franceta. Ernestina si je ta dan dobro zapomnila: "Prisedel je k materi, ki je šivala. Očitala mu je, da tako redko prihaja in videti je, kakor da bi nas vse pozabil. Ko ji je podal roko v slovo, ga je vprašala, kdaj zopet pride; in odgovoril ji je: Moja ženka bo - smrt grenka!" Ker sta ravno tisti čas izšla dva zvezka Slovenske Gerlice, je Prešeren tedaj lahko prvič videl tudi natisnjene uglasbitve svojih pesmi, zato je bil ta obisk torej nekoliko tudi 'poslovne' narave. Prvi snopič Gerlice je potem po vrnitvi v Kranj podaril znanki Neži Mayr, gostilničarki Pri Stari pošti, in ji napisal kratko posvetilce - odlomek iz svoje pesmi Pevcu: Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce … Sredi oktobra pa je dejansko prvič začutil hujšo slabost, ki ga je že kmalu zatem prikovala na posteljo. O njegovi bolezni so sčasoma izvedeli tudi v Ljubljani, tako da je 24. novembra Slovenija, ki je izhajala dvakrat tedensko, med svojimi novicami objavila tudi kratko vestičko: "Iz Krajna. Zvemo, de je slavni pesnik g. dr. Prešern zbolel. Bog nam ohrani mojstra v narodovim duhu zloženih pesem!" V prvem nadstropju Prešernove hiše Decembra 1848 je bilo v stanovanju Franceta Prešerna sredi Kranja, v hiši s številko 181, dokaj pestro. Ob vesti, da je zbolel za vodenico, družinsko boleznijo Ribičevih iz Vrbe, za katero sta do takrat umrla že njegova mladoletni brat Jože in mati Mina, so mu na pomoč priskočili vsi sorodniki. Sestra Katra, ki mu je gospodinjila že vsa leta, se ni torej mogla pritožiti, da je v nesreči ostala sama. Druga sestra, Mina, jima je iz Vrbe poslala moža Jožeta in hčerko Minico, brat Jurij, duhovnik na Koroškem, pa sestro Lenko. Svak Jože je skrbel za predevanje bolnika, da ne bi nastale preležanine. Minica je pomagala pri gospodinjstvu. Lenka pa je prinesla še denarno pomoč. Obiskali pa so ga tudi znanci iz Ljubljane. Poleg družice Ane Jelovškove še prijatelj Miha Kastelic in urednik Novic dr. Janez Bleiweiss. Tudi on je prinesel denarno pomoč, sto goldinarjev, ki so jih zbrali člani Slovenskega društva, sam pa se je pesniku zlagal, da gre za vsoto od prodaje njegovih Poezij, saj je vedel, da Prešeren denarja sicer ne bi hotel sprejeti. V decembru je bil France Prešeren prisoten tudi še po pesniški plati, saj je odprava tiskovne cenzure marca 1848, opogumila Miho Kastelica, urednika dotedanjih štirih zvezkov Kranjske čbelice, da je pripravil že peti pesniški zbornik s tem naslovom. Izšel je ravno pred novim letom, 26. decembra 1848, in prinesel tudi šest Prešernovih pesmi. Med njimi tudi že drugič tiskano Zdravljico, ki je sicer prvič izšla v Novicah, 26. aprila tega leta. Bolezni pa ni bilo konec Bilo bi vse lepo in prav, če bolezen ne bi vztrajno napredovala. Prešernu sta na pomoč priskočila kar dva zdravnika. Doktor Viktor Bežek ga je od 4. novembra - pa tja do smrti tri mesece pozneje - obiskal več kot stokrat. Zadnje dni tudi po večkrat na dan. O bolnikovem stanju je njegovi sestri Lenki dejal: "Jetra ima tako bolna, da so kakor prekuhana, vsa trda. Zato želodec ne more več delati. Ko bi bil bolan samo želodec, bi bilo že; toda so tudi jetra!" Doktor Bežek mu je napisal razna zdravila, ki pa niso nič pomagala. Zato je Prešeren sprejel tudi zdravljenje drugega kranjskega zdravnika, Tomaža Pirca, ki se je ponudil sam, čeprav je imel pravzaprav le ranocelniško izobrazbo. K pesniku je prihajal redno, in za svoje usluge pozneje ni izstavil nobenega računa. Do svojega nebogljenega bolnika pa je bil dokaj neposreden. Nekoč mu je dejal: "Ti si moraš izpustiti vodenico, če ne,ti bo še glava postala kot en škaf." Tomaž Pirc naj bi pri pesniku potem dejansko opravil tudi poseg punktiranja trebuha. O tem je Prešernovem življenjepiscu Franu Levcu zapisal: "Trikrat sem mu vodo izpustil. Po en škaf vode je šlo od njega." Govorice, govorice … Prešernova sestra Lenka je pozneje pripovedovala, da je bil pesnik dokaj prizadet ob Pirčevem govorjenju. "Če bi ga človek poslušal bi moral scagati (obupati)," je menda dejal. O 'puščanju vode' pa je povedala: "Vode mu niso izpustili, je že tako bilo, da je bilo bolje, da ne. Ljudje po Kranju so raznesli, da so jo. In dohtar (misli seveda brata Franceta op. avtorja) je rekel takrat: "Vsaj takrat naj ne lažejo od mene dokler živim." Očitno pa govorice o njegovi bolezni niso polegle. Še huje. Razširile so se celo v Ljubljano in Novice so v svoji drugi številki novega letnika, 10. januarja 1849, zapisale: "Z zdravjem našiga slavniga pesnika Dr. Prešerna slabo stoji; pred nekimi dnevi so mu vodo iz trebuha izpustili, ker je vodenica čedalje hujši prihajala. Bog daj ! de bi mu zdej odleglo in de bi spet ozdravil." Tako torej Novice v sredo 10. januarja. Kot kaže pa je bila vestička dokaj senzacionalna, kajti že dva dni zatem, v petek, 12. januarja je nekaj podobnega ušlo tudi poltedniku Slovenija, ki je dodal še drugo 'posebnost': "Iz Krajna. Slavni Dr. Prešeren hude bolezni, vodenice zlo terpi. Se je dal s svetimi zakramenti previditi." Prešeren demantira Najnovejšo izdajo Novic so v Kranju verjetno dobili že v četrtek, 11. januarja. Prešeren je bil očitno zgrožen nad tem, kako se govorice o njem širijo po slovenskem svetu. Kot kaže je odgovoril še konec tistega tedna, vsekakor pa dovolj zgodaj, da je že naslednja številka Novic, ki je izšla v sredo 17. januarja 1849 lahko prinesla njegov popravek. Takole je pisalo v zaglavju »Novičar iz Ljubljane« na zadnji strani tega lista: "Gosp. dr. Prešerin nam je na znanje dal, de ni res, kar je unidan 'Novičar' zastran njegove bolezni govoril, in de njegova bolezen ni huda, kar se očitno iz tega vidi, ker g. dohtar sam Novice bere. Z veseljem tedej prekličemo Novičarjevo laž." Zagovor urednika Bleiweisa Prešernov popravek, ki je zadeval netaktno poročanje o njegovem zdravstvenem stanju, je očitno spodbudil urednika Novic doktorja Janeza Bleiweisa, da je takoj v naslednji številki, 24. januarja 1849, na zadnji strani lista svojim dopisnikom podal podrobno pojasnilo kako naj pišejo. Pri strokovnih člankih, ki so se tikali praktičnih gospodarskih zadev in, ki so temu tedniku pravzaprav dale tudi ime (dosledno: "Novice, kmetijskih, rokodelskih in narodskih reči" ) ni postavljal omejitev, glede vestičk kakršna je bila tista o Prešernu pa je svetoval: "Kar pa le osebne zadeve ( persönliche Angelegenheiten ) vtiče, jih ne moremo v Novice jemati, če nimajo tudi imenitnosti za občinstvo (f'ür das Allgemeine)." In potem dodaja, da ima prizadeti po tiskovnem zakonu tudi pravico do popravka. Govorice o Prešernovi bolezni so se torej uredniku Bleiweisu zdele zanimive za splošno (Allgemeine) občinstvo. No, lepo,da je objavil vsaj Prešernov popravek Prešeren pa nadaljuje z odvetniškim delom V Novicah s Prešernovim popravkom, ki so izšle v sredo 17. januarja urednik Bleiweis sklepa, da pesnik dejansko ni tako hudo bolan, ker 'sam tudi Novice bere'. Tu pa se rahlo moti, saj bi Prešernu časopise lahko bral tudi kdo drug, denimo kateri od njegovih prizadevnih strežnikov. Vendar pa je Prešeren v začetku januarja Novice dejansko lahko bral še osebno, poleg tega pa je tudi še vestno deloval na svojem poslovnem področju. Tako je ohranjen njegov podpis na listini z datumom 19. januarja, torej dva dni po izidu njegovega Novičarskega popravka. V tem spisu Prešernova stranka, Mihael Skubic, skupaj s konzorcijem prosi sodišče za nadaljni štiritedenski odlog poravnave zaradi bolezni svojega zastopnika dr. Franceta Prešerna. Odvetnik Prešeren pa je pristavil svoj podpis. Verjetno pa to ni bila njegova zadnja pravda, le , da so se ostale listine pozneje razgubile. Po nekem podatku pa naj bi se Prešeren na neko listino podpisal celo dan pred smrtjo. Poslovanje iz postelje Pravniško uradovanje je od Prešerna zahtevalo nove razmere, vendar se je dobro znašel. V času bolezni je imel nedokončane še štiri pravde in za eno od njih je že prejel predujem, ki mu je lajšal denarne skrbi. Pravdo je bilo tako seveda treba izpeljati, zato si odvetnik Prešeren ni mogel omisliti bolniškega dopusta. Enega pisarja je moral odpustiti, obdržal pa je Andreja Rudolfa, sina svojega pokojnega prijatelja Andreja Smoleta, kateremu je bil tudi postavni varuh. Rudolf je primaknil mizo k Prešernovi postelji in sta nadaljevala z delom. Nečakinja Marijana Vovkova se je spominjala: "Saj sami niso veliko mogli. So, če so pisali, morali desno za pestjo držati z levo roko. Tako se jim je roka tresla." Prešernovo delovanje pa je ob svojem bivanju pri bratu opazovala tudi sestra Lenka: "Pa iz postelje ven je diktiral pisarju. Šribar je tam zraven postelje pri mizi pisal. Sem slišala, da je diktiral in sem se čudila njegovi brihtnosti v takem trpljenju. Potem je pa pisar spisano dal doktorju (torej Prešernu op. avtorja) in doktor je takoj na postelji svoje ime podpisal. Tudi leže je pregledoval vse spise in je podpisoval. Ni nič mogel vstati. Vsak dan je nekaj ur tako diktiral. Predolgo pa ni mogel ne brati, ne diktirati." Konec Da, prav je povedala sestra Lenka. Prešernove moči so počasi pojemale. Neozdravljiva bolezen je končno strla trdno voljo brata Franceta. "Štirinajst dni pred smrtjo pa tudi ta pisar ni več pisal," je še dodala svojemu pričevanju o zadnjih tednih bratovega življenja. Drugo so zapisale Novice , takoj po njegovi smrti, ki je nastopila v četrtek 8. februarja 1849 ob osmi uri zjutraj: "Noter do zadnjega zdihljeja se je dobro zavedel. 'Vzdignite me, zadušiti me hoče,' so bile njegove poslednje besede, in komej jih je izrekel – je pa vgasnil." Nepozabljeni Prešeren Pesnika Prešerna so pokopali v soboto, 10. februarja. Bil je lep, jasen, dan, zato ga je ob zadnjem slovesu pospremilo veliko pogrebcev . V četrtek, 15. februarja pa so odprli tudi njegovo oporoko, ki jo je dva dni pred smrtjo narekoval pred tremi kranjskimi meščani. Tega dne pa so se ga na poseben način spomnili tudi v Ljubljani. Slovensko društvo je namreč v deželnem gledališču uprizorilo dramsko predstavo z govorom in koncertom devetih glasbenih točk. Prireditev z naslovom Slave Venec je bila prvenstveno posvečena spominu Valentina Vodnika, ki je bil rojen 3. februarja 1758. Med skladbami , ki so bile zapete tega večera pa sta bili tudi dve na besedili Franceta Prešerna. Ali je to bilo načrtovano že vnaprej ali pa zaradi pesnikove smrti naknadno uvrščeno v spored ni znano, saj Novice te prireditve niso napovedale, na letaku pa piše, da bo predstava na sporedu "danes v četertik 15. dan svečana 1849", kar tudi kaže, da je to oznanilo prišlo iz tiskarne v zadnjem hipu, dopoldne tega dne. Morda ravno zaradi tozadevne dopolnitve programa. Obetavni Kamilo Mašek Drugi razdelek glasbenega sporeda, ki je tako kot prvi vseboval pet točk, se je začel s tenorskim samospevom. Skladbo Ukazi ( Da ne smem, si ukazala, belih rok se dotaknit…) je na besedilo Franceta Prešerna napisal mladi, komaj osemnajstletni Kamilo Mašek, eden od skladateljev, ki so se izkazali že v minulem nemirnem letu 1848. Kamilo ( tudi Kamillo, Camilo itd..) je bil rojen 11. julija 1831 v družini poklicnega glasbenika Gašparja Maška. Prav tega leta je na Češkem umrl njegov ded Vincenc Mašek, ki je bil znan kot odličen glasbenik. Po njegovih stopinjah se je usmeril tudi Kamilov oče Gašpar. Gašpar Mašek, je po glasbenem šolanju sprva deloval v ruski vojski, potem pa se zaposlil v Gradcu, kjer je spoznal operno pevko Amalijo Horny. Poročila sta se leta 1819 in se že naslednje leto preselila v Ljubljano. Gašpar je -posebno še v času znamenitega ljubljanskega kongresa - kmalu pokazal svojo sposobnost. Deloval je na javni glasbeni šoli, stanovskem gledališču in filharmonični družbi. Dokaj podjetna pa je bila tudi žena Amalija, ki je v Ljubljani sprva delovala kot pevka in igralka. Ustanovila pa je tudi lastno operno gledališče, ter kmalu po Kamilovem rojstvu prevzela organizacijo opernih predstav. Ta odločitev pa ni bila posrečena, tako, da je zašla v denarne težave. Te so se še posebej povečale leta 1835, ko je umrl cesar Franc prvi, saj so bile zaradi žalovanja onemogočene vse prireditve zabavnejšega značaja. Večne skrbi so verjetno povzročile njeno smrt, ki je nastopila leta 1836. Mali Kamilo je tako pri petih letih postal sirota. Usmeritev na očetovo pot Glasbena nadarjenost, ki je bila Maškovim v rodu, mu je kmalu nakazala nadaljno življenjsko pot. Učitelja je imel že v najrosnejših letih tako rekoč doma, na Javni glasbeni šoli pa je obiskoval pouk violine in klavirja. Dokaj zgodaj pa se je tudi poskusil kot skladatelj. Njegovo tovrstno dejavnost je odkrilo leto 1848, ki ga je takoj tudi poneslo v ospredje narodnostnega gibanja. Začel pa se je tudi poklicno ukvarjati z glasbo. Nemški list Laibacher Zeitung je 11. marca 1848 objavil njegov oglas, da poučuje klavir in generalbas. Tri dni poprej pa so Novice na uvodni strani prinesle pesmico Bleško jezero, ki jo je kmalu nato uglasbil in je bila prvič izvedena že 19. junija, ko so jo na drugi besedi Slovenskega društva zapele dekleta v zboru. Godba narodne straže je v tem letu igrala vrsto njegovih skladb. Za sedemnajstletnika je bil to nedvomno velik uspeh. Občudovalec pesnika Prešerna V tem letu 1848 pa se je nedvomno lotil tudi poezije pesnika Prešerna. Njegovi Ukazi napisani za tenorski samospev, ki so bili izvajani 15. februarja 1849, natanko teden dni po Prešernovi smrti so bili takrat morda šele osamljen poskus, kako uglasbiti njegovo poezijo. Pozneje pa se je zadeve lotil načrtno. Glasbeni uspehi Kamilo Mašek, je bil 14. aprila 1849, torej dva meseca po Prešernovi smrti, sprejet med člane ljubljanskega filharmoničnega društva. Leta 1850 pa je tretji zvezek Slovenske Gerlice objavil nepodpisano skladbo Strunam na besedilo Franceta Prešerna, ki se pozneje kot njegova pojavi v petem zvezku te notne zbirke. Kamilo pa se je tega leta odpravil na Dunaj, kjer se je zaposlil in izpopolnjeval v glasbenih krogih. Dve leti pozneje ga najdemo kot zasebnega glasbenega učitelja v družini grofa von Strachwitza, ki je bival na svojem posestvu v Šebetovu na Moravskem. Leta 1854 pa je bil v Ljubljani upokojen njegov oče Gašpar, vodja javne glasbene šole. Kamilo je prosil za izpraznjeno mesto in ga tudi dobil. Imenovan je bil z 10. novembrom 1854. V naslednjih letih je izdal dvoje šolskih del, sodeloval kot pevec in instrumentalist na koncertih filharmonične družbe, kjer je prevzel tudi vodstvo njenega pevskega zbora, ter se dodatno posvetil še orglanju v mestni cerkvi sv. Jakoba. Leta 1857 pa je začel v samozaložbi izdajati tudi cerkveni glasbeni časopis Cäcilia. Ob tem njegovem zadnjem podvigu pa so se že začeli pojavljati znaki bolezni- jetike. To je bilo septembra 1857 in naslednje leto je s podporo deželne vlade odrinil v Stajnico (slovensko tudi Ščavnico, nemško pa Stainz) pri Gornji Radgoni. Tam je ostal tri mesece, a se ni pozdravil. Zdravljenje je ponovil koncem pomladi 1859. Tokrat spet ni imel sreče in v tem kraju je 29. junija tudi umrl. Maškovo dodatno glasbeno delo Mladi Kamilo, je med svojim vsakodnevnim delom vestno nadaljeval s skladanjem na Prešernova besedila. Njegove knjižice Poezij se je kot kaže lotil tako rekoč po spisku. Prešeren je svojo zbirko razdelil na več šest skupin: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Sonetje in Krst pri Savici. Iz prvega razdelka, ki zajema 17 pesmi je Kamilo Mašek do svoje smrti za tisk pripravil vse razen zadnje. Verjetno je načrtoval uglasbitev še ostalih pesmi, a je bilo delo vsekakor preobsežno. Teh šestnajst pesmi je predvidel za naslednjo izdajo notne zbirke Slovenska Gerlica, ki je sicer do konca leta 1852 prinesla že štiri snopiče, potem pa zaspala skupaj s Slovenskim društvom, ki jih je izdalo. Kamilo pa naj bi to, sedemletno, praznino izpolnil z novimi skladbami, ki jih je, bodisi sam ali poznejši urednik razdelil v dva zvezka in jima dal naslov: "Venec slovenskih pesem dr. Fr. Prešerna. Napevi od Kamillo Mašek-a." Zvezka nosita številki pet in šest. Novice razkrijejo nenavadno Maškovo zapuščino V kratkem času po Maškovi smrti so Novice obelodanile, da je pokojnik pred odhodom na zdravljenje izročil rokopis svojih skladb napisanih na Prešernova besedila.: "Poslednje dni nam je podal tudi še peti zvezek Slov. Gerlice Dr. Prešernovih pesem za svoj zadnji spominek." Potem pa ni bilo zaslediti nobene vestičke v tej smeri. V začetku leta 1860 pa je A. K. Cestnikov v pregledu slovstva za leto 1859 zapisal , da še vedno ni obljubljene Maškove zbirke: "Zornica nam je bila obljubljena, ravno tako 5. zvezek Slovenske Gerlice pa ne una ne ta se ni zgodila." Gerlica je potem izšla v letu 1860, in kar v dveh zvezkih, ki pa oba nosita še letnico 1859. Omenjeni poročevalec Novic je tako v svoj pregled slovstva za leto 1860 uvrstil tudi ti dve notni knjižici. V svoji oceni pravi: "Pesnik in skladatelj počivata v hladnem grobu, njune kosti trohnijo pod grudo, oba spita večno spanje v černi zemlji do sodnega dne: ali njuni umotvori živijo med nami, razveseljujejo nam serca budijo nas k delavnosti in vabijo k posnemanju. Težko smo pričakovali Gerlice, prišla je in prinesla nam zraven medu dosti pelina, opomnivša nas: ni ga več, ki me je poslal k vam!" Peti in šesti zvezek Slovenske Gerlice Kazalo Prešernovih Poezij je Kamilu Mašku ali poznejšemu uredniku pomagalo pri razvrstitvi svojih uglasbitev. Prvim osmim pesmim je namenil 5. zvezek, osem pa jih je ostalo za šestega. Skladbe so v glavnem pisane za glas ob spremljavi klavirja nekaj pa je zborovskih. Ena je prirejena za obe različici, dve pa imata po dva različna napeva. Peti zvezek obsega skladbe: 1. Strunam ( glas in klavir ali moški zbor), 2. Dekletom ( glas in klavir). 3. Pod oknom- dve melodiji obe za glas in klavir, 4. Prošnja (glas in klavir), 5. Kam (glas in klavir), 6. Ukazi (glas in klavir), 7. K slovesu (glas in klavir) in 8. Sila spominja (glas in klavir). V šestem zvezku se oštevilčenje pesmi nadaljuje, oštevilčenje strani pa začenja znova. Tu najdemo skladbe: 9. Zgubljena vera (glas in klavir), 10. Mornar (glas in klavir), 10a. Soldaška. (za trimoške glasove)in še drug napev (10.b.- kar pa je pomota pri oštevilčenju) za štiri moške glasove, 12 .V spominj Valentina Vodnika za (glas in klavir). 13. V spominj Andreja Smoleta(glas in klavir), 14. Od železne ceste (izmenjujoča se glasova in klavir), 15. Zapuščena (glas in klavir) in 16. Nezakonska mati (glas in klavir). Kamilo Mašek je s svojimi uglasbitvami Prešerna neverjeten primer, saj tudi v svetovni glasbi ni veliko glasbenikov, ki bi se tako načrtno lotili poezije točno določenega pesnika. Tudi drugi slovenski glasbeniki so brez izjeme uglasbili le po nekaj Prešernovih pesmi. Res škoda ker mu je bilo dano tako malo življenja. Če bi svoje delo lahko nadaljeval bi nam morda uglasbil celotne Prešernove Poezije. Žalovanje-praznovanje? Kakor kje! Ob vsem zapisanem lahko rečemo, da o letnicah 1849 in 1859, ki pomenita zaton Franceta Prešerna in Kamila Maška ne moremo govoriti brez grenkobe. Odeti sta v črno barvo. Pomenita usodni prelomnici v neizpetih življenjih nekega pesnika in njegovega glasbeno navdihnjenega občudovalca. Maškova letnica je že pozabljena, Prešernova pa še zdaleč ne. Povzdignili smo jo celo na raven državnega praznika. In tako spet postali posebnost v svetovnem merilu. Kje drugje bi namreč smrtni datum najpomembnejšega narodnega pesnika v znak spoštovanja do njegovega življenja in dela za vedno ostal le dan žalovanja. Pri nas pa je vsako leto priložnost za ljudsko veseljačenje in praznovanje. Andrej Mrak Janša: Imamo dve možnosti - spremembe sistema ali konstruktivno nezaupnico Premier se je odzval na aktualno dogajanje v državi 24. januar 2013 ob 07:41, zadnji poseg: 24. januar 2013 ob 16:05 Ljubljana - MMC RTV SLO "Slovenska ustava ne pozna termina manjšinska vlada. /.../ Pozna pa vlado s polnimi pooblastili in ta bo ostala, dokler ne bosta ena ali druga rešitev sprejeti," je dejal Janša. Janša namreč rešitev obstoječe politične krize vidi v dveh možnosti. Prva je sprememba volilnega sistema, ki je po njegovem mnenju problematičen: "Ravno ta sistem je vsebinski razlog, da se po letu po predčasnih volitvah znova pogovarjamo o predčasnih volitvah." Nazadnje, ko so ga spreminjali, so za to potrebovali tri dni, pravi. "Nato pa se izpeljejo volitve, po katerih lahko državljani pričakujejo bolj stabilno vlado," je prepričan. Če bi se dosegel dogovor o spremembi političnega sistema, se bo mogoče dogovoriti za prehodno obdobje "in gremo potem na volitve po novem sistemu". Preberite več: PS "rešitev države" vidi v projektni vladi, DeSUS je za konstruktivno nezaupnico Nova voditeljica PS-ja organizira srečanje vodij poslanskih skupin Virant: Odhajam, ker niso odšli tisti, ki bi morali Druga možnost pa je konstruktivna nezaupnica. "Od odločitve za konstruktivno nezaupnico do nove vlade potrebujemo dva tedna, to je alternativa štirimesečnih agoniji," opominja Janša in dodaja: "Tisti, ki so odšli iz koalicije, so po mojem mnenju dolžni storiti." "Tisti, ki so najbolj priljubljeni, naj prevzamejo odgovornost in naj prevzamejo nase breme izvršilne oblasti," je še nadaljeval premier. Presenečen nad odzivom DL-ja Odziv druge največje stranke v koaliciji, Državljanske liste, na poročilo KPK-ja je Janeza Janšo presenetila, ker poročilo KPK-ja "ni korektno, je akt politične inkvizicije", poleg tega pa nanj ni pritožbe, čeprav je to pravica po ustavi. "Zato sem vložil pritožbo, sproženi bodo tudi vsi preostali postopki, ki jih zagotavlja ustava," je pojasnil na tiskovni konferenci. Težave je povzročal le Virant Težave v koaliciji je Janša imel le s predsednikom stranke, Gregorjem Virantom, ministra Šušteršič in Pličanič pa sta svoje delo opravljala korektno, pravi, za kar se jima zahvaljuje. O tem, kdaj bo imenoval njuna naslednika, ni želel govoriti - predstavil ju bo, ko se bo DZ seznanil z njunim odstopom, kar bo na seji prihodnji teden. Dotaknil se je tudi zahteve po zaupnici. "Zaupnica je možnost, ki jo ustava polaga v roke predsedniku vlade, in ne neki stranki, ki ima sedem poslancev," je opozoril in dodal, da zaupnica "ne pride v poštev". Vzporednice med "dvema Gregorjema" Janša je nato potegnil vzporednice med "dvema Gregorjema": Virant uporablja enak pristop, kot ga je uporabljal Gregor Golobič, v prejšnji vladi, ugotavlja in dodaja: "Ta prvi Gregor je nato izstopil iz vlade, avgusta mu je sledil še LDS, do glasovanja o nezaupnici pa je prišlo šele konec septembra, februarja pa je prisegla nova vlada." Obstaja veliko vzporednic, pa tudi veliko razlik, ne le zaradi gospodarske krize, je prepričan: "Takrat smo bili na treh četrtinah mandata in so bili tudi poslanci pripravljeni na predčasne volitve, zdaj pa smo šele na prvi četrtini." "Mi smo takrat podprli predčasne volitve, ker je Slovenija tonila globlje in globlje. V tej vladi pa so bili sprejeti številni ukrepi, ki so mejili na nemogoče," je dejal, obenem pa poudaril, da je pomembneje, da Slovenijo čaka še veliko nujnih odločitev. Čas je za "strateške odločitve" Janša sicer še opozarja, da je zdaj čas za "strateške odločitve", torej odločitve, za katere potrebujemo dvetretjinsko večino v parlamentu, npr. spremembo ustave v zvezi z referendumom, ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško, spremembe sodnega sistema in vpis fiskalnega pravila. To ni čas, še pravi, za štirimesečno praznino. "Ne predstavljam si, kako bo to mogoče doseči, če bo potekala volilna kampanja ali kakšna druga nestabilna situacija," poudarja. Ob tem je opozoril, da se 7. februarja končujejo pogajanja o evropskem proračunu 2014-2020. Vlade brez pooblastil tam ne bi nihče jemal resno. "Posledice bi se merile v stotinah milijonih evrov," je prepričan. Vlada brez dveh ministrov Koalicija ima, kot je znano, že eno članico manj. Ker Janša ni preveril svoje podpore v parlamentu ali odstopil, je DL zapustil vlado. Na seji vlade sta sicer vseeno še sodelovala člana DL-ja, minister za finance Janez Šušteršič in minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, saj morata po zakonu svoje posle opravljati do imenovanja novih ministrov ali dokler premier začasno ne imenuje koga na njuno mesto. A. S., Tanja Kozorog Blatnik Hm, tantan, nekaj me bega v zvezi s to intelektualno pozo levega volilnega telesa, ki tako zelo vztraja v svojih trditvah, da ne volijo kot slepe kure. Namreč, kako da v tej svoji strašni pameti ne dojamete, da vam za vsake volitve ustanovijo novo stranko, ki pobere kadre prejšnje leve stranke (saj veš imena, LDS, Zares, PS, katera bo naslednja se še ne ve, ampak jo boste spet volili, trdno prepričani, kakšni intelektualci in ne-ovce ste...), vam ustoličijo novega liderja in vi ste ponosni, ker na vsakih volitvah volite druge... Mi lahko pomagaš s kakšno racionalno razlago za tako obnašanje? Janša se ne boste tko lahko znebili. Se bojim da se mu bo klin utrgal ko bo šel na triglav... Ali pa da mu bojo zavore pri avtu popustile... Drgač se ga ne boste znebili. Janša mi smo s tabo, vsi vemo da je to že 11 ali 12 afera ki ti jih podtikajo! In niti enega dokazana nimajo! Enkrat nas je Janša že rešu, še enkrat nas bo moral. "Največ težav prav z Virantom" Novakova je poudarila še, da je Gregor Virant premierja preuranjeno pozval k odstopu, in dodala, da so največ težav imeli pravzaprav z njim. Vlada je namreč vlagala usklajene zakone, Virant pa je nato v DZ-ju z opozicijo usklajeval amandmaje. "Konstruktivno nezaupnico morajo vložiti tisti, ki so razbijali vlado, a se je izkazalo, da načrta B nimajo," je odgovorila na vprašanje, ali je tehnični mandatar zanje sprejemljiv. Poslanska skupina SDS-a zahteva obravnavo premoženja Gorana Klemenčiča Kot povod so navedli elektronsko sporočilo, ki so ga prejeli poslanci 24. januar 2013 ob 16:54 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Poslanska skupina SDS-a je na predsednico parlamentarne mandatno-volilne komisije naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča. Kot povod za zahtevo so navedli elektronsko sporočilo, ki so ga prejeli poslanci in v katerem so po njihovih navedbah izraženi "hudi očitki na finančno oz. premoženjsko stanje" Klemenčiča. Priložili pa so tudi poročila nekaterih medijev, v katerih je zaokrožilo anonimno pismo z očitki o domnevno koruptivnem ravnanju Klemenčiča. To mu med drugim očita, da vrednot dvojčka, v katerem živi z družino, ni vpisana v register Geodetske uprave RS, izpostavlja pa tudi vprašanje njegovega finančnega stanja, dolgov in poroštev. Klemenčič sicer vse očitke zavrača, izpostavil pa je tudi, da se nič od očitanega ni dogajalo v času opravljanja javne funkcije. Ja, čisto prav. Če on hoče drugim servirat, naj se najprej njega dobro secira... pa ves njegov urad. Edino pravilno, kako bo nekdo predsednik protikorupcijske komisije, če sam ni čist??? Najprej naj bo jasno: nisem niti lev, niti desen, zato skušam biti objektiven. Upam vsaj. Pri sedanjih aferah pa mi nekaj vseeno ne štima. Po osnovnih zakonskih in človeških pravicah, je vsak človek nedolžen, dokler mu krivda ni nesporno dokazana in vsak ima pravico, da svojo nedolžnost tudi dokaže. V sedanjih primerih pa, kot kaže, je krivda že na podlagi SUMOV v poročilu nesporno dokazana, brez možnosti pritožbe ali zagovora, kar je v nasprotju tako z logiko, kot tudi z zakoni. Vse bolj pa dobivam občutek, da se nekateri nasprotnih argumentov enostavno bojijo... Hm, milkijevizakladi Pingvin je kao zamrznil vodenje največje opozicijske stranke (in s tem potencialno mandatarstvo, če mu verjameš) in ne županskega mesta. Saj res: zakaj nihče ne predlaga konstruktivne nezaupnice? Verjetno zato, ker se nihče ne upa prevzeti vlade v položaju, v katerem je Slovenija in s prebivalstvom, katerega IQ in razpoloženje zrcalijo komentatorji spodaj. Prav privoščim vam vlado, ki bi vas pošteno stisnila za jajca, pa bi potem videli demonstracije! Gremo naprej, ljudstvo hoče...kaj? Nordijski center Planica Iz Wikipedije, proste enciklopedije Skoči na: navigacija, iskanje Nordijski center Planica je skakalni in bodoči smučarsko-tekaški center v dolini Planica (tudi dolina pod Poncami), Rateče. Najbolj zaslužen da so tukaj sploh skakalnice in za sloves Planice v svetu je prav gotovo njen idejni oče Joso Gorec, generalni tajnik ZSSJ in član športnega kluba Ilirija, ki je hotel Slovenijo z gradnjo Doma Ilirija in največje skakalnice na svetu narediti pomembno. Tu sta še Ivan Rožman in Stanko Bloudek, konstruktorja Bloudkove velikanke ter kasneje brata Lado in Janez Gorišek z izgradnjo Letalnice bratov Gorišek. Tu sta bila dosežena prva uradna poleta čez 100 metrov Seppa Bradla leta 1936 in prvi čez 200 metrov Tonija Nieminena leta 1994. Vsega skupaj pa je bilo uradno doseženih in izenačih preko 40 svetovnih rekordov, od tega 13 na Bloudkovi in 30 na Goriškovi napravi. Vsebina 1 Zgodovina 2 Prenova nordijskega centra 3 Bloudkova velikanka 3.1 Rekord naprave 4 Letalnica bratov Gorišek 4.1 Rekord naprave 4.2 Neveljavni sv. rekordi 5 Glej tudi 6 Sklici in opombe 7 Zunanje povezave Zgodovina Letalnica bratov Gorišek 1930 - v Planici so skakalnice začele rasti šele potem ko so Rateče dobile železniško postajo. Tega leta oz. malo prej je Planica dobila prvo 20-metrsko skakalnico, ki še danes stoji zapuščena, nahaja pa se nekje na sredini tik ob cesti med Bloudkovo velikanko in danes zapuščenima K50 in K70 skakalnicama pri železniški postaji v Ratečah. Po tej so si po vrsti sledile izgradnja 35, 45, 80 in 120 metrske skakalnice. 1931 - na pobudo Josa Gorca so odprli za tisti čas zelo sodoben Dom Ilirija (danes Dom Planica) z bazenom in tenis igriščem, nekaj let kasneje pa so v neposredni bližini zaradi premajhnih nočitvenih kapacitet zgradili še depandanso. Investitor gradnje je bil SK Ilirija iz Ljubljane. 1932 - Joso Gorec je svojemu klubskemu kolegu Stanku Bloudku naročil naj nariše veliko 80 metersko skakalnico, kot je takrat največ dovoljevala FIS. Zanjo je Bloudek narisal načrte, poiskal izjemno lokacijo na kateri skakalnica stoji še danes ter jo tudi zakoličil. A naslednje leto je Ivan Rožman narisal načrt za 90 metersko skakalnico. Tako se je Joso Gorec raje odločil za izgradnjo skakalnice po Rožmanovih načrtih namesto Bloudkovega. 1933 - problem je nastal takrat ko domačini niso prodati zemlje, zato je rateški župnik okrcal domačine, da naj vendarle dovolijo razvoj tega živinorejskega kraja. Zemljo so potem odkupili, skakalnica pa je bila zgrajena v dveh mesecih od oktobra do decembra tega leta. Rožman je sam prispeval večino denarja za gradnjo, pomagala pa sta mu še ljubljanski tovarnar Rado Hribar in najemnik hotelov Bitenca, sicer oče Demetra Bitenca. 1934 - februarja so na Bloudkovi velikanki organizirali otvoritveno tekmo za državno prvenstvo Kraljevine Jugoslavije z mednarodno udeležbo, na kateri je zmagal Franc Palme. Na tej tekmi je z 55 in 60 metri postavil dva rekorda skakalnice in hkrati državna rekorda. Marca pa so na Bloudkovi velikanki prvič organizirali mednarodno tekmovanje, na katerem je z novim svetovnim rekordom 92 metrov zmagal norvežan Birger Ruud. Njegov brat Sigmund Ruud pa je pri 94 metrih, dolžini svetovnega rekorda, podrsal. 1935 - marca je bilo organizirano drugo mednarodno tekmovanje na Bloudkovi velikanki na katerem je zmagal poljak Stanisław Marusarz. Na tej tekmi so bili postavljeni štirje svetovni rekordi, najdaljši pa je meril 99 metrov. Tega leta je vajeti v Planici v svoje roke prevzel Stanko Bloudek, prerisal profil, ki je na tej tekmi omogočal daljše skoke. Bloudek je tako bil glavni inženir pri povečevanju in posodobaljanju skakalnic v Planici vse do leta 1959 in krivec za vse svetovne rekorde na Bloudkovi velikanki od tega leta naprej. Rožman pa se je zaradi spora o originalnem avtorstvu Bloudkove velikanke za vedno umaknil iz Planiške zgodbe. Rožman je zameril Gorcu, da se ni postavil v njegov bran, saj je bil v resnici Rožman tisti, ki je prvi narisal original načrte in zgradil Bloudkovo velikanko. Tako je v javnosti dolgo časa veljalo, da je bil začetnik Bludek, ki pa je sicer določil lokacijo in naredil zakoličitev s pomočjo svojega nečaka Svetka Lapajneta, a vendarle je bila to prvotno Rožmanova naprava. Bloudek je bil v tistem času član SK Ilirije, kar naj bi bilo krivo, da je Gorec o tem sporu molčal in potihoma Bloudku dajal potuho. Kasneje tega leta je Bloudek še enkrat narisal in zgradil povsem nov profil povečane letalnice, ki je prvič naslednje leto omogočala polete preko 100 metrov. To pa je takrat močno ujezilo norvežane in vodstvo FIS, ki so bili proti povečanju skakalnice. To pa zato, ker norvežani preprosto niso hoteli, da Slovenija postane "Meka" smučarskih poletov. Nekaj dni pred planiško tekmo leta 1935 je na skakalnici Trampolino Gigante Corno d’Aola v kraju Ponte di Legno, Italija, norvežan Olav Ulland kot prvi človek sploh uspel preleteti sto metrov. Skočil je sicer 103,5 metra[1], a pri tem podrsal z rokami, tako da je slava prvega uradnega poleta čez sto metrov šla vseeno v Planico. Tega leta so tik ob domu Ilirija zgradili še novo depandanso. 1936 - v Planici se je rodila povsem nova disciplina, imenovana smučarski poleti. Norveška zveza je svojim tekmovalcem prepovedala nastop na mednarodni tekmi na Bloudkovi velikanki v Planici, ti pa so le nemo opazovali kako jim je prvi polet preko 100 metrov v zgodovini pred očmi speljal, tudi kasnejši zmagovalec mednarodne tekme avstrijec Sepp Bradl. Bradl je skočil v resnici 101,5 metra kot je takrat odmeril merilec in je ta daljava tudi vgravirana na njegovem pokalu v vitrini Salzburger Ski Museum. A uradno so na tekmi na stolpu za občinstvo takrat objavili napačno daljavo 101 meter, ker je na tabli preprosto zmanjkalo prostora za četrto številko. Naslednje leto tekomvanja ni bilo. 1938 - na rednem kongresu FIS v Helsinkih se je začela borba za priznanje Planice s strani FIS, za kar ima največ zaslug Joso Gorec. Z njim bi moral tja prvotno odpotovati tudi Bloudek, ki pa si je premislil saj ni želel ali upal zagovarjati svojih drznih načrtov. Tako je vso breme padlo na Gorca, ki pa se je odlično znašel in zagovarjal Planico. Imel je srečo, da ga je podprl anglež Sir Arnold Lunn, ki je imel pred tem velike velike probleme z FIS pri uvedbi smuka in slaloma. Slednji je v podporo Gorcu dejal, da poletov v Planici pač ne bodo mogli preprečiti, kjer bodo če ne drugega organizirali domače tekme brez mednarodne udeležbe. Gorec je potem opozoril FIS da še ni sprejela pravilnika za polete, pač pa le za skakalnice z maksimalno kritično točko 80 metrov. Pri tem pa se mu je pridružil tudi Reinhard Straumann. FIS je tako dovolila polete, a le v študijske namene. Marca je bila tudi mednarodna tekma na Bloudkovi velikanki na kateri je že drugič zmagal Sepp Bradl, z 107 metri pa je še drugič postavil svetovni rekord. 1939 - Bloudek je kot prvo skonstruiral vzpenjačo na melišču na poti iz Planice proti Tamarju z dvema v snegu izravnanima vporednima trasama v dolžini 300 metrov, ki je vodila do zgornje izstopne postaje. Na obeh trasah so bile večje sani z ravnim podijem za 4 osebe, ki jih je navkreber izmenično enkrat z leve enkrat z desne, vlekla jeklena vrv. Drugo in sicer tirno vpenjačo Hugo je istega leta ob Bloudkovi velikanki po lastni zamisli prav tako skonstruiral in postavil Stanko Bloudek. To je trotirna nihajna vzpenjača Hugo, z razdružitvijo trase na sredini za srečanje vagončkov, strojnico spodaj in zgornjim obračalnim kolesom v dolžini 230 metrov, ki pa je kasneje bila večkrat posodobljena. Hugo velja za tehnični spomenik, je spomeniško zaščiten in stoji še danes. Nadomestila jo je sicer nova sedežnica, a Huga občasno še vedno uporabljajo. 1940 - marca so na Bloudkovi velikanki prvič organizirali tekmovanje pod imenom Teden smuških poletov, na katerem je že tretjič zmagal avstrijec Sepp Bradl, svetovnih rekordov pa to leto ni bilo. Samo tekmovanje v zgodovini Planice ni pustilo posebnega pečata. 1941 - marca so na Bloudkovi velikanki drugič organizirali tekmovanje pod imenom Teden smuških poletov, na katerem je zmagal nemec Rudi Gering. Postavljenih je bilo tudi pet svetovnih rekordov nemških skakalcev, najdaljši 118 metrov Rudija Geringa. Naslednjih pet let tekmovanj v Planici ni bilo. Sporen pa ostaja rekord 109 metrov Franz Mair-a, ki je redkokje zabeležen, čeprav ga lahko najdemo v tem nemškem članku.[2] Nemci so zgradili povsem zgrešen zidani sodniški Nemški stolp, ki je bil praktično pod nivojem Bloudkove skakalnice in skakalca se skorajda ni videlo. Med drugo svetovno vojno ko so Nemci zganjali propagando pa tako ali tako ni bilo nobene tekme. Stolp je spomeniško zaščiten in stoji še danes, le da je brez izvirne strehe in bo v prihodnje funkcionalno dopolnjen. 1947 - marca so po šestletnem premoru na Bloudkovi velikanki tretjič organizirali tekmovanje pod imenom Teden smuških poletov, na katerem je zmagal naš Rudi Finžgar, svetovnih rekordov pa to leto ni bilo. Finžgar je kot prvi Slovenec (Jugoslovan) preskočil stometrsko znamko in pristal pri 102 metrih, vsaj tako jih je večina pisalo. Medtem ko je alpski smučar Slavko Lukanc iz Tržiča v svojem dnevniku zapisal, da naj bi že 2. marca 1941 Albin Novšak padel pri 103 metrih, Finžgar pa brez padca pristal pri 101 metru. 1948 - marca so na Bloudkovi velikanki četrtič organizirali tekmovanje pod imenom Teden smuških poletov, na katerem je zmagal švicar Fritz Tschannen, ki je z 120 metri postavil tudi zadnji svetovni rekord na tej napravi. Pri dolžini svetovnega rekorda pa sta padla, Janez Polda pri 120 metrih in švicar Charles Blum pri 121 metrih. 1949 - marca so odprli novo zgrajeno srednjo 90-metrsko skakalnico, ki jo je skonstruiral Stanko Bloudek. Znana pa je tudi pod imenom Skakalnica Stano Pelan, poimenovana po Bloudkovem glavnem pomočniku pri konstruiranju in posodabljanju skakalnic v Planici. Na otvoritveni mednarodni tekmi je zmagal Janez Polda. 1950 - marca so na Bloudkovi velikanki organizirali tekmovanje pod imenom Študijski poleti na katerem je zmagal Janez Polda, drugi pa je bil Rudi Finžgar, bolj znan kot ustanovitelj podjetja Elan. 1951 - marca so na srednji 90-metrsko skakalnici organizirali mednarodno tekmovanje, na katerem je zmagal Sepp Bradl, drugi pa je bil Janez Polda. Tega leta se je na Bloudkovi velikanki prvič podrlo hrbtišče iz stebrov. Bloudek je šel na skrivaj Oberstdorf, kjer je takrat ob največji skakalnici na svetu, 140 meterski Letalnica Heini KlopferLetalnici Heini Klopfer skrivoma opazoval skakalce med skoki, a žal ni ostal neopažen. S tem ogledom si je hotel pomagati pri povečavi Bloudkove velikanke a se je na koncu zbal. Tako je podrto skakalnico raje samo obnovil in tako je ostala 125 metrska, enaka velikosti kot prej. Čez tri leta pa je na Bloudkovi velikanki spet potekalo tekmovanje. 1952 - marca so na 90-metrski skakalnici organizirali mednarodno tekmovanje, na katerem je zmagal američan Keith Wegemann. Potekala pa je tudi obnova Bloudkove velikanke. 1953 - marca so na 90-metrski skakalnici organizirali mednarodno tekmovanje, na katerem je zmagal nemec Hermann Anwander. Potekala pa je tudi obnova Bloudkove velikanke. Zgrajen je bil tudi popolnoma nov Bloudkov sodniški stolp, ki pa so ga predali svojemu namenu naslednje leto. 1954 - marca so na prenovljeni 125 metrski Bloudkovi velikanki, kjer so se tri leta prej podrli stebri, prvič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom Teden planiških poletov, na katerem je zmagal finec Ossi Laaksonen. OB Bloudkovi velikanki so odprli nov betonski Bloudkov sodniški stolp z leseno fasado. Naslednji dve leti tekmovanj v Planici ni bilo. 1957 - marca se je po treh letih premora tekmovanje spet vrnilo v Planico. Tokrat so na zopet povečani Bloudkovi velikanki že drugič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom Teden planiških poletov, na katerem je zmagal Helmut Recknagel iz Vzhodne Nemčije. Recknagel je z 120 in 124 metri dvakrat izboljšal rekord naprave. Naslednji dve leti tekmovanj v Planici spet ni bilo. 1960 - marca se je po treh letih premora tekmovanje spet vrnilo v Planico. Na Bloudkovi velikanki so že tretjič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom Teden planiških poletov, na katerem je zmagal Helmut Recknagel iz Vzhodne Nemčije. Reckangel je z 124,5 in 127 metri izboljšal rekord naprave. Naslednji dve leti tekmovanj v Planici spet ni bilo. Ob obisku Josip Broza Tita so svečano odprli nov RTV stolp.[3] Na ta dan se je zbrala 30.000 glava množica, ki je navdušeno pozdravila Tita. 1963 - marca se je po treh letih premora tekmovanje spet vrnilo v Planico. Na Bloudkovi velikanki so že četrtič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom Teden planiških poletov, na katerem je zmagal Dieter Bokeloh iz Vzhodne Nemčije. Naslednje leto tekmovanja v Planici spet ni bilo. 1965 - marca se je po dveh letih premora tekmovanje spet vrnilo v Planico. Na 90-metrski skakalnici so prvič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom 1. Memorial Janeza Polde, na katerem je zmagal Dieter Mueller iz Vzhodne Nemčije. 1966 - marca so na Bloudkovi velikanki že petič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom Teden planiških poletov, na katerem je zmagal čehoslovak Jiří Raška. Slednji je z 129 in 130 metri dvakrat izboljšal rekord naprave. 1967 - marca so na 90-meterski skakalnici drugič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom 2. Memorial Janeza Polde, na katerem je zmagal avstrijec Reinhold Bachler. Zbralo se je več kot 3.000 gledalcev. Po načrtih bratov Lada in Janeza Goriška pa se je začela gradnja povsem nove letalnice pri K-točki 153 metrov. Gradnja je trajala dve leti. 1968 - marca so na Bloudkovi velikanki tretjič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom 3. Memorial Janeza Polde, na katerem je zmagal čehoslovak Jiří Raška. 1969 - marca so na povsem novi Letalnici bratov Gorišek šestič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom Teden planiških poletov, na katerem je zmagal čehoslovak Jiří Raška. Čast sploh prvega krstnega poleta na novi letalnici pa je doletela našega skakalca Mira Omana. Na letalnici so bili najprej postavljeni štirje rekordi skakalnice ter pet svetovnih rekordov. Zadnji svetovni rekord 165 metrov je dosegel Manfred Wolf iz Vzhodne Nemčije. V treh dneh tekmovanja se je zbralo kar 90.000 gledalcev. 1970 - marca so na 90-metrski skakalnici četrtič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom 4. Memorial Janeza Polde, na katerem je zmagal Vladimir Smirnov iz Sovjetske zveze. 1971 - marca so na 90-metrski skakalnici petič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom 5. Memorial Janeza Polde, na katerem je zmagal Hans-Georg Aschenbach iz Vzhodne Nemčije. 1972 - marca so na Letalnici bratov Gorišek prvič v zgodovini organizirali Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Svetovni prvak je postal švicar Walter Steiner. Planica pa je tudi izgubila primat svetovnega rekorda. 1973 - marca so na Bloudkovi velikanki šestič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom 6. Memorial Janeza Polde, na katerem je zmagal švicar Walter Steiner. 1974 - marca so na Letalnici bratov Gorišek sedmič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom Teden planiških poletov, na katerem je zmagal švicar Walter Steiner. Slednji je tedaj z 169 metri izenačil svetovni rekord z Heinzom Wossipiwom iz Vhodne Nemčije, ki ga je postavil leto poprej v Oberstdorfu. Steiner pa je v Planici tudi padel pri 177 metrih, dolžini svetovnega rekorda. 1975 - na prvi tekmi so 12. aprila na Bloudkovi velikanki prvič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom Pokal Kongsberg, na katerem je zmagal avstrijec Toni Innauer, naš Janez Loštrek pa je zasedel 3. mesto. Druga mednarodna tekma za 7. Memorial Janeza Polde je bila 13. aprila, prav tako na Bloudkovi velikanki, zmagal je avstrijec Willy Puerstl, drugi pa je bil Bogdan Norčič. 1976 - na Bloudkovi velikanki so 20. marca drugič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom Pokal Kongsberg, na katerem je zmagal avstrijec Hans Wallner, naš Bogdan Norčič pa je zasedel drugo mesto. Druga mednarodna tekma na Bloudkovi velikanki za 8. Memorial Janeza Polde je bila prekinjena in odpovedana. Šved Lennart Elimä je z 132 metri postavil rekord naprave. 1977 - marca so na Letalnici bratov Gorišek osmič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom Teden planiških poletov, na katerem je zmagal švicar avstrijec Reinhold Bachler. Zadnji dan je Bogdan Norčič v poizkusni seriji kot predtekmovalec z najvišjega naleta skočil 181 metrov, kar bi bil nov svetovni rekord, če ne bi z rokami podrsal po snegu. Zatem je avstrijec Reinhold Bachler z 172 metri[4] postavil veljaven rekord naprave. 1978 - marca so na Bloudkovi velikanki devetič organizirali mednarodno tekmovanje pod imenom 9. Memorial Janeza Polde, na katerem je zmagal nemec Peter Leitner, drugi je bil Bogdan Norčič, tretji pa Marko Mlakar. 1979 - marca so na Letalnici bratov Gorišek organizirali drugič v Planici in skupno peto Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Svetovni prvak je postal avstrijec Armin Kogler. Klaus Ostwald iz Vzhodne Nemčije je z 176 metri izenačil svetovni rekord z Tonijem Innauerjem, ki ga je postavil tri leta prej v Oberstdorfu. Axel Zitzmann in Vzhodne Nemčije pa je v Planici padel pri 179 metrih, sicer pri dolžini svetovnega rekorda. Ansambel bratov Avsenik je pod RTV domom premierno zaigral novo skladbo Planica, Planica. 1980 - marca v Planici prvič organizirajo tekme svetovnega pokala. Na prvi tekmi za svetovni pokal na 90-metrski skakalnici je zmagal avstrijec Hans Milonig, tretji je bil Primož Ulaga. Na drugi tekmi na Bloudkovi velikanki pa je zmagal avstrijec Hubert Neuper. 1987 - na sobotni tekmi za svetovni pokal na Letalnici se je zbralo med 50.000 ljudi, zmagal pa je poljak Pjotr Fijas, ki je z 194 metri postavil nov svetovni rekord. 1997 - na sobotni tekmi se je zbralo med 60.000-70.000 ljudi, skupaj v vseh dneh pa kar 130.000 obiskovalcev. Skladatelj Jani Golob je samo nekaj dni pred prireditvijo na željo takratnega režiserja Staneta Škodlarja na hitro napisal povsem novo izjemno instrumentalno glasbeno podlago posebej za svetovne rekorde v počasnem posnetku. Ta glasba se v počasnih posnetkih vrti še danes in ker gre tudi v mednarodni prenos jo poznajo širom po svetu. 1998 - marca sobotni tekmi za svetovni pokal na Bloudkovi velikanki se je zbralo 25.000 biskovalcev, zmagal pa je Noriaki Kasai. Naslednji dan v nedeljo pa je bilo še več ljudi, saj je tekma odločala o zmagovalcu skupnem seštevku svetovnega pokala, zmagal pa je Kazujoši Funaki. Glavni favorit za skupno zmago je bil naš Primož Peterka, ki je na koncu tudi osvojil veliki kristalni globus. Noriaki Kasai pa je z 147,5 metra postavil zadnji rekord na stari Bloudkovi velikanki. Takrat je bil to tudi neuradni svetovni rekord na velikih skakalnicah, seveda neupoštevajoč letalnice. 2009 - v vseh dneh se je zbralo skupaj 67.000 obiskovalcev. Prenova nordijskega centra Prenova zajema obnovo oziroma osem novih smučarskih skakalnic skakalnic ter popolnoma nov poligon za tek na smučeh. Obnova bo trajala vse od julija 2011 pa do leta 2014 ko bo nordijski center dokončan. V okviru tega pridejo zgrajeni še: nova Čaplja, popolnoma nova hiška za ogrevanje na vrhu Bloudkove in 90-metrske skakalnice, popolnoma nova ogrevalna hiška na vrhu Letalnice bratov Gorišek, popolnoma nov sodniški in TV stolp ob Bloudkovi skakalnici, novo poševno dvigalo ob otroških in mladinskih skakalnicah ter nov smučarsko tekaški poligon. Julija 2011 se je začela obnova Bloudkove velikanke, zraven nje pa bo stala popolnoma nova srednja 90-metrska skakalnica, ki bo nadomestila staro srednjo skakalnico Stano Pelan. Končani bosta predvidoma do septembra 2012. Takoj zatem sledi še gradnja dveh mladinskih skakalnic, ki bosta stali na mestu sedanje srednje 90m Pelanove. Ti dve bosta po svoji velikosti nekako nadomestili obe zapuščeni skakalnici pri železniški postaji v Ratečah. Končani bosta predvidoma do konca leta 2013. Poleg pa bodo na mestu treh skakalnic stare Planiške šole stale še prav tako tri otroške skakalnice praktično iste velikosti. Končane bodo predvidoma do konca leta 2013. Takoj po koncu tekem svetovnega pokala 2013 sledi povečanje in prenova Letalnice bratov Gorišek. Ta zajem popolnoma novo betonsko grajeno zaletišče ki bo sedanje od stare mize pomaknjeno 12 metrov nazaj in 10 metrov višinske razlike navzgor. Zgornji del hrbtišča bodo tako nasuli z zemljo, medtem ko celoten iztek in doskočišče ostaneta popolnoma nespremenjena. Pripravljena pa naj bi bila že za tekme svetovnega pokala v poletih 2014. Nazadnje pa bodo leta 2014 začeli in končali z gradnjo tekaškega poligona in prenova bo končana. Velikost skakalnic po prenovi Skakalnica K-točka HS Letalnica bratov Gorišek K-200 HS225 Bloudkova velikanka K-125 HS139 Srednja K-95 HS104 Mladinske K-78 HS84 K-60 HS66 Otroške K-45 HS45 K-30 HS30 K-15 HS15 Bloudkova velikanka Rekord naprave Leto Ime Dolžina 1934 Zastava Kraljevine Jugoslavije Franc Palme 55,0 m Zastava Kraljevine Jugoslavije Franc Palme 60,0 m Zastava Norveške Per Jonson 78,0 m Zastava Poljske Birger Ruud 78,0 m Zastava Norveške Sigmund Ruud 81,0 m Zastava Norveške Sigmund Ruud 82,0 m Zastava Avstrije Gregor Höll 83,0 m Zastava Norveške Sigmund Ruud 85,0 m Zastava Norveške Birger Ruud 87,0 m Zastava Norveške Per Jonson 89,0 m Zastava Norveške Birger Ruud 92,0 m World record 1935 Zastava Norveške Reidar Andersen 93,0 m World record Zastava Poljske Stanisław Marusarz 95,0 m World record Zastava Norveške Reidar Andersen 98,0 m World record Zastava Norveške Reidar Andersen 99,0 m World record 1936 Zastava Avstrije Sepp Bradl 101,5 m World record 1938 Zastava Avstrije Sepp Bradl 107,0 m World record Year Name Length 1941 Zastava Tretjega rajha Rudi Gering 108,0 m World record Zastava Tretjega rajha Franz Mair 109,0 m World record Zastava Tretjega rajha Hans Lahr 111,0 m World record Zastava Tretjega rajha Paul Krauß 112,0 m World record Zastava Tretjega rajha Rudi Gering 118,0 m World record 1948 Zastava Švice Fritz Tschannen 120,0 m World record 1957 Flag of the German Democratic Republic Helmut Recknagel 120,0 m Flag of the German Democratic Republic Helmut Recknagel 124,0 m 1960 Flag of the German Democratic Republic Helmut Recknagel 124,5 m Flag of the German Democratic Republic Helmut Recknagel 127,0 m 1966 Zastava Češke Jiří Raška 129,0 m Zastava Češke Jiří Raška 130,0 m 1976 Zastava Švedske Lennart Elimä 132,0 m 1981 Zastava Avstrije Armin Kogler 134,0 m 1993 Zastava Japonske Noriaki Kasai 145,5 m 1998 Zastava Japonske Noriaki Kasai 147,5 m 1934 - norvežan Per Jonson pristal pri domnevnem sv. rekordu 89 m, priznano samo kot rekord skakalnice. avstrijec Gregor Höll naj bi domnevno pri isti daljavi sv. rekorda padel oz. podrsal. Norvežan Sigmund Rudd podrsal pri dolžini sv. rekordu 94 m. 1941 - skok nemca Franz Mair-a pri rekordu 109 m ostaja sporen, čeprav je tu v nemškem članku omenjen. Prav tako naj bi pri tej dolžini sv. rekorda predtem padel nemec Heinrich Palme.[5] 1948 - Janez Polda pade pri dolžini sv. rekorda 120 m, švicar Charles Blum pa pade pri dolžina sv. rekorda 121 m. Letalnica bratov Gorišek Rekord naprave Datum Ime Dolžina 1969-3-21 Flag of the German Democratic Republic Jürgen Dommerich 137.0 m 1969-3-21 Zastava Norveške Lars Grini 146.0 m 1969-3-21 Zastava Češkoslovaške Jiří Raška 148.0 m 1969-3-21 Flag of the German Democratic Republic Horst Queck 149.0 m 1969-3-21 Zastava Norveške Bjorn Wirkola 156.0 m World record 1969-3-21 Zastava Češkoslovaške Jiří Raška 156.0 m World record 1969-3-22 Zastava Norveške Bjorn Wirkola 160.0 m World record 1969-3-22 Zastava Češkoslovaške Jiří Raška 164.0 m World record 1969-3-22 Flag of the German Democratic Republic Manfred Wolf 165.0 m World record 1974-3-15 Zastava Švice Walter Steiner 169.0 m World record 1977-3-20 Zastava Avstrije Reinhold Bachler 172.0 m 1979-3-16 Flag of the German Democratic Republic Klaus Ostwald 176.0 m World record 1985-3-15 Flag of the United States Mike Holland 186.0 m World record 1985-3-15 Zastava Finske Matti Nykänen 187.0 m World record 1985-3-16 Zastava Finske Matti Nykänen 191.0 m World record 1987-3-13 Zastava Avstrije Andreas Felder 191.0 m World record 1987-3-14 Zastava Avstrije Andreas Felder 191.0 m World record 1987-3-14 Zastava Poljske Piotr Fijas 194.0 m World record Leto Ime Dolžina 1991-3-24 Zastava Nemčije Ralph Gebstedt 194.0 m World record 1994-3-17 Zastava Avstrije Martin Höllwarth 196.0 m World record 1994-3-17 Zastava Finske Toni Nieminen 203.0 m World record 1994-3-18 Zastava Norveške Espen Bredesen 209.0 m World record 1997-3-22 Zastava Norveške Espen Bredesen 210.0 m World record 1997-3-22 Zastava Norveške Lasse Ottesen 212.0 m World record 1999-3-19 Zastava Nemčije Martin Schmitt 214.5 m World record 1999-3-20 Zastava Norveške Tommy Ingebrigtsen 219.5 m World record 2000-3-16 Zastava Avstrije Thomas Hörl 224.5 m World record 2000-3-18 Zastava Avstrije Andreas Goldberger 225.0 m World record 2003-3-20 Zastava Poljske Adam Małysz 225.0 m World record 2003-3-20 Zastava Finske Matti Hautamäki 227.5 m World record 2003-3-22 Zastava Finske Matti Hautamäki 228.5 m World record 2003-3-23 Zastava Finske Matti Hautamäki 231.0 m World record 2005-3-20 Zastava Norveške Tommy Ingebrigtsen 231.0 m World record 2005-3-20 Zastava Norveške Bjorn Einar Romoren 234.5 m World record 2005-3-20 Zastava Finske Matti Hautamäki 235.5 m World record 2005-3-20 Zastava NorveškeBjorn Einar Romoren 239.0 m World record *sv. rekorda v letih 1974 in 1979 izenačena z drugimi napravami. Oba izenačenaja sv. rek. A. Felderja na 191 m sta omenjena le tu.[6] Neveljavni sv. rekordi Datum ime Dolžina 1974 Zastava Švice Walter Steiner 177.0 m 1977-3-20 Zastava Jugoslavije Bogdan Norčič 181.0 m 1979 Flag of the German Democratic Republic Alex Zitzmann 179.0 m 1991-3-23 Zastava Nemčije André Kiesewetter 196.0 m 1994-3-17 Zastava Avstrije Andreas Goldberger 202.0 m 1994-3-18 Zastava Nemčije Christof Duffner 207.0 m 1997-3-22 Zastava Nemčije Dieter Thoma 213.0 m 1999-3-19 Zastava Nemčije Martin Schmitt 219.0 m 2003-3-21 Zastava Finske Veli-Matti Lindström 232.5 m 2005-3-17 Zastava Avstrije Andreas Widhölzl 234.5 m 2005-3-20 Zastava FinskeJanne Ahonen 240.0 m Glej tudi Letalnica bratov Gorišek Bloudkova velikanka Skakalnica Stano Pelan Sklici in opombe ^ Polet - uresničil Bloudkovo idejo ^ Rudi Gering aus Gehlberg: Ein kaum bekannter Weltrekordler ^ Celovito poročilo ov vplivih na NC Planica (stran 103) ^ Lahko bi šlo še dlje ^ Skispringen-com-Forum ^ Statistika rekordov na bled.si (stran 39) Zunanje povezave Uradna stran Olimpijski športni center Planica planica.si Letalnica na skisprungschanzen.com Etape svetovnega rekorda v smučarskih poletih na jozeslibar.si Statistika rekordov na bled.si Neznana znana Planica Napisal Aleš Guček dne 13.03.2010. Share on linkedin Share on facebook Share on twitter Share on email More Sharing Services Neznana znana Planica Približuje se zopet »praznik« v Planici, zato si jo oglejmo še z drugega zornega kota, kot samo preko v mikrofone tuleče novinarje rekord, rekord, rekord … Planica je postala rojstni kraj poletov iz vse drugačnih okoliščin, kot je to doslej znano. Z zgodovinarjem dr. Borutom Batageljem, prvim slovenskim doktorjem področja zgodovine smučanja sva enakih misli, da je bila leta 1933 zgrajena največja skakalnica na svetu bolj zaradi prestižnih slovenskih vzgibov in pojava slovenskega smučanja v svetu kot zaradi smučarskih tekmovalnih sposobnosti Slovencev v primerjavi z drugimi smučarskimi državami v Evropi in tudi v ZDA. Tako so slovenski odborniki v Jugoslovanski zimsko športni zvezi (orig.: Jugoslovansko zimsko sportni savez, skrajšano:ZSSJ), ki je bila ustanovljena leta 1922 v Ljubljani, s sedežem na Tyrševi 1 nasproti Hotela slon, s ponosom v tujini govorili o naši tradiciji v zvezi z bloškim smučanjem, ki ni imelo nobene zveze z modernim smučanjem, kot so hoteli to svetu povedati. Češ, mi smo potomci in nasledniki naše bloške preteklosti. Zasluga pa jim gre, da so svetu povedali in opozorili o zgodnjem začetku smučanja v srednji Evropi, kar je našlo široko zanimanje za našo domovino. Ker se nismo mogli izkazati s smučarskimi tekmovalnimi uspehi, je generalni tajnik ZSSJ in član Sportnega kluba Ilirija iz Ljubljane Joso Gorec skušal narediti Slovenijo pomembno z gradnjo največje skakalnice na svetu. Ni moj namen, da bi obujal že tako znane dogodke in dosežke v Planici, pač pa obuditi širši javnosti manj znana dejstva in nekako zopet popraviti nekatere krivice, ki ji botrujejo. Joso Gorec je bil pobudnik za gradnjo Doma Ilirija v Planici, ki naj bi postala novo smučarsko središče. Dom so odprli leta 1931 z zelo komfortnimi sobami s tekočo pitno hladno in toplo vodo za umivanje ter centralnim ogrevanjem. Poleg zimskega programa so zgradili še tenis igrišča in zunanji bazen. Vodo zanj so ogrevali, tako da je voda tekla po od sonca razgreti rahlo nagnjeni pločevinasti strehi v bazen. Inž. Janko Janša je bil prvi poklicni učitelj smučanja in tenisa v Sloveniji, ki je pozimi pri Domu Ilirija učil smučanje in poleti tenis od leta 1934 naprej. Zaradi premajhnih nočitvenih kapacitet so leta 1935 zgradili v bližini še depandanso. Investitor je bil SK Ilirija in številni ljubitelji športa z nakupom obveznic po tedanjih 100 dinarjev (dobra plača je bila tedaj okoli 1000 dinarjev). Dom je v osemdesetih letih začel propadati, saj je začela propadati lesena konstrukcija nad kamnitim pritličjem. Danes so zgradili nadomestno zgradbo in zraven še hotel s telovadnico ter obnovili depandanso. Poseg v okolje je umesten, posebno s simpatično arhitekturo, predvsem pa ohranitvijo središča, ki bo zaživelo z nadaljevanjem projekta Nordijskega centra s športnimi objekti blizu lokacije skakalnic in letalnice. Na fasadi novega doma so slike s prikazom razvoja skokov in poletov v Planici, ki sta ga pripravila dr. Iztok Durjava, direktor Muzeja športa v Ljubljani in dr. Borut Batagelj, zgodovinar iz Zgodovinskega arhiva Celje. Joso Gorec je naročil klubskemu kolegu inž. Stanku Bloudku, da nariše veliko skakalnico. Mednarodna smučarska zveza (nadalje: FIS) je takrat po pravilniku za smučarske skoke dovoljevala največ 80 m, tako imenovana kritična točka. Bloudek je temu sledil in določil tudi fantastično lokacijo letalnice. A glej ga šmenta, Ivan Rožman, gradbenik in lastnik gradbenega podjetja, je narisal načrte za 90 metrsko skakalnico. Gorec se je odločil za gradnjo te namesto Bloudkove. Gradbena dela je poveril očetu športnega novinarja Marka Rožmana Ivanu Rožmanu, ki je poleg tovarnarja Rada Hribarja iz Ljubljane in najemnika hotelov Bitenca, očeta igralca Demetra Bitenca, prispeval ves denar za gradnjo. Domačini niso hoteli prodati zemlje. Takrat je nastopil rateški župnik Lavtižar in s prižnice med pridigo okrcal domačine, da to ni »boguvšečno« dejanje, da nočejo razvoja tega zaostalega, predvsem živinorejskega kraja. Zemlja je bila pridobljena in leta 1933 je bila velikanka zgrajena. Najprej so na njej skakali februarja 1934 za državno prvenstvo kraljevine Jugoslavije in marca je bila na njej izpeljana velika mednarodna tekma. Tja so prišli tudi Norvežani, tedaj nepremagljivi skakalci. Birger Rudd iz Kongsberga je skočil najdlje na svetu dotlej 92 m, njegov brat Sigmund pa je podrsal pri 94 m, kar je veljalo za neveljaven skok. Novinarji so odbrzeli v Rateče in od tam poslali telegrame po svetu, da je v Planici dosežen »svetovni rekord«. Nazaj so začeli prihajati telegrami, če je to napaka in sploh, kje je ta Planica, saj je ni nikjer na zemljevidu. Norvežani so ugotovili nekaj napak profila skakalnice in sami z lopatami nametali sneg in s tem naredili »mamutsko skakalnico« bolj varno. Ime ji je dal Sigmund Ruud v svoji knjigi v nemškem prevodu Skispuren kruezen die Welt (slov.: Smučine križarijo po svetu, Berlin 1939). Bloudek je zvesto prerisal profil in leta 1935 na mednarodni tekmi je bila velika skakalnica pripravljena za nove daljše skoke. Prišlo je do spora med Bloudkom in Rožmanom o avtorstvu in Rožman je bil odmaknjen od Planice. Joso Gorec žal ni stopil v bran Rožmanu, češ da je gradbenik narisal in zgradil prvi letalnico v Planici, tako da je v javnosti obveljalo, da je bil to Bloudek, kakor so v javnosti začeli predstavljati projekt. Ta je za prvo 90 m letalnico določil lokacijo in naredil geodetski zakoličitev s pomočjo nečaka Svetka Lapajneta, kasnejšega izjemnega statika in profesorja, a vendarle Rožmanove naprave. Gorčevemu molku je verjetno botrovalo dejstvo, da je bil Bloudek član SK Ilirija. Rožman je kmalu umrl in vse je zatonilo v pozabo, razen ... Za resnico se je postavil Svetozar Guček in veliko pisal v časopise in govoril o tem, a uradna vodstvena športna elita je še kar naprej omenjala le Bloudka, pri tem da vlogo Gorca sploh ni omenjala. Bloudek je narisal leta in zgardil leta 1935 povečano letalnico v Planici z možnostjo poletov preko 100 m. Ljubosumni Norvežani in vodstvo FIS, ki jo je vodil Norvežan polkovnik N.R. Ostggard, velik tradicionalist so bili proti. Zakaj so Norvežani napadali le Planico in ne dveh velikank s kritično točko preko 90 m v Italiji Ponte di Legno in na Norveškem blizu Osla, ki sta dopuščali polete preko 100 m, je možno razumeti le, ker mala Slovenija ni smela postati »Meka« skokov oziroma poletov? Norveška zveza je leta 1936 prepovedala svojim skakalcem nastopiti na tekmi leta 1936 v Planici. S solzami v očeh so gledali, kako jim je tik pred nosom komaj 19 letni Avstrijec Sepp Bradl – Buwie odnesel slavo prvega človeka, ki je na smučeh poletel preko 100 m. Buwie iz Bischofshofna in doskočil pri 101,5 m. Novinarji in nekateri viri pišejo 101 m, kar je napačno. Mojemu očetu Svetozarju Gučku so novinarji celo popravljali v člankih in knjigah pravilno dolžino 101,5 m. Merilec je odmeril 101,5 m, vendar so na stolpu za občinstvo objavili številko 101 m, saj ni bilo prostora za četrto številko, namreč za polovico metra. Tako je tudi na fotografiji oglasne table zabeležena ta daljava. Sigmund Ruud, ki je bil v Planici, je v svoji knjigi napisal 101,5 m. Poleg tega je na pokalu, ki ga je dobil Buwie vgravirana številka 101,5 m. Kdor ne verjame, si ga lahko ogleda v vitrini v Slazburger Ski Museum v Werfenwengnu blizu Bischofshofna. Začela se je borba s FIS za priznanje Planice. Redni FIS kongres je bil leta 1938 v Helsinkih na Finskem. Joso Gorec, inž. Stanko Bloudek in hrvaški športni novinar Hrvoje Macanović so bili določeni za delegate na tem FIS kongresu. Bloudek ni hotel odpotovati in zagovarjati svojih načrtov. Tako je to vlogo in še uveljavitev poletov za zeleno mizo poveril Gorcu. Bloudek je seveda odigral v življenju izjemno vlogo kot znanstvenik in športni delavec, ki mu je nimam pravice kratiti, vendar je treba povedati, da je bil predvsem empirik. Zaradi tega si ni upal iti predaleč v praksi v nasprotju s Švicarjem Reinhardom Straumannom in z Nemcem arhitektom in skakalcem Heinijem Klopferjem. Zato malo nazaj, kdaj se pojavi izraz smučarski polet. Strauman je bil leta 1925 zgrožen zaradi številnih nesreč pri smučarskih skokih in začel razvijati teorijo varnih skokov. Šel je še naprej v razvoju in teoretično predvidel razvoj skokov, predvsem s teorijo aerodinamičneh smučarskih poletov. Preskuse je simuliral celo v zračnem tunelu v nemškem Gőtingenu. Zaradi svojega dela so ga poklicali v Komite za skoke pri FIS, kjer je bil od leta 1931 vse do leta 1959. Bloudek je vedel zanj, a se ob problemu Planice in svojih načrtov ni obrnil nanj. Verjetno, ker ni bil prepričan v svoje razvojne projekte ali zaradi negotovosti izpostavljanja zagovora pred drugim vrhunskim strokovnjakom. Bloudek bi zagotovo znal uspešno zagovoriti svoje projekte in pridobil v FIS podpornika, tako pa si je ustvaril nasprotnika. Seveda je to le razmišljanje, a je morda resnično tako, sicer bi Bloudek odpotoval v Helsinke. Straumann je bil zagotovo užaljen in je kot FIS član nasprotoval Planici in Bloudku, čeprav je začel razvoj skokov v polete. Torej bi Planica potrdila njegovo teorijo. Napaka pač, ki jo je moral Gorec popravljati na FIS kongresu leta 1938. Joso Gorec je odlično in diplomatsko zagovarjal polete in Planico, kar je opisal Hrvoje Macanović. Gorec je imel srečo, ker ga je podprl Anglež Sir Arnold Lunn, ki je imel podobne probleme s FIS leta 1928 in 1930 zaradi uvedbe slaloma in smuka v FIS. Lunn je rekel, da FIS ne bo mogla preprečiti poletov v Planici. Tam pač ne bo mednarodnih tekem, ampak lokalne, katere ne more nihče preprečiti. »Ne boste mogli zavreti dogajanja, pa čeprav brez FIS«, je končal svojo podporo. Gorec je po predstavitvi načrtov še dodal, da je FIS sprejela le pravilnik za skoke s kritično točko 80 m, nima pa pravilnika o smučarskih poletih, nove smučarske zvrsti. Čimprej ga naj pripravi in sprejme, s čimer se je odtajal tudi Reinhard Straumann, saj se je zavedal, da bo njegova teorija o aerodinamičnem poletu zaživela. FIS je dovolila polete, a le v študijske namene. Vsi pišejo, da je Rudi Finžgar prvi Slovenec, ki je premagal 100 m znamko leta 1947 v Planici z dolžino 102 m. Odlični alpski smučar Slavko Lukanc iz Tržiča v svojem dnevniku piše pod Smuški poleti v Planici, da je v nedeljo 2.marca 1941 Albin Novšak s padcem doskočil pri 103 m, Rudi Finžgar pa brez padca 101 m. Avstrijec Gering, takrat zaradi priključitve Avstrije Nemčijo, pa celo 118 m. Lukancu je za verjeti, saj v svojem dnevniku natančno opisuje tudi alpske tekme in dogodke alpskega smučanja pred in po 2. svetovni vojni, kar je preverjeno. Joso Gorec je leta 1946 postal član FIS predsedstva in načelnik odbora za smučanje pri Fizkulturni zvezi Slovenije, saj do leta 1948 ni bilo panožnih športnih zvez v Jugoslaviji in seveda republiki Sloveniji. Leto 1948 je bila prelomnica poletov, saj je FIS prvič delegirala svojega člana za polete v Planici. Švicar Hans Feldmann je prišel in videl 120 m »rekord« rojaka Fritza Tschanena. Svetovni rekord v poletih FIS še danes ne priznava, da ne bi prišlo do brezglavega tekmovanja, kje bo kdo dlje poletel in pri tem vsi pozabili na varnost tekmovalcev. Feldmann je izruval tablo z označitvijo 120 in jo privezal na kovček in jo odnesel za spomin domov v Švico. Napisal je izjemno ugodno poročilo za Planico in smučarske polete, a je bilo potrebnih precej let, da je FIS končno priznala smučarske polete leta 1970 na kongresu v Dubrovniku in dodelila Sloveniji in Planici organizacijo leta 1972 prvega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Feldmann je hotel samo dobro ob zaključnem govoru po poletih v Planici leta 1948. Izjavil je namreč v nemškem jeziku, ker je hotel pohvaliti organizatorje, predvsem predsednika organizacijskega odbora Josa Gorca: « … kot bi rekel Winston Churchill, dobro pripravljeno, polovico izvedeno, kot je to storil moj prijatelj Joso Gorec …« Dva uslužbenca Udbe, ki sta kot senca sledila Gorcu, eden se je pisal Gruden, sta v Ljubljano prenesla, da je Feldmann rekel, da je Gorec Churchillov prijatelj. Ker se je tedaj Josip Broz – Tito zapletel v spor po lastni krivdi s predsednikom Velike Britanije, ker se predsednik in maršal Federativne republike Jugoslavije ni držal njunega dogovora o demokratičnih več strankarskih volitvah, je začel preganjati tudi v montiranih procesih, vse kar je v Jugoslaviji dišalo po Angležih. Spomin na Nagodetov proces. Poleg tega je Gorec nevestno razmetaval državni denar, sta poročala udbaša. Delavcem, ki so brezplačno pripravljali letalnico, je plačal in jih »mastil« v gostilni Žerjav v Ratečah klobaso in krompir, kar so zalili z vinom. Tako se je glasila obtožnica, ki je Gorca spravila v ječo in ob mesto načelnika smučarskega odbora. Ne samo to. Na procesu je dobil še za nagrado sodne oblasti še dosmrtni suspenz v športu. Gorcu so bile tako plačane zasluge za rojstvo poletov in za Planico. Celoten sekretariat tedaj že Smučarske zveze Slovenije je demonstrativno odstopil. Nekateri so pod pritiskom zopet pričeli z delom v sekretariatu, saj so se bali za službe in družino. Največja blamaža je nastopila, ko je FIS spraševala, kako to, da Gorca ni več na seje predsedstva FIS in kaj je z njim. Svetozar Guček je sprožil postopek za rešitev Gorca iz zapora in postopek rehabilitacije. Gorec je ugledal sonce po okoli šestih mesecih, medtem ko je rehabilitacija trajala nekoliko dalj časa. Povabljen je bil končno leta 1954 kot častni gost v »njegovo« Planico, kjer si je ogledal polete na novi Bloudkovi 120 m velikanki s tribune za sodnike 90 m skakalnice, saj se je tam krasno videlo s profila letalce od zaletnega mesta, preko odriva, poleta in doskoka. Tako je trdil Gorec in imel prav ter se odpovedal častni tribuni. Josip Broz – Tito si je večkrat ogledal s spremstvom polete v Planici, nagradil s »svojimi pozlačenimi urami« najboljše slovenske letalce. Nihče mu ni omenil Gorca, le Bloudka , kot da bi se sramovali »očeta« Planice in seveda njihovih preteklih političnih zablod. Največja smešnost pri vodenju postopkov Udbe proti Gorcu je bila v mnogo čem. Njegova mama Ana Gorec je bila lastnica športne trgovine takoj po 1. svetovni vojni pri nebotičniku v Ljubljani. Sin Joso je vodil vse posle in iz pretežno kolesarskih športnih potrebščin razvil prodajo s smučarskimi izdelki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Iz trgovske blagajne je odromalo precej denarja za smučarski šport. Revnejšim in perspektivnim mladim smučarjem je podaril smučarsko opremo, kar je trgovino pripeljalo v rdeče številke. Mama in sin sta bila primorana prodati trgovino, ki jo je kupil ljubljanski trgovec Killer. Ta je za poslovodjo zaposlil Josa Gorca. Med vojno je Gorec skušal rešiti številne člane Osvobodilne fronte, ki so jih zaprle okupacijske oblasti in pri tem riskiral lastno glavo. Italijanski dekret iz leta 1942 je prepovedal posest in uporabo smuči prebivalcem Ljubljanske pokrajine. Gorec je moral predati smuči, še več jih je uničil, da ne bi prišle v roke Italijanom. Taboriščnikom v koncentracijskih taboriščih je redno pošiljal pakete, da bi lažje preživeli. Trgovina je delovala tudi po 2. svetovni vojni, dokler ni bil Gorec obsojen še hudega zločina »povojnega dobičkarja«. Zaplenili so mu »njegovo trgovino« kot kapitalistu in pri tem naredili veliko napako. Trgovina ni bila njegova in ko so zvedeli to, so se spravili še nad lastnika Killerja. Zaplenili so kolesa in smuči, češ, da jih je Gorec skrival pred oblastjo in drago prodajal pod roko kot povojni dobičkar. Zopet se je »vestna oblast« zmotila, saj so v trgovini prezimili z reverzi kolesa njihovih kupcev, prav tako smuči. O tem je govorila po osamosvojitvi tudi blagajničarka v trgovini, ki je bila ena redkih, ki je v težkih časih ostala zvesta Gorcu in ga prikazovala kot izjemnega humanega človeka, dobričino, ki je živel za malega človeka in za šport. Planico je ustvaril Joso Gorec in predvsem on, seveda s pomočjo izvajalcev načrtovanaj skakalnic Ivana Rožmana in inž. Stanka Bloudka. Gorec je dosegel priznanje poletov v mednarodnih smučarskih krogih in pri FIS. Tako je najprej diplomatsko prelisičiti Norveško smučarsko zvezo (orig.: Norsk Skiforbund), ko je skril leta 1935 telegram. Sporočili so, da Norvežani ne smejo skakati v Planici leta 1935. Gorec si je rekel, da telegram v Rateče potuje dolgo in nato še do Planice, torej z zamudo. Spravil ga je v žep in predal vodstvu norveškega moštva, ko so končali polete in je Norvežan Reidar Andersen že poletel 99 m daleč, najdlje na svetu. Zmaga zagovora poletov in Planice na kongresu FIS je prav tako zgolj njegova zasluga, sicer bi lahko nadaljnji Bloudkovi načrti ostali mrtva risba na papirju. Večino slik je manj znanih, zato vredno objave v tem prispevku. Aleš Guček – Smuček upokojeni (m)učitelj smučanja Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja. Švicar Reinhard Straumann je že po letu 1925 razvijal teorijo aerodinamičnega skoka in poleta na smučeh. Poleg teorije z izračuni gibanja telesa skozi zrak je praktično preskušal let skakalca v zračnem tunelu v Götingenu v Nemčiji. Švicar Reinhard Straumann je že po letu 1925 razvijal teorijo aerodinamičnega skoka in poleta na smučeh. Poleg teorije z izračuni gibanja telesa skozi zrak je praktično preskušal let skakalca v zračnem tunelu v Götingenu v Nemčiji. Joso Gorec, generalni tajnik Jugoslovanske zimsko športne zveze in član Športnega kluba Ilirija, je dal idejo za ustanovitev športno turističnega centra v Planici, ki je bila razmeroma blizu železniške postaje. Najprej naj bi zgradili dom in nato še skakalnice. Za gradnjo tedaj največje skakalnice na svetu in zaradi truda za priznanje poletov pri Mednarodni smučarski zvezi Josa Gorca upravičeno imenujemo očeta poletov in Planice. Joso Gorec, generalni tajnik Jugoslovanske zimsko športne zveze in član Športnega kluba Ilirija, je dal idejo za ustanovitev športno turističnega centra v Planici, ki je bila razmeroma blizu železniške postaje. Najprej naj bi zgradili dom in nato še skakalnice. Za gradnjo tedaj največje skakalnice na svetu in zaradi truda za priznanje poletov pri Mednarodni smučarski zvezi Josa Gorca upravičeno imenujemo očeta poletov in Planice. Skica Doma Ilirija v Planici, v ozadju Jalovec (1931). Skica Doma Ilirija v Planici, v ozadju Jalovec (1931). Inž. Janko Janša, alpski tekmovalec in učitelj smučanja (drugi z leve) je v Planici vodil smučarske tečaje. Inž. Janko Janša, alpski tekmovalec in učitelj smučanja (drugi z leve) je v Planici vodil smučarske tečaje. Množični smučarski tečaj leta 1935 na Slatni tik pod Domom Ilirija v Planici. Množični smučarski tečaj leta 1935 na Slatni tik pod Domom Ilirija v Planici. Ivan Rožman je narisal načrt, po današnjih merilih idejno skico, za 90 m skakalnico v Planici (1933). Ivan Rožman je narisal načrt, po današnjih merilih idejno skico, za 90 m skakalnico v Planici (1933). Skica Rožmanove 90 m skakalnice. Original hrani Arhiv Slovenije. Skica Rožmanove 90 m skakalnice. Original hrani Arhiv Slovenije. Na desni Dom Ilirija, na levi depandansa, v ospredju desno del bazena, ko spomladi v njem še ni bilo vode (razglednica iz leta 1948). Na desni Dom Ilirija, na levi depandansa, v ospredju desno del bazena, ko spomladi v njem še ni bilo vode (razglednica iz leta 1948). Portret v svinčniku inž. Stanka Bloudka, ki ga je narisal bivši reprezentant v skokih na smučeh Miro Oman. Portret v svinčniku inž. Stanka Bloudka, ki ga je narisal bivši reprezentant v skokih na smučeh Miro Oman. Inž. Stanko Bloudek ni samo načrtoval letalnic v Planici po letu 1935, temveč tudi sam preverjal izvršena gradbena dela. Inž. Stanko Bloudek ni samo načrtoval letalnic v Planici po letu 1935, temveč tudi sam preverjal izvršena gradbena dela. Načrt Bloudkove 100 m letalnice v Planici za tekme v letu 1936. Načrt Bloudkove 100 m letalnice v Planici za tekme v letu 1936. Razglednica Bloudkove velikanke, ki so jo pošiljali od leta 1936. Razglednica Bloudkove velikanke, ki so jo pošiljali od leta 1936. Norvežani so bili izjemni skakalci in tudi alpski smučarji. Med popoldanskim prostim časom so nataknili leta 1934 alpske smuči in vijugali nad Domom Ilirijo. Birger Ruud je na desni v rdečem puloverju Smučarskega kluba Kongsberg iz Norveške, ki so ga skrajšano pisali z veliko črko K, ki je vidna na puloverju. Norvežani so bili izjemni skakalci in tudi alpski smučarji. Med popoldanskim prostim časom so nataknili leta 1934 alpske smuči in vijugali nad Domom Ilirijo. Birger Ruud je na desni v rdečem puloverju Smučarskega kluba Kongsberg iz Norveške, ki so ga skrajšano pisali z veliko črko K, ki je vidna na puloverju. Albin Novšak je bil leta 1934 naš najboljši skakalec na mednarodni tekmi s 66 m in leta 1936 z 89,5 m. Albin Novšak je bil leta 1934 naš najboljši skakalec na mednarodni tekmi s 66 m in leta 1936 z 89,5 m. Norvežan Birger Ruud med skokom 92 m leta 1934 v lepo prikazanem upognjenem slogu Kongsberg, v svetu znanem kot Konsberg bend style. Norvežan Birger Ruud med skokom 92 m leta 1934 v lepo prikazanem upognjenem slogu Kongsberg, v svetu znanem kot Konsberg bend style. Doskok Avstrijca Seppa Bradla – Buwieja pri 101,5 m leta 1936 v Planici. Doskok Avstrijca Seppa Bradla – Buwieja pri 101,5 m leta 1936 v Planici. Rudi Finžgar, imenovan planiški junak, naj bi poletel po nekaterih podatkih 95 m leta 1941 in šele leta 1947 102 m, kar se je sicer zgodilo že leta 1941. Rudi Finžgar, imenovan planiški junak, naj bi poletel po nekaterih podatkih 95 m leta 1941 in šele leta 1947 102 m, kar se je sicer zgodilo že leta 1941. Nemci so hoteli zganjati propagando v Planici med 2. svetovno vojno in zgradili ob Bloudkovi 120 m skakalnici popolnoma zgrešeni zidani sodniški stolp, s katerega se ni videlo skakalca skoraj nič. Tam ni bilo niti ene tekme med vojno. Slika je po letu 1954, ko se vidi na levi nemški stolp in na desni že novozgrajeni elegantni betonski sodniški stolp z leseno fasado, za katerega je statiko izračunal Bloudkov nečak inž. Svetko Lapajne. Nemci so hoteli zganjati propagando v Planici med 2. svetovno vojno in zgradili ob Bloudkovi 120 m skakalnici popolnoma zgrešeni zidani sodniški stolp, s katerega se ni videlo skakalca skoraj nič. Tam ni bilo niti ene tekme med vojno. Slika je po letu 1954, ko se vidi na levi nemški stolp in na desni že novozgrajeni elegantni betonski sodniški stolp z leseno fasado, za katerega je statiko izračunal Bloudkov nečak inž. Svetko Lapajne. Planiška 125 m velikanka leta 1949. Bloudek si ni upal naenkrat zgraditi skakalnice od 100 m na 125, temveč jo je skoraj vsako leto za malo povečal in ugotavljal, kako se obnaša. Bloudkov tipični empirični pristop. Planiška 125 m velikanka leta 1949. Bloudek si ni upal naenkrat zgraditi skakalnice od 100 m na 125, temveč jo je skoraj vsako leto za malo povečal in ugotavljal, kako se obnaša. Bloudkov tipični empirični pristop. Švicar Fritz Tschanen med poletom 120 m v Planici leta 1948. Ko se je dotrajana lesena 125 m letalnica v Planici podrla leta 1951, je šel Bloudek skrivoma na ogled letalnice v Oberstdorfu, ki jo je leta 1950 projektiral arhitekt in skakalec Heini Klopfer. Bloudek si jo je hotel ogledati med poleti na tej tedaj največji letalnici na svetu s 140 m, ne da bi ga kdo opazil. Njegov obisk ni ostal neopažen, saj ga je na železniški postaji srečal Rudi Finžgar in tako zvedel, da je šel Bloudek na »špijonažo«. Kljub vsemu se Bloudek ni upal narediti večje letalnice in je tako leta 1954 Planica gostila skakalce iz domovine in tujine zopet »e na 125 m skakalnici, ki pa jo je zopet vsako leto povečeval. Tako je na njej Helmuth Recknagel poletel leta 1957 124 m in 127 m leta 1960. Švicar Fritz Tschanen med poletom 120 m v Planici leta 1948. Ko se je dotrajana lesena 125 m letalnica v Planici podrla leta 1951, je šel Bloudek skrivoma na ogled letalnice v Oberstdorfu, ki jo je leta 1950 projektiral arhitekt in skakalec Heini Klopfer. Bloudek si jo je hotel ogledati med poleti na tej tedaj največji letalnici na svetu s 140 m, ne da bi ga kdo opazil. Njegov obisk ni ostal neopažen, saj ga je na železniški postaji srečal Rudi Finžgar in tako zvedel, da je šel Bloudek na »špijonažo«. Kljub vsemu se Bloudek ni upal narediti večje letalnice in je tako leta 1954 Planica gostila skakalce iz domovine in tujine zopet »e na 125 m skakalnici, ki pa jo je zopet vsako leto povečeval. Tako je na njej Helmuth Recknagel poletel leta 1957 124 m in 127 m leta 1960. Oglas za športno trgovino Ane Gorec iz leta 1932, ko je bil izdan tudi katalog smučarske opreme. Ta trgovina je bila formalno v napoto po 2. svetovni vojni slovenski oblasti, čeprav je bilo v ozadju bistveno Gorčevo strokovno sodelovanje prijateljevanje s priznanimi tujimi smučarskimi odborniki, nad katerim vodilni politiki in Udba niso imeli pregleda, kaj šele tako njim željenega vpliva. Oglas za športno trgovino Ane Gorec iz leta 1932, ko je bil izdan tudi katalog smučarske opreme. Ta trgovina je bila formalno v napoto po 2. svetovni vojni slovenski oblasti, čeprav je bilo v ozadju bistveno Gorčevo strokovno sodelovanje prijateljevanje s priznanimi tujimi smučarskimi odborniki, nad katerim vodilni politiki in Udba niso imeli pregleda, kaj šele tako njim željenega vpliva. Desno Joso Gorec in levo avtor tega prispevka po Gorčevi rehabilitaciji leta 1954 v Planici. Desno Joso Gorec in levo avtor tega prispevka po Gorčevi rehabilitaciji leta 1954 v Planici. Joso Gorec, Svetozar Guček in nosač iz Studorja Urbančkov Tonček so šli na spomladansko na večdnevno smučarsko turno smučanje v Julijce. Nenadna snežna ploha in nato slabo vreme s sneženjem jih je ujelo na višini 2 200 m pod Debelim vrhom. Naredili so iglu in noč varno preživeli v njem.Naslednji dan jih je pričakalo krasno vreme in med potjo so naleteli na prijatelje, ki so jim šli zjutraj na pomoč. Na sliki Joso Gorec po preživeti noči (1957). Joso Gorec, Svetozar Guček in nosač iz Studorja Urbančkov Tonček so šli na spomladansko na večdnevno smučarsko turno smučanje v Julijce. Nenadna snežna ploha in nato slabo vreme s sneženjem jih je ujelo na višini 2 200 m pod Debelim vrhom. Naredili so iglu in noč varno preživeli v njem.Naslednji dan jih je pričakalo krasno vreme in med potjo so naleteli na prijatelje, ki so jim šli zjutraj na pomoč. Na sliki Joso Gorec po preživeti noči (1957). Gorca je kmalu po drugi vojni država zavrgla - bil je izvoljen v predsedstvo mednarodne smučarske zveze, a tudi to ni pomagalo. Čeprav je med drugo vojno rešil Bloudka izpod okupacijskih pušk, so Josa Gorca po vojni celo zaprli (3 leta), nekaj let pozneje je zagrenjen in dotolčen storil samomor. Kjope ski v norveščini pomeni - kupim smuče. - ski pomeni smuče (uporabljajo vsi germani), samo Slovenci in Norvežani imamo torej svoje poimenovanje smuč - večina drugih uporablja germansko poimenovanje SKI. Ivan Rožman Ivan Rožman, slovenski gradbenik in alpinist, * 27. december 1901, Ljubljana, † 30. december 1937, Golnik. Rožman je bil dober smučar, alpinist in aktiven član alpinističnega društva Skala. Po prvi svetovni vojni je s Klementom Jugom preplezal nekaj klasičnih smeri v Julijskih Alpah. Ko je njegov načrt za skakalnico v Planici, ki je v javnosti bolj poznana kot Bloudkova velikanka, odobrila Mednarodna smučarska organizacija, jo je s svojim gradbenim podjetjem 1934 tudi zgradil. Poleg gradnje skakalnice v Planici je poznan tudi po tem, da je leta 1934 na prvi tekmi na novi skakalnici kot prvi na svetu uporabil za pripravo skakalnice t. i. »snežni cement«.[1] Brez Planice si ni mogoče zamisliti sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih. Dolina pod Poncami je že pravi sinonim za najdaljše polete orlov na smučeh. Letos Planica praznuje 75 let. Organizatorji preostalih tekem svetovnega pokala lahko Planici zavidajo izjemno tradicijo in odlično izpeljane prireditve. Vsako leto se na sklepni prireditvi svetovnega pokala zbere ogromno gledalcev, kar marsikod drugod ni pravilo. Začetniki smučarskih skokov so bili Norvežani, ki so bili nepremagljivi med letoma 1868 (najdaljši skok je bil 19,5 m) in 1916 (58,5 m). Zgodovina smučarskih skokov v Sloveniji se uradno začenja s prvim rekordom in prvenstvom leta 1921 v Birger RuudBohinju. Prvi rekorder in prvak je postal Jože Pogačar, ki je pristal pri devetih metrih. Že pred letom 1930 je Planica dobila prvo skakalnico. Leta 1931 so v Planici odprli Dom. Kmalu so se pojavile zamisli o večjem objektu, ki bi ustrezal določilom FIS-a za večja tekmovanja. Najbolj zaslužni za gradnjo skakalnice so bili tajnik v jugoslovanski zimskošportni zvezi Joso Gorec, inženir Stanko Bloudek in gradbenik Ivan Rožman. Birger Ruud prvi planiški rekorder 4. februarja 1934 so napravo preizkusili z državnim prvenstvom. Franc Palme je zmagal z državnim rekordom (60 m). Mesec dni pozneje so se na Bloudek-Rožmanovi velikanki že pomerili vsi največji mojstri skakanja iz Norveške, Avstrije in Slovenije. VIDEO: Oglejte si svetovni rekord Romörena (239 m) in še meter daljši polet Ahonena, ki pa se je končal s padcem. 25. marca 1934 je Norvežan Birger Ruud postavil nov svetovni rekord (92 m). To je bila velika prelomnica v zgodovini smučarskih skokov. Sepp BradlOd tedaj je Planica za vedno zapisana z zlatimi črkami. Norvežani so bili v ospredju tudi leto pozneje. Reidar Andersen je pomaknil rekord na 99 metrov in le za las zgrešil magično mejo. Bradl prvi Zemljan čez 100 metrov 18. marca 1936 je komaj 18-letni Avstrijec Sepp Bradl postal prvi človek, ki je poletel prek 100 metrov. V Planici je pristal pri 101,5 metra. Po vojni je Stanko Bloudek s sodelavci temeljito obnovil skakalnico, FIS pa ni hotel izdati dovoljenja za mednarodna tekmovanja na skakalnici, ki je za tedanje razmere bila že letalnica. Prvi povojni junak je bil leta 1948 Švicar Fritz Tschanen z novo rekordno znamko Planice (120 m). Pri enaki daljavi je ljubljenec domačega občinstva Janez Polda padel. Stanko BloudekKulm in Oberstdorf prehitela Planico Leta 1950 se je Bloudkova velikanka prvič podrla. Leseno stebrišče, ki je držalo zgornji, umetni del doskočišča, je bilo dotrajano. Bloudek se je hitro lotil prenove, ki je trajala dve leti. V začetku petdesetih let sta Oberstdorf in Kulm prehitela Planico in prevzela primat v boju za najdaljše daljave. Teren v Planici ni več dovoljeval bistvenih povečav in tako je Planica kar dolgih 21 let čakala na nov rekord. Šlibar postavil rekord v Oberstdorfu Februarja 1961 je na letalnici Heinija Klopferja v Oberstdorfu Jože Šlibar postal prvi Slovenec, ki je postavil svetovni rekord (141,0 m). Množica navdušenih navijačev je sprejela Jožeta na ljubljanski železniški postaji, postal je pravi narodni junak. Jože ŠlibarŠlibar je še vedno vsako leto gost Planice, leta 2004 je prav pod Poncami slavil svoj 70. rojstni dan in norveški novinarski kolegi so nas spraševali, ali so slišali prav, saj jih je bilo Jožetu videti vsaj 10 manj. Brata Gorišek sta naredila načrte za letalnico Misli planiških organizatorjev pa so bile že vsa ta leta, tudi po Bloudkovi smrti, usmerjene v gradnjo nove letalnice, ki bi Planici povrnila nekdanjo slavo. Brata Lado in Janez Gorišek sta prevzela Bloudkovo dediščino. Imela sta veliko znanja in za tisti čas osupljive ideje. Leta 1962 je začelo delovati združenje KOP (Kulm, Oberstdorf, Planica). Brata Gorišek sta lokacijo izbrala malo naprej od obeh tedanjih skakalnic (90 m in 120 m). Letalnica je bila projektirana tako, da bi jo brez velikih težav tudi povečevali, kar se je pozneje izkazalo za odlično zamisel. Janez GorišekSijajna prva prireditev na velikanki Kritična točka je bila po tedaj veljavnih pravilih pri 123 metrih, letalnica je dovoljevala polete tudi prek 160 metrov. Izkopali so 15.000 kubičnih metrov materiala in uredili več kot 7.000 kvadratnih metrov terena. Od 21. do 23. marca 1969 je okoli 90.000 gledalcev pod Poncami videlo nepozabno prireditev. Svetovni rekord je bil izboljšan kar petkrat. Norvežan Björn Wirkola (156 m in 160 m), Čehoslovak Jirži Raška (156 m in 164 m) in Nemec Manfred Wolf (165 m) so vrnili Planico na pota stare slave. Odlična prireditev je navdušila tudi predsednika FIS-a Marca Hodlerja in mednarodna smučarska zveza je na kongresu v Opatiji leta 1971 sklenila, da bo naslednje leto v Planici tudi prvo svetovno prvenstvo v poletih. Björn WirkolaNorčič skoraj rekorder Prvenstvo je potekalo v pretoplem vremenu, tekmovanje je motil tudi veter. Zmagal je legendarni Švicar Walter Steiner, Peter Štefančič pa je končal na 10. mestu. Bogdan Norčič je bil leta 1977 še zelo mlad in obetaven skakalec. Nastopil je kot predskakalec z višjega naleta. V zelo ugodnih vetrovnih razmerah ga je odneslo zelo daleč. Veljavni svetovni rekord je imel Avstrijec Toni Innauer (176 m), Norčič pa je pristal pri 181 metrih, vendar je pri doskoku sedel na smuči. Njegov veljavni jugoslovanski rekord je bil 168 metrov. Od leta 1987 so vsi rekordi padli v Planici Leta 1979 je svetovni prvak postal Avstrijec Bogdan Norčič Armin Kogler, ki je tudi prvi zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala. Finec Matti Nykänen, ki po mnenju mnogih strokovnjakov velja za najboljšega skakalca vseh časov, je leta 1985 postal svetovni prvak. V Planici je postavil tudi dva rekorda (187 m in 191 m). Njegov dosežek je leto pozneje na Kulmu uspelo izenačiti Avstrijcu Andreasu Felderju. Poljak Piotr Fijas je leta 1987 v Planici pristal pri 194 metrih in od tedaj ima Planica vseskozi svetovni rekord v svoji lasti. Mednarodna smučarska zveza je skušala zajeziti prehiter razvoj poletov, vendar pri tem ni uspela. Še posebej hitro so se daljave večale, ko se je v začetku devetdesetih let uveljavil škarjasti slog skakanja. Ulaga zaznamoval tekmovanje leta 1988 Matti Nykänen Planica je vsako leto priredila tudi tekmovanje na Bloudkovi velikanki. Še posebej se nam je v spomin vtisnil finale svetovnega pokala leta 1988. 26. in 27. marca je Primož Ulaga dosegel nepozabno dvojno zmago. Najprej je bil nepremagljiv na srednji skakalnici, potem pa še na 120-metrski, kjer je 2. mesto zasedel Rajko Lotrič. Zmagi Ulage sta tudi zadnji dve, ki so ju uspeli priskakati slovenski orli v Planici. Primož si je priboril tudi 3. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Nieminen prvi poletel čez 200 metrov Rekordna bera se je ob manjših popravkih in povečavah letalnice nadaljevala. Vrhunec je dosegla ob 13. svetovnem prvenstvu v poletih leta 1994. Finski čudežni deček Toni Nieminen je prvi poletel čez 200 metrov (203 m), Norvežan Espen Bredesen, ki je tistega leta prevladoval v svetovnem pokalu, pa je rekord pomaknil do 209 metrov. Svetovni prvak je postal Čeh Jaroslav Sakala. Primož UlagaZgodovinska uspeha Primoža Peterke Poleti so bili spet na sporedu leta 1997, ko je največji uspeh v zgodovini slovenskega skakalnega športa dosegel Primož Peterka. Pod Poncami je bil četrti in drugi, v skupnem seštevku pa je ugnal glavnega tekmeca Nemca Diethra Thomo. S tem je postal prvi Slovenec, ki je dvignil veliki kristalni globus, zmagal pa je tudi v posebnem seštevku poletov. Več kot 100.000 gledalcev v treh dneh je videlo nova rekorda Norvežanov Bredesena (210 m) in Lasseja Ottesena (212 m). Leta 1998 je bila zadnjič na sporedu prireditev na Bloudkovi velikanki. Peterka je v boju za skupno zmago v svetovnem pokalu ugnal Avstrijca Andreasa Widhölzla in Japonca Kazujošija Funakija ter še drugič poskrbel za vsesplošno rajanje pod Poncami. Peterka je leta 1997 na Kulmu kot prvi Slovenec preletel 200 metrov (203 m). Njegov slovenski rekord je istega leta v Planici kot predskakalec izboljšal Goran Janus (205,5 m). Toni NieminenHautamäki blestel leta 2003 Od leta 1999 so vsako leto na vrsti poleti ob koncu marca. Norvežan Tommy Ingebrigtsen je tega leta rekordno znamko potisnil na 219,5 metra. Že naslednje leto je priljubljeni Andreas Goldberger iz Avstrije priletel do 225 metrov. Leta 2002 je slovenski rekord postavil leteči Kranjčan Robert Kranjec (222,5 m). Finale svetovnega pokala leta 2003 je minil v znamenju Finca Mattija Hautamäkija, ki je trikrat zrušil rekord. 23. marca je pristal pri neverjetnih 231 metrih. Z izjemnimi poleti je dobil obe posamični tekmi na velikanki. Svetovno prvenstvo v znamenju vikingov Planica je leta 2004 gostila 18. svetovno prvenstvo v poletih. Tekme so potekale v malce manj ugodnem februarskem terminu, Planica je bila pravljično zasnežena. Novi svetovni prvak je postal Norvežan Roar Ljökelsöy, tudi v ekipni tekmi so slavili vikingi. Primož Peterka Romören pomaknil mejo na 239 metrov Zadnji dan poletov marca 2005 se je v Planici končal pravljično, saj so gledalci videli štiri svetovne rekorde in nov slovenski rekord. Tekmo najboljših 30 skakalcev v svetovnem pokalu je dobil Björn Einar Romören, ki je v finalu poletel 239 metrov! Norvežan je rekord postavil že v poskusni seriji, ko je pristal pri 234,5 metra. Za vsega tri minute mu je rekord prevzel Matti Hautamäki (235,5). V finalu je v izjemnih razmerah Janne Ahonen skočil kar 240 metrov, a mu ni uspelo obstati na smučeh. Tihi Finec bi lahko letel celo 245 metrov, a je močno skrajšal skok. Pri padcu se je lažje poškodoval. Rok Benkovič je na 19. rojstni dan popravil slovenski rekord (226,0) in izjemno sezono končal s petim mestom. Matti HautamäkiMalysz osovjil še četrti veliki kristalni globus Leta 2007 je planiški praznik minil povsem v znamenju Adama Malysza. "Batman z Wisle" je slavil kar tri zmage in se še četrtič veselil skupne zmage v svetovnem pokalu. To je pred njim uspelo le legendarnemu Mattiju Nykänenu. Prvi dan je tretje mesto zasedel Jernej Damjan, popoln slovenski dan pa je s 4. mestom dopolnil Kranjec, ki je v poskusni seriji tudi postavil nov slovenski rekord (229 metrov). "Schlieri" razred zase Na predlanskem finalu svetovnega pokala je obe posamični tekmi dobil Avstrijec Gregor Schlierenzauer. Na zadnji tekmi je bil Kranjec četrti. Veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu je prejel njegov rojak Thomas Morgenstern. Ekipno tekmo so dobili Norvežani, Slovenci so bili četrti. Lani je petkovo tekmo motil veter, izvedli so le eno serijo, zmagal je znova Gregor Schlierenzauer. Drugo tekmo je dobil Harri Olli, tretji je bil Robert Kranjec. ''Klub 200'' je že zgodovina, zdaj štejejo le poleti prek meje 220 metrov, za polet prek 240 metrov pa se mora vse poklopiti. Razvoj svetovnega rekorda v smučarskih skokih/poletih: 31,1 Mikkjel Hemmestveit (Nor) 1891, Red Wing ... 87,5 Robert Lymbyrne (Kan) 1932, Revelstoke 92,0 Birger Ruud (Nor) 1934, Planica 93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica Björn Einar Römören 95,0 Stanislav Marusarz (Pol) 1935, Planica 93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica 93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica 99,5 Fritz Kainersdörfer (Švi) 1935, Ponte di Legno 101,5 Sepp Bradl (Avt) 1936, Planica 107,0 Sepp Bradl (Avt) 1938, Planica 108,0 Rudi Gehring (Nem) 1941, Planica 111,0 Hans Lahr (Nem) 1941, Planica 112,0 Paul Kraus (Nem) 1941, Planica 118,0 Rudi Gehring (Nem) 1941, Planica 120,0 Fritz Tschannen (Švi) 1948, Planica 124,0 Willi Gantschnigg (Avt) 1950, Oberstdorf 127,0 Sepp Weiler (Nem) 1950, Oberstdorf 135,0 Dan Netzell (Šve) 1950, Oberstdorf 139,0 Tauno Luiro (Fin) 1951, Oberstdorf 141,0 Jože Šlibar (Jug) 1961, Oberstdorf 141,0 Peter Lesser (Nem) 1962, Kulm 141,0 Kjell Sjöberg (Šve) 1964, Oberstdorf 142,0 Dalibor Moteljek (Češ) 1964, Oberstdorf Gregor Schlierenzauer144,0 Nilo Zandanell (Ita) 1964, Oberstdorf 145,0 Peter Lessel (Nem) 1965, Kulm 146,0 Björn Wirkola (Nor) 1966, Vikersund 147,0 Lars Grini (Nor) 1967, Oberstdorf 148,0 Kjell Sjöberg (Šve) 1967, Oberstdorf 150,0 Lars Grini (Nor) 1967, Oberstdorf 154,0 Reinhold Bachler (Avt) 1967, Vikersund 156,0 Björn Wirkola (Nor) 1969, Planica 156,0 Jiri Raška (ČSFR) 1969, Planica 160,0 Björn Wirkola (Nor) 1969, Planica 164,0 Jiri Raška (ČSFR) 1969, Planica 165,0 Manfred Wolf (Nem) 1969, Planica 169,0 Heinz Wosipiwo (Nem) 1973, Oberstdorf 169,0 Walter Steiner (Švi) 1974, Planica 173,0 Geir Uwe Berg (Nor) 1976, Oberstdorf 174,0 Toni Innauer (Avt) 1976, Oberstdorf 174,0 Falko Weisspflog (Nem) 1976, Oberstdorf Robert Kranjec176,0 Toni Innauer (Avt) 1976, Oberstdorf 176,0 Klaus Ostwald (Nem) 1979, Planica 176,0 Armin Kogler (Avt) 1980, Harrachov 180,0 Armin Kogler (Avt) 1981, Oberstdorf 181,0 Pavel Ploc (ČSFR) 1983, Harrachov 182,0 Matti Nykänen (Fin) 1984, Oberstdorf 185,0 Matti Nykänen (Fin) 1984, Oberstdorf 186,0 Mike Holland (ZDA) 1985, Planica 187,0 Matti Nykänen (Fin) 1985, Planica 191,0 Matti Nykänen (Fin) 1985, Planica 191,0 Andreas Felder (Avt) 1986, Kulm 194,0 Pjotr Fijas (Pol) 1987, Planica 196,0 Martin Höllwarth (Avt) 1994, Planica 203,0 Toni Nieminen (Fin) 1994, Planica 209,0 Espen Bredesen (Nor) 1994, Planica 210,0 Espen Bredesen (Nor) 1997, Planica 212,0 Lasse Ottesen (Nor) 1997, Planica 214,5 Martin Schmitt (Nem) 1999, Planica 219,5 Tommy Ingebrigtsen (Nor) 1999, Planica 224,5 Thomas Hörl (Avt) 2000, Planica 225,0 Andreas Goldberger (Avt) 2000, Planica 225,0 Adam Malysz (Pol) 2003, Planica 227,5 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica 228,5 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica 231,0 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica 231,0 Tommy Ingebrigtsen (Nor) 2005, Planica 234,5 Björn Einar Romören (Nor) 2005, Planica 235,5 Matti Hautamäki (Fin) 2005, Planica 239,0 Björn Einar Romören (Nor) 2005, Planica Avtor: Aleš Golob Rudolf Badjura Rojstvo: 17. april 1881 Litija Smrt: 15. september 1963 Ljubljana Poznan/a po: turistični in športni pisec Rudolf Badjura, prvi slovenski učitelj smučanja, organizator planinstva in potopisec, * 17. april 1881, Litija, † 15. september 1963, Ljubljana. Življenje in delo Končal je gimnazijo v Ljubljani in se vpisal na Trgovsko akademijo v Pragi. Badjura je pisec prvih slovenskih turističnih in planinskih vodnikov, med drugim: Na Triglav (1913), Vodić kroz jugoslovenske Alpe (Vodnik po jugoslovanskih Alpah, 1922), Pohorje (1924), Kozjakovo pogorje (1927), Zasavje (1928), Sto izletov po Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem (1930), Izleti po Karavankah (1932) Zimski vodnik po Sloveniji (1934). Bil je član društva Dren. Napisal je prvo slovensko smučarsko knjigo Smučar (1924) in Smučarsko terminologijo (1921). Zbral je veliko krajevnih imen in jih obdelal v Ljudski geografiji (1953) ter o tem napisal še vrsto razprav. Nadaljevanje tega dela je bilo Krajepisno gradivo, ki pa je ostalo v rokopisu. V okviru Geografskega društva je vodil korekture imenoslovja na topografskih zemljevidih za Slovenijo.[1] Poudarki Tina Maze: "Na štartu se mi je mešalo" Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 4,9 od 130 glasov Ocenite to novico! Tina Maze Tina Maze je na prvi progi vozila za čisto petico. Foto: Reuters VIDEO Prvi slalomski nastop Tin... Sorodne novice 26. januar 2013 Video: Vonnova z odličnim finalom nekoliko "pokvarila" praznik v Mariboru 25. januar 2013 Video: Lisička Tina - od odličnega 32. mesta do dveh zmag Dodaj v Facebook Foto/video: Tina Maze zmagala in prvič postala zlata lisička Črnjanka prav na Pohorju prvič na slalomskem odru 27. januar 2013 ob 07:35, zadnji poseg: 27. januar 2013 ob 13:01 Maribor - MMC RTV SLO Dvodnevni smučarski praznik se je v Mariboru končal po željah 10.000 navijačev, Tina Maze je dobila slalom in s tem postala šele tretja Slovenka, ki je dobila zlato lisico. Črnjanka je bila razred zase, saj je drugouvrščeno Švedinjo Frido Hansdotter premagala za 86 stotink sekunde, v obeh vožnjah je postavila najhitrejši čas. Tretje mesto je osvojila Kathrin Zettel (+1,13). Po poteh Mateje Svet in Urške Hrovat Tina Maze je s tem ponovila uspeh Mateje Svet in Urške Hrovat, saj je postala tretja Slovenka, ki je dobila tekmovanje za zlato lisico (najhitrejši čas veleslaloma in slalaloma). Na štartu se ji je mešalo "Čudovito je zmagati pred domačim občinstvom. Zabavala sem se, a za zmago sem se morala tudi boriti. Na štartu se mi je 'mešalo'. Težko mi je bilo ostati osredotočena. Spodbujala me je krasna množica, zato ni lahko. Prav ponosna sem nase. Med obema vožnjama so me vprašali, zakaj sem tako tečna, ampak včeraj sem se naučila, da moram ostati osredotočena. Hvala vsem," je takoj po tekmi za TV Slovenija povedala najboljša slovenska športnica tega trenutka. Manjkajo ji le še ene stopničke do rekorda Tina Maze podira rekord za rekordom - na 25. tekmi v letošnji sezoni se je še 17. uvrstila na zmagovalni oder! Do konca sezone je še 12 tekem, zato ima precej možnosti, da poruši rekord 18 stopničk v eni sezoni, ki ga držita Hanni Wenzel in Pernilla Wiberg. Letos ji manjka le še zmaga v smuku Črnjanka je letos slavila že sedmič in to v četrti različni disciplini. Za popolno sezono ji manjka le še zmaga v smuku, v eni sezoni sta do zdaj vse discipline dobili le Petra Kronberger in Janica Kostelić. Le 22 stotink do finala Ana Bucik je osvojila 33. mesto, za preboj v finale ji je zmanjkalo le 22 stotink sekunde. Katarina Lavtar, Ula Hafner in Eli Plut so na prvi progi odstopile. V soboto rekordni obisk V dveh dneh si je tekmovanje ogledalo več kot 30.000 gledalcev, samo v soboto (uradno) 21.573 ljudi, kar je enodnevni rekord v zgodovini tega tekmovanja. Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 1:33,68 2. F. HANSDOTTER ŠVE +0,86 3. K. ZETTEL AVT 1,13 4. V. VELEZ ZUZULOVA SLK 1,14 5. M. KIRCHGASSER AVT 1,53 6. I. CURTONI ITA 1,62 7. N. HOSP AVT 1,92 8. M. SHIFFRIN ZDA 1,93 9. N. EKLUND ŠVI 2,09 10. W. HOLDENER ŠVI 2,10 11. T. POUTIAINEN FIN 2,18 12. C. GEIGER NEM 2,21 13. L. MOUGEL FRA 2,27 14. A. DAUM AVT 2,35 15. B. SCHILD AVT 2,41 Po prvi vožnji: 1. T MAZE SLO 46,35 2. F. HANSDOTTER ŠVE +0,60 3. K. ZETTEL AVT 0,91 4. V. VELEZ ZUZULOVA SLK 0,92 5. I. CURTONI ITA 1,09 6. M. KIRCHGASSER AVT 1,11 7. T. POUTIAINEN FIN 1,13 8. W. HOLDENER ŠVI 1,42 9. M. GAGNON KAN 1,43 10. N. EKLUND ŠVI 1,47 11. N. HOSP AVT 1,61 12. T. BORSSEN ŠVE 1,68 13. M. SHIFFRIN ZDA 1,69 14. B. SCHILD AVT 1,74 15. C. COSTAZZA ITA 1,83 ... 33. A. BUCIK SLO 2,94 Odstop: Höfl Riesch, Mielzynski, Plut, Hafner, Lavtar ... Slalom (8/11): 1. M. SHIFFRIN ZDA 468 2. T. MAZE SLO 455 3. F. HANSDOTTER ŠVE 355 . V. VELEZ ZUZULOVA SVK 355 5. T. POUTIAINEN FIN 314 6. M. HÖFL-RIESCH NEM 279 7. K. ZETTEL AVT 255 8. M. PIETILAE-HOLM. ŠVE 248 9. E. MIELZYNSKI KAN 177 10. M. KIRCHGASSER AVT 166 ... 48. M. FERK SLO 5 Skupni vrstni red (25/37): 1. T. MAZE SLO 1.654 2. M. HÖFL RIESCH NEM 806 3. L. VONN ZDA 740 4. A. FENNINGER AVT 704 5. K. ZETTEL AVT 697 6. V. REBENSBURG NEM 585 7. M. SHIFFRIN ZDA 578 8. J. MANCUSO ZDA 553 9. F. HANSDOTTER ŠVE 517 10. L. GUT ŠVI 450 ... 57. A. DREV SLO 91 73. I. ŠTUHEC SLO 46 105. M. FERK SLO 5 106. V. BRODNIK SLO 3 HIMNA JE PA PELA TKO DA JE PREGLASILA VSE SLOVENCE V FUZBAL REPREZENTANCI. Se vid da je uspeh povezan na drzavo Sploh se najbolj ne zavedamo kakšno športnico imamo... Kakšna dominanca, da bi mi kdo rekel pred parimi leti, da bomo kdaj gledali takšne uspehe v eni zimi, bi mu rekel da je nor. Dekameron iz let 1970 in 1971. Serijo, ki jo je režiral gostujoči režiser, Čeh Vaclav Hudeček, in katere edina hiba je, da je niso posneli z barvnim filmom. Václav Hudeček (21. února 1929, Praha – 3. prosince 1991, Praha) byl český divadelní režisér. Od roku 1952 studoval režii na Divadelní fakultě Akademie muzických umění v Praze, absolvoval v roce 1956 v ročníku vedeném profesorem Františkem Salzerem [1]. Již v posledním ročníku režíroval ve školním divadle DISK hru W.Shakespeara Dva šlechtici veronští [2]. V roce 1954 pak spolupracoval s Alfrédem Radokem na uvedení hry Karla Čapka Loupežník v Národním divadle v Praze. V době studia, v letech 1952 až 1955 vystupoval v Národním divadle v menších rolích zvláště ve hrách režírovaných Františkem Salzerem a Alfrédem Radokem. V letech 1956 – 1958 byl angažován jako režisér v Hořovicích, v období 1958 – 1959 v Karlových Varech, 1959 – 1960 v Českých Budějovicích, kde byl i šéfem činohry. V letech 1960 – 1968 v Městských divadlech pražských, v letech 1968 – 1970 ve Vinohradském divadle [3]. Od roku 1970 do roku 1991 byl členem činohry a režisérem Národního divadla. Současně se stálým angažmá hostoval i v dalších divadlech (např. Divadlo Na zábradlí v letech 1963 – 1969) a v divadlech v zahraničí (Rakousko, Německo, Švýcarsko). Byl autorem mnoha textových a hudebních úprav režírovaných her (např. Zkrocení zlé ženy, Periferie, Fidlovačka aneb Žádný hněv a žádná rvačka, Hrátky s čertem, Faust, Hadrián z Římsů, Miliónový Marco, aj.). Kromě divadla spolupracoval často i s televizí. Urška Bačovnik Janša: Sin je zdrav, z Janezom nimava psihičnih težav Odločila se je javno spregovoriti o govoricah 29. januar 2013 ob 12:03, zadnji poseg: 29. januar 2013 ob 12:22 Ljubljana - MMC RTV SLO Premierjeva žena Urška Bačovnik Janša se je odzvala na govorice o svoji družini, ki so v zadnjih mesecih krožile po medijih. Za revijo Jana je spregovorila o tem, zakaj doslej javnosti ni predstavila sina Črtomirja, in o tem, kako je biti premierjeva žena. Intervju z naslovom "Črt je najina velika sreča" spremlja tudi fotografija Bačovnikove in zdaj leto in pol starega dečka. Zavrnila je tudi namigovanja o domnevnih poskusih samomora in povedala, da ne ona ne mož nikoli nista imela psihičnih težav: "Tabloidna revija si je dovolila zapisati več grdih laži o meni in Janezu. Nobeden od naju nikoli ni imel psihičnih težav. Hvala bogu, saj v življenju lahko vsakega doleti bolezen. Sama kot zdravnica nimam absolutno nobenih predsodkov do duševnih bolezni in bi lahko o tem mirno govorila." "Otrok je nekaj svetega" Najbolj pa so jo prizadele govorice o sinu, tudi tiste, da naj bi imel downov sindrom. "Vsak otrok ima pravico do zasebnosti in mirnega razvoja, ne glede na to, čigav je. Govoricam o sebi se še lahko smeješ, otrok pa je nekaj svetega, nedolžnega in čistega, česar se nihče ne sme dotikati. Zato me je zelo pretreslo in tudi bolelo, ko sem začela dobivati sočutna in bodrilna pisma mamic otrok z downovim sindromom in sem jim morala povedati, da je moj otrok zdrav. Te mamice resnično trpijo in so bile tako samo še enkrat osramočene." O govoricah, da naj bi ji umorili sina, ki jih je novinar Dela preverjal pri policiji, pa je dejala, da bi od njega pričakovala vsaj zelo iskreno in globoko opravičilo. A. K. Pa vi ste vsi bolani, ki zagovarjeta Karbo!! Kje vam je zdaj etika? Če bi bil pošten novinar, bi smrt otroka šel najprej preverjat pri starših in ne policiji!! Sramota!!! Gabite se mi vsi "vseslovenski vstajniki" z Virantom na čelu!! Janševa Urška: Neresnične govorice me seveda bolijo Ljubljana - "Zadnje leto so govorice presegle vse meje dobrega okusa. Bolj ko so žaljive in neresnične, bolj trdijo, da se opirajo na zanesljiv vir," je v intervjuju za revijo Jana dejala Urška Bačovnik Janša. 291OCENA: +44POŠLJI Share "Zadnje leto so govorice presegle vse meje dobrega okusa. Bolj ko so žaljive in neresnične, bolj trdijo, da se opirajo na zanesljiv vir," je v intervjuju za revijo Jana dejala Urška Bačovnik Janša. Janševo ženo Urško govorice spremljajo že ves čas, odkar sta se pred osmimi leti z Janšo prvič skupaj pojavila v javnosti. Od sprva nedolžnih spraševanj o morebitni nosečnosti in poroki je vse skupaj izbruhnilo v pravi plaz morbidnih vesti o premierjevih psihozah in nasilju nad ženo, o Urškinih poskusih samomora ter o Downovem sindromu in celo smrti njunega sina Črtomirja. Brezsramno početje komercialne televizije "Prav strašljivo. Eden konkretnih primerov tega brezsramnega početja je, ko me je domov klicala novinarka komercialne televizijske hiše in povedala, da ji gospa Vera K. zatrjuje, da razpolaga z mojimi izvidi. Takrat me je res spreletelo in sem mislila, da me bo kap od presenečenja. Bil je lep septembrski večer, petek po službi, s Črtomirjem sva se veselo igrala, ko mi naenkrat nekdo zatrjuje, da sem v bolnišnici. In seveda ne katerikoli in ne službeno," je povedala Urška Bačovnik Janša in dodala, da je bila sicer novinarka korektna in je stvari preverila. Sicer pa premierjeva žena meni, da pri podtikanjih sploh ne gre več zanjo in sina Črtomirja, ampak "za globoko potrebo ljudi, ki te zgodbe ustvarjajo in širijo, da izbruhajo svoje sovraštvo, ker z njim očitno ne morejo več živeti". Ljudje, ki jih srečuje zasebno ali službeno, čeprav so običajno popolni neznanci, so do nje večinoma prijazni, vendar najbolj uživa v krogu družine, ki pa je vse pogosteje tarča napadov in govoric, na kar pa se človek težko navadi. Še huje pa je, če vse to nekritično in brez preverjanja povzemajo mediji. Zadnja leta govorice presegajo vse meje dobrega okusa "Mediji imate posebno moč. Ustvarjate prostor, v katerem se ljudje lahko z vašo pomočjo ozavestimo, povežemo, najdemo vir upanja, vere in pristne radovednosti ter se aktiviramo, lahko pa ustvarjate prostor zlorabe, nezaupanja, sovraštva in prezira, ki ljudi zapre med štiri stene in v njih krepi medsebojno nezaupanje ter zlovoljnost. Iz nepomembnih stvari lahko ustvarjate velike zgodbe in nasprotno. Običajen človek se vas mora navaditi in se sčasoma naučiti presojati, katero od teh dveh poti ste izbrali," je dejala Urška Bačovnik Janša in nadaljevala: "Zadnje leto so govorice presegle vse meje dobrega okusa. Bolj ko so žaljive in neresnične, bolj trdijo, da se opirajo na zanesljiv vir. Težko se je navaditi na laži in medijske zlorabe, sploh če se poslužujejo tem, ki so že po naravi delikatne," je za Jano povedala Urška, ki jo je prizadelo pisanje tabloidne revije, ki je namigovala, da imata z Janezom psihične težave. "Nobeden od naju nikoli ni imel psihičnih težav. Hvala Bogu, saj v življenju lahko vsakega doleti bolezen. Sama kot zdravnica nimam absolutno nobenih predsodkov do duševnih bolezni in bi lahko o tem mirno govorila. Boli pa me, da v resnici teh novinarjev sploh ne zanima, kako kdo živi, ampak se zdi, kot da nas uporabljajo zgolj za obešalnik, na katerega obešajo svoje senzacionalistične in brezsramne domislice, s katerimi upajo, da bodo pridobili kakšnega bralca več," je povedala in dodala, da je revija pokazala posmehljiv odnos do vseh ljudi, ki se vsakodnevno spopadajo z duševnimi boleznimi in stiskami. Ko sta z možem Janezom prek odvetnika zahtevala objavo dejstva oziroma pojasnila, da so trditve neresnične, se je revija še norčevala: "Janezu so se opravičili le, ker so to pač zapisali, in ne, ker ni res, meni pa nič. Vsekakor bi lahko pred objavo to tudi preverili. Pa me nihče ni poklical." Od Karbe bi Urška pričakovala opravičilo Povedala je, da sta z možem preživela že slabe in dobre dni, vendar je Janez Janša premier in stalno tarča napadov, s tem pa tudi ona, česar se je že skoraj navadila. Če bi bilo drugače, najbrž ne bi bila nikoli z njim. Občutljiva pa je na govorice, ki so povezane z njunim sinom. Pojavila so se celo podtikanja, da ima Črtomir Downov sindrom. Urška je začela dobivati celo sočutna in bodrilna pisma mamic otrok s tem sindromom. "Te mamice resnično trpijo in so bile tako samo še enkrat osramočene, ker so pisale ranljive stvari na napačen naslov," je za Jano povedala Urška Bačovnik Janša in dodala, da bi od novinarja Dela Dejana Karbe, ki je policijo spraševal o tem, ali nista z možem dala svojemu otroku prevelikega odmerka pomirjeval, pričakovala opravičilo. Urška: Črtomir je živahen fant Povedala je še, da je Črtomir živahen in dobrovoljen otrok, ki se zelo pogosto smeji. "Je zelo živ in močan, spleza povsod, kjer je kaj zanimivega," je dejala Urška in poudarila, da je drugače nenaporen otrok. Jani je Urška še zaupala, da bi bilo dobro, če bi imel Črtomir družbo, in končala s tem, da imata sicer z možem Janezom večkrat različne poglede, vendar nikoli ne pričakuje, da bo naredil tako, kot misli ona. "Težko si predstavljam, da bi mi Janez svetoval, kako naj zdravim ljudi," je dodala Urška, sicer zdravnica, ki upa, da bo Črtomir zrasel v dobrega človeka z jasnimi cilji. Jo. Bi. Janša: Sklep, ki so ga potrdili poslanci, odpravlja nejasnosti Erjavec: Razen SLS-a vse stranke podpirajo memorandum 4. februar 2013 ob 16:17, zadnji poseg: 4. februar 2013 ob 20:24 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Državni zbor je za zaprtimi vrati na izredni seji obravnaval predlog o predmetu spora za arbitražo o meji s Hrvaško. Proti so bili v SLS-u, 70 poslancev pa je bilo za predlog. V razpravi so se poslanci strinjali, da je vitalni interes države stik Slovenije z odprtim morjem, kar je opredeljeno tudi v samem arbitražnem sporazumu. Prav tako so soglašali, da je treba memorandum oddati v roku, torej do 11. februarja 2013. "Zelo sem zadovoljen s sklepom DZ-ja," je dejal zunanji minister Karl Erjavec in napovedal, da bo Slovenija lahko že v kratkem poslala memorandum na arbitražno sodišče v Haag. Povedal je, da je vlada danes predlog predmeta spora, ki ga je potrdil tudi OZP, že potrdila in da ga zdaj ne bo obravnavala še enkrat, ampak ga bo lahko poslala v Haag. "Republika Slovenija izjavlja, da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem (stik Slovenije z odprtim morjem), torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve 25. junija 1991. Republika Slovenija bo kakršno koli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem v skladu s točko b prvega odstavka 3. člena in točko b 4. člena Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa Republike Slovenije, štela kot odločitev ultra vires (v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča)." Izjava, ki so jo poslanci sprejeli na seji. Janša: Poslanci so naredili manjkajoči del koraka S sprejetimi sklepi je Slovenija "maksimalno izkoristila manevrski prostor, ki ga še daje arbitražni sporazum, in zavzela stališče, ki obeta uspeh pri najbolj vitalni točki tega spora", je po seji DZ-ja dejal premier Janez Janša. Poslanci so odločitev podprli "z velikansko večino z nekaj rahlih pomislekov". Ta sklep po njegovih besedah odpravlja nekatere nejasnosti, ki so se pojavljaje prej v samem gradivu, drugič pa zdaj dokončno interpretira razumevanje slovenske suverenosti oz. slovenskega parlamenta v ključnih točkah določb arbitražnega sporazuma. "Hrvaška je takrat, ko je ratificirala arbitražni sporazum, jasno izrazila svojo voljo oziroma razumevanje ključnih točk tega sporazuma, Slovenija pa je to ob ratifikaciji naredila samo napol. Naredila je samo pol koraka, drugi del koraka je slovenski parlament naredil danes in s tem mislim, da je zapolnjen ves manevrski prostor, ki ga sporazum še daje," je še pojasnil Janša. SLS razočaran nad besedilom Memoranduma ni podprla le ena stranka - šlo naj bi za SLS. Franc Pukšič (SLS), ki je bil pri glasovanju v odboru za zunanjo politiko (OZP) edini vzdržan, je zavrnil izjavo ministra Erjavca, da je zmagala stroka nad politiko. "Oba predloga je pripravljala stroka, enega na MZZ-ju in drugega ekipa za zgodovino, pravičnost in pravo, ki jo je imenoval MZZ," je dejal Pukšič. Zanikal pa je, da bi drugi predlog pripravil Zavod 25. junij. Preberite si tudi: Odbor za zunanjo politiko podprl predlog Erjavca in stroke Ekipa za zgodovino, pravičnost in pravo je sicer podskupina posvetovalne skupine, ki jo je v pripravah na memorandum oblikoval MZZ. Po mnenju Pukšiča je predlog ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) "precej neambiciozen, predlog podskupine pa točno takšen, kot mora biti, v skladu z vsemi zgodovinskimi dejstvi, pravnim nasledstvom od leta 1945". Vodja poslanske skupine Mihael Prevc pa je povedal, da so v SLS-u "razočarani nad sklepi OZP-ju, predvsem zato, ker je upoštevan samo en predlog". Kot je dodal, so v stranki prepričani, da "drugi predlog ponuja boljše pogajalske pozicije skupini, ki se bo pogajala o arbitražnem sporazumu". Meni, da bi bilo bolje, "da bi vlada, ki je za to pristojna, že v petek odločila o enem od dveh predlogov oziroma poiskala kompromis med obema predlogoma". A. Č., A. S. Foto/video: Zlati dobitek Tine na schladminški "ruleti" Grd padec Lindsey Vonn 5. februar 2013 ob 07:25, zadnji poseg: 5. februar 2013 ob 15:41 Schladming - MMC RTV SLO Smučarka Tina Maze je na brutalni progi v Schladmingu osvojila naslov svetovne prvakinje v superveleslalomu. Tekmo je zaznamoval hud padec Lindsey Vonn. Slovenski uspeh je s 6. mestom dopolnila Ilka Štuhec. Na tekmi, ki se je zaradi slabe vidljivosti začela s triinpolurno zamudo, je Korošica štartala s številko 18, odpeljala brez večjih napak in postavila najhitrejši čas 1:35,39. Preberite še: -"Medalja mi daje energijo za naprej" - Video: Zlata medalja okrog vratu Tine Maze - Video: Vonnova si je potrgala kolenske vezi in zlomila golenico - Video: Tinin torek v treh minutah in 46 sekundah - Video: "M. Maze" in "S. Stuhec" iz Sierre Leone - Šampioni ne klonijo pod težo pritiska. Tina Maze je šampionka! Vonnova obležala v snegu Takoj za njo je nastopila Lindsey Vonn, ki je po skoku grdo padla, si poškodovala koleno in najbrž že končala sezono. Po padcu Vonnove je bila tekma prekinjena za približno pol ure, saj so Američanko odpeljali s helikopterjem. Po prekinitvi sta štartali še dve favoritinji, Nemka Maria Höfl Riesch in Avstrijka Anna Fenninger, a sta obe odstopili. Tekma je bila končana po 36 smučarkah, ko se je na progo Streicher znova spustila megla. Tudi Mazejevo presenetil smukaški skok "Tudi sama sem bila šokirana, ko sem videla, kako visoko je skočila. Težko je priti na take skoke, ki so višji od smukaških, pa nimaš nobenega treninga prej. Zato je treba biti zelo sproščen in zbran. Škoda tako hudega padca, toda če greš na polno na start in nisi stoodstoten, hitro pride do napake. Smučanje je zelo nevaren šport," je o hudem padcu Vonnove za TV Slovenija povedala Mazejeva. Trd poletni trening se je obrestoval Črnjanko večkratne prestavitve štarta niso vrgle iz tira: "Vedela sem, da bo dan dolg in da tekma bo. Proga je bila zelo težka in spodaj smo bile precej utrujene. Tukaj se mi je obrestoval moj trd poletni trening. Pomagal je tudi kratek počitek na morju pred svetovnim prvenstvom." Na vprašanje, ali je sposobna osvojiti medalje v vseh petih disciplinah, pa je slovenska šampionka odgovorila: "Za to potrebuješ malce sreče, ampak ne zapiram vrat. Grem od tekme do tekme. Program ni tako natrpan. Imela bom veliko počitka, tako da je vse mogoče." 15. slovenska medalja na svetovnih prvenstvih To je četrta medalja za Tino Maze na svetovnih prvenstvih, na katerih je do Schladminga osvojila zlato v veleslalomu in srebro v kombinaciji pred dvema letoma v Garmischu ter srebro v veleslalomu leta 2009 v Val d'Iseru. To je skupno 15. slovenska medalja na svetovnih prvenstvih. Od tega so jih enajst osvojila dekleta. Štuhčeva blizu zmagovalnega odra Srebrno medaljo (+0,38) je osvojila Švicarka Lara Gut, bronasto (+0,52) pa Američanka Julia Mancuso. Nepričakovano visoko je druga Slovenka Ilka Štuhec, ki je odlično izkoristila štartno števiko 4 in s časom 1:36,28 prevzela vodstvo, čeprav je tik pred ciljem naredila napako. 22-letna Mariborčanka je na koncu osvojila šesto mesto. "Ponekod sem bila pozna v zavoju in nisem šla po najboljši liniji. Ko sem prišla v cilj, pa sem videla, da sem prevzela vodstvo, in sem bila kar malo presenečena. Čakanje na start po vseh prestavitvah ni bilo ravno prijetno, sem pa se skušala v tem dolgem premoru zabavati. Ves čas pa sem bila pripravljena na start in sem se pravi čas ustrezno osredotočila na tekmo. Tudi zaradi razpleta sem vesela, da se je tekma začela," je v prvi izjavi za TV Slovenija povedala presenečena Štuhčeva, ki sicer prvič tekmuje na kakšnem izmed velikih članskih tekmovanj. Štart kar 13-krat prestavljen Prva tekma svetovnega prvenstva bi se morala začeti ob 11. uri, a so prireditelji zaradi pregoste megle v srednjem delu proge Streicher štart prestavili za pol ure, nato pa še dvanajstkrat za četrt ure. Vodja ženskih alpskih tekmovanj Norvežan Atle Skardaal je po trinajsti prestavitvi tudi odločil, da je 14.30 skrajna ura za začetek ženskega superveleslaloma. Po postavitvi ultimata se je zgodil manjši čudež - megla se je v nekaj minutah povsem razkadila in omogočila začetek tekme. Ta je bila prvič prekinjena po štartni številki 8, ko se je poškodoval delavec na progi, ki so ga morali prav tako odpeljati s helikopterjem. Štart na 1340 metrih, cilj na 771 Štart super-G-ja je bil na 1340 metrih nadmorske višine, cilj v areni Planai pa 569 m nižje, na 771 metrih. Proga je bila dolga 2194 m, največji naklon je znašal 48 odstotkov, zavojev je bilo 44, vratc pa 49. V sredo bo v Schladmingu moški superveleslalom (11.00) in prvi trening ženskega smuka (13.30). Superveleslalom (Ž) Foto/video: Prešeren dan - srebro za Tino Maze Zdaj ima na SP-jih tako kot Mateja Svet 5 medalj 8. februar 2013 ob 07:12, zadnji poseg: 8. februar 2013 ob 14:49 Schladming - MMC RTV SLO Tina Maze je na državni praznik - Prešernov dan - poskrbela še za športni praznik, saj je na SP-ju v alpskem smučanju v Schladmingu osvojila srebro v superkombinaciji. Premoč je morala priznati le Marii Höfl Riesch, ki je bila hitrejša za 46 stotink sekunde. Nemka je bila po smuku, ki je pripadel Mazejevi in Anni Fenninger, četrta, z drugim časom slaloma pa je osvojila svojo drugo zlato medaljo na svetovnih prvenstvih. Bron je pripadel Nicole Hosp (+1,00). Mazejeva ima zdaj na svetovnih prvenstvih pet medalj, s čimer je izenačila dosežek Mateje Svet. Anna Fenninger ni zdržala pritiska Tina Maze je odlično opravila s smukaškim delom preizkušnje, saj je postavila najhitrejši čas, vodstvo si je delila z Anno Fenninger. Avstrijko je pritisk v finalu "zdelal", saj je odstopila že po nekaj vratih. Fenningerjeva je bila sicer branilka naslova. Po prihodu v cilj razočarana Črnjanka je dobro opravila zgornji del slaloma, ko je prednost pred Rieschevo povišala na 25 stotink, a je v srednjem in spodnjem delu vozila preveč v krču. Po prihodu v cilj je bila kljub fantastičnemu uspehu videti precej razočarana. V videonovicah desno si oglejte obe vožnji Tine Maze, razglasitev najboljših ter pogovor z Mazejevo in Andreo Massijem. Dan počitka ji bo prav prišel "Sem zadovoljna. To je super rezultat. V slalomu sem šla z malo več 'rešpekta'. Marija je šla dol bolj napadalno, kar se ji je obrestovalo. Biti na vrhu je težko. Ne vem, koliko bi bilo še motivacije za naprej, če bi danes zmagala. Dan počitka bo prišel prav, nato pa novim uspehom naproti," je v prvi izjavi za TV Slovenija dejala Mazejeva. Massi: Napadali smo zlato medaljo "Smo zadovoljni. Napadali smo zlato medaljo, a treba je biti realen. Vedeli smo, da bo Marija napadala na vso moč. Tina je slalom odpeljala bolj zadržano, 'ziheraško'. Je pa odlično odpeljala smuk, kar je dober obet za nedeljsko tekmo. Je kar v redu tako," pa je za TV Slovenija dejal vodja ekipe Team to aMaze Andrea Massi. Drugo progo je postavil Livio Magoni Nastopili sta še dve Slovenki, Vanja Brodnik je na 20. mestu, Ilka Štuhec pa slaloma, ki ga je zakoličil trener Tine Maze Livio Magoni, ni izpeljala. Ženski del svetovnega prvenstva se bo nadaljeval z nedeljskim smukom (11.00). Prenos na TVS 2 in na MMC-ju. Končni vrstni red: 1. M. HÖFL RIESCH NEM 2:39,92 2. T. MAZE SLO +0,46 3. N. HOSP AVT 1,00 4. M. KIRCHGASSER AVT 1,64 5. K. ZETTEL AVT 1,79 6. E. GÖRGL AVT 2,32 7. S. GOGGIA ITA 2,77 8. J. MANCUSO ZDA 3,33 9. S. HECTOR ŠVE 3,67 10. D. GISIN ŠVI 3,68 11. L. ROSS ZDA 3,96 12. V. HRONEK NEM 3,97 13. E. CURTONI ITA 4,28 14. M. KAUFMANN ŠVI 4,78 15. E. FANCHINI ITA 5,14 ... 20. V. BRODNIK SLO 7,75 Odstop: Štuhec (26.), Gut (4.), Fenninger (2.) ... Vrstni red po smuku: 1. T. MAZE SLO 1:49,67 . A. FENNINGER AVT +0,00 3. E. GÖRGL AVT 0,05 4. L. GUT ŠVI 0,20 . M. HÖFL RIESCH NEM 0,20 6. S. GOGGIA ITA 0,40 7. D. MERIGHETTI ITA 1,19 8. E. FANCHINI ITA 1,20 9. N. HOSP AVT 1,32 10. D. GISIN ŠVI 1,42 11. L. S. SEJERSTED NOR 1,55 12. L. SMITH ZDA 1,59 13. K. ZETTEL AVT 1,61 . L. ROSS ZDA 1,61 15. S. COOK ZDA 1,62 16. M. KIRCHGASSER AVT 1,69 ... 26. I. ŠTUHEC SLO 2,54 29. V. BRODNIK SLO 3,57 Fant, sestrica od mazejeve pa tut ni slaba za pogledat... Tina ni kar tako razglašena za športno osebnost leta. Ko bi imelo vsaj 10% ljudi v Sloveniji Tinino mentaliteto bi bilo vse drugače. Zgodovinsko: "Risi" v Sočiju - z Rusi, Slovaki in Američani! V strelih 28:38 za Dance 8. februar 2013 ob 21:00, zadnji poseg: 8. februar 2013 ob 23:15 Vojens - MMC RTV SLO Slovenski hokejisti gredo na olimpijske igre 2014! Z zmago v Vojensu nad gostiteljico Dansko z 2:1 jim je v petem poskusu preboja na največji športni dogodek na svetu uspelo. V Sočiju bodo čez leto dni igrali v zelo atraktivni skupini A z Rusijo, Slovaško in ZDA. V skupini B bodo Kanada, Finska in Norveška, v skupini C pa Češka, Švedska in Švica. Dva kvalifikanta še nista znana. Za zadnji vstopnici za ples med elito 12 reprezentanc na črnomorski obali se še borijo Latvija, Kazahstan in Francija ter Avstrija in Nemčija. Na za Slovenijo zgodovinski tekmi v Vojensu so bili vsi trije zadetki doseženi v drugi tretjini. Slovenija je prvič povedla v 24. minuti. Po sijajni samostojni akciji je zadel David Rodman, ki se je na levi strani izvrstno znašel, prodrl proti vratom in sam končal akcijo. Manj kot minuto pozneje pa so Danci izenačili. Po dobljenem "buliju" je z močnim strelom Roberta Kristana premagal Nichlas Hardt. Slovenija brez "powerplaya" Varovanci Matjaža Kopitarja so v novo vodstvo prišli v 37. minuti, ko je hiter protinapad še enkrat kronal David Rodman. Domačega vratarja je presenetil z zelo natančnim strelom z desne strani. V zadnji tretjini so "risi"zdržali vse napade gostiteljev. Blestel je Kristan, ki je skupaj zbral 37 obramb. V 47. minuti ga je rešil okvir vrat. Slovenci niti enkrat niso imeli na ledu igralca več, Danci pa trikrat. V strelih je bilo 28:38 za gostitelje. Slovenija pred začetkom turnirja ob dveh veliko bolj uveljavljenih hokejskih silah ni bila favorit. Na svetovni lestvici Mednarodne hokejske zveze je 18., medtem ko je Danska 12., Belorusija pa 13. Pred štirimi leti je na kvalifikacijskem turnirju v Hannovru tesno za en gol izgubila vse tri tekme, po čemer je ostal močno grenak priokus, da bi se dalo storiti več. Danci ostajajo brez debija na OI Tako kot Slovenija tudi Danska do zdaj še ni zaigrala na OI. "Risi" so v četrtek v velikem slogu s 4:2 premagali Beloruse, medtem ko so se "danski levi" kar močno namučili z Ukrajino (2:0), na papirju najšibkejšim moštvom kvalifikacijskega turnirja na Danskem. Na petkovi prvi tekmi je Belorusija Ukrajino odpravila gladko s 6:0 in nakazala, da bi Slovenija lahko premagala Dansko. Nazadnje sta se reprezentanci "zares" pomerili na SP-jih elitne divizije: leta 2005 v Innsbrucku je bilo 4:3 za Slovence, leto pozneje v Rigi pa neodločeno 3:3. Kvalifikacije za OI, skupina F, Vojens, 2. krog DANSKA - SLOVENIJA 1:2 (0:0, 1:2, 0:0) Hardt 25.; D. Rodman 24., 37. BELORUSIJA - UKRAJINA 6:0 (1:0, 2:0, 3:0) Filičkin 2., Kolcov 30., Stepanov 32., Kaljužni 55., Senkevič 55., Meleško 57. Lestvica: Slovenija 6, Belorusija in Danska po 3, Ukrajina brez točk. Gledam ta vaš šport in popolnoma nič o Risih. Pejte se solit in zatlačite si tistega vašega urednika nekam. Novinarka po koncu poročil je v športu rekla naj Tina ne zameri amapk da so hokejisti le naredili veliko stvar in jih v 30 sekundah odpravila,s tem da so se pač senzacionalno uvrstil - o ostalih športnih dogodkih se pa seveda ni tako mudilo ........... NAŠI MEDIJI SO PAČ FUZBAL MEDIJI IN MI GREJO ŽE NA K..AC Ob svojem navdušenju naj dodam še, da je to zame osebno, mislim pa tudi kar objektivno, največja uvrstitev na veliko tekmovanje neke ekipne reprezentance - zagotovo večja od nogometnih uvrstitev na velika tekmovanja, rokometaši so resda šli na OI in vsa čast jim za to, košarkaši (ŠE) ne... a tu moramo upoštevati RAZMERE v domačem hokeju, konkurenco ki je enostavno neverjetna in predvsem enormno srce in željo s katero so si risi priborili ta zgodovinski nastop! Jaz bom zagotovo na Brniku! :) Trenutno sem preveč evforičen, da bi zapisal kaj drugega kot: SLOVENIJA JE V SOČIJU!!! POKLON VSEM SODELUJOČIM DO TAL!!!!!!!!! Še tole prlimam pol pa ven na proslavljat Bravo risi What an upset! Slovenia came in as only the third-ranked team in Group F, but needed only two games to secure the tickets to the Sochi Olympics. After defeating host Denmark 2-1, the last two games on Sunday are just for the record. Maybe already last night coach Matjaz Kopitar called his son Anze in Los Angeles and told him to prepare his passport for the 2014 Olympics. Ej ne morm verjet kakšni športi tedni so za nami: skakalci, rokometaši, naša fenomenalna Tinca, zdej pa še hokejisti. Pa to je neverjetno pa tega tedna sploh še ni konc jutr skakalci, pa u nedeljo še Tina, ne morem verjet. Še enkrat bravo našiiiiiiiiiiiiiii, politiki zgledujte se po naših športnikih, ki vse to počnejo za svojo državo, in ne za svoj žep. Kdor ni gledal....ker vidim da zelite posnetke golov... Drugi gol Rodmana je zame fantazija! Kontranapad, 2:1, Rodman je na golmanovi levi samo enkrat pogledal gol, nato pa imel glavo stalno obrnjeno stran od gola, kot da bo podal... Nato pa še vedno s stran obrnjeno faco izreden strel pod prečko, v pajkel... Res lepo Janša navzočim na shodu: Slovenci se bomo uprli levemu fašizmu. Janša: Ta shod je šele začetek 8. februar 2013 ob 08:32, zadnji poseg: 8. februar 2013 ob 17:38 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na Kongresnem trgu v Ljubljani je na shod Zbora za republiko prišlo več tisoč ljudi. Premier je udeležence nagovoril iz Bruslja. "Hvala, ker ste prišli. Hvala, ker vam ni vseeno, kaj bo z našo domovino," je povedal v vnaprej posnetem govoru. Tisti, ki so povzročili bančno luknjo, so nam ukradli državo, je nadaljeval in dodal, da so pričakovanja »stricev«, da ukrotijo krizo, ne da bi odpravili privilegije. Celoten govor Janeza Janše si lahko preberete tukaj "Mi naj bi bili bedaki, ki bi ukrotili krizo, in to plačali na volitvah. Želijo si vlado z zavezanimi rokami, kot je bila Pahorjeva," je poudaril. Izpostavil je, da so komunisti že na začetku druge svetovne vojne razglasili, da se vsako upor proti okupatorju zunaj OF-ja kaznuje s smrtjo. Podobne taktike se izvajajo danes, je dejal. Koliko ljudi je prišlo? Policija: 9.000 Organizatorji: 12.000 Neuradni podatki na podlagi slike iz zraka: 3.500 "Tudi nacionalsocialisti v Nemčiji so hodili na domove Judov in jih pozivali k odhodu. Če niso odšli, so zažigali njihove lutke in smetnjake pred njihovimi vrati. Sledil je holokavst. Holokavst se je začel z grožnjami pred stanovanji mirnih državljanov,« je opozoril. Obenem se je zahvalil policiji za njeno delo. »Slovenci se bomo uprli levemu fašizmu,« je še poudaril in dodal, da se bodo morali »večkrat zbrati in pokazati svojo moč". Še bodo plapolale slovenske zastave, je sklenil skupaj z verzom "Bog živi nam deželo, Bog živi ves slovenski svet" in si prislužil ovacije množice. Šturm proti linču izvoljenih predstavnikov Na odru na Kongresnem trgu so se zvrstili govorci, ki jih je spremljal kulturni program. Predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm je poudaril potrebo po enakosti pred zakonom in pravni državi, vendar pa nasprotujejo temu, "da se izvoljene predstavnike države odstavljajo z linčem". Nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar je med drugim dejala, da se danes bolj kot kdaj koli v javnem življenju soočamo z vse hujšim izključevanjem, blatenjem in nestrpnostjo. "Spet postajajo dovoljena vsa sredstva, zato je skrajni čas, da se zoperstavimo navlaki desetletij prejšnjega stoletja z ideološkim predznakom. To navlako nam nekateri kar naprej nastavljajo na pot," je poudarila. Minister za obrambo Aleš Hojs je dejal, da je "čas, da stvari umirimo in jih postavimo tja, kamor spadajo" - tja, "kjer bo naš uspeh neodvisen od našega ideološkega prepričanja, od naših stricev in tudi tega, kar je danes v Sloveniji zelo popularno, plemenske navezanosti". Nekdanji predsednik DZ-ja France Cukjati pa je poudaril, da Slovenija premore tudi dobre politike, sodnike, bančnike, učitelje, zdravnike itd., le poiskati in podpreti jih je treba. "Zato zavračamo metodo slepega pouličnega linča," je dejal. Kratek stik z dosedanjimi praksami In kako so shod doživljali udeleženci. "Prišel sem, ker je treba v državi rešiti še tisto nekaj malega, kar je še ostalo. Nehati si moramo metati polena pod noge," je svoje razloge za udeležbo za MMC pojasnil gospod Stojan. Po mnenju drugega udeleženca pa je Janša preveč hvalil Franca Kanglerja, kajti radarji, da so okradli ljudi. "Drugače pa sem mu prišel izraziti podporo, ker se mi ne zdi prav, da so ga dali v isti koš kot Zorana Jankovića, čeprav nisem član SDS-a in nisem nikoli volil zanj," je dejal. "Za mene je prepozno, tukaj sem zaradi svojih vnukov. Tudi, če se spremenimo danes, bomo potrebovali 15 let, da se stvari spremenijo, toliko so nakradli," pa je svoje mnenje tretji izmed udeležencev shoda. Z deklaracijo zahtevali: Državo državljanom! Na Zboru so sicer prebrali tudi posebno priložnostno deklaracijo, v kateri podpisniki ugotavljajo, "da je slovenski narod uresničil mnoge cilje, ki so se dobri dve desetletji nazaj zdeli nemogoči". "A hkrati ugotavljamo, da so pomembne stvari javnega interesa v domovini ostale nedorečene in nespremenjene glede na stanje, ki je vladalo pred osamosvojitvijo. Prejšnja država ni pripadala vsem državljanom, ampak enim bolj kot drugim. To žalostno stanje opažamo tudi danes," med drugim pravi deklaracija. Podpisniki ob tem zahtevajo "državo vseh državljanov", "preglednost gospodarskega in bančnega sistema", pravijo, da želijo živeti v državi z urejenim pravosodjem, "kjer bodo zakoni veljali za vse in ne le za peščico", pričakujejo pluralne medije in profesionalno delo novinarjev ter se zavzemajo "za konkurenčno državo odgovornih posameznikov, v kateri je država v službi državljanov". Spoštovani rojaki, dragi prijatelji! Ko smo postavljali temelje spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in slovenski državi, smo velikokrat zborovali na slovenskih ulicah in trgih. Mirno in dostojanstveno, vendar odločno in pogumno. Danes potrebujemo enak pristop. Zato hvala, ker ste prišli. Hvala, ker ste danes na Kongresnem trgu in hvala, ker vam ni vseeno, kaj bo z našo domovino. Če kje, potem bi bil danes rad z vami na tem zgodovinskem mestu. Žal ravno sedaj Evropski svet zaključuje sprejemanje proračuna unije za naslednjih sedem let, nadomeščanje pa ni mogoče. Po osamosvojitvi smo Slovenci dokazali, da lahko v enakopravnih pogojih dosegamo enake in boljše rezultate. Za vse zamujene priložnosti pa smo bili krivi sami. Ostanki preteklosti so se razraščali, uspevala sta laž in prevara. Večino prejšnje družbene lastnine so si prisvojili nekdanji nelegitimni upravljavci. Ko jih je gospodarska kriza začela omejevati, so silili državo v drastično zadolževanje. Zato, da je ta lahko dajala nov denar v državne banke, te pa so ga preko slabih kreditov prelile njim. Danes je več milijardna bančna luknja največji ekonomski problem te države. Tisti, ki so jo povzročili, tisti so nam ukradli državo. In to želijo početi še naprej. Za vsako ceno. Ta črna luknja je pretežno sestavljena iz slabih kreditov šestnajstih povezanih družb oziroma konglomeratov. Petnajst teh povezanih družb je oziroma je bilo pred stečaji trdno v rokah prepoznavnih oseb tranzicijske levice, večinoma neposredno v okrilju Foruma 21. Samo ena je pripadala cerkvenemu holdingu. Nekatere od teh družb so danes v stečaju, a tudi ostanki tako zaseženega premoženja se delijo v prave roke preko osebnih navez med stečajnimi upravitelji in stečajnimi sodniki. Milijardna luknja v slovenskih državnih bankah ima jasno prepoznavne botre in ti imajo jasno prepoznavno barvo. Ko je vlada lansko jesen predlagala zakon o prenosu terjatev na slabo banko in za štirikrat podaljšala zastaralni rok pri kaznivih dejanjih, narejenih pri ustvarjanju bančne izgube, je protivladna ofenziva dobila epske razsežnosti. Medtem ko po celem svetu protestirajo pred bankami in borzami, so pri nas s kockami napadli mariborsko mestno hišo in organizirali tako imenovane ljudske vstaje pred parlamentom. Napadene so bile institucije, ki po definiciji zagotavljajo korektiv grobemu delovanju trga oziroma pri nas tovarišijskega kapitalizma. Napade so najbolj podpihovali mediji, katerih program je do zadnje minute plačan s tovarišijskim kapitalom, večinoma tistim, ki manjka v državnih bankah. Po grobih ocenah se je v preteklih letih iz državnih bank in državnih podjetij v kapitalsko, medijsko, tako imenovano civilnodružbeno in politično zaledje tranzicijske levice prelilo med 200 in 500 milijonov evrov letno. Takšno prelivanje je mogoče samo na račun nižjega standarda večine prebivalstva, nižjih plač, pokojnin in manjših investicij. Ustanovitev Slovenskega državnega holdinga, katerega namen je poenotiti upravljanje ter zagotoviti pregledno poslovanje in privatizacijo, je bil drugi strateški razlog za protivladno ofenzivo. Sanacijo bančnega sistema in gospodarno upravljanje državnega premoženja je v tem trenutku za Slovenijo ekonomska nuja, pa tudi zahteva mednarodnih institucij. Zastoj pri obeh projektih pomeni zastoj v našem razvoju v vsakem primeru. A izpeljava obeh projektov ob ugotavljanju odgovornosti za nastanek bančne luknje ter prekinitev finančnih kanalov, ki iz državnih podjetij napajajo kapilare omrežja tranzicijskih stricev in botrov, pomeni še mnogo več. Pomeni konec ropanja Slovencev. Pomeni konec tranzicije. Pomeni normalizacijo Slovenije. Pomeni konec ozadij in manipulacij. Zato je ob uspešnem sprejetju in uveljavitvi dveh ključnih zakonov izbruhnil takšen besen odpor in govorica sovraštva, kakršne vse od svinčenih sedemdeset let prejšnjega stoletja pravzaprav nismo več slišali. Ko smo pred letom dni sestavljali vlado, ki je bila po logiki časa sama po sebi protikrizna, je presenetilo vztrajno ponavljanje propagandnega stroja, češ vlada mora reševati krizo, vse drugo pa ni njena stvar. Je ideologija. Predsednik stranke, ki je razbila koalicijo, je bil pri tem še posebej glasen. Danes je jasno, zakaj. Potem, ko so porušili Pahorjevo in niso uspeli sestaviti svoje vlade, so bila pričakovanja stricev in tranzicijske levice nasploh, da mi ukrotimo krizo, ne da bi ob tem presekali kanale, preko katerih iz državnega premoženja, bank in podjetij odtekajo milijoni za vzdrževanje paradržave. Da ukrotimo krizo, brez da bi odpravili privilegije in monopole. AUKN mora ostati, so rekli, ker naj bi bila to stroka, banke bi še kar naprej dokapitalizirali, denar za to pa pobrali ljudem preko višjih davkov. V sprevrženi govorici so temu dejali, da se koalicija in vlada ne bi smela ukvarjati z ideologijo. Mi naj bi bili torej koristni bedaki. Da ukrotimo krizo in plačamo na volitvah politično ceno, oni pa bi si potem še okrepili prilive in monopole. Želeli so vlado z zvezanimi rokami, kot je bila Pahorjeva. Da bi ozadja lažje in brez odgovornosti vladala. Slovenska demokratska stranka temu triku ni nasedla. Zato danes rušijo vlado. Odgovornost za ponovno, povsem nepotrebno poslabšanje bodo morali zdaj prevzeti tisti, ki rušijo. Rušiti je lahko. Pregovor pravi, da je za luknjo v ladji in njeno potopitev dovolj en pijan mornar, za izgradnjo ladje in njeno upravljanje pa je potrebno na stotine pridnih rok in veliko znanja. V luči dogodkov, ki lahko sledijo politični krizi, se čez nekaj mesecev nihče več ne bo dobro spomnil ne motivov ne povodov zanjo. Ostale bodo samo posledice in odgovornost zanje. Ni vsak čas tak, da terja zborovanja. A danes tak čas je. Potisnili so nas vanj in nimamo druge izbire. Ozadje tako imenovane ljudske vstaje, ki še vedno ne želi pokazati obrazov in deluje v ilegali kot nekdanja komunistična partija, je ob huronskem navijanju večine medijev in dela slovenske politike odločilo, da ustavna pravica do zborovanj pripada samo njim. Za kulturen protest razglašajo namerno neprijavljena in namerno ponoči, torej tvegano organizirana zborovanja s skrivanjem obrazov odgovornih, zmerjanje drugače mislečih, zažiganje in obešanje lutk, trkanjem na domovih svetnikov, vdore v občinske stavbe, uničevanje lastnine in napade na policiste. Nekulturno in neprimerno pa naj bi bilo po zakonu in pravilih prijavljeno in organizirano zborovanje Zbora za republiko, s kulturnim programom in jasno odgovornostjo organizatorjev. Že na samem začetku druge svetovne vojne je Komunistična partija preko Osvobodilne fronte sprejela odlok, po katerem se vsak odpor proti okupatorju izven OF kaznuje s smrtjo. Podobnost ni samo slučajna. Gre za nadaljevanje iste politike izključevanja in totalitarne ideologije, ki se očitno v določenih delih naše družbe prenaša iz roda v rod. Širjenje sovražnega govora, grožnje pred domovi svetnikov in ustavnih sodnikov, obešanje lutk z imeni znanih oseb, pozivanje k nasilju, pobojem in obujanjem totalitarnih praks se ponovno vrača v deželo. Nacional socialistični rjavosrajčniki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja zvonili na domovih znanih judovskih družin v Berlinu in jih pozivali k odhodu. Potem so kurili njihove lutke in zažigali smetnjake pred njihovimi hišami. Naslednjič so prišli po njih in jih odvlekli v koncentracijska taborišča in plinske celice. Holokavst se je začel z grožnjami pred stanovanji mirnih državljanov. Slovenija ima veliko podobnih tragičnih izkušenj. Represija, laž in propaganda sta bili in sta njihovi metodi. »Najprej diskreditacija, oblatenje, nato likvidacija, če je treba, tudi fizična«, so govorili. In delali. Danes nas ponovno pošiljajo v Hudo jamo in kočevska brezna. Želijo nas zastrašiti. Nedavni napis, ki je pozival k poboju kristjanov, je grozljiv. Javne obsodbe le-tega v dominantnih medijih pa večinoma nadvse mile in sramežljive. A tistim, ki strašijo, je treba odločno povedati: Ne bo vam uspelo! Prenehajte s tem! Demokratične institucije slovenske države, slovenska vojska in policija so dolžne varovati slehernega državljana brez razlike. In to bodo storile. Slovenski policiji izrekamo posebno zahvalo za profesionalno delo, s katerim so doslej ubranili tako ustavno pravico do mirnega zbiranja kot varnost ljudi in premoženja. Še posebna zahvala gre skoraj 100 pripadnikom slovenske policije, ki so bili s strani nasilnih vstajnikov poškodovani. V ustavo samostojne in demokratične Slovenije smo zapisali, da država zagotavlja pravico do mirnega zbiranja in zborovanja. Na mirnih zborovanjih izražamo svoje mnenje in vplivamo na odločitve. Vendar na njih ne odločamo. Odločamo na volitvah, referendumih in preko demokratično izvoljenih institucij. Vsak, ki je javno izpostavil svoje ime na glasovnici ali volilni kampanji in bil kjerkoli v državi demokratično izvoljen, pa naj bo to poslanec pozicije ali opozicije, župan ali mestni svetnik, ima večjo ustavno legitimnost kot nekdo, ki anonimno postavi spletno stran in poziva na nasilje ali nekdo, ki zamaskiran meče granitne kocke in eksploziv na policiste. Če bomo dovolili, da se ta meja zabriše, bomo kmalu prišli iz demokracije v diktaturo. Še več. Ponovno bomo dali domovinsko pravico nasilju. Cilj ne opravičuje sredstev. Ko je večina v Državnem svetu pod vtisom medijskega linča protipravno odvzela mandat svojemu kolegu državnemu svetniku, ki je bil izvoljen enako legitimno kot oni sami, je ena od članic samozvanega gibanja vstajnikov z mastno priviligirano pokojnino in 25 leti delovne dobe dejala, da to ni bilo zakonito, je pa bilo dobro. Dobro po čigavi presoji? Kam bomo prišli, če sprejmemo to tezo iz Tomišlja kot legitimno? Pristajanje na to tezo pomeni somrak civilizacije in zanikanje vsega, za kar smo se borili v času slovenske pomladi. To, kar nam ponujajo, je čisti levi fašizem. Tega ne bomo Slovenci nikoli sprejeli, ampak se bomo uprli. Pomemben korak smo storili že danes na tem zborovanju. Kar zadeva vlado, ponovno poudarjam, da njen mandat ni zaščiten tako kot predsedniški, sodniški ali županski. Stalno je na prepihu. V dobrih dveh desetletjih smo menjali že osem vlad. Trikrat je vlada padla med mandatom. Samo 10 poslanskih podpisov je potrebnih za začetek postopka. In alternativna večina. Če trdijo, da vlada nima večine, to pomeni, da naj bi jo imel nekdo drug. Naj torej prevzame odgovornost in sestavi vlado. A kot rečeno, rušiti je lahko, graditi pa mnogo težje. Pri rušenju ni treba narediti veliko, večino posla naredi Forum 571 in tovarišijski kapital v ozadju. Reševanje iz krize pa je nekaj drugega. Tu Forum 571 in strici odpovejo. Spoštovani! Slovenci smo doslej večkrat dokazali, da le nismo tako naivni. Tudi tokrat se vse bolj zavedamo, da so nas potisnili v čas, ko je treba odločno nastopiti proti levemu fašizmu, proti grožnjam, nasilju in kaosu, ki sta največja sovražnika svobode in pravičnosti. Kajti za svobodo in pravičnost gre. Za svobodo, ki sta jo prinesli osamosvojitev in demokratizacija Slovenije. In za obet pravičnosti, ki si ga ne bomo pustili vzeti. Želimo živeti v samostojni, svobodni in pravični državi slovenskega naroda, brez političnih stricev, brez strahu in brez nasilja. Pravijo, da nas je malo. In da smo drugorazredni. Ni nas malo, smo popolnoma enakovredni, v Evropi in po svetu imamo veliko prijateljev. Nas pa res doma velikokrat odštevajo, zaničujejo ali zamolčijo. Zato se bomo morali večkrat zbrati in pokazati svojo moč. Danes je šele začetek. Še bodo plapolale slovenske in evropske zastave in vsak dan glasneje bo odmevala slovenska pesem. V ustavo smo zapisali, da je slovenska himna Zdravljica. Ta ima veliko kitic. Vsi se lahko prepoznamo v njej. V njej je ovekovečen pogum in ponos naroda, ki je dozorel, zato mu je uspelo, da se je brez tuje pomoči osamosvojil in se enakopravno povezal z drugimi. Zato stoji in bo obstal. Zgodovina Slovencev se ni začela na Čebinah in se ne bo končala v Murglah. Ni lahke poti, a pred nami je vsemu navkljub lahko dobra prihodnost. Bog živi nam deželo, Bog živi ves slovenski svet! mislim, da je bilo precej nazorno povedano, da se s tem misli ljudi, ki politike nadlegujejo na domu tako kot nacisti Jude v Nemčiji v 1930'. Žal je v Sloveniji tako, da si isti stavek vsak razlaga po svoje in je večina, tako kot ti, žal slepa in gluha, polna sovraštva. Popačen komentar Dejana Ladike o govoru G. Janše na zboru. Tipično za TVS. eNOSTAVNO. tISTI, KI JE DANES POSLUŠAL GOVOR jANEZA jANŠE., ČE JE SAJ MALO SLOVENEC, JE IZ "ZOMBIJA" POSTAL DOMOLJUB. Laž nikoli resnica ne bo postala, --------------------------------------------- O kakšni laži ti sploh blodiš? A je laž, da je v državnih bankah luknja od 6-7 milijard €? NE A je laž, da te lukn je jaz ne nameravam zapolniti? NE A je laž, da je verjetno ne nameravaš zapolniti niti ti? Verjetno NE Torej pripravi transparent: ZA STEČAJ DRŽAVNIH BANK In pejd protestirat pred NLB. "Zgodovinsko gledano je fašizem gibanje, ki uresničuje interese kapitala. Prosim ga, naj obrazloži, kako vstajniki uresničujejo te interese". ----------------------------------------- Osnovno nepoznavanje zgodovinskih dejstev. Zgodovinsko gledano je ravno fašizem gibanje, ki se je najmočneje zoperstavil zasebnemu kapitalu in je, obratno, močno favoriziral državni kapital, državno lastnino in državno kontrolo nad kapitalom, četudi zasebnim. To pa zato, ker se je fašizem razvil iz socializma, od katerega je prevzel tudi temeljne gospodarske smernice in gospodarsko filozofijo. Mimogrede, tako Musolini kot Hitler sta bila v mladosti deklarirana levičarja, in sta svojo levičarsko filozofijo prenesla tudi v svoji kasnejši fašistčni gibanji. Glavni smrtni sovražnik vsakega fašizma, tako levega kot desnega, je bil vselej liberalizem, predvsem tisti, ki izvira iz dolge in bogate anglosaksonske tradicije. Zato pa sem jaz ponosni liberalec, ker preziram vsako vrsto fašizma. Ne vem zakaj nekateri tako zelo želijo očrniti ta dogodek. Prav zato, ker poteka kulturno, organizirano in ker je na stotine slovenskih zastav. Žal so nekateri zares krivično naravnani. Tok Slovenskih zastav na enem mestu pa že dolgo ali pa celo nikoli še ni bilo!!! Se vidi da so na shod prišli sami DOMOLJUBI!!! Lepo je gledat zbrane ki opevajo našo državo in ne kakšnih diktatorskih režimov... BRAVO SLOVENSKI NAROD!!! 1.demonstracije niso bile vseslovenske,bile pa so izključno protijanšistične,nisem videl ene parole proti skorumpirancu z MOL,s katerim so Ljubljančani očitno zadovoljni! 2. Glede števila so mediji pri prvih demonstracijah zelo hiteli poudarjati,da ljudi ni toliko,kot jih je navedel organizator,pri drugih je bila slika obrnjena,mediji so zelo manipulirali s številom! 3. Ker JJ nisomogli premagati z volitvami in po demokratični poti,so se zatekli s svojo histerijo na ulice in na silo storili to,kar niso mogli po mirni poti! Zato, nove volitve in pokažimo,za koga je Slovenija,ne pa da gledamo samo te pres...e Ljubljančane,ki vemo,da jimje svetinja ZJ, JJ pa le ovira ki jim hoče odvzeti nakradene privilegije! prepričan sem,da bi danes SDS zmagala na volitvah! Vi pa dalje zaradi mene nosite bele cunje in maske- PRAVICA BO ZMAGALA! Slovenija izboljšala svoj položaj v novem evropskem proračunu Šest milijard za spodbujanje zaposlenosti med mladimi 8. februar 2013 ob 06:28, zadnji poseg: 8. februar 2013 ob 19:14 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Voditelji članic EU-ja so po več kot 24-urnih pogajanjih v drugem poskusu dosegli dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020. Slovenija je lahko zadovoljna z izkupičkom. Podrobnosti proračuna za prihodnjih sedem let še niso znane, a zgornja meja za zaveze naj bi ostala 960 milijard evrov, kot je bilo v kompromisnem predlogu. "Imamo dogovor! Evropski svet se je dogovoril o večletnem finančnem okviru za preostalo desetletje. Splačalo se je čakati," je tvitnil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Slovenija je v pogajanjih o evropskem proračunu izboljšala svoj položaj neto prejemnice v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom, je po koncu vrha v Bruslju poudaril premier Janez Janša. Gre za 370 milijonov evrov na leto, je pojasnil predsednik vlade in dodal, da bo ta sredstva Slovenija "krvavo potrebovala". To bo prvič v zgodovini EU-ja, da bo nov večletni proračun siromašnejši od predhodnega. V primerjavi s sedanjo finančno perspektivo 2007-2013, sprejeti kompromis predvideva zmanjšanje za 34 milijard evrov. Za zaveze je z 960 milijardami evrov namenjeno točno en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BNI) EU-ja. Van Rompuy je na novinarski konferenci po koncu maratonskega zasedanja voditeljev povedal, da proračunski dogovor ni popoln za nikogar, a da je v njem za vsakogar veliko. Dogovor sprejet soglasno Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je dejal, da bi komisija sicer res raje videla dogovor, ki bi bil bliže njenemu izvirnemu predlogu, a mora priznati, da je dogovor največ, kar je bilo mogoče uskladiti, da so ga članice potrdile soglasno. Je pa dogovorjena vsota po Barrosovih besedah manj od želenih sredstev glede na politike in ukrepe EU-ja v naslednjih letih. Belgijec na čelu Evropskega sveta je povedal, da je na dogovor treba gledati z več vidikov. Zatrdil je, da je usmerjen v prihodnost in realističen ter da odgovarja na ključne izzive današnjega časa. Zagotovil je, da se kljub splošnemu krčenju javne porabe po Evropi povečujejo sredstva za programe, usmerjene v razvoj, kot sta Obzorje 2020 in Erasmus za vse. Obenem pa je priznal, da voditelji preprosto niso mogli prezreti javnofinančne realnosti po Evropi, zato gre za proračun zmernosti. Proračun po njegovih besedah vsebuje tudi spodbude za boljšo porabo sredstev in krepi nadzor. Ob tem pa proračun po Van Rompuyevih besedah odgovarja tudi na ključne izzive današnjega časa. Šest milijard evrov so tako voditelji namenili za novo pobudo za zaposlovanje mladih. Posebna pozornost naj bi bila posvečena tudi najbolj ranljivim članicam, tako da bodo te s strukturnimi in kohezijskimi sredstvi lahko izvajale potrebne investicije. Prepričevanje evropskih poslancev Irsko predsedstvo bo zdaj zagnalo pogajanja z Evropskim parlamentom, ki bodo po pričakovanjih težavna. Van Rompuy se zaveda, da dogovora brez soglasja parlamenta ne bo. Povedal je, da je današnji dogovor izraz kolektivne odgovornosti voditeljev. Ti so tako svoj del odgovornosti izkazali, Belgijec pa evropske poslance poziva, naj tudi oni prevzamejo svoj del odgovornosti. Vodje štirih največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu (EPP, S&D, Alde in Zeleni) so danes v skupnem sporočilu za javnost že zapisali, da proračunskega dogovora v trenutni obliki ne bodo potrdili. Po njihovem prepričanju ta ne krepi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, temveč jo celo slabi. Ob tem obžalujejo, da se Van Rompuy z njimi ni pogovarjal in usklajeval. Van Rompuy je zatrdil, da so bili s parlamentarci v stalnem stiku, opozoril pa je, da proračun ni "računovodska operacija", temveč je od njega odvisna usoda celih regij in blaginja družbenih skupin. Zato je poslancem sporočil, naj temeljito premislijo, preden dogovor zavrnejo. Zagotovil je tudi, da so preučili vse oblike večje prožnosti izvrševanja proračuna, vključno s prenosi neporabljenih sredstev v naslednja leta, tako da bi se dane zaveze maksimalno prevedle v dejanska plačila. Pri tem je spomnil, da je že v tekoči finančni perspektivi ta razkorak znašal pet odstotkov. Tudi Barroso se zaveda, da je pred unijo še težka naloga usklajevanj s parlamentom. Za ta dogovor je po njegovih besedah ključna maksimalna možna prožnost. Čestitke Janezu Janši za doseženo oz. izboljšan izhodiščni položaj v novem evropskem proračunu. Kljub temu da Janez Janša vodi manjšinsko vlado je zelo uspešen, mnogo bolj kot levičarski predhodnik.... Še ena zmaga "nesposobnega" Janeza. Slovenija izboljšala svoj položaj v novem evropskem proračunu Milan je spet užaljen. Morda ga bo razveselil topli val, ki prihodnji teden ruši tako vlado. Ivan je naredil več dobrega kot slabega, zato ga pa levaki tako prezirate. Teh 370M je veliko bolj pomembnih kot pa današnja dva shoda. Ta denar posredno/neposredno vpliva na življenja številnih Slovencev, medtem ko shoda ne. Kljub temu je očitno to za MMC RTVSLO nepomembna novica skrita očem bežnega obiskovalca portala. Kako vehemetno v Sloveniji zadnjih nekaj let opletamo z milijoni, sramota... Že pri prvem evropskem proračunu iz leta 2007-2013 ko je takrat Janez Janša & Co izpogajal zelo dober izhodišni položaj so levaki zganjali parazitsko propagando kako je to Janezu Janši uspelo le po nekem srečnem naključju, nikakor pa ne zaradi njegovih sposobnostih, sedaj se je to zgodilo že drugič, TO NI SREČNO NAKLJUČJE, TO JE ZNANJE PRI POGAJANJAH!!! Čestitke vladi Janeza Janše!!! Zorko Simčič in odgovornost emigrantske usode Prešernov nagrajenec 8. februar 2013 ob 20:25 Ljubljana - MMC RTV SLO Zorko Simčič ni izjemen le zaradi svoje raznolikosti, ampak tudi zaradi tematike, ki jo razpirajo njegova mojstrsko izpisana literarna in polliterna besedila, tematike sodobnega desetništva, aktualizirane v kontekstu naše nedavne zgodovine. Zorko Simčič je v dobrih sedmih desetletjih ustvaril vrhunski opus, ki sodi v kanon naše književnosti. Izjemen ni le zaradi svoje raznolikosti, ampak tudi zaradi tematike, ki jo razpirajo njegova mojstrsko izpisana literarna in polliterna besedila, tematike sodobnega desetništva, aktualizirane v kontekstu naše nedavne zgodovine. Avtor, ki je bil v domovini skoraj 50 let zamolčan, je za svoj roman Človek na obeh straneh stene leta 1993 že dobil nagrado Prešernovega sklada. Približno od takrat so si sledile tudi knjižne izdaje njegovih drugih del, s tem pa tudi priložnost, da se z njimi seznani širše slovensko občinstvo. Njegov najnovejši roman, Poslednji deseti bratje, ki je izšel lani, po mnenju literarne zgodovine predstavlja vrhunec njegove ustvarjalnosti, pa tudi enega nespornih vrhov slovenskega literarnega ustvarjanja. Objavljal že pri 12 letih "Vedno sem trdil, da sem bil star osem ali devet let, ko sem začel pisati in objavljati, ko pa sem sedaj pregledoval časopise na starih mikrofilmih, sem videl, da sem bil star 12 let. Torej sem se zmotil za 30 odstotkov, ampak občutek, takratni 12-letni otrok, je bil takratni občutek, da je bil to 8- ali 9-letni otrok. Pri osmih letih sem začel pisati pesmice. Doma sta ata in mama recitirala pesmice, Gregorčiča na primer, brali smo Stritarja ... A sem že kmalu obupan odkril, da so to bolj 'švoh' pesmi. V prvi gimnaziji pa sem napisal zgodbico, ki sem jo poslal Mirku Kunčiču. Dnevnik Slovenec je imel takrat prilogo le za otroke in tja smo mladi bodoči literati pošiljali svoje umetnine. Moja zgodbica je imela kakšnih 15 vrstic in potem sem čakal in čakal ter bil obupan, ker prvo nedeljo ni bilo nič in drugo nedeljo tudi ne. Ko pa sem tretjo nedeljo videl objavljeno svojo zgodbo, je bil občutek kot pri mami, ki rodi prvega otroka. Mislil sem, da mi bo kar srce pobegnilo iz prsi. In potem se je začelo." Tako se je pisatelj spominjal svojih ustvarjalnih začetkov pred leti v pogovorni oddaji za Radio Slovenija. Tujstvo in avtobiografske prvine Do leta 1945, ko se je še ne 24-leten odpravljal v begunstvo, je bil v literarni javnosti že prepoznaven, ne le po revijalnih objavah kratkih zgodb, črtic in novel, temveč so bili za njim že roman Prebujenje, knjiga satir in humoresk Tragedija stoletja, libreto za opero Krst pri Savici za skladatelja Matijo Tomca in dve dramski deli, ki pa sta ostali v rokopisu, Zadnji akord in Oktober, jesenska slika. Marca in aprila 1945 so v Drami že potekale vaje Zadnjega akorda, a uprizoritve ni bilo. Za knjižni prvenec, ki ga je napisal po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča Gonars, je Simčič prejel Prešernovo literarno nagrado mesta Ljubljane. V njem je že razvil motiv tujca, ki je značilen tudi za njegovo poznejšo literaturo, prepoznamo pa tudi za avtorja značilne avtobiografske prvine. Čas politične emigracije Po treh letih begunskega življenja na Koroškem, v Rimu in Trstu, ki je svoje sledi odtisnilo tudi v kratko prozo, je emigriral v Argentino, kjer je do svoje vrnitve v domovino 1994, v slovenski skupnosti dejavno živel za Slovence. Postal soustanovitelj slovenske kulturne akcije, ustvarjalnega, izobraževalnega in založniškega središča slovenskih izgnancev in do leta 1967 urejal revijo Meddobje, eno najpomembnejših slovenskih revij sploh. V reviji je tudi objavljal leposlovje, članke, študije, eseje, s katerimi je ves čas prodorno reflektiral aktualna družbena, emigrantska in kulturna vprašanja. Njegove bogate in razvejane ustvarjalne dejavnosti pa verjetno ne gre povezati zgolj z njegovo vitalnostjo, ampak tudi z nenehnim zavedanjem emigrantske usode oz. odgovornosti, ki jo nalaga. Zavest tega prežema njegovo leposlovje, pogosto pa jo je podčrtal tudi v svojih predavanjih, člankih in esejih. "Ne gre za to, da bi se mi, politična emigracija, imeli za kaj več, kot je ekonomska emigracija. Ne, nismo več. Toda: smo drugačni. Drugačni po rojstvu svoje poti v svet. Drugačni po svojih nalogah. Po svoji odgovornosti. Ne bi hoteli žaliti katere koli ekonomske emigracije in še najmanj Slovencev, ki so pred nami morali na pot. Toda, kako primerjati našo odgovornost z njihovo? Kako pozabiti, da smo se mi rodili iz krvi?" je povedal na Slovenskem dnevu v Buenos Airesu. Izgnanstvo kot najhujša kazen V približno 70 let dolgi ustvarjalni poti je Zorko Simčič izoblikoval žanrsko bogat in raznovrsten opus za odrasle in mlade bralce, ki obsega več kot 20 samostojnih knjižnih naslovov in številne revijalne objave. Od 45 let, ki jih je preživel v Argentini, ta čas predstavlja za njegovo literarno in publicistično delo izjemno pomembno obdobje. V tem času je napisal svoja najpomembnejša besedila: roman Človek na obeh straneh stene, Zgodaj dopolnjena mladost, Tako dolgi mesec avgust, njegova dopisovanja s pisateljem Majcnom so izšla v esejistični knjigi Srečanja z Majcnom, snoval pa je tudi že knjigo Poslednji deseti bratje. Izbor krajših besedil iz prvih 20 let njegovega eksila je izšel v knjigi Odhojene stopinje, ta pa nato predelana in dopolnjena v izdaji z naslovom kot Črni tekač. Ob tem je povedal: "Črtice, ki so od začetka do konca, ne bom rekel pisane s krvjo, so pa bile pisane z bolečino. To ne pomeni, da bi bilo napisano zaradi tega kaj boljše. Kot za roman Človek na obeh straneh stene, tudi ob tej krajši prozi ne vem natančno, kako so se rojevale, so pa - ali kot poklon, od nekaterih kot očitek - preproste slovenske zgodbe, zgodbe večinoma povezane z revolucijo, tragedijo, ki je naš narod doletela pred pol stoletja in iz katere se še danes poskušamo izvleči. To so dogodki, ki se jih žal še dobro spominjamo, in za katere bi mlajšemu bralcu, če jih ne pozna, svetoval, da jih izkoplje izpod pepela časa - zato, da bo bolje razumel ljudi okoli sebe in samega sebe. Že v času starega Rima je bila najhujša kazen po smrtni kazni - ne dosmrtna ječa - ampak izgnanstvo. Ustvarjalec v izgnanstvu je tako prenašal še dodatno kazen. Ne da bi bila popkovina, ki je vezana s slovenstvom prerezana, narezana pa je bila." Misterij zgodovine, odpuščanje in sprava Besedila, zbrana v Črnem tekaču, v marsičem osvetljujejo tudi roman Človek na obeh straneh stene, ki velja za temeljno delo in enega izmed prvih modernih tekstov slovenske književnosti. V Argentini je izšlo leta 1957, v domovini pa šele 1991. Roman tematizira slovenske ideološke spopade in nasprotja ter begunsko usodo, sodobno desetništvo, temo, ki je izrazito polifono in kompleksno zaživela v Poslednjih desetih bratih. V tem obsežnem romanu Simčič preplete usode številnih izgnancev, za katerimi lahko prepoznamo zgodbe realnih zgodovinskih posameznikov. Po besedah Matevža Kosa, ki roman upravičeno imenuje za pisateljevo življenjsko delo, Poslednji deseti bratje usode svojih protagonistov osvetljujejo tudi iz zunajčasne perspektive, v luči na novo osvetljene in v kontekstu težkih življenjskih preizkušenj 20. stoletja aktualizirane problematike desetništva, ki jo je, kot pravi Kos, mogoče zgoščeno povzeti: odrešitev, odpuščanje, sprava, misterij zgodovine, življenjski smisel. Po oddaji Pogovori s Prešernovimi nagrajenci, Tina Kozin, ARS Ne gre za to, da bi se mi, politična emigracija, imeli za kaj več, kot je ekonomska emigracija. Ne, nismo več. Toda: smo drugačni. Drugačni po rojstvu svoje poti v svet. Drugačni po svojih nalogah. Po svoji odgovornosti. /… / Kako pozabiti, da smo se mi rodili iz krvi? Že v času starega Rima je bila najhujša kazen po smrtni kazni izgnanstvo. Ne da bi bila popkovina, ki je vezana s slovenstvom prerezana, narezana pa je bila. Marlenka Stupica: Pravljice lahko potešijo osnovne človeške stiske Intervju s Prešernovo nagrajenko 8. februar 2013 ob 06:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Že po nekaj izmenjanih besedah z Marlenko Stupica je bil tisti moj otroški del, ki je odraščal ob njenih ilustracijah, nekako pomirjen. Ilustratorka je zares tako topla, prijazna in pravljična, kot so njene upodobitve. Letošnja Prešernova nagrajenka sodi med tiste ljudi, ki nad otroštvom nikoli niso obupali. Podaljšuje svoje otroštvo, pravi, in tega deli z otroki. Da je Marlenka Stupica prava umetnica, saj ji sicer véliki čudežni svet malih ljudi ne bi bil tako domač, je konec petdesetih let pisal že Luc Menaše ob razstavi njenih ilustracij v Jakopičevem paviljonu. Ilustratorka se risanju ni mogla upreti, vse odkar se je, stara dve leti, med neko boleznijo kratkočasila z njim. To ji je bilo ljubše od igranja s punčkami, če ni bilo drugega, so bili dobri tudi prsti in šipa namesto podlage. Podobe, ki si jih je zamišljala pred spanjem, so ji delali družbo že tedaj in tako ostaja vse do danes. Ena prvih diplomantk Akademije za likovno umetnost v Ljubljani (diplomirala je leta 1950) je svoj celotni opus posvetila ilustraciji. Njeno delo je bilo prelomno za razvoj slovenske ilustracije v drugi polovici 20. stoletja, prav tako je treba njenemu ustvarjanju pripisati veliko zaslugo za uveljavitev ilustracije kot posebne veje likovne umetnosti. Likovno zanimanje za pravljice je skupaj z Marjanco Jemec Božič in Ančko Gošnik Godec znova obudila na čisto novi ravni, te prve ilustratorke pa so radi poimenovali pravljičarke. Od bratov Grimm do Andersena, od Ele Peroci do Otona Župančiča Podobe Marlenke Stupica dajejo nove razsežnosti zgodbam v več kot sto otroških slikanicah in knjigah – od Sneguljčice bratov Grimm, Palčice, Trnuljčice, Grdega račka, Pike Nogavičke do pravljic Ele Peroci in Mehurčkov Otona Župančiča, tudi bralce Cicidoja in Cicibana so spremljale. Ob njih so odraščale številne generacije. "Ob njenih umetninah občutimo nostalgijo po časih, ko se časa še nismo zavedali, ko nas je preveval tisti občutek večnost, ki mine, ko se na robu odraslosti zavemo svoje minljivosti," so zapisali v obrazložitvi Prešernove nagrade. Pri ilustriranju Marlenka Stupica vedno zvesto sledi literarni predlogi, obenem iskreno slika lastno dušo, likovno pa njene podobe odsevajo slikarstvo tistega časa. Kot je Črtomir Frelih še zapisali v utemeljitvi, umetnica, ki že dolgo neprekinjeno soustvarja trdno jedro slovenske ilustracije, »pri svojem delu od sebe zahteva najvišje slikarske standarde, ki jih lahko prepoznamo v sodobnosti, in zdrži primerjave z vzorniki iz zgodovine«. Družina s posluhom za umetnost Prav letos mineva sto let od rojstva Gabrijela Stupice, umetnika, s katerim je ilustratorka delila svoje življenje. Izredno je občudovala njegovo umetnost, v takšnem likovnem okolju pa je odraščala tudi njuna prezgodaj umrla hči, še ena izvrstna ilustratorka, Marija Lucija. Še kot deklica je tako materi kot očetu bila likovni navdih. Prepoznamo jo v ljubki temnolasi Sneguljčici, ki stoji pred hiško v širnem gozdu. Ta na vso moč spominja na srednjeveške tapiserije s številnim rastlinjem in živalmi, stiliziranimi drevesi in detajli. Tudi naravo je Stupica vzljubila že majhna. Njen oče, agronom, jo je večkrat peljal v naravo in ji ujel hrošče, ji pokazal metulje in cvetlice. Narava ji še danes predstavlja neusahljiv vir navdiha, kar kipi iz njenih ilustracij, polne cvetlic, drobcenih živali in dreves, ki ponekod spet spominjajo na tiste v srednjeveški knjižni iluminaciji. Tudi sicer Stupičine podobe v spomin prikličejo staro knjižno slikarstvo, saj so prav takšne miniaturne umetnine, ki bi jih z veseljem, če bi le lahko, obesili tudi na steno. Ilustracije pravljic so bržkone prvo srečanje otrok z likovno umetnostjo, kar verjetno nalaga ilustratorjem dodaten občutek odgovornosti. Ste kdaj ustvarjali tudi s tem v mislih? Nujno je, da si sam sebi odgovoren, Da svojo izobrazbo, izkušnje, znanje in izpovednost prenašaš na svoje delo. Zato ne bi mogla reči, da bi še posebej pomislila nanje. Mogoče so omejitve le takrat, ko v psihološkem in pedagoškem smislu paziš, da ne naslikaš kaj neprimernega. Večkrat ste že dejali, da se pri svojem delu ne skušate približati otroku, ampak sami tako gledate, da preprosto podaljšujete svoje otroštvo. Ste se kdaj zbali, da bi vam določene življenjske izkušnje ta čudežni svet odtujile, da bi vas odrasli svet preveč posrkal vase? Čudežni svet otroštva ni vedno tako čudežen, kot tudi pravljice niso. Znano pa je, da pravljice vsebujejo čudežno zdravilo – pomiritev in potešitev osnovnih človeških tihih stisk in hrepenenj, in to od pamtiveka. Imajo globlji smisel, sicer jih ljudje ne bi ustvarili. Iz nuje. Tako imenovani 'odrasli svet' tega ne more posrkati, razen kadar gre za izgubljen spopad z usodo. V vašem ilustratorskem opusu ima poseben prostor krajina, zlasti drevesa v njej. Kaj vam pomeni krajina? Je to tisto polje ilustracije, ki vam omogoča največ svobode za lovljenje lastnega razpoloženja? To je res. Pokrajina, drevesa, kamen, voda in spreminjajoče se nebo mi pomenijo neizčrpen vir inspiracije pri delu. V njej se izgubljam in sanjarim, jo 'prepesnim'. Prikažem slutnjo, da se tu in tam za nekim kamnom ali rastlino nekaj skriva, pa ne veš, kaj. Narava ti ne bo zamerila, če jo prekrojiš v dimenzije sanj. Je tudi širno polje za brezštevilne kompozicijske igre in ideje. Znotraj teh dreves, znotraj pokrajine pogosto mrgoli detajlov iz narave - žuželk, listja, cvetlic. Te ste natančno proučevali z vsem potrebnim realizmom, nato pa v pravljični svet tega spet reducirali in stilizirali. Zakaj ste se odločili za takšen postopek? Ta postopek se mi je zgodil. Ker sem želela vse objekte dodobra poznati, sem naredila veliko realističnih študij po naravi, res natančnih. Najprej moraš snov obvladati. Ko sem jih potem vklopila v sliko in kompozicijo in jim želela dati tudi pravljično dimenzijo, sem jih na osnovi prejetih podatkov poenostavila. Potem so dobili nov, poseben značaj. Tudi vaša hči Marija Lucija je bila prav takšna 'pravljičarka' kot vi, tudi ona je v ilustracijo ujela velik del sebe, obe sta zelo 'avtoportretni'. Morda lahko v njeni ilustraciji razberemo več ranljivosti, v vaši več optimizma? Se dober ilustrator v svojem delu sploh lahko izogne avtoportretnosti? Za prvi del vprašanja imate verjetno prav. Ne vem, če se avtoportretnosti povsem izogneš. Mislim, da ne. Avtoportretnost velja lahko za vse veje likovne umetnosti in umetnosti sploh. So po vseh teh letih ustvarjanja številne podobe iz knjig in lastne domišljije še vedno z vami 'na vsakem koraku'? Jih ob branju knjige ali pa kar tako še kdaj rišete v mislih, morda celo na papir? Podobe, ki v domišljiji prihajajo sproti, se še javljajo. Podobe iz že realiziranih knjig pa ne hodijo več z menoj. Vsaka nova knjiga rodi vedno tudi povsem nove likovne izzive, nov študij, razmišljanje, razrešitve, najti je treba novo čarobno paličico. Odkriva se vedno nova razsežna dežela imaginacije. Maja Kač Škoda, da ni nagrade prejela kakšno desetletje prej. To vprašanje pa tudi mene vedno znova srbi po betici. Janez Janša: Mrzel in negotov kulturni praznik Poslanica predsednika Vlade RS ob kulturnem prazniku in čestitke nagrajencem 8. februar 2013 ob 18:14, zadnji poseg: 8. februar 2013 ob 19:43 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik Vlade RS Janez Janša je v poslanici ob slovenskem državnem prazniku zapisal, da podobno kot Črtomir iz Prešernove pesnitve tudi on vidi pot, ki vodi na svobodo in v pravičnejši svet. Čeprav pot ni lahka, vabi vse, da se mu pridružijo, da končno prispemo do dne, ko se "edinost, sreča, sprava k nam nazaj vrnejo in bodo 'sinovi sloveče matere' znova postali 'sinovi slovenske matere'". V začetku poslanice predsednik vlade ugotavlja, da tako mrzlega in negotovega kulturnega praznika že dolgo ni bilo in se sprašuje, kdo je praznik postavili na dan, "ko so v mračnem in mrzlem dnevu rojaki žalovali ob krsti velikega pesnika", saj bi bilo "prijetneje slaviti pesnikov rojstni dan v začetku vznesenega decembra, polnega upanja in radoživega proslavljanja". Vzdušje je bilo podobno že v Krstu pri Savici Razloge za trenutno malodušje razume; politična nestabilnost ustvarja negotovost na področju javnih financ in gospodarstva. Uspehi vlade, ki so ob koncu lanskega leta prinesli prvo plaho upanje, da nam bo uspelo, so združili proti vladi vse, ki jih skrbi za njihove privilegije, saj so vladni ukrepi posegli po nedotakljivih "svetih kravah" zadnjih desetih, 15 let, da bi imeli vsi več, ne le nekateri, je navedel. Soočenje s preteklimi madeži V poslanici je povzel tudi nekaj verzov iz Prešernovega Krsta pri Savici, ki pričajo o vzdušju, podobnem današnjemu. "Kot narod smo že velikokrat šli skozi težke preizkušnje ..." nismo pa se soočili in spravili z vsemi porazi in temnimi platmi naše preteklosti, zato nas ti branijo, da bi svobodno zadihali in da bi se stvari premaknile na bolje. Ko bodo Slovenijo predstavljali junaki in ne samomorilci ter pijanci Šele ko se bomo naposled rešili te "tlake", bomo smeli slaviti tudi "velike Slovence, ki so nam bili desetletja prikrivani" in "načrtno zamolčani, da ne bi mogli biti ponosni nanje in nase, ker smo tako žlahten rod". Tako bomo lahko po skoraj 200 letih prevedli dela Miklošiča in Kopitarja, Cankarjevo posmrtno masko pa v našem kulturnem hramu zamenjali z njegovim velikim kipom in otroci bodo v šolah "s ponosom poslušali, da imamo tudi mi, Slovenci Nobelovega nagrajenca Pregla". Takrat nas tudi "ne bodo več zasramovali s snemanjem filmov o slovenskih pocestnicah, samomorilcih in pijancih", saj "bodo njihovo mesto prevzeli junaki in junakinje našega časa". Pot iz malodušja v pravičnejši svet Pot, ki jo Janez Janša vidi pred seboj, je "pot v pravičnejši svet" in po njej moramo kot narod kreniti. Vendar pot pelje navkreber in ni lahka. Kot je zapisal, nas na njej "čaka še veliko preizkušenj in bitk", a sam verjame, "da bomo zmogli. In da kmalu pride dan, ko se edinost, sreča, sprava k nam nazaj vrnejo in bodo 'sinovi sloveče matere' znova postali 'sinovi slovenske matere'." Medtem ko Janša v svoji poslanici omenja Frana Miklošiča, cenzorja z Dunaja, kot enega velikih Slovencev, je prav Miklošič tisti, ki je prepovedal objavo za oblast najbolj sporne kitice Edinost, sreča, sprava. Kot to dejstvo komentira zgodovinar Igor Grdina, je Miklošič prepoznal nevarnost za takratno "mišljenje v okvirih sistema", kar kaže, da so Prešernovi sodobniki v pesmi razbrali tisto njeno naravo, ki lahko tudi ruši prestole tiranov. Okrnjene Zdravljice Prešeren ni hotel objaviti in je v tem rokopisu prečrtal celotno pesem. Zdravljica z vsemi osmimi kiticami je bila objavljena štiri leta po nastanku v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Čestitke dobitnikom Prešernovih in skladovih nagrad Predsednik vlade je čestital tudi letošnjim lavreatom. Vrhunski slovenski ilustratorki Marlenki Stupica se je v čestitki zahvalil, ker nam je s svojim delom pomagala vstopiti v svet pravljic, ki nam danes v teh težkih in mračnih časih pomagajo videti svet tudi onstran vsakdanjika. Pisatelju Zorku Simčiču je čestital z besedami, ki nakazujejo na nagrajenčevo razgibano življenjsko pot, na kateri je "s takšno vnemo in trdoživostjo kljuboval življenjski razdvojenosti med domovino in tujino, ki je lahko nam, ki se danes znotraj naših meja spopadamo z navidez tako banalnimi težavami, za vzor". Hkrati je poudaril njegov pomen za ohranjanje slovenstva zunaj naših meja in dodal: "Počaščen sem, da je samostojna Slovenija odprla vrata tudi domoljubom, ki v času totalitarizma zaradi pripadnosti ideji slovenstva niso mogli in smeli delovati znotraj meja lastne domovine." Čestitke je Janša naslovil tudi na nagrajence Prešernovega sklada, Bernardo Fink in Marcosa Finka, Marijo Javoršek, Gorazda Kocijančiča, Regino Križaj, Metoda Pevca ter Jožeta Vidica. Zapisal je, da kot vrhunski ustvarjalci na področju slovenske kulture pripomorejo k uresničenju besed Franceta Prešerna iz Sonetnega venca, ko pesnik zapiše, da se "nam vnamejo srca za čast dežele". Prenesel jim je še sporočilo, da je v današnjih časih "vsako visoko kvalitetno umetniško delo v tem trenutku vredno več, kot si upamo priznati". Nekatere tukaj zelo boli, da je Janša povedal čisto resnico. Levaki so pri nas nedotakljive svete krave, kar za Janšo ne moremo reči, saj ga vsi napadajo. Kučana nihče ne napada, Jankoviča tudi ne, Türka tudi nihče ni napadal - to so bile svete krave. Da, levici lahko očitamo veliko laži. Prešeren je napisal Zdravico, ne Zdravljice, slovenske in ne sloveče matere, zlagan je dan ustanovitve OF, ki je bila PiF, to je protiimperialistična fronta (proti Angležem, Francozom in Američanom), za dan vstaje so postavili 22. julij, ko so obstrelili žandarja, ki je bil koroški Slovenec in je vojno celo preživel, jugoslovanski diktator je praznoval svoj rojstni dan na zlagan datum (rojen je bil 7. maja, praznoval pa ga je s štafeto in malikovalskimi obredi na stadionih), lažejo o pobojih in še zdaj prikrivajo svoje zločine ... Lažejo in kradejo, skrivajo se za maskami tudi takrat, ko ni pust. Morda so ta datum določili tisti, ki so nam v osrčje slovenskega kulturnega hrama postavili tudi posmrtno masko Ivana Cankarja? Ali pa so to tisti isti, ki so poskrbeli, da Slovenci ne poznamo svojega Nobelovega nagrajenca Friderika Pregla? So to morda tudi tisti, ki nam niso dovolili slaviti našega največjega slavista Franca Miklošiča, in so 'poskrbeli', da nismo dobili prevoda nobene izmed njegovih številnih, v nemščini napisanih knjig? Ali pa so v tej isti skupini slučajno tudi tisti, ki so v verzu naše Zdravice 'sinove slovenske matere' prevedli v 'sinove sloveče matere'? Spraševanje o tem, zakaj s kulturnim praznikom slavimo prav dan Prešernove smrti Spomin na žrtve totalitarnih režimov tudi s filmom Ormoški Petriček Slovesnost pripravlja Študijski center za narodno spravo 24. avgust 2011 ob 08:37, zadnji poseg: 24. avgust 2011 ob 22:09 Ptuj - MMC RTV SLO/STA Spomin na grozote 20. stoletja je treba sprejeti kot neločljivi del naše dediščine, ne pa ga potiskati v pozabo, je dejal predsednik SAZU-ja Jože Trontelj. Trontelj, ki je bil slavnostni govornik na slovesnosti ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov na Ptuju, je bil kritičen predvsem do po njegovih besedah neustreznega spomina na povojne poboje in pozive, da jih je treba prepustiti zgodovini in se raje posvetiti sedanjosti, označil za "nepremišljen ali pa nameren pogled stran od etike, proč od temeljnih vrednot". "Brez sočutja je prazno upanje, da bomo uspešno gojili strpnost, človekove pravice, človekovo solidarnost. Brez empatije ne bomo imeli demokracije," je sklenil pred okoli 150 zbranimi na prireditvi, med katerimi so bili najvišji predstavniki Rimskokatoliške cerkve, poslanec v Evropskem parlamentu Milan Zver in poslanci državnega zbora, predvsem iz vrst opozicije, ni pa bilo predstavnikov vlade, na kar je opozorila Andreja Valič iz Študijskega centra za narodno spravo. "Vsi navzoči včeraj v Varšavi so s svojo prisotnostjo potrdili svojo zavezanost demokratičnim vrednotam, na katerih temelji Evropska unija," je izpostavila. "Poklanjam se vsem žrtvam totalitarnih režimov in njihovim družinam z željo, da bi nekoč to zmogla storiti tudi slovenska država," je dodala. Slovesnost že tretje leto Spominu žrtvam totalitarnih režimov so se poklonili tudi s filmom Ormoški Petriček. Film po besedah predstavnika Študijskega centra za narodno spravo Damjana Hančiča pripoveduje o usodi otrok, ki jih je tedanja oblast leta 1945 skupaj s starši zaprla v taborišče Šterntal - današnje Kidričevo. Otroci so bili pozneje materam na silo odvzeti in premeščeni v grad Ormož. Slovesnost vsako leto pripravijo na osnovi resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel 2. aprila 2009. An. Ma. Prof. dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske Akademije znanosti in umetnosti ter predsednik Komisije za medicinsko etiko (KME), se je javno zavzel za pravico otrok do očeta in matere ter vrednoto družine. V nadaljevanju vam posredujemo njegovo stališče o spornem družinskem zakoniku, ki ga je podal za revijo Mladina. Vaše mnenje o novem družinskem zakoniku ni najbolj pozitivno. Zakaj? KME se zavzema, da otroku ne bi vnaprej odrekali pravice do očeta in matere. Tudi v tem se opiramo na mnenje CDBI. Pomembna se nam zdi družina kot institucija, ki naj zagotavlja kar se da dobro in stabilno okolje za razvoj otrok. Nič nimamo zoper raznolike nove oblike skupnosti, ime družina pa naj bi le ohranili za to, kar nam pomeni danes. Menimo, da bi ji večje spreminjanje statusa odvzelo del identitete, s tem pa tudi del družbene moči, ugleda in vrednosti, in to celo v očeh družinskih članov. Gotovo je družina temelj družbe, vredna in potrebna kar najbolj skrbnega varstva. Se vam ne zdi, da precenjujete pomen definicije družine? Istospolni par z otrokom se že danes ne glede na definicijo lahko počuti kot družina, »tradicionalna« družina pa se ob spremembi definicije ne bo počutila nič manj družinsko. Spremembe definicije imajo lahko bolj daljnosežne posledice, kot si jih lahko predstavljamo na podlagi posameznih primerov, kakor jih vidimo danes. Zavzemamo se za pravice in koristi vsakega otroka, ne glede na to, kje je, kakšen je njegov položaj. To pa ne pomeni, da bi morali spremeniti veljavni koncept družine, ki je vrednota v očeh mnogih ljudi. Ni samo vrednota, je tudi preizkušen vzorec. Res je, da tudi družina mnogokrat odpove, a ravno ti primeri najbolj zgovorno pričajo o njenem pomenu za zdrav otrokov razvoj v zrelo osebnost, ki je sposobna biti srečna in osrečevati druge. Ne rečemo, da je to edini možen način uspešnega odraščanja. Še vedno pa je po mnenju mnogih, tudi našem, najboljši. "Ljudje za preživetje potrebujemo tudi kulturo" Državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 7. februar 2013 ob 19:58, zadnji poseg: 7. februar 2013 ob 21:24 Ljubljana - MMC RTV SLO Namen letošnje proslave ob kulturnem prazniku je bil jasen: prikazati kreativni potencial Slovenije in opozoriti na vse "ranljive" skupine v državi, pa naj bodo to samozaposleni ali upokojeni kulturni delavci. "Želimo si več kulture povsod, ne le v Gallusovi dvorani ali na ploščadi pred Cankarjevim domom," je sporočilo režiserke Ivane Djilas. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava, na kateri so bile slavnostno podeljene Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. "Ivan Cankar bi nemara ponovil svoje svarilo iz pred stotih let: Naj ne pustimo, da bi se nam kultura zopet spremenila v belo krizantemo na suknji siromaka," je v svojem uvodnem nagovoru ob "slovesnem trenutku, ob katerem nekoliko pozabimo grenkobo trenutnega časa" opozoril akademik Jože Trontelj, novi predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada. "Slovenci ta čas nismo na jasnem soncu - a vse, kar imamo najboljšega, tudi ni pod temnimi oblaki. Številne usode žal razkrivajo revščino in malodušje tam, kjer jih včasih nismo videli. Kulturne dobrine postajajo luksuzna dobrina; zato pa toliko bolj cenimo tiste, ki kljub kompnečemu kupčku denarja odrinejo nekaj za novo knjigo ali gledališko predstavo," je še izpostavil Trontelj, in ob tem navedel še besede iz Matejevega evangelija: "Človek naj ne živi samo od kruha in lakota ni samo lakota po hrani. Ljudje za preživetje potrebujemo tudi besedo, in potrebujemo kulturo." - Prešernova nagrajenca sta Marlenka Stupica in Zorko Simčič - Nagrajenci Prešernovega sklada so … "Umetniškemu" delu proslave je sledil še osrednji: najprej podelitve nagrad Prešernovega sklada (za ustvarjanje v zadnjih dveh letih) so prejeli: mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink, pesnik, filozof in prevajalec Gorazd Kocijančič, baletna plesalka Regina Križaj, režiser in scenarist Metod Pevec, baritonist Jože Vidic in prevajalka Marija Javoršek. Poleg obrazložitev nagrad so predstavili tudi drobce avtorskega dela nagrajencev. Letošnja dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus sta slikarka Marlenka Stupica in pisatelj Zorko Simčič. "Kot človek, ki počasi odhaja - ne samo s tega odra, ampak tudi z odra sveta - naj povem, da sem za nagrado hvaležen in tudi izjemno počaščen," je v kratki zahvali povedal Simčič. Marlenka Stupica je svojo nagrado prevzela brez govora, toda ob bučnem aplavzu avditorija. Kdo vse je stopil na oder Gallusove dvorane? Poleg novega predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada, akademika Jožeta Trontlja, ki je poročal o delu UO Prešernovega sklada, so slavnostni dogodek v Gallusovi dvorani torej oblikovali tudi številni glasbeniki, igralec Boris Cavazza, plesalka Bojana Mišić, avtorica videa Vesna Krebs, ilustratorka Milanka Fabjančič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, avtorja glasbe Sebastijan Duh in Boštjan Gombač ter kostumografka Jelena Proković. Nagrade, ki v začetku niso bile ne Prešernove in ne zgolj umetniške Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico, nagrado Prešernovega sklada pa ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Začetek podeljevanja nagrad sega v leto 1946, že leto prej pa je bil 8. februar razglašen za kulturni praznik. Prve nagrade so bile podeljene 8. februarja 1947. Nagrade so bile leta 1955 poimenovane po Francetu Prešernu, zakon pa je bil v nadaljevanju spremenjen še večkrat. Ena večjih sprememb se je zgodila leta 1961 – od tedaj so nagrade namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Pozneje se je zmanjšalo tudi število nagrad. Danes podeljujemo največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Doslej je bilo podeljenih 324 Prešernovih nagrad in 483 nagrad Prešernovega sklada. Življenje Prešernovega rodu z Ribičeve domačije Zgodba pesnikovih staršev Šimna in Mine 10. februar 2013 ob 14:12 MMC RTV SLO "Glejte, nisem si mislil, da bi bil Frence rajše doma kot drugod," je dejal Prešernov oče Šimen, ko so mu domači prebrali sinov sonet o Vrbi. To je bilo še takrat, ko je prebival na svojem rodnem domu "pri Ribičevih". Na koncu pa je moral tudi on, kot že prej njegovi otroci in žena Mina, prijazni kmečki hiši pod Stolom dati slovo in zadnje počivališče najti med tujimi ljudmi. Ribičev Šimen se oženi Vrbenska hiša št. 1, kjer se je po domače reklo "pri Ribiču", je bila ena izmed značilnih gorenjskih domačij. Že stoletja so tam gospodarili kmetje, ki so se pisali za Prešerne, podložni pa so bili graščini v Begunjah. Poleg kmečkih opravil jim je dodaten zaslužek ponujalo tudi prevozništvo, po gorenjsko rečeno furmanstvo, kar je bilo morda vzrok, da je leta 1762 rojeni sin Šimen tako dolgo odlašal s skokom v zakonski stan. Bil je namreč star že skoraj 35 let pa si še vedno ni izbral neveste. Morda pa se mu niti ni mudilo, saj sta živela še oba starša Jernej in Mina, ki sta mu pomagala pri delu na kmetiji. Končno pa ga je le prevzela Muhovčeva Mina, Mina Svetina, brhko 21-letno dekle iz sosednje vasi Žirovnice (hiša št. 7). Vzela sta se v predpustu 7. februarja 1897. Nevesta Mina Mlada nevesta, ki je bila od ženina mlajša dvanajst let, je bila za svoje čase in tedanje razmere dokaj razgledano dekle. Muhovčev rod je bil sploh nadpovprečno izobražen, saj so bili kar trije njeni strici duhovniki. Tudi njej sta starša že v mladosti skušala nuditi osnove učenosti, a kaj ko šole v domači fari ni bilo. Ko je bila stara blizu desetih let, jo je tako oče čez Koren odpeljal na Koroško, kjer je leto dni obiskovala šolo v Beljaku. Tedaj se je dobro naučila pisati in brati ter govoriti po nemško, kar ji je prišlo prav tudi v poznejših letih. Po vrnitvi s Koroškega pa je še leto dni prebivala pri uršulinkah v Ljubljani. Potem pa je bila doma v oporo svoji materi, ki je rodila deset otrok, zadnjega še potem, ko je bila Mina (sicer prvorojenka) stara že 17 let. Šimen in Mina si osnujeta družino V zakonu Simona Prešerna (rojenega 22. oktobra 1762) in Marije Svetina (rojene 5. maja 1774) se je rodilo osem otrok. Najprej sta leta 1798 povila hčer Jero. Nato je leta 1799 sledila Katra in leto zatem sin France. V novem stoletju pa so na svet prijokali še Jože (1803), Jurij (1805), Mina (1808), Urša (1809) in kot zadnja leta 1811 še Lenka. Leta 1800, ko se je rodil pesnik France, je umrl stari oče Jernej, stara mati Mina pa se je od mlade družine počasi preselila k svojemu sinu, Šimnovemu bratu, Jakobu, ki je kot duhovnik služboval po raznih krajih ljubljanske škofije. Poleg Jakoba je imel Šimen še enega brata duhovnika, namreč Franceta Prešerna, duhovnik pa je bil tudi njegov stric, očeta Jerneja brat Jožef. Tako je imel mladi, leta 1800 rojeni, France v sorodstvu kar šest duhovnikov - tri strice po materini strani, ter dva strica in enega starega strica po očetovi strani. In prav to dejstvo naj bi korenito vplivalo tudi na njegovo poklicno usmeritev. Francetova pot v svet Kmalu potem, ko je bil leta 1805 rojen že tretji sin, Jurij, si je oče Šimen dejal. "Zdaj imam tri sinove. Vseh treh ne morem imeti doma." In odločil se je, da si za Ribičev grunt prihrani sina Jožeta, Franceta in Jurija pa pošlje v šole, ko bo čas primeren za to. In tako je bilo mlademu Francetu komaj dobrih sedem let, ko ga je oče naložil na voz in odpeljal na Dolenjsko k svojemu stricu Jožefu, ki je služboval v župniji Kopanj pri Grosupljem. V tedanji rodinski župniji namreč ni bilo ljudske šole, na Kopanju pa tudi ne. Zato ga je stari stric poslal v Ribnico, kjer se je začela njegova dolgoletna šolarska pot, ki ga nikoli več ni pripeljala nazaj v rojstni kraj. "Malo prezgodaj sem dala Franceta od sebe," je pozneje obžalovala mati Mina, a tedaj je bilo za to že prepozno. Trije Ribičevi študentje v Ljubljani Medtem ko je France obiskoval ribniško ljudsko šolo in se pozneje preselil tudi v Ljubljano, je pri Ribičevih v Vrbi potekalo prijetno družinsko življenje. V poletnem času so delali na polju, pozimi pa so predli volno zase in za sosednje hiše, saj se je mnogo vaščanov ukvarjalo s suknarstvom. Radi so tudi zapeli, saj so bili sicer vsi otroci razen odsotnega Franceta in hčerke Urše dobri pevci. Mati Mina je bila cerkvena pevka še kot deklica, oče Šimen pa je rad pritegnil s svojim basom. Mati Mina je vse hčerke naučila kmečkih del, pozimi pa jih je učila še brati in pisati, čim so dosegle starost desetih let. Ko so hčerke odraščale pa so jih pošiljali k njihovim stricem, da so se od župnijskih kuharic priučile tudi gospodinjstva, kar je pozneje pri vseh postalo tudi njihovo poklicno opravilo. Tudi preostala fanta je oče odpeljal k svojim duhovniškim sorodnikom. Pri tem pa je naredil usodno napako. Stric Jožef je v Šimnovem sinu Jožetu, tako kot prej že pri Francetu, prepoznal nadarjenega mladeniča in ga na lastno pobudo poslal v šolo ter obljubil še denarno podporo, če se bo šolal v Ljubljani. Oče Šimen je hočeš nočeš moral popustiti. Tako so se na šolanju v Ljubljani znašli vsi trije njegovi sinovi, Ribičev grunt v Vrbi pa je ostal brez moškega naslednika, kar je pozneje zapečatilo usodo Prešernove rodbine. Smrt brata Jožeta Pri šolanju treh sinov so pomagali vsi trije očetovi duhovniški sorodniki. Vsi so namreč skupaj z materjo Mino računali, da se bodo France, Jože in Jurij na koncu gimnazijskega šolanja odločili za duhovniški stan. Poleg tega pa je denarna pomoč pri Francetu prišla še z dodatne strani. Mati Mina je po nasvetu radovljiškega vikarja Filipa Grošlja preučila stare matične knjige in ugotovila, da so Prešernovi iz Ribičeve kmetije v sorodu z znanim ljubljanskim proštom Janezom Krstnikom Prešernom, rojenim leta 1665 in umrlim leta 1704, ki je zapustil precejšnjo vsoto za ustanovo Prešernova štipendija. Ure in ure je v ta namen presedela ob starih spisih v radovljiškem župnišču in uspelo ji je najti povezave. Tako je v sedmem in osmem gimnazijskem razredu to denarno ustanovo užival tudi mladi France Prešeren. V tistem času pa je Ribičeve prizadela že prva izguba. V Ljubljani je za posledicami vodenice umrl sin Jože. Ko je mati Mina izvedela, da boleha, ga je obiskala na stanovanju (danes Mestni trg 17), kjer sta prebivala skupaj s Francetom. Ribičeva Mina je bila v Vrbi znana kot oseba, ki prebira molitve umirajočim. Tudi Jožeta je obiskala s tem namenom. Vendar tamkaj ni zmogla tega opravila. Rekla je Francetu: "Ne morem. Ti beri." Potem je on bral smrtne molitve svojemu bratu Jožetu. Ta je umrl 30. aprila 1818, star komaj petnajst let. France odrine na Dunaj Po končani gimnaziji se je France Prešeren moral odločiti - ali bo ostal v Ljubljani in študiral v bogoslovju ali pa se podal na Dunaj študirat pravo. Izbral je dolgoletni študij prava na Dunajski univerzi. Jeseni leta 1821, ravno tedaj, ko so blagoslavljali novo cerkev na Breznici, se je poslavljal od svoje jokajoče matere Mine. Z odhodom na Dunaj je France izgubil prejšnjo štipendijo, ki je bila ustanovljena le za študij bogoslovja. Za njim so jo podelili nekemu drugemu kandidatu. Sam pa je na Dunaju pridobil štipendijo Luke Knaflja. Strici so ga tudi na Dunaju podpirali, ker so računali, da se bo končno le premislil in vrnil v ljubljansko bogoslovje. Tudi sam je bil v dvomih še po dveh letih pravnega študija. Nekaj časa ga zato ni bilo v družbo svojih slovenskih tovarišev. Ko so ti izvedeli za vzrok njegove odsotnosti, so ga obstopili in mu prepovedali vrnitev v Ljubljano. Sam pa je 24. maja 1824 staršema napisal pismo, v katerem jima je pojasnil: "Meni je prov zlo žov de vam upanje Vaše spolniti ne morem. Ja ke bi bil od konca do vedil kar zdej vem, to skusil kar sem zdej skusil, toko bi jest gvišno nikol na bil vidil Duneja; al zdej je prepozno … Sramota, zgubleni čas, zgubleni perjatli, nova zamera, mi branjo v Teologio nazaj jiti, in jest Vam odkritoserčno povem, de sim terdno sklenil velike težave raj prestati in vsako reč pred skusiti, koker ta stan v katerga sim se podal zapustiti in kateri mi je bil gvišno namenen …" Nato še pojasnjuje, da bi izgubil tri leta študija, potem pa bi moral študirati še dve leti dlje, dejal je še, da je že dovolj star in šolskega prahu sit do vratu. Da bi starši bolje razumeli njegovo odločitev, pa dodaja še zanimivo primerjavo iz kmečkega sveta: "Kaj bi Vi rekli, ke bi kdo en vert z žlahtnimi dervesi nasadil, in ker bi že jablane ali hruške ali druge dervesa tako podrasle, de bi upanje imel kmalo sad od njih dobiti, ke bi zdej temo na enkrat v glavo padlo dervesa vse posekati in en zevnik iz verta narediti. Ker tako reči stoje, tako bote sami lahko zapopadli, de ne morem več nazaj pred pridti, preden na bom duželsko službo v Lublani iskal …" Njegova dokončna odločitev je bila hud udarec za starše, posebej še za mater Mino, ki je že v Francetovih gimnazijskih letih natančno izračunala, kdaj bo njen prvi sin imel novo mašo. Morda je prav zato takratno Francetovo pismo, ki ji je utrnilo še zadnji up, hranila vse do svoje smrti dobrih dvajset let pozneje. Spremembe na Ribičevi domačiji France Prešeren se je z Dunaja resnično vrnil domov šele po opravljenem doktorskem izpitu, ki ga je uspešno zagovarjal spomladi, 26. marca, leta 1828. Medtem pa so v njegovi rodbini nastale nekatere ključne spremembe. Brat Jurij je uspešno nadaljeval gimnazijsko šolanje v Ljubljani in se odločil za duhovniški poklic. Tako je za silo potolažil užaloščeno mater Mino in duhovniške strice. Žal pa je mladenič imel manjšo telesno napako. Že od rojstva je bil namreč brez desnega uhlja, kar ga sicer ni omejevalo pri sluhu, postalo pa je ovira pri strogih cerkvenih pravilih v ljubljanski škofiji. Škof Anton Alojzij Wolf ga zato ni hotel sprejeti v bogoslovje. Jurij je poskusil še v Celovcu, kjer pa mu niso delali težav. Ker sta tako oba fanta odšla od doma, je oče Šimen za naslednika domačije predvidel prvorojeno hčer Jero. Ta pa se ni hotela poročiti dokler Jurij ne bi imel nove maše, saj se ji ni zdelo umestno, da bi za prireditev takšne slavnosti moral prositi novega gospodarja Ribičevine. Vmes pa je tudi sestra Mina že dosegla starost devetnajstih let in oglašati so se začeli snubci, oziroma bolje rečeno razni "ženitni mešetarji". Med njimi je bil najbolj vztrajen neki Vovk po domače Štantarjev iz Črnilca pri Brezjah v župniji Mošnje. Ponujal je svojega sina Jožeta, ki pa je imel takrat znanje že z neko drugo deklico. Ker pa so v tistem času o porokah bolj odločali starši kot ženini in neveste sami, se je Šimen Prešeren pustil pregovoriti. Stari Vovk mu je dejal: "Vi in mati bosta še naprej gospodarila, mlada dva bosta pa delala." Poroka je bila 27. maja 1827 in tedaj so na Mino prepisali tudi Ribičev grunt v Vrbi. Težave z zetom Jožetom Dogajanje v rodni hiši je prišlo na uho tudi sinu Francetu na Dunaju in ta je takoj pisal očetu ter mu odsvetoval, da bi vse premoženje prepustil hčerki Mini. Opozoril ga je na položaj preostalih deklet, ki bi bile tako odrinjene od rodne domačije. Pa ni nič pomagalo. Vse sta dobila Mina in njen ženin Jože Vovk, preostali otroci s Francetom vred pa so ostali praznih rok. Jože Vovk, novi gospodar pri Ribičevih, je kmalu pokazal svojo pravo barvo. Kmetijo je vodil s trdo roko, poleg tega pa je nekaj časa po poroki hodil vasovat še k prejšnjemu dekletu. S staršema svoje žene Mine se ni dobro razumel, slab odnos pa je imel tudi do nje same. Kljub vsemu so nekako prijadrali do Jurijeve nove maše 5. avgusta leta 1832. Tedaj se je v Vrbi zbral cvet Ribičeve domačije. Poleg novomašnika Jurija sta bila udeležena še strica Jakob in Franc in seveda mladi pravniški pripravnik France, ki je tjakaj prispel s svojim prijateljem Matijo Čopom. Toda ta dva pri sami slavnosti nista bila prisotna, pač pa sta jo mahnila na izlet v bohinjski kot. Med goste sta prišla šele na večer in bila deležna graje matere Mine. Ta je tedaj izrazila obžalovanje, da se tudi France ni odločil za duhovniški poklic, on pa ji je šaljivo odvrnil, da ne bi mogel "peti nove maše", ker preprosto nima posluha. Nove težave in odločitev matere Mine "Ko bi te babe ne bilo ..." in podobne opazke zeta Jožeta so iz dneva v dan zbadale mater (taščo) Mino. Tudi vzgoja hčerke Mine ji ni bila všeč. "Jaz sem moje tri fante z enim mezincem bolje regirala kot ti tvoje otroke z obema rokama," ji je nekoč dejala. Počasi je začela misliti na pot doma. Na tisto pot, za katero so se prostovoljno ali po sili odločile marsikatere duhovniške matere. Mina Prešeren je počakala, da so minila kaplanska leta njenega sina Jurija, ki je kot duhovnik celovške škofije služboval na Koroškem, potem pa je povezala culo. Oče Šimen jo je skupaj s hčerko Lenko odpeljal v župnijo Friesach (Brezje), kjer je bil Jurij kurat. To je bila čisto nemška župnija, tako da ji je znanje tega jezika še kako prišlo prav. Od tam so se preselili v St. Lorenzen in potem še v St. Ruprecht (Šentrupert) pri Beljaku. V novih razmerah pa materi Mini ni bilo kaj dosti všeč. Turoben zrak v župnijah ob koroških jezerih jo je dušil, zato je hrepenela po čisti in prepišni sapi pod Stolom. Želela je zopet na Kranjsko. Jurij ji je dejal, naj se odloči in preseli v Ljubljano k sinu Francetu. Tako je ostarela ženička dejansko odpotovala v prestolnico dežele Kranjske, kjer pa je preživela le štirinajst dni. Pesnik je tedaj s svojo sestro Katro stanoval na raznih koncih Ljubljane, v svojem poklicu pa še ni dosegel samostojnosti kot brat, župnik Jurij. Njegova postrežnica, sestra oziroma Minina hčerka, Katra pa tudi ni bila tako ustrežljiva, kot sta bili Urša in Lenka. Tako se je mati kaj hitro vrnila na Koroško. Sonet o Vrbi Mati Mina se je med svojim bivanjem na Koroškem večkrat podala v Vrbo na obisk svoje istoimenske hčerke in moža Simona. Ob eni izmed teh priložnosti so ji prebrali tudi Francetovo pesem iz vrste Sonetov nesreče, ki so izšli v četrtem zvezku Kranjske čbelice. Ta nosi letnico 1833, iz tiska pa je dejansko prišla šele 2. julija 1834. Besedilo se rahlo razlikuje od poznejših objav, zato ga tukaj preberimo, zapisanega v gajici, namesto izvirne bohoričice: "O Vrba! srečna draga vas domača, / Kjer hiša mojega stoji očeta! / Dab'uka žeja me iz tvoj'ga sveta / Ne b'la speljala, zapeljiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup pre brača / Vse, kar srce si sladkega obeta; / Ne b'la mi vera v svojo ceno vzeta, / Ne bil viharjev notranjih b'igrača ! Zvesto srce in delavno ročico / Za doto, ki je nima miljonarka, / Bi bil dobil z izvoljeno devico; V zavetji b'la bi davno moja barka, / Pred ognjem dom, pred točo mi pšenico / Bi varval bližnji sosed moj - svet Marka." Tudi Šimen odrine od doma Jože Vovk je ostal grobijan tudi po odhodu tašče Mine Prešernove. Njegove "pozornosti" je bila odtlej v večji meri deležna žena Mina Vovkova. Zato je tudi oče Šimen sklenil povezati culo. Ker so pri sinu Juriju že prebivale žena Mina ter hčerki Lenka in Urša, se je sam odločil za odhod na Skaručno blizu Šmarne gore, podružnico župnije Vodice, kjer je na stara leta služboval njegov brat Franc Prešeren. Vendar se tam ni počutil dobro. Za starčka, ki je že presegel sedemdeset let, je bila sprememba prehuda. Še ne po letu dni so v Šentrupertu izvedeli, da je zbolel. Zadnji obisk Žena Mina se je ob tej novici takoj podala na pot. S seboj je vzela hčerko Uršo, se vmes ustavila še v Vrbi, kjer se jima je pridružila tudi Mina Vovkova in tako so Ribičeve ženske prek Vodic prispele na Skaručno. Ob tem obisku je oče, ki je pred letom dni brez besed odšel od doma, hčerki Mini tudi zaupal vzrok svojega odhoda. "Nisem mogel gledati, kako je Ribič s tabo grob!" je dejal o ravnanju svojega zeta Jožeta Vovka. Po končanem obisku je Šimen svoje najdražje pospremil še del poti proti Vodicam. Dogovarjali so se, naj bi spomladi tudi on prišel v Šentrupert, da bi bila družina vsaj delno spet zbrana skupaj. Njegova pomoč bi bila dobrodošla, saj so imeli tedaj v župnišču in k njega pripadajoči kmetiji dva mlada še neizvežbana hlapca, ki naj bi ju vzel v uk. Vendar je mož že nekaj dni po tem obisku znova zbolel, tokrat še huje kot prej. Obvestili so domače v Šentrupertu in Franceta v Ljubljani. "Zdaj pa brž gori …" je sestro Katro pozval pesnik Prešeren. Res je odšla na Skaručno, a je bila skoraj prepozna. Očetovi prvotni mrzlici se je pridružila vročica, ki je dokončala njegov življenjski tek. Tako je vse skupaj trajalo le nekaj dni in 22. septembra 1838 je, kot piše v mrliški knjigi, Simon Prescheren, kmet in preužitkar na Skaručni št. 31 zapustil ta svet. Na zadnji poti od Skaručne do vodiškega pokopališča so ga spremljali sestra Lenčica, brat Franc ter otroci France in Katra in Mina. Koroških sorodnikov pa zaradi slabih poštnih in prometnih povezav ob njegovi krsti seveda ni bilo. Za očetom odšla še mati Mina Bolezen Prešernovega očeta je trajala le nekaj dni, mamina pa se je vlekla nekaj let. Na delu je bila vodenica, družinska bolezen, za katero je umrla mati Mina in vseh njenih sedem otrok razen najmlajše Lenke. Ta se je materinih zadnjih let spominjala: "Mati so bili zadnja leta že čisto znucani. Otekale so jim noge ..." Bolezen je spomladi 1842 že tako napredovala, da Mina sama ni mogla v cerkev in jo je tja vsak dan vozil župnijski hlapec. Sin Jurij ji je dejal, da lahko moli tudi doma, a se ni pustila prepričati. Ko je čutila, da se ji bliža zadnja ura, je Jurija prosila, naj piše Francetu v Ljubljano. "Ozdravila se več ne bom. Bom vmrla. Na mojo pot boste vsi prišli. In morebiti ti France, prvi. Tako fleten otrok si bil. Tudi sedaj svojo reč prav obrni," so bili stavki, ki so ga bodli v srce. Ko je bral te besede, so se mu vdrle kot grah debele solze, kot je pripovedovala Katra, ki ga je pri vratih sobe na skrivaj opazovala med branjem pisma. Pesnika ni bilo na pogrebu Kmalu zatem pa sta France in Katra s Koroškega dobila novo pismo. To je že naznanjalo materino smrt. Njeno življenje je ugasnilo 25. aprila 1842. S pogrebom so odlašali, da bi se ga lahko udeležili vsi sorodniki, a žal niso utegnili priti. France Prešeren je imel v Ljubljani neodložljive pravniške opravke, hčerki Mini iz Vrbe pa udeležbe ni dovolil mož Jože Vovk. Za nameček pa še sin Jurij ni bil v stanju pokopati svoje matere, ker mu je bilo osebno prehudo. Tako je obred vodil nemški duhovnik iz Beljaka, za krsto pa so stopali otroci Urša, Jurij in Lenka Prešeren ter še dve znanki iz župnije Breznica. Mater Mino Prešernovo so položili v grob četrti dan po smrti na pokopališču za cerkvijo v Šentrupertu, kjer je nanjo potem spominjal preprost križ, o katerem pa že v začetku dvajsetega stoletja ni bilo več sledu. Sedem let pozneje Na današnji dan, 10. februarja 1849, so v Kranju pokopali pesnika Prešerna. Kot je slutila mati Mina, je bil France res prvi izmed njenih otrok, ki ji je sledil na "drugi svet". Njegova bolezen in smrt pa sta - za čuda - povezali staro Ribičevo rodbino iz Vrbe. Brat Jurij mu je poslal denar, obiskala ga je sestra Lenka. Sestra Mina z domačije pa mu je poslala strežnico, eno izmed svojih hčera. Na pomoč mu je prišel celo nepriljudni svak, Jože Vovk, ki ga je še z enim Prešernovim sorodnikom požrtvovalno prekladal v postelji, da zaradi preležanin ne bi prišlo do odprtih ran. Prav tako pa so se po njegovi smrti složno uvrstili v pogrebni sprevod. Usoda Ribičevine Od osmih otrok, ki jih je v zakonu z Ribičevim Šimnom rodila Muhovčeva Mina, sta imela potomce le sin France in hčerka Mina. Jera se je sicer poročila, a šele na stara leta, Katra, Urša in Lenka pa so ostale samske. Od treh Francetovih otrok, ki jih je imel z Ano Jelovškovo v Ljubljani, je starost dočakala le hčerka Ernestina (1842-1917), ki pa tudi ni imela potomcev. Tako je Ribičev rod pravzaprav ohranila hčerka Mina, poročena z Jožetom Vovkom. Imela sta devet otrok. Nihče izmed njih se ni udejstvoval na umetniškem ali kulturnem področju, sin Janez pa je postal duhovnik. Šele v naslednji generaciji pa se je zopet obudil Prešernov ustvarjalni duh. Minin sin Franc je bil oče znane pesnice Franjice Vovkove, ki se je podpisovala kot Vida Jerajeva (1875-1932). Drugi sin, Jože Vovk, ki je ostal na domačiji, pa je po stari Ribiški navadi spet dočakal novo mašo, tokrat sina Antona Vovka. Ta je bil rojen leta 1900, sto let po Francetu Prešernu. Umrl pa je leta 1963. Po zadnji svetovni vojni je bil celo posvečen v ljubljanskega (nad)škofa. Ribičevo domačijo pa je ob prizadevanju Prešernovega rojaka, pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, rojenega v bližnjih Doslovčah, leta 1939 odkupila slovenska mladina. Tako se lahko tjakaj še dandanes zgrinjajo množice Slovencev, kjer lahko podoživijo svet, v katerem je v varnem zavetju očeta Šimna in matere Mine mladostna leta preživel naš prvak poetov France Prešeren. Andrej Mrak Bernarda in Marko Fink: "Glasba ni kot športna tekma, ko moraš biti za enega ali drugega" Nagrajenca Prešernovega sklada za zgoščenko Slovenija! 10. februar 2013 ob 19:16 Ljubljana - MMC RTV SLO Mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marko Fink sta letošnjo nagrado Prešernovega sklada prejela za zgoščenko s slovenskimi samospevi Slovenija! in odmevni cikel koncertov po Sloveniji, z osrednjim koncertom 8. februarja lani v ljubljanski Operi. Kot je v utemeljitvi zapisal dirigent Stojan Kuret, je njuna pevska izvedba vrhunska, tehnično dovršena, v sporočilnosti iskrena in doživeta, prežeta z globoko muzikalno izpovednostjo in posluhom za slovensko besedo. Nastop v Operi, glasbenem srcu Ljubljane Pred dobrim letom dni sta se brat in sestra Fink pripravljala na koncert samospevov v ljubljanski Operi, kjer je bil repertoar enak kot na nagrajeni plošči. "To je zame nepozaben spomin. Za naju je velik privilegij, da sva smela v ljubljanski Operi, ki je zame glasbeno srce Ljubljane, peti samo slovenske samospeve. Operi je za čestitati za takšno iniciativo, da smo lahko prodrli s to idejo,” se spominja Bernarda Fink, ki deluje tako na opernem kot na koncertnem področju in spada med najuspešnejše vokalne interprete slovenskega rodu. Z bratom, prav tako pevcem, Markom sta se rodila v Buenos Airesu slovenskim staršem. "Izpostavil bi dejstvo, da je bil prvi pobudnik društvo iz Škofje Loke, ki je prosilo, ali bi lahko izvajali samospev s plošče, ki je nastala nekaj prej. Za datume nastopov smo se usklajevali še z Mariborom in Novo Gorico. Nastala je cela serija koncertov v šestih dneh," je povedal Marko Fink, ki je bil sprva član različnih vokalnih skupin v Argentini, solistično pevsko kariero pa je začel leta 1985. Izobraževal se je pri številnih evropskih pevskih pedagogih, leta 1988 pa je na podlagi pevskih uspehov prejel štipendijo in odšel na izpopolnjevanje v London. Leta 1990 je debitiral na opernem odru v Salzburgu in odtlej nastopal po vsej Evropi. Kot otroka obkrožena s slovensko pesmijo v Argentini Na Večeru slovenskih samospevov je ob bratu in sestri Fink nastopil pianist Anthony Spiri. "Anthonyja Spirija poznam še iz Salzburga, ko sem tam štiri leta živel. Še bolj pa ga pozna Bernarda, saj z njim veliko nastopa in snema. Ravnokar je izšla njuna sijajna plošča Canciones Espanolas," je povedal Marko Fink, njegova sestra pa je dodala: "Anthony se zelo spozna na slovenski repertoar. Že pred nama je delal z gospo Marjano Lipovšek, tudi z nama je delal nešteto projektov. V juniju pripravljamo serijo recitalov z Markom. Počasi Anthony že razume nekaj besed v slovenščini, seveda je treba delati, a on je izredno odprt in fleksibilen, zelo ga zanima taka glasba, zato je z njim lahko in lepo delati.” Prve priprave na ploščo so se začele dve leti pred snemanjem z izborom samospevov, ki ni bil lahek. Pri izboru sta želela biti Finkova reprezentativna in pokazati celoten potencial slovenskega glasbenega in pesniškega ustvarjanja. Na plošči, ki je izšla pri založbi Harmonia Mundi, je predstavljenih 11 skladateljev, začenši z Benjaminom Ipavcem. Z izborom skladb sta želela predstaviti celoten čustveni nabor, od bolj žalostnih trenutkov do otroških pesmi. "Ob veselju, ki ga imam ob prejemu nagrade, hvaležno mislim na starše, ki so nam položili v srce ljubezen do Slovenije in slovenske pesmi. Obenem mislim tudi na sorodnike, s katerimi smo peli - tete, strice in ostale ljudi, ki so nas kot otroke obkrožali s slovensko pesmijo. Razlog je bil seveda tudi domotožje, ki so ga čutili, ker so bili tako daleč od svoje Slovenije. Zato je pesem za naju z Markom ena srčna zadeva, ne glasovna, glas je pač samo inštrument. Zato te nagrade ne prejemam osebno, ampak jo posvečam vsem Slovencem, ki so v Argentini.” Prepletanje dveh svetov Leta 2007 je prav tako pri založbi Harmonia Mundi izšla plošča Canciones Argentinas, ki je bila nominirana za grammyja. Sta ta in letos nagrajena plošča ponazoritev njunega odnosa do dveh domovin, je Finkova vprašala novinarka Radia Slovenija Vesna Istenič. "Nedvomno sva nekako otroka dveh domovin. Rojen si kot Slovenec na periferiji Buenos Airesa, hodiš v argentinske šole, istočasno pa v soboto hodiš v slovensko šolo, sodeluješ pri skupnosti, hodiš k maši. Istočasno pa se tam igraš z otroki drugih narodnosti - pri nas je bilo veliko Italijanov, Špancev … Ta svetova se prepletata,” je povedal Marko Fink. Dodal je še, da se lahko obenem počutiš stoodstotno Argentinec in Slovenec: "Sploh, ko gre za čustva, ki jih predstavlja in posreduje glasba. To ni kot športna tekma, ko mora biti bolj za enega in drugega. Glasba kot izraz umetnosti je nekaj drugega. Jaz sem absolutno ta dva projekta tako razumel.” Njun najljubši samospev s plošče je Mesec v izbi skladatelja Antona Lajovica, ker, kot sta še povedala za Radio Slovenija, nekako predstavlja njuno zgodbo in ima prelepo glasbo. V spomin na Danila Kocjančiča na Radiu in Televiziji Slovenija Neposredni prenos spominskega koncerta 10. februar 2013 ob 15:57, zadnji poseg: 10. februar 2013 ob 19:59 Koper - RTV SLO Radio Koper je v sodelovanju s številnimi primorskimi glasbeniki pripravil koncert v spomin na nedavno umrlega glasbenika Danila Kocjančiča. Neposredni prenos koncerta je na Radiu Koper in 1. programu Radia Slovenija nocoj ob 20. uri. TV Slovenija pa se je priljubljenemu primorskemu glasbeniku poklonila z oddajo Zlata šestdeseta – Danilo Kocjančič in Kameleoni, ki bo predvajana ob 20.05 na 1. programu. Radio Koper 1. program TV Slovenija Senca, ena najlepših domačih balad vseh časov Oddajo Okrog osmih, ki jo pripravlja in ureja Drago Mislej - Mef, bodo na Radiu Koper nocoj ob 20. uri posvetili pesmim Danila Kocjančiča, ki jih bodo v živo interpretirali številni pevci in pevke, med njimi tudi Tulio Furlanič, Ladi Mljač, Tinkara, Janez Bončina Benč, Slavko Ivančič, Tomaž Domicelj in Kalamari. Namen dogodka, ki ga bodo neposredno prenašale praktično vse primorske radijske postaje in bo že zaradi tega pravi zgodovinski trenutek, je podčrtati izjemno pot avtorja, ki je s svojim delovanjem in ustvarjanjem na glasbenem področju zaznamoval vso Slovenijo. Prvič bodo na pobudo Radia Koper lahko koncert neposredno prenašali tudi komercialni primorski radii. Prenos koncerta bo tudi na prvem programu Radia Slovenija. Preberite MMC-jev intervju z Danilom Kocjančičem iz leta 2009. Na prvem programu TV Slovenija pa si lahko ogledate dokumentarec o karieri skladatelja, kitarista in pevca Kocjančiča z naslovom Zlata šestdeseta – Danilo Kocjančič in Kameleoni. Glasbeno pot je začel kot srednješolec v 60. letih preteklega stoletja z ustanovitvijo za tiste čase avantgardne skupine Kameleoni. Pozneje je ustanovil več skupin in ustvaril številne uspešnice, med drugim Portorož 1905, Dober dan in Amerika. Poleg skupine Kameleoni je ustanovil še zasedbe Boomerang, Labirint, Prizma, Bazar in Halo, skladbe pa je pisal tudi za druge izvajalce zabavne glasbe in doživljal uspehe na številnih festivalih. Posebej plodno je bilo Kocjančičevo sodelovanje s prijateljem in tekstopiscem Dragom Mislejem - Mefom. "Skladba Senca, ki sta jo napisala za skupino Prizma, je ena najlepših slovenskih balad vseh časov," je nekoč zapisal glasbeni urednik Dragan Bulič. Janša: "Pot iz krize je tlakovana in samo še politične blokade ogrožajo našo prihodnost" Uspehi in dosežki vlade po prvem letu delovanja 11. februar 2013 ob 10:34, zadnji poseg: 11. februar 2013 ob 10:40 Ljubljana - MMC RTV SLO Premier Janez Janša je na vladni spletni strani objavil izjavo in videoposnetek o vladnih dosežkih v prvem letu njegove vladavine. Predsednik vlade Janez Janša je v svoji izjavi ob pregledu prvega leta delovanja njegove vlade zapisal, da je bila situacija v Sloveniji ob nastopu vlade veliko slabša od pričakovanj. "Večina ključnih gonilnih osi razvoja Slovenije je bilo dodobra polomljenih. Mehanizmi pravne države niso in še vedno ne delujejo zadovoljivo. Upravljanje s kapitalskimi naložbami države je postalo vse bolj neučinkovito in podvrženo vplivom lobistov. Javnofinančno stanje države je ušlo izpod nadzora. Naraščanje števila brezposelnih je ogrožalo socialno in pokojninsko blagajno. Izgube v bančnem sistemu so strmo naraščale. Togost trga dela je pospešeno slabšala konkurenčnost domačega gospodarstva, ki je bilo skoraj povsem blokirano," je zapisano v Janševi izjavi. Vlada naj bi s hitrimi in odločnimi ukrepi začela pri sebi, tako, da je zmanjšala število ministrstev, vladnih služb in organov v sestavi ter ukinila številna delovna telesa in urade, tudi v tujini. Vladni aparat pa je posledično postal vitkejši in cenejši. Ob koncu leta 2012 je državna uprava štela 1.000 uslužbencev manj kot na začetku leta. Število zaposlenih se je namreč zmanjšalo s 33.343 na 32.336. Masa bruto plač v septembru 2012 pa se je v primerjavi z majem v letu 2012 zmanjšala za 18 milijonov evrov. Vladni ukrepi za sanacijo gospodarstva Vlada je tudi v manj kot pol leta pripravila celovit in pregleden sistem zakonov, s katerimi je bil vzpostavljen institucionalni okvir za sanacijo gospodarstva. Tako naj bi z zakonom za uravnoteženje javnih financ sistematično zajezili čezmerno in neučinkovito porabo izposojenega denarja. Z uveljavitvijo zakona o slovenskem državnem holdingu pa so bili vzpostavljeni temelji za bolj transparentno in učinkovito upravljanje z državnim premoženjem, s čimer naj bi bilo zagotovljeno cenejše, učinkovitejše in preglednejše upravljanje s premoženjem države in predvsem pregleden proces privatizacije državnega premoženja. Z zakonom, ki ureja ukrepe za krepitev stabilnosti bank, pa je bilo urejeno institucionalno upravljanje slabih terjatev bank in vzpostavljeni pogoji, da bodo banke lahko ponovno kreditirale slovensko gospodarstvo. "V parlamentu je bila soglasno sprejeta tudi pokojninska reforma, ki je socialni partnerji, za razliko od prejšnje, niso poslali na referendum," je še zapisano v poročilu o delu vlade. Drugi vladni dosežki Med preostalimi večjimi vladnimi dosežki po prvem letu delovanja je omenjeno, da so visokošolski raziskovalni sferi odprli vrata, da se intenzivneje poveže z gospodarstvom in tako nadomesti zmanjšanje neposrednih proračunskih sredstev. Vladi je s spremenjenim pristopom na področju črpanja evropskih sredstev tudi uspelo doseči bistveni napredek glede na pretekla leta, saj je država na mesečni ravni iz bruseljske blagajne povprečno prejela 44 milijonov evrov (prej je to povprečje znašalo 22 milijonov evrov na mesec). Vladna prizadevanja so bila usmerjena tudi v zagotavljanje pogojev za zmanjševanje števila brezposelnih in zgodnejše zaposlovanje mladih diplomantov. S pomočjo novega programa "Prvi izziv" je v letu 2012 do zaposlitve prišlo 3.000 brezposelnih mladih. V različne programe Aktivne politike zaposlovanja pa je bilo v letu 2012 vključenih 16.301 oseb, 7.173 brezposelnih oseb se je zaposlilo s pomočjo subvencije za zaposlitev, 9.128 oseb pa je bilo vključenih v programe usposabljanja in izobraževanja za večjo konkurenčnost ter zaposljivost na trgu dela. Konec julija je začela veljati novela zakona o prevozih v cestnem prometu, ki naj bi pomembno razbremenila mlade in njihove starše, ki krijejo večino potnih stroškov svojim otrokom na pot šolanja. "Na ta račun nekatere družine beležijo tudi do 2.800 evrov prihranka na letni ravni," ugotavlja v poročilu predsednik vlade. Prioriteta bo reforma sodstva "Nedokončana pot naše tranzicije na vsakem koraku dokazuje, da imajo glavni problemi na površini precej globlje korenine. Ti sežejo v vse sfere našega življenja, zato moramo naša prizadevanja usmeriti tudi v to »Pandorino skrinjico«. Med prioritetami v letošnjem letu bo zato korenita reforma sodstva, ki mora utrditi zaupanje ljudi v pravičnost in pravno državo," je predstavil vladne načrte za tekoče leto. "S premišljenimi ukrepi smo torej državo pripeljali do točke, ko so se začeli kazati prvi pozitivni rezultati. Na vseh področjih. Kljub številnim zamujenim priložnostim v preteklih letih, so naša prizadevanja opazili tudi na finančnih trgih v tujini. A trši kamen, kot smo pričakovali, nas je pričakal doma," je ugotavljal premier Janša in dodal, da so politične blokade in zahtevno usklajevanje s socialnimi partnerji zahtevale polletni zamik dokončne izgradnje celovitega institucionalnega sistema za nov zagon domačega gospodarskega sistema, kar se je odražalo tudi na ceni denarja. "Pot iz krize je tlakovana. Preveč truda in odrekanj slovenskih državljank in državljanov je bilo vloženega v napore, da bi bila naša prihodnost bolj optimistična in vzpodbudna, zato ne smemo dopustili, da naše notranje razprtije in neodgovorno, nepremišljeno ter preračunljivo politikantstvo ponovno razmajejo dobro postavljene temelje. Tega si večina državljank in državljanov Slovenije ne želi in ne zasluži," je premier zaključil poročilo o uspehih prvega leta svoje vladavine. Ko pogledamo nazaj, lahko rečemo, da nam je s trdim delom in z dobro zastavljenimi prioritetami v Pogodbi za Slovenijo 2012–2015 v slabem letu dni uspelo v veliki meri sanirati izjemno slabo stanje v državi, ki smo ga prejeli. Obenem smo s sprejetimi in delno že uveljavljenimi reformami zagotovili, da se Slovenija kot družba začne prilagajati hitro se spreminjajočim zunanjim okoliščinam na način, da se okrepi konkurenčnost našega gospodarstva ter družbe kot celote in s tem zagotovi blaginja za vse državljane in državljanke Slovenije. Predsednik vlade Janez Janša Lahovnik: Salonskim levim intelektualcem se dogaja grški paradoks Slovenskim levim intelektualcem se dogaja grški paradoks. Protestirajo proti tujemu kapitalu, sami pa oblečeni v prepoznavne blagovne znamke ne bi kupili niti ene slovenske obveznice. Vesna Vuk Godina je pred kratkim v intervjuju na Planet Siol.net izpostavila, da v Sloveniji vlada tuji kapital. To tezo je za izhodišče svojega razmišljanja v Slovenskih novicah vzel ekonomist Matej Lahovnik in opozoril, da ni edina med mnenjskimi voditelji, ki razloge za težave Slovenije vidi v multinacionalkah in ne v nas samih. Vse to spominja na Grčijo, kjer so sežigali slike Angele Merkel, češ da je Nemčija kriva za tegobe in težave Grčije. V Sloveniji levi samooklicani intelektualci, skrajna levičarska gibanja in antiglobalisti menijo, da bi se morala država požvižgati na ocene bonitetnih hiš, toda pogoj za to, opozarja Lahovnik, je, da bi morala bili dežela na sončni strani Alp boj suverena in nezadolžena. Tragikomično je, da proti tujemu kapitalu protestirajo tisti, ki so proti zmanjševanju javne porabe, a hkrati menijo, da bi se država morala še zadolžiti. "Sami niso pripravljeni kupiti niti ene slovenske obveznice, domnevajo pa, da jih bodo tuje finančne institucije kupovale ne glede na ekonomske razmere," opozarja ekonomist. Lahovniku se zdijo zabavni prizori, ko salonski levičarji, zaposleni v javni upravi, protestirajo proti družbenoekonomski ureditvi v oblačilih prepoznavnih blagovnih znamk svetovnih multinacionalk in z najnovejšim Applovim iPadom pod pazduho, ob tem pa jih ne moti, da je vse to izdelano v Pakistanu ali drugje v Aziji, kjer je poceni delovna sila. Ekonomistu se zdi tako ravnanje protislovno, še posebej ker ob tem nosijo simbole nekdanjega SFRJ-ja. Jo.Bi. Foto: Bor Slana Paradoksov je še več - bi se jih ne sramovali niti Butalci: - vseslovenska vstaja z jugoslovanskimi simboli; - podaritev dela Piranskega zaliva, ker si ne upamo postaviti enakih pogojev, kot so jih Hrvati - več kot so imeli prej. - voditelj PS je po raziskavi Financ najbogatejši od vseh predsednikov strank, sledi mu vodja SD. - javni sektor nebi znižal plač za 20%, ampak jih bo raje za 50%. - Sindikati se najbolj zavzemajo za najbogatejši sloj prebivalstva. Brezposelni jih ne zanimajo, čeprav so jim po 30+ let plačevali članarino. ...protestirajo proti družbenoekonomski ureditvi v oblačilih prepoznavnih blagovnih znamk svetovnih multinacionalk in z najnovejšim Applovim iPadom pod pazduho, .. to je pa DOBRO NAPISANO Očitno je dr. Lahovnik človek, ki vidi dva koraka naprej in je popolnoma neodvisen od ELIT. Mogoče je trenutno celo edini človek, ki bi mu po Janši lahko zaupali mandat. Vso ostalo "sraje" sproducirano na Trgu Republike, podžigano s strani extremističnih intelektualcev, s kokardami na glavi in Yu zastavami v roki, ni drugega kot en sam boj za nadaljne privilegije brezdelnežev. Govor predsednika vlade Janeza Janše si lahko v angleškem jeziku preberete SPODAJ. Dear fellow citizens, dear friends! While we were setting up the foundations of human rights, democracy and Slovenian state, we often rallied on Slovenian streets and squares. Peacefully and with dignity, but resolutely and courageously at the same time. Today we need the same approach. Therefore, I thank you for coming here. Thank you for being today at Kongresni trg (the Congress Square) and thank you because you care about what will happen to our country. If ever, I would like to be with you today at this historic site. Unfortunately, right now the European Council is at the final stage of confirming the EU budget for the following seven years and replacement is not an option. After gaining independence Slovenians proved that we are able to achieve same and better results under equal conditions. But we also had to assume the responsibility for all the missed opportunities. Remains of the past were growing, lies and scam prospered. Most of the previous common property was grabbed by its illegitimate former operators. When the economic crisis began to limit them, they forced the state into drastic borrowing. These were needed so that the state could put fresh money into the stateowned banks, which transferred it to the new owners in the form of the bad loans. Today, the multi-billion bank deficit is the biggest economic problem of the country. The ones who have caused this deficit are the ones who stole our country. And they want to continue doing that. At any price. This black hole is mostly composed of bad loans that were given to sixteen affiliated companies or conglomerates. Fifteen of these conglomerates are or have been - before going bankrupt - firmly in the hands of recognizable personalities of the transitional left political side, most of them under the patronage of the Forum 21. Only one conglomerate belonged to the Church holding company. Some of these companies are now bankrupt, but the remains of the seized property are being distributed into the right hands through the personal connections between bankruptcy managers and bankruptcy judges. The deficit of billions of Euros in the Slovenian state-owned banks has clearly recognizable patrons of a clearly recognizable colour. Last fall the government proposed the Act on transfer of bad assets to the Bad bank and extended for four times the limitation period for offenses made in the creation of bank losses. At that time the anti-government offensive spread to epic proportions. At the time of the worldwide protests in front of the banks and the stock exchange buildings, in Slovenia the Maribor Town Hall has been attacked with granite cubes and the so-called People’s Uprisings were organized in front of the Parliament. The institutions were attacked, which, by definition, provide corrective to the rough functioning of market and Slovenian comrade capitalism. The attacks were mostly fueled by the media, whose program is - to the last minute - paid by the comrade capital, the one that is missing in state-owned banks. For the last few years, according to rough estimates, between 200 and 500 million Euros per year has been transferred from state-owned banks and enterprises to so-called civil society’s and political backgrounds of the transitional left. That kind of money flow can only exist at the expense of lower standard for the most of the population, lower wages, lower pensions and smaller investments. The establishment of the Slovenian sovereign holding, whose purpose is to unify the management and ensure transparent operations and privatization, was another strategic reason for the anti-government offensive. The rehabilitation of our banking system and efficient management of state assets is now an economic necessity for Slovenia and also a requirement of the international institutions. A delay in any of these projects would certainly mean a delay in our development. But the realization of both projects at the same time as determining the responsibility for the banking hole and interrupting the financial channels of state-owned companies supplying the capillary network of transition uncles and godfathers would mean much more. It would mean an end to the looting of the Slovenes. It would mean the end of transition. It would mean the normalization of Slovenia. It would mean the end of backgrounds and manipulations. Therefore, the successful adoption and implementation of two key laws brought such furious resistance and hate speech we didn’t hear from the 1970s. A year ago we formed the government that was, by the logic of time, an anti-crisis government. At that time we were surprised by the steady restating of the propaganda machine saying the government must tackle crisis, everything else should not be its business. Everything else is ideology. The president of the party which split the coalition apart was particularly loud in saying so. Today it’s clear why. After uncles and transition left in general demolished Pahor’s and failed to form their own government, they expected that we curb the crisis without interrupting the channels through which millions of Euros are leaking from the state-owned property, banks and companies to maintain the para-state. To curb the crisis without abolishing privileges and monopolies. They said that the Capital Assets Management Agency of the Republic of Slovenia (AUKN) must stay because it’s supposed to be proficiency, banks could be still recapitalized and the money for this taken from the people throughout higher taxes. In their twisted discourse they said that the coalition and the government should not deal with ideology. We were supposed to be their useful idiots. We should curb the crisis and pay the political price at the elections, while lately they would strengthen inflows and monopolies. What they wanted was the government with tied hands just as Pahor’s was. All this for the mere purpose that political backgrounds could govern more easily and without liability. The Slovenian Democratic Party did not fall for this trick. This is why today they are splitting the government apart. Those who are splitting the government apart will have to take the responsibility for a repeated, totally unnecessary deterioration. Demolishing is easy. There is a saying that only one drunk sailor is enough for a hole in the ship and its sinking, but hundreds of hardworking hands and knowledge is needed to build and direct the ship. In light of the events that can follow the political crisis no one will remember its motives and causes in a few months. What will be left are consequences and responsibility for it. Not every time is such that requires rallies. But today is such a time. They pushed us into and we have no choice. The background of the so-called People’s Uprising that still doesn't want to show their faces and is working underground as the former Communist Party, has at incited cheering of the majority of the media and a part of Slovenian politics decided that the constitutional right to rally belongs to them only. They proclaim deliberately and intentionally unreported night protests for civilized ones. Those risky organized protests with hiding faces of the responsibles, insulting those who think differently, burning and hanging puppets, tapping the homes of councillors, intrusions in the municipal building, destruction of property and attacks on police officers. In their view the Zbor za republiko rally, which was registered and organised by the valid laws and rules that had a cultural program and a clear responsibility of the organisers is uncivilised and inappropriate. Already at the very beginning of the World War II, the Communist party - by the Liberation Front - adopted a decree by which every resistance against the occupant apart from the Liberation Front was punished with death. The resemblance is not only coincidental. We are witnessing the same politics of exclusion and totalitarian ideology, which is in some parts of our society transmitting from generation to generation. Spreading the hate speech, threats in front of councillors and constitutional judges homes, hanging puppets of prominent personalities, calling for violence, killings and revival of totalitarian praxis is returning to this country. National socialists have in the 1930s rang at homes of prominent Jewish families in Berlin and call them to leave. Then they've been burning their puppets and setting garbage bins in front of their houses on fire. Next time they came to take them and drag them in Concentration camps and gas cells. The holocaust started with threats in front of the homes of peaceful citizens. Slovenia has a lot of similar tragic experiences. Repression, lies and propaganda were their methods. »First discreditation, defame and then liquidation, also physical if needed,« they said. And did. Today they are sending us again to the Huda jama and Kočevje precipices. They'd like to intimidate us. The recent writing calling to killings of Christians is horrifying. Public condemnations of this were mild and shy in the dominant media. But to those who frighten we have to decisively say: You won’t succeed! Stop it! The democratic institutions of the Slovenian country, the Slovene Army and Police are obliged to protect every citizen without any difference. And they will do so. A special thanks for their professional work goes to the Slovenian Police which was able to preserve the constitutional right to peaceful gathering, safety of people and property. A special thanks goes to the almost 100 members of the Slovenian Police which got injured by the violent uprisers. We wrote into the Constitution of the independent and democratic Slovenia that the country assures the right to peaceful gathering and rallies. At peaceful rallies we express our opinion and influence the decisions. But we don't decide there. We decide at elections, referendums and by democratically elected institutions. Everyone who publicly exposed his name on a ballot or in an election campaign and was democratically elected anywhere in the country as coalition or opposition MP, major of city councillor has a greater constitutional legitimacy than someone who sets up anonymously a web page and calls for violence or someone camouflaged who throws granite cubes and explosive into police officers. If we allow this line to rub we will soon came from democracy to dictatorship. Even more. We will give again the native right to violence. The goal does not justify the means. When the majority in the State Council under a media lynch unlawfully took away the mandate to a colleague, a state councillor, who was elected equally legitimate as they were one of the members of the usurped uprising movement with a privileged pension and 25 years of working period said this was not legal, but it was good. Good by whose judgement? Where will we come if we accept this thesis from Tomišelj as legitimate? Consenting this thesis means a twilight of civilisation and the denial of everything we fought for in the time of the Slovenian spring. What is offered to us is pure left fascism. We, the Slovenians will never accept this, but will rise. An important step has been made today on this rally. About the government, I am pointing out once again, that its mandate is not protected as the presidential, judicial or major mandate is. It is always on draught. In two decades we have changed eight governments. Three times the government fell during the mandate. Only 10 MP signatures are needed in order to start a new proceeding. And the alternative majority. If they claim that the government does not have the majority this means that someone else is supposed to have it. So he can take the responsibility and form the government. As already said, it is easy to demolish, to build is much more difficult. It is not needed to do much to demolish, most of the business is done by Forum 571 and the comrade capital in the background. Solving the crisis though is something different. The Forum 571 and uncles failed in this. Respected citizens! We, the Slovenians showed many times that we are not that naive. Also now we are realizing, that we were pushed into times that call for a determined action against left fascism, against threats, violence and chaos, who are the biggest enemies of freedom and justice. It is all about freedom and justice. For the freedom brought by the independence and democratisation of Slovenia. And for the prospect of justice we won't let them take away. We want to live in an independent, free and just country of the Slovenian nation, without political uncles, without fear and without violence. They say there are few of us. And that we are second class citizens. We are not few and we all completely equal, we have a lot of friends across Europe and worldwide. But we are subtracted, despised or hushed many times at home. This is why we will have to gather more often and show our strength. Today is only the beginning. The Slovenian and European flags will continue flaring and the Slovenian songs will resound louder every day. We wrote in the Constitution that Zdravljica is the Slovenian Anthem. It has many strophes. We can all recognize ourselves in it. It perpetuates the courage and pride of the nation who matured and gained its independence without external help and equally bonded with others. This is why it stands and will be standing. The history of the Slovenians did not begin in Čebine and will not end in Murgle. There is no easy way, but despite all we can have a great future. God save our land and nation, and all Slovenes where’er they live! (translation of a line from Zdravljca) Varuhinja človekovih pravic Zdenka čebašek Travnik opozarja, da je fašizem povezan z absolutno oblastjo, ki se hrani s sovraštvom do drugačnih. Ko apliciramo to izjavo na prejšnji režim, nam postane jasno: Komunizem je imel absolutno oblast, ki se je hranila s sovraštvom do kristjanov. Torej gre za fašizem. In ko protestniki razgrajajo po glavnem mestu s simboli komunizma, pomeni, da propagirajo fašizem. In, prosim, ne zdaj meni težit s sovražnim govorom. Spravite se na varuhinjo človekovih pravic. Ona je podala definicijo fašizma. Še nekaj me zanima: TA vlada je podala predlog- PREDLAGAJ Vladi in tam so se zbirali podpisi, da take predloge obravnava DZ? Ali ni to popolna oblast ljudstva? Koliko predlogov ste podali protestniki, kje jih lahko vidim in proučim??? Papež Benedikt XVI. je oznanil, da s koncem februarja ne bo več poglavar Rimskokatoliške cerkve in s tem več ali manj presenetil svetovno javnost, tudi slovensko tvitosfero. V ponedeljek pozno dopoldne je kot strela z jasnega v javnosti odjeknila vest, da se bo Benedikt XVI., ki bo aprila dopolnil 86 let, umaknil s Svetega sedeža. Svojo odločitev je zaupal javnim konzistorijem, kot razlog za odstop je navedel zdravstvene težave. Vabljeni k branju 18. tvitopisa: Tviti v vaše domove tudi s Svetega sedeža v Vatikanu Zbranim je dejal, da nima več moči, da bi še naprej opravljal tako zahtevno in odgovorno funkcijo, odločitev pa je, kot je zatrdil, sprejel sam in svobodno. Prvi tovrstni korak po letu 1415 Papež Benedikt XVI., ki se je rodil kot Joseph Ratzinger, je pontifikat začel leta 2005. Nasledil je priljubljenega Janeza Pavla II., z 78 leti je postal eden najstarejših novoizvoljenih papežev. Papež Benedikt XVI. sicer ni prvi, ki se je odločil za odstop. Pred njim je to storilo že nekaj papežev, nazadnje leta 1415, ko je Gregor XII. s svojim odstopom na koncilu v Konstanci omogočil spravo ter konec zahodnega razkola. Takrat so sočasno papeški naziv nosili kar trije pretendenti. Benedik: Papež se dobro zaveda, da ne zmore Metod Benedik, profesor zgodovine cerkve na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je gostoval v ponedeljkovih Odmevih. "Zelo dobro se sooča s svojo situacijo, zelo premišljeno. Sam je povedal, da je dalj časa razmišljal, preden se je odločil po svoji vesti pred Bogom. Zanimivo je bilo slišati prve odzive, da je v Vatikan prišla moderna ideja – soočanje z odgovornostjo v službi. Papež se tega dobro zaveda, čuti, da ne zmore in da se je treba odpovedati. Z vso resnobo se spopada z bremenom te službe. Izvolili bodo tistega, ki bo lažje odgovarjal na ta pereča vprašanja," je o papeževem odstopu dejal Benedik. Obama izrazil globoko spoštovanje "V imenu Američanov po vsem svetu z Michelle izražava globoko spoštovanje in moliva za njegovo svetost papeža Benedikta XVI.. Z Michelle se rada spominjava srečanja s svetim očetom leta 2009, zelo cenim naše skupno delo v teh zadnjih štirih letih," si je čas za odziv na napovedan papežev odstop vzel ameriški predsednik Barack Obama. Sklenil je: "Cerkev ima ključno vlogo v Združenih državah Amerike in po svetu. Vse najboljše želim vsem tistim, ki bodo zbrali naslednika papeža Benedikta XVI.." Pope idol, Poprah Winfrey ... Seveda pa tudi tokrat brez šaljivih tvitov ni šlo. V ZDA so se tviteraši zabavali na račun vesti s Svetega sedeža, nekateri so prepričani, da bo zdaj Simon Cowell začel novi šov "Pope Idol", v katerem bodo iskali novega papeža, drugi so mnenja, da bi bila najboljša naslednica papeža Benedikta XVI. kar "Poprah Winfrey". Tudi v slovenski tvitosferi so se pozabavali na njegov račun: Janša opisal pojave "levega fašizma" Novi mandatar ne bo imel sreče s partnericami, ki zabijajo nože v hrbet 12. februar 2013 ob 20:42 Novo mesto - MMC RTV SLO/STA Premier Janez Janša je dejal, da ni nikogar označil za levega fašista, ampak je na shodu Zbora za republiko govoril le o pojavih, ki sestavljajo tisto, "kar se v svetu prepoznava kot levi fašizem". Med omenjenimi "pojavi" je omenil napis, ki se je pojavil na eni izmed trgovin v Ljubljani o "klanju kristjanov" in transparente nekaterih protestnikov, na katerih so "ljudi pošiljali v Hudo Jamo in Barbarin rov". Pojavi levega fašizma so po Janševem mnenju še obiski na domovih mariborskih občinskih svetnikov, napadi na policiste ter izjave tipa: "Zdaj gremo v Ljubljano in bomo zasedli parlament in vrgli to vlado." Primerjava z Mussolinijem in deportacijo Judov? Za Janšo je "to govorica fašizma". Dodal je, da je tudi Benito Mussolini organiziral pohod na Rim in tako prevzel oblast, ter da so se deportacije Judov začele z obiski na njihovih domovih. Prepričan je, da je treba te, po njegovem mnenju nevarne pojave najprej označiti in jim poiskati zgodovinsko primerjavo, kot je storil on, saj se jim je tako mogoče zoperstaviti. Dodal je še, da pri tem ni bil prvi, ki je storil tako, ampak je "to je naredil že novinar britanskega časopisa, ki je pisal o razmerah v Sloveniji in o ideologih tega, kar se pri nas dogaja, in je to označil za levi fašizem". "Zabijanje nožev v hrbet" Janša je za novomeško televizijo Vaš Kanal komentiral tudi iskanje novega predsednika vlade in pripomnil, da se ob ugibanjih, kdo bi lahko bil njegov naslednik, zdi, kot da je objavljen "razpis za predsednika vlade". Opozoril je, da mora njegov naslednik vedeti, da s partnerji, ki so zdajšnji vladi "zabili nože v hrbet", ne bo imel veliko sreče v situaciji, v kateri smo. Dodal je, da je "mandat vlade na razpolago, vendar ne ulici, temveč ustavnemu institutu". Ta po Janševih navedbah pravi, da je za to, da se dokaže, da neka vlada nima večine v DZ-ju, treba oblikovati neko drugo večino, ki izvoli novo vlado. Opozoril je, da je položaj, v katerem je država, zelo resen in izrazil upanje, da bo prišlo do streznitve. "Tisti, ki so začeli vrtati luknje v to ladjo, se tega ne zavedajo ali pa namerno ravnajo neodgovorno," je dejal. Neodgovorni odhodi iz koalicije Janša je bil kritičen tudi do nekdanjih koalicijskih partneric. Čeprav si lahko vsaka stranka premisli in izstopi iz koalicije, "je neodgovorno, da to naredi takrat, ko ni nobene alternative". "Razumel bi, da stranke, ki so v koaliciji, dosežejo nek dogovor s strankami, ki so v opoziciji, sestavijo večino in ko izstopijo, predstavijo novo ekipo, tako da ni politične nestabilnosti in cene, ki jo je treba za to plačati. Zdaj pa je nekdo skočil v prazen bazen, dobiva buške, država pa trpi," je dejal. Prav zato so se po njegovih besedah pojavile nove napovedi o znižanju bonitetnih ocen Slovenije, in to zaradi politične nestabilnosti in posledic, ki jih ta povzroča v gospodarstvu. To pomeni, da bo cena za naše zadolževanje porasla, "in to izključno zaradi politične neumnosti", je prepričan Janša. Vlada je sicer na dvodnevnem obisku Dolenjske in Bele krajine Vsak resen politični analitik temu, kar je rekel, lahko samo potrdi. Samo levi ideološki fundamentalisti in njihova zaslepljena "raja" bodo temu oporekali. Drugače so Rdeče Brigade čisti, klasičen primer levega fašizma. Teroristi in kriminalci vrste Al Kaida. Posluževali so se nasilja, ker le z nasiljem so lahko upali na uspeh svojih ciljev. Ampak demokracija jih je premagala in mnogi še danes gnijejo po zaporih, kamor tudi spadajo (kot vsi teroristi). Šušteršič: Brez slabe banke bo Slovenija potrebovala pomoč Nekdanji finančni minister o finančni prihodnosti države 14. februar 2013 ob 10:20, zadnji poseg: 14. februar 2013 ob 10:51 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je prepričan, da bo Slovenija, če se bo projekt reševanja bank ustavil, zelo verjetno prisiljena zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Po Šušteršičevem mnenju je po odločitvi SLS-a, da ne bo sodeloval pri novi vladi, možnost za sestavo neke dobre vlade razmeroma majhna. Pri tem se Šušteršiču zdi največja težava to, da vlade ni več mogoče sestaviti brez SD-ja, katerega poslanci so vsak njegov ukrep sprejeli negativno in "dobivali božjastne napade, čim so ga videli v parlamentu". Za Slovenijo bi po mnenju Šušteršiča popolnoma leva vlada pomenila resnično katastrofo, zlasti glede na stališča, ki jih zagovarja SD. Sicer pa je prepričan, da bo preživetveni nagon političnih strank tako močan, da se mu ne bodo želeli pridružiti na zavodu za zaposlovanje, temveč bodo storili vse, da se oblikuje neka nova vlada. Glede strahu pred razprodajo državnega premoženja pa je Šušteršič dejal, da tisti, ki govorijo, da bo premier Janša čez noč razprodal premoženje, ne vedo veliko o samem poteku privatizacije. Ta po navedbah Šušteršiča traja od šestih mesecev do enega leta. Zato je po njegovem mnenju pomembno, da parlament čim prej sprejme klasfikacijo državnih naložb, ki je temelj za privatizacijo državnih bank. L. L. Šušteršič, po dejanjih in perspektivi verjetno najboljši finančni minister - zakaj ste pustili Viranta, da solira??? Šele zdaj ste se zavedli, da je bil izstop napaka.. Virant je čakal zvezdni trenutek, da oba (Janšo in Jankoviča) pohodi. To mu je uspelo, a kaj sedaj...? Vržte Viranta že ven iz DL, pa mogoče iz liberalne stranke še kaj bo! Tina Maze "po moško" do srebra in tretje medalje Schladminga Črnjanki ni uspelo ubraniti naslova svetovne prvakinje 14. februar 2013 ob 07:10, zadnji poseg: 14. februar 2013 ob 14:36 Schladming - MMC RTV SLO Tina Maze je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu osvojila že tretje odličje. Z napadom v finalu veleslaloma je Črnjanka prišla do srebra, zlato pa je morala prepustiti Tessi Worley. Po prvi vožnji je bila Mazejeva kljub četrtemu mestu izredno razočarana, saj je že za takrat vodilno Francozinjo Worley zaostajala več kot sekundo. V finalu je najboljša smučarka zime napadla z vso jezo in po izredni vožnji v spodnjem delu proge Planai prevzela vodstvo z več kot sekundo prednosti. "Po moško!" je Tine Maze pokomentirala izjemno zadnjo strmino, ki ji je prinesla novo odličje svetovnih prvenstev. Mazejeva je tretjo kolajno na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Schladmingu napadla s startno številko 3, a se ji 1. vožnja veleslaloma ni posrečila najbolje in je po dveh večjih napakah v cilju z zaostankom 1,09 sekunde zasedla takrat zadnje, tretje mesto, po čemer Črnjanka ni skrivala velikega razočaranja. (posnetek njene 1. vožnje si oglejte v priloženi videonovici) Četveroboj za medalje SP-ja Na gori Planai je finski trener Christian Brüsch postavil izredno zahteven prvi veleslalom, s katerim je najbolje prepričljivo opravila Francozinja Tessa Worley. Manj kot sekundo za Worleyjevo zaostajata le dve Avstrijki: Kathrin Zettel 52 stotink, Anna Fenninger pa 85 stotink. Mazejeva kljub zanjo neznačilni zadržani vožnji ostaja v igri za novo odličje, saj ima pred Mikaelo Shiffrin in Frido Hansdotter, ki si delita 5. mesto zajetnih 59 stotink prednosti. V finalni vožnji se torej obeta četveroboj med Francozinjo, dvema Avstrijkama in Slovenko. Drevova popravila 14. mesto iz Val d'Isera S prvo vožnjo je dobro opravila Ana Drev, ki se je na izredno zahtevni progi s številko 20 prebila do 13. mesta (+2,38). Tudi v drugo je Drevova odlično opravila z vožnjo in je v cilj prišla s skupno drugim časom, za slovito Mario Höfl-Riesch zaostala le za 13 stotink. "Sem zadovoljna, manjkala je sicer pika na i, ampak je v redu. Na zadnji strmini sem izgubila toliko, da nisem prevzela vodstva," je v prvi izjavi po tekmi povedala 27-letna Velenjčanka. V drugo trideseterico, ki se izjemoma na SP-ju tudi uvrsti v razširjeni finale, sta se zavihteli Ilka Štuhec in Katja Hrovat, medtem ko so Tino Robnik zaradi poškodbe na smučki diskvalificirali. Druga vožnja se je začela ob 13.30. Neposredni prenos spremljajte na MMC-jevem portalu, TVS 2 in Valu 202 oz. kliknite na spodnji predvajalnik. No, to je pa že boljši naslov. Ne morem verjeti, kaj si dovolijo novinarji na javni televiziji. Tina Maze s popolnim napadom do tretje medalje, a zlata ji ni uspelo ubraniti Sramoten naslov! Fantastičen uspeh, zakompleksiran novinarček, ki zagotovo v življenju ni še nič dosegel, pa si privošči očitajoč zapis! BRAVO TINA! Horvat in predvsem Štuhec v rangu 9 sekund zaostanka, Mateja Robnik pa v pokoju zaradi Šteharnika. Katastrofa. Tina mi je polepšala dan, sem pa vesel tudi za Anno, da je dobila medaljo. Tina je v zadnjih 15-20 sekundah druge proge pridobila sekundo!!! Imela je daaaleč najhitrejši spodnji del. Sicer pa je bilo 3/4 druge proge prepeljano na podoben način kot v prvo. Pri kar treh vratih jo je ob zavijanju dobesedno metalo iz linije in izgledalo je precej slabo. Od bolj kvalitetnih veleslalomist je le Zettlova zgornji del odsmučala slabše. Dejstvo je, da Tina danes tudi s celotno popolno prepeljano drugo progo Tesse ne bi mogla prehiteti, vseeno pa gre za neverjeten uspeh. To je njeno 3. zaporedno SP, kjer je v VSL-ju dosegla kolajno, pa ta sploh nikoli ni bila bronasta. Zdaj ima Tina na velikih tekmovanjih če se ne motim 8 kolajn, kar je izjemno lepa bera, ki jo lahko poveča že na slalomu čez nekaj dni, ali pa naslednje leto na ZOI. ŠAMPIONKA., samo kapo dol. Ja, na ORF Tina povedala, da ima manjše bolečine v mišicah. Da je bila današnja tekma Kalvarija, posebej po prvem teku, ko ni našla oprijema in občutka. Potem se je spraševala, če mogoče mišice več ne "primejo", kaj je narobe ... K sreči se je pomirila in se na štart pognala odločena, da napade. K sreči se ji je napad izšel. To je res prava športnica. In všeč mi je, da tudi pokaže čustva. Je športnica in človek. Bravo, Tina, to je bilo super! Čestitke tudi Drevovi za 10. mesto. In še "moški" del komentarja: Tina in Ana F. sta res najlepši smučarki! Tini se Avstrijci, ki so smučarska velesila, klanjajo, samo poglejte kako spoštljiv odnos imajo do nje. To je prava šampionka ! Ste slišal to kako dolgo že ni odstopila v veleslalumu? Strašno Ja, res je zanimivo malo poslušati ORF, kjer o njej res neverjetno dosti govorijo in jo cenijo, skoraj kot da bi bila njihova ... Prakticno se ji cel svet klanja, le slovenski drekaci nekaj bentijo tukaj gor. Ali so juzni bratje in provocirajo malo za smeh, ali ima pa kar nekaj slovenceljev resne psihicne probleme. VSA ČAST MASSIJU, KER JE ODREAGIRAL. Ob tej priložnosti pozdrav tisim, ki so jo odpisali kot veleslalomistko. Hahaha Massijeve izjave pa vedno zmagajo!! Bravo Tina,Bravo Massi in ekipa-to so sanje. Smucarska zveza SI od Čizmana gor in dol takojsen odstop!!!Kaj ste naredili v teh 4/5 letih razen da ste odpisali talentirane sportnike in jih posiljevali z zaostalimi prijemi!!! Drugi ljudje,drugacen pristop naj vam bo zgled Tina in njena ekipa in ce to ne pa Kostelič familija! Da vas ni sram premalo imamo talentov da bi jih zapravljali za vaso zaostalo "šolo" Hvala Tina KJE STE VZELI TEGA RADOS ... PA ..., SPOSOBNEŽA DVA. Glede Avstrijcev in TIne.... res je zelo jo cenijo. Sam sem bil na novinarski konfrenci na Semmeringu, pred novim letom ko je bila 3. na nocnem slalomu... Polna dvorana pretezno domacih novinarjev je po izjavi Veronike Zuzulove, Kathrin Zetel ter Tine - ploskalo samo Tini! Bravo Tina! Ponavljam. Najboljša slovenska športnica vseh časov! Čestitke tudi Ani! Ezat,da ne bos v jamo padel,dokler vozi za Slovenijo dela za Slovenijo.amen Pa mal vec,kot ti Ja, na ORF Tina povedala, da ima manjše bolečine v mišicah. Da je bila današnja tekma Kalvarija, posebej po prvem teku, ko ni našla oprijema in občutka. Potem se je spraševala, če mogoče mišice več ne "primejo", kaj je narobe ... K sreči se je pomirila in se na štart pognala odločena, da napade. K sreči se ji je napad izšel. To je res prava športnica. In všeč mi je, da tudi pokaže čustva. Je športnica in človek. Bravo, Tina, to je bilo super! Čestitke tudi Drevovi za 10. mesto. In še "moški" del komentarja: Tina in Ana F. sta res najlepši smučarki! Tini se Avstrijci, ki so smučarska velesila, klanjajo, samo poglejte kako spoštljiv odnos imajo do nje. To je prava šampionka ! Kočevje: Podelitev spominskih in bojnih znakov "pozabljenim" Pahor: Enotnost ne bo padla z neba 16. februar 2013 ob 22:30 Kočevje - MMC RTV SLO/STA V Kočevju so pripravili slovesnost s podelitvijo priznanj pripadnikom specialne brigade Moris in prvi generaciji nabornikov teritorialne obrambe v letih 1990-1991. Predsednik države Borut Pahor je izpostavil potrebo po novem intelektualnem zaletu in oblikovanju narodne enotnosti glede prihodnosti. "Gre za podelitev spominskih znakov za obdobje 1990/91 ljudem, ki so bili pozabljeni polnih dvajset let. To so bili pripadniki takratne specialne brigade Moris in prvi naborniki teritorialne obrambe," je povedal generalni sekretar Zveze Moris Peter Vaš. Spominske in bojne znake ministrstva za obrambo je podelila zveza Moris skupaj z veteranskima društvoma Moris Kočevska Reka in Medvednjak 1991. Podelili so 810 spominskih odličij, med drugim tudi svojcem pokojnih. Med prejemniki so tudi premier Janez Janša, general Janez Slapar, Igor Bavčar, brigadir Tone Krkovič, Lojze Peterle in Jelko Kacin. Janša se je po Vaševih besedah opravičil. Odločitev, da ukažejo prvo postrojitev nastajajoče slovenske vojske, po Pahorjevih besedah ni bila samo pogumna, temveč tudi politično modra. Postroj takratne 30. razvojne skupine teritorialne obrambe v Kočevski Reki je označil za enega prelomnih trenutkov zgodovinskega loka osamosvojitvenega procesa. Ob tem je Pahor poudaril, da narodna enotnost glede izhoda iz zdajšnje krize ne bo padla z neba. Tako kot je narodna enotnost v začetku 90. let nastajala postopoma, je prepričan, da je treba spodbuditi tudi neko intelektualno vrenje v organiziran dialog o prihodnosti naše države. Treba je razmišljati o obrisih naše države in družbe, kot bi jo želeli zapustiti našim otrokom, je dejal in svoji zamisli nadel delovni naslov "Slovenija 2030". Ni mogoče, da bi uspešno reševali posamične težave, ki jih dodatno poglablja kriza, ne da bi imeli neko osnovno vizijo glede našega razvoja, ki vključuje njegovo etično razsežnost, je pojasnil Pahor. V Sloveniji se dogaja velika levičarska svinjarija... Sramota, kaj takega ne vidiš ne v EU in tudi na na bivšem balkanu...sramota...ne moreš verjet, das po 20 letih rušijo banditi demokracijo... SKUČARSKI SKOKI 0 Natisni stran Vinko po padcu zvezdnik v ZDA Objavljeno: 30.12.2012 07:20 Avtor: Drago Perko Ključne besede: Vinko Bogataj, smučarski skakalec, Oberstdorf, padec Že 61. novoletna turneja v smučarskih skokih se začenja danes v Oberstdorfu. OBERSTDORF – Pred več kot 42 leti, natančneje 21. 3. 1970, je na oberstdorfski letalnici grdo padel slovenski smučarski skakalec Vinko Bogataj iz Lesc. Vse skupaj je bilo več kot dovolj, da je postal prava medijska zvezda, še posebno v ZDA. Najprej se je s skakanjem ukvarjal brat, a je kmalu odnehal. Vinko je nasledil njegove smuči. »Bile so predolge, a nisem odnehal,« se 64-letni Vinko spominja svojih prvih smučarskih korakov. No, skokov. Trdo delo se mu je obrestovalo, prišel je v reprezentanco, z njo pa so se pojavila velika tekmovanja, tudi svetovno prvenstvo v Oberstdorfu. Med štore, med ljudi »Smučina je bila slabo pripravljena. Ni bilo tako kot danes, ko je tako, kot bi vlak peljal po tračnicah. Takrat je ni bilo, pa še hudo je snežilo, vse je zamedlo,« podoživlja trenutke pred skokom. Vse se je vleklo kot večnost: »Ker je pihalo in snežilo, sem 20 minut čakal na skok, povsem sem se ohladil.« Nekaj naj bi bilo narobe tudi z vezmi. Preko odskočne mize je priletel s 100 km/h, potem pa ga je po 20 metrih vrglo med sveže posekane bukove štore. Na srečo nobeden ni bil usoden zanj. Da je bila mera polna, je na koncu pristal med gledalci. »Dobil sem udarec, pretres možganov, ugotovili so, da imam rahlo počeno kost. Tri dni sem ostal na opazovanju.« Pravzaprav komaj omembe vredne poškodbe glede na strahoviti padec. Usodni padec v Nemčiji so za številne zglede izkoristili zlasti Američani. Televizijska mreža ABC ga je še vrsto let prikazovala v napovedniku svetovno znane oddaje Wide World of Sports, iz ZDA so ga trikrat obiskali v Sloveniji, da bi naredili intervju z njim. Njegov padec je bil uvrščen na 88. mesto med dogodki v zgodovini televizije ABC. Ob 25-letnici oddaje se je v New Yorku družil z boksarjem Muhammedom Alijem in avtomobilistom Mariem Andrettijem. Na videokanalu youtube so si posnetek ogledali že 250.000-krat. Prvi trener Francija Petka Vinko je po padcu še skakal, v novi sezoni ga je ovirala poškodba rame, ki si jo je poleti izpahnil na kopanju v kranjskem bazenu. »Bil sem na vseh pripravah, a ni bilo prave forme.« Potem je počival in se znova poskušal vrniti med elito. Ni šlo, svoje je dodala še nepotrjena zdravstvena izkaznica, zdravniki mu niso prižgali zelene luči. Na državno prvenstvo ni smel, čeprav je bil tedaj v dobri formi. Z birokracijo se ni ukvarjal, smuči je postavil v kot, vendar je ostal v smučariji. Med skakalce je denimo usmeril Francija Petka. »Bil je zelo nadarjen, hitro je napredoval, za tem pa je že začel osvajati medalje. Pozneje so ga drugi prevzeli. Hitro sem se poslovil, niti časa nisem imel za treninge, saj sem zidal hišo, takrat pa smo trenerji vse delali prostovoljno,« se spominja svojih trenerskih dni. »On in Franc Legat sta nam dala prve smuči, skakali pa smo na skakalnici, izdelani na roke. Dober trener je bil, večkrat se srečava, saj sva sokrajana,« obudi spomine Franci. Vinko smučarske skoke še spremlja, pomaga v Planici ali Skakalnem klubu Triglav Kranj, največkrat kot starter. In seveda stiska pesti za naše fante. »Dobro jim gre. Na srečo imajo danes konkurenčno opremo, mi je nismo imeli. Nekajkrat so dokazali, da znajo in zmorejo. V kratkem pričakujem, da se bo kateri od njih zavihtel na stopničke,« za konec napove Vinko. Bode in finance belijo lase ameriški reprezentanci Bill Marolt (slovenske gore list) z milijonsko plačo, trenerjem krčijo sredstva 3. maj 2010 ob 12:23 New York - MMC RTV SLO Bode Miller šest mesecev pred začetkom nove smučarske sezone in dva meseca po tem, ko je s tremi medaljami blestel na olimpijskih igrah, še vedno pušča ameriško reprezentanco na trnih. 32-letni zvezdnik belega cirkusa pravi, da bo njegova odločitev o nadaljevanju kariere precej odvisna od ameriške reprezentance, h kateri se je po dveh letih soliranja vrnil lani. Po njegovih besedah se številne zadeve, zaradi katerih je ekipo v prvi vrsti zapustil, še vedno niso spremenile. Čeprav se v ekipi "dogaja nekaj dobrih zadev", pa Miller pravi, da se v samem bistvu način delovanja v reprezentanci ni spremenil. Miller ne pričakuje, da se bo dokončno odločil pred ekipnimi pripravami avgusta. "Zanima me njihova filozofija, kako načrtujejo prihodnjo sezono, ker to je zame odločilno." Trener: Bode je del smučarske družine Dvakratni dobitnik velikega kristalnega globusa je na novinarski konferenci v New Yorku še povedal, da ga je to sezono motilo kar nekaj stvari, a da jih je poizkušal prezreti in se pretolči do olimpijskih iger v Vancouvru. Tam je muhasti in karizmatični zvezdnik osvojil cel komplet odličij in tako precej pomagal ameriškim smučarjem do rekordnih osem medalj. Verjetno je tudi zato glavni ameriški trener Sasha Rearick pripravljen poslušati in je bil zelo jasen, da si želi Millerja nazaj v ekipi. "Vzamem vse pripombe vseh fantov in jih skušam aplicirati. Našo ekipo želim izboljšati," je zatrdil. "Bodeja si želimo videti smučati in želimo, da je del naše smučarske družine." Rearick je dodal, da ima Miller, verjetno največji smučarski inovator moderne dobe, znanje in vodstvene sposobnosti, izjemno dragocene za ekipo. "Vse lahko izzove, da postanejo boljši. Ima izkušnje, iz katerih se lahko mlajši fantje učijo. Ko trenira, trenira trše od preostalih. To je vodstvo, ki ga potrebujemo; da pokaže, kako močno se moraš truditi, da dosežeš veličino v smučanju." Šokantna plača direktorja Vodstvo, ki ga ameriška ekipa NE potrebuje? Očitno Bill Marolt, direktor Ameriške smučarske zveze, ki je nedavno močno razburil tako smučarje kot tudi trenersko in preostalo osebje ameriške reprezentance. Marolt je namreč sezono sklenil z vrtoglavim zaslužkom 652.000 dolarjev - več kot direktor Ameriškega olimpijskega komiteja in znatno več kot večina preostalih vodij olimpijskih športov. Vse lepo in prav, navsezadnje so ameriški smučarji in deskarji z olimpijskih iger iztržili največ v 100 letih organizacije, a ob tem, ko je Marolt v žep pospravil še četrt milijona vreden bonus za uspeh, so trenerjiem in preostalemu osebje drastično znižali plače, medtem ko si morajo smučarji celo sami plačevati treninge. Obrat od Torina 2006 Ameriški uspeh na olimpijskih igrah je pomenil velik obrat od torinskih iger 2006, ko se je ekipa odrezala precej ubogo, Miller pa je postal sinonimen s "polomom". Ameriški mediji so ga na igre pospremili z nazivi "Mister Olympics" in "Lov na pet medalj", končal pa je le dve tekmi od petih, njegov najboljši rezultat je bilo peto mesto, namesto fotografij s podelitev odličij pa so svet obkrožili posnetki njegovega zabavanja in popivanja. Uspeh na letošnjih igrah Miller pripisuje času, ki ga je preživel stran od belih strmin: "Duševni vidik, občutek, da sem srečen in zdrav in na res lepi točki življenja ... zaradi vsega tega sem se počutil precej bolje kot v Torinu." 32-letni smučar dodaja, da se je letos počutil, da je dobil novo priložnost, svež začetek, zato je bil tudi precej bolj navdušen in vznemirjen, ko je prispel v Whistler. "Bil sem pripravljen, da se res pritisnem." Pa bo pogrešal smučanje, če se bo letos upokojil? "Nisem eden tistih. V redu bom. Moj stric je zelo tekmovalen in mi govori, da se mi bo strgalo, ko odneham. A jaz nisem tak. Ko bom nehal, bom nehal srečen in bom z veseljem delal, česar koli se bom že lotil." K. S. Mazejeva osvojila veliki kristalni globus! Ilka Štuhec deseta 24. februar 2013 ob 10:51, zadnji poseg: 24. februar 2013 ob 15:03 Meribel - MMC RTV SLO Tina Maze si je z zmago na superkombinaciji v Meribelu že zagotovila veliki kristalni globus v svetovnem pokalu! Korošica je vodila že po smuku. Do konca sezone je še devet tekem, prednost Mazejeve po superkombinaciji pred najbližjo zasledovalko Mario Höfl Riesch pa znaša več kot 900 točk. Nemka je tokrat odstopila v slalomu, potem ko je bila po smuku tretja. Ilka Štuhec je bila 10., Vanja Brodnik pa 18. Organizatorji so imeli nekoliko nevšečnosti z vremenskimi razmerami, dodatne težave je delala megla, zato so štart skrajšanega smuka z 11.00 preložili za tričetrt ure. Video: Mazejeva osvojila veliki kristalni globus! Ilka Štuhec deseta 24. februar 2013 ob 10:51, zadnji poseg: 24. februar 2013 ob 17:31 Meribel - MMC RTV SLO/STA 24. februar 2013 bo šel v zgodovino slovenskega smučanja. Tina Maze si je z zmago na superkombinaciji v Meribelu že zagotovila veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu! Korošica od danes tudi teoretično ni več dosegljiva za tekmice. Do konca sezone je še devet tekem, njena prednost pred najbližjo zasledovalko v skupnem seštevku Mario Höfl Riesch pa znaša že več kot 900 točk (natančno 958), kar pomeni, da je Nemka ne more več ujeti. Ta je tokrat odstopila v slalomu, potem ko je bila po smuku tretja. Prva izjava Mazejeve za Radio Slovenija: "Sezona je dolga, v igri so še druge stvari. Rekordi me ne zanimajo toliko kot globusi. Ne razmišljam o rekordih, ampak o tem, da do konca sezone obdržim tako visoko raven smučanja." 29-letna Črnjanka je vodila že po smuku ter zmagala osmič v tej zimi in 19. v karieri. Drugo in tretje mesto sta zasedli Avstrijki Nicole Hosp (+0,82) in Michaela Kirchgasser (+0,90), šesta in 24. po smuku. Kirchgasserjeva je imela najboljši čas slaloma. Izkazala se je še ena Slovenka Ilka Štuhec, ki je bila 10. V slalomu je napredovala za tri mesta. Vanja Brodnik je zasedla 18. mesto. Tretje ... drugo ... prvo mesto Mazejeva si je sicer v smuku privozila 41 stotink prednosti pred Julio Mancuso (na koncu četrta), Höfl Riescheva pa je zaostajala 60 stotink. Potem ko je bila v soboto v smuku četrta, je slovenska šampionka še 18. v tej sezoni stopila na stopničke za zmagovalke in izenačila rekord Hanni Wenzel iz Liechtensteina (1979/80) in Švedinje Pernille Wiberg (1996/97). Tina je z velikim globusom kronala kariero po drugem mestu v skupnem seštevku v sezoni 2011/2012 in tretjem v sezoni 2010/2011. Med slovenskimi športniki se lahko z velikim kristalnim globusom pohvali le še Primož Peterka, ki je bil najboljši smučarski skakalec na svetu v sezonah 1996/97 in 1997/98. "Nisem osvojila nečesa nemogočega" "Danes nisem mislila na veliki kristalni globus, ampak na to, da bom dobro smučala in ostala zbrana do konca. Drugo potem ni tako pomembno. Ponosna, vesela in zadovoljna sem, da so se moji cilji uresničili. Vse, kar sem prestala v svoji karieri, je doživelo potrditev in poplačilo. Od začetka sezone sem verjela vase. Vse skupaj je, kar se mene tiče, le potrditev dela in prave poti. Mogoče drugi mislijo, da sem osvojila nekaj nemogočega, vendar ni tako. Če bi sama temu pritrdila, potem ne bi dosegla tega, kar mi je uspelo," je po velikem uspehu dejala Mazejeva. Po sobotnem smuku v ekipi aMaze niso bili najbolj zadovoljni s smučmi, tudi zaradi slabše pripravljenih smučk je namreč Črnjanka ostala tik pod stopničkami. Andrea Massi je poudaril, da so težave rešili konstruktivno in rezultat se je pokazal: "Serviser Andrea Vianello je včeraj dokazal inteligenco. Sprejel je kritiko, govorila sva o tem in ni zameril. Smuči niso bile konkurenčne in jih je zamenjal. Danes je imela Tina nove smuči, ki so bile hitre. Vsa čast, kako je reagiral. Tina pa je bila danes odlična. Zmage si je želela že v smuku. To nam ni uspelo, malo je bila tudi bolna, a vseeno to kaže, da tudi če ni stoodstotna, lahko naredi vrhunski rezultat." Skrajšan smuk Organizatorji so imeli nekoliko nevšečnosti z vremenskimi razmerami (v noči na nedeljo je zapadlo 30 centimetrov snega), dodatne težave je delala megla, zato so štart skrajšanega smuka z 11.00 preložili za tričetrt ure. "Na smuku sem imela prednost, ker ni bilo ravnine v zgornjem delu. Ta mi je v primerjavi s sobotnim smukom prihranila pol sekunde. Vse mi je šlo po načrtih, čeprav sem mislila, da sem dvakrat šla s proge in da sem zgrešila vratca. Dobro sem reagirala tudi na napake in v cilj prišla z izdatno prednostjo," je povedala Mazejeva, ki je letos dobila tudi superkombinacijo v St. Moritzu. Ker sta bili v tej zimi na sporedu le dve kombinaciji, globusa v tej disciplini ne bodo podelili. Massi: To bo prišlo za mano "To so izjemni mejniki za vso ekipo, še posebej za Tino. Tega se še ne zavedamo in tako je tudi prav. To bo prišlo za mano, najbrž, ko bom sam nekje v gozdu in bom imel trenutek za razmislek o tem, kaj delamo, kaj smo dosegli. Ne smemo ostati umetno skromni, ampak moramo ostati to, kar smo. Vedno smo razmišljali, da je Tina tehničarka. A če je nekdo podkovan v veleslalomu, pridejo rezultati tudi v hitrih disciplinah. Tako da je Tina, kar se tega tiče, fenomenalno izpeljala celotno kariero. Nenehno je delala z glavo in zato pridejo rezultati tudi v hitrih disciplinah," je bil zadovoljen trener Andrea Massi. Vse zmagovalke svetovnega pokala v alpskem smučanju: 1967 Nancy Greene (Kan) 1968 Nancy Greene (Kan) 1969 Gertrud Gabl (Avt) 1970 Michele Jacot (Fra) 1971 Annemarie Pröll (Avt) 1972 Annemarie Pröll (Avt) 1973 Annemarie Pröll (Avt) 1974 Annemarie Moser-Pröll (Avt) 1975 Annemarie Moser-Pröll (Avt) 1976 Rosi Mittermaier (Nem) 1977 Lise-Marie Morerod (Švi) 1978 Hanni Wenzel (Lie) 1979 Annemarie Moser-Pröll (Avt) 1980 Hanni Wenzel (Lie) 1981 Marie-Theres Nadig (Švi) 1982 Erika Hess (Švi) 1983 Tamara McKinney (ZDA) 1984 Erika Hess (Švi) 1985 Michela Figini (Švi) 1986 Maria Walliser (Švi) 1987 Maria Walliser (Švi) 1988 Michela Figini (Švi) 1989 Vreni Schneider (Švi) 1990 Petra Kronberger (Avt) 1991 Petra Kronberger (Avt) 1992 Petra Kronberger (Avt) 1993 Anita Wachter (Avt) 1994 Vreni Schneider (Švi) 1995 Vreni Schneider (Švi) 1996 Katja Seizinger (Nem) 1997 Pernilla Wiberg (Šve) 1998 Katja Seizinger (Nem) 1999 Alexandra Meissnitzer (Avt) 2000 Renate Götschl (Avt) 2001 Janica Kostelić (Hrv) 2002 Michaela Dorfmeister (Avt) 2003 Janica Kostelić (Hrv) 2004 Anja Pärson (Šve) 2005 Anja Pärson (Šve) 2006 Janica Kostelić (Hrv) 2007 Nicole Hosp (Avt) 2008 Lindsey Vonn (ZDA) 2009 Lindsey Vonn (ZDA) 2010 Lindsey Vonn (ZDA) 2011 Maria Riesch (Nem) 2012 Lindsey Vonn (ZDA) 2013 Tina Maze (Slo) Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 1:59,54 2. N. HOSP AVT +0,82 3. M. KIRSCHGASSER AVT 0,90 4. J. MANCUSO ZDA 1,46 5. M. M. GAGNON KAN 1,82 6. E. CURTONI ITA 1,88 . V. HRONEK NEM 1,88 8. L. GUT ŠVI 2,18 9. L. S. SEJERSTED NOR 2,78 10. I. ŠTUHEC SLO 2,95 ... 18. V. BRODNIK SLO 3,73 Odstop: Höfl Riesch (3. po smuku) ... Vrstni red po smuku: 1. T. MAZE SLO 1:15,28 2. J. MANCUSO ZDA +0,41 3. M. HÖFL RIESCH NEM 0,60 4. E. CURTONI ITA 1,14 5. L. M. AGERER ITA 1,17 6. N. HOSP AVT 1,25 7. M. MARCHAND ARVIER FRA 1,29 8. A. DETTLING ŠVI 1,32 9. D. MERIGHETTI ITA 1,40 10. M. KAUFMANN ABDER. ŠVI 1,53 11. V. HRONEK NEM 1,57 12. L. ROSS ZDA 1,65 13. I. ŠTUHEC SLO 1,68 ... 25. V. BRODNIK SLO 2,58 Skupni vrstni red (28/37): 1. T. MAZE SLO * 1.844 2. M. HÖFL RIESCH NEM 886 3. L. VONN ZDA 740 4. A. FENNINGER AVT 716 5. K. ZETTEL AVT 697 6. M. SHIFFRIN ZDA 638 7. J. MANCUSO ZDA 623 8. V. REBENSBURG NEM 593 9. F. HANSDOTTER ŠVE 557 10. L. GUT ŠVI 504 ... 58. A. DREV SLO 91 65. I. ŠTUHEC SLO 78 94. V. BRODNIK SLO 16 110. M. FERK SLO 5 Superkombinacija (2/2): 1. T. MAZE SLO 200 2. N. HOSP AVT 160 3. M. KIRCHGASSER AVT 89 4. M. M. GAGNON KAN 77 . L. GUT ŠVI 77 6. J. MANCUSO ZDA 74 7. E. CURTONI ITA 62 8. K. ZETTEL AVT 60 9. M. HÖFL RIESCH NEM 50 10. V. HRONEK NEM 40 . L. DÜRR NEM 40 Zame največji uspeh slo športa do sedaj!!!!!! Tina, iskrene čestitke teb pa vsej ekipi! Res je simply the best! Bravo, bravo, bravo, fantastično, neponovljivo, lahko še dodate poljubne superlative, pa še to je komaj dovolj, da opišemo našo šampionko :-) Koliko desetletij smo čakali na ta trenutek? Tina se je na lestvici All time the greatest po številu zmag izenačila z Anito Wachter in Tamaro McKinney. Tina je danes zmagala vse kar je možno v smučanju! Janša: V Ljubljani na ulicah prevladujejo mrki obrazi Slovenija je izvedla največ reform v EU-ju 14. marec 2013 ob 18:58 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Slovenija je zagotovo tista članica EU-ja, ki je v zadnjem letu izvedla največ reform in najbolj izboljšala svoj položaj glede na leto prej, je ob prihodu v Bruselj povedal premier, ki opravlja tekoče posle, Janez Janša. V Bruslju poteka vrh EU-ja, ki se ga udeležuje tudi predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Janez Janša. Ob prihodu v belgijsko prestolnico je opozoril, da je del četrtkovega vrha pregled finančnega in gospodarskega stanja v EU-ju in njenih članicah. "Te razprave se veselim. Slovenija je zagotovo tista članica EU-ja, ki je v zadnjem letu izvedla največ reform, ki je najbolj izboljšala svoj položaj glede na leto prej. Nismo še popolnoma nad vodo, vendar pa je stanje bistveno boljše in v letu, ki je pred nami, je zgolj treba držati smer, ki je zastavljena," je poudaril Janša. Opozoril je tudi, da bodo ocene o perspektivah Slovenije seveda odvisne tudi od tega, kakšna bodo ravnanja nove vlade in koalicije. "Napovedi, kako se bo šlo v rebalans proračuna in povečanje javne porabe, zagotovo niso tisto, kar bi se tukaj želelo slišati. Kajti če porabiš več kot ustvariš, to pomeni, da bo moral to plačati nekdo drug. In tega ni nihče vesel," je še povedal Janša. Dogovor s Hrvaško velik dosežek Janša je tudi poudaril, da je za EU dogovor Slovenije in Hrvaške o LB-ju velik dosežek, saj gre za model reševanja drugih odprtih vprašanj med državami na Zahodnem Balkanu, ki želijo v Unijo. "Zagotovo bo na nek način ta sporazum pozdravljen. V kakšni obliki, še ne vemo. Dejstvo pa je, tudi glede na komunikacijo, ki smo jo imeli z Brusljem v zadnjih dneh, da gre po njihovi oceni za velik dosežek," je menil Janša. Laži omogočajo prevlado tranzicijske levice Premier, ki opravlja tekoče posle, se je o splošnem družbenem ozračju v Sloveniji razgovoril za Dnevnik. Ocenil je, da se v državi "namerno širi kultura smrti, pesimizma" in da je njen temelj laž, ki omogoča prevlado tranzicijske levice". "Pozitivna sporočila ali kultura življenja pa ostaja v ozadju." Po Janševih besedah je več nezadovoljstva, bolj kot je okolje izpostavljeno "primitivni propagandi osrednjih slovenskih medijev". "V Ljubljani je standard na 130 odstotnih točkah evropskega povprečja, pa na ulicah prevladujejo mrki obrazi in samozvane vstaje, kjer tudi gospe v krznenih plaščih govorijo o revščini. Ko pa greš med res revne ljudi, najdeš tam več veselja in življenjskega optimizma, ker kljub pomanjkanju živijo bolj pristno življenje in so dlje od centra, iz katerega žarči laž," je razložil Janša. "To, kar lahko spremljate na ekranih, ni cela Slovenija. Še zdaleč ne. Obstaja tudi druga, skrivana javnost in velikokrat zatirana, razglašena za drugorazredno, ki pa vsemu navkljub že desetletja razmišlja s svojo glavo in ne naseda propagandi, tudi ko je ta najmočnejša," je še razkril Janša in dodal, da mu je podpora ljudi v veliko oporo. G. C. Vlada premierja Janeza Janše, ki se je sešla na svoji najverjetneje zadnji seji, je za vse uspehe v tej sezoni nagradila Tino Maze s 44.000 evri. Sredstva bo zagotovila iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za šport. "Sam to odločitev komentiram zelo pozitivno. Vem, da bo marsikdo najprej pogledal na denar. Toda na to gledam predvsem kot na priznanje Mazejevi. Kot je bilo to že pred leti, ko ji je takratni minister za šolstvo Milan Zver, ko še ni bilo rezultatov, namenil denar. Bil je kritiziran, toda če tega vložka takrat ne bi bilo, tudi ne bi bilo takih rezultatov. Zato sem mu še vedno hvaležen, čeprav se sam ne ukvarjam s slovensko politiko. Tako gledam tudi na današnjo odločitev vlade - kot na priznanje izrednih dosežkov Mazejeve," je odločitev vlade komentiral Andrea Massi. Mazejeva čestitala Vonnovi "Smukaški globus pripada nekomu drugemu. Čestitke, Lindsey! Stvari se postavijo na pravo mesto!" je na Twitterju zapisala Mazejeva. "Twitnila" je tudi Vonnova: "O, moj Bog. Osvojila sem kristalni globus v smuku!!!!! Šestič zapored s polomljenim kolenom! Vse v življenju se povrne ..." Tini še superveleslalomski globus Mazejeva v skupnem seštevku SVSL-ja zmagala za 55 točk 14. marec 2013 ob 07:25, zadnji poseg: 14. marec 2013 ob 18:48 Lenzerheide - MMC RTV SLO/STA Prireditelji v Lenzerheideju so po moškem odpovedali tudi ženski superveleslalom, kar pomeni, da je Tina Maze skupna zmagovalka tudi v tej disciplini. Črnjanka je imela pred četrtkovo odpovedano preizkušnjo 55 točk naskoka pred Julio Mancuso, ki bi ji lahko še edina preprečila skupno zmagoslavje v super-G-ju. Tretji globus "Imela sem možnosti, da bi že prej osvojila superveleslalomski globus. Žal mi je, da tekme ni bilo, ker sem dobro pripravljena. Še bolj to velja za sredin smuk. Toda v smuku in superveleslalomu se kaj lahko primerijo odpovedi. Posebej tu, v Lenzerheideju, ko pride megla v dolino in se zlepa ne umakne," je povedala Mazejeva. Slovenska šampionka ima zdaj v rokah že tretji kristalni globus, poleg malih superveleslalomskega in veleslalomskega še velikega za skupno zmago. Priložnost za četrtega bo imela v soboto, ko je na sporedu slalom. Šampionka, kot je še ni bilo: 11. zmaga sezone in 2.414 točk! Tina Maze v Lenzerheideju slavi še 22. zmago v karieri 17. marec 2013 ob 08:42, zadnji poseg: 17. marec 2013 ob 14:18 Lenzerheide - MMC RTV SLO Kraljica svetovnega pokala Tina Maze se je od nepozabne sezone poslovila, tako kot jo je začela: z zmago na veleslalomu v Lenzerheideju. Slovenska šampionka se je z izjemnim nastopom v drugi vožnji in daleč najboljšim časom na vrh prebila z drugega mesta. Aktualna svetovna prvakinja Tessa Worley, vodilna po prvi vožnji, je zasedla drugo mesto, tretja je bila Lara Gut. Vse od Söldna v vrhunski formi To je bila že 11. zmaga sezone za 29-letno Črnjanko, ki je prvo v tej sezoni zabeležila na uvodu v sezono na Söldnu. Od tedaj je bila ves čas v fantastični formi in v neverjetnem nizu vrhunskih uvrstitev zabeležila rekordnih 24 uvrstitev na oder: 11 zmag, 7 drugih in šest tretjih mest. Od tega je v svoji paradni disciplini veleslalomu na prav vsaki tekmi sezone stopila na zmagovalni oder: 5 zmag, 3 druga mesta in eno tretje mesto. Portret Tine Maze Rojena: 2. maja 1983 Prebivališče: Črna na Koroškem Višina: 171 cm Teža: 63 kg Poklic: študentka na Pedagoški fakulteti, zaposlena na policiji Hobiji: odbojka, nogomet, klavir Klub: SK Črna TAB Trener: Livio Magoni Vodja ekipe: Andrea Massi Največji uspehi OI: 2. mesto VSL, Vancouver, 2. mesto SVSL, Vancouver SP: 1. mesto SVSL, Schladming 1. mesto VSL, Garmisch, 2. mesto superkom., Schladming 2. mesto VSL, Schladming, 2. mesto superkom., Garmisch, 2. mesto VSL, Val d'Isere Svetovni pokal (22 zmag, 62 uvrstitev med prve tri): 2012/13: veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu, prva mesta v veleslalomskem, superveleslalomskem in superkombinacijskem seštevku, drugi mesti v slalomu in smuku 2011/2012: skupno 2. mesto, 2. mesto superkombinacija, 3. slalom, 4. superveleslalom, 5. veleslalom, 9. smuk Le še Stenmark je bil v eni sezoni boljši Z devetimi veleslalomskimi stopničkami v sezoni je najboljša veleslalomistka v zgodovini; le Ingemarju Stenmarku je v eni sezoni večkrat (10) uspelo priti med prvi tri, v sezonah 1978/79 in 1980/81. Mazejeva je dosegla 13. veleslalomsko zmago v karieri in si deli peto mesto na večni lestvici, z 11. zmago v sezoni pa je peta smučarka doslej, ki ji je to uspelo po Annemarie Moser Pröll, Anji Pärson, Lindsey Vonn ter Vreni Schneider; slednja ima s 14 zmagami rekord iz sezone 1988/89. Nedosegljiv mejnik: 2.414 točk! Mazejeva je letošnjo sezono svetovnega pokala končala kot skupna, veleslalomska in superveleslalomska zmagovalka, prva je tudi v kombinaciji, druga pa v smuku in slalomu. Na koncu je zbrala neverjetnih 2.414 točk v svetovnem pokalu, pred drugo Mario Höfl-Riesch pa ima kar 1.313 točk prednost. V prvi vožnji odstop številnih prvokategornic Prva vožnja zadnjega veleslaloma sezone je bila naravnost brutalna. Le aktualni svetovni prvakinji Tessi Worley s štartno številko 1 je uspela brezhibna vožnja, kot prva se ji je na 42 stotink zaostanka približala Mazejeva in zasedla drugo mesto. Manj kot sekundo zaostanka sta imeli še Lara Gut in Denise Karbon. Kar tretjina od 15 najboljših veleslalomistk na svetu je odstopila: Michaela Kirchgasser, Irene Curtoni, Frida Hansdotter, Kathrin Zettel in Höfl Riescheva. Ana Drev, druga slovenska predstavnica, je prav tako odstopila. Veleslalom, Lenzerheide, 2. vožnja Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 2:16,67 2. T. WORLEY FRA +0,35 3. L. GUT ŠVI 1,38 4. V. REBENSBURG NEM 1,74 5. A. FENNINGER AVT 1,87 6. N. FANCHINI ITA 1,95 7. E. GÖRGL AVT 2,19 8. J. MANCUSO ZDA 2,47 9. J. LINDELL-VIKARBY ŠVE 2,55 10. A. MARMOTTAN FRA 2,63 11. M. SHIFFRIN ZDA 3,58 12. S. KOEHLE AVT 4,01 13. D. GISIN ŠVI 4,31 14. E. BREM AVT 4,41 Odstop: Karbon Vrstni red po 1. vožnji: 1. T. WORLEY FRA 1:08,37 2. T. MAZE SLO +0,42 3. L. GUT ŠVI 0,79 4. D. KARBON ITA 0,95 5. A. MARMOTTAN FRA 1,39 6. A. FENNINGER AVT 1,46 7. V. REBENSBURG NEM 1,48 8. N. FANCHINI ITA 1,91 . J. MANCUSO ZDA 1,91 10. E. GÖRGL AVT 1,96 11. S. KOEHLE AVT 2,06 . J. LINDELL-VIKARBY ŠVE 2,06 13. M. SHIFFRIN ZDA 2,80 14. D. GISIN ŠVI 3,04 Odstop: Zettel, Höfl Riesch, Curtoni, Kirchgasser, Hansdotter, Gagnon, Drev Skupni vrstni red (35/35) 1. T. MAZE SLO 2.414 2. M. HÖFL RIESCH NEM 1.101 3. A. FENNINGER AVT 1.029 4. J. MANCUSO ZDA 867 5. M. SHIFFRIN ZDA 822 6. V. REBENSBURG NEM 787 7. K. ZETTEL AVT 759 8. L. VONN ZDA 740 9. L. GUT ŠVI 662 10. F. HANSDOTTER ŠVE 615 ... 59. I. ŠTUHEC SLO 115 63. A. DREV SLO 104 97. V. BRODNIK SLO 16 114. M. FERK SLO 5 Veleslalom (9/9) 1. T. MAZE SLO 800 2. A. FENNINGER AVT 480 3. V. REBENSBURG NEM 411 4. T. WORLEY FRA 383 5. K. ZETTEL AVT 382 6. L. GUT ŠVi 213 . M. HÖFL-RIESCH NEM 213 8. J. LINDELL VIKARBY ŠVE 201 9. I. CURTONI ITA 193 10. D. GISIN ŠVI 190 ... 23. A. DREV SLO 104 Vsi rekordi in obrazi Tine Maze Kolumna Slavka Jeriča 18. marec 2013 ob 09:30 Ljubljana - MMC RTV SLO V knjigah rekordov vidimo le imena in številke. Nikjer ni opisana pot do rekorda. Kar je škoda, čez 25 let se nihče več ne bo spraševal, kako je Tini Maze v eni sezoni uspelo zbrati 2.414 točk. Najboljša smučarka zime je sezono rekordov končala tako, kot jo je začela - z navdihujočo zmago v veleslalomu, disciplini, v kateri je začela tako žeti prve uspehe kot brisati solze po razočaranjih. Vmes je nanizala toliko rekordov, da bi potreboval več kot eno kolumno, da bi jih opisal, zatorej jih podajam le v tabelarni podobi. Vsi rekordi (*) Tine Maze: Rekord Tina Prejšnji rekord Največ točk (Ž) 2414 Lindsey Vonn - 1980 Največ točk 2414 Hermann Maier - 2000 Največ stopničk (Ž) 24 Hanni Wenzel - 18 Pernilla Wiberg - 18 Največ stopničk 24 Hermann Maier - 22 Med najboljših 5 (Ž) 31 Pernilla Wiberg - 24 Med najboljših 5 31 Hermann Maier - 24 Točke po 10. tekmi 677 Katja Seizinger - 643 Odstotek vseh točk 69% Pernilla Wiberg - 61% Najvišja razlika (Ž) 1313 Lindsey Vonn - 578 Najvišja razlika 1313 Hermann Maier - 743 Opomba: Navedeni so vsi ženski rekordi in absolutni, ki jih je podrla. Poleg tega je izenačila še dva pomembna rekorda. Poleg Vreni Schneider (1988/1989) je edina, ki je vse veleslalome v sezoni končala na zmagovalnem odru. Hkrati pa je edina ženska, ki je v svetovnem pokalu vodila od prve do zadnje tekme (pri moških je to uspelo le Bodeju Millerju). V ponedeljek si v Tedniku ob 20.00 na TVS 1 lahko ogledate prispevek o Tini Maze. Najboljši smučarski sezone bo posvečen tudi Športni SOS v sredo. Svoja vprašanja še vedno lahko pošljete po elektronski pošti. Ob omenjenih rekordih morda še beseda o Hermannu Maierju, ki je svojih 2.000 točk osvojil ravno leta 2000. Avstrijec je tisto sezono izpustil večino slalomov (izjema so bili tisti, ki so šteli za kombinacijo), a na voljo je imel 40 tekem, kar pomeni, da je osvojil natanko 50 odstotkov vseh mogočih točk. Črnjanka je imela letos na voljo pet tekem manj, če pa pomislimo še na vse tekme v Schladmingu, ki niso štele za svetovni pokal (a so potekale v isti konkurenci), pridemo do 40 tekem. In če bi štele še tiste točke, bi imela na svojem računu 2.755 točk! To omenjam zgolj zaradi poudarka, kako neverjetno sezono je spisala kraljica zime. A da naslednje generacije, ki nikoli ne bodo imele priložnosti videti njene nastope, ne bodo ostale zgolj pri številkah, zbiram nekaj vzrokov, ki so ustvarili to zgodbo. - Nadarjenost: Vse se začne s Tino Maze. V teh dneh je sicer lepo poslušati zgodbe in nauke, da se vse da, če je le moč, volja in delo, a potrebna je tudi nadarjenost. Črnjanka je že v otroštvu dokazala, da ima potencial, da poseže po kroni alpskega smučanja - velikem kristalnem globusu. - Andrea Massi: Nedvomno človek, ki je zunajserijski potenacial spremenil v zmagovalni stroj. Kot se je metaforično izrazil v pogovoru za Val 202, je Tino pobral iz smetnjaka in naredil šampionko. Da je v svoji varovanki naredil miselni preklop, je uporabljal ekstremne prijeme, kot sam pravi, je imel krut pristop in jo je kdaj tudi žalil. Med psihološke prijeme pa spadajo tudi grožnje, da ne bo nastopila na domači zlati lisici. - Telesna pripravljenost: Massi je v osnovi kondicijski trener in tu se skriva največja prednost pred tekmicami. Tina Maze je vsaj za 10 odstotkov bolje pripravljena od svojih konkurentk, zato lahko bolje prenaša naporen večmesečni ritem, kjer si tekme, menjava disciplin, materiala in s tem tudi tehnike sledijo tako hitro kot menjava pleničk pri dojenčku. Tu ni le 40 tekem, ki jih je letos opravila, ampak še številni treningi smukov. Sadove izjemne fizične pripravljenosti pa pobira ob koncu sezone, ko so tekmice že utrujene in komaj čakajo na slovo od belih strmin. - Kljubovalnost: Lastnost, ki je po navadi neproduktivna. Ki škodi. Zavira potencial. Ubija talent. Bode Miller jo je nekoč opisal kot "zblojeno". O njenem večnem pritoževanju se je po olimpijskih igrah v Vancouvru razpisala Kaja Sajovic. Morda je kdo pomislil, da so primerjave njenega dometa z Millerjem le mokre sanje, a v letošnji sezoni je to še presegla. Novinar Igor Tominec jo je pred dvema letoma opisal kot "občasno muhasto zvezdnico, do svoje spremljevalne ekipe pa izjemno zahtevno, ki predstavlja vsakodnevni napor za ljudi okrog sebe. Nekateri to laže prenašajo, nekateri težje." - Nasprotnik več: Kdor podrobno spremlja njeno kariero, se gotovo spomni, da je imela v obdobju samostojne kariere neverjetno število sporov. Število, ki presega meje naključnega. Če se spomnim samo nekaterih: večne zdrahe s Smučarsko zvezo Slovenije, številne menjave serviserjev (Andrej Perovšek, Dušan Kapš in Albert Corbellini), afere (Fu*k you - Lindsey Vonn, afera Frekvenca) in večna trenja z mediji (Vito Divac po Vancouvru 2010, Miran Ališič po Schladmingu 2013). Vse to je gotovo izjemno naporno za samo šampionko (pa tudi tiste, ki so posredno vpleteni), očitno pa izjemno uspešno deluje na področju motivacije. Čez 25 let se bo v knjigi rekordov še vedno svetilo 2.414 točk in dejstvo, da je nekomu na 35 tekmah v petih različnih disciplinah kar 31-krat uspelo končati med prvimi petimi. A prav bi bilo, da v tem trenutku teh uspehov ne bi le slavili, strokovnjaki iz posameznih področij bi morali te analizirati in se iz te zgodbe tudi kaj naučiti. Za bodoče generacije. PS: Vam ni všeč, da z izrazom rekord naštevam vse omenjene dogodke? Več o razlagi rekorda v kolumni naslednji ponedeljek. Slavko Jerič, MMC Hermann Maier je v sezoni 1999/2000 osvojil 2.000 točk ali 50 odstotkov vseh mogočih, kar je najvišji odstotek v moškem smučanju. V ženskem smučanju je kar v osmih sezonah (v obstoječem točkovnem sistemu) zmagovalka sezone presegla mejo 50 odstotkov mogočih točk, kar posredno dokazuje, da je konkurenca v moškem smučanju veliko širša. Tini Maze hvala za čudovito sezono in vse užitke ob gledanju njenih smučarske virtuoznosti. Kaj je morala prestati in pretrpeti, da je prišla tako visoko in da se mnogokrat ni niti več bronaste ali srbrne medalje razveselila bo najverjetneje razumela v celoti samo ona. Hkrati pa mislim, da bi se ob njej morali zamisliti prav vsi - še posebej pa tisti, ki so ji metali polena pod noge. Če bi vsak prispeval v našo skupnost 20% tega kar je Tina bi bili nedvomno najrazvitejši del sveta. Hkrati mislim, da je Tinina sezona tudi prelomna in bi morala biti pokazatelj tega kako bi morali v prihodnosti delati s smučarji in denarjem. Zveza se je izkazala za povsem nesposobno predvsem v zadnjem koraku, ko je potrebno narediti iz človeka šampiona. Model Team to aMaze je sigurno tak, ki lahko v prihodnjih letih sproducira še kakšnega šampiona. Bojim se samo socialistične mentalnosti Zveze, kjer so jasno in glasno dali vedeti, da jim tak model gre v nos, ker nad ljudmi kot je Massi ne morejo držati kontrole. Pozabili ste na en rekord. Je prva smučarka v novejši zgodovini, ki je končala sezono v posamičnih seštevkih disciplin med prvimi tremi. Mislim da je to uspelo le še Pröllovi in Killyju. Če sta omenjena zaključila kakšno od disciplin na 3. mestu ju je pa presegla in tako postavila nov svojevrsten rekord. Nisem preverjal. 18.03.2013 ob 10:06 Prijavi neprimerno vsebino Žal ko človek bere komentarje vidi, da to kar je naredila Tina v Sloveniji ne šteje nič. Toliko negativnih komentarjev kot jih lahko prebereš na slovenskih forumih je sramota. Ne vem če se kje delajo norca iz šampionov kot pri nas. ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ +++++++++++++++ Ne bodi tako mišljensko ozek! V Sloveniji imamo cca 400.000 - 500.000 neslovencev in oni ne doživljajo Tino tako kot jo doživljamo Slovenci. Sploh so Hrvati in Srbi zelo zajedljivi in sfrustrirani do Slovencev. Slavko, super novinar, komentator, analitik...ampak, da ste vključili Vodeba, je ponižujoče za vas, bralce, žensko populacijo, Tino... skratka, vsakomur kdaj spodrsne, vam je tokrat zelo! rečemo lahko samo BRAVO Tina!!!! Mislim pa da se jih 90% sploh ne zaveda veličine doseženega in pisarijo bedarije od novinarjev do komentatorjev!!! Ah saj bo, vsak narod ima neke posebneže med sabo zakaj jih ne bi imeli še mi!? Massi: Ko misliš, da si nekaj naredil, je to že trenutek, ko razmišljaš napačno Kaj bo počel po Tinini "upokojitvi"? Morda bo - kmet 18. marec 2013 ob 08:01 Lenzerheide - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Za vsako uspešno žensko stoji - moški. Pri Tini Maze to gotovo velja. Brez Andree Massija njena kariera ne bi bila tako enkratna. On je tisti, ki ji daje pogum in stabilnost, on je iz povprečne smučarke naredil šampionko. Ko je leta 2007 gledal, kako Tina Maze še eno veliko tekmovanje končuje brez uspeha (do tedaj je veljalo, da na velikih tekmah vedno pogori), se mu je kar srce trgalo. Odločen je bil, da jo popelje v svetovni vrh. Z do potankosti izdelanim načrtom, v katerem ni bilo prostora za nobeno bližnjico, mu je uspelo uresničiti najdrznejše zamisli. V letošnji sezoni je dokazal, da je trenutno najboljši trener v alpskem smučanju. Guru, brez katerega bi slovensko smučanje še dolgo čakalo na veliki kristalni globus. Garač, ki v trenutkih veselja že razmišlja, kaj narediti za naslednji uspeh. Italijan, ki se v Sloveniji počuti povsem domače. Včasih atletski trener, zdaj vodja ekipe aMaze, v prihodnosti morda kmet. Vzemite si nekaj minut in ga spoznajte še bolje v intervjuju za Val 202, ki ga je v Lenzerheideju naredil Igor Tominec. V slovensko smučanje ste prišli leta 2002. Enajst let pozneje ste Tino Maze pripeljali do velikega kristalnega globusa. Je bilo to enajst najbolj razburljivih let v vašem življenju? Kar zadeva moj poklic, gotovo. Zelo lepo obdobje, v katerem so bili tudi težki trenutki. Vsega po malo. Zaradi odličnega znanja slovenščine so dolgo vsi mislili, da ste zamejski Slovenec, čeprav ste Italijan. Kako ste se vklopili v delo? To sploh ne šteje. Vedno sem rekel, da nimam pedigreja in ga nočem imeti. Tudi psi mešanci so močnejši in bolj vzdržljivi. To ne igra vloge, v Sloveniji sem že eno desetletje. Čustveno in profesionalno je šlo tako daleč, da se tu počutim kot doma. Zakaj niste bili sprva trener v italijanskem smučanju? Ker me niso vzeli. Enostavno. Dal sem prošnjo že leta 1998, vendar nisem dobil odgovora. V Sloveniji sem najprej opravil učiteljske tečaje prve, druge in tretje stopnje. Prvotno sem si želel samo kondicijske vloge, kar je bila zelo prestižna zadeva. Rasto Ažnoh je bil takrat vodja. Na Smučarski zvezi nisem poznal nikogar. Ažnoh mi je zaupal, pogledal moj življenjepis, mojo zamisel. Sprejeli so me. Najlepše je, da ne dobiš službe le zato, ker te nekdo pozna ali je v ozadju politika, kot se dogaja dandanes. Zahvaljujem se Ažnohu, da je verjel vame. Prej ste bili atletski trener, sodelovali ste z odbojkarji in teniškimi igralci. Sledilo je novo poglavje - smučanje. Ste v otroštvu res trenirali smučanje? Zelo malo, ker se je kariera hitro končala. Želja je bila velika, smučanje je bil moj prvi šport, potem sem šel v atletiko. Smučanje je vedno ostalo v mojem srcu in glavi. Atletika, to je bilo lepo obdobje, velika šola. Brez atletike ne bi bil dober trener. Kar sem se naučil v atletiki, kar me je naučil Giancarlo Medesani, to je bilo bistveno. Takrat sem začel razmišljati drugače. Kaj vas je naučil Giancarlo Medesani? Naučil me je razmišljati drugače. V vrhunskem športu ne verjamem v programe, tabele, številke. Verjamem v neko splošno vizijo in menim, da se je treba vsak dan izpostaviti, vsak dan je treba biti v dvomu, vsak dan je treba kaj spremeniti. Ko misliš, da si nekaj naredil, je to že trenutek, ko razmišljaš napačno. In še to: tekme se dobivajo dan pred tekmo ali pa na ogrevanju. Če gre tam vse v redu, se potem stvari dogajajo samoumevno. Ne verjamem v improvizacijo. Tudi obratno velja. Ne boš naredil napake, kadar si se pripravil do popolnosti. Nekoč ste se izrazili, da ste vzeli Tino iz kante za smeti in naredili šampionko ... Ja, saj se dogaja, da pobirajo stvari iz smeti in jih naredijo koristne. Tina je bila odpisana in bi končala kariero. Imel sem to priložnost. Leta 2006 so na SZS-ju končali sodelovanje z mano, poklical me je Ažnoh, da bi uredil kondicijo Tine in preostalih tekmovalk, a so bili spet problemi z zvezo in takrat je padla ta odločitev. Bil je ponedeljek, ko je Tina prišla s sestanka in odločil sem se, da bom poskusil narediti vse za Tino. Kot trener in vodja ste morali spremeniti vse - kondicijske priprave, prehrano, način treninga ... Katerih podrobnosti ste se najbolj zavzeto lotili? V knjigi, ki jo berem te dni, je športnik, ki je bil izjemno vzdržljiv, rekel: skrivnost bom obdržal zase. Toda skrivnosti v bistvu ni. Bistveno je bilo sistematično delo. Vse smo začeli znova, na prvo mesto pa postavili kondicijo. Z dobro kondicijo lahko napreduješ tudi tehnično. Pri njeni tehniki smučanju je bilo sicer najmanj revolucije, saj je bila že od otroških let zelo napredna. Nekaj let ste morali spremljati druge slovenske trenerje, kako delajo s Tino. Vas je kdaj bolelo srce? Kaj ste razmišljali, ko ji ni šlo? Srce me je bolelo tisto leto, ko sem bil doma. Gledal sem svetovno prvenstvo v Areju. Tina je bila čisto zanič in me je bolelo srce. Poklicno, kajti takrat osebno nisva imela nič. Videl sem talent, ki se je v Sloveniji izgubil. Imate izjemno dober spomin in novinarje pogosto presenetite s kakšnimi malenkostmi, ki se jih spominjate s preteklih tekem. Kako to? Ne, imam slab spomin! Določenih stvari se sploh ne spomnim. Če me zdajle vprašate, v kateri hotelski sobi sem, bi se moral potruditi. Določene stvari se sicer res spomnim, seveda tiste, ki me zanimajo. Študirali ste na Fakulteti za šport v Rimu. Koliko ste se tam naučili stvari, ki jih še danes potrebujete in koliko potem v življenju? Naj ne bodo užaljeni, toda največ sem se naučil, ko sem začel razmišljati drugače prek Medusanija. Naučil sem se določenih trikov in ta atletska šola je bila zame zelo dobra. Začel sem razmišljati po svoje. Seveda kdaj zgrešim, toda rečem si: se zgodi, zgrešil sem s svojo glavo, ne z glavo koga drugega. Tudi psihologija igra svojo vlogo v smučanju. Ste se tudi motivacijskih prijemov naučili na fakulteti? Ko sem bil prvo leto na fakulteti za šport poškodovan, sem šel na študij psihologije v Padovi. Naredil sem prvi izpit, toda nisem bil marljiv in sem študiral bolj zaradi vojaščine in tega. Spomnim se, da sem se kar na vlaku od Gorice do Padove pripravil na izpit. Psihologija je pri trenerju vsakodnevna zadeva. Športniku moraš dati stabilnost, čeprav nekateri mislijo, da sem nestabilen. V stresnih položajih delujem dobro, tekmovalki dam pogum in stabilnost. Pogosto se zdi, da kar iščete neko napeto stanje. Bi to delovalo povsod ali le pri Tini? Ko te uspehi uspavajo in so vsi zadovoljni, je treba zaostriti položaj, to je moja vloga. Opazujem tudi druge tekmovalke, predvsem Slovenke. Na tem področju je treba ogromno narediti, saj nimajo pravega vodje. Potrebujejo ga, to ti da krila. Povsem vam je uspelo preprečiti motivacijsko raztresenost. Kot da Tina Maze o drugem kot o smučanju ne razmišlja ... Ni res, razmišlja, ko je treba. Športniki so ves čas na Twitterju, na družbenih omrežjih in gledajo, kaj počnejo drugi. Tudi Tina, ko konča smučanje, ne razmišlja več o tem. Riše, dela druge stvari ... Naredila je velik preskok v mentaliteti. Morda sem jo tudi kdaj žalil in imel krut pristop. Za to mi je žal. Nisem mogel sprejeti, da Slovenka ne bi bila najboljša na svetu. Imela je vse pogoje, da je serijska zmagovalka. Žal so trenerji in okolje naredili svoje. Kako vidite slovenski nacionalni značaj v primerjavi z drugimi? Obstajajo bistvene razlike. Vidimo, kako predvsem Američani funkcionirajo in so lahko zgled. Shiffrinova je pri 18 letih to, kar je bila Tina pri 17. S to razliko, da so ji dali vse pogoje, da bi bila dobra. In prepričan sem, da bo prihodnja Tina ali Lindsey Vonn. Tino je bilo najtežje prepričati v Val d'Iseru na svetovnem prvenstvu 2009 (opomba: takrat je z izjemno drugo vožnjo prišla do srebrne medalje). Še danes rečem, da mi je šlo eno leto življenja. Ne spomnim se vseh besed, a gotovo niso bile prijetne. Zraven je bil Magoni, vendar ne zna slovensko. Tam so bile še Poljakinje in so se vsi malo tresli. Prav takrat je Tina postala serijska zmagovalka. Kako se vas dotaknejo vse psihološke igre in nesoglasja v slovenskem smučanju? Določene psihološke igre so bile prisotne, zlasti na začetku Tininega razvoja. Pred leti sem napovedal, da ne bo nastopila na domači tekmi v Mariboru. Močno so me kritizirali zaradi tega, vendar sem vedel, da bo to povzročilo določeno reakcijo. Tvegal sem celo osebni odnos s Tino, vendar takšen sem. Zdi se mi, da takšne stvari sodijo v delo trenerja. Osebno rad tvegam, nekateri pa se 20 let držijo svojega stola. Izjavili ste tudi, da bo šla Tina Maze smučat za Italijo, če ne bo posluha. Je bil to le pritisk? Raven komunikacije in obnašanja ni bila primerna. Prosil sem, naj mi dajo podporo in je nisem dobil. Skrajen trenutek je bil - ali dobimo podporo ali gremo stran. Tu sem hvaležen, čeprav so bili potem problemi, Tomažu Lovšetu. Naredil je ogromno za to ekipo. Potem je naredil napako, da ni več poslušal mene, ampak druge, ki so poskušali dati prst v torto, ki je bila vedno večja. Vemo, da ko se zavoha denar, poskušajo vsi skočiti noter. Še zdaj se z Lovšetom kdaj slišiva, drug drugega spoštujeva. Ste človek trdnih načel. Ne popustite, čeprav bi bilo morda lažje. Vas je izoblikovala vaša mladost, ko vam ni bilo postlano z rožicami? Mladost gotovo ni bila prav prijetna. Po družinski tragediji sem bil v družini, kjer je bilo vse urejeno in ni bilo treba za nič skrbeti. Stagniral sem in se nisem več ukvarjal s športom. Takrat si nisem bil preveč všeč in sem hvaležen atletiki, ki me je zbudila. Tam veš, koliko je ura. Štoparica ne zgreši. Marsikdo mi je že rekel: Massi, spusti, a ne spustim. Starša ste kmalu izgubili in živeli v družini, ki ni bila zapisana športu. Kako ste vi prišli v šport? Učitelj telesne vzgoje me je usmerjal, bil je dober očetov prijatelj. Rekel je, naj grem v atletiko. Sprva nisem hotel. Otroci, ki izgubijo starše, bi morali v šport, to je najboljši sistem, da pravilno odreagirajo. Kruto jim moraš povedati, koliko je ura. Ne smejo se ti smiliti. To napako so delali z menoj. Daj ga pred dejstvo: se zgodi tragedija, treba je odreagirati. Najboljši način je delo. Ko so ljudje v težavah, naj delajo, da bodo zvečer 'mrtvi' in ne bodo razmišljali o nesreči. Naslednji dan bo gotovo bolje. Ne znamo si predstavljati, kaj boste počeli, ko bo Tina Maze končala kariero ... V knjigi (gre za knjigo italijanskega atleta Pietra Mennee) je lepo opisano: ko je tekmovalec rekel, da bo nehal, je trenerja kap in so ga odpeljali v bolnišnico. Mi bomo naredili drugače, Tina bo nehala aktivno, ne sme se povsem oddaljiti od smučanja - lahko postane demonstrator, lahko testira material. Zase ne vem. Gotovo ne bom imel ponudb v klasičnih ekipah, saj je že Vlado Makuc napovedal, da nimam prostora v takšnih ekipah, kar je mogoče tudi res. Ne vem, prilagodil se bom. Morda bom šel spet učit ali celo kmetovat. T. O., Igor Tominec Italijan (zamejec),ki je trmasto popeljal Slovensko državo v najčudovitejšo zgodbo o usprhu njene vztrajne državljanke, kraljice Tine Maze ! Šele v tem intervijuju smo te resnično spoznali in Andrea Massi vsa ti ČAST ! Zdaj pa golobčka UŽIVAJTA ! Slovenija ima mnogo dobrih in pogumnih mladih smučarjev. Rezultati na letošnjem Topolinu, Loki, preteklih mladinskih svetovnih prvenstvih in Fis tekmah to potrjujejo. Verjetno se zalomi tam, kjer zveza zatisne oči: slabi in intelektualno podmerski trenerji, ki svoje znanje pridobivajo z rošadami in v sožitju s trenutno nastavljenim establishmentom. Dokler bo tako, ne pričakujmo rezultatov, ki bi nam pogreli srca. Foto/video: Tina navdušila večtisočglavo množico v Ljubljani Mazejevo na kosilu sprejel premier Janša 19. marec 2013 ob 09:46, zadnji poseg: 19. marec 2013 ob 18:33 Ljubljana - MMC RTV SLO "Smučanje ni matematika, je umetnost," je približno 10.000 navijačem na ljubljanskem Kongresnem trgu med drugim dejala smučarska šampionka Tina Maze. Mazejeva, dobitnica velikega in dveh malih kristalnih globusov v letošnji sezoni, je na oder Kongresnega trga prišla ob spremljavi njene pesmi "My way is my decision" (Moja pot je moja odločitev). "Super ste. Bravo Ljubljana. Malo mi je nerodno. Super sezona je za mano," je ob pogledu na večtisočglavo množico izjavila Mazejeva, ki so se ji na odru pridružili tudi člani njene ekipe aMaze vodja Andrea Massi, trener Livio Magoni in fizioterapevtka Nežka Poljanšek, medtem ko se je serviser Andrea Vianello odločil za pot domov. Maze: Se vidimo čez eno leto Korošica je nato visoko dvignila veliki kristalni globus, ki so ga navijači pospremili s skandiranjem "Tina, Tina". Potem ko je Mazejeva skupaj z reprezentančnimi kolegi odpela pesem "My way is my decision", je Massi napovedal, da bodo poskusili izjemen uspeh ponoviti tudi v naslednji, olimpijski sezoni. Temu je pritrdila tudi Mazejeva, ki je občinstvo izzvala: "Se vidimo prihodnje leto. Če boste tu, bom jaz tudi." Aplavz tudi za biatlonce, skakalce in deskarja Predtem so se na odru Kongresnega trga zvrstili še drugi slovenski športni junaki letošnje zime: biatlonska reprezentanca z Jakovom Fakom, ki je na svetovnem prvenstvu osvojil bron, skakalna reprezentanca s Petrom Prevcem, ki je na svetovnem prvenstvu osvojil srebro in bron, medtem ko se je deskar Rok Marguč, svetovni prvak v paralelnem slalomu, na Kongresni trg oglasil po telefonski zvezi iz Sierre Nevade, kjer se pripravlja na konec sezone. Fak bo za nasvet vprašal Mazejevo Fak se je zahvalil navijačem za podporo in med drugim dejal, da se biatlonci trdo borijo za vsako točko. V naslednji sezoni bo napadal olimpijsko medaljo, njegov cilj pa je tudi veliki globus. Pri tem bo vprašal za nasvet tudi Mazejevo. Biatloncem so sledili skakalci. "Nisem pričakoval toliko ljudi, sem se komaj do odra prebil," pa je dejal Prevc in napovedal boj za visoka mesta na finalu svetovnega pokala konec tedna v Planici. Mazejeva na kosilu pri premierju Janši Pred sprejemom na Kongresnem trgu je predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša skupaj z ženo Urško Bačovnik Janša gostil Mazejevo in njeno najožjo ekipo na kosilu v Vili Podrožnik. Janša je ob tem Korošici čestital za izjemne uspehe, ki pomenijo tudi veliko promocijo Slovenije. Črnjanko je sprejel še minister za šolstvo, znanost, šport in kulturo Žiga Turk. Nekaj utrinkov torkovega dogajanja si oglejte v spodnji galeriji. T. J., A. V., Foto: Sandi Fišer Alenka Bratušek: Tu smo zaradi ljudi, in ne zaradi sebe Janša za sestavljanje vlade čestital Jankoviću 21. marec 2013 ob 08:33, zadnji poseg: 21. marec 2013 ob 09:57 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenija potrebuje zagon gospodarstva, nova delovna mesta in upanje, predvsem pa potrebuje sodelovanje, je po prevzemu poslov od Janeza Janše dejala premierka Alenka Bratušek. Janši se je zahvalila vse tiste dobre stvari, ki jih je njegova vlada naredila za Slovenijo. "Povedala sem mu, da bomo te dobre začetne stvari nadaljevali, ne bomo se ukvarjali s preteklostjo in takoj začeli rušiti, ampak je absolutno naš pogled usmerjen v prihodnost. Zavedamo se, da nas čakajo težki časi in trdo delo, še bolj se zavedamo, da samo z zamenjavo ekipe ni konec problemov." Tu smo zaradi ljudi, in ne zaradi sebe Izrazila je upanje, da bo njena vlada pri nekaterih ključnih projektih lahko računala tudi na podporo opozicije, tako kot je zdajšnja koalicija pokazala, da zna stopiti zraven, ko gre za ključne stvari. "Ekipa je mlada, izobražena, polna optimizma. Zavedam se, da imamo nekateri nekoliko manj političnih izkušenj, vendar verjamem, da v času, ko politika praktično ne uživa nobenega zaupanja več, bo to kvečjemu prednost, in ne slabost. Nismo tukaj zaradi sebe, ampak zaradi ljudi, in na takšen način bo moja ekipa upravljala državo," je še dodala Bratuškova. Janša, glede na okoliščine, zadovoljen Nekdanji predsednik vlade Janez Janša je dejal, da je, glede na okoliščine, zadovoljen z reformami, izpostavil pa je tudi zmanjšanje primanjkljaja. Dodal je, da je njegova vlada večino reform izvedla v soglasju s socialnimi partnerji, nekatere pa v soglasju z opozicijo, zato imajo te toliko večjo vrednost. "Občutno smo znižali proračunski primanjkljaj, ki je bil kamen na vratu, znižali smo ga toliko, da se je Slovenija uspešno zadolžila na mednarodnih trgih in ugodno dobila finančno pomoč. Tudi ZUJF je bil v veliki meri usvojen s socialnimi partnerji, kar kaže tudi na zrelost socialnih partnerjev, ki so takšen korak tudi naredili." Podobno je bilo, je nadaljeval Janša, s pokojninsko in reformo trga dela, saj je z obema ukrepoma Slovenija bistveno skočila na lestvici OECD-ja, kar je pomembno za države, ki stopajo na mednarodne finančne trge in zagotavljajo likvidnost svojih proračunov. "Vesel sem, ne tako hitro, kot smo si želeli, da smo lansko leto sprejeli zakon o sanaciji bančnega sistema oziroma slabi banki in zakon o enotnem upravljanju slovenskega državnega premoženja. To je omogočilo večjo transparentnost pa tudi nadaljnjo privatizacijo, " je dejal pred množico novinarjev, ki je skoraj uro čakala na primopredajo poslov med nekdanjim predsednikom vlade in njegovo novo naslednico in je potekala na štiri oči. Janša izpostavil premike Janša je izpostavil še premike, kot je ratifikacija memoranduma s Hrvaško, ki je bil sprejet oziroma je odbor za zunanjo politiko DZ-ja včeraj zanj dal zeleno luč. Janševa vlada se je uspešno pritožila na sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v primeru Ališić. "Zdaj bo ponovno obravnava pred velikim senatom, v katerem gre za neprenesene vloge varčevalcev LB-ja. Če bi prvostopenjska tožba obstala, bi davkoplačevalcem v Sloveniji prinesla na stotine milijonov evrov stroškov," je opozoril Janša. Plusi in minusi Predsednici vlade je Janša predstavil zdajšnje stanje v slovenskih javnih financah. V sami državni blagajni je 800 milijonov primanjkljaja, kar je bistveno manj kot v času, kot jo je njegova vlada, kot se je izrazil, podedovala. Stanje tekoče bilance proračuna na včerajšnji dan znaša milijardo in 10 milijonov plusa, kar pomeni, da Slovenija brez problemov poravnava svoje obveznosti. "Bo pa v primeru, da v tem času ne prodamo nobenih obveznic, precej spremenjeno stanje in bo junija Slovenija v minusu za 800 milijonov evrov. V tem času je treba zagotoviti uspešno zadolževanje na finančnih trgih, da bi bili sposobni odplačevati stare dolgove," je še dodal Janša. Presodil je, da so se razmere po izvedenih reformah in po premikih v Evropi v zadnjem času izboljšale, tako da da je možnost prodaje slovenskih državnih obveznic bistveno boljša, kot je bila oktobra lani. Po njegovem mnenju je danes bistveno lažje in za bistveno nižjo ceno mogoče dobiti dodaten kapital. Janša je čestital Jankoviću Janša je še povedal, da je poklical Zorana Jankoviča in mu čestital, da mu je uspelo po enem letu sestaviti vlado. "Dejal mi je, da imam dober smisel za humor," je dodal Janša. Nova slovenska vlada se bo sešla na prvi seji, predtem pa bodo vsi ministri prevzeli posle od predhodnikov. Prvo predajo poslov sta opravila novi minister za kmetijstvo in okolje, Dejan Židan in Franc Bogovič (SLS), zdaj pa tudi že nova premierka Alenka Bratušek in Janez Janša. Sledijo še primopredaje na ministrstvih za finance, notranje zadeve, infrastrukturo in prostor, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na ministrstvu za obrambo. Nova slovenska vlada se bo na prvi seji sestala opoldne. . Preberite tudi: Prisegla je nova vlada Alenke Bratušek Uro pozneje bo primopredaja poslov še na gospodarskem in kulturnem ministrstvu, nato pa še na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, kjer bosta posle prevzemala dva ministra. Minister Senko Pličanič ministrstvo za pravosodje in minister Gregor Virant javno upravo. Sledile bodo primopredaje na ministrstvu za izobraževanje, šolstvo in šport in uradu vlade za zamejce po svetu, ki ga prevzema ministrica brez resorja Tina Komel. Državni zbor je novo vlado potrdil sinoči, z 52 glasovi poslancev za in s 35 glasovi proti izvolitvi. Zaradi interesov priviligerancev smo izgubili najboljšega človeka za vodenje vlade v tem trenutku. To bo postalo jasno tudi navadnim ljudem, takoj ko bo postalo jasno "delo" nove vlade nastavljene po scenariju velikega poka.... "Tu smo zaradi ljudi, in ne zaradi sebe" Predvsem zaradi zamrznjenih ljudi in njihovih družin. "Alenka Bratušek: Tu smo zaradi ljudi, in ne zaradi sebe" Ni res tu si zaradi Jankoviča, saj si sama povedala. In zdaj se pisunski promotorji leve politične scene sprenevedajo, da je edini levi lopovski politik odstranjen, na pozicijah pa le neomadeževani novi obrazi. Prav ti isti obrazi so omogočili (beri čuvali stražo), ko je Zoki ropal državno blagajno. Zdaj so pa napredovali in bodo za svoje minulo delo poplačani. Je pa verjetno res, da pričakujejo plačilo za dobro opravljeno delo tudi profesionalni lažnivci, zavajalci in provokatorji na raznoraznih forumih, vključno z MMC. Nekdanji premier Janez Janša ne bo poslanec niti se ne bo zaposlil v stranki SDS, ampak je sprejel ponudbe nekaterih evropskih in ameriških inštitutov za več predavanj, so sporočili iz stranke. To ni nič novega. Lahko mu samo četitamo. Če bi pa kaka Bratuškova predavala, ali pa kak Jankovič pa ne bi bilo nobenega vsajanja tu. JJ najboljši slovenski politik in strateg. Nedvomno ga bomo videli tudi na kaki pomembni funkciji v EU ali Natu Maher: Objekt sem kupil pred 11 leti. Slike kažejo prazno parcelo. Na dan prisege dobil odločbo 21. marec 2013 ob 14:07, zadnji poseg: 21. marec 2013 ob 21:21 Ljubljana - MMC RTV SLO "Vzel si bom dva dni časa, se pogovoril z Igorjem Maherjem, nakar se bom glede tega pogovoril tudi s premierko. Moje standarde pa poznate," pravi Gregor Virant po objavi letalskih posnetkov. V sredo je novi minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher po dolgih letih prejel odgovor Upravne enote Piran, da manjši objekt na njegovem sicer kmetijskem zemljišču po novi uredbi, stari le nekaj tednov, ni črna gradnja. A vse več dvomov puščajo njegova pojasnila, kaj se je s tem objektom v teh letih, odkar je lastnik parcele pri Strunjanu, dogajalo. Maher je namreč v sredo zatrjeval, da je zemljišče že kupil s tem objektom in da je že pred 11 leti prejšnji lastnik vložil prošnjo za legalizacijo. Preberite: Maher nima več (ene) črne gradnje. Letalski posnetki kažejo, da jo je postavil sam. A uradni letalski posnetki geodetske uprave, ki jih je pridobila novinarka TV Slovenija Eugenija Carl, kažejo, da se je manjša hišica na zemljišču pojavila šele leta 2008. Maher ob prevzemu poslov na ministrstvu na to ni želel dodati pojasnila, saj pravi, da odločbe o legalnosti njegove gradnje še ni prejel, hkrati pa primera ne želi komentirati v vlogi ministra. Predsednik DL-ja Gregor Virant je ob tem zapletu dejal, da se bo z Maherjem, ki je minister iz kvote njegove stranke, najprej pogovoril in preveril dejansko stanje. "Za zdaj mi je dejal, da je kupil parcelo, na kateri je bil objekt v postopku legalizacije." Černač: Moja uredba tega ne omogoča "Navedbe, ki izhajajo iz izjav g. Ivana Seljaka, načelnika UE Piran, o tem, da je "Černačeva uredba legalizirala Maherjevo črno gradnjo", ne držijo. Načelnik Upravne enote Piran naj bi namreč izjavil, da je bila izdana odločba o zavržbi zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja, ker naj bi šlo v primeru gradnje g. Maherja za enostaven objekt po določbah nove uredbe. Že iz fotografij, ki so se pojavile v medijih, je razvidno, da v tem primeru ne gre za enostaven objekt, kot ga določa uredba. Poleg tega se postavlja vprašanje o tem, kako je lahko Upravna enota v enem dnevu ugotovila dejansko stanje in v zadevi vsebinsko odločila in v koliko primerih podobnih upravnih postopkov, ki so tekli pred to Upravno enoto, se je to zgodilo? Gospodu Maherju in številnim drugim lastnikom dosedanjih nedovoljenih gradenj želim, da uredijo postopke v zvezi z njihovimi nedovoljenimi gradnjami, če je to le formalno mogoče, ne dovolim pa si, da nekateri uradniki to počnejo z zlorabami prava in izkrivljenimi interpretacijami preko mojega hrbta. Vsaj v primeru objekta g. Maherja formalna ureditev za tak objekt na način kot ga je domnevno zastavil načelnik UE Piran, ne bo mogoča," je zapisal do nedavna infrastrukturni minister Zvonko Černač. A. S., S. B. L., A. Č. Previrant se bo z Maherjem pogovoril in odločil v nekaj dneh. Za Janšo mu ni bilo potrebno niti 3 ure. Ali se normalni ljudje sploh lahko zamislijo, ko ta človek tako debelo laže pri tako banalnih zadevah, kako šele laže, ko gre za milijarde nakradene, prigoljufane... Takšne blamaže pa še ne. Tako je, če so Jankovićeva dejanja za vse sprejemljiva. Sedaj pa imamo kar nekaj afer. Ta ekipa ni najbolj strokovna, je pa med najbolj pokvarjenimi. Kolk je odpravnina, če si en dan minister? Krasni ostanki so ostali v Državljanski listi! Maher: Objekt sem kupil pred 11 leti. Slike kažejo prazno parcelo. Če mu pošteni Virant (ki še ni vrnil 90.000) zaupa, je to v okviru etičnih norm KPK. hahahahah Virantovanje se nadaljuje Evangelij po Židanovo: NAJBOLJŠA VLADNA EKIPA DO SEDAJ Najhitrejši avtogol v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije. Ni čudno, saj je iz DL. Kakšna nova vlada: FDV Plagiatuškovo magistrsko nalogo ni uspela vzeti v roke v 14 dneh in vprašanje v kakšni fazi prirejanja in iskanja izgovorov je FDV, kdaj bodo utegnili priti do končnih odkritij in kako skupaj z pokroviteljem Pejovnikom in strici z ozadja iščejo izhod. Kako zaviti drek v staniol papir pa bo poskrbel rdeči Bohinc... kolikor vem je na primorski univerzi pred leti goljufal. Po drugi strani pa je Občina Piran rabila 3 dni da je Maherju, bodočemu ministru, izdala gradbeno dovoljenje. Pri tem za njegov primer ne more veljati zadnja uredba oz.zakon, ki ga je sprejelo Černačevo ministrstvo. Prevarantova dvojna merila, Maherju je potrebno dva dni, da se raziščejo zadeve. Plagiatorškovi oz. FDV ima neomejeno časa za manipuliranje. Za vse ostale primere je prevarant lajal "takojšen odstop". Prevarant kje je tvoj Mister Muscolo, ki bo očistil gnoj v politiki? Aha mislil si samo na desni gnoj. Levi ima "domovinsko pravico" še iz časa rdeče gnojnice. Foto/video: Za konec planiške pravljice nov presežek Rune Velta Norveški priboril pokal narodov 24. marec 2013 ob 07:54, zadnji poseg: 24. marec 2013 ob 12:05 Planica - MMC RTV SLO Slovenski skakalci so najboljše prihranili za konec in navijačem v Planici podarili novo zmago. Jurij Tepeš je prvič v karieri na vrhu, na stopničkah pa je bil s 3. mestom tudi Peter Prevc. Izjemen slovenski uspeh je s 6. mestom dopolnil Robi Kranjec, dobro pa je nastopil tudi Andraž Pograjc (24.) Po prvi seriji je kazalo celo na dvojno slovensko zmago, toda Rune Velta je z najdaljšim poletom finala za dobro točko ugnal Prevca in Norveški v neverjetnem razpletu priboril zmago v pokalu narodov. Avstrijci so zaostali le za šest točk. Tako majhne razlike še ni bilo. Slovenija je osvojila izjemno 4. mesto. DALJAVE SLOVENCEV 1. serija 2. serija Jurij TEPEŠ 217,0 214,0 Peter PREVC 218,0 212,5 Robi KRANJEC 206,5 209,5 Andraž POGRAJC 186,0 185,5 Od padca do zmage "Sanjski zaključek. Zdržal sem pritisk. Finalni skok ni bil najboljši, toda izvlekel sem veliko. Morda je dobro, da sem prvi skok v Planici padel, potem sem začel skakati drugače. Očitno bolje skačem, če najprej padem. V Harrachovu sem bil tudi tretji, potem ko sem prej padel," je povedal Tepeš, ki je postal osmi Slovenec z zmago v svetovnem pokalu skakalcev (Ulaga, Petek, Peterka, Kranjec Žonta, Urbanc, Hvala). Njegovemu očetu Miranu to ni uspelo. V prvi seriji dvajsetica za Jurija Tepeš, ki je bil v Planici vse štiri dni med najboljšimi, je vodil že po prvi seriji, ko razmere niso bile dobre, saj je pihal veter v hrbet. Poletel je 217 metrov in si za lep slog prislužil tudi oceno 20. Približal se mu je lahko le Prevc, ki je bil meter daljši. Slovenca je najbolj ogrožal Nemec Michael Neumayer z 209 metrov dolgim poletom. Kranjec je bil deseti, zmagovalec letošnjega svetovnega pokala Gregor Schlierenzauer 15. Kranjec šesti v skupnem seštevku svetovnega pokala V finalu je bilo nekaj prekinitev, saj je bil veter vedno močnejši. Pri nastopu Robija Kranjca so se razmere izboljšale in z 209,5 metra dolgim poletom je Kranjec napredoval na 6. mesto. Šesti je tudi v skupnem seštevku, kar mu še nikoli ni uspelo: "Zadovoljen sem z vikendom. Veliko sem iztržil v tej sezoni, saj je decembra izgledalo precej črno. Z novimi kombinezoni so mi namreč porušili ves sistem," je za Val 202 povedal Kranjec." Si niste ogledali prenosa? Poglejte si videovrhunce nedeljskega dogajanja: - Tepeš do prve zmage (finalni nastop Tepeša in Prevca) - Pogovor z Jurijem Tepešem - Slovenska himna v čast Juriju Tepešu - Tepeš in Prevc po prvi seriji v vodstvu - Nagec popestril finale - Harlem shake na vrhu planiške velikanke - Skakalna vasica se je zibala v veselih ritmih Prevc: Nimam se za kaj 'sekirati' Nastop najboljše šesterice se je začel z odličnim poletom Runeja Velte, ki je z 217,5 metra dolgim poskusom napredoval na 2. mesto. Zdelo se je, da mu bo prvi kos Peter Prevc, toda zmanjkalo mu je le za 1,2 točke "mišic": "Čeprav moja današnja skoka nista bila optimalna, prvi prvem sem imel nekaj težav že takoj po odskoku z mize in potem tudi pri pristanku, ampak še vseeno sem bil na koncu tretji, tako da se nimam za kaj 'sekirati'," je po nastopu povedal Prevc, ki je ta konec tedna trikrat stal na odru za zmagovalce in to na vseh treh stopničkah. Neprecenljivo: v dveh dneh dvakrat Zdravljica Tepeš je zdržal pritisk, z 214 metrov dolgim poletom si je priboril veliko zmago. "V dveh dneh dvakrat slišati Zdravljico, to je super. Jurij je rekel, da bo najprej letalnico preizkusil in jo je res - s hrbtom ... Hecam se. Sem je prišel v vrhunski formi in potrdil odlično pripravljenost," je svojega varovanca pohvalil trener Goran Janus. V štirih dneh 55 tisoč gledalcev V Planici je bilo v nedeljo 8.000 gledalcev, v vseh štirih dneh skupaj pa okrog 55 tisoč. O slovenskih nastopih lahko govorimo le v presežnikih. Na sobotni ekipni tekmi so bili Tepeš, Prevc, Pograjc in Kranjec nepremagljivi, na petkovi posamični tekmi pa je bil Peter Prevc drugi, podobno kot danes pa so bili trije slovenski tekmovalci med šesterico. PLANICA, nedeljska tekma Končni vrstni red: daljave točke 1. J. TEPEŠ SLO 217,0/214,0 425,5 2. R. VELTA NOR 207,5/217,5 423,7 3. P. PREVC SLO 218,0/212,5 422,5 4. N. KASAI JAP 207,0/217,5 417,8 5. P. ZYLA POL 201,5/216,0 409,6 6. R. KRANJEC SLO 206,5/209,5 406,5 . D. KORNILOV RUS 204,5/213,5 406,5 8. K. STOCH POL 205,5/207,0 406,1 9. S. FREUND NEM 206,5/205,5 404,9 10. M. NEUMAYER NEM 209,0/204,5 401,8 11. G. SCHLIEREN. AVT 198,5/210,0 400,7 ... 24. A. POGRAJC SLO 186,0/185,5 350,8 Po prvi seriji: daljave točke 1. J. TEPEŠ SLO 217,0 218,2 2. P. PREVC SLO 218,0 212,7 3. M. NEUMAYER NEM 209,0 206,2 4. K. STOCH POL 205,5 204,7 5. S. FREUND NEM 206,5 204,6 6. R. VELTA NOR 207,5 204,4 7. W. LOITZL AVT 207,5 203,1 8. A. STJERNEN NOR 210,5 203,0 9. N. KASAI JAP 207,0 200,9 10. R. KRANJEC SLO 206,5 199,7 ... 15. G. SCHLIER. AVT 198,5 193,9 24. A. POGRAJC SLO 186,0 175,1 Svetovni pokal skupno (27/27): 1. G. SCHLIERENZAUER AVT 1.620 2. A. BARDAL NOR 999 3. K. STOCH POL 953 4. S. FREUND NEM 923 5. A. JACOBSEN NOR 878 6. R. KRANJEC SLO 802 7. P. PREVC SLO 744 8. R. FREITAG NEM 736 9. M. NEUMAYER NEM 678 10. J. MATURA ČEŠ 631 ... 13. J. TEPEŠ SLO 571 16. J. HVALA SLO 480 48. M. PUNGERTAR SLO 48 57. A. POGRAJC SLO 22 Poleti (7/7): 1. G. SCHLIERENZAUER AVT 544 2. R. KRANJEC SLO 407 3. A. STJERNEN NOR 313 4. J. TEPEŠ SLO 303 5. P. PREVC SLO 296 6. J. MATURA ČEŠ 236 7. M. NEUMAYER NEM 218 8. P. ZYLA AVT 200 9. K. STOCH POL 198 10. S. AMMANN ŠVI 194 ... 19. J. HVALA SLO 82 37. A. POGRAJC SLO 21 57. M. PUNGERTAR SLO 2 Pokal narodov: 1. NORVEŠKA 5.605 2. AVSTRIJA 5.599 3. NEMČIJA 5.199 4. SLOVENIJA 4.664 5. POLJSKA 3.447 6. JAPONSKA 2.183 Foto/video: Za konec planiške pravljice nov presežek Rune Velta Norveški priboril pokal narodov 24. marec 2013 ob 07:54, zadnji poseg: 24. marec 2013 ob 12:05 Planica - MMC RTV SLO Slovenski skakalci so najboljše prihranili za konec in navijačem v Planici podarili novo zmago. Jurij Tepeš je prvič v karieri na vrhu, na stopničkah pa je bil s 3. mestom tudi Peter Prevc. Izjemen slovenski uspeh je s 6. mestom dopolnil Robi Kranjec, dobro pa je nastopil tudi Andraž Pograjc (24.) Po prvi seriji je kazalo celo na dvojno slovensko zmago, toda Rune Velta je z najdaljšim poletom finala za dobro točko ugnal Prevca in Norveški v neverjetnem razpletu priboril zmago v pokalu narodov. Avstrijci so zaostali le za šest točk. Tako majhne razlike še ni bilo. Slovenija je osvojila izjemno 4. mesto. DALJAVE SLOVENCEV 1. serija 2. serija Jurij TEPEŠ 217,0 214,0 Peter PREVC 218,0 212,5 Robi KRANJEC 206,5 209,5 Andraž POGRAJC 186,0 185,5 Od padca do zmage "Sanjski zaključek. Zdržal sem pritisk. Finalni skok ni bil najboljši, toda izvlekel sem veliko. Morda je dobro, da sem prvi skok v Planici padel, potem sem začel skakati drugače. Očitno bolje skačem, če najprej padem. V Harrachovu sem bil tudi tretji, potem ko sem prej padel," je povedal Tepeš, ki je postal osmi Slovenec z zmago v svetovnem pokalu skakalcev (Ulaga, Petek, Peterka, Kranjec Žonta, Urbanc, Hvala). Njegovemu očetu Miranu to ni uspelo. V prvi seriji dvajsetica za Jurija Tepeš, ki je bil v Planici vse štiri dni med najboljšimi, je vodil že po prvi seriji, ko razmere niso bile dobre, saj je pihal veter v hrbet. Poletel je 217 metrov in si za lep slog prislužil tudi oceno 20. Približal se mu je lahko le Prevc, ki je bil meter daljši. Slovenca je najbolj ogrožal Nemec Michael Neumayer z 209 metrov dolgim poletom. Kranjec je bil deseti, zmagovalec letošnjega svetovnega pokala Gregor Schlierenzauer 15. Kranjec šesti v skupnem seštevku svetovnega pokala V finalu je bilo nekaj prekinitev, saj je bil veter vedno močnejši. Pri nastopu Robija Kranjca so se razmere izboljšale in z 209,5 metra dolgim poletom je Kranjec napredoval na 6. mesto. Šesti je tudi v skupnem seštevku, kar mu še nikoli ni uspelo: "Zadovoljen sem z vikendom. Veliko sem iztržil v tej sezoni, saj je decembra izgledalo precej črno. Z novimi kombinezoni so mi namreč porušili ves sistem," je za Val 202 povedal Kranjec." Si niste ogledali prenosa? Poglejte si videovrhunce nedeljskega dogajanja: - Tepeš do prve zmage (finalni nastop Tepeša in Prevca) - Pogovor z Jurijem Tepešem - Slovenska himna v čast Juriju Tepešu - Tepeš in Prevc po prvi seriji v vodstvu - Nagec popestril finale - Harlem shake na vrhu planiške velikanke - Skakalna vasica se je zibala v veselih ritmih Prevc: Nimam se za kaj 'sekirati' Nastop najboljše šesterice se je začel z odličnim poletom Runeja Velte, ki je z 217,5 metra dolgim poskusom napredoval na 2. mesto. Zdelo se je, da mu bo prvi kos Peter Prevc, toda zmanjkalo mu je le za 1,2 točke "mišic": "Čeprav moja današnja skoka nista bila optimalna, prvi prvem sem imel nekaj težav že takoj po odskoku z mize in potem tudi pri pristanku, ampak še vseeno sem bil na koncu tretji, tako da se nimam za kaj 'sekirati'," je po nastopu povedal Prevc, ki je ta konec tedna trikrat stal na odru za zmagovalce in to na vseh treh stopničkah. Neprecenljivo: v dveh dneh dvakrat Zdravljica Tepeš je zdržal pritisk, z 214 metrov dolgim poletom si je priboril veliko zmago. "V dveh dneh dvakrat slišati Zdravljico, to je super. Jurij je rekel, da bo najprej letalnico preizkusil in jo je res - s hrbtom ... Hecam se. Sem je prišel v vrhunski formi in potrdil odlično pripravljenost," je svojega varovanca pohvalil trener Goran Janus. V štirih dneh 55 tisoč gledalcev V Planici je bilo v nedeljo 8.000 gledalcev, v vseh štirih dneh skupaj pa okrog 55 tisoč. O slovenskih nastopih lahko govorimo le v presežnikih. Na sobotni ekipni tekmi so bili Tepeš, Prevc, Pograjc in Kranjec nepremagljivi, na petkovi posamični tekmi pa je bil Peter Prevc drugi, podobno kot danes pa so bili trije slovenski tekmovalci med šesterico. PLANICA, nedeljska tekma Končni vrstni red: daljave točke 1. J. TEPEŠ SLO 217,0/214,0 425,5 2. R. VELTA NOR 207,5/217,5 423,7 3. P. PREVC SLO 218,0/212,5 422,5 4. N. KASAI JAP 207,0/217,5 417,8 5. P. ZYLA POL 201,5/216,0 409,6 6. R. KRANJEC SLO 206,5/209,5 406,5 . D. KORNILOV RUS 204,5/213,5 406,5 8. K. STOCH POL 205,5/207,0 406,1 9. S. FREUND NEM 206,5/205,5 404,9 10. M. NEUMAYER NEM 209,0/204,5 401,8 11. G. SCHLIEREN. AVT 198,5/210,0 400,7 ... 24. A. POGRAJC SLO 186,0/185,5 350,8 Po prvi seriji: daljave točke 1. J. TEPEŠ SLO 217,0 218,2 2. P. PREVC SLO 218,0 212,7 3. M. NEUMAYER NEM 209,0 206,2 4. K. STOCH POL 205,5 204,7 5. S. FREUND NEM 206,5 204,6 6. R. VELTA NOR 207,5 204,4 7. W. LOITZL AVT 207,5 203,1 8. A. STJERNEN NOR 210,5 203,0 9. N. KASAI JAP 207,0 200,9 10. R. KRANJEC SLO 206,5 199,7 ... 15. G. SCHLIER. AVT 198,5 193,9 24. A. POGRAJC SLO 186,0 175,1 Svetovni pokal skupno (27/27): 1. G. SCHLIERENZAUER AVT 1.620 2. A. BARDAL NOR 999 3. K. STOCH POL 953 4. S. FREUND NEM 923 5. A. JACOBSEN NOR 878 6. R. KRANJEC SLO 802 7. P. PREVC SLO 744 8. R. FREITAG NEM 736 9. M. NEUMAYER NEM 678 10. J. MATURA ČEŠ 631 ... 13. J. TEPEŠ SLO 571 16. J. HVALA SLO 480 48. M. PUNGERTAR SLO 48 57. A. POGRAJC SLO 22 Poleti (7/7): 1. G. SCHLIERENZAUER AVT 544 2. R. KRANJEC SLO 407 3. A. STJERNEN NOR 313 4. J. TEPEŠ SLO 303 5. P. PREVC SLO 296 6. J. MATURA ČEŠ 236 7. M. NEUMAYER NEM 218 8. P. ZYLA AVT 200 9. K. STOCH POL 198 10. S. AMMANN ŠVI 194 ... 19. J. HVALA SLO 82 37. A. POGRAJC SLO 21 57. M. PUNGERTAR SLO 2 Pokal narodov: 1. NORVEŠKA 5.605 2. AVSTRIJA 5.599 3. NEMČIJA 5.199 4. SLOVENIJA 4.664 5. POLJSKA 3.447 6. JAPONSKA 2.183 Vladimir Vauhnik 24. junij 1896-1955 Kraj rojstva: Svetinje pri Ormožu Kraj smrti: Buenos Aires, Argentina Pripadnost: Avstro-Ogrska Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Kraljevina Jugoslavija Veja: Pehota Aktivna leta: 1914 - 1944 Čin: Brigadni general Oboroženi konflikt(i): Prva svetovna vojna Druga svetovna vojna Vladimir Vauhnik, slovenski general, obrambni ataše in vohun, * 24. junij 1896, Svetinje pri Ormožu, † 1955,Buenos Aires, Argentina. Življenjepis Vladimir Vauhnik se je rodil 24. junija 1896 v Svetinjah v Slovenskih Goricah, v učiteljski družini. Imel je še dva brata in sestro. Pred vpisom v peti razred realke v Mariboru se je odločil za vojaško realko (kadetnico) v Mariboru. Bil je odličen kadet in je po tretjem letniku vojaške realke že dobil čin poročnika avstro-ogrske vojske ter odšel na fronto. Med prvo svetovno vojno je služil v 17. pehotnem polku. Ob razpadu Avstro-Ogrske se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je ranjen, odlikovan in povišan v stotnika. Potem je postal častnik Vojske Kraljevine Jugoslavije, kjer je hitro napredoval po hierarhični lestvici. Končal je generalštabno šolo v Beogradu, nato še znamenito Ecole de Guerre v Franciji. Tam je bil sošolec kasnejšega francoskega generala in predsednika republike Charlesa de Gaulla (mnogi viri dvomijo o tej informaciji) ter jugoslovanskega generala in voditelja četniškega gibanja med 2. svetovno vojno Draže Mihajlovića. Leta 1936 je postal načelnik štaba Drinske divizije. Leta 1938 je bil postavljen za rezidenčnega obrambnega, vojaškega, letalskega in pomorskega atašeja v Berlinu. Takrat polkovnik Vauhnik se je vpisal v vojno zgodovino, ko je nekaj dni pred nemško operacijo Kazenska sodba obvestil generalštab Vojske Kraljevine Jugoslavije, da namerava Tretji rajh napasti Kraljevino Jugoslavijo zaradi državnega udara, ki je spodnesel vlado, ki je podpisala pristop k silam osi. Vauhnik je odkril to operacijo skrito pod kodo Projekt 25'. Po kapitulaciji Jugoslavije je bil izgnan iz Nemčije. Postal je častnik Vojske NDH, a se je kmalu vrnil v italijansko okupirano Ljubljano. Tu je še istega leta ustanovil obveščevalno službo Berliner Börsen-Zeitung (BBZ), ki je delovala za potrebe Združenega kraljestva. Ta skupina je delovala vse do leta 1944. Zgodaj leta 1944 ga je Draža Mihajlović postavil za vršilca dolžnosti poveljnika Jugoslovanske vojske za Slovenijo (slovenski del Jugoslovanske vojske v domovini, JVvD), hkrati pa ga je Kraljeva jugoslovanska vlada v begunstvu povišala v brigadnega generala. V tem času je uporabljal tudi psevdonim general Račič [1]. Zaradi sodelovanja z zahodnimi zavezniki je Gestapo sredi leta 1944 aretiral več vodilnih poveljnikov JVvD, medtem ko je Vauhnik oktobra istega leta uspel pobegniti v Švico in od tam poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu, pri tem pa je poudarjal strateški pomen Trsta in Slovenije. Leta 1948 je emigriral v Argentino in se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Pozneje so ga spoznali za partizanskega (sovjetskega) obveščevalca. Dela Nevidna fronta v slo. izšlo leta 1965, Nevidljivi front v sr/hr/ izšlo leta 1984, Memoiren eines Militarattasches v /de/ leta 1967, Vladimir Vauhnik – Nevidna fronta Knjiga Nevidna fronta (Buenos Aires, 1965) obsega spomine, ki jih je zapustil slovenski oficir Vladmir Vauhnik (1955), eden najvidnejših obveščevalcev v svetovnem merilu. Bil je tik pred vojno vojaški ataše na jugoslovanskem veleposlaništvu v Berlinu. Ob izbruhu vojne so ga Nemci zaprli, kmalu pa mu je uspelo priti v Zagreb in od tod v Ljubljano, ki je bila zasedena od Italijanov. Tu je organiziral obveščevalno službo BBZ, ki je preko Trsta in Milana pošiljala zaupna obvestila britanskemu veleposlaništvu v Švici. Da se pripravlja izdaja Vauhnikovih spominu, je po svojem zaupniku med slovensko emigracijo v Argentini kmalu izvedela tudi jugoslovanska tajna služba. Nek srbski pisatelj je dobil naročilo in pripravil proti-knjigo, ki je izšla leto poprej. V njej je Vauhniku naprtil »sodelovanje« z Gestapom. Leta 1972 je knjiga nevidna fronta izšla tudi v Ljubljani (v založbi lista Delo). Izdaja je bila bistveno okrnjena, izuščen je bil del, ki se nanaša na BBZ, od strani 170 – 420. Udba je nagnala prof. Maksa Šnuderla, ki je bil dober znanec Vauhnika, toda med vojno član Avnoja, in je imel več akademskih titul, da je knjigi napisal čustveno spremno besedo. Uvodnik pa je knjigi napisal dr. Dušan Biber in v njem, očitno na srbski ukaz, zatrjeval, da »obstajajo dokazi o tem, da je bil Vladimir Vauhnik med drugo vojno vohun Gestapa.« Zakaj je bila srbska komunistična stran tako razjarjena nad Vauhnikom, ni jasno. Knjiga zadeva stanje pred in med drugo vojno. Odkriva pa, to je res, razmere v predvojni Jugoslaviji, kar lahko prizadene srbsko čast. Celotno knjigo spominov Vladimirja Vauhnika (Buenos Aires 1965) je v Sloveniji nekoliko težko dobiti. Izšel pa je v založbi časnika Delo njen prvi del (1972). Zakaj je drugi del, ki se nanaša na Vauhnikovo medvojno delovanje v Lublani in je najbolj zanimiv, izpuščen, je sprva mogoče le ugibati. Toda na koncu prvega dela, objavljenega v Sloveniji, naletimo na sklepno besedo, ki jo je napisal Makso Šnuderl, nekdanji Vauhnikov sošolec (1895 – 1979). Ta je bil v povojnih letih kar visoka živina partijski in udbovski hierarhiji. Takole navaja, med drugim, o Vauhniku: … Res je, da ni bil za OF in NOV in si je želel nazaj v tisto Jugoslavijo, ki jo je poznal. Vendar pa ni mogoče razumeti, da se nahajajo v drugem delu njegove knjige na več mestih tako fantastične izmišljotine o partizanskem načinu bojevanja, o komunistih in njihovi politiki. Vlado, ki je bil apolitičen človek, tudi do suhoparnosti stvaren, in ki je po obveščevalni mreži lahko ugotovil, kaj je resnica, ni mogel zapisati tako neverjetno nesmiselnih trditev. Končno bi se bil lahko obrnil name. Čisto pred kratkim pa sem izvedel, da je eden od emigrantov, ki so izdali njegovo knjigo, in ki je opravil zadnjo redakcijo njegovega dela, sam vnesel vanj tiste odstavke, ki vsebujejo politično kritiko naše NOB…. Jasno je, da je Makso Šnuderl ponarejal. Ni namreč navedel, kdo naj bi bil tisti emigrant, ki naj bi v Vauhnikove spomine vnesel „popravke“ in prav tako ne , kakšni naj bi bili? In tudi ne, zakaj pri Delu ni izšel tudi drugi del spominov, tako da bi se bralec lahko prepričal, kakšne so omenjene “izmišljotine”. Domnevamo lahko, da je Šnuderla k pisanju nagnala Udba ali mogoče (že takrat) Kos. Ta je imela med emigranti svoje zaupnike in je seveda izvohala, da se pripravlja izdaja Vauhnikovih spominov. Pa je pohitela, zato da bi Vauhnika še poprej diskreditirala. Ker je tedaj srbski pisec Nikola Milovanović že pripravil knjigo „Od marsejskega atentata do Trojnega pakta“ (Beograd 1963), je vanjo pred izdajo vnesel še sestavek o Vauhniku. V njem prikaže, da je bil kot jugoslovanski ataše v Berlinu nacistični agent, ki je pošiljal v Beograd sporočila, kakršna so mu naročili nacisti… Tukaj se krog jugoslovanskega in velesrbskega obravnavanja Vladimirja Vauhnika sklene. 110 Legendarni slovenski obveščevalci Vladimir Vauhnik, polkovnik VKJ, brigadni general JVvD (četniški) – vojaški ataše VKJ in tajni sodelavec britanskega IS Vauhnik se predstavi ... Dosedanji raziskovalci so Vladimirja Vauhnika preds tavljali kot polkovnika VKJ in vojaškega atašeja v Berlinu, ki j e pravočasno obvestil GŠ VKJ in jugoslovansko vlado o načrtovanem nemškem napadu 6. aprila 1941. Ker je bil Maistrov borec in emigrant, je taka predstavitev všečna določenim ideološko-političnim skupinam, zlasti ker je bil tudi idejno protikomunistično usmerjen. V raziskavi o slovenskih četnikih in začetkih slove nske narodne vojske 29 pa sem na podlagi dostopnih dokumentov ugotovil po vsem dru- gačno podobo. Kljub prleškemu lokalpatriotizmu bom sku šal svojega sla- vnega rojaka realno predstaviti, ker si to vsekakor zasluži. Predvsem ni bil nikdar »agent Gestapa«, kakor se mnogim nekritičnim piscem zapiše (tudi namer- no), vendar pa bo držalo, da je moral določeno obdobje (1941–1944) po are- taciji 1941 navidezno sodelovati z nem- ško SD (posebno obveščevalno službo v tujini pod neposrednim vodstvom SS- generala Walterja Schellenberga). Zato sem ga na 16. strani omenjene knjige predstavil takole: Vladimir Vauhnik (Svetinje pri Ivanjkovcih, Ormož, 24. 6. 1896 – Argen- tina, 31. 3. 1955), brigadni general JVvD. Bil je poročnik 17. pehotnega polka AOV in pozneje tudi Maistrov borec. Po pre- stopu v VKJ je končal najvišje vojaške šole in opravljal različne štabno-poveljniške dolžnosti. Leta 1936 je postal načelnik Vladimir Vauhnik, polkovnik VKJ, brigadni general JVvD (Nevidna fronta, 1952, Buenos Aires) 29 Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, PLAVA GARDA – poveljnikovo zaupno poročilo, Maribor, 2006 111 Legendarni slovenski vojaški obveščevalci in tajni sodelavci štaba Drinske divizije, od 1938 pa je bil vojaški a taše VKJ v Berlinu. Pravo- časno je zvedel za datum nemškega napada na Jugosla vijo, menda celo od Göringa oz. njegovega načelnika štaba generala Hans a Jeschonneka, ki je bil slovenskega rodu. Aprila 1941 je Vauhnika aretiral Gestapo in »izgnal« iz Nemčije. Najprej se je priključil vojski NDH, nato pa se je vrnil v Slovenijo. Bil je član in analitik angleške obveščevalne skupin e Bbz v Ljubljani (1941– 1944). Spomladi 1944 je postal namestnik poveljnika JVvD v Sloveniji s činom brigadnega generala. Junija 1944 je emigriral v Švico in potem v Argentino. Napisal je spomine z naslovom Nevidna fr onta. V emigraciji so ga identificirali kot partizanskega (sovjetskega) o bveščevalca, čeprav je bil dejansko sodelavec britanske in dvojnik nemške obvešč evalne službe SD. Imel je več psevdonimov: Vlajko, podpolkovnik Vasi ć, general Račič 30 . Wladimir Vauhnik, poročnik AOV, (Kart. št. 5064, Osnovna knjiga za Štajersko/1896, Vojni arhiv Dunaj) 30 Dr. Srečko Baraga, Ob knjigi Vladimirja Vauhnika N EVIDNA FRONTA, predavanje v SKA 15. 10. 1966, objavljeno v reviji Meddobja, Ese ji in razprave, Argentina, 2003 112 Legendarni slovenski obveščevalci Poročnik avstro-ogrske vojske – Wladimir Vauhnik Zanimivo je, da v raznih član- kih o Vauhniku nisem našel nobene- ga podrobnega podatka o njegovem začetnem vojaškem šolanju (končal je triletno kadetnico v Mariboru) in njegovem službovanju v 17. pešpol- ku »kranjskih Janezov«! Čeprav je bil slabotne in maj- hne postave, visok je bil samo 164,5 centimetrov, je bil soliden mečeva- lec, jahalec in telovadec, pa je tako tudi kadetnico končal z odličnim uspehom. Iz Vojnega arhiva na Dunaju sem pridobil osnovni dokument, iz katerega izhaja, da so ga po končani kadetski šoli 15. 10. 1914 s činom praporščaka napotili v 17. pešpolk in da je bil že 1. 5. 1915 povišan v poročnika. Zakaj ni bil kasneje povi- šan v nadporočnika, nisem mogel ugotoviti, le da je bil s 17. polkom v Judenburgu, ko so se vrstili upori slovenskih polkov ... Nazadnje je bil s 17. pešpolkom leta 1918 zajet v Italiji na tirolski fronti. Iz ujetništva se je vrnil v Maribor kot poveljnik jugoslovanskega 17. pešpolka. Tu sta se z bratom Milošem takoj priključila generalu Maist ru. S fotografije na koroški fronti 1918 je razvidno le, da je imel kot Maistrov borec čin poro- čnika, zato je razumljivo, da je čin stotnika dobil šele po uradnem presto- pu v VKJ, kar se je zgodilo sredi 1919. Zanimivo je dejstvo, da so o Vladi- mirju Vauhniku največ pisali razni publicisti, najma nj pa zgodovinarji. 31 Poročnik Vladimir Vauhnik, pripadnik Maistrove slovenske vojske 1918 (Vir: avtorjev arhiv) 31 Dr. Rozina Švent, Vladimir Vauhnik – vojak in obve ščevalec, Zgodovinski časopis št. 49, 1995, str. 292–288 113 Legendarni slovenski vojaški obveščevalci in tajni sodelavci Različice Vauhnikovih spominov Do resnice o Vauhniku pa bomo tudi prišli, če bomo pr ej razčistili, kdo in kako je predstavljen slovenski javnosti. Nam reč, Vladimir Vauhnik je v emigraciji (Švici) napisal svoje spomine pod spor očilnim naslovom Nevi- dna fronta (na srečo je napisal slovensko in nemško inačico). Nekoč sem v polemiki s povsem neukim (slovenskim) publicistom M. S. zapisal, da so znani obveščevalci lahko pisali svoje spomine samo s pristankom svoje matične (osnovne) obveščevalne službe, s katero so ta jno sodelovali. V Vauhnikovem primeru je bila to vsekakor britanska IS, ki je pozneje določenemu krogu domobranske emigracije v Argentini (okrog lista Svobod- na Slovenija) dovolila, da so šele deset let po Vau hnikovi smrti, leta l965, izdali malce »prirejene« spomine! Uvod je sicer isk reno napisal dr. Frido Pogačnik, Vauhnikov prijatelj (in svetnik veleposla ništva v Berlinu), kratek zapis pa je dodal njegov sodelavec »general Ivan Pr ezelj«, vendar pa je neka- tera poglavja ali pa samo podatke očitno samovoljno dodal bivši časnikar Janko Hafner ali nekdo iz kroga izdajateljev (Svobodne Slovenije). To nam v svojih spominih pove tudi dr. Miloš Vauhnik. Tako je v tej izdaji dodano poglavje »Ljubljana, važno središče obveščevalne službe« (str. 209–220), ki sta mu v drob- nem tisku dodana še zapisa Dejstva o katynskem pokolju in Pokolj Slovenske narodne vojske . Seveda je še nekaj drugih dodatkov in samovoljnih posegov v avtorske pravi- ce, zato bo držalo, da si vse izdaje niso podobne. Osebno se mi zdi še najbolj spo- dobna inačica v nemškem jeziku. 32 Vladimir Vauhnik, Nevidna fronta, Buenos Aries, 1952 32 Vladimir Vauhnik, Memoiren eines Militärattaches, Celovec, 1967 114 Legendarni slovenski obveščevalci Poročila vojaškega atašeja iz Berlina Poleg tega, da je polkovnik Vauhnik kot vojaški ata še redno poro- čal Obveščevalni upravi GŠ VKJ, je redno obveščal tud i Iva Andrića, takra- tnega jugoslovanskega ambasadorja v Berlinu. Dejansko se je začelo z obiskom kneza Pavla v Berlin u leta 1939. Zadnji sestanek je namesto pol ure trajal tri. Polk ovnik Vauhnik je čakal. Po končanem sestanku je na Hitlerjevem obrazu opazil nezadovoljstvo. Knez je Vauhniku rekel: »Skušajte ohraniti prijatel jstvo z Nemčijo, za pri- jateljstvo z velesilami bom poskrbel sam.« Knez je oč itno hotel v Jugosla- viji ohraniti mir. Mesec dni kasneje je Vauhnik odšel v Hamburg, kjer j e bila zasid- rana šolska ladja »Jadran«. Tam je bil tudi Hitler n a pogrebu, zatem pa je imel sestanek z generali. Vauhnik je od državnega s ekretarja, s katerim se je seznanil, zvedel, da je Hitler napovedal zavzetj e Poljske in sporazum s SZ. Poročal je v GŠ, vendar poročilu niso verjeli. Nemčija je napadla Poljsko septembra 1939. Vauhnik j e že prej opozoril GŠ. Najel je vozilo in se pomešal med nemš ke enote: zapisoval si je številke orožja (tudi brat Miloš je pomagal). Tak o je ugotovil sestavo enot in poročal GŠ, da bo Poljska zdržala samo 21 dn i. Naš ataše iz Varša- ve je poročal, da bo Poljska zdržala vsaj pol leta, ob pomoči Francije pa bo odpor stalen. Predsednik vlade Simović in general M irković sta celo zah- tevala, naj Vauhnika odstranijo iz Berlina, češ da poveličuje nemško voj- sko! Ko pa je poljska vojska klonila po 18 dneh, so osramočeni umolknili! Vauhnik je v GŠ poslal tudi podrobno poročilo o novi taktiki nemškega blitzkriega, pa nič! Že 15. marca 1941 je imel dokaze, da je Hitler izda l povelje za prip- ravo napada na SZ. Zaradi tega je Hitler pritiskal na kneza Pavla, naj Jugo- slavija pristopi k trojnemu paktu: odgovor mora dat i do 23., pakt pa pod- pisati 25. marca 1941. Churchil je zahteval, da mor ajo v Beogradu za vsa- ko ceno izvesti državni udar! To se je zgodilo 27. marca 1941. Vauhnik in veleposlanik Andrić sta za odločitev vlade izvedela šele dan poprej. Vsi so bili presenečeni, najbolj pa prijatelji Jugoslavije – vojaški atašeji Grčije, Švedske in posebno Turčije! Vauhnik je tudi opazil, da ga Gestapo ne nad- zira – vendar je to trajalo samo dva dni! Peščica č astnikov VKJ okrog generalov Simovića in Mirkovića je izvedla državni prevrat. Nekdo je v imenu mladega kralja po radiu prebral, da je kralj p revzel oblast. Angleš- 115 Legendarni slovenski vojaški obveščevalci in tajni sodelavci ka agentura je delila denar za sodelovanje na demon stracijah: kričačem po 300 din, nosilcem zastav 1.000 in govornikom po 3.000 din! To so po vojni povedali begunci, ki so jih zasliševali pri IR O v Milanu (Vauhnik Miloš je bil funkcionar IRO v Milanu). Italijanski častniki so Vauhniku že pred napadom Ne mčije na SZ povedali, da bo Italija prej ali slej zapustila Nemč ijo – po 50-dnevni ekspediciji, ki ni prinesla uspeha, pa so bili v to še bolj prepričani! 30. marca 1941 je nemški ambasador von Heeren po pog ovoru z zunanjim ministrom Ninčićem zapustil Beograd. Enako italijanski. Zato so hoteli posredovati prek Italije, vendar Hitler n i dovolil nobenega dogo- vora. Polkovnik Vauhnik je že 2. aprila zjutraj poslal GŠ poročilo, da bo Nemčija 6. aprila napadla Jugoslavijo z bombardiranj em Beograda! Zgo- dilo se je takole: 1. aprila okrog šeste ure popold an je bil Vauhnik v svoji pisarni na Budapeststrasse 3. Zazvonil je telefon. Slušalko je dvignil major Pupis, ki je bil v Berlinu zaradi neke dobave (Sic! Neki Pupis je bil nemški agent v poveljstvu letalstva). Neznanec se n i predstavil, vendar mu je Pupis povedal, da bo polkovniku prenesel sporo čilo. Ta je odgovo- ril: »Ne vem, ali bi. Toda čas beži! Javite mu, prosim, d a bo Jugoslavija v nedeljo, 6. aprila, napadena in bo predvsem Beogra d spremenjen v prah in pepel! Bog čuvaj Jugoslavijo!« Narednik Tbolar je zdrvel po stopnicah, ujel polkovn ika Vauhnika in mu posredoval sporočilo. Vauhnik je takoj po tre h kanalih poslal dobe- sedno sporočilo v Beograd in vse tri brzojavke so 2. aprila zjutraj prispele v Beograd. Predsednik vlade general Simović se za s poročilo menda ni niti zmenil! V noči med 1. in 2. aprilom je polkovnik Vauhnik sp rejel telefonski klic od določene osebe, ki mu je sporočila dogovorje ni znak. To je pome- nilo, da mora v svojo garažo na Keithstrasse, kjer bo v vboklini v zidu našel sporočilo. Gestapovca sta spala v avtomobilu, zato je Vauhnik neo- paženo prišel v garažo in nato v svoji pisarni deši friral naslednje sporoči- lo: »Konferenca ravnokar končana. Napad na Jugoslavijo določen za 6. april. Obkoljevalni napad z vzhoda iz Bolgarije in s severa z Madžarske! Božji blagoslov in moje najboljše želje naj Vas spremljaj o v tej težki preizkušnji.« Tako je Vauhnik 2. aprila zjutraj poslal še drugo š ifrirano brzojavko! 116 Legendarni slovenski obveščevalci 3. aprila je poslal novo brzojavko, po kateri naj bi Jugoslavijo napa- dlo 32 nemških divizij iz Bolgarije in z Madžarske. Istega dne je poslal majorja Pupisa z letalom v Beograd, da bi ustno por očal, kar je bilo že sporočeno! Nemški general o polkovniku Vauhniku Generalmajor Wehrmachta Edmund Glaise von Horstenna u, Vauh- nikov kolega iz avstro-ogrske vojske, po 1938 nemšk i general za posebne naloge, referent za vojaška grobišča in nazadnje voj aški predstavnik Tret- jega rajha v NDH (od 14. 4. 1941 do 7. 9. 1944), je v svojih spominih (Memoaren, II. knjiga, str. 686) omenil tudi polkov nika Vladimirja Vauh- nika. 33 Po vsem sodeč je bil general Horstennau tudi Vauhnik ov odličen vir, saj naj bi skupaj končala vojaško akademijo v D unajskem Novem mestu 25. avgusta 1915, že 1. maja 1917 pa naj bi po ročnik Vauhnik pos- tal poveljnik jurišnega bataljona 17. pešpolka. Ko je postal vojaški ataše v Berlinu, je polkovnik Vauhnik stopil v stik z majorjem Waldemarjem – Willyjem Pabstom, prek njega pa tudi z Abwehrom. Po oceni nemškega Abwehra je bil polkovnik Vauhnik stro- kovno najbolj podkovan generalštabni častnik in najbol je obveščen vojaš- ki ataše v Berlinu. General Horstennau navaja, da se je 28. marca 1941 sestal s polko- vnikom Vauhnikom in mu povedal, da se pripravlja ne mški napad na Jugoslavijo, da bo prišlo do odložitve napada na ZSS R, kar bo »usoden zasuk« v svetovni zgodovini. Vauhnik se je strinjal , da bo Jugoslavija v takem primeru v 14 dneh poražena, najkasneje v štir ih tednih. Točen datum napada na Jugoslavijo je polkovniku Vau hniku sporo- čil 2. aprila 1941 zvečer po telefonu generalmajor Hans Oster, vendar Vauhnik ni vedel, kdo je bil poročevalec. Takratni p olkovnik Oster je to storil po nalogu admirala Canarisa, ki se je pred t em posvetoval še z Ernestom von Weizsäckerjem, državnim sekretarjem v ministrstvu za zunanje zadeve. Polkovnik Oster je o Hitlerjevih na merah obvestil tudi Norveško, Francijo in ZSSR, rekoč, da je s tem hote l pospešiti propad Hit- lerja in nacističnega režima. 33 Vasa Kazimirović, NDH u svetlu nemačkih dokumenata i dnevnika Gleza fon Hor- stenau 1941–1944, Beograd, 1887, str. 79–84 117 Legendarni slovenski vojaški obveščevalci in tajni sodelavci No, točen datum napada, 6. april 1941, naj bi Vauhni ku sporočil major Pabst ... Ker sporočilo, tako pravi Vauhnik, dne 1. aprila proti 18. uri ni sprejel osebno, temveč njegov pomočnik major Pupis, seveda ni vedel, kdo bi bil avtor. Osebno je domneval, kdo bi to lahko bil, gestapov- cem pa je povedal presenetljivo resnico, da bi to la hko bil samo nekdo iz neposredne Hitlerjeve okolice, kakšen pomočnik ali pribočnik, potem pa samo še Göring, Göbbels, Ribbentrop, Himmler in genera li Keitl, Jodl, Hadler ali Jeschonnek. General Horstennau je na koncu tudi zapisal, da je o svojem pogo- voru s polkovnikom Vauhnikom obvestil Abwehr, najprej kapetana bojne ladje (pozneje viceadmirala) Bücknerja, podrobneje p a tudi polkovnika (pozneje generalmajorja) Osterja. Seveda, da bi zašč itil sebe, saj je vedel, da je polkovnik Vauhnik pod kontrolo Gestapa. Ko so Nemci polkovnika izpustili iz zapora, mu je S S-general Sche- llenberg ponudil službo v nemški vojni industriji, ve ndar je polkovnik povedal, da bi raje odšel na kakšno dolžnost v Slova ško ali Hrvaško, potem pa mu je Schellenberg rekel: »Na Hrvaškem je general Glaise von Horstennnau in skupaj z njim boste vzpostavili hrvat sko vojsko po nem- škem načinu.« 34 Tudi ta ga je že pričakoval. Polkovnik Vauhnik se je javil generalmajorju M. (August Marić, 1885–1957), starem u znancu, ki je bil takrat načelnik GŠ hrvaške (domobranske) vojske. Ven dar se z genera- lom Horstennauom nista lotila nameravane zadeve, ke r so bili domo- branci v nenehnih spopadih s partizani. Generala Mar ića je kmalu zamen- jal starejši avstro-ogrski generalmajor Lax (Vladim ir Lax, 1870–1945), ki pa je kmalu zbolel. Potem se je v Zagrebu prikazal An te Anić in z Vauhni- kom sta se dogovorila, da bo v Ljubljani center bodoče zavezniške obveš- čevalne organizacije. Dne 21. novembra 1941 je polko vnik Vauhnik zapu- stil Zagreb. O tem menda ni obvestil Nemcev ... Vauhnik – odličen vojaški strokovnjak in slab polit ik Polkovnik Vauhnik je bil odličen vojaški strokovnjak , saj je bil naj- mlajši generalštabni polkovnik VKJ! Vse vojaško-stro kovne trditve, tudi obveščevalne posege, je zasnoval na matematičnih dok azih. Bil je prepro- sto vojak – znanstvenik! Bil je tudi ploden pisec – pisal je pod psevdoni- mom Marko Strelec, vendar njegova bibliografija ni ug otovljena. Bil je 34 Vladimir Vauhnik, Nevidna fronta, Buenos Aieres, 1 965, str. 242 118 Legendarni slovenski obveščevalci pravi in edini strokovnjak za četniško vojskovanje in je zaradi izkušenj v prvi svetovni vojni za GŠ napisal razpravo o gveril i. Po njegovem mnenju je bila gverila druga možnost za dolgotrajno vojno. Takoj po letu 1918 se je začel ukvarjati z vprašanjem dolgotrajne vojne, ki zahteva trdno gospo- darsko podlago. Menil je, da se samo gospodarsko mo čna država lahko vojskuje. Manjšim državam preostane samo gverila. P rišel je do zaključ- ka, da lahko majhne, a pogumne gverilske enote povz ročijo hude sitnosti vsaki redni vojski, ne morejo pa zmagati v končnem obračunu! Zato tudi njegovo stališče o uporu proti nemškemu okupatorju! Zavrnil je ponudbo, da bi leta 1941 prevzel poveljstv o nad sloven- sko partizansko vojsko, ker je bil prepričan, da ne morejo zmagati! Britanska obveščevalna organizacija Bbz Ni povsem gotovo, kdo je po nalogu britanskega IS us tanovil obve- ščevalno organizacijo – mrežo z imenom Bbz. 35 Polkovnik Vauhnik nava- ja, da je avtor imena, mislim pa, da je bil glavni o rganizator major Ante Anić, nazadnje policijski komisar v Mariboru. Ker se podobne obveščeval- ne organizacije ne rojevajo čez noč, je skoraj goto vo, da je šlo za staro britansko agenturo v Sloveniji in Jugoslaviji ter tu di v Evropi, katere cen- ter se je iz Maribora preselil v Zagreb in nato v Lju bljano, kjer so bili pogoji tajnega delovanja vse do kapitulacije Italij e zelo ugodni. Vsekakor je imel polkovnik Vauhnik tudi v organizac iji posebno mesto, saj je zagrebški del vodila sestrična Melita Thaler vse do aretacije 1942, potem pa sta se Anić in Vauhnik »preselila« v Ljubljano. Vsekakor je Vauhnik opravljal analitične naloge, saj je bil zaradi bolezenskih zna- kov (osivel, gestapovci so ga menda celo drogirali) nesposoben za napor- no operativno delo. Da pa je organizacija imela po vsej verjetnosti odlične tajne sodelavce, priča skica njihovega razporeda in povezav. Major Ante Anić, načelnik obmejnega policijskega kom isariata v Mariboru, je bil zelo uspešen vojaški obveščevalec, sa j je poleg zbiranja vojaških podatkov in propagandnega delovanja uspešn o izvajal tudi diverzije. Osebno je potoval v Avstrijo, agenturo je imel celo med gesta- 35 Vladimir Vauhnik, Nevidna fronta, Buenos Aires, 19 65, str. 275: kratica Bbz pome- ni Berliner Börsenzeutung kot šifra za britansko ob veščevalno skupino v Sloveniji, pomeni pa tudi kratici pisca knjige v cirilici in Z agreb kot glavni punkt obveščeval- ne mreže. 134 Legendarni slovenski obveščevalci pribočnik generala Thomasa, dokler ni pobegnil v Švic o. Bil je dvakrat aretiran, vendar ga je admiral Canaris obakrat rešil . Tretjič pa mu je lah- ko omogočil le pobeg v Švico! Dom ali pa urad majorj a Pabsta v Berlinu je bilo shajališče vseh protihitlerjevih zarotnikov! Ve ndar se admiral Cana- ris ni nikoli osebno izpostavljal. Vse, kar je polkovnik Vauhnik dobil v tem uradu, je pošiljal v Beo- grad, tudi načrte novega orožja. Zato so v Beogradu posamezniki govorili, da Vauhnik poveličuje nemško vojsko! Ko je napoveda l, da se bo poljska vojska obdržala samo 21 dni – šlo pa je za oceno sam ega Abwehra (dejansko se je 18 dni), so celo zahtevali, da ga z aradi nesposobnosti odpokličejo! Še huje je bilo, ko je Vauhnik sporočil , da bo Hitlerjev pohod v Rusijo trajal 4 leta! Menda je samo ena stvar, ki je Vauhnik ni sporočil v Beograd – skupaj z majorjem Pabstom sta načrtovala, kako odstraniti Hitlerja, Vauhnik mu je povedal, da so najbolj zanes ljivi atentatorji z Bal- kana! Novinarske in publicistične objave o »primeru Vauhn ik« O Vauhniku sem najprej bral v obširni reportaži v zag rebškem Vje- sniku v srijedo pod naslovom Slučaj pukovnika V . (Primer polkovnika V.) sredi leta 1966, ko sem služboval v Splitu. Bil sem naravnost šokiran, saj nisem mogel verjeti zaključkom, ki sta jih navedla avtorja Kazimirovć in Ungaro. 29. 7. 1966 sem jima celo napisal pismo in prosil za pojasnila, vendar se zvedavemu poročniku JLA nista oglasila. P rimer polkovnika Vauhnika pa sem vseeno še naprej intenzivno spremlj al in tudi razisko- val, saj sem včasih v kakšni rekonstrukciji obveščev alnih primerov nale- tel tudi na polkovnika Vauhnika. Eden takih je bil t udi primer Črnogorca Jovana Djonovića, ki je na Bližnjem vzhodu delal za zahodne zaveznike, v njegovem dosjeju pa sem našel tudi Vauhnika, Novaka , Rudolfa in še koga. Miloš Vauhnik pravi, da je novinarjema Milovanoviću iz Zagreba in Mariću iz Beogradu posredoval razne podatke, seveda pa so novinarji potem po svoje pisali in krojili resnico o Vauhniku (nacistični agent in podobno). Šele zgodovinar Dušan Biber je leta 1972 v Delu napi sal nekaj objektivnih resnic, med njimi tudi to, da je polkovn ik Vauhnik delal za zavezniške obveščevalne službe in da ni točna Schelle nbergerjeva trditev, da je iskreno in »odlično« delal za Nemce. Poudaril je tudi, da je o Vauhni- 135 Legendarni slovenski vojaški obveščevalci in tajni sodelavci ku zelo težko navajati določene trditve, ker so pač nemški in jugoslovan- ski dokumenti uničeni. Ocenil je, da polkovnik Vauh nik ni bil simpatizer komunistov in NOG, nejasna in problematična pa je bil a tudi njegova vlo- ga med okupacijo. Po njegovem mnenju je polkovnik V auhnik deloval utrujeno in razočarano, zato marsikaj iz njegovega življenja in dela ostaja »nejasno in prikrito«! Vsekakor so najbolj dragocene ocene dr. Maksa Šnuder la, ki si je tudi osebno prizadeval, da bi polkovnik Vauhnik post al poveljnik sloven- skih partizanov. Zadržan sem samo ob njegovi trditvi , da se je nadporoč- nik Vauhnik pridružil generalu Maistru, sodeloval v bojih na Koroškem, bil ranjen, odlikovan in povišan, saj ga v obstoječem seznamu odlikovan- cev nisem našel. 57 Ne razumem sicer, zakaj bi moral Vauhnik po vstopu v VKJ končati vojaško akademijo (saj je z odličnim us pehom končal kadet- nico v Mariboru), zanimiv pa je podatek, da je po ge neralštabni šoli v Beogradu končal še Ecole de Guerra v Franciji (skup aj z De Gaullom in Dražo Mihailovićem) – bil je najmlajši generalštabni polkovnik VKJ. Najbolj zanimiva je Šnuderlova navedba, da je polkov nik Vauhnik 21. 11. 1941 »pribežal iz Zagreba«, takoj zatem pa s o se na njegovo oseb- no pobudo za sodelovanje z OF dne 26. 11. 1941 v Ves elovi ul. 7 sestali Vladimir in brat Miloš s članoma IO OF Jožetom Rusom in Maksom Šnu- derlom. Vauhnikovo takratno stališče je bilo, da bo N emčija sicer vojno izgubila, vendar bo vojna dolgotrajna! Prav zato je zavrnil ponudbo, da bi prevzel poveljstvo nad NOV Slovenije, ker je menil, da je nemška moč prevelika in je zato svetoval prikrite priprave, da bi ob nemškem porazu zavarovali red in mir! Partijski vrh je tako oceno zavrnil. Zavrnil pa je tudi posredovanje Lovra Kuharja – Prežihovega Voran ca! Dr. Maks Šnuderl, ki je edini vedel nekaj več o pol kovniku Vauhni- ku, je za Delo napisal članek na 12 straneh, vendar ni bil objavljen. Zani- mivo je tudi, da niso objavili, kako je Borisu Kraig herju, leta 1945 minis- tru za notranje zadeve, predal Vauhnikov roman o pa rtizanih ... (upam, da je ohranjen med dokumenti Ozne). Vsekakor pa je dragoceno tudi Šnu- derlovo mnenje, da polkovnik Vauhnik ni bil agent G estapa, navidezno pa je sodeloval s SD. Seveda z vednostjo britanskega I S! Nedvomno je bila najodmevnejša ocena, ki jo je pisat elj Tone Sveti- na napisal in objavil v Nedeljskem dnevniku 9. 12. 1 973 pod naslovom 57 Avtorjev članek Odlikovanci s koroške fronte, VZG Logatec, 2004, in splet Vojaštvo – Military na http;//users.volja.net/marijankr/ 136 Legendarni slovenski obveščevalci Dvojni agent v vodah izdajstva, K resnici o Vladimi rju Vauhniku. Ker sem bil kmalu zatem napoten k Svetini kot »službeni« svet ovalec za varnostna vprašanja, sem prepričan, da polovica vsega, kar je Svetina napisal, drži. No, druge polovice pa tudi midva nisva vedela, ker nekateri viri niso bili dostopni, mnogi arhivi pa so bili zaprti. Zanimivo reportažo je decembra 1991 za Mladino napis al tudi dr. Bernard Nežmah, češ da je bil Vladimir Vauhnik najsl avnejši slovenski vohun, vendar je natresel tudi več netočnih podatko v (končal vojno aka- demijo Theresianum na Dunaju kot poročnik, govoril devet jezikov, poza- bil pa na srbščino itd.), pa tako človek tudi kakšni zanimivi zamisli vseve- dnega strokovnjaka ni mogel več verjeti. Če bi danes Tonetu Svetini povedal, da je bil Vauhnik morda sov- jetski ali celo partizanski tajni sodelavec, da je šef Gestapa Müller prešel na sovjetsko stran, da je bil tudi general Draža Mih ailović sovjetski agent, bi samo grdo zaklel in rekel, da je to nemogoče! Pot em pa bi zastal in zadovoljno zaključil: »Zanimivo, mogoče je pa res!? « Tone Svetina je bil dober analitik, predvsem politični! Včasih pa je zan emaril kakšno podro- bnost, saj varnostne službe ni doživel na svoji koži. To se mu je posebej maščevalo, ko je v slovenskem političnem vodstvu »i skal« agenta Alfo ... Vladimir Vauhnik, brigadni general, je bil vsekakor vrhunski sloven- ski vojaški obveščevalec, tudi zavezniški (britanski in sovjetski), ki pa zara- di sektaštva KPS ni mogel postati poveljnik slovens kih partizanov. Names- to generalštabnega polkovnika oz. brigadnega generala in odličnega stro- kovnjaka za gverilsko bojevanje je CK KPS to dolžno st zaupal vojaško neu- kemu delavcu Francu Leskovšku, ki so ga kmalu zatem zamenjali ... Iz Slovenskega centra PEN izstopili vidni člani, tudi Anton Stres Potem ko je zaradi izključitve Janeza Janše iz PEN centra protestno izstopil Andrej Capuder, pa so njegovo zgodbo zdaj ponovili še Drago Jančar, Anton Stres, Tone Kuntner in Alenka Puhar. 184OCENA: +15POŠLJI Share Drago Jančar in Anton Stres Prof. dr. Andrej Capuder, francist, pisatelj, prevajalec, esejist, nekdanji minister za kulturo ter veleposlanik v Franciji in Italiji je po tem, ko je upravni odbor Slovenskega centra PEN pritrdil stališču častnega razsodišča centra, da Janez Janša ne more več biti njihov član, v sredo tudi sam izstopil. Danes pa so izstopili še ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je izključitev Janše označil za politizacijo, Tone Kuntner in Alenka Puhar. V izstopni izjavi, ki jo je na svoji spletni strani v sredo zvečer objavil časnik Demokracija, je Capuder pojasnil, da se je za izstop odločil v ugovor "servilni potezi Slovenskega PEN, ki je bila izglasovana v najožjem krogu, v soglasju z zdajšnjo politično klimo, kjer sta na kocki čast in svoboda slovenskega naroda". Dodal je, da izstopa iz "druščine, ki je tako očitno poteptala svojo ustanovno listino" in pozval vse tiste, ki se z njim strinjajo, naj storijo enako. Izstopna izjava Antona Stresa Izstopna izjava Antona Stresa Stres pa je v svoji izstopni izjavi zapisal, da je izključitev Janše po njegovi oceni in globokem prepričanju politizacija, ki je v nasprotju z ustanovnimi načeli PEN. Ker bi njegovo nadaljnjo članstvo v Slovenskem centru PEN lahko pomenilo, da se s tem strinja, je nepreklicno izstopil. Po poročanju spletnega portala Delo.si sta iz Slovenskega centra PEN protestno izstopila tudi pesnik Tone Kuntner in novinarka, prevajalka in esejistka Alenka Puhar. Ob tem navajajo tudi pismo, ki ga je pisatelj Drago Jančar naslovil na upravni odbor Slovenskega centra PEN. V njem odbor sprašuje, ali so ob izključitvi Janše pretehtali dejstvo, da sta Kuntner in Puharjeva izstopila že zaradi odločitve častnega razsodišča. Pisatelj Drago Jančar je za Delo povedal, da je bilo ugovorov zoper Janševo izključitev več, le da so bile večinoma interne narave. Jančar je sicer 27. februarja pisno ugovarjal razsodbi častnega razsodišča in predlagal odboru, da je ne sprejmejo. Drago Jančar pa je na upravni odbor Slovenskega centra PEN naslovil pismo: "Prosim vas, da mi posredujete zapisnik seje z dne 25. 3. 2013, na kateri ste izključili iz članstva Janeza Janšo. Kot nekdanji predsednik in član imam – upam –, pravico izvedeti, zakaj se je to zgodilo in kdo je tako odločil. Vaša izjava namreč nima nobenega podpisa. Bil sem tisti, ki je Janeza Janšo predlagal za sprejem v članstvo. Morda se je to zgodilo že v času mojega predsedovanja, tega se ne spomnim natančno. Zato sem ob tej odločitvi ne samo presenečen, ampak tudi prizadet. Nenavadno je tudi, da ste tako odločili kljub temu, da je aktualni predsednik Marjan Strojan v pismu članom iz bolniške postelje takšni potezi izrecno nasprotoval. Nasprotoval ji je tudi Edi Kovač, predsednik Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN. Zanima me tudi, ali ste obravnavali moje pismo, v katerem sem izrazil nasprotovanje temu dejanju, in prav tako tehtno argumentirana pisma Nika Grafenauerja, Alenke Puhar, Braneta Senegačnika, Mete Kušar, Dejana Komela in morda še katerega od članov. Želel bi tudi izvedeti, ali ste ob tem pretehtali dejstvo, da sta že zaradi odločitve častnega razsodišča izstopila iz PEN pesnik Tone Kuntner in Alenka Puhar, ena najvidnejših in najbolj aktivnih članic, ki je ne samo v Sloveniji, ampak tudi na zasedanjih Mednarodnega PEN nastopala z razmisleki o človekovih pravicah in svobodi izražanja. Pravkar pa sem dobil sporočilo, da je zaradi vaše odločitve izstopil tudi Andrej Capuder." "Gre za ure, ne za dneve, ... ta pobalinsko podla golazen." Po poročanju spletne strani Požareport naj bi Janšo izključili, potem ko je trenutni predsednik društva slovenskih pisateljev Veno Taufer napisal, naj se odstrani podla golazen. Usodo Janeza Janše kot člana Slovenskega centra PEN naj bi tako zapečatila elektronska sporočila. Akcijo proti Janši je je začel pesnik in pisatelj Andrej Detela, ki je prvaka SDS med drugim obtožil avtokratske in neoliberalne politike, sovražnega govora, laži in serijskih žalitev. Janša je Andreju zaradi tega napovedal tožbo. Piko na in pa je dodal Taufer, ki je prepričan, da je Janez Janša tisti, ki je v medije lansiral javno dostopne arhivske dokumente, ki dokazujejo, kako je Veno Taufer pred leti sodeloval z nekdanjo službo državne varnosti. Janšo so iz društva izključili točno šest dni po tem, ko je Taufer v enem od elektronskih sporočili, ki so med 10. in 15. marcem krožila med člani slovenskega PEN in nekaterimi drugimi znanimi Slovenci, zapisal: "Gre za ure, ne za dneve, da se odstrani od vzvodov državnih organov, predvsem s Sove, ta pobalinsko podla golazen." Hvala vam pogumni slovenci, kateri ste izstopili iz PEN ,ne morem verjeti da še vedno vlada genocidni komunizem najhujše sorte , katerega se je že Tito odrekel 1948 leta. Ta izpis v javnosti bi terebal "gospoda" izločiti iz vseh dejavnikov slovenskega kulturnega življenja. To je najnizja raven katero si lahko bilo gdo privošči v letu 2013. Izjava = "Veno Taufer napisal, naj se odstrani podla golazen". G. Taufer vprašanje je, kdo je kaj? Andrej Capuder zaradi izključitve Janše protestno izstopil iz PEN Andrej Capuder je po tem, ko je upravni odbor Slovenskega centra PEN pritrdil stališču častnega razsodišča centra, da Janez Janša ne more več biti njihov član, v sredo tudi sam izstopil iz centra. 55OCENA: +10POŠLJI Share Andrej Capuder Andrej Capuder S tem je literat, esejist, prevajalec in nekdanji minister za kulturo Capuder podal ugovor "servilni potezi" Slovenskega centra PEN. V izstopni izjavi, ki jo je na svoji spletni strani v sredo zvečer objavil časnik Demokracija, je Capuder pojasnil, da se je za izstop iz Slovenskega centra PEN odločil v ugovor "servilni potezi Slovenskega PEN, ki je bila izglasovana v najožjem krogu, v soglasju z zdajšnjo politično klimo, kjer sta na kocki čast in svoboda slovenskega naroda". Dodal je, da izstopa iz "druščine, ki je tako očitno poteptala svojo ustanovno listino" in pozval vse tiste, ki se z njim strinjajo, naj storijo enako. Capuder je spomnil še, da je Slovenski center PEN iz svojih vrst izključil Janšo, "nekdanjega prvoborca za slovensko samostojnost v letih 1990 in 1991 in predsednika vlade, ki je Slovenijo v letu 2008 popeljala na čelo Evropske zveze". Upravni odbor je o izključitvi Janše iz Slovenskega centra PEN odločal na seji 25. marca. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je odločitev sprejel po temeljiti obravnavi poročila častnega razsodišča, ki je na pobudo 21 članov Slovenskega centra PEN presojalo o vprašanju, ali je Janša glede na njegova zapisana ali izrečena stališča, ki so v nasprotju s temeljno listino Mednarodnega PEN, še lahko član Slovenskega centra PEN. Po mnenju upravnega odbora ravnanje nekdanjega premiera in predsednika SDS v zadnjem obdobju ni bilo v skladu z načelom, da PEN in vsi njegovi člani vedno branijo svobodo tiska in nasprotujejo sleherni obliki cenzure. Zato se je upravni odbor odločil, da njegovo članstvo v Slovenskem centru PEN preneha. Kot razloge za izključitev je upravni odbor med drugim navedel številna zapisana stališča nekdanjega premiera in predsednika SDS v glasilu SDS in drugih medijih, ki so tej stranki blizu, njegove izjave in zapise v zvezi s slovenskimi mediji ter njegove izjave o udeležencih uličnih protestov v zadnjih mesecih. Janša je v odzivu zapisal, da v sklepu upravnega odbora ni naveden niti en stavek, ki bi bil neprimeren in v nasprotju s pravili PEN. Zato je upravni odbor prosil, naj mu posreduje citate izjav. "Ali ni temeljno poslanstvo PEN, da brani svobodo izražanja? Tu pa pravite, da me izključujete ravno zaradi mojih izjav, ki pa jih za povrh še nikjer ne navedete. Na kaj naj se torej pritožim," je še zapisal nekdanji premier. Janša ima pravico do ugovora oziroma pritožbe zoper odločitev upravnega odbora, o pritožbi pa odloči občni zbor Slovenskega centra PEN. Po izključitvi Janeza Janše iz PEN-a izstopil še Boris Pahor "PEN ne sme slediti politiki," je prepričan pisatelj 2. april 2013 ob 14:29, zadnji poseg: 2. april 2013 ob 14:47 Trst - MMC RTV SLO/STA Tržaški književnik Boris Pahor je portal zamejskih Slovencev obvestil, da izstopa iz Slovenskega centra PEN. "Prek medijev sem izvedel, da je PEN izključil Janeza Janšo. Ker menim, da PEN ne sme slediti politiki, ga zapuščam," je povedal za slomedia.it. Upravni odbor je o izključitvi Janše iz Slovenskega centra PEN odločal na seji 25. marca. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je odločitev sprejel po temeljiti obravnavi poročila častnega razsodišča, ki je na pobudo 21 članov oziroma članic Slovenskega centra PEN presojalo o vprašanju, ali je Janša glede na njegova zapisana ali izrečena stališča, ki so v nasprotju s Temeljno listino Mednarodnega PEN-a, še lahko član Slovenskega centra PEN. Kot so dodali, se je upravni odbor ob obravnavi stališča častnega razsodišča v polni meri zavedal, da izključitev iz članstva pomeni skrajni ukrep, ki ga društvo le zelo redko uporabi. Zaradi izključitve nekdanjega premierja Janše iz Slovenskega centra PEN je med kulturniki završalo. Nekateri člani to potezo razumejo kot omejevanje svobode govora. Iz centra sta zaradi tega najprej odstopila Tone Kuntner in Alenka Puhar, sledila sta jima Andrej Capuder in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Za izstop se je poleg nekaterih drugih članov (tudi Drago Jančar) odločil tudi slovenski konzul v Trstu Dimitrij Rupel. Izstopno izjavo iz PEN-a in Društva slovenskih pisateljev je med zadnjimi podal tudi Jože Snoj, ki je zapisal, da "ta čas nista vredna svojega namena". A. K. Jugonostalgiki želijo na vseh ravneh omejiti zavedne Slovence. A nam bodo spet Beograjčani krojili usodo? Nekateri ljudje v tej državi pač mislijo da si lahko prav vse dovolijo... tak primer je tudi KE in še marsikdor.... zato bi moralo še več ljudi iztopiti iz PEN.. saj pa to več ni človeško kar se v tej državi dogaja.... Zgleda da je za prav vse kar je v SLO slabega.. edini krivec janez janša....najlažje je pač s prstom kazati na drugega... kdor drugemu jamo koplje.. nazadnje sam vanjo pade... Slovenci smo lahko ponosni na gospoda Borisa Pahorja. Slovenski PEN se sedaj lahko mirno razpusti... Spomin na leto 1848, ko je prvič zaplapolala slovenska zastava, po karantanski ... Slovensko zastavo danes med drugim opredeljujeta šesti člen ustave ter zakon o grbu, zastavi in himni. 6. člen ustave: Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Naš bil nekdaj je ves ta raj, očetom našim domovina; tuj narod tod se širi zdaj, naš raj je tujcev zdaj lastnina. (Simon Gregorčič) Črnograditelj še Mišič (poleg Vitoslava Türka - brata bivšega predsednika Danila Türka)? "Vsa namigovanja so izmišljena," pravi. Na potezi je inšpekcijska služba 6. april 2013 ob 18:07 Koper - MMC RTV SLO Protikorupcijska komisija je prejela dve prijavi o domnevni črni gradnji Gašparja Gašparja Mišiča. Eno je zavrgla, eno pa predala naprej. "V vprašanjih je veliko zlonamernosti. Tisti, ki vam je sugeriral, nima poštenih namenov, vsa namigovanja so izmišljena," je za Žurnal24 dejal Mišič, sicer novopečeni sekretar premierkinega kabineta, ki je med drugim zadolžen za pomoč pri sanaciji podjetij v težavah. Komisija je po podatkih časnika prejela dve črnograditeljski prijavi, od katerih je eno predala gradbeni inšpekciji. Mišičeva življenjska sopotnica Tatjana Celarc, sicer direktorica podjetja Gasspar v sekretarjevi lasti, ob tem trdi, da s prijavami niso seznanjeni. Mišič ima sicer v lasti več nepremičnin, ki jih je odkupil od Mercatorja v času, ko je tega vodil Zoran Janković, do nedavnega sekretarjev strankarski vodja. "Od Mercatorja sem kupil tri poslovne prostore v Piranu, tudi zemljišče, na katerem danes stoji Rezidenca Park Lucija (Mišičev največji in ne pretirano prodajan nepremičninski projekt 109 stanovanj ter poslovnih prostorov), je bilo v lasti družbe Mercator Degro. Gospoda Jankovića, ki je tedaj vodil Mercator, pa tedaj nisem osebno poznal,” zagotavlja Mišič. A. Č. FOTO: Peterle: Na dan napada JLA je Margaret Thatcher poklicala v Slovenijo 82 Komentiraj Pošlji Tiskaj Velikost pisave Ljubljana, 09.04.2013, 08:56 | N.Š. Margaret Thatcher je po smrti še enkrat razdelila Britance. Na tiste, ki za njo žalujejo in na tiste, ki celo praznujejo njeno smrt. Med strokovnjaki je sicer veliko tistih, ki ji priznavajo rešitev britanske ekonomije, sindikati pa ji tudi po več desetletjih še niso odpustili. Fotogalerija (8) Smrt Margaret Thatcher - 10 Smrt Margaret Thatcher - 4 Smrt Margaret Thatcher - 5 Smrt Margaret Thatcher - 6 Smrt Margaret Thatcher - 7 Smrt Margaret Thatcher - 8 Smrt Margaret Thatcher - 9 Smrt Margaret Thatcher - 11 (Foto: Reuters) Dan po smrti Margaret Thatcher Britanci debatirajo o primernem pogrebu za premierko, ki je Britance razdelila na tiste, ki so jo občudovali in ljubili ter na tiste, ki so jo na smrt sovražili. Čeprav se številni zavzemajo, da bi ji v zadnje slovo pripravili državniški pogreb, za zdaj kaže, da bo šlo za slovesen pogreb z vojaškimi častmi. Razkošen dogodek naj bi namreč že pred leti zavrnila sama Thatcherjeva, ki naj bi dejala, da so pogrebi s preletom vojaških letal potrata. Večino podrobnosti pogreba naj bi nekdanja premierka, ki se je zadnja leta spopadala s številnimi boleznimi, med drugim tudi z demenco, z britansko vlado uskladila že pred petimi leti. Britanci na pogrebu Thatcherjeve, ki je umrla, stara 87 let, pričakujejo številne znane obraze, med drugim nekdanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova in soprogo nekdanjega ameriškega predsednika Nancy Reagan, od domače politične smetane pa naj bi se pogreba udeležili vsi še živeči predsedniki britanske vlade. Fotogalerija (5) Smrt Margaret Thatcher - 16 Smrt Margaret Thatcher - 15 Smrt Margaret Thatcher - 14 Smrt Margaret Thatcher - 13 Smrt Margaret Thatcher - 12 Smrt Margaret Thatcher - 14 (Foto: Reuters) Neokusno praznovanje levičarjev Da britanska levica Thatcherjeve ni marala, ni kakšna posebna skrivnost. Je pa marsikoga presenetilo bučno praznovanje, ki so si ga njeni nasprotniki privoščili ob njeni smrti. Navsezadnje se je Thatcherjeva od politike poslovila že leta 1992, zato bi pričakovali, da so se razgreta čustva doslej že pomirila. A očitno britanski sindikati še niso pozabili, kako jih je Thatcherjeva stisnila v kot, ko je zaradi njihovih zahtev grozil ekonomski zlom države. Sindikalist rudarjev je tako kar javno povedal, da je dan smrti Thatcherjeve "odličen dan". Nekateri sindikalisti so tako napovedali, da bodo na dan pogreba pripravili proteste, spet drugi nasprotniki Thatcherjeve pa so se na ulice odpravili že včeraj, takoj po objavi novice o smrti. "Maggie je mrtva", je po ulicah Glasgowa pelo in plesalo kakšnih 300 ljudi, okoli 100 se jih je zbralo v Londonu. Še več pa jih je v roke vzelo elektronske naprave. Facebook in Twitter sta bila tako polna sovražnih sporočil. Na Facebooku je še najbolj praznovala skupina, sicer ustanovljena že pred tremi leti, ki se je poimenovala "je Margaret Thatcher že mrtva", na istem družbenem omrežju je daleč največ obiska zabeležila stran s kampanjo, ki želi na prvem mestu britanske lestvice videti pesem Ding Dong! The Witch is Dead (Čarovnica je mrtva), druga najbolj priljubljena tema britanskega Twitterja pa je "ne državnemu pogrebu". Veselje ob smrti nekdanje premierke je izrazilo tudi nekaj zvezdnikov, ki pa so po jezi svojih oboževalcev iz nasprotnega političnega pola precej hitro zbrisali sporne izjave. Smrt Margaret Thatcher - 1 (Foto: Reuters) Nekateri so pozabili ... Čeprav je le malo dvoma o tem, da je pod vladavino Thatcherjeve marsikdo tudi trpel ter da je bilo sprejetih tudi nekaj napačnih odločitev, pa so se oglasili britanski zgodovinarji, ki Thatcherjevi priznavajo, da bi brez njenega vodstva državi v določenem obdobju trda predla. Thatcherjeva se je namreč morala spopasti z zapuščino svojih predhodnikov. Ted Heat je inflacijo prignal vse do 27 odstotkov. Harold Wilson in Jim Callaghan sta zapravljala denar, ki ga država ni imela, socialni mir pa kupovala s plačevanjem sindikatov in uvedbo prehrambnih bonov in stanovanjskih popustov, ki so bili prej značilni za Sovjetsko zvezo kot zahodno ekonomijo. Zapravljanje je do leta 1976 državo pripeljalo do roba in Mednarodni denarni sklad jo je moral reševati pred bankrotom, v zameno pa so postavili stroge varčevalne ukrepe. Država je bila v močnem primežu sindikatov, ki so dolga leta politikom služili kot orodje ohranjanja oblasti, v zameno pa so lahko širili svoj vpliv. Nacionalizirana podjetja, šlo je za rudnike, železarne, elektrarne, železnice, telekomunikacije, so imele preveč zaposlenih, a nizko učinkovitost. Na napeljavo telefona je bilo treba čakati tudi do pol leta. Ker se sindikati niso strinjali z odpovedjo kakšni pravici, ampak so njihove zahteve naraščale, omejiti pa se jih ni dalo, so protesti leta 1979 državo povsem ohromili. Ko so stavkali reševalci, jih je morala nadomeščati vojska, ko so stavkali tisti, ki so kopali grobove, so se začele kopičiti krste z nepokopanimi trupli. Thatcherjeva je nato na hitro, a boleče, obračunala s sindikati oklestila njihove pravice in začela z reformami. Do leta 1983 je postalo jasno, da te uspevajo, čeprav ji načina, kako jih je izvedla, in kasnejših posledic njenih odločitev, predvsem na levi strani političnega pola, niso nikoli odpustili. Slavnostna seja v DZ - 2 (Foto: Aljoša Kravanja) Zavzela se je za Slovenijo V imenu Slovenije je ob smrti nekdanje premierke britanskemu kolegu Davidu Cameronu sožalno brzojavko poslala premierka Alenka Bratušek. Na Facebooku pa se je oglasil premier prve slovenske vlade Lojze Peterle. Zapisal je, da je Thatcherjevi hvaležen za pozornost, ki jo je izkazala Sloveniji v času največje preizkušnje. "Na dan napada JLA na Slovenijo me je zvečer poklicala na vlado iz Londona po telefonu. Povejte, kaj se dogaja v Sloveniji. Obraniti moramo mlado slovensko demokracijo. Takoj bom poklicala Johna Majorja in Georga Busha ...," se Thatcherjeve spominja Peterle in dodaja, da to ni bila njena edina pozornost. Šrot: Na Kučanovo pobudo smo se sestali Janković, Bavčar in jaz Sojenje v zadevi Istrabenz 23. april 2013 ob 10:50, zadnji poseg: 23. april 2013 ob 15:56 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na sojenju v zadevi sporne preprodaje Istrabenzovih delnic sta se soočila predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot in nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković. Janković je v pričanju dejal, da je za sporno prodajo delnic Istrabenza izvedel leta 2008, ko je dobil anonimko o prodaji. Po pregledu dokumentov so se Jankovićevi odvetniki odločili za ovadbo nekdanjih predsednikov uprav Pivovarne Laško in Istrabenza, Boška Šrota in Igorja Bavčarja. Na sodišču je Janković potrdil, da je ovadbo zaradi suma kaznivih dejanj podal prav on oziroma njegovi odvetniki. Ob tem je poudaril, da ovadbe ni podal zato, ker je pred leti izgubil tožbo proti Pivovarni Laško in Istrabenzu, temveč ker je po njegovem mnenju dejanje Bavčarja in Šrota "metalo slabo luč na ceh direktorjev". V anonimki, ki jo je prejel, je bila omenjena tudi Sportina, zato je Janković leta 2008 poklical njenega lastnika Bahtijarja Bajrovića, ki mu je pojasnil podrobnosti prodaje. Bajrović mu sicer ni razlagal, na čigavo pobudo so bile sklenjene opcijske pogodbe za prodajo delnic, je dejal Janković. Na vprašanje, ali je v ovadbo dal le dokumente, ki jih je prejel v anonimki, je Janković odvrnil, da je dal izključno tiste, ki jih je prejel, dodal pa je le tisto, kar mu je povedal Bajrović. Janković: Šrot in Bavčar nista moja prijatelja Ko so Jankovića ob prihodu na sodišče novinarji vprašali, ali se bo danes srečal z dolgoletnima prijateljema, je dejal, da z Bavčarjem in Šrotom nikoli ni bil, niti nikoli ne bo prijatelj. Šrot: Janković je neprestano izsiljeval Šrot je po tokratnem pričanju ljubljanskega župana Zorana Jankovića dejal, da je Janković njega in Bavčarja neprestano izsiljeval. Janković naj bi po Šrotovih besedah želel, da z Bavčarjem od njega kupita delnice Mercatorja po ceni 500 evrov. Janković je namreč pred leti tožil Pivovarno Laško in Istrabenz, saj je bil prepričan, da sta skladno s septembra 2005 podpisanim dogovorom družbi dolžni nanj prenesti delnice Mercatorja, vendar pa je sodišče njegov zahtevek zavrnilo. Šrot: Sestali smo se na Kučanovo pobudo Šrot je zato prepričan, da je bil Janković takrat žalosten, ker je moral oditi iz Mercatorja, zato je "neprestano povzročal določene težave". Kot je na tokratni obravnavi dejal Šrot, je zato sam nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu dejal, da "Janković ne razume vseh stvari", na podlagi Kučanove pobude pa naj bi nato prišlo do sestanka vseh treh v Smrekarjevem hramu. Šrot sicer ne ve, zakaj je Janković njega in Bavčarja ovadil zaradi domnevno sporne prodaje delnic Istrabenza. "Ne vem, ali je hotel imeti odškodnino za svoje duševne težave, vendar pa naju je ves čas izsiljeval, da naju bo ovadil, če ne bova kupila delnic Mercatorja," je poudaril. Na vprašanje, ali je Bavčarju res omogočil, da je nezakonito pridobil 25 milijonov evrov, za kolikor naj bi bila s prodajo delnic Istrabenza oškodovana Pivovarna Laško, je Šrot dejal, da ni nikomur ničesar omogočal. "Pivovarna Laško je v tem poslu zaslužila, jaz pa niti nisem bil seznanjen s tem poslom. Zakaj pa bi jaz Bavčarju omogočil ta zaslužek," je dejal Šrot. Krekova: NLB je imel pomisleke Poleg Jankovića je danes na sodišču pričala tudi Metka Krek iz NLB-ja, ki je govorila o odobritvi posojila Sportini, s katerim je družba financirala nakup družbe Plinfin, ki je imela v lasti delnice Istrabenza. Glede na to, da je bila Sportinina zahteva za financiranje posla, ki ni iz njihovega osnovnega poslovanja, so imeli po njenih besedah na NLB-ju zaradi tega pomisleke pri odobritvi posojila. Vendar pa so jim posojilo odobrili, saj so v Sportini zagotovili, da gre za posel, s katerim bodo v razmeroma kratkem času ustvarili dobiček. Teršek: Znakov oškodovanja ni bilo Znova je bil zaslišan tudi vodja pravne službe v Pivovarni Laško Pavel Teršek, ki je ponovil, da mu je Šrot naročil, naj izpelje postopek za ustanovitev družbe Plinfin, na katero so bile kasneje prenesene energetske naložbe Pivovarne Laško. Pojasnil je, da leta 2008 nihče ni ocenjeval, da bi šlo z ustanovitvijo in prenosom naložb za sporne posle. Takrat je iz tega po njegovih besedah nastal dobiček, tega pa danes ne more trditi, ker ne pozna vsega dokaznega gradiva v spisu. "Iz listin, ki so bile takrat na razpolago, nismo dobili znakov, da je šlo za oškodovanje," je pojasnil. Kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo delnic Istrabenza, sta poleg Šrota in Bavčarja sicer obtožena še nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski in nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski. Bavčar se tokratne obravnave sicer ni udeležil, saj je zbolel, postopek zoper njega pa je izločen. Do očitanih kaznivih dejanj naj bi prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov, nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov sveženj Pom-Investu za 49,2 milijona evrov in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov, prav za toliko pa je bila po mnenju tožilstva s tem poslom oškodovana Pivovarna Laško. B. V., Al. Ma. Ivan Oman: Očitno nekdo hoče vzdušje latentne državljanske vojne Slovenska kmečka zveza, predhodnica SLS-a, je bila ustanovljena pred 25 leti 10. maj 2013 ob 23:00, zadnji poseg: 10. maj 2013 ob 23:02 Ljubljana - MMC RTV SLO "Očitno se hoče vzdrževati vzdušje latentne državljanske vojne. Komu to koristi, ne vem. Narodu prav gotovo ne," o trenutnem dogajanju v državi pravi Ivan Oman. Slovenska ljudska stranka te dni praznuje 25. obletnico delovanja. Tedaj je namreč Slovenija dobila prvo demokratično politično stranko - Slovensko kmečko zvezo, predhodnico ljudske stranke. Slavko Bobovnik se je zato v Odmevih pogovarjal s starosto stranke Ivanom Omanom, prvim predsednikom Slovenske kmečke zveze in podpredsednikom Demosa. Med drugim sta se dotaknila tudi trenutnega dogajanja v Sloveniji in pregovorne sprtosti Slovencev. Oman je prepričan: "Dokler se bomo Slovenci zmerjali, bomo vsak na svoji strani prepada. /.../ Najprej se moramo nehati zmerjati." "Različni pogledi na politiko - levi in desni -, to je normalno. Ampak to, kar se pri nas vleče od revolucije naprej, pa je vse prej kot normalno," še poudarja 83-letni nekdanji politik. Nisem pristaš Janse, a so ga zrušili, čeprav sedaj sprejemajo enake ukrepe. To pomeni, da na oblasti ne sme biti pomladnik, ampak kontinuiteta, ki se druži s koruptivnim Jankovičem. TV ne gledam. Janša ostaja na čelu SDS-a Janša: Dvigovanje davkov je napačna smer 11. maj 2013 ob 08:20, zadnji poseg: 11. maj 2013 ob 21:04 Celje - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Janez Janša je na tajnem glasovanju na 10. kongresu SDS-a v Celju kot edini kandidat za predsednika stranke prejel 522 od 533 veljavnih glasov delegatov. 11 delegatov je glasovalo proti. 4 glasovnice so bile neveljavne. Janša je tako prejel 97,2 odstotka vseh glasov. Po izvolitvi je Janša dejal, da je bil SDS v času od ustanovitve tista politična sila, ki je v filozofskem smislu zagovarjala kulturo življenja. Na današnjem kongresu se je slišalo besede, kot so pomlad, domovina, na nekaterih drugih pa puška, smrt, sovražnik, žrtev. Janša je dejal, da v Sloveniji obstaja podtalen del politike, ki se ne poteguje za naklonjenost volivcev in da je SDS edina suverena stranka v Sloveniji. "K nam ne prihajajo strici iz ozadja." Janša je še dejal, da je posebej vesel novih mladih članov, veseli pa so vsakega. SDS bo tudi v prihodnje stranka, ki bo združevala "tiste, ki delamo z lastnimi rokami in glavami", je dejal. Obregnil se je tudi ob idejo demokratičnega socializma. Kot simbol te ideje je pokazal bankovec za 10 milijard dinarjev, s katerim si lahko takrat "dopoldne kupil hot dog, popoldne pa samo še hrenovko". Ob robu 10. kongresa SDS-a v Celju je stari novi predsednik stranke za TV Dnevnik tudi poudaril, da je SDS najmočnejša stranka v državi in tako bo tudi ostalo. Nova delovna mesta lahko nastajajo samo tam, kjer monopoli ne izčrpavajo ljudi in gospodarstva. Janša: SDS kot odgovor na klic Janša je v dopoldanskem nagovoru udeležencem dejal, da je SDS nastal kot odgovor na klic po varnem in dostojnem življenju. "Tega večina v prejšnji državi ni imela," je dodal. Medtem ko je Demos gradil in branil državo, so tisti, ki naj bi oblast zapustili, pospešeno lastninili, je dejal Janša. V uvodnem delu nagovora je bil Janša osredotočen na proces privatizacije oziroma divjega lastninjenja, kot je dejal. Preberite več 10 kongresov SDS-a: od osamosvojitve do časa, ko grozi trojka "Še vedno smo sredi rdečega morja," je dejal Janša, s čimer je želel ponazoriti, da tranzicija v Sloveniji ni bila uspešna. Obregnil se je tudi ob medije. Dejal je, da je rdeči monopol v medijih postal tako očiten, da revni, neplačani delavci izginejo z naslovnic dan po tem, ko oblast prevzame levičarska vlada. "Vstanite v privilegije odeti" Janša je spomnil na dogodek v dvorani Stožice ob dnevu boja proti okupatorju, kjer je bila zapeta tudi internacionala. Namesto "Vstanite v suženjstvo zakleti" pa bi morali tisti, ki so to peli, zapeti "Vstanite v privilegije odeti", je dejal Janša. Potrebna so nova delovna mesta, je dejal Janša, a ne kjer koli, temveč v gospodarstvu, za to pa je potrebna gospodarska rast. Odprava monopolov je temeljni pogoj za izhod iz krize, je še dejal. Aktualna kriza je ogrozila rdeče monopole in njihove privilegije, je dejal, "zato so si, potem ko je zmanjkalo doma, začeli po jugoslovansko izposojati". Znova je pozval k spremembi volilnega sistema v večinski volilni sistem, saj lahko majhne stranke v koaliciji držijo vlado v šahu. Janša je dejal, da je sprememba volilnega sistema nujna. Zdajšnji je namreč, kot pravi Janša, zavajajoč. Brez te spremembe izhoda iz krize ne bo. Spomnil je, da SDS to predlaga že vrsto let. Če bi nas poslušali ... Tudi ustavno omejevanje javne porabe je SDS predlagal že leta 2009, je dodal Janša. "Če bi takrat v nekaj mesecih ta predlog doživel podporo, bil sprejet v takratni vladajoči koaliciji, danes Slovenija ne bi imela 19 milijard zunanjega dolga namesto osmih, kot smo jih imeli takrat, ne bi imeli negativne gospodarske rasti oziroma recesije in ne bi več govorili o krizi," je dejal. Dejal je tudi, da če bi pred zadnjim zadolževanjem odpravili nekatere blokade, kot je možnost, da se z referendumom blokira izvajanje proračuna, in če bi vpisali zlato fiskalno pravilo v ustavo, bi za obresti za izposojenih 3,5 milijarde evrov plačali 800 milijonov manj. Dvigovanje davkov je napačna smer, je dejal Janša. Višji davki privijejo gospodarstvo, je dejal, zato tudi ob dvignjeni stopnji na koncu pobereš manj davkov. Kritiziral je kritike zakona za uravnoteženje javnih financ, češ da je bil poseg preveč brutalen. Zdaj ti kritiki pravijo, da je bilo privarčevano premalo, je dejal. Razgradnja medijskega in sodnega monopola Slovenija je na razpotju, je dejal Janša. V tem trenutku potrebujemo tri rešitve, je dodal. Moramo se strezniti in sprejeti načelo, da lahko tako na lokalni kot nacionalni ravni porabimo le toliko, kot ustvarimo, je dejal. Poleg tega pa je po Janševih besedah potrebna razgradnja dveh monopolov. Potrebujemo neodvisno sodstvo in neodvisne medije, je ugotovil Janša. SDS nikoli ne bo odnehal, je zagotovil Janša, kar je sprožilo bučen aplavz v dvorani. Rdeči monopoli so pred moralnim in finančnim bankrotom, rok za to pa je po Janševem mnenju dve leti. Pohod skozi rdeče morje se končuje, je dejal. "Prišel je čas, ko se moramo ponovno opredeliti za vse, za kar smo se Slovenci množično opredelili pred 25 leti," je dejal Janša. "Ponavljamo geslo s kongresa izpred 10 let: Kdor ni proti nam, je z nami," je dejal in dodal, da SDS vodi povezovalno, ne izključevalne politike. Kdor pa danes SDS izključuje, potrjuje svojo totalitarno zgodovino, je dejal. "Slovenija drsi v nedemokratičen sistem" V popoldanskih urah se je začela razprava delegatov o nekaterih predlaganih resolucijah stranke, ki so bile sicer vse sprejete brez glasu proti. Evropska poslanka iz vrst SDS-a Zofija Mazej Kukovič je dejala, da Slovenija drsi iz demokratičnega v nedemokratičen sistem. Večina ljudi namreč ne verjame več, da se da z volitvami kaj spremeniti, je dejala, to pa naj bi predstavljalo pot v enopartijski sistem. SDS bo pri mladih spet obudila spoštovanje do zemlje in do hrane, ki jo na tej zemlji pridelamo, je še dejala Mazej Kukovič. To je komunizem namreč izrinil iz glave. To je pojasnila z osebno izkušnjo. Kot otrok je bila namreč izseljena iz šole na podeželju, zato je morala pešačiti uro in pol do avtobusa, nato pa iti z njim v mesto. To je ljudi oddaljilo od zemlje, je pojasnila. Družbo se je poleg tega prepričevalo, da je pomembno samo delovno mesto za tekočim trakom in da je tisto na zemlji ničvredno, je dejala. "Vprašajte mlade, ko sedijo po kavarnah, recimo v Ljubljani, koliko jih čuti potrebo po tem, da bi si posadili neko seme v zemljo. Vprašajte jih. In to so posledice komunizma," je dejala. "Danes razlagam mladini, da moramo najti kombinacijo med motiko in računalnikom. Oboje moramo uporabiti, plus internet in informacijsko cesto in bomo mogoče našli delovno mesto zase," je še dejala evropska poslanka Mazej Kukovič. K razpravi se je prijavil tudi Jožef Jerovšek, ki je opozoril na neuporabo možnosti, ki jih omogoča zakon o zaplembi nezakonito pridobljenega premoženja. "Imamo zakon, ki ga sodstvo ne želi uporabiti," je dejal. "SDS bo naredila iz te države normalno državo. Ne smemo biti brezupni," je zaključil Jerovšek. "Janša ima še mnogo večji ugled v EU-ju" Branko Grims je za MMC dejstvo, da predsednik stranke tudi po 20 letih ostaja Janša, utemeljil z njegovim ugledom in učinkovitostjo. "Gospod Janez Janša nima ugleda samo v SDS-ju, še mnogo večji ugled ima v Evropski uniji in najboljši dokaz za to je njegov zadnji dosežek, ko je izpogajal v finančni perspektivi za naslednje obdobje s strani EU-ja bistveno, bistveno boljši položaj za Slovenijo, kot je bil prvotno predviden," je dejal. En kandidat kot obrambni refleks SDS-a Kot je za MMC dejal nekdanji minister za gospodarstvo ter delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, večina članstva meni, da še ni čas, da bi menjali predsednika, in dodal: "Spopad za to predsedniško mesto bi bil tudi neke vrste uspeh tistih, ki želijo s temi aferami doseči namen. To, kar se je s KPK-jem zgodilo, ni bil spontan scenarij." Je torej dejstvo, da Janša ni imel protikandidata refleks SDS-a? "Tako je, proti tem diskreditacijam, ki se niso zgodile prvič, ki imajo neko tradicijo. V zanimivih trenutkih pridejo." "Janša je garač, tega mu nihče ne more oporekati. Tudi vizije, ki jih ima, so tiste, ki so evropske, a gotovo ima tudi napake, kot jih ima vsak človek," pa je dejala Zofija Mazej Kukovič, ki sicer ne ve, zakaj ni še kdo kandidiral za mesto predsednika. Finančni minister Uroš Čufer je nedavno finančne trge miril z besedami, da gre pri politiki nove vlade bolj ali manj za nadaljevanje ukrepov njene predhodnice. "V zvezi s to vlado se je precej govorilo o plagiatih, ampak ko gre za kopiranje dobrih idej, v tem primeru mislim, da to pozitivno za Slovenijo. Jaz sem vesel," je na to dejal Grims. Zelo neprijetno vprašanje s strani njenih lastnih volivcev pa bo, zakaj je bilo sploh potrebno menjati vlado, če nova nadaljuje politiko prejšnje, je dejal Grims. "Očitno je bila ta politika edina pravilna, edina dobra," je še ocenil. Kot rečeno, je bilo na kongresu predlaganih in brez glasu proti sprejetih več resolucij. "Mi smo stranka, ki jo dejansko družijo vrednote. Tako bi pravzaprav moralo biti v vseh strankah, pa pri številnih žal ni," je dejal Grims. Zaradi vrednot, kot sta domoljubje in svoboda, smo sposobni poiskati skupni imenovalec v dobro Slovenije, je soglasno potrditev vseh predlogov pojasnil Grims. Rupel: "Mesec maj je kot nalašč za majniške deklaracije" Dimitrij Rupel, nekdanji dolgoletni zunanji minister, je v pojasnilu majniške deklaracije 2013, ki je bila tudi sprejeta, dejal, da je mesec kot nalašč za majniške deklaracije. Od druge, tiste iz leta 1989, je minilo 24 let, kar ni kratko obdobje, je pojasnil Rupel. "V tem času lahko propade država," je dejal in dodal, da je prva Jugoslavija trajala manj. SDS z majniško deklaracijo 2013 sicer vabi "politične stranke, gibanja, druge civilnodružbene organizacije in vse ljudi dobre volje, da - tako kot v času osamosvajanja - strnemo svoje vrste". Treba je namreč utrditi krhko demokracijo, Sloveniji povrniti ugled in povrniti blaginjo državljanov in državljank, menijo v stranki. Na kongres v opoziciji Kongres stranke se je začel že dopoldne. Med vnaprej posnetimi govori nekaterih SDS-ovih zaveznikov v EU-ju, kot je vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Joseph Daul, je povezovalka dogodka Saša Einsiedler prebirala tudi poslana pisma podpore Janezu Janši in SDS-u iz tujine. 560 delegatov SDS-a, kolikor jih je bilo na kongresu, je sprejelo tudi resolucijo Družba svobode in odgovornosti, ki po njihovem mnenju ponuja odgovore na trenutne izzive in položaj v državi, hkrati pa, kot so zapisali, vrednostno središče slovenskega naroda postavlja na temelje vrednot osamosvajanja. Resolucija vsebuje tudi analizo dozdajšnjega strankinega delovanja in najpomembnejše izzive za prihodnost, je za Radio Slovenija poročal Marko Škrlj. Janša: Dogovor s sindikati bo prinesel le četrtino potrebnega Janez Janša izdal novo knjigo z naslovom Za kulturo življenja 21. maj 2013 ob 14:43 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Dogovor s sindikati o znižanju plač v javnem sektorju bo prinesel okoli 100 milijonov evrov prihranka, kar je le četrtina tega, kar bi bilo treba, pravi prvak SDS-a Janez Janša. Zato je po njegovem mnenju tisti, ki misli, da se bo s tem zadeva rešila, v veliki zmoti. Potrebno je krčenje administrativnega dela javnega sektorja Janša, ki je na predstavitvi svoje knjige Za kulturo življenja komentiral nekatere aktualne zadeve, je prepričan, da je zniževanje plač v javnem sektorju v tem trenutku napačen korak. "Linearno znižanje plač je bilo izvedeno lani, letos pa bi moralo priti do fizičnega krčenja administrativnega dela javnega sektorja. Ta je namreč za 20 odstotkov prevelik in dokler se to ne zgodi, dokler se ta strošek delovanja države ne zmanjša, toliko časa ne bomo začeli odpravljati trajnega vzroka, zaradi katerega smo v krizi," je dejal. Vladne stranke si ne želijo rešitve glede fiskalnega pravila Predsednik SDS-a je komentiral tudi možnost dogovora za sprejetje fiskalnega pravila, o katerem naj bi DZ glasoval v petek. Po Janševem mnenju že to, da je omenjeno pravilo na sejo uvrščeno brez točke o referendumskih spremembah, kaže na to, da si vladne stranke "tukaj ne želijo neke rešitve". Licitiranje o fiskalnem pravilu Sam tudi sicer ne razume "licitiranja" o tem, kdaj naj bi bilo uvedeno fiskalno pravilo. "Če namreč pravila ne sprejmemo in krmila ne obrnemo iz smeri, v katero se obrača, bo itak brezpredmetno govorjenje o tem, ali se še lahko zadolžimo, ker se več ne bomo mogli," je opozoril. Z Janšo ni nihče stopil v stik glede sestanka vseh političnih strank Glede informacije, da bi na temo ustavnih sprememb utegnil biti še en sestanek vseh parlamentarnih strank, pa je Janša pojasnil, da z njimi glede tega ni stopil v stik nihče. "Na zadnjem sestanku je bilo sicer govora o tem, da je nekaj takega možno. Tudi predsednik republike se je ponudil, da bi lahko pri tem iskal neko rešitev, vendar za zdaj ni nobenih predlogov," je dodal. S. B. L. Bravna televizija za Alenko Bratušek. Najboljši premier ever! Edini steber vrednot Slovenske osamosvojitve, edini, ki se upa spopasti z akterji tranzicijske levice. Janez Janša = POMLAD Slovenijie Danes se vidi, da je zadel tudi z oceno levega fašizma v Sloveniji - danes je zaokrožila izjava Žižka, da bi vse ki ne podpirajo Sirize od njega dobili karto v Gulag. Dragi moji, malo si poglejte tudi izkupiček od prodanih knjig Janeza Janše. Težko bi rekli, da še kar drži poročilo KPK-ja, kajne? Sicer se pa v tem trenutku jasno vidi, kakšno banano vlado imamo. Harij Furlan, človek levice izpustil Hildo Tovšak, VIVILANDVIKEN bo kar tožila bonitetno agencijo Moodys. Da ne naštevamo dvojna merila vlade šivilje. Žalostno res, dejansko se vidi, da se je lani situacija na trgih izboljšala, letos pa pogrom tisočletja. Hvala socialisti, po nasvet pa kar k opevanemu Hollandu, ki je totalno pogorel. Janša: Monopoli so bili ključni problem že v času, ko je Slovenija nastajala Avtor: Aleksander Kolednik Janez Janša je ob predstavitvi svoje nove knjige Za kulturo življenja napovedal, da bo še letos prišlo tudi do ponatisa knjig Premiki in Okopi. 88OCENA: +10POŠLJI Share Janez Janša Janez Janša Založba Nova obzorja je pripravila novinarsko konferenco, na kateri je predsednik SDS Janez Janša predstavil svojo novo knjigo Za kulturo življenja, v kateri so zbrani njegovi prispevki in analitične ocene, ki so nastali kot odziv na aktualno politično dogajanje med letoma 1988 in 2013. Nova razkritja o aferi Depala vas Janša je na novinarski konferenci poudaril, da bo 25. junija letos izšla tudi tretja dopolnjena izdaja njegove knjige Premiki, ki je bila do zdaj v slovenskem jeziku prodana v 63 tisoč izvodih, v tujih jezikih pa v 8 tisoč izvodih. Poleg tega Janša napoveduje, da bo do konca leta ponatisnjena tudi knjiga Okopi, saj je po njegovih besedah v zadnjih letih prišlo na dan veliko dokumentov, ki razkrivajo ozadje afere Depala vas, zato bi bilo, kot pravi Janša, škoda, če ne bi prišlo do ponatisa. Predsednik SDS je ob tem pojasnil, da so mediji ponavadi ob izbruhu afer polni raznih podrobnosti, ampak le do točke, ko se afere začnejo razpletati. Prepričan je, da takrat interes medijev usahne, in enako je bilo po njegovem mnenju tudi v primeru Depale vasi. "Na sodiščih se je zadeva vlekla 10 let. Nihče ni bil obsojen. Slovensko sodstvo je namerno pustilo, da je stvar zastarala, in v sodbi, s katero se ugotavlja, da je stvar zastarala, sodnik, slučajno ali pa neslučajno isti kot v zadevi Balkanski bojevnik, napiše, da bi bili vsi obsojeni, če stvar ne bi zastarala. Skratka, nekaj nedopustnega, ampak to je šlo v celoti mimo javnosti," je poudaril. "Mladino je polastninila Udba" Janša je glede svoje izključitve iz centra Pen izpostavil, da po njegovih informacijah prihaja veliko vprašanj s strani mednarodnega centra Pen in da je svojim znancem v mednarodnem Penu tudi sam pojasnjeval, kaj se dogaja. Ob tem je dodal, da je bil postopek njegove izključitve sprožen, da pa še vedno ni dobil sklepa o izključitvi, zato se nima na kaj pritožiti. Spregovoril je tudi o reviji Mladina, brez katere si ne predstavlja slovenske pomladi, saj je utelešala pravico do svobode govora, vendar opozarja, da je revijo v skladu z navodili Milana Kučana in Tomaža Erlta "polastninila" Udba in "po osamosvojitvi je bilo to namesto orodja demokratičnih sil orodje monopola", čeprav večina javnosti tega zasuka ni opazila. "Ko je šlo zares, je ta revija vodila sicer manjšinski del javnosti, ki je osamosvojitvi nasprotoval. Objavljeni so bili članki pod naslovom Samostojna Slovenija, ne hvala in podobno, je pojasnil. "Ko si denarja ni več mogoče izposojati, je konec monopola" Poudaril je, da če se del političnega življenja odvija v skladu z besedami Milana Kučana, da obstaja več resnic, vedno kratkoročno zmaga tista resnica, ki je bolj razglašana in ki ima "močnejše zvočnike, ki pa potrebujejo močno elektriko. Ta elektrika je davkoplačevalski denar. Ko ga zmanjka, se denar izposoja, ko pa to ni več mogoče, je konec monopola. Zdaj smo na začetku te faze". Dodal je še, da so bili monopoli ključni problem že v času nastanka Slovenije. Izpostavil je, da je Slovenija velikokrat, ko je bila na razpotju, izbrala pot, ki je bila drugačna od tiste, ki so jo zagovarjali v SDS, pri tem pa je prepričan, da bi danes zlahka dobili večinsko podporo za tiste poti, ki niso bile izbrane. Kot primer je izpostavil, da danes ne bi bili v krizi, če bi leta 1996 v državi uzakonili večinski dvokrožni volilni sistem, kot so predlagali v SDS, saj bi nas jasna razdelitev odgovornosti pripeljala do stabilne in učinkovite države. Janša: Dogovor s sindikati bo prinesel le četrtino od potrebnega Dogovor s sindikati o znižanju plač v javnem sektorju bo prinesel okoli 100 milijonov evrov prihranka, kar je le četrtina tega, kar bi bilo treba, je na predstavitvi svoje knjige dejal Janša. Zato je po njegovem mnenju tisti, ki misli, da se bo s tem zadeva rešila, v veliki zmoti. Janša je tudi sicer prepričan, da je zniževanje plač v javnem sektorju v tem trenutku napačen korak. "Linearno znižanje plač je bilo izvedeno lani, letos pa bi moralo priti do fizičnega krčenja administrativnega dela javnega sektorja. Ta je namreč za 20 odstotkov prevelik in dokler se to ne zgodi, dokler se ta strošek delovanja države ne zmanjša, toliko časa ne bomo začeli odpravljati trajnega vzroka, zaradi katerega smo v krizi," je dejal. Predsednik SDS je komentiral tudi možnost dogovora za sprejetje fiskalnega pravila, o katerem naj bi DZ glasoval v petek. Po Janševi oceni že to, da je omenjeno pravilo na sejo uvrščeno brez točke o referendumskih spremembah, kaže na to, da si vladne stranke "tukaj ne želijo neke rešitve". Sam tudi sicer ne razume "licitiranja" o tem, kdaj na bi bilo uvedeno fiskalno pravilo. "Če namreč pravila ne sprejmemo in krmila ne obrnemo iz smeri, v katero se obrača, bo itak brezpredmetno govorjenje o tem ali se še lahko zadolžimo, ker se več ne bomo mogli," je opozoril. Glede informacije, da bi na temo ustavnih sprememb utegnil biti še en sestanek vseh parlamentarnih strank, pa je Janša pojasnil, da jih glede tega ni kontaktiral nihče. "Na zadnjem sestanku je bilo sicer govora o tem, da je nekaj takega možno. Tudi predsednik republike se je ponudil, da bi lahko pri tem iskal neko rešitev, vendar za zdaj ni nobenih predlogov," je dodal. STA Sunita Williams: Ženske se pri delu na vesoljski postaji lahko merijo z moškimi Avtor: STA, A. O. Ljubljana - Ženska se s svojo strokovnostjo pri delu na vesoljski postaji lahko meri z moškimi kolegi, uspešnost misije pa je odvisna od skupnega dela in povezanosti astronavtov med seboj. 0OCENA: 0POŠLJI Share Sunita Williams Sunita Williams Tako trdi ameriška astronavtka Sunita Williams, ki se je udeležila prireditve Ženske v znanosti, ženske v vesolju v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije. Williams: Prisotnost žensk v znanosti povsem normalna Prisotnost žensk v znanosti je za astronavtko slovenskega rodu povsem normalna, "saj vsak spol doprinese svoje ideje, ki pomagajo pri razvoju znanosti". Pomembno je, da se pri delu trudiš po svojih najboljših močeh in da si aktiven član odprave. Williamsova je omenila, da so bili pri njenem odločanju za poklic pomembni tudi dosežki drugih astronavtov slovenskih korenin. Želela je slediti njihovim vizijam, ki so ji bile izziv. Kot je povedala, je ta poklic dostopen vsem tistim, ki se zanj odločijo in za to trdo delajo, ne glede na narodnost ali spol. Izkušnjo vesolja želela deliti z ljudmi, od koder izhajajo njene korenine O pomenu obiska v Sloveniji je poudarila, da želi deliti izkušnjo vesolja z ljudmi, od koder izhajajo njene korenine. Tako s Slovenijo kot Indijo, od koder izhaja njen oče, vzpostavlja tesen odnos, ki se je odražal tudi na vesoljski postaji, kjer je imela s seboj obe zastavi. Kot je povedala, je iz obeh kultur prevzela lastnosti, ki so ji pomagale na poklicni poti. Pri tem je izpostavila slovensko vztrajnost in željo doseči zastavljeni cilj. V nadaljevanju je Williamsova tudi povedala, da se kljub njeni majhnosti, Slovenijo in njene geografske značilnosti lepo vidi tudi iz vesolja, še posebej gore, jezera in Ljubljansko kotlino. O sami misiji pa je pojasnila, da se astronavti nanjo pripravljajo dve leti in pol. V tem času so med drugim podvrženi številnim preiskavam organizma, metabolizma, vzdržljivosti in drugim pripravam na življenje v vesolju. Pri tem jim pomaga okoli tisoč ljudi. Na misijo odidejo za šest mesecev, tam pa opravljajo veliko inženirskega dela in izvajajo različne eksperimente. Williamsova je poudarila, da na vesoljski postaji sodelujejo tudi z ruskimi kozmonavti, zato je poleg angleščine potrebno znanje ruskega jezika. Komel: Preučevanje vesolja presega razlike med narodi Srečanja se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, ki je v svojem govoru poudarila pomen zgleda, ki ga daje Williamsova v zavedanju svojih korenin in povezanosti s Slovenijo. Ob tem je dejala, da preučevanje vesolja presega razlike med narodi in spodbuja k povezovanju v znanosti. Andrej Umek iz Slovenske znanstvene fundacije pa je povedal, da sodi obisk Williamsove v okvir poslanstva fundacije, ki je promocija slovenskih znanstvenikov in širjenje razumevanja za znanost. Po njegovem prepričanju se skozi raziskovanje vesolja pokaže potreba po znanosti in da ta vodi do praktičnih rešitev. Pomen obiska pa je, da spodbudi mlade, da se odločijo za naravoslovne poklice in znanost, "saj dosežki Williamsove kažejo, kako zelo je znanost koristna," je še dodal. Foto: Matej Povše Sankcije zoper novinarja Korošca umaknjene Premierka Bratušek meni, da je bila kazen preveč drastična 21. maj 2013 ob 16:10 Maribor - MMC RTV SLO/STA Odgovorna urednica informativnega programa Regionalnega centra RTVS Maribor Polona Pivec je popolnoma umaknila ukrepe zoper novinarja Mateja Korošca. Kot je dejala, je Korošec z odločitvijo seznanjen. Urednica Polona Pivec je novinarskim združenjem, društvom in aktivom poslala javno pismo, s katerim je sprejela pozive novinarjev k popolnemu umiku "drastične kazni" zoper Korošca, novinarja Regionalnega centra RTVS Maribor. Ob tem je pojasnila, da mnenjskih besedil v Dnevniku TV Slovenija praviloma ne objavljajo, zlasti ne nenajavljenih. Osnovna pravica gledalca je namreč biti opozorjen, da bo slišal novinarjevo osebno mnenje, je zapisala. Pivec: O prepovedi dela ni bilo govora Korošcu je Polona Pivec ob prisotnosti njegove neposredno nadrejene kolegice Nine Cverlin dan po njegovem javljanju v živo ob obisku premierke Alenke Bratušek v Mariboru povedala, da je prekršil dogovore in mu pojasnila, da je "povzemanje lastnih starih izjav narcisoidno dejanje, njihova nadgradnja z opazkami o izjavah predsednice vlade pa njegov osebni pogled ali celo neresnica". Zapisala je, da o prepovedi dela za informativne ali katero koli drugo oddajo ni bilo nobenega govora. Prav tako ukrepa ni izrekla v pisni obliki, kar bi imelo formalno težo, ob ukrepih pa da nihče izmed sodelavcev ni protestiral in tudi Korošec se ni pritoževal. Spomnimo, Korošec je v javljanju v živo v Dnevniku ob sredinem obisku premierke Alenke Bratušek v Mariboru dejal: "Če sem pred leti ob obisku slovenskega premierja dejal, da ni povedal nič pametnega, lahko tokrat dodam, da ona ni povedala praktično ničesar, ne samo nič pametnega." Zaradi tega naj bi mu Polona Pivec začasno prepovedala javljanje v živo pri političnih temah. Novinarji (in premierka) proti sankciji Nato se je oglasilo Društvo novinarjev Slovenije, Združenje novinarjev in publicistov, pa tudi novinarski aktivi Radia Slovenija in informativnega programa Televizije Slovenija ter predsednik novinarskih sindikatov RTVS Zoran Medved, ki se s takšno sankcijo niso strinjali. Tudi predsednica vlade je dejala, da je šlo mogoče res za malo preveč drastične ukrepe proti novinarju. Problema sploh ne bi bilo, če bi za vse veljala ista merila. Tako pa se je čez prejšnjo vlado lahko razpjeval na RTVju vsak, ki je imel pet minut časa... Pravilno, saj res ni rekel nič žaljivega ali neresničnega! Alenka, skuliraj se malo. Kako da ni povedal anič novega? Nadgradila je angleško slovnico z novo obliko: avrselfs! "vi vil solf avr problems avrselfs! No! Šušteršič izstopil iz DL-ja, o politiki sploh ne razmišlja Šušteršič se v DL-ju že nekaj časa ni počutil udobno 22. maj 2013 ob 10:05, zadnji poseg: 22. maj 2013 ob 10:38 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je izstopil iz Državljanske liste. Kot je dejal, ga politika po torkovem dvigu DDV-ja ne mika več. "Izstopil sem po včerajšnjem glasovanju o DDV-ju. Drugega ne komentiram," je dejal za Finance in dodal, da ga politika za zdaj nič ne mika. Na vprašanje Slovenske tiskovne agencije, ali razmišlja o sodelovanju s katero drugo stranko ali o ustanovitvi nove, pa je Šušteršič odgovoril, da sploh ne razmišlja o politiki. Pred Šušteršičem je v zadnjih mesecih DL zapustilo že nekaj vidnih članov. Ob vstopu DL-ja v vlado Alenke Bratušek se je Šušteršič umaknil z mesta podpredsednika stranke in se od stranke distanciral, tako da je bil izstop praktično le še vprašanje časa. Odstopno izjavo, ki jo je poslal po elektronski pošti, je DL, kot je potrdil vodja poslancev te stranke Rihard Braniselj, prejel danes. Prejšnji teden je svet stranke na Šušteršičevo mesto izvolil Alojza Selišnika, ki naj bi bil, pišejo Finance, bližje Virantovi struji stranke. B. V. Protesti so bili odprti, in ne enosmerno naravnani. Ni res! Sem na uradno facebook stran od "vstaje" napisal, zakaj ne protestirajo tudi proti jankoviću, če so oni kao proti vsem politikom, pa so me tam najprej komentatorji žaljivo popljuvali, ko sem pa še enkrat to napisal, pa še cenzurirali in brisali. Sedaj se pa morajo dogovoriti, ali si bo ob poskusu prijetja zlomila tilnik, ali pa bo naredila samomor. V zaporu se lahko še zlomi in pove kaj preveč. ti-ne a ne zastopiš da jo je izpustil Furlan??? pa najbrž ne zaradi Betnave ampak zaradi posestva Bužekijan... saj je ravno kavboj tega posestva omogočil da je on na tej funkciji kateri je... maš probleme pri zagovarjanju, ane?? hahahaha Furlan - oseba ki je omogočil da je bila Tovšakova izpuščena!!! Fišer - omogočil nastavitev Furlana Zalar - nastavil oba in fišerja in furlana kresalova - zaradi nje je bil nastavljen zalar senica - njegovi milijoni omogočili kresalovi prevzem stranke ter partner kresalova tovšakova - prala denar na posestvu bužekijan senica - posestvo bužekijan Tovšakova je bila izpuščena da ne bi kaj povedala o senički in kresalovi... aja, pa zalar je bil zaposlen pri senici.... aja, pa še bulmastife dajmo za zabavo zraven, ker milijono za seničko niso vse... Bratuškova zaradi izginotja Tovšakove sklicala sestanek Vabljena sta tudi notranji in pravosodni minister 22. maj 2013 ob 10:13 Ljubljana - MMC RTV SLO Premierka je zaradi izginotja Hilde Tovšak sklicala sestanek predsednika vrhovnega sodišča, generalnega državnega tožilca, ministrov za notranje zadeve in pravosodje ter generalnega direktorja policije. Iz urada predsednice vlade so sporočili, da Alenka Bratušek "z zaskrbljenostjo spremlja izginotje obsojenke in obdolženke za več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete". "Kar se je zgodilo, je nedopustno, zato bi s pristojnimi, ki vodijo organe odkrivanja in pregona ter sodno vejo oblasti, želela ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo, kako rešiti to situacijo in kaj je potrebno storiti, da do takih primerov ne bo več prihajalo," je dejala v sporočilu za javnost in dodala, da je v teh težkih časih temelj zaupanja v državo prav zaupanje v institucijo pravne države. "Zato smo dolžni ugotoviti, kje je sistem odpovedal, oziroma preučiti, če je šlo - kar je lahko še bolj zaskrbljujoče - za človeško napako ali malomarnost," je še zapisala in dodala, da je zato za četrtek sklicala sestanek s predsednikom vrhovnega sodišča, generalnim državnim tožilcem, ministroma za notranje zadeve in javno upravo in za pravosodje ter generalnim direktorjem policije. T. K. B. Video: Astronavtka poletela s Pipistrelovim letalom Z mamo na obisku pri Boscarolu 21. maj 2013 ob 16:23 Ajdovščina - MMC RTV SLO Astronavtka Sunita Williams nadaljuje obisk po slovenskih krajih. Preizkusila je tudi Pipistrelovo letalo, ki je prejelo nagrado Nase. Anstronavtko in njeno mamo je v Ajdovščini gostil Ivo Boscarol. Sunita je preizkusila Pipistrelov Virus SW, letalo, za katero je Pipistrel dobil v letu 2007/2008 nagrado Nase za najbolj učinkovito letalo na svetu. Zatem je preizkusila Panthero, Pipistrelovo najnovejše štirisedežno letalo. Nad letaloma je bila navdušena: "Tudi sama bi si želela takšni letali. Pipistrel je izjemna letalska konstruktorska družba. Čestitam jim!" Janša: Ko so nas izpustili, je bila to druga država TV Slovenija zaznamovala 25. obletnico afere JBTZ 28. maj 2013 ob 12:22, zadnji poseg: 28. maj 2013 ob 20:10 Ljubljana - MMC RTV SLO "31. maja, ko so nas aretirali, so nas aretirali v državi, kjer so tudi pred nami aretirali na tisoče ljudi, pa se ni nič zgodilo. Ko so nas izpustili, je bila to druga država," se spominja Janez Janša. 31. maja bo minilo četrt stoletja od začetka sodnega procesa proti četverici JBTZ - tedanjega komentatorja Mladine Janeza Janše, pripadnika JLA Ivana Borštnerja in novinarja Mladine Davida Tasiča ter obtožbe tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla. Posledica aretacij je bila ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic (s prvotnim imenom Odbor za zaščito pravic Janeza Janše), ki ga je vodil Igor Bavčar in je ves čas bedel nad usodo četverice. Preden je bila ta obsojena, je organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški ulici v Ljubljani, pa tudi organiziran shod v podporo obtoženim, ki se ga je udeležilo 30.000 ljudi. "31. maja, ko so nas aretirali, so nas aretirali v državi, kjer so tudi pred nami aretirali na tisoče ljudi, pa se ni nič zgodilo. Včasih je bila kje objavljena kakšna notica, da gre za vojaški proces, a to ni zbudilo zanimanja, ker ni nihče ničesar vedel. Tak primer je bil Jože Pučnik, pa se zanj ni nihče potegnil. Za nas pa so se naši prijatelji organizirali in ustanovili odbor. Ko so nas izpustili, je bila to druga država," se je v oddaji Odkrito spominjal Janez Janša. Protest se je pripravljal že pet let - objave v Novi reviji, pisateljska ustava - potem pa se je vse skupaj združilo, meni Spomenka Hribar. "Tega, do kakšnih sprememb bo to pripeljalo, nihče ni mogel vedeti. Se je pa iz tega nabrala energija za osamosvojitev, ki smo jo tudi dosegli," je dodala. 25-letnico roških dogodkov bodo 31. maja zaznamovali s postavitvijo spominske plošče na stavbi nekdanjega Vojaškega sodišča na Roški cesti (danes je tam Srednja ekonomska šola), ki se ga bodo udeležili tudi člani četverice, sledila bosta posvet o pomenu dogodkov leta 1988 ter predstavitev knjige Igorja Omerze Čas poprej in dnevi pozneje. Postaja me zopet strah zmanipuliranega naroda s strani foruma 571. Preživel sem prejšnji režim in tudi z JLA sem imel opravka, bil sem tudi član partije, toda ne iz povzpetniških namenov, zato lahko samo rečem - manipulacija medijev nima meja v vseh 25tih letih. Komunisti so bili šolani za manipulacijo z narodom! Kaj je s plagiatorsko nalogo Bratovškove, zaka včeraj noben novinar ni vprašal Jakiča, če bo odstopil. Danes se je že vse pozabilo. Sicer pa na MMCju sploh nisem opazil članka o zlorabah položaja tega "pozadinca" Spomenka Diklić je bila dvojna agentka... Najbolj spletkarska političarka v tistem času. Ko je prišel čas, je pokazala pravi obraz in zrušila Demos, pomagala kučanovim komunistom , da spet prevzamejo vse pore oblasti. Ona sovraži vse kar ni kučanovo in levo in jugonostalgičarsko. Če bi imela možnost, bi nas vse Slovence poslala v Graz in Filadelfijo. Upokojila se je pri 48 letih privilegirano z 20 leti delovne dobe in prejema 2000 evrov penzije, zdaj pa pravi, da je v tej državi vse narobe. Za take kot je ona je v tej državi dobro postlno in to je najbolj narobe v tej državi. Ona stalno na druge kaže, da razdružujejo, v resnici je pa ona tista, ki nas stalno deli, "ustavlja samo desnico", nikoli pa še ni obsodila ene same svinjarije, ki jo je levica zagrešila v zadnjih 20 letih. Tudi v včerjašnji oddaji se ni mogla zadržati in oddaja je potekala kultivirano in civilizirano, dokler se ona ni začela oglašati in pljuvati vsepovprek. Upam, da je ne bo na tisto slovesnost v petek, saj tja ona ne spada. Odkrili spominsko ploščo ob 25. obletnici afere JBTZ Igor Bavčar: Dogodki po aretaciji so prelomnica v zgodovini 31. maj 2013 ob 08:16, zadnji poseg: 31. maj 2013 ob 13:21 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Dogodki, ki so sledili aretaciji četverice, so središčna točka preteklosti in sedanjosti, bili so izjemni po svoji kulturnosti, množičnosti in povezovalnosti, je dejal nekdanji predsednik Odbora za varstvo pravic Igor Bavčar. "Dogodki so pomenili prelomnico z dotedanjo zgodovino in so bili odločilni za ostale zgodovinske procese, ki so se hitro odvili. Niti nam, ki smo sodelovali pri tem, ni bilo jasno, da bodo ljudje s svojo pripadnostjo, z množičnostjo, izpostavljanjem imen, podpisovanjem ustvarili proces, ki je pripeljal do osamosvojitve in rušenja totalitarnega režima," je dejal Bavčar ob odkritju spominske plošče četverici. V zgodovini težko najdemo podoben dogodek "Danes mineva 25 let od znamenitih dogodkov, ki so pomenili prelomnico v zgodovini in so neponovljivi. V zgodovini težko najdemo takšen dogodek, zato je prav, da se ga vsako leto spominjamo," je še dejal Bavčar. Spomnil je tudi, da je "sodišče na sojenju v srbohrvaščini poskušalo oprati roke tistim v Sloveniji, ki so se za ta korak slovenske Udbe odločili," o čemer je v najnovejši knjigi pisal tudi Igor Omerza. Odkritje ob Zdravljici Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl so točno 25 let po aretaciji prvih dveh na ljubljanski Roški ulici odkrili spominsko ploščo. Po odkritju je množica ljudi, ki so bili udeleženi pri odkritju, spontano zapela slovensko himno. 31. maja 1988 se je začela afera, ki je v boju za človekove pravice poenotila ljudi različnih prepričanj in vzbudila prve težnje po neodvisni državi Sloveniji. Tistega dne so uslužbenci Službe državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla. Odbor za varstvo človekovih pravic Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Igor Bavčar. Vojaški tožilec je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasića podaljša pripor do konca sojenja. Obsodbe na zaporne kazni Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. Na začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni. Množični protesti Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij. Spominska plošča na Srednji ekonomski šoli Spomin na dogodke pred 25 leti bodo danes zaznamovali s slovesnostjo na Roški cesti, kjer bodo Janša, Borštner, Tasić in Zavrl na stavbi Srednje ekonomske šole odkrili spominsko znamenje. Knjiga Omerze o aferi JBTZ Publicist Igor Omerza, ki je bil v času afere JBTZ član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, pa bo ob današnji obletnici predstavil svojo novo knjigo JBTZ - Čas poprej in dnevi pozneje, v kateri podrobneje popisuje dogajanje pozne pomladi leta 1988. Al. Ma. Še nekaj je potrebno dodati, glede vojaškega dokumenta. Ta dokument je vseboval, poleg sumljivih premikov JLA tudi navodila kako organizirati obveščevalno dejavnost KOS-a v Sloveniji, da bodo sledili vsem pojavom t.i. kontrarevolucije, kakor so v totalitarnem jeziku oni temu rekli. Zoper te pojave pa so hoteli tudi bolj represivno pritisniti. Za kontrarevolucionarno delovanje so takrat imeli že to, če je kdo nasprotoval monopolu partije oz. ZK. Kaj pa je KPK do zdaj storil v zadevi Teš 6? Kolumna Studia City 3. junij 2013 ob 21:05 Ljubljana - MMC RTV SLO Pred dnevi so iz Teša 6 sporočili, da bo investicija v razvpito termoelektrarno poskočila za 140 milijonov evrov. Nekaj medijskih prispevkov, kakšen nejevoljen stavek politika in reč je pozabljena. Velikih številk si navadni smrtniki niti ne predstavljajo, zato napravimo nazorno primerjavo. Vlada se je pred tedni dogovorila s sindikati javnega sektorja, da zaposlenim po vsej državi zniža zaslužke, s čimer bo letos državna blagajna prihranila 108 milijonov. Nižje bodo plače, manj bo vplačil v dodatno pokojninsko zavarovanje. Ne eni strani torej boleče rezanje v standard množice zaposlenih, na drugi pa lahkotni poskok stomilijonskih stroškov v primeru Teš 6. A presenetljiva je ta vdanost, ta nezainteresiranost nad tako flagrantnim izpuhtevanjem državnega denarja. Pričakovali bi vsaj nastop protikorupcijske komisije, ki se je pred dnevi podrobno ukvarjala z zaslužkom dobrega milijona izraelskega kirurga, ki v kliničnem centru z operacijami rešuje otroška življenja. Kaj pa je KPK do zdaj storil v zadevi Teš 6? Pred letom je komisija objavila vmesno poročilo, ki je bilo porazno, ugotovila je namreč politične in lobistične vplive, korupcijo in nasprotje interesov. Toda vmes je minilo petnajst mesecev, protikorupcijska komisija, ki je med drugim natančno obravnavala celo sporno zaposlitev poslančevega sina, pa o Teš 6 ni sprejela nobenega poročila več, kaj šele, da bi proučila zadevo v celoti in objavila zaključno poročilo. Najbolj eklatantna koruptivnost in po višini skoraj poldrugo milijardo vredna investicija ni predmet njenega promptnega pregleda. Bi v tej apatiji kdo lahko kaj storil? Seveda, lani je skupina nasprotnikov gradnje Teš 6 zbirala podpise za razpis referenduma o gradnji megalomanske termoelektrarne. Podpise je prispevalo manj kot 2.500 državljanov, ki so presodili, da to zadeva tudi njih. Večini pa je bilo vseeno. Ko bi tedaj državljani podprli referendumsko iniciativo in glasovali proti sporni netransparentni investiciji, bi prihranili vsoto, veliko večjo, kot znašajo predvideni vladni rezi v plače javnega sektorja. Referendumi so orožje ljudstva, vprašanje pa je, kdaj bo ljudstvo to tudi spoznalo. 9.6.2013 Kriminalizacija osamosvojitve Danes govorimo o petindvajset let trajajočem poizkusu, kako kriminalizirati vse, kar je bilo povezano z osamosvajanjem Slovenije. V Jezusovi družbi poznamo dva izdajalca, Petra in Juda Iškarijota. Prvi izda zaradi slabosti in iz strahu pred morebitnimi posledicami, drugi naklepno, preračunljivo, podkupljivo in tako, da kriminalizira izbrano žrtev. Juda v Jezusovi skupnosti ne sledi Jezusovemu slogu življenja, pripada drugi ideji, instrumentalizira nauk in materialna sredstva, deluje na podlagi laži, prevare in izdajstva. Evangeliji ne poročajo, da bi se Jezus posebej trudil in prizadeval, da bi ga rešil te ujetosti. »Kar nameravaš storiti, stori hitro,« mu reče. Vedel je, da je v službi teme in da svoj posel mora opraviti. Iz skupnosti ga je odslovil in se ni metal za njim, ne na zobe, ne na trepalnice, da bi ga odvrnil od njegove temeljne odločitve. Ali je tu odpovedala ljubezen do sovražnikov? Zelo verjetno ne. Pred sistemsko vgrajenim zlom, v obliki laži in izdajstva, ki je orodje hudiča, še Bog reagira lahko samo s križem. Za Juda Iškarijota bi lahko rekli, da je bil tajni agent v Jezusovi družbi, nekakšen eksponent KGB, Stasia ali naše Udbe. Branko Soban v Sobotni prilogi Dela, 1. junija, piše o varčevanju, ki ubija, in v oklepaju opozori na to, kaj se je v Rusiji zgodilo pod Jelcinom. Pravi, da je z ekonomsko šok terapijo bilo potrebno »… (hiteti zato, da se ne bi na oblast vrnili komunisti, a zgodilo se je še huje: na oblast se je vrnila KGB, ki je bila vselej avantgarda partije) …«. No, v Sloveniji se je to zgodilo brez šok terapije. Naša KGB je imela simpatično ime Služba državne varnosti (SDV), čeprav bi se morala imenovati služba partijske varnosti (SPV), saj je služila partiji in njeni absolutni oblasti. In če je partija navidezno sestopila z oblasti, je SPV ostala in delovala naprej. Šlo je celo tako daleč, da je prejšnji predsednik države, dr. Danilo Türk, nekatere njene vidne predstavnike brezsramno inštaliral v sam Parnas slovenske države, kot odlikovance in zaslužne za osamosvajanje Slovenije. Aroganca brez primere, ki je komaj koga šokirala! Metoda delovanja teh služb po vsem svetu temelji na vohunjenju, laži, podkupljivosti, izdajstvu, na kriminalizaciji vseh, ki jim ožijo ali zapirajo prostor delovanja. Svoje politično-simbolne osebnosti ljubosumno varujejo pred sleherno kontaminacijo, da jih tako lahko pred narodom predstavljajo kot čiste voditelje. Natanko to je počel Tito in vsi njegovi priskledniki in nasledniki. Gre za strukturno pijavko ljudstva in države, ki jo izsesava na vseh koncih in krajih, v to svoje početje pa zvito pritegne tudi naivne, dobronamerne ali pa na različne načine kontaminirane ljudi. SPV-jevskim lovkam so neredko nasedli tudi ljudje iz Cerkve ter tako postali del mreže ali pa grešni kozli ob primernem času. Ne glede na izid sodbe v primeru Patria, lahko danes govorimo o petindvajset let trajajočem poizkusu, kako kriminalizirati vse, kar je bilo povezano z osamosvajanjem Slovenije in postavljanjem temeljev lastni državi. Po tem, ko nismo imeli niti enega procesa proti partijskim šefom, ki so zunajsodno dali pobijati ljudi, niti enega procesa proti sodelavcem SDV, niti enega procesa proti nasprotnikom osamosvojitve Slovenije, se danes v imenu pravne države in avtonomije sodstva lahko dogaja vse, tudi to, da si obsojen za dejanje, ki ti ga nihče ne more dokazati in ki so si ga izmislili s pomočjo mednarodnih »varnostnih« zvez, da bi bila zadeva videti verodostojno. Ko govorimo, da smo v tej državi izgubili vrednote in skupne cilje, da je kriza ne samo gospodarska, ampak najprej moralna, velja spomniti, da laži in izdajstva nismo nikoli ne obsodili ne izkoreninili. SPV smo pustili, da živi naprej v iluziji, da se ne bo nikoli več regenerirala. Danes jo imamo vsepovsod, kot kuga se je razpasla po državnih institucijah, medijih, bankah, pravosodju, gospodarstvu in verskih skupnostih oz. cerkvah. SPV nam je ukradla vse, predvsem pa poštenje, ker samo tako lahko svojo laž inštalira kot rešitev. Vse okrog nje je kriminalizirano, ona sama ostaja čista in se nam reži v obraz iz hudih jam in kumrovškega shoda, ki je baje za slovenske študente postal intelektualni izziv. Bog nam pomagaj! Reži se nam iz vstajniških vrst, ki – prosto po Lubeju – vidijo konec samozavestnega, razsvetljenega in močnega naroda izpred 25 let, prav po zaslugi Janše in Bavčarja. Ker je SPV-ju uspela kriminalizacija slovenske osamosvojitve, nam ponuja za rešitev neposredno demokracijo ali demokratični socializem oz. še sami ne vedo, kako bi poimenovali ta zvarek. Slovenija je na prelomu, ali bomo enkrat za vselej porezali lovke SPV-ju in njihovim političnim eksponentom, ali pa bo ta država postala njihov fevd, v katerem drugi nimamo mesta. Na obzorju je torej nova emigracija. Med mladimi, ki intelektualnega izziva ne iščejo v Kumrovcu, se dejansko že dogaja. Ivan Štuhec Janša: Podobne stvari so se dogajale že Pučniku in je zaradi tega umrl zagrenjen Pogovor s predsednikom največje opozicijske stranke na 3. programu TV Slovenija 12. junij 2013 ob 18:53 Ljubljana - MMC RTV SLO "Če bi se sredi EU zgodilo, da se nekoga obsodi za nič, brez dokazov, potem nismo v časih bivše Jugoslavije, ampak smo v času, preden se je civilizacija sploh začela," je sodbo v zadevi Patria v pogovoru za 3. program TV Slovenija komentiral predsednik SDS-a Janez Janša. Janez Janša je bil prejšnji teden nepravnomočno obsojen v zadevi Patria na dve leti zapora. Zato je bila tema pogovora z njim kot predsednikom največje opozicijske stranke večji del posvečena ravno sodbi ljubljanskega okrajnega sodišča. Janša je tako vnovič ponovil, da mu nič ni bilo obljubljenega in da ni bil v stiku z nobenimi posredniki, "niti telepatsko", in da sodba nikakor ne bo obstala. Jože Zagožen ni imel nobenih pooblastil Janša se je med drugim razgovoril tudi o soobtoženem Jožetu Zagožnu, ki mu sicer sodba zaradi njegove odsotnosti s sodišča zaradi bolezni še ni bila izrečena. Povedal je, da Zagožen, ki je sestankoval s predstavniki Patrie, ni bil predstavnik vlade in SDS niti njega. "V sodnem spisu ni nobenega dokaza, da se je on res o tem z nekom pogovarjal. So seveda dokazi, da so se drugi sklicevali nanj. Ampak, kot že rečeno, tudi če bi se to zgodilo, je bilo to izven pristojnosti in v nikakršni zvezi z menoj," je pojasnjeval Janša. "Kar se tiče lobistov, avstrijskih, finskih in kanadskih, ki so se pogovarjali o meni, niso niti vedeli, kdaj sem nastopil mandat, niti niso vedeli, kako se pišem. Tam se pojavlja nek PM Janza. Toliko o verodostojnosti teh ljudi," je dodal nepravnomočno obsojeni predsednik SDS-a. Korupcija je bila na začetku in ne na koncu posla z oklepniki Nekdanji premier je tudi ponovil, da njegova tedanja vlada ni imela nič z nabavo oklepnikov 8 x 8, temveč se je s tem ukvarjal njegov predhodnik Anton Rop. Vlada, ki jo je vodil Rop, je po njegovih besedah pred volitvami leta 2004 sprejela odločitev glede nakupa oklepnikov 8 x 8, nato pa se je z njimi ukvarjalo ministrstvo za obrambo (MORS), ki je moralo izvesti razpis in izpeljati nakup. MORS pa je po Janševem mnenju korektno, zakonito in brez političnega vmešavanja izpeljal posel. "Minister je bil tudi sam na sodišču in oproščen. Postopek je bil korekten in zakonit. Opravilo ga je ministrstvo za obrambo in ne vlada," je poudaril Janša. Korupcija pa se je po njegovem mnenju zgodila že na začetku posla z oklepniki 8 x 8 korupcija, saj je Ropova vlada prodala Sistemsko tehniko, ki je izdelovala oklepnike 6 x 6, Viator Vektorju, ki je bil v lasti "teniškega in strankarskega prijatelja g. Ropa" Zdenka Pavčka, za nizko ceno. Pavček pa naj bi jo po Janševi interpretaciji prodal delno za "težke milijone" ameriškemu General Dynamicsu in naj bi že v tej razliki veliko zaslužil. Vlada Antona Ropa pa je sprejela odločitev o nakupu novih 135 oklepnikov. "Korupcija je bila v samem namenu. Ni šlo za neko obljubo, temveč je bilo dejanje, ki je bilo izvršeno. Ropova vlada pa je s tem podjetjem podpisala pismo o nameri, da bo izdelovalo te oklepnike brez javnega razpisa," je poudaril Janša. Tedanji obrambni minister Karel Erjavec pa je po njegovih besedah objavil javno naročilo in so izbrali tistega, ki je bil 20 odstotkov cenejši. "Obsojen sem bil, zato ker nisem interveniral, da bi bil izbran tisti, ki je bil 20 odstotkov dražji. To ni samo korupcija, to je pravna država sistemsko obrnjena na glavo, ki ščiti korupcijo in je ne preganja," je povedal Janša. Zakaj to tožilstva kljub dokazom ni zanimalo, pa bi morala po njegovem mnenju raziskati tudi parlamentarna preiskovalna skupina. Primerjava procesa JBTZ in zadeve Patria Janša je predstavil tudi vzporednice s procesom JBTZ pred 25 leti. "Vse se je odvijalo kot v času pred Roško, ko se je govorilo, da so zaprti imeli nek vojaški dokument in izdali vojaško skrivnost. Tudi uradna slovenska politika je komunicirala v tej smeri. Zadevo je spremenil en sam transparent med stotinami transparentov. To sem videl kasneje na slikah," je povedal Janša in dodal: "Na tem transparentu je pisalo: Povejte kaj je narobe. Zakaj sploh gre v tej zadevi." Pozneje se je po njegovih besedah razvedelo, da so bili v njem navedeni ukrepi, kako bo vojska zatirala demonstracije v primeru izrednega stanja. V zadevi Patria pa naj se ne bi noben novinar vprašal, kakšno nagrado so obljubili Janši. "Tudi v sodbi tega odgovora ni. Ali mislite, da je mogoče podkupiti nekega predsednika vlade na način, da nekdo pride k njemu in reče, da boš, če bo podjetje dobilo posel, ti dobil nagrado. Še otroka, če mu rečeš, da bo dobil nagrado, če bo priden, ne moreš odpraviti na ta način. Vprašal bo, kaj pa bom dobil," je dejal Janša. "Zanima me, ali so mi obljubili milijon, ali pet milijonov, ali skoraj zastonj hišo, kot sta jo dobila Kučan in Stanovnik v Murglah. Ali poceni letalske karte, kot jih je dobil Virant. Ali so mi obljubili privilegirano penzijo, kot jo ima Spomenka Hribar. Nič ne piše," je še dodal. Zakaj je treba Janšo odstaviti? Janša je glede "zarot" in drugih pritiskov, ki se dogajajo proti njemu, povedal, da so se podobne stvari dogajale že Jožetu Pučniku po vrnitvi v Slovenijo in je zaradi tega umrl zagrenjen. Podobno se je dogajalo Lojzetu Peterletu kot predsedniku prve Demosove vlade ter vsakomur, ki se je postavil po robu monopolom. "Tisto, kar se je zgodilo prejšnjo sredo, je vrh ledene gore. Tranzicija ne da ni bila končana, tranzicija je bila neuspešna. Monopoli, ki bi jih morali razgraditi, so se še okrepili in so močnejši kot kdaj koli," je opozoril. Janša je tudi potarnal, da se v nasprotju s procesom pred četrtstoletja ne sme objaviti niti slike sodnice, ki si pri dvournem branju sodbe nikomur "ni upala pogledati v oči" in da takšne arogance ni bilo niti pred 25 leti. Politična sredstva proti sodbi Janša je povedal, da gre pri sodbi v zadevi Patria evidentno za politični proces in da se mešata politika in pravo. "Tam, kjer gre za pravo, bomo uporabili vsa pravna sredstva, v delu, kjer gre za politiko, bomo uporabili vsa politična sredstva, da sodba ne bo obstala," je pojasnil Janša, ki meni, da gre pri tem za normalne demokratične standarde. Primerjava dela njegove in sedanje vlade Nekdanji premier Janša je glede očitkov novi vladi, da sprejema ukrepe, ki jih je že njegova vlada, povedal, da jih je ta vlada pač sprejela šele, ko ji je Evropa postavila "nož na grlo" in zaradi tega so se spremenila vladna stališča. Vlaganje državnega denarja v določena ogrožena podjetja in v banke pa je po Janševem mnenju pospeševanje na poti h grškemu scenariju. "Tega denarja ni, vlada s tem Slovenijo potiska pod vodo," je menil. Pri tem pa gre za ponavljanje napak iz preteklosti, še posebej glede bank, ki jih nameravajo dokapitalizirati že pred očiščenjem. To je po njegovem mnenju pospešek k programu mednarodne pomoči. "Kaj pa se potem dogaja, pa vidite v drugih državah. Zadnji tak ukrep v Grčiji je ukinitev javne radiotelevizije," je povedal Janša in med drugim dodal, da bo z nameravano dokapitalizacijo narejen zadnji korak k točki, od katere se Slovenija ne more več sama rešiti iz krize. "Trojka je tukaj," je pripomnil. Tožilstvo in protikorupcijska komisija ignorirata bančno luknjo Janša je opozoril, da se lahko izračuna do zadnjega evra, kdo je odgovoren za 8-milijardno luknjo v bankah. Tožilstvo in protikorupcijska komisija pa zaradi tega nista sprožila nobenih postopkov. "Ali je kakšen sodni proces zaradi tega v tej pravni državi," je spraševal Janša, ki je poročilo Banke Slovenije o bančni luknji, kjer so številni sumi kaznivih dejanj, poslal pristojnim institucijam, vendar naj ne bi dobil odgovorov. Janša skorajda končal v uklonilnem zaporu Ob debati o davčnih dolžnikih je Janša razkril, da je zaradi tega, ker je pozabil plačati globo 400 evrov, nedavno dobil sporočilo sodišča, da mu odreja uklonilni zapor, ker je zamudil. "Priznam, da sem zamudil, nisem imel takrat denarja, zato sem plačal z dvotedensko zamudo," je razkril Janša in opozoril, da se stiska tiste, ki so dolžni nekaj 100 evrov, ne pa tistih, ki so dolžni milijone. Slovenija je raj za narkomafijo Predsednik največje opozicijske stranke je ob koncu pogovora razodel, da je Slovenija po ocenah relevantnih tujih agencij raj za narkomafijo. Balkanski mafijski šefi se po njegovi oceni v Sloveniji počutijo varno. Tako naj bi šesti na listi najbolj iskanih s strani ameriške vlade v Sloveniji mirno živel. "Slovenski mediji takšne ljudi prikazujejo kot borce proti imperializmu, češ da mamila uničujejo imperialistično Ameriko," je opozoril Janša. Vzrok temu pa naj bi bil v tem, ker se je kontinuiteta kriminala pod krinko tajnih služb in monopolov potegnila naprej, saj naj bi se nekdanje jugoslovanske službe ukvarjale tudi s tihotapljenjem mamil. VIR: http://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-podobne-stvari-so-se-dogajale-ze-pucniku-in-je-zaradi-tega-umrl-zagrenjen/310906#comments Iz foruma: Havel je bil za lustracijo! Vsi, ki trdite drugače, brcate v meglo, ste laznjivci in pokvarjenci - sodelavci levega in desnega fašizma! Lahko nas je strah! Dokaz: http://wikis.lib.ncsu.ed u/images/temp/2/29/20091012145618!Lustri anLaws.pdf The Czech Lustration Act The first lustration law was approved in Czechoslovakia on 4 October 1991 as Act no. 451/1991 Sb.,41 which "prescribes certain prerequisites for the exercise of certain positions filled by election, appointment, or assign- ment in State organs and organizations of CSFR, CR and SR" for the period of five years.42 Among the 300 federal deputies, 148 voted for the act, 31 against it, and 22 abstained.43 President Havel signed the act despite his reservations (Report of the ILO Committee 1992, TT 32-42). Pursuant to the petition of 99 deputies, the Constitutional Court of CSFR abrogated Še bolj očitno lahko prebereš na http://books.google.si/books?id=h7dwytFVlPwC&printsec=frontcover&hl=sl stran 149 .... samo pogooglat je treba. Veš nismo več v SFRJ in ja to je internet (brez mej!), nekaterim se ne da oprat možganov tako zlahka, kot včasih.... Poanta je bila, na Poljskem in Češkem so izvedli lustracijo. Državi se normalizirata. Gospodarski kazalci so veliko boljši kot za Slovenijo. Ker: - sodišča delujejo apolitično - gospodarstvo deluje apolitično - univerze delujejo apolitično - mediji delujejo neodvisno! ... tukaj pa ni bilo katarze, narod se še vedno deli na tiste pri koritu in tiste, ki niso... Poveljnik zračnih sil zveze Nato bo ameriški Slovenec Avtor: STA, G.R. New York - Barack Obama je senatu predlagal, naj za novega poveljnika ameriških zračnih sil v Evropi in Afriki, ki je hkrati tudi poveljnik zračnih sil zveze Nato, imenuje generalpodpolkovnika Franka Gorenca. 22OCENA: +19POŠLJI Share V primeru senatne potrditve bo Frank Gorenc trem generalskim zvezdicam pridal še eno in bo napredoval na položaj generala. Na sedežu poveljstva Natovih zračnih sil v nemškem Ramsteinu bo zamenjal generala Phillipa Breedlova, ki je maja prevzel položaj vrhovnega poveljnika zveze Nato. Frank Gorenc Frank Gorenc Frank Gorenc se je rodil leta 1957 v Ljubljani. Ko je bil star štiri leta, se je s staršema in štiri leta starejšim bratom, prav tako generalom ameriških zračnih sil Stanleyjem Gorencem, preselil v ZDA, v Milwaukee v zvezni državi Wisconsin. Stanley Gorenc, ki si je v karieri prav tako kot brat prislužil številna odlikovanja, se je upokojil s činom generalmajorja. Frank Gorenc se je za vojaško kariero navdušil med obiskom brata na Ameriški zračni akademiji v Colorado Springsu, kjer je leta 1979 tudi sam diplomiral. Časopis Milwaukee Journal Sentinel poroča, da je brata na akademijo spravil nekdanji kongresnik iz Wisconsina Clement Zablocki, ki ju je sponzoriral. Po šolanju je postal inženir in vojaški pilot, v svoji karieri pa je doslej opravil okrog 4500 ur letenja, večinoma z lovskimi letali F-15. Hitro je napredoval po lestvici zračnih si. Čin brigadirja je dobil oktobra leta 2005, ko je poveljeval enoti v Iraku, februarja 2008 je napredoval v generalmajorja, avgusta leta 2009 pa je že dobil čin generalpodpolkovnika. Trenutno zavzema položaj tretjega človeka v štabu ameriških zračnih sil v Washingtonu. Reuters, Wikipedia Ključne besede: Nato, Frank Gorenc, zračne sile, Barack Obama, ameriški Slovenec vsak normalen, pošten in domoljuben Slovenec je lahko na tega našega rojaka samo ponosen... Bravo ! To pa je karijera ! Kapo dol ! Slovenci so bili vedno dobri vojaki ! Zato pa Slovenija ni bila poturčena, za razliko od večine Balkana... ha ha ha Toooo Gorenci. Morda uspe Gorencem z Gorenčevo pomočjo odcepitev od Ljubljane. Ameriški Slovenec bo poveljeval zračnim silam Nata Mr. Frank Gorenc je časten in sposoben človek, ki je lahko v ponos vsakemu slovenskemu demokratu, kateremu mišljenjski vzorci ne koreninijo v komunizmu. Mr. Frank komunizem namreč zelo prezira, kajti njegovi starši so ravno zaradi komunističnih zločincev zapustili rodno grudo in se preselili v USA. Zato sem prepričan, da bo Frank, kot poveljnik zračnih sil NATA, svojo nalogo opravil z odliko in zavaroval interese zahodnih razvitih in civiliziranih držav kadarkoli in kjerkoli bo to potrebno. Poveljeval bo najmočnješim letalsikm silam v zgodovini! Čestitke za tak uspeh! Objavljen posnetek zaslišanja Janše na KPK-ju Janša pojasnjuje večinoma znana dejstva o svojem premoženju 18. junij 2013 ob 12:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Zdajšnje bivališče predsednika SDS-a Janeza Janše v Silovi pri Velenju je v njegovi stoodstotni lasti, financiral pa ga je s prodajo 2,5-sobnega stanovanja v Komenskega ulici in doplačilom v vrednosti 48 tisoč evrov. Za ta znesek se je Janši povečal hipotekarni kredit pri Unicredit banki, ki znaša 172 tisoč evrov, je razvidno iz posnetka zaslišanja Janše na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki ga je objavila Mladina in je dostopen na tej povezavi. "Šlo je za menjavo stanovanja za hišo z doplačilom," je pojasnil Janša. Glavni račun Janše je na NLB Sicer ima Janša odprte tekoče račune pri NLB-ju, Unicreditu in Abanki. Slednja je namreč pred 20 leti edina imela licenco za kartico American Express, a je zdaj nima več. Glavni račun ima predsednik SDS-a pri NLB-ju, pri banki Unicredit ga je odprl, ko je potreboval hipotekarni kredit. Na tem računu ima kartico Visa, kartico Mastercard, ki jo uporablja primarno, pa ima pri NLB-ju. Nima računa v tujini V tujini nima nobenega računa, niti ga ni imel kdaj prej, je Janša dejal predstavnikom KPK-ja Goranu Klemenčiču in strokovnim sodelavcem, ki so opravljali nadzor nad premoženjskim stanjem predsednikov vseh parlamentarnih strank, ki je bil odrejen v začetku leta 2012. KPK ugotavlja morebitna odstopanja pri premoženju Namen je bil, kot je v uvodu pojasnil Klemenčič, ugotoviti, ali je Janša kot zavezanec po zakonu o integriteti in zakonu o preprečevanju korupcije pravilno in celovito prijavil premoženjsko stanje in njegove spremembe, in preveriti okoliščine morebitnega nesorazmernega ali nepojasnjenega povečanja premoženja oziroma morebitne razlike med dejanskim in prijavljenim premoženjem. Od Neubergerjeve prek Kamenskega do Mesarske Janša je odgovarjal na vprašanja v zvezi z obrazci KPK-ja za leta 2005, 2007 in 2011. Klemenčiča je zanimalo, kje točno je bilo enosobno stanovanje Janše v Neubergerjevi ulici in ali je bilo vpisano v zemljiško knjigo. "Stanovanje sem kupil v začetku desetletja v glavnem s pomočjo kredita pri NLB-ju, je v Zupančičevi jami, lastnina je etažna, bil je problem z vpisom v zemljiško knjigo, vsi stanovalci smo imeli odprt postopek, ki pa ni bil dokončan do prodaje stanovanja. To stanovanje sem prodal, ko sem kupoval trosobno stanovanje na Komenskega. Prej je imelo pet ali šest lastnikov, bilo je zasebno. Prodajna cena je bila blizu nakupni, okrog 90 tisoč," je odgovoril Janša. Nemške marke in tolarji Novo stanovanje v Trubarjevem kvartu, na Komenskega ulici v Ljubljani je bilo po Janševih besedah kupljeno od podjetja, ki ga je javno prodajalo, plačal pa ga je v dveh ali treh zneskih v roku enega leta. Financiral ga je iz treh virov: s prodajo stanovanja, s prodajo parcele in zemljišča v Trenti in z gotovinskim kreditom NLB-ja za razliko, ki ni bila pokrita s prodajo teh dveh nepremičnin. Kredit je znašal takratnih pet do šest milijonov tolarjev. Hišica v Bovcu edino, kar je kupil v 10-12 letih V zvezi z zemljiščem in hišo v Bovcu je Janša pojasnil, da gre za staro počitniško hišico, ki je stala okrog 130 tisoč takratnih mark, financiral pa jo je s prihranki, predvsem s honorarji od knjig. "Mislim, da sem imel sem tudi manjši kredit, se ne spomnim, to je bilo edino premoženje, ki sem ga kupil v 10-12 letih," je dejal Janša in dodal, da je bila hišica obnovljena v 80-tih letih in je pozneje, razen manjših popravil, ni obnavljal. V opremo ni veliko vložil, saj je hišico kupil s starim pohištvom. Stanovanje na Mesarski ulici ima Janez Janša skupaj s soprogo Uršo Bačovnik Janša do polovice, kolikor znaša tudi hipotekarni kredit, ki sta si ga razdelila. Stanovanja nista opremljala, ker so prejšnji lastniki pustili pohištvo. Gre za blok, zgrajen za neprofitna stanovanja. Kvadratura v celoti znaša 160 kvadratnih metrov, toda stanovanje samo ima 54 kvadratnih metrov uporabne površine, velja za 2,5-sobno stanovanje, preostalo je terasa. Skupno plačilo z garažnim prostorom je znašalo 325 tisoč evrov. Plača in honorarji Klemenčič je ugotovil, da so ključen prihodek Janše plača in avtorski honorarji. Zanimalo ga je, koliko so honorarji znašali, Janša pa je odgovoril, da sta dve izmed njegovih knjig doživeli večjo naklado - Premiki 65 tisoč izvodov, Okopi pa okrog 17 tisoč izvodov. Za Premike težko najde podatke, pri Okopih pa mu je založba plačevala sproti glede na prodane izvode. .... še dobro, da smo lahko poslušali oba posnetka, da lahko vsak vidi, da Janšo preiskujejo z mikroskopom, jankoviča pa z daljnogledom... +0 Nuša Derenda: Domoljubnih pesmi imamo premalo Intervju s pevko, ki obeležuje petnajstletnico delovanja 18. junij 2013 ob 10:22 Ljubljana - MMC RTV SLO Veliki koncerti so za slovenske izvajalce prestiž in nazadnje si vesel, če pristaneš na pozitivni ničli, ugotavlja pevka, ki med drugim pojasnjuje, da nikoli ne bi sprožala govoric o ločitvi v promocijske namene. V vseh letih profesionalnega pevskega udejstvovanja je osvojila marsikakšno festivalsko nagrado, mesto v krogu najodmevnejših vokalistk pa si je leta 2001 zapečatila z zmago na EMI, s katero je Slovenijo na Evroviziji istega leta popeljala do za nas doslej najvišjega sedmega mesta. O njeni evrovizijski izkušnji, s katero bi morda osvetlila pot aktualnih predstavnic, jo mediji sprašujejo še danes, in tudi mi se temi nismo izognili. 21. junija v ljubljanskih Križankah prireja jubilejni koncert ob petnajstletnici delovanja, ob priložnosti pa je med pogovorom beseda nanesla na to, da pri nas z velikimi koncerti uspevajo zgolj zvezde iz držav nekdanje Jugoslavije, spotaknili pa smo se tudi ob govorice o ločitvi in kaj za njo pomeni, da je posodila glas himni politične stranke SDS. Odkar ste naznanili koncert ob petnajstletnici delovanja, vas vidimo povsod. Zdi se, da ni medija, ki mu v teh dneh ne bi dali intervjuja. Je s porastom spletnih medijev naenkrat bolj naporno dajati intervjuje kot pred desetimi leti? (Smeh) Do zdaj nikoli nisem načrtno delala intervjujev, po navadi so me novinarji našli sami od sebe. Sem ena izmed tistih, ki sem pozno začela razmišljati o profesionalnih PR-storitvah. Po novem skoraj moraš, ker je toliko različnih medijev, da se enostavno ne znajdeš več. V teh časih pa se mi je za tak dogodek zdelo pomembno, da obvestim javnost. Enostavno zato, ker ljudje dandanes koncertov ne obiščejo več kar tako. Včasih so zadostovali plakati na ulicah? Ne vem, bilo je drugače. Bili so plakati, šel si na RTV gostovat v kakšno oddajo in to je bilo to. Je pa res, da so bili ljudje bolj željni koncertov, danes je ponudbe preveč in občutek imam, da imamo vedno bolj radi mir. Poleg tega pa so na vidiku poletne počitnice in ljudje bežijo na dopust. Našo koncertno sceno spremlja pojav, da morajo tudi tisti uveljavljeni glasbeniki, ki polnijo Križanke ali Halo Tivoli, redno nastopati tudi na "gasilskih veselicah". Kako gledate na to? Zato je težko. Jaz imam svojo pot. Pevke, ki živijo od glasbe v Sloveniji, njim je praktično onemogočeno, da živijo od velikih koncertov. Pravzaprav sem se jih zato v svoji kariere celo izogibala. So pač velik zalogaj. Plošče pa so tako ali tako postale promocijsko gradivo? Plošče sploh niso vir zaslužka za nas. Osebno živim predvsem od nastopov za manjše skupine, za podjetja in zasebne zabave. Koncerti so prestiž, pri katerem si vesel, če si na pozitivni ničli. Stožic si ne bi upala iti polnit, sploh v teh časih, to si lahko privoščijo balkanske in svetovne zvezde. Na primer Severina je ena tistih, ki lahko napolnijo Stožice? Jaz jo cenim kot umetnico, a ona ima za sabo enostavno ves Balkan. Slovenci smo v tem oziru zelo prikrajšani. Posebej zadnjih dvajset let, odkar smo samostojni in se manj pojavljamo v državah nekdanje Jugoslavije. Kot beremo, nekatere to vseeno počnejo, na primer Rebeka Dremelj. Ja, seveda, ti se že lahko promoviraš, vprašanje pa je, koliko imaš dejansko od tega. Morda bi se pa tudi jaz morala, menim, da sposobnosti imam. A za vsako stvar pride pravi trenutek. Čez pet let lahko pričakujemo naslov koncerta "čez dvajset let"? (Smeh) Zaradi skladbe, ja, zanimivo. Ne vem, kako bo, morda čez pet let nihče ne bo več obiskoval koncertov. Bajaga pravi, da je obisk koncert edina stvar, ki je ne moreš naložiti s spleta. On je spet balkanska zvezda, njemu bo verjetno še vedno uspevalo. Te rajši sprejemamo kot svoje (smeh). Zakaj ocenjujete, da je tako? Ne vem, morda ljudem prija ta melos, nostalgija po Jugi, kaj pa vem. Vas to zelo moti? Ne, s tem nimam težav, tudi rada zapojem kakšno. A morda smo malo premalo zavedni. Sicer pa sem že vse pela, nič mi ni izpod časti, saj rada zabavam ljudi. Kaj pa predpostavka, da Hrvati znajo ustvarjati zvezde, kot je Severina, da jih želijo imeti, pri nas pa v resnici ne? Menite, da pri nas obstaja neko vzdušje med ljudmi, ki ne želijo takšne zvezdniško impozantne ikone, kot je Severina? Zdi se, kot da bi mi takšno hitro "postavili na svoje mesto", da imamo raje, če je priljubljena pevka preprosta - "ena izmed nas". Ja, to je ta naša skromnost. Tudi mene se je držal ta sloves, da sem "preprosta". Kljub vsemu pa se te drži neki renome, da si na sceni, da si nekaj ustvaril v glasbi. Pa če mi rečejo, da sem zvezda ali ne. Za zvezdo moraš biti tudi poseben tip človeka, jaz sem rada del preprostih ljudi. Vseeno se mi je velikokrat dogajalo, da je prijateljem veliko pomenilo, da so se družili z mano, ker sem prepoznavna. Potem pa so videli, da imam enake težave kot vsi in da potrebujem pogovor o istih rečeh kot vsi drugi. Vseeno imam eno prijateljico, ki mi je rekla, da bi bila vsaj en dan Nuša Derenda. Sem bila začudena, zakaj, moda zato, ker sem na odru, ker sem izpostavljena javnosti?! Petje je moj poklic, moje poslanstvo … Nisem pa zaradi tega nič več … Vsako leto ste od razglasitve za slovensko predstavnico Evrovizije do konca velikega dogodka redna gostja v prispevkih o nasvetih za naše predstavnike. Ker ste se do zdaj uvrstili najbolje, ste vedno prva izbira novinarjev, ko se o tem piše. Se kdaj naveličate komentiranja, zakaj nam znova ni uspelo? Ja, to me res vedno sprašujejo, a jaz jim vedno povem enako. Ni recepta in nimam kaj dosti povedati. Sama sem to doživela že pred dvanajstimi leti in enostavno je to postal tako velik dogodek, da nimam več časa, da bi to spremljala. Lahko samo ponavljam o svoji izkušnji. Sicer mi pa laska, da se ljudje še zdaj spominjajo dobre uvrstitve (smeh). Mislite, da bi pesem "Energy" postala takšna uspešnica, če se ne bi tako dobro uvrstila? Radi imamo, da nam nekdo v tujini pove, da je neki izdelek dober, kajne? To šele vzamemo za resnično. Vprašanje, ne vem. Čeprav ljudje kar radi poudarjajo ta "energy" (energijo, op. p.) in ta pesem mi je bila kar pisana na kožo. Se pa strinjam, da Slovenci dajo veliko na to, kaj pravijo v tujini. Zmagali ste na mnogih naših in tujih pevskih festivalih. Zmagovalci Melodij morja in sonca in Slovenske popevke so včasih postajali zvezde, zdaj pa se zdi, kot da ta scena ni več povezana z medijsko prepoznavnostjo, kaj šele s širšim radijskim predvajanjem zmagovalne pesmi. Res je, zdaj si nihče več ne zapomni. Mislim, da gre za preobilje informacij in televizijskih "šovov". Mediji so polni ljudi, ki v življenju niso naredili kaj dosti, pa si vseeno zaslužijo novico v reviji. Četudi imamo veliko talentiranih ljudi, ki delajo dobro. Napovedovali ste, da boste nov album izdali 2011, a potem se to ni zgodilo. Pravzaprav je snemanje albumov opustilo mnogo glasbenih izvajalcev. To postaja preživeta forma? Težko kar koli rečem. Prodaja plošč mi že tako ali tako od nekdaj ni pomenila dosti, ker nisem avtor, ampak izvajalec. Zdaj enostavno ne gre več, glasbeniki večinoma izdajajo samostojne single. Že prvo ploščo sem posnela samo zato, ker je bila moja želja, da bi imela vsaj en album. No, potem sem posnela še naslednjega z naslovom "Ni mi žal" in ta se je izkazal za moj največji uspeh. Sledili so še drugi, a žal so bili časi za prodajo že takrat slabi. Svoj glas ste posodili tudi himni politične stranke SDS, "Za Slovenijo živim". Kako vas to kot izvajalko zaznamuje? Kaj pa vem, to je bil trenutek, ko so me avtorji povabili, da bi odpela to pesem. Bila je skladba s karaok in to sprva sploh ni bilo mišljeno politično. Sčasoma je stranka SDS to vzela za svojo, avtorje so tudi prosili za dovoljenje. Za to sem prejela tudi plačilo in to jemljem samo kot posel. Je pa res, da so me ljudje po tem predalčkali. Menite, da ljudje vaše ime zdaj povezujejo s stranko, ki ne velja ravno za "mlačno" v svojih stališčih? Ne vem, morda so me v preteklem obdobju res. V vseh intervjujih sem povedala tako, kot je, zdaj pa naj si ljudje mislijo, kar želijo. Jaz se s politiko enostavno ne ukvarjam. Ko bi se začela predalčkati in bi začela govoriti, da za to stranko bom pela, za drugo pa ne, oziroma za tega prodajalca da in za drugega ne, potem mi kmalu zmanjka nastopov. Pred kratkim sem prebrala intervju, kjer ste povedali, da bi težko reklamirali nekaj, v kar ne verjamete. A to sem rekla? (smeh) No, tisto je bilo verjetno v drugem kontekstu. Verjetno se strinjate, da izvajalec lahko vse skupaj jemlje izključno kot "posel", a bo avtomatično obveljal za simpatizerja katere koli stranke, za katero nastopa. Posebej v zadnjem letu. Če sem se strinjala o čem, sem se o tem, da imamo premalo domoljubnih pesmi, ki bi povzdigovale našo državo in poudarjale, da smo ponosni Slovenci. Tukaj sem se z njimi strinjala, zato sem si rekla, zakaj pa ne. Ste v zadnjem času zavrnili kakšen nastop za omenjeno stranko? V zadnjem času morda res, ker imam dovolj tega, da bi me na ta način obravnavali. Ravno zato, ker to za sabo prinese marsikaj. Čeprav bi šla, ker so to ljudje in moje občinstvo. Takole bom rekla: če bi mi nastop plačali, bi verjetno šla. Sploh se pa premalo spoznam na politiko in vsa ozadja in obtoževanja, zato se tega ne želim iti. Za razliko od večine ste izjemno odkritosrčni, kar zadeva lepotne posege. Med drugim ste priznali celo, da uporabljate botoks. Res je, nikoli nisem ničesar skrivala, a vseeno mi ostaja uganka, zakaj mediji to tako radi poudarjajo. Iz svojega mnenja ne delam pompa, potem pa se iz tega dela velika stvar, kot da sem edina na svetu, ki je kaj takega naredila. Vsi delamo stvari, zaradi katerih se želimo počutiti bolje. Govoriti o različnih temah je tako nehvaležno, čeprav rada izražam svoje mnenje. Samo da se tega preveč ne izkorišča. Kot na primer to, da so ob najavi koncerta sprožili govorice o vaši ločitvi – predvidevam, da zato, da bi bil vaš "koncertni" intervju, ki bi ga tako ali tako dali, še bolje prodajan. Naj poudarim, da res ni moj stil, da bi tovrstne "promocije" uporabila sama. Trenutno res dajem malo več intervjujev, včasih pa vmes mine nekaj let, ko se praktično ne pojavljam v medijih. Seveda pa jih ne zanima to, da sem dobra mama in žena, obenem pa imam veliko nastopov ... To je, kot kaže, dolgočasno (smeh). Eva Košak "Udba Janševih Premikov ni mogla preprečiti, se je pa nanje pripravila" Aleksander Kolednik Avtor: Aleksander Kolednik Če bi mi leta 1992 kdo rekel, da bodo leta 2013 skakali z jugoslovanskimi zastavami in simboli poražene armade in da jih bodo stlačili v državne prireditve, bi mu rekel, da je nor, pravi Janša. 64OCENA: +14POŠLJI Share Če bi mi leta 1992 kdo rekel, da bodo leta 2013 skakali z jugoslovanskimi zastavami in simboli poražene armade in da jih bodo stlačili v državne prireditve, bi mu rekel, da je nor, pravi Janša. Predsednik SDS Janez Janša je javnosti predstavil dopolnjeno izdajo svoje knjige Premiki s podnaslovom Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. "Zlobec je izdal datum slovenske osamosvojitve" Janša je pojasnil, da tretja izdaja knjige vsebuje 70 strani dodatnega teksta in dokumentov, za objavo katerih se je odločil, potem ko so po prvi izdaji nekateri opisi dogodkov, čeprav so bili zelo splošni, brez navedbe imen in datumov, dvignili veliko prahu. Med takšne dogodke spada po njegovih besedah tudi tako imenovana prisluškovalna afera. V prisluhe takratnemu italijanskemu veleposlaniku v Ljubljani je bil namreč ujet tudi veleposlanikov pogovor s Cirilom Zlobcem, v katerem mu je Zlobec citiral zaupno vsebino ustavnega zakona, pri čemer naj bi mu med drugim izdal datum osamosvojitve Slovenije. Janša je izpostavil, da Zlobčevega imena pri opisovanju zadeve v svoji knjigi ni omenil, zato meni, da ne bi nikoli prišlo do afere, če se ne bi Zlobec sam prepoznal in se oglasil v javnosti. Ob tem je še dodal, da ob pregledu časopisnih člankov iz tistega časa, ki so problematizirali prisluškovanje, ni našel niti enega, ki bi zanikal zapis v Premikih. Med drugim je zatrdil, da so Premiki knjiga, ki najbolj sistematično opisuje dogodke v času osamosvajanja. Po njegovih besedah je sicer v vseh teh letih nastalo tudi veliko knjig, ki poskušajo kriminalizirati in omalovaževati osamosvojitev. "Bratuškova ne spoštuje ustavne prisege" Kot je še poudaril, slovenska ustavna prisega funkcionarje zavezuje, da delujejo v skladu z vrednotami slovenske osamosvojitve in da tisti, ki ne ravnajo tako, ne spoštujejo ustavne prisege. Kot je dejal, je med njimi tudi Alenka Bratušek. Priznal je tudi, da se je zmotil, ko je predpostavljal, da slovenske osamosvojitve, glede na to, da ni zahtevala veliko smrtnih žrtev, ne bo nihče postavljal pod vprašaj. "Če bi mi leta 1992 kdo rekel, da bodo leta 2013 skakali z jugoslovanskimi zastavami in simboli poražene armade in da jih bodo stlačili v državne prireditve, bi mu rekel, da je nor," je povedal Janša. "Premiki so bili vnaprej obsojeni" Predstavitve se je udeležil tudi urednik prve izdaje premikov Aleksander Zorn, ki je pojasnil, da je v tistih časih vsako knjigo pred objavo prebrala Udba. Enako je bilo tudi s Premiki, vendar izdaje knjige niso mogli preprečiti, so se pa zato nanjo pripravili. Po njegovih besedah je tako še pred uradno predstavitvijo knjige Stranka demokratične prenove na svoji tiskovni konferenci Premike že v naprej obsodila. Prvi dve izdaji Premikov sta bili sicer v slovenskem jeziku prodani v 63 tisoč izvodih, v tujih jezikih pa v 8 tisoč izvodih. Foto: Bor Slana Tini Maze zlati red za zasluge Podelitev odličij za zasluge 24. junij 2013 ob 14:56 Ljubljana - MMC RTV SLO Smučarki Tini Maze bo predsednik države podelil državno odlikovanje "za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču ter navdih ljudem." V sporočilu za javnost so v kabinetu predsednika Boruta Pahorja izpostavili, da je Mazejeva ena izmed treh smučark v vsej zgodovini smučanja, ki jim je v eni sezoni uspelo zmagati v vseh petih disciplinah. "V letošnji sezoni je dosegla kar enajst zmag in zbrala rekordno število točk svetovnega pokala. Pa to še ni vse. Presegla je tudi dosedanji trinajst let star rekord svetovnega smučanja po številu zmagovalnih stopničk v eni sezoni," so zapisali. Mazejeva pa ni edina, ki bo prejela zlati red za zasluge. Zaradi zaslug pri delovanju v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji bo odlikovanje prejela tudi Glasbena matica. Odličje bo Pahor poleg tega podelil še Planinskemu društvu Ljubljana-Matica, plesalcema folklornih plesov Miletu in Nevi Trampuš ter Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu. A. Č. Janša: Tiste, ki so hišo gradili, se skuša izgnati iz nje Dogodek ob dnevu državnosti 24. junij 2013 ob 22:09 Celje - MMC RTV SLO Čudežnemu vzponu države Slovenije kot mednarodnega subjekta niso sledile notranje spremembe. Tisti, ki so gradnji hiše nasprotovali, danes poskušajo iz nje izgnati graditelje, je dejal Janša. Po 22 letih je skrajni čas, da se vprašamo, zakaj smo zašli, je na Pozdravu domovini v Celju dejal osrednji govornik predsednik SDS-a in osamosvojitelj Janez Janša. "V krizi smo, ker je v državi preveč Jugoslavije," je ponudil svoj odgovor. "Tisti, ki misli, da bomo iz krize izšli tako, da bomo uvozili še več Jugoslavije, se moti. To vodi v propad," je dejal okoli 1.000 zbranim udeležencem. Sanje so bile po njegovih besedah dovoljene le en dan, potem je bilo vse po starem. Izjava se je nanašala na besede Milana Kučana, ki je ob razglasitvi samostojnosti 26. 6. 1991 dejal: "Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan." In ko ti ljudje govorijo, "ukradli so nam državo", imajo v mislih ravno Jugoslavijo, je zatrdil Janša. Spomnil je, da smo še tik pred osamosvojitvijo v časopisih brali naslove: "Samostojna Slovenija, ne hvala," lani in letos pa totalitarne simbole in simbole JLA na ulicah. "Slovenci nikoli ne bomo dovolili, da bo država razpadla. Potrebno je vztrajati," je, sodeč po zapisu SDS-a na Twitterju, pozval javnost. Po njegovem mnenju se je treba upreti, saj hočejo tisti, ki so "gradnji hiše" nasprotovali, danes graditelje iz nje izgnati. Janša edino rešitev vidi v vrnitvi k vrednotam osamosvojitve in slovenske pomladi, ki so Slovence povezale pred 22 leti. Stranka SDS sicer skladno s svojo resolucijo ne sodeluje na prireditvah, kjer so prisotni simboli nekdanjega JLA ali SFRJ-ja. SDS: Rdeča zvezda je simbol agresije na Slovenijo Prisotnost simbolov agresorskega JLA, ki je odgovoren za smrt pripadnikov slovenskih obrambnih sil in civilistva, na državni slovesnosti je v nasprotju s slovensko ustavo in vrednotami, so že dopoldne sporočili iz stranke SDS. SDS bo vedno spoštoval vse domoljubne tradicije slovenskega odporništva, hkrati pa zavrača "posiljevanje državnih slovesnosti" s simboli agresorskega JLA ter totalitarnega komunističnega režima, ki je kršil človekove pravice, so zapisali v sporočilu za javnost. Srce in kompas sta bili rdeča nit proslave ob dnevu državnosti "Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se slovenska država in vsi njeni podsistemi osvobodijo ujetosti v dediščino mračne preteklosti," so zapisali. SDS: Rdeče zvezde ni bilo 10 let V strankini službi za odnose z javnostmi so spomnili, da totalitarni simboli 25. junija 1991, ko je bila sprejeta temeljna listina o neodvisnosti, v dvorani niso bili več prisotni. Tudi naslednjega dne, 26. junija, ko je bila na Trgu republike slovesno dvignjena slovenska zastava, ni bilo nobene rdeče zvezde več. "Zveza združenj borcev takrat ni niti poskušala vsiljevati svojih praporov na proslavo. Tega ni poskušala niti naslednjih deset let," so zapisali. Tokrat pa bodo - prvič v zgodovini samostojne Slovenije - ti simboli prisotni na slavnostni seji Državnega zbora ob dnevu državnosti, protestirajo v SDS-u. SDS o vlogi borcev in levičarskih strank V stranki so zatrdili, da so borci in levičarske stranke aktivno spodkopavali osamosvojitev ravno takrat, ko je šlo zares. ZZB je to počel s sporočili, da se razbija Jugoslavija, da bo osamosvojitev škodljiva in da so proti odcepitvi, njen predsednik Ivan Dolničar pa je interveniral za izpustitev zajetih oficirjev JLA. Odločitev za uvrstitev totalitarnih simbolov na slavnostno sejo DZ-ja je sprejel Janko Veber iz stranke SD. Ta stranka je po trditvah SDS-a nasprotovala vsem ukrepom za zavarovanje slovenske osamosvojitve in se "sprenevedala v isti smeri kot ZZB", češ da na plebiscitu nismo glasovali za odcepitev. Vrh te stranke pa se je 12. junija 1991 sestal s poznejšim podpisnikom ukaza za napad na Slovenijo Antejem Markovićem in se z njim pogovarjal o tem, kako takoj po "operetni osamosvojitvi" prevzeti vlado in stkati novo jugoslovansko zvezo. Slovenija mora po oceni SDS-a te vrednote končati in se osrediniti na "trdno časovno vezivo", ki se je stkalo v oblikovanju avtonomne države. "V jedru tega veziva je trajno, temeljno ljudsko soglasje iz obdobja slovenskega osamosvajanja 1988-1992, iz obdobja slovenske pomladi," so zapisali v stranki in dodali, da mora upravljanje države slediti temu vrednostnemu okviru. Prekinitev prakse sledenja vrednotam in simbolom nekdanjega režima je po oceni SDS-a nujna tudi z ustavnega vidika. Spomnili so na razsodbo ustavnega sodišča, ki je prepovedalo poimenovanje ljubljanske ulice po diktatorju Josipu Brozu - Titu z utemeljitvijo, da sodišče "kot neustavno razume vsako oblastno ravnanje, ki z avtoriteto oblasti izraža vrednote, ki so nezdružljive s temeljnimi ustavnimi vrednotami, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija in vladavina prava". "Žametna obnova totalitarnega režima" V stranki SDS so še spomnili, da so 27. aprila v ljubljanskih Stožicah pod istimi simboli totalitarnega režima ter ob petju komunistične himne internacionale visoki oblastniki slovenske levice glasno ploskali "zavzemanju za boj proti izdajalski kapitalistični gospodi" in zavzemanju za mir "kot rezultat boja". To je le še en kazalnik, da smo v Sloveniji prišča "poskusom žametne obnovitve totalitarnega režima na način, na katerega opozarja v resoluciji št. 1096 Parlamentarna skupščina Sveta Evrope". Pahor: Preprosto nam mora uspeti. Vse drugo bi bila sramotna izdaja. Veber: Skupne, pretekle izkušnje me navdajajo z optimizmom 24. junij 2013 ob 08:05, zadnji poseg: 24. junij 2013 ob 23:31 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA "Še vedno smo gospodarji svoje usode. Tako mora ostati vekomaj. To je naša moralna in državljanska dolžnost do naših pogumnih in domoljubnih prednikov in zlasti do naših otrok," je na proslavi poudaril predsednik države Pahor. V nagovoru na osrednji proslavi ob dnevu državnosti je predsednik države spomnil, da smo Slovenci uporen narod, ki se nikoli ne preda, in nam je do zdaj uspelo prebroditi vse krize: "Preprosto nam mora uspeti. Vse drugo bi bila sramotna izdaja. In Slovenci se nikoli ne predamo. Zaradi te naše pregovorne upornosti in junaštva smo stali in obstali." "Na brezoblačni večer pred dvaindvajsetimi leti smo imeli sanje. Ali jih danes nimamo več? Ali je bilo potrebno manj kot četrt stoletja, da si ne upamo več upati? Ali so današnja razočaranja, stiske in nezaupanje razkrojili našo takratno enotnost in povezanost do nepopravljive mere? Ne. Niso," je zatrdil. Uspehi, nato pride kriza Slovenija je v prvih letih obstoja dosegla zavidljive uspehe. "Po tem pa nas je pred petimi leti doletela huda kriza. Vse slabo in zavržno je silovito naplavila na površje. Njena edina dobra stran je bila, da je surovo razgalila škodljive posledice tranzicije. Zaradi upora in ogorčenja ljudi jih je bolj ali manj ustavila. A občutek ogoljufanosti in nepravičnosti pri ljudeh je bil in ostaja silovit. Vlado, parlament in druge institucije države je prisilil, da so se zganile in ukrepale. Ocenjujem, da v pravo smer. A hkrati menim, da prepočasi in premalo odločno." Poudaril je, da pričujoča kriza ni najtežja preizkušnja v narodovi zgodovini. Kljub temu pa njena zahtevnost zahteva veliko složnost, medsebojno spoštovanje in velikopoteznost - vse tisto, kar je v temeljih naše državnosti -, je našteval. Domovina je več kot država Predsednik je predstavil razliko med konceptoma države in domovine. Pri državi najprej pomislimo na njene ustanove, politični in pravni red. Domovina pa je več - je občutek pristne skupnosti, ki je ne utemeljujejo pravice in dolžnosti, temveč srčna pripadnost skupnosti. Ta skupnost pa mora biti vključujoča, ne pa takšna, da "na koncu izločanja ni več prostora za nikogar". "Domovina smo mi vsi skupaj kot dom in družina," je sporočil Pahor. Pahor: Razlike so del normalne družbe Normalna demokratična družba vedno vsebuje tako politične kot druge razlike. Zrela demokratična družba pa je obenem zmožna te razlike preseči in oblikovati enotno voljo, ko nastopijo izjemne razmere, je dejal zbrani množici. Takšna volja po sodelovanju in enotnosti mora biti iskrena, izraža pa moč - in ne šibkost -, je izjavil. "Čez leta nas bodo otroci in vnuki spraševali, kako nam je uspelo zbrati toliko moči, da smo se varno in uspešno izvlekli iz največje krize po drugi svetovni vojni. Vsak od nas jim bo na svoj način povedal, da svojih napak nismo ponavljali, uspehe pa smo znali primerno navdihniti. Rekli jim bomo, da smo se znali učiti iz izkušenj. Da nas ni bilo strah. Da nismo nehali verjeti v boljši in bolj pravičen svet," je dodal. Slovenske zastavice za vse Proslava se je začela s prihodom častne straže, policijskega orkestra in zastavonoš na Kongresni trg, nato so po rdeči preprogi začeli prihajati slovenski državniki, z Ljubljanskega gradu pa so se oglasile topovske salve v čast dnevu državnosti. Ploščad na Kongresnem trgu, na kateri so bili postavljeni sedeži in veliki oder, je bila ograjena, vsem udeležencem pa so razdelili majhne slovenske zastavice. Kulturni del proslave Pahorjevem govoru je sledil še umetniški program, osnovni koncept kulturnega dela proslave, ki je stala okoli 97.000 evrov, je temeljil na metaforah srca in kompasa. Minister za kulturo Uroš Grilc je pojasnil, da je proslava usmerjena v iskanje temeljev naroda in v odpiranje v prihodnost. Izpostavil je tudi, da čas državne proslave ni primeren za izpostavljanje razlik. Slovesnost je bila zaznamovana z motivi srčnosti, poguma in solidarnosti. Nastopili so Perpetuum Jazzile, ki so navdušili s svojo izvedbo Golice in Slovenija, od kod lepote tvoje, udeleženci proslave pa so navdušeno ploskali tudi telovadcem Športnega društva Sokol Bežigrad, ki so na odru prikazali svoje gimnastične sposobnosti. Nastopila sta tudi plesalca Bojan Bajželj in Dušica Jenko ter glasbeniki Gregor Skočir, Nina Vodopivec, Peter Dekleva, Tilen Artač in Martin Janežič, program pa sta povezovala igralca Nataša Barbara Gračner in Aleš Valič. Jurica, da otrok konča faks in doktorira pač ne rabi bit oče diplomiran pravnik. Da se pa otroci lahko dodatno šolajo na eminentnih univerzah pa oče rabi predvsem denar. Mislim, da so nazivi eminentnih univerz bolj povezani z denarjem kot z znanjem, kar je lepo vidno v Sloveniji. Poznam precej ljudi, ki so končali fakulteto doma in v tujini uspešno nadgradili znanje, je pa res, da se danes vozijo mimo Slovenije, so pa čist normalni. Pa še čisto osebna izkušnja iz časov Jugoslavije pri pridobivanju elektro soglasja za gradnjo hiše. Po nakaj tednih prepričevanj odgovornega in neumnih zahtev, mi je na koncu le uspelo pridobiti ustrezen papir ob komenarju odgovornega, zakaj nisem takoj povedal čigav sem. Pa še to, Kučan je hišo dobil za bagatela, večina pa si je gradila z lastnimi rokami, tudi v času njegovega dopustovanja na Korčuli. Zasluge za izide ob osamosvojitvi in vplivu JNA, lahko predvsem priznamo naši gegrafski lokaciji in strahu tujine pred morebitnimi posledicami. Kučan pa res ni imel neke posebne želje po osamosvojitvi, ampak je v Beogradu spoznal, da ne pomeni kaj veliko. A ni zanimivo..... čudenje slovenski razdvojenosti. Ubogi in zatirani Slovenci se pa ne zganejo, ko bivši predsednik, ki mu zaradi razdiralne vloge ljudstvo ni hotelo podaljšati mandata, od sedanje oblasti v času krize dobi 6x več denarja za nekakšno pisarno s fikusem..... kaj menite, da ta človek počne z 240.000 davkoplačevalskih evrov letno in zakaj? Imejmo enako proslavo z enakimi simboli, proceduro, domoljubljem in govori naj predsednik države, kot leta 1991 pa bomo videli kdo bo protestiral ...... Demosova vlada je verjela v utopijo, Kučanček in komunisti pa so kovali plane za več let v naprej. In kje je samostojna slovenija; Je NI, saj je v parlamentu stara zastava z zvezdo. In fantje, ki se trkajo po prsih, da so se boril za samostojno slovenijo lažejo, boril so se za vlado-prevlado komunistov. Pahor: "Še vedno smo gospodarji svoje usode." pa sem mislil da ne snifa več.... Zlato odlikovanje za zlato Tino Maze Biti navdih drugim največ, kar si športnik lahko želi 25. junij 2013 ob 17:29 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je najboljšo alpsko smučarko pretekle sezone Tino Maze odlikoval z zlatim redom za zasluge. Mazejeva, zmagovalka svetovnega pokala z rekordnim številom točk, je zlati red za zasluge prejela za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in za navdih ljudem. Brez pomoči države ne bi bila tu, kjer sem "Občutki so lepi, saj je to veliko priznanje za vse, kar smo naredili in kar sem naredila. To je tudi odgovornost za naprej, da upravičiš podeljeno državno priznanje. Ni prvič, da mi je država pomagala, zato sem izredno hvaležna. Država mi je pomagala, ko sem šla na svoje, ko smo pred leti postavili našo novo ekipo. Brez tega me danes ne bi bilo tu. To je pika na i temu, kar sem dosegla. Vedno pa so mi pomembni ljudje v državi pomagali, da so prepoznali, da lahko dam na nekaterih področjih nekaj več," je dejala Mazejeva. Maze: V Sloveniji ne smeš dati priložnosti, da te kritizirajo Korošica je bila še posebej vesela obrazložitve, da so njeni uspehi tudi navdih drugim ljudem: "Mogoče tega sama nisem videla med sezono. Po njej pa sem srečevala ljudi, ki so mi povedali, kako so doživljali moje uspehe. Tedaj sem kar malo pogoltnila cmok ... V Sloveniji moraš biti popoln, ne smeš dati priložnosti, da te kritizirajo. Vedno se najdejo ljudje, ki to počno ali ti ne privoščijo tega, kar imaš. Zato mi je bilo do pretekle sezone kar težko. Ko to prebrodiš, ko si sam s sabo in se osredotočaš nase, pa se vse zgodi samo od sebe. Tako na vse skupaj gledaš drugače, manj obremenjujoče." Močnejša kot v pretekli sezoni Črnjanka se sicer že pridno pripravlja na novo, olimpijsko sezono: "Priprave potekajo dokaj dobro, kot običajno so težke in zahtevne. Delam, da bi upravičila znanje, ki sem ga prikazala v prejšnji sezoni, in se osredotočam na vsak dan posebej. Čutim, da sem malo močnejša, kot sem bila v pretekli zimi. Nekatere stvari iz prejšnje sezone bom ponesla tudi v naslednjo, vendar je treba marsikaj narediti na novo. Brez težav ne gre, ovire so velike in jih je na treningih težko preskakovati." Pahor: Moramo se veseliti uspehov drugih Predsednik Pahor pa je ob podelitvi odlikovanj poudaril, da je to sporočilo vsem, "da se moremo in moramo veseliti uspehov drug drugega, da zmoremo izreči pohvalo in zahvalo tistim, ki jo zaslužijo, da se znamo navdihovati z zmagami, ki so jih dosegli drugi, za preizkušnje, ki jih morda uspemo opraviti tudi sami". Pahor je nekatera druga odlikovanja podelil še Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu, Glasbeni matici iz Italije, Nevi in Miletu Trampušu za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture na področju folklorne dejavnosti in Planinskemu društvu Ljubljana - Matica. A. V. Bravo predsednik,bravo Tina. to se je pa res Tina zaslužila, kar je do sedaj naredila za promocijo naše domovine. Nekateri Slovenčki so zopet rdeči od zavisti in smetijo z neokusnimi komentarji. In zakaj? Ker Tina 2011 ni romala v procesiji na Magistrat ko je npr. Iztok Čop ali zato, ker se je upala reči zbogom amaterski impro ligi imenovani Smučarska zveza Slovenije in iti svojo pot? Bravo ,Tina , že zato ker so le ob tebi vsi Slovenci enotni in združeni! Enkratna kombinacija talenta in vztrajnosti! Pa smo le dočakali, da je država izkazala ustrezno čast osebi, ki nas je navduševala in izvajala mega promocijo. Verjetno v Sloveniji ni osebe, ki bi se lahko pohvalila s tako publiciteto svetovnega formata. Zavistneži pa naj kar brusijo jezike, s tem največ povejo o sebi. Nekateri se raje grejo politiko in tam iščejo pet minut slave ob zatonu svoje športne kariere. Iz srca ji privoščim odlikovanje in ji želim še naprej uspešno kariero. Žemlja po slabšem začetku rešil slovensko čast Bedene in Kavčič izpadla brez osvojenega niza 25. junij 2013 ob 10:12, zadnji poseg: 25. junij 2013 ob 21:10 London - MMC RTV SLO/STA Grega Žemlja je v 1. krogu Wimbledona izločil Michaela Russlla s 6:7, 6:4, 6:4 in 6:1 in se bo v četrtek srečal z Bolgarom Grigorjem Dimitrovom. Aljaž Bedene in Blaž Kavčič sta izpadla. 35-letni Američan je v uvodnem nizu z brejkom povedel z 2:0, a je najboljši slovenski igralec takoj znižal na 1:2, Žirovničan je v deseti igri pri zaostanku s 4:5 rešil dve zaključni žogi. Odločala je podaljšana igra, ki jo je Russell dobil s 7:3. V drugem nizu je imel Američan tri brejkžoge, ki jih ni izkoristil, Žemlja pa je do edino priložnost unovčil v deseti igri in izid izenačil na 1:1. Statistika Žemlja Russell Prvi servis (%) 68 65 Asi 18 10 Dvojne napake 5 5 Neizsiljene napake 33 36 Winnerji 68 38 Osvojene točke 139 126 Osv. točke na mreži 31/44 20/30 Priložnosti za brejk 6/10 2/11 Žemlja se je sprostil in zaigral precej bolje, Russell v tretjem in četrtem nizu ni imel niti ene priložnosti za brejk. V četrtem nizu, ki je trajal le 24 minut, ga je Žemlja popolnoma nadigral, v drugi in šesti igri mu je uspel odvzem servisa. Zadel je kar 68 "winnerjev" Dvoboj na igrišču številka devet je trajal dve uri in pol. Žemlja je serviral 18 asov, izrazito boljši pa je bil v številu "winnerjev", dosegel jih je kar 68, Russell pa 30 manj. V drugem krogu se bo Žemlja pomeril z Dimitrovom, ki je najbolj znan po tem, da je fant Marije Šarapove. Mladi Bolgar je s premagal Italijana Simoneja Bolellija s 6:1, 6:4 in 6:3. Največji odpor v tretjem, zadnjem, nizu Argentinec Leonardo Mayer je bil premočan nasprotnik za Aljaža Bedeneta, ki si je v dvoboju z južnoameriškim specialistom za peščeno podlago obetal zmago. A začetek je bil slab in Bedene je hitro zapravil prvi niz, nato pa tudi drugega. Statistika Mayer Bedene Prvi servis (%) 63 60 Asi 13 7 Dvojne napake 4 3 Neizsiljene napake 33 30 Winnerji 41 19 Osvojene točke 102 75 Osv. točke na mreži 16/24 5/10 Priložnosti za brejk 4/7 0/6 V tretjem, ki je trajal 52 minut, pa je Slovenec močno grozil z znižanjem, a pri izidu 4:3 ni znal izkoristiti kar petih priložnosti za brejk. Skupno je Mayer dobil dvoboj predvsem z winnerji (41:19) in agresivnejšo igro na svoj servis. Tooo, čestitke Gregi!!! Mislim da tudi proti Dimitrovu ni brez možnosti, čeprav bo težko...držim pesti, gremo po 3.kolo! Majster Žemlja..res najboljši slovenski teniški igralec! Brecelj: Če premierka ne želi političnega samomora, bo nekaj morala ukreniti Shod ima široko podporo 25. junij 2013 ob 12:17, zadnji poseg: 25. junij 2013 ob 20:54 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na prvem shodu za ohranitev javnega zdravstva se je zbralo okoli 2.000 ljudi. Zdaj je nujen dogovor s celotno vlado, je poudaril kirurg Erik Brecelj. Še preden se je shod uradno začel, se je na Kongresnem trgu že zbralo okoli 100 ljudi, med udeleženci pa je bilo mogoče opaziti sindikalista Gorana Lukiča in Branimirja Štruklja, nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, direktorja UKC-ja Ljubljana Simona Vrhunca ter enega izmed pobudnikov shoda kirurga Erika Breclja. Zakaj pa nihče več ne protestira proti katastrofalnemu stanju v državi????? Kje so vsesplošne ljudske vstaje?????? Še pred nekaj meseci je tisoče vstajnikov histerično vpilio da krize ne bodo plačali, sedaj pa jo že plačujejo vsi po vrsti, brez izjeme - z višjimi davki, nižjimi socialnimi transferji in nižjo socialno varnostjo, pa še tiho so!!! Medtem ko Slovenija drvi v propad, pa gre milijarda kar tako v zavožene in pokradene banke….. Ter novih 100 milijonov v TEŠ, tudi na račun zmanjšanja porodniškega dopusta in nadomestil za brezposelnost. Da ne govorimo o Zokiju, še vedno trdno sedi na stolčku in upravlja z javnim denarjem, čeprav je ravna tam bila ugotovljena korupcija in je svoj računa nakazoval javni denar. Pa Mercator gre v roke največjega in do vratu zadolženega hrvaškega tajkuna (70 % Slovencev je proti), in ogroženih je tisoče delovnih mest. In zdaj to nikogar več ne moti??????????????????? ?????????????? Halo!!! hvala za ta komentar g. Godfather11 Točno to! "Imamo sorazmerno visoko kulturo v parlamentu" Predsednik je bil gost Studia ob sedemnajstih 25. junij 2013 ob 17:19, zadnji poseg: 25. junij 2013 ob 20:12 Ljubljana - MMC RTV SLO "Motivov, zakaj bi kdo želel organizirati svojo proslavo, ne poznam. /.../ Želim si, da bi bili na ta dan vsi skupaj na istem trgu," je dejal Borut Pahor. Predsednik republike je na dan državnosti gostoval v radijski oddaji Studio ob sedemnajstih. Dotaknil se je tudi razprtij, ki so privedle do dveh ločenih proslav, in izrazil obžalovanje, da tudi tokrat nismo bili enotni: "Želel bi si, da bi vsi, ne glede na politična in svetovnonazorska stališča, vsi skupaj praznovali tako pomemben, morda najpomembnejši praznik, kot je dan državnosti." Želja po složnosti, vendar ... "Vendar moramo, če kdaj to ne uspe, tudi to znati prenesti," je prepričan. Pri tem pa poudarja, da bi bilo še slabše, če bi "na silo" ustvarjali navidezno enotnost: "Če kdo misli, da mora iti po neki drugi poti tudi, ko gre za praznovanje državnosti, naj gre. Čeprav to obžalujem. Jaz bi si želel, da bi bili vsi tistega večera na Kongresnem trgu in bi ne glede na vse razlike složno praznovali." "Motivov, zakaj bi kdo želel organizirati svojo proslavo, ne poznam. O njih lahko le ugibam. To obžalujem, vendar kot predsednik republike ne bi želel dajati izjav, ki bi dajale vtis, da je to obsojanja vredno. Ker je to pač izraz neke demokratične pravice, ki jo ljudje, državljani imajo," je še poudaril Pahor. "Mi parlamentarno zorimo" O sorazmerno nizkem ugledu hrama demokracije pa predsednik pravi: "Ta parlament je precej soliden parlament, je izkušen parlament. Ima, kot vsi parlamentarni sklici, svoje slabosti, nekatere diskusije ne sodijo tja, nekatere odločitve presenečajo. Ampak ne glede na vse sem prepričan, da mi parlamentarno zorimo, ne pa, da bi se stvar poslabševale." Pahor ob tem poudarja, da se zaveda, da bo njegova ocena marsikoga presenetila, a je ne izreka v populističnem duhu. "Sorazmerno visoka kultura v parlamentu" "Mislim, da imamo sorazmerno visoko kulturo v parlamentu, smo sposobni sprejemati izjemno pomembne odločitve - tudi spremembo ustave, ki zahteva dvotretjinsko večino -, smo sposobni nekaterih zelo pomembnih odločitev. Ne bi kar z levo roko rekel: Ta parlament je zanič, pojdimo na volitve in nov bo boljši." Dotaknil se je tudi prihodnosti Slovenije. Ponovil je, da se lahko Slovenija prihodnje leto izvleče iz same recesije, če bo dosežen potreben političen konsenz. In tudi sam želi skupnost Slovencev držati skupaj, je dejal. Tudi to je razlog, da se na aktualne zadeve odziva bolj "s premislekom". To mora biti tudi vodilo politike, še meni: "Koraki morajo biti premišljeni in imeti moramo vizijo, torej da ostanemo gospodarji svoje usode in da ostanemo v klubu najbolj razvitih držav." Verjame, da je za vse pomembno, da se ne ujamemo v "panično reagiranje", ampak da dobro premislimo, kaj storiti. "Zdaj je pomembno, da reagiramo modro. Premisliti moramo korake, ne pa se zaleteti v nekaj novega, za kar ne vemo, kaj je," je še dejal in dodal, da bomo morali najprej rešiti državo iz krize, nato se bomo morali usposobiti za moderne vrednote 21. stoletja, potem, na koncu, pa se bo vrnilo tudi zaupanje ljudi. Iz Berlina klofuta Hrvaški - Merklove ne bo na slovesnost v Zagrebu Namesto kanclerke bo Nemčijo predstavljal državni sekretar 26. junij 2013 ob 16:05 Zagreb - MMC RTV SLO/STA Čeprav je bila napovedana med gosti, nemške kanclerke Angele Merkel ne bo na slovesnost ob vstopu Hrvaške v EU. Po ugibanjih hrvaških medijev naj bi bil razlog za odpoved primer nekdanjega agenta Udbe. Prejšnji teden je hrvaška vlada napovedala, da se bo osrednje proslave ob polnopravnem članstvu Hrvaške v Evropski uniji, ki bo v Zagrebu potekala 30. junija, udeležilo več kot 120 visokih gostov iz tujine, med njimi tudi Merklova. A iz Berlina je zdaj prišel 'hladen tuš', saj so sporočili, da kanclerke ne bo zaradi pomanjkanja časa in drugih obveznosti. Drugih pojasnil nepričakovane odpovedi obiska pri nemški vladi niso navedli. Odpoved je že potrdila tudi hrvaška vlada. Namesto kanclerke bo Nemčijo v Zagrebu predstavljal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Michael Link. Hrvaški mediji so dejali, da gre za "šok iz Berlina" in "klofuto Hrvaški". Ob tem ugibajo, da je Merklova obisk odpovedala zaradi "primera Perković". Nova tiralica V Nemčiji namreč pričakujejo, da bo Hrvaška po 1. juliju na podlagi evropskega naloga za prijetje izročila nekdanjega pripadnika jugoslovanske obveščevalne službe Udbe Josipa Perkovića, ki je osumljen sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca in nekdanjega direktorja podjetja Ina-Marketing Stjepana Đurekovića v Nemčiji leta 1983. Danes je nemška policija znova objavila tiralico za Perkovićem in zvišala denarno nagrado za informacije o njem s 5.000 na 12.000 evrov. Prva tiralica je bila objavljena leta 2009. Glede na spremembe zakona o sodelovanju v kazenskih postopkih z državami EU-ja, ki jih je prejšnji teden predlagala hrvaška levosredinska vlada, bi se omejilo izročanje hrvaških državljanov za kazniva dejanja, in sicer samo za kazniva dejanja, ki so bila storjena po 7. avgustu 2002, ko je bil uveljavljen okvir evropskega naloga za prijetje. Predlog vlade je razburil duhove na Hrvaškem in opozicijski HDZ meni, da vlada poskuša zaščititi Perkovića. Sabor je odločitev o spremembah zakona prestavil na petek. Premier Zoran Milanović je večkrat zanikal, da bi zakon prilagajali samo enemu človeku. Pojasnil je, da so se za omejitev odločili zaradi hrvaških veteranov. Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da 1. julija pričakujejo približno 80 zahtev za izročitev hrvaških državljanov na podlagi evropskega naloga za prijetje. Bruselj, s katerim se Zagreb ni posvetoval, je sporočil, da je prepozno za kakršne koli spremembe okvira evropskega naloga za prijetje, potem ko Hrvaška med pogajanji o poglavju pravosodja ni predlagala nobenih omejitev. Milanović je na današnji seji vlade potrdil, da bo njegov SDP predlagal dopolnitev ustave, s katero bi ukinili zastaranje postopkov proti storilcem politično motiviranih umorov in likvidacije v času SFRJ-a, kot so to že storili za kazniva dejanja vojnega dobičkarstva v času privatizacije. Potrdil je, da bo sporne primere obravnavalo hrvaško pravosodje. Od udbaša do sodelavca Tuđmana Po osamosvojitvi Hrvaške je bil Perković visoki uradnik hrvaške obveščevalne službe in tesen sodelavec prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana in pokojnega hrvaškega obrambnega ministra Gojka Šušaka. Njegov sin Saša Perković je svetovalec za nacionalno varnost hrvaškega predsednika Iva Josipovića. Hrvaško državno tožilstvo je konec 90. let prejšnjega stoletja zavrnilo dve kazenski ovadbi proti Josipu Perkoviću zaradi umora v Nemčiji, primer pa je zastaral leta 1998. Kot so še povedali, so leta 2005 poslali nemškim kolegom celotno dokumentacijo o Perkoviću. Medtem je nemško sodišče leta 2008 nekdanjega hrvaškega izseljenca Krunoslava Pratesa obsodilo na dosmrtni zapor zaradi sodelovanja pri umoru Đurekovića. Prates pa je na sojenju govoril o svojem sodelovanju s Perkovićem. 28. junija 1983 je v bavarskem Wolfratshausen-u 6 ljudi sodelovalo pri likvidaciji Stjepana Durekovića. Dva sta ga ustrelila, nato pa ga še iznakazila s sekiro. Motiv je bila priprava knjige o korupciji Titovega režima. Perkovića s tem povezuje priča, ki mu je predala ključe garaže pred umorom. Vsi naj bi bili sodelavci udbe. Tako o zločinih titovega režima piše FAZ in ostali mediji v Nemčiji. Pri nas pa so glavni detajli porazgubljeni po novici, da ne bi prišli do poudarka. SDS: Dokončali so naše projekte V največji opozicijski stranki SDS pa so zapisali, da je vlada predvsem sklenila številne projekte, ki jih je zastavila vlada Janeza Janše. "To ji je uspelo tudi zato, ker se je SDS obnašal drugače kot prej PS, ki je leto dni oviral sprejetje najpomembnejših ukrepov." Novi projekti, ki si jih je zastavila, pa zajemajo predvsem bistven dvig davčnih obremenitev, dodaja poslanec SDS-a Zvonko Černač. Od prevzema oblasti edino kar ste uspeli narediti je uničevanje države in poštenih davkoplačevalcev: - dvignili obe stopnji DDV - podvojili davek na hišo - spremenili zakon o dohodnini (dodatna kraja državljanov) - napovedali davek na osebni dohodek - porušili bonitetne ocene države - zadolžili RS za nove 3,5 milijarde USD po najvišji o.m. doslej - izglasovali novo dokapitalizacijo NLB Janković in ''vstajniki'' pa se v ozadju veselo smejejo. Od prevzema vajeti vlade smo uspeli umiriti strasti v državi Pa so me zadnjič eni tukaj prepričevali, da (vse)slovenske vstaje še potekajo. Če potekajo, jih AB očitno ne opazi. Pa tudi jaz ne. "Od prevzema vajeti vlade smo uspeli umiriti strasti v državi" Neumnost. Pravi razlog je seveda v pristranskosti mnogih medijev v naši državi in pa določenega dela leve javnosti, ki je ob nastopu drugega janševega mandata skoraj izgubil pamet, ko so se začeli spravljati še na Pahorja, Petriča itd. - očitno so dobili občutek, da dokončno izgubljajo oblast v državi in so prešli v panic mode. "Umiritev strasti" torej nikakor ni zasluga premierke, kvečjemu bi lahko bila hvaležna za tako pohlevno in spoštljivo opozicijo, kot je sam že dolgo ne pomnim. Bratuškova jim dobroto vrača z zadirčnostjo in osornostjo. Lepo. Koliko zahtev t.i. vstajnikov, ki so še pred kratkim protestirali v deset tisočih, je bilo uslišanih s strani nove vlade? Razen padca Janše, 0. Ampak protestov je vseeno konec, čeprav ta vlada nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo po poti prejšne janševe vlade, tako s privatizacijo, kot ostrimi rezi na vseh straneh (razen upokojenci in borčevski ideološki privilegiji). Kaj je ostalo od vseh obljub Bratuškove ali od retorike, ko je bila še v opoziciji? 0. Dragi vstajniki, kje ste??? Vstajniki, so se skor zažigali po Ljubljani zaradi zgrešene politike, sedaj se ista politika nadaljuje pa so najbolj srečni na svetu, klasično dvoličje plačanih oportunistov. Mediji so jim naklonjeni. So namreč leva vlada. Pa čeprav peljejo naprej Janševe reforme, se grejo proslave s Kombinatom, rdečo zvezdo, kladivom in srpom, dvigujejo DDV, ne prodajo NLB (beri nacionalni interes), pomagajo le prijateljskim podjetjem (beri zagon gospodarstva)... kar naenkrat je v Sloveniji preveč debelih otrok, pred nekaj meseci so še stradali... Skratka: Zoki obvlada sceno! Kako so umirili stvari, če pa je obrestna mera slovenskih obveznic poletela čez 7% ? Janša: Jugoslovanskim funkcionarjem plačujemo privilegije, porodniške dodatke pa znižujemo Avtor: Aleksander Kolednik Vsi največji nasprotniki osamosvojitve so bili nagrajeni s sijajnimi karierami in položaji, od ministrskih do veleposlaniških, pravi Janez Janša. 127OCENA: +9POŠLJI Share Janez Janša Janez Janša Založba Nova obzorja je ob izidu zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve s podnaslovom Nasprotovanja, ovire, izdaja pripravila novinarsko konferenco, ki so se je med drugim udeležili predsednik SDS Janez Janša, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Slavko Kmetič in direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver. Kmetič je v imenu VSO-ja, ki je izdal zbornik, povedal, da je bila osamosvojitev Slovenije velik čudež, saj so bili ob pravem trenutku na pravem mestu pravi ljudje, ki so izkoristili minuto časa, ki se je pojavila v svetovni zgodovini. Kot glavne stebre tega dosežka je izpostavil zmago Demosa na volitvah, ustanovitev Manevrske strukture narodne zaščite, sestanek Demosa v Poljčah, na katerem so sprejeli sklep o osamosvojitvi, in izvedbo plebiscita. "Tisti, ki mahajo z rdečo zvezdo, kradejo Slovencem državo" Janša je poudaril, da je na plebiscitu proti osamosvojitvi glasovalo okoli 200 tisoč oseb, med katerimi so bili tudi takšni, ki so se pozneje z orožjem udeležili agresije na Slovenijo. Ob tem je spomnil, da je zveza borcev z območja Maribora in Podravja po izvedbi plebiscita trdila, da na plebiscitu sploh nismo glasovali za odcepitev Slovenije, in se tako opredelila proti lastni državi. Po njegovih besedah je bilo v tistem času objavljenih tudi veliko člankov, v katerih so se avtorji, med katerimi je bil tudi Tone Partljič, norčevali iz osamosvojitve in jo omalovaževali. Prepričan je, da JLA ni napadel vse Slovenije, ampak samo del politike, ki se je zavzemal za osamosvojitev, saj so računali, da bo drugi del politike po padcu Demosa prevzel oblast in sodeloval v pogovorih o novi jugoslovanski povezavi. Janša je dodal, da so bili tisti, ki so bili takrat najbolj proti osamosvojitvi, nagrajeni s sijajnimi karierami in položaji, od ministrskih do veleposlaniških. Dejal je še, da tisti, ki danes mahajo z jugoslovanskimi zastavami z rdečo zvezdo, kradejo Slovencem državo, in opozoril, da je Slovenija edina nekdanja jugoslovanska republika, ki plačuje privilegirane pokojnine nekdanjim jugoslovanskim funkcionarjem, po drugi strani pa znižujemo porodniške dodatke. "Prikrojevanje in zamegljevanje je pri slovenski demokratizaciji očitno" Valič Zverova je izpostavila, da sta osamosvojitev in demokratizacija zvezdni trenutek slovenske zgodovine, na katerega smo lahko ponosni. Kot je poudarila, smo iz Jugoslavije izšli z veliko napora, sreče, razuma in verjetno tudi z božjo pomočjo, nekateri jugonostalgiki pa bi se po njenih besedah danes radi vrnili v skupno totalitarno državo. "Prikrojevanje in zamegljevanje je v primeru slovenske demokratizacije zelo očitno. Nekateri dediči partije celo govorijo, da je Edvard Kardelj na smrtni postelji naslednikom predal sporočilo, da je treba ustvariti samostojno slovensko državo," je še dejala. Foto: Matej Leskovšek "Razmere so dramatične. Država pa talec centrov moči." Civilna družba za pravično Slovenijo si želi sprememb 27. junij 2013 ob 20:44 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Razmere v državi so "dramatične", so v deklaraciji zapisali predstavniki več kot 30 civilnodružbenih organizacij, ki so se zbrali na zborovanju Civilna družba za pravično Slovenijo. Podpisnikom deklaracije je skupna "skrb za Slovenijo, za etiko in poštenost", je dejal eden izmed pobudnikov deklaracije Boris Pleskovič, vodja Svetovnega slovenskega kongresa, ki je izpostavil nekaj znanih Slovencev in Slovenk, med njimi Tino Maze, ki so Slovenijo popeljali na "sam vrh sveta". Vrednote, kot so pridnost, poštenost in dobro delo, s katerimi je na vrh prišla Mazejeva, so tiste, na katerih bi morali graditi slovensko prihodnost, je prepričan Pleskovič. Strah, razočaranje in zaskrbljenost Podpisniki čutijo strah, razočaranje in zaskrbljenost, ker korak za korakom pada zaupanje v pravičnost države, gospodarstva, bančništva, pravosodja, medijev in politik, pa je dejal drugi pobudnik deklaracije Mitja Štular. Prepričan je, da je "treba aktivirati potencial in izkopati talente," saj je država, v kateri živimo, odgovornost vsakogar izmed nas. Zaradi pravosodja ogroženi temelji državne skupnosti Država je postala talec centrov moči, so še prepričani podpisniki, ki bi radi prebudili kritičen odnos državljanov in voljo za spremembe. Govorili so tudi o stanju na področju pravosodja, ki po njihovem mnenju s svojim načinom delovanja ogroža temelje državne skupnosti, perspektivni mladi pa odhajajo v tujino. Za cilj so si zadali doseči zdravo gospodarstvo in bančništvo, pošteno in pravično pravosodje, stabilno socialno varnost, profesionalne medije, učinkovito zdravstvo in kakovostno družinsko politiko. Med udeleženci so bili tudi predsednik SDS-a Janez Janša, Ivan Oman, Lovro Šturm, medtem ko tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je bil napovedan kot govornik, zaradi bolezni na zborovanju ni bilo. A. K. K. Fantastično: Zgodovinski uspeh Žemlje na "sveti travi"! Žirovničan izkoristil šesto zaključno žogo 28. junij 2013 ob 11:36, zadnji poseg: 28. junij 2013 ob 15:57 London - MMC RTV SLO Tenisač Grega Žemlja je s 3:6, 7:6 (4), 3:6, 6:4 in 11:9 premagal Bolgara Grigorja Dimitrova in se kot prvi Slovenec uvrstil v 3. krog Wimbledona, najprestižnejšega turnirja na svetu. 26-letni Žemlja se je največje zmage v karieri veselil po štirih urah in štirih minutah igre. Dvoboj je bil v četrtek pri izidu 2:2 v nizih in vodstvu Žemlje z 9:8 v petem prekinjen zaradi dežja. Tri zaključne žogice v 18. igri Obračun se je v petek nadaljeval in Žemlja je že v prvi igri, skupaj 18, na servis Dimitrova prišel do treh zaključnih žogic, a se je Bolgar izvlekel. Žirovničan je bil najbližje uspehu pri 30:40, ko je žogica zadela vrh mreže, vendar se je odbila nazaj, na polovico Žemlje. Drugi brejk za veliko zmago A izenačenje (9:9) ni vrglo iz tira Žemlje, ki je dobil igro na svoj servis za 10:9, nato pa v 20. igri povedel s 40:30, malo kasneje pa z drugim brejkom izkoristil šesto zaključno žogo za zgodovinski uspeh slovenskega tenisa. Peti niz je trajal kar 96 minut. Statistika Dimitrov Žemlja Prvi servis (%) 66 56 Asi 22 19 Dvojne napake 6 5 Neizsiljene napake 34 35 Winnerji 60 54 Osvojene točke 193 185 Osv. točke na mreži 34/44 28/39 Priložnosti za brejk 2/18 2/10 Žemljo zdaj čaka Del Potro Najboljši slovenski tenisač se bo v soboto pomeril z osmim nosilcem Argentincem Juanom Martinom Del Potrom. Žemlja edini Slovenec čez prvi krog Žemlja je sploh edini Slovenec, ki je na tem turnirju že dobil posamični obračun. Blaž Kavčič je v vseh štirih poskusih obstal v 1. krogu, tam je letos v sploh prvem nastopu na sveti travi obstal tudi Aljaž Bedene, leta 2009 pa Luka Gregorc. Melzer opravil s "Federerjevim" krvnikom Ukrajinec Sergej Stahovski je v sredo z zmago nad Švicarjem Rogerjem Federerjem pripravil veliko senzacijo, tokrat pa je moral priznati premoč Avstrijcu Jürgenu Melzerju. Melzer je slavil s 6:2, 2:6, 7:5, 6:3. »Cankarjev Očenaš« – prepovedana beseda v državnem zboru? Objavljeno: 25.06.2013 07:36Posodobljeno: 25.06.2013 07:39 Avtor: D. P. Ključne besede: parlament, proslava, Očenaš V parlamentu zapleta niso podrobneje komentirali. »Program je usklajen z vsemi nastopajočimi,« so med drugim zapisali. LJUBLJANA – Ne le simboli, slovensko javnost je razdelila tudi slavnostna seja državnega zbora. Težava je nastala, tako poroča Delo.si, ob izvedbi pesmi »Očenaš hlapca Jerneja«, ki so jo povabljeni umetniški gostje pevskega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana želeli izvesti na tradicionalni parlamentarni svečanosti. Ni je želel zamenjati Izvedba ni bila dovoljena, v državnem zboru so gostujoče pevce prosili, naj poleg državne himne zapojejo še drugo tematsko sorodno pesem. Sprva so prosili zborovodjo Ambroža Čopija, da te pesmi ni v izboru in da jo zamenja. Čopi je to zavrnil, slišati pa je bilo potem le Prešernovo Zdravljico. Brez podrobnega komentarja V parlamentu zapleta niso podrobneje komentirali. »Program je usklajen z vsemi nastopajočimi,« so med drugim zapisali. Po ideološkem sporu na državni slovesnosti ob dnevu državnosti, kjer bo zaradi »protiustavne prisotnosti simbolov komunističnega režima,« kot menijo v SDS, manjkal predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, se je zapletlo tudi pri slavnostni seji državnega zbora. Težava je izvedba pesmi »Očenaš hlapca Jerneja«, ki so jo povabljeni umetniški gostje pevskega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana želeli izvesti na tradicionalni parlamentarni svečanosti. Gre za pesem, ki so jo v omenjenem zboru priredili po povesti Hlapec Jernej in njegova pravica Ivana Cankarja in se z njo med drugim minuli mesec predstavili na evropskem tekmovanju pevskih zborov v Mariboru. A vodilni v hramu demokracije, ki mu trenutno predseduje Janko Veber (SD), izvedbe Očenaša - po naših informacijah - niso dovolili, češ da pesem ni primerna praznovanju osamosvojitve Slovenije. V DZ so gostujoče pevce prosili, naj poleg državne himne zapojejo še drugo tematsko sorodno pesem. Ko so slišali za njihov izbor, so zborovodjo Ambroža Čopija menda najprej prosili, naj pesem zamenja, kar je ta odklonil. Tako bo na današnji slavnostni seji v veliki dvorani državnega zbora odmevala le Prešernova Zdravljica. »Ja, kam smo prišli! Cankar ni ustrezen!?,« je nad stopnjo demokratičnosti v državnem zboru razočaran naš vir. V Parlamentu zapleta z nastopajočimi niso podrobneje komentirali. Slovenski sedemletniki med najbolj ogroženimi zaradi debelosti v EU-ju Stroka poziva politiko k ukrepanju s konkretnimi predlogi 3. julij 2013 ob 15:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Debelost med otroki v Sloveniji vztrajno narašča, v letu 2012 je bilo prekomerno prehranjenih kar 27,10 odstotka dečkov in kar 23,70 odstotka deklic v starosti od šest do 19 let. To kažejo podatki Fakultete za šport, zbrani v gradivu, ki ga je za današnjo sejo odbora DZ-ja za zdravje pripravil Inštitut za varovanje zdravja (IVZ). Podatki Fakultete za šport, ki so jih zbirali v okviru iniciative Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) kažejo tudi, da so slovenski sedemletniki med najbolj ogroženimi zaradi debelosti med državami EU-ja. Tako je bilo leta 1988 prekomerno prehranjenih 20,10 odstotka fantov, leta 2011 27, lani pa 27,10 odstotka. Med dekleti pa je bilo leta 1988 17 odstotkov prekomerno prehranjenih, leta 2011 22,70, leta 2012 pa 23,70 odstotka. Slovenski mladostniki v vrhu EU-ja tudi po količini popitih sladkanih pijač Slovenski mladostniki se uvrščajo na prvo mesto v Evropi po količini popitih pijač z dodanim sladkorjem, je pokazala raziskava Svetovne zdravstvene organizacije, objavljena v letu 2012. Polovica 15-letnikov dnevno uživa sladke pijače Po količini zaužitih pijač še posebej izstopajo dečki - kar 49 odstotkov petnajstletnikov dnevno uživa sladke pijače. To pomeni, da otroci s sladkanimi pijačami v telo vnašajo prazne kalorije, obenem pa so te pijače glavni vir dodanih sladkorjev v prehrani otrok - opozarjajo strokovnjaki. Za 38 odstotkov kroničnih bolezni kriva nepravilna prehrana Nepravilna prehrana je pomemben dejavnik tveganja za zdravje in je v kar 38 odstotkih tesno povezana z nastankom kroničnih nalezljivih bolezni, pri dodatnih 40 odstotkih pa deloma vpliva na njihov nastanek, je v gradivu zapisala Mojca Gabrijelčič Blenkuš z IVZ-ja. Hrana je tudi družbena težava Nezdravo prehranjevanje in posledično prekomerna teža in debelost nista samo medicinski težavi, hrana je lahko vir tolažbe, sredstvo komuniciranja, z njo se izražajo čustva, naklonjenost, skrb, ljubezen, piše v gradivu. Otroci in mladostniki v Sloveniji se po podatkih raziskav ne prehranjujejo zdravo. Raje izbirajo pretežno nezdrava živila, uživajo premalo zelenjave in rib, predvsem pa prepogosto posegajo po živilih iz skupine energijsko gostih in hranilno revnih živil. Prav tako nimajo ustreznih navad pitja in so pogosto žejni. "Sadje in zelenjavo vsak dan v skladu s priporočili uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa pet odstotkov mladostnikov," je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2010. Sladkane pijače razširjene Sladkane pijače in sladkarije sta v letu 2010 redno uživali dve tretjini mladostnikov. Sladkane pijače redno uživajo manj kot tri četrtine 15-letnikov in slabi dve tretjini 13-letnikov in 11-letnikov. Mladostniki premalo pijejo Mednarodne primerjave kažejo, da se slovenski mladostniki uvrščajo v sam vrh EU-ja po količini zaužitih sladkih pijač. Podatki Pediatrične klinike UKC Ljubljana kažejo, da slovenski mladostniki na dan popijejo premalo tekočine (900 ml namesto priporočenih 1.500 ml), od tega vnos pijač z dodanim sladkorjem pri dekletih znaša 51 odstotkov, pri fantih pa 69 odstotkov vseh dnevno zaužitih tekočin. Mogoči ukrepi Omejitev trženja nezdrave hrane, vključno s prepovedjo avtomatov s hrano in pijačo v šolskem okolju, ohranitev in izboljšanje sistema organizirane šolske prehrane, povečanje dostopnosti sadja in zelenjave v šolskem okolju, razumljivo označevanje izdelkov z visoko vsebnostjo sladkorjev, soli, maščob in kofeina - so mogoči preventivni ukrepi, ki jih stroka predlaga politiki tudi v osnutku nove strategije Prehrana in gibanje za zdravje 2013-23. Sem mislil, da smo vstajniki protestirali tudi zaradi otrok, ki stradajo?! Ocitno je ga. Bratusek tako zelo ucinkovita, da so se otroci celo prekomerno zredili. Lahko bi jo posodili v Afriko, npr. Zimbabve Sem že kdaj zapisal, da pod to vlado otroci ne bojo lačni-celo predebeli so-bo treba namesto malice v šoli-telovadit..... tomaz79 a si ti v Slovenijo prišel šele po zamenjavi oblasti? Ker kot kaže se ne spomniš kakšno gnojnico so levičarji politiki, mediji zlivali na SDS-ovo vlado, koliko je bilo govora o lačnih otrocih... v primerjavi s sedanjo vlado... probaj se spomniti, kaj vse se je govorilo...probaj tomaz79 sej to je jasno, ni pa jasno kako lahko v času ko je bila na oblasti SDS vsi mediji govorijo samo o lačnih otrocih - VSI "neodvisni" mediji, ko je pa na oblasti kučanova struja pa vsi mediji govorijo samo o predebelih otrocih - VSI "neodvisni" mediji To je v Sloveniji največji problem, saj ko je na oblasti "prava" barva se novinarji obnašajo popolnoma drugače ko pa je na oblasti "ne prava" opcija Zaradi tega smo v takem sranju kot smo, ker ima neka politična opcija privilegije pri novinarjih in so ti ljudje posledično večino časa na oblasti... Sem vedel, vlada Alenke Bratušek dela predobro. V 100 dneh so Slovenski otroci, ki so bili v času vlade JJ med najbolj lačnimi v Evropi, postali predebeli. LOL Bravo Alenka ;) Pod Janševo vlado so bili lačni, sedaj so predebeli? Ho, ho, ho od lažnih otrok smo kar naenkrat prešli na predebele. V živo: Eva Irgl, SDS: Izogibanje revanšizmu je ohranilo omrežja in privilegije Möderndorfer: Janša danes počne prav to, kar je sam kritiziral kot predsednik vlade 5. julij 2013 ob 14:46 Ljubljana - MMC RTV SLO Peturna razprava o stanju demokracije v Sloveniji v DZ-ju mineva v znamenju medsebojnih že velikokrat slišanih ideoloških obtoževanj koalicijskih in opozicijskih poslancev. Poslanka SDS-a Eva Irgl je opozorila na zniževanje demokratičnih standardov in pozvala k večjemu spoštovanju dostojanstva, kar bi pokazali s tem, da znamo poskrbeti za vse naše umrle, zlasti v povojnih pobojih. "Ni bila opravljena narodova katarza, ni bilo opravljene prepotrebne lustracije, ki bi presekala s predhodno miselnostjo. Če bi takrat opravili te pomembne korake, danes sploh ne bi bili tukaj," je dejala. Vse je navidezno Po njenem mnenju smo samo iz enostrankarskega prešli v večstrankarski sistem, vse drugo pa je bolj navidezno. Lustracija se po njenih besedah ni zgodila, ker je bila prioriteta nadaljevanje kontinuitete in ohranjanje privilegijev, ki jih nekateri prejemajo še danes. "Izogibanje revanšizmu je bilo mišljeno kot miroljubna prekinitev s preteklostjo, a je zdaj pripeljalo do omrežij, ki ohranjajo privilegije. Mentaliteta je ostala ista, na vseh pomembnejših položajih so isti ljudje, modus operandi je enak, ohranjanje oblasti je večja prioriteta od blaginje ljudi, kriza obuja jugonostalgijo," je nadaljevala Irglova in pozvala k spremembi miselnosti. Nihče ni "procesuiran" za povojne poboje Spomnila je, da nihče ni "procesuiran" za povojne zločine, čeprav so še med živimi. "Potrebujemo samoočiščenje in samorefleksijo. Odpustimo lahko šele takrat, ko druga stran pove, da je nekaj bilo storjeno narobe," je pojasnila Irglova. Ni bilo lustracije Da se lustracija ni izvedla, je opozoril tudi Jože Tanko, davek za to plačujejo tisti, ki jim ne bi bilo treba plačati. "S posegom v ZUJF smo posegli v nadstandard določene skupine državljanov. Kaj pomeni, da 30-krat večjemu številu ljudi zmanjšujete socialne transferje? Kakšna pa je lustracija to? Niti v en privilegiran sloj Pahorjeva in vlada Alenke Bratušek ni posegla, posega pa v marginalne skupine, ki pa se ob uporabi medijsko-vstajniškega i nštrumentarija težko samoorganizirajo," se je Tanko odzval na besede vodje poslanske skupine PS-ja. Polnočni klub: Ponarodele, pogovorna oddaja Pogovorna oddaja Napovednik: Nekaj durov kakšen mol, nekaj osnovnih prijemov na kitari in zabava je zagotovljena. Kako enostavno in priročno. Iz generacije v generacijo. Siva pot, Ostani z nami, Slovenskega naroda sin, Portorož 1905, Daleč je za naju pomlad so namreč klasika slovenske zabavne glasbe. Kako nastanejo in zakaj obstanejo se bo Igor Pirkovič pogovarjal s Tomažem Domiceljem, Andrejem Šifrerjem, Adijem Smolarjem in Dragom Mislejem Mefom. Milwaukee native named as commander of U.S. Air Forces in Europe, Africa Lt. Gen. Frank Gorenc, who grew up in Milwaukee, has a framed share of Green Bay Packers stock hanging on his office wall. U.S. Air Force photo Lt. Gen. Frank Gorenc, who grew up in Milwaukee, has a framed share of Green Bay Packers stock hanging on his office wall. Frank Gorenc would be based in Germany By Meg Jones of the Journal Sentinel June 14, 2013 Email Print (1) Comments Frank Gorenc has a chest full of medals and citations on his Air Force uniform, but among his prized possessions is his framed share of Green Bay Packers stock hanging on his Pentagon office wall. Gorenc, a lieutenant general, has been nominated to be the next commander of U.S. Air Forces in Europe and Africa, and if promoted to the post would receive a fourth star. If confirmed by the Senate, the Milwaukee native will head to Ramstein Air Base in Germany to take command, bringing his Packer memorabilia with him. "Milwaukee was a great place to grow up," Gorenc said in a phone interview from Washington. Gorenc's distinguished military career began at the Air Force Academy. Both he and his older brother Stanley, a retired major general, were nominated to the academy by former Milwaukee U.S. Rep. Clement J. Zablocki, who also had been the family's sponsor when they moved to Milwaukee from Slovenia, then a part of Yugoslavia. Gorenc was 4 when his parents moved their family to Milwaukee for a better life. He grew up on the south side near S. 9th and W. Mineral streets and attended Eugene Field Elementary School, Kosciuszko Junior High and Milwaukee Tech High School. At Tech, he played football and trombone in the school's band and jazz ensemble, graduating in 1975. When Gorenc was a high school freshman, it was a visit to his brother at the Air Force Academy in Colorado that got him thinking about the military. "We're an immigrant family. We weren't well off. Quite honestly, my brother walked into the counselor's office at Boys Tech and said, 'Hey, I want to go to college but we don't have a lot of money. Where can I go?'" said Gorenc, whose father was a tailor at a Pfister Hotel shop and whose mother was a Briggs & Stratton machine operator. The guidance counselor suggested the Air Force Academy; both brothers got a free education and served their adopted country for decades. Gorenc earned a civil engineering degree from the academy in 1979 and became a pilot, racking up more than 4,500 flying hours, mostly in F-15 jets. Over the years, he steadily moved up in rank and assignments, including commanding the 332nd Air Expeditionary Wing at Balad Air Base in Iraq in 2005 and '06 and the 3rd Air Force at Ramstein. He's now the Air Staff's assistant vice chief of staff and director in Washington. In his new post, he would oversee 35,000 U.S. Air Force personnel in Europe and Africa as well as command NATO air forces at a time when America is shrinking the military and leaving Afghanistan at the end of 2014. "We are right now in the sequestration, and we have been drawing down the size of the Air Force for many, many years. It's safe to say that the number of aircraft, the number of resources we have to apply anywhere in the world, is getting smaller and smaller," said Gorenc. Gorenc has many relatives still living in the Milwaukee area, including his cousin Tony Gorenc, a jazz accordionist from New Berlin. Tony Gorenc last saw his cousin at a family wedding; the two sometimes communicate in Slovenian when they get together. Gorenc and his brother "are kind of our role models. They're always the topic of discussion when I go to Slovenia and visit extended family," Tony Gorenc said. "The Slovenians are very proud to know their immigrant son is here and in our Air Force." Gorenc, who became an American citizen seven years after he moved to Milwaukee, has fond memories of attending Brewers and Packers games at County Stadium, going to Friday night fish fries and watching a young Lew Alcindor play for the Bucks. When he's stationed overseas, he manages to watch Packers games, though it's usually late at night or early in the morning. He credits Milwaukee Public Schools for preparing him for the Air Force Academy and the solid work ethic he learned living here for his success in the military. Frank Gorenc Iz Wikipedije, proste enciklopedije Skoči na: navigacija, iskanje Frank Gorenc, ameriški vojaški pilot in generalmajor slovenskega rodu, * 14. oktober 1957, Ljubljana, Slovenija. Stanley Gorenc (levo) in Frank Gorenc Njegov brat Stanley Gorenc je prav tako generalmajor VL ZDA v pokoju od julija 2007. Vsebina 1 Življenjepis 2 Napredovanja 3 Glej tudi 4 Sklici 5 Zunanje povezave in viri Življenjepis 1979 je diplomiral iz civilnega inženirstva na Akademiji VL ZDA in postal poročnik. Med avgustom 1979 in decembrom 1980 je bil študent pilotskega usposabljanje v Vance AFB (Oklahoma). Decembra 1980 je postal inštruktor pilot na T-38A in preiskovalec poleta pri 25. leteči trenažni eskadrilji . Med tem je 1983 končal dopisni tečaj in diplomiral na šoli za častnike eskadrilj. Med aprilom in avgustom 1984 je služil v F-15 nadomestni trenažni enoti (Luke AFB, Arizona). Med avgustom 1984 in aprilom 1988 je bil poveljnik letala F-15C, preiskovalec leta in poveljnik leta v 525. taktični lovski eskadrilji (Bitburg Air Base, Nemčija). 1986 je končal dopisni tečaj in diplomiral na Air Command and Staff College. Istega leta je končal Natov taktični vodstveni program (Jever Air Base, Nemčija). 1988 je diplomiral na U.S. Air Force Fighter Weapons School. Naslednje leto je prejel magisterij iz aeronavtike na Embry-Riddle Aeronautical University. Od aprila 1988 do oktobra 1991 je bil poveljnik F-15C ter šef orožja in taktike pri 95. lovski eskadrilji (Langley Air Base, Virginija). Od oktobra 1991 do marca 1992 je bil adjutant poveljnika Taktičnega zračnega poveljstva in od junija 1992 do septembra 1993 adjutant poveljnika Poveljništva zračnega bojevanja. Od septembra 1993 do avgusta 1994 je bil šef, Veje za razporeditev aktivnih častnikov pri Poveljništvu zračnega bojevanja. Istega leta je končal Air War College. Septembra 1995 je diplomiral na National War College (Fort Lesley McNair). Septembra 1995 je postal operativni častnik 390. lovske eskadrilje (Mountain Home Air Force Base, Idaho). 1995 je prejel drugi magisterij iz strategije nacionalne varnosti na National Defense University. Januarja 1996 je postal poveljnik iste eskadrilje. Junija 1997 je postal posebni pomočnik poveljnika operativne skupine v Mountain Home Air Force Base. Januarja 1998 je postal načelnik Oddelka za raziskave, analizo in vojne igre pri Združenem štabu. Decembra 2000 je postal poveljnik 18. operativne skupine (Kadena Air Base, Japonska). Od avgusta 2002 do septembra 2003 je bil posebni pomočnik pri Vrhovnem poveljniku zavezniških sil v Evropi. Septembra 2003 je postal poveljnik 1. lovskega polka. Zatem je poveljeval 332. polku (332nd AEW) vojaškega letalstva ZDA v Iraku. Do januarja 2008 je bil načelnik letalskega vojaškega okrožja v Washingtonu. Po ukazu z dne 18. januarja 2008 je postavljen za direktorja zračnih in vesoljskih operacij v GŠ letalstva ZDA v bazi Langley, zvezna država Virginija. Leta 2013 je predsednik Obama zveznemu senatu predlagal, naj imenuje Franka Gorenca za novega poveljnika ameriških zračnih sil v Evropi in Afriki. Ta vojaška pozicija hkrati pomeni poveljstvo zračnim silam NATO pakta.[1] Napredovanja 30. maj 1979 - poročnik 30. maj 1981 - nadporočnik 30. maj 1983 - stotnik 1. junij 1990 - major 1. marec 1994 - podpolkovnik 1. september 1998 - polkovnik 15. junij 2005 - brigadni general 1. februar 2008 - generalmajor letalstva 2013 Poveljnik ameriških zračnih sil v Evropi in Afriki, ki je hkrati tudi poveljnik zračnih sil zveze Nato. Ameriški senat potrdil generala Gorenca na čelo zavezniških zračnih sil v Evropi in Afriki Vir / Avtor: STA 3. julij 2013 (nazadnje spremenjeno: 6:27 3. julij 2013) Oznake: Ameriški senat, Frank Gorenc Washington - Ameriški senat je konec prejšnjega tedna potrdil imenovanje v Sloveniji rojenega Franka Gorenca na položaj poveljnika zračnih sil zveze Nato v Evropi in Afriki. Obenem mu je senat potrdil povišanje iz čina generalpodpolkovnika v generala. (foto: Reuters) "Senatno potrditev sprejemam z zadovoljstvom in ponižnostjo. V Evropi, kjer imam korenine, sem doslej trikrat služil, nazadnje kot poveljnik 3. zračnih sil. Ponosen sem, da lahko spet služim skupaj s predanimi možmi in ženami, ki izvajajo misijo v tem pomembnem območju," je po potrditvi imenovanja v senatu sporočil general Gorenc. Gorenc bo na sedežu poveljstva Natovih zračnih sil v nemškem Ramsteinu zamenjal generala Phillipa Breedlova, ki je maja prevzel položaj vrhovnega poveljnika zveze Nato. Frank Gorenc se je rodil leta 1957 v Ljubljani. Ko je bil star štiri leta se je s staršema in štiri leta starejšim bratom Stanleyjem Gorencom, ki je kasneje postal prav tako general ameriških zračnih sil, preselil v ZDA, natančneje v Milwaukee v zvezni državi Wisconsin. Stanley Gorenc, ki si je v karieri prav tako kot brat prislužil številna odlikovanja, se je upokojil s činom generalmajorja. Hugh Laurie poje bluz: južnjaški šarm po britansko Hugh Laurie in The Copper Bottom Band v Ljubljani 25. julij 2013 ob 11:01 Ljubljana - MMC RTV SLO Britanec v srednjih letih poje bluz? Še huje: nečimrn igralec, ki je v svoji karieri dosegel že vse, si omisli lasten bend in se dela, da ga ljudje ne hodijo poslušat samo zaradi njegove "prave" službe? Brez skrbi, Hugh Laurie ne sodi v isti predalček kot Keanu Reeves, Russell Crowe ali, bognedaj, David Hasselhoff. Laurie, ki je pred - spet enkrat - čez rob natrpane Križanke stopil kakšnih petnajst minut čez dogovorjeno uro, ko so se vzpodbudni vriski že prevešali v jezno žvižganje, je v svoji glasbeni inkarnaciji v skrajno nehvaležnem položaju: na oder vedno znova stopa kot izvajalec brez enega samega v hipu prepoznavnega hita ali vsaj melodije, in to pred avditorije, ki ga praviloma bolj poznajo kot šepajočega ljudomrzneža iz Zdravnikove vesti ali slaboumnega, nesposobnega aristokrata iz Črnega gada. Temo te nenadne fluidnosti svoje kariere je načel kar sam: "Zahvalil bi se vam rad za izkazano zaupanje. Predstavljajte si samo, da bi sedeli na letalu in prek ozvočenja zaslišali glas svojega pilota, ki bi razlagal, kako je bil do pred nekaj tedni zobozdravnik, da pa "si je že od nekdaj želel leteti". K sreči pa boste, ne glede na moje napake - in napake bodo - v varnih rokah mojega benda." Možak ve, o čem govori: The Copper Bottom Band je pisan, a blesteč kolektiv veteranov, v katerem tri vogale hiše podpirata pevki, diva gospela Jean McClain in gvatemalska kantavtorica Gaby Moreno. Slednja z Lauriejem že takoj na začetku zablesti v duetu Kiss of Fire, zmesi španske in angleške različice iste pesmi, ki jo na sredini začinita s kratkim plesnim vložkom tanga; posreči se jima seksi ravnotežje izvrstnega vokala in teatra. "Siter" Jean takoj nato poskrbi za resnejšo protiutež: s Send Me to the ‘Lectric Chair, ki jo je nekoč pela Bessie Smith, nas potegne v svojo mračno zgodbo: "Oh judge, judge, lordy lordy judge / Send me to the 'lectric chair / I don't want no sympathy / 'Cause I done cut my good man's throat". Orientalske preproge, težke zavese in starinske talne svetilke dogajanju na odru dajejo pridih večera v kakem salonu v New Orleansu. In čeprav je Laurie, kot smo lahko slišali v dokumentarcu iz leta 2011, ki ga je nedavno predvajala TV Slovenija, za razliko od svojih vrstnikov od rosnih let dalje odraščal ob jazzu, bluesu in countryju ("Še vem ne, ali se Bowie izgovori [bouie] ali [bauie], kar bi vam moralo povedati precej o moji pop izobrazbi"), in čeprav je očitno, da je izvrsten pianist, bosta nezgrešljiva britanskost in televizijska kariera zanj vedno ovira - težko si ga je pač predstavljati kot "avtentičnega" izvajalca ameriške roots glasbe. Tega se očitno zaveda tudi sam: v njegovih razlagah o tem, kateri džezovski standard sledi oziroma kateri obskurni glasbenik je določen komad v izvirniku igral s kom, je skorajda slišati nekakšen simpatičen ton opravičevanja, kakršnega pač človek pričakuje od vedno vljudnega Britanca. ("Neumno je nastopiti za Jean McClain, in še bolj neumno se je lotiti pesmi, ki je slavna po zaslugi najslavnejšega pevca vseh časov, Elvisa Presleya," je bil njegov uvod v Mystery Train. "Obstaja izraz za to? Dvojno neumno?"). Vse skupaj je vloga - Laurie iz svoje igralske kože pač ne more - a strast, ki jo čuti do glasbe, je več kot očitno iskrena. Tudi priklanjanje bendu in padanje na kolena je seveda teater, a jasno je, da je sam največji fan zasedbe iz Tennesseeja, ki ga spremlja. V tem tonu šal na lasten račun ("Nikoli si nisem mislil, da bom to kdaj lahko rekel, ampak zdajle sledi pesem z našega prvega albuma. Ja, posneli smo več kot enega!", izjavi s skoraj otroškim veseljem), pretirane skromnosti in obsedenosti s popolnoma pozabljenimi "starimi do srednje starimi" izvajalci mine cel, dobri dve uri dolg koncert. Po zaslugi svojega stand-upa je Laurie seveda simpatičen frontman - po drugi plati pa ta pristop tudi osvetli njegove šibke točke: čeprav klavir obvlada in ima vsaj zadosten, če ne že impresivnega glasu, pa je zahtevne solaže vedno znova prisiljen prepustiti veteranom iz svojega benda, ki se na odru očitno izvrstno zabavajo, najbolj pa blestijo pri tišjih, intimnejših aranžmajih, kakršna sta I Hate a Man Like You ali The Weed Smoker’s Dream. Že res, da Laurie brez svoje televizijske kariere najverjetneje ne bi nastopal pred razprodanimi avditoriji, a obenem je včeraj Ljubljani pokazal, da lahko alinejico "glasbenika" povsem mirno doda svojemu življenjepisu. Ana Jurc KOROŠAK, Jožef - pater Bruno frančiškan , nabožni pisatelj , poliglot , profesor Rojen: 18. marec 1920, Maribor Kraj delovanja: Sveta Gora , Nova Gorica , Žabnice/Camporosso (Italija) , Svete Višarje (Italija) Rodil se je kot prvi od dveh otrok materi Mariji, roj. Podbregar, in očetu Francu Korošaku, višjemu sodnijskemu uradniku, ki je bil doma v Grlavi, »Pri Farkaševih«. Po osnovni šoli je v Mariboru obiskoval klasično gimnazijo, zatem pa je bil sprejet v frančiškanski konvikt v Novem mestu. Po opravljeni mali maturi na tamkajšnji realni gimnaziji je 14. avgusta 1935 vstopil v frančiškanski red. Veliko maturo je z odličnim uspehom opravil v Ljubljani. Še pred italijansko okupacijo, aprila 1941, se je vpisal na teološko fakulteto, zatem pa je opravil slovesne zaobljube in se 1. septembra 1941 podal v Rim, kjer je nadaljeval teološke študije na frančiškanski univerzi Antonianumu v Vatikanu. Potem ko je bil 11. julija 1943 posvečen za duhovnika, je tri leta nadaljeval višje teološke študije, nato pa se je kot član mariološke komisije posvetil zbiranju pričevanj o Marijinem Vnebovzetju, kar je bilo 1950. proglašeno za versko resnico. V obdobju od 1950 do 1966 je bil član komisije za beatifikacijo škotskega teologa Johna Dunsa Scotusa – Janeza Škota iz Dunsa. V tem obdobju je bil tudi študijsko zelo aktiven. Tako je leta 1954 doktoriral iz teologije in izdal svojo doktorsko disertacijo v latinščini z naslovom Mariologia S. Alberti Magni eiusque coaequalium (Nauk o Mariji sv. Alberta Velikega in sodobnikov). Leta 1958 je izdal knjigo z naslovom Doctrina de immaculata B. V Mariae conceptione apud auctores qui Concilio tridentino interfuerunt (Nauk frančiškanskih teologov na tridentskem koncilu o Marijinem brezmadežnem Spočetju), nato pa še obsežen esej o Marijinem doprinosu h Kristusovem Odrešenju. Kot univerzitetni profesor teoloških znanosti v Rimu je pripravljal pod okriljem Vatikanske kongregacije za svetnike tudi zgodovinska in teološka raziskovanja kandidatov za blaženega ali svetnika, med katerimi so bili, poleg Italijanov in Francozov, tudi slovenski škofje: Friderik Irenej Baraga, Janez Franc Gnidovec, Anton Martin Slomšek ter frater Monald Koprski (+1278) in Lojze Bratuž. Leta 1966 je bil imenovan za direktorja osrednje frančiškanske univerzitetne knjižnice Antonianum v Vatikanu, naslednje leto tudi za profesorja kristologije za slušatelje dogmatske specializacije. Leta 1967 je postal profesor dogmatike oz. onostranskih stvarnostih na prestižni Vatikanski univerzi Urbanianum, posebne tečaje pa je vodil tudi na teološki fakulteti Marianum in karmeličanski fakulteti Teresianum. Leta 1978 je bil imenovan za generalnega tajnika Vatikanske univerze Urbanianum, ki je skrbela tudi za 32 bogoslovnih študij v Afriki in Aziji, nekatere od njih pa je tudi osebno vizitiral kot inšpektor za semenišča v misijonih. Istega leta je bil na znani britanski univerzi v Cambrigdu uvrščen na mednarodni seznam izrednih razumnikov. Poleg doktorata in številnih teoloških razprav je posebno skrb posvetil učenju starih in sodobnih jezikov. Obvlada kar 14 (15) tujih jezikov: od starih jezikov latinščino, grščino, hebrejščino in staroslovanščino, posebno skrb je posvetil prevajanju sv. pisma stare zaveze in drugih teoloških del; od novejših jezikov govori in piše: srbsko, hrvaško, nemško (strokovnjak za gotico), francosko, angleško in italijansko. Dobro razume španščino, portugalščino in holandščino, delno pa tudi ruščino in ciganščino. Po upokojitvi 1984 je bil imenovan za župnika v Žabnicah in oskrbnika svetišča treh dežel na Višarjah, nakar se je leta 1995, po devetih letih pastirovanja, predal spovedovanju v samostanu Kostanjevica v Novi Gorici in na Sveti Gori ter pisanju teoloških člankov in razprav. 29. junija 2013 je imel »železno mašo« na Kostanjevici v Novi Gorici. Marijan F. Kranjc Dela (izbor): Marijina s trnjem posuta življenjska pot, 2013 Esej o svetosti Lojzeta Bratuža, 2012 Kritične opombe k izbranim molitvicam, 2010 Poročilo o štirih neobičajnih romanjih na Sveto goro pri Gorici, 2010 Frančiškan p. Marijan Valenčak v očeh svojih sodobnikov, 2009 Brat Monald Koprski, božji služabnik – frančiškan, 2009 Ogled Svete Ane v Kopru, 2008 Teološki esej o genocidih, 2006 Anton H. Repič (1863-1918), frančiškan pri sv. Ani v Kopru, 2006 Esej o Svetem Duhu, 2004 Marijina žalostna pot, 2003 Eseji o križih in križevih potih, 2003 (soavtor Branko Lušina) Baraga, Irenej Friderik, Zbirka pisem in dokumentov v izvirniku, 2001 Pater Stanislav Škrabec, frančiškan v očeh sodobnikov, 2000 (soavtor) Baraga Irenej Friderik, Opominjanje za sveto leto, 2000 Teološka spodbujanja, 2000 Teološka in pastoralna razmišljanja za pogovore na Slovenski sinodi, 1998 Esej o krščanski eshatologiji, 1995 Literatura Benedik, M. Delovanje slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2010. Lušina, B.: Vodnik po knjižni razstavi frančiškana p. Bruna Korošaka ob 65. obletnici mašništva. Nova Gorica: Branko, 2008. Frančiškanova pot, (19). http://www.korosak.eu/index1.htm Andrej Šifrer: Kar nekaj mojih pesmi je na radiih prepovedanih Intervju s priljubljenim gorenjskim kantavtorjem 9. avgust 2013 ob 06:51 Ljubljana - MMC RTV SLO Popularni kantavtor nikoli ne bo napisal avtobiografije, saj bi bilo številnim neprijetno. Brez brutalne resnice pa bi bilo po njegovem mnenju "brezveze". Tako kot je na primer nesmiseln mit o skopuških Gorenjcih. Največkrat zabavljaško razpoloženi glasbenik, ki je včasih podiral rekorde pri prodaji kaset in plošč ter se s svojim dolgim spiskom zdaj že zimzelenih uspešnic uvrstil na seznam tistih, ki jih radi kategoriziramo z oznako "legenda". Za imidžem vedno nasmejanega preprostega moža iz Gorenjske se skriva tudi resna plat, tista, ki je prinesla diplomo pravne fakultete in piše med množico manj priljubljene, razmišljujoče pesmi. Predstavnik baby boom generacije, ki se je nad glasbo navduševal v šestdesetih letih, ko je ta po njegovem mnenju doživljala največjo revolucijo, lani pa s koncertom v Cankarjevem domu zaznamoval tridesetletnico delovanja, je v pogovoru za MMC povedal anekdoto o nastanku naše najslavnejše uspavanke vseh časov in povedal, zakaj so nekatere njegove skladbe na radijskih postajah še vedno v "bunkerju" prepovedanih. O lulčkih, upokojencih in cerkvenih zvonovih se pač ne spodobi govoriti. Pred nekaj meseci so objavili zanimiv članek o tem, kako svet obvladuje generacija "baby boomerjev", ne le v politiki in gospodarstvu, pač pa tudi v popularni kulturi. Rolling Stonesi in U2 še vedno veljajo za največje zvezde. Kako na to gledate kot predstavnik te generacije? Izboljšala se je kvaliteta življenja, življenjska doba se daljša. Pri štiridesetih in petdesetih so bili gospodje včasih zgarani, zdaj pa ni več tako. Mene so starši imeli zelo pozno, pri štiriinštiridesetih. Skušam se spomniti svojega očeta v mojih letih, saj imava z najmlajšo hčerko isto število let razlike. Takrat se mi je oče zdel neznansko star (smeh). Mislite, da vaša hči na vas ne gleda kot na zelo starega? Mislim, da ne, ker sva se o tem že večkrat pogovarjala. No, verjetno je to zanikala tudi malo iz spoštovanja (smeh). Ampak tudi sicer se pogovarjava o glasbi, filmu. Ravno zadnjič me je nekaj spraševala o Hendrixu. Saj to. Današnja mladina še vedno posluša kultno glasbo iz šestdesetih in sedemdesetih let, se strinjate? Zato, ker se je takrat na tem področju zgodila revolucija v svetovnem merilu. Ni že čas za nove glasbene revolucije? Ja, ampak primanjkuje nam revolucionarjev. Mislim, da je vsak preveč obremenjen sam s sabo, študentje pa se razburijo takrat, ko jim dvignejo ceno malic. Bile so sicer te vstaje, a so potem kar poniknile, vse skupaj je izpadlo malo naivno. Kapaciteta ljudi z ulic ni bila dovolj, morali bi imeti močnega vodjo. Sodeč po vsesplošnem razočaranju nad sistemom pri nas, ali dobivate zadnje leto kaj več prihodka na račun avtorskih pravic za predvajanje pesmi Umrla je država? Predstavljam si, da je na radiih po novem zelo priljubljena. Še ne vem, ker še nisem dobil izpiska (smeh). Vem pa, da pesmi nekaterim urednikom na radiih ne pustijo vrteti. So bili že poklicani na zagovor. Je res tako provokativna? Spomnim se, da ste s to skladbo ne nazadnje nekoč nastopili tudi na vseslovenski novoletni prireditvi 3 x 3, kamor najbrž niso vabili upornikov. A res? (smeh) Možno. Zdaj je pač spet aktualna in nekateri niso preveč navdušeni. Ljudje me v zvezi s tem tudi ustavljajo na cesti in mi govorijo, kako je nadvse primerna za današnji čas. V resnici me moti samo to, da se petelini na kupu gnoja (politiki, op. a.) ne morejo med sabo dogovoriti. To je tisto, kar nas dela majhne. Konec sedemdesetih ste provocirali tudi s pesmijo Penzionisti in menda s tem razburili upokojence. Ja, skladba je šla v nos predvsem zvezi borcev. V resnici komad sploh ni provokativen, morda malo sarkastično gleda na staranje. "Penzionisti so cvet te dežele, penzionisti so sol te zemlje, v svet gledajo z motnimi očmi, s špricarjem v roki in socialnimi zobmi." Veste, kaj jih je pri vsem najbolj zmotilo? Pripomba o socialnih zobeh. O protezah, po domače. Takrat je bil v resnici tudi Tito v generaciji upokojencev, zato so iz tega naredili politični problem. Danes se ob to nihče ne bi niti obregnil. Sicer pa sem vedno malo provociral, kar nekaj pesmi je še v "bunkerju" tistih, ki jih uredniki ne smejo predvajati. Katere na primer? Martinovega lulčka na primer nikoli ne slišiš, ker naj bi bila beseda "lulček" pohujšljiva. V času Jugoslavije je bila nezaželena tudi Ko zvonovi zapojo, ker naj bi bila preveč farška. Potem bi morala biti zdaj zelo priljubljena. Nekdo mi je rekel, da se mu tudi sanjalo ni, da bo to nekoč postala himna mariborske nadškofije (smeh). Največ vaših najbolj znanih uspešnic je bolj zabavne narave, vas občinstvo morda težje sprejme, ko želite povedati kaj resnega? Imam tudi intimno čustvene pesmi, takšne, kjer se ukvarjam s širšimi vprašanji. Najbolj znane pa seveda ostajajo veseljaško kvantaške. A v svojem bistvu je tudi Za prijatelje resen komad. Na splošno imam seveda rad humor, rad sem v družbi ljudi, ki se znajo zabavati, imam pa tudi drugo, razmišljujočo plat. Ta večine ne zanima. Tistim, ki hodijo na moje koncerte, so všeč moje "resne" pesmi. Če mi nekdo reče, da mu je najbolj všeč moj sedemminutni komad Poroke ne bo, vem, da spada v ožji krog poslušalcev. Svoje pesmi ste vedno odkrito posvečali bližnjim. Svojim otrokom in njihovi mami. Imajo ljubezenske skladbe za nekdanjo ženo zdaj kaj grenak priokus, ko jih igrate? Ne, kje pa, v resnici me spominjajo na lepe stvari. Brez kakršne koli grenkobe. Nek znanec mi je rekel, da si v resnici s pesmimi pišem življenjski dnevnik. In še vedno vztrajam. Če ne bi pisal, bi počil. Vas kakšna pesem kljub vsemu preveč močno čustveno prevzame? Pri pesmi za Tadejo moram včasih zadržati solzo. Tadeja je bila moja prijateljica, telesno prizadeta deklica, ki je umrla pred desetimi leti. Priklenjena je bila na voziček, in odkar sem jo poznal, je dobivala dnevne doze morfija proti bolečinam. Vsak dan je bila tako rekoč v smrtni nevarnosti. In ona mi je nekoč rekla, da jo tako skrbi zame, ker vandram po svetu z avtomobili in letali, da vsak večer moli zame. Ona zame, si predstavljate? Sem ji rekel, da ne poznam nikogar, ki bi to počel, da je verjetno edina. Ta pesem, ki sem ji jo posvetil, je zelo čustvena. Glasba ima to možnost, da te preseli v čas, ko si pisal določeno skladbo. Spomnim se, kdaj sem napisal skladbo Uspavanka za Evo. Refren sem imel že, ko je bila čisto majhna, potem pa pet, šest let iz nje nisem nič naredil. Nisem znal naprej. Tisti del, ko jo svarite o šoferjih s klobuki in ljudeh, ki ne znajo jokati, je prišel pozneje? Ja. Bil sem v Nashvillu in klical domov. Javila se je Eva, takrat stara osem ali devet let. Povedala mi je, da je šla v gozd na sprehod s svojim psičkom Champom in da je bil zelo priden. Takrat me je v hipu prešinilo, dodal sem, kako "Evin kužek zalaja", in potem je bila pesem napisana v pol ure. Se pa vidi, da je pesem iz dveh različnih obdobij. Na koncu so v ospredju svarila, ko se otrok sooča s svetom in se oddaljuje od staršev. So se otroci držali nasvetov? Kot spremljamo v medijih, so uspešni odrasli ljudje, Eva je zdravnica, Martin podjetnik, najmlajša Kora pa je vstopila v svet manekenstva. Hvala bogu za te otroke, to pa res. Vsi so tudi zelo inteligentno sprejeli spremembe, ki so se zgodile v naši družini. Je najmlajša Kora edina, ki jo je zamikal svet medijev? Skušam se sicer izogibati vlogi "ograje", a ostajam previden. Uživa v manekenstvu. Če ne drugega, se bo navadila stopati pred ljudi in operirati s strahom, ki spremlja nove izzive. Poklicna glasba pa nikogar ni pritegnila? Enkrat smo imeli celo pogovor na to temo. Sem jim rekel, da je v slovenski glasbi dovolj en Šifrer (smeh). Ne, resno, vsi so malo igrali inštrumente, a to je bilo vse. Tudi predstavljati si nočem, kako bi bilo za njih v teh časih težko. Lani ste postali tudi dedek deklici Fridi, lahko pričakujemo od vas nov val otroških pesmi? Ne vem, jaz sem človek, ki ničesar ne pričakuje. Nimam časa za prihodnost, ker se toliko dogaja zdaj (smeh). Veliko vaših skladb govori o popivanju. Bele miške o alkoholnem deliriju, v parodiji Dec ne more pa ste se dotaknili še neke druge specifične težave močno opitih moških. Se še dandanes napijete? Pravijo, da telo že pri tridesetih težje presnavlja alkohol. Ma ne, jaz pijem cviček, to je moja najmočnejša brezalkoholna pijača (smeh). Malo še zalijem z vodo, in to je zame najbolj zdravo poživilo. Žganih pijač pa nikakor ne. Ne želim pa ničesar reklamirati in se zavedam, da alkohol tudi uničuje življenja in družine. Vse v mejah normale, četudi so te meje za vsakega drugačne (smeh). Cigaretam pa strastno nasprotujete - že v sedemdesetih, ko se je kadilo celo po pisarnah in čakalnicah, ste napisali pesem o tem, kako vam smrdijo. Nekaj je res. Vino je v določenih količinah zdravo, cigarete pa v nobeni. Tudi ženske v mojem življenju so nehale kaditi isti trenutek, ko sva prišla skupaj. Tako neizprosni ste glede tega? Ne želim se poljubljati s pepelnikom, to pa res ne. Sploh glede na vse količine dima, ki sem ga pasivno predihal, ko sem igral po raznih beznicah in gostilnah. Zdi se mi, da je protikadilski zakon eden izmed najboljših. Nisem pa zoprn, če si kdo v družbi, ko smo zunaj na zraku, prižge cigareto, ne težim kar vsem povprek. Bi jih pa poslal vsake pol leta na Golnik pogledat bolnike z rakom. Pa mamila? Mlad boemski kantavtor v sedemdesetih gotovo ni bil imun vsaj na kakšen zvitek marihuane. Nikoli nisem maral tega. Trave nisem nikoli poskusil! Sem absolutno za legalizacijo, a sam sem vedno zavrnil tovrstne ponudbe. Tako sem se pač odločil. Prihajate iz Gorenjske. Kako je s škrtostjo, ki jo očitajo ljudem iz vaših krajev? Mislim, da je to značilno za vse alpske narode, zemlja je tam že v osnovi škrta do ljudi, iz nje je težko kaj pridelati. A škrti v resnici sploh nismo, poglejte: Gorenjcem nikoli nihče ni nič dal, nismo vam nič vzeli, mi pa smo vam podarili Prešerna, Avsenike in Šifrerja (smeh). Kot preudaren pisec besedil in nekdanji novinar imate gotovo ogromno sočnih zgodb za avtobiografijo. Kdaj jo lahko pričakujemo? Je ne bo. Preveč vem (smeh). Tudi o drugih. Preveč ljudem bi bilo neprijetno. Če ne bi bilo iskreno, z imeni in vsem, pa bi bilo brezveze. Eva Košak "Imam tudi intimno čustvene pesmi, takšne, kjer se ukvarjam s širšimi vprašanji, najbolj znane pa so seveda te veseljaško kvantaške. Lado Bizovičar in Jurij Zrnec sta poskrbela za sodobno preobleko Martinovega lulčka. Jan Plestenjak pa za priredbo popevke "Lepa dekleta ljubijo barabe" "Sem človek, ki ničesar ne pričakuje. Nimam časa za prihodnost, ker se toliko dogaja zdaj (smeh)." "Prijatelj mi je rekel, da se mu tudi sanjalo ni, da bo to nekoč postala himna mariborske nadškofije." o pesmi Ko zvonovi zapojo "Veste, kaj jih je najbolj zmotilo? Pripomba o socialnih zobeh. O protezah, po domače. Takrat je bil v resnici tudi Tito že v generaciji upokojencev, zato so iz tega naredili politični problem. " o skladbi Penzionisti "Jaz pijem cviček, to je moja najmočnejša brezalkoholna pijača (smeh). Malo še zalijem z vodo, in to je zame najbolj zdravo poživilo." neupravičeno spregledan.toliko legendarnih komadov,pa ga po radiu redko slišiš sem bil v JLA.... postrojeni čakamo na pisti... radio igra.... pa je dal en gor umrla bo država od šifrerja. Najprej nič. potem se začnemo smejat in naenkrat panika, pol oficirjev bi najraje ukazalo da ne poslušamo in so gledali kdo se smeji, da bi si zapomnili, drugi so se nasmihali tretji pa tekali in se spraševali in pošiljali drug drugega naj ukrepajo. Pa je šla skoraj vsa pesem skozi, potem so radio le zaprli. še danes ne vem, ali je bil tisto radio ali je kdo dal gor kaseto... moram pa reči, da je bilo obdobje Mojega žulja, ki ga je posnel v angliji, če se ne motim, in leta po njem neprimerljiva z njegovim zadnjim obdobjem, ko je postal povprečen POP izvajalec. Upam, da če bo še "delal" pesmi, da dvigne kvaliteto vsaj na raven let, zaradi katerih mu upravičeno rečemo legenda. Ustvarjanje zadnjih let mu nikoli ne bi prinesla take slave, kot jo danes zasluženo ima. zadnje obdobje mu je celo jemlje tisto veličino, ki si jo je zaslužil v prejšnjih desetletjih. srečno, andrej! Glasujte za Tino maze na: http://action.womenssportsfoundation.org/site/Survey?ACTION_REQUIRED=URI_ACTION_USER_REQUESTS&SURVEY_ID=3100 http://www.womenssportsfoundation.org/ Mazejeva med nominirankami za svetovno športnico leta Nagrajenka bo znana 16. oktobra 14. avgust 2013 ob 20:25 New York - MMC RTV SLO/STA Tina Maze je ena od nominirank za naziv najboljše športnice leta na svetu, ki ga podeljuje Ženska športna fundacija. Skupaj z javnostjo, za nominiranke se lahko glasuje prek spleta, glasovi štejejo 50:50, vsako leto tradicionalno podeli nagrado za najboljšo športnico in najboljšo žensko športno ekipo. Javno glasovanje se je na spletni strani fundacije (womenssportsfoundation.org) začelo v ponedeljek. Poleg Mazejeve so med nominirankami še umetnostna drsalka Japonka Mao Asada, Američanke deskarka na snegu Kelly Clark, plavalka Missy Franklin, paraolimpijka Tatyana McFadden, teniška igralka Serena Williams, v preteklosti že dobitnica te nagrade, atletinja Jenn Suhr (v torek je osvojila srebro v skoku s palico na svetovnem prvenstvu) ter golfistka iz Južne Koreje Inbee Park. Ameriška fundacija bo objavila nagrajenke in nagrade podelila na tradicionalni slovesnosti 16. oktobra v New Yorku A. G. Tina Maze (Alpine Sking) – Slovenia TMaze Action_Clive Mason_Getty Images.jpg TMaze Head_Clive Mason_Getty Images.jpg Won the giant slalom and super combined, and finished second in the super-G at the Audi FIS Alpine Ski World Cup event in St. Moritz (December, 2012). Won the slalom and finished second in the giant slalom at the Audi FIS Alpine Ski World Cup event in Maribor (January, 2013). Won the downhill and finished second in the super-G at the Audi FIS Alpine Ski World Cup event in Garmisch-Partenkirchen (March). Won the slalom and finished second in the giant slalom at the Audi FIS World Cup event in Ofterschwang (March). Currently ranked No. 1 by the FIS for the 2013 season after scoring a record breaking 2,414 points in a single season, 1,313 points more than the second best ranked athlete. Ali Luka Špik nima nič pripomb nad nominacijo Tine Maze ? Pestro poletje Jakoba Aljaža (1. del) Leta 1895 si dovški župnik ni mogel privoščiti počitnic 11. avgust 2013 ob 19:05 Ljubljana - MMC RTV SLO Velik nered, ki je spomladi leta 1895 vladal pred župnijsko cerkvijo v Šentvidu pri Ljubljani, je bil res nekaj neznosnega. Vsepovsod so ležali večji ali manjši kosi odpadlega ometa, razbiti strešniki, deli tramovja, posamezne deske in opeke. Bilo je, kot bi treščilo. Vendar šentviške cerkve ni prizadela strela. Veliko razdejanje pred njo in v njeni notranjosti je povzročil potres. Tisti znameniti, ki je v noči s štirinajstega na petnajsti april usodno prizadel slovensko prestolnico. Ljubljanske hiše so bile razmajane ali porušene, bilo pa je tudi nekaj človeških žrtev. Potresni sunki so se širili tudi v ljubljansko okolico, in tudi tam je bilo veliko škode. V šentviški župniji je tiste strašne noči ubilo kar tri njene prebivalce – starega Žogrovega očeta v Zgornji Šiški in zakonca Šušteršičeva pri "Slepem Janezu " v Zapužah. Močno poškodovana je bila tudi šentviška cerkev. Obok nad oltarjem se je sesul na tla in ni kazalo drugega kot ta del svetišča podreti ter vse zgraditi na novo. A kaj ko so imeli farani veliko dela že z odpravo potresnih posledic na svojih domovih. Toda sčasoma se je s prizadevnostjo kmečkih gospodarjev tudi to nekako uredilo, tako da je lahko prišla na vrsto tudi domača cerkev sv. Vida. Sklenili so dvigniti zvonik še za eno "nadstropje ". Ob oltarju so načrtovali povsem nov predel, ki naj bi ga krasila mogočna kupola. Cerkev so zaprli za javnost, bogoslužje pa je začasno potekalo kar pred kapelo na pokopališču. V vsesplošnem vaškem vrvežu pa je tiste, ki so opravljali pripravljalna dela za gradnjo novega cerkvenega prizidka, in pa zveste farane, ki so hodili tamkaj mimo, da bi se udeležili maše na pokopališču, nekega lepega poletnega dne konec julija 1895 presenetila nenavadna stavba. Bil je to srednje velik železen valj, ki je bil pokrit s piramidasto, prav tako kovinsko streho. Vse skupaj je segalo kaka dva metra visoko. V notranjost te nenavadne zgradbe, ki je bila še najbolj podobna vogelnemu delu kakega srednjeveškega gradu, so vodila vrata, ki so se odpirala navzven in nad katerimi je bil zgovoren napis: Aljažev stolp. Nekateri farani so bili začudeni nad to pojavo, drugi pa so iz časopisov ali vaških novic že povzeli, da gre za planinski razglednik, ki ga župnik Jakob Aljaž namerava postaviti na vrhu Triglava. Izdelal ga je domači klepar Anton Belec, ki je imel svojo delavnico na dvorišču hiše, ki je stala na drugi strani, prav nasproti cerkve sv. Vida. Stolp je vzbudil vsesplošno pozornost. Ljudje so vstopali v to malo hišico na prostoru pred cerkvijo in izražali svoja mnenja. Tako se je pozneje marsikateri lahko pohvalil, da je bil tudi sam že v Aljaževem stolpu, čeprav pozneje osebno ni nikoli obiskal Triglava. Neka "nora" ideja, ki pa je vseeno doživela svojo uresničitev Star slovenski pregovor, da "gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor", je bil leta 1895 že dobro znan. Posebno še, ker je bilo leta 1893 v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo in so v hribe začeli zahajati tudi mestni ljudje. Pri Aljaževem stolpu je zmajevanje z glavo še posebej prišlo do izraza. Kdo bo pa ves ta "pleh" zdaj spravil na vrh Triglava in kako bo to storil, so se spraševali šentviški farani, ko so sicer občudovali odličen izdelek svojega kleparskega mojstra Belca. Vendar sta domiselni snovalec te stavbice, dovški župnik Jakob Aljaž, in njen spretni izdelovalec, šentviški mojster Anton Belec, že naredila svoj načrt, ki pa se je zdel "nor" že na samem začetku, saj kaj podobnega nikomur na Slovenskem sploh še ni prišlo niti na misel, kaj šele da bi mu uspelo tako brezupne sanje tudi uresničiti. Vendar je šlo tokrat drugače. Ni namreč minil niti mesec dni in Aljažev stolp je že stal na mestu, za katerega je bil predviden – 2863 metrov visoko, na vrhu Triglava, sivega očaka slovenskih gora. Na Gorenjskem Tista zima pred velikonočnim potresom leta 1895 je bila res nekaj prav posebnega. V Ljubljani je 8. februarja izšla prva številka novega lista, ki se je imenoval Planinski vestnik. Bilo je to ravno tri dni pred II. občnim zborom Slovenskega planinskega društva, ki je glasilo spravilo na svetlo. Ta društvena organizacija je bila uradno ustanovljena 27. februarja 1893. Že v drugem letu svojega obstoja si je julija 1894 postavila prvo postojanko v bohinjskem pogorju – Orožnovo kočo na Črni prsti, nato pa je njena savinjska podružnica zgradila še Kocbekovo kočo na Molički planini. Poleg tega pa je to društvo zaznamovalo, popravilo ali zgradilo mnogo planinskih poti po slovenskih hribih. Zaradi navdušenja nad domačim planinskim svetom je Slovensko planinsko društvo kmalu po nastanku dobilo podružnice tudi v drugih krajih, že leta 1893 v Kamniku in Mozirju. Končno pa so se zganili tudi Gorenjci neposredno izpod Triglava, ki so kar nekoliko zavistno gledali, ko so jim Ljubljančani pred nosom zgradili svojo planinsko postojanko. Že v prvi številki novega planinskega glasila so tako napovedali lastno podružnico, tudi pod Triglavom. In 10. marca je bila v Radovljici dejansko ustanovljena nova podružnice Slovenskega planinskega društva za radovljiški okraj. Udeleženci ustanovnega občnega zbora so si tudi razdelili posamezna območja delovanja in za odbornika v Zgornjesavski dolini je bil določen Anton Žlogar, župnik v Kranjski Gori. Ko nastopi Jakob Aljaž Prisotnosti dovškega župnika Jakoba Aljaža ob ustanovitvi radovljiške podružnice časopisi ne omenjajo. Vsekakor za planinstvo tedaj še ni bil kaka pomembna oseba, zato je bil za odbornika na njegovem koncu določen sosednji župnik Žlogar. Kljub temu pa je imel Aljaž že tedaj nekaj opravka s planinskim svetom. Meseca marca, ko se je sneg nekoliko stopil, je namreč opazil, da je slap Peričnik, ki je spadal v njegovo župnijo, pozimi nekoliko spremenil svojo strugo. Nekaj zmrznjenih skal in kak štor so namreč zagozdili korito in voda jo je ubrala v drugačni smeri. Pa se je Aljaž odločil, da bo treba Peričnik popraviti. S seboj je vzel še domačina Janeza Klinarja - Požganca in cerkovnika Alojza Pezdirnika. Takole se je čez skoraj trideset let pozneje spomnil tistega dogodka: "S seboj smo nesli orodje: kramp, lopato, sekiro, vrv, kladivo itd. Zgoraj strugo prekopljemo in napeljemo vodo v staro, nekdanjo strugo. Potem naveževa na vrv Požganca in ga spustiva po skalnatem koritu do roba, da preseka štor in s kladvom razbije skalo, ki je prej Peričnik zadrževala. Potem Požganca potegneva kvišku in onadva mene navežeta na vrv in me spustita po koritu doli, da čez rob pogledam in svojo radovednost napasem. Pa napasel sem jo kar hitro; kajti mrzla voda ob steni mi je skoz obleko do živega prišla in klical sem, naj me hitro nazaj potegneta. Potem smo nekaj macesnov posekali in ob strugi položili ter s krampom ruševja, peska in druge šare nakopali, da je Peričnik zopet po sedanji strugi tekel in lepo prosto padal. Stroške sem sam plačal in nič objavil." Ta Aljažev opravek je bil seveda premalo, da bi ga razglasili kar za odbornika nove planinske podružnice, vendar je imel on v tistem času v ognju še neka druga železa. Ob uspehu ljubljanskega planinskega društva, ki je na Črni prsti zgradilo prvo domačo planinsko postojanko, je namreč skoval poseben načrt. Na vrhu Triglava si je zamislil posebno slovensko zavetišče, s katerim naj bi nadkrilil nemško planinsko organizacijo, ki je v Triglavskem pogorju tedaj zgradila že dve koči – Dežmanovo in kočo Marije Terezije. Nemci so do teh postojank zgradili tudi planinske poti. Na vrh Triglava pa še niso prodrli. Tudi Slovensko planinsko društvo si leta 1893 očaka slovenskih gora ni vzelo v svoj delokrog. Odločili so se le za nižji planinski svet, Orožnova koča s 1346 metri je bila najvišje, kar so si zadali za svoj cilj. Triglav s svojimi nezaznamovanimi in neurejenimi potmi pa je zanje spadal že v nedosegljivo visokogorje. Načelnik osrednjega odbora Fran Orožen je na ustanovnem zboru radovljiške podružnice celo dejal: "Smelo trdimo, da ima Slovensko planinsko društvo in slovensko planinstvo zdravo jedro, ker ne goji one vratolomne turistike, ki pogubi vsako leto nemalo ljudi!" Zato so se Ljubljančani po izgradnji Orožnove koče omejili na mestno okolico – na Šišenski hrib, kjer so leta 1895 načrtovali postavitev razglednega stolpa, in Šmarno goro, kjer so namestili vpisno knjigo. Leta 1895 pa so se tudi odločili, da se za običajni društveni izlet podajo na romarske Višarje. Slovenski vrh Triglav je bil torej s svojima kočama dotlej povsem v nemških rokah. Vsi napisi so bili nemški, tujci pa so s tečaji tudi vzgojili redne vodnike – seveda slovenske domačine iz bohinjske ali dovške strani. Aljaž na Triglavu Dovški župnik Jakob Aljaž je prav dobro poznal stanje na triglavskih strminah, saj je ta gora po "kranjski " strani spadala v njegovo župnijo. Videl je, kako so tujci ob pomoči slovenskih vodnikov radi obiskovali očak slovenskih gora. Videl je, kako se šopirijo Nemci s svojo planinsko organizacijo, in sklenil je na tem področju storiti korenit premik. V svojem župnišču si je tisto zimo (torej 1894/95) kar na tleh zarisal tloris bodočega kovinskega razglednika, ki naj bi ga postavil vrh Triglava. Tamkajšnji svet je bil občinska last, torej so imeli zanj pravico vsi posestniki, 137 po številu – seveda tudi on sam kot zastopnik župnijskega urada Dovje. Mladostni prijatelj Belec Po izdelavi načrta za kovinski stolp je bilo za Aljaža seveda ključno vprašanje, kateri klepar bi mu lahko izdelal tako stavbo in kako bo železje spravil na višino, ki je nekateri Slovenci tedaj niso bili zmožni doseči niti ob teži svojega nahrbtnika. Aljaž se je tedaj spomnil na svojega mladostnega prijatelja Antona Belca iz Šentvida pri Ljubljani. V času, ko je bil Aljaž še bogoslovec v Ljubljani, se je kot pevec večkrat mudil v Šentvidu, kjer je tedaj deloval znani pesnik in skladatelj Blaž Potočnik. Ta je bil poleti leta 1866 glavni pobudnik za ustanovitev šentviške narodne čitalnice, katere predsednik je bil potem vse do svoje smrti leta 1872. Med ustanovitelji čitalnice je bil tedaj klepar Jakob Belec, po domače Klanfar, ki je imel svojo delavnico natanko nasproti cerkve. Belec je sprva stanoval v sosednji hiši, pri "Kautmanu", Šentvid št. 19. Tam se mu je v zakonu z domačinko Heleno Skalar 9. junija 1857 rodil sin Anton. Ker je bil njegov edini moški potomec, ga je najprej poslal v ljubljanske šole, potem pa vzel nazaj na svoj dom ter ga izučil za kleparja in ključavničarja. Kmalu po Antonovem rojstvu pa je oče Belec kupil sosednjo Matijakovo hišo, Šentvid št. 20, in si tam sčasoma uredil tudi veliko kleparsko delavnico. Domačini so hiši dali vzdevek "Pri Klanfarju". Stari Klanfar je v svojem Antonu dobil vrednega naslednika. Oba sta se odlikovala po pokrivanju zvonikov. Mladi Anton se je dodatno izpopolnjeval še v Nemčiji, Franciji, Švici, Angliji, Belgiji ter celo na Danskem in na Norveškem. Tako je kmalu zaslovel po vsej deželi. Časopisi so pogosto hvalili njegova dela. Poleg tega se je tudi društveno udejstvoval. Že pri sedemnajstih je postal tajnik domače narodne čitalnice. Bil je med odborniki Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Leta 1888 je ustanovil prostovoljno gasilsko društvo, ki ga je izbralo za svojega predsednika. Bil je tudi ključar domače župnijske cerkve sv. Vida. Leta 1892 se je poročil z Dolenjko Jožefino Zavodnik, s katero je imel do leta 1895 dvoje otrok. Prvorojena deklica je umrla kmalu po porodu, sinček Karol pa je bil tisto zimo pred potresom star komaj nekaj mesecev. K temu mojstru je torej v zimi 1894/95 nekega dne "prirajžal" Jakob Aljaž in mu razložil svoj vražji načrt. Anekdota pravi, da je Aljaž Belcu dejal: "Tu me imaš, pa naredi tak stolp, da bom jaz lahko šel notri." Aljaž je bil namreč kar obilne postave. Belec pa je zadevo vzel resno. O tem Aljaž pozneje pripoveduje: "Moj mladostni prijatelj Anton Belec iz Šentvida je moj načrt še izboljšal ter stavbo požrtvovalno, brez dobička ali zaslužka, mojstrsko izvršil. Tovarnar inženir Amman, posestnik cementne tovarne (v Mojstrani, op. avtorja), mi je brezplačno ponudil cement, pa sem ga hvaležno odklonil in se odločil za železo." Dogovori Spomladi tistega leta se je potem Aljaž začel dogovarjati z ljubljanskim odborom Slovenskega planinskega društva, da bi tamkaj v okviru rednih mesečnih srečanj predaval o bodočih gradnjah na Triglavu, med katere je seveda uvrščal tudi svoj triglavski stolp. Predavanje naj bi bilo meseca aprila. Nesrečni potres za veliko noč, 14. aprila 1895, pa je ta njegov načrt preprečil. Zato pa so v maju ljubljanski planinci širši domači javnosti razkrili vsaj njegovo zamisel o postavitvi razglednika na Triglavu. Kaj je poročal Planinski vestnik Konec maja 1895 je izšla že peta številka Planinskega vestnika, ki je napovedala tudi drzni načrt župnika Aljaža. Pod zaglavjem "Društvene vesti" so zapisali: "Aljašev stolp na Triglavu. Dobro znani slovenski rodoljub in turist vlč. g. Aljaš, župnik na Dovjem, v čigar župniji stoji deloma slovenski velikan Triglav, je sprožil drzno misel, na vrhu Triglava postaviti majhen stolp. Marsikomu se morebiti zdi ves načrt neizvršljiv, a jekleni vztrajnosti in požrtvovalnosti g. župnika se bode gotovo posrečila izvršitev te čudovite stavbe, katero bode postavil g. Aljaš ob svojih troških. Stolp bode okrogel, 1.90 m visok, 1.25 m bode meril v premeru in imel prostora za 4 do 5 ljudi ter štiri okna proti glavnim stranem nebes. Izdelal bode stolp g. Belec v Št. Vidu pri Ljubljani iz železa. Eden meter visoka kamenita ograja in močne, v tla zabite vrvi bodo varovale stolp proti burji. Pri stavbi ne bode strelovoda, ker bi še bolj privlačeval strele, pač pa bodo opozarjali svarilni napisi v različnih jezikih, da ob nevihti ni bivati v stolpu. Obiskovalcem mogočnega Triglava je znano, da veje dostikrat huda sapa, in od utrudljivega pota razgreti turist ne more tedaj mirno uživati velikanskega razgleda. V stolpu pa bode prav lahko razmotrival prirodne krasote in razsežni razgled, katerega enacega je javaljne najti na svetu." Takoj zatem pa so ljubljanski planinci razkrili še svoj načrt, da bodo namreč pod vrhom Triglava v skali napravili pribežališče – zavetišče pred nevihto in strelo. Planinski vestnik je še zapisal, da bo Aljažev (oni pišejo Aljašev, op. avtorja) stolp najvišja stavba "ne le na Slovenskem, ampak nasploh po slovanskem svetu". Na triglavskem vrhu Na Triglavu je v tistem času še počival sneg, ki je pristopnikom branil, da bi se podajali v gore. Pristop na triglavski vrh je bil dovoljen vsakomur, saj je bila zemlja občinska. Aljaž pa se je dogovoril z županom, da mu občina proda ta svet, kjer naj bi postavil svojo stavbo. Dogovorili so se za simbolično ceno enega samega goldinarja, ki ga je Aljaž dejansko izplačal meseca aprila. S tem so bili izplačani tudi drugi upravičenci do te parcele, ki jih je bilo še 136 po številu. Za goldinar, kolikor je znašala vsota, se je sicer tiste čase dalo dobiti kakih šestdeset vročih žemljic. Še eno železo v ognju Jakob Aljaž se je že kot šolar začel zanimati za glasbo. S petjem se je odlikoval na ljubljanski normalki, pozneje pa na gimnaziji in v bogoslovju. Kot pevec je nastopal tudi med študijem na Dunaju. Kaplanska služba v Tržiču in nato župniji na Dobravi pri Kropi ter na Dovjem sta mu tudi nudili mnogo glasbenega veselja. Kot glasbeni ljubitelj se je proslavil tudi na mestu šolskega nadzornika za radovljiški okraj, kjer je spodbujal glasbeno delovanje med učitelji. Nekaj malega je tudi skladal, še raje pa hodil na koncerte. Ko je spomladi 1893 ljubljanska Glasbena matica izvedla Dvořákov oratorij Stabat Mater, je bil tako navdušen, da je daroval večjo vsoto v društvene namene. To ga je spoprijateljilo z Matejem Hubadom, ki je bil dirigent Matičinega zbora, glasbeni učitelj in vodja njenega artističnega odseka, ki je vsako leto izdal zvezek zborovskih partitur. Hubad je v program za leto 1894/1895 vzel Aljaževo skladbo Občutki, na besedilo Lovra Tomana, ki govori o lepoti gora. Za "pokušnjo" je moški pevski zbor Glasbene matice to skladbo v Ljubljani prvič izvedel na pevskem večeru januarja 1895. V naslednjih mesecih so stekle priprave za njen tisk. Aljažu je to veliko pomenilo, saj dotlej, kljub starosti že blizu petdeset let, ni glasbeno objavil drugega kot dve nabožni pesmi v Cerkvenem glasbeniku. Še dodatno železo v ognju Tista zima pa je bila za Aljaževo glasbeno dejavnost še posebno pomembna. Za maj leta 1893 so namreč v Zagrebu izdali Hrvatsko pjesmarico, v kateri je bilo tudi nekaj enoglasnih slovenskih pesmi. Jakob Aljaž je že dobrih šest let prej Družbi sv. Mohorja predlagal, naj izda tudi kako posvetno pesmarico za splošno ljudstvo, vendar le z besedili brez napevov. A iz tega ni bilo nič. Po zgledu Hrvatov se je zdaj navdušil za izdajo pesmarice enoglasnih napevov. Sestavil je razglas in ga poslal na različne konce Slovenije. Dobil je le nekaj odzivov, največ prav januarja 1895, vendar s tem tudi tokrat ni mogel sestaviti prave vsebine. Zato se je začel dogovarjati s Hubadom, da bi natisnil zborovske skladbe, med njimi največ iz "Matičine" vsakoletne bere. Glasbena matica je namreč že od leta 1873 redno izdajala skladbe za pevske zbore, samospeve ali klavirske skladbe. Z arhivarjem sta do poletja 1895 pregledala arhiv in izbrala najprimernejše skladbe. Prijatelj Hubad pa je pripomogel k temu, da je zadeva prišla na dnevni red enega izmed "Matičinih" sestankov. Dovški župnik je bil tako vabljen na XVII. sejo odbora, ki je potekala 27. junija 1895 v ljubljanskem hotelu Slon. Dogovorili so se, da lahko Družba sv. Mohorja za primerno odškodnino ponatisne vse že razprodane zborovske zbirke Glasbene matice in tudi nekatere, ki so bile še v prodaji. Mohorjani naj bi tako sčasoma dobili kar tri zvezke skladb za moške in mešane pevske zbore. Teh želez pa res ne zmanjka Aljaževa skladba Občutki (Ko je zagledam lepe vas gore …) je bila posvečena lepoti slovenskih planin. Sam pa bi rad uglasbil tudi kako pesem, ki bi opevala Triglav. Žal pa ni našel primernega besedila. A tudi v tem pogledu se mu je sreča nasmehnila ravno leta 1895. Aljaž je bil namreč podporni član akademskega društva Danica na Dunaju. Sestavljali so ga slovenski študentje katoliške naravnanosti. Ravno ob začetku leta 1895 so se odločili izdajati društveno glasilo Zora. Vsak član ali podpornik ga je dobil brezplačno. Vsebina lista je bila raznolika, objavljali pa so tudi pesmi. In tako je ravno v drugi številki prvega letnika na strani 53 zablestela pesem Triglav. Napisal jo je mariborski bogoslovec Matija Zemljič, ki se je podpisal kot Slavin. Besedilo v prvi kitici poje takole: "Oj Triglav, moj dom, kako si krasan! Kako me izvabljaš iz nizkih ravan v poletni vročini na svoje vrhe, Da tam si v samoti spočije srce, kjer poto izvira v skalovju hladan: Oj Triglav moj dom, kako si krasan." Pesem ima potem še dve kitici. Ne gre pa za izvirno delo. Besedilo je namreč le prevod nemške pesmi "O, Schwarzwald", ki ga je Zemljič prvič objavil že v bogoslovskem rokopisnem lističu Lipica. Vendar pa je Aljažu prišlo kot naročeno. Druga številka Zore je na Kranjsko prispela sredi maja 1895, ko so jo tudi propagirali v dnevniku Slovenec. Župniku Aljažu je poskočilo srce. Zdaj je bilo treba najti le še pravo melodijo. Sonce na vrhu Triglava Meseca maj in junij sta Aljažu torej minevala v glasbenem in planinskem snovanju. Vmes pa je v njegov prid začela delovati tudi že narava. Nekaj dni pred ljubljanskim sestankom v zvezi z Mohorjevo pesmarico je namreč že nastopil čas za pohod na Triglav. Tja gor pa se ni podal sam, pač pa njegova farana Franc Urbas in France Skumavc, znani vodnik in posestnik gostilne "pri Šmercu", kjer so se ustavljali vsi pohodniki na Triglav. Domača vodnika sta 24. junija v triglavske višine popeljala dva Angleža. Ta izlet pomeni zadnji začetek sezone v zgodovini neokrnjenega Triglava. O tem je pisalo v časopisu: "Planjava ali prostor vrhu Triglava je še vsa bela in na kraju, kamor je veter zamet napravil, je še blizu 6 metrov snega. Vidi se kakor poslopje. Sneg kar vidno kopni." Tako. Takrat je triglavski vrh kazal podobo, kakršno je ustvarila mati narava. Že naslednje leto pa je bilo na njem namreč že mogoče zaznati poseg človeka. Na vrhu gore je stal Aljažev stolp. Aljaž in njegovi napredujejo Leto 1895 je bilo pomembno tudi zaradi tega, ker je minevalo natanko sto let, odkar se je na Triglavu mudil slovenski pesnik, takrat pa tudi še koprivniški župnik Valentin Vodnik. Vodnik vrha sicer ni dosegel, prebil se je le nekaj dlje od Malega Triglava. Kljub temu pa je želela novoustanovljena radovljiška podružnica Slovenskega planinskega društva obuditi spomin nanj in je sklenila svojo prvo planinsko kočo imenovati po njem. Načrt za stavbo je izdelal Josip Ravhekar iz Bohinjske Bistrice, ki je leto poprej že načrtoval in zgradil Orožnovo kočo na Črni prsti. Za datum slavnostnega odprtja so določili 19. avgust, ko je Vodnik leta 1795 prenočil na Velem polju, zadnji planini pred skalovjem Triglava. Blizu tistega mesta naj bi nova koča tudi stala. O vsem tem so razpravljali v nedeljo, 30. junija, na rednem občnem zboru radovljiške podružnice, kjer so tudi na novo izbrali redni društveni odbor. Za odbornika zgornjesavskega dela je bil seveda izvoljen Jakob Aljaž. Srečanje z abrahamom Pa smo že v mesecu juliju. Ta je prinesel nove razburljive dogodke za župnika Aljaža in njegove prijatelje, planince in glasbenike. Najprej se je razveselil sam, saj je v soboto, 6. julija 1895, dočakal svojo petdesetletnico. Bil je sin polgruntarja Antona Aljaža iz Zavrha pod Šmarno goro in njegove žene Špele Zavašnik iz dobrovske fare pri Ljubljani. Rodil se je 6. julija 1845. Po ljudski šoli v Smledniku je učenje nadaljeval na ljubljanski normalki, potem pa še v tamkajšnji gimnaziji. Leta 1866 se je podal študirat na Dunaj, kjer se je posvetil modroslovju. Tam pa se ni dobro počutil. Že v prvem letniku se je vrnil v Ljubljano in vstopil v bogoslovje. Posvečen je bil 31. julija 1871 in imel tudi novo mašo v domači smledniški župniji. Kot kaplan je v letih od 1871 do 1880 služboval v Tržiču, nato pa je dobil mesto župnika na Dobravi pri Kropi. Poleti 1889 je nastopil službo na Dovjem. V njegovo župnijo sta spadali še Mojstrana in Bela ter seveda stari očak Triglav. Tega je prvič obiskal leta 1887, še kot župnik na Dobravi. Kljub svoji petdesetletnici pa Jakob Aljaž v delovanju zunaj duhovniškega poklica ni imel kaj dosti uspehov. Le dve skromni glasbeni objavi v Cerkvenem glasbeniku in nekaj člankov. Ravno poletje 1895 pa ga je izstrelilo v slovenski glasbeni in planinski svet. Svete Višarje in sveti Mohor Slovensko planinsko društvo je novo planinsko sezono začelo po svojem načrtu. Kake nove koče ni več nameravalo postaviti, saj je to prepustilo kar svojim podružnicam. Običajni letni izlet pa je tokrat usmerilo na svete Višarje, sicer znano romarsko točko, na katero so se tedaj že povzpeli številni slovenski verniki. Tja gor so se nameravali povzpeti v nedeljo, 7. julija. Vendar pa jih je že vnaprej pregnala slaba vremenska napoved in izlet so prestavili za teden dni. Jakob Aljaž je bil v tistem tednu že sredi urejanja vsebine prvega zvezka Slovenske pesmarice. Na dan svetega Mohorja in Fortunata, ki praznujeta 12. julija, pa je napisal tudi daljši uvod. Poleg strogo poučnih navodil je pevcem položil na srce: "Pri petju nastane zvok (ton) iz človeškega glasu, zato je petje najimenitnejša vrsta glasbe. Ker pa kaže lepa pesem najsrčnejša čustva, ima veliko pomena za splošno izobrazbo, za oplemenitev človeškega srca, pa tudi za izpodbujo narodne zavesti; to nam kaže slovenska pesem posebno v zadnjih štiridesetih letih …" Aljaža je potem čakalo še mukotrpno delo popravljanja notnega dela in besedil, za kar si je izprosil pomoč prijatelja Mateja Hubada, ki je bil tistega poletja reden gost na Dovjem. Med pripravo pesmarice Dan po tem, ko je Aljaž sestavil uvodno besedilo za najnovejšo slovensko pesmarico, je v soboto, 13. julija, v Ljubljani potekal redni občni zbor Glasbene matice. Poročali so o delu v preteklem društvenem letu 1894/95 in izvolili nov odbor. Eden izmed dolgoletnih društvenih članov, učitelj in glasbenik Srečko Stegnar, se je pozanimal tudi o dogovoru Matice z Jakobom Aljažem. Odgovorila sta mu odbornika Matej Hubad in Vladimir Foerster ter poudarila velik kulturni pomen pesmarice, ker bodo – po njunih besedah – "tako najbolj priljubljene skladbe slovenske prišle v najširše kroge slovenskega naroda". Meseca julija so potekali tudi zadnji tedni pouka. Jakob Aljaž je kot vsi duhovniki tedanjega časa poučeval verouk v redni ljudski šoli. Kljub temu pa je bil v mislih pri svojih dveh velikih podvigih – Mohorjevi pesmarici in postavitvi stolpa. Pesmarica je še lahko nekoliko počakala, saj so 31. julija dotiskali knjige šele za letnik 1896, Aljaževa pesmarica pa je bila uvrščena šele za leto 1897. Torej je imel časa še vso jesen in bližnjo zimo. S stolpom pa je bilo seveda drugače. A moral je upoštevati zadržanost Antona Belca, ki je imel v šentviški župniji pri svojem obrtnem kleparskem delu spričo obnove domačij in cerkve ogromno dela. Zato je bilo bolje počakati, da stvari tečejo po naravni poti. Ostala pa mu je glasba. Triglavska himna Jakob Aljaž je pozneje pripovedoval, da je svojo največjo uspešnico Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan zložil kar na poti. Saj mu tudi nihče ne bi verjel, če bi ga skušal prepričati, da je imel tisto poletje še toliko časa, da bi se usedel za klavir in poskušal, kateri napev bi se najbolj prilegel besedilu, objavljenemu v Zori. Kdaj točno je torej nastala pesmica o Triglavu, bi težko sodili, vsekakor pa nekje med majem in avgustom 1895, ko je bila tudi prvič javno zapeta na vrhu Triglava. Jakob apostol Aljaž Jakob Aljaž je vsako leto meseca julija praznoval svoj rojstni dan in god. V tistih časih je bilo več poudarka na godovih. Zato je tudi Aljaž več pozornosti posvečal ravno godovanju. Sv. Jakob, starejši apostol, goduje 25. julija. Ob teh priložnostih se je Aljaž rad poveselil s svojimi prijatelji in znanci. Svetega Jakoba pa so praznovali tudi v Šentvidu, saj je bil stari Klanfarjev oče, takrat 68-letni kleparski mojster Jakob Belec, tudi krščen na ime tega svetnika. Aljaževo župnišče pa ni bilo priča veselih gostov le ob godovanju gospoda Aljaža. Tudi druge dni so si gostje kar podajali kljuko, posebno še v poletnem času. Lepa dovška in mojstranska okolica sta namreč k Aljažu vabili razne prijatelje. V nedeljo, 28. julija, je tako pri njem gostoval Fran Šuklje, znani slovenski narodni delavec, pisatelj poslanec in še kaj. Skupaj sta odšla na sprehod v bližnjo Mojstrano, kjer sta se ustavila na vrtu pri znanem Aljaževem prijatelju Požgancu, ki je bil duša njegovih prizadevanj za prenos železnih delov stolpa na vrh Triglava. Anton Belec je namreč stolp v Šentvidu sestavil le za pokušnjo. Za izdelavo je določil posebno dvoplastno dodatno pocinkano in proti rji zaščiteno kovino tovarne Winiwarter. Razumljivo je, da so bili posamezni deli zato toliko težji od običajnih. Deli stolpa so tehtali od 15 do 20 kilogramov. Razgovoru zaradi bližajoče se postavitve nove stavbice torej ni bilo ne konca ne kraja. Tragedija nemškega turista Dva dni za Šukljetom je bil pri Aljažu na obisku Valentin Jakelj, domači bogoslovec. Bilo je ob devetih zvečer, ko prihiti eden izmed delavcev, ki so se vračali iz Krme, povedat, da se je zgodila nesreča: "Neki turist se je ubil na tistem snegu nad Zasipško bajto pri Vernerju. Jaz in še en delavec, ki popravlja Kugyjevo pot na Triglavu, sva šla domov v Radovno. Oni delavec je lezel na zahodni strani ob steni, jaz sem se pa korajžno podrsnil po zmrzlem snegu na tej strani pri Vernerju. Kar vidim tam ležati turista, z nahrbtnikom, glavo je držal v špranjo pri steni. Ko si ga bolj natanko ogledam, spoznam, da je z glavo udaril ob skalo, ki je ven molela iz stene, in se ubil. Skoraj gotovo se je kod zgoraj prekucnil in z glavo naprej letel." Aljaž se je zahvalil zasoplemu poročevalcu in mu odredil: "Zdaj pa pojdi v Mojstrano k Šmercu in reci, naj vodniki koj zjutraj vzamejo trugo v mrtvašnici in kar je treba ter mrtvega turista na Dovje pripeljejo. Za plačilo bom že jaz poskrbel!" Drugo jutro, v sredo, 31. julija, so možakarji, vodniki, odrinili v zgornjo Krmo, Aljaž pa se je napotil k Šmercu pogledat, kdo je vpisan v knjigo tujcev. Tamkaj je prebral: Alois Schmidt, Komotau. Nato je šel na železniško postajo brzojavit v Komotau na Češkem (po njihovo Homotuv). Obrnil se je kar na tamkajšnji magistrat. Izvedel je, da je bil ponesrečenec profesor na tamkajšnji pripravnici, star 42 let in po stanu samski. Bil je tudi načelnik tamkajšnjega planinskega društva Erzgebirgsverein. Proti večeru so truplo pripeljali na Dovje. Aljaž je poskrbel, da so ga namestili v mrtvašnico. V petek, 2. avgusta, je bil pogreb nesrečnega nemškega turista. Aljaž je poskrbel za resnično dostojno slovo. Tedaj sta bila pri njem Matej Hubad in ljubljanski mestni učitelj, sicer pa tudi priznani pevec Glasbene matice Anton Razinger. Tega je zaprosil za petje prvega tenorja. Drugega je pel Aljaž sam. Hubad je poprijel prvi bas, za drugega pa je Aljaž naprosil domačina, mizarja Janeza Mraka. In tako je slovenski kvartet zapel žalostinki nemškemu turistu v slovo. Ganljivi slovenski in nemški odmevi Izmed Schmidtovih domačih se je pogreba udeležil brat Franz, ki je potem v listu Erzgebirgszeitung zapisal (v prevodu): "Ginljiv prizor. Bili smo na pokopališču Dovje, v obličju visokega Triglava, lepo slovensko petje izvežbanega kvarteta v častni spomin mojemu ljubemu bratu, velika množica ljudi, ki je kazala srčno sočutje ob tej žalostni smrti – vse je bilo pretresljivo in mi neizbrisno ostane v spominu." V Ljubljani sta o tem seveda pisala Slovenec in Slovenski narod. V Slovenca je dopis poslal kar Jakob Aljaž, ki med drugim piše: "Profesor Schmidt je prišel v nedeljo z deveturnim vlakom dopoldne z Višarij, popoldne je šel k Peričniku. V ponedeljek zjutraj ob 4. uri je šel iz Mojstrane brez vodnika na Triglav, rekoč da mu bo po steni Triglava lahko pokazal pot čuvaj Dežmanove koče. Na Triglavu je bilo tisto jutro (v torek) več turistov, šli so večidel z vrha na Marije Terezije kočo, eni turisti so se obrnili iz koče proti Bohinju, Schmidt pa sam čez Krmo na Mojstrano, kjer je 'pri Šmercu' nekaj prtljage pustil. Drugi dan je hotel na Bled. Pa zadela ga je smrt na kraju, ki ni nevaren in kjer bi se bil lahko izognil …" Slovenski narod pa pravi: "Z Dovjega se nam piše: Včeraj popoldne ob 7. uri našli so delavci v Krmi na poti raz Triglava čez kočo Marije Terezije, jedno uro hoda pod kočo, pod plazom v snegu ubitega ponesrečenega turista, ki je šel brez vodnika raz Triglava in hotel skozi Krmo priti v Mojstrano nazaj. V gostilni 'pri Šmercu' pustil je turist nekoliko prtljage, odšel na Triglav in obljubil priti nazaj … " Oglasil pa se je tudi nemško pisani dnevnik Laibacher Zeitung, ki je v soboto, 3. avgusta, objavil tole poročilo (v prevodu): "( Nesreča turista na Triglavu): Truplo profesorja Aloisa Schmidta, ki se je ponesrečil na Triglavu, so včeraj ob 6. uri zvečer slovesno pokopali v Dovjem (Legenfeldu) ob prisotnosti njegovega brata Franza z Dunaja in v spremstvu številnih prebivalcev, gorskih vodnikov in številnih tujih turistov. Vence so prispevali: družina Schmidt, Nemško-avstrijsko planinsko društvo, oziroma njegova sekcija Krain, župnik Jakob Aljaž, Slovensko planinsko društvo, cementarna Dovje (dejansko Mojstrana, op. avtorja) in njegovi trije triglavski tovariši. Kvartet je zapel dve slovenski žalostinki. Danes je dan žalovanja." Nemški turist Alois Schmidt je bil 29. julija 1895 eden zadnjih planincev, ki so vrh Triglava videli še brez Aljaževega stolpa. Tam gori je bil skupaj z nemškimi dijaki, ki so se potem pri sestopu podali na Velo polje, kjer so prenočevali in kjer so tekla tudi še zadnja dela pri postavitvi nove slovenske koče, posvečene Valentinu Vodniku. Že dobrih štirinajst dni pozneje pa je bilo na Triglavu že povsem drugače. Med planšarskimi stanovi so slovesno blagoslovili Vodnikovo kočo, nekoliko prej pa se je na triglavskem vrhu zasvetil novi razglednik – Aljažev stolp. (Se nadaljuje v nedeljo, 18. avgusta.) Pestro poletje Jakoba Aljaža (2. del) Leta 1895 je Slovencem uspel prodor v Triglavsko pogorje 18. avgust 2013 ob 14:14, zadnji poseg: 18. avgust 2013 ob 17:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Žalostno je bilo slovo od nemškega profesorja, ki je zadnje počivališče našel na dovškem pokopališču. Toliko bolj žalostno, ker v tej svoji nesreči ni bil edini. Štiri leta prej, 12. avgusta 1891, je namreč podobna usoda doletela nemškega sodnika Holsta iz Berlina. Tudi on je po obisku Triglava želel obiskati Bled. Svoji ljubljeni ženi je zapisal: "Na Bledu pridem zopet med izobražene (zivilisirte) ljudi." Takrat je bila namreč Mojstrana še "revno planinsko gnezdo", kot jo sam opisuje na razglednici, kjer še ni bilo pravih turistovskih gostiln in si za postrežbo lahko dobil le kako suho klobaso. A se je tudi njemu zgodila nesreča in pokopan je bil na Dovjem v zavetju slovenskih gora. Težavam navkljub - naprej Poročila o nesreči nemškega turista v triglavskem pogorju so seveda sprožila vprašanje, koliko je smiselno hoditi v hribe, posebno še, ker takrat še ni bilo pravih zaznamovanih planinskih poti. Postavila pa je tudi pod vprašaj Aljaževo namero, da na vrhu Triglava postavi svoj razgledni stolp. Toda Jakob Aljaž tiste dni ni imel časa za tovrstna razglabljanja. Šentviški klepar Anton Belec je namreč po posrečeni predstavitvi Aljaževega stolpa nedaleč od svoje delavnice to zanimivo stavbico spet razdrl, posamezne dele stolpa pa prepeljal na bližnjo vižmarsko postajo. Od tam je vlak zasopihal proti Gorenjski. Na Dovjem so železje raztovorili, potem pa so v tednu dni domačini, nosači in gorski vodniki, šesterica mož, dele stolpa, ki so tehtali blizu dvajset kilogramov, spravili na triglavski vrh. To je bilo sila mukotrpno delo, saj so morali nosači poskrbeti tudi za svojo opremo in prtljago ter se prilagoditi nemogočim vremenskim razmeram. Vendar jim je bila sreča naklonjena in prišel je čas, da se na Triglav povzpne tudi mojster Belec s svojimi delavci, ki bi mu pomagali sestaviti to nenavadno stavbo na mestu, ki ga je doložil župnik Aljaž. Ta o prenosu delov stolpa na triglavski vrh med drugim piše: "Vakotov Blaž je bil streho triglavskega stolpa kar celo na glavo nataknil in še železja okoli sebe navezal, tako, da turisti na Triglavu, ki so ga videli od Dežmanove koče po snegu tavati, niso vedeli, kakšna pošast je to …" Četrti dan po pogrebu Aloisa Schmidta, v torek, 6. avgusta 1895, so se Šentvidčani odpravili na pot in še istega dne zvečer so bralci ljubljanskega dnevnika Slovenec lahko prebrali zanimivo novico: "(Aljažev stolp na Triglavu.) Danes zjutraj se je odpeljal g. A. Belec iz Št. Vida z dvema delavcema na Dovje, od koder se še danes poda v spremstvu č. g. župnika Aljaža na Triglav, da tam postavi stolp, ki smo ga že omenjali v našem listu. Zvečer prenoče v Dežmanovi koči in jutri v sredo zjutraj odrinejo na delo. V sredo popoludne bo že stal stolp na očaku slovenskih gora. Bog daj lepo vreme." Vse pa tudi ni bilo odvisno od vremena, pač pa tudi od telesnih moči vseh udeležencev tega nenavadnega vzpona, posebno še od Antona Belca, ki je nosil težo vseh prizadevanj za postavitev stolpa. Preberite tudi: Pestro poletje Jakoba Aljaža, 1. del Nova nesreča v slovenskih hribih Istega dne kot šentviški kleparji pa se je na planinsko pot podal tudi mladi Franc Goričnik, 19-letni dijak petega gimnazijskega razreda v Ljubljani. Odločil se je, da obišče Črno prst, 1844 metrov visoko goro nad Bohinjem, koder so leto dni prej, julija 1894, slovenski planinski navdušenci postavili svojo prvo planinsko postojanko – Orožnovo kočo. Potem je želel obiskati še svojega očeta, nadgozdarja v Bohinjski Bistrici, ki se je tisti čas mudil na Voglu. Vendar se je drugi dan oče vrnil v dolino, ne da bi se srečala s sinom. V Dežmanovi koči Nemška planinska postojanka Triglav Hutte, ki je bila postavljena leta 1887, je leta 1889 dobila ime po svojem snovalcu, nekdanjem slovenskemu rodoljubu, potem pa odpadniku Dragotinu Dežmanu. Leta 1895 je bila torej znana kot Deschmann Hutte (pozneje Aleksandrov, zdaj pa Staničev dom). Njen upravitelj je bilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Poleg te postojanke pa je pod triglavskim vrhom stala še Maria Theresia Hutte, koča Marije Terezije (danes Planika), ki jo je upravljal Avstrijski turistični klub. Naši hribolazci, mojster Belec z dvema pomočnikoma in Jakob Aljaž prav tako z dvema delavcema (dvainpetdesetletnim Janezom Klinarjem, po domače Požgancem, in štiriinpetdesetletnim Janezom Koširjem, po domače Kobarjem, oba sta bila iz Mojstrane) so se nastanili v Dežmanovi koči, ki je bila tedaj še mala stavbica. Prenočili so srečno in naslednjega jutra nameravali odriniti na triglavski vrh. Delavci so poleg svoje prtljage nosili še razno orodje in posamezno gradbeno gradivo za sestavo in utrditev stolpa. Čeprav jim je dnevnik Slovenec zaželel lepo vreme, pa jim sreča ni bila mila. Že navsezgodaj zjutraj je bila gosta megla in kazalo je na najslabše. Župnik Jakob Aljaž, ki je bil malo obilnejše postave, je zato sklenil ostati v koči, preostali peterici pa ni kazalo drugega, kot da se tudi v takih razmerah poda na triglavski vrh. Vodnika Kobar in Požganc, prekaljena hribolazca, sta bila postavljena pred težko nalogo, kako Šentvidčane, vajene kvečjemu kake Šmarne gore, skupaj z njihovo opremo vred spraviti čez smrtonosni triglavski greben. Postavitev Jakob Aljaž je nestrpno čakal v koči in se včasih podal tudi na plano. Ko je iz daljave zaslišal udarce kladiv, se je oddahnil. V tistem času namreč še niso poznali varjenja – na Gorenjskem se je uveljavilo šele leta 1908 -, zato so morali kleparji posamezne dele stolpa zbiti skupaj, namestiti vijake, določene dele pa utrditi z zakovicami. To delo je trajalo celih pet ur. Ves čas je bilo slabo vreme, nekajkrat pa se je ulil tudi dež. Udarjale so strele in možje so se morali zateči v nižje skalovje. Delavci so najprej v skalo zabili petero močnih železnih stebričev iz kotastega železa (Winkel-eisen), ki so merili 50 X 50 mm. Bili so razvrščeni v krogu. Nato so na stebriče pritrdili štiri vodoravne obroče 50 X 10 mm in jih pritrdili z vijaki. S tem je bilo zgrajeno ogrodje stolpa. Nato pa so čez vse to napeli močno železno pločevino, ki je bila dvakrat močnejša, kot je tista za pokrivanje cerkvenih zvonikov. Poleg tega je bila s cinkom zavarovana proti rjavenju. Na vrhu so namestili streho v obliki stožca. Iz njegove sredine je molel drog, na katerega so namestili vetrnico z napisom letnice postavitve – 1895. Kovinske stebriče v stolpu so dodatno zalili s cementom. Nato so od vrha stolpa napeljali štiri močne železne žice in jih na tleh pritrdili na skale – vsako na svojo stran neba. Peta bakrena vrv pa je vodila v bližnje snežišče in je bila uporabljena kot strelovod. Za nameček pa so stolp obložili še z bližnjimi skalami približno meter visoko, da veter te krhke stavbice ne bi preveč razmajal ali celo prevrnil v dolino. V notranjosti stolpa V Aljažev stolp so vodila mala vrata, Aljaž se je namreč bal, da bi jih odtrgal veter, če bi jih kak planinec pozabil zapreti. Bila so nekoliko odmaknjena od tal. V obodu pa je bilo tudi osem okenc, štiri v zgornji in štiri v spodnji vrsti. Skozi zgornja je popotnik lahko opazoval okolico stoje, skozi spodnja pa sede. Na njih so bila nameščena tudi stekla. Ob oknih je bila pritrjena narisana Pernhartova panorama z oznako vrhov, ki so se videli iz posameznega okna. Na voljo so bili tudi trije stoli, odeje, dvoje posod in dva samovarja, s pomočjo katerih si lahko skuhal čaj. Kozarcev je bilo šest. Namesto vode je služil raztopljeni sneg v okolici. Barometer je bil nameščen znotraj, zunaj pa toplomer. V notranjosti je bilo prostora za od štiri do šest ljudi. Jakob Aljaž je torej zelo dobro zasnoval načrt svojega stolpa. Že v gimnaziji je bil dobro podkovan v fiziki, nato pa se je še dodatno izpopolnjeval s pomočjo knjižnega gradiva, tako da je lahko celo delal turbine žagarjem v svoji župniji. Zato mu tudi ni bilo težko zasnovati tako preproste stavbice kot je bil njegov kovinski razglednik. Klepar Anton Belec torej ni imel težkega dela. O tem je pozneje zapisal: »Kakor se razvidi je Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani stolp prav solidno izdelal in postavil. Vse stroške sem plačal jaz iz svojega, pozneje pa stolp podaril Planinskemu društvu.« Župnijski kroniki pa je še zaupal, da ga je vse skupaj stalo 300 goldinarjev. Neljub dogodek v Dežmanovi koči Veselje ob postavitvi stolpa pa je tistega dne Aljažu zagrenilo govoričenje oskrbnika koče, kozarja Vilmana, ki je bil sicer domačin iz Mojstrane. Ta je Aljažu dejal: »To je sreča za Vas, da nocoj ni bilo Nemcev tukaj, sicer bi za Vas ne bilo prostora.« Tako torej! Aljaž bi moral s svojimi tovariši skoraj prenočiti na prostem. Slabo vreme nemških planincev k sreči ravno tistega torka zvečer ni zvabilo v gore in le zato je lahko dobil streho nad glavo. V koči je bilo namreč le malo postelj. Čez dan so jih pripenjali kvišku k steni, ponoči pa so si uredili zasilna ležišča. Nemški turisti, člani društva Alpen -Verein, pa so seveda pri prenočevanju imeli prednost pred domačini. Aljaža je ta pripomba tako ujezila , da se je takoj odločil narediti svojo kočo, pa četudi le deset korakov stran od Dežmanove – da mu v lastni župniji ne bi bilo treba biti odvisen od nemškega usmiljenja. Veliko veselje v dolini … Jakob Aljaž in Anton Belec sta se potem s svojimi delavci spustila v dolino. Bilo je veliko veselje, ko so domačini izvedeli, da jim je podvig uspel. O tem pa so seveda sporočili tudi v Ljubljano in Slovenski narod je v četrtek, 8. avgusta že objavil veselo novico: »(Najvišja stavba na Slovenskem.) Včeraj opoludne se je srečno postavil na vrhu Triglava železni razgledni stolp, ki ga je dal izdelati g. župnik Aljaž.« Tudi nemški ljubljanski list Laibacher Zeitung je tega dne objavil kratko sporočilce (prevedeno): »(Razgledni stolp na Triglavu.) Včeraj opoldne so na vrhu Triglava srečno postavili razgledni stolp, ki ga je dal zgraditi častiti župnik, gospod Aljaž.« Prvi vtisi Aljažev stolp je že naslednjega dne po svoji postavitvi doživel prvi obisk. V četrtek, 8. avgusta sta se na triglavski vrh podala dva nemška planinca. Bila sta začudena nad novo stavbo, pa tudi nad tem , da sta lahko izrazila svoje vtise. Jakob Aljaž je pač mislil na vse, zato je v stolp dal namestiti tudi spominsko knjigo, na začetku katere je zapisal vzpodbudne besede v latinščini , ki se v prevodu glase: »Pozdravljen popotnik! Blagovoli, če ti je ljubo zapisati v to knjigo ime svoje in kako misel. Ta stolpič s panoramo sem postavil po svojem načrtu in ob svojih stroških ter na svojem svetu dne 7. avgusta 1895. leta v občo korist. -Jakob Aljaž.« Ni čudno torej, da sta se prva obiskovalca prijazno odzvala njegovemu vabilu. Takole pravi njun zapis: »Navzlic megli in metežu sva v četrtek dne 8. avgusta 1895. leta polezla na Triglav ter sva prva hvaležno občutila dobroto Vaše panorame. Razglednik je v vseh posameznostih izvrstno umišljen in zelo pripravno nameščen ter bode zagotovo ugajal vsem, ki pridejo na Triglav. Naj bi Vaš vzgled posnemali prav mnogi. Topline je bilo minus 2 stopinji. Živela turistika. Dr. phil Paul Habel in dr. Menthel iz Breslaua.« Idilika na vrhu Triglava Kovinsko stavbico pa je v tistih dneh pohvalil tudi Slovenski narod, ki je opozoril na idiliko in udobje, ki ga je vrh slovenskih gora turistom pripravil Jakob Aljaž: »Na vrhu Triglava piha skoraj vedno silen veter in hribolazec vroč in prepoten ne more na tem vetru dolgo stati ter krasni razgled uživati, nego se mora kmalo vrniti. A zdaj bode lahko iz zavetja iz razglednika poljubno dolgo ogledoval razgled, se poleg tega odpočil in povrhu še lahko notri čaj skuhal.« Medtem pa žalost v Bohinjskih hribih Vse drugače pa je bilo v Bohinjski Bistrici. Ker dijaka Frančiška Goričnika še ni bilo domov, se je v petek 9. avgusta pred Orožnovo kočo zbralo petero planincev s ciljem, da ga poiščejo ali vsaj odkrijejo njegovo truplo. Eden izmed njih pripoveduje: »Ko smo se preskrbeli z vsemi potrebnimi rečmi, smo hiteli proti Črni prsti, vendar ne po zaznamenovanem potu, ampak obrnili smo se bolj proti Liscu, da smo mogli pregledati vse pečevje na severni strani. Slutili smo pač, da se je ponesrečil Goričnik na Tolminski plati, vendar smo skrbno preiskali tudi severno stran.« A tam iskalci niso našli prav ničesar. Dijakov oče pa je vztrajal, da se je sin ponesrečil na Črni prsti. Reševalec nadaljuje: »Gora je sama zelo strma ter obraščena z gosto travo: Ker je zjutraj vsled rose vedno mokra, zelo polzi. Sem ter tja pa štrli strmo pečevje, po katerem rasto lepe pečenice. To pečevje smo hoteli preiskati. Nismo še stopali dolgo, kar zavpije vodnik Trojar: »Že vidim klobuk«, a kmalu potem: »Tukaj spodaj leži v jarku«. In res ga zagledamo kakih 70 m pod sabo v jarku. Hitimo k njemu, toda pri tem sproži eden kamen, ki se vali naravnost proti truplu in drugim. Zato smo morali obstati in počakati, dokler niso prenesli trupla na bližnji rob. Ponesrečenec je ležal sredi jarka na prsih, z glavo obrneno proti vrhuncu. Razen več manjših je imel tudi tri hude rane na glavi. Da je bil takoj mrtev, priča nam pač to, da je imel v ustih kamen. Ako bi bil samo ranjen, bi bil gotovo klical na pomoč, ter bi ga bil slišal gotovo neki kosec, ki je bil blizu tega kraja kosil ter čul okolo enajstih valjenje kamenja, a ga ni videl ker je bila gosta megla…« Devetnajstletni dijak, ki je prej Črno prst obiskal že okoli tridesetkrat, je bil pokopan v soboto, 10. avgusta, krsto pa mu je krasil tudi venec Radovljiške podružnice slovenskega planinskega društva. Ognjeni krst Aljaževa skromna gradnja je že v zelo kratkem času izkazala svojo neomajno trdnost. Še isti teden je bil na Triglavu strašen orkan, potem pa še eden v naslednjem tednu. Vendar je mala stavbica uspešno prestala moč narave. Planinski vestnik je o tem zapisal: »Šli so gledat nejeverni Tomaži iz Dežmanove koče, katero je kar gugalo in lomilo, a stolp je stal neomajen, popolnoma nepoškodovan od zunaj in od znotraj, kjer je bilo vse v najlepšem stanju. Sama nebeška moč je preiskusila to krasno stavbo in izpričala nje trdnobo, porazila pa zlobno modrovanje klevetnikov naših.« Blagoslovitev Aljaževega stolpa Nevšečno dejstvo, da zaradi slabega vremena ni mogel prisostvovati postavitvi svojega stolpa, Aljažu ni dalo miru. Začasno se je sicer malo potolažil, naslednji teden pa zopet odrinil na Triglav. Tokrat je vzel s sabo prijatelja Mateja Hubada, ki je zopet počitnikoval na Dovjem, ter stara delavca Kobarja in Požganca. V Dežmanovi koči so srečali še tržiškega tovarnarja Andreja Gassnerja. Vsi skupaj so potem prilezli na Triglavski vrh kjer je Aljaž blagoslovil svojo gradnjo. Takole piše o tem: »Prenočili smo zopet v Dežmanovi koči, tam smo našli tržiškega tovarnarja, prijaznega g. Gassnerja, s katerim smo peli : »Ave, maris stella (»Zdrava, morska zvezda«). On je imel lep bariton. Pili smo tudi šampanjca, eno buteljko smo prihranili za drugi dan, za otvoritev mojega stolpa vrh Triglava. Bilo je krasno vreme, navzoči so bili na vrhu: Matej Hubad, Gassner, jaz in moja dva delavca Požganc in Kobar. Požganc vrže dinamitni patron, ki močno poči, zamašek šampanjske buteljke skoči kviško s pokom, mi zapojemo zopet: »Ave, maris stella«, potem »Triglav moj dom« in otvoritev je bila končana. –Širše občinstvo je šele pozneje izvedelo o otvoritvi Triglavskega stolpa.« Izročilo iz Mojstrane pa pripoveduje, da je Aljaž pel »Oj, Triglav moj dom« in pri tem jokaje objemal svoj stolp. Priprave na odprtje Vodnikove koče in nov Aljažev podvig Dogodki v zvezi s postavitvijo Aljaževega stolpa so kar nekako zasenčili prizadevanja na bohinjski strani Triglava. Tamkaj so šla h koncu dela za Vodnikovo kočo. Slavnostno odprtje je bilo predvideno za 19. avgust, ko je stoletje poprej (leta 1795) tamkaj prenočeval Valentin Vodnik, ki se je naslednjega dne povzpel na Triglav. Čeprav Vodnik tedaj ni dosegel vrha, pa je bilo že to njegovo plezanje velik podvig . Prvi so namreč triglavski vrh leta 1778 dosegli štirje možje z bohinjske strani, Vodnikov vzpon pa je bil torej le sedemnajst let poznejši. Omagal je nekje med Malim in Velikim Triglavom. In prav na tem mestu se je leta 1895 ponovno izkazal župnik Aljaž. Kmalu po slovesni blagoslovitvi stolpa se je namreč ponovno podal na Triglav, tokrat že tretjič v kratkem času. Seveda spet z novo značilno »aljaževsko pogruntavščino«. Z jeseniškim kaplanom, 29 letnim Jakobom Matjanom je kupil marmornato ploščo in dal nanjo vklesati Vodnikove verze: »Sklad na skladu se vzdiguje, /Golih vrhov kamen zid./ Večni mojster ukazuje: / Prid zidar se les učit!« Vrhu tega napisa je vklesano: »V spomin VALENTINU VODNIKU, ki je bil na Triglavu 20. avgusta 1795«, pod verzi pa –»Ob stoletnici postavila ALJAŽ in MATJAN«. Težko obeležje so potem prizadevni nosači spravili v triglavsko pogorje, ter ga utrdili v skalovje med Malim in Velikim Triglavom. Jakob Matjan je bil sicer doma iz Zgornje Šiške. Rojen je bil v isti hiši in isti sobi kot Valentin Vodnik, vendar z njim ni bil v sorodu. Odprtje Vodnikove koče V nizu teh dogodkov pa je prišel tudi čas za slavnostno odprtje in blagoslovitev Vodnikove koče na Velem polju. Radovljiška podružnica Slovenskega planinskega društva je za cerkveni obred naprosila bistriškega kaplana Janeza Pibra. Zelo močno pa so zadevo propagirali tudi časopisi. Tako je »Slovenec« predočil prednost nove slovenske planinske novogradnje: »Na zgornjem koncu Velega polja pod Triglavom blizo 2000m nad morjem vzrastla je ta koča. Velo polje zadnja planina proti Triglavu, je kakor nalašč vztvarjena za planinsko kočo, kajti dobre pitne vode je v bližini v obilni meri, tam imajo tudi pastirji svojo živino in koče in radi postrežejo z dobrim planinskim mlekom.« Nato pa še dodaja: »Ta koča ne bode služila le onim hribolazcem, kateri bodejo lazili na Triglav in druge vrhove, ali pa prehajali čez sedla v druge doline; ta koča bode služila tudi onim, kateri bodo hoteli na tej krasni planini več dni prebiti, da se nasrkajo svežega zraka, nadivijo krasnega razgleda in spočijejo od mestnega truda. Pa ta koča ni edina novost ob Triglavu, kajti kakor je bilo že omenjeno, postavil je prečastiti gospod Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, kateri je za povzdigo slovenske turistike že mnogo storil, - na najvišji vrh na Triglavu železno kočo (razglednik). Ta razglednik je velike važnosti radi tega, ker omogoči tudi v najhujšem vetru bivanje vrh Triglava, kar sedaj v takem vremenu ni bilo mogoče.« Na planine…vleče jih srce V noči s sedemnajstega na osemnajsti avgust so se ljubljanski popotniki zbrali na kolodvoru. Vlak jih je nato odpeljal do Lesc. Tam so posedli na vozove, ki so jih kot leto poprej pripravili prijazni bohinjski domačini. Z njimi so se do pete ure zjutraj pripeljali v Bohinj. Pred Bistrico jih je pozdravil slavolok z napisom: »Pozdravljamo Vas, planinski sini, ki delujete v slavo domovini«. Ob osmih so odkorakali v Srednjo vas. Tam so se tudi udeležili svete maše - bila je pač nedelja - in kosila, nato pa so krenili na Velo polje k Vodnikovi koči, kamor so dospeli zvečer do okoli sedme ure. Slovenec piše: »V nedeljo zvečer je bila koča že prenapolnena, da so nekateri si morali poiskati prenočišča po sosednih planinskih kočah. Do 11. ure zvečer ni bilo miru. Pogovorov, smeha in petja ni hotelo biti konca…« Naslednje dopoldne, v ponedeljek 19. avgusta pa je planince čakalo slovesno odprtje prve slovenske koče v naročju Triglava. Na Triglavu Nekateri prizadevni hribolazci pa so obisk Velega polja želeli izkoristiti tudi za obisk triglavskega vrha. Mamil jih je sloves najnovejše Aljaževe stavbice. V noči na ponedeljek 19. avgusta so vstali že ob drugi uri. Bilo jih je 34 med njimi tudi ena pripadnica lepšega spola. Prisluhnimo kar Planinskemu vestniku: »Kmalu se je pričelo daniti in proti šesti uri so dospeli na vrh Triglava. Toplomer je kazal eno stopinjo gorkote. Pot je kakor znano, za trdne, zdrave in brezomotične hribolazce pač varna, toda tudi spretni in izurjeni turisti so strmeli, ko so lezli ob robu malega, po sedlu med malim in velikim, ter po robu velikega Triglava. Med potom so videli spominsko ploščo, katero sta v skalo dala vdelati preč. gosp. župnik Aljaž z Dovjega in preč. g. kaplan Matjan z Jesenic v spomin stoletnice, kar je lazil naš slavni Vodnik na Triglav. Vrhu Triglava stoji , kakor znano Aljažev stolp, o katerem že ves turistični svet govori-. Predaleč bi segali, ko bi hteli vse dobrote tega stolpa popisovati in to neprecenljivo delo prečast. gospoda župnika Aljaža dostojno hvaliti. Knjiga, katera je v stolpu v vpisovanje položena, ima že polno merodajnih laskavih priznanj. Angleži in Francozi, Nemci in drugi tujci, kakor tudi domačini hvalijo stolp in slave njega izumitelja.« Aljaž – tudi dobrotnik slovenskih šolarjev V nedeljo 18. avgusta , torej takrat ko so se ljubljanski popotniki in ostali hribolazci vzpenjali v triglavsko pogorje, da bi prisostvovali odprtju Vodnikove koče, je bil cesarjev rojstni dan. Ob tej priložnosti so po državi vsako leto potekala razna praznovanja. Tudi podružnica šolske družbe sv. Cirila in Metoda za Gornjo savsko dolino, je v Kranjski gori pripravila zabavno veselico. Obenem s tem pa je imela tudi občni zbor, ki je na novo določil njene odbornike in poverjenike za posamezne župnije. Za dovški konec je bil seveda izbran in potrjen Jakob Aljaž. »Cirilmetodarji« so zbirali prispevke za postavitev in vzdrževanje slovenskih šol na jezikovno ogroženih delih slovenske domovine. Nova gorska nesreča, a tokrat s srečnim izidom Na drugem koncu slovenskih planin pa se je 19. avgusta, na dan odprtja Vodnikove koče, v gore podal Herman Wunderlich, nemški slušatelj tehnike na Dunaju in član Nemško – avstrijskega planinskega društva. Tega dne se je iz Kamnika povzpel na veliko planino, potem pa blodil po okoliških hribih. Drugo jutro je tako prilezel tudi na Ojstrico, ter se potem napotil proti Veliki Planjavi, ki so ji Štajerci rekli kar – Baba. Ker ni poznal poti je padel v neko brezno in tam notri preživel več kot tri dni, dokler ni z vpitjem priklical reševalce. K sreči so ga uspeli še pravočasno privleči iz kotanje in mladenič se je potem ves vesel podal še na Grintovec. Čast in slava Pa vrnimo se k Aljažu. Čeprav je imela njegova stavbica popolnoma slovensko naravnanost- napis Aljažev stolp je bil skupaj z Vodnikovo spominsko ploščo namreč do 19. avgusta, ko se jima je pridružila še Vodnikova koča, edino slovensko pisanje v Triglavskem pogorju, pa je slavni snovalec pridobil mnogo simpatij tudi v nemškem svetu. Ljubljanski Laibacher Zeitung je že 21. avgusta objavil podlistek o Aljaževem podvigu, ki je dobil nadaljevanje še naslednjega dne. Nepodpisani pisec na vse pretege hvali Aljaževo delo in objavlja tudi ocene obiskovalcev ki so se zadnjih štirinajst dni povzpeli na Triglav in občudovali Aljaževo delo. Na koncu pa pravi (prevod): »Vsi turisti, ne glede na to, ali se na Triglav vzpenjajo zaradi gole zabave ali pa opravljajo resne znanstvene raziskave, naletijo na visokem gorskem vrhu na močne vetrove in druge vremenske nadloge. S tega zornega kota je postavitev varnostnega stolpa razumljiva in jo je treba toplo pozdraviti….Naj ponovimo: stolp za turiste župnika Jakoba Aljaža na triglavskih višavah je izjemna pridobitev, za katero moramo poudariti, da je nismo pričakovali.« Tudi Planinski vestnik, v svoji osmi številki, ki je izšla 25. avgusta hvali Aljaževa prizadevanja: »Dne 7. avgusta opoldne je prvikrat solnce obsijalo najvišjo stavbo na Slovenskem, ki jo je tako duhovito zasnoval vlč. gospod župnik J. Aljaž in po njegovem načrtu tako lepo izvršil g. Belec, kleparski mojster v Št, Vidu nad Ljubljano. Ta dan bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenske turistike.« Nemški in nemškutarski odgovor Slovenski hitri prodor v Triglavsko pogorje je s postavitvijo Aljaževega stolpa in Vodnikove koče močno ogrozil dotedanje nemško prvenstvo v tem delu slovenskih gora. Posebej jim je šel v nos Aljažev stolp, ki je nadkrilil njihova prizadevanja. Vodnikovo kočo, ki je stala niže od njihovih postojank so že nekako preboleli. Spravili pa so se nad Aljaža. Očitali so mu da je porušil staro triangulacijsko točko, ki je označevala triglavski vrh in grozili z odstranitvijo njegove stavbice. Na ta podtikanja je 31. avgusta odgovoril Slovenski narod: »Slovenskega planinskega društva delovanje je naše domače neprijatelje strašno ujezilo. Kar pihali so te poturice, ko se je vrli g. Aljaž, župnik na Dovjem in odbornik radovljiške podružnice slovenskega planinskega društva celo osmelil postaviti razgledni stolp na vrhu Triglava, kjer si je v ta namen kupil sveta od dovške občine. Govoričile so te odurne kukavice, da je Aljaževa namera za življenje nevarna, samo, da bi preprečile stavbo, katere ne morejo sedaj prehvaliti na glasu turisti, domačini in tujci, Angleži, Francozi in Nemci. Dičnemu g. Aljažu in neumornemu Slovenskemu planinskemu društvu kličemo: Le naprej! Naši domači neprijatelji pa naj pomnijo, da so oni le začasni posestniki, a mi od pamtiveka lastniki slovenske zemlje. Če jih je volja naj le pridno obdelujejo naš svet, prav hvaležni jim bodemo mi, še bolj pa naši potomci, a nikar naj se ne razburjajo, da se gibljemo tudi mi na svojih tleh in delamo s svojimi domačimi sredstvi brez ruskih - pardon pruskih - novcev.« Aljaž pa kot vedno – po svoje S postavitvijo stolpa in Vodnikove spominske plošče pa Aljaževo delo avgusta 1895 še ni bilo končano. Uresničil je še zamisel Slovenskega planinskega društva in pod vrhom Triglava, 15 metrov nižje v skalovju, na južni, sončni strani, uredil planinsko zavetišče. Prizadevni Požganc je spet porabil nekaj dinamita, pomagal pa mu je tudi sovaščan Kobar in v skalo sta izdolbla kamnito sobico, ki sta jo opremila z lesenimi vrati. Namesto železnega okovja pa sta namestila usnje. Tu bi lahko v primeru nevihte našlo prostor nekaj planincev. Aljaž piše: »Nastala je mala sobica s prostorom za kakih 20 ljudi z mizo, klopjo in nezaklenjenimi vrati.« Društvo je zavetišče imenovalo po pesniku in hribolazcu Valentinu Staniču in ga vzelo v svojo upravo. Novi načrt župnika Aljaža Še bolj kot Triglavski stolp in Staničevo zavetišče pa je Aljaža začela vznemirjati zamisel o gradnji lastne planinske postojanke neposredno pod Triglavom. Ko se je vračal z njegovega vrha je na Malem Triglavu opazoval svet , kjer bi bilo primerno postaviti slovensko planinsko kočo. Sam pravi: »Po otvoritvi Triglavskega stolpa sem sedel na Malem Triglavu in sem si svet od zgoraj ogledoval. Zagledam se v vrh Kredarice – ravno sta šla čez vrh dva gamsa. Moj sklep , da bo tukaj koča stala je bil storjen, pa sem molčal.« …Pozneje je dejal da je bilo mesto kot naročeno, in se zdelo da nova koča tjakaj spada »kot klobuk na plešasto glavo. Aljaž zopet na Triglavu Tistega poletja pa je Aljažu uspel še en podvig. Vzpon na Triglav in sestop je namreč opravil kar v enem samem dnevu. To se je zgodilo povsem načrtno, ko je moral natančno določiti parcelo za svojo kočo na Kredarici. Družbo mu je delal radovljiški dekan Novak. O tem Aljaž pripoveduje: »Enkrat leta 1895 sva šla zjutraj ob treh iz Mojstrane, ob eni sva bila na vrhu, potem sem določil, kje bo stala nova Triglavska koča, namreč na Kredarici, postavil iz kamna mejnike za kočo; molila sva brevir. Ob 9. zvečer sva bila zopet v Mojstrani.« Ko je prišel domov je kupil ves svet vrhu Kredarice za borih pet goldinarjev in sicer več oralov, da noben nasprotnik ne bi mogel tamkaj postaviti konkurenčne koče. Tokrat pa Aljaž ni nameraval graditi sam, pač pa je za načrt navdušil slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Tako je bila že 9. septembra sklenjena pogodba o nakupu sveta na Kredarici. Podpisani sta občini Dovje in Mojstrana kot prodajalki, in Slovensko planinsko društvo v Ljubljani kot kupec, zastopano po pooblaščencu g. Jakobu Aljažu, župniku na Dovjem. Ta pravni spis ima le štiri točke in zagotavlja Slovenskemu planinskemu društvu planjavo vrh Kredarice, kjer so pozneje, spomladi in poleti 1896, postavili slovensko planinsko kočo. Za varstvo hribovskih popotnikov Poleg vsega naštetega pa je dal Aljaž pred jesenjo ob robu Triglava, kjer je hoja še posebej nevarna napeti 130 metrov močne železne pocinkane vrvi, ki je bila razpotegnjena na 36 železnih kolih, ki so bili pritrjeni v izvrtano trdo skalovje. V letu 1895 se je v spominsko knjigo v stolpu vpisalo 223 turistov. Toliko se jih je namreč prišlo na lastne oči prepričat, kako imenitno stavbo je tam gori postavil župnik Aljaž. Izkupiček Ko se je nazadnje le približala jesen se je v Ljubljani zopet zbral tudi odbor tamkajšnjega društva Glasbena Matica. Na seji 18. septembra so možje razpravljali o mnogih stvareh, ki so se tikale delovanja tega društva, ki se je po potresu znašlo v nezavidljivem položaju. Med drugim je beseda nanesla tudi na plačilo honorarja obema skladateljema, katerih dela je društvo tega leta dalo v tisk. Aljaž je za svoje »Občutke« dobil deset goldinarjev njegov prijatelj Foerster pa si jih je za svojo »Kitico« prislužil dvajset. Bornih deset goldinarjev, to je bila torej vsa Aljaževa bera, vse plačilo za njegovo narodno delovanje, s katerim se je izkazal tistega razburljivega poletja 1895, potem , ko je samo s postavitvijo stolpa imel za več kot več kot 300 goldinarjev stroškov. A kaj, ko je vrli župnik z Dovjega dobro poznal stari slovenski pregovor, da je dobrota pač sirota. Njegovo vodilo pa je bila misel znanega nemškega modroslovca Immanuela Kanta, ki pravi da je treba dobro delati zaradi dobrote same, ne pa za to, da te bodo ljudje hvalili in nagradili za tvoja dela. Ko je potem jeseni stekla nabirka za novo kočo na Kredarici, ki jo je želelo postaviti Slovensko planinsko društvo je na prvem mestu med darovalci spet zapisan prav Jakob Aljaž. Njegov prispevek je znašal 100 goldinarjev, medtem ko so drugi posamezniki prispevali precej manjše vsote. Kako drugačen od večine svojih stanovskih tovarišev je bil ta dušni pastir in slovenski domoljub, predvsem od tistih, ki so že tedaj, v današnjih časih pa še posebno (!!!), polnili časopisne stolpce zaradi povsem drugačnih stvari. Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani (1857-1940), ki je izdelal in potem na Triglavu tudi postavil Aljažev stolp. Planinci tedanjega časa so v hribe hodili kar v salonskih oblekah in okičeni s kravatami, zato ni čudno, da je bilo toliko nesreč. Te popotnike je poslikal fotograf Jagodic iz Kranja. Mojstranske znamenitosti na razglednici, med njimi tudi znana turistična gostilna pri Šmercu. Sporočilo v Slovencu, ki je napovedalo odhod šentviških kleparjev na vrh Triglava. Popotniki iz Šentvida, Mojstrane in z Dovjega so prenočili v Dežmanovi koči Takole so plezali v tistih časih, ko ni bilo jeklenic in klinov. Belčevi delavci pa so s sabo morali nositi tudi orodje za postavitev Aljaževega stolpa. Zloglasni greben med Malim in Velikim Triglavom Valentin Vodnik (1758- 1819 ) je želel obiskati Triglav , a je 20. avgusta 1795 omagal tik pred vrhom. Spominska plošča Valentinu Vodniku, ki sta jo avgusta 1895 dala postaviti Jakob Aljaž in Jakob Matjan Planinski Vestnik je oktobra 1895 prinesel tudi fotografiji Vodnikove koče in Aljaževega stolpa , ki ju je poslikal Gustav Pirc. »Kot klobuk na plešasti glavi«- tako je Aljaž humoristično označil položaj koče na Kredarici, ko je njeno parcelo opazoval z Malega Triglava. CIA: Josip Broz - Tito ni bil Jugoslovan Po analizi govora naj bi bil Rus ali Poljak 19. avgust 2013 ob 19:10, zadnji poseg: 19. avgust 2013 ob 19:30 Washington - MMC RTV SLO Dolgoletni jugoslovanski voditelj Josip Broz - Tito "ni bil jugoslovanskega rodu", navaja dokument ameriške obveščevalne agencije Cia, s katerega so pred kratkim umaknili oznako "tajno". Cijini analitiki so to sklenili po fonetični analizi njegovega govora iz leta 1977. Ugotovili so, da je govoril v srbohrvaškem jeziku, ki naj bi bil njegov "materni" jezik, a s tujim naglasom. Najverjetneje ruskim ali poljskim, nikakor pa ni mogel biti Jugoslovan, so še ugotovili. V izčrpnem dokumentu še piše, da se samoglasnik i v srbohrvaščini po mehkih in trdih soglasnikih izgovarja enako, medtem ko bi osebe ruskega in poljskega rodu ''i'' izgovorile kot mehki ''n''. Preveč uspešno reševal spore Da je tujec, po mnenju Cie potrjuje tudi to, da je zelo nepristransko in uspešno reševal spore in težave med etičnimi skupinami v Jugoslaviji. Avtorji analize še dodajajo, da bi kakršna koli nadaljnja raziskava Titove identitete služila izključno v akademske namene. Josip Broz - Tito se je na oblast povzpel po drugi svetovni vojni in ostal predsednik Jugoslavije do svoje smrti leta 1980. V Kumrovcu na Hrvaškem rojen politični veljak je bil sicer po očetovi strani Hrvat, po materini pa Slovenec. K. S. Josua Ambroz Tito (pseudonym: 'Josip Broz'); Wien, May 7, 1891 - Ljubljana, May 4, 1980, father Samuel Mayer and mother Marija Javeršek. Secretary of Yugoslav Communist Party before WW2, military leader of Yugoslav communist guerilla in World War 2, permanent president of post-war Yugoslavia 1945-1980, dictator massacring 1,100000 victims in Yugoslavia.Next is Tito's first real wiki-biography; all his presentations in Wikipedia are idealized-embellished and partly falsified by antifascist idolators and liberal-leftist wikipedians. True Josip Broz and communist-president J.A. Tito were two different half-brothers of same mother (Marija Javeršek) and two physical fathers: Franjo Broz, and Samuel Mayer. Jaz nisn nič kriv Je mel Vanč prav, ko je reko, da je Tito Rus. Hahaha, kako so Titovi pionirji hitro skočili v bran velikemu vodji... Grdi Američani, grdi... Čistke so bile v tridesetih letih v Partiji nekaj vsakdanjega. V boljševiško Rusijo je šel Joža Broz, nazaj pa je prišel nekdo drug. In ta je bil bojda gej. Obstajajo pričevanja njegovih najbližjih sodelavcev... Boris Pahor - popoln pričevalec, ki se ne prilagaja vetru Radio Koper ob 100-letnici priznanega literata 19. avgust 2013 ob 17:46, zadnji poseg: 19. avgust 2013 ob 19:10 Koper - MMC RTV SLO "Boris Pahor je živ primer trojne izkušnje, ki jo je prelil v romane in novele, to je izkušnje treh totalitarizmov dvajsetega stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Tudi na to daje odgovor: ljubezen, lepota in lucidnost. On verjame v odrešitev." Tako je svojega prijatelja, tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, opisal njegov prvi francoski založnik Pierre Guillaume de Roux. 24 let mu je bilo, kot je povedal za Radio Koper, ko je prvič v roke vzel italijanski prevod romana Nekropola, ki ga je v trenutku prevzel. "Preprost jezik, s katerim je opisoval grozo in strah. Zelo sem bil frapiran," se spominja. Po izidu francoskega prevoda so čakali pet let, da "se je odzvala kritika, in stvari so se nekako postavile na pravo mesto". Takrat se je začelo nizanje uspehov. Pogovor s francoskim založnikom so na Radiu Koper objavili v sklopu avgustovskega poklona tržaškemu pisatelju in njegovemu visokemu jubileju. Vsak delavnik ob 13.15 v avgustu je na sporedu oddaja, v kateri je mogoče prisluhniti Pahorjevim besedam, ki jih hranijo v arhivu, ali pa, kako na literata gledajo njegovi občudovalci, pisatelji, uredniki in zgodovinarji. Niz oddaj, ki jih pripravlja Neva Zajc, bodo nadaljevali tudi v tekočem tednu, vrhunec pa bo pogovor s pisateljem na njegov rojstni dan, v ponedeljek, 26. avgusta. Na Radiu Koper bodo o Borisu Pahorju ta teden spregovorili: 20. 8. Maja Smotlak, mlada raziskovalka iz Trsta; 21. 8. Cristina Battocletti, novinarka in avtorica knjige Il figlio di nessuno; 22.8. Miran Košuta, literarni kritik in esejist; 23. 8. Roberto Cosolini, župan Trsta; 26. 8. Tatjana Rojc in Zdravko Duša. Danes je tržaški pisatelj eden najpomembnejših in najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Vendar slovenski prostor pisatelju, ki je bil vedno brez dlake na jeziku, ni vedno namenjal zaslužene pozornosti. Dolgoletna vrzel njegove navzočnosti (tudi v radijskem arhivu) je sledila tudi dogodkom, ko se je leta 1951 v Primorskem dnevniku postavil v bran svojemu literarnemu vzorniku Edvardu Kocbeku in kritiško napadeni zbirki Strah in pogum. Posledica tega sta bila razkol tržaškega levičarskega kroga, v katerem je Pahor deloval od leta 1946, in konec Pahorjevega sodelovanja s Primorskim dnevnikom. Ko ga je tako leta 1991 sprejel tedanji slovenski ministrski predsednik Lojze Peterle, je pisatelj to sprejel kot priznanje in zahvalo za njegovo skrb in prizadevanje za ohranitev slovenstva. Vabilu na pogovor se je z veseljem odzval, ni pa pričakoval, da bo gospod predsednik srečanje uporabil za priznanje tega, kar se je zgodilo in kar je pisal o nacionalnem vprašanju. Takole je tedaj povedal v pogovoru z Nevo Zajc: "Še bolj pa sem bil presenečen, da je nekako obžaloval način, s katerim so moje pisanje obravnavali oziroma odklanjali prejšnja leta. To se mi je zdelo zelo upoštevanja vredno, da nova vlada nekako popravlja tisto, kar je bilo vsestransko zgrešeno. Jaz sem bil prepričan od samega začetka, da nacionalno vprašanje ne bo zamrlo, kakor je ideologija zahtevala, da ne gre za nikakršne nacionalizme, ampak za potrditev entitete. Odklanjanje nacionalne zavesti, ki je bila vidna v povojnem življenju, se mi je zdelo nesmiselno, posebno po vsem žrtvovanju in po vseh mrtvih, ki jih je zahteval osvobodilni boj. Po vseh taboriščih in vsem, kar se je dogajalo, je človek pričakoval, da bo imela po vojski Slovenija svoj status, da se bo uveljavila kot samostojna, čeprav povezana z drugimi narodi, ne pa, da bo skušala svojo identiteto umikati v korist proletarskega internacionalizma." Poklon in beg iz "mesta v zalivu" Ohranil se je tudi pogovor z Borisom Pahorjem, ko se je leta 1958 na literarnem večeru nekdanje koprske založbe Lipa pogovarjal z Jožetom Lavrenčičem. "Moj konjiček je potovanje in običajno vedno z željo, da se rešim svojega mesta. Ko pa sem nazadnje zelo daleč, kot to poletje nekje dol v Egiptu, vidim, da je pravzaprav še najbližje takrat, ko sem daleč od njega," je tedaj dejal pisatelj. To je bilo tri leta za tem, ko je svojemu ljubemu Trstu posvetil zbirko novel, Mesto v zalivu. V tem je popisal čas, ko je bilo mesto po kapitulaciji Italije že pod nemško okupacijo, sam pa se je pridružil Osvobodilni fronti. Tedaj je že razmišljal o svojem novem delu, tokrat knjigi o Trstu v času ilegale. Roman Kres v pristanu je tudi izšel leta 1959, trinajst let pozneje pa je predelanega ponatisnil pod naslovom Grmada v pristanu. Pisatelj je že mnogokrat spregovoril o grozljivi izkušnji, ki ga je zaznamovala pri sedmih letih, ko je bil priča požigu Narodnega doma v Trstu. Plameni, ki so preganjali sedemletnega dečka "Potek dogodkov je bil tak. Mi smo stanovali v Trstu v takrat zelo revnem stanovanju, skoraj pod zemljo, v kleti. Na stenah so se izražali odsevi požiga. Že ko smo bili tam, smo bili pričujoči tej hudi nesreči za nas Slovence v Trstu. Jaz ne vem, od kod je prišla ta ideja. Imel sem sedem let in sem s svojo sestrico zbežal. Tekla sva prav dol na trg, kjer so bile tedaj vojašnice, in sva za nekim vogalom gledala to tragedijo, plamene, zublje v vseh nadstropjih. Ta travma je ostala v meni in presekala razvoj. Potem sem se namreč zavedal, da nisem čutil nobenega smisla glede prihodnosti razvojne poti dijaka oziroma učenca. In seveda sem plamene potem še enkrat doživel na drugačen način. Ko sem leta 1944 prišel v Dachau … Tam so se nekako ti plameni nadaljevali, tisti plameni, ki jih jaz nekako doživljam kot sedemletni otrok v Trstu," je leta 2009 dejal v dokumentarni radijski oddaji Trmasti spomin. Svoje izkušnje je Pahor prelil v pisanje o nesvobodi in postal ob koncu prejšnjega stoletja nekakšen glasnik zgodovinsko utemeljene liberalnosti slovenskega dela Trsta. Ob osemdesetem jubileju je pred 20 leti o tem povedal: "V bistvu je šlo za vprašanje nesvobode, nesvobode v smislu ravnanja italijanske oblasti do nas … Še danes nimamo konkretnega zakona, ki bi nas upošteval kot entiteto v Italiji, in na drugi strani je bila tudi nesvoboda na ljubljanski strani, ker je ravno takrat napadla Kocbeka zaradi zbirke novel. Danes se to zdi smešno, ampak takrat je bilo to državno, republiško vprašanje, zato so Kocbeka politično likvidirali. Nesvoboda je bila torej na vsakdanjem krožniku, če hočete, in to jaz danes zelo poudarjam pri raznih intervjujih …" Iskreno pričevanje, ki odpira svetlo okno v prihodnost Kot popolnega pričevalca, ki obnavlja svoje izkušnje, ne da bi jih spreminjal ali prilagajal času in novim kontekstom, je literata opisala zgodovinarka Marta Verginella, ki njegovo delo spremlja že dolgo. "Postavlja se ob bok Primu Leviju, postavlja se ob bok Imreju Kertészu in drugim pričevalcem in hkrati opozarja na trpkost, dramatičnost, tragičnost tistega vojnega časa. Opozarja s svojim pričevanjem, da ni nujno ta izkušnja neobnovljiva, lahko se zgodi tudi, da v najbolj zvitem, najbolj idealnem svetu zlo ponovno prevlada, ampak hkrati nam s svojim pričevanjem poskuša dajati tudi neko pozitivno pot, neki svetel zgled in lahko rečemo, v tem svojem pričevanju skuša odpreti neko svetlo okno v prihodnost," je med drugim dejala zgodovinarka. Pahorjeva ladja se vrne v Trst Boris Pahor kljub sorazmernemu uspehu prvih del ni ostal spregledan le v matični domovini, ampak tudi v rodnem Trstu. Vse dokler niso njegovega temeljnega dela Nekropole odkrili francoski kritiki in bralci. Delo, ki ga je Pahor napisal že leta 1967, je dolgo čakalo neopaženo. Za izid v Franciji je v zaslužen tudi Evgen Bavčar, ki ga je tedaj priporočil francoskemu založniku de Rouxu, saj je v delu namreč prepoznal "edinstveno delo, ki gre po estetski in tudi literarni drži nad vsa dela, ki jih do zdaj poznamo s tega področja". Najprej z Nekropolo, nato pa s francoskim prevodom Spopad spomladi je Pahor postal evropski in svetovni avtor. "Ta projekt, da pridemo prek Francije in tudi Nemčije v Italijo, je bil utopičen, ampak to se je zgodilo, zdaj je prišla njegova ladja v Trst. Končno je priznan kot tržaški avtor, član tržaške literarne šole in tudi priznan v Italiji, kot avtor slovenskega rodu, ki piše v slovenščini," pravi Bavčar. Prijatelju pa ob stoletnici želi, "da bi veliko časa spremljal ta svoj uspeh, ker bi moral biti tako priznan že pred 40 leti". "Njegova biološka trdoživost in mentalna, duhovna upornost in kreativnost sta pripomogla k temu, da Slovenci kot narod zamudnikov nismo izgubili nečesa velikega." Napisal Prvin (2 September, 2013 - 17:15) Draga upokojenka, tako jakić kot janković sta samo dva uda murglske kaviar komunistične zločinske organizacije - POZITIVNA SRBIJA: politikantstvo: kućan, janković, mišić, lukšić, golubić, vlaćić, jakić, bosnić, golubović, jerić, pavlić, cvjetićanin ... "nacionalni" interes: veselinović, bobinac, kranjćević, pavćek, jašović, jaklić, djalil, bilbija, jurković, stanić, korelić, siroćić, cvitanović ... sod, kad, sklad: lozej, marjanović, kuntarić, runjak, pikalo, stanić, majić, marković, jasnić ... sodstvo: masleša, šoltes, isajlović, halilović, knežević, suknaić, vuksanović, rakoćević, ... šolstvo: đonlagić, bolić, pejovnik, vuk godina, damjanić, damjanović, nećak, toš, bašić, milosavljević, stjepan, golić, kahrimanović, nućić, klarić, jevtić, kajtazović, stoisavljević ... sindikati: semulić, petrović, utroša, urošević, jerkić, trifunović, ščernjavić, miščević, vukadinović ... "kultura": rukavina, matić, makarović, diklić, vojnović, đurić, jovanović, cvitković, ćosić, korsić, ... "novice": balažić, miheljak, vuković, ivelja, lucu, lucu-mija, lucu-dete, jurić, jerković, jerić, perović ... rtv slo gazde: filli, žunković, petrović-horvat, radić, jovanović, sokić, mikelić, lovrić, curavić ... UDBA: Srbov 79% Črnogorcev 12% Makedoncev 4% Hrvatov 2% Slovencev 1% Albancev 1% Ostali 1% milan kućan: “O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.” Boris Pahor očita Janši, da je postavil "zgodovino na glavo" Kritičen je bil tudi do Napolitanovega voščila 28. avgust 2013 ob 20:42, zadnji poseg: 28. avgust 2013 ob 22:00 Trst - MMC RTV SLO/STA Pisatelj Boris Pahor, ki te dni praznuje svoj stoti jubilej, je danes kritiziral nedeljski govor predsednika SDS-a Janeza Janše na slovesnosti ob 70. obletnici domobranstva v Rovtah, češ da je "postavil zgodovino na glavo". Po Pahorjevem mnenju je Janša v svojem govoru na slovesnosti ob 20-letnici postavitve farne plošče, 70-letnici ustanovitve domobranstva ter evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Rovtah nad Logatcem "postavil zgodovino na glavo", ko je odgovornost za vse zlo naprtil izključno komunistom, pozabil pa je na vse drugo. Pisatelja je posebej zmotilo, da je Janša spregledal fašizem in zasluge primorske rodoljubne organizacije TIGR v boju proti italijanski raznarodovalni politiki na Primorskem in da se je slovesnosti v Rovtah udeležil tudi kurat Slovenske vojske. Pahor pa je bil kritičen tudi do slovenskih tržaških komunistov in njihovega početja v času resolucije informbiroja, ko so vse politične nasprotnike zmerjali kot "titofašiste", poroča Primorski dnevnik. Odziv Janše in SDS-a Janša se je na te izjave že odzval prek Twitterja, kjer je zapisal: "Zgodovino na glavo postavljajo tisti, ki so po vojni iz te male vasi pobili 219 ljudi. In tisti, ki to opravičujejo." Nato so se odzvali še pri stranki SDS in prav tako prek Twitterja Pahorja opozorili, da je Janša "ničkolikokrat obsodil fašizem, še posebej v Rovtah", ter da se je kot prvi predsednik vlade poklonil spominu na pripadnike Tigr, "ko so bili za komuniste še teroristi". Kot so dodali, je prav Janševa vlada določila državni praznik dan vrnitve Primorske k matični domovini. Ohranitev spomina na taborišča Na srečanju s predstavniki združenja Terre di confine (Terre sul confine) na Proseku pri Trstu so sicer govorili tudi o ovrednotenju nekdanjega taborišča v Viscu ter o ohranitvi spomina na fašistična in nacistična taborišča v Italiji in drugod. Tako Pahor kot predsednik združenja, zgodovinar Ferruccio Tassin, upata, da bo nova predsednica deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Debora Serracchiani pokazala več zanimanja za ureditev nekdanjega taborišča kot njen predhodnik Renzo Tondo. Ob tej priložnosti se je pisatelj tudi zahvalil italijanskemu predsedniku Napolitanu za voščilo, v katerem ga je ta označil za borca proti vsem totalitarizmom. Pri tem pa je Boris Pahor tudi kritičen, saj pravi, da je bila njegova želja, da bi italijanski predsednik ob tej priložnosti izrecno omenil fašizem in komunizem, česar pa ni storil. T. H. Boris Pahor: Zgodovino so na glavo postavili domobranci, ne Janša................................. Boris Pahor je opozoril, da so na Primorskem dnevniku narobe razumeli smisel njegove pripombe, ki je bila v italijanščini. Vesna Rožič izgubila boj z boleznijo Dobrodelna akcija naletela na velik odmev 23. avgust 2013 ob 11:23 Ljubljana - MMC RTV SLO V 26. letu starosti je po hudi bolezni umrla šahistka Vesna Rožič, stalna članica slovenske reprezentance. Širša javnost je za Vesnino bolezen izvedela sredi julija. Takrat sta njen oče Adrijan in Šahovska zveza Slovenije sprožila akcijo za pomoč pri zbiranju sredstev, ki so bila potrebna za zdravljenje. Akcija je sprožila pravi plaz dobrodelnosti in solidarnosti, ne le v Sloveniji, ampak v celotnem šahovskem svetu. Na žalost je Vesna boj z zahrbtno boleznijo izgubila. R. K. Tanko: Vlada ne varčuje, proračun bo polnilo revno podeželje Ocena dela vlade Alenke Bratušek 1. september 2013 ob 16:05, zadnji poseg: 1. september 2013 ob 16:35 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Revno podeželje bo glavni vir za polnjenje proračunske luknje, ki jo zaradi neodpravljanja vzrokov po nepotrebnem dodatno ustvarja vlada Alenke Bratušek, ugotavlja Jože Tanko. Po navedbah Tanka je vlada Alenke Bratušek ubrala tri popolnoma enake korake kot vlada Boruta Pahorja: enormno je povečala primanjkljaj, sprostila zaposlovanje v javni upravi in privolila v veliko podražitev Teša 6. Vse tri zadeve bodo po Tankovem mnenju imele izjemno slab vpliv na položaj Slovenije in kažejo na to, da državo obvladujejo lobiji. Vladi očita, da ni storila prav nič glede varčevanja, rezanja privilegijev in nezasluženih dodatkov, da ne zmanjšuje števila zaposlenih v javnem sektorju, ampak ga povečuje, zaradi česar sta primanjkljaj in posledično zadolževanje precej večja, kot bi smela biti. In to kljub sprejemu nekaterih davčnih zakonov in drugih ukrepov, s katerimi je znatno obremenila vse sloje prebivalstva, poudarja. Ob tem je, navaja Tanko, na zadnji seji DZ-ja koalicija še znatno povišala in zaostrila kazni za nekatere prometne prekrške in za prevoze gozdnih sortimentov, posekanih na gozdnih ali negozdnih površinah. Kot opozarja glede zadnjih, primerljivih glob ni prav za noben drug prekršek. Prav tako bosta po njegovih navedbah davek na premoženje in dvig katastrskega dohodka prizadela predvsem tiste, ki živijo na podeželju. "Leve vlade iz ideoloških razlogov tolčejo po podeželju" Ker se izrazito stimulira urbanizacija države, se podeželje prazni, številni objekti se ne uporabljajo več in propadajo, prav ti bodo obdavčeni nekajkrat več kot tisti v uporabi, pojasnjuje Tanko. Kot nerazsoden pa označuje tudi dvig katastrskega dohodka in izpostavlja, da se bo za nekatere kulture ta dvignil za 10-krat in bo skoraj enak vrednosti pridelka. Po njegovi oceni "je več kot očitno, da leve vlade iz ideoloških razlogov tolčejo po podeželju, nedotaknjen ohranjajo sloj političnih privilegirancev, krepijo javno upravo in krepko zajemajo v državnem premoženju". Dodaja, da je spor v koaliciji, "kdo se bo kje zasidral", krut in da "javni spopadi Jankovića, Viranta, Čuferja, Lukšiča ... povedo vse". "Plačali bodo itak drugi, predvsem navadni ljudje, ki jim bodo ponovno prodajali 'resnico' o Janši in njegovih iz SDS-a. Pomagali bodo neodvisni - mediji, sodstvo, Komisija za preprečevanje korupcije in druge institucije ... Nekaj pa bodo dodali še novi obrazi z ulice," sklene Tanko. SREDA 11.09.2013, 15:40, osveženo: 18:28 NATISNI PISAVA Jože Možina o novi nagradi: Imel sem veliko srečo s temo, ki je odlična Avtor: Barbara Grm, Ana Ovsenik Celovečerni film Pedro Opeka, dober prijatelj režiserja Jožeta Možine je po vrsti nagrad in nominacij prejel še tri, tokrat na Mednarodnem filmskem festivalu v Indoneziji. 7OCENA: +7POŠLJI Share Režiser filma o Pedru Opeki Jože Možina. Režiser filma o Pedru Opeki Jože Možina. Celovečerec, ki so ga na Televiziji Slovenija prvič predvajali že decembra 2011, je na indonezijskem festivalu za mir, navdih in enakost (International Film festival for Peace, Inspiration and Equality) zmagal kot najboljši dokumentarec. Nagrajen je bil še za najboljšo režijo dokumentarnih filmov ter s posebno nagrado za navdih, so sporočili z RTV Slovenija. Podelitev je bila v Džakarti 6. septembra, poleg nekaterih ministrov indonezijske vlade pa so se je udeležili tudi najpomembnejši predstavniki tamkajšnje filmske scene. V največji muslimanski državi na svetu so katoliškega misijonarja Pedra Opeko, ki se na Madagaskarju spopada z revščino, imenovali nova mati Terezija, opozorili pa so na aktualno globalno sporočilo filma, ki podira rasne in verske predsodke. Indonezija je namreč z 240 milijoni prebivalcev največja muslimanska država na svetu, osrednji lik slovenskega filma pa je katoliški misijonar, ki se je na Madagaskarju z neverjetno požrtvovalnostjo spopadel z revščino ter s smetišč in ulic rešil že več kot 23 tisoč brezdomcev. "Očitno sem imel veliko srečo s temo, ki je odlična" Nagrada v Džakarti je presenetila tudi Možino, ki je zelo zadovoljen, da film prodira v svetu in postaja prepoznaven. "Očitno sem imel veliko srečo s temo, ki je odlična, so mi pa že na več festivalih podelili tudi nagrado za režijsko delo, kar se mi zdi posebej zanimivo v luči ignorance, ki sem jo doživel na filmskem festivalu lani v Portorožu," je povedal Možina in ob tem spomnil, da je bil ravno pred enim letom film predvajan na festivalu v Portorožu in da je takrat režija odšla iz dvorane po desetih minutah, "čeprav je to bilo ob enih popoldne in ni bil še nihče utrujen". Na vprašanje, ali bi si želel večje priznanje v Sloveniji, je odgovoril, da se s tem ne ukvarja, je pa zelo vesel, da so ga sprejeli gledalci. Uspeh filma o Pedru Opeki je za slovenskega avtorja velika motivacija tudi za nadaljnje ustvarjanje. Kot je dejal, ga zdaj čaka izdelava filma o Ernestu Saksidi, ki je tudi velika osebnost ter velik Slovenec, ki je delal v podobnih okoliščinah kot Opeka, ampak v Braziliji. 700 tisoč ogledov Film Petro Opeka, dober prijatelj se s 700 tisoč ogledi uvršča med najbolj gledane tovrstne produkcije sploh, ima pa že več mednarodnih nagrad in nominacij iz ZDA, Kanade, Francije, Italije in Indonezije. Film, ki je nastal v koprodukciji Televizije Slovenija, je sprožil kandidaturo Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir, ki sta jo poleg slovenskega podpisala tudi malgaški in francoski predsednik. Preberite tudi: Pedro me je spremenil! Pedro me je spremenil! Jože Možina. Deliva si isti poklic. Ne pa nujno tudi svetovnonazorskega prepričanja. A, to ni razlog, da bi se morala eden drugega izogibati v velikem loku. Foto: Matjaž Tavčar Ključne besede: Jože Možina, nagrada, Pedro Opeka, film Slovenija, dežela čudes, kjer jedo ljudi. No, saj jih v resnici ne. Še ena britanska hvala Sloveniji 12. september 2013 ob 13:53, zadnji poseg: 12. september 2013 ob 14:45 London - MMC RTV SLO Novinar britanskega Mirrorja se je en teden potepal po Sloveniji. Domov je odnesel kopico lepih spominov in eno samo obžalovanje - da ni v deželi na sončni strani Alp ostal dlje. Slovenija je "eden tistih krajev, za katere vsi pravijo, da so osupljivi, a jih ni še nihče obiskal", svojo reportažo, objavljeno v britanskem časopisu Mirror, začenja David Collins. Po kratkem uvodu v geografijo ("Slovenija, obkrožena z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, je majhna dežela z malo več kot dvema milijonoma prebivalcev, ki pa so zelo ponosni na svoj dom.") pa začne naštevati lepote Slovenije. Od Bohinja, kjer je preživel svoj počitniški teden, in bližnjih Triglavskih jezer, do čudovite Postojnske jame in Blejskega jezera z otočkom - vse ga je očaralo. Slovenija je "najbližje naravnim lepotam Nove Zelandije, ne da bi ti bilo treba zapustiti Evropo ali plačati pravo bogastvo", še piše. Odlična hrana in ustrežljivo osebje Seveda ni pozabil peti hvale niti odlični slovenski kulinariki ter gostoljubnosti in prijaznosti bohinjskih hotelirjev, z odobravanjem pa je ugotovil še, da so slovenski avtobusi točni in pogosti ("Čakati ni bilo treba niti 10 minut."). Navdušilo ga je tudi dejstvo, da je kljub razvitemu turizmu v Bohinju še vedno mogoče najti osamljen kotiček: "Ko sva sedela na obrežju jezera, sva se počutila kot edina človeka na svetu." Reportažo Collins sklene z besedami: "Zadnjo noč pred poletom domov pa sva si želela le, da bi prišla za dva tedna in ne le za enega." Pogovor z Antonom Mavretičem - sodeloval pri Voyagerju. http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/ko-bo-zemlje-konec-bo-na-nebu-zapisano-slovensko-ime/317001 Ko bo Zemlje konec, bo na nebu zapisano slovensko ime MMC-jev intervju z Antonom Mavretičem 6. september 2013 ob 06:17, zadnji poseg: 6. september 2013 ob 09:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Zemlja bo neizogibno izginila v prah. Takrat bo še vedno nekje globoko v vesolju na časovni kapsuli, Voyagerju, zapisano ime Slovenca, ki je sodeloval pri njegovi izdelavi. Antona Mavretiča. Od skoraj 80 let življenja jih je zadnjih 56 let preživel v ZDA. Ko smo na MMC-ju poklicali čez veliko lužo, je na drugi strani kljub temu iz slušalke zazvenela lepa slovenščina. Anton Mavretič se je rodil leta 1934 na Boldražu pri Metliki v Beli krajini. Po študiju na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani se je odzval vabilu strica, naj študij nadaljuje v ZDA, tehnološki velesili. Po doktoratu je deloval na Centru za vesoljsko fiziko na Bostonski univerzi, kar ga je privedlo tudi do Nase. Sledila je dolga kariera tako v akademskih vodah kot v industriji. Danes uživa pokoj. No, skoraj. Še vedno ostaja na tekočem z znanstveno sfero, še vedno ima obveznosti do doktorandov in dela s članki, je pojasnil. Naprava, pri razvoju katere je sodeloval kot glavni inženir, še danes meri sončno plazmo na obeh sondah Voyager in igra svojo vlogo pri iskanju meje Osončja. Povprašali smo ga o njegovem udejstvovanju pri Nasi, o (ne)napredku raziskovanja vesolja, o potovanju človeka skozi vesolje, o prihodnosti človeštva na domačem planetu ... Vabljeni k branju MMC-jevega pogovora. ______________________ Kaj točno ta naprava počne, da bomo tudi navadni smrtniki razumeli, in kako se je začelo vaše sodelovanje pri projektu? Pojdimo od začetka. Deloval sem na Massachussetts Institute of Technology (MIT), ki je ena izmed vrhunskih svetovnih tehničnih univerz. Že pred Voyagerjem, leta 1968, smo začeli program Interplanetary Measuring Platform. Gre za meritve na medplanetarnem satelitu. Takrat smo naredili prvi instrument, ki meri medplanetarno plazmo od približno 7 elektronskih voltov do 7.000 elektronskih voltov. To je pravzaprav energija, ki jo bruha Sonce v določenem energijskem spektru in v obliki ultravijoličnih žarkov pride tudi do Zemlje. Prvi poskus, ki smo ga izvedli, je bil leta 1973 izstreljeni satelit. Še vedno potuje, še vedno deluje nekje na pol poti med Mesecem in Zemljo in se tudi vrti okoli svoje osi. To je bil prvi poskus z merjenjem elektronov in protonov v omenjenem energijskem spektru med sedmimi in 7.000 elektronskimi volti. Takrat smo že vedeli, da bo naša skupina dobila projekt za misijo Voyager. Nasa nam je delo zaupala na podlagi naših izkušenj, ki so bile do takrat že zelo velike in dobre. Kako pa to poteka? Nasa razpiše projekt, na katerega se lahko prijavijo vse ameriške univerze. Danes se lahko tudi tuje, takrat pa je bilo omejeno na domače. Glavni nosilec je bil fizik, profesor Herbert S. Bridge na Centru za vesoljske raziskave, saj je šlo za fizikalne probleme. Ko je bil naš prvi projekt IMP končan in smo vedeli, da je to izvedljivo, smo v enaki postavi začeli delati pri projektu Voyager. Z istimi ljudmi so ostale tudi izkušnje, pa še nekaj novih obrazov smo morali dodati. Jaz sem bil glavni inženir naše sonde. V delovni skupini je obstajala nekakšna, bom rekel ... kongruenca med fiziki in inženirji. Fiziki hočejo, da je mogoče nekatere stvari v vesolju izmeriti. Drugo vprašanje je, ali se to da. Tretje je, koliko to stane in koliko časa je treba vložiti v to. Še posebej, če želiš, da bo veljalo 30 let. Takrat še nismo imeli toliko izkušenj, da bi izdelovali takšno elektroniko. Kot da bi izdelal televizor, ki ga danes prižgeš in čez 30 let še vedno deluje. Zahteve Nase do naše skupine so bile velike. Ko smo napravo izdelali, je bil čas za testiranje in meritve: kako se stvar obnaša pri izjemno nizkih temperaturah in kako pri visokih. Visoke sicer niti niso težava, ker kot vemo, je tam doli mrzlo. Bolj je problem, kako se bodo materiali obnašali pri minus 200 stopinjah Celzija. Večino naših naprav je bilo treba potunkati v tekoči dušik. Zadevo lahko potopiš, potegneš ven in samo pihneš, pa vse raznese in se spremeni v prah. To so problemi, s katerimi se nam na Zemlji ni treba ukvarjati. Dolgoročno pa so težke zagate, kjer pridejo skupaj fizika materialov, elektronika ... V naši skupini so bili ljudje iz vseh vrst tehničnih strok. Elektroniko moraš ves čas vzdrževati pri določeni temperaturi in najti zanesljive načine za odvajanje ali dovajanje toplote. Če bi jo imeli pri minus 200, bi razpadla. Tako moraš zgraditi napravo, kjer en del skoraj razpade od mraza, drugega pa vzdrževati pri recimo plus 10 stopinj Celzija. Ob tem, da je temperatura v vesolju blizu absolutne ničle. Vam pa elektronika postane superprevodna. [smeh] Da, materiali postanejo superprevodni, ampak nas to ni zanimalo. Bolj smo želeli vedeti, ali bo sonda strukturno obstala. Voyagerjeve antene so recimo dolge štiri metre in podvržene skrajno nizki temperaturi. Če bi se česar koli dotaknile, bi šle v prah. Na srečo gre Voyager bolj ali manj skozi prazen prostor in se še nič takega ni zgodilo. Lahko se še bo. Vaša naprava je na obeh Voyagerjih? Tako. Naprava se imenuje Plasma System PLS in je na obeh Voyagerjih. Sicer je bil Voyager 2 poslan prej, ker je moral še na obisk Urana in Neptuna. Kot vemo, je sond, ki jih je človeštvo poslalo v vesolje, zelo veliko. Toda Voyager ni samo še ena sonda. Je nekaj več. Nosi neko posebno poslanstvo. In kljub dejstvu, da to poslanstvo najbrž ne bo nikoli izpolnjeno, še vedno obstaja možnost, da bo nekoč vendarle sonda prišla v stik z inteligentnim življenjem zunaj našega planeta. Voyager je zgoščena točka človeštva v času, ki kliče v vesolje. Kako vi osebno doživljate to poslanstvo? Tako moram reči. Ko smo bili mladi in to konstruirali, ni bilo časa za razmišljanje o poslanstvu. Pomembno je bilo, da bo instrument uspel. Pozneje, ko so se stvari umirile, ko je bil instrument izstreljen ... Takrat smo se šele zares zavedali, za kaj gre. Res je tole: Voyager 1 bo čez 40.000 let bližje zvezdi AC+79 3888. To je pač neka zvezda v Rimski cesti. Računamo na to in smo v bistvu strašno prepričani, da življenje obstaja na kakšnih drugih planetih kakšnega drugega sonca. Jaz v to ne dvomim. Upam, da bo kdo videl Voyager. Ali pa ga vsaj poskušal videti, če imajo že dovolj napredne tehnologije za to. Potem bi ga morda lahko sneli iz vesolja. Ampak mislim, da je to trenutno praktično nemogoče. Prvi razlog tiči v neverjetno velikih razdaljah v vesolju. Zato je skoraj nemogoče, da bi jo kdo pobral z neba, kaj šele da bi jo pogledal, se iz nje kaj naučil in dejal, "kako so primitivni". Ali pa, kako so napredni! O tem se da veliko povedati in veliko razmišljati. To je dobro in pravilno. Vendar moram dodati tudi to. Na našem Soncu je goriva še za približno štiri milijarde let. Takrat bo tudi Zemlje konec, kajne? Kaj pa Voyager? Voyager bo, po mojem mnenju, živel še precej dlje kot pa Zemlja. Nje bo konec čez štiri milijarde let in vsi njeni materiali bodo šli v vesoljski prah. Voyager bo pa še vedno taval - in njegovi materiali so del Zemlje! Na njem so zapisana naša imena - tudi moje - in to bo po mojem mnenju obstajalo še precej dalj časa kot Zemlja. Kdaj se je vaša osredotočenost na tehnične uganke prelevila v močnejše zavedanje drugih poslanstev Voyagerja? Mogoče takrat, ko je stopil v območje zunanjih planetov Osončja? Kako ste doživljali njegove uspehe, ko je začel nazaj pošiljati čudovite, še nikoli videne fotografije? Jaz sem pozneje postal profesor na univerzi, vendar sem ga vedno z zanimanjem spremljal. Ne nazadnje sem vanj vložil deset let svojega življenja! Tega ne moreš izključiti. Jet Propulsion Laboratory redno objavlja lepe podatke, ki jih tudi mi, ki smo sodelovali pred desetletji, zasledujemo. Naš instrument pošilja podatke na MIT. Že 35 let jih obdelujejo znanstveniki s področja fizike in na njihovi podlagi je bilo napisanih že na stotine doktoratov. Voyager je fizikom naložil veliko nalog in postavil veliko vprašanj, ki potrebujejo odgovore. Najbolj zanimivo je bilo takrat, ko je potoval mimo naših velikih planetov, zame veliko bolj zanimivo kot zdaj, ko je že skoraj zunaj sončnega dosega. Tam se pač ne dogaja veliko. Edino še zares zanimivo je vprašanje, ali je morebiti že zunaj območja heliopavze in kaj se dogaja s tamkajšnjimi magnetnimi polji - ali gredo paralelno ali perpetikularno na Sonce. Skozi terminacijski šok smo že šli, naslednja je sončna vreča, potem pa je heliopavze konec. Pride prostor interplanetarnih plinov in tam ni ničesar. Zdaj je videti, da je po tistih 124 razdaljah od Sonca do Zemlje Voyager že nekako zunaj sončnega vpliva. To so pa še vedno zanimive zadeve, ker ni bilo čisto jasno, kako daleč segajo Sončeva magnetna polja. To je ena izme točk, na kateri se med navadnimi ljudmi pojavi veliko zmede. Od 2005 že vsake toliko po medijih preberemo, da je Voyager prestopil tisti "final frontier", poslednjo mejo Osončja. To poslušamo že skoraj 10 let. Torej, je ali ni? Kot jaz slišim, je na robu. Nič več se ne dogaja. Ni nekih večjih sprememb pri merjenju magnetnih polj. Tam gor je nastala nekakšna mrtva tišina. Seveda bo treba opazovanja nadaljevati še nekaj let in če se pojavijo kakšne pomembne spremembe, jih bo treba razložiti. Ker sprememb ne bi smelo več biti. Vprašanje je tudi, s katere smeri delci letijo. Vprašanje je, ali so vektorji magnetnega polja zastavljeni tako, kot je narejen naš model. Še kakšnih pet do šest let bo zanimivo. Goriva bo sicer na Voyagerju za ta čas dovolj, vendar bodo po mojem mnenju propadle komunikacije. Signal bo postal prešibek. Sprejemni sistem anten so enkrat že razširili. Mogoče ga bodo še. Da, povečali so ga. Jaz sem že pozabil, s kolikšnih na kolikšne dimenzije so ga povečali. Mislim pa, da bodo poskušali še enkrat. S tem so sicer povezani zelo veliki stroški, ampak je to še vedno precej ceneje kot pošiljati novo sondo v nebo. Zabavno mi je, ko kdo tukaj v Ameriki reče, češ, a ne bi bilo dobro, da bi eno raketo gor poslali in privlekli Voyagerja nazaj na Zemljo? [smeh] To je nesmisel, to zahteva ogromne energije in ogromne stroške, brez zveze. Pustimo ga, naj gre v večni prostor. Za naše pojmovanje časa bo potoval večno. Naprava, ki ste jo izdelali, zdaj prihaja do svojega glavnega poglavja. Ona je zdaj ključna pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je Voyager zapustil naše Osončje in vstopil v vesolje ali ne. No, kje točno je Voyager, je tudi stvar komunikacij. Je tudi stvar oddajnikov in sprejemnikov na Voyagerju. Poseben Nasin projekt se ukvarja z vprašanjem, ali gre Voyager po ravni črti ali po krivulji, kot pravi Albert Einstein. Ali se da to lepo narisati v nekem vesoljskem tlorisu ali pa je to zakrivljeno. Že zdaj signali s svetlobno hitrostjo potujejo tja izjemno dolgo. To niso šale. Mogoče je prostor vmes zakrivljen? Če bi narisali od tukaj do Mlečne ceste eno črto in na njej pokazali, evo, tukaj je Voyager, na tej razdalji, na tej točki. Kaj pa, če je bolj levo ali bolj desno? To so filozofsko zanimive stvari, vendar bo zaradi tega jutri Sava še naprej tekla. Če smo že pri filozofskih zanimivostih ... Na zlati plošči, ki jo nosi Voyager, so navodila, kako jo predvajati, napisana v obliki nekakšnega rebusa iz zakonitosti na atomski ravni. Bi lahko rekli, da sta na ta način fizika in matematika univerzalen vesoljski jezik? Tako. Točno tako je. Matematika in fizika veljata po vsem vesolju. Takšen je naš model. Jaz dvomim, da smo kaj bistvenega zgrešili, vsaj do leta 2013. Matematika se je razvijala izjemno hitro. No, če pogledam z nekega drugega vidika, se je razvijala zelo počasi. Saj so iste zakonitosti veljale tudi v rimskih časih! Nič se ni spremenilo! Vse je enako, samo nam, ubogim ljudem, ni bilo popolnoma jasno, do česa prihaja. Veliko stvari se v naših glavah počasi jasni tudi s pomočjo satelitov, še bolj pa Voyagerja. Če vzamemo razdalje - nekoč grozne razdalje milijard kilometrov se nam danes zdijo kar normalne. Pred stotimi leti o tem nisi mogel govoriti. Ljudje si česa takega niso mogli predstavljati. Pa saj je tudi nam danes to težko predstavljivo. Saj razumemo številko in z njo operiramo, naši možgani pa razsežnosti skorajda ne morejo dojeti. To velja za vse ljudi, tudi za znanstvenike, ki se s tem ukvarjajo, je težek problem. Naše predstave so lokalne. Mi mislimo in delamo lokalno. Redki ljudje na Zemlji se ukvarjajo s stvarmi, ki gredo z Zemlje navzven, pa še ti imajo težave s predstavami. Človek je zelo majhno bitje. Niti o naši Zemlji še nismo izmerili in dognali vseh detajlov. Kaj počnemo tu, zakaj smo samo mi tukaj, zakaj na drugih planetih ni življenja. Poglejmo našo civilizacijo. Približno 5.000 let je od slavnega Babilona. To je samo osmina 40.000-letnega potovanja Voyagerja do najbližje zvezde! Mi tako dolgoročno sploh ne znamo razmišljati! [smeh] Še veliko se moramo naučiti, joj, kako smo še primitivni ... Poglejmo, kaj počnemo na tem ubogem svetu. Uničujemo ga, brcamo, polivamo s kislinami, dušimo ga s plini. Vse delamo, da bomo Zemljo ja čim prej uničili! Drug na drugega streljamo. Ljudje smo v bistvu še blazno primitivni. To je primitivnost, da mene kar glava boli, kaj vse se dela. Ljudje smo kot posamezniki razvita, inteligentna in globoke empatije sposobna vrsta. Kot družba, kot kolektivna zavest pa smo še vedno zelo sebično in samoohranitveno naravnani proti Drugemu; in kot človeštvo še vedno precej samodestruktivni. Zelo destruktivni smo. V vojne se pogosto gre že samo zaradi filozofskih razlik med družbami, potem pa še vse ostalo. A je Napoleon kaj dosegel, ko je Evropo razdrl? Prva svetovna vojna, Evropa spet razdrta. Kaj so dosegli? Nič. Druga svetovna vojna, Evropa razdrta. Spet nič. A se ne bi že mogli naučiti, da je to tak svetovni nesmisel? Ljudem manjka vsaj vzgoje. Vse te energije, ki se potrošijo za uničevanje, bi morali preusmeriti v vzgojo ljudi, na globalni ravni. Da ne bi govorili in delali takšnih nesmislov. Kaj pa, če bi jo preusmerili v raziskovanje vesolja? Predpostavimo, da bi danes imeli na voljo primerno tehnologijo za sestavo ogromnega vesoljskega plovila, ki bi bilo dolgoročno samovzdržujoče se (self-sustainable). Če bi jo danes poslali na pot, bi s hitrostjo Voyagerja do prvega sosednjega sistema potrebovalo 40.000 let. Vmes bi se zamenjalo na tisoče generacij! To pomeni, da bi se na tej vesoljski ladji razvila neka povsem samosvoja civilizacija. Neka vzporedna človeška kultura. Imeli bi prave Zemljane, in tiste ljudi iz vesolja. Dvomim, da imamo mi kot človeštvo takšno moč, dovolj energije, da bi takšno sondo poslali ven. Graditi bi jo morali v več etapah. Na primer. Najprej bi morali priti do Marsa, tam dolgo razvijati tehnologijo in kulturo, potem pa ven. Že plovilo bi se lažje izstrelilo itd. Vzemimo številko, ki ste jo prej omenili, 40.000 let. Če razmišljamo v današnjih okvirih, z današnjimi možgani, v okvirih obstoječe tehnologije, bi samo priprave na takšno potovanje - če naj bo uspešno - trajale naslednjih 10.000 let. Jaz bi rekel, da bi bilo bolje vzeti neki drug način. Če bi sestavo človeka lahko zapisali v neki kodi, imamo recimo DNK, za vesoljsko ladjo ne bi potrebovali toliko teže in toliko goriva. Ali pa, da bi s svetlobno hitrostjo poslali algoritem zapisa človeka nekam in uporabili tam dosegljive materiale za replikacijo. To so takšna oddaljena razmišljanja, ampak še vedno se mi zdi to bolje, kot da vlečemo celo civilizacijo na neki ladji v brezkončen prostor. Lahko pa se o tem razpravlja, to je dobro. Saj to je zelo zanimivo področje. Študija biologije bi morala biti naslednjih 500 let najbolj zanimiva. Da bomo sploh vedeli, kdo smo na molekularni ravni. Mi tudi sami o sebi vemo še zelo malo. Premalo. Ali v fizikalni teoriji obstajajo neki nastavki, na katerih bi se lahko daleč v prihodnosti zgradil neki prelomno boljši pogon za potovanje po vesolju? Obstajajo, vendar je to vse na naši prihodnosti, na naših potomcih, da izluščijo prave miselne preboje. Na Zemlji dandanes sicer še vedno izkoriščamo energijo iz virov, ki so primitivni, uničujoči. Kurimo premog, drva, in vse to konča v atmosferi. Saj materije ne moreš uničiti, lahko jo spremeniš, a ostane. Torej, obstoječa goriva so primitivna in nezdrava, to je to. Svoje miselne napore moramo vložiti v ustvarjanje boljšega. Prihodnost jih mora 'izgruntati'. Človeštvo mora čim bolj preučevati materiale, matematiko, fiziko, kemijo, elektroniko. Premalo ljudi se s tem ukvarja, in to povsod. V Ameriki bi vsi študirali 'biznis'. V Evropi je verjetno enako, vsi bi na hitro zaslužili, vsi bi imeli visok standard. Kdo bo pa delal? Te študije zahtevajo ogromno časa, družbo veliko stanejo in na koncu le eden na milijon prinese kakšno zares novo dobro idejo, ki je epohalna. Ljudje še nismo tako pametni, da bi lahko v razred nagnali toliko in toliko učencev in iz njih zagotovo izluščili toliko in toliko zares pametnih. Za tem stojijo tudi psihološki in ekonomski problemi, dovoljšna urejenost družbe, da lahko omogoči osredotočenost na študij. Isto velja za družino. Če družina ni urejena, težko pričakuješ, da bo iz nje prišel genij. Še posebej, če se mora vsakodnevno boriti za sam obstanek. Mi smo še zelo zelo daleč od tega, da bi ugotovili kaj prelomnega, sploh na področju tistih energetskih problemov, ki ste jih omenili. Zagotovo pa obstajajo možnosti. Izluščiti vodik iz vode ali zraka zahteva energijo. Potrebna je električna energija. To pa pridobimo tako, da kurimo premog in si uničujemo ozračje. Ravnotežje na Zemlji je pač tako, kot je. Nekaj nam manjka. Če bomo ostali tako butasti, bomo pač najpozneje čez 4 milijarde let vsi pomrli. Lahko pa bomo kaj pametnega 'izmozgali', saj svet je velik, ljudi je šest milijard. Veliko jih je takih, ki znajo napredno razmišljati. Veliko med njimi pa jih ne more, ker morajo misliti na to, kaj bodo jutri dali v usta. Tak človek se ne bo poglabljal v visoka filozofska vprašanja in si v glavi sestavljal zapletenih fizikalnih modelov. To so težki problemi. Veliki narodi so dandanes težko zadolženi in imajo vse manj energije za takšne podvige. Človeštvo bi moralo biti kot velika vas in na vasi se da marsikaj narediti. Za zdaj še to ni [smeh]. Politiki po vsem svetu v povprečju nimajo dovolj šol, so agresivni, ne razmišljajo zares dolgoročno in o tehničnem položaju sploh nimajo pojma. Če bi dojeli, da so učinki njihovih dejanj z več vidikov včasih zelo škodljivi, potem bi morda bilo drugače. Zakaj so predstavniki tehničnih strok redko v visoki politiki? Da bi kolegom razložili, kakšne napake delajo? Ne govorim posamično, govorim v povprečju za cel svet. Očitno so politične elite posameznih držav zazrte v kratkoročne cilje, ki so povezani z njihovim blagostanjem, z odstotki na prihodnjih volitvah in z interesom njihove lokalne skupnosti naproti drugim državam poloble. Na dan lahko privlečemo staro krilatico, da bo svet skupaj stopil šele, ko se na nebu pojavil skupen zunanji sovražnik - zlobni zeleni Marsovčki. Na križišču postavijo luč šele takrat, ko se na njem veliko ljudi ubije. Ukrepa se šele takrat, ko je nevarnost očitna. Ampak to je primitivnost vodstev na Zemlji. Ne vodijo nas pametni ljudje. Mogoče sem res negativno nastrojen, ampak po celotni zemeljski obli vidim kratkovidna vodstva, ki se skoraj ne ukvarjajo z ukrepi za dolgoročno rešitev naše Zemlje; ali pa da bi pogledali navzen, v vesolje, kam bi lahko šli. Človeštvo bo na Zemlji zagotovo umrlo s Soncem vred. Tukaj ni perspektive, nujno moramo gledati navzven, kam bi šli. In to ne znotraj našega sončnega sistema, ampak moramo iskati druge zvezdne sisteme. Zanimivo mi je, da neka družbena skupina v Afriki časti zvezdo Sirius. Oni verjamejo, da so s te zvezde prišli. Od kje ta filozofija tej afriški skupini, to mi ni jasno. Tudi Inki, pa stari Egipčani, vsi so gledali v zvezde. Nekaj je tam zgoraj. Oni so temu preprosto rekli bog, ki vse ustvarja. Vendar ta odgovor se porodi zato, ker ne veš. Da bi pa poiskali odgovore, bi morali iti na kakšno zvezdo. Nekoč v prihodnosti. Na vsak način! Vas ne le kot znanstvenika, ki stremi po vedenju o resničnem stanju stvari, temveč tudi kot človeka mika, da bi šli tja gor, da bi potovali po vesolju? Čutite kakšno globoko željo izkusiti širine vesolja? Jaz bi rad, da bi to človeštvo naredilo, in to čim prej. Čim prej! Jaz osebno si sicer lahko zamišljam, kako sedim na "krovu" Voyagerja in v roki držim skodelico, v katero se lovijo razni energetski delci, in merim tisto, kar dejansko meri moj inštrument. To je lahko del moje domišljije. Ampak žal, odkar so ga pred 36 leti izstrelili, se nič ni zgodilo! Kaj smo naredili? Nič. Samo opazujemo podatke instrumentov, ki so bili izstreljeni pred desetletji. V tem času pa smo marljivo porušili ogromno mest, na plan spravili ogromno novih bolezni, imamo vse več revežev. Kaj pa smo kot človeštvo dosegli? Nekaj vozil smo poslali gor, ki se še zdaj potikajo po Marsu. Saj. To je veliko, ampak še vedno vse, kar je. To počne samo ena država. Svet je velik in kaj so drugi k temu pripomogli? Celi kontinenti spijo, ničesar ne delajo na tem področju. Zelo daleč smo še od tega, da bi vsi skupaj dejali, ok, bodimo zdaj Zemlja kot celota, stopimo skupaj, sredstva bomo prispevali z vseh koncev sveta in se lotili prelomnih projektov. Recimo, narediti sondo in jo poslati k zvezdi Sirius. Pa tudi če bo trajalo 40.000 let, nekje je treba začeti! Je pa še neki drug vidik. Če imamo informacije, če se jih da zapisati in če jim lahko nekdo toliko časa sledi. To je poseben problem, s katerim nimamo dovolj izkušenj. Najstarejše zapise imamo na kamnih. Recimo, prvi zapisi z našega ozemlja so iz etruščanskih časov in so stari nekje 3.000 ali 2.500 let. Se pravi, komaj, komaj so zadržali 2.500 let stare zapise. Mi pa moramo informacije zadržati in neprestano dopolnjevati 40.000 let. To niso več šale. Kje boste te informacije hranili, v kakšnem jeziku, da bodo skozi zgodovino še kaj vredne? In če tega ne bomo izpeljali, bomo postali prah. Tako, kot smo bili. Prah si bil in prah boš. Popolnoma bomo izginili. Razen če ne bi kot celotna obla, celotno človeštvo, delali pri tem projektu. Ampak to so moje filozofije. Za kaj takega je potrebno izjemno dolgoročno razmišljanje. Zelo dolgoročno. Tega trenutno ni. Svetovna politika je trenutno primitivna, rekel bi tudi arogantna. Kljub vsem kritikam, ki v tem trenutku dežujejo na stanje stvari pri nas, je ob pogledu na razmere v vesolju to še vedno najbolj udoben in prijeten kraj. [smeh] Zagotovo. Saj drugega nimamo. Vsem ljudem na svetu je treba povedati: ni drugega kot Zemlja. Našo ubogo Zemljico bi morali res paziti. Na vodo, na zrak, da bo obstajala takšna, kot je, čim dlje časa. Čisto sami se lahko zastrupimo. Zemljo lahko čisto sami pregrejemo in bomo izumrli še precej prej, kot nastopi poslednja postaja v štirih milijardah let. In kako naj v to prepričaš ljudi, ki ne vedo, ali bodo zvečer sploh kaj jedli? Z oddaljene perspektive je človeštvo - za zdaj - le utrinek v zgodovini planeta. Mogoče bomo kot dinozavri milijone let hodili po Zemlji, potem doživeli zaton. Mogoče se bo pojavila kakšna še inteligentnejša vrsta. In nas zamenjala. Mogoče bi ta bolje upravljala očetnjave modrega planeta. Dobra ideja, če bodo bolje upravljali, upam, da se to zgodi. Ker zgodovina do danes daje malo upanja. Od rimskih časov, ko so na veliko klali, rušili in plenili, gledamo podobno zgodbe z drugimi igralci. To je tisto zapravljanje energije na Zemlji. Porabimo energijo za lepše stvari, recimo: Voyager čaka še njegovo zadnje veliko poglavje. Dejanski vstop v medzvezdni prostor kot prvi predmet človeških rok. Katera potencialna nova spoznanja se ponujajo, ko bodo merilne naprave na mestu samem? Sicer ne vem, ali bo to Voyager rešil, ampak še vedno se astronomi soočajo z enim problemom. Zakaj lebdimo prav tam, kjer smo? Gravitacijska polja našega ozvezdja niso še čisto jasna. Zakaj je naša zvezda ravno v galaksiji Rimskacesta? Zakaj, kdaj je prišla tja, kaj se bo z njo zgodilo? Vemo, da bo čez toliko in toliko let uničena in da material sam ne bo uničen, ampak se bo prilepil nekam drugam. To spet meji na filozofska razmišljanja. Voyager sam naslednjih 40.000 let ne bo kaj velikega odkril. Videti je, da je prostor pred njim bolj ali manj prazen glede na model, ki ga imamo danes. Zanimivo bo sicer naslednjih nekaj pet let, ko bodo Voyagerjevi inštrumenti še delovali in merili elektrone in protone pri določenih energijah. Za zdaj je videti, da je tam le ta večni šum. Ni kaj veliko plazme, niti ni veliko prostih elektronov in protonov, ki kam letijo. Jaz ne pričakujem, da se bo izmerilo kaj več, kot že vemo. Bistveno vprašanje ostajajo gravitacijska polja. Zakaj se tako stabilno vrtimo okrog naše zvezde in svoje osi? Mi pač vemo, da je tako, ne pa zakaj in ali bo morda kdaj drugače? Ne pričakujem kakšne bistveno nove znanosti po petih letih, ko bo brez dvoma zunaj območja heliopavze. Takrat bodo počasi tudi težave s samo sondo. Goriva bo še dovolj za kakšnih 300 vatov in za napajanje naprav, vendar bo signal med Voyagerjem in Zemljo postal prešibek. To me skrbi. Torej, kar bomo izvedeli, bomo izvedeli v naslednjih petih letih, potem bo konec. To je škoda. Kljub temu smo lahko zadovoljni. Prvotno je bilo mišljeno, da bo Voyager pogledal naše zunanje planete, dobili pa smo veliko več. Saj za njo že potuje New Horizons. Voyager že ima naslednika na poti. Tako. Bo že nekako, vedno bomo lahko nekaj novega izvedeli. Lahko bi še več, če ne bi energije trošili za nesmiselne stvari. O tem mora človeštvo resno razmisliti, če hoče obstati na tej Zemlji. Marsikdo bo rekel, pa kaj, saj to je še tako daleč stran. Res je. Ampak nekoč bo preblizu. Za mene osebno je že prepozno, a za tisoče generacij, ki še niso rojene, pa ne. Morda bo velik preobrat v miselnosti prinesla šele kakšna večja katastrofa, recimo obrat v zemeljskem magnetnem polju. Kot ste rekli, ko bo nesreča na križišču, bodo hiteli postavljat svetilko. [smeh] Tako. ----------------------------- Anton Mavretič Mavretič že skoraj celotno kariero deluje v ZDA, obenem pa je član Svetovnega slovenskega kongresa in se rad vrača v Slovenijo. Na fotografiji je poleg Mavretiča instrument, ki so ga pripravili v delovni skupini in je tudi na obeh Voyagerjih. Foto: Osebni arhiv intervjuvanca Človeštvo bo na Zemlji zagotovo umrlo s Soncem vred. Tukaj ni perspektive, nujno moramo gledati navzven, kam bi šli. In to ne znotraj našega sončnega sistema, ampak moramo iskati druge zvezdne sisteme. Mavretič Voyager Sonda je v vesolju podvržena temperaturam blizu absolutne ničle. Ko so naprave testirali v fazi razvoja, so jih zato potapljali v tekoči dušik. Foto: Nasa Voyagerjeve antene so recimo dolge štiri metre in podvržene skrajno nizki temperaturi. Če bi se česar koli dotaknile, bi šle v prah. Na srečo gre Voyager bolj ali manj skozi prazen prostor in se še nič takega ni zgodilo. Lahko se še bo. Voyager Voyagerjevo "drobovje" v fazi sestavljanja. Takrat se s "posebnim poslanstvom" plovila v znanstveno-inženirski ekipi po Mavretičevih besedah niso kaj preveč ukvarjali. Za vse je bilo bistveno, da naprave delujejo. Foto: Nasa/JPL Na našem Soncu je goriva še za približno štiri milijarde let. Takrat bo tudi Zemlje konec, kajne? Kaj pa Voyager? Voyager bo, po mojem mnenju, živel še precej dlje kot pa Zemlja. Nje bo konec čez štiri milijarde let in vsi njeni materiali bodo šli v vesoljski prah. Voyager bo pa še vedno taval - in njegovi materiali so del Zemlje! Na njem so zapisana naša imena - tudi moje - in to bo po mojem mnenju obstajalo še precej dalj časa kot Zemlja. Galaksija Mavretič upa, da bo Voyager - ko bo enkrat dosegel medzvezdni prostor - pomagal poiskati odgovor na vprašanje gravitacijskih polj našega ozvezdja in zakaj je naša zvezda ravno v galaksiji Rimska cesta. Foto: EPA Za naše pojmovanje časa bo potoval večno. Zemlja Svet se mora združiti vsaj pri raziskovanju vesolja, poziva Mavretič, in pri ravnanju z Zemljo upošteva trajnostni vidik. Foto: Nasa Mogoče je prostor vmes zakrivljen? Če bi narisali od tukaj do Mlečne ceste eno črto in na njej pokazali, evo, tukaj je Voyager, na tej razdalji, na tej točki. Kaj pa, če je bolj levo ali bolj desno? To so filozofsko zanimive stvari, vendar bo zaradi tega jutri Sava še naprej tekla. O teoriji relativnosti Če potovanja trajajo tisoče ali celo desettisoče let - v kakšni pisavi, v kakšnem jeziku in na kakšnem mediju naj se shranjujejo informacije, da se bodo še ohranile? Na sliki tisočletja star klinopis. Foto: Marie-Lan Nguyen/Wikimedia Commons Točno tako je. Matematika in fizika veljata po vsem vesolju. Takšen je naš model. Jaz dvomim, da smo kaj bistvenega zgrešili, vsaj do leta 2013. O tezi, da sta lahko fizika in matematika univerzalni jezik za celotno vesolje Deep space network Za komunikacijo z zelo oddaljenimi sondami skrbi svetovni system sprejemnikov radijskih valov, imenovan Deep Space Network. Na pričujoči fotografiji tri antene v puščavi Mojave v Kaliforniji v Ameriki. Foto: Nasa Naše predstave so lokalne. Mi mislimo in delamo lokalno. Redki ljudje na Zemlji se ukvarjajo s stvarmi, ki gredo z Zemlje navzven, pa še ti imajo težave s predstavami. Človek je zelo majhno bitje. Niti o naši Zemlji še nismo izmerili in dognali vseh detajlov. Kaj počnemo tu, zakaj smo samo mi tukaj, zakaj na drugih planetih ni življenja. Poglejmo našo civilizacijo. Približno 5.000 let je od slavnega Babilona. To je samo osmina 40.000-letnega potovanja Voyagerja do najbližje zvezde! Mi tako dolgoročno sploh ne znamo razmišljati! Še veliko se moramo naučiti, joj, kako smo še primitivni ... Radovednost, Curiosity Nasino vozilo na Marsu, Radovednost (Curiosity), je nedavno priozvedlo avtoportret. Mavretič sicer robotsko misijo na Mars ocenjuje kot velik dosežek, a obenem meni, da je daleč od tega, kar bi človeštvo vse lahko doseglo z bolj intenzivnim ukvarjanjem z vesoljskimi programi skozi desetletja. Foto: Nasa/JPL Jaz bi rad, da bi to človeštvo naredilo, in to čim prej. Čim prej! O potovanju človeka po vesolju Zvezde blizu središča Rimske ceste Ene najsvetlejših zvezd naše galaksije se nahajajo skorajda v njenem središču oziroma le 100 svetlobnih let stran. Tudi teh človeštvo zagotovo nikoli ne bo obiskalo. Relativno kmalu - v nekaj milijonih let - bo namreč te mlade zvezde raztrgala črna luknja. Fotografijo je posnel Hubblov teleskop. Foto: NASA, Don Figer, STScI Ampak žal, odkar so ga pred 36 leti izstrelili, se nič ni zgodilo! Kaj smo naredili? Nič. Samo opazujemo podatke instrumentov, ki so bili izstreljeni pred desetletji. V tem času pa smo marljivo porušili ogromno mest, na plan spravili ogromno novih bolezni, imamo vse več revežev. Kaj pa smo kot človeštvo dosegli? Mavretič vidi pomanjkanje napredka pri raziskovanju vesolja Aljoša Masten http://www.mirror.co.uk/lifestyle/travel /europe-short-haul/slovenia-explore-national-parks-caves-2256574 Exploring Slovenia's national parks, caves, mountains and lakes in peaceful perfection 9 Sep 2013 07:51 David Collins has just one regret about visiting delightful Slovenia... He went for one week, not two Peaceful: Beautiful Lake Bohinj Peaceful: Beautiful Lake Bohinj It’s one of those places everyone says is supposed to be absolutely stunning but have never actually been to. Surrounded by Italy, Austria, Hungary and Croatia, Slovenia is a small country, with a population of just two million people who are very proud to call it their home. We arrived at a practically empty airport outside the capital Ljubljana and were whisked to our hotel by a taxi driver full of interesting information about his beloved home. “Yes, we eat people here,” he said with a completely straight face. “You know this, yes?” After sharing a few nervous glances with my girlfriend Gemma, I realised this was our introduction to Slovenian sarcasm – a very special brand of humour. The journey north from the airport to Triglav National Park was stunning. Breathtaking: Slovenia’s Triglav National Park Breathtaking: Slovenia’s Triglav National Park Roads wound through valleys surrounded by wooded mountains, a common feature as most of the country is covered in forest. The National Park itself is dominated by the Julian Alps, which offer amazing views during the summer season when the sky is clear and the sun is shining. We were dropped off at Hotel Jezero and shown to our room, where a balcony looked out on to Lake Bohinj and the mountains beyond. We came to the country knowing practically nothing about it and couldn’t have been happier with what we saw – an area of nature that was virtually untouched. Triglav is Slovenia’s equivalent of our Lake District, and offers a paradise for hikers, mountain bikers and canoeists in the summer season, while in winter it switches to a ski resort offering beautiful runs down the Alps overlooking Bohinj. It’s the closest you can get to the natural beauty of New Zealand while staying in Europe and not paying a fortune for the privilege. We hired mountain bikes and rode around the lake, taking along a picnic provided for us by the friendly hotel staff. Sitting on a lakeside beach, we felt like we could have been the only two people in the world. It was as if we had really escaped busy Britain and arrived in the great outdoors. The food at the hotel was fantastic, with a buffet in the evening catering for full-board customers, as well as a separate a la carte restaurant if you fancied something a bit more selective. Along the lakeside there were a few quiet bars and restaurants where people wandered into in the evenings, taking in the views of the lake from an old stone-built bridge just outside the hotel. We took a bus ride to the west of Slovenia to visit the Postojna cave system, a labyrinth of passages, filled with stalactites, stalagmites, and wonderful rock formations. Labyrinth: Walking in Postojna cave Travelling through it on a mini-train, the type you see youngsters riding on at Alton Towers, the couple in front of us said: “It’s like something out of Lord of the Rings.” And it was true. It felt like taking a ride into another world of vast, jewelled caves deep under the earth. The great thing about staying at the peaceful Lake Bohinj is that you don’t feel under any pressure to do anything at all. All you need is a book and some wine and you could happily stay the whole week there. However, for those who want to stay active, there is no shortage of choices. There’s a waterfall which overlooks Bohinj and requires a bit of stamina if you decide to cycle to it. And there’s a cable car you can catch up to Mount Vogel – which is definitely something I’d recommend. The top of the mountain offers panoramic views of the whole valley and beyond. After a few more days of relaxing around our hotel, we decided that we ought to do some more exploring, and took a bus to nearby Lake Bled. Lake Bled in Slovenia is tranquil and beautiful Lake Bled in Slovenia is tranquil and beautiful Getty It’s more touristy than Bohinj, with more shops, restaurants and bars, as well as a small casino. We hired a boat and, after a brief “discussion” about who would row, I took us out to the island in the centre of the lake where the Church of the Assumption has sat for hundreds of years. We rang the bell and, as the locals insisted is the custom, made a wish, before heading back and eating at a cafe by the side of beautiful Bled. The buses in the area are top notch, and we were had a wait of only 10 minutes before one came along to take us in comfort back to our hotel. We spent the night before our flight home wishing we’d come for two weeks, and not just one. The same taxi driver arrived to pick us up for the airport run. Check out all the latest News, Sport & Celeb gossip at Mirror.co.uk http://www.mirror.co.uk/lifestyle/travel/europe-short-haul/slovenia-explore-national-parks-caves-2256574#ixzz2emMZ9qpf Follow us: @DailyMirror on Twitter | DailyMirror on Facebook ZDA: Najbogatejši pet let po finančni krizi dosegli nov rekord 400 najbogatejših Američanov skupaj vrednih 2 bilijona dolarjev 18. september 2013 ob 20:06 New York - MMC RTV SLO Pet let po tem, ko je finančna kriza popolnoma ohromila ZDA, so se najbogatejši med bogatimi očitno opomogli in zdaj dosegajo nove rekorde svojega bogastva. Po podatkih revije Forbes je 400 najbogatejših Američanov danes skupno "težkih" kar 2,02 bilijona dolarjev (malenkost več celotno rusko gospodarstvo) - še lani je ta številka znašala 1,7 bilijonov. Povečala pa se je tudi stopnja premoženja, ki te pripelje na Forbesov elitni seznam milijarderjev - danes je tako treba imeti pod palcem najmanj 1,3 milijarde dolarjev, da se uvrstiš na seznam, kar je največ po letu 2008, tik pred propadom investicijske banke Lehman Brothers, ki je dodobra zamajala svetovne borzne trge. Bill Gates z 72 milijardami dolarjev osebnega premoženja že 20. leto zapored ostaja najbogatejši Američan. Računalniški mogotec je maja sicer ponovno prevzel nazaj tudi naziv najbogatejšega Zemljana, ko je po štirih letih na vrhu le ugnal mehiškega tajkuna mobilne telefonije Carlosa Slima. Gates, soustanovitelj Microsofta in velik človekoljub, ki je od leta 1994 v dobrodelne namene podaril že 28 milijard dolarjev, je v zadnjem letu svoje premoženje povečal za 6 milijard, za kar se lahko zahvali predvsem rasti Microsoftovih delnic. Drugo mesto z 58,5 milijarde zavzema vlagatelj Warren Buffett, ki je pred kratkim kupil Heinz in je s tem dobil enega največjih finančnih prilivov v zadnjem letu. Na tretjem mestu je z 41 milijardami soustanovitelj podjetja Oracle Larry Ellison. Najbogatejša ženska Walmartova dedinja Najbogatejša Američanka - pa tudi Zemljanka - je Christy Walton, ki je obogatela s soprogovo zapuščino leta 2005. Waltonova naj bi bila zaradi svojega deleža v največji veleblagovnici na svetu Walmartu "vredna" okoli 35,4 milijarde dolarjev. Walmart ima 466 milijard letnega prometa in zaposluje 2,2 milijona ljudi po vsem svetu. Waltonova si Walmart deli s svakom Jimom in svakinjo Alice (s po 33 milijardami dolarjev 6. in 7. mesto na seznamu). Med dvajseterico se je uvrstil tudi Facebookov ustanovitelj Mark Zuckerberg, potem ko se je njegovo premoženje v zadnjem letu podvojilo na 19 milijard. Najmlajši na seznamu pa ni Zuckerberg, ampak njegov nekdanji sostanovalec in soustanovitelj Facebooka Dustin Moskovitz, ki je pri 29 letih le nekaj dni mlajši od svojega kolega. Najbogatejši ameriški politik ostaja z 31 milijardami newyorški župan Michael Bloomberg. K. S. Hrvaška in Evropska unija dosegli dogovor o spremembi lexa Perković Postopek proti Hrvaški še ni ustavljen, saj bodo preverili njegovo izvrševanje 25. september 2013 ob 13:17, zadnji poseg: 25. september 2013 ob 13:52 Bruselj/Zagreb - MMC RTV SLO/Reuters/STA Hrvaška in Evropska komisija sta dosegli dogovor o spremembi spornega zakona, ki omejuje uporabo evropskega pripornega naloga, imenovanega lex Perković. Hrvaški minister za pravosodje Orsat Miljenić je v Bruslju obljubil, da bo Hrvaška takoj ukrepala ter naglo in brezpogojno odpravila kršitev evropske zakonodaje. "Sprememba bo začela veljati čim prej, najkasneje pa do 1. januarja 2014, uveljavitev in uporaba spremenjenega zakona pa ne bosta omejeni z nobenim drugim pogojem," je povedal Miljenić po srečanju z evropsko komisarko za pravosodje Viviane Reding. Redingova je obljubo Hrvaške za zagotovitev tega, da bodo kriminalce privedli pred sodišče, pozdravila in dejala, da pričakuje, da bo politična izjava naglo, učinkovito in brezpogojno prevedena v dejanja oz. v zakon. Komisarka je pojasnila tudi, da komisija za zdaj ne bo ustavila postopka proti Hrvaški, saj se rok za posvetovanje z državami članicami izteče 5. oktobra, takrat pa bo komisija preverila ukrepanje Hrvaške in presodila, ali spoštuje svoje zaveze. Sankcije bi vključevale nadzor in omejile sredstva za schengen Bruselj je Hrvaški zagrozil, da bo, če ne bo spremenila svojega spornega zakona, proti njej uvedel sankcije, ki bi vključevale strožji nadzor Hrvaške prek nadzornega mehanizma, ki sicer velja za Bolgarijo in Romunijo, in zamrznitev sredstev za njene priprave na vstop v schengensko območje. Z zakonom lex Perković je Hrvaška tri dni pred vstopom v Evropsko unijo omejila uporabo evropskega pripornega naloga. Sporni zakon so poimenovali "lex Perković", ker opozicija in mediji menijo, da naj bi bil njegov namen predvsem preprečiti izročitev enega izmed nekdanjih vodij jugoslovanske obveščevalne službe (Udbe) na Hrvaškem Josipa Perkovića. Nemčija njegovo izročitev zahteva zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983. »Piščalka« iz Divjih bab ni neandertalska Zabave ob glasbi na medvedovo kost Ali so v Sloveniji našli najstarejše glasbilo? Divje Babe– Najstarejša piščal na svetu Narodni muzej G-L: Medvedja jama pod Mokrico petek, 26. september 2008, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 5226 Delo - Mitja Brodar: Letošnjega 26. avgusta sem ob pozni popoldanski uri vklopil televizor in zelo presenečen zaslišal pripovedovanje, da bo o »piščalki« iz Divjih bab vsak čas narejen film, ki naj osvetli življenje neandertalcev, in da je v pripravi še en daljši film o isti tematiki. Delo, Boštjan Odar: 60.000 let stara neandertalčeva piščal. Delo, Pavel Jamnik: Še o luknjah v kosteh - Raziskovanje stare kamene dobe Delo, Mitja Brodar: Težave so različne in imajo jih tudi drugod Kmalu po odkritju kosti z dvema luknjama v jami Divje babe I so elektronski mediji neodgovorno šarlatansko izjavo tujemu novinarju, da so v Sloveniji našli koščeno piščalko neandertalskega človeka, kot atrakcijo v dveh dneh raznesli po vsem svetu. V trenutku je bilo za vsak ugovor prepozno in nesreča je bila tu. Podobne stvari so se v preteklosti že dogajale; na primer, znana najdba iz Piltdowna je bila šele po nekaj desetletjih pravilno razložena in je žalostna zgodba lahko šla v pozabo. Za Divje babe mi je ostalo le upanje, da bo napačna ocena počasi pozabljena, kar pa se ni uresničilo, in kot je videti, je to upanje jalovo. Kaj se je pokazalo v Divjih babah Leta 1977 sem zvedel za jame v Divjih babah in takojšen ogled je pokazal, da je v spodnji jami (Divje babe I) vsekakor treba poskusno kopati. To se je zgodilo naslednje leto, toda našli smo le kosti jamskih medvedov, o paleolitskem človeku pa ni bilo sledov. V majhnem vzorcu plasti, ki sem ga za vsak primer prinesel paleobotaniku A. Šerclju, je ta pod mikroskopom opazil dva drobca oglja. Tveganje je bilo veliko, vendar sem na tej skromni podlagi leta 1980 začel sistematično raziskovati sedimente v jami. Kmalu so se pojavile prve najdbe, kremenovi odbitki in tudi orodja, kar je dokazalo, da gre res za novo paleolitsko postajo, in seveda upravičilo raziskovanje. Prvo presenečenje smo doživeli ob ugotovitvi, da so sedimenti drugačni kakor v drugih jamah. Jama Divje babe I je v dolomitu, ki razpada drugače kakor apnenec. Že to je pomenilo, da bodo težave pri ocenjevanju plasti. Drugo presenečenje so bila odkrita orodja. Najdbe niso bile številne, toda izkopavanje se je vsako leto približno po mesec dni nadaljevalo in počasi se je med skupno okrog 400 sileksi nabralo okrog 70 predmetov, ki jih je bilo mogoče tipološko opredeliti. Jasne kulturne slike pa ta zbirka ni dala. Šlo je za vprašanje, ali je bival v jami neandertalec s svojo moustériensko kulturo ali pa je hodil v jamo moderni človek že mlajšepaleolitske aurignacienske kulture. Našli smo sicer odlomke koščenih konic, ki so tipičen znak aurignaciena, toda med kamenim orodjem je bil viden le vpliv mlajšega paleolitika, tipičnih kamenih orodij pa ni bilo. Morda je prav opozoriti, da smo že v mojem času našli nekaj kosti z luknjami (glej sliko). Po odhodu v pokoj leta 1986 sem nadaljevanje raziskovanja prepustil I. Turku, ki je že prej vodil dela v jami in tudi pisal sprotna letna poročila. Delo v jami se je nadaljevalo še vrsto let. Število kamenih orodij se ni bistveno povečalo, do pomembnega odkritja pa je prišlo v najvišji kulturni plasti. Odkrita je bila skoraj cela koščena konica s precepljeno bazo, ki je dokončno opredelila najvišjo kulturno plast kot aurignacien. Ostal je pa problem kulture starejših plasti. Pred prihodom modernega človeka so v Evropi in tudi pri nas živeli neandertalci s svojo kulturo moustérienom. Leto za letom smo zaman pričakovali, da se bodo vendarle našli tipični moustérienski artefakti, ki bodo domnevo o neandertalcih in moustérienu potrdili. Toda ni jih bilo. Kmalu po interstadialu Potočke zijalke se je vhodni del jame Divje babe I v dolžini približno 10–15 metrov zrušil in plasti z bogatejšimi najdbami, ki so vedno pri vhodu, so zdrsele v dolino. Plasti, ki smo jih raziskovali v sedanjem vhodu, so bile prvotno že precej daleč za vhodom, kjer so najdbe običajno skromnejše, če je najdišče toliko bogato, da sploh segajo tako daleč. Med svojim izkopavanjem sem poskusno kopal tudi v zgornji jami (Divje babe II) in tudi tam ugotovil prisotnost človeka, obenem pa so v njej sedimenti drugačni kot v spodnji jami. V Divjih babah I popolnoma manjkajo sedimenti drugega dela würmske poledenitve, v zgornji pa obstaja možnost, da so plasti iz tega časa. Morda bi uspela kombinacija profilov iz obeh jam in bi dobili sliko celotnega poteka vsaj zadnje poledenitve. Pri svojih izkopavanjih sem prišel 12,5 metra globoko in ugotovil 21 različnih plasti. Ko je prevzel delo I. Turk, je takoj spremenil način izkopavanja in poleg tega omejil raziskovanje na notranjost jame, kjer so bile najdbe že po pričakovanju zelo skromne, pa tudi samo na zgornjo serijo plasti, do plasti 14. Vse drugo še čaka. Po oceni, ki ne more biti natančna, so sedimenti v Divjih babah I debeli okrog 30 metrov. Če bi sam nadaljeval, bi kopal v globino in bi po vsej verjetnosti moral nekje zadeti na pravi moustérien in še globlje, kar bi bilo tudi zelo pomembno, na plasti, ki so se odložile v zadnji medledeni dobi. Koliko daleč v preteklost bi prišli v najglobljih plasteh Divjih bab I, ni mogoče niti slutiti. To bi bil končni uspeh, ki bi dal dragoceno sliko kulturnega razvoja. Že prej odkrite kosti z luknjami Pri prvem izkopavanju v Potočki zijalki leta 1928 so poleg koščenih konic našli tudi kosti z luknjami. Med prvimi je bila čeljust jamskega medveda s tremi luknjami v mandibularni kanal in razširjenim vhodom vanj. Ta čeljust je takoj postala »piščalka«. O njej se je veliko razpravljalo, toda le v strokovnih krogih. V Potočki zijalki so pozneje našli še nekaj desetin najrazličnejših lukenj v raznih kosteh (skoraj vse so bile med vojno uničene). Ko sem kmalu po vojni raziskoval Mokriško jamo, našo drugo visokoalpsko postajo, se je zgodba z luknjami ponovila. Našel sem 39 različnih kosti z različnimi luknjami. Problem teh lukenj je bil še odprt in zato sem vse življenje pri vseh izkopavanjih pazil na take primerke in jih zbiral, obenem pa zbiral podatke o luknjah drugod. Zadnje luknje, ki so prišle v zbirko, so bile tiste iz Divjih bab. Skupno je v tej edinstveni zbirki, ki je zdaj v Narodnem muzeju v Ljubljani, več kot 80 kosti z luknjami (uničene luknje iz Potočke zijalke niso upoštevane). Na zahodu Evrope lukenj ni, in ker o paleolitiku žal še vedno odločajo Francozi, ki ga imajo največ, te luknje še vedno niso priznane kot človeško delo. To razlago neomajno odklanjajo, češ da so jih naredile zveri s svojimi ostro koničastimi podočnjaki. Toda zakaj naj bi zveri samo v srednji Evropi grizle tako, da so povzročale luknje, na zahodu pa bi grizle drugače? Poleg tega se časovno te luknje pojavljajo le v zadnjem toplem presledku, ko se je končeval moustérien in je nastopal aurignacien, kot da bi prej in pozneje zveri pazile in ne povzročale lukenj. Luknje lahko nastanejo na razne načine. Za nekatere smo prepričani, da jih je naredil človek. Ko je bil leta 1995 najden odlomek z dvema luknjama, je bil to dober prispevek za zbirko. Ne zato, ker bi bil ta primerek kaj posebnega, pač pa zato, ker razen tistim, ki so a priori proti, lepo kaže človeško delo. Res pomemben je pa že precej prej najden odlomek (na sliki je to št. 3). Številne čeljusti jamskih medvedov imajo vse po eno, dve ali tri luknje v mandibularni kanal. Samo ena iz Potočke zijalke ima preluknjan kronski odrastek in ta je bila šestdeset let unikat. Izredna sreča je bila, da smo našli v Divjih babah I ravno še dovolj velik odlomek kronskega odrastka, ki ima luknjo na istem mestu. Ta mali odlomek namreč pomeni direktno povezavo s Potočko zijalko, torej aurignaciensko kulturo modernega človeka. Ob koščenih konicah, ki že same dovolj jasno povedo, da jih je naredil moderni človek, saj neandertalci do take obdelave kosti niso prišli, je to potrdil tudi ta preluknjani odlomek. Naj še dodam, da je bil en odlomek koščene konice najden celo znatno globlje, kar dokazuje, da sta moderni človek in neandertalec dalj časa živela eden ob drugem. Kakor za »grizenje« zveri je tudi v kulturnem pogledu pomembna razširjenost preluknjanih kosti. Daleč največ jih je v naših aurignacienskih alpskih postajah Potočki zijalki in Mokriški jami. V drugih najdiščih nastopajo v precej manjšem številu ali posamezno. Precej na grobo lahko rečemo, da jih najdemo le v srednji Evropi. Neandertalska kultura moustérien je mnogo bolj razširjena. Na prostoru od Atlantika in daleč v Azijo je odkritih stotine in stotine moustérienskih najdišč. Jasno je, da neandertalci lukenj niso delali, saj bi jih sicer morali najti povsod, omejene pa so le na razmeroma majhen prostor sredi Evrope. V Potočki zijalki je bila k sreči najdena med koščenimi konicami tudi ena, ki je preluknjana. Nikjer drugje ni nobene druge take, pomeni pa, da moramo luknje smatrati za kulturni pojav. V srednji Evropi so tudi te vrste lukenj element aurignacienske kulture. In kaj je s kulturo v Divjih babah? Kdor pravi, da je »piščalka« moustérienska, s tem ostalino iz Divjih bab I definira kot moustérien. Toda doslej še nihče ni navedel nobenega argumenta, zakaj naj bi ta kultura spadala v moustérien. Njeno analizo sem v precej obsežni razpravi objavil že leta 1999. Neandertalci so svoje orodje obdelovali na poseben način s tako imenovano stopnjevito retušo, ki je v drugih kulturah ni. Predvsem na strgalih pride najbolj do izraza, pri nas v več plasteh Betalovega spodmola. V moustérienskih plasteh imajo taka strgala 20–40-odstotni delež, včasih pa dosežejo celo vrednost 50 odstotkov! Če bi bilo v zbirki nekaj takih strgal, bi se bilo morda težko pogovarjati, ali je to že moustérien ali še ni. Toda v zbirki iz Divjih bab I ni niti enega takega strgala. Celo na deloma retuširanih odbitkih ni nobenega sledu o stopnjeviti retuši. Analiza je dolga, mislim pa, da zadostuje že navedena podrobnost za trditev, da ta kultura ni moustérien. Že sto let stara predvidevanja, da sta neandertalec in moderni človek živela nekaj časa vzporedno, zdaj niso več samo domneva. V Jabrudu v Siriji se v več plasteh menjavata moustérien in aurignacien. Tudi pri nas sta več tisočletij živela oba in sta se nujno morala na razne načine, kar je zelo pomembno, tudi srečevati. V nasprotju z drugimi kulturami, pri katerih lahko ločimo razvojne stopnje, v moustérienu kljub stotisočletnemu trajanju ni videti razvoja. Zelo pomembno je dejstvo, da med moustérienom in aurignacienom ni genetske zveze. Z izumrtjem neandertalcev je moustériena konec. Aurignacien ni od neandertalcev prevzel ničesar. Zato tudi ni in ne more biti prehodnih kultur. Kjer je vplival moderni človek, se je do izginotja spreminjal le moustérien. Neandertalci so živeli na velikem prostoru od Atlantika še daleč v Azijo vsaj sto tisoč let. Če bi delali luknje, bi jih v množici najdišč morali najti na tisoče, pa jih sploh ni. Nasprotno pa so luknje v kosteh posebna značilnost našega aurignaciena. Majhen preluknjan odlomek kronskega odrastka in odkrite koščene konice dokazujejo prisotnost modernega človeka tudi v območju Divjih bab. Neandertalci niso napredovali Neandertalci v sto tisoč letih niso napredovali in seveda niso prišli do umetnosti. Da bi to dosegli že v fazi izumiranja, samo v Divjih babah I in samo delno s piščalko, saj o likovni umetnosti ni sledu, ne pride v poštev. Do preskoka v svet umetnosti ni pripeljal tehnološki napredek, ampak so bili za to potrebni razvitejši možgani. Tudi ta premislek pove, da je »piščalko« naredil moderni človek. So še drugi argumenti, ki pa za razumevanje zahtevajo vsaj nekaj znanja o dogodkih tega časa in jih na kratko ni mogoče omeniti. Precej podrobnejše informacije je najti v naslednjih dveh razpravah: (1) Brodar, M. 1985, Fossile Knochendurchlochungen. - V: Zbornik Ivana Rakovca, Razprave 4. razreda SAZU 26, 29-47 (s slov. prevodom). (2) Brodar, M. 1999, Die Kultur aus der Höhle Divje babe I. - Arheološki vestnik 50, 9-57 (s slov. prevodom). Možna razlaga, kako je prišlo do nenavadne kulture v Divjih babah I, ki še ni bila objavljena, je podana v obširnem delu, ki je že napisano in bo, upam, izšlo v prihodnjem letu. Dr. Mitja Brodar 60.000 let stara neandertalčeva piščal Razni primerki preluknjanih kosti. Številki 3 in 5 sta iz Divjih bab I; pomanjšano Arheologi se pri svojem delu vsakodnevno srečujemo s preteklim, preminulim. Ponavadi ostajajo vprašanja o počelu nekega pojava nepojasnjena. In vendar je naša naloga, da pojasnjujemo pretekle dogodke z arheologiji lastnimi metodami. Človek je, prav tako kot vse ostale oblike žive in nežive narave na našem planetu, enkraten in neponovljiv v vsej svoji biti. Bolj, ko se spuščamo v neskončen labirint njegove preteklosti, bolj nam ostajajo pojavi, povezani z njim, prikriti. Če imamo srečo, nam tu in tam uspe izluščiti neznaten drobec preteklosti, ki potem dolgo osamljen čaka, da se mu pridruži še kakšen. Z nizanjem teh drobcev poskušamo arheologi sestaviti zgodbo o preteklosti, kot se nam zdi, da je potekala. Rezultati našega dela so odvisni predvsem od načina ali metode, s katero se lotimo neke raziskave. Na izbiro metode vpliva najprej značaj raziskovalca, pa tudi obdobje, v katerem se raziskuje neki pojav. Zato sta tudi znanje in znanost nenehno na preizkušnji in podvrženi minevanju oziroma spreminjanju. S tem premislekom sem se odločil pokazati na problematiko izjemne arheološke najdbe brez primere, koščene piščali, odkrite v jamskem najdišču Divje babe I, ki leži na Šebreljski planoti nad dolino Idrijce. V prejšnji Znanosti, 25. septembra, je svoje mnenje o (ne)izvoru koščene piščali na tem mestu podal Mitja Brodar, ki je po poskusnem kopanju pred jamskim vhodom leta 1978 začel s sistematičnimi arheološkimi raziskavami v Divjih babah I leta 1980. Z nekaj enoletnimi presledki so arheološke raziskave potekale do leta 1999. Med leti 1980 in 1986 je raziskave vodil Mitja Brodar, od leta 1989 naprej pa Ivan Turk. Ker je naša dejanja in misli potrebno opazovati v duhu časa, je razumljivo, da sta obe vodji izkopavanj zastavili način izkopavanj tako, kot sta menila, da je najbolje. Mitja Brodar se je zanašal na izkopavanje po plasteh in na kulturne ostanke v njih, kamena orodja in koščene predmete. Ivan Turk se je zavedal tveganja pri prepoznavanju jamskih plasti. Zato se je raje oprl na vrsto neodvisnih raziskav jamskih plasti, ohranjenega cvetnega prahu in zoglenelih lesnih ostankov ter živalskih kosti znotraj arbitrarno določenih režnjev debeline 12 cm. Ta način mu je omogočil nadzorovano opazovanje sprememb v odloženih jamskih plasteh, ki posredno kažejo na spreminjanje podnebja tako na lokalni kot tudi na planetarni ravni skozi desettisočletja. Za časovno umeščanje posameznih sedimentacijskih nivojev je dal izdelati serijo treh neodvisnih načinov radiometričnega datiranja. Ugotovitve dolgoletnih sistematičnih naravoslovnih raziskav Ivana Turka s sodelavci so bile objavljene leta 2007 v obsežni knjigi z naslovom Divje babe I, 1. del. V drugem delu, ki je v pripravi, bo v celoti predstavljena kultura Divjih bab I. Preobrat Skoraj anonimna izkopavanja nad dolino Idrijce so leta 1995 doživela nenaden preobrat. Za to so poskrbeli angleški novinarji, ki so zgrabili za kost. Pa ne za katero koli kost, temveč za stegnenico mladega jamskega medveda z umetno izdelanimi luknjami, ki je zdaj datirana na 60 tisočletij. Če bi bila najdba medvedje stegnenice z luknjami 30 tisočletij mlajša, niti ne bi bila tako posebna. Tako pa se je »napačna« najdba znašla v srednjepaleolitski plasti, ki pripada mousterienski kulturi, njen izključni nosilec pa je neandertalec. Prvovrstna senzacija je bila zagotovljena. Nanjo so se burno odzvali zahodnoevropski znanstveniki, ki se imajo za vodilne raziskovalce starejše kamene dobe ali paleolitika (podrobneje Kavur 2000). V zadnjih desetih letih je potekala živahna debata med odkritelji koščene piščali, ki so tehtno korak za korakom preverjali različne možnosti nastanka lukenj na stegnenici mladega jamskega medveda in gorečimi zagovorniki naravnega nastanka lukenj brez tehtnih dokazov. Tako naj bi enkrat naredile luknje zveri, kot so jamski medved, jamska hijena ali volk, drugič spet glodalci, med krivci so se znašle celo bakterije. Ivan Turk je na vsak nasprotujoči članek odgovoril s še trdnejšimi dokazi. V desetletju iskanja odgovorov in pisanja ugovorov dvomljivcem je zdaj jasno, da je luknje izdelal človek. Zanimivo je, da so se enake ali podobne koščene piščali ohranile vse do danes pri različnih ljudstvih sveta. V te piščali ne podvomi noben znanstvenik. Kot nekateri ne podvomijo v zastarelo domnevo iz začetka 20. stoletja, da je izdelovalec koščenih predmetov izključno anatomsko moderni človek, nosilec aurignacienske in njej sledečih kultur. Nekoč zgolj domneva je do konca 20. stoletja na tiho prešla v dogmo: vse koščene izdelke je naredil izključno anatomsko moderni človek. Poučno knjigo o izvoru anatomsko modernih ljudi in njegovi postopni poselitvi našega planeta je napisal Spencer Wells. Objava v slovenščini je izšla leta 2005 z naslovom Odiseja človeštva. Genetsko potovanje človeka od začetkov do danes. Tako je brez kančka dvoma zapisano, da je anatomsko moderni človek v Evropo počasi napredoval iz vzhoda in šele pred 30-35 tisočletji dospel v srednjo Evropo. Ob senzacionalnem odkritju so drugi koščeni izdelki, ki so prav tako izjemno pomembni, ostali skoraj neopazni. A ne v pozornih očeh Ivana Turka. Tako je med več deset tisoč kostnimi odlomki iz mousterienskih plasti, ki so nastale pred 40-80 tisočletji, prepoznal 12 odlomkov, ki spominjajo na koščene konice iz Potočke zijalke. Eden izmed odlomkov je bil odkrit celo v plasti 20, ki je nastala pred 115 tisočletji. Mnogo bolje so ohranjeni ostanki koščenih konic iz plasti 2 in 3. Plast 2 je po najnovejših raziskavah datirana na starost 40 tisoč let. Zelo pomembno najdišče z ostanki koščenih konic je hrvaško jamsko najdišče Vindija blizu slovensko-hrvaške meje. V eni od plasti so arheologi odkrili kostne ostanke neandertalcev in koščene konice skupaj. Ostanki neandertalcev so z radiometričnimi metodami datirani na starost 32 tisoč let. Povedati je treba, da v tej plasti ni sledov, ki bi kazali na prisotnost anatomsko modernih ljudi. To bi lahko pomenilo, da je koščene konice iz te plasti naredil neandertalec. Tudi koščene konice Čeprav mnogi strokovnjaki ne morejo zanikati dejstva, da so neandertalci obvladali obdelavo kosti, pa radi poudarijo njihovo redkost v mousterienu, ali bolje rečeno v jamskih plasteh mousterienske starosti. Neandertalci verjetno niso bili življenjsko odvisni od koščenih predmetov, saj so jim zadostovale različne vrste lesa za različne namene. Kadar pa so se lotili izdelave predmetov iz kosti, so uporabili ista kamena orodja in iste tehnike, ki so jih uporabljali pri obdelavi lesa. Rezbarjenje kosti ne zahteva večjih intelektualnih naporov kot rezbarjenje lesa, temveč le več vztrajnosti zaradi večje trdote kosti. Do tega spoznanja so me pripeljali lastni preizkusi izdelave tako lesenih kot tudi koščenih konic in drugih predmetov. Prav po koščenih konicah je od samega odkritja naprej v Evropi zaslovela visokogorska jamska postojanka ledenodobnih lovcev, Potočka zijalka. Do zdaj je bilo v njej odkritih 136 različno ohranjenih koščenih izdelkov, od tega 125 koščenih konic, ki jih strokovnjaki tradicionalno pripisujejo anatomsko modernemu človeku izpred 30 tisočletij. Vendar redki ostanki koščenih konic v Divjih babah I dokazujejo, da so jih izdelovali že neandertalci. Da Divje babe I v obdelavi kosti niso osamljene, naj omenim še plano najdišče Salzgitter-Lebenstedt v Nemčiji. Na tem najdišču, starem 50 tisoč let, je bilo najdenih več ošiljenih živalskih reber (verjetno klini za šotore) in ena popolnoma izrabljena koščena konica z izjedo na bazi. Prisotnost ali odsotnost ter številčnost in kakovost kulturnih ostankov v jamskih plasteh je odvisna predvsem od tega, ali so ljudje živeli na planem z zavetjem pod šotori in so v jame zahajali le občasno ali pa so v jami živeli neprekinjeno dlje časa. Redkost kamenih in koščenih orodij v plasteh Divjih bab I kaže prav na to, da so ljudje v jamo zahajali le izjemoma in so se večinoma zadrževali na planem. Najdba koščene piščali v Divjih babah I po mnenju nekaterih le dodatno potrjuje dejstvo, da so neandertalci bili vešči obdelave kosti in izdelave koščenih predmetov. Če pa je neandertalec resnično uporabil naluknjano kost kot piščal, je nemogoče dokazati. Dejansko tega ne moremo dokazati za nobeno od človeka naluknjano kost, najsi bo iz srednjega ali mlajšega paleolitika. Tu je potrebno omeniti še dejstvo, da je naluknjana stegnenica jamskega medveda iz Divjih bab I do zdaj edina kost z luknjami, na kateri je bila narejena serija različnih raziskav o nastanku lukenj. Zato je potrebno dvomiti v verodostojnost in poštenost tistih strokovnjakov, ki na eni strani povsem zanikajo človeški nastanek lukenj na kosti iz Divjih bab I ne glede na opravljene raziskave, po drugi strani pa nekritično sprejemajo vsako cevasto kost z luknjo iz mlajšega paleolitika kot piščal, čeprav na nobeni od teh niso bile opravljene poglobljene raziskave o nastanku lukenj. Evropska različica moderne človeške vrste? Mitja Brodar se v članku »Piščalka« iz Divjih bab ni neandertalska, objavljenem na tem mestu sklicuje na svoj članek z naslovom Kultura iz jame Divje babe I v Arheološkem vestniku 50, str. 38-57. V njem na poskuša na podlagi kulturnih ostankov v Divjih babah I pokazati na nižje spoznavne (kognitivne) zmožnosti neandertalcev v primerjavi z anatomsko modernimi ljudmi. Po njegovem naj neandertalec ne bi bil vešč rezbarjenja koščenih izdelkov. Zato vpelje evropsko različico moderne človeške vrste, ki je v Divjih babah I za seboj pustila koščene izdelke in kamena orodja in odbitke. Ta človeška vrsta naj bi živela vzporedno z neandertalci. Problem v tej domnevi se pokaže, ko je potrebno navesti konkretne primere. Če poznamo številne kostne ostanke neandertalcev v obdobju med 40-120 tisoč leti po vsej Evropi in na Bližnjem vzhodu, nimamo niti enega ostanka kake druge človeške vrste iz istega obdobja v Evropi. Spencer Wells v Odiseji človeštva pokaže, da neandertalci in anatomsko moderni ljudje genetsko pripadajo dvema povsem različnima človeškima vrstama. Neandertalci se razvijejo v Evropi, anatomsko moderni ljudje pa imajo izvor v Afriki. Do genetskega mešanja nikakor ni moglo priti. Kostni ostanki, ki zanesljivo pripadajo anatomsko modernemu človeku in so starejši od 30 tisoč let, so zaenkrat bili odkriti le v romunskem jamskem najdišču Peştera cu Oase (34-35 tisoč let) in v Mladeču na Češkem (34-35 tisoč let). Naj še enkrat spomnim na jamsko najdišče Vindija, kjer so bili ostanki neandertalcev nedavno datirani na starost 32 tisoč let, poleg njih pa so bile odkrite tudi koščene konice. Po mojem prepričanju ostaja problematična tudi Potočka zijalka, v kateri so bila poleg koščenih konic odkrita tudi kamena orodja. Mnoga izmed njih kažejo povsem srednjepaleolitske, torej mousterienske elemente. Zadnje radiometrične datacije na kosteh neandertalcev iz jamskega najdišča Vindija nakazujejo možnost, da so tudi v Potočko zijalko zahajali neandertalci prav v času nastanka koščenih konic. Zato ob trenutnem stanju raziskav ni mogoče z gotovostjo trditi, katera od človeških vrst je izdelala konice in kamena orodja, ki so se ohranila v Potočki zijalki. Nova metoda Če je do sredine 20. stoletja še bilo mogoče kulturne stopnje starejše kamene dobe, paleolitika, določati po lastnem prepričanju in v skladu s preživelimi dogmami se je po letu 1950 takšna razlaga kulturnih pojavov morala postopoma umikati novemu načinu naravoslovnega umeščanja arheoloških in drugih ostankov v čas. Povsem novo dimenzijo v arheologiji je omogočilo spoznanje, da je mogoče meriti starost rastlinskih in kostnih ostankov na podlagi razpolovnih dob radioaktivnega ogljika 14C. Metoda je bila uvedena leta 1950 in nekateri napredni strokovnjaki so jo sprejeli kot nov pripomoček. Lep primer je madžarsko jamsko najdišče Istállóskő, kjer je bilo prav tako odkrito veliko število koščenih konic. Izkopavalec Vertes je povsem novo metodo takoj izkoristil in rezultate objavil leta 1955. Po drugi strani je bilo gradivo iz Potočke zijalke, enega od najpomembnejših paleolitskih najdišč v Evropi, z isto metodo datirano šele leta 2001. Mitja Brodar je zavračal novo metodo, ki bi omogočila jamska najdišča, v katerih je kopal, natančneje časovno umestiti. Tako je vztrajal in še vedno vztraja na neposrednem povezovanju jamskih najdišč le na podlagi poznavanja presekov jamskih plasti posameznih najdišč, čeprav je jasno, da ima vsako jamsko najdišče povsem samosvojo dinamiko odlaganja plasti. V slovenski paleolitik je različne radiometrične raziskave kot neodvisno metodo intenzivno vpeljal prav Ivan Turk in preveril njihovo uporabnost v Divjih babah I. Rezultat ni izostal. Kdor je pozorno prebral članek Mitje Brodarja v prilogi Znanost, je opazil, da navaja svoj članek iz leta 1999 in opozori na svojo knjigo, ki jo še piše. Ne omeni pa številnih člankov o Divjih babah I, ki jih je objavil Ivan Turk s strokovnimi sodelavci, zamolči pa tudi v letu 2007 izdano knjigo Divje babe I, 1. del. Zato je na mestu, da napako popravim in vse, ki vas tematika zanima podrobneje, napotim na strokovno literaturo. Tako si boste lahko ustvarili lastno mnenje o umskih sposobnostih in rokodelskih spretnostih neandertalcev, neodvisno od Mitje Brodarja, Ivana Turka ali mene. Pa obilo znanstvene zabave. Boštjan Odar, univ. dipl. arheolog, Še o luknjah v kosteh Dr. Mitja Brodar je v prilogi Dela, Znanost 25. septembra opisal odkritje in potek raziskovanja paleolitskega najdišča Divje babe I in II in podal osnovne informacije o problematiki lukenj v kosteh. Ker so take luknje lahko tudi opora ali vsaj indic pri kronoloških interpretacijah, je posebno pozornost, čemur je bil članek v prvi vrsti tudi namenjen, posvetil problemu kulturne umestitve kosti z luknjami iz Divjih bab I. Natančneje spregovori o »piščalki«, za katero na podlagi tehtnih argumentov podvomi, da bi bila lahko delo že neandertalca oziroma nosilca mousterienske kulture. Ob vprašanju, ali je luknje v nekaterih fosilnih kosteh iz Divjih bab I izdelal neandertalec ali že moderni človek, pa je že od najdbe »piščalke« naprej še vedno odprto tudi vprašanje, ali so luknje v konkretni kosti sploh delo človeških rok; pa čeprav je bilo o tem napisanih že precej študij. Kljub vsemu pa je zaradi, kot jo poimenuje dr. Mitja Brodar, »neodgovorne šarlatanske izjave«, vsaj v domači javnosti najdba nekritično sprejeta kot neandertalčeva piščalka. Ugovori tujih avtorjev proti taki interpretaciji pa se celo razlagajo z nevoščljivostjo in podobnimi skorajda neresnimi navedbami. »Prezrti« članek Leta 1999, ko je izkopavanja v Divjih Babah I že vodil dr. Ivan Turk, smo s soavtorji v poljudnoznanstveni reviji Proteus predstavili fragment recentne kosti s poškodbami, ki so glede na razmestitev po kosti presenetljivo podobne razmestitvi lukenj in poškodb na »piščalki«. (P. Jamnik, I. Valentinčič, F. Stele, J. Bizjak, B. Horvat; Je domnevno neandertalčevo piščal le naredila žival; Proteus 9-10, L 61, str. 443-451) Članek je bil v vseh nadaljnjih strokovnih in poljudnih obravnavah »piščalke« iz Divjih bab I prezrt. Razloga za prezrtost sta lahko dva. Ali so v članku zapisane take neumnosti, da je pametneje vse skupaj pozabiti, ali pa tekst opozori na dejstva, ki zagovornikom »piščalke« niso bila najbolj všeč. Kot avtor težko sodim o tekstu, vendar je bil pri pripravi članka uporabljen metodološki pristop in znanstveni instrumentarij, ki mu strokovno ni mogoče oporekati. Ker so težave menda nastopile že pri recenziji teksta za objavo v reviji Proteus, sem prepričan, da vzrok za prezrtost niso morda zapisane neumnosti. Zdi se mi, da je zato ob prispevku dr. Mitje Brodarja, ki izpostavi dilemo kulturne umestitve najdb iz Divjih bab I, prava priložnost, še enkrat opozoriti na vprašanje o antropogenem nastanku lukenj v »piščalki«. Kot enega glavnih argumentov v prid antropogenega nastanka lukenj, raziskovalec »piščalke« iz Divjih bab I, dr. Ivan Turk navaja nenavaden razpored lukenj in poškodb na fosilni medvedovi kosti. Poleg tega argumenta v objavah predstavi še opravljene poskuse na recentnih medvedovih kosteh, eksperimentalno preverjanje možnosti poškodovanja kosti s strani različnih zveri, ki so v času odlaganja sedimenta živele v okolici Divjih bab I, analizo robov lukenj na kosti in umestitev fosilne kosti v sedimentu blizu ostalih najdb. Vsak od teh argumentov ima svojo težo, vendar se dr. I. Turk zaveda, da nedvoumnega dokaza ne ponudi nobena od teh argumentacij, zato tudi sam za kost z luknjami korektno uporablja termin »domnevna neandertalčeva piščalka«. Da eden glavnih argumentov za antropogeni vzrok nastanka lukenj, ta tako imenovani »nenavaden razpored lukenj« ni pravi argument, na podlagi katerega bi se interpretacija najdbe lahko pomaknila v prid antropogenemu nastanku, smo žal »preslišano« opozorili, kot rečeno, že leta 1999 v našem članku. Ker kljub pretečenim letom okoliščine nastanka lukenj še vedno niso jasne, ponovno predstavljam primer, na podlagi katerega se argument »nenavadnega razporeda lukenj« premika v primernejši termin; »redke vendar ne nenavadno razporejene poškodbe na kosteh, ki jih povzročijo živali«. Svinjska kost iz Bohinja Leta 1998 je bil na območju nekdanjih, že novodobnih rudarskih naselij v Bohinju najden kostni ostanek desne stegnenice mlajše domače svinje. Najdena kost (dolžina 107 mm, lateralno-medialna širina proksimalno 29 mm in distalno 21 mm) je zelo podobne velikosti kot domnevna »piščalka« (dolžina 113,6 mm, lateralno-medialna širina proksimalno 28 mm in distalno 43 mm), zato je primerjava med kostema metodološko korektna. Na najdeni kosti so vidne sledi poškodb, ki so nastale kot posledica živalskih ugrizov. Presenetljivo je bilo, da so na kosti skoraj identično razporejene poškodbe, kot sta na domnevni »piščalki« obe luknji in krožna poškodba, ki jo raziskovalci »piščalke« interpretirajo kot tretjo luknjo (glej sliko domnevne piščalke in svinjske kosti). To je bil razlog, da smo se s kostjo sploh začeli ukvarjati. Precej časa je veljalo, da živali povzročajo luknje na kosteh predvsem s podočniki (kanini), kar pa ni nujno. Dr. I. Turk je pri preučevanju živalskih ugrizov ugotovil, da zveri kosti predrejo predvsem z derači. Čeljust deluje kot primež s čemer dosežejo največjo moč prav z derači in ostalimi kočniki in ne s podočniki. Ker se v raziskavah vzrokov nastanka lukenj v »piščalki« ves čas išče le odgovor o nastanku dokončanih lukenj, smo v našem tekstu kot izhodišče postavili tezo, da so luknje nastale sekundarno na mestu prvotne poškodbe. Kost je zaradi fizikalnih, kemičnih in bioloških procesov na poškodovanem delu, ker je bil ta del za različne vplive okolja veliko bolj izpostavljen kot nepoškodovan del kosti, propadla. Začetna poškodba se je tako spremenila v luknjo. V primeru »piščalke« in svinjske kosti so luknje in poškodbe pač v »nenavadnem razporedu.« Za potrditev teze smo z mikroskopom fotografirali poškodbe na svinjski kosti. Na srednji poškodbi se je pokazal odtis v obliki kroga, premera 3,5 mm. Na podlagi primerjave zob različnih živali, z velikostjo in oblikami poškodb na kosti, smo v članku zapisali, da je svinjsko kost s poškodbami verjetno imela med čeljustmi svinja. Nenavaden razpored poškodb bi lahko nastal tako, da je pri stisku kosti z drugim in tretjim meljakom nastal odlom, ki se konča prečno na distalnem delu kosti. Istočasno bi lahko poškodbi, ki sta bližje skupaj, nastali kot posledica manjšega pritiska na kost z zobmi, ki ležijo rostralno (v smeri proti rilcu). Zaradi pritiska druge čeljusti je na nasprotni strani kosti lahko nastala podolgovato pravokotna poškodba, ki se po velikosti ujema z velikostjo kočnikov svinje. Še vedno aktualni opozorili S člankom v Proteusu smo želeli opozoriti na dve dejstvi. Prvič, luknje v fosilnih kosteh, ki se najdejo pri arheoloških izkopavanjih, so lahko nastale tudi kot posledica različnih vplivov okolja na primarno le poškodovano in ne do konca preluknjano kost. To se je dogajalo tisočletja kasneje, ko je bila kost že prekrita z mlajšimi sedimenti. Drugič, »nenavaden razpored lukenj« na »piščali« ni tako nenavaden kot se zdi na prvi pogled. Ocenili smo, da bi bilo oboje potrebno upoštevati pri iskanju odgovora o vzrokih nastanka lukenj v domnevni »neandertalčevi piščalki«, med drugim pa navedli tudi nekaj dejstev, ki govorijo v prid domnevi, da so tudi luknje v »piščalki« nastale sekundarno kot posledica prvotnih poškodb, ki niso predrle stene kosti. Našteta opozorila prihodnjim raziskovalcem kosti z luknjicama iz paleolitskega najdišča Divje babe I so še vedno aktualna. Pavel Jamnik Le dva dni po objavi mojega članka o Divjih babah (»Piščalka« iz Divjih bab ni neandertalska; Znanost, 25. septembra 2008) mi je prišla v roke zadnja številka revije National Geographic (oktober 2008, št. 10). Pod naslovom Odmev pradavnine na str. 20 omenja dr. P. Turk pet lukenj na »neandertalski piščali«, kakor je spet označena. Od kod se je vzela peta luknja, ne vem. Doslej so nekateri domnevali, da sta tudi vdolbini na obeh koncih odlomka ostanka lukenj. Zato sem v svoji razpravi leta 1999 o tem že pisal in pojasnil, da to niso ostanki lukenj. Luknji sta torej le dve. Bolj važna je razprava: Stephen S. Hall, Poslednji neandertalci (42–61), ki jo je ne glede na razne pomanjkljivosti vredno prebrati. V zvezi z mojim člankom opozarjam na str. 53. Zgornja slika zelo lepo kaže razprostranjenost neandertalske poselitve. Manjka sicer vrsta evropskih držav, toda ker gre za globalni prikaz, to niti ne moti preveč. Še bolj ilustrativna je spodnja slika, ki prikazuje prihajanje modernega človeka v Evropo in na raznih mestih še živeče ostanke neandertalcev. Opozarjam le na to, da na takem prikazu vidimo le določen trenutek dolgega razvoja. Dolgo sobivanje obeh vrst je tudi v članku omenjeno. Glavni namen članka je pa drug. Moderno eksaktno metodo določanja DNK so poskusili uporabiti tudi na odkritih neandertalskih kosteh in predstavljeni so že prvi rezultati. Podobno kakor pri radioaktivnem določanju starosti, ki tudi sloni na neoporečni osnovi, so težave določanja DNK pri praktični izvedbi. Zahtevana je popolna sterilnost. Takole piše avtor (str. 47): »Soto Florez si je nadela sterilnega pajaca, sterilne rokavice, čevlje in plastično obrazno masko … nežno je odstranila kost iz zemlje, jo položila v sterilno plastično vrečko, to pa v skrinjo, polno ledu.« Toda malo dalje (str. 52) navede »košček nožne kosti, ki so jo pred skoraj 30 leti našli v jami Vindiji« in je »skoraj vse svoje muzejsko življenje ležala v predalu v Zagrebu. Ker se je praktično niso dotikali, ni bila kontaminirana.« Avtor ne upošteva, da je kost prvi prijel delavec, ki jo je našel, drugi je bil tisti, ki jo je pral, tretji je bil gotovo M. Malez in potem še kdo, preden je prišla v predal. Tej kosti, ki bo dala res »odlične« rezultate, je posvetil še glavni urednik skoraj celostranski (154) slavospev. Težave so različne in imajo jih tudi drugod. Medtem je izšel članek Boštjana Odarja (60.000 let stara neandertalčeva piščal; Znanost, 2. oktobra 2008). Moj namen ni bil začeti nekakšno vojno. Ker napačno razmišljanje ne usahne, sem smatral za svojo dolžnost, da javnosti pojasnim, za kaj gre. To je vse. Dr. Mitja Brodar Oznake: Delo, novosti Komentiraj (3): Matija Turk, petek, 26. september 2008, ob 22:49 Le nekaj dejstev, ki jih Brodar ne navaja: 1) Divje babe I so z različnimi datacijami (preko 100) kronološko najbolje raziskano paleolitsko najdišče v Sloveniji in eno bolje raziskanih v Evropi. 2) Plast s piščaljo je datirana v čas 50-60.000 let. 3) V tem času v Evropi do sedaj ne poznamo nobenih skeletnih ostankov modernega človeka, medtem ko so skelteni ostanki neandertalca številni. Najstarejši skeletni ostanki modernega človeka v Evropi so stari 35.000 let. Kost z luknjami iz Divjih bab I je bila od vsega začetka sporna prav zaradi svoje starosti. Če bi se izkazalo, da so luknje umetnega izvora in ne delo zveri, bi bil edini kandidat za izdelavo neandertalec. To pa bi porušilo dogmo o zaostalem in primitivnem neandertalcu, ter omajalo podobo o modernem človeku, kot edinemu naprednemu, pametnemu in zveličavnemu bitju, ki je kdajkoli obstajalo na tem planetu. Rezultat takšnega mišljenja izpred "100 let" je tudi zgoraj objavljeni članek. Na podlagi poizkusov, ki jih je izvedel I. Turk s sodelavci, je bilo ugotovljeno, da skoraj ni možno, da bi na takšen način na diafizi kostne kompakte luknje naredila zver. Ugotovili pa so tudi, na kakšen način in s kakšnimi orodji (ta so bila v jami odkrita) bi lahko luknje izdelal človek. Več o problematiki piščali in o najdišču Divje babe I je bilo v zadnjih 10 letih napisano v Arheološkem vestniku, lani pa je izšla monografija "Divje babe I, 1. del". Teh del Brodar niti ne omeni. Lep pozdrav, Matija Turk, arheolog Tomaž Ogrin, sobota, 27. september 2008, ob 14:29 Odtipkam "neandertalec" in izskoči z njim Wikipedija. Ne piše kdo ali koliko jih je sodelovalo v članku. http://sl.wikipedia.org/wiki/Neandertalec Tudi piše o vzporednem človeškem bitju. Ampak seveda te vrste enciklopedije niso merodajne, saj vsak lahko napiše skoraj kar hoče. Če ni nikogar, ki bi popravil, ostane. Zelo zanimiva tema. Ne odnehajte s strokovnimi prispevki! Boris Kumer, nedelja, 28. september 2008, ob 10:53 Tale poobjava me je prav posebej pritegnila, ker sem doma relativno blizu in se občasno sprehodim po in pod robom Šebreljske planote, včasih tudi mimo tistih rešetk, za katerimi se je dogajalo opisano odkrivanje arheološko-zgodovinskih (ne)resnic … Beseda »ne« v oklepaju ni postavljena zlonamerno, temveč zato, ker sem ob zadovoljstvu, da imamo tudi v naši bližini tako arheološko posebnost, vedno malce škilil tudi na polemiko, ki se je v zvezi s piščalko delno odvijala tudi pred očmi nestrokovne javnosti (drugi del polemike, iz strokovne javnosti in zakulisja, mi ni bil dosegljiv). Vseskozi mi je bilo jasno, da se interes za utrditev teze o neandertalčevi piščalki razteza od nacionalnega, prek lokalnega do osebnega. In, kadar je interes tako enosmeren, je manj prostora za nasprotne argumente in kritike, posebej še, če te izvirajo iz domačih logov. Kakorkoli, ob mojem sicer površnem spremljanju zadeve, sem tokrat prvič zasledil, da ni problem dokazovanja teze o neandertalčevi piščalki le v dilemi, ali so luknje v kost naredili zobje zveri ali orodje neandertalca, temveč je treba pretehtati tudi, ali je luknje naredil neandertalec ali moderni človek. Če zobe zveri izločimo in tako sprejmemo dokaze pridobljene z opravljenimi simulacijami ugrizov ter uporabo takratnega orodja (o izpeljavi teh se dr. Turk in dr. Brodar strinjata), ostane teza vprašljiva (vsaj) še z vidika datiranja kosti. Tu se pojavi problem, zaradi katerega sem se lotil tega pisanja. Namreč, vedno me je znotraj arheoloških dokazovanj zanimalo, kakšna je možnost, da se predmet datiranja pomotoma znajde v neki drugi arheološki plasti oz. zanimalo me je, kako se dokazuje, da je bil določen predmet zares najden in izločen ravno iz arheološke plasti na osnovi katere je bilo opravljeno določanje njegove starosti. Torej, zelo poenostavljeno, če prav razumem usmerjenost večine neandertalcu nasprotnih argumentov dr. Brodarja in dodatnih argumentov zanj Matije Turka (pravzaprav gre le za enega, sestavljenega iz treh), teza o neandertalčevi piščalki v Divjih babah v svojem temelju stoji in pade na pravilnem datiranju !? Če torej pade na datiranju (in prej odmislimo zobe zveri), potem vse drugo govori v prid trditve, da je piščalko izdelal moderni človek!? Še vedno lepa najdba, ne pa več edinstvena in predvsem ne več temelj novi teoriji o sposobnostih neandertalca ... Hotel sem že zaključiti s pisanjem in pobarati koga od morebitnih tu prisotnih strokovnjakov za še kakšno besedo, vezano na moje »prebliske« in poenostavitve, pa sem si prej vseeno še malo pomagal z Googlom. Ta mi je odkril tudi za nestrokovnjaka zanimiv del Arheološkega vestnika (http://av.zrc-sazu.si/pdf/52/AV_52_Turk_et_al_1.pdf). Na 30 strani lahko razberemo, da je bila kost-piščalka izjemna ne samo zaradi dveh in pol lukenj, ampak tudi sicer. Tam se namreč zastavljajo zanimiva vprašanja – med drugimi: » … Zakaj sediment, kljub številnim odprtinam na piščali, ni prodrl v medularno votlino in se tam sedimentiral, kot se je to zgodilo pri vseh cevastih kosteh s post mortem dostopno medularno votlino v plasti s piščaljo. Zakaj se je inkrustirala in oblepila s sedimentom samo površina kosti?…« Kot rečeno, še par takih vprašanj je moč tam prebrati in res bi bil hvaležen komu s strokovno podlago, če jih komentira. Da ne pozabim, tiste »divje« konce je vredno obiskati predvsem zaradi čudovite narave in prijaznih ljudi, ki tam živijo zdaj, manj pa zato, ker bi nas tja iz globin oddaljene zgodovine vabila melodija neandertalčeve piščalke. Moje mnenje! Boris Kumer SDS: Virant nadaljuje čistko politično neprimernih kadrov 25 September, 2013 - 15:37 Tekst: STA | Foto: Bobo Minister Virant nadaljuje čistko kadrov, ki so zaradi politične pripadnosti zanj neprimerni, so se v SDS odzvali na ponovitev postopka izbire načelnika Upravne enote Ljubljana in razrešitev pred časom imenovane Mojce Kucler Dolinar. Izjava SDS: Upravne enote (p)ostajajo vrtiček za Virantovo politično kadrovanje. Minister Virant nadaljuje čistko kadrov, ki so zaradi politične pripadnosti zanj neprimerni. Ob tem pa še zavaja javnost, da to počne zato, ker postopki po njegovem niso bili izpeljani odprto in transparentno. Natečaj za UE Ljubljana je objavil njegov takratni minister Senko Pličanič, zakaj več kot pol leta pred iztekom mandata naj vpraša njega, ne pa da problematizira ravnanje njegovega naslednika Zvoneta Černača, ki je natečaj z izbiro kandidatke, ki je bila v natečajnem postopku pred posebno natečajno komisijo (ki je ne imenuje minister) izbrana kot primerna, samo zaključil. Mojca Kucler Dolinar je na koncu postopka ostala tudi edina kandidatka. Če je za Viranta problem odprtost in transparentnost postopka, naj se o tem pogovori sam s sabo, saj je Pličanič natečaj objavil (Černač pa postopek zaključil) v skladu z zakonom, ki je bil sprejet v času Virantovega ministrovanja javni upravi v mandatu 2004 - 2008. Tudi nekatere druge natečaje za načelnike Upravnih enot je takratni minister Pličanič objavil več mesecev pred iztekom mandata, pa za Viranta to ni sporno. Ker jih zasedajo njemu politično bližji kadri? Upravne enote torej (p)ostajajo vrtiček za Virantovo politično kadrovanje, zaradi tega načina izgubljajo na strokovnosti in ostajajo poligon za njegovo "igračkanje" z racionalizacijami, poenostavitvami in debirokratizacijo (resnični birokratski problemi so namreč drugje in ne pri tem, kdo bo izpolnil obrazce in podobnih "poenostavitvah"). http://www.rtvslo.si/slovenija/sindikati-odsli-bratuskova-ocitno-se-ne-zavedajo-resnosti-razmer/318709 V Sloveniji gre za zaroto. Tistih, ki so vladali že v bivšem totalitarnem sistemu in njihovih ideoloških dedičev. S tem da ideologija in partizanska ikonografija služita samo za podaljševanje oblasti. Pobrati vse, kar se pobrati da in potem tudi če crkne država. Recept je preprost: 1. Javno upravo bomo ščitili do konca - to je namreč naša volilna baza, ki je skupaj z družinskimi člani dovolj velika, da nam zagotavlja nekaj sto tisoč glasov na volitvah. 2. Z demagoškimi medijskimi spini bomo na svoji strani zadržali 10% državljanov po rodu iz ex Yu. Do njih bomo demagoško pokroviteljski v stilu "če ne boste volili nas, še trenerk ne boste smeli več obleči, ker vam bo nazadnjaška desnica to preprečila". 3. Vse tiste razmišljujoče, ki vseeno ne padejo na prvo finto in dvomijo v naše poveličevanje komunizma, bomo "reprogramirali" tako, da bomo kot antipod komunizma postavili domobranstvo in ne demokracijo. Če bo nekdo proti komunizmu, bomo dosegli, da ga bo javnost imela za domobranca in ne - kot je normalno v drugih državah - za demokrata. In to je že dovolj za vsakokratno zmago na volitvah. Zato se bodo krvosesi davkoplačevalskega denarja še vedno z visokimi plačami skrivali na uradih za enake možnosti, za verske skupnosti, uradih informacjske pooblaščenke, uradih varuha človekovih pravic ..., zavodih za zdravstveno varstvo, za šport, za spodbujanje zaposlovanja invalidov ..., agencijah za kmetijske trge in razvoj podeželja, za javnopravne evidence, za kakovost v visokem šolstvu ... neštetih brezveznih direktoratih itd, itd. "Naši" pa bodo preko takih in drugačnih pogodb še vedno vlekli težke denarje iz državnih podjetij. Zato bodo - tudi če so 50 let šikanirali vernike vseh religij - dovolili prenovo pravoslavne cerkve, graditev džamije in še naprej strašili, da se bodo morali "južnaki" skrivati v luknje, če oni ne bodo vladali ... in delili drobtinice. Zato bodo stanovniki, kučani. ribičiči in podobni vsakič ob pravem času na plano povlekli antagonizem med dobrimi partizani in slabimi domobranci in vsakič naredili še enačaj med partizani in komunisti, da bodo mladim v kali preprečili slabo razmišljati o bivšem sistemu. Zato bodo predsedniki Združenja manager vedno le pravoverni "naši fantje", ki bodo na predavanje o etiki v gospodarstvu vabili predavati Kučana in Ribičiča(?!!) in zato pravoverni novinarji tega bednega in vsega pomilovanja vrednega početja sploh ne bodo problematizirali. Itd. Itd. In ko bo jutri ali pojutrišnjem odšla Bratuškova, bo večina zaslepljenih državljanov Slovenije pomagala na prestolu ustoličiti Kardeljevega vnuka, ali pa sina pokojne državne tožilke (ni vsaka velika svinjarija kaznivo dejanje), in še enkrat več nasedla zgoraj opisani prefinjeni indoktrinaciji. Edvard Kocbek: Molitev Sem, ker sem bil, in vsakdo me bo mogel pozabiti. ln vendar moram reči: sem in bil sem in bom, in zato sem več od pozabljanja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča. Vse je večno, kar nastane, rojstvo je močnejše od smrti, vztrajnejše od obupa in samote, silnejše od hrupa in greha, slovesnejše od zavrženosti. Nikoli ne bom prenehal biti. Nikoli. Amen. Janša: Krpanje lukenj v tajkunskih bankah Foruma 21 ogroža našo prihodnost Srečanje Janše s seniorji SDS-a 28. september 2013 ob 14:29, zadnji poseg: 28. september 2013 ob 20:10 Šentilj - MMC RTV SLO/STA Zaradi "imaginarnega" načrtovanja pri proračunu bo Slovenija padla s finančnih trgov, reševali nas bodo drugi, je dejal Janez Janša. Če kdaj, bi se morali zdaj postaviti po robu, je pozval. Predlog proračuna za leto 2014, ki ga je pripravila vlada, je po mnenju predsednika SDS-a Janeza Janše "prazen". Izdatki se ne zmanjšujejo, temveč povečujejo, primanjkljaj pa se na podlagi "imaginarnih dohodkov" iz obdavčenja sive ekonomije le na videz zapira, je povedal okoli 1.000 udeležencem srečanja s seniorji stranke v Šentilju. "Računica se ne bo izšla, zato bo Slovenija zaradi takšnega planiranja padla s finančnih trgov. To se bo zgodilo najpozneje po tem, ko bomo na mizo dobili rezultate stresnih testov bank. Popolnoma jasno je, da smo s prisego aktualne vlade stopili na pot, ko nas bodo reševali drugi," je dejal Janša. Predlog proračuna je sicer napisan tako, da ustreza merilu 3-odstotnega primanjkljaja, kot je zahteval Bruselj, je ugotovil. Niso pa v njegovi strukturi vključena priporočila o znižanju strukture izdatkov, in ti ostajajo takšni kot letos, ko ima Slovenija rekorden primanjkljaj. Zaupnica Bratuškovi "brezpredmetna" Na vprašanje, ali bi morala ob morebitnem rebalansu proračuna (finančni minister Uroš Čufer se bo "potrudil", da ga, če se le da, ne bo) premierka Alenka Bratušek glasovanje o zaupnici vezati tudi nanj, je Janša odvrnil, da je vprašanje brezpredmetno. Nezaupnico bodo po njegovem mnenju še prej dali mednarodni finančni trgi, o zaupnici pa bodo nato odločali drugi, "po domače rečeno - trojka". Višanje davkov "ni noben ukrep" O tem, ali med vladnimi ukrepi vidi tudi kaj pozitivnega, je Janša dejal, da sam pravzaprav sploh ne vidi nobenega ukrepa. "To, da napoveš zvišanje davkov in nekaj sto milijonov evrov iz obdavčenja sive ekonomije, zame niso ukrepi. Ukrepi, ki bi nekaj pomenili, so odprava denarja za privilegije iz proračuna in pokojninskega sistema ter zmanjšanje administrativnega dela javnega sektorja za kakšnih 30.000-40.000 ljudi," je dejal Janša. Kaj o Sloveniji pravijo evropske stranke Velikih razlik med političnimi skupinami v Evropskem parlamentu niti ni, saj tam - razen nekaj skrajnih posameznikov - ni nikogar z mnenjem, da lahko dolgoročno več porabiš, kot ustvariš, je odgovoril na vprašanje o mnenju Evropske ljudske stranke o usodi Slovenije. Bolj od tega o hitrosti prihoda trojke v Slovenijo po njegovih besedah odloča nekakšen objektivni časovni potek različnih volitev v Evropi. "Tajkunske banke Foruma 21" Dotaknil se je tudi nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke. Prelaganje bremen za poplačilo lukenj, ki so jih člani Foruma 21 naredili v tajkunskih bankah, neposredno ogroža pokojnine, delovna mesta, plače in našo prihodnost ter je popolnoma napačna pot, je prepričan prvak opozicije. Temu bi se morali po njegovem mnenju postaviti po robu. Janša še dodaja, da bi bilo gotovo daleč najceneje, če bi lahko slovenske banke enostavno zaprli brez finančnih posledic in odprli nove. A to se ne da, saj so zadaj velike finančne luknje, ki so obešene na ramena davkoplačevalcev, teh pa Slovenija sama ne bo mogla pokriti. Ker se sami ne znamo spraviti v red, bodo žal morali priti drugi, ki bodo postavili te pogoje, je v Šentilju še povedal Janša. Al. Ma. Foto in video: Slavje (a)tipičnih popevk MMC-jevi pogovori z zmagovalci Popevke 30. september 2013 ob 08:52, zadnji poseg: 30. september 2013 ob 10:32 Ljubljana - MMC RTV SLO Netipična popevka brez refrena je prepričala strokovno žirijo. Skladba, ki bi morala zaživeti že na Melodijah morja in sonca, je osvojila občinstvo. Šanson, vpet v popevko, je izstopal v interpretacijskem smislu, medtem ko je za najboljše besedilo poskrbela mojstrica besed. 38. Slovenska popevka je na svojem vrhu ustoličila dva stara obraza festivala. Strokovno žirijo, ki so jo sestavljali Drago Mislej - Mef, Matej Wolf, Tinkara Kovač, Rudi Pančur in Mojca Menart, je prepričala skladba Po čem diši ta dan nagrajenca Slovenske popevke leta 1998 za najboljšega debitanta Andraža Hribarja. "Gre za precej atipično pesem, brez refrena - gre za pripovedno lirično skladbo. Imam pa občutek, da imamo Slovenci še vedno eno staroslovansko dušo, ki je pripravljena na pripovedovanje pravljic: da skozi zgodbe začutimo dejansko stanje," je za MMC dejal Hribar. Občinstvo ponovno izbralo Evo Černe, žirija Andraža Hribarja Hribar, ki je zmagovalno skladbo ustvaril s Patrikom Greblom, je bil vse od prvega nastopa na Popevki rednejši gost na Emi, kjer je do zdaj nastopil štirikrat. Najvišje pa se je uvrstil leta 2001 s pesmijo Življenje je. Takoj naslednje leto pa je na svoje police pospravil prvo nagrado festivala slovenskega šansona za skladbo Cigaret. Eva "spet doma" v studiu 1 Tretji nastop za staro znanko studia 1 - saj je prav v njem slavila zmago na Bitki talentov - Evo Černe na Slovenski popevki se je izkazal za srečnega. 24-letna pevka je na festivalu prvič nastopila leta 2007 in že takrat osvojila srca občinstva. Tokrat pa ji je to uspelo s skladbo Vrti se v ritmu. "Sem drugačna, kot sem bila. Zdaj se počutim bolje v svoji koži - sem bolj samozavestna. Zato sem tudi hotela bolj živahno skladbo. Imela pa sem jo že kakšno leto pri sebi in mi je bila že čisto domača," je priznala Černetova. Na Slovensko popevko se je po letu 2007 vrnila še enkrat leta 2010 s skladbo Signali. Po treh letih je znova prišla na festival z Rokom Golobom na čelu njene avtorske ekipe, ki jo je dopolnjevala njegova žena Katarina Habe. Leta 2010 sta bila z Golobom druga po izboru občinstva. "Zato sva danes dvakrat bolj vesela," je priznala Černetova in dodala, da je bila skladba narejena za festival Melodije morja in sonca, toda ni bila sprejeta. Zato sta se z njo prijavila na Popevko. Po desetih letih znova slavje Popevka je bila srečna še za enega povratnika na festival, in sicer mojstra šansonov - Jureta Ivanušiča. Znan je kot večkratni nagrajenec festivala šansona (2001, 2005) in Slovenske Popevke (2003). Pred desetimi leti je domov odnesel nagrado za najboljše besedilo. Tokrat pa je za skladbo, za katero je aranžma napisala njegova žena Nana Forte, prejel nagrado za najboljšo interpretacijo za skladbo Plavi angel. "Takoj sem začel razmišljati, da se je treba stvari lotiti malo drugače. Da bi takšno zgodbo, kot je, predstavil, je zahtevalo nekaj več kot le statično petje za mikrofonom," je svojo odločitev za drugačen nastop od drugih dvanajstih tekmovalcev pojasnil Ivanušič. Mejnik v karieri Mance Špik Med zmagovalno četverico pa se je kljub vsemu uspelo vmešati eni debitantki, in sicer priznani mojstrici besed - Barbari P. Ta je znova združila moči z Manco Špik, ki je zapela skladbo To so te reči. "Jaz mislim, da je bil čas, da se to zgodi. Veliko poguma sem zbrala, da je tako. Enostavno sem se odločila, da bom poslušala sebe - svoje srce -, kakšna glasba mi je všeč. Delala bom točno takšne melodije, ki so meni ljube, in ta pesem je ena takšnih. Mislim, da je to en velik mejnik v moji glasbeni karieri," je potrdila Špikova, ki je do zdaj nastopila že na vseh odmevnejših slovenskih glasbenih festivalih. Trikrat je tekmovala na Emi, štirikrat na festivalu MMS, kjer je leta 2007 tudi zmagala, sinoči pa se je s skladbo To so te reči že tretjič vrnila na oder Slovenske popevke. Odzive zmagovalcev si lahko pogledate v spodnjih videih (priporočamo ogled v ločljivosti HD 1080p), v fotogaleriji pa lahko podoživite prireditev z vpogledom v njeno zakulisje. Zbirka pesmi Stekleni biseri besed, izšla 2012, avtorica zdravnica BREDA JELEN SOBOČAN. Pesem iz zbirke. NEŽNOST JE NASELJENA V TEBI za utripanje kresnic v poletni noči, nežnost do trav in do poti, po katerih rišemo svoje sanje. Nežnost mavrice, ki poveže zemljo, ki pada na dvoje, vpne črno pršenje neba, sonce in ogenj. Drsiva skozi življenje. Skrita v objemu nama ljubezen podarja nežnost sveta. Štuhec po zaslišanju: Kriminalisti so bili korektnejši kot Udba pred 30 leti Ovaden je tudi France Cukjati 1. oktober 2013 ob 12:44, zadnji poseg: 1. oktober 2013 ob 16:33 Maribor - MMC RTV SLO/STA V zvezi z izjavami na javni tribuni Zbora za republiko v Lenartu so kriminalisti zaslišali moralnega teologa Ivana Štuheca, ki naj bi bil osumljen kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Gre za Štuhečeve očitke, ki jih je izrekel na račun Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) po objavi obremenjujočega poročila glede izvora premoženja Janeza Janše in Zorana Jankovića. Štuhec je po polurnem zaslišanju v Mariboru dejal, da je bilo to opravljeno korektno. Štuhec je tako kriminalistom kot medijem povedal, da ni bil prvi, ki se je kritično opredeljeval do dela komisije v tistem času. Kot je dejal, je bilo v slovenskem medijskem prostoru jasno, da izračuni, ki jih je delal KPK, niso bili točni, prav tako pa je na svoji spletni strani imela objavljen zakon, ki v taki obliki sploh ni bil več veljaven. Štuhec je ponovil glavni očitek iz Lenarta, da mora, ko skuša neki državni organ dokazati nepravilnosti osebam, ki v političnem prostoru zavzemajo visoko mesto, tisti, ki to počne, to narediti strokovno, neoporečno, dosledno in brez vsakega etičnega dvoma. Rok Praprotnik moteč "Moj osebni etični dvom je, da je eden izmed članov komisije Rok Praprotnik deset let delal kot novinar ter raziskoval področje tako imenovane orožarske afere. Človek, ki se deset let ukvarja z neko osebnostjo, v tem primeru z Janezom Janšo, bi se moral iz etičnih razlogov sam izločiti iz takega postopka, da bi tako komisiji dal dodatno verodostojnost," je dejal Štuhec. Štuhec je kriminalistom še pojasnil pomen besede korupcija. Po njegovih besedah jo Slovar slovenskega knjižnega jezika jo prevaja v smislu prevare ali nepoštenosti, dejansko pa gre v dobesednem prevodu za "skupno lomljenje", kar se da razložiti tudi v intelektualnem smislu. Po njegovem mnenju to pomeni, da bi moral biti organ pregona najprej dosleden v izbiri dokazov, nato pa tudi logičen v izgradnji obtožbe na osnovi pridobljenih dokazov. "Boril sem se za svobodo ocenjevati" "Če so pred mano pravniki, ekonomisti, pa tudi drugi ljudje postavljali dvom o delu protikorupcijske komisije, potem trdim, da nisem kršil nobenega zakona. Ne bom si pustil vzeti te svobode, da smem prosto in svobodno ocenjevati, pa naj gre za predsednika države ali papeža, kaj kdo v tej državi misli in dela. Zato sem se boril in zato sem bil pred več kot 30 leti prvič na zaslišanju na mariborski Udbi. Danes so bili sicer kriminalisti neprimerno bolj korektni kot takrat," je še dejal moralni teolog. Spomnimo, KPK je februarja letos na tožilstvi v Ljubljani in Mariboru podal več predlogov za pregon zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, storjenega proti državnemu organu. Zaradi varstva osebnih podatkov imen na komisiji niso izdali, med ovadenimi pa je, kot je potrdil sam, tudi France Cukjati. SDS: Reforma političnega sistema pogoj za reševanje krize SDS ne bi podprl nobene nove vlade brez volitev 5. oktober 2013 ob 20:32, zadnji poseg: 5. oktober 2013 ob 20:47 Lendava - MMC RTV SLO/STA Svet SDS-a je na seji v Lendavi ocenil, da je Slovenija na robu bankrota in da se je vlada izkazala kot popolnoma nesposobna. SDS zato predlaga takojšnji začetek pogovorov o reformi političnega sistema prek ustavnih sprememb. Po besedah predsednika stranke Janeza Janše, ki je predstavil ugotovitve in sklepe sveta, je Slovenija v primežu vedno hujše gospodarske in politične krize, tisti, ki so na začetku leta zrušili vlado pod vodstvom SDS-a, pa danes račun za svoje destruktivno početje izstavljajo slovenskim davkoplačevalcem. Vladni koaliciji predlaga, naj pripravi vse potrebno za zaprosilo za mednarodno finančno pomoč. Svet SDS-a ocenjuje, da znotraj obstoječega razmerja sil v DZ-ju ni možnosti za oblikovanje učinkovite alternative zdajšnji nesposobni vladi. "SDS ne bi podprl nobene nove vlade brez novih volitev, niti ne bo sodeloval pri takih morebitnih projektih. Tehnične vlade torej ne bo, vsaka vlada, ki se oblikuje na temelju politične večine sedanje koalicije, bo enostransko politična in nezadostna, kot je obstoječa," je povedal Janša. SDS predlaga takojšnji začetek pogovorov o reformi političnega sistema prek ustavnih sprememb, ki so prvi pogoj za reševanje krize. Reforma mora predvsem omogočiti volivcem, da bodo imeli odločilen glas pri izbiri svojega predstavnika, brez naštetega pa ni mogoče računati na izhod iz krize, še sporoča svet SDS-a. Svet stranke je sprejel tudi stališča do aktualnega dogajanja, pri čemer "ostro obsoja poskus ponovnega uvajanja verbalnega delikta". Ravnanje Komisije za preprečevanje korupcije in policije, ki zaradi upravičene kritike ravnanja državnega organa preganja predsednika sveta SDS-a Franceta Cukjatija in nekatere druge slovenske intelektualce, je zavržno in nevredno demokratične države, je dejal Janša. Svet se je seznanil z zapisnikom sestanka med vlado in Mestno občino Ljubljana, ki je bil konec julija letos, iz njega pa izhaja, da je občina pravzaprav nadrejena vladi. Ta dokument je po oceni sveta SDS-a dobra ilustracija za zdajšnjo vlado značilnega diskriminatornega pristopa do ustavno zapovedanega enakomernega razvoja države. Vlada z njim načrtno siromaši malo in srednje gospodarstvo, kmete, podeželje in vse regije razen Ljubljane, ki bo imela poseben, privilegiran položaj pri investicijah iz evropskih sredstev. Pahor se je kmetom zahvalil "kot branikom zdrave pameti" "Davki jemljejo kmetu voljo" 13. oktober 2013 ob 17:09, zadnji poseg: 13. oktober 2013 ob 19:45 Šentjur - MMC RTV SLO Na Ponikvi pri Šentjurju je danes potekalo 10. vseslovensko srečanje kmetov, ki se je začelo z mašo celjskega škofa Stanislava Lipovška in nadaljevalo z govorom predsednika Boruta Pahorja. Srečanje sicer tradicionalno skupaj pripravijo kmetijsko-gozdarska zbornica, občina Šentjur in tamkajšnja župnija. Pahor je izpostavil vlogo ljudi, ki živijo na podeželju. Kot je dejal, je zelo pomembno, ali bo država zlasti v času neprijazne in surove krize znala omogočiti, da bodo mladi ljudje želeli ostati na podeželju. "Smo v času, ko se zdi, da utegnemo svojim otrokom zapustiti slabšo dediščino od tiste, ki so nam jo zapustili naši starši. Če se prepustimo malodušju in bi se to zares zgodilo, bi to bilo malomarno od nas. Niso lahki časi, nihče ne pravi, da jih bomo z lahkoto rešili v prid velike večine pridnih in poštenih ljudi, a trdno sem prepričan, da se bo to zgodilo. Na koncu vedno zmaga dobro," je dejal Pahor, ki se je kmetom "kot branikom zdrave pameti" za njihov vsakodnevni trud zahvalil v imenu države. "Med kmeti ni zadovoljstva" Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič je več kot tisoč zbranih udeležencev slovesne akademije spomnil na nasvete Antona Martina Slomška, zavetnika slovenskih kmetov, pred čigar rojstno hišo dogodek vsako leto tudi poteka. Kljub napredku od tistih časov med kmeti ni zadovoljstva ter zanimanja za ta poklic, je dejal. Logično je, da je slovenskemu kmetu težko biti konkurenčen na evropskem trgu, tudi zato, ker je pri nas kmetovanje bistveno zahtevnejše. Usmeritve gredo v smeri zmanjšanja stroškov pridelave, promocije doma pridelane hrane, prodaje na domu, kratke verige prodaje, kar je po njegovem mnenju prava pot za kmeta in potrošnika. "Vendar nastala kriza, katere posledice so davki, ki nam pretijo, marsikateremu kmetu jemlje voljo, saj se bojijo, da tega bremena ne bodo zmogli. V državi pa je težko narediti red, ker je v preteklosti bila vrednota izkoristiti položaj, ki ga je nekdo zasedel, ter neupravičeno obogateti. Ko bo vrednota biti pošten, delaven in odgovoren ter bomo dojeli, da je dolžnost enaka pravici, bomo lahko pričakovali boljše čase," je dejal Zupančič. Govornik je bil tudi poznavalec evropskega kmetijstva in kmetijskega prava Franci Avsec, ki je poudaril nujnost povezanega delovanja kmetov ter s tem povezane pomembne vloge zadrug. Lipovšek: Srečanje spodbuda za vrednote podeželja Celjski škof Stanislav Lipovšek pa je dejal, da je današnje srečanje velika spodbuda za blagor podeželja in kmetijstva ter za vrednote slovenskega podeželja. Te so bile po njegovem mnenju vedno in so tudi danes izpostavljene številnim pritiskom in negativnim vplivom. Lipovšek ni pozabil izpostaviti, da se tem splošnim pojavom pridružujejo še številne skrbi in vprašanja, ki jih pred njih postavlja osnutek zakona o davku na nepremičnine, pa tudi finančni polom mariborske nadškofije z vsemi negativnimi duhovnimi, verskimi in tudi finančnimi posledicami. B. V. Ötzi ima vsaj 19 še živečih sorodnikov Njegove daljne sorodnike so odkrili pri tirolskih krvodajalcih 14. oktober 2013 ob 12:56, zadnji poseg: 14. oktober 2013 ob 13:35 Innsbruck - MMC RTV SLO Avstrijski znanstveniki so pregledu tirolskih krvodajalcev ugotovili, da ima Ötzi, najstarejše mumificirano človeško telo, staro okoli 5300 let, najmanj 19 živih sorodnikov. Raziskovalci z Inštituta za pravno medicino medicinske fakultete v Innsbrucku so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA odvzeli vzorce DNK-ja okoli 3700 krvodajalcem in jih tudi prosili za podatke o njihovih prednikih. Pri Ötziju so namreč odkrili specifično gensko mutacijo, ki se po besedah avstrijskih raziskovalcev ujema s tisto, ki so jo zasledili v odvzetih DNK-vzorcih. Nihče izmed krvodajalcev pa sicer ni bil obveščen, da je v daljnem sorodstvu z ledenodobnim moškim. Avstrijski raziskovalci menijo, da bi lahko na podobne genske mutacije naleteli v bližnjih pokrajinah, v Engadinski dolini v Švici (tam je najbolj svetovljansko švicarsko letovišče St. Moritz) ter na Južnem Tirolskem, kjer bodo skušali narediti tudi podobno raziskavo. Ötzi naj bi umrl zaradi udarca po glavi Mumificirano telo neolitskega človeka, ki ga hranijo v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu v Italiji, so našli septembra 1991 v Ötztalskih Alpah, v bližini gora Similaun in Hauslabjoch na meji med Avstrijo in Italijo, okoli 100 metrov na ozemlju Italije. Avstrijski preiskovalci so najdbo sprva obravnavali kot novodobno truplo in ga grobo izklesali iz ledu, pri čemer so ga nekoliko poškodovali. Šele ko so ga prepeljali v mrtvašnico v Innsbrucku, so ugotovili, da gre za prazgodovinskega človeka. Ötzi, ki je ime je dobil po bližnji dolini Ötz, velja za eno največjih arheoloških najdb v zadnjem času. Velik je bil okoli 159 centimetrov in star približno 46 let, nosil je gamaše iz kozje kože in slamnato ogrinjalo, pestili pa so ga vnetje sklepov in gliste. V njegovi bližini sta ležala bakrena sekira in tul s puščicami. Znanstveniki so najprej menili, da je umrl zaradi lakote in mraza, toda poznejše raziskave so pokazale, da je bil smrtno ranjen, saj so ugotovili, da ga je v levo ramo zadela puščica, ki mu je poškodovala arterijo pod ključnico. Kri, ki je odtekala po poškodbi, je povzročila velik hematom v prsni votlini. Pozneje so s pomočjo računalniške tomografije odkrili temne lise na hrbtni strani možganov in menili, da je najverjetneje umrl zaradi poškodbe glave, ki naj bi bila posledica udarca po glavi. G. C. Bruselj nagrajuje pisatelja Borisa Pahorja Še eno priznanje za pisateljevo delo 16. oktober 2013 ob 10:05, zadnji poseg: 16. oktober 2013 ob 10:24 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Tržaški pisatelj Boris Pahor bo nocoj prejel nagrado državljan Evrope. V Bruslju s tem priznanjem nagrajujejo spodbujanje boljšega razumevanja in tesnejšega povezovanja med Evropejci ter prispevanje h krepitvi evropskega duha. Vseh dobitnikov nagrade, ki jo Evropski parlament podeljuje posameznikom ali skupinam, je 43, prihajajo pa iz 21 članic EU-ja. Slovenski evropski poslanci so na pobudo Mojce Kleva Kekuš kandidaturo Borisa Pahorja vložili, ker je "kot kritični pisatelj in veliki intelektualec neprecenljivo vplival na slovenski jezik ter na kulturni razvoj območja med Italijo in Slovenijo". Pisatelj je pomemben Slovenec in velik Evropejec, ki uživa velik ugled tako v Sloveniji in Italiji kot v mednarodnem prostoru. Ta nagrada bi ob njegovem 100. jubileju pomenila veliko priznanje za njegovo življenjsko delo, je tedaj pojasnila pobudnica. Pahor, ki je 26. avgusta v družbi svojih bralcev proslavil stoletnico, je med najbolj znanimi slovenskimi pisatelji. Tudi v Evropi ga poznajo po njegovem pronicljivem opisovanju grozot nacističnih koncentracijskih taborišč, v Sloveniji in pri slovenski manjšini v Italiji pa je poleg literarnega opusa znan tudi po družbeno-političnem angažmaju. Njegovo najbolj prepoznavno književno delo doma in v tujini, ki je tudi prva prepoznala njegovo delo, je Nekropola, v njegovem opusu pa velja omeniti vsaj še zbirko novel Grmada v pristanu ter romana Nomadi brez oaze in Spopad s pomladjo. M. K. Vlada z davki nad družine, invalide in socialno najšibkejše Civilna družba za pravično Slovenijo zavrača namere oblasti, da z dodatnimi davki izčrpava najšibkejše in na njihovem hrbtu rešuje državno blagajno, izpraznjeno zaradi oškodovanj v bankah in gospodarstvu. Sedanji predlogi so nepravični in nedomišljeni ter bodo v primeru uveljavitve povzročili nepopravljivo škodo in krivice na račun varčnih posameznikov, družin, kmetov, upokojencev in socialno šibkejših. Predlog davka predstavlja nevarnost nove nacionalizacije nepremičnin tistih, ki plačevanja nekajkrat višjih davčnih obremenitev ne bodo zmogli! Ob tem pa krivci za nastale razmere ohranjajo svoje privilegije in neupravičeno pridobljen kapital! Najprej opozarjamo na vsebinsko spornost davka na nepremičnine, saj gre za že četrto obdavčitev dohodkov zavezancev, ki so zasluženi denar porabili za nakup ali gradnjo nepremičnine (davek na plačo, dohodnina, davek na dodano vrednost in po sedanjem predlogu še davek na nepremičnino). S tem vlada konkretno kaznuje varčno in gospodarno obnašanje vseh, ki so svoje privarčevane prihranke porabili za nekaj trajnejšega, pogosto z velikim večletnim odrekanjem. Predlog v premajhni meri ali sploh ne upošteva dejanskih potreb lastnikov nepremičnin, s čimer izenačuje tiste, ki jim je nepremičnina osnovna potreba in tiste, ki jim je to luksuz. Družine z več otroki bodo bolj obremenjene zaradi večjih stanovanj, ki pa ne predstavljajo višjega standarda, pač pa osnovno življenjsko potrebo. Kmetje in podjetniki bodo plačevali davek na osnovno sredstvo, saj rabijo nepremičnine za opravljanje svoje dejavnosti, višina pa bo povsem neodvisna od gospodarskega potenciala teh nepremičnin. Davčna osnova na podlagi ocenjene tržne vrednosti iz registra nepremičnin je sporna zaradi številnih anomalij, ki so bile javno predstavljene v zadnjih mesecih, še posebej pri nepremičninah, s katerimi ni pravnega prometa. Nenazadnje pa je tudi analiza rešitev drugih držav, ki jih v gradivu navaja vlada, povsem nezadostna za tehtnejše sklepanje o utemeljenosti in domišljenosti predloga ter kaže na preveliko lahkotnost sprejemanja sicer zelo občutljivih sistemskih ukrepov. Vlada stopnjuje pritisk na davkoplačevalce in prebivalce Slovenije tudi z ukinjanjem usklajevanja davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo ter višanjem cene vinjet. Ukinjanje usklajevanja z inflacijo vodi v višjo dohodnino, ki pa se še posebej nesorazmerno poveča pri šibkejših skupinah, to je tistih, ki skrbijo za otroke in invalide. Simulacije kažejo, da se dohodnina paru brez otrok lahko dvigne za 1%, z dvema otrokoma za 3% in s tremi otroki kar za 10%. Podobno tudi občutno višja cena vinjet za vozila z višino preko 1,3 metra nad prednjo osjo najbolj prizadene prav družine z otroki in invalidi. Vse to zgolj potrjuje, da vlada predlaga ukrepe, ki bodo še posebej prizadeli že tako šibke skupine prebivalstva. Civilna družba za pravično Slovenijo, ki povezuje 44 gibanj in združenj, zato od vlade zahteva: - da v najkrajšem času sprejme predstavnike Civilne družbe za pravično Slovenijo, ki je pripravila komentarje in predloge sprememb predlaganih ukrepov davka na nepremičnine, neusklajevanja davčne lestvice in olajšav z inflacijo ter zvišanja cen vinjet; - da odstopi od namere po hitrem postopku sprejemanja zakona o davku na nepremičnine v Državnem zboru RS ter na ta način omogoči soočenje argumentov z vsemi deležniki, saj v nasprotnem primeru tvega, da bo ignoranca oblasti sprožila močan val državljanske nepokorščine. Rupel: Zelo veliko smo dosegli, a me skrbi, da se ta položaj poslabšuje Janša prepričan o prihodu trojke 16. oktober 2013 ob 16:33, zadnji poseg: 16. oktober 2013 ob 20:22 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Slovenci smo v zgodovini zelo veliko dosegli. Dosegli smo svojo državo, postali smo svetovni pojav, stopili smo na svetovno prizorišče, je dejal Dimitrij Rupel, ki ga skrbi, da se ta položaj poslabšuje. Po Ruplovih besedah je njegova nova knjiga nastala zaradi spoznanja "zadrege zanikanja in zavračanja". Nekateri po njegovem mnenju menijo, da nismo ravnali prav, ko smo se na plebiscitu odločili za samostojno državo. Drugi menijo, da ne gre za ustanovitev nove države, ampak le za nadaljevanje slovenske države, ki naj bi jo ustanovili leta 1945. Rupel pri tem postavlja ostro mejo med osvoboditvijo in osamosvojitvijo. "Prva je nastala iz revolucije, druga pa iz demokracije, iz samoodločbe in parlamentarizma," poudarja. Rupel po lastnih besedah želi prispevati k temu, da bi se "pogrezanje" slovenske države nehalo. Med drugim predlaga, da bi se v okviru pristojnosti predsednika republike ali pa kako drugače, morda v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zbralo "vse dobronamerne Slovence v neko telo, ki bi premislilo, kako naprej". Sicer pa tudi meni, da bi se morali v državi dogovoriti za določene institucionalne spremembe v smislu "spoštovanja dosežkov, morale, poštenja, znanja, strokovnosti". Za Rupla KPK le v službi aktualne politike Rupel se je v svojem nagovoru obregnil ob zdajšnjega predsednika republike Boruta Pahorja. "Prejšnji predsednik je dajal veliko pobud v napačno smer, aktualni predsednik pa jih sploh ne daje," je menil. Glede aktualne vlade pa pravi, da se ta namesto z ustvarjanjem ukvarja predvsem s prerazdeljevanjem vse manjše količine dobrin. Avtor knjige je bil kritičen tudi do Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Komisiji je avgusta med drugim prijavil nekdanjega predsednika Danila Türka in nekdanjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, a glede tega ni prejel nobenega odgovora. "Ne morem se znebiti vtisa, da ta komisija služi predvsem politični opciji, ki je trenutno na oblasti," je poudaril Rupel. Janša: Temelji niso bili postavljeni pred 70 leti Na predstavitvi knjige je spregovoril tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je zanikal nedavne navedbe organizatorjev neke prireditve, da so se temelji slovenske državnosti postavljali v Kočevju pred 70 leti. "Če bi se temelji postavljali pred 70 leti, bi bila Slovenija verjetno ustanovna članica ZN-a, ne pa 176.," je poudaril. Eden izmed razlogov za današnje slabo stanje Slovenije je po njegovem mnenju tudi nesodelovanje podpisnikov temeljne listine. "Ko dobi na volitvah večjo podporo opcija, ki izhaja iz Majniške deklaracije, smo vedno odprti za sodelovanje, za koalicije, nobenih ideoloških pogojev ne postavljamo. Kadar zmagajo podporniki temeljne listine, je ekskluzivizem prva beseda," meni Janša. Janša pa je v sklepni besedi glede trenutnega stanja v Sloveniji dejal, da je danes veliko negotovosti in zaskrbljenosti, kar je po njegovem mnenju upravičeno. "Po dveh in še nekaj desetletjih samostojnega življenja v suverenem okolju, ki smo ga bolj ali manj sami kreirali, nas čaka najmanj nekaj let, ko dela te suverenosti ne bo več, ker smo jo zapravili," je poudaril predsednik SDS-a. Ob tem je znova izrazil prepričanje, da Slovenija ne bo sposobna sama poravnati svojih dolgov in bo morala privoliti v pogoje, ki jih bodo postavljali mednarodni posojilodajalci. A. Č. Na Rožniku ukradli neprecenljivi kip Ivana Cankarja Izginilo je delo kiparja Frančiška Smerduja 18. oktober 2013 ob 15:08, zadnji poseg: 18. oktober 2013 ob 15:38 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Nepridipravi so ponoči ukradli bronasti doprsni kip Ivana Cankarja, ki je bil postavljen ob gostilni na Cankarjevem vrhu na Rožniku. Kip je delo kiparja Frančiška Smerduja in ima status kulturne dediščine. Kot so sporočili z ljubljanske mestne občine, je kip neprecenljive vrednosti, saj kalupa zanj ni. Kip je visok približno 70 centimetrov in težak približno 80 kilogramov. Postavljen je bil leta 1948 ob 30. obletnici Cankarjeve smrti. Frančišek Smerdu (1908-1964) se je rodil v Postojni. Leta 1932 je končal akademijo v Zagrebu. Od leta 1946 je bil redni profesor za kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Njegov opus sestavljajo kiparske risbe, nekaj slikarskih del in vinjet ter kipi v mavcu, žgani glini, kamnu, marmorju in bronu. Ustvarjal je ženske akte, figuralne kompozicije, portrete, nagrobne reliefe z religioznimi motivi in spomenike. K. T. Frančišek Smerdu (1980-1964) se je rodil v Postojni. Leta 1932 je končal akademijo v Zagrebu. Važno da se je kipar rodil 16 let po smrti.. Elka rabi novo bundo, zima je pred vrati ;) EPP-jeva "zaskrbljenost za Janšo" odmeva v Bruslju in doma SLS ni želel postati sopredlagatelj resolucije 13. november 2013 ob 15:52, zadnji poseg: 13. november 2013 ob 20:43 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Evropska ljudska stranka (EPP) je izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Sloveniji in tudi zaskrbljenost zaradi obsodbe Janeza Janše. Minister Pličanič pa svari pred komentiranjem sodnih postopkov. Politična skupščina EPP-ja je v resoluciji izpostavila, da je Slovenija v težkem gospodarskem položaju, da potrebuje široko podporo slovenskega prebivalstva za spoprijemanje s posledicami finančne krize, nadaljevanje gospodarskih in drugih potrebnih reform za premostitev krize ter končanje tranzicije. Opozorili so tudi, da je Evropska komisija maja letos poudarila, da je stanje slovenskega pravosodnega sistema nezadovoljivo, in slovenski vladi naložila vrsto ukrepov za izboljšanje. Seznanjeni s pritožbo Janše na drugostopenjsko sodišče Ob tem so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi obsodbe Janše na sodišču prve stopnje. Kot so navedli, so seznanjeni z njegovo pritožbo na drugostopenjsko sodišče, pri tem pa upajo, da bo obravnavana v predpisanem roku treh mesecev. Resolucijo ob tem opominja, da je pravica do poštenega sojenja in domneva nedolžnosti temeljna človekova pravica, zato v EPP-ju pričakujejo, da postopek, ki je v teku, ne bo vodil v izključitev Janše iz politične tekme. Neodvisne organizacije, ko sta Svet Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), pa resolucija poziva, naj skrbno spremljajo usklajenost postopka, ki je v teku, z vladavino prava in mednarodnimi standardi, so danes sporočili iz EPP-ja. Evropska ljudska stranka (EPP) v resoluciji izraža tudi polno podporo svojim članicam SDS-u, Novi Sloveniji in SLS-u. Predsedstvo in politična skupščina EPP izrazila močno podporo SDS in predsedniku Janši, poudarila potrebo po nepristranskem sodstvu ter se v tej luči zavzela za striktno izvedbo lustracije Politična skupščina EPP, najvišji organ med kongresoma, je danes, 13.11.2013 na predlog predsedstva EPP soglasno sprejela Resolucijo o stanju v Sloveniji, v kateri izraža podporo SDS kot ključni politični sili v državi ter izraža pričakovanje, da bo sodni proces proti njenemu predsedniku zaključen v obljubljenem 3 - mesečnem* roku in da bo v pritožbenem postopku upoštevana temeljna človekova pravica do poštenega sojenja. EPP izraža pričakovanje, da sodni proces ni namenjen izločitvi predsednika SDS iz politične konkurence ter apelira na Svet Evrope, OVSE in ostale pristojne evropske institucije, da spremljajo nadaljnji potek procesa ter skrbijo za skladnost postopkov z vladavino prava in s splošnimi evropskimi sodnimi standardi. Predsedstvo EPP je včeraj obravnavalo poročilo posebne misije, ki jo je vodil Jerzy Buzek, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta in predsednik poljske vlade in ki je preučevala politično in gospodarsko situacijo ter probleme pri uveljavljanju vladavine prava v Sloveniji. Misija se je med drugim sestala s predsednikom republike, vodstvi parlamentarnih strank, člani vlade, evropskimi poslanci, predstavniki različnih civilno-družbenih organizacij, medijev, nekdanjo tožilko Branko Z. Hrastar ter zadnjim predsednikom ZKS Cirilom Ribičičem. Na podlagi tega poročila je predsedstvo EPP predlagalo Resolucijo o Sloveniji in v njej posebej poudarilo potrebo po nepristranskem in neodvisnem sodstvu ter se v tem kontekstu zavzelo za striktno izvedbo lustracije. Podmladek evropske ljudske stranke (YEPP) je že julija 2013 v posebni izjavi ostro obsodil politični sodni proces proti predsedniku SDS ter izrazil hudo zaskrbljenost zaradi dvomljivih sodnih postopkov v Sloveniji. Ključni evropski politiki so v preteklih dneh prejeli v angleški jezik prevedeno sodbo v zadevi Patria, zato so se lahko na lastne oči prepričali o absurdnosti obtožbe zoper predsednika SDS. S tem je odpadel še zadnji dvom v dejstvo, da je proces politično motiviran in da je bila pravica uporabljena selektivno. Sprejeta resolucija bo imela dolgoročne pozitivne posledice na normalizacijo razmer v Sloveniji, saj prihaja iz vrst najmočnejše politične sile v Evropi. EPP vodi Evropski Svet in Evropsko komisijo, njene članice pa večino vlad v Evropi vključno z Nemčijo, motorjem evropskega gospodarstva. To evropsko okolje, ki SDS prepoznava kot ključno reformno politično silo v Sloveniji, bo v naslednjih letih lahko pomembno vplivalo na dogajanja v Sloveniji, državi, ki bo zaradi posledic neizpeljane tranzicije in vse večje zadolženosti vse bolj odvisna od evropskih finančnih virov. *(Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in minister za pravosodje Senko Pličanič sta javno podpisala zavezo, da bodo postopki na drugi stopnji na slovenskih sodiščih rešeni najkasneje v treh mesecih) EPP Resolution on the Situation in Slovenia 1. Slovenia is in a difficult economic situation and needs a broad support in the Slovenian population to tackle the consequences of the financial crisis and to pursue the economic and other necessary reforms to overcame the crisis and conclude the transition. In May 2013, the European Commission stressed that the state of the Slovenian judicial system is unsatisfactory. It imposed a series of corrective measures to the Slovenian government. 2. Expresses its concerns regarding the condemnation of the President of the Slovenian Democratic Party (SDS), Janez Janša in first instance. Takes note of Janez Janša ´s appeal to second instance which will hopefully take place within prescribed term of 3 months. Reminds that the guarantee of a fair trial and presumption of innocence as fundamental rights. Expects that the on-­-going procedure will not lead to the exclusion of Janez Janša from political competition. 3. Invites independent organisations, such as the Council of Europe and the OSCE, to follow closely the compatibility of the on-­-going procedure with the rule of law and international standards. 4. The EPP fully supports its member party, Slovenian Democratic Party (SDS), which is a major player in Slovenian politics, as well as New Slovenia – Christian Democrats (N.Si) and Slovenian People ´s Party (SLS). 5. The EPP underlines the need of an impartial and independent judiciary in all Member States. In this context calls for the swift adoption of rigid lustration laws in all Member States which have not yet done so, as well as their thorough implementation, and for a transparent and public scrutiny of this process. 6. Calls on the Commission to ensure that public procurement procedures in all Member States are following the requirements laid down in EU law, thus ensuring transparency and efficiency Resolucija ELS o situaciji v Sloveniji Bruselj, 13. november 2013 1. Slovenija je v težkem gospodarskem položaju in potrebuje široko podporo slovenskega ljudstva za reševanje posledic finančne krize in za doseganje gospodarskih in drugih potrebnih reform za dokončanje tranzicije. V maju 2013 je Evropska komisija poudarila, da je stanje slovenskega pravosodnega sistema nezadovoljivo in slovenski vladi naložila vrsto korektivnih ukrepov. 2. ELS izraža zaskrbljenost v zvezi z obsodbo predsednika Slovenske Demokratske Stranke (SDS) Janeza Janše na sodišču prve stopnje. Seznanjena je s pritožbo Janeza Janše na sodišču druge stopnje, ki bo, upajmo, obravnavana v predpisanem obdobju 3 mesecev. Opozarja, da sta zagotovilo poštenega sojenja ter domneva nedolžnosti temeljni človekovi pravici. Pričakuje, da postopek, ki je v teku, ne bo privedel do izključitve Janez Janša iz politične tekme. 3. ELS vabi neodvisne organizacije, kot sta Svet Evrope in OVSE, k pozornemu spremljanju skladnosti potekajočega postopka z načeli vladavine prava in mednarodnimi standardi. 4. ELS v celoti podpira Slovensko Demokratsko Stranko (SDS), ki je v slovenskem prostoru glavni politični akter, kot tudi Novo Slovenijo - Krščanske Demokrate (NSi) in Slovensko Ljudsko Stranko (SLS). 5. ELS poudarja potrebo po nepristranskem in neodvisnem sodstvu v vseh državah članicah. V zvezi s tem poziva k hitremu sprejetju učinkovitih zakonov lustracije v vseh državah članicah, ki tega še niso storile, kot tudi njihovo dosledno izvajanje. Podarja tudi pomen preglednosti in javnosti nadzorovanja tega procesa. 6. ELS poziva Komisijo naj zagotovi, da postopki javnih naročil v vseh državah članicah sledijo zahtevam določenim z zakonodajo Evropske unije, s čimer se zagotavljata preglednost in učinkovitost. Opeka: V Sloveniji je upanje in veliko dobrega, moramo biti optimistični Revni naj ne obupajo 18. november 2013 ob 21:58, zadnji poseg: 18. november 2013 ob 22:24 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Pedro Opeka je na predavanju o pravičnosti in pravični družbi Slovence pozval k zedinjenju in spravi. Pravi, da se zavzema za vse na obrobju družbe. Pedro Opeka, ki je življenje posvétil najrevnejšim prebivalcem Madagaskarja, se je zbranim v nabito polni Unionski dvorani v Ljubljani, med njimi je bil tudi predsednik države Borut Pahor, zahvalil za vso dobroto, s katero pripomorejo k boljšemu življenju ljudi na Madagaskarju. "Potrebujemo spodbudne besede" Pri boju s skrajno revščino, s katero se srečujejo ljudje na Madagaskarju, je nujen izjemen pogum, je poudaril. V državi pomaga predvsem tamkajšnja mladina. "Iz tujine pa potrebujemo spodbudne besede," je dejal misijonar. Ob vprašanju, ali je srečo našel na smetišču, pa je odgovoril: "Nisem je našel na smetišču. Našel sem jo v ljudeh, ki so živeli na smetišču." Kot si na Madagaskarju prizadeva za sožitje in medsebojno razumevanje, tako si tudi za Slovenijo želi, da bi bila dosežena sprava, je dejal. "Slovenija je velika. V njej je upanje in veliko dobrega, zato moramo biti bolj optimistični," je poudaril. "To pravi nekdo, ki je bil do vratu v smeteh. Govorim iz življenja in iz prepričanja," je dodal. Revni naj ne obupajo Dotaknil se je tudi razmer v Sloveniji. Vprašanje revščine v Sloveniji morajo reševati tisti, ki so odgovorni za takšna vprašanja, je poudaril. "Imate parlament, imate vlado, opozicijo," je dejal. "Morate najti rešitev za to, da ne bi bili ljudje revni," je pozval. Njegovo sporočilo revnim pa je, naj nikoli ne obupajo in naj se zavedajo, da je pravica na njihovi strani. A. S. Pedro Opeka o pravici in pravičnosti Pedro Opeka: Kako naj rečem revežu, pojdi drugam, zate nimam prostora Ana Ovsenik Avtor: Ana Ovsenik "Revščina je ječa, ki ubije vse dobro v človeku, njegovega duha in dostojanstvo," poudarja Pedro Opeka, misijonar, ki mu je iz kraja revščine, bolezni in smrti uspelo zgraditi oazo upanja. Pedro Opeka, misijonar slovenskega rodu, si je izboril pot med najbolj zapuščene na svetu, med Malgaše, ki so živeli na smetišču, in se zavzel zanje. Danes po njegovi zaslugi več kot 23 tisoč smetiščarjev živi v urejenih domovih, v vaseh z ulicami, vrtovi, parki in šolami. Štiri desetletja se že bojuje za najrevnejše in o tem delu je danes spregovoril pred nabito polno Unionsko dvorano v Ljubljani. Pomembna so dejanja, ne načrti in lepe besede "Nismo začeli z denarjem, ne z lepimi besedami in načrti, začeli smo z dejanji in vzbujanjem zaupanja," svoje prve korake med malgaškimi smetiščarji opisuje Opeka. V kraju revščine, bolezni in smrti je ustvaril oazo upanja, imenovano Akamasoa, kar pomeni dober prijatelj. Danes ti ljudje sami delajo, se šolajo in si sami ustvarjajo lepšo prihodnost. "Revščina je ječa, ki ubije vse dobro v človeku, njegovega duha, dostojanstvo," pripoveduje prijatelj ubogih. Za upor proti revščini sta pomembna pogum in odločnost, premagaš pa jo z delom, šolo in disciplino, poudarja Opeka. Opeka ima pri svojem poslanstvu sicer okoli 460 sodelavcev, sam pa se rad pošali, da so ustanovili ministrstvo za revne ljudi. Minister za revne Misijonar si prizadeva za to, da si revni sami pomagajo, delajo in se izobražujejo, ker jim le to vrača dostojanstvo in dobrega duha. "Domačini morajo biti prvi v vrsti, ne tujci. Ti prinašajo le pomoč in jih priganjajo, da gredo naprej." Dodaja pa, da se proti revščini in izključenosti bojujejo vsak dan, bojujejo se za vsakega posameznika, saj je, kot poudarja Opeka, na svetu prostor za vsakega reveža. "Kako naj rečem revežu: pojdi drugam, zate nimam prostora," se sprašuje. Opeka ima pri svojem poslanstvu sicer okoli 460 sodelavcev, sam pa se rad pošali, da so ustanovili ministrstvo za revne ljudi na Madagaskarju. "Tudi parlament imamo, le stroškov nimamo z njim" Tudi parlament imajo, le stroškov nimajo z njim. Kot pravi, vsako težavo rešujejo skupaj in se pogovarjajo, dokler ne najdejo rešitve. Kot pravi, sta za življenje v skupnosti potrebni enotnost in strpnost, to pa je mogoče doseči le tako, da se vsak posameznik popravlja in priznava svoje napake, poudarja Opeka. Za to sta po misijonarjevih besedah potrebni vztrajnost in volja. "Zgodovina nam ne sme preprečiti, da bi bili med sabo bolj kot bratje, da bi si znali odpuščati. Slovenija je velika, velika po srcu in dobroti. V drugih državah si prizadevam za spravo in želim, da bi tudi Slovenci živeli v spravi," pravi Pedro Opeka. PONEDELJEK 18.11.2013, 21:28 NATISNI PISAVA Pedro Opeka o pravici in pravičnosti Pedro Opeka: Kako naj rečem revežu, pojdi drugam, zate nimam prostora Ana Ovsenik Avtor: Ana Ovsenik "Revščina je ječa, ki ubije vse dobro v človeku, njegovega duha in dostojanstvo," poudarja Pedro Opeka, misijonar, ki mu je iz kraja revščine, bolezni in smrti uspelo zgraditi oazo upanja. 3OCENA: +8POŠLJI Share 'Nismo začeli z denarjem, ne z lepimi besedami in načrti, začeli smo z dejanji in vzbujanjem zaupanja.' "Nismo začeli z denarjem, ne z lepimi besedami in načrti, začeli smo z dejanji in vzbujanjem zaupanja." Pedro Opeka, misijonar slovenskega rodu, si je izboril pot med najbolj zapuščene na svetu, med Malgaše, ki so živeli na smetišču, in se zavzel zanje. Danes po njegovi zaslugi več kot 23 tisoč smetiščarjev živi v urejenih domovih, v vaseh z ulicami, vrtovi, parki in šolami. Štiri desetletja se že bojuje za najrevnejše in o tem delu je danes spregovoril pred nabito polno Unionsko dvorano v Ljubljani. Pomembna so dejanja, ne načrti in lepe besede "Nismo začeli z denarjem, ne z lepimi besedami in načrti, začeli smo z dejanji in vzbujanjem zaupanja," svoje prve korake med malgaškimi smetiščarji opisuje Opeka. V kraju revščine, bolezni in smrti je ustvaril oazo upanja, imenovano Akamasoa, kar pomeni dober prijatelj. Danes ti ljudje sami delajo, se šolajo in si sami ustvarjajo lepšo prihodnost. "Revščina je ječa, ki ubije vse dobro v človeku, njegovega duha, dostojanstvo," pripoveduje prijatelj ubogih. Za upor proti revščini sta pomembna pogum in odločnost, premagaš pa jo z delom, šolo in disciplino, poudarja Opeka. Opeka ima pri svojem poslanstvu sicer okoli 460 sodelavcev, sam pa se rad pošali, da so ustanovili ministrstvo za revne ljudi. Opeka ima pri svojem poslanstvu sicer okoli 460 sodelavcev, sam pa se rad pošali, da so ustanovili ministrstvo za revne ljudi. Minister za revne Misijonar si prizadeva za to, da si revni sami pomagajo, delajo in se izobražujejo, ker jim le to vrača dostojanstvo in dobrega duha. "Domačini morajo biti prvi v vrsti, ne tujci. Ti prinašajo le pomoč in jih priganjajo, da gredo naprej." Dodaja pa, da se proti revščini in izključenosti bojujejo vsak dan, bojujejo se za vsakega posameznika, saj je, kot poudarja Opeka, na svetu prostor za vsakega reveža. "Kako naj rečem revežu: pojdi drugam, zate nimam prostora," se sprašuje. Opeka ima pri svojem poslanstvu sicer okoli 460 sodelavcev, sam pa se rad pošali, da so ustanovili ministrstvo za revne ljudi na Madagaskarju. "Tudi parlament imamo, le stroškov nimamo z njim" Tudi parlament imajo, le stroškov nimajo z njim. Kot pravi, vsako težavo rešujejo skupaj in se pogovarjajo, dokler ne najdejo rešitve. Kot pravi, sta za življenje v skupnosti potrebni enotnost in strpnost, to pa je mogoče doseči le tako, da se vsak posameznik popravlja in priznava svoje napake, poudarja Opeka. Za to sta po misijonarjevih besedah potrebni vztrajnost in volja. "Zgodovina nam ne sme preprečiti, da bi bili med sabo bolj kot bratje, da bi si znali odpuščati. Slovenija je velika, velika po srcu in dobroti. V drugih državah si prizadevam za spravo in želim, da bi tudi Slovenci živeli v spravi," pravi Pedro Opeka. Dogodka se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Dogodka se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. "Tudi če so težave, je treba biti vesel" Upanje vzbuja tudi veselje. "Tudi če so težave, je treba biti vesel," pravi misijonar, ki mu tak zgled dajejo najrevnejši. Kot pripoveduje, so malgaški otroci, kljub temu da nimajo nič, nasmejani in se znajo igrati brez igrač. Revščina je namreč v njih poglobila zavest, da lahko sami v sebi iščejo rešitev in prva rešitev je veselje. Poglobila pa je tudi čut za sočloveka in solidarnost. Otroci na Madagaskarju se zavedajo, da niso sami, in da morajo deliti, zato tam razvajenih otrok ni. "Prve prijatelje sem dobil z nogometom, ne pa z evangelijem ali katekizmom," pravi misijonar, ki rad brca žogo. PONEDELJEK 18.11.2013, 21:28 NATISNI PISAVA Pedro Opeka o pravici in pravičnosti Pedro Opeka: Kako naj rečem revežu, pojdi drugam, zate nimam prostora Ana Ovsenik Avtor: Ana Ovsenik "Revščina je ječa, ki ubije vse dobro v človeku, njegovega duha in dostojanstvo," poudarja Pedro Opeka, misijonar, ki mu je iz kraja revščine, bolezni in smrti uspelo zgraditi oazo upanja. 3OCENA: +8POŠLJI Share 'Nismo začeli z denarjem, ne z lepimi besedami in načrti, začeli smo z dejanji in vzbujanjem zaupanja.' "Nismo začeli z denarjem, ne z lepimi besedami in načrti, začeli smo z dejanji in vzbujanjem zaupanja." Pedro Opeka, misijonar slovenskega rodu, si je izboril pot med najbolj zapuščene na svetu, med Malgaše, ki so živeli na smetišču, in se zavzel zanje. Danes po njegovi zaslugi več kot 23 tisoč smetiščarjev živi v urejenih domovih, v vaseh z ulicami, vrtovi, parki in šolami. Štiri desetletja se že bojuje za najrevnejše in o tem delu je danes spregovoril pred nabito polno Unionsko dvorano v Ljubljani. Pomembna so dejanja, ne načrti in lepe besede "Nismo začeli z denarjem, ne z lepimi besedami in načrti, začeli smo z dejanji in vzbujanjem zaupanja," svoje prve korake med malgaškimi smetiščarji opisuje Opeka. V kraju revščine, bolezni in smrti je ustvaril oazo upanja, imenovano Akamasoa, kar pomeni dober prijatelj. Danes ti ljudje sami delajo, se šolajo in si sami ustvarjajo lepšo prihodnost. "Revščina je ječa, ki ubije vse dobro v človeku, njegovega duha, dostojanstvo," pripoveduje prijatelj ubogih. Za upor proti revščini sta pomembna pogum in odločnost, premagaš pa jo z delom, šolo in disciplino, poudarja Opeka. Opeka ima pri svojem poslanstvu sicer okoli 460 sodelavcev, sam pa se rad pošali, da so ustanovili ministrstvo za revne ljudi. Opeka ima pri svojem poslanstvu sicer okoli 460 sodelavcev, sam pa se rad pošali, da so ustanovili ministrstvo za revne ljudi. Minister za revne Misijonar si prizadeva za to, da si revni sami pomagajo, delajo in se izobražujejo, ker jim le to vrača dostojanstvo in dobrega duha. "Domačini morajo biti prvi v vrsti, ne tujci. Ti prinašajo le pomoč in jih priganjajo, da gredo naprej." Dodaja pa, da se proti revščini in izključenosti bojujejo vsak dan, bojujejo se za vsakega posameznika, saj je, kot poudarja Opeka, na svetu prostor za vsakega reveža. "Kako naj rečem revežu: pojdi drugam, zate nimam prostora," se sprašuje. Opeka ima pri svojem poslanstvu sicer okoli 460 sodelavcev, sam pa se rad pošali, da so ustanovili ministrstvo za revne ljudi na Madagaskarju. "Tudi parlament imamo, le stroškov nimamo z njim" Tudi parlament imajo, le stroškov nimajo z njim. Kot pravi, vsako težavo rešujejo skupaj in se pogovarjajo, dokler ne najdejo rešitve. Kot pravi, sta za življenje v skupnosti potrebni enotnost in strpnost, to pa je mogoče doseči le tako, da se vsak posameznik popravlja in priznava svoje napake, poudarja Opeka. Za to sta po misijonarjevih besedah potrebni vztrajnost in volja. "Zgodovina nam ne sme preprečiti, da bi bili med sabo bolj kot bratje, da bi si znali odpuščati. Slovenija je velika, velika po srcu in dobroti. V drugih državah si prizadevam za spravo in želim, da bi tudi Slovenci živeli v spravi," pravi Pedro Opeka. Dogodka se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Dogodka se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. "Tudi če so težave, je treba biti vesel" Upanje vzbuja tudi veselje. "Tudi če so težave, je treba biti vesel," pravi misijonar, ki mu tak zgled dajejo najrevnejši. Kot pripoveduje, so malgaški otroci, kljub temu da nimajo nič, nasmejani in se znajo igrati brez igrač. Revščina je namreč v njih poglobila zavest, da lahko sami v sebi iščejo rešitev in prva rešitev je veselje. Poglobila pa je tudi čut za sočloveka in solidarnost. Otroci na Madagaskarju se zavedajo, da niso sami, in da morajo deliti, zato tam razvajenih otrok ni. "Prve prijatelje sem dobil z nogometom, ne pa z evangelijem ali katekizmom," pravi misijonar, ki rad brca žogo. "Moje delo ni pomembno, ker sem začel, temveč ker sem ostal" Predavanja so se med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, predsednik SAZU Jože Trontelj in nekateri poslanci državnega zbora. Opeka je dejal, da si pred 40 leti ni predstavljal, da bo sprejet pred predsednikom, poslanci, papežem in drugimi pomembnimi ljudmi. Danes ve, da njegovo delo ni cenjeno, ker ga je začel, temveč ker je vztrajal in ostal. 'Nismo začeli z denarjem, ne z lepimi besedami in načrti, začeli smo z dejanji in vzbujanjem zaupanja.' "Nismo začeli z denarjem, ne z lepimi besedami in načrti, začeli smo z dejanji in vzbujanjem zaupanja." "Nihče ni tako reven, da ne bi mogel pomagati" Ni recepta, s katerim bi našli novo upanje. Pomembno je, da smo pristni, prepričljivi in iskreni, Slovencem v času krize sporoča misijonar z Madagaskarja Pedro Opeka. Pedro Opeka: Slovenija ima upanje "Slovenija poje, Slovenija ima upanje, Slovenija ima ljubezen," ob obisku v domovini svojih staršev Slovenijo bodri misijonar z Madagaskarja Pedro Opeka. Pedro Opeka, argentinsko-slovenski lazarist in misijonar, * 29. junij 1948, San Martin, Buenos Aires, Argentina. Leta 1966 je stopil v noviciat misijonske družbe (lazaristi) v San Miguelu (Argentina). Po študiju bogoslovja na ljubljanski Teološki fakulteti in katoliški univerzi v Parizu je tu 1975 diplomiral in bil posvečen za duhovnika v Lujanu (Argentina). Najbolj znan je po svojem misijonarskem delovanju. Od 1975 deluje na Madagaskarju. V Vangaindranu je sodeloval pri gradnji bolnišnice, od 1989 pa v Atananarivu s smetiščarji in brezdomci gradi tako imenovano mesto upanja. Njegov projekt je zaradi uspešnosti vzbudil zanimanje mednarodnih dobrodelnih organizacij. Priznanja Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je 9. decembra 2009 misijonarja Pedra Opeko "za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli in skrbi za sočloveka" odlikoval z Zlatim redom za zasluge, najvišjim državnim odlikovanjem. Leta 2012 so ga vsi slovenski poslanci v evropskem parlamentu s podporo slovenske vlade in vodstva slovenske rimokatoliške cerkve predlagali za nobelovo nagrado za mir. Pedro Opeka From Wikipedia, the free encyclopedia Jump to: navigation, search Padre Pedro Opeka Father-pedro03.JPG Pedro Opeka with children in Akamasoa Born 29 June 1948 San Martín, Buenos Aires, Argentina Nationality Argentina Slovenia Occupation Priest Pedro Pablo Opeka (born June 29, 1948), known also as Father Opeka, is a Catholic priest from Argentina,[1][2] working as a missionary in Madagascar. He exemplifies a new type of missionary: not someone committed to converting and preaching, but someone fully dedicated to the poor, helping them to build their future, with help of Slovenian people. For his service to the poor, he was awarded the Legion of Honor. Contents 1 Early life 2 Mission in Madagascar 2.1 Creation of Akamasoa 3 Awards 4 References 5 External links Early life Opeka was born in Argentina, in San Martín, a suburb of Buenos Aires, to Argentine Slovene parents.[3] His father was from Begunje near Cerknica in Inner Carniola, his mother from Velike Lašče in Lower Carniola;.[4] His father was a former Home Guard Slovenian anti-communist German-led auxiliary police force member and avoided post-war summary executions by fleeing to Italy. He met future Pedro Opeka's mother, also a post-war refugee, in a refugee camp in Italy, where they married. After marriage, they emigrated together to Argentina to avoid the Yugoslav communist regime.[5] Pedro grew up in the streets of Buenos Aires. Very early as a child, from the age of 9, he worked with his father as a bricklayer. At 15, he hesitated between becoming a football professional and a priest. And he eventually decided to become a priest and enter the seminary of the Lazarists in Buenos Aires. At 20, he went to Ljubljana in Slovenia (then part of Yugoslavia), to further his training. Two years later, In 1970, he went to Madagascar where he worked as a bricklayer in the parishes of the Lazarists. He finished his studies at the Catholic Institute of Paris (1972-1975), where he learnt French. He met the Taizé Community near Cluny in France, who have their members supporting communities in 24 major cities around the globe, and travelled all over Europe. Pedro Opeka speaks 7 languages: Spanish (his first language), Slovenian (his mother tongue), English, French, Italian, Latin and Malagasy (Madagascar). Mission in Madagascar On 28 September 1975, Pedro Opeka was ordained priest in Buenos Aires and was nominated responsible of a rural parish in southeast Madagascar, Vangaindrano. In 1989, his Lazarist superiors nominated him director of a seminary in Antananarivo, the capital. But when he saw the dump from the hills of the city, he discovered people rummaging among garbage to find something to eat and sleeping in huts made of hemp propped between mountains of waste. Pedro Opeka began talking to them, to convince them that they could leave that misery and abuse, for their children. With the team of young people he had trained from Vangaindrano, he wrote after long discussions the articles and statuses of Akamasoa ('good friends' in the local language)in december 1989. Father Pedro simply had no money and started it all with €900 he borrowed from various christian missions. Father Pedro in the rubbish dump. Father Pedro in the rubbish dump. Creation of Akamasoa Father Pedro Opeka created a local non-governmental organization called Akamasoa (the good and faithful friends) in december 1989 to continue his work with the Malagasy people. He appointed a team of staff helping him to manage the daily activities and to provide continuous support to poor people. Today Akamasoa sustains about thirty thousand people in 18 villages, ten thousand children in these villages, who all go to school, following the building of 37 new schools along these years. About four thousand families live in the 18 villages, but another 900,000 Malagasy people have been supported for one day to three weeks in the 'welcome centers', being offered rice, a cover, some cloth and a small package to be 'born again' to life.. Son to a courageous father who taught him building arts, Father Pedro Opeka taught the Akamasoa youth how to build houses, first in wood, then in bricks and mortar. Over 3,000 solid houses have been built by Akamasoa to date for people who used to live on the earth in card-board boxes... Akamasoa is building each year new schools, clinics, and centres for training and production. Over 3,600 jobs have been created for the villagers and are being paid by Akamasoa each month. A comprehensive economic structure, Akamasoa has grown to being 75% self sufficient in revenue, thanks to the creation of stone and gravel quarries, to the craft and embroidery workshops, to a compost centre next to the 'Tana' public rubbish. Father Pedro Opeka taught Akamasoa people tips on how to divide and sort the rubbish, to transport the compost issued from rubbish to creating agriculture small farms. Akamasoa is also training construction artisans (bricklayers, carpenters, cabinet makers, operators and street pavers)who have built or rebuilt roads and bridges to help communities all over the villages and the country... Akamasoa lies about 12 km from the center of Antananarivo, in the road in the direction of Tamatave. Awards In 2007, Opeka was named a knight of the Legion of Honor.[6] The award, decreed on 12 October by the President of France, recognizes his 20 years of public service of the poor in Antananarivo. This award recognizes the ongoing fight led here against poverty by this man of faith and his 412 co-workers: physicians, midwives, teachers, engineers, technicians, and social workers, all of them from Madagascar.[7] In 2009 Opeka received the Golden Order for Services, which is the highest national decoration of Slovenia.[8] In 2012 Opeka was nominated for Nobel Peace Prize by united Slovenian European Parliament representatives regardless of political party. In 2013, MEP Lojze Peterle once again started with the nomination process for Opeka;[9] the nomination was supported by Roman Jakič, then Slovenian MP (PS),[10] and also by Janez Janša, then Slovenian PM, and the Slovenian Bishop's Conference.[11] Pedro Opeka Wechseln zu: Navigation, Suche Pedro Opeka Pater Pedro Opeka (* 29. Juni 1948 in Buenos Aires, Argentinien) ist ein katholischer Missionar. Inhaltsverzeichnis 1 Leben und Werk 1.1 Antananarivo 2 Auszeichnungen 3 Veröffentlichungen über Pedro Opeka 4 Literatur 5 Dokumentarfilme 6 Weblinks Leben und Werk Er wurde als Sohn einer slowenischen Auswandererfamilie in einem Vorort von Buenos Aires geboren. Nach einer Maurerlehre bei seinem Vater entschied er sich mit fünfzehn Jahren für den Priesterberuf, und besuchte das örtliche Seminar der Lazaristen. Mit zwanzig Jahren setzte er seine Ausbildung in Ljubljana, der Heimat seiner Eltern, in der damaligen Republik Jugoslawien, fort. Zwei Jahre später begab er sich erstmals nach Madagaskar, arbeitete als Maurer in Pfarreien der Lazaristen und ging dann mit dem Entschluss, Missionar zu werden, nach Paris, um dort sein Theologiestudium zu beenden. Von Paris knüpfte er Beziehungen zur Gemeinschaft von Taizé und unternahm Reisen in Europa. Am 28. September 1975 erhielt er in Buenos Aires die Priesterweihe und wurde dann einer Pfarrei in Vangaindrano im Südosten von Madagaskar zugewiesen. Antananarivo 1989 wurde er mit der Leitung eines Priesterseminars in Antananarivo, der Hauptstadt Madagaskars, betraut. Dort begann sein Engagement für die Obdachlosen und "Müllkinder" in den Elendsquartieren am Rand der Stadt. Noch im selben Jahr gründete er die humanitäre Vereinigung Akamasoa ("Gute Freunde" auf madagassisch) und richtete mit Unterstützung dieses Vereins in der Folgezeit in der Umgebung von Antananarivo fünf Siedlungszentren bestehend aus insgesamt siebzehn Dörfern ein, in denen mittlerweile über 20.000 Personen leben, davon rund 60 % Kinder unter 15 Jahren. Sein Verein unterhält heute 72 Schulen, drei Mittelschulen, ein Gymnasium mit insgesamt 280 festangestellten Lehrkräften. Über 3.000 einstöckige Ziegelsteinhäuser sind in 17 Jahren errichtet worden, 40 Ärzte arbeiten in Akamasoa und in anderen, vom Verein betreuten Dörfern im ganzen Land. Er betreibt das größte Fußballstadion des Landes und besitzt das modernste Krankenhaus Madagaskars. Pedro Opeka setzt sich außerdem für den Umweltschutz ein. Über sein Leben sind mehrere Bücher und Dokumentarfilme veröffentlicht worden, im Februar 2007 erschien auch eine deutsche Übersetzung seiner Autobiographie. 2005 wurde er, ebenso wie zuvor Mutter Teresa, mit der World Service Medal ausgezeichnet. Im Oktober 2007 wurde er von der französischen Regierung zum Ritter der Ehrenlegion ernannt! Im deutschen Sprachraum setzen sich für die Gemeinde Akamasoa vor allem ein: der Kiwanis Service Klub Austria ("Kärnter Dorf" in Akamasoa mit 88 Häusern und einem Krankenhaus), die Kiwanis Foundation International, der Münchner Verein "Madagaskar und wir e.V." und die Schulen der Stadt Wunstdorf bei Hannover. Auszeichnungen Für seine Errungenschaften und 40-jährige Arbeit in den Krisengebieten wurde Pedro Opeka vom Verein Madagaskar und Wir e.V. ausgezeichnet. 2005 erhielt er die Verdienstmedaille "World Service Medal" von Kiwanis International, die ihm auf Hawaii überreicht wurde. Außerdem wurde er 2007 für seinen unermüdlichen Einsatz vom französischen Staatspräsidenten zum Chevalier de la Légion d’Honneur ernannt. 2009 bekam er die höchstmögliche nationale Auszeichnung Sloweniens. 2010 wurde ihm vom Papst Benedikt XVI. der Kardinal-Nguyen-Van-Thuan-Menschenrechtspreis verliehen. 2011 erhielt er den großen Verdienstorden der Republik Madagaskar. 2012 bekam er von der Präsidentin der französischen Region "Vendée", Mme. Jacqueline Roy, die Goldmedaille der "Ligue Universelle du Bien Public", überreicht. Pedro Pablo Opeka (San Martín, 29 giugno 1948) e un sacerdote argentino di origini slovene. Entrambi i suoi genitori sono sloveni fuggiti dalla Jugoslavia. In particolare il padre, Luis Opeka, fugge in seguito all'arresto ed alla condanna per fucilazione nel 1945, avvenuti per le sue convinzioni cristiane. Opeka e sua moglie Maria Marolte si rifugiano dapprima in Italia, poi si trasferiscono in Argentina. Pedro Opeka, conosciuto anche come Padre Pedro, cresce alla periferia di Buenos Aires, dove il padre fa il muratore. Entra come convittore presso i Padri lazzaristi, dove si appassiona allo studio e al calcio. Lo affascinano le personalita di Gesu e di Vincenzo de' Paoli, cosi come l'amore verso i poveri. Successivamente, diventa prete e nel 1968 va ad approfondire la sua formazione a Lubiana per due anni. Domanda dunque ai suoi superiori una pausa e compie un viaggio in Madagascar, dove lavorera come muratore nelle parrocchie lazzariste. Successivamente, completa i suoi studi presso l'Institut Catholique di Parigi. Il 28 settembre 1975, viene ordinato sacerdote ed inviato a Vangaindrano (Madagascar) come parroco, dove applica le idee di dom Hélder Câmara. Lavora con gli emarginati nelle risaie con cinque giovani missionari sloveni. Nel 1989, grazie ai suoi buoni risultati con i giovani, i superiori lo chiamano ad Antananarivo per la formazione dei seminaristi. Pedro Opeka pero comincia a dedicare tempo agli emarginati della capitale, che dormono per strada e trovano rifugio nella discarica alle porte di Antananarivo. Cerca di aprire con loro un dialogo, mostrando loro rispetto e cercando di aiutarli a uscire fuori dalla miseria. Grazie a finanziamenti che Pedro Opeka riesce ad ottenere da varie associazioni europee, comincia a costruire case, ospedali, scuole. Cosi nasce Akamasoa, una comunita che nel 2008 fa vivere quasi ventimila persone, novemila bambini, di cui settemila scolarizzati, cioe quasi quattromila famiglie. Migliaia di famiglie hanno imparato a rivivere in comunita, interrompendo definitivamente il circolo infernale della poverta. Genitori al lavoro e bambini scolarizzati hanno finalmente trovato un futuro al prezzo di un coraggio e di una perseveranza fondata sulla condivisione, l’amore e il rispetto per l’essere. La dove hanno fallito i programmi politici, il programma del cuore ha avuto successo, il programma dell’amore ha fatto sgorgare l’acqua nel deserto di queste vite spezzate. Indice 1 Riconoscimenti 2 Opere 3 Note 4 Altri progetti 5 Collegamenti esterni Riconoscimenti Padre Pedro riceve il premio in Vaticano. Padre Pedro riceve il premio in Vaticano. Il Presidente della Repubblica Francese ha nominato il fondatore di Akamasoa, Cavaliere della Legion d'Onore. La medaglia di Cavaliere della Legion d’Onore e stata consegnata a Padre Pedro dall'Ambasciatore di Francia in Madagascar il 2 gennaio 2008. L’onorificenza e il riconoscimento per il lavoro realizzato in favore dei piu poveri ad Antananarivo da piu di diciannove anni[1]. Padre Pedro Opeka e anche uno dei vincitori del premio cardinale François-Xavier Nguyen Van Thuán, Solidarieta e Sviluppo 2008, consegnato a persone e istituzioni che si sono distinti per l'applicazione della solidarieta e della dottrina sociale[2]. Inoltre, il presidente della Repubblica della Slovenia, Danilo Türk, ha consegnato il 9 dicembre 2009 a Padre Pedro la piu alta onorificenza della Slovenia: la medaglia d'oro dell'Ordine al Merito[3]. Questo premio gli e stato conferito come riconoscimento del lavoro di solidarieta che Padre Pedro svolge da venti anni a Akamasoa. Pedro Opeka Saltar a: navegación, búsqueda Artículo bueno Pedro Opeka Pedroopeka.JPG Pedro Pablo Opeka Nacimiento 29 de junio de 1948, 65 anos Bandera de Argentina San Martín, Argentina Nacionalidad argentino Ocupación sacerdote Obras Akamasoa, ONG en Madagascar para educar y dar trabajo a los más humildes Premios caballero de la Legión de Honor Pedro Pablo Opeka (n. en el Partido de General San Martín, provincia de Buenos Aires, Argentina, el 29 de junio de 1948), también conocido como el Padre Pedro,1 es un sacerdote católico que trabaja como misionero en Madagascar. Es en ese país africano, uno de los más pobres del mundo, vio a chicos descalzos viviendo en un basural y decidió ayudarlos a tener una vida digna. Con la ayuda de la fundación "France Libertés", lo producido y la ayuda de jóvenes del lugar levantó casillas precarias que fueron siendo reemplazadas por casas de ladrillo de dos pisos y les ensenó a vivir de lo por ellos producido. Los grupos de casas fueron creando toda una ciudad levantada donde estaba el basural y además fundó una organización sin fines de lucro llamada Akamasoa, dedicada a darles trabajo.2 Por sus servicios a los pobres obtuvo la Legión de Honor en 2008.3 y ha sido propuesto al Premio Nobel de la Paz por Francia, Eslovenia y Mónaco.4 De su labor, resume: Junto con el amor, el respeto y la oración, mi propuesta tiene tres pilares que son la educación, el trabajo y la disciplina. Pedro Opeka2 Índice 1 Biografía 1.1 Su formación 1.2 Su misión en Madagascar 1.3 Sus pensamientos e ideas 2 Premios y distinciones 3 Lectura sugerida 4 Referencias 5 Enlaces externos Biografía Su formación Nació en la ciudad de San Martín, en la zona norte del Gran Buenos Aires, y es hijo de Luis Opeka y María Marolt, inmigrantes eslovenos que llegaron a la Argentina en enero de 1948 escapando del régimen totalitario en Eslovenia de Tito.2 5 De nino aprendió el oficio de albanil. A los quince anos de edad decidió ser un clérigo de la Iglesia Católica y entró a un seminario de la orden Lazarista. Estudió en Lanús, vivió en Ramos Mejía e hizo el noviciado en San Miguel. Todas esas, ciudades de la provincia de Buenos Aires.2 1 Cuando aún no tenía diecisiete anos construyó una casa en Junín de los Andes para una familia de indígenas mapuches.2 A los veinte continuó su formación, estudiando Filosofía y Teología, en Liubliana, Eslovenia, y en Francia. Dos anos después viajó a Madagascar donde trabajó como albanil en las parroquias lazaristas.1 Finalizó sus estudios en el Instituto Católico de París. Se reunió con la Comunidad Taizé y viajó por toda Europa. En septiembre de 1975 fue ordenado sacerdote en la Basílica de Nuestra Senora de Luján, y luego nombrado para hacerse cargo de una iglesia en Vangaindrano, en el sudeste de Madagascar. En 1989 los superiores le nombraron director de un seminario en la capital, Antananarivo.1 Su misión en Madagascar Akamasoa. Ver ubicación en Google Maps. Es actualmente sacerdote de la congregación de San Vicente de Paul, y lleva más de treinta anos como misionero en Madagascar, uno de los países más pobres del planeta.2 La primera vez que estuvo en esa isla vio a cientos de chicos escarbando y viviendo descalzos en un inmenso basurero de veinte hectáreas en las afueras de Antananarivo, capital de Madagascar, África, y se dijo a sí mismo: Acá no hay que hablar porque sería una falta de respeto hacia ellos, sino que debemos ponernos a trabajar.2 El ser un hombre blanco constituyó su primer obstáculo para poder ayudarlos. Encontró la manera de acercarse a ellos jugando al fútbol, una de sus pasiones. Así fue logrando la confianza de ellos.1 Uno de los primeros proyectos de Opeka fue la remodelación de un hospital, en conjunto con la fundación "France Libertés" (ONG francesa dirigida por Danielle Mitterrand). Opeka conoció a la ex primera dama francesa a través del hijo de ésta, Gilbert, ya que jugaba al fútbol con él. El relato del Padre Pedro muestra las carencias sanitarias del país: Caí enfermo, tan enfermo que casi me muero. No podría haber sido de otra manera. El centro hospitalario de la ciudad está completamente desprovisto de todo material y es un desafío a las reglas de higiene. Me habría muerto si mi congregación no me hubiera repatriado a Francia. ?Cómo puedo presentarme ante mis fieles y persuadirlos de que se hagan tratar en el hospital, cuando conozco lo que es?6 El Padre Pedro oficiando la misa. El hospital fue renovado por los habitantes de la zona, y el material médico aportado por la fundación.6 Además, creó una pequena casa para los ninos, de cuatro por cuatro metros, junto al vertedero de basura, para darles leche o té. Jugaba con ellos, les cantaba y les ensenaba a escribir. Sobre el basural vivían unas cinco mil personas. Convocó a algunos jóvenes que conocía del país que estaban desempleados para que lo ayudaran. Él afirma que el haber sido obrero de la construcción de joven le permitió tener buenas ideas para saber como crear fuentes de trabajo con pocas herramientas y materiales para los indigentes. Por ejemplo, los entusiasmó con la idea de convertir una montana de granito en piedras y adoquines, para luego venderlos para la construcción. De esa manera nació la cantera en la que trabajaron hasta 2500 personas que hasta entonces vivían de la basura. Luego aprovechó el vertedero para crear una empresa de venta de abono natural.1 Con lo producido y la ayuda de los jóvenes logró que se levantaran casillas precarias en los bordes del vertedero, que fueron reemplazando por casas de ladrillo de dos pisos, que él mismo iba levantando, al mismo tiempo que les ensenaba a ellos cómo hacerlo. Los grupos de casas fueron creando diecisiete pueblos pequenos que a su vez conformaron toda una ciudad levantada en el sitio donde estaba el basural. Cada uno de esos pueblos posee su comité y las resoluciones se toman entre los representantes de cada comité. Se crearon escuelas primarias, secundarias, un liceo y un jardín de infantes, dispensarios, un pequeno hospital y dos maternidades.1 Hay más de cuatrocientos colaboradores del padre, entre técnicos, docentes, médicos y enfermeros. El lugar posee agua potable y un comedor.7 Ninos que vivían de la basura encontraron como vivir de manera digna junto al sacerdote. De esta manera, además de evitar que miles de chicos continuaran revolviendo en la basura, les posibilitó una vida digna a más de trescientas mil personas al crear la organización no gubernamental denominada Akamasoa (buenos amigos, en lengua malgache), a doce kilómetros de Antananarivo, en dirección a Tamatave. Esta organización ayuda a la gente pobre con complejos habitacionales, educativos y laborales donde viven cerca de veinte mil personas, y de ellos nueve mil son ninos que van al colegio. Además el Padre Pedro los invita a rezar a la misa del domingo, oficiada con una liturgia que tiene en cuenta la cultura del lugar y a la que asisten miles de personas, entre ellos turistas que luego difunden su obra en el resto del mundo.2 Los puestos de trabajo de la organización se crean a partir de la explotación de la cantera de piedra y grava, a la actividad artesanal y talleres de bordado, al centro de compost implementado junto al vertedero, a la separación y clasificación de la basura, a tareas agrícolas y a tareas de la construcción (como albaniles, carpinteros, ebanistas, operadores y obreros que adoquinan las calles).1 Para financiarse cuenta además con redes de amigos que juntan donaciones, tres ONGs en Francia y una en Mónaco y la ayuda de Manos Unidas, de la Comunidad Europea.1 Pedro Opeka Aller a : Navigation, rechercher Pere Pedro Opeka Description de cette image, également commentée ci-apres Le pere Pedro pendant une eucharistie a Akamasoa. Données clés Surnom « Pere Pédro » Naissance 29 juin 1948 (65 ans) Buenos Aires, Argentine Nationalité Argentin Pays de résidence Madagascar Profession Pretre catholique Activité principale Lutte contre la pauvreté Distinctions Chevalier de la Légion d'honneur Commandeur de l'ordre national malgache Insigne d’or de l’Ordre du Mérite Slovene modifier Consultez la documentation du modele Le pere Pedro Opeka, né le 29 juin 1948 a Buenos Aires (Argentine), est un religieux catholique de parents d'origine slovene. Fondateur d'Akamasoa, il est connu pour le combat qu'il mene contre la pauvreté a Madagascar. Sommaire 1 Biographie 1.1 Enfance 1.2 Formation 2 Madagascar 2.1 Fondation d'Akamasoa 2.2 Akamasoa en 2013 2.3 Une reconnaissance internationale 3 Soutiens 4 Distinctions et décorations 4.1 Distinctions 4.2 Récompenses 5 Notes et références 6 Annexes 6.1 Autobiographie 6.2 Bibliographie 6.3 Documentaire 6.4 Liens externes Biographie Enfance Pedro Pablo Opeka, est né le 29 juin 1948 a San Martin, une province de Buenos Aires, de parents réfugiés Slovenes. A la fin de la seconde guerre mondiale, son pere, Luis, connu pour ses convinctions chrétiennes, est arreté et condamné a mort par les partisans communistes du maréchal Tito. Mais, en juin 1945, il échappe a la mort, en étant le seul rescapé d'une tuerie. Il décide de fuir son pays, la Yougoslavie. Dans un camp de réfugiés en Italie, il rencontre et se marie avec Maria Marolte. Le 31 décembre 1947, ils embarquent a Naples pour l'Argentine1. Pedro Opeka apprend tres tôt les métiers du bâtiment, en aidant son pere, devenu maçon en arrivant en Argentine. Il joue aussi beaucoup au football, comme tous les jeunes Argentins et veut devenir professionnel2. Apres son baccalauréat, Pedro Opeka quitte Buenos Aires pour passer l'été, avec les Indiens mapuches, dans un coin reculé de l'Argentine. Accompagné d'un groupe d'étudiants catholiques, il souhaite créer une maison type, dont les villageois pourraient s'inspirer. Ils construisent alors une premiere maison avec deux éleves architectes. C'est en aidant ces personnes, au pied des Andes, qu'il découvre sa vocation et choisira de se consacrer aux plus pauvres et a Dieu3. Formation Apres cette expérience dans les Andes, il décide de rentrer au noviciat pour devenir pretre4et entame, a dix-sept ans, au séminaire chez les Peres Lazaristes (ordre fondé en 1625 par saint Vincent de Paul)5. Il commence des études de philosophie et de théologie au Colegio Máximo de San Miguel dans la banlieue de Buenos Aires. Il y rencontre le futur pape François6. En 1968, a vingt ans, le jeune homme part approfondir sa formation a l'Université de Ljubljana, en Slovénie, la terre originelle de ses parents7. En 1970, il part pour la premiere fois a Madagascar pour etre maçon dans les paroisses Lazaristes, a Vangaindrano7. Dans une des régions les plus démunies du sud-est de la grande île, Pedro Opeka aide les paysans a améliorer la culture du riz, des céréales et du café. Il crée aussi des groupes de villageois et de jeunes, pour les aider a réfléchir ensemble, bâtir des projets communs et a prendre en main leur futur. Pedro Opeka acquiert la conviction qu’il sera missionnaire4 et continue ses études théologie a partir de 1972, durant 3 années en France, a l'Institut catholique de Paris7. Il rencontre la Communauté de Taizé, et voyage dans toute l'Europe, ou il se fera de nombreux amis4. Le 28 septembre 1975, a 27 ans, il est ordonné pretre a Buenos Aires en Argentine8, et prononce ses voux de missionnaire dans l'église Lazariste de la rue de Sevres a Paris, épousant ainsi la cause de Saint Vincent-De-Paul en vouant sa vie au service des plus démunis9. Le pere Pedro parle couramment six langues : espagnol (sa langue maternelle), slovene, français, italien, anglais et malgache7. Madagascar En 1975, le Pere Pedro repart a Madagascar pour etre curé de la Paroisse a Vangaindrano. Il officie durant 14 ans7. La lutte contre la pauvreté devient son combat quotidien : "Plongé jusqu'a mi-corps dans l'eau boueuse des rivieres de Vaingaindrano, le Pere Pedro, les jambes couvertes de sangsues, s'acharne a convaincre ses amis malgaches qu'il est possible de réaliser deux récoltes de riz chaque année au lieu d'une comme le voulait la tradition"9. En mars 1989, il est nommé directeur du scolasticat de la capitale malgache, afin de former les jeunes freres de l'ordre lazariste9. Fondation d'Akamasoa Les fumées blanches qui s'élevent sur les hauteurs d'Antananarivo l'intriguent9. Au mois de mai 1989, il se rend alors avec de jeunes séminaristes sur les collines. Il y découvre femmes, hommes et enfants errant dans la décharge de la capitale, parmi les chiens et les porcs, attendant que les bennes délivrent les déchets10. Il lui faudra six mois de longues discussions, pour convaincre ces familles vivant au milieu des ordures de se battre pour un meilleur futur pour leurs enfant. Il réussira a convaincre 70 familles de quitter la décharge pour créer un nouveau village sur une terre rocheuse a 75 km de la ville, mise a sa disposition par les autorités. En décembre 1989, avant Noël, le pere Pedro fonde avec ses amis malgaches une association dont le nom en malgache Akamasoa signifie « Les bons amis », pour etre précis « les amis fiables et sinceres ». Ses objectifs consistent a redonner une dignité humaine aux populations les plus pauvres, issues de la rue, grâce a : un logement décent qu'elles contribuent a édifier ; la scolarisation obligatoire des enfants ; un travail rémunéré. Akamasoa en 2013 Un des villages d'Akamasoa construit pour les plus pauvres En 24 ans, l'Association Akamasoa a accordé une aide a plus de 300 000 personnes en détresse. En 2012, plus 27 000 personnes ont été secourues en recevant des aides d'urgence : aide alimentaire, soins de santé, produits d'hygiene, vetements et couvertures7. Par ailleurs, Akamasoa accueille 16 000 malgaches, dans les 18 villages qu'elle a construits. Akamasoa a en effet bâti plus de 2 600 maisons et appartements, 324 classes dans une trentaine d'écoles neuves, trois dispensaires, un cabinet de dentiste, des bibliotheques, des stades de foot ou basket dans tous les villages, des latrines7. 10 733 enfants sont scolarisés en 2012/2013, de la creche a la terminale, dans les 5 écoles primaires, 4 écoles secondaires et 2 lycées, avec l'aide de 365 professeurs et instituteurs.7 Et chaque année, les membres d'Akamasoa, et en particulier les enfants, plantent entre 10 000 et 20 000 arbres autour des villages7. L'association Akamasoa assure aussi un salaire a plus de 3 000 personnes (carrieres de granit, fabrication de briques, pavage des places, rues et routes, maçonnerie, menuiserie, charpente, construction métallique, mécanique, repas et cantines, fleurissement, nettoyage, artisanat d'art, personnel de santé, professeurs, etc) sur les différents sites a Madagascar11. Le Pere Pedro s'est entouré au fil des ans d'une équipe de 460 cadres malgaches, qui ouvrent au développement de l'association. Chaque dimanche matin, de nombreux enfants, jeunes et adultes (7 000 personnes en moyenne en 2013) participent a la messe orchestrée par le pere Pédro, au sein de la cité Akamasoa dans le stade de Manantenasoa (a 8km a l'est d'Antananarivo)7. Une reconnaissance internationale Le pere Pedro se bat pour autofinancer une grande partie de son association et finance aussi son combat contre la misere en voyageant a travers le monde pour susciter des dons. Co-auteur de deux livres avec l'Abbé Pierre, le Pere Pedro est régulierement interrogé par la presse malgache et internationale12. Des films sur les actions du Pere Pedro sont passés sur 5 des 20 chaînes françaises. Le pere Pedro est sur la liste des nominations pour le Prix Nobel de la paix pour l'année 2013, avec le soutien des gouvernements de Slovénie et de Madagascar, ainsi que de parlementaires français, d'associations et organismes canadien, argentin, australien et monégasque13. Soutiens Plusieurs milliers de membres actifs soutiennent régulierement le pere Pedro a travers plusieurs associations en Europe (France, Monaco, Italie, Slovénie, Allemagne, Autriche), en Amérique du Nord (États-Unis), Amérique du Sud (Argentine) et Océanie (Australie)7. En France, l'Association des amis de Pere Pedro14créée en 1994 a l'initiative d'amis français rencontrés lors de ses études dans les années 1970, fédere les actions de soutien aux actions du Pere Pedro, avec plus de 2100 donateurs et adhérents. 97 % des fonds récoltés sont redistribué15 L'Union européenne prend en charge une partie de l'alimentation des enfants. La principauté de Monaco aide dans la gestion administration. Les Kiwanis construisent des hôpitaux, des cuisines centrales et des maisons. D'autres Club service, comme le Lions Clubs et le Rotary International s'engagent avec leurs dons7,8. Soutiens Plusieurs milliers de membres actifs soutiennent régulierement le pere Pedro a travers plusieurs associations en Europe (France, Monaco, Italie, Slovénie, Allemagne, Autriche), en Amérique du Nord (États-Unis), Amérique du Sud (Argentine) et Océanie (Australie)7. En France, l'Association des amis de Pere Pedro14créée en 1994 a l'initiative d'amis français rencontrés lors de ses études dans les années 1970, fédere les actions de soutien aux actions du Pere Pedro, avec plus de 2100 donateurs et adhérents. 97 % des fonds récoltés sont redistribué15 L'Union européenne prend en charge une partie de l'alimentation des enfants. La principauté de Monaco aide dans la gestion administration. Les Kiwanis construisent des hôpitaux, des cuisines centrales et des maisons. D'autres Club service, comme le Lions Clubs et le Rotary International s'engagent avec leurs dons7,8. Distinctions et décorations Distinctions Commandeur de l'ordre national malgache en 201016. Insigne d’or de l’Ordre du Mérite de la République Slovene en 2009. L'insigne lui a été a l’Académie de la Faculté de Théologie, a l’occasion des 90 ans de l’Université de Ljubljana, le 6 décembre 200917. Plaque de la solidarité du Ministere des Affaires étrangeres et du Culte de la République d'Argentine, remise le 25 mars 2009 par le Secrétaire d'État du culte18,19. Chevalier de la Légion d'honneur en 2007. Le Pere Pedro a été nommé par décret du 12 octobre 2007, Chevalier de La Légion d’Honneur, par le président de la République Française Nicolas Sarkozy, et sur proposition du Grand Chancelier de la Légion d’Honneur le Général Jean-Pierre Kelche. L'insigne lui a été remis par l'ambassadeur de France a Madagascar début 200820. Récompenses Prix d'Honneur 2011 de l'Association Kiwanis d'Autriche21. Prix Cardinal Van Thuân 2008 "Solidarité et Développement". Ce prix lui a été remis le 10 décembre 2008 au Vatican par la Fondation San Mateo lors de la Célébration Solennelle du 60e anniversaire de la Déclaration universelle des droits de l'homme, organisée par le Conseil pontifical Justice et Paix22. Cette nomination a été saluée par le pape Benoît XVI23. Prix du Service Mondial 2005 de la Fondation Kiwanis24 Prix "Cuore Amico" (Ami du coeur) 20003. Ce prix est remis chaque année a des figures exemplaires de missionnaires dans le but de mettre en évidence la grande ouvre opérée par l’Eglise25. Pol stoletja po atentatu na JFK-ja teorije zarot ne potihnejo Kennedyja ubili 22. novembra 1963 22. november 2013 ob 06:25, zadnji poseg: 22. november 2013 ob 11:45 Washington - MMC RTV SLO/STA John F. Kennedy je bil najmlajši izvoljeni predsednik ZDA. Bil je tudi prvi katoliški, pa eden najbolj karizmatičnih in skrivnostnih. Ko je 22. novembra 1963 končal pod streli Leeja Harveyja Oswalda, pa zgodba s tem še zdaleč ni bila končana. Da je bil strelec resnično Oswald, nekdanji marinec in komunistični zanesenjak, so namreč uradne navedbe. Neuradnih teorij in teorij zarote - zlasti zadnjih - pa je še precej več in rangirajo od težko verjetnih (CIA, ker se je predsednik preveč zanimal za njene dejavnosti, tedanji podpredsednik Lyndon Johnson) do naravnost čudaških (vesoljci). John Fitzgerald Kennedy (JFK) se je rodil 29. maja 1917 v Brooklinu v zvezni državi Massachusetts poslovnežu in diplomatu irskega rodu Josephu Kennedyju ter materi Rose Elizabeth Fitzgerald kot drugi od devetih otrok. Za naslednika družinske dinastije in obetavno politično kariero je bil sprva predviden njegov starejši brat Joe, ki pa je leta 1944 umrl na bojišču druge svetovne vojne. Kritičen do Hitlerja Tudi JFK se je, kljub težavam z zdravjem, kot poročnik mornarice udeležil bojev v Tihem oceanu. Leta 1943 se je njegov čoln zaletel v japonsko ladjo in potonil, JFK pa je rešil ranjenega tovariša s plavanjem na varno in si prislužil odlikovanje. Po vojni je bil nekaj časa dopisnik za Hearstove časopise iz Evrope, ki jo je poznal še iz časov pred vojno, ker je bil njegov oče veleposlanik v Londonu. Ta je veljal za premalo gorečega nasprotnika Nemčije, medtem ko je bil njegov sin zelo kritičen do šibkosti evropskih držav do Hitlerja pred vojno. Njegova novinarska kariera je bila kratka, saj je imel oče zanj druge načrte. Pri 30 letih je postal zvezni demokratski kongresnik iz Massachusettsa, od leta 1953 do leta 1960 pa je bil zvezni senator. Vmes je napisal knjigo Profili o pogumu, s katero si je leta 1957 prislužil Pulitzerjevo nagrado, v prvem letu članstva v senatu pa se je poročil z 12 let mlajšo Jacqueline Bouvier. Do zmage s telegeničnostjo Leta 1960 je na predsedniških volitvah tesno, z 49,7 proti 49,5 premagal izkušenega republikanca Richarda Nixona, pri čemer mu je šlo močno na roko prvo televizijsko soočenje predsedniških kandidatov v zgodovini ZDA. Mlad, simpatičen in napudran Kennedy je deloval povsem drugače od utrujenega, neobritega in jezljivega Nixona. Videz je bil pomembnejši od vsebine, saj so radijski poslušalci soočenja menili, da je bil Nixon veliko boljši. Velika ovira do zmage je bila v protestantski Ameriki Kennedyjeva katoliška vera, zato je moral zagotoviti, da ne bo poslušal navodil papeža v Vatikanu. Volivce je prepričal tudi z besedami, da ga pred služenjem v drugi svetovni vojni nihče ni spraševal o veri. Že na inavguraciji je nakazal, da prinaša spremembe, saj ni dajal obljub, ampak je izrekel slavni stavek: "Ne sprašuj, kaj lahko domovina stori zate, ampak vprašaj, kaj lahko ti storiš zanjo." Ustanovil je Mirovne korpuse, organizacijo, ki je pošiljala mlade Američane po svetu pomagat revnim. Napovedal je, da bodo Američani v desetih letih stali na Luni, in pospešil razvoj vesoljskega programa. Boj s Sovjeti Njegov mandat je najbolj zaznamoval dvoboj s Sovjetsko zvezo oziroma njenim voditeljem Nikito Hruščovom, ki je o Kennedyju menil, da je sicer inteligenten, a šibak. Aprila 1961 je JFK zabredel v hude težave po ponesrečenem napadu na Kubo. Odobril je star načrt Cie za invazijo 1.500 kubanskih izseljencev, nasprotnikov Fidela Castra, v Prašičjem zalivu na Kubi. Invazija je trajala le dva dni; Castrove sile so napadalce pobile ali zajele in jih v zameno za hrano in zdravila vrnile v ZDA. Castro, ki po tem ni zaupal Kennedyju, se je s Sovjeti dogovoril, da na otoku namestijo jedrske izstrelke srednjega dosega. To je svet pripeljalo na rob jedrskega spopada. JFK je uvedel pomorsko zaporo Kube in po nekaj napetih dneh oktobra 1962 sta obe strani popustili. Hruščov je umaknil rakete, ZDA pa so obljubile, da ne bodo več napadale Kube in da bodo odstranile jedrske rakete iz Turčije. Kennedyjeva priljubljenost je narasla, saj je del glede Turčije ostal skrivnost. Napetosti s Sovjetsko zvezo so se nadaljevale; Kennedy je junija 1963 v Berlinu kritiziral gradnjo berlinskega zidu in se meščanom zahodnega dela priljubil z besedami v nemščini, da je tudi on Berlinčan. Kljub napetostim se je ZDA uspelo dogovoriti s Sovjetsko zvezo o prepovedi jedrskih poskusov, z izjemo podzemnih. Njegova negativna dediščina je Vietnam, kamor je napotil vse več vojaških svetovalcev in ZDA zapletel v zavezo Južnemu Vietnamu, ki so se je njegovi nasledniki le težko rešili. Kar zadeva pravice temnopoltih Američanov, je Kennedy na zunaj podpiral njihovo enakopravnost, a ni storil veliko, da bi do nje res prišlo. Njegov naslednik Johnson je nato leta 1964 podpisal zakon o državljanskih pravicah s preroško napovedjo, da je demokratska stranka s tem izgubila jug ZDA za najmanj eno generacijo, kar se je potem res zgodilo. Obetala se mu je ponovna izvolitev Kennedy je do atentata leta 1963 odpravil večino porodnih krčev svoje administracije in obetala se mu je gladka ponovna izvolitev v Belo hišo. Pri tem mu je pomagala tudi prizanesljivost medijev, ki so poudarjali dosežke in prikrivali negativna dejstva. Denimo resnico o njegovem zdravstvenem stanju, zaradi katerega danes nikoli ne bi mogel biti izvoljen za predsednika. Bolehal je za najmanj dvema boleznima žlez, kronične hude bolečine v hrbtu pa si je lajšal z močnimi mamili, ki so vplivala na presojo. Še odmevnejša pa bi bila njegova zunajzakonska razmerja s številnimi ženskami, med njimi Marilyn Monroe. Tistega usodnega 22. novembra je bil predsednik s prvo damo na obisku v Dallasu, da bi pomiril med seboj sprti krili demokratske stranke. Na poti po središču mesta so ju pozdravile navdušene množice. Uradna razlaga pravi, da je Oswald v zgradbo, kjer je bil zaposlen - skladišče šolskih knjig - pritihotapil svojo muzejsko italijansko puško "carcano" z japonskim daljnogledom in iz šestega nadstropja izstrelil tri strele. Za Kennedyja je bil usoden zadnji naboj, ki ga je razneslo v njegovi glavi, delci lobanje pa so se razleteli naokrog, tudi po prvi dami in drugih sopotnikih. V avtomobilu sta bila še guverner Teksasa John Connally in soproga Nelly ter agenti tajne službe. To je bilo zadnjič, da se je ameriški predsednik peljal naokrog v odprtem avtomobilu. Danes se vozijo le v izjemno zaščitenih oklepnih limuzinah. Kennedyja in Connallyja, ki je bil prav tako ranjen, so prepeljali v bolnišnico, a je bilo za predsednika prepozno že na trgu Daley. Kmalu zatem je na letalu Air Force One kot 36. predsednik ZDA prisegel podpredsednik Lyndon Johnson. Storilec je Oswald - pa je res? Komisija pod vodstvom predsednika vrhovnega sodišča ZDA Earla Warrena je prišla do sklepa, da je storilec Lee Harvey Oswald. Dokazano je, da je bil na dan atentata v skladišču knjig in da je streljal na predsednikovo kolono. Strokovnjaki za orožje in predvsem ostrostrelci pa dvomijo, da bi lahko s svojo puško kaj zadel, še najmanj pa, da je z njo v šestih sekundah z repetiranjem izstrelil tri strele, od katerih je bil šele zadnji smrtonosen. Izjave prič, ki so jih sončnega petka pred 50 leti pretresli streli, so sicer nezanesljive. Nekateri so slišali tudi do osem strelov, nekateri so jih slišali s travnika Grassy Knoll, drugi spet s sosednje poslovne zgradbe DalTec poleg skladišča knjig. Oswald se je po atentatu vrnil z mestnim avtobusom v svoje stanovanje, pobral pištolo in nato na ulici ubil policista. Po dejanju se je skril v bližnjo kinodvorano, pri čemer so ga opazile priče in sledila je aretacija. Med premeščanjem iz zapora v zapor ga je ustrelil in ubil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, ki je bil vpleten v mafijske posle. Uvodoma je trdil, da je to storil, da bi Oswalda kaznoval za umor, pozneje pa je začel zgodbo spreminjati in navajati zarote. Leta 1967 je umrl za rakom. Mnenje o krivcu za atentat je spremenila tudi Oswaldova vdova, danes 72-letna Marina Oswald Porter. Zdaj namreč verjame, da je kriva Cia skupaj z mafijo. Vdova je možev poročni prstan s srpom in kladivom, kupljen v beloruskem Minsku, kjer sta se poročila, nedavno prodala anonimnemu kupcu za 108.000 dolarjev. Več teorij zarote Obstaja več teorij zarot, po katerih je bilo v atentat vpletenih več ljudi ali organizacij. Na zatožni klopi sta poleg Castra, Moskve in vesoljcev med drugim Cia zaradi Prašičjega zaliva in mafija zaradi neuresničenih obljub Josepha Kennedyja. Ta naj bi mafiji obljubil, da bodo imeli organizirani kriminalci v zameno za pomoč pred volitvami leta 1960 mir pred pravosodnim ministrstvom. Vodenje ministrstva je prevzel predsednikov brat Robert Kennedy, ki pa je počel ravno nasprotno. Tudi on je bil ubit v atentatu - leta 1968 med predsedniško kampanjo. Veliko sta k širjenju teorij zarot prispevali Warrenova komisija in družina Kennedy z dolgoletnim skrivanjem rezultatov obdukcije in drugih podatkov. Danes manjka le še majhen del informacij od Cie in zveznega preiskovalnega urada (FBI), ki pa veljajo za ključne. Njihova objava je predvidena leta 2017. O objavi bo sicer odločil naslednji predsednik ZDA. Zgodovinar z univerze Virginia Larry Sabato je zato ob nedavni objavi svoje knjige Kennedyjevih pol stoletja pozval javnost, naj od vseh predsedniških kandidatov zahteva obljubo, da bodo informacije res objavljene. K. S. Sam še najbolj verjamem, da je JFK ubili Izrael. Ve se, da je oziroma njihova tajna služa specialisti in zmožni najhujših terorističnih dejanj. Ideologija izraela že tisočletja verjame, tako so vzgajani, tako se obnašajo in delajo na tem, da zagospodarijo vsemu svetu. Seveda s svojim vseprisotnim vplivom, kapitalom, zvitostjo in monstruoznostjo iz ozadja vodijo niti in so vsepovsod prisotni. Lep primer njihove vseprisotnosti so Izraelski agentje po naših forumih kaj šele kjerkoli drugod in na mestih kjer se odloča. Kenedy je bil proti temu, da se Izraelu to je israhellu pomaga oziroma, da se prepreči izdelati jedrsko orožje. Zato so ga ubili. O tem je na sletu veliko napisanega. http://www.rense.com/general42/enemies.htm Za umor JFK-a so odgovorni člani t.i. skupine Bilderberg, ki je nastala 9 let prej in katero so sestavljali in še vedno sestavljajo največji naftni, bančni, orožarski, farmacevtski, agrarni mogotci oziroma lastniki največjih koorporacij. Lahko ji rečemo tudi svetovna vlada iz sence, ker kar se oni dogovorijo, to tudi sprovedejo. Ker JFK ni hotel izpolnjevati njihovih zahtev in želja, so ga pač ubili in nastavili Loydona Johnsona, ki je bil njihov človek. Takoj je bilo opaziti spremembo politike do Vietnama, ker vojna se je razplamtela. Tudi naslednji izvoljeni predsednik Nixon je občutil moč BIlderberga, saj so ga zaradi "neposlušnosti" zamenjali, oziroma mu nastavili past v katero je prelahko padel... Od Nixona naprej so vsi predsedniki ZDA nastavljeni s strani teh mogotcev, saj ožje kandidate, katere vsaj eno leto pred volitvami testirajo na zasebnih sestankih in če se izkažejo in maksimalno izkažejo svojo lojalnost do teh "gospodarjev", imajo veliko priložnost da postanejo predsednik ZDA. Bush starejši in mlajši, Clinton, Kerry, Obama so le navadne marionete, brez možnosti in moči lastnega odločanja... Naš JFK je bil Ivan Kramberger. Aja, baje je po štamperlu streljal bolje od Rajmunda Debevca; in to na 400 metrov. Dejstvo je, da je imel pogum nekomu močnemu stopiti na prste. Tega poguma niti eden njegovih naslednikov ni imel, tudi Obama ga nima. Barva kože je postranskega pomena. "Ask Not What Your Country Can Do For You" John F. Kennedy's Inaugural Address, January 20, 1961 We observe today not a victory of party, but a celebration of freedom — symbolizing an end, as well as a beginning — signifying renewal, as well as change. For I have sworn before you and Almighty God the same solemn oath our forebears prescribed nearly a century and three quarters ago. The world is very different now. For man holds in his mortal hands the power to abolish all forms of human poverty and all forms of human life. And yet the same revolutionary beliefs for which our forebears fought are still at issue around the globe — the belief that the rights of man come not from the generosity of the state, but from the hand of God. We dare not forget today that we are the heirs of that first revolution. Let the word go forth from this time and place, to friend and foe alike, that the torch has been passed to a new generation of Americans — born in this century, tempered by war, disciplined by a hard and bitter peace, proud of our ancient heritage — and unwilling to witness or permit the slow undoing of those human rights to which this Nation has always been committed, and to which we are committed today at home and around the world. Let every nation know, whether it wishes us well or ill, that we shall pay any price, bear any burden, meet any hardship, support any friend, oppose any foe, in order to assure the survival and the success of liberty. This much we pledge — and more. To those old allies whose cultural and spiritual origins we share, we pledge the loyalty of faithful friends. United, there is little we cannot do in a host of cooperative ventures. Divided, there is little we can do — for we dare not meet a powerful challenge at odds and split asunder. To those new States whom we welcome to the ranks of the free, we pledge our word that one form of colonial control shall not have passed away merely to be replaced by a far more iron tyranny. We shall not always expect to find them supporting our view. But we shall always hope to find them strongly supporting their own freedom — and to remember that, in the past, those who foolishly sought power by riding the back of the tiger ended up inside. To those peoples in the huts and villages across the globe struggling to break the bonds of mass misery, we pledge our best efforts to help them help themselves, for whatever period is required — not because the Communists may be doing it, not because we seek their votes, but because it is right. If a free society cannot help the many who are poor, it cannot save the few who are rich. To our sister republics south of our border, we offer a special pledge — to convert our good words into good deeds — in a new alliance for progress — to assist free men and free governments in casting off the chains of poverty. But this peaceful revolution of hope cannot become the prey of hostile powers. Let all our neighbours know that we shall join with them to oppose aggression or subversion anywhere in the Americas. And let every other power know that this Hemisphere intends to remain the master of its own house. To that world assembly of sovereign states, the United Nations, our last best hope in an age where the instruments of war have far outpaced the instruments of peace, we renew our pledge of support — to prevent it from becoming merely a forum for invective — to strengthen its shield of the new and the weak — and to enlarge the area in which its writ may run. Finally, to those nations who would make themselves our adversary, we offer not a pledge but a request: that both sides begin anew the quest for peace, before the dark powers of destruction unleashed by science engulf all humanity in planned or accidental self-destruction. We dare not tempt them with weakness. For only when our arms are sufficient beyond doubt can we be certain beyond doubt that they will never be employed. But neither can two great and powerful groups of nations take comfort from our present course — both sides overburdened by the cost of modern weapons, both rightly alarmed by the steady spread of the deadly atom, yet both racing to alter that uncertain balance of terror that stays the hand of mankind's final war. So let us begin anew — remembering on both sides that civility is not a sign of weakness, and sincerity is always subject to proof. Let us never negotiate out of fear. But let us never fear to negotiate. Let both sides explore what problems unite us instead of belabouring those problems which divide us. Let both sides, for the first time, formulate serious and precise proposals for the inspection and control of arms — and bring the absolute power to destroy other nations under the absolute control of all nations. Let both sides seek to invoke the wonders of science instead of its terrors. Together let us explore the stars, conquer the deserts, eradicate disease, tap the ocean depths, and encourage the arts and commerce. Let both sides unite to heed in all corners of the earth the command of Isaiah — to "undo the heavy burdens -. and to let the oppressed go free." And if a beachhead of cooperation may push back the jungle of suspicion, let both sides join in creating a new endeavour, not a new balance of power, but a new world of law, where the strong are just and the weak secure and the peace preserved. All this will not be finished in the first 100 days. Nor will it be finished in the first 1,000 days, nor in the life of this Administration, nor even perhaps in our lifetime on this planet. But let us begin. In your hands, my fellow citizens, more than in mine, will rest the final success or failure of our course. Since this country was founded, each generation of Americans has been summoned to give testimony to its national loyalty. The graves of young Americans who answered the call to service surround the globe. Now the trumpet summons us again — not as a call to bear arms, though arms we need; not as a call to battle, though embattled we are — but a call to bear the burden of a long twilight struggle, year in and year out, "rejoicing in hope, patient in tribulation" — a struggle against the common enemies of man: tyranny, poverty, disease, and war itself. Can we forge against these enemies a grand and global alliance, North and South, East and West, that can assure a more fruitful life for all mankind? Will you join in that historic effort? In the long history of the world, only a few generations have been granted the role of defending freedom in its hour of maximum danger. I do not shank from this responsibility — I welcome it. I do not believe that any of us would exchange places with any other people or any other generation. The energy, the faith, the devotion which we bring to this endeavour will light our country and all who serve it — and the glow from that fire can truly light the world. And so, my fellow Americans: ask not what your country can do for you — ask what you can do for your country. My fellow citizens of the world: ask not what America will do for you, but what together we can do for the freedom of man. Finally, whether you are citizens of America or citizens of the world, ask of us the same high standards of strength and sacrifice which we ask of you. With a good conscience our only sure reward, with history the final judge of our deeds, let us go forth to lead the land we love, asking His blessing and His help, but knowing that here on earth God's work must truly be our own. HISTORIC DOCUMENTS Magna Carta The Letter of Columbus to Luis De Sant Angel Announcing His Discovery The Mayflower Compact Pennsylvania Charter of Privileges Give Me Liberty Or Give Me Death The Declaration of Independence Articles of Confederation Constitution of the United States Bill of Rights and Later Amendments Petition from the Pennsylvania Society for the Abolition of Slavery To those who keep slaves, and approve the practice Washington's Farewell Address The Star Spangled Banner The Monroe Doctrine Harkins to American People Lincoln's House Divided Speech Lincoln's First Inaugural Address The Emancipation Proclamation Lincoln's Second Inaugural Address The Gettysburg Address The Pledge of Allegiance The American's Creed The Economic Bill of Rights Ask Not What Your Country Can Do For You I Have a Dream Rosvita Pesek o Pučniku: Bil je navdih in vzor Knjiga Pučnik 22. november 2013 ob 20:44, zadnji poseg: 22. november 2013 ob 21:18 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Jože Pučnik je bil predvsem bojevnik, nikoli se ni vdal, je ob predstavitvi dela Pučnik Rosvite Pesek v Klubu Cankarjevega doma dejal predsednik SDS-a Janez Janša. "Vztrajal je do konca, tudi po tem, ko je odšel nazaj v Nemčijo, je spremljal in pomagal, da bi se stvari spremenile. Bil je bojevnik za svobodo, za normalnost, za prav," je poudaril. Po Janševem mnenju je Slovenija zatavala, ker večina ni sledila Pučnikovi ideji. Zato lahko "danes govorimo o istih problemih, o katerih je Pučnik pisal že v Uri evropske resnice". Pučnikovo največje veselje sta bila po Janševih besedah izid plebiscita in razglasitev samostojnosti Slovenije, največje razočaranje pa, da prehod v formalno demokracijo ni spremenil družbe. Preberite več: Politični disident, ki je postal ključni akter osamosvojitve Ob predstavitvi knjige, ki je izšla pri Mohorjevi družbi Celovec in opisuje Pučnikovo življenje s pomočjo slikovnega gradiva in številnih dokumentov, so o Pučniku spregovorili še njegovi sopotniki iz različnih obdobij njegovega življenja. Med drugim so besedo dobili predsednik Borut Pahor, evropski poslanec Lojze Peterle, literat Niko Grafenauer in Pučnikov sin Gorazd Pučnik. Avtorica biografije je dejala, da je bil Pučnik zanjo veliko več kot le motor demokratizacije Slovenije: "Bil je navdih in vzor. Njegova veličina zame ni samo v njegovih zrelih letih, ko je zapustil varno zavetje zdomske Nemčije in prišel v SFRJ, kjer je para že dvigovala pokrov. Njegova veličina je v mladostni zagnanosti, idealizmu in nepopustljivosti," je dejala. Življenje Jožeta Pučnika Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Zaradi kritičnega pisanja o takratnem političnem sistemu je bil v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja dvakrat zaprt, nato pa je odšel v Nemčijo, kjer je doktoriral. V času demokratičnega vrenja v nekdanjem SFRJ-ju se je vrnil v Slovenijo in dejavno sodeloval pri slovenski osamosvojitvi. Bil je eden izmed piscev znamenite 57. številke Nove revije, v kateri so slovenski intelektualci zahtevali demokracijo. Postal je tudi predsednik Demosa, ki je izpeljal proces slovenske osamosvojitve. Od leta 1989 do 1993 je bil Pučnik predsednik SDSS-a (zdaj SDS). Leta 1990 je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika republike. Leta 1992 je bil podpredsednik Vlade RS, na volitvah 1992 pa izvoljen za poslanca DZ. Leta 1997 se je umaknil iz aktivne politike in ostal le še častni predsednik SDS-a. Umrl je v 71. letu starosti 11. januarja 2003. Leta 2007 je vlada Janeza Janše po njem poimenovala dotedanje letališče Brnik. Pučnika tudi še po smrti blatite, čeprav je bil vodilna oseba osamosvojitve. Je pa že pred davnimi leti napovedoval to kar se sedaj dogaja. Če bi Pučnik takrt zmagal in ne Kučan, ki se je za potrebe volitev obrnil na vernike, naj glasujejo zanj, bi bilo sedaj vsem nam bolje. Slava Jožetu Pučniku, preprostemu, vztrajnemu in načelnemu človeku, Slovencu, ki si vsekakor zasluži pomemben del prostora v zgodovini slovenskega osamosvajanja. Grozljivo se zdi spoznanje, da je bil g. Jože Pučnik Don Kihot v slovenski politiki, saj ni imel nobene možnosti, v "boju" s preverjenimi in kapitalsko neomejeno bogatimi političnimi kadri iz t.i. "slovenske levice", ki so prevzemali državna podjetja, omrežili javne finance, banke, medije pa so imeli v rokah že od leta 1945, ... Petar Karamazov ............ Ne vem pa, kako bi se odrezal kot predsednik samostojne Slovenije ali kot avtokrat "Tuđmanovega" tipa ali kot strpni demokratični voditelj. -------------------------------------------------------------------- Tega res ne moreš vedeti, jaz verjamem, da bi bil v rangu Havla. Od Kučana do Turka, vsi so bili in so še služabniki vrednot revolucije (ne NOB) in sil, ki na račun tega dobro živijo. Vsaka čast Rosviti Pesek za napisano knjigo, prišli bodo časi, ko jo bodo ljudje radi vzeli v roke. Timošenkova poziva Ukrajince na ulične proteste proti vladi Janukovič dela "življenjsko napako" 22. november 2013 ob 18:19, zadnji poseg: 22. november 2013 ob 19:52 Harkov/Moskva - MMC RTV SLO/STA Zaprta ukrajinska voditeljica Julija Timošenko je svoje podpornike pozvala, naj se zberejo na ulicah in protestirajo proti vladi, ker je ta ustavila načrte za krepitev vezi z Evropsko unijo. Ukrajinski parlament je v četrtek zavrnil predlog zakona, s katerim bi Timošenkovi omogočili zdravljenje v tujini, kar je eden izmed glavnih pogojev za podpis pridružitvenega sporazuma z EU-jem, ki bi moral biti sklenjen prihodnji teden na vrhu Vzhodnega partnerstva. Po zavrnitvi zakona in ustavitvi načrtov za podpis sporazuma je ukrajinski premier Mikola Azarov pojasnil, da je bila ta odločitev gospodarske narave in ne strateške. Zatrdil je, da si bo država še naprej prizadevala za zbliževanje z EU-jem. "Odločitev je bila težka, vendar edina mogoča v danih gospodarskih razmerah," je dejal v današnjem govoru v parlamentu. Poslanci opozicije z njegovimi pojasnili niso bili zadovoljni in so premierjev govor nenehno prekinjali z vzkliki "Sramota!". Timošenkova je po odločitvi parlamenta poslala pismo predsedniku države Viktorju Janukoviču in ga posvarila, da dela "življenjsko napako". Pozvala ga je, naj nemudoma spremeni odločitev o prekinitvi priprav na podpis pridružitvenega sporazuma. "To je vaša edina priložnost, da preživite kot politik," je v pismu zapisala nekdanja premierka. "Danes ste z odpovedjo sporazuma naredili napako svojega življenja." "Mislite, da boste lahko še naprej vodili politiko blefiranja in izsiljevanja, igrali med dvema civilizacijskima centroma ter od njiju prejemali darila za ohranitev moči. Motite se. Ostali boste ena na ena z Rusijo in živeti boste morali po njenem diktatu," je Timošenkova posvarila svojega političnega nasprotnika. Timošenkova pripravljena popustiti Pismo Janukoviču je javno prebral njen odvetnik Sergij Vlasenko. "Julija Timošenko ... poziva Ukrajince, naj zavzamejo ulice po vsej državi," je povedal odvetnik. Timošenkova naj bi se bila celo pripravljena odpovedati zdravljenju v Nemčiji v zameno za podpis pridružitvenega sporazuma. "Če se zavežete k podpisu sporazuma, bom evropske voditelje takoj pozvala, naj pogodbo podpišejo brez postavljanja pogojev," je sporočila. Janukovič je med obiskom v Avstriji zagotovil, da si Ukrajina še vedno želi ohraniti tesne vezi z EU-jem, so sporočili z avstrijskega zunanjega ministrstva. Putin: EU izsiljuje Vlada v Kijevu je sicer po odločitvi, da zaustavi priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z EU-jem, ki je bil predviden za konec meseca, predlagala ustanovitev tristranske trgovinske komisije med Ukrajino, EU-jem in Rusijo, ki bi razrešila trgovinske spore med njimi. Rusija je namreč Ukrajini zagrozila z blokado, če bo nadaljevala približevanje EU-ju, in ji po drugi strani predlagala pridružitev njeni carinski uniji, v kateri sta Kazahstan in Belorusija. Moskva je tudi zahtevala tristranske pogovore pred podpisom omenjenega sporazuma Kijeva z EU-jem, ki bi oddaljil Ukrajino od Rusije. Litva, ki predseduje EU-ju, je pojasnila, da je bila Ukrajina pod pritiskom, da ji Rusija ustavi ves uvoz iz vzhodnega dela države, ki močno sloni na gospodarskem sodelovanju z Rusijo. To je Janukovič pojasnil tudi litovski predsednici Dalii Grybauskaite v telefonskem pogovoru na začetku tega tedna. EU v odzivu na odločitev Ukrajine, da ta zamrzne priprave na sporazum o krepitvi odnosov, poudarja, da še naprej odločno verjame v trden odnos s to sosedo. Do ponudb o trialogu z Ukrajino in Rusijo je zadržana. Na očitke o velikem porazu evropske diplomacije pa odgovarja: "Ukrajina ni trofeja, za katero bi se potegovali." Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem zavrnil obtožbe na račun Rusije in obtožil EU, da izsiljuje Ukrajino. "Od evropskih partnerjev smo slišali grožnje, ki so podobne spodbujanju k množičnim protestom," je dejal Putin in dodal, da je to pritisk in izsiljevanje. Ukrajina ima enak problem kot Slovenija - premalo odločno so pripravljeni prekiniti s prejšnjim sistemom in svojimi vzhodnimi brati, ki se do njih še vedno obnašajo kot do neke kolonije iz bivše CCCP. Dan Rudolfa Maistra - spomin na borca za severno mejo Državni praznik, a ne tudi dela prost dan 23. november 2013 ob 07:00, zadnji poseg: 23. november 2013 ob 18:33 Ljubljana/Kamnik - MMC RTV SLO Pahor je pozval k politični enotnosti Slavnostni govorec na osrednji proslavi v Kamniku je bil predsednik države Borut Pahor. Kot premierka Bratušek je tudi Pahor Maistrova dejanja vzel za zgled v današnjem času. V premagovanju aktualne krize je pozval k odločnemu ukrepanju in enotnosti. "Da bi danes premagali težke čase, ni potrebna vojaška sila, pač pa moč naše politične enotnosti in odločnosti," je dejal. "Se bomo borili, ali se bomo vdali? Si bomo pomagali, ali si bomo nagajali? Na ta vprašanja moramo odgovoriti: sodelovanje vseh za vse ni več naša zgodovinska priložnost, temveč neizogibna nujnost." Pahor je mnenja, da je kriza vendarle povzročila tudi nekaj pozitivnega. "Divje privatizacije, okoriščanja z gospodarsko in politično močjo, počasno, a zanesljivo umiranje sleherne odgovornosti za ravnanje z javnim dobrim in podobne žalostne zgodbe tranzicije se končujejo," je prepričan Pahor, ki je dodal, da "smo v pravem času vdahnili novo življenje ustanovam pravne države." Končno smo začeli s "potrebnimi strukturnimi spremembami na gospodarskem in socialnem področju. Vendar smo storili premalo in prepočasi," je dejal. Pahor je še pozval k novemu svežnju "celovitih ukrepov za oživitev gospodarske rasti." Pri tem pa ne smemo biti prehitro zadovoljni "s prvimi resnimi znaki oživljanja gospodarstva," saj nas bo naslednja kriza prizadela še bolj, kot nas je ta, je še dejal. Pahor: Rešitve bodo iskali voditelji strank Pahor je pozval k zaupanju v politike, čeprav ve, "da je politika zapravila veliko vašega zaupanja". Napovedal je skupen sestanek vseh voditeljev slovenskih parlamentarnih strank. "Skupaj bomo poskušali oblikovati dogovor o ukrepih strateške narave, ne samo za kratkoročno oživitev gospodarstva, temveč tudi za vse nujne strukturne spremembe, ki so pomembne za trajnejšo modernizacijo slovenske družbe in držav." T. K. B., B. V. Velika listina svoboščin (Magna Carta) Iz Wikipedije, proste enciklopedije Velika listina svoboščin (latinsko Magna carta libertatum ali Magna charta libertatum) je listina, ki je nastala v Angliji leta 1215 in ki omejuje moč angleških monarhov, katere je v času nastanka listine predstavljal kralj Ivan Brez dežele. Nastala je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in papežem ter angleškimi baroni glede vprašanja kraljevih pravic. Velika listina svoboščin je velevala, da se mora kralj odreči nekaterim pravicam, spoštovati določene pravne postopke in se strinjati, da njegovo voljo lahko omejuje zakon. Bila je prvi korak v dolgotrajnem zgodovinskem procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona. Kralj je listino podpisal pod pritiskom baronov. Vsebina Listina je zagotavljala določene angleške politične svoboščine, varovala cerkev pred vplivom monarhije, preuredila zakone in sodstvo ter nadzorovala vedenje kraljevih uradnikov. Velik del listine je bil prepisan iz Listine svoboščin kralja Henrika I., izdani ob njegovi zasedbi prestola v letu 1100. Ta je kralja zavezovala k spoštovanju zakonov, ki urejajo ravnanje s cerkvenimi dostojanstveniki in plemiči. Zagotavljala jim je določene svoboščine. Sestavljalo jo je 63 členov, od katerih je večina pomembnih le za tedanji čas. Eden najpomembnejših tudi za sedanjost je 39. člen, ki zagotavlja habeas corpus: noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršenkoli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal. Kralj je moral posameznikom soditi po zakonu in ne po lastni volji. Habeas corpus Iz Wikipedije, proste enciklopedije Skoči na: navigacija, iskanje Habeas corpus (slovensko imam telo) je v kazenskem pravu zahteva, da je prijeti pripeljan pred sodnika (sodno vejo oblasti), ki odloči o zakonitosti prijetja. Tako je izvršilna veja oblasti, pri tako občutljivem področju kot je odvzem osebne svobode, podvržena strogemu sodnemu nadzoru. To "načelo" izhaja iz Magne Carte(1215). Sodnik preveri ali je odvzem prostosti upravičen, tj. v skladu z (vsakokrat veljavnim) zakonom. Ker gre za hud poseg v posameznikove pravice, mora biti podan utemeljen sum, da je posameznik že pred tem kršil družbena pravila (storil kaznivo dejanje). V veljavnem kazesnkem procesnem pravu (ZKP-K) iz tega izhaja npr. zahteva, da je prijeti (prijetje) nemudoma pripeljan pred preiskovalnega sodnika, pridržani ( policijsko pridržanje) pa najkasneje v roku 48ur; da je za pripor potrebna sodna odločba,... Ukrajinci na ulicah: "Želim živeti v Evropski uniji" Protestniki zahtevajo odstop predsednika Janukoviča 24. november 2013 ob 18:00, zadnji poseg: 24. november 2013 ob 19:47 Kijev - MMC RTV SLO/Reuters/EPA Kijev je preplavilo več protestnikov kot med oranžno revolucijo leta 2004. Nasprotujejo odločitvi vlade o odložitvi pridružitvenega sporazuma z EU-jem. Zgodili so se tudi nasilni incidenti. Prestolnico Ukrajine je preplavilo več kot 100.000 protestnikov, katerih sporočilo ukrajinski vladi je bilo jasno: "Mi nismo Sovjetska zveza, smo Evropska unija", "Želim živeti v Evropi" in "Ukrajina je del Evrope". Nad večdesettisočglavo množico na Evropskem trgu so v zraku plapolale zastave opozicije in Evropske unije. Po pisanju BBC-ja so bile med množico tudi družine z otroki. Preberite tudi: - Kolumno Andreja Stoparja: UkrainEUkrainE - Kolumno Matjaža Trošta: Krepka zaušnica z vzhoda Čeprav je policija še dopoldne zagotavljala, da ji bo uspelo zagotoviti javni red in mir, iz Kijeva že prihajajo informacije, da so tako policisti kot protestniki uporabili solzivec. Policisti naj bi se spopadli s skupino protestnikov, ki je skušala prebiti policijsko zaporo in vdreti v poslopje vlade. Številni med protestniki pozivajo k odstopu predsednika Viktorja Janukoviča in zahtevajo izpustitev nekdanje premierke Julije Timošenko iz zapora. Ta je v petek pozvala k protestom proti odločitvi ukrajinske vlade, potem ko je Kijev v četrtek nepričakovano ustavil priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z EU-jem, ki naj bi se zgodil na vrhu vzhodnega partnerstva v Vilni prihodnji teden. Šahpozicija Opazovalci se strinjajo, da je ta odločitev posledica pritiskov Rusije. Kremelj, ki si želi, da bi se Ukrajina pridružila carinski uniji pod okriljem Rusije, je zagrozil s trgovinskimi ovirami za ukrajinsko blago, če bi država podpisala sporazum z EU-jem. Poleg tega Ukrajini, ki je energetsko odvisna od uvoza ruskega plina, vedno grozi tudi možnost, da v Moskvi "zaprejo pipico". Na drugi strani pa ruski predsednik Vladimir Putin vztraja, da je EU tisti, ki pritiska na Ukrajino, da bi podpisala dogovor. Provladni shod Le nekaj kilometrov stran od opozicijskega protesta je sicer v nedeljo potekal tudi provladni shod, na katerem se je po pisanju BBC-ja zbralo kakih 10.000 ljudi. K. Št. Tudi pri nas bi morali protestirati kot v Ukrajini proti Kučanovi in Jankovičevi udbomafijski navezi. Dejansko se še nismo osamosvojili. Cilj naj nam bo evropska slovenija!! Janša: Potreben je učinkovit, sistemski boj proti korupciji Predsednik SDS-a meni, da Slovenija hodi po napačni poti 27. november 2013 ob 17:50, zadnji poseg: 27. november 2013 ob 19:15 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Vlada od začetka - razen obrambe monopolov in privilegijev - nima pravega koncepta. Gre za spopadanje s težavami iz tedna v teden, od seje do seje, je delo vlade komentiral Janez Janša. Nekdanji predsednik vlade in predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je v pogovoru za STA med drugim ocenjeval delo sedanje vlade, pa tudi nekatere najbolj aktualne težave, s katerimi se trenutno spopada Slovenija. Tako je Janša razložil, da o obstoju vlade ne odloča njena trdnost, ampak "trdnost zaledja, tistih, ki so jo postavili. Vlada, podobno kot v času vlade Toneta Ropa ali Boruta Pahorja, ni glavni odločevalec v izvršilni oblasti. To so zaledja, razni lobiji, strici iz ozadja ..." "Morda se bo slišalo paradoksalno, a pot k rešitvi bi bila, da tisti, ki so leta 2011 prišli na Magistrat in nagovorili Jankovića, ustanovijo svojo stranko, se iz ozadja premaknejo v ospredje in prevzamejo odgovornost za svoje odločitve. Slovenski politični prostor bi se v dveh mandatih zelo razčistil," je o tem, kako bi se očistila politična ozadja, menil Janša. Dodal je, da ko pride poleg normalnega nasprotovanja med koalicijo in opozicijo še do nenaravnih konfliktov znotraj koalicije, ko se vmešajo še ozadja, lobiji, interesne skupine, ki se spopadajo za dostop do javnih naročil, virov javnega denarja, nadzora nad institucijami, je glavna žrtev blaginja Slovenije. Slovenija je zašla Predsednik SDS-a je tudi menil, da ne bi, če bi Sloveniji še vedno vladala njegova vlada, bilo več finančnega krča, opozoril pa je tudi, da je potreben učinkovit sistemski boj proti korupciji. "Trenutno imamo rekordno število ljudi, ki se ukvarjajo s tem, korupcije pa še nikoli ni bilo toliko. Poglejte samo milijardne kraje v bančnem sistemu, ki KPK-ja sploh ne zanimajo. Niti enega velikega konkretnega primera bančne korupcije še niso razkrili," je poudaril in dodal, da je v državi treba razgraditi monopole. "Sprega med državnim lastništvom, politiko in lobiji je eden ključni razlogov, da smo zašli in da tranzicija pri nas ni uspela," je menil Janša. Silna moč lobijev v bančnem sistemu Nekdanji premier se je razgovoril tudi o novem guvernerju banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, ki ga je podprla tudi poslanska skupina SDS-a. Povedal je, da je z njim prvič govoril pred njegovim imenovanjem glede usode Factor banke in Probanke in da je Jazbec tedaj menil, da bi banki že zdavnaj morali v stečaj. "To je bilo takrat njegovo trdno stališče in eden izmed razlogov, da smo ga podprli. Vendar so ga nato v treh tednih po nastopu funkcije popolnoma predelali in omejili," se je spominjal Janša. Jazbec naj bi se od tedaj popolnoma spremenil. "Ko sva se avgusta spet srečala, sem v tisti pisarni našel povsem drugo osebo, nesuvereno, dodobra prestrašeno, kar le kaže na silno moč lobijev, ki delujejo v tem sistemu in se borijo tako proti ugotavljanju odgovornosti kot za ohranitev podtalnega vpliva v bankah. Razlagal mi je, kdo vse ga je obiskal v treh tednih in kakšni so pritiski. Med enournim pogovorom so ga klicali iz kabineta predsednice vlade in ob tem mi je povedal, da vsak dan pritiskajo nanj, naj vendarle podpre zamenjavo Andreja Širclja iz DUTB-ja. Kot smo videli, so bili tudi pri tem uspešni," je trenutno stanje guvernerja BS-ja opisoval predsednik SDS-a-. Sporazum z Mokric je veljaven Eno izmed vprašanj se je nanašalo tudi na sporazum o prenesenih vlogah varčevalcev Ljubljanske banke, ki ga je Janša kot premier podpisal s hrvaškim premierjem Zoran Milanovićem, vendar ga v sosednji Hrvaški nimajo. "Ta sporazum ne dopušča različnih interpretacij. Zelo jasno je navedeno, da postopki mirujejo do rešitve v okviru programa sukcesije. Hrvaška je v pogajanjih želela to omejiti na leto ali dve, a v to nismo privolili, zato so oni na koncu privolili na večnost oziroma do rešitve v okviru sukcesije. Tu ni možno uveljaviti dvojnih interpretacij," je povedal Janša Po njegovem mnenju je dejstvo, da sporazum velja, in "Hrvaška lahko stokrat reče, da je po dveh letih ne veže več". "Sloveniji ni treba plačati niti evra, če se zgodi kakšna sodba hrvaškega sodišča v nasprotju s tem sporazumom. Neko razburjenje je torej odveč," je še menil. Predsednik SDS-a je tudi povedal, da priznava, da je zaradi njegovega odhoda z odločevalskih funkcij njegovo zasebno življenje bistveno boljše, vendar je po drugi strani "človeku žal, ko vidi pravo pot, hkrati pa opazuje, da hodimo po napačni in ne more nič narediti". G. C Pahor: KPK bi moral nadaljevati delo. SDS: Ukinimo KPK. Politični odzivi na odstop senata KPK-ja 29. november 2013 ob 15:25, zadnji poseg: 29. november 2013 ob 17:49 Ljubljana - MMC RTV SLO Politični odzivi na odstop vodstva Komisije za preprečevanje korupcije večinoma izražajo skrb, le v SDS-u menijo, da so opravili umazano delo in dvignili roke. Borutu Pahorju bo komisija posredovala želene zakonodajne spremembe. Če se je v samem začetku zdelo, da bo mag. Goran Klemenčič ubral povsem neodvisno držo pri delu KPK, se je v nadaljevanju pokazalo, da gre za prvovrstnega borca leve politične opcije. Naj v nadaljevanju navedem nekaj primerov za to mojo trditev. ¦Mag. Goran Klemenčič je potreboval leto dni za proučevanje utemeljenosti najema stavbe NPU, čeprav je v vlogi nadzornika najema jasno vedel, da je šlo za koruptivno ravnaje Katarine Kresal, česar ni nikoli zapisal, in za navadno kaznivo dejanje zlorabe položaja, zaradi katerega danes pred sodiščem stoji državni sekretar Katarine Kresal Damjan Lah. ¦Mag. Goran Klemenčič je podpisnik poročila o korupcijskih ocenah in tveganjih pri predsednikih parlamentarnih političnih strank iz Januarja 2013. Za Zorana Jankoviča in Janeza Janšo je ugotovil, da nista znala zadovoljivo pojasniti od kod njuno premoženje, v primeru Zorana Jankoviča naj bi šlo za 2,6 milijona evrov, v primeru Janeza Janše pa za okoli 200.000 evrov. Toda pazite, pri vseh predsednikih političnih strank je kot kaže preverjal prilive in odlive iz njihovih računov v višini 10.000 evrov ali več, Janez Janša pa je bil »priviligirana« izjema, samo pri njemu je preverjal plačevanje telefonskih računov v višini 8 evrov, plačevanje tehničnih pregledov osebnega vozila in še kako podrobnost, za osem let nazaj, pri čemer je v okviru nepojasnjenih 200.000 evrov ugotovil, da so bili vsi računi plačani, toda ni jih plačal Janeza Janša sam. ¦Mag. Goran Klemenčič že sedem mesecev proučuje nakup letalskih kart sedanjega notranjega ministra in ugotavlja ali je šlo za koruptivno ravnanje ali ne, čeprav mora primerjati le šest ali sedem plačil letalskih kart z uradnimi ceniki letov, ki so takrat veljali. ¦Mag. Goran Klemenčič je potreboval le slabe tri tedne, da je proučil kje je krivda za izginule referendumske podpise novembra 2011. Znotraj sedemdnevnega zakonskega roka za preverjanje podpisov je ugotovil, da štirideseturno pošiljanje podpisov iz DZ do notranjega ministrstva ni koruptivno ravnanje, hkrati pa je ugotovil, da bi jaz lahko ugotovitve DZ poslal šestnajst ur prej preden sem jih poslal, kar pa je bilo nedopustno ravnanje in opustitev dolžnega ravnanja, za kar naj bi se opravičil. ¦Mag. Goran Klemenčič je zaposlitev sina Jožeta Tanka in hčere Janeza Janše v Plinovodih, ki niso v večinski državni lasti, razglasil za nedopustno dejanje, ki ima znake koruptivnega ravnanja. Hkrati pa takega ravnanja ni prepoznal v začasni zaposlitvi sina Branka Masleše, predsednika Vrhovnega sodišča, na sodišču in njegovi stalni zaposlitvi v enem izmed zavodov MO Ljubljana, ki je v popolni lasti MO Ljubljana. ¦Mag. Goran Klemenčič prav tako ni prepoznal koruptivnega ravnanja Zorana Jankoviča ali dr. Danila Turka v zaposlitvi hčerke Danila Turka v enem izmed javnih zavodov MO Ljubljana.Vsaj takega njegovega poročila nisem zasledil. ¦Mag. Goran Klemenčič prav tako ni prepoznal koruptivnega ravnanja v primeru poslovanja arhitektke Ane Kučan, hčerke Milana Kušana, z MO Ljubljana in njenimi podjetji. ¦Mag. Goran Klemenčič prav tako ne vidi nič spornega ali koruptivnega v primeru zaposlitve sina poslanke PS Alenke Pavlič v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek. ¦Mag. Goran Klemenčič prav tako ne vidi nič spornega v tem, da je gospodarsko ministrstvo v času ministrovanja Stanka Stepišnika, firmi v njegovi lasti nakazalo 348.500 evrov pomoči. Ravnanja mag. Gorana Klemenčiča in njegovih pomočnikov dajejo jasen odgovor na vprašanje kdo je komu gospodar in kdo komu vrača usluge. Da ne tvegam kazenske ovadbe mag. Gorana Klemenčiča in KPK, naj zapišem le naslednje. Gospod mag. Goran Klemenčič, vi niste samo predstojnik neodvisne KPK ampak s svojimi ravnanji in dejanji plačujete tiste, ki so vas na ta položaj postavili, sedanji predsednik države Borut Pahor pa jih je med prvimi imenoval »strici iz ozadja«. http://www.casnik.si/index.php/2013/12/04/lustracija-bi-odpravila-95-sistemske-korupcije-v-drzavi/# Lustracija bi odpravila 95% sistemske korupcije v državi Jože Bartolj 4.12.2013 11:488 komentarjev janez jansaZ Janezom Janšo, predsednikom SDS, smo se v prvem delu intervjuja pogovarjali o odstopu Komisije za preprečevanje korupcije, gospodarski situaciji v državi, medijih in parlamentarni zimi. Morda za začetek nekoliko provokativno vprašanje: ali imate karkoli opraviti pri odstopu Protikorupcijske komisije? Posredno zagotovo, saj kot najbrž danes ni nobena skrivnost, je člane Komisije bivši predsednik dr. Danilo Türk imenoval z enim samim ciljem, to je, da se odstrani mene iz politike. To je tudi javno povedal v intervjuju za Mladino, ko je dejal, da je treba politiki Janše in SDS narediti konec. In njegovi vojščaki, ki jih je imenoval po ozkem političnem izboru v to Protikorupcijsko komisijo, so temu zvesto sledili. In ko je naša vlada padla, so najbrž začutili, da so svoje delo opravili. Še bolj pa je verjetno na ta odstop vplivalo dejstvo, da je slovenska javnost od njih pričakovala, da bodo nekaj rekli tudi glede sistemske korupcije, ki so jo imeli veliko na besedah, tako v bankah, v Mestni občini Ljubljana, recimo pri Stožicah, pri znanih primerih, pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad, kjer je bil gospod Klemenčič celo revizor tega projekta. Ampak nič o tem niso rekli… Vas je presenetilo, da so odstopili? Kar se tiče prepričljivosti razlogov, ki so jih najavljali ob tem svojem patetičnem šovu in odstopanju, je ta njihova tiskovna konferenca spominjala na tiskovno konferenco Iva Sanaderja, bivšega predsednika hrvaške vlade, ki je tudi tako nenadoma odstopil in tega ni znal prepričljivo pojasniti. Zelo podoben vtis je nastal v slovenski javnosti, kjer pa so nekateri osrednji slovenski mediji iz tega poskušali narediti tragedijo, tako da je manjkal samo še Tomaž Trček, da bi za njimi potočil kakšno solzo. Skratka, do neke mere ste bili tudi vi presenečeni? Bil sem presenečen nad tem šovom, drugače pa škoda besed. Vaša stranka je edina izjavila, da bi bilo potrebno to komisijo odpraviti, ob čemer je seveda znano, da je vaša vlada padla zaradi ugotovitev te komisije in je na nek način ta komisija tista, ki se je najbolj vpletla v politično dogajanje v nekih zelo ključnih časih? Naša vlada ni padla zaradi ugotovitev te komisije, to so uporabili kot povod. Vzrok za to, da so našo vlado skušali zrušiti z vsemi sredstvi, je bil zakon o slabi banki, glede na to, da smo dregnili v najmočnejši monopol tranzicijske levice, ki napaja vse druge monopole. Brez teh milijard ta režim ne more funkcionirati. Ustrašili so se tako zaradi ugotavljanja odgovornosti za nazaj, kot tudi za to, da se s pomočjo mednarodnih nadzornih inštitucij zadeva preseka, naredi transparentno sanacijo oz. fiksiranje bančnega sistema in potem privatizacijo, ki bo dokončno pometla s tem virom njihove vampirske moči. To je bil ključni razlog, ampak slovenska tranzicijska levica potem vedno za obračun uporabi nek drug izgovor. Tukaj ni bilo nič novega, če spomnim samo na Depalo vas, Patrio in ostale afere, ki so jih vedno lansirali takrat, ko je bil nek njihov nevralgični interes ogrožen. Nasploh imamo občutek, da se je ta komisija daleč največ ukvarjala z Vami. Sicer se je ukvarjala tudi z Zoranom Jankovićem in nekaterimi drugimi primeri, vendar se vaše ime najpogosteje pojavlja tukaj. Zdaj ko je komisija odstopila, se že pojavljajo neka nova imena, ki naj bi zasedla te funkcije. Zanimivo je, da so tisti, ki krožijo v javnosti, jasno profilirani, celo bi rekel, politiki leve opcije. Zanima me, kaj vi predlagate glede komisije, ki naj bi se ukvarjala s protikorupcijsko tematiko? Pred dnevi je analitična služba Državnega zbora naredila mednarodno primerjavo, iz katere izhaja, da takšne komisije nima nobena druga država. Samo še dve državi na svetu imata deloma podobni instituciji, sicer pa se z bojem proti korupciji, ki je sestavljena iz enega ali več kaznivih dejanj, vedno ukvarjajo organi, ki jih vsaka demokratična družba za to ima, se pravi organi odkrivanja in pregona. Tako da prenašanje te funkcije na neke komisije, ki so politično imenovane, ima lahko samo en cilj, da se tako kot v partijskih časih, arbitrarno odloča, kaj je korupcija, kaj ni, kaj se preganja, kaj se ne preganja. Ta zadnja sestava je bila lep primer tega dejstva. Že če pogledamo to kadrovsko verigo, kako je do te komisije prišlo, potem vidimo, da gre najprej za nek zakon, ki ga je bivši minister Zalar spravil čez proceduro ob številnih strokovnih pomislekih. Ta zakon je dal pristojnost predsedniku države, da imenuje takšno komisijo, na podlagi nekih predlogov neke komisije, ki je takšna, kot so bile včasih ob CK-ju. Po ustavi predsednik sam ne imenuje funkcionarjev, ta zakon je po tem velika izjema in ta funkcija, ki jo daje predsedniku, je ustavno sporna. Če pogledamo čisto vsebinsko, kar je tukaj najpomembnejše, potem vidimo, da je bil ravnokar preminuli Mitja Ribičič dolgoletni mentor Danila Türka, Danilo Türk pa je imenoval Klemenčiča in Praprotnika in Selinškovo. Samo tri postaje so od leta 1945 do leta 2013, če pogledamo to kadrovsko verigo. Potem ni čudno, da je Klemenčič stalno govoril, kako bi rad večja pooblastila, verjetno takšna, kot jih je imel mentor njegovega mentorja. Sicer pa bi 95% sistemske korupcije v državi odpravili z ustreznim zakonom o lustraciji v skladu s 5. točko Resolucije EPP in napotili Resolucije Sveta Evrope št. 1066. Odstranitev udbovskih navez bi Slovenijo razbremenila glavnih monopolov, država in družba bi lahko prvič res svobodno zadihali. Vi pravite, da ste vse glede izvora vašega premoženja pojasnili pred Davčno upravo, Protikorupcijska komisija pa še vedno trdi, da tega niste ustrezno pojasnili. Kje je ta kratek stik, da se še glede tega ne morete poenotiti? Iz tega, kar sem prej povedal najbrž jasno izhaja, kje je motiv za takšne trditve te komisije. Po zakonu, ki je sicer ves luknjičast, ampak v tem delu popolnoma jasen, bi morala komisija pred objavo tega poročila o premoženjskem stanju, to poročilo poslati meni in v zakonu natančno piše, da imam potem pravico v roku sedmih dni dati pripombe na to poročilo, tako kot na primer na poročilo računskega sodišča. V tem primeru v zakonu tudi piše, da bi morale biti te pripombe objavljene skupaj s tem poročilom, ker ne gre za upravni postopek, ampak nek postopek sui generis. To je edina oblika obrambe nekega posameznika, ki jo ima napram absolutni pravici te komisije, da arbitrarno presodi, čemu bo verjela in čemu ne bo verjela. Te možnosti meni niso dali, poslali so mi neka vprašanja, ravno v času, ko sem jaz odhajal na zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov septembra lanskega leta v New York, vendar sem na tista vprašanja kljub pomanjkanju časa po najboljših močeh odgovoril. Vendar so v poročilu pisali o stvareh, o katerih mene sploh niso spraševali oz. jih sploh niso preverjali. Spraševali so me tudi take podrobnosti, ki se jih na pogovoru nisem spomnil, zato je bilo z moje strani nekaj datumov napačno navedenih. Ko nimaš pred sabo dokumentacije, se vseh podrobnosti seveda ne spomniš za 10 let nazaj. Pa v enem poročilu je bila pomotoma zamenjana cena novega in starega avtomobila. In to je vse, kar se tiče prekrška. Glede temeljne obtožbe pa nikjer niso predstavili izračuna, na podlagi katerega naj jaz ne bi prijavil 200.000 evrov v roku osmih let. To je bila številka, ki je bila vržena v javnost, vendar, če pogledate tisto poročilo, ni nobenega izračuna. Trdili so naprimer, da je bila moja nepremičnina v Trenti v času, ko sem jo prodal, vredna manj, kot v času, ko sem jo kupil. Kupil sem jo, mislim da, leta 1992, prodal pa leta 2005, vmes so cene nepremičnin zrasle za 10-krat, ponekod do 15-krat. Skratka, polno je teh ‘nebuloz’ in trditev, pred katerimi ni bilo možne nobene obrambe, ker mi tega roka niso dali. In celo bivši predsednik te komisije, Drago Kos je v nekem odzivu na to poročanje, ki je bilo pred kratkim objavljeno, argumentiral kršitev zakona pri roku za odgovor, s tem da je v uvodu potem napisal, da stvari niso bile zakonite, so imele pa dober rezultat. Cilj torej opravičuje sredstva, kar so komunisti prakticirali in še prakticirajo od Čebin dalje. Po skoraj 35-ih letih dela je moje in ženino premoženje, ki je zdravnica in tudi trdo dela, če odštejemo kredita, ki jih imava oba, vredno manj kot 250.000 evrov. Če me zaprejo in ne bom mogel odplačevati kredita, lahko zaradi hipotek izgubiva tako hišo kot stanovanje. Najino kompletno družinsko premoženje po 35-ih letih mojega dela, in večinoma sem imel v tem času vsaj solidno plačo kot predsednik vlade ali poslanec ali prej podjetnik, prodal pa sem skupaj tudi 100.000 izvodov različnih naslovov svojih knjig, vse najine že odplačane nepremičnine skupaj niso vredne več kot 250.000 evrov. Za vsak evro je možno tisočkrat dokazati izvor, ob tem, da sem v času smrti obeh staršev še dedoval po obeh, kar pa naj po mnenju nekaterih tudi ne bi smel. Ampak nekateri vam tako ali tako ne bodo nikoli verjeli do konca, karkoli boste že rekli. Zanimivo, da je KPK odstopil en dan po tem, ko se je v javnosti pojavil tudi še en zanimiv dokument o tem, da je bila proti Vam in osebam iz Vaše neposredne okolice ter proti pokojnemu Jožetu Zagožnu uvedena finančna preiskava. Se pravi, vsa stvar gre še naprej. Ta dokument, ki je zdaj potrjen kot pristen, je globoko nezakonit. V sodnem postopku meni očitajo, da sem »neznanega dne, na neznanem kraju, na neznan komunikacijski način prejel obljubo neznane nagrade«. Z obljubo si najbrž premoženja ne moreš povečati, ne vem, kaj je tukaj treba preiskati, tudi če bi bilo to res, pa ni, nobene obljube nisem nikoli prejel. Če bi jo, bi to že znali kako dokazati, pa pač niso. Ali si vsaj kaj izmisliti, pa si tudi tega niso mogli, ker nisem imel nobenega stika s temi ljudmi, ne takšnega ne drugačnega. Na podlagi te sodbe, ki tako ali tako ni pravnomočna, se ne da uvesti finančne preiskave. To je globoko nezakoniti akt, ki ima en sam namen, to je izpolnjevanje tistega ukaza, zdaj že bivšega prvorazrednega predsednika Türka, da je treba ustaviti Janeza Janšo in Slovensko demokratsko stranko, ne glede na sredstva. Po Ribičičevi in nato Kučanovi formuli iz Nove gorice: najprej diskreditacija, nato likvidacija, če je treba, tudi fizična… In razburjenje, ki je nastalo ob tem, ko se je ta dokument pojavil v javnosti, je bilo tako veliko ravno zaradi tega, ker tisti, ki to počnejo, vedo, da je to nezakonito, zato to početje skrivajo. Kako bi ocenili trenutno gospodarsko situacijo? Ta še nikoli ni bila tako slaba, če pogledamo nazaj po življenju samostojne Slovenije. Trendi so primerljivi z nekaterimi obdobji v bivši Jugoslaviji in tukaj je mogoče možno vleči nekatere paralele med simboli tiste države, ki se pojavljajo, jugonostalgijo, razstavo o Titu in temi trendi, predvsem ko gre za zadolževanje, sajenje rožic, kako bo jutri že vse dobro in predvsem, ko gre za stalno najavljanje nekih ukrepov, iz katerih ni potem nikoli nič. To spominja na tisto znano produciranje programov t.i. Kraigerjeve komisije, ki je bila ustanovljena v 80. letih v Beogradu za izdelavo programov gospodarske stabilizacije pa še nekih 20 besed je bilo v samem naslovu te komisije. Rekli so ji Kraigerjeva komisija, ki je zgolj mlatila prazno slamo. Na podlagi nekega samoupravnega socializma ali koncepta demokratičnega socializma, ki se zdaj poskuša uporabljati, ni možno imeti pozitivnih gospodarskih rezultatov. Edini rezultat na koncu je ta, da mladi ljudje iz demokratičnega socializma potem bežijo v države liberalnega kapitalizma. In to se nam danes dogaja, tako kot se je dogajalo v Jugoslaviji. Vlada se je z uvedbo nepremičninskega zakona odločila finančna bremena prenesti na ramena zasebnega sektorja, podjetij, kmetov in vseh lastnikov, ki so si uredili svoje nepremičnine. Kako bi Vaša stranka, če bi bila na oblasti, pridobila manjkajoča sredstva? Mi smo povedali kako, saj smo že v lanskem letu sprejeli proračuna za letos in za prihodnje leto in v teh proračunih ni bilo novih davkov. Bila pa je predvidena znatna pocenitev delovanja države in povedali smo v svojih programih tudi, kako bi jih dosegli. Nismo pa računali samo na to, da se bodo stroški pa tudi število zaposlenih v administrativnem delu javnega sektorja resno zmanjšali, računali smo tudi na to, da bo gospodarstvo z več maneverskega prostora, z odpravo finančnega krča, zakon o slabi banki bi moral delovati že pred pol leta, in z nadaljnjo razbremenitvijo gospodarstva. Nekateri davki so se po naših načrtih zniževali vsako leto, recimo davek na dohodek pravnih oseb, zdaj je ta vlada to presekala. Ta nov maneverski prostor, ta nov kisik za slovensko gospodarstvo bi moral konec letošnjega leta že dajati rezultat in drugo leto bi imeli pozitivno gospodarsko rast. Neizogibno bi prišlo do tega, če bi se naš program uresničeval, vendar se ni. Za nepremičninski zakon ste predlagali ustavno presojo. Kaj se bo zgodilo, če ne bo sprejeta? Ste pripravljeni pozvati ljudi, da gredo javno povedati svoje mnenje na ulice? Jaz sem to že storil, ko smo imeli skupaj z drugimi opozicijskimi strankami in civilno družbo zborovanje na Gospodarskem razstavišču, vendar takšna zborovanja ne bodo preprečila negativnih posledic takšnega davka. Te negativne posledice so predvsem v nadaljnjem dušenju gospodarske iniciative in v zmanjševanju števila delovnih mest ter siromašenju podeželja. To je davek, ki je upirjen proti produktivnemu delu slovenske nacije. To je davek, ki ščiti rentnike, ki tako ali drugače živijo od državnega korita in od rok tistih, ki ustvarjajo. In to je davek, ki bo še povečal centralizacijo v državi in razliko med Ljubljano in ostalim delom Slovenije. Dan pred nekdanjim dnevom republike je odšel zloglasni major Mitja, v Jajce so romali številni Slovenci, menda jih je bilo za kakšnih 10 avtobusov, v časopisih, če omenim Delo je pisalo: »Nekoč je uredništvo ob taki priložnosti (29. novembru) voščilo svojemu bralstvu za praznike…« Tam so se zdaj nostalgično spominjali rajnke Jugoslavije. Lahko pričakujemo, da bodo nekaj podobnega svojim državljanom naklonili tudi ob 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti? Delo je bil nekoč formalno organ Komunistične partije Slovenije. Potem je postalo glasilo Socialistične zveze. V začetku devetdesetih let, v času osamosvajanja, je tja prišlo nekaj novih ljudi, so v glavo namesto gesla ‘Proletarci vseh dežel, združite se!’ napisali geslo ‘Samostojen časnik za samostojno Slovenijo’. To je bil tak pogumen korak v času pred osamosvojitvijo in Delo je bilo takrat na poti, da postane resen, soliden, normalen časopis. Vendar se je to obdobje kmalu končalo in danes verjetno manjka samo še formalna odločitev, da tisto staro komunistično geslo vrnejo na prvo stran. Vsebina pa je že tako ali tako taka ali pa še slabša kot je bila v tistih časih. Seveda je temu ustrezno tudi naklada… Čim ni bilo več obveznega naročništva, je nekdanji Komunist propadel in nekaj podobnega se dogaja tudi s tem časopisom. Rekel bi pa glede na bistvo vprašanja, ki ste ga postavili, da kljub temu, da v javnosti včasih zgleda drugače, ravno obratno, vsa ta umetno obujana nostalgija po starih časih, promocija starih simbolov, fraz in ikonografije – videli smo, kaj se je npr. dogajalo aprila v Stožicah…, je to izgubljena bitka, ti simboli so odšli nepovratno na smetišče zgodovine, lahko s tega gnojišča vsake toliko dvignejo kakšno krvavo zastavo, vendar pa to v Sloveniji nikoli več ne bo prevladalo. Gre za en žalosten, patetičen mrtvi tek, ki nadomešča aktivno spopadanje s krizo in boj za blaginjo in boljše življenje Slovencev. Ta spopad med simboli slovenske državnosti, ki so nastali v času osamosvajanja in ki mogoče oblikovno niso najboljši, so pa naši, so izraz nekega novega časa, za katerega smo Slovenci glasovali 90 odstotno in med simboli, ki smo jih takrat na Trgu republike spustili z droga, ta boj se bo vedno izšel v korist novih državnih simbolov. Če bi bil danes ponovno plebiscit, se Slovenci gotovo ne bi odločili, da gremo nazaj v Jugoslavijo in to za sabo potegne tudi simbolno vprašanje. Zanima me še vaš pogled naprej oz. kaj pričakujete od parlamentarne zime? Bi morda začeli na sestanku pri predsedniku Pahorju? S tega sestanka ni veliko. Tudi med dodatnimi gradivi, ki smo jih prejeli, ni nekega preprostega izračuna s strani vlade, ali se nam splača zadolževati drago ali poceni. To je ključna strateška odločitev, ki je pred Slovenijo v prihodnjih mesecih. Ali bomo kredite, kakšnih 5 milijard potrebujemo naslednje leto, jemali na špekulativnih finančnih trgih in zadolževali sebe ter prihodnje generacije preko vsake mere ali bomo vendarle sprejeli pomoč za sanacijo bank iz družinskega mehanizma, katerega del smo tudi sami in v katerega vplačujemo skoraj 1% BDP in kjer lahko denar dobimo po zelo nizkih obrestnih merah. Samo ta razlika med obrestmi za denar, ki si ga bomo morali v prihodnje sposojati, da bomo lahko odplačevali stare dolgove oz. da jih bomo reprogramirali, samo ta razlika gre v stotine milijonov evrov. To je bistveno bolj pomembno vprašanje kot teh nekaj sto milijonov, ki jih skušajo dobiti od nepremičninskega zakona ali od raznoraznih restrikcij v novem proračunu za občine, kjer bo sredstev manj za 14%. Pa se tam denar bistveno bolj racionalno uporablja, s kakšno izjemo seveda, kot na državni ravni. O treh milijonih za gasilce je parlament razpravljal pol dneva, gre za pomembno dejavnost pa vendarle, na drugi strani smo zapravili 200 milijonov z neko zadolžitvijo, ki je bila nepotrebna. In teh strateških vprašanj ni bilo na mizi tega sestanka, ni nobenih gradiv v tej smeri, zato od sestanka ni veliko. Parlamentarna zima? Čakajo nas meseci, ko bo realni občutek krize, ki je bil zdaj zaradi hitrega tempa zadolževanja nekako potisnjen v ozadje, nekako prihajal na površje. Kriza se bo poznala na položnicah, kriza se bo poznala na povečevanju števila brezposelnih, upam pa da se bo kriza začela izražati tudi v čim večjem državljanskem pogumu, kakršnega so denimo pokazali Ukrajinci v zadnjem tednu. In da bo to lahko vsaj nekoliko pospešilo nujne spremembe, do katerih bo prišlo. Po tej poti v prepad v nedogled ne bomo hodili, ker je rob zelo blizu. Vendar prej ko se ustavimo, gremo do križišča in potem v pravo smer, manjša bo cena, ki jo bomo mi in potem prihodnje generacije za to plačali. V bistvu smo pa že preko točke, ko bi lahko govorili o izhodu iz krize samo na podlagi potencialov sedanje generacije. To enostavno ob tej visoki zadolžitvi, ki so nam jo pridelali v zadnjih letih, ni več možno in to breme prelagamo na naše otroke in tudi že vnuke. Kar je izjemno žalostno, ker to ni bilo potrebno in slej ko prej bo slovenski narod izterjal odgovornost za zapravljeno prihodnost. Pripis uredništva: drugi del pogovora bo objavljen v četrtek 5.12. Vsebina: spomini na Pučnika, naivnost demokratičnih sil ob demokratizaciji Slovenije, kriteriji za volitve leta 1990, o Pučnikovi zapuščini in pomanjkanju častnega spomina nanj ter o zlorabljanju naziva »oče naroda«. Foto: Jože Bartolj Umrl je Jože Trontelj Predsednik SAZU-ja je bil od leta 2008 pa vse do smrti 9. december 2013 ob 14:29, zadnji poseg: 9. december 2013 ob 16:24 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Danes zjutraj je v 75. letu starosti umrl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Jože Trontelj. Trontelj, ki je svojo zdravniško kariero posvetil klinični nevrofiziologiji, je bil leta 1991 izvoljen v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, leta 2002 za podpredsednika in nato leta 2008 za predsednika SAZU-ja. Od leta 1995 je predsedoval Komisiji RS za medicinsko etiko in je bil slovenski delegat v Usmerjevalnem odboru za bioetiko Sveta Evrope. Med iskalci prave poti etike v medicini Sodeloval je pri izdelavi Konvencije o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine in njenih dodatnih protokolov, še posebno protokola o etiki biomedicinskega raziskovanja na ljudeh. Trontelj je tako tudi soavtor Vodnika članom komisij za etično ocenjevanje raziskav, ki ga je izdal Svet Evrope. Veliko je objavljal o vprašanjih na področju bioetike, med drugim o problemih zdravniškega odločanja ob koncu življenja in raziskovanja na človeku, pa tudi o vlogi podajanja vrednot v šolski vzgoji in izobraževanju. "Kateri so etični postulati, ki naj bi ostali? Nedvomno mednje spada svetost življenja. Je pa nekaj še bolj temeljno: dostojanstvo človeškega bitja. Kaj je to, je težko definirati, a obstaja soglasje, da je to neodtujljiva lastnost vsakega človeškega bitja, neodvisno od meril koristnosti, nekaj, kar je človeku dano ob rojstvu." Odlomek iz pogovora Marka Rozmana z dr. Trontljem na Radiu Slovenija, 24. 11. 2013. Celoten intervju lahko poslušate spodaj, kjer najdete tudi pogovor, ki ga je Lado Ambrožič posnel leta 2009. Od 2005 do 2008 je bil član Strateškega sveta Vlade RS za kulturo, izobraževanje in znanost. Od 1995 do 2000 je bil predsednik Komisije RS za Zoisove nagrade in priznanja. Med letoma 1996 in 2001 je bil član Zdravstvenega sveta RS, med letoma 1996 in 1998 pa predsednik Sveta za raziskave v medicini. Od 2010 je bil član Stalnega odbora za znanost in etiko pri ALLEA (All European Academies). Generalni sekretar Unesca ga je 2010 imenoval za člana Mednarodnega odbora za bioetiko (IBC) v zasebnem svojstvu. Številna priznanja stroke Za svoje raziskave je prejel dve nagradi Sklada Borisa Kidriča (1974 in 1980), Kidričevo nagrado za vrhunske dosežke (1989) in priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti (2003). Za delo na področjih znanosti in etike je prejel državno odlikovanje zlati red za zasluge (2009), piše na spletni strani SAZU-ja. Zakaj je dal Kim Džong Un usmrtiti "strica iz ozadja"? Strokovnjake bega izjemno javna izpeljava primera 14. december 2013 ob 11:51 Pjongjang - MMC RTV SLO Strokovnjake skrbi, da bi usmrtitev Džang Song Teka, strica Kim Džong Una, lahko močno zamajala stabilnost Severne Koreje in spodbudila dodatne napetosti v regiji. Džang Song Tek je bil obtožen vsega od načrtovanja državnega udara in hujskanja k reformam valute do razpečevanja pornografskega materiala med svojimi zaupniki in načrtnega sabotiranja gradbenih projektov v Pjongjangu. V dolgem opisu grehov so ga med drugim obtožili izdaje in napisali, da je bil "slabši od psa" in "odvraten človeški izmeček". Poročilo še navaja, da je Džang živel "razuzdano, izprijeno življenje" in da je s kockanjem zapravil najmanj 4,6 milijonov evrov državnega denarja. Bil naj bi tudi velik ženskar in zlorabljal najrazličnejše substance. Džang naj bi načrtovanje državnega udara priznal, ob tem pa naj bi po navedbah severnokorejske tiskovne agencije KCNA povedal, da je nameraval utrditi svoj rezor in vse gospodarske organe v kabinetu ter postati ministrski predsednik, ko gospodarstvo bankrotira in je država na robu propada. Kim Džong Un je dal svojega strica usmrtiti pred strelskim vodom nemudoma po sojenju in le nekaj dni pred drugo obletnico svojega vladanja. Njegovo ime je bilo že izbrisano iz vseh državnih arhivov, njegova podoba pa odstranjena iz vseh državnih fotografij. "Ni imel izbire" Strokovnjaki si niso enotni, ali je brutalna odstranitev severnokorejskega "strica iz ozadja" pomeni, da Kim neusmiljeno utrjuje svojo moč ali da potekajo boji za oblast med vplivnimi skupinami znotraj severnokorejske elite. Mnogi strokovnjaki menijo, da Kim v resnici ni imel izbire, kot da svojega vplivnega, a podkupljivega in skorumpiranega strica odstrani, če hoče iz mladega pretendenta napredovati v diktatorja. "Moral je iti," pravi veteranski opazovalec Pjongjanga Andrei Lankov. "Da lahko res začne voditi državo, se mora Kim znebiti stare garde. So občutno starejši, stari približno 70 let, medtem ko je on 30." Lankov pa priznava, da čeprav je bila Džangova odstranitev logična, sta bilo njegovo javno ponižanje in usmrtitev pretirana - mnogi se praskajo po glavi tudi, zakaj je zaprta država ta primer nenadoma tako javno razodela. "Ena možnost je, da je želel vse prestrašiti, pokazati, da je mlad, a nekdo, ki se ga je treba bati, pokazati, da nihče ni imun. Lahko pa to tudi odseva njegovo osebno sovraštvo do Džanga. Ni maral možakarja, ki mu je stalno ukazoval." Je pa ob tem treba poudariti, da je bil Džang vedno malce hendikepiran, ker ni imel krvnih sorodstvenih vezi z dinastijo Kim, ki so ključne pri nasledstvu. Kimov mentor Pred odstavitvijo je bil Džang ena najvplivnejših figur v državi in celo mentor mlademu Kimu, ki mu je po smrti Kim Džong Ila prav Džang pomagal pri tranziciji. Odkar se je leta 1972 poročil s Kim Kjong-hui, sestro ustanovitelja države Kim Il Sunga, je Džang v prve politične vrste pripeljal na tisoče svojih zvestih tovarišev. A celo Džangov zakon s Kimovo teto mu ni pomagal, da bi mu Kim naklonil milost. Še več, kot poroča Independent, ki se sklicuje na več virov, naj bi prav Kim Kjong-hui odigrala ključno vlogo pri odločitvi, da se Džanga usmrti. Zaplet, ki "spominja na epizodo Sopranovih", kot se je izrazil britanski časnik. "Z odstranitvijo Džang Song Teka ni več nikogar za usmrtiti," je na spletni strani NKnews.org zapisal Victor Cha, nekdanji svetovalec Bele hiše za Severno Korejo. "Ko odstraniš ključne elemente stranke in ključne elemente vojske, moraš začeti spet graditi iz nič. To je zelo tvegana strategija." Hazel Smith, strokovnjakinja za Severno Korejo z Univerze v Lancashiru, pa: "Mislim, da je zelo nevarno. Prav gotovo to ni znak močnega vodstva. Kim Il Sung in Kim Džong Il sta bila oba zelo stroga, a sta obvladala vse frakcije in nikdar niste videli kakih javnih izpadov. Mislim, da je to znak, da se v Severni Koreji odvija neusmiljena vojna med različnimi družinskimi interesi. Po mojem mnenju gre tu v celoti za denar in interese." Ruediger Frank z Dunajske univerze po drugi strani meni, da gre za indikacijo ekonomskih težav Severne Koreje in da Kim nujno potrebuje grešnega kozla, kot je povedal za Guardian. K. S. Pri nas Strice iz ozadja dobro varujemo in se jim ne more nič zgoditi Zakaj je dal Kim Džong Un usmrtiti "strica iz ozadja"? Tega ne ve niti sam, kaj šele novinar v Sloveniji. Sama gola ugibanja in špekulacije. Očitno je Un psihopat, tako kot vsi diktatorji pred njim. Če ne bilo tega Kima, nekje na drugem koncu sveta, v neki samo njim znani situaciji, RTVSLO ne bi imel o čem pisati..... Seveda so naši vrli novinarji: 1. Veliki strokovnjaki za tiste razmere, 2. zelo zvesti sluge svojim gospodarjem in pohlevno poskušajo ustvarjati pogoje, kako bi njihov gospodar nekoč lahko podjarmil neko nam neznano državo.... Zelo sem zaskrbljen nad duševnim zdravjem.... Koga? Obletnica postroja 1. specialne brigade iz leta 1990 v Kočevski Reki 14. december 2013 ob 15:25, zadnji poseg: 14. december 2013 ob 19:42 Kočevska Reka - MMC RTV SLO Pred obletnico postroja 1. specialne brigade iz leta 1990 v Kočevski Reki je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (ZVSO) slavnostno proslavilo ta dan. 17. decembra pred 23 leti, le nekaj dni pred plebiscitom o slovenski ocepitvi od SFR Jugoslavije, se je v Kočevski Reki postrojila 1. specialna brigada, ki je postala znana pod imenom Moris. V spomin na ta dogodek, ko je po besedah takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta "zadišalo po slovenski vojski", je ZVSO ponazoril prvi postroj. Govorniki so bili kočevski župan Vladimir Prebilič, predsednik ZVSO-ja in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs (NSi) ter Janez Janša in Lojze Peterle. Za izvedbo kulturnega programa so organizatorji pripeljali orkester Slovenske vojske in igralca Romana Končarja. Janša je govor odprl s spominom na megleno vreme tistega dne, nadaljeval z opisom strahu, ki so ga čutili pred posredovanjem Jugoslovanske ljudske vojske, in dejal: "Bili smo veseli tiste megle, ki je preprečila vsaj možnost kakšne letalske intervencije." Janša: Kučan in drugi se niso odzvali Postroj se je po Janševih besedah zgodil kot odgovor na vprašanja, ali je Slovenija varna pred posredovanjem JLA zaradi odločitve o odcepitvi. Da je prav Peterle pozdravil postroj, je bilo, je dejal Janša, "posledica dejstva, da nihče iz vrhovnega poveljstva, to je bilo takrat predsedstvo republike, tega ni želel storiti, z izjemo gospoda Omana, ki pa je bil takrat bolan. En teden smo prosili Milana Kučana, Matjaža Kmecla, Cirila Zlobca, Dušana Pluta, bili so v funkciji vrhovnega poveljnika teritorialne obrambe, da bi prišli tukaj in nagovorili Slovensko vojsko, od katere se pričakuje, da bo zavarovala najpomembnejšo zgodovinsko odločitev Slovencev." Odziva ni bilo, je dejal. Janša je poudaril pomen tega, da so imeli "hrabri, pogumni možje in fantje" novo orožje, tudi protioklepno. Ob tem se je Janša zahvalil Franciju Kosiju, nekdanjemu uslužbencu sekretariata za notranje zadeve, ki mu je "uspelo v tistih težkih razmerah pripeljati to orožje v Slovenijo." Ta slika "mož in fantov" z novim orožjem pa je po mnenju Janše ljudem vlila samozavesti in tudi vplivala na rezultat plebiscita. Prvi postroj kot zgled za reševanje današnje krize Predsednik SDS-a je povlekel nekaj vzporednic med tistim in sedanjim časom. "Tisto, kar je zelo pomembno na današnji dan, ko se spominjamo tega zgodovinskega postroja pred 23 leti, je podobnost tega sporočila, ki ga je potrebno poslati s tega mesta in ki mora v svojem bivstvu enako kot tisto pred 23 leti." Slovenija se zdaj ne bi smela nahajati v položaju, v kakršnem se, je dejal."To, da smo tako zašli, je posledica enakih ravnanj, kot smo jih doživljali takrat, ko smo pripravljali ta postroj, ko enostavno nekateri niso želeli sodelovati in so igrati drugo igro. Iz te situacije se lahko izkopljemo na enak način." "Mi bomo uspešni in zadovoljni s svojo skupnostjo, ko bo ta skupnost upravljana v skladu z vrednotami slovenske osamosvojitve," je še dejal Janša in nadaljeval: "V ospredje delovanja in upravljanja z našo državo, z našo skupnostjo, morajo enostavno ponovno priti te vrednote in potem se ne bomo več pogovarjali o bančnih luknjah, ne bomo se več pogovarjali o stečajih. Pogovarjali se bomo o načrtih, kako zgraditi boljšo prihodnost, kako vsem zagotoviti enake možnosti in kako ponovno tekmovati z najboljšimi." Janša nam je tedaj s svojo taktiko kot obrambni minister, prihranil balkansko klanje. MIRNČAN # 14.12.2013 ob 15:50 Prijavi neprimerno vsebino To je bila odlična enota. Kapo dol pred vsemi ki so sodelovali pri oblikovanju le te. NI bilo lahko nositi glave na pladnju. Levičarje ki ne priznavajo osamosvojitve pa ne bi komentiral. ciracara # 14.12.2013 ob 15:51 Prijavi neprimerno vsebino Levičarji so v resnici pripadniki druge države. Ali kot sami radi poudarjajo- služijo tujemu gospodarju in jim vse kar je slovensko predstavlja grožnjo. Naslednji veliki up ameriškega smučanja je - Slovenka! MMC-intervju z Lilo Lapanjo 23. december 2013 ob 06:14, zadnji poseg: 23. december 2013 ob 09:06 Ljubljana/Truckee - MMC RTV SLO Lila Lapanja v zadnjem obdobju dodobra opozarja nase s svojimi uspehi v pokalu NorAm, med mladinci, pa tudi na lanskem ameriškem državnem prvenstvu je prav dostojno konkurirala svojim reprezentančnim kolegicam iz A-ekipe. 19-letnica z Lake Tahoeja v Nevadi, vrstnica odlične Mikaele Shiffrin, velja za enega največjih mladih ameriških upov in tehnično izredno dovršeno smučarko. Lili je ljubezen do smučanja vcepil njen oče, nekdanji slovenski reprezentant Vojko Lapanja, generacija Jureta Koširja, ki je svoj največji uspeh dosegel z drugim mestom v veleslalomu na FIS-tekmi v Park Cityju leta 1995. Lapanja je šel v Ameriko leta 1991, ko je na kolidžu Sierra Nevada dobil štipendijo. Med študijem je spoznal ameriško novinarko in pisateljico Margaret Beiser in 3. decembra 1994 se jima je rodila hčerka. Lila, ki jo je do leta 2010 treniral oče, ima dvojno državljanstvo, Slovenijo rada obiskuje, oče jo je naučil slovenščine, v isti meri navija za Tino Maze kot za Bodeja Millerja, o zamenjavi reprezentanc pa ne razmišlja. Lila o: - Rehabilitaciji in vrnitvi Lindsey Vonn po poškodbi: Začasna prepreka, ki pa jo je naredila samo močnejšo in bolj lačno zmag. - Vrnitvi Bodeja Millerja in njegovem vplivu na mlajšo generacijo smučarjev: Vedno trdno verjamem, da bo Bode dosegel tisto, kar sam pravi, da hoče doseči. Name je nedvomno pustil vtis in bo zaradi svoje izvirnosti postal legenda. - Neverjetnem zmagovitem nizu veleslalomskega kralja Teda Ligetyja: Ted je nekdo, ki je tvegal in se odcepil od klasičnih idej, kako bi se moral smučati veleslalom, in bil za to nagrajen. Prav posnetki Tedovih voženj so tisti, ki si jih zelo pogosto ogledam. - Izjemnem uspehu mlade Mikaele Shiffrin: Ona iskreno obožuje smučarske tekme. Njeni rezultati so neposreden rezultat tega, da se izredno osredotoča na podrobnosti pri vsem, kar počne. - Rekordni lanski sezoni Tine Maze: Čutim se počaščeno in ponosno, da imam prek svojih slovenskih korenin posebno povezavo z njo. Ta povezava me navdihuje, da smučam kar se da dobro, da bi se uvrstila v svetovni pokal ter bila ameriška IN slovenska ikona ter navdihovala ljudi v obeh svojih državah! Z eno najboljših ameriških mladink smo se pogovarjali tik za tem, ko je po uspehih v NorAmu pripotovala domov za praznike. Kako pogosto prihajaš v Slovenijo, kaj ti je tu še posebej všeč? V Slovenijo skušam priti vsaj enkrat na leto, da obiščem svojo družino in prijatelje. Živijo na Gorenjskem, ki je polna bujnih zelenih gozdov in krasnih gora. Dih jemajoča lepota narave je ena tistih stvari, ki mi je v Sloveniji najbolj všeč. Poleg tega so ljudje zelo prijazni, kultura pa bogata. Naravnost obožujem se voziti po državi in raziskovati vasice in majhna mesta! Če primerjaš slovensko in ameriško smučarsko ekipo, si opazila kake večje razlike v timskem duhu, odnosih znotraj ekip ter odnosih in pristopih do smučanja? Nisem preživela kaj dosti časa ob slovenskih smučarskih ekipah, ko pa sem, sta bili to predvsem ženska ekipa za svetovni pokal in ženska ekipa za evropski pokal. Zdi se mi, da so dekleta prav takšna kot me: ženejo se za svojimi sanjami in iščejo načine, kako smučati kar se da hitro, pri tem pa uživajo tudi v športu samem. Naše poti so morda drugačne, a naše destinacije podobne. Sprašujem zato, ker Američane pogosto hvalijo zaradi dobrega razpoloženja v ekipi in povezanosti med smučarji, medtem ko slovenske ekipe pogosto izpostavljajo prav zaradi nasprotnega. Si opazila kaj od tega? Težko je zares razumeti, kaj se dogaja znotraj neke druge ekipe, ko jo izkušaš samo od zunaj. Mislim, da se vsaka ekipa spoprijema z drugačnimi izzivi in zelo različnimi osebnostmi med tekmovalci. Ameriško ekipo spoštujem in sem počaščena, da sem njena članica, zato vsak dan vanjo vnašam svoj najboljši odnos – tako na snegu kot tudi zunaj njega. Kako pa tvoj oče komentira stanje slovenskega smučanja na eni strani in stanje ameriškega na drugi? Moj oče je navdušen in ponosen, da se mi je uspelo uvrstiti v ameriško ekipo, in je prepričan, da ima ameriška ekipa razvit sistem, ki mi bo pomagal razviti in doseči moje cilje in sanje. Slovenske smučarje spremlja zelo pozorno in je seznanjen s trenutnimi izzivi, s katerimi se spopada slovenska smučarska zveza. Zelo je navdušen nad uspehi Tine Maze in je velik oboževalec (že upokojenega) Andreja Jermana in Roka Perka, ker sta oba odrasla v istem mestu kot on sam (Tržič, op. a.). Kako veliko vlogo pravzaprav v tvojem pristopu do smučanja in ljubezni do tega športa igra tvoj oče? Moj oče Vojko mi je smučanje predstavil, ko sem bila stara dve leti. Takrat me je peljal na progo za začetnike na naši bližnji gori, Diamond Peak, in me poslal na smučeh iskat v sneg velikonočne pirhe! Celo življenje je bil moj trener in z menoj delil svojo ljubezen do smučanja, zato sva na snegu spletla prav poseben odnos. Vojko je tekmoval v slovenski ekipi, svoje izkušnje in ljubezen do športa pa vsak dan vnaša tudi v treninge. Ati razume, kakšen je občutek, ko si hiter! Ko sem bila mlajša, sem se zelo rada učila od njega, še danes pa mi pogosto daje nasvete glede mojega smučanja. Slovenski smučarji so že tradicionalno zelo dobri v mladinskih vrstah, a se v svetovnem pokalu izgubijo. Zakaj misliš, da je tako in kaj počnejo Američani za negovanje mladih talentov, kot si ti? Ta šport zahteva strast, vztrajnost, osredotočenost in finančne vire. Mnogi Američani so kot mladinci zelo uspešni, a z leti postajata naša tehnična podkovanost in predanost izjemno pomembni za prodor v najvišjih rangih. Sama sem predana, moj trener ve, da sem predana, in zelo potrpežljivo dela z mano pri razvoju tehničnih veščin in taktične hitrosti. Prav njegova potrpežljivost, združena z mojo predanostjo, je tisto, kar deluje, in zdaj lažje razumem, kako uporabiti moje znanje, da sem čim hitrejša. Za koga navijaš na ženski in za koga na moški strani svetovnega pokala? Navijam za Marlies Schild, Mikaelo Shiffrin, Tino Maze in Mario Höfl-Riesch, pri fantih pa za Felixa Neureutherja in Bodeja Millerja. Vse, odkar smučam, je bil Bode moj junak. Seveda pa vedno navijam za svojo ekipo in sem nadvse srečna, kadar koli se eden od mojih moštvenih kolegov ali kolegic uvrsti na oder za zmagovalce. Kakšni so tvoji kratkoročni in dolgoročni cilji? Moj kratkoročni cilj je, da si to sezono prislužim štarte v svetovnem pokalu in se uveljavim kot tekmovalka v svetovnem pokalu. Moji dolgoročni cilji pa ostajajo nespremenjeni od mojega petega leta dalje – biti uspešna tekmovalka v svetovnem pokalu z rednim uvrščanjem na oder za zmagovalce in osvojiti olimpijsko medaljo! Čisto iskreno: Lindsey ali Tina? Tina je izjemna slalomistka in veleslalomistka, in ker sta to tudi "moji" discipline, čutim naravno povezavo z njenim smučanjem in slogom ter pogosto preučujem posnetke njenih voženj. Obe sta izredni v hitrih disciplinah in vedno sem občudovala Lindseyjino vztrajnost in trdo delo. Mikaela Shiffrin je veliko govorila o usklajevanju treningov s svojimi šolskimi obveznostmi. Kako tebi to uspeva? Se da ogniti temu, da ne bi eno ali drugo trpelo? Na srečo sem, kot Mikaela, letos maturirala, zato mi ni treba več skrbeti za šolske obveznosti. Smučanje je bila vedno moja prioriteta, moji učitelji pa so to razumeli in smo skupaj sestavili poseben samostojen program zame. In ko sem bila med posameznimi tekmami doma, sem se svojim šolskim projektom vedno posvetila prav toliko kot smučanju. V šoli sem imela nemščino, zdaj pa se je bom še bolje naučila, da jo lahko govorim bolj tekoče, kadar potujem v Evropo in na tekme. Zelo si želim tudi izboljšati svojo slovensko slovnico! Kaj pa te poleg smučanja še zanima? Zelo rada imam naravo in živali – mislim, da je zelo pomembno razumeti življenja živali in iskati načine, kako ohraniti njihova življenjska okolja, ter ceniti njihovo lepoto. Obožujem živali, še posebej snežnega leoparda. Rada imam tudi druge športe, zlasti tenis in namizni tenis. Med mojimi konjički so še potovanja ter spoznavanje drugih kultur in ljudi. Ker sem z očetom odrasla ob slovenščini, me zelo zanimajo tudi jeziki in nekega dne bom tekoče govorila slovensko in nemško! Rada berem in pišem – celo poezijo sem začela pisati. Prihajaš z Lake Tahoeja. Kaj vam dajejo tam v vodo, da proizvajate odlične smučarje, kot so Julia Mancuso, Daron Rahlves in Marco Sullivano? Očitno nam res nekaj dajejo v vodo! Obožujem Lake Tahoe. To območje ima številna različna smučišča z raznolikimi tereni in vadbenimi poligoni, kjer lahko otroci celo zimo odraščajo z brezmejnimi možnostmi za smučanje. Podnebje je izjemno, z veliko sonca in snega, zato smo tu smučali vsak dan, dokler ni postal del našega značaja. In ko smo odrasli, je smučanje ponujalo še več odličnih priložnosti za uživanje v tem športu. Ko se ti je leta 2011 uspelo uvrstiti v t. i. razvojno ekipo ameriške reprezentance, je glavni trener dejal, da si tehnično ena najmočnejših smučark v ekipi in nekdo, na katerega računajo, da bo imel dolgoletni uspeh v alpskem smučanju. To je morala biti zate velika spodbuda in potrditev. Da, vedno sem vedela, da imam predanost, potrebno za uspeh. Zdaj odkrivam načine, kako uporabiti svojo tehniko za razvoj hitrosti in prihodnost je videti zelo vznemirljiva! Tina Maze nikdar ni rada tekmovala v Severni Ameriki – med razlogi, ki jih je navajala, je tudi tamkajšnja hrana, ki da ji ne ustreza. Glede na to, da je tvoja mama napisala kar nekaj kuharskih knjig in knjig o hrani, verjetno ne moreš deliti Tinine nastrojenosti proti ameriški hrani? Želela bi si, da bi lahko povabili Tino k nam na večerjo! Če bi poskusila najljubše recepte moje mame ali atijevo rižoto, bi si prav gotovo premislila. Res je, "ameriška hrana" je zelo drugačna od evropske … je zelo eklektična in se spreminja od kraja do kraja, od pokrajine tdo pokrajine, od doma do doma. Naša najboljša hrana je v bistvu etnična – tajska ali pa italijanska … Obožujem tujo kulinariko, še posebej severnoevropsko. Vsake toliko časa mi prija celo dober ameriški hamburger, a moraš vedeti, kje jih delajo res dobre. Kaja Sajovic "Vaši dedki so nam pomagali zgraditi naš industrijski čudež" Intervju s švedskim evropskim poslancem Schmidtom 23. december 2013 ob 06:13, zadnji poseg: 23. december 2013 ob 07:52 Ljubljana - MMC RTV SLO Švedska se je iz ene najrevnejših držav na začetku 20. stoletja razvila v zgled moderne socialne države. Tudi iz zadnje krize je hitro izstopila. Švedski evropski poslanec Olle Schmidt je za MMC pojasnil, zakaj. Švedska je sredi 90. let prejšnjega stoletja doživela gospodarski zlom. Šla je skozi temeljito prestrukturiranje in se vrnila kot model, ki ga tudi številni predstavniki slovenske države na obeh političnih straneh omenjajo kot zgled moderne socialne države. Težave Slovenije dandanes in Švedske tedaj so si do neke mere podobne. Naraščajoč proračunski primanjkljaj in čezmerna državna poraba, dolg države, ki se kotali proti nevzdržnemu, slaba posojila, ki se valjajo po bančnih bilancah. Tudi rešitve so relativno podobne. Med drugim ima Švedska zlato fiskalno pravilo (ki ga sicer moramo v Sloveniji še operacionalizirati), kot mi je tudi ta država imela slabo banko. Razlika je predvsem v današnjem stanju. Slovenija ima že od zadnje svetovne gospodarske in finančne krize gospodarstvo v krčenju (s krajšimi premori). Tudi Švedsko je ta kriza leta 2008 prizadela, a se je že leta 2010 vrnila z visoko, 6-odstotno gospodarsko rastjo. OECD ji za prihodnje leto napoveduje 2,3-, leta 2015 pa 3-odstotno gospodarsko rast. In to kljub razmeroma visokim davkom. Kako razrešiti kvadraturo kroga visoke davčne obremenitve ter hkratne konkurenčnosti in rasti? Kako so to storili na Švedskem, kjer se še vedno namesto evra oklepajo krone, je za MMC pojasnil evropski poslanec, član komisije za ekonomske zadeve in denarne zadeve ter podpredsednik združenja evropskih liberalcev ALDE, Olle Schmidt. Vabljeni k branju MMC-jevega intervjuja. ____________________ Medtem ko se Slovenija še vedno utaplja v krizi, gre Švedski razmeroma dobro. Pravzaprav je Švedska že prebrodila eno veliko krizo. Ker je spet na dobri poti, je očitno povlekla nekaj pravih potez. Katere? Kaj se lahko Evropa nauči iz vašega primera? Na Švedskem smo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ravnali zelo neodgovorno in lahkomiselno, kar nas pripeljalo do velikega kolapsa v 90. letih. Ko smo na koncu potegnili črto, smo se naučili nekaj pomembnih lekcij. Naučili smo se, da ne moreš zapravljati denarja, ki ga nimaš. Švedska je precej specifična socialna država. Ima razmeroma visoke davke in precejšno prerazporeditev v socialne transferje, v zdravstveni sistem in skrb za ostarele. Da vse to lahko dejansko plačujemo, potrebujemo dejansko delujoče gospodarstvo. Potrebujemo visoko gospodarsko rast. Ker so nas dogodki v 90. letih tako šokirali, smo začeli ustvarjati gospodarsko in socialno bolj vzdržno okolje. Vse to smo postorili z visoko stopnjo soglasja med političnimi strankami. Podoben proces lahko danes opazujemo v Evropski uniji. Sprašujete me, zakaj nam gre dandanes bolje? Poglavitni razlog tiči v našem neodgovornem ravnanju v 80. letih, ki je skozi šok pripeljalo do ogromnih sprememb po celotnem sistemu: od proračunskega sistema, neodvisne centralne banke do ostrih strukturnih reform. Ugotovili smo, da enostavno moramo spraviti javne finance v red. Kaj uvrščate pod neodgovorno in lahkomiselno ravnanje? Cilji naše inflacijske in plačne politike so bili nevzdržni. Zapravili smo več, kot smo imeli. Naš primanjkljaj se je zaradi javne porabe le povečeval. Trgi so to spregledali. Naša denarna enota, švedska krona, je bila vezana na košarico različnih evropskih denarnih enot, a ji ni zmogla slediti. Trg nam je povedal: to ni dobro. Celo določena velika švedska zavarovalnica je popolnoma ustavila kupovanje švedskih državnih obveznic, ker je ocenila, da postaja naše zadolževanje nevzdržno. Sledilo je precej viharno obdobje. V zelo kratkem času smo izgubili na stotisoče delovnih mest, kar sedem let pa je trajalo, da smo se spet pobrali. Izvedli smo globoke reze. Švedska je zarezala v socialne transferje, v zavarovanja za brezposelnost itd. To so bili trdi časi, še posebej za občine in druge lokalne oblasti. Res je, da je bilo težko. Hkrati pa je tudi res, da je večina državljanov Švedske to podprla in presodila, da nas to lahko pripelje na bolje. Pogosto se je reklo: Le skupaj bomo kos težavam. In res: politične stranke, socialni partnerji, sindikati in gospodarstveniki, krizo smo prebrodili skupaj. Imeli smo širše soglasje. Tega danes ne vidimo v državah, kot so Portugalska, Grčija in Španija. Sam veliko potujem in vedno, ko sem, recimo, v Grčiji, jim svetujem: poskusite zgladiti razlike. Ker če vam to ne uspe, nastanejo hude težave. Razdeljeni boste težko dosegli srca ljudi in jim pojasnili, čemu in zakaj je kaj potrebno. Ker vse to je ostro in težko. Vsi ti procesi so dramatični. In marsikdo bo v tem procesu izgubil. Ampak! Vse to je posledica nevzdržne, lahkomiselne in zapravljive politike, kar lahko dandanes vidite v marsikateri evropski državi. Poudariti moram, da ne pridigam nikomur. Ne želim pridigati, ker vem, da smo različni. A če mene vprašate, kaj je treba storiti, bom spomnil na potrebo po soglasju. Malo več soglasja bi po mojem mnenju blagodejno vplivalo na reševanje krize. Kako je Švedska rešila vprašanje bank in slabih posojil? Banke smo nacionalizirali. Bilo je nekoliko čudno, ampak to smo storili. Vlada je nase prevzela posojila in slaba med njimi uvrstila na slabo banko. Nekaj bank v slabem stanju je združila. Pet ali šest let zatem smo banke spet privatizirali. Ravno zato ima danes zelo veliko Švedov lastniške deleže v bankah. Imamo jih tudi jaz, moja družina in moji sinovi. Vsem so delnice ponudili v odkup. Sicer smo odkupili manjši delež, a to dejstvo ostaja. Ves denar - celo še več - ki je šel v banke, se je tudi vrnil. Vse in še več je šlo nazaj k švedskim davkoplačevalcem in vladi. Menite, da je bila odločitev za reševanje s slabo banko pravilna? To smer smo pač izbrali. Zavedam se slabih strani in težave slabih bank, saj se ne nazadnje s tem spopadamo pri pogajanjih o evropski bančni uniji. Davkoplačevalci ne bi smeli nikoli več reševati krize, kot se to dogaja zdaj. Ampak, če je celoten bančni in finančni sistem v nevarnosti zaradi nekaj težavnih bank - ali celo samo zaradi ene - potem enostavno ne smeš izključiti možnosti, da bi vlada delovala kot posojilodajalec v skrajni sili. To predlagamo znotraj pogajanj o bančni uniji, a smo naleteli na precejšnje kritike Evropske komisije in drugih držav članic. Do zdaj nam je uspelo doseči kar obsežen kompromis, v katerem posojilodajalec v skrajni sili sicer ni omenjen, ni pa s tem še vsega konec. Nad švedskimi vladami visi zlato fiskalno pravilo. Pa mu dejansko sledijo? Kar dosledno. Zdaj se sicer politika zapleta v razpravo, ali smo morda v kriznih časih preveč restriktivni. Opozicija meni, da bi morali biti bolj proaktivni pri državnih vlaganjih v infrastrukturo in podobnih ukrepih. Ampak, še vedno nam ostajajo izkušnje iz 80. in 90. let, ki jih nekateri politiki zelo zlahka pozabljajo. Potrebujemo neko zavoro. Potrebujemo delujoče gospodarstvo. Ker smo zelo odvisni od izvoza, se tega dobro zavedamo. Kot socialna država potrebujemo rast in kupce za svoje dobrine. Zelo smo odvisno od evropskega trga. Ko se je ta po padcu Lehman Brothers zlomil, je udarni val v le mesecu dni odplaknil veliko število delovnih mest. V enem mesecu je podjetje, kot je Volvo Trucks, izgubilo skoraj vse. Upad naročil je bil dramatičen, prav tako tudi porast nezaposlenosti. Naši samodejni stabilizatorji, kot so socialni transferji in nadomestila za brezposelne, so udarec ublažili. Pri tem nismo nič zares posebnega, podobno je tudi drugje po Evropi. Osebno menim, da so takšni stabilizatorji potrebni. Kar Evropa počne, je nekoliko obsežnejša različica tega, kar smo na Švedskem uvedli že v 90. letih. Vsi fiskalni ukrepi, kot so Pakt za stabilnost in rast, evropski semester in podobno, vsi kažejo, da Evropa potrebuje fiskalne zavore. Se strinjate z oceno, da je kriza evrskega območja tudi plačilnobilančna kriza? In če se, kako naj se EU tega vprašanja loti? Potrebujemo gospodarsko rast po vsej Evropi in popolnoma razumem kritiko, ki jo je nad Nemčijo izrazila Evropska komisija. A če Nemčija v času vlade Schröder-Fischer ne bi opravila svoje domače naloge, bi bile evropske težave dandanes še hujše. Obenem sem mnenja, da bi morali Nemci doma več vlagati in več trošiti. To bi vsej Evropi nekoliko olajšalo težave. Kot vemo iz zgodovine, pa je to za Nemce zelo problematično, saj se še spominjajo časov hiperinflacije v 30. letih. Smo države in celina z zgodovino, ki se je ne da zlahka pozabiti. Miselnost se utegne nekoliko spremeniti z novo nemško veliko koalicijo. Obenem se morajo enostavno zgoditi strukturne reforme v Franciji, Španiji, Italiji in Grčiji. Ker če se ne bodo, se ne moremo obesiti na Evropsko centralno banko za reševanje težav. Oni upravljajo monetarno politiko in lahko težave kratkoročno ali srednjeročno lajšajo. Če pa želimo videti dolgoročno rast, so strukturne reforme v velikih evropskih državah neizogibne. Na žalost jih je malo. Kljub vsemu na Švedskem kombinirate visoke davke in socialno državo s konkurenčnostjo in rastjo. Kako? Kako lahko čmrlj leti? Čmrlj zaradi premajhnih kril ne bi smel leteti. Ampak čmrlj tega ne ve in vseeno leti [smeh]. Da, to vprašanje smo na Švedskem prediskutirali na dolgo in široko, ekonomisti so se lotili obširnih analiz, kako je mogoče združiti visoke davke in gospodarsko rast. Osebno mislim, da gre za kombinacijo majhne države z relativno majhno, a notranje harmonično populacijo. Sicer se spreminjamo, postajamo multikulturna družba, kar pa je vseeno dobro za Švedsko. Imamo nekaj osnovnih dobrin, kot so gozdovi, rude in kovine, ki jih lahko izvažamo. Obenem smo uspešno ustvarili nekaj vodilnih svetovnih imen v industriji in farmacevtiki. Imamo podjetji Volvo in Saab, pri čemer sta tudi onadva zašla v težave. Saaba ni več v proizvodnji avtomobilov, Volvo Cars so kupili Kitajci, vsaj Volvo Trucks je ostal na Švedskem. Leta 2014 bo minilo 200. leto miru na Švedskem. V tem smo resnično edinstveni in imamo precej sreče. Včasih smo se vojni izognili na precej bojazljiv način, to moram poudariti. To nam ni vedno v ponos, še posebej ne starejšim generacijam. Poleg dolgotrajnega miru se nam je uspelo izogniti nasilnim revolucijam, demokracija je k nam prišla po mirni poti. Vse to vključite v kulturo, ki spodbuja in ceni delo. Pri nas kultura pravi: delaj! Če nimaš zaposlitve in se delu izogibaš, boš kmalu naletel na zaplete na socialnem področju. Pri nas si to, kar delaš. Takšen je naš način življenja. Na razvoj takšnega načina razmišljanja je vplivala trda, neizprosna nordijska narava. Naučili smo se, da moramo sami reševati lastne težave, če se hočemo prebiti na boljše. Naj spomnim, da je bila Švedska na začetku 20. stoletja med najrevnejšimi evropskimi državami. Ko so desetletja minevala, se je polagoma vzpenjala. Ko smo se bližali 70. letom, ko je Evropa bila na stopnji obnove in ponovne rasti po 2. svetovni vojni, je Švedska ponudila vzpostavljeno in polno delujočo industrijo. V 2. svetovni vojni nas niso bombardirali, ostali smo celi. Lahko smo proizvajali, lahko smo izvažali in s tem smo tudi precej zaslužili. Vzporedno smo gradili svoj sistem socialne države - in to na trdnih temeljih! Težave so nastale, ko smo začenjali zapravljati več, kot smo zaslužili. Porabili smo več, kot smo imeli, naše plače so rasle hitreje od produktivnosti in postajale nevzdržne. Iz vsega tega smo se nekaj naučili. Zato nam dandanes trg dela relativno dobro deluje, imamo sistem socialnega dialoga in zelo malo je dni, ki jih švedski delavci preživijo v stavkah. Vsaj primerjalno z drugo Evropo, denimo s Francijo. No, medtem ko vam po najboljši volji poskušam razložiti, kakšni so razlogi, ki so nas pripeljali do sem, se že vse spreminja. Svet postaja globalen in Švedska z njim. K nam prihaja vse več priseljencev. Nekoč so bili vaši dedki tisti, ki so prihajali k nam. Imeli smo zelo veliko delovne sile, ki je prišla iz nekdanje Jugoslavije in ki nam je pomagala ustvariti naš industrijski čudež 50. in 60. let. Ampak ta delovna sila je bila usposobljena! Dandanes k nam večinoma prihajajo priseljenci iz afriških držav. Na nas leži odgovornost, da zanje poskrbimo, in to odgovornost smo sprejeli. Zame osebno je to obveznost. Živim v mestu Malmö, kjer je 35 odstotkov prebivalstva priseljencev. S tem imamo nekaj težav, a na koncu je dobro za mesto in dobro za Švedsko, da te priseljence ima. Ampak, ko so k nam prispeli ljudje iz nekdanje Jugoslavije, so lahko začeli živeti in delati skoraj takoj. Zelo hitro so se tudi naučili jezika. Dandanes je precej težje. Precej zahtevno je integrirati ljudi brez izobrazbe, ljudi, ki morda sploh niso nikoli bili v šoli, kot se pogosto izkaže za priseljence iz afriškega roga. A vsi ti dejavniki skupaj sestavijo današnjo Švedsko. Odgovor je precej dolg in upam, da je bil dovolj razumljiv. Družbe in gospodarstva so zelo zapleteni pojavi in kličejo po dolgih in zapletenih odgovorih. Eden izmed zelo pomembnih dejavnikov v veliki enačbi naroda je denar, ki ga uporablja. Švedska nima evra, temveč ohranja krono. Kako to vpliva na vaše gospodarstvo? Težko vprašanje. Če ga naslovite name, vam bom rekel, da nam krona ni ravno v pomoč. Če pa švedske državljane vprašate, kaj menijo o našem nevstopu v evrsko območje, vam bo 80 odstotkov ljudi dejalo, da je to za nas dobro. Sam menim, da to dolgoročno slabo vpliva na nas. Naše izkušnje z devalvacijo ter depreciacijo krone so vse prej kot pozitivne. Vzemimo Finsko. Finska je del evrskega območja, pa ji gre skoraj tako dobro kot Švedski, in to čeprav mora vplačevati v sklada EFSF in ESM. Meni to pove še, da je Finska bolj iskreno v Evropski uniji, saj izkazuje solidarnost z drugimi državami. Švedski podjetniki se nad krono dandanes pritožujejo. Natančneje, pritožujejo se nad njeno vrednostjo, ki da je precenjenega in zavira izvoz. Industrijo veliko stane tudi nestabilnost denarne enote, ki se spreminja praktično iz dneva v dan. A kljub vsemu, če vprašate državljane, ti menijo, da je za nas bolje, da ostajamo zunaj evroobmočja in njegove krize. Vaši državljani so precej dobro informirani o tem, kaj se dogaja v državi. No, vsaj to možnost imajo, ker je Švedska z vidika transparentnosti in dostopa do informacij precej nenavadna. Kako daleč gre vaša transparentnost? Ali lahko običajen Šved izve podatke o vašem bančnem računu in kako to vpliva na stopnjo korupcije? Pravzaprav je zakon o transparentnosti v švedski parlament prinesel finski duhovnik, ki je leta 1766 prišel v Stockholm. Takrat sta bili Finska in Švedska še ena država. Posledično imamo na Švedskem zelo dolgo tradicijo odprtosti in transparentnosti. Skoraj vse je javno. Kar se tiče bančnega računa, tega v moji deklaraciji ne boste našli, bo pa tam vse, kar iz njega izhaja. Še posebej v času kislih kumaric, ko tabloidi iščejo teme, lahko običajno iz medijev izvem, koliko zaslužim in ali sem zaslužil več kot lani. Če vas zanimajo moje osnovnošolske ocene iz leta 1968, jih lahko dobite. To zna biti precej težavno za našega finančnega ministra. Tabloid je namreč izbrskal, da je bil zelo slab v matematiki. Njegov učitelj je za časnik izjavil, da je zelo slabo za državo, če je njen finančni minister slab v računstvu [smeh]. Obenem to kaže, da lahko s takšno ureditvijo živimo. Moj bančni račun sicer ni javen, je pa javna vsota vsega, kar imam. Poleg tega bodo vsi moji bančni računi, vse moje delnice in drugo imetje, zajeti v deklaraciji, ki mi jo bo država poslala aprila, jaz pa bom lahko s SMS-jem ali z e-pismom potrdil, da v njej vse drži. Novembra bom prejel odgovor. Kar pomeni: o nas vedo veliko. Če ste na novo priseljeni na Švedsko, vas bo takšna odprtost morda precej začudila, morda boste čutili, da vam jemlje osebni prostor in posega v vašo integriteto. Ko o švedski ureditvi razlagam kolegom v Bruslju, so po navadi osupli. Takšno ureditev transparentnosti in odprtosti poskušamo prenesti tudi v zakonodajo Evropske unije, a gre zelo težko. Veliko je nasprotovanja. Do trenutka razkritja je vse skrivnost - to je prevladujoč odnos v Evropski uniji. Mi pa hočemo popolnoma nasprotno. Če do mene pridejo komisarji z dokumenti in mi rečejo, da so to neuradni in zaprti zapisi za notranjo razpravo, jih zavrnem. Želim, da je v moji pisarni vse transparentno, relevantno in odprto javnosti ter novinarjem. Če hočemo ustaviti korupcijo, kriminal in slabe politike, sta odprtost in transparentnost najboljša pot. Ne moreš se skriti. Priznanje ni lahko, je pa dobro. Pri nas se pa zgodovina kod kaže ponavlja ali pa je svet obstal, da se vse dela enako !! Mazejeva po izboru agencij najboljša evropska športnica Najboljši evropski športnik je Vettel 26. december 2013 ob 12:22, zadnji poseg: 26. december 2013 ob 12:50 Varšava - MMC RTV SLO/STA Tina Maze je bila v glasovanju evropskih tiskovnih agencij uvrščena na šesto mesto med vsemi športniki, s tem pa je tudi najvišje uvrščena športnica stare celine. V glasovanju, ki ga vodi Poljska tiskovna agencija (PAP), izbirajo le najboljšega v združeni kategoriji športnic in športnikov. V 56. izboru, pri katerem je sodelovalo 21 evropskih agencij, je zmagal Nemec Sebastian Vettel, svetovni prvak v formuli ena (166 točk), drugi je bil španski teniški igralec Rafael Nadal (127), sledijo pa britanski atlet Mohamed Farah (87) ter dva nogometaša, Portugalec Cristiano Ronaldo (84) in Francoz Franck Ribery (82). Mazejeva, ki je bila z naskokom najboljša smučarka prejšnje zime, je prejela 76 glasov. Med športnicami Črnjanki na lestvici sledita norveška smučarska tekačica Marit Björgen, ki je bila skupno deseta (34), in ruska atletinja Jelena Isinbajeva, skupno 12. (27). T. J. Najboljši dosežek slovenskih športnikov v zgodovini. Izjemna elitna druščina. Čestitke. Zasluženo! Tina ČESTITKE in vse dobro v letu 2014! Bravo Tina! Veseli tudi to, da je komaj par točk za fuzbalerji. Tisti, ki trdite, da je smučanje 'obskuren šport', imate zdaj dve možnosti: 1. Smučanje ni obskuren šport, saj ima najboljša smučarka približno enako točk kakor najboljši nogometaš 2. Tina Maze je ueber legenda, ker kljub obskurnosti svojega športa konkurira Ronaldu. Tole je seznam prvih 10. 1. Sebastian Vettel (Nemčija, formula ena) 166 točk 2. Rafael Nadal (Španija, tenis) 127 3. Mohamed Farah (Velika Britanija, atletika) 87 4. Christiano Ronaldo (Portugalska, nogomet) 84 5. Franck Ribery (Francija, nogomet) 82 6. Tina Maze (Slovenija, alpsko smučanje) 76 7. Christiopher Froome (Velika Britanija, kolesarstvo) 58 8. Novak Đoković (Srbija, tenis) 50 9. Tony Parker (Francija, košarka) 45 10. Marit Björgen (Norveška, smučarski tek) 34 USA Today med najlepše cerkve na svetu uvrstil blejsko USA Today med najlepše cerkve na svetu uvrstil blejsko Med petinštirideseterico cerkev Vasilija Blaženega, Sacre-Coeur ... 29. december 2013 ob 07:07 New York - MMC RTV SLO Cerkev Vasilija Blaženega v Moskvi, bazilika Svetega Petra v Vatikanu, Gaudijeva Sagrada Familia v Barceloni, 900 let stara lesena cerkev v Borgundu na Norveškem ... in cerkvica na blejskem otoku. Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja je, kot kaže, Američane povsem očarala, saj jo postavljajo tudi na naslovnico svoje galerije 45 najlepših cerkva na svetu. "Po vsem svetu vera navdihuje lepoto," so zapisali pri časniku USA Today. Blejska cerkev jih je dodatno očarala zaradi (ne)dostopnosti ("Do nje pridete samo s pletnjami") in razgleda na jezero in grad, ki mu res ni para. V spodnji galeriji nekaj od cerkva, ki so prišle v izbor USA Today - med drugim je tu še cerkev v skali v Sedoni (Arizona), pa unikatna cerkev v Reykjaviku, kamnite cerkvice na Santoriniju, katedrala svetega Mihaela v Kijevu, romarska cerkvica St. Bartholomä na jezeru Königssee ... K. S. Nekdanji agent Udbe prijet takoj po uveljavitvi evropskega pripornega naloga Perković s prstom kaže na Dolanca 1. januar 2014 ob 11:20, zadnji poseg: 1. januar 2014 ob 11:46 Zagreb - MMC RTV SLO/STA Na Hrvaškem so prijeli nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske in hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkovića, potem ko je z novim letom začel veljati evropski priporni nalog. Perkoviću so prvi dan novega leta izročili zaporni nalog in ga prepeljali na policijo. Njegovo izročitev zahteva Nemčija, ki ga obtožuje, da je kot agent nekdanje jugoslovanske tajne služba Udba sodeloval pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića na Bavarskem leta 1983. Od polnoči je prenehala veljati časovna ovira za izvajanje evropskega zapornega naloga. Časovno omejitev v zakonu o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah s članicami Evropske unije je hrvaški sabor umaknil jeseni in s tem omogočal, da bodo z današnjim dnem lahko izročali hrvaške državljane tudi za zločine, ki so bili storjeni pred avgustom 2002. Omenjeno časovno oviro so na Hrvaškem sprejeli le nekaj dni pred vstopom v Evropsko unijo, kar je takoj pripeljalo do spora z Brusljem, ki je zagrozil tudi s sankcijami. Sporni zakon je postal znan kot lex Perković, ker je hrvaška opozicija trdila, da so s časovno oviro poskusili zaščititi Perkovića pred izročitvijo Nemčiji. A po političnem prepiru se obeta še pravosodni zaplet, saj v spornem zakonu ostaja določilo, po katerem mora sodišče zavrniti zahtevo za izročitev za kazniva dejanja, ki so zastarala v skladu s hrvaškimi zakoni, kot je to v Perkovićevem primeru. Na hrvaškem vrhovnem sodišču, ki bo odločalo o izročitvi Perkovića, so pojasnili, da zastaranje ne velja za primere umorov. Končno besedo bo verjetno imelo hrvaško ustavno sodišče. Nova ovira pri izročitvi bi lahko nastala, če bo nekdanji obveščevalec resno zbolel. Perković je namreč pretekli teden dvakrat obiskal zdravnike zaradi težav z ledvicami in srcem. Perković okrivil Dolanca V ekskluzivnem pogovoru za Večernji list v ponedeljek in torek je Perkovič zanikal svojo vpletenost v Đurokovićev umor in zatrdil, da dobro ve, kdo je odgovoren. Med drugim naj bi sprožil zasebno preiskavo in ugotovil, da je umor naročil nekdanji jugoslovanski notranji minister Stane Dolanc. Perković je tudi izrazil pripravljenost, da svojo nedolžnost dokaže na sodišču. Obenem je povedal, da bi se raje branil na hrvaškem kot na nemškem sodišču. Hrvaška policija bi že danes lahko potrkala na vrata še 29 oseb, za katere bo tudi začel veljati evropski priporni nalog. Njihove izročite zahtevajo Slovenija, Avstrija, Češka, Bolgarija, Italija in Madžarska. Med njimi so tudi morilci, preprodajalci mamil, tatovi, posiljevalci in pedofili. Pri nas se pa zgodovina kod kaže ponavlja ali pa je svet obstal, da se vse dela enako !! Preberite. Zgodovinsko pismo Kučanu, ki že 20 let čaka na odgovor! Objavil Urednistvo 31. 12. 2013 pod kategorijo DRUŽBA, FOKUS, POLITIKA, SLOVENIJA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom Najpomembnejše in najzgovornejše pismo v zgodovini države, ki nazorno opredeljuje trenutek, ko so Slovenijo že takoj po osamosvojitvi botri speljali na krivo pot, še vedno nima odgovora naslovnika. Milan Kučan namreč po 20 letih nanj še vedno ni odgovoril. Prav tako ga pristojni organi še vedno niso ovadili zaradi očitne zlorabe pooblastil, saj je s podelitvijo namenskih odlikovanj svojim komunističnim tovarišem očitno kršil zakon. Namesto odgovora s strani Kučana se je na podpisnike vsul plaz obtožb v režimskih medijih, češ da ne spoštujejo institucijo predsednika. Nato je Milan Kučan po svoji stari navadi skušal podpisnike podkupiti. Ponujali so jim ministrska in ambasadorska mesta, pa razne časti in privilegije. Nekateri so klonili, drugi so vztrajali. Danes bi vsaj štirje od šestih pismo zagotovo napisali še ostreje, saj ga je zgodovina več kot potrdila. To je pismo dveh desetletij, prvo resno opozorilo slovenskih osamosvojiteljev različnih političnih prepričanj, da je Slovenija skrenila s poti vrednot, ki so jo ustvarile. “Milanu Kučanu, predsedniku Republike Slovenije! Dve leti po izbojevani svobodi, samostojnosti in neodvisnosti, ki je Slovenijo za relativno nizko ceno rešila iz jugoslovanske morije, postaja Slovenska država v očeh in dejanjih dela naših oblasti in politične javnosti sporna, še bolj sporni pa so za te kroge tisti, ki so si za samostojnost najbolj prizadevali. Priče smo politiki razvrednotenja slovenske samostojnosti, vse glasnejše so v tujini in pri nas pobude za oživljanje nekakšne nove Jugoslavije. V vplivnih mednarodnih krogih (Kissinger, De Michelis itd.) se spet postavlja vprašanje smisla slovenske samostojnosti. Jugoslavija v starem okviru in bojda na nekih novih, menda ekonomskih temeljih, spet kot ptič Feniks vstaja v ozadju možnih variant za ureditev razmer na Balkanu. Ker tisti, ki bi lahko in ki bi morali kaj storiti, da bi se preprečilo ubijanje, posiljevanje in etnično čiščenje, svojo slabo vest zdravijo s tem, da iščejo vzroke za vojno in razpad Jugoslavije tudi v Sloveniji, so časi postali nevarni. V Sloveniji danes deluje močna skupina vplivnih ljudi, tudi v vladajočih strankah in na vodstvenih položajih, ki so narodnostno, sorodstveno, politično ali ekonomsko vezani na bivšo Jugoslavijo in so naklonjeni njeni oživitvi. Po drugi strani pa se skuša boj Slovencev za samostojnost celo kriminalizirati. Nekateri visoki uradniki dokazujejo, da je JLA ves čas agresije in vse do umika iz Slovenije delovala legalno, kar postavlja vprašanje, kako je potem delovala slovenska vojska in policija, ki se je agresiji uprla. Visoki oficirji JLA, ki so dolga leta delovali proti samostojni Sloveniji, junija 1991 pa grozili Sloveniji z uničenjem, prejemajo danes akontacije vojaških pokojnin, ki presegajo primerljive plače v slovenskem gospodarstvu. Nekaterim, ki celo državljanstva nimajo, je bil omogočen celo odkup stanovanj za desetino realne vrednosti, tako da so jih lahko potem prodali in si v Beogradu kupili vile. Posamezniki celo s krediti, najetimi v naših bankah, ki jih ne bodo najbrž nikoli odplačali. Mnogi, ki se dosedaj niso upali vrniti v Slovenijo, zadnje čase spet prihajajo (med njimi celo generali nekdanje JLA), zahtevajo državljanstva, odkup stanovanj za desetino vrednosti in grozijo državi, ki so jo pred dvema letoma napadli s tanki in letali, z Evropskim sodiščem za človekove pravice. Večkrat ste se na tak ali drugačen način, posredno in neposredno, zavzemali in zanimali za vojaške pokojnine oficirjev bivše JLA, odkup vojaških stanovanj in druge njihove probleme. Mnogo manj pozornosti pa ste posvečali otrokom in svojcem padlih teritorialcev in policistov v vojni za Slovenijo in njihovim problemom. Se spominjate, g. predsednik, kako so nekateri člani nekdanjega predsedstva RS nasprotovali javni obeležitvi razglasitve samostojnosti 26. junija 1991? Letos se zgodovina očitno ponavlja. Šef vašega urada se je namreč na odboru za počastitev 2. obletnice državnosti na vse kriplje upiral javni manifestaciji na trgu pred parlamentom, ker naj bi Vi menda takrat imeli druge obveznosti. Slovenija ni obeležila niti obletnice mednarodnega priznanja niti dneva sprejema v OZN. Kakšna je država, v kateri njen predsednik najde čas za obeležitev Dolomitske izjave, ne pa tudi za njen rojstni dan, dan državnosti? Oprostite nam, da nam Vaš letošnji »zatajitveni scenosled« ni všeč. V tako imenovani prisluškovalni aferi ste politično legitimirali tudi nacionalno izdajo in s tem pomagali vzpostaviti model obnašanja, v katerem skupni nacionalni in državni interesi ne uživajo ustreznega varstva in zaščite kot v vseh normalnih državah. Danes je nemoralno očitati novinarjem, da lastne državljane obveščajo o državnih skrivnostih, ko pa je to lahko nekaznovano (in to v razgovorih s tujci) počel član najvišjega državnega vodstva v daleč bolj usodnih časih. Namesto da bi takrat obsodili storilce, ste postopek obrnili proti tistim, ki so jih razkrili. Gospod predsednik, dolga leta ste bili in še vedno ste najbolje obveščena oseba v Sloveniji. K Vam se steka mnogo formalnih in še več neformalnih niti in kanalov, po katerih prihajajo informacije in odhajajo navodila. Bili ste predhodno informirani o aferah, kot so Elan, Zlobec, Slovin, HIT itd., vendar so bile Vaše javne in druge reakcije mnogo bolj obrnjene v zagovor tistih, ki so v zadnjih letih po Markovičevem zakonu pospešeno »lastninili« osvobojeno Slovenijo. Danes so tudi mnogi Vaši nekdanji tovariši iz CK ZKS bogati delničarji in podjetniki, medtem ko brezposelnost raste in okradena podjetja propadajo. Nastajajo pa vzporedna podjetja, nekdaj skupni kapital se brezplačno preliva, skriti in oprani denar pa se iz tujine vrača domov in kupuje stečajno maso. Ob tem se še najde kdo iz nekdanje (in večinoma tudi sedanje) politične elite, ki potem razlaga, da so to predvsem posledice osamosvojitve. Spoštovani gospod predsednik, Vaše ravnanje v zadnjem času nas še mnogo bolj preseneča, ker smo večinoma od blizu spremljali Vaš prispevek k slovenskemu osamosvajanju in vseskozi verjeli, da sodelujete z iskrenim prepričanjem in ne zato, ker sta bili po plebiscitu na voljo samo dve izbiri: Biti za Slovenijo ali proti njej. Tako so verjeli tudi mnogi Slovenci, zato ste dosegli zmagovit rezultat na zadnjih volitvah. Ne znamo pa si razlagati vašega današnjega ravnanja. Leta 1990 ste dva dni (od 17. do 19. maja), kljub prošnjam in pritiskom, odlašali s sprejetjem sklepa o ustavitvi oddaje orožja TO jugoslovanski vojski, kar je možno nedvoumno javno dokazati. V teh dveh dneh je bilo zaradi Vašega oklevanja odvzetih nekaj deset tisoč kosov orožja slovenske teritorialne obrambe. S težavo smo ga del potem nadomestili z nakupi, kjer je bilo pač to mogoče. Danes poslanci vaše stranke in vaši najtesnejši sodelavci zastavljajo poslanska vprašanja, v katerih skušajo krimi-nalizirati življenjsko nujne samoobrambne ukrepe, ki so vsaj deloma popravljali tudi Vaše napake! Hkrati so zapisniki s sej, kjer se je večinoma odločalo o teh zadevah, v Vaših rokah, Vi pa jih nočete odstopiti tistim, ki bi morali odgovarjati na poslanska vprašanja. Pred letom dni je slovenski parlament sprejel Zakon o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 24/92), ki v tretjem členu določa: »Odlikovanje se podeljuje: -?za junaštvo pri varovanju svobode Republike Slovenije; * za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije; * za osebno hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju in varovanju človeških življenj in materialnih dobrin; * za zasluge in osebni prispevek pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi mednarodnih odnosov, ki prispevajo k mednarodnemu priznanju in uveljavljanju Republike Slovenije; * za zasluge na drugih področjih življenja in dela, ki so pomembna za suverenost in svobodo Republike Slovenije.« Ko je šlo za podelitev tega odlikovanja tistim, ki so z velikim osebnim tveganjem in v smrtni nevarnosti dejansko prispevali k osamosvojitvi Slovenije, je bila izbira izredno stroga. Težko so se na seznam odlikovancev uvrstili nekateri pripadniki teritorialne obrambe in policije, brez katerih ne bi bilo uspešne obrambe. Nekateri izmed njih pa so sploh ostali brez častnega znaka svobode. Potem pa ste podelili najvišjo stopnjo, zlati častni znak svobode, dr. Ljubu Bavconu, ki je bil dolgoletni člen povojnega represivnega režima in sotvorec boljševistične jugoslovanske in slovenske kazenske zakonodaje, na podlagi katere je gnilo v jugoslovanskih in slovenskih zaporih nešteto političnih zapornikov. Po ustanovitvi Odbora za zaščito človekovih pravic leta 1988 ga je takratni CK ZKS pod vašim vodstvom aktiviral kot predsednika na hitro ustanovljenega Sveta za varstvo človekovih pravic pri takratni SZDL, ki naj bi zasenčil civilnodružbeno gibanje z Odborom na čelu. Ker je bil ta Svet vsaj delno pluralistično sestavljen, je opravil tudi marsikatero dobro delo. Toda javni nastopi dr. Bavcona so bili po volitvah 1990 usmerjeni predvsem v opravičevanje in minimaliziranje krivic, ki so se zgodile v časih, ko je bil tudi sam del represivnega aparata. In kako si naj razlagamo njegov boj za človekove pravice v luči nagovarjanja polkovnika Ivana Bizjaka, enega izmed šefov varnostne službe JLA (na sam dan razglasitve slovenske države 25. junija 1991), naj sproži civilno tožbo proti Igorju Bavčarju in Janezu Janši, ker naj bi bila kriva za javno objavo slik in drugih podatkov o vodilnih kosovcih v Sloveniji. (Citirano po dnevniku Delo.) Zlati častni znak svobode ste podelili tudi dr. Janku Pleter-skemu, ki je dejavno sodeloval pri zaustavljanju in zaničevanju osamosvojitvenih procesov v Sloveniji. Vztrajal je na tezi, da Slovenija brez Jugoslavije ne more preživeti. Proslavljal je bivšo Sovjetsko zvezo, brez katere po njegovem ne bi bilo nobene slovenske, še posebej ne Nove revije. Na koncu je tistim, ki bi si upali razdirati Jugoslavijo, zagrozil z domnevno italijansko politiko, ki naj bi nasproti samostojni Sloveniji uveljavila staro-jugoslovanske meje. Zmotne ocene in oportunistična politika niso nekaj neznanega in nekaj nedopustljivega, seveda pa je po naši sodbi nedopustno takšne ocene in takšno politiko, ki jo je povozila zgodovina, demokratične volitve in vojna za slovensko samostojnost, počastiti z odlikovanjem, ki je bilo ustanovljeno za najvažnejše prispevke pri osamosvajanju slovenske države. Prosimo, gospod predsednik, da javno pojasnite, na katerem odstavku tretjega člena zakona o odlikovanju zlati častni znak svobode RS temelji Vaša odločitev, da podelite najvišje namensko odlikovanje Vašima sopotnikoma iz komunističnih časov, dr. Bavconu in dr. Pleterskemu. Zaradi vsega navedenega Vam, gospod predsednik, spodaj podpisani prejemniki zlatega častnega znaka svobode vračamo odlikovanja. Ljubljana, 21. junij 1993? na rtvslo vlada cenzura, če človek omeni, da je tudi Kučan ime prste vmes... strašno je to da se ščiti ljudi, ki so pobijali, nastavljali bombe... Pri nas pa ne da jih ne lovijo, ampak so sami celo na visokih državnih položajih. Kim Džong Un pohvalil usmrtitev svojega strica "Vladajoča komunistična stranka zavezana služenju javnosti" 1. januar 2014 ob 09:55, zadnji poseg: 1. januar 2014 ob 10:28 Pjongjang - MMC RTV SLO/STA Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je javno pohvalil nedavno usmrtitev svojega vplivnega strica Džang Song Teka, ki je po njegovih besedah pomagala utrditi enotnost prebivalcev Severne Koreje. "Pravočasna, točna odločitev naše stranke, da odstranimo protistrankarske, protirevolucionarne in razkolniške elemente, je v veliki meri pripomogla k utrditvi enotnosti stranke in revolucije ter okrepila našo solidarnost za stokrat," je dejal Kim v svojem prvem komentarju usmrtitve Džanga, ki je veljal za drugega človeka v Severni Koreji. Mladi voditelj je s tem utrdil predhodne obtožbe na račun Džanga, da je poskušal zgraditi lasten krog političnih podpornikov. Usmrtili so ga 12. decembra, med drugim zaradi načrtovanja državnega udara in korupcije. Džang je po mnenju poznavalcev odigral ključno vlogo pri prenosu oblasti na mladega voditelja, potem ko je pred dvema letoma umrl njegov oče in nekdanji voditelj Kim Džong Il. Zamere pri tretjem v dinastiji Kim naj bi povzročil zaradi naraščajočega političnega vpliva. Državna tiskovna agencija KCNA je po usmrtitvi sporočila, da je Džang pred vojaškim sodiščem priznal, da je skušal strmoglaviti oblast. Svarilo za ZDA Kot je v televizijski novoletni poslanici dejal Kim, je njegova usmrtitev dokaz, da je vladajoča komunistična stranka zavezana služenju javnosti. Pozval je tudi k okrepitvi gospodarstva z razvojem infrastrukture, energetike in kmetijstva. Napovedal je tudi prizadevanja za izboljšanje odnosov z Južno Korejo. Posvaril je še, da bo Korejski polotok v primeru nove vojne zajela jedrska katastrofa, in dodal, da v tem primeru ne bodo varne niti ZDA. G. V. Kimi so plod negativne selekcije. Popolna degeneracija možganov. Ob poročanju člankov iz S. Koreje (pa seveda tudi od drugod, to je le najbolj značilen primer) bi lahko novinarji vsaj zazveli kakšno kritično stališče in denimo zapisali, kaj bo to pomenilo za cel svet. Tako pa se ta članek bere čisto isto, kot še 30 let nazaj poročila iz domače politike - sama propaganda v stilu partijskega CKja. Janez Puhar, veliki slovenski izumitelj, na katerega smo skoraj pozabili Slovesna akademija ob 200-letnici Puharjevega rojstva 30. januar 2014 ob 09:15, zadnji poseg: 30. januar 2014 ob 09:31 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA "Bil je skromni božji služabnik, ki je eksperimentiral v skromnem podeželskem okolju, in človek, ki mu je bila tuja vsaka lastna promocija," je o duhovniku in izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju povedala Blaženka First. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je v sredo potekala slovesna akademija ob 200-letnici Puharjevega rojstva. Na akademiji, ki ji bo sledil niz dogodkov v sklopu Puharjevega leta 2014, so poznavalcu Puharjevega dela Mirku Kambiču podelili nagradi slovenske in francoske fotografske zveze. Puharjevo leto 2014 Slovesno akademijo je odprl akademik Niko Grafenauer, ki je pozdravil idejo projekta Puharjevo leto 2014, ki ga ob obletnici velikega izumitelja, duhovnika Puharja organizira Iniciativna skupina za Puharjevo leto. Kot je poudaril, smo velikega izumitelja, ki je Slovenijo zapisal na svetovni zemljevid razvoja fotografije, skorajda pozabili. Življenje in delo Puharja je predstavila vodja grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije Blaženka First. Kot je poudarila, je bil Puharjev izum v marsičem boljši od uradnega svetovnega izuma fotografije, ki pripada Francozu Louisu Jacquesu Daguerru. Med drugim je Puhar zaslužen za prej nedosegljivo kratek čas ekspozicije - 15 sekund - kar mu je omogočilo slikati portrete. Deguerrova fotografija tudi ni bila reproduktivna, ker je bila narejena na kovini, bila pa je zato tudi zelo draga, je povedala Firstova. Puhar si tako dragega postopka ni mogel privoščiti, zato je poskusil s steklom, pri čemer je uvedel svoj postopek. "Preskromen za lastno promocijo" Čeprav ga je francoski izumitelj prehitel, je bil pozneje Puhar deležen številnih mednarodnih priznanj. Da se ni posebej bojeval za prvenstvo patenta, pa po mnenju Firstove botrujeta tudi njegova narava in vrednostni sistem. "Bil je skromni božji služabnik, ki je eksperimentiral v skromnem podeželskem okolju, in človek, ki mu je bila tuja vsaka lastna promocija," je dejala. Umetnostnemu zgodovinarju Kambiču, ki velja za enega največjih poznavalcev Puharjevega dela, je nagrado nagrado Janeza Puharja podelila Fotografska zveza v Sloveniji, prejel pa je tudi častni naslov ESFIAP Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP v Parizu. Kot je poudaril, Puhar v tujini ni neznan, treba pa bo še veliko narediti za njegovo slovensko prepoznavnost. Zato predlaga nadaljnje raziskave, ki jih je po njegovih besedah vreden kot "pomočnik svetlobe". Fotografija je namreč svetlobni zapis oziroma "svetlopis", kot ga je poimenoval Puhar, je pojasnil nagrajenec. Nagrado sta mu podelila predsednik Fotografske zveze Slovenije Ivo Borko in akademik Boštjan Žekš. Naziv pa mu je podelil predsednik direktorata FIAP Kurt Batschinski. Dogodki Puharjevega leta se bodo v sodelovanju s številnimi ustanovami, občinami, društvi in posamezniki vrstili celo leto. Že v četrtek bodo na gradu Khislstein odprli potujočo razstavo o Janezu Puharju. Janez Puhar se je rodil leta 1814 v Kranju. Leta 1838 je bil posvečen v duhovnika in kot kaplan služboval po različnih krajih. Umrl je leta 1864 v Kranju. S fotografijo, takrat znano kot dagerotipijo, se je seznanil leta 1839. Ker je bil izvirni postopek predrag, je iznašel svojega cenejšega. O izumu je svetovno javnost obvestil s člankom v časniku Carniolia leta 1843. To pa je bilo na žalost prepozno za priznanje njegovega prvenstva pri izumu. Svetovne pozornosti je bil deležen šele po objavi v poročilih dunajske Akademije. Sodišče na Finskem oprostilo predstavnike Patrie V Patrii zadovoljni z oprostilno sodbo 30. januar 2014 ob 09:29, zadnji poseg: 30. januar 2014 ob 11:24 Helsinki, Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Finsko okrožno sodišče v kraju Hämeenlinna je predstavnike finske Patrie oprostilo vseh obtožb podkupovanja pri prodaji oklepnikov Sloveniji. Ugotovilo je, da tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb podkupovanja, državi pa je naložilo plačilo sodnih stroškov za 1,2 milijona evrov, poroča finska tiskovna agencija STT. Sodišče je sicer dodalo še, da čeprav ni dovolj dokazov za obsodilno sodbo, ostaja sum, da je prišlo do podkupovanja. Na zatožni klopi je bila peterica nekdanjih visokih uslužbencev Patrie, nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi, nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles Heikki Hulkkonen, zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niitynen, direktor prodaje Tuomas Korpi in glavni finančni direktor Kai Nurmi. Patria: Sodba je bila pričakovana Na odločitev sodišča so se že odzvali v Patrii. Svetovalka Patrie Sirpa-Helena Sormunen je v izjavi za javnosti zapisala, da je bila odločitev okrožnega sodišča Kanta-Häme "pričakovana, tako s pravnega vidika kot z vidika dokazov". Patria je napovedala, da se na sodbo ne bo pritožila, jo bo pa natančno proučila. Obtoženi podkupovanja slovenskih predstavnikov Obtoženi so bili podkupovanja slovenskih predstavnikov, da bi tako dosegli izbiro Patrie za nakup 135 oklepnikov za Slovensko vojsko. Leta 2006 je Patria s slovensko stranjo podpisala pogodbo, vredno 278 milijonov evrov. Krivdo zavračali Krivdo so zavračali in vztrajali, da s poslom ni bilo nič narobe. Sodišče v Hämeenlinni jim je danes pritrdilo in razsodilo, da tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb o podkupovanju. Tožilec zahteval pogojno kazen Glavni tožilec Jukka Rappe je sicer za Wiitakorpija, Hulkkonena, Niittynena in Korpija zahteval dve leti zaporne kazni oz. eno leto pogojne zaporne kazni za Nurmija. Sprva je za prve štiri zahteval še pol leta zapora več, a je nato zahteve znižal. Kot navaja STT, na Finskem manj kot dveletna zaporna kazen običajno pomeni pogojno kazen. Rappe je zahteval tudi pol milijona evrov kazni za Patrio. Tudi tu je znižal zahteve s prvotnih 600.000 evrov. Obtožba zastarala Med obtoženci je bil sprva tudi direktor trženja Jarmo Puputti, ki je bil obtožen industrijskega vohunjenja, a je tožilstvo sredi procesa obtožbe zaradi zastaranja umaknilo. Obsodbi na Dunaju in v Ljubljani Afera je sicer predtem že doživela dve obsodilni sodbi na prvi stopnji na sodiščih na Dunaju in v Ljubljani. V Avstriji je bil na enoletno zaporno kazen obsojen posrednik Patrie Hans Wolfgang Riedl, v Sloveniji pa tedanji slovenski premier Janez Janša, prvi mož Patrijinega zastopnika v Sloveniji, podjetja Rotis, Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič. Obsojeni krivdo zavračajo in so se na sodbo tudi pritožili. Sodba tako še ni pravnomočna. Črnkovič o finski sodbi: Danes bo marsikdo hodil z glavo po tleh "Izločitev dokazov iz Finske v zadevi Patria je potrjena, saj obsojenih v Sloveniji ti dokazi ne obremenjujejo več," je oprostilno sodbo na Finskem za STA komentiral direktor Rotisa Ivan Črnkovič. "Patria mora pasti" Zdaj je po njegovih besedah jasno, da zadeva mora pasti. Bo pa danes marsikdo hodil "z glavo po tleh", zlasti pa sodnica, ki ga je obsodila. Največja krivica vseh sodnih časov? Sodnica Barbara Klajnšek je po njegovih besedah z obsodilno sodbo naredila "največjo krivico v sodnih časih". "Upam, da jo je danes sram, in še veliko bom povedal na njen račun, ko se bodo stvari tudi tukaj končale pošteno," je dejal Črnkovič. Zdaj je po njegovih besedah jasno, da zadeva mora pasti. Izločitev dokazov iz Finske, ki je sodnica ni hotela upoštevati, je namreč danes potrjena, saj obsojenih v Sloveniji zaradi oprostitve ti dokazi ne obremenjujejo več, je dejal. klopca # 30.01.2014 ob 21:01 Prijavi neprimerno vsebino Vse režiserje afere Patria bi morali poklicati na odgovornost in jim soditi. Za konstrukt, laži, manipulacije, diskreditacije, prekoračitev pooblastil, namerno škodo, ki so jo povzročili tako posameznikom kot državi, kar je nesprejemljivo bi morali biti "pokvarjeni prevaranti" strogo kaznovani. Razgledan # 30.01.2014 ob 21:28 Prijavi neprimerno vsebino TISKI KI OMENJATE TU 24ur, si rajši pojdite pogledat sramoto na tistem portalu, ki je tako skril to temo da je praktično nikjer ni. ZAKAJ???? PO MOJEM PREPRIČANJU JE MEDIJ 24, BIL VPLETEN V VELIKI POK ...!!! Ne glede na to ali bo slovenska sodba na drugi stopnji potrjena ali ne, zmore vsak, tudi laik, upravičeno dvomiti v pravičnost in nepolitičnost procesa Patria zaradi naslednjih razlogov: 1. Tožilka, ki je najdlje časa skrbela za obdolžitev obtoženih, je žena bivšega komunističnega policista, ki je aretiral prvaka opozicije Janšo ob začetku demokratizacije slovenske družbe v osemdesetih letih. Takšna izbira tožilke vzbuja resen dvom o nepristranskosti sodnega sistema. 2. Afera Patrija je bila lansirana le nakaj dni pred državnozborskimi volitvami leta 2008 in je neposredno vplivala na izid volitev. 3. Afera Patria je dolgo časa mirovala in se ponovno pogrela ob naslednjih dogodkih (volitvah), torej tedaj, ko je bilo treba mobilizirati levo volivno telo. 4. Dokazno gradivo temelji na zelo trhlih temeljih, sodba pa ima vse značilnosti arbitrarnosti. 5. Glavni akter afere Patria je lider opozicije, ki je trn v peti t.i. levici že več kot 25 let, zato je zelo upravičena domneva, da gre za poskus dokončne pasivizacije njegovega političnega udejstvovanja. 6. Praktično vsi glavni akterji v našem pravosodnem sistemu, ki so neposredno ali posredno skrbeli za proces Patria, so delovali tudi že v bivšem totalitarnem sistemu, kjer so se političnih oponentov vselej želeli odkrižati. Na freski v črnogorski cerkvi upodobili Tita, Marxa in Engelsa v peklu Kritiki cerkvi očitajo vmešavanje v politiko 1. februar 2014 ob 17:10, zadnji poseg: 1. februar 2014 ob 17:28 Podgorica - MMC RTV SLO Črnogorska pravoslavna cerkev v Podgorici je dvignila precej prahu s svojo fresko, na kateri je premier Milo Đukanović upodobljen v raju, Josip Broz - Tito, Karl Marx in Friedrich Engels pa v peklu. "Številni ljudje so bili ubiti v imenu ideologije, ki so jo širili Marx, Engels in njuni sledilci," je za AFP povedal nek obiskovalec. Cerkev Kristusovega vstajenja sicer ni edini sakralni objekt v Črni gori, ki ima na svojih stenah upodobljene osebnosti iz 20. stoletja. Samostan v Ostrogu tako prikazuje Hitlerja, Lenina in Tita v družbi Jude Iškarijota, Jezusovega izdajalca. Slovenski jugonostalgiki skočili v zrak hehe. Priceless!!!! Sicer pa - a veste katera je EDINA možnost, da Partijci pridejo v nebesa? Iti morajo skozi špalir pobitih domobrancev, 9000 na vsaki strani. To je edina pot. Se pa strinjam s predhodnim komentarjem: levica na Zahodu je s svojimi umotvori v stilu Huxley-evega Novega Sveta tako uničila vse tradicije zahodne civilizacije (ki je bila nekdaj vodilna na svetu), da bo enkrat krepko počilo. In počilo bo po levici in njenih nasilnih in militantnih poskusih, da si prisvoji vse in ubije človeka in vse, kar je človeku pri srcu. kakorkoli že, turistov bodo pa imeli več. so se znašli. Poglej si dokumentarec The Soviet story. Tam nek angleški znanstvenik pravi, da je Marx prvi, ki je predlagal genocid - iztrebljenje celotnih narodov. "Gisin und Maze teilen sich Gold 2014" Tino spomin na Črno gnal do olimpijskega naslova Andrea Massi: "Ona je neverjetna" 12. februar 2014 ob 11:03, zadnji poseg: 12. februar 2014 ob 11:32 Soči - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija "Po vsem tem, kar sem letos prestala, je to nekaj neverjetnega. Pred smukom sem se spomnila svoje prve tekme, ko sem v Črni 'štanfala' po hribu navzgor," je takoj po veličastni smukaški zmagi povedala Tina Maze. "Celo noč sem mislila na to tekmo. Takrat sem zmagala v smuku in rekla sem si, da lahko to naredim tudi danes. Če bi mi kdo pred dvema letoma rekel, da lahko zmagam na olimpijskem smuku, bi rekla, da je nor. To je bila vrhunska predstava, še vedno z napako, a dovolj za zmago," je povedala Tina Maze in še dodala: "Ne morem verjeti, da sem olimpijska prvakinja." Vabljeni k branju: - Maze Sloveniji prinesla prvo zlato olimpijsko medaljo - Slovenski dan na podelitvi: Najprej dva brona, nato bo zadonela Zdravljica Vodja ekipe Tine Maze Andrea Massi je bil v prvem odzivu za TV Slovenija vidno vzhičen. Na vprašanje, ali je verjel, da lahko Tina osvoji zlato v smuku, je odgovoril: "Sami veste, da nisem dober lažnivec. Kaj naj rečem pred vsemi otroki? Da nisem verjel? Verjel sem, da ena Slovenka, ki nima smukaške proge in ki dobro trenira, lahko zmaga v smuku. Ona je neverjetna." "Danes sem se moral malo 'skulirati', že zjutraj sem čutil eno energijo, vemo, kako je to pri Tini. Takrat je treba je biti zelo umirjen, ampak za nas je to težko, ker ne smučamo in smo tu nemočni. Na ogledu je bilo v redu, čakati pa je potem težko, vsaj zame najtežje," je priznal. "Držali smo se tu v cilju, do tiste napake, ki bi lahko bila usodna, pa se je izkazalo, da ni bila. Mauro je vzkliknil, da ne, da je napaka, ampak jaz sem rekel: ne, dovolj bo, in je bilo," je v svojo varovanko verjel med tekmo. Na vprašanje, ali bo z medaljo v žepu zdaj lažje za Tinino ekipo, pa je odgovoril: "Saj nas poznate, zdaj so tu še super-G, veleslalom in še slalom. Zdaj mora Tina verjeti, da lahko veliko doseže tudi v slalomu, in tu na tem hribu bomo trenirali, dokler ne bo verjela, da je dobra." R. K. Obmolknil je glas Ajde Kalan V 71. letu starosti je umrla radijska in televizijska napovedovalka ter učiteljica govora 15. februar 2014 ob 16:31, zadnji poseg: 15. februar 2014 ob 17:11 Ljubljana - MMC RTV SLO Obmolknil je življenjski glas gospe Ajde Kalan, tisti radijski glas, ki je pri širokem krogu poslušalcev več desetletij veljal za enega izmed meril odličnosti in bil tudi eden zaščitnih znakov našega Radia in slovenske govorjene besede na splošno. Svojo radijsko pot je po opravljenem tečaju za napovedovalce pri legendarni učiteljici in mentorici radijskih govorcev Ani Mlakar začela pred okroglimi petimi desetletji. Ob klasičnem napovedovalskem delu je vodila številne javne oddaje in koncerte ter bila pred več kot 45 leti tudi ena prvih bralk slovenskega televizijskega Dnevnika. Po letu 1975 je nadaljevala delo Ane Mlakar, "negovanje lepega govorjenja", bi lahko rekli, in uvedla še širše sistematično jezikovno-govorno izobraževanje za ta specifični poklic, ki je zavezan vrhunski govorjeni slovenščini. Bila je mentorica številnih napovedovalcev ter učiteljica govora velikega števila novinarjev in drugih radijskih govorcev. S svojim delom je tudi širše vplivala na slovensko govorjeno besedo in tako v veliki meri prispevala k ohranjanju in uveljavljanju zborne izreke na Slovenskem. Med priznanji, ki jih je prejela, je tudi kristalni mikrofon za življenjsko delo, priznanje Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije, s katerim so poudarili njene izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika. Dolgoletne kolegice, gospe Ajde Kalan, se bomo s spoštovanjem spominjali. Pavle Jakopič, Radio Slovenija Naj počiva v miru. Sicer pa so jo šikanirali zaradi križa na verižici. ... ugasnil je čudovit, umirjen, enkraten glas ... Bila si odlična, potrpežljiva mentorica - imel sem veliko srečo, da sem te spoznal že pred davnimi leti, takrat, ko si bila še Lesjak - hvala Ajda, hvala za vsa ta leta, za vso kulturo govora, ki si mi / nam jo tako velikodušno posredovala. Počivaj v miru in križec, zaradi katerega so ti delali težave, naj ti bo sedaj v veselje. peter Kakšen lep,žameten,umirjen glas,malo takih v današnjem času rtv. Janša "slavljenko" SDS vidi kot alternativo 16. februarja 1989 je bila ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije, predhodnica SDS-a 15. februar 2014 ob 19:34, zadnji poseg: 15. februar 2014 ob 20:18 Krško - MMC RTV SLO/STA SDS je do zdaj že štirikrat zmagal in to namerava tudi ponoviti, je v svojem nagovoru ob 25. obletnici ustanovitve stranke zatrdil njen predsednik Janez Janša. Slavnostno akademijo ob praznovanju četrt stoletja obstoja so ob tem pripravili v Krškem, Janša je bil osrednji govornik, prišli so vsi pomembni člani stranke, poslanci v DZ-ju in evropski poslanci. Janša je svoj slavnostni govor začel z opisom začetkov stranke. Spomnil se je Jožeta Pučnika, predhodnic stranke - Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske stranke Slovenije, prvih demokratičnih volitev, Demosa, boja za samostojno Slovenijo in sprememb, ki so si jih takrat obetali od lastne in samostojne države. Hkrati pa so takrat podcenjevali ostanke preteklosti, je nadaljeval in dodal, da so ti začeli prevladovati. In zato se Slovenija še vedno ukvarja z vprašanji preteklosti - v nasprotju z SDS-om, ki pa "dela za stvar", kot je dejal. Izrazil je mnenje, da je država "v čudnem času" oziroma je - medtem ko so krizo drugje prestali - zaradi nedokončane tranzicije Slovenija še vedno v krizi. Hkrati pa je tudi zaradi koalicije, ki je leto dni delovala brez programa, izgubila leto, je dodal. Je pa napovedal mesece in leta, ko bo drugače. SDS kot alternativa Dejal je tudi, da se Slovenija bliža trenutku resnice, ko bo jasno, da dolgoročno ne moreš porabiti več, kot ustvariš, ter da se dolgoročno ni mogoče zadolževati do skrajnosti in brez vsakih meja. Opozoril je, da je po ocenah mednarodnih institucij Slovenija v rdeči coni in na robu, "ko bo končno treba nasloviti tudi vzroke, in ne samo posledic", s čimer se je odzval na besede predsednice vlade Alenke Bratušek ob petkovem podpisu koalicijske pogodbe - premierka je namreč dejala, da je v Sloveniji bolje, kot je bilo pred letom. Prvak največje opozicijske stranke pa je prepričan, da je država še bolj zadolžena, kot je bila pred letom, in da je brezposelnost rekordno visoka. Slovenija je tudi še vedno v krizi, za kar je okrivil po njegovem mnenju neuspešno tranzicijo in monopole, ki so ostali kot ostanki preteklosti. Za vse to pa obstaja alternativa in to je SDS, je poudaril Janša. Po novo zmago na volitvah Prepričan je, da ima SDS program in izkušnje, ki jih je ob nekaj svojih napakah nabral v zadnjih 25 letih, ter prijatelje po svetu. Ti pa bi lahko Sloveniji, namesto da ta sama polemizira, kaj je zanjo dobro in kaj ne, pomagali na podlagi svojih bogatih izkušenj. SDS, ki je bil, kot je dejal, do zdaj premalo potrpežljiv, bo lahko uporabil svoj program in izkušnje, ki jih je nabral v času od svoje ustanovitve. Stranka je do zdaj štirikrat zmagala in to namerava tudi ponoviti, je še povedal Janša. Nov zlati kamenček v kroni smučarske kraljice Tine Maze! Katarina Lavtar na 20. mestu 18. februar 2014 ob 06:03, zadnji poseg: 18. februar 2014 ob 11:24 Soči - MMC RTV SLO Kakšna predstava! Kakšna drama! Tina Maze je zdržala pritisk, ubranila prednost iz prve vožnje in postala olimpijska prvakinja v veleslalomu. Druga je bila Anna Fenninger, ki je zaostala za sedem stotink. Na oder za zmagovalke se je povzpela še branilka naslova iz Vancouvra Viktoria Rebensburg. Katarina Lavtar je v svojem olimpijskem debiju zasedla 20. mesto, Ilka Štuhec pa 31. (7,98). Maruša Ferk je odstopila. Čustveni Andrea Massi: "Očitno nas hoče Tina ubiti!" Dež, sneg, megla Tekmovalke so v prvi in drugi vožnji spremljale slabe vremenske razmere, z menjevanjem snega in dežja, poleg tega je ves čas grozila megla. Omenjala se je celo možnost, da bi drugo vožnjo prestavili na sredo, kar pa se na koncu v veliko slovensko veselje ni zgodilo. Največja na največji tekmi Mazejeva, ki letos v tej disciplini ni bila v ospredju, je spet zablestela na veliki tekmi. V prvi vožnji je v dežju izkoristila številko ena in si pred najbližjo zasledovalko Jessico Lindell Vikarby prismučala več kot pol sekunde prednosti. Znotraj sekunde so se zvrstile še Nadia Fanchini, Anna Fenninger in Mikaela Shiffrin. Stotinke so se spet povrnile Pred njenim finalnim nastopom je vodstvo prevzela olimpijska prvakinja v super-G-ju Anna Fenninger in jasno je bilo, da bodo v meglenem vremenu odločale najmanjše malenkosti, čeprav je imela Črnjanka pred Avstrijko 85 stotink naskoka.. Mazejeva je minimalno prednost ohranila na vseh vmesnih časih in v igri stotink tokrat izšla kot velika zmagovalka. Spomnimo, za desetinko sta se Tini izmuznili medalji tako v superkombinaciji kot superveleslalomu. Četrta Tinina, v Sočiju pa že šesta slovenska To je po smuku njena druga zlata medalja v Sočiju. Skupaj z dvema srebrnima medaljama v Vancouvru je olimpijski izkupiček povišala na štiri odličja. Slovenija ima zdaj v Sočiju že šest medalj, dve zlati, srebrno in tri bronaste, s čimer se je na lestvici držav povzpela na 14. mesto. Zdravljiica bo spet donela v sredo Podelitev medalj bo v sredo zvečer okoli 17.30. V sekundi pet smučark Mazejeva je za dekleta precej dolgo prvo progo odsmučala brez napak. Najbolj se ji je s številko dve približala najboljša veleslalomistka te zime Vikarbyjeva, ki je zaostajala 52 stotink. Presenetila je Nadia Fanchini, ki je glede na razmere z "visoko" štartno številko deset prismučala na 3. mesto (+0,65). To je bila tudi zadnja smučarka, ki je na prvi progi mešala štrene pri samem vrhu. Manj kot sekundo sta zaostajali le še Fenningerjeva in Mikaela Shiffrin (0,91). Rebensburgova na šestem mestu je zasotajala že 1,36. Iz elitne veleslalomske sedmerice se je nastop ponesrečil Lari Gut (2,66) in Kathrin Zettel (3,72), ki sta tako že pred finalom izpadli iz boja za odličje. Maria Höfl Riesch zaradi bolezni ni nastopila. Vanessa Mae zaostala za več kot 50 sekund Še zanimivost. Britanska violinistka Vanessa Mae, ki nastopa za Tajsko, je tekmo končala na zadnjem, 67. mestu, z zaostankom 50,10 sekunde za Mazejevo. Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 2:36,87 2. A. FENNINGER AVT +0,07 3. V. REBENSBURG NEM 0,27 4. N. FANCHINI ITA 0,38 5. M. SHIFFRIN ZDA 0,50 6. M. PIETILÄ-HOLMNER ŠVE 0,95 7. J. LINDELL-VIKARBY ŠVE 1,15 8. A. MARMOTTAN FRA 1,61 9. L. GUT ŠVI 1,77 10. D. GISIN ŠVI 2,71 ... 20. K. LAVTAR SLO 3,77 31. I. ŠTUHEC SLO 7,98 Odstop: Ferk Po prvi vožnji: 1. T. MAZE SLO 1:17,88 2. J. LINDELL-VIKARBY ŠVE +0,52 3. N. FANCHINI ITA 0,65 4. A. FENNINGER AVT 0,85 5. M. SHIFFRIN ZDA 0,91 6. V. REBENSBURG NEM 1,36 7. M. PIETILÄ-HOLMNER ŠVE 1,57 8. D. KARBON ITA 1,61 9. A. MARMOTTAN FRA 1,81 10. E. GÖRGL AVT 1,96 11. D. GISIN ŠVI 2,11 12. T. POUTIAINEN FIN 2,24 ... 19. K. LAVTAR SLO 3,34 31. M. FERK SLO 4,69 34. I. ŠTUHEC SLO 5,15 Tina Maze ni ubranila srebra iz Vancouvra .. ker je ZLATA Tina zlata, Ferkovi ni uspelo pa niti odpeljati proge.. what a shame. Pa Ferkova se tozi Tino - sramota slovenskega olimpijskega komiteja. Throll # 18.02.2014 ob 14:01 Prijavi neprimerno vsebino Meni je pa bilo najlepše po končani tekmi videt sceno ko Ferkova tožibaba rije z nosom po tej brozgi, takoj naslednja scena pa kaže Tino v ciljni areni, ki prejema čestitke od svojega dragega. :) Neprecenljivo! :) Bravo Tina!! In ko hejterji in pljuvači utihnejo neprecenljivo! Tina spet si jim pokazala. Kakšen fantastičen dan, bi rekel Pahor! Tini in hokejistom kapa do tal! BREZ BESED!!! GLOBOK PRIKLON KRALJICA!!! Tina največja športnica Slovenije, čestitke tebi in celi tvoji ekipi. Massi za predsednika! Suveren nastop Slovenke, ki je legenda nasega sporta in seveda svojega v svetovnem merilu. Tina je presegla meje mojega dojemanja in si po mojem niti najmanj ne predstavljam kaj ji je dejansko uspelo v njeni karijeri, ki pa tudi se ni koncana... Ob njenih uspehih se zelo veselim in sem ob danasnji zlati medalji neizmerno srecen. Njena dejanska velicina se ni cisto znana, boste vidili kaj bomo o njej govorili v prihodnosti... Torej cestitke Tina... Legenda si legenda bos. Vedno. ;) aaaaaaaaaa legenda Tina pravkar izjavila, da upa, da je za vedno vsem zaprla usta. Bravo Tina! Obe Švedinji, Lindell-Vikarby in Pietilae Holmner, obe tudi prepričljivo vodilni v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala in verjemite, boli tak poraz. A ce vztrajas kot Tina, si enkrat prvi in enkrat drugi, spet kdaj slabsi in boljsi ... Čustveni Massi po novem zlatu: "Očitno nas hoče Tina ubiti!" podelitev_cvetja_Maze_Feninger_Rebensburg_OG2014.jpg Video/foto: To niso sanje, risi v hokejski raj ob bok največjim Kopitar, Urbas, Kovačević in Muršak za 4:0 18. februar 2014 ob 08:15, zadnji poseg: 18. februar 2014 ob 12:52 Soči - MMC RTV SLO Zgodovinsko! Risi so dosegli verjetno največjo zmago slovenskega hokeja. S 4:0 so po novi izjemni predstavi na olimpijskih igrah ugnali Avstrijo in se prebili v četrtfinale, med osem najboljših na svetu! Matjaž Kopitar je s svojimi varovanci lani v Vojensu na kvalifikacijskem turnirju začel pisati hokejsko pravljico, ki je novo poglavje oziroma kar obširno nadaljevanje doživela v Sočiju. Slovenija je med najboljšimi osmimi reprezentancami sveta, kar se je še nekaj let nazaj zdela popolna utopija. Zdaj v sredo zjutraj v četrtfinalu, za med najboljše štiri, čaka rise boj s še enimi težkokategorniki Švedi, olimpijskimi prvaki iz Torina 2006. Odmevi po veliki zmagi - Kristan: "Pustili smo srce na ledu za nas in vso Slovenijo" Nova izvrstna predstava slovenskih hokejistov - čvrsta je bila obramba, ki si ni privoščila veliko napak, izjemno ji je poveljeval Robert Kristan, ki je ohranil mrežo nedotaknjeno, ubranil je vseh 30 strelov, risi pa so bili učinkoviti tudi v napadu. V prvi tretjini sta zadela Anže Kopitar v "power playu" in Jan Urbas, ki je bil uspešen z igralcem manj, Sabahudin Kovačević je v drugi povišal na 3:0, končni izid pa je z zadetkom v prazno mrežo postavil Jan Muršak. Kopitar kronal slovensko premoč Slovenski prvi napad je močno pritisnil in že po dobre pol minute je veliko priložnost imel Kopitar, toda Mathiasu Langeju, ki je na tem turnirju v odlični formi, je pomagal okvir vrat. Prvič so slovenska vrata orli ogrozili v tretji minuti, ko je obramba risov pustila veliko prostora Gerhardu Unterluggauerju, ki pa je meril prek vrat. V peti minuti je bil izključen avstrijski NHL-ovec Michael Raffl. Z igralcem več so dobro minuto Slovenci oblegali nasprotna vrata, nato pa je na sredini sam ostal Kopitar, močno ustrelil, plošček je sicer zadel Langeja, a vseeno našel pot v mrežo. Risi so si nato privoščili napaki in sledili sta dve izključitvi zapored. Najprej je dve minuti moral počivati Žiga Pavlin, nevarno je tedaj zapretil najboljši avstrijski strelec Michael Grabner, sijajna obramba je uspela Kristanu, toda tudi z igralcem manj je vrata orlov ogrozil Rok Tičar, ki je tudi zadel okvir vrat. Urbas udaril z igralcem manj Pavlinovi kazni je sledila še Roberta Saboliča, po napaki avstrijske obrambe pa je ob igralcu manj na ledu v protinapad krenil Urbas in z natančnim strelom pod prečko v bližnji zgornji kot z desne povišal na 2:0. Vodstvo Slovenije je povsem zasluženo. Risi so imeli pobudo skozi vso tretjino in bili tudi nevarnejši. Razmerje v strelih je bilo 15:10. Slovenci so v drugi tretjini nadaljevali z napadalno igro in po strelu Pavlina z modre črte je pred vrati Urbas preusmeril plošček, ki pa je za las zgrešil cilj. Po dobrih dveh minutah igre je bliskovito v protinapad krenil Muršak. Hitri napadalec moskovskega CSKA-ja je prehitel dva avstrijska branilca, toda do strela ni uspel priti. Ploščico je prepustil Davidu Rodmanu, ki je izza vrat podal Kovačeviću. Slovenskemu branilcu so orli pustili preveč prostora in "Budo" je z močnim strelom povišal na 3:0. Kristan zaklenil vrata Najlepši slovenski priložnosti v drugi tretjini sta zamudila Muršak, ki je po sodelovanju s Kopitarjem s strani preigraval in potem nevarno ustrelil, a je bil Lange na mestu, ter Tičar, ki je zapretil pred koncem tretjine. Kar nekaj priložnosti je imela tudi Avstrija, razmerje v strelih v drugih 20 minutah je bilo namreč 10:10. Predvsem udarni napad s stremi NHL-ovci Grabner – Michael Raffl – Thomas Vanek je bil nevaren. Dvakrat po strelih mlajšega izmed bratov Raffl se je izkazal Kristan, ki je fantastično ubranil tudi strel Thomasa Hundertpfunda. Slovenija je v zadnji tretjini zapretila po akciji Urbasa in Blaža Gregorca, nato pa je sledil nalet Avstrijcev. Čvrsti in agresivni orli so povzročali ogromno težav risom, izjemno nevarno je bilo po poskusu Briana Leblerja, a je bil sijajni Kristan znova nepremostljiva ovira za avstrijske napade. V sedmi minuti se je izvrstni napadalec Vanek znašel sam v protinapadu. Aleš Kranjc ga je uspel nekoliko ovirati in avstrijski napadalec je izgubil dvoboj ena na ena s Kristanom. Muršak postavil piko na i Avstrijski nalet se je zaključil z izključitvijo Maria Altmanna. Branilec je nepravilno zaustavil Muršaka, ki je bil še enkrat več prehiter za orle. Dobre tri minute do konca je avstrijski selektor Emanuel Viveiros na klop potegnil vratarja Langeja, minuto so nato Avstrijci napadali, Muršak pa je še enkrat prehitel nasprotnike. Nazadnje je zadrsal še mimo Unterluggauerja in ploščico pripeljal v prazno mrežo. Razmerje strelov v zadnji tretjini je bilo znova izenačeno (10:10). REPASAŽ ZA ČETRTFINALE SLOVENIJA - AVSTRIJA 4:0 (2:0, 1:0, 1:0) Kopitar 6., Urbas 12., Kovačević 23., Muršak 58. Vratarja: Kristan 30; Lange 31. Streli: 35; 30. Obrambe: 100%; 91,2% Kazenske minute: 6; 10. SLOVENIJA (postava) D. Rodman - Kopitar (A) - Muršak Sabolič - Tičar - Jeglič Urbas - M. Rodman (A) - Razingar (C) Pance - Mušič - Goličič Pretnar - Kranjc Robar - Kovačević Gregorc - Pavlin Tavželj - Podlipnik Kristan (Gračnar) AVSTRIJA (postava) Grabner - M. Raffl - Vanek (C) Lebler - Koch (A) - Latusa T. Raffl - Hundertpfund - Nödl Welser - M. Iberer - Oberkofler Trattnig (A) - Lakos Pöck - Lukas Altmann - F. Iberer Unterluggauer - Ulmer Lange (Starkbaum) Sodniki: Glavna sodnika: Jackson (ZDA), Šindler (ČEŠ); Stranska sodnika: George (ZDA), Woodworth (ZDA). Ob 13.30: RUSIJA - NORVEŠKA Ob 18.00: ŠVICA - LATVIJA Ob 18.00: ČEŠKA - SLOVAŠKA bravo selektorju matjažu kopitarju, ki je dal proti američanom na počitek kristana in dal priložnost mlademu gračnerju (ki je sicer dobro branil, a američani so bili pač premočan tekme). imenitna poteza. vidi se, da si zna nalit čistega vina. (ne pa kot nekateri komentatorji tukaj, ki nimajo pojma, in so linčali selektorja, ker je postavil v vrata "neizkušenega" gračnerja). JOOOOKAM od sreče! Danes so Risi in TINA napisali športno zgodovino za vekomaj! Bravo naši. Odlično ste igrali. Pika na i ob zmagi tine maze. V Uradu predsednika republika pospešeno iščejo izurjeno ekipo za oživljanje. Stare in njegovo petje na youtube ... čakam na ta novi hit! 18. februar SLOVENSKI DRŽAVNI PRAZNIK! Izjemna zmaga naših Risov, ki jo uvrščam ob bok največjim uspehom naših športnikov na OI. Hokej je paraden šport ZOI, medalja v tem športu šteje dvojno! Izjemno sem vesel za "shotout" Lixa, ki si ga je glede na predstave, zaslužil. Kopi je dokazal, da je klasa in da pomaga ekipi splezati na višji nivo. Muršak si je zaslužil "emptyneterja", ker je bil celotno prvenstvo eden izmed ključnih kamenčkov v tem mozaiku. Drugi napad odlično, res premore kar nekaj talenta, malo več bi lahko dal 3., ampak za to je še priložnost. 4. napad dobro, ko so bili na ledu so opravili svoje. Globok poklon Risi, res ste pravi dedi in ta uspeh si zaslužite! Zahvala strokovnemu delu ekipe, ki je iz te ekipe uspel izvleči (skoraj) maksimum. Da dobro delate, se da razbrati iz doseženih rezultatov. Hvala! p.s. Na HZS sloni odgovrnost, da ustavi propadanje slovenskega hokeja, nujno je potrebno na novo oživeti jeseniški hokej, ostalim klubom pomagajte, da ne bo nepotrebnih težav z zagotavljanjem preživetja, ker talent je, ne glede na količino igralcev! Tega ne smemo uničiti, pod nobenim pogojem! The biggest underdog in the entire tournament advanced to the quarterfinal round of the men's hockey tournament on Tuesday with an impressive and thoroughly dominating 4-0 win over Austria, setting up a game against Sweden on Wednesday. Zakaj so si Avstrijci želeli prav slovence v tem repasažu, in ko so dobili slovence, so bili veseli ?? A so se mal uštel'? ' jankovići sa svojom loptom, bi morali upoštevati ta dosežek.' Janković in njegova ekipa mešalcev megle so že v štartu zbrcal v temo, ko so gradili ŠP Stožice, ker v podlago niso vgradili hladilnega sistema za led delat. Jankoviću se žvižga za hokej. HEHEHE gledam ceski komentar , cehi se se malo motijo , SLOVINCI IN SLOVENCI , a vseeno so cestitali SLOVINCEM , BRAVO RISI Slovaki sebe imenujejo Slovence, nas pa Slovince. In ker so bli Čehi z njimi v skupni državi uporabljajo slovaško izgovotrjavo. Pa bravo RISI Da mi ne bi kdo ulovil Rise, odkar je zunaj gre vse samo še navzgor :)) BRAVO FANTJE!!!!!! babi jelci # 18.02.2014 ob 12:02 Prijavi neprimerno vsebino ja vodstvo, a vi ste jim pa kar avionske karte že nabavli za judri za domov, ti, ti fantje , ja kaj pa zaupenje in upanje v svoje Rise ? Hura Risi, ste očitno vse presenetli, bravo naši Anze Kopitar Slovenska hokejska reprezentanca 2014. Vratarji: Robert Kristan, Andrej Hočevar, Luka Gračnar Branilci: Blaž Gregorc, Žiga Pavlin, Andrej Tavželj, Aleš Kranjc, Klemen Pretnar, Mitja Robar, Sabahudin Kovačevič, Matic Podlipnik Napadalci: Žiga Jeglič, Rok Tičar, Robert Sabolič, Marcel Rodman, Jan Urbas, Jan Muršak, Aleš Mušič, Boštjan Goličič, Anže Kopitar, David Rodman, Žiga Pance, Tomaž Razingar, Miha Verlič, Anže Kuralt Pred Tino Maze zdaj le še legendarni Leon Štukelj Katere številke so na tokratni ruski ruleti? 18. februar 2014 ob 16:48, zadnji poseg: 18. februar 2014 ob 17:09 Soči - MMC RTV SLO Tina Maze je v Soči prišla z enim samim ciljem - osvojiti zlato olimpijsko medaljo, kar še ni uspelo nobenemu slovenskemu športniku na zimskih olimpijskih igrah. Črnjanka se bo iz Rusije vrnila z vsaj dvema zlatima medaljama in kultnim statusom, ki si ga je ustvarila v slovenskem športu. Postala je namreč šele tretja slovenska športnica, ki ima dve zlati medalji. Pred njo je to uspelo le še telovadcema Leonu Štuklju in Miru Cerarju. Vabim vas, da pošiljate svoja vprašanja o športu, športni zgodovini in statistiki. Februarja bo rubrika povezana z vprašanji, ki se dotikajo zimskih olimpijskih iger. Preverite tudi vsa vprašanja, ki so do zdaj že dobila svoj odgovor. 1: Le še eni smučarki je uspelo na istih olimpijskih igrah slaviti tako v smuku kot veleslalomu - to je bila v Saporu leta 1972 Švicarka Marie Theres Nadig. 2: Tina Maze je osvojila še svojo drugo zlato olimpijsko medaljo, s čimer je na lestvici slovenskih športnikov z medaljami na igrami pod petimi krogi napredovala na drugo mesto. Na samem vrhu ostaja telovadec Leon Štukelj. 3: Le tri smučarke so do Sočija na olimpijskih igrah osvojile dve medalji v veleslalomu. To so bile Perrine Pelen, Vreni Schneider in Deborah Compagnoni, od danes naprej pa sta se jim pridružili Tina Maze in Viktoria Rebensburg. 4: V zbirki Tine Maze so zdaj štiri olimpijske medalje. Toliko jih imata med Slovenci le še Leon Štukelj in Iztok Čop. 5: Veleslalom je bil vedno najljubša disciplina Tine Maze. V Sočiju je še na petem zaporednem velikem tekmovanju osvojila medaljo. Zbirko je začela leta 2009 v Val d'Iseru. 6: Slovenska bera medalj v Sočiju se je zdaj povečala na šest, kar je nov absolutni rekord. Prejšnjega je držala poletna odprava v Pekingu 2008 s petimi medaljami. Zimski rekord pa je prej znašal tri medalje. 7: Igra stotink je bila tokrat na strani Tine Maze, drugo zlato medaljo je slavila s prednostjo sedmih stotink sekunde. 8: Slovenski športniki so prvo medaljo na zimskih olimpijskih igrah osvojili leta 1984 v Sarajevu. Nato so potrebovali 22 let, da so prišli do osmih medalj. Naslednjih devet medalj pa so osvojili samo na dveh igrah skupaj (Vancouver in Soči). 9: Medalje so v alpskem smučanju do zdaj osvojili smučarji iz devetih držav. Le Slovenija, Avstrija in Švica imata po dve zlati medalji. 10: Tina Maze ima zdaj s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger že deset medalj. 30: Zlata Tina ob svoji drugi zlati medalji šteje 30 let in 292 dni, s čimer je najstarejša dobitnica olimpijske medalje v veleslalomu. 50: Zadnjeuvrščena tekmovalka slovita violinistka Vanessa Vanakorn je za zmagovalko zaostala 50 sekund. Iz Sočija Slavko Jerič Kijev: Policija je z vodnimi topovi vdrla na Trg neodvisnosti Središče Kijeva znova v plamenih, deset žrtev spopadov 18. februar 2014 ob 08:28, zadnji poseg: 18. februar 2014 ob 21:21 Berlin, Kijev - MMC RTV SLO/STA/Reuters V Kijevu je v najbolj krvavem dnevu od začetka protestov umrlo sedem protestnikov in trije policisti, ranjenih je več kot 340 ljudi. Policija je zvečer vdrla na Trg neodvisnosti in skuša okoli 25.000 protestnikov razgnati z vodnimi topovi. Središče ukrajinske prestolnice je znova v plamenih, potem ko so čez dan izbruhnili najbolj nasilni spopadi med protestniki in policisti v zadnjih tednih. Vlada je pozno popoldne sporočila, da bo od polnoči dalje omejila promet v Kijev, da bi tako preprečila stopnjevanje nasilja. Varnostne sile so popoldne napovedale ostro ukrepanje, če se protestniki do 18. ure po lokalnem času ne bodo razšli. Okoli 25.000 zbranih protestnikov tega ni upoštevalo in je nadaljevalo proteste proti vladi predsednika Viktorja Janukoviča. Na odru, pod katerim zbrani vihtijo ukrajinske zastave, se je zvrstilo že veliko govornikov, ki pozivajo k boljši prihodnosti Ukrajine. Med protestniki so tudi nasilni posamezniki, ki na policiste mečejo kamenje in prižigajo molotovke, policija pa jih je skušala razgnati s tremi vodnimi topovi, ki jih je pripeljala na Trg neodvisnosti. Policisti sicer počasi prodirajo proti središču trga, kjer je središče večmesečnih protestov in glavni sedež protestniškega kampa. Deset žrtev, več kot 340 ranjenih V današnjih spopadih je umrlo deset ljudi, večina zaradi strelnih ran. To je najbolj krvav dan od začetka spopadov pred tremi meseci. V večurnih spopadih pred parlamentom so umrli trije protestniki, trupla še treh protestnikov so našli blizu postaje podzemne železnice jugovzhodno od Trga neodvisnosti. V spopadih so življenje izgubili tudi trije policisti. V spopadih je bilo ranjenih okoli 180 protestikov in 160 policistov, od tega 35 huje. Ukrajinske varnostne sile so popoldne zaradi izbruha nasilja protestnikom zagrozile, da bodo ostro posredovale, če se nemiri na ulicah ne končajo do 17. ure po srednjeevropskem času oz. 18. ure po krajevnem času. "Če se izgredi ne končajo do 18. ure po krajevnem času, bomo morali vzpostaviti red z metodami, ki jih predvideva zakonodaja," so opozorili. Ker se to ni zgodilo, so na ulice poslali vodne topove. Eden izmed opozicijskih voditeljev Vitalij Kličko je predsednika Viktorja Janukoviča pozval, naj na Trg neodvisnosti (Majdan) ne pošlje policije, ženske in otroke pa je pozval, naj zapustijo območje trga, saj, kot je dejal, "ne moremo izključiti možnosti uporabe sile v napadu na Majdan". Današnji protesti so se začeli mirno, udeležilo se jih je okoli 20.000 ljudi, ki so se napotili od Trga neodvisnosti proti močno zastraženemu parlamentu, kjer se je potem vnelo nasilje. Nasprotniki vlade so tudi znova zavzeli stavbo kijevske mestne uprave, iz katere so se umaknili konec tedna v zameno za izpustitev v prejšnjih demonstracijah aretiranih protestnikov iz pripora. Za nekaj časa so zavzeli in nato zažgali tudi sedež Janukovičeve Stranke regij. Mediji so poročali tudi o zaprtih postajah podzemne železnice, policija pa naj bi pregledovala vozila na poti v središče mesta. Ashtonova globoko zaskrbljena zaradi današnjih dogodkov Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi današnjega izbruha nasilja in pozvala ukrajinsko politično vodstvo, naj se sooči s krizo. "Zaradi stopnjevanja nasilja in žrtev sem globoko zaskrbljena. Obsojam vsakršno obliko nasilja, tudi nad javnimi in strankarskimi poslopji," je zapisala v sporočilu. Ob tem je pozvala ukrajinsko vodstvo, naj se sooči z vzroki krize. Mednarodna skupnost spremlja dogajanje Tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je izrazil "resno zaskrbljenost" ob najnovejših dogodkih v ukrajinski prestolnici. Vse strani je pozval, naj "se vzdržijo nasilja in nujno obnovijo dialog, tudi skozi parlamentarni postopek". ZDA so medtem svoj poziv za takojšnjo umiritev razmer in končanje nasilja v Kijevu naslovile na ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča ter izrazile zgroženost ob ponovnem izbruhu nasilja v Kijevu. Rusija je po drugi strani krivdo za ponoven porast nasilja pripisala "politični potuhi zahodnih politikov in evropskih struktur" ter njihovemu zatiskanju oči pred "agresivnimi akcijami radikalnih sil". Kot je še ocenilo rusko zunanje ministrstvo, opozicija očitno nima več nadzora nad ljudmi v lastnih vrstah. 12 tednov protestov Protestniki, ki so na ulicah Kijeva in drugih ukrajinskih mest že 12 tednov, zahtevajo reforme, s katerimi bi zmanjšali pooblastila predsednika Viktorja Janukoviča. Opozicija že več tednov zahteva spremembo ustave oziroma njen popravek in vrnitev v stanje iz leta 2004, s čimer bi Janukoviču omejili pristojnosti. Med drugim to pomeni, da bi parlament, in ne predsednik, imenoval novega premierja, večino članov njegovega kabineta in tudi člane regionalnih vlad. Zahteva po spremembi ustave bi lahko vodila tudi v predčasne predsedniške volitve, kar je zahteva opozicije v Ukrajini že od začetka protestov novembra lani. Kaos v vrhovni radi Dramatično dogajanje je bilo tudi v vrhovni radi, ko so opozicijski poslanci blokirali dostop do govorniškega pulta, potem ko je predsednik vrhovne rade Volodimir Ribak zavrnil zahteve opozicije po uvrstitvi razprave o reformah na dnevni red. Amnestija začela veljati V ponedeljek je začela veljati amnestija za protivladne protestnike. Državno tožilstvo se je tako odločilo v nedeljo zvečer in ob tem poudarilo, da amnestija velja za vse, ki so bili aretirani med 27. decembrom lani in 2. februarjem letos. Proevropski protestniki so tako v nedeljo zapustili vse zasedene državne ustanove, med njimi tudi mestno hišo v Kijevu, saj je bil to pogoj za uveljavitev amnestije. Protestniki sicer še vedno ostajajo na glavnem kijevskem Trgu neodvisnosti, kjer imajo že tri mesece postavljene šotore. Berlin se ne bo postavil na nobeno stran Sicer pa se je o politični krizi v Ukrajini z voditeljema opozicije pogovarjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. V Berlinu je sprejela nekdanjega boksarskega prvaka in predsednika opozicijske stranke Udar Vitalija Klička in Arsenija Jacenjuka. Berlin vztraja, da bo vodil dialog z obema ukrajinskima stranema in se ne bo postavil na nikogaršnjo stran. Nemška kanclerka je sogovornikoma zagotovila, da bosta Nemčija in Evropska unija storili vse, kar je v njuni moči, za pozitiven razplet ukrajinske krize. Za pozitiven korak je označila dogovor o amnestiji za demonstrante. Merklova meni, da bodo potrebni novi koraki za izgradnjo vlade in oblikovanje ustavnih reform. Kličko je opozoril, da vloge Nemčije ne bi smeli podcenjevati, nemško kanclerko pa je označil za eno najvplivnejših političnih osebnosti na svetu. Rusija obljubila nov sveženj pomoči Moskva je po ponedeljkovem sestanku ukrajinske opozicije z nemško kanclerko napovedala, da bo kupila še za 1,5 milijarde dolarjev ukrajinskih obveznic. Rusija je Ukrajini 15 milijard evrov pomoči odobrila decembra lani, januarja po odstopu vlade pa jo je zamrznila, češ da je treba pred izplačilom videti, kaj se bo razvilo iz političnih pretresov. "Počakajmo, da bo oblikovana nova vlada," je o Ukrajini dejal Putin le dan po tem, ko je zaradi nemirov in demonstracij odstopil ukrajinski premier Mikola Azarov in z njim celotna vlada. Množični protivladni protesti so v Ukrajini izbruhnili novembra lani, potem ko je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič zavrnil podpis pridružitvenega sporazuma z EU-jem in se zavzel za tesnejše odnose z Rusijo. poglejte kako policija provocira mirovne protestnike in mirovni protestniki kljub hudimi provokacijami ostajajo zvesti mirovnem protesti.. Ko so pa američani spucali protestnike ste pa jokcali da se ne sme sile uporabiti. tudi pred 1 letom ste govorili da se sile ne sme uporabiti. hinavci ki vam ni para. Ko so pa Bosanci razbijali po Bosni, metali kamne v policaje ste pa podpirali haha. Jao kakšni hivanci ste nekateri. Z nasiljem je začela policija in če jih nočeš dobiti še bolj po glavi, se moraš upreti z vsemi sredstvi. Ljudstvo je v začetku mirno demonstriralo, policija je začela s pendreki. Zdaj streljajo oboji 100.000 ljudi ne more biti "našuntanih", le čakati ne morejo še par let, da Janukovićevi do kraja vse pokradejo ali predajo Rusiji. Andrej Vendramin - goriški Schindler Rešil je več kot 70 judovskih otrok 21. februar 2014 ob 10:51, zadnji poseg: 21. februar 2014 ob 11:49 Solkan - MMC RTV SLO "Zgodba pravičnika Andreja Vendramina je filmska! On je 'goriški Schindler'," pravi zgodovinar Renato Podbersič, ki je raziskal njegovo življenjsko zgodbo. Spodbudila so ga pričevanja 87-letnega Vendraminovega sina Cvetka, ki živi v Solkanu. Učitelj Andrej Vendramin, rojen 17. maja 1891 v Štmavru, je namreč rešil več kot 70 preganjanih mladih Judov. Za "neznanega pravičnika iz Solkana", kot ga Podbersič imenuje, zdaj potekajo priprave na proces priznanja statusa "pravičnika med narodi", torej na status reševalca Judov med holokavstom. Kdo so pravičniki med narodi Naziv "pravičnik med narodi" označuje Nejude, ki so med holokavstom tvegali življenje, da bi rešili Jude. Trenutno je priznan 24.811 osebam iz 47 držav. Na tem seznamu je tudi sedem Slovencev. Izraz "pravičnik" je uvedla ustanova Jad Vašem (dobesedni prevod je "Spomenik in ime") iz Jeruzalema. To je spominsko, muzejsko in dokumentacijsko središče, v katerem ohranjajo spomin na okoli 6 milijonov Judov, pobitih med holokavstom. Sedmim Slovencem s tem statusom – sploh prva pravičnica iz Slovenije oziroma ob imenovanju je bila iz Jugoslavije, je Zora Piculin – se bo torej kmalu pridružil osmi, Andrej Vendramin. "Kdor reši eno življenje, reši ves svet" To je verz iz talmuda, ki je vodilo pri imenovanju pravičnikov. Najbolj znan pravičnik med narodi je zagotovo nemški podjetnik Oscar Schindler, o katerem je režiser Steven Spielberg posnel večkrat nagrajeni film Schindlerjev seznam. Grozljive smrti v koncentracijskih taboriščih je rešil več kot 1.200 Judov. Slovenci, ki so na seznamu Jad Vašem, pa so: Zora Piculin, Ivan in Ljubica Župančič, Ivan Breskvar, Andrej Tumpej, Uroš Žun in Martina Levec Markovič. Zora Piculin, ki je bila tako kot Vendramin doma iz Solkana in ki je prva Slovenka na judovskem seznamu, je rešila dečka, makedonskega Juda. In kako Izrael zaznamuje status pravičnikov? Še živeče povabijo v Jeruzalem, kjer v Aleji pravičnikov posadijo drevo, preminulim pa se oddolžijo z napisom v Vrtu pravičnikov med narodi, ki so ga v Jad Vašemu postavili leta 1996. Reševal je otroke in mladostnike Andrej Vendramin (1891-1978) je maturiral je v Gorici. Ko je že služboval kot učitelj, so fašisti njega in družino nasilno preselili v Nonantolo pri Modeni. Tam se je odvila njegova herojska zgodba reševanja judovskih otrok in mladostnikov. Pomagal je dvema skupinama judovskih beguncev, ki so z območja nekdanje Kraljevine Jugoslavije bežali pred nacisti. Prva skupina je štela 40 mladih. Do mesteca Nanontela so se pod vodstvom Josefa Indiga, Juda iz Virovitice, prebili poleti 1942. Nekaj mesecev pozneje, aprila 1943, se jim je pridružilo še 33 otrok, jugoslovanskih Judov. Večinoma so bili sirote. Pomoč so iskali pri krajevnem zdravniku Giuseppu Morealiju, antifašistu, ki je bil judovskim beguncem naklonjen. Povezal jih je z don Arrigom Beccarijem, župnikom v Nonantoli. Skrivališče za večino judovskih beguncev sta uredila v stavbi župnišča, preostale pa so skrivale zanesljive krajevne družine. V popolni tajnosti so jim pripravljali prebeg v Švico. In tu se je v reševalno akcijo vključil učitelj Andrej Vendramin z vso družino. Najprej je bil prevajalec za begunske judovske otroke in mladostnike, saj je odlično govoril italijansko in nemško, nato pa je pomagal pri skrivanju in ponarejanju dokumentov zanje. "Beg nedolžnih" že v filmu Usoda 73 judovskih otrok in mladostnikov, ki so se s pomočjo Andreja Vendramina vendarle rešili (preživeli so vsi razen enega), je že zajeta v filmu Beg nedolžnih, ki ga je italijanska televizija RAI pred desetimi leti posnela po knjižni predlogi enega izmed judovskih beguncev te skupine iz Nonantole. Večina teh judovskih otrok je po vojni odšla v Palestino, nekaj jih je ostalo v Švici, manjšina se je vrnila v Jugoslavijo, peščica pa je odšla čez lužo, v ZDA. O Vendraminu kot rešitelju so govorili tudi leta 2001, ko so v Nonantoli odprli veliko fotografsko razstavo s spomin na dogajanje med vojno in v opomin na žrtve ter begunce. Tudi na judovske sirote, ki jim je pomagala trojka: duhovnik don Beccari, zdravnik Moreali in učitelj Andrej Vendramin iz Solkana. Zgodovinar Renato Podberšič, ki je v celoti zaslužen za obuditev spomina na Andreja Vendramina, pa je prepričan, da si tudi osmi "slovenski pravičnik" zasluži svoj dokumentarec. Tudi zato, ker slovenskih Schindlerjev sploh ne poznamo. Mojca Dumančič, TV Slovenija Kljub dogovoru na Trgu neodvisnosti še protestniki, ki zahtevajo odstop Janukoviča Kje je predsednik Janukovič? 22. februar 2014 ob 09:31, zadnji poseg: 22. februar 2014 ob 10:29 Kijev - MMC RTV SLO/Reuters/STA Na tisoče protestnikov tudi po petkovem dogovoru še vedno vztraja na Trgu neodvisnosti v Kijevu. Sobota in nedelja sta v Ukrajini dneva žalovanja za žrtvami spopadov. V petek so ukrajinski predsednik Viktor Janukovič in predstavniki opozicije Vitalij Kličko, Arsenij Jacenjuk in Oleg Tjagnibok podpisali dogovor, v katerem so se zavezali, da bodo ponovno vzpostavili ustavo iz leta 2004, ki omejuje pristojnosti predsednika, da bodo do pomladi oblikovali reformo ustave, ki bo pooblastila enakomerno razdelila med predsednika, parlament in vlado, ter da bodo do konca leta razpisali predčasne predsedniške volitve. Obenem so se dogovorili za umik policistov s Trga neodvisnosti, za pomilostitev vseh protestnikov, ki so jih med trimesečnimi protesti zaprli, parlament pa je sprejel spremembe kazenskega zakonika, na podlagi katerih bi lahko na svobodo kmalu odkorakala tudi opozicijska voditeljica in nekdanja premierka Julija Timošenko. Je sporazum dovolj za umik protestnikov? Kot je v svojem komentarju za Drugo jutranjo kroniko povedal Andrej Stopar, je zdaj ključno vprašanje, ali bo dogovor dovolj za umiritev razmer in ali lahko parlamentarna opozicija uspešno nagovarja protestnike. "Prvi odzivi kažejo, da številnih ne more prepričati, saj pripadniki predvsem desnih, radikalnejših gibanj niso pripravljeni predati orožja in zapustiti zasedenih upravnih poslopij, zlasti na zahodu države," je razmišljal Stopar. Tudi na osrednjem kijevskem Trgu neodvisnosti še vedno vztrajajo številni ljudje. Tam je noč preživelo več tisoč ljudi, ki so kritizirali omenjeni sporazum - po njihovem mnenju naj ta ne bi bil celovit - in tudi opozicijo, ki je sporazum podpisala. Protestniki zahtevajo, da mora Janukovič odstopiti takoj in ne šele konec leta, grozijo pa celo z napadom na predsedniško palačo. Opozicija v parlament z resolucijo za odstop predsednika Zaradi tega naj bi ukrajinska opozicija po besedah enega izmed njenih vodij, Vitalija Klička, v parlamentu še danes poiskala podporo za resolucijo, s katero bi predsednika Janukoviča pozvali, naj odstopi. "V parlamentu bomo predstavili resolucijo, s katero bomo predsednika pozvali, naj takoj odstopi. Tako bo lahko parlament določil datum za predčasne volitve," je za Reuters povedala tiskovna predstavnica stranke Udar. Vitalij Kličko je na izrednem zasedanju parlamenta dejal: "Predsednik Janukovič je zapustil prestolnico. Ukrajinci zdaj vidijo le eno možnost - predčasne predsedniške in parlamentarne volitve." Na družbenem omrežju Twitter je Kličko zapisal, da bodo zahtevali, naj se volitve izpeljejo najpozneje do 25. maja. Predsednik Janukovič je zapustil Kijev in naj bi odpotoval v Harkov, ki velja za njegovo politično oporo, a informacija še ni potrjena. Reuters, ki se sklicuje na varnostne vire, je poročal, da je Janukovič v državi, ni pa znano, kje. Tuji mediji so v soboto zjutraj poročali, da je predsedniška rezidenca približno 15 kilometrov iz Kijeva prazna in nevarovana ter da so lahko novinarji brez težav vstopili vanjo. V Ukrajini konec tedna dneva žalovanja V zadnjih dneh so se v Kijevu in drugje po Ukrajini vneli najhujši spopadi med protestniki in nasprotniki vlade ter varnostnimi silami od začetka protestov novembra lani. Življenje je izgubilo najmanj 77 ljudi, več kot 500 je bilo ranjenih. Predsednik Janukovič je soboto in nedeljo razglasil za dneva žalovanja za žrtvami spopadov. Po vsej državi bodo zastave spustili na pol droga, koncerte in športne prireditve bodo odpovedali, televizije in radii pa bodo svoje programe prilagodili žalovanju. O dogovoru sta se že v petek zvečer pogovarjala tudi ameriški in ruski predsednik, Barack Obama in Vladimir Putin. Strinjala sta se, da je treba določila iz dogovora uresničiti čim prej, saj se bodo le tako stabilizirale razmere v državi. Opozicijska voditeljica Julija Timošenko je na prostosti Kje je predsednik Janukovič? 22. februar 2014 ob 09:31, zadnji poseg: 22. februar 2014 ob 13:19 Kijev - MMC RTV SLO/Reuters/STA Ukrajinski poslanci so na izredni seji glasovali za izpustitev opozicijske voditeljice Julije Timošenko iz zapora, ki je brez predsednikove privolitve zdaj na prostosti. Je opozicijska voditeljica Julija Timošenko na prostosti ali ne? Kje je predsednik Janukovič? 22. februar 2014 ob 09:31, zadnji poseg: 22. februar 2014 ob 13:58 Kijev - MMC RTV SLO/Reuters/STA Ukrajinski poslanci so na izredni seji glasovali za izpustitev opozicijske voditeljice Julije Timošenko iz zapora. Njena tiskovna predstavnica je potrdila, da je nekdanja premierka že na prostosti, zdaj pa so izjavo preklicali. No in kaj bi se zgodilo v EU ali v Ameriki, če bi metal molotov koktejle po parlamentu ali beli hiši. Zakaj bi to sploh delal? DRoman # 22.02.2014 ob 10:11 Prijavi neprimerno vsebino heureka Jaz še vedno trdim, da so protestniki včeraj dobili vse, kar so zahtevali. Celo še več. Partija regij je v parlamentu razpadla na več frakcij in praktično več ne obstaja, ustavo so vrnili na reven leta 2004 po kateri ima sedaj parlament glavno besedo in ne več predsednik , pomilostili so Timošenkovo, v kratkem bodo imenovali vlado narodne enotnosti, izvedli bodo predčasne parlamentarne in predsedniške volitve po katerih naj bi Ukrajina dobila novega predsednika v maju 2014,.......... Ampak sedaj se pojavlja majhen problem. Ni predsednika, ki bi vse te odločitve moral podpisati. Več kot očitno postaja, da je Janukovič "privatiziral" Ukrajino in si misli, da je država njegova last. Če je res v interesu vseh zagotovitev miru v Ukrajini bodo problem hitro rešili. Nova oblast pa naj ne hiti preveč proti podpisu sporazuma z EU. Najprej je potrebno modernizirati Ukrajinsko težko industrijo, da bodo izdelki sprejemljivi tudi za Kitajsko, ZDA, EU, Rusijo,...... potem pa bo potrebno iskati dolgoročne strateške partnerje po celem svetu in se ne več oslanjati samo na izvoz v Rusijo. Ko bo to realizirano bo Ukrajina pripravljena za podpis sporazuma z EU. A še prej bodo morali ljudstvo vprašati ali si sploh želi v EU. Pot, po kateri je šel Janukovič je bila popolnoma zgrešena, saj je delal vse na lastno pest, brez upoštevanja volje ljudstva. To je tudi moj razlog zakaj sem odločno postavil na stran protestnikov. če bi tam bile rdeče in komunistične zastave bi naši mediji poročali, pa tudi če bi protestniki streljali na policaje jih obglavljali... to so borci za svobodo itd... itd... ker pa temu ni tako pa so naši rdečkarji razočarani in jih poimenujejo naciste in fašiste... že kokrat smo videli ko so rdeči protestniki razbijali vse povprek pa so naši levi fašisti to vse podprli. ko pa nekdo drug protestira pa je takoj fašist in nacist. Še ena komunistična država manj. Vedno bolj se bojim, da bomo v kratkem res zadnji, ki bomo branili "tekovine socializma i bratstva i jedinstva..." Zdaj bo pa JJ srečen ;) "slovenski" Srbi ste eno leto nazaj podpirali nasilne proteste in državni udar po Sloveniji... ko pa se to zgodi v Ukrajini, je pa to za vas od zahoda plačani fašizem... ni čudno, da vas srbe nikjer ne marajo, ko pa ste tako nasilni in zahrbtni @NoriPlanet Ta tvoj ruski medved bo končal enako, kot vsi drugi imperiji v zgodovini (grški, rimski, avstoogrska, jugosralija, CCCP...), za njim pa še Španija, VB, USA in Kitajska... Slovenci smo kot zlate ribce. Ob vsakih volitvah se nam resetira spomin. protestniki v Slo ja, v Ukrajini ne... Ukrajinski parlament odstavil predsednika Janukoviča Janukovič: Vse odločitve parlamenta so nezakonite 22. februar 2014 ob 09:31, zadnji poseg: 22. februar 2014 ob 16:37 Kijev - MMC RTV SLO/Reuters/STA Ukrajinski parlament odstavil Janukoviča in izpustil Timošenkovo Ukrajinski parlament je glasoval za odstavitev predsednika Viktorja Janukoviča in za 25. maj razpisal predčasne predsedniške volitve. Janukovič je dogodke v Kijevu označil za državni udar. Glasovanje v parlamentu so poslanci pospremili z aplavzom in prepevanjem državne himne. Le malo pred tem se je po umiku iz Kijeva na vzhod države oglasil Janukovič in zatrdil, da nima namena odstopiti. V petek zvečer so Janukovič in opozicijski voditelji ob posredovanju Evropske unije dosegli dogovor o reformi ustave in razpisu predčasnih volitev do konca leta, kar pa ni zadovoljilo protestnikov v prestolnici, ki so še naprej vztrajali pri svoji zahtevi po odstopu predsednika. Janukovič je v noči na soboto zapustil Kijev in se umaknil v Harkov na vzhodu države, ki velja za oporišče njegovih privržencev. Opozicija je v tem času prevzela nadzor nad parlamentom in predsedniško palačo, ki je bila prazna in nevarovana. V pogovoru za ukrajinsko televizijo nekaj ur pozneje je Janukovič dejal, da si bili v Ukrajini priča državnemu udaru. Razmere je primerjal s prihodom nacistov na oblast v Nemčiji v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Predsednik je zatrdil, da ne bo odstopil ali zapustil države, vendar bo nadaljnjega ostal na jugovzhodu države, kjer se namerava srečevati z ljudmi. Po njegovih besedah so vse odločitve, ki jih je sprejel parlament, nezakonite, predstavnike opozicije pa je označil za kriminalce, ki terorizirajo državo in s katerimi nima namena sklepati dogovorov. Janukovič je še povedal, da so streljali na njegov avtomobil, a se sam ne boji. Bolj mu je žal za njegovo državo. Lavrov: Opozicija se ni držala dogovora Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opozicijo obtožil, da se ni držala dogovora z Janukovičem in ves čas postavla nove zahteve. Pojasnil je, da oboroženi protestniki in skrajneži predstavljajo grožnjo ukrajinski suverenosti in ustavnemu redu. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je dejal, da se državni udar ni zgodil, saj so bila vladna poslopja zapuščena, medtem ko je bil novi predsednik po njegovem mnenju izvoljen zakonito. Parlament je na izredni seji za novega predsednika parlamenta izvolil Oleksandra Turčinova, za notranjega ministra pa predstavnika opozicije Arsena Avakova. Avakov bo vodenje notranjega ministrstva prevzel, potem ko so poslanci v petek odstavili dozdajšnjega ministra Vitalija Zaharčenka, zaveznika predsednika Janukoviča, ki naj bi bil odgovoren za izbruh nasilja nad protestniki. Tako Turčinov kot Avakov sta zaveznika opozicijske voditeljice Julije Timošenko - Turčinov je z njo celo ustanovil opozicijsko stranko Domovina. Timošenkova na prostosti Na seji so poslanci glasovali tudi za izpustitev Timošenkove iz zapora, kjer je po obsodbi zaradi zlorabe oblasti prestajala sedemletno zaporno kazen. Priče so poročale, da je Timošenkova že odšla na prostost. Ukrajinsko vodstvo, ki je zvesto predsedniku Janukoviču, medtem vse bolj izgublja nadzor v državi. Ukrajinska vlada je v izjavi za javnost zapisala, da bo zagotovila gladek prenos oblasti novi administraciji. "Kabinet ministrov in ministrstvo za finance delujeta normalno," so sporočili. Notranje ministrstvo je sporočilo, da policija stoji ob strani ukrajinskemu narodu in si želi hitrih sprememb. "Policija je v službi ljudi in se popolnoma pridružuje njihovim željam po hitrih spremembah," so zapisali v sporočilu notranjega ministrstva. Resolucija za odstop Janukoviča Na osrednjem kijevskem Trgu neodvisnosti še vedno vztrajajo številni protestniki. Noč je tam preživelo več tisoč ljudi, ki so kritizirali sporazum med predsednikom in opozicijo - po njihovem mnenju naj ta ne bi bil celovit - in tudi opozicijo, ki je sporazum podpisala. Protestniki zahtevajo, da mora Janukovič odstopiti takoj in ne šele konec leta. Zaradi tega naj bi ukrajinska opozicija po besedah enega izmed njenih vodij, Vitalija Klička, v parlamentu še danes poiskala podporo za resolucijo, s katero bi predsednika Janukoviča pozvali, naj odstopi. "V parlamentu bomo predstavili resolucijo, s katero bomo predsednika pozvali, naj takoj odstopi. Tako bo lahko parlament določil datum za predčasne volitve," je za Reuters povedala tiskovna predstavnica Kličkove stranke Udar. Kličko je na zasedanju parlamenta dejal: "Predsednik Janukovič je zapustil prestolnico. Ukrajinci zdaj vidijo le eno možnost - predčasne predsedniške in parlamentarne volitve." Na družbenem omrežju Twitter je zapisal, da bodo zahtevali, naj se volitve izpeljejo najpozneje do 25. maja. Nemiren teden zahteval 77 žrtev V petek so Janukovič in predstavniki opozicije, poleg Kličkova še Arsenij Jacenjuk in Oleg Tjagnibok, podpisali dogovor, v katerem so se zavezali, da bodo ponovno vzpostavili ustavo iz leta 2004, ki omejuje pristojnosti predsednika, da bodo do pomladi oblikovali reformo ustave, ki bo pooblastila enakomerno razdelila med predsednika, parlament in vlado, ter da bodo do konca leta razpisali predčasne predsedniške volitve. Obenem so se dogovorili za umik policistov s Trga neodvisnosti, za pomilostitev vseh protestnikov, ki so jih med trimesečnimi protesti zaprli. V zadnjih dneh so se v Kijevu in drugje po Ukrajini vneli najhujši spopadi med protestniki in nasprotniki vlade ter varnostnimi silami od začetka protestov novembra lani. Življenje je izgubilo najmanj 77 ljudi, več kot 500 je bilo ranjenih. Janukovič je soboto in nedeljo razglasil za dneva žalovanja za žrtvami spopadov. Po vsej državi bodo zastave spustili na pol droga, koncerte in športne prireditve bodo odpovedali, televizije in radii pa bodo svoje programe prilagodili žalovanju. B. T., G. V. Leva scena! Janukoviča rezidenca, avtomobili, živalski vrt . . . . . Še en solidarnostni socialist . . . Sopomenke so tudi demokratični socialist, kaviar socialist, etc. Tudi v Sloveniji ima ta družbeni ustroj kjer raja čaka na jugota 6 mesecev Tito pa ima svoj živalski vrt in svoje otoke obilico pristašev. BRAVO UKRAJINA!! Verel sem da vam bo uspelo in res vam je! Vsaka čast! Sedaj pa pogumno na pot obnove države in boljšega živlenja! Sedaj je potrebno samo še spremljati dogajanje na vzhodu Ukrajine. Guverner Harkivske oblasti Dobkin in župan Harkiva Kernes ta že odletela z zasebnim letalom iz države. Banda morilska zapušča državo. Padajo kipi boljševiškega diktatorja Lenina, ki je nasilno anektiral tudi Ukrajino v SZ. Neprecenljivo. :) Ukrajina ima pač dovolj komunizma in Rusije in to so protestniki jasno pokazali. Vrjetno je večina na forumu ki ljudstvu odreka pravico do protestov bila proti tudi ko se je Slovenija uprla Jugoslaviji Če pa v Sloveniji nočejo pokopati ljudi, ki so zmetani v 600 grobiščih, če se javno ščiti udbovce, ki so izvajajli umore in likvidacije. TO PA ZATE NI FAŠIZEM IN NACIZEM, TO JE ZATE DEMOKRACIJA. Vidiš kakšen si. ti pa demokrat, dva različna pojma. Socializmu se odrekajo povsod po svetu. Na vrsti bo tudi Slovenija nekega dne. Prej kot bomo to storili bolje bo za nas. Aha zdaj vidim, da je za odstavitev glasovalo 328 poslancev, kar je zadosti.. Ukrajinski parlament odstavil Janukoviča in izpustil Timošenkovo - 22. februar 2014. No, simpatizerji Rusije, slepite se še naprej. Saj iz tu se lahko, če bi živeli v Rusji bi videli to bedo in bi hitro spregledali. neverjetno koliko rusifilskih agentov ima kgb nameščenih v sloveniji Rusi imajo 150 milijonov kanonfutra. To je vse. + nekaj slovencev; kamsomalac, jetrhros, noriplanet... + člane stranke "demokratični" socializem :) Janukovič bo s Timošenkovo zamenjal stanovane. Bravo za Ukrajino in Ukrajince. Z dejstvom, da je Ruske Ukrajine konec se mora sprijazniti še 18 % Rusov in ruski priskledniki. Kdor na tem forumu ni ultra komunist je kar fašist. Sramota. Ko berem te komentarje vidim, da smo res narod rojen za sužnje. Ko se nekdo upre, se takoj spravite na tistega, ki si želi svobode branite pa tistega, ki mu jo krati. Zato pa smo tam kjer smo. Pardon, tonemo tja kamor želimo. Glu, glu, glu.... Najprej se pozanimaj o Ukrajini. Vzhodni del je bogatejši in naprednejši od zahodnega. Zanimivo. Tudi Severna Koreja je bila razvita ravno toliko kot Južna koreja dokler ni prišla komunistična kuga. Danes pa tako kot sem rekel po TVu poslušajo da so nevihte ker se je Kim razjezil. So eni, ki navijajo za Ruse, in drugi, ki poznajo zgodovino: http://en.wikipedia.org/wiki/Holodomor Holodomor From Wikipedia, the free encyclopedia Holodomor ????????? Pedestrians walking past bodies of starved peasants on a street in Kharkiv, 1933. Pedestrians walking past bodies of starved peasants on a street in Kharkiv, 1933. Country Soviet Union Location Ukrainian SSR Period 1932–1933 Total deaths 2.4 to 7.5 million Observations Considered genocide by thirteen modern states Relief Foreign relief rejected by the State. Respectively 176,200 and 325,000 tons of grains provided by the State as food and seed aids between February and July 1933.[1] Holodomor topics Historical background Famines in Russia and USSR · Soviet famine of 1932–1933 Soviet government Institutions: All-Union Communist Party (Bolshevik) · Communist Party (Bolshevik) of Ukraine · Ukrainian Soviet Socialist Republic · Government of the Soviet Union · Secret police Policies: First Five-Year Plan · Collectivization in the Ukrainian SSR · Dekulakization · Law of Spikelets · Reversal of Ukrainization policies · Propaganda in the Soviet Union Responsible parties Soviet Union: Joseph Stalin · Vyacheslav Molotov · Lazar Kaganovich · Pavel Postyshev · Stanislav Kosior · Vlas Chubar · Communist Party · NKVD · Investigation and comprehension 1984 International Commission · 1985 USA Commission · Causes of the Holodomor · Denial · Genocide question · Holodomor in modern politics v t e The Holodomor (Ukrainian: ?????????, "Extermination by hunger" or "Hunger-extermination";[2] derived from '?????? ???????', "Killing by Starvation" [3][4][5]) was a man-made famine in the Ukrainian SSR in 1932 and 1933.[6] During the famine, which is also known as the "Terror-Famine in Ukraine" and "Famine-Genocide in Ukraine",[7][8][9] millions of citizens of Ukrainian SSR, the majority of whom were Ukrainians, died of starvation in a peacetime catastrophe unprecedented in the history of Ukraine.[10] Since 2006, the Holodomor has been recognized by Ukraine and several other countries as a genocide of the Ukrainian people.[11] Early estimates of the death toll by scholars and government officials varied greatly; anywhere from 1.8[12] to 12 million[13] ethnic Ukrainians were said to have perished as a result of the famine. Recent research has since narrowed the estimates to between 2.4[14] and 7.5[15] million. The exact number of deaths is hard to determine, due to a lack of records,[16][17] but the number increases significantly when the deaths inside heavily Ukrainian-populated Kuban are included.[18] Older estimates are still often cited in political commentary.[19] According to the decision of Kyiv Appellation Court, the demographic losses due to the famine amounted to 10 million, with 3.9 million famine deaths, and a 6.1 million birth deficit.[16] Scholars disagree on the relative importance of natural factors and bad economic policies as causes of the famine and the degree to which the destruction of the Ukrainian peasantry was premeditated on the part of Joseph Stalin.[10][20][21][22] Using Holodomor in reference to the famine emphasizes its man-made aspects, arguing that actions such as rejection of outside aid, confiscation of all household foodstuffs, and restriction of population movement confer intent, defining the famine as genocide; the loss of life has been compared to the Holocaust.[23] If Soviet policies and actions were conclusively documented as intending to eradicate the rise of Ukrainian nationalism, they would fall under the legal definition of genocide.[24][25][26][27][28] In the absence of absolute documentary proof of intent, scholars have also made the argument that the Holodomor was ultimately a consequence of the economic problems associated with radical economic changes implemented during the period of liquidation of private property and Soviet industrialization. Some scholars accordingly consider the famine to be unintentional, counter to claims of genocide, while others, most notably Wheatcroft and Davies, explicitly avoid conclusions regarding intent owing to insufficient documentation.[25][26][29][30] Contents 1 Etymology 2 History 2.1 Scope and duration 2.2 Causes 2.3 Implementation and abuse 2.4 Death toll 3 Genocide question 4 Soviet and Western denial 5 In modern politics 5.1 Statements by governments 6 Remembrance 6.1 Ukraine 6.2 Canada 6.3 United States 6.4 Images of Holodomor memorials 7 See also 8 Notes and references 9 Bibliography 10 Further reading 10.1 Declarations and legal acts 10.2 Books and articles 11 External links Etymology The word Holodomor literally translated from Ukrainian means "death by hunger", or "to kill by hunger, to starve to death".[31] Sometimes the expression is translated into English as "murder by hunger or starvation".[32] Holodomor is a compound of the Ukrainian words holod meaning "hunger" and mor meaning "plague". The expression moryty holodom means "to inflict death by hunger". The Ukrainian verb moryty (??????) means "to poison somebody, drive to exhaustion or to torment somebody". The perfective form of the verb moryty is zamoryty – "kill or drive to death by hunger, exhausting work". The word was used in print as early as 1978 by Ukrainian immigrant organisations in the United States and Canada.[33][34][35] However, in the USSR – of which Ukraine was a member – references to the famine were controlled, even after de-Stalinization in 1956. Historians could speak only of 'food difficulties', and the use of the very word golod/holod (hunger, famine) was forbidden. Discussion of the Holodomor became more open as part of Glasnost in the late 1980s. In Ukraine, the first official use of the word was a December 1987 speech by Volodymyr Shcherbytskyi, First Secretary of the Central Committee of the Communist Party of Ukraine,[36] on the occasion of the republic's seventieth anniversary.[37] An early public usage in the Soviet Union was in February 1988, in a speech by Oleksiy Musiyenko, Deputy Secretary for ideological matters of the party organisation of the Kiev branch of the Union of Soviet Writers in Ukraine.[38][39] The term may have first appeared in print in the Soviet Union on 18 July 1988, in his article on the topic.[40] "Holodomor" is now an entry in the modern, two-volume dictionary of the Ukrainian language, published in 2004. The term is described as "artificial hunger, organised on a vast scale by a criminal regime against a country's population."[41] History Passers-by and the corpse of a starved man on a street in Kharkiv, 1932 Scope and duration This section needs additional citations for verification. Please help improve this article by adding citations to reliable sources. Unsourced material may be challenged and removed. (January 2011) The famine had been predicted as far back as 1930 by academics and advisers to the Ukrainian SSR government, but little to no preventative action was taken.[42] The famine affected the Ukrainian SSR as well as the Moldavian ASSR (a part of the Ukrainian SSR at the time) in the spring of 1932[43] and from February to July 1933,[44] with the greatest number of victims recorded in the spring of 1933. Between 1926 and 1939, the Ukrainian population increased by 6.6%, whereas Russia and Belarus grew by 16.9% and 11.7%, respectively.[45][46] From the 1932 harvest, Soviet authorities were able to procure only 4.3 million tons as compared with 7.2 million tons obtained from the 1931 harvest.[47] Rations in town were drastically cut back, and in the winter of 1932–33 and spring of 1933 people in many urban areas were starved.[48] The urban workers were supplied by a rationing system (and therefore could occasionally assist their starving relatives of the countryside), but rations were gradually cut; and by the spring of 1933, the urban residents also faced starvation. At the same time, workers were shown agitprop movies, where all peasants were portrayed as counterrevolutionaries hiding grain and potatoes at a time when workers, who were constructing the “bright future” of socialism, were starving.[49] The first reports of mass malnutrition and deaths from starvation emerged from two urban areas of the city of Uman, reported in January 1933 by Vinnytsya and Kiev oblasts. By mid-January 1933, there were reports about mass “difficulties” with food in urban areas, which had been undersupplied through the rationing system, and deaths from starvation among people who were withdrawn from the rationing supply. The withdrawal was to comply with the Central Committee of the Communist Party of Ukraine Decree of December 1932. By the beginning of February 1933, according to reports from local authorities and Ukrainian GPU, the most affected area was Dnipropetrovsk Oblast, which also suffered from epidemics of typhus and malaria. Odessa and Kiev oblasts were second and third, respectively. By mid-March, most of the reports of starvation originated from Kiev Oblast. By mid-April 1933, Kharkiv Oblast reached the top of the most affected list, while Kiev, Dnipropetrovsk, Odessa, Vinnytsya, and Donetsk oblasts, and Moldavian SSR were next on the list. Reports about mass deaths from starvation, dated mid-May through the beginning of June 1933, originated from raions in Kiev and Kharkiv oblasts. The “less affected” list noted Chernihiv Oblast and northern parts of Kiev and Vinnytsya oblasts. The Central Committee of the CP(b) of Ukraine Decree of 8 February 1933 said no hunger cases should have remained untreated. Local authorities had to submit reports about the numbers suffering from hunger, the reasons for hunger, number of deaths from hunger, food aid provided from local sources, and centrally provided food aid required. The GPU managed parallel reporting and food assistance in the Ukrainian SSR. (Many regional reports and most of the central summary reports are available from present-day central and regional Ukrainian archives.)[50] Evidence of widespread cannibalism was documented during the Holodomor.[51] The Soviet regime printed posters declaring: "To eat your own children is a barbarian act."[52]:225 More than 2500 people were convicted of cannibalism during the Holodomor.[53] The Ukrainian Weekly, which was tracking the situation in 1933, reported the difficulties in communications and the appalling situation in Ukraine. In addition, on 1 December 1933 the newspaper reported a mass protest planned to take place in Syracuse, New York. Causes Main article: Causes of the Holodomor The reasons for the famine are a subject of scholarly and political debate. Some scholars suggest that the man-made famine was a consequence of the economic problems associated with changes implemented during the period of Soviet industrialization.[25][26][29][30][32] Collectivization also contributed to famine in 1932. Collectivization in the USSR, including the Ukrainian SSR, was not popular among the peasantry; and forced collectivisation led to numerous peasant revolts. The First Five-Year Plan changed the output expected from Ukrainian farms, from the familiar crop of grain to unfamiliar crops like sugar beets and cotton. In addition, the situation was exacerbated by poor administration of the plan and the lack of relevant general management. Significant amounts of grain remained unharvested, and – even when harvested – a significant percentage was lost during processing, transportation, or storage. However, it has also been proposed by certain historians that the Soviet leadership used the man-made famine to attack Ukrainian nationalism, and thus the man-made famine may fall under the legal definition of genocide.[24][25][26][27][28] For example, special and particularly lethal policies were adopted in and largely limited to Soviet Ukraine at the end of 1932 and 1933. "[E]ach of them may seem like an anodyne administrative measure, and each of them was certainly presented as such at the time, and yet each had to kill."[54] A 2011 documentary, Genocide Revealed, presents evidence for the view that Stalin and the Communist regime (not necessarily the Russian people as a whole) deliberately targeted Ukrainians in the mass starvation of 1932–1933.[55] For more about the Holodomor as an act of genocide, see the section below on the Genocide question. Implementation and abuse [icon] This section requires expansion. (November 2010) Death toll See also: Soviet famine of 1932–1933 and Soviet Census (1937) By the end of 1933, millions of people had starved to death or had otherwise died unnaturally in Ukraine and the other Soviet republics. The total number of population losses (famine death and birth deficit) across the entire Soviet Union is estimated as 6–7 million.[29] The Soviet Union long denied that the famine had taken place. The NKVD (and later KGB) archives on the Holodomor period made records available very slowly. The exact number of the victims remains unknown and is probably impossible to estimate, even within a margin of error of a hundred thousand.[56] The media have reported estimates by historians of fatalities as high as seven to ten million.[57][58][59][60] Former Ukrainian president Yushchenko stated in a speech to the United States Congress that the Holodomor "took away 20 million lives of Ukrainians",[61] while Canadian Prime Minister Stephen Harper issued a public statement giving the death toll at about 10 million.[19][62] The use of this figure has been criticised by historians Timothy Snyder and Stephen G. Wheatcroft. Snyder wrote: "President Viktor Yushchenko does his country a grave disservice by claiming ten million deaths, thus exaggerating the number of Ukrainians killed by a factor of three; but it is true that the famine in Ukraine of 1932–1933 was a result of purposeful political decisions, and killed about three million people."[62] In an email to Postmedia News, Wheatcroft wrote: "I find it regrettable that Stephen Harper and other leading Western politicians are continuing to use such exaggerated figures for Ukrainian famine mortality" and "There is absolutely no basis for accepting a figure of 10 million Ukrainians dying as a result of the famine of 1932–33."[19][63] Estimates vary in their coverage, with some using the 1933 Ukraine borders, some the current borders, and some counting ethnic Ukrainians. Some extrapolate on the basis of deaths in a given area, while others use archival data. Some historians question the accuracy of Soviet censuses, as they may reflect Soviet propaganda. Other estimates come from recorded discussions between world leaders like Churchill and Stalin. In an August 1942 conversation, Stalin gave Churchill his estimates of the number of "kulaks" who were repressed for resisting collectivisation as 10 million, in all of the Soviet Union, rather than only in Ukraine. When using this number, Stalin implied that it included not only those who lost their lives, but also those who were forcibly deported.[64][65] Additionally there are variations in opinion as to whether deaths in Gulag labour camps should be counted, or only those who starved to death at home. The estimate prior to the opening of the former Soviet archives varied widely but the range was narrower: for example, 2.5 million (Volodymyr Kubiyovych),[65] 4.8 million (Vasyl Hryshko)[65] and 5 million (Robert Conquest).[66] One modern calculation that uses demographic data, including those recently available from Soviet archives, narrows the losses to about 3.2 million or, allowing for the lack of precise data, 3 million to 3.5 million.[65][67][68] Soviet archives show that excess deaths in Ukraine in 1932–1933 numbered a minimum of 1.8 million (2.7 including birth losses). This source further states "Depending upon the estimations made concerning unregistered mortality and natality, these figures could be increased to a level of 2.8 million to a maximum of 4.8 million excess deaths and to 3.7 million to a maximum of 6.7 million population losses (including birth losses)".[12] In 1932–1933, there were 1.2 million cases of typhus and 500,000 cases of typhoid fever. Malnourishment increases fatality rates from many diseases, and are not counted by some historians[69] From 1932 to 1934, the largest rate of increase was recorded for typhus, commonly spread by lice. In conditions of harvest failure and increased poverty, lice are likely to increase. Gathering numerous refugees at railway stations, on trains and elsewhere facilitates the spread. In 1933, the number of recorded cases was 20 times the 1929 level. The number of cases per head of population recorded in Ukraine in 1933 was already considerably higher than in the USSR as a whole. By June 1933, incidence in Ukraine had increased to nearly 10 times the January level, and it was much higher than in the rest of the USSR.[70] The number of recorded excess deaths extracted from the birth/death statistics from Soviet archives is contradictory. The data fail to add up to the differences between the results of the 1926 Census and the 1937 Census.[65] Incidence of disease in Russian Empire and USSR Year Typhus Typhoid fever Relapsing fever Smallpox Malaria 1913 120 424 30 67 3600 1918–22 1300 293 639 106 2940(avg) 1929 40 170 6 8 3000 1930 60 190 5 10 2700 1931 80 260 4 30 3200 1932 220 300 12 80 4500 1933 800 210 12 38 6500 1934 410 200 10 16 9477 1935 120 140 6 4 9924 1936 100 120 3 0.5 6500 Kulchytsky summarised the natural population change.[65] The declassified Soviet statistics show a decrease of 538,000 people in the population of Soviet Ukraine between 1926 census (28,925,976) and 1937 census (28,388,000). The number of births and deaths (in thousands) according to the declassified records are given in the table (right). According to the correction for officially non-accounted child mortality in 1933[71] by 150,000 calculated by Sergei Maksudov, the number of births for 1933 should be increased from 471,000 to 621,000. Assuming the natural mortality rates in 1933 to be equal to the average annual mortality rate in 1927–1930 (524,000 per year), a natural population growth for 1933 would have been 97,000. This was five times less than the growth in the previous three years (1927–1930). The natural population growth from 1927 to 1936 should have been 4.043 million, while the census data showed a decrease of 538,000. The sum of the two numbers gives an estimated total demographic loss of 4.581 million people. Estimates of the human losses due to famine must account for the numbers involved in migration (including forced resettlement). According to Soviet statistics, the migration balance for the population in Ukraine for 1927–1936 period was a loss of 1.343 million people. Even when the data were collected, the Soviet statistical institutions acknowledged that the precision was less than for the data of the natural population change. The total number of deaths in Ukraine due to unnatural causes for the given ten years was 3.238 million; accounting for the lack of precision, estimates of the human toll range from 2.2 million to 3.5 million deaths. Declassified Soviet statistics[65] Year Births Deaths Natural change 1927 1184 523 661 1928 1139 496 643 1929 1081 539 542 1930 1023 536 487 1931 975 515 460 1932 782 668 114 1933 471 1850 -1379 1934 571 483 88 1935 759 342 417 1936 895 361 534 In addition to the direct losses from unnatural deaths, the indirect losses due to the decrease of the birth rate should be taken into account in consideration in estimating of the demographic consequences of the Famine for Ukraine. For instance, the natural population growth in 1927 was 662,000, while in 1933 it was 97,000, [this does not fit with the table, it had to be a decline of 1.379 thousand, i.e., approx. 1.4 million] in 1934 it was 88,000. The combination of direct and indirect losses from Holodomor gives 4.469 million, of which 3.238 million (or more realistically 3 to 3.5 million) is the number of the direct deaths according to this estimate. A 2002 study by Vallin et al.[72][73][74] utilising some similar primary sources to Kulchytsky, and performing an analysis with more sophisticated demographic tools with forward projection of expected growth from the 1926 census and backward projection from the 1939 census estimate the amount of direct deaths for 1933 as 2.582 million. This number of deaths does not reflect the total demographic loss for Ukraine from these events as the fall of the birth rate during crisis and the out-migration contribute to the latter as well. The total population shortfall from the expected value between 1926 and 1939 estimated by Vallin amounted to 4.566 million. Of this number, 1.057 million is attributed to birth deficit, 930,000 to forced out-migration, and 2.582 million to the combination of excess mortality and voluntary out-migration. With the latter assumed to be negligible this estimate gives the number of deaths as the result of the 1933 famine about 2.2 million. According to this study the life expectancy for those born in 1933 sharply fell to 10.8 years for females and to 7.3 years for males and remained abnormally low for 1934 but, as commonly expected for the post-crisis peaked in 1935–36.[72] According to historian Timothy Snyder, the recorded figure of excess deaths was 2.4 million. However, Snyder claims that this figure is "substantially low" due to many deaths going unrecorded. Snyder states that demographic calculations carried out by the Ukrainian government provide a figure of 3.89 million dead, and opined that the actual figure is likely between these two figures, approximately 3.3 million deaths to starvation and disease related to the starvation in Ukraine from 1932 to 1933. Snyder also estimates that of the million people who died in Soviet Russia from famine at the same time, approximately 200,000 were ethnic Ukrainians due to Ukrainian-inhabited regions being particularly hard hit in Russia.[54] According to estimates[71] about 81.3% of the famine victims in Ukrainian SRR were ethnic Ukrainians, 4.5% Russians, 1.4% Jews and 1.1% were Poles. Many Belarusians, Hungarians, Volga Germans and other nationalities became victims as well. The Ukrainian rural population was the hardest hit by the Holodomor. Since the peasantry constituted a demographic backbone of the Ukrainian nation,[75] the tragedy deeply affected the Ukrainians for many years. In an October 2013 opinion poll (in Ukraine) 38.7% of those polled stated "my families had people affected by the famine", 39.2% stated they did not have such relatives, and 22.1% did not know.[76] Genocide question Countries which officially recognise the Holodomor as an act of genocide Main article: Holodomor genocide question Robert Conquest, the author of the Harvest of Sorrow, has stated that the famine of 1932–33 was a deliberate act of mass murder, if not genocide committed as part of Joseph Stalin's collectivisation program in the Soviet Union. Conquest and R.W. Davies and Stephen G. Wheatcroft – believe that, had industrialisation been abandoned, the famine would have been "prevented" (Conquest),[77] or at least significantly alleviated: [W]e regard the policy of rapid industrialisation as an underlying cause of the agricultural troubles of the early 1930s, and we do not believe that the Chinese or NEP versions of industrialisation were viable in Soviet national and international circumstances.[78]:626 They see the leadership under Stalin as making significant errors in planning for the industrialisation of agriculture. Dr. Michael Ellman of the University of Amsterdam argues that, in addition to deportations, internment in the Gulag and shootings (See: Law of Spikelets), there is evidence that Stalin used starvation as a weapon in his war against the peasantry.[79] He analyses the actions of the Soviet authorities, two of commission and one of omission: (i) exporting 1.8 million tonnes of grain during the mass starvation (enough to feed more than five million people for one year), (ii) preventing migration from famine afflicted areas (which may have cost an estimated 150,000 lives) and (iii) making no effort to secure grain assistance from abroad (which caused an estimated 1.5 million excess deaths), as well as the attitude of the Stalinist regime in 1932–33 (that many of those starving to death were "counterrevolutionaries", "idlers" or "thieves" who fully deserved their fate). Based on this analysis he concludes, however, that the actions of Stalin's authorities against Ukrainians do not meet the standards of specific intent required to proof genocide as defined by the UN convention (with the notable exception of the case of Kuban Ukrainians).[80] Ellman further concluded that if the relaxed definition of genocide is used, the actions of Stalin's authorities do fit such a definition of genocide.[80] However, this more relaxed definition of genocide makes the latter the common historical event, according to Ellman.[80] Regarding the aforementioned actions taken by Stalin in the early 1930s, Ellman unambiguously states that, from the standpoint of contemporary international criminal law, Stalin is "clearly guilty" of "a series of crimes against humanity" and that, from the standpoint of national criminal law, the only way to defend Stalin from a charge of mass murder is "to argue he was ignorant of the consequences of his actions". He also rebukes Davies and Wheatcroft for, among other things, their "very narrow understanding" of intent. He states: According to them, only taking an action whose sole objective is to cause deaths among the peasantry counts as intent. Taking an action with some other goal (e.g. exporting grain to import machinery) but which the actor certainly knows will also cause peasants to starve does not count as intentionally starving the peasants. However, this is an interpretation of 'intent' which flies in the face of the general legal interpretation.[80] Genocide scholar Adam Jones stresses that many of the actions of the Soviet leadership during 1931–32 should be considered genocidal. Not only did the famine kill millions, it took place against "a backdrop of persecution, mass execution, and incarceration clearly aimed at undermining Ukrainians as a national group".[81] Norman Naimark, a historian at Stanford University who specialises in modern East European history, genocide and ethnic cleansing, argues that some of the actions of Stalin's regime, not only those during the Holodomor but also Dekulakization and targeted campaigns (with over 110,000 shot) against particular ethnic groups, can be looked at as genocidal.[82] In 2006, the Security Service of Ukraine declassified more than 5 thousand pages of Holodomor archives.[83] These documents suggest that the Soviet regime singled out Ukraine by not giving it the same humanitarian aid given to regions outside it.[84] The statistical distribution of famine's victims among the ethnicities closely reflects the ethnic distribution of the rural population of Ukraine[85] Moldavian, Polish, German and Bulgarian population that mostly resided in the rural communities of Ukraine suffered in the same proportion as the rural Ukrainian population.[85] Author James Mace was one of the first to show that the famine constituted genocide. But British economist Stephen Wheatcroft, who studied the famine, believed that Mace's work debased the field of Russian studies.[86] However, Wheatcroft's characterisation of the famine deaths as largely excusable, negligent homicide has been challenged by economist Steven Rosefielde, who states: Grain supplies were sufficient to sustain everyone if properly distributed. People died mostly of terror-starvation (excess grain exports, seizure of edibles from the starving, state refusal to provide emergency relief, bans on outmigration, and forced deportation to food-deficit locales), not poor harvests and routine administrative bungling.[87] Timothy Snyder, Professor of History at Yale University, asserts that in 1933 "Joseph Stalin was deliberately starving Ukraine" through a "heartless campaign of requisitions that began Europe's era of mass killing".[88] He argues the Soviets themselves "made sure that the term genocide, contrary to Lemkin's intentions, excluded political and economic groups". Thus the Ukrainian famine can be presented as "somehow less genocidal because it targeted a class, kulaks, as well as a nation, Ukraine".[89] In his 1953 speech the "father of the [UN] Genocide Convention", Dr Raphael Lemkin described "the destruction of the Ukrainian nation" as the "classic example of genocide", for "...the Ukrainian is not and never has been a Russian. His culture, his temperament, his language, his religion, are all different...to eliminate (Ukrainian) nationalism...the Ukrainian peasantry was sacrificed...a famine was necessary for the Soviet and so they got one to order...if the Soviet program succeeds completely, if the intelligentsia, the priest, and the peasant can be eliminated [then] Ukraine will be as dead as if every Ukrainian were killed, for it will have lost that part of it which has kept and developed its culture, its beliefs, its common ideas, which have guided it and given it a soul, which, in short, made it a nation...This is not simply a case of mass murder. It is a case of genocide, of the destruction, not of individuals only, but of a culture and a nation."[90][91]:555–6 [T]he evidence of a large-scale famine was so overwhelming, was so unanimously confirmed by the peasants that the most "hard-boiled" local officials could say nothing in denial. – William Henry Chamberlin, Christian Science Monitor, 29 May 1934[92] Mr. Chamberlin was a Moscow correspondent of the Christian Science Monitor for 10 years. In 1934 he was reassigned to the Far East. After he left the Soviet Union he wrote his account of the situation in Ukraine and North Caucasus (Poltava, Bila Tserkva, and Kropotkin). Chamberlin later published a couple of books: Russia's Iron Age and The Ukraine: A Submerged Nation.[93][94] Soviet and Western denial Main article: Denial of the Holodomor Holodomor denial is the assertions that the 1932–1933 genocide in Soviet Ukraine either did not occur or did occur but was not a premeditated act.[95][96] Denying the existence of the famine was the Soviet state's position and reflected in both Soviet propaganda and the work of some Western journalists and intellectuals including Walter Duranty and Louis Fischer.[95][97][98][99][100] In the Soviet Union, authorities all but banned discussion of the famine, but according to Ukrainian historian Stanislav Kulchytsky, he was ordered by the Soviet government to falsify his findings on the event, and depict the famine as an unavoidable, natural disaster; the goal of which was to absolve the Communist Party of blame and uphold the legacy of Stalin.[101] In modern politics Main article: Holodomor in modern politics One of the interpretations of The Running Man painting by Kazimir Malevich, also known as Peasant Between a Cross and a Sword, is the artist's indictment of the Great Famine.[102] "Kasimir Malevich's haunting 'The Running Man' (1933–34), showing a peasant fleeing across a deserted landscape, is eloquent testimony to the disaster."[103] The famine remains a politically charged topic; hence, heated debates are likely to continue for a long time. Until around 1990, the debates were largely between the so-called "denial camp" who refused to recognise the very existence of the famine or stated that it was caused by natural reasons (such as a poor harvest), scholars who accepted reports of famine but saw it as a policy blunder[104] followed by the botched relief effort, and scholars who alleged that it was intentional and specifically anti-Ukrainian or even an act of genocide against the Ukrainians as a nation. Nowadays, scholars agree that the famine affected millions. While it is also accepted that the famine affected other nationalities in addition to Ukrainians, the debate is still ongoing as to whether or not the Holodomor qualifies as an act of genocide. As far as the possible effect of the natural causes, the debate is restricted to whether the poor harvest[105] or post-traumatic stress played any role at all and to what degree the Soviet actions were caused by the country's economic and military needs as viewed by the Soviet leadership. In 2007, President Viktor Yushchenko declared he wants "a new law criminalising Holodomor denial", while Communist Party head Petro Symonenko said he "does not believe there was any deliberate starvation at all", and accused Yushchenko of "using the famine to stir up hatred".[58] Few in Ukraine share Symonenko's interpretation of history and the number of Ukrainians who deny the famine or view it as caused by natural reasons is steadily falling.[106] On 10 November 2003 at the United Nations, 25 countries including Russia, Ukraine and United States signed a joint statement on the seventieth anniversary of the Holodomor with the following preamble: In the former Soviet Union millions of men, women and children fell victims to the cruel actions and policies of the totalitarian regime. The Great Famine of 1932–1933 in Ukraine (Holodomor), took from 7 million to 10 million innocent lives and became a national tragedy for the Ukrainian people. In this regard we note activities in observance of the seventieth anniversary of this Famine, in particular organized by the Government of Ukraine. Honouring the seventieth anniversary of the Ukrainian tragedy, we also commemorate the memory of millions of Russians, Kazakhs and representatives of other nationalities who died of starvation in the Volga River region, Northern Caucasus, Kazakhstan and in other parts of the former Soviet Union, as a result of civil war and forced collectivisation, leaving deep scars in the consciousness of future generations.[107] Nationwide, the political repression of 1937 (The Great Purge) under the guidance of Nikolay Yezhov were known for their ferocity and ruthlessness, but Lev Kopelev wrote, "In Ukraine 1937 began in 1933", referring to the comparatively early beginning of the Soviet crackdown in Ukraine.[108] While the famine was well documented at the time by journalist Gareth Jones, its reality has been disputed for ideological reasons. An example of a late-era Holodomor objector is Canadian trade union activist and journalist Douglas Tottle, author of Fraud, Famine and Fascism: The Ukrainian Genocide Myth from Hitler to Harvard[109] (published by Moscow-based Communist publisher Progress Publishers in 1987). Tottle claims that while there were severe economic hardships in Ukraine, the idea of the Holodomor was fabricated as propaganda by Nazi Germany and William Randolph Hearst to justify a German invasion. On 26 April 2010, newly elected Ukrainian President Viktor Yanukovych, told Parliamentary Assembly of the Council of Europe members that Holodomor was a common tragedy that struck Ukrainians and other Soviet peoples, and that it would be wrong to recognise the Holodomor as an act of genocide against one nation. He stated that "The Holodomor was in Ukraine, Russia, Belarus and Kazakhstan. It was the result of Stalin's totalitarian regime. But it would be wrong and unfair to recognize the Holodomor as an act of genocide against one nation."[110] He has, however, referred to it as a crime, a tragedy, and an Armageddon, while maintaining use of the word "Holodomor" to describe the event.[111] In response to Yanukovych's statements, the Our Ukraine Party alleged that Yanukovych directly violated Ukrainian law which defines the Holodomor as genocide against the Ukrainian people and makes public denial of the Holodomor unlawful. Our Ukraine Party also asserted that Yanukovych "ignored a ruling of 13 January 2010 by Kiev's Court of Appeal, which recognized the leaders of the totalitarian Bolshevik regime as those guilty of 'genocide against the Ukrainian national group in 1932–33 through the artificial creation of living conditions intended for its partial physical destruction.'"[112] In 2012, Yanukovych referred to the Holodomor as a crime which caused fear and obedience.[111] Statements by governments As of March 2008, dozens of governments[113] have said the actions of the Soviet government are an act of genocide. The joint statement at the United Nations in 2003 has defined the famine as the result of actions and policies of the totalitarian regime that caused the deaths of millions of Ukrainians, Russians, Kazakhs and other nationalities in the USSR.[107] On 28 November 2006, the Verkhovna Rada (Ukrainian Parliament) passed a law defining the Holodomor as a deliberate act of genocide and made public denial illegal.[114][115] Even though in April 2010 newly elected president Yanukovych reversed Yushchenko's position on the Holodomor famine,[116] the law has not been repealed and remains in force.[112] On 23 October 2008, the European Parliament adopted a resolution[117] that recognised the Holodomor as a crime against humanity.[118] On 12 January 2010, the court of appeals in Kyiv opened hearings into the "fact of genocide-famine Holodomor in Ukraine in 1932–33". In May 2009 the Security Service of Ukraine started a criminal case "in relation to the genocide in Ukraine in 1932–33".[119] In a ruling on 13 January 2010 the court found Joseph Stalin and other Bolshevik leaders guilty of genocide against the Ukrainians. The court dropped criminal proceedings against the leaders: Stalin, Vyacheslav Molotov, Lazar Kaganovich, Stanislav Kosior, Pavel Postyshev and others, who all had died years before.[120] This decision became effective on 21 January 2010.[121] On 27 April 2010, a draft Parliamentary Assembly of the Council of Europe resolution declared the famine was caused by the "cruel and deliberate actions and policies of the Soviet regime" and was responsible for the deaths of "millions of innocent people" in Ukraine, Belarus, Kazakhstan, Moldova and Russia.[116] Even though PACE found Stalin guilty of causing the famine, they rejected several amendments to the resolution, which proposed the Holodomor be recognized as an act of genocide against the Ukrainian people.[122] Remembrance Candles and wheat as a symbol of remembrance To honour those who perished in the Holodomor, monuments have been dedicated and public events held annually in Ukraine and worldwide. Ukraine Ukrainian President Viktor Yanukovych and Russian President Dmitry Medvedev on 17 May 2010 near Memorial to the Holodomor Victims in Kiev. Since 2006 Ukraine officially marks a Holodomor memorial day on the fourth Saturday of November.[76][123] In 2006, the Holodomor Remembrance Day took place on 25 November. Ukraine President Viktor Yushchenko directed, in decree No. 868/2006, that a minute of silence should be observed at 4 o'clock in the afternoon on that Saturday. The document specified that flags in Ukraine should fly at half-staff as a sign of mourning. In addition, the decree directed that entertainment events are to be restricted and television and radio programming adjusted accordingly.[124] In 2007, the 74th anniversary of the Holodomor was commemorated in Kyiv for three days on the Maidan Nezalezhnosti. As part of the three-day event, from 23 to 25 November, video testimonies of the communist regime's crimes in Ukraine, and documentaries by famous domestic and foreign film directors are being shown. In addition, experts and scholars gave lectures on the topic.[125] As well, on 23 November 2007, the National Bank of Ukraine issued a set of two commemorative coins remembering the Holodomor.[126] As of September 2009, Ukrainian schoolchildren take a more extensive course of the history of the Holodomor, plus fighters in the Organization of Ukrainian Nationalists and Ukrainian Insurgent Army.[127] The Memorial in Commemoration of Famines' Victims in Ukraine was erected on the slopes of the Dnieper river in 2008, welcoming its first visitors on November 22, 2008.[128] The ceremony of the memorial’s opening was dedicated to the 75th anniversary of the Holodomor. On 17 May 2010, President of Ukraine Viktor Yanukovych and President of Russia Dmitry Medvedev visited the Memorial in Commemoration of Famines' Victims in Ukraine in Kyiv to commemorate the victims of the famine.[129] In an October 2013 opinion poll 33.7% fully agreed and 30.4% rather agreed with the statement "The Holodomor was the result of actions committed by the Soviet authorities, along with Soviet Dictator Joseph Stalin, and was the result of human actions".[76] In the same poll 22.9% of those polled fully or partially agreed with the view that the famine was caused by natural circumstances but 50.5% disagreed with that.[76] Furthermore 45.4% of respondents believed that the Holodomor was "a deliberate attempt to destroy the Ukrainian nation" and 26.2% rather or completely disagreed with this.[76] Canada The first public monument to the Holodomor was erected and dedicated in 1983 outside City Hall in Edmonton, Alberta, Canada, to mark the 50th anniversary of the famine-genocide. Since then, the fourth Saturday in November has in many jurisdictions been marked as the official day of remembrance for people who died as a result of the 1932–33 Holodomor and political repression.[130] On 22 November 2008, Ukrainian Canadians marked the beginning of National Holodomor Awareness Week. Citizenship, Immigration and Multiculturalism Minister Jason Kenney attended a vigil in Kiev.[131] In November 2010, Prime Minister Stephen Harper visited the Holodomor memorial in Kiev, although Ukrainian President Viktor Yanukovych did not join him. On 9 April 2009 the Province of Ontario unanimously passed bill 147, "The Holodomor Memorial Day Act", which calls for the fourth Saturday in November to be a day of remembrance. This was the first piece of legislation in the Province's history to be introduced with Tri-Partisan sponsorship: the joint initiators of the bill were Dave Levac, MPP for Brant (Liberal Party); Cheri DiNovo, MPP for Parkdale–High Park (NDP); and Frank Klees, MPP for Newmarket–Aurora (PC). MPP Levac was made a chevalier of Ukraine's Order of Merit.[132] On 2 June 2010 the Province of Quebec unanimously passed bill 390, "Memorial Day Act on the great Ukrainian famine and genocide (the Holodomor)".[133] On 25 September 2010, a new Holodomor monument was unveiled at St. Mary's Ukrainian Catholic Church, Mississauga, Ontario, Canada, bearing the inscription "Holodomor: Genocide By Famine in Ukraine 1932–1933" and a section in Ukrainian bearing mention of the 10 million victims.[134] A monument to the Holodomor has been erected on Calgary's Memorial Drive, itself originally designated to honour Canadian servicemen of the First World War. The monument is located in the district of Renfrew near Ukrainian Pioneer Park, which pays tribute to the contributions of Ukrainian immigrants to Canada. United States The Ukrainian Weekly reported a meeting taking place on 27 February 1982 in the parish center of the Ukrainian Catholic National Shrine of the Holy Family in commemoration of the 50th Anniversary of the Great Famine caused by the Soviet authorities. On 20 March 1982 the Ukrainian Weekly also reported a multi-ethnic community meeting that was held on 15 February on the North Shore Drive at the Ukrainian Village in Chicago to commemorate the famine which took the lives of seven million Ukrainians. Other events in commemoration were held in other places around the United States as well.[citation needed] On 29 May 2008, the city of Baltimore held a candlelight commemoration for the Holodomor at the War Memorial Plaza in front of City Hall. This ceremony was part of the larger international journey of the "International Holodomor Remembrance Torch", which began in Kiev and made its way though thirty-three countries. Twenty-two other US cities were also visited during the tour. Then-Mayor Sheila Dixon presided over the ceremony and declared 29 May to be "Ukrainian Genocide Remembrance Day in Baltimore". She referred to the Holodomor "among the worst cases of man's inhumanity towards man".[135] On 2 December 2008, a groundbreaking ceremony was held in Washington, D.C. for the Holodomor Memorial.[136] On 13 November 2009, U.S. President Barack Obama released a statement on Ukrainian Holodomor Remembrance Day. In this he said that "remembering the victims of the man-made catastrophe of Holodomor provides us an opportunity to reflect upon the plight of all those who have suffered the consequences of extremism and tyranny around the world".[137][138] NSC Spokesman Mike Hammer released a similar statement on 20 November 2010.[139] Also on 2 December 2008, St. Patrick's Cathedral in New York City had a ceremony for the Holodomor. In 2011, the US date of remembrance of Holodomor was held on 19 November. The statement released by the Press Secretary reflects on the significance of this date. 2011 was a year of celebration for Ukraine – the 20-year anniversary of Ukraine's independence. Yet on this date "in the wake of this brutal and deliberate attempt to break the will of the people of Ukraine, Ukrainians showed great courage and resilience. The establishment of a proud and independent Ukraine twenty years ago shows the remarkable depth of the Ukrainian people's love of freedom and independence."[14 Države, ki su Holodomor priznale kot genocid. Slovenije ni med njimi - zakaj ne - ker tudi genocida nad lastnim narodom ne vidimo (mediji naredijo vse, da ga ne opazimo ...). 1933 hlodomor - Ukrajina, vsaj 7 milijonov mrtvih - v eni zimi jih je izstradala Stalinova Rusija in boljševizem - genocid pred holokavstom. Proruske sile so v Ukrajini do leta 2003 oz. do 2006 preprečevale obsodbo hlodomora kot genocidnega dejanja. V resnici je šlo za tri masovne hlodomore (politično izsiljene lakote in iztrebljanje Ukrajincev): 1921./1922., 1932./1933., 1946./1947. Pokop pobitih 22. feb. 2014, Kijev, Ukrajina. Pri nas protestniki odstavljajo reformatorje, v Ukrajini komunistične diktatorje, prijatelje naših aktualnih voditeljev (stričkov). Julija Timosenko izpuscena - 22. feb. 2014. Ukrajinski parlament odstavil Janukoviča, Timošenkova na prostosti Ukrajinski parlament je glasoval za odstavitev predsednika Viktorja Janukoviča in se izrekel za predčasne predsedniške volitve 25. maja. Medtem so iz zapora izpustili tudi opozicijsko voditeljico Julijo Timošenko. Timošenkova, ki je bila obsojena na sedemletno zaporno kazen, je zapustila bolnišnico v Harkovu, kjer se je zdravila zaradi težav s hrbtenico. Več sto njenih privržencev je ob tem vzklikalo "Svobodna Julija!" Timošenkova je dejala, da namerava nastopiti na prihodnjih predsedniških volitvah. Zatrdila je, da je diktatura padla. Timošenkova je kasneje pripotovala v Kijev, kjer je na Trgu neodvisnosti pozdravila protestnike, ki so prevzeli nadzor nad prestolnico in jih razglasila za junake. Pozvala je k nadaljevanju protestov in se zavzela za evropsko Ukrajino. "Storiti moramo vse, da kri ni bila prelita zastonj," je med drugim dejala. Predsednik parlamenta: Janukoviču preprečili pobeg v Rusijo Novoizvoljeni predsednik parlamenta Oleksander Turčinov je medtem sporočil, da je ukrajinska obmejna policija Janukoviču preprečila, da bi odpotoval v Rusijo. Predsednik se najverjetneje "skriva" nekje na vzhodu Ukrajine, na območju Donetska, je dejal Turčinov. Janukovič pa je obtožbe, da je skušal pobegniti v Rusijo, zavrnil. Vojska se ne namerava vmešati v boj za oblast Ukrajinska vojska je sporočila, da se ne namerava vmešavati v boj za oblast, ki trenutno poteka v tej nekdanji sovjetski republiki. "Kot častnik ne bom izdal nobenih zločinskih ukazov," je v Kijevu dejal načelnik generalštaba ukrajinske vojske Juri Iljin. Vojska želi po njegovih besedah pošteno služiti ukrajinskemu ljudstvu. Ukrajinska ustava prepoveduje oboroženim silam vmešavanje v notranje spore. "Vojska bo delovala izključno v okviru zakonov," je poudaril Iljin in dodal, da je položaj znotraj oboroženih sil povsem pod nadzorom. Poljski minister pravi, da ni bilo puča Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski, ki je v četrtek in petek sodeloval v pogovorih med Janukovičem in opozicijo, pa se je že odzval na besede ukrajinskega predsednika. Dejal je, da v Ukrajini ni bilo državnega udara ter zatrdil, da je administracija zapustila vladna poslopja. Na družbenem omrežju Twitter je zapisal, da je bil nov predsednik parlamenta izvoljen legalno in dodal, da je imel Janukovič 24 ur časa, da ponovno uveljavi ustavo iz leta 2004. Sikorski je sicer danes govoril z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Munom in ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Foto: Janukovič za visokimi zidovi skrival gatsbyjevsko razkošno posestvo, Ukrajinci v šoku Ukrajinci si manejo oči: Janukovič nas je vse vlekel za nos 23. februar 2014 ob 12:04 Kijev - MMC RTV SLO/Reuters Medtem ko je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič iz Kijeva pobegnil v Harkov, je več tisoč Ukrajincev obiskalo njegovo razkošno rezidenco v vasi Novi Petrivci blizu Kijeva. Ostali so odprtih ust. Živalski vrt, več voznih parkov s starodobniki in novodobnimi hudimi jeklenimi konjički, velnes, umetno jezero in velika ladja, parkirana v njem, ribniki, golfigrišče, teniško igrišče, drevesne pešpoti, ki se raztezajo v daljavo, pristajalna steza, predelovalnica mesa, rastlinjak ... in še in še bi lahko naštevali. Nekateri obiskovalci, ki po poročanju Reutersovega fotografa sicer niso vstopili v samo vilo - petnadstropno rustikalno hišo -, pravijo, da so za ogled posestva rezidence, s katerim bi se zagotovo ponašal tudi veliki Gatsby, potrebovali dve uri, in še vedno jim ni uspelo vsega videti. Janukovič je svojo rezidenco, imenovano Mežigirja, ki stoji le eno uro vožnje stran od Kijeva, skrival pred radovednimi očmi javnostmi. Razkošno posestvo za visokimi zidovi je vsak dan nadzorovalo 100 varnostnikov, tako da do rezidence ni mogel stopiti nihče razen povabljencev. Število varnostnikov in podpornega osebja se je po besedah tamkajšnjega prebivalstva povzpelo na kar 3.000, ko je Janukovič organiziral kakšen družabni dogodek za svoje visoke goste. Bil je obseden z varnostjo in zasebnostjo, tako da so morali vsi zaposleni ob prihodu na posestvo vse svoje osebne stvari, med njimi tudi mobilne telefone, pustiti pri vhodu. V teh letih so številni novinarji in tudi paparaci skušali prodreti varnostno linijo, pogosto s strašnimi posledicami. Najbližje varnostnemu koridorju se je uspelo lani prebiti novinarki Tetjani Černovilovi. Uspelo ji je ubežati varnostnikom, toda nekaj mesecev pozneje so novinarko močno pretepli v znak opozorila, naj se nikoli več ne približa Janukovičevemu posestvu. "To je spomenik tirana, ki ga želimo pokazati ljudem," je dejal Eduard Leonov, poslanec iz desničarske nacionalistične stranke Svoboda. "To je rezidenca, ki jo je skrival naš predsednik," so ob objavljanju fotografij na Twitterju pisali jezni Ukrajinci. Tisti, ki so se podali po poteh Janukovičevega luksuznega posestva, pa tudi tisti, ki so si fotoutrinke ogledali prek televizijskih zaslonov ali pa prek spleta, so si še dolgo meli oči. Niso in niso mogli verjeti temu, kar vidijo - njihov predsednik je živel v takšnem izobilju, čeprav je ves čas zatrjeval, da je na strani revnih. "Nismo pričakovali česa takega. To je pravo razkošje, čisto preveč vsega za eno osebo. In vse to je naredil z našim denarjem, denarjem navadnih ljudi," je dejal eden izmed obiskovalcev. Dodajmo, da povprečna plača v Ukrajini znaša manj kot 500 dolarjev na mesec. Drugi obiskovalec je dejal, da bi posestvo lahko spremenili v sirotišnico ali pa v rekreacijski center za ukrajinske otroke, spet tretji pa je zapisal: "Normalen človek ne bi dal izgraditi teh stvari, to je čisto zapravljanje denarja." Urednik Ukrajinske pravde Sergij Leščenko je leta 2012 dejal, da je Mežigirja "simbol neprimerne predsednikove želje po razkošju, neznanega vira njegovega premoženja in želje, da bi posestvo skril za navideznimi podjetji". Janukovič je tudi jedel le najboljše in najbolj sveže - zelenjava je uspevala v velikem rastlinjaku, v stajah pa je mogoče videti koze, prašiče in krave ter jelenjad, ki so "romali" v predelovalnico mesa -ta je prav tako del posestva -, kadar koli si je Janukovič zaželel mesa. Imel je tudi poseben prostor za piknike. V vilo je uspelo vstopiti Reutersovemu fotografu, nekaj fotografij s ture po eni izmed Janukovičevih razkošnih rezidenc pa si lahko pogledate spodaj. tipični levičar. v javnosti govori o poštenosti, enakosti, skromnosti, socjali, itd.... živi pa v gradu z zlato školjko.... je še par podobnih pajacev v svetu... lukašenko, kim džong, zemljarič, itn... julija timošenko ni sreljala na ssvoje ljudi. ni spreminjala ustave da bi bila dosmrtni voditel. ni zatirala opozicije. itn. in navsezadnje, ni se v javnosti delala skromne, pravične, socjalne, doma pa je potem srala v zlato školjko. To je delal Janukovič, Tito, ... To je itak komunisticni diktator... njemu pa je lahko to privoscimo... on si ja lahko privosci tudi zahodni kapitalisticni lusuz... tudi Tito si je lahko... dokler mu ovce ploskajo, ker jim obljublja socializem... itak so samo ovce nerazmisljujoce. Kurentovanje 2014 http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/stavros-in-druscina-na-kurentovanju-med-nacionalno-sramoto-in-zeljo-slovencev/330333 Stavros in druščina na kurentovanju: med nacionalno sramoto in željo Slovencev Program v Karnevalski dvorani razdelil mnenja 20. februar 2014 ob 13:20, zadnji poseg: 20. februar 2014 ob 13:47 Ptuj - MMC RTV SLO Novi fosili, Magazin, Jasmin Stavros, Danijela, Severina na eni strani. Čuki, Modrijani, Atomik Harmonik, Rebeka Dremelj, Kingston na drugi. To je del izvajalcev, ki bodo nastopili na eni najbolj množično kulturno-etnološki prireditvi v Sloveniji - kurentovanju. Med več kot 100 prireditvami javnega pomena, ki potekajo ob kurentovanju, je javnosti vse od objave seznama dogodkov v oči najbolj padel program v Karnevalski dvorani. Med 21. februarjem in 4. marcem se bodo v dvorani poleg omenjenih zvrstili še Parni valjak, Ribič Pepe, Plavi orkestar, Leteći odred, Seka Aleksić, Prljavo kazalište, Djomla KS, Mambo Kings, Gitarski, Rok'n'band, Srebrna krila, Ansambel zlatih 6 in Čarovnik Grega. Razmerje med slovenskimi in tujimi glasbeniki je 12 proti 14. Podobno, kot je bilo v prejšnjih letih, ko so se na primer lani poleg nekaterih izvajalcev, ki se bodo letos ponovili, zvrstili ansambel Gadi, Mladi Dolenjci, E. T., Karma, Yuhubanda, Colonia, Davor Radolfiin Rtimo Loco ter Maja Šuput. Poleg odzivov slovenskih glasbenikov in ljubiteljev glasbe na družabnih omrežjih se je v svoji kolumni o programu razpisal zgodovinar in glasbenik Tone Kregar. "Naj ponovim, da se ne zavzemam za kulturni protekcionizem za vsako ceno, a v konkretnem primeru je slovenska hlapčevska mentaliteta dosegla svoj višek oziroma dno. Za kar niso krivi ne združena Evropa ne globalizirani svet niti uvoženi muzikanti, ki zgolj opravljajo svoj posel. Pač pa domači mojstri in vajenci, ki so ta maškaradni program pogruntali in ga požegnali. Bodisi iz lastne omejenosti bodisi iz kakšnega drugega, bolj otipljivega razloga," je zapisal Kregar. Glasbenika je predvsem zmotil seznam nastopajočih v kontekstu slovenske kulturno-etnološke prireditve, je poudaril za MMC. Podobno je razmišljal tudi njegov stanovski kolegaMatevž Šalehar - Hamo, ko je na uradni spletni strani prireditve prebral, da je v minulega pol stoletja kurentovanje postalo najodmevnejša in najbolj množična kulturno-etnološka prireditev v Sloveniji in srednji Evropi. Skupno je več kot 100 prireditev javnega pomena, ki potekajo v času kurentovanja, je ohranjanje in razvoj izjemne nesnovne kulturne dediščine in etnološke tradicije na regionalni, narodni in mednarodni ravni."Če to primerjam s seznamom nastopajočih ... Ostanem brez besed," je bil za MMC odločen Šalehar. "Slovenija je vedno v krču, kadar gre za njene ljudi. Najbolje je, da se prodamo najbolj ugodnemu okupatorju in se brez najmanjše solze poslovimo od svoje kulture, saj nanjo nismo ponosni in se je sramujemo. Jasmin Stavros in Mambo Kings ... Lepo vas prosim, to je nacionalna sramota, res nimam besed," je nadaljeval Šalehar. Organizacija kot finančno tveganje Odgovorna oseba za program Karnevalske dvoraneDušan Ris iz družbe PP Gostinstvo, d. o. o., je za MMC poudaril, da so imeli vsi možnost, da se prijavijo na javni razpis, ki je bil podan od Javnih služb Ptuj."Zahtevnost projekta in poslovna rizičnost se je pokazala že s tem, da je na Javne službe prispela samo naša prijava na javni razpis. Naj dodam še, da so razpisni pogoji omogočali prijavo tudi združenih več različnih pravnih oseb s tega področja dejavnosti. Očitno je bil poslovni riziko prevelik, da bi se kdo drug smelo lotil projekta," je pojasnil za MMC Ris. Po njegovem mnenju neutemeljene očitke, ki zdaj krožijo po slovenskih medijih in med glasbenimi izvajalci, gladko zavračajo, saj je razmerje med tujimi in slovenskimi glasbeniki 14 proti 12. Osnovno vodilo pri izboru je bila zmogljivost Karnevalske dvorane na Ptuju, ki sprejme 4.000 obiskovalcev, in dolgoletne izkušnje organizatorja na tem področju. Organizator: Ponudimo gostom, kar si želijo "Preprosto pa bi si Slovenci morali priznati, da nam je hrvaško-dalmatinski melos blizu in nas nostalgično veže na pretekle čase. Lep kazalnik zapisanega so Dalmatinske klape, ki nastopajo v vsaki slovenski vasi in so razprodane do zadnjega sedeža, pa se ob njihovih nastopih nihče ne obregne. Vsi pa tudi dobro vemo, da vsi slovenski glasbeniki na svojih nastopih izvajajo več kot 50 odstotkov skladb iz nekdanjih republik nekdanje Jugoslavije," je bil oster Ris in dodal: "Preprosta logika je torej: ponudimo svojim gostom to, kar si želijo." A Šalehar je ob seznamu nastopajočih razmišljal dolgoročneje. "Zanima me, koliko izvajalcev iz omenjenega programa bodo organizatorji povabili na množico dobrodelnih koncertov, za poplave, za žled, za gasilce. Teh bo v prihodnje ogromno. Takrat bomo zagotovo pred napol praznimi dvoranami nastopali Slovenčki. Jasmina zagotovo ne bo, ker bo 'umoran',"je dodal Hamo v smehu. Organizatorji dogajanja v Karnevalski dvorani predvsem obžalujejo, da je Kurentovanje na Ptuju - ki so ga pripravili "v teh nenaklonjenih časih za financiranje" - zaradi seznama nastopajočih postala drugorazredna tema. Ob tem pa so izpostavili slovensko noto v projektu: "PP Gostinstvo bo v okviru Kurentovanja in Karnevalske dvorane 2014 na Ptuju angažiralo za delo 20 redno zaposlenih in 80 do 100 študentov iz lokalnega okolja. V okviru tržnih dejavnosti naših gostinskih lokalov in Karnevalske dvorane pa se bo v tem obdobju popilo 10.000 litrov vina iz Ptujske kleti, ki so ga posredno pridelali tudi okoliški vinogradniki, pojedlo preko pol tretjo tono piščancev in piščančjega mesa, da ob tem ne naštevamo, kruha, krofov, zelenjave, ki so prav tako produkt regije, v kateri živimo in delamo." Odgovornost tudi na strani obiskovalcev Radijski urednik in voditelj Dragan Bulič se zaveda, da vsak organizator stremi k dobičku. "Kaj bo pripeljal v Slovenijo je pač njegova stvar, od obiskovalcev pa je odvisno, če bodo napolnili dvorane, ko bodo tam nastopili izvajalci naše nekdanje države. Verjamem, da so zadaj tudi kakšni poslovni dogovori, o katerih mi ne vemo, se pa lahko pozneje vsi smejejo, ko gredo na banko," je razmišljal Bulič. Bolj kot program v Karnevalni dvorani, ki poteka pod organizacijo zasebnega podjetja, Buliča moti dejstvo, da se te izvajalce vabi tudi na slovenske kulturne prireditve. "Kot se je zgodilo ob podelitvi nagrad naših oglaševalcev, ko sta se v hramu slovenske kulture, v ljubljanski operi, pojavili skupini Parni valjak in Let 3. Tu bi se pa res morali vprašati, ZAKAJ IN ČEMU," je bil oster Bulič. Klavdija Kopina Umrla je zadnja članica družine, ki je navdihnila film Moje pesmi, moje sanje Po zgodbi družine so leta 1965 posneli znameniti muzikal z Julie Andrews 23. februar 2014 ob 11:34, zadnji poseg: 23. februar 2014 ob 12:10 New York - MMC RTV SLO V 100. letu starosti je umrla Maria von Trapp, še zadnja članica slavne avstrijske družine, ki je pobegnila iz nacistične Nemčije in katere glasbena kariera je navdihnila znameniti muzikal Moje pesmi, moje sanje. Von Trappova je umrla naravne smrti v torek na svojem domu v ameriškem Vermontu, njen polbrat Johannes von Trapp pa je novico z javnostjo delil konec tedna. "Bila je prijetna ženska, ena izmed resnično dobrih oseb," je dejal o svoji sestri. Von Trappova je bila tretji izmed sedmih otrok poveljnika avstrijske mornarice Georga von Trappa in njegove žene Agathe Whitehead von Trapp. Von Trapp se je po ženini smrti znova poročil in imel še tri otroke z drugo ženo, Mario Augusto von Trapp, ki je prišla k družini kot učiteljica glasbe. Muzikal, ki je postal filmska klasika Maria je leta 1949 napisala knjigo o avstrijski učiteljici glasbe, ki se poroči z vdovcem s sedmimi otroki. Knjiga je postala osnova oziroma navdih za gledališko predstavo in pozneje tudi filmsko priredbo, čeprav je vsebinsko precej drugačna. Igro so na oder prvič postavili leta 1959, šest let pozneje pa je doživela še filmsko uprizoritev. Film Moje pesmi, moje sanje, v katerem je vlogo učiteljice glasbe zaigrala Julie Andrews, je postal filmska klasika. Filmski Marii von Trapp je bilo ime Louisa, zaigrala pa jo je Heather Menzies. Družina von Trapp je leta 1938 zapustila Avstrijo in potem nastopala na številnih odrih v Evropi in ZDA, preden se je ustalila v Vermontu in tam odprla gostišče v smučarskem središču. Maria von Trapp je ostala povezana z glasbo vse življenje, v gostišču je igrala harmoniko in s sestro poučevala goste avstrijskih plesov, kot misijonarka pa je nekaj časa delovala tudi v Papui Novi Gvineji. K. T. Tina Maze edina smučarka z dvema zlatima medaljama 91. del rubrike Športni SOS 23. februar 2014 ob 17:56 Soči - MMC RTV SLO Tina Maze se je v Sočiju uvrstila med 20 alpskih smučarjev, ki so na enih olimpijskih igrah osvojili dve zlati medalji. V Sočiju je edina alpska smučarka z dvema zlatima medaljama. Pri tem je imela tudi nekaj sreče, saj je njena skupna prednost pred prvo zasledovalko znašala vsega sedem stotink sekunde, kar je najmanj med vso dvajseterico. Še vedno ste vabljeni, da pošiljate svoja vprašanja o športu, športni zgodovini in statistiki. Februarja je rubrika povezana z vprašanji, ki se dotikajo zimskih olimpijskih iger. Preverite tudi vsa vprašanja, ki so do zdaj že dobila svoj odgovor. 232. Ali ima Tina Maze najnižjo prednost ob dveh zmagah na enih olimpijskih igrah v smučanju? Jure, Litija V zgodovini olimpijskih iger je do zdaj 20 smučarjev na enih igrah osvojilo dve zlati medalji (Toni Sailer, Jean Klaude Killy in Janica Kostelić so edini s tremi zlatimi medaljami na enih igrah). Tina Maze je obe zlati medalji osvojila z razliko sedmih stotink (delitev prvega mesta na smuku in sedem stotink naskoka v veleslalomu), kar je v resnici najmanjša vsota prednosti v zgodovini olimpijskih iger. Prej je imel ta rekord Markus Wasmeier, ki je pred 20 leti v Lillehammerju dobil superveleslalom z osmimi stotinkami naskoka, veleslalom pa z vsega dvema. Podrobnosti so v tabeli. Vsota Smučar OI Disciplini 0,07 Tina Maze 2014 smuk, VSL 0,10 Markus Wasmeier 1994 SVSL, VSL 0,17 Jean Claude Killy 1968 smuk, SL 0,38 Kjetil A. Aamodt 2002 komb, SVSL 0,47 Katja Seizinger 1998 smuk, komb 0,64 M. Dorfmeister 2006 smuk, SVSL 0,85 Rosi Mittermaier 1976 smuk, SL 0,90 Benjamin Raich 2006 SL, VSL 1,10 Alberto Tomba 1988 SL, VSL 1,17 Marie Theres Nadig 1972 smuk, VSL 233. Kolikokrat je na olimpijskih igrah prišlo do delitve prvega mesta? Andrej Kampuš Na ženskem smuku, kjer sta na najvišjo stopničko stopili Tina Maze in Dominique Gisin, se je to pripetilo prvič v zgodovini alpskega smučanja, sicer pa je to že osmi tovrstni primer v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Zanimivo pa je, da je šele prvi v ženski konkurenci. 1. Hitrostno drsanje, 500 m (M), St. Moritz 1928 Finec Clas Thunberg in Norvežan Bernt Evensen 2. Hitrostno drsanje, 1.500 m (M), Cortina d'Ampezzo 1956 Sovjeta Jevgenij Grišin in Juri Mihajlov 3. Hitrostno drsanje, 1.500 m (M), Squaw Valley 1960 Sovjet Jevgenij Grišin in Norvežan Roald Aas 4. Sankanje, dvosed (M), Saporo 1972 Italijana Paul Hildgartner in Walter Plaikner ter Vzhodna Nemca Horst Hörnlein in Reinhard Bredow 5. Bob, dvosed (M), Nagano 1998 Italijana Günther Huber in Antonio Tartaglia ter Kanadčana Pierre Lueders in David MacEachern 6. Smučarski tek, dvojno zasledovalno (M), Salt Lake City 2002 Norvežana Frode Estil in Thomas Alsgaard 7. Umetnostno drsanje, športni pari, Salt Lake City 2002 Rusa Jelena Berežna in Anton Siharulidze ter Kanadčana Jamie Sele in David Pelletier 8. Alpsko smučanje, smuk (Ž), Soči 2014 Slovenka Tina Maze in Švicarka Dominique Gisin 234. Ali se je kdaj že primerilo, da so bili 3 ali več v smučanju oz. kateremu drugemu športu (kjer si 2 delita mesto na odru za zmagovalce) kot zmagovalci ali pa na drugem oziroma tretjem mestu (da so podelili recimo 3 bronaste medalje)? Primož Lunder V zgodovini zimskih olimpijskih iger se je to pripetilo leta 1968 v Grenoblu, kjer so si drugo mesto v hitrostnem drsanju razdelile Američanke Jenny Fish, Dianne Holum in Mary Meyers, ki so dosegle čas 46,3 in za dve desetinki zaostale za Ljudmilo Titovo iz Sovjetske zveze. Pred petouvrščeno tekmovalko, Nizozemko Ellie van den Brom, pa so imele tri desetinke prednosti. Na naslednjih olimpijskih igrah so v tem športu uvedli merjenje do stotinke natančno. 235. Glede na to, da se na OI pojavljajo tudi tekmovalci, ki jih na tekmah svetovnega pokala ne srečujemo, prihaja tudi do velikih razlik med zmagovalcem in zadnjeuvrščenim. Zanima me nekaj največjih razlik v zgodovini olimpijskih iger v alpskem smučanju med olimpijskim zmagovalcem in tistim na zadnjem mestu. Viki Vertačnik Največja razlika je bila leta 1936, ko je alpsko smučanje v Garmisch Partenkirchnu prvič postalo del olimpijske družine. Takrat je bila na sporedu le kombinacija. Zlato je osvojil Nemec Franz Pfnür, zadnje mesto pa je osvojil Emil Žnidar, ki je zaostal natanko 4 minute in 32 sekund. Končni vrstni red takrat sicer ni bil seštevek obeh časov, temveč povprečje posebnih točk, kjer je zmagovalec vsake vožnje dobil 100 točk, drugi pa manj. Največji zaostanek v eni sami vožnji je imel Turek Resat Erces, ki je na smukaškem delu iste kombinacije za takrat najhitrejšim, Norvežanom Birgerjem Ruudom, zaostal kar 17 minut in 57 sekund. Turek je nato odstopil v slalomskem delu kombinacije. Ruud je po slabšem slalomu prvo olimpijsko preizkušnjo v zgodovini alpskega smučanja končal na četrtem mestu. Morda je na tem mestu zanimiv tudi podatek o najmanjši razliki med prvim in zadnjim, ki se je pripetila v zgodovini olimpijskih iger. To se je zgodilo v Salt Lake Cityju 2002, ko je olimpijsko zmagovalko v superveleslalomu, Italijanko Danielo Ceccarelli, in zadnjo (31.), Argentinko Macareno Simari Birkner, ločilo 6,65 sekunde. Iz Sočija Slavko Jerič "Zaporni nalog za Janukoviča" Novi premier bi utegnil postati Arsenij Jacenjuk 24. februar 2014 ob 07:47, zadnji poseg: 24. februar 2014 ob 16:20 Kijev/Moskva/Washington - MMC RTV SLO/Reuters/STA Ruski premier Dmitrij Medvedjev je postavil pod vprašaj legitimnost novega ukrajinskega vodstva, ki je po njegovem mnenju na oblast prišlo z oboroženim uporom. "Ne razumemo, kaj se dogaja tam. Obstaja resna grožnja našim interesom in našim državljanom," je dejal Medvedjev in izrazil dvom v legitimnost novih oblastnikov. "Če ljudje, ki v črnih maskah in kalašnikovkami pohajkujejo po Kijevu, mislijo, da so vlada, bo sodelovanje s takšnim kabinetom zelo težko," je še dejal. Moskva je ob izgubi svojih političnih zaveznikov v Kijevu že konec tedna obtožila ukrajinsko opozicijo izdaje mirovnega dogovora in polastitve oblasti. Zaradi "zaostrenih razmer" v Ukrajini je Rusija tudi odpoklicala svojega veleposlanika iz Kijeva Mihaila Zurabova. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ameriškemu državnemu sekretarju Johnu Kerryju v nedeljo sporočil, da Rusija najostreje obsoja "prevzem oblasti" ukrajinske opozicije. ZDA so na nasprotnem bregu. Washington tako misli, da so bila dejanja ukrajinskega parlamenta v preteklih dneh zakonita, Rusijo pa posvaril, da bi bilo vojaško posredovanje v Ukrajini "resna napaka". Kot je še dejala svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Susan Rice, je v interesu Rusije, Evrope in ZDA, da se ohrani ozemeljska celovitost Ukrajine. O dogajanju v zahodni ruski sosedi sta po telefonu govorila visoka predstavnika ruske vojske in zveze Nato. Vodja generalštaba ruskih oboroženih sil general Valerij Gerasimov je ameriškemu generalu Philipu Breedloveu, ki poveljuje Natovim silam v Evropi, izrazil zaskrbljenost nad razmerami v Ukrajini. Zaporni nalog za Janukoviča Novi začasni predsednik Oleksandr Turčinov je v nagovoru v nedeljo zvečer zatrdil, da se bo država zdaj osredotočila na tesnejše združevanje z Evropsko unijo. "Ukrajina se mora vrniti v družino evropskih držav," je dejal, a hkrati poudaril, da je tudi za odprt dialog z Rusijo, dokler bo Moskva spoštovala odločitev Ukrajincev za tesnejše povezovanje z Unijo. Odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča nove oblasti iščejo zaradi "množičnega umora miroljubnih državljanov", je sporočil notranji minister. Minister Arsen Avakov je dejal, da je za Janukoviča izdal zaporni nalog in da ga policijske enote iščejo z vsemi močmi. Dodal je, da so tiralico izdali tudi za nekaterimi Janukovičevimi sodelavci. Nekdanjega predsednika so sicer v nedeljo popoldne opazili na polotoku Krim, je dodal Avakov. Janukovič je zapustil Kijev in je na neznanem kraju nekje na vzhodu države, menda je bil nekaj časa v mestu Harkov. Nekateri mediji poročajo, da so ga ukrajinski organi ustavili na meji in mu preprečili namero, da bi pobegnil v Rusijo. Na vzhodu Ukrajine, v mestu Kerč na Krimu, so protestni shod priredili tudi zagovorniki odcepitve Krimskega polotoka od Ukrajine. Zbrani pred mestno hišo so vzklikali proruska gesla in želeli zamenjati ukrajinsko zastavo z rusko, vendar jim je župan to preprečil. Protestniki so nato nasilno obračunali z nasprotnikom odstavljenega predsednika Janukoviča. "Pripravljeni smo na dialog z Rusijo na novih, poštenih, enakopravnih in sosedskih temeljih, ki priznavajo evropsko izbiro Ukrajine, za katero upam, da bo potrjena na (predsedniških) volitvah 25. maja," je v televizijskem nagovoru poudaril Turčinov, ki so ga poslanci na položaj začasnega predsednika imenovali v soboto po Janukovičevi odstavitvi. Obljubil je oblikovanje "vlade narodnega zaupanja", ta naj bi bila sestavljena do torka, kot prvo nalogo te vlade pa izpostavil "obnovo nadzora ter javnega reda in miru" v državi. Napovedal je, da bo z ulic umaknili vse pripadnike posebnih enot in vojake, zagotovili mir ter preprečili nove žrtve in nasilje. Parlament bi lahko že danes glasoval o novem premierju. Nekdanja premierka Julija Timošenko, ki je v soboto v skladu z odločitvijo parlamenta zapustila zapor, se za to mesto ne bo potegovala. Med kandidati za premierski stolček izstopa predvsem vodja poslanske skupine Domovine Arsenij Jacenjuk. Več tisoč opozicijskih protestnikov ostaja na kijevskem Trgu neodvisnosti. Ashtonova prhitela v Kijev V Kijev je prišla visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton, ki bo razpravljala o podpori Unije trajni rešitvi politične krize in ukrepom za stabilizacijo gospodarskih razmer. EU od vseh v državi pričakuje odgovorno ravnanje, ki bi imelo za cilj zaščito enotnosti, suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti države, je sporočila Ashtonova. Trajna rešitev politične krize bi morala po njenem prepričanju vključevati ustavno reformo, oblikovanje nove vlade in zagotovitev pogojev za demokratične volitve. Da mora Ukrajina čim prej dobiti opravilno sposobno vlado in da je treba zavarovati njeno ozemeljsko celovitost, sta se v nedeljo strinjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Vladimir Putin, ki sta se pogovarjala po telefonu. Britanski minister za finance George Osborne pa je izjavil, da je Velika Britanija prek mednarodnih institucij, kot je Mednarodni denarni sklad (IMF) pripravljena tudi finančno pomagati Ukrajini. A. P. J., G. V. Novice In memoriam p. Ivan Tomažič torek, 25. 2. 2014 Zapustil nas je velik Slovenec, velik humanist, dobrotnik in raziskovalec korenin slovenskega naroda in njegove pradavne zgodovine p. Ivan Tomažič. V soboto, 22. februarja zjutraj je v Domu ostarelih občanov v Ilirski Bistrici v visoki starosti skoraj 95 let umrl p. Ivan Tomažič. Zapustil nas je velik Slovenec, velik humanist, dobrotnik in raziskovalec korenin slovenskega naroda in njegove pradavne zgodovine. Njegova duhovna zapuščina je neprecenljiva. Neprecenljiva pa je bila tudi njegova dobrodelna materialna skrb za rojake v Avstriji in tudi za nas vse v domovini, saj je iz lastnih sredstev zgradil slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pater Ivan Tomažič se je rodil 17. junija leta 1919 v Pregarjah v Brkinih v revni družini. Z 12 leti je moral v Rim, kjer končal gimnazijo in pričel s študijem teologije, ki pa jo je končal v Španiji, kamor je bil poslan z namenom, da ga obvarujejo nevarnosti vojne. Tam je bil tudi posvečen v duhovnika, redovnika klaretincev. Po koncu 2. svetovne vojne se je vrnil najprej v Rim, leta 1954 pa je bil premeščen na Dunaj, kjer deloval praktično vse do konca leta 2010. Njegovo osnovno poslanstvo je bilo biti duhovnik. To svoje krščansko poslanstvo je bilo osnova njegovega življenja, prav do zadnjega diha. Marsikdo je pri njem našel zavetje, bil deležen dobrega sveta in celo materialne podpore. Kot bolnišnični duhovnik je na Dunaju v zadnjih letih skrbel za več kot 1000 ostarelih in onemoglih v domu dunajske četrti Baumgarten. Ko je že bil upokojen pri več kot 80 letih je zbolel za rakom, a ga je pogumno in z vero v življenje premagal in ponovno prevzel duhovno oskrbo svojih varovancev. Duhovnik, ki ga naj bi ga pri duhovni oskrbi ostarelih nadomestil, namreč duševno ni bil kos tako zahtevni duhovniški službi, zlomil se je. In ker ni bilo drugega, ki bi zmogel opravljati zahtevno duhovniško oskrbo ostarelih, je moral skoraj 90 letni p. Tomažič ponovno prevzeti zahtevno poslanstvo. V njegovi zadnji čestitki lani za Božič pa mi je pisal, da upa, da pa bo lahko za Božič spet maševal, potem ko je bil že več tednov priklenjen na posteljo. Ta slaba vest me je presunila, saj je bil še par mesecev poprej tako vitalen. Na 13. Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru 4. julija lani v Ljubljani je je spregovoril Slovencem o svojem delu in poslanstvu in je na koncu govora s krepkim glasom pribil: »Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju«. To je bila njegova oporoka. S p. Tomažičem je odšel od nas zadnji od slavne trojice Matej Bor, Joško Šavli, Ivan Tomažič, ki so po več kot 100 letih obudili zanimanje za raziskovanje porekla slovenskega naroda, za odkrivanje naše avtohtonosti in naše najbolj zgodnje zgodovine, za »venetsko« teorijo. To je bilo pred več kot 30 leti pogumno dejanje. Tako kot je bila naša najnovejša zgodovina zadnjih 75 let prikrita, tudi potvorjena in zapovedana kot večna in nedotakljiva resnica, je bila enako tudi najbolj zgodna zgodovina Slovencev in Zakarpatska teorija o našem prihodu v 6. stoletju nekje iz Pripjatskih močvirij zapovedana in nedotakljiva. Ideološki in politični razlogi jugoslovanske verzije panslavizma in v soglasju z velikonemškimi pogledi na zgodovino Slovanov so narekovali domačim zgodovinskim in jezikoslovnim vedam smernice in okvirje v katerih lahko »znanstveno« raziskujejo, objavljajo in učijo o našem poreklu in zgodnji in manj zgodnji zgodovini naroda. Temu so se uprli Bor, Šavli in Tomažič in bili zato od priznanih zgodovinarjev, jezikoslovcev, sociologov in novinarjev zasramovani, oblateni, osmešeni kot šarlatani, paraznanstveniki in radikalni nacionalisti. Celo v tujini so blatili »venetsko teorijo« kot plod zafrustriranih nacionalistov, ki skušajo po koncu hladne vojne in po osamosvojitvi in padcu komunizma na silo in na šarlatanski način povzdigniti veljavo svojemu narodu. Danes lahko mirno trdimo, da p. Tomažič ni bil nikakršen nacionalist, bil je pa narodno zaveden Slovenec, ki pa je postavljal svoje trditve o avtohtonosti Slovencev na temelje takrat sodobne znanosti, to je na teorijo kontinuitete prof. Mario Alinei-a in Marcela Otteja. Ugotovitve današnje moderne populacijske in rodoslovne genetike in sodobnega jezikoslovja pa dajejo v veliki meri prav p. Tomažiču, ki se je zmotil le v času in kraju nastajanja korenin Slovencev, to je v lužiški kulturi žarnih grobišč. Tako znani avstrijski arheolog in jezikoslovec prof. Peter Anreiter ugotavlja, da so bile v železni dobi in še prej vse Vzhodne Alpe poseljene z enim samim indoevropskim ljudstvom, razdeljenim na številna plemena, ki pa niso bili Kelti. Za razliko od številnih drugih »venetologov« je p. Tomažič bil uspešen tudi pri branju kar nekaj venetskih napisov. Kdo danes še ne ve za »Osti jarej-ostani mlad« in za »Bog oša so višad- Bog je obšel to višavje«. V zadnjih letih od leta 2000 naprej je p. Tomažič vneto sodeloval v projektu »Korenine slovenskega naroda« in vse do leta 2010 je bil prisoten na vsaki konferenci z vsaj enim prispevkom.. Zadnjega je objavil l. 2010 na posvetu v Bovcu na temo » Slovenci: kdo smo in od kdaj smo tu« v organizaciji Gorniškega kluba »Dr. Henrik Tuma«. Pokojni p. Ivan Tomažič nam je zapustil dragoceno zapuščino in naša dolžnost je nadaljevati njegovo delo na raziskavah porekla Slovencev na znanstvenih temeljih in v širšem kontekstu raziskovanja porekla evropskih narodov in prvih poselitev Evrope. Lik p. Tomažiča nam bo za vzgled in v vzpodbudo pri naših prizadevanjih za uveljavitev spoznanja o avtohtonosti Slovencev na naših tleh. Zaslužil si je miren počitek v svoji predragi brkinski zemljici! »Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju«. Zadnji javni nastop pokojnega p. Ivana Tomažiča, 13. Vseslovensko srečanje v Državnem zboru, Ljubljana, 4. julija lani. (foto dr. Jože Rant st.) V imenu Gorniškega kluba, dr. Jože Rant, st. __________ Izjava Kulturnega foruma SDS ob smrti velikega Slovenca p. Ivana Tomažiča Ob smrti p. Ivana Tomažiča, velikega Slovenca, kulturnega in znanstvenega mecena, dobrotnika slovenskih študentov in znanstvenikov na Dunaju, za katere je tam zgradil domova Bled in Korotan, Kulturni forum SDS izreka iskreno in globoko sožalje. S hvaležnostjo se bomo spominjali moža, ki je vse življenje posvetil obstoju in vsestranskemu napredku Slovencev, zlasti koroških, ki nas je vedno gledal kot celoto, ne glede na državne meje. P. Ivan Tomažič ostaja trajni vzor nesebičnega služenja slovenstvu. Življenjsko pot je v svojem 95. letu sklenil klartinski pater Ivan Tomažič, dolgoletni duhovnik za Slovence na Dunaju. Po letu 1953 se je povezal s slovenskimi študenti iz Koroške in začel akcijo zbiranja denarja za gradnjo slovenskega doma Korotan, ki je nastajal med leti 1964 in 1966, pozneje je zgradil še študentski dom in ga poimenoval Koper. Oba domova je dolga leta tudi vodil, Korotan pa je postal prizorišče številnih predavanj in kulturnih prireditev. Za njegovo življenjsko delo ga je predsednik Republike Slovenije, pokojni dr. Janez Drnovšek v letu 2004 odlikoval z redom za zasluge za človekoljubna dejanja v dobro pomoči potrebnim. Pater Ivan Tomažič je spregovoril tudi na 13. Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru v Ljubljani julija 2013. Spregovoril je o slovenski prisotnosti v cesarskem mestu nekdaj in danes. Prispevek objavljamo v celoti. Cenjene gospe, spoštovani gospodje, lepo vas pozdravljam. Z velikim veseljem vam hočem povedati nekaj o naši slovenski preteklosti in sedanjosti. Nekaj, kar ostane zapisano kot moja življenjska pot, ki pa je v resnici en košček slovenske zgodovine. Začetek je na Primorskem. Rojen sem na Primorskem, v Brkinih leta 1919. Oče je umrl zaradi posledic vojne že leta 1924. Trije majhni otroci smo ostali brez očeta. Izredno vzorna mati je sama skrbela zanje, od katerih sem bil jaz najstarejši. Pri mojih dvanajstih letih je bilo potrebno misliti na bodočnost. Moja želja je bila duhovništvo, sredstev pa ni bilo. Pomagal nam je tržaški škofovski zastopnik za Slovence mons. Ukmar, ki nas je napotil h klaretincem, ki so imeli v Trstu župnijo. Sprejet sem bil, vendar sem moral v gimnazijo daleč blizu Rima. Po gimnaziji se je že slišala nevarnost II. svetovne vojne. Predstojniki so pametno poslali kandidate za bogoslovni študij v Španijo. Tam sem končal študij in bil posvečen za duhovnika. Časi pa so bili še nemirni, zato sem ostal v Španiji še eno leto približno in poučeval v javni šoli, dokler ni prišel klic, naj pridem v Rim. Tam sem ostal šest let in se trudil posebno z mladino, dokler ni prišel ukaz, naj se preselim na Dunaj, kjer sem ostal do svojih devetdesetih let. Pater Ivan Tomažič v Državnem zboru julija 2013 Pater Ivan Tomažič v Državnem zboru julija 2013 Pri vseh teh dogodkih, spremembah je bilo moje vprašanje, kje so Slovenci in kaj bom lahko storil za Slovence. V Španiji in v Italiji nisem imel prilike, da bi se ukvarjal s tem vprašanjem. Toliko bolj pa sem se začel interesirati za to v Avstriji. Pridružil sem se kmalu in nepretrgoma sodeloval s Svetovnim slovenskim kongresom. Nerešeno vprašanje je bilo za mene, kdo so Slovenci, od kod so prišli. V vseh pregledanih knjigah nisem našel pravega odgovora, zato sem sam začel iskati odgovor. Našel sem, da ni prav nič res, da so Slovenci prišli v 6. stoletju. Z nadaljnjo raziskavo sem spoznal, da so Slovenci domorodno ljudstvo, njihov jezik pa je nastal z mešanjem Venetov iz Lužiške kulture kulture, ki so širili svojo novo kulturo žarnih grobišč, posebno v naših krajih. Njihov jezik se je pomešal z jezikom takratnih naših daljnih prednikov, posebno v naših krajih. S tem je nastal nov jezik, slovenščina. Torej slovenščina je takrat nastala, ki je neobrnljivo dokazana s številnimi venetskimi napisi. To dognanje sem začel širiti v časopisih in knjigah s pomočjo študenta Jožka Šavlija in pisatelja Mateja Bora. Preplavil sem tako rekoč slovensko znanje z novimi spoznanji, s knjigami in številnimi časopisnimi članki. Od svojih knjig lahko citiram na primer prvo knjigo, da Veneti, naši davni predniki, ki je bila prevedena v nemščino in angleščino. Poleg več knjig in brošur naj omenim še dve od svojih brošur, Bog živi deželo pod Triglavom in pa druga v nemškem jeziku in še dve, verz o Magdaleni Gornik, v slovenščini in nemščini. Lahko bi omenil še več zbornikov in brošur vseh nas treh, da o časopisnih člankih niti ne govorimo. Tako se je širilo novo znanje o Slovencih in o njihovem začetku. Po dolgem času z devetdesetimi leti starosti sem si mislil, daje čas, da se vrnem na začetke. Potem, ko sem petinpetdeset let izvrševal svojo duhovniško službo v dunajskem domu za bolne in stare ljudi, imenovanem Baumgarten. Potem pa sem spoznal skoraj slučajno dom za starejše občane v Ilirski Bistrici, ki je tako lep, tako prijeten, tako odlično organiziran in voden, da lepšega si nisem predstavljal. Tukaj zdaj živim in je res imeniten prostor, da se človek odpočije in v miru preživi svoje zadnje dneve. Torej, kaj sem storil za Slovence? Kaj sem storil, povedal sem jim kdo so in sem jim zgradil sredi Dunaja odlični šestnadstropni dom Korotan. Torej, ne pozabite, povedal sem Slovencem kdo so, kaj je slovenski jezik in sem jim sezidal še dodatno šestnadstropni dom v središču Dunaja, ki je nekaj lepega, ki je spomin za vse naše čase. Dr. Jože Rant: In memoriam p. Ivanu Tomažiču Torek, 25 Februar 2014 17:27 4 Komentarjev E-pošta Natisni Dr. Jože Rant: In memoriam p. Ivanu Tomažiču Dr. Jože Rant: In memoriam p. Ivanu Tomažiču (foto: www.unzensuriert.at) V soboto, 22. februarja, zjutraj je v Domu ostarelih občanov v Ilirski Bistrici v visoki starosti skoraj 95 let umrl p. Ivan Tomažič. Zapustil nas je velik Slovenec, humanist, dobrotnik ter raziskovalec korenin slovenskega naroda in njegove pradavne zgodovine. Njegova duhovna zapuščina je neprecenljiva. Neprecenljiva pa je bila tudi njegova dobrodelna materialna skrb za rojake v Avstriji in tudi za vse nas v domovini, saj je iz lastnih sredstev zgradil slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pater Ivan Tomažič se je rodil 17. junija leta 1919 v Pregarjah v Brkinih v revni družini. Z 12 leti je moral v Rim, kjer končal gimnazijo in začel s študijem teologije, ki pa jo je končal v Španiji, kamor je bil poslan z namenom, da ga obvarujejo nevarnosti vojne. Tam je bil tudi posvečen v duhovnika, redovnika klaretincev. Po koncu 2. svetovne vojne se je vrnil najprej v Rim, leta 1954 pa je bil premeščen na Dunaj, kjer deloval praktično vse do konca leta 2010. Njegovo osnovno poslanstvo je bilo biti duhovnik. To krščansko poslanstvo je bilo osnova njegovega življenja prav do zadnjega diha. Marsikdo je pri njem našel zavetje, bil deležen dobrega sveta in celo materialne podpore. Kot bolniščnični duhovnik je na Dunaju v zadnjih letih skrbel za več kot 1.000 ostarelih in onemoglih v domu dunajske četrti Baumgarten. Ko je bil že upokojen, je pri več kot 80 letih zbolel za rakom, a ga je pogumno in z vero v življenje premagal in znova prevzel duhovno oskrbo svojih varovancev. Duhovnik, ki naj bi ga pri duhovni oskrbi ostarelih nadomestil, namreč duševno ni bil kos tako zahtevni duhovniški službi, zlomil se je. In ker ni bilo drugega, ki bi zmogel opravljati zahtevno duhovniško oskrbo ostarelih, je moral skoraj 90-letni p. Tomažič znova prevzeti zahtevno poslanstvo. V njegovi zadnji čestitki lani za božič pa mi je pisal, da upa, da pa bo lahko za božič spet maševal, potem ko je bil že več tednov priklenjen na posteljo. Ta slaba vest me je presunila, saj je bil še nekaj mesecev prej tako vitalen. Na 13. vseslovenskem srečanju v državnem zboru 4. julija lani v Ljubljani je govoril Slovencem o svojem delu in poslanstvu in je na koncu govora s krepkim glasom pribil: »Slovencem sem pokazal, od kdaj in od kod so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju.« To je bila njegova oporoka. S p. Tomažičem je odšel od nas zadnji od slavne trojice Matej Bor, Joško Šavli, Ivan Tomažič, ki so po več kot 100 letih obudili zanimanje za raziskovanje izvora slovenskega naroda, za odkrivanje naše avtohtonosti in naše najbolj zgodnje zgodovine, za »venetsko« teorijo. To je bilo pred več kot 30 leti pogumno dejanje. Tako kot je bila naša najnovejša zgodovina zadnjih 75 let prikrita, tudi popačena in zapovedana kot večna in nedotakljiva resnica, je bila tudi najzgodnejša zgodovina Slovencev in zakarpatska teorija o našem prihodu v 6. stoletju od nekod iz Pripjatskih močvirij zapovedana in nedotakljiva. Ideološki in politični razlogi jugosovanske verzije panslavizma in v soglasju z velikonemškimi pogledi na zgodovino Slovanov so narekovali domačim zgodovinskim in jezikoslovnim vedam smernice in okvire, v katerih lahko »znanstveno« raziskujejo, objavljajo in učijo o našem izvoru ter zgodnji in manj zgodnji zgodovini naroda. Temu so se uprli Bor, Šavli in Tomažič in bili zato od priznanih zgodovinarjev, jezikoslovcev, sociologov in novinarjev zasramovani, oblateni, osmešeni kot šarlatani, paraznanstveniki in radikalni nacionalisti. Celo v tujini so blatili »venetsko teorijo« kot plod zafrustriranih nacionalistov, ki skušajo po koncu hladne vojne ter po osamosvojitvi in padcu komunizma na silo in šarlatansko povzdigniti veljavo svojemu narodu. Danes lahko mirno trdimo, da p. Tomažič ni bil nikakršen nacionalist, bil pa je narodno zaveden Slovenec, ki je postavljal svoje trditve o avtohtonosti Slovencev na temelje takrat sodobne znanosti, to je na teorijo kontinuitete prof. Maria Alineija in Marcela Otteja. Ugotovitve današnje moderne populacijske in rodoslovne genetike ter sodobnega jezikoslovja pa dajejo v veliki meri prav p. Tomažiču, ki se je zmotil le v času in kraju nastajanja korenin Slovencev, to je v lužiški kulturi žarnih grobišč. Tako znani avstrijski arheolog in jezikoslovec prof. Peter Anreiter ugotavlja, da so bile v železni dobi in še prej vse Vzhodne Alpe poseljene z enim samim indoevropskim ljudstvom, razdeljenim na številna plemena, ki pa niso bili Kelti. V nasprotju s številnimi drugimi »venetologi« je bil p. Tomažič uspešen tudi pri branju kar nekaj venetskih napisov. Kdo danes še ne ve za »osti jarej - ostani mlad« in za »Bog oša so višad - Bog je obšel to višavje«. V zadnjih letih, od leta 2000 naprej, je p. Tomažič vneto sodeloval v projektu »Korenine slovenskega naroda« in vse do leta 2010 je bil navzoč na vsaki konferenci z vsaj enim prispevkom. Zadnjega je objavil leta 2010 na posvetu v Bovcu na temo »Slovenci: kdo smo in od kdaj smo tu« v organizaciji Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pokojni p. Ivan Tomažič nam je zapustil dragoceno zapuščino in naša dolžnost je nadaljevati njegovo delo pri raziskavah izvora Slovencev na znanstvenih temeljih ter v širšem kontekstu raziskovanja izvora evropskih narodov in prvih poselitev Evrope. Lik p. Tomažiča nam bo za zgled in spodbudo pri naših prizadevanjih za uveljavitev spoznanja o avtohtonosti Slovencev na naših tleh. Zaslužil si je miren počitek v svoji predragi brkinski zemljici! Dr. Jože Rant Tina Maze v ožjem izboru za športnega oskarja Zmagovalka bo znana 26. marca 26. februar 2014 ob 12:30 Kuala Lumpur - MMC RTV SLO/STA Slovenska šampionka Tina Maze je med šestimi izbrankami, ki se bodo potegovale za najprestižnejšo športno priznanje na svetu, laureus. Njene tekmice so nemška nogometašica Nadine Angerer, ameriška plavalka Missy Franklin, jamajška atletinja Shelly Ann Fraser Pryce, ruska skakalka v višino Jelena Isinbajeva in teniška igralka Serena Williams. Sezona 2012/2013 sezona presežkov Akademija laureus - nominacije so plod glasovanja svetovnih medijev - je ob imenu Tine Maze zapisala, da je slovenska smučarka poskrbela za eno najbolj neverjetnih sezon svetovnega pokala. Zmagala je v skupnem seštevku, hkrati pa še v seštevkih superveleslaloma, veleslaloma in kombinacije. Ob tem je na svetovnem prvenstvu osvojila zlato medaljo v superveleslalomu in srebro v kombinaciji. V letu 2013 je zabeležila enajst zmag, dosegla pa je še rekordno število točk v svetovnem pokalu (2414), največ stopničk doslej v eni sezoni (24) ter uvrstitev do petega mesta (31). Kandidatke iz nogometa, atletike, tenisa in plavanja Tudi njene tekmice imajo za seboj plodno leto 2013. Kapetanka nemške nogometne reprezentance Nadine Angerer je bila izbrana za nogometašico leta, 18-letna Missy Franklin je na svetovnem prvenstvu v Barceloni osvojila šest zlatih medalj, ob tem pa še naprej zavrača sponzorske pogodbe, saj želi ohraniti amaterski status na svoji šoli. Shelly-Ann Fraser-Pryce je Jamajki na svetovnem prvenstvu pritekla tri zlate medalje, Jelena Isinbajeva je postala svetovna prvakinja, Serena Williams pa je v letu 2013 zmagala na odprtem prvenstvu Francije ter ZDA in slavila še na osmih turnirjih WTA. Zmagovalka bo znana 26. marca na prireditvi v Kuala Lumpurju. Vrhunska konkurenca tudi med moškimi V moški konkurenci so nominiranci sprinter Usain Bolt (Jamajka), atlet na dolge proge Mo Farah (Velika Britanija), košarkar LeBron James (ZDA), teniški igralec Rafael Nadal (Španija), nogometaš Cristiano Ronaldo (Portugalska) ter dirkač formule 1 Sebastian Vettel (Nemčija). Lani so nagrade prejeli Usain Bolt, britanska sedmerobojka Jessica Ennis in evropska golfska ekipa. R. K. Prijavi napako Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 3,4 od 27 glasov Ocenite to novico! Sledi za letalom "Če je vlage v okoliškem zraku več, sledi letal vztrajajo dlje časa, se širijo in počasneje razkrojijo, saj na kristale dodatno primrzujejo molekule vodne pare iz okolice. Če pa je okoliški zrak suh, kondenzacijske sledi hitro izginejo oz. se posušijo, saj kristalčki sublimirajo. Zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini leta je torej odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi letala puščajo na nebu," namigovanja o dodajanju kemičnih substanc z namenom vplivanja na okolje oz. človeštvo zavračajo na Agenciji za okolje. Foto: EPA Žled je zaradi lege Slovenije, kjer se srečujeta vpliva celine in Sredozemlja, pri nas precej pogost pojav - najpogostejši je na prehodu med Notranjsko in Primorsko, pojavi pa se lahko tudi drugod. Foto: Mariša Bizjak/RTV SLO Kepanje, snežena kepa Domišljijo nekaterih je buril tudi pojav snežene kepe, ki se pod plamenom iz vžigalnika ne začne takoj tajati, ampak na površini počrni. Foto: EPA Dež Nekatere Slovence je zaskrbelo tudi, ko so po dežju opazili rumeno usedlino. Gre za puščavski prah, pojasnjujejo na agenciji. Foto: BoBo Ker letala zaradi varnega odvijanja prometa letijo na različnih višinah je povsem mogoče, da istočasno nekatera puščajo daljše, druga pa krajše sledi, saj so meteorološki pogoji na posameznih višinah pogosto različni. Foto: EPA Sorodne novice 6. februar 2014 Foto: "Zamrznjeni" prizori Slovenije, vkovane v led in sneg Dodaj v Facebook Kemične sledi na nebu? Arso: "Teorija zarote ni vzdržala kritične presoje" Agencija za okolje pojasnjuje nekaj naravnih vremenskih pojavov 1. marec 2014 ob 06:25, zadnji poseg: 1. marec 2014 ob 07:40 Ljubljana - MMC RTV SLO Zakaj sledi reaktivnih letal niso vedno enake? Je rumena usedlina po dežju nevarna? Je nenavadno, da je bil oklep žledu v Sloveniji tako močan? Zakaj se snežna kepa ne staja, ampak počrni? Po ledeni ujmi, s katero se je spopadla Slovenija, so se še okrepile številne "teorije zarote" o vremenskem dogajanju, ki naj ne bi bilo normalno, zato so se zdaj odzvali tudi na Agenciji za okolje RS (Arso). "V zadnjih tednih opažamo povečano dejavnost nekaterih posameznikov in skupin, ki z vremenom povezane naravne pojave razlagajo na popolnoma napačen in celo zavajajoč način. Tako početje pa lahko povzroča nemir in nelagodje ter po nepotrebnem povečuje občutek ogroženosti," so opozorili. Odločili so se, da bodo zato nekaj vremenskih pojavov razložili sami. Žled za Slovenijo popolnoma običajen pojav Poudarili so, da je žled zaradi lege Slovenije, kjer se srečujeta vpliva celine in Sredozemlja, pri nas precej pogost pojav - najpogostejši je na prehodu med Notranjsko in Primorsko, pojavi pa se lahko tudi drugje. Nastane takrat, ko je ozračje v spodnji plasti še preplavljeno s hladnim celinskim zrakom, v višinah pa k nam iznad Sredozemlja priteka toplejši zrak, so pojasnili. "Snežne padavine, ki nastajajo visoko v ozračju, pri padanju zaidejo v plast zraka s pozitivno temperaturo, se tam stajajo, nato pa padajo naprej proti tlom in zaidejo v okolje z negativno temperaturo. Dlje, ko padajo, bolj se podhladijo, deloma lahko tudi zmrznejo v leden dež. Ko pa podhlajena dežna kaplja naleti na oviro (različni predmeti, veje, žice …), tako rekoč v hipu primrzne in postopoma se ledena obloga na predmetih debeli," opisujejo na Arsu. Puščavski prah ni škodljiv Nekatere Slovence je zaskrbelo tudi, ko so po dežju opazili rumeno usedlino. Gre za puščavski prah, pojasnjujejo na agenciji. Iznad Sahare namreč najpogosteje potuje s pasatnimi vetrovi proti Atlantiku in Ameriki, ko severno Afriko doseže ciklonsko območje, pa lahko močni južni vetrovi ta prah zanesejo tudi proti severu, vse do območja Alp ali celo severneje. Ob padavinah se prah počasi izpira iz ozračja - če pri tleh sneži, je tak sneg rumenkast ali rdečkast, če pa dežuje, usedlino opazimo predvsem, ko se površina posuši in na njej ostane tanka plast prahu, pojasnjujejo. "Tak prah je pravzaprav naravno mineralno gnojilo in nikakor ni škodljiv," dodajajo. Kepa, ki se ne staja takoj Domišljijo nekaterih je buril tudi pojav snežene kepe, ki se pod plamenom iz vžigalnika ne začne takoj tajati, ampak na površini počrni. "Snežena kepa vsebuje več zraka kot vode. Ko se pod vplivom vročega plamena nekaj kristalov staja, preostali vežejo nase vodo in delujejo kot goba. Šele, ko je kepa popolnoma premočena z vodo, začne od nje pospešeno kapljati," so zapisali ob razlagi tega pojava. Počrnitev pa je posledica nepopolnega izgorevanja plinskega plamena, ko nastajajo saje, dodajajo. Strah pred zloglasnimi sledmi letal na nebu Zdi pa se, da teoretike zarot najbolj razburjajo zloglasne kemične sledi oz. "chemitrails" na nebu, ki jo nekateri uporabljajo kot analogno besedo kondenzacijskim sledem oz. "contrails". Na Arsu pojasnjujejo, da nekateri trdijo, da se kemijske od kondenzacijskih sledi razlikujejo po obstojnosti v ozračju in seveda po tem, da so jim namenoma dodane dodatne kemijske snovi z ne popolnoma jasnim namenom vpliva na podnebje oz. človeštvo. "V meteorološki srenji vlada prepričanje, da so sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, običajne kondenzacijske sledi, ki smo jim priča že, odkar obstaja reaktivni letalski promet," zagotavljajo na agenciji za okolje. S tem, da bi v gorivo namenoma dodajali kemijske snovi z namenom tvorbe umetnih oblakov, na Arsu, kot zatrjujejo, niso seznanjeni. Dodajajo, da je bila ta problematika že leta 2007 sprožena tudi v Evropskem parlamentu, a "teorija zarote ni vzdržala kritične presoje", poudarjajo. Vse je odvisno zgolj od relativne vlažnosti Pojasnjujejo, da reaktivna letala letijo na višini med 10 in 14 km, kjer je temperatura večinoma okoli -50 stopinj Celzija, ob izgorevanju letalskega goriva kerozina pa nastaja vroča zmes vodne pare, ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovodikov in delcev nečistoč. Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce in vodno paro, se pomeša med hladnejši okoliški zrak - ker ima zrak omejeno zmožnost sprejemanja vodne pare v plinasti obliki, se pri ohlajanju relativna vlaga hitro zviša in začnejo se izločati vodne kapljice oz. ledeni kristalčki, dodajajo. "Če je vlage v okoliškem zraku več, sledi letal vztrajajo dlje časa, se širijo in počasneje razkrojijo, saj na kristale dodatno primrzujejo molekule vodne pare iz okolice. Če pa je okoliški zrak suh, kondenzacijske sledi hitro izginejo oz. se posušijo, saj kristalčki sublimirajo. Zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini poleta je torej odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi letala puščajo na nebu," so zatrdili. Ker letala zaradi varnega prometa letijo na različnih višinah, je mogoče, da hkrati nekatera puščajo daljše, druga pa krajše sledi, saj so meteorološke razmere na posameznih višinah pogosto različne - običajno je več vlage v ozračju kakšen dan ali dva pred prihodom vremenske motnje, zato so tudi sledi letal takrat opaznejše, še dodajajo. Tina Hacler Še citata iz enega izmed forumov: "V prejšnjih stoletjih so pa američanke na metlah letale in nekaj stresale, kajne? Vprašajte se raje, kaj vse v zahtevi po lagodnem življenju VI pošiljate v 'luft'!" IN še: "Baje so tudi dinozavre pokončali chemtraili, nekje pa sem tudi zasledil, da menda ne živimo večno." Lepo razloženo. Tista oddaja na dobro jutro je bila iz strani rtvslo prava blamaža. Sem še pred koncem oddaje zamenjal kanal. Pravilno, da iz agencije za okolje niso prišli v studijo. Beseda o žledu, - januar, februar 2014 V reviji "Dom in svet" iz januarja leta 1900 so bile opisane podobne vremenske razmere na Notranjskem kot letos februarja (2014). Zakaj ta objava - naš planet je del vesolja in ravoj visokorazvitih bitij kaže na izjemno stabilnost Zemlje, njene atmosfere, same orbite planeta. A kljub stabilnosti občasno doživimo ekstremne ujme s povratno dobo 100 ali več let in takrat privrejo na dan vse mogoče špekulacije in tudi manipulacije. Zagotovo človek z razvojem tehnologij, potrošništvom ... znatno vpliva na ravnotežje na našem planetu, vsak izmed nas je del tega vpliva (promet, pretirano trošenje, posledično onesnaževanje, ...), a tudi same razlage tega vpliva trčijo na mejo zlorabe. Po spletu in e-pošti je krožilo ogromno nesmiselne e-pošte - o tem da nas posipavajo t.i. zahodni sovražniki, in da imamo zato žled, poplave, ... Zadeva bi bila smešna - lahko bi jo vzeli kot neslano šalo, ..., če se na nas ne bi obračali premnogi preplašeni državljani z vprašanji, če je to res - zakaj nič ne ukrepamo - zakaj agencija skriva podatke (celo grožnje s tožbami so letele na že tako preobremenjene strokovne sodelavce) ... Očitno imamo tako slabe šole, da še zmeraj večina ljudi ne loči šal ali pa zlorab, fikcije od realnosti in "podlasice" javnega mnenja to s pridom zlorabljajo. Je pa zelo pomenljivo - ko t. i. slovenska obramba proti toči z letali jalovo posipava oblake, da bi razbila nevihtne oblake s točo (v resnici jih lahko celo naredi) - takih pisem, prošenj in opozoril ne dobivamo (a bi bila ob nesmislu utemeljena) ... Nerazumevanje dogodkov v naravi se danes torej enako grobo zlorablja za primitivne ekonomske in politične cilje kot v starih "zlobnih temačnih" časih pred t. i. razsvetljenstvom ... Še citata iz enega izmed forumov: "V prejšnjih stoletjih so pa američanke na metlah letale in nekaj stresale, kajne? Vprašajte se raje, kaj vse v zahtevi po lagodnem življenju VI pošiljate v 'luft'!" IN še: "Baje so tudi dinozavre pokončali chemtraili, nekje pa sem tudi zasledil, da menda ne živimo večno." Vojna neizogibna? Ukrajina vpoklicala rezerviste Varnostni svet spominja na hladnovojne dni 2. marec 2014 ob 07:51, zadnji poseg: 2. marec 2014 ob 11:16 Kijev/Moskva/Washington/Bruselj/New York - MMC RTV SLO/STA Razmere na Krimu so čedalje bolj napete. Potem ko je svet federacije odobril prošnjo ruskega predsednika Putina o napotitvi ruskih vojakov v Ukrajino, je Ukrajina vpoklicala vse vojaške rezerviste, vojski pa dala navodilo, da mora biti v najkrajšem času pripravljena za boj. Ukrajinski svet za nacionalno varnost je že pred tem razglasil splošno mobilizacijo ter za pomoč pri "zagotavljanju varnosti Ukrajine" zaprosil ZDA in Veliko Britanijo. Ameriški predsednik Barack Obama je v soboto poklical ruskega kolega Vladimirja Putina, s katerim sta imela kar poldrugo uro dolg telefonski pogovor, med katerim je Obama ruskega kolega pozval, naj takoj umakne vojsko iz Ukrajine, in spet opozoril pred posledicami. V New Yorku je na isto temo zasedal Varnostni svet (VS) ZN-a. Putin odgovarja, da ima Rusija pravico zaščititi rusko skupnost na Krimu. Obama, ki ga opozicija v ZDA kritizira zaradi premajhne odločnosti v odnosih s Putinom, je že v petek Rusijo opozoril, da bo zaradi zasedbe ukrajinskega ozemlja trpela posledice, kar je ponovil tudi v soboto. Izrazil je veliko zaskrbljenost zaradi jasne kršitve ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z Ustanovno listino ZN-a in sporazumom z Ukrajino iz leta 1997 o vojaških oporiščih. "ZDA obsojajo rusko vojaško posredovanje v Ukrajini," je Putinu povedal Obama. Primerna pot je miren dialog Obama je Putina pozval, naj umakne vojsko v oporišča na Krimu in naj ne stori kaj podobnega drugje po Ukrajini. ZDA priznavajo globoke zgodovinske in kulturne vezi Rusije z Ukrajino in potrebo po zaščiti pravic ruske manjšine. "Če Rusijo skrbi položaj manjšine v Ukrajini, je primerna pot za to miren dialog z ukrajinsko vlado in z mednarodnimi opazovalci pod nadzorom VS-ja ZN-a ali OVSE-ja," je sporočila Bela hiša. Rusija, ki še vedno priznava odstavljenega Janukoviča, zavrača dialog z novo vlado v Kijevu. Obama je Moskvo pozval, naj nemudoma začne tak dialog, morda tudi z mednarodnim posredovanjem, pri katerem so ZDA pripravljene sodelovati. Putinu je dal jasno vedeti, da bo nadaljevanje kršitve ukrajinske suverenosti negativno vplivalo na položaj Rusije v mednarodni skupnosti. Britanski zunanji minister William Hague se bo danes v Kijevu sešel z novim ukrajinskim vodstvom na pogovorih ob napetih razmerah na Krimu. V Kijevu pričakujejo tudi grškega zunanjega ministra Evangelosa Venizelosa, čigar država ta čas predseduje EU-ju. Zaradi razmer v Ukrajini se bodo na izrednem zasedanju sestali veleposlaniki članic Nata, predvideno pa je tudi srečanje z veleposlanikom Ukrajine pri Natu. Visoka zunanja predstavnica Catherine Ashton bo Kijev obiskala v ponedeljek, kjer se bo sešla s predstavniki prehodne vlade. V Bruslju pa naj bi se na izrednem zasedanju zbrali zunanji ministri članic EU-ja. Okrnjen vrh G8? ZDA bodo nadaljevale posvetovanja z zavezniki in prekinile priprave na udeležbo na vrhu G8 junija v Sočiju. "Ruske kršitve mednarodnega prava bodo vodile v večjo politično in gospodarsko osamo," je zagrozil Obama in napovedal posvetovanja z zavezniki in z IMF-om o bistvenem svežnju pomoči ukrajinski vladi. VS je v soboto, po številnih posvetovanjih o položaju v Ukrajini le zlomil odpor ruskega veleposlanika Vitalija Čurkina in opravil kratko izredno javno sejo z nastopi štirih predstavnikov stalnih članic VS-ja in predsedujoče veleposlanice Luksemburga. Čurkin je osamljen branil postopke svoje države pred kritikami veleposlanikov Ukrajine, ZDA, Velike Britanije in Francije. Ukrajinski veleposlanik Jurij Sergejev, ki se je pred tednom dni iz lojalnega pripadnika nekdanjega predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča čez noč spremenil v enega njegovih najostrejših kritikov, je Rusijo obtožil kršitve ozemeljske celovitosti države, vojaške invazije in in okupacije ključnih točk na polotoku Krim s 15.000 vojaki, poroča STA. Sergejev je povedal, da Rusija zavrača dvostranske pogovore z novo ukrajinsko vlado in surovo krši vsa temeljna načela Ustanovne listine ZN. "VS pozivamo, naj stori vse, da ustavi agresijo Rusije. Ruske enote so nezakonito stopile na ukrajinsko ozemlje in njihovo število se iz ure v uro povečuje. Vse članice ZN pozivamo, da izkažejo solidarnost z Ukrajino za zaščito suverenosti in ozemeljske celovitosti države," je dejal Sergejev. "Zakaj je bilo tega treba?" Zahodne države so hotele odprto zasedanje VS-ja, zato da bi Rusija pojasnila, kaj pravzaprav počne v Ukrajini. Čurkin je razlagal, da so nove oblasti v Kijevu začele izvajati korake za destabilizacijo lokalnih oblasti na Krimu, zato se je Rusija odločila zaščititi prebivalstvo. Svoj nastop je porabil za vrsto vprašanj v smislu, "zakaj je bilo tega treba?", in navedel nasilje po legitimni odločitvi Janukovičeve vlade, da zavrne sporazum z EU-jem. Nato je zunanje ministre EU-ja, ki so pred tednom dni posredovali med Janukovičem in tedanjo opozicijo, obtožil spodbujanja nemirov in kršitve sporazuma 21. februarja, ki je predvideval, da Janukovič ostane na oblasti do predčasnih volitev decembra letos. Francoski veleposlanik Gerard Araud ga je prijazno opomnil, da se sklicuje na sporazum, ki ga Rusija ni hotela podpisati. Na zasedanju, ki je obudilo spomine na podobna soočenja med sovjetskim veleposlanikom Valerijanom Zorinom in ameriškim kolegom Adlaijem Stevensom v času kubanske raketne krize, je Powerova na Čurkinove besede odgovorila, da so dejanja glasnejša od besed. "Ruska duma je danes zjutraj avtorizirala uporabo vojaške sile v Ukrajini. To je nevarno in destabilizirajoče. Posredovanje nima pravne osnove in krši rusko zavezo za nedotakljivost ozemeljske celovitosti Ukrajine. Čas je, da se rusko posredovanje v Ukrajini konča," je dejala Powerova. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pred sejo Varnostnega sveta izrazil globoko zaskrbljenost nad poslabšanjem položaja in telefoniral ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Njegov tiskovni predstavnik Martin Nesirky je dejal, da je generalni sekretar ZN-a pozval k takojšnji obnovi miru in neposrednega dialoga med vpletenimi za rešitev krize. Prav tako je ponovil poziv k ohranitvi neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Ban danes potuje v Ženevo, kjer se bo sešel s svojim posebnim odposlancem Robertom Serryjem, nekdanjim veleposlanikom Nizozemske v Ukrajini. Lokalne proruske oblasti Serryju niso dovolile obiska pokrajine in je zavil proti Ženevi. L. D., K. S. Torej, narod se na podlagi naravnega prava upre tiranskemu voditelju, sosednja država pa ji napove vojno, ker se a) ne strinja z novo oblastjo in b) za zaščito svoje manjšine v neki regiji? Kot Hitler - ko je pred II. vojno zasedel Češko, Hitler je tudi imel olimpijske igre tako kot Putin. Mineva 100 let od vojne. A bo prevladala pamet. Opotekanje med vojno in mirom Ruska in ukrajinska vojska v polni pripravljenosti 2. marec 2014 ob 11:20, zadnji poseg: 2. marec 2014 ob 11:24 Kijev/Moskva - MMC RTV SLO Rusija in Ukrajina sta začeli kopičiti vojaške enote, mednarodna skupnost pa z nelagodjem opazuje razvoj dogodkov. Ukrajina je vpoklicala vse rezervne pripadnike vojske. Ob tem so z ukrajinskega obrambnega ministrstva sporočili, da je ruska vojska zasegla orožje v radarskem oporišču in pomorskem učnem centru v bližini mesta Sudak na Krimu, tamkajšnje osebje pa pozvala, naj sodeluje z zakonitimi oblastmi na polotoku. Orožje, med drugim puške, pištole in naboje naj bi odpeljali neznano kam. Ruski vojaki naj bi zasegli tudi orožje v ukrajinskem pomorskem oporišču v Sevastopolu, kjer ima svoje oporišče tudi ruska črnomorska mornarica, poroča Radio Slovenija. Poročamo tudi Vojna neizogibna? Ukrajina vpoklicala rezerviste Ukrajinska vojska je v polni pripravljenosti, če bi Rusija morebiti kršila njeno suverenost, mednarodna skupnost pa poziva Rusijo, naj umakne svoje sile spet v črnomorska oporišča. Zaradi intenzivnega in razpršenega dogajanja MMC ponuja nekoliko bolj zgoščeno in olajšano spremljanje dogodkov v spodnji aplikaciji. Vsebino ustvarjamo v redakciji MMC, kolegice in kolegi RTV SLO ter uporabnice in uporabniki družbenih omrežij. To je čisti ruski fašizem. Putinu se je totalno zmešalo, ali pa si spet kupuje volitve-glede na neprljubljenost doma. Obama in Putin sta se po telefonu pogovarjala uro in pol Ukrajinci mobilizirajo svojo vojsko, svet svari Putina Avtor: Gregor Pavšič, STA Ameriški predsednik Barack Obama je z Vladimirjem Putinom opravil kar uro in pol dolg telefonski pogovor, med katerim je Obama ruskega kolega pozval naj takoj umakne vojsko iz Ukrajine. 89OCENA: +3POŠLJI Share Ukrajinske oblasti so ukazale mobilizacijo vseh razpoložljivih enot. Na Krimu naj bi bilo po ukrajinskih navedbah že 15 tisoč ruskih vojakov, uradna Rusija tega še ni potrdila. Ukrajinske oblasti so ukazale mobilizacijo vseh razpoložljivih enot. Na Krimu naj bi bilo po ukrajinskih navedbah že 15 tisoč ruskih vojakov, uradna Rusija tega še ni potrdila. Ukrajina začela mobilizirati svojo vojsko, Medvedjev odgovornost za morebitno uporabo sile pripisuje Ukrajini Ruski premier Dmitrij Medvedjev je v sobotnem telefonskem pogovoru z ukrajinskim premierjem Arsenijem Jacenjukom poudaril, da je odgovornost za morebitno uporabo sile na Krimu na Ukrajini. Ukrajinska vojska je že v soboto razglasila stanje polne pripravljenosti, danes pa naj bi tudi že začela mobilizacijo rezervistov. Medvedjev je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass povedal Jacenjuku, da je interes Rusije ohraniti stabilne in prijateljske odnose z Ukrajino. "Hkrati je poudaril, da si Rusija pridržuje pravico do zaščite legitimnih interesov ruskih državljanov in vojakov, ki so nameščeni v avtonomni republiki Krim. V pogovoru je Medvedjev tudi izpostavil odgovornost ukrajinskih predstavnikov, če bodo sprejete kakšne nezakonite odločitve glede uporabe sile proti ruskim državljanom," so sporočili iz kabineta ruskega premierja. Jacenjuk je sicer po pogovoru z Medvedjevom menil, da Moskva ne bo sprožila vojaške ofenzive, saj bi to pomenilo vojno in konec vseh odnosov med državama. Potem ko je ruski parlament v soboto dal zeleno luč predsedniku Vladimirju Putinu za uporabo vojske v Ukrajini, je začasni ukrajinski predsednik Aleksander Turčinov sporočil, da je ukrajinska vojska v stanju pripravljenosti. Ukrajinski svet za nacionalno varnost pa je danes ukazal tudi splošno mobilizacijo. Obama: ZDA obsojajo rusko vojaško posredovanje v Ukrajini Barack Obama je z Vladimirjem Putinom opravil uro in pol dolg telefonski pogovor. Barack Obama je z Vladimirjem Putinom opravil uro in pol dolg telefonski pogovor. Obama, ki ga opozicija v ZDA kritizira zaradi premajhne odločnosti s Putinom, je že v petek Rusijo opozoril, da bo zaradi zasedbe ukrajinskega ozemlja trpela posledice, kar je ponovil tudi v soboto. Izrazil je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi jasne kršitve ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z Ustanovno listino ZN in sporazumom z Ukrajino iz leta 1997 o vojaških bazah. "ZDA obsojajo rusko vojaško posredovanje v Ukrajini," je Putinu povedal Obama. Obama je Putina pozval naj umakne vojsko nazaj v oporišča na Krimu in ne stori kaj podobnega drugje po Ukrajini. ZDA priznavajo globoke zgodovinske in kulturne vezi Rusije z Ukrajino in potrebo po zaščiti pravic ruske manjšine. "Če Rusijo skrbi položaj manjšine v Ukrajini, je primerna pot za to miren dialog z ukrajinsko vlado in z mednarodnimi opazovalci pod nadzorom VS ZN ali OVSE," je sporočila Bela hiša. EPP poziva Putina, naj ne začenja vojne v Ukrajini Evropska ljudska stranka (EPP), največja politična skupina v Evropskem parlamentu, je ostro obsodila najnovejše dogajanje v Ukrajini in pozvala ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj ustavi krepitev ruske vojske na ukrajinskem ozemlju. "Grozno je, da bi Rusija uporabila svojo vojaško silo in kršila ozemeljsko celovitost neodvisne države, kot je Ukrajina," sta v sporočilu za javnost zapisala predsednik EPP Joseph Daul in predsedujoči odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve Elmar Brok. "Provokativne akcije Rusije predstavljajo tveganje za vojaško soočenje in nedoumljivo prelivanje krvi," sta dodala in poudarila, da je "invazijo Ukrajine" treba takoj ustaviti. Rusijo sta pozvala, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti, in izrazila podporo novi ukrajinski vladi na čelu s premierjem Arsenijem Jacenjukom. "Danes Ukrajina potrebuje mir, spravo in osredotočanje na premostitev hudih ekonomskih težav. Ne potrebuje vojaškega konflikta, ki ga netijo geopolitične ambicije njene vzhodne sosede," so še zapisali v EPP. Kerry opozarja Moskvo, da ogroža regionalno varnost Ameriški zunanji minister John Kerry je ponoči opozoril Moskvo, da ogroža mir in varnost v regiji. Ameriški zunanji minister John Kerry je ponoči opozoril Moskvo, da ogroža mir in varnost v regiji. Ameriški zunanji minister John Kerry je ponoči opozoril Moskvo, da ogroža mir in varnost v regiji, ko namešča svoje sile v Ukrajini. Opozoril jo je tudi, da bo to močno škodovalo ameriško-ruskim odnosom. Ruskega kolega je poklical tudi ameriški obrambni minister Chuck Hagel in posvaril, da Moskva krši svoje mednarodne obveznosti. "Če ne bo prišlo do takojšnjih konkretnih ukrepov Rusije za zmanjšanje napetosti, bodo posledice za ameriško-ruske odnose in za ruski položaj v mednarodni skupnosti zelo daljnosežne," je Kerry zapisal v izjavi za javnost. Dejanja Moskve niso le v nasprotju z mednarodnimi dogovori, ampak tudi "grožnja miru in varnosti Ukrajine in širše regije," je še zapisal ameriški državni sekretar. Priznal je, da je Rusija lahko zaskrbljena zaradi političnih dogodkov v Ukrajini. "Od prvega dne jasno zatrjujemo, da priznavamo in spoštujemo ruske vezi z Ukrajino in njeno zaskrbljenost zaradi ravnanja z etničnimi Rusi. Vendar se je teh skrbi treba lotiti na način, ki ne krši suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, na način, da se neposredno pogovarja z ukrajinsko vlado," je dejal Kerry. Varnostni svet ZN le zasedal Članice ZN so od Rusije zahtevale pojasnila, kaj pravzaprav počnejo v Ukrajini. Članice ZN so od Rusije zahtevale pojasnila, kaj pravzaprav počnejo v Ukrajini. Varnostni svet je v soboto, po številnih posvetovanjih o položaju v Ukrajini, le zlomil odpor ruskega veleposlanika Vitalija Čurkina in opravil kratko izredno javno sejo z nastopi štirih predstavnikov stalnih članic VS ter predsedujoče veleposlanice Luksemburga. Čurkin je osamljen branil postopke njegove države pred kritikami veleposlanikov Ukrajine, ZDA, Velike Britanije in Francije. Ukrajinski veleposlanik Jurij Sergejev, ki se je pred tednom dni iz lojalista nekdanjega predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča čez noč spremenil v enega najostrejših kritikov, je Rusijo obtožil kršitve ozemeljske celovitosti države, vojaške invazije in in okupacije ključnih točk na polotoku Krim s 15.000 vojaki. Zahodne države so hotele odprto zasedanje VS zato, da Rusija pojasni kaj pravzaprav počne v Ukrajini in Čurkin je razlagal, da so nove oblasti v Kijevu začele s koraki za destabilizacijo lokalnih oblasti na Krimu in Rusija se je odločila zaščititi prebivalstvo. Svoj nastop je porabil za vrsto vprašanj v smislu "zakaj je bilo tega treba?" in navedel nasilje po legitimni odločitvi Janukovičeve vlade, da zavrne sporazum z EU. Današnje grožnje iz Moskve proti suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, podkrepljene s premiki vojaštva, vzpostavljajo po koncu hladne vojne najnevarnejšo situacijo v Evropi in vzbujajo več kot resno zaskrbljenost. Ukrajinsko ljudstvo je v več mesečnem pogumnem boju proti režimu predsednika Janukoviča, v katerem je izgubilo življenje veliko nedolžnih ljudi, dokazalo, da želi svojo prihodnost graditi na vrednotah, na katerih temelji Evropska unija in na katerih smo tudi Slovenci leta 1991 zasnovali samostojno državo. Ukrajinci pripravljeni na obrambo svojega ozemlja Ruska in ukrajinska vojska v polni pripravljenosti 2. marec 2014 ob 11:20, zadnji poseg: 2. marec 2014 ob 16:37 Kijev/Moskva - MMC RTV SLO/STA/Reuters Ukrajina je po razglasitvi splošne mobilizacije sporočila, da se je pripravljena sama braniti proti Rusiji, a bo prosila za tujo pomoč v primeru razširitve ruskih vojaških aktivnosti. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je dejal, da je njegova država na robu katastrofe in obtožil Rusijo, da je Ukrajini napovedala vojno. Poročamo tudi Vojna neizogibna? Ukrajina vpoklicala rezerviste Z ukrajinskega obrambnega ministrstva sporočili, da je ruska vojska zasegla orožje v radarskem oporišču in pomorskem učnem centru v bližini mesta Sudak na Krimu na jugu Ukrajine, tamkajšnje osebje pa pozvala, naj sodeluje z zakonitimi oblastmi na polotoku. Orožje, med drugim puške, pištole in naboje naj bi odpeljali neznano kam. Ruski vojaki naj bi zasegli tudi orožje v ukrajinskem pomorskem oporišču v Sevastopolu, kjer ima svoje oporišče tudi ruska črnomorska mornarica. Ukrajinski veleposlanik pri ZN-u Jurij Sergejev je dejal, da so se sposobni in tudi pripravljeni sami braniti proti Rusiji. A če se bodo razmere zaostrile in bodo Rusi povečali število svojih sil, bodo seveda zaprosili za vojaško in drugo pomoč. "Rusi si izmišljujejo" Začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov je dejal, da Rusija ni imela nobenega razloga za "to dejanje agresije", potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin od ruskega parlamenta dobil dovoljenje za uporabo sile na ukrajinskem ozemlju. "Vse izjave o ogroženosti ruskih državljanov ali rusko govorečih Ukrajincev so izmišljene," je dejal Turčinov. Kljub temu, da je ukrajinska vojska razglasila splošno mobilizacijo, do zdaj ni bilo opaziti kakih premikov ukrajinske vojske izven vojašnic. Za zaprtimi vrati sestal tudi ukrajinski parlament, vrhovna rada. Poslanci so pozvali mednarodno skupnost, naj zagotovi ozemeljsko celovitost Ukrajine v skladu z budimpeškim memorandumom iz leta 1994. Protestniki v Ljubljani: "Putin, roke stran od Ukrajine" Shod za mir v Ukrajini 4. marec 2014 ob 18:27, zadnji poseg: 4. marec 2014 ob 20:15 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V Ljubljani so se pred ruskim veleposlaništvom zbrali protestniki, ki so pozivali k miru v Ukrajini, Rusiji pa sporočali, naj se vzdrži rožljanja z orožjem. Po besedah organizatorjev se je pred veleposlaništvom na mirnem protestu zbralo okoli 60 ljudi, večinoma v Sloveniji živečih Ukrajincev, ki so protestirali proti vojni in protiukrajinski propagandi v Rusiji. Nekaj je bilo tudi Slovencev in Rusov, med njimi ena izmed pobudnic shoda, Anna Golcova, ki sicer v Sloveniji živi že 15 let. Protestniki so nosili transparente, na cesti prižgali nekaj sveč in med drugim vzklikali: "Roke stran od Ukrajine!" "Glavni namen protesta je proti ruski vojski na Krimu in podpora Ukrajini kot samostojni suvereni državi. Smo proti vmešavanju Rusije v tuje zadeve in vmešavanju Putina v notranjo politiko Ukrajine," je še povedala Golcova za MMC. Poziv k protestom je potekal prek Facebooka in drugih družbenih spletnih omrežij. Pripravili so tudi poziv Ukrajincev po svetu v angleščini, v katerem pozivajo vse Ukrajince, naj se soglasno izrečejo proti vojni, to, kar se dogaja na Krimu, pa označili za "bolečino tako Ukrajincev kot Rusov". "Najprej Čečenija, nato Gruzija, zdaj Ukrajina" Ina, ena izmed protestnic, je poudarila, da so se zbrali, da izrazijo protest proti okupaciji Ukrajine, ki poteka na Krimu, in hkrati opozorijo na možnost, da se ta razširi na vzhod države. Na ruski televiziji je tudi močna protiukrajinska propaganda, in o tem ne morejo molčati. "Nismo za vojno, nismo proti Rusom," je še dodala. Protestnica Tatjana je med drugim dejala, da so javni shod pripravili tudi zato, da se jim pridružijo Slovenci, ki o tem razmišljajo in ne morejo opazovati od daleč. Če pogledamo zgodovino, se je najprej zgodila Čečenija, nato Gruzija, zdaj Ukrajina, vprašanje pa je, kdo bo naslednji, je še opozorila Tatjana. V Ukrajini, ki je veljala za žitnico Sovjetske zveze, je želel Stalin ustvariti pogoje lakote in tako zlomiti narodno prebujanje Ukrajincev, ki se je začelo v letu 1920. Hkrati so ljudem prepovedali, da bi zapustili svoje domove. Po oceni ukrajinske strani je na višku holodomora na dan umrlo 25.000 ljudi. Skupno je holodomor terjal življenje od 20 do 25 odstotkov prebivalstva takratne Ukrajine. Za ukrajinsko stran je holodomor genocid, katerega dejanski namen je bilo uničenje ukrajinskega naroda. Ko je več milijonov Ukrajincev umrlo v lastni domovini, so oblasti takratne SZ na izpraznjena območja v Ukrajini naselile več deset tisoč družin iz Rusije, Belorusije in drugih predelov takratne SZ. Do konca leta 1933 so tako v Ukrajino preselili več kot 117.000 ljudi. Holodomor je spremljala tudi politična represija stalinističnega režima proti Ukrajincem. Število aretiranih v Ukrajini je bilo tako leta 1932 za 2,5-krat večje, leta 1933 pa štirikrat večje v primerjavi z letom 1929. Leta 1933 so zabeležili rekordno število aretiranih, skoraj 125.000. Ukrajina je v slabem ekonomskem stanju zgolj in samo zaradi Rusije. Latvija, Litva, Estonija, Češka, Poljska itd. so se še pravi čas rešile iz komunističnega jarma. Tudi mi smo se rešili a srce mnogih pri nas še vedno bije za komunizem, zato ne napredujemo in smo razdeljeni. Kar nekaj Rusov v Sloveniji je danes protestiralo v podporo Ukrajincev, ki jim privoščijo enake možnosti, kot so jih imeli sami v Sloveniji. Večina forumašev jih ima za zaslepljence. Ne vem ali bi se smejal, ali jokal. Janša: Da Nato ni ponudil članstva Gruziji in Ukrajini, je bila zgodovinska napaka Kongres EPP-ja 6. marec 2014 ob 21:44, zadnji poseg: 6. marec 2014 ob 22:02 Dublin - MMC RTV SLO/STA Neuspešna tranzicija spodkopava reformne napore in ohranja postkomunistične in proruske sile na čelu nekaterih držav EU-ja, kar predstavlja veliko varnostno tveganje, meni Janez Janša. Poleg gospodarske in energetske krize se EU dandanes spoprijema z več strateškimi izzivi, je poudaril Janša na kongresu Evropske ljudske stranke (EPP) v Dublinu. Med njimi je vzhodno sosedstvo EU-ja, kjer se šest držav želi pridružiti EU-ju in Natu. "Soseda teh držav je Rusija, kjer se njeni voditelji še vedno nostalgično spominjajo imperija Sovjetske zveze. Ta izziv je zdaj v središču pozornosti, saj je varnostna tveganja pripeljal pred naša vrata," je povedal Janša o krizi v Ukrajini. Po njegovih besedah se Unija z ukrajinsko krizo zdaj ne bi ukvarjala, če ne bi predolgo tolerirala zlorab človekovih pravic, moči in upočasnila širitve ter če "na vrhu Nata v Bukarešti leta 2008 ne bi Rusiji dali de facto možnosti veta na širitev zveze", je prepričan. "Akcijski načrt za članstvo bi morali takrat ponuditi Gruziji in Ukrajini. Tega nismo storili in to je bila zgodovinska napaka. Zdaj smo soočeni s posledicami," je zatrdil Janša. Kot izziv Unije je omenil še domnevno neuspešno tranzicijo v nekaterih postkomunističnih državah. "Neuspešna tranzicija spodkopava napore po reformah in ohranja močne postkomunistične in proruske sile v vodstvih držav članic EU-ja in Nata. To pa je dandanes veliko varnostno tveganje," je dejal Janša. V Dublinu sicer trenutno poteka dvodnevni kongres EPP-ja pred evropskimi volitvami konec maja, na katerem bodo zbrali svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. A. Č. Po dolgem času se strinjam z Janšo. Res pa je tudi, kakor je bilo rečeno v Tarči, da je bilo Rusom (Gorbačovu) ob padcu berlinskega zidu obljubljeno, da se NATO ne bo širil na Vzhod. Pa se je in se še. Je pa res - da Rusija postaja vse bolj podobna tretjemu rajhu. Srbski četniki so že na polotoku Krim in se bojujejo skupaj z Rusi proti Ukrajincem. Na polotok na jugu Ukrajine je odpotovala skupina petih pripadnikov srbskega četniškega gibanja. Sami zatrjujejo, da se niso prišli boriti, ampak moralno podpreti etnično rusko prebivalstvo. "Še vedno obstaja upanje, da bomo na neki točki prišli do dogovora po dialogu, ki ga naši partnerji, hvala Bogu, še niso zavrnili," je dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov, ki upa, da še ni in ne bo prišlo do nove hladne vojne. Globalni vladarji so se malo zakalkulirali pri Kitajski, tako da so prisiljeni delati kompromise. Digitalno listanje po Trubarjevih knjigah V Memmingenu objavil digitalizirana Trubarjeva dela 7. marec 2014 ob 19:29, zadnji poseg: 7. marec 2014 ob 20:04 Memmingen - MMC RTV SLO/STA V mestnem arhivu v Memmingenu so ob dnevu arhivov izpolnili obljubo in v digitalni obliki objavili tri dela Primoža Trubarja – Katekizem, Artikule in pred nedavnim najden drugi izvod Cerkovne ordninge. Gre za drugi, najstarejši ohranjen izvod Trubarjeve Cerkovne ordninge, prvega so hranili v dresdenski knjižnici, a je bil med drugo svetovno vojno uničen. Do odkritja v arhivu v nemškem mestu je za edinega ohranjenega veljal izvod, ki ga hranijo v Vatikanu in ga je leta 1971 odkril Jože Markuža. Po delih Primoža Trubarja, ki jih je na spletu objavil mestni arhiv v Memmingenu, lahko listate tukaj. Digitalna objava zdaj strokovnjakom omogoča neposreden vpogled v eno izmed najpomembnejših originalnih knjižnih izdaj v slovenskem jeziku. Cerkovno ordningo je oktobra lani po naključju odkril raziskovalec zgodovinskih pravnih dokumentov Ulrich Dieter Oppitz. Minister za kulturo Uroš Grilc si je decembra lani izvod pomembnega dela v Memmingenu tudi ogledal. Srečal se je tudi z županom mesta Ivom Holzingerjem in mu predal pismo o nameri, da bi Slovenija odkriti izvod odkupila, saj ta za slovensko kulturo predstavlja neprecenljivo delo. Prvi cerkveni red protestantov v avstrijskih deželah Trubarjeva Cerkovna ordninga, knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki obravnava osnovna vprašanja teologije, bogoslužja, cerkvene organizacije, evangeličanskega prava in šolstva, je izšla septembra leta 1564 v Tübingenu. Izid dela, ki velja za prvi cerkveni red protestantov v avstrijskih deželah, so spremljale številne ovire, izšlo pa je v od 300 do 400 izvodih. Po vsebini sodi med najpomembnejša avtorska dela slovenske reformacije, lahko bi jo imenovali tudi prvi pravni spomenik v slovenskem jeziku. Pahor: Edino merilo je bila najbolj kakovostna izbira Predstavitev novega vodstva KPK-ja 7. marec 2014 ob 13:23, zadnji poseg: 7. marec 2014 ob 19:51 Ljubljana - MMC RTV SLO "Pričakovanja javnosti so visoka. Ali jih bo novi senat KPK-ja uspel izpolniti, bomo lahko docela ocenili šele, ko bo začel opravljati svoje delo," je ob predstavitvi novega vodstva KPK-ja povedal predsednik republike Borut Pahor. Predsednik republike Borut Pahor je predstavil novo vodstvo KPK-ja, ki ga je imenoval v četrtek. Novi predsednik KPK-ja bo odvetnik iz Murske Sobote Boris Štefanec. Njegova namestnika sta postala nekdanji kriminalist Jurij Ferme in uslužbenec KPK-ja ter nekdanji obveščevalec Sove Darko Stare. Predsednik Pahor je pojasnil, da v prvem krogu, v katerem se je prijavilo 55 kandidatov za predsednika KPK-ja, ni bil nobeden izmed njih ocenjen kot primeren kandidat. V drugem krogu, v katerem se je prijavilo 13 kandidatov, pa je izbirna komisija ocenila, da je za predsednika KPK-ja primeren le en sam kandidat. Na vprašanje, zakaj med vodstvom KPK-ja ni več nobene ženske, čeprav je bilo ustreznih nekaj kandidatk, je Pahor povedal, da si je prizadeval, da bi izbral najboljše in pri tem ni gledal na spol. "Edino merilo je bila najbolj kakovostna izbira," je opozoril. Pahor je še povedal, da sta si z ministrom Virantom prizadevala, da bi novo vodstvo KPK-ja dobilo ustreznejše pogoje za opravljanje svojega dela, tudi s spremembami zakonodaje na tem področju. Tako je skupini uglednih pravnih strokovnjakov že posredoval novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s prošnjo, da ga ustavnopravno in mednarodnopravno primerljivo ocenijo in po potrebi dopolnijo. "Novi senat mora čutiti dodatno odgovornost za svoje delo," je še povedal Pahor. Novi predsednik KPK-ja je velika neznanka Vsi trije člani novega vodstva so bili sicer bolj kot ne redkobesedni oziroma nameravajo svoje delovne načrte natančneje pojasniti 31. marca, ko bodo formalno prevzeli posle od prejšnjega vodstva protikorupcijske komisije. 60-letni Štefanec, sicer relativno neznan odvetnik, ima sicer dolgo kariero v pravosodju, saj je bil državni tožilec in sodnik temeljnega sodišča v Murski Soboti, ki ga je leta 1992 razrešila tedanja skupščina RS. Nato pa je bil skoraj 22 let odvetnik. Prav tako v poosamosvojitvenih časih ni deloval v politiki oz. je bil v njej dejaven le kot član zveze komunistov, znotraj murskosoboške izpostave ZK-ja. V neformalnem pogovoru z novinarji po predstavitvi je povedal, da nima ničesar skrivati, da je bil politično dejaven le v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je nekje okoli leta 1983 vstopil v zvezo komunistov, občinski sekretar ZK-ja pa je postal leta 1989. Pred imenovanjem za predsednika KPK-ja pa se je neuspešno potegoval za notarsko mesto v Lendavi in za okrožnega sodnika v Kopru. "Po razgovoru nisem imel razloga, da bi zavrnil njegovo kandidaturo, zato ima vso mojo podporo," je o svojem izboru med drugim povedal predsednik Pahor. Novi predsednik KPK-ja pa je pojasnil, da bo - glede na dejstvo, da je pravnik, "kar je ena redkih stvari, ki je o meni znana" - spoštoval zakonodajo in predpise. "Niti pod razno ne mislimo delati zadev na populističen način, temveč na korekten, transparenten način," je še povedal Štefanec in dodal, da bodo vselej ščitili integriteto preiskovancev. Pomočniki izhajajo iz policijskih vrst Novi podpredsednik KPK-ja Jurij Ferme je diplomirani pravnik z doktoratom s področja družbenih ved in je bil policijski svetnik pri generalnem direktorju policije. Kariero pa je začel kot miličnik in je bil med drugim tudi komandir postaje milice v Ormožu, direktor PU Maribor in PU Slovenj Gradec in direktor kriminalistov. Ferme je ob svoji predstavitvi povedal, da si bo prizadeval za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi kot civilno družbenimi organizacijami ter glede sodelovanja s policijo pri preventivnem delu preprečevanja korupcije. Drugi podpredsednik Darko Stare je bil v KPK –ju zaposlen že v času, ko je komisijo vodil Goran Klemenčič. Svojo kariero je prav tako začel v policiji, leta 2007 pa je postal namestnik direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in to delo je opravljal do zaposlitve na KPK-ju jeseni 2010. Gregor Cerar Glede na to, da je tožilstvo in sodstvo evidentno v rokah levice (kar ne zanikajo niti rezultati), sem kljub temu, da je o končni izbiri članov KPK odločal Pahor... skeptičen. Torej... dokažite, da se motim! Samo to sem rabil vedeti, da je bil v ZK in partijski sekretar. Mi je že vse jasno. No, če je ljudi predlagala Melita Župevc, potem drugače sploh ne more biti. Bravo! veseli lov na stranko SDS in na osebo Janeza Janšo. ne morem verjet da ni nepristranskih oseb?, manjka mladost in še marsikaj... kraja stoletja se bo nadaljevala,vlada ima freibrief ...želje vlade se že uresničujejo. Če bi zaposlili tri diplomante pravne fakultete bi naredili več. Mene pa zanima koliko imamo na Zavodu za zaposlovanje BREZPOSELNIH, pravnikov, ki niso bili politično aktivni in niso člani nobene stranke! MNi jih malo oz. številka je definitivno krepko čez 10- KRATNIK 3 zaposlitev! SRAMOTA g. Pahor- SRAMOTA! Tovarišu Bojanu Dobovšku se je posvetilo: Vloga KPK-ja zgrešena in ni skladna z idejami mednarodnih konvencij ________-- mrki press:vauuuuu, ja !! samo dokler ni Janša vprašanje !! pol se pa plošča obrne - glej TARČO !! mrki je napisal Aresnico.- Tanja Gobec Hanzi Tarča : [video]http://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/1 74263449[/video] Pahor se je dotaknil tudi načina imenovanja senata, pri čemer ima zadnjo besedo predsednik republike. Pahor pravi, da ne želi z ničimer okrniti integritete novega senata, meni pa, da bi zakonodajalec ob spremembi zakona moral proučiti, ali je tak postopek imenovanja primeren. Po njegovem se namreč v veliki meri ustvarja napačen vtis, da senat KPK imenuje predsednik republike, ki pa ima v resnici glede tega precej zvezane roke. Skupaj z velikim delom javnosti si Pahor sicer želi, da bi se ta izbira izkazala za ustrezno. KPK.. Kučanova Partija Komunizma.. Parijska celica za diskvalifikacijo nasprotnikov v normalnih državah to delo opravlja policija in NORMALNO sodstvo kar pa v Sloveniji pe prihodnjh 50 let ne bomo imeli, če bo takrat Slovenijaše sploh obstajala. V sredo je na Krim prišlo pet prostovoljcev iz Srbije, ki so dejali, da se želijo boriti na strani proruskih sil. Pred množico zbranih v Sevastopolu so povedali, da so člani t. i. Četniškega gibanja in da želijo v imenu srbskega naroda podpreti ruski narod. Četniki so nastanjeni v enem od samostanov na Krimu, postali so del vojske Avtonomne republike Krim in že izpolnjujejo ukaze. Večino časa pregledujejo vozila in potnike na kontrolnih točkah. Njegoš Popović, ki se je predstavil kot član četniške propagandno-obveščevalne službe, je za Politiko dejal, da so na Krimu zaradi moralne podpore, prišli pa so brez orožja. Spomnil je, da so med vojno v devetdesetih letih v Srbijo prihajali prostovoljci iz Rusije. "Mi smo organizacija, ki temelji na ohranjanju tradicije," je dejal. Levaki so spet v paradoksu hahaha, le kaj na to poreče marksist Žižek, ki na kapitalističnem zahodu za lepe novce trosi pravljice? četniki so že leta 91 hoteli pri nas kontrolirati in ne samo promet,vse- no sedaj pa smo tam da res pri nas vse kontrolirajo in še nam Slovencem vlado postavljajo, to pa je zmaga LOL . Po 23-tih letih so zmagali !! Seveda, da je bilo nekaj četnikov izmed tistih srbov tu. General Kadijević npr. ali pa Ađić. Prvovrstna srbofila in fašista pod "jugo" zastavo. Četniki so zgleda več kot očitno zavezniki ruskih okupatorjev ... pišejo da je to tradicionalno ... zdaj pa ne vem ... nej mi en to od levih ovac razloži, pa to ... hahaa ... Umrl znan slovenski psiholog in psihoterapevt Bogdan Žorž Žorž je razvil je izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom in mladostnikom. M. Č., Delo.si, STA čet, 06.03.2014, 19:21 Po hudi bolezni je danes v starosti 66 let umrl znan slovenski šolski psiholog Bogdan Žorž, poroča STA. Kot psiholog se je ukvarjal v glavnem z vzgojnim svetovanjem, mladinskim prestopništvom in obrobnimi psihološkimi pojavi v družbi. Bil je tudi izjemno priljubljen predavatelj in pisec strokovnih in poljudnih člankov. Po diplomi iz psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1971 je delal v Centru za socialno delo občine Nova Gorica, ki ga je nekaj let tudi vodil. Ukvarjal se je z vzgojnim svetovanjem, mladinskim prestopništvom in obrobnimi psihološkimi pojavi v družbi. Na podiplomskem študiju, ki ga je zaključil leta 1995, se je ukvarjal z eno od znanih humanističnih smeri psihoterapije, gestalt psihoterapije. Kasneje je postal član Evropske zveze za gestalt terapijo in predsedoval Slovenskemu društvu za gestalt terapijo. Žorž je razvil je izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom in mladostnikom. Od leta 1998 je v Čepovanu nad Novo Gorico skupaj z ženo vodil zasebni zavod, ki se ukvarja z otroki, mladostniki in družinami v stiski. Pisal je strokovne članke in knjige. Pri Mohorjevi družbi je v redni zbirki leta 2001 izdal knjigo Biti z naravo, leto pozneje pa še slovito Razvajenost. Skupno je izdal kar devet knjig s strokovno vsebino. Sodeloval je tudi pri reviji Ognjišče kot pisec zelo brane rubrike ter z Radijem Ognjišče v svetovalni oddaji. Bibliopgrafija Bogdana Žorža 1. Bogdan, Žorž Center za socialno delo občine Nova Gorica : 1962-1982 knjiga - slv. 1982 2. Bogdan Žorž, Agresivnost kot življenjski slog - slv. 1988 3. Bogdan Žorž, Zaupanje, narcizem in družbena kriza - slv. 1988 4. Bogdan Žorž, Enakost, narcizem in družbena kriza - slv. 1989 5. Bogdan Žorž, Hlapec Jernej in njegova pravica : (poskus sodobne psihološke interpretacije) - slv. 1989 6. Bogdan Žorž, Od narcizma do nacionalizma - slv. 1989 7. Bogdan Žorž, Hlapec Jernej in njegova pravica - slv. 1989 8. Bogdan Žorž, Človek in njegove vrednote - slv. 1990 9. Bogdan Žorž, Verovati ali ne - je to sploh vprašanje? - slv. 1990 10. Bogdan Žorž, Iščem človeka - slv. 1990 11. Bogdan Žorž, Sla po oblasti - slv. 1990 12. Bogdan Žorž, Kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom - slv. 1990 13. Bogdan Žorž, IngeLozej, Majda Pušnar,... Avtoagresivnost pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj - slv. 1991 14. Bogdan Žorž, Obrambne točke pred stresi : duševne stiske vojakov v JLA - slv. 1991 15. Bogdan Žorž, Le za telesno potrebo gre - slv. 1991 16. Šav, Vlado, 1945-2008 - Bogdan Žorž, Mignozzi, Ivan Okrogla miza o duhovnosti kot izkustvu, presegajočem človekov jaz in njegovo vsakdanjost - slv. 1991 17. Bogdan Žorž, Jutranja molitev - slv. 1991 18. Bogdan Žorž, Moralni razvoj v predšolski dobi - slv. 1991 19. Bogdan Žorž, Vdor v zasebnost : informacijski sistem v centrih za socialno delo - slv. 1991 20. Bogdan Žorž, Varovanje zasebnosti ni skrivanje družbene neenakosti : odziv na ugovor Erne Kraševec-Ravnik, NR, 5. apr. 1991 - slv. 1991 21. Bogdan Žorž, Vdor v zasebnost in zakonitost : namesto polemike z mag. Erno Kraševec- Ravnik troje vprašanj - slv. 1991 22. Bogdan Žorž, Droga kot alternativa - slv. 1992 23. Bogdan Žorž, O moralnem razvoju predšolskega otroka, o psihologiji in polemiki - še enkrat : Bogdan Žorž - slv. 1992 24. Bogdan Žorž, Sociala, zakon, etika : socialno varstvo med zakonskimi rešitvami in moralno-etičnimi normami - slv. 1992 25. Bogdan Žorž, Prihaja "čas potem" - slv. 1993 26. Kovačič, Danilo Marušič, Tomaž Špacapan, Črtomir ... Igralništvo: peklenšček, ki hrani Novogoričane : javna okrogla miza Primorskih novic: Je v Novi Gorici mogoče sožitje igralništva z meščani? - slv. 1993 27. Bogdan Žorž, Za mir in nenasilje - slv. 1993 28. Bogdan Žorž, Mladina - izziv odraslim - slv. 1993 29. Bogdan Žorž, Prestopniki ali žrtve življenjskega sloga? : moralna kriza, kriza vrednot zahodnega človeka se neposredno odraža tudi pri mladih - slv. 1994 30. Bogdan Žorž, Koliko je kvarnega vpliva v moderni glasbi? : pogovor z Bogdanom Žoržem - slv. 1994 31. Luthar, BredaPavlović, Zoran, 1955-Bašić-Hrvatin, Sandra... Javna tribuna "Otrok in mediji", Cankarjev dom, 1. junij 1995 - slv. 1995 32. Bogdan Žorž, Čepovanski projekt - slv. 1995 33. Bogdan Žorž, Interakcijske delavnice za mladostnike - slv. 1995 34. Bogdan Žorž, Počitniški programi za otroke in mladino - slv. 1996 35. Bogdan Žorž, Je sprava sploh mogoča? - slv. 1996 36. Bogdan Žorž, Krizni center za otroke v Pragi : (vtisi z ekskurzije) - slv. 1996 37. Bogdan Žorž, Stiska je lahko tudi izziv - slv. 1997 38. Bogdan Žorž, Za zidavo mladinskega doma - slv. 1997 39. Bogdan Žorž, Kako pomagati trpinčenim otrokom prispevek na konferenci - slv. 1997 40. Bogdan Žorž, Stiska je lahko tudi izziv : kratkotrajna izvendružinska obravnava : gestaltistični pristop za pomoč otrokom in mladostnikom v stiski strokovna monografija - slv. 1997 41. Bogdan Žorž, Katehet in otrokove stiske prispevek na konferenci - slv. 1998 42. Bogdan Žorž, Malo drugače o vzgoji - slv. 1998 43. Bogdan Žorž, Mladi med željami, pasivnostjo in (ne)smislom prispevek na konferenci – slv. 1999 44. Volarič, Dea Gnezdo kratka proza - slv. 1999 45. Bogdan Žorž, Psihosocialni vidik odločanja za duhovne poklice - slv. 1999 46. Bogdan Žorž, Supervizija v gestalt terapiji - slv. 1999 47. Bogdan Žorž, Mladinski dom Čepovan - slv. 2000 48. Bogdan Žorž, Vzgoja za odnose med spoloma - slv. 2000 49. Bogdan Žorž, Solidarnost do prihajajočih generacij - ali ljubezen do otrok - slv. 2000 50. Bogdan Žorž, Vloga kristjana v prizadevanju za družbeno spravo - slv. 2001 51. Prostovoljno gasilsko društvo Dornberk Prostovoljno gasilsko društvo Dornberk : 1911 - 1951 - 2001 zbornik - slv. 2001 52. Bogdan Žorž, Problemi z disciplino ali otroški klic na pomoč? - slv. 2001 53. Bogdan Žorž, Biti z naravo : z naravo do telesnega in duševnega zdravja knjiga - slv. 2001 54. Bogdan Žorž, Supervizija - tudi duhovnikom v pomoč? - slv. 2001 55. Bogdan Žorž, Polarizacija in notranji dialog prispevek na konferenci - slv. 2002 56. Bogdan Žorž, Gestalt terapija prispevek na konferenci - slv. 2002 57. Bogdan Žorž, Razvajenost, rak sodobne vzgoje : pred izidom knjige Bogdana Žorža - slv. 2002 58. Bogdan Žorž, "Ta voz je še mogoče ustaviti" : psihoterapevt Bogdan Žorž o razvajenosti, 'raku' sodobne narcistične in pomehkužene družbe - slv. 2002 59. Bogdan Žorž, Brez motiva ni spremembe : vpliv vere na proces prevzgoje in rehabilitacije - slv. 2002 60. Bogdan Žorž, Razvajenost : rak sodobne vzgoje strokovna monografija - slv. 2002 61. Bogdan Žorž, Mogoče smo ga res malo razvadili --- : Bogdan Žorž o pasteh nezdravega razvajanja otrok - slv. 2002 62. Bogdan Žorž, Pomen organiziranega združevanja mladih - slv. 2003 63. Bogdan Žorž, Vzgoja za odrekanje - vzgoja za svobodo - slv. 2004 64. Kos Križmančič, Nataša Samo Kline, Mala ... Del in celota : Čepovan, 15.-22. avgust 2004 zbornik - slv. 2004 65. Dobravec, Mira Teta Puber na obisku kratka proza - slv. 2004 66. Bogdan Žorž, Katera vera zdravi - slv. 2004 67. Bogdan Žorž, Medmrežno svetovanje (counselling on line) : modna muha, šarlatanstvo ali resno psihoterapevtsko delo prispevek na konferenci - slv. 2005 68. Bogdan Žorž, Razvajenost vodi v zasvojenost prispevek na konferenci - slv. 2005 69. Bogdan Žorž, S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg knjiga - slv. 2005 70. Bogdan Žorž, Svetovati ali poslušati : priročnik za samopomoč in svetovanje v vsakdanjem življenju priročnik - slv. 2005 71. Bogdan Žorž, Župnija kot psihosocialno okolje - slv. 2005 72. Bogdan Žorž, Mladi iščejo rešitve tudi v okultnem prispevek na konferenci - slv. 2006 73. Bogdan Žorž, Svetovanje in psihoterapija pri vrstniškem nasilju - slv. 2006 74. Bogdan Žorž, Vsakega človeka spoštujem : pogovor z dr. Bogdanom Žoržem - slv. 2006 75. Bogdan Žorž, S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg knjiga - slv. 2006 76. Bogdan Žorž, Razvajenost : rak sodobne vzgoje knjiga - slv. 2006 77. Bogdan Žorž, Vzgoja za odrekanje - vzgoja za svobodo - slv. 2006 78. Bogdan Žorž, Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo priročnik - slv. 2006 79. Bogdan Žorž, Mehkužnost : sodobna družba - slv. 2006 80. Bogdan Žorž, Psihoterapija in duhovnost = Psychotherapy and spirituality - slv. 2007 81. Rebula-Tuta, Alenka Blagor ženskam knjiga - slv. 2007 82. Rebula-Tuta, Alenka Blagor ženskam knjiga - slv. 2007 83. Kompan Erzar, Katarina Bogdan Žorž, Uresničujemo se drug ob drugemu : pogovor z dr. Katarino Kompan Erzar in Bogdanom Žoržem - slv. 2007 84. Bogdan Žorž, Razvajenost : rak sodobne vzgoje priročnik - slv. 2007 85. Bogdan Žorž, Obravnavanje mladostnikov z odklonskim vedenjem : geštaltistični pristop pri delu z otroki in mladostniki - slv. 2007 86. Bogdan Žorž, Psihoterapija in duhovnost - slv. 2007 87. Rebula-Tuta, Alenka Blagor ženskam knjiga - slv. 2008 88. Bogdan Žorž, Gestaltistični pristop v kratki terapiji = Gestaltistic approach in short therapy - slv. 2008 89. Bogdan Žorž, Psihoterapija in duhovnost = Psychotherapy and spirituality - slv. 2008 90. Rebula-Tuta, Alenka Blagor ženskam knjiga - slv. 2008 91. Rustja, Miran Kako biti in ostati bolan knjiga - slv. 2008 92. Bogdan Žorž, Sodobno suženjstvo : sodobne zasvojenosti knjiga - slv. 2008 93. Bogdan Žorž, Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo priročnik - slv. 2008 94. Lötter, Elbie, 1968- To sem jaz, Anna roman - slv. 2008 95. Rebula-Tuta, Alenka Blagor ženskam knjiga - slv. 2008 96. Rebula-Tuta, Alenka Blagor ženskam knjiga - slv. 2009 97. Bogdan Žorž, Geštalt terapija [Videoposnetek] video DVD - slv. 2009 98. Bogdan Žorž, Planinske poti, ki jih vzdržuje naše društvo - slv. 2009 99. Bogdan Žorž, Anton Furlan - starosta goriških markacistov - slv. 2009 100. Bogdan Žorž, Denar - slv. 2009 101. Bogdan Žorž, Konfliktnost odraščanja : mladostniška doba - slv. 2009 102. Jerala Zver, Vesna, 1968- Vse je v glavi ali Umetnost učenja priročnik - slv. 2009 103. Bogdan Žorž, Pisma mojim mladim prijateljem pisma - slv. 2009 104. Winterhoff, Michael Zakaj postajajo naši otroci tirani : vrnimo otrokom njihovo otroštvo knjiga - slv. 2009 105. Bogdan Žorž, Svetovati ali poslušati : priročnik za samopomoč in svetovanje v vsakdanjem življenju priročnik - slv. 2009 106. Bogdan Žorž, Razvajenost : rak sodobne vzgoje priročnik - slv. 2009 107. Winterhoff, Michael Zakaj postajajo naši otroci tirani : vrnimo otrokom njihovo otroštvo knjiga - slv. 2009 108. Bogdan Žorž, Otroci zmorejo veliko več, kot smo jim pripravljeni priznati! - slv. 2009 109. Bogdan Žorž, Koliko staršev imam? : otroške travme po razvezi - slv. 2009 110. Bogdan Žorž, Etične dileme psihoterapije otroka in mladostnika : (osebna refleksija) – slv. 2010 111. Rebula-Tuta, Alenka Blagor ženskam knjiga - slv. 112. Bogdan Žorž, Kako vzgajati danes : 09. december 2010 [Videoposnetek] video DVD – slv. 113. Bogdan Žorž, Zasvojenost z računalnikom - slv. 2010 114. Bogdan Žorž, "Srečal sem se z mladimi, ki so bili 'čudni'..." - slv. 2010 115. Bogdan Žorž, Vzgoja za svobodo - vzgoja za odrekanje knjiga - slv. 116. Bogdan Žorž, Pripombe k predlogu Družinskega zakonika - slv. 2010 117. Bogdan Žorž, Politične vrednote - slv. 2011 118. Bogdan Žorž, Etika in duhovnost : odmev na članek Rudija Kotnika = Ethics and spirituality : response to the Rudi Kotnik's article - slv. 2011 119. Bogdan Žorž, Otroška psihoterapija in duhovnost = Child psychotherapy and spirituality - slv. 2011 120. Bogdan Žorž, Meje in (ne)nasilje - slv. 2011 121. Bogdan Žorž, Gestalt terapija - slv. 2011 122. Bogdan Žorž, Pisma mojim mladim prijateljem priročnik - slv. 2011 123. Prostovoljno gasilsko društvo Dornberk PGD Dornberk : 100 let : 1911-1951-2011 zbornik - slv. 2011 124. Bogdan Žorž, Disciplina v luči odnosa učitelj-učenec - slv. 2011 125. Bogdan Žorž, Med najstniško zabavo in vrstniškim nasiljem - slv. 2012 126. Bogdan Žorž, Zasvojenost z mobilnim telefonom - slv. 2012 127. Bogdan Žorž, Psihologija vodenja - slv. 2012 128. Bogdan Žorž, Depresivnost in/ali razvajenost pri otroku = The depressed and/or spoilt child - slv. 2012 129. Bogdan Žorž, Vzgoja za vrednote knjiga - slv. 2012 130. Middleton, Kate Smith, Jane Motnje hranjenja : prvi koraki na poti do ozdravitve priročnik - slv. 2012 131. Bogdan Žorž, Otrok noče v šolo - slv. 2013 132. Bogdan Žorž, Motivacija za učenje - slv. 2013 133. Bogdan Žorž, Motivacija in čustva - slv. 2013 134. Bogdan Žorž, Družina in naš čas : nasilno spreminjanje družinske zakonodaje lahko ogrozi obstoj narodne skupnosti - slv. 2013 135. Bogdan Žorž, Bogdan Žorž: "Obdarovanje otrok naj ima draž presenečenja, nestrpnega pričakovanja in negotovosti". - slv. 2013 136. Janjušević, Peter Bogdan Žorž, Trpinčenje boli, ne zabava : mladostniško nasilje - slv. 2013 137. Albreht, Ivan, 1945- Župnija Dornberk v stiskalnici zgodovine knjiga - slv. 2013 138. Bogdan Žorž, Razvajenost : rak sodobne vzgoje priročnik - slv. 2013 139. Rebula-Tuta, Alenka Blagor ženskam knjiga - slv. 2014 140. Bogdan Žorž, Med krizo in revolucijo : Mojzes in naš čas - slv. 2014 In memoriam Bogdan Žorž Piše: Mateja Subotičanec Objavljeno 06. 03. 2014, ob 12:24 Bogdan Žorž Foto © ARO Share on email Share on favorites Share on print Share on google_plusone_share Share on twitter Share on facebook Share on myspace Po dopolnejnem 66 letu je utihnil glas Bogdana Žorža, psihoterapevta in psihologa. Po novogoriški gimnaziji je študiral psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je diplomiral leta 1971. Več let je delal v Centru za socialno delo občine Nova Gorica, pozneje pa ga je tudi vodil. Kot psiholog se ukvarja v glavnem z vzgojnim svetovanjem, mladinskim prestopništvom in obrobnimi psihološkimi pojavi v družbi. V to problematiko se je poglabljal tudi na podiplomskem študiju. Leta 1995 zaključil drugo stopnjo podiplomskega izobraževanja iz ene od znanih humanističnih smeri psihoterapije, gestalt psihoterapevtski smeri . Bil je član Evropske zveze za gestalt terapijo. Razvil je izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom in mladostnikom. Od leta 1998 je v Čepovanu nad Novo Gorico skupaj z ženo vodi zasebni zavod, ki se je ukvarjal z otroki, mladostniki in družinami v stiski. Bogdana Žorža bomo ohranili v spominu kot predavatelja in pisca strokovnih in poljudnih člankov. Pri Mohorjevi družbi je v redni zbirki leta 2001 izdal knjigo Biti z naravo, leto pozneje pa še slovito Razvajenost, rak sodobne družbe, ki je mnogim odprla nova obzorja in poglede na odnose med generacijami. Dolga leta je sodeloval tudi pri reviji Ognjišče kot pisec zelo brane rubrike. Več kot desetletje je sodeloval tudi z našim Radiem v sobotnih oddajah Za življenje, za danes in za jutri. Poslušalcem vprašanj za strokovnjaka nikoli ni zmanjkalo. Vedno je odgovoril konkretno in jasno, brez visoke filozofije. Bogdan Žorž je napisal veliko kristnih knjig: Stiska je lahko tudi izziv Biti z naravo Večkrat ponatisnjeno: Razvajenost : rak sodobne vzgoje (2002), Mohorjeva družba Svetovati ali poslušati : priročnik za samopomoč in svetovanje v vsakdanjem življenju (2005), Celjska Mohorjeva družba Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo (2006), Celjska Mohorjeva družba Pri založbi Ognjišče pa so izšle: S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg Sodobno suženjstvo : sodobne zasvojenosti (2008), Ognjišče Pisma mojim mladim prijateljem (2009), Ognjišče Vzgoja za svobodo - vzgoja za odrekanje (2010), Ognjišče Strokovnjaka Bogdana Žorža bomo pogrešali, ker je s toplo in preprosto besedo vedno zanl najti rešitev za vzgojno težavo. Bogdan Žorž ostaja z nami v toplem in hvaležnem spominu ter v svojih knjigah. Naj počiva v miru. OSMRTNICA Po krajši, a hudi bolezni se je poslovil prihoterapevt Bogdan Žorž, sodelavec revije in Radia Ognjišče. Pogreb pokojnega bo v nedeljo ob 15. uri v župnijski cerkvi v Dorenbergu. Pokojni bo tri ure pred pogrebom ležal v domači cerkvi. Revija in Radio Ognjišče izražata ob smrti svojega sodelavca svojcem sožalje in se pokojnega Bogdana in vseh, ki jih je njegova smrt prizadela, spominjata v molitvi. Žorža si bom najbolj zapomnil po njegovem protislovnem, a velikokrat resničnem stavku - da nas bodo otroci razumeli, če ne prej pa čez 15 let. To je bila njegova enačba "E = m*c^2" v odnosih mladi - odrasli. Ta njegova misel ga je spremljala praktično na vseh predavanjih, pogovorih, ... Vseh naših moralnih nasvetov mnogi otroci ne sprejmejo, so jim "bedni", a v resnici mnogi odrasli razumejo starše šele, ko dozorita čas in realnost življenja. Res je tudi, da to kdaj tudi ne deluje (da se kdaj mladi izgubijo nepovratno), a veliko več, kot upanje, da nas mladi slišijo z dolgim zamikom, nam v modernem svetu ne preostane. Ni pa nujno, da je svet, ki ga živimo najboljši, a je edini - razen, če ne zberemo poguma in se izselimo v kako vzporedno civilizacijo - tudi znotraj zahodne paradigme se kaj najde, veliko večji izziv pa predstavljajo azijske kulture, Bližnji vzhod, Afrika, ... A migracije tečejo v glavnem le v naš zahodni svet ... To je globalno protislovje, ki je podobno družinskim odnosom v Evropi in ZDA. Tretji svet ni zadovoljen s svojo kulturo - čeprav je tam družina še zmeraj vrednota in rine k nam, kjer se zdi, da družina postaja sramota ... A kdo je omogočil razvoj zahodne civilizacije, poleg šolstva je to zagotovo družina; - ni kaj, populacijske zakonitosti veljajo tudi za ljudi (velik razvoj in nato zaton civilizacij je neizbežen, vgrajen v naravo živih bitij - tudi seveda v navidez racionalnega človeka, ...). Zorko Štefanec tik pred zdajci izstopil iz PS-ja Novo vodstvo KPK-ja 8. marec 2014 ob 13:41, zadnji poseg: 8. marec 2014 ob 19:38 Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Murskosoboški odvetnik in novi vodja komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je potrdil izstop iz PS-ja, saj pravi, da si ne želi očitkov o pristranskosti. Spletni portal pozareport.si je razkril, da je bodoči vodja komisije Boris Štefanec tik pred imenovanjem izstopil iz stranke Pozitivna Slovenija. Za Prvi dnevnik je po telefonu Štefanec potrdil, da je to storil 6. marca, takoj ko je izvedel, da je resen kandidat za prvega moža protikorupcijske komisije. S tem se je, pravi, želel izogniti očitkom o politični pristranskosti. Štefaneca je predsednik republike Borut Pahor s podpredsednikoma Jurijem Fermetom in Darkom Staretom v četrtek imenoval v senat komisije, potem ko je sedanje vodstvo pod taktirko Gorana Klemenčiča pred časom podalo odstopno izjavo. Ob tem se je postavilo več vprašanj, zakaj je Pahor imenoval javnosti povsem neznanega Štefaneca. Pozareport.si ob tem namiguje, da si tudi Pahor tega imenovanja ni želel, kar naj bi posredno razkrivala njegova izjava: "Če bi mi postopek omogočal večjo vlogo, bi se morda odločil drugače ..." Nova komisija bo začela delati 31. marca. A. Č. Ne vem če sem prav razumel...novi vodja KPK-ja, kjer bo glavni preiskovanec Jankovič, je še včeraj bil član Jankovičeve stranke ?!? A vi to resno ?!? Če bi mi postopek omogočal večjo vlogo, bi se morda odločil drugače ..... pravi Pahor. Ja kaj jaz takšenega predloga pač ne bi podpisal, če bi tako mislil. Same lutke........... Štefanec - pošten, neskorumpiran, strankarski človek (ki to prikriva). Hmm, nekaj tu ne štima. Mi je tudi jasno zakaj je včeraj Pahor tisto rekel. Jasno da mora biti v najbolj skorumpirani državi na čelu komisije za preprečevanje odkrivanja korupcije človek z najbolj koruptivne zlodejske tolpe z Antarktike. POP TV ni poročal o tej novici! Imamo povsem lakajske medije! G.Štefanec je zrel za odstop!!! Zakaj se ni samo zamrznil??? Štefanec tik pred zdajci izstopil iz PS-ja Hehehe, ovce se pa veselo strižejo naprej. Ko je Janša čivknil tisto o udbaški kontinuiteti sem si mislil, da ga je pa tokrat paranoja res dokončno zdelala in mu ni več pomoči, potem pa prebereš tole in ti gre na kozlanje. Gospod Pahor, vaše neoperativno pozerstvo na mestu predsednika vlade nas je stalo ogromno in stalo bo še naslednje generacije. Kljub temu smo vam zaradi vaše proklamirane spravne drže dali novo priložnost na mestu predsednika države. S to blamažo greste zanesljivo po poti drugorazrednega. torej, Janša je imel prav! Menim, da bi sedaj morala hitro nastati neka civilna iniciativa, ki bi zahtevala, da tale novopečeni nepristranski predsednik takoj odstopi. Zoki in njegovi so sedaj na varni strani radarja Katastrofa! Takoj naj pokaže načelnost in odstopi! JJ reši nas.. Če se je bil pripravljen včlaniti v stranko Jankovića, potem je pa res "človek z inegriteto" in "zelo, zelo primeren" kandidat za predsednika KPK. Bolj primeren bi bil lahko edino še kvadratni Gašpar. Če bi se mogoče kakšen novinar vprašal kateri so člani izbirne komisije? - generalna sekretarka vlade Tanja Šarabon i - poslanka PS Melita Župevc - predsednica društva Integriteta Simona Habič - članica uradniškega sveta Polona Kovač - predsednik sodnega sveta Janez Vlaj Še za koga nepričakovano da je izbirna komisija izmed 68 kandidatov v 2eh krogih ocenila da je samo en primeren kandidat za predsednika kpk? In sveti Borut tudi ni smel reči ne temu kandidatu? Ko sem pred časom napisal da komisija ki jo vodita melita župevc ter vladna sekretarka iščeta osebo za KPK sem rekel da je že v najprej jasno da bo tudi KPK ostal čisto levo politično usmerjen... takrat sem dobival minuse, sedaj pa vsem ki ste dajali minuse lahko priznate da ste bili v zmoti... dobili smo novo čisto levo vodstvo KPK... žalostno Sedaj upam da sedaj še nekaj podpornikov te vlade vidi kakšne svinjarije se gre ta levičarska vlada... Vem pa da razne šurde, jethrosi, kante itd. tega ne bodo videli ampak bodo peli hvalospeve ter jim ob naslednjih volitvah še vedno namenjali glasove... JANŠA JE IMEL PRAV. Nova KPK trojka Štefanec, Ferme in Stare pod vplivom Murgel in Udbe! A katerega novinarja zanima zakaj sta se sestajala BOrut Pahor in Milan Kučan? GD Zanimivo je, da ni ne jethrosa in šurde, da bi komentirala to novico. Če pa bi Janševa vlada nastavila svojega človeka v KPK, pa bi ta dva imela največ vpisov tu na MMC. hahahahahahaha, ni kriva župevčevka. Ampak neka njena kolegica.....za bruhat! se že pere, ta župevčeva melita! lahko je Butalce zavajat! Janševi twiti očitno postajajo resnica. Človek je prerok. Tisto o denarnicah se je na žalost uresničilo, pa to o Štefancu in kompaniji tudi. "Ne vem če sem prav razumel...novi vodja KPK-ja, kjer bo glavni preiskovanec Jankovič, je še včeraj bil član Jankovičeve stranke ?!? A vi to resno ?!?" Čisto prav si razumel. In večina najpomembnejših članov našega pravosodnega sistema, pomembnih usmerjevalcev družbenega mnenja, šefi medijskih hiš in vzgojnoizobraževalnih inštitucij itd. so tako ali drugače bili vselej povezani s kvazilevo politično nomenklaturo, ki v odločilnih trenutkih vedno odločijo v prid njihovih miselnih sorodnikov. Saj to je ravno tisti osnovni problem zaradi katerega capljamo na mestu! Predstavljajte si, da bi postal šef KPK član stranke SDS. Glavni mediji bi takoj ustvarili gonjo proti takšnemu šefu, zbobnali bi skupaj vse mogoče predstavnike "civilne" družbe prek številnih družbenih omrežij, da ne govorim o "vstajnikih", ki bi kar naenkrat začutili veliko užaljenost in nezaslišanost aktualne situacije. To, da nekdo izstopi iz neke stranke, ko dobi izjemno pomembno funkcijo, češ da je s tem vse urejeno, je zares neresno in pravo pravcato norčevanje iz državljanov. Takšen dnos države pa bi res zahteval prave vstajnike, ne pa "vstajnike". Žalostno, samo to lahko rečem, zakaj mora bit ravno iz PS...žalostno...kot da je to od tistih 50 kandidatov res najboljši kandidat...Pa naj PS še vpije, da ni politikantska, pa saj se jim na ksihtu vidi, ne vem zakaj nas mora biti tako malo tistih, ki to vidimo... Najbolj so v partijo silili nesposobni, lenuhi in delomrzneži. Politično prepričanih je bila peščica. Zato pa so partijski kadri nesposobni. Pa še argumentacija iz prispevka: Pahor se je za njegovo imenovanje odločil, še preden je izvedel da je kandidat član PS?????????????????????????????????????? ???????????????????????????????????????? ???????????????????????????????????????? ???????????????????????????????????????? ???????????????????????????????????????? ???????????????????????????????????????? ???????????????????????????????????????? ???????????????????????????????????????? ???????????????????????????????????????? ?????????????????????????' je bil kandidat podtaknjen? Rajko Pirnat pa nam vselej seveda razloži, da levica vse dela zakonito! Ha, ha......ha, ha.. "edini merilo je bila najbolj kakovostna izbira".ha....ha... Melita pa ni vedela, da je on njen strankarski kamarad... ha...crkneš od smeha. Nobene prave debate, enostransko in dolgočasno. Vsi zagovorniki vlade se navdušujejo nad Putinom ob Ukrajinski krizi. . . Ima kdo toliko domišljije, da si lahko predstavlja nevihto, če bi član SDS-a postal predsednik KPK-ja? Jaz je nimam. Pahor, ob prvi "priložnosti" si odpovedal...., ali pa tudi ne, ni imel izbire, ce ne bi ga odstavili, morebiti caka na finiš boja proti stricem iz ozadja. V principu pa je to čisto v redu. Bivše partijci so bili, so in vedno bolj bodo na oblasti. In prav je, da izigravajo bedne slovenčke, ker si narod druga ne zasluži. To da je dvakrat izvoljeni predsednik države bivši šef krovne izvršilne politične organizacije totalitarnega režima in to, da je večkratni predsednik demokratično izvoljene vlade in predsednik države bivši vrhovni šef totalitarne države in s tem tudi šef njene politično angažirane vojske, pove vse. Pot v preteklost nam je tako neizbežno zagotovljena. Mreža širi svoje lovke.... vsaka naša želja po nepristranskosti je nemudoma zadušena ..... margu50 # 09.03.2014 ob 13:50 Prijavi neprimerno vsebino ŽALOSTNA ZGODBA O ELZI PREMŠAK ! Elza je bila delavka v tovarni emajlirane posode v Celju, ko je izvedela za okrutno usodo vrnjenih vojnih ujetnikov, je o njej na glas spregovorila in začela obveščati zahodno javnost. To je bil res pogum. Pogum , ki jo je stal življenja. Sodišče v Celju jo je 22. maja 1947 obsodilo na smrt in tri dni pozneje je bila ustreljena, stara 33 let. Ana Jug, publicistka, je prosila Boruta Pahorja naj jo po smrti odlikuje za njeno pogumno dejanje. Ali verjamete, da jo bo ? +0 -0 Podpresednica (bivša) PS, Melita Župevc izbere svojega strankarskega kolega za kandidata PS. http://www.rtvslo.si/slovenija/stefanec-tik-pred-zdajci-izstopil-iz-ps-ja/331599#comments Lenka Cena, ki jo plačujemo za Virantovanje je visoka in bo vsak dan višja. Zadnji izbor je sicer vsaj tragikomičen;) Virantov komentar : "saj je vse po reglcih nje....." Preiskovanec na prvem zaslišanju: "Te komisije ne priznavam, ker je nastala na koruptiven način, je politično pristranska in ......." silverlight pa naj naredijo Tarčo z Bobovnikom in Rosvito na to temo in naj povabijo vseh 13 kandidatov, da nam malo predstavijo svoje poglede....... bi bilo zanimivo... In naj jih izbere ljudstvo ! Melita Župevc pa v jok...... Štefanec: - nima nobenih referenc (niti objav niti izjav, ničesar omembe vrednega, kar bi našli internetni iskalniki cobiss.si, najdi.si in google.com), - je moral zaradi imenovanja za šefa KPK na hitro izstopiti iz vodilne vladne stranke, - mu ni uspelo postati niti sodnik v Kopru niti notar v Lendavi, niti mu ni uspelo kot kandidatu za "navadnega" okrožnega državnega tožilca, - od tujih jezikov govori zgolj madžarščino, - nima nobenih mednarodnih izkušenj, pa čeprav po zakonu o KPK predstavlja Slovenijo v Svetu Evrope, na OECD in pri Združenih narodih na področju korupcije. Potem pa naj povedo zakaj ostali niso bili primerni. Habičeva me je zelo zelo razočarala, ubistvu bi morali odstopiti vsi ki so sodelovali v komisiji. To je bil sramoten izbor. KPK pomeni K - kako P - prikriti K - korupcijo Naj bi se borili proti korupciji v politiki. Protikorupcijsko komisijo pa nam jo imenujejo tisti, ki nam vladajo skoraj vseh zadnjih 70 let. Pri tem pa še odkrito zagovarjajo da so lahko v tej komisiji kar uradni člani njihovih strank. Kaj takega niti v Albaniji... "Kaj pa če so izbrali tega kandidata samo zato, da bo sedaj KPK izpadla neresna in nelegitimna?" Ja, to sva že včeraj z enim komentatorjem 'ugotovila' (pomislila, poštekala?). Korupcija celo pri izbiri vodstva protikorupcijske komisije... Na pamet mi padejo samo še Kingston in Republika banana. ... Mi delamo kar se nam ljubi, a ljubi se nam petkrat na dan... Ali je res, da štefanec ne zna angleško? Kateri tuji jezik govori-dokazilo? S čim se je dokazal z dosedanjim delom? To, da je bil občinski sekretar ZK je antireferenca in član PS! Cena, ki jo plačujemo za Virantovanje je visoka in bo vsak dan višja. Zadnji izbor je sicer vsaj tragikomičen;) zanimivo, da v prvi izbiri ni bilo niti enega primernega kandidata.......... A še kdo dvomi ,da je bilo Janši praktično vse nastavljeno ? Kovačeva in Habičeva o izbiri vodstva KPK: Članstvo v stranki ni izključitveno merilo Seveda da ne, za te dve in jankovićevo poslanko župevčevo je to vključitveno merilo! prej smo imeli LDS-ovega državnega sekretarja, ki je nekaj tednov pred imenovanjem odstopil kot državni sekretar na LDS-ovem ministrstvu. Še prej smo imeli kučanovega kosa... no, sedaj pa imamo jankovićevega strankarskega pajdaša ki pa je izstopil iz stranke le nekaj ur pred imenovanjem v KPK! To se zgodi če imaš namesto neodvisne oz. neopredeljene komisije v bistvu politično komisijo pod vodstvom levice oz. murgel... Pahor je na mizo dobil en sam, samcat, predlog........Štefanec. Severna Koreja .En sam samcat predlog....................Kim Džong Unu . Vsaka podobnost je zgolj slučajna. Naša politika je že itak ošabna, trenutna vladajoča pa se je čisto prepustila evforiji vladanja nam, ovcam, ki samo meketamo, upreti pa se jim ne znamo. Ribiič # 10.03.2014 ob 07:55 Prijavi neprimerno vsebino Pomurje nam je dalo Kučana, Pucka in sedaj še Štefaneca!?! Ni čudno, da je tam največ samomorov v državi. kayci torej podpiraš da se na neodvisna mesta imenuje člane posamezne stranke? Si bo za zapomniti če bo kdaj npr. SDS imenovala kakšnega svojega člana na neodvisno mesto ... Brez dvoma se je stem imenovanjem KPK do konca spolitizirala si predstavljate kako bi gagalo 571 novinarjev, da bi bil npr. nekdo iz SDS sedaj premier ter bi njegov strankarski kolega postal predsednik KPK Pazi ta naziv: Simona Habič, predsednica društva Integriteta - društva za etičnost javnega delovanja pa da te kap! kostantno dajanje pozornosti vstajnikom s strani RTV-ja je ostudno. Vstajnikov ni, ker nam je vsem jasno čigavi so bili. In proti kom so bili. Mesec ima pa res preveč pozornosti. Saj mi je jasno da je za to zaslužna Saša Banjanac Lubej ampak lahko bi vodstvo posredovalo. Podobnost med volitvami v KPK in volitvami v Severni Koreji je zgolj "slučajna" - beri spodaj (samo en kandidat in to naše partije PS v KPK in korejske KPK - komunistične partije Koreje)! KPK = KPK Volitve v 687-člansko ljudsko skupščino so bile volitve sicer zgolj po nazivu. Vse kandidate je določila komunistična partija in v večini primerov je bila na glasovnicah zgolj ena izbira. Volilna udeležba je bila obvezna, in kot so poročali severnokorejski mediji, so se volitev tudi udeležili vsi volilni upravičenci, razen tistih, ki so v tujini. Volitev so se udeležili vsi volilni upravičenci in vsi so glasovali zgolj zanj. Kim Džong Un lahko zdaj k mnogim nazivom, s katerimi se ponaša - vključno z najpomembnejšima nazivoma vrhovni poveljnik oboroženih sil in predsednik komisije za nacionalno obrambo - doda še naziv poslanca vrhovne ljudske skupščine. "To je izraz absolutne podpore ljudstva in neizmernega zaupanja v vrhovnega voditelja Kim Džong Una. Volivci mu ostajajo zvesti z enotno voljo in ga visoko cenijo," je rezultat komentirala državna tiskovna agencija KCNA. Severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v državi uspelo doseči, kar si je zadal - dobiti glasove vseh volilnih upravičencev v svojem volilnem okrožju. Nemogoče. Predvidevam, da je dobil več kot 100 %. Tako se dela v demokratičnem socializmu z komunističnim pridihom. Je kdo od Združene Levice že čestital tovarišu? Barabe nedemokratične - prijatelju Jethrosu niso omogočili glasovanja po pošti. Odločil je glas, ki ga je dal sam sebi. Rezultat je namreč visel na nitki. Kakšne so bile kaj kvote na stavnicah? Tako kot je s svojim klavrnim, nenačelnim podpisom sam Borut Pahor izgubil vso kredibilnost, naj bi tudi KPK izgubila vsakršno verodostojnost, načelnost in zaupanje. Tega ni mogoče rešiti drugače kot z odstopom," je zapisalo enajst pesnikov in pisateljev Društva pisateljev Slovenije, ki terjajo odstop predsednika republike. Z vednostjo o strankarski okuženosti kandidata Borisa Štefaneca in z vednostjo, da s tem peha KPK v amoralno mlakužo sistemske koruptivnosti, je podpisal za državljanke in državljane škodljivo in nesprejemljivo, za predsednika republike pa škandalozno in nedostojno odločbo. Člani Upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev: Aleš Debeljak, Milan Jesih, Marko Kravos, Feri Lainšček, Vinko Möderndorfer, Tone Peršak, Draga Potočnjak, Ivo Svetina, Veno Taufer (predsednik), Janja Vidmar, Vlado Žabot Pa saj je Klemenčič tudi bil funkcionar (sekretar LDS Kresalke) - takrat pa ni nihče zahteval odstopa drugorazrednega predsednika Tureka, ki je Klemenčiča potrdil za predsednika KPK. olen # 12.03.2014 ob 11:19 Prijavi neprimerno vsebino antibolezen Torej če bi moral odstopiti Pahor in bi imeli za vse enake vatle, bi morala odstopiti vlada, ki je odgovorna za politični izbor komisije? Ampak, ker pravila niso za vse enaka bi pač moral odstopiti sam Pahor :) Bolano in sprevrženo! mali murglo spet v akciji... tokrat je past nastavil naivnemu pahorju Zdaj se spravljajo na Pahorja je pa komplet levica v parlamentu predlagala komisijo ki je povzročila to svinjarijo # 12.03.2014 ob 11:03 Prijavi neprimerno vsebino Pahor nima kaj odstopiti.. Kaj pa komisija ki je to vse speljala.... Štefanec samo dokazuje, da je "naš" kader, žal se je Pahor ujel v past iz katere bo težko prišel ven. Le kaj so mu podtaknili "strici", da ga je tako zažulilo. Je pa sramota za vse, ki so javne osebe, da javno lažejo in se sprenevedajo. Žal je to realnost Slovenije. Če imaš člansko izkazniso PS lahko postaneš vse, predsednik vlade, direktor Luke Koper, predsednik KPK .... Najbolje, da se čim prej vpišem v PS. ---------------------------------------------------- Aha, mislim, da je poleg preusmeritve pozornost od dela vlade in stanja, glavna tarca g. Predsednik. Naj spomnim, PS je podpirala tovarisa Turka. Izgleda, da Pahor ne sodeluje dobro, zato ga je potrebno zamenjati ali pa malo deskriditirati. ocitno so ocenili, da lahko Pahor postane nevaren in jim onemogoci lumparije, ki jih v imenu kontiunitete tudi pocnejo, ali pa se je izvedelo, da prihaja koncno do obtoznice g. Jankovica. No slednje mocno dvomim, Zakaj se vprašanje o politični opredeljenosti ni postavljalo tudi pri Klemenčiču? Kaj ni bil on sekretar na ministrstvu Kresalove? Zdaj je jasno, da so Pahorju nastavili past; s pozivom za odstop zdaj še Veno Taufer "Društvo Slovenskih pisateljev s prvopodpisanim Venom Tauferjem zahteva odstop Boruta Pahorja zaradi Štefaneca. "Zdaj je očitno, da so Pahorju nastavili past. Ne daj se Borut!!," na tviterju piše Vinko Vasle in dodaja: "Ko se pisatelji začnejo ukvarjati z dnevno politiko, je konec literature in začne se sovražna manipulacija. Bruhanje dovoljeno." CKKPS # 12.03.2014 ob 14:38 Prijavi neprimerno vsebino Fotografije pač ne lažejo ... Če Vasja Butina sedi zraven Borisa Štefanca, potem za Štefanca ve tudi Zoran Janković, in če Štefanca zelo dobro pozna Branko Ficko, potem za Štefanca vesta tudi Jani Möderndorfer in Melita Župevc Zato po objavi te fotografije ne bo več moč zatrjevati, da je Boris Štefanec povsem "anonimni" član Pozitivne Slovenije. Še več, ta fotografija dokazuje "teorijo zarote", kako je bila "lansiranje" odvetnika Štefanca na čelo protikorupcijske komisije natančno naštudirano. Sploh ne zagovarjam Pahorja, ker je le vase zagledani nastopač, ampak jeza tako imenovanih pisateljev je le v tem, da je vse skupaj prišlo na dan!!! V vseh drugih primerih, kjer tranzicijska levica nastavlja po mili volji pa nič...... predsednik države, tožilstvo, sodišče, varuh človekovih pravic, info.pooblaščenka, banke in državna podjetja, razne funkcije po Evropi od Ribičiča, Ropa, Potočnika,.... kje je tu kakšna kritika..... saj imajo vse v rokah. Primerjajte malo vse te položaje po strankarski pripadnosti, pa bo vse jasno... kdo vodi državo skoraj od nastanka naprej. Volitve? Počakati bo treba, da zagonijo do konca, potem se bomo Slovenci lažje odločili in mafijo z glasovi lustrirali za dlje časa. Pahor je ravnal modro in pošteno. Verjamem, da drugače ni mogel, ker bi v vsakem primeru njegove odločitve lahko našli očitke. Hehe Pahor se je pustil ujeti. Ta hiter odziv pisateljev samo dokazuje da je vse načrtovano. V drugih primerih se sploh ne odzovejo. Spet se nekdo igra z javnim mnenjrm. Vedelo se je, da mu bodo prej ko slej nastavili mino, saj si je drznil mimo dovoljenja murgelstana kandidirati za predsednika države....posledično je grdo porazil prejšnjega predsednika, favorita levice..... Pahor je že v predvolilnih soočenjih naredil kapitalno napako, ko je bil vprašan o stricih iz ozadja, pa je govoril le na splošno, nič pa o imenih....Tista imena mu sedaj nastavljajo mine.....in kako zanimivo: prihajajo iz istega pola kot sam Pahor....nesposobni levičarji..... Žvižgaš iz tožilstva je to povsem pravilno napovedal..... Škoda, ker sicer je pa pošten človek..... Tole ja bila za Pahorja lose~lose situacija. Karkoli bi naredil bi bil pppljuvan. Pisatelji pa so standardno orodje. Bomo videli koliko bo padla priljubljenost predsednika. Po raziskavah najbrž veliko, v realnosti pa najbrž nič. že nekaj časa nazaj, da se to pripravlja, taisti medij je odkril, da je novi predsednik KPK bil član PS in je odstopil, ter v roku 48 tudi razkril, da ni bil samo navaden član. Bližajo se volitve, lokalne in Evropske, ne vedo kaj bi z Jankovićem, mnogim daje kruh, ki so tako ali drugače povezani z Levo politično opcijo in dedičem revolucije, jankoović bi moral že zdavnaj dobiti po pošti obtožnico pa očitno velja dvo ali več tirno pravo pri nas, pač samo razmišlanje, ki pa po moje ni daleč od resnice. Si mogoče opazil koliko je tožb proti novinarjem celo ministri se vključijo v iskanje virov, pa se to dogaja takrat ko je na oblasti Levica, ki seveda zagovarja enakost pa enakopravnost pa neko solidarnost in socialo, zamisli si, da boi to naredila Desnica, joj ... fašizem, RKC pa hudič, pa zlodeji, pa dušenje omejevanje, kaj vse bi mediji in dežurni Spin doktorji pisali o tem, pa vstajniki bi prišli na cesto, pa vsi radiji bi o tem poročali, ufa kaj bi vse bilo, aja pa pisatelji bi poročali o prisluškovanju. ... itd. Slo je za dobro merjeno granato stefanec s katerim so politicno likvidirali tako pahorja, kot KPK ki nima vec nbene veljave. Slo je za umazano igro. mali murglo je nastavil pehotno mino Pahorju Pisatelji!? Pa kaj hudiča omajo oni s tem (zmeraj so ob Jankovicu tiho)? Zacenjam verjet da so Pahorju nastavili past. Tini Maze smukaški bron Tina Maze tretja v smukaškem seštevku 12. marec 2014 ob 11:30, zadnji poseg: 12. marec 2014 ob 12:20 Lenzerheide - MMC RTV SLO Zadnji smuk sezone je dobila Lara Gut. Črnjanka je osvojila 15. mesto. S 16 novimi točkami se je v smukaškem seštevku zavihtela na odlično tretje mesto. Mali globus je pripadel Höfl Rieschevi. Smuk (9/9): 1. M. HÖFL RIESCH NEM 504 2. A. FENNINGER AVT 464 3. T. MAZE SLO 409 4. M. KAUFMANN ABDER. ŠVI 404 5. T. WEIRATHER LIE 400 6. L. GUT ŠVI 352 7. E. GÖRGL AVT 334 8. A. FISCHBACHER AVT 257 9. D. GISIN ŠVI 234 10. E. FANCHINI ITA 207 ... 28. I. ŠTUHEC SLO 61 33. M. FERK SLO 41 Ok, zdaj mi pa počasi ta negativnost okoli Mazejeve preseda. Zakaj se nihče od vas, ki jo imate tako v zobeh ne vpraša, da je pa mogoče Anna Fenninger letos v priložnosti za VKG, ker je imela Tina slabšo sezono? A ne, to pa ne, ne da? Vedno naši "profitirajo" zaradi slabosti drugih, nikoli pa ne drugi zaradi slabosti naših... Ste se kdaj vprašali tudi to? Očitno bi, če se poškoduje kdo od najboljših, bilo potrebno takoj prekinit sezono, ker vse skupaj itak ni nič vredno... Glede Tine ... meni je čisto vseeno, kako bo uvrščena na koncu. Kot je zadnjič nekdo napisal, tudi če se z ritjo pridrsa v cilj :) Dve zlati olimpijski ima, in to v njeni slabši sezoni ... vrhunska je. In v svoji dolgi karieri nepoškodovana - to je v tem športu na tej ravni nekaj izjemnega! Želim ji predvsem, da tako ostane do konca kariere, kadarkoli to bo. Tina je kraljica ja. Zakaj bi se metala na glavo tu v Lenzerheideju, naredila je točno toliko kot je bilo treba, pa tudi če jo neslo iz ovinka :D mikedean # 12.03.2014 ob 12:31 Prijavi neprimerno vsebino Bravo Tina za tretje skupno mesto v smuku. Škoda za Rieschevo, a upajmo da bo čimprej spet 100%. Sramota da RTVSLO ni prenasala podelitve MEDALJ za skupno smukaško uvrstitev. Saj je verndarle osvojila MEDALJO v smukaški razvrstitvi, ki je vredna vsaj toliko kot olimpijska za poznavalce, saj je treba celo sezono biti dober. No rtvslo je medaljo vsaj omenil, ostali portali pa kot da ni bilo nič,samo o slabi vožnji TIne. ČE bi bila npr. Tina 2. in KAuffman danes 1., bi vsi ti senzacionalistični mediji hvalili dober nastop in še opazili ne bi, da je medalja ušla. A tako je to ob zaključku svet. pokala, ni važno na katerem mestu si ampak kako si uvrščen glede na neposredne konkurente. Glede na tako mačehovski odnos do osvajanja medalje v seštevku S Pokala, ali si sploh zaslužimo , da bi imeli odlične smučarje še naprej ? Kerševan v Tarči: Zakaj je komisija namestnike in predsednika KPK izbirala ločeno? Predsednik države, ki je že začel nov krog iskanja dveh namestnikov, je v pogovoru za našo televizijo dejal, da ni mogel ravnati drugače, saj bi sicer deloval protiustavno. Ustavni pravnik Erik Kerševan pa se sprašuje, če sploh obstaja zakonska podlaga na podlagi katere se je komisija odločila, da ima dve listi kandidatov: ločeno za predsednika ter namestnike. Župevčeva pa ni odgovorila na to vprašanje. Me pa res zanima zakaj je bil en od mojih postov zbrisan. Napisan je bil v smislu: Kako bi zgledala Tarča v režiji Gobčeve, če bi imeli primer da bi pod vlado JJ bila imenovana komisija, katere predsednik bi bil član SDS???? mali metuljček # 13.03.2014 ob 21:38 Prijavi neprimerno vsebino Še sreča, da komisiji ni bil najbolj karizmatičen kak član SDS-a. In bi potem Župevčeva zagovarjala njegovo izbiro ... Ne, toliko domišljije pa nimam, da bi si to predstavljal. Vi "Habičeva naj si pogleda Kerševana potem pa nai pove če se ji ta lolek Štefanec še zdi karizmatičen." Če je bil Štefanec najbolj karizmatičen, kakšni so bili šele ostali kandidati? jankovićeva poslanka melita župevc ter bratuškova vladna sekratarka sta dobro podtaknili tega jankovićevega strankarskega kolega predsedniku države... To se zgodi če imaš namesto neodvisne oz. neopredeljene k Janez Janša ?@JJansaSDS 10m Predlog sestave KPK: Kučan, Zemljarič, DTurk. Da ne bo treba delat iz ozadja. Šivilija nocoj za Hanzi TV : Nisem vedela da sva z g. Štefancem strankarska kolega. Torej je bila orng drogirana ko je nastala tale slika. Ali pa seveda laže kot običajno . Izkušnje generacij, ki se kot "genetski spomin" prenesejo na potomce? Dognanja so pomembna tudi pri raziskovanju fobij, postravmatskega stresa in tesnobe pri človeku 17. marec 2014 ob 06:32, zadnji poseg: 17. marec 2014 ob 07:57 Ljubljana - MMC RTV SLO Poskusi kažejo, da lahko dogodki vplivajo na DNA v spolnih celicah in spremenijo obnašanje prihodnjih generacij. Te se rodijo z "znanjem" svojih staršev. V reviji Nature Neuroscience so tako objavili študijo, v kateri so znanstveniki miši trenirali, da so določen vonj povezovale z nevarnostjo oziroma nelagodjem. Odpor do tega vonja so miši prenesle tudi na svoje mladiče in vnuke. Miši so naučili, da so se bale vonja, podobnega vonju češnjevih cvetov. Nato so proučevali epigenetske spremembe v njihovih spermijih. Ugotovili so, da je območje, odgovorno za občutljivost na vonj češnjevih cvetov, postalo dejavnejše. Tako so bili njihovi potomci, kot tudi potomci teh potomcev, zelo občutljivi na ta vonj in so se ga izogibali, čeprav se prej v svojem življenju z njim niso nikoli srečali. Opazili so tudi spremembe v strukturi njihovih možganov. Ugotovitev študije je, da izkušnje staršev, tudi preden ti spočnejo zarodke, vplivajo na strukturo in delovanje živčnega sistema pri potomcih. Ti rezultati dokazujejo obstoj medgeneracijskega dedovanja epigenetskih sprememb, kar pomeni, da okolje lahko vpliva na genetiko posameznikov, ki spremembe nato posredujejo svojim potomcem. Glede na izide študije strokovnjaki menijo, da bi bilo tudi pri javnem zdravstvu treba upoštevati medgeneracijsko epigenetiko, saj verjetno brez upoštevanja večgeneracijskega pristopa ne bomo razumeli porasta nevropsihiatričnih motenj, debelosti, diabetesa in presnovnih napak. Genetika ali okolje – kaj odloča o tem, kakšni smo? Nedvomno je velik del tega, kdo smo, odvisen od genov, ki jih podedujemo od staršev. Naše vsakodnevno življenje lahko spreminja naš epigenom, kar pomeni, da tudi okolje močno vpliva na nas. Glede na dozdajšnje raziskave so nekatere epigenetske spremembe, pridobljene v življenju, tudi dedne. Tako vodne bolhe v okolju, kjer je veliko plenilcev, razvijejo velike, obrambne hrbtenice. Njihovi potomci imajo to značilnost, tudi če v okolju ni veliko plenilcev. V okolju, kjer je veliko plenilcev, se ne bo dedoval spomin o begu pred plenilci, ampak epigenetske spremembe, do katerih je prišlo pri organizmu, ki je živel v okolju, kjer je bil stalno na begu. Pri njegovih potomcih se to lahko pokaže v drugače razvitih mišicah. Treba se je zavedati, da potencial za tak razvoj pri potomcu že obstaja (v obliki genske zasnove), zaradi načina življenja njegovih staršev pa se aktivira. Tudi prehrana ima lahko dolgoročne posledice. Pri ljudeh so ugotovili, da materina prehrana med nosečnostjo pomembno vpliva na otrokovo DNK in lahko poveča tveganje za otrokovo debelost. Če se mati prehranjuje z zelo malo ogljikovimi hidrati, to privede do epigenetskih sprememb pri otroku, zaradi katerih ima lahko v poznejših letih težave z debelostjo. Otrok v maternici namreč predvideva okolje, v katero se bo rodil in pri tem pa upošteva signale, ki jih dobiva od matere. Za folate, vitamin B12, selen, polifenole iz zelenega čaja in bioflavonoide je znano, da spreminjajo metilacijo DNA pri ljudeh. A te spremembe so kratkoročne in verjetno niso dedne. Epigenetske spremembe so pomembne tudi pri diferenciaciji matičnih celic v specializirane celice. Vse celice v našem telesu imajo v osnovi enako zaporedje DNK, v njih pa se zaradi različnih epigenetskih vzorcev prepisujejo različnih geni. Zato nastanejo tako različne celice, kot so krvne celice, živčne celice, kožne celice, spolne celice in druge. Napačna metilacija določenih genov lahko povzroči razne bolezni (npr. Angelmanov sindrom), verjetno pa povzroča tudi raka (zaradi aktivacije genov, ki spodbujajo rast celic ali zaradi inaktivacije tumor supresorskih genov). Kaj je epigenetika? Epigenetika je neke vrste osebni dnevnik celice ali organizma, ki se lahko tudi deduje. Strokovni izraz epigenetika so skovali že v 40. letih 20. stoletja. Dobesedno beseda epigenom pomeni »nad genomom« in opisuje spremembe na DNK-ju, kjer ne gre za spremembo zaporedja DNK-ja, vseeno pa te spremembe vplivajo na izražanje genov. Kot primer: odgovor na vprašanje, zakaj samo eden izmed identičnih dvojčkov zboli za rakom, se nahaja v razumevanju epigenetike. DNK se v celici nahaja v jedru in predstavlja načrt, po katerem so zgrajeni organizmi. Encimi vežejo metilne skupine (skupek ogljika in vodika, CH3-) na molekulo DNK, pogosto na začetku genov, na ista mesta, kjer se vežejo proteini, ki aktivirajo prepisovanje gena. Metilne skupine blokirajo vezavo proteinov in tak gen se po navadi ne prepisuje. Ta proces dodajanja metilnih skupin imenujemo metilacija. Razporeditev metilnih skupin po DNK-ju se v življenju lahko zelo spreminja, na določenih mestih pa se lahko ohranja tudi celo življenje. Epigenetske spremembe povzročijo drugačno izražanje genov. Razporeditev skupin po DNK-ju je lahko posledica okolja, medcelične signalizacije ali je podedovana. Metilacija ni edini proces, ki spreminja naš epigenom, je pa eden od najbolje raziskanih. Pri sesalcih se epigenetske značke zbrišejo dvakrat v življenju. Prvič takoj po oploditvi in drugič med razvojem prednikov spolnih celic. Ob oploditvi se izbrišejo predvsem epigenetske značke pri spermijih, nekatere maternalne oznake pa se lahko ohranijo. Pri razvoju spolnih celic poteka obširnejši izbris epigenetskih informacij. Nekatere epigenetske oznake, ki se ne izbrišejo v obeh ciklih reprogramiranja, nosijo informacije pri medgeneracijskem epigenetskem dedovanju. Poenostavljeno bi lahko rekli, da se podatki prenašajo med generacijami ne samo z vsebino genov, ampak tudi z njihovo topologijo. Dr. Mojca Jež, univ. dipl. biotehn. Aretirani narkokralj Darko Šarić že v Beogradu Leta 2009 v Urugvaju zasegli 2,8 tone kokaina 18. marec 2014 ob 07:51, zadnji poseg: 18. marec 2014 ob 11:43 Beograd - MMC RTV SLO V skupni policijski akciji Črne gore in Srbije so zjutraj aretirali Darka Šarića, vodjo enega največjih kriminalnih klanov na Balkanu. Šarić je že na posebnem sodišču v Beogradu. Novico so potrdili na srbskem tožilstvu. Po poročanju portala B92 se je skrival v državah Latinske Amerike in večkrat prehajal iz ene države v drugo. Tam so ga tudi našli in ga najprej prepeljali v Črno goro, zjutraj pa je v spremstvu posebne policijske enote prišel v Beograd. Z letališča so ga nato pospremili na policijsko postajo, od tam pa na posebno sodišče. Ob 12.00 bo imela srbska vlada tiskovno konferenco. Glavno vlogo pri njegovi aretaciji naj bi imela srbska obveščevalna služba BIA. Njegovo aretacijo je pred tednom dni napovedal že podpredsednik vlade Aleksandar Vučić, katerega Srbska napredna stranka je zmagala na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah. Postopek proti enajsterici Šlo je za dolgo načrtovano akcijo, ki sta jo vodila pravosodna ministra obeh držav, Nikola Selaković in Duško Marković. Po poročanju Blica naj bi se Šarić na specialnem sodišču prikazal 24. marca, ko je napovedano nadaljevanje sojenja članom njegove kriminalne skupine. Med drugim jim sodijo zaradi pranja denarja, zasluženega s trgovino z mamili. Skupno je bilo obtoženih 39 ljudi, a na zatožni klopi se jih je do zdaj znašlo le enajst, saj jih je 16 na begu. Devet jih je krivdo priznalo, trije pa so dobili status sodelavcev oblasti. Akcija Balkanski bojevnik Šarić, vodja enega največjih narkokartelov v tem delu Evrope, se je v medijih prvič pojavil oktobra leta 2009, ko je iz Urugvaja prišla novica, da je tamkajšnja policija na jahti Maui, ki je plula pod britansko zastavo, v sklopu mednarodne akcije Balkanski bojevnik zaplenila 2,8 tone kokaina. Aretirana sta bila dva človeka, Urugvajec in Srb, ki sta skušala ogromno pošiljko z jahte pretihotapiti na čezoceansko ladjo, ki bi mamila prepeljala v zahodno Evropo. Takrat je beograjska policija aretirala tudi nekaj pripadnikov Šarićeve skupine, ki so se zatekli v Srbijo. V januarju leta 2010 je bila za Šarićem razpisana mednarodna tiralica, takrat pa se je za njim izgubila vsaka sled. Črnogorski časopisi so poročali, da naj bi iz Črne gore pobegnil v Švico, a to ni bilo nikoli potrjeno. Po rodu Črnogorec Šarića iščejo tudi zaradi pranja denarja, ki ga je zaslužil s preprodajo mamil in ga je v času privatizacije vlagal v srbska podjetja. V štirih letih so njemu in njegovim sodelavcem odvzeli več nepremičnin, razkošnih vil, stanovanj, lokalov, podjetij, hotelov in avtomobilov. Šarića, ki sicer prihaja iz Črne gore, so imenovali najbolj iskani narkokralj Srbije. Leta 2010 so prijeli tudi njegovega brata Duška, ki mu v domovini sodijo zaradi preprodaje kokaina in pranja denarja. Slovenski del V slovenskem delu akcije Balkanski bojevnik je bilo aretiranih 17 oseb, med njimi Dragan Tošić, ki naj bi vodil slovenski del Šarićevega narkokartela. Ljubljansko okrožno sodišče je novembra leta 2012 štiri obtožene obsodilo, druge pa oprostilo, med njimi tudi Tošića. Višje sodišče je novembra lani odredilo, da se sojenje oproščenim ponovi. Ljubljanska okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar, ki bo v drugo vodila sojenje v zadevi Balkanski bojevnik, je predobravnavne naroke v tej zadevi razpisala za 2., 3., 4., 9., 10., 11. in 16. junij. Sprva je bilo napovedano, da se bo zadeva na prvo stopnjo vrnila šele konec leta. Ker vsi obtoženi trdijo, da so nedolžni, je pričakovati, da bo po predobravnavnih narokih, ki so namenjenih priznanju krivde, steklo tudi sojenje. A. P. J. dragan tošič topli prijatelj zorana jankoviča je po poročilih medijev lastnik več lokalov in stanovanj v stari Ljubljani. V nasprotju s Srbijo se mu za svojo narko lastnino ni treba bati, kajti po pisanju nekaterih komentatorjev ima omenjeni gospod veliko klientov med politiki in sodniki. v sosednjih državah imajo zakon po katerem morajo pošten izvor premoženja dokazati obtoženi, pri nas pa mora obtoženemu nepošten izvor premoženja dokazati država, To je ta bistvena razlika, ki so jo naši vrli posčanci sprejeli zaradi svojih interesov branjenja tekovin revolucije prihvatizacije. predlagam, da ga izročijo slovenskemu EU sodišču. Bomo demokratično poskrbeli zanj in pri tem na prvem mestu spoštovali vse njegove človekove pravice in ga ščitili pred neosnovanimi obtožbami. upam, da dobi šarič čimprej zamenjavo, da ne bo ubogi zlati maturant jurček lačen... le h komu bo zdaj hodil na sestanke v beograd? Tošič naj bi bil med najresnejšimi kandidati, da ga zamenja. Je čist ko solza in v sloveniji popolnoma varen, pa še roka pravice in zakonodajno pero in pisec ga skrbno ščitita. ZokiNavijaZaTošičaPress. Očitno je Tošič bolj pameten od Šariča. Slovenija je z vsemi svojimi visokimi pravnimi in drugimi standardi, kaj ne g. Virant, prava kriminalna oaza. Še izbrisani so vedli kam se morajo zateči. Je pa vseeno nekaj treba povedati. Mnogo bolj na udaru, kot kriminalci, so pri nas politiki. Za mnoge manjše grehe, jih javnost in mediji mnogo bolj preganjajo, kot pa razne vodje narkokartelov. Šarić je bil problem za celotni balkan...njegvo omrežej je prekrivalo vse ex yu države in širše...po ocenah poznavalcev naj on ne bi bil vrh organizacije...obstajala bi še dva bossa nad njim...s temi posli je postal finančno eden od najmočnejših ljudi na balkanu...cca 400 - 900 milionov dolarjev... s tem denarjem postajaš resen igralec tudi za finaciranje političnih strank..postavljanje svojih vlade..faktično prevzameš nadzor v državi... tega šverca so se crnogorci naučili v 90 letih, ko je oblast tihotapila cigarete in prodajala po celotni evropi...imeli so blagoslov američanov..na ta način so američani finacirali borbo proti miloševiču... zgodba se nadaljuje v tej smeri, da se podjetni posamezniki iz črnogoskih služb in kriminala odločijo še za dodaten zaslužek prek mamil... Šarič naj bi bil na vrhu te družbe cca 12 let..od leta 1998..naprej-2010...takoj je zavedel red v svoje podružnice po balkanu...v sloveniji je takrat odletel mišo vujačič...že takrat se je govorilo da je za njegovo odstranitev došel ukaz oz. došel človek iz črne gore..ker naj bi preveč dvigoval prah pri svojih poslih..in je bil na očeh policijie... vujačiča je "nekdo" zamenjal kot vodja slovenske podružnice :) in ta je delal oz vodil zadeve cca 10-12 let v miru...po ocenah poznavalcev ta slovenski narko boss naj bi bil vreden od 40-80 milionov evrov... zanimivo da ga slovenska policija in obveševalne službe niso zaznle vse do leta 2010..hehe to so spološno zanane govorice po ljubljani med Bi bilo tudi okoli Tošiča zanimivo slišat kakšno stvar. K sem eno novinarko vprašal zakaj ne pišejo o njem mi je rekla da noče bombe pod avto. Šarič naj bi bil popolnoma neprepoznaven, imel naj bi 9 lepotnih operacij. Res odlično delo policije. Najbrž bo sledila serija umorov zaradi padca močne ribe ga lahko kaj vprašajo o slovenskih prijateljih... Verjetno, da tudi če vse natančno opiše kako in kaj, dokazi v Sloveniji ne bodo veljali...žalostno toda resnično. Spet višja stopnja brezposelnosti: 14,2-odstotna 5.800 na novo prijavljenih brezposelnih 18. marec 2014 ob 11:23, zadnji poseg: 18. marec 2014 ob 11:48 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Stopnja registrirane brezposelnosti se je januarja že drugič zapored občutno zvišala. Višja je bila za 0,7 odstotne točke, kar pomeni 14,2-odstotno brezposelnost in 5.800 registriranih brezposelnih ljudi več. Izraziteje se je januarja brezposelnost zvišala med moškimi (s 13 odstotkov na 13,7 odstotka), med ženskami pa za 0,6 odstotne točke, na 14,9 odstotka. Zvišanje je Statistični urad Republike Slovenije zaznal tudi decembra lani, in sicer za 0,5 odstotne točke. 5.800 brezposelnih več Januarja je bilo na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije prijavljenih 129.843 brezposelnih, kar je 5.800 več kot decembra. Od oktobra lani se je število ljudi brez zaposlitve povečalo za več kot 11 tisoč ljudi. Zvišanje je opazno tudi v kategoriji starostnih skupin. Najvišjo stopnjo so zaznali med mladimi (15-24 let), in sicer je bila brezposelnost 34,5-odstotna, najnižja pa v starostni kategoriji od 40 do 44 let, kjer je 9,2-odstotna. V pomurski regiji čez mejo 20 odstotkov Brezposelnost je najbolj narasla v pomurski, spodnjeposavski in podravski regiji, najmanj pa v gorenjski in notranjsko-kraški. V pomurski regiji je prestopila mejo 20 odstotkov. Število delovno aktivnih ljudi (na začetku leta jih je bilo 781.561, 9.700 manj kot decembra lani) se je najbolj zmanjšalo v dejavnostih kmetijstvo in lov, ribištvo in gozdarstvo ter gradbeništvo. Več delovno aktivnih pa so zaznali v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za več kot 130 ljudi) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za okoli 70). A. K. K. Drnovšek Janši po Depali vasi: "Če ne bi predlagal tvoje razrešitve, bi zamenjali mene" Ponatis Okopov z novimi dokumenti o aferi Depala vas 17. marec 2014 ob 14:25, zadnji poseg: 17. marec 2014 ob 16:04 Ljubljana - MMC RTV SLO Ljudje iz Slovenije so za odstranitev Janeza Janše z mesta ministra za obrambo angažirali agenta KOS-a (Kontraobveševalne službe) agresorske JLA, strokovnjaka za propagando Radenka Radojčića, je ob ponatisu svoje knjige Okopi dejal prvak SDS-a Janez Janša. Ponatis prinaša dokumente in del pričevanja, ki jih je Radojčić predložil pred hrvaškim sodiščem v vzporedni aferi, kot je bila na Slovenskem Depala vas. Radojčić je pred sodiščem izdal celotno mrežo svojih sodelavcev nekdanjega KOS-a, ki so delovali pod imenom Labrador in sodelovali v akciji Opera – s katero so za JLA pripravili razvpiti film o tem, kako Hrvaška tihotapi orožje, in načrtovali spremembo sistema na Hrvaškem, a jim je spodletelo. Nerazčiščene afere bremenijo Celotno pričevanje Radojčića je dostopno na tej spletni povezavi, Janša pa je v ponatisu Okopov predstavil ključne dele, ki se nanašajo na Slovenijo, saj je po njegovem mnenju Slovenija obremenjena z aferami, ki niso do konca razčiščene. Ne teorija, ampak praksa zarote "Cilj je bil olastniniti državo in odstraniti politične tekmece na sofisticiran način," je dejal Janša in zatrdil, da ne gre za nobeno teorijo zarote, ampak "prakso" zarote, ki je zdaj tudi prvič dokumentirana in popolnoma razgaljena. Radojčić prinesel KOS-ove mikrofilme Radojčić, ki je bil tudi arhivar v CK-ju Zveze komunistov Hrvaške, je po besedah Janše po razkroju KOS-ove strukture končal v Makedoniji, kjer je prišel v stik s predstavnikom nekega slovenskega podjetja. Kmalu zatem ga je na letališču Branik pričakal vodja obveščevalnega oddelka ministrstva za obrambo Tone Peinkiher in ga nastanil na Rojčevi ulici v Ljubljani. Filmi so v paradržavni lasti S sabo je prinesel tudi 120 paketov mikrofilmov KOS-a, ki jih Peinkiher ni izročil ne vladi in ne arhivu ter so v "paradržavni lasti", je dejal Janša. Radojčiću so obljubili slovenski potni list in ureditev statusa v zameno za kompromitirajoče podatke o Janši in ljudeh z vrha politike. "Si član skupine, ki jo vodi Kučan" Peinkiher mu je – tako Janša – povedal, da je član skupine, ki jo vodi Kučan. "Ti si specialist za propagandno vojno, naredi načrt," se je glasil ukaz. Večina tega, kar se je zgodilo v Depali vasi, je rezultat tega načrta, ki je ustvarjal vtis, da se vojska vmešava v civilne zadeve. Janša je ponovil, da je bil Mitja Klavora, tedanji vodja kriminalistične policije, glavni operativec te akcije, Drago Kos, Jože Perko in drugi so mu bili podrejeni. Po besedah Janše pa so pripravljali akcije, v katerih je bilo najmanj deset drastičnih kršitev ustave in zakonov – kar je zdaj tudi dokumentiral v poglavju 9.a. "Klavora je osebno izdelal načrt, v katerem je bilo predvideno, da policijske enote zasedejo državne organe, televizijo, zaprejo meje in vzpostavijo izredno stanje," je dejal Janša in takole povzel zapis Mitje Klavore: "To ni skladno s predpisi, a je izvedljivo, če to odobrita predsednik vlade in države." Janša je ob tem dodal, da je od dokumentov, ki so jim zabrisali sledi, na voljo osnutek, spisan s pisavo Mitje Klavore. Smolnikar registriran agent Po Janševi odstranitvi je postalo jasno, da je bil Milan Smolnikar registriran agent kriminalistične policije, in ne navaden civilist, je spomnil Janša in zatrdil, da so bile tudi tedanjemu predsedniku vlade Janezu Drnovšku "določene stvari prikrite". Čeprav je Drnovšek naročil notranjo revizijo, je tudi ta prikrila številne nezakonitosti, ki so se dogajale na policiji. Drnovšek je vedel le za del igric "Do ene meje je tudi Drnovšek zavestno sprejemal te igre, celo sam mi je dvakrat priznal: 'Če ne bi predlagal tvoje razrešitve, bi zamenjali mene.'," je dejal Janša. Namignil mu je tudi, da bo presenečen, kakšno vlogo so pri tem imeli njegovi prijatelji, misleč na krščanske demokrate, s katerimi je bil takrat v koaliciji. Predvsem pa je mislil na takratnega ministra za notranje zadeve Ivana Bizjaka, ki da je o Depali vasi več vedel od samega Drnovška. "Sodelovali so Klavora, Kos, Kučan, ki so vedeli vse, Bizjaka pa so pozvali, ko je bilo treba kaj podpisati. Predsednika vlade se je lagalo, Bizjakova odgovornost ni sporna," je še zatrdil Janša. S Kučanom so se sestajali, druge obveščali Iz časovnih okvirov, objavljenih v ponatisu Okopov, je razvidno, da so obveščali predsednika vlade in parlamenta, medtem ko so se s predsednikom države Milanom Kučanom sestajali, je dejal Janša, ki mu niso ušli niti načrti za prikrivanje tega, da je bil Smolnikar tajni policijski sodelavec. Vsebovali so tudi navodila, če se jih dobi na laži. Redni stiki z novinarji Mladine "Tako kriminalistična kot uniformirana policija sta bili uporabljeni kot politična policija, besednjak pa je enak tistemu, ki sta ga uporabljala Tomaž Ertl in Janez Zemljarič, čeprav je bil prvi uporabljen v času, ko je bila Slovenija že neodvisna," je obžaloval Janša. "Če je že obstajal Paravomo, ga je vodil Tone Peinkiher mimo vednosti ministra in vlade. Med drugim se je Peinkiher Radojčiću hvalil tudi o tem, da ima redne stike z novinarjema Mladine, Miho Štamcarjem in Janijem Severjem," je še pripomnil Janša. Kaj je afera Depala vas? Povod za afero je bila aretacija tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja 20. marca 1994 v Depali vasi pri Domžalah; aretacijo so izvedli štirje pripadniki Slovenske vojske Darko Njavro, Robert Suhadolnik (pripadnika 1. specialne brigade MORiS), Simon Krejan in Andrej Podbregar (pripadnika VOMA). Kot utemeljitev aretacije je bilo navedeno, da je Smolnikar ukradel oz. imel v lasti zaupne dokumente z Ministrstva za obrambo RS (kratica MORS), ki jih je pridobil nezakonito v sklopu službe na ministrstvu za notranje zadeve; ob aretaciji so v njegovem avtomobilu odkrili sporne dokumente, ki naj bi dokazovali pripravo državnega udara obrambnega ministrstva. Pozneje se je izkazalo, da so bili dokumenti načrtno ponarejeni, da bi sodelavci MORS-a prišli na sled Smolnikarjevim sodelavcem. Depala vas se je morala zgoditi. Kučan je imel v urniku, nekaj mesecev kasneje obiskati Izrael. Ti so hoteli imeti še obrambnega ministra zraven. Če bi šel Janša z njim sigurno nebi kupili tistih smrtonosnih havbic. Janša ekskluzivno o Depali vasi: »Kučan deloval nelegalno« »Kar so pripisovali nam, so v resnici delali sami« To je murgeljska praksa že od osamosvojitve naprej. Zakaj ni kaj takega omenil, ko je bil Drnovšek še živ? Zato, ker je pričanje bivšega agenta KOS-a na sodišču javno dostopno šele sedaj. Zanimivo branje (v izvirniku) ... priporočam. Potem pa lahko nadaljuejmo pogovor o tem, kaj je res in kaj ne. Daktari # 18.03.2014 ob 11:47 Prijavi neprimerno vsebino Janša na volitvah 2008 ni zmagal, so pa zato počasi začeli lesti na dan režiserji njegovega diskreditiranja. Tako je v javnost prišla informacija, da je nekdanji predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos aprila 2008 odletel na Finsko in tamkajšnjim kriminalistom, ki niso imeli nikakršnih dokazov, natrosil kopico informacij in priznal, da so »sum korupcije« glede nakupa oklepnikov dobili od politične stranke s Koroškega (najbrž LDS) in podjetja Sistemska tehnika, ki je bilo neposredni konkurent Patrii in za katero je kot odvetnik delal Kosov brat Miran. Leto dni kasneje je taisti Kos predaval sodnikom, med drugim tudi Barbari Klajnšek, okrajni sodnici, ki je v začetku junija 2013 (očitno dobro pripravljena) obsodila Janeza Janšo, da je neugotovljenega dne na neugotovljen komunikacijski način in na neugotovljenem kraju sprejel neugotovljeno obljubo nagrade. Toda za to ni prav nobenega dokaza. Sodelovali so Klavora, Kos, Kučan, ki so vedeli vse, Bizjaka pa so pozvali, ko je bilo treba kaj podpisati. Predsednika vlade se je lagalo, Bizjakova odgovornost ni sporna. Radenko Radojčić je bil tajni agent KOS-a in član skupine, ki si je prizadevala za odstranitev Janeza Janše z mesta obrambnega ministra. Tako kriminalistična kot uniformirana policija sta bili uporabljeni kot politična policija, besednjak pa je enak tistemu, ki sta ga uporabljala Tomaž Ertl in Janez Zemljarič, čeprav je bil prvi uporabljen v času, ko je bila Slovenija že neodvisna. Danes 18.3.2014 mineva 600 let, odkar je bil leta 1414 na knežjem kamnu ustoličen zadnji karantanski (notranjeavstrijski) nadvojvoda (navajanje vojvoda je napačno) Ernest Železni. Obred ustoličevanja je vedno potekal le v slovenskem jeziku in izvira iz pradavnih pravil o prenosu oblasti iz ljudstva na izbranega poglavarja. Ustoličevanje je bilo večkrat dokumentirano in tako je preko francoskih zapisov informacija o vrhunskem aktu demokratičnosti prišla v roke Thomasu Jeffersonu. Ta ga je povzel in leta 1776 zapisal v Deklaracijo o neodvisnosti ZDA, ki je temelj ameriške in svetovne demokracije. Žal slovenski zaplankanci na vodilnih mestih ne vidijo dlje od svoje riti. Kaj bi tujci naredili iz tega bisera, recimo kakšno turistično atrakcijo ali poletno solo demokracije, park demokracije, pa ni treba posebej poudarjati. Vpogled v spočetje vesolja: na Antarktiki ujeli odmev velikega poka Kozmolog Slosar za MMC 18. marec 2014 ob 06:29, zadnji poseg: 18. marec 2014 ob 09:13 Ljubljana - MMC RTV SLO Odkritje desetletij, ki utegne dobiti Nobelovo nagrado. Znanstveniki so ujeli "odmev" velikega poka, podprli teorijo inflacije v prvih trenutkih časa sploh in dobili neposreden dokaz obstoja gravitacijskih valov. "Detekcija teh valov je bila 10 let zlata jama. Vsi so se trudili to narediti," je novo veliko odkritje za MMC pojasnjeval kozmolog Anže Slosar. A nihče ni zares verjel, da bo neka majhna znanstvena odprava na Zemljinem južnem polu naredila prav to. Tako Slosar kot številni drugi strokovnjaki področja so v veliki večini mnenja, da bo odkritje zelo verjetno vredno Nobelove nagrade za fiziko. Za kaj gre? Za eno tistih temeljnih fizikalnih vprašanj, zaradi katerih bo "jutri Sava še vedno tekla", kot bi rekel slovenski fizik Anton Mavretič. Eno tistih ugank, ki jih je težko pojasniti in ki nimajo neposrednih učinkov na vsakdan. Obenem gre za odgovore na tista vprašanja, ki si jih človeštvo zastavlja, že odkar - vprašanja sploh obstajajo. Od kod prihajamo? Kje se je vse začelo? Kako? Raziskovalci so na nebu našli sled izjemno hitrega širjenja prostora, ki se je zgodilo le trenutek po začetku časa samega. A pot do odkritja je bila dolga in izjemno zahtevna. Že ko te dni intenzivno rekonstruiramo dogodke prve svetovne vojne, so viri omejeni, dognanja se spreminjajo, interpretacije krešejo. Pa je oddaljena le sto let, na grudi, ki jo še zdaj tlačimo. Kaj šele, ko je treba do potankosti dognati začetek časa in prostora samega. Veliki pok izpred 13,8 milijarde let. Astronom Phil Plait je za Slate dilemo opisal takole: "Vse do zdaj smo bili v situaciji, ko smo pisali knjigo o državljanski vojni, ne da bi sploh vedeli, kaj se je takrat dogajalo." Danes, ko je skupina za teleskopom BICEP2 na južnem polu oznanila svoje odkritje, pa so se strani začele polniti. "Zdaj smo našli dnevnike in fotografije. Kot bi se na praznih straneh začele besede pojavljati same od sebe," je zapisal Plait. Če so dognanja, objavljena tudi v znanstveni reviji Nature, zanesljiva, potem zdaj vemo, kaj se je zares dogajalo v prvih nekaj milijoninkah sekunde. Slosar ocenjuje, da je objava kredibilna in da so avtorji z veliko zanesljivostjo utemeljili svoja dognanja. "Velikokrat se zgodi, da so odkritja bolj ali manj napihnjena. Tole je pa res zelo pomembna stvar," je dejal za MMC. Teorije, teorije, teorije ... Dobili smo prvi neposredni dokaz za teorijo inflacije. Ob pomanjkanju neposrednih ali posrednih dokazov se morajo fiziki precej zanašati na teoretiziranje. Tako je bilo tudi pri Higgsovem bozonu. Učena glava je morala premetavati izračune, trošiti črnilo in v domišljiji graditi model, kako naj bi bilo. Pogosto se izkaže, da so takšna teoretiziranja lahko precej natančna. Naprave, zmožne zaznavati najmanjše delce sploh, so zgradili in uspešno preizkusili šele desetletja po tem, ko je Peter Higgs napovedal obstoj "svojega" bozona. Podobno je v tokratnem primeru. Teorija velikega poka dolgo le teorija Da se je vse obstoječe začelo v miniaturni točki, manjši celo od atoma, je bila dolgo le precej izpodbijana teorija velikega poka. Prvi, posredni dokaz je prišel z zakasnitvijo desetletij. Na nebo je moral teleskop in ga dolga leta temeljito premeriti z vseh strani. Natančno je izmeril vseprisoten, a šibek sij. Da, velika eksplozija še danes osvetljuje celotno vesolje in ga ohranja ogretega za 2,7 stopinje Celzija nad absolutno ničlo, kot je izmeril najnatančnejši med njimi, Planckov teleskop. To je bil prvi posredni dokaz našega izvora. Vpogled v rojstvo vesolja Planck pa ni zaznal svetlobe, ki bi nastala v prvih trenutkih sploh. To ni bil neposreden dokaz velikega poka. Zaznal je kozmično mikrovalovno sevanje ali prasevanje. Nastalo je šele 380.000 let po velikem poku samem, ko se je ogromna in izjemno vroča juha osnovnih delcev ravno dovolj ohladila, da so se lahko ti začeli povezovati v atome in naprej vse do galaksij. Takrat so fotoni, delci svetlobe, prvič "ušli", se odbili s takrat sveženastale površine zadnjega sipanja in se odpravili na večno pot po vesolju. Planck je v prasevanju torej videl rojstvo vesolja. A BICEP2 gre še dlje. V samo spočetje vesolja. Natančneje, pripoveduje nam podatke o dogajanju 10-35 sekunde po začetku časa samega. Eksplozivno, kratkotrajno, bliskovito širjenje Takrat se je, skladno s teorijo inflacije, zgodil nenavaden proces. Vesolje se je iz neskončno strnjene točke s skoraj ničto prostornino začelo širiti. In to ne kot balon, ki ga polagoma in enakomerno napihujemo, temveč se je širilo izjemno hitro - izjemno pospešeno. V nekaj milijardinkah sekunde se je njegova prostornina povečala za 10 bilijon bilijon bilijon-krat in se širila precej hitreje od svetlobe same. Morda ne zveni preveč pomembno, toda ravno v tistih nekaj trenutkih in v tistih nekaj kubičnih centimetrih so se ustvarila semena galaksij in vesolja, kot ga poznamo danes. "To je proces inflacije, ki je trajal izjemno malo časa in je ustvaril začetne pogoje za vroči veliki pok, kot ga poznamo," je pojasnil Slosar, ki dela na državni ustanovi Brookhaven National Laboratory v ZDA, delu ameriškega ministrstva za energetiko. Tako intenziven in energetičen dogodek, kot je inflacija, po teoriji relativnosti Alberta Einsteina nujno vpliva na prostor in čas. Einstein je že pred stoletjem teoretiziral, da masa z gravitacijo ukrivlja prostor okoli sebe. "Ta proces je moral zgenerirati gravitacijske valove," pojasnjuje sogovornik. Temu je bila že skoraj desetletje na sledi skupina za teleskopom BICEP2, ki jo vodi John Kovac s Harvard-Smithsonianovega centra za astrofiziko (Cambridge v Massachusettsu, ZDA). Iskala je (in še išče) prvinske gravitacijske valove, neposredno posledico silne inflacije. Uspeha ni nihče pričakoval. "Ta signal je tako šibak, da ko sem delal doktorat, so mi rekli: pozabi. To ne bo nikoli izmerjeno," se je spominjal naš sogovornik. A kako analizirati dogajanje v prvih sekundah, če prvi dostopni podatki o zgodovini vesolja nastanejo šele z letom 380.000 po velikem poku? "Dobro vprašanje," je odgovoril Slosar. Ključ je v polarizaciji svetlobe Tako kot satelit Planck so se tudi Kovac in njegova ekipa lotili tistega, kar so imeli na voljo. Prasevanja, elektromagnetnega valovanja, le da so se osredinili na eno samo lastnost: polariziranost. Če namreč teorija inflacije drži, potem so prvinski gravitacijski valovi v nekoliko oslabljeni obliki obstajali in tudi stotisoče let po začetku pustili svoj odtis na prasevanju. Gravitacijski valovi so ena zadnjih velikih fizikalnih skrivnosti. Vemo, da obstajajo in da delujejo, saj so njihovi učinki merljivi, nismo pa jih še neposredno zaznali. Podobno kot temno snov. Gravitacijski val v praksi širi in oži prostor, v periodičnem sosledju. Gravitacijski val je, posplošeno, prenos informacije, da se nekaj privlači. In to ne gre hitreje kot s hitrostjo svetlobe. Običajnemu človeku je samoumevno, da ko skoči v zrak, bo potem pač padel nazaj dol, je razlagal Slosar. Modernim fizikom to ni tako samoumevno. Ko nekdo skoči v zrak, mora informacija o privlaku, in posledično vrnitvi telesa z visoke točke na trdna tla, pripotovati od enega telesa do drugega. "Zemlja vzpostavi gravitacijsko polje, ki se pogovarja z atomi v mojem telesu. Na ta način šele potem padem nazaj. Gravitacijski valovi kot pertubacije v tem polju potujejo skozi prostor in čas," je pojasnil. "Imamo elektromagnetno sevanje, ki prek valovanja v njem omogoča komunikacijo z mobiteli. Elektromagnetno polje je odgovorno za to, da elektroni krožijo okoli protonov. Podobno imamo gravitacijsko polje, ki omogoča, da Zemlja kroži okoli Sonca." Informacija o privlaku med njima pa potuje z gravitacijskimi valovi, pertubacijami v polju, pri hitrosti svetlobe. Val, ki je komaj enkrat zanihal Je pa Slosar opozoril na eno veliko, veliko razliko. V tem primeru imamo prvinsko gravitacijsko valovanje, ki je izjemno drugačne narave. V strogem smislu sicer je valovanje, vendar gre za valove v velikosti vesolja. "To so valovi, ki niso zanihali še niti dvakrat, odkar se je vesolje začelo." Pa vendar: če so prvinski gravitacijski valovi obstajali, so povzročili polarizacijo v prvinski svetlobi, prasevanju. To pomeni, da polje ne niha naključno, temveč v neki ravni. Če delec polja niha samo navzdol in navzgor, gledajoč proti njemu vidimo navpično "palico", vodoravno, če vodoravno - lahko pa tudi kateri koli drugi kotni nagib vmes. Vendar polarizacijo v sevanju lahko povzročijo tudi danes obstoječa magnetna polja. A le prvinski gravitacijski valovi so lahko povzročili polarizacijo tipa B, ki so jo zaznali na posebno občutljivih tipalih na južnem polu (vidna je na naslovni sliki). Na videz banalna podrobnost, ki je omogočila človeštvu vpogled v spočetje vsega. Mostovi s svetom najmanjšega Odkritja pa se sploh še ne končajo. Ugotovili so tudi, pri kateri energiji se je inflacija in posledični vroči del velikega poka zgodila. Izračunanih 10.000 bilijonov gigaelektronvoltov je že tista točka, kjer se zgodi znamenito združevanje. Temelji za združeno teorijo vsega Vsi delci stvarstva medsebojno delujejo na enega izmed štirih načinov, za vsakega pa je "odgovoren" en delec, ki nosi silo. Prvi način je elektromagnetizem, ki poteka med električno nabitimi delci, prenaša jo foton. Drugi način je šibka jedrska sila z bozonoma tipa W in Z, ki med drugim poteka v našem Soncu. Po jakosti je na prvem mestu močna jedrska sila, ki ohranja stabilnost atomov s t. i. gluoni. Pri izmerjeni energiji se vse te tri sile združijo in postanejo le manifestacije ene same, elementarne sile vesolja. Četrti način prenosa je vedno ostajal nepojasnjen. To je ravno gravitacija. A s tem, ko je skupini na južnem polu uspelo dokazati obstoj gravitacijskih valov v teh pogojih, je to odprlo pot za dodelavo teorije vsega - ko se vse štiri elementarne sile pri ekstremnih pogojih združijo v eno. Združevanje kvantnega in relativnosti Odkritij še ni konec. Odkritje povezuje tudi do zdaj precej neskladna svetova. Najmanjšim delcem vladajo zakoni kvantnega, medtem ko so gravitacijski valovi povsem integralni del Einsteinove teorije relativnosti in se večinoma uporabljajo na precej ogromnejših skalah. Ta dva svetova sta bila, kot meni Plait, do zdaj precej nezdružljiva. A ko v čisto kvantni svet v času hiperinflacije dodaš povsem relativnostni pojav, se razkriva potencialno novo področje. Kaj sledi? Pot je široko odprta. Naš sogovornik čez Veliko lužo pričakuje "cel Vietnam" na arhivu znanstvenih člankov. Teoretiki bodo kost zagrabili, obglodali z vseh strani in prišli na dan z vsemi mogočimi razlagami in interpretacijami. Že samo objava nekaj meritev je ovrgla ogromno modelov o začetku vesolja, ima implikacije za teorijo supersimetrije in utegne celo vplivati na to, česa se bo pospeševalnik delcev v Cernu lotil, je našteval. Dvom gloda Je pa opozoril na neizogibno merilo v svetu znanosti: dokler odkritja ne bodo potrdili še drugi poskusi, ostaja v kategoriji dvoma. Meritve so izvajali na eni frekvenci, nujne bodo ponovitve na drugih frekvencah in na drugih instrumentih. "Naslednjega pol leta do največ enega leta bo zelo zanimivo." Na drugi strani Rubikona dvoma pa avtorje po vsej verjetnosti čaka Nobelova nagrada. Listi zgodovine vesolja so se začeli polniti z dokazi. Pravnomočne sodbe v zadevi Patria še ne bo Zadeva je po mnenju sodišča preobsežna 19. marec 2014 ob 06:37, zadnji poseg: 19. marec 2014 ob 10:34 Ljubljana - MMC RTV SLO Na ljubljanskem višjem sodišču v zadevi Patria na javni seji razpravlja senat višjega sodišča, ki pa še ne bo sprejel odločitve. Predsednik senata Milan Štrukelj je pojasnil, da gre za preobsežno zadevo. Prvak SDS-a je še pripomnil, da je tudi višje sodišče na nek način izrazilo smisel za humor, saj je današnjo obravnavo sklicalo na "svetovni dan pripovedništva". Janša je tudi opozoril, da se je od njegove obsodbe zgodilo nekaj pomembnih stvari: "Ena od teh je ta, da se je krog virtualnih dokazov zaključil, tako da smo po razsodbi sodišča na Finskem poleg neznanega kraja, neznanega komunikacijskega načina, neznane osebe in obljube neznane nagrade dobili še neznane podkupovalce. Tako je murgeljski scenarij zdaj kompleten." Dobro povedano...... najbrž si bodo vzeli čas do naslednjih volitev... Razsodba se bo zgodila tik pred EU volitvami, to je sedaj že jasno kot beli beli dan! lepo so Kučanovi mediji oprali glave Slovencem... 70 let ni bilo dovolj, še naj kraljuje predsednik Foruma21, Alenkica pa naj vzame še za 6 milijardic kreditov, kolikor jih je v zadnjem letu... We need more time! Cvicek # 19.03.2014 ob 12:19 Prijavi neprimerno vsebino "Sodba čez trideset dni, ampak že zdaj vemo, da je zadeva kompleksna, in najbrž 30 dni ne bo dovolj"...Surprise, surprise! Lih pred evropskimi volitvami nam bo ratal. Pa ni blo nalašč, se je kr samo od sebe tko steklo. Kot videno že dvakrat (ali je bilo celo trikrat?). felipesko # 19.03.2014 ob 12:37 Prijavi neprimerno vsebino Kučana pa ni videt? Po moje je zadržan ali pa doma piše razsodbo. haha laž in Kučan imata kratke noge..dobra ! Škode, ki je nastala s tem procesom, se ne bo dalo v celoti popraviti, časa ni mogoče zavrteti nazaj. Nastala je ogromna škoda ne le zame in za mojo družino ter soobsojence, temveč tudi za državo, ki je bila s to afero potisnjena v politični vrtinec, v katerem se ne pogovarjamo o konkretnih težavah, ampak se sodišče in tožilstvo izrablja za odstranjevanje političnih nasprotnikov. Gre za t. i. selektivno uporabo pravice. Tudi če bi bila sodba danes razveljavljena in bi bili oproščeni, kdo nam bo povrnil to škodo. Janez Janša To je zadeva, ki vpliva na politično življenje, na volitve, posledice čutimo vsi državljani. V tem času se nabira 30 milijard javnega dolga, ko se celotni levi politični esteblišment ukvarja s tem, kako bodo s sodbo v primeru Patria odstranili svoje politične nasprotnike. To bo treba plačati in udarilo bo po žepih. Janez Janša pathfinder84, # 21.03.2014 ob 07:53 Bivši režim je politične nasprotnike (sovražnike), obravnaval po kriteriju Hude jame, pozneje po kriteriju Golega otoka, v stadiju svojega razpadanja po kriteriju Roške. Današnje politične nasprotnike ta nazor obravnava po kriteriju svoje izprijene morale, ki je le mehkejša oblika prejšnjih stanj prisiljeno prilagojena hinavski rabi pred politično in drugo javnostjo EU. V vsem svojem politično aktualnem času, desetletja, ta nazor za seboj pušča zaostajanje, propad ... Kvarkadabra blog Laboratorijski dnevniki - o znanosti, raziskovanju in sploh vsem. četrtek, 20. marec 2014 Nobelova nagrada za slovenskega fizika? Pred nekaj dnevi je v znanstvenih krogih odmevala novica, da so astronomi zaznali "tako imenovane gravitacijske valove, poenostavljeno odmev velikega poka, in s tem eksperimentalno potrdili inflacijsko teorijo o širjenju vesolja takoj po velikem poku." Manj znano je, da je način, kako izmerili gravitacijske valove velikega poka, kot prvi leta 1996 napovedal slovenski kozmolog prof. dr. Uroš Seljak, vodja Centra za kozmološko fiziko na Berkeleyju, kalifornijski univerzi in raziskovalni instituciji, ki je med najuglednejšimi na svetu. »Prav neverjeten občutek je, da smo to napoved zdaj tudi izmerili,« pravi dr. Seljak, ki je najbolj znan po raziskavah na področju prasevanja, grozdenja galaksij in vpenjanja teh opazovanj v širšo zgradbo vesolja. (Vir: Delo.si: Eno najpomembnejših odkritij tega stoletja) Navajamo še odlomek iz komentarja o velikem odkritju v kozmologiji, v katerem astronom dr. Tomaž Zwitter zapiše, da je med kandidati za Nobelovo nagrado "z napovedjo, da je opažena vrtinčnost polarizacije posledica zgodnjega inflacijskega širjenja, tudi dr. Uroš Seljak". Kot vedno v znanosti mora med pravo in napačno razlago razsoditi eksperiment. Vprašanje je torej, ali je naglo inflacijsko širjenje ob začetku vesolja povzročilo še kakšne merljive posledice. Dr. Uroš Seljak, Novogoričan, ki je diplomiral in magistriral na Oddelku za fiziko ljubljanske univerze, nato pa doktoriral na Massachusetts Institute od Technology in je zdaj profesor fizike na Berkeleyju in direktor tamkajšnjega prestižnega Centra za kozmološko fiziko, je leta 1996 pokazal, da je izjemno hitro širjenje vesolja ob inflaciji moralo roditi močne gravitacijske valove, ki so kot periodični vzorec zgoščin in razredčin odmevali v zgodnjem vesolju. Svetloba, ki jo danes zaznamo kot mikrovalovno sevanje ozadja, se je v času, ko je vesolje postajalo prozorno za svetlobo, na teh malenkost gostejših in redkejših območjih sipala. Značilen pojav pri sipanju svetlobe je, da je taka svetloba polarizirana, torej da gre za valovanje, ki niha le v eni ravnini. Pojav poznajo fotografi, ki lahko v polarizirani svetlobi poudarijo oblake, na katerih se v lepem vremenu sipajo sončni žarki. Zgoščine in razredčine pa niso le posledica gravitacijskih valov, ampak običajnih gostotnih nihanj v snovi. Seljak se je tu domislil, kako razpoznati polarizacijo, ki je posledica inflacijskega nastanka gravitacijskih valov. Edino gravitacijski valovi namreč povzročijo, da ima dobljeni polarizacijski vzorec vrtinčnost. S teleskopom BICEP-2 so, kot vse kaže, to vrtinčnost polarizacije mikrovalovnega sevanja ozadja zdaj izmerili na območju neba okrog južnega pola. Že letos je pričakovati, da bodo objavili rezultate izjemno natančnih meritev polarizacije s satelitom Planck Evropske vesoljske agencije, ki bo premeril vse nebo. Potrditev ali celo nadgradnja ponedeljkove objave bo pomenila, da dogajanje v prvem delčku sekunde vesolja bolje razumemo. Premik meja je tako velik, da verjetno tega ne bo prezrl niti Nobelov odbor. Vprašanje je le, kako bo razdelil največ tri nagrade med teoretike in eksperimentalce. Z napovedjo, da je opažena vrtinčnost polarizacije posledica zgodnjega inflacijskega širjenja, je med kandidati tudi dr. Uroš Seljak. (Vir: Delo.si: Živimo v posebnem času) “This is a huge, huge discovery; it’s a rare occasion when a single result gives us insight about something that happened only 10 (to the power) minus 35 seconds after the birth of the universe,” Uros Seljak, a professor of physics at the University of California, Berkeley, said. Seljak, who was not associated with the new result, had 18 years ago predicted that polarisation measurements of the cosmic microwave background could be used to reconstruct the details of the early universe. (Vir: Peek into moment after creation) Preprosta animirana razlaga odmevne kozmološke meritve: Še ena kratka predstavitev pomembnega odkritja: Glej tudi: Kvarkadabra blog: Veliko odkritje v kozmologiji Vzorniki Mazejeve? "Šampioni iz moje vasi in Mateja Svet!" V sredo bodo podelili laureuse 24. marec 2014 ob 17:59, zadnji poseg: 24. marec 2014 ob 18:49 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V sredo bo znano, kdo so najboljši športniki na svetu, in med to elito vseh elit bo v boju za laureusa tudi Tina Maze. Tekmice slovenske smučarske šampionke, ki je lani osvojila veliki kristalni globus, letos pa dve zlati olimpijski medalji, so nemška nogometašica Nadine Angerer, ameriška plavalka Missy Franklin, jamajška atletinja Shelly Ann Fraser Pryce, ruska skakalka v višino Jelena Isinbajeva in teniška igralka Serena Williams. Težko je verjeti, da bi v tej konkurenci Mazejeva lahko zmagala, toda že nominacija je izjemno priznanje za njeno delo. Podelitev bo potekala v Kuala Lumpurju v sredo ob 14. uri. V pogovoru za spletno stran organizatorjev je 30-letna Mazejeva na prvo vprašanje, kateri trenutek v letu 2013 si je najbolj zapomnila, odgovorila: "Celotna moja ekipa je jokala" "Težko je reči. Toliko je bilo odličnih rezultatov ... Zagotovo je eden Cortina d'Ampezzo, kjer sem končno zmagala v superveleslalomu in se tako pridružila šesterici deklet, ki so zmagale v vseh disciplinah. Drugi tak trenutek pa je finale svetovnega pokala v Lenzerheideju, ko sem v zrak dvignila veliki kristalni globus. Bilo je zelo čustveno. Celotna moja ekipa je jokala!" Smučarke niso vajene takšnega blišča O tem, kaj ji pomeni nagrada, o kateri odločajo nekdanji vrhunski športniki, kot so Franz Klammer, Alberto Tomba ali Katarina Witt, je Črnjanka odgovorila: "To je posebna čast, če te izberejo takšne legende. Hkrati je tudi poseben občutek tekmovati proti takšnim zvezdnicam, kot so Serena Williams, Missy Franklin, Jelena Isinbajeva. Smučarke tega nismo vajene." Med vzornicami tudi Mateja Svet Tina Maze je v pogovoru izpostavila tudi svoje vzornike - "šampione iz moje vasi, pet jih je nastopilo na olimpijskih igrah, in Matejo Svet" - in odgovorila na vprašanje o bodočih zvezdnicah svetovnega pokala. "Če bodo trdo delale, bodo Anna Fenninger, Mikaela Shriffin in Lara Gut glavne kandidatinje za skupno zmago." Kdo so preostali nominiranci? V moški konkurenci so za laureusa nominirani šprinter Usain Bolt (Jamajka), atlet na dolge proge Mo Farah (VB), košarkar LeBron James (ZDA), teniški igralec Rafael Nadal (Španija), nogometaš Cristiano Ronaldo (Portugalska) in dirkač formule 1 Sebastian Vettel (Nemčija). Med ekipami se bodo za nagrado potegovali ragbisti Nove Zelandije, nogometaši Bayerna iz Münchna, brazilska nogometna reprezentanca, brata dvojčka Bob in Mike Bryan, ki nastopata v tenisu, košarkarji Miamija ter avstrijsko moštvo formule ena Red Bull. Lani so nagrade prejeli Usain Bolt, britanska sedmerobojka Jessica Ennis in evropska golfska ekipa. T. O. hmm. se strinjam, da bo težko zmagati v taki konkurenci, olajševalna okoliščina je, da o zmagovalcu odloča nekakšna strokovna komisija sestavljena iz vrhunskih športnikov, in ne novinarji ali navijači po spletu. tako bo odločanje nekoliko manj "pristransko" verjetno bolj odvisno od dosežkov posameznice in ne od tega ali je slednja iz velike države ali kakšne manjše. Mislim, da Tina ni povsem brez možnosti, lanski dosežki so bili res izjemni, verjetno več nebi mogla doseči. pomoje je največja konkurentka plavalka Missy Franklin, ki je blestela na SP in osvojila 6 zlatih medalj. bomo videli. srečno Tina Tina ovo osvaja! Ako ne osvoji, onda niti jedna smučarka već to nebo smela primiti, kajti sezonu kot je mela Tina ne bo več niti ena imela Laureusa je največ zaslužila Tina s tem se celi svet strinja! Slivnica@, tocno tako. Dokler so komentarji normalni in niso v nasprotju s pravili MMC, ne bi nihce smel imeti problema, tudi ce so komentarji napisani v marsovscini. Zal je vse prevec komentarjev, sicer napisanih v Slovenscini, pa prav nesramno pljuvajocih po Slovencih, slovenskih sportnikih in njihovih dosezkih. Jaz bi rekel, primeri za psihijatre. Ne verjamem, da si kdorkoli od nas, trezno razmisljajocih uspe racionalno razloziti vzgibe komentatorjev ki jih navajas. Lp! :-) zdaj sem prebrala obrazložitve. mislim, da si nagrado najbolj zasluži Tina, pa ne zato, ker je Slovenka ali, ker sem jaz njena navijačica. Tina je bila v formi 5 mesecev, vsak vikend je bila med prvimi tremi. zmagala je eno tretijno tekem v sezoni, poleg tega je bila na 24 tekmah od 34 na zmagovalnem odru in kar na 31 med peterico. ob tem pa je blestela tudi na svetovnem prvenstvu, kjer je osvojila eno zlato in dve srebrni medalji. osvojila je veliki globus z rekodnim številom točk in prvo zasledovalko premagala za 1300 točk. Missy franklin je osvojila 6 zlatih odličij na svetovnem prvenstvu v plavanju, ne vem, ali je nastopala tudi po zimi v kratkih bazenih. na spletni strani ne omenjajo nobenih svetovnih rekordih. plavalka je blestela en teden, torej je lahko formo tempirala, kar pa seveda ne zmanjšuje njene izjemnosti. Serena Wiliams je zmagala na 3 od 4 velikih turnirjih v sezoni. Jamajska sprinterka je osvojila zlati odličji na 100 in 200 metrov, na svetovnem prvenstvu. potem sta tu še Isimbajeva in nemška nogometašica. težko je primerjati dosežke v tako različnih športih, vendar vseeno mislim, da v tej konkurenci zmaga Tina, pa čeprav smučanje ni tako globalen šport kot plavanje, atletika in predvsem tenis. je pa dejstvo, da je konkurenca tudi v smučanju velika, pa tudi če mogoče tekmuje nekoliko manj držav. Koalicija SDS-u: Umaknite zahtevo. Irglova: To je norčevanje iz volje ljudi. Referendum o arhivski noveli 24. marec 2014 ob 15:53, zadnji poseg: 24. marec 2014 ob 17:54 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Poziv koalicijskih poslancev k umiku zahteve za razpis referenduma o arhivski noveli je prvovrstna manipulacija in norčevanje iz jasno izražene volje ljudi, je dejala Eva Irgl. Že na referendumu leta 2011 se je 70,88 odstotka ljudi odločilo, da morajo arhivi ostati odprti, je uvodoma poudarila Irglova (SDS), sicer prvopodpisana pod zahtevo za razpis referenduma. Ob tem je izpostavila, da jim že dvakrat uspelo zbrati več kot 40.000 podpisov, in se hkrati vprašala, kako lahko v koaliciji pričakujejo, da bo SDS umaknil to jasno izraženo voljo ljudi. Prepričana je, da gre za prvovrstno manipulacijo. Poudarila je tudi, da so se v SDS-u dolžni odzvati, ko menijo, da izvršilna veja oblasti ravna napačno, zlasti če gre za spoštovanje človekovih pravic, kamor sodi tudi pravica do védenja. Prav tako po njenem mnenju ne držijo navedbe koalicije, da referenduma v nobenem primeru ne more biti na dan evropskih volitev, torej 25 maja. Po zakonu je namreč to mogoče, a je drugo vprašanje, ali se bodo poslanci koalicije odločili za takšno možnost. Namerno zavlačevanje Irglova je prav tako ponovila prepričanje, da gre za "načrtno zavlačevanje, ki pa prav nikomur ne prinaša nič dobrega". Meni namreč, da koalicija potrebuje "še neki vmesni čas, da bodo lahko varno pospravili tiste dele arhiva, ki odstirajo vedenje o zločinski naravi komunističnega režima in katerega deli resnice so v zadnjem času tudi prihajali na plano". Če bo referendum vendarle potekal na dan evropskih volitev, pa je prihranek zagotovljen, je spomnila poslanka SDS-a in poudarila, da se v največji opozicijski stranki strinjajo s tem, da se ta prihranek nameni Arhivu Republike Slovenije. Odzvala se je tudi na navedbe, da naj bi referendum odpiral ideološke teme. Vprašanja zgodovinske resnice, spoštovanja človekovih pravic, nedotakljivosti človeškega življenja, pravice do vedenja in tudi človekovega dostojanstva "nikoli ne smejo in ne morejo biti politična oziroma ideološka vprašanja, še manj pa strankarska", je pojasnila. Dodala je, da gre za vprašanja, ki presegajo politična nasprotja in delitve, "so vsem nam skupna in nas tudi ločujejo od barbarstva". No Remorse # 24.03.2014 ob 16:13 Prijavi neprimerno vsebino Arhive je potrebno odpreti da se lahko zločincem sodi. To so storile države z hujšimi zločinci. A pri nas so rdeči kalimeri zaščiteni kot indijske svete krave. Mladina se mora opravičiti Grimsu, o odškodnini pa še enkrat Tožba Branka Grimsa 28. marec 2014 ob 12:56, zadnji poseg: 28. marec 2014 ob 13:25 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Višje sodišče je delno razveljavilo odločitev okrožnega sodišča in določilo, da se mora Mladina Branku Grimsu opravičiti za primerjavo njegove družine z družino Josefa Göbbelsa. V delu, ki je govoril o odškodnini, je višje sodišče zadevo vrnilo v novo sojenje. Prvostopenjsko sodišče je namreč avgusta zavrnilo tožbena zahtevka, ki sta ju na tednik Mladina naslovila zakonca Grims. Grims je od Mladine zahteval 39.000 evrov odškodnine ter objavo opravičila in sodbe, njegova žena Martina Dragoš Grims pa 80.000 evrov odškodnine. Oba sta se na sodbo pritožila, zdaj pa je višje sodišče odločilo o pritožbi Grimsa, medtem ko odločitev o pritožbi njegove žene na tedniku še pričakujejo. Poslanec SDS-a Grims je v tožbi tudi zahteval, da se mora Mladina opravičiti njegovim otrokom, vendar je višje sodišče v tem delu pritrdilo okrožnemu sodišču, ki je odločilo, da tedniku tega ni treba storiti. Prekoračili mejo dobrega okusa Mladina je sodbo objavila v današnji številki, zraven pa tudi opravičilo poslancu. V sodbi so višji sodniki ugotovili, da v prispevkih o Grimsu, ki jih je tednik objavil v isti številki, ni ničesar, kar bi pretirano in nedopustno poseglo v Grimsovo čast in dobro ime, sta pa zanje sporni fotografiji, s katerima je tednik v satirični rubriki Mladinamit Grimsovo družino primerjal z družino znanega nacista Göbbelsa. Primerjava Grimsove družine s fotografijo Göbbelseve družine ima po mnenju višjega sodišča drugačen sporočilni učinek, saj sproži plaz asociacij in je bil "v konkretnem primeru prekoračen standard dolžnega in odgovornega ravnanja novinarjev". "Zato pojmovno odprta slikovna primerjava nedvomno posega v čast in dobro ime tožnika," je navedlo sodišče. A. Č. levinja # 28.03.2014 ob 13:07 Prijavi neprimerno vsebino Tedni Mladina si ne zasluži tega imena. Samo zavajanje in debuljoze Repovža. Najbolj neti sovraštvo ravno ta tednik. Sodišče: "Ta odprtost, ki se ne more zgoditi nenamenoma, je tisto, zaradi česar je bil v konkretnem primeru prekoračen standard dolžnega in odgovornega ravnanja novinarjev." Mladinini mekine in repovži nič ne naredijo nenamenoma. Na žalost je njihov namen ustvarjati polarizacijo med ljudmi in sovraštvo, vemo do koga. Samo naslovnice si poglejte. Česar pa spomenke nočejo videti! In jim uspeva, celo pri izobraženih, ki pa so mentalno pohabljeni! Saj ni res, pa je ZARES! V Mladini je itak kredibilen samo še B. Nežmah, pa še njega v predstavitvenih kolumnah skrajšajo na minimum, ... zanimivo in verjetno ne slučajno!!! Živela mladina. (z malo začetnico) Kakorkoli na Mladini so vpletli otroke s tem pa so razgrnili svoje udbovske metode. # 28.03.2014 ob 13:34 in levaki v jok. Joe Malkovich # 28.03.2014 ob 13:47 Mladina je sicer v zadnjih dveh ali treh letih postala neberljiva. Vnaprej veš, kakšno bo njihovo stališče. Dvojna merila. Opravičevanje Mladine, ki očita Grimsu Goebbelsa. Napadanje Jerovška, ko v dialogu s Partljičem omenja Hitlerja. Velja tako za ene kot za druge, ali, če hočete za "leve" in desne !!! Mladina, kot leglo prave jugobalkanske tolerantnosti, pade na področju, ki ga tako vneto zagovarja (seveda le v primeru tolerantnosti do balkanskih žeparjev). Nepremičninski zakon je razveljavljen, Bratuškova ne namerava odstopiti Od odločitve ustavnega sodišča je odvisna tudi usoda v četrtek sprejete novele zakona 28. marec 2014 ob 07:25, zadnji poseg: 28. marec 2014 ob 13:37 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ustavni sodniki so razveljavili nepremičninski zakon, saj so ugotovili, da zakon ne določa metod vrednotenja nepremičnin. Za leto 2014 bo tako ostalo v veljavi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ustavi sodniki so odločitev o razveljavitvi davka na nepremičnine sprejeli soglasno, štirje izmed njih pa so tudi podali pritrdilna ločena mnenja. Odločitev ustavnega sodišča glede davka na nepremičnine Med razlogi za zavrnitev zakona so ustavni sodniki med drugim navedli, da zakonska ureditev modelov vrednotenja nepremičnin pravnega položaja davčnega zavezanca ne ureja dovolj jasno. Odzivi na odločitev ustavnega sodišča Zakonodajalec ni izkazal razumnih razlogov za določanje različnih davčnih stopenj za rezidenčne stanovanjske nepremičnine v primerjavi z nerezidenčnimi ter za energetske nepremičnine v primerjavi z drugimi poslovnimi in industrijskimi nepremičninami. Zakon zagotavlja le navidezno pravico do pritožbe zoper posplošeno tržno vrednost nepremičnine. Zato je zakon v nasprotju z ustavo. Pretežni del davka bi moral pripasti občinam Podobno je nasprotju z ustavo, kar se tiče občin in sredstev, ki naj bi jim pripadla iz naslova davka. Ustavno sodišče meni, da bi moral pretežni del zbranih sredstev iz davka na nepremičnine pripasti občinam. V prehodnem obdobju naj bi bila sredstva iz davka na nepremičnine občinam le dodeljena, saj bi prihodki iz tega davka v celoti pripadli državnemu proračunu. Taka ureditev bi povzročila odvisnost občin od državnega proračuna, kar seveda ni v skladu z ustavno zagotovljeno finančno avtonomijo občin. Državljane, ki se jim tudi opravičuje, pa je pozvala, naj uredijo evidence do konca. Za model vrednotenja nepremičnin, ki je bil sprejet leta 2006, v času prve Janševe vlade, pa ne namerava prevzeti odgovornosti in odstopu ne razmišlja. Ponovna odmera nadomestila za stavbna zemljišča US je še odločilo, da pristojni organi za leto 2014 odmerijo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest od 1. aprila dalje v celoletni višini. Obveznost plačevanja davka na premoženje nastopi s 1. aprilom. Resne posledice za javne finance Odločitev ustavnega sodišča bo verjetno imela resne posledice za javne finance. Nepremičninski davek je bil eden ključnih javnofinančnih ukrepov v tem letu. Vlada si je od davka sprva obetala okoli 400 milijonov evrov, približno 200 milijonov evrov za proračun in 200 milijonov evrov za občine. Po nekaterih spremembah v zadnjem času je bila zadnja ocena skupnega izkupička od davka okoli 330 milijonov evrov. G. C., A. Č. Niittynen: LDS je imel dotok denarja iz Sistemske tehnike Sojenje v zadevia Patria II 31. marec 2014 ob 16:23 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V zadevi Patria II se je končal dokazni postopek. Na naslednji obravnavi 14. aprila bodo zaključne besede, možna pa je tudi že razglasitev sodbe na prvi stopnji. Na tokratni obravnavi ljubljanskega okrožnega sodišča je bil zaslišan nekdanji uslužbenec Patrie Pauli Rumbin. Bil je vodja izvoza v podjetju v času še pred objavo slovenskega razpisa za nakup osemkolesnikov. Precej stvari, ki so ga stranke v postopku prek videokonference spraševale, se ni spomnil. Z Wolfgangom Riedlom je poleti leta 2003 obiskal ministrstvo za obrambo. Spomni se imena Petra Zupana, upokojenega brigadirja, ne more pa reči, da ga pozna, je dejal med zaslišanjem. Sodnica ga je spomna na izpovedbo iz preiskave, kjer Rumbin sam razkril srečanje z Zupanom na sestanku, kjer mu je predstavljal Patriine izdelke. "Možno, da je bilo tako," je pričal danes. V preiskavi je Rumbin navedel še več podrobnosti. Med drugim, da je bil v stiku z Zupanom prek Riedla, da ga je spoznal na ministrstvu; pa tudi to, da sta bila oba na srečanju v galeriji Jureta Cekute. Zupan ga je zato povprašal, ali se ga spominja. "Pošteno povedano, ga ne bi prepoznal," je odgovoril nekdanji predstavnik Patrie. Rumbin se tudi ne spomni, ali sta z Zupanom na srečanju na ministrstvu govorila. Še več, zatrdil je, da z njim neposredno ni komuniciral. "Riedlova naloga je bila, da spremlja dogajanje v Sloveniji," je povedal in dodal, da ne ve, kdo so bili Rieldovi kontakti v Sloveniji. Rumbin prav tako ne ve, od kod Riedlu podatki o slovenskem razpisu, a hkrati je Rumbin prepričan, da so jih imeli tudi konkurenti. Podatki o časovnem okviru razpisa in količini opreme se mu tudi ne zdijo nič posebnega, dejstvo, da se jih ima, pa da je običajno v vojaški industriji. Tožilstvo obtoženemu upokojenemu brigadirju Zupanu očita, da je slikarju Juretu Cekuti pred objavo razpisa predal dokumente v zvezi s projektom bojnih vozil. Te dokumente naj bi Cekuta posredoval posredniku Patrie Hansu Wolfgangu Riedlu, za kar naj bi Cekuta na svoj avstrijski bančni račun v več obrokih od Riedlovega podjetja RHG in finske Patrie prejel 460.875 evrov. Cekuta je Patrii po Rumbinovih besedah ponudil zastopanje in svetovanje. Zato je Cekuta Rumbina danes vprašal, ali se je v času njihovega komuniciranja kdaj vprašal, ali s tem počne kar koli nezakonitega. Rumbin je odgovoril nikalno. Niittynen: LDS je imel dotok denarja iz ST-ja Sodnica je danes prebrala še elektronsko sporočilo nekdanjega zastopnika Patrie za Slovenijo Reija Niittynena iz maja 2005, v katerem je Niittynen pojasnjeval lastniško strukturo in politično pripadnost Sistemske tehnike, ki je prav tako kandidirala na razpisu, a izgubila. Niittynen je zapisal, da je Sistemska tehnika pod nadzorom LDS-a, ki je presenetljivo izgubila na parlamentarnih volitvah leta 2004 in je v opoziciji. Po njegovih navedbah je LDS imela dotok denarja iz Sistemske tehnike in takrat vladajoča SDS je ta dotok želela prekiniti. Al. Ma. Prijavi napako Grahovo v ognju groze PDF Natisni E-pošta Prispeval Stane Okoliš Sobota, 05 April 2014 11:08 Ko je z okupacijo aprila 1941 razpadel politični sistem predvojne Slovenije in so se razrahljali dotedanji družbeni odnosi ter se je začelo obdobje zelo negotove prihodnosti, so že 22. junija 1941 z napadom Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo, ki je bila prva komunistična država na svetu in za vse komuniste obljubljena dežela, nastali ugodni pogoji za družbeni prevrat in izbruh svetovne revolucije, ki se prekriva s pravičnim bojem za nacionalno osvoboditev. Ideja takojšnjega odpora proti okupatorju je zato lahko izhajala samo iz neizmerne vere komunistov v zmago sovjetskega orožja, ki je bilo garancija tudi za zmago revolucije. Brez vere v odrešitev, ki je prihajala z vzhoda, se potem takem ne bi sprožila nobena partizanska puška. Ker so bili komunisti že pred vojno odločeni, da gredo v revolucijo za vsako ceno, je bila okupacija primerno izhodišče pri načrtovanju dokončnega boljševističnega prevrata ob koncu vojne. V normalnih razmerah ga ne bi bilo mogoče izpeljati. S spretno izdelano taktiko in po dovršeni krvavi strategiji pa je za njegovo uresničenje bilo mogoče prav med okupacijo izrabiti številna plemenita nacionalna čustva. Dogodki na domačih tleh so sledili logiki dogodkov na vzhodni fronti. Tudi odpor proti okupatorju se je začel prav zato, ker je Kominterna pozvala komuniste po vsem svetu v boj za obstoj Sovjetske zveze, od katere je bila odvisna usoda svetovne revolucije. Komunisti so z odporom proti okupatorju storili tudi svojo internacionalistično dolžnost. Samo z zmago sovjetskega orožja je bilo povezano pričakovanje konca vojne, ob katerem je komunistična partija s prehodom v drugo fazo revolucije že od vsega začetka načrtovala množično odstranitev političnih in ideoloških nasprotnikov. Ker so zahodni zavezniki na drugi strani takšne načrte ogrožali, so nasprotovali njihovemu izkrcanju v Dalmaciji in v Istri, pa četudi jim je po izčrpanju domačega kmeta prav njihova materialna pomoč v največji meri omogočila preživetje. Partizani so bili jasno izdelana politična vojska in priročno orodje komunistične partije za izvedbo revolucije. Bolj kot vojaški so bili zanje pomembni politični cilji. Vsak partizan je moral biti v vsakem pogledu vojak revolucije. Za njegovo politično izgrajenost so skrbeli politični komisarji, za partijsko pa njihovi namestniki. Komunistična partija s strogo hierarhično strukturo je učinkovito uveljavljala svojo politično voljo ne le med partizani, ampak v vseh oranizacijskih strukturah, ki jih je osnovala in vodila. Z razpredeno obveščevalno mrežo je globoko prodrla tudi v vrste nasprotnikov. Začetki revolucije Ko so nemške armade decembra 1941 na vzhodu doživele prve neuspehe, se je med slovenskimi komunisti in njihovimi zavezniki močno dvignila morala in okrepila vera v revolucijo. Večji kot so bili uspehi sovjetskega orožja, bolj so bili prepričani v njeno zmago. Čeprav ni vse potekalo tako hitro, kot so upali in napovedovali, saj so morali skorajšnji konec vojne v pretirani vnemi pogosto prestavljati, so se po boljševiškem katekizmu na ta trenutek vneto pripravljali. Kumunisti so pod oznako Osvobodilne fronte že čez poletje 1941 intenzivno pletli terenske organizacije, ki so postale podlaga vsega njihovega nadaljnega političnega dela. Ugodna okoliščina je bila, da je italijanska vojska v Ljubljanski pokrajini čez zimo 1941/1942 opustila več izpostavljenih posadk v težje dostopnih podeželskih krajih. Vloga terenskih organizacij se je večala s širjenjem njihovih pristojnosti. Poleg vzdrževanja zvez s partizanskimi enotami, skrbi za njihovo prehrano in namestitev ter pridobivanja novih pristašev, so prevzemale tudi obveščevalne naloge in preraščale v organe nove oblasti. Opravljati so začele tudi bolj zaupne naloge proti političnim in ideološkim nasprotnikom. V glavnem so bile prav terenske organizacije tiste, v katerih se je odločalo, kje bodo partizani rekvirirali in koga bodo likvidirali. Ko so komunisti spomladi 1942 v pričakovanju hitre sovjetske zmage organizirali splošno vstajo in predvsem na območjih Ljubljanske pokrajine ustanavljali prve sovjetske republike, so partizani 11. maja 1942 v večernih urah tudi v Grahovem napadli kolono petih italijanskih vojaških vozil, ki se je s hrano vračala v vojašnice na Bloke. Namen vojaške akcije, v kateri je padel en partizan, je jasno nakazoval poziv, ki se je dopoldne istega dne raznesel po vasi. Vsi moški v starosti od 18. do 55. leta so morali v gozdove, ker naj bi jih drugače za talce pobrala italijanska vojska. Ko so se po nekajurnem skrivanju iz gozdov vrnili, so v vas prišli partizani, zasedli pošto in prekinili vse telefonske in telegrafske zveze ter ljudi pred spopadom ponovno pozivali v gozdove, ker naj bi v Italiji prišlo do prevrata in svetovne revolucije. Večjih italijanskih represalij nad civilnim prebivalstvom v naslednjih dneh sicer ni bilo, čeprav je italijanska vojska grozila s požigi hiš, nazadnje pa je v okolici zgorelo le nekaj skednjev. Partizani so v sodelovanju s terenskimi odbori začeli izvajati revolucionarno oblast z razglasi, s katerimi so prevzeli policijski nadzor nad prebivalstvom predvsem z omejitvami svobode gibanja in s prepovedmi vsakršne gospodarske aktivnosti, ki bi koristila okupatorski oblasti. Največje posledice za nadaljnji razvoj pa so povzročile rekvizicije in likvidacije. Patrulje iz bližnjih partizanskih taborišč so po nalogu terenskih odborov ali z odredbami vojaških komand brez priziva izvajale krvavi posel. Rekvirirale so premoženje in morile ljudi, ki so jih označili za italijanske ovaduhe in sodelavce, belogardiste ali narodne izdajalce. V Grahovem so 8. junija 1942 v večjem obsegu plenili pri veleposestniku in lesnemu trgovcu Krajcu, ki je bil eden najpremožnejših v tem delu Notranjske. Prav tako, kakor pri Krimski jami, so bile tudi v Grahovem poleg nekdanjih orožnikov med prvimi žrtvami partizanov ženske, ki so iz najrazličnejših razlogov prišle v stik z italijanskimi vojaki. Še pred veliko italijansko ofenzivo poleti 1942 so bile kruto umorjene na Križni gori, kjer je bilo taborišče čete Zidanškovega bataljona. Vaška straža Vaško stražo v Grahovem so vaščani zaradi internacij in novih italijanskih groženj in pritiskov s požigi in izgoni v internacijo ustanovili sporazumno s člani terenskega odbora. Italijani so avgusta 1942 oborožili 30 oseb, ki so pri tem v prvi vrsti zasledovali lastno preživetje. Ko je v Grahovo 11. decembra 1942 s svojo skupino iz Ljubljane prišel France Kremžar, ki se je pred tem boril proti partizanom v Štajerskem bataljonu na Dolenjskem, je moštvo vaške straže pomladil in preuredil. Vpliv in kontrolo nad njo so si izpod italijanskega oklepa prizadevale pridobiti različne ilegalne in napol ilegalne protirevolucionarne skupine. Župnika Franca Kanduča, ki je bil kot begunec iz Krope tudi zaupnik Slovenske legije, so domači partizani ubili 26. decembra 1942 na poti od sv. maše pri Sv. Štefanu. Po italijanski kapitulaciji se je glavnina vaške straže iz Grahovega priključila večji posadki v Pudobu v Loški dolini, kjer so jih v pričakovanju angleškega izkrcanja 13. septembra 1943 napadli partizani. Prva skupina se jim je po pregovarjanju in zagotavljanju amnestije predala, četudi so jih nato deloma na mestu pobili, deloma zmetali v jamo Kozlovka, deloma odpeljali pred partizansko vojaško sodišče v Kočevje, od koder so jih nato na različnih krajih pobili, več pa so jih mobilizirali tudi v partizanske enote. Druga skupina, ki jo je vodil France Kremžar, ob njem pa je bil tudi pesnik France Balantič, se je ponudbi za predajo odločno uprla. Partizani pa so imeli za obračun z njimi že pripravljeno zaplenjeno italijansko težko orožje in zajete italijanske topničarje, ki so za prost odhod iz Slovenije, podobno kot na Turjaku, s topovi razdejali utrjeno postojanko in zlomili odpor oblegancev. Le golemu naključju so se imeli zahvaliti, da jim je v gosti jutranji megli iz porušene postojanke uspel izpad. Slovenska domobranska legija Dobra desetina vaških stražarjev, ki se je rešila iz Pudoba, je po javorniških gozdovih prišla na Rakek, od tam pa v Ljubljano, ki so jo skupaj z glavnimi prometnimi povezavami takoj po italijanski kapitulaciji zasedli Nemci. Ker so bili zahodni zavezniki še daleč, je v protikomunističnem taboru v strahu pred popolnim fizičnnim uničenjem, ki ga je s seboj prinašal razkroj vaških straž in četniških enot Jugoslovanske vojske v domovini, ter v strahu pred zmago komunizma in njegovih posledic, kakor so jih poznali iz Sovjetske zveze, prevladalo mnenje, da se je ob ilegalni povezavi z legalno jugoslovansko londonsko vlado potrebno za boj proti komunizmu, kot največjemu narodnemu in idejnemu sovražniku, začasno dogovoriti tudi z nemškimi okupatorji, ki so na svetovnih bojiščih doživljali vse hujše poraze. Preživeli ostanki vaških straž so postali jedro nove vojaške organizacije, ki si je kot tedaj legalna sila s slovenskimi nacionalnimi obeležji pred nemško okupacijsko oblastjo poslušala v boju proti komunizmu pridobiti polno organizacijsko samostojnost. Po vzpostavitvi Pokrajinske uprave v Ljubljani in imenovanju generala Leona Rupnika za njenega predsednika je bila pod njegovim vodstvom z razglasom z dne 24. septembra 1943 ustanovljena Slovenska domobranska legija. Z uničenjem vaških straž je revolucionarna oblast, ki je svojo samopotrditev v začetku oktobra izpeljala na zasedanju v Kočevju, kjer so na drugi strani na javnih procesih in po hitrih postopkih kot narodne izdajalce na smrt obsojali zajete vojaške, politične in ideološke nasprotnike, postala nesporen gospodar obsežnega območja Ljubljanske pokrajine zunaj železniških povezav in središč, ki so bila življensko pomembna za nemške oskrbovalne poti. Okrožna komisija VOS za cerkniško okrožje je sredi septembra na zaslišanja v Kočevje tudi iz Grahovega poslala več vaščanov, ki so bili prej pri vaški straži, in se nikoli več niso vrnili na svoje domove. Janez Drobnič, roj. 1875, p. d. Fužinar, ki je imel hčerko pri partizanih, je bil sicer pred partizanskim vojaškim sodiščem oproščen, a so ga domači vosovci pred domačo vasjo kljub temu prestregli in pobili. V večji nevarnosti so bili tudi drugi nekdanji vaški stražarji, ki so jih mobilizirani v partizanske enote in so med njimi veljali za nezanesljive. Z nemško ofenzivo konec oktobra in v začetku novembra 1943 so partizanske enote, v katere je bilo mobiliziranih tudi veliko neizkušenih, orožja neveščih in za orožje nesposobnih ljudi, množično razpadale. Poleg nemške vojaške sile so razpad partizanskih enot povzročale tudi dezertacije, do katerih je zaradi slabih medčloveških odnosov in neizdelane vojaške strategije prihajalo že pred nemško ofenzivo, množične pa so postale med ofenzivo, ko so se posamezni deli partizanskih enot razbežali in med seboj izgubili vsak stik. Največ tistih, ki so takrat od partizanov dezertirali, so bili nasprotniki komunistične ideologije. Zaradi drugačnega dojemanja sveta, odnosa do življenja in na podlagi lastnih doživetij med partizani niso videli svojega mesta med njimi. Večinoma so se zatekli na svoje domove in se skrivali pred novimi mobilizacijami. Domobranska postojanka v Grahovem Z nemškimi enotami so se med ofenzivo na prejšnjih mestih pojavili tudi prvi domobranci. Kremžar je s svojo skupino ponovno prišel tudi v Pudob, kjer so se iz Loške doline, Blok in okolice zbirali vsi tisti, ki so se izognili mobilizaciji v partizane ali so od njih zbežali. Ker se zaradi bližine obsežnih gozdov, ki Loško dolino obdajajo z vseh strani, niso počutili dovolj varne, so odšli v Grahovo, ki je bilo bližje železniški postaji in močnejšim domobranskim in nemškim enotam na Rakeku. Prvi domobranci so v Grahovo prišli konec oktobra 1943. Kremžarjeva skupina je vas že od prej poznala, vendar pa ta zdaj ni bila več taka, kot so jo ob italijanski kapitulaciji zapustili. Šest nemških bombnikov je namreč Grahovo sredi dneva, 30. septembra 1943, bombandiralo in ga razdejalo. Nemška letala so sledila vojaški komori Tomšičeve brigade, ki se je ne glede na možne posledice namestila v vasi, ki je v dobri uri utrpela 25 civilnih žrtev, v glavnem otrok in žena, poleg tega pa je bilo še 25 težje in 30 lažje ranjenih. Po seznamu 4. čete 4. domobranskega bataljona v Cerknici, z dne 21. novembra 1943, je bilo v postojanki v Grahovem 63 domobrancev. V strahu pred partizansko mobilizacijo pa so vsakodnevno prihajali novi, večinoma mladi fantje, stari med 15 in 20 let, ki so v novo nastali domobranski postojanki iskali predvsem varnost in zaščito. Jedro postojanke je predstavljal Kremžarjev krog, moštvo pa so sestavljali domobranci iz Grahovega in okolice, iz območja sv. Trojice, iz Blok in iz Loške doline. Organizacija nove vojaške formacije je bila še na začetku in je v vseh pogledih imela veliko slabosti in pomanjkljivosti. Domobranci so bili nastanjeni na več mestih v vasi, ena njihovih glavnih nalog pa je bila stražarska služba. Glavnina moštva s poveljstvom je bila sredi vasi v Krajčevi hiši, ki je stala nasproti cerkve. Ker je imel Jože Baraga, ki so ga partizani po zaslišanju v Kočevju sredi oktobra ubili v Jelendolu, v njej v najemu trgovino, so jo imenovali tudi Baragova hiša. Manjši deli domobranske posadke so bili še v Sokolskem domu, v bližnji Krajčevi vili in v Fužini na severo-vzhodni strani vasi. Ko se je nemška ofenziva končala in je nemška vojska odšla, so v izpraznjen prostor takoj, ko so o tem dobili zanesljive obveščevalne podatke, prišli partizani. Razbite in zdesetkane enote XIV. divizije, ki so preživele nemško ofenzivo, so se že po 14. novembru 1943 začele zbirati v Loški dolini. V Vrhniki pri Ložu se je najprej nastanil štab Tomšičeve brigade, za njim pa tudi divizijski štab. V neposredni bližini je bila tudi Šercerjeva brigada. V divizijskem štabu, ki ga je medtem obiskal tudi komandant glavnega štaba Franc Rozman – Stane, so analizirali posledice ofenzive in skupaj s cerkniškim okrožnim odborom OF tudi ugotovili, da so nekdanji vaški stražarji med nemško ofenzivo izrabili priložnost za pobeg k domobrancem. 22. novembra 1943 so razglasili, da za domobrance ne bo nobene milosti in da jih morajo partizani začeti takoj uničevati. Napovedali so, da bo domobranskim družinam zaseženo premoženje, v posebnih primerih pa naj bi jih iz njihovih domov tudi izgnali. Z obnavljanjem razbitih enot in predvsem z mobilizacijo v Loški dolini ter na Blokah partizanski štabi niso bili zadovoljni. Večina za orožje sposobnih moških se je mobilizaciji že prej izognila. Iz Loške doline je zadnja večja skupina odšla pod domobransko zaščito na Rakek tik pred prihodom partizanov, na Blokah pa partizanom v prvih dneh po nemški ofenzivi ni uspelo mobilizirati niti enega moškega. Na boljši mobilizacijski odziv niso imeli večjega vpliva niti številni partizanski mitingi, na katerih je sodelovala kulturniška skupina XIV. divizije. Večji izplen kot pri mobilizaciji so partizani dosegli pri rekviriranju premoženja. Za prehrano partizanskih enot in njihovih štabov so zato prav družinam, iz katerih so moški odšli k domobrancem ali pod njihovo zaščito, iz hlevov jemali še zadnjo živino in iz shramb še zadnja živila, ter jih tako spravili na rob preživetja. Ob zahtevi za izgon cele vasi pa tudi izgoni posameznih družin niso bili več redki. Priprave za napad na postojanko Po prvih obveščevalnih sporočilih, da se v Grahovem snuje domobranska postojanka, partizanskim štabom ni uspelo pridobiti zanesljivih podatkov o njeni številčni moči in oborožitvi ter o razpoloženju posadke. Razpolagali so le z obvestili, da je okrog sto domobrancev nastanjenih v štirih poslopjih, ki niso bila utrjena in da na cestah, ki vodijo v vas, stražijo. Z ozirom na cilje partizanskega boja in smisel njihovega prizadevanja niso bili v nikakršnih dvomih, kakšne bodo njihove nadaljne naloge. Tudi CK KPS je 20. novembra 1943 vse partijske celice v partizanskih enotah opozoril, da je njihova prva naloga po končani nemški ofenzivi uničevanje nasprotnika, še preden bi se mogel utrditi in da morajo v najkrajšem času osvoboditi ves teritorij, ki so ga imeli pred ofenzivo. Ukaz za napad na domobransko postojanko v Grahovem je 22. novembra 1943 izdal štab XIV. divizije v Loški dolini. Za uničenje postojanke je bila določena Tomšičeva brigada, ki so ji dodelili oddelek z gorskim topom, medtem ko je morala Šercerjeva brigada poskrbeti za zavarovanje napada v primeru pomoči, ki bi postojanki v Grahovem prihajala od zunaj. Vse priprave in premike so morali pripraviti v največji tajnosti. Štaboma obeh brigad je bilo posebej naročeno, naj partizane na napad vojaško in politično pripravita, ker gresta v prvo partizansko akcijo po nemški ofenzivi, ki mora na vsak način uspeti. Številčno stanje obeh brigad se je med nemško ofenzivo močno zmanjšalo. Predvsem zaradi dezerterstva jih je bilo tudi poslej ob vsakem novem štetju manj. Šercerjeva brigada je tako 22. novembra 1943 imela na mestu 478 borcev, Tomšičeva brigada, v kateri se je skupno število pred nemško ofenzivo povzpelo že krepko čez tisoč, pa je brez enega od bataljonov za napad razpolagala z okrog 430 borci. Med njimi je bilo tudi 36 žensk, ki so bile na položajih od bolničark pa vse do komisark bataljonov. S položajev v Loški dolini je glavnina obeh brigad krenila čez Knežjo njivo v Metulje na Bloke in se od tam mimo Velikih Blok premaknila na Ulako in na Radlek pod Slivnico, kjer so 23. novembra potekale zadnje priprave za napad na Grahovo. Medtem, ko so se enote Tomšičeve brigade začele v mraku bližati vasi in jo z vseh strani obkoljevati, je Šercerjeva brigada z zasedami zapirati dohode v vas. Najbolj pomembno je bilo vprašanje, kako bodo zasedli položaje sredi vasi okrog glavne postojanke v Krajčevi hiši. Domobranci pred napadom Podatki o zbiranju partizanov v Loški dolini in o premikih partizanskih enot čez Bloke so prišli tudi do domobrancev v Grahovo. Prinašali so jih njihovi sorodniki in drugi, ki so se bali za njih, prav tako pa tudi begunci, ki so jih partizani izgnali in so bežali pred njimi pod domobransko zaščito. Domobranci so zato napad pričakovali. Večina je bila po lastnih izkušnjah prepričana, da pojavljanje partizanskih enot v bližini postojanke ne pomeni nič drugega kot skorajšnji napad. Pred več kot deset dnevi so se iz Loške doline v precej podobnih okoliščinah prej umaknili. Domobransko vodstvo v Grahovem očitno ni računalo na to, da bi jim partizani mogli do živega. Ali niso vedeli za njihovo število in bojno moč, ali pa so jih podcenjevali? Težko bi se mogli zanašati na lastno moč, saj je bila večina domobrancev vojaško neizkušena, veliko pa se jih je v postojanko zateklo v strahu pred partizansko mobilizacijo. Kljub temu so bili domobranci odločeni, da se bodo ubranili morebitnega napada. V skrajni sili so računali tudi na pomoč. Partizani se po ofenzivi, ki jih je močno prizadela, še niso pokazali v večji vojaški akciji. Njihovo bojno moč je bilo zato težko pravilno oceniti. Namestnik poveljnika postojanke, Stanko Tomažič, je bil na dan napada, 23. novembra 1943, v štabu 4. domobranskega bataljona v Logatcu, kjer je za posadko zahteval okrepitev, strelivo in avtomatsko orožje. Na posvet v Logatec je isti dan s poveljnikoma domobranskih postojank v Ceknici in v Begunjah šel tudi poveljnik grahovske postojanke Kremžar. Ko sta se na poti ob pol sedmih zvečer srečala, ga je Kremžar obvestil, da so begunci iz Starega trga prinesli sporočila, da se okrog Dan v Loški dolini giblje 200 partizanov in mu naročil, naj razpošlje izvidnice ter naj ima posadko v pripravljenosti. Med domobranci v Grahovem se je ob novicah o premikih večjega števila partizanov, ki so jih tistega dne prinesli tudi civilisti iz Velikih Blok, pojavila napetost in zaskrbljenost. Po vrnitvi iz Logatca so domobranski poveljniki v Grahovem še enkrat presodili položaj. Poveljnik cerkniške postojanke Rado Petrovič in Lojze Debevc, p.d. Gornji Kranjc, iz Begunj sta se nato odpeljala, iz Grahovega pa je ob pol devetih zvečer proti Blokam odšla patrulja 25 domobrancev, ki pa ni opazila nič sumljivega in ni sporočila, da bi se vasi kdo približeval. Domobranska postojanka v Grahovem ni imela neposredne zveze niti s štabom bataljona v Logatcu niti z organizacijskim štabom Slovenskega domobranstva, slabe pa so bile tudi povezeve s sosednjima postojankama v Cerknici in v Begunjah, ki sta bili tako kot grahovska oranizacijsko kot tudi bojno še neusposobljeni za večje vojaške posege. Navkljub prepoznani nevarnosti so se v Grahovem preveč zanašali na pomoč, ki naj bi prišla iz bližnje Cerknice, poleg tega pa upali in se slepili, da do napada ne bo prišlo Na večer partizanskega napada je bilo v Grahovem, na izpostavljeni prometni poti, ki cerkniško dolino v več smereh povezuje z Blokami in Loško dolino, 78 domobrancev. Med njimi so bili tudi mladoletni. Razdeljeni so bili v posadke po vasi. V Krajčevi hiši nasproti cerkve, kjer je bil sedež postojanke, je bilo nekaj več kot trideset domobrancev. Na poveljstvo postojanke je bila usmerjena tudi glavna ost partizanskega napada in prav Krajčeva hiša je postala prizorišče grozovitih dogodkov. Napad na domobransko postojanko Partizani so se hiši v temni noči s torka 23. novembra na sredo 24. novembra 1943 okrog pol desetih zvečer pritajeno približali. Pod vodstvom partizana, ki se je pred vojno v Grahovem izučil mesarske obrti, za vodiča pa jim je bil še domači obveščevalec, je 2. bataljon Tomšičeve brigade v vas prišel iz zahodne strani. Pred vasjo so obšli prve hiše, prekoračili cesto proti Martinjaku, se prikrili med poslopji, zasedli bližnje hiše in se pri cerkvi in župnišču z orožjem upirjenim proti postojanki namestili v ugodne položaje. Po prvotnem partizanskem načrtu naj bi se naskok začel ob desetih zvečer na dan znak z raketo, vendar se je vse skupaj začelo že nekoliko prej. Ko je stražar pred Krajčevo hišo opazil napadalce in je bila izstreljena svetlobna raketa, je počil prvi strel blizu župnišča. Nato je počilo v drugo in v tretje, kar je izvalo splošno streljanje. Poleg streljanja se je okrog postojanke slišalo divje vpitje, grožnje, kletve in zmerjanje. Medtem so domobranci v postojanki organizirali obrambo. Po prvih strelih sredi vasi so partizani začeli stiskati obroč okrog vasi, zasedati posamezne hiše ter jih pleniti. Domobranci iz drugih posadk v vasi so se pred napadom partizanov umikali in se iz njihovega objema po večini izmuznili in rešili v bližnje gozdove. Iz nadaljnega boja s partizani pa so bili izključeni in je posadka v Krajčevi hiši ostala sama. Samo dobre tri desetine domobrancev so se poslej upirale veliki premoči Tomšičeve brigade, ki je neposredno oblegala postojanko sredi vasi in je štela čez štiristo partizanov in partizank. Po približno enournem streljanju je napad pred glavno postojanko nekoliko popustil. Partizani so okrog postojanke sloneli v zaslonih in se za naskok še dolgo niso odločili. Čeprav so imeli ogromno premoč, se niso upali blizu. Divje so vpili in pozivali obkoljene domobrance, naj se predajo. Medtem se je v vas z osebnim avtom skupaj z dvema domobrancema pripeljal poveljnik domobranske postojanke v Cerknici Rado Petrovič. Nenavadno je bilo, da so uspeli priti skozi močno partizansko zasedo, ki jo je pri Marofu med Martinjakom in Cerknico postavil bataljon Šercerjeve brigade, in se pridružili oblegancem v Krajčevi hiši. Topovski ogenj Do enih ponoči so okrog postojanke brez posebnega učinka streljali mitraljezi, regljale strojnice in pokale puške. Potem so partizani pripeljali težko orožje in ob ostrih bliskih in grmenju začeli streljati z dvema topovoma. V temi sprva niso bili najbolj uspešni, proti jutru pa je oblegano hišo začelo vse bolj stresati in zidovje se je pod silo granat začelo rušiti in zasipati oblegance. Kremžarjeva skupina je topovsko obleganje pred nedavnim izkusila že v Pudobu, vsi drugi pa so strašno topovsko obstreljevanje občutili prvič. Granate so padale na hišo z vseh strani, ker so partizani topove tudi premikali. Med prvimi je topovska granata že nekoliko v jutranjih urah ubila poveljnika cerkniške postojanke Petroviča, ki je bil na mestu mrtev. Domobranci so upali na pomoč, ki pa je ni bilo. Partizani so jih vso noč pozivali, naj se predajo. Proti jutru se je boj stopnjeval. Okrog šeste ure so padle prve večje žrtve. Skupina domobrancev je poskusila z izpadom, toda partizani so vse takoj postrelili in jih zložili v vrsto pred cerkvijo. Preostalim so ponovno zagotavljali, da jim jamčijo življenje, če se predajo. Med topovskim ognjem so mladi in vojaško neizkušeni fantje v postojanki jokali, klicali starše na pomoč in molili. Domobrancem so se pridružili, da bi bili varni pred partizani. Čeprav so, tako kot starejši, vedeli kaj jih čaka, če se partizanom predajo, so v obupu vendarle upali, da se ne bo zgodilo najhujše. Po sedmi uri zjutraj je partizanom uspelo vdreti v pritličje hiše. Več kot deset mladih fantov se jim je predalo. Zvezali so jih in jih odvedli v zgornji del vasi, kjer je bil partizanski štab. Med njimi je bil tudi mlad fant, ki ni bil oborožen in je zvečer prišel v postojanko samo zaradi večje varnosti v primeru napada. Ob njem sta se v bojnem metežu v Baragovi trgovini znašli tudi dve trgovki. Domobranci, ki se niso hoteli predati, so se umaknili v gornje prostore hiše in se borili naprej. Ker so odločno branili stopnišče, si partizani niso upali iz pritlična v prvo nadstropje hiše. V ognju groze Ker partizani oblegane postojanke po zavzetju pritličja še vedno niso mogli osvojiti, so približali top in pod zapornim ognjem v zidu hiše naredili veliko luknjo. Več domobrancev je bilo pri tem ranjenih. Partizani so po končanem topovskem ognju jurišali, vendar so bili odbiti. Zagrozili so, da bodo zažgali, če se ne predajo. Ker so bili oblegani domobranci po vseh dotedanjih izkušnjah s partizani prepričani, da se jim v ujetništvu ne obeta drugega kot strašna smrt, tega nikakor niso hoteli storiti. Partizani so nato v zavzeto pritličje postojanke prinesli slamo in hišo sredi dopoldneva zažgali. Ta del domobrancev, med njimi poveljstvo postojanke in pesnik France Balantič, so večinoma hudo ranjeni v goreči hiši rajši živi zgoreli, kot da bi se predali. Sedem se jih je v zadnjem trenutku srečno rešilo s skokom čez goreče stopnice v skrivnem prostoru pod veliko živinsko vago pred hišo. Med napadi na postojanko, ki so tudi med partizani zahtevali več ranjenih in nekaj mrtvih, se je skupini domobrancev iz oblegane postojanke posrečilo zateči na bližnji zvonik. Partizani so ob istem času in iz istih razlogov kot Krajčevo hišo zažgali tudi zvonik. Od zvonika se je nato vnela tudi cerkev. Od šestih domobrancev na zvoniku se je dvema ob poznejšem odhodu partizanov posrečilo čudežno rešiti iz goreče cerkve, dva sta zgorela, enega so zadele krogle pri skoku iz plamenov zvonika na stransko kapelo, eden pa se je pri poznejšem skoku s cerkvene strehe močno poškodoval. Iz goreče cerkve so domačini lahko rešili le najbolj dragocene stvari. Krajčeva hiša je gorela z velikim plamenom, cerkev pa v gostem dimu. Stopnice v zvoniku so bile lesene in so gorele. Razdejanje je bilo popolno: genj, dim, ruševine, padle žice električne napeljave in tresenje električnega toka, vpitje, streljanje. Ko je bil boj že končan, so partizani h goreči hiši iz štaba v zgornjem delu vasi privedli domobrance, ki so se jim prej predali. Slečene v spodnjem perilu in pretepene so enega za drugim streljali ter napol mrtve metali v ogenj. Večina je bila še živa, saj jih niso streljali do smrti. Vpili so ter prosili pomoč. Enega od njih so pred smrtjo prisilili, da je držal žico pod električno napetostjo. Z rožnim vencem v roki je ves tresoč s prosečim pogledom klical svoje starše preden je svoje mlado življenje pustil v plamenih goreče hiše. Drugemu je prav nasprotno pred gotovo strašno smrtjo uspelo srečno pobegniti, tistim pod veliko živinsko vago pa je bilo dano, da so slišali hropenje, stokanje in umiranje svojih sotrpinov. Nihče od njih ni mogel dati nikoli več ničesar na partizanske obljube. Nekaj partizanov je po končanem boju po hišah iskalo tudi vaščane, ki so jih imeli zapisane na posebnem spisku. Prisilili so domačine, da so jih spremljali in jim kazali pot od vrat do vrat. Vse tiste, ki so prijeli, so privedli na sredo vasi. Nekateri so si v zadnjem trenutku izprosili življenje. Za tri starejše može, dva sta bila stara čez sedemdeset let, eden pa čez štirideset, ni bilo usmiljenja. Pobili so jih pred bovščevo hišo, nasproti goreče domobranske postojanke, in jih na dolgi lestvi, kakor hlebce v peč, položili na ogenj. Na pogorišču Ko je Tomšičeva brigada pod poveljstvom komandanta Staneta Semič - Dakija končala krvavi posel, so njegovi partizani iz goreče postojanke pobrali vse, kar ni pogorelo. Popolnoma so izropali Baragovo trgovino in dve domačiji v vasi. Veliko hrane so zaplenili tudi po okolici. Rekvirirali so pri tistih, ki niso bili naklonjeni partizanom. Odšli so proti Blokam in za seboj so pustili veliko pogorišče, ki so ga do mraka nadzorovale partizanske patrulje in zasede. Kolona domobrancev in nemških vojakov iz Rakeka je v Grahovo prišla naslednji dan 25. novembra 1943. Čeprav je bila postojanka v Grahovem uničena in je veliko domobrancev umrlo grozovite smrti v ognju, se jih je veliko tudi rešilo, večji del posadke pa je bil že od prvih ur napada izključen iz boja. Od 78 domobrancev, kolikor jih je bilo na večer napada v Grahovem, se jih je rešila več kot polovica. Izvidnica, ki so jo pred napadom poslali na Bloke, se ni več vrnila. Z izpadi iz stranskih posadk se je prav tako rešila velika večina. Razmeroma veliko se jih je rešilo tudi iz nemogočega položaja v Krajčevi hiši in na cerkvi. Pod veliko vago se je rešil tudi težko ranjen Anton Strle iz Vrha v Loški dolini, ki se je nato zdravil v Ljubljanski vojni bolnici. Partizani, ki so odšli iz goreče hiše, niso opazili, da se je sedmim domobrancem uspelo rešiti pod veliko vago in so bili trdno prepričani, da so popolnoma vsi domobranci v Krajčevi hiši zgoreli. V sredo 24. novembra 1943 so ves dan čepeli pod vago in čakali noči. Ko so partizani že odšli, so se v temi okrog devetih zvečer spravili na cesto in odšli proti Cerknici. Po odhodu partizanskih zased sta se z ostanka strehe na stranski kapeli rešila tudi dva poponoma okajena domobranca, ki sta se ves dan med požarom na cerkveni strehi umikala pred ognjem in srečno dočakala rešitev. Edinstven je bil samostojen pobeg Franca Komidarja iz Klanc v Loški dolini, ki se je strašne smrti v goreči hiši uspel rešiti že čisto pred likvidatorjem. Vlika večina domobrancev, ki se je v Grahovem srečno rešila, je bila pobita v povojnih množičnih pobojih. Število žrtev Partizani so bili prepričani, da je v Krajčevi hiši zgorela celotna domobranska posadka. V vojaškem poročilu Glavnega štaba partizanskih enot o boju XIV. divizije v Grahovem so decembra 1943 poudarili predvsem ugotovitev, da je bila v obupnem odporu domobrancev popolnoma likvidirana celotna posadka in da je bilo pri tem ubitih 63 sovražnih vojakov. Tej navedbi sledi tudi vsa povojna partizanska literatura. Glede na število rešenih in na konkretne podatke je jasno, da je številka izrazito pretirana. V popisu žrtev spopada je v grahovski mrliški knjigi navedenih 34 oseb, prav toliko jih moremo zaslediti v gradivu Komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravnodvomljivih procesov in drugih nepravilnosti občine Cerknica, ki je izšlo leta 1996 pod naslovom Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem. Nekateri domačini k tej številki naknadno dodajajo omenjene tri vaščane, medtem ko nekateri očividci dogodkov in pogreba navajajo do 41 trupel. V poročilu, ki ga je o dogodku 1. 12. 1943, objavil tednik Domoljub se navaja okrog 35 žrtev. O žrtvah med partizani se v literaturi omenja podatek, da je imela Tomšičeva brigada 3 mrtve in 7 ranjenih, trije pa naj bi od nje v Grahovem tudi pobegnili. V poročilu višjih partizanskih vojaških enot številk sploh ne navajajo, ampak dajejo samo oceno, da so bile izgube na njihovi strani neznatne. Na drugi strani so v poročilu v Domoljubu in v drugih medvojnih ljubljanskih časopisih želeli poudariti, da je ob odločni obrambi domobrancev padlo tudi veliko partizanov, kar pa naj bi partizansko vodstvo želelo na vsak način prikriti. Pokop žrtev Ostanki sežganih človeških trupel so začeli kmalu močno zaudarjati. V vasi se je širil neznosen smrad, ki ga je bilo še težje prenašati, ker so bila okna hiš po letalskem napadu večinoma brez stekel zabita z deskami. Razpadajoča trupla so izpod ruševin hiše pobirali domačini in vaščanni iz sosednjih vasi, ki so iz Baragove trgovine pobrali še zadnje, kar je bilo za odnesti. Ker ni bilo krst, so tisto, kar je od trupel še ostalo, postavljali na odeje. Črni ožgani zglavniki, kakor iz peči, so bili večinoma neprepoznavni, brez rok in nog. Na župnijskem pokopališču so jih položili v skupen grob, ki ga je povojna partijska oblast prepovedala vzdrževati in je do leta 1990 ostal zravnan z zemljo. Sklep Napad na Grahovo je prvi napad partizanov na domobrance. Po nemški ofenzivi, še ni bilo jasno, s kakšno bojno silo razpolagajo eni in drugi. Ob vsej prizadetosti zaradi grozovitosti partizanskega ravnanja je napad razkril slabosti domobranske vojaške organizacije. Domobranci so ob uničenju postojanke v Grahovem morali spoznati, da bo za boj proti partizanom potrebna boljša vojaška usposobljenost, boljša povezanost med domobranskimi enotami in boljša oborožitev. Nenavadno je bilo, kako so mogli pričakovati napad in se zanašati na pomoč, ki je ni bilo. Neposredna posledica padca postojanke v Grahovem je bil umik postojank iz Cerknice in Begunj, kjer bi se tragedija lahko ponovila. Razvoj domobranstva je bil zaradi tega poraza začasno zaustavljen. Prav tako je padec postojanke pospešil izgone domobranskih družin na večjem delu Notranjske. S storjenimi hudodelstvi v Grahovem pa se niso strinjali vsi partizani. Čeprav se je strateški položaj partizanskega gibanja s teheransko konferenco od zunaj in s preživetjem med nemško ofenzivo na znotraj popravljal, so mnogi partizani iz obeh brigad, ki sta sodelovali v napadu na Grahovo, dezertirali. Ker se v imenu človečnosti niso mogli strinjati s postopanjem partizanskih štabov, so bili v podobni nevarnosti, kakor tisti starejši vaščan, ki v svoji prizadetosti ni mogel razumeti dogodkov pred gorečo hišo, in je zato moral tudi sam končati v ognju. V Grahovem se je tudi prvič zgodilo, da so partizani svoje nasprotnike v večjem številu na grozljiv način likvidirali pri belem dnevu in tako rekoč na očeh javnosti, ki pa je morala o dogodku pred gorečo Krajčevo hišo molčati skozi celotno povojno obdobje. Uporabljeni viri in literatura: Arhiv Republike Slovenije, AS 1931 – šk. 461, šk. 931; AS 1852 – šk. 5. Boris Mlakar, Slovensko domobranstvo 1943-1945, Ljubljana 2003. Dom in svet, 1944, leto 56, str. 155-157. Domoljub, Ljubljana, 1. december 1943, št. 46, str. 3. Milan Guček, Strmi lazi, Šercerjeva brigada I, Ljubljana 1984. Stane Okoliš, Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem, Ljubljana 1996. Pričevalci / ustni viri: A. T., D. J., F. H. Stane Semič - Daki, Najboljši so padli III, Ljubljana 1972. Slovenec, 27. nov 1943, št. 270, str. 2. Franci Strle, Tomšičeva brigada 1943, Ljubljana 1989. Vinko Šega, Dano tisto uro, Ljubljana 2008. Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov VI, knjiga 8 in 9, Ljubljana 1962. Kopitar s Kralji petič zapored v končnici Šesti shutout Jonathana Quicka 3. april 2014 ob 08:16 Los Angeles - MMC RTV SLO Hokejisti Los Angelesa so s 4:0 odpravili Phoenix in si tudi teoretično zagotovili mesto v končnici. Anže Kopitar je bil strelec in podajalec. Kojote je že v 80. sekundi načel Tanner Pearson. Ob številčni premoči je na začetku druge tretjine na 2:0 povišal Drew Doughty. Med podajalci je bil tudi Kopitar. Srečanje je bilo dokončno odločeno v 40 sekundah sredi zadnje tretjine, ko je najprej zadel Jeff Carter, nato pa z igralcem več še Kopitar. Jonathan Quick je zaustavil 17 strelov za šesto nedotaknjeno mrežo v sezoni. Več "shutoutov" v sezoni Lige NHL ima le Bostonov vratar Tuukka Rask. Los Angeles je pred tem izgubil proti Phoenixu trikrat zapored. Kralji so si praktično zagotovili tretje mesto v Pacifiški diviziji, kar pomeni, da se bodo v prvem krogu končnice, v kateri bodo igrali petič zapored, pomerili s kalifornijskim tekmecem, San Josejem ali Anaheimom. LOS ANGELES - PHOENIX 4:0 Pearson 3., Doughty 23. (podaja Kopitar), Carter 50., Kopitar 50. OTTAWA - NY ISLANDERS 1:2 DETROIT - BOSTON 3:2 ANAHEIM - EDMONTON 3:2 Tekme 3. aprila: PHILADELPHIA - COLUMBUS CAROLINA - DALLAS TORONTO - BOSTON TAMPA BAY - CALGARY CHICAGO - MINNESOTA ST. LOUIS - BUFFALO WINNIPEG - PITTSBURGH COLORADO - NY RANGERS SAN JOSE - LOS ANGELES ATLANTSKA DIVIZIJA BOSTON BRUINS * 76 52 18 6 110 TAMPA BAY LIGHTNING * 76 42 25 9 93 MONTREAL CANADIENS * 77 43 27 7 93 METROPOLITANSKA DIVIZIJA PITTSBURGH PENGUINS * 76 48 23 5 101 NEW YORK RANGERS 77 43 30 4 90 PHILADELPHIA FLYERS 75 39 27 9 87 "WILD CARD" - VZHOD DETROIT RED WINGS 76 36 26 14 86 COLUMBUS BLUE JACKETS 75 38 30 7 83 ------------------------------------- TORONTO MAPLE LEAFS 77 37 32 8 82 WASHINGTON CAPITALS 76 34 29 13 81 NEW JERSEY DEVILS 76 32 28 16 80 OTTAWA SENATORS 76 32 30 14 78 CAROLINA HURICANES 76 33 32 11 77 NEW YORK ISLANDERS 76 31 35 10 72 FLORIDA PANTHERS 77 27 42 8 62 BUFFALO SABRES 75 21 45 9 51 CENTRALNA DIVIZIJA ST. LOUIS BLUES * 75 51 17 7 109 COLORADO AVALANCHE * 75 48 21 6 102 CHICAGO BLACKHAWKS * 76 42 19 15 99 PACIFIŠKA DIVIZIJA ANAHEIM DUCKS * 76 50 18 8 108 SAN JOSE SHARKS * 77 48 20 9 105 LOS ANGELES KINGS * 76 44 26 6 94 "WILD CARD" - ZAHOD MINNESOTA WILD 76 39 26 11 89 DALLAS STARS 75 37 27 11 85 ------------------------------------- PHOENIX COYOTES 76 36 27 13 85 VANCOUVER CANUCKS 77 34 32 11 79 WINNIPEG JETS 77 34 33 10 78 NASHVILLE PREDATORS 76 33 32 11 77 CALGARY FLAMES 76 31 38 7 69 EDMONTON OILERS 77 26 42 9 61 Predpostavimo, da odslej naprej učinek ZDA ni več zaznaven. V katero smer bi se razvijali dogodki na Zemlji? Slovenija po kriteriju "sovražim ZDA, vodilno silo Zahoda" uvrščena v družbo Tunizije, Irana, Jemna, Pakistana ... Kaj je vzrok takemu razpoloženju? Vzrok je mogoče iskati tudi v odnosu slovenske levice do imperialistov, ki je bil sidran v YU politični model in ga je slovenska oblastna uzurpatorska levica v družbo formalno vgradila že z ustnovitvijo PIF (Proti Imperilaistična Fronta) 27. aprila 1941. Danes ga isti nazor vzdržuje z vzdrževanjem zgodovine v stanju, ki ne ustreza dejstvom, preko njemu lojalnih ljudi in medijev, z denimo udeležbo vrha države na lanskem koncertu v Stožicah, kjer so Zahod popljuvali z Bando evropsko kravatarsko in petjem E viva il communismo, z danes aktualnim tvorjenjem napisa "Naš Tito" na Sabotinu ... Slovenska levica doma še naprej svojemu ljudstvu vsiljuje svojo "protiimeprialistično logiko", ki je v svetu ne more prodati, hkrati hodi po denar k imperilaistom. Mnogiportalovci ploskajo takemu načinu življenja. Nekateri Slovenci pač ne pozabijo, da nas ZDA dolgo niso hotele priznati, kot samostojno državo. Da so nas zelo dolgo silili nazaj v Jugo. ... iz ZDA sta prišli Jazz in Blues, filmi - ki so gledljivi (no tudi slabi filmi ..., hitra hrana, ..., ned drugo vojno so prevec popustili Stalinu, ...), . Slovenija: 57% nepodpira, 27% podpira, 16% neodločenih Avstrija : 46% nepodpira, 39% podpira, 15 % neodločenih Nemčija : 40% nepodpira, 49% podpira, 11% neodločenih Evropa. Prvo mesto pri podpori pripada Kosovu 84%, zadnje pa Rusiji 16% Svoje so naredili mediji s stalnim podpihovanjem sovraštva do ZDA (leta 1991 se dejansko medijsko nismo osamosvojili, stare obveščevalne službe so obdržale efektivno vse v rokah - zato smo zabredli v hude težave). Mediji, ki izrazito napadajo ZDA so TV Slovenija, začuda tudi POP TV (čeprav bi naj bila iz ZDA), poročevalci iz ZDA, Delo, Dnevnik, Nedeljski dnevnik, Mladina, A-kanal, tudi PLANET TV, NOB borci (čeprav se hvalijo, da so bili z ZDA zavezniki - vemo pa, da so po drugi vojni sestrelili nekaj ameriških letal - pilote pa pokopali v divjini Pokljuke ...) ... - dominantni mediji so v Sloveniji potuhnjeno antisemtski, zato tudi toliko sovraštva do ZDA, Izraela, Anglije, ... ni kaj v lepi družbi smo FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač FDV dela svoje... pa čeprav gredo radi v ZDA in pišejo internetne komentarje s svojih Apple Ipadov... ljubljanska hipokrizija pač 57% jih prezira ZDA, 80% jih hoče živet ameriške sanje. zamudnik # 12.04.2014 ob 12:27 Prijavi neprimerno vsebino vsak normalen človek je proti Zahodu, ZDA in Izraelu.... Eh, moj Politko, svoj kriterij "normalnosti" so genialci tvojega vzdevka še nedolgo nazaj tudi v našem klimatskem pasu skrbno varovali s strojničnimi gnezdi in minskimi polji na mejah svojega raja. Verjetno v strahu pred nepreglednimi množicami z Zahoda, ZDA in Izraela, ki so hrepenele po njegovih blagodatih. In množice, ki se iz Afrike vsakodnevno prebijajo čez morje, verjetno italijanskim mornarjem in policistom tudi najprej izjavijo, da si želijo tja, kjer s hriba pozdravlja "naš Tito". DrJones # 17.04.2014 ob 16:11 Neverjetno, Putin vedno znova preseneča! S to izjavo o Jugoslaviji je zdaj uradno, da je svoje puščice usmeril tudi proti Sloveniji. Zanika pravico našega naroda do samoodločbe, norčuje se iz plebiscita kot temelja naše državnosti in vseh žrtev osamosvojitvene vojne. Če SZ takrat ne bi razpadla, Slovenija zaradi Rusije ne bi bila nikoli samostojna. Nedopustno je da neki Erjavec ali kdorkoli, ki je uradni predstavnik Republike Slovenije kakorkoli paktira z Rusijo, saj je sedaj jasno, da je Putin sovražnik Slovenije. Putinovi govori vedno bolj postajajo podobni Miloševičevim govorom pred razpadom Jugoslavije. Celo javno brezsramno prizna svoje laži pred celotno svetovno javnostjo, da na Krimu ni bilo Ruskih vojakov. Putin ni nič drugega kot veliki nacionalist, ki deluje po načelu kjer stopi ruska noga tam je Rusija, ne zanima ga popolnoma nič drugega kot ozki Ruski interesi. To je človek, ki se ga mora bati vsa vzhodna Evropa, vključno s Slovenijo. Posledično je vsakdo, ki kakorkoli podpira Rusijo oz. Putinovo politiko slovenski narodni izdajalec, saj Putin javno blati samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije. Od Slovenske zunanje politike pričakujem, da zahteva od Putina opravičilo za grobo blatenje države Slovenije, češ, da je nastala samo zato, ker si je nekdo zamislil "da se jih (Jugoslavijo) razcepi na delčke, s katerimi se lahko manipulira". Neverjetno, da v 21. stoletju in to celo v Evropi še vedno obstajajo imperialistične nacionalistične sile, ki zagovarjajo politiko, da majo veliki narodi pravico dobesedno teptat male narode in počet kar se jim zaljubi, v tem primeru kar okupirat sosednjo državo in se norčevat iz samostojnosti drugih držav. Kakšen fašizem Ukrajine? To so propagandni slogani Rusije in ker ponavljaš te slogane si Putinov podpornik. Rusija vsaj že 10 let počasi uničuje Ukrajino in ji preprečuje, da bi se postavila na noge. In jasno je, da se v takem vzdušju oblikujejo tudi bolj skrajne stranke. Ampak ali ukrajinska skrajna desnica vlada Ukrajini? NE. Pa ne mi govoriti, da t.i. skrajna desnica in fašisti, ki jih ti omenjaš ne bi mogli zbrati 1.000 vojakov in napasti ruskih specialcev na vzhodu Ukrajine. Ampak do sedaj se je pokazalo, da je ukrajinska oblast kar precej popustljiva, mirna in niti približno agresivna. In ker ni agresivna, Rusom rastejo krila in mislijo, da si lahko vse dovolijo. In ravno zato, jih je treba ustaviti. Sej lahko mirno pošlje vojsko v ukrajino, sam že zdej je Gazprom izgubil več kot 30% svoje vrednosti, preostale ruske delnice so v hitrejšem padu kot ljubljanska borza in njihovi tajkuni bodo iz dneva v dan bolj živčni, ker so odvisni od zahodnega trga. Vse kar bo Putin z invazijo ukrajine dosegu je sesutje lastnega gospodarstva. Sam kaj boste eni potem spet za vse skupi skrivil zgolj EU in ZDA. Putin je priznal, da je lagal. To smo itak vedeli. Po njegovo so belorusi itak rusi, pa ukrajinci tudi. Tip je očitno ruski nacionalist in hkrati zmerja ukrajinske nacionaliste s fašisti. V bistvu s tem sebe poimenuje fašist. Pač za vir mojih info sem ti povedal pač lahko upravičeno dvomiš zakaj ne, kaj se bo v prih. bomo videli. Z malo googlanja boš prišel do linkov, ki govorijo, da se Latvijci zelo bojijo, da bodo oni naslednji deležni ruske "protekcije". Kot je že nekdo zapisal tule, je Rusija dobila krila že z Azerbejdžanom, Gruzijo in Čečenijo. Sploh ni nelogično, da če se jih ne bo ustavilo sledi Ukraina in še kdo. Scenarij v zgodovini večkrat viden. Cameron tarča kritik zaradi opredelitve Velike Britanije kot krščanske države Premier v krščanstvu našel mir 21. april 2014 ob 08:44, zadnji poseg: 21. april 2014 ob 09:17 London - MMC RTV SLO Več vodilnih javnih osebnosti v Veliki Britaniji je premierja Davida Camerona opozorilo, da tvega delitve v družbi s poudarjanjem krščanskih vrednot. Odziv pisateljev, akademikov in znanstvenikov je po poročanju BBC-ja odgovor na Cameronovo izjavo, da bi morala biti Velika Britanija bolj samozavestna glede svojega statusa kot krščanska država. Iz Downing Streeta so sporočili, da je Velika Britanija krščanska država in da se tega ne bi smeli bati povedati. Skupno 55 podpisnikov je v pismu časopisu Daily Telegraph zapisalo, da spoštujejo premierjevo pravico do njegovega verskega prepričanja in dejstva, da ta nujno vplivajo tudi na njegovo življenje kot politika. "Velika Britanija ni krščanska država" Prvopodpisani pod pismom je profesor Jim Al Khalili, ki predseduje Britanskemu humanističnemu združenju. "A vseeno, nasprotujemo njegovi oznaki Velike Britanije kot krščanske države in negativnim posledicam, ki jih to prinaša za politiko in družbo. Poleg ozke ustavne opredelitve o priznani Cerkvi, Velika Britanija ni krščanska država," so zapisali filozofi, novinarji in znanstveniki. V pismu opozarjajo, da je britanska družba pluralna in pretežno neverska, zato trditi nasprotno spodbuja odtujitev in delitve v družbi. Večina Britancev noče, da bi izvoljena vlada dejavno poudarjala vero ali verska prepričanja. V članku za Church Times je Cameron v začetku meseca poudaril, da bi se morali kristjani samozavestno postaviti v bran svojim vrednotam, kar pa ne pomeni omalovaževati drugih ver. V tokratni velikonočni poslanici je dejal, da je sam v krščanstvu našel mir. G. V. Neko svojo krščansko identiteto boste morali ohranjati, če ne vas bodo asimilirali.. Naslov pred nekaj dnevi..: Leaked inspectors report: UK schools discriminate against non-Muslims webman # 21.04.2014 ob 09:16 Prijavi neprimerno vsebino Tukaj pa malo pretiravajo. Vrednote in druzbene ureditve UK so vedno bile po nazorih Krščanstva, niso pa bile versko zabetonirane v ustavo. Tukaj po mojem mnenju Cameroon nistoril nicesar napak. najbolj pametne proti katolicizmu so ravno ženske , ki bodo s prihodom islama največ izgubile. Na bližnjem vzhodu in severni Afriki zažigajo cerkve, česar ni javno obsodil noben državni voditelj. Voditelja demokratične evropske države, ki je v enem pogovoru poudaril krščanske korenine, pa bi "intelektualci" simbolično pribili na križ. Daleč smo prišli. res je hecno kako se mnogi na vse pretege otepajo krščanskih vrednot, ki so med vsemi še najbolj liberalistične Uradno je njihov državni poglavar oz. poglavarka tudi vrhovni predstavnik ene od njihovih verskih skupnosti. Patria: SDS se Janši ne namerava odpovedati 28. april 2014 ob 17:18, zadnji poseg: 28. april 2014 ob 21:50 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V SDS-u menijo, da gre za politično motiviran proces proti Janezu Janši, in ostajajo enotni v podpori obsojenemu predsedniku stranke, medtem ko so v drugih strankah previdnejši in še čakajo na končen razplet. Tako je po štiri ure trajajočem sestanku izvršilnega odbora SDS-a podpredsednik stranke Zvonko Černač poudaril, da so bili člani enotni v podpori predsedniku stranke. "Janša je bil pred 25 leti že krivično obsojen in na podlagi tiste krivične sodbe so se zgodile pomembne spremembe v državi, ki se je demokratizirala, vendar ne v celoti. Če bo ta sodba pomagala, da se bo naš sistem v celoti izčistil tam, kjer politična pripadnost utemeljuje posamezne sodne odločitve, potem je vsaj za nekaj dobra." Dodal je še, da sodba na stranko ne bo imela večjega vpliva, saj "prvi odzivi na to krivično sodbo kažejo, da se bo stranka še okrepila". "Številni ljudje prepoznavajo, da je sodba krivična in da mora biti čim prej izbrisana s sveta, kar želijo izkazati tudi s članstvom v stranki." Obenem je Černač poudaril, da sodba ne temelji na dokazih, temveč na indicih, zato se obtoženi ni mogel niti ustrezno zagovarjati. Največja opozicijska stranka SDS je sicer že prej v odzivu v angleškem jeziku na svoji spletni strani zapisala, da gre za politično motiviran proces, "ki je privedel do politično motivirane odločitve sodišča v nereformiranem in nelustriranem slovenskem pravosodnem sistemu". Stranka zatrjuje, da je bil Janša "po pristranskem procesu obsojen na dve leti zapora brez enega samega dokaza" in da gre za enega iz dolge vrste politično motiviranih procesov zoper člane SDS-a in podpornike te stranke, ki so se začeli leta 2003. V nadaljevanju poudarjajo, da so bile obtožbe o podkupovanju na Finskem ovržene in da tožilstvu svojih obtožb ni uspelo dokazati. Prav tako menijo, da je tožilstvo preprosto ignoriralo dve jasni sodbi vrhovnega sodišča, ki "izrecno pravita", da na podlagi nedoločenih časa, kraja in metode domnevnega kaznivega dejanja obsodba v Sloveniji ni mogoča, saj se obtoženi v tem primeru ne more braniti. Janševa pravica do poštenega sojenja je bila zato kršena, še menijo v SDS-u. Janša: Ne delajte si skrbi z mano. SDS je na volitve najbolj pripravljen. Janša bo sodbo upošteval, ne more pa je spoštovati. Ni pa je še prejel. 29. april 2014 ob 07:27, zadnji poseg: 29. april 2014 ob 19:48 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA "S Patrio se že tretjič neposredno vpliva na volilni izid in je del scenarija, kar je skregano z razumom in vsako logiko," je prvi odziv Janeza Janše na obsodilno sodbo v aferi Patria. "Patria je neločljivo povezana z volitvami, izbruhnila je že leta 2008 pred rednimi volitvami, sojenje se je čudežno hitro začelo, ko je bilo jasno, da bodo leta 2011 predčasne volitve, in zdaj, ko smo ponovno pred predčasnimi volitvami," je argumentiral Janša. O indičnem krogu "Indični krog je nekaj, kar bi se dejalo: Kaj se je babi snilo, to se je babi htilo," je v hrvaščini Janša komentiral pravnomočno sodbo. Indični krog se da bolj skleniti za vsako grobišče po drugi vojni, je primerjal. Slovensko sodstvo mora takoj začeti iskati nekaj 100 indičnih krogov za povojne poboje, je predlagal in ponovil, da so na vrhu tožilstva in sodstva osebe, ki si "ne zaslužijo spoštovanja, saj so v prejšnjem sistemu kršili človekove pravice in bi za to morali odgovarjati, ne pa voditi teh institucij". Sodbo upošteva, je pa ne spoštuje Zato bo sodbo upošteval, ne more pa je spoštovati. "Kdo zaupa takšnim ljudem? Manj kot četrtina Slovencev, spoštuje jih pa četrtina ljudi, ki je imela od kršenja teh pravic neposredne koristi," je dejal Janša in dodal, da je edina rešitev - lustracija. Janša ne bo prosil za alternativne oblike prestajanja kazni "Ne bom zaprosil za alternativne oblike prestajanja kazni - ker bo sodba padla. Uporabil bom vsa pravna sredstva. Tisti, ki misli, da je SDS samo Janez Janša – s poskusi, da se nepošteno izloči politični tekmec, samo motivira ljudi, da vstopajo v stranko, tiste, ki pa so noter, pa, da so še bolj odločni," je še pojasnil in se obenem zahvalil za množično podporo in številne pristopne izjave v stranko, ki množično dežujejo. Slovenska demokratska mladina - podmladek SDS-a - polno podpira Janeza Janšo in poziva k ustanovitvi odbora za varstvo pravic Janeza Janše in k lustraciji. Letos štirikrat na volišča Janša je dejal, da bodo evropske volitve prvo presenečenje, še večje pa bo ponudba na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so neizogibne. "Tukaj se bo skušalo igrati na prevaro volivcev – da se ponudi kaj novega, da se oblečejo nova oblačila, kar se je že nekajkrat odvilo. Novi igralci so stranka okrog Igorja Šoltesa in Mira Cerarja. To bosta nova igralca, ki bosta konkurenca SDS-u. To poznamo, odkar funkcionira slovenska politika, pričakujemo, da bo prišlo do določenih sprememb tudi pri vrhu SD-ja, kjer bo Lukšiča zamenjal Dejan Židan," je napovedal Janša. Gnev izlijte na volitvah! Ljudi je pozval, naj ves svoj gnev izrazijo na volitvah, za katere pa je SDS najbolj kadrovsko in programsko pripravljen, program si želimo primerjati z drugimi strankami, je še dejal. "SDS je stabilna stranka, pripravljena na vodenje države in zato se jo poskuša diskreditirati na vsak način, ker smo trn v peti tistim, ki želijo vladati preko drugih. Nekoga prepričajo, da vodi stranko, tisti v ozadju pa ne prevzemajo nobene odgovornosti," je o ozadju vladne krize spregovoril Janša. Janša je že bil na Dobu Zadnjo sodno obsodbo je primerjal z obsodbo na vojaškem sodišču SFRJ-ja leta 1989, saj v ponedeljek mineva 25 let od njegove prve aretacije na vojaškem sodišču oziroma potrditve sodbe na višjem sodišču v Beogradu, ko so ga zaprli na Dobu z morilcem. "Paznik me je začel vikati" "Tri dni po moji aretaciji je Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo, tekst smo pred tem usklajevali tri mesece," se je spominjal Janša. "Ko so me v izolacijskem traktu na Dobu gonili, sem opazil na televizijskem Dnevniku prikaz zborovanja in branje Majniške deklaracije, ki jo je v kasnejših mesecih podpisalo nekaj sto tisoč ljudi. To je imelo neznanske učinke: pazniki so me začeli vikati," je pripovedoval. Indični krog tudi za Kučana Zvečer ga je vodja paznikov opozoril, da naj ne bo preveč vesel, kar se dogaja na ulicah, saj tega mogoče ne bo dočakal. "Odvrnil sem mu, da duha Majniške deklaracije ni mogoče vrniti nazaj." Spomnil je tudi, da je bila zanj kot političnega zapornika v primeru izrednih razmer predvidena likvidacija. "Veste, kdo je takrat vodil partijo. Če hočete sklepati indične kroge, jih kar dajte," je izzval Janša. Spomnil se je tudi, da so mu takrat ponujali pomilostitev, če bi se odpovedal javnemu udejstvovanju kot podpredsednik Slovenske demokratične zveze. "Nekatere izjave zdaj me spominjajo na tisti pogoj. Mokre sanje so preživele 25 let, izhajajo iz iste ideologije, ki jo poganjajo isti ljudje. Cilj je odstraniti političnega nasprotnika in zmagati na nepošten način. Komunisti v Sloveniji nikoli niso zmagali na pošten način. Gre za ponavljanje starih vzorcev v novih manirah. Nihče ne bo ustavil ne mene ne SDS-a," je dejal in spomnil, da se je članstvo SDS-a po aferi Depala vas s 1.500 povečalo na 15.000. "Ne delajte si skrbi z mano" Na novinarsko vprašanje, kako bo SDS vladal, če bo on v zaporu, je odgovoril, da ima SDS potencial, ki je sposoben voditi vlado tudi brez njega. "Ne delajte si skrbi z mano," je ponovil. Obdobje nestabilnosti Pred nami je obdobje nestabilnosti, ki bo imelo resne posledice za državo, je ocenil, misleč na nove ocene o boniteti države. "Obdobje nestabilnosti je umetno povzročeno, ni ga povzročil SDS, nastalo je v istem zaledju, ki je to vladno koalicijo oblikovalo in ga je skotila politična kalkulacija: oblast za vsako ceno, ne pa interesi te države. Zakaj predsednica odstopa, če jo Janković na tem mestu podpira?" se je vprašal. Za EK je zdaj vse dobro Glede pozitivnih gospodarskih kazalnikov je spomnil, da je EU pred volitvami, ko nihče noče govoriti o težavah. Evropska komisija je po njegovih besedah dala pozitivne ocene evropskim državam na podlagi enakih meril, na podlagi katerih je druge države pred nekaj leti ocenila negativno. STRIKE # 29.04.2014 ob 14:20 Prijavi neprimerno vsebino Janez, pridemo pote! Osebno ga poznam. Iz medijev zbuja strahospoštovanje. V osebnem stiku pa je prijazen, duhovit, prodorne misli in besede. Izredno racionalen. Ne izgublja besed po nepotrebnem. Podpiral je vsa prizadevanja za spoštovanje materinstva in očetovstva ter temeljnih pravic otrok. Od leta 2001 do družinskega referenduma in naprej. Ni bil glasen v medijih, njegova podpora pa je bila trdna. Iz SDS sta se vsa leta v teh prizadevanjih najbolj izkazala dr. France Cukjati in Alenka Jeraj. Z njegovo podporo in spodbudo. Ne obljubi hitro. Ko obljubi, obljubo drži. Podpiral nas je, ko ni bilo lahko. Ko so nas vsi pljuvali. Ko tedne in tedne ni bilo v največjih medijih zapisane ali izgovorjene nobene resnice o nas. Ko so celo nekateri podporniki izgubljali upanje in se potihem umikali, je njegova podpora ostala trdna in neomajna. Do konca je pomagal, ostal z ramo ob rami. Dokazal je veličino, da zna priznati napako in jo popraviti. Dve poslanki sta v Evropskem parlamentu podprli nesprejemljivo resolucijo, uperjeno proti vsem, ki spoštujejo materinstvo in očetovstvo ter temeljne pravice otrok. Javno smo povedali, da je to velika napaka. Čeprav mu gotovo ni bilo lahko, je naredil, kar je bilo prav. Sedaj je po krivici obsojen. Brez enega samega dokaza krivde. Hočejo ga odstraniti iz politike in javnega življenja, ker se jim ni prodal. Ker ne dela tako, kot oni hočejo. Z njegovo obsodbo in strpanjem v zapor hočejo prestrašiti vse ostale, ki mislijo s svojo glavo. »Če smo Janšo, nikar ne mislite, da ne bomo tudi vas!« Njegova obsodba je grožnja svobodi – da smo sedaj na vrsti drugi, kdorkoli. V Civilni iniciativi ne pozabimo prijateljev. Janezu Janši bomo pomagali. Ne damo se prestrašiti. Grožnje nas spodbujajo in krepijo v odločenosti, da moramo spremeniti ta krivičen sistem sodnih, medijskih in mafijskih oligarhov krvavih rok, ki ubija gospodarstvo in nas vse rine v revščino. Tako ne gre več naprej. Letos so troje volitve. Odgovor vseh, ki bi radi pošteno živeli od svojega dela v svobodi, miru in ustvarjalni državi, naj bo: udeležba na vseh treh volitvah in glas proti preganjalcem Janeza Janše. To bo najboljši odgovor Slovenije njim, ki so ugrabili Slovenijo in jo brez milosti izčrpavajo, s tem pa tudi vse državljanke in državljane. Janez, drži se. Pridemo pote. Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok 1470 komentarjev. Samo za dobrim konjem se kadi. Janša je kralj, za levimi pa potop. https://www.youtube.com/watch?v=WnVe1bdZgvE#t=10 (Maska demokracije: Neuspela tranzicija v Sloveniji - dokumentarec) STRIKE # 29.04.2014 ob 14:20 Janez, pridemo pote! Osebno ga poznam. Iz medijev zbuja strahospoštovanje. V osebnem stiku pa je prijazen, duhovit, prodorne misli in besede. Izredno racionalen. Ne izgublja besed po nepotrebnem. Podpiral je vsa prizadevanja za spoštovanje materinstva in očetovstva ter temeljnih pravic otrok. Od leta 2001 do družinskega referenduma in naprej. Ni bil glasen v medijih, njegova podpora pa je bila trdna. Iz SDS sta se vsa leta v teh prizadevanjih najbolj izkazala dr. France Cukjati in Alenka Jeraj. Z njegovo podporo in spodbudo. Ne obljubi hitro. Ko obljubi, obljubo drži. Podpiral nas je, ko ni bilo lahko. Ko so nas vsi pljuvali. Ko tedne in tedne ni bilo v največjih medijih zapisane ali izgovorjene nobene resnice o nas. Ko so celo nekateri podporniki izgubljali upanje in se potihem umikali, je njegova podpora ostala trdna in neomajna. Do konca je pomagal, ostal z ramo ob rami. Dokazal je veličino, da zna priznati napako in jo popraviti. Dve poslanki sta v Evropskem parlamentu podprli nesprejemljivo resolucijo, uperjeno proti vsem, ki spoštujejo materinstvo in očetovstvo ter temeljne pravice otrok. Javno smo povedali, da je to velika napaka. Čeprav mu gotovo ni bilo lahko, je naredil, kar je bilo prav. Sedaj je po krivici obsojen. Brez enega samega dokaza krivde. Hočejo ga odstraniti iz politike in javnega življenja, ker se jim ni prodal. Ker ne dela tako, kot oni hočejo. Z njegovo obsodbo in strpanjem v zapor hočejo prestrašiti vse ostale, ki mislijo s svojo glavo. »Če smo Janšo, nikar ne mislite, da ne bomo tudi vas!« Njegova obsodba je grožnja svobodi – da smo sedaj na vrsti drugi, kdorkoli. V Civilni iniciativi ne pozabimo prijateljev. Janezu Janši bomo pomagali. Ne damo se prestrašiti. Grožnje nas spodbujajo in krepijo v odločenosti, da moramo spremeniti ta krivičen sistem sodnih, medijskih in mafijskih oligarhov krvavih rok, ki ubija gospodarstvo in nas vse rine v revščino. Tako ne gre več naprej. Letos so troje volitve. Odgovor vseh, ki bi radi pošteno živeli od svojega dela v svobodi, miru in ustvarjalni državi, naj bo: udeležba na vseh treh volitvah in glas proti preganjalcem Janeza Janše. To bo najboljši odgovor Slovenije njim, ki so ugrabili Slovenijo in jo brez milosti izčrpavajo, s tem pa tudi vse državljanke in državljane. Janez, drži se. Pridemo pote. Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Zbor za republiko: Proti Janši ni dokazov Pričakujejo razveljavitev sodbe 30. april 2014 ob 10:03, zadnji poseg: 30. april 2014 ob 10:31 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V Zboru za republiko so mnenja, da iz sodbe višjega sodišča v zadevi Patria izhaja, da ni nikakršnega dokaza za krivdo Janeza Janše. Pričakujejo razveljavitev sodbe. Kot je dejal predsednik Zbora za republiko in nekdanji ustavni sodnik ter pravosodni minister Lovro Šturm, je sodba polna sklepanj, ki ne temeljijo na dejstvih, in se zaradi pomanjkanja dokazov skriva za terminom indične sodbe, čeprav to ni, saj "skupek insinuacij ne zadosti kriterijem indične sodbe". Pritožbeno sodišče je s svojo odločitvijo potrdilo tudi izrek sodbe sodišča prve stopnje, ki pa je nejasna, razvlečena in nedoločena ter ne vsebuje znakov kaznivega dejanja, je prepričan Šturm. "Takšno stanje duha, ki veje iz sodbe, je strah vzbujajoče, saj je na tak način vsak trenutek mogoče obsoditi slehernega državljana za katero koli (namišljeno) kaznivo dejanje," menijo v Zboru za republiko. Zato v Zboru odločno protestirajo "proti samovoljnemu odločanju sodišč" in pričakujejo, da bo v okviru odločanja o izrednih pravnih sredstvih takšna sodba v čim krajšem času in v interesu pravne varnosti državljanov razveljavljena. Britanski mediji navdušeno o pravljični Sloveniji Usmerjeno trženje Slovenije kot prvovrstne turistične destinacije 4. maj 2014 ob 13:04, zadnji poseg: 4. maj 2014 ob 14:01 London - MMC RTV SLO/STA Eden vodilnih in najbolj branih britanskih medijev, Daily Telegraph, je v sobotni izdaji časopisa v prilogi Travel in na svojem turističnem portalu objavil obširen prispevek o Sloveniji, pri čemer se je osredotočil na soško fronto in naravne znamenitosti. Avtor Neil Tweedie je z družino Slovenijo obiskal lansko poletje in napisal članek, ki na destinacijo gleda predvsem z vidika bralca tega medija. Avtor obširno piše o pomenu in veličini soške fronte, ki je kljub svoji zgodovinski teži Britancem precej neznana. Bralci Daily Telegrapha običajno prihajajo iz srednjega sloja britanske družbe, so nekoliko premožnejši ter poznajo zgodovino in aktualno politiko, potovanja z dodano vrednostjo in destinacije, ki nudijo raznolikost. Prispevek je zato po mnenju javne agencije Spirit še toliko pomembnejši, saj neposredno nagovarja za Slovenijo izredno pomemben segment angleško govorečega trga. Poleg zapuščine prve svetovne vojne je bil Tweedie v članku z naslovom Slovenija: sodobna Ruritanija* na križišču južne Evrope očaran tudi nad naravnimi znamenitostmi, ki se v svoji raznolikosti zvrstijo na tako majhnem ozemlju. Opeva Julijske Alpe, pa neokrnjeno Sočo, Blejsko in Bohinjsko jezero ter vinorodno pokrajino Goriških brd - "slovensko Toskano". *Ruritanija je majhna fiktivna vzhodnoevropska dežela, v kateri se odvijajo trije romani avtorja Anthonyja Hopa, izmed katerih je najbolj znan Ujetnik dvorca Zenda. Izraz je nato v popkulturi postal sinonim za majhne, izmišljene države. Bled navdihnil Rough Guides Tudi sicer je opazna povečana prisotnost Slovenije v britanskih družbenih medijih, panorama Bleda pa je bila izbrana celo za ozadje uradnega profila popotniških vodnikov Rough Guides na Twitterju. Uredništvo spletnega portala vodnikov v lasti založniške hiše Penguin Group je na primeru Slovenije začelo uvajati nov koncept spletne predstavitve destinacij. Koncept Štiri sezone Slovenije (Four Seasons of Slovenia) je nastal v sodelovanju z informacijsko pisarno javne agencije Spirit v Londonu in PR-agencijo A. Marr PR. Že v zimski sezoni 2013/14 je Slovenijo obiskala prva novinarka omenjene založniške hiše Helen Abramson in se v članku osredotočila predvsem na zimske destinacije v Sloveniji. Sredi aprila je Slovenijo obiskala novinarka Lottie Gross, ki se posveča spomladanskim izletom. Kmalu, na začetku poletja, prihaja v Slovenijo tudi pisec poletnega bloga o naši državi, z zadnjim obiskom v času vinskih trgatev pa se bo krog sklenil in na podlagi teh zapisov bo nastalo pet večjih objav. Vodniki Rough Guides so prisotni v praktično vseh spletnih in mobilnih oblikah in imajo zelo osredotočeno bazo sledilcev. K. S. Slovo napovedovalca in voditelja Boruta Mencingerja (1942-2014) 6. maj 2014 ob 08:45, zadnji poseg: 6. maj 2014 ob 08:49 Ljubljana - MMC RTV SLO Za vedno je utihnil še en legendarni glas slovenskega Radia in televizije. V 73. letu starosti je umrl nekdanji napovedovalec, voditelj in scenarist Borut Mencinger. Svojo poklicno pot je začel kot napovedovalec na Radiu Ljubljana in se v 70. letih preselil na televizijo, kjer se je posebej uveljavil kot voditelj več razvedrilnih oddaj. Po letu 1990 je svoje življenje posvetil predvsem varovanju okolja in pripravil vrsto oddaj o tem. Televiziji je ostal zvest do upokojitve leta 2000. Novi prvi mož SAZU-ja je Tadej Bajd, ki od članov akademije pričakuje delavnost Podpredsednika Andrej Kranjc in Jože Krašovec 6. maj 2014 ob 14:54, zadnji poseg: 6. maj 2014 ob 17:28 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Akademiki so izvolili novo vodstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Mesto predsednika SAZU-ja je prevzel akademik Tadej Bajd. Kot je povedal po izvolitvi, je bila predhodnica SAZU-ja Academia operosorum, kar pomeni akademija delavnih. Prav delavnost Bajd pričakuje tudi od članov današnje akademije. Delavnost se po Bajdovih besedah loči na delavnost znanstvenikov na univerzah in institucijah ter umetnikov v ateljejih in na delavnost na sedežu SAZU-ja na Novem trgu 3. Zadnja se kaže skozi posvete in razprave, ki morajo pripeljati do zaključkov, ki so relevantni tudi za širšo javnost. Meni, da SAZU ni zaprta elitna institucija, kar kažejo številne odprte prireditve, "nič pa ne bi bilo narobe, če bi bila še bolj odprta", je dodal. Predvidevanje družbenih fenomenov Vlogo akademije bolj kot v odzivanju na aktualne družbene razmere vidi v predvidevanju in napovedovanju družbenih fenomenov. "Akademija je tista, ki mora družbene spremembe zaznavati pred ostalimi. Akademiki bi morali razpravljati o vprašanjih, o katerih politika in mediji še ne govorijo," je dejal in dodal: "To, kar polni časopise, je za akademijo že zamujeno." Kot pomembno je izpostavil tudi obveščanje javnosti o zaključkih, ki bi morali biti kratki in jasni. Za podpredsednika sta bila izvoljena akademika Andrej Kranjc in Jože Krašovec, za glavnega tajnika pa Uroš Skalerič. Novi člani predsedstva so Peter Fajfar, Matija Gogala in Lojze Lebič, so sporočili iz kabineta predsednika SAZU-ja. Za mesto predsednika SAZU-ja sta se na volitvah poleg Bajda potegovala še akademika Marko Marijan Mušič in Slavko Splichal. Do zdaj je SAZU vodil Mušič, ki je bil po smrti akademika Jožeta Trontlja izvoljen za namestnika predsednika. Mušiča je predsedstvo SAZU-ja za namestnika predsednika izvolilo že decembra lani, 27. februarja pa je bil na nadomestnih volitvah z večino glasov vseh 97 akademikov izvoljen za opravljanje funkcije predsednika s polnimi pooblastili vse do tokratnih volitev. Raziskovalec gibanja človeka in stroja Tadej Bajd, redni profesor za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je bil za izrednega člana SAZU-ja izvoljen leta 2003, za rednega pa 2009. Od leta 2011 je deloval tudi kot podpredsednik akademije. Bajd – rodil se je 19. januarja 1949 v Ljubljani – je diplomiral leta 1972 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1979 še doktoriral. Po diplomi je raziskovalno pot začel na Institutu "Jožef Stefan", po letu 1976 pa jo nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko. Za rednega profesorja je bil izvoljen leta 1990. V tujini je deloval na univerzah University of Southern California v ZDA in University of Strathclyde na Škotskem. Na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je bil prodekan med letoma 1985 in 1989 ter dekan med letoma 1999 in 2003, predava robotske predmete, raziskovalno pa obravnava gibanje pri človeku in stroju. Med dosežki njegovih raziskav je med drugim treba omeniti sistem za računalniško merjenje biomehanskih parametrov hoje, sistem za ocenjevanje spastičnosti ter sintezo minimalnih vzorcev hoje z uporabo funkcionalne električne stimulacije pri osebah s popolno in nepopolno okvaro hrbtenjače. Prva meritev navorov v sklepih vstajajoče osebe Obetavni so tudi izsledki raziskav na področju redukacije hoje paretičnih bolnikov, med pionirske dosežke pa se uvrščajo tudi njegove raziskave vstajanja. Bil je prvi, ki je izmeril navore v sklepih vstajajoče osebe. Pomemben del raziskav je usmerjen v študij trka med človekom in industrijskim robotom. Deluje tudi na področju razvoja robotskih celic v elektromehanski industriji. V mednarodnih znanstvenih revijah je objavil več kot sto članov, pred štirimi leti je pri založbi Springer izšel učbenik Robotics, ki ga je pripravil s sodelavci, s profesorjem Jadranom Lenarčičem pa učbenik Robotski mehanizmi. Bajd je član uredništev mednarodnih in domačih revij ter redni član Inženirske akademije Slovenije. Prav tako je sodeloval v ekspertnih komisijah in odborih nekdanje Jugoslavije ter poznejših ministrstev za znanost. Je podpredsednik upravnega odbora Slovenske matice in pobudnik Dnevov elektrotehnike, ki so namenjeni popularizaciji znanosti in tehnike. Za svoje delo je bil Bajd večkrat nagrajen, med drugim z nagrado Sklada Borisa Kidriča in Kidričevo nagrado ter nagrado Milana Vidmarja za vidne uspehe pri vzgojno-izobraževalnem delu. Pri mednarodnem združenju IEEE je leta 2000 kot tretji Slovenec prejel naslov IEEE Fellow, ki ga podeljujejo za izjemne raziskovalne dosežke. A. K. Kdor je imel tega profesorja, se ve da je prava oseba za pravo stvar. Profesor Bajd je preprosto eden izmed najboljših profesorjev kar sem jih imel v sklopu vseh svojih šolanj. Če se zavzema za odprtost in aktivnost, ne bi bilo slabo, če bi slednje pokazal tudi pri enakovrednem priznavanju žensk kot znanstvenic in umetnic. V SAZU sedi 98 članov, od tega le 5 žensk. Čas je, da SAZU pogleda na koledar. Akademija je tista, ki mora družbene spremembe zaznavati pred ostalimi. Akademiki bi morali razpravljati o vprašanjih, o katerih politika in mediji še ne govorijo. To, kar polni časopise, je za akademijo že zamujeno. Tadej Bajd "Hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda" Četrt stoletja Majniške deklaracije 8. maj 2014 ob 06:42 Ljubljana - MMC RTV SLO Majniška deklaracija je pomenila predvsem popolno revizijo tedanjega pojmovanja naše državnosti in družbene ureditve. Vendar do tega v celoti ni prišlo, pravi eden izmed njenih avtorjev France Bučar. Z Majniško deklaracijo, ki jo je na množičnem protestnem zborovanju pred natančno četrt stoletja, katerega povod je bila druga aretacija Janeza Janše (sodba iz leta 1988 je postala pravnomočna, zato je moral oditi na prestajanje,kazni v zapor na Dob), prebral pokojni pesnik Tone Pavček, je tedanja opozicija zahtevala suvereno državo slovenskega naroda. Podpisniki deklaracije so bili Društvo slovenskih pisateljev (DSP), Slovenska demokratična zveza (SDZ), Slovenska kmečka zveza (SKZ), Slovensko krščansko socialno gibanje (SKSG), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), Univerzitetna konferenca ZSMS-ja in Društvo slovenskih skladateljev. V uvodu deklaracije so zapisali, da jih nesporazumi, provokacije in odkrite sovražnosti, ki so jih v letu 1989 doživljali Slovenci v Jugoslaviji, prepričujejo o prelomnosti zgodovinskega trenutka in jih obvezujejo, da v jasni obliki izrečejo svojo voljo, iz katere bodo sledila dejanja v prihodnosti. Med zahtevami pa so podpisniki med drugim navedli zahteve, da Slovenci hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda in da je slovenska država lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Sestanek v Ruplovi pisarni "Naslov dokumenta, ki smo ga aprila 1989 v moji pisarni na tedanji FSPN sestavili France Bučar, Janez Janša, Hubert Požarnik, Veno Taufer, Ivo Urbančič in jaz, namreč Majniška deklaracija, smo prevzeli od znamenite Koroščeve deklaracije iz leta 1917," je ob letošnji obletnici v sporočilu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve zapisal nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "Če dobro premislimo in če upoštevamo, da je Berlinski zid padel šele 9. novembra tistega čudežnega leta 1989, je naša Majniška deklaracija napovedala tudi razpad Varšavskega pakta, konec Sovjetske zveze in konec hladne vojne," je še razmišljal Rupel in dodal, "da nekaterih aktualnih kritik in malomarnosti, da ne rečem zaničevanja, slovenske države ni mogoče razumeti drugače, kot da nas vračajo za četrt stoletja ali celo sto let nazaj, medtem ko nas Majniška deklaracija s svojo odprtostjo še danes opominja k prihodnosti." Dogodkov na Kongresnem trgu izpred četrt stoletja pa se je Janša, ki bo danes slavnostni govornik na javni tribuni v ljubljanski Filharmoniji, ki jo organizira Združenje VSO, spominjal na nedavni tiskovni konferenci ob pravnomočnosti obsodilne sodbe v zadevi Patria. Povedal je, da se spominja, da je hodil po hodniku izolacijskega trakta zapora na Dobu in videl, da je nekaj paznikov gledalo televizor, ki je prikazoval zborovanje na Kongresnem trgu. Besedilo deklaracije pa je imelo po njegovih besedah "nenavadne učinke" na paznike. "Prej smo bili številke, nato so me začeli celo vikati. Pazniki so spremenili odnos tudi do ostalih političnih zapornikov," se je spominjal Janša. Pogled v preteklost Starosta slovenska politike, ki je bil med drugim predsednik prve večstrankarsko sestavljene republiške skupščine, ter eden izmed avtorjev Majniške deklaracije France Bučar pravi, da je pri Majniški deklaraciji šlo za vprašanje, kako se rešiti Jugoslavije. "Bila sta dva koncepta. Enega je forsiral Beograd, ki so mu pomagali naši politični "velikaši", drugega pa si je slovenska demokratična javnost postavila kot svoj cilj. Naš prvotni cilj ni bila osamosvojitev Slovenije, temveč iz nje narediti relativno avtonomno pokrajino, državo..., ki bo zagotovila normalno življenje ljudstva v demokratičnih razmerah. Tega enostavno nismo mogli doseči, ker je Beograd vztrajal, da je potrebno narediti enotno unitarno državo, kjer bi bila federacija zgolj neka forma. Majniška deklaracija je bila skrajni poskus, da se to preseka," se spominja Bučar. Po njegovem mnenju je imela Majniška deklaracija globji pomen in je pomenila predvsem popolno revizijo tedanjega pojmovanja naše državnosti in družbene ureditve. Ob tem kritično poudarja, da do tega ni ni v celoti prišlo. "Če uporabim prispodobo, smo zamenjali zgolj vagon in ostali na istem vlaku, s katerim se še naprej peljemo v svetlo bodočnost. Dokler se ne bomo poslovili od komunizma, to je sicer težak izraz, ne bomo prišli do napredka. Vse kar imamo danes, je zgolj nadaljevanje tistega, kar smo imeli pred osamosvojitvijo. To je slabokrvno podaljšanje nekdanje države in ravno to smo dosegli." še poudarja Bučar. V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate, kako je pred 20 leti Pavček bral deklaracijo. Bučar :"Dokler se ne bomo poslovili od komunizma, to je sicer težak izraz, ne bomo prišli do napredka. Vse kar imamo danes, je zgolj nadaljevanje tistega, kar smo imeli pred osamosvojitvijo." Na žalost smo se leta 1991 le osamosvojili, Slovenija, osvobojena partijskih metod in navidezne morale, ki jo peljejo v prepad, pa še nikoli ni bila. "Če uporabim prispodobo, smo zamenjali zgolj vagon in ostali na istem vlaku, s katerim se še naprej peljemo v svetlo bodočnost. Dokler se ne bomo poslovili od komunizma, to je sicer težak izraz, ne bomo prišli do napredka. Vse kar imamo danes, je zgolj nadaljevanje tistega, kar smo imeli pred osamosvojitvijo. To je slabokrvno podaljšanje nekdanje države in ravno to smo dosegli." še poudarja Bučar. Zbirajo podpise za Majniško deklaracijo 2014 Že tretja Majniška deklaracija 9. maj 2014 ob 17:00, zadnji poseg: 9. maj 2014 ob 17:59 Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Civilna družba za pravično Slovenijo je predstavila novo Majniško deklaracijo 2014, sto let po prvi in četrt stoletja po drugi Majniški deklaraciji. Majniška deklaracija 2014 se med drugim zavzema za spoštovanje sočloveka, pravičnost, nepristransko sodstvo in pluralne medije. Podpisalo jo je že 30 civilnih organizacij, podpise ljudi pa bodo zbirali tudi na spletni strani in različnih dogodkih. Besedilo Majniške deklaracije 2014 se začenja z besedami: "Pride čas, ko ni več časa za oklevanje." Predstavnik Civilne družbe za pravično Slovenijo Mitja Štular poudarja, da gre za sporočilo ljudi. "Poudarjamo spoštovanje sočloveka in pravičnost, ustvarjalnost in pomen perspektivnosti za mlade in za vse nas, poudarjamo odprtost za resnico, zavezanost k spravi in sodelovanju," je dejal. V civilni družbi bodo veseli vsakega podpisa, so dodali, saj imajo z vsakim podpisom več možnosti, da se pozivi na tej deklaraciji uresničijo. "Deklaracija v svojem sklepu pravi, da želimo živeti v suvereni, demokratični Evropski uniji in gospodarsko uspešni državi slovenskega naroda," je pojasnil Damir Črnčec, član društva Evropska Slovenija. Odvetnik Radovan Cerjak pa je ob predstavitvi deklaracije izpostavil težavo pomanjkanja pravne države: "Se ugotavlja, da smo priče politični uporabi ustanov, predvsem pravosodja proti drugače mislečim." Novo Majniško deklaracijo bodo civilne družbe predstavile v prihodnjih dneh na različnih dogodkih in shodih. A. Č., Marko Škrlj, Radio Slovenija Majniška deklaracija 2014 (8. maj 2014) Pride čas, ko ni več časa za oklevanje Skoraj sto let po prvi (1917) in četrt stoletja po drugi Majniški deklaraciji (1989) Slovenci doživljamo nove nesporazume, provokacije in odkrite sovražnosti. Iz ozadja ponovno delujejo skupine in politični vzorci, ki smo se jim uprli v času slovenske pomladi in osamosvojitve. Obtičali smo na prehodu v odprto in demokratično družbo. Postavlja se vprašanje, ali smo sposobni učinkovito upravljati s svojo državo. Mednarodno okolje, posebej vzhodno od nas, je negotovo. Desetletja po koncu hladne vojne se v naš in v evropski prostor ponovno vračajo izrabljene in presežene populistične in totalitarne ideje. Priče smo: materialni stiski stotisočev državljanov; izseljevanju mladih in sposobnih ljudi, ki v Sloveniji ne vidijo prihodnosti; nesposobnosti oblasti za reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj; vedno novim davkom ter brezglavemu zadolževanju sedanjih in prihodnjih rodov; brezbrižnosti oblasti, ki velikokrat brez posluha ali sočutja odloča o pravicah državljanov brez zvez in poznanstev; nazadovanju šolstva in zdravstva; politični uporabi ustanov državne prisile, predvsem pravosodja, proti drugače mislečim; medijskim linčem; širjenju brezbrižnosti do duha in kulture; zaničevanju vrednot slovenske osamosvojitve, državljanske in nacionalne zavesti; izgubljanju mednarodnega ugleda slovenske države. Slovenci smo sposobni delati drugače in doseči več. To nas obvezuje, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo dejanja v prihodnosti. Pride čas, ko ni več časa za oklevanje. Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo: Živeti hočemo v suvereni, demokratični, v Evropski uniji in Severnoatlantskem zavezništvu povezani ter gospodarsko uspešni državi slovenskega naroda: ki je utemeljena na spoštovanju človekovega dostojanstva, človekovih pravic in svoboščin ter na vladavini prava; ki spoštuje življenje, podpira družino, materinstvo in očetovstvo ter skrbi, da bodo mladi imeli v njej perspektivo; ki je odprta za iskanje zgodovinske resnice, očiščena ostankov totalitarnega režima, zavezana spravi, medsebojnemu razumevanju in sodelovanju; v kateri je poklicno napredovanje urejeno v skladu z merljivimi dosežki; ki ima v medijskem prostoru uveljavljeno nepristranskost in spoštovanje dejstev, da se lahko izražajo različne kulturne in svetovnonazorske usmeritve; v kateri velja pregleden sistem volitev, ki omogoča politično stabilnost in odgovornost. Živeti hočemo v državi, ki jo bomo Slovenci ter državljani doma in po svetu lahko prepoznavali kot svoj dom in domovino. Kralji najboljši v Kaliforniji, sledijo branilci naslova Kopitar zadel za 4:0 in podal za "petardo" Los Angelesa 16. maj 2014 ob 22:33, zadnji poseg: 17. maj 2014 ob 07:46 Los Angeles - MMC RTV SLO 7. tekma je odločila o hokejski bitki za južno Kalifornijo. Kopitar, Williams in Quick so bili preveč za Anaheim (6:2) in Los Angeles se bo v finalu Zahodne konference Lige NHL pomeril s Chicagom. V odločilno tekmo so Kralji krenili silovito, strelski večer je odprl specialist za sedme tekme Justin Williams, gostje pa so po 1. tretjini vodili že s 3:0. Nato je svoje dodal še najučinkovitejši igralec letošnjega boja za Stanleyjev pokal: Anže Kopitar je najprej zadel za 4:0, nato pa še podal za "petardo" in tako je s kar 19 točkami (5 golov in 14 podaj) trdno na prvem mestu strelske lestvice končnice. "Ko smo potisnjeni ob zid, igramo najboljši hokej. Nocoj bomo uživali, nato pa se začne priprava na Chicago. Upajmo na povračilo. Ne igramo za konferenčni finale. Dobro dene zdajle, toda v naših mislih je samo en cilj, ki pa ni skrivnost," je po veliki zmagi razmišljal 26-letni Hrušičan, motor moštva iz Los Angelesa. Bridko, a ganljivo slovo "finskega bliska" Po 0:5 so se Racmani le prebudili in kljub razpoloženemu Jonathanu Quicku dosegli dva gola, a vse upe na čudežno izenačenje je razblinil šesti zadetek Los Angelesa. Kingsi so začeli slaviti preboj v tretji zaporedni finale Zahoda, a ob koncu so kljub prestižni zmagi v premierni seriji med sosednjima kluboma južne Kalifornije prepustili glavni oder Teemuju Selänneju, ki je končal nepozabno hokejsko kariero. Citat za prebrat: Teemu Selänne Ob ganljivem slovesu se je od "finskega bliska" z dolgim objemom poslovil tudi Kopi, prvo ime Los Angelesa, ki ga že v nedeljo ob 21. uri po slovenskem času čaka prvi dvoboj v Chicagu. Sedma tekma = Justin Williams Po enostranski 1. tretjini je Los Angeles vodil že s 3:0. Gostje so začeli udarno že v prvi izmeni, ko je zagrozil kapetan Dustin Brown. Kralji so izkoristili prvo igro z igralcem več, ko je zadel nihče drug kot "Gospod sedma tekma" Justin Williams. Pred golom je mimo Johna Gibsona v mrežo pospravil odbitek po strelu branilca Slave Vojnova. Za 32-letnega Kanadčana je to že 6. sedma tekma kariere, pri čemer je za zmage svojih moštev prispeval šest golov in pet podaj. Quick ustavil Perryja, Carter in Richards zadela V 10. minuti je Jeff Carter kakor vihar krenil v protinapad, preigral Hamphusa Lindholma in 20-letnega novinca Gibsona matiral z bekhandom. Čez pet minut je Anaheim prišel do kazenskega strela, ko je Drew Doughty z udarcem po palici ustavil solo prodor Coreyja Perryja. A veliki dolžnik serije pri Racmanih se ni izkazal, saj mu je Jonathan Quick izbil plošček s palice, še preden je lahko streljal. Sledila je ekspresna kazen: Dwight King je poskusil, Mike Richards pa odbitek spravil za Gibsonov hrbet za velikih 3:0 v korist Kingsov. Kopitar zadel in podal za "petardo" Na začetku 2. tretjine je po novi grobi napaki Anaheimove obrambe do priložnosti prišel še najučinkovitejši igralec končnice: Anže Kopitar je iz zapestja natančno ustrelil za 4:0, s čimer je bilo konec večera za Gibsona. Ob izteku 2. tretjine je sledil šolski "power-play" Kraljev, katerega je po Kopitarjevi podaji končal Marian Gaborik z že devetim golom v končnici (1. v Ligi NHL). Pozna budnica Racmanov Po "petardi" so se Ducksi zbudili in po seriji izgubljenih dvobojev s Quickom je Kyle Palmieri le spravil plošček preko črte za 1:5. V 44. minuti je ob razmerju 4 na 4 zadel tudi rojstnodnevni slavljenec Perry in vlil gostiteljem upanje na čudež v zadnjih minutah premierne serije med kluboma iz južne Kalifornije. Sanje domačih je razblinil Tanner Pearson, ki je po podaji Carterja končal hitri protinapad in serije Anaheim - Los Angeles je bilo konec. Kralje Kalifornije čakajo lanski krvniki LA Kings so dobili še šesto tekmo končnice, na kateri jim je grozil takojšnji izpad. Prav na vseh sedmih tekmah serije je slavilo zmago moštvo, ki je doseglo prvi gol, kar je tudi ključ do uspeha v celotni letošnji končnici. Kralji so obe seriji proti kalifornijskima tekmecema dobili na 7. tekmi, a zdaj jih čaka priložnost za maščevanje Chicagu, ki je lanski finale Zahoda dobil z gladkih 4:1. Prva tekma med zadnjima prvakoma bo v "vetrovnem mestu" že v nedeljo ob 21. uri po slovenskem času. Išče se nova "metla" za Pingvine Vnovični prezgodnji izpad Pittsburgha iz končnice je prinesel prve spremembe. Pensi so v 2. krogu končnice proti NY Rangersom vodili že s 3:1, a nato izgubili. Lastniki Pingvinov so že odpustili generalnega menedžerja Raya Shera, a hkrati presenetili, da trener Dan Bylsma za zdaj še ostaja na čelu moštva Sidneyja Crosbyja in Jevgenija Malkina. Shero je v osmih letih zgradil Pittsburgh v velesilo Lige NHL, ki pa je v tem času osvojila Stanleyjev pokal "le" leta 2009. LIGA NHL - KONČNICA VZHOD, finale Sobota ob 19.00: MONTREAL - NY RANGERS ZAHOD, finale: Nedelja ob 21.00: CHICAGO - LOS ANGELES PACIFIŠKA DIVIZIJA Anaheim - LOS ANGELES - 3:4 2:6 (0:3, 1:2, 1:1) Palmieri 38., Perry 44.; Williams 5., Carter 9., Richards 16., Kopitar 23., Gaborik 35. (podaja Kopitar), Pearson 54. Obrambe: Gibson 14, Hiller 10; Quick 25. V odebeljenem tisku je izid v zmagah. Igrajo na 4 zmage po sistemu 2-2-1-1-1. Ostrostrelec Kopitar pregnal Gibsona Goool Anžej Kopitar! Pa smo dočakali še češnjo na torti ... mojster Kopi :D Kopitaaaaaaaaaaaaaaaaar za 4:0!!!!!! Žagar poskrbel za zgodovinski dan slovenskega motošporta Športna zgodba Dareta Ruparja 18. maj 2014 ob 07:54, zadnji poseg: 18. maj 2014 ob 08:19 Tampere - MMC RTV SLO Slovenski speedway je v soboto v Tampereju na Finskem dočakal prvo zmago na najvišji ravni, v vlogi zmagovalca pa je pričakovano Matej Žagar. Nekaj več kot 50 dirk najvišjega ranga je moral odpeljati neustrašni fant iz Črne vasi na robu Ljubljanskega barja, da je dosegel še en visoko postavljeni cilj na svoji športni poti. Zdaj mu je v največji meri ostal le še eden. 17. maj 2014 je dan, ki si ga bo Matej Žagar pri nekaj več kot 31 letih zapomnil za vedno. Pa tudi vsi tisti, ki so ga pred 15 leti in še prej sprejeli na nekdaj znameniti tekmovalni oval v Zgornji Šiški v Ljubljani. Na motor brez zavor, ki je že pred njim osrečeval številne generacije slovenskih neustrašnih fantov, na čelu z Ludvikom Staričem, Letečim Kranjcem, je bil obsojen. Oče Franc je bil namreč tudi zapisan vonju po metanolu in ni vrag, da je Matej ničkolikokrat svoje mesto za igranje še v deških letih našel v očetovi garaži. Na slovensko sceno je prišel kot vihar. V njem je bilo obilo mladostne predrznosti pa tudi vihravosti, vsekakor pa tudi obilo želja. Že kaj kmalu smo razmišljali, če kdo, potem bo prav Matej Žagar posegel tudi med svetovno elito. In to ne glede na to, da prihaja iz okoliša, ki le nerad prepozna uspešnega tekmovalca v bencinskih športih. Fantje, ki so uspešni pri tem, so si glavni del pokroviteljev večinoma dobili na tujem. Konec koncev tudi ekipe, ki jih podpirajo v garažah. Po neprijetnem padcu pred leti na Madžarskem je morda za kakšno sezono kazalo, da bo še enkrat ostalo le pri željah po najvišjih uvrstitvah. Toda ob koncu leta 2012 se je Matej Žagar nedaleč od slovenskih tal v Donjem Petrovcu na Hrvaškem znova vrnil med elito. Takoj je ponovil najboljši dosedanji izid v seštevku sezone, saj je bil sedmi že ob svojem prvem stiku z najboljšimi. Lani je celo predrzno izpustil kvalifikacije za letošnje leto, saj je bil kljub nekaterim spodrsljajem prepričan o svojem uspehu. In samozavesti Mateju Žagarju res ni nikdar manjkalo. Za letos nas je najbolj skrbelo, da oče zaradi težav s hrbtom ne bo mogel ves čas bedeti nad njegovimi nastopi. Toda v vseh teh letih dirk, ko se med marcem in oktobrom večkrat spi v potovalni prikolici kot v domači postelji ob najbližjih, je Matej našel ljudi, v katere verjame. In sinoči so bili na novem tekmovališču v skoraj osmih desetletjih boja za naslov svetovnega prvaka na Finskem znova vsi eno. Prav vsi, ki v karavani skrbijo za neustrašnega dirkača s številko 55 na hrbtu. Skrivnosti te številke nam še ni zaupal, vemo pa, da je poglavitni cilj še precej više od prve zmage med elito. Najbrž že veste, Matej Žagar bi rad postal svetovni prvak. Doslej je to uspelo le dirkačem iz devetih držav. Toda, Matej običajno vse zastavljene cilje tudi doseže. Vsaj za zdaj je bilo tako. Kako bo šlo naprej, pa bomo seveda videli. Dare Rupar, Val 202 Lepo napisano in res super, da je Matej zmagal. Janša: Sanj ni mogoče prepovedati. Sanj ni mogoče zapreti. Zbrane nagovoril tudi Joseph Daul 18. maj 2014 ob 10:24, zadnji poseg: 18. maj 2014 ob 18:13 Ljubljana - MMC RTV SLO Na močno predvolilno obarvanem shodu v podporo Majniški deklaraciji je večina govorcev podprla Janeza Janšo, Lojze Peterle pa je napovedal "pomladno" zmago na vseh trojih volitvah. Podporniki, zbralo se jih je več tisoč, so napolnili Prešernov trg, najprej so organizatorji na shodu izrekli sožalje vsem prizadetim v tragičnih poplavah na Balkanu, nato pa so v govoru na obudili spomin na podpis Majniške deklaracije pred 25 leti. Oče igralca Jerneja, Tone Kuntner pa je nato prebral tretjo Majniško dekalracijo, ki naj bi začrtala novo pot razvoja slovenske države in njene družbe, prvič pa so jo javno predstavili 8. maja letos. Shod z naslovom Pride čas, ko ni več časa so pripravili Društvo Evropska Slovenija, Civilna družba za pravično Slovenijo, Zbor za republiko in drugi kolektivni podpisniki Majniške deklaracije 2014 - teh je skupaj okoli 30. Po podatkih SDS-a jo je sicer doslej skupno podpisalo 35.000 ljudi. Vabilo k slovenski mizi Janša je pred množico stopil kot zadnji govorec. Zbrane je nagovoril z besedami: "Vi ste tisti, ki ste "garant" za evropsko Slovenijo v prihodnosti," njegov prihod pa je pospremilo glasno skandiranje. Prav tako kot Peterle je poudaril, da so imeli na oblasti premalo časa. "Naj naše sanje dosežejo tudi tiste, ki morda danes še spijo z odprtimi očmi. Drugi del majniških sanj tudi po 25 letih še ni uresničen. Govorijo, da je za vse kriva Evropa, pri tem pa skrivajo pravi vzrok. Vzrok je neuspela tranzicija. Pred 25 leti je Borštner zaslutil nevarnost za narod. Zoperstavil se je. Ni še čas, so govorili, on pa je rekel: Zdaj je čas," je izpostavil predsednik SDS-a. "Slovenska domovina pripada vsem, ne samo nekaterim. Dobra prihodnost in pravičnost lahko prideta le z roko v roki. Dobra prihodnost je za vse. Vsi so povabljeni k slovenski mizi," je povabil Janša in obljubil, da bodo izpolnili Majniško deklaracijo 2014 in da bo po zmagi na lokalnih volitvah jeseni tudi "na tem gradu nad nami zaplapolala slovenska zastava". Pred bližajočimi se volitvami ... Zbrane je nagovoril vodja Evropske ljudske stranke Joseph Daul in navzoče spomnil na prihajajoče evropske volitve. Opozoril je tudi na razliko med "njihovim EU-jem" in "EU-jem socialistov". Daul je ob tem izrazil prepričanje, da ima politična družina EPP boljše rešitve za izhod iz krize kot socialisti. Za to je pohvalil prvo Janševo vlado in dodal: "Ljudi, ki torej znajo potegniti državo iz krize, imate tu. Izvolite jih." Bučen aplavz je požel z napovedjo, da je pripravil sveženj šestih predlogov za nadzor nad pravosodjem, ki med drugim vključujejo predlog ustanovitve organa EU-ja, ki bo nadziral sodne sisteme, sodnike, odvetnike. Povzal pa je k več Evrope, tudi v Sloveniji. Zver: Slovenija naj bo dobra mati vseh Daulovemu nastopu je na govornici sledil Milan Zver. Po njegovem mnenju Daul "govori jezik Jožeta Pučnika in Janeza Janše". Zver si prav tako želi države, ki ne bo zlorabljala sodišč za preganjanje svojih nasprotnikov. "Nikoli ne bomo odnehali in popustili tistim, ki nam ugrabljajo državo. Slovenija naj bo dobra mati vseh nas," je dodal. Vsaj dva mandata, da "uredijo stvari" Janši je izrazil podporo tudi nekdanji slovaški premier Mikulaš Dzurinda. Po njegovih besedah si moramo prizadevati "za Evropo reform", Slovenija pa potrebuje dobrega predsednika vlade. "Slovenija potrebuje Janeza Janšo!" je poudaril. Lojze Peterle je kot sledeči govorec izrazil prepričanje, da bodo slavili na vseh trojih prihajajočih volitvah. A dodal je, da si želi vsaj dva "pomladna" mandata na oblasti - šele to bi bilo po njegovem mnenju dovolj časa, da uredijo stvari. Odločna podpora Janši Damir Črnčec iz Društva Evropska Slovenija je v nagovoru izpostavil, da je današnji shod tudi poziv mladim, naj vztrajajo v Sloveniji, saj je vredno. "Edina prava pot je evropska," je dejal. Aleš Primc iz Iniciative za družino in pravice otrok pa je poudaril, da Majniška deklaracija 2014 daje življenje in družino v središče. "Glas proti lobijem, ki preganjajo Janeza Janšo, je glas za svobodno Slovenijo!" je dejal in ob tem dodal, da bo Janši sodbo razveljavilo ljudstvo, in to trikrat - na trojih letošnjih volitvah. Do sodbe je bil kritičen tudi Ivan Štuhec iz Zbora za republiko. Ocenil je, da povečuje nezaupanje v slovenski sodni sistem in pozval je k oblikovanju takšnega sodstva, ki mu bo mogoče zaupati. Predsednik Civilne družbe za pravično Slovenijo Mitja Štular pa je dejal, da deklaracija združuje ljudi v skupni skrbi za Slovenijo. Z njo sporočajo, da Slovenci zmoremo več, in da tudi zahtevamo več. Ob tem je izrazil odločnost, da ne bodo mirovali, dokler ti cilji iz Majniške deklaracije ne bodo uresničeni. A. Č., Tina Hacler Srebotnikova nepremagljiva v Carlsbadu Avtor: STA San Diego - Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je s Čehinjo Kveto Peschke osvojila teniški turnir WTA v konkurenci dvojic v kalifornijskem Carlsbadu z nagradnim skladom 721.000 ameriških dolarjev. Katarina Srebotnik in Kveta Peschke Katarina Srebotnik in Kveta Peschke Slovensko-češka kombinacija je v finalu zlahka premagala ameriški par Raquel Kops-Jones in Abigail Spears s 6:0, 6:2. Dvoboj je trajal manj kot eno uro, Slovenka in Čehinja sta do novega naslova prišli v natanko 58 minutah in 27 sekundah. Letošnji zmagovalki Wimbledona v konkurenci ženskih dvojic sta bili premočni tekmici za Američanki. V prvem nizu nista oddali niti ene igre, v drugem nizu pa sta jima Američanki vzeli zgolj dve igri. Uradni delni izidi: SDS, NSi+SLS, Verjamem, DeSUS in SD Volilna udeležba 24,08-odstotna 25. maj 2014 ob 19:00, zadnji poseg: 25. maj 2014 ob 23:55 Ljubljana - MMC RTV SLO Največ glasov na volitvah v Evropski parlament je dobila stranka SDS, ki bo imela tri poslanske mandate, sledi skupna lista NSi+SLS z dvema mandatoma, na tretjem mestu je lista Verjamem, nato sledita DeSUS in SD, ki so prejeli po en mandat. SDS je prejel 24,86 odstotka glasov in bo imel v novem parlamentu tri poslance, skupna lista NSi+SLS je prejela 16,46 odstotka glasov in bo imela dva mandata, lista Verjamem je zbrala 10,5 odstotka glasov in bo imela en mandat, po en mandat pa bosta imeli še stranki DeSUS, ki je prejel 8,16 odstotka glasov, in SD, ki je prejel 8,05 odstotka glasov. Pozitivna Slovenija je dobila 6,62 odstotka glasov, Združena levica 5,48 odstotka glasov, lista Kacin - Konkretno 4,86 odstotka glasov, SNS je prejel 4,05 odstotka glasov. Sledijo Sanjska služba s 3,59 odstotka glasov, Piratska stranka Slovenije z 2,58 odstotka glasov, Solidarnost, ki je zbrala 1,67 odstotka glasov, Državljanska lista je dobila 1,12 odstotka glasov, Zares 0,91 odstotka glasov, Zeleni Slovenije 0,73 odstotka glasov in Slovenski narod 0,35 odstotka glasov. Iz SDS-a bodo tako v Evropskem parlamentu sedeli Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin, skupno listo SLS-a in NSi-ja bosta zastopala Lojze Peterle in Franc Bogovič, listo Verjamem bo v Evropskem parlamentu zastopal Igor Šoltes, stranko DeSUS Ivo Vajgl, stranko SD pa Tanja Fajon. Vsi razen Patricije Šulin so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi. Državna volilna komisija je preštela vse glasovnice, uradni izidi pa bodo objavljeni, ko bodo prešteli tudi glasovnice, ki so prispele po pošti. Preberite še: "Rezultat kaže na boljšo organiziranost desnice in totalno neorganizacijo levice" . Makarovič: Nezaupnica koaliciji. Pribac: Nizka udeležba izraz evroskepticizma . Nekateri neuspešni kandidati razočarani, drugi optimistični . Parlament: Največ sedežev dobila Evropska ljudska stranka, drugi socialisti Potrjen izid vzporednih volitev Izidi so tako zelo podobni tistim vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija izvedla agencija Mediana, kjer je SDS dobil 24 odstotkov glasov, skupna lista SLS-a in NSi-ja je dobila nekaj več kot 15 odstotkov glasov, sledile pa so lista Verjamem, stranka DeSUS in stranka SD. Anketa je bila izvedena na vzorcu 7.966 ljudi. Pozitivna Slovenija je po vzporednih volitvah prejela nekaj več kot šest odstotkov glasov, Združena levica slabih šest odstotkov, lista Kacin - Konkretno je prejela 5,5 odstotka glasov, Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka je dobila 4,4 odstotka glasov, Sanjska služba 3,6 odstotka glasov, Piratska stranka Slovenije 2,5 odstotka glasov, Solidarnost je dobila 1,5 odstotka glasov, po en odstotek glasov so prejeli Državljanska lista in Zeleni Slovenije, Zares je dobil 0,7 odstotka glasov, Slovenski narod pa 0,4 odstotka. Volilna udeležba 24-odstotna Volilna udeležba je bila do 19. ure 24,08-odstotna. Najvišja udeležba je bila 32,9-odstotna v volilni enoti Ljubljana - Vič Rudnik III, najnižja pa v Lendavi, kjer je volilo le 15,8 odstotka volilnih upravičencev. Volivci so na tokratnih volitvah oddali 404.958 glasovnic, med temi je bilo 17.071 glasovnic neveljavnih. eno uro nazaj Delni uradni in začasni rezultati volitev: SDS 24,86 % (3 mandati) NSi in SLS 16,46 % (2 mandata) Verjamem 10,50 % (1 mandat) DeSUS 8,16 % (1 mandat) SD 8,05 % (1 mandat) PS 6,62 % Združena levica 5,48 % Kacin-Konkretno 4,86 % SNS 4,05 % Sanjska služba 3,59 % Piratska stranka Slovenije 2,58 % Solidarnost 1,67 % DL 1,12 % Zares 0,91 % Zeleni Slovenije 0,73 % Slovenski narod 0,35 % Udeležba je bila 24,01-odstotna. Vir: DVK Preferenčni glas je lahko vozovnica za Bruselj, pa tudi kazalnik priljubljenosti Štirje nosilci list dobili tudi največ preferenčnih glasov 26. maj 2014 ob 09:25, zadnji poseg: 26. maj 2014 ob 10:03 Ljubljana - MMC RTV SLO Če gre soditi zgolj po preferenčnih glasovih, so volivce tokrat najbolj prepričali štirje izvoljeni poslanci Milan Zver, Lojze Peterle, Igor Šoltes, Ivo Vajgl, pa tudi Jože Mencinger, Jelko Kacin in Zmago Jelinčič Plemeniti, ki so svojim listam prinesli med 75 in 80 odstotki vseh glasov. Medtem ko je po delnih neuradnih podatkih DVK-ja prvouvrščeni po številu glasov, Milan Zver, svoji stranki prinesel "le" malo več kot polovico vseh glasov (prednost mu je dalo 57.253 volivcev od 98.087, kolikor jih je glasovalo za stranko) in je Lojzetu Peterletu preferenčni glas namenila slaba polovica vseh volivcev liste NSi+SLS, pa sta (sicer neizvoljena) Jože Mencinger in Zmago Jelinčič Plemeniti bolj ali manj sama zaslužna za večino glasov, ki sta jih dobili njuni stranki. Mencingerju je preferenčni glas namenilo 21.022 volivcev (sama stranka PS pa jih je dobila le pet tisoč več), številko pred Jelinčičevim imenom pa je obkrožilo dobrih 12.000 ljudi, kar predstavlja 77,7 odstotka volivcev stranke SNS. Tudi Jelko Kacin, ki se mu je evropski poslanski sedež v tretje izmuznil, je dobil večino glasov svoje liste Konkretno (14.224 od 19.205), kar sicer ni tako presenetljivo, saj je Kacin kandidiral s podporo volivcev na samostojni listi. Šulinova dobila manj preferenčnih glasov od petih svojih sokandidatov Po drugi strani pa se je s tretjega mesta na listi SDS-a v EP prebila tudi Patricija Šulin z dobrimi tisoč preferenčnimi glasovi, s čimer se je uvrstila na 31. mesto med 118 kandidati za Evropski parlament in je po številu preferenčnih glasov daleč za vsemi drugimi izvoljenimi poslanci. Preostalih sedem se je, kot smo že poročali, v EP namreč prebilo ravno po številu preferenčnih glasov. Zanimivo je tudi to, da so (poleg izvoljenih Zvera in Romane Tomc) pred Šulinovo po številu preferenčnih glasov še trije SDS-ovi kandidati: Andrej Šircelj (1.765), Damijan Terpin (1.222) in Anže Logar (1.143). Precejšnje presenečenje volitev je bila tudi izvolitev Tanje Fajon, ki v nasprotju z Zverom, Peterletom, Šoltesom in Vajglom ni bila na listi prva. SD je, kot je znano, dobil osem odstotkov oz. dobrih 31 tisoč glasov. Od tega jih je samo Fajonova dobila 11.422, prvi na listi in predsednik stranke Igor Lukšič pa skoraj pol manj, 6.681. Predsednik SLS-a z osmega mesta na listi v EP Nekaj nemira so izidi vnesli v odnose med "združenima" SLS-om in NSi-jem. Skupno so namreč dobili 65.265 oz. 16,56 odstotka vseh glasov, pri čemer jih je šla skoraj polovica Peterletu (31.596 glasov oz. 48 odstotkov), 7.773 pa Francu Bogoviču, ki je bil na listi zadnji, osmi. Po številu preferenčnih glasov je tako prehitel drugega na listi, Aleša Hojsa (1.541 preferenčnih glasov), kot tudi predsednico NSi-ja (in sedmo na listi) Ljudmilo Novak (5.816) in si zagotovil sedež v Bruslju, kar pa je vznejevoljilo predvsem Hojsa in Novakovo, ki sta v nedeljo po objavi vzporednih volitev že omenjala, da bodo "v stranki preučili", koliko glasov je k skupni listi sploh prispeval SLS. Leto 2004: preferenčni glas v Bruselj popeljal Pahorja Na prvih slovenskih volitvah v Evropski parlament so bili s preferenčnimi glasovi izvoljeni Lojze Peterle (NSi) z 79.472 glasovi, sledili pa so Jelko Kacin (LDS) s 55.798 preferenčnimi glasovi, Miha Brejc (SDS) s 45.992 glasovi in Borut Pahor (takrat ZLSD) s 27.385 glasovi. Prvi trije so bili nosilci liste, zato preferenčni glasovi niso ničesar spremenili, so pa preferenčni glasovi v Evropski parlament pripeljali Boruta Pahorja, ki je bil na listi sedmi. 2009: Prvi na listi, prvi v parlament Pred petimi leti pa se v Bruselj zgolj na podlagi preferenčnih glasov ni prebil nihče. Vsi izvoljeni so jih sicer dobili največ, a so bili obenem tudi nosilci liste oz. nanjo uvrščeni kot drugi. Leta 2009 so bili tako izvoljeni: nosilec liste NSi-ja Lojze Peterle (43.499 preferenčnih glasov), prva dva na listi SD-ja Zoran Thaler (38.849), ki je zaradi suma sprejemanja podkupnine pozneje odstopil - nadomestila ga je Mojca Kleva Kekuš -, in Tanja Fajon (12.947 preferenčnih glasov), prva dva na listi SDS-a Milan Zver (70.044) in Romana Jordan (8.422), Ivo Vajgl, ki je bil prvi na listi Zaresa (21.031 preferenčnih glasov), ter Jelko Kacin na listi LDS-a (36.868 glasov). Pozneje je SDS zaradi povečanja števila poslancev EP-ja po sprejetju Lizbonske pogodbe dobil še eno poslansko mesto, ki ga je zasedla Zofija Mazej Kukovič. Števila glasov sicer ni mogoče neposredno primerjati, saj je bila volilna udeležba na prejšnjih dveh volitvah malce višja, 28-odstotna. Tanja Kozorog Blatnik Ljudska stranka izgubila glasove, evroskeptiki pridobili volivce Nacionalna fronta s 25 poslanskimi sedeži 26. maj 2014 ob 09:18, zadnji poseg: 26. maj 2014 ob 10:15 Bruselj - MMC RTV SLO/STA/Reuters Evropska ljudska stranka se bo morala v Evropskem parlamentu posloviti od več kot 50 poslancev, s čimer se je zmanjšala razlika s socialisti. Največ so pridobile evroskeptične in skrajnodesničarske stranke. Na nedeljskih evropskih volitvah je sicer Evropska ljudska stranka (EPP) znova dobila največ glasov, a manj kot pred petimi leti, ko je v Evropski parlament sedlo 265 njihovih poslancev, medtem ko jih bo v novem sklicu 212. Med 751 evropskimi poslanci si po zadnjih preštetih poslancih druga najmočnejša evropska politična stranka, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S & D), obeta 186 poslancev, kar je dva poslanca več kot v prejšnjem mandatu. Med tistimi skupinami, ki bodo imele manj poslancev, je tudi Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Alde), ki je s prejšnjih 84 poslancev padlo na 70 mandatov. Zeleni so ohranili 55 poslancev, sledijo jim Združena evropska levica s 44 poslanskimi sedeži, kar je devet poslancev več kot na prejšnjih volitvah, ter zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti s 43 sedeži. Nepovezanih poslancev je 38, evroskeptična Evropa svobode in demokracije pa naj bi dobila 36 sedežev. V parlamentu bo sedelo 67 novoizvoljenih poslancev, ki se za zdaj niso pridružili nobeni izmed uveljavljenih političnih skupin v odhajajočem parlamentu. Za ustanovitev lastne politične skupine je potrebnih 25 poslancev, ki morajo prihajati iz najmanj sedmih držav članic. Le Penova s kritiko Bruslja do zmage Največji uspeh so dosegle - in s tem sprožile preplah - evroskeptične in skrajnodesničarske stranke, med katerimi sta absolutni zmagovalki francoska Nacionalna fronta, ki jo vodi Marine Le Pen in je osvojila največ glasov francoskih volivcev, ter britanska stranka Ukip Nigela Faragea, ki se je zavihtela na prvo mesto na Otoku. "Volivci so spregovorili jasno in glasno," je v nedeljo zvečer v Parizu dejala Le Penova navdušenim privržencem na sedežu stranke, ki bo sama imela v parlamentu 25 poslancev, kar je gromozanski skok od volitev leta 2009, ko je imela le tri. Po besedah Le Penove si volivci ne želijo, da bi jih vodili tisti zunaj meja njihove države, tj. evropski komisarji in tehnokrati, ki sploh niso izvoljeni. "Hočejo zaščito pred globalizacijo in usodo v svojih rokah," je dejala. "To ni zmaga skrajne desnice" Kandidat EPP-ja za novega predsednika Evropske komisije Jean-Claude Juncker je prepričan, da hoče biti večina volivcev del Evrope. "Skrajna desnica, nasprotno od poročanja nekaterih medijev, ni dobila teh volitev," je dejal nekdanji luksemburški premier in predsednik evroskupine. Juncker je dejal, da je zmaga ljudske stranke kristalno jasna, sam pa si želi čim širše večine v Evropskem parlamentu. "Ne bom šel na kolena pred socialisti, saj stranka številka ena ne sme na kolena, a tudi stranka številka ena mora biti pripravljena na kompromise," je še dejal. Napovedal je, da bo iskal široko soglasje v parlamentu, kar pomeni, da bo iskal podporo ne le pri socialistih, ampak tudi pri Zelenih, med katerimi uživa veliko simpatij, in med liberalci, kjer ima veliko prijateljev, je dejal. "Nikakor pa ne pri skrajni desnici," je zatrdil. Juncker brez podpore Orbana in Camerona Da bi bil kandidat EPP-ja za predsednika komisije na koncu nekdo tretji, Juncker ne verjame, saj po njegovih besedah ne smemo dajati vtisa, da je politična volja voditeljev pomembnejša od volje volivcev. Proti imenovanju Junckerja se je že izrekel madžarski premier Viktor Orban, na podporo pa ne bo mogel računati niti pri britanskem premierju Davidu Cameronu. Glede vnaprejšnjega določanja kandidatov za predsednika komisije je bila pred volitvami zadržana tudi nemška kanclerka Angela Merkel. G. V. Parlament: Največ sedežev dobila Evropska ljudska stranka, drugi socialisti V Franciji Nacionalna fronta, v Nemčiji Merklova, v Grčiji Siriza 25. maj 2014 ob 21:22, zadnji poseg: 26. maj 2014 ob 07:14 Bruselj - MMC RTV SLO/Reuters/STA Največ glasov v Evropskem parlamentu je dobila Evropska ljudska stranka, sledijo ji socialdemokrati. Največje presenečenje za zdaj je francoska Nacionalna fronta, ki je zbrala 25 odstotkov glasov. Volišča na volitvah v Evropski parlament, kjer je približno 400 milijonov volilnih upravičencev izbiralo 751 poslancev Evropskega parlamenta, so zaprla svoja vrata, nazadnje v Italiji, kjer so lahko volivci svoj glas oddali do 23. ure. Udeležba na volitvah v Evropski parlament v celotni Uniji je bila 43,11-odstotna, kar je malenkost več kot pred petimi leti, ko je bila 43-odstotna. Evropski ljudski stranki 211 poslanskih sedežev Prve projekcije na evropski ravni kažejo, da naj bi Evropska ljudska stranka (EPP) v 751-članskem Evropskem parlamentu dobila 211 sedežev, na drugem mestu so evropski socialdemokrati (S&D) s 185 sedeži, tretje mesto je pripadlo liberalcem (ALDE), ki naj bi imeli 71 poslanskih sedežev, Zeleni naj bi dobili 55 sedežev, združena levica pa 45 sedežev. Zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti so dobili po 40 sedežev, 40 je tudi nepovezanih poslancev, evroskeptična Evropa svobode in demokracije pa naj bi dobila 36 sedežev. 67 je novoizvoljenih poslancev, ki za zdaj niso pridruženi nobeni izmed uveljavljenih političnih skupin v odhajajočem parlamentu. Največji uspeh Nacionalne fronte Kot kažejo izidi vzporednih volitev, je v Franciji prepričljivo zmagala skrajno desna in evroskeptična Nacionalna fronta, ki jo vodi Marine Le Pen. Stranka je dobila 25 odstotkov glasov, na drugo mesto se je z 20-odstotno podporo uvrstila desnosredinska Unija za ljudsko gibanje (UMP), vladajoči socialisti pa so z manj kot 15 odstotki doživeli nov velik neuspeh. Nacionalna fronta je tako dosegla največji uspeh na volitvah do zdaj, k temu pa sta po pisanju francoskih medijev pripomogli rekordno nizka priljubljenost socialistov in razdeljenost desnice, k izjemnemu izidu pa so prispevali tudi povečanje evroskepticizma med Francozi ter gospodarske in socialne razmere v Franciji. V Nemčiji slavila unija CDU in CSU Zmagovalka evropskih volitev v Nemčiji je konservativna unija CDU in CSU, ki naj bi prejela 36 odstotkov glasov, kar je sicer manj kot pred petimi leti. Za koalicijske socialdemokrate (SPD) je glasovalo 27,5 odstotka volivcev, dobro pa se je odrezala tudi evroskeptična Alternativa za Nemčijo, ki naj bi prejela 6,5 odstotka glasov. Zeleni so prejeli med 10 in 11 odstotki glasov, levica naj bi dobila približno osem odstotkov, za liberalce pa naj bi glasovali samo trije odstotki volivcev. Nemčija se lahko pohvali tudi s precej visoko volilno udeležbo, ki naj bi se ustavila pri 48 odstotkih. Na evropskih volitvah v Avstriji je glede na izide vzporednih volitev zmagala desnosredinska Avstrijska ljudska stranka (ÖVP), ki jo je podprlo 27,9 odstotka volivcev, na drugem mestu so socialdemokrati (SPÖ), ki so zbrali 23,9 odstotka glasov, na tretjem mestu pa so skrajno desni svobodnjaki (FPÖ), ki so dobili skoraj 20 odstotkov glasov. Zeleni so dobili 14,2 odstotka glasov, en sedež pa bo pripadel novoustanovljeni liberalni stranki Neos, ki jo vodi Slovenka Angelika Mlinar in ki naj bi dobila 8,5 odstotka glasov. Renzi dobil svoj prvi preizkus priljubljenosti V Italiji je zmagala Demokratska stranka premierja Mattea Renzija s 33 odstotki glasov, na drugem mestu pa je populistično gibanje Pet zvezd Beppeja Grilla s 26,5 odstotka glasov. Konservativna opozicijska stranka Naprej Italija nekdanjega premierja Silvia Berlusconija je prejela 18 odstotkov glasov. V Španiji je vladajoča Ljudska stranka tesno zmagala pred socialisti. Ljudska stranka je dobila 32,3 odstotka glasov, socialisti pa 30,8 odstotka glasov. Precej je pridobila Pluralna levica, ki je dobila 9,7 odstotka glasov, uspeh pa je dosegla tudi liberalna Unija za napredek in demokracijo, ki jo je podprlo 5,4 odstotka Špancev. Zavezništvo zmernih nacionalističnih strank, kot sta katalonski CiU in baskovski PNV, je dobilo 4,4-odstotno podporo, nekoliko pa so se okrepile skrajne nacionalistične stranke - katalonska Esquerra in baskovsko-galicijsko zavezništvo Ljudstva odločajo. Prvi uradni izidi v Veliki Britaniji so pokazali, da je zmagala evroskeptična stranka Ukip Nigela Faragea, na Nizozemskem pa je zmago slavila proevropska krščanska demokratska stranka. Skrajno desničarska stranka evroskeptičnega Geerta Wildersa je pristala na drugem mestu. Na volitvah v Belgiji so s 27 odstotki podpore slavili flamski nacionalisti (N-VA) Barta De Weverja, v Evropski parlament pa se je kljub izgubi podpore uspelo uvrstiti tudi skrajno desni Vlaams Belang (VB). Z vstopom v parlament bi lahko stranka še naprej predstavljala morebitno partnerico v načrtovanem zavezništvu s francosko Nacionalno fronto in avstrijskimi svobodnjaki (FPÖ). Grki so večinsko podprli stranko Siriza V Grčiji je tesno zmagala skrajno leva stranka Siriza Alexisa Ciprasa, ki je dobila med 26 in 30 odstotki glasov. Na drugem mestu je Nova demokracija premierja Antonisa Samarasa, ki naj bi prejela od 23 do 27 odstotkov glasov, tretja najmočnejša stranka pa je neonacistična Zlata zora, ki jo je podprlo med osmimi in desetimi odstotki volivcev. Na četrtem mestu je manjša koalicijska stranka Oliva, ki naj bi dobila od sedem do deset odstotkov glasov. Na evropskih volitvah na Cipru je zmagala vladajoča proevropska konservativna stranka Demokratski zbor (DISY), ki naj bi osvojila od 36,5 do 39,5 odstotka glasov, drugo mesto si je priborila levousmerjena stranka AKEL, ki naj bi jo podprlo med 25,5 in 28,5 odstotka volivcev, na tretjem mestu pa je Demokratična stranka, ki naj bi dobila od deset do 12,5 odstotka glasov. Stranke vladajoče koalicije v Luksemburgu so utrpele izgubo podpore, opozicijska Krščansko-socialna stranka (CSV) nekdanjega premierja in vodilnega kandidata Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja pa je prejela več glasov kot pred petimi leti. CSV-ju bodo s 37,7 odstotka glasov pripadli trije od šestih poslanskih sedežev. Izmed vladnih strank so največ podpore, skoraj osem odstotnih točk, izgubili socialdemokrati, izgube pa so v primerjavi s prejšnjimi evropskimi volitvami utrpeli tudi liberalci in zeleni. Na Danskem zmagoslavje ljudske stranke Na Danskem naj bi populistični Danski ljudski stranki uspelo premagati vladajoče socialdemokrate premierke Helle Thorning-Schmidt in liberalce. Kot kažejo vzporedne volitve, naj bi populistom pripadlo 23,1 odstotka glasov, socialdemokrati naj bi dobili 20,5 odstotka glasov, liberalci pa 17,2 odstotka glasov. Na Finskem skrajno desna populistična stranka Pravi Finci le ni dosegla uspeha, ki so jim ga napovedovali. Največ glasov naj bi dobila Nacionalna koalicijska stranka (22,7 odstotka) odhajajočega premierja Jyrkija Katainena, sledita pa ji Sredinska stranka (21 odstotkov) in Socialna demokratska stranka (13,6 odstotka). Pravi Finci naj bi prejeli 12,8 odstotka glasov, po enega evropskega poslanca pa naj bi imeli še Levo zavezništvo in Zeleni. Na Švedskem so zmagali socialdemokrati s 23,7 odstotka glasov, Zeleni so se s 17,1 odstotka zavihteli na drugo mesto, med poraženci pa je Piratska stranka, ki ji ni uspelo obdržati sedežev v Evropskem parlamentu. Konservativci so izgubili skoraj polovico glasov in so zbrali le 13 odstotkov glasov, v parlament pa so se uvrstili desničarski populisti Švedski demokrati in levousmerjena ženska stranka Feministična pobuda. Na Irskem je stranka Fine Gael prejela 22 odstotkov glasov, njeni koalicijski partnerji laburisti pa so osvojili zgolj šest odstotkov glasov. Tudi opozicijska stranka Fianna Fail je prejela 22 odstotkov glasov, Sinn Fein pa je osvojil 17 odstotkov glasov. Opozicijski socialisti so na Portugalskem porazili desnosredinsko vladno koalicijo. Socialisti naj bi prejeli med 30 in 36 odstotki glasov, vladni socialdemokrati (PSD) in konservativci (CDS) pa skupaj med 25 in 29 odstotki. Slavje opozicije na Hrvaškem Prvi izidi na Hrvaškem kažejo, da je koalicija, ki jo vodi HDZ (stranke HDZ, HSS, HSPAS, BUZ, ZDS in HDS), prejela 41,29 odstotka glasov in dobila pet poslanskih mandatov, vladajoča koalicija Kukuriku (SDP, HNS, IDS in HSU) je dobila 29,86 odstotka glasov in štiri mandate, stranka OraH je dobila 9,41 odstotka glasov in en mandat, Savez za Hrvatsku pa je podprlo sedem odstotkov volivcev in bo prav tako imel en mandat. Bolgarija: Slavila stranka nekdanjega premierja V Bolgariji naj bi zmagala konservativna stranka Gerb nekdanjega premierja Bojka Borisova, ki je osvojila 28,6 odstotka glasov, sledijo jim socialisti premierja Sergeja Staniševa z 19,8 odstotka glasov, Stranka turške manjšine DPS pa naj bi prejela 14,9 odstotka glasov. V parlament se je uspelo prebiti še stranki Bolgarija brez cenzure z 11,1 odstotka glasov in zavezništvu desnih strank Reformistični blok, ki je prejelo 6,4 odstotka glasov. Na Češkem je zmagalo populistično gibanje Ano s 16,13 odstotka glasov. Tesno za njim je konservativna stranka TOP09 s 15,95 odstotka, na tretjem mestu so po končnih uradnih izidih volitev socialdemokrati premierja Bohuslava Sobotke s 14,17-odstotno podporo volivcev. Na četrtem mestu so komunisti, ki so osvojili 11 odstotkov glasov, krščansko demokratsko Ljudsko stranko pa je podprlo deset odstotkov Čehov. V parlament sta prišli še konservativna Demokratična državljanska stranka (ODS) s 7,7 odstotka glasov in zunajparlamentarna evroskeptična Stranka svobodnjakov. Končni izidi na Slovaškem kažejo, da je največjo podporo dobila levousmerjena vladajoča stranka Smer premierja Roberta Fica, ki je dobila 24 odstotkov glasov in bo imela štiri sedeže v parlamentu. Krščanski demokrati (KDH) in Slovaška demokratska in krščanska unija - Demokratska stranka (SDKU-DS) so dobili po dva sedeža v Evropskem parlamentu. Po enega evropskega poslanca pa bodo imeli Običajni ljudje in neodvisne osebnosti (Olano), madžarsko-slovaška stranka Most-Hid, madžarska stranka SMK, Svoboda in solidarnost (SaS) in zavezništvo Nova. Na Slovaškem so sicer postavili nov rekord v nizki volilni udeležbi, saj je na volišča prišlo le 13 odstotkov volivcev. Romuni podprli levosredinsko zavezništvo V Romuniji je zmagalo levosredinsko zavezništvo pod vodstvom vladajočih socialnih demokratov, ki ga je podprlo 41 odstotkov volivcev, na drugem mestu so liberalci s 14 odstotki glasov, sledijo liberalni demokrati z 12-odstotno podporo in Ljudsko gibanje, ki naj bi dobilo šest odstotkov glasov. Petodstotni volilni prag je presegla tudi Demokratična unija Madžarov v Romuniji. V Latviji je slavila vladajoča stranka Enotnost premierke Laimdote Straumjume, ki si lahko obeta štiri od osmih poslanskih sedežev, na drugo mesto se je uvrstil opozicijski Center harmonije, ki so mu javnomnenjske raziskave napovedovale zmago in ki naj bi dobil en sedež, tretje mesto pa je pripadlo drugi stranki rusko govorečih Latvijcev - Uniji Rusov v Latviji. Po en sedež naj bi zasedli še desna nacionalistična stranka Vse za Latvijo/Za domovino in svobodo ter konservativna Unija zelenih in kmetov. Na Malti je v prednosti vladajoča Laburistična stranka premierja Josepha Muscata, ki naj bi osvojila 53 odstotkov glasov, za največjo opozicijsko stranko, konservativno Nacionalistično stranko, pa je glasovalo 40 odstotkov volivcev. B. T. NEKAJ POUDARKOV O UDELEŽBI: - udeležba je od prejšnjih volitev padla v 15, poskočila pa v 12 državah, Hrvati so volili prvič; - najmanj volivcev je prišlo na volišča na Slovaškem (13 %), Češkem (19,50 %), Sloveniji (24 %) in na Poljskem; - najvišja udeležba tradicionalno v Belgiji in v Luksemburgu, kjer so volitve obvezne (90 %); - največji padec udeležbe: Latvija (l. 2009 - 53,7 %, l. 2014 - 30,04 %); največji skok udeležbe: Litva (l. 2009 - 20,98 %, l. 2014 - 37,27 %) - t. i. države PIGS, ki so v krizi potrebovale pomoč (Portugalska, Irska, Grčija, Španija), imajo rahel padec volilne udeležbe, razen v Grčiji, kjer je ta celo narasla. *Izidi so delni in neuradni; vir: Evropski parlament. Video: Kralji po epskem obračunu in podaljšku 7. tekme v finale Anže Kopitar podal za 4:4 in izsilitev podaljška 1. junij 2014 ob 21:30, zadnji poseg: 2. junij 2014 ob 05:31 Chicago - MMC RTV SLO Obračun Chicago - Los Angeles je dobil zasluženo 7. tekmo in podaljšek, v katerem je v 66. minuti preusmerjeni strel Aleca Martineza izločil prvake in popeljal Kralje v finale proti NY Rangersom. Najverjetneje najboljša hokejska serija zunaj finala v zadnjih 20 letih je dobila najboljši možni konec - po sedmih izrednih tekmah je odločal podaljšek, v katerem so bili Kingsi odločnejši in srečnejši. V 6. minuti je vnovič zablestel "gospod 7. tekma" Justin Williams, ki je podal do branilca Aleca Martineza. Močan strel 26-letnega branilca je spremenil smer, pri čemer je veliko delo opravil Tyler Toffoli, bistveno pa je plošček preusmeril branilec Blackhawksov Nick Leddy in Corey Crawford je bil premagan, prvaki pa izločeni. V finalu po treh sedmih tekmah! Los Angeles je tako s 5:4 dobil sedmo tekmo in s 4:3 v zmagah izločil branilca naslova Chicago. Kralji so postavili nov rekord, saj so postali prvo moštvo v bogati zgodovini Lige NHL, ki so se prebili do velikega finala s tremi zmagami v serijah s po sedmimi tekmami, pri čemer so San Jose, Anaheim in zdaj Chicago izločili v gosteh! Pri tem so varovanci Darryla Sutterja v 1. krogu proti Morskim psom zaostajali že z 0:3 v zmagah, nato so sosede Racmane izločili kljub zaostanku z 2:3. V četrtek začetek boja za Stanleyjev pokal Zdaj čaka najučinkovitejšega hokejista končnice Anžeta Kopitarja in tovariše nekaj dni počitka in priprave na drugi finale Lige NHL v zadnjih treh sezonah. V boju za Stanleyjev pokal bodo nasproti zdaj favoriziranim Kingsom stali NY Rangersi. Prva tekma boja za hokejski sveti gral bo v noči s srede na četrtek: tekma v Los Angelesu se bo začela v četrtek ob 2. uri zjutraj po slovenskem času. 19. podaja za 24. točko končnice @AnzeKopitar -1, 2 blokirana strela, 1 mimo, 3 naleti, buliji 16-12 (57%), 35 izmen za 25:37 igre #NHLslo — Toni Gruden (@duledoz) June 2, 2014 Film sedme tekme Prvi buli na tekmi je po dvoboju prvih centrov Anže Kopitar - Jonthan Toews pripadel gostom, ki pa so v 5. minuti doživeli hladno prho. Znova je udaril 2. napad Blackhawksov: vroči Patrick Kane je podal izza gola, Brandon Saad pa zadel iz mrtvega kota za 1:0. Kmalu je bil izključen specialist za sedme tekme Justin Williams in ob igri več so branilci naslova podvojili prednost. Branilec Brent Seabrook je ostro podal pred gol, kjer se je plošček od Kana odbil na drugo vratnico, kjer je osamljeni Jonathan Toews samo potisnil plošček v odprta vrata. Bliskovito izenačenje Kraljev ... Po bledem prvem "power-playju" za Kingse je prvič poskusil Anže Kopitar, ki je preigral Seabrooka, a zgrešil okvir vrat. Kalifornijci so se zbudili in Tyler Toffoli je iz idealnega položaja zadel notranji del leve vratnice. Sreča se je gostom nasmehnila v naslednjem napadu v 17. minuti, ko je po strelu Dustina Browna Jeff Carter z izjemnim refleksom in bejzbolskim udarcem znižal na 2:1. Že čez slabo minuti je bilo izenačeno, ko se je za izključitev odkupil Justin Williams, ki je dosegel že 13. točko na sedmi 7. tekmi kariere. ... ki pa je trajalo 12 sekund A nepričakovano izenačenje Kraljev je zdržalo samo 12 sekund, ko je Patrick Sharp pobegnil po desni strani in s poskakujočim ploščkom premagal neprepričljivega Jonathana Quicka, ki je tako v zadnjih 12 strelih Chicaga prejel še peti gol. Na drugi strani je Corey Crawford z dvema obrambama preprečil izenačenje še pred iztekom dramatičen 1. tretjine. Sharp kaznoval nediscplinirane Kralje Drugi del je prinesel pritisk Chicaga, a Los Angeles je izenačil sredi tekme, ko je Tyler Toffoli pospravil odbitek po strelu branilca Matta Greena. Sledil je niz kazni Kraljev, ki so izničili tudi 46 sekund igre 5 na 3, a nediscplina je bila kaznovana v 39. minuti. Drugič na tekmi je zadel Patrick Sharp, pri čemer je ploščku v lastno mrežo z odbojem pomagal Jake Muzzin, medtem ko je bil Quick tudi brez palice. Gaborik poskrbel za podaljšek V tretji tretjini so Kalifornijci pritiskali, a Čikažani so se spretno branili. Borbenost in nepopustljivost se je Los Angelesu obrestovala v 53. minuti, ko je končno zadel tudi prvi napad: Anže Kopitar je popeljal plošček iz svoje tretjine, kapetan Dustin Brown pa spretno preigraval in streljal s polrazdalje, odbitek je v 4:4 spremenil Marian Gaborik. Slovak je dosegel že 12. gol v končnici, Kopitar pa je dosegel še 24. točko v končnici 2014. Zadnje nervozne minute rednega dela so prinesle priložnosti na obeh straneh, še prav v zadnjih sekundah sta zagrozila Brown in Andrew Shaw, a sta se tako Crawford in Quick izkazala. Pravi finale pred finalom, ki ga v hokejski Severni Ameriki že označujejo za epski, je tako dobil zasluženi podaljšek. "Težko je v tem trenutku vse povedati. Globoko v sebi smo vedeli, da nam lahko uspe. Vso tekmo smo lovili rezultat. Opravili smo delo in to kaže na karakter, ki je v naši ekipi. To je neprecenljivo," je po tekmi povedal najučinkovitejši hokejist letošnje končnice Lige NHL Kopitar. Jaz jih spremljam od začetka ere Kopitarja in mi bodo kot moštvo ostali pri srcu tudi po njegovem odhodu. Bili so topovska hrana, najboljši so se jim posmehovali, prvi golman je bil beachball, drugi pa Fukufuši to je tisti, ki je branil za Japonce na letošnjem SP. Borba z nule do olimpa to je zgodba za Holywood in lepo je, da je tudi slovenec v eni izmed glavnih. Foto: Obama obsodil rusko agresijo in opozoril na ogroženost svobode Nato bo ščitil vsako članico zavezništva 4. junij 2014 ob 11:44, zadnji poseg: 4. junij 2014 ob 16:11 Varšava - MMC RTV SLO/STA Barack Obama je ob 25. obletnici demokracije na Poljskem obsodil rusko agresijo v Ukrajini in posvaril Moskvo pred morebitnim napadom na katero koli članico zveze Nato. Ameriški predsednik se je udeležil slovesnosti, s katerimi so na Poljskem praznovali prve povojne demokratične volitve, ki so pomenile konec komunističnega režima. Po njegovih besedah je svoboda še vedno ogrožena, kar se kaže v trenutnih razmerah v Ukrajini, kjer se danes odseva dolg boj Poljske proti okupaciji in tiraniji. Obama je pohvalil Poljsko, ki ji je v četrt stoletja zgradila uspešno demokracijo. "Ne bomo sprejeli ruske zasedbe Krima ali ruskih kršitev ukrajinske suverenosti," je zatrdil ameriški predsednik. "Naši svobodni narodi bodo enotni, tako da bodo nadaljnje ruske provokacije prinesle zgolj več izolacije in stroškov za Rusijo," je še dodal in se vprašal, kako bi lahko po toliko prelite krvi za združitev Evrope dovolili, da bi "temne taktike 20. stoletja" opredeljevale 21. stoletje. Opozoril je še, da svobode ne gre jemati za samoumevno, na kar nas je spomnila ruska agresija v Ukrajini. "Naši svobodni narodi še ne morejo biti zadovoljni v sledenju viziji, ki si jo vsi delimo - viziji Evrope, ki je cela in svobodna in v miru," je poudaril. Obama je v govoru v Varšavi spomnil na peti člen pogodbe severnoatlantskega zavezništva, ki obvezuje zaščito katere koli države v primeru morebitnega napada. Ne Poljska, ne Estonija, ne Latvija, ne Litva, ne Romunija ne bodo nikoli same, je zagotovil. "To niso zgolj besede, to so nezlomljive obveze," je še dejal ameriški predsednik in hkrati poudaril, da Nato svoje moči ne bi uporabil kot grožnjo drugi državi. Porošenko naredil vtis na Obamo Pred slovesnostjo se je v poljski prestolnici Obama srečal z novim ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom in mu zagotovil podporo ZDA. "ZDA so popolnoma zavezane podpori ukrajinskemu narodu ne le v prihodnjih dneh, tednih, temveč v prihodnjih letih," je dejal Obama, na katerega je Porošenkova vizija naredila velik vtis. Napovedal je, da bodo ZDA še okrepile nebojno vojaško pomoč Ukrajini. Porošenko se je ameriškemu predsedniku zahvalil za podporo, ki je po njegovih besedah izjemnega pomena. Ukrajinski predsednik se je v torek zvečer zahvali Poljski in drugim zahodnim državam za solidarnost, ki so jo izrazile z njegovo državo. "Vidimo, da je v sedanjem trenutku celoten svet z nami. Agresor je obsojen na izolacijo," je dejal novi ukrajinski predsednik. Po obisku Varšave bo Obama evropsko pot nadaljeval v Bruslju, kjer se bo udeležil srečanja voditeljev gospodarsko najrazvitejših držav na svetu G7, ki bo prvič po petnajstih letih potekalo brez Rusije. V petek se bo v Normandiji na severu Francije udeležil slovesnosti ob 70. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji. K. S., G. V. Umrl zadnji poznavalec šifrirne kode v jeziku plemena Navajo Govorci šifer lahko spregovorili šele leta 1968 5. junij 2014 ob 10:41, zadnji poseg: 5. junij 2014 ob 10:55 Albuquerque - MMC RTV SLO/STA V ZDA je umrl zadnji pripadnik staroselskega plemena Navajo, ki je bil med drugo svetovno vojno del posebne skupine marincev z znanjem tajne metode šifriranja za komunikacijo na bojiščih Tihega oceana. Chetser Nez je bil član skupine 29 prvotnih "govorcev šifer" iz plemena Navajo, ki so izumili posebno metodo šifriranja v jeziku svojega plemena. Njihova metoda ni bila nikoli razkrita, za kar je zaslužna prav navajščina, ki ni nikoli obstajala v pisni obliki in jo je razen pripadnikov plemena govorilo le okoli 30 ljudi. Umrl je star 93 let. Na zamisel, da bi navajščino uporabili za šifrirano komunikacijo, je prišel inženir Philip Johnston, ki je kot sin misijonarja odraščal v plemenu Navajo. S svojo idejo je navdušil marince, ki so nato leta 1929 izbrali 29 pripadnikov plemena Navajo in jim zaupali, da na osnovi svojega jezika sami izdelajo komunikacijsko šifro. Navajščina je sama po sebi zelo zapletena in ni v sorodu z nobenim evropskim ali azijskim jezikom. Japonci so skušali njihovo posebno metodo šifriranja na vse načine razkriti, a jim to ni nikoli uspelo. V skupini so govorci šifer delali v parih - eden je oddajal in sprejemal poročila, medtem ko je drugi pazil na morebitne napake. Kot mladoletnik preslepil vojsko Za marinca se je Chester Nez prijavil, ko je bil še v srednji šoli, zaradi česar je moral lagati o svoji starosti, da so ga sprejeli. Kot pripadnik 382. voda marincev se je med vojno bojeval na večini slavnih tihomorskih bojišč, kot so Guadalcanal, Guam in Peleiu. Pozneje je deloval tudi v vojni na Korejskem polotoku. O svojih tajnih podvigih indijanski tajni agentje niso smeli govoriti do leta 1968, ko je ameriška vlada umaknila oznako zaupno z enega najbolj varovanih projektov druge svetovne vojne. Šele leta 2001 so prvi govorci šifer od tedanjega predsednika ZDA Georgea Busha mlajšega dobili najvišje vojaško odlikovanje, kongresno zlato medaljo. Zaradi sladkorne bolezni je Chester Nez izgubil obe nogi, na koncu pa je umrl zaradi odpovedi ledvic. Vodja plemena Navajo Ben Shelly je njemu v čast ukazal spustiti zastave na pol droga po celotnem rezervatu, ki leži v zveznih državah Arizona, Nova Mehika in Utah. G. V. Po poteh izkrcanja zaveznikov v Normandiji 70 let od začetka konca 2. svetovne vojne 6. junij 2014 ob 06:12, zadnji poseg: 6. junij 2014 ob 07:46 Caen - MMC RTV SLO Mineva 70 let od enega prelomnih trenutkov 2. svetovne vojne. Obala Normandije je čez noč postala krvavo bojišče, spomin na izkrcanje zaveznikov pa je zaznamovan na vsakem koraku. 3. septembra 1940 sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji. Že osem mesecev pozneje sta doživeli hud in neslaven poraz. Iz francoskega mesta Dunkerque so morali z bliskovito akcijo evakuirati svoje vojake, ki so se znašli v nemškem obroču brez izhoda. Vse od takrat se je Veliki Britaniji porajalo vprašanje, kako se bodo znova podali na francosko bojišče. Skupaj s kanadskimi vojaki so leta 1942 poskusili zavzeti pristanišče Dieppe v Zgornji Normandiji, a se je napad izjalovil. Umrlo je 60 odstotkov vseh vojakov, ki so se izkrcali. Prenos slovesnosti ob obletnici izkrcanja v Normandiji si lahko ogledate tudi na 2. programu televizije Slovenija ob 15. uri. Vabljeni k ogledu. Razmerje moči pa se je z vstopom ZDA tudi na evropska bojišča spremenilo. A kdaj bodo zavezniki poskušali dotolči Nemčijo z izkrcanjem v severni Evropi, dolgo ni bilo dogovorjeno. Maja 1943 so se voditelji zavezniških držav le strinjali, da je treba odpreti drugo evropsko bojišče v Franciji in da se je nanj treba temeljito pripraviti. Winston Churchill je ob možnosti težav Sovjetske zveze na vzhodni fronti izkrcanje načrtoval že prej, nato pa so se odločili za čas na polovici leta 1944. ZDA, ki so v tem času temeljito izurile svojo vojsko in vojno taktiko, so prevzele večji del bremena te operacije. Za vrhovnega poveljnika angloameriškega štaba v Evropi je bil imenovan Dwight Eisenhower. Utrjevanje slovitega Atlantskega zidu Nemški vojaški strategi so pričakovali, da se bodo zavezniki izkrcali tam, kjer je Rokavski preliv najožji – nekje na obali blizu Calaisa. Tega mnenja je bil tudi Adolf Hitler, čeprav so tudi ugibali, ali bi se napad lahko zgodil na obali Bretanje, kjer so najmanj utrjena območja. Konec leta 1943 so zato nalogo, utrditi obalno območje, dali feldmaršalu Erwinu Rommlu, ki se je proslavil s taktično dovršenimi boji na afriškem bojišču, a je moral pri El Alameinu priznati premoč britanske vojske. "Puščavska lisica", kot se ga je oprijelo ime, se je lotil pregleda obrambne linije ob atlantski obali. Nad videnim ni bil navdušen. Utrdbe slavnega Atlantskega zidu – od Danske do Pirenejev – niso bile do konca zavarovane, moštvo pa je bilo maloštevilno in predvsem nepripravljeno na napad, saj so leta relativnega miru na tem območju razrahljala njihovo pripravo. Zaukazal je dejavno utrjevanje položajev in častnikom, ki so bili za posamezne utrdbe odgovorni, redno preverjal 'zdelanost' njihovih rok. Spor v vrhu nemške vojske in slab kompromis Ker se je v afriških bojih spopadal z močnim zavezniškim letalstvom, ki je učinkovito oviralo premike njegovih enot, je predlagal, da se rezervne nemške čete iz zaledja premaknejo bližje obali – predvsem na območja večjih pristanišč v Normandiji in Bretanji. Rommel namreč ni računal na zavezniško taktiko grajenja pontonskih mostov oziroma umetnih pristanišč. Sprl se je s poveljnikom zahodnega poveljstva, feldmaršalom Gerdom von Rundstedtom, ki je bil prepričan, da bi takšno drobljenje rezerv v zaledju onemogočilo hitro zbiranje enot ob večjem napadu. Ker sploh ni bilo jasno, kje naj bi se zavezniki izkrcali, von Rundstedt enot ni želel premikati. Na koncu je obveljal kompromis – tri oklepne divizije je lahko Rommel razporedil ob Amiensu, Caenu in Rouenu, štiri divizije pa so ostale v rezervi v notranjosti Francije. Pred izkrcanjem dodelani slepilni manevri Po prvotnem načrtu bi morali zavezniki operacijo izkrcanja "Overlord" izvesti maja, a se je datum premaknil za en mesec, saj je Eisenhower zahteval pet divizij vojakov namesto načrtovanih treh, zamišljeno frontno linijo pa podaljšal na 65 kilometrov. Hkrati je za dodelavo napada ta čas potrebovalo tudi letalstvo, ki je moralo še pred izkrcanjem uničiti pomembne prometne poti v Franciji, da bi s tem otežili prihod nemških rezerv. Napadali so nemške tovarne letal in mesta, da bi v zrak zvabili nemške lovce in si poskušali tudi tako zagotoviti premoč na nebu. Načrt je uspel, nemško vojno letalstvo je bilo tako oslabljeno, da ni več zmoglo izvidniških preletov Velike Britanije. Zato tudi niso odkrili mrzličnega sestavljanja vozil, ladij in letal. Nemce so poskusili zavezniki prelisičiti tudi s slepilnimi manevri - da bi jih zvabili na krivo sled izkrcanja višje na obali, so pri ozkem delu Rokavskega preliva nad mesto Pas de Calais spuščali lutke, oblečene v padalce, v britanskem Dovru na drugi strani morja pa postavili ogromne makete vozil in ladij. Agenti na kopnem so dobivali lažna sporočila, nemškim vohunom pa so posredovali netočne podatke o kraju in času izkrcanja. Sodelovalo je tudi francosko odporniško gibanje, ki je načrtovalo sabotažne akcije po vsej državi. Nemška obveščevalna služba ni razbrala dovolj informacij, da bi z gotovostjo vedeli, kdaj se pripravlja napad. Čeprav so prestregli nekatera pomembna šifrirana sporočila, so še vedno verjeli, da gre le za vojaške vaje. Vedeli so tudi za informacijo, da bo britanski radio prvi dan v mesecu predvidene invazije predvajal začetne verze Jesenske pesmi Paula Verlaina (Ihteči vzdihi jesensko tihih violin srce mi stró z otožnostjo sivin.), tik pred operacijo pa še njeno nadaljevanje, a ji niso verjeli. Da bi zavezniki po radiu obvestili sodelavce na kopnem, se jim je zdelo popolnoma nesmiselno, zato o prestreženih verzih feldmaršala Rommla, ki je bil ravno na poti v Nemčiji, sploh niso obvestili. Zaznali so velike premike ladij in meteorološka obvestila za težke bombnike, a kljub vsem opozorilom von Rudenstedtov štab ni ukazal preplaha. Zavezniki so sestavili največjo plavajočo armado Priprave zaveznikov pa so bile obsežne in temeljite. Čez Rokavski preliv je bilo treba prepeljati velikanske količine orožja, tankov, vozil, topov, poljskih bolnišnic, kuhinj ipd. Za desant in vso podporno opremo so zavezniki zbrali 7.000 ladij. To je bila največja plavajoča armada na svetu - vojaške ladje in čolni, trgovske ladje, pomožne ladje in še in še. Vreme preložilo začetek Eisenhower je končno sporočil datum izkrcanja: 5. junij 1944. Zdaj so čakali le še na vremensko napoved. 4. junija zvečer so se sestali poveljniki zavezniških kopenskih sil, letalstva in ladjevja. Meteorološka napoved ni dovoljevala množičnega vzleta letal, izkrcanje bi bilo zelo oteženo. Izboljšanje pa se je nakazovalo v noči na 6. junij. Ali tvegati ruleto z vremenom ali počakati še 14 dni, ko bodo razmere ugodnejše? Po minutah popolne tišine je poveljnik Eisenhower izdal ukaz: operacija bo stekla v noči na 6. junij! Ukaz generala Eisenhowerja za dan D Vojaki, mornarji in letalci zavezniških ekspedicijskih sil! Ste tik pred vkrcanjem za veliko križarsko vojno, na katero smo se pripravljali več mesecev. Oči vsega sveta so uprte v vas. Spremljajo vas upi in molitve vse miroljubnih narodov. Skupaj z našimi pogumnimi zavezniki in brati po orožju na drugih frontah boste uničili nemški vojni stroj, odstranili nacionalno tiranijo nad vsemi podjarmljenimi narodi v Evropi ter ustvarili varnost tudi za vas same v svobodnem svetu. Vaša naloga ne bo lahka. Sovražnik je dobro izurjen, dobro opremljen in prekaljen v bojih. Divje se bo boril. Toda zdaj smo v letu 1944. Marsikaj se je spremenilo od nacistične zmage v letih 1940 in 1941. Združeni narodi so prizadejali Nemcem velike poraze na bojišču, kjer se mož bori proti možu. Naša zračna ofenziva je močno oslabila sovražnikovo moč v zraku in njegovo sposobnost, da bi bíl vojno na kopnem. Naša domovinska fronta nam je dala uničevalno premoč v oborožitvi in municiji, na voljo imamo velike rezerve izurjenih borcev. Razmere so se popravile. Svobodni ljudje sveta združeni stopajo zmagi naproti. Imam polno zaupanje v vaš pogum, v vaš čut dolžnosti in pripravljenost v boju. Sprejeli ne bomo nič drugega kakor samo popolno zmago. Odseki obale: Utah, Omaha, Gold, Juno, Sword Načrt je bil takšen: obalo Normandije, kjer je bilo načrtovano izkrcanje, so razdelili na pet odsekov – ameriške enote bodo napadle na odsekih Utah in Omaha, britanske na Goldu in Swordu, kanadske pa na odseku Juno. Okoli 23. ure je vzletelo šest transportnih letal z zamaskiranimi padalci. Ti so morali po pristanku v Franciji razporediti svetlobne in radarske signale za pomoč in orientacijo možem, ki pridejo za njimi. Opolnoči so se vzdignila preostala letala, odplule so ladje. Padalci raztreseni po celotni Normandiji Že čez dobro uro so nad Normandijo z letal poskakali padalci, ki so imeli nalogo iz zasede napasti nemške obalne obrambne položaje in s tem pomagati pri izkrcanju pehote in motoriziranih enot z ladij. V temno praznino pod sabo so se podali med nenehnim obstreljevanjem in občasnimi nevihtami. Nekatera letala so bila zadeta in so s celotnimi ekipami 10 vojakov padalcev padla v morje, druga so med skokom padalcev letela prehitro, tretja so izgubila natančno smer ... rezultat vseh teh okoliščin je bil, da so bili padalci iz različnih enot raztreseni po celotni Normandiji. Operacija je zahtevala prve žrtve. Kar nekaj padalcev je utonilo na poplavljenih travnikih, se nataknilo na nastavljene protipadalske ovire, pristalo na drevesih ali v nemškem ujetništvu. Ponoči so morali iskati pot do predvidenih zbirnih položajev in se izogibati nemškim zasedam na popolnoma neznanem terenu. Potem ko so letala padalce odložila nad Normandijo, pa so nad Bretanjo pometala še lutke s padali, na katerih so bile pritrjene petarde, ki so dajale vtis, da gre za strelski napad. Nemci so bilo tako več ur prepričani, da bo glavnina izkrcanja v Bretanji. Pred obalami v morju je bilo ogromno min Okoli 3. ure zjutraj so pred obalo Normandije priplule prve ladje. Ker je bilo morje polno min, je pred ladjami plulo skoraj 300 minolovcev in z bojami označevalo varne prehode. Nad njimi so hrumeli bombniki in lovci. Proti jutru so se oglasili močni ladijski topovi, ki so na obalo poslali pravo točo granat. Vojaki so v polni bojni opravi in pripravljenosti premagovali morsko bolezen in skušali odmisliti premočene uniforme. Čeprav so častniki opozarjali, da morajo prve enote, ki se bodo spustile v napad, računati na velike izgube, so upali, da to vseeno ne bo njihov zadnji dan. Ko so se odprla vrata desantnih ladij, so vojaki zabredli v morsko vodo in se poskušali čim prej prebiti na kopno. Zagrmela je nemška obramba, letele so topovske krogle, švigali so izstrelki iz strojnic. Vojaki se niso imeli kam skriti ali obrniti, edina pot je bila naprej v topovski pekel. Pekel na plaži Omaha Na različnih odsekih normandijske obale so imeli Nemci postavljeno različno močno obrambo. Ameriške sile, ki so se izkrcale na predelu Utah (zaradi potopljene ladje, ki je kazala pot, sicer nekoliko nižje od načrtov – a tam je bila obramba še šibkejša), so doživele veliko manjše izgube kot njihovi kolegi na predelu Omaha. "Posamezne enote so pred izkrcanjem izgubile smer. Ker so bili vojaki izurjeni za svoj odsek, so bili pred novo podobo obale popolnoma izgubljeni. Ko so poskakali s čolnov, jim je voda pogosto segala do vratu. Otovorjeni s težkim orožjem so se počasi prebijali skozi točo krogel. Številni so legli na trebuh in se plazili na kopno, drugi so se skušali skriti za ovire, ki so jih postavili Nemci. Desno krilo enot je skoraj popolnoma razpadlo," piše v poročilu ameriškega vojaškega dopisnika o bojih na odseku Omaha. Človeške izgube so bile strahovite. Zaradi visoke plime prvemu valu vojakov ni uspelo odstraniti nemških morskih ovir, tako da so ladje, ki so priplule za njimi, naletele na potopljeno železje in mine ter se skupaj s posadkami potapljale. "Zaradi visoke plime je bilo le malo obale. Pristajali smo dobesedno na truplih tistih, ki so se izkrcali pred nami. Pogledam na levo, od koder prihaja nova ladja s 150 možmi. Naleteli so na podvodno mino. Po zraku letijo deli teles," se je spominjal eden izmed narednikov, ki so se izkrcali na delu Omaha. Nemški poveljnik je zaradi vse te zmede v štab sporočil, da je napad na tem delu ustavljen. "Američani, ki jih nismo pokosili, se skrivajo za ovirami, vozila so v plamenih. Povsod ležijo mrtvi in ranjeni." A to vseeno ni bil konec. Ameriškim častnikom, ki so imeli izkušnje z bojevanjem na Siciliji, je uspelo predramiti otrple vojake in se pognati v boj. Na pomoč jim je prišel rušilec, ki je obstreljeval nemške položaje. Krvavi odsek Juno Podobno se je godilo Britancem, ki so napadali na tridesetkilometrskem delu odsekov Sword, Juno in Gold. Njihove letalske bombe so padale preveč v notranjost, obstreljevanje z morja pa nemškim položajem ni prizadelo velike škode. Ko so vojaki stopili na obalo, so se znašli v navzkrižnem ognju. Odsek Juno, kjer so se ob Britancih izkrcali Kanadčani, je postal najbolj krvav del. Ostre čeri so bile vidne le ob oseki, tanki pa so pehoti sledili prepozno, zato so prvi zavezniški napadalci stali na obali povsem brez zaslombe. "Bili smo le pripravne tarče za topove. Valovi so nosili mrtve. Pomislil sem, kakšna neverjetna smola – dve leti so trenirali za to, da jim ni uspelo priti niti do obale," v dnevniku piše vojak britanskega bataljona. Peščeno obrežje so prekrila trupla in ranjenci. Na odseku Sword so se izkrcali škotski komandosi – prvi je na obalo stopil vojak z dudami in začel igrati. Tudi tukaj so zavezniki naleteli na močan odpor. Vojaki, ki so v valovih prihajali na obalo, so gazili med trupli soborcev. A boji niso trajali dolgo, saj so se nemške enote že kmalu predale – med njimi je bilo namreč veliko starejših vojakov, veteranov, ki so imeli dolga leta bojevanja že vrh glave. Prodiranje proti Caenu, Nemci v napad Britanske enote so tako kmalu prodrle v notranjost in se napotile proti mestu Caen. Izvidniška letala so hitro sporočila, da se tja prebijajo tudi nemški tanki. Trdovratni odpor Nemcev v vaseh na poti do cilja je zadrževal zavezniško napredovanje, na obalah pa je nastajala prava gneča. Dotok težkega orožja je bil zato upočasnjen. Izčrpanost vojakov, ki si v teh 24 urah od odplutja iz Velike Britanije niso mogli privoščiti počitka, je naraščala. Prvi dan padlo okoli 12.000 zaveznikov Na prvi dan invazije se je uspelo izkrcati 75.000 Britancem in Kanadčanom ter 57.000 Američanom. Za obalo je pristalo 23.000 padalcev. Število padlih je bilo veliko: mrtvih, pogrešanih ali poškodovanih je bilo od 10.000 do 12.000 zavezniških vojakov. V naslednjih dneh so prihajali vedno novi vojaki, orožje, tanki, vojaška vozila in še in še. Pri tem se je dobro pokazala prevlada zavezniškega letalstva, ki je nemškemu še pred dnevom D prizadejalo hude udarce. Nemško vojno letalstvo je tako imelo v severni Franciji na voljo le 320 letal in ni moglo podpreti svojih enot. Posledice nemških obrambnih napak Hkrati so se pokazale posledice nemškega drobljenja divizij in kompromis pri grajenju obrambe Atlantskega zidu: nemških enot ni bilo dovolj niti ob obali niti v notranjosti – obrambna načrta (eden je predvideval zaustavitev zaveznikov ob izkrcanju, drugi obsežne boje v notranjosti) pa zato nista bila izvedljiva. Feldmaršal Rommel je bil ravno v času izkrcanja na poti k Hitlerju, da bi ga pregovoril o nujnosti okrepitve divizij na obali Normandije. Zavezniki so želeli obalno bojišče čim bolj osamiti od zaledja in so uničevali prometne poti, ki so vodile proti notranjosti. Pri tem so jim pomagali v francoskem odporniškem gibanju. Nemške divizije, ki so jih poslali na pomoč enotam v Normandiji, so za prihod iz Nizozemske in Španije potrebovale več kot 14 dni. Siloviti boji so potekali iz dneva v dan, in po tednu dni so imeli zavezniki v rokah 125 kilometrov dolg povezan pas med skrajnima odsekoma Utah in Sword. Neurje uniči del zavezniških zalog Pomembno vlogo je znova odigralo vreme. 19. junija se je namreč razbesnelo hudo neurje, ki je poškodovalo britansko umetno pristanišče pri Arromanchesu, ameriškega pri Saint-Laurentu pa popolnoma razdejalo. Potrgalo je vlečne vrvi vlačilcem, ki so pluli po Rokavskem prelivu. Zavezniki so izgubili 800 ladij, 20.000 vozil in več deset tisoč ton opreme. A resne grožnje, da bi jih Nemci nadvladali, ni bilo. Po treh tednih je bilo na obalah Normandije že več kot milijon zavezniških vojakov, več kot 100.000 vozil in več sto tisoč ton vojaškega materiala. Ko se je vrh nemške vojske s Hitlerjem na čelu seznanil, kakšno je stanje na terenu, so si zadali nalogo, da zadržijo nasprotnika na zavzetih položajih, večji napad pa opustijo. Novo bojišče je postalo dejstvo. Hitler ukazoval, položaja na terenu ni poznal Spopadi na več straneh so bili čedalje bolj kaotični. Tempo in smer nemških sil je narekoval Hitler iz svojega štaba v Prusiji in se največkrat ni zavedal dejanskega razmerja sil na terenu. Minilo je kar nekaj dni, ko bi svojo armado še lahko umaknil iz vedno ožjega obroča, a je bil prepričan, da ga je feldmaršal Günther von Kluge, ki je v tem času prevzel poveljstvo nad silami v Normandiji, izdal in da se pogaja o predaji. V resnici je štab poveljstva napadalo letalstvo in ga odrezalo od komunikacijskih poti, von Kluge pa je Hitlerju, ko mu je spet uspelo vzpostaviti zvezo, predlagal, da se armada umakne. Besni Hitler ga je takoj zamenjal s feldmaršalom Walterjem Modlom, ki je do tedaj bíl bitko s Sovjetsko zvezo. Ker je Model po prihodu v Normandijo prišel do istega sklepa kot von Kluge, je Hitler s škripajočimi zobmi dovolil umik. Von Kluge je na poti v Nemčijo naredil samomor. Zavezniki so poskusili preprečiti umik Nemcev in jih izdatno napadali z letalstvom. Eisenhower se je pozneje spominjal: "Bojno polje je bilo ena največjih klavnic. Na cestah in ob njih je ležalo toliko uničenih vozil ter človeških in živalskih trupel, da je bilo premikanje skoraj nemogoče. Na vsakem koraku sem videl prizore, vredne Dantejevega peresa. Prehoditi nisem mogel niti sto metrov, ne da bi moral stopiti na mrtvo in gnijoče meso." Hitler je v nekaj tednih v Franciji izgubil pol milijona vojakov. Konec avgusta osvobojen Pariz Zavezniške sile so v širokem loku prodirale v osrčje Francije, v Parizu se je vzdignilo odporniško gibanje in 25. avgusta je bilo glavno mesto osvojeno, general Charles de Gaulle pa se je sprehodil po Elizejskih poljanah. Bojevanje se je prestavilo v Belgijo in na Nizozemsko. Umrlo 425.000 vojakov in 20.000 civilistov Končna statistika bitke za Normandijo je presunljiva. Ubitih, ranjenih in pogrešanih je bilo 425.000 vojakov. Zavezniška stran je imela 209.000 vojaških izgub, so pa zajeli tudi 200.000 nemških vojnih ujetnikov. Zaradi stalnega bombardiranja je umrlo tudi skoraj 20.000 francoskih civilistov, ogromno se jih je moralo umakniti s svojih domov. Izkrcanje v Normandiji, dan D in dva meseca bojevanja so na francoskih tleh pustili globoke sledi. Normandija je posejana z vojaškimi pokopališči, na katerih je pokopanih 9.300 Američanov, 17.700 Britancev, 5.000 Kanadčanov, 650 Poljakov in 77.800 Nemcev. Vsako leto se na začetku junija na prizorišča bitk zgrnejo preživeli borci, njihovi svojci, številni turisti in seveda najvišji predstavniki zavezniških držav. "Ko se sprehajate po teh plažah in travnikih, se spomnite na nas, ki smo tukaj izkrvaveli, da lahko vi danes uživate svobodo," je močno sporočilo posnetih dokumentarnih filmov, ki jih vrtijo tako v kanadskem spominskem centru kot v impresivnem muzeju na ameriškem pokopališču. Tudi zunaj sezone sta polna obiskovalcev. Obiski pokopališč s tisoči belih nagrobnih kamnov obiskovalca presunejo. Ko se človek pod vtisom osebnih zgodb vojakov in njihovih misli odpravi po peščenih plažah in postoji na nasipih nad njimi, si ni težko predstavljati, kakšen je bil šokiran pogled nemških branilcev položajev na neskončno množico vojakov nasprotnika, ki v valovih in na njih prihajajo proti njim. Srh pa te spreleti ob misli, da so se ti vojaki podali v boj proti dobro skritim sovražnikom, katerih položaje so izdajale le topovske krogle in rafali izstrelkov, ki so kosili soborce pred njimi. Umik v morske globine ni bil rešitev, zavetja ni bilo, bila je le ena možnost – naprej v verjetno smrt. Eno leto po izkrcanju je bila 2. svetovna vojna končana. Hitlerjev rajh je padel, začela se je gradnja nove Evrope in predvsem novega sveta. Ana Svenšek Vabljeni k ogledu fotografij posameznih delov bojišč v Normandiji. Ob kliku se fotografije povečajo. Premierka: Pikalo in rektorji zavajajo, sami niso ukrepali Tiskovna konferenca "nedostojna in zlorabljena" 11. junij 2014 ob 16:07, zadnji poseg: 11. junij 2014 ob 16:38 Ljubljana - MMC RTV SLO Torkove napovedi o zlomu slovenske znanosti ministra Pikala in rektorjev univerz so "nedostojno manipuliranje z dejstvi", opozarjajo v kabinetu Alenke Bratušek. Iz premierkinega kabineta so se odzvali na torkovo tiskovno konferenco ministra za izobraževanje v odhodu Jerneja Pikala in rektorjev vseh štirih slovenskih univerz (Ivan Svetlik z ljubljanske, Danijel Rebolj z mariborske, Dragan Marušič s primorske in Danilo Zavrtanik z novogoriške), na kateri so opozorili na potencialno katastrofalne posledice zasega 10 milijonov evrov (od tega sedmih, namenjenih visokemu šolstvu) ministrstvu. "Včerajšnja odmevna novinarska konferenca ministra Pikala in rektorjev univerz je nedostojno manipuliranje z dejstvi, v kateri so žal sodelovali tudi rektorji, ki bi morali braniti ugled svojih institucij in se ne pustiti zlorabljati v predvolilne namene," so zapisali v kabinetu premierke in očitke o zavajanju še podkrepili: "Zaradi prerazporeditve 7 milijonov sredstev od nekaj manj kot 1,7 milijarde (oziroma 0,4 odstotka) izobraževalnega proračuna za namen subvencioniranja dijaških in študentskih prevozov (so, op. p.) napovedali zlom slovenske znanosti. Zlom zaradi 0,4 odstotne prerazporeditve za namen prevoza dijakov in študentov!" Očitki ministru in rektorjem "Minister Pikalo kot član vlade v vsem času reševanja subvencioniranih prevozov dijakov in študentov ni predlagal nobene druge alternative, kje in koliko sredstev bi lahko vzeli, ampak si je v času reševanja problematike vzel dopust. Rektor Univerze na Primorskem dr. Marušič zamolči številne očitke v javnosti o finančnem izčrpavanju Univerze na Primorskem v času njegovega mandata. Rektor Univerze v Ljubljani gospod Svetlik, sicer strankarski kolega ministra Pikala, na novinarski konferenci ne razkrije, da ima univerza oziroma njene članice, ki jo vodi, v vrednostnih papirjih naložb na zadnji dan lanskega leta v višini več milijonov evrov, ki razvoju znanosti zagotovo tam ne prinašajo dodane vrednosti," ministru in rektorjem očitajo v kabinetu predsednice vlade v odhodu. "Če bi se samo v teh nekaj primerih rektorji obnašali bolj gospodarno, bi lahko dijakom in študentom subvencionirali prevoz in jim s tem sploh ne bi bilo treba obremenjevati javnosti," še pravi premierka in dodaja, da je bila omenjena izjava za javnost glede na resnične težave naših univerz in znanosti "nedostojna in zlorabljena". 80 milijonov evrov vzeli, vrnili le 70 Vlada je, kot je znano, na četrtkovi seji (na kateri pa zaradi dopusta pristojnega ministra v odhodu Pikala ni bilo) ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odvzela 80 milijonov evrov in jih namenila za proračunsko rezervo oz. za izvajanje subvencioniranega prevoza dijakov in študentov. Večino denarja (77,7 milijona evrov oz. 33 odstotkov vseh sredstev) je vlada vzela s postavke visokega šolstva. Že dan pozneje je vlada "napako", kot je potezo označila Bratuškova, na dopisni seji popravila in ministrstvu za izobraževanje nakazala 70 milijonov evrov - torej 10 milijonov manj, kot jih je vzela. To pomeni, da ministrstvu oz. visokemu šolstvu, ki ga je ta zaseg najbolj prizadel, še vedno manjka 10 milijonov evrov. Minister Pikalo je po sestanku z rektorji poudaril, da je takšno ravnanje vlade v odhodu neodgovorno, saj so sredstva zasegli ravno tistemu delu, ki je finančno najbolj podhranjen, rektorji pa so v en glas opozarjali, da je krčenje sredstev, namenjenih visokemu šolstvu in posledično znanosti, začetek konca inovacij, razvoja in prihodnosti za mlade. Razrastli so se kot gobe. V Slo sta dovolj dve MB in LJ. Vse ostalo je luksuz, kvaliteta pa zaradi tega poda. Se ne strinjam. Univerzo v vsako vas! Zdaj se bodo pa mogoče vseeno vprašali, zakaj tejle gospe niso razveljavili magisterija, dokler je bil še čas. Subject: Seku M. Condé pravi: "Slovenci so ene take zaplankane živali. ... Morda je lažje grajati druge kot narediti nekaj dobrega" Verjetno je s tem mislil nase, ko je v intervjuju leta 2009 govoril o Slovencih s še posebej izbranimi besedami: "Slovenci so ene take zaplankane živali. In to lahko napišeš, to pravzaprav moraš napisati! Slovenci so kot neka čreda, zaprta v stajo, do katere tu in tam pride kak pastir in ji prinese novice iz zunanjega sveta." Vsak lahko govori kar hočev privatni sferi, kjer je odvisen od privatnega denarja; ko pa vsak mesec plačam 12,75 EUR, da dajem takim ljudem plačo, so pa take izjave čista zafrkancija- Lukšič & Co. ovadeni; Pikalo ponosen na svoje delo ... To je le eden od naslovov cirkusa Kilana Mučana. Kaj bo šele, ko bo frau prištepala do doktorata (na FDV seveda, kjer so glavni kadri iz zgornjega naslova). Vi onli nid tajm. ne moreš verjamet, da so v tujini univerze, katere se financirajo privat. Država plačuje šolnino, po komadu. Pri nas imamo pa baje še Zižka na plačinlni listi. A je tip kaj odpredaval letos za svojo plačo na Ljubljanski univerzi? Kopitar: "Že zelo kmalu bomo šli po še en pokal" Čustveni Williams: Na te trenutke se ne bom nikoli navadil 14. junij 2014 ob 07:43, zadnji poseg: 14. junij 2014 ob 08:54 Los Angeles - MMC RTV SLO Pred finalom Lige NHL so bili v igri za najkoristnejšega igralca končnice Lige NHL omenjeni Drew Doughty, Anže Kopitar, Marian Gaborik in Jeff Carter. Nagrado je na koncu dvignil Justin Williams. Gospod "sedma tekma" je blestel na vseh sedmih tekmah, prek katerih so se morali Kralji prebiti do finala. V finalni seriji pa je bil daleč najučinkovitejši "kralj" (dva gola in pet podaj), kar je odločilo bitko za nagrado MVP, ta tema je bila v ospredju številnih hokejskih pogovorov na tej strani luže. Williams: To je pika na i Justin Williams je bil po tekmi v solzah: "Zaslužili smo si, samo poglejte, kaj vse smo morali narediti, da smo se prebili do finala. Nato pa še ta nagrada, to je pika na i. Prav vsi v ekipi smo se trudili in potrudili, poiskali smo zadnje rezerve energije. Nikoli se ne bom povsem navadil na te trenutke. To je res nekaj posebnega." Za Williamsa je to že tretji naslov prvaka, leta 2006 je Stanleyjev pokal osvojil v dresu Caroline. Kopitar: Zasluženo je prejel nagrado Njegovo sposobnost odličnega igranja na najpomembnejših tekmah je izpostavil tudi Anže Kopitar: "Ne vem, kaj dela pred pomembnimi tekmami. To bi tudi sam rad znal. Res je pomemben mož v naši ekipi. Pomeni nam res veliko, tako na ledu kot v garderobi, zasluženo je prejel nagrado." Do pokala kot četrti po vrsti Slovenski športni superzvezdnik je kot četrti po vrsti dvignil Stanleyjev pokal, za kapetanom Dustinom Brownom, poškodovanim branilcem Robynom Regehrom in zadnjo zimsko okrepitvijo in strelcem 15 golov v končnici, Slovakom Marianom Gaborikom. "Kopi" ZDA predstavil novega brata Ob poznejšem slavju z družinskimi člani na ledu Staples Centra pa je posebno pozornost tako navijačev kot medijev pritegnila posebna poteza Hrušičana. V intervjuju za ameriško televizijo NBC, ki v ZDA prenaša NHL in finale, je Kopitar vsej javnosti predstavil trenerjevega sina Chrisa Sutterja, ki ima Downov sindrom in poskrbel za najganljivejši trenutek šampionskega slavja. "To je Darrylov sin, ki mi je kot brat. Ko med sezono po dolgem času pride v slačilnico, se šali z nami, malo zunaj igrava košark in vedno dvigne razpoloženje. Res je lepo, da je zdaj tukaj z mano," je radostno pripovedoval Kopi milijonom gledalcev. Besedo je dobil tudi trenerjev sin: "Za mojega očeta je to odlična sezona, pokal je naš. Dajmo še enkrat!" Tako trenerjevemu sinu kot najbližjim medijem je AK11 po izkopu kamere obljubil: "Že zelo kmalu bomo šli po še en pokal!" V domovini dan po dnevu državnosti Anže Kopitar se v Slovenijo predvidoma vrača v četrtek, 26. junija, ko bo priletel na Letališče Jožeta Pučnika. Dan zatem bo na Bledu že gostil dobrodelni gof turnir. Doughty: Vzeli smo, kar nam pripada Za Drewom Doughtyjem je nepozabna sezona. Eden najboljših branilcev Lige NHL je pozimi s Kanado postal olimpijski prvak, zdaj pa je spet prvak Lige NHL: "To je najboljši občutek. Borili smo se vso sezono, nato še skozi napeto končnico. Vrnili smo se po to, za kar smo čutili, da nam pripada. Občutek je odličen, dominirali smo, potrebovali pa smo tudi nekaj sreče in razpoloženega Quicka. Občutek je fantastičen." Quick: Stresno, a hkrati zabavno Vratar Los Angelesa Jonathan Quick ni bil na ravni svoje igre izpred dveh let, ko je bil najzaslužnejši za naslov prvaka, a tokrat je bil na najpomembnejših tekmah skoraj brez napake. "Radi igramo hokej, čutimo neko energijo, privilegij je biti v tej ekipi. Podaljški? To je res stres, hkrati pa je zabavno," je bil kratek Quick. Brassard: Lahko bi bili prvaki Kralji so postali prva ekipa po 34 letih, ki je naslov prvaka osvojila z zmago v podaljšku pred svojimi gledalci. Leta 1980 je to uspelo New York Islandersom. Center Rangersov Derick Brassard je po tekmi razmišljal: "Izgubili smo z 1:4, a občutek je nenavaden, ker smo bili enakovredni. Tri tekme so se končale po podaljšku, prav na vseh bi lahko zmagali. Lahko bi bili prvaki." Vigneault: V podaljšku smo igrali bolje Trener Rangersov Alain Vigneault je izgubil še svoj drugi finale. Leta 2011 je klonil na klopi Vancouvra, ki je izgubil proti Bostonu. "Nič ne obžalujemo, dali smo vse od sebe, tri tekme so šle v podaljšek. V podaljšku smo pravzaprav igrali bolje kot v rednem delu. To je tudi razlog za to, da ta poraz tako boli. A v resnici vsak poraz v finalu boli. Ponosen sem na svoje fante in njihov trud." Parada po mestu v ponedeljek Zdaj Kralje po napornem in zgodovinsko najdaljšem šampionskem pohodu na vrh Lige NHL, za kar so potrebovali napornih in razburljivih 26 tekem, čakajo dnevi praznovanja. Najprej zasebna slavja, nato pa množična parada v središču Los Angelesa, ki bo v ponedeljek. 24. junija sledi podelitev nagrad Lige NHL v Las Vegasu, kjer bo Kopitar izvedel, ali bo prejel nagrado za najboljšega obrambnega napadalca (glasovalo se je po koncu rednega dela). Zatem se bo šele začela nova poletna avantura Stanleyjevega pokala, ki bo že drugič obiskal tudi Slovenijo. Dobrodelna dražba hokejske palice dvakratnega prvaka Lige NHL Anžeta Kopitarja Intervju Anžeta in Chrisa za televizijo NBC Kakšen človek je Kopitar, res neverjetno. Sploh se ne zavedamo, da je to definitivno najboljši športnik Slovenije vseh časov, ob tem pa še velik, velik človek. Špik in Čop pa govorita, da si ne zasluži naziva "Športnik Slovenije leta" Drugače pa čestitke Kraljev, pokazali so, da so šampionska, homogena ekipa, ki res deluje kot eno. Malo mi je žal, da ni MVP postal Kopitar, a nič ne de. Williams je to osvojil zasluženo, pika na i pa je bil odličen finale. Bravo Kralji, bravo Kopitar, Sutter, Carter, Gaborik & co. Lahko se samo zjokam. To so trenutki, ki si jih ne da opisat. Ko vidiš Kopitarja takole s trenerjevim sinom veš, kaj pomeni zreti v obraz velikanu tega časa. Kopitar ostaja Kopitar. Nikoli se ni silil v ospredje, vedno je bil skromen, nikoli za nikogar ni rekel, da si nečesa ne zasluži, še njegove zasluge je vedno pripisoval drugim, ... to ga dela res velikega človeka in športnika in zaradi tega ga tako cenijo čez Lužo (precej bolj kot pa mi doma). Kar se pa njegovih igralskih kvalitet tiče, pa ni potrebno izgubljati besed. Fantastično. Prelepo. Bravo Kopitar, bravo kralji, res izredna ekipa s karakterjem. Da se malo pohvalim. Jaz sem vedno verjel, da bo Kopitar s kralji dvignil Stanleya. Moj vpis s 6. decembra 2007 na MMC, ko so bili kralji na dnu, naslov novice pa je bil 'Kralji kraljujejo na zadnjem mestu': "tisti ki pišete da bi mogel it kopitar v kakšen drug klub da bi kj dosegel nimate pojma... kingsi so moštvo prihodnosti, ki bodo ob pametnem kadrovanju v 2-3 letih krojili vrh nhl lige... v nhl so pač pojavljajo tako imenovana okna, ko ima neko moštvo možnost osvojiti stanleya... in če se to okno npr. ducksom zapira, se kingsom počasi začenja odpirat" (vir) Pa še moj vpis z 9. januarja 2008, ob novici 'Kopitarjevi Kralji na dnu dna': "kingsom se odpira t.i. okno v katerem imajo nhl ekipe možnost za osvojiti stanleyev pokal, in ni dvakrat za rečt da ne bo prav kopitar kot kapetan kingsov v 3-10 letih dvignil prvega stanleya za kingse" (vir) Z vodjo SDS-a se je pogovarjala Rosvita Pesek 18. junij 2014 ob 22:15, zadnji poseg: 18. junij 2014 ob 22:44 Ljubljana - MMC RTV SLO Vodja SDS-a Janez Janša je v Odmevih ponovil, da gre pri zadevi Patria za montiran proces in da bi s prošnjo za drugačno obliko kazni krivdo na neki način priznal. Vi ste danes tožilstvu na novinarski konferenci očitali neke vrste selektivnost, da je uporabljalo tiste dokumente, ki so mu koristili za obtožbo, ne pa tudi tistih, ki bi bili v prid vam. Glede na to, da ste to razkrili zdaj, da bo to priloženo zahtevi za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču - kaj pričakujete od vrhovnega sodišča? Isto, kar pričakujemo že štiri leta. Ko je bil leta 2010 vložen obtožni predlog, smo nanj spisali pravni ugovor in povedali, da kaznivo dejanje sploh ni opredeljeno, kar je včeraj govoril gospod Matevž Krivic in še nekateri drugi pravniki. To smo napisali že leta 2010, vendar ni želel nihče slišati. Upam, da bo zdaj vrhovno sodišče slišalo, še posebej po tem včerajšnjem odkritju, ko se je stoodstotno dokazano izkazalo, da so imeli slovenski tožilci dve leti na razpolago vse dokumente, ki so bili zaseženi kjer koli v zadevi Patria, in da so iz tega kupa vzeli samo tisto, kar je ustrezalo njim. Tisto, kar bi po njihovem mnenju dokazovalo obtožbo, ne pa dokumentov istega ranga, ki so bili zaseženi na istih strežnikih, ki bi dokazovali drugače. Ampak gospod Ferlinc je to v prispevku zanikal. Gospoda Ferlinca takrat sploh ni bilo. Če se spomnite, je obtožni predlog vložila tožilka Branka Zobec Hrastar, se pravi žena agenta Udbe, ki me je aretiral leta '88. Šele potem je gospod Ferlinc prevzel primer. Se pravi, ko so bili vsi ti dokumenti na kupu in ko so tožilci iz posameznih držav izbirali, kaj bodo vključili v svoj sodni spis kot utemeljitev obtožbe, je to delala druga tožilka. In morda še kdo in potovali so na Finsko in oni sem, zapravili so veliko denarja. Danes mi je odvetnik gospoda Toneta Krkoviča dejal, da so nam zdaj še to zaračunali. Da moramo plačati 5000 evrov sodnih stroškov za njihove letalske karte. Nekaj se je včeraj izkristaliziralo. Kar nekaj mnenj je bilo, da vaša obramba ni bila najbolj učinkovita. Ste vi osebno zadovoljni s tem, kako z odvetnikom Francijem Matozom vodita postopke? Vse pritožbe, ki smo jih vložili, sem tudi sam osebno prebral. Silom prilike, ki je nastala že pred četrt stoletja, se kar nekoliko spoznam na kazensko pravo, ker sem bil v nekem procesu, v katerem sem se moral zagovarjati sam, in so mi procesne okoliščine in predpostavke dokaj jasne. In kot že rečeno, to, na kar opozarjajo trije ugledni ustavni sodniki v ločenih mnenjih, to, na kar opozarja gospod Krivic, to, na kar opozarjajo številni odvetniki, na te stvari smo opozorili že na samem začetku, preden je sploh prišlo do procesa. Ko je bil obtožni predlog vložen, smo rekli, da se očita nekaj, kar sploh ni kaznivo dejanje, ker ni v ničemer konkretizirano. To je tako, kot na partizanskih sodiščih leta 1943, ko so nekoga ustrelili na podlagi enega stavka, ko so napisali: "Ta je bil izdajalec." Če greva od vsebine k obliki. Tudi včeraj je gospod Šturm dejal, da obstaja teoretična možnost, da bi vrhovno sodišče odločilo do petka, do takrat, ko ste pozvani v zapor na Dobu. Torej obstaja zgolj teoretična možnost, da bi vam do takrat odložili prestajanje kazni. Se boste odzvali na poziv in sami odšli na Dob? Torej, najprej glede te teoretične možnosti. Če obstaja volja, je možnost stoodstotna. Če pa te volje ni in se ne želi priznati napaka, ki se dela že štiri leta in uničuje ne samo mene in mojo družino, ampak politično okolje v celotni državi, potem se to ne bo naredilo. Čas, postopki, to nima nikakršne zveze. Z upoštevanjem procedur se da vse narediti in to, bom rekel, ne prehitro, ampak zelo prepozno in z veliko zamudo. Kar se tiče odhoda v zapor - v podobni situaciji sem bil leta '89, ki pa se je bistveno razlikovala od te po tem, da smo bili takrat v Jugoslaviji, se pravi v državi, ki je nismo spoštovali, ki je nismo imeli za svojo. Vsaj jaz ne in večina Slovencev ne. Tokrat pa se to dogaja v Sloveniji, v državi, ki smo jo sami gradili, ki smo jo želeli in smo si zanjo prizadevali, ki je naša in ki jo spoštujem. Drugače od sodišča, ki te države po mojem mnenju ne spoštuje, sicer ne bi izdajalo takih sodb v imenu ljudstva. Slovenijo spoštujem in je seveda kot lastne države ne nameravam rušiti z nobenim dejanjem, ki bi mogoče nakazovalo na tak korak. Temu pozivu se bom odzval, se pravi bom sodbo upošteval. Mislim pa, da ni daleč dan, ko bo ta sodba padla in z višje ravni, kot bo padla, bolj bo treščilo in večja bo škoda. Čaka vas zaprti oddelek in šele takrat, ko bo uradna oseba precenila, lahko tudi polodprti oddelek. Zakaj pravzaprav nočete zaprositi za alternativno prestajanje kazni. Na primer, da bi odšli samo na vikend zapor ali pa bili celo samo v hišnem priporu? Kot že rečeno, sem v neki drugi državi že šel skozi to proceduro, ampak je bila enaka in čim uporabiš besedo prosim, na neki način priznaš krivdo. Celo v nekaterih pravilnikih, ki se še vedno uporabljajo za izvajanje sankcij v Sloveniji, je to predpostavka. Se pravi, najprej moraš priznati krivdo, se pokesati, potem pa te premestijo ali pa ti dajo neke ugodnosti. Te besede, ta del slovenskega krivosodja, s tem ne ocenjujem celotnega sodstva, mislim, da je zelo ohrabrujoče, da so se nekateri ugledni slovenski pravniki in sodniki oglasili v tem času, da ne molčijo več tako, kot so štiri leta. In večja kot bo ta notranja diferenciacija v slovenskem sodstvu, prej bomo doživeli vladavino prava. Torej besede "prosim" ta del sodstva, ki sodi v imenu ljudstva, v bistvu pa sodi proti ljudstvu, od mene ne bo dočakal. In to, kar se dogaja meni, je mogoče najbolj znano v tem času, ampak že prej sem dobil, predvsem pa v teh zadnjih tednih, ogromno pošte. Hodijo k meni, kažejo mi svoje sodbe, pošiljajo mi absurdne obsodbe slovenskih sodišč. In to ne iz leta '48, ampak iz tega časa. V zadnjih letih je na tisoče ljudi doživelo krivico od dela tega sodstva. In slej ko prej se bo to soočilo z ljudstvom, v imenu katerega se sodi, če ne bo prej prišlo do notranje diferenciacije in se bodo stvari postavile v skladu z ustavo in zakonom. Še dve kratki vprašanji. Pred seboj imate tudi volilno kampanjo. Od začetka tega tedna ste kandidat vaše stranke, kandidirate v Grosuplju. Vprašanje je, kako si sploh predstavljate, da boste udeleženi v predvolilni bitki, da boste agitirali, da boste nastopili na proslavi ob dnevu državnosti, kjer ste predvideni celo za slavnostnega govornika. Iz zapora? Očitno težko. Vprašanje boste morali nasloviti na tiste, ki so stvari tako zapeljali, da se je sodba potrdila ravno v času, ko je razpadala vlada, in da sem dobil poziv za prestajanje kazni ravno sredi volilne kampanje. Teh datumov nisem izbiral jaz. Zagotovo poznate tudi ostre kritike, ki gredo na vaš račun prav zaradi tega kandidiranja. Recimo v stranki Alenke Bratušek pravijo, da vi, tudi če bi bili izvoljeni, ne bi smeli nastopiti poslanske funkcije. Posebej kritičen je še zunanji minister Karel Erjavec. Glejte, te besede izreka človek, ki je podpisal pogodbo s Patrio, ki je formalno odgovoren za ta posel, zaradi katerega naj bi jaz šel v zapor, in je zadeva naravnost absurdna. Kandidiram zato, ker se je s tem političnim procesom, montiranim procesom, želelo ravno to preprečiti. Mene se želi odstraniti iz politične tekme, da bo lahko gospod Erjavec lažje zmagal. Ali pa gospa Bratušek. Če bi bila onadva zadnje leto tako produktivna, ko sta vodila vlado, bi bila Slovenija v precej boljši kondiciji. Ne pristajam na to, da se z metodami iz totalitarnih časov kar tako sprijaznimo in da se bo nekoga obsodilo za kaznivo dejanje, da se ga bo odstranilo iz volilne tekme in iz političnega življenja. Če boste pristali na to, se bo kmalu Jugoslavija vrnila v popolnosti zgolj v državnih mejah Slovenije. Ves čas sva se nocoj pogovarjal o tem, kaj bo, če bo, ko bo vrhovno sodišče kaj reklo. Ali ste osebno pripravljeni tudi na to možnost, da vrhovno sodišče zahteve za varstvo zakonitosti ne bo upoštevalo? Osebno sem prepričan, da je nekdo, preden je sploh vložil takšen obtožni predlog, stvari zložil in preštel svoje ešalone, vse do najvišjih sodnih instanc. Če se bo to zgodilo, bo to pač še en novi žebelj v krsto temu, kar v Sloveniji pojmujemo ali pa pojmujete kot vladavino prava oz. pravna država. Vendar je nad temi instancami še ena, od leta 2004, in mogoče še kakšna druga, odkar smo v EU-ju. Drugače od tega, kar je govoril gospod znani minister v odstopu, tujina zelo skrbno spremlja to, kar se dogaja v tem procesu, in od neke točke naprej se ne bo dalo ravnati tako, kot se je ravnalo pred letom 1990. A. Č. Janša: Finski sodni spis težji za 7.000 listov. 18. junij 2014 ob 13:39, zadnji poseg: 18. junij 2014 ob 19:39 Ljubljana - MMC RTV SLO Janez Janša je prepričan, da je bil sodni proces proti njemu montiran, tožilec Andrej Ferlinc pa je očitke zavrnil. "Opozorjeni smo bili na banalno dejstvo, ki je pripeljalo do šokantnega odkritja. Sodni spis je na Finskem težji za 7.000 listov," je na tiskovni konferenci, kjer so predstavili odkritja novih kršitev zakonitosti in ustavnosti v zadevi Patria, povedal obsojeni v zadevi Patria, predsednik SDS-a Janez Janša. Bo vrhovno sodišče odložilo Janšev odhod v ječo? Janez Janša bo tudi gost nocojšnjih Odmevov, ki jih bo vodila Rosvita Pesek. Vabljeni k ogledu. V finskem sodnem spisu so številni dokumenti, povezani s Slovenijo, ki jih v slovenskem spisu ni. Slovenski tožilci so izbrali poljubno dokumentacijo in jo dali v slovenski sodni spis, je opozoril Janša in dodal, da morajo pristojni organi vložiti v spis vse listine, tako tiste, ki bremenijo, in tiste, ki razbremenijo obtožene. "Državnim organom ni dovoljeno poljubno izbirati tisto, kar se jim zdi dobro. To je zanikanje pravice do 'enakih' orožij," je poudaril Janša. Janša meni, da je bila indičnost namerno krojena Navedel je tudi nekaj dopisov, med drugim takega, ki naj bi dokazal, da vloga obtoženega Krkoviča ni bila takšna, kot je bilo navedeno v obtožnem predlogu. Prav tako je omenil tudi dopis, ki ga je slikar Jure Cekuta, prvostopenjsko obsojen v zadevi Patria II, novembra 2005 poslal posredniku Patrie Hansu Wolfgangu Riedlu. Tudi tega dopisa v slovenskem spisu ni, je dodal. Cekuta je v tem sporočilu pisal o podrobnostih razpisa za nakup osemkolesnih oklepnikov. Ta dopis po mnenju Janše dokazuje, da je proces izbora trajal še pol leta po tem, ko naj bi on dobil neugotovljeno nagrado. "Tisti, ki je to evidenco čistil oziroma pisma ni dal v slovenski sodni spis, je natančno vedel, kaj to pomeni, tudi za tako imenovano indičnost," je dodal Janša. Dokazov ni, meni Matoz Janšev zagovornik Franci Matoz je poudaril, da je bila pravica do poštenega sojenja kršena. To naj bi dokazovalo tudi preverjanje dokazov na Finskem. Ob tem je povedal, da dokazov proti Janši ni in jih ni bilo, vendar med tistimi dokazi, ki jih je podalo tožilstvo, manjka denimo ugotovitev, da Rotis ni bil izbran 1. 9. 2005, temveč je postopek izbire potekal še pol leta. Tožilstvo bi moralo ta dokaz priložiti sodnemu spisu. Z Janšo bova z novimi ugotovitvami dopolnila zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču, je dejal Matoz. Odvetnik obsojenega Toneta Krkoviča Jože Hribernik pa je opozoril, da je med to dodatno dokumentacijo, ki so jo odkrili na Finskem, dopis, da Tone Krkovič ni bil predstavnik MORS-a in da nima nobenih pooblastil ter je zgolj prijatelj Ivana Črnkoviča, lastnika Rotisa. "Če bi bil znan ta dopis, bi sodba padla. Ugotavljam, da je šlo za nepošten proces," je povedal Hribernik. Janša se bo odpravil na Dob Janša je sicer dejal, da se na Dobu leta 1988 ni zglasil prostovoljno, a bo tokrat poziv spoštoval, saj spoštuje pravno državo, sodbe pa ne. "Situacija je drugačna, ker smo tedaj imeli državo, ki je Slovenci nismo imeli za svojo in je nisem spoštoval. Zdaj imamo državo, takšno, kot pač je. Državo spoštujem, za razliko od tistih, ki so to sodbo izrekli v imenu ljudstva," je povedal Janša in dodal, da se bo zato na poziv za prestajanje kazni odzval. Janša se mora na Dobu zglasiti v petek, 20. junija. Glede Depale vasi je pa dovolj povedno, kako je še danes večina takratnih policajev sveto prepričana, da je Janša takrat pripravljal državni udar, čeprav dokumenti dokazujejo, da vojska ni pripravljala ničesar, policija pa je bila v stanju bojne pripravljenosti in je na oklepna vozila nameščala celo težko orožje. Po čigavih navodilih in s kakšnim namenom? In šokantna zgodbica o državnem udaru je obveljala za sveto resnico. V dominantnih medijih za razkritje resnice seveda ni prostora, ker gre za "stvar". Takrat malodane objokovani policijski ovaduh Smolnikar (in njegova buška) pa se dandanes po ulicah pretepa z mestnimi redarji. Tudi novice o tem ne dosežejo dominantnih medijev... "Pred 25 leti smo se osamosvojili, nismo se pa osvobodili" Janez Janša je prispel na Dob 20. junij 2014 ob 16:19, zadnji poseg: 20. junij 2014 ob 21:44 Šempeter/Ljubljana/Mirna - MMC RTV SLO Petkovo popoldne je Janez Janša s podporniki končal pri zavodu za prestajanje kazni na Dobu. Po predgovornikih je na oder vendarle stopil tudi Janez Janša: "Dragi prijatelji, pred skoraj natančno 25 leti so me obsodili zato, ker naj bi svoje intelektualne sposobnosti napačno usmeril. In tudi takrat so režimski mediji trobili, da je treba takšno sodbo spoštovati. Šest let z afero Patria uničujejo ne samo moje družine in moje stranke, ampak zastrupljajo politično ozračje v Sloveniji. Štiri leta traja ta sodni proces in še vedno ni končan. Štiri leta že sprašujem, kaj sem narobe storil, kdaj in kje. Štiri leta že narobe poročajo. Štiri leta ni nihče preprosto povedal, česa sem kriv, štiri leta se ni dalo braniti. Ves ta čas je pravna stroka molčala, treba je zaupati v pravno državo, so govorili. Pravna država je nekaj, za kar so naši sobojevniki umirali leta '91. Stvari so postavljene na glavo in ena sama pot je, da se to spremeni. Pred 25 leti, ko so me peljali na Dob, smo se osamosvojili, nismo se pa osvobodili. Nismo se osvobodili laži. To je očitno težje kot osamosvojitev, kot postaviti neko normalno državo. To delo, dragi prijatelji, nas še čaka. Preden nam bo to uspelo, pa je treba v javni prostor vrniti resnico. V javnem prostoru se mora gojiti ljubezen, ne sovraštvo, grajati slabo in hvaliti dobro, v slovenskem javnem prostoru moramo biti strpni. V slovenskem javnem prostoru je treba vrniti veljavo besedama poštenje in čast. Še posebej v slovenski politiki, kjer ne obstaja beseda čast. Prihaja 13. julij, dan volitev. Obarvajte ta dan v barve svobode in pravičnosti." PETEK 20.06.2014, 07:35, osveženo: 20:57 NATISNI PISAVA Janez Janša: Na Dobu je več časti kot v slovenski politiki (video) Avtor: Aleksander Kolednik, Tina Vovk, STA "V štirih letih sem neštetokrat ponovil vprašanje, kaj sem storil, kdaj in kje, štiri leta se nisem mogel braniti," je v govoru, preden je odšel v zapor na Dobu, povedal predsednik SDS Janez Janša. 39 23 57 4 1352 Video: Pot Janeza Janše v zapor na Dobu Podporniki so Janeza Janšo pospremili do zapornice zapora na Dobu. Podporniki so Janeza Janšo pospremili do zapornice zapora na Dobu. 19.50 Janez Janša je v spremstvu žene Urške in odvetnika Francija Matoza vstopil v prostore zapora na Dobu. Iz zapora je slišati žvižge in vzklike, medtem ko podporniki pred zaporom vzklikajo gesla v podporo Janši. 19.40 Podporniki so Janeza Janšo pospremili do zapornice zapora na Dobu. 19.25 Janša: "Skoraj natanko pred 25 leti sem bil na istem žalostnem kraju. Tudi takrat so režimski mediji vsak dan trobili, da je treba sodbo spoštovati. Ponavlja se ena in ista laž. Štiri leta so lažno poročali iz sodišča. V slovenski javni prostor moramo vrniti resnico. Poveličevati moramo ljubezen, ne sovraštva. Bojim se, da bom v teh žalostnih prostorih srečal več ljudi, ki vedo, kaj je čast, kot včeraj v predvolilnem soočenju." Janez Janša: Bojim se, da bom v teh žalostnih prostorih srečal več ljudi, ki vedo, kaj je čast, kot včeraj v predvolilnem soočenju. Janez Janša: Bojim se, da bom v teh žalostnih prostorih srečal več ljudi, ki vedo, kaj je čast, kot včeraj v predvolilnem soočenju. Glede procesa Patria pa je poudaril, da ta po štirih letih še vedno ni končan. "V štirih letih sem neštetokrat ponovil vprašanje, kaj sem storil, kdaj in kje, štiri leta se nisem mogel braniti," je med drugim ponovil. Kritičen je bil tudi do medijev, ki da so štiri leta lažno poročali s sodišč. "Že več let iz številnih zvočnikov in ekranov prihaja ena in ista laž," je dejal. Vsem se je zahvalil za podporo in pozval ljudi, naj 13. julija obarvajo v barve svobode in pravičnosti. Urška Bačovnik Janša: 'Nikoli ne bom sprejela te sramotne, krivične sodbe.' Urška Bačovnik Janša: "Nikoli ne bom sprejela te sramotne, krivične sodbe." 19.20 Urška Bačovnik Janša: "Dragi Janez, Črtomir je bil star ravno nekaj dni, ko se je začel cirkus na sodišču. Ukraden je bil ves naš prosti čas. Sodišče te je obsodilo malo pred Jakobovim rojstvom, da le ne bi mogel uživati v življenju. Če kdo, potem jaz vem, da se ti dogaja krivica. Nikoli ne bom sprejela te sramotne, krivične sodbe. Nihče nima pravice, da s prevaro tvojim otrokom jemlje očeta." 19.10 Milan Zver: "Janez, obljubljamo ti, da bomo naredili vse, da boš čim prej na svobodi. Prepričan sem, da se bo to kmalu zgodilo, takrat bomo začeli graditi drugo republiko. Takrat bodo tisti, ki so vse to skuhali, tudi odgovarjali." Janšo so pred zaporom na Dobu nagovorili tudi podporniki. Janšo so pred zaporom na Dobu nagovorili tudi podporniki. 19.01 Teolog Ivan Štuhec je zbrane povabil, da skupaj zmolijo očenaš. To so tudi storili. 18.45 David Tasič, ki je bil skupaj z Janšo v procesu JBZT: "Težko mi je, ne bi si mislil, da bom moral po 25 letih spet govoriti v takšnem trenutku. Verjel sem, da imamo demokracijo, a čutim, da smo na prelomu. Tukaj se bojujemo za boljšo Slovenijo." 18.35 Damir Črnčec, nekdanji šef Sove in predsednik društva Evropska Slovenija: "To ni evropska Slovenija, to je balkanska, nepravična Slovenija. Je to naša Slovenija? Hočemo in zahtevamo evropsko Slovenijo. V civilni družbi smo sklenili, da je napočil trenutek, ko moramo spet ustanoviti odbor za človekove pravice in temeljne svoboščine. Slovenijo so dali ob bok Koreji in Belorusiji. Tri tedne pred volitvami zapirajo vodjo opozicije. A je to normalno?" 18.30 Povezovalka programa: "Zgodovina se ponavlja. Z današnjim dnem bo naša država stopila nazaj v preteklost. Janša je žrtev političnega, montiranega procesa." 18.21 Janez Janša je prišel na govorniški oder. Podporniki prepevajo Zdravljico. Tone Kuntner recitira Majniško deklaracijo 2014. Nekateri podporniki jočejo. Prihod Janeza Janše v Slovensko vas pri Dobu. Prihod Janeza Janše v Slovensko vas pri Dobu. 18.17 Janez Janša je prišel med ljudi v družbi žene in vodstva stranke SDS. Pričakali so ga številni vzkliki podpore. 18.15 Podporniki še kar prihajajo. Pravkar je pripeljal tudi avtobus iz Maribora. 18.05 Janez Janša je prispel v Slovensko vas pri Dobu, kjer so ga pričakali podporniki. 17.56 Janšo je prišel podpret tudi Aleš Hojs iz NSi: "Prišel sem, ker sem bil tudi na Roški. Kdor je bil na Roški, ko se je lomila komunistična oblast, bi moral biti danes tudi tukaj. Kar se dogaja danes, ni daleč od tega, kar smo doživljali leta 88." 17.50 Politični analitik in profesor na FUDŠ Matevž Tomšič: "Tukaj sem zato, da izrazim nestrinjanje s to sramotno sodno odločitvijo. Gre za perverzijo pravne države in za politični konstrukt." 17.45 V Slovenski vasi Janšo čaka množica podpornikov, po nekaterih ocenah okoli dva tisoč. V zraku vihrajo številne slovenske zastave in transparenti. Postavljen je tudi oder, na katerem nastopajoči prepevajo domoljubne pesmi in izražajo podporo Janši. 17.40 Shoda se je udeležila tudi Janševa sodelavka Vera Ban. Kot pravi, je prišla, da v zapor pospremi človeka, ki si je to najmanj zaslužil. "Tako so pred desetletji zaprli Jožeta Pučnika, danes že drugič zapirajo Janšo, tisti, ki bi morali biti zaprti, pa ostajajo zunaj," je dejala. Podporniki so Janeza Janšo spremljali na poti na Dob. Podporniki so Janeza Janšo spremljali na poti na Dob. 17.30 Na Dobu Janeza Janšo pričakuje večja skupina podpornikov. Odvija se kulturni program s petjem in nagovori zbrani množici. 17.02 Na nadvozih nad avtocesto na poti proti Dobu ljudje izrekajo podporo Janezu Janši s transparenti. 16.58 Na Dobu naj bi Janšo že čakalo med 500 in 600 ljudi. S seboj imajo slovenske zastave, zastave SDS in bele vrtnice, ki simbolizirajo nedolžnost Janeza Janše. Javnosti so dostop do varovanega območja zaradi zagotavljanja nemotenega dela onemogočili, a so podporniki postavili govorniški oder pred zapornicami, zato je mogoče pričakovati nekaj nagovorov. 16.40 Janeza Janšo spremljajo tudi člani stranke SDS, med njimi naj bi bili podpredsedniki stranke Milan Zver, Zvone Černač in Alenka Jeraj. Med podporniki je tudi Ivan Štuhec. Ta je dejal, da s svojo prisotnostjo sporoča, da je danes pogreb pravne države v Sloveniji. "In kot duhovnik Katoliške cerkve grem na ta pogreb," je povedal. 16.25 V Šempeter je prišel Janez Janša. Množica je bila navdušena. Skupaj nadaljujejo pot proti Dobu. 16.09 Za zdaj se je v Šempetru zbralo okoli 200 ljudi. Številni podporniki so v izjavah izražali svojo podporo Janezu Janši. Številni podporniki so v izjavah izražali svojo podporo Janezu Janši. 16.08 Podpornik: "To se ne bi smelo zgoditi. Človek je osamosvojitelj, danes pa postaja zapornik. Tega ni v nobeni demokratični državi." 15.54 Podpornik: "Tukaj sem, ker ne morem dopustiti, da bi bil pošten človek sam. Zasluži si podporo. Prišel bi ga podpret, tudi če bi bil edini tukaj." 15.50 Janšev podpornik: "Janši so storili veliko veliko krivico. V veselje nam je, da mu lahko izkažemo podporo." 15.46 V Šempetru se je zbralo nekaj deset Janševih podpornikov, ti s slovenskimi zastavami čakajo, da ga pospremijo na Dob. Janez Janša 20. junij 2014 pohod svobode. "Nocoj imamo enake sanje in strahove kot pred 23 leti. Predvsem pa 23 let izkušenj." Slavnostno po vsej državi 24. junij 2014 ob 19:12, zadnji poseg: 24. junij 2014 ob 23:07 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Pred dnevom državnosti je na Kongresnem trgu potekala osrednja proslava, v DZ-ju pa je bila slavnostna seja. Slovesnosti so sicer potekale po vsej državi. Na osrednji proslavi je bil govornik predsednik države Borut Pahor, njegovemu nagovoru pa je sledil umetniški del slovesnosti z naslovom Slovenska vila ne potrebuje kril, da bi združila ljudi, ki jih je skoraj izgubila. Na proslavi so sodelovali zastavonoše Slovenske vojske, policije ter veteranskih in domoljubnih društev, policijski orkester in garda Slovenske vojske. Praporščaki Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) se proslave niso udeležili, saj nasprotujejo temu, da so na slovesnost povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja, ki "nosijo rdeče zvezde". Pahor v govoru tudi o sodstvu Pahor se je v svojem govoru dotaknil slovenskega spopada s krizo. "Imamo sicer otipljive znake, da Slovenija končno gospodarsko okreva. Vendar nas upravičeno grize cela vrsta dvomov, ali je to res in ali je to dovolj, da bi v prihodnost gledali z večjo mero upanja," je dejal. Omenil je tudi sodstvo. "Slovenija se je poleg običajne vladne krize znašla v nekakšnem krču zaradi diametralno nasprotnih občutkov ljudi glede temeljnih človekovih pravic in krivic. Za popuščanje tega krča bi bilo velikega pomena, ko bi ustanove pravne države odločitve sprejemale v razumnih rokih in s prepričljivo razlago. To bi zelo okrepilo njihovo avtoriteto in splošno zaupanje ljudi vanje." Pozval je h konsolidaciji političnega prostora in obljubil, da bo "pri teh naporih sodeloval po svojih najboljših močeh". Omenil je tudi simbole, ki bi nas morali po njegovem mnenju povezovati. "Začel bom umirjeno in spoštljivo razpravljanje o nekaterih delikatnih domovinskih oziroma domoljubnih zadevah, kot je na primer uporaba simbolov, ki zelo vznemirjajo ene ali druge - ali vse. Simboli nas morajo povezovati, ne ločevati." Navezal se je tudi na besede Milana Kučana pred 23 leti. "Mislim, da imamo nocoj enake sanje, upanja in mestoma tudi strahove, kot smo jih imeli pred 23 leti. Toda imamo tudi 23 let izkušenj več. Slabe nas bodo opozorile pred ponavljanjem napak. Dobre nam bodo vlile pogum in samozavest. Postajamo država s tradicijo. Kljub številnim problemom smo na doseženo lahko ponosni. Prav je tudi, da smo kritični. Komu se zdi, da smo izgubili nekaj ugleda. Morda pa si takega nismo niti zaslužili. Nič ne pride čez noč, za vse je treba trdo garati. Tudi če se sliši pretirano, bom tvegal in rekel: zdaj se že slutijo novi horizonti naše države s slavno tradicijo." SDS: Na proslavi ljudje, ki Slovenije ne spoštujejo Iz SDS-so poslali sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da bodo na osrednji proslavi "ljudje, ki slovenske države ne spoštujejo". V stranki so zapisali: "Naše mesto ni med njimi, naše mesto je med ljudmi, ki so leta 1990 na plebiscitu s skoraj 90 odstotki izglasovali samostojno državo, med ljudmi, ki so se zanjo tudi borili in k s srcem na številnih proslavah povsod po Sloveniji danes in jutri praznujejo rojstvo naše države in njeno 23. obletnico. Iz tega razloga se bomo poslanke in poslanci SDS tako danes zvečer kot jutri tekom dneva udeležili kresovanj in prireditev ob praznovanju dneva državnosti po vsej državi." Na njihovo potezo se je po slovesnosti odzval predsednik SLS-a Franc Bogovič, ki je poudaril, da je danes predvsem praznik državnosti Republike Slovenije in dodal, da je sam na terh proslavah vedno s ponosom in veseljem. "Kaj se odločajo drugi, je njihova stvar, mislim pa, da bi bilo prav, da bi nas prazniki povezali," je dejal in dodal, da sicer razume, da so nekateri v situaciji, ko težko praznujejo. Janez Janša govori na prisegi prve generacije slovenskih vojaških nabornikov junija 1991. Pred 23 leti je Slovenija razglasila neodvisnost Praznovanje dneva državnosti 25. junij 2014 ob 06:17, zadnji poseg: 25. junij 2014 ob 07:52 Ljubljana - MMC RTV SLO 25. junija 1991 sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tem je Slovenija formalno postala neodvisna država. V spomin na ta dogodek praznujemo slovenski državni praznik dan državnosti, ki je tudi dela prost dan. Vsako leto na predvečer praznika poteka praznovanje na Trgu republike v Ljubljani. Trg je trenutno deležen prenove, zato je bila letošnja osrednja državna proslava na Kongresnem trgu. Preberite povzetek letošnje proslave: "Nocoj imamo enake sanje in strahove kot pred 23 leti. Predvsem pa 23 let izkušenj." Sledila je osamosvojitvena vojna Slovenija je po razglasitvi neodvisnosti prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanske oblasti pa niso priznale slovenske samostojnosti in 27. junija so se začeli oboroženi spopadi med JLA in slovensko teritorialno obrambo ter policijo. Slovenska vojska in policija sta ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa onemogočili v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. Smrt Nemca Strassmanna v Sloveniji pretresla pokeraše Golser: Strassmann ni pil in ni užival mamil 29. junij 2014 ob 17:32, zadnji poseg: 29. junij 2014 ob 18:14 Ljubljana/Berlin - MMC RTV SLO/STA Pokeraško skupnost je pretresla smrt enega najboljših igralcev te igre, Helmuta Strassmanna, čigar truplo so brez znakov nasilja našli v Ljubljanici. Tako prijatelji kot nasprotniki 29-letnega bogataša po pisanju nemške agencije dpa opisujejo kot poštenega in se sprašujejo, kaj je privedlo do njegove smrti. Strassman je skupaj s profesionalnim igralcem pokra Markusom Golserjem iz Salzburga od leta 2012 vodil šolo spletnega pokra CardCoaches. Golser je nekdanjega kolega opisal kot znanega po "moči in odločnosti". "Vsem nam želim, da bi nam ostal trdno v spominu," je na spletu zapisal izkušeni nemški igralec pokra Michael Keiner, svojemu prijatelju pa se je na svoji spletni strani poklonil tudi kolega iz pokeraških vrst Pius Heinz. Ni znano, kako je umrl Kot navaja dpa, okoliščine Strassmannove smrti ostajajo nepojasnjene. V Bonnu rojenega in na Dunaju živečega igralca pokra so nazadnje živega videli 21. junija v Ljubljani, kjer naj bi se srečal s prijatelji. Iz neznanega razloga naj bi se ločil od skupine, nazadnje pa so ga videli na območju Prul. Na truplu ni bilo znakov nasilja Potem ko je bil več dni pogrešan, so njegovo truplo v petek našli v Ljubljanici, identiteto pa so potrdili s testom DNK. Vzrok smrti za zdaj še ni znan, so pa policisti sporočili, da niso ugotovili znakov nasilja. Trenutno izvajajo teste, ki bi pokazali morebitno vsebnost drog ali alkohola. Po navedbah Golserja Strassmann "skoraj nikoli ni pil alkohola", Avstrijec pa je tudi prepričan, da nemški bogataš ni užival mamil, v zadnjih mesecih naj bi se celo lotil meditacije, še navaja dpa. Kot na svoji spletni strani pojasnjuje nemški Der Spiegel, je bil Strassmann eden najboljših nemških igralcev pokra, po navedbah francoske tiskovne agencije AFP pa je od leta 2006, ko se je s pokrom začel ukvarjati profesionalno, zaslužil več kot 1,4 milijona evrov. Svojih veščin je učil tudi nekdanjega nemškega teniškega asa Borisa Beckerja in prej omenjenega Heinza, ki je leta 2011 v ZDA zaslužil 8,7 milijona ameriških dolarjev. Al. Ma. Odbor 2014: Evropa ve, da imamo političnega zapornika Tomšič: Volitve niso poštene 29. junij 2014 ob 19:08, zadnji poseg: 29. junij 2014 ob 19:31 Ljubljana - MMC RTV SLO Člani Odbora 2014 pozivajo javnost, naj v ponedeljek množično prižge svečke pred vrhovnim sodiščem. Po njihovem mnenju je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki ima političnega zapornika. Za prihodnje dni napovedujejo čedalje bolj množične proteste s prižiganjem sveč, saj je po njihovem mnenju Janez Janša po krivici, brez dokazov obsojen in poslan v zapor, je za TV Slovenija poročala Klementina Mikolič. Zgroženi so, da vrhovno sodišče v dvanajstih dneh ne opravi svojega dela in da zavlačuje postopke, da bi se kazen Janezu Janši prekinila. Tako po njihovem mnenju uničuje življenja posameznikov ter ustvarja nestabilno in nedemokratično vzdušje v državi. Opozorili so, da so ljudje zaradi početja vrhovnega sodišča vsak dan bolj ogorčeni. "Odzivi demokratične Evrope so popolnoma jasni. Zgroženi so, kako je to mogoče," je dejal Damir Črnčec. "Vrhovno sodišče zato pozivamo, da preneha zlorabljati pravo z zavlačevanjem postopka in odpravi zaporno kazen za Janeza Janšo, ki je bil obsojen za dejanje, ki ga dejansko ni bilo," je dejal Vasko Simoniti. Matevž Tomšič je poudaril, da v okoliščinah, ko je vodja največje opozicijske stranke v zaporu in zato ne more dejavno sodelovati v volilni kampanji, težko govorimo o poštenih volitvah: "S tem je pod velik vprašaj postavljena njihova sama legitimnost. Namreč nikakor ne moremo govoriti o neki korektni, odprti politični tekmi, če eden izmed tekmecev nima možnosti, da se na optimalen način te tekme udeleži. Da se organizira in da predstavlja svoja stališča v javnosti." Člani Odbora 2014 bodo proteste nadaljevali, dokler sodba Janši ne bo razveljavljena. Al. Ma. Neverjeten preobrat "tulipanov" v vročinskem peklu Fortaleze Za mehiško vodstvo zadel Gio dos Santos, izenačil Sneijder 29. junij 2014 ob 17:05, zadnji poseg: 29. junij 2014 ob 20:05 Fortaleza - MMC RTV SLO Nizozemski nogometaši so bili še dve minuti pred koncem rednega dela v izgubljenem položaju, nato pa v peklenski Fortalezi prek Mehike prišli do četrtfinala SP-ja (2:1). V zaključku tekme je preobrat kronal zlasti rezervist Klaas-Jan Huntelaar, ki je v 93. minuti izkoristil enajstmetrovko po prekršku Rafe Marqueza nad Arjenom Robbnom. Le pet minut prej je z bombo po akciji iz kota izid poravnal Wesley Sneijder. Tulipani so bili daleč od šampionske igre in pobudo resneje prevzeli šele po zaostanku. Predtem so le enkrat sprožili proti golu, je pa res, da bi jim lahko sodnik Pedro Proenca že v prvem polčasu dosodil strel z bele točke, prav tako po prekršku nad Robbnom. Mehičani so povedli na uvodu v drugi polčas. V 48. minuti se je Giovani dos Santos lepo otresel Daleyja Blinda in z močnim strelom z levico s polvoleja z roba kazenskega prostora zadel za zasluženo mehiško vodstvo. Mehiška srca so tako strta kot že dolgo ne, saj je manjkalo le nekaj minut, da se prvič prebijejo prek osmine finala na SP-jih po 28 letih. V Fortalezi sta bila zaradi izredne vročine (30 stopinj Celzija) in vlažnosti na sporedu po ena triminutna prekinitev v vsakem od polčasov. a je bil kontakt? JE bil. mehičan ga je pohodil. Kdaj? tu poglej: https://vine.co/v/MFgBWT7j03K +2 -2 SsDrag # 29.06.2014 ob 20:19 Prijavi neprimerno vsebino pa še ena slika z druge perspektive. ki priča, da je marquez res pohodil robbna. https://pbs.twimg.com/media/BrUSdbfCEAAw sI3.jpg:large Umrl je publicist in oporečnik Viktor Blažič Pahor je Blažiča odlikoval z redom za zasluge pri vzpostavljanju svobodnih temeljev slovenske družbe 27. junij 2014 ob 10:47, zadnji poseg: 27. junij 2014 ob 12:22 Ljubljana - MMC RTV SLO V 87. letu je v sredo umrl novinar, publicist in oporečnik Viktor Blažič. Pri šestnajstih letih se je pridružil partizanom, pri katerih je pripravljal novice za partizanske in zavezniške radijske postaje. Ko so ga novembra 1945 demobilizirali, je nadaljeval šolanje na ljubljanskem učiteljišču, kjer leta 1949 maturiral, piše revija Reporter, katere sodelavec je bil. Z Danetom Zajcem, Janezom Menartom in Lojzetom Kovačičem je izdal nekaj številk literarnega glasila Mi mladi. V njem je objavil svoj literarni prvenec, črtico Noči, spomin na medvojne čase. Poučeval je slovenščino oziroma ruščino na različnih šolah na Dolenjskem. Po študiju zgodovine in zemljepisa na ljubljanski pedagoški akademiji leta 1955 je postal tehnični urednik pri Mladinski knjigi. Pisal pod psevdonimom Pod psevdonimom je pisal kritične članke v Perspektivah, spoznal Jožeta Pučnika in Tarasa Kermaunerja, Lojzeta Kovačiča in tudi Edvarda Kocbeka. Leta 1968 je v Delu na noge postavil založniški oddelek (knjige Izgubljeni boj J. V. Stalina, Priznanje Arthurja Londona, Speerovi Spomini na Hitlerja ...), a so ga ukinili zaradi ponatisa spominov Vladimirja Vauhnika. Postavili so ga za redaktorja v centralni redakciji. Obtožen sovražne propagande Maja 1976 je bil aretiran in obsojen najprej na dve leti, nato na petnajst mesecev zapora. Za dan republike so ga leta 1977 pomilostili. Oblastniki so ga obtožili sovražne propagande v članku Ustvarjanje je svoboda, ki ga je objavil v tržaškem Zalivu, in še v dveh neobjavljenih člankih. Najbolj jih je motilo njegovo sodelovanje s Kocbekom, ki je v Zalivu objavil znameniti intervju, v katerem je spregovoril o povojnem poboju domobrancev v Kočevskem rogu. Do upokojitve delal v NUK-u Po vrnitvi iz zapora ga služba na Delu ni več čakala, do upokojitve leta 1984 je dela v skladišču časopisnega oddelka NUK-a. Svoj prvi članek po zaporu, esej Zahajajoči mit, je objavil leta 1984 v Reviji 2000, eseje tudi v Celovškem Zvonu, Tretjem dnevu in Novi reviji. V Zalivu je objavil esej Vodniki in varuhi, zaradi katerega (neobjavljenega) je moral pred leti v zapor. Oblastnike je najbolj razburil s polemiko v Novi reviji, da bi Zahod s podporo vojaški hunti "dejansko financiral resovjetizacijo Jugoslavije". Januarja 1988 je v odprtem pismu pozval takratnega predsednika CK ZKS Milana Kučana k popravi vsaj popravljivih krivic, vendar mu ni niti odgovoril. Pridružil se je odboru za varstvo človekovih pravic Pridružil se je odboru za varstvo človekovih pravic in deloval v kolegiju, nato je bil med soustanovitelji Slovenskega krščanskega socialnega gibanja, iz katerega je pozneje nastala stranka SKD, v okviru katere se je zavzemal tudi za plebiscit za samostojno Slovenijo. Pozneje je pisal tudi za Mag, Ampak, Reporter. Jurčičev nagrajenec Je avtor treh knjig: Videnja, Svinčena leta in Semena razdora. Za publicistično delo je leta 1994 prejel Jurčičevo nagrado, predlani pa častno priznanje Boruta Meška, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov, za življenjsko delo pri ozaveščanju slovenske družbe. Novembra lani ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge za novinarski in publicistični prispevek pri vzpostavljanju svobodnih in demokratičnih temeljev slovenske družbe in njenega medijskega prostora. S. B. L. Oblastniki so še danes glavni kreatorji politike v Sloveniji.Oh ne,to pa že ne.Samo včasih zaprejo kakšnega opozicijskega voditelja, ki jim je stopil nažulj. Če pa napišeš nekaj kar jim ni všeč te pa izbrišejo.Še dobro da se to na MMCju "ne dogaja". Se dogaja. ZDA zmotil napovedan obisk Lavrova v Sloveniji "Enotni najučinkovitejši pri reševanju kriz" 2. julij 2014 ob 07:40, zadnji poseg: 2. julij 2014 ob 08:22 Washington - MMC RTV SLO/STA ZDA niso preveč zadovoljne z obiskom ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova prihodnji teden v Sloveniji, češ da njegov prihod ne prispeva k čezatlantski varnosti. Obisk vodje ruske diplomacije naj bi bil dokaz, da imata Rusija in Slovenija poleg gospodarskih tudi dobre politične odnose. Prihod Lavrova bo priložnost za pogovore o plinovodu Južni tok, potem ko so se zadnje čase pojavljajo ugibanja, da bo ta obšel Slovenijo. Po poročanju dopisnika RTV Slovenija iz ZDA pa v Washingtonu niso najbolj navdušeni nad obiskom Lavrova v Sloveniji, saj ob ukrajinski krizi to po njihovem mnenju ne prispeva h krepitvi čezatlantske varnosti. Pomočnik svetovalke ameriškega predsednika za nacionalno varnost Ben Rhodes je dejal, da so bili zelo jasni, ko so povedali, da so ZDA in Evropa najučinkovitejše pri reševanju krize, kot je ukrajinska, če so enotne. V ZDA si zato želijo enotne fronte proti Rusiji, kar seveda ne pomeni, da nasprotujejo odnosom z njo, saj tudi same nadaljujejo diplomatske stike z vodjo ruske diplomacije za rešitev krize, a Rusiji morajo tako ZDA kot Evropa pošiljati skupno sporočilo. "Hočemo enotno fronto z evropskimi zavezniki. Ampak jasno je, da ima Rusija odnose z EU in ti se bodo nadaljevali. Tudi mi se pogovarjamo z Lavrovom glede Ukrajine in drugih vprašanj. Osnova je tesno sodelovanje in pošiljanje skupnega sporočila Rusiji v vseh naših pogovorih. To ni politika, ki bi zapirala vrata vsaki vrsti komunikacije z Rusijo, ampak le takšna, ki pravi, da moramo poslati enako sporočilo," je dejal Rhodes. Rhodes se ni spuščal v podrobnosti glede obiska Lavrova v Sloveniji, še poroča Žitnik, prav tako ni omenil interesa Slovenije, da sodeluje v projektu plinovoda Južni tok. Glede Južnega toka ima ameriška stran resne pomisleke, zadržana pa je tudi Evropska komisija, saj naj plinovod ne bi bil v skladu z evropsko zakonodajo. Plinovod naj bi bil dolg 2.600 kilometrov in glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem čez Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko in Slovenijo do Italije, kraki pa naj bi segli tudi v nekatere druge države, tudi v Avstrijo. Pogodba ob Putinovem obisku Avstrije Po ponovnem vstopu Avstrije v projekt so se začela pojavljati ugibanja, da bi lahko plinovod obšel Slovenijo, saj bi trasa prek avstrijskega ozemlja nadomestila predvideno 266 kilometrov dolgo traso po slovenskem ozemlju. V Gazpromu, ki gradi plinovod Južni tok, so maja pojasnili, da memorandum o nameri za izvedbo plinovoda Južni tok z avstrijskim OMV-jem ne pomeni prekinitev del na slovenskem delu plinovoda. Pogodbo med ruskim energetskim velikanom Gazpromom in avstrijskim OMV-jem sta prva moža obeh družb podpisala prejšnji teden, ko je Dunaj obiskal ruski predsednik Vladimir Putin. Avstrija je bila šele druga evropska država, ki jo je Putin obiskal po izbruhu krize v Ukrajini. G. V. Vrhovna sodnica Barbara Zobec zaradi Branka Masleše izstopila iz sodniškega društva Jan Tomše Avtor: Jan Tomše Vrhovna sodnica Barbara Zobec je izstopila iz sodniškega društva. Povod: nedavni govor predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, v katerem naj bi ta grobo napadel ustavnega sodnika Jana Zobca. 18 23 13 0 98 Sodniško društvo se je v zadnjih letih oddaljilo od mnenjskega pluralizma, ki bi omogočal strpno razpravo o stanju in težavah sodstva, piše vrhovna sodnica Barbara Zobec. K izstopu jo je spodbudil tudi govor Branka Masleše na Dnevih slovenskega sodstva v Olimju v začetku junija letos. Sodniško društvo se je v zadnjih letih oddaljilo od mnenjskega pluralizma, ki bi omogočal strpno razpravo o stanju in težavah sodstva, piše vrhovna sodnica Barbara Zobec. K izstopu jo je spodbudil tudi govor Branka Masleše na Dnevih slovenskega sodstva v Olimju v začetku junija letos. "Glede na takšno stanje je torej očitno, da se ne splača izpostavljati za to, da bi se kaj spremenilo. Najbolje je sedeti v sobi, tiho reševati zadeve, gledati, da te kakšna neugodna statistika kje ne izpostavi, in imeti pretanjen občutek o tem, kar prihaja z vrha sodstva, in ne o tem, kaj je prav in kaj ni. In potem si po neki sprevrženi logiki samostojen, neodvisen in pokončni sodnik …" S temi besedami in z izjavo, da izstopa, končuje pismo, v začetku junija naslovljeno na Slovensko sodniško društvo, vrhovna sodnica Barbara Zobec, sicer članica kazenskega oddelka vrhovnega sodišča. Barbara Zobec in Marko Šorli sta dva od sedmih članov kazenskega oddelka vrhovnega sodišča, na katerega je zahtevo za varstvo zakonitosti pred odhodom v zapor na Dob naslovil predsednik SDS Janez Janša. Primer je bil pred dnevi dodeljen sodnici poročevalki Vesni Žalik. Zobčevo zmotil Maslešev govor Poleg tega, da sodniško društvo označuje za prostor, kjer zadnja leta ni prostora za pluralizem mnenj, kot spodbudo za svojo odločitev Zobčeva omenja tudi pozdravni govor, ki ga je imel predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša 6. junija na Dnevih slovenskega sodstva v Olimju, dogodku, ki ga vsako leto organizira sodniško društvo. Jan Zobec je decembra 2012 v Delu v zapisu <i>Mehki trebuh slovenskega sodstva</i> razmišljal o stanju v sodstvu. To naj bi zmotilo predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo. Jan Zobec je decembra 2012 v Delu v zapisu Mehki trebuh slovenskega sodstva razmišljal o stanju v sodstvu. To naj bi zmotilo predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo. Masleša naj bi v govoru ustavnega sodnika Jana Zobca, sicer moža sodnice Zobčeve, napadel z besedami, da z javnimi zapisi ruši legitimnost sodstva. Maslešo naj bi zmotil Zobčev zapis Mehki trebuh slovenskega sodstva, ki ga je Zobec decembra 2012 objavil v časopisu Delo. Ob tem pa se Masleša v govoru v ničemer opredelil do stališč, ki jih je zapisu navedel Zobec, v pismu dodaja vrhovna sodnica. Ustavni sodnik Zobec na dogodku v Olimju ni bil prisoten. Šorli: Do ravnanja Masleše naj se opredeli izvršilni odbor društva Govor, ki ga je imel Masleša v Olimju, se zdi sporen še enemu vrhovnemu sodniku, Marku Šorliju. Tudi zato, ker Zobec na dogodku ni bil prisoten in na besede predsednika vrhovnega sodišča ni mogel odgovoriti, lahko beremo v pismu, ki ga je Šorli poslal na sodniško društvo. Prisotnost tožilca Andreja Ferlinca na Dnevih slovenskega sodstva v Olimju je kršitev nepristranskosti in neodvisnosti sodnikov, je prepričana Barbara Zobec. Prisotnost tožilca Andreja Ferlinca na Dnevih slovenskega sodstva v Olimju je kršitev nepristranskosti in neodvisnosti sodnikov, je prepričana Barbara Zobec. Besede Masleše je sicer Šorli označil za "neljubi dogodek", zaradi tega pa je v začetku junija, na isti dan kot sodnica Zobčeva izstopno izjavo, na izvršilni odbor sodniškega društva sam naslovil predlog, naj ta poda mnenje o ravnanju Masleše. Za Zobčevo sporna tudi udeležba Ferlinca Vrhovno sodnico Zobčevo je sicer zmotilo še, da naj bi Masleša v govoru "napadel stranko, o katere pravnem sredstvu bo (verjetno) odločalo Vrhovno sodišče, torej stranko, ki ima še odprt rok za vložitev pravnega sredstva na to sodišče". Gre za predsednika SDS Janeza Janšo (Zobčeva je izjavo pisala v času, ko Janša na vrhovno sodišče še ni vložil zahteve za varstvo zakonitosti, op. a.), ki je imel v začetku junija odprt rok za vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodbo višjega sodišča v zadevi Patria. Zobčeva je tudi zapisala, da je bil na srečanje sodnikov povabljen tudi tožilec Andrej Ferlinc, nasprotna stranka v kazenskem postopku zoper Janšo, to pa je poleg vsebine Masleševega govora po prepričanju sodnice nezaslišana in groba kršitev nepristranskosti in neodvisnosti sodnikov. Sicer pa sodnica med razlogi, ki ji narekujejo izstop iz društva, v pismu med drugim še navaja, da se je sodniško društvo v zadnjih letih oddaljilo od mnenjskega pluralizma, ki bi omogočal strpno razpravo o stanju in težavah sodstva, temveč vedno bolj "postaja forum, kjer se aklamativno sprejemajo stališča, ki ne trpijo ugovora." Kako se bo do pisanja Zobčeve in Šorlija opredelilo Slovensko sodniško društvo? Odgovor društva in njegove predsednice Janje Roblek še čakamo. Kako se bo do pisanja Zobčeve in Šorlija opredelilo Slovensko sodniško društvo? Odgovor društva in njegove predsednice Janje Roblek še čakamo. Kot brezprizivna obsodba? Sodnik Šorli pa je zapisal, da je nagovor Masleše »izzvenel kot brezprizivna obsodba, ne le argumentirane kritike sodstva, ampak tudi osebe njenega avtorja (ustavnega sodnika Jana Zobca, op. a.)." Šorli tudi pravi, da naj bi Masleša Zobca označil za lažnivca, kar naj bi bilo dokazano v postopku imenovanja za predsednika vrhovnega sodišča. Spomnimo, ob Masleševi kandidaturi za predsednika vrhovnega sodišča, proti koncu leta 2010, je Zobec izrazil pomisleke o primernosti Masleše za omenjeno funkcijo. Razlog za to naj bi bila nekatera po Zobčevi presoji sporna ravnanja Masleše v preteklosti. Vrhovni sodnik Šorli je sicer še navedel, da "ne verjamem, da je bilo nedemokratično ravnanje Masleše izvršeno v soglasju z vodstvom društva". Sam, kot rečeno, pričakuje, da se bo do ravnanja predsednika vrhovnega sodišča in do tega, ali to ustreza sodniški etiki, opredelil izvršni odbor sodniškega društva. Predsednik sodnega sveta Janez Vlaj v ponedeljek še ni bil seznanjem s pismom Zobčeve. Predsednik sodnega sveta Janez Vlaj v ponedeljek še ni bil seznanjem s pismom Zobčeve. Kaj pravijo v sodniškem društvu, kaj v sodnem svetu in kaj pravi Masleša? Z vprašanji, ali so prejeli odstopno izjavo sodnice Zobčeve in ali so o dogodku že razpravljali, kar predlaga vrhovni sodnik Šorli, smo se v ponedeljek obrnili na Slovensko sodniško društvo in na njegovo predsednico, sodnico Janjo Roblek, na odgovore še čakamo. Enaka vprašanja smo naslovili tudi na sodni svet, ki mu je vrhovna sodnica Zobčeva v vednost poslala dopis z izjavo o izstopu iz sodniškega društva. Ta o zadevi do zdaj ni razpravljal. Pojasnili so nam, da pisma vrhovne sodnice Zobčeve nimajo v evidencah prejete pošte, zato jo bodo zaprosili, da jim pisanje vnovič pošlje. Čakamo tudi na odziv predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, ki smo ga vprašali, ali je seznanjen s pisanji sodnice Zobčeve in sodnika Šorlija ter kako ju komentira. Kaj je Zobec zapisal v prispevku Mehki trebuh slovenskega sodstva "Naj bo pravna ureditev še tako dovršena, napredna in notranje skladna, brez neodvisnega in nepristranskega sodnika ne bo nič več kot črka na papirju – morda pametna, vendar mrtva, prazna in neučinkovita. In ker pravo ne živi v knjigah, ampak v življenjski praksi, v živih in stvarnih razmerjih med ljudmi, je sodnik tisti, ki iz mrtve črke naredi meso, ki abstraktno prevede v konkretno, ki iz etra naredi otipljivo, res učinkujočo pravico in ki prinese mir med ljudi. Čeprav odloča v posameznem in konkretnem primeru, mora to storiti na pravu neodtujljivo lasten način – tako, kot da bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste – zaradi enakosti pred zakonom in zaradi zaupanja v pravo. Zato ima boginja Themis zavezo čez oči", je v Delu decembra 2012 med drugim pisal ustavni sodnik Jan Zobec. Zobec v zapisu ugotavlja, da glavna težava slovenskega sodstva ni v tem, da vanj prodira politika, saj ima naš pravni red z drugimi državami primerljive mehanizme zagotavljanja neodvisnosti pred zunanjimi vplivi. Pač pa je kardinalni problem slovenskega sodstva sodstvo samo, ugotavlja. Težavo Zobec vidi v "zakrknjenih starorežimskih miselnih vzorcih ter v kolektivistični in korporativistični miselnosti", kjer so tisti, ki "mislijo samostojno in kritično (kar bi moralo biti lastno vsaki sodniški pameti), so potisnjeni na rob, osamljeni ter zaznamovani kot konfliktni, zdraharski in čudaški." Ustavni sodnik o predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši in o sodniški forma mentis, kot jo imenuje, napiše: "Zato ni nič čudnega, da je na čelu tako neodvisnega' sodstva 'tihi favorit sodnikov' – kakršno sodstvo, tak predsednik (ki si ga to sodstvo sámo in avtonomno izbere – in si takega tudi zasluži). Prav tako ni čudno, da se med predavatelji na sodniških šolah, ki jih izbira 'avtonomno in neodvisno' sodstvo, vselej najde kak visokoprofiliran politični aktivist brez pravniške izobrazbe, ki sodnikom slušateljem pridiga, kako morajo misliti – in večina potem tako tudi misli in deluje. Sodniškega društva, ki si je za svoj cilj na prvo mesto postavilo 'utrjevanje in varstvo sodnikove neodvisnosti in samostojnosti pri izvrševanju sodniške funkcije', to ne moti. In čeprav si prizadeva za 'varovanje ugleda, poklicnih in drugih interesov svojih članov', ne stori nič v obrambo svojega člana (vrhovnega sodnika), za katerega neka novinarka zahteva uvedbo disciplinskega postopka samo zato, ker si je upal izraziti stališče o strokovnih in poklicnih kakovostih kandidata, »tihega favorita sodnikov« za najvišje sodniško mesto v državi." "Problem slovenskega sodstva je pomanjkanje miselne in intelektualne neodvisnosti, pomanjkanje svobodne, odprte in pogumne pravniške (in demokratične) misli, problem je notranja avtonomija sodnikov", v sklepnem delu razmišljanja navaja Zobec in dodaja, da te miselnosti ni spremenil niti dotok novih, mladih kadrov, saj so ti, če se niso prilagodili, morali oditi. "Ko bo zadostna kritična masa sodnikov, ki ne posedujejo samo (zdaj sem, drugič tja nihajočega, kot pač ukaže »vrhovna avtoriteta«) mnenja, ampak trdna, jasna in koherentna prepričanja, kaj je prav, in ki imajo tudi pogum ta prepričanja uveljaviti, prebila okostenel in institucionalno zaprt miselni kolektivizem, takrat, sem prepričan, na ustavnem sodišču ne bo več toliko zaradi sodniške samovolje in kršitev človekovih pravic razveljavljenih sodb, ne bo več toliko navzkrižnih odločitev (vrhovno sodišče še ni [ali ni več] sposobno poenotiti sodne prakse o nekaterih pomembnih pravnih vprašanj), takrat Slovenija ne bo več rekorderka v trajanju sporov, katerih razrešitev je ključna za preživetje gospodarskih subjektov, takrat tudi zakonodajalec, ker bo zaupal sodstvu, ne bo več uporabljal ad hoc (in zato večkrat protiustavnih) rešitev. Takrat bo Slovenija bolj pravna, bolj poštena in bolj pravična država za slehernega državljana," zaključi Zobec. V Sloveniji neodvisnega sodstva nikoli ni bilo.Do leta 1991 je moral biti sodnik partijsko sprejemljiv in poslušen in ker nismo naredili lustracije se nam dogaja to kar se.Nasprotniki janše so šli do konca in so ga zaprli-super, toda problem nastane ker smo sedaj v EU in nihče od akterjev te zgodbe ni pričakoval,da bo zgodba pljusknila preko naših meja in sedaj imajo naši sodniki problem.Če ga spustijo,bodo priznali,da so ga zaprli politično.Če počakajo na eu sodišče,kjer bo sodba padla 10000000%, bo spet problem,ker bodo eu inštitucije pritisnile na slovenijo.Mi eu in zda potrebujemo da nam dajejo kredite,ker brez njih niti ene plače v javnem sektorju ali penzije ne bodo izplačane in tega se zavedajo tudi akterji te zgodbe.... in vse ideologije nič ne pomagajo. Zahodni demokrati in politiki ponavljajoče terjajo lustracijo slovenskega sodstva: "Slovenia is the only former communist EU member which has not implemented ‘lustration laws’ – aimed at removing those responsible for human rights abuses under communism from senior positions. The IDU condemns selective justice as an affront to the rule of law. IDU Members are asked to use all means at their disposal to highlight this case and bring pressure to bear on the Slovenian authorities to enact and implement effective lustration laws." idu (dot) org, newsletter z dne 26. junija 2014 Za mnenje bi morali vprašati g. Kučana in g. Cerarja. Ta dva natančno vesta kaj je namen SLO krivosodja. Da se je Ferlinc udeležil dnevov slovenskega sodstva je zgolj naklučje-naklučje je tudi , da sta se srečala s cekuto v ljubljani. Vrhovni sodnik Šorli: Masleša ne more pregnati senc, ki so nad njim Šorli in Zobčeva sta se javno oglasila 2. julij 2014 ob 18:14, zadnji poseg: 2. julij 2014 ob 18:43 Ljubljana - MMC RTV SLO Dva vrhovna sodnika protestirata zaradi ravnanja predsednika vrhovnega sodišča. Ena je izstopila iz sodniškega društva, drugi pa zahteva opredelitev društva do ravnanja Branka Masleše. Tako za vrhovno sodnico Barbaro Zobec kot za vrhovnega sodnika Marka Šorlija je sporen govor Branka Masleše na sodniških dnevih v Olimju, ki jih je organiziralo sodniško društvo. Zobčeva je v izstopni izjavi iz njega zapisala, da Masleša govor zlorabil za osebni napad na ustavnega sodnika Jana Zobca, sicer njenega moža, poroča več slovenskih medijev. Masleša je po njenih trditvah Zobcu očital, da se o delovanju slovenskega sodstva opredeljuje pokroviteljsko in skrajno omalovažujoče, ga demoniziral ter ga prikazal kot nedelujočega in neučinkovitega. To naj bi Zobec storil v javno objavljenem mnenju z naslovom Mehki trebuh slovenskega sodstva. S tem je po prepričanju Zobčeve moža razglasil za "sovražnika sodstva številka ena" in "v čustveno potenciranem govoru" pozval vseslovenski sodni zbor k strnitvi vrst zoper to osebo. Nepristranskost in neodvisnost Zobčeva je tudi izrazila prepričanje, da je Masleša kršil načelo nepristranskosti in neodvisnosti sodnikov, saj se je javno opredeljeval o stranki v postopku pred vrhovnim sodiščem, Janezu Janši, ter ga "označil za sovražnika sodstva št. 1". Dodatno je bilo načelo nepristranskosti po mnenju Zobčeve kršeno zato, ker je bila na dogodek vabljena še ena stranka v postopku, tožilec v zadevi Patria, Andrej Ferlinc. Sodniško društvo se je v zadnjih letih po njenih besedah oddaljilo od mnenjskega pluralizma in postalo "forum, kjer se aklamativno sprejemajo stališča, ki ne trpijo ugovora", je zapisala. "Še več, sodnika, ki je kritičen do sedanjega stanja, se grobo utiša. To sem doživela sama, to je doživel moj soprog, ki je tudi sodnik, in še kdo." Šorli: Društvo naj se opredeli Marko Šorli je v pismu sodniško društvo s predsednico Janjo Roblek pozval, naj se do "nedemokratičnega ravnanja" Masleše čim prej opredeli. "Masleša je svoj nagovor zlorabil za osebni obračun z ustavnim sodnikom," je zatrdil vrhovni sodnik. "Brezprizivna obsodba" Šorli je poudaril, da Masleša sploh ni poskušal odgovarjati na Zobčevo argumentirano kritiko v članku, temveč mu je očital "neresnično prikazovanje družbenih in političnih razmer v državi, storjeno s hudobnim namenom", kar da spominja na čase, ko je to še bilo kaznivo dejanje. S tem je Zobca "brezprizivno obsodil", ne le kritiko, temveč tudi avtorja, ki ga je označil za lažnivca, piše sodnik. Šorli: Masleša ne more pregnati senc Z lažjo se je nanašal na Zobčevo pričevanje, da naj bi se Masleša v času Jugoslavije navduševal nad streljanjem prebežnikov in nad tem, da naj bi enega prebežnika vojska zadela naravnost sredi čela. Šorli je spomnil, da za tem pričevanjem ne stoji le ustavni sodnik Zobec, temveč tudi vrhovni sodnik Rudi Štravs, pa tudi upokojeni sodnik Janez Brank. Masleša se z oznakami v govoru ne more znebiti senc, ki jih prinaša pričevanje treh sodnikov, in z njimi obremenjuje tako sodniško društvo kot sodstvo. "Kolikor res želi, da se stvari dokončno razjasnijo, bo moral to storiti na način, ki velja za vse državljane v pravni državi," je še zapisal Šorli. Zobčeva je iz sodniškega društva izstopila tri dni po Masleševem govoru, 9. junija. S pismom je seznanila tudi sodni svet. Nihče izmed teh se še ni odzval. Masleša glede na zgodovino pač ne bi smel biti na tem položaju. Zidar preveč bolan za zapor, a dovolj zdrav za polete v Švico Razkrivamo: V Zürich letel vsaj desetkrat 3. julij 2014 ob 19:04 Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija V zadevi Čista lopata na 14-mesečno zaporno kazen pravnomočno obsojeni Ivan Zidar, še vedno ni prestopil vrat zapora. In ne samo to. Še sveža je odločitev sodišča, da se zoper njega ustavi postopek povezan s preprodajo nekdanjega počitniškega doma SCT v Fiesi. Ljubljansko okrožno sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja komisije medicinske fakultete že lani odločilo, da Zidar ni sposoben za zapor in mu je prestajanje odložilo do oktobra letos. Njegov odvetnik je že takrat napovedal, da tudi v prihodnje ne bo. Vse pa kaže, da je padli gradbeni mogotec rešen tudi pred vsemi ostalimi številnimi odprtimi postopki. Deset poletov v Zürich A Zidarjeve zdravstvene težave očitno niso ovira za polete v Švico. Razkrivamo, da je lani in v začetku in proti koncu leta ter letos februarja Zidar tja po ugotovitvah slovenske policije in hrvaškega Interpola, letel vsaj desetkrat. In kaj hodi Zidar počet v Zürich? Njegov odvetnik Boštjan Podgoršek nam je povedal, da s potovanji svojega varovanca ni podrobneje seznanjen, da pa hodi tja "na zdravniške preglede, dogovarjanja za novo operacijo in po zdravniška mnenja". Po njegovih besedah je Zidarjevo stanje slabo, "sam ni sposoben nobenih opravil". V tujino iz tujine Glede na Zidarjevo zelo resno zdravstveno stanje, ki ga je med sojenjem in po obsodbi njegov odvetnik povzel z »trajna poškodba možganov, nezmožnost dojemanja, abstraktnega mišljenja in zbranega pogovora , še vedno misli, da živi v zgodovini, misli, da je še vedno direktor SCT-ja, ne more sedeti več kot pol ure..«, je vsaj nenavadno, da Zidar v Švico ne leti z domačega letališča na Brniku. V Zürich je Zidar letel izključno z zagrebškega letališča Pleso in sicer na letalih družbe Croatia Airlines. Proti Švici je poletel zgodaj zjutraj, čez Obrežje se je denimo vozil celo ob petih zjutraj, na povratnih letih pa je sedel še isti dan zvečer ali naslednje jutro. Pogosto je potoval enkrat tedensko, samo februarja letos dvakrat. Letel tudi sam Vozovnice za polete v Švico sta v eni od gorenjskih potovalnih agencij na svoje ime kupovala dva javnosti neznana moška, ki imata očitno vlogo Zidarjevega šoferja in pomočnika. Prav onadva sta ga na letih izmenično spremljala, z Zidarjem je enkrat letel tudi njegov brat, enkrat pa je v Zürich potoval sam. Slednje se v povezavi z ugotovljenimi zdravstvenimi težavami, zdi precej nenavadno. Prav tako bi bilo pričakovati, da bo na poletih vsakič zraven tudi medicinska ekipa, a zanjo po izjavah zagrebških letaliških oblasti nihče ni nikoli zaprosil. Tudi kabinsko osebje ni bilo seznanjeno, da prevažajo bolnika. Zidarjev mercedes redno potuje na Hrvaško Zidarjev mercedes je skozi več mejnih prehodov s Hrvaško lani in letos potoval kar 59-krat, sopotnik pa je bil največkrat prav Ivan Zidar. Ali je Zidar res tako hudo bolan, da ni zmožen sojenj in bivanja v zaporu? Glede na dinamiko njegovih potovanj in za ogroženega bolnika brez dvoma napornih potovalnih podvigov, se to vprašanje upravičeno zastavlja. Preiskovalci so prepričani, da so Zidarjeve poti povezane z njegovimi bančnimi računi. Milijon evrov kazni, ki jo je moral plačati po obsodbi v Nemčiji zaradi podkupovanja v aferi MAN, naj bi prišel prav s švicarskega računa. Eugenija Carl, TV Slovenija Zdaj bo naje*** novinar, ki je to opazil, namesto, da bi eden najbolj enakih med enakimi takoj dobil lisice na zapestja in gležnje. ve se kaj Masleša mora in točno to dela...zato pa je tam nastavljen... Zakaj mu pa ni sodišče odvzelo potne listine? Švica pol pa Panama? Ma slabe izkušnje z KC-jem ali pa ima denar naložen v Švici? Naj gre kdo za njim pogledat kaj je v resnici preden bo spet prepozno! Ga bomo lovili po INTERPOLU? Naše sodstvo...Hmm Za ta prave so naša sodišča vedno tolerantna. Enako bo pri Jankoviću. Haha, hudo smesno, ce se to ne bi dogajalo nam. Bolana je ta drzava in ne Zidar! Haha, važno, da je Janša v zaporu. Slovenska goveda. Slovenski škofje pred volitvami povabili k molitvi za domovino Piše: Helena Škrlec Objavljeno 03. 07. 2014, ob 16:10 Novinarska konferenca Slovenske škofovske konference Foto © Katoliška Cerkev Audio posnetki: Novinarska konferenca, na kateri sta spregovorila predsednik SŠK, škof Andrej Glavan, in generalni tajnik SŠK Tadej Strehovec. Share on email Share on favorites Share on print Share on google_plusone_share Share on twitter Share on facebook Share on myspace Slovenski škofje poudarjajo, da sta udeležba na predčasnih parlamentarnih volitvah in odgovorna oddaja glasu državljanska dolžnost. V posebni izjavi za javnost katoličane in ostale verujoče vabijo tudi k molitvi za domovino. Slovenski škofje so prepričani, da so tokratne volitve v državni zbor izjemnega pomena. "Če želimo, da se družbeni in ekonomski položaj v Sloveniji spremeni, potem se moramo udeležiti volitev in izvoliti tiste, ki v svojem programu zagovarjajo vrednote pravičnosti, solidarnosti, človekovih pravic, dostojanstva človekovega življenja, pomena družine in vladavine prava za vse ljudi," je bil jasen predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Glavan, ki je prebral izjavo. Ob tem je dodal, da zadnji dogodki kažejo na krizo, ki pretresa Slovenijo kot pravno državo. Po njegovih besedah nam narekujejo, "da smo na vrednoto pravne varnosti ter poštenega, nepristranskega in strokovno zanesljivega sodnega sistema še posebej pozorni". Škof Glavan je vse pozval, naj si pred volitvami vzamemo čas in premislimo, kaj in na kakšen način so v preteklih letih stranke in posamezniki naredili za državo ter kako realne so njihove obljube za našo skupno prihodnost. "Luč za spoznanje komu dati svoj glas, naj bodo Jezusove besede: Po njih sadovih jih boste spoznali." Škof Glavan je spomnil, da Cerkev na Slovenskem pri presojanju programov na prvo mesto postavlja krščanske vrednote. Velik pomen vidi tudi v okrepljenih molitvah za domovino v teh dneh. Izjava Slovenske škofovske konference v celoti Škof Glavan, je na novinarski konferenci ob predstavitvi izjave odgovarjal tudi na vprašanja predstavnikov sedme sile. Novinarji so želeli vedeti, kako Slovenska škofovska konferenca komentira pravnomočno sodbo v zadevi Patria, zaradi katere predsednik SDS Janez Janša prestaja dveletno zaporno kazen na Dobu. Škofa Glavana so, kot je dejal, prepričala mnenja treh ustavnih sodnikov in nekaterih pravnih strokovnjakov. "Odklonilna stališča mnogih najuglednejših ustavnih pravnikov, da je sodba neutemeljena, priča, da pušča vodo na mnogih krajih." Po besedah škofa Glavana nas lahko skrbi, da bo zadeva Patria škodila tako ugledu slovenskega sodstva kot tudi naše države. "Gre za povsem montiran politični proces, ki se zlorablja za vsake volitve. Prav to je dokaz, da gre za montiran politični proces." Predsednik Slovenske škofovske konference verjame, da bo sodba padla. Vodenje vlade iz zapora po njegovem ni mogoče. "Verjamem pa, da bodo naša javnost, naše sodstvo, vrhovno sodišče toliko trezno, da bo že prej reagiralo in izvršilo nekatere postopke," je še poudaril škof Glavan. I. Štuhec, Družina: Kjer je dim, tam je ogenj Časnik 30.6.2014 0:0215 komentarjev Ljudski rek v naslovu je držal vse dokler dima ni bilo mogoče umetno povzročiti. Danes pa ni glasbenega dogodka ali tudi ne gledališkega, kjer se ne bi kadilo pa zaradi tega ne gori tribuna ali gledališče. Ta rek, ki marsikoga zavaja v primeru krive obsodbe zoper predsednika najmočnejše opozicijske stranke SDS Janeza Janše, ne da ne velja v realnem življenju, zagotovo ne velja v njegovem primeru. Zakaj ne? 1. Pravo in morala ali etika so vede, ki jih marsikaj povezuje in tudi razlikuje. Vsaki generaciji študentov vedno znova povem, da sta pravo in morala kot dva člena ene in iste verige. Včasih se oba člena na verigi prikrivata bolj drugič manj. Nikoli pa ne popolnoma. Svetovne avtoritete na področju morale so učile in še vedno učijo, da pravo lahko presoja zunanja dejanja, morala pa tudi notranja. To konkretno pomeni, sodnik ne more presojati mojih dobrih ali slabih namenov. Spovednik pa jih lahko, pod pogojem, da mu jih zaupam. Drugače rečeno to pomeni, da pravo nujno potrebuje za svoje področje delovanja materialne dokaze, če teh nima, nima kaj soditi. Pa naj bo še toliko dima okrog določene osebe, če ne najdejo ognja, vira za dim, so svoje delo končali. 2. Katekizem katoliške Cerkve od točke 1749 do 1761 govori o »nravnosti (oz. moralnosti) človeških dejanj. Tako zelo jasno in enostavno pravi, da je moralnost človeških dejanj odvisna od treh stvari: od izbranega predmeta, od nameravanega cilja ali namena in od okoliščin dejanja. In v točki 1756 Katekizem posebej ugotavlja, da je »zgrešeno soditi glede nravnosti (moralnosti) človeških dejanj, tako da se oziramo samo na namen, ki jih navdihuje ali na okoliščine«. Z drugimi besedami povedano, za moralno presojo nekega dejanja so pomembni vsi trije sestavni deli vsakega konkretnega dejanja: predmet, namen in okoliščine. Če torej morala, ki sme presojati tudi namen, zahteva da se upošteva za moralno sodbo vse te tri vidike, koliko bolj velja to za pravo. S tem, da se pravo po pravilu ukvarja predvsem s predmetom delovanja in okoliščinami, ne pa toliko z namenom. Pravne sodbe ni če ni materialnega dokaza za dejanje, ki bi naj bilo storjeno. 3. Vsi trije Ustavni sodniki, dr. Ernest Petrič, dr. Mitja Deisinger in Jan Zobec v svojih ločenih mnenjih problematizirajo natanko to vprašanje. Niti prvostopenjsko niti drugostopenjsko sodišče ni uspelo dokazati »sprejema obljube« kot kaznivega dejanja, ki ga opredeljuje 25. člen Kazenskega zakonika. Petrič eksplicitno pravi, da sodišče ni uspelo tega dokazati »ne s pričami, ne z dokumenti, tudi ne kje, kdaj in na kak način je bila ta obljuba sprejeta in to kaznivo dejanje storjeno«. In tako Petrič kot oba druga ustavna sodnika govorijo o »abstraktni opredelitvi kaznivega dejanja«. S tem pa tudi opredelijo izhodišče za vso preostalo svojo argumentacijo, ki je logična in razumljiva in ki končno pripelje do zaključka, da je sodba v primeru Patrie neutemeljena in predstavlja grobo kršenje človekovih pravic. Od tu naprej pa nastopijo proceduralna in druga vprašanja, kaj sme in kaj ne sme storiti posamezna sodna instanca. Vendar to niso bistvena vprašanja. Bistvo problema je, da je Janez Janša obsojen za dejanje, ki mu ga ni nihče dokazal, da ga je res storil. To pa pomeni konec prava in pravne države. Očitno pa tega mnogi ne razumejo ali pa nočejo razumeti. 4. Janez Janša si ni Patrie izmislil za to ker bi rad postal »mučenec« slovenskega sodnega sistema in ker bi rad s pomočjo Patrie prišel na oblast. Patrio so uporabili njegovi politični nasprotniki za to, da ta »veliki pok« ali bolje ta »velika svinjarija« že tretjič kroji parlamentarne volitve s ciljem, kako Janezu Janši in njegovi stranki preprečiti relativno večino na volitvah. Tisti, ki so govorili in še govorijo, da je sodišča in sodbe potrebno spoštovati, ne vejo kaj govorijo. Tisti, ki danes sprašujejo ali pravnomočno obsojeni politik lahko vodi stranko, volilno kampanjo in morda vlado iz zapora, s temi vprašanji zavajajo volilno telo. Smiselno in edino upoštevanja vredno vprašanje je, kaj je res in kaj ni res. Tu ni več resnic. Resnica je lahko ena sama. Materialni dokazi, da je Janez Janša sprejel obljubo ali pa je ni. In če bi sodišče imelo najmanjše dokaze bi se ne zateklo v tako imenovano indicno sodbi. Indic pomeni namen. Gre za sodbo, ki skuša dokazati namene storilca, vendar mora tudi za to imeti materialne dokaze. Pri vsej zlorabi prava in medijev, ki štiri leta rolajo po sceni Janeza Janšo, očitno mnogi, tudi kristjani in člani stranke, ki si je ne dolgo nazaj nadela ime »krščanska«, ne razumejo, da v igri ni samo prvak opozicije ampak pravna država. Več lahko preberete v Družini. _______________ Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo. Gospod Štuhec je trikratni doktor našim pravnikom, ki ne znajo na razumen,logičen, nepristranski, pošten, pravičen način utemeljiti naravo določene sodne odločitve. To seveda ne velja za navedene tri ustavne sodnike in še peščice pravnikov, ki niso vazali totalitarne pravne miselnosti. Žalostno je, da totalitarci s tem primitivnim totalitarnim sodnim postopkom, povzročajo ogromno moralno in razvojno škodo slovenski skupnosti in Sloveniji doma in v svetu. Ali se še spominjamo pisanja pred meseci v levih časopisih glede nepravičnega sojenja v primeru Janše? Časopisi so kot argument nepravični sodbi navajali primere nepravičnih sodb v ZDA, zaradi česar so zaključil, da ni nepravična sodba v primeru Janše nič posebnega, ampak normalen škart nepravilnega sojenja, ki se mu ne moremo izogniti. Grozljivo! Hvala g. Štuhec za vaš ostroumen in moralno-pravno prispevek in za vaš boj za pravičnost in pravno državo, ki je stvar vseh nas in seveda vsakega katolika še posebaj. Na žalost je danes vse preveč katolikov, ki se takoj, ko izstopijo iz cerkve, spremenijo v nekritične opazovalce ali še huje v običajne kimavce hujskaški medijski gonji. Foto: Zborovanje v podporo Majniški deklaraciji 2014 Janša v ponedeljek znova na sodišču 6. julij 2014 ob 19:15, zadnji poseg: 6. julij 2014 ob 19:58 Maribor - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Civilna družba za pravično Slovenijo je v sodelovanju s katoliškimi izobraženci v Mariboru in drugimi civilnimi gibanji na Slomškovem trgu v Mariboru pred nekaj sto zbranimi organizirala zborovanje v podporo Majniški deklaraciji 2014. Okoli 200 ljudi se je popoldne zbralo na Slomškovem trgu v Mariboru, kjer je Civilna družba za pravično Slovenijo v sodelovanju s katoliškimi izobraženci in drugimi civilnimi gibanji pripravila zborovanje v podporo Majniški deklaraciji 2014. Ta se zavzema za spoštovanje sočloveka, pravičnost, nepristransko sodstvo in pluralne medije. Deklaracija je nastala 25 let po podpisu znamenite Majniške deklaracije, s katero je leta 1989 slovenska politična opozicija na shodu v Ljubljani zahtevala osamosvojitev Slovenije. Namen shoda je bil, kot so zapisali organizatorji, jedriti skupen razmislek o naših vrednotah in položaju, v katerem smo, na njem pa so med drugim spregovorili Niko Grafenauer, Ivan Štuhec, Aleš Maver, Mirko Štular in Alenka Puhar. Množici zbranih so predstavili razloge, zakaj je 25 let po prejšnji deklaraciji sploh nastala nova. "Majniška deklaracija pred 25 leti je dosegla velik cilj, to je osamosvojitev države, ni pa uspela motivirati v zadostni meri, da bi uredili notranje razmere v družbi, tokrat se v deklaraciji ukvarjamo samo s tem," je dejal Mitja Štular, predsednik Civilne družbe za pravično Slovenijo. Ob tem pa ključno sporočilo zborovanja - prebivalcem severovzhodnega dela Slovenije želimo vliti vedenje o tem, da smo o svoji usodi sposobni odločati in ukrepati sami. "Predvsem v tem želimo kjer koli v Sloveniji res prebuditi upanje, da Slovenci zmoremo delati stvari drugače in da jih zmoremo bolje, moramo pa zastaviti lastno besedo." Bučen aplavz je z vprašanjem, ali je Slovenija sploh še domovina vseh nas in kaj je s pravičnim pravosodjem, požel akademik Niko Grafenauer: "Kje v Evropi je danes še mogoče, da sodniki brez izpričanih in meritorno preverjenih dokazov, le na osnovi indicev, tik pred volitvami strpajo v arest voditelja opozicije in predsednika dominantne politične stranke v njej?" Na ljubljanskem okrožnem sodišču bo zoper predsednika SDS-a Janeza Janšo in odvetnika Francija Matoza v ponedeljek ob 8. uri potekal predobravnavni narok zaradi domnevne krive ovadbe in žaljive obdolžitve nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar, nato pa se zoper Janšo začenja še sojenje zaradi domnevne žaljive obdolžitve nekdanjega svetovalca nekdanjega predsednika republike Danila Türka Francija Perčiča. Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin 2014 ob tem pričakuje, da bo Janša ob 9. uri lahko nagovoril zbrane, obenem pa za četrtek, ob 17.30 na Kongresnem trgu napoveduje zborovanje v podporo Janši z domačimi in tujimi gosti. Jože Možina, predstavnik Civilne družbe za pravično Slovenijo, pa med drugim pravi, da "živimo v času, ko nam pred očmi uničujejo državo, kot da so izruli lipo iz zemlje." Kot dodaja, si je "protislovenska nomenklatura s svojim ideološkim pratežem v triindvajsetih letih samostojnosti prisvojila večino ključnih funkcij v državi". Pesnik Tone Kuntner je ob tej priložnosti prebral Majniško deklaracijo 2014, ki jo je po zadnjih podatkih do zdaj podpisalo več kot 60 tisoč ljudi. Saška Jazbec, Dnevnik NEDELJA 06.07.2014, 16:45, osveženo: 19:17 NATISNI PISAVA Ivan Štuhec: Proti krivici ne bomo nikoli tiho! Avtor: Uroš Urbas "Prave politike ni brez pravičnosti. Ne borim se za oblast, jaz se borim za pravičnost v politiki," je na zborovanju Za pravično Slovenijo, ki je potekalo v Mariboru, povedal teolog Ivan Štuhec. 4 5 8 0 0 V uvodnem delu je igralec in pesnik Tone Kuntner prebral Majniško deklaracijo 2014. V uvodnem delu je igralec in pesnik Tone Kuntner prebral Majniško deklaracijo 2014. Na Slomškovem trgu v Mariboru je ob prvi obletnici delovanja Civilne družbe za pravično Slovenijo potekalo zborovanje z naslovom Za pravično Slovenijo. V uvodnem delu zborovanja je igralec in pesnik Tone Kuntner prebral Majniško deklaracijo 2014. "Želimo, da Slovenija postana pravična država za vse," je dejal uvodoma. "Prave politike ni brez pravičnosti" Teolog Ivan Štuhec pa je dejal, da je brez etike vsaka politika obsojena na propad. "Prave politike ni brez pravičnosti. Ne borim se za oblast, jaz se borim za pravičnost v politiki." Ob koncu svojega govora je Štuhec vzkliknil: "Proti krivici ne bomo nikoli tiho." Niko Grafenauer: Zgodba o uspehu se je sprevrgla v bankrot "Številni državljani se sramujejo te države, kajti zadnje čase smo soočeni z anomalijami na vseh področjih," je zbrane nagovoril akademik Niko Grafenauer. "Več kot 20 tisoč mladih, ki se je doma izobrazilo, se izseljuje. Ker so si nekateri vzeli državo za plen, se je zgodba o uspehu sprevrgla v bankrot. Je torej to še domovina vseh? Bomo ohranili lastno suverenost in ugled države?" se je vprašal Grafenauer. Jože Možina: Slovenija je v krču "Oglašamo se, ker je domovina v krču. Smo v vsesplošnem nazadovanju. Aktivno državljanstvo pomeni, da nismo tiho. Naše bistvo je pravična Slovenija za vse pod enakimi pogoji," je povedal režiser Jože Možina. Današnji govorniki z leve: Mitja Štular, Jože Možina, Ivan Štuhec, Niko Grafenauer, Alenka Puhar, Igor Senčar, Aleš Maver in Ivan Kerže. Današnji govorniki z leve: Mitja Štular, Jože Možina, Ivan Štuhec, Niko Grafenauer, Alenka Puhar, Igor Senčar, Aleš Maver in Ivan Kerže. Aleš Maver: Moči raka ne moremo zdraviti z lekadolom "Večini Slovenk in Slovencev nismo znali in uspeli povedati, v čem je bistvo plebiscitne Slovenije. Po 25 letih paničnega ohranjanja enakega je enako samo tisto, za kar se vsi strinjamo, da ne bi smelo biti enako in je zato vse samo se slabše. Moči raka pač ne moremo zdraviti z lekadolom. Zato so za nas najpreprostejše zadeve pretežke," s temi besedami pa je zbrane nagovoril zgodovinar Aleš Maver. Igor Senčar: Doseči moramo več Nekdanji veleposlanik Slovenije pri EU Igor Senčar pa je dejal, da moramo zaradi nas samih, naše prihodnosti in prihodnosti naših otrok doseči več. "Svobodna Evropa temelji na spoštovanju. Vrnitev v normalnost evropske države zahteva, da ponotranjimo evropske vrednote in končamo tranzicijo. Ali pristajamo na evropske standarde samo v besedi ali tudi v dejanjih? Govoriti eno in delati drugo nas vodi k temu, da izgubimo čut za pravičnost." Ivan Kerže: Upam, da smo se končno zbudili in da ne sanjamo več naprej "Upam, da smo se končno zbudili in da ne sanjamo več naprej," pa je povedal filozof Ivan Kerže. "Smo pripravljeni plačati ceno svobode, ker ne želimo biti več hlapci?" Mitja Štular: Državljani smo žrtve bitke za interpretacijo "Čas je za prvo bilanco našega zavzemanja za pravično Slovenijo," pa je povedal Mitja Štular iz Zavoda za oživitev civilne družbe. "Državljani smo žrtve bitke za interpretacijo. Resnica in celovita slika nista pomembni. Znašli smo se v stiski: zdrava pamet nam govori, da gradimo predrago državo, brez perspektive za mlade; da s poštenim delom ni možno uspeti; da razsipavamo davkoplačevalski denar; da nam prodajajo meglo in prikrivajo resnico." "Ne smemo imeti svojega mnenja, treba je zaupati institucijam. To je narobe svet. Če pristanemo na to igro, si ne zaslužimo svoje države," je dodal. Slavje Rudija Bučarja in Frčafel: velik korak za Istro, še večji za MMS Rudi Bučar nasledil Tinkaro Kovač 7. julij 2014 ob 07:48, zadnji poseg: 7. julij 2014 ob 08:10 Portorož - MMC RTV SLO Rudi Bučar je postal veliki zmagovalec 34. festivala Melodij morja in sonca. Obudil je melos, ki je že skoraj pozabljen na slovenskih tleh, tvegal s skladbo v narečju in uspel. Poustvarjalec istrske glasbe se je na povabilo vrnil na festival po dveh letih, ko je na njem prepeval z Istrabendom skladbo Slon. Tudi tokrat ni bil sam. Ob njega s kitaro se je postavil zbor šestih predstavnic istrske kulture, ki slišijo na ime Frčafele. Sinoči je bilo podeljenih šest nagrad (več o tem si boste lahko prebrali popoldne). Nagrado za najboljšo izvedbo je strokovna žirija podelila Easyju, nagrado za najboljšo glasbo Sašu Fajonu za skladbo Daleč stran od vsega, ki jo je pela Tonja Senčar - tudi prejemnica nagrade Danila Kocjančiča za najobetavnejšega izvajalca. Nagrada za najboljšo priredbo je šla v roke Boru Zuljanu za skladbo Dobro jutro, ki so jo zapeli Folk Idoli, nagrada za najboljše besedilo pa Marku Gregoriču za pesem Moja soseda v izvedbi katarine Male. "Z nekaterimi članicami Frčafel sem v preteklosti pel pri mešanem pevskem zboru Obala. So mešanica zelo prijetnih, pozitivnih in pametnih deklet," je šesterico deklet, ki so ga spremljale na odru poleg festivalske skupine, ki je letos igrala v živo, za MMC pokomentiral zmagovalec festivala. Četudi so bile one s svojo pojavnostjo za marsikoga odločilni dejavnik na odru, se Bučar na koncu ni veselil le kot del izvajalske ekipe, ampak tudi kot avtor. Pod zmagovalno pesem Sen znala jes se je stari znanec festivala podpisal kot avtor besedila, glasbe in aranžmaja. "To imam v sebi. To je ena izmed glasbenih zvrsti, ki mi je zelo blizu, in ne nazadnje sem zrastel z njo," je po zmagi o odločitvi, zakaj je na MMS prijavil istrsko skladbo, za MMC dejal Bučar. Ob tem je pohvalil pogum izbirne komisije, da je preposlušala tudi njihovo skladbo v istrskem narečju in jo spustila v tekmovalni del. "To se mi zdi velik korak za slovenski festival," je za MMC dejal glasbenik. Že prej je vesel in poln vtisov z odra, kjer mu je od sreče po prejemu nagrade iz rok župana občine Piran Petra Bossmana padla uokvirjena plaketa in v črepinjah pristala na tleh odra, je na tiskovni konferenci poudaril, kako je njegova zmaga in zmaga Frčafel velik korak za Istro. "In sploh za slovensko pesem in za festival MMS, ki je s tem izkazal veliko širino, da je sploh sprejel pesem v narečju," je še dodal Bučar. Soglasna zmaga za Bučarja in Frčafele 34. zmagovalna pesem MMS-ja je posebna še z enega vidika - postala je zmagovalka telefonskega glasovanja, glasovanja občinstva v amfiteatru, glasovanja šestih izbranih radijskih postaj (RTV SLO 1, RTV SLO Radio Koper, Radio Celje, Murski val in Radio Maribor ter Radio Sora) in glasovanja strokovne žirije v sestavi: Zvone Petek (predsednik), Patrik Greblo, Lean Klemenc, Mojca Menart in Alesh Maatko. "Naredili smo velik korak. Mogoče se tega niti ne zavedamo. Prvič smo imeli skladbo v narečju. Ta glasba v narečju je dobila povsod dvanajst točk. In letos smo prvič v novi Sloveniji doživeli, da je zmagovalna skladba v vseh štirih kategorijah dobila dvanajst točk. Mi podiramo meje," je po koncu festivala dejal umetniški vodja festivala Slavko Ivančić. 14 tekmovalcev, en zmagovalec Za veliko nagrado MMS-a 2014 se je tudi letos lahko na odru potegovalo le 14 izvajalcev, od kateri je bilo sedem povabljenih - poleg Bučarja in Frčafel še Enzo Hrovatin, katarina Mala, Manca Izmajlova, Nuša Derenda, Rebeka Dremelj in skupina Victory. Izbirno komisijo pa je s svojimi skladbami prepričalo naslednjih sedem izvajalcev: Folk idoli, Nana Milčinski & Radio Mondo, Tonja Senčar, Igor Lija & Lucienne Lončina, Fauš Dur & Dare Kaurič, Easy, Statale 56. Z mislimi že pri 35. izvedbi Letošnja izvedba festivala je dosegla novo poglavje v svojem razvoju. Ob glasbeni spremljavi v živo in uvodu z lansko zmagovalno pesmijo Mars in Venera Tinkare Kovač je kar malce neverjetno ob misli, da sta Ivančić in Tinkara Kovač pred petimi leti stala skupaj na istem odru in ob matrici prepevala stare uspešnice MMS-ja v revijalnem delu. Zadnja tri leta - po letu 2010, ko ga ni bilo - je festival v novem zagonu. In želje so vedno večje. Sploh, ker bo naslednje leto 35. izvedba festivala in Ivančić že na glas sanja o petkovem revijalnem delu in sobotnem tekmovalnem ... Več fotoutrinkov s 34. festivala MMS si lahko pogledate spodaj. Klavdija Kopina, foto: Jani Ugrin Janša si mora najti drugega odvetnika Sodni postopki zoper Janeza Janšo 7. julij 2014 ob 07:21, zadnji poseg: 7. julij 2014 ob 13:56 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Sodnica Helena Vidic Bizjak je preložila predobravnavni narok zoper Janeza Janšo. Vztrajal je, da naj ga zagovarja soobtoženi Franci Matoz, a je sodnica Janši naložila, naj si do naslednjega naroka izbere drugega odvetnika. Matoz se je po drugi strani odločil, da se bo branil sam. Krivde ni priznal, priznal pa je, da je sestavil kazensko ovadbo, v kateri je navedel, da je leta 2011 tožilka Branka Zobec Hrastar (na sodišče je danes ni bilo) v obtožnem predlogu neresnično opisala, da je žena direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča Marija Badovinac Črnkovič elektronsko sporočilo poslala posredniku Patrie Hansu Wolfgangu Riedlu, in da je na novinarski konferenci predstavil dejstva iz te kazenske ovadbe. Matoz je prav tako predlagal, da med tem sojenjem zaslišijo tako Črnkoviča kot njegovo ženo, tožilstvo pa temu predlogu nasprotuje, saj da vsa dejstva, ki naj bi jih navedla priča, izhajajo že iz listinskih dokazov, predvideva pa, da tudi iz obeh sodb. Tožilstvo namreč kot dokaz predlaga tudi branje obeh sodb v zadevi Patria, s katerimi je bil Janša obsojen na dve leti zapora. Kolizija interesov Janša je ob tem protestiral, da so mu vzeli zagovornika, sodnica pa mu je odvrnila, da mu zagovornika ni nihče vzel in da si lahko izbere drugega. Ker sta z Matozom v tem kazenskem postopku soobtožena, je sodnica zaradi kolizije interesov sklenila, da Matozu v tem primeru odreče zastopanje Janše. Zoper Janšo bo tako razpisan nov narok, po tem naroku pa bo razpisana še glavna obravnava zoper Matoza. Če Janša krivde ne bo priznal, bo sojenje steklo zoper oba. Janša je še na drugi današnji obravnavi, začelo se mu je namreč sojenje zaradi domnevne žaljive obdolžitve Francija Perčiča. Sojenje so tudi prekinili zaradi hrupa oziroma glasnih vzklikov pred sodiščem "Perčič je udbaš". Prekinili obravnavo Pred sodiščem pa se je zbralo tudi okoli 150 podpornikov Janše. Med odmorom jih je, čeprav so pričakovali nagovor Janeza Janše, nagovoril le Matoz. "Ste podporniki boja za pravičnost. Danes sva bila oba obtožena, stvar pa gre v tej smeri, da če si zagovornik Janeza Janše, si slej ko prej obtožen. Neresnice ne moreva priznati, ampak preganjana sva midva, ne pa tisti drugi. Bom enostavno končal: Zmagali bomo," je v nagovoru dejal Matoz. Janšo v primeru prve obravnave toži nekdanja tožilka Branka Zobec Hrastar, v drugi pa nekdanji svetovalec Danila Türka Franc Perčič. Podporniki upajo na Janšev nagovor Podporniki so prišli tudi pred stavbo RTV-ja, kjer so s piščalkami in rumenimi kartoni izrazili protest proti temu, da jim nacionalna televizija ne da možnosti nastopa v studiu, kjer bi lahko predstavili svojo stran. Pred množico so stopili tudi v. d. generalnega direktorja Marko Filli, direktor Televizije Slovenije Janez Lombergar in direktor Radia Slovenija Miha Lampreht. Aleš Primc je ob tem ponovil, da od 20. junija še niso imeli možnosti predstaviti svojih mnenj in da so njihove dejavnosti predstavljene v času, namenjenemu predvolilni kampanji. Zahtevali so, da se to spremeni, in v ta namen Filliju tudi izročili poziv. Neuspešna ovadba tožilke Predsednik SDS-a in njegov odvetnik Franci Matoz sta 20. junija 2011 sklicala novinarsko konferenco, na kateri sta predstavila kazensko ovadbo, ki sta jo vložila zoper Branko Zobec Hrastar, avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria. Očitala sta ji zlorabo uradnega položaja, ker da je v obtožnem predlogu kot ključni dokaz proti Janši navedla izmišljen in ponarejen dokument. Tožilka je namreč, tako je Matoz pojasnil ob vložitvi kazenske ovadbe, navedla elektronsko sporočilo, ki ga je 8. septembra 2005 Riedlu v imenu direktorja Črnkoviča poslala njegova žena. V njem se je Črnkovič Riedlu zahvaljeval, ker želi sodelovati z družbo Rotis, in pojasnil, da bodo morali odločitev o sodelovanju uskladiti še s predsednikom vlade. Kot je poudaril Matoz, pa takšno elektronsko sporočilo Riedlu ni bilo nikoli poslano, ampak ga je Badovinac Črnkovičeva kot osnutek poslala svojemu možu. A Janša in Matoz z ovadbo in pozneje z obtožnim predlogom proti Zobec Hrastarjevi nista uspela, saj je tožilstvo ovadbo zavrglo. Nato je Janša prevzel pregon kot zasebni tožnik, vendar je okrajno sodišče obtožni predlog zavrglo kot neutemeljen. Po ovadbi Branka Zobec Hrastar med odvetnike Je pa tožilstvo februarja 2012 zoper Janšo in Matoza vložilo obtožnico zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe in žaljive obdolžitve. Matoz je že ob vložitvi obtožnice pojasnil, da je vse, kar je napisal v kazenski ovadbi zoper Zobec Hrastarjevo in kar je povedal na novinarski konferenci junija 2011, resnično. Branka Zobec Hrastar je kmalu po ovadbi zapustila tožilske vrste in šla med odvetnike, spis v zadevi Patria pa je izročila svojemu kolegu Andreju Ferlincu. Ta je junija lani dosegel obsodilno sodbo, s katero je bil Janša obsojen na dve leti zapora. Janša je pred dnevi na Twitterju objavil odredbo za privedbo in jo pospremil z opazko, da se je celo braniti kaznivo. Z Janšo je namreč soobtožen tudi Matoz, piše STA. Sojenje Janši zaradi domnevne žaljive obdolžitve svetovalca nekdanjega predsednika republike Danila Türka za gospodarska vprašanja Perčiča bi se sicer moralo začeti že 12. maja, a Janša na sodišče ni prišel, ker se mu je tisto jutro pokvaril avtomobil. Perčič Janšo kot zasebni kazenski tožnik preganja zaradi očitkov o sodelovanju z Udbo. A. Č. Balažic: V stiku z Omanom sem bil po navodilu državnega vrha Predsednica vlade zavrača vse navedbe Milana Balažica 8. julij 2014 ob 12:50, zadnji poseg: 8. julij 2014 ob 15:26 Ljubljana - MMC RTV SLO Nekdanji veleposlanik Slovenije v Avstraliji Milan Balažic pravi, da ga je zunanji minister Karl Erjavec odpoklical s položaja zaradi predvolilnih špekulacij in pod pritiskom predsednika Boruta Pahorja. Balažic je na tiskovni konferenci v Ljubljani dejal, da je žrtev političnega pogroma, ki ga je nad njim izvajal celotni politični vrh: poleg predsednika republike predsednica vlade Alenka Bratušek in nekdanji predsednik SD-ja Igor Lukšič. Njega je predsednica vlade ustno pooblastila za koordinatorja sodelovanja z Omanom, saj je bila za to oblikovana posebna skupina, je pojasnil Balažic in dodal, da so z njegovim odpoklicem vsi hoteli prikriti lastno vpletenost. Bratušek: Balažic realnost zamešal s fikcijo Predsednica vlade Alenka Bratušek vse navedbe Milana Balažica zanika: "Odločno zavračamo trditve nekdanjega veleposlanika, ki je danes na novinarski konferenci pripovedoval zgodbo, kjer se je realnost mešala s fikcijo. Predsednica vlade je bila o domnevnih željah gospoda Omana seznanjena prek aktivnosti nekdanjega veleposlanika Balažica in nekdanjega predsednika ene politične stranke. Sama je njihove predloge po sestajanju in pogovorih odločno zavrnila, kar je tudi preverljivo dejstvo. Kaj sta se gospod Balažic in predsednik ene izmed političnih strank pogovarjala, pa predsednica vlade ne more vedeti, zagotovo pa predsednik stranke, ki niti ni bil član vlade, ni imel in ne more imeti nobenih ustnih pooblastil, da se v imenu vlade kar koli dogovarja," so sporočili iz kabineta predsednice vlade. Bratuškova podpira odpoklic Bratuškova je zapisala tudi, da vlada zagotovo "ne na odprti niti na zaprti seji ni o čem takem nikoli razpravljala". "Glede na vsa dejstva, ki bi nekdanjemu veleposlaniku morala biti poznana, je sramotno, da se je nekdanji veleposlanik srečeval in potegoval za obsojenega pedofilije. Ravnanje Ministrstva za zunanje zadeve, ki je gospoda Balažica odpoklicalo z mesta veleposlanika, kabinet predsednice vlade podpira." MMC je za odziv zaprosil tudi zunanjega ministra Karla Erjavca. Na odgovore še čakamo. Sprememba po padcu vlade Čeprav prvotni nadzor MZZ-ja ni pokazal nič spornega, so se stvari po padcu vlade Alenke Bratušek 13. maja spremenile: Balažic je bil odpoklican, ker se je na kratko za mizo usedel z Nicholasom Omanom, ki je v Avstraliji vpisan v register pedofilov oziroma je prestal petletno zaporno kazen, čeprav je bila slovenska država z njim v stiku dobro leto in pol – je dejal Balažic, besede pa je podkrepil z elektronsko korespondenco in drugimi dokumenti. "Oman je svoboden človek, jaz pa sem izvajal navodila svoje države," je dejal. Omanov brat obiskal Lukšiča Igor Lukšič, glavni promotor Balažičevega sestajanja z Omanom, je za Večer pojasnil, da je Balažica prosil neformalno, naj bi preveri, kaj je z Omanovo ponudbo. "V Sloveniji me je namreč obiskal Omanov brat, prinesel ponudbo, da bi Sloveniji podaril zemljo v BiH-u, ki jo je dobil v zameno za 60 milijonov dolarjev. Zadeva se mi je zdela zelo čudna, ampak v vsakem primeru, če želi podariti, je vredno to preveriti," pojasnjuje Lukšič, ki meni, da je Balažic zgodbo preveč pograbil, saj je Oman obljubljal dodatne posle za Slovenijo. "Na koncu pa se je izkazalo, da je obsojen za pedofilijo in tudi zgodba z darilom Sloveniji se je izkazala kot nerealna." Uprl se je grožnjam Balažic je dejal, da je le izvajal navodila nadrejenih, ki pa zdaj niso sposobni prevzeti odgovornosti za svoja dejanja. "Gre za največji primer politizacije slovenske diplomacije od njenega nastanka," je ogorčen Balažic, ki se je z javnim nastopom in razgaljanjem podrobnosti uprl grožnjam, da naj bo tiho, sicer bo ostal brez službe. Napovedal je tudi, da je pripravljen o vseh informacijah spregovoriti tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Oman želi spet v Slovenijo Oman je namreč po Balažičevih besedah želel slovenski potni list, prav tako si je prizadeval, da bi pripeljal avstralske vlagatelje v Slovenijo. Oman je namreč postal lastnik zemljišča, bogatega z nafto v Derventi, v Republiki srbski oziroma v Bosni in Hercegovini. Vlada Republike srbske si je od njegovega podjetja izposodila 60 milijonov dolarjev, ki jih je zavarovala prav s temi zemljišči. Ker denarja ni vrnila, je postal Oman njihov lastnik, a kot takšen še ni vpisan v zemljiško knjigo. Zemljišče je hotel podariti Republiki Sloveniji. Lastniki rafinerije s sedežem v Bosanskem Brodu pa so Rusi, s katerimi naj bi se Slovenija sporazumela o pogojih izčrpavanja nafte. Ali je zemljišče bogato z nafto, naj bi preverjala tudi slovenska obveščevalna služba SOVA, in sicer na pobudo predsednice vlade Alenke Bratušek. Balažic poročila ni videl, je pa videl satelitske posnetke, ki naj bi to potrjevali. Za preverjanje možnosti prenosa lastništva je v BIH Bratuškova napotila tudi posebnega odposlanca, izkušenega nekdanjega diplomata, a njegovega imena Balažic ni razkril. Ni ovir za izdajo potnega lista Ministrstvi za notranje in zunanje zadeve sta preverili, da v schengenskem prostoru ni pravnoformalnih omejitev, da nobena država v EU-ju ne išče Omana - zato je tudi dobil slovenski potni list, prav tako njegova otroka. Zakaj je Oman ponujal Sloveniji zemljišča, za katera naj bi mu neka italijanska naftna družba ponujala celo dobri dve milijardi dolarjev, Balažicu ni jasno. "Sloveniji sem pomagal z orožjem, želim ji pomagati tudi zdaj v krizi - naj dobi ozemlje z nafto, ki bi jo lahko izkoriščala, denar pa bi se iztekal v proračun," - takšen dogovor je na to vprašanje prejel Balažic od Omana. Pristavil je, da je Oman domoljub in da ima hkrati stike s številnimi poslovneži, ki so bili pripravljeni vlagati v državo. Bratuškova se ni hotela srečati z vlagatelji Prvi projekt, ki so ga predlagali, je bil habitatsko zaokrožen sistem reciklaže kanalizacijskih odpadkov, drugi predvideva učinkovitejše skladiščenje elektrike, pri tretjem pa gre za nov pogonski sistem. Balažic je predlagal, da naj bi imeli vlagatelji prvi sestanek s predsednico vlade konec tedna pred lanskim božičem, a je Bratuškova to zavrnila. Vloga SDS-a v Avstraliji Balažic je za "pogrom" obtožil tudi nekatere posameznike iz avstralsko-slovenske skupnosti, povezane z neformalno strukturo SDS-a, ki deluje v Avstraliji, vodi pa jo po njegovih besedah nekdanji častni generalni konzul Alfred Brežnik. Ponovil je, da vabila na odprtje konzulata ni prejel Oman, ampak je bilo namenjeno njegovi hčerki Patricii, izjemno uspešni pravnici, ki je ravno v tistem času dobila velik primer in bila na naslovnici avstralskega časopisa The Age. Vsi pozabili na tajno diplomatsko dejavnost "Do nadaljevanja pogovorov ne pride, ker ni več navodil iz kabineta predsednice vlade. V prihodnjih tednih nenadoma nihče od vpletenih v tajno diplomatsko dejavnost o njej nihče nič vedeti," je sklenil Balažic svoje pričevanje pred novinarji. Napovedal je tudi, da se bo o svojih prihodnjih korakih odločil v teh dneh. Opa. LDSovci so imeli radi psičke, SDjevci pa otročke. Lepo bi bilo, če bi Oman za trenutek pustil te milijardne posle v Bosni in uredil svojo razpadajočo vilo na Bledu. Kdor pa ima namen voliti Cerarja, se naj zaveda, da so povsod prstni odtisi LDS-a, Zares-a, v ozadju vse skupaj koordinira politični mrtvec Golobič. Če to ni dovolj: Cerar svetuje Senici, dela v španoviji s Kresalovo, zato se ona menda že hvali, da bo ministrica v prihodnji vladi.... Skratka še en murgelski nateg....A res ni dovolj tega? V Avstraliji obsojen pedofil Nicholas Oman. In te naše nemoralne politične prostitutke se sploh sestajajo s takim "človekom". Toliko o vrednotah naših politikov. Bruhuhu A. Bratušek, božja kazen za tvoje pismo papežu, ki ni imelo čistega moralnega ozadja je bila hitra in vzgojna! Se še spominjate Židanovih besed pred nastopom zadnje vlade: "To je najboljša vlada doslej!". Iskrena hvala g. Balažicu, ki je nastavil ogledalo glavnim predstavnikom te "najboljše" vlade: Bratuškovi, Erjavcu, Lukšiču....Vsi so navadni lažnivi kljukci. Prav neverjetno, kako se vsi sprenevedajo pred kamero, vsi so izgubili spomin....g. Balažic pa je na tiskovni konferenci lepo argumentirano in podprto s korespondencami vse postavil na laž..... A si zaslužimo na najvišjih položajih v državi ljudi, ki lažejo? Naj si vsak pri sebi odgovori in to upošteva v nedeljo na volitvah..... Namesto da Bratuškova piše pisma Papežu, bi bilo bolje, da gre k spovedi....je sigurno par ur ne bo iz spovednice.... Minister Karl Erjavec je zavrnil namige, da naj bi iz tujine zaradi obiska vodje ruske diplomacije dobival negativne odzive. Pred dnevi so iz Washingtona sporočili, da nad obiskom Lavrova v Sloveniji niso najbolj navdušeni, saj ob ukrajinski krizi to po njihovem mnenju ne prispeva h krepitvi čezatlantske varnosti Bo Sergej Lavrov v Mariboru zapečatil usodo Južnega toka? Priprave na sprejem potekajo že celo leto 8. julij 2014 ob 09:47, zadnji poseg: 8. julij 2014 ob 13:26 Maribor - MMC RTV SLO/STA V Mariboru je na obisku ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se je udeležil spominske slovesnosti v nekdanjem nacističnem taborišču za sovjetske vojne ujetnike Stalag XVIII D. "Za našo delegacijo je velika čast, da smo danes tukaj. Vidimo, da se uresničuje pobuda mariborskega župana in slovenske družbe, ob podpori uradnih oblasti vaše čudovite države in ruskega veleposlaništva," je dejal Lavrov. Na srečanju so številni gospodarski in visoki politični predstavniki Slovenije, med njimi tudi nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk. V ruski delegaciji, ki jo vodi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, je tudi minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov. Osrednja nit pogovorov Južni tok Po koncu slovesnosti se bo s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem sešel na dvostranskem srečanju. Erjavec je napovedal, da bosta govorila o gospodarskem sodelovanju in plinovodu Južni tok, ki naj bi potekal tudi čez slovensko ozemlje. Tudi na ruskem zunanjem ministrstvu so napovedali, da bo glavna tema pogovorov v Sloveniji omenjeni plinovod. "Projekt Južni tok na slovenskem ozemlju bo pripomogel k naraščajočim medsebojnim naložbam," so poudarili v Moskvi. Ob tem so dodali, da imajo z Ljubljano skupen cilj - najti rešitev, v okviru katere bodo sodelujoče strani v projektu lahko spoštovale podpisane pogodbe, ne da bi kršile pravo EU-ja. Pred dnevi se je projekt gradnje Južni tok v Bolgariji ustavil, saj EU trdi, da ni gradnja in sam razpis projekta ni v skladu z evropskimi pravili. Gradnjo so nato ustavili še v Srbiji. Še vedno ni znano, kaj je z evropskega vidika spornega v slovenski pogodbi o gradnji Južnega toka oziroma ali bo ta sploh potekal čez slovensko ozemlje. Govor bo tudi o krizi v Ukrajini Ministra se bosta po napovedih ruskega zunanjega ministrstva dotaknila tudi krize v Ukrajini. Razmere v tej državi se ne umirjajo, zaradi česar je Evropska unija Rusiji zagrozila z novimi ukrepi. Slovenija je do gospodarskih sankcij zadržana. ZDA zmotil obisk Lavrova v Sloveniji Obisk Lavrova v Sloveniji je zmotil ZDA, ki menijo, da njegov prihod ne prispeva k čezatlantski varnosti. Pomočnik svetovalke ameriškega predsednika za nacionalno varnost Ben Rhodes je dejal, da so bili zelo jasni, ko so povedali, da so ZDA in Evropa najučinkovitejše pri reševanju krize, kot je ukrajinska, če so enotne. Srečanja se je kljub pomislekom udeležil tudi Pahor Kot so sporočili iz urada predsednika republike, sta se državi na slovesnost začeli pripravljati že pred letom dni. Ker gre za dogodek izrazito pietetne narave, se je predsednik Borut Pahor odločil, da se ga bo kljub nestrinjanju z rusko politiko v Ukrajini udeležil in se srečal z ministrom Sergejem Lavrovom. Pahor bo v skladu s politiko EU-ja izkoristil srečanje z ministrom Lavrovom za jasno in nedvoumno zavračanje ruskega ravnanja z Ukrajino. Predsednik Pahor se je pred mesecem dni udeležil prisege novega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, s čimer je izrazil slovensko stališče do ozemeljske celovitosti Ukrajine. K. Št. Komisar # 08.07.2014 ob 15:03 Problem za "Ruse" je da so se Poljaki proti Nemcem borili skupaj z Angleži in Američani... Da so morali tisti redki domoljubi pobegniti v Anglijo, kjer so oblikovali nekaj zavezniških čet? Večina teh narodov je bila v takšnem stanju, da se tudi pod razno niso mogli niti organizirati, še manj pa dostojno upreti nemški vojski. Čehom se ni godilo nič tako zelo hudega, njihova "okupacija" je bila skoraj podobna avstrijski priključitvi. Madžari so bili v 1. sv. vojni na strani centralnih sil in je po koncu vojne izgubila glavnino svojega življa ter okoli polovice ozemlja. Njim se je zgodila silovita "zgodovinska krivica" (lahko jo daš tudi iz narekovajev) in je v prihodu nemške vojske prej videla rešitev, kot težavo. Podobno kot Ukrajinci, ki so prve nemške vojake sprejemali kot osvoboditelje. O tem kdaj se je pametno upreti in kdaj ne bi pa tudi lahko debatirala do iznemoglosti. Zahod je prisegal na to, da se upiraš na fronti in ne z bojevanjem kakršnega se je šla jugoslovanska "vojska". Namenoma sem jo dal v narekovaje, če poznaš Churchillove izjave o Titu in partizanih veš zakaj in kaj so si mislili o njej na zahodu. Upor je bil tudi povezan z orožjem in tega ni bilo. V Jugo so ga v glavnem dostavljali angleži, sovjetska zveza je pomoč obljubljala, sama pa je bila dolgo časa popolnoma odvisna od američanov sploh kar se tiče težke oborožitve (tanki, samohone enote, topništvo, deli za letala,...). Tega je toliko in mnenj še več, da se lahko pogovarjava do iznemoglosti ob kakem pivu in predvsem kakšnih 50.000 straneh natančnih opisov bitk, ob prebiranju depeš veleposlanikov in podobno. Lahko pa poenostavljava kot komsomolec in podobni, ki so se zgodovine naučili v JNA v sedmih minutah in jo sedaj terajo do iznemoglosti. An Olympic centenarian was Slovenian Slovenia revealed 8. July 2014 at 06:29 Ljubljana - MMC RTV SLO During the opening ceremony of the 1996 Atlanta Olympics, an old man strode into the stadium. Far from frail despite his advanced age, he had a youthful spring in his step. Bill Clinton, watching the ceremony from his presidential box, was impressed. In front of a global audience, he gave the old man thumbs up. The old man was 98-year-old Leon Štukelj, a legendary Slovenian gymnast. He was introduced to the world in Atlanta as the world’s oldest living Olympic gold medalist. He had won his first two gold medals 72 years earlier, at the 1924 Paris Olympics. Those were Yugoslavia’s first Olympic medals, and a national holiday was proclaimed upon his return. Four years later, he took home three medals from the Amsterdam Olympics -- two of them were gold. He even competed at the 1936 Berlin games, Hitler’s infamous Olympics, where he capped his long career with a silver medal. During his long sporting career, he won a total of 20 medals at major international competitions. A judge by profession, the soft-spoken Štukelj was unpopular with the postwar Communist authorities. Since he supported an anti-Communist resistance movement during World War II, he was even briefly imprisoned after the conflict. In the following decades, he was simply ignored. After independence, however, Štukelj quickly became a proud symbol of Slovenian sporting achievement. Two arenas were named after him – one in his native Novo Mesto, the other in Maribor, where he had lived most of his life. Maribor also has a square bearing the gymnasts’ name. Several stamps and the five tolar coin bore Štukelj’s image, and his birthday was celebrated around the country. Štukelj died in late 1999, just days before his 101st birthday. He remains a Slovenian legend, however. A few weeks ago, Google’s Slovenian site used its daily “doodle” to mark the 115th anniversary of Štukelj’s birth. Jaka Bartolj Ptuj: Draga zdravila za rak izdajali zdravim ljudem Zlorabljali zdravstvene izkaznice 8. julij 2014 ob 16:02, zadnji poseg: 8. julij 2014 ob 16:25 Ptuj - MMC RTV SLO/STA Kriminalistična preiskava v ptujski bolnišnici je pokazala, da je več zdravnikov s sostorilci ponarejalo recepte za zdravila, vredna skoraj pol milijona evrov. Mariborski kriminalisti so razkrili nekaj podrobnosti iz nedavne obširne preiskave, izvedene na 29 lokacijah policijskih uprav Maribora, Murske Sobote in Ljubljane. Pridržali so deset ljudi, eden - osumljeni ptujski zdravnik - pa ostaja v priporu, ki ga je zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti odredila preiskovalna sodnica. Sumijo jih zlorabe položaja in goljufije v škodo javnega zdravstvenega zavoda. Pod vodstvom ptujskega tožilstva so preiskovalci ugotovili, da so zdravniki izdajali recepte za zdravila, za katera niso bili pooblaščeni. Draga zdravila za rak "Šlo je predvsem za tri različne vrste zdravil, ki so bila vsa zelo draga in namenjena predvsem zdravljenju različnih oblik raka. V preiskavi smo ugotovili, da so osumljeni v letih 2012 in 2013 ponaredili skupno 76 receptov za zdravila, katerih skupna vrednost znaša nekaj manj kot pol milijona evrov," je na tiskovni konferenci dejal vodja mariborskih kriminalistov Robert Munda. Posebej je poudaril, da vodstvo ptujske bolnišnice ni vključeno v preiskavo. Zlorabljali zdravstvene izkaznice Osumljeni so zdravila izdajali osebam, ki za rakom ne bolehajo in jih ne potrebujejo. Nekateri sostorilci so z lažmi pridobili zdravstvene izkaznice drugih oseb in jih nato s pomočjo javnih uslužbencev zlorabili za ponarejanje zelenih receptov. Nekateri osumljeni so zlorabili celo osebne recepte zdravnikov. Navadno zdravniki dobijo nekaj osebnih receptov v omejenem številu, ki jih lahko uporabijo za osebne potrebe. Kriminalistom je veliko podatkov in dokaznega gradiva priskrbel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pri tem so ugotovili pomanjkljiv nadzor nad izdajanjem posameznih zdravil. Mariborska policija ljudi poziva, naj skrbno pazijo na dokumente in osebne podatke ter jih ne posredujejo nepooblaščenim osebam. Intervju iz zapora Janez Janša: Sloveniji po volitvah grozi državni udar levice Avtor: Aleš Žužek Samo množična udeležba na volitvah lahko zaščiti demokracijo in prepreči režimu, da s pomočjo spremembe ustave izvede svojevrsten državni udar, je prepričan predsednik SDS Janez Janša. 71 67 45 4 328 Janez Janša: Sloveniji po volitvah grozi državni udar levice Politična pot Janeza Janše je usodno prepletena z zgodovino slovenske države. Njegova aretacija leta 1988 je sprožila slovensko pomlad, v času osamosvajanja in uspešne obrambe pred agresijo JLA je bil obrambni minister. Dvakratni slovenski premier (med letoma 2004 in 2008 in med februarjem 2012 in marcem 2013) in zlasti dolgoletni vodja opozicije je moral tri tedne pred volitvami zaradi zadeve Patria v zapor. Zanj je omenjeni proces poskus režima, da diskreditira in likvidira političnega nasprotnika. Branko Masleša z neodločanjem vsak dan znova tepihuje legitimnost volitev, pravi Janša. Branko Masleša z neodločanjem vsak dan znova tepihuje legitimnost volitev, pravi Janša. Ste eden od najpomembnejših osamosvojiteljev, letošnji dan državnosti, ko se spominjamo osamosvojitve Slovenije, pa ste preživeli v zaporu. Kakšni so bili vaši občutki? Temu primerni, a vseeno boljši, kot če bi na Kongresnem trgu sedel med tistimi, ki so leta 1990 razoroževali našo teritorialno obrambo ali leta 1991 navdušeno razlagali, kako bo JLA tepihovala Slovenijo. Ironično, a v zaporu sem bil v veliko boljši družbi. Kakšen je odnos paznikov in sojetnikov do vas? Korekten. Odbor 2014 organizira proteste, na katerih zahteva, da vrhovno sodišče čim prej razsodi v vaši zadevi (podobne so zahteve tudi nekaterih drugih civilnodružbenih organizacij). Kdaj pričakujete, da bo vrhovno sodišče razsodilo? Še pred volitvami? Boste lahko glasovali na prostosti? Nočem imeti pričakovanj, vse je odvisno od tistih, ki so ali ste zunaj. Vrhovno sodišče povsem očitno, vsem na očeh, zavlačuje in to samo zato, da se me izloči iz volilne kampanje. Patria je od samega začetka montiran političen proces, vnaprej najavljen v Nedeljskem dnevniku že avgusta 2008. Njegov finale na vrhovnem sodišču zdajšnje zavlačevanje to očitnost zgolj podčrtuje. Tega Masleša in Žalikova niti ne skrivata več. Dvomim pa, da se dovolj zavedata, da je v njunih rokah in rokah tistih, ki ta režim usmerjajo, usodno vprašanje legitimnosti teh volitev. Če parafraziram, Masleša z neodločanjem vsak dan znova tepihuje legitimnost volitev. Mogoče bodo s skrajnimi propagandnimi sredstvi to očitno dilemo do volitev še držali v loncu, ampak potem bo nezadržno prekipela tako navznoter kot navzven. Po zadnjih javnomnenjskih napovedih bo največ glasov dobila Stranka Mira Cerarja (SMC), druga je SDS. Bo takšen tudi končen izid na volitvah 13. julija ali bo vaši stranki uspelo prehiteti SMC? V normalnih okoliščinah to sploh ne bi bila težava, saj gre pri SMC za fantomsko stranko, za derivat režima na lobistično podlago, pri kateri nihče od mojih sojetnikov, s katerimi sem se pogovarjal in ki sicer spremljajo dogajanje, ni znal našteti niti ene točke programa niti enega samega kandidata ali člana te stranke razen predsednika, po katerem se stranka tudi imenuje. A iz tega sluzastega kulta osebnosti izdelovalci anket in uredniki režimskih medijev, ki skupaj z zaledjem lobija Senica & Kresal praktično skoraj vsi sodelujejo v njegovem volilnem štabu, delajo vrlino. Recimo, da bi bil položaj obraten in da bi na začetku volilne kampanje poslali v zapor Mira Cerarja. Mislite, da bi mu sploh lahko postavili vprašanje, kakršnega ste meni? Dvomim, saj njegove stranke praktično potem sploh ne bi bilo. Celoten proces Patria, od samega začetka dalje, je lansiran in usmerjen v diskreditacijo in likvidacijo političnega nasprotnika režima, je prepričan vodja opozicije. Celoten proces Patria, od samega začetka dalje, je lansiran in usmerjen v diskreditacijo in likvidacijo političnega nasprotnika režima, je prepričan vodja opozicije. Kje je po vašem mnenju vzrok za uspeh strank, ki se ustanovijo takoj pred volitvami, a jim uspe kljub temu zmagati na volitvah? Leta 2011 vam je zmago odnesla Jankovićeva Pozitivna Slovenija, letos se zmaga po anketah trenutno nasmiha SMC. Vzrok je v dejstvu, da režim obvladuje medije, sodstvo in banke. V primerjavi z SDS in segmenti civilne družbe, ki niso del režima, ima na voljo praktično neomejene možnosti promocije prvorazrednih in diskreditacije drugorazrednih politikov in državljanov nasploh. O pošteni volilni tekmi ne moremo govoriti niti v pogojniku. Je po volitvah mogoča velika koalicija med SMC in SDS? In če ne, zakaj ne? SDS bo težko sodelovala s strankami brez programa in brez časti, še posebej če se imenujejo po konkretni živi osebi in bodo zaradi tega razpadle takoj, ko bo umetno ustvarjen kult osebnosti v javnem mnenju razpadel. Si želite ponovitve kaosa, ki smo mu danes priča zaradi razpada podobne stranke, ki je leta 2011 zmagala na volitvah? Če bo zmagala SDS, bo režim padel, sodišča pa ne bodo imela več motivov za zavlačevanje pri odpravi sodbe za izmišljeno kaznivo dejanje, napoveduje Janša. Če bo zmagala SDS, bo režim padel, sodišča pa ne bodo imela več motivov za zavlačevanje pri odpravi sodbe za izmišljeno kaznivo dejanje, napoveduje Janša. Nekateri že govorijo o možnosti, da bi lahko levica na volitvah dosegla celo ustavno večino v novem parlamentu. Je ta možnost verjetna? Javnomnenjske raziskave praktično brez velikih razlik kažejo, da ta možnost realno obstaja. To je osnovni motiv zlorabe pravosodja, zato vam moram tudi odgovore na ta vprašanja pisati v zaporu. Za odločilen, pa čeprav kratek čas hoče režim brez izbiranja sredstev dobiti ustavno večino. Zavedajo se, da bo sodba v zadevi Patria na koncu razveljavljena in da bodo prihajajočim predčasnim volitvam, če dobijo večino in bo njihov rezultat obstal, kmalu sledile naslednje, vendar računajo na nepopravljive posledice, ki bodo nastale v vmesnem času. Potrebujejo čas za preprečitev ugotavljanja odgovornosti za drugi rop državnih bank in čas za spremembe ustave. Računajo, da je mogoče z mojo obsodbo, izločitvijo iz predvolilne kampanje in oslabitvijo SDS na predčasnih volitvah zbrati dovolj glasov za dvotretjinsko večino, potrebno za nadaljnjo negativno revizijo ustave. Strateški uspeh v tej smeri so sicer dosegli že leta 2000, ko so v najvišji pravni akt v nasprotju z ljudsko voljo in izhodišči prve, "pisateljske" ustave, s pomočjo celotne takratne SLS-SKD zapisali izkrivljen proporcionalni volilni sistem z nizkim vstopnim pragom. Tokrat pripravljajo ustavne spremembe, prek katerih nameravajo ustoličiti državno lastnino kot ustavno vrednoto in tako zaščititi svoje monopole in sistemsko korupcijo, opredeliti družino kot poljubno kategorijo, omejiti versko svobodo in svobodo izobraževanja ter spremeniti sestavo državnega zbora z zagotovitvijo posebnih mandatov za državljane iz republik nekdanje SFRJ. Grozi nam svojevrsten državni udar, zato je za obrambo demokracije na voljo ena sama rešitev in ta je množična udeležba na nedeljskih volitvah. Janša o NSi in SLS: Vodstvi obeh strank z redkimi častnimi izjemami čakata, koliko judeževih srebrnikov oziroma glasov bo kapnilo v njuno volilno vrečo zaradi dejstva, da je predsednik SDS v zaporu in ne more niti sodelovati niti voditi volilne kampanje. Janša o NSi in SLS: Vodstvi obeh strank z redkimi častnimi izjemami čakata, koliko judeževih srebrnikov oziroma glasov bo kapnilo v njuno volilno vrečo zaradi dejstva, da je predsednik SDS v zaporu in ne more niti sodelovati niti voditi volilne kampanje. Med SDS, NSi in SLS so se zadnje čase pojavljala trenja. Kakšno je trenutno sodelovanje med temi strankami? Je po volitvah mogoča koalicija med SDS, NSi in SLS? Predvolilni program NSi je precej velik približek našega programa 10+100 iz leta 2011, kar danes sicer ne zadošča več za uspešen boj s krizo, ker so razpoložljivi viri manjši, a smer je prava in tega smo veseli. Pri SLS je programskega ujemanja manj, saj niso razčistili z obrambo državnega lastništva, ki je eden od ključnih generatorjev krize, ob rušenju vlade v začetku leta 2013 pa so se izkazali tudi za nezanesljivega partnerja. Trenutno kljub našim pobudam in pobudam iz civilne družbe ni nobenega sodelovanja, saj vodstvi obeh strank z redkimi častnimi izjemami čakata, koliko judeževih srebrnikov oziroma glasov bo kapnilo v njuno volilno vrečo zaradi dejstva, da je predsednik SDS v zaporu in ne more niti sodelovati niti voditi volilne kampanje. Zaradi te kalkulacije tudi nismo še doživeli jasne besede o sodbi v zadevi Patria, čeprav jo je pravna stroka popolnoma razgalila, krovna stranka EPP se je do nje soglasno opredelila, kritično opredelitev pa so zmogli celo nekateri na nasprotnem političnem bregu, npr. zaprisežen levičar Matevž Krivic. Zaradi te pritlehne kalkulacije v tem predvolilnem času ni bilo mogoče postaviti trdne, skupne politične fronte proti zlorabi državnih institucij in vzrokom krize nasploh, kar bo pri volilnem rezultatu zaradi nižje udeležbe na pomladni strani verjetno škodilo vsem. Kot rečeno, ankete zato kažejo, da nam grozi celo dvotretjinska večina režimskih strank, kar lahko v Sloveniji povzroči nepopravljivo škodo. Koalicija je sicer kljub temu mogoča, programsko gledano za Slovenijo najbrž edina, ki bi jo lahko popeljala iz krize. Kateri so trije prvi ukrepi, ki bi jih sprejela vlada, ki bi jo vodila SDS? Rebalans proračuna zaradi zagotovitve nadaljnjega delovanja nujnih služb, ki je v kaosu razpadanja in predvolilne demagogije vlade Alenke Bratušek resno ogroženo, razgradnja monopolov in uresničevanje konkretnih zavez iz programa SDS za gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta. Tik pred zdajci ustanovljena SMC lahko na letošnjih volitvah zmaga le zato, ker režim obvladuje medije, sodstvo in banke, pravi Janša. Tik pred zdajci ustanovljena SMC lahko na letošnjih volitvah zmaga le zato, ker režim obvladuje medije, sodstvo in banke, pravi Janša. V vašem predvolilnem programu napovedujete tudi splošno racionalizacijo delovanja države. Kaj točno to pomeni? Lahko to sproži spor s sindikati javnega sektorja? Ta spor, tudi če bi se zaradi tiščanja glave v pesek ali nespretnosti vlade zgodil, bo irelevanten. Napovedujemo zgolj to, kar je neizbežno. Z zadolževanjem smo prišli do konca, dušijo nas obresti, za katere zdaj porabimo več kot deset odstotkov proračuna na leto. Za odplačevanje glavnic se tako ali tako sproti zadolžujemo. Ni največja težava to, da smo se zadolževali, ampak to, da tega denarja vsaj v večji meri niso investirali, zato nimamo rasti, ki bi znatno presegala obrestno mero za posojila. Rezultat takšnega stanja imate na dlani. Prihaja čas, ko ne samo, da ne bomo mogli porabiti več, kot ustvarimo, ampak bomo morali zaradi vračanja dolgov ustvariti znatno več, kot bomo porabili. V predvolilnem programu napovedujete, da ne boste uvedli davka na nepremičnine in ne boste dvigovali davkov, napovedujete pa večji priliv od DDV. Obljubljate tudi davčne razbremenitve in razdolžitve podjetij. Je to realno? Kako mislite to doseči? Večje prilive lahko trajno dobite od davkov samo na en način. Tako, da se povečuje osnova oziroma da se več ustvarja in (v primeru DDV) več prodaja. Ključ je torej v ustvarjanju pogojev za gospodarsko rast, ki so v našem programu podrobno razdelani. Ob povečevanju osnove lahko z nižjimi stopnjami oziroma manjšimi davki zberete več sredstev v proračun. To nam je npr. uspelo v letih 2007 in 2008. Z dviganjem davčnih stopenj lahko sicer začasno poberete več davka, a večja obremenitev gospodarstva in trgovine že kmalu zniža osnovo, ker se manj investira, manj ustvarja in manj prodaja. Predsednica slovensko-nemško gospodarske zbornice Gertrud Rantzen je pred meseci v intervjuju za naš spletni medij dejala, da je privatizacija trojka na slovenski način. Kot vemo, so nekatere stranke zadržane glede privatizacije. Se lahko prvi koraki k privatizaciji po volitvah zaustavijo? Seveda, saj to je cilj vseh levičarskih strank, še posebej SMC. Zato je režim svojo stranko tudi naredil. Kot že rečeno, imajo pripravljeno besedilo ustavne spremembe, po kateri bi Slovenija ponovno uvedla državno lastnino kot ustavno kategorijo v enakem statusu, kot ga je imela v Jugoslaviji med letoma 1963 in 1974. Janša o pomembnosti volitev 13. julija: Slovenija je lahko čez deset let bodisi povečana dolina vranov bodisi država pogumnih in domovina svobodnih ljudi. Janša o pomembnosti volitev 13. julija: Slovenija je lahko čez deset let bodisi povečana dolina vranov bodisi država pogumnih in domovina svobodnih ljudi. Kakšen bi bil odnos vlade, ki bi jo vodila SDS, do privatizacije? Privatizacija je potrebna iz več razlogov. Najprej zato, da dobimo normalno strukturo gospodarstva, ki bo uspešno, ki bo zagotavljalo dobiček in dobre plače ter bo sposobno ustvarjati nova delovna mesta. Drugič zato, da ne bomo še tretjič plačevali za sanacijo bank, iz katerih so se milijarde prelile v črne luknje paradržavne ekonomije. Tretjič pa zato, ker se iz državnih podjetij napajajo politični in medijski monopoli režima, ki lahko zaradi te moči pred vsakimi volitvami v nekaj tednih zvirtualizirajo popolnoma prazno, a vendar najbolj priljubljeno stranko in s tem Slovenijo vsak nov mandat potisnejo v globljo krizo. Kako ste zadovoljni s trenutno slovensko zunanjo politiko – na primer odnos do ukrajinske krize? Bi bile po vašem mnenju potrebne kakšne spremembe na tem področju? Slovenska zunanja politika je danes odsev notranje z občasnim maskiranjem zaradi bojazni pred ukrepi EU in Nata. To maskiranje pa vendarle težko skriva spogledovanje režima, ki danes pretežno vlada Sloveniji, z enako mislečimi režimi po svetu, ne samo z Moskvo. Rdeča kitajska zastava, ki je plapolala na pročelju vrhovnega sodišča prejšnji teden, se je odlično zlila z večinsko klimo, ki prevladuje v tisti stavbi, ki je postala hiša pravnomočne laži. V primeru, da SDS zmaga na volitvah, vi pa ste še vedno v zaporu – kdo bi bil kandidat vaše stranke za mandatarja? To je sholastično vprašanje. Če bo zmagala SDS, bo režim padel, sodišča pa ne bodo imela več motivov za zavlačevanje pri odpravi sodbe za izmišljeno kaznivo dejanje. Celoten proces Patria, od samega začetka dalje, je lansiran in usmerjen v diskreditacijo in likvidacijo političnega nasprotnika režima. Kakšna bo po vašem mnenju slovenska prihodnost? Kakšna bo Slovenija na primer čez deset let? Ste glede tega optimist ali pesimist? Prihodnost Slovenije čez deset let je v veliki meri odvisna od prihodnjih dni, vključno s 13. julijem ter letom po njem. V Sloveniji v tem času ne odločajo programi strank ali njihova domnevna soočenja na televizijah. Če bi to držalo, v javnem mnenju ne bi vodila stranka brez programa in celo brez vsebinskega imena. V Sloveniji ne poteka običajno predvolilno merjenje moči, ampak smo priča spopadu med resnico in lažjo. Ta poteka v glavi vsakega volivca, tudi tistega, ki se odloča, da na volitve ne gre. Gre tudi za boj spomina proti pozabi oziroma za boj razuma proti reklami. Če zmaga laž, popravni izpit ni samoumeven, pa tudi če bi se ta zgodil, bi bila cena zelo visoka. Slovenija je lahko tako čez deset let bodisi povečana dolina vranov bodisi država pogumnih in domovina svobodnih ljudi. FAZ: Vojna med Janšo in pravosodjem traja že 30 let Avtor: Tina Vovk, STA Vodilni kandidat slovenskih konservativcev Janez Janša po vprašljivi obsodbi sedi v zaporu, se je o slovenskem opozicijskem voditelju ponovno razpisal nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. 20 25 58 3 0 Nemški časnik je med drugim izpostavil, da je Janša zaporno kazen začel prestajali samo tri tedne pred volitvami. Nemški časnik je med drugim izpostavil, da je Janša zaporno kazen začel prestajali samo tri tedne pred volitvami. FAZ, ki se je v zadnjem času že večkrat razpisal o Janši, tokrat piše, da vojna med slovenskim pravosodjem in Janšo poteka že 30 let, in omenja, da se je prvi kazenski postopek leta 1984 nanašal na "kontrarevolucionarno udejstvovanje". Leta 1988 je Janšo zaradi "izdaje tajnosti" jugoslovansko vojaško sodišče obsodilo na 18 mesecev zapora, njegova aretacija pa je takrat sprožila proteste, ki so pripeljali do padca komunističnega režima. V pravosodju vse po starem Novinar časnika Karl-Peter Schwarz dodaja, da se je tokratni 159. postopek pred kratkim končal z dveletno zaporno kaznijo, ki jo je nekdanji premier začel prestajati 20. junija, samo tri tedne pred parlamentarnimi volitvami 13. julija. Po neodvisnosti leta 1991 je komunistično enovladje zamenjal pluralističen strankarski sistem, država je postala članica Nata in EU, v pravosodnem sistemu pa je vse ostalo po starem: sodniki in tožilci, ki so bili v starem režimu intimno povezani s starim režimom in med svojim delom tolerirali kršitve človekovih pravic, tako kot prej zasedajo vodilne položaje. "58-letni Janša kritizira pravosodje že od leta 1989 kot enega zadnjih mejnikov starega režima. Neprekinjene kariere prominentnih komunističnih pravnikov vidi kot grožnjo pravni državi," piše. Ob tem Janša navaja imena, med njimi predvsem predsednika vrhovnega sodišča b>Branka Maslešo. "Pravosodje se je maščevalo svojemu najhujšemu kritiku s politično obsodbo, ki njegovemu zasebnemu in javnemu življenju grozi z uničenjem. Vplivneži v politiki, gospodarstvu in medijih slavijo, saj je v vrstah konservativne opozicije Janša edini, ki se ga komunistična naveza zares boji," piše FAZ. Tožilka poročena z agentom komunistične tajne službe Časnik podrobno predstavi proces Patria. Med drugim piše, da so slovenski mediji leta 2008 po začetku afere tik pred volitvami povzemali finske medije, ki so poročali, da je Janša prejel podkupnino za nakup finskih oklepnikov. Po pisanju časnika tudi obtožnica, ki jo je predložila tožilka Branka Zobec Hrastar, ni v skladu z evropskimi standardi. Dodaja, da je tožilka poročena z agentom komunistične tajne službe, ki je leta 1988 aretirala Janšo. Leta 2005 pa so po pisanju FAZ njenega moža odpustili iz vojaške obveščevalne službe, ker naj ne bi izpolnjeval svojih dolžnosti. Predsednica sodišča s titovko "Janša, vodilni kandidat konservativne opozicije, vodi volilno kampanjo iz zapora. Po mnenju uglednih slovenskih in tujih pravnikov je postopek proti Janši kršil temeljna načela pravne države," piše FAZ. Omenja, da je sodišče na prvi stopnji junija lani Janšo spoznalo za krivega in ga obsodilo na dveletno zaporno kazen, še pred začetkom postopka pa je predsednica sodišča Vesna Pivk Pavlič javnosti razkrila svoje politično nagnjenje, ko se je na javni prireditvi pokazala v uniformi Titove mladine in mahala z jugoslovansko zastavo. "Takoj ko se je Janša pritožil, se je oglasila tudi sodnica pristojnega ljubljanskega sodišča. Vesna Rakočević je kritike razsodbe, med njimi več uglednih pravnikov in intelektualcev, primerjala s podhranjenimi severnokorejskimi otroki, ki vzklikajo svojemu rejenemu voditelju," še piše časnik. FAZ tudi omeni, da je januarja letos finsko sodišče v prizivnem postopku proti vodji koncerna Patria Jormu Wiitakorpiju in soobtoženim izreklo oprostilno sodbo glede obtožb korupcije, slovensko prizivno sodišče pa je to razsodbo in tudi na tisoče dokumentov, ki so jih predložili v finskem postopku, ignoriralo. Masleša javno napada Janšo Zdaj ima vrhovno sodišče v Sloveniji možnost, da razveljavi zaporno kazen do svoje razsodbe. Na to, ali se bo to zgodilo pred parlamentarnimi volitvami, bo treba še počakati, zelo verjetno pa to ni. Branko Masleša, predsednik vrhovnega sodišča, še naprej javno napada Janšo. Politični zapornik tako svojo volilno kampanjo od zdaj vodi iz zapora prek Twitterja, nemški časnik sklene članek. FAZ: Slovenija še vedno v primežu stare elite Avtor: Tina Vovk V številnih nekdanjih komunističnih državah, med njimi v Sloveniji in na Hrvaškem, so na oblasti še vedno stare elite, piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeiting (FAZ). 107 73 36 4 0 Slovenija se, podobno kot večina drugih postkomunmističnih evropskih držav, ni otresla komunistične preteklosti, piše FAZ. Slovenija se, podobno kot večina drugih postkomunmističnih evropskih držav, ni otresla komunistične preteklosti, piše FAZ. FAZ, ki se je o Sloveniji nazadnje razpisal ob odhodu Janeza Janše v zapor, meni, da je razlog za nedotakljivost starih elit v tem, da se komunistični zločini redko preganjajo, in priporoča lustracijo. "Medtem ko jim je v baltskih državah, na Poljskem, Češkem, Slovaškem in Madžarskem in še ponekod uspelo zamenjati stare elite, so te v Romuniji, Bolgariji, Sloveniji in na Hrvaškem skoraj nedotakljive – v politiki, gospodarstvu in pravosodju kot tudi v visokem šolstvu in medijih," je zapisal Karl-Peter Schwarz, avtor članka Organizirano obračanje glave. Kot dokaz svoji trditvi je avtor med drugim omenil primer romunske novinarke Ondine Ghergut, ki jo je ameriško veleposlaništvo v Bukarešti nagradilo za njeno raziskovalno delo o politični korupciji in komunistični tajni službi Securitate. Ista novinarka je doma obsojena na denarno kazen v višini 300 tisoč evrov, ker je s svojim pisanjem "rušila ugled" enega od nekdanjih državnih odvetnikov, proti kateremu že poteka postopek zaradi korupcije. Stare elite še vedno čuvajo svoje interese "25 let po letu sprememb 1989 je Platforma evropskega spomina in zavesti predstavila bilanco, ki te strezni: vzhodni in jugovzhodni Evropi ni uspelo uspešno prebroditi nasledstva komunizma; njegovi zločini se skoraj ne preganjajo, v niti eni postkomunistični državi ne vladajo solidni državnopravni odnosi. Komunizem je dejansko ideološko odstopil, vendar pa je 'novi razred' zadržal svojo oblast," piše FAZ in dodaja, da je jugoslovanski disident Milovan Đilas že leta 1957 ta "novi razred" definiral kot "nov izkoriščevalski razred", ki ga sestavljajo člani komunistične partije na oblasti. "Ta razred z novimi političnimi etiketami še vedno čuva svoje interese. V južni in jugovzhodni Evropi za pročeljem demokracije vlada kartel postkomunističnih oligarhov, ki je prevzel oblast nad državami, strankami in mediji," še piše FAZ. Lustracija v pravosodju ni uspela Nemški časnik omenja najnovejši indeks razvoja demokracije in tržnega gospodarstva v tranzicijskih državah, s katerim fundacija Bertelsmann ugotavlja poslabšanje v 12 od 17 postkomunističnih evropskih držav. Napredek je zabeležen samo v baltskih državah in na Poljskem. "Ni naključje, da so države, ki so dosegle najboljše rezultate, tudi v največji meri obračunale s svojo preteklostjo. Za dobro se je izkazala predvsem lustracija, pogosto kritizirana na Zahodu, s katero so nekdanje predstavnike oblasti izključili iz javnega življenja. No, zatajila pa je v pravosodju. V skladu s tem je pravosodje neodporno proti političnim vplivom in korupciji," pojasnjuje avtor in sklene, da je s tem povezan tudi "neuspeh postkomunističnih držav pri razkrivanju in pregonu komunističnih zločinov". FAZ na koncu spomni na oceno francoskega zgodovinarja Stephana Courtoisa, da so komunisti po svetu ubili od 85 do 100 milijonov ljudi ter da so milijoni ljudi končali v kazenskih ali delavnih taboriščih, bili deportirani ali preganjani. Foto: Bor Slana Več tisoč podpornikov Janeza Janše na shodu Upanje, pravica, svoboda Zvrstili so se številni govorniki 10. julij 2014 ob 17:26, zadnji poseg: 10. julij 2014 ob 20:35 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na shodu z naslovom Upanje, pravica in svoboda je več tisoč ljudi z žvižgi, posebnim pozdravom in skandiranjem izrazilo podporo prvaku SDS-a Janezu Janši in njegovemu soobsojenemu v zadevi Patria Tonetu Krkoviču. Udeleženci vseh generacij so se zbrali na Kongresnem trgu in se nato podali na Prešernov trg pred frančiškansko cerkev, kjer jih je pozdravila tudi Janševa žena Urška Bačovnik Janša. Shod, ki ga je pripravil Odbor 2014, so tam odprli s slovensko in evropsko himno, nato pa jih je nagovorilo več vidnih Janševih podpornikov. Za svobodo Janši so se zavzeli tudi na transparentih, na katerih so opozorili "Danes Janša, jutri ti", pozivali so ljudi, naj se zbudijo, saj jim vladajo postkomunisti, predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši pa so sporočali, da jim je dovolj "tepihovanja". Več govornikov Janši izrazilo podporo Damir Črnčec iz Društva Evropska Slovenija je kot prvi govornik sporočil zahteve udeležencev. "Zahtevali bomo, da se prekine zaporna kazen za Janeza Janšo, da se odpravi neustavna in krivična sodba v zadevi Patria in da Slovenija postane država vladavine prava, država, v kateri se spoštujejo človekove pravice," je med drugim poudaril. David Tasić, ki je bil z Janšo skupaj aretiran v aferi JBTZ, je ponovil svoje prepričanje, da je Janša v zaporu zaradi svojega prepričanja in ne zaradi dejanja, ki mu ga očitajo. Podpredsednik SDS-a in evropski poslanec Milan Zver pa je dejal: "Janez Janša in Alenka Bratušek mogoče še ne vesta, da sta odpisana, da prihaja nov obraz, Miro Cerar. Lahko celo, da je nov obraz, a največ do naslednjih predčasnih volitev, potem pa bo republika Murgle znova našla nov obraz - tako to gre pri nas." Do drugih političnih strank je bila kritična tudi Mojca Kucler Dolinar iz NSi-ja. Podpredsednik NSi-ja Aleš Hojs pa je bil kritičen do sodstva. Janši so v pismu, ki so ga prebrali na shodu, podporo izrazili tudi svojci padlih v vojni za Slovenijo ter Gorazd Pučnik, sin pokojnega Jožeta Pučnika. Dogajanje lahko spremljate prek prenosa s SDS-jeve spletne strani. Poln Prešernov trg v podporo Janezu Janši Avtor: J. J., STA Na shodu z naslovom Upanje, pravica in svoboda je več tisoč ljudi z žvižgi, posebnim pozdravom in skandiranjem izrazilo podporo Janezu Janši in njegovemu soobsojenemu v zadevi Patria Tonetu Krkoviču. Opozorili so, da je bil proces, v katerem sta bila obsojena na zaporno kazen, "politično motiviran" in zahtevali njuno svobodo. Udeleženci vseh generacij so se zbrali na Kongresnem trgu in se nato podali na Prešernov trg pred Frančiškansko cerkev, kjer jih je pozdravila tudi Janševa soproga Urška Bačovnik Janša. Shod, ki ga je pripravil Odbor 2014, so tam odprli s slovensko in evropsko himno, nato pa jih je nagovorilo več vidnih Janševih podpornikov. Prebrali so tudi Majniško deklaracijo 2014, ki zahteva suvereno, demokratično, gospodarsko uspešno državo, povezano z EU in zvezo Nato. "Zahtevali bomo, da se prekine zaporna kazen" Za svobodo Janši so se zavzeli tudi na transparentih, na katerih so opozorili "Danes Janša, jutri ti", pozivali so ljudi, naj se zbudijo, saj jim vladajo postkomunisti, predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši pa so sporočali, da jim je dovolj "tepihovanja". Damir Črnčec iz društva Evropska Slovenija je kot prvi govornik sporočil zahteve udeležencev. "Zahtevali bomo, da se prekine zaporna kazen za Janeza Janšo, da se odpravi neustavna in krivična sodba v zadevi Patria in da Slovenija postane država vladavine prava, država, v kateri se spoštuje človekove pravice," je med drugim poudaril. David Tasić, ki je bil z Janšo skupaj aretiran v aferi JBTZ, je ponovil svoje prepričanje, da je Janša v zaporu zaradi svojega prepričanja in ne zaradi dejanja, ki mu ga očitajo. Pristranski sodniki, ki so po njegovih besedah Janšo poslali v zapor, pa mu niso vzeli svobode, ker jo nosi v srcu. "Tukaj ni več ločitve na levico in desnico, ogroženo je samo bistvo demokracije, ki ne more biti ne leva, ne desna, demokracija je ena sama," je še dejal. Janša: Začenja se končni spopad med resnico in lažjo Janša je v tonskem posnetku, ki so ga predvajali na shodu v njegovo podporo, poudaril, da se začenja končni spopad med resnico in lažjo, med režimom, ki si je prilastil državo, in domovino. Zgodil se bo v glavah in srcih vsakega z volilno pravico, seštevek glasov pa bo odločil, kako hitro bo narod svojo državo dobil nazaj, je dejal. Podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver je napovedal, da bodo poiskali prostost za Janšo in za nas vse. Ob tem pa je spomnil tudi na prihajajoče volitve in dejal, da smo ponovno v prelomnem času. "Janez Janša in Alenka Bratušek mogoče še ne vesta, da sta odpisana, da prihaja nov obraz, Miro Cerar. Lahko celo, da je nov obraz, a največ do naslednjih predčasnih volitev, potem pa bo republika Murgle znova našla nov obraz - tako to gre pri nas," je napovedal. Ob navedbah programskih smernic stranke je zato navedel, da v nedeljo volivci ne smejo voliti mačka v žaklju, pač pa si Slovenija zasluži zanesljive, prepoznavne in odgovorne ljudi na vrhu. Mojca Kucler Dolinar kritična do drugih političnih strank Do drugih političnih strank je bila kritična tudi Mojca Kucler Dolinar iz NSi. Podpredsednik NSi Aleš Hojs pa je bil kritičen do sodstva. Poudaril je, da nekdo, ki je prežet s staro ideologijo, ne more biti delilec pravice v demokraciji, in ocenil, da je bila podelitev trajnih mandatov sodnikom napaka. Predsednik Centra za za evropske študije Mikulaš Dzurinda pa je udeležencem dejal, da imajo na nedeljskih volitvah dobro možnost izbire, saj se lahko odločijo za Slovenijo, ki se bo spremenila na bolje, ki bo uvedla reforme, ki bodo prinesle nove zaposlitvene priložnosti... Ta možnost se imenuje Slovenska demokratska stranka in slovenska opozicija, je dejal. Janši so v pismu, ki so ga prebrali na shodu, podporo izrazili tudi svojci padlih v vojni za Slovenijo ter Gorazd Pučnik, sin pokojnega Jožeta Pučnika. Govori se sicer še vedno vrstijo. V zvezi z Janševo obsodbo se je danes oglasila tudi Platforma evropskega spomina in vesti, ki obsoja, kot so zapisali, "zaskrbljujočo politično instrumentalizacijo pravosodnega sistema v Sloveniji". Akademija za strateške študije pa je predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo kazensko ovadila zaradi suma storitve kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost in javna pooblastila zaradi njegovega govora na nedavnih dnevih slovenskega sodstva, saj da je Janšo označil za sovražnika sodstva. Ljubljansko okrajno sodišče je predsednika SDS Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča junija lani obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času nakupa patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janša in Krkovič sta zato že začela prestajati zaporno kazen, medtem ko je sodišče ugodilo Črnkovičevi prošnji za odlog prestajanja kazni. Vrhovno sodišče o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti še ni odločilo. Odbor 2014 je bil ustanovljen z namenom varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ob odhodu Janše v zapor, združuje pa številne civilnodružbene organizacije in posameznike. Foto: Matej Leskovšek PETEK 11.07.2014, 17:20 NATISNI PISAVA Bodo javnomnenjske ankete obveljale tudi v nedeljo? Uroš Kokošar Avtor: Uroš Kokošar Božidar Novak meni, da ne. Igor Pribac, da zmagovalec ni vprašljiv, Aleš Maver prav tako, a da bo vse odvisno tudi od udeležbe. Miro Kline pa meni, da je v anketah precenjena DeSUS, podcenjena pa SLS. 0 4 0 0 44 Po mnenju Mira Klineta bo stranka Mira Cerarja verjetno dobila manj, kot ji kažejo javnomnenjske. Po mnenju Mira Klineta bo stranka Mira Cerarja verjetno dobila manj, kot ji kažejo javnomnenjske. Pet političnih analitikov, Božidarja Novaka, Igorja Pribaca, Mira Klineta, Mateja Makaroviča in Aleša Mavra, smo pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami vprašali, ali lahko v nedeljo pričakujemo kakšna velika odstopanja od rezultatov, ki jih napovedujejo ankete javnega mnenja. 'Seveda ne bo obveljal rezultat raziskav javnega mnenja. Raziskave javnega mnenja so primerne samo za stabilno situacijo. A ker je preveč volivcev prepričanih, da je vodja opozicije po krivem zaprt, so to zelo nestabilne razmere,' je dejal Božidar Novak. "Seveda ne bo obveljal rezultat raziskav javnega mnenja. Raziskave javnega mnenja so primerne samo za stabilno situacijo. A ker je preveč volivcev prepričanih, da je vodja opozicije po krivem zaprt, so to zelo nestabilne razmere," je dejal Božidar Novak. Nedelja bo vse obrnila na glavo Božidar Novak je prepričan, da bo v nedeljo vse drugače. "Seveda ne bo obveljal rezultat raziskav javnega mnenja. Raziskave javnega mnenja so primerne samo za stabilno situacijo. A ker je preveč volivcev prepričanih, da je vodja opozicije po krivem zaprt, so to zelo nestabilne razmere. Celo na stabilnih in predvidljivih predsedniških volitvah, na katerih sta leta 2012 nastopila Danilo Türk in Borut Pahor, je utemeljitelj raziskav javnega mnenja Niko Toš suvereno napovedal, da je škoda denarja za drugi krog volitev, ker bo Türk zmagal že v prvem krogu. Nato pa se je zgodil drugi krog, v katerem je zmagal Pahor," pravi Novak. Matej Makarovič pravi: "Nimam podlage, da bi napovedal kaj bistveno drugačnega. Res pa je, da so bili še za vse slovenske državnozborske volitve v tem tisočletju značilni preobrati v zadnjih dneh." Aleš Maver: 'Odstotek glasov za Cerarja odvisen predvsem od volilne udeležbe.' Aleš Maver: "Odstotek glasov za Cerarja odvisen predvsem od volilne udeležbe." Cerar bo dobil manj, kot mu kažejo ankete Po mnenju Mira Klineta bo stranka Mira Cerarja verjetno dobila manj, kot ji kažejo javnomnenjske. "Njegovi verjetni volivci prihajajo iz vseh vetrov in zato je njegov rezultat najmanj stabilen, kar pomeni, da bo rezultat posledično zagotovo nekoliko nižji od zadnjih napovedi," meni Kline. Aleš Maver ocenjuje, da bo odstotek glasov za Cerarja odvisen predvsem od volilne udeležbe. "Ob običajni volilni udeležbi, okrog 60 odstotkov ali več, bi se SMC lahko približala rezultatu iz napovedi. Če bo udeležba nižja, se bo po mojem mnenju znižal tudi njen odstotek, saj praktično nima jedrnih volivcev. Nagovarja predvsem neopredeljene, ki se lahko preprosto odločijo tudi, da na volitve ne gredo. Močna je še njena privlačnost za jedrne levo usmerjene volivce, čeprav najbrž nekoliko manjša, kot je bila v primeru ideološko zelo profilirane PS leta 2011." 'Glede na realen rezultat se zaradi majhnega vzorca anket postavlja vprašanje verodostojnosti ocen malih strank, ki so na meji vstopa v parlament, in rezultat NSi in SLS, saj je bilo za desnosredinske volivce ugotovljeno, da odklanjajo sodelovanje v anketah. Tu so torej možna presenečenja,' meni Igor Pribac. "Glede na realen rezultat se zaradi majhnega vzorca anket postavlja vprašanje verodostojnosti ocen malih strank, ki so na meji vstopa v parlament, in rezultat NSi in SLS, saj je bilo za desnosredinske volivce ugotovljeno, da odklanjajo sodelovanje v anketah. Tu so torej možna presenečenja," meni Igor Pribac. Najbolj precenjena DeSUS in NSi, podcenjena PS in SLS "Menim, da je glede na realno pričakovano volilno udeležbo najbolj precenjena SMC, zelo visok je DeSUS-ov odstotek, kakšna anketa po mojem mnenju precenjuje tudi domet NSI. Pričakoval bi, da bo več vsaj od zadnje Episcentrove napovedi dobila PS, čeprav bi bil preboj v parlament vseeno presenečenje. Kot že rečeno, bo volilna udeležba močno krojila razmerje med SMC in SDS, na levici pa razmerje med SMC in SD, kjer bi šla nižja udeležba v prid manjše stranke," pravi Maver, ki ob nizki volilni udeležbi ne izključuje, da bi v parlament prišla tudi Združena levica. Kline z njim soglaša: "DeSUS je vsekakor precenjen, preprosto zato, ker ljudje še vedno niso spregledali njegove škodljivosti za prihodnji razvoj Slovenije. Na drugi strani je SLS precej verjetno podcenjena stranka." Novak meni drugače: "Najbolj je precenjena SMC, ker bo na dan volitev prišlo do razlike med javnim in realnim mnenjem." 'Mislim, da ankete vendarle nekoliko precenjujejo nove stranke, kot sta SMC in ZaAB,' je dejal Makarovič. "Mislim, da ankete vendarle nekoliko precenjujejo nove stranke, kot sta SMC in ZaAB," je dejal Makarovič. Možna so presenečenja "Glede na realen rezultat se zaradi majhnega vzorca anket postavlja vprašanje verodostojnosti ocen malih strank, ki so na meji vstopa v parlament, in rezultat NSi in SLS, saj je bilo za desnosredinske volivce ugotovljeno, da odklanjajo sodelovanje v anketah. Tu so torej možna presenečenja," meni Pribac, podobnega mnenja je tudi Makarovič: "Mislim, da ankete vendarle nekoliko precenjujejo nove stranke, kot sta SMC in ZaAB, ki so predvsem medijsko zelo opazne, podcenjujejo pa stranke z močno organizacijsko in kadrovsko strukturo ter podporo na terenu, kot so SDS, SD ali pa tudi NSi. Te lahko presenetijo." Naj pride v parlament čim manj strank Vsi sogovorniki menijo, da bi bilo za Slovenijo najbolje, če bi se v parlament uvrstilo čim manj strank, a da je realnost drugačna. Odstotke napovedal le Pribac Med analitiki je napoved za nedeljske volitve oddal le Igor Pribac, ki pravi: SMC bo dobila 33 odstotkov, SDS 25, DeSUS 10,5, SD 8, NSi 6,5, SLS in ZaAB 4 odstotke. Foto: Klemen Korenjak, Tina Deu, Matej Povše, Matjaž Rušt, STA Ključne besede: volitve 2014, javno mnenje, ankete Oborožen proruski upornik (Ukrajina) drži v rokah igračko medvedka, ki ga je našel na kraju nesreče potniškega letala. V nesreči je umrlo 80 otrok. Sestrelili so ga Rusi. Varnostni svet ZN-a je na izredni seji o nesreči letala Ukrajini predlagal, naj oblikuje mednarodno skupino preiskovalcev. Medtem je na kraj nesreče letala prispelo 30 opazovalcev Ovseja. Letalo boeing 777 letalske družbe Malaysia Airlines je bilo v četrtek na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur, ko je padlo na vzhodu Ukrajine v vasi Grabovo, ki je pod nadzorom proruskih upornikov. Vseh 289 ljudi na letalu je umrlo, med njimi je bilo 80 otrok. Kot je sporočila malezijska letalska družba, je bilo na letalu 283 potnikov in 15 članov posadke; med njimi 189 Nizozemcev, 44 Malezijcev (med njimi 15 članov posadke), 27 Avstralcev, 12 Indonezijcev, devet Britancev, po štirje Nemci in Belgijci, trije Filipinci ter en Kanadčan in en Novozelandec. Štirih trupel še niso identificirali. Na letalu ni bilo Slovencev. Nizozemska razglasila dan žalovanja Veliko potnikov je bilo namenjenih v Malezijo, kjer se izteka muslimanski verski praznik ramazan, kar 108 potnikov pa je bilo strokovnjakov, ki so bili namenjeni na konferenco o aidsu v Avstralijo. Med njimi je bil tudi svetovno priznani nizozemski raziskovalec Joep Lange. Nizozemska je že razglasila dan žalovanja. Malezijska letalska družba je še sporočila, da bo svojcem žrtev izplačala 5.000 dolarjev odškodnine. "Tragičen dan v tragičnem letu" Malezijski premier Nadžib Razak je povedal, da letalo ni poslalo nobenega klica v sili. Nesrečo je opisal kot "tragičen dan" v že tako "tragičnem letu" za Malezijo. Marca je na poti iz Malezije na Kitajsko izginilo letalo Malaysie Airlines, ki ga še do zdaj niso našli. Rizak je vse strani v Ukrajini pozval, naj ne ovirajo preiskave. Zaradi tragedije so ukrajinske oblasti popolnoma zaprle zračni prostor nad nemirnimi vzhodnimi regijami Doneck in Lugansk ter delno nad sosednjo regijo Harkov. Malezijske oblasti menijo, da pri poletu nad Ukrajino ni bilo nepotrebnega tveganja, saj je koridor potrdila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO), uporabljajo pa ga tudi druge letalske družbe, med njimi 15 od 16 članic azijskega združenja letalskih družb. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je dejal, da gre za "teroristično dejanje", medtem ko je Putin že takoj po četrtkovi tragediji dejal, da se to ne bi zgodilo, če bi v Ukrajini vladal mir, krivdo pa je pripisal ukrajinski vladi in njeni ofenzivi, s katero želi ozemlje odvzeti upornikom. "Država, nad katero se je to zgodilo, je očitno odgovorna za grozljivo tragedijo," je prepričan ruski voditelj. Bela hiša je pozvala k takojšnjemu premirju v Ukrajini, da bi se tako zagotovila nemotena preiskava. Enak poziv je na sprti strani naslovila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki meni, da veliko dokazov govori o sestrelitvi letala, zato je pozvala k sojenju odgovornim za tragedijo. Britanski premier David Cameron je zaradi padca letala sklical izredni sestanek svojega varnostnega kabineta. Ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin je sporočil, da so prestregli telefonske pogovore med uporniki, v katerih ti govorijo o sestrelitvi letala. V enem izmed pogovorov domnevni poveljnik upornikov Igor Bezler obvešča ruske obveščevalce o sestrelitvi letala, v drugem pogovoru pa dva upornika imenujeta njuno enoto, ki je to storila, in dodata, da gre zagotovo za potniško letalo. Drugi vodja proruskih upornikov, Nikolaj Kozicin, v tretjem pogovoru neimenovanemu borcu pove, da so bili na malezijskem letalu najverjetneje vohuni, saj sicer nima smisla, da bi letelo nad tem območjem. Zaradi nesreče se bo na izredni seji sestal Varnostni svet ZN-a. Generalni sekretar svetovne organizacije je poudaril jasno potrebo po temeljiti in pregledni mednarodni preiskavi. Smrt več kot sto strokovnjakov Mednarodno združenje za boj proti aidsu je sporočilo, da je bilo na letalu 108 strokovnjakov, ki so bili na poti na mednarodno konferenco o boju proti aidsu v Melbournu v Avstraliji. Med njimi je bil tudi nekdanji predsednik omenjenega združenja in vodilni nizozemski raziskovalec Joep Lange. Malezijske oblasti skušajo za svojce žrtev organizirati varen dostop do kraja nesreče. Nekaj sto svojcev žrtev je trenutno v hotelu na amsterdamskem letališču Schiphol, ponje bodo poslali letala za prevoz do Kijeva. tale Putin je bil rojen da dela samo zgago po tem svetu, ampak matilda pride tudi ponj. Čudaški je bil že ob nesreči podmornice kursk. Samovoljnež in diktator, vojna se pač mora dogajat, kajne, sicer je dolgčas - nekaterim. Kaj imajo Rusi za raziskovat vzrok nesreče in se mešat zraven, če se nesreča ni zgodila v Rusiji??? Za to nesrečo so pristoje samo 4 države: Malezija (od koder je letalska družba), Nizozemska (od koder je letalo poletelo), Ukrajina (kjer se je zgodila nesreča) in ZDA (letalo je ameriške proizvodnje). Rusija nima s to nesrečo popolnoma nič. Razen če ga niso oni sestreili. Druge razlage ni. Oziroma če si že kar lastijo Ukrajino za svojo... 100% za Rusoljubce ne bo nikoli dokazano, mora Kremelj potrdit potem pa je 100% res. zemljemerec # 19.07.2014 ob 17:09 Prijavi neprimerno vsebino Gleda na ropanje trupel in zlorabo bančnih kartic je za osvoboditelje, pravi božji dar iz neba. Res je , vse se vidi na sliki kako horda s sikiram in žagam teče dobesedno teče proti truplom in pobirajo vse dobesedno vse ( na prizorišču niso ostali niti deli avijona- vse so odnesli ) ! Pri kater letalski nesreči pa ostanejo trupla na licu mesta in čakajo , da se inšpekcija zaključi ? Recimo ruska avantura v Afganistanu,kjer pa so bolj ko ne oni bolj fasali kot Afganistanci, pa še to po zaslugi štrenov CIE oziroma američanov. V afganistanu je umrlo 10.000 ruskih vojakov in pa miljoni civillistov, ki so bili ubiti po mojem mnenju namerno. Saj se je šlo takrat za komunizacijo in uveljvaite atsitičnega prava v afganistanu. Kdor je bil sumljiv so ga želeli odstraniti. Vsi so pa bili žrtve nore komunistične politke, ki se vleče še danes in se na žalost še dolgo bo. Edina rešitev za rusijo je razdelitev na več države in postopna modernizacija. Kot se je zgodilo z zahodno nemčijo po vojni. Publicist Drago Bajt: Ali je Janezu Janši treba sneti glavo Petek, 11 Julij 2014 22:11 1 Komentarjev E-pošta Natisni Ali je Janezu Janši treba sneti glavoOdhod nekdanjega slovenskega premierja Janeza Janše v zapor na Dobu je povzročil v slovenski javnosti protislovne reakcije. Njegovi strankarski pripadniki so strnili vrste in se vsi do zadnjega postavili na njegovo stran, češ da je obsojen po krivici na montiranem sodnem procesu; njegovi najzvestejši volivci so se odzvali kot fanatični verniki in oblikovali skupine privržencev, ki bodo stražile pred zaporom do končnega izpusta na prostost; njegovi nasprotniki in sovražniki pa so se postavili na stran sodišča, trdeč, da je roka pravice končno segla tudi v najvišje politične vrhove. Dogajanje okrog Janše je torej kot vselej napeto in večplastno. Ponavljajo se stvari, ki so se dogajale ob slovenski osamosvojitvi in se nadaljevale v odločilnih trenutkih slovenske politike zadnjih dvajsetih let. Janša je bil večinoma v središču vseh poskusov, kako izbrisati nove ljudi postsocialistične Slovenije; bil je najbolj moteči človek nove politike, ki je hotela pretrgati z navezavami na jugoslovansko preteklost in premakniti Slovenijo z območja Balkana bliže Srednji in Zahodni Evropi. Bil je, skratka, poglavitna ovira za nadaljevalce kompartijske ideologije ter zagovornike gospodarskih in političnih vzorcev iz nekdanje države. Kot kaže položaj ta čas, se njegova prizadevanja v več kot dvajsetih letih niso udejanjila, nasprotno: njegova misel, ki zahteva dejavne spremembe, je postala za preveč Slovencev tako moteča, da so se ga vladajoče družbene sile odločile dokončno onemogočiti in ga izločiti iz političnega boja. Slovenci moramo biti, menijo te sile, še naprej zagovorniki preskušenih starih vrednot in tradicij, dejavni člani politike demokratičnega socializma, samoupravljavci in novodobni zadružniki. Patria – zadnja težava Janeza Janše Če preskočimo vse pomembne trenutke preteklosti, v katerih se je Janša znašel kot žrtveno jagnje slovenske politike, se je zadnji poskus onemogočenja začel z zadevo Patria. Zanimivo je, da je bil podpisnik pogodbe o nakupu finskih oklepnikov Karl Erjavec na sodišču oproščen vsakršne krivde – Janša, prvi minister v tem času, pa je postal glavni krivec, in to na podlagi indicev, tj. naključnih namigov in navidezno logičnih povezav, ki so nazadnje pripeljali do indične sodbe kot prepleta različnih nedokazanih dejavnikov, postavljenih v nedoločen čas in prostor. Olje na ogenj je proti koncu afere, prav zadnji hip, vendar še v pravem času, prilila protikorupcijska komisija, ki si je prilastila vlogo naglega sodišča (kot nekdanji VOS), čeprav za to nima nobene zakonske pristojnosti. Tako se je na videz upravičen organ pravne države spremenil v politično orodje, ki je pomagalo pravosodju pri napornem obsojanju obtoženega politika, seveda pod krinko pravičnega sojenja in skrajne pravne korektnosti. A sodba je od vsega začetka takoj postala predmet strokovnih in političnih polemik – da ne govorimo o javnem mnenju, o razvnemanju strasti za Janšo in proti njemu, ki ga vneto gojijo javna občila. Luknja pri luknji v mreži indicev Strokovna javnost, tj. krog izpostavljenih pravnikov, od odvetnikov do članov ustavnega sodišča, je indični obsodbi Janeza Janše v zadevi Patria namenila precej kritičnih vrstic. Sodba je tako samo potrdila slabe izkušnje sojenj nižjih sodišč, ki pogosto izdajajo »luknjaste« sodbe, te pa malone vselej padejo na višjih instancah, saj kršijo tako procesno zakonodajo kot temeljne postulate pri ugotavljanju dejstev in standarde poštenega sojenja. A namesto da bi bile take sodbe razveljavljene, jih višja sodišča vračajo v vnovično sojenje na prvi stopnji, kar povzroča zastoje in maratonske obravnave, pogosto brez rezultata, ker zadeve vmes zastarajo. Upajmo, da taka usoda vendarle ne grozi Janševi obsodbi, saj so pravni kritiki doslej ugotovili tako velike kršitve zakonodaje, da nujno vodijo k razveljavitvi sodbe. Sodba npr. ne vsebuje opisa kaznivega dejanja, ni podprta z nobenim dokazom, ne upošteva vse dokumentacije oz. jo obravnava selektivno, v škodo obtoženca; sodba celo – kot piše nekdanji vrhovni in ustavni sodnik – utemeljuje kaznivo dejanje z vidikov, ki niso bili predmet sojenja, ki jih tožilec torej ni ne omenjal in ne zahteval njihove obravnave. Sodba je – po mnenju vidnih pravnih strokovnjakov – potemtakem skupek naluknjanih argumentov, indicev brez dokazov, naključnih povezav in nelogičnih podrobnosti, čeprav bi prav pri sojenju političnemu prvaku morala biti še toliko bolj pikolovsko natančna, da bi zdržala vse pravne preskuse. Sojenje osamosvojiteljem Zato se zdi še toliko bolj upravičeno mnenje, da je sodba prvostopenjskega sodišča, ki ga je potrdilo tudi drugostopenjsko, ne le nestrokovna, pristranska in nepravična, temveč v pretežni meri politična. Poleg Janše, nekdanjega prvega obrambnega ministra Slovenije, ki je uspešno vodil osamosvojitev in potem tudi vključitev Slovenije v Evropsko unijo, zvezo demokratičnih držav Evrope, je med obtoženci namreč tudi Tone Krkovič, vojaški vodja slovenske obrambe proti JLA, ustanovitelj zaščitne brigade Moris. Tudi Krkovič je bil vselej trn v peti različnih vojaških in političnih struktur v novi državi; tudi njega so se poskušali odkrižati z insceniranimi obtožbami in s prirejanjem dokumentov, vselej neuspešno. Če bi se taka ocena sojenja – da gre torej v določeni meri za proces proti osamosvojiteljem Slovenije – izkazala za resnično, bi bilo za politično instrumentalizirano prepoznano celotno pravosodje, ki se očitno še ni znebilo balasta jugoslovanskih sodišč in pečata revolucionarnega sodstva. Izkazalo bi se kot sodstvo v službi postkomunistične ideologije, ki v praksi ne le sodi, temveč tudi z roko v roki sodeluje s socialistično režimsko politiko in vzgaja v duhu komunističnih idej. Slovenija pa bi se v tem primeru pridružila zadnjim ostankom postkomunizma na pogorišču nekdanje Vzhodne Evrope. Janša ni Berlusconi, Janša ni Sanader V javnosti, ki pozdravlja obsodbo Janeza Janše, pa tudi v večini medijev, ki podpirajo mnenje te javnosti, so se ob Janševem odhodu v zapor pojavile tudi primerjave z nekaterimi obsojenimi evropskimi politiki, med drugim s Sanaderjem in z Berlusconijem. Janša je, trdijo, pač doživel usodo obeh korumpiranih politikov, kar dokazuje, da tudi v Sloveniji deluje pravna država. Primerjava te vrste je na trhlih temeljih – z obema politikoma druži Janšo samo to, da je tudi sam politik. Če je pri Janši šlo za domnevno korupcijo, ki doslej ni bila dokazana, je šlo pri Berlusconiju in Sanaderju za očiten kriminal: moralno spornima politikoma so trdno dokazali kazniva dejanja podkupovanja z večmilijonskimi evrskimi vsotami v osebno korist, ustrezno pa sta bila tudi obsojena na višje kazni, izolirana v svojih strankah in brez podpore v evropski politiki. Pri Janši je kazen za domnevna kazniva dejanja tako neusklajena z luknjičastimi indici, da se ne more zdeti drugačna kot eksemplarična, torej politično opozorilna in prisilno vzgojna – torej kot kazen, kakršne so izrekali v totalitarnih režimih, ki so obtičali na smetišču zgodovine (izraz je, mimogrede, prvi uporabil Lev Trocki, oče sovjetske Rdeče armade). Pravo kot univerzalna laž Podobnega dogajanja, kot ga spremljamo v zvezi z obsodbo Janeza Janše, ne poznamo ne pri Sanaderju ne pri Berlusconiju: nobenega od teh dveh niso spremljali protesti proti sojenju pred sodišči, nobenega niso pospremili v zapor z nacionalnimi zastavami in s petjem. Obsodba se je spremenila v ljudski protest proti nepravičnemu ravnanju sodišč, ki ima svojo logiko: izhaja namreč iz osamosvojitvenih dni, ko se je velika večina Slovencev pridružila boju za novo državo in novo družbo. Med protestniki so namreč družbeno neprivilegirani ljudje (kmetje, delavci, brezposelni, upokojenci), patrioti, ki so bili zadnjih dvajset let razočarani v svojih velikih pričakovanjih, da se bo družba v vseh pogledih spremenila in postala bolj človeški dom pravičnosti. (Sicer je pri nas več ko dovolj neprivilegiranih in razočaranih značajskih poštenjakov, vendar jih pri izražanju elementarnega čuta za pravičnost ovira zlasti breme stare politične ideologije, zato se javno ogibajo kritiki nepravičnega ravnanja, pa naj gre za posameznike ali ustanove.) Ob teh odrinjenih državljanih pa Janšo podpirajo tudi številni visoko izobraženi intelektualci, ki s svojim znanjem in z zdravo pametjo znajo uvideti absurdnost ne le takih pravnih aktov, temveč tudi sprevrženost in pokvarjenost s politiko zlizanega sodstva kot preostanka propadlega političnega sistema. Intelektualci, kakršen je Drago Jančar, ki vidi v indični sodbi proti prvaku slovenske politične opozicije prav kafkovsko nerazumljivo absurdno dejanje: če je bila v totalitarizmu laž nesmrtna duša komunizma, je pri Kafki postala univerzalno načelo sveta. Kafka je v Procesu zapisal: »Ne smemo imeti vsega za resnično, to moramo imeti samo za nujno.« Za slovenska sodišča je obsodba Janše torej nujna, četudi temelji na neresnici. Politični zapornik ni enako kriminalec Zato je nevzdržna tudi primerjava Janeza Janše in njegovih privržencev z diktatorji in njihovimi slepimi podložniki. Nekateri novinarji se čudijo: Kako je mogoče, da obsojeni Janša velja za resnega, kredibilnega politika? In materinsko karajo medije, ker ga vabijo pred mikrofone in kamere, češ: Ali lahko človek, ki je povozil pešca, razlaga svojo pravico? Ali lahko utajevalec davkov pred kamerami razlaga lastno finančno stisko? Za take novinarje, v našem primeru novinarke, bi moral Janša »izginiti iz javnega diskurza« – kot pač menda izginejo spred oči obsojeni tat, goljuf in pedofil. Menda bi mu morali še »sneti glavo«, kot je kričal neki zapornik z Doba. Pri tem spregledujejo naravo tega »osebnostnega kulta«: Janša namreč ni diktator na oblasti, absolutni samodržec, še manj glavno prase pri koritu – Janša je vodja opozicije, ki si je svoj status osebnosti pridobil z odkritimi dejanji, ne z zahrbtnimi besedami in s skrivaškim pljuvanjem izza ograje. Bil je osamosvojitelj v prvih vrstah in je odkrito uperil prst v svoje nasprotnike, ki še dandanes spletkarijo v ozadju. Bil je najuspešnejši predsednik slovenske vlade doslej, predsednik vlade v državi, ko je imela ta najmanjšo brezposelnost in najnižji državni dolg. Če njegov kult osebnosti izvira iz teh dejstev, potem njegovi sledilci zelo dobro vejo, kaj delajo in zakaj ga podpirajo. Vejo, da je Janša politični zapornik, zaprt po krivici. Vsak poznavalec političnega življenja bi moral poznati razliko med dobrim in slabim politikom, med demokratskim voditeljem in avtokratskim diktatorjem, med učinkovitim predsednikom in predsedniško lutko. Množice, zbobnane na trge v podporo ljubljenemu vodji, so diktatorje prej ali slej vrgle z oblasti in krvavo obračunale z njimi; slabim politikom pa ljudje niso nikdar ploskali na pouličnih mitingih. Tudi kriminalcev ali tajkunov ljudje niso pospremljali v zapor – česa takega vsaj nismo opazili ne pri Binetu Kordežu in ne pri Dušanu Črnigoju in tudi ne pri Hildi Tovšak. Če nam resnicoljubni mediji seveda niso kaj zamolčali in prikrili, kot – vsega vajeni – radi počnejo. Drago Bajt (Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.) Film | Glasba | Razstave | Oder | Knjige | Drugo | Ocenjujemo | Gledamo | Poslušamo | Beremo | Razglednice preteklosti | Kino | Prireditve | Na današnji dan | Arhiv Razglednice preteklosti (8) Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 4,9 od 27 glasov Ocenite to novico! Facebook Jovan Vesel - Koseski (1798-1884) na Gasparijevi ilustraciji iz leta 1908. Foto: Arhiv avtorja Koseski na litografiji iz svoje zbirke, ki je izšla leta 1870. Foto: Arhiv NUK Napis na gori Monte Chiesa je (sicer nekoliko spremenjen) delo Jovana Vesela - Koseskega. Foto: Arhiv NUK Vojaka 17. pešpolka ob skali z napisom Koseskega. Foto: Arhiv NUK Fotografijo vojakov ob skali je objavil tudi Ilustrirani glasnik. Foto: Arhiv avtorja Prva objavljena pesem Janeza Vesela - Koseskega. Foto: Arhiv NUK Prva objava Veselovega soneta Potažva. Foto: Arhiv NUK Prva stran slovesne priloge NOVIC, k je septembra 1844 prinesla novo ime za slovensko deželo. Foto: Arhiv avtorja Objava pesmi "Kdo je mar?" leta 1846 v Novicah. Foto: Arhiv avtorja Prešeren in Koseski. Motiv je delo Hinka Smrekarja in nam kaže, kako se meščani Ljubljane klanjajo Koseskemu, Prešerna pa komajda opazijo. Foto: Arhiv avtorja Leta 1848 so na prvih slovenskih prireditvah izvajali tudi dela Prešerna in Koseskega. Foto: Arhiv avtorja Koseskega in Prešerna takole hvalijo Novice leta 1848. Foto: Arhiv avtorja V Vodnikovem albumu je ob stoletnici njegovega rojstva izšel popravljeni sonet Koseskega. Foto: Arhiv avtorja Note uglasbitve pesmi "Kdo je mar?" so delo Gašparja Maška. Foto: Arhiv NUK Josip Stritar (1836-1923) je Prešerna prvi povzdignil nad Koseskega. Foto: Arhiv NUK Naslovnica zbirke Jovana Vesela - Koseskega. Foto: Arhiv NUK Dodatek k Veselovi zbirki iz leta 1879. Foto: Arhiv NUK Janez Mencinger je v "koseščino" prevedel Prešernovo pesem Neiztrohnjeno srce. Foto: Arhiv NUK Novice so o smrti Koseskega poročale na naslovni strani. Foto: Arhiv NUK Ob odkritju spominske plošče Jovanu Veselu - Koseskemu, ob stoletnici njegovega rojstva. Foto: Arhiv NUK Slovenska trobojnica z verzom Jovana Vesela - Koseskega. Foto: Zbirka Miloša Mikoliča Znani verz Koseskega na razglednici akademskega društva Triglav iz Gradca. Foto: Zbirka Miloša Mikoliča Isti verz še na razglednici slovenskega izobraževalnega društva Straža na Dunaju. Foto: Zbirka Miloša Mikoliča Pomenljiv verz Koseskega, ki je leta 1914 izšel na Bogoljubovi razglednici (risal Hinko Smrekar) in je pozneje našel mesto tudi na skali vrh gore Monte Chiesa. Foto: Zbirka Miloša Mikoliča Julius Kugy (1858-1944), vnuk Koseskega, je prvo svetovno vojno preživel na soški fronti. Foto: Arhiv NUK Ob 200-letnici rojstva (1998) Jovana Vesela - Koseskega je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pripravila razstavo s publikacijo o njegovem življenju in delu. Foto: Arhiv avtorja Koseski v množici starejših slovenskih kulturnikov. Foto: Zbirka Miloša Mikoliča "Pet jih pade, kjer porine sin slovenske domovine" Pred 130 leti se je poslovil Jovan Vesel - Koseski 20. julij 2014 ob 06:25 Ljubljana - MMC RTV SLO Tam daleč za devetimi vodami in devetimi gorami leži dežela, ki je na Slovenskem že od nekdaj dobro znana. Ponekod zato, ker so v svoje okolje sprejeli njene prebivalce, ki so jih tuji gospodarji naselili v naših krajih. V preostalem slovenskem svetu pa zato, ker se mnogo kje še danes spominjajo na krošnjarje, ki so od hiše do hiše prodajali vsakovrstno blago. Dodobra pa so jo spoznali tudi nekateri Slovenci, ki so se tjakaj podajali zaradi študija v njenem glavnem mestu, po naše imenovanem Inomost, ali pa jih je na tuje zanesla želja po dodatnem izobraževanju pri tamkajšnjih mojstrih rokodelskih strok. Ni čudno torej, da to slikovito pokrajino opeva tudi znana narodna pesem, ki sočustvuje z dekletom, ko ta toži: "Moj fantič je na T'rolsko vandrou, oj zdaj pa tam bolan leži …" Omenjena pesmica je bila priljubljena že pred prvo svetovno vojno, vendar pa je ravno po letu 1914 dobila še poseben pomen. Na T'rolsko takrat namreč niso več "vandrali" le posamezni slovenski fantiči, pač pa se jih je tja odpravil skoraj cel "regiment". Ali bolje rečeno – tja so ga "odpravili" drugi, da bi namreč to mejno deželo zavaroval pred grabežljivim Lahom, ki se ni zadovoljil le s stegovanjem rok po krajih ob Soči, ampak se je želel polastiti tudi prelepih tirolskih hribov in dolin. In tako je naneslo, da je poveljstvo avstro-ogrske armade za zavarovanje svoje meje tjakaj poslalo tudi neuničljivi in na gališki fronti že dodobra prekaljeni 17. pehotni polk, znan kot železni polk kranjskih Janezov. Zapisano v neminljiv spomin Že skoraj sto let bo od tedaj, od tistega junija 1916, ko so slovenski možje in fantje zavzeli svoje položaje na tirolskih vrhovih, pa je na njihovo bojevanje še vedno živ spomin. Vrsta zgradb iz tistega časa je še ohranjenih, tako da povezane predstavljajo pravi muzej na prostem, kjer se še dandanašnji obiskovalec lahko prepriča o težavnem življenju junaških branilcev dunajske monarhije. Med temi ostanki starega časa pa posebno pozornost vzbuja tudi srednje velika skala na gori Monte Chiesa, ki je ohranila svojo nekdanjo podobo, obenem pa tudi napis, ki krasi njeno prvo stran. Takole je že na vrhu vklesano v trdi kamen: I. R. 17, 1. Baon. Nato v sredini sledi napis Hoch Habsburg. Pod njim pa lahko prepoznamo še datum, ki ga bomo ta teden tudi sami zapisali v svoje koledarje, namreč 22. 7. Dodana mu je letnica – 16. Čisto spodaj pa v velikih črkah kraljuje že nekoliko poškodovani napis: "HRAST SE OMAJA IN HRIB, ZVESTOBA SLOVENCEV NE GINE." Omenjena skala je s svojim napisom vred postala znana že pred skoraj stotimi leti. Že takrat so jo fotografirali z raznih koncev, sliko pa so povzeli ilustrirani časopisi. Tako jo še dandanes vidimo – na vrhu okrašeno s konico topovske granate, pod katero se včasih še razloči tablica z grbom Habsburžanov. H kamniti gmoti pa se je za fotografske namene občasno postavilo tudi poljubno število slovenskih vojakov. Napis na skali namreč jasno izpričuje, da gre za 17. pehotni polk, po nemško imenovan kot 17. Infanterie Regiment (od tod tudi kratice), in sicer za njegov 1. bataljon. Naslednji nemški napis pozdravlja Habsburžane, spodnji pa izpričuje zvestobo Slovencev stari dinastiji. Fotografija je bila že večkrat objavljena tudi v današnjem času, žal pa so obiskovalci razstav ali bralci knjig in časopisov ostali prikrajšani za navedbo avtorja teh pomenljivih verzov. To pa je bil nihče drug kot slavni slovenski bombastični pesnik Jovan Vesel - Koseski, ki se je od tega sveta poslovil nekega pomladnega dne pred 130 leti. Pa tudi omenjene besede o slovenski zvestobi prav letos praznujejo svoj 170-letni jubilej. Veselov Janez iz Kosez Janez Vesel je na svet prijokal 12. septembra 1898 pri Bokšetovih v Spodnjih Kosezah, vasici blizu Moravč. Pravzaprav gre za zaselek Gorenje nad cesto Lukovica–Moravče, štiri kilometre od tega trga in skoraj deset kilometrov od Domžal. Mladost je preživljal v rodnem kraju, po katerem si je pozneje nadel svoje pesniško ime. O njegovem otroštvu piše Makso Pirnat: "Tu ga je tešila in uspavala skrbna mati s sladko domačo pesmijo. Po tokavah in ledinah koseških so mu potekala mlada leta. Od svojih rojakov se je navzemal one krepke, odločne govorice, po kateri se odlikujejo Gorenjci. Zanimale so ga domače šege in navade, in omilile se mu ljubke pesmi, ki so se tedaj češče oglašale, nego – li sedaj. Tu se mu je vsejalo v srce močno seme domovinske ljubezni." Oče Martin in mati Marija (prej se je pisala Cerar), ki sta se poročila že leta 1786, sta gospodarila na dobro stoječi kmetiji v Gorenjah številka 14. Njun zakon sicer ni bil bogato obdarjen z otroki. Kljub temu pa sta sina Janeza lahko pogrešila pri obilnem delu in ga poslala na šolanje v Ljubljano. Fantič je v prestolnici najprej obiskoval dve leti (od 1808 do 1810) mestne ljudske šole, normalke. Nato pa se je podal v Celje, kjer se je pet let trudil na tamkajšnji gimnaziji. V povsem nemškem svetu se je začel navduševati tudi za poezijo, posebno še za tedaj zelo znanega nemškega pesnika Friedricha Schillerja. Ta mu je tako prirastel k srcu, da je ostal njegov občudovalec še poznejša leta. Vesel pa se je v pesništvu kmalu poskusil tudi sam. Po celjski gimnaziji se je vrnil v Ljubljano in šolanje nadaljeval na tamkajšnjem liceju. Dva letnika filozofije je opravil v šolskih letih 1816/17 in 1817/18. Tudi v tem času se je ukvarjal s poezijo. Kot je bilo tedaj še v navadi, je pisal v nemščini. Kot začetniški mladostni pesnik se je dokaj kmalu predstavil tudi v javnosti. V Ljubljani je imel tedanji nemški list Laibacher Zeitung tudi tedensko prilogo, imenovano Laibacher Wochenblatt, poslovenjeno: Ljubljanski tednik. In ta mu je v petek, 17. januarja 1817, v svoji tretji številki tekočega leta objavil prvo pesmico, hvalospev tedanjemu deželnemu guvernerju. Bil je seveda napisan v nemškem jeziku. Janez pa se je podpisal kot akademik Johann Vessel. Kot nemški pesnik se je potem v istem listu predstavil tudi pozneje in še naslednje leto. Tedaj pa je tudi že presenetil s povsem svojevrstno poezijo. Prvi slovenski sonet Ljubljanska gimnazija je bila v tistem času še vedno urejena v duhu nekdanjega profesorja in ravnatelja Valentina Vodnika, ki je bil tudi znan slovenski pesnik. Poleg tega se je leta 1817 na liceju ustanovila tudi stolica za slovenski jezik, ki jo je vodil duhovnik in profesor Fran Metelko. Vse to je vplivalo na mladega Janeza, da se je želel poskusiti tudi kot slovenski pesnik. V Vodniku je videl svetel vzgled. Svojega vzornika pa je kaj kmalu prerastel in se lotil povsem nove pesniške oblike. Vodnik se je namreč v svojih pesmih loteval le preprostih rim v slogu alpskih poskočnic, nadobudni Vesel pa se je ozrl tudi malo naokrog, predvsem po sončnih italijanskih deželicah, kjer je že stoletja cvetela drugačna poezija. Nekateri pesniki so bili namreč mojstri soneta, pesmi, kakršna v slovenščini še ni bila uveljavljena. Znani Francesco Petrarca se je, denimo, predstavil s tovrstno zbirko, ki ji je dal naslov Canzoniere. In tako je po tujih vzorih tudi koseškemu Janezu uspelo skrpati sonet, ki velja za prvega na Slovenskem. Pesem je verjetno po stari navadi najprej napisal v nemščini in jo potem prevedel še v slovenščino. V nemščini je imela naslov Der Trost, torej "tolažba". Za pravi slovenski naslov pa se Vesel ni mogel odločiti. Sklenil je torej, da za nasvet povpraša kar tedanjega prvaka slovenske poezije, samega presvetlega Valentina Vodnika. O obisku pri njem je dobrih štirideset let pozneje zapisal: "Ko sem o tem z Vodnikom govoril, je sedel častitljivi pesnik ravno za pisalno mizo; na to vzame svoje slovarske spise v roke, mi pove več besed za nemški 'Trost', tudi 'tolažba' je imenoval; poslednjič pa mi vendar 'potažba' nasvetuje; pri tem sem tudi ostal …" Prva Veselova slovenska objava In tako je Laibacher Wochenblatt v petek, 5. junija 1818, na naslovnici svoje 24. številke prinesel obe različici Veselove "tolažbe". Na desni strani je bilo slovensko besedilo z naslovom Potashva, na levi pa nemško z naslovom Der Trost. V obeh primerih pa je bilo v podnaslovu označeno, da gre za Sonett. Veselova slovenska pesem je bila seveda natisnjena v stari pisavi, bohoričici, in bi jo za današnje potrebe lahko prepisali nekako takole: "Potažva. Naj zgine svet, gorijo naj pušave, Vihar valove morja naj dervi, Na zraku černimo naj grom buči, Naj burijo snežnikov goličave: Skuz' zapušene žalostne planave Naj čudne vojske silni glas gromi, Naj lakota nevsmilena mori, Nabira truplov kupe naj kervave; Sej moje bitje na temo sveto, Sej ni na zemlji moje Duše Dom, Živlenje zgine kakor kratko leto; – Tje v' svete, – čiste angelske dežele, Kjer pil očeta veličastvo bom, Skuz' grobov noč, me kliče čast, – vesele." Koseški Janez se je pod slovenskim primerkom podpisal kot Janes Vesel, pod nemškim pa Johann Vessel. Prvi slovenski sonet je med mladimi navdušenci za slovensko poezijo naletel na ugoden odmev. Veselu pa je prinesel neminljivo slavo tedanjega slovenskega pesniškega prvaka. Nad njegovo poezijo je bil navdušen tudi tedanji ljubitelj književnosti Matija Čop. France Prešeren, ki je takrat še obiskoval ljubljansko gimnazijo, pa je tudi postal pozoren na to novo obliko, ki jo je sam pozneje razvil do popolnosti. Prav zato je Vesel tisto obdobje svojega pesnikovanja, čeprav šele začetniško, ohranil v lepem spominu. Desetletja pozneje je o tem zapisal: "Zame je tedaj to delce le za to važno, ker me je z Vodnikom, Čopom i posredno tudi s Prešernom – tedaj s tremi možmi, katere tako visoko spoštujem, v duševno dotiko pripeljalo." Veselova študijska leta Janez Vesel se je po končanih filozofskih letnikih na ljubljanskem liceju odločil za študij prava. Kot vsi drugi mladeniči se je torej moral odpraviti na Dunaj. Za tamkajšnjo univerzo je imel imenitno priporočilo, ki mu ga je izstavil licejski profesor matematike Gunz. Opisal ga je kot enega izmed treh pesnikov, s katerimi se je tedaj ponašala ljubljanska kulturna srenja. Pričakovati je bilo, da bo Janez Vesel v državni prestolnici še dalje razvijal svoj pesniški talent in napisal mnogo novih nemških ali morda celo slovenskih del. A zgodilo se je nekaj povsem drugega: po odhodu iz Ljubljane ni od Vesela -pesnika ostalo prav nič. Poskrbel je le za to, da je na Dunaju dve leti redno obiskoval pravna predavanja, ki jih je potem nadgradil še s tremi v Gradcu. Leta 1823 je tamkaj svoj študij tudi končal in se vrnil v domovino. Dolgoletni molk Novopečeni pravnik Janez Vesel je dokaj hitro dobil prvo primerno zaposlitev. Dve leti (od 1823 do 1825) je bil konceptni praktikant pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Vrvenje karbonarskega gibanja, ki je tedaj zajelo Italijo in imelo privržence tudi v Ljubljani, ga torej ni smelo zanimati. Ni pa našel niti poti med slovenske mladeniče, ki so se ravno tedaj pripravljali na ustanovitev samostojnega pesniškega lista. Imenovali naj bi ga Slavinja in bi bil moral izhajati vsak teden kot priloga mestnega poltednika Laibacher Zeitung. Žal pa jim je dunajska vlada te namene preprečila. Vesel pa se je zanimal le za svoje pravno uradovanje in tako je dosegel novo imenovanje, ko je postal uslužbenec pri finančnem ravnateljstvu za Primorje, ki je imelo sedež v Trstu. Poslej so bili Trst, Tolmin in Gorica mesta, kamor so ga vodila službena pota. Leta 1832 pa je napredoval v finančnega svetnika. O kakem pesništvu pri njem torej ni bilo več govora. Ilirski list Illyrisches Blatt, ki je tedaj izhajal kot priloga Laibacher Zeitunga in koder so svoje slovenske pesmi objavljali tudi nekateri njegovi nekdanji sošolci z ljubljanskega liceja, Janeza Vesela tako ni pridobil v krog svojih sotrudnikov. Tudi ne Krajnska čbelica, kjer je dve leti mlajši France Prešeren blestel s svojimi soneti in jih leta 1834 zložil kar v prvi slovenski venec, posvečen Primičevi Juliji. Vesel je ostal izgubljen za slovenski kulturni prostor. Odrešujoče Bleiweisove Novice Kot pri mnogih slovenskih pisateljih in pesnikih je tudi pri Janezu Veselu ustanovitev tednika Kmetijske in rokodelske novice pomenila korenito življenjsko in ustvarjalno prelomnico. Prva številka tega lista je izšla 5. julija 1843 in že takoj napovedala, da bo v tem, sicer strokovnem listu za kmete in obrtnike, dovolj prostora tudi za slovensko poezijo. In tako je nenadoma oživela tudi Veselova pesniška žila. Vroče tržaško sonce in milo primorsko podnebje sta verjetno poskrbela, da se je začel tajati led okoli njegove pozabljene dejavnosti. In Janez Vesel se je leta 1844, po več kot dveh desetletjih pesniškega molka zopet oglasil. Zdaj ni bil več ognjeviti mladenič, ampak zrel mož pri 46 letih, ki si je medtem v zakon že pripeljal bogato nevesto in si z njo ustvaril številno družino, ki je na koncu štela dva sinova in pet hčera. Zdaj tudi ni bil več nemški pesnik, temveč kleni slovenski narodnjak, ki je pripomogel, da je svoji deželi dal ime, s katerim se ta ponaša še dandanes. Vrnitev Janeza Vesela Ljubljanske Novice so svojo 36. številko leta 1844, ki je izšla 4. septembra radostno začele s sestavkom SREČA IN VESELJE. Razlog za tak naslov je bil obisk dunajskega cesarskega para, ki je v nedeljo, 1. septembra, obiskal Ljubljano. Cesar Ferdinand I. in cesarica Ana sta bila deležna velikega slavja. Novice pišejo: "Čigavi jezik bo dopovedal vse veselje, ki so ga Krajnci v nedeljo popoldan obhajali, kader sta se presvitli Cesar in Cesarica v Ljubljano pripeljala? Cela Ljubljana Jima je šla naproti, od stariga do mladiga vse je hrepenelo, obličje našiga premilostljiviga Očeta FERDINANDA in naše presvitle Cesarice ANE MARIJE, pred ko bi bilo mogoče, viditi. Med streljanjem in zvonenjem po vsih cerkvah, sta se v mesto peljala, za Njima pa je bilo ljudi in kočij, de se je vse terlo. Ljudje so ukali, 'Vivat' vpili, veselje razganjali. De se je vse razlegalo! Deržavni stanovi in mestna gosposka so, kolikor je bilo mogoče, vse storili, veseli dohod našiga presvitliga Cesarja in Cesarice po vrednosti obhajati, in vse dni je bilo po celim mesto tako veliko veselje, de bi ga ne bilo lahko popisati! Prihodnič bomo našim bravcam od teh obhajil kaj več povedali." Tako so pisale Novice v svojem uvodniku, poleg tega pa dodale še razveseljivo opombo: "De bi pa tudi naše Novice ta veseli dohod, kakor se spodobi, praznovale smo pesem na posebnim listu natisniti dali, ktera z gorečimi besedami pripoveduje, kar serce Slovenje vseskozi za našiga Vladarja občuti. Tukaj le vam ga z veseljem podamo, in mislimo, de se bodo te besede našiga častitiga pevca po celi deželi razlegale!" Ta pesem, ki so jo Novice tako toplo priporočile, pa je imela naslov "SLOVENJA PRESVITLIMU, PREMILOSTLJIVIMU GOSPODU IN CESARJU FERDINANDU PERVIMU, OB VESELIM DOHODU NJIH VELIČANSTVA V LJUBLJANO". Pesem je, kot izpričujejo Novice, natisnjena na štiristranski prilogi, vendar je obsegala le prve tri strani. Vsebuje štirideset kitic, razporejenih v tri sklope. Pesnik na vse pretege hvali dunajskega vladarja, vsakega od sklopov pa zaključi z verzom: Hrast se omaje in hrib, – zvestoba Slovencu ne gane!" Kdo pa je napisal to pesem? Tega ni vedel nihče, razen ljudi iz kroga novičarskega urednika doktorja Janeza Bleiweisa. Pod pesmijo je bilo namreč podpisano le: J. Koseski. Pravega imena avtorja pa urednik ni razkril ne v tej in tudi ne v naslednji številki, ki je še podrobneje opisovala cesarsko slavnost v Ljubljani. "Rojstvo" nove dežele V času, ko je izšla hvalnica avstrijskemu cesarju Ferdinandu, o "Slovencih" ni bilo kaj dosti govora. Kadar je kdo skušal pripovedovati o ljudeh v deželi pod Triglavom, jih je navadno imenoval le za Kranjce. Za prave prebivalce dežele Kranjske je bilo to seveda upravičeno, vendar pa se je ta izraz sčasoma razširil tudi na druge pripadnike monarhije, ki so govorili slovenski jezik. Že Trubar je v svojih zgodnjih knjigah svoje rojake nagovoril z izrazom "ljubi Slovenci", a kdo je bral njegove knjige, ki so za povrh izvirale še iz drugega verskega polja. Pa tudi Vodnik v svoji najbolj znani pesmici govori o Zadovoljnem Krajncu. France Prešeren pa ima v svoji poeziji nasploh veliko teh "kranjskih" oznak, čeprav se iz besedila lahko razume, da je meril na vse Slovence. Denimo: … zdaj ko na Kranjskem vsak pisari … Kranjec moj mu osle kaže … Krajnc ti le dobička išeš … itd. Tudi Vodnik ni pel o prenovljeni Sloveniji, ampak je pesmi dal naslov Ilirija oživljena. In tudi prvi slovenski pesniški zbornik ima naslov kar Krajnska čbelica. Leta 1844 pa se pojavi neki Koseski in cesarju Ferdinandu sporoča, da ga pozdravlja "Slovenja". Na novo prerojeni pesnik Janez Vesel iz Trsta je torej v slovenski prostor prinesel tudi novo ime, ki se je hitro prijelo. Čeprav so nekatere raziskave pokazale, da so to poimenovanje bežno zapisali tudi že v nekih drugih krogih, pa je Koseski postal znan kot oče novega izraza za slovensko deželo. Veselov preporod Veselova prigodnica cesarju je izšla kot priloga 36. številke Novic. Sedemintrideseta je prinesla podobo - risbo - slavljenega cesarja, v osemintrideseti pa so Novice nadaljevale z objavo pesmic na svoji naslovnici. Tokrat je bil na vrsti prevod iz nemščine z naslovom Grof Habsburgski. Izvirni avtor ni imenovan, a gre za Friedricha Schillerja. Kot prevajalec pa je zapisan J. Koseski. Enainštirideseta številka nato zopet prinaša nemški prevod Orjaška jigrača, zopet s podpisom Koseskega. Nekaj pozneje, v sredo, 6. listopada (za nas novembra, op. avtorja), pa je novičarska naslovna stran zopet prinesla slavospev. Le da ta tokrat ni bil namenjen presvetlemu cesarju, pač pa kar avtorju, njemu, posvečene pesmi, ki je minulega septembra izšla v posebni prilogi. Pesem ima naslov GOSPODU KOSESKITU in podnaslov: pesniku Slovenje. Bralcem Novic neznani in spodaj podpisani: "-n" v sedmih kiticah na vso moč hvali na novo odkritega slovenskega poeta: "Z pevsko strastjo – ktere Vila/ Te je v zibki nadahnila, /De, ko vdari Tvoja lira,/ Vsaka druga strast umira/ V njene glase vtopljena? Slavski govor –ktera Vila/ Te v detinstvu je učila, / De besede vse sladkosti / Se v goreči iskrenosti / 'Z gorkih pers izlivajo? Ktera srečna Rojenica / Nježna loga golobica -/ Ti je gosli v roke dala, / Pesmi peti ukazala, / Ki serce vzdigujejo? Dolgo struna ljubezniva / Poje v tihim sramožljiva, / Modropojki slavski streže / Ki beršlanov venec veže / Geslo z njim ovenčati. Čas je molkost prekiniti, -/ Tvoje gosli razglasiti / Tirja Mati domovina, / Modropijka opomina/ Pesnika mudečiga. Domovini poštovani/ Lira peti se ne brani,/ V nji se glasi izbudijo / Ki Slovenjo poslovijo,/ in Cesarja miliga. Zato Tebe tud' slovila / Domovina, pev'c bo mila; / Ti ne jenjaj prepevati / V njeno čast, -in ona mati / Ne bo Teb' bit' jenjala!" Nepodpisani avtor tega slavospeva je bil Luka Jeran, poznejši slovenski misijonar, urednik, pisatelj in pesnik. Nov pogum Slavilni spev, ki so ga objavile Novice, je še bolj spodbudil na novo oživelo pesniško muzo Janeza Vesela. Tako je tudi 46. številka Novic zopet prinesla nov prevod, tokrat prav tako nemškega pesnika, Augusta Burgerja, kjer se je spet podpisal J. Koseski. S prevodom zgodbe Divji lovec pa je ta v dveh nadaljevanjih tudi končal zadnji dve številki (51. in 52.) Novic v letu, ko se je kot ptič Feniks znova pojavil na slovenskem pesniškem nebu. Stalni "gost" Novic Kdo bi si mislil, da je "Janez Vesel, cesarsko kraljevi kameralni (to je finančni, op. avtorja) svetovavec v Terstu", ki ga Novice ob koncu leta 1844 navajajo med svojimi naročniki tisti skrivnostni J. Koseski, ki je pred jesenjo tako vznemiril ljubljansko kulturno srenjo. A počasi so že izvedeli, kdo se skriva za tem podpisom. Koseski je namreč postal dokaj reden sodelavec Novic, ki so rade prinašale njegove sestavke. Do tedaj najbolj znani slovenski pesnik France Prešeren pa jih s svojo ljubezensko poezijo ni kaj dosti ganil, zato ga Bleiweis ob ustanovitvi lista niti ni povabil k sodelovanju. Poleti 1844 pa je malo pred objavo Koseskega vendarle prinesel ponatis njegovega Krsta pri Savici. S prvo novotarijo pa se je Prešeren v Novicah predstavil šele januarja 1845, ko je objavil zabavljico ob 26-letnici smrti Valentina Vodnika. Nova pozornost Poslej sta Prešeren in Koseski svoje pesmi družno objavljala v Novicah in vzpostavilo se je kar nekakšno tekmovanje ter vprašanje, kdo od njiju je pravzaprav prvak slovenske poezije. Prešeren je aprila leta 1845 znova presenetil, tokrat z zabavljico Pesem od železne ceste in potem še z manjšo pesniško bero. Še nadalje pa je pesnil tudi Koseski, ki je decembra zopet zablestel. Napisal je namreč pesem Bravcam Novic ob koncu leta 1845. Tole jim je položil na srce: "Dvignite srčno zaklad slovenskega dlana in uma ... Svetu pokažite lik domače navade in misli ... Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! ... Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti …" Ti verzi so se zelo priljubili ljudem in še povečali slavo Koseskega. "Šest jih pade, kjer porine …" Z besedami "Gani se, komur je mar zahvale poznega vnuka" je nato Koseski končal svoje novoletno sporočilo bralcem Novic. Kot kaže, ga je potem sam kar dobro upošteval. Že spomladi je namreč Novicam poslal novo pesem, ki je nemudoma postala velika uspešnica. Hvalnica z naslovom Kdo je mar? je izšla 5. velkiga travna – torej maja – 1846. Naslov Kdo je mar? bi danes zapisali kot Kdo je to?. Pesem pa ni bila posvečena kaki znani vladarski osebnosti, pač pa je Koseski (še vedno se je podpisoval tako) pihal na dušo domala vsakemu prebivalcu svoje "Slovenje". V sedmih kiticah je na dolgo in široko opisal veličino slovenskega kmeta, ki ga imenuje "Slovenski oratar", posodobljeno torej: slovenski orač. Zanimivi sta prvi dve kitici, ki pravita: "Vse doseže, kar mu drago. / Bodi slava bodi blago; /Vse doseže sosed moj, / Dlan doma mu ne odreče, / Gre na tuje dobro steče, / Njemu zlata kaplja znoj, / Vidši tujče krasne čine / Se zavzame iz daline-/ Kdo je mar?/ Mi zapojmo : Rodovine/ Je slovenski oratar. Čujte bor, vojaške roje!/ Krogla žvižga, boben poje, /Grad vali se v sip in prah./ Vragu peta se zabliska, / En junak za njim pritiska, / Udri, udri, mah na mah! / Kjer zadene iskra šine, / Šest jih pade, kjer porine, / Kdo je mar?/ Ta pogumen korenine / Je slovenski oratar." Tudi naslednje kitice se končujejo s slavospevom kmetu: "Ta bogati korenine … taka glava korenine … ta pravičen korenine … ta pobožen korenine ...! " Vse to je seveda slovenski kmet, slovenski oratar. Koseski pa pesem konča z verzom: "Zagromimo čast očine (tj. domovine, op. avtorja), scer slovenski oratar." Glavni pesnik Novic Tako bombastično pisanje je bilo kljub prikrojevanju slovenskih besed in verzov večini bralcev Novic neverjetno všeč. Pesnik Koseski pa se sončil v svoji slavi. In prav je imel njegov življenjepisec, ki je v pozneje v listu Dom in svet zapisal: "Novice so vzbudile tudi našega Koseskega; potisnile so mu v roke slovensko liro. Skoro se je poleg premišljene, trezne besede Bleiweisove in drugih rodoljubov razlegala iz Novic po vsej Sloveniji mogočna, krepka pesem Koseskega. In kjer ni prodrla beseda Bleiweisova in drugih, tam so izginile megle mlačnosti in nezavednosti pred toplim pomladanskim soncem Koseskega spevov; in kakor težko kladivo so padale njegove krepke, jedrnate pesmi na mrtva srca rojakov in jih mehčale. In zaslul je po slovenskem Koseski in postal ljubljenec naroda; kjer je prebival Sloven, glasili so se njegovi rodoljubni spevi in s spoštovanjem se je izrekalo ime pesnikovo." O priljubljenosti Koseskega pa piše tudi neposredni očividec takratnih dogodkov, gimnazijec Janez Trdina: "Nemogoče mi je dopovedati kakov entuzijazem so vzbudile Veselove pesmi v vsej narodni inteligenciji naši, sosebno v duhovščini. Kjer koli sta se sešla dva duhovnika, pogovarjala sta se gotovo o Koseskem. Pri obedu je tekla v vseh župniščih beseda o Koseskem. Pri vinu v gostilnicah, na šetnjah, na vseh shodih in zabaviščih si čul hvalo Koseskega. Ako so se zbrali narodnjaki po kakšnem nujnem opravku, niso se ločili prej, dokler niso rekli katere tudi o Veselu." Tekmeca Konec leta 1846 so bile natisnjene Prešernove Poezije, januarja 1847 pa so v lepi vezavi priromale na slovenski knjižni trg. Razveselili so se jih številni rodoljubi, med njimi pa tudi Janez Vesel, ki je v Ljubljano nemudoma pisal, naj mu jih pošljejo v Trst. Prešernova knjižica njegovi poeziji ni predstavljala kake konkurence, saj je bila dovzetnost Slovencev za pravo poezijo takrat še na nizki ravni. Koseskemu pa so prednost pred Prešernom dajali tudi v Novicah samih, saj je Fran Malavašič eden od njihovih sodelavcev že leta 1847 zapisal, da je Prešeren "preveč Krajnc in premalo Slovenec sploh". Po njegovem mnenju je Prešerna mogoče "priličiti labudu, kteri preganjan in ranjen od nemilih viharjev usode po samotnem jezeru življenja plava; iše česar najti ne more; hrepeni po tem kar mu je namenjeno, česar pa doseči ne more, in zdaj v žalosti svojiga srca v milih glasih vzdihuje, zdaj v nevolji srečo v britkim spoznanji njene nestanovitnosti in goljufnosti ojsro toži. Ker on nar ljubši od ljubezni poje, bi ga mogli pesnika ljubezni imenovati." Nasprotno pa je Koseski po Malavašičevem mnenju "enak bistrovidnemu orlu, kterimu je osoda krepke perute podarila, de se v jasne višave vzdigne in bližnji sosed vseoživljajočega sonca iz njegovih žarkov moč serka, ktera ga uči modrost, de jo v krepkih glasovih spet uči in oznanjuje. Ker so veličastne reči večidel predmeti njegovih pesem bi smeli Koseskega pesnika resnosti in veličastnosti imenovati." Bleiweisova beseda Urednik Novic dr. Janez Bleiweis, ki je bil vesel, da sta njegov tednik s svojimi pesmimi vestno zalagala oba pesnika, pa je skušal nekako "umiriti žogico", zato je leta 1848 ob neki vestički iz Kranja zapisal: "Kakor pa je Kranjsko mesto že nekdaj slovelo, slovi po pravici še zdej – zakaj v njem prebiva naš slavni pesnik dr. Prešerin. Terst in Krajnj sta v tem oziru nar imenitniši slovenski mesti: vladarja slovenske poezije kraljujeta v nju: Koseski in Prešerin, - kteri Slovenec ne spoštuje teh dveh mož! Bog nam ju še dolgo ohrani v slavo domovine." Ob dunajski revoluciji V revolucionarnem letu 1848, ki je odpravilo fevdalni red, sta se oba pesniška tekmeca kar dobro izkazala in se priključila težnjam slovenskih rodoljubov, ki so zahtevali Zedinjeno Slovenijo, deželno enoto, za katero je štiri leta predtem ime že uporabil Janez Koseski. Prešeren se je pridružil Narodni straži v Kranju, Koseski pa je postal predsednik Slavjanskega zbora, prvega slovanskega društva v Trstu. V Ljubljani pa so začeli prirejati prve javne kulturne prireditve, imenovane "besede". Že takoj na začetku, spomladi tistega leta, so v spored vzeli Prešernove pesmi v najsodobnejši uglasbitvi in deklamacije iz Schillerjeve Device Orleanske v prevodu neutrudnega Koseskega. Udarci usode Na začetku leta 1849 so Novice prinesle žalostno vest, da je prenehalo biti srce pesnika Prešerna. Kruta usoda pa je že čez tri leta doletela tudi Koseskega. Zaradi neuspele operacije gnojnega tura, ki se mu je pojavil na licu, je povsem opešal. Otrpnili so mu tudi udi. Njegovo pesnikovanje je bilo končano. In ko so leta 1858 slovenski rodoljubi pripravili veliko slavnost ob stoti obletnici rojstva pesnika Valentina Vodnika, za zbornik z naslovom Vodnik Album – Vodnikov Album ni mogel pripraviti niti ene same pesmice. Objavili so le njegovo prvo slovensko pesem – popravljeni sonet Potažva. Kljub vsemu pa je Koseski tudi v strokovnem tisku še vedno veljal za pesniškega prvaka. Mladi Janez Trdina, ki je leta 1850 pripravil spis Pretres slovenskih pesnikov, piše: "Prvi pesnik Novic je brez dvombe Koseski, ki se edini do zdaj, če ne iz vseh, pa vsaj iz veliko ozirov na stran Prešerna ustopiti sme. Kar zadene pesniško vrednost samo na sebi, ne moremo sicer Koseskega pevcu Sonetnega venca in Kersta pri Savici predpostaviti. Naj beremo tudi najbolj pesniške pesmi njegove, nas vendar nikdar tisti ogenj ne bo tako užgal, kakor nas pri branju Prešernovih poezij prevzame. Rekel bo sicer kdo, da je vzrok tega objektivnost Koseskega, kar moramo deloma tudi mi potrditi. Pa kar zadene jezik pesmi, kar zadene lepoznanstvo celega sestavka, kar red misli in smislov, moremo pa brez premišljevanja Koseskega prvega slovenskega pesnika imenovati in ga po tej plati nad Prešerna povzdigniti." Drugačna stališča Janez Vesel, imenovan Koseski, je tako tudi po prenehanju pesniške dejavnosti ostal prvak slovenske poezije. Leta 1852 pa se je zaradi omenjene bolezni tudi upokojil. Odslej je živel le v krogu svoje tržaške družine. Njegovi otroci se s slovensko literaturo niso ukvarjali in so se bolj ali manj potujčili. Leta 1866 pa je izšla nova izdaja Prešernovih Poezij. Mladi Josip Stritar je zanjo prispeval tudi kritični uvodnik, v katerem Prešerna razglaša za največjega slovenskega pesnika. Temu je oporekal dr. Janez Bleiweis, še vedno urednik Novic. Razvila se je manjša polemika, ki je po šestnajstih letih molka zopet obudila dolgoletno pesniško snovanje Janeza Vesela - Koseskega. Oglasil se je seveda v Novicah. Slovenska matica pa je pripravila posebno knjigo njegove poezije. In tako je v nakladi 2.000 izvodov izšla skoraj 700 strani obsegajoča zbirka Veselovih izvirnih pesmi, prevodov in dramskih del, ki ji je dal naslov Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela - Koseskiga, finančnega svetovavca. Matica je knjigo izdala leta 1870. V naslednjih letih pa je Koseski uredil še manjšo bero svoje poezije in izšel je Raznim delom pesniškim in igrokaznim Jovana Vesela - Koseskiga dodatek. Nosi letnico 1879. V tistem času pa je bila njegova pesniška generacija že v zatonu in precej mlajši Simon Rutar si je lahko privoščil tudi komentar, da se "Koseskega duh že ne plazi več 'ob tleh', nego 'po tleh'. Kakor se vsak človek na stare leta pootroči, tako so tudi Koseskega pesmi te dobe le 'igrače' brez vsake vrednosti." Kljub vsemu – velika slava Koseski je s svojo poezijo seveda zašel tudi med glasbenike. Posebno znan je primer, ko je leta 1860 neka ljubljanska druščina zbrala "šest" cekinov in jih namenila slovenskemu skladatelju, ki bi uglasbil uspešnico Koseskega Kdo je mar?. Svojo namero so objavili v Novicah, a je trajalo še dve leti, da se je nabralo deset "cekinov" in je razpis dobil "večjo težo". Prijavilo se je kar devet kandidatov s svojimi uglasbitvami in vse gradivo so jeseni 1862 poslali pristojnim glasbenikom v Prago. Glavno nagrado je potem dobil ljubljanski glasbeni učitelj in skladatelj češkega rodu Gašpar Mašek. Pesem Koseskega je uglasbil za moški zbor s solisti in s spremljavo orkestra. Konkuriral je tudi znani graški Slovenec dr. Benjamin Ipavec, čigar napev se je pozneje občinstvu bolj priljubil kakor Maškov. Poleg teh dveh so znane še uglasbitve Gustava Ipavca, Frana Gerbiča in Frana Serafina Vilharja, ki so se tudi potrudili s svojimi napevi na to Veselovo besedilo. Nova popularnost Bobneči narodni slog Koseskega se je torej dobro usidral med slovenskim narodom. Ko so se v devetdesetih letih 19. stoletja v poštnem svetu pojavile tudi razglednice, so bili njegovi verzi zelo dobrodošlo vodilo nadobudnim rodoljubom. Najbolj se je obnesel rek Koseskega iz leta 1845: "Biti slovenske krvi bodi Slovencu v ponos." Vrsta razglednic ob prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje nosi ta napis. Koseskega pa so se spomnili tudi leta 1914, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Takrat se je na evropskem trgu pojavilo neverjetno število razglednic z vojno tematiko. Tudi uredništvo mesečnika Bogoljub je tisto jesen pripravilo zbirko razglednic, da bi namreč izpodrinilo tovrstno nemško bero. Uspeh je bil neverjeten in Bogoljub je za božič pripravil novo serijo dvanajstih voščilnic. Med njimi je bila tudi ena, ki nosi stavek Koseskega iz "Slovenje", objavljene v Novicah sedemdeset let poprej: "Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gane …" Tudi te razglednice so bile dobesedno razgrabljene in zato ni čudno, da so v slovensko javnost vrnile ime Koseskega in tudi ni čudno, da so potem ravno njegove verze vojaki 17. pešpolka vklesali v skalo na gori Monte Chiesa. "Kri Koseskega" V prvi svetovni vojni pa na Koseskega ni spominjal le napis na neki tirolski gori. Med branilci avstro-ogrske monarhije je bil tudi Koseski sam. Ne sicer osebno, pač pa ga je enakovredno "zastopal" njegov vnuk – Julius Kugy. Kugy je bil sin hčerke Koseskega, Julijane, ki se je poročila s koroškim Slovencem Pavlom Kugejem. Ta je svoje ime potujčil v Kugyja. V Trstu je razvil dobro stoječe trgovsko podjetje. Julius se je rodil še v Gorici leta 1858, ko je bil njegov tržaški ded Janez Vesel star že šestdeset let. Študij prava je končal na Dunaju in potem prevzel domače trgovsko podjetje. Ker to zaradi spopadov ni več dobivalo uvoženega blaga, se je po vstopu Italije v vojno kljub svojim 57 letom prijavil v vojsko. Služil je vse od 29. junija 1915 do 2. julija 1918. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem: "Kdor ne brani domovine v sili, ni pravi mož, ampak slabič in strahopetec." Ker je bil prestar za nošenje orožja, je pomagal pri izobraževanju gorskih vojakov na soški fronti, saj je bil prej že leta in leta navdušen plezalec v naših Julijcih. Med bivanjem v kavernah je v premorih med spopadi nastala prva od njegovih priljubljenih knjig. Koseski ni ostal pozabljen Leta 1898 je preteklo sto let od rojstva Koseskega. Njegovi ožji rojaki so ob tej priložnosti pripravili veliko slovesnost in septembra na njegovo rojstno hišo v Spodnjih Kosezah vzidali spominsko ploščo. Ljudstva je bilo neverjetno veliko in ljubljanski fotograf, sicer moravški rojak Davorin Rovšek, je celo izdal razglednico Koseskemu v spomin. Ob tej priložnosti pa je tudi leposlovni list Dom in svet prinesel njegov življenjepis in dodal pesmico, ki pravi: "Sloveč ni bil in slavljen ne, / Pač skoro bil pozabljen je, / Dasi zaslužil častnih dik / In venca je iz lovorik. Kar storil je za narod svoj, / Med nami še ima obstoj./ zakaj pa strt bil nanj spomin, / Ko bil je Slave vredni sin? To je usoda naših mož, / Da trnja jim sade, ne rož, / In da pozabijo ob noč, / Kaj rodu so bili nekoč." Spomin Koseskega Jovan Vesel – tako je v slogu ilirizma spremenil svoje ime –, imenovan Koseski, je med rojaki ostal v spominu kot pesnik bobneče slovenščine. Nekatere besede je prikrojil kar po svoje, jim odrezal posamezne dele ali celo "izumil" kak nov izraz. Zaradi tega je njegova poezija sčasoma postala tarča posmeha in polagoma je zatonil v pozabo. Sem ter tja pa si ga je privoščil tudi kak hudomušnež, kot denimo pisatelj in pesnik Janez Mencinger, ki je Prešernovo pesem Neiztrohnjeno srce prevedel v tako "koseščino". Prešeren poje: "Grob kopljejo, de zadnji mrlič bo vanj'ga djan, / obraz bledga mladenča prikaže se na dan. / Kopači ostrmijo, de z' ust njih sape ni, / manj vstrašeni pogrebci vanj vpirajo oči." Po Mencingerjevo pa bi se prevedeno v "koseščino" ta verz glasil: "Se groblja kapa, nov mrtvac spusti se not; / kar mlad život medlevši , razgerne se naprot. / Kopunam sapo davi, jih čudbe pana mraz/ kim brusi gled neplažba, zazrejo pak obraz …" In v takem slogu Mencinger nadaljuje vse do konca pesmi. Koseski je ob objavi tega besedila v Ljubljanskem zvonu letnika 1881 še živel. Verjetno pa mu ni bilo prijetno, da si ga je mladi rod privoščil na tak način. Žalovati pa ni imel kaj dosti časa, saj je marca 1884 umrl v 86. letu starosti. Na Monte Chiesi Novičarski pesnik Jovan Vesel - Koseski je imel v dolgih letih slovenske poezije kar dosti posnemovalcev. Žal jih uvrščamo med manj nadarjene poete. Še dandanes izraz "koseščina" predstavlja poezijo nižje vrste. A prav ta se je neverjetno razpasla po slovenskih logih. Tudi naslov prispevka, ki ga ravnokar prebirate, je vzet iz te ljudske bere, in ne iz poezije Jovana Vesela - Koseskega. Gre torej le za različico enega izmed verzov njegove pesmi Kdo je mar?, ki pa se je veliko bolj prijela kot izvirno besedilo. Povsem prave pa so besede Koseskega, ki še dandanes krasijo skalo na več kot dva tisoč metrih visočine v tirolskih gorah, tako da bi se tudi on lahko pohvalil, da je njegova poezija končno le pristala na "visoki ravni". Svet (111) Poudarki Našli 196 trupel Vse žrtev je bilo 298 Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 1,6 od 14 glasov Ocenite to novico! Najdenih je 196 trupel. Kaj je s preostalima 102, ni znano. Foto: EPA Oboroženi proruski separatisti nadzorujejo prizorišče strmoglavljenja letala. Foto: EPA Sorodne novice 19. julij 2014 Nizozemska: Putin ima še zadnjo priložnost za pomoč pri preiskavi 18. julij 2014 Obama: "Letalo sestreljeno z območja, ki je pod nadzorom upornikov" 17. julij 2014 Na vzhodu Ukrajine padlo potniško letalo. Je bilo sestreljeno? Dodaj v Facebook Proruski uporniki naj bi vsa trupla premaknili neznano kam Strmoglavljenje letala je sprožilo ogorčenje svetovne javnosti 20. julij 2014 ob 11:01, zadnji poseg: 20. julij 2014 ob 11:38 Kijev - MMC RTV SLO Predstavnica ukrajinskih reševalnih služb je dejala, da so separatisti odnesli vseh 196 trupel, ki so jih reševalci našli na prizorišču strmoglavljenja letala. Novinarji Associated Pressa (AP) so v soboto videli proruske upornike, kako so trupla v vrečah nalagali na tovornjake in jih odpeljali, v nedeljo pa na prizorišču trupel niso več našli. Reševalec Aleksander Piljušni je za AP dejal, da so potrebovali uporniki več ur, da so umaknili trupla. Kot je dejala Natalija Bistro, ukrajinska predstavnica, so bili reševalci prisiljeni trupla izročiti oboroženim upornikom. Po njenih besedah vlada ne ve, kam so jih odpeljali. Niti Bistro niti Piljušni ne moreta pojasnili, kaj se je zgodilo s 102 truploma, ki jih še niso našli. V raztreščenem letalu je namreč umrlo vseh 298 ljudi. Trupla še bolj na vzhod? Reuters medtem poroča, da so železničarji v nedeljo dejali, da so trupla naložili na vagone s hladilniki na postaji v mestu Torez, kakšnih 15 kilometrov stran od prizorišča. Po poročanju Reutersa je priča dejala, da je videla pet tovornjakov na postaji, eden izmed njih pa naj bi imel vklopljeno hlajenje. Vagoni naj bi bili odpeljani v smeri Ilovajska, mesta proti vzhodu in meji z Rusijo. Poročila o tem, kako trupla več dni razpadajo na poletnem soncu, so sprožila zgražanje po svetu. Posebej razburjeni so na Nizozemskem, od koder je bila več kot polovica potnikov. Varnostni svet pripravlja resolucijo Varnostni svet Združenih narodov medtem pripravlja resolucijo, ki bi obsodila "sestrelitev" malezijskega letala, zahtevala od oboroženih skupin, da omogočijo dostop do prizorišča strmoglavljenja in pozvala države v regiji, naj sodelujejo z mednarodno preiskavo. Avstralija (v strmoglavljenju je umrlo 28 avstralskih državljanov) je pripravila osnutek in ga 15 članicam VS-ja predstavila v soboto. Diplomati naj bi o njem glasovali v ponedeljek. Medtem ukrajinska vojska sporoča, da so na njene položaje ponoči dvakrat streljali iz Rusije. Ukrajinska vlada je na Facebook strani objavila, da so izstrelke iz smeri Rusije zaznali malo po polnoči in ob dveh ponoči. B. V. Ja pravo banditsko ravnanje. Dokazujejo iz dneva v dan kaj so. Še prej pa oropali in pokradli vse dragocenosti, ki so jih našli. Če so vse trgovine spraznili se vendar morajo nekako preživljat. MMG, na kraje so se odzvale Nizozemske banke: LINK To je pa res nenormalno, da se spravijo na umrle in njihovo premoženje... ni čudno, da je Ukrajincem odklenkalo od take nizkotne sosede in si želijo v EU. Niko Grafenauer: Obtožujem! Avtor: Niko Grafenauer Slovenski čas v zadnjem obdobju črno zaznamuje cela vrsta družbenih, upravnih, gospodarskih, etičnih ter duhovnih anomalij in polomov, ki nikakor ne prispevajo k državotvorni zavesti naših ljudi. 69 38 53 6 207 Prav nasprotno: iz dneva v dan se vse bolj šibi nekdanja plebiscitarna zavzetost za državo. Celo do te mere, da se številni državljani sramujejo in so negativistično razpoloženi do nje, saj jih iritira politična plitkost in dezorientacija v delovanju vseh vej izvršilne oblasti, zaradi česar se čedalje bolj spreminjamo v provincialno karitativno občestvo. Premoremo tudi celo armado, to je več kot 20 tisoč pretežno mladih slovenskih ljudi, ki so se doma izobrazili, pa v zdajšnjih razmerah, ko brezposelnost iz dneva v dan raste, doma ne najdejo dela, zato se izseljujejo s trebuhom za kruhom na vse strani sveta. Njihovo število pa se iz leta v leto množi. Je Slovenija sploh še domovina vseh nas? Subverzivni tatovi vseh vrst so si jo vzeli za plen in jo izropali do temeljev. Nekoč tako opevana slovenska zgodba o uspehu se je sprevrgla v grozovit bankrot, ki ga najlepše označuje skoraj 30-milijardni zunanji državni dolg z visokimi obrestmi, da o tem, v kakšnem razsulu sta državno gospodarstvo in infrastruktura niti ne govorim. Kaj šele o korupciji v bančništvu, v zdravstvu in drugih javnih službah, v katerih še vedno vlada več kot rigidno sibirsko spanje, v morastih sanjah pa nastopa nesposobna, a vsemogočna birokracija iz Orwellovega romana 1984. V tem tegobnem ozračju se moram prav ob poslanici, ki jo vsebuje Majniška deklaracija, vprašati, ali bomo Slovenci z lastno državo v prihodnje ohranili svojo suverenost in ugled. Tri žgoče teme, ki kazijo podobo resničnosti Pri tem naj spomnim vsaj na tri najbolj žgoče teme, ki mučno kazijo podobo naše resničnosti. To so povojni poboji, ki so se zgodili v imenu svobode delovnega ljudstva, žrtve pobojev pa ostajajo brez pietetnega pokopa in javnega spomenika. Druga žgoča zadeva je zavrnitev lustracijskega zakona, za katerega se je še leta 1994 v parlamentu zavzemal dr. Jože Pučnik. Tretje mučno dejstvo pa je, da je Slovenija menda edina ali skoraj edina članica EU, ki je obšla in zavrgla poslanico EU, da se v imenu demokracije in pravnega reda, ki temelji na varovanju človekovih pravic, izreče in zavržno opredeli do vseh treh evropskih totalitarizmov 20. stoletja – do fašizma, nacizma in boljševizma. "To je zame grozljivo znamenje za družbo, v kateri živim." Mentaliteta, predvsem pa stanje duha, ki prevladuje v njej, ima svoje politično obličje, ki se izraža v zdraharstvu, abotnosti in negativističnem početju izvršilnih in zakulisnih nosilcev oblasti. Imoralizem in amoralnost sta se razrasla do skrajnosti. Tako imenovana politična korektnost po meri komunistične tranzicije se na v nebo vpijoč način kaže v slovenskem sodstvu, ki naj bi bilo po ustavi samostojna veja oblasti. Kje v Evropi je danes še mogoče, da sodniki brez izpričanih in meritorno preverjenih dokazov, le na osnovi indicev, tik pred volitvami strpajo v arest voditelja opozicije in predsednika dominantne politične stranke v njej? Celotno ustavno sodišče se razen treh sodnikov – dr. Ernesta Petriča, dr. Mitje Deisingerja in Jana Zobca – ne postavi za juridične norme, ki so v veljavi v vsaki pravni državi, pač pa iz formalističnih razlogov sodbo o treh obsojencih Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču preda v obravnavo in odločanje Vrhovnemu sodišču, kjer kot predsednik stoluje nekdanji partijski sekretar na Obali Branko Masleša, ki še do danes ni bil lustriran. Stopiti je treba v čas in se spoprijeti z resnico Začetek tega meseca je odšel sedet tudi brigadni general prve slovenske vojske Tone Krkovič, ki je pred tem v Izjavi za javnost med drugim zapisal: "Tistim, ki so me obsodili, očitam nestrokovnost, nepoštenost in brezvestnost, ker so me obsodili brez jasne artikulacije konkretnega kaznivega dejanja, zgolj na osnovi izmišljenih indicev in brez kakršnihkoli dokazov. Dokazov ni in jih nikoli ne more biti! S tem mi je bila v bistvu odvzeta pravica in možnost do obrambe, ker se proti posplošenemu in neartikuliranemu očitanemu kaznivemu dejanju preprosto ni mogoče braniti." Majniška deklaracija je v več kot očitnem nasprotju z vsem, kar sem naštel, saj se po duhu in merilih navezuje na najboljše izročilo evropske demokracije, meritornega pravnega reda, duhovne prostosti in na takšne družbene standarde, ki vse to zagotavljajo. Upam, da se vsemu temu še nismo do konca odpovedali in se znašli v položaju, ki ga je v enem svojih verzov naslikal pesnik Dane Zajc z besedami: "Pride čas, ko ni več časa." Stopiti je torej treba v čas in se spoprijeti z resnico, ki jo oznanja navedeni verz. Niko Grafenauer je pesnik, kritik, esejist, urednik, literarni zgodovinar in prevajalec. ZN: Proruski separatisti v Ukrajini vzpostavili "strahovlado terorja" Hudi spopadi blizu kraja strmoglavljenja malezijskega letala 28. julij 2014 ob 13:49, zadnji poseg: 28. julij 2014 ob 14:03 Kijev - MMC RTV SLO Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice v poročilu ugotavlja, da so proruski separatisti na vzhodu Ukrajine vzpostavili "strahovlado ustrahovanja in terorja". Zaradi tega na območju vlada kaos, opozarja Visoki komisariat v poročilu, kjer piše tudi, da separatisti za utrditev oblasti ugrabljajo, mučijo in pobijajo civiliste ter načrtno napadajo javno infrastrukturo. Poročilo omenja, da so organizirani in močno oboroženi separatisti še močneje izzvali ukrajinske oblasti, na kar so se ukrajinske sile odzvale s silovitejšimi napadi, pri čemer ZN dodaja, da ukrajinska vojska ne naredi dovolj, da bi ločevala med civilnimi in vojaškimi tarčami. Spopadi na gosto poseljenih območjih so sicer zahtevali številne žrtve med civilisti, na tisoče ljudi pa je moralo zapustiti domove. Od začetka vojaške operacije ukrajinskih sil proti proruskim upornikom sredi aprila je bilo po podatkih ZN-a ubitih najmanj 1.129 ljudi, 3.442 jih je bilo ranjenih. Zaradi spopadov je tudi razseljenih več kot 200.000 ljudi, od katerih jih je, kot poroča BBC, veliko pobegnilo v Rusijo. Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Navi Pillay je ob tem vpletene v spopade na vzhodu Ukrajine pozvala, naj "končajo vladavino puške" in obnovijo spoštovanje vladavine prava in človekovih pravic. "Obe strani morata preprečiti, da bi bilo ubitih še več civilistov," je dejala. Sestrelitev malezijskega letala bi bila lahko vojni zločin Združeni narodi so tudi opozorili, da bi bila nedavno sestrelitev malezijskega potniškega letala na tem območju lahko vojni zločin. Pillay je obsodila "grozljivo sestrelitev" malezijskega boeinga 777 z 298 ljudmi na krovu in zahtevala "izčrpno, učinkovito, neodvisno in nepristransko preiskavo". Ukrajinska in zahodne vlade obrožujejo proruske upornike za sestrelitev letala z raketnim sistemom, ki naj bi jim ga dala Rusija. Moskva in uporniki pa trdijo, da so odgovorne sile vlade v Kijevu. "To kršitev mednarodnega prava bi lahko ob sedanjih okoliščinah obravnavali kot vojni zločin," je opozorila. "Na vse načine si bomo prizadevali, da bi zagotovili, da vsi, ki so zagrešili hude kršitve mednarodnega prava, vključno z vojnimi zločini, pridejo pred sodišče," je še dejala. Rdeči križ je prejšnji teden uradno sporočil, da je v Ukrajini državljanska vojna, francoska tiskovna agencija AFP pa poroča, da to pomeni, da stranem v vojni lahko sodijo za vojne zločine. Pogajanja o varnosti za preiskovalce Medtem se malezijski diplomati z ukrajinskimi oblastmi in proruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine pogajajo o vzpostavitvi premirja na območju, kjer je strmoglavil malezijski boeing 777. S premirjem namreč želijo doseči večjo varnost za preiskovalce. Vodja malezijskih preiskovalcev Hajril Hilmi Mohtar je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass pojasnil, da se pogajajo o premirju v 35-kilometrskem krogu okoli kraja strmoglavljenja malezijskega letala, saj domnevajo, da bi v tem območju še lahko našli ostanke letala. Časovni okvir za pogajanja ni določen, je dejal, najpomembneje pa je zagotoviti varnost preiskovalcev, čeprav želijo tudi čim prej najti ostanke letala in končati preiskavo. Skupino preiskovalcev po besedah Hajrila Hilmija Mohtarja sestavljajo malezijski, avstralski in nizozemski strokovnjaki. Malezija se je s separatisti že dogovorila za izročitev črnih skrinjic letala. Malezijskim diplomatom pri pogajanjih pripisujejo večje možnosti kot zahodnim, saj se izogibajo kakršni koli omembi krivca za strmoglavljenje boeinga 777, ki je bil najverjetneje sestreljen. Malezijski premier Nadžib Razak bo po strmoglavljenju letala v sredo obiskal Evropo, in sicer bo najprej šel na Nizozemsko, od koder je 198 žrtev. Proruski separatisti so mu nedeljo zagotovili prost dostop nizozemskih in avstralskih policistov do prizorišča razbitin, ki je na območju pod njihovim nadzorom. Zaradi hudih spopadov na vzhodu Ukrajine policistom v nedeljo zvečer ni uspelo priti na kraj letalskih razbitin. Ukrajinska vojska je sporočila, da se bojuje proti separatistom za nadzor nad več mesti blizu kraja strmoglavljenja. Policijska ekipa naj bi prizorišče spet skušala doseči danes. B. V. Vlado Ljudske Republike Doneck vodijo trije ljudje, Prvi je Pavel Gubarev, Ljudski Guverner, bivši član neonacistične organizacije Rusko Narodno Edinstvo, kateri se je zahvalil tudi za vojaško usposabljanje. Drugi je Aleksander Borodaj Predsednik vlade Donecka, vpleten tudi v dogajanje na Krimu, nekoč pa tudi bil urednik ultranacionalističnega časopisa ?????? (Zavtra), glavni urednik te revije A. Prokhanov pa ga je ob dogajanju v Donecku pohvalil, da je pravi beli ruski nacionalist. Tretji je Vrhovni poveljnik Igor Girkin, nekoč ruski poveljnik sil v Čečeniji, kasneje pomagal Četnikom v Bosni. Neo-naci trio? Predčasne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije so bile v nedeljo, 13. julija 2014. Lista Odstotki SMC STRANKA MIRA CERARJA 34,49 % SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 20,71 % DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 10,18 % SD - SOCIALNI DEMOKRATI 5,98 % KOALICIJA ZDRUŽENA LEVICA (DSD, IDS IN STRANKA TRS) 5,97 % NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 5,59 % ZAVEZNIŠTVO ALENKE BRATUŠEK 4,38 % Kandidatna lista Število mandatov Število glasov Odstotek SMC STRANKA MIRA CERARJA 36 301.563 34,49 % SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 21 181.052 20,71 % DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 10 88.968 10,18 % SD - SOCIALNI DEMOKRATI 6 52.249 5,98 % KOALICIJA ZDRUŽENA LEVICA (DSD, IDS IN STRANKA TRS) 6 52.189 5,97 % NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 5 48.846 5,59 % ZAVEZNIŠTVO ALENKE BRATUŠEK 4 38.293 4,38 % Narodni skupnosti 2 ZDA: Rusija je kršila dogovor o jedrskem orožju iz leta 1987 Članice EU-ja so se dogovorile o razširitvi sankcij proti Rusiji 29. julij 2014 ob 07:26, zadnji poseg: 29. julij 2014 ob 07:57 Washington/Bruselj - MMC RTV SLO Ameriška vlada trdi, da je Rusija preizkušala jedrsko orožje, s čimer je kršila ključni dvostranski dogovor o nadzoru orožja. Kdaj naj bi se to zgodilo, Bela hiša ni sporočila. S testiranjem jedrskega orožja je Moskva kršila dogovor o uničenju jedrskega orožja srednjega in krajšega dosega iz leta 1987, ki prepoveduje uporabo kopensko vodenih balističnih izstrelkov z dosegom med 500 in 5500 kilometri. Po besedah visokega ameriškega uradnika je vprašanje preizkušanja raket zelo resna zadeva. "Rusijo pozivamo, naj deluje v skladu s svojimi obveznostmi, ki jih predvideva dogovor, in naj na pravilen način uniči vse prepovedano orožje," je še zapisal uradnik v izjavi. Ameriške trditve prihajajo v času, ko so odnosi med državama zaradi Ukrajine precej napeti. Washington je kritičen do vloge Rusije zaradi njene domnevne vpletenosti v dogajanje v Ukrajini, kar Moskva zavrača. Ameriški predsednik Barack Obama naj bi glede testiranja jedrskega orožja že pisal ruskemu kolegu Vladimirju Putinu. To je prvič, da je ameriška vlada javno obtožila Rusijo glede testiranja jedrskih raket, o čemer se sicer po tiho govori že več let, poroča BBC. Januarja je New York Times poročal, da ameriški uradniki domnevajo, da je Rusija poskuse s kopensko vodenimi izstrelki začela že leta 2008. V odzivu je ameriška vlada takrat zapisala, da te navedbe proučuje. Sporazum iz leta 1987 predstavlja ključni dogovor med državama o nadzoru orožja, ob koncu hladne vojne pa sta ga podpisala takratna voditelja držav, Ronald Reagan in Mihael Gorbačov. Obama se je v ponedeljek pogovarjal z več evropskimi voditelji, ki so se strinjali z razširitvijo sankcij proti Rusiji zaradi njene vloge v ukrajinski krizi. Zajele naj bi ruske banke ter obrambni in energetski sektor. Bodo sankcije uvedene tudi proti oligarhom? Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Matjaž Trošt, so se članice Evropske unije dogovorile o razširitvi seznama ljudi iz Rusije in Ukrajine, proti katerim bodo zaradi razmer na vzhodu Ukrajine ter ruske priključitve Krima uvedle ukrepe. Neuradno bi bil lahko prvič na seznamu tudi kateri izmed ruskih oligarhov, seznam bo znan jutri. Voditelji Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije so se zavzeli za okrepitev sankcij zaradi razmer na vzhodu Ukrajine, danes pa bodo predstavniki članic razpravljali še o morebitni uvedbi ostrejših gospodarskih sankcij proti Rusiji. K. T. Dogovor o nadzoru jedrskega orožja sta leta 1987 podpisala takratni ameriški predsednik Ronald Reagan in voditelj takratne Sovjetske zveze Mihael Gorbačov. Foto: EPA Čakamo lahko samo še dan ko bodo separatist na vzhodu Ukrajine po pomoti testirali jedersko orožje. Washington je kritičen do vloge Rusije zaradi njene domnevne vpletenosti v dogajanje v Ukrajini, kar Moskva zavrača. Samooklicani preimer je Rus in ruski državljan. Samooklicani vodja vojske separatistov je Rus in ruski državljan. 'domnevna vpletenost' Pavlina Urlich Dobovšek je pri svojih 90 letih izvrstna pričevalka preteklega stoletja z nadvse zanimivo življenjsko izkušnjo. Njen oče je bil dekorater Franca Jožefa, pred vojno je bila kot mladenka na počitnicah v Nemčiji in videla tudi nastop Hitlerja. Med italijansko in nemško okupacijo je delala na Radiu Ljubljana, medtem ko je mož sodeloval z Angleži in bil preganjan tudi s strani domobranske policije. Po vojni jo je nova oblast zaprla, a ji je uspelo po tajnih zveza pobegniti v Švico. Pozneje pa se je naselila v Argentini, kjer je bila desetletja vodila osebnost na področju humanitarnega dela. Bratje Tabaj - preživeli vojno in pokončne drže trčili ob fašistični pritisk Iz vaših arhivov 30. julij 2014 ob 06:22 Ljubljana - MMC RTV SLO "Dragi brat. Tvojo dopisnico sem dobil. Prav razveselila me je. Ker po tolikem času, da mi nisi nič pisal, sem bil v skrbeh. Kako da je s tabo in hvala za pozdrave tebi, Mariji in Lojzetu. Veseli me, da ste zdravi. Enako jaz." Med vojaki na fronti in njihovimi bližnjimi v zaledju se je v prvi svetovni vojni izmenjalo nič koliko podobnih besed, zgoraj zapisane so uvod v edino ohranjeno medvojno korespondenco med bratoma Blažem in Ivanom Tabajem iz Štandreža pri Gorici. Blaž je razglednico poslal 18. marca leta 1917, pozdrave bratu in svoji družini, ki se je v tistem času zaradi vojne preselila stran od fronte in se umaknila v begunstvo v Bizovik pri Ljubljani, pa - kot je bilo v navadi - zapisal na hrbtno stran fotografije s svojo podobo. Žig na pismu pove, da je Blaž Tabaj (1870-1928) tedaj služil v gradbeni četi (K. u. k. Baukompagnie n. 12/97). Če je za marsikaterega fanta mobilizacija pomenila praktično prvo srečanje z orožjem, pa se je Blaž Tabaj v ravnanju z njim že davno izuril. Po poklicu je bil namreč orožnik in od 26. marca 1905 občinski obhodnik v Štandrežu. Eden izmed vrhuncev njegove orožniške kariere je bila verjetno aretacija "nevarne tatinske družbe", ki je čez italijansko mejo prihajala na svoje roparske podvige na Goriško. O tem dogodku sta leta 1901 na tretji strani poročala tako časopis Slovenec (12. septembra) kot Amerikanski Slovenec (4. oktobra). "V Rojicah so našli nekega sumljivega Pavla Dugana, po dom. Bokal, mizarja, stanujočega v Rabatisču. Našli so pri njem več tatinskih ključev in en nož. Ko so ga vprašali, koga da tam čaka, ni hotel s početka ničesar povedati, konečno se je vendar le udal ter rekel, da čaka nekega svojega tovariša, ki se nahaja v št. Andražu. Med tem pa, bilo je okolo 6. ure zjutraj, je zasačil, kakor smo poročali, občinski redar Blaž Tabaj v St. Adražu, ko se je vrnil iz ponočne službe domov, v sobi tik svoje spalnice nekega človeka, ko je hotel ravno ga okrasti in je že odpiral predala pri omari. A kakor se je pozneje dokazalo, bil je ravno ta človek imenom Andrej Sgardelli, tovariš, na katerega je čakal Dugan," je zapisal Slovenec. Že od mladih nog je bil Blaž tudi odbornik Bralnega in pevskega društva v Štandrežu, kjer so ustanovili čitalnico že leta 1869. Med prvo svetovno vojno je bil Blaž vodnik oziroma četovodja. Leta 1915 se njegovo ime še enkrat pojavi v časopisju, tokrat med "črnovojniki iz gorate Koroške", ki so 24. avgusta na straneh Edinosti poslali pozdrav tržaškim Slovencem. Blaž je zgoraj omenjeno pismo, ki ga je sklenil s prisrčnimi pozdravi celotni družini, med vojaškim služenjem pisal devet let mlajšemu bratu Ivanu Tabaju, tedaj znanemu duhovniku in veroučitelju na goriški višji državni gimnaziji. Ivan je med prvo svetovno vojno med drugim poučeval na ljubljanski višji realki, bil je kanclist v nadškofijski pisarni, prefekt deškega semenišča v Gorici in voditelj Alojzijevišča v Gorici. Konec vojne, začetek italijanske sovražnosti Eno samo ohranjeno pismo iz časa vojnih let pove premalo o takratnem delovanju bratov Tabaj - imela sta še starejšega brata Andreja, ki je bil prav tako duhovnik. Vsi trije so dočakali konec vojne, vendar pa ta ob vse bolj nasilnem italijanskem pritisku Slovencem na Primorskem ni prinesel pravega miru, tudi družini Tabaj ne. Blaž, prelomnega leta 1918 star 48 let, je po koncu vojne dočakal le še desetletje. Z ženo Marijo Angelo Tabaj (rojeno Rijavec) sta imela otroke Andreja (Drejčka), Marijo, Amalijo (Malko), Jožefo (Pepco) in Ivana. Življenje družine Tabaj, ki se je preživljala predvsem s kmetijstvom, se je v po vojni obubožani in gospodarsko uničeni Goriški v primerjavi s prvimi leti 20. stoletja precej poslabšalo. Družinska hiša jih je zaradi vojne vihre pričakala v precej klavrnem stanju, zato je leta 1920 Blaž okrajni sodniji v Gorici, ki je tedaj že sodila pod Italijo, oddal prošnjo za povračilo vojne škode. Vsota je bila komaj omembe vredna, k čemur je verjetno botrovala narodna zavednost družine Tabaj, zaradi katere je že tako padla v nemilost italijanskih oblasti, to pa je verjetno še dodatno stopnjevala Blaževa odločitev, da prošnjo izpolni izključno v slovenskem jeziku. Blaž je umrl leta 1928 zaradi čira na želodcu, star 57 let, istega leta se je tragično poslovil brat Andrej, ki ga je narodna neomajnost stala življenja. Fašistično zatiranje pa v letih agresivne italijanizacije in raznarodovalne politike ni prizaneslo niti Ivanu. Andrej, Blaž in Ivan so bili sinovi znanega krojača Janeza Tabaja iz Štandreža št. 5 in Marije Golja, ki sta imela tudi tri hčere. Tako Ivan, rojen leta 1879, kot 17 let starejši Andrej sta se zapisala duhovniškemu poklicu. Ivan je začel leta 1892 obiskovati goriško gimnazijo, ki jo je končal leta 1900. Od leta 1900 do 1904 je bil v goriškem bogoslovju, v mašnika pa je bil posvečen 31. julija 1904. Dve leti pred začetkom vojne je bil imenovan za rednega kateheta na slovenski paralelki goriške gimnazije, ki so jo ustanovili leta 1910. Med kolegi v profesorskem zboru najdemo nekaj zvenečih imen, med drugim prvega Slovenca, ki je osvojil olimpijsko medaljo, Rudolfa Cvetka, filologa in prevajalca Antona Sovreta, pedagoga Janka Bezjaka in glasbenika Ivana Mercino, podobno tudi med dijaki. Pri njegovih urah je, denimo, sedel Albert Rejc, ki je pozneje soustanovil in vodil organizacijo TIGR. Ivan je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Podpornega zaloga Simon Gregorčič za uboge učence cesarsko-kraljeve slovenske gimnazije v Gorici, ki je podpiralo revne učence kmečkih staršev. Leta 1915 je na ljubljanski c.-kr. višji realki prevzel ure pesnika in teologa Mihaela Opeke, ki je bil imenovan za c.-kr. deželnega šolskega nadzornika. Brat Andrej je bil katehet in vzgojitelj na goriških slovenskih ljudskih šolah, na goriški gimnaziji in učiteljišču, pozneje tudi na tolminskem učiteljišču, podpredsednik in blagajnik Alojzijevišča, z Andrejem Gabrščkom zapisnikar trgovsko-obrtne zadruge v Gorici in odbornik društva Šolski dom, ki je na goriškem pod vodstvom Antona Gregorčiča ustanavljalo in vzdrževalo slovenske šole. Prisilna upokojitev in tragična Andrejeva smrt Po koncu prve svetovne vojne sta oba brata nadaljevala poučevanje, dokler pritisk italijanskih oblasti ni bil prehud. Ivana so leta 1923 (še pred Gentilijevo šolsko reformo, ki je predvidevala ukinitev slovenskih šol na zasedenem ozemlju Primorske) nasilno upokojili, enaka usoda je že dve leti prej doletela Andreja. Oktobra leta 1920 so mu šolske oblasti ponudile izbiro, da se predčasno upokoji ali da gre za kateheta na učiteljišče v Tolmin. Odločil se je za poučevanje v Tolminu, oktobra 1921 pa so ga kljub temu prisilno upokojili. Na pomoč mu je priskočil goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej - zaradi groženj fašistov je bil desetletje pozneje tudi sam prisiljen odstopiti - in ga imenoval za kanclista v nadškofijski pisarni in za škofijskega komisarja pri izpraševanju učiteljev iz verouka. Vendar se je fašistična agresija nadaljevala in še naprej onemogočala njegovo kulturno udejstvovanje. Če imate tudi vi pisma, razglednice, fotografije iz 1. svetovne vojne, vas vabimo, da nam jih posredujete. vojna@rtvslo.si Leta 1928 so v Vidmu Andreja, "dobrega kateheta mirnega, blagega in skromnega značaja", fizično napadli. Napada ni preživel, umrl je 30. decembra v Štandrežu, kjer je pokopan na domačem pokopališču. Ivan Tabaj se je po upokojitvi, izmučen zaradi nenehnega pritiska, umaknil v domač Štandrež, kjer je pomagal župniku Jožefu Kosovelu. Dočakal je 60 let, o njegovi smrti pa je leta 1939 poročal tudi Amerikanski Slovenec, ki so ga v času, ko je bil na Primorskem slovenski tisk prepovedan, tiskali v Chicagu. O Ivanu so zapisali, da je služboval v goriškem semenišču in na gimnaziji, ker ga "podeželska dušnopastirska služba ni veselila". Ker so italijanske oblasti prepovedale pokop na domačem pokopališču, so ga najprej pokopali v Gorici, v Štandrež pa njegove posmrtne ostanke prenesli šele po drugi svetovni vojni. Tam je pokopan z bratom Andrejem in z nečakom Andrejem - Drejčkom (sinom Blaža Tabaja), čigar vnuk dr. Dimitri Tabaj hrani dragocena družinska pričevanja in skrbno sestavlja zgodbo svojih prednikov. Fotografije svojega pradeda in njegovih bratov nam je poslal Dimitri Tabaj. M. K. Lani se je odselilo 7.789 slovenskih državljanov, največ v Nemčijo Odseljevanje Slovencev poteka že štirinajst let 30. julij 2014 ob 09:42, zadnji poseg: 30. julij 2014 ob 09:56 Ljubljana - MMC RTV SLO Iz Slovenije se je lani odselilo 7.789 državljanov Slovenije, kar je nekaj manj, kot se jih je odselilo leta 2012 (8.191). Med priseljenci še vedno prednjačijo državljani nekdanjih jugoslovanskih republik. V letu 2013 se je v Slovenijo priselilo 13.871 prebivalcev, odselilo pa se jih je 13.384, ugotavlja statistični urad (SURS). Selitveno gibanje je bilo lani manj izrazito kot v letu 2012, saj je bilo število priselitev nižje za 7,7 odstotka, število odselitev pa za 6,9 odstotka. Selitveni prirast je tako znašal 487 ljudi, kar je približno četrtina manj kot v letu 2012 (644). Slovenski državljani se že štirinajsto leto zapored pogosteje izseljujejo, kot vračajo v domovino. V letu 2013 se je iz Slovenije odselilo 5.539 več slovenskih državljanov, kot se jih je priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že petnajsto leto zapored pozitiven. V letu 2013 se jih je v Slovenijo priselilo 6.026 več, kot se jih je iz nje odselilo. Med priseljenci prednjačijo tisti, ki so se preselili iz držav, nastalih po razpadu Jugoslavije (73 odstotkov). Sledijo jim državljani drugih držav članic EU-27 (17 odstotkov). Med priseljenimi tujimi državljani sta bili skoraj dve tretjini (62 odstotkov) stari od 20 do 44 let. Med tistimi slovenskimi državljani, ki so se leta 2013 vrnili v domovino, prednjačijo tisti, ki so se vrnili v letu 2013 iz drugih držav članic, v največjem številu iz Nemčije, Avstrije in Italije. Skoraj 550 (24 odstotkov) pa se jih je priselilo iz držav, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, največ iz Hrvaške. Slovenci najraje odhajajo v Nemčijo Med tistimi, ki so se v letu 2013 zapustili Slovenijo, jih je polovica odšla v Nemčijo, Avstrijo, Bosno in Hercegovino ali na Hrvaško. Največ slovenskih državljanov je odšlo v Nemčijo (21 odstotkov) in Avstrijo (20 odstotkov). Nekaj več notranjih selitev kot leta 2012 Leta 2013 je bilo registriranih 113.389 notranjih selitev, ki jih je opravilo 101.755 selivcev (11.006 prebivalcev je spremenilo naselje prebivališča več kot enkrat). Število selitev se je v primerjavi z letom 2012 povečalo za 0,6 odstotka. 80 odstotkov se jih je preselilo v drugo občino, vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Selitveno gibanje, Slovenija 2012 2013 Priseljeni 15.022 13.871 državljani RS 2.741 2.250 tuji državljani 12.281 11.621 Odseljeni 14.378 13.384 državljani RS 8.191 7.789 tuji državljani 6.187 5.595 Selitveni prirast 644 487 državljani RS -5.450 -5.539 tuji državljani 6.094 6.026 Na 1.000 prebivalcev priseljeni 7,3 6,7 odseljeni 7,0 6,5 selitveni prirast 0,3 0,2 skupni prirast 1,6 1,1 Notranje selitve 112.668 113.389 Vir: SURS G. C. Statistika pravi koliko se jih je prijavilo v tujini. Dejanska številka je definitivno večja. A k ruskim bratom jih pa ne vleče? kaj pa govorite. V Nemčiji sam šparajo. Pri nas je boljše ki porabimo kolk se da Čudi me zakaj ne v Srbijo ali Hrvaško, kjer živijo kupci slovenskih podjetij. Iz mojega kroga prijateljev je statistika takšna: Izseljeni: 3 Nemčija, 2 Švica, 1 ZDA, 1 Dubaj, 1 Avstralija Ostali smo še trije v družbi.... Moj osebni pogled je veliko bolj žalosten kot zgornja suhoparna statistika... Zanimivo, da je imigracija še vedno večja od emigracije. Očitno je marsikje še slabše kot pri nas ... Novinar bi se lahko malo bolj potrudil in posredoval še podatke o tem, s kakšno izobrazbo se ljudje priseljujejo in s kakšno odseljio, število žensk, moših, koliko naš državo stane šolanje do visokošolske izobrazbe osebe, itd. Bistvena razlika je, če se odseli šolan kader, priseljenci pa z nižjo izobrazbo ali brez. Vemo kaj to prinaša s seboj. Folk z visoko izobrazbo se odseljuje v tujino, v Slovenijo se pa priseljujejo balkanci ki nato po ljubljani vozijo Taxi. Ta država ima zares svetlo prihodnost. Osem tisoč državljane je okoli polovica novorojenih v letu dni ... Nič hudega, tako ali tako so odšli volivci SDSa. Zmagujemo!!! Jasno je, da se k nam priseljujejo nižje izobraženi, izseljujejo pa visokoizobraženi. Slovenija bo kmalu dežela osnovnošolsko izobraženih fizičnih delavcev, vse kar je dobrega bo pobegnilo. MMC a se da dobit podatek koliko se jih je odselilo v S. Korejo, kjer se cedita socialistična med in mleko. Hvala. Škoda, da ne vodijo tudi izobrazbene strukture. Prepričan sem, odhajajo visoko usposobljeni, ki že sedaj ustvarjajo visoko dodano vrednost(inžinirji, znanstveniki, varilci,..) prihajajo pa predvsem gradbeniki iz držav bivše juge, ki velikokrat nato celo žalostno ostanejo brez plače (mnoga podjetja vodijo sami balkanci in svoje sonarodnjake ropajo - uradno pa smo krivi Slovenci), država pa brez davkov. @the law1 Zato, ker imamo prenizke davke... Dejan.Židan.press Izsiljevanje gostincev v Novi Gorici Primera zagotovo nista osamljena 29. julij 2014 ob 18:54, zadnji poseg: 29. julij 2014 ob 19:22 Nova Gorica - MMC RTV SLO V Novi Gorici so prijeli tri državljane Srbije, ki naj bi zahtevali denar v zameno za zaščito lokala. Kriminalisti ocenjujejo, da ne gre za osamljena primera. Novogoriški kriminalisti so v preteklih dneh preiskali primer izsiljevanja dveh lastnikov gostinskih lokalov na območju Nove Gorice. Prijeli so tri osumljence, enega so priprli. Na novogoriški policijski upravi so na začetku julija prejeli prijavo dveh lastnikov gostinsko-trgovskih lokalov iz Nove Gorice, je povedal vodja sektorja kriminalistične policije Marino Pangos: "Bilo je ugotovljeno, da gre za izsiljevanje oziroma zahtevo plačila varščine, ob grožnjah, da se bo v primeru neplačila varščine nekaj hudega zgodilo samemu lokalu, lastnikom ali njihovim najbližjim." Od lastnikov lokalov so v mesecu dni zahtevali plačilo večje vsote denarja, v okviru tako imenovane večje premoženjske koristi: to je od 5.000 do 50.000 evrov. Oškodovancem so grozili verbalno, tako neposredno kot po telefonu. Preteklo soboto pa so pri prevzemu izterjanega denarja prijeli 34-letnega državljana Srbije, zoper katerega je bil pozneje odrejen pripor. Prijeli pa so še dva osumljenca: "Preostala dva, ki sta bila prijeta, sta tudi državljana Srbije, stara 30 in 34 let, vendar nista imela aktivne vloge pri dokončanju tega kaznivega dejanja, zato sta bila izpuščena." Gre za osumljence, ki je kriminalisti še niso obravnavali. Omenjena primera izsiljevanja sta edina prijavljena, a Pangos dodaja: "Glede na načine izvrševanja teh dejanj in izrečenih groženj ter na dejstvo, da se oškodovanci za prijave težje odločajo, menimo, da to nista osamljena primera." Novogoriški kriminalisti v zadnjih letih niso obravnavali tovrstnih izsiljevanj v zameno za zaščito, so pa bila na tem območju prisotna pred več kot desetletjem. Karin Zorn, Radio Koper Jugonostalgičarji, a ste veseli, a? A ni fajn dobit mal svežega vetra z juga? kaj se ne dogaja podobno tudi v Ljubljani? v jesenicah se je pred leti lastnik lokala ob fizičnem nasilju obvaroval s strelnim orožjem in potegnil takratko. Sedaj sedi na Dobu. Če bi delovala pravna država, bi ga obvarovala policija ne pa da se je moral sam. pridite v mb na lent, pa malo počistite to se že dogaja od leta 85 in je postalo nekaj normalnega, če na pa nekoga ubijejo, ali pa te razbijejo pa to je bilo tako najverjetneje da niso plačevali dalje kakšni veliki združbi, in pol jih je ta prijavila , kot pri dilanju, primejo majhne da lahko veliki delajo na veliko, policija = naivneži, ki mislijo daso prijeli združbo, prijeli pa dva izobčenca Zakaj to bagro spuščate na svobodo? A ste normalni? Niste! krivi ste (smo) slovenci sami, ker smo zarukan in debilen narod, ki podpira bedake in se iz uspešnih norce dela in jim je favš! Kolikor je meni znano, se je veliko zdravnikov priselilo iz bratskih republik, naši pa nimajo dela ... Nobene rešilne bilke, ker glede na podatke je dejstvo da se je odselilo 20% visoko izobraženih več kot se jih je priselilo. Merklova: "Sankcije proti Rusiji so bile neizogibne" V Bruslju dogovor o novih sankcijah EU-ja proti Rusiji 29. julij 2014 ob 17:28, zadnji poseg: 29. julij 2014 ob 21:20 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Članice Evropske unije so v Bruslju dosegle politični dogovor o svežnju gospodarskih sankcij proti Rusiji zaradi vpletenosti v krizo v Ukrajini. Ukrepi naj bi začeli veljati že v četrtek. "Današnja odločitev je bila neizogibna," je v kratkem odzivu poudarila nemška kanclerka Angela Merkel. Hkrati je rusko vodstvo pozvala, naj "sledi poti umiritve razmer in sodelovanja" glede ukrajinske krize. V nasprotnem primeru bodo sledili nadaljnji koraki, je zagrozila Merklova. "Vedno znova smo poudarjali, da sta nezakonita priključitev Krima in nadaljnja destabilizacija vzhodne Ukrajine nesprejemljivi. Zaradi tega je bila današnja odločitev neizogibna," je še dejala Merklova. V govoru javnosti je nove sankcije predstavil tudi predsednik ZDA Barack Obama. Prvi del novih sankcij se vrti okoli financ, s čimer bodo prizadeli tri ruske banke (VTB, Banka Moskva in RSKB). Drugi sklop sankcij zadeva ladjedelništvo in pomorstvo. Odločno opozorilo Moskvi Sveženj gospodarskih sankcij je "odločno opozorilo", da sta nezakonita priključitev ozemlja in namerna destabilizacija sosednje suverene države v 21. stoletju nesprejemljivi, sta v skupni izjavi v imenu EU-ja poudarila Herman Van Rompuy in Jose Manuel Barroso. "Z jezo in frustracijo smo priča zamudam pri zagotavljanju mednarodnega dostopa do prizorišča strmoglavljenja letala ... in nedostojnemu ravnanju s posmrtnimi ostanki žrtev," sta še poudarila predsednika. Prizadete banke in naftna industrija Podrobnosti za zdaj še niso javno znane. Viri v Bruslju so izdali, da bodo nove sankcije veljavne tri mesece, nato bodo pregledali njihovo učinkovitost. Sankcije naj bi vključevale omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti na evropske kapitalske trge (tudi za v Sloveniji navzočo Sberbanko), embargo na orožje ter prepoved izvoza tehnologije za dvojno uporabo in občutljivih tehnologij, tudi v energetskem sektorju, še zlasti v naftno-plinski industriji. Že predtem so zaradi priključitve Krima veljale omejene sankcije, ki so bile uperjene proti vodilnim predstavnikom države Rusije, ki so jim zamrznili premoženje in jim prepovedali potovanje v EU. Članice morajo prispevati še pisno privolitev Politični dogovor o gospodarskih sankcijah je dosegel odbor stalnih predstavnikov oziroma veleposlanikov članic pri EU-ju na podlagi zakonodajnih predlogov, ki jih je pretekli petek pripravila Evropska komisija. Kot kaže, za dokončno potrditev sankcij ne bo potreben vrh EU-ja. Pričakuje se, da bodo članice dogovor, dosežen na veleposlaniški ravni, potrdile s pisnim postopkom ob politični izjavi predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya. Na obeh straneh izguba milijard Gospodarske sankcije naj bi ruskemu gospodarstvu samo letos povzročile za 23 milijard evrov, prihodnje leto pa 75 milijard evrov škode. Učinek sankcij naj bi tako predstavljal 1,5 odstotka ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) letos in 4,8 odstotka BDP-ja prihodnje leto, so po poročanju EUObserverja izračunali v Bruslju. A kazenski ukrepi proti Rusiji zaradi njene podpore proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine bodo zaboleli tudi Evropsko unijo. Evropska komisija pričakuje, da bo EU na račun sankcij letos izgubil približno 40 milijard evrov (0,3 odstotka BDP-ja) in prihodnje leto še okoli 50 milijard evrov (0,4 odstotka BDP-ja). Slovenija je leta 2013 v Rusijo izvozila za milijardo evrov blaga, uvozila pa za 450 milijonov evrov (leto predtem izvoz 942 mio. evrov in uvoz 379 mio. evrov) in bo najverjetneje med članicami, kjer bi se lahko sankcije najbolj poznale. T. G. Janša v petek v DZ brez spremstva pravosodnih policistov SDS se ni odzval na "nekorektno" povabilo SMC-ja 31. julij 2014 ob 09:04, zadnji poseg: 31. julij 2014 ob 10:51 Ljubljana - MMC RTV SLO Po odločitvi vodstva Zavoda za prestajanje kazni Dob se bo Janez Janša petkove seje DZ-ja udeležil sam, brez spremstva pravosodnih policistov. "Obsojeni Janez Janša je podal vlogo za udeležbo na ustanovni seji državnega zbora, ki bo v petek, 1. 8. 2014," so z uprave za izvrševanje kazenskih sankcij sporočili le nekaj minut po koncu tiskovne konference SDS-a v DZ-ju, na kateri se je njeno vodstvo odzvalo na potek izbire evropskega komisarja in drugo notranjepolitično dogajanje. SDS: Za SMC nismo enakopraven sogovornik Tiskovna konferenca je potekala od 9. ure zjutraj, v istem času ko je SMC povabil SDS na pogovore, a so v SDS-u njeno vabilo doživeli kot nekorektno, ker ni bilo naslovljeno na političnega funkcionarja SDS-a, niti ni bilo podpisano, predvsem pa jih moti to, da jih SMC brez argumentov obtožuje za rušenje pravne države in jih ima za neenakopravnega sogovornika. "Ko nas bodo imeli za enakopravnega sogovornika, bodo pogovori stekli," je napovedal podpredsednik SDS-a Zvone Černač. Hkrati je pozval SMC, da naj preneha kršiti zakone in vsem 90 poslancem omogoči normalno opravljanje dela. Eliminacija Janše iz DZ-ja Začasni vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je šel še korak dlje ko je (odhajajočo) vodjo zakonodajno-pravne službe DZ-ja obtožil "priprave pravnih podlag za odstranitev Janeza Janše iz DZ-ja". Te po njegovih besedah vsebujejo "retroaktivne učinke, s katerimi se bo skušalo odvzeti mandat nedolžnemu človeku, ki je krivično obsojen." "Ne spodobi se, da bi DZ kršil ustavo in odvzel funkcijo poslanca Janezu Janši, katerega kandidatura je, tako kot vseh ostalih izvoljenih poslancev, prestala vse formalne preverbe. Zdaj je samo njegov mandat pod vprašajem, a to ni v skladu z ustavo" je dejal Tanko. Odvzem mandata je nepopravljiva krivica Ponovil je, da volitve niso bile legitimne ter da nobeno sodišče ni opravilo svoje naloge, zato se zdaj po njegovem mnenju, nove krivice selijo v DZ: "Odvzem mandata bi bila posledica, ki se ne bi dala popraviti". Jeraj: Slovenija ni več normalna država "Če vrhovno sodišče ne bi zavlačevalo, vprašanje podelitve ali nepodelitve mandata ne bi bilo vprašljivo," pa je pristavila podpredsednica SDS-a Alenka Jeraj, a po njeni oceni Slovenija ni več normalna država. Spomnila je, da je bil sredi kampanje predsednik SDS-a poslan v zapor, na podlagi sodbe, ki je pravno šibka in krivična. Jerajeva od vseh avtoritet v državi pričakuje, da bodo skupaj pozvale sodišča, da odločijo o sodbi v zadevi Patria. Vendar le-te molčijo. Vrhovno sodišče je pozvala, naj svoje delo opravi takoj. Zakaj so volitve za SDS nelegitimne Jože Tanko je ponovil, da je bila zaradi krivične sodbe Janezu Janši stranki SDS onemogočena enakopravna udeležba v kampanji. SDS po njegovih besedah ne bo predlagal ne članov za mandatno-volilno komisijo ne članov za izvedbo tajnih volitev. Že prej so se tudi odpovedali vodstvenim mestom v DZ-ju. Samopredlagateljstvo Alenke Bratušek Podpredsednik SDS-a Zvone Černač je povedal, da so v SDS-u izjemno zaskrbljeni zaradi načina izbire komisarja. "V ospredju vladajočih so osebni interesi, ne pa interesi in ugled države," je ocenil Černač. SDS ob tem skrbi še posebej skrbi samopredlagateljstvo Alenke Bratušek za evropsko komisarko, saj je izgubila tako evropske kot državnozborske volitve. "Samopredlagateljstvo osebe za evropsko komisarko, ki je državo pripeljala na rob bankrota, je dokaz prevlade osebnih interesov," je dodal. SDS za komisarja ponovno predlaga Zvera Dejstvo, da je SMC za komisarja predlagal Janeza Potočnika, naj bi kazalo na kadrovsko šibkost največje parlamentarne stranke. "Kako bo šele z ministri?" se je spraševal Černač in potarnal, da je bil povsem prezrt njihov predlog oziroma evropski poslanec Milan Zver, ki ima ustrezne strokovne in politične reference. Poleg tega bi bil zagotovo deležen podpore novega predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, saj "prihaja iz skupne evropske politične družine." Po mnenju SDS-a je najslabši scenarij ta, da bo v Bruselj sporočenih več kandidatov za evropskega komisarja oziroma, da bo poslan slab predlog. Proračun se ne izvršuje Černač je spregovoril tudi o oblikovanju nove vlade: "Izvrševanje proračuna je praktično ustavljeno, ni razloga, da Slovenija ne bi mogla nove vlade dobiti do 1. septembra." Skrbi jih tudi usmeritev SMC-ja, ki po mnenju vodstva SDS-a pomeni nadaljevanje zgrešene politike zadolževanja in povečevanja davkov, SMC nima nobenih gospodarskih ukrepov ali ukrepov za trajno gospodarsko rast, so bili kritični do po njihovem napačnih usmeritev programa SMC-ja, ki vodijo v dodatno zadolževanje in nove davke. Jejžešna, pa je spet zlobni Janša zmotil dušni mir v tem našem murglestanskem raju, kjer se že 70 let cedita med in mleko. Da bi v clanku objavili to kar bi bilo relevantno za bralca pa seveda ne. Janša, ki je na vodstvo zavoda Dob naslovil vlogo za udeležbo na ustanovni seji DZ, je na Twitterju v torek, ko odločitev vodstva zapora še ni bila znana, zapisal:"Leta 89 v SFRJ sem se lahko iz zapora udeleževal sej IO SDZ, kongresa SDZ, bil izvoljen za PP SDZ in sam hodil na delo na MikroAdo." Kriminalci SO NAM ŽE VODILI DRŽAVO: Kučan, Janković! Janša ni kriminalec xavi # 31.07.2014 ob 11:46 Prijavi neprimerno vsebino SDS je ena izmed redkih političnih strank v, ki se zaveda v kako slabem vsesplošnem položaju je država. Danes so objavili, da je Argentina oblavila bankrot. Kako daleč od tega je pa s tako samomorilsko finančno politiko naša država? Cerar nima kaj dosti pojma o vodenju države in je, kot se kaže na vsakem koraku, povsem neizkušen politik, ki si ga bodo drugi, zaradi tega ovijali okrog prsta, kakor bodo hoteli. S tako nedorečeno finančno in gospodarsko politiko, kot izhaja iz njegovega programa sem prepričan, da bodo kompetentni ljudje bežali od njega in se otepali funkcij kot hudič križa. Preden bodo on in njegovi ljudje dali skozi pripravništvo, bomo totalno na kolenih. Tega se zelo dobro zaveda SDS in zato nimajo nikakršnega zaupanja v Cerarjeve sposobnosti. Te nemoči zmagovalca volitev, se zaveda vse bolj tudi večina podpornikov Mira Cerarja.. Zaradi tega še bolj besno izražajo svoje frustracije in svojo nemoč, skozi nadaljne napade na Janeza janšo, ki se pa zaradi politične obsodbe in krivične zaporne kazni pred tem ne more braniti. res me je srah za prihodnost slovenije" - ma kaj ti ne prebiraš istih komenatrjev kot jih jaz? Če je kdo, ki se more bati v lastni državi smo to mi desničarji. Levičarji, lahko protestirajo z granitnimi kockami, lahko obešajo lutke na mostove in strašijo mestne svetnike in za vas je to vse normalno. Da pa mogoče kak desen komentator poda mnenje, ki ne popljuva SDS in Janšo takrat pa se vsuje nanj tak plaz gnojice s strani levičarjev, da ne moreš verjeti. Ti komentatorji so nato zmerjani s strani teh levičarjev, da jih je lahko že strah za njihovo varnost. Ne vem kaj je kle nejasnega. Zakon mu dovoljuje udeležbo na volitvah, bil je izvoljen in je poslanec. Ne krši nobenih zakonov in od tebe se pričakuje enako. Za koga je glasovalo tistih 622, ki so uspeli sesuti Alenkino vlado ? Video: Pes, ki omedli od sreče - spletno uspešnico posnel Slovenec Miha Svetina 30. julij 2014 ob 20:38 Po spletu je zaokrožil videoposnetek psa, ki je ob prihodu svoje lastnice domov po dveh letih, od sreče omedlel. Video pa ima tudi slovenski pridih. Video je v šestih dneh od objave na portalu YouTube zbral že okoli 27 milijonov ogledov. V videu, posnetim s prenosnim telefonom, se devetletna šnavcerka Casey po dveh letih znova sreča z 29-letno Američanko slovenskih korenin, Rebecco Ehalt Svetina, ki se z Bleda vrne v rodni Murrysville v Pensilvaniji. Video je posnel njen mož, 31-letni Miha Svetina iz Lesc na Gorenjskem - sin Dareta Svetine - prvega Slovenca, ki je poletel z jadralnim padalom. Zaradi odmevnosti videa je Rebecca gostovala v številnih oddajah ameriških televizij. https://www.youtube.com/v/rp03AorAWLY?version=3&hl=sl_SI http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/video-pes-ki-omedli-od-srece-spletno-uspesnico-posnel-slovenec/343064#comments Pred podpornike stopil tudi Janša: Hvala, ker vztrajate Shod Janševih privržencev se je končal 1. avgust 2014 ob 08:20, zadnji poseg: 1. avgust 2014 ob 16:35 Ljubljana - MMC RTV SLO Predstavniki Odbora 2014 in njihovi simpatizerji so pred DZ-jem opozarjali na po njihovem mnenju krivično sodbo zoper Janšo. Zbrane je nagovoril tudi Janša. Predstavniki Odbora 2014 in njihovi simpatizerji so se pred ljubljansko sodno palačo zbrali že ob 8.30, nato pa so se odpravili proti stavbi DZ-ja, kjer bodo vztrajali do konca ustanovne seje DZ-ja. Pred sodiščem se je zbralo nekaj sto podpornikov Janeza Janše. Najprej jih je nagovoril Aleš Primc, nato Alenka Puhar in na koncu predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec, ki je dejal, da so danes zadovoljni, "saj bo imel politični zapornik prvič pravico, ki ste mu jo podelili na volitvah. Pravico biti predstavnik ljudstva". Pred odhodom proti parlamentu so pred sodiščem prižgali sveče. Shod v podporo Janezu Janši se je nadaljeval v parku ob stavbi državnega zbora. Začel se je z Zdravljico, nato pa so si sledili nagovori. Protestniki so opozarjali na po njihovem mnenju krivično sodbo zoper Janšo, želijo njegovo svobodo in potrditev njegovega poslanskega mandata. "Roke proč od njegovega poslanskega mandata, saj je čist kot solza!" je bilo njihovo jasno sporočilo. Janša proteste primerjal s tistimi v Ukrajini Na oknu DZ-ja se je za nekaj trenutkov prikazal tudi Janša, ki se je seje udeležil brez spremstva pravosodnih policistov, in svoje podpornike le molče pozdravil z dvignjenima prstoma, nato pa jih je med odmorom seje tudi nagovoril. Zahvalil se jim je za podporo in za vsakodnevno vztrajanje pred sodiščem, saj so oni množica, ki spreminja Slovenijo, podporniki pa so mu obljubili, da bodo tam vztrajali do konca. "Nobena krivica na svetu dolgoročno ne preživi, če se en sam glas dvigne proti njej in če ta glas vztraja. Ko vemo, da imamo prav, je treba vztrajati," je povedal. Janša je svoje podpornike primerjal s tistimi v Ukrajini, ki so po več mesecih vztrajanja na trgu zrušili režim. "V hišo demokracije je lahko priti, težko pa je v njej ostati" Dotaknil se je tudi nedavnih volitev in dejal, da "živimo v času, ko so razmere tako izkrivljene, da je v hišo demokracije izjemno lahko priti, tudi če se ustanovi stranka dva meseca pred volitvami". Težko pa je v njej ostati, je dejal in čestital poslancem SDS-a, ki so prišli parlament, saj je bilo to "bistveno težje, kot pa brez obraza, brez programa, brez moralne kredibilnosti na medijskem valu in manipulacijah pobirati glasove, pa čeprav je le polovica volilnega telesa prišla na volišča". Spomnil je tudi na proces JBTZ in dejal, da se je tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan z Veljkom Kadijevićem dogovarjal o kaznih obtoženim v tistem procesu, ob tem pa poudaril, da je bilo prvi dan sojenja pred 26 leti na Roški cesti v Ljubljani zbranih nekaj ljudi, na koncu pa je bila množica, ki je spremenila Slovenijo. "Danes ste vi tista množica, ki Slovenijo spreminja," je dejal. Po nagovoru so Janšo številni podporniki objeli in mu stisnili roko, sam pa se je vrnil v poslopje DZ-ja. Protesta se je udeležila tudi Janševa žena Urška Bačovnik Janša, ki je nosila majico "Free Janez Janša" (osvobodite Janeza Janšo). Protestniki tudi k Pahorju Po Janševem nagovoru se je shod pred DZ-jem končal, protestniki pa so se namenili še proti predsedniški palači, kjer so predsedniku Borutu Pahorju predali pismo, s katerim mu želijo sporočiti, naj povzdigne glas, ko se dogajajo zlorabe pravosodja in ko je njegov ugled na najnižji točki. Poslopje državnega zbora je varovalo več deset policistov. Razredni sovražnik nadaljuje zmagoslavni pohod: film navdušil še Bavarce 5.000 evrov za režiserja Roka Bička 3. avgust 2014 ob 20:00 Gilching - MMC RTV SLO Slovenski film Razredni sovražnik je po nedavni uvrstitvi med tri finaliste za nagrado lux prejel glavno nagrado na 8. filmskem festivalu petih jezer v Gilchingu v Nemčiji. Film v režiji Roka Bička in v produkciji Triglav filma je na festivalu Fünf Seen Filmfestival, ki je potekal med 23. julijem in 3. avgustom, doživel bavarsko premiero. Odmevni celovečerec sta na festivalu predstavila režiser Biček ter direktor fotografije in snemalec, Nemec Fabio Stoll. Oba sta bila povabljena tudi na slovesno podelitev nagrad, Biček pa kot režiser zmagovalnega filma prejme še 5.000 evrov. Zamudniki si lahko Razrednega sovražnika na velikem platnu ogledate v petek, 22. avgusta, na Bledu v sklopu letošnjih projekcij Film ob jezeru pod okriljem ljubljanskega Kinodvora. Scenarij za film so po resničnih dogodkih napisali Nejc Gazvoda, Rok Biček in Janez Lapajne. Zgodbo iz filma je Biček doživel kot srednješolec, ko je dijakinja zaključnega letnika naredila samomor. Temu je sledil upor njenih sošolcev proti šolskemu sistemu in profesorjem. Film, ki je prejel že več stanovskih priznanj, je bil tudi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. A. K. V glavnih vlogah so zaigrali Igor Samobor (na fotografiji) in devet srednješolcev, v stranskih vlogah pa so nastopili še Nataša Barbara Gračner, Tjaša Železnik, Maša Derganc in Robert Prebil. Bravo Rok, le tako naprej :) Ne morem verjet, da te novice danes niso niti omenili na nacionalki. (Podobno kot pred meseci niso omenili, da je na Berlinalu srebrnega medveda osvojil kratki film, pri katerem je pomembno vlogo odigrala Hanna Slak.) Dvojna merila? Pomanjkanje interesa/truda? Odraz odnosa do filma? Dejansko gre za enega najboljših slovenskih filmov zadnji dve desetletji, ki s kirurško preciznostjo reže na pol nemoč odločanja vseh vpletenih strani. Držimo pesti za še kakšno nagrado! Boj za položaj komisarja: slovenski evroposlanci iz EPP-ja pisali Junckerju Boj za slovenskega komisarja v Bruslju se nadaljuje 3. avgust 2014 ob 20:24, zadnji poseg: 3. avgust 2014 ob 20:59 Ljubljana - MMC RTV SLO Potem ko je vlada v Bruselj poslala tri imena kandidatov za slovenskega komisarja, so slovenski evroposlanci, člani skupine EPP-ja, pisali novemu predsedniku Evropske komisije, ker niso zadovoljni s seznamom kandidatov iz Slovenije. Kot je znano, je vlada v četrtek sprejela odločitev, da v Bruselj pošlje listo treh kandidatov za evropskega komisarja, na kateri so premierka v odhodu Alenka Bratušek, evropska poslanka SD-ja Tanja Fajon in prvak DeSUS-a Karl Erjavec. Končno odločitev bo sprejel predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predvidoma po 30. avgustu. Preden je Slovenija v Bruselj poslala listo s tremi imeni, so v sredo tuji diplomatski viri za STA povedali, da bi si Juncker kot komisarsko kandidatko želel Bratuškovo. Nato so v četrtek viri blizu Junckerju pred odločitvijo o slovenski listi pojasnili, da bo izvoljeni predsednik, če dobi iz Slovenije listo z več imeni, med katerimi bo več žensk, pretehtal vse možnosti, pri čemer igra pomembno vlogo politični profil. Milan Zver (SDS), Alojz Peterle (NSi), Franc Bogovič (SLS), Romana Tomc (SDS) in Patricija Šulin (SDS), slovenski evroposlanci iz skupine Evropske ljudske stranke, so v pismu Junckerju med drugim opozorili, da so slovenski evroposlanci, ki sodijo v to skupino, osvojili pet od osmih slovenskih sedežev v Evropskem parlamentu in da jih skrbi proces nominiranja komisarja iz Slovenije. Izrazili so obžalovanje, da vlada ni prepoznala pomembnosti tega položaja za Slovenijo in ni predlagala samo enega kandidata iz politične opcije, ki je zmagala na evropskih volitvah, oz. da Alenka Bratušek pri nominiranju ni poslušala niti zmagovalca slovenskih državnozborskih volitev. Na listi so zdaj kandidati, ki so na teh volitvah skupaj osvojili 20,2 odstotka glasov. Hkrati jih skrbi, da so na listi kandidatov "večinoma evroskeptični kandidati". Izrazili so mnenje, da si Slovenija zasluži sposobnega proevropskega kandidata, ki uživa široko podporo med državljani Slovenije, še piše v pismu, objavljenem na spletni strani SDS-a. B. R. V stožicah se je AB drla ''e viva il communismo...'' in da je EU tolpa lopovov, sedaj pa kandidira za mesto komisarke. Samo v butalah! Ti trije so vsaj na seznamu, Virantu še to ni uspelo :) Slovenski kadilci umirajo 15 let mlajši kot nekadilci Pred sedmimi leti je bila sprejeta protikadilska zakonodaja 5. avgust 2014 ob 07:55, zadnji poseg: 5. avgust 2014 ob 08:44 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Delež kadilcev se je od leta 2007, ko je bila sprejeta t. i. protikadilska zakonodaja, znižal pri obeh spolih, vendar se pri ženskah spet povečuje. Tobak ostaja najpomembnejši dejavnik tveganja za smrt. Znižanje deleža kadilcev med Slovenci stroka pripisuje predvsem rednemu zviševanju obdavčitve tobačnih izdelkov in pred sedmimi leti uvedeni prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Kajenje je dovoljeno le še v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so višji davki učinkovit ukrep za zmanjševanje kajenja, še zlasti pri prebivalcih z nižjimi dohodki. Tako ugotavljajo, da višanje davka v državah z visokimi dohodki, ki podraži tobačne izdelke za 10 odstotkov, zmanjša porabo tobaka za 4 odstotke, v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki pa za okoli 5 odstotkov. Med mladimi in revnimi prebivalci je učinek še od 2- do 3-krat večji. Kadi četrtina mladih Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da se je delež kadilcev znižal tudi v nekaterih starostnih skupinah, vendar ne med najmlajšimi, starimi od 15 do 24 let, med katerimi ostaja delež kadilcev okoli 25 odstotkov. Protitobačna zakonodaja je dvignila starostno omejitev za nakup tobačnih izdelkov na 18 let, vendar je med 15-letniki poskusil kaditi vsak drugi, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa kadi skoraj vsak peti. V zadnjih letih se delež kadilcev med moškimi in fanti ne spreminja, med dekleti in ženskami pa povečuje. Deset smrti kadilcev na dan Zaradi kajenja vsako leto v Sloveniji umre skoraj 3600 ljudi ali deset na dan. Kadi približno vsak četrti Slovenec, star od 15 do 64 let, več moških kot žensk. Po anketi iz let 2011/2012 v Sloveniji kadi več moških (skoraj 27 odstotkov) kot žensk (21 odstotkov). Delež kadilcev je najnižji med najvišje izobraženimi in znaša okoli 15 odstotkov. Nekaj manj kot 80 odstotkov kadilcev kadi redno, to je vsak dan. Zaradi bolezni, povzročenih zaradi kajenja, umre približno polovica kadilcev. Slovenski kadilci tako umirajo v povprečju 15 let prej kot nekadilci, številna leta pred smrtjo pa preživijo slabega zdravja. Kajenju pripisujejo vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 30 do 44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 45 do 59 let. Glede kajenja je Slovenija v povprečju držav članic EU-ja. Med 34 evropskimi državami se Slovenija glede na uveljavljene ukrepe nadzora nad tobakom uvršča šele na 20. mesto. Cene tobačnih izdelkov so še vedno med nižjimi, cenovna dostopnost pa med višjimi v EU-ju. Škodljive so tudi elektronske cigarete NIJZ opozarja tudi pred škodljivostjo elektronskih cigaret, ki uporabniku omogočajo vdihavanje nikotina, arom ali drugih snovi. Tekočina za elektronske cigarete in aerosol namreč poleg nikotina in arom vsebujeta vlažilce (propilen glikol, glicerin), lahko pa tudi rakotvorne, dražilne ali strupene snovi. Varnost dolgoročne uporabe elektronskih cigaret še ni znana, zato jo še posebej odsvetujejo mladostnikom, nosečnicam, bolnikom s kroničnimi obolenji, predvsem dihal, in nekadilcem. G. C. Res pa je, da je zakon Janeza Janše in njegove vlade povzročil in odpravil to, da se škodljivemu kajenju izognejo gostinci, ter delavci v gostiščih, otroci ki so s starši kar je super. Pahor in Rebula - svetovnonazorsko vsak na svojem bregu, a vseeno prijatelja Simpozij na 101. rojstni dan Borisa Pahorja 26. avgust 2014 ob 11:43, zadnji poseg: 26. avgust 2014 ob 20:55 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V Ljubljani je v čast zamejskima pisateljema Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli potekal simpozij o slovenski tržaški literarni šoli. Prav na današnji dan namreč Boris Pahor praznuje 101. rojstni dan, Rebula pa je julija dopolnil 90 let. Mladinska knjiga in Cankarjeva založba sta se visokima jubilejema obeh avtorjev predtem poklonili še v knjigarni Konzorcij. Ob stoletnici Borisa Pahorja Simpozij je potekal v Mestni hiši, še pred njegovim začetkom pa so v knjigarni Konzorcij Pahorju čestitali za rojstni dan in predstavili ponatis Rebulovega romana V Sibilinem vetru iz leta 1968. Pisatelj, ki je "vzgojil cele generacije razumnikov" Roman V Sibilinem vetru je po besedah Tatjane Rojc, ki je zanj napisala spremno besedo, Rebulova mojstrovina. "Tudi v tem romanu antični svet vstopa v zavest avtorja, ki je v stalnem iskanju resnice in absolutnega. Napisan je v izjemnem, elitnem slogu, ki je njegov razpoznavni znak," je dodala Rojčeva, ki je na predstavitvi spregovorila o osebnem občutenju svojega učitelja, ko je poučeval v Trstu. Rebula, ki so ga po njenih besedah močno zaznamovali fašizem, odsotnost očeta in ločitev od njemu ljubega Krasa, je svoje dijake oplajal in vzgajal v širini duha in v poznavanju književnosti in jezika. "Vzgojil je cele generacije razumnikov med Slovenci v Italiji - vedno z izjemnim spoštovanjem do nas, do našega ozadja, našega življenja ter dimenzijo, ki daje njegovemu delu posebno težo in moč," je poudarila Rojčeva. Ob 90. obletnici Alojza Rebule izšel nov roman Pahorjeva čestitka kolegu Pisatelju, ki je 90 let dopolnil 21. julija, se je poklonil tudi današnji slavljenec Pahor, ki je spregovoril o njuni skupni poti in razhodu. "Začeti moram pravzaprav v dvoje, ker sva v dvoje začela zahtevno in lepo zgodbo o zopetnem vstajenju slovenske književnosti v Trstu," je pojasnil v uvodu. Spoznala sta se v času, ko je svet slavil zmago nad "pošastnim principom uničevanja, a sta se zahodni in vzhodni dominalec spoprijemala tako glede usode Berlina kot usode Trsta - mesta, ki naj bi pripadal zaledju, kot vsa stoletja pred svetovno vojsko, a se s takšno rešitvijo po drugem svetovnem konfliktu zahodni zaveznik ni strinjal". Enotni v obnovi "Zavezniška oblast se je le izkazala s tem, da nam je dala šole, mi pa smo z vso vnemo, ki smo je bili zmožni, hiteli z obnavljanjem - tako na levi kot na desni - z vsem, kar je zahteval kulturni razvoj," je še pojasnil Pahor. "France Bevk je vodil revijo Razgledi. In prav ta revija je bila skupno glasilo, v katerem sva z Rebulo postavila osnovo za rast osvobojene književnosti, ki je ob nastanku novih pesnikov in piscev rodil današnjo slovensko literarno šolo v Trstu," se spominja Pahor. "Skupno pot sva, ko je partijska oblast prenehala izdajati Razglede, nadaljevala v Sidru, v Tokovih in potem v Zalivu, tako da sva o književnosti sodila mimo uradnega socialnega realizma. Bilo je iskreno prijateljstvo, ki se je rodilo v Šempolaju," pravi. Nekdaj skupne poti se razidejo A nato je šel Rebula "daleč od morja in Krasa ter pretrgal stike in menjal razpoloženje do preteklih dogodkov". Tako je trdil, da ni bilo osvobodilnega boja, ampak samo revolucija, je še pojasnil Pahor. Ta si je želel, da bi lani z Rebulo nastopil skupaj, da bi se za rešitev slovenske države našel skupen jezik, a je vse ostalo le na ravni zamisli. "Žal je odklonil z navedbo, da naju ločuje svetovni nazor, OF, NOB in revolucija. Potem pravi, da je danes tudi Kocbek, 'ki zame ostaja velik duhovni in kulturni pojav, žal politično falimentaren in katoliku nesprejemljiv'," še pojasnjuje Pahor. "Seveda kljub temu ostajava prijatelja," je dodal Pahor, ki je nato spregovoril še o slovenskem odnosu do Trsta. "Še danes nastopamo na slovenski način. Vse tisto, kar pride priznanega od zunaj, priznamo tudi doma. Tako imamo zunaj priznano slovensko literarno šolo v Trstu in zdaj še doma," je sklenil Pahor in tako napovedal simpozij, ki danes ob njunih obletnicah poteka v Ljubljani. Slovensko književno življenje v Trstu ima dolgo in bogato tradicijo, saj sega vse v čas Primoža Trubarja, danes pa doživlja enega svojih vrhuncev zaradi uspeha Pahorjeve književnosti. "Šola? Morda kaj več ... Entiteta, ki združuje razlike." Slovenska tržaška literarna šola dobiva s tem simpozijem priznanje kot predstavnica slovenske kulture, je v uvodnem nagovoru dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Boris Pahor pa je uvodoma dejal, da Trstu živeči slovenski pisatelji zdaj niso le pisatelji, ki pišejo v Trstu, ampak so predstavniki literarne šole. "Zdaj sem del skupnosti, narodne, jezikovne skupnosti," je poudaril. Spomnil je, da je bil razvoj književnosti po letu 1918 drugačen kot v osrednji Sloveniji in poudaril, da je slovenska tržaška literarna šola del slovenske kulture. Literarna teoretičarka, prevajalka in profesorica na Filozofski in leposlovni fakulteti v Trstu Marija Pirjevec je podala zgodovinski oris slovenskega literarnega ustvarjanja na Tržaškem. Kot je dejala, se je književnost kljub sovražnemu okolju razvijala, a je bila ves čas zamudniška. V 20. stoletju pa je dosegla svoj vrhunec z avtorji, kot sta Rebula in Pahor in nekateri drugi, brez katerih bi bila, kot je poudarila, slovenska literatura okrnjena in osiromašena. Literarni kritik in esejist ter profesor italijanske književnosti na Filozofski in leposlovni fakulteti v Trstu Elvio Guagnini je o slovenski tržaški literarni šoli dejal: "Šola?" Morda kaj več ... Entiteta, ki združuje razlike, ki izvirajo iz samostojnosti in odločitev posameznika. Morda bolj usmeritev kot šola." Popoldanski del simpozija je bil v znamenju opozarjanja na tržaškost v delih nekaterih avtorjev. Tržaški literarni zgodovinar Miran Košuta je spregovoril o tržaškosti v delih Vladimirja Bartola. Ta se skoznje vije kakor Timava, kdaj ponikne, spet drugič skoznje dere hudourniško, pravi. Tudi Bartolov roman Alamut, ki velja za prototip Bartolovega eksotizma, je danes po besedah Košute mogoče vedno bolj dojemati kot prispodobo za podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških nacionalistov Tigr, do katere je Bartol gojil simpatije. Najbolj pa je Bartolova tržaškost prišla do izraza v Tržaških humoreskah in v delu Mladost pri Svetem Ivanu, ki ga je Košuta označil kot "kronski dokaz Bartolove tržaškosti". Miroslav Košuta - najmarkantnejši pesniški glas povojnega Trsta Literarna teoretičarka, kritičarka in esejistka Tatjana Rojc je spregovorila o tržaškosti v poeziji Miroslava Košute, ki ga je označila kot najmarkantnejši pesniški glas povojnega Trsta, njegov opus pa kot sklop zasebnega in družbenega dogajanja. Košuta po njenih besedah konstantno ubeseduje disharmonijo sveta in eksistence - lastne in splošno človeške. Zaznamovan je z zavezanostjo Trstu, tudi morje je neločljiv del njegovega pesnjenja. Filozof in publicist Evgen Bavčar je spregovoril o tem, zakaj so nekateri tržaški pisatelji vzbudili njegovo zanimanje. Kot je pojasnil, so ga pritegnili tisti, ki pišejo o stvareh, ki so blizu Evropejcem. Tržaški kontekst ima pri tem pomembno vlogo, saj jim daje širši referenčni sistem. Profesorica slovenske književnosti in dekanja na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici Katja Mihurko Poniž pa je govorila o prvem slovenskem ženskem časopisu Slovenka, ki je začel leta 1897 izhajati v Trstu. Do leta 1899 ga je urejala Marica Nadlišek Bartol, mati pisatelja Vladimirja Bartola, po tem letu pa Ivanka Anžič Klemenčič. Slovenka je prenehala izhajati konec leta 1902. Režiser Dragan Živadinov je nastopil z referatom z naslovom Konsi v prostoru gledališča množice, medtem ko je profesorica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici Ana Toroš v svojem prispevku predstavila lokacije v Trstu, ki so bile v prvi polovici 20. stoletja dogajalna prizorišča v pesmih slovenskih in italijanskih pesnikov. Tudi v zrelih letih oba dejavna Če se vrnemo k letošnjima slavljencema. Oba pisatelja sta navkljub visoki starosti še dejavna, redno spremljata dogajanje v Sloveniji, pa tudi ustvarjata. V Trstu so lani predstavili Pahorjevo delo In mimo je šel spomin, ki zajema več kot 70 let pisateljevega ustvarjanja, pri Celjski Mohorjevi pa je ob okrogli obletnici izšel Rebulov novi roman Kominform v Zabrinju. Predsednikova čestitka Tudi predsednik republike je v telefonskem pogovoru pisatelju Borisu Pahorju ob njegovem 101. rojstnem dnevu zaželel "še naprej trdnega zdravja in trmastih stališč". Ob tem sta se dogovorila za srečanje, na katerem bosta izmenjala poglede na aktualne zadeve v domovini in po svetu. Boris Pahor je pri 101 letu ne samo čil, ampak tudi še vedno dejaven, kar se tiče nastopov v javnosti. Alojz Rebula je lani skupen nastop odklonil z navedbo, da naju ločuje svetovni nazor, OF, NOB in revolucija. Potem pravi, da je danes tudi Kocbek, ki zame ostaja velik duhovni in kulturni pojav, žal politično falimentaren in katoliku nesprejemljiv. Seveda kljub temu ostajava prijatelja. Boris Pahor Dogajanje Rebulovega romana V Sibilinem svetu, postavljeno v antični svet, pomeni metaforo za sodobni svet leta 1968. Pri Cankarjevi založbi so danes v počastitev 90. rojstnega dne Alojza Rebule in za 101. obletnico Borisa Pahorja predstavili ponatis Rebulovega dela V Sibilinem vetru. Foto: BoBo Alojz Rebula Rebula navdih za svoja dela išče v zgodovini in današnjem trenutku. Skozi zgodovino vedno odkriva tudi sedanjost, pravi in poudarja, da ga zanimata preteklost in sedanjost celotnega sveta, ne le majhnega tržaškega območja. Boris Pahor Na simpoziju v organizaciji omenjenih založb so poznavalci podali zgodovinski oris slovenskega literarnega ustvarjanja na Tržaškem, spregovorili o obeh slavljencih, pa tudi o Miroslavu Košuti, Srečku Kosovelu in konstruktivizmu, prvi slovenski ženski reviji in tržaških avtoricah, slovenski in italijanski poeziji na Tržaškem v prvi polovici 20. stoletja in o uveljavljanju tržaške književnosti v Franciji. Predstavitve se je, kot vsakega Pahorjevega obiska v Ljubljani, udeležilo veliko ljudi. Boris Pahor Boris Pahor je na simpoziju spregovoril o pomenu Slovenske tržaške literarne šole. Kot je dejal, sedaj v Trstu živeči slovenski pisatelji niso le pisatelji, ki pišejo v Trstu, ampak so predstavniki literarne šole. Še danes nastopamo na slovenski način. Vse tisto, kar pride priznanega od zunaj, priznamo tudi doma. Tako imamo zunaj priznano slovensko literarno šolo v Trstu in zdaj še doma. Boris Pahor Boris Pahor Filozof in publicist Evgen Bavčar je spregovoril o tem, zakaj so nekateri tržaški pisatelji vzbudili njegovo zanimanje. Kot je pojasnil, so ga pritegnili tisti, ki pišejo o stvareh, ki so blizu Evropejcem. Tržaški kontekst ima pri tem pomembno vlogo, saj jim daje širši referenčni sistem. Tako je Pahor pisal o taborišču in o sanatorijih in se tem postavil ob bok nekaterim velikim evropskim pisateljem. Del R # 26.08.2014 ob 12:25 Prijavi neprimerno vsebino Vse naj naj legenda :), še na mnoge leta. Eden redkih sodobnih razsvetjencev našega naroda. +15 -1 janezdolzan # 26.08.2014 ob 12:54 Prijavi neprimerno vsebino več takih bi rabili kot je Boris Pahor, pove kar misli, četudi večini ni všeč Tržačana in velika Slovenca, Boris Pahor in Alojz Rebula, sta pričevanjski vzgled vsem Slovencem, kako lahko ljudje različnih nazorov najdemo skupen jezik. V soboto, 23. avgusta, je bil evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov, a portal RTV SLO, katerega vsebino delim, ni o tem objavil nobenega članka. Zelo zgovorno, v kakšni duhovni "mizeriji" smo. Smrt fašizmu, komunizmu in vsem totalitarizmom sveta ter svoboda narodom! Poleg leta 1971 odkritega izvoda v Vatikanski apostolski knjižnici je Cerkovna ordninga, ki jo hranijo v Memmingenu, edini do zdaj znan ohranjen izvod tega pomembnega Trubarjevega dela. Izvod so hranili tudi v dresdenski Saški deželni knjižnici, a je bil med drugo svetovno vojno izgubljen Na strani 109 verso vidimo dopise, ki nagovor, namenjen vernikom, popravljajo tako, da besede nagovarjajo žensko. Da je bil nekoč lastnik Cerkovne ordninge Bernard Steiner vemo po vpisu v latinščini, ki bi se v prevodu glasil ... naj se izroči magistru Bernard(in)u Steinerju. Trubarjev Ta drugi del novega testamenta, 1560. Bližje ji ne boste nikoli. Cerkovna ordninga in kaj nam povejo pripisi v njej Razstava Cerkev slovenskega jezika 4. september 2014 ob 06:24 Ljubljana - MMC RTV SLO Lani odkrit izvod Cerkovne ordninge ostaja kljub prizadevanjem Slovenije, da to pomembno Trubarjevo delo odkupi, v nemški hrambi. Od današnjega večera pa imate en mesec časa, da si slovenski kulturni spomenik, ki je 21. stoletje dočakal le v dveh znanih izvodih, ogledate v živo. V bavarskem mestu Memmingen najdena Cerkovna ordninga, ki na več mestih dopolnjuje vatikanski izvod, bo od danes do 4. oktobra osrednji eksponat razstave, ki jo v Nacionalni univerzitetni knjižnici ob 450. obletnici izida tega epohalnega Trubarjevega dela posvečajo zgodnjemu slovenskemu tisku. Prve v slovenščini zapisane besede, ki nagovarjajo žensko Avtor razstave in poznavalec slovenske protestantike dr. Kozma Ahačič, ZRC SAZU, je potrditev o dragocenosti najdene in brezhibno ohranjene knjige dobil takoj, ko je odprl naslovno stran, a pravo presenečenje ga je pričakalo v drobnih dopisih med vrsticami Trubarjevega besedila. Če se bodo njegove domneve izkazale za pravilne, se je v tej izjemni knjižni najdbi ohranilo tudi prvo ohranjeno besedilo v slovenščini, ki nagovarja žensko. Prelistajte Trubarjevo Cerkovno ordningo. Ženske pomembne uporabnice protestantskega tiska Če se izvirni Trubarjev zapis glasi Vi izvoljeni božji ljubi Bratje inu Sestre, si je nekdo ob besede zabeležil še končnice, s katerimi se besedilo bere Vi izvoljena božja ljuba Sestra. Gre torej za prilagoditev obrednih besedil, ki jih je Trubarjeva originalna predloga namenjala za nagovor vernikov v množini tako, da besedilo ustreza eni sami ženski. Kot nam je pojasnil Ahačič, ki se je zadnje leto intenzivno ukvarjal z ohranjenim izvodom Trubarjevega dela, gre za vpis, ki ga je potreboval neki protestantski pridigar za opravljanje obreda z žensko. Datiranje zapisa v 16. oziroma zgodnje 17. stoletje temelji na podatku, da je v 30. letih 17. stoletja že bila ustanovljena fundacija družin Seyfried, in ko je knjiga prišla v njihovo knjižnico, tovrstnih zapisov vanjo niso zapisovali. Dopisi, ki bi jih navsezadnje lahko zapisal tudi nekdanji lastnik knjige pridigar Bernard Steiner, nimajo le jezikoslovnega pomena, ampak obenem dokazujejo, kako pomemben segment uporabnikov besedil slovenskih protestantskih piscev so bile ženske. Možnost, da bi bili zapisi poznejšega datuma, bodo morda izločile raziskave, ki jih bodo slovenski strokovnjaki opravili v času, ko je knjiga v Ljubljani. V Memmingen jo sicer vračajo že dan po zaprtju razstave, in čeprav bo razstava v NUK-u odprta vsak dan od 8.00 do 20. ure, med konci tedna pa med 10. in 18. uro, bo časa za raziskave dovolj, zagotavlja Ahačič. Najverjetneje jo bodo ob ustrezni pripravi raziskali zadnji dan, preden jo bodo skrbno zapakirali v trezor. Z nič manjšo skrbnostjo ni Cerkovna ordninga zavarovana na postavitvi v razstavni dvorani NUK-a, kjer ji ustrezne klimatske razmere zagotavlja posebna vitrina. Ker pa razstava na ogled ponuja tudi več dragocenih del iz NUK-ove rokopisne zbirke, je potrebam njihove hrambe prilagojeno ozračje celotne dvorane. Zaradi istega razloga si bo razstavo sočasno lahko ogledalo od 20 do 30 ljudi. Razstavo bo ob 19.00 odprl predsednik republike Borut Pahor, zbrane bosta pozdravila tudi vodja mestnega arhiva iz Memmingena Christoph Engelhard in evangeličanski škof Geza Filo, slavnostno odprtje pa bo pospremil še nastop mezzosopranistke, harfistke in pedagoginje Tanje Vogrin in dramskega igralca Braneta Grubarja. Vezana v stoletje starejšo platnico Razstavljena Cerkovna ordninga je odprta na najbolj reprezentativni, naslovni strani (omenjene dopise si lahko ogledate v digitalizirani objavi Cerkovne ordninge, ki je na voljo na strani Mestnega arhiva v Memmingenu), njena postavitev pa omogoča tudi ogled še stoletje starejše platnice. Knjiga je vezana v list iz dela Johana Balba Catholicon iz leta 1460, ki je sicer zanimiv že sam po sebi, obenem pa tudi razlog, da nam je ta izvod Cerkovne ordninge sploh znan. Temu delu je bil namreč na sledi Urlich D. Oppitz, ki je doktoriral iz zgodovine prava, in ga je v memmingensko knjižnico pripeljalo raziskovanje fragmenotv srednjeveških rokopisov in inkunabul, uporabljenih za vezavo knjig v 16. stoletju. Ko ga je list iz Balbovega dela privedel do Cerkovne ordninge, je zaslutil njeno vrednost in se obrnil na urednika Trubarjevih zbranih del Igorja Grdino na ZRC SAZU, ta pa je nadaljnje raziskave prepustil Kozmu Ahačiču. Trubarjeva Cerkovna ordninga ni bila skrita med nepregledno množico knjig, dovolj vešče strokovno oko bi jo prepoznalo že ob listanju po katalogu knjižnice, v katerem je že ves čas vpisana, pojasnjuje Kozma Ahačič, ki je na takšen način v Memmingenu našel še štiri v Sloveniji neevidentirane protestantske tiske. Gre za izvoda glagolskega in cirilskega hrvaškega katekizma iz leta 1561 s Trubarjevim posvetilom ter Trubarjeve slovenske Articule. Kot Cerkovna ordninga so tudi ti izvodi dobro ohranjeni, njihove platnice pa krasijo znani lesorezi s podobami Trubarja, Štefana Konzula in Antona Dalmate. Našlo se je tudi Dalmatinovo delo De catholica et catholicis, ki je leta 1572 izšlo v Tübingenu. Zakaj je torej odkritju knjige botrovalo naključje in je nismo poznali že prej? Ahačič pravi, da je v evropskih knjižnicah in arhivih verjetno še več za Slovence relevantnih del, vendar za takšna raziskovanja "na slepo" primanjkuje zadostne finančne podpore. Veliko je bilo najdenega in raziskanega v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je bilo za financiranje takšnih potovanj tudi brez določenega cilja več posluha. Knjiga ostaja v Memmingenu Slovensko ministrstvo za kulturo je že na začetku pokazalo zanimanje za odkup, vendar pa v Memmingenu temu niso bili naklonjeni. Sicer se zavedajo edinstvenega pomena knjige za slovensko kulturo, vendar pa je zaradi prav takšne pomembnosti dela za zgodovino Memmingena ne želijo izvzeti iz tamkajšnjega zgodovinskega konteksta. Razlog za odklon prodaje bi lahko po Ahačičevih besedah ležal tudi v nedorečenem lastništvu knjige, ki jo je mestu v hrambo dala t. i. Seyfridische Stifftung, fundacija družine Seyfried. Začetki njihove knjižnice segajo v leta 1630-32, obsega tiske od 15. do 19. stoletja, zamišljena pa je bila za rabo študentov te fundacije. Kdo je prebiral knjigo? Provenienca Cerkovne ordninge pred njenim prihodom v knjižnico fundacije ni dobro poznana, zapis v knjigi nam pove, da je bila nekoč v lasti Bernarda Steinerja, a tudi o njem poznamo le nekaj drobcev. Bil je pridigar v Ljubljani, in kot izvemo iz nekega Trubarjevega pisma, je imel v času svojega službovanja težave s pridiganjem v slovenščini, saj je, kot je potarnal, med študijem skoraj vse pozabil. Delo, ki podčrtuje Trubarjev genij ... Ahačič opaža, da o Cerkovni ordningi kljub zavedanju o njenem pomenu ljudje premalo vedo – to bo morda popravil prevod Trubarjevega dela, ki je tik pred izidom. Kakor cerkveni redi, ki so po zgodnjekrščanski tradiciji tovrstnih del s protestantsko reformacijo v 16. stoletju doživeli nov razcvet, se je tudi Trubar zgledoval po predhodnih cerkvenih redih in jih prevajal, kompiliral v svoje lastno delo, toda kar petino besedila je dodal sam in s spretnim kompiliranjem ustvaril povsem novo celoto. Njegovo delo namreč temelji na izvrstnem poznavanju razmer v takratnem slovenskem prostoru in o njegovih potrebah. ... in je neprecenljiv spomenik zgodovine slovenskega jezika Prominentno mesto v slovenski kulturni zgodovini zagotavlja Cerkovni ordningi tako njena jezikoslovna kot teološka vrednost. Cerkveni red, ki je v nakladi 300 ali 400 izvodov v Tübingenu izšel leta 1564, je prvo v slovenščini napisano delo, namenjeno izključno izobraženemu elitnemu bralstvu, obenem pa tudi prvo, ki praktično vzpostavlja slovenščino kot jezik vseh cerkvenih obredov. Kakšnemu bralstvu je Trubar namenjal delo, še danes zaslutimo ob branju njegovih besedil, ki so, tudi če jih prevedemo v sodobno slovenščino, nadvse zapletena, polna tujk in retoričnih figur. S teološkega vidika je Cerkovna ordninga pričevalec Trubarjeve popolne predanosti krščanskemu nauku, njegove brezkompromisne verske drže – kdor veruje, naj vero ohranja, kdor ne veruje ali pa veruje napačno, naj si vero pridobi. Ideja o cerkvi slovenskega jezika Primož Trubar, ki ga je šolanje na Reki, v Salzburgu, na Dunaju in Trstu dobro humanistično podkovalo, je po prevzemu vikariata v Laškem in ob začetku pridiganja v Ljubljani kmalu nastopal proti verskim sektam, ljudskemu praznoverju, videvanju svetnikov in nepremišljenem zidanju novih cerkva. Kritičen je bil tudi do svoje Katoliške cerkve, od katere se je dokončno ločil leta 1548, ko je moral zaradi svojih pridig zbežati iz Kranjske. Namero, da izda cerkveni red, ki bo uresničil njegovo zamisel o "cerkvi slovenskega jezika", je začel uresničevati, ko se je na povabilo kranjskih stanov v začetku 60. let 16. stoletja zmagoslavno vrnil v Ljubljano. Sprva je izdal razmeroma samosvojo priredbo augsburške, wüttemberške in saške veroizpovedi, kasneje pa natisnil še njen statut Cerkovno ordningo. S kodifikacijo cerkvene organizacije, s katero je postala slovenščina jezik vseh cerkvenih obredov, verskega nauka in opravil, je želel sicer samostojno "slovensko cerkev" vzpostaviti najprej na Kranjskem, nato pa še širše. Večina Trubarjevih vizij iz Cerkovne ordninge (na primer tista o vzpostavitvi slovenskih osnovnih šol za vse mlade) pa se žal ni uresničila. Neuničljivost zapisane besede Ker je Trubar z izdajo cerkvenega reda posegel v izključno pravico deželnega kneza, ki je edini smel izdajati uredbe o verskih zadevah, je nadvojvoda Karel ukazal Cerkovno ordningo zapleniti in uničiti, za Trubarja pa je to pomenilo dokončno izselitev iz domačih dežel. Da je ostala knjiga v rabi tudi precej po zaplembi, nam danes pove tudi lastništvo Bernarda Steinerja (pridigar je v ohranjeni knjigi naveden ob besedah "(ta knjiga) naj se izroči magistru Bernardu(inu) Steinerju", ki je postal magister šele avgusta 1569. Če je bil nadvojvoda Karel uspešen v pregonu Trubarja, pa zagrizen katolik za boj proti protestantom ni imel prave moči. Ti so ne glede na preganjanja namreč s svojimi deli pustili neizbrisen pečat v slovenski kulturi. Slovenski knjižni jezik, ki so ga vzpostavili, pa so prevzeli skupaj s prevodom Biblije tudi v času protireformacije. Jezik slovenskih protestantskih piscev je tako živel in se razvijal vse do današnjih dni. Razstava v NUK-u – naslovili so jo ravno Cerkev slovenskega jezika - je tudi izjemna priložnost za ogled številnih drugih del in dokumentov tistega časa, ki so redko na ogled javnosti. Posebno mesto pripada Ukazu nadvojvode Karla o zaplembi ordninge in izgonu Trubarja z dne 15. decembra 1564 (dokument hrani Arhiv Republike Slovenije). Predstavljena so vsa dela Primoža Trubarja, med drugim original Katekizma iz leta 1555, katerega drobne dimenzije povedo, da je bil za osebno rabo, stran iz Ta celega Novega testamenta 1582, kjer je nekdo Trubarju izpraskal usta in mu jih s tem simbolično zaprl, in številna druga zanimiva dela utemeljitelja slovenske književnosti. Plakati razlagajo zanimivo ozadje pisanja in izdajanje Cerkovne ordninge ter kaj nam o tistem času povedo šolski redi, ne spregleda pa niti občutljive teme o tem, komu gredo zasluge za odkritje vatikanskega izvoda – Jožetu Markuži ali Christophu Weismannu. Avtor meni, da obema. Namen razstave je obenem pokazati, kaj vse imamo, kaj se je ohranilo, kaj je v zbirkah NUK-a, pravi Kozma Ahačič in opozarja tudi na slabo ohranjene knjige, ki so zaradi takšnega stanja redko na ogled javnosti. Čeprav v podrobnosti, se tako postavitev dotakne tudi restavratorske stroke in pokaže, kako se knjige, ki jih je čas spremenil v krhke snope listov, vrnejo v spodobno stanje in pripravijo na leta novih branj in raziskovanj. Maja Kač Foto: "Janša, Janša," je odmevalo pred slovenskimi okrožnimi sodišči Shodi v podporo najslavnejšemu slovenskemu jetniku 8. september 2014 ob 19:15, zadnji poseg: 8. september 2014 ob 20:24 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Pred enajstimi slovenskimi okrožnimi sodišči so se zbrali podporniki zaprtega predsednika SDS-a Janeza Janše. Najbolj množični shod je bil pred sodno palačo v Ljubljani, kjer se je zbralo od 250 do 300 ljudi. Kot po navadi so protestniki shod začeli obhod okoli sodne palače, ko pa so prišli pred njo, jih je razburilo, da je varnostna služba s trakom zaprla vhod v stavbo. Kljub temu so nadaljevali program, govorniki pa so nekaj besed namenili tudi okoli desetim Janševim nasprotnikom, zbranim na drugi strani ceste. Pravniki naj bi mnenje o Janševem mandatu podali v dveh tednih Aleš Primc iz Odbora 2014 je tako razložil, da zbrani nasprotniki potrjujejo, da je sodstvo komunistično, saj so protestniki iz nasprotnega tabora s seboj prinesli jugoslovanske zastave. Primc je tudi omenil nedeljski incident, ko je mimoidoči vanje vrgel predmet, ki se je razletel, najbrž granitno kocko, in ga označil za grob napad na zagovornike človekovih pravic. Protestniki so se tudi obregnili ob kandidaturo nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča za pravosodnega ministra. Jelka Godec je dejala, da je narobe svet, ko se za pravosodnega ministra predlaga prav on, navzoči pa so te besede pospremili z žvižgi. Poslanec SDS-a Tomaž Lisec pa ne verjame, da bodo politični zaporniki izpuščeni, saj bo pravosodni minister Klemenčič, kar Lisec označuje za "nagrado za zvestobo silam kontinuitete". 50 protestnikov Kopru Pred koprskim sodiščem pa se je zbralo nekaj več kot 50 mirnih protestnikov, ki so ob skandiranju gesel, kot sta "svoboda Janši" in "svoboda Krkoviču", med drugim zahtevali, da predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša zagotovi vsaj videz nepristranskosti in se umakne iz postopka odločanja v primeru prvaka SDS-a. Zvonko Černač je med drugim opozoril, da je minilo že skoraj 80 dni, odkar "je bila nezakonito odvzeta prostost Janezu Janši". "Ta sodba ni izšla leta 1958, ta sodba tudi ni izšla v osemdesetih letih, tudi ne leta '88, v totalitarnem režimu. Izšla je leta 2013, v času, ko je Slovenija del evropske družine demokratičnih držav," je spomnil Černač. Opozoril je, da kaj takega niti v osemdesetih letih ne bi bilo mogoče. Ko so Janšo takrat zaprli, je dodal, "so se vsaj potrudili za dokaze". 100 protestnikov Kranju Pred Okrožnim sodiščem v Kranju se je zbralo okoli sto ljudi. Svoja stališča so izrazili s transparenti z napisi, kot so "Slovenci plemeniti vstopimo v korak, da osvobodimo Janšo in slovensko čast" ter "Fašisti, komunisti - kučanisti do Slovencev ste eni in isti". Med vidnimi člani SDS-a so zbrane nagovorili Andreja Valič Zver, Vasko Simoniti in Branko Grims, ki je izpostavil, da so evropske institucije Slovenijo v zadnjem letu vsaj dvakrat uradno opozorile, da slovensko pravosodje ne sodi v skladu z normami in standardi, ki veljajo v EU-ju. Zaradi tega po Grimsovem mnenju postaja slovensko pravosodje temeljna slovenska razvojna težava. Protestni shodi pred kranjskim, krškim in koprskim okrožnim sodiščem; G. C. Cerar obžaluje, da ni pravočasno prijavil premoženja KPK: Cerar ni pravočasno prijavil premoženjskega stanja 10. september 2014 ob 14:06, zadnji poseg: 10. september 2014 ob 17:24 Ljubljana - MMC RTV SLO KPK-ju samo dva zavezanca nista posredovala podatkov o premoženjskem stanju do roka. To sta Miro Cerar in Ivan Prelog. V stranki napovedujejo, da bosta to storila do četrtka. Iz Komisije za preprečevanje korupcije so sporočili, da so morali funkcionarji, ki so funkcijo nastopili z letošnjimi državnozborskimi volitvami, po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije do 1. septembra oddati poročila o svojem premoženjskem stanju. Cerar, predsednik vlade, in Prelog, poslanec iz Cerarjevega SMC-ja, v zakonsko določenem roku te obveznosti nista izpolnila. Oba funkcionarja bo komisija pozvala k predložitvi podatkov o premoženjskem stanju in sprožila prekrškovni postopek. Če bosta obveznost izpolnila v 30 dneh, bo to olajševalna okoliščina in jima bo po besedah predsednika komisije Borisa Štefaneca najverjetneje izrečen zgolj opomin, sicer pa ju čaka od 400 do 1.200 evrov globe. Cerar in Prelog sta že napovedala, da bosta podatke KPK-ju posredovala najpozneje do četrtka. Obžalujeta, ker obveznosti nista izpolnila v roku. Stranka objavila Cerarjevo premoženje V SMC-ju so sicer že pred volitvami na spletni strani objavili Cerarjevo premoženje. Tako piše, da je Cerar lastnik hiše v Murglah v vrednosti 290.000 evrov, garaže v vrednosti 11.000 evrov in avtomobila VW touareg letnik 2008. Ima 71.000 evrov prihrankov, posojil nima, prav tako pa ni lastnik ali solastnik deležev v podjetjih in ni lastnik vrednostnih papirjev. Njegova plača na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani znaša približno 2.100 evrov neto na mesec, so še dodali v stranki. Vsi podatki niso javno dostopni Vsi podatki o premoženjskem stanju poslancev sicer ne bodo javno dostopni, pač pa le tisti, ki se nanašajo na dohodke in premoženje, pridobljeno v času opravljanja funkcije. Ti podatki bodo javno objavljeni šele dve leti po prenehanju opravljanja funkcije. Poslanec ne sme nastopati kot predstavnik poslovnega subjekta, ki bi imel poslovne stike z DZ-jem. Poslanci so morali zato sporočiti tudi vse pomembne podatke o družbah, s katerimi so poslovno povezani sami ali njihovi družinski člani. Ta prepoved velja še dve leti po koncu mandata. Med opravljanjem funkcije pa bodo morali poslanci poročati tudi o vseh lobističnih stikih in prijaviti vsa prepovedana ravnanja lobistov. Prav tako bodo morali poslanci državni zbor obveščati o prejetih darilih. V Transparency International Slovenia - Društvo Integriteta pozivajo vse politike in funkcionarje, da se zavedajo pomembnosti svojih položajev, "kar morajo pokazati skozi svoje pošteno in transparentno delovanje, h kateremu so se dodatno zavezali s podpisom Zaveze za boj proti korupciji". B. V., A. S. hahah, brezmadežni Cerar pa pozabil na KPK, in je to birokracija ko je to naredil Janša smo o tem brali še en mesec... Pričakujem njegov odstop. In to naj bi bil vzor za državljane? Moralni standardi, neoporečnost, pa to. Dosti všečnih besed, malo vsebine=Cerar. Cerar je zmago na volitvah dosegel predvsem z obljubami o višji politični kulturi in spoštovanju pravne države KPK-ju samo dva zavezanca nista posredovala podatkov o premoženjskem stanju do roka. To sta Miro Cerar in Ivan Prelog. Zgledi vlečejo ... Novi Virant. Moralizator z napako. The Dublin Legends: "Pri vas vedno radi nastopamo, piva pa tu ne bomo naročili" Večer tradicionalnih irskih melodij v Ljubljani 12. september 2014 ob 13:35 Ljubljana - MMC RTV SLO Ozračje deževnega četrtkovega večera so v ljubljanskem Grand hotelu Union greli The Dublin Legends, nekdanji the Dubliners. Koncert je bil del velike evropske turneje in poklon leta 2012 umrlemu ustanovnemu članu skupine The Dubliners Barneyju McKenni. Takoj, ko so The Dublin Legends stopili na oder, kamor jih je pospremil njihov prijatelj Vlado Kreslin, so povedali, da so »zelo zadovoljni, da so spet v Ljubljani«. Večkrat so jo obiskali še s prejšnjim imenom - The Dubliners, prvič leta 1990, ko so nastopili v Križankah, nazadnje pa pred tremi leti. Eamonn Campbell, ki igra kitaro in mandolino, je tik pred koncertom za MMC dejal, da pri nas vedno radi nastopajo, saj imajo tu tudi nekaj prijateljev: »V Sloveniji smo bili že večkrat, tu imamo nekaj pravih prijateljev, kot so Andrej Šifrer, Dragan Bulič in Vlado Kreslin (op. a. vsi trije so se koncerta tudi udeležili). Pri vas je vedno lepo, le da je tokrat deževno – se zgodi.« Kako so The Dubliners postali The Dublin Legends in ostali legendarni Ko je 5. aprila 2012 umrl Barney McKenna, ki je bil takrat edini ustanovni član The Dublinersov, so se člani skupine odločili, da po 50 letih skupina preneha delovati pod prvotnim imenom in tako so se rodili The Dublin Legends. »Imena po njegovi smrti enostavno nismo več mogli uporabljati, še vedno pa igramo iste pesmi,« je povedal Campbell in dodal, da repertoar ostaja isti: »Ljudem moraš dati tisto, kar želijo slišati.« Tako tudi v Ljubljani ni šlo brez legendarnih hitov Dublinersov, irski veseljaki so jo greli z Whiskey in The Jar, Dirty old Town, The Wild Rover, Seven Drunken Nights in mnogimi drugimi. V skupini, ki izvaja stare uspešnice Dublinersov, sicer poleg legendarnih članov zasedbe Eamonna Campbella in Seana Cannona nastopata še nova glasbenika Patsy Watchorn in Gerry O'Connor. Dolgo ogrevanje ljubljanske publike Na začetku se je zdelo, da bodo pristno vzdušje irski veseljaki v elegantni ljubljanski dvorani težko pričarali, saj irska glasba zares zaživi šele v po pivu dišeče nabito polni gostilni. Nekaj steklenic piva, ki so jih obiskovalci pretihotapili v sicer napolnjeno dvorano, se s tipičnim večerom ob irski glasbi pač težko primerja. A simpatični gospodje so z občinstvom vzpostavili domač stik. Predvsem s šalami na svoj račun, s katerimi so povezovali večer: »Sledi tipična irska ljubezenska pesem. Vrti se samo okrog pitja piva,« je bila na primer napoved ene izmed dvakrat po eno uro dolgega repertoarja. Obiskovalci so jo pospremili z dvignjenimi steklenicami piva, s ploskanjem in smehom. Legende so se večkrat pošalile tudi na račun svojih sivih las: »Besedilo naslednje pesmi je napisal pesnik iz 16. stoletja. Ja, to je bilo še celo pred našim časom.« Od irskega puba do velike evropske turneje Zgodovina ene najbolj vplivnih irskih folk skupin na svetu pa je ne le dolga ampak tudi bogata. Zgodba skupine The Dubliners se je začela leta 1962 v enem izmed irskih pubov, kjer je doma pristna irska narodna pesem. Ronnie Drew (pevec in kitarist), Luke Kelly (pevec in igralec na petstrunski bendžo), Barney McKenno (pevec, tenor bendžo, mandolina in melodeon) in Ciarán Bourke (pevec, kitarist, piščal, orglice) so bili ustanovni člani, ki se jim je po dveh letih pridružil še violinist John Sheahan. Prvotno so se imenovali The Ronnie Drew Ballad Group, a so se preimenovali v The Dubliners, po knjigi Jamesa Joycea, tudi pravega Dublinčana. Zasloveli so leta 1967 s skladbo Seven Drunken Nights, ena najdlje delujočih glasbenih skupin na svetu pa je gotovo zaslužna za to, da je irska folk glasba popularna po vsem svetu. »To je način življenja, igram že več kot 50 let in še vedno uživam. Vsi uživamo na odru, vsak koncert je drugačen,« je pripovedoval Campbell ter dodal, da že leta ne gre več za denar in da namerava igrati do smrti. »Če ljudje ob naših pesmih prepevajo, ploskajo in poplesavajo, uživamo tudi mi.« »Še ena pesem, nato pa si bomo vzeli odmor, ki se ga vsi štirje zelo veselimo. Obljubili so nam, da nas bodo v zaodrju čakali štirje kozarci mleka,« so naznanili po eni uri igranja in si vzeli petnajstminutni odmor. »Piva si tu gotovo ne bom naročil, ga pijem le v Dublinu, drugje to enostavno ni to,« se je s kozacem kokakole v rokah pošalil Campbell. Kakorkoli, kozarci mleka (in piva, ki so si ga med pavzo lahko privoščili poslušalci) so očitno pomagali, saj je bilo mrmranje irskih melodij in ploskanje v drugem delu večera glasnejše in živahnejše, a še vedno – sedeče. Publiko je na noge spravila šele zadnja pesem – legendarna Whiskey in the Jar, ki jo je v trši različici leta 1998 obudila Metallica. In tako so publiko, ki se je končno le prebudila iz sedeče v resnično navdušeno, nagradili še z uspešicama The Wild Rover in Molly Malone. Glede na Campbellove besede pa so večer zadovoljni zaključili tudi The Dublin Legends: »Če ljudje ob naših pesmih prepevajo, ploskajo in poplesavajo, uživamo tudi mi.« # 12.09.2014 ob 15:21 Prijavi neprimerno vsebino Kot velik fan sem spremljal Dublinerse praktično na vseh koncertih v Sloveniji. Najslabši vtis so pustili v Štuku in na zadnjem (tudi sedečem) koncertu v Križankah pred dvemi (ne tremi) leti - ki je bil neka retrospektiva ob petdesetletnici delovanja - ampak je bilo razumljivo, ker je takrat pred kratkim umrl Barney McKenna. Ostalo je bilo vrhunsko. Zato sem bil nekako skeptičen pred tem koncertom, a so me fantje (dejsci) in lokacija prijetno presenetili. Kljub temu da večina ljudi pač ni pela z njimi kot je bilo to navada v Križankah. Glede na lokacijo ni bilo pričakovati piva v plastiki, ampak vsaj niso težili pri kozarcih in tudi publika je bila skulirana glede tega. Tko da plus organizatorju in tudi da so na koncu Legende pripeljali v lobi za podpisovanje, druženje in slikanje. Eamonn pa je užgal še eno vrhunsko stvar na kitari :) Odigrali so pa tudi praktično vse kar smo želeli (pričakovali) glede na zasedbo. Omeniti pa velja da zraven ni bilo niti Gerryja O'Connorja niti Patsyja Watchorna, ampak sta ju nadomestila Paul Watchorn in Paul Kelly. Rose og Allendale Sejal je smrt - potem pa "zaplul v posvečene vode" Nenavaden preobrat v življenju pred 120 leti rojenega Venčeslava Vrtovca 14. september 2014 ob 10:17, zadnji poseg: 14. september 2014 ob 10:23 Ljubljana - MMC RTV SLO Kakšna škoda, da ljudje ne moremo dočakati starosti, s kakršno se je menda ponašal svetopisemski očak Metuzalem (pišejo, da je umrl šele pri skoraj šeststo sedemdesetih). Venčeslav Vrtovec bi tako morda pred dvema dnema praznoval že (ali šele) svoj stodvajseti rojstni dan. Zgovoren gospod bi nam ob tej priložnosti prav gotovo spet natresel vrsto zanimivosti iz svoje mladosti, po katerih je slovel še v času svojega življenja. Sicer pa – kdo dandanes sploh še pomni njegovo ime? Čas hitro teče in večina rojakov ga je verjetno že pozabila. Le malo ljudi bi tako vedelo povedati, da gre za enega največjih slovenskih junakov prve svetovne vojne. Venčeslav Vrtovec je bil namreč pripadnik letalskih enot cesarsko-kraljeve vojske in je s svojim pogumom med prvimi branil domače nebo. Še zanimivejša in nenavadna pa je bila tudi njegova življenjska odločitev kmalu po tem, ko je na bojnih poljanah zavladal mir. Kdo je kdo? Krajevni leksikon Slovenije, ki je pred desetletji v štirih debelih knjigah predstavil vsa naselja, poleg podatkov zemljepisne in gospodarske narave na koncu marsikaterega opisa dodaja še pomembne osebnosti, ki jim je tamkaj tekla zibka ali pa so jih zaznamovali s svojim službovanjem. Tudi za Velike Žablje, vasico ob levem rečnem bregu Vipave z nekaj več kot štiristotimi prebivalci, oddaljeno sedem kilometrov od Ajdovščine, so našli dva domača pomembneža, pa vendar se nobeden od njiju ni pisal za Venčeslava Vrtovca. Podatke o njegovem rojstvu in delovanju bomo torej morali iskati kje drugje. Rodni dom Zamolčani Venčeslav Vrtovec se je v Velikih Žabljah rodil pred stodvajsetimi leti. Dvanajstega septembra 1894 je prijokal na svet v zakonu Franca Vrtovca in Marije Črnigoj. Bil je prvorojenec, za njim pa je na svet prišlo še devet bratov in sestra. Starša sta pridno kmetovala na domačem domu. Potrebovala sta pridne roke mladih pomagačev. Vendar pa jima je bližnja Gorica med prvimi vzela prav sina Venclja, ki se je tjakaj dokaj pozno podal na šolanje. Ko je oče Franc dal v najem nekaj polja in vinogradov in ko sta pritisnila še stric, ki je tamkaj postal župnijski upravitelj, in tetin mož, učitelj, je sin lahko odšel od doma. Vencelj je bil najprej sprejet v goriško alojzijevišče, zavod za siromašne dijake, kjer je bival dve leti. Medtem se je trinajstleten jeseni 1907 vpisal na nemško gimnazijo, kajti slovenske prestolnica goriške ni premogla. Mladenič se je potem vsa leta pridno udeleževal pouka. Po prvem gimnazijskem letniku je bil sprejet v malo semenišče, kjer je nekoč bival že pesnik Simon Gregorčič. Zavod so v Vrtovčevi peti gimnaziji prevzeli jezuiti in ob tem se je prvič seznanil z redovniškim življenjem. Že tedaj je tudi čutil nekaj nagnjenja za duhovniški poklic. Vendar pa je bila odločitev za kaj takega še daleč. Poleti 1914, ko so v Sarajevu odjeknili streli in s tem zapečatili usodo vse Evrope in pozneje tudi sveta, je Vrtovec ravno zaključil sedmi gimnazijski razred. Manjkala sta mu torej le še zadnji letnik in matura, potem pa bi si moral izbrati svoj prihodnji poklic ali nadaljevanje šolanja. Ker je v gimnazijo vstopil dokaj pozno, je bil kot sedmošolec star že dvajset let. Letnike 1894 pa je takrat že tudi cesar vabil "pod orožje". Vendar pa mladenič ni računal, da ga bodo že tako hitro vpoklicali. Še pozneje se je spomnil velike bojazni, ki je tedaj zavela pri ljudeh, ko so izvedeli, da je napovedana vojna s Srbijo: "Srca so onemela od groze, obrazi okameneli. Tudi meni se je ovilo krog srca kot žgoč obroč vprašanje; kaj bo s tabo? Bile so ravno počitnice, pred menoj osmi razred gimnazije in matura. In potem? O da, zamislil sem si že bil, vse je bilo jasno. Pa se je dvignila tiste dni na nebo z ognjenimi črkami zapisana beseda: vojna! kot žareč, plameneč prst, ki zapoveduje, ki ima vso moč in vso oblast, ki črta in prekrižuje, in ki ne pozna usmiljenja … In tedaj sem stopil pred očeta in mu rekel: Oče, k jezuitom grem! Odvrne mi: Ne pojdeš, rajši v vojsko …" Očetova napoved se je izkazala za pravilno. Venčeslav je bil vpoklican in tudi potrjen. Med njegovimi tedanjimi sošolci še v VII.b letniku je bil tudi privatist Marij Kogoj, poznejši znani skladatelj, ki pa je bil spoznan za nesposobnega za služenje vojske. Oktobra, kmalu po začetku novega – za Vrtovca osmega – letnika, so mladeničem nenadoma podelili maturitetno spričevalo in jih poslali v vojsko. Božičnih praznikov tako ni preživel doma, v gimnaziji ali v jezuitskem samostanu, temveč v vojaški uniformi. Krasil pa jo je že tudi podoficirski čin, saj je avstro-ogrska vojska šolane rekrute namenjala za častnike. Določili so ga za šolanje v ljubljanski topniški kasarni. Nekdanji gimnazijski osmošolec Venčeslav Vrtovec, vpoklican v znani tržaški regiment, je tako po nekaj mesecih vojaškega šolanja postal poddesetnik. Nastanili so ga v Gorici. Med primorskimi avstro-ogrskimi vojaki pa so bili tedaj seveda tudi taki, ki so bili italijanskega ali furlanskega rodu. Ti so pogostoma bežali čez mejo v nevtralno Italijo, kjer se jim tedaj še ni bilo treba bati fronte. Zaradi tega so Vrtovčevo enoto premestili v Breže na Koroškem. Čez zimo pa je mladenič znova napredoval. V Ljubljani je opravil dodatno šolanje in ob veliki noči 1915 se je že ponašal s kadetskim izpitom. Poročnik Vrtovec se je potem vrnil na Koroško, v Borovlje, saj so ga dodelili 7. lovskemu bataljonu. Od tam je zopet moral v Ljubljano, kjer je v šentviških škofovih zavodih, ki so bili prirejeni za vojne razmere, vadil vojake. Nato pa je dobil premestitev v 47. mariborski pešpolk in se skupaj z moštvom nastanil v Vipavi. Ravno tiste čase pa je Italija vstopila v vojno proti Avstro-Ogrski. Od tedaj se je Vrtovčeva enota gibala na bojišču ob reki Soči. S svojim vodom se je nastanil v zemeljskih rovih ali kavernah. Udeležil se je številnih znanih spopadov in bitk. V eni izmed njih je dobil hud udarec s puškinim kopitom v kost nad desnim očesom, vendar se je izmazal le s pretresom možganov. Stražil je Gorico in preživljal hude razmere v krajih, ki so se jih pozneje z veliko grozo spominjali slovenski veterani prve svetovne vojne: Oslavje, Plave, Sv. Martin, Sv. Mihael in Doberdob. V tej zadnji bitki je tudi zbolel in bil več mesecev v bolnišnici. Mučila sta ga sklepni revmatizem in vnetje rebrne mrene. Sam se spominja: "Slišal sem divji krik vojske, lomljenje kamna in granat ob njem. Videl sem dviganje raket in umiranja ljudi … da, videl sem trpljenje in umiranje … Videl sem barake in bolnice in dolge vrste postelj ranjenih in bolnih, in ležal sem sam med njimi …" Ko je ozdravel, so ga dodelili bosanskemu polku, ki je bil znan po svoji bojevitosti. Potem pa so ga premestili v postojanke med Mrzlim vrhom in Krnom. O njem se je širil glas, da je v peti soški bitki sam zaplenil italijansko strojnico in v ujetništvo pripeljal trideset italijanskih vojakov. Sprememba Že na začetku prve svetovne vojne so vse udeležene strani med svoje vrste uvajale tudi letalce. Ti so se izkazali že v preteklih dveh balkanskih vojnah leta 1912 in 1913. Italija je svoja opazovalna letala poslala na mejo že 24. maja, dan po vojni napovedi. Ta so od tedaj preletavala tudi še nebranjene slovenske kraje. Po vzpostavitvi sovražnosti leta 1915 pa so Avstrijci takoj začeli graditi zasilna letališča tudi v Vipavski dolini in na Krasu. Manjkalo pa je seveda ljudi, pogumnih vojakov, ki bi se bili pripravljeni bojevati v tej novi, še nepreizkušeni metodi. Moštva so novačili po vseh bojiščih. Eno izmed obvestil je doseglo tudi Venčeslava Vrtovca: "Ko je leta 1915 oberkomanda objavila poziv za sprejem v šolo za letalske opazovalce, sem se hladnokrvno in brez razmišljanja prijavil." Imel je osnovne pogoje, saj je že dosegel oficirski čin. Tako se je začelo pisati novo poglavje v življenju nekdanjega gimnazijca, zdaj pa poročnika, Venčeslava Vrtovca. Opazovalec – "beobachter" Vojna letala so bila na začetku namenjena le za opazovalne naloge. Iz zraka so skušala ugotoviti položaj nasprotnikovega moštva in orožja. Vse to se je najlažje opravilo kar s fotografiranjem. Ker pa je imel pilot že veliko opravka z vodenjem letala, z izogibanjem pred streli protiletalske obrambe in sovražnimi lovskimi letali, je bil potreben še en član posadke, ki naj bi opravljal opazovalne naloge in s premično strojnico pomagal tudi pri obrambi. Obenem pa bi bil uporaben tudi pri metanju bomb na sovražnikove položaje. Na bojiščih so se tako najprej pojavljala dvosedežna letala. Njihovi piloti so bili običajno navadni vojaki ali podčastniki. Opazovalno vlogo so lahko opravljali le častniki - oficirji. Pri lovskih enosedežnikih pa so morali tudi piloti že imeti častniški stan. Venčeslav Vrtovec je kot poročnik torej lahko opravljal položaj opazovalca. Pri tem je moral poznati snov iz telegrafije, meteorologije, navigacije, moral pa je biti tudi dober fotograf. Za vse to so ga izšolali v trimesečnem tečaju, ki ga je opravil na letališču blizu dunajskega Novega mesta. Udeleženci so se dodobra usposobili na letalih tipa albatros. Po koncu šolanja pa so ga dodelili novi bombniški eskadrilji, ki naj bi bila nastanjena na slovenskih tleh. Bil je njen edini član slovenskega rodu. Blizu doma Ko se je mladi Vrtovec namenil vrniti v domače kraje, letališča, kjer naj bi odtlej deloval, še ni bilo. Začeli so ga graditi v bližini Divače. Postavili so hangarje, naredili vzletno stezo in zgradili cesto do železniške proge. Delo so opravljali srbski ujetniki. Ko je bilo vse za silo urejeno, so po železnici začeli prihajati deli za letala. Te so potem počasi sestavljali mehaniki na novem letališču. Spomladi 1916 pa se je eskadrilja že lahko dvignila v zrak in začela opravljati svoje naloge. Poveljnik soškega bojišča, general, pozneje feldmaršal, Svetozar Borojević, je od nove eskadrilje zahteval podatke o položajih italijanskih enot. Možje so tako preletavali Sočo in fotografirali strelske jarke ter razne druge postojanke sovražnika. V času spopadov na zemlji pa so imeli nalogo braniti pehoto in topništvo pred posredovanjem nasprotnikovih letal. Vrtovec je tudi na soško bojišče ohranil sveže spomine: "Križarili smo po zraku od morja pa tja do sneženih Karavank. Preletel sem večkrat domačo vas, kjer je mati jokala in trepetala radi mene, ko je gledala stotine oblačkov, ki so obdajali in spremljali letalo, ko je poslušala sikanje in grmenje šrapnelov … Ali jaz sem ljubil svojo ptico in njeno brzino, ljubil sem neizmerne višine nebes, ljubil vrhove oblakov …" Krvavi posel Avstrija je na soškem bojišču namestila vrsto letališč, katerih naloga je bila preprečiti italijanski prodor v slovenski zračni prostor. Kljub temu pa se je Italijanom kdaj pa kdaj le uspelo izmuzniti iz obroča in se prebiti mimo obrambe protiletalskih strojnic in lovskih letal. Tako so že januarja 1916 "obiskali" Ljubljano, mesec dni pozneje pa nanjo odvrgli nekaj bomb. Vendar pa so se tudi avstrijske letalske enote iz pristanišč in kopnega rade podajale čez nekdanjo državno mejo. Vrtovčeva eskadrilja se je tako nemalokrat povezala tudi z drugimi letališči, Ajdovščino, Šentvidom (sedanjim Podnanosom) in Nabrežino. V veliki jati so bombardirali italijanske položaje. Tak napad je včasih štel tudi do šestdeset avstrijskih bombarderjev. Položaje so napadali posamično. Ko je smrtonosni tovor odvrgla ena eskadrilja, ji je malo zatem že sledila druga. Sovražniki so se seveda branili na vse pretege in napadalci so se mnogokrat vračali s poškodovanimi in prerešetanimi letali. V navzkrižnem ognju Piloti in opazovalci vseh vojskujočih strani so bili izpostavljeni velikemu tveganju. Oblečeni so bili v usnjene kombinezone, na glavi pa so imeli kapo in očala. Jeklenih čelad in padal ni bilo. Če je bilo letalo zadeto ali je odpovedal motor, sta bila pilot in opazovalec prepuščena nemilostni usodi. Tudi Venčeslavu Vrtovcu v spopadih ni bilo prizaneseno in le srečnemu naključju se je imel zahvaliti, da je živ dočakal konec vojne. Že tretji božič na fronti, decembra 1916, je spet praznoval s svojimi letalskimi tovariši v Divači. Tamkaj je ostal tudi po novem letu. Do sredine maja 1917 je tako opravil že nad petdeset bojnih poletov. Takole se spominja tistega časa: "Na sovražnika sem zmetal precej bomb. Manjše so bile težke 7 kg, večje pa 10 kg. Seveda pa takrat bomb še nismo imeli pritrjenih na nosilce tako kot danes (o tem je pravil leta 1982, op. avtorja), temveč smo jih zlagali kar v kabino opazovalca. Za aktiviranje sem jih moral prej predno sem jih vrgel, še pripraviti …" Fotografiranje sovražnikovih položajev in odmetavanje bomb je bilo za Vrtovca kaj lahko delo, večja težava pa je nastopila takrat, kadar so njegovega počasnega dvokrilca tipa albatros napadla hitra italijanska lovska letala. Eden izmed spopadov mu je še posebno ostal v spominu. Ravno pri tistem poletu je bil določen, da pomaga letalu s sosednjega letališča pri opravljanju njegove naloge. Tovariš naj bi fotografiral italijanske položaje, Vrtovec pa naj bi ga pri tem varoval pred napadi sovražnih lovcev. Ob napovedanem času sta se sestala na višini 500 metrov, da bi skupaj nadaljevala polet. Vrtovec se spominja: "Eden drugemu se približamo na 50 metrov. Opazil sem častnika tam v letalu - nisem ga prej nikdar videl, in pozneje tudi ne več - opazil, kako je vstal v letalu in mi salutira. Isto storim tudi jaz. Nato sva si zamahnila z roko v pozdrav: njegovo letalo je krenilo proti fronti, moje pa je sledilo kakih 50 do 100 metrov za njim in isto toliko nad njim …." Letali sta mirno pluli proti bojišču ob Soči navzgor. Kmalu pa so ju začeli pozdravljati Italijani s svojim protiletalskim ognjem. Vrtovec se je ravno pripravil, da fotografira spodaj leteče letalo, kako to nad bojiščem, posutim s strelnimi jarki, opravlja svojo nalogo, ko zagleda, da se približuje sovražnikov lovec, ki je letel na najnovejšem nieuportu. To francosko letalo, ki so ga uporabljali tudi Italijani, je bilo strah in trepet avstrijskih pilotov, saj je bilo hitrejše in gibčnejše od njihovih zastarelih škatel. Vrtovec pripoveduje: "Opozorim pilota z znakom roke – govor se ne čuje. Bližamo se eden drugemu … Vzamem v roke strojno puško. Že je tu, nieuport, kakih 20 do 30 korakov nad in za nami na levi strani. On strelja s strojno puško name, jaz s svojo nanj. To traja nekoliko sekund, da oddam kakih 50 strelov. Nato napravi naše letalo strm krog na desno navzdol. S tem je sovražnik izgubil svoj cilj, katerega si mora spet iskati. Med tem letimo mi zopet vodoravno: gledam kje je nieuport? Je namreč zeleno pobarvan in težko ga je spoznati na modrem nebesnem ozadju. Gledam na vse strani: spodaj od spredaj prihaja in strelja že na nas. – Dam pilotu znak: on postavi naše letalo navpično navzdol in strelja na Laha s strojno puško, ki je pritrjena na sprednjem delu letala. Par sekund traja to in naenkrat švignemo eden nad drugim, morda z razdaljo kakega metra zopet v vodoravno smer. Lah je zavzel spet isto stališče levo zadaj za nami, kakor je je imel v početku. In potem se je menjal vrtinec za vrtincem in vse se je ponavljalo - in ponavljalo … Ob vsakem krogu smo izgubili toliko metrov višine. Po preteku kakih 15 minut, morda več, morda manj – kdo je takrat mislil na čas! pogledam na merilo in vidim da smo že padli od več nego 3000 metrov do pod tisoč metrov. In v resnici: lepo se razločujejo njive in travniki in pota pod nami. Gledam kje smo: nekje nad Furlanijo. Soča je blizu in nedaleč severno pod nami je Sveta gora s svetiščem naše Gospe. Ozrl sem se za trenutek tja: Svetogorska Mati božja, pomagaj mi! Roke so mi pešale od napornega držanja strojne puške proti vetru, ki je v zrakoplovu silen, pilot je popolnoma miren, le roke se mu krčevito oprijemljejo krmila " Rešitev "od zgoraj"? V času spopada obeh letal je protiletalsko topništvo, tako italijansko kot tudi avstrijsko, utihnilo, da ne bi pomotoma sestrelilo svojega letala. Moštvo na tleh je napeto opazovalo, kako se bo končal ta neenak boj med počasnim in neokretnim Avstrijcem ter gibčnim italijanskim dvokrilcem. "Oči vseh so bile uprte le v nas – kakšen bo izid?" pripoveduje Vrtovec. Kako pa je bilo z drugim avstrijskim letalom, ki bi ga bil Vrtovec moral varovati. Takole nadaljuje pripoved: "Ozrem se navzgor. Kakih 1000 metrov nad nami vidim naše drugo letalo sredi dveh nieuportov kakor sredi dveh angelov tmine. Takoj dam pilotu znak, da se dvignemo tja na pomoč. Ali – preden je prešlo par trenutkov, je naše letalo že padalo. Ali je bil motor zadet ali pilot, ne vem. Kraj Soče je ležal kup strtega platna in železa, in pod kupom dvoje strtih teles." Ko sta Italijana uspešno pospravila prvega avstrijskega albatrosa, sta se ozrla naokrog. Vrtovec je z grozo ugotovil: "Zdaj je prišla vrsta name. Obe sovražni letali sta prigrmeli name in zavzemali po vrsti ista stališča kakor prej eno samo. In vrteli smo se v ožjih in hitrejših krogih, vijugali sempatja in strojne puške so pevale – tatatatata. Nisem bil vznemirjen, le čelo in lica so gorela in roke so mi pešale – ne morem več vzdržati. Svetogorska Mati božja, pomagaj mi! Pa glej naenkrat zmanjka obeh sovražnih letal. Ali je bilo katero pogodeno, ali je katero padlo, ne vem. Ali Marija svetogorska, večna hvala, hvala …" Po tem nenavadnem izidu boja sta Vrtovec in pilot še malo preletavala frontne položaje, vendar Italijanov ni bilo več na spregled. Nato sta poletela do letališča "kompanije" od koder je bilo letalo, ki sta ga varovala. Vrtovec je odvrgel rdečo raketo, kar je bilo znamenje, da se njihovo letalo ne bo več vrnilo. Nato pa sta odplula do svojega taborišča. S prijatelji sta potem naštela več kot petdeset zadetkov, ki so pustili sled na trupu in krilih njunega prerešetanega letala." Sreča še v nekem drugem primeru Bombe, ki bi jih moral opazovalec odvreči, v času Vrtovčevega delovanja še niso bile pritrjene na nosilce pod trupom ali krili letala. Pilot jih je imel kar pri sebi v kabini ob sedežu in jih je odmetaval ročno. Enako velja tudi za opazovalca. Če je letalo zadela sovražna krogla z zemlje ali sovražnega letalca je tudi ta tovor lahko eksplodiral že v zraku. Zaradi tega je bilo tako prevažanje sila nevarna naloga. A tudi tu je Vrtovec imel kar dosti sreče. Nekoč pa bi jo bil skoraj močno skupil. Takole pravi: "Ob nekem borbenem poletu, ko smo se šele dvigali, je prišlo zaradi pomanjkanja olja do hude poškodbe letalskega motorja. Preprosto: motor je nehal delovati. Takrat bi morali bombardirati. Pilot se je moral odločiti za prisilno pristajanje še pred letališčem. Pri preskoku neke prepreke je letalo izgubilo potrebno hitrost in zatem udarilo z nosom v zemljo. Propeler, ki se je ob zaustavljenem motorju postavil vertikalno, je pri tem udarcu prevzel vlogo amortizerja in se odlomil …" Oba letalca sta imela izredno srečo, saj nobeden izmed njiju ni bil niti poškodovan. In tudi nobena izmed bomb, ki so se razletele sem ter tja po kabini, ni eksplodirala. A sreča včasih tudi izostane Take praske, topovski streli z zemlje ali rafali sovražnih letal so Venčeslavu Vrtovcu torej kar nekako prizanašali. Končno pa je tudi on doživel usodo ranjenca. Bilo je v času že desete ofenzive, ki so jo Italijani sprožili proti avstrijskim branilcem ob Soči. Prvi napad se je začel 12. maja 1917. V spopadih je sodelovalo tudi letalstvo in 22. maja je po nekih podatkih Venčeslav Vrtovec sestrelil sovražnega lovca. Naslednjega dne, 23. maja 1917, pa je zopet plul po zraku nad reko Sočo. Med kopenskimi in zračnimi nasprotniki se je zopet vnel srditi boj. Pa prepustimo pripoved kar Vrtovcu samemu: "Ko sem odletel na borbeno nalogo, sem moral z ostalimi varovati naš zračni prostor zaradi ofenzive, ki so jo pričeli Italijani. Nenadoma se je nad fronto v moji bližini pojavil sovražni nieuport. Spoprijel sem se z njim, izvajajoč ostre zavoje. Izmikal sem se mu in delal vse mogoče, da bi se mu izognil in ga sestrelil. Kar naprej naju je spremljal in naju obstreljeval. Nenadoma se je nevarno približal in si izbral dober položaj, da je zlahka zasul naše letalo z naboji. Z dum-dumko sem bil ranjen pod kolenom. Zelo sem krvavel, zato sem ukazal pilotu, naj se nemudoma spusti na prvi travnik. Pilot me je poslušal, vendar je slabo ocenil travnato površino, ki ni bila ravna. Ob pristanku sva se postavila na nos in pri tem se je poškodoval propeler, ki pa je hkrati preprečil, da ni bilo težjih poškodb na letalu. Drugih poškodb nisva utrpela. Moram pa priznati, da se morava za življenje zahvaliti nekemu našemu pilotu, ki naju je rešil tako, da je pregnal sovražno letalo, ki naju je spremljalo do pristanka. Pred tem sem tega letalca branil jaz." V časopisju Slovenski dnevniki in drugi časopisi so redno spremljali tudi dogajanje na fronti, zato tudi niso mogli mimo dosežkov svojih rojakov, ki so se izkazali na raznih bojiščih po Evropi. O Vrtovčevem zadnjem podvigu je tako Slovenec v sredo 30. maja poročal: "Gosp. Poročnik Venčeslav Vertovec je bil 23. maja v zračnem boju nad Gorico v desno nogo precej močno, a ne nevarno ranjen. Začasno se zdravi v prov. vojaški bolnici v Ajdovščini in je upanje, da kmalu okreva brez posledic." Tri dni zatem, 2. junija 1917, pa je isti list med svojimi "primorskimi novicami" dodal še eno sporočilo: "Poročnik Slovenec sestrelil laško letalo. - V zračnem boju je bil ob zadnji italijanski ofenzivi, kakor smo kratko že omenili ranjen v desno nogo opazovalec letalski poročnik g. Vencelj Vrtovec, ki je poprej sestrelil sovražno letalo. Mlademu junaku želimo skorajšnjega okrevanja." Med ranjenci Zdravljenje ranjenega junaka pa ni bilo tako hitro, kot je to želelo uredništvo ljubljanskega dnevnika. Dumdumkrogla je namreč tista vrsta krogle, ki se razleti šele takrat, ko doseže svoj cilj. Venčeslav Vrtovec je imel razmesarjeno nogo in govorilo se je, da mu jo bodo morali odrezati. Njegovega bojevanja v vrstah junaških letalcev, branilcev slovenskega neba nad reko Sočo, je bilo tako konec. Najprej je nekaj časa prebil v zasilni (provizorični) ajdovski vojaški bolnišnici, kjer pa ga niso mogli pozdraviti. Nato pa so ga napotili v Ljubljano, kjer je med ranjenci preživel deset dolgih mesecev. Strah pred amputacijo noge pa je bil vedno večji. Vendar pa tudi ta čas njegovega življenja ni bil zaman. V brezdelnih dneh ležanja v bolniški postelji je mnogo premišljeval o svoji prihodnosti. Počasi se mu je začela oglašati stara želja po mirnem življenju v samostanu. Srečen izid njegovih strelskih dvobojev ga je še bolj utrdil v tej smeri: "Klical me je redovniški poklic, hvala Bogu, še je bil živ." Rana ni bila tako huda, da mu ne bi na misel prihajale pobožne misli: "Kot udari blisk čez nebesno stran, in je noč jasnejša od dneva - tako se je zgodilo z menoj. Začutil sem, da je nežna roka na novo prižgala lučico v meni in zvezdico na nebu … Bila si pač ti, Kraljica nebes in kraljica mojega srca – hvala ti, hvala!" Zdelo se mu je, da sliši glas "od zgoraj", ki mu pravi: "Ti imaš višje ideale, kakršnih nima svet … Pojdi torej in stopi v red." Njegov odgovor pa je bil: "Hočem, hočem; Marija." Na novih položajih Po dolgem času se je rana končno zacelila in Vrtovčevega sanjarjenja je bilo konec. Svetovna vojna je namreč še vedno divjala na številnih bojiščih, čeprav so medtem Avstrijci skupaj z Nemci že pregnali Italijane z bojišča ob Soči. Ozdravljeni Vrtovec je tako dobil nove zadolžitve. Moral se je javiti na vrhovnem letalskem poveljstvu cesarsko-kraljeve armade, ki je imelo sedež v dunajskem Novem mestu. Vojna se je bližala h koncu in opešana avstrijska obramba je bila mnogokrat nemočna. Italijani so tako 9. avgusta 1918 celo prileteli do Dunaja in odmetavali propagandne lističe, ki so vojake pozivali k predaji. Grozila pa je tudi nevarnost, da bodo naslednjič nad mesto prileteli z bombami. Zaradi tega je oblast vzpostavila posebne letalske opazovalnice v okolici prestolnice. Vrtovca pa so že prej namestili na eno izmed letališč, oddaljeno 20 kilometrov od Dunaja. Dva meseca je bil poveljnik tamkajšnje enote, potem pa so mu zaupali vodstvo skupine za prisluškovanje in opazovanje sovražnih letal. Meseca maja 1918 je tako služboval na 1800 metrov visoki gori Wiener Schneeberg. Avgusta pa je bil premeščen v letoviško mesto Aspang, med Slovenci še posebej znano, saj je tamkaj v svoji hiši dolgo časa živel pisatelj Josip Stritar. Ob premirju Vojskujočim silam je bilo vojne končno že dovolj in sklenjeno je bilo premirje. Vrtovec je o tem dobil sporočilo v soboto, 2. novembra 1918. Podrejenim vojakom je sporočil, naj se razidejo in znajdejo vsak po svoje. Sam pa se je vrnil v izhodiščno bazo v dunajskem Novem mestu. Tam pa vojaštva že ni bilo več. Z drugimi častniki si je izprosil avtomobil in odpeljali so se na železniško postajo. Še isti večer pa je s hitrim vlakom odpotoval proti Ljubljani. V nedeljo zjutraj je bil že v prestolnici in javil se je na poveljstvu, ki je imelo sedež na Bavarskem dvoru. Tam so ga zadržali nekaj dni, ko jim je pomagal pri transportu vojaštva. V sredo, 6. novembra, pa je prosil za odpust iz vojaške službe in takoj so mu tudi ugodili. Zdaj je bil prost in sklenil je odpotovati v domače kraje. Ponovno v Velikih Žabljah Pot do doma ni bila nič kaj prijazna: "Ceste blatne, razorane, razkopane; poleg njih strta vozila vseh vrst; ceste same polne upognjenih teles trpinov … Bili in rinili smo se skoz dež in blato in meglo in v dveh dneh sem bil doma." Štiriindvajsetletni nadporočnik, vmes je namreč spet napredoval v višji čin, nekdanji gimnazijec Venčeslav Vrtovec se je v četrtek, 7. novembra 1918, zvečer po dolgih letih vojskovanja zopet vrnil v svoj rodni kraj. Starša sta bila še živa in naslednji dan ga je mati vprašala, kaj namerava v prihodnje: "Kakšne misli imaš?" Preprosto ženico je skrbelo za sina. »Ne bom dolgo,« ji je odgovoril. In molčala sta oba. Odločitev in slovo V ponedeljek, 10. novembra, je bil Venčeslav Vrtovec že odločen – odpotoval bo v Ljubljano in se pridružil bratom jezuitom. A kako priti do tja? Vlak ni več vozil, morda le še kdaj pa kdaj za vojaške potrebe. Vendar pa tudi ne iz njegovih krajev, kamor so spričo mirovnega sporazuma s svojim moštvom že prodirali Italijani. Napotil se je v Ajdovščino, da bi se nekoliko razgledal in našel kako rešitev. Tega dne se spominja: "Grem predpoldne v bližnji trg in gledam, gledam: dolge vrste Lahov so se pomikale v našo domovino, v sončno Goriško; vedno nove in nove kolone so prihajale in zasedale vse železnice, vse ceste in pota." Ko je stopal po trgu, ga sreča neki avstrijski letalski podčastnik, ki je tudi iskal možnost, da se vrne domov. Vrtovca je spoznal po letalski uniformi in kapi s slovensko trobojnico, ki jo je ta pridobil v Ljubljani. Avstrijec mu pravi: "Gospod nadporočnik, tukaj na letališču je izvrstno nepokvarjeno letalo; rešimo ga pred laško zaplembo." Vrtovcu je to prišlo kot voda na njegov mlin: "Tedaj mi je zavriskalo srce, miloba se mi je ovila okrog srca – kajti videl sem, kako Bog skrbi zame, kako me kliče in mi daje možnost, da grem v samostan, v samostan: Takoj odgovorim podčastniku: Dobro ob treh popoldne se dvignemo! Ob enih pridem domov in rečem očetu: Oče grem k jezuitom. On je molčal. Mati pa izreče misel obeh: pa pojdi v miru božjem! Sam sem si pripravil kovček, poslovil se in odšel …" Ob zadnjem podvigu Ko je Venčeslav ob napovedani uri prispel na letališče ga je tamkaj že čakal avstrijski pilot. Vendar pa poleta nista mogla opraviti. Ravno tedaj so se namreč tam mimo pomikale zasedbene italijanske enote in vohljale tudi po letališču. Če bi se jima tudi uspelo izmuzniti in dvigniti v zrak, bi gotovo streljali nanju. Venčeslav se je zato žalostno vrnil domov v Velike Žablje. Moža pa sta se tudi dogovorila, da bosta poskusila poleteti naslednje jutro. Avstrijec se je tudi zavezal, da bo ponoči prebarval velike črne križe, ki so označevali pripadnost letala, kar je s pomočjo stražarja letališča tudi storil. Letalo je bilo tako povsem primerno za polet. Vrtovec pravi: "V jutro 12. novembra, bila je še noč, odpravili so se oče in mati, bratje in sestre na letališče. V hangarju je čakalo pripravljeno letalo: svoj kovčeg sem že bil spravil nanj. Zavlečemo letalo ven na prosto, zaupajoč v dobro srečo. Veter ni bil še prehud in to smo znali, da tudi če je čez vso Kranjsko megla, da je vseeno navadno krog Blejskega jezera vedro. Tam bi torej lahko pristali, ako blizu Ljubljane ne bi bilo mogoče radi megle. Pilot skoči v sprednji sedež, drugi zavrti propeler: treba je poskusiti motor, kakor pred vsakim poletom. Zatrepetala so krila, zadrhtelo je telo orjaške ptice, bilo na uho petje njeno. Eno, dve … pet minut, dobro, dobro! – popnem se v sedež, zadnji pozdrav očetu, materi, sestram in bratom. Najmlajši Stanko, šest let mu je, kliče: Zbogom, zbogom. Ali šum motorja nadglasi vse pozdrave, vidim le še spremljanje usten in rok, in rosne oči, in letalo se že pomika, že drvimo čez ravan, že so se izgubila tla pod nogami, že plovemo nad trgom, kjer spe Lahi, - in tam v nižini vidim le še peščico oseb, potem le še nekoliko črnih pik nepremičnih - zbogom, zbogom ..." Proti Ljubljani Avstrijski podčastnik, pilot Franz Wornig, in slovenski nadporočnik, Venčeslav Vrtovec, sta se odločila za posebno taktiko. Navidezno sta najprej letela proti Gorici, da so ju Italijani imeli za njihovo letalo, ko pa sta bila dovolj visoko in zunaj dometa njihovega orožja, pa sta naredila velik lok proti deželi Kranjski. Italijanskih letal, ki bi ju utegnila sestreliti, k sreči ni bilo od nikoder. Za vsak slučaj pa je bila strojnica še vedno pripravljena in prislonjena k železnemu obroču. Pilot je dobro opravljal svoj posel. Bil je po rodu Čeh in celo poročen s Slovenko, domačinko iz Ajdovščine, ki jo je v zakon popeljal leto poprej. V Ljubljani si je obetal dobro službo. Nad Kranjsko je ležala megla, a to ni motilo tega nenavadnega poleta. Mladi Vrtovec je razmišljal: "Pa je vse prešlo, - in zdi se mi zdaj, da po dolgem času letim domov … Po mnogem boju in viharju, po mnogem dvomu in po mnogi boli – domov … Kako si mi vendar sladka beseda: domov ... Daj leti, leti ptica, dom samostanski je blizu." Dvosedežni dvokrilnik tipa phoenix C. 1 je tiho in mirno drsel proti Ljubljani. Oba člana posadke sta morala zdaj misliti na to, kje bosta pristala. Vrtovec je vedel, da je blizu Ljubljane že neko vojaško letališče. Kmalu sta priletela nad mesto in iskala ta prostor. In končno sta ga našla v šišenski smeri. Tamkaj je že stalo nekaj letal. V kolobarjih sta se spuščala vedno nižje in nižje. Na travniku pred letališčem pa je bilo tedaj polno konj, ki so jih tamkaj pustili v svoje rodne kraje vračajoči se vojaki. Mirno so se pasli po redki travi. Pilot je ugasnil motor in se spustil proti njim. Ko pa se je približal je zopet obrnil ključ na zaganjaču in konji so se zaradi trušča nemudoma razbežali. Manever sta nekajkrat ponovila, potem pa varno pristala na trdnih tleh. Takoj so pristopili navzoči slovenski vojaki in ju pozdravljali s klici "na zdar". A Venčeslava Vrtovca to veselje ni kaj dosti ganilo. V bližini letališča je zasedel vojaški avtomobil in se odpeljal proti mestu. In kmalu zatem je bila izpolnjena njegova dolgoletna želja - vstopil je v ljubljanski samostan očetov jezuitov. "Hvala ti, hvala večna, o Gospod, in tebi Svetogorska Mati božja!" ob tej misli je začutil, da bo njegovo življenje odtlej teklo po povsem drugačni poti. Izkupiček stare in začetek nove življenjske poti Kaj so Venčeslavu Vrtovcu prinesla pretekla vojaška leta. Prav ničesar. Devetinštirideset mesecev nenehnega preganjanja z enega dela fronte na drugega. S tem je zapravil vso svojo mladost. Zdaj je bil star že 24 let, a še vedno le gimnazijski maturant. Na njegovih prsih so se sicer svetila tri odlikovanja: velika srebrna medalja in križca za zasluge ter za dobljene rane. Imel je tudi čin nadporočnika, "oberlajtnanta" kar sicer sploh ni bilo zanemarljivo. Lahko bi si ustvaril lepo vojaško kariero. A imel je svoj načrt in z vsem tem si v prihodnosti ni mogel prav nič pomagati. V torek, 13. novembra, je bil praznik sv. Stanislava in Vrtovec je dan prebil v jezuitskem samostanu. Že naslednjega dne pa so ga napotili na svojo postojanko Št. Andraž na Koroškem. Začelo se je njegovo redovniško življenje, ki je potem trajalo le nekaj mesecev manj kot sedem dolgih desetletij. Med brati jezuiti Venčeslav Vrtovec je na Koroškem nastopil noviciat, redovniško pripravnico. Medtem pa vojnih spopadov za Slovence še ni bilo konec. Vprašanje meja med novo republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je pljusknilo tudi v njegovo novo domovanje. Piloti na ljubljanskem polju so tedaj s pomočjo podobnih podvigov, kot je bil Vrtovčev in Wognerjev, sestavili tudi že prvo slovensko bojno eskadriljo. Ljubljanska stotnija, med njenimi letalci je bil tudi Vrtovčev pilot Wogner, ki je ostal kar v Ljubljani, je posegla tudi v boje za severno mejo. Prvič je poletela januarja 1919. Njuno ugrabljeno letalo phoenix so Slovenci lepo prebarvali in mu dodali slovenske kokarde; krog v belo-modro-rdeči barvi. Vrtovec pa je tedaj moral zapustiti domače kraje. Ko se je prepozno bližala srbska vojska, ki je zasedala Koroško, so se maja 1919 jezuiti podali na Dunaj, od tam pa v Zagreb, kjer je Venčeslav končal svoje pripravništvo. Nato je v hrvaški prestolnici opravil še dve leti filozofije, tretje pa v Innsbrucku. Od tam so ga spet za tri leta premestili v bosanski Travnik, kjer je bil prefekt v malem semenišču ter profesor nemščine in telovadbe. Iz Bosne je odšel na študij bogoslovja v Belgijo, kjer naj bi štiri leta študiral v Louvainu. A že po dveh letnikih je 26. avgusta 1928 doživel mašniško posvečenje. Za novomašnika je bil s svojimi 34 leti že kar nekoliko prestar. Do konca študija mu je potem ostalo še dve leti, eno pa je potem zaradi tretje aprobacije (tj. dovoljenje za opravljanje duhovniške dejavnosti) preživel še v Drongenu blizu Genta. V tem času pa se je tudi že udejstvoval s pisanjem za nabožne liste. Leta 1931 se je vrnil v domovino, kjer je prevzel skrb za Marijine kongregacije (družbe) na Slovenskem. Zanje je tudi pripravljal članke in jih objavljal v glasilu Naša zvezda. Nekaj časa je bil tudi njegov urednik. Skoraj docela se je posvetil delu z mladino, prirejal nastope, taborjenja in podobno. Po desetletju tega mirnega življenja je zopet nastopila nova svetovna vojna. Številni duhovniki pod nemško zasedbo so bili pregnani, drugi pa so sami morali vzeti pot pod noge. Številne so velikodušno sprejele hrvaške župnije, kjer so nadaljevali svoje dušnopastirsko delo. Vrtovec pa je bil junija 1941 premeščen v Zagreb, kjer je preživel štiri leta. V tej dobi je napisal dve pomembni knjižici: Iz mulih dni in Pesem življenja, ki sta izšli v slovenščini in bili tiskani pod Italijani v Ljubljani. Obenem je tudi prevajal. V času socializma Po končani vojni se je Vrtovec vrnil v Slovenijo. Najprej v Maribor, po dveh letih pa je spet pristal v Ljubljani. Leta 1948 pa je oblast jezuite preselila na nekdanji Valvazorjev grad Bogenšperk pri Litiji. Vrtovec je tam ostal do leta 1952, ko je bil premeščen v Zadar. Tam je bil duhovni vodja v malem semenišču. A že po petih letih se je spet znašel na Bogenšperku. Leta 1964 so jezuiti zapustili Bogenšperk in Vrtovec z njimi. Za dve leti je odšel v Šentlovrenc, potem pa je ravno toliko časa preživel v Borovnici. Na teh župnijah je deloval le kot duhovni pomočnik. Leta 1968 pa je prišel na novoustanovljeno župnijo Ljubljana Dravlje, kjer je ostal dve desetletji, vse do smrti 14. junija 1988, ko je kot 94-letni starček malo pred biserno mašo (torej šestdeset let od posvečenja) dočakal konec svojega pestrega življenja. Tudi v Dravljah je nadaljeval pisanje nabožnih spisov, še nadalje je izdajal knjige in prevajal, v tedniku Družina pa nekaj časa odgovarjal na vprašanja bralcev. Bil pa je tudi dober družabnik, saj se je naučil igrati violino in kitaro. In še ena zanimivost: Ko je 27. avgusta 1978 v rodnih Velikih Žabljah obhajal svojo zlato mašo - petdesetletnico mašniškega posvečenja – se mu je ob oltarju pridružil tudi brat, duhovnik Stanislav Vrtovec. Prav tisti nekdanji šestletni fantiček, ki ga je pred 60 leti - novembra 1918 - s starši pospremil na ajdovsko letališče, od koder je Venčeslav poletel v novo življenje. Dvojni spomin Venčeslav Vrtovec že več kot četrt stoletja počiva na ljubljanskem pokopališču. Njegovi jezuitski sobrati pa ga niso pozabili. Na njega spominja Vrtovčev dom v Poljanski dolini, kjer se zbira katoliška mladina. Prav tako pa tudi ni pozabljen med ljubitelji domačega in tujega letalstva. Po zaslugi češke tovarne plastičnih letalskih maket HR model pa znova doživlja svojo staro slavo. Slovanski bratje s severa so namreč sestavljavcem plastičnih letalskih maket prav zadnji čas ponudili nov proizvod – letalo phoenix C. 1. Prizadevni modelarji imajo zanj na voljo več letalskih oznak in med njimi tudi tiste slovenske, s katerimi je bilo pozneje opremljeno letalo, ki sta ga novembra 1918 Italijanom pred nosom speljala pogumna letalca Vrtovec in Wogner. Izdelki omenjene češke tovarne se s pomočjo spleta prodajajo po vsem svetu, priljubljeni so tudi med mladino. Tako njun drzni podvig ostaja zabeležen v marsikateri zbirki modelarskih navdušencev. Ko pa se bo morda kdaj ponatiskoval zdaj že precej zastareli Krajevni leksikon Slovenije, oziroma njegova prva knjiga iz leta 1968, pa bo pri Velikih Žabljah nedvomno moral biti dodan tudi pripis: Od tod doma Venčeslav Vrtovec (1894-1988), jezuitski redovnik in nabožni pisec, slovenski letalec, junak prve svetovne vojne. Andrej Mrak http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/sejal-je-smrt-potem-pa-zaplul-v-posvecene-vode/346282 Našli tudi truplo pogrešanega voznika Dve žrtvi poplav 14. september 2014 ob 11:36 Žalec - MMC RTV SLO Narasle vode so v soboto zahtevale življenje 17-letnega dekleta, našli pa so tudi truplo 26-letnega voznika, ki je bil pogrešan. Narasli potok Bolska v občini Vransko je v soboto odnesel del brežine in službeno vozilo, s katerim sta se sodelavca AMZS-ja odpravljala na preventivno dejavnost. Po podatkih celjske policije je v nesreči umrlo 17-letno dekle z območja Žalca. Truplo pogrešanega 26-letnega voznika pa so po poročanju Radia Slovenija danes našli nedaleč od kraja nesreče. Policija opozarja, da se na območjih, kjer reke in potoki poplavljajo oziroma se pričakujejo morebitne nove poplave, ne odpravljate na pot, če to ni zelo nujno. Če boste na pot vseeno odšli, pa bodite pri vožnji izredno previdni. Foto: Voda ostaja visoka Umrla 17-letnica in 26 letni voznik kombija 14. september 2014 ob 06:51, zadnji poseg: 14. september 2014 ob 10:40 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Po obilnem deževju zadnjih dni so poplavili številni vodotoki, narasli potok Bolska je zahteval dve življenji. Krka s pritoki poplavlja v večjem obsegu in je naraščala tudi ponoči. Pretoki rek so že v soboto popoldne večinoma upadali, naraščale so še Krka, Mura, Sava in Drava v spodnjem toku. Poplavljene površine na območju vzhodne in osrednje Slovenije se zmanjšujejo, so zapisali na Agenciji RS za okolje. V občini Šentjernej so štiri vasi ob Krki še vedno odrezane od sveta. Dobra novica ob vseh slabih pa je, da reka od sinoči ne narašča več in da ne bo dosegla ravni katastrofalnih poplav izpred štirih let, poroča Radio Slovenija. V Posavju je noč minila delavno. Največ težav je v Kostanjevici na Krki, ki je še vedno pod vodo, tako da so dežurni, ki so bili na terenu vso noč, oskrbovali tiste prebivalce, ki so ostali na otoku. Vnovične težave so se pojavile v tamkajšnji industrijski coni. Močnejši nalivi so spodnje Podravje zajeli tudi to noč, a tako hudo kot noč prej ni bilo. Tudi zato se razmere na terenu niso bistveno poslabšale, seveda pa še vedno ostajajo poplavljena številna polja in tudi ceste. Tako je še vedno zaprtih veliko lokalnih cest, predvsem na območju občine Majšperk, kjer poplavlja Dravinja, prav tako pa je še vedno neprevozna cesta med Ptujem in Zavrčem, zato je za tovorna vozila tudi zaprt mejni prehod Zavrč. Voda večinoma le počasi odteka, tako da se bo danes nadaljevalo odstranjevanje posledic, občine pa prebivalce pozivajo, naj čim prej sporočijo škodo, ki jim je nastala. Predvsem pa tamkajšnji prebivalci zdaj upajo, da padavin ne bo več, da se bo tako zmanjšalo tudi število plazov, ki se prožijo predvsem v haloških občinah. S stanjem na terenu se bo seznanil tudi predsednik republike. Borut Pahor bo danes obiskal Šentjernej, Kostanjevico na Krki in Krško. Prebivalci Pomurja, ki so po včerajšnjem celodnevnem boju z vodo v poplavljenih hišah, kleteh, gospodarskih in javnih poslopjih, pa na dvoriščih, cestah in poljih z zaskrbljenostjo pričakovali, kaj jim bosta prinesla noč in naraščajoča Mura, si lahko vsaj nekoliko oddahnejo. Čeprav je Mura prestopila bregove, je ostala voda znotraj protipoplavnih nasipov. Razmočena zemlja v Prekmurju in Prlekiji že nekaj časa ne more več vpijati vode, ta pa tudi zaradi v glavnem ravnega terena zlasti s polj in številnih dvorišč ne odteka, kot bi si želeli. Gasilci in prizadevni pripadniki civilne zaščite, ki so včeraj ves dan, ponekod pa tudi ponoči izčrpavali vodo iz objektov, tako nimajo odtokov kam speljati, saj je tudi podtalnica visoka. Največjo nočno grožnjo je predstavljala reka Mura, ki pa so jo že včeraj ves čas nadzorovali. Visoka Mura se počasi umirja, kljub polnim rokam dela pristojnih reševalcev in prebivalcev pa tudi razmere na poplavljenih območjih, kjer je sicer še vedno zaprtih več lokalnih, pa tudi regionalna cesta Razkrižje-Srednja Bistrica, še poročajo kolegi z radia. POROČALI SMO - Narasel potok odnesel vozilo AMZS-ja, 17-letnica umrla - Foto: Vzhod Slovenije pod vodo - Vodni val teče skozi Karlovec, nasipi za zdaj držijo SPREMLJAJTE RAZMERE - Vremenska napoved - Razmere na cestah - Zadnji hidrometeorološki podatki Vaše fotografije nam še vedno lahko posredujete na @rtvslo ali na naš el. naslov. Hvala in srečno. Danes bo pretežno oblačno, občasno bodo še krajevne padavine, deloma plohe. Večinoma brez dežja bo na Primorskem, kjer se bo tudi delno razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem do 24 stopinj Celzija. V ponedeljek in torek bo v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Mogoča bo še kakšna kratkotrajna popoldanska ploha. V sredo bo večinoma sončno z jutranjo meglo po nižinah, napovedujejo vremenoslovci. Radio Slovenija Nikjer znamenj pomoči, koncertov za prizadete, naša država je okupirana s strani balkancev in krvavi v naravnih in ekonomskih nasrečah - deželo namerno plenijo, da jo spravijo na tla, zapirajo osamosvojitelje, mediji pa vse to pokrijejo z zavajanjem in lažjo. Vse funkcije prevzemajo Srbi - bivši sodelavci SDV - KOSA in ruske tajne službe. A se bo kaj zbiralo oz. se mogoče že zbira pomoč za prizadete?????????????????????? Ja, včeraj, ko ste poročali, da je umrla 17- Letnica... To je bila Lara Safran, glavna igralka iz novega prihajajočega slovenskega filma Vloga za Emo , ki bo v kinu konca oktobra. https://www.youtube.com/watch?v=fPGy4gKfL54 Messnerjevih čudovitih 70 alpinističnih let Pohvali se lahko z vsemi osvojenimi osemtisočaki Objavljeno: 17. september 2014 ob 08:23, zadnji poseg: 17. september 2014 ob 09:07 MMC RTV SLO Reinhold Messner Messner v svojem najbolj "naravnem" okolju: v gorah. Foto: EPA Gore niso poštene ali nepoštene, gore so enostavno nevarne. Reinhold Messner Reinhold Messner Priljubljeni alpinist se je podpisal pod več kot 60 knjig. Foto: EPA Nanga Parbat Na Nanga Parbatu, kjer je leta 2005 ostal ujet tudi slovenski alpinist Tomaž Humar in od koder so ga rešili pakistanski helikopterji, je Messner izgubil brata. Foto: Viki Grošelj Prvi mož, ki je preplezal vseh 14 osemtisočakov. Foto: EPA Najvišjo goro sveta je brez kisika osvojil leta 1978. Foto: Reuters Messner letos junija, ko so na Poljskem odkrili spomenik Krona Himalaje. Foto: EPA Messner je bil poročen dvakrat, najprej z Uschi Demeter, s katero ni imel otrok, od leta 2009 pa je poročen s Sabine Stehle, s katero imata tri otroke. Četrtega otroka ima z Neno Holguin. Foto: EPA "Čudovite stvari v življenju so tiste, ki jih počneš, ne tiste, ki jih imaš," pravi alpinist Reinhold Messner, prvi človek, ki se je povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika. Danes praznuje 70. rojstni dan. Lahko mu rečemo alpinistični zvezdnik 20. stoletja, za mnoge je najboljši alpinist v zgodovini. Za prepoznavnost gorništva in ohranitev gora je naredil veliko in še dela, saj pravi, da ima vedno vizijo, zato za končanim projektom vedno sledi kaj novega. Poznan je kot alpinist, avanturist, raziskovalec in pisec številnih knjig. Brez dvoma se je vpisal v alpinistično zgodovino kot prvi človek, ki se je na najvišji vrh sveta, Mount Everest, povzpel brez dodatnega kisika, prvi pa je osvojil tudi vseh 14 osemtisočakov. Napisal je več kot 63 knjig in večina je prevedeny v tuje jezike, nekaj jih je tudi v slovenščini. Sam govori nemško, italijansko in angleško. Nad plezanjem se je navdušil že v otroštvu Rodil se je 17. septembra 1944 na Južnem Tirolskem v Brixnu v Italiji. Ima osem bratov in sestro. V otroštvu je plezal v Alpah in se zaljubil v Dolomite. Prvič je plezal že pri petih letih z očetom, mamo in starejšim bratom. Z dve leti mlajšim bratom Güntherjem sta bila že pri 20 letih najboljša plezalca v Evropi. Od vseh alpinistov ga je najbolj navdušil Avstrijec Hermann Buhl, ki je zagovarjal plezanje s čim manj opreme in brez dodatne pomoči. Sam meni, da je bistvo alpinizma pustolovščina, iskanje skrajnih meja, in da s pretirano uporabo tehnike ubiješ svobodo duha. Izziv je bil plezanje novih smeri Do 70. let prejšnjega stoletja so Messnerja že poznali kot zagretega alpinista, saj je med letoma 1950 in 1964 opravil več kot 500 vzponov, večino v Dolomitih. Pogosto se je odločil za nove smeri, in sicer po severni steni je dosegel Ortler, leto pozneje je plezal na Grandes Jorasses. Leta 1967 je opravil prvi vzpon na severovzhodni steni Agnerja in prvi zimski vzpon na Agner, ravno tako na Furchetto. Leta 1968 se je pridružil ekspediciji v Ande, na kateri je s Petrom Habelerjem dosegel vrh Yerupajá. Opravil je tudi nekaj uspešnih solovzponov, in sicer na Droites, Civetto in Marmolato di Rocca. Smrt brata na Nanga Parbatu ga je zaznamovala za vse življenje Messnerjev prvi pomembnejši vzpon na Nanga Parbat leta 1970 se je končal tragično za njegovega manj izkušenega brata Günterja, s katerim je plezal, zato je bilo to leto prelomno v njegovem življenju. Sicer sta dosegla vrh, vendar je Günter dva dni pozneje pri sestopu umrl pod plazom, kot je povedal Messner. Nekateri so dvomili o tej pripovedi, vendar so truplo njegovega brata našli junija 2005, ko se je po nenadnem vročinskem valu stopilo veliko snega, kar je potrdilo Messnerjevo pripoved o bratovi smrti. Reinhold je na tej odpravi zaradi ozeblin izgubil šest prstov na nogi. Messnerja so nekateri alpinistični kolegi večkrat kritizirali zaradi vztrajanja pri tem vzponu, ker naj bi za svoj uspeh žrtvoval bratovo življenje. Leta 2010 so po njegovih pripovedovanjih posneli film Nanga Parbat, vendar je bil deležen nemalo kritik drugih članov odprave, ki pri snemanju niso sodelovali. Tako je bila predstavljena samo Messnerjeva plat zgodbe brez mnenj drugih članov ekspedicije. A četudi je bila bratova smrt zelo boleča, ga ni ustavila pri nadaljnjih alpinističnih podvigih, saj se je kmalu podal novim izzivom naproti. S Petrom Habelerjem se je po severni steni povzpel na Eiger (Alpe), kar je bil najhitrejši vzpon do takrat, saj sta vrh osvojila v desetih urah. Večji uspeh, o katerem se takrat ni pisalo, je dosegel leta 1975 - v treh dneh je bil osvojen Gasherbrum I, in sicer po novi poti. Leto pozneje pa je preplezal Steno polnočnega sonca na Mount McKinleyju. Prvi alpinist, ki je stal na vrhu Mount Everesta brez dodatnega kisika Že v 70. letih je razmišljal o vzponu na Mount Everest brez dodatnega kisika v jeklenkah, vendar mu zdravniki, različni strokovnjaki, niti alpinisti niso verjeli, saj so menili, da je to nemogoče. To tezo sta leta 1978 ovrgla s prijateljem Habelerjem, saj sta prva osvojila Everest brez dodatnega kisika. Z njima je bil tudi Reinhard Karl, prvi Nemec, ki je osvojil vrh, vendar s kisikom. Messner je s tibetanske strani ponovno osvojil Everest leta 1980, in to je bil prvi solovzpon na najvišjo goro sveta. Leta 1986 je dopolnil zbirko 14 osvojenih osemtisočakov Gore so bile zanj kot magnet, saj se je zdelo, da ne sme zamuditi nobenega leta. Tako se je po osvojenem Everestu prvič sam povzpel na Nanga Parbat, v naslednjem letu pa v navezi s šestimi alpinisti na K2. Vrh sta zaradi slabih vremenskih razmer dosegla le Messner in Nemec Michl Dacher. Njegova plezalska kariera je sestavljena tudi iz padcev in napak, iz katerih se je vedno nekaj naučil. Pozimi 1982 mu ni uspelo doseči Čo Oja, to je bil prvi zimski vzpon na to goro. Dosegel je le 7500 metrov nadmorske višine, nato se je moral zaradi snega vrniti. Goro je osvojil maja 1983 s Hansom Kammerlanderjem in Michlom Dacherjem. Spomladi 1984 mu ni uspelo osvojiti Daulagirija, mu je pa s Kammerlanderjem uspelo prečkati oba Gašerbruma. Naslednje leto sta osvojila še Anapurno po zelo težki severozahodni steni in pozneje še Daulagiri. Istega leta sta mu umrla oče in brat, ki ga je zadela strela. Po vzponih dolgi pohodi Nikoli se ni umiril, vendar si je cilje postavljal glede na svoje zmožnosti. Vedno je hodil po robu in preizkušal meje mogočega, to so bili tudi njegovi pohodi po peščenih in ledenih prostranstvih. Tri leta po osvojenih najvišjih vrhovih sta s prijateljem Arvedom Fuchsom prečkala Antarktiko na smučeh prek Južnega tečaja in pri tem prehodila 2800 km. Leta 1992 se je najprej odpravil na Chimborazo in nato pa prečkal še puščavo Takla Makan od juga proti severu. Leta 1993 sta z bratom Hubertom prepešačila 2200 km ob prečkanju Grenlandije, ponesrečilo pa se mu prečkanje Arktičnega oceana od Sibirije do Kanade. Skok v politiko Med svojimi podvigi je postal tudi član zveze Zelenih/Evropske svobodne zveze v Evropskem parlamentu. Julija 2000 je skušal znova priti na Nanga Parbat po Diamirskem ledeniku, vendar je moral s kolegi zaradi zapadlega snega odnehati. Leto 2002 je bilo mednarodno leto gora, zato je obiskal Ande in se povzpel na Cotopaxi v Ekvadorju, leto pozneje – ob 50. obletnici prvega uspešnega vzpona na Mount Everest, ki sta ga leta 1953 opravila Novozelandec Edmund Hillary in nepalski šerpa Tenzing Norgay, pa se je odpravil na potovanje proti Mount Everestu in Nanga Parbatu in v Diamirski dolini odprl Šolo Güntherja Messnerja. Med njegove občudovanja vredne projekte sodi tudi 2000 kilometrov dolg pohod po puščavi Gobi leta 2004. Občutja v gorah in potepanja po neskončnih prostranstvih je strnil v knjigah, filmih in TV-serijah Napisal je več kot 60 knjig o svojih avanturah in četrtina od njih je prevedenih v druge jezike. Leta 1984 se je predstavil v filmu The Dark Glow of the Mountains, ki ga je režiral Werner Herzog. Poleg tega, da je po njegovem vzponu posnet film Nanga Parbat, so posneli tudi več delov serije za nemško televizijo ZDF z naslovom Wohnungen der Götter. Pravi, da je urejanje zbirk v muzejih njegov petnajsti osemtisočak Messnerjev gorski muzej (Messner Mountain Museum – MMM) na Južnem Tirolskem v severni Italiji sestavlja pet muzejev, ki ležijo na različnih lokacijah. Eden je na dvorcu Sigmundskron v Firmianu blizu Bozna, kjer je tudi uprava celotnega muzeja. Tam prirejajo koncerte, predstave, festivale, filmske dneve in vsi dogodki so povezani z gorami. Drugi muzej je na gradu Juval (približno 1000 let staro poslopje) med Vinschgaunom in Schnalstalom, ki naj bi razjasnil različne mite, povezane z gorami. V njem je tudi Messnerjeva letna rezidenca. Na Monte Riteju (2181 m) pri Cortini je postavljen muzej na gradu, ki ga imenujejo tudi Muzej na oblakih, od koder se razteza pogled na Dolomite, v njem pa je predstavljena njihova zgodovina. Izjemno zanimiv je tudi muzej v Suldnu, ki so ga odprli leta 2004 ob 200-letnici prvega vzpona na Ortler. V njem so na ogled slike Arktike in Antarktike, plezanje po ledu, slike Ortlerja, skratka, vse se vrti okrog ledu. Muzej na gradu Bruneck pa je posvečen gorskim ljudem v Aziji, Afriki, Južni Ameriki in Evropi v povezavi s turizmom, verovanji in kulturo. Zdaj se posveča predvsem urejanju zbirk po muzejih in se še naprej ukvarja z gorništvom, vendar drugače. Pravi, da se je veliko naučil ravno iz napak. Morda je bil za neuspešen vzpon kriv partner, oprema ali pa priprave – fizične, predvsem pa psihične. Ko si uspešen, ne veš vedno, zakaj je tako, pri napakah pa zelo dobro veš, kaj si naredil narobe, in to naslednjič popraviš. Ravno zato ima za sabo toliko uspehov, saj pravi, da ga je edino močna volja gnala naprej, da se je po padcih znova pobral. Pravzaprav so ga neuspehi naučili, kako živeti in preživeti. Trdi, da se odgovornosti naučimo v gorah, ne v družbi, kjer lahko prelagamo stvari na druge. V gorah si odvisen samo od sebe in dobrega občutka. Tako kot večina alpinistov tudi Messnerja opisujejo kot moža, ki veliko tvega, ima visoko mero adrenalina in željo po premagovanju ovir. Vedno mora imeti pred sabo nove cilje, sicer mu postane dolgčas. Med plezanjem je prišel do spoznanja, da ko si enkrat sam v naravi, moraš sprejeti njene zakone in moč. Svoboda v gorah mu je pomenila osvoboditev od vseh ljudi. Če znaš v mladosti prepoznati svoje cilje in imaš močno voljo, da premagaš težave, ki so vedno in povsod, ter naletiš na prave ljudi, ki ti lahko pomagajo, boš zagotovo uspešen, zapiše Messner, ki mu je to uspelo. Bojana Lekše Enkrat je dal izjavo za radio, da če bi SLovence Beograd spustil v tujino že takoj po drugi vojni, bi lahko enakovredno tekmovali za osvojitev Mount Everesta. Slavni Škoti pred referendumom - kdo je za in kdo proti? Zvezdniki razdvojeni glede prihodnosti Škotske 17. september 2014 ob 19:43, zadnji poseg: 17. september 2014 ob 20:17 Grenoble - MMC RTV SLO Škotska bo v četrtek odločala o tem, ali po več kot 300 letih zapušča Združeno kraljestvo, pred velikim dnevom pa je veliko znanih Škotov izreklo svoje mnenje glede neodvisnosti Škotske. Med tistimi, ki se strinjajo s trenutno politično ureditvijo in so tako proti referendumu za neodvisnost Škotske, so pisateljica knjižnih uspešnic o Harryju Potterju J. K. Rowling, sir Alex Ferguson, zvezdnica televizijskega šova talentov Susan Boyle, igralec David Tennant, glasbenik David Bowie, igralka Emma Thompson ... Rowlingova je eni izmed kampanj Better Together (Boljši skupaj) proti neodvisnosti Škotske donirala milijon britanskih funtov, pojasnila pa je tudi, zakaj je proti neodvnosti: "Moje nasprotovanje neodvisnosti nima nobene povezave z mojim prepričanjem o izjemnosti Škotov in njihovih dosežkih. Preprosta resnica je, da se Škotska v 21. stoletju spopada z enakimi pritiski kot preostali svet. Tekmovati mora na istih svetovnih trgih, se braniti pred istimi nevarnostmi in se prebijati naprej v času krhkega gospodarskega okrevanja." Sir Alex Ferguson pa je dejal: "Osemsto tisoč Škotov tako kot jaz živi in dela v drugih delih Velike Britanije. Ne živimo v drugi državi, smo samo v drugih delih družine Združenega kraljestva," meni sir Alex Ferguson. Proti neodvisnosti sta tudi frontman skupine The Rolling Stones Mick Jagger in igralka, režiserka in pisateljica Judi Dench, ki sta se pridružila kampanji Let’s Stay Together (Ostanimo skupaj). Zvezdniki, ki so za "ločitev" Tisti, ki pa se želijo "ločiti" od Združenega kraljestva, pa so: igralec Sean Connery, pisatelj Irvine Welsh, igralec Alan Cumming, igralec Robbie Coltrane, igralec Gerard Butler. Ta je povedal, da ne vidi razloga, zakaj Škotska ne bi bila neodvisna: "To je drugačna država z drugačnimi mnenji, ljudmi in pogledi, tako da, zakaj pa ne?" Najglasnejši med tistimi zvezdniki, ki so za neodvisnost, pa je zvezdnik filmov o Jamesu Bondu, ki pravi, da je neodvisnost najboljše jamstvo za boljšo prihodnost Škotov. Cumming pa meni, da je odločitev jasna, saj bodo samostojni Škoti v prihodnjih 15 letih gospodarsko in socialno močnejši kot danes. Slavni, ki zagovarjajo trenutno politično ureditev, so sicer zapisali, da odločitev prepuščajo volivcem, bo pa njihov glas nedvomno vplival na vse prebivalce Velike Britanije. D. S. Od teh naštetih v članku: -vsi omenjeni za neodvisno Škotsko so Škoti, -Jagger, Dench, Thompson (mama Škotinja), Bowie, Rowling so Angleži, le Tennant, Boyle in Ferguson so Škoti. Janša: Ambicije Cerarjeve ekipe segajo do ljubljanske obvoznice Cerar: Drugi tir ostaja strateška prioriteta – odprto vprašanje ostajajo sredstva 18. september 2014 ob 10:51, zadnji poseg: 18. september 2014 ob 14:50 Ljubljana - MMC RTV SLO Prvak SDS-a Janez Janša in vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han soglašata, da bi morala ekipa Mira Cerarja imeti večje ambicije. Nasprotujoči si glasovi so tudi znotraj koalicije glede drugega tira. "Mandatar, ki ima tako veliko večino in ima tako rekoč garancijo za cel mandat, bi moral zbrati močnejšo ekipo. Zdaj vidimo, da ima ekipo, katere ambicije segajo do ljubljanske obvoznice, če govorimo v geografskem smislu; če govorimo v konceptualnem, pa do splošnih priporočil iz Bruslja; če govorimo o moralnih standardih, pa do dvakrat obračunanih potnih stroških," je novinarjem dejal prvak SDS-a Janez Janša in spomnil, da ima koalicija, razen ene stranke, ki so jo pustili v opoziciji za rezervo, ustavno večino. Nikoli minister brez kakršnih koli ambicij "Velika večina infrastrukturnih projektov je za hitrejši razvoj in bolj enakomerne razmere za življenje vseh ljudi v Sloveniji nujnih. Če trenutno v proračunu ni sredstev za te projekte, ne pomeni, da bi se morala katera koli vlada odpovedovati ambicijam – sprejemanju lokacijskih načrtov, umeščanju objektov v prostor, ker tudi to terja svoj čas, ne stane pa ravno veliko. Če govorimo o ministru za infrastrukturo – danes prisega 12. vlada – doslej se še nikoli pred matičnim odborom ni predstavil človek brez kakršnih koli ambicij, ki bi že prvi dan dejal, da se ne da nič narediti. To veliko govori o tem, kako so bili nizki kriteriji pri izbiri ekipe Mira Cerarja," je bil kritičen Janša. Uskladiti, kaj govorijo ministri in kaj piše v pogodbi Tudi Matjaž Han je za STA dejal, da se bodo o Gašperšičevih izjavah pogovorili tudi na vrhu koalicije, da bi "uskladili, kaj so ministri govorili in kaj je zapisano v koalicijski pogodbi". "Nekatere zadeve, ki jih je predstavil Gašperšič, enostavno ne držijo in niso zapisane v koalicijski pogodbi. Treba je biti malo bolj ambiciozen," je dejal Han. Nasprotujoči si glasovi glede železniškega drugega tira Medtem ko DZ potrjuje novo vlado, je slišati nasprotujoče si glasove o drugem tiru v Luki Koper tudi med DeSUS-om in SMC-jem, v katerega kvoto sodi kandidat za ministra za infrastrukturo Peter Gašperšič. V tem mandatu drugi tir verjetno ni mogoč "Če se bo pokazala možnost, da je drugi tir že zdaj mogoč in izvedljiv, bo prišel na vrsto, a v tem mandatu to verjetno ne bo mogoče," je ob robu seje v DZ-ju novinarjem dejal kandidat za ministra za infrastrukturo Peter Gašperšič. Drugi tir ni izvedljiv, kot je zamišljen "V tem trenutku ocenjujemo, da v tem trenutku drugi tir v Luki Koper - tako kot je zamišljen – verjetno ne bo izvedljiv. Zato si bomo prizadevali za vse ukrepe, ki bodo omogočili razvoj Luke Koper vsaj deset let. Na ta način sem na odboru poskušal pojasniti, da se bomo posvetili izvedljivim zadevam," je novinarjem pojasnil Gašperšič, ki pa ni hotel komentirati besed prvaka DeSUS-a Karla Erjavca, da je šlo za "lapsus", ker je kolega za infrastrukturo neizkušen. "Stvari so malo v nasprotju" Erjavec je pred sejo parlamenta, ki potrjuje novo slovensko vlado, novinarjem dejal, da prvo sejo vlade pričakuje že danes zvečer. "Verjetno bomo tudi že odprli kakšne teme, o katerih se bo treba dogovoriti, na primer glede drugega tira. Vidimo, da so tukaj stvari malo v nasprotju. Pričakujem, da bo predsednik vlade v svojem nastopu povedal, kakšne so razvojne usmeritve na področju infrastrukture." Lapsus neizkušenega ministra? Erjavec je menil, da se mora vlada dogovoriti, kakšna bo strategija na področju razvoja infrastrukture. Na vprašanje, ali je bil razočaran nad predstavitvijo kandidata in izjavami o strateških projektih, je odgovoril: "Mislim, da gre za lapsus in pomanjkanje izkušenj pri delovanju v DZ-ju, ker je to poseben način dela, zlasti ko te zaslišuje opozicija." Gašperšič je še dejal, da bodo vse zadeve natančno preučili tudi glede na strategijo prometne infrastrukture: "Tam bo natančno vse obdelano, videli bomo, kakšne so možnosti, kdaj bi lahko drugi tir prišel na vrsto." Če bo denar, ni nobenih ovir Glede na dejstvo, da je EU namenil prometni infrastrukturi veliko več sredstev kot v preteklosti - v sedmih letih bo na voljo 26 milijard evrov - se je strinjal, da za drugi tir Luke Koper ne bo nobenih ovir, če bo zaprta finančna konstrukcija. Enako velja za povezavo Draženci–Gruškovje, ki bo vzpostavljena, če bodo zagotovljena evropska sredstva, a zadnja informacija, ki jo ima Gašperšič, je, da ne bo tako. Najprej rešiti umeščanje v prostor "Vemo, da preden kar koli naredimo, je treba rešiti težavne probleme umeščanja v prostor. Nikjer državni prostorski načrti še niso sprejeti. Spet ocenjujem, da se je verjetno bolj smotrno lotiti ukrepov na obstoječi trasi, ki bodo prinesli rezultate," je ponovil in priznal, da se je o viziji infrastrukture pogovarjal s predsednikom vlade Mirom Cerarjem ter da je vedno pripravljen za pogovore. 26 milijard na voljo za prometno infrastrukturo Različna mnenja znotraj vlade, ki jo potrjuje DZ, so se pojavila prav v trenutku, ko EU namenja 26 milijard evrov za projekte prometne infrastrukture, ki se lahko sofinancirajo do 85 odstotkov, je v sredo poudarila Evropska komisija. Sloveniji je EU že namenila dodatna sredstva, in sicer slabih 160 milijonov. "Slišali smo voljo škotskega ljudstva, in to je jasen rezultat" Škoti na zgodovinskem referendumu glasovali proti neodvisnosti 19. september 2014 ob 03:14, zadnji poseg: 19. september 2014 ob 10:06 Edinburg - MMC RTV SLO/Reuters Škoti so se na zgodovinskem referendumu izrekli proti samostojni državi in bodo ostali del Združenega kraljestva. Za neodvisnost je glasovalo 45 odstotkov volivcev, proti pa 55 odstotkov. Po preštetih glasovih v vseh 32 volilnih okrožjih je zdaj gotovo, da so nasprotniki neodvisnosti zbrali nekaj več kot 55 odstotkov glasov, zagovorniki neodvisnosti pa malo manj kot 45 odstotkov glasov. Kot poroča BBC, je proti samostojnosti tako glasovalo 2.001.926 volivcev, za samostojnost pa se je izreklo 1.617.989 volivcev. Za zmago je bilo potrebnih 1.852.828 glasov. Zanimiv je podatek, da je večina volivcev v škotski prestolnici Edinburg glasovala proti neodvisnosti, medtem ko je bil Glasgow, drugo največje škotsko in tretje največje britansko mesto, eden redkih, kjer so glasovali za samostojnost. Za samostojnost so glasovali še v okrajih Dundee, North Lanarkshire in West Dunbartonshire, v vseh ostalih okrajih so samostojnost zavrnili. Salmond priznal poraz Škotski premier in vodja Škotske nacionalne stranke Alex Salmond je že priznal poraz. "Škotska se je večinsko odločila, da v tem trenutku ne bo postala samostojna država. Sprejemam odločitev ljudi," je dejal Salmond. "V imenu škotske vlade in v svojem imenu sprejemam izid in obljubljam, da bom konstruktivno sodeloval z vlado v Londonu," je še povedal, ob tem pa dodal, da skoraj 1,6 milijona glasov, oddanih za neodvisnost Škotske, pomeni pomemben del ljudi in dober obet za neodvisnost Škotske v prihodnosti. Ob tem je povedal še, da od Londona pričakuje, da bo spoštoval zaveze o večji avtonomiji Škotske, ki jim jih je dal med kampanjo. Poraz je priznala tudi namestnica premierja Nicola Sturgeon, ki je dejala, da je resnično razočarana, da zagovornikom neodvisnosti ni uspelo. "Tako kot tisoče drugih ljudi po vsej državi sem v to kampanjo vložila svoje srce in dušo, zato sem resnično razočarana, da nam je zmanjkalo tako malo glasov za neodvisnost," je povedala in dodala, da bodo kljub vsemu nadaljevali kampanjo za neodvisnost. Cameron obljubil, da bo držal obljube, dane Škotom Na izide se je odzval tudi britanski premier David Cameron, ki je povedal, da je zadovoljen, da so Škoti zavrnili neodvisnost. "Škoti so se odločili, in to je jasen rezultat. Odločili so se, da našo državo štirih narodov ohranijo celo, in kot milijone drugih ljudi me to zelo veseli," je povedal Cameron in dejal, da je bilo prav, da so Škotom omogočili, da izrazijo svojo voljo, a da so vprašanje zdaj rešili za vsaj eno generacijo. "Razprava je za to generacijo končana. Ne bo nobenih razprav, nobenih ponovitev, slišali smo voljo škotskega ljudstva," je dejal Cameron. Cameron je dejal, da je referendum zdaj odprl vrata za novo, uravnoteženo spremembo ustave za vse dele Velike Britanije, tudi za Anglijo, Wales in Severno Irsko, in da bodo spoštovali obljube, ki so jih dali Škotski o večji avtonomiji in prenosu dela oblasti. Večje pristojnosti Škotske naj bi uzakonili do januarja. "Tako kot bo Škotska v škotskem parlamentu odločala o svojih davkih, porabi in blaginji, bodo o teh vprašanjih lahko odločali tudi v Angliji, Walesu in na Severnem Irskem," je dejal Cameron. Na izid referenduma se je Cameron že v zgodnjih jutranjih urah odzval prek družbenega omrežja Twitter, kjer je zapisal, da je že govoril z vodjo kampanje za skupno državo Alistairjem Darlingom in mu čestital za dobro izpeljano kampanjo. Darling: Poslušati moramo škotske zahteve po spremembah Alistair Darling, ki je bil vodja kampanje proti neodvisnosti Škotske, je dejal, da je vesel, da so zmagali, a da je bila to kampanja, ki je hkrati spodbujala in delila. Podpornike obeh taborov je pozval, naj po glasovanju pokažejo, da lahko ostanejo enotni. "Vi predstavljate večinsko mnenje," je povedal nasprotnikom neodvisnosti, a ob tem dodal, da precejšnje število volivcev, ki so glasovali za samostojnost Škotske, govori, da morajo poslušati njihove zahteve po spremembah. Vodja liberalnih demokratov in podpredsednik britanske vlade Nick Clegg je dejal, da je presrečen, da so Škoti zavrnili neodvisnost. "Škoti so se na ta zgodovinski dan odločili, da bodo ohranili našo družino narodov za prihodnje generacije," je dejal in dodal, da je referendum znak, da je potrebna širša ustavna sprememba v Veliki Britaniji. "Zdaj moramo pravočasno in v polni meri dodeliti nove moči Škotski, saj to ni le novo poglavje za Škotsko, ampak tudi za Veliko Britanijo," je še povedal. Po objavi uradnih rezultatov naj bi Britance nagovorila tudi kraljica Elizabeta II. Rekordna volilna udeležba Volilna udeležba na referendumu je bila rekordno visoka, saj se je na volišča odpravilo skoraj 85 odstotkov ljudi. Za tokratni referendum se je tudi registriralo rekordnih 97 odstotkov od skupno 4,4 milijona vseh volilnih upravičencev. Referendum je bil vrhunec dve leti trajajoče kampanje, kjer so bili na začetku kampanje zagovorniki skupne države z Veliko Britanijo v prednosti, z bližanjem odločilnemu dnevu pa je ta razlika močno skopnela. Kljub temu je zdaj jasno, da 307 let stara skupna država ostaja, bo pa Škotska dobila še večjo avtonomijo. K. T., B. T. Škotski premier Alex Salmond je priznal poraz in Veliko Britanijo pozval, naj škotskemu parlamentu resnično podeli več pristojnosti. Napaka je bila, ker so o neodvisnosti odločali ljudje živeči na Škotskem, ne pa vsi Škoti... Seveda, so vsi Angleži živeči na Škotskem, ki jih procentualno ni malo, glasovali proti... Torej: Lahko okupiraš neko državo, uvoziš svoje ljudi do 55% vseh in državo "demokratično" priključiš... Očitno so Škoti Škoti in nočejo plačati niti penija za samostojnost, zato niso vredni, da ponosno stojijo, torej naj klečijo pred Elizabeto še naprej. Škoti nimajo jajc, zato pa nosijo krilca... No sedaj ko je referendum pod streho jim bodo dali četrt tistega kar so obljubili in jih zopet na suh nategnili tako kot to delajo že vso zgodovino hehe Pričevalci 23. junij 2014 ob 10:14 Ljubljana - RTV SLO Na TV Slovenija bomo ob torkih zvečer, prvič že 1. julija, predvajali niz zanimivih življenjskih zgodb naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Poimenovali smo jo Pričevalci. Avtor prvih devetih oddaj je Jože Možina. V prvem sklopu Pričevalcev bomo objavili 90-minutne ali daljše intervjuje, ki jih je avtor nedavno posnel med Slovenci v Argentini. Pri celotni pripovedi, posneti zgolj z eno kamero in z minimalno montažo, se bomo osredotočili na bogato pripovedovanje. V torek, 1. julija, ob 23. uri bomo na 1. programu TV Slovenija spoznali 86-letnega Dinka Bertonclja. Dinko Bertoncelj je bil prvi Slovenec na Himalaji in je vrhunski argentinski alpinist z vrsto prvenstvenimi vzponi. Odstrl nam bo svojo izredno zanimivo, pa tudi nevarno življenjsko pot: od rodnih Jesenic, prek Avstrije, Argentine, Antarktike, ZDA do Barilocheja, mesta na jugu Argentine, ki ga obkrožajo številne gore, ki jih je prvi preplezal. Dinko je odličen pripovedovalec, ki ne govori le o višinah gora; odpre tudi globino svojega duhovnega sveta in čustvovanja. Alpinistu Bertonclju sledijo pogovori z dr. Markom Kremžarjem, Lučko Jerman Kralj, Zdenko Virant in z drugimi zanimivimi sogovorniki. Po sklopu pogovorov s Slovenci v Argentini načrtujemo snemanje pogovorov z znanimi ali neznanimi Slovenci ali tujci z zanimivimi zgodbami, ki jih pišejo življenju. »Kot avtor oddaje vidim v podmeni objavljanja zanimivih zgodb naših ljudi tudi skrb Televizije Slovenija – javnega medija, da čim več pripovedi ohranimo za nas in za poznejše rodove. Televizija lahko pripravi omejeno število izdelanih dokumentarnih portretov na leto, število pričevanj, ki so posneta z minimalnimi sredstvi, pa je lahko veliko večje. Moje sporočilo našim gledalcem je zato tudi naslednje: tudi sami se zanimajte za zgodbe vaših starejših sorodnikov ali sosedov. Danes je solidna kamera, tudi tista v fotoaparatu, že zelo dostopna. Posnemite zanimive zgodbe iz svojega okolja, morda bodo nekoč objavljene tudi na televiziji ali na spletu, na vsak način pa bodo čedalje bolj dragocene za vaš družinski spomin,« je o ideji za Pričevalce povedal avtor prvega sklopa oddaj Jože Možina. Bojan @Grossbruder Follow Škoti so doživeli svoj koroški plebiscit. #Škotska "Škoti so doživeli svoj koroški plebiscit" 134. tvitopis o referendumu o neodvisnosti Škotske 20. september 2014 ob 06:17, zadnji poseg: 20. september 2014 ob 07:26 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA "Jao, ti Škoti. Najprej se skoraj 10 let pripravljajo na referendum, potem pa glasujejo proti," je bil le eden izmed odzivov v slovenski tvitosferi na izid referenduma o neodvisnosti Škotske. Škoti so po vseh preštetih glasovih na referendumu neodvisnost Škotske zavrnili s 55 odstotki, 45 odstotkov volivcev je glasovalo za samostojno pot. Volilna udeležba je bila skoraj 85-odstotna, vsega skupaj je svoj glas na zgodovinskem referendumu oddalo nekaj več kot 3,6 milijona volilnih upravičencev. V Koroškem plebiscitu leta 1920 je bilo veliko ponarejanja, zato so poskrbele italijanske volilne komisije, ki so ponarejale voljo ljudstva. Tudi zato so Avstrijci preprečili dostop do arhivov po preteku 50 let. Že tistega Viljema so lastni sonarodnjaki pustili na cedilu (bojnem polju). Očitno, kot narod takrat in sedaj niso bili zreli za lastno državo. Video: Božič in Taljat na ameriških brzicah postala svetovna prvaka Kajakašice tik pod stopničkami 21. september 2014 ob 19:00, zadnji poseg: 21. september 2014 ob 22:08 Deep Creek - MMC RTV SLO Kanuista Luka Božič in Sašo Taljat sta v dvojcu na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Deep Creeku po izvrstni vožnji osvojila zlato odličje. Že v polfinalu sta dobro nastopila, saj sta postavila drugi čas. Hitrejša sta bila le Nemca Franz Anton in Jan Benzien, ki sta bila hitra tudi v finalu. Na vseh vmesnih časih sta bila celo pred Slovencema, a sta se nato dotaknila vrat, za tem pa še ena spustila in končala na repu uvrščenih. Drugo mesto sta z 1,17 sekunde zaostanka in enim dotikom osvojila Francoza Pierre Picco in Hugo Biso, tretja pa sta bila Slovaka Ladislav in Peter Škantar. Darilo za slavljenca Taljata Tudi v finalu sta Primorca odpeljala vrhunsko vožnjo, tvegala tam, kjer je bilo potrebno in na koncu se jima je vožnja izšla po željah. V letošnji sezoni sta že od samega začetka veslala na najvišji ravni, na svetovnem pokalu v Londonu zmagala, v Tacnu sta bila druga, na evropskem prvenstvu na Dunaju tretja, zdaj pa postavila piko na i in se okronala še z naslovom svetovnih prvakov. Priveslala sta do tretjega posamičnega naslova za Slovenijo, dva ima v svoji vitrini kajakaš Peter Kauzer, ki je to prvenstvo zaradi poškodbe ramena izpustil, ter osvojila že 17. kolajno s svetovnih prvenstev nasploh. "Po polfinalu sva imela dovolj časa za premislek, dobro smo izbrali taktiko za 19. vrata, kolikor vem, sva jih edina odpeljala po levi strani, drugi so glede na naju izgubljali in to se nama je obrestovalo. Ko sva prečkala ciljno črto, sva le počakala na rezultate in res sva zadovoljna. Kot sem videl z vode, je bilo vse čisto, odpeljala sva brez večjih težav in mislim, da sva zasluženo zmagala," je po zmagi dejal Taljat, ki si je priveslal najlepše darilo, saj bo v ponedeljek dopolnil 25 let. Iz leta v leto napredujeta, dobre in konstantne vožnje sta kazala vso sezono. "Mislim, da sva bolj dorasla v psihičnem smislu, fizično sva bolj zrela, tudi drugo opremo imava, ki nama ustreza. V zadnjih petih letih je vse napredovalo. Nono mi je pred prvenstvom dejal, da naj si sam priveslam najlepše darilo, in to se je zgodilo," je dodal Taljat. Slavje v Sloveniji šele po dopustu Smejalo se je tudi Božiču, ki je med posamezniki na svojem šele drugem članskem prvenstvu že veslal v finalu in osvojil osmo mesto ter z ekipo kanuistov osvojil bron. "Danes sva pokazala najboljšo vožnjo v tej sezoni, s katero sva si priveslala naslov svetovnih prvakov. Po kvalifikacijah smo videli, kako so vozili drugi, sama pa sva odpeljala še bolje in še hitreje. Na SP-ju se mora poklopiti, na koncu odločajo dnevi pred tekmo, izkušnje in skupno preveslani kilometri. Letos smo dobro naredili, da smo izpustili eno tekmo svetovnega pokala, saj sem se tukaj res dobro počutil, tako v C-1 kot v C-2. Mislim, da bomo tudi naprej tako delali," je bil zadovoljen Božič. Sezono sta Primorca začela s tretjim mestom na EP-ju na Dunaju. "V bistvu je bila cela sezona dobra, razen na eni tekmi nisva bila na stopničkah. Vse upe sva dajala v to svetovno prvenstvo, ki največ šteje. Mislim, da je bilo za našo reprezentanco to prvenstvo izredno uspešno, imamo tri kolajne, tak uspeh bo treba proslaviti. Najprej bomo malo nazdravili, nato pa že jutri oba s Sašem odhajava na krajši dopust, tako da bo sprejem in slavje v Sloveniji šele oktobra," je še dejal Božič. Taljat in Božič sta osvojila drugo medaljo na svetovnih prvenstvih. Pred petimi leti sta bila v Seu d'Urgellu tretja. Na ekipni tekmi dvojcev Slovenija ni nastopila. Zmagali so Francozi, srebro so osvojili Slovaki, bron pa Čehi. Terčeljeva in Kragljeva brez finala Kajakašici Eva Terčelj in Urša Kragelj sta v polfinalu naredili preveč napak, zasedli 18. oziroma 28. mesto, ter ostali brez finala. Sta pa boljše nastopili skupaj z Ajdo Novak v ekipni vožnji, ko so zasedle četrto mesto. Zmagale so Francozinje pred Avstrijkami in Slovakinjami. Slovenke, ki so si privozile štiri kazenske sekunde, so medaljo zgrešile za manj kot pol sekunde. V posamični konkurenci je svetovna prvakinja postala Avstralka Jessica Fox, ki je v soboto slavila tudi v kanuju, druga je bila Britanka Fiona Pennie, tretja pa Nemka Melanie Pfeifer. Sobotni slovenski junak na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah je bil Benjamin Savšek, ki se je okitil s srebrno medaljo, skupaj z Anžetom Berčičem in Luko Božičem pa je osvojil še bron v ekipni vožnji. T. J. Prijavi napako A lahko rečem, da Slovenci res dominira-te (mo)! Je reku: ... * hči planin; ... da ne rečem Sava, Savinja ... Bravo mulci! Bravo Sašo in Luka! Odločilno prednost sta naredila z vstopom v 18. vrata in nato 19. vrata ki sta jih mislim da edina preveslala na ta način, vsi drugi so šli okrog in izgubili nekaj sekund. Je pa šlo pri teh vratih na milimetre. Bravo fanta! Med direktnim prenosom sem bil čist živčen ampak sta vrhunsko odpeljala. Naši zaenkrat delujejo kot v košarki ZDA : ) dominirajo! Zobčeva sama hotela zamenjavo Zobčeva, ki jo je Masleša v senat imenoval prejšnji teden, je tudi sama predlagala, da namesto nje v senat določijo drugega sodnika. V senatu, ki bo sejo začel 30. septembra, bodo poleg Florjančiča sedeli še Masleša, Vesna Žalik, Marko Šorli in Maja Tratnik. Mitja Deisinger: »Sprejem ponudbe se v dejanskem življenju izraža na različne komunikacijske načine in mora biti skladno s tem tudi konkretno izražen namen sprejema ponudbe. V tem primeru ni v opisu dejanja niti besede o tem, še več, ni niti datuma storitve kaznivega dejanja, kraj je naveden kot neugotovljen, sam znak kaznivega dejanja pa kot neugotovljen komunikacijski način. V izreku sodbe je s tem izrazom nedvoumno povedano, da sprejem obljube sploh ni dokazan. Sodišče bi moralo najprej oceniti, ali opis pomeni kaznivo dejanje, šele potem pride na vrsto vprašanje, ali je to dokazano z indično sodbo ali s sodbo na podlagi neposrednih dokazov.« Jan Zobec: »Indična sodba v kazenski zadevi sploh ne sme biti dopustna. Načelo zakonitosti, ki je prvo od ustavnih načel kazenskega prava, terja, da mora biti že v obtožnem aktu vsebovan razločen in določen konkreten očitek obdolženemu. Konkretizacija dejanja je v tem primeru odločilno (in nepopravljivo) pomanjkljiva. Manjka namreč konkretizacija nosilnega znaka tistega kaznivega dejanja, za katerega je bil pritožnik obsojen, to je sprejem obljube nagrade. Nihče ne more biti obsojen za abstraktno storjeno dejanje. Lahko je samo za dejansko. To pomeni, da do sojenja sploh ne bi smelo priti, niti do tega, da sodišče prevzame vlogo tožilstva.« Ernest Petrič: »Niti prvostopenjska niti drugostopenjska sodba glede storitve kaznivega dejanja sprejema obljube ne vsebujeta prepričljivih dokazov. Sprejem obljube ne vzdrži soočenja z načelom zakonitosti. Zlasti bode v oči, da izvršitev zakonskega znaka sprejema obljube ni dokazana (ne s pričami, ne z dokumenti ...), torej gre le za abstraktno opredelitev kaznivega dejanja, ki ni konkretizirana v izreku sodbe. Sodba bi morala, ker je indična in brez dokazov, izključiti vse druge scenarije, pa jih ne, zato ne moremo govoriti, da ni kršeno načelo zakonitosti. Menim, da bi to lahko bil zadosten razlog, da bi izjemoma ustavno pritožbo sprejeli v obravnavo.« Kaj lahko Masleša pričakuje po koncu (beri: po zastaranju tega procesa)? Verjetno ni potrebno biti kako inteligenten, da ugotoviš, da so bili vsi akterji diskreditacije j. Janše bogato nagrajeni s sanjsko službo v tujini: 1) Cvikl 2) Rop 3) Bratušek, nekateri pa so bilo malce skromni in so se zadovoljili tudi s službami v SLO: 1) Praprotnik (NLB) 2) Klemenčič (minister v novi vladi). Glede na njegove dosedanje reference (predvsem v prejšnjem sistemu in tudi sedaj) bi bil najprimernejši na sodnika sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. kaj pa izraelske havbice?? (MK in JK) pa prenosna bolnišnica. pa obnova tankov.. in izdelava Krpanov pa nabava pilatusov prek kacin c.o.. v švici z 10% provizijo patria je le odsekala tipčke v črnem ki so mislili s Krpani služit še naprej...Pavček in kompanija seveda je treba nekoga namočt, JJ je idealen. Obsodili so ga za "sprejem obljube podkupnine" z indično sodbo! Ne za jemanje ali dajanje podkupnine ampak na "neznan način, neznan datum, neznani osebek in neznana vsota obljubljena!" Velika je še razlika do jemanja! Nekaj pa je do obljubljanja! Pa še to ni dokazana. Sodišče še danes nima odgovora na 4 ključna vprašanja: - Kdo mu je dal obljubo? - Kdaj je prejel obljubo? - Kaj je bila ta obljuba oz. vrednost obljube? - Kako je to obljubo prejel (komunikacijski kanal)? Nihče v Sloveniji nima teh odgovorov, človek pa sedi v zaporu, na političnem parketu ga pa strižejo kot ovco. Samo v Sloveniji. Pa naj bo kriv ali nedolžen, takšna obsodba ne more obstati. Mako Sajko: O legendi slovenskega filma Dokumentarni portret režiserja nocoj na TVS 1 23. september 2014 ob 14:27 MMC RTV SLO Portret enega temeljnih slovenskih filmskih ustvarjalcev Maka Sajka, ki je bil eden prvih formalno izobraženih slovenskih filmarjev. Premierno si ga nocoj lahko ogledate ob 20.55 na 1. programu TV Slovenija. Sajko je diplomiral na Visoki filmski šoli v Beogradu pod mentorstvom legendarnega Slavka Vorkapića. V 60. in 70. letih minulega stoletja je posnel številne kratke dokumentarne filme, ki so prejeli vrsto nagrad na domačih in tujih filmskih festivalih. Protestno obmolknil S svojimi deli je takrat prehitel čas, v katerem je ustvarjal, saj je odpiral teme, ki so aktualne še danes. V 60. in 70. letih je po svojih scenarijih posnel vrsto kratkih in dokumentarnih filmov: Kje je železna zavesa? (1961), Strupi (1964), Muzej zahteva (1967),Samomorilci, pozor! (1967), Plamen v dvonožcu (1968), Slavica Exception (1971), Narodna noša (1975), … Ker je načenjal potrpljenje tedanjim oblastem, Sajko za film Narodna noša ni dobil dovoljenja za javno predvajanje. Zato se je odločil, da preneha snemati in se je posvetil izobraževanju. Rehabilitacija Zanimanje za enega velikanov slovenskega filma se je ponovno zbudilo po letu 2009, ko je Sajko prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Kaj se je v desetletjih spremenilo? Zakaj so Sajku onemogočili delovanje? In zakaj ga danes štejemo med klasike slovenskega filma? Handkeja poleg Ibsenove nagrade v Oslu pričakali bošnjaški protestniki Norvežani vzrojili, ker gre Ibsenova nagrada v roke kontroverznemu avstrijskemu pisatelju 23. september 2014 ob 17:01, zadnji poseg: 23. september 2014 ob 17:12 Oslo - MMC RTV SLO/STA "Zanikovalec genocida," je bil eden izmed napisov v rokah bošnjaških protestnikov, ki so pred Narodnim gledališčem v Oslu pričakali letošnjega dobitnika Ibsenove nagrade Petra Handkeja. Protestniki so zgroženi, da mu je žirija kljub njegovim stališčem do balkanskega konflikta dodelila nagrado. Avstrijski pisatelj se je pozneje v svojem govoru odzval na ostre kritike in zagovarjal svoja stališča, kritike pa poslal k vragu. Kot so pojasnili njegovi spremljevalci, je Avstrijca ujezilo, da so ga primerjali s fašistom in morilcem, v norveški prestolnici pa se je počutil nezaželenega. Naslednji dan se je udeležil konference o Ibsenu, kjer se je namesto političnih tem raje posvetil vplivu Ibsena na njegovo ustvarjanje. Handke je priznanje prevzel v ponedeljek, dobrih 300.000 evrov finančne nagrade pa je zavrnil. Izbira letošnjega nagrajenca je že takoj po objavi imena med Norvežani dvignila veliko prahu. Eden izmed najglasnejših kritikov, norveški profesor Bernt Hagtvet, je odločitev žirije označil za nezaslišan škandal, podelitev nagrade pa je med drugim bojkotiral tudi Norveški center PEN. Odločitev je v rokah žirije Norveška ministrica za kulturo Thorhild Widvey je v odzivu dejala, da se v razpravo ne namerava vključiti, poudarila pa je, da je treba spoštovati avtonomijo žirije. "Za nagrado je odgovorna žirija. Sama moram ohranjati distanco med političnimi in kulturnimi odločitvami," je dejala. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da Handke nagrado prejema za svoje delo, ki je izjemno v svoji formalni lepoti in misli. "Če je bil Ibsen prvi dramatik buržujske dobe, potem je Handke nedvomno najodličnejši pesnik gledališča," je dejal predsednik žirije Per Boye Hansen. Nagrado v spomin na norveškega dramatika Henrika Ibsena (1828-1906) podeljujejo osebam, institucijam ali organizacijam za prispevek k svetu dramatike in gledališča. Nagrado je kot prvi leta 2009 prejel britanski dramatik in režiser Peter Brook, med dozdajšnjimi prejemniki pa so med drugimi še francoska režiserka in ustanoviteljica gledališča Theatre du Soleil v Parizu, Ariane Mnouchkine, norveški dramatik Jon Fosse in nemški skladatelj Heiner Göbbels. K. T. pa saj je handke že v začetku devetdesetih, ko je na Balkanu divjala vojna dvigal prah s svojo knjigo Gerchtigkeit für Serbien (pravičnost za srbijo), tak da tole njegovo srbofilsvo ni nič novega. Vsakega ki zanika genocid v balkanskih vojna bi poslal en teden preživet v taboriščih v Bosni. Pol pa naj razlaga kako lep teden je preživel ... Handke je tipičen (pol)Slovenec zmedenih misli. Škoda, da ga mati n naučila svojega maternega jezika; v sodobni Sloveniji bi s svojimi zmedenimi nadzori blestel. Fantje iz vasi Barka, letniki 1892–1893, med naborom v vasi leta 1912. Alojzij Polh sedi na tleh in je prvi z leve strani. Zadnje pismo ranjenega vojaka Iz vaših osebnih arhivov 24. september 2014 ob 07:19 MMC RTV SLO 1. svetovna vojna je močno prizadela slovenske družine. V družini Polh iz vasi Barka v Brkinih so v vojni in za njenimi posledicami umrli trije bratje. 22-letni Alojzij Polh, po domače Paljanov iz Barke, je bil že leta 1914 vpoklican v vojsko in poslan na fronto, ki jo je Avstro-Ogrska bila proti Rusiji. Kmalu je bil hudo ranjen. Domov so že sporočili, da je padel na fronti, ko je prispelo pismo: Dragi brat! Draga Družina! Predragi starši! Naznanjam vam, da sem sedaj v drugi bolnišnici in da se mi je rana poslabšala. Oteklo mi je veliko krvi in gnoja in vode vmes. Morda mi ne bo več dolgo živeti. Upanje imam v Boga še vedno, da bom še videl ljube domače kraje. Ranjen sem bil dne 26. Avgusta. Že 42. dan sem na postelji. Ako bi bil vedno v eni bolnišnici, bi bil morda že ozdravel, ali vožnja me je poslabšala. Ranjen nisem bil hudo, ali kri in gnoj sta mi uničila nogo: 40 dni se cedi kri iz noge. Naj se zgodi božja volja. Morda so to moji zadnji pozdravi. Sprejmite mnogo poljubov in mnogo gorečih pozdravov – vsa družina in sorodniki in vsi domači fantje in dekleta od v voljo božjo vdanega Alojzija Polha. Še en poljub vsem! Z bogom, z bogom, z bogom, ljubi moj domači kraj! Če se ne vidimo, se bomo videli gori. Sprejmite še en poljub in mnogo gorečih pozdravov. Ako se več ne vidimo, ne žalujte. Morda pa me ljubi Bog še ohrani pri življenju in se še vidimo. Z bogom, ne žalujte! – Alojzij Polh, Moskva, Nikolajska kasarna 442, 8. 10, 1914 Alojzij se iz ruskega ujetništva ni več vrnil. Prav tako se iz prve svetovne vojne ni vrnil njegov brat Karol Polh, rojen leta 1884, ki je bil od leta 1915 pogrešan, še tretji Polhov brat Anton, rojen leta 1896, pa je za posledicami vojne umrl leta 1920. V vojno je s slovenskega prostora odšlo od 160.000 do 180.000 vojakov, ocenjujejo, da se jih najmanj 35.000 ni vrnilo. Natančnih številk pa žal ne poznamo. Filli: Ne morem si dovoliti, da politično kadrujem Intervju z novim starim generalnim direktorjem RTV Slovenija 24. september 2014 ob 07:06 Ljubljana - MMC RTV SLO Po vseh zapletih z imenovanjem novega generalnega direktorja RTV Slovenija Marko Filli ostaja na tem položaju. V pisarni v 4. nadstropju stavbe na Kolodvorski 2 od 10. septembra ni več v. d., pač pa generalni direktor s polnimi pooblastili. Zgodba okoli izbire sicer še ni povsem končana, saj je Nataša Pirc Musar napovedala zahtevo za sodno varstvo. Potem ko se je Marku Filliju 25. maja letos iztekel prvi mandat in je bila na prvem glasovanju za novo generalno direktorico izvoljena Nataša Pirc Musar, se je zgodba okrog novega generalnega direktorja začela zapletati, saj se je izkazalo, da dva programska svetnika nista izpolnjevala pogojev za to funkcijo, kar je vodilo v ponovna glasovanja v Programskem svetu RTV Slovenija. Po ponovitvah glasovanj in pritožbah Nataše Pirc Musar na delovno in socialno sodišče se je glasovanje - vsaj začasno - končalo 10. septembra, ko je Filli prejel 15 glasov, Pirc Musarjeva pa le štiri. Poleg zapletov glede izida glasovanj pa je bilo v zgodbi tudi zanimivo opazovati prehajanja glasov svetnikov RTV Slovenija skozi glasovanja. O zapletih, lobiranju za glasove, imenovanju novih direktorjev Radia in Televizije Slovenija ter o prihodnosti RTV Slovenija pa v daljšem intervjuju z Markom Fillijem. Za številne je bila vaša izvolitev s 15 glasovi kar presenečenje, upoštevajoč prejšnje izide in zaplete na glasovanjih ter manjše število prisotnih svetnikov. Koliko ste dejavno lobirali za glasove? Koliko svetnikov ste npr. poklicali pred glasovanjem? Zgodba se je odvila že takrat, pred poletjem, ko je prišlo do odločitve o obnovi glasovanja. Zgodbo vsi poznajo, o tem se je veliko pisalo. V tem zadnjem delu, jeseni, se ni dogajalo nič posebnega. Že pri prejšnjih glasovanjih sem imel 14 glasov, zdaj sem jih dobil 15, kar dve tretjini od prisotnih svetnikov in svetnic. Zakaj so nekateri spreminjali svoja stališča skozi glasovanja, bi težko komentiral. Lahko le povem, da ni šlo za nekakšne kupčije, kot številni danes želijo pokazati, ampak očitno za presojanje zadev, ki so se v tem času dogajale, kar je povzročilo spreminjanje stališč. To je sicer dovoljeno, verjamem pa, da lahko vzbuja kakšne dvome in vprašanja. Kar nekaj prestopnikov je prešlo k vam. Ste pred tem zadnjim glasovanjem pričakovali 15 glasov? Ne bi jih imenoval prestopniki. Gre le za to, komu v zadnji fazi zaupati svoj glas. Pričakoval sem celo kakšen glas več, po pravici povedano. Odzivi pred zadnjim glasovanjem so bili namreč takšni, da so nakazovali, da se bo glasovanje izteklo tako, kot se je. Nisem pa imel nobenih zagotovil, da bi lahko bil prepričan o tem izidu. Pričakovanje je temeljilo na stališčih svetnikov in svetnic, ki sem jih razumel iz pogovorov pred glasovanjem. Nisem pa nikogar prosil za glas. Tudi v preteklosti, ko sem se s svetniki pogovarjal, nisem nikoli nobenega svetnika prosil za glas ali jih vprašal, kako bodo glasovali. Ponudil sem se, da predstavim svoje ideje in načrte, z nekaterimi svetniki in svetnicami sem se temeljito pogovoril o preteklosti in bodočnosti RTV-ja, nisem pa jih potem vprašal, kako bodo glasovali. Nekateri so sami povedali, za tiste, ki niso, pa sem lahko le sklepal, kako bodo glasovali. Se vam ne zdi, da je programski svet RTV-ja še vedno v primežu političnega vpliva? Kako ste vi to občutili? Mislim, da je situacija ravno obratna. Mislim, da je to, kar se je zgodilo pri glasovanju v Programskem svetu RTV-ja, izjemno pozitivna zadeva. Ko se je novi predsednik vlade (dr. Miro Cerar, op. a.) trudil, da bi sestavil tako imenovano mavrično koalicijo, je bilo to v javnosti sprejeto kot pozitivno dejanje, kot nek nov trenutek v slovenski politiki, ko presegamo delitve na leve in desne ter poskušamo narediti nekaj pozitivnega za državo. Preseganje delitve se je po mojem mnenju pri glasovanju Programskega sveta RTV Slovenija tudi res zgodilo. Lahko bi rekli, da je prišlo do "mavrične koalicije", čeprav ji nekateri pravijo, da je "črno-rdeča". Ampak, glejte, jaz sem dobil glasove predstavnikov narodnostnih manjšin, verskih skupnosti, akademije, glasove predstavnikov skoraj vseh političnih strank, ki imajo svoje predstavnike v Programskem svetu, ter številne glasove drugih svetnikov in svetnic iz zelo različnih interesnih sredin, ki ne glasujejo po navodilih političnih strank. Pri glasovanju o generalnem direktorju je tako nastala zelo široka koalicija, ne SDS-a in SD-ja, kot se piše, ampak vseh političnih usmeritev, z izjemo ene. Danes se zato čutim zavezan paziti pri kadrovanju in pri vseh drugih odločitvah, da ne izgubim zaupanja enih ali drugih, in mislim, da je to za zavod odlično. Ne morem si dovoliti, da politično kadrujem. Mislim, da v boljši situaciji, kot je nastala s to koalicijo v Programskem svetu, zavod še ni bil. O vas pa niso mogli glasovati predstavniki zaposlenih, ki jim je bilo glasovanje zaradi odločitve sodišča o ponovni izvedbi notranjih volitev onemogočeno. Iskreno bi si želel, da bi imel njihovo podporo tudi uradno izkazano. Že od začetka sem jo namreč tudi imel. Na začetku postopka izbire generalnega direktorja sta dva svetnika glasovala zame, ena svetnica pa ne. Potem se je zadeva spreminjala. Čeprav svetniki iz vrst zaposlenih niso bili formalno prisotni na septembrski seji in niso mogli glasovati, pa je dejstvo, da trije sindikati, ki so te člane predlagali v Programski svet, takemu glasovanju niso nasprotovali, vsaj ne javno. Nasprotovanje je prišlo le iz Aktiva novinarjev Televizije Slovenija. Nihče izmed socialnih partnerjev ni torej nasprotoval, da bi se postopek izbire najvišjega predstavnika vodstva RTV Slovenija zaključil na način, kot se je, niti Svet delavcev. Naši sindikati pa niso ravno takšni, da bi bili tiho, če se z nečim ne bi strinjali. Verjamem, da bi to glasno povedali. Ob koncu vašega prvega mandata ste dajali vtis, da ne boste več kandidirali. Menda ste celo pred sodelavci odštevali dneve do konca prvega mandata. Kaj se je potem zgodilo, da ste si premislili? Velikokrat sem se pošalil, da je z mandatom tako kot z barko: zelo si zadovoljen, ko jo kupiš, in zelo si zadovoljen, ko jo prodaš, vmes pa imaš cel kup težav. Tako je tudi z mandatom. Začetek je lep trenutek, ko se mandat zaključuje, tudi. Na začetku se obsega odgovornosti še ne zavedaš v celoti, ob koncu mandata pa je pritisk velikanske odgovornosti le malo manjši. Vmes pa delaš in rešuješ probleme, ki jih ni malo. Kljub zaključevanju mandata je bilo letos še veliko projektov v fazi priprave, veliko projektov v teku, veliko načrtovanih aktivnosti pa nam ni uspelo opraviti, saj je bil prvi mandat izjemno zapleten, vsaj z vidika vodenja javnega medijskega servisa. Ogromno zunanjih faktorjev je, žal predvsem negativno, vplivalo na naše delovanje. Odvil se je cel niz dogodkov, ki jih nismo mogli ne predvideti ne načrtovati, kot na primer izpad in nižanje RTV-prispevka, prepoved avtorskih pogodb, stavke javnega sektorja ipd., in to nam je resnično otežilo delovanje v teh štirih letih. V takem okolju, ko poskušaš prebroditi to viharno morje, se težko v večjem obsegu ukvarjaš z večjimi projekti in izpolnjevanjem ciljev za prihodnost, saj bolj rešuješ težavno sedanjost. Zato je veliko ciljev v dobro zavoda ostalo za uresničitev. Po drugi strani pa sem čutil, da imam med sodelavci še vedno precejšnjo podporo, številni so se name obrnili s pobudo ali predlogom, naj nadaljujem svoje delo. Ker nisem imel nekega resnega razloga, da odneham, bodisi osebnega ali kakšnega drugega, sem se odločil, da nadaljujem. V svoji viziji razvoja sem zapisal, kaj smo naredili doslej in da je to hkrati tudi garancija za prihodnje delo, razdelal sem naloge in aktivnosti, ki jih je treba storiti v bodoče, ter pripravil program dela, ki je bil, med drugim, tudi daleč najkonkretnejši in najobsežnejši v primerjavi s preostalimi programi drugih kandidatov. Ste pa tudi prvi generalni direktor z drugim mandatom, kar je glede na trenutni položaj in razmere dosežek. To je verjetno res dosežek, vsaj za RTV ... Generalni direktor RTV-ja, pa tudi drugi vodilni in vodstveni delavci, to so pomočniki, direktorji, odgovorni uredniki in drugi, se v teku svojega mandata zaradi odločitev, ki jih sprejemajo, marsikomu zamerijo. Pričakovanja so namreč velika, programskih možnosti in denarja za projekte pa ni nikoli dovolj. Če je zamera velika, pri številnih deležnikih potem težko prodreš ob ponovni kandidaturi. Pojavijo se novi kandidati, ki ponudijo novosti in spremembe ter uživajo tisto začetno zaupanje, da bodo to tudi izpeljali. Moj program za drugi mandat je zelo realen, morda ni tako vizionarski in ne obljublja korenitih programskih sprememb, a je usmerjen v tiste nujne spremembe, ki jih RTV potrebuje. Zdaj res že zelo temeljito poznam naš zavod, njegove prednosti in slabosti. Točno vem, kaj moramo narediti, kaj smo sposobni narediti, katerih premikov ne moremo narediti v kratkem času in katerih zaradi zakonskih omejitev sploh ne, čeprav bi bili morda potrebni. Ne smemo pozabiti na to, da imamo skupno približno 2.500 zaposlenih in stalnih honorarnih sodelavcev. Tudi če se zamenja vodstvo ali pa nek širši del vodstva, program in naše storitve ustvarjajo oni. Zato kakšnih revolucionarnih premikov v zavodu čez noč ne more biti, izpeljati jih je treba postopoma in s podporo vseh sodelavcev. Mislim pa, da so trendi razvoja RTV Slovenija pravi, da so bolj ali manj vsa uredništva, pa naj bo to na radiu, televiziji ali spletu, precej uspešna, saj ohranjajo in nekatera celo povečujejo število gledalcev in poslušalcev oz. uporabnikov spletnih storitev. Mislim, da smo v teh letih ponudili tehnološko precej napredne programske storitve, navsezadnje tudi aplikacijo RTV4D, ki je zelo popularna in cenjena, pa tudi druge storitve, tako da res ponujamo dober javni servis za 12,75 evra na mesec. Kaj lahko sicer dobimo za ta denar? Za ta znesek nimamo niti mesečne naročnine na dnevni časopis, kaj šele, da bi dobili kaj več. Mislim, da znesek, ki ga plača vsako gospodinjstvo, da lahko javni zavod RTV Slovenija pripravlja in oddaja zelo pestre programske vsebine ter ponuja številne storitve, ni visok in je namensko ter gospodarno in transparentno porabljen. Če se še malce vrneva k vašemu prvemu mandatu. Je bilo izplačilo nagrade vaša najslabša poteza v prvem mandatu? Mislim, da v tem ni bilo nič napačnega. Zakaj? Vsak izmed nas v tem zavodu, kot tudi pri drugih gospodarskih subjektih, ima neko plačo, ki mu jo zagotavlja pogodba. In izplačilo delovne uspešnosti je del moje plače. Drugih izplačil pri plači, kot jih imajo drugi sodelavci, nimam. Zakaj bi se moral delu svoje plače odreči? Ne poznam nikogar na RTV Slovenija, ki bi se odrekel delu plače, ki mu pripada. Res ne razumem, zakaj bi se moral odreči temu generalni direktor, ki je za vse odgovoren. In to ob vsakoletnih dobrih rezultatih poslovanja, zaposlovanju kadrov, hitrem tehnološkem razvoju in drugih pozitivnih kazalnikih. Drugih ugodnosti pa, čeprav sem generalni direktor, nimam. Za službeno vozilo, ki ga uporabljam tudi v zasebne namene, se pri plači obračunava boniteta, ki mi mesečno neto plačo še znižuje. Zato resnično ne vidim razloga, zakaj bi se moral delu svoje plače odreči. Je pa morda bilo lansko izplačilo resnično slabo skomunicirano. V prvem mandatu ste se ukvarjali tudi z reševanjem statusa stalnih honorarnih sodelavcev, ki še vedno ni popolnoma končano. V ponovni predstavitvi pred Programskim svetom RTV-ja, ko ste potem dobili 15 glasov, ste nakazali, da imate pripravljen nekoliko bolj ambiciozen načrt reševanja te problematike. Tukaj gre za zatečeno stanje, ki je nastajalo dolgo vrsto let in smo ga prevzeli iz preteklosti, ko je lahko vsakdo v zavodu neomejeno angažiral honorarne sodelavce. Prišlo je seveda do tega, da so ti sodelavci počasi postali stalni sodelavci in so potem delali primerljivo z redno zaposlenimi. To je bila praksa, ki nas je pripeljala do tega, da je bilo tovrstnega stalnega sodelovanja preveč, da so postale razmere nevzdržne. Predvsem pa je ta situacija še danes krivična do stalnih honorarnih sodelavcev, ki so v odvisnem razmerju in nimajo enakih pravic kot zaposleni, ki opravljajo primerljivo delo. V zadnjih letih smo veliko stalnih sodelavcev zaposlili. Zdaj pripravljamo nekoliko bolj ambiciozen načrt v zvezi z reševanjem te problematike. Načrtujemo, da bi v naslednjih treh letih število zaposlenih rahlo povečali, hkrati pa se tudi obvezali, da bomo vsaj dve tretjini odhodov, tistih, ki zapustijo zavod, nadomeščali s stalnimi sodelavci. Na ta način načrtujemo v naslednjih štirih letih zaposliti več kot 200 stalnih honorarnih sodelavcev, ki izpolnjujejo zaposlitvene pogoje, in s tem rešiti problem vseh tistih, ki z nami sodelujejo že dolgo vrsto let. V bistvu sploh ne gre za zaposlovanje, temveč za urejanje njihovega delovnopravnega statusa. Jasno je, da bo tudi v bodoče določeno število sodelavcev z nami sodelovalo honorarno, a to so predvsem tisti, ki bodo z nami sodelovali občasno ali projektno. Vsi tisti, ki skrbijo za dnevni pogon, bodisi v produkciji ali pa v programih, pa morajo biti v enakopravnem položaju. Kaj pomenijo te rešitve v številkah? Koliko ljudi je zdaj zaposlenih na RTV Slovenija? Zdaj nas je zaposlenih 1.915. Predlog vodstva je, da bi nas bilo 1.995 do konca leta 2017, seveda ob enakem zmanjšanju števila stalnih honorarnih sodelavcev. Kateri pa so bili pomembni uspehi vašega prvega mandata? Kot sem že omenil, je bil prvi mandat pogojen s številnimi nepričakovanimi negativnimi zunanjimi vplivi, ki so s finančnega vidika zelo vplivali na naše delo, in ogromno truda je bilo potrebnega, da smo poslovali pozitivno. Velik korak naprej je bil zagotovo narejen na tehnološkem področju. Poleg tega, da smo zelo uspešno izpeljali digitalizacijo oddajnikov - zgradili smo ne le eno, temveč dve digitalni omrežji TV-oddajnikov -, ponujamo danes multimedijske storitve na visokem nivoju, hkrati pa smo tudi pri sami produkciji signala prešli na najvišjo kakovost. Danes ima RTV Slovenija sodobno opremljene mobilne režije, zvokovne in za HD TV, in je s svojimi sodelavci sposobna izvesti kateri koli večji produkcijski projekt, radijski ali televizijski, tudi v tujini. Posodobljene so režije in studii tako v Ljubljani kot v drugih centrih po Sloveniji. Digitalizacija radijskih arhivov je skoraj zaključena, začenja se digitalizacija televizijskih arhivov in filma. Smo tehnološko visoko kvalificirana ustanova z veliko znanja in usposobljenimi kadri. Ta razvojni preskok se je zgodil v zadnjih osmih letih in mislim, da smo na to lahko zelo ponosni. Zelo pomemben uspeh zadnjih let pa je predvsem to, da smo ohranili visoko pozicijo na zahtevnem slovenskem medijskem trgu. Radijski programi, ki imajo hudo konkurenco, ohranjajo svojo poslušanost, MMC število klikov na spletni strani stalno povečuje, televiziji pa je uspelo v veliko segmentih ustaviti padec gledanosti, v nekaterih programskih sklopih jo je celo povečala. Kljub dobrim podatkom o dosegu pa sem ponosen tudi na številne druge kakovostne programske projekte, ki ne dosegajo takih rezultatov, a so pomembni za številne ciljne skupine gledalcev, poslušalcev in uporabnikov svetovnega spleta, ki lahko samo v programih RTV Slovenija dobijo vsebine zanje. Tu imam v mislih otroke, starostnike, narodnostne manjšine in rojake izven naših meja, predvsem pa senzorne invalide, ki jim s posebnimi tehnologijami poskušamo vsaj delno približati naše programske vsebine. Zelo zahteven in velikopotezen projekt bo zagotovo vzpostavitev t. i. "news centra", na katerega se RTV pripravlja že več kot 10 let. Kaj se je zgodilo, da bi se ta projekt zdaj lahko dejansko začel izvajati? Projektna dokumentacija za center informativnih programov ali "news center", kot ga na kratko imenujemo, je bila pripravljena že pred nekaj leti, stara stavba v Komenskega ulici, tik ob stavbi televizije, pa porušena. Vendar so se stvari zapletle, najprej zaradi pravice zavoda do gradnje in nato pri parcelah, potem pa še pri spremembi občinskih prostorskih aktov. A to je zdaj že za nami. Pridobili smo vsa soglasja in oddali vlogo za gradbeno dovoljenje na upravno enoto. Pričakujemo izdajo gradbenega dovoljenja v nekaj mesecih. Takoj, ko ga dobimo, bomo začeli postopek javnega naročila za izbiro izvajalca, in v prvi četrtini prihodnjega leta računam, da bi lahko gradnjo težko pričakovanega "news centra" tudi začeli. Kaj pravzaprav pomeni "news center" za zaposlene in kaj tudi za plačnike RTV-prispevka? Kakšne spremembe to prinaša? Izgradnja "news centra" pomeni, da bomo uvedli prvo enoto, ki bo dejansko multimedialna, saj bomo vanjo združili ustvarjalce radijskih, televizijskih in multimedijskih informativnih vsebin. Za ustvarjalce je to zelo pomembno zaradi sodelovanja med njimi samimi, zaradi izmenjave informacij, izmenjave gradiv in avdiovizualnih vsebin, ki jih posamezniki pripravljajo. S tem bomo dosegli, da bodo poslušalci, gledalci in uporabniki spleta skozi novi način dela, ki se sodelavcem obeta, dobili več programa in predvsem boljši program ter da bodo rezultat tega številne sinergije. Zelo napačno pa je razmišljanje številnih sodelavcev, da bodo kar naenkrat vsi postali multimedialni, da bo vsak sodelavec vsebine pripravljal kar za vse tri medije. Zato se uvedbe "news centra" nekateri neupravičeno bojijo in ji nasprotujejo. Pri multimedijskem centru, ki nastane s tako združitvijo uredništev, ne gre za način dela, da bi vsi delali vse, temveč da med ustvarjalci, tudi specialisti za posamezna področja ali medije, pride do izmenjave izkušenj in informacij, do izmenjave vsebin, pa tudi do sodelovanja pri ustvarjanju zgodb. Našim uporabnikom moramo začeti ponujati zgodbe, ki se začnejo zelo strnjeno in predvsem zelo hitro pri tistih medijih, ki so prvi, torej na radiu in na spletu, a so potem nadgrajene do večernih ur, ko vstopi v igro še televizija, ki poda obširnejšo in poglobljeno sliko teh zgodb ter ponudi možnost za razpravo. Programi bi morali delovati bolj povezano in našemu uporabniku dati možnost, da lahko spremlja zgodbo od trenutka, ko nastane in se o njej ne ve veliko, do večera, ko dobi celovito informacijo, popoln vpogled v ozadje zgodbe in, če je le mogoče, še komentar ali mnenje o njej. Danes delujejo uredništva še vedno nepovezano, a s sinergijami v skupnem informativnem uredništvu bomo lahko delo zastavili povsem drugače. In tudi programska ponudba bo zato drugačna. Na ta način sicer ne bomo prihranili veliko denarja, bomo pa obogatili in nadgradili programsko ponudbo v vseh naših medijih. Nedavni odstop direktorja TV Slovenija Janeza Lombergarja, štiri mesece pred koncem mandata, ni bil veliko presenečenje, saj se je o tem po hodnikih RTV-ja govorilo že vse poletje. Po novem bo zasedel delovno mesto svetovalca. Ja, direktor TV Slovenija Janez Lombergar je v preteklosti večkrat napovedal, da ne namerava ostati do konca mandata, ko se iztekajo tudi mandati številnih odgovornih urednikov, ker je želel, da bi se spoštoval vrstni red imenovanj na programske funkcije. Torej, najprej imenovanje generalnega direktorja, generalni direktor nato imenuje direktorja radia in televizije, in ta dva nato imenujeta odgovorne urednike. Tudi osebno mislim, da je to pravi postopek in da ni prav, da bi bodisi vršilec dolžnosti ali nekdo, ki se mu mandat izteka, imenoval na položaj ljudi, ki so ključni za naslednji mandat. O tej potezi smo se pogovarjali že v preteklosti, je pa res, da je Janez Lombergar odstopil, ko se je zaključila prva zgodba, torej zgodba imenovanja generalnega direktorja, ki je vsaj v smislu glasovanja zdaj zaključena. Razpis za novega direktorja TV Slovenija je zdaj objavljen. Imate kakšnega svojega favorita za direktorja televizije? Menda je glavna favoritinja dr. Ljerka Bizilj. Dr. Ljerka Bizilj je zagotovo oseba, ki bi bila sposobna prevzeti to odgovorno delovno mesto, vendar, kot je bila moja praksa že v preteklosti in kot je zdaj, nikoli nisem vnaprej obljubljal funkcij. Tudi tukaj bom počakal na izid razpisa, pregledal prijave, se s prijavljenimi pogovoril in ugotovil, kakšno vizijo ponujajo. Izbral bom tistega oziroma tisto, ki bo imel(a) vizijo najbližjo moji, predvsem pa najboljšo za sodoben razvoj TV Slovenija. Kakšna vizija za razvoj TV Slovenija pa bi bila potrebna glede na okoliščine in stanje televizijskega trga v Sloveniji? Televizija v javnem medijskem servisu mora znati zelo spretno izvajati svojo dvojno vlogo. Po eni strani vlogo nacionalne televizije, ki mora poskrbeti za vse tiste vsebine, za katere nihče drug v naši državi ne skrbi, saj niso komercialno zanimive in že na začetku nimajo načrtovanega velikega števila gledalcev, ker so namenjene ožji ciljni publiki. Predvsem pa mora nacionalna televizija skrbeti za ohranjanje kulturne, zgodovinske in družbene dediščine, za izobraževanje in ozaveščanje. Po drugi strani pa mora obstajati skrb, da ta ista nacionalna televizija ostane na prvih tipkah daljinskih upravljavcev, da ponuja tudi vsebine, ki so zelo gledane in priljubljene pri širši publiki, da ima veliko športa oz. vsaj tiste pomembnejše športne zvrsti, ki zanimajo večino prebivalcev Slovenije, in da ima tudi dober, raznolik in sodoben razvedrilni program. Obstaja zelo tanka meja, do kod skrbeti za gledanost ter kako hkrati zadovoljiti vse tiste ciljne publike in druge naloge javnega servisa, pri katerih nimamo velikih dosegov. Pričakujem, da bo znal bodoči direktor oziroma direktorica ti dve zadevi zelo dobro usklajevati. Pa še ena zelo pomembna zadeva je, da ohranimo oz. naprej razvijamo nevtralno držo v programskih vsebinah, še posebej v informativnih, da se poskušamo distancirati od dnevne politike, da zgodbe prikazujemo z vseh zornih kotov in ne privilegiramo ene ali druge resnice. Za novega radijskega direktorja se je razpis že sklenil. Prijavili so se trije kandidati. Kakšnim spremembam na radiu ste naklonjeni? Z novim direktorjem se bom pogovoril o vlogi posameznih radijskih programov, ki jih ustvarjamo. Danes so vsi posamezni programi relativno uspešni, vendar RTV Slovenija, ki je financiran pretežno iz javnih sredstev, oddaja več radijskih programov prav zato, da izpolni različne naloge v okviru izvajanja javne službe. Mislim, da se moramo pogovoriti in opredeliti predvsem o tem, ali danes vsi radijski programi dejansko izvajajo svojo vlogo, ali pa so se morda njihove vloge nekoliko zameglile in medsebojno preveč približale. Potrebujemo radijske programe z različnim značajem in vsebinami, kjer ima vsak svojo vlogo in svojo publiko. Kakšni so načrti z Multimedijskim centrom? MMC je tisti medij, skupaj s ponudbo na spletu in prek novih naprav, s pomočjo katerega bo v prihodnje do naših vsebin, ki jih pripravljata tudi radio in televizija, dostopalo vse več naših uporabnikov. Praktično smo že danes vsi navajeni, da na tabličnem računalniku ali telefonu poiščemo novico ali pogledamo kakšno avdiovizualno vsebino. MMC mora biti tisti posrednik, ki zna te vsebine pregledno in atraktivno prikazati. Upam, da se bo v sodelovanje z uredništvom MMC-ja v bodoče vključilo še več sodelavcev preostalih uredništev RTV Slovenija, vsi tisti, ki ustvarjajo bodisi na radiu ali televiziji. Na MMC-ju vam je v zadnjih letih že uspelo k sodelovanju pritegniti veliko sodelavcev iz vseh enot zavoda. Z doseženim sem zelo zadovoljen, želim pa si, da bi ustvarjanje za multimedijo postalo vsakdanje opravilo vseh programskih ustvarjalcev. Vi ste vozlišče sodobnega medijskega dogajanja, in vsi ustvarjalci morajo začutiti, da morajo biti prisotni tudi na multimediji, če želijo obstati v sodobnem medijskem svetu. Multimedija ni nek tretji medij, ampak je praktično nadgradnja obeh naših osnovnih medijev. Kaj je večja težava RTV-ja: pomanjkanje denarja ali pomanjkanje kreativnih idej? Nekako se zdi, da zaradi finančnih težav v preteklih letih vsi ustvarjalci vsebin na RTV-ju premišljujejo/-mo v smeri samoomejevanja pri novih idejah in vsebini, čeprav je morda to povsem napačna logika. Ključni problem je pomanjkanje idej ali pomanjkanje drznosti pri idejah. Težko se lotimo novega formata ali kakšnega poskusa novega formata, ki je lahko na koncu tudi neuspešen. Mislim, da moramo biti drznejši ter ponujati novosti in nekonvencionalne vsebine. Če malo pogledamo, kako to počnejo v tujini, potem hitro ugotovimo, da uporabljajo veliko inovativnosti pri oblikovanju programov ravno zato, da bi bili ti programi atraktivni. Še posebej je to pomembno pri tistih programih, katerih sama vsebina ni tako atraktivna, zato moramo znati tudi zahtevne vsebine približati na zanimiv način. Zelo zahtevno se je približati otrokom in mladini, ki redko posegajo po naših programih, ampak ena izmed naših temeljnih nalog je tudi skrb za otroški in mladinski program. Tukaj moramo najti način, da jim te vsebine približamo, ker če jih ne spremljajo, je tako, kot da jih ne bi ustvarjali. Denarja bi imel javni zavod RTV Slovenija za lastno dejavnost lahko dovolj, je pa res, da so se v preteklosti dogajali zakonski posegi, na katere nismo imeli vpliva in ki so na finančni položaj zavoda negativno vplivali. Najbolj sta vplivala vstop v plačni sistem javnega sektorja, ki je povečal potrebno maso za plače zaposlenih, in zakonska določitev, da moramo odvajati dva odstotka RTV-prispevka za slovensko kinematografijo. Tu so potem še drugi odhodki, na katere nimamo vpliva in ki so se v preteklih letih zelo povečali. Vse to vpliva na zmanjšanje obsega finančnih sredstev, ki jih imajo programski ustvarjalci zavoda na razpolago za produkcijo programskih vsebin, med njimi tudi za novosti, ki so zato zadnje deležne financiranja. Od novih direktorjev radia in televizije pričakujem več tudi na tem področju. Že zelo dolgo poslušamo z vseh strani, da RTV-ju pada ugled. Kako to vi vidite? Kje je RTV izgubil ta ugled, je po vašem mnenju zadeva res tako resna ali gre za pretiravanje? Moj vtis je, da je v javnosti naše največje breme obvezno plačilo RTV-prispevka. Ker je ta prispevek obvezen, seveda vzbuja negativna občutja. Če odmislimo ta segment, pa je ugled RTV-ja večinoma v javnosti zelo dober. Res je, da se najpogosteje slišijo negativne kritike, saj se tisti, ki jih izrekajo, pogosteje oglašajo in so navadno tudi glasnejši od tistih, ki pohvalijo. A tudi pohval je veliko. Ko beremo komentarje pod novicami na MMC-ju ali v drugih spletnih medijih, so ti v glavnem negativni. Če pa pogledamo, koliko gledalcev, poslušalcev in uporabnikov spleta imamo, in to primerjamo z negativnimi odzivi, vidimo, da je teh negativnih odzivov dejansko malo. To seveda ne pomeni, da jih ne preučimo in nanje ne odgovorimo ter da upravičenih ne upoštevamo. A ko smo pred leti delali javno raziskavo o ugledu RTV-ja, smo dobili dober rezultat. Da smo ustanova, ki je cenjena, da ponujamo veliko, za vsakogar nekaj. Tudi to, da nas dnevno spremlja na stotisoče ljudi, je dokaz, da cenijo programske vsebine, ki jih pripravljamo. Res pa je, da živimo v času, ko nobena organizacija ni cenjena, ker smo v družbi vzpostavili nek način razmišljanja, v katerem je vse slabo. Malo smo k temu kot medij tudi sami pripomogli z razširjanjem prevelikega števila negativnih novic, pa s tem, ko kdaj pozabimo poudariti, kaj je v naši družbi dobro. S tem pa smo si naredili medvedjo uslugo in seveda tudi sebe spravili v ta kontekst, da je "danes vse slabo". V Sloveniji danes ni vse slabo, in tudi javni zavod RTV Slovenija ni slab zavod. Se še vedno vsak dan vozite v službo iz Kopra? Se niste naveličali? Naveličal sem se, vendar nimam izbire (smeh). Kateri radio poslušate med vožnjo? Tega ne skrivam. Poslušam naš regionalni program, Radio Koper, ki sem ga dosti let soustvarjal in je nekako vez z mojim domačim krajem, iz katerega se vozim v službo. Sem zvest poslušalec, hkrati pa tudi zvest gledalec naše televizije in uporabnik našega spleta. Tako da lahko rečem, da v vseh segmentih zelo spremljam vse, kar v zavodu ustvarjamo. Spodaj prilagamo tabelo zadnjega glasovanja Programskega sveta o generalnem direktorju RTV Slovenija. FILLI PIRC MUSAR Neveljavna gl. 01. dr. ELIZABETA BERNJAK 1 02. MAURIZIO TREMUL 1 03. akad. dr. JANKO KOS 1 04. dr. JANEZ GRIL 1 05. mag. GEZA ERNIŠA * 1 06. 07. 08. 09. CIRIL BAŠKOVIČ 1 10. mag. DANICA CMREČNJAK 1 11. NIKOLA DAMJANIĆ 12. 13. JELKA STERGEL 1 14. mag. ANDREJ APLENC 1 15. SLAVKO KMETIČ 1 16. ALOJZ BOGATAJ 1 17. dr. LEON OBLAK 1 18. ŽIGA KUŠAR 1 19. dr. JERNEJ LETNAR ČERNIČ 1 20. dr. MITJA ŠTULAR 1 21. BRANKO ŽNIDARIČ 1 22. METKA HOJNIK VERDEV 1 23. JEDRT JEŽ FURLAN 1 24. SAŠO LAP * 1 25. mag. MILAN LOVRENČIČ * 1 26. mag. JOŽE OSTERMAN 1 27. mag. BRANKICA PETKOVIĆ * 1 28. 29. BOŽIDAR ZORKO Skupaj glasov 15 4 3 Bojan Dobovšek je izstopil iz SMC-ja Omenjan je bil kot kandidat za notranjega ministra 28. September 2014 ob 21:44, zadnji poseg: 28. September 2014 ob 21:50 Ljubljana - MMC RTV SLO Poslanec Bojan Dobovšek je izstopil iz Stranke Mira Cerarja, je potrdil za TV Slovenija. Na začetku septembra, ko se je še oblikovala Cerajeva vlada, so ga omenjali kot kandidata za notranjega ministra. Kandidaturo je zavrnil, pri čemer razlogov ni želel navesti. Dejal je le: "Ko boste videli ekipo, vam bo vse jasno." Takrat je tudi opozoril, da se je stranka odrekla nekaterim vrednotam, v katere so verjeli pred volitvami. Notranji resor je potem zasedla odvetnica Vesna Györkös Žnidar. Prof. dr. Bojan Dobovšek, predavatelj oz. sodelavec na številnih fakultetah doma in po svetu, je avtor več knjig s področja organizirane kriminalitete in korupcije. B. R. Jasno je da za Dobovška no problem to da ga niso dali za ministra. Po obnašanju se gre tukaj 100% za Kešeljeviča in Kopača, predvsem pa za to da so spustili golubičev kader zraven. Že Virant je storil to neumnost ki jo je plačal s končanjem strankr Spoštovani g. Dobovšek, cenim Vašo držo, da niste podlegli pokvarjenosti, katera se je začela kazati takoj po volitvah in ostali načelni. Iz enakih razlogov sem tudi sam pred tedni izstopil iz te stranke. Ha ha ha. V 2015 nove predcasne volitve. Takrat s stranko Janeza Potočnika. In ovce zopet na led. LDS že spet razpada... Kdo bo naslednji adut Kučana na predčasnih volitvah?? patriot23 # 28.09.2014 ob 22:25 Prijavi neprimerno vsebino Zacelo se je kot sem pričakoval. Sicer ne tako hitro ampak mislim da bomo imeli vollitve spet v letu 2015. Cmerar ne bo zdržal dolgo. No in ljubi rojaki kako vas bodo Murgle spet nategnile niti sami ne veste Foto: V Brdih trgali Kitajci V briško klet so zadružniki pripeljali 5.800 ton grozdja 30. september 2014 ob 08:23, zadnji poseg: 30. september 2014 ob 09:02 Nova Gorica - MMC RTV SLO V vinski kleti Goriška Brda so kljub vsem težavam z dežjem potrgali za desetino več grozdja kot lani. Zadružniki pričakujejo nekoliko višje odkupne cene - povprečno bo kilogram grozdja po 45 centov, vse cene pa se bodo gibale med 30 in 90 centi - seveda odvisno od kakovosti. Bricem so prvič pomagali trgati tudi Kitajci. Kar nekaj je bilo začudenih in zvedavih pogledov v briški vasici Hruševlje, ko se je z avtobusom pripeljala večja skupina Kitajcev in Kitajk in se odpravila v vinograd trgat grozdje. Lastnika vinograda, zadružnika Radoša Koncuta, smo vprašali, ali mu je zmanjkalo trgačev in je zato poklical celo Kitajce na pomoč, pa je z nasmehom odgovoril: "Ne, ne – to je poslovna poteza naše zadružne kleti. Ker vse več izvažajo na Kitajsko – so povabili kitajske kupce, da si na licu mesta ogledajo, kje ima naše briško vino korenine." Prvič je odrezal grozd Lio Jai, ki je vodil kitajsko vinsko delegacijo, je bil nad doživetjem v vinogradu navdušen: "Prvič v življenju sem odrezal grozd v vinogradu. Da končno vidim, iz česa je vino, ki ga obožujem. Slovenska, še posebej pa briška vina, so res izjemno dobra - so dostopnih cen, vendar izjemne kakovosti. Pred dvema letoma sem doma, na Kitajskem, kupil prvo steklenico vina - spomnim se, da je bil to Bagueri, in od takrat prisegam samo na vaše vino." Kitajski podjetnik Lio Jai, eden glavnih kupcev briških vin, načrtuje odprtje tristo vinotek, tako da bo možnosti za izvoz še dovolj. Iz Brd na Kitajsko za milijon evrov vina Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Goriška Brda, je s prodorom na ta daljni trg zadovoljen: "Na Kitajsko, kjer so zelo lepo sprejeli naša rdeča vina iz linije Bagueri, smo začeli izvažati leta 2006. Sprva je šlo za testne količine. Po petih letih pa so se začeli kazati prvi sadovi sistematičnega pristopa do trga. Prodaja se je iz leta 2012 na leto 2013 količinsko podvojila, vrednostno pa smo v letu 2013 dosegli 135 odstotkov več kot v letu 2012 in kar 10-krat več kot v letu 2011. Letos pričakujemo, da se bo prodaja na Kitajsko še povečala. Načrtujemo izvoz do deset 40-čeveljskih zabojnikov vina - "kontejnerjev", kar pomeni skoraj pol milijona evrov finančne realizacije na kitajskem trgu. Naslednji naš cilj je, da iz Brd na Kitajsko pripeljemo za milijon evrov vina." Trgatev kot orodje za promocijo na tujih trgih Neja Škrinjar iz Vinske kleti Goriška Brda, je ob "kitajsko-briški trgatvi" poudarila: "Razumevanje teritorija skozi osebno doživetje je izjemno pomembno marketinško orodje. Trgatev je v Vinski kleti Goriška Brda zato tudi pomemben dogodek za promocijo na tujih trgih. Letos smo v času trgatve v Slovenijo pripeljali več kot osemdeset pomembnih kupcev in mnenjskih voditeljev iz ZDA, Velike Britanije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Poljske ... Veseli smo, da so nas obiskali tudi naši poslovni partnerji iz Kitajske." To se Bricem obrestuje, saj izvoz zadnja leta res raste - v letu 2013 je predstavljal že 38 odstotkov finančne realizacije od prodaje stekleničenega vina. Klet izvaža v več kot 30 držav sveta. Na tujem dosegajo nekoliko višje cene za prodano steklenico kot na domačem trgu. Običajno se uvrščajo v srednji cenovni razred, ponekod pa tudi v premium segment. Kritični do državnih birokratov ... V briški kleti so veliko upov pri izvozu na tretje trge, torej zunaj Evropske unije, polagali v obljubljena sredstva za promocijo. Evropska unija jih je ponudila že leta 2008, Slovenija je za to priložnost zagrabila leto pozneje. Silvan Peršolja, direktor briške kleti, je ob tem kritičen: "Naša država je pridobila izjemno malo tega denarja – pa čeprav se moramo zavedati, da mi na tujem ne prodajamo le naše vino, pač pa da je izvoz vina tudi promocija države, torej naše dežele kot vinske destinacije. Mi znamo narediti dobro vino, toda pri prodoru zunaj naših meja potrebujemo promocijo. Država pa ponuja v ta namen minimalno denarja – ob tem da maksimalno zaplete postopke." "Prepričan sem, da vinarji zato v prihodnje ne bomo uspeli izkoristiti niti tistega, kar bo na voljo. Enostavno je dostop do teh sredstev tako otežen in zbirokratiziran, da je vinarjem, ki se resno ukvarjamo z izvozom, do teh promocijskih sredstev skoraj nemogoče priti. In za nameček zdaj še superrevizija teh sredstev, ki jo je resda naročila Evropska unija, Slovenija pa jo izvaja nadvse pikolovsko. Spet so naši bolj papeški od papeža! Kako naj na primer zdaj našim kitajskim partnerjem razložim, da potrebujemo za nazaj kupe papirjev kot nekakšen dokazni material izvoza ... Prosim vas! Ali ni rast našega izvoza – najboljši dokaz. Saj številke govorijo same!" ... s trgatvijo doma pa zadovoljni Sicer pa so v briški kleti s trgatvijo zadovoljni. Celo za desetino več grozdja kot lani so pripeljali zadružniki v klet. 5.800 ton ga je. Letos so začeli trgati bolj zgodaj – 25. avgusta so že padli prvi grozdi modrega pinota, ki je osnova za penine, kmalu zatem pa so trgali tudi bele sorte za linijo Villa Brici Light (vina z nižjo alkoholno stopnjo) - torej chardonnay, sivi pinot, rebula. Nadaljevali so z belimi sortami za druge linije. Rdeče sorte so začeli v drugi polovici septembra. Zadnje grozde cabernet sauvignona bodo potrgali v začetku oktobra. Radoš Koncut, ki vse grozdje odda v briško klet, je ob koncu trgatve zadovoljen: "Na začetku je sicer slabo kazalo. Bele sorte smo zaradi nenehnega dežja in gnitja morali stalno prebirati, čistiti, rdeče sorte pa so se dobro izkazale. Sicer so nižji sladkorji, posledično bodo tudi alkoholne stopnje nižje. Glede na to, da je sploh v svetu trend nižjih alkoholov, pa nam letos to pride celo prav." In cene? Briška klet je zadružna – in vsi zadružniki so že pred leti sprejeli odločitev, da jim bo grozdje poplačano po prodanem letniku. In kolikšne so letošnje pričakovane odkupne cene? V povprečju bo kilogram grozdja po 45 centov, vse cene pa se bodo gibale med 30 in 90 centi - seveda odvisno od kakovosti. Eno najbolje plačanih bo tudi grozdje iz vinograda Koncutovih, kjer so trgali Kitajci. To je cabernet sauvignon, ki še še ne bo šel v prešo. V zabojčkih bodo grozde sušili vso zimo in jih stisnili šele marca ... Mojca Dumančič, TV Slovenija; Foto: Vinska klet Goriška Brda Senat vrhovnega sodišča odloča o usodi obsojencev v zadevi Patria Seja je zaprta za javnost, sodba pa bo pisna 30. september 2014 ob 07:27, zadnji poseg: 30. september 2014 ob 07:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Po že drugi zavrnitvi izločitve predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše iz zadeve Patria, ki jo je vložil zagovornik Janeza Janše Franci Matoz, bodo vrhovni sodniki odločali še o zahtevi za varstvo zakonitosti. V petčlanskem senatu bodo tako odločali Masleša, Maja Tratnik (Matoz je neuspešno zahteval tudi njeno izločitev), Marko Šorli, Damijan Florenčič in sodnica poročevalka Vesna Žalik. Senat bo odločal 103 dni po prejemu zahteve za varstvo zakonitosti, obravnaval pa bo tri zahteve, torej tudi tisti, ki sta jih vložila druga dva obsojena v zadevi Patria; Tone Krkovič in Ivan Črnkovič. Odločajo lahko več dni Kako dolgo bo senat odločal,ni znano, lahko pa odloča več dni, zato sta za razpravo sodnikov rezervirana še dva dni; sreda in petek, lahko pa se določijo še dodatni datumi. Sodba bo pisna, po navadi pa jo sodišče izda okoli mesec dni po odločitvi. Več mogočih odločitev Sodišče ima več možnosti. Če ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona. Če bo zahteva zavrnjena, potem se bo z zadevo Patria zagotovo spet ukvarjalo ustavno sodišče. Mogoče je tudi, da vrhovni sodniki, ki so v senatu, najprej odločijo tudi o morebitni začasni prekinitvi prestajanja zaporne kazni. Bo pa odločitev vrhovnega sodišča veljala za vse tri obsojene, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar. Postopek odločanja sodnikov je znan. Najprej bo sodnica poročevalka Vesna Žalik predstavila zadevo in glavna vprašanja, nato pa bodo člani senata razpravljali. Janša in Krkovič v zaporu, Črnkovič še ne Prvostopenjsko sodišče je junija lani predsednika SDS-a Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča obsodilo zaradi kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov Patria. Sodbo je konec aprila potrdilo višje sodišče, zato je ta postala pravnomočna. Janeza Janšo so obsodili na dve leti zapora, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča pa na 22 mesecev. Janša in Krkovič sta že v zaporu Črnkovič pa kazni še ni začel prestajati, piše STA. V DZ dileme zaradi mandata poslanca Zaradi Janševega poslanskega mandata pa se nejasnosti pojavljajo tudi v državnem zboru, saj bodo poslanci že tretjič skušali ustanoviti komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, v katero SDS znova predlaga Janeza Janšo. Poslanske skupine (razen SDS-a in NSi-ja) so zato predlagale umik te točke z dnevnega reda. Prav tako ni znano, kaj bo z Janševim mandatom, saj DZ čaka, kaj bodo ugotovili strokovnjaki, ki pripravljajo mnenje za mandatno volilno komisijo. Po neuradnih informacijah naj bi razmišljali tudi o možnosti začasnega (torej ne trajnega) prenehanja mandata, je še poročala Lebarjeva za Radio Slovenija. A. K. K. Neodvisnost pravosodja: na lestvici Slovenija na sramotnem 91. mestu! 30 September, 2014 - 12:54 Tekst: Nenad Glücks | Foto: Bobo Organizacija World Economic Forum vsako leto objavlja Svetovni indeks konkurenčnosti (Global Competitiveness Index), v katerem rangira države glede na njihovo konkurenčnost na različnih področjih, pri čemer upošteva tako makroekonomske kazalce kot poslovno okolje v posamezni državi. Eden od kazalcev konkurenčnosti je tudi ocena neodvisnosti pravosodja, kamor sodita tako sodstvo kot tožilstvo, Slovenijo pa so letos uvrstili na sramotno nizko 91. mesto. Pred našo državo so po neodvisnosti sodstva med drugimi uvrščeni Črna gora, Iran, Vietnam, Senegal, Maroko, Tunizija, da o drugih nekdaj komunističnih članicah Evropske unije, niti ne govorimo. Estonija je na primer uvrščena na visoko 19. mesto, Poljska na 54., Madžarska je 56., Latvija 58., Češka je na 62. mestu. Litva na 71., pred nami je celo Romunija- 84. Na prva tri mesta na svetu glede na neodvisnosti pravosodja so uvrstili Novo Zelandija, Finsko in Dansko. Po »skupnem« Indeksu svetovne konkurenčnosti v letu 2014, v katerem upoštevajo med drugim učinkovitost in transparentnosti delovanja javne uprave , sposobnost za tehnološke inovacije, proračunske indikatorje, učinkovitost trga dela, konkurenčnost znotraj države, kvaliteto šolstva, učinkovitost poslovanja in tehnološki napredek, pa je Slovenija na prav tako zelo nizkem 70. mestu. Daleč pred nami so Estonija (29.), Češka (37.), Litva (41.), Latvija (42.), Poljska (43.), ter celo Rusija (53.), Bolgarija (54.) in Romunija (59.). Na Indeksu svetovne konkurenčnosti vodi Švica, drugi je Singapur, tretje ZDA, med najboljšimi državami Evropske unije pa so Finska, ki je četrta, peta je Nemčija, Nizozemska je šesta, Velika Britanija deveta in Švedska deseta. Lani je bila Slovenija na lestvici svetovne konkurenčnosti osem mest višje-na 62. mestu. Nekaj držav, ki so po poročilu World Economic Forum o neodvisnosti pravosodja PRED Slovenijo: Urugvaj Ruanda Bocvana Malezija Butan Namibija Gana Kenija Lesoto (!) Kitajska Laos Pakistan Zambija El Salvador Tadžikistan Tunizija Makedonija Senegal Maroko Swazi Alžirija Kazahstan Vietnam Iran A je to v redu ? Smo Slovenci zadovoljni s tem ? A zaupamo takemu sodstvu ? seveda mu...sam da je jj v zaporu a je od maslese sin se zaposlen pri jankovicu...kao ene sportne hise al kaj...noro... Milka Planinc: Prepoznana kot klavka v Kočevskem rogu 28 September, 2014 - 20:00 Tekst: Jože Biščak | Foto: arhiv Reporterja Prihodnje leto bo 70. obletnica množičnega krvavega poboja Slovencev, Hrvatov in Srbov v Kočevskem rogu. Žrtve niso umirale samo pod partizanskimi streli, ampak tudi po zverinskem mučenju, ki presega človeško domišljijo. Žrtve so obesili na lesene križe z glavo navzdol, z nožem zarezali pri gležnju in počasi odirali kože. Odrte dele telesa so natirali s soljo, nesrečniki so kričali in se onesveščali. Ko so klavci z mesarskimi izkušnjami v imenu rdeče zvezde, rekli so jim »specialisti«, končali, so žrtev skalpirali, odrto kožo pribili na drevo, da se je sušila, žrtve pa pustili umreti v neznosnih bolečinah. Klavci so bili večinoma partizani 11. dalmatinske brigade, žrtve pa so bili Slovenci, Hrvati in Srbi, ki jih je britanski 5. korpus maja 1945 iz Avstrije vrnil v Jugoslavijo v naročje podivjanim komunistom. V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O PRIČEVANJU REDKIH PREŽIVELIH IZ POBOJEV V ROGU; O OPISU POKOLA, KI NI BIL NIKOLI ZANIKAN; O PROSTOVOLJNIH KLAVCIH; O SATANSKI "KOMISARKI MILJI", KASNEJŠI VODITELJICI JUGOSLOVANSKE VLADE MILKI PLANINC; O 24-URNIH IZMENAH PRI POBOJIH; O MEDALJAH IN NAGRADAH ZA KLAVCE. Za pisanje komentarjev se je potrebno prijaviti ali registrirati Ogledov: 9233 Dr. Drago Ocvirk: To je vojna za dušo islama 28 September, 2014 - 20:00 Tekst: Ivan Puc | Foto: Primož Lavre Dr. Drago Ocvirk v pogovoru pojasnjuje ozadje terorizma Islamske države oziroma kalifata. Dokler v islamu odnos do nasilja ne bo jasno dorečen, bo zlahka prihajalo do izražanja simpatij osvajanja z mečem, je prepričan upokojeni profesor živih verstev na ljubljanski teološki fakulteti. Govoril je tudi o »novem življenju«, ko ne opravlja več duhovniške službe. Navaja se družinskega življenja in sledi tempu žene in otrok. Vojno zoper teroristično Islamsko državo (ID) so nekateri pospremili z napovedjo nekakšne tretje svetovne vojne. Bo šlo tako daleč? Ne verjamem. Upam, da bodo velesile ravnale dovolj razumno, saj globalna vojna ni v njihovem interesu. Gotovo pa se utegne regionalni spopad še bolj razplamteti. Mnenja sem, da bi velesile morale konflikt spremljati od daleč in pustiti, naj ga rešujejo zainteresirane regionalne sile: Savdska Arabija, Iran in Turčija. Interese teh treh ogroža t. i. Islamska država. Savdski Arabiji, ki je generator sunitskega fundamentalizma, je ID ušla z vajeti in ji z razglasitvijo kalifata odreka prvenstvo v sunitskem svetu. Voditelj islama naj bi bil odslej kalif in ne savdska dinastija, varuhinja svetih krajev Meke in Medine. Savdski salafi in vahabi so ustvarili še radikalnejše od sebe! Tudi šiitski Iran močno skrbi krepitev (skrajnih) sunitov, ki so vso zgodovino z veliko vnemo preganjali šiite in jim tudi danes niso mili. In končno Turčija. Po eni strani se vladajoči Erdoganovi islamisti bojijo konkurence, po drugi pa možnega reševanja kurdskega vprašanja s kurdsko državo, ki bi Turčiji iztrgala kar precej teritorija in prebivalstva. Oksfordski profesor, Palestinec Ahmad Khalidi, je prepričan, da gre za vojno za dušo islam – po tem se zdajšnje dogajanje razlikuje od vsega drugega na tem območju. To pa ni zadeva velikih sil, ne nazadnje jih ID neposredno ne ogroža. Je upravičeno govoriti o Islamski državi? Poimenovanje smo hitro prevzeli … Že skoraj država, bi rekel. Res nima ustave, najvišji zakon je šeriat, a tako je tudi v Savdski Arabiji. To, kar že obstaja, je dokaj strukturirano in zajema območje, ki ga naseljujejo štirje milijoni. Ima denar, orožje, nasprotnike so napadli celo z brezpilotnim letalom, za to potrebujejo močno infrastrukturo. Vojaško nedvomno obvladuje in upravlja dovolj veliko ozemlje. Drugače od Al Kaide, globalne, razpršene teroristične organizacije, je cilj teh džihadistov država, ki se širi vojaško. Njihov zemljevid kaže, da nameravajo »pokriti« vsa ozemlja, ki so bila nekoč pod islamom. Kot sem videl na zadnjem zemljevidu, so poleg Slovenije zajeli tudi Koroško in Tirolsko. Do koder so pač verjetno segli turški vpadi. V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE OCVIRK SPREGOVORI O OPRAVIČEVANJU POČETJA SKRAJNEŽEV V NAŠIH DOMINANTNIH MEDIJIH; O UNIČEVALNOSTI APOKALIPTIČNO-MESIJANSKIH REŽIMOV; O TERORIZMU KOT ORODJU VSEH, KI ŽELIJO ČEZ NOČ SPREMINJATI SVET; O PREVELIKI PASIVNOSTI KATOLIČANOV. Boris Becker v Ljubljani: "Po tenisu sem se usmeril v ženske - slaba poslovna odločitev" Nekdanji teniški šampion zdaj trener Novaka Đokovića 1. oktober 2014 ob 10:27, zadnji poseg: 1. oktober 2014 ob 11:35 Ljubljana - MMC RTV SLO Kot najstnik si je po sobi lepil plakate Jamesa Deana, zunaj teniškega igrišča je rad provociral z impulzivnimi izjavami, ki so ga z njegovo prepoznavno igro in izstrelitvijo med teniške zvezde pri rosnih 17 letih nemudoma naredile za ljubljenca množic. "Bum bum" in "Der Bomber", kot sta bila le dva izmed vzdevkov Borisa Beckerja, nikdar ni bil ravno tipični predstavnik "gosposkega športa". V tisti beli opravi je vedno malce deloval kot poreden razredni šaljivec, ki so ga kazensko dali med ministrante. Boris Breskvar, sloviti slovenski trener, ki je dal skozi svoje roke poleg Beckerja še Steffi Graf (in si s tem prislužil večno hvaležnost Nemcev), je imel malce drugačno kazen za malega Borisa, ko je ta preveč izbruhnil in besno vrgel lopar v tla – poslal ga je udarjat žogice z najboljšim dekletom. Po naključju je bilo to dekle leto in pol mlajša Grafova. "Danes tega ne bi več imel za kazen, ampak za nagrado. In danes bi me tudi premagala," priznava Becker, ki malce lažno skromno priznava, da že na svojem vrhuncu nikdar ni bil ravno najbolj nadarjen teniški igralec in najbolj okreten, pri skoraj 47 letih, nekaj dodanih kilogramih in nekaj operacijah kolka je vse skupaj še toliko težje. Tudi zato ga ne boste videli na veteranski turneji, ki se je tako radi udeležujejo nekateri njegovi tekmeci in predhodniki. "Preprosto se mi zdi, da nisem (več) dober, in se ne želim pretvarjati pred množico, da sem," pravi. Državljan sveta Rdečelasi Nemec, ki se danes raje označuje za državljana sveta in Evropejca, je imel to smolo, da mu je vedno malenkost zmanjkalo, da bi resnično zapretil nezlomljivemu Petu Samprasu, na pot do še več lovorik z največjih turnirjev pa so se mu postavljali še velikani tipa Stefan Edberg, Ivan Lendl in Andre Agassi. Becker je imel po mnenju mnogih smolo, da je svoj prvi grand slam – Wimbledon – osvojil že pri rosnih 17 letih, kar je povsem nepripravljenega "mulca iz malega Leimna" pahnilo v zvezdniški svet visokih zaslužkov in še višjih pričakovanj. "Bil sem 'Bum Bum'. Senzacija. Pri 17 letih, ko še vedno ne veš kaj dosti o življenju, imaš dekle doma v Leimnu, se naenkrat znajdeš v položaju, ko te gleda na milijone ljudi, na tiskovni konferenci pa te novinarji sprašujejo po tvojem mnenju o vsem - od politike, gospodarstva do znanosti. Pa sem odgovarjal in odgovarjal … A nisem imel pojma o ničemer," pripoveduje animirano Becker, ki se je v Ljubljani sinoči ustavil le za malenkost dlje kot prejšnjikrat. Pred več kot četrt stoletja je Slovenijo namreč obiskal zgolj kot tranzitni potnik z Borisom Breskvarjem na vlaku do teniškega turnirja v Umagu. Ženske zdrahe Boris Becker se, drugače od discipliniranih (nekateri bi rekli dolgočasnih) Samprasa in Federerja, nikdar ni bil pripravljen popolnoma odreči bonitetam (in pastem), ki jih prinaša slava. Pil je, zlorabljal tablete, njegovi donjuanski prijemi pa so bili zloglasni – in dobro medijsko dokumentirani. Redko kateri zakon je tako eksplodiral na prvih straneh tabloidov kot Beckerjev, ko je, medtem ko je njegova žena Barbara Feltus rojevala njunega drugega otroka, po nekaj kozarčkih v elitni londonski restavraciji v omari za metle naskočil natakarico, ruski model Angelo Ermakovo. Nekaj mesecev za incidentom je Ermakova Beckerja obvestila, da bo postal (ponovno) očka, Barbara ga je najprej pretepla, kot je priznal v avtobiografiji Življenje ni igra, nato pa vložila zahtevek za ločitev. Becker danes priznava, da morda ta lov za ženskami, v katerega je – ob pokru - preusmeril ves svoj tekmovalni (lovski?) nagon takoj po upokojitvi, ni bil najcenejši "špas". "Lahko bi rekli, da je bila to slaba poslovna odločitev," je položil na srce nabito polni dvorani Viba filma, kjer se je v okviru Top Talka zbrala vsa slovenska podjetniška smetana, da bi srkala nasvete poslovneža Borisa Beckerja, ki pa očitno še ni izgubil hudomušnosti, s katero je vedno navduševal sedmo silo. Z Borisom Breskvarjem, ki je umrl predlani, je začel delati pri šestih letih in ostal z njim do 15. leta starosti. Kot pravi Becker, je imel njegov prvi trener veliko "nemških odlik" - bil je discipliniran in zelo tekmovalen, kar je prenesel tudi na svoje učence. Ni najtežje zmagati na Wimbledonu prvič – vsi imajo lahko svojih 15 minut slave. Pomembneje je priti nazaj in ubraniti naslov. Becker se ima rad za "državljana sveta" - že kot najstnik je začel potovati po svetu, se je preselil v Švico, nato pa se ustalil v Londonu, ki mu izjemno ustreza. "V Londonu si lahko, kar hočeš. Črn, bel, kristjan, musliman, nihče se zato ne bo obregnil vate. Zanima me, če SOVA spremlja kaj delovanje Luke Meseca? Tip je bil na ''izobraževanju'' v ZDA, pot pa mu je financirala nemška fundacija Rosa Luxembourg - ki je povezana s skrajno levičarsko organizacijo Die Linke. Zadeva nekoliko spominja na financiranje Jugoslovanske komunistične partije s strani ruske Kominterne - gre za zgodbo, ki se je končala z državljansko in rasno vojno, ki je zahtevala smrt skoraj milijon ljudi. Kakšen je motiv Die Linke, da financira slovenske ekstremiste? Gre morda le za krinko in deluje Die Linke v resnici za kapitalske lobije? Dajo Mesecu nalogo, da čim bolj zbije vrednost slovenskih podjetij (kar bi mu ob upoštevanju njegovih ''briljantnih'' idej zagotovo uspelo) in jih potem za bagatelo kupijo? janezdolzan # 01.10.2014 ob 15:54 Prijavi neprimerno vsebino pač v Sloveniji zmagujejo sladkobesedni in uglajeni, domnevno pošteni, narod dopušča, da ga taisti peljejo na led mesec po volitvah, saj mediji lahko spet zmanipulirajo narod mesec dni pred volitvami (zmaga PS, zmaga SMC,...ustanovljene mesec dni pred volitvami) Bog obvaruj narod s slabim spominom (in nepluralnimi mediji)... Karadžić: Bil sem prijatelj muslimanov Sklepne besede tožilstva in obrambe 1. oktober 2014 ob 14:51, zadnji poseg: 1. oktober 2014 ob 15:38 Haag - MMC RTV SLO/STA "V resnici sem bil prijatelj muslimanov," je dejal Radovan Karadžić v sklepnem govoru pred haaškim sodiščem, kjer je prevzel moralno odgovornost za vojne zločine v BiH-u, a zanikal osebno krivdo. Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov je obtožen vojnih zločinov in drugih grozodejstev med vojno v BiH-u od leta 1992 do leta 1995, med drugim tudi za genocid v Srebrenici, kjer je v pokolu umrlo približno 8.000 Bošnjakov. Karadžić se je opravičil žrtvam zločinov kot medvojni predsednik bosanskih Srbov, vendar pri tem poudaril, da lahko sprejme le "moralno odgovornost", ne pa kazenske odgovornosti za sodelovanje pri teh grozodejstvih. Kot je dejal v prvem delu sklepnega govora, je tožilstvo povsem "pometlo pod preprogo", da je bil "prijatelj" muslimanov. "Jaz vem resnico, tožilstvo ve resnico, a skušajo zavajati sodišče," je dejal Karadžić, ki so ga po 13 letih na begu nato leta 2008 prijeli v Beogradu in ga izročili haaškemu sodišču. "Vse sem storil, da bi se izognil vojni, med vojno pa sem storil vse, da kar se da ublažim trpljenje," je še dejal na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Karadžića obtožujejo, da je bil glavni načrtovalec etničnega čiščenja med vojno v BiH-u, ki je zahtevala več kot 100.000 smrtnih žrtev. Z domov je bilo pregnanih 2,2 milijona ljudi in vojna se je končala z Daytonskim sporazumom, ki je državo razdelil na dve entiteti - Republiko srbsko in Federacijo BiH, v kateri živijo pretežno muslimani in Hrvati. Po trditvah haaškega tožilstva je pri načrtovanju vojnih zločinov Karadžić sodeloval z nekdanjim srbskim predsednikom Slobodanom Miloševićem in medvojnim vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem. Milošević je umrl leta 2006 v priporu haaškega sodišča, medtem ko so Mladića prijeli v Srbiji leta 2011 in ga prepeljali v Haag. Zahteva po dosmrtni kazni Tožilstvo, ki je sklepno besedo končalo v torek, za Karadžića, ki bo imel besedo še v četrtek, zahteva dosmrtno zaporno kazen. Razsodba naj bi bila znana prihodnje leto. Prihodnji torek bosta obe strani imeli možnost replike na argumente nasprotne strani. V sklepnih besedah Karadžić sicer ni zgolj zanikal krivde, ampak sodišče še pozval, naj pri odločanju o njegovi prihodnji usodi upoštevajo tudi njegove "osebne okoliščine" in dejstvo, da do zdaj še ni bil kaznovan. Karadžiću so začeli soditi leta 2009. Tožilstvo je svoje dokaze in priče predstavljalo do maja 2012. Nastopilo je 195 prič tožilstva. Karadžić pa je pred sodišče od leta 2012 do februarja letos pripeljal 238 prič, med njimi tudi Mladića. Clawfinger # 01.10.2014 ob 17:08 Prijavi neprimerno vsebino Točno, dečva. To je že stara oguljena taktika četnikov in njihovih simpatizerjev. Nataknejo petokrako in "branijo Jugoslavenstvo", to pa vidijo samo kot vmesno pot do velike srbije. Bravo! Ti Miloševićarskim nebulozam daš novo dimenzijo, še manj logično in bolj noro! Srbi kot edini "resnični" jugoslovani napram 'slovencima, siptarima i turcima', ki zganjajo seperatizem in jih je zato potrebno "osvobodit nacionalizma", če hočmo rešit idejo velike srbije (ooops!) Jugoslavije! Slovenija ima 14-letno svetovno prvakinjo v šahu Pred dvema mesecema osvojila tudi evropski ekipni naslov 29. september 2014 ob 14:21, zadnji poseg: 29. september 2014 ob 14:54 Durban - MMC RTV SLO/STA Zgodovinski uspeh za slovenski šah. Komaj 14-letna Laura Unuk je v Južni Afriki osvojila naslov svetovne prvakinje v konkurenci do 16 let. Unukovi je šlo že od vsega začetka prvenstva, odigrali so 11 partij, najbolje, v drugi polovici tekmovanja je povedla in danes z zmago v zadnjem krogu nad Iranko Derakhshani Dorsa osvojila naslov prvakinje. Skupno je zbrala 8,5 točke. Laura Unuk je bila januarja gostja oddaje Polnočni klub na TV Slovenija z naslovom Šah in šport. Vabljeni k ogledu oddaje (dodali smo jo pod to novico), če vas zanima le pogovor z Lauro Unuk, pa drsnik premaknite na 16:30. Unukova je kljub mladosti že dve leti tudi članica slovenske ženske članske reprezentance, živi v Ljubljani in igra za Šahovski klub Komenda. Letos zbira zlate medalje, saj je pred dvema mesecema na ekipnem evropskem prvenstvu do 18 let skupaj z Ivano Hreščak osvojila naslov prvakinj. Svetovna prvakinja do 14 let v šahu?!!!!? Woooooooow. Kapa do poda. Od tega trenutka dalje sem še najmanj 10% bolj ponosen, da sem Slovenec. P.S. Tudi sam sem ljubiteljski šahist. Od časov, ko so Slovenci posegali res visoko na turnirjih najvišjega ranga, je minilo že veliko let. Upam, da mladi Slovenki uspe preboj med najboljše vsaj v ženski kategoriji. To bi bilo za razvoj šaha v Sloveniji res super. Vsa cast, kapo dol!!!! Vrhunski dosezek! In tisti ki govorite (npr. branko-vić) da zenske nimajo pojma o sahu - Judit Polgar je bila ze 8. na svetu (med moskimi) in premagala tudi Garryja Kasparova. Upam da Lauri uspe velik preboj in nastopi tudi v moski konkurenci Gledam podatke na FIDE - Laura ima pri rosnih štirinajstih: - 2. najvišji rating med vsemi ženskimi šahistkami v Sloveniji in - 3. najvišji rating na svetu v ženski U-16 kategoriji. Ne morem se načudit... Obama, Merkel, Putin. Novi ljubljanski nadškof frančiškan Stane Zore Ljubljanska nadškofija brez nadškofa že 14 mesecev "Prenehati se moramo bati drug drugega in si nasprotovati" Novi ljubljanski nadškof frančiškan Stane Zore 4. oktober 2014 ob 12:02, zadnji poseg: 4. oktober 2014 ob 20:21 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Novi ljubljanski nadškof Stane Zore je po imenovanju dejal, da si želi ljudem prinašati sporočilo odrešenja. V škofa pa bo najverjetneje posvečen proti koncu novembra. V pogovoru za Radio Ognjišče je Zore povedal, da na svoje dosedanje delo gleda s hvaležnostjo, v prihodnost pa z upanjem, da je Bog tisti, ki bo pošiljal ljudi s potrebnimi sposobnostmi, "da bomo lahko skupaj uresničevali osnovni načrt, ki je prinašati ljudem sporočilo odrešenja". "Kajti če tega ne prinašamo, potem so vse druge stvari predstava za medije ali podatki za arhive, človeku samemu pa ne služijo," je dejal in dodal, da si želi imeti pred očmi človeka in odkrivati njegove potrebe v vsakdanjem življenju. Na vprašanje, ali je mogoče povleči vzporednice med službo provinciala frančiškanov, ki mu je z današnjim imenovanjem za nadškofa prenehala, in službo nadškofa, odgovarja, da imata obe službi temeljno potezo, to je, da gre pri obeh za služenje. Je pa služba nadškofa po njegovem mnenju bolj izpostavljena in prinaša večjo odgovornost. Pri tem novi nadškof poudarja zlasti potrebo, da sta obe službi prav služenje. "Če namreč pozabimo na to, potem zganjamo oblast, smo avtoriteta, nismo pa predstojniki v pravem pomenu," je dejal. Dodal je, da tudi Jezus noge učencem ni umil zaradi lepšega, "ampak ker naj bi bil prvi vsem služabnik". Pri delu v nadškofiji 36. škof ljubljanske škofije (prvi iz reda frančiškanov) veliko upanje polaga v svoje sodelavce in duhovnike: "Vem namreč, da sam ne morem nič. Duhovniki so namreč tam, kjer Cerkev živi svoje življenje, in vedo, kaj ljudje pričakujejo." Poleg sodelovanja z duhovniki si želi tudi sodelovanja z laiki in tistimi, ki ne izpovedujejo krščanstva. "Navsezadnje vsi živimo v istem prostoru in si želimo, da bi bil ta prostor prijazen za vsakega posameznika," je pojasnil Zore. Dejal je še, da je Slovenija lepa in ima krasne ljudi: "Pomembno je samo, da te ljudi in njihove sposobnosti začnemo usmerjati v graditev dobrega in da začnemo skupaj iskati skupno dobro. Prenehati se moramo bati drug drugega in si nasprotovati." Dolgoletni kaplanski staž Stanislav Zore je zrastel v kmečko-delavski družini v Selah pri Kamniku. Oče je bil rudar v rudniku krede v Črni v Tuhinjski dolini, mama pa se ukvarjala s štirimi otroki in kmetijo. "Gledano z današnjimi očmi smo takrat revno živeli. Ko pa se z bratom in sestrama spominjamo otroških let, vidimo, kako so bila lepa. Bila so polna veselja, igre, pa tudi dela na kmetiji," je dejal za oktobrsko številko revije Ognjišče. Po gimnaziji v Kamniku je opravil noviciat in se vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani. Po posvečenju je bil kaplan in sam zatrjuje, da ima dolg kaplanski staž: "Najprej sem bil štiri leta kaplan v Šiški, nato sem bil kot pater na Brezjah kaplan v Mošnjah, kot pater na Sveti Gori pa kaplan v Solkanu … In to dvakrat. Zlepa nima nihče tako dolgega kaplanskega staža v provinci kot jaz," se je pošalil za Ognjišče. Zdaj je že drugi mandat provincial slovenskih frančiškanov. Rode: Zore bo kos nalogi Novoimenovanemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Stanetu Zoretu je čestital tudi kardinal Franc Rode in mu obljubil "duhovno bližino in molitven spomin pri Gospodovem oltarju". Rode meni, da so pričakovanja vernikov in slovenske javnosti zelo velika, zato bo Zoretovo pastirsko poslanstvo toliko težje, a bo Zore kos tej nalogi. "Več kot leto dni čakanja na novega nadškofa v Ljubljani, nakopičena nerešena vprašanja, velika pričakovanja vernikov in slovenske javnosti postavljajo novega pastirja pred izjemno težke naloge. Prepričan sem, da bo Stane Zore, ki ga že dolgo poznam in cenim, kos tej zahtevni nalogi," je v izjavi navedel Rode. Dialog z novo vlado Rode je pozneje v pogovoru z dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok povedal, da bi morala biti ena prvih nalog novega nadškofa dialog med slovensko Cerkvijo in novo vlado Mira Cerarja ter sploh s slovensko politično "klaso". "Mislim, da je bil ta dialog zadnja leta prekinjen zaradi različnih okoliščin, ki jih ne gre omenjati. Dialog med vlado, politiko in Cerkvijo ter drugimi cerkvenimi skupnostmi je ena prvih nalog slovenske Cerkve. Znotraj slovenske Cerkve ne vidim večjih težav. Nekaj se je izražalo kot nekakšen upor proti hierarhiji ali kot nezadovoljstvo zaradi določenih potez. Vemo, kaj se je zgodilo v Mariboru, in neko razočaranje je nad vsem tem," je povedal Rode. Opozoril je še, da to pač ni vprašanje in težava ljubljanske nadškofije, saj pri tem ni imela nič. Glede novega mariborskega nadškofa, ki ga Vatikan še ni imenoval, je Rode povedal, da je v Mariboru kup težav, tudi glede lastništva cerkvenih nepremičnin, ki še ni rešeno. Morebitne rešitve pa naj bi prihajale iz Avstrije. "Zato je treba počakati, da se zadeve rešijo in razčistijo, nato pa naj sledi novo imenovanje nadškofa. Za novega nadškofa bi bilo preveliko breme, če bi se moral soočiti z vsemi temi zelo zapletenimi težavami. Ne bi bilo tudi dobro, da se ga bremeni s preteklostjo, ki je bila zgrešena in napačno zastavljena. Vatikan čaka, da se te težave rešijo, in novi nadškof bo na očiščenem terenu in z rešenimi težavami nastopil svojo službo," je še razložil Rode. Stres obljubil molitveno podporo "Novega ljubljanskega nadškofa metropolita Staneta Zoreta iskreno pozdravljam, mu toplo čestitam in mu iz vsega srca voščim obilnega Božjega blagoslova pri njegovem odgovornem poslanstvu," je v izjavi zapisal upokojeni ljubljanski nadškof Stres in dodal, da bo Zoreta pri vseh njegovih prizadevanjih spremljala njegova molitvena podpora. Štuhec: Imenovanja frančiškana je bilo pričakovano Teolog Ivan Štuhec je povedal, da je pričakoval, da bo novi ljubljanski ali mariborski nadškof postal kdo izmed frančiškanov: "Frančiškani so ubožni red, in če je Vatikan hotel postaviti kakšno znamenje v Cerkev na Slovenskem, potem je bilo pričakovati, da bo za nadškofa imenoval frančiškana." Patra Staneta Zoreta posebej dobro ne pozna, se mu pa zdi dobro, da je bil izmed kandidatov (tudi frančiškanskih), katerih imena so krožila v javnosti, izbran nekdo, "ki ni veljal ravno za velikega favorita". To po Štuhčevih besedah tudi pomeni, da je bil Zore imenovan "brez kakšnih ozadij sivih stricev". Kot namreč pojasnjuje, se je v postopku iskanja novega ljubljanskega nadškofa pojavljalo precej lobiranj za eno ali drugo osebo. Glede imenovanja mariborskega nadškofa pa je tudi Štuhec prepričan, da ga še ne bo tako kmalu. "Mariborski nadškof po mojem mnenju ne bo imenovan, dokler na relaciji mariborska nadškofija-upniki ne bo nekega zavezujočega dogovora," je dejal Štuhec. Premierjeva čestitka Zoretu je za imenovanje čestital tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je izrazil upanje, da bodo "s tvornim dialogom uspešno sodelovali, in v času, ki je prežet z raznoraznimi izzivi, skupaj iskali rešitve v dobro vseh nas". Popoldne pa je Zoretu po telefonu čestital tudi predsednik republike Borut Pahor. Kdaj bo umestitev, še ni natančno znano Imenovanju novega nadškofa sledi umestitev, ki običajno poteka v stolnici nadškofije. Po prebrani papeževi buli o imenovanju novega nadškofa umesti apostolski nuncij. Nadškof prejme palico, znamenje škofovske službe, sede na škofovski sedež, nato pa vodi evharistično bogoslužje, pri katerem sodelujejo škofje, duhovniki in verniki iz domovine in tujine. Običajno so navzoči tudi predstavniki civilne oblasti, diplomatskega zbora in javnega ter kulturnega življenja. Tri mesece po prevzemu škofije je metropolit dolžan papeža prositi tudi za palij, ki predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini. Gre za ovratnico iz bele volne, pretkano s črnimi križi. Ljubljanska nadškofija brez nadškofa že 14 mesecev Ljubljanska nadškofija je bila brez nadškofa od konca lanskega julija, ko je papež Frančišek sprejel odpoved takratnega nadškofa Antona Stresa in takratnega mariborskega nadškofa Marjana Turnška. V vmesnem obdobju je ljubljansko nadškofijo vodil apostolski administrator in novomeški škof Andrej Glavan. Po mnenju poznavalcev dolgotrajno imenovanje nadškofa ni nenavadno, še posebej ne v razmerah, v kakršnih se je znašla mariborska nadškofija, z njo pa celotna Cerkev v Sloveniji. G. C. Štuhec: Novi ljubljanski nadškof ne bo povzročil polarizacije Avtor: Aleksander Kolednik Ivan Štuhec je z izbiro novega nadškofa zadovoljen. Zoretu čestita za imenovanje, nunciju pa, da mu je, glede na "prestreljenost kanalov", uspelo ohraniti ime novega nadškofa skrito pred javnostjo. Teolog Ivan Štuhec je zadovoljen, ker ni prišlo do imenovanja, pri katerem bi obstajal sum, da je katera od skupin znotraj Cerkve potiskala v ospredje svojega favorita. Teolog Ivan Štuhec je zadovoljen, ker ni prišlo do imenovanja, pri katerem bi obstajal sum, da je katera od skupin znotraj Cerkve potiskala v ospredje svojega favorita. Moralni teolog Ivan Štuhec nad papeževo izbiro ni presenečen, saj je, kot pravi, pričakoval nekoga iz vrst cerkvenih redov, ki so zavezani uboštvu. Poleg tega je poudaril, da imajo frančiškani v Sloveniji zelo močno kadrovsko ekipo. Zadovoljen je tudi, ker ni prišlo do imenovanja, pri katerem bi obstajal sum, da je katera od skupin znotraj Cerkve potiskala v ospredje svojega favorita. Prav tako je prepričan, da Zoretovo imenovanje ne bo povzročilo polarizacije znotraj cerkve. Pojasnil je, da notranjih razmer v ljubljanski nadškofiji ne pozna podrobno, da pa se bo moral novi nadškof, tako kot vsi drugi po Evropi, med drugim soočiti s pomanjkanjem duhovniških poklicev in z vrsto odprtih vprašanj z državo, vendar meni, da se bo Zore obdal s svetovalci, ki bodo reševali ta vprašanja, in da se sam kaj dosti ne bo spuščal v te zadeve. Foto: Matej Povše Ključne besede: Ivan Štuhec, ljubljanski naškof Stane Zore Upajmo, da se bo novo imenovani ljubljanski nadškof zavzel za spravo in sožitje med tako sprtimi Slovenci in Slovenkami. V teh težkih, gospodarskih časih potrebujemo Človeka, ki bo to hotel, želel in si prizadeval v svojih besedah i dejanjih. Želim mu vso srečo pri njegovem delu. Kaj lahko očitate in dokažete škofom, ki so bili odstavljeni ???? Konkretna dokazana krivda prosim !! HVALA BOGU na višavah, mir ljudem, ki so čistega srca.-vesti. Igor Vovk: Zore bo lahko uvajal spremembe, če bo želel Igor Vovk, direktor zavoda Iskreni.net, ki se ukvarja predvsem z vprašanji družine, vpet pa je tudi v dogajanje v Cerkvi, je dejal, da ga je ime novega nadškofa presenetilo. Samo imenovanje težko komentira, ker Zoreta osebna ne pozna. Iz življenjepisa pa je videti, da ima široko izkušnjo življenja in odnosov v slovenski Cerkvi, kar je po Vovkovem mnenju dobro. Kot pozitivno je ocenil tudi to, da je novi nadškof redovnik in ne prihaja iz obstoječih škofijskih struktur, kar pomeni, da bo imel večjo možnost uvajanja potrebnih sprememb, če bo želel. Pojasnil nam je še, da se je decembra lani skupaj s patrom Jožetom Roblekom odpravil v Rim, kjer se je Roblek srečal s papežem Frančiškom in mu predstavil problematiko imenovanja nadškofov v slovenski Cerkvi. Vovk pravi, da se sam s papežem ni srečal. Ocena Bratuškove šele v torek, poslanci potrebujejo več časa Ocena nastopa Bratuškove: "Očitno je njeno znanje pomanjkljivo" 6. oktober 2014 ob 16:47, zadnji poseg: 6. oktober 2014 ob 22:41 Bruselj - MMC RTV SLO/STA V odborih za okolje in energijo so odločitev o oceni kandidatke za podpredsednico za energetsko unijo Alenko Bratušek preložili na torek zvečer. Njen zagovor številnih ni prepričal. Po zaslišanju so se ločeno sešli koordinatorji oziroma vodilni predstavniki političnih skupin v odboru za energijo in odboru za okolje. Skupni sestanek koordinatorjev obeh odborov, predviden ob 21. uri, pa so preložili na torek zvečer, ker želijo več časa, so pojasnili v Evropskem parlamentu. Pri prihodnjem predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju nastopa Bratuškove ne želijo komentirati, češ da ne komentirajo posameznih zaslišanj. Ostri odzivi poslancev Prvi odzivi koordinatorjev največjih političnih skupin v obeh odborih po zaslišanju so bili sicer zelo kritični, medtem ko so številni evropski poslanci Bratuškovi že med zaslišanjem očitali preveč splošne, medle in nenatančne odgovore. Preberite tudi: Alenka Bratušek: Navajena sem delati pod velikim stresom "Tu smo na zaslišanju, ker naj bi bila podpredsednica komisije o energetski uniji. Slišali smo že vse o tem, kako je vse težko, ampak to že vemo. A iščemo podpredsednico, ki daje pobudo in je močna. Res vas pozivam, da ste natančnejši glede tega, kaj vi hočete, namesto da nenehno pojasnjujete splošno stanje, za katero vsi vemo, da je težko. Svet je težek in vi ste tu, da kaj rešite," je bil oster evropski poslanec Bas Eickhout iz vrst Zelenih. Pozval jo je, naj konkretno pove, kako bo okrepila ambicije pri zmanjševanju izpustov. Njen odgovor pa se je glasil, da se verjetno strinjajo z njo, da sama ne bo mogla doseči zastavljenih ciljev in da bo potrebno sodelovanje vseh, članic Unije in tudi Evropskega parlamenta, zagotovila pa je, da bo vsekakor prevzela pobudo, da bodo cilji ambiciozni, a realni ter da bodo na vlak pridobili tudi Kitajsko in ZDA. Medli odgovori Julie Girling iz vrst zmerno evroskeptičnih Evropskih konservativcev in reformistov je dejala, da so kljub konkretnim vprašanjem od kandidatke dobili le medle odgovore, zato jo je izzvala, naj konkretno pove, kako bo uresničila načelo, da mora onesnaževalec plačati. Bratuškova je v odgovoru izpostavila, da je pomembno, da se vsi skupaj zavedamo svojih skupnih ciljev in delamo v isto smer. "Članice same odločajo o davčni politiki, če resno mislimo z energetsko unijo, pa verjamem, da lahko skupaj poiščemo rešitve, tako da bodo bolj obdavčeni tisti, ki bolj onesnažujejo," je dejala. Tudi na Twitterju so se vrstile podobne ocene "Bratuškova prepogosto posplošuje na svojem zaslišanju. Slabo poznavanje številk. Veliko govori, a sama ne verjame v to?" je tvitnil Pawel D. Wisniewski, uslužbenec Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu. "So kriva vprašanja ali je samo ona tista, ki kar naprej govori iste stvari o tem, kako je treba delati skupaj, in podobnem?" se je glasil tvit ClimateWarsawa, za katerim stoji poljski okoljski novinar Wojciech Košč. "Bratuškova na zaslišanju pravi, da mora energetska unija EU-ja govoriti z enim glasom. (Kar koli že to pomeni)," je na Twitterju kritičen urednik bruseljskega časnika European Voice Georgi Gotev. Pozneje je tvitnil še, da je Bratuškova "neprepričljiva" in vsakič, ko poslanci pritisnejo nanjo, odgovarja podobno. "Ljubi bog. Prosim. Končaj. To. Zdaj," je tvitnil Alisdair Gray. "Za umret smešno. Ni pomembno, kaj vprašajo evropski poslanci, repertoar odgovor je omejen," je ocenila Linda Kalcher. Evropski poslanci zelo strogi do kandidatke Kritika, da je bila Alenka Bratušek na zaslišanju neprepričljiva in se je ponavljala, je upravičena. A evropski poslanci so bili do nje strogi tudi zaradi političnih bitk, je dejala Annika Hedberg. Članica bruseljskega think tanka European Policy Centre, ki v Bruslju iz prve roke spremlja dogajanje, je dejala, da so bili evropski poslanci že od samega začetka negativno nastrojeni in zelo strogi do kandidatke za podpredsednico Evropske komisije za energetsko unijo. "Je žrtev notranjih bitk, a vendarle, ko poslušam njene odgovore, je res, da se veliko ponavlja in njeni odgovori niso natančni. Lahko razumem, od kod prihajajo kritike," je dejala. "Upala sem, da bo bolj specifična. Očitno je njeno znanje pomanjkljivo in njeni odgovori niso dovolj poglobljeni," je še dodala. Nezadostno znanje o temi Poleg tega je Bratuškova med tistimi kandidati, ki že od samega začetka veljajo za sporne. To med drugim velja tudi za Španca Miguela Ariasa Caneteja, kandidata za komisarja za podnebno ukrepanje in energijo, pri katerem so sporne njegove povezave z naftnim sektorjem. Kot je izpostavila Hedbergova, so poslanci Caneteja na zaslišanju pretekli teden zaradi teh povezav močno napadli, a vendarle je istočasno prevladala ocena, da je bil Španec pri sami vsebini precej dobro pripravljen in je pokazal zadostno znanje o temi. To pa ne velja za Bratuškovo, je dejala in ponovila negativne ocene, ki so jih poslanci in drugi, na primer po Twitterju, izrekali že med zaslišanjem. Ni izkoristila priložnosti Po njenih besedah so številni v Bruslju upali, da bo Bratuškova v komisiji postala nekakšen "glas za podnebje". Slišati je bilo celo govorice, da bo, če bo pokazala dovolj močno zavezo podnebnemu ukrepanju, rešena oziroma bo dobila zeleno luč parlamenta. Nekaj razumevanja za podnebje je Bratuškova danes pokazala, a po mnenju Hedbergove ne dovolj. Prav Canete je sicer s svojimi spornimi povezavami z naftno industrijo Bratuškovi dal priložnost, ki pa je ni izkoristila, je še menila Hedbergova. Kot je še dejala sodelavka European Policy Centra, je trenutno zelo težko napovedovati, kaj bodo zdaj storili poslanci. Nikakor je ne bi presenetilo, če bo kot nekateri drugi komisarski kandidati dobila vsaj dodatna pisna vprašanja, saj je očitno, da poslancev s svojimi odgovori ni prepričala. Tudi v Greenpeaceu niso navdušeni nad Bratuškovo Na nastop Alenke Bratušek se je odzvala tudi okoljevarstvena organizacija Greenpeace, ki jih kandidatka za podpredsednico Evropske komisije s svojimi odgovori na zaslišanju ni ravno impresionirala. Izpostavili so, da je v uvodni izjavi opozorila, da gresta podnebna in energetska politika z roko v roki. Izpostavila je tudi pomen vlaganj v energetsko učinkovitost in vlogo obnovljivih virov energije pri zmanjševanju odvisnosti Evrope od uvoza energije. "Vendar pa je v njenih odgovorih na vprašanja evropskih poslancev na splošno manjkalo vsebine in pobude. Medtem ko je Bratuškova pravilno povezala podnebno politiko z energetsko unijo, si je na osnovi današnjega medlega in izmikajočega se nastopa težko predstavljati, kako bi lahko prevzela tako pomemben portfelj," je dejala direktorica Greenpeacea za energetsko politiko Franziska Achterberg. 6. oktober 2014 ob 07:10, zadnji poseg: 6. oktober 2014 ob 19:09 MMC RTV SLO Alenka Bratušek je prebrodila zaslišanje za podpredsednico Evropske komisije za energetiko v Evropskem parlamentu, kjer sta poslance poleg njenega resorja zanimala tudi njena samokandidatura in tudi prepevanje na proslavi v Stožicah. Ali je Alenka Bratušek prepričala evropske parlamentarce, bo znano zvečer. Toda vsaj po razpoloženju poslancev, ki so med zaslišanjem večkrat poudarili, da želijo natančne oz. poglobljene odgovore, ni bilo ravno videti, da jih je z odgovori prepričala. Alenka Bratušek je uvodnem nagovoru razložila, da bo prihodnjih pet let pomembnih za vzpostavitev ponovnega zaupanja v to institucijo in da so primarne naloge njenega resorja spodbujanje gospodarske rasti, obnovljivi viri energije, nova delovna mesta in trajnostna rast. Prvi odzivi: "Bratuškova je neprepričljiva" Trije sporni komisarski kandidati podali obsežna pojasnila Energetska unija, ki je ena ključnih nalog EU-ja v prihodnjih petih letih, pa bo po njenih besedah povezala celoten EU in to bi lahko koristilo v boju proti krizi, ki še vedno pretresa EU. "Poskrbeli smo, da je Slovenija našla pot iz gospodarske krize. Navajena sem delati pod velikim stresom, vendar je včasih potreben nežen ženski čut, da se zadeve umirijo," je razložila poslancem. Poslancem je tudi pojasnila zaplet glede njene kandidature za komisarko. Slovenija je imela po njenih besedah le dve možnosti - ali da v Bruselj ne pošlje nobenega imena in čaka na odločitev nove vlade, kar bi imelo posledice pri sestavljanju Junckerjeve komisije. Zato smo poslali tri imena in moje ime je sprejel g. Juncker, je povedala. Zoprna vprašanja in splošni odgovori Odborniki Evropskega parlamenta, ki pokrivajo področja, povezana s komisarskim mestom, ki ga bo morebiti prevzela Bratuškova, so ji zastavili tudi precej konkretna vprašanja, na katera so dobivali precej splošne odgovore v slogu, da si mora Evropa sama zagotoviti energetsko neodvisnost z energetsko diverzifikacijo in tako moramo okrepiti evropsko politiko na področju raziskav in razvoja kot tudi trajnostni razvoj in zeleno rast. Nekateri poslanci so želeli tudi konkretnejše odgovore o njenih načrtih, vendar jih je opozorila, da pač sama ne more nič narediti. "Potrebno je sodelovanje držav. Naredila bom vse, da bodo cilji ambiciozni, vendar na drugi strani realni," je razložila. Enaka pravila za vse Bratuškovo so poslanci povprašali o dobavah plina od Rusije glede na aktualne razmere. Povedala je, da bi bil Nabucco dober projekt za Evropo, za povečanje neodvisnosti od enega dobavitelja, a so se vlagatelji odločili, da jih ta projekt plinovoda ne zanima, tako da za zdaj kaže, da tega projekta ne bo, in sicer ne zaradi Evropske komisije, temveč zaradi vlagateljev. Glede Južnega toka pa je dejala, da je res, da bi v tem primeru plin dobivali od enega dobavitelja, od katerega smo že odvisni, bi se pa povečala diverzifikacija poti. Ob tem je izpostavila, da bo vselej zagovarjala, da morajo za vse projekte veljati enaka pravila, tudi za Južni tok. Samokandidatura in prepevanje v Stožicah Alenka Bratušek se je morala tudi zagovarjati zaradi samokandidature za komisarko, predvsem glede tega, kaj je o tem menila protikorupcijska komisija. "Sem velika legalistka in vedno spoštujem zakone. Največ, kar sem dobila, je bila kazen za napačno parkiranje in enkrat sem prehitro vozila," je odgovorila nekdanja slovenska premierka. "Nobene težave nimam, da se postopek preveri. V skladu z zakonom sem pošto prejela, ravnala bom, kot od mene zahteva zakon, daleč od tega, da bi imel ta postopek kakršne koli znake korupcije, in to je ugotovila tudi ta komisija," je še dodala in pozneje opozorila, da je velika borka proti korupciji in da se je kot premierka zavzemala za okrepitev boja proti korupciji ter da ve, kako mora ravnati politik, ko pride navzkriž z zakonom. Nekdanja županja Dubrovnika Dubravka Šuica (HDZ) pa je Bratuškovo tudi pobarala glede njenega prepevanja "komunističnih pesmi" v Stožicah. Alenka Bratušek se ji je zahvalila za vprašanje in pojasnila, da je "posnetek nastal ob počastitvi državnega praznika dneva Osvobodilne fronte" (leta 1992 je bil praznik preimenovan v dan upora proti okupatorju, o. p.). Prav je Junckerju,vse se vrača,vse se plača... Mu je Janša lepo povedal,da je njegov izbor Bratuškove "nož v hrbet" ... Free JJ! Ne morem razumeti, kako je lahko Alenka Bratušek naredila tako bliskovito uspešno politično kariero. Brez karizme, brez sposobnosti, brez ... Edina možna razlaga je - sekstilna inženirka, pač. Ni besed, s katerimi bi opisal to sramoto. Naravnost neverjetno. kdo bo odgovarjal za to sramoto? predvidevam da jo čaka delovno mesto v SLO. Kučanizem, Bratuškizem "Banderarosa"izem, na smetišče zgodovine. Pa kaj našim res ni jasno niti to, da v EU pač niso vsi tako naivni kot smo slovenčki ... katastrofa res. Sramotimo se na vsakem koraku! Miro, to sramoto bi nam lahko prihranil. Ampak očitno te je kravja kupčija prepričala. Odbora za energijo in okolje zavrnila Alenko Bratušek Iz Junckerjevega kabineta ocene Bratuškove ne komentirajo 8. oktober 2014 ob 08:16, zadnji poseg: 8. oktober 2014 ob 21:33 Bruselj - MMC RTV SLO Pristojna odbora sta z veliko večino zavrnila Alenko Bratušek, ki po njunem mnenju ni primerna za komisarko za energetsko unijo. Proti njej je glasovalo 112 poslancev, za jih je bilo 13. Proti Alenki Bratušek kot komisarki za energetsko unijo in podpredsednici Evropske komisije je glasovalo 112 poslancev, 13 jih je bilo za, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Na začetku glasovanja so poslanci liberalcev prosili za novo zaslišanje Bratuškove, a so to možnost poslanci zavrnili in takoj prešli na glasovanje. Člani odborov so najprej odgovarjali na vprašanje, ali je kandidatka ustrezna za prevzem komisarskega položaja. Če je izid glasovanja o tem vprašanju negativen, potem o drugem vprašanju, ali je resor, ki ji je dodeljen, zanjo ustrezen, sploh ne glasujejo. "Sklenili smo, da gospa Bratušek ni dovolj usposobljena za to, da postane članica komisarskega kolegija," je po glasovanju dejal predsedujoči odboru za okolje Giovanni La Via iz ljudske stranke. Po njegovih besedah je bila negativna ocena edina možnost, saj so bili odgovori Bratuškove na zaslišanju preveč ohlapni. Zdaj Italijan pričakuje, da bo prihodnji predsednik komisije Jean-Claude Juncker upošteval odločitev odborov. Evropski poslanci so medtem potrdili kandidaturo Španca Miguela Ariasa Caneteja kot kandidata za komisarja za podnebno ukrepanje in energijo. Zanj je glasovalo 83 poslancev, 42 jih je bilo proti. Vsi pravijo, da je na potezi slovenska vlada Predsedujoči odboru za energijo Jerzy Buzek iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) je po glasovanju dejal, da pričakujejo nov predlog slovenske vlade. Izrazil je mnenje, da bi bilo dobro, če bi slovenska vlada vzpostavila stik z Junckerjem in se dogovorila o resorju, ob tem pa je dodal, da ne želi, da bi menjavali preveč resorjev. Po njegovem mnenju bi bila tako najboljša rešitev najti nekoga, ki lahko nadomesti Bratuškovo na enakem položaju, torej kot podpredsednico za energetsko unijo. Da je na potezi tudi slovenska vlada, je dejal še evropski poslanec iz vrst evropskih socialistov Matthias Groote, ki pa je poudaril, da socialisti vztrajajo, da Slovenija predlaga žensko. O imenih ni želel ugibati, je pa dejal, da ima članica skupine evropskih socialistov Tanja Fajon podporo v svoji skupini. Ivo Vajgl, predstavnik liberalcev, je povedal, da se bodo v naslednjih dneh še mešale karte, Franc Bogovič je na Twitterju zapisal, da sta zdaj na potezi slovenski premier Miro Cerar in Juncker, ki morata najti kompetentnega komisarskega kandidata ali kandidatko. Zdaj je vse v Junckerjevih rokah RTV-jev dopisnik iz Bruslja Matjaž Trošt je povedal, da so dali pri Junckerju jasno vedeti, da čakajo na odločitev odborov. Ta odločitev je zdaj jasna, in sicer ni odločitev celotnega Evropskega parlamenta, a prepričljiva večina po Troštovem mnenju kaže, da bo moral Juncker Bratuškovo po vsej verjetnosti zamenjati. Trošt je dodal še, da so zdaj vse odločitve v rokah novega predsednika Komisije, ki je Bratuškovo sicer izbral, a si zagotovo želi, da bi se vsa ta komisarska saga čim prej končala in da bi Komisija začela delati. Glede mogočih scenarijev je Trošt povedal, da se na bruseljskih hodnikih ugiba marsikaj in da se pojavljajo imena Tanje Fajon, Janeza Potočnika, Romane Jordan, celo Violete Bulc. Ob tem je dodal, da je skupina ALDE že dala vedeti, da ne bo spustila podpredsedniškega položaja, vprašanje pa je tudi, kaj bo Evropski parlament storil, če v komisiji ne bo devetih žensk, kot so zahtevali že od začetka. Juncker za zdaj brez komentarja Pri prihodnjem predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju negativne ocene slovenske kandidatke nocoj ne bodo komentirali, je povedala njegova tiskovna predstavnica Natasha Bertaud. Ocene odborov, pristojnih za zaslišanje, bodo v prihodnjih dneh obravnavali še predsedniki vseh odborov, ki naj bi se sestali v četrtek, in predsedniki političnih skupin, ki naj bi se srečali prihodnji teden. Končne odločitve sprejmejo predsedniki političnih skupin. Bratuškova je res visoko letala in nizko padla na trda tla....zdaj bo končno lahko spet kuharica....(chef).... Glede na vse odzive in njeno oceno po zaslišanju je bilo jasno, da bo padla. Dali so ji celo čas, da častno odstopi....Ne, ona je z glavo rinila naprej in hotela videti zavrnitev črno na belem....Res moraš biti "zarukan", da se tako obnašaš..... Isti "zarukanec" je pa njen svetovalec Jakič.....V Odmevih je moral povedati, da je bil Janša komunist in da je tudi on kriv....pa to ne moreš verjeti..... Tetka, Alenko Bratušek je spremljal v Bruselj Roman Jaklič, osumljenec nečednih poslov pri gradnji Stožic, človek se res vpraša kako lahko še obstajajo zavezniki AB v Sloveniji. Ne vem, a sem prav slišal v Odmevih, ko je Jakič pametoval: "You does not have....". Očitno ta tip tudi potrebuje tečaj angleščine.....No, zdaj bosta lahko tečaj tujega jezika obiskovala oba z Bratuškovo..... lonc Seveda Jakič je povedal, da je kriv ne moreš verjeti JANEZ JANŠA:) Ko je Jakič začel z JJ mi je šlo res na smeh. Zapornik JJ naj bi imel odločilni vpliv v evoparlamentu. Izjava, ki bi ga v normalni državi peljala direktno v Polje ali Begne. Medtem ko JJ mirno spi na Dobu, levake preganja še v Bruslju in v sanjah. Jaz temu pravim SLABA VEST. No za nekaj je pa Janša res kriv,namreč za izjavo: "Intelektualni domet Alenke Bratušek je premosorazmeren z dolžino njenega krila." S to izjavo sem se strinjal takrat in se tudi danes. Političarka, ki je Slovenijo osmešila pred Evropo V Sloveniji smo zaslišanje naše komisarske kandidatke gledali skozi dve prizmi, ki sta izrisovali dve podobni, a v temelju različni sliki realnosti. Tisti, ki so bruseljski nastop Alenke Bratušek spremljali prek konvencionalnih in domačih medijev, so slišali, da so bila na tapeti predvsem zoprna "politična" vprašanja in da njena vizija poslancev ni ravno prepričala. Kljub temu so poslanci iz njene politične skupine nastop ocenili kot soliden, tisti iz drugih skupin pa so bili zelo kritični. Ker predstavitev res ni bil briljantna – morda je imela slab dan – in ker so liberalci v Evropskem parlamentu v manjšini, obstaja verjetnost, da zaslišanja ne bo prestala. Smola pač. Tisti, ki smo dogajanje spremljali prek spletnih omrežij in tujejezičnih medijev, smo si ustvarili drugačno sliko realnosti, ki sicer ni v nasprotju z zgornjim opisom, a se od njega kljub temu radikalno razlikuje. Videli smo, kako je slovenska kandidatka – in z njo država, ki jo je predlagala – postala predmet nebrzdanega posmeha evropskih komentatorjev. Ves spekter bruseljskih analitikov je celo popoldne složno utripal v zgražanju, ki je počasi prehajalo v posmeh, nazadnje pa celo v pomilovanje. Zaslišanje Alenke Bratušek je bila polomija kolosalnih razsežnosti. Bruseljska katastrofa Utrinki z zaslišanja, kot ga je v živo komentiral bruseljski New Europe: "Poslanec: Prosim, konkretne odgovore! Bratušek: Težko se bom spoprijela z zadevami, ki niso bile storjene v preteklosti … (Očitno je, da nima odgovora …)" "Izjemno dogmatična in robotska je." "Neverjetno, spet ponavlja formulo glede infrastrukture in potrebe po povezovanju … Skoraj roteče zatrjuje, da bo storila vse, kar je v njeni moči, a ne more spremeniti stvari, storjenih v preteklosti …" "Dovolj je, da pogledamo nejeverne obraze v dvorani, in jasno postane, kako slabo je pripravljena in da je katastrofa neizbežna." "Bratuškova podaja sklepno izjavo … Bila je tako neverjetno nepripravljena in nejasna glede svoje grozovito zapletene naloge, da si je težko predstavljati, da bi lahko uspešno prestala zaslišanje. Zdaj se zahvaljuje Junckerju za priložnost, da je lahko tu … In omenja svojo 'izijo' glede energetike … A ne zna črkovati te 'vizije' … Niti v slovenščini." European Voice je bil podobno neizprosen: "Zdaj že nihče ni več presenečen, če v odgovoru ne poda niti enega jasnega cilja." "Bratuškova je videti že izjemno utrujena. Na vsa vprašanja odgovarja z istim naučenim jezikom. Ljudje v dvorani so jo že skoraj nehali poslušati. Še cela ura do konca zaslišanja. Prav boleče je gledati." "Večina ljudi tu se strinja, da je bilo zaslišanje popolna polomija." Precej posebna članica EU Slovenskim medijem se je zdelo prav, da omilijo pravo razsežnost poloma. "Poslanci so bili zelo kritični," je v Odmevih priznal Igor E. Bergant, a šele po dolgem poetičnem uvodu, v katerem je gledalce pozval, naj "odmislimo sladostrastno in skoraj histerično navijaštvo znanih in anonimnih, večinoma v obliki brizganja spletne gnojnice na družbenih omrežjih, s čimer se v tem okolju ne bi kazalo preveč hvaliti". "Izjemno zanimanje za zaslišanje Alenke Bratušek" pa je pripisal dejstvu, "da je Slovenija v družini članic EU v številnih pogledih precej posebna". Nauk: le mirno, ljubi Slovenci, brez panike, saj se ni zgodilo nič takega In res. Kaj se je zgodilo na zaslišanju? Slovenski politik ni znal podati jasne vizije, se z neverjetno trdovratnostjo izogibal konkretnim odgovorom, se skrival za predpisi, krivdo valil na napake predhodnikov ter govoril v votli mešanici birokratske latovščine, koledarske modrosti in osladne "združevalnosti". Je to kakšna novost? Ne. To je nekaj, kar vsak dan slišimo vzdolž celotne hierarhije slovenskega političnega razreda, od predsednika vlade do zadnjega novinca med županskimi kandidati. Z dvema razlikama. V Sloveniji se odgovorni radi izgovarjajo na višje instance: občinski veljaki na državo, državni na Bruselj. Bratuškova pa je obrnila lajno. "To je odvisno od politične volje držav članic," je ponavljala sredi splošnega obupa poslancev, ki so od nje neuspešno zahtevali, naj poda lastno vizijo. In drugič: če je v Bruslju tako sprenevedanje vzbudilo revolt, gre pri nas brez težav čez kritično sito javnosti. Še več: pogosto je deležno splošnega odobravanja. "Vizija" je pri večinskem delu naše politične elite sinonim splošnosti in nedorečenosti, do te mere, da si zlahka predstavljam osuplost Bratuškove, ko so poslanci od nje zahtevali "konkretno vizijo". Mar ni vizija ime za tiste rožice, ki jih sadimo pred volitvami, ko volivcem pokroviteljsko zagotavljamo, "da bomo stvari že uredili, če nam le zaupajo"? Saj je povedal Bergant: Slovenija je precej posebna. Če kaj, je težava Bruselj, ki naše precejšnje posebnosti ne razume. Pretvarjaj se, dokler ti ne uspe Nekaj pa se je na ponedeljkovem zaslišanju vendarle zgodilo. Realnost je končno izterjala svoj davek. Bratuškova je kot javna oseba poosebljenje življenjske filozofije "fake it till you make it". Po naše: pretvarjaj se, dokler ti ne uspe. Če smo iskreni, so se v prvi fazi njenega političnega vzpona namesto nje pretvarjali tvorci javnega mnenja, ki so jo opevali kot žensko, ki jo je poslala sama Previdnost. Na neki točki je tej zgodbi začela verjetni še sama. Medijem sicer ne moramo očitati, da so zanjo navdušeno navijali: statusa politične zvezde, kakor sta ga imela najprej Janković in nato dobri Miro, ji niso privoščili (zato, ker je ženska, so se pritoževali njeni zagovorniki). Vedno so jo podpirali s skepso. Dejstva, da v tedanjih razmerah pač ni bilo mogoče najti boljšega kandidata, ni bilo mogoče zakriti. Njeno predsednikovanje ni želo navdušenja tudi zato, ker je bila formula njene vladavine precej skromna: od bruseljskih priporočil sprejeti ravno toliko, da se izognemo trojki, hkrati pa iz krempljev reformnih zahtev Evropske unije in domačega liberalnega koalicijskega partnerja rešiti čim večji delež "slovenske precejšnje posebnosti". Šlo je za defenzivno igro: zato je morala svoje popuščanje "neoliberalizmu" pred potencialnimi volivci nadomestiti s poudarjanjem svoje "ideološke pravovernosti". Od tod občasni populizem, zloglasno rajanje v Stožicah, kitenje z nazivom "rešiteljice pred trojko", predvolilni antiklerikalizem in kritika privatizacije itd. Vse to se ji je kot bumerang vrnilo na zaslišanju: naša največja opozicijska stranka je vložila titanski napor, da je evropske partnerje obvestila o "skrajno levičarskih" retoričnih eskapadah nekdanje premierke. Danes se verjetno tolaži, da je s tem ključno pripomogla k njenemu potopu. A resnica je, da bi Bratuškova brez večjih težav prestala neprijetna "ideološka" vprašanja konservativnih evroposlancev, če bi na zaslišanju zmogla pokazati ali strokovno kompetentnost ali politično vizijo. A v ponedeljek popoldne je realnost, kot rečeno, pobirala svoj davek. Po poldrugem letu paradiranja v novih oblačilih se je izkazalo, kar smo vedeli že od začetka: cesar je nag. Se bo kdo opravičil Mateju Korošcu? Pred enim letom je nekdo že vstal in opozoril na cesarjevo golost. Bil je prva lastovka in ni prinesel pomladi, marveč bes šefov na lastno glavo: "Novinarju Televizije Slovenija Mateju Korošcu so ob poročanju o obisku premierke Alenke Bratušek v Mariboru zaradi izjave v osrednjem dnevniku nacionalne televizije za šest mesecev prepovedali javljanje v živo v informativne oddaje TV Slovenija. Dejal je namreč: "Če sem pred leti ob obisku slovenskega premierja dejal, da ni povedal ničesar pametnega, lahko tokrat dodam, da ona ni povedala praktično ničesar, ne samo ničesar pametnega." Dober tweet Na neznanem kraju in času, na neznan način jj zlobiral 112 eu poslancev! Kreteni ! Najbojša kandidatka, bi bila Ramana Jordan Cizelj, ki se spozna na zadevo ! Samo sorry ona je is SDS, to pa v naši lepi državi ni referenca ... 571 press Rad bi videl cel AVION novinarjev! Sramiotno laganje g. Jakič in fašisto...nje, kar je značilno za sovražnike Slovenije. In kriv je baje JJ a ne? Da Vas ni sram g. Jakič. Od torbonosca, ga Bratušek ste nazadovali do običajnega lažnivca in manipulatorja! Kdaj greste na sodišče za Stožice? A se še da urediti, kot pri g. Jankoviču? Če bi bil Bergant kaj od novinarja bi moral tega pajaca Jakiča zmleti v prah, ko tvezi takšne nebuloze. Vendar to je seveda nemogoče saj je tudi Bergant del režimskih medijev, ki so še nedavno nazaj Bratuškovo kovali v zvezde. No ce svetuje podobno kot razlaga , potem ni cudno da je pogorela.. G. Jakic hvala za tale kres... tezko ga bo ponoviti Da ne bos sam sebi verjel Jakič. Tako nepripravljen isem bil v življenju na noben zagovor seminarske naloge na faksu, ne pa da pride takole na zaslišanju za mesto podpfredsednika Evropske komisije. Wake up, to je Bruselj, ne pa Balkan čorba. Največji problem v naši prelepi državi so takšni tipi kot so kot on, ki niso delali absolutno nič v življenju Da ne omenjam njegovega brata in korupcije, živijo Jakič je dosegel podenj. Nižje ne gre Od te Jankovič falange na koncu ugotavljam, da je še sam verjetnoJankovič najbolj sposoben med njimi, pa čeprav niti s kompom ni domač, kaj šele s kakim tujim jezikom, kateri ni ravno južnoslovanski. Ko se prekrižajo poti teksaške gospodinje in Vlada Kreslina Američanka je napisala mešanico biografije in romana 7. oktober 2014 ob 11:33, zadnji poseg: 7. oktober 2014 ob 11:38 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA "Nobena glasba me ni še tako ganila, kot me je ganila njegova," o Vladu Kreslinu pravi teksaška pisateljica in gospodinja Ruth Dupre. Navdušenje nad slovenskim glasbenikom je privedlo do knjige Vlado Kreslin, Slovenija in jaz. Ruth Dupre je pisateljica in gospodinja iz Teksasa, ki se ji je življenje obrnilo na glavo, ko je prisluhnila enemu izmed videospotov Vlada Kreslina. Kot je ob predstavitvi knjige dejala Duprejeva, se je zgodba o nastanku knjige začela na medmrežju. Nekdo ji je namreč svetoval, naj si pogleda enega izmed Kreslinovih videov. "Takrat me je prestrelilo - ko sem slišala njegov glas, sem se počutila kot zvonec, ki je prvič zazvonil," je dejala Duprejeva. "Tisti dan pa sem Kreslinovo pesem Rulet poslušala tridesetkrat. Nobena glasba me ni še tako ganila, kot me je ganila njegova," je dejala. Najprej obisk Slovenije V elektronski pošti se mu je zahvalila in bila presenečena, da ji je glasbenik odgovoril. Tako sta si začela dopisovati in kmalu se je porodila ideja o nastanku knjige. "Glede na to, da je Duprejeva pisateljica in oboževalka moje glasbe, je bil predlog, da napiše knjigo o meni, logična posledica. Sam sem malo oklestil njene ambicije - koga pa v ZDA kaj zanima o meni - in predlagal, da naj obišče Slovenijo, primerja slovenski značaj z značajem Američana ter to popiše v knjigi," je povedal Kreslin. Ker z Duprejevo v ZDA nista našla založnika, ki bi delo objavil, sta osnovno idejo priredila, da je postala zanimiva za slovenski trg. Po Kreslinovih besedah je tako nastal nekakšen medžanr, mešanica biografije, romana in občutenj Duprejeve o Sloveniji. Po mnenju Američanke smo Slovenci odprti in prijazni ter smo v mnogočem podobni Američanom. Sprva je sicer mislila, da je "Slovenija nekje na koncu sveta", danes pa so se njene predstave popolnoma spremenile. "Prihod v Slovenijo je kot prihod domov. V tem smislu Slovenija je konec sveta, saj na koncu vedno pridemo domov," je dejala Duprejeva. Slovenija skozi pogled Američanke Knjigo, ki je izšla v sozaložništvu založbe Modrijan in Založbe Kreslin, je prevedla Lili Potpara, ki je dejala, da jo je pri prevajanju še posebej pritegnil način upovedovanja. "Stvari, ki jih dobro poznamo, začnemo jemati kot samoumevne. Naše kraje in običaje videti s svežimi, nedolžnimi očmi, z očmi, ki vse vidijo prvič ... To je bilo zares zanimivo," je dejala. V prihodnjih dneh se bosta Kreslin in Duprejeva v sklopu literarno-glasbene turneje ustavila še v Mariboru, Murski Soboti, Kopru in Škofji Loki. K. T. Preplet življenjskih poti Ruth Dupre in Vlada Kreslina je rezultiral v knjigi Vlado Kreslin, Slovenija in jaz. V Los Angelesu prvaki dvigajo šampionski prapor Bo San Jose pokvaril zabavo in se vsaj malo maščeval? 8. oktober 2014 ob 22:08, zadnji poseg: 8. oktober 2014 ob 22:24 Los Angeles - MMC RTV SLO Odštevanja je konec, začenja se nova sezona Lige NHL. Najbolj slovesno bo v Los Angelesu, kjer bodo prvaki z Anžetom Kopitarjem ob 4.00 pod strop dvignili šampionski prapor. S tem dejanjem bodo Kralji sklenili proslavljanje druge osvojitve Stanleyjevega pokala v zadnjih treh letih. Ko bo drugi prapor razobešen v Staples Centru, jih v prazničnem vzdušju čaka uvodna tekma sezone, in to proti San Joseju, s katerim se je marca začel drugi neverjetni šampionski pohod na sam vrh hokejskega sveta. Prstani iz rok skrivnostnega lastnika Kot veleva tradicija, so hokejisti, trenerji, menedžment in podporno osebje že prejeli šampionske prstane. Na zasebni večerji v ponedeljek jim jih je osebno izročil lastnik LA Kingsov Phillip Anschutz. 74-letni "stric Phil" velja za enega najbolj skrivnostnih lastnikov športnih klubov v Severni Ameriki in uspešnega poslovneža, ki se v javnosti ne pojavlja rad, v medijih pa enkrat na desetletje. Napoved za sezono 2014/15 v Ligi NHL Na razprodani premieri proti kalifornijskim tekmecem pri Kingsih ni nobenih presenečenj, v postavi za igro so sami igralci, ki so 13. junija tudi postali prvaki. V vratih začenja Jonathan Quick, ob poveljniku obrambe Drewu Doughtyju je Jake Muzzin, ob prvem centru Anžetu Kopitarju pa je levo Marian Gaborik, desno pa kapetan Dustin Brown. Kdo bo novi kapetan San Joseja? Pri Sharksih je bil po travmatičnem izpadu, ko so zapravili nemogoče - vodstvo s 3:0 v zmagah, je bilo nekaj več neznank, a na koncu gostujoča vrata brani Antti Niemi, še vedno pa se čaka, kdo bo novi kapetan Morskih psov, saj so Joeja Thorntona po bolečem porazu degradirali. Prvi prapor za naslov prvaka Lige NHL so Kralji zaradi "lockouta" dvignili 19. januarja 2013. A praznik v južni Kaliforniji je pokvaril Chicago (2:5). Tekme 8. oktobra: LOS ANGELES - SAN JOSE (ob 4.00) TORONTO - MONTREAL (ob 1.00) BOSTON - PHILADELPHIA (ob 1.30) CALGARY - VANCOUVER (ob 4.00) T. Gr. Damjan skupni zmagovalec poletne velike nagrade Ob Damjanu pri točkah le še Šinkovec 28. september 2014 ob 16:54, zadnji poseg: 28. september 2014 ob 17:39 Linz - MMC RTV SLO Jernej Damjan je z 18. mestom v Hinzerbachu na tekmi velike nagrade v skokih osvojil 13 točk in tako prevzel vodstvo od Phillipa Sjöena, ki ne bo skakal na zadnji tekmi poletne sezone. Če bo Norvežan držal besedo in bo po nedeljski tekmi v Avstriji izpustil tudi veliki finale v Klingenthalu, to pomeni, da je Jernej Damjan že skupni zmagovalec poletnega dela sezone smučarjev skakalcev. Ali si lahko Norvežan premisli? V skupnem seštevku poletne velike nagrade ima Damjan pred zadnjo tekmo 391 točk, devet več od Phillipa Sjöena in 101 točko prednosti pred tretjeuvrščenim, Japoncem Takujem Takeučijem. Po treh 2. mestih prva zmaga za Slovenijo Če se Norvežan res ne bo prikazal v Nemčiji, to pomeni, da bo po sobotni tekmi v Klingenthalu Jernej Damjan kot prvi Slovenec dvignil pokal za naslov najboljšega smučarja skakalca poletja. Lansko poletje je Damjan končal v skupnem seštevku kot drugi, enak dosežek pa je pred njim uspel še Juriju Tepešu (2012) in Robertu Kranjcu (2009). Damjan je letos zmagal na prvi tekmi v Almatiju, kjer je bil dan pozneje drugi, 2. mesto pa je osvojil tudi na prvi tekmi v Hakubi, kjer je bil na drugi tekmi še tretji. Samo 18. mesto, s katerim je prevzel rumeno majico vodilnega, pa je najnižja uvrstitev Ljubljančana v letošnjem poletju. Poletje 2014 si bo zapomnil za vse življenje "Letošnjo poletno sezono si bom zapomnil za vse življenje. Pred pričetkom cilj vsekakor ni bil osvojiti skupni seštevek poletne velike nagrade, temveč le tekmovati. Do današnje tekme sem odskakal veliko tekem in sem nasproti njim nekoliko utrujen. Moji skoki gredo v pravo smer," je po tekmi dejal najboljši skakalec poletja 2014. Koudelka v finalu ugnal "Schlierija" V Gornji Avstriji slovenski orli sicer niso blesteli, saj sta točke dobila le dva. Damjan je bil z 18. mestom najboljši, Jure Šinkovec pa je bil 22. Preostala trojica - Rok Justin (35.), Nejc Dežman (44.) in Miran Zupančič (46.) - je ostala brez finalnega skoka na nedeljski tekmi. Zmagal je Čeh Roman Koudelka, ki si je uspeh priboril v drugi seriji, ko je z dosežkom dneva za dva metra preskočil vodilnega po prvi seriji, Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja, ki se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Tretje mesto je zasedel Nemec Marinus Kraus. Zadnja, deveta, posamična tekma sezone 2014 bo v soboto v Klingenthalu, kjer se bo 21. novembra tudi začela zimska sezona 2014/15. Kako bo Masleša »tepihoval« Janšo 11 Maj, 2014 - 20:00 Tekst: Nenad Glücks | Foto: Bobo Indični krog v zadevi Patria se zapira tudi na vrhovnem sodišču, ki bo odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti. Razkrivamo ozadja vrhovnih sodnic in sodnikov, ki bodo odločali o usodi vodje opozicije Janeza Janše in drugih dveh obsojencev. Ti so očitno tudi na vrhovnem sodišču obsojeni že zdaj. Na vrhovnem sodišču je vsega skupaj sedem sodnikov na kazenskem oddelku (vštevši predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo), med katerimi jih bo pet sedelo v senatu, ki bo odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča v obsodbi na zaporno kazen v primeru Patria. Čeprav Masleša trenutno praviloma ni član senatov, ki odločajo, pa se lahko na svojo lastno iniciativo odloči za sojenje, pravzaprav v teh primerih predseduje senatu. To možnost je lani letu tudi redno izkoriščal. Torej je mogoče, da bo predsedoval tudi senatu v zadevi Patria, kar bi bilo skrajno vprašljivo. Med drugim zato, ker je Masleša razvpit zaradi izjemnega sovražnega odnosa do osamosvajanja Slovenije, za katero je tedaj navdušeno dejal, da jo bo jugovojska »tepihovala«, torej pregazila, če se bo poskusila osamosvojiti. Ironija usode – o Janezi Janši, prvemu človeku osamosvojitvene vojne za samostojno Slovenijo, bo morda odločal sodnik, ki je do osamosvojitve vseskozi kazal sovražen odnos in se je navduševal nad agresijo prosrbske jugoarmade zoper Slovenijo. Tedaj »tepihovanje« Slovenije jugoarmadi ni uspelo, v veliki meri prav zaradi obrambnega ministra Janše, bo pa lahko vrhovno sodišče pod vodstvom Masleše popravilo ta rezultat in osamosvojitelja »tepihovalo« zdaj. Od Dachaua do Patrie Glede Masleše so stvari jasne, zato smo poskušali izvedeti kaj več o drugih vrhovnih sodnikih, ki bodo odločali v zadevi Patria. Oni bodo namreč v sklopu zahtev za varstvo zakonitosti odločali o očitanih kršitvah kazenskega postopka. Vrhovno sodišče lahko zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne, sodbo lahko spremeni v oprostilno ali pa razveljavi sodbo prve in druge stopnje ter zadevo pošlje v ponovno odločanje na prvostopno sodišče. Med kazenskimi sodnicami je Vesna Žalik, za katero naši viri pravijo, da naj bi bil njej oče Martin Žalik, ki je kot tožilec preganjal ljudi v povojnih dachauskih procesih in Nagodetovem procesu. Poznavalci pravijo, da naj bi prav Žalik med vojno kot komunistični aktivist predlagal likvidacijo priljubljenega župnika Danijela Halasa, čemur je večina navzočih partizanov nasprotovala. Halas je bil kljub temu kasneje ustreljen, njegovo telo pa so vrgli v Muro. Na vrhovno sodišče smo torej vprašali, ali je bil oče sodnice Vesne Žalik res tožilec v dachauskih procesih in Nagodetovem procesu in ali je med vojno predlagal usmrtitev župnika Halasa. Zanimalo nas je, ali se bo vrhovna sodnica zaradi teh okoliščin izločila iz sojenja. Od Pučnika do Janše Zanimiva naj bi bila tudi družinska zgodba druge vrhovne sodnice Maje Tratnik. Po besedah poznavalcev je njena mama Jolanda Kuhar tista tožilka, ki je preganjala osamosvojitelja Jožeta Pučnika v procesu leta 1959. Ta je bil obsojen na devet let strogega zapora z obtožbo, da je rušil oblast delovnega ljudstva. Pučnik si je Kuharjevo zapomnil kot »silno zagrizeno gospo«, ki je sodnike opozarjala, da obstaja za kaznivo dejanje, ki so mu ga pripisali, tudi smrtna kazen. Na sodišče smo vprašali, ali je Kuharjeva dejansko mama vrhovne sodnice Maje Tratnik in ali se bo zaradi te okoliščine izločila iz postopka. Morda bo kdo pripomnil, zakaj bi se morali sodnici izločiti zaradi ravnanj njunih staršev, toda vprašanje je širše. Po zakonu se mora sodnik izločiti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Kot je znano, ne zadošča, da je sodišče nepristransko, ampak mora dajati tudi tak videz, da lahko uživa zaupanje med ljudmi. Posebno v primeru Patria je zaradi političnih posledic, ki vplivajo na celotno slovensko družbo, videz nepristranskosti sodišča še zlasti pomemben. Toda v primeru Tratnikove gre za več kot za indice. Kot je pred nekaj leti pisal kolumnist Mladine Bernard Nežmah, je ravno ta sodnica v osemdesetih večkrat prepovedala posamezne številke Mladine in 1983. izdala zgodovinsko prepoved izhajanja časopisa Tribuna. Nova razorožitev Slovenije? Tretja sodnica, ki bi lahko odločala o zahtevi za varstvo zakonitosti, je Kristina Ožbolt, katere oče Jože Ožbolt je bil general v jugovojski, med letoma 1971 in 1981 je bil načelnik štaba devete armade v Ljubljani. Kristino Ožbolt nam je uspelo priklicati, pravi, da vojaška kariera njenega očeta ne vpliva na njeno politično usmeritev, da pa politična usmeritev sodnika tako ali tako ne sme vplivati na njegovo sojenje v konkretni zadevi. Seveda se iz senata, v katerega bo morda razporejena, zaradi opisanih okoliščin ne namerava izločiti. Osamosvojitelji so si dobro zapomnili njenega strica Draga Ožbolta (brata Jožeta Ožbolta), ki je bil prav tako general v jugovojski, leta 1990 pa je bil na položaju načelnika republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije. Prav Jože Ožbolt je neposredno po prvih demokratičnih volitvah 15. maja 1990 po nalogu poveljnika RŠTO Slovenija Ivana Hočevarja podpisal ukaz o razorožitvi slovenske teritorialne obrambe, s čimer je bila zelo zmanjšana bojna moč slovenskih obrambnih sil tik pred osamosvojitvijo. Molk z vrhovnega sodišča Z vrhovnega sodišča nismo prejeli odgovorov na vprašanja v zvezi s sorodstvenimi povezavami sodnic, o katerih smo spraševali. Do vprašanj morebitne izločitve posameznih sodnic in sodnikov pa se bodo opredelili v skladu z zakonom o kazenskem postopku in glede na konkretno sestavo senata po določbah letnega razporeda dela sodnikov vrhovnega sodišča za leto 2014, ko bodo prejeli zahteve za varstvo zakonitosti. Prav tako nam niso odgovorili na vprašanje, ali se bo predsednik vrhovnega sodišča Masleša vzdržal možnosti sodelovanja v senatu v zadevi Patria, med drugim zaradi izrazitega nasprotovanja stranke SDS, da bi vrhovno sodišče vodil človek, ki je napovedoval »tepihovanje« Slovenije od jugovojske v kritičnih trenutkih osamosvajanja (je sin oficirja jugoslovanske vojske, po rodu bosanski Srb), bil navdušen nad ubijanjem prebežnikov čez mejo, ob osamosvajanju Slovenije pa je zatrjeval, da bi jo morali najstrožje disciplinirati … Na kazenskem oddelku je še vrhovni sodnik Damijan Florjančič, za katerega so nam poznavalci povedali, da je dvoličen, obračal naj bi se po vetru, poleg tega naj ne bi bil strokoven. Na okrožnem sodišču v Kopru, kjer je bil sodnik, menda nimajo dobrega mnenja o njegovi strokovnosti. V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ MNENJU STROKOVNJAKA ZA KAZENSKO PRAVO DR. MARKA BIŠNJAKA, KI JE PREPRIČAN, DA OBSODBA NE BI SMELA OBSTAJATI; ZAKAJ ZA DR. LJUBA BAVCONA SPODBA NI SPORNA IN ZAKAJ MENI, DA SO OBSOJENCI NEDVOMNO KRIVI; ZAKAJ SO INDIČNE SODBE SPORNE; O DNEVNIKOVEM DISKREDITIRANJU USTAVNEGA SODIŠČA. Vlada že usklajuje novo komisarsko ime. Časa ni veliko. Kaj bo storil Juncker? 9. oktober 2014 ob 07:31, zadnji poseg: 9. oktober 2014 ob 10:15 Ljubljana - MMC RTV SLO Po zavrnitvi Alenke Bratušek v Evropskem parlamentu že potekajo koalicijski pogovori, kdo bi lahko bil novi slovenski kandidat. Ali so že dosegli dogovor, bo znano po današnji seji vlade. Slovensko kandidatko za komisarko Alenko Bratušek je večina v odborih za energijo in okolje v Evropskem parlamentu ocenila kot neprimerno za vodenje novega resorja za energetsko unijo. Zdaj sta na potezi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik slovenske vlade Miro Cerar. V Evropskem parlamentu namreč pričakujejo, da bo Juncker upošteval mnenje odborov in predlagal novo ime. Posvetovanja v koaliciji Cerar je že napovedal, da bo vlada poiskala novega komisarskega kandidata. Posvetovanja naj bi že sinoči potekala znotraj stranke SMC, pa tudi s koalicijskima DeSUS-om in SD-jem. Časa nimajo prav veliko: le dan ali dva, ugotavlja Cerar. V javnosti je zaokrožilo kar nekaj imen mogočih kandidatov: poleg Tanje Fajon in Karla Erjavca, ki sta na seznamu skupaj z Bratuškovo že na Junckerjevi mizi, je bilo mogoče ujeti tudi ime Janeza Potočnika, ministrice za razvoj Violete Bulc in nekdanje evropske poslanke Romane Jordan. A nihče ne izpolnjuje treh Junckerjevih pogojev: ženska iz liberalnih vrst z vodstvenimi izkušnjami. Koalicija bo torej z izbiro novega komisarskega kandidata pred prvo resno preizkušnjo. Karl Erjavec za zdaj molči, Dejan Židan odkrito navija za Tanjo Fajon, premier Cerar pa, kot je mogoče sklepati iz njegovih izjav, ustrezno osebo išče v svojih vrstah, je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec. ...."Jakič za polom Bratuškove krivi Janšo..." pa to ne moreš da verjameš...kake idiotske ima politična elita. pa s takšnimi še na azerbajdžanski tv ne morš nastopat Pošljimo jim Lučko Kajfež Bogataj. Mislim, da ima ona precej jasne cilje, kaj bi bilo treba doseči na področju porabe energije. ¸A predlagatelji take kandidatke pa niso krivi?Oni sa za na zaslišanje,zakaj so tišali tako nesposobno kandidatko.Lep obraz mešetarjenja,in tako se pri nas dela že 20+ let.Še v Butalah ne bi tolk skode naredili,kot so jo akterji v moderni Sloveniji. A Bratuškova sploh ve kaj je liberalizem? Gospodu Jakiču svetujem, da si odpre kakšen osnovnošolski učbenik angleščine, pri lekciji, ki govori o Present simple tense. Rekel je: "You doesn't have a cloue." ..Gospod Jakič, ta stavek je pač povedal, da res... You DON'T have a clue! Kvalifikacije gor ali dol, Violeta Bulc je od omenjenih edina čistokrvni Golobičev kader, zato ostale in ostali nimajo šans. Božiča na čelu generalštaba vojske zamenjal Osterman Nova kariera v OZN-u 9. oktober 2014 ob 12:56 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Vlada je razrešila načelnika Generalštaba Slovenske vojske Dobrana Božiča in imenovala Andreja Ostermana. Minister Veber zatrjuje, da je zamenjava sporazumna. Pahor opozarja na nevarnost hkratnih menjav A kot kaže brez pomislekov ni šlo. Medtem so namreč iz urada predsednika države Boruta Pahorja, ki je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil, sporočili, da je Pahor ministra Vebra opozoril na nevarnost prakse, da se ob zamenjavi ministra za obrambo zamenja tudi načelnik generalštaba. To je slabo celo v primeru, da gre za sporazumen dogovor, meni Pahor. gre za za staro dobro komi-oznovsko likvidacijo ker se je človek v prostem času pojavil na protestih za JJ. če je človek strokoven in sposoben ima zaradi mene lahko doma oltarček z sliko JJ al pa MK pa ga ne bi menjal. Ta vlada Mira Cerarj, ni nic druga kot navadna politicna in ideoloska greznica. Vsak dan znova to dokazujejo. Dobran Božič je po mnenju tako "levih" kot "desnih" sposoben načelnik generalštaba. Kot edini izmed vseh načelnikov je poveljeval na vseh ravneh SV, od voda do brigade, bil poveljujoči največjemu kontingentu na Kosovu in Afganistanu, opravljal množico štabnih dolžnosti. Mnogo časa je preživel tudi na šolanjih v tujini. Je vrhunski strokovnjak na svojem področju in imel je široko podporo SV pri svojem delu, še posebej s strani tistih, ki si želijo da gre SV v korak s časom. Cerar je nedavno izjavil, da ne bo odstranjeval ljudi, ki dobro delajo. Božič je delal odlično in njegova zamenjava začenja nevaren precedens za odstavljanje sposobnih ljudi in postavlja Cerarja na laž. a ni nekoc veber govoril o nacionalnem izdajstvu ter kraji stoletja...katze da bo to politiko udejanjil sam veber in ta vlada in seveda vojsko je treba obglavt...da bo lazje potekala kraja stoletja A ni Cerar obljubil, da ne bo političnega kadrovanja? To je torej ta nova etika! O kadrovskem cunamiju, kot bi zapisali, če bi to naredila Desna vlada, ta medij in seveda prestali ki so na LINIJI, poročajo zgolj informativno, pač takšno je navodilo iz Centrale. Na tem naslovu pa si preberete kdo je koga zamenjal s kom http://www.siol.net/novice/slovenija/201 4/10/dobran_bozic.aspx in priporočam, da vključite tudi tisti del možganov za razmišljanje. Išče se novo komisarsko ime, Cerar presenečen nad "vsiljevanjem" Fajonove Star seznam ne velja več 9. oktober 2014 ob 07:31, zadnji poseg: 9. oktober 2014 ob 19:01 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Po zavrnitvi Alenke Bratušek v Evropskem parlamentu se koalicija dogovarja, kdo bi bil novi kandidat. Stari seznam treh imen ne bo več veljal. Je pa Bratuškova medtem že odstopila kot kandidatka za podpredsednico komisije in komisarko. A ni bla Tanja že njegova kandidatka na Radgonskem sejmu. Kako se smešiš Mirko! Slovenski volivci, ki vedno znova omogočate, da se vedno znova naplavijo "levoročni" politikanti, ste krivi, da Slovenija tone in tone ...Ceno vašega brezumnega ravnanja plačujemo vsi davkoplačevalci in bodo še dolgo plačevali naši potomci. Cerar presenečen nad "vsiljevanjem" Fajonove A to je zdaj tisto, ko učitelj v razgrajaškem razredu udari po mizi, ker je kao avtoriteta? Obe vodji dveh največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu sta že javno izrekla podporo Fajonovi. Bo Cerar Potočnika v kiklo oblekel in upal, da nihče ne opazi? A zdj mu pa ni vsec fajonova, k bi baje lahko celo zadrzala podpredsedniski resor. Bo raj svojo violetko vsiljeval Joan Baez - stoječe ovacije v razprodani Gallusovi dvorani MMC na koncertu Joan Baez 14. oktober 2014 ob 11:09, zadnji poseg: 14. oktober 2014 ob 11:37 Ljubljana - MMC RTV SLO Morda je bilo zadnjič, so si sledile opazke obiskovalcev Gallusove dvorane po koncertu pevke, aktivistke, miroljubnice, ljubimke, legende Joan Baez, potem ko so jo dvakrat priklicali nazaj na oder s stoječimi ovacijami. 73-letna ikona folkglasbe ostaja dokaz, da sta minimalizem in skromnost na odru vse, kar potrebuje izvajalec z njenim sopranom in naravnim vibratom, da osvoji simpatije množice, kakršna jo je sinoči pričakala v ljubljanskem hramu kulture. Pod žaromet, ki je osvetljeval oder Gallusove dvorane, je prikorakala brez pompoznosti. Na njej sta izstopala rdeči šal, ki ga je sredi nastopa odložila na klavir, in žar v očeh. Preprosto je vzela v roke kitaro in v slovenskem jeziku izrekla besedo hvala, nato pa ogrela prste ob prvih akordih priredbe God is God. Mnoge je na koncert privabil ugled upornice, ki je marširala z Martinom Luthrom Kingom, bila navdih Vaclavu Havlu za njegov boj za Češko republiko, prepevala je na prvi turneji Amnesty International, se bojevala za pravice skupaj s Cesarjem Chavezom, organizirala odpor proti vietnamski vojni, podprla Dixie Chicks za njihov pogum pri protestiranju proti iraški vojni, leta 1993 je nastopila v obleganem Sarajevu ... Toda Joan Baez danes je redka borka generacija Woodstocka, ki je v jeseni življenja našla novo izrazno eklektičnost. Čeprav ne mine brez refleksije preteklih doživetij. "To je pesem, ki jo izvajam po vsem svetu: izvedla sem jo na Woodstocku, med bojem Martina Luthra Kinga, Vaclava Havla sem jo zapela na nacionalni televiziji, toda izklopili so elektriko, zato sem jo zapela brez nje," se je spominjala pred izvedbo priredbe Swing Low, Sweet Chariot, ki jo v izvirniku prepeva akapela zbor Fisk Jubilee Singers. Med nostalgijo in sodobnostjo Nostalgijo 60. let prejšnjega stoletja v svojem repertoarju, ki ga sestavljajo številne priredbe Boba Dylana, meša s sodobnimi, latinskimi, političnimi in gospel skladbami. A ves čas opozarja na svoje tradicionalne korenine. Njen glas ni več tako močan, kot je bil nekoč, toda še vedno dovolj izrazen zaradi čistosti izražanja. Veliko Gallusovo dvorano je manj kot dveh urah spremenila v intimno klubsko prizorišče in ohranjala dinamiko koncerta z neprestanimi spremembami glasbenih smeri. "Zaigrala vam bom skladbo v španščini. V začetku leta smo obiskali Latinsko Ameriko in zadnjič sem bila tam leta 1991, ko je še vladala ponekod diktatorska oblast. Ljudje, ki sem jih takrat spoznala, so bile pogumne duše, ki so bile pripravljene tvegati svoje življenje. Z ljudmi, ki sem jih takrat spoznala, smo imeli vesela ponovna srečanja, kjer smo si imeli veliko povedati," je delila svoje izkušnje Baezova, preden je predstavila svojo interpretacijo nikaragovskega borca za svobodo Luisa Enrique Mejia Godoya - znanega tudi pod vzdevkom princ salse - Mi venganza personal. Instrumentalna virtuoznost Na odru sta se ji po solističnem začetku pod žarometi pridružila mojster brenkal, klavirja in godal Dirk Powell ter tolkalist Gabriel Harris. Temperamentni ritmi, vpeljani v akustično okolje priredbe Gracias a la vida (v izvirniku skladbo izvaja Violeta Parra), pa so zbudili tudi dvorano, ki so jo najbolj podžgale zimzelene priredbe Občinstvo je osvojila, ko jim je pustila, da med refrenom Where Have All The Flowers Gone, odpojejo poleg nje del v slovenščini: "Kdaj bomo zvedeli." Tako se je izognila klasičnim klišejem, kjer izvajalci nagovarjajo občinstvo le z nekaj na hitro osvojenimi besedami. Še več: približala se jim je z glasbo in odmev dvorane nagradila s prikloni. Ples v Gallusovi dvorani Joan Baez se je v Ljubljani popolnoma sprostila. S kantrijem navdihnjeni priredbi Give Me Cornbread When I'm Hungry je osrednje delo prepustila Harrisu, sama pa se je s Powllom zasukala po odru ob spremljavi ploskov dvorane. Posebno vlogo so odigrale tudi črno-bele tipke, ki so sprva pospremile njen duet s posebno gostjo na turneji Grace Stumberg ob skladbi Just the Way You Are, nato pa je Powell le sledil Joaninemu glasu ob interpretaciji skladbe Jerusalem. Koncert ni minil brez skladbe, za katero jo prosijo, da poje tako na porokah kot pogrebih, Forever Young, zbrane pa je presenetila z izvedbo Amazing Grace, ki jo je skupaj s skupino poskusila zaigrati na tonski vaji in se ji je toliko prikupila, da jo je odpela še na nastopu. Toda ne le priredbe, občinstvo je še najbolj čustveno sprejelo njeno izvedbo - po njenem mnenju ene izmed dveh uspešnic, ki jih je imela v karieri - Diamonds & Rust. Stoječe ovacije za slovo Večer se je končal v dvorani s stoječim občinstvom, ki jo je dvakrat na nogah privabilo spet na oder. Poslovila se je z najbolj udarnimi priredbami v svojem repertoarju: The Boxer, Imagine in Blown' In The Wind umetnika, ki ga je prav ona spravila na prvo turnejo in z njim spremenila celotno folk krajino. In danes sta z Dylanom neuničljiv koncertni tandem - vsak s svojo izvedbo brezčasnih skladb. Klavdija Kopina To je prava borka za pravice malih ljudi, ki je v življenju naredila veliko akcije, si aktivno upala postaviti po robu napravičnostim, moriji, izkoriščanju, itd. Ne pa današnja pasivna mladina z iphoni v rokah jamrajo nad "težkim" življenjem ... Koncert leta? Umetnost je stvar kreacije, ne ponavljanja. Sicer pa čestitke za dober nastop, pri teh letih. SSKJ 2: Smo le dobili aktualen in posodobljen slovar? Izšla prenovljena in dopolnjena različica SSKJ-ja 14. oktober 2014 ob 16:14, zadnji poseg: 14. oktober 2014 ob 17:15 Ljubljana - MMC RTV SLO Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja SSKJ, ki sta jo pripravila SAZU in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, izdala pa Cankarjeva založba, je že v knjigarnah. Slovar, ki ga je 12 jezikoslovcev pripravljalo poldrugo leto, je sodobna različica SSKJ, katerega prvi zvezek je izšel leta 1970. Sodobni slovar knjižnega jezika tako na slovenske knjižne police prihaja 44 let po izidu prvega in 23 let po izidu zadnjega zvezka SSKJ. Na voljo je tako v knjižni kot elektronski različici. Papir še vedno aktualen Za oba načina izdaje so se po besedah direktorja Cankarjeve založbe Mihe Kovača odločili iz več razlogov, med drugim tudi zato, ker si večina Slovencev še vedno želi imeti doma slovar v knjižni obliki, kar potrjuje več kot 3500 izvodov v predprodaji, obenem pa je s tem knjiga "zamrznjena" in tako nespremenjeno dostopna za daljši čas oziroma vsaj do leta 2017. Pri projektu je sodelovalo med sedem in 12 jezikoslovcev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pri čemer je predstojnik inštituta Marko Snoj poudaril, da je bila ekipa mlada, saj je bila povprečna starost jezikoslovcev 36 let. Dodali ptičjo gripo, razširili pojem družine ... Po besedah sodelavca pri nastajanju pričujočega slovarja Andreja Perdiha SSKJ velja za najbolj uporabljan slovenski slovar, na spletnem je okoli 6000 obiskov na dan. Nova različica prinaša novosti, ki so jim botrovale bodisi družbene in gospodarske spremembe, tako je v njej mogoče najti besedo evro, tajkun in evroskeptik, novosti s področja pop kulture (heavy metal), izraze za nove bolezni, kot sta ptičja gripa in bolezen norih krav, posodobljene pa so tudi pomenske razlage pojmov in zgledi rabe, ki so preživeli duha časa. Na novo so opredeljeni pojmi, kot so družina, ciganček, perverznež, transvestit. "Všečkati" odslej v slovarju Tako so med 4521 novimi slovarskimi sestavki - slovar obsega 97.669 slovarskih sestavkov - besede in besedne zveze, ki so se v slovenskem knjižnem jeziku uveljavile v obdobju po osamosvojitvi Slovenije, denimo porjavitev, pajkice, všečkati, tris. Po novem imajo samostalniki, ki označujejo ženske osebe, polnopomenske razlage - igralka, lastnica, posodobljene pa so tudi nekatere naglasne značilnosti besed, na primer pri besedi iglu. Aktiven tudi že "Google slovenskih slovarjev" Na današnji novinarski konferenci so predstavili tudi nov spletni slovarski portal Inštituta za slovenski jezik, imenovan po jezikoslovcu Franu Ramovšu - Fran. Po besedah urednika spletišča Kozme Ahačiča portal obsega 20 slovarjev z več kot pol milijona slovarskih opisov in je narejen "z mislijo na uporabnika". Portal, ki je po Ahačičevih besedah "Google slovenskih slovarjev", lahko v eni sekundi ponudi odgovor, "ki ga uporabnik rabi, in ničesar, česar ne rabi". Portal razpolaga s šestimi splošnimi slovarji, petimi zgodovinskimi, devetimi terminološkimi in enim narečnim, na voljo pa sta tudi dve svetovalnici. Brskalnik išče po vseh slovarjih, s čimer je, kot meni Ahačič, še olajšano iskanje. Na spletu je najlažje spremljati spremembe Na portalu si je mogoče ogledati tudi pravopisne posebnosti iskane besede, na voljo pa je tudi t. i. rastoči slovar oziroma sprotni slovar slovenskega jezika (SSJ). V tem so zbrane besede, ki še niso registrirane v uveljavljenih slovarjih. Ta slovar lahko sooblikujejo tudi obiskovalci, med drugim tudi prek Twitterja, kmalu pa tudi prek Facebooka, je še povedal Ahačič. Upam, da bom končno dobil odgovor, kako se (z eno besedo) imenuje prebivalec naselja Ponikva. V SSKJ-ju tega ne boš izvedel, ker tam ni lastnih imen ... Drugače pa: Ponikovljan ... Ponikev je po Slovenskem polno in prebivalci različnih Ponikev imajo zase drugačna poimenovanja: možno je Ponikovljan, Ponikovčan ali Ponikovec. Slovenska bodočnost. Nekaj komentarjev iz rtv portala: A ma res, kaj toliko pišejo v beležke? Le kaj? :-) Vse modrosti, ki jih kar sproti stresa, je potrebno zapisati. Kamen se mi je odvalil od srca. Brez Kima mi ziveti ni! siggi !!! v S. koreji nikoli ne potujes sam...vedno te nekdo spremlja...pa ce to ves ali ne...dobis vsaj enega vohuna ki te ima stalno na oceh... obljubljena dežela naših jugonostalgikov. zahod je baje samo zlo, tam je pa lepo. Jaz sem Kima v nedeljo srečal na Bledu in je bil prav poskočen. S Koreja je last vladajoce druzine. Podobno kot npr. Cuba gre za fevdalno drzavo... Kim Džong Un Kim si je ogledal na novo zgrajeno bivalno naselje za znanstvenike v Pjongjangu. Foto: EPA Kim Džong Un Je Kim utišal govorice o morebitnem državnem udaru? Foto: EPA Kim Džong Un se je pojavil v javnosti in tako ustavil govorice Nogo naj bi si zlomil med vojaško vajo 14. oktober 2014 ob 07:19, zadnji poseg: 14. oktober 2014 ob 07:23 Pjongjang - MMC RTV SLO/Reuters Severnokorejski predsednik Kim Džong Un se je prvič po 3. septembru pojavil v javnosti. Na fotografijah je videti, da si pri hoji pomaga s palico. Fotografije je v javnost spustila severnokorejska tiskovna agencija KCNA, objavil pa jih je časopis Rodong Sinmun. Na njih je mogoče videti, kako si je Kim v Pjongjangu ogledal na novo zgrajeno stanovanjsko naselje za znanstvenike novega energetskega instituta severnokorejske akademije znanosti. KCNA je sporočila, da si ga je Kim najprej ogledal na zemljevidu, nato pa se je še sprehodil mimo zgradb. "Ko si je ogledal zunanjost stanovanjskih objektov in zgradb, ki so okrašene z barvnimi okraski, je izrazil veliko zadovoljstvo in dejal, da je naselje zelo lepo," je poročala KCNA. Kim Džong Un je ves čas sprehoda uporabljal sprehajalno palico. Čeprav je KCNA v javnost poslala slike in sporočilo, pa ni navedla, kdaj natanko se je ogled zgodil. Ugibanja, kaj se dogaja s Kimom Izostanek severnokorejskega voditelja iz javnega življenja, nazadnje se je v javnosti pojavil 3. septembra, ko sta z ženo obiskala koncert, je sprožil vprašanja o njegovem zdravstvenem stanju in o trdnosti njegove vladavine. Še posebej sumljivo je bilo, da se ni pojavil na zasedanju severnokorejskega parlamenta, ki poteka dvakrat letno in da ob 69. obletnici ustanovitve vladajoče Delavske stranke ni obiskal mavzoleja v Pjongjangu, kjer sta pokopana njegov oče Kim Džong Il in stari oče Kim Il Sung. Od takrat dalje so se o njegovem izginotju v javnosti pojavljajo različne teorije - od tega, da si je privoščil daljši počitek, da je zbolel, pa vse do tega, da je prišlo do državnega udara in da ni več na čelu države. Med boleznimi so omenjali protin, sladkorno bolezen in zlomljene gležnje. A so uradni viri iz Severne Koreje zatrjevali, da Kim še vedno trdno v rokah drži oblast, da pa si je med vojaško vajo poškodoval nogo in da se v javnosti ni pojavljal zaradi slabega počutja. Ima pa Kim tudi druge zdravstvene težave, je namreč strasten kadilec in se je, odkar je prišel na oblast, precej zredil. Tuji mediji o Bulčevi kot "Junckerjevi šamanki", zaradi katere mora vesolje drugam Šefčovič večinoma nasprotoval do podnebja prijaznim ukrepom 16. oktober 2014 ob 15:26, zadnji poseg: 16. oktober 2014 ob 16:30 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Tuji mediji pri poročanju o Violeti Bulc - politični novinki, ki je nova komisarska kandidatka iz Slovenije in bo prevzela resor za promet - izpostavljajo predvsem njene malce neobičajne hobije. Hja, Hrvaški mediji si upajo povedati, to kar nam naši ne. Pri nas bi novinarja, ki bi si drznil okrniti čast in ''ugled'' političnih veljakov leve opcije doletele sankcije. Gospodarski minister ujet v nezakonitih kartelnih dogovorih Agencija za varstvo konkurence je ugotovila kartelni dogovor 16. oktober 2014 ob 19:15, zadnji poseg: 16. oktober 2014 ob 20:17 Ljubljana - MMC RTV SLO Državna uprava je zaradi kartelnih dogovorov najmanj štiri leta bistveno predrago plačevala pisarniški material za več kot 130 uporabnikov, je po neuradnih informacijah ugotovila Agencija za varstvo konkurence. Podpisnik sporne pogodbe je bil v imenu dobavitelja DZS-ja njen takratni divizijski direktor Jožef Petrovič. Zares liberalna stranka Milana Kučana, pardon Mira Cerarja. Jao Miro spet se ti pravičniška drža vrača. Petanov kader pa ne more biti pošten. To ste volili, to imate. SMC je nateg, poslanci pa lutke z močnim ozadjem. Dober glas seže v deveto vas ali slovenski umetniki v tujini Drago Jančar, Ejti Štih in Lila Prap o svojem uspehu 17. oktober 2014 ob 06:14 Ljubljana - MMC RTV SLO Številni slovenski umetniki so se uveljavili tudi v tujini; nekateri so se tja preselili, nekateri pa so svoje delo na domačih tleh nadgradili še z uspehom v tujini. Nekaj teh imen smo izbrali. Drago Jančar, Ejti Štih in Lila Prap pa so o svojem delu tudi spregovorili. Že priznanje na domačih tleh, sploh kadar gre za umetniška področja, je (čeprav se morda komu ne zdi tako) plod trdega dela in vztrajnosti in navadno je uspeh v tujini le nadgradnja tega dela. Številni slovenski umetniki, od pisateljev do glasbenikov, so se najprej uveljavili pri nas, nato pa se je njihov uspeh čez mejo zgodil kot naslednji korak njihove kariere. Ne glede na to pa se občasno zdi, da imajo doma prezrti umetniki več odmeva v tujini oziroma da jih opazimo šele, ko se uveljavijo zunaj Slovenije. Vendar kot pravi eden izmed najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Drago Jančar, za literaturo to ne drži. "Odkar pomnim, imamo kar polno literarno življenje. Bili so tudi boljši časi, ko smo zlasti okrog literarnih revij nenehno debatirali in znali tudi pretehtati, kaj je pomembno. Tega je danes manj, a še zmeraj se mi zdi, da so pomembnejši umetniški dosežki vendarle opaženi. Da postanemo malo bolj pozorni na umetniška dela, ki imajo odmev še kje drugje, pa je pravzaprav normalno, tudi drugod je tako, tudi v veliko večjih prostorih." MMC s projektom Uspešna Slovenija od oktobra lani predstavlja posameznike, ki pri svojem delu dosegajo odličnost in žanjejo nagrade. V letu dni smo objavili sto "uspešnih" zgodb. Vabljeni k branju prispevkov v okviru dneva Uspešne Slovenije: - MMC-jev seznam sto uspešnih Slovencev - Uspeh za neko družbo je, da nima lačnih in revnih - Slovenija mi je omogočila "brezplačno" šolanje; zdaj ji želim nekaj vrniti - Fotozgodba: Slovenski junaki neolimpijskih športov Nekoliko bolj kritična je Lila Prap, ki je vprašanje o uspehu slovenskih umetnikov čez mejo in priznavanju tega doma navezala na aktualne dogodke: "Mislim, da primer Alenke Bratušek nazorno kaže mentaliteto Slovencev. Toliko pametnjakovičev se ni oglasilo niti ob referendumu o osemenjevanju samskih samic. Pri nas je neki umetnik nekaj "vreden", če se lahko nekaj birokratov pohvali, kako so mu pomagali, drugim pa preprosto zakurijo slike, kot na primer slikarju Gnezdi, ali jih ugrabi vneta oboževalka, kot na primer Kajetana Koviča. Pri nas se za umetnike ne meni nihče. V tujini pojem "umetnik" še nekaj pomeni. Ali pa ne - zdaj so časi "biznisa"." Medtem ko Ejti Štih, v Boliviji živeča slovenska slikarka in galeristka, pravi, da o tem ne more soditi, ker je že dolgo predaleč, zdi pa se ji, "da je v Sloveniji zelo težko najti predstavitev sodobnih likovnih umetnikov, kar kaže na to, da se kuratorji še niso odločili, kdo izmed slovenskih ustvarjalcev je kaj vreden", in da "je mogoče zato lažje staviti na tiste, ki so dokazali svoj talent drugje". Vsi trije se strinjajo, da je Slovenija zaradi svoje majhnosti precej omejen prostor, vendar pa, kot pravi Jančar, "priložnosti gotovo ne manjka", pri tem tudi ne moremo mimo tega, da "če se umetnik niti domačega občinstva ne zna dotakniti, verjetno tudi v tujini ne bo postal zvezda", kar je izpostavila Lila Prap. Vsekakor pa tujina prinaša drugačen pogled na umetnikovo delo: "Kakšna moja knjiga naleti v Franciji ali Nemčiji na veliko bolj raznovrsten in poglobljen kritiški in bralski odziv kot doma. Umetniško delo potrebuje bralski in kritiški odmev, sicer skoraj nima smisla. In če se pojavi v nekem drugem kulturnem prostoru, je to odziv brez nacionalnih, lokalnih, osebnih ali kakršnih koli drugih popustov," meni Jančar. "Umetnost je," po besedah Ejti Štih, "z drugimi, navsezadnje je pomembno le to, da ljudje vidijo, kaj delaš". Vsi trije umetniki, pisatelj, slikarka in ilustratorka ter avtorica otroških knjig, so opravljali svoje delo, čemur je sledil uspeh v tujini, pri čemer je seveda zgodba Ejti Štih nekoliko drugačna, saj jo je do Bolivije pripeljala ljubezen: "Moja tujina, ki je zdaj tudi moja druga domovina, je bila rezultat naključja. Ne morem reči, da je šlo vse kot po maslu, verjamem pa, da če imaš res pravo veselje do dela in seveda tudi pravi odmerek vztrajnosti, ti bo prej ali slej nekako uspelo, razen če je politična ali zgodovinska situacija tako huda, da je to nemogoče". V spodnji fotozgodbi smo izbrali nekaj v tujini prepoznavnih slovenskih umetnikov. Lejla Švabič Boris Pahor Tržaški pisatelj svojo pravo veljavo na slovenskih tleh pridobiva šele v zadnjih desetletjih, medtem ko se je na tujih tleh uveljavil davno pred tem. Leta 1913 v Trstu rojeni pisatelj je na lastni koži izkusil tako italijanski fašizem kot tudi nemški nacizem in jugoslovanski komunizem – ter vse tri zavrnil kot velike totalitarizme 20. stoletja, kar je vsekakor pripomoglo k temu, da so bila njegova dela spregledana. Vse dokler niso njegovega temeljnega dela Nekropole (1967) odkrili francoski kritiki in bralci. Najprej z Nekropolo, nato pa s francoskim prevodom Spopad spomladi je Pahor postal evropski in svetovni avtor. Njegova dela Grmada v pristanu, Parnik trobi nji, Zatemnitev, Nekropola, Spopad s pomladjo in tudi druga so ob izidu v drugi polovici prejšnjega stoletja zaradi sistematičnega zavračanja komunističnih oblasti ostala prezrta. Pahor in njegova dela so doživeli ponovno ovrednotenje šele po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ko je prejel Prešernovo nagrado in častni znak svobode Republike Slovenije. Pahor, ki je tudi sam pisal v tujih jezikih, prejema priznanja in izraze spoštovanja iz predsedniških palač najpomembnejših evropskih držav. Med drugim mu je v zahvalo za bogatenje njihovega jezika Francija leta 2007 podelila naziv vitez legije časti, leta 2011 je bil imenovan za francoskega komandanta reda umetnosti in leposlovja, leta 2013 pa je dobil nagrado državljan Evrope. Foto: BoBo Draho Jančar Jančar se je uveljavil s pripovedno prozo, dramatiko in esejistiko. Tematsko so v ospredju njegovih del bivanjska vprašanja človeka, ki ga na eni strani obvladujejo nenadzorljivi in nerazumljivi mehanizmi zgodovine, na drugi pa njegova lastna zaznamovanost. Nekatera njegova odrska besedila so preplavila repertoarje gledališč po vsej tedanji državi, samo dramo Veliki briljantni valček je v dveh letih po nastanku uprizorilo dvanajst gledališč v Jugoslaviji, sledile pa so številne uprizoritve v Avstriji, ZDA, na Madžarskem, v Bolgariji in drugod. Konec osemdesetih let so njegove romane in kratko prozo začeli objavljati v nemškem jeziku, o njih so pisali ugledni kritiki v največjih nemških, švicarskih in avstrijskih časopisih. V devetdesetih letih so sledili številni prevodi v vzhodnoevropske jezike, v nizozemščino, španščino, katalonščino. Zadnja leta je vrsta njegovih knjig izšla v ZDA, Rusiji, na Irskem, v Italiji, Franciji in drugod. Danes velja Jančar za najpogosteje prevajanega slovenskega pisatelja. Za književni opus je prejel številne nagrade. Je štirikratni prejemnik Grumove nagrade za drame, trikratni dobitnik Rožančeve nagrade za eseje, prejel je tudi veliko Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, evropsko nagrado za kratko prozo, Herderjevo nagrado ter evropsko književno nagrado ACEL. Za tri romane - Zvenenje v glavi, Katarina, pav in jezuit ter To noč sem jo videl - so mu podelili kresnika. Foto: BoBo Tomaž Šalamun Tomaž Šalamun se je leta 1941 rodil v Zagrebu, od koder so se z družino preselili v Koper. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študiral je tudi v Parizu, Pisi, Iowi in na Unamu v Mehiki. Med študijem je sodeloval z umetniško skupino OHO, njegova prva pesniška zbirka Poker (1966) pa je zasejala nemir nasprotovanja in pritrjevanja med bralskim občinstvom. Zbirka je že tedaj naznanjala dotlej neznani pesniški svet prezrtih doživetij, ki ga je Šalamun izpovedal s svojstvenim jezikom. V poezijo je vpeljal besede, ki so prej v pesmih veljale za tabu, zanj pa je značilno tudi, da ne piše v prvi osebi. Izdal je več kot 42 pesniških zbirk in je tako eden najplodovitejših slovenskih pesnikov. Njegove knjige so doslej prevedene v 21 jezikov – v angleščino, francoščino, nemščino, poljščino, španščino in italijanščino, tudi v več izdajah. V ZDA, kjer kot gostujoči profesor uči v spomladanskih semestrih, so sprejeli Šalamuna za ameriškega pesnika in ga navajajo skupaj s svojimi najboljšimi pesniki. Med nagradami, vabili in gostovanji je treba omeniti nagrado Mladosti (Beograd, 1967), International Writing Program v Iowa Cityju (1971–1973), nagrado Prešernovega sklada (1973), nagrado Železarne Sisak (1978), Fulbrightovo nagrado na Columbii v New Yorku (1987), Jenkovo nagrado (1988), Pushcart Prize v ZDA (1993), Prešernovo nagrado (1999), Morris Grey Lecture na Harvardu (2003), enoletno štipendijo DAAD v Berlinu (2003), nagrado Altamarea v Trstu (2003), Festival Prize v Costanzi v Romuniji (2004), evropsko nagrado za poezijo v Münstru (2007) in zlati venec v Strugi (2009). Šalamun je bil tri leta slovenski kulturni ataše v New Yorku. Foto: BoBo Ejti Štih Ejti Štih je slikarka, ki ima pravzaprav dve domovini; Slovenijo, kjer se je leta 1957 na Bledu rodila in na ljubljanski likovni akademiji končala študij, druga pa je Bolivija, kjer si je ustvarila družino in v več kot 30 letih bivanja tam pridobila tudi priznanja za njeno slikarsko delo ter med drugim v Santa Cruzu, kjer živi, ustanovila galerijo Manzana 1. Leta 1981 je dobila študentsko Prešernovo nagrado in leto pozneje Borštnikovo nagrado za scenografijo. Po selitvi v Bolivijo je nekaj časa poučevala risanje in slikanje ter še naprej ustvarjala. Za svoje umetniške stvaritve je dobila več mednarodnih nagrad. Njene slike so del številnih zasebnih zbirk po vsem svetu. Njen umetniški navdih ne pozna počitka; pred nekaj leti je bolivijsko umetnost razburkala s serijo slik o sodobnih izzivih tamkajšnje družbe. Ob številnih pohvalah je doživela tudi poskus cenzure zaradi ene izmed slik in zato odpovedala razstavo v La Pazu. In še anekdota v povezavi z njenim imenom: njeno uradno ime je Marija, vendar na to ime ne sliši. Ko jo je njena mama prinesla iz porodnišnice, jo je njena malo starejša sestrična Netek, ki takrat ni znala govoriti, začela klicati "ej ti". In tako je za vse življenje ostala Ejti, kakor jo kličejo tudi v Boliviji. Ne uporablja niti svojega dolgega priimka (Fernandez de Cordova) po možu. Foto: Iz osebnega arhiva Lila Prap Lilijana Praprotnik Zupančič se je rodila 28. septembra 1955 v Celju. Po končani gimnaziji je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, nato nekaj časa delala na področju arhitekture, urbanizma in dizajna, pozneje pa je učila na Srednji gradbeni šoli v Celju. Leta 1989 je postala svobodna umetnica na področju literarnega in likovnega ustvarjanja in si nadela umetniško ime Lila Prap. Piše in ilustrira slikanice za otroke, kjer imajo navadno glavno vlogo živali. Foto: BoBo Bernarda Fink Bernarda Fink je glasbeno izobraževanje začela v rodnem Buenos Airesu, poklicna pot pa jo je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja popeljala v Evropo. Njen repertoar obsega od stare glasbe do sodobnih del, redno sodeluje s številnimi evropskimi orkestri, med njimi z Orkestrom Londonske filharmonije, Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, Orkestrom Češke filharmonije, Kraljevim orkestrom Concertgebouw in Državno kapelo iz Dresdna. Njenemu glasu je mogoče prisluhniti na več kot 50 zgoščenkah (izšle so pri založbi Harmonia Mundi in Hyperion Records). Z bratom Markom Finkom in pianistko Carmen Piazzini je bila v kategoriji najboljše klasične vokalne izvedbe že nominirana za glasbeno nagrado grammy, za svoje delo pa je prejela vrsto nagrad. Leta 2006 je bila odlikovana z avstrijskim častnim znakom za znanost in umetnost, leta 2012 pa je prejela nagrado Prešernovega sklada. Foto: Cankarjev dom Drago Jančar, eden najbolj prevajanih in uspešnih slovenskih pisateljev, ampak žal na "napačni strani", preveč disidentski do večne oblasti...stran od raznega režimskega PENa Rdeča čistka ne pozna meja Bolj kot kozmične sile šamanstva v Bruslju je Slovenijo v tem iztekajočem se tednu zaznamovala politična odločitev ortodoksne levice, kdo je v tej državi politično primeren za javne funkcije. V mislih imam odločitev obrambnega ministra Janka Vebra, da počisti vrh Slovenske vojske. Naj naštejem nekaj dejstev, zaradi katerih se mi zdi ta Vebrova odločitev, da mora generalmajor Dobran Božič oditi, odmik od normalnosti in je nevarna za prihodnost Slovenije: 1. V zrelih demokracijah funkcionarjev, ki so vezani na mandat, ne zamenjajo brez razlogov, temveč jim novoizvoljeni dovolijo, da končajo svoj mandat. Predvsem pa jih ne zamenjajo na začetku mandata. Minister Veber se je za zamenjavo odločil po treh tednih svojega ministrovanja, pa čeprav se nikoli ni ukvarjal z varnostnim sektorjem. Minister Veber za zamenjavo ni navedel argumentov, s čimer je še dodatno okrepil strahove, da želi stranka, ki je na volitvah 13. julija dobila pičlih šest odstotkov podpore (52.249 glasov!) spolitizirati vojsko. 2. Predsednik republike Borut Pahor je bil kot vrhovni poveljnik obrambnih sil odločno proti zamenjavi. Ministru je povedal, da lahko njegovo razmišljanje in ravnanje postaneta nevarna praksa. Pahor je primopredajo bojkotiral in se je ni udeležil. 3. Generalmajor Dobran Božič je kompetenten, vojaško se je izobraževal tudi na tujih častniških šolah in ima izkušnje z misij v Afganistanu in na Kosovu. Zoper njegovo strokovnost ni bilo očitkov. Najprej diskreditacija, potem likvidacija: Božiču so poskušali naprtiti, da mora oditi, ker naj bi se enkrat udeležil shoda v podporo Janezu Janši. V generalštabu so to trditev odločno zanikali. Je pa nedvomno razjezil še nekaj interesnih skupin: v njegovem mandatu Slovenska vojska ni zamenjala uniform (do zdaj jih je že vsaj petkrat, kar je odličen posel za dobavitelja), omejil je dvorne dobavitelje vojaške opreme in brzostrelk. Kdo je Janko Veber? Zamenjava načelnika Slovenske vojske več kot o Dobranu Božiču pove o Janku Vebru. Obrambni minister je namreč s to zamenjavo pokazal, da je prototip slovenskega aparatčika, ki razmišlja zgolj v ideoloških okvirih in zunaj politike ne more preživeti, kot politik pa želi igrati socialnega inženirja. V tem okviru tudi lahko razumemo njegovo izjavo februarja lani, češ da je načrtovana privatizacija državnih podjetij veleizdaja – besednjak, ki ga mlajši poznamo zgolj iz črno-belih partizanskih filmov. Janko Veber je leta 1994 začel župansko kariero v Kočevju, ki jo je v štirih mandatih kronal s hujskanjem občanov proti priselitvi romske družine Strojan v Kočevje. Od leta 1996 je bil vseskozi tudi poslanec, kar je lani kronal še z enoletno funkcijo predsednika državnega zbora. Spoštovani bralci, ali razumete, kako lahko takšen človek, kot je zdajšnji slovenski obrambni minister, ki se nikoli ni ukvarjal z obrambnim področjem, ne govori angleško, suvereno brani interese Slovenije v Natu? Spoštovani bralci, ali razumete, kako se lahko takšen človek, kot je zdajšnji slovenski obrambni minister, čuti kompetentnega, da po treh tednih ministrovanja zamenja načelnika vojske? Ministrova pravica ali pred čim si zatiskamo oči? Razčistimo: vsak minister ima pravico, da si izbere svoje najtesnejše sodelavce. Kot minister ima pač mandat, da izvaja svoje politike znotraj svojih pristojnosti, zato pa potrebuje sodelavce, na katere se lahko zanese. A pri nas ni niti najosnovnejšega soglasja, do kod sežejo najtesnejši sodelavci. Kajti vse to smo med seboj pomešali. Prepiramo se, ali premier sploh sme koga odstaviti ali ne. Je politično kadrovanje, če zamenjamo direktorja državnega podjetja, ki ne dosega zastavljenih ciljev? V Sloveniji preprosto nismo zmožni debate, ali je človek, ki je prišel na novo funkcijo, res bolj sposoben od prejšnjega, ali ima hrbtenico ali pa je zgolj kimavec politikom in interesnim skupinam? Mi smo sto svetlobnih let oddaljeni od resnih razprav o kadrovskih politikah vsake slovenske vlade. Zato se ne čudite posledicam tako izrazito negativne selekcije. V 25 letih nam namreč ni uspelo odgovoriti na nekaj povsem osnovnih vprašanj: 1) Do katere ravni je dopustno politično kadrovanje, torej kadrovanje na podlagi politične afinitete/preferenc/nazorov, do katere ravni pa je kadrovanje izključno strokovno? 2) Do katere ravni se pri strokovnih imenovanjih – kljub temu da gre za strokovne funkcije – dopušča diskrecijsko vlogo politike, ker je pač potrebno politično zaupanje, od kod pa to ne velja več in je treba dati prednost drugim kriterijem? In kateri so ti drugi kriteriji? 3) Kateri so tisti družbeni podsistemi, kjer je nujno, da obstaja politična pluralnost in minister (vlada) mora skrbeti za uravnoteženost (vojska, šolstvo, znanost, kultura, javna RTV …), kateri pa so tisti družbeni podsistemi, kjer je ta pluralnost sicer manj nujna, a zaželena? *Das zerrissene Volk Da bi prišli do dogovora o političnem kadrovanju, nam še nikoli ni uspelo, saj nimamo niti trohice skupnih kriterijev. Zato se nam dogajata popolna poljubnost in pristranskost tistega, ki kadrovsko nastavlja, in tistega, ki njegovo kadrovsko politiko kritizira. Navada je, da se samodejno razdelimo po preferencah, in dokler je JJ na oblasti, levica joče nad kadrovskim cunamijem, ko pa je na oblasti levica, jočejo nad cunamijem desni. Posledica: slovenska politika sploh ni več tekmovanje različnih politik in vizij razvoja posameznih političnih strank, temveč tekma med interesnimi skupinami s ciljem, kateri bo uspelo nastaviti čim več svojih ljudi na pomembne položaje, kjer je čim več javnega denarja. Mali bogovi so vse manjši V tej državi si politiki domišljajo, da so vsemogočni bogovi. Toda to je bila tudi v stari Grčiji zabloda Zevsovega sina Tantala. Kajti sporočilo Janka Vebra ob zamenjavi vrha Slovenske vojske je nedvoumno: v tej državi sposobnost, kompetence, izobrazba in izkušnje niso pomembne, v tej državi bodo še naprej politični aparatčiki brez znanja tujih jezikov odločali, kdo je politično primeren, da bo na najvišjih vodstvenih funkcijah. Založnik David Tasić: Branko Masleša lahko izgubi več kot Janez Janša Avtor: Gordana Stojiljković Dajmo Branku Masleši možnost, da opere svoje ime in institucijo sodišča, je založnik David Tasić komentiral odločitev predsednika vrhovnega sodišča, da bo do konca leta predsedoval vsem senatom. 4 6 8 46 Predsednik vrhovnega sodišča Branko Maselša je odločil, da bo do konca leta predsedoval vsem senatom, ki bodo odločali o zahtevah za varstvo zakonitosti, torej tudi o zahtevi Janeza Janše. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Maselša je odločil, da bo do konca leta predsedoval vsem senatom, ki bodo odločali o zahtevah za varstvo zakonitosti, torej tudi o zahtevi Janeza Janše. V Odboru za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Odbor 2014 so se danes odzvali na odločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, da bo do konca leta predsedoval vsem senatom, ki bodo odločali o zahtevah za varstvo zakonitosti. To pomeni, da bo predsedujoči tudi senatu, ki bo odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti Janeza Janše. Sodnica poročevalka Vesna Žalik je sicer ta teden sporočila, da bo o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti odločal senat in kot je pojasnil Janšev zagovornik Franci Matoz, podala časovni okvir, kdaj naj bi se od zahtevi odločalo. Odločitev o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti v času lokalnih volitev "Žalikova je dala na znanje, da bo seja senata najpozneje v enem mesecu," je povedal Matoz in dodal, da gre verjetno res za naključje – čeprav v naključja ne verjame –, da bo odločitev sovpadala z lokalnimi volitvami. Čeprav je Masleša v tem letu predsedoval v 77 zadevah, pa se, pravi Matoz, "ne morem znebiti občutka, da je takšno ravnanje, skladno z letnim razporedom dela, neobičajno". Ali gre za naključje, da odločanje o zadevi Patria znova sovpada z volitvami, tokrat lokalnimi, pravi zagovornik Janeza Janše Franci Matoz. Ali gre za naključje, da odločanje o zadevi Patria znova sovpada z volitvami, tokrat lokalnimi, pravi zagovornik Janeza Janše Franci Matoz. Opozarja, da je glede na predhodne dogodke, ko so zahtevali njegovo izločitev iz odločanja o zadevi Patria zaradi dvoma o pristranskosti, takšno ravnanje neobičajno. Tudi v primeru, da sodba pade, da senat vrhovnega sodišča torej presodi drugače, kot sta presodila okrajno in višje sodišče. Matoz je poudaril še, da se ne more strinjati z obrazložitvijo podpredsednice sodišča Nine Betetto, da v spornem govoru Masleša ni izrazil negativnega stališča do Janše in da ni nastopal kot sodnik, temveč kot predsednik vrhovnega sodišča. Matoz: Če bo vztrajal, bo odločitev obremenjena s kršitvijo človekovih pravic "Bistvo je, da se bo opredelil do stranke v postopku," trdi Matoz in dodaja, da sicer Masleša svojo odločitev lahko spremeni, če pa bo vztrajal, bo "odločitev obremenjena s kršitvijo človekovih pravic". Na komentar, da se predsednik sodišča zagotovo zaveda "problema", če bo predsedoval senatu, pa je Matoz povedal, da "Masleša misli, da problema pristranskosti ni". Pomisleke ima tudi v primeru, če bi odločil Janši v prid. Da je lahko tudi predsednik vrhovnega sodišča objektiven, pa meni založnik David Tasić, ki je bil konec 80. let obsojen na vojaškem procesu skupaj z Janezom Janšo, Ivanom Borštnerjem in Francijem Zavrlom (afera JBTZ). "Kot humanist verjamem v ljudi, verjamem, da ima človek vest," je povedal Tasić in dodal, da njegove izjave kot člana Odbora 2014 mogoče komu ne bodo všeč. Strokovno, moralno in etično sporno se mu zdi samoimenovanje Masleše za predsednika senata, sploh če ti ena stran nenehno očita pristranskost. Pa vendar, "če obstaja najmanjša možnost, da razmišlja kot sodnik, bo pravici zadoščeno". David Tasić kot humanist verjame, da imajo ljudje vest. David Tasić kot humanist verjame, da imajo ljudje vest. Tasić: Izgubi lahko le Masleša, Janša nima kaj izgubiti "Dajmo mu možnost, da opere ime sodišča oziroma pravosodja," pravi Tasić, ki se zaveda tega, da mu lahko kdo zaradi teh beseda očita sanjaštvo. "Dejstvo je, da lahko v tem primeru izgubil le Branko Masleša. Če sodbo potrdi, se bo potrdilo, da je bilo sojenje in sodba politično orkestrirana. Če sodba pade, bosta pridobila oba, tako Masleša kot Janša, največ pa državljani Slovenije," je prepričan Tasić. Odziv vrhovnega sodišča oziroma predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše še čakamo. Foto: Bor Slana Dva pogleda na odvzem poslanskega mandata Janezu Janši Kdo vidi Janšo kot političnega mogotca, kdo vidi politično likvidacijo? Tretja črka JBTZ David Tasič je v osemdesetih letih tako kot Gantar in Janša pisal za Mladino. Ne samo pisal. V obdobju najbolj intenzivnega demokratičnega vrenja v deželi, ki se je omahljivo poslavljala od socializma, je bil notranjepolitični urednik revije, ki je bila eno od središč, ki so narekovala tektonske spremembe. Nato je skupaj z Janšo, Ivanom Borštnerjem in Francijem Zavrlom postal tretja črka znamenite četverice JBTZ. 'Če bi živeli v normalni družbi, bi bilo povsem logično, da zapornik ne sodi v parlament. Toda v normalni družbi ne poznajo političnih zapornikov, ne poznajo montiranih procesov in sodnikov, ki so varuhi propadlih totalitarnih režimov,' pravi založnik in Janšev podpornik David Tasič. "Če bi živeli v normalni družbi, bi bilo povsem logično, da zapornik ne sodi v parlament. Toda v normalni družbi ne poznajo političnih zapornikov, ne poznajo montiranih procesov in sodnikov, ki so varuhi propadlih totalitarnih režimov," pravi založnik in Janšev podpornik David Tasič. Topovska kritika totalitarizma Zdaj je Tasič založnik. Še vedno je velik Janšev podpornik. Tasičeve kritike razmer v Sloveniji niso nič manj ostre kot kritike, ki jih je usmerjal proti Jugoslovanski ljudski armadi pred 30 leti. "Če bi živeli v normalni družbi, bi bilo povsem logično, da zapornik ne spada v parlament. Če bi živeli v normalni družbi, se o tem ne bi pogovarjali. To bi bilo nekaj samoumevnega. Toda v normalni družbi ne poznajo političnih zapornikov, ne poznajo montiranih procesov in sodnikov, ki so varuhi propadlih totalitarnih režimov," pravi Tasič. Temne sile udbomafije Nekdanji novinar je prepričan, da je v Sloveniji zaradi političnih ciljev mogoče zapiranje političnih nasprotnikov ob "sočasni sinhronizirani medijski diskvalifikaciji". Sprašuje se celo, ali bo naslednji korak fizična likvidacija. "Tisto, kar temnim silam, ki pri nas vlečejo niti iz ozadja in se prepoznajo v imenu udbomafija, sploh ni tuje, saj so bile za to usposabljane in dobro plačane." Tasič trdi, da so nekdanji morilci in njihovi nalogodajalci danes ugledni lobisti, svoje morilsko orožje pa so začasno spravili v bunkerje, saj ga ne potrebujejo – imajo dovolj drugih "demokratičnih" sredstev za dosego svojih ciljev. "V svojih rokah imajo sodstvo, medije, gospodarstvo, banke in zavarovalnice." Janše niso mogli kupiti Janšev nekdanji tovariš v vojaškem zaporu na Metelkovi je prepričan, da se je v parlamentu zgodila neusmiljena politična likvidacija predsednika SDS. "Pred tem smo bili in smo še vedno priče pravosodni likvidaciji nekoga, ki je bil edina ovira za njihovo popolno obvladovanje vse družbe. Še pred tem in medtem smo bili priče njegovi medijski diskvalifikaciji, zapiranju ust in ignoranci. Z vsemi sredstvi so se lotili Janeza Janše, politika, ki ga niso mogli kupiti, pridobiti na svojo stran, zastrašiti in obvladati." Kje se bo to končalo? Tasič verjame, da Janša v ekonomski krizi, ki uničuje temelje družbe, pomeni edino resno alternativo preživelim ideološkim modelom, ki so Slovenijo pripeljali v stanje brezupa. "Janši bi lahko celo uspelo. Tega mu niso smeli dovoliti. Lahko je še srečen, da iz bunkerjev niso potegnili morilskega orožja. Čeprav tudi to še ni izključeno. Veliko vprašanje je, kje se lahko konča ta politična likvidacija." Klepet z Romanom Jeralo o znanosti, uspehu in begu možganov Ob prvi obletnici projekta Uspešne Slovenije 17. oktober 2014 ob 06:12, zadnji poseg: 17. oktober 2014 ob 09:38 MMC RTV SLO Z gostom MMC-ja, znanstvenikom prof. dr. Romanom Jeralo, se lahko pogovorite o znanosti, dojemanju uspeha, uspešni Sloveniji in odlivu možganov. Vabljeni k zastavljanju Vstop v klepetalnico Prof. dr. Roman Jerala, ki je letos prejel državno odlikovanje za zasluge pri uveljavljanju slovenske znanosti in visokega šolstva v mednarodnem prostoru, je vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu. Zavzema se za večjo vlogo znanosti v slovenski družbi in verjame, da bo Slovenija pripravljena vanjo vlagati več, kot je do zdaj. Znanost je namreč, tako verjame, ključna za izhod iz krize. V pogovoru za MMC je dejal, da gre le redkokateri znanstvenik v tujino zato, da bi imel višjo plačo, temveč zato, ker so tam boljše možnosti za delo in razvoj. Mladi ljudje, s katerimi ima opravka, pa si želijo ravno to: možnost, da se dokažejo, da delajo. MMC s projektom Uspešna Slovenija od oktobra lani predstavlja posameznike, ki pri svojem delu dosegajo odličnost in žanjejo nagrade. V letu dni smo objavili sto "uspešnih" zgodb. Vabljeni k branju prispevkov v okviru dneva Uspešne Slovenije: - MMC-jev seznam sto uspešnih Slovencev - Uspeh za neko družbo je, da nima lačnih in revnih - Slovenija mi je omogočila "brezplačno" šolanje; zdaj ji želim nekaj vrniti - Dober glas seže v deveto vas ali slovenski umetniki v tujini - Fotozgodba: Slovenski junaki neolimpijskih športov Prof. dr. Roman Jerala je leta 2009 prejel Preglovo nagrado Kemijskega inštituta in Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke. Pogovor z njim pripravljamo v okviru dneva Uspešne Slovenije. Gre za projekt, v katerem smo v letu dni predstavili sto uspešnih posameznikov, ki so za odličnost na svojem področju nedavno prejeli priznanje ali nagrado. Njihovi dosežki zbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe. Tragične človeške zgodbe so namreč le ena plat gospodarske krize, ta ima tudi svetlejši obraz. Slovenski dijaki, na primer, so letos na mednarodnih olimpijadah znanja v hudi konkurenci z vsega sveta osvojili 16 medalj. Uspeh niso samo velike in odmevne zgodbe, temveč pogosto tihi dosežki, ki radi zdrsijo mimo medijske pozornosti. B. R. Gospodarski minister Petrovič nepreklicno odstopil Cerar: Petrovič bo dokazal nedolžnost 17. oktober 2014 ob 16:10, zadnji poseg: 17. oktober 2014 ob 19:32 Ljubljana - MMC RTV SLO Gospodarski minister Jožef Petrovič se je po pogovoru s premierjem Mirom Cerarjem odločil nepreklicno odstopiti. S tem pa ne priznava svoje krivde, temveč želi omogočiti nemoteno delo vlade. Z nepreklicnim odstopom želi dokazati, da ni storil ničesar narobe, je dejal v izjavi za medije. Dodal je le še to, da podpis na dokumentu, ki ga je predstavila TV Slovenija, ni njegov. Potrebno pa je dodati, da gre za podpis na uradnejm dokumentu Ministrstva za finance, ki je bil del razpisne dokumentacije. Predsednik vlade je odstop ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo sprejel z obžalovanjem, so sporočili z Ukoma. Cerar se je s Petrovičem, ki je bil "na podlagi strokovnih kompetenc deležen polne podpore predsednika vlade", pogovoril in po pogovoru izrazil trdno prepričanje, da bo Petrovič tudi uradno dokazal, da očitanega kaznivega dejanja ni bilo. Cerar lahko zdaj na mesto imenuje vršilca dolžnosti gospodarskega ministra. Ta lahko delo opravlja največ tri mesece, nato mora državni zbor na premierjev predlog izvoliti ministra s polnimi pooblastili. Sporna prodaja pisarniškega materiala Agencija za varstvo konkurence (AVK) je ugotovila kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. DZS, Mladinska knjiga trgovina in Extra Lux so se med junijem 2007 in novembrom 2012 pri prodaji pisarniškega materiala državnim organom in drugim organom javne uprave o tem nedopustno dogovarjali. Po ugotovitvah agencije so usklajeno ravnali pri delitvi javnih naročil in oddaji prikrojenih ponudb ter določanju prodajnih cen in drugih pogojev za dobavo pisarniškega materiala, s čimer so kršili zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz DZS-ja. Podpisnik sporne pogodbe v imenu DZS-ja je po poročanju TV Slovenija njen takratni divizijski direktor Petrovič. Tarča: Krovni okvirni sporazum za dobavo pisarniškega papirja (dokumentacija) DZS: Odločba še ni pravnomočna V DZS-ju so ob tem izpostavili, da odločba agencije ni pravnomočna in da bodo zoper njo sprožili upravni spor. Enako ravnanje je pričakovati tudi od Mladinske knjige trgovine in družbe Extra Lux. Ti so namreč v navedenem obdobju oddali skupno ponudbo pri javnem naročilu. Skupen nastop podjetij Kot so pojasnili v DZS-ju, je šlo tedaj za zelo obsežen in zahteven javni razpis, ki je obsegal dobavo pisarniškega materiala izredno velikemu številu pravnih oseb, lokacij in različnim dostavnim naslovom. Podjetja so zato oddala skupno prijavo in v notarski obliki sklenila pogodbo o skupnem nastopu, ki so jo ob prijavi na javni razpis tudi predložila naročniku oz. tedanjemu ministrstvu za javno upravo. Stranke pričakujejo ukrepanje Novica, da so ministra morda ujeli v nezakonitih kartelnih dogovorih, je močno odmevala med politiki. Parlamentarne stranke so od premierja Mira Cerarja pričakovale, da bo "ustrezno ukrepal". V opoziciji pa ob neukrepanju niso izključevali možnosti interpelacije. SMC tiho, SD in DeSUS kažeta na Cerarja Medtem ko se je največja stranka SMC zavila v molk, je vodja poslancev koalicijskega SD-ja Matjaž Han v izjavi novinarjem med drugim izrazil upanje, da se bo Cerar s Petrovičem pogovoril in ukrepal, če je kaj narobe. Podobno je menil vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša, da je to najprej vprašanje za SMC in za Cerarja. SDS bo počakal na dejanja premierja V opozicijskem SDS-u so pričakovali, da bo Cerar ob izbiri ministrov iz kvote SMC-ja preveril njihovo dosedanje delo, je v izjavi novinarjem povedal vodja poslancev SDS-a Jože Tanko. Kot vse vodje poslanskih skupin Tanko upal, da bo Cerar ravnal v skladu z etičnimi standardi, ter napovedal čakanje na Cerarjeve poteze. ZL, NSi in ZaAB za Petrovičev odhod Enako ravnanje so napovedali v ZL-ju, čeprav so to, da bo Petrovič zaradi te zgodbe problematičen, po besedah poslanca ZL-ja Mihe Kordiša izvedeli že sredi septembra. S tem je bil, kot je dodal, seznanjen tudi Cerar. Ta naj, podobno kot so ocenili drugi, ravna v skladu s svojimi etičnimi in moralnimi standardi ter naj ministra odpokliče, je povedal še pred Petrovičevim odstopom. Če pa ne bi ukrepal, tudi v ZL-ju niso izključevali možnosti interpelacije. Vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin je ocenjeval, da bo ta primer "odličen test za predsednika vlade", saj je neizogibno, da Petroviča razreši. Ob morebitnem neukrepanju bi tudi za NSi interpelacija ministra bila upravičena in smiselna. V ZaAB-u pa so pričakovali, da "glede na visoke norme, ki jih je predsednik vlade napovedal pred volitvami, interpelacija sploh ne bo potrebna", poroča STA. OZS odstop obžaluje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije odstop obžaluje, saj so z ministrom ravno "začeli dobro sodelovati". "Izkazal je razumevanje za probleme malega gospodarstva in nam obljubil pomoč, med drugim tudi oživitev Sveta za obrt in podjetništva v okviru ministrstva," so zapisali v sporočilu za javnost. Predsednik OZS-ja Branko Meh je opozoril, da je bilo gospodarstvo zaradi menjave vlade že več mesecev brez ministra, zato vlado poziva, naj poskrbi, da se situacija ne ponovi več. Minister v zadnjem trenutku Petroviča je Cerar za ministra izbral takorekoč v zadnjem trenutku, zadnji dan ob vložitvi kandidatne liste v DZ. Tik pred njim je za kandidata veljal Ervin Pfeifer, ki pa so ga odnesle "dvomljive poteze" iz preteklosti. Volilci SMC bojo počasi spoznali, da so bili nat..... Po mojem osebnem mnenju, tudi minister ne bi smel postati. In so se že začele stare zgodbe nove vlade, iste kot so bile pri Bratuškovi. HA HA HA ljudje kakšno vlado ste to izvolili HA HA HA Nehajmo se že sprenevedat... Cerar nima ničesar kar bi lahko ponudil Sloveniji, je pa podaljšek oblasti, ki nastavlj ain odstavlja ljudi. Ti isti nas vodijo za nos že od osamosvojitve naprej in na 45 let podlage. Krivic o odvzemu mandata Janši: To je neverjetna blamaža Brglez je dejal, da sredne odločitveni mogoče spremeniti 17. oktober 2014 ob 12:20, zadnji poseg: 17. oktober 2014 ob 20:00 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Krivic: To je neverjetna blamaža V pismu slovenskim medijem se je na pravni zaplet z označbo "zmedeno manevriranje koalicije" in "neverjetna blamaža" odzval nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Zapisal je, da DZ sploh ni sprejel sklepa o odvzemu mandata. V 9. členu zakona o poslancih je zapisano, da "poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka". Državni zbor lahko ugotavlja le z ugotovitvenim sklepom, nobenega sklepa pa se ne more sprejeti drugače kot z glasovanjem, je nadaljeval. Tega pa DZ ni storil, je zatrdil Krivic. DZ je namreč najprej glasoval o predlogu MVK-ja, naj Janši mandat ne preneha, ter predlog zavrnil. Nato pa je Brglez le še "seznanil DZ s sklepom", da je Janši mandat prenehal. "A med takrat še navzočimi poslanci (tudi doktorji znanosti, pravniki, politiologi, sociologi, inženirji) kljub temu ni bilo niti enega, ki bi vsaj vprašal, 'oprostite, čigav sklep pa je to, s katerim ste nas zdaj seznanili'. Seveda bi ga morali sprejeti prav oni," je sporočil nekdanji ustavni sodnik. Krivic je sicer podal pravno oceno, da je skupina pravnikov, ki jih je za interpetacijo zakona namesto hišne zakonodajno-pravne službe najel DZ, v pravnem mnenju predlagala "globoko neustavne rešitve". Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek je za TV Slovenija ocenil, da mandat Janši ni prenehal - ravno tako iz razloga, ker DZ o sklepu ni glasoval. Krivic me zadnje čase prijetno preseneča in je eden redkih ,če ne edini levičar ,ki realno (strokovno) ocenjuje kolobocije glede Patrie in odvzema mandata Janši.Kapa dol zaradi objektivnosti in načelnosti, gospod Krivic! SDS volitve 2008- 307.000 glasov volitve 2011- 288.000 glasov volitve 2014- 178.000 glasov Ma kako?? Kako to da krivic govori v prid JJ če pa je njegov nasprotnik? Sem mislil da so v prid JJ samo SDS priležniki? Ima mogoče krivic prav? ooooops..... Je bil danes intervju z Urbanom Vehovarjem na val 202. Bi ga morali levi poslušat za streznitev. Će na kratko povzamem njegove izjave; Slovenski komunisti so po 2.sv. vojni tako temeljito odstranili vse, ki so bili takrat cvet slovenskega naroda, da si od tega še danes ne moremo opomoč. Namesto njih, je novonastala komunistična banda okronala svoje krvnike, ritoliznike, povzpetnike, zahrbtneže ipd. Njihovi potomci nam danes vladajo in se ni za čudit, da nas Češka, Poljska,Slovaška, Madžarska, Hrvaška, da o baltskih državah niti ne govorimo, prehitevajo na vseh področjih, še posebej pa na pravni zaščiti državljanov. Srbija je po moje glede pravne ureditve tudi že pred nami. Nikoli se ne bomo rešili udomafije. Ali pač? Poslovil se je Prešernov nagrajenec Pavle Merkú Bil je ena najvplivnejših osebnosti kulturnega življenja Slovencev v Italiji 20. oktober 2014 ob 13:44, zadnji poseg: 20. oktober 2014 ob 13:58 Trst - MMC RTV SLO/STA V 88. letu starosti je umrl letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, slovenski skladatelj, etnomuzikolog, slovenist in etimolog Pavle Merkú. Slovenec po prepričanju in ena najvplivnejših osebnosti kulturnega življenja Slovencev v Italiji se je rodil v Trstu leta 1927 slovenskemu očetu in italijanski materi. V svoji izjemni razgledanosti se je približal različnim strokam, v katerih se je brez izjeme odlikoval s pomembnimi dosežki. Deloval je kot skladatelj, jezikoslovec, slovenist, etnomuzikolog, etimolog, publicist, kritik, esejist, raziskovalec, glasbeni urednik in pedagog, je med drugim zapisal Stojan Kuret v utemeljitvi Prešernove nagrade. V tržaško gledališče je pripeljal slovensko opero Njegov skladateljski opus, tesno povezan z ohranitvijo in ovrednotenjem ljudskega izročila, je nepogrešljiv del slovenske sodobne glasbe, zaslovel pa je tudi po vsem svetu. Ustvarjal je za malodane vse glasbene sestave in zvrsti: solistična, komorna, simfonično-koncertna in vokalno-instrumentalna dela, samospeve in zbore. Napisal je tudi opero Kačji pastir, ki je bila prva slovenska opera s krstno izvedbo v takrat zelo obiskanem italijanskem tržaškem občinskem gledališču Verdi (1976). Ljubitelj in raziskovalec dialektov Izbiri besedil je kot jezikoslovec, dialektolog, ljubitelj ter govorec več jezikov in narečij posvečal posebno pozornost. Tudi vse etnomuzikološke raziskave so obogatile in obarvale njegovo izrazno paleto. Vedno je posebno mesto namenjal ljudski glasbi in tako izjemno prispeval k njenemu zbiranju in ohranjanju. Spoznaval jo je najprej kot raziskovalec, šele potem kot skladatelj. Sredi šestdesetih let 20. stoletja se je usmeril v zbiranje ljudskih pesmi pri Slovencih v Italiji, to pa je preraslo v zbiranje pripovedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je pozneje objavil v knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji (1976). Med najvidnejšimi sadovi tega raziskovanja so številne skladbe, ki se opirajo na ljudsko osnovo in so izšle v zbirki Ljudske pesmi Slovencev v Italiji (1981). O globokih koreninah slovenstva v Italiji Poseben pomen imajo njegova jezikoslovna raziskovanja. Uredil, komentiral in objavil je Slovenska plemiška pisma družine Marenzi-Coraduzzi s konca 17. stoletja (1980), s katerimi je dokazal rabo slovenščine med tujim plemstvom na Slovenskem. Kot raziskovalec slovenskih osebnih in krajevnih lastnih imen pa je pomembno prispeval k razumevanju izvora slovenskih priimkov na jezikovnem zahodu Slovenije ter dokazovanju avtohtonega slovenskega porekla ljudi in krajev, ki danes pripadajo Italiji. Njegov skladateljski, raziskovalni in publicistični opus pomeni enega izmed vrhov slovenske ustvarjalnosti po drugi svetovni vojni. Nekatere njegove knjige se že uvrščajo med temeljna dela različnih strok, njegova ustvarjalnost in samozavestni nastop pa med neizbrisna znamenja slovenske kulturne navzočnosti v Trstu. Spodaj lahko prisluhnete radijski oddaji Naši umetniki pred mikrofonom: Pavle Merkú 'Imel sem dobre stike, po drugi strani pa sem kritičen človek in marsikdo ni prenašal mojih kritik,' se študijskih let v Ljubljani spominja Merku Za svoje delo je letos prejel Prešenovo nagrado za življenjsko delo. Pijani voznik snežnega pluga kriv za smrt prvega moža Totala Putin izrazil sožalje 21. oktober 2014 ob 09:04, zadnji poseg: 21. oktober 2014 ob 09:16 Pariz - MMC RTV SLO/STA/Reuters V nesreči na letališču v Moskvi je umrl izvršni direktor francoskega naftnega velikana Total Christophe de Margerie. V njegovo letalo je trčil snežni plug, ki ga je upravljal pijani voznik. Nesreča se je zgodila v ponedeljek pozno zvečer in v njej so umrli štirje ljudje. V zasebno letalo je med vzletom na letališču Vnukovo v Moskvi trčil snežni plug, pri čemer so umrli vsi trije člani posadke in potnik, so sporočili z letališča v Moskvi, kjer je v ponedeljek prvič to jesen snežilo. 63-letni de Margerie je bil edini potnik v falconu 50, tudi člani posadke so bili francoski državljani. De Margerie je bil na čelu Totala od leta 2007. V tretji največji evropski naftni družbi je bil zaposlen 40 let in je tam zgradil svojo celotno kariero. Ruski preiskovalci so sporočili, da je bil voznik snežnega pluga pod vplivom alkohola. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob smrti direktorja Totala že izrazil sožalje. "Vladimir Putin in de Margerie sta poznala dolgo in sta imela tesen delovni odnos," je sporočil tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov in dodal, da je Putin visoko cenil direktorjeve sposobnosti. "Francija je izgubila izjemnega poslovnega voditelja, ki je Total spremenil v svetovnega velikana," je v odzivu na tragično nesrečo dejal francoski premier Manuel Valls. "Francija je izgubila velikega kapitana industrije in domoljuba," je še dodal. G. V. sliši se kot zmaga za en glas Zdej jim lahko prodamo našga falcona Stvar je sumljiva zaradi tega, ker je bil de Margerie proti petrodolarju. Ko je potrebno nezaželjeno osebo spraviti v večna lovišča, domišljija spooksov ne pozna meja. Še en umor iz Kremlja! in potem svizec zavije čokolado... Poljski vrh je tudi šel k Rusom in končal svojo pot... Dobro je pijanec ciljal z plugom.. Pravi snajperist! Enostavno ne verjamem.. Kot pri pokojnem Krambergerju - "pijanec" je baje zelo natančno streljal ... kaj pa je delal v Rusiji? A niso sankcije... aja, sankcije so za solato in krompir, on pa trguje z nafto! A ti sploh veš, kakšna je vsebina sankcij? General Władysław Eugeniusz Sikorski - ubili so ga Rusi 1943 s pretvezo letalske nesreče na Gibraltarju - Angleži pa so mižali ... Falconi imajo v Rusiji probleme, Jakič še ima danes umazane roke, čeprav ni šraufo zmrzjenega ventila! »Bog je mrtev.« Nietzsche »Nietzsche je mrtev.« Bog pri Krambergerju pa je bil rabelj pjanček s fallirano roko, ki je ustrelil Frančka z milimetrsko natančnostjo:) SDS zaradi intervjuja v Mladini zahteva Brglezov odhod Največja opozicijska stranka bo predlagala razrešitev predsednika DZ-ja 21. oktober 2014 ob 13:01, zadnji poseg: 21. oktober 2014 ob 15:18 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik DZ-ja Milan Brglez je v intervjuju za Mladino podajal stališča, ki so v nasprotju z ustavnim redom, je razloge za zahtevo za njegov odstop pojasnila poslanka SDS-a Jelka Godec. Namestnica vodje poslanske skupine SDS-a Godčeva je na novinarski konferenci dejala, da so tako poslanci kot tudi vrh stranke dobili "več ogorčenih odzivov" državljanov na omenjeni intervju, ki je bil objavljen 26. septembra. Po mnenju SDS-a je Brglez v intervjuju poudarjal, da je osamosvojitev korak nazaj v državotvornosti in da je bila Jugoslavija kredibilnejša od zdajšnje države, "čeprav vsi vemo, da je temeljila na komunistični represiji". Prav tako je navajal, da so bili povojni poboji "posledica naravnega prava", izražal je tudi naklonjenost totalitarnim metodam, je pojasnila Godčeva. Zato v SDS-u predlagajo, da se Brgleza razreši s funkcije predsednika DZ-ja, ker "s takimi izjavami in podajanjem stališč ni sposoben opravljati te funkcije". Podporo za predlog razrešitve bodo iskali tudi pri drugih poslanskih skupinah, je dejala Godčeva. SDS bo potreboval 46 glasov Za razrešitev predsednika DZ-ja veljajo enaki postopki kot za njegovo imenovanje, kar pomeni, da razrešitev lahko predlaga najmanj 10 poslancev, o njej pa poteka tajno glasovanje. Za razrešitev je potrebnih najmanj 46 glasov. To ni prvi primer, ko poskuša opozicija zamenjati predsednika državnega zbora. Prvič se je to zgodilo leta 1996, ko so poslanci tedanjega SDSS-a in SLS-a zahtevali razrešitev Jožefa Školča, ki naj bi preprečil razpravo ob odstopu tedanjega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja. Parlament tedaj predloga ni podprl. Drugi takšen poskus sega v leto 1998, tudi tedaj pa je bil razlog nesklic izredne seje DZ-ja. Tedanji predsednik DZ-ja Janez Podobnik namreč ni sklical izredne seje, na kateri bi na predlog SDS-a razpravljali o fizičnem obračunu Jelka Kacina z Ivom Hvalico. Glasovanja o razrešnici pa v tem primeru ni bilo, saj so predlagatelji, poslanci SDS-a, zahtevo umaknili. Podobno so spomladi 2010 in leta 2011 v opozicijskih SDS-u in SNS-u predlagali razrešitev takratnega predsednika DZ-ja Pavla Gantarja, saj je zavrnil zahtevi za sklic izredne seje DZ-ja. Tudi ta dva predloga nista dobila podpore večine poslancev. G. C., A. Č. @kralj matjaž "Saj po mnenju našil levičarjev je bila Srebrenica tudi naravno pravo." Prav tako je navajal, da so bili povojni poboji "posledica naravnega prava", Lepo ime za maščevanje. Čestitke za novo definicijo naravnega prava. O tem kaj mislijo o njem etablirani pravniki pa lahko začneš z wikipedijo (natural law), pa boš videl kakšnega kozla si ustrelil. Naj Brglez dela in govori kar ga je volja, da le razburi SDS, bi rekli nekateri. Da ima SDS prav, pa za zdaj še nikogar ne zanima. Twitter Jurij Toplak ?@JurijToplak 3m3 minutes ago Evropsko sodišče danes: Prepoved opravljanja funkcij bivšim udbovcem je skladna z Evropsko konvencijo. Naidin v RO, 38162/07. p.s. Nimam kam drugam prilepiti, ker ta medij tega itak ne bo nikoli objavil. Evropa se bliža in Brglez&CO bodo prej ali slej seznanjeni z njenimi načeli in vrednotami. Izjava "povojni poboji temeljijo na naravnem pravu" bo postala zaščitni znak Milana Brgleza, kot je izjava "povojni poboji so drugorazredna tema" zaščitni znak Danila Türka. Izjava "povojni poboji temeljijo na naravnem pravu" bo postala zaščitni znak Milana Brgleza, kot je izjava "povojni poboji so drugorazredna tema" zaščitni znak Danila Türka. Izjava "povojni poboji temeljijo na naravnem pravu" bo postala zaščitni znak Milana Brgleza, kot je izjava "povojni poboji so drugorazredna tema" zaščitni znak Danila Türka. Izjava "povojni poboji temeljijo na naravnem pravu" bo postala zaščitni znak Milana Brgleza, kot je izjava "povojni poboji so drugorazredna tema" zaščitni znak Danila Türka. Izjava "povojni poboji temeljijo na naravnem pravu" bo postala zaščitni znak Milana Brgleza, kot je izjava "povojni poboji so drugorazredna tema" zaščitni znak Danila Türka. Izjava "povojni poboji temeljijo na naravnem pravu" bo postala zaščitni znak Milana Brgleza, kot je izjava "povojni poboji so drugorazredna tema" zaščitni znak Danila Türka. Izjava "povojni poboji temeljijo na naravnem pravu" bo postala zaščitni znak Milana Brgleza, kot je izjava "povojni poboji so drugorazredna tema" zaščitni znak Danila Türka. Kako so vas mediji pravilno usmerili proti SDS... Je pa res, da si v vsaki normalni državi takih izjav predsednik državnega zbora ne bi mogel privoščiti. Kot če bi predsednik nemškega parlamenta dejal, da je bila DDR bolj državotvorna ali pa še prej nacistična Nemčija... Ampak gledati z opranoglavimi očmi, se človek tega sploh ne zave, ker je apriori proti SDS. Pri prisanju zakonov naše države je v veliki meri sodeloval prav berglezov šef Cerar in bi bilo najbolje, da svoj gnev, ki ga meče na lobije in našo državo, prevali kar na Cerarja :) Tele berglezove nebuloze res niso za nikamor. Za kozlat! Golobova se odpovedala denarju, Brataševec odpoklical sponzorstvo Kritike zaradi Brataševčevih povezav 22. oktober 2014 ob 14:14, zadnji poseg: 22. oktober 2014 ob 14:57 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Podelitev Jenkove nagrade so zaradi sponzorstva Nedjana Brataševca že lani spremljali negativni odzivi. Potem ko se je letošnja nagrajenka Anja Golob "iz načelnih razlogov in iz razlogov osnovne higiene" odpovedala denarnemu delu nagrade, pa je znani poslovnež in častni konzul Republike Poljske v Sloveniji od projekta nepreklicno odstopil. Nedjan Brataševec, lastnik ARC Group, ki tiska in reproducira stare knjige v zbirateljske izdaje, je že lani zaznal, da je zaradi sodelovanja z ruskim trgom kot sponzor nezaželen. Kot je pojasnil, je v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev videl predvsem pomoč, da bi slovenski avtorji dobili priložnost, da se pojavijo na tako velikem trgu, kot je Rusija. "Z veseljem bi jim pomagal pri navezavi stikov z različnimi ruskimi založbami, ki se zanimajo za nove avtorje iz tujine. S tem bi seveda tudi v svetu postali bolj prepoznavni, kar je za vsakega avtorja najpomembnejše," je zapisano v pismu, ki ga je Brataševec poslal predsedniku DSP-ja Venu Tauferju. Dodal je, da se v odločitve glede nagrad ni nikoli vmešaval, to je prepuščal strokovnjakom. "Na žalost izjavljam, da nepreklicno, sporazumno ter iz povsem razumljivih razlogov odstopam od projekta DSP - Jenkova nagrada v slehernem, tako finančnem kot simbolnem smislu," je sklenil Brataševec. Anja Golob, ki je nagrajena za zbirko Vesa v zgibi, je zapisala, da ji je Jenkova nagrada v čast, obenem pa je "iz načelnih razlogov in iz razlogov osnovne higiene" zavrnila njen denarni del, vreden 3.500 evrov bruto. Taufer je nagrajenko prosil za pojasnilo glede odločitve. Dejal je, da sicer razume zavrnitev iz načelnih razlogov, pesnico pa je pozval, naj pojasni, kateri so razlogi "osnovne higiene", iz katerih zavrača denarni del nagrade, vendar pa odgovora še ni prejel. Zaradi zavrnitve denarnega dela priznanja je odpadla tudi torkova podelitev Jenkove nagrade v Medani. Nagradno plaketo trenutno hranijo v DSP-ju, v prostorih pisateljskega društva pa želijo izvesti protokol, ki sodi k podelitvi. Pesnico so povabili, da se uskladijo glede datumov, a se na vabilo še ni odzvala. Kaj z denarjem? Ena izmed idej, kaj storiti s 3.500 evri, ki se jim je Golobova odpovedala, je, da bi jih prenesli v socialni fond DSP-ja, iz katerega občasno z denarnimi prispevki pomagajo pisateljem in pisateljicam. "DSP bi moral braniti težko priborjeno avtonomijo literarnega polja" Že lani je pesnica Barbara Korun v javnem pismu izrazila nestrinjanje, da je sponzorstvo Jenkove nagrade za tri leta prevzel človek, ki je povezan z ruskimi oligarhi. Med drugim je zapisala, "da je bila do lani prepričana, da je vloga DSP kot stanovskega društva v tem, da brani skozi stoletja težko priborjeno avtonomijo literarnega (oz. umetniškega) polja". "Da brani ravno neodvisnost ustvarjalcev od petičnih sponzorjev oziroma da ohranja in razvija težko pridobljene avtorske pravice, na kratko - da brani to, da se pod svoje delo lahko podpišem, da lahko samostojno razpolagam z njim in da zanj prejmem dostojno (javno) plačilo." Anja Golob je v pisni izjavi zapisala, da se zahvaljuje strokovni žiriji za nagrado. 'Čestitam sonominirankama in sonominirancema. Jenkovo nagrado sprejemam, vesela sem je, v čast mi je. Iz načelnih razlogov in iz razlogov po mojem mnenju osnovne higiene pa zavračam sprejem pripadajoče denarne nagrade. Pri ničemer, kar je povezano z denarno nagrado, ne želim sodelovati vojnaslo91 AndiSi # 26.10.2014 ob 08:20 7 miljonov do smrti iztradanih Ukrajincev je bil uvod v uverturo, v začetku največjega Stalinovega oboževalca Adolfa. ---------------------------- In kaj ima Zahod pri tem? Podtikaš argumente... res si na nivoju! Adolf je kreatura zametkov IMF. Svobodna izbira človeka. Ne, Ukrajina hoče biti del ZAHODA in ne del RUSIJE. Zahod je prišel pa rekel gut ewo lah ste zravn nas, ampak če hočete se morate držati teh in teh pravil. Ka je tu narobe? Pa će se že gremo neke teorije zarot. Ne bi blo bolš, da Ukrajina uspeva na dolgi rok in posledično prinese več denarja vlagateljem, kot pa da se Ukrajina izropa do konca, ter čez 50 let nihče več ne profitira, ne Ukrajinci ne grdi grdi ZAHOD. kayci # 26.10.2014 ob 08:30 Ukrajince je okradel Putin.... ko jim je okupiral del države.... In zdaj naj bi za krajo zemlje Ukrajinci bili še hvaležni? AndiSi Ne zastopmo se... Ukrajinci bi radi živeli in prosperirali, tako kot vsak normalen posameznik... ukrajinski politiki so tisti, ki silijo državo in državljane na zahod, ker so za to z njegove strani podplačani. Da delajo škodo svojemu narodu pod pretvezo svobode in napredka. S čim delajo škodo? Rusija ne seže do kolen Evropi na nobenem področju. Mislim, da bi bila za Ukrajinski narod veliko večja škoda, da bi ostali pod kremplji Rusov in njihovega nazadnjaštva. Pozabljate pa eno pomembno stvar in to je, da si večina Ukrajincev želi samo eno, boljšega življenjskega standarda, višjih plač. Ker jim RF in ukrajinski oligarhi tega niso mogli dat, so se obrnili drugam. Da bodo za to plačali s ceno suverenosti pa ni nič novega.Me zanima kdo od tistih v tej debati, ki so tako proti odpiranju Ukrajine na zahod, bi lahko preživel z 200€, ali v mnogih primerih celo veliko manj, na mesec? Zanimivo je, kako vsemogoče je Monsanto, podjetje s 14 milijardami $ letnega prometa. Za primerjavo: Boeing 87 milijard $ Google 60 milijard $ Bayer 40 milijard € Siemens 76 milijard € Daimler 114 milijard € Res je zanimivo, kako ima lahko tako majhno podjetje takoooo veliiiik vpliv, da lahko zaneti vojne ter uporavlja s svetovno politiko. Morda pa ima novinarka velike oči in malo realnega znanja? Tudi Rusija še nikomur ni prinesla lepše prihodnosti! Samo poglejte si ruske sosede! V primerjavi z zahodom Evrope revščina! Tudi mentaliteta ni ravno za prehvaliti! Raje se zgledujmo po skandinavskih državah. Tam je vsaj približek demokraciji in zdravega načina življenja! Ni čudno da so po kakovosti življenja vedno pri vrhu! AndiSi # 26.10.2014 ob 08:36 Ja sam Hitler je učil pri tvojih prijateljih: Rusih in Kitajcih. Družbenopolitični delavci na MMC so nam postregli z dnevno dozo pranja možganov. Pridna. Sedi. #piškotek In kaj je narobe z gospodarsko diplomacijo? Kot da SLO tega ne počne. Saj naši ministri so tudi lobirali za podjetja v premnogih državah. In podjetja to pričakujejo: da politiki odpirajo vrata gospodarstvu. Tu se pa predstavlja, kot da so "zlobne" ZDA edine, ki to počnejo. Poglejte raje, kaj počne Kitajska v Afriki ... France Rode For the Slovenian Cardinal of the Roman Catholic Church, see Franc Rode. France Rode France Rode (November 20, 1934 in Nožice, Slovenia) is an engineer and inventor best known for his work on the HP-35 pocket calculator.[1] He was one of the four lead engineers at Hewlett-Packard assigned to this project. Rode also invented and created the first workable RFID products: workplace entry cards, for which he holds several patents. Contents 1 Early life 2 Education and academic interests 3 Early work 4 Pioneering work on pocket calculator 5 Entrepreneurial path 6 Awards 7 Patents 8 References Early life France was born in Nožice, Slovenia on November 20, 1934 to farmers father Jože and mother Pepca, born Prešeren, as the oldest of four children. His younger sister Agata and brothers Marko and Aleš completed the family. France started elementary school education in nearby Homec soon after the German occupation of Slovenia during the Second World War. A few months into the first school year the local partisans burned the school building and the children were “saved” from formal schooling for the duration of the war. After the war, until the school in Homec was rebuilt, France’s class was meeting in the local church rectory or in a “Gasthouse” in the mornings and reported for “volunteer” work at the school construction site in the afternoon. Due to an accelerated learning program, France completed the fourth grade in Homec in 1947 and in the fall of the same year began attending high school in Kamnik. He skipped the fifth grade by studying and passing exams designed for the fifth grade during the summer months. Education and academic interests His academic interests at that time were in mathematics, physics and natural sciences. Whenever he had to study, France was excused from farm work. However, living on the farm allowed him no time for extracurricular activities for which he envied his schoolmates. Only occasionally he managed to join his peers after school. His fondest memories of such activities include participating in the staging of Hamlet, directed by Ciril Gostič, brother of operas singer Joze Gostic, France’s Godfather. His nostalgic memories also include skiing trips to Mala Planina and staying with his ski buddies in “Steletova koča.” Living on the farm did have some side benefits. France learned hard work habits and discovered his inventive drive. In his uncle’s carpentry shop next door, he built his own toys and later tools that were otherwise too expensive to buy. He made the slide rule he used during all his academic years in Ljubljana. France planned to study mathematics at Ljubljana University, but altered his interest to electrical engineering after he visited the University’s electrical engineering laboratories. He never regretted this switch. He felt that in this field he would be able to combine his interest in mathematics with some hands-on work. Early work France’s early contact with the world outside Slovenia (which was at that time part of Yugoslavia), were two summer jobs in Germany and a few school excursions. These contacts subsequently led him to visit companies in Sweden, Denmark, the Netherlands, and Germany, which exposed him to advanced technologies of that era. They also triggered in him a desire to learn more about new places and people. Soon after his graduation in Ljubljana, he filed an application at Northwestern University in Evanston, Illinois and in November 1960 he boarded the Slovenian ship Bohinj and was on his way to an unknown world. France earned a master’s degree in bio-medicine at Northwestern University in 1962. In September of the same year he joined Hewlett-Packard Company in Palo Alto, California where he worked off-and-on for over twenty years. During his years at Hewlett-Packard (HP), France was able to participate in the remarkable development of new technologies in modern electronics. He was not just witnessing the birth and growth of Silicon Valley, which was then the center of world’s technological progress, but made significant contributions to it. When a new measuring instrument needed a calculating unit, France was given the task of designing it. HP was a strictly analog instrument producer before that time. From then on the whole instrument design methodology has changed, taking advantage of data processing within the instrument itself. France was a key player in this trend. Pioneering work on pocket calculator France’s subsequent contribution was just as vital for HP as the former and it consisted of the first integrated circuit designed within the company. The engineers and the management were anxiously awaiting the arrival of the processed chip, which arose from France’s cutting and pasting of its layout. Being armed with two most important technologies that catapulted Silicon Valley, France was the obvious choice for carrying the intricate load of designing the miniature processor for HP-35, the first scientific pocket calculator. While he did not get the recognition of having designed the first microprocessor in the world, France’s HP-35 calculating unit had all the characteristics associated with a microprocessor. It had a complete instruction set for controlling its arithmetic units. The algorithms for trigonometric and logarithmic algorithms took advantage of this instruction set which has put the slide rule out of business. But it also opened the door to a new genre of pocket calculators. Being familiar with his instruction set France saw the opportunity to give the business community their own pocket calculator. In consultation with business experts France designed algorithms that are still in use to this day in the commercial world. Using the same hardware as the HP-35, France designed the HP-80 business calculator, that replaced reams of tables used to compute mortgages, returns on investments and other business transactions with a dedicated keyboard. France also foresaw the need for a laptop style computer and has proposed and then led to completion the development of the Briefcase Computer. This was apparently ahead of its time and had to await the evolution through the desktop computer stage. Hewlett-Packard oscilloscopes had a bad name in the engineering community around the world and the top management asked the central Research &Development Laboratory to do something about it. A new promising concept called for an integrated processor and France was again called into action. For him this was such an easy task that he found time to enrich the final prototype named “Smart Scope” with many vital ideas, which later became topics of his doctoral dissertation in 1975. Entrepreneurial path France’s entrepreneurial spirit led him in 1979 to establish the company Sielox Inc., which was to develop electronic locks and security devices based on one of his patents. In the same pursuit he also established cooperative relationship with Ljubljana University and with the Slovenian microelectronics firm ISKRA for purposes of manufacturing the required microchips. In 1986 Sielox was acquired by Checkpoint Systems and France became their R&D vice president. But his pursuit of new adventures led him in 1990 to Trimble Navigation, where he participated in efforts to embed the new satellite based navigation GPS into airplanes and with additional equipment enable them for blind landing. During the last two years at Trimble Navigation France was heavily involved with attempts to redesign and then integrate the GPS receiver into only two chips. This effort led him to join his two coworkers who established a new company under the name eRide Inc. Their goal was to design novel GPS receivers, which would make it possible to navigate under diverse condition such as inside the buildings or in other reflective environments but primarily inside a wristwatch. While the project proved the concept it has missed the window of opportunity to competition. Awards Although there are a number of mementos in his office for the work he has done, he considers his patents his best awards. His contribution to the development of HP-35, the first handheld scientific calculator, was publicly honored as part of the IEEE Milestone in Electrical Engineering and Computing celebration[2] held at Hewlett Packard, Palo Alto in April 2009. Photos of the event. Patents HP-01 3,973,110 Circulating shift register time-keeping circuit HP-45 4,001,569 General purpose calculator having selective data storage, data conversion, and time-keeping capabilities 4,035,627 Scientific calculator 4,047,012 General purpose calculator having factorial capability 4,059,750 General purpose calculator having selective data storage, data conversion and time-keeping capabilities HP-80 3,955,074 General purpose calculator having keys with more than one function assigned thereto 3,946,218 General purpose calculator with capability for performing yield-to-maturity of a bond calculation 3,863,060 General Purpose Calculator with Capability for Performing Interdisciplinary Business Calculations RFID-based Security products, Sielox Systems, Inc 4,727,369 Electronic lock and key system References HP-35 Legendary HP-35 Scientific Calculator Awarded IEEE Milestone Honor Francoska nagrada sveže prevedenemu romanu Draga Jančarja "Največji slovenski pisatelj sedanjosti" 4. november 2014 ob 09:10, zadnji poseg: 4. november 2014 ob 11:19 Pariz - MMC RTV SLO Drago Jančar (1948) je eden izmed najpogosteje prevajanih in uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev. Francoski založniki so sporočili, da je tamkajšnjo nagrado za najboljšo tujo knjigo dobil Drago Jančar za roman To noč sem jo videl. Roman, ki je pisatelju prinesel že več priznanj, v domovini tudi kresnika, je v francoščino prevedla Andrée Lück-Gaye, naslov v tem jeziku pa se glasi Cette nuit, je l'ai vue. V francoski jezik je poleg omenjenega prevedenih še sedem Jančarjevih del, med njimi Zvenenje v glavi, Katarina, pav in jezuit, Severni sij in Joyceov učenec. Izvirnik je pri založbi Modrijan izšel že leta 2010, v francoščini pa družbeni roman slovenskega dramatika, esejista ter enega izmed najpogosteje prevajanih in uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev lahko berejo od letos. Nagrado, ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov, bodo Jančarju, ki ga na spletni strani založbe Phebus opisujejo kot "največjega slovenskega pisatelja sedanjosti", izročili 28. novembra v pariškem hotelu Sofitel Faubourg. Roman je bil sicer nominiran še za dve drugi francoski književni priznanji: nagrado femina za tujo književnost in nagrado mesta Cognac. Med dobitniki francoske nagrade za najboljšo tujo knjigo so tudi velikani svetovne književnosti, denimo Gabriel Garcia Marquez, Salman Rushdie in Orhan Pamuk. To noč sem jo videl, "roman o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe, ki jo je vase potegnil vrtinec nemirne zgodovine", je preveden v več evropskih jezikov, podrobno so ga preučevali tudi slovenski dijaki, ki so se v šolskem letu 2011/12 potegovali za Cankarjevo priznanje. A. K. Čestitke Jančarju za to, da je tako opažen v Franciji. Žal očitno bolj kot v Sloveniji sami. Francoski založniki so sporočili, da je tamkajšnjo nagrado za najboljšo tujo knjigo dobil Drago Jančar za roman To noč sem jo videl. Pravzaprav, če še enkrat natančno šreberem -to je skoraj neverjetno!! Čestitke niso dovolj, poklon D. Jančarju. bravo Jančar, žal v Sloveniji nima veljave, ker je na "napačni" strani... Mi raje beremo Vojnoviča in podobne lokalne one hit wonderje. Galjot, Severni sij, Katarina pav in jezuit, To noč sem jo videl ... Užival sem v branju in se še vedno spomnim občutkov pri branju teh knjig. Dejansko postanejo del tebe. Najboljše pri vsem pa je, da sem na deklarativnem nivoju levičar. Umetnost nima meja. Vojnović, ta je naš, je glavni, pa še s slovenščino je bolj plitko - to je tapravo Jančar je kot avtor tudi v Sloveniji dokaj primerno medijsko podprt. Ga pa režimski mediji popolnoma ignorirajo kot intelektualca, ki ima svoje mnenje o aktualnih družbenih razmerah. Drugače je pa v Franciji definitivno težko narediti tisti preskok kot tuji pisatelj, ker vsi vemo, kako so Francozi ponosni na svoje stvari in dela lastne kulture, predvsem tudi v kulturnem smislu. Morda je tukaj edina izjema francoska ministrica za kulturo, ki ne bi smela biti na tistem položaju, če ne pozna niti tistih najbolj znanih francoskih del. :) Tako da že s prevodom v francoščino najverjetneje ni zmeraj najlažje, kaj šele da se dobi kakšne takšne nagrade za najboljšo tujo knjigo. Zgodba Veronike Zarnik v romanu To noč sem jo videl je povzeta po resnični zgodbi Ksenije & Rada Hribarja , zadnjih lastnikov gradu Strmol na Gorenjskem. Rado Hribar, predvojni ljubljanski podjetnik, letalec & industrialec, se je s svojo ljubeznijo Ksenijo že dolgo pred 2. svetovno vojno preselil na grad Strmol. Po letu 1941 sta po svojih močeh podpirala OF. Kljub temu so ju pozimi leta 1944 na gradu ugrabili partizani in ju odpeljali neznano kam. Še danes se ne ve, kje ležita njuni trupli. Ena od tisočev pomorjenih Slovencev v komunistični revoluciji, ki jih še do danes nismo znali dostojno pokopati. To je resnično ozadje romana To noč sem jo videl. In to je en od razlogov, zakaj bo tale komentar verjetno hitro izbrisan, filma po Jančarjevem romanu pa še nekaj časa ne bomo videli :) Čestitke, mojster. Sicer pa knjiga res pretresljiva... Zamislite se malo, kje živimo, če je partizanski umor Rada & Ksenije Hribar še leta 2014 (celih 70 let po dogodku) v Sloveniji še vedno praktično tabu tema ? Če mora umetnik kova Draga Jančarja, ob vsej naši domnevni svobodi govora, njuno zgodbo malodane opisovati v šifrah in prispodobah ? Ampak resnicoljubna umetnost je močnejša od meča, močnejša od cenzure, močnejša od revolucije. Drago Jančar, čestitke in hvala za to, kar daješ Slovencem. Morda te danes še ne razumejo, ampak nekoč te bodo. Bravo mi, vsaj nekje štrlimo iz bede in sijemo tako kot bi morali na vseh področjih! Jančar dobitnik francoske nagrade za najboljši tuji roman Avtor: D. C. Letošnji dobitnik francoske nagrade Prix du Meilleur Livre Etranger je Drago Jančar, ki je francosko združenje kritikov in založnikov prepričal z romanom To noč sem jo videl. 0 5 1 Po Rushdieju, Rothu, Pamuku, Updiku in Garcii Marquezu bodo Francozi z nagrado Prix du Meilleur Livre Etranger prvič okronali slovenskega avtorja. Drago Jančar je namreč letošnji dobitnik nagrade združenja francoskih kritikov in založnikov, ki jo vsako leto podelijo najboljšemu tujemu romanu in eseju. Jančar je francosko literarno javnost prepričal z romanom To noč sem jo videl, za katerega je leta 2010 doma prejel kresnika in tako postal edini avtor, ki je to nagrado prejel kar trikrat. Prodor se mu zdaj obeta v Franciji, kjer je založba Phebus izdala njegov roman To noč sem jo videl, ki je bil že pred nagrado deležen zelo pozitivnih odzivov, poroča Delo. Novico je na Twitterju objavil francoski literarni kritik in član žirije, ki podeljuje nagrado, Jean-Claude Lebrun: Zamislite se malo, kje živimo, če je partizanski umor Rada & Ksenije Hribar še leta 2014 (celih 70 let po dogodku) v Sloveniji še vedno praktično tabu tema ? Če mora umetnik kova Draga Jančarja, ob vsej naši domnevni svobodi govora, njuno zgodbo malodane opisovati v šifrah in prispodobah ? Ampak resnicoljubna umetnost je močnejša od meča, močnejša od cenzure, močnejša od revolucije. Drago Jančar, čestitke in hvala za to, kar daješ Slovencem. Morda te danes še ne razumejo, ampak nekoč te bodo. Čestitke, knjiga je že na moji listi must read. Všeč mi je naslovnica na francoski izdaji knjige, ki spominja na pokrajino pred gradom Strmol. @M77 Baje, da so njuna okostja odkrili leta 2009 v gozdu nad vasjo Mače. Mladi levi: "Slovenska glasba ni bila nikoli balkanska glasba" Mladi levi se vračajo na odre in v studio 4. november 2014 ob 13:25 Ljubljana - MMC RTV SLO Med letoma 1966 in 1973 so z mešanico beata, r'n'b-ja, soula, fanka in džeza bili ena prvih električnih slovenskih zasedb, ki so polnili Halo Tivoli. Zdaj pa se Mladi levi vračajo na odre. Ansambel, kot označujejo svojo glasbeno druščino sami, je med delovanjem prepotoval velik del nekdanje skupne države. In ko jih danes vprašate po igranju v tujini, vam odgovorijo, da so se samo pojavili na enem festivalu na Madžarskem. Drugo so preigrali v domovini - Jugoslaviji. Brezkompromisno v slovenskem jeziku. "Slovenski glasbeni izraz je kot majhna občutljiva roža in treba jo je gojiti," je v pogovoru za MMC dejal pevec zasedbe Jernej Jung. Z Jungom, saksofonistom Jernejem Podbojem ter kitaristom in pevcem Alešem Strajnerjem smo izmenjali nekaj besed pred njihovimi nastopi v SiTi Teatru ta konec tedna, ko bodo Mladi levi znova rjoveli po koncertnih odrih. Več si lahko preberete spodaj. Za Mlade leve se je že zdelo, da bodo ostali v zaprašenih arhivih. Kako je prišlo do ponovne združitve? Kdo je bil njen pobudnik? JP: Bilo je tako, da smo igrali na prijatelja "levovskega" prijatelja. In takrat smo ugotovili, da smo se znašli na istem mestu vsi Levi, razen Matjaža Deua, ki takrat ni imel časa. Vprašali smo se, zakaj ne bi igrali znova skupaj. Igrali smo ameriške sving in džezovske standarde za ples ter ustvarili prijetno ozračje. Poklical sem še Matjaža in je privolil. Kako je bilo znova prijeti za instrumente in se zapreti v prostor v vaje po več kot štirih desetletjih? JP: Mi smo se vmes veliko družili vmes. 25 let sem imel resno službo in vmes nisem igral niti klarineta niti saksofona. Ko je bil sin star štiri leta, sem zvlekel klarinet iz omare in začel vaditi lestvice, pa je rekel sin: "Oči, a bi lahko, prosim, malo nehal." In od takrat ga nisem več vadil (smeh). Drugače pa je težko po štirih desetletjih znova vzeti instrumente v roke. Vsaka glasba je garanje. Temu pravijo kilometrina (smeh). In pri naših letih je to že malo težje, malo bolj smo okoreli, mehansko zagotovo, mentalno pa se mi ne zdi, da bi bili. Toda na novo je treba vzpostaviti povezave. Instrument pa zahteva veliko dela. Delo v ansamblu pa je spet drugačno garanje, saj je treba uskladiti delovanje vseh glasbenikov, da je v pravem ritmu. Glasba je garanje. Mnogi mladi glasbeniki pričakujejo, da se bo uspeh zgodil čez noč. Se res? JP: (Smeh) Pri nas se je začelo čez noč, ampak vsi smo bili že prej glasbeniki. Od 15. leta naprej sem igral v dixielandovskem ansamblu, pravzaprav smo igrali vsi dixieland in bluz. Vsaka ljubljanska gimnazija je imela svoj orkester, tudi osnovne šole. In vsako soboto je bil na gimnaziji ples, kjer je igral gimnazijski orkester. Člani teh orkestrov smo se izmenjevali med sabo in imeli "jam sessione", saj smo imeli vsi enak repertoar. Tradicionalni džez. Tam smo se ogromno naučili, ker smo veliko igrali. S tem znanjem smo lahko potem nadaljevali v drugo vrsto glasbe. Zgodilo pa se je tako, da sta Bor Gostiša in Dušan Velkaverh prišla na idejo, da ustanovita nov ansambel. Z Gostišo sva prej igrala v ansamblu Albatros, ki ga je vodil Miha Jazbinšek – zdajšnji ljubljanski mestni svetnik. On je bil prvi, ki je imel tri električne kitare: baskitaro, bobenkitaro in spremljevalno električno kitaro. Ko sta Bor in Dušan prišla na idejo o Mladih levih, sva pristopila k projektu z Matjažem, s katerim sva prej igrala veliko skupaj. Pridružil se nam je Peter Hudobivnik, ki je začel s pozavno, potem pa je prešel s kontrabasa na baskitaro. Privabili pa smo še Tomaža Habeta, ki se je izobraževal v poklicnega glasbenika in je bil glavni krivec, da smo igrali drugače kot drugi. Kakovostno. Po notah. Drugi so igrali na pamet. V skladbi Zaznamovan je kitica: "Imel sem 17 let in veliko deklet." Je bilo res tako? JP: To boste Junga vprašali (smeh). Seveda je bilo veliko deklet. Ko smo bili na odru, smo bili še bolj na udaru (smeh). JJ: Bilo jih je, bilo (smeh). Mladi levi so doživeli veliko sprememb v sestavi. Lahko rečemo, da je bila to najboljša možna stvar, ki se je zgodila skupini? JP: Menjave niso bile najboljša stvar, ampak so bile posledica naše potrebe po izvajanju vedno zahtevnejše in bolj napredne glasbe. Mladi levi so doživeli zelo velik glasbeni razvoj. Začeli smo z beatom, igrali smo dixieland in popevke, Habe je pisal za zbore, tako da smo celo štiriglasno peli. Silence is Golden smo zelo dobro interpretirali, tega se dobro spomnim. Bor je odšel, prišlo je do nesporazuma. Mi smo vadili in se pripravljali, on pa je kar šel na dopust za mesec dni. Ko se je vrnil, nismo vedeli, kje je bil, in takrat je zagledal Janeza Bončino. Prekinili smo sodelovanje. Potem pa je naredil zelo uspešno kariero pri Belih vranah. Kar se je izkazalo dobro za vse, saj smo mi šli v drugo smer kot Vrane. Skladbe Mladih levov niso bile nikoli tako predvajane na radijskih postajah, toda do danes so se nekatere obdržale v spominu glasbenih ljubiteljev. Čemu prepisujete ta uspeh? JP: To so naše avtorske skladbe, ki so res dobro narejene. Ko poslušam našo glasbo z začetkov, se mi ne zdi slaba (smeh). So pa res bili takrat posnetki takrat narejeni na navadni magnetofon v mali sobici, kjer smo vadili. Z dvema mikrofonoma, brez tehnikov, smo posneli celo skladbo v enem poskusu. Kako bo zdaj, ko se vračate v studio? JP: Material smo prenovili. Ko smo začeli na novo, nismo imeli nobenih not od prej. Porazgubile so se. Zdaj sta Aleš Strajnar in Vasko Repinc stare aranžmaje iz fragmentov na novo spisala. Pomagala pa sta si z antologijo Mladih levov. Nekatere skladbe so čisto iste, kot je Zaznamovan, druge pa so modificirane in po našem mnenju so narejene boljše. Koliko ste pazili, da ohranite prvotni zvok s posnetkov, ko ste ustvarjali nove aranžmaje? AS: Res smo skušali čim bolj ohraniti takratni zvok. Vzdušje. In edino angleško besedilo smo zdaj spremenili spet v slovenščino. JP: An Echo Of My Dream je bilo slovensko besedilo, prevedeno v angleščino, takrat, ko smo posneli prvo ploščo za Italijo leta 1967, ker so tako želeli. Napisal jo je Velkaverh in to spada med njegova prva besedila. AS: Ta dva koncerta v petek in soboto bosta namenjena retrospektivi, potem pa bomo poskušali dodajati kaj novega. Sami ste veliko nastopali tudi po državah nekdanje skupne države. In takrat ste peli v slovenščini. Kaj se je zgodilo v zadnjem obdobju, da morda Slovenci lažje sprejmemo izvajalca, ki poje v srbohrvaščini, kot recimo Balkan, izvajalca, ki poje v slovenščini? JP: To je komercialni prijem, mi pa nimamo namena, da bi postali komercialisti. Mi bomo v nekdanjih državah še vedno peli v slovenščini, in to bodo razumeli, sem prepričan. Če bi želel ustvariti skladbo, ki bi bila potem uspešnica na Hrvaškem ali v Srbiji, bi jo seveda morali narediti v njihovem jeziku. Toda mi bomo tam samo gostovali, ne bomo osvajali njihovih tržišč. JJ: Mi bi morali gojiti slovenski jezik in prejšnji jugoslovanski trg bi morali navaditi, da je slovenščina popolnoma enakovreden in lep jezik. Morali bi delati, da se jim ne prilagajamo, saj se tudi oni ne. Nekateri, ki se priselijo v Slovenijo, se tudi pozneje sploh ne naučijo jezika, in to je po mojem mnenju popolnoma narobe trend. Kdo je kriv za takšno stanje? JJ: Mislim, da smo krivi sami. Je pa tudi res, da smo manjšinski narod v nekdanji Jugoslaviji. Tam je bil glavni jezik srbohrvaščina. Že od vojske naprej. Jaz kot zagrizen Slovenec, moji vzorniki so Prešeren, Cankar, Jakopič, zagovarjam slovenščino. Če pa že tuj jezik, potem pa zagovarjam izražanje v angleščini. Nikoli v srbohrvaščini, ker menim, da je moj jezik lep. Angleščina pa je univerzalni jezik za popddžez. Kot jezik je najboljša za petje, ker ima v nasprotju z drugimi jeziki največ vokalov in ga je najlažje zapeti. AS: Mislim, da se Slovenci preveč zgubljamo in mislim, da je čas, da spet najdemo svojo tradicijo in jo začnemo gojiti. Moramo pisati slovensko muziko, ki bo vsestransko uporabna. Po mojem mnenju je preveč južnega jezika in njihove glasbe, ker je morda bolj všečna in morda preveč narejena na prvo žogo. JJ: Ko smo bili še mladi, smo imeli Slovenci popolnoma svoj slog. Slovenska glasba ni bila nikoli balkanska glasba. Popolnoma drugače se je razvijala. Melodično smo popolnoma drug narod – veliko bolj evropski. Nimamo južnega melosa, ki je bližje Afganistanu in Pakistanu. To ni Evropa in nima veze s klasično glasbo, iz katere izhajamo. In to bi morali gojiti. Imamo polno slovenskih kantavtorjev, ki so drugi zvesti slovenskemu zvoku. Slovenski glasbeni izraz je kot majhna občutljiva roža in treba jo je gojiti. Spremljate, kaj se dogaja s Slovensko popevko in slovenskim šansonom? AS: To sta instituciji, ki gojijo slovenski jezik in glasbo. Toda v manjšini so. JP: Mi smo bili dve leti spremljevalni ansambel na SP. Poleg nas je bil še veliki plesni orkester in simfoniki. Oni so igrali eno izvedbo iste skladbe, Mladi levi pa so odigrali bolj rokersko različico. Da bi pa sami kdaj nastopili … JP: Imeli smo skladbo Gostja, ki jo je pel Benč. Kaj je pripeljal v skupino Benč? JP: On je pripeljal r'n'b in soul. Bila sta nam blizu, ker je to v bistvu bluz. Kot mlajši smo igrali črnsko glasbo in jo tudi poslušali. On pa je bil velik navdušenec nad tem. Imel je vse mogoče plošče in od tam smo posnemali skladbe ter jih začeli preigravati. AS: Benč je začutil simbiozo takratnega bluza in soula s slovenskimi besedili. Lep primer, kako se lahko v slovenščini naredi dobro skladbo v bluzu, je skladba Mirno desno si mi dala. Zakaj nismo bolj gojili te tradicije? JP: Zakaj pa niste? JJ: To je dobro vprašanje. Kaj vi mladi počnete? Naša generacija je vlagala v razvoj. Preveč je bilo drugih vplivov. JP: To ste dopustili (smeh). Mi smo se držali svojih načel. Nismo bili komercialni in nismo bili za vsako občinstvo, zato nas tudi niso veliko predvajali po radiu. Mogoče je Oda Ireni takšna komercialna uspešnica. AS: Ampak še Oda Ireni izhaja iz klasične glasbe. Danes bi bili Mladi levi alternativci? JP: Mi smo alternativci. Glede na to, da so vsi drugi drugačni (smeh). Alternativa ni ena, jih je več. Bi lahko prenesli energijo "flower power" oz. generacije rož, ki vas je napajala, v današnji čas? JJ: Težko. Takrat, ko smo bili mladi, so bili ti, ki nam zdaj solijo pamet, še niso bili dobro organizirani, zato smo imeli vakuum, v katerem smo bili z lahkoto uporniki. Zdaj pa so se organizirali. Naredili so model in ga držijo v rokah. Vedno bolj je vse sistematizirano in pod nadzorom. Benč je izjavil v najinem zadnjem intervjuju, da sovraži oznako živa legenda, kaj pa vi? AS: Tudi. To je zelo zlorabljen izraz. Če le nekaj malega narediš, si že legenda, kot tudi tisti, ki so že naredili veliko. To so izrazi, ki jih ustvarja kapital. Podobno je z užitkom. Kar pomeni: Kupi moj izdelek. JP: Drugi je pa stres. Ampak vi boste večno Mladi. JP: To je pa čisto druga stvar in nima veliko povezave z legendami (smeh). Iznajdljivi Ksaver Meško, da o Manici Komanovi niti ne govorimo Kaj skrivajo tri slovenske "narodne" pesmi 9. november 2014 ob 07:03 Ljubljana - MMC RTV SLO Redno obiskovanje predavanj in tekoče opravljanje izpitov sta bili glavni nalogi, ki si ju je zadal Marko Bajuk, vrli belokranjski mladenič, ko je tisto jesen pred 110 leti s svojo skromno dijaško prtljago pripotoval v dunajsko velemesto. Vedel je namreč, da mu bodo le suhoparne knjige pripomogle, da se bo na koncu dokopal do mesta profesorja v kakem slovenskem kraju. Torej bo vsaj nekaj postalo iz njega, če se mu že ni mogla uresničiti želja, da bi študiral tisto, kar mu je velevalo srce. To pa je bila glasba, ki mu je že davno zasvojila mlado dušo. Minulo leto brezskrbne prostosti, ki si ga je bil privoščil, ko je, od oktobra 1903 pa vse do pravkar minulega septembra 1904, kot enoletni prostovoljec preživel v vojaški suknji, mu je prišlo kar prav. Imel je čas, da je vse stvari prav dobro razmislil in si naredil imeniten načrt. Z neizprosnim dejstvom, da nikoli ne bo postal poklicni glasbenik, se je sicer že sprijaznil, vendar pa si je ob pusti učni snovi vseeno nameraval privoščiti tudi marsikatero glasbeno urico. Pa tudi kako narodno pesem bo še treba postaviti za večglasno petje. V slovenskih društvih, ki jih je bilo kar nekaj v cesarski prestolnici, pa se je nameraval pridružiti pevcem ali godbenikom … Težka odločitev Marku Bajuku so ob prihodu na Dunaj v mislih še vedno odmevale besede, ki mu jih je v Ljubljani izrekel Matej Hubad, znani pevovodja in učitelj tamkajšnje Glasbene matice. Ko mu je namreč mladenič po uspešno opravljeni maturi ves vesel zaupal, da namerava na Dunaj, kjer naj bi se vpisal na tamkajšnji konservatorij, je Hubad le prostodušno pripomnil: "Slovenski muzikant nima doma nobene bodočnosti. Glejte jaz sem že toliko časa tu v Glasbeni matici, ki je skoroda edino mesto za slovenskega muzika. Pa ne zaslužim niti toliko, da bi se mogel ženiti." Kaj je torej preostalo mlademu Belokranjcu. Moral je priznati, da ima profesor prav: tistih nekaj rojakov, ki so se na Dunaju že prebili do glasbene izobrazbe, dejansko ni imelo zavidanja vrednega življenja. Nekateri slovenski glasbeniki pa so si morali kruh poiskati celo na tujem. Da torej ne bi razočaral dobrih ljudi, ki so mu do zdaj pomagali pri študiju, si je izbral neko povsem prozaično študijsko smer. Mlada leta Marko Bajuk je bil rojen v dokaj veliki belokranjski vasi Drašiče, nekoč zapisano tudi Drašič ali Drašče, po nemško Draschitz, danes pa Drašiči, ki je ležala čisto blizu meje med deželo Kranjsko in ogrskim delom monarhije. V tistem času je premogla okrog šestdeset hiš, spadala pa je v metliško župnijo. Pri Bajukovih so imeli številko 8. Oče Janez in mati Ana (prej s priimkom Guštin) sta se ukvarjala s kmetovanjem in nista imela kaj dosti otrok. Spomladi, točneje 29. marca leta 1882, se jima je po daljšem času spet rodil sin, ki sta ga imenovala za Marka (uradno Marcus), kar je bilo sicer dokaj pogosto ime v župniji. Še istega dne so ga krstili v metliški cerkvi sv. Nikolaja. Bela krajina je tiste čase še živela v svoji izvirni starosvetnosti in tako se je tudi mali Marko kmalu privadil šegam in navadam rodne vasi. Posebno ga je veselila glasba, tako tista v domači cerkvi kot tudi ona med preprostimi opravili zunaj njenih posvečenih zidov. Šolarska leta Fantič se je že v ljudski šoli izkazal za nadarjenega učenca, zato so ga pri trinajstih letih poslali na gimnazijo v Novem mestu. Tam je v letih 1895/96 ter 1896/97 opravil dva letnika, potem pa se podal še v Ljubljano. V prestolnici je najprej dokončal dva letnika nižje gimnazije, potem pa še štiri letnike višje stopnje. Kot dijak revnih staršev je bil sprejet v ljubljansko Alojzijevišče. S tem je bil rešen skrbi za vsakdanji kruh. Vzoren dnevni red v tem zavodu pa mu je tudi narekoval vestnejše spremljanje pouka. Na njegovo veselje pa mu je ostalo tudi dosti časa za ukvarjanje z glasbo. Posebno so ga vznemirjale narodne pesmi, ki se jim je zapisal že v času svojega belokranjskega otroštva. Ob notah Marko Bajuk se je torej z narodnimi pesmimi seznanil že v rodnih Drašičih. Takrat je tam cvetelo še narodno petje, ki je spremljalo stare šege in navade. Ob nedeljah in praznikih pa je glasba ob orglah odmevala v domači cerkvi. A kaj, ko je bil v glasbi še neveden začetnik. Prva priložnost za resen glasbeni pouk pa se mu je ponudila v Novem mestu, kjer ga je na gimnaziji glasbo poučeval znani organist, orglarski virtuoz in skladatelj cerkvenih, pa tudi posvetnih pesmi Ignacij Hladnik. Nudil mu je zadosti znanja, da se je v Ljubljani lahko dalje izpopolnjeval pri tamkajšnjem glasbenem učitelju in stolnem organistu Antonu Foersterju. Marko Bajuk je tako kmalu postal pevovodja svojih gimnazijskih tovarišev. Privajal pa se je tudi k umetnosti glasbene harmonije. Največ se je naučil s prepisovanjem not za lastne potrebe in za svoje pevce. Učil se je tudi igranja orgel in klavirja. Kot šestošolec je tako ob počitnicah že zaigral pri veliki maši v rodnih Drašičih in bližnji sv. Ani. Tedaj pa je naredil tudi že prve priredbe narodnih pesmi. Prva pesem, ki jo je tako uspel postaviti v večglasje, je bila narodna Srce je žalostno. Med počitnicami je namreč prisluhnil ženicam, ki so to pesem prepevale na skednju med enim od kmečkih opravil. Spominja se: "Tako me je ganila, da sem si jo pri luninem svitu napisal na košček papirja, jo drugi dan prepisal in ji dal obliko, kakršna je zdaj." To njegovo zanimanje za narodno pesem pa ni bilo tako enostavno. Še nadalje pravi: "Odslej sem vedno kar prežal in stikal za pesmimi. Pa je bilo doma hudo. Kakor hitro je kdo zaslutil, da ga jaz poslušam, je v trenutku onemel in za noben denar nisem več spravil glasu iz njega. Zato sem belokranjskih tako malo zapisal. Od ljudskih pesmi pa me ni nobena stvar več mogla odtrgati. Koder sem hodil, povsod sem imel ušesa nastavljena v tej smeri." Ob zbiranju narodnega blaga, vodenju pevskih skupin, izpopolnjevanju v orgelskem igranju in ob prirejanju narodnih pesmi je dobil veliko veselje za glasbeni poklic. V njem je videl svojo življenjsko izpolnitev. Ob trdih besedah Mateja Hubada pa so se njegovi načrti sesuli v prah. Na Dunaju - kljub vsemu tudi ob glasbi Marko Bajuk se je kmalu po prihodu v veliko prestolnico dejansko vključil kar v dvoje slovenskih društev: v Katoliško akademsko društvo Danica, kjer so si člani osnovali tudi godalni kvartet, in v Katoliško izobraževalno društvo Straža. Tam je bil Bajuk pevovodja in dirigent tamburaškega zbora. Tamburice je tudi poučeval in pisal priredbe narodnih pesmi za njihov sestav. Najel si je tudi pianino in vadil v domačem stanovanju. Pridobitev tega glasbila pa mu je omogočila tudi nadaljnje prirejanje narodnih pesmi. Poleg tega pa je občasno poslušal še predavanja iz glasbenih predmetov na univerzi. Dodatna glasbena strast pa je zahtevala svoj davek. Pozneje se je spominjal: "Na Dunaju sem bil velikanski revež, pa sem vendar neštetokrat odtrgal želodcu zadnjih 10 krajcarjev in šel h koncertu Tonkunst - orkestra ali v opero, kjer sem užival, sledeč posameznim inštrumentom. Kupoval sem one male poceni partiture, s katerimi sem mogel pri koncertih zasledovati vsako delo podrobno." Podpora iz Ljubljane Za slovensko narodno pesem navdušenemu Marku je že v osmem gimnazijskem razredu uspelo prirediti petintrideset narodnih melodij za večglasno petje. Lepo prepisane v ličen zvezek jih je izročil Mateju Hubadu, ki ga je navdušen uvrstil med redne izdaje Glasbene matice za društveno leto 1903/ 04. Note in besedila so poslali k Eberlu na Dunaj. Poleti 1904 so napisali še primeren uvodnik. Pri zapisovanju Bajukovega imena pa so se malce zmotili, saj so ga prekrstili v Martina. Prvi zvezek Bajukovih priredb, ki pa je za Glasbeno matico predstavljal že četrti šopek slovenskih narodnih pesmi (dva je prispeval nadučitelj Žirovnik, enega pa njegov stanovski tovariš Malenšek), je tako izšel, ko je bil Marko že na Dunaju. Kakor že predhodni trije je bil odlično sprejet in je kar klical po nadaljevanju izhajanja. Marko Bajuk si ni dal dvakrat reči in je po predavanjih in glasbenih vajah pripravil še petintrideset novih priredb. Tako je ljubljanska Glasbena matica lahko že leta 1907 v svoj letni notni nabor vključila tudi drugi zvezek Bajukovih narodnih pesmi. Zajema 35 naslovov za mešani, moški in ženski pevski zbor. Tudi ta zbirka je bila dobro ocenjena. Prizadevni Marko pa je imel na mizi že nove priredbe. Prelomni obisk Marko Bajuk si je poleti 1907 vzel čas za počitnice. Ob tem se je na poti domov pomudil tudi v Ljubljani. Tamkajšnje moško pevsko društvo Ljubljana pa je ravno v tistem času preživljalo težke trenutke, saj so ga pretresali notranji politični boji. Januarja je še slavnostno praznovalo svojo 15-letnico, potem pa je šlo vse narobe. Na koncu so ostali še brez pevovodje. Pa je brž, takole mimogrede, vskočil kar Marko Bajuk in z njimi že v kratkem času pripravil odmeven koncert. Ko se je potem jeseni spet podal na Dunaj, je bil še bolj zavzet za glasbeno delo. Člani Ljubljane so se medtem opomogli in dobili novega pevovodjo Antona Svetka, ki je Bajuka naprosil, naj zanje pripravi novo zbirko narodnih pesmi. Marko mu je rad ustregel in leta 1908 je Slovensko glasbeno društvo Ljubljana, kot se je odtlej imenoval ta pevski zbor, ki si je medtem omislil tudi javno glasbeno šolo, založilo zbirko Odmevi naših gajev. Tudi ta je »odmevala« kot obe njegovi prejšnji izdaji. V slovenskih glasbenih krogih so z zanimanjem opazovali nenavaden prodor belokranjskega študenta z Dunaja in vest o njegovi prizadevnosti je prišla na pravo uho … Mamljivo povabilo Marko Bajuk se je medtem vestno predajal študijskim obveznostim obenem pa zavzeto glasbeno deloval pri Straži in Danici. Glas o njegovi dejavnosti se je širil ustno in z vestičkami v časnikih. Zato ni čudno, da je nekega dne dobil nenadno povabilo, naj se nujno zglasi pri sodnem svetniku dr. Gojmirju Kreku, ki je bil tudi urednik dvomesečnega lista Novi akordi. Bajuk je revijo dobro poznal, vendar pa pri njej ni sodeloval, ker je objavljala le modernejše skladbe. O tem sam pravi: "Nisem ga osebno poznal, zato me je gnala radovednost in sem takoj hitel k njemu." V Krekovem stanovanju pa ga je že čakal elegantno oblečen gospod, ki se je predstavil za Lavoslava Schwentnerja. To je bil tedaj najuglednejši ljubljanski založnik, pri katerem je izšlo že vrsto knjig najsodobnejših slovenskih pisateljev. Ivanu Cankarju jih je denimo izdal že več kot deset, prav tako pa tudi njegovim prijateljem: Josipu Murnu, Otonu Župančiču, Dragotinu Ketteju. Poleg tega se je Schwentner dotlej ponašal z založbo dvomesečnika Novi akordi in več kot dvajsetih samostojnih notnih izdaj. Schwentner je mladeniča takoj povprašal, ali ima še kaj narodnih priredb. Marko Bajuk jih je na novo k sreči imel že za poln zvezek. Hitro je skočil ponje. Gradivo je bilo že vse prepisano in pripravljeno za tisk. Dr. Krek in založnik Schwentner sta se umaknila v sosednjo sobo, iz katere je Marko kmalu slišal zvoke klavirja. Krek je preigraval njegove note, potem pa založniku izrekal ocene posameznih priredb. Čez nekaj časa so se odprla vrata in v sobo je stopil založnik Schwentner: "Ali prepustite zvezek meni v založništvo?" je dejal. "Dam vam 300 kron in podpišite pogodbo." Marku je kar poskočilo srce. Tristo kron za en sam zvezek!? Kako je to mogoče? Glasbena matica mu je namreč prej za oba objavljena zvezka skupaj plačala le 20 kron. Seveda je takoj privolil v kupčijo in marljivi založnik mu je nemudoma odštel tri nove stotake. "Takrat je to pomenilo zame veliko denarja, v onih dneh stradanja!" se je Marko Bajuk še kot starec spominjal tistega veselega dne. Kmalu v knjigarni Založnik Schwentner, ki je imel svojo knjigarno na današnji Čopovi ulici (v pritličju še vedno delujoče Mestne hranilnice ljubljanske), je takoj stopil do dunajske tiskarne Eberle, kjer so tiste čase tiskali večino slovenskih notnih izdaj. In kmalu zatem je v Ljubljano prispela nova zbirka z naslovom Slovenske narodne pesmi. Zbral in uredil Marko Bajuk. III. ZV. V Ljubljani 1908. Založil L. Schwentner. Na vrhu strani pa je bilo izpisano geslo: Izšle ste iz naroda, pojdite med narod! Odmevi v časopisju Čeprav je bila narodna pesem tedaj še dokaj živa in ni prav nič kazalo, da bo morda kdaj tudi zatonila v pozabo, so bile nove zbirke tovrstnega gradiva vedno z navdušenjem sprejete med običajnimi kupci knjig, posebej pa še med pevci. Ker je bila torej vsebina posameznih pesmaric dobro znana, je ocenjevalcem ni bilo treba predstavljati v podrobnosti. Osredotočali so se le na osnovne podatke o posamezni izdaji. Leposlovni list Dom in svet o Bajukovi zbirki ni poročal nič, saj je knjižica izšla pri Schwentnerju, ta pa je predstavljal hudo konkurenco Katoliški bukvarni, kjer so sicer svoja dela objavljali njegovi pisatelji in pesniki. Druga dva leposlovna mesečnika, Ljubljanski zvon in Slovan, pa sta Bajukove narodne pesmi povezala še z dvema Schwentnerjevima izdajama in jih predstavila v svojem rednem zaglavju, imenovanem Glasba. Ljubljanski zvon piše: "Ta zvezek obsega 30 lepih narodnih pesmi; med njimi je ena prirejena za moški, druga pa za ženski zbor." Slovan pa je malo daljši in natančnejši: "Ta zvezek prinaša kar celih 30 štiriglasno prirejenih moških in ženskih zborov z originalnonarodnim tekstom. Narodne pesmi v tej zbirki so z Gorenjske, Notranjske, Koroške in Štajerske. Nekatere najlepše so bile doslej še povsem neznane. Prav hvaležni smo založniku, da je izdal doslej že tri velike zbirke narodnih pesmi, ki bodo zdaj v okusni, narodni duh ne kvareči harmonizaciji dobrodošle našim pevskim zborom." Uspešna zbirka, vendar pa ne brez pomanjkljivosti Kakor že v prejšnjih dveh pri Matici tiskanih Bajukovih narodnih zvezkih je tudi najnovejša Bajukova zbirka naletela na odličen sprejem. Zadovoljen pa je bil tudi založnik Schwentner, za katerega je bila to že 28. notna izdaja. Nekatere izmed njih so že doživele ponatise, to pa je bilo očitno namenjeno tudi najnovejši v njegovem programu. Zbirka vsebuje trideset priredb za mešane, moške in ženske zbore. Bajuk je nabral primerke iz raznih slovenskih pokrajin. Pri večini pesmi je bilo pod notami podloženih kar nekaj kitic. Tudi do devet so jih našteli. Med to bogato bero pa sta bili tudi pesmi, ki sta izstopali prav v tem pogledu - namreč po številu ali bolje rečeno - »pomanjkanju« - kitic. Prva je bila Sem fantič z zelenega Štajerja, druga pa je imela naslov Kako bom ljubila?. Štajerski fantič je imel le eno samo, samcato kitico, "ljubeče dekle" pa dve. Pa si oglejmo to skromno bero. Pesem Sem fantič z zelenega Štajerja pravi: Sem fantič z zelenega Štajerja, Sem vedno korajžen, veseu.- Kedor se pa jezno in kislo drži. On štajerski fantič pač ni. To pa je tudi vse. Naslov je bil opremljen z zvezdico, kar je pomenilo, da je vodilni napev v drugem tenorskem glasu. V oklepaju pa je bilo še omenjeno, da gre za pesem, ki je bila zapisana v Trbovljah. Ljubeče dekle Druga posebnost Bajukove zbirke pa je bila takoj na naslednji strani natisnjena pesem Kako bom ljubila?. Ta je imela vodilni glas v prvem tenorju in torej ni imela označevalne zvezdice, ni pa tudi navedeno, od kod je Bajuk dobil vodilni napev. Pesem Kako bom ljubila? ima dve kitici, ki izpričujeta dekliško bolečino: 1. Kako bom ljubila, K'me srce boli, boli, boli. Saj lanski moj ljubček Pozabljen še ni. 2. Pozabljen bi biu, Ko b' tak luškan ne biu, ne biu, ne biu. Pa j' luškan tako, Da pozabljen ne bo, ne bo, ne bo. Tako torej: narodni pesmi z eno samo ali le dvema kiticama. Kaj takega vendar ni mogoče, ko pa se je slovensko narodno izročilo ponašalo z množico pesmi, ki so imele številne kitice, nekatere pa za njihova besedila tudi različne napeve. Za pevske zbore, predvsem pa za tiste, ki so nastopali na odru, sta bili torej ti skladbi povsem neuporabni. Marko Bajuk se je torej trudil zaman, ko je ravno za pesem Kako bom ljubila? v tej zbirki pripravil kar dve različici, eno za moški in čisto na koncu še drugo za ženski zbor. Rešitelji z one stani Karavank Ni še minilo leto dni, pa je bila zadrega v povezavi z eno od teh narodnih skladb v Bajukovi zbirki odpravljena. Zborovski pevci so se, videč, kako sta obe pesmi skorajda neuporabni za javne nastope, obrnili na župnika pri Mariji na Zilji. To pa je bil takrat priljubljeni slovenski pesnik in pisatelj Ksaver Meško. Štajerec na Koroškem Prvega novembra 1909 je tako v Pragi izhajajoči list Domači prijatelj prinesel lepo pesmico. Že nekaj let je imel navado na svoji naslovnici objavljati najnovejše proizvode domačih pesnikov, tokrat pa se je urednica Zofka Kvedrova odločila za štirivrstičnico, ki je imela preprost naslov - Narodna. Pod opombo pa je bila pojasnjena zgodovina te objave: "Prva kitica je narodna, uglasbena od G. Bajuka. Na prošnjo nekega pevskega društva sem razširil pesem in jo podajem tako v rabo pevskim zborom." Ksaver Meško je združil obe kitici iz Bajukove izdaje v eno in ji dodal še tri svoje. "Kako bom ljubila, me srce boli, Saj lanski moj fantič pozabljen še ni, Pozabljen bi bil, ko bi tak lušten ne bil, Pa je lušten tako, da pozabljen ne bo. Kako naj bi drugega vzela sedaj, Kako bi pri drugem imela naj raj, Ko pa prvi v zemljici hladni mi spi, in po njem me srce tako hudo boli. Kako bi naj drugemu dala srce, Ko pri prvem so vedno vse misli, želje: po noči podnevi srce zanj medli, Le k njemu, le k njemu v gomilo želi. Ko zemljica črna zakrila me bo, Pa morda ljubezen minila me bo; Ne bo me minila, saj združim se z njim, In v večni ljubezni veselim se z njim." Tudi štajerski fantič je prišel na svoj račun Prizadevni župnik Ksaver Meško iz Marije na Zilji je tako rešil pomanjkljivost Bajukove priredbe iz leta 1908. Vendar pa to še ni bilo vse. Že naslednje leto je slovenske pevce čakalo še eno presenečenje. Koledar Mohorjeve družbe za leto 1911 je namreč prinesel pomnoženo besedilo še za eno Bajukovo priredbo. Gre seveda za pesem o štajerskem fantiču, tisto, ki je v Bajukovi izdaji iz leta 1908 imela le eno samo kitico. V Koledarjevi literarni prilogi je bila na 64. strani objavljena pesem, ki ima tudi tokrat naslov le Narodna. Njen avtor pa je bil zopet Ksaver Meško in ponovno je podal podobno opombo kot v Domačem prijatelju: "Prva kitica te pesmi je narodna. Skladatelj gosp. Bajuk je zložil na njo krasen napev. Neko pevsko društvo me je naprosilo naj pesmico razširim. Ker pojo lepo pesem gotovo tudi drugi pevski zbori po slovenski domovini, objavljam še tri kitice, da jih lahko porabijo, kjer želijo." Pesem o štajerskem fantiču se po novem oziroma po Meškovo odslej poje takole: "Sem fantič z zelenega Štajerja, Sem vedno korajžen, vesel, Kdor se pa jezno in kislo drži, On štajerski fantič pač ni." Do tu je ostalo staro besedilo iz Bajukove izdaje. Meškove kitice pa so naslednje tri: "Na Štajerskem hrib vsak lepo zeleni, In vinska trta rodi, In vsi ga tam dobre volje pijo In pesmi si zraven pojo. Kako bi se torej naj kislo držal, Kako bi veselo ne pel, Saj fantič sem z lepega Štajerja, In duša je radostna vsa. Še ko bom umiral, si bodem zapel, In s petjem vzel s sveta slovo, in upam, da Bog me v nebo bo sprejel, pri Njem tam si v veke bom pel …" Franc Ksaver Meško Podpisani pesnik Ksaver Meško, rojen v Ključarovcih blizu Ptuja pred dobrimi 140 leti, natančneje 28. oktobra 1874, je bil tiste čase, ko je ustregel prošnji zagretih pevcev, župnik na Koroškem. Drugega septembra 1906 je bil umeščen na župnijo Marija na Zilji. Kraj leži pol ure od Beljaka v smeri proti Baškemu jezeru. Župnišču pripadajoče posestvo je dal v najem, zato kaj dosti življenja v hiši ni bilo. V hlevu je ostala le še koza, ki je dajala mleko njemu samemu in pa gluhi stari kuharici, ki mu je stregla. Imel je torej blaženi mir za slovstveno ustvarjanje. Ko je zadostil službenim obveznostim v župniji in opravil krščanski pouk v šoli, se je torej lahko posvetil kovanju pesmi in pisanju svojih povesti in romanov. Za sabo je namreč tedaj imel že dolgo vrsto objav, kajti pisati je začel že v zgodnjih mladeniških letih. Že kot sedmošolec je svoj prispevek poslal dijaškemu listu Vesna. Ostal mu je zvest do mature, ki jo je uspešno opravil, ko se je bližal svojemu dvajsetemu letu. Potem je vstopil v mariborsko bogoslovje in sodeloval pri leposlovni Lipici. Leta 1895 pa mu je prve pesmi objavil že tudi Ljubljanski zvon. Preselil se je na celovško bogoslovje in še dalje literarno ustvarjal. Upošteval ga je tudi liberalni dnevnik Slovenski narod. Leta 1898 pa se je s svojimi črticami uspel uvrstiti v elitno zbirko Antona Knezova Knjižnica, ki jo je izdajala ljubljanska Slovenska matica. Vzporedno s tem je objavljal tudi v listih Dom in svet, Mir, Slovenka, Zora in prvič že tudi v Koledarju družbe sv. Mohorja. Tam je leto pozneje objavil pesem Zdrava Marija, ki jo je takoj uglasbil štajerski zdravnik in skladatelj Anton Schwab in se je pozneje močno priljubila. Meško je potem nizal knjigo za knjigo. Nastajale so pesmi, povesti, romani in tudi drama. Dokaj pogoste menjave duhovniške službe, kjer se je najprej izkazal kot kaplan, ga niso ovirale. Nekako vzporedno z objavo pesmice o zaljubljeni deklici v praškem listu Domači prijatelj pa so ga odkrili tudi Čehi. Dober odziv Leposlovni list - glasilo Domači prijatelj, v katerem je Meško objavil svojo najnovejšo pesem, je izdajala Vydrova tovarna kavne primesi v Pragi. Njeni stalni odjemalci so poleg osnovnega priboljška mesečno dobili tudi to njeno glasilo. In ker je bilo ljubiteljev kave takrat na Slovenskem kar veliko, je tudi Domači prijatelj lahko redno izhajal več let. Urednica Zofka Kvedrova se je trudila, da je v svoj krog pritegnila vrsto domačih priznanih pisateljev, celo Ivana Cankarja. Ni čudno, da jo je s svojim ustvarjanjem pritegnil tudi Ksaver Meško. Objava njegovega dodatka pesmi Kako bom ljubila? je lahko dosegla domala najbolj oddaljeno hišo v slovenskem svetu, kjer so uživali ob kavnem nadomestku, torej tudi ljudi, ki sicer niso namensko naročali leposlovnih listov. Podobno pa je bilo tudi z objavo »štajerskega fantiča« v Mohorjevem Koledarju. Družba sv. Mohorja je imela leta 1910, ko je izdala svoj koledar za prihodnje leto, več kot 70. 000 rednih naročnikov. To pa je bilo sanjsko število za vsakogar, ki je tedaj na Slovenskem objavljal svoja leposlovna dela. Objavi v množičnih publikacijah Vydrove tovarne in Družbe sv. Mohorja sta torej bistveno pripomogli k razširitvi Meškovih dodatnih verzov k znanima narodnima pesmima. Ob vsem tem pa je seveda naraslo tudi zanimanje za izvirno zbirko, v kateri sta bili pesmi - čeprav s pomanjkljivim številom kitic - prvotno objavljeni. Meško v obeh primerih navaja - in to napačno -, da je pesmi zložil, torej uglasbil, Bajuk, čeprav jih je ta dejansko le priredil. Ne omenja pa niti naslova zbirke. Vendar so pevci, ki so skladbe želeli sprejeti v svoj program, lahko brez težave ugotovili, za katero pesmarico pravzaprav gre. Posebno še zato, ker je Bajuk medtem pripravil že novo zbirko narodnih pesmi - najprej leta 1910 drugi zvezek naslova Odmevi naših gajev potem pa leta 1912 še četrti zvezek Slovenskih narodnih pesmi. Pri teh dveh izdajah pa se je s svojim založništvom potrudila Katoliška bukvarna in tako uspela odriniti Glasbeno matico, Slovensko glasbeno društvo Ljubljana in Lavoslava Schwentnerja. Opogumljeni Marko Bajuk pa je leta 1913 pripravil rokopis že za tretji zvezek Odmevov, za katerega so ga za svojo založbo spet uspeli pritegniti člani "Ljubljane". Lavoslavu Schwentnerju, ki je nadalje torej izpadel iz založništva Bajukovih izdaj slovenskih narodnih pesmi, pa tudi ni moglo biti žal, saj je bil III. zvezek iz leta 1908 zaradi svoje priljubljenosti kar nekajkrat ponatisnjen. Še en zanimiv primer Ksaver Meško je obe pesmi iz Bajukove izdaje v Domačem prijatelju in v Koledarju družbe sv. Mohorja podpisal s svojim imenom. Obema je dal naslov Narodna in v obeh primerih je tudi z opombo opozoril, da sta prvi kitici narodni, preostale pa so njegovo delo. Njegovo botrstvo je bilo torej povsem jasno izpričano. Vendar pa sta se pesmi tudi še nadalje širili po slovenskem prostoru kot prepoznavno »narodni«, ne da bi pevci slutili, da imajo nekatere kitice povsem znanega »očeta«. V tistem času pa je bila po Slovenskem močno priljubljena tudi narodna pesem Kaj se ti fantič (včasih tudi pobič) v nevarnost podajaš?. Bila je znana po raznih delih dežele, kjer so jo zapisali nabiralci in zapisovalci narodnih besedil in melodij. Znane so njene tri kitice, ki izpričujejo: "Kaj se ti fantič, v nevarnost podajaš, čez Savco v vas hodiš, pa plavat ne znaš? Mene poslušaj In več ne poskušaj čez Savco v vas hodit, ker plavat ne znaš! Savice sila Bo tebe umorila, Deklici v kamri. bo počlo srce." Skladba je leta 1900 izšla v zbirki Narodne pesmi z napevi, ki jo je že od leta 1883 pripravljal Janko Žirovnik, tedaj še nadučitelj v Gorjah pri Bledu, potem pa prestavljen v Šentvid nad Ljubljano. Žirovnik je kmalu po prihodu v Gorje začel zbirati narodne pesmi in jih prirejati za večglasno moško petje. Ob miklavževem leta 1883 je pritisnil zadnjo piko na rokopisu prve knjižice, ki je izšla kmalu zatem. Bila je dobro sprejeta in Matica je leta 1885 natisnila že nov zvezek njegovih priredb. Oba sta bila potem tudi ponatisnjena. Ob začetku novega stoletja se je Žirovnik odločil za samozaložbo svojih prirejenih narodnih pesmi. Izšlo je vrsto knjižic za mešane, moške, ženske in otroške zasedbe. V zbirki je objavil tudi skladbo Kaj pa ti pobič?, ki je vsebovala štiri kitice. Žirovnik jo je našel že po tem, ko je leta 1890 prišel službovat v Šentvid nad Ljubljano. Žal pa ni slutil, da je bil pri tem žrtev nenavadne potegavščine, ki si jo je privoščila ena izmed njegovih učenk. Krovčeva Manca iz Vižmarij na vrhu klanca Stari Koman, ki je domoval na domačiji pri Krovcu, ki je stala na vrhu vižmarskega klanca, je bil znan vaški živinozdravnik, sicer pa se je v glavnem ukvarjal s kmečkimi opravili. Imel je številno družino in eden izmed njegovih sinov pozneje postal celo minister v Beogradu. Imel pa je tudi nadarjeno hčerko Manico, ki je bila rojena leta 1880. Manica, klicali so jo za Krovčevo Manco, je rada brala časopise in Mohorjeve knjige, skratka, vse, kar je pisanega priromalo v njihovo hišo. Že zelo mlada pa se je tudi poskušala v pesništvu. Njena prva pesem pa je neposredno povezana z nadučiteljem Žirovnikom. Žirovnik je namreč tudi na svojem novem delovnem mestu zapisoval narodne pesmi. Napotil se je tudi v bližnje Vižmarje in pevci so mu urezali tudi tisto o fantiču, ki hodi čez Savo v vas k svojemu dekletu. Pesem je bila nedvomno odraz tistega okolja, saj ob robu Vižmarij, imenovanem Brod, teče reka Sava in tam je bil nekdaj tudi lesen most v lasti smledniškega barona Lazarinija, ki je šentviško občino in župnijo povezoval s sosednjo v Šmartnu pod Šmarno goro. Zapeta pesem pa je bila nekakšna posebnost v primerjavi s preostalimi, ki jih je Žirovnik zapisal v tem in v drugih krajih. Imela je namreč le eno samo kitico: »Kaj pa ti fantič se v nevarnost podajaš, čez Savco v vas hodiš, pa plavat ne znaš!« Vrlemu iskalcu narodnega blaga pa to nikakor ni šlo v račun, saj je pri svojem prejšnjem zapisovanju spoznal, da ljudska domišljija tudi pri poeziji nima meja. Vrtal in vrtal je dalje in povpraševal, ali kdo pozna še kako drugo kitico. Vendar pa ni bilo nikogar, ki bi mu mogel ustreči. Tedaj pa je v zgodbo posegla hudomušna trinajstletna Krovčeva Manca. Priljubljenemu nadučitelju je prinesla še dve kitici, vendar pa mu njunega pravega izvora ni razkrila. "Meni se je mož zasmilil," je pripovedovala še na stara leta, "in nekega dne sem mu postregla s temile vrsticami, ki sem jih sama skovala: Savice sila, bo tebe utopila. A deklici v hramu bo počlo srce. Pobič ti mladi, ne vdaj se navadi, namest da b v vas hodil, pa sladko zaspi." V zbirki Janko Žirovnik, sila zadovoljen, da se ni motil glede svojega predvidevanja, da ima zgodba o vasovalcu še več kitic, je pesem uvrsti med svoje priredbe. Tako je leta 1900 izšla v prvem zvezku prenovljene zbirke Slovenske narodne pesmi z napevi. Zvezek je založil ljubljanski nemški trgovec Oton Fischer. Žirovnik pa je objavil še četrto kitico, kar nas napeljuje k misli, da je Manica eno od njih v svojih spominih »zatajila«. Pesmica o vasovalcu je bila prirejena za moški pevski zbor. Prvi prenovljeni zvezek Žirovnikovih priredb je že naslednje leto doživel ponatis. Leta 1909 pa ga je Fischerjev naslednik Drieschl natisnil še v tretje. Priredba se je zaradi tega prav hitro razširila po slovenskem prostoru in še dandanes jo pojejo preprosti pevci ali izurjeni pevski zbori. Ker se je udomačila tudi v drugih okoljih zunaj šentviške okolice, se je pozneje pojavilo še nekaj različic besedila, a se te večinoma držijo smeri, ki jo je že leta 1893 ponudila mlada Krovčeva Manca. Življenjske črte Vse tri pesmi, ki sta jih s svojimi dopolnitvami obogatila Ksaver Meško in Manica Komanova, so z objavo v številnih natisih pred prvo svetovno vojno in v letih po njej, pa vse do danes razveseljevale slovensko glasbeno občinstvo doma in na tujem. Povsod so zapisane kot narodne, zato se je dejansko avtorstvo dopolnjenih kitic povsem izgubilo. Prizadevni Marko Bajuk, Ksaver Meško in Manica Komanova so torej v slovenskem spominu ostali predvsem po svojih drugih knjižnih delih. Marko Bajuk se je leta 1909 vrnil v domovino in prevzel mesto profesorja na gimnaziji v Kranju. Že po enem letu pa se je preselil v Ljubljano, kjer je poučeval do leta 1945, ko se je iz političnih razlogov umaknil v tujino. V Avstriji je najprej organiziral pouk v slovenskih begunskih taboriščih, dokler se leta 1949 ni odločil za Argentino. Tam je vrsto let služboval kot navaden delavec in šele v poznih letih napredoval v nameščenca. Glasbeno je deloval tudi po koncu dunajskega študija in v letih med obema vojnama napisal nekaj učbenikov za petje in tamburice, dve latinski čitanki in še nekaj poljudnih ter strokovnih knjig. V tem obdobju je bil tudi največji organizator in propagandist zborovskega življenja v Dravski banovini. Tudi v Argentini se ni odrekel glasbenemu delovanju. Umrl je v Mendozi 20. junija 1961, leto dni pred osemdesetletnim jubilejem. Ksaver Meško je po objavi obeh dopolnitev narodnih pesmi še nadalje služboval v isti župniji. Že med prvo svetovno vojno so ga začeli preganjati nemški nestrpneži, dokler se pred njimi ni moral zateči na Kranjsko. Potem je menjal službe in bil med drugo svetovno vojno pregnan v južne kraje. Potem pa se je vrnil v Sele nad Slovenj Gradcem. Ves čas svojega življenja je deloval tudi na slovstvenem področju. Umrl je pred petdesetimi leti, 11. januarja 1964. Slovstveno delovanje pa je v narodnem spominu ohranilo tudi hudomušno Krovčevo Manco. O dobi, ko je »osrečila« nadučitelja Žirovnika, je ob svoji osemdesetletnici dejala: "Sicer sem že takrat imela zmerom na zalogi kakšno pesmico za god in rojstni dan. Vaščani so vedeli, da delam pesmi, pa so prihajali k meni ponje, da so z njimi postregli osebi, ki jim je bila pri srcu …" Manica Komanova se je pozneje preselila v Ljubljano, kjer ji je Franja Tavčarjeva omogočila službo na magistratu, kjer je županoval njen mož Ivan. Takrat je imela za sabo že nekaj skromnih objav, ki jih je pozneje še pomnožila. Pisala je pesmi, prozo in ljudske igre. Umrla pa je leta 1961, torej blizu sedemdesetletnice svoje potegavščine v povezavi s pesmico o vasovalskem fantiču. Zamujena priložnost Fantič z zelenega Štajerja, ljubeče dekle s svojim »razbolenim srčkom« in gorenjski mladenič, ki čez Savico hodi v vas k svojemu dekletu, so junaki treh pesmi, ki so v slovenskem prostoru prisotne že več kot sto let in ki že od nekdaj v celoti veljajo za narodne. Glede prve kitice pri vsaki izmed njih to dejansko tudi velja. Poznavanje nekaterih okoliščin pa nam je razkrilo, da se za preostalimi kiticami pravzaprav skrivata resnobni župnik Meško in hudomušna kmečka deklica Manca. Škoda, da zapisovalci narodnih pesmi pred stotimi leti niso bili vztrajnejši in zbranemu gradivu niso posvečali večje pozornosti. Tako bi morda ob besedilu še katere priljubljene slovenske »narodne« pesmice že takrat odkrili tudi dobro znani pesniški obraz. Andrej Mrak Foto: Preveč ljudi je moralo trpeti zaradi Berlinskega zidu S padcem zidu do padca komunizma in združitve Nemčije 9. november 2014 ob 08:38, zadnji poseg: 9. november 2014 ob 13:06 Berlin - MMC RTV SLO/STA "To je trajalo predolgo in veliko ljudi je moralo trpeti zato, da bi odstranili zid," je ob vrhuncu praznovanj ob 25. obletnici padca Berlinskega zidu dejala Angela Merkel. V Nemčiji praznujejo obletnico padca Berlinskega zidu, ki je vodil v zlom komunizma na evropski celini. Osrednja slovesnost poteka pred Brandenburškimi vrati. Današnje slovesnosti so se začele z ekumenskim bogoslužjem v Kapeli sprave na berlinski Bernauer Strasse - ulici, ki jo je leta 1961 čez noč na polovico presekal zid in kjer so postavili osrednje spominsko obeležje. Nemška kanclerka, berlinski župan Klaus Wowereit in druge ugledne osebnosti so se ob začetku današnjega praznovanja poklonili spominu na žrtve tega zidu in nekdanje razdelitve države, s tem da so zapičili vrtnice med špranje v ostanku nekdanjega zidu. Medtem ko je klepetala z ljudmi v množici, je Merklova dejala, da se je pomembno spominjati vseh tistih, ki so trpeli zaradi tega zidu, ne le v Nemčiji, ampak v vsej Vzhodni Evropi. Praznovanja v spomin na mirno revolucijo leta 1989, kot takratne dogodke imenujejo nekdanji Vzhodni Nemci, medtem ko jih nekdanji Zahodni Nemci označujejo kot preobrat (Wende), potekajo pod sloganom Pogum za svobodo. Berlin: Namesto divjega življenja srednji razred in kupovanje v biotrgovinah ---------------------------------------------------- 8000 Luftballons: kjer je stal berlinski zid, se vije reka luči. 155 kilometrov dolg in več metrov visok zid, ki je v celoti zaprl tedanji Zahodni Berlin, je po 28 letih padel 9. novembra 1989. Manj kot čez leto dni, 3. oktobra 1990, je bila Nemčija znova združena. Danes je od njega ostalo le malo. Praznovanja potekajo že več dni, vrhunec pa bo današnji spektakel na prostem pred Brandenburškimi vrati, ki so postala nekakšen simbol nemške enotnosti. Pričakujejo vsaj dva milijona ljudi. Množico bosta med drugim zabavala britanski pevec Peter Gabriel in 68-letni nemški rocker Udo Lindenberg, manjkal ne bo niti ognjemet. Za svojevrstno doživetje bo ob tem poskrbela 15-kilometrska svetlobna veriga, ki se vije po poti nekdanjega zidu. Slovesnosti tudi v drugih vzhodnonemških mestih Nemškemu predsedniku Joachimu Gaucku, nekdanjemu pastorju in borcu za človekove pravice v Vzhodni Nemčiji, se bodo ob tem pridružili zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, nekdanji predsednik Poljske in ikona boja proti komunizmu Lech Walesa ter zadnji komunistični premier Madžarske Miklos Nemeth. Potem ko so v petek slovesno prižgali 15 kilometrov dolgo verigo s kar 8000 svetlobnimi baloni, ki sledi poti, kjer je nekoč stal zid, bo Gauck danes zvečer te balone ob zvokih evropske himne Oda radosti spustil v nebo nad Berlinom. Vrsta slovesnosti te dni poteka v drugih vzhodnonemških mestih - predvsem Leipzigu, Dresdnu in Plaunu. G. V. V živo: Prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva Rosetta bo komet spremljala okoli Sonca 12. november 2014 ob 08:33, zadnji poseg: 12. november 2014 ob 18:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Misija Rosetta je postavila nov mejnik v raziskovanju vesolja. Na komet Čurjumov - Gerasimenko je poslala Philae, ki je mehko pristal na kometu - a ne brez težav. Uspeh je bil daleč od samoumevnega. Šlo je za korak v neznano, v doslej še nikoli doseženo in z opremo, razvito le za ta primer. Za Rosetto, delo Evropske vesoljske agencije (ščepec je dodala tudi Nasa), je dvajset let dela, načrtovanja in potovanja, možnosti za dober konec pa so ocenjevali na 50:50. Nazadnje so malo po 17. uri z Esinega nadzornega središča misije v Darmstadtu sporočili: Sonda Philae se je kometu 67P/Čurjumov - Gerasimenko približala, na njem mehko pristala, se pripela in začenja svoje znanstvene operacije. To so sklepali na podlagi izvornega potrdilnega signala sonde. Brez harpun Okoli 17.45 pa so prišle tudi slabše novice na podlagi novih informacij o telemetriji robota. Vse kaže, da se harpuni nista sprožili, torej je naprava le deloma pritrjena na površje. To naj bi bilo mehko, saj se je Philae vanj pogreznil za štiri centimetre in se rahlo premika. Na Esi pravijo, da neizstrelitev harpun za zdaj ni problematična - utegne pa postati, ko bo komet postal dejavnejši in močneje izpihovati prah in pline. Na agenciji razmišljajo, da bi harpune izstrelili zdaj, ko je Philae že na tleh, a je tudi to tvegano ob nedelujočem plinskem potisniku z druge strani. Znano je vsaj to, da so se vijaki za led na pristajalnih nogah uspešno privijačili v tla, je poročala Emily Lakdawalla s Planetary Societyja. Sonda je tako vsaj deloma stabilna. V vsakem primeru je Philae uspešno mehko pristal in izvaja znanstvene meritve. Zatajil je plinski potisnik Usodna ni bila niti druga napaka na pristajalnem sistemu. Med preverjanjem sistemov so na Esi ugotovili, da je zatajil potisnik na mrzli plin. Ta bi moral sondo držati "prilepljeno" na površje in preprečiti, da bi se ali odbila nazaj v vesolje ali pa se prevrnila. Gravitacija kometa je namreč zelo šibka. Imeli so tudi nekaj sreče, da jih ob takšni zatajitvi tehnologije ni presenetilo preveč strmo pobočje ali nepričakovana skala. Potrditveni signal so na Esi pričakali z vzkliki veselja, nedvomno gre za velik uspeh agencije. Dogajanje v nadzorni sobi lahko spremljate tudi v neposrednem videoprenosu (na dnu novice). Dogajanja na kometu se ne da neposredno prenašati, saj signal potuje slabe pol ure - tudi zato smo morali na potrditev pristanka čakati. Ni znano, kdaj bo začelo kapljati prvo fotogradivo, saj morajo znanstveniki najprej poskrbeti za težavo robotove stabilnosti. Philae je medtem že začel opravljati svoje znanstveno poslanstvo in izvajati meritve. Glavna znanstvena misija se bo predvidoma raztezala na prihodnje tri dni - odvisno predvsem od baterije v ohišju. Pionirski duh, Slovenija delno zraven "Srž raziskovanja je vedno ista. Človeška bitja. Mi. Ljudje, ki sanjajo. Ki so z mislimi daleč v prihodnosti. Ljudje smo tako krhki, tako majhni in tako šibki, a kljub temu sposobnih takšnih epohalnih dosežkov. To me navdaja s ponosom, da sem pripadnik tako čudovite vrste," je dejal Roberto Battiston z Ese. Slovenija je v uspehu udeležena le posredno. Ni namreč polnopravna članica Ese, temveč le sodelujoča. Uspešna ločitev, Philae na poti Postopek ločitve in pristanka je bil zapleten in dolgotrajen: peljali so ga od torkovega večera do danes. Sama ločitev laboratorija Philae je bila uspešno izpeljana ob 9.30. Ob ločitvi se je pretrgala "popkovina," kabel med njima, zato so bile dve uri komunikacije (razen določilnika položaja) s Philaea prekinjene. Okoli 12. ure sta spet vzpostavili radijski stik. Ugotovili so, da je Philae pravilno razvil pristajalno opremo in da se spušča po predvideni poti. Pristajalni postopek je celotno trajal sedem ur, tudi zato, ker se je sonda Philae proti kometu spuščala s hitrostjo en meter na sekundo. Pristanek je moral biti previdno mehek, saj je kometova gravitacija zelo šibka in premočan trk (in posledično odboj) bi lahko sondo odbil spet v vesolje ali pa jo prevrnil. Postopek je bil izjemno natančen: hitrost kometa so zadnji trenutek izmerili do milimetra na uro ter na milimetre določili položaj in oddaljenost. Precej preračunavanja je povzročilo tudi to, da se komet vrti in v približno 12 urah naredi poln krog (vidno v galeriji spodaj). Resne težave Pristanek je bil tvegan zaradi več dejavnikov. Prvi: izvesti ga je moral izključno več kot pol milijarde kilometrov oddaljen računalnik. Zaradi oddaljenosti ga Esa ni mogla voditi v živo in tako sproti odpravljati morebitne zaplete. Drugi dejavnik je površje kometa, ki je precej neravno, polno skal in drugih nevarnosti, ki lahko občutljivo opremo poškodujejo. Na poti proti Soncu Komet in sonda letita proti Soncu s hitrostjo 65.000 kilometrov na uro. Od Zemlje sta oddaljena približno pol milijarde kilometrov in sta nekje med Jupitrovo in Marsovo orbito. 67P sicer ni blizusončni komet, kot je bil lanski ISON, in bo našo zvezdo obkrožil na oddaljenosti, večji od Zemljine. Se bo pa kljub temu ob toploti aktiviral in razvil rep, Rosetta pa ga bo na poti ves čas spremljala. Z Zemljinega površja s prostimi očmi ne bo viden, potreben bo teleskop. Življenje in voda Cilj misije je na mestu samem (in situ) proučevati komet v celotnem potovanju od zamrznjenega stanja do toplotno aktiviranega. Philae bo preveril sestavo kometa in posnel panoramske fotografije s površja. Predvideno obdobje delovanja je en mesec, bolj optimistično pa več mesecev. Rosetta bo analizirala odvržene prašne delce in pline ter njihovo reagiranje s sončnim vetrom. Nasa prispevala tri instrumente Ena ključnih hipotez, ki jo bo odprava prihodnje mesece preverjala, je izvor vode na Zemlji. Pretežen del naj bo jo na modri planet prinesli prav kometi. Voda ima "prstni odtis" (razmerje med izotopi), zato bo Rosetta lahko točno preverila, ali se H2O na 67/P ujema z zemeljskim. Druga hipoteza pravi, da so tudi organske snovi, gradnike življenja, na Zemljo prinesli kometi. Od skupno 21 znanstvenih instrumenov je tri prispevala Nasa. Sodelovala je tudi v pripravljalni fazi za misijo kot celoto, a je nazadnje odpovedala zaradi proračunskih rezov. Zgrešena prva tarča Sprva je bila Rosetta namenjena na komet 46P/Wirtanen s pristankom leta 2011. Malo pred načrtovanim vzletom leta 2003 se je na neki drugi misiji pokvarila nosilna raketa Ariane 5, zato so vse misije s tem pogonskim sistemom zamrznili; Esa pa je bila prisiljena izbrati drugi komet kot tarčo - leta 1969 odkriti 67P. Obstoj sta takrat naznanila Klim Ivanovič Čurjumov in Svetlana Ivanovna Gerasimenko (Sovjetska zveza). "Kopalna račka" Njegovo štiri kilometre veliko jedro tehta okoli 11 milijard ton in se okoli lastne osi obrne na 12,4 ure, okoli Sonca pa na 6,4 leta. Najbolj se mu bo približal 13. avgusta 2015 - v družbi Rosette. Je preščipnjene oblike in po besedah iz Ese spominja na kopalno račko. Nenavadno strukturo bi lahko pripisali dvema mogočima izvoroma. Prvi je trk dveh kometov pri dovolj nizki hitrosti, da sta se zlepila. Druga možnost "izčrpanost" vesoljskega telesa zaradi obletov Sonca, ki so ga postopoma erodirali do zdajšnje silhuete. Esa pionir pri kometih Esa se sicer lahko pohvali s precej uspešno in pionirsko zgodovino raziskovanja kometov. Že leta 1986 se je sonda Giotto na le 600 kilometrov približala Halleyjevemu kometu in dokazala, da so kometi polni organskih snovi. Ista sonda je šest let pozneje vajo ponovila s kometom Grigg - Skjellerup in analizirala njegovo jedro. Nasa je prvo odmevno tovrstno misijo, Deep Space 1, odposlala leta 2001, pet let pozneje pa je osupnila z Deep Impactom. Po tej misiji so se zgledovali na Esi: tudi Deep Impact je bil dvodelen, sonda se je kometu približala, nato pa vanj izstrelila masiven kos bakra in opazovala, kaj je odletelo v vesolje. Skupno vsem tem misijam je, da niso vključevale pristanka; največ le polet skozi rep. Arheološki ostanki Kometi so skupki skal, prahu in zaledenele vode. So arheološki ostanki praosončja, tisti material, ki se v protoplanetarnem disku ni uspel zlepiti v večja telesa in naposled planete. Najstarejši med njimi štejejo 4,5 milijarde let, nekateri so ves ta čas preživeli skoraj popolnoma nespremenjeni (zaledeneli v oddaljenem Oortovem oblaku) in so posledično bogat vir informacij o tem zgodovinskem obdobju. Misija Rosetta se bo uradno končala 31. decembra 2015. Pomembno odkritje slovenskih raziskovalcev o delovanju rakavih celic pri limfomih Zdaj raziskujejo razvoj živalskega modela 12. november 2014 ob 16:49, zadnji poseg: 12. november 2014 ob 17:45 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Slovenski raziskovalci so v sodelovanju z nemškimi kolegi razkrili mehanizem delovanja mutacij v rakastih celicah pri nekaterih vrstah limfoma, in sicer zakaj in kako se aktivirajo signalne poti, ki so potrebne za preživetje rakastih celic. Prav tako so raziskovalci Kemijskega inštituta in Centra odličnosti EN-FIST v Ljubljani v sodelovanju z raziskovalci Univerze v Tübingenu v Nemčiji ugotovili, da lahko te rakave celice ubijejo z dodatkom peptida, ki prepreči dimerizacijo mutiranega proteina v celicah. Avtorji raziskave so Monika Avbelj, Ota Fekonja, Mojca Benčina, Matej Repič, Janez Mavri, Gabriela Panter in Roman Jerala s Kemijskega inštituta ter Centra odličnosti EN-FIST ter pet raziskovalcev Univerze v Tübingenu, njihov članek pa je objavljen v vodilni reviji za področje hematologije Blood. Ameriški raziskovalci so pred štirimi leti ugotovili, da nastanejo pri določenih vrstah raka belih krvničk - limfoma zelo pogosto mutacije beljakovine, ki v celicah posreduje informacijo o bakterijskih in virusnih okužbah. Ta beljakovina, imenovana MyD88, združuje signale več celičnih receptorjev TLR, za odkritje katerih sta Bruce Beutler in Jules Hoffman leta 2011 dobila Nobelovo nagrado za medicino. Kot je pojasnil Jerala, so naši strokovnjaki zdaj ta dognanja nadgradili. "Naš prispevek je na molekulski ravni, torej razkrili smo, kakšno spremembo v strukturi in lastnostih beljakovine povzroči ta mutacija, ki je povezana z rakom," je pojasnil v pogovoru. Raziskovalci Kemijskega inštituta so odkrili, da omenjena mutacija povzroča, da se mutirane beljakovine povezujejo med seboj, s čimer sprožijo aktivacijo signalnih poti, kar prepreči propad rakastih celic. Raziskava je pokazala, da so v razvoju raka izbrane prav tiste mutacije, ki omogočijo najmočnejšo aktivacijo in s tem preživetje rakastih celic. Za aktivacijo zadošča mutacija v samo eni izmed dveh kopij gena, ker se mutirana oblika MyD88 veže tudi na normalno obliko beljakovine in sproži aktivacijo. Raziskava temelji na kombinaciji pristopov molekularne in celične imunologije z molekulskimi simulacijami. Na vprašanje, kako so začeli sodelovati z nemškimi raziskovalci, je Jerala pojasnil, da so pri tem proteinu slovenski raziskovalci delali že dalj časa. "Z raziskovalci univerze v Tübingenu se poznamo že dalj časa. Na zimski raziskovalni šoli, ki smo jo organizirali na Pokljuki in na katero smo povabili kolege iz Nemčije, Velike Britanije, Japonske in Norveške, smo ugotovili, da nas zanima podoben medicinski problem in da imamo komplementarne pristope. Mi smo predstavili že veliko rezultatov, kolegi iz Nemčije pa so prispevali del ekspertize, ki je mi nismo imeli, za pomoč pa smo tudi zaprosili kolege, ki se ukvarjajo z molekulskim modeliranjem." Raziskovalci poudarjajo, da je delovanje uporabljenega peptida za zdaj še prešibko za uporabo v terapiji, vendar rezultati odpirajo pot za razvoj učinkovitejših zdravil. "Na osnovi teh rezultatov lahko pričakujemo razvoj zdravil, ki bodo učinkoviteje uničevala rakave celice. Zdaj je najpomembneje razviti živalski model, na katerem bi lahko preizkušali različne načine terapije in razumeli razvoj te oblike limfoma," pojasnjuje Jerala in dodaja, da so do zdaj raziskovali samo celice bolnikov in celice, v katere so vstavili gen za mutacijo, ter potem opazovali, kaj se dogaja v celici in raziskovali, kako lahko preprečijo delovanje oziroma uničenje rakavih celic. Stvari gredo v pravo smer Kaj sledi naprej? "Pripravo živalskega modela že delamo, tudi v sodelovanju z japonskimi strokovnjaki, ker gre za zelo zahteven projekt. Vzporedno pa raziskujemo ta protein, ki je centralna točka imunskega odziva in je potreben za obrambo pred samimi bakterijami, dr. Monika Avbelj je za raziskave na tem področju dobila podoktorski projekt pri ARRS," je optimistično napovedal Jerala in dodal, da gredo stvari v pravo smer. Na vprašanje, kakšen je odziv po objavi članka, je odgovoril, da so veseli čestitk, ki prihajajo od kolegov. Kot je pojasnil, je seveda največji interes bolnikov, ki si želijo novih terapij in zdravil. "Že nekaj let sem v stiku z bolnikom iz ZDA, ki ima to bolezen in njihovo društvo bolnikov intenzivno spremlja znanstven napredek na tem področju in se angažira za večje vlaganje v te raziskave." Ksenja Tratnik Renata Brunskole po poslanskih klopeh na vrh Rdečega križa Na razpis je prispelo 13 prijav 12. november 2014 ob 21:41, zadnji poseg: 12. november 2014 ob 22:00 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Glavni odbor Rdečega križa Slovenije (RKS) je za novo generalno sekretarko RKS-ja soglasno podprl kandidatko, nekdanjo poslanko PS-ja in županjo Metlike Renato Brunskole. Si predstavljate, da na to mesto pridsel kaksen propadli poslanec SDS?! V trenutku bi bilo 500 komentarjev, "civilna druzba" bi organizirala spontane vstaje, novinarji bi tekmovali, kdo bo bolj pameten. Tako pa nic. Tale bruskuletova je vendar na liniji! Ok, ko pa politiki prilezejo v sam vrh RK-ja pa veš, da je s to državo nekaj hudo hudo narobe. Zmanjkalo prostora drugje, zdaj bo treba še humanitarna društvo politično obarvat. Izbrana je bila seveda, ker je bila "najbolj sposobna". Iskrene čestitke Združeni levici in vstajnikom. WHAT?!?! očitno se lahko najde kakšen stolček tudi za tiste ki so sicer pogoreli. samo, če so bili zvesti. baje majo kar bajne plače (dodatke, stanovanja...) ti dobrotniki na rdečem križu. Bravo Zoki! "Mora biti jasno, da smo v tej deželi na oblasti mi, komunisti. Če ne bi bili mi, bi bil kdo drug, toda temu ni tako in tudi nikoli ne bo." - Stane Dolanc Se ni za sekirat. Preprosto ne doniraš njim, pa je. Sicer je RK škatljiv že leta in nimam tako in tako nobenega zaupanja vanj. So še druge podobne ustanove, malce bolj kredibilne. Metlika je v času, ko je bila Renatka županja res ogrooooomno pridobila. za metliko je nardila veliko manj kot 0, za belo krajino pa še manj!! glavno da se je naslikala na vseh pasjih procesijah in bila močna le na besedah. in sedaj-na vrh rdečega križa? jah to je pa tisto-ob pravem času na pravem mestu s pravim.... dobrodelne organizacije pa čisto zgubljajo pomen..... škoda res, kam gremo.... Kako je pa s parcelami, ki jih je po nizki ceni kupovala, ker je upala, da bo predor v Belo krajino šel po njeni trasi? Srčno upam, da bodo naredili cesto drugje, kjer je ona "planirala". To zadevo bi morala pregledovati tudi KPK in policija. Gre za veliko zlorabo položaja !! Me pa pri vsem skupaj zanima, ali bo tudi Roman Jakič dobil kakšno udobno, brezdelno in dobro plačano službico, ko so se njegovi odločili, da ima Brunskoletova prednost? Tu se kaže razlika med našo levico in desnico. Ko desni politik ni izvoljen v parlament postane brezposeln. ko levi politik ni izvoljen v parlament postane direktor te agencije, te in te organizacije, svetovalec ... skratka strici poskrbijo za svoje podanike, oz. splača se biti levičar in vstajnik. ta je pa naša in zaslužna haha, katera opcija ima vse niti v tej državi že 70 let? t.i. leva! Pristanek na kometu tehnično zahtevnejši kot na Luni (video) David Kos Avtor: David Kos Zgodovinski pristanek laboratorija Philaea na 510 milijonov kilometrov oddaljenem kometu ni izjemen dosežek le za Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), temveč za ves svet, se strinjajo astronomi. Kliknite na fotografijo za video. Kliknite na fotografijo za video. "Nedvomno gre za gromozanski dosežek, saj zadeti štiri kilometre velik komet po 10-letni tirnici mimo Marsa in asteroidnega pasu ni majhna reč. Pristanek na kometu je zagotovo vrhunski podvig, a zdaj se raziskovanje šele začenja," navdušeno pripoveduje slovenski predavatelj na oddelku za astronomijo in astrofiziko na ameriški univerzi Villanova Andrej Prša. Uspešen pristanek na kometu je po njegovem mnenju predvsem inženirski podvig, hkrati pa tudi zagotovilo, da zares dobro razumemo fiziko, ki opisuje gibanje teles v gravitacijskem polju osončja. Primerja ga še s pristankom na Luni in tudi z robotskimi raziskovalci Marsa, Hubblovim teleskopom in misijo Kepler, ki je odkrila že več kot štiri tisoč planetov zunaj našega osončja. Sonda kljub dvojnemu odboju in stari opremi še vedno deluje Z njim se strinja tudi slovenski astronom in pedagog Zorko Vičar, ki je prepričan, da je dosežek posredno primerljiv s poletom na Luno. Pravi, da je izjemen dosežek že to, da je sonda zadela komet. Kljub dvojnemu odboju in trojnemu pristanku pa je sonda še vedno živa in večina instrumentov na njej deluje. "Ker je od izdelave merilne opreme minilo že več kot desetletje in ker ta očitno še deluje, bi lahko uspeh primerjali tudi z izjemnim uspehom misij Voyager 1 in 2. Tudi na sondah Voyagerja po skoraj 40 letih še vedno deluje inštrument za meritve Sončeve plazme (PLS), katerega vodilni konstruktor je bil Slovenec Anton Mavretič. In prav njegov inštrument je 25. avgusta 2012 izmeril mejo vpliva Sonca, ko je sonda Voyager 1 vstopila v medzvezdni prostor," pojasnjuje Vičar. "Kometi so nastali v prvi fazi združevanja vesoljskega prahu v naše osončje. So torej starejši od Zemlje in drugih planetov, zato lahko z njihovo analizo ugotavljamo, kakšne so bile razmere v tem delu vesolja, še preden so nastali planeti. S tem lahko tudi bolje pojasnimo, kako je naše osončje sploh nastalo," pa pomen 1,3 milijarde evrov vredne misije za človeštvo pojasni Mišo Alkalaj, vodja centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožefa Štefana. Natančnost pristanka Philaee tehnično zahtevnejša od pristanka na Luni Alkalaj spomni, da je bil pristanek Apolla 11 na Luni mnogo dražja in večja težava kot ta. Plovilo je moralo namreč na Luno varno pripeljati ljudi in jih od tam tudi žive vrniti na Zemljo. "A kar zadeva potrebno natančnost, bi rekel, da je bil pristanek Philaee na površini kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko tehnično zahtevnejši. Kolikor se spomnim, je Nasi do zdaj uspelo le zadeti asteroid z izstrelkom iz vesoljskega plovila (misija Deep Impact leta 2005), Japonci načrtujejo podobno (plovilo Hayebusa-2 naj bi izstrelili v teh dneh). Pristanek na kometu do zdaj ni uspel še nikomur," pomembnost dogodka pojasnjuje Alkalaj. Znesek 1,3 milijarde evrov za raziskovanje vesolja po njegovem mnenju ni visok, saj ob vseh izdatkih ZDA, Rusije, Kitajske in Japonske za vesoljske programe pomeni kapljo v morje. Misija Nasinega satelita OCO-2, ki ga je bilo treba samo utiriti v Zemljino orbito, nosilna raketa pa je morala satelit pospešiti le do osem kilometrov na sekundo, je stala okoli 250 milijonov evrov. Že za pot proti Marsu potrebujemo začetno hitrost okoli 30 kilometrov na sekundo, količina potrebne energije pa raste s kvadratom hitrosti. Raziskovanje našega osončja je torej izjemno drago, poudarja Alkalaj. Dodana vrednost znanstvenih spoznanj se dolgoročno vsaj potroji glede na vložene stroške, pa je ob tem prepričan Vičar. Še dlje gre Prša, ki pravi, da si človeštvo skozi financiranje znanosti povrne naložbe s 500-odstotnim dobičkom, kar bi moralo prepričati še najbolj konservativne skeptike, da se v znanost splača vlagati. 'Misija Rosetta je še en dokaz, da se lahko raziskav vesolja povsem uspešno lotevamo z robotskimi plovili. To je bistveno ceneje, kot da bi z Zemlje izstreljevali kapsule s človeško posadko,' pravi Mišo Alkalaj. "Misija Rosetta je še en dokaz, da se lahko raziskav vesolja povsem uspešno lotevamo z robotskimi plovili. To je bistveno ceneje, kot da bi z Zemlje izstreljevali kapsule s človeško posadko," pravi Mišo Alkalaj. Raziskave vesolja z robotskimi plovili bistveno cenejše Alkalaj bolj kot razkritje morebitne vloge kometov pri nastanku vode na Zemlji od misije pričakuje, da bo pripomogla k izboljšanju znanja o nastanku osončja, s tem pa tudi o okoliščinah, ki so privedle do nastanka življenja. "Da so kometi prispevali večji del vode, ki jo imamo danes na Zemlji, smo sicer že vedeli, a še več podatkov o njihovem ustroju bo nedvomno koristnih. S tehničnega vidika se mi zdi pomembno, da je misija Rosetta še en dokaz, da se lahko raziskav vesolja povsem uspešno lotevamo z robotskimi plovili. To je bistveno ceneje, kot da bi z Zemlje izstreljevali kapsule s človeško posadko, ki morajo nositi še tone zadev, potrebnih za preživetje," pove vodja centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožefa Štefana. S podobnim načrtom tudi Nasa Dodaja še, da bi raziskovalci nedvomno želeli nadaljevati raziskovanje kometov, ali se bodo našla sredstva za nadaljnje podobne misije, pa je odvisno od politikov. "Biti drugi na kometu ni tako medijsko odmevno kot biti prvi. Vem, da podobno misijo načrtuje tudi Nasa, a za zdaj gre samo za načrte. Verjetnost, da bi v prihodnosti našli denar za nove podobne misije, bi se bistveno povečala, če bi Philaea na površini kometa odkrila kaj posebno presenetljivega, česar z do zdaj zbranim znanjem ne bi mogli pojasniti," še sklene Alkalaj. Preberite še: Prvič v zgodovini pristali na kometu (video) Prvič v zgodovini pristali na kometu (video) Evropska vesoljska agencija je danes pisala zgodovino, saj je njena sonda Rosetta izvedla pristanek na površini kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko, ki mu je po vesolju sledila že deset let. Tina Maze pozabila krizo: v Leviju dobila slalom in Victorja V skupnem seštevku skočila na tretje mesto 15. november 2014 ob 09:48, zadnji poseg: 15. november 2014 ob 18:56 Levi - MMC RTV SLO Tina Maze je pred začetkom nove sezone veliko vadila predvsem slalom. Trening se ji je obrestoval, saj je v Leviju dobila slalom, kar je njena 24. zmaga v svetovnem pokalu. Najboljša slovenska smučarka je vodila že po prvi vožnji, kjer je nastopila s številko 13. Najbolj se ji je približala Frida Hansdotter, ki je tudi na koncu osvojila drugo mesto (+0,34). Oder za zmagovalke je ujela še Kathrin Zettel (+0,52), ki je bila peta po prvi vožnji, z najboljšim časom finala pa se je prebila na tretje mesto. Favoritinja Američanka Mikaela Shiffrin je razočarala, saj je uvodni slalom sezone končala na 11. mestu. Tina vesela, da so se ji vrnili občutki "Zelo sem zadovoljna. Zdaj lahko z navdušenjem pričakujem naslednje tekme. Velikokrat sem bila že prva v slalomu po prvi vožnji, a nisem vzdržala v drugi vožnji. Zato sem danes še bolj vesela, da sem uspela zadržati vodstvo. A bolj kot ugnati konkurenco, mi je važen občutek na smučeh in kako odreagiram, ko se zgodi napaka. To so tisti občutki, ki mi največ pomenijo in to sem si želela po lanski katastrofalni sezoni v slalomu," je za Radio Slovenija dejala Mazejeva. Za slalom pomemben 'dril' med vratnicami Korošica je razkrila, da je bil za njeno prvo slalomsko zmago po 10. marcu 2013 odločilen trening, ki ga je izpeljala v dneh pred tekmo v Leviju: "Odločal je trening, ki smo ga imeli tu, saj slalom zahteva precej vadbe. Upam, da mi bo med sezono uspelo držati korak s slalomskimi specialistkami. Zavedam se, da se je po hitrih disciplinah zahtevno vrniti v ta 'dril' med vratnicami." Vsak dan nekaj novega Levi je potrdil, da je imela Črnjanka na uvodnem veleslalomu sezone v Söldnu, ko je bila 22., le slab dan. "Res je, je pa res tudi, da je zame vsak dan nekaj novega. Vsak dan moram sama s seboj delati nove stvari, da ohranim hladno glavo," je zaključila Mazejeva, ki je v skupnem seštevku tretja. 29. novembra veleslalom v Aspnu Beli cirkus se zdaj seli v Severno Ameriko, kjer bodo tekme konec novembra in v začetku decembra. Prva preizkušnja bo 29. novembra v Aspnu, in sicer veleslalom. Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 1:55,15 2. F. HANSDOTTER ŠVE +0,34 3. K. ZETTEL AVT 0,52 4. M. PIETILÄ HOLMNER ŠVE 0,59 5. N. LÖSETH NOR 1,17 6. M. GAGNON KAN 1,36 7. Š. STRACHOVA ČEŠ 1,52 8. M. GISIN ŠVI 1,53 9. N. HOSP AVT 1,82 10. A. DAUM AVT 2,01 11. M. SHIFFRIN ZDA 2,07 12. M. MÖLGG ITA 2,30 13. W. HOLDENER ŠVI 2,32 14. V. VELEZ ZUZULOVA SLK 2,36 15. S. PARDELLER ITA 2,41 Vrstni red po prvi vožnji: 1. T. MAZE SLO 58,12 2. F. HANSDOTTER ŠVE +0,39 3. M. PIETILÄ HOLMNER ŠVE 0,69 4. M. GAGNON KAN 0,75 5. K. ZETTEL AVT 0,85 6. Š. STRACHOVA ČEŠ 1,10 7. B. SCHILD AVT 1,24 8. N. LÖSETH NOR 1,29 9. D. FEIERABEND ŠVI 1,33 . N. HOSP AVT 1,33 11. M. GISIN ŠVI 1,52 12. A. DAUM AVT 1,63 13. C. GEIGER NEM 1,67 14. M. SHIFFRIN ZDA 1,71 15. A. SWENN LARSSON ŠVE 1,75 Bravo,Tina,se dobro,da te imamo,po tebi bo pa tako ena velika praznina v slov.smucanju. Tooooooooo jaaaaaaaaaaaaaa SNEŽNA KRALJICA JE NAZAJ!!!!!!!!!1!!! Pred letošnjo sezono sem jo že pokopal. Na nek način je to ena njenih večjih zmag v karieri (če odmislimo velika tekmovanja). Čestitke Tina, tak preskok v rezultatu v par tednih so sposobni naredit samo največji šamioni, respect, najboljša slovenska smučarka vseh časov... Z eno samo tekmovalko nam uspe, to kar drugim s celo karavano ne. Bravo Tina!!!! Bravooooo Tina, ze vsa leta navijam zate, ne glede na hejterje, ki jim gre vsaka dlaka v nos! Slovenska šampionka, ki drzi pokonci vso slovensko alpsko smučarijo! Tina super bravo! tudi tokrat me občutek ni prevaral,ko sem po uvodnem veleslalomu dejala da se Tina ne da!!! še enkrat čestitke Tini ter ekipi in njenemu Victorju Jaz nevem kaj bi Slovenija brez Tine Maze - Tina ponosni smo da te imamo. :) Sedaj pa že lahko počasi sprejemamo tudi dejstvo, da je Massi veliko "sozaslužen" za Tinine uspehe. Kregat se ne smeta. Sploh pa ne v javnosti. Pa bo špilala ta naveza , kot nobena. Nikoli nisem in nikoli ne bom razumel ljudi, ki ne navijajo za Slovenske barve ali dres. Enako sem napisal tudi ob zadnji mednarodni tekmi Maribora. Bravo Tina!!!!!!! Še zdaj se mi smeji! Tina HVALA! Hvala tudi, za Himno Slovenije!!! Čehi 25 let po revoluciji kritični do proruske drže predsednika Zemana Državljanski forum se sprašuje o izdaji revolucije 16. november 2014 ob 16:46 Praga/Bratislava - MMC RTV SLO/STA/Reuters Čehi in Slovaki se spominjajo dogodkov pred 25 leti, ki so vodili v pot iz komunizma v demokracije in če nekaj leto sporazumnega razpada takratne skupne države Češkoslovaške. Le teden dni po padcu Berlinskega zidu, 17. novembra leta 1989, so oblasti nasilno zadušile veliko študentsko zborovanje v Pragi, kjer se je zbralo okoli 15.000 protestnikov, ki so zahtevali politične reforme. A oblasti niso uspele zatreti protestniškega duha, saj se je v naslednjih dneh število protestnikov samo povečevalo in 26. novembra se jih je v češki prestolnici zbralo kar 700.000. Protesti so vodili do popuščanja komunističnih voditeljev, ki so nato 28. novembra pristali na pogajanja z Državljanskim forumom pod vodstvom takratnega disidenta Vaclava Havla o predaji oblasti. Havel je bil 29. decembra izvoljen za predsednika države, leta 1992 pa sta Češka in Slovaška odločili za ločeno pot, na katero sta uradno stopili 1. januarja 1993. Ti dogodki so se v zgodovino zapisali kot žametna revolucija. Na slovesnostih v prestolnicah obeh držav se bodo predsednikoma Češke in Slovaške, Milošu Zemanu in Andreju Kiski, pridružili še predsedniki Nemčije, Madžarske in Poljske, Joachim Gauck, Janos Ader in Bronislaw Komorowski. Peterica predsednikov se je letos skupaj spominjala dogodkov iz prelomnega leta 1989 že v Varšavi, Budimpešti in Leipzigu. Za Zemana so članice Pussy Riot huliganke Nekateri na Češkem pa niso zadovoljni s smerjo nekaterih svojih voditeljev, ki jih obtožujejo, da so preveč naklonjeni Rusiji v času, ko so njeni odnosi z Zahodom na najnižji točki po koncu hladne vojne zaradi ruskega vmešavanja v konflikt na vzhodu Ukrajine, kjer Moskva glede na obtožbe zahodnih držav podpira upornike proti osrednjim oblastem v Kijevu. Največ kritik je usmerjenih v predsednika države Miloša Zemana, ki je že večkrat zavzel prorusko stališče, med drugim pri gospodarskih sankcijah proti Rusiji in glede primera ruske ženske pank skupine Pussy Riot, katere članice je označil za huliganke, ki jih ne bi smeli obravnavati kot politične zapornice. Mnoge Čehe so izjave predsednika presenetile in razburile, saj so prepričani, da zbliževanje z Moskvo pomeni izdajo dediščine žametne revolucije. "V nevarnost postavljamo naše ime, naše dosežke in našo varno prihodnost," so v javnem pismu zapisali člani Havlovega Državljanskega foruma.. Težke odločitve za nekatere države Češka ni edina vzhodnoevropska država, ki se je zaradi ukrajinske krize znašla v precepu. Po eni strani se mora kot članica Evropske unije ukloniti skupni volji in pristati na sankcije proti Rusiji zaradi priključitve Krimskega polotoka in vmešavanja v krizo na vzhodu Ukrajine, po drugi strani pa se zaveda pomembnosti gospodarskega sodelovanja z Rusijo, od katerega so odvisna številna delovna mesta. Za razliko od Zemana je zmerni levosredinski premier Bohuslav Sobotka na isti liniji kot EU kar se tiče odnosa z Rusijo, čeprav je bil eden od tistih evropskih voditeljev, ki so izpogajali milejše ukrepe proti Moskvi. V ponedeljek namerava skupina nasprotnikov Zemana v Pargi organizirati protest, na katerem naj bi predsedniku pokazali rdeče kartione. G. V. Čehi najbolje poznajo, kaj ruski fašizem lahko naredi s človekovimi pravicami in razvojem. Reveži so bili okupirani od leta 1938 do 1991, in izkusili dve varijanti iste zadeve. Jah. Čehi in Slovaki se spominjajo dogodkov ...Slovenci pač ne. V LJ se slovenščine ne sliši več nikjer. Rusija bo do spomladi bankrotirala. O tem poročam na tem forumu že kar nekaj časa. Vojna je edina rešitev, da se Putin obdrži na oblasti, kljub zelo slabemu gospodarstvu v državi. Situacija na Češkem ni preveč različna od te ki jo imamo mi. Nekaterim se pač kolca po lagodnih časih, ko so za malo delo živeli sicer preprosto a samozadostno življenje in vsem solili pamet.. Tega je še danes preveč. To je izvirni greh neodgovornosti v slo. Preobrat v Romuniji: Presenetljiva zmaga Iohannisa in boleč poraz Ponte Na volilni izid verjetno vplivali hudi zapletiv prvem krogu 17. november 2014 ob 07:53, zadnji poseg: 17. november 2014 ob 08:15 Bukarešta - MMC RTV SLO/STA/Reuters Na predsedniških volitvah v Romuniji je prišlo do presenečenja, saj je moral favorizirani premier Victor Ponta priznati poraz priljubljenemu lokalnemu politiku Klausu Iohannisu. Romuni so se v nedeljo podali na volišča, da bi v drugem krogu predsedniških volitev izbrali naslednika Traiana Basescuja. V prvem krogu je prepričljivo slavil dosedanji premier Ponta iz vladajočih socialdemokratov (PSD), ki je osvojil 40,4 odstotka glasov, medtem ko je dolgoletni župan mesta Sibiu in vodja Narodnoliberalne stranke (PNL) Iohannis prejel deset odstotkov manj. Javnomnenjske ankete pred drugim krogom so napovedovale, da bo Ponta zmagal s 54 ali 55 odstotki podpore, a že objava izidov vzporednih volitev takoj po zaprtju volišč je pokazala, da so se v anketah ušteli. Čeprav so pokazale na tesen izid, je Ponta nepričakovano hitro priznal poraz, k temu pa so pozneje pritrdili uradni izidi, po katerih je premier prejel 45,2 odstotka glasov, njegov nasprotnik Iohannis pa 54,8 odstotka. Zmaga Iohannisa je verjetno posledica visoke volilne udeležbe, ki je bila okoli 62-odstotna. Diaspora odločila izid Vse kaže, da se je volilno telo obrnilo proti Ponti po hudih zapletih, ki so spremljali prvi krog volitev, ko več tisoč v tujini živečih Romunov ni moglo oddati svojega glasu zaradi prevelikega navala na konzularnih predstavništvih. Obsežna romunska diaspora, ki je iz leta v leto večja in je tradicionalno protilevo usmerjena, je že vplivala na potek volitev v preteklosti. Zaradi hudih kritik na ta račun je v ponedeljek odstopil zunanji minister Titus Corlatean. Njegov naslednik Teodor Melescanu je za drugi krog obljubil boljšo organizacijo, a je kljub temu v petek v več mestih po Romunijo zaradi teh težav protestiralo več tisoč ljudi. "Dragi Romuni, danes ste bili fantastični. Priča smo bili visoki volilni udeležbi, moje spoštovanje diaspori," je dejal Iohannis, preden se je pridružil množici navdušenih privržencev v Bukarešti. Poznavalci so pred volitvami menili, da bo zmaga Ponte eni najrevnejših in najbolj evropskih skorumpiranih držav prinesla politično stabilnost, saj bi bilo tako mesto predsednika vlade kot predsednika države v rokah ene politične sile. S tem bi se izognili dosedanjim obračunavanjem, ki so jim bili Romuni priča ob vladanju levo usmerjenega Ponte kot premierja in desno usmerjenega Basescuja kot predsednika, ki sta bila vseskozi na bojni nogi. Ponta ostaja na položaju Basescu na tokratnih volitvah ni mogel več kandidirati in je podprl 55-letnega Iohanisa, lokalnega politika nemškega rodu, ki je bil od leta 2000 župan mesta Sibiu v osrednjem delu države in se tam proslavil s svojimi vodstvenimi sposobnostmi. Zdaj je postal prvi romunski predsednik, ki je pripadniki etnične manjšine. 42-letni Ponta je že sporočil, da zaradi poraza ne bo odstopil kot premier in napovedal, da bo vladajoča koalicija pod vodstvom njegovih socialdemokratov ostala na oblasti do parlamentarnih volitev, ki so napovedane za leto 2016. Po objavi izidov v nedeljo zvečer so sicer na ulicah Bukarešte in drugih romunskih mest nekateri že zahtevali njegov odstop. V skladu z romunsko ustavo je v pristojnosti predsednika države imenovanje premierja, sodnikov in tožilcev, poleg tega pa lahko blokira vladne predloge. V parlamentu se bo moral Iohannisu soočiti s sovražno nastrojeno vladno večino, kar bi lahko prineslo nove politične prepire in zastoj pri nujno potrebnih reformah. Med predvolilno kampanjo je Iohannis obljubljal zaščito neodvisnosti sodstva in nadaljevanje boja proti korupciji. Državni pravosodni sistem je trenutno pod posebnim nadzorom Evropske unije. Bravo Romuni Video: "Tuja podjetja prepoznajo potenciale naših raziskav" Znanstvenik Roman Jerala za MMC ob prvi obletnici projekta Uspešna Slovenija 17. oktober 2014 ob 06:12, zadnji poseg: 17. oktober 2014 ob 11:45 Ljubljana - MMC RTV SLO Naloga dobrega ministra za znanost je predvsem zagotoviti več sredstev za resor in prepričati predsednika vlade in kolege, kako so naložbe v znanost pomembne. Tako je v klepetalnici MMC-ja v okviru tematskega dneva Uspešna Slovenija vodja Laboratorija za biotehnologijo Kemijskega inštituta dr. Roman Jerala odgovoril na vprašanje, kaj bi naredil, če bi bil minister za znanost. Vstop v klepetalnico Prof. dr. Roman Jerala, ki je letos prejel državno odlikovanje za zasluge pri uveljavljanju slovenske znanosti in visokega šolstva v mednarodnem prostoru, je menil, da je druga naloga ministra za znanost zagotoviti podporo znanstvenim skupinam na podlagi uspešnosti, in ne neke dediščine iz preteklosti. "Prav je, da ostaja stabilnost financiranja, vendar mora biti ta bolj dinamična. Zelo pomembno je zagotoviti financiranje mladim, da se dokažejo," je še zapisal. MMC s projektom Uspešna Slovenija od oktobra lani predstavlja posameznike, ki pri svojem delu dosegajo odličnost in žanjejo nagrade. V letu dni smo objavili sto "uspešnih" zgodb. Vabljeni k branju prispevkov v okviru dneva Uspešne Slovenije: - MMC-jev seznam sto uspešnih Slovencev - Uspeh za neko družbo je, da nima lačnih in revnih - Slovenija mi je omogočila "brezplačno" šolanje; zdaj ji želim nekaj vrniti - Dober glas seže v deveto vas ali slovenski umetniki v tujini - Fotozgodba: Slovenski junaki neolimpijskih športov Zmanjšanje sodelovanja s kemijsko industrijo "Na Kemijskem inštitutu precej občutimo zmanjšanje sodelovanja s kemijsko industrijo. Po drugi strani pa se ne zmanjšuje sodelovanje s farmacevtsko industrijo, ki je najbrž najbolj inovativna med vsemi industrijskimi vejami v Sloveniji in veliko vlaga v razvoj, in v to, da mi odpeljejo dobre sodelavce. Sodelujemo pa tudi s podjetji iz tujine, ki prepoznajo potenciale naših raziskav," je ocenil sodelovanje z industrijo v Sloveniji. Slovenija le ni Švica Na vprašanje, ali v njegovi raziskovalni skupini sodelujejo tudi študentje, je odgovoril, da je sicer pri izbiri sodelavcev zelo zahteven. V skupini ni nikogar iz tujine, ima pa tri Slovenke, ki so se po študiju v tujini (vsaj začasno) vrnile v Slovenijo. "Dobivam precej prošenj za zaposlitev iz tujine, vendar ne bi rad zaposlil nekoga, ki nima dobrih priporočil. Pred kratkim me je kontaktiral kandidat za postdoktorski študij, Italijan, ki je doktoriral v Španiji in ga je zanimalo sodelovanje v naši skupini. Pri nas je imel seminar in domenili smo se zaposlitev. Potem pa mi je dva tedna pred začetkom sporočil, da se je premislil in sprejel položaj na EPFL-u v Švici, najbrž za trikratno plačo ..." Mlade znanstvenike spodbuja k podjetništvu Dodal je, da rezultate seveda zaščitijo s patenti, vendar je večina raziskav temeljnih in jih je težje takoj prenesti v industrijo, kar je tisto, kar podjetja zanima. Predvsem na področju medicine je cikel od odkritja do uporabe zelo dolg. "Po drugi strani pa smo na podlagi svojih rezultatov imeli že kar nekaj projektov z industrijo," se je pohvalil. Priznal je, da ga ne mika ustanovitev biotehnološkega podjetja, ker ima že tako preveč dela z raziskavami, za katere meni, da so kar uspešne. Spodbuja pa mlajše sodelavce, da storijo ta korak, in jim ponuja vso podporo. Evropejci bolj nagnjeni k varnosti Meni, da ZDA pred Evropo prednjačijo na področju osnovnih raziskav: "Skoraj vsi znanstveni preboji v ZDA so narejeni s financiranjem preko javnih sredstev. Res pa je prenos v podjetništvo precej lažji v ZDA, ne nazadnje tudi zaradi večjih možnosti financiranja. Kolega iz ZDA, ki je ustanovil že več biotehnoloških podjeti,j mi pravi, da se sploh ne loti ustanavljati podjetja, če nima vsaj 10 milijonov dolarjev naložbenega kapitala. Ti investitorji pa seveda želijo imeti nadzor nad svojimi naložbami, in zato bi neko idejo podprli v ZDA, ne pa, če je podjetje v Sloveniji. Ne smemo pa pozabiti miselnosti ljudi, ki v Evropi bolj težijo k varnosti in stalni zaposlitvi kot tveganju." Slovenija počasi zaostaja Na vprašanje, ali slovensko visoko šolstvo zaostaja za tistim v tujini, pa je odgovoril predvsem o naravoslovju, kjer po njegovem mnenju študenti dobijo zelo solidno podlago. "Ko sem bil pred dolgimi leti na postdoktorskem študiju v ZDA sem videl ogromen razkorak predvsem na doktorski stopnji. Bojim pa se, da počasi zaostajamo, ker od študentov, ki se vračajo iz tujine vidim, kako je na najboljših inštitucijah večji poudarek na vključevanju študentov v projekte namesto v predavanja ex katedra." Prejemnik nagrad Prof. dr. Roman Jerala je leta 2009 prejel Preglovo nagrado Kemijskega inštituta in Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke. Pogovor z njim pripravljamo v okviru dneva Uspešne Slovenije. Gre za projekt, v katerem smo v letu dni predstavili sto uspešnih posameznikov, ki so za odličnost na svojem področju nedavno prejeli priznanje ali nagrado. Njihovi dosežki zbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe. Tragične človeške zgodbe so namreč le ena plat gospodarske krize, ta ima tudi svetlejši obraz. Slovenski dijaki, na primer, so letos na mednarodnih olimpijadah znanja v hudi konkurenci z vsega sveta osvojili 16 medalj. Uspeh niso samo velike in odmevne zgodbe, temveč pogosto tihi dosežki, ki radi zdrsijo mimo medijske pozornosti. To Roman je točno to povedal akr težim tu gor jaz ves čas, da je potrebno vpeljati šolski sitem, kjer je poudarek na praksi. Razlika se pa vidi ko doštudirajo, mi znamo pripovedovati pravljice iz knjig, nardit pa ne znamo nič, države s primernim študijem pa dejansko znajo tud neki iz teorije relaizirat. Sedaj pa se vprašajte ali je res potrebno, da imamo cel kup ponarejenih magov in dokov, ki nič ne doprinesejo k dodani vrednosti družbe. ali res potrebujemo tak šolski sitem, vas še nekrat sprašujem??? Direktor Sove odstopil Razlog naj bi bili zunanji pritiski 17. november 2014 ob 11:07, zadnji poseg: 17. november 2014 ob 12:00 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Andrej Oček je predsednika vlade Mira Cerarja v petek obvestil, da odstopa z mesta direktorja agencije, so sporočili iz Ukoma. V svoji izjavi je Oček zapisal, da se je za odstop odločil zaradi zunanjih pritiskov. Ti pritiski so se, je po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukoma) zapisal Oček v svoji odstopni izjavi, "začeli z njegovim imenovanjem in povzročajo otežujoče vplive na izvajanje temeljnih nalog ščitenja nacionalnih interesov oziroma zagotavljanja nacionalne varnosti ter zaradi zaščite agencije in njenih zaposlenih". Oček je bil sicer pred štirimi dnevi imenovan tudi za namestnika vodje sekretariata sveta za nacionalno varnost. Dvomi o primernosti Vlada je Očka za direktorja Sove na predlog premierja Mira Cerarja imenovala 22. oktobra, potem ko je razrešila njegovega predhodnika Staneta Štembergerja. Kmalu po imenovanju so se v javnosti pojavili dvomi o njegovi primernosti za to funkcijo, saj naj ne bi izpolnjeval predpisanih pogojev. Poslanec SDS-a in nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je med drugim premierju Cerarju zastavil poslansko vprašanje, v katerem je zapisal, da za uradniški položaj direktorja vladne službe, ki je odgovoren neposredno predsedniku vlade, predpisi določajo stopnjo naziva, v kateri se lahko opravlja delo na položaju II. oziroma I. stopnje. To pomeni pogoje, kot so določeni za sekretarja oziroma višjega sekretarja - univerzitetna ali najmanj visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem (druga stopnja), ter sedem oziroma deset let delovnih izkušenj. Iz javno dostopnih podatkov pa je po Gorenakovih navedbah razvidno, da je Andrej Oček na FDV diplomiral leta 2009, magistriral pa leta 2012. Iz tega izhaja, da Andrej Oček ni oziroma ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije. Andrej Oček, avtor magistrske naloge na temo "škofije so padale kot domine zaradi pedofilstva", odstopil s položaja direktorja SOVE. V nalogi, ki pedofilstvo v RKC tendenciozno primerja s komunizmom, pedofilstva ni obravnaval kot splošni problem visokih družb po svetu, na primer v visoki westminstrski družbi. Kulturnobojnik zdaj odstopa zaradi zunanjih pritiskov. Zaradi varnosti države jih ne navaja! Problem vseh naših dosedanjih levih vlad je, - četudi so vodje vlad morda mislili resno in pošteno delati -, da so bile preveč odvisne od establišmenta, ki se je vzpostavil v mnogih desetletjih povojnega delovanja in ki je izvajal pritiske na ljudi na ključnih mestih, še posebej tedaj, če so ti hoteli narediti kaj po svoje. Počasi se bo ves vodstveni aparat Države sesul in bo od " Cerarjeve izbire " ostal le še Cerar. To je presneto slaba startna osnova in nič kaj dobra podlaga za graditev Cerarjeve kredibilnosti v vlogi prvega ministra. Vedno bolj postaja vse skupaj podobno " sagi o Jankoviču " , tudi " botrčki " so verjetno pretežno isti in zopet bomo po praznikih začeli " razmišljati " o potrebi po novi vladi ITD., ITD., tako do skorajšnjega popolnega propada te Doline Mafijskega Raja. joj vlada se iz države dela norca prišel, skopiral kar je bilo potrebno, odšel... Merklova prvič javno kritizirala Rusijo zaradi pritiskov na Srbijo in BiH Putin: Rusija ni zagrešila nobenih kršitev mednarodnega prava 17. november 2014 ob 15:39 Sydney - MMC RTV SLO/Reuters/STA Nemška vlada in kanclerka Angele Merkel naj bi bila na nogah zaradi "protizahodne politike Rusije" in pritiska Moskve na Srbijo ter Bosno in Hercegovino. "Po grozotah dveh svetovnih vojn in koncu hladne vojne je ukrajinska kriza izziv za miroljubno Evropo," je poudarila nemška kanclerka pred avstralskim think tankom in dodala, da do tega prihaja zaradi ruskega vpliva v Ukrajini. Ob tem je namignila, da bi lahko imela podobne načrte z drugimi vzhodnoevropskimi Sestrelitev malezijskega letala nad Ukrajino julija letos po njenih besedah kaže, da ukrajinska kriza ni zgolj regionalni konflikt. "Zadeva vse nas," je poudarila. Preberite tudi: Kolumna Andreja Stoparja: Leviatan "Govora ni le o Ukrajini, temveč tudi o Moldaviji, Gruziji in če bo šlo tako naprej, se bomo začeli spraševati, ali bomo morali za dovoljenje vprašati Srbijo in druge države zahodnega Balkana," je rekla kanclerka v ponedeljek v Sydeyju, ko je po vrhu G20 obiskala Inštitut za mednarodno politiko Lowy. Merklova: tako je bilo pred 40 leti Dodala je, da bi bilo nedopustno, če bi morala Evropska unija Rusijo spraševati za dovoljenje, ali lahko določene države postanejo članice EU-ja ali ne. "Nasprotno bomo morali reči: preslabi smo. Nobene države ne moremo več sprejeti, saj moramo najprej za dovoljenje vprašati Moskvo. Tako je bilo 40 let in v to stanje se ne želimo vrniti," je dejala Merklova. Izjava nemške kanclerke prihaja v času, ko je nemški tednik Der Spiegel v ponedeljkovi številki objavil članek z naslovom 'Putinova politika o priključitvi: Merklova svari pred ruskim vplivom v Moldaviji, Srbiji in Gruziji. Spiegel: Moskva pred Republike srbske posluša vplivati na celoten BiH "Prvi cilj Putina je na države Balkana izvesti tako močan pritisk, ki jih bo odvrnil od članstva v Evropski uniji oziroma da bodo bile kot članice pod izredno močnim pritiskom proruske politike," je tednik objavil citat člana Evropskega parlamenta in politika Krščansko-demokratične unije (CDU) Elmarja Broka, ki je bil sicer objavljen v dokumentu ministrstva za zunanje zadeve z naslovom 'Vpliv Rusije v Srbiji'. Po pisanju Spiegla je Srbija vedno bolj odvisna od ruskega plina, zato naj bi poskušala Moskva Srbijo in Republiko srbsko postaviti v stanje odvisnosti. "Pojavlja se občutek, da poskuša Rusija prek Republike srbske vplivati na celotno Bosno in Hercegovino," je v omenjenem vladnem dokumentu zapisana izjava nemškega ministra za kmetijstvo Christiana Schmidta, ki je bil nedavno obiskal države Zahodnega Balkana. Nemška vlada naj bi pri tem vztrajala, da se Rusijo ne spopada v smislu "kdo nudi več", temveč da se mora državam Zahodnega Balkana ponuditi jasna perspektiva. Zlati red za zasluge je prejel Alojz Rebula Predsednik republike Borut Pahor je podelil državna odlikovanja 17. november 2014 ob 14:39, zadnji poseg: 17. november 2014 ob 14:43 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Borut Pahor je podelil državna odlikovanja in z zlatim redom za zasluge je odlikoval akademika Alojza Rebulo. Red za zasluge so prejeli Doris Debenjak, Božidar Debenjak in Primož Debenjak, medaljo za zasluge pa Mihael Verbič in javni zavod Arnes. Alojz Rebula je odlikovanje prejel za uveljavljanje slovenstva v zamejstvu. Pisatelj, ki se je rodil v Šempolaju pri Nabrežini, je bil kot pripadnik manjšine ponosen na svojo slovensko identiteto in še danes je prepričan, da je prihodnost Slovencev odvisna od narodne zavesti. Slovenstvo kot neomajna pripadnost Kot so zapisali v urada predsednika republike, je pisatelj, dramaturg in prevajalec Rebula s svojim bogatim ustvarjalnim opusom ena najpomembnejših sodobnih slovenskih literarnih osebnosti. Odlikovanje je v imenu Rebule prevzela njegova hči Alenka Rebula, ki je prebrala očetovo zahvalo. Med drugim je zapisal, da slovenstvo zanj nikoli ni bilo problem, marveč neomajna, a ne nacionalistična, kaj šele šovinistična pripadnost. Bila je edina možna kozmična izbira ob neusmiljenem minevanju filozofij in političnih režimov. Razkritje veličine Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske Red za zasluge so za slovenski prevod Slave vojvodine Kranjske prejeli Doris Debenjak, Božidar Debenjak in Primož Debenjak. "S prevodom tega monumentalnega dela je družina Debenjak Slovencem prvič v celoti razkrila veličino Valvasorjevega dela in nam odkrila zaklad, ki ga bodo lahko osvetljevale, tolmačile in ustrezno uporabljale še mnoge prihodnje generacije," piše v obrazložitvi odlikovanja. Red sta prevzela Božidar in Primož Debeljak. Prvi se je najprej zahvalil pokojni ženi Doris, brez katere se v prevajanje ne bi podali. Kot je pojasnil, je bila Debeljakova po starših dvojezična, poleg slovenščine je govorila tudi nemško, kar je bilo družini pri prevajanju v veliko pomoč. Medalja za zasluge tudi plesnemu funkcionarju Medaljo za zasluge je prejel Mihael Verbič za življenjsko delo kot športni delavec, organizator plesne rekreacije in tekmovanj ter kot plesni funkcionar in tekmovalec. Verbič je svojo pot aktivnega športnega plesalca začel leta 1952 pri mojstru Adolfu Jenku, končal pa jo je kot jugoslovanski državni podprvak v standardnih plesih oktobra 1957. V zahvali je Verbič obnovil svojo več desetletno plesno pot in izpostavil prav mentorja Jenka, po katerem je imenoval tudi četvorko, ki jo plešejo še danes. Med dosežki je izpostavil, da je bil tudi član predsedstva Svetovne plesne zveze, prek katere je na področju plesa uspešno brisal politično delitev Evrope na Zahod in Vzhod. Zaslužni za razvoj medmrežnih storitev v Sloveniji Medaljo za zasluge pri razvoju in uvajanju novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij v Sloveniji je prejel javni zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes. Prav z Arnesom se je v Sloveniji začel razvoj medmrežnih storitev in po njihovi zaslugi se je Slovenija zelo zgodaj priključila državam, ki so razvijale in širile medmrežne povezave akademskih in izobraževalnih okolij, od tam pa tudi gospodarstva, javne uprave, medijev in drugih. Arnes je vseskozi v stiku z najnovejšim tehnološkim razvojem, osrednjo vlogo pa ima tudi pri zagotavljanju spletne varnosti. Odlikovanje je v imenu zavoda prevzel direktor Marko Bonač. N. Ar. Čestitke mojstru misli in besede Alojzu Rebula, ki neupogljivo ostaja zvest sebi. bravo Pahor predsednik vseh Slovencev! Umrl je Danijel Starman Slovenski pravnik se je poslovil v 75. letu starosti 17. november 2014 ob 12:51, zadnji poseg: 17. november 2014 ob 13:52 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Po kratki in hudi bolezni je v soboto v 75. letu starosti umrl znan koprski odvetnik, član Demosa in nekdanji poslanec Danijel Starman. Starman se je rodil leta 1940 v Gabrijelah na Dolenjskem in diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti. Po preselitvi v Koper leta 1965 je bila ena njegovih prvih zaposlitev služba pravnika v Luki Koper. Leta 1972 je odprl odvetniško pisarno v Kopru in šel v pokoj po 48 letih službovanja leta 2012, piše spletno Delo. Bil je tudi član Demosa in poslanec v prvem sklicu republiške skupščine. Bil je pobudnik in soavtor resolucije o pomorski naravnanosti Slovenije, ki je bila sprejeta leta 1991, in član ustavne komisije, ki je napisala prvo slovensko ustavo. Od začetka 90. let je bil duhovni in pravni vodja Civilne družbe za pravično mejo s Hrvaško, ves čas je pravno zastopal Joška Jorasa. V zadnjih letih je bil član podskupine za zgodovino, pravo in pravico v svetovalni skupini zunanjega ministrstva, ki je pripravila zgodovinske in pravne podlage za memorandum za arbitražo o meji s Hrvaško, še navaja Delo. Primorske novice pa dodajajo, da je bil Starman tudi zagovornik delitve Mestne občine Koper - med drugim je leta 1994 v imenu državljanske pobude vložil prvo pobudo za oceno ustavnosti koprske občine. Hojs v boj proti Novakovi - ker prihodnost stranke vidi drugače kot Tonin Kongres bo konec meseca 19. november 2014 ob 12:48, zadnji poseg: 19. november 2014 ob 14:08 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Podpredsednik NSi-ja Aleš Hojs se je odločil, da bo na prihajajočem kongresu stranke vseeno kandidiral za predsednika. Zdi se mu namreč prav, da imajo delegati možnost izbire. Za STA je pojasnil, da se je za kandidaturo na kongresu odločil, "da se znotraj stranke pokaže, kdo so tisti, ki prihodnost stranke vidijo drugače, kot jo vidi vodja strankine poslanske skupine Matej Tonin". Pravi, da ne gre za to, ali ga pri zdajšnjem vodenju stranke kaj moti ali ne, ampak za to, da "znotraj demokracije vedno ponujamo koncepte". "Gre za to, da imam pač drugačna stališča, o katerih se bodo ljudje lahko odločili," še pravi. Sam sicer misli, da se pri ugibanjih o tem, kaj bi njegova izvolitev pomenila za stranko, vse osredotoča na to, ali bo NSi bolj sodelovala s SDS-om ali ne, a je to po njegovem brezpredmetno. "Predvsem bi moja potrditev pomenila, da bi stranka imela veliko jasnejša stališča do vseh vprašanj, kot jih ima trenutno," dodaja. Pred odločitvijo za kandidaturo podpore v stranki ni posebej preverjal. To sta, kot je dejal, počela Tonin in glavni tajnik Robert Ilc, ki sta po njegovih besedah preverjala podporo zdajšnji predsednici Ljudmili Novak. Kot kandidata za predsednika ga je sicer, kot je povedal, predlagal eden ali več občinskih odborov, kateri, pa ne ve natančno. Sam se zaveda, da so njegove možnosti za izvolitev majhne: "Kljub temu pa je prav, da je alternativa ponujena". Moj veliki favorit je gospod Hojs, držim pesti, da zmaga, v Novi Sloveniji pa je zdaj resnično že napočil čas za globalne spremembe. +20 Pravilno se je odločil naj se vidi po kateri poti bo šla NSi ali blizu Kučanu ali blizu slovenskemu narodu. Podpiram Hojsa. Strinjam se s tem, da stranka rabi jasna stališča. Tonin vedno bolj meša meglo. Tonin, Ilc in Novakova naj se raje prepišejo v SD. #kocbekovcipress Kimov odgovor na resolucijo - grožnja z jedrskim poskusom Preiskava ugotovila množične kršitve človekovih pravic 20. november 2014 ob 07:40, zadnji poseg: 20. november 2014 ob 08:15 Pjongjang - MMC RTV SLO Kim Džong Un je zagrozil z jedrskim poskusom, potem ko je ZN sprejel resolucijo o napotitvi vodstva v Pjongjangu pred mednarodno kazensko sodišče zaradi kršitev človekovih pravic. Odbor za človekove pravice Združenih narodov je sprejel zgodovinsko resolucijo, ki je sledila posebni preiskavi, v kateri je bilo ugotovljeno, da so za množične kršitve človekovih pravic v izolirani državi odgovorni varnostni šefi in celo mladi voditelj osebno. Posebni preiskovalec ZN-a je Marzuki Darusman je prepričan, da bi morali vodilni predstavniki oblasti v Pjongjangu odgovarjati za sistematična mučenja, stradanja in poboje, ki jih je primerjal z nacističnimi grozodejstvi. Za resolucijo je glasovalo 111 držav, med njimi tudi Slovenija, medtem ko sta med tistimi, ki so glasovali proti, Rusija in Kitajska, stalni članici Varnostnega sveta s pravico veta, kar pomeni, da je pregon Severne Koreje pred Mednarodno kazensko sodišče (ICC) le malo verjeten, saj ga lahko predlaga le najvišji organ Svetovne organizacije. Zadnje jedrske poskuse je Severna Koreja opravila leta 206, 2009 in 2013, ko je sprožila oster odziv mednarodne javnosti in sprejetje sankcij. Novi satelitski posnetki kažejo na obnovitev dejavnosti okoli tamkajšnjega jedrskega obrata. Identicna stalisca kot jih ima J.Koreja se redno prebirajo na tem portalu. Zanimivo. :) Primorc # 20.11.2014 ob 08:15 Seveda je Kim velik bedak, ... ker muči, strada in pobija svoje državljane. Upam, da ni zate junak zaradi tega. Če je v tej državi vse idealno, zakaj ne odpre mej in se bodo ljudje sami odločili ali želijo ostati v njej!? severnik Kaj se sploh vmešavamo v druge države? Saj če bi bilo po padcu nekih režimov kaj bolje, še ne rečem, ampak zgodovina kaže vse nasprotno. Po tvoje je najbolje, da pustimo še 50 let ljudi v terorju in zlagani ideologiji! Si se kdaj vprašal da bi ljudje tam želeli svobodo in resnico? 48. Nikodemovi večeri bodo od 17. do 27. novembra 2014. V osmih večerih bomo preko predavanj in okroglih miz obiskovalcem pomagali razumeti in ovrednotiti povabilo papeža Frančiška: »Pojdite na obrobje!« (Veselje evangelija, 20 in 46). Z obrobjem se človek lahko srečuje na osebni ravni, kjer ga marsikaj ovira pri tem, da bi živel v polnosti; lahko se z njim srečamo v Cerkvi, oziroma se mora z njim Cerkev srečevati in v obrobnih skupinah videti izziv za poslanstvo (delo z brezdomci, revnimi, Romi, …); niti mu ni tuje družbeno okolje, morda se na njem včasih nahajajo tudi verske skupnosti. Vsak večer ob 19.30 v dvorano Teološke fakultete, Poljanska 4, Ljubljana. Slika zgoraj je iz srede, 19. novembra (bil je izjemen večer - škoda, da jim ni bilo dano več časa, in da ni bilo več oglaševanja o tem večeru resnice) Naslov - Ranjena občestva Cerkev na Slovenskem in naš narod nasploh je marsikje ranjen v svoji občestvenosti. Veliko bi pripomogli in zacelili te rane, če bi okrepili dialog, se podprli v medsebojni solidarnosti, spoštovali in cenili darove posameznikov, zamerljivost in gospodovalnost zamenjali z odpuščanjem in ponižnostjo. Rane (po PIP, 35) si lahko zadajamo ali pa jih celimo. Smo zmožni zbrati toliko moči in popraviti Cerkev? dr. Vinko Potočnik, duhovnik, dr. družbenih ved: za sociologijo in psihologijo doc. dr. Igor Škamperle, filozof, sociolog, religiolog in pisatelj Jože Možina, zgodovinar, novinar in režiser Janša se vrača v DZ, zanj glasovalo 7 sodnikov Objavljeno: 21.11.2014 Po neuradnih, a zanesljivih podatkih se Janez Janša vrača med poslance. Za vrnitev poslanskega mandata Janši je glasovalo sedem ustavnih sodnikov. Ustavni sodniki so ugodili pritožbi prvaka opozicije Janeza Janše in mu vrnili poslanski mandat. O tem smo prvi poročali že včeraj, vendar takrat še ni bilo jasno, kolikšno podporo med sodniki bo dobil. Po naših podatkih je za vrnitev Janše v državni zbor oziroma za vrnitev njegovega mandata glasovalo sedem ustavnih sodnikov. Pritožil se je Janši je 15. oktobra na podlagi zakona o poslancih zaradi obsodbe v zadevi Patria prenehal poslanski mandat. Prek odvetniške pisarne Matoz je nato na ustavno sodišče vložil pritožbo, v kateri je predlagal tudi začasno odredbo, da se mu do odločitve dovoli opravljanje poslanske funkcije. Pritožili so se tudi njegovi volilci. Janša: Pričakujem, da bo režim malo premislil o nadaljnjih korakih Tanko zahteva odstop Cerarja, Brgleza, Horvata 21. november 2014 ob 07:22, zadnji poseg: 21. november 2014 ob 20:30 Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Za odločitev ustavnega sodišča, da mu začasno vrne mandat, Janez Janša upa, da pomeni začetek konca spirale zlorabljanja državnih institucij. Predsednik SDS-a, ki zaradi obsodbe v zadevi Patria služi dveletno zaporno kazen, upa, da bo režim zdaj malo premislil o nadaljnjih korakih. Poslanci niso nad ljudstvom, je dejal ob prihodu v DZ, 58 poslancev, ki so glasovali za prenehanje njegovega mandata, pa se je po njegovem mnenju dvignilo nad ustavo in nad tiste, v imenu katerih odločajo. Odzivi parlamentarnih strank na odločitev US-ja "To je bil akt, zavržno dejanje, s katerim je ta vladna večina s pomočjo dveh opozicijskih strank storila nekaj, kar se v parlamentarnih demokracijah doslej še ni zgodilo," je prepričan Janša. Najmanj, kar Janša od teh poslancev pričakuje, je iskreno opravičilo. Janša meni, da tokratna odločba ustavnega sodišča meri na to, da se bo razveljavilo del zakona o poslancih. Kot je dejal, v zadnjem ni predvidenega ustreznega ali zadostnega - po njegovem mnenju nikakršnega - pravnega varstva proti "takšnim zlorabam, kot se je zgodila z odvzemom mandata prek glasovanja 58 poslancev". Janšev zagovornik Franci Matoz je dejal, da ustavno sodišče "takšno začasno odredbo izda samo takrat, kadar gre za očitne kršitve temeljnih človekovih pravic". Zato meni, da bo Janša zagotovo obdržal svoj mandat. Tanko: Veliki pok je dobil prvi odmev "Dočakali smo prvo odločitev US-ja in lahko rečemo, da je ta veliki pok, ki je bil napovedovan poleti 2008, dobil prvi odmev," je v uvodu svoje izjave dejal Tanko. Ravnanje koalicijskih poslancev in tistih, ki so omogočili prenehanje mandata Janezu Janši, "bo šlo v slovensko zgodovino kot eno najbolj zavržnih dejanj, kar se jih je dogodilo v DZ-ju", je novinarjem dejal Tanko. Nobena izmed državnih institucij, ki so bile tudi pozvane, se ni javno odzvala na "vse te konstruirane procese" proti Janši, je dejal. Med njimi je Tanko izpostavil predsednika republike, predsednika DZ-ja, varuhinjo človekovih pravic, vrhovno sodišče, sodni svet. "Mučenje Janeza Janše, njegove družine, nas, njegovih političnih sodelavcev, kaže kaj klavrno podobo sedanje oblastne politike in je tudi zelo slabo spričevalo dela in stališč sedanjega predsednika vlade dr. Mira Cerarja," je še dodal. Tanko je poudaril, da je bilo veliko opozoril na spornost postopkov proti Janši, pa ni nobeno izmed njih zaleglo. To po njegovih besedah kaže na to, da je "totalitarna mentaliteta še vedno močno prisotna, celo več, še razrašča se". Tanko je glede končne odločitve glede Janševega mandata optimističen. "Prav velika verjetnost je, da bo US ugotovil, da je bil odvzem mandata Janez Janši protipraven," je dejal. Odločitev US-ja je Tanko povezal z zadevo Patria. Tako je odločitev US-ja po mnenju Tanka "le en delček odločitve v političnem konstruktu v zadevi Patria". Tanko: Cerar, Brglez, Horvat naj odstopijo Odločitev ustavnega sodišča je po Tankovem mnenju problematična za vse poslance, ki so "tlakovali politikantski postopek", zlasti pa za predsednika mandatno-volilne komisije Mitjo Horvata in predsednika DZ-ja Milana Brgleza, ki sta imela ključno vlogo pri izpeljavi postopka. Prav tako odločitev ustavnega sodišča po Tankovem mnenju predstavlja veliko težavo za premierja Mira Cerarja. Kot je opozoril, je namreč ta s svojimi izjavami "usmerjal in podpiral postopek v DZ-ju". Kot je dejal Tanko, so Brglez, Cerar in Horvat še pred kratkim zatrjevali, da za odvzem Janševega mandata prevzemajo politično odgovornost. Od njih zato pričakuje, da bodo ponudili odstop oziroma odstopili. Od vseh drugih poslancev, ki so "z neustavnim odvzemom mandata" poteptali voljo volivcev, pa pričakuje iskreno opravičilo. Ob tem je Tanko spomnil, da se proti Janši že začenja tudi nov proces na osnovi poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede premoženjskega stanja predsednikov strank. Opozoril pa je, da je ustavno sodišče že razveljavilo ključne določbe zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je podlaga za geodetsko oceno vrednosti premoženja. Prav na ta podatek pa je KPK oprl stališče, da Janša ne zna pojasniti svojega premoženja, je še pojasnil Tanko. Brglez: Moja prva politična odgovornost je do volivcev Na odločitev sodišča se je odzval tudi predsednik DZ-ja Milan Brglez. Veseli ga, da je US v tej zadevi razsodil. Vidi se, da gre za kompleksno zadevo, je dejal, zato ni čudno, da so v DZ-ju imeli določene težave s to tematiko. Veseli ga tudi, da je US sam vzel v presojo zakon o poslancih, na podlagi katerega so v DZ-ju sprejeli odločitev o odvzemu mandata Janši. Brglez je odgovoril tudi na vprašanje o svoji politični odgovornosti, ki jo je omenjal ob odvzemu mandata Janši. Ta odgovornost gre v dve smeri, je dejal. "Prva politična odgovornost je do mojih volivcev, druga pa do vsaj 46 glasov, ki jih potrebuješ, da opravljaš to funkcijo, ki jo opravljam sam," je dejal. Možnost odstopa je zavrnil. "Kar prostovoljno, ne da bi storil nekaj tako groznega, da bi to zahtevalo takšen umik, tega ne mislim storiti," je dejal. Dodal je še, da bo odločitev, ali bo Janša tudi član komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, sprejel DZ. US vrnil Janšo v DZ Ustavno sodišče je na svoji spletni strani zapisalo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča "zadrži izvršitev sklepa državnega zbora ... tako, da pritožnik izvršuje mandat poslanca v državnem zboru". Ob tem so še dodali, da bodo začeli postopek za oceno ustavnosti zakona o poslancih. Pravniki DZ-ja opozorili na mogoče spornost odločitve Kot je znano, je Janezu Janši mandat prenehal zaradi pravnomočne obsodbe na dve leti zapora v zadevi Patria. Poslanke in poslanci namreč niso podprli sklepa, po katerem bi Janša kljub pravnomočni sodbi še naprej lahko opravljal funkcijo poslanca, zato mu je ta prenehala. Sledili so interpretaciji skupine zunanjih pravnikov, ki so jih določile nekatere parlamentarne politične stranke, in ne interpretaciji lastne zakonodajno-pravne službe. History binds a Slovenian valley to South Tyrol Slovenia Revealed 17. November 2014 ob 06:19 Ljubljana - MMC RTV SLO The landscape of Selška Valley – with its widely scattered homesteads, a few snug villages, and a hodgepodge of fields, orchards, and forests – may look typically Slovenian at first glance. For the most part, it is only the Germanic sound of common family names in the valley that hints to the area’s colorful history. In the Middle Ages, parts of the valley were populated by Slovenian speakers, but the population density was low, and depopulation threatened the survival of many homesteads. As a result, the Bishops of Freising, who owned the local land, decided to settle the area with outsiders. Among them were settlers from what is now South Tyrol, who began to arrive in the 13th century. Most of them came from the mountainous Innichen area and were chosen to settle in the Selška Valley because they had experience farming on steep terrain, much like the one found in their new homeland. The German-speaking settlers turned out to be the perfect farming workforce for the landed gentry, and their numbers continued to increase through the years, even though the planned colonization began to slow by the 14th century. The settlers brought their German dialect with them. Through the years, it developed its own unique characteristics under the influence of surrounding Slovenian dialects. Ultimately, the pressures of assimilation proved to be too much, and by the early 20th century, Slovenian had replaced German throughout the valley. Any sense of German ethnic identity is also long gone and the locals consider themselves to be Slovenian. Still, the local speech retains a number of German words and phrases. Even more conspicuous are typically German family names in the valley, Šmid (Schmidt), Thaler, Gajger (Geiger), Frelih (Froelich), and so on – as well as the style of local folk architecture, which, according to historian Miha Markelj, incorporates many typically Tyrolean elements. The ancient link is also evident in a local tradition: Well into the 20th century, residents of the village of Sorica made regular pilgrimages to South Tyrol and donated candles and contributions to the church in the town of Innichen, from where their ancestors came to Slovenia many centuries ago. Recently, a group of local cyclists and runners from Sorica made a journey to the Tyrolean town – in an effort to revive an old tradition and to celebrate their heritage. Jaka Bartolj The landscape of Selška Valley – with its widely scattered homesteads, a few snug villages, and a hodgepodge of fields, orchards, and forests – may look typically Slovenian at first glance. An artist named Miki became Slovenia’s Disney Slovenia Revealed 21. November 2014 ob 06:35 Ljubljana - MMC RTV SLO Miklavž “Miki” Muster, born in 1925, became one of Slovenia’s most beloved cartoonists and animators. It all began when he first saw the animated classic Snow White. He fell in love with the beauty of the film and began to dream of one day becoming a Disney animator. Muster graduated from the Academy of Fine Arts in Ljubljana with a degree in sculpture. His childhood dream, however, still pushed him in a different direction, and he was as determined as ever to pursue a career in cartooning and animation. Unfortunately for him, the Communist government of the time frowned upon such “trivial” art. Immediately after the war, socialist realism was the only approved art form, and even after the Tito-Stalin split, anything seen as too “American” was declared undesirable. Because his proposed comics were rejected, Muster turned to book illustrations. After his lively, inventive drawings were embraced by children, a forward-thinking editor of a major Slovenian newspaper finally gave Muster the opportunity to draw a daily comic strip. “The Adventures of Trdonja, Zvitorepec, and Lakotnik,” featured a wise turtle, a plucky fox, and a kind but simple-minded wolf. The strip was an immediate success, capturing the imagination of children and teenagers across Slovenia, and remained a mainstay of Slovenian newspapers – and eventually book collections -- for decades. Many of his artist colleagues were less enthusiastic, however, and continued to criticize Muster’ anthropomorphic characters for being too “American” and “Disneyesque.” Despite the lack of official recognition, Muster emerged as a leading Slovenian cartoonist. In the 1960s, he moved to animation and produced a number of legendary commercials for Slovenian television. Still, he realized that the Slovenian market was far too limited for a versatile animator, and in 1973, he decided to pursue his dream in West Germany. There, Muster became a freelance animator working with the Bavaria Film studio in Munich. Over the course of almost two decades, he went on to create dozens of animated cartoons, famously doing almost all of the work himself - scripts, storyboards, direction, and animation. His education as a sculptor gave him a good sense of how animated characters move in three - dimensional space, and his animated shorts were met with an enthusiastic response. In addition to his own work, Muster also animated the characters developed by the Argentinian cartoonist Guillermo Mordillo, and became well-known in Germany for animated films featuring the German private detective Nick Knatterton. After his retirement, Muster returned to Slovenia. In recent years, he began to receive the official recognition that had long been denied to him – he was even given the Silver Order by the Slovenian president. It was always the popularity of his work among ordinary people that gave Muster the most joy, however, and in this he found his greatest success: His characters are still loved by Slovenia’s young people and have become an indelible part of Slovenia’s popular culture. In recent years, Muster began to receive the official recognition that had long been denied to him – he was even given the Silver Order by the Slovenian president. Vox populi: SDS znova na javnomnenjskem vrhu Najbolj priljubljen politik je Borut Pahor 24. november 2014 ob 08:08, zadnji poseg: 24. november 2014 ob 08:36 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Le še 18 odstotkov anketirancev v javnomnenjski raziskavi Vox populi meni, da je vlada Mira Cerarja uspešna. SDS pa je ponovno najbolj priljubljena stranka v Sloveniji. Najbolj priljubljen politik je Borut Pahor. Posledica neuspešnega iskanja gospodarskega ministra, konflikt s sindikati, precej kontroverzno vladno kadrovanje - to so med drugim vzroki za izjemen padec podpore vladi. Po anketi Vox populi, ki jo za POP TV in Dnevnik opravlja agencija Ninamedia, je z delom vlade nezadovoljnih 70,4 odstotka anketirancev. SDS je posledično le štiri mesece od volitev po priljubljenosti že prehitel SMC, ki je od septembra izgubil kar 10 odstotnih točk podpore. Na volitvah bi danes zmagal SDS, ki bi sicer dosegel enak izid kot prejšnji mesec, 14,5 odstotka glasov. SMC pa bi tokrat dobil zgolj 13,8 odstotka glasov (oktobra 18,5). Podporo izgubljajo tudi druge koalicijske stranke. SD bi dobil le še 8,7 odstotka glasov (oktobra 10,8), Desus pa le 5,5 odstotka (oktobra 8,5). Podpora je padla tudi NSi-ju, ki bi dobil zgolj 4,4 odstotka glasov (oktobra 6,8). Anketarji pa še naprej komaj zaznavajo najmanjšo parlamentarno stranko ZaAB, ki bi danes dobila zgolj 0,7 odstotka glasov (oktobra 0,5). Najbolj je podpora zrasla Združeni levici, dobila bi 8 odstotkov glasov (oktobra 5,2), ki je četrta najbolj priljubljena stranka v državi. Povečalo se je tudi število tistih, ki ne bi volili. Teh je že skoraj petina, 18,6 odstotka (oktobra 15,8). Torej so volivci le ugotovili, da jim je SMC pred volitvami samo lagala in obljubljala nekaj kar pa potem ni bilo tako? Ugotovili so, da so z levimi glasovi izvolili stranko, ki jim bo prodala več podjetij, ko jim jih je pa Janša in da bo bolj pobrala JS kot je pa Janša. Video: Astronavt slovenskih korenin Ronald Šega na obisku Po očetovi strani izvira iz Loškega Potoka 24. november 2014 ob 19:21, zadnji poseg: 24. november 2014 ob 20:17 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ameriški astronavt slovenskih korenin Ronald Michael Šega, ki je bil dejaven v 90. letih na mednarodni vesoljski postaji Mir, je na obisku v Sloveniji. Sprejel ga je predsednik DZ-ja. Šega je leta 1991 postal astronavt ameriške vesoljske agencije Nasa. Skupaj je v vesolju prebil 17 dni. Njegova prva misija STS-60 leta 1994 je bila prva skupna ameriško-ruska misija z raketoplanom, ki je v orbiti izvajal vrsto eksperimentov. Leta 1996 je Šega sodeloval v misiji STS-76, ki je bila tretja, v kateri se je raketoplan priključil na rusko vesoljsko postajo Mir. "Občutki v vesolju niso tako zelo drugačni od teh na Zemlji, se pa resnično počutiš zelo majhnega," je Šega povedal v pogovoru s predsednikom DZ-ja Milanom Brglezom. Po besedah Šege z navzočnostjo v vesolju pridobivamo znanje in izkušnje, ki jih lahko, nekatere bolj, nekatere manj, uspešno uporabimo na Zemlji. Uporaba vesoljskih tehnologij za življenje na Zemlji je zelo pomembna, je dodal. Šega, upokojeni generalmajor in nekdanji podsekretar ameriških zračnih sil, zdaj pa fizik ter predstojnik za fiziko in sorodne znanosti na državni univerzi Kolorado, je sin slovenskih izseljencev. Po očetovi strani izvira iz Loškega Potoka. Šega je še dejal, da je s Slovenijo povezan tudi "znanstveno" in je imel več pogovorov o sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Institutom "Jožef Stefan". V pogovoru je kot prednosti Slovenije izpostavil močan izobraževalni sistem, bogat človeški kapital ter kulturne in naravne vire, so še sporočili iz DZ-ja. Janez J. Švajncer: General Rudolf Maister – zamolčano Vojni muzej Logatec, 2014 25. november 2014 ob 11:25, zadnji poseg: 25. november 2014 ob 11:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenski brigadir, zgodovinar, pisatelj, novinar, muzealec, pravnik, urednik, veteran vojne za Slovenijo – vse to so javne oznake Janeza J. Švajncerja, avtorja knjige General Rudolf Maister – zamolčano. Tematika je zaradi različnih razlogov precej vroča – ne le zaradi stote obletnice začetka prve svetovne vojne in odprtja Maistrove rojstne hiše v Kamniku, ampak k temu dodaja še trdo zveneči zamolčano na koncu naslova. In naj za piko na i dodamo še mi: upravičeno. Na zadnji platnici v dokumentarnem slogu napisane knjige lahko preberemo, da se je Janez J. Švajncer z obujanjem spomina na Rudolfa Maistra začel ukvarjati že kot mariborski študentski voditelj leta 1968, da je leta 1978 nasprotoval odstranitvi Maistrovega kipa iz mariborske občinske zgradbe, zaradi česar so ga odstavili z mesta glavnega urednika časopisa Večer. Vendar z raziskovanjem in predstavljanjem generala in njegove zgodovinske vloge ni prenehal niti takrat niti kdaj pozneje. Kje in kdaj se je rodilo Švajncerjevo navdušenje nad generalom Maistrom? Resnični spiritus agens je bil njegov gimnazijski profesor Jože Benkovič, česar se avtor takole spominja: »Tako nam je med neko uro zemljepisa na vsem lepem in skoraj gotovo ob čisto nepomembnem povodu začel pripovedovati o generalu Maistru. Lahko bi rekel, po tem, kar sem vedel do tedaj, o drugačnem generalu Maistru. Seveda smo vedeli zanj, toda nič posebnega, in ob slavljenih herojih tistih časov je bil videti nepomemben in zakopan v davni nekako nejasni zgodovini. Med tisto uro zemljepisa pa je z ognjevitimi profesorjevimi besedami in razlagami zares stopil v naš čas in postal naš. Tako živo je govoril o njem, tako ga je predstavil, njega in njegova dejanja, zaradi katerih smo mi danes lahko v slovenskem Mariboru, da sem razumel, kdo je bil in kaj. Takrat je moj ljubi profesor Benkovič zasejal seme, ki je potem z menoj hodilo skozi vse življenje.« O takratnem ozračju veliko pove že izbrani odlomek, v naslednjih poglavjih, ki govorijo o Maistrovih odločnih posegih v slovensko zgodovino, prijateljih in sovražnikih ter še marsičem, pa avtor vse to le še stopnjuje. Tako na primer ob znanih velikih imenih iz NOB-a analitično razmišlja, zakaj se nobena slovenska brigada ni imenovala, kot je menda ob neki priložnosti spraševal celo Tito, po tem vélikem slovenskem možu. Pokaže na precej previdno, v meglo zavito in hkrati prebrisano vedenje nove oblasti do generala. Skupaj z avtorjem tudi bralec raziskuje, kdo so bili tisti glavni krivci za tako izrazito negativno ali torturno Maistrovo podobo ter pozneje za odrinjenost daleč čez rob spomina. Janez J. Švajncer je dober poznavalec vojaške in politične zgodovine, za knjigo o generalu je izbrskal in nabral veliko širšim množicam do danes neznanega gradiva in podatkov, jih lucidno povezal in analiziral. Toda pri pri predstavljanju literarne in kulturne plati generalove osebnosti mu gre veliko slabše. Njegova ocena Maistra pesnika gladko pade v primerjavi s tisto, ki jo je v časopisu Kronika slovenskih mest objavil slavist, literarni zgodovinar in pesnik Janko Glazer: »… z najboljšim, kar je ustvaril Maister pesnik, predvsem s svojimi slavospevi naši zemlji, bo prav gotovo živel nesmrtno, kakor bo nesmrtno živel z zgodovinskim delom, ki ga je izvršil Maister vojak«. Vsekakor opozarjanje na to, da je imel Maister mnogo darov, niti za kanček ne zmanjšuje njegove vojaške, poveljniške vloge. Nasprotno! »To, kar je storil z osvoboditvijo Maribora, je bil zmožen storiti samo umetnik,« si na začetnih straneh knjige nasprotuje celo Švajncer sam. Čeprav je Švajncerjevo delo General Rudolf Maister – zamolčano preveč obloženo s podrobnostmi, bo vsakomur pustilo nazoren vtis o tem, zakaj je med ljudmi tako dolgo vztrajala podoba Rudolfa Maistra konservativca, buržuja, sovražnika delavskega razreda, revolucije in diktatorja. Človek težko verjame, da je želja po oblasti in nadvladi včasih tako divje neustavljiva, da lahko izbriše tudi zgodovinska dejanja velikih ljudi. Ali tiste, ki so svoj narod reševali pred tujcem, celo obtoži narodnega izdajstva. Foto: Nemčija ponuja Sloveniji pomoč in izkušnje Pahor: Slovenija se vrača 25. november 2014 ob 13:56, zadnji poseg: 25. november 2014 ob 20:49 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Nemčija je Sloveniji pripravljena ponuditi pomoč in izkušnje pri privatizaciji, je med obiskom v Sloveniji dejal nemški predsednik Joachim Gauck. Gauck je na dvodnevni obisk v Slovenijo prišel na povabilo slovenskega predsednika Boruta Pahorja, s katerim sta se poleg gospodarskega sodelovanja pogovarjala tudi o prihodnosti Evropske unije in razmerah na Zahodnem Balkanu. Pahor je visokemu gostu izročil najvišje državno odlikovanje, red za izredne zasluge. Isti pogledi na razmere v svetu Na novinarski konferenci po pogovorih je Pahor spomnil, da sta vladi Nemčije in Slovenije leta 2011 s sprejetjem deklaracije o poglobljenem sodelovanju dali odnosom med državama strateški pomen. Politično in gospodarsko sodelovanje sta se od tedaj opazno krepili, z današnjim obiskom pa dobiva to "dvostransko strateško zavezništvo" še dodaten pomen. Gauck se namreč v Sloveniji mudi v času gospodarskega okrevanja naše države, je poudaril Pahor. "Slovenija se vrača," je dejal. Po Pahorjevih besedah Slovenci imamo in želimo imeti zelo podobno korporativno kulturo kot Nemčija. Slovenija ima z nemškimi vlaganji v glavnem zelo dobre izkušnje, saj nemška podjetja v njej vidijo poslovne priložnosti strateške narave. Tudi nemški predsednik je izpostavil odlične odnose med državama. Pri tem ni izpostavil le gospodarskega sodelovanja, ampak tudi to, da Nemčija in Slovenija delita iste vrednote ter zelo podobno gledata na razmere v svetu, še posebej ko gre za Zahodni Balkan. Krivici je treba reči krivica Gauck se je srečal tudi s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in premierjem Mirom Cerarjem, s katerim sta govorila tudi o nacionalni spravi. Po besedah nemškega predsednika bi morali spravo, da bi se izognili nadaljnjim političnim zlorabam ideološke razklanosti, nastale po drugi svetovni vojni, doseči tudi v Sloveniji. Njegov nasvet Slovencem je bil, da je treba krivici tudi reči krivica, saj se z zamolčanjem krivic družba ne more premakniti naprej. Le z odprtim in kritičnim soočenjem, kjer si strani priznata, da so bile strojene krivice in napake ter se zanje prevzame odgovornost, je mogoče priti do zgodovinskih spoznanj, ki omogočijo spravo, je prepričan Gauck. Poudarek obiska na izobraževanju Nemški predsednik se je udeležil okrogle mize Dialog za spremembe: oblikovanje družbenega soglasja, kjer so sogovorniki nemškemu gostu predstavili prizadevanja za krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter spodbujanje rasti in zaposlovanja, pri čemer si Slovenija še naprej želi dobrega sodelovanja z Nemčijo. Izrazili so tudi interes za nadaljnje sodelovanje nemških podjetij v privatizacijskih procesih v državi. O konkretnih poslih naj tokrat ne bi bilo govora, bo pa Gaucka ob obisku spremljalo več za Slovenijo pomembnih Nemcev. Poseben poudarek tokratnega obiska bo na izobraževanju, inovacijah in razvoju. V okviru obiska sta Univerza v Ljubljani in Tehnična univerza v Berlinu podpisali protokol o sodelovanju. Kot poudarjajo v uradu predsednika republike, je obisk pomembna potrditev Slovenije kot politične partnerice in zaveznice Nemčije ter pomembna priložnost za poglobitev dvostranskih odnosov na gospodarskem, znanstvenem in raziskovalnem področju. Nemški predsednik bo obisk sklenil v sredo, ko si bo ogledal Medpodjetniški izobraževalni center v Novi Gorici in ajdovsko podjetje Pipistrel. Pahor in Gauck si bosta v sredo poleg tega ogledala Novo Gorico in obiskala tamkajšnji frančiškanski samostan Kostanjevica. Državni protokol utišal vztrajnike Odbor 2014 je svoje zborovanje izpred ljubljanskega okrožnega sodišča preselil pred bližnji hotel Union, kjer je večja skupina protestnikov želela nemškega predsednika opozoriti na svoje zahteve po reformi slovenskega sodstva. Brez teh sprememb bodo druge reforme v Sloveniji brez pomena, je dejal član obora Aleš Primc in dodal, da so se pred hotelom zbrali zato, ker v zgradbi poteka okrogla miza o dialogu, a Odbor 2014 nanjo ni bil povabljen. Udeleženci shoda, opremljeni z napisi "Free JJ" (Svoboda JJ) in "Wir wollen fair justiz" (Zahtevamo pošteno sodstvo), so vzklikali imeni Janeza Janše in Toneta Krkoviča, ki sta bila obsojena v primeru Patria. Po nekaj minutah pred hotelom je Primc dejal, da jih je državni protokol obvestil, da so preglasni in da naj izklopijo zvočnik, kar so tudi storili, a šele po tem, ko so protokol obtožili, da krši njihovo pravico do svobodnega izražanja. Protestniki (Odbor 2014) so želeli Gaucka opozoriti na težave v slovenskem sodstvu. In Slowenien die berliner Mauer ist noch nicht gefallen! V Sloveniji berlinski zid še ni padel! Komaj cakam Drazgose in nove smernice razvoja Slovenije. Najbrz se bo slo v smer prikljucitve Slo Abhaziji. Kdor bo imel pomisleke bo nacist. :) Gauck je bivši pastor (duhovnik) evangeličanske cerkve v DDR ter bivši predstojnik urada za upravljanje s Stazijevimi arhivi (1990 - 2000). Po slovensko: Štuhec, ki upravlja z arhivi UDBE in na koncu postane predsednik države. Nadškof Zore: Upam, da Bog ve, kaj dela Redovne zaobljube imajo pomembno poslanstvo tudi na nadškofovskem mestu 26. november 2014 ob 14:10, zadnji poseg: 26. november 2014 ob 14:36 Ljubljana - MMC RTV SLO "Upam, da Bog ve, kaj dela," je bil eden prvih komentarjev patra Staneta Zoreta, ko ga je na začetku oktobra papež Frančišek imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita, v nedeljo pa je to mesto tudi uradno prevzel. Prvič v zgodovini na čelo več kot 550 let stare osrednje slovenske škofije prihaja redovnik, frančiškan. 56-letni nadškof Stanislav Zore prihaja s Sel pri Kamniku, kjer je odraščal v kmečko-delavski družini. Gimnazijo je obiskoval v Kamniku, nato je študiral na ljubljanski Teološki fakulteti. Dolga leta je bil kaplan, zdaj pa je že drugi mandat provincial frančiškanov. V pogovoru z Boštjanom Debevcem bo nadškof Stanislav Zore spregovoril o dozdajšnjem delu svojih predhodnikov, položaju Cerkve v Evropi in Sloveniji, predvsem pa o tem, kakšna je njena vloga v prihodnosti. Do nedavnega ste bili pater, zdaj ste nadškof. Ste še frančiškan? Boste nosili frančiškansko obleko, habit? Tukaj pred vami sem v frančiškanski obleki, v habitu, kot ste tako lepo in tudi prav povedali. Pravno ne bom več član slovenske frančiškanske province, kajti član province je v pokorščini do svojega provinciala. Nadškof seveda v tej pokorščini ne more biti. Bo pa to redovništvo ostalo v meni, tudi vse tri redovne zaobljube. Pokorščino in uboštvo bom živel v svojem srcu, kolikor bo le mogoče, saj imata pomembno mesto in poslanstvo tudi na nadškofovskem mestu. Po duši pa bom ostal frančiškan, tudi umrl bom kot frančiškan. Komu boste odgovorni kot nadškof? Gospodu papežu. Tako kakor je tudi Frančišek na začetku obljubil pokorščino gospodu papežu in njegovim zakonito izvoljenim naslednikom. Rodili ste se na kmetiji v Tuhinjski dolini. Za Tuhinjce pravijo, da so odločni in trmasti. Kako bi sebe opisali? Pravzaprav sem se rodil v Ljubljani, v porodnišnici, tako da sem po rojstvu Ljubljančan. Drugače pa bi mojemu domu težko rekli kmetija, ker gre samo za nekaj zemlje – toliko, da je bilo dovolj dela, da smo ga spoznavali že od otroštva. Tuhinjcev se dejansko drži sloves, da znajo biti nekaj posebnega. Sami imamo tudi posamezne stopnje, kakor je to po vseh krajih. Povsod so kake Butale, povsod je Tuhinj, še bolj Tuhinj. So pa to ljudje, ki so res živeli od dela, ki so se morali naučiti sožitja z zemljo in naravo. Naučiti so se morali živeti skromno in preživeti. Je pa sicer znano, da tam, kjer so razmere zahtevnejše, rastejo ljudje, ki so navzven nekoliko trši, navznoter pa so še vedno kot kruhova sredica. Ko prideš blizu, si rečeš: lepo je biti s temi ljudmi. Radi prihajate domov? Ste povezani tudi z bratom in dvema sestrama? Zelo lepo smo povezani, pravzaprav vse življenje, čeprav smo vsak na svojem koncu. Ena sestra je doma z dvema nečakoma, brat je poročen na Vrhpolju pri Kamniku, druga sestra je šolska sestra, redovnica, in dela kot medicinska sestra v bolnišnici v Celju. Vedno pa radi pridemo skupaj, vedno nam je lepo biti skupaj in vedno tudi poiščemo razlog, da se srečamo. Nekoč ste dejali, da ste se za frančiškane odločili mimogrede. V Kamnik sem hodil v višje razrede osnovne šole in tam sem obiskoval tudi gimnazijo. Bili smo vozači in smo včasih med koncem šole in odhodom avtobusa morali počakati uro ali celo dve. Sošolec Jernej me je enkrat povabil, kaj pa, če mi šla midva pogledat k frančiškanom. In sva potem začela hoditi tja, pri frančiškanih sva začela brati berila, ministrirati, in to je bil začetek mojega frančiškanskega poklica. V drugem letniku gimnazije sem že odšel v frančiškansko malo semenišče v Kamniku, rekli smo mu Serafinski kolegij. Ste vstopili že z odločitvijo, da postanete duhovnik? Ta dokončna odločitev zori v vsakem poklicu. V malo semenišče sem vstopil leta 1974, slovesne zaobljube, se pravi tista končna odločitev za frančiškanstvo, pa so bile leta 1984. To je vse čas zorenja. Seveda pa si ves čas usmerjen v pozitivno odločitev, rasteš v to odločitev. In vsak korak – matura, vstop v noviciat, prve zaobljube – je bila odločitev za to, da bom frančiškan. Cerkev pusti človeku, da dozori za dokončno odločitev. Kaj pa dekleta? Je bilo kakšno, ki je stopilo med vas in samostan? Ste bili kdaj zaljubljeni? Seveda sem bil, tako da mi ni nič tujega, ko danes slišim, da se že v vrtcih zagledajo drug v drugega. In se mi zdi, da je to del človekovega življenja, tudi duhovnika, da v sebi oblikuje odnos do žensk, da dozori v tem odnosu. Kajti samo tako, v zrelosti, lahko potem odgovorno sprejme in živi tudi celibat. Dotakniva se še vaših dozdajšnjih funkcij. Bili ste dvakrat provincial frančiškanov, do imenovanja ste bili predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije. Kakšna je razlika med redovniki in škofijskimi duhovniki? Redovniki smo poklicani k življenju v skupnosti. Vse redovne ustanove imajo kot pomemben temelj življenje v skupnosti, kjer se za to skupnost vzgajaš od samega začetka. Škofijski duhovniki se vzgajajo za življenje sami po župniščih, po župnijah. Sicer se srečujejo redno z drugimi duhovniki, nimajo pa skupnega življenja. Poleg tega naredimo redovniki tudi tri zaobljube uboštva, pokorščine in čistosti. Škofijski duhovniki pa zaobljube uboštva nimajo, imajo zaobljubo celibata in zaobljubo pokorščine. Ali to pomeni, da lahko imajo osebno lastnino? Imajo osebno lastnino, mi osebne lastnine nimamo. Odvisno od posameznega reda ali kongregacije tudi nekakšne skupne lastnine ni. Bili so samostani – cistercijanski, benediktinski – ki so bili zelo gospodarsko močni. So pa tudi drugi redovi, pri katerih ne gre za to, pri katerih sta v ospredju materialna skromnost in uboštvo. To je tista osnovna razlika. Za frančiškane sicer velja, da ste bolj liberalna smer v Cerkvi. To drži? Najprej bi se morala dogovoriti, kaj pomeni biti liberalen. Tukaj bi rad izhajal iz Frančiška. Je bil liberalen za svoj čas? Kdo bi rekel, da, zelo liberalen. Hkrati je taisti Frančišek šel, kakor on dosledno reče, h gospodu papežu in ga prosil, da sme živeti evangelij takšen, kakršen je napisan in izročen, brez komentarjev. Se pravi, da se je vrnil k evangeliju, kar je pravzaprav konservativnost. In se mi zdi, da je tudi poslanstvo nas redovnikov, frančiškanov, ostajati zvest karizmi ustanovitelja in jo živeti v Cerkvi. To je hkrati konservativno – ohranjaš tisto bistveno, prvotno – po drugi strani pa vedno prinaša neko novost, drugačnost. Ti se moraš opredeljevati glede tega do okolja, do časa in hkrati postavljaš vprašanja pred okolje. Glede liberalnosti in konservativnosti smo vedno na terenu, ki ga je treba dobro opredeliti. Dokaj turbulentno obdobje je bilo v minulih desetih letih v Cerkvi na Slovenskem: številne menjave na vrhu Cerkve, gospodarski zlom Mariborske nadškofije, upadanje zaupanja v Cerkev. Kako ste vi spremljali to dogajanje? Te stvari sem vedno doživljal kot boleče. Boleče za posameznike, ker verjamem, da vsak človek, ki se mu nekaj ponesreči ali pa doživi težke trenutke, to težko preživlja. To je zanj preizkušnja ne glede na to, na katerem mestu je, kakšno službo ali pa kakšen položaj ima. In mi je bilo vedno težko za te ljudi. Ne samo za škofe, ki so sprejeli upokojitev, ampak mi je težko tudi za politike, ki doživljajo ta pritisk in diskvalifikacijo, in velikokrat doživljam to kot krivico. Kar zadeva potem razmišljanje o stvari kot takšni, sem skušal vedno razmišljati v okviru Cerkve. To pomeni: Frančišek je vedno ljubil Cerkev in ji skušal prihajati naproti tam, kjer je Cerkev potrebovala njegovo pomoč. Zato sem vedno zagovarjal, da se moramo odkrito pogovarjati, in smo se v okviru KORUS-a odkrito pogovarjali z gospodi škofi, si izmenjali mnenja, skušali uvideti, kje smo, in skušali vedno videti tudi, kaj lahko zdaj mi redovniki naredimo za Cerkev na Slovenskem. Redovniki smo bistveni del Cerkve, smo tisto molitveno srce znotraj nje. Nikoli pa nisem bil za to, da stvari razkopavamo v javnosti, ker v tem ne vidim koristi, ne verjamem, da bi to moglo roditi sadove. Sami med sabo pa se moramo zelo odkrito pogovoriti. Ljudje, ki vas poznajo, so mi dejali, da ste oseba, ki dobro premisli, preden naredi korak. Ne veljate za revolucionarja, da bi izvajali radikalne spremembe. Verniki in tudi širša javnost pa po vašem nastopu pričakujejo spremembe. Imate pred sabo že konkretne načrte in cilje? Poglejte, nisem politik in ne stopam na to mesto, kakor stopajo politiki z obljubami, kaj vse bo zdaj drugače. Na to na mesto, v to službo – to bi rad poudaril v tistem osnovnem pomenu služenja – prihajam kot škof, kot duhovnik, kot tisti, ki je zavezan evangeliju. To je temelj ali pa osnovni, programski dokument mojega delovanja. Moja osebna želja pa je, da bi rad našim ljudem, najprej gotovo vernim, pomagal do tega, da svojo vero osvobodijo, da postanejo samoumevno verni v prostoru, v družbi. Ne samoumevno kot neka osebna drža, ker tukaj mora biti vedno znova sprejeta odločitev za Kristusa, za evangelij. Tu ni samoumevnosti. Da pa bo to samoumevno živeto v družbi, to bi pa rad. Tako med vernimi kakor tudi med tistimi, ki ne izpovedujejo vere, da bo tudi zanje samoumevno, da ob njih nekdo živi svojo vero, ne da bi zaradi tega drug drugega ogrožala ali pa izključevala. To bi bila moja osebna želja. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Radijski intervju. Boštjan Debevec, Peter Frank, Radio Slovenija "Moti me, če se vizualna podoba istoveti z lahkotnostjo in neumnostjo ženske" Pogovor z voditeljico in vsestransko glasbenico 27. november 2014 ob 10:20, zadnji poseg: 27. november 2014 ob 10:39 Ljubljana - MMC RTV SLO Rokerica po duši, ki jo je ljubezen do glasbe peljala v narodno-zabavne vode, zase pravi, da v vlogi voditeljice sanja svoje sanje. Darja Gajšek ima mnogih talentov. Pri petih letih je dobila za rojstni dan kitaro, ko je prišla v osnovno šolo, jo je začela igrati pri sedmih letih. Pri enajstih letih je začela igrati harmoniko in klavir, pri šestnajstih letih pa se je vpisala v glasbeno šolo solopetja. "Na osnovni šoli sva diatonično harmoniko igrala samo dva – jaz in moj zelo dober prijatelj, s katerim ohranjava prijateljstvo že 15 let - in za to sva vedela samo midva. Ko so na šoli po nesrečnem naključju to izvedeli, sva bila precej zaničevana, češ da je to goveja muzika. Ni bilo lahko. Bilo je precej težje kot zdaj, ko si frajer, če igraš harmoniko v šestem razredu osnovne šole," je dejala v pogovoru za MMC. Z Gajškovo smo se usedli med pripravami na novo oddajo Slovenski pozdrav, katere del je od februarja lani. Pred tem so jo ljubitelji narodno-zabavne glasbe lahko spoznavali v ansamblu Štrajk. Za njo je nekajmesečna izkušnja v vlogi pevke zasedbe Atomik Harmonik. Preizkusila se je v talentšovu ene izmed lokalnih televizij in prepotovala del sveta kot članica zbora Carmina Slovenica. 25-letnica končuje študij geografije ter slovenskega jezik in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru in odkrito pove, da ko ne dela, razmišlja o delu. Cel pogovor si lahko preberete spodaj. Glede na to, da veste na pamet datum koncerta Bryana Adamsa v Stožicah, kako dekle, ki ji je bila glasba položena v zibelko in se je pozneje usmerila v narodno-zabavno glasbo, ostane rokerica po duši? Res je, obožujem Bryana Adamsa. Njegove skladbe so čudovite, všeč mi je vsebina, ki jo opeva … Dnevno sicer ne poslušam hard rocka, imam pa rada Adamsa, Bon Jovija, tudi starejše rokerske uspešnice Guns'N Roses. Ob tej glasbi uživam in se odklopim. Zdaj komaj čakam 14. december na koncert v Stožicah, ko bom stala v prvi vrsti. Najverjetneje se bom drla na ves glas – brez razmišljanja (smeh). Ekstremno uživam tudi v narodno-zabavni glasbi, ta mi je bila položena v zibelko in sem jo vzela za svojo, res pa je, da ob njej precej razmišljam: katere izmed slišanih skladb bi lahko odigrali z ansamblom ... Ali opažate na nastopih ali ko hodite po veselicah, kjer nastopajo drugi izvajalci, da se njihovo obnašanje na odru približuje oz. preslikuje obnašanje rokerskih skupin? Ja. Zakaj je prišlo do tega? Vsaka glasba pri človeku vzbuja veselje. Pri rokerski glasbi se je mogoče na neki način "odklopiti". Isto je, ko igraš polko, odnese te. Znano pa je, da ima polka svoj slog plesa – skozi ljudsko motiviko. Ples pa se je z množičnim prihodom mlajših na veselice začelo spreminjati. Nekateri morda ne poznajo plesnega koraka polke, drugi morda nikoli do zdaj te zvrsti glasbe sploh niso poslušali, sicer pa so danes polke že tako ritmično zasnovane, da so hitrejše, bolj poskočne. Gre za ritem srca, in ko ti ga potegne v glasbo, ne moreš več plesati, ampak samo skačeš: veselica postane podobna koncertu Adamsa. S tem ni nič narobe. Gre za stik z občinstvom. Sama sem z ansamblom stala tudi po štiri ure brez odmora na odru, in to je način doživljanja: ko si res predan glasbi, je takšen občutek, kot da imaš mravljince po celem telesu. Ne moreš nehati, »padeš notri«, poješ, se vživiš in se povežeš z ljudmi. Omenili ste, da ste na odru nastopali tudi po štiri ure brez odmora … Koliko je težje za dekle, da vzdržuje takšen tempo v primerjavi z moškimi člani ansambla? Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da bi raje stala sedem ur na odru brez odmora, kot da bi imela na vsakih 45 minut nastopa deset minut odmora. Zdi se mi, da je vsak trenutek, ko nisem na odru, zapravljen trenutek za stik z ljudmi. Tega zelo cenim: ko jim lahko razdajam svoje srce, oni pa mi v zahvalo odprejo svojega ter poslušajo mojo glasbo in plešejo nanjo. Fizična bolečina je tudi kdaj prisotna – boleč križ in na koncu noge, sploh če so v igri visoki podplati … Ampak v Štrajku sem po navadi tista, ki drži tempo in vztraja do zadnjega. Lani smo na Potovanju od Litije do Čateža začeli igrati ob pol devetih zjutraj, končali pa deset minut do dveh. Brez odmora. Ker igram več inštrumentov, sem zamenjala vse člane ansambla, da so lahko šli na stranišče in potem smo kar igrali naprej. To je bilo res potovanje, ljudje so prihajali in odhajali. Vsem sem želela dati popotnico za lažji korak za nadaljnje kilometre. Dejali bi lahko, da sem največji »žurer« na odru, ki ga težko ustavite. Zakaj se pri vas ni ustavilo učenje inštrumentov pri kitari? Kitaro sem prejela za peti rojstni dan, to je bila moja popotnica v svet glasbe. Moj oče igra harmoniko, tudi moj brat jo igra. Pri nas je bilo vedno zabavno v hiši, saj je na vsaki zabavi ali pikniku harmonika igrala do jutra. V meni je ostala neka žilica radovednosti, kako funkcionirajo inštrumenti in kako se iz njih izvabljajo različni toni. Oče me je pri sedmih letih naučil prvo skladbo na harmoniko, to je bila Moje dekle. Igrala sem na harmoniko, ki je zdaj stara okoli 45 let in jo imamo doma še vedno shranjeno v arhivu. Toda celo življenje sem si želela, da bi znala dobro igrati klavir, ampak na začetku nisem imela te možnosti. Osnovna šola, ki sem jo obiskovala, je bila majhna in ni imela glasbene šole. Starša me do najbližje, ki je bila precej daleč stran, zaradi izmenske službe, nista mogla voziti. Kako se je okolica odzvala na dekle za harmoniko? Bilo je grozno. (smeh) Spomnim se svojega prvega državnega tekmovanja v igranju frajtonaric v Rajhenburgu, ko sem bila stara 13 let. Nastopila sem v krilcu iz džinsa, majici in čeveljcih, s harmoniko v roki. Mislim, da bil moj slog oblačenja največji šok za žirijo. Osvojila sem bronasto medaljo in pozneje vprašala, kaj je bilo narobe. Rekli so mi, da ne morejo verjeti, da dekle z mini krilcem iz džinsa ne mora nastopiti na odru z diatonično harmoniko. Bila sem kar malo v šoku. Naslednje leto sem spet nastopila na istem tekmovanju in prejela srebrno medaljo. Sem si pa sposodila narodno nošo (smeh). Toda tako je bilo v mojih zgodnjih najstniških letih. Takrat je bilo hudo – ne samo za dekleta. Na osnovni šoli sva diatonično harmoniko igrala samo dva – jaz in moj zelo dober prijatelj, s katerim ohranjava prijateljstvo že 15 let - in za to sva vedela samo midva. Ko so na šoli po nesrečnem naključju to izvedli, sva bila precej zaničevana, češ da je to goveja muzika. Ni bilo lahko. Bilo je precej težje kot zdaj, ko si frajer, če igraš harmoniko v šestem razredu osnovne šole. Potem pa je bilo kar naenkrat zanimivo, če je ženska na "špilu" prejela za harmoniko in odigrala Miheliča ali Avsenika. Vesela sem, da je danes ta zvrst glasbe tako lepo sprejeta, da je veliko mladih, ki z veseljem igra harmoniko, to daje upanje, da ima ta glasba moč in da še dolgo časa ne bo šla v pozabo. Zakaj potem študij geografije in slovenščine? Geografijo sem imela na maturi za izbirni predmet in fiziko. Hotela sem na študij fizike in geografije, toda ko sem vpisovala študij, ki sem ga želela, se je Mariborska fakulteta razdelila na fakulteto za naravoslovje in matematiko, filozofsko in pedagoško fakulteto. In ravno tisto leto, ko sem se vpisovala, nisi mogel vpisati predmeta na različnih fakultetah. Ker sem dala na prvo mesto geografijo, sem morala še nekaj izbrati na družboslovni smeri, zato sem izbrala slovenščino, saj me je že takrat gnalo v voditeljske in novinarske vode. In tudi ta študij je bil precej drugačen, kot sem si ga predstavljala. Nastopali ste pri Carmini Slovenici in vem, da od tam prihajajo najboljše anekdote, toda kaj ti dajo potovanja in nastopi v zboru kot najstnici? Kakšna izkušnja je to? Posebna. Dejala bi lahko, da je to precej špartanska vzgoja. Vse je zelo strogo. Najzanimiveje mi je bilo, ko smo šli v Španijo in smo dobile dekleta deset strani dolg bonton, da smo se naučile, kako se primerno obnašati, kako pravilno sedeti in jesti, kako pravilno prijeti v roko žlico in vilico. To je čudovita izkušnja, saj si bil prisiljen, da si se naučil bontona. Danes ko greš s kom na kosilo, ni nobena težava, da ga upoštevaš. Lahko si kdo misli: 50 žensk na kupu, katastrofa (smeh). Toda Karmina nas je obvladovala. Hkrati pa je petje v zboru pomenilo, da ni bilo praznika, prostega dne, saj so bile vedno vaje. Ko smo delali predstavo z SNG Maribor, smo imeli vaje – od petja do koreografije - štirikrat na dan tudi na dni, ko ni bilo vlaka za Maribor – torej praznike. Toda ko smo bile na odru, je bil občutek nepopisen, da sem ob predklonu hotela še enkrat ponoviti celo stvar (smeh). Kako to, da ste se pozneje prijavili na neke vrste šov talentov, Bodi zvezda na lokalni televiziji? In kako gledate danes na glasbene resničnostne šove? Imam tudi dobro mišljenje o resničnostnih šovih, kjer iščejo talenti. Podpiram jih. Toda če pogledam svetovne resničnostne šove, mi ni všeč kritika ljudem, ki imajo mogoče ekstremno voljo in malo manj talenta. Ljudje smo različno psihično in čustveno dojemljivi. Zato me včasih zmoti komunikacija žirantov v teh šovih. Na Bodi zvezda sem se prijavila, ker je bil nanj prijavljen moj sošolec Ervin Šega, ki je bil pozneje pri skupini Casanova. Prišel je v drugi krog in me spodbujal k prijavi. Popustila sem. Uspelo se mi je uvrstiti v finale, kjer so štiri sprejeli v skupino, štirje smo izpadli. Zagotovo je to odskočna deska v smislu izgubljanja treme, koketiranja s kamero, komuniciranja z ljudmi … To je ogromna izkušnja za človeka na odru, toda ne v smislu slave in prepoznavnosti. Kljub temu je stranski proizvod nastopanja v tovrstnih šovih prepoznavnost in človeka lahko kar hitro zanese ta svet. So v Sloveniji slavni ljudje? V Sloveniji po mojem mnenju ni slavnih ljudi. Slovenija je manjša kot določena svetovna mesta. Smo preprost, pošten, ljudski narod in vsi se poznamo med sabo. Le da so nekateri bolj prepoznavni. Ko me ljudje srečajo na ulici, se obrnejo za mano, toda zdim se jim le poznana od nekje, ne vedo pa imena. Saj pridejo kdaj po podpis in prosijo za skupno fotografijo, toda to ni slava, to je prepoznavnost. In prepoznavnost je v tem poslu privilegij – vidiš, da ljudje spremljajo tvoje delo, da ga spoštujejo. Nimate negativnih izkušenj? Nimam. Nisem takšen človek. Glasbenega in voditeljskega dela ne jemljem kot slavo, ampak delo, v katerem uživam. Sem preprosta oseba s podeželja. In takšna upam, da tudi ostanem. Oba z Blažem ostajava močno na realnih tleh. Tudi ko sem dobila nagrado z ansamblom, sem rekla, da ta nagrada ni dokaz, da smo dobri, ampak se moramo zavedati, da jo je treba na vsakem nastopu upravičiti. Kar pomeni še več vaje. Treba je delati in garati. Takoj ko nekaj dobiš, je dobro, da tega ne razumeš kot občutek večvrednosti. Goveja juha in domača glasba na radijskih postajah ostajata stalnici nedeljskih kosil? Zahvala tega, da sem v NZ-glasbi, je tudi v tem, da smo vsako nedeljo poslušali Čestitke in pozdrave. Goveja juha pa absolutno ostaja. Tudi ko grem na kakšno potovanje, naročim mami, da ko se vrnem, naj skuha govejo juho, saj naredi najboljšo – boljšo od moje (smeh). Ni boljšega od tega. Voditeljstvo v Slovenskem pozdravu ste označili z besedami, da sanjate svoje sanje. Koliko dela je za temi sanjami? Ogromno. Poleg priprav za oddajo, snemanj, intervjujev si en dan rezerviram, da poučujem učence igranje diatonične harmonike, petja in kitare, pa tudi vodenje kakšnega izmed koncertov me še čaka. To je življenje in delo, ki sem si ga želela in v njem neizmerno uživam. Ste deloholik? Kaj naredite, če ste ves dan prosti? Delam (smeh). Če ne drugega, razmišljam – sploh zdaj, ko delam prispevke na terenu –, kako organizirati delo. Za te prispevke opravim intervju, spišem scenarij in grem v montažo. Celotno produkcijsko delo je v mojih rokah, in če grem slučajno za dve uri na sprehod, vseeno razmišljam, kaj in kako. Z Blažem se poznata že deset let. Koliko se je spremenil v teh letih? Kot osebnost se ni spremenil, je pa od takrat do danes postal bolj obremenjen s stvarmi, kot so sestanki in intervjuji. V zadnjih nekaj letih so Modrijani naredili preskok, ki je zanje užitek in hkrati služba. Že s skupino ima veliko dela, potem je še oddaja na radiu, najina oddaja … Midva se pogovoriva o vsem in sprejemam njegove nasvete in kritike. Oddajo sva začela graditi iz zasebnega prijateljstva v poslovni odnos. On mi pomaga, jaz pa njegove komentarje z velikim veseljem sprejemam in jih skušam skladiščiti v glavi. Razvijam se in vedno več idej imam, ki so tudi njemu všeč. Skupaj rasteva. Dvomim, da bi bil kdo toliko pripravljen sodelovati z mano kot Blaž in tudi Andrej Hofer. Lahko delaš v skupini, kjer člane povezuje samo delo in ni več užitka? Konkretno: razlika med delom v Atomik Harmonik in Štrajkom. Koliko časa lahko držite ta tempo samo zato, da delate samo za plačilo? Toliko časa, dokler ne ugotovim, da je to "muka", oviranje moje produktivnosti, zaviranje intelektualnih sposobnosti … V tistem trenutku se odločim in končam. Ko je prišlo obdobje Atomik Harmonik in Turbo Angels, se je po vašem mnenju preveč izpostavljalo žensko kot seksimbol? Koliko škode je to naredilo za dekleta v NZ? Škode ni naredilo, posebne koristi pa tudi ne. Meja med okusnim in neumnim je zelo tanka. Ampak saj ženska kot seksimbol obstaja že od obdobja Marilyn Monroe: postavna ženska, kratko krilo, velik dekolte, plavolasa … Toda mislim, da so dekleta dovolj inteligentna, da ne dopustijo poniževanja. Druga stvar pa je, kaj naredijo mediji: nekatere poneumijo, druge povzdignejo. Mene ne moti, če so dekleta v kratkih krilih! Pohvala tistim, ki so dovolj samozavestna in imajo lepo postavo, me pa moti, če se vizualna podoba istoveti z lahkotnostjo in neumnostjo ženske. Če je ženska na odru, še ne pomeni, da je neumna in da se preda vsakemu moškemu. Koliko ženitvenih ponudb dobite na špilih? Konkretnih, v smislu, bi se poročila z mano, nič. (smeh). Vesela sem, da je tako. Konkretne ponudbe nisem nikoli dobila, so pa pozitivni komentarji, pohvale, kakšna roža na odru. Vidiš, da delaš dobro in da si nekomu všeč, kljub temu, da nisi vulgaren ali preveč neposredno seksipilen. Tudi na veselicah, ko pridejo fantje, da se fotografirajo z mano, je lepo. Nihče pa ni vsiljiv. Koliko zasebnosti ste pripravljeni deliti z javnostjo – v smislu rumenih revij? O sebi za zdaj nisem zasledila še nobenega rumenega članka, kar sem zelo vesela. Niti ne počnem takšnih stvari, da bi bili za rumene medije (smeh). Imam sponzorje in iz njihovega naslova kdaj pride kakšen prispevek v medijih. Drugače pa svojega zasebnega življenja, ljubezenskih in družinskih stvari, ne bom delila. Na spletu – recimo Facebooku, ki daje možnost, da lahko kaj 'ukradeš' – objavim kakšno fotografijo – tudi takšno, kjer nisem naličena. Ampak ne objavljam fotografij za rumene medije. To nisem jaz. Za konec: kje je treba več delati, da prideš do normalnega zaslužka za preživetje? V voditeljstvu ali glasbi? Sta kar skupaj. Za ansambel moraš delati deset let ali še več, da si sposoben stati na odru. Ko pa vodim – vodim tudi koncerte –sem primorana svoje znanje širiti zdaj, da je aktualno, zanimivo. To zajema od sestankov do branja knjig. Veliko delaš in se izobražuješ. Podobno je pri oddajah, kjer imaš pri vsaki naslednji širše obzorje in več znanja. Ne bi mogla reči, da je to delo zelo fizično naporno, je pa ogromno voženj, neprespanih noči, računalniškega dela … Sicer pa spoštujem prav vsako delo in želim si, da bi tudi drugi mojega. Klavdija Kopina V Sloveniji po mojem mnenju ni slavnih ljudi. Slovenija je manjša kot določena svetovna mesta. Smo preprost, pošten, ljudski narod in vsi se poznamo med sabo. Le da so nekateri bolj prepoznavni. Ko me ljudje srečajo na ulici, se obrnejo za mano, toda zdim se jim le poznana od nekje, ne vedo pa imena. Saj pridejo kdaj po podpis in prosijo za skupno fotografijo, toda to ni slava, to je prepoznavnost. In prepoznavnost je v tem poslu privilegij – vidiš, da ljudje spremljajo tvoje delo, da ga spoštujejo. V zadnji oddaji sta voditelja v svoji družbi gostila Slavka Avsenika s soprogo Brigito. Oddaja je potekala v čast 85. rojstnega dne Avsenika. Svet (255) Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 3.3 od 21 glasov Ocenite to novico! Ruski predsednik in nemška kanclerka sta močno ohladila medsebojne odnose. Foto: Reuters Merklova s srečanja s Putinom na štiri oči v Avstraliji ni odšla zadovoljna. Foto: Reuters Merklova pravi, da dejstvo, da je EU izključil vojno z Rusijo, ne pomeni, da si lahko Kremelj privošči vse. Foto: Reuters VIDEO Merklova z ostro retoriko... Sorodne novice 26. november 2014 Nato skrbi ruska militarizacija Krimskega polotoka 23. november 2014 Putin: Ne bomo pustili, da nas izolirajo za novo železno zaveso 18. november 2014 Steinmeier se bo v Moskvi sestal tudi s Putinom 17. november 2014 Merklova prvič javno kritizirala Rusijo zaradi pritiskov na Srbijo in BiH 15. november 2014 Putin naj bi zaradi pritiskov razmišljal o predčasni zapustitvi vrha G20 14. november 2014 Za Putina so sankcije v nasprotju z načeli mednarodne trgovine Dodaj v Facebook Ostra retorika Merklove proti Putinu vzbuja strah pred novo hladno vojno Kritike tudi iz vrst nemške opozicije 29. november 2014 ob 21:30, zadnji poseg: 29. november 2014 ob 22:14 Berlin, Moskva - MMC RTV SLO/Reuters "Obstaja stara, dokazana izkušnja, da je, ko sta Rusija in Nemčija v prijateljskih odnosih, Evropa mirna, svet pa boljši. Ne pozabimo na to," je pred kratkim dejal nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov. Njegova opozorila si velja zapomniti v času, ko se poraja vse več ugibanj, ali je svet, predvsem pa Evropa, pred novo hladno vojno. Protagonistka diplomatskih pogajanj Zahoda z Rusijo, nemška kanclerka Angela Merkel, je po zadnjem srečanju z Vladimirjem Putinom v Avstraliji postala oster kritik in te dni v bundestagu retoriko še zaostrila. Povedano drugače - prijateljsko-diplomatskih odnosov med najmočnejšo žensko na svetu po oceni revije Forbes in najvplivnejšim moškim na svetu je konec. Ključen trenutek je bil vrh G20 v Brisbanu, na katerem se je Merklova odločila, da se s Putinom sooči sama, brez prevajalcev in pomočnikov, ki jo običajno spremljajo. Ruskega predsednika je pozvala, naj natančno pove, kaj je njegov cilj v Ukrajini in drugih nekdanjih sovjetskih satelitih, ki jih Kremelj "bombardira s propagando", kot so to označili pri Reutersu. A srečanje v hotelu Hilton ni potekalo tako, kot si je Merklova želela. Štiri ure je kanclerka prepričevala Putina, ki govori tekoče nemško, naj se že izreče glede tega, vse, kar je dobila od njega, pa ista zanikanja in izmikanja, kot jih Zahod posluša že mesece. Putin ne skriva svoje nejevolje nad vmešavanjem EU-ja v notranje zadeve Ukrajine in Unijo obtožuje, da je sklenila sporazum, po katerem bi Janukovič ostal še malce dlje na oblasti, istočasno pa skuša Kremelj spretno pridobiti na svojo stran proruske simpatizerje v Evropi in v ta namen je državni RT ta mesec lansiral postajo v nemškem jeziku, da bi tako lahko predstavljal širši javnosti moskovski vidik na krizo. Frustracije Merklove so ob diplomatski slepi ulici, kamor je zašla, rasle in Berlinu je počasi zmanjkalo idej, kako naprej. Komunikacijske kanale s Putinom sicer puščajo odprte, a Berlin se očitno pripravlja na dolgotrajno obdobje močno ohlajenih odnosov in igre čakanja, ki spominjajo na čase hladne vojne. Kdo bolj ogroža mir? "Rusija krši suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, krši mednarodno zakonodajo in postavlja pod vprašaj evropsko pravo miru," je bila ostra Merklova, s tem pa si je nakopala nejevoljo nemške opozicije, ki Merklovi očita, da ona ogroža mir v Evropi. "Vrnite se na pot diplomacije in prenehajte s sankcijami. Nehajte se že igrati z ognjem," je kanclerko in Zahod pozvala Sarah Wagenknecht iz Levice. "Vi svarite pred požarom, a vendarle ste tudi vi med tistimi, ki tekajo naokoli s prižgano vžigalico," je dejala karizmatična političarka iz stranke, ki je izšla iz nekdanjih vzhodnonemških komunistov. Kanclerko je kritizirala zaradi izzivanja "nesmiselne gospodarske vojne" in da je pripomogla k novemu začetku hladne vojne z Rusijo. Dejstvo je, da je Nemčija pred velikim izzivom prepričati vse svoje EU-partnerje, da ostanejo enotni do sankcij proti Rusiji - prvi sveženj sankcij se izteče marca in ga bo treba obnoviti, pri čemer naj bi bilo najtežje o nujnosti novih sankcij prepričati Italijo, Madžarsko in Slovaško, ki jih bo zdaj skušal na svojo stran pridobiti Putin. Poznavalci ob tem svarijo pred že videno delitvijo Evrope, ko bi Rusija imela vpliv na ene, Bruselj pa na druge države. Bitka za vpliv naj bi najbolj očitno potekala na Balkanu, ki ga Nemčija in Zahod vabita s političnimi ponudbami, Rusija pa z dobičkonosnimi naložbami. K. S. Merklova pravi, da dejstvo, da je EU izključil vojno z Rusijo, ne pomeni, da si lahko Kremelj privošči vse. krosnjar # 30.11.2014 ob 09:07 Prijavi neprimerno vsebino zelo bedno od zagovornikov Rusije, da ostalim grozite z vojno, ce ne bo po Putinovo. Prevec vodke ali edini argument? EU je urejena in delujoca skupnost drzav, kjer je zivljenje neprimerno boljse kot v zapiti Rusiji. To priznavajo in vedo Rusi, le modeli v Sloveniji, ki lepijo srbske linke vedo, da je Rusiija raj na zemlji. Zivijo pa vseeno raje v Evropskem peklu.... Komu "nagaja" Opec? Morda Rusiji, morda Severni Ameriki? V četrtek nova seja ECB-ja 30. november 2014 ob 06:26, zadnji poseg: 30. november 2014 ob 07:38 Ljubljana - MMC RTV SLO/Reuters/STA Prvi mož nemške Bundesbanke Jens Weidmann je zavrnil pozive, naj Nemčija z obsežnejšimi spodbujevalnimi ukrepi v obliki naložb priskoči na pomoč celotnemu evropskemu gospodarstvu. Berlin je za obdobje 2016-2019 predvidel le deset milijard evrov za naložbe, zlasti Italija in Francija pa pozivata k večjemu državnemu trošenju, s čimer bi po klasičnem keynesianskem pravilu povečali agregatno povpraševanje. Weidmann je spet zatrdil, da bodo evropsko gospodarsko rast zagnale le strukturne reforme in večja konkurenčnost in da pri tem kaj dosti ne more pomagati niti Evropska centralna banka. Zanimiva je Weidmannova opazka, da Evropa poseben mini spodbujevalni paket zadnje dni dobiva v obliki cenejših energentov. Očitno se Weidmann ne boji deflacije oziroma ima takšno zniževanje cen, ki je posledica pozitivnega ponudbenega naftnega šoka, za dobrodošlo. V četrtek nova seja ECB-ja Oktobra je bila brezposelnost v evrskem območju peti mesec zapored 11,5-odstotna, inflacija na letni ravni pa novembra 0,3-odstotna, kar je petletni minimum. To povečuje pritisk na Evropsko centralno banko, ki bo v četrtek na redni seji zelo verjetno najavila nove ukrepe za povečevanje likvidnosti. Predsednik ECB-ja Mario Draghi je pred dnevi povedal, da želi čim hitreje spodbuditi inflacijo. Morda bo celo najavil program odkupovanja državnih obveznic, znan po kratici QE (kvantitativno sproščanje). S tem programom je ameriški Fed vse od finančne krize povečeval količino denarja v obtoku (program je dokončno opustil prejšnji mesec), medtem ko je bilo v Evropi zlasti iz Nemčije vedno preveč nasprotovanj. DAX le nekaj točk od meje 10 tisoč Vsi ukrepi največjih centralnih bank so še bolj kot gospodarstvu pomagali delniškim trgom, ki so letos "preživeli" tudi vse jesenske šoke (Ukrajina, Bližnji vzhod, ebola, konec ameriškega programa QE). Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je tako v zadnjem tednu le na nekaj točk približal meji 10 tisoč točk, s čimer je od rekorda oddaljen le še pol odstotka. V samo šestih tednih se je vrednost indeksa DAX povzpela za dvajset odstotkov. Tudi na Wall Streetu je veselo. Indeks Dow Jones se je na tedenski ravni povzpel že šestič zapored. Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju po zadnji oceni poraslo celo za 3,9 odstotka. V drugem četrtletju je bila rast 4,6-odstotna. Tako visoke rasti v dveh četrtletjih zapored v ZDA ni bilo že od druge polovice 2003. Dow Jones (ZDA) 17.828 točk Nasdaq (ZDA) 4.791 DAX30 (Frankfurt) 9.980 Nikkei (Tokio) 17.459 10-letne slov. obvezn. donos: 2,14 10-letne am. obvezn. donos: 2,19 EUR/USD 1,245 EUR/CHF 1,202 bitcoin 379 USD nafta brent 70,01 USD zlato 1.168 USD euribor (6-mesečni) 0,180 % Rubelj na novi rekordno nizki vrednosti Glavna novica na finančnih trgih je bila povezana z odločitvijo Opeca, da ne bo znižal kvot za črpanje nafte, kar je povzročilo strmoglavljenje cen nafte. Ameriška lahka nafta je samo v petek padla za deset odstotkov, na okrog 66 dolarjev, medtem ko je brent prvič po štirih letih zdrsnil pod 70 dolarjev. Na borznih parketih so bile zato največje poraženke delnice naftnih podjetij, podražile pa so se delnice letalskih družb, saj bodo njihovi stroški nižji. Tržna kapitalizacija evropskih naftnih velikanov se je po Opecovem sestanku znižala za več kot 50 milijard dolarjev. Posledice cenejše nafte so občutile tudi nekatere valute. Ruski rubelj je na novi rekordno nizki vrednosti, norveška krona pa je v primerjavi z dolarjem in evrom na petletnem dnu. Nafta še vedno dražja od povprečja zadnjih desetletij Od poletnega vrha so cene nafte zdaj oddaljene že 35 odstotkov. Kako daleč lahko nafta še pade? V skoraj dveh desetletjih do leta 2005 je bila cena nafte med 20 in 40 dolarjev za 159-litrski sod. Povprečna (inflaciji prilagojena) cena zahodnoteksaške lahke nafte je bila po letu 1970 okrog 55 dolarjev, kar je še vedno precej manj od današnjih 66 dolarjev. Da Opec ni znižal proizvodnih kvot, je morda presenetljivo le na prvi pogled. Pojavljajo se namreč teorije, da želi Zahod z nizko ceno nafte "nagajati" Rusiji in jo spraviti na kolena, eden od motivov za Opecovo odločitev pa naj bi bil tudi v tem, da z nižjimi cenami onemogoči drago proizvodnjo v Severni Ameriki, ki je dobičkonosna le v primeru visokih cen nafte. Če bi ti proizvajalci izobesili belo zastavo, bi bila to za članice Opeca dobra novica. Njihovo razmišljanje je torej precej bolj dolgoročno kot kratkoročno. Zanimive delnice Uniorja Teden na Ljubljanski borzi ni bil prav razburljiv. Indeks SBITOP (813 točk) je v petih dneh izgubil 0,11 odstotka. Največ prometa je bilo znova z delnicami Krke, ki so se pocenile za 1,18 odstotka na 58,80 evra. Med blue čipi so se podražile le delnice Luke Koper, in sicer za 2,5 odstotka na 24,40 evra. Andrej Zakotnik iz GBD-ja je za STA izpostavil delnice Uniorja iz Zreč, ki so se v primerjavi s prejšnjim petkom podražile za 5,63 odstotka na 8,45 evra: "Unior je dobiček v prvih treh četrtletjih povečal za kar 83 odstotkov, in to kljub manjšim prihodkom. Glede na to, da je podjetje na seznamu 15 podjetij, ki jih država prodaja, bo zanimivo spremljati ceno v prihodnje." T. O. Glavno da je pri nas, kljub 35% padcu cen nafte, cena goriv nespremenjena. Glavno da je pri nas, kljub 35% padcu cen nafte, cena goriv nespremenjena. Glavno da je pri nas, kljub 35% padcu cen nafte, cena goriv nespremenjena. Glavno da je pri nas, kljub 35% padcu cen nafte, cena goriv nespremenjena. Glavno da je pri nas, kljub 35% padcu cen nafte, cena goriv nespremenjena. Glavno da je pri nas, kljub 35% padcu cen nafte, cena goriv nespremenjena. Glavno da je pri nas, kljub 35% padcu cen nafte, cena goriv nespremenjena. Hvala OPEC. Zmanjsujete moc Rusije in ZDA, pa se cenite nam zivljenje. Ne razumem pa cisto kaj ima Unior pri tem. :) Rusija je šolski primer kakšen kiks lahko narediš, če se greš vojaške pohode s pretežno enim izvoznim produktom in šibkim gospodarstvom. Rusi se ne zavedajo kako bodo trpeli zaradi imperialnih tendenc. Kdo je ta skrivnostni novinarT.O., ki je napisal članek? T.O. v večjem delu ni napisal članka, ga je pa dobro uredil in objavil. Gre pa za tedenski pregled, ki izpostavi pomembnejšo novico minulega tedna. Ta T.O. je eden redkih na RTV Slo., za katerega se lahko reče, da ve, kaj dela. Ruski Indiana Jones Zgodbe iz znanostiZgodba o ruskem botaniku, genetiku, geografu in pustolovcu Nikolaju Ivanoviču Vavilovu (1887-1943) je gotovo ena od najbolj zanimivih, a hkrati najbolj žalostnih epizod iz zgodovine naravoslovne znanosti dvajsetega stoletja. Ni skrivnost, da demokratičnost posamezne države in podpora, ki jo oblast daje znanosti, praviloma nista v premem sorazmerju. Velikokrat se zgodi, da so totalitarne države bolj radodarne do znanosti kot njihove demokratične sosede. Seveda pa to velja le, dokler se znanstveniki ne vtikajo v politiko in s svojimi dosežki in odkritji dvigajo ugled države. Če uspejo znanstveniki ustvariti vtis, da so nekakšni »narodni heroji«, jih bo imela vsaka oblast rada, še posebej totalitarna. Mladi znanstvenik z vizijo Ko je bila med obema svetovnima vojnama Rusija pod Stalinom pogreznjena v revolucionarno vrenje, je bila ruska znanost na področju genetike in agronomije med vodilnimi na svetu. Za znanstveno odličnost ruskih bioloških znanosti v prvi polovici dvajsetega stoletja je zaslužen predvsem mladi nadarjeni, delavni in organizacijsko zelo sposobni agronom Nikolaj Ivanovič Vavilov. Nikolaj se je rodil v Moskvi leta 1887 kot najstarejši od štirih otrok v premožni družini trgovcev. Njegov mlajši brat Sergej je postal ugledni fizik in predsednik Sovjetske akademije znanosti. Tudi Nikolaj se je že od mladih nog zanimal za znanost, še posebej za rastline. Leta 1911 je diplomiral na Moskovskem agrikulturnem inštitutu in začel znanstveno kariero na področju uporabne botanike oziroma kultiviranih rastlin. Ključni trenutek v njegovem znanstvenem razvoju je bila odločitev njegovih nadrejenih, da ga leta 1913 pošljejo v Anglijo na izpopolnjevanje s področja genetike. William Bateson, pri katerem je Nikolaj nekaj časa delal, je bil takrat vodilni svetovni genetik in je na Nikolaja močno vplival. V Rusijo se je vrnil takoj po izbruhu prve svetovne vojne, hitro končal svoj podiplomski študij in leta 1917 postal profesor agronomije, botanike in genetike na univerzi v Saratovu. Kmalu po ruski revoluciji ga je Lenin postavil za vodjo Inštituta za uporabno botaniko v Peterburgu, ki je pod Nikolajevim vodstvom hitro postal vodilna svetovna ustanova na področju študija kultiviranih rastlin. Na višku svoje kariere okoli leta 1934 je imel po celotni Sovjetski zvezi zaposlenih kar dvajset tisoč pomočnikov. Presenetljivo pa ne Nikolaj, ne njegov mlajši brat Sergej nista nikoli vstopila v komunistično partijo, seveda pa sta podpirala socialne in ekonomske cilje revolucionarnega režima. Izgradnja največje genske banke za kultivirane rastline Nikolaj Vavilov je imel neverjetno energijo in zagnanost do dela. Po pripovedovanju sodelavcev naj bi spal le po nekaj ur na dan, tehniki pa so ga morali že ob četrti uri zjutraj čakati na polju, da so skupaj začeli z delom. Ker je poznal osnove genetike, ki jo je spoznal med študijem v Evropi, je vedel, da lahko s križanji ustvari boljše in na bolezni odporne rastline samo, če ima na voljo veliko različnih rastlinskih sort in vrst. Ideja je bila preprosta: da bi vzgojil za gojenje hrane čim boljše rastline, je potreboval čim večji arhiv rastlin vseh vrst in variacij, da jih je lahko križal in iskal tiste, ki so bile najbolj primerne za gojenje. Več, ko je imel na voljo različnih variacij žita, riža in krompirja iz različnih koncev sveta, lažje je s križanji vzgojil nove sorte, ki so bile odporne na bolezni. Seveda pa nabora semen različnih variacij posameznih rastlin ni imel, zato je v obdobju, ko je bil vodja Inštituta za uporabno botaniko, organiziral več kot sto znanstvenih ekspedicij v Azijo, Afriko, Ameriko in na Bližnji vzhod, na katerih so nabrali vzorce več deset tisoč rastlinskih vrst. Iz oddaljenih gora, gozdov in travnikov je Vavilov domov na svoj inštitut v Leningradu pošiljal redke sorte prehrambnih rastlin, kot so: riž, pšenica, koruza, ječmen, oves in krompir. Seveda pa so ga zelo zanimale tudi takrat manj znane poljščine, kot so leča, čičerka, soja in še nekaj drugih. Ustvaril je največjo zbirko semen na svetu z nekaj sto tisoč vzorci, med katerimi je bilo samo vzorcev sort pšenice okoli trideset tisoč. Nekaj rastlin, ki jih je našel, v Evropi takrat še niso poznali. Čez puščavo in goščavo v lovu za rastlinami Včasih je dobil semena rastlin kar na tržnicah odročnih krajev, spet drugič je imel več težav. Z ene od afriških ekspedicij na področje današnje Etiopije v 1920-ih letih, se je menda komaj vrnil živ. V svojih zapiskih opisuje, kako je med iskanjem redke sorte pšenice in ječmena brodil po Modrem Nilu in si utiral pot med velikanskimi krokodili, ki so nanj prežali z vseh strani. Ko je prenočeval v štoru na rečnem bregu, ga je ponoči napadla množica pajkov in škorpijonov, a jih je uspel z zvijačo spraviti iz šotora. Pred šotorom je prižgal oljno svetilko in svetloba je hitro zvabil nevarna bitja na prosto. Še globlje v afriški divjini so ga zajeli oboroženi razbojniki, ki jih je uspel onesposobiti na povsem ruski način: opil jih je z najkvalitetnejšo vodko in pobegnil, ko so opiti z alkoholom zaspali. Leta 1923 je po celotni Sovjetski postavil več kot sto eksperimentalnih postaj, kjer so preizkušali posamezne poljščine. Nekaj let kasneje so vse te centre združili pod krovno Leninovo akademijo za agrikulturne znanosti, katere predsednik je postal Vavilov. Isto leto so ga izvolili tudi za rednega člana Sovjetske akademije znanosti. Leta 1926 je objavil odmevno razpravo o geografskih izvorih kultiviranih rastlin. Zagovarjal je tezo, da ima vsaka »udomačena« rastlina nekje na svetu svoje področje izvora, kjer lahko najdemo tudi največjo gensko raznolikost te posamezne rastlinske vrste. Če recimo iščemo nove sorte krompirja, moramo ponje v Južno Ameriko, saj krompir izvira iz področja današnjega Peruja, Ekvadorja in Bolivije. Spor s Stalinovim varovancem Lisenkom Ko je Nikolaj vodil inštitut, so bili ruski rastlinski genetiki med najboljšimi na svetu. Odkrito je podpiral mednarodno sodelovanje in prenos novih znanj z zahoda, kar je bilo sicer dobro za rusko znanost, ni pa ustrezalo državni ideologiji. Ko se Stalinova reforma kmetijstva s pomočjo kolhozov ni ravno obnesla, so potrebovali grešnega kozla. Nikolaj Vavilov je bil primerna žrtev, saj so se nanj že vsule kritike o upravičenosti dragih in pogostih potovanj v odročne tuje kraje. Vavilov se je branil, a argumenti niso prav nič šteli. Večino najpomembnejših funkcij na področju sovjetskega biološkega in agrikulturnega raziskovanja je prevzel karizmatični, a slabo izobraženi agronom Trofim Denisovič Lisenko, ki je pritegnil pozornost oblasti s svojo alternativno verzijo biologije. Lisenko je zagovarjal nekakšen lamarkizem. Po njegovo je bila Vavilova metoda iskanja novih sort rastlin s pomočjo križanja preveč akademsko abstraktna in buržoazna. Sam je predlagal veliko bolj preprosto in po njegovo tudi učinkovito metodo »dresiranja« rastlin, s pomočjo katere bi rastline »učili« in jih tako usmerjali v želene oblike, ki bi dale največ hrane. Lisenko je poosebljal mitični ideal sovjetskega kmečkega genija, ki je medije polnil s herojskimi dosežki domače »pristne« znanosti. Ko je bil leta 1936 Lisenko nagrajen z redom Lenina, je časopis Pravda objavil zahvalno pismo njegovih staršev naslovljeno na Stalina. »Dan, ko smo izvedeli, da je bil naš Trofim odlikovan z redom Lenina, je bil najsrečnejši dan našega življenja. Kako bi lahko kdajkoli sanjali o tako veliki časti, ki je doletela nas, uboge kmete iz vasi Karlovka?« Seveda se Lisenkovi poljedelski »čudeži« v praksi niso obnesli. Največjo gospodarsko škodo je državi s svojim neznanjem povzročil, ko je skoraj uničil sovjetsko mlekarsko industrijo. S križanji plemenskih krav in navadnih bikov je namreč izničil dosežke več generacij skrbno vodene živinoreje. Umreti od lakote pri polnem skladišču krompirja Le malo pred drugo svetovno vojno so Stalinove čistke dosegle tudi Nikolaja. 4. avgusta 1940 so ga aretirali na ekspediciji v Ukrajino in ga obtožili sabotaže ter sodelovanja z buržoaznimi reakcionarnimi silami. Najprej so ga obsodili na smrt, a so mu potem ob posredovanju brata Sergeja kazen zmanjšali na deset let ječe. Ko so ga leta 1942 sprejeli za člana ugledne britanske Kraljeve družbe, je ruska tajna policija spet odprla njegov dosje, vendar je bilo že prepozno. Čeprav je vse svoje življenje posvetil raziskovanju prehranskih rastlin, je 16. januarja 1943 v zaporu umrl od lakote. O karizmi, ki jo je imel Vavilov, priča tudi zgodba iz časov obleganja Leningrada med drugo svetovno vojno, ko je bila v mestu strašanska lakota in so ljudje umirali kar na cestah. Nekaj njegovih sodelavcev je ves čas požrtvovalno varovalo inštitut in dragoceno zbirko semen, ki so jih z velikimi težavami nabrali na odročnih predelih sveta. Vsaj deset sodelavcev inštituta je umrlo od lakote, ne da bi se dotaknili dragocenih vzorcev krompirja, riža, koruze in drugih poljščin iz odročnih krajev. (Sašo Dolenc) [ Ogledov: 3.449. Objavljeno: 03/27/06. ] http://www.kvarkadabra.net/article.php/Ruski-Indiana-Jones 25 let od ustanovitve Demosa Demos vodil prvo slovensko vlado 4. december 2014 ob 08:26, zadnji poseg: 4. december 2014 ob 08:38 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Pred 25 leti so Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije podpisali dogovor o sodelovanju ter s tem ustanovili Demos. Ustni dogovor o ustanovitvi Demokratične opozicije Slovenije je bil sklenjen na domačiji Ivana Omana 27. novembra 1989, formalni podpis predstavnikov vseh treh strank pa se je zgodil 4. decembra. Dolgo je bilo neznano, kako je do formalnega dogovora sploh prišlo; vse dokler ni leta 2012 izvirnega izvoda v svojem arhivu našel član NSi-ja Anton Tomažič. V imenu Slovenske demokratične zveze sta dogovor podpisala Rajko Pirnat in Hubert Požarnik, v imenu Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in Franc Miklavčič, v imenu Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice SDS, pa Jože Pučnik in Andrej Magajna. Nocoj ob 21. uri na prvem: 25 let Demosa - pogovor z dr. Hubertom Požarnikom "Alternativni" datum ustanovitve Slovenska kmečka zveza (današnja SLS) je sprva sprejemala le program, Demosu pa se je dejansko pridružila 8. januarja 1990, skupaj s takratnimi Zelenimi Slovenije. To je tudi datum, ki ga nekateri, poleg 27. novembra 1989 in 4. decembra 1989, zaznamujejo kot dan ustanovitve Demosa. Februarja 1990 se je Demosu pridružila še Slovenska obrtniška stranka, marca istega leta pa upokojenci, združeni v stranki Sivi panterji. Razpad konec leta 1991 Koalicija vseh omenjenih strank je aprila 1990 nastopila na volitvah, na njih dobila večino in sestavila vlado, ki je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. Zaradi preveč različnih pogledov na reševanje nekaterih vprašanj je Demos razpadel 30. decembra 1991. Iz našega arhiva: 29. novembra 2009 se je ob okrogli 20. obletnici Demosa z njegovimi akterji pogovarjala Rosvita Pesek. Slabo ste takrat očistili Slovenijo - naivneži ste mislili da bo demokracija kar sama prišla s padcem berlinskega zidu. Drugod ja, v Sloveniji ne. Berlinski zid je ostal v rdečih glavah. Zato se od Evrope oddaljujemo in se stapljamo z Balkanom - najbolj zaostali del sveta, celo za afriko. Demos je naredil usodno napako ker ni pospravil komunistov z vseh vzvodov oblasti. To so naredil Poljaki, Čehi, Slovaki. Oni danes cvetijo, Slovenija pa v svoji dogovorno-socialistični ekonomiji z vladavino sindikatov počasi gnije. te tri stranke ( SDZ, SKD in SDSS) bi morale prepovedati obstoj ZKS in ZSMS. Zamujena priloznost z zgodovinskimi posledicami... Zanimiv propadli primer demokratičnega socializma izpred 400 let iz Amerike: Družbene lekcije zgodovine http://www.denarnisupermarket.com/index.php?pt=clanek&id=6253 O osnovah samoupravljanja in gospodarjenja v organizacijah združenega dela. Za spremembo tokrat namesto financ malce več o zgodovini. Američani so ta teden praznovali Dan zahvalnosti ali »Thanksgiving«. O tem smo se vsi nekaj malega učili tudi v šoli, a kot boste videli v nadaljevanju so izpuščene podrobnosti še veliko bolj zanimive. V začetku 17. stoletja se je iz angleškega mesteca Plymouth z ladjo Mayflower na pot odpravila skupina zelo različnih ljudi. Zbrani so bili z vseh vetrov od puritanskih romarjev, ki so bili v takratni Angliji precej omejeni v svojem načinu življenja pa vse do raznih malih kriminalcev, prezadolženih kmetov, avanturistov, trgovcev in ljudi, ki so se v iskanje Novega sveta odpravili preprosto zaradi iskanja sreče. Leta 1620 so tako na obali novega kontinenta ustanovili kolonijo New Plymouth. Še pred tem so puritanski romarji, ki so bili na ladji v večini, od vseh zahtevali podpis dokumenta danes znanega kot »Mayflower Compact«, s katerim so se vsi udeleženci potovanja zavezali k delovanju v skupno dobro. Šlo je za neke vrste socialno pogodbo, v kateri so se podpisniki zavezali, da si bodo prvih sedem let življenja v Novem svetu delili praktično vse. Po sedmih letih naj bi se celotno akumulirano bogastvo enakovredno razdelilo med vse podpisnike sporazuma. S tem so ti ljudje ustanovili eno prvih komun, v kateri se vse premoženje in sadovi dela enakomerno deli na vse udeležence. Gre torej za enega prvih primerov kolektivizma, če smo malce sarkastični lahko celo rečemo, da so bile ZDA ustanovljene s podpisom socialnega sporazuma. Ustanovili so jih socialisti, si lahko mislite ironijo. No veliko bolj zanimivo je dogajanje, ki je nato sledilo v prvih letih mlade kolonije. Zahvaljujoč dnevniku, ki ga je skrbno beležil prvi guverner William Bradford lahko danes beremo o takratnem dogajanju. Prva zima je bila res precej huda predvsem zato, ker so kolonisti na novi kontinent prispeli relativno pozno, ko je bila sezona setve že mimo. A tudi v naslednjih dveh letih ni bilo nič bolje. Bradford v svojih zapiskih opisuje precej slabo vzdušje med kolonisti. Tisti, ki so delali in precej ustvarili niso bili zadovoljni s tem, da so morali sadove svojega dela prepustiti tudi ostalim. Še posebej jih je jezilo, ker so nekateri to očitno izkoriščali in delali precej manj kot bi lahko. Zato so tudi tisti bolj delovni počasi opustili svoje napore. Polja so bila nezadostno obdelana, hrane je bilo premalo, polega tega pa so bili kolonisti dolžni še denar tistim, ki so njihovo odpravo financirali. Produktivnost je bila enostavno prenizka. Skoraj tri leta je bila kolonija New Plymouth v precejšnji agoniji, pomrla je več kot polovica prebivalcev predvsem zaradi lakote in z njo povezanih bolezni. Če jim ne bi izdatno pomagala plemena lokalnih Indijancev bi najbrž pomrla še preostala polovica. Svet modrecev kolonije je zaradi nevzdržnih razmer leta 1623 sklical posvet in ob koncu razglasil nekaj temeljnih sprememb. Najpomembnejša je bila odprava kolektivizma in takojšen prehod v sistem zasebne lastnine. Vsakdo je postal odgovoren za svoj kos zemlje, njegovo preživetje in preživetje njegove družine sta bila odvisna od njegovega dela. Bradford v nadaljevanju v svojih zapiskih opaža ogromno spremembo v načinu razmišljanja in delovanja ljudi. Ti so se zagnali na svoja polja, ne samo moški, tudi ženske in otroci so pomagali pri kmečkih opravili, kar prej ni bilo navadi. Že prve naslednje letine so bile tako obilne, da je bilo hrane nenadoma celo preveč za potrebe kolonije. Indijanci tako niso več prihajali na pomoč, temveč so bili vabljeni na praznovanje (od tod izvira praznik Dan zahvalnosti). Zasebna lastnina je sprožila neverjetno produktivnost ljudi, ki so se zavedali, da je njihovo preživetje odvisno zgolj od dela lastnih rok in ne od prerazdeljevanja družbenega bogastva. ZDA so torej v prvih treh letih nastanka izkusile čare kolektivizma in se jim po hitrem postopku odpovedale za naslednjih 400 let. Zgodovinska lekcija tega dogajanja (in vseh ostalih kolektivističnih podvigov, ki so sledili) je, da družbeni sistem v katerem ni povezave med odločitvijo in odgovornostjo za posledice, ne deluje. V sistemu, kjer ni vsak odgovoren za svoja dejanja temveč o njegovi sreči in vlogi v družbi odloča nek kolektivni organ, kmalu pride do minimiziranja odgovornosti in maksimiziranja pravic. Povezava med sposobnostjo oz. produktivnostjo in nagrado zaradi tega razpade, česar pa človeška narava ne sprejme. Tak sistem stopnjuje neučinkovitost, prisilo, povprečnost, korupcijo in nazadnje razpade. Imejmo te ideje v mislih danes, ko nam del politike znova ponuja sistem skupne družbene lastnine, zaščitenih državnih podjetij, kooperativnih zadrug, socialnega podjetništva in podobno. Nič od tega na dolgi rok ne bo delovalo. Preprosto zato, ker to ni v človeški naravi. Rogljeva v Lillehammerju pisala zgodovino Maja Vtič 12., Eva Logar 13. 5. december 2014 ob 16:42, zadnji poseg: 5. december 2014 ob 16:47 Lillehammer - MMC RTV SLO/STA Svetovni pokal se je za slovensko žensko skakalno reprezentanco sijajno začel, saj je Špela Rogelj dobila uvodno tekmo v Lillehammerju. 20-letna Rogljeva je bila po prvi seriji s skokom 93,0 m četrta, nato pa je v finalu pristala pri 99,0 m in ugnala vso konkurenco. To je sploh prva zmaga v zgodovini slovenskega ženskega skakanja. Druga je bila Avstrijka Daniela Iraschko-Stolz, tretja pa Japonka Sara Takanaši. Rogljeva ne more verjeti, da se je to zgodilo "Moram reči, da še ne dojemam povsem, da sem zmagala. Občutki so sicer enkratni, vendar še ne morem verjeti, da se je to zgodilo. Po prvi sem si dejala: že nekajkrat blizu stopničk, pa nikoli na njih. Dejala sem si, da naj bom mirna in naredim pravi skok. To mi je uspelo in prineslo vrhunski izid. Pred finalom sem se počutila dobro, bilo je nekaj nervoze, posebne živčnosti pa ne," je po zgodovinski tekmi povedala Rogljeva. Do točk še tri Slovenke Slovenski uspeh sta dopolnili 12. Maja Vtič in 13. Eva Logar. Točke je osvojila še 21. Urša Bogataj. Katja Požun (35.) je ostala brez finala. Uspeh Slovenk ima še večjo vrednost, če vemo, da pred Lillehammerjem sploh še niso trenirale na snegu. A očitno je bila vadba na umetni podlagi v Kranju in v Planici izjemno uspešna. Baloh: Nismo šli na izid "Odlična tekma. Špela Rogelj je v finalu naredila tak skok, ki ga še ni naredila, odkar sem štiri mesece v ekipi. Tudi Primož Peterka je dejal, da takega skoka pri njej še ni videl. Šla je neobremenjeno v finale, kot smo se dogovorili. Nismo šli na izid, ampak da naredimo dober skok, da vidimo, kam sodimo. Zdaj se vidi, da smo dobro delali, čeprav smo prišli neposredno iz keramičnih zaletov na sneg in na tekmo. Potihoma sem računal, da bodo vse v finalu. Spodletelo je le Požunovi, ki pa se prav tako veseli zgodovinskega uspeha in prve zmage v slovenskih skokih do zdaj. Zdaj imamo še mesec dni časa do novih tekem, ki bodo po novem letu na Japonskem," je dejal slovenski trener Stane Baloh. SMUČARSKI SKOKI - SVETOVNI POKAL (Ž) LILLEHAMMER Končni vrstni red: daljave točke 1. Š. ROGELJ SLO 93,0/99,0 267,3 2. D. IRASCHKO AVT 95,5/97,0 266,2 3. S. TAKANAŠI JAP 93,5/97,0 265,1 4. S. TIHONOVA RUS 95,5/98,0 261,3 5. L. JAHR NOR 92,5/96,0 255,2 6. J. ITO JAP 92,5/94,0 253,6 7. J. SEIFRIEDS. AVT 91,0/97,5 252,4 8. I. AVAKUMOVA RUS 92,0/94,5 250,0 9. S.HENDRICKSON ZDA 89,0/96,5 248,9 10. K. ALTHAUS NEM 91,0/93,0 245,8 ... 12. M. VTIČ SLO 92,0/90,0 240,8 13. E. LOGAR SLO 89,0/93,5 240,5 21. U. BOGATAJ SLO 86,5/90,5 228,8 35. K. POŽUN SLO 79,5 95,1 A. V. Čestitke... smo uživali ob prenosu na Erosportu. RTV ima seveda raje na sporedu plavanje v lavorjih s 'poliglotko' ... Bravo Špela, tako si presenetila, da je tudi MMC vzelo sapo. Skakalke bi sres zaslužile več medisjke pozornosti. RTV ima smisel, da ne prenaša slovenskih zmag, stopničk (prejšnji teden Višnarjeva). Pošiljajo na Norveško komplet ekipo novinarjev in snemalcev, a da se kepajo? HAHAH LEGENDAA TRENER :DDD Trener je nosil lasuljo,ker so dekleta tako hotela, to je bil njegov krst , kot novi trener. Rtv ma zakuplene pravice za ženske skoke in plačanega komentatorja. Že 100x pa sem reku da bi mogl ko se tekme prekrivajo prenašat na 3. Programo ampak očitno se jim ne zdi vredno.tako si lahko zgodovinsko zmagu ju3 ogledamo v posnetku !!! Mislim da se sploh ne zavedamo kakšna velesila smo v športu in kakšni nesposobneži vodijo rtv Video: Tina ubila dve muhi na en mah Do točk še Ilka Štuhec 5. december 2014 ob 10:19, zadnji poseg: 5. december 2014 ob 23:37 Lake Louise - MMC RTV SLO/STA Slovenska smučarska šampionka Tina Maze je potrdila dobro formo s treningov in dobila uvodni smuk sezone v Lake Louisu, s čimer je prevzela tudi vodstvo v skupnem seštevku. 31-letna Mazejeva, ki je štartala s številko 20, je kljub rahlemu sneženju in slabši vidljivosti odlično opravila s progo v kanadskem Skalnem gorovju, tako da si je v cilju prismučala 45 stotink prednosti pred Avstrijko Anno Fenninger. Tretja je bila Tina Weirather (+0,51) iz Liechtensteina. Ilka Štuhec 20. Črnjanka je za 25. zmago v karieri tekmice prekašala predvsem v srednjem, tehnično zahtevnejšem delu proge. Točke je osvojila še Ilka Štuhec na 20. mestu. Maruša Ferk (41.) in Vanja Brodnik (49.) sta bili prepočasni. Tina hitro preklopila na smuk "Prve dni je zelo težko najti tisto potrpežljivost, ki jo zahteva smuk, in spremeniti filozofijo, ko prihajaš iz slaloma in veleslaloma, ni najbolj enostavno. To sem ujela zelo hitro in sem zadovoljna, saj sem res dobro smučala po smukaški progi. Na smukaških smučeh nisem bila od avgusta. To je dolga doba. Malo smo vmes vadili superveleslalom, takega smuka pa nisem imela od avgusta. Izkušnje, ki jih imam, tekme, ki so za mano, mi pomagajo, da z vizualizacijo prikličem prave občutke," je povedala Mazejeva. Vonnova osma Povratnica v svetovnem pokalu, nekdanja olimpijska in svetovna prvakinja, Američanka Lindsey Vonn je končala na osmem mestu. "Glede na vse, kar se ji je dogajalo, je korektno opravila s prvo tekmo. Lahko naprej gradi na tej tekmi. Videla sem, da je bistveno bolj pazljiva, kot je bila prej. To je dobro, saj ni dobro iti z glavo skozi zid, ko so pogoji slabi. Malo je potrebno 'zabremzati'. Vse te izkušnje so jo malo spremenile, kljub temu pa ostaja ena izmed najboljših smučark," je Vonnovo pohvalila Mazejeva. Massi: Mogoče je ekipa najboljša v zadnjih letih Z nastopi svoje varovanke je bil zadovoljen tudi vodja ekipe aMaze Andrea Massi, ki je vedel, da je Tina kljub povprečnemu nastopu v Söldnu dobro pripravljena. "Prepričan sem bil, da je v dobri formi in da smo dobro trenirali. Tehnika, kondicija in mentalna razpoložljivost tekmovalke so plod dela celotne ekipe. Mogoče mi je uspelo sestaviti celo najboljšo ekipo v zadnjih letih. Dokaz so rezultati. Mazejeva je vsestranska smučarka, ki črpa svojo moč iz veleslaloma, in taka se je rodila, posledično pa je hitra. Slalom zahteva več ponovitev kot smuk. Prvi trening je bil pomemben, ker od avgusta ni imela na nogah smukaških smuči. Oba treninga, na katerih je nastopila, nista bila dovolj, da je danes zmagala. Pred tekmo je bila sicer zelo živčna, smuči so bile zelo hitre, najhitrejše. Včeraj ni bila na smučišču, zato je bila zelo nervozna in je komaj čakala, da bo startala. Med petnajsto in dvajseto številko (slednjo je imela Mazejeva, op. STA) je bil na superveleslalomski zavoj pred skokom z veliko snega na progi, potem pa je bila vse hitrejša," je dejal Massi. Še en smuk in superveleslalom V soboto in nedeljo bo Lake Louise gostil še smuk in superveleslalom, tako da bo imela Korošica lepo priložnost, da se še utrdi v vodstvu svetovnega pokala. "Gotovo bom manj nervozna kot danes. Pričakujem še eno dobro tekmo," napoveduje Črnjanka. SVETOVNI POKAL (Ž) LAKE LOUISE, smuk Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 1:50,98 2. A. FENNINGER AVT +0,45 3. T. WEIRATHER LIE 0,51 4. L. ROSS ZDA 0,54 5. C. HÜTTER AVT 0,67 6. K. KLING ŠVE 0,77 7. J. MANCUSO ZDA 0,81 8. L. VONN ZDA 0,85 9. S. COOK ZDA 0,90 10. V. REBENSBURG NEM 1,01 11. L. GUT ŠVI 1,15 12. F. SUTER ŠVI 1,28 13. D. GISIN ŠVI 1,32 13. E. FANCHINI ITA 1,32 20. I. ŠTUHEC SLO 1,67 41. M. FERK SLO 3,00 49. V. BRODNIK SLO 3,90 Skupni vrstni red (5/34): 1. T. MAZE SLO 288 2. K. ZETTEL AVT 250 3. M. SHIFFRIN ZDA 209 4. A. FENNINGER AVT 202 5. F. HANSDOTTER ŠVE 175 6. E.-M. BREM AVT 166 7. M. PIETILÄ HOLMNER ŠVE 154 8. N. HOSP AVT 136 9. F. BRIGNONE ITA 105 10. V. REBENSBURG NEM 102 ... 46. A. DREV SLO 18 58. I. ŠTUHEC SLO 11 Tina Maze zaostala le za Gutovo in Vonnovo. Švicarka Lara Gut je dobila uvodni superveleslalom nove sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju in ubranila lansko zmago v Lake Louisu. Tina Maze je bila tretja, 7. december 2014. Intervju z Michaelom Manskejem 10. december 2014 ob 06:16, zadnji poseg: 10. december 2014 ob 07:44 Ljubljana - MMC RTV SLO Mislim, da bi moral vsak Slovenec dobiti Nobelovo nagrado za jezikoslovje, ker je sploh sposoben govoriti ta jezik, o slovenskem jeziku pravi novinar in urednik na Radiu Si Michael Manske, ki sicer dobro govori slovensko. Michael Manske je v Slovenijo prišel iz New Yorka. V Nemčiji rojeni Američan se je pred več kot desetletjem po študiju novinarstva preselil ... v Slovenijo. Čeprav je mislil, da bo tukaj našel industrijsko pokrajino, polno premogovnikov, in da bo delo iskal pri sosednjem ORF-u, se je obrnilo drugače. Kot pravi, je bil presenečen nad lepoto dežele, prav v tistem času pa je začel v Mariboru oddajati Radio Slovenia International, ki kot del RTV Slovenija skrbi za povezavo s tujejezičnimi poslušalci. Manske je znan po svoji oddaji "Kako postati Slovenec", ki ima trenutno premor, saj Manske med drugim vodi del redakcije, ki pripravlja novice in oddaje v angleškem jeziku. Radio Si, ki je prvi in edini radio v tujem jeziku v Sloveniji, vidi predvsem kot most med Slovenijo in tujejezičnimi poslušalci, ki so tako tujci, ki živijo v Slovenijo, kot turisti, ki državo obiščejo, pa tudi potomci Slovencev, ki živijo v tujini, pa so stik z jezikom izgubili, a jih vseeno zanima, kaj se dogaja v državi, iz katere izvirajo njihovi starši in stari starši. Kako Manske razmišlja o Sloveniji, lepoti in zahtevnosti jezika, pa v spodnjem intervjuju. Prisluhnite tudi oddaji Kako je biti Slovenec v pripetem avdioposnetku. V Sloveniji ste že več kot desetletje. Se počutite doma? Da in ne. V Sloveniji se dobro počutim in resnično sem rad tukaj, a vendar vem, da bom vedno "tisti tip, ki se je sem preselil iz New Yorka." V resnici ne moreš "postati Slovenec" v smislu, da bi te kot Slovenca tudi sprejemali. Slovenec si lahko samo, če se kot Slovenec rodiš. To pomeni, da bodo name vedno gledali kot na tujca, ne glede na to, kaj počnem. To je zanimivo. Slovenija in večina Evrope sledita principu jus sanguinis (načelo krvne zveze), kar pomeni, da je lahko nekdo rojen v koči na Kredarici med koncertom Avsenikov na dan Rudolfa Maistra, pa ne bo samoumevno veljal za Slovenca. Pomembno je le, kdo so tvoji starši. To se mi zdi nekako nerazumljivo, saj v ZDA in Kanadi velja prav nasprotno. Rod ni pomemben. Če si tam rojen, samodejno postaneš tudi državljan. Zelo priljubljena je vaša oddaja Kako postati Slovenec, v kateri na zabaven, humoren način (a z veliko bodicami) opisujete navade Slovencev, kot jih vidi tujec v naši deželi. Tem vam kar noče zmanjkati. Komentar? Trenutno je oddaja na pavzi! Ko sem poslušala posamezne epizode, sem dobila občutek, da so se vas, predvsem v zadnjih epizodah, dotaknile spremembe, ki so na površje udarile tudi zaradi nezadovoljstva, strahu in negotovosti zaradi krize. Lotili ste se tematike, kot so javni uslužbenci, (ne)obstoj slovenskega patriotizma, pretiravanje z alkoholom. Še vedno humorno, a vendarle z nekim priokusom grenkobe. Da, morda bi se lahko vsebina obrnila kako drugače, če ne bi v času, ko sem oddajo pripravljal, v javnost prihajale predvsem slabe novice. Oddaja o tem, "Kako zrihtati stvari v Sloveniji", je tako zagotovo nastala zato, ker so skoraj vsak drugi dan tega ali onega politika ali poslovneža obtožili korupcije. So pa bile vse oddaje napisane z ljubeznijo. Rad imam to deželo, rad imam njene ljudi in vedno sem želel, da bi bilo iz posameznih delov moje oddaje to tudi čutiti. Ljudje včasih pozabijo, da sem se sam odločil, da bom živel tukaj in da bom tukaj tudi ostal. Pravzaprav so pritožbe tujcev tiste, ki me spravljajo ob pamet. Pritoževanje in nerganje sta zadnja stvar, ki bi si jo privoščil. Bistvo oddaje je namreč predstaviti izzive vsakdanjega življenja, se jim smejati in se smejati tudi samemu sebi. Se Slovenci znamo smejati sami sebi? Ali ste kdaj dobili tudi negativne odzive? Zdi se mi, da je bolj smejanje drugim nekakšen nacionalni šport Slovencev. Edini resnično negativni odziv sem dobil, ko sem govoril o šoferskih sposobnostih Slovencev in avtomobilih. Če se zdaj ozrem nazaj ... moral bi vedeti, da se v to ne smem riniti. Kaj pa medijska sfera v Sloveniji? O tem niste povedali še ničesar. Kako jo ocenjujete? Tudi to je "ena tistih tem". O nekaterih temah enostavno ni vredno razpravljati. Mogoče so najbolj značilne: avtomobili, politika in druga svetovna vojna. A ko pravim, da gre za teme, ki se jih "ne sme odpirati", mislim na to, da ko o tem govoriš, zelo veliko ljudi zelo hitro postane zelo jeznih, iz tega nikoli ne pride nič dobrega. Nikoli. Na žalost pa se te teme kljub temu nenehno pojavljajo. Posebej v komentarjih na spletnih straneh, tudi na MMC-ju. Kakšne so možnosti, da me bo kdo v komentarjih označil za "tipičnega klerofašističnega ameriškega reakcionarja"? Ali za "tipičnega komunističnega RTV-uslužbenca"? Verjetno skoraj 100-odstotne. Delate kot novinar, ustvarjalec in moderator na Radiu Slovenia International, ki je del RTV Slovenija in je namenjen tujim poslušalcem. Kaj je največji izziv? Najtežje je zadovoljiti vse segmente našega poslušalstva. Gre za široko mešanico tujcev, ki živijo v Sloveniji, Slovencev, ki živijo v tujini, Slovencev, ki živijo v Sloveniji, pa ne prenesejo čenčanja in brbljanja komercialnih radijskih postaj in imajo hkrati radi tuje jezike in dobro glasbo. Najtežje je "sestaviti" nekaj, kar bo ustrezalo vsem. Radio Si je edini radijski kanal s tujejezičnim programom. Kdo ga posluša? Imate kakšne odzive poslušalcev in kako ocenjujete potrebo po delovanju takšnega programa? Dobimo veliko elektronske pošte, tako iz Slovenije kot iz tujine. Smo namreč v edinstvenem položaju, saj smo kot nekakšen most iz Slovenije do preostanka sveta. Ni namreč zanemarljiv podatek, da Slovenijo prepotuje skoraj toliko ljudi, kot jih v njej živi, kar pomeni ogromno ljudi, ki bi jih Slovenija lahko zanimala, pa žal ne znajo jezika. Prav tako je po svetu veliko ljudi, katerih starši ali stari starši so Slovenci in ki jih zanima, kaj se dogaja v "domovini". Kaj se je zgodilo z vašim blogom? Bil je zelo dobro sprejet, celo nagrajen kot najboljši evropski blog, zdaj pa je izginil. Ste vse povedali ali vas pesti pomanjkanje časa? Zagotovo mi je začelo zmanjkovati časa pa tudi energije, hkrati pa sem sprevidel, da se prihodnost "seli" na Facebook in Twitter. In iz razlogov, ki jih še sam ne znam pojasniti, me omenjeni družbeni omrežji nikoli nista resnično navdušili. Rojeni ste v Nemčiji, kot otrok in mladostnik ste živeli v različnih delih ZDA, nazadnje v New Yorku. So Newyorčani res posebna "vrsta" ljudi? Zagotovo je New York nekakšen svet zase. Živel sem v različnih ameriških mestih, obiskal sem jih še več, ampak New York je nekaj posebnega. Zagotovo je kraj, kjer je zelo dobro živeti, če želiš biti to, kar si, in si ne delati skrbi o tem, kaj si o tebi mislijo drugi. Je pa tudi veliko bolj "prijateljski", kot je prepričana večina ljudi. Vsaj jaz mislim tako. Zdi se nenavadno, da se Newyorčan, četudi priseljen, preseli v Slovenijo. So se vaši prijatelji temu čudili? Kam so mislili, da greste? Nihče ni imel pojma, kam grem. Moj sostanovalec je mislil, da grem v Sibirijo (Dude, Russia’s awesome!” - Rusija je čudovita! op. a.). Nekdo me je vprašal, ali je Slovenija kraj, kjer je doma Drakula (ne, to je Transilvanija). Ampak Newyorčani slovijo po tem, da na svet gledajo zelo ozko. V bistvu jim ni mar, kaj se dogaja zunaj New Yorka. Če sem iskren, me je veliko bolj šokiralo to, da veliko Avstrijcev in Italijanov, ki sem ji srečal, ni poznalo Slovenije. Pa za vas? Je bil prihod v Slovenijo šok? Bil sem presenečen, kako lepa dežela je. Pričakoval sem veliko slabšega. Mislil sem, da bo tukaj veliko premogovnikov in da bo dežela zelo industrijska. Pa sploh ni tako. Celo kraji, za katere mnogi Slovenci pravijo, da so "industrijski", npr. Velenje, so v primerjavi z industrijskimi ameriškimi mesti, kot so Pittsburgh, Detroit in Cleveland, preprosto čudoviti. In če že omenjam Velenje, naj javno povem, da je velenjski naglas moj najljubši. Imam sodelavca iz Velenja in včasih ga grem kaj povprašat samo zato, da ga slišim govoriti. V bistvu niti ne poslušam, kaj govori, ampak preprosto uživam v melodiji njegovega narečja (Sorry, Mišel!). Ste vedeli, kje boste iskali delo? Kako je pravzaprav prišlo do sodelovanja z Radiem Si? Kaj ste najprej počeli? Med študijem novinarstva sem srečal nekoga, ki je delal za ORF in moj prvotni načrt je bil, da bi delal tam. A le nekaj tednov po mojem prihodu v Slovenijo se je začel Radio Si. Zdaj delate kot novinar urednik in ste vodja angleškega dela redakcije. Kakšen šef ste? Sodelavcem puščam veliko samostojnosti. Tudi moji starši so me vzgajali na tak način, zato sem bil vedno zelo samostojen. Od mene so pričakovali, da mi gre dobro v šoli in da jih ne obremenjujem z nepomembnimi težavicami. S 14 leti sem šel v internatsko šolo v Princetonu in po tem sem bil več ali manj na svojem. Ampak to je imelo tudi negativne posledice. Ko so me moji otroci začeli prositi za pomoč pri domači nalogi, sem se počutil izgubljeno in zmedeno. Morda zveni nekoliko čudno, a tega se nikoli nisem naučil. Nimam teh izkušenj, nimam zgleda iz mladosti. S tem imam "težave" tudi kot šef. Pač pričakujem, da bodo vsi opravili svoje naloge, vedno sem na voljo za pomoč, ne znam pa se obnašati kot nekakšen nadzornik, ki neprestano stoji za hrbti podrejenih, jim kuka čez ramo in preverja, ali je vse tako, kot mora biti. Kako motivirate svoje podrejene? Kako bi vas opisali oni? Dobro vprašanje zanje! Številni tujci, ki se preselijo v Slovenijo, se začnejo učiti slovenskega jezika. In obupajo. Vi ste pri tem vztrajali. Je bilo težko? Vsak dan znova sem nameraval obupati, a sem se prisilil in vztrajal pri učenju. Jezik je noro naporen. Posebej težko pa je ostati motiviran iz treh razlogov. Prvič: Skoraj vsi govorijo angleško, zato nimaš nobenih težav, če ne govoriš jezika. Drugič: Tudi ko se naučiš slovenščine, ostanejo mnoga narečja (npr. prekmursko) zate popolna skrivnost. Tretjič: Ljudje so do mene prijaznejši, ko govorim angleško, kot pa ko govorim slovensko. Zato razumem, da mnogi obupajo med učenjem slovenščine, ampak meni se enostavno ni zdelo prav, da bi živel v Sloveniji pa ne bi govoril jezika. Po eni strani bi bilo to nevljudno, po drugi pa bi se tako sam "odrezal" od kulture, v kateri živim, da jezika, ki te po eni strani spravlja ob pamet, po drugi pa je fascinanten in lep, niti ne omenjam. Z učenjem jezika so povezane številne anekdote. Na primer tista s kakavom? Ko sem prišel v Slovenijo, nisem pil kave. V ZDA namreč ne poznajo kulture pitja kave. Zato sem imel zmeraj težave s tem, kaj naročiti, ko smo šli s prijatelji na pijačo. Vsi so naročili različne variacije kave, jaz pa njenega okusa res nisem maral. Med prvimi besedami, ki sem se jih naučil v slovenščini, je bila beseda "kakav", pri tem pa (še) nisem vedel, kako pomembno je naglaševanje. Ko me je torej natakarica vprašala, kaj bom pil, sem želel s svojo začetniško slovenščino narediti vtis na prijatelje, zato sem natakarici dejal: Jaz bom kakal. Kaj je torej največji izziv slovenskega jezika? Dvojino imate radi, morda naglaševanje? Neskončno število končnic. Angleška svojina se preprosto zaznamuje z dodajanjem črke s. V slovenščini pa obstaja cela paleta možnosti. Upoštevati moraš spol in število samostalnika, in to še preden začneš sploh razmišljati o obrazilu, ki bi ga uporabil. Možgani me zabolijo, ko samo razmišljam o tem. Po moje bi moral vsak Slovenec dobiti Nobelovo nagrado za jezikoslovje, ker je sploh sposoben govoriti ta jezik. Ste zadovoljni s svojim znanjem? Se še izpopolnjujete? Stalno si prizadevam za izboljšanje znanja. Je pa težko najti ustrezne vire za učenje. Nekoč sem se vpisal na tečaj v lokalni jezikovni šoli. Prvi dan je učitelj dejal nekaj v smislu: Ajde, da pričamo slovensko! In to me je čisto pobilo. "O moj Bog, ne recite mi, da se moram, preden se lahko začnem učiti slovensko, naučiti bosanskega jezika," sem si mislil. To je bilo tudi prvo predavanje, ki sem ga kadar koli opustil. Imam pa knjigo Kosovelove poezije, ki mi je všeč. Vsakič me zmrazi, ko preberem pesnitev "Veter". Elegantna preprostost me res navdušuje. Katera slovenska beseda vas spravi v smeh in za katero menite, da je najtežja? "Potratil" sem cela leta, da mi je uspelo izgovoriti besedo "pokopališče" namesto nečesa, kar je zvenelo kot "plapolalipšep". Med besedami, ki me še vedno "preganjajo" pa so npr. "zahod" in "Hajdina". Iz ne vem, katerega razloga, si ne morem zapomniti, na katerem mestu ju je treba naglasiti. Vsakič znova preverjam in vsakič znova pozabim. In kar se tiče smešnih besed; obožujem frazo "K*** te gleda!". Ne morem se je naveličati. Vsakič se mi v mislih izriše njena podoba. Zakaj me gleda? Tako smešna in čudna je, da je niti ne jemljem za žaljivko. Imate kaj domotožja? Se pogosto vračate domov in ali so ZDA še vedno "tam doma"? Moja družina in moji prijatelji še vedno živijo v ZDA, zato zmeraj čutim, da grem domov. Ampak po drugi strani je v Sloveniji toliko ameriške kulture, da je težko imeti domotožje. Ljudje namreč neprestano govorijo o ameriških filmih, knjigah, televizijskih nadaljevankah, športu in glasbi. Razpravljajo o ameriški zunanji politiki in komentirajo novice o dogodkih, ki so se zgodili v ZDA. Včasih se mi zdi, da sem obkrožen z Američani, ki govorijo slovensko. Kaj kot Američan najbolj pogrešate v Sloveniji? Včasih pogrešam splošni optimizem, ki je značilen za ZDA. Tega v Sloveniji manjka. Imam občutek, da veliko Slovencev ne mara svoje države. Sovražijo vse. Slovenijo imenujejo banana republika in Slovenistan, pravijo mi, da nisem pri pravi, ker sem prišel sem, in da so vsi v vladi, gospodarstvu, medijih in pravosodnem sistemu bedaki. In čeprav sicer mislim, da se je zgodilo veliko res "usranih" stvari in da je pomembno, da se o tem govori v javnosti, si želim, da bi več ljudi hkrati dejalo: ... ampak, potrudil se bom, da se stvari izboljšajo, pa čeprav le za malenkost!" Umrl je jezikoslovec Jože Toporišič Avtor več učbenikov 10. december 2014 ob 14:40, zadnji poseg: 10. december 2014 ob 14:58 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V starosti 88 let je umrl priznani jezikoslovec in akademik Jože Toporišič, osrednja osebnost jezikoslovne slovenistike, med drugim avtor Slovenske slovnice in soavtor SSKJ in Slovenskega pravopisa. Bil je dobitnik častnega znaka svobode RS, ki ga je leta 1996 prejel za "izjemne zasluge v slovenistiki, za utrjevanje njenega mednarodnega ugleda in za plodno vključevanje stroke v slovensko kulturno in osamosvojitveno življenje." Doktoriral je na Oddelku za slovenistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je jezikoslovno utrdil slovensko fonologijo. "Mislim, da bi se morali Slovenci v celoti bolj zavedati, da je knjižni jezik dragocenost, da nam omogoča neovirano in glede na druge jezike nemanjvredno izražanje svojih misli in čustev, zato se moramo potruditi, investirati v jezikovno kulturo in biti zavedni člani slovenske knjižne jezikovne skupnosti," nam je v srce položil, ko smo se z jezikoslovcem pogovarjali ob njegovi 80-letnici. Rodil se je leta 1926 v Mostecu pri Brežicah. Po končani klasični gimnaziji v Mariboru in obdobju pregnanstva na Poljskem je končal študij slovenskega in ruskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti in tam pozneje tudi doktoriral. Sprva se je zanimal za slovstveno vedo, vendar se je že kmalu po začetku akademske kariere usmeril v jezikoslovje. Strokovno se je izpopolnjeval v Varšavi, Hamburgu in Chicagu. Sledil je jezikoslovnemu izročilu Stanislava Škrabca, a glede na posledice bistveno spremenjenih političnih, socialnih in duhovnih razmer za jezikovni položaj in normiranje. Zagovornik vpeljevanja novega besedišča V prvo vrsto govorcev knjižnega jezika je postavljal govorce osrednjeslovenskega mestnega govornega območja, pa tudi novinarje in politike, manj pa besedne umetnike. Ostro je nasprotoval teoretični in ideološki ozkosti nekaterih starejših jezikoslovcev in dejavno vpeljeval novo strukturalistično pojmovnost in besedišče. Takrat se ga je oprijel sloves polemika in individualista, kar je predvsem v šolstvu oteževalo sprejemanje njegovih novosti, čeprav so bile te večinoma strokovno upravičene. Jože Toporišič je obravnaval fonetiko, urejal oblikoslovje in besedotvorje, skladnjo, stilistiko, pravopis in pravorečje in se ukvarjal z dialektologijo. Prav tako je raziskoval zgodovino knjižnega jezika ter se precej ukvarjal s kritiko. Podpisal je več učbenikov ter več kot dva tisoč prispevkov iz jezikoslovja in stilistike. Med letoma 1966 in 1970 je bil odgovorni urednik Jezika in slovstva, od leta 1967 tudi urednik Slavistične revije. Kot urednik in glavni urednik za jezikoslovje je revijo urejal praktično do svoje upokojitve leta 1996. Ukvarjal se je tudi s prevajanjem iz srbohrvaščine, iz latinščine pa je prevedel Bohoričevo slovnico. Član številnih jezikoslovnih združenj v tujini Leta 1991 je postal izredni član, šest let kasneje pa redni član razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prav tako je bil član jezikoslovnih združenj v tujini in več komisij mednarodnega slavističnega komiteja - za jezikoslovno izrazje, fonetiko, knjižne jezike, slovnično strukturo. V sedemdesetih letih je predsedoval Zvezi slavističnih društev Jugoslavije, med drugim pa je vodil tudi odbor za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah. "Za velik del jezikovne kulture skrbijo lektorji, še bolje pa je, da vsakdo, ki besedila ustvarja, sam bogati tudi svoje jezikovno znanje. In sicer v obeh oblikah, tako v govorni kot v pisni," je pred leti poudaril Toporišič. M. K. Umrl je etnolog akademik Milko Matičetov Poslovil se je v 96. letu starosti 9. december 2014 ob 11:30, zadnji poseg: 9. december 2014 ob 11:41 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Milko Matičetov je bil širši javnosti najbolj znan po raziskovanju Rezije, kjer je zbral več kot 3000 pravljic. Že pred drugo svetovno vojno je začel zbirati in raziskovati slovensko ljudsko izročilo, posebej se je posvetil ljudskemu pripovedništvu. Posebnost njegovega raziskovanja je bila terensko delo. V nasprotju s "kabinetnimi znanstveniki" je gradivo za svoja znanstvena dela pridobival med ljudmi in ustvarjalci. Med svojimi pogostimi obiski Rezije je preučeval narečja Rezijanov. Zbral je izjemno količino posnetkov pripovednega in pesemskega izročila Rezije ter izdal knjigi Zverinice iz Rezije in Rožice iz Rezije. Nekaj pravljic iz njegovih zapisov je izšlo tudi v tujih prevodih. Zanimanje predvsem za obrobne pokrajine Matičetov se je rodil 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu, leta 1929 je bil vpisan na gimnazijo v Kopru in naslednje leto prepisan v Gorico. Po maturi na državnem klasičnem liceju v Gorici leta 1938 je odšel v Padovo na filozofsko fakulteto. Nato je v Ljubljani doktoriral na temo folklorne študije Sežgani in prerojeni človek pod mentorstvom Ivana Grafenauerja. Raziskoval je celotni slovenski etnični prostor, pri čemer se je najbolj intenzivno posvečal obrobnim pokrajinam, poleg Rezije tudi Posočju, slovenski Istri, Krasu pa tudi Zgornji Savski dolini, Koroški, Prekmurju in Porabju. Kot raziskovalka slovenskega pripovednega izročila se z gradivom, ki ga je zbiral, ukvarja pravljičarka Anja Štefan. Bil je dvakratni predsednik Slovenskega etnografskega društva, deloval je kot kustos Slovenskega etnografskega muzeja in bil tudi sourednik znanstvene revije Slovenski etnograf. Do upokojitve leta 1985 je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU-ju. Med letoma 1975 in 1985 je bil tudi njegov predstojnik. Pri institutu je zasnoval Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi ter ga bogatil z evidenco in prepisi objav, z novimi zapisi in zvočnimi posnetki pripovedi iz vse Slovenije, posebej z obrobja in iz zamejstva. Številna predavanja, priznanja in nagrade Na povabilo slavističnih, narodopisnih ali lingvističnih oddelkov je imel mnoga priložnostna predavanja na evropskih univerzah - od Rima, Neaplja, Milana, Padove, Trsta, Vidma do Gradca in Ljubljane. Za svoje delo pa je prejel številna priznanja in nagrade. Med njimi Levstikovo nagrado za Zverinice iz Rezije (1975) in Murkovo priznanje za življenjsko delo leta 1989. Leta 1994 ga je rezijanska občinska skupščina izvolila za častnega občana Rezije. Od leta 2001 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Milko Matičetov je umrl v petek v Ljubljani v 96. letu starosti. P. G. Foto s protesta: "Kdo ima prav, Masleša, Šturm ali Krivic? Protestni shod Odbora 2014 10. december 2014 ob 16:55, zadnji poseg: 10. december 2014 ob 17:18 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na shodu za človekove pravice in svobodo v organizaciji Odbora 2014 se je zbralo okoli tisoč ljudi. Prepričani so, da pravosodje krši človekove pravice Janezu Janši. Protestniki so obkrožili stavbo vrhovnega sodišča v Ljubljani in opravili trikratni obhod okoli nje, medtem pa vzklikali "za svobodo, za resnico, za pravico, za Slovenijo". Zbrani, ki jih je pozdravil vodja Odbora 2014 Aleš Primc, so zapeli slovensko in evropsko himno ter poslušali nagovore vidnejših gostov. Dogajanje ob dnevu človekovih pravic: - Predsednik DZ-ja se je srečal s sindikati - Poročilo odbora ZN-ja o stanju v Sloveniji Na shod so prišli s slovenskimi zastavami ter številnimi transparenti. Z njimi so izražali prepričanje, da slovensko pravosodje krši človekove pravice in da je med žrtvami tudi predsednik SDS-a Janez Janša. Spomnili so na strokovna mnenja nekaterih slovenskih pravnikov, kot so Ivan Bele, Matevž Krivic, Lovro Šturm in Klemen Jaklič, da so v sodbi v zadevi Patria številne nepravilnosti ter kršitve človekovih pravic. Predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo so pozivali, naj odstopi. Prepričani so, da je v pravosodju potrebna lustracija in da ima Milan Kučan prevelik vpliv. Med udeleženci shoda so tudi David Tasić, podpredsednika SDS-a Zvone Černač in Alenka Jeraj ter nekateri strankini poslanci, med njimi Jože Tanko, Eva Irgl, Franc Breznik in Branko Grims. 1000 shodnikov se je se odpravilo še pred poslopje RTV-ja in DZ-ja, nato pa se vrnili pred sodišče, kjer protestirajo vsak dan. Shod so končali na Prešernovem trgu, kjer se je po trditvah Odbora 2014 zbralo 4000 ljudi. "Janši kršene temeljne svoboščine" S shodom želijo opozoriti na nujnost obstoja pravne in demokratične države. Mednarodni dan človekovih pravic, ki ga zaznamujemo na današnji dan ob obletnici sprejetja splošne deklaracije o človekovih pravicah, je po navedbah organizatorjev shoda zaznamovan z dejstvom, da mineva že 174. dan, odkar je Janša "po krivici zaprt in s čimer so njemu in njegovi družini sistematično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine". Protestniki so pogumni in pokončni ljudje. Niso skriti ali zamaskirani. Javno se zbirajo in odločno protestirajo za nekaj v kar so prepričani. Ni več tako kot pred 25 leti. Da se danes nekdo javno izpostavi že nekaj tvega, najmanj posmeh vseh tistih ki iz tople sobice pritiskate minuse na njihove podpornike. Sam jih spoštujem in podpiram. In MMC je celo napisal članek o tem, neverjetno. Je pa res, da prihaja čas, ko bo marsikdo moral vzeti nazaj izrečene besede. Jutri ima US na dnevnem redu Patrijo, lahko se celo zgodi, da Janši začasno prekinejo prestajanje zaporne kazni, v vsakem primeru pa bo dokončna odločitev znana kmalu. Preberi ločena mnenja ustavnih sodnikov in ostalih pravnikov. Meni je dovolj za dvom v sodbo. Že to da se odloča o pritožbah z preglasovanjem bi moralo vsakega legalista prisiliti v to, da se vsaj razmisli o nesmiselnosti sodbe katera je brez osnovnih podatkov kje, kdaj kako .... Indična sodba za sprejem obljube, ki pa ni bila zaznavna??? Za zraven pa je glavni podpisnik pogodbe s Patrio Karl Erajavec zunanji minister. No to pa je zanimivo ali ne? Dolžen sem ti še odgovor Ustavna pritožba je bila vložena zaradi kršenja Ustave s strani sodišč na 1, 2 in 3 stopnji Kršene so bile naslednje pravice: 1. pravice do neodvisnega sodišča 2. Načela zakonitosti v kazenskem pravu 3. pravice do obrambe 4. enakega varstva pravic 5. načela nedolžnosti. Kršeni 22, 23, 27, 28 in 29 čl. Ustave RS in 6. čl. Evropske konv. o človekovih pravicah. Preberi si komentar Mekine mogoče spremeniš mnenje kot ga počasi menjajo tudi znani pisuni 571. Nezaznavno kaznivo dejanje Fantastični drugi nastop izstrelil Tino Maze do nove zmage Dobro nastopila tudi Ana Drev 12. december 2014 ob 08:34, zadnji poseg: 12. december 2014 ob 14:16 Are - MMC RTV SLO Tina Maze je zmagovalno formo iz Severne Amerike prenesla tudi v Evropo, saj v Areju po zaslugi odlične druge vožnje slavila 26. zmago v svetovnem pokalu. Črnjanka je na prvi veleslalomski progi dosegla sedmi čas, za vodilno Evo-Mario Brem je zaostajala za 58 stotink sekunde. Na drugi progi je kljub manjši napaki na sredi proge dosegla najboljši čas, s katerim je prevzela vodstvo, tam pa je vztrajala vse do konca. Presenečenje tekme je Sara Hector Drugo mesto je presenetljivo osvojila Švedinja Sara Hector (+0,20), ki je nastopila s številko 25. Bremova je na drugi progi dosegla le 14. čas, a vseeno rešila tretje mesto (+0,28). Točke osvojili še Ana Drev in Katarina Lavtar Po dolgem času so v finalu nastopile kar tri Slovenke. Točke sta tako osvojili še Ana Drev, ki je bila 14., ter Katarina Lavtar, ki je tekmo končala na 24. mestu. Letos na veleslalomu še brez stopničk Najboljša smučarka letošnje zime sezone sicer v tej disciplini ni začela ravno spodbudno, saj je v Söldnu osvojila le 22. mesto. Veliko bolje ji je šlo v Aspnu, kjer je dosegla četrto mesto, sledila pa je sploh njena najboljša severnoameriška turneja do zdaj. Popoldne bo na istem prizorišču še moški veleslalom. Prva vožnja bo ob 16.00, druga pa tri ure kasneje. Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 2:23,84 2. S. HECTOR ŠVE +0,20 3. E.-M. BREM AVT 0,28 4. F. BRIGNONE ITA 0,31 5. N. FANCHINI ITA 0,35 6. A. FENNINGER AVT 0,37 7. J. LINDELL VIKARBY ŠVE 0,41 8. A. MARMOTTAN FRA 0,89 9. M. PIETILÄ HOLMNER ŠVE 1,18 10. M. SHIFFRIN ZDA 1,36 11. K. ZETTEL AVT 1,40 12. M. KIRCHGASSER AVT 1,67 13. R. MOWINCKEL NOR 1,73 14. A. DREV SLO 1,94 15. T. WORLEY FRA 2,16 24. K. LAVTAR SLO 2,96 Tina Robnik je bila 40. Vrstni red po 1. vožnji: 1. E.-M. BREM AVT 1:09,97 2. S. HECTOR ŠVE +0,08 3. J. LINDELL VIKARBY ŠVE 0,26 4. F. BRIGNONE ITA 0,43 5. N. FANCHINI ITA 0,44 6. A. FENNINGER AVT 0,46 7. T. MAZE SLO 0,58 8. M. SHIFFRIN ZDA 0,78 9. T. WEIRATHER LIE 0,88 10. A. MARMOTTAN FRA 0,94 11. A. DREV SLO 1,11 12. K. ZETTEL AVT 1,14 13. M.-P. PREFONTAINE KAN 1,40 14. M. PIETILÄ HOLMNER ŠVE 1,41 15. D. GISIN ŠVI 1,53 29. K. LAVTAR SLO 2,56 40. T. ROBNIK SLO 4,17 Skupni vrstni red (8/34): 1. T. MAZE SLO 480 2. A. FENNINGER AVT 303 3. K. ZETTEL AVT 274 4. M. SHIFFRIN ZDA 235 5. E.-M. BREM AVT 226 6. L. VONN ZDA 212 7. V. REBENSBURG NEM 197 8. F. HANSDOTTER ŠVE 188 9. M. PIETILÄ HOLMNER ŠVE 183 10. N. HOSP AVT 165 ... 43. A. DREV SLO 36 52. I. ŠTUHEC SLO 24 77. A. DREV SLO 7 Veleslalom (3/7): 1. E.-M. BREM AVT 220 2. M. SHIFFRIN ZDA 166 3. A. FENNINGER AVT 162 4. T. MAZE SLO 159 5. F. BRIGNONE ITA 155 6. K. ZETTEL AVT 154 7. S. HECTOR ŠVE 119 8. M. PIETILÄ HOLMNER ŠVE 83 9. V. REBENSBURG NEM 76 10. N. FANCHINI ITA 74 ... 18. A. DREV SLO 36 36. K. LAVTAR SLO 7 Tina brez meja, ena in edina :-))) T.Maze.................................. ........................................ ........................................ ........................................ ........................................ ........................................ ........................................ ........................................ ........................................ ........................................ ........................................ ........................ ........................................ .............. in nato so tu ostale. Kaj bi bilo šele brez napak? Ponos Slovenije, v ponos staršem, trenerjem, prijateljem in celi zimski karavani. Bravo Tina! Zelo lepo jo je videti tako nasmejano. danes je bila zakon tekma in prenos: tinina zmaga, tri slovenke med 30, po dolgem času prenos celotne prve vožnje, pa še ališiča ni bilo treba poslušati. edina stvar ki me je malo razžalostila je da julia mancuso ob svojem imenu nima več tiste legendarne slike! :P Tina je brutalno dokazala, da je smučarski genij. Andrea ni dosti zadaj, in očitno je, da je ključ do uspehov odnos s trenerjem. Spet malo matematike: Če bo šlo tako naprej, bo na koncu imela 2040 pik. Drugače pa čestitke Ani Drev, uvrstitev med prvih 15 je skorajda neverjeten uspeh za ostanek naše reprezentance. Super odgovor našim zdraharjem na SZS! Če bi vsi tako delali, se trudili kot naše punce, bi imeli najbolj pošlihtano zvezo daleč naokoli. Super sem vesel za Tino, vsaj tako (če še ne bolj) na za Ano. Punco so uničevale poškodbe, upam, da bo letos zdrava pričakala konec sezone in da bo naslednjo sezono (če bo še vztrajala) pričakala zdrava brez poškodb. Veseli me, da tudi Katarina izkorišča priložnosti. Če se vsako tekmo povzpe na kako mesto višje kot prejšnjo tekmo, bo ob koncu sezone v precej boljšem položaju, boljše številke, boljša proga, več točk, bližje vrhu? KRALJICA! TINAAAA MAZEEEE! Hudomalj je nazaj? Hvala bogu!!! Bravo Slovenke. Čestitke si zaslužita tudi Ana Drev in Katarina Lautar. Že tretjič zapored smo imeli tri dekleta med točkami. En napredek se je vendar zgodil. Kar se tiče Tine "brez besed". Smili se mi Anna Fenninger, ki je spet med najboljšimi, zaostanek pa kljub temu samo narašča. Super Tina je pač samo ena. Bravo tina, še ena klofuta smučarski zvezi naravnost v faco cepcem nesposobnim. Hahaha! Bravo RTV SLO! Že spet! Na koncu prenosa po podelitvi je režiser prenosa iz Areja pokazal najboljše tri v počasnem posnetku! taprvo so prikazali 3. Brem, potem 2. Hector in ko je bla na vrsti 1. Maze, so šli lepo RTV SLO na oglase, tako, kot se za komercialno TV spodobi! Samo to.liko, da boste vedeli, zakaj plačujete rtv naročnino! Kaka beda od RTV ja! Čestitke tudi Hudomalju za odlično komentiranje! Poleg že omenjenih, je še ena stvar danes v znamenju številke 3. Tina Maze je vsaka 3. zmagovalka na tekmah v letošnji sezoni.:-) http://en.wikipedia.org/ wiki/2015_Alpine_Skiing_World_Cup#Ladies Torej lahko 21. decembra pričakujemo zmago v SG in posledično zopet v vseh disciplinah v sezoni.:-) Aja, ko sem spremljal Tinin drugi nastop, me je navdušil brezhiben zgornji del. Ob napaki v srednjim delu, ki ji je vzel najmanj pol sekunde, sem pomislil, shit, brezveze, vec kot za kaksno peto mesto ne bo -- nato pa masterpiece v spodnjem delu, kjer je v par vratcih naredila nepremagljivo razliko. Nekaj podobnega ji je uspelo v drugi vožnji veleslaloma na SP v Schladmingu. Prav v tem elementu -- dobiti tekmo magari na enem odseku -- je Tina unikatna. Od vseh, ki so znali kaj takega, se spomnim samo še Alberta Tombe. Tina, Tina!!! KAj si ti nor, kak je vtrgala 2. tek. Se splača bit včasih doma v petek :D Hvala Tini za slovensko himno, ki nam jo je NAJBOLJŠA in NAJLEPŠA smučarka vseh časov pripeljala v domove. NEverjetno, kaj je napravila Tina, iz 7. mesta stopiti do zmage, in sicer z napako. Tina je letos še boljša po kvaliteti, kot predlani. Pa da vemo, na prvi tekmi v Söldnu je zbrala samo 9 točk, pa se ni sekirala, da je zbrala samo toliko. Pa lepo, da se še drugim našim odpira. Zakaj tudi one (in oni) ne trenirajo s Sandijem Murovcem med sezono? Rezultati pri Tini so bili vidni po prvem sodelovanju. Janša po odločitvi ustavnega sodišča že zapustil Dob Ustavna pritožba 12. december 2014 ob 13:02, zadnji poseg: 12. december 2014 ob 13:47 Ljubljana - MMC RTV SLO V nadaljevanju obravnave ustavne pritožbe Janeza Janše v zadevi Patria je ustavno sodišče odločilo, da zadrži izvajanje sodbe vrhovnega sodišča. Janša je že zapustil zapor na Dobu. "Zadržanje izvrševanja izpodbijanih sodb pomeni, da do končne odločitve ustavnega sodišča o tej zadevi na njihovi podlagi ne morejo nastati nadaljnje pravne posledice. To pomeni tudi prekinitev prestajanja kazni zapora. Ker odločitev zadeva poseg v pritožnikovo pravico do osebne svobode, je ustavno sodišče odločilo, da začne zadržanje izvrševanja pravnomočne sodbe učinkovati z vročitvijo tega sklepa Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, ki mora pritožnika po prejemu tega sklepa takoj izpustiti na prostost," je sodišče zapisalo v obrazložitvi odločitve, ki so jo sprejeli soglasno. Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so nam potrdili, da je Janša že zapustil zapor na Dobu, iz Odbora 2014 pa so sporočili, da bo svoje podpornike ob 17. uri nagovoril pred sodno palačo na Tavčarjevi ulici v Ljubljani. Sodniki so sicer v obrazložitvi svoje odločitve zapisali še, da, če bi se po vsebinski presoji Janševe pritožbe izkazalo, da sodbe, ki jih je izpodbijal, temeljijo na kršitvah človekovih pravic, bi jih bilo treba razveljaviti oziroma spremeniti. To pa bi imelo težko popravljive škodljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta in oblasti kot celote, so dodali. "Če bi ustavno sodišče ugotovilo, da je odločitev državnega zbora o prenehanju pritožnikovega poslanskega mandata skladna z ustavo (in zakonom), bi bile te škodljive posledice celo nepopravljive," piše v obrazložitvi. Na drugi strani pa so sodniki morali tehtati tudi dejstvo, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanih sodb ob morebitni zavrnitvi ustavne pritožbe pomenilo le izvrševanje poslanskega mandata ob pravnomočni obsodilni sodbi na kazen zapora; seveda tudi v odvisnosti od končne odločitve o ustavnosti sklepa državnega zbora o prenehanju mandata. "Možnosti nastanka navedenih težko popravljivih ali morebiti celo nepopravljivih škodljivih posledic je tako treba pripisati odločujočo težo," so zapisali in dodali, da so se zato odločili, kakor so se. Kdaj bo sodišče začelo odločati o sodbi v zadevi Patria, ni znano. Vendar, če odloči, da sodba v celotni ni bila zakonita, se bo sojenje vrnilo na prvo stopnjo. To pa bi pomenilo, da do dokončne odločitve najverjetneje ne bi prišlo, saj zadeva Patria avgusta prihodnje leto zastara. Sodišče pa lahko sodbo razveljavi tudi le v delu in jo vrne na stopnjo, kjer je bila napaka storjena. Andrej Čebokli oprostite, ampak nekateri komentirate kot da bi bili omejeni. kaj je zdaj krivo US. saj smo vsi vedeli da je obsodba privlečena za lase. tudi vi ki zdaj udrihate čez sodišče ki na stvar gleda v duhu pravičnosti. čas naslade nad obsodbami prvo in drugostopenjskih sodiš je pač minil. bodite zadovoljni s tem, saj bi v državi z v celoti urejeninim sodstvom še te možnosti naslajanja ne bi imeli. zdaj pa grem obesit zastavo. lep pozdrav vsem, naj živi pravica in naša država. Danes bo Matjaž Han znova trosil zgodbice o nagnjenosti Ustavnega sodišča v desno. Enostavno ne prenesejo poraza, pravice in političnih nasprotnikov. Držijo se tistega znanega leninističnega gesla; če nisi z nami, si proti nam. Naj mi nekdo razloži kako sodi Vrhovno in kako Ustavno sodišče, da lahko pride do takih razlik. A ni pravni red v državi enak, a niso sodniki vrhunski strokovnjaki? Kako torej tako različno tolmačenje in sojenje enakih zadev? Če ima Masleša kaj časti, bi moral odstopiti. potem pa trol napiše da je JJ v interesu da sodba zastara...WTF? že 6 let nam vsem govori da je nedolžen in da želi da se zadeva čimprej konča, vedno so jo uporabili pred volitvami, pa vse to bi še razumel in podpiral, če bi le tisti ki so zaradi sodbe bili izvoljeni naredili kaj dobrega za Slovenijo in nas državljane. Tako se pa že od leta 2008 z pahorjem alenčico in sedaj mirom samo meša drek, tu pa tam se dvigne kakšen davek, poviša vrednost TEŠ6, pa vmes preberemo da je kdo storil samomor ker mu jankovič ni plačal pri stožicah. Kje so nove službe, kje je boljše delo za študente, kje so nove štipendije. Še dobro da se korošci že 6let vozimo po tretji razvojni osi-skozi hudo luknjo (cesta med mislinjo in velenjem) ali prelas Sleme. Zakaj ko obiščem Mcdonal's mi magistri ekonomije prodajajo BigMac-a? daresi # 12.12.2014 ob 13:06 Prijavi neprimerno vsebino Ustavno sodišče, zadnji branik pravne države je sprejelo edino možno odločitev. Vse ostalo bi bilo pravna, moralna in razumska katastrofa. Janša po odločitvi ustavnega sodišča že zapustil Dob Sedaj pa takoj na delo in očistiti slovenska sodišča vseh komunističnih ostankov, ki so sposobni krivosodja po političnih vzgibih in diktatu stare partijske nomenklature. Maslešo, "tepihovalca" te dežele in ostale njegove somišljenike, pa kazensko ovaditi in mu soditi zaradi krivosodja. Taki kalibri morajo prestopiti prag sodišč le kot obtoženci in nikoli več kot uslužbenci te institucije. Šele takrat bo začela veljati pravna država. Ali pa se morajo to vprašati tisti, ki jih JJ preganja še v snu. Hudič je to, ko ljudje imajo v glavi neko prepričanje, ne vedo pa točno od kje je prišlo. Vse kar vedo je, da imajo prav, vse kar jim stoji nasproti je narobe in zlagano. Da, vprašanje je na mestu, od kje to sovraštvo. # 12.12.2014 ob 14:41 Prijavi neprimerno vsebino srsly?, # 12.12.2014 ob 14:33 Tina je podpornica JJ, Andrea Massi član odbora 2014. Foto, video: "Patria je le ena izmed tisočih krivičnih sodb" Po zadržanju izvrševanja sodbe v zadevi Patria 12. december 2014 ob 16:56, zadnji poseg: 12. december 2014 ob 21:54 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Pred vrhovnim sodiščem je okoli 2.000 ljudi pozdravilo vrnitev predsednika SDS-a Janeza Janše iz zapora. Predsednika vrhovnega sodišča in generalnega državnega tožilca so pozvali k odstopu. Sodba v zadevi Patria je le "ena izmed tisočih krivičnih sodb slovenskih sodišč v zadnjih desetletjih", je zbrani množici sporočil Janez Janša. Izpostavil je njen vpliv na politični proces. Afera Patria traja že šest let, v tem času pa so državljani sedemkrat šli na volitve in petkrat na referendum. V tem času se je državni dolg skokovito povečal, država pa je bila slabo vodena, je prepričan prvi mož SDS-a. Če ne bi bilo te "krivične sodbe", bi lahko bili izidi volitev drugačni, država v drugačnem stanju in manj zadolžena, je nadaljeval. Janša po odločitvi ustavnega sodišča zapustil Dob . Cerar in Brglez spoštujeta odločitev US-ja. Vrhovno sodišče: US ni odločal o vsebini Vztrajniki v bolj prešernem vzdušju Prihod Janše iz zapora je bil napovedan ob 17. uri in stotine ljudi se je v parku pred sodiščem začelo zbirati že precej prej. Miklošičev park pred ljubljansko sodno palačo je bil že več kot 170-krat prizorišče protestov pod Odborom 2014, tokrat pa je prvič vladalo prešerno vzdušje. Podporniki so vriskali, igrala je harmonika. "Pa smo le dočakali," je odzvanjalo. Do končne odločitve še veliko Motilo jih ni niti dejstvo, da ustavno sodišče o zadevi Patria ni odločalo vsebinsko, temveč je le zadržalo izvajanje zaporne kazni. Še vedno obstaja možnost, da se bo prvak opozicije moral vrniti za rešetke, toda za zbrane je petkovo popoldne prvi korak, ki mu bodo sledili še številni, vsi naproti "pravičnejši državi", je bilo razbrati iz množice. Med čakanjem na povratnika so si zbrani pogosto dali duška na račun ljudi za kamerami, češ da so hlapci, ki si niso upali pogosteje poročati o vsakodnevnem zbiranju pred sodiščem. Incidentov in nasilja sicer ni bilo, le pikre besede na račun sedme sile. Govornica iz Odbora je že na začetku poudarila, da se morajo vztrajniki javnosti predstaviti "taki, kot so, torej dostojanstveni". Kot vsak dan so se iz Miklošičevega parka odpravili čez cesto na sodišče, le da je bila tokrat kolona neprimerno daljša. Ob 17. uri je bilo zbranih že skoraj tisoč ljudi. Množice ni pozdravil Janša, temveč plejada govornikov. Kot je pozneje priznal Aleš Primc iz Odbora 2014, so "imeli težave s sinhronizacijo". Evropske zastave "namesto" jugoslovanskih Protestniki pogosto poudarjajo nekatere razlike z vstajami izpred let, kjer so bile pogoste jugoslovanske zastave ter komunistični simboli. Sami so kot vedno vihteli slovenske in evropske zastave, prav tako peli himni obeh entitet. Kljub temu je bil tokrat program Odbora nekoliko drugačen. "Imamo tudi skritega gosta," se je na stopnišču pošalila povezovalka. Ta pa je moral še počakati. Najprej so zadovoljstvo nad razpletom dogodkov izrazili Damir Črnčec, Vasko Simoniti, Tone Kuntner, David Tasić in Vera Ban. "Ustavno sodišče, branik demokracije" Črnčec, sicer strokovnjak na področju varnostnih ved in nekdanji direktor Sove, je ugotavljal, da je v Sloveniji ustavno sodišče zadnji branik demokracije. US, ki ni del pravosodnega sistema, je uspel ustaviti "krivično sodbo". "Danes poteka prva etapa, ki se ji reče sprememba pravosodnega sistema," je sporočal strinjajoči se množici. To je velik, a šele prvi korak za svobodo in človekove pravice, je za njim nadaljeval David Tasić, sicer del t. i. četvorke JBTZ. Napovedal je, da bo Odbor 2014 vztrajal in terjal odgovornost tistih sodnikov, "ki kršijo človekove pravice". Tudi pesnik in igralec Tone Kuntner je poudarjal, da je "to šele začetek". Zadnjo odločitev ustavnega sodišča je primerjal z udarcem, ki je "okrušil slovenski berlinski zid", njegova železobetonska konstrukcija "je šele poškodovana". Zgodovinar in nekdanji minister za kulturo v Janševi vladi Vasko Simoniti je zbranim in medijem sporočal, da ne protestirajo le za Janšo, temveč gre v prvi vrsti za kakovosten pravosodni sistem, ki ga po njegovem mnenju Slovenija nima. "Zborovanje je poziv k očiščenju slovenskega pravosodja," je izjavil. Banova: Norčevanje nas ne bo zlomilo Vera Ban, dolgoletna članica SDS-a in sodelavka tako Jožeta Pučnika kot Janše, je zbrane spomnila, da se iz njih marsikdo že dolgo norčuje. Številni se jim posmehujejo, vendar jih to ne ustavi, naposled pa jim bo čas dal prav, je prepričana Banova. "Tako kot v pravljicah tudi zdaj dobro vedno zmaga in prav je tako," je izjavila ter predala besedo predsedniku Odbora 2014, Alešu Primcu. Zakonodajni predlog v nastajanju Ta je zborovanje, na katerem je naposled končalo približno 2.000 ljudi, oblikoval kot skupščino odbora. Prebral je serijo sklepov, o katerih so na koncu odločali z neposredno demokracijo, glasovanjem z dviganjem rok. Med drugim so sprejeli naslednje zahteve: odstop predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja; popolno javnost sojenja vključno s snemanjem in fotografiranjem obravnav; odgovornost sodnikov za svoje zmote ter transparentnost delovanja tožilcev. Če jim vladajoči ne bodo prisluhnili, bodo zahteve oblikovali v zakonski predlog in ga v zakonodajni postopek vložili s podpisi državljanov, je napovedal Primc. Dokler Masleša in Fišer ne bosta odstopila, bo Odbor nadaljeval proteste pred sodiščem vsako sredo ob 17. uri. Odbor bo po njegovih besedah delo nadaljeval in zahteval odgovornost vseh sodnikov, ki "kršijo človekove pravice". "Hiša sramote" Šele okoli 17.10 je ob vzklikih množice na stopnice sodišča, v katerem je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanih s korupcijo, stopil še Janša. Poimenoval jo je "hiša sramote" ter se vztrajnikom zahvalil, da so skoraj pol leta vsak dan, v soncu ali dežju, vztrajali pred njo. "Zame je bil ta čas predolg, za mojega najmlajšega sina pa je bilo to skoraj pol življenja. Dokazali ste, da v Sloveniji obstaja upanje, v teh časih ste to upanje vi," je nagovoril podpornike. Vmes so ga z glasnimi vzkliki "Janša, Janša" preglasili. Kritika medijev Po njegovem prepričanju je svoje delo nezadostno opravil tudi večinski del medijev, ki da ni objektivno poročal. Ob strinjanju protestnikov je izrazil nezadovoljstvo nad pogostostjo poročanja z vsakodnevnih protestov Odbora 2014. "Tudi na Roški na začetku ni bilo kamer. Prišle so šele, ko so nas izpustili," je povedal Janša. S tem so po njegovem mnenju mediji kratili pravico ljudi do obveščenosti ter krnili demokratični proces v državi. "Največja težava v Sloveniji je, da se ljudem odreka objektivna resnica. Ljudje se bodo lahko odločili, ko bodo vedeli, kaj je res, in ne, kaj je zaukazano," je nadaljeval. Tako kot predhodni govorniki je tudi Janša napovedal spremembe v pravosodnem sistemu. Večji del sodnikov se sicer trudi po vseh svojih močeh, a "sodijo naj tisti, ki niso kršili človekovih pravic," je napovedal. "Pred nami so tudi prazniki in praznujte z zavestjo, da ste v tem času storili nekaj dobrega. Če kdo tega ne vidi, se bo že v kratkem času to poznalo," je dodal in trikrat ponovil "Svoboda Sloveniji", kar so ljudje z navdušenjem ponovili. Ob koncu zborovanja so podporniki Janše svojo podporo izrazili tudi z objemi, vzkliki in cvetjem, zalili pa s šampanjcem. Janša se je pomešal mednje in jih pozval, naj vztrajajo: do vsebinske odločitve ustavnega sodišča v zadevi Patria utegnejo čakati še mesece. Video: MMC-jeva reportaža Odkar je leta 1987 izšla 57. številka Nove revije, v Sloveniji še nikoli ni bilo v tako kratkem času podanih toliko tehtnih misli, vsebine, ki obeta boljšo prihodnost. Po Janševi oceni so bili vsakodnevni shodi Odbora 2014 vsebinsko zelo plodni Zato so vaše zahteve ne le zahteve po reformi pravosodja, po več pravice, ampak tudi zahteve po več blaginje. Brez pravice tudi blaginje ni. Janša je prepričan, da bi bila ob "pravičnem delovanju" pravosodja tudi splošno stanje v državi precej drugačno, kot je dane To je zanikanje temeljne človekove pravice do obveščenosti. Kako naj se človek prav odloča, če ni obveščen. Z Janševo kritiko delovanja "večjega dela medijev" so se zbrani strinjali Bolj ko je sodnik krivično sodil, višje je v službi prilezel. Niso vsi sodniki slabi, a skozi desetletja se je v sodstvu načrtno gojila negativna selekcija, je prepričan Janša Sodniki in sodnice so nam ukradli dober dan 20. junija na Dobu, danes nam ga je ustavno sodišče vrnilo. Janez Janša je svoboden človek. 175 dni je bil po krivici zaprt. Hvala, Janez Janša, da si zdržal in da se nisi zlomil. Aleš Primc, predsednik Odbora 2014 Predsednik največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul, je v sporočilu za javnost zapisal: "EPP z zadovoljstvom sprejema novico, da je s soglasno odločitvijo ustavnega sodišča vodja SDS-a Janez Janša izpuščen iz zapora. EPP upa, da bo ustavno sodišče svojo dokončno odločitev sprejelo v skladu z evropskimi normami o neodvisnosti sodstva." Črnčec: Ustavno sodišče je zadnji branik demokracije Banova: Norčevanje nas ne bo zlomilo Primc: Janša, hvala, ker se nisi zlomil "Antijanšisti",kaj ste toliko živčni? A vas ne drži več pokonci orgazem od praznika (29.novembra)? Ne se jezit, če že ne drugega, je pa Tina Maza danes zmagala...Saj tudi to je nekaj,a ne ? :-) Bilbao Fan # 13.12.2014 ob 00:26 Prijavi neprimerno vsebino Oddaja Pričevalci je izjemno kakovostna, sam sem jo nekajkrat spremljal.Še posebej je bila zanimiva,ko je bil intervjuiran Uroš Šušterič.G. Šušteriču kapo dol! Se pa postavlja vprašanje,zakaj ni predvajana recimo med 20. uro in Odmevi, temveč globoko proti polnoči... Je morda komu v interesu,da jo vidi čim manj gledalcev??? Slovenski politični zapornik Janez Janša je bil obsojen brez dokazov zoper njega pri nakupu Krpanov, o katerem ne on, ne njegova vlada ni odločala. Nelson Mandela pa je bil zaprt zaradi delovanja v oboroženem krilu ANC. Eden se bori proti komunistični diktaturi in za demokratizacijo države Slovenija, drugi pa se je boril proti rasnemu razlikovanju v Južno-afriški državi. Če ga ne bi sedaj spustili, bi ga pa Evropsko sodišče! Sodstvo pri nas žal je nesposobno in politično naravnano oz. kdo, prispeva debelejšo kuverto..... Blagor ubogim na duhu, kajti taki se veselijo revščine v katero jih potiskajo levi marksisti, ki niso še v nobeni državi našega planeta bili sposobni ustvariti blagostanja. Znajo pa hujskati najbolj nerazgledane, ki se v "njihovem imenu" valjajo po razkošju. (Tito je v svojem življenju imel več rezidenc, kot vse kraljevske družine v Evropi skupaj - mi pa:.... Pravica na koncu vedno zmaga. Bravo Janez za vstrajnost in pogum! Če tudi odmislimo primer JJ . je naše sodstvo po vseh kriterijih, ki veljajo v demokratičnih državah, povsem na dnu. Najbolj gnila in rdeča institucija v državi. Statistični podatki to potrjujejo že ves čas. Skoraj ne mine mesec, ko država ne bi po..šila na ESČP. Kdor misli, da naša sodišča delujejo dobro, je zelo omejen. Npr. tudi vsi napori NPU ne zaležejo nič, ker se zadeva dobro prefiltrira na tej inštanci (primer zoki - Tritonis) Nočem sodišč, ki bi bila naklonjena desnici, hočem pa neodvisno sodstvo! daresi # 12.12.2014 ob 18:37 Prijavi neprimerno vsebino V Slovenijo je 12.12.2014 prišla pomlad. edina rešitev za naše sodnike...verjamem da se med najbolj inteligentnimi slovenci je da, sami obračunajo z maslešo in njegovimi rdečimi sodnicami.....komaj pa čakam, da se spremeni zakonodaja najolje po vzoru skandinavskih držav, kjer ljudje dokazano najbolje živijo....DOKLER TEGA NE BODO NAREDILI, BO SLOVENIJA RAJ ZA MAFIJO,srbsko ali slovensko vseeno.... Papež zavrnil srečanje z dalajlamo Vatikan sporočil, da papež dalajlamo "zelo ceni" 12. december 2014 ob 21:42, zadnji poseg: 12. december 2014 ob 22:46 Vatikan - MMC RTV SLO/STA Vatikan je zavrnil prošnjo tibetanskega duhovnega voditelja v izgnanstvu dalajlame, ki se je želel sestati s papežem, saj ne želi zaostriti odnosov s Kitajsko. V Rimu poteka srečanje Nobelovih nagrajencev za mir, ki se ga udeležujejo tibetanski duhovni voditelj dalajlama, nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, Betty Williams, David Trimble, nadškof Desmond Tutu, Jody Williams, Leymah Gbowee, Mairead Maguire in Širin Ebadi. Srečanje je zasenčila odločitev papeža Frančiška, da se ne sreča z dalajlamo. Tiskovni predstavnik Vatikana je še povedal, da se papež ne bo srečal z nobenim izmed Nobelovih nagrajencev, zbranih v Rimu, jih bo pa nagovoril prek videosporočila. Srečanje Nobelovih nagrajencev bi moralo potekati že oktobra v Južnoafriški republiki, vendar je bilo prestavljeno v Rim, saj so južnoafriške oblasti zavrnile izdajo vizuma dalajlami. Nadzor nad Katoliško cerkvijo na Kitajskem Tiskovni predstavnik Vatikana je pojasnil, da papež dalajlamo sicer "zelo ceni", a je bila njegova prošnja "zavrnjena iz očitnih razlogov", poroča BBC. Po mnenju poznavalcev Vatikan ne želi ogroziti svojih prizadevanj za izboljšanje odnosov s Kitajsko. Oblasti v Pekingu imajo dalajlamo za separatista, zato se jezno odzovejo vsakič, ko ga sprejme kateri izmed tujih državnikov. Peking in Vatikan sta v sporu glede nadzora nad Katoliško cerkvijo na Kitajskem, ki ima okoli 12 milijonov vernikov. Cerkev na Kitajskem je razdeljena na uradno domoljubno cerkveno združenje, ki je vdano kitajski komunistični partiji, in podtalno Katoliško cerkev, ki je zvesta papežu. Papež ne bo sprejel Nobelovih nagrajencev Dalajlama je za italijanske medije povedal, da je sam stopil v stik z Vatikanom, vendar so mu povedali, da bi srečanje lahko povzročilo težave. V Vatikanu so pojasnili, da odločitev ni bila sprejeta iz strahu, temveč da bi "se izognili trpljenju tistih, ki že tako trpijo". Dalajlama je bil zadnjič na avdienci pri papežu leta 2006, ko je Katoliško cerkev vodil Benedikt XVI. No, to je pa realnost, dejanje, ne le lepe besede. Papež zavrnil srečanje z dalajlamo Ta je isti go....ar kot vsi pred njim. Manipulator in blefer. Spremembe samo na jeziku. Papež ne bo sprejel Nobelovih nagrajencev obame? Janez Janša: Šest mesecev ste vztrajali v mrazu, na soncu, v dežju, tukaj pred to hišo sramote. petek, 12. 12. 2014 "Dragi prijatelji, veliko ur ste prestali tukaj, vendar ni bilo zaman. In lahko rečem, odkar je izšla leta 1987 57. št. Nove revije, v Sloveniji še nikoli ni bilo v tako kratkem času na enem mestu toliko tehtnih misli, toliko vsebine, ki obeta boljšo prihodnost," je pred Vrhovnim sodiščem izpostavil predsednik SDS. Svoboda Sloveniji! Dragi vztrajniki! V lastnem imenu in v imenu svoje družine se vam zahvaljujem, da ste šest mesecev vztrajali v mrazu, na soncu, v dežju, tukaj pred to hišo sramote. Za marsikoga, ki je to spremljal od daleč, to niti ni bil tako dolg čas. Za vas, verjamem, je bil ta čas dolg. Tudi zame je bil ta čas dolg. Za mojega najmlajšega sina to pomeni skoraj polovico njegovega življenja. Vendar pa ste s tem svojim vztrajanjem dokazali, da v Sloveniji še vedno obstaja upanje. To upanje v teh časih ste vi. V teh časih, ko se je pravzaprav pozabilo, ko so mnogi pozabili, na kakšnih temeljih je Slovenija sploh nastala, ste vi to znanje, to spoznanje, tudi to vedenje, te vrednote, tukaj na teh stopnicah, pred tem sodiščem, na tem prostoru, na tem trgu, tem parku tam zadaj, obujali in za tem mikrofonom – jaz sem veliko tega poslušal – je bilo povedanih v teh zadnjih šestih mesecih ogromno pravih besed. Če bi te besede slišala vsa Slovenija, potem bi danes lahko rekli, ne samo, da smo na koncu začetka, ampak, da smo na koncu neke poti in da je pred nami samo še prihodnost, kakršno smo si želeli takrat, ko je Slovenija nastajala. Torej šest mesecev kamer ni bilo, zdaj pa so, tako, da moramo biti zadovoljni. Po teh šestih mesecih vztrajanja iskrena zahvala vsem, ki ste vztrajali. Iskrena zahvala kolegiju Odbora 2014. Vi ste tisti, ki ste v teh časih Slovenijo spreminjali tako, kot jo je nek drug odbor pred petindvajsetimi leti. Tudi takrat na Roški ni bilo kamer, prišle so šele takrat, ko so nas izpustili. Vendarle pa je peščica pogumnih slovenskih novinarjev, v medijih, ki se jih da na žalost prešteti na prstih ene roke, pa vseeno, pošteno obveščala. Za to vsaj del Slovenije, ne samo da pozna resnico, ampak si lahko svoje mnenje ustvari na podlagi tega, da sta bili prikazani obe plati medalje. Največji problem Slovenije je, da se ljudem odreka pravica do objektivnega informiranja. V bistvu je to zanikanje temeljne človekove pravice do obveščenosti. Kako naj se človek pravilno odloča, če ni objektivno obveščen. Slovenija bo drugačna, ko se bodo ljudje lahko sami prepričali, kaj je res in kaj ni res. Dokler pa bo resnica tisto, kar se zaukaže, pa bo svet ali pa bo Slovenija na robu tega, da pade s tečajev. In v zadnjih letih smo prišli tako daleč. Smo na robu tega, da svet pade s tečajev. Svet pa pade s tečajev takrat, kadar ni pravice. Današnji dan je, tako kot je dejal že eden od predgovornikov za tem mikrofonom, konec nekega začetka, vendar še ni konec poti. Sodba v zadevi Patria je samo ena od tisočih krivičnih sodb, ki so jih v zadnjih desetletjih izrekla slovenska sodišča. Niso vsi sodniki slabi in ne sodijo vsi krivično, vendar pa se je načrtno gojila negativna selekcija. In bolj je nekdo sodil krivično, višje je priplezal po sodni hirarhiji. Zaradi tega je zahteva, o kateri ste prej govorili, pa tudi že prejšnje dneve tukaj, da se slovensko sodstvo prečisti, da sodijo tisti, ki niso kršili človekovih pravic. Eno od temeljnih zahtev celotne Slovenije, ne samo civilne družbe, ne samo demokratične politike, ampak vsakogar, ki si želi normalnega življenja zase in za svoje otroke. Dragi prijatelji! V teh, še posebej zadnjih dneh, se je veliko govorilo o 175, 176 dneh, o petih, šestih mesecih, vendar pa zadeva Patria ne traja samo šest mesecev, traja šest let. V času teh šestih let smo šli Slovenci sedemkrat na volitve in petkrat na referendume. Samo v času teh zadnjih šestih mesecev, preden je prišla ta današnja odločitev ustavnega sodišča, ste šli dvakrat na volitve. In poglejmo kakšni so zdaj rezultati, ki jih vsi vi, pa ne samo vi, ki jih dva milijona Slovencev, pa tudi desettisoči tistih, ki so se v tem času iz Slovenije odselili, čutimo na lastni koži. V teh šestih letih je naš javni dolg splezal iz osmih na trideset milijard. Danes se govori, da imamo dvoodstotno gospodarsko rast, to je polovico tega, kar damo na leto za plačilo obresti. Še enkrat večjo gospodarsko rast bi morali imeti, da bi s tem dobili notri samo tisit denar, ki ga dajemo za plačilo teh obresti. V tem času je po podatkih gospodarske zbornice delo izgubilo enaindevetdesettisoč ljudi v gospodarstvu. In v tem času se je iz Slovenije odselilo na desettisoče izšolanih mladih, ker tukaj nimajo kruha. To je cena, ki jo plačujemo za selektivno pravico. To je cena, ki jo dva milijona Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov, plačuje za to, ker se namesto pravice deli krivica. Zaradi tega so te vaše zahteve ne samo zahteve po reformi pravosodja, ne samo zahteve po več pravice, ampak so to tudi zahteve po več blaginje. Kajti brez pravice tudi blaginje ni. In tisti, ki so vam včasih rekli, morali bi se ukvarjati z bolj pomembnimi temami, nimajo prav. Ni bolj pomembne teme in ni bolj pomembne vrednote, kot sta pravica in svoboda. Dragi prijatelji, veliko ur ste prestali tukaj, vendar ni bilo zaman. Imel sem priložnost prebrati praktično vse govore, ki so bili tukaj povedani. Slišati vse pesmi, ki so bile tukaj prebrane ali zapete. In lahko rečem, odkar je izšla leta 1987 57. št. Nove revije, v Sloveniji še nikoli ni bilo v tako kratkem času na enem mestu toliko tehtnih misli, toliko vsebine, ki obeta boljšo prihodnost. Zato je treba vztrajati še naprej. Pred nami pa so tudi prazniki in praznujte z zavestjo, da ste v zadnjih mesecih naredili nekaj dobrega. Če to mogoče še nekdo ne vidi oziroma če vam tega ne priznajo: prišel bo čas in ta ni daleč, ko se bo to priznalo. Svoboda Ivanu, svoboda Tonetu, svoboda Sloveniji! Svoboda Sloveniji! Gabrovec z 89:51 premagal Jankovića Kocijančič častni predsednik OKS-a 16. december 2014 ob 11:30, zadnji poseg: 16. december 2014 ob 20:18 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Novi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je Bogdan Gabrovec, ki je v drugem krogu ugnal Zorana Jankovića. 61-letni Gabrovec, dozdajšnji podpredsednik OKS-a, je prejel 89 glasov delegatov, Janković pa 51. Gabrovec je bil blizu zmagi že v prvem krogu, ko je dobil 64 glasov, Janković 40, Andraž Vehovar pa 38. Volitve so bile tajne. Glasovalno pravico je imelo skupaj 107 delegatov s 145 glasovi, ker na skupščino nista prišla le dva s po enim glasom, je bilo na voljo 143 glasov. V drugem krogu sta glasovala 102 predstavnika s 140 glasovi, v prvem pa sta bila dva glasovalca več. Zmagovalec je potreboval večino, to je 71 glasov. Podpredsedniki Sodržnik, Čop in Barada "Najlepša hvala za zaupanje. Hvala protikandidatoma v tekmi, ki se je odvijala. Verjamem, da je bila to športna odločitev. Stojim za svojim programom in svojo listo," je takoj po izvolitvi dejal Gabrovec, ki je za podpredsednike OKS-a predlagal Janeza Sodržnika, Iztok Čopa in Tomaža Barado. "Bogdan, želim ti dobro delo, po športnem boju čestitke in veliko medalj slovenskim športnikom v tvojem mandatu. Srečno, OKS," pa je Gabrovcu čestital Janković. Za člane izvršnega odbora je bilo 53 kandidatov, izvoljeni pa so bili Gregor Benčina in Ivan Levak (individualni letni olimpijski športi), Tjaša Andree Prosenc (individualni zimski olimpijski športi), Metod Ropret, Matej Erjavec, Branko Florjanič in Rok Vehovec (kolektivni olimpijski športi), Bojan Rotovnik in Milan Žvan (neolimpijski športi), Tomo Tiringer, Branko Žnidarič in Miran Kos (lokalne športne zveze), Dejan Crnek (šport za vse), Martina Ratej (predstavnica olimpijskih športov), Miroslav Cerar (individualni ustanovitelj OKS-a), Damjan Lazar (športna zveza, ki skrbi za invalide) in Vojka Ravbar (predstavnica sponzorjev). Izmed desetih kandidatov za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni Maja Bučar Pajek, Irena Oblak in Mojca Vrhovnik ter nadomestna člana Lovro Kokalj in Bogomir Vnučec. Od devetih kandidatov za disciplinsko komisijo so bili izbrani: Nika Pušenjak, Mitja Slavinec in Urban Acman, nadomestna člana pa sta Bogdan Plaznik in Andraž Nemec. Gabrovec nasledil Kocijančiča Nekdanji judoist Gabrovec je tako na položaju zamenjal Janeza Kocijančiča, ki je slovensko krovno športno organizacijo vodil 23 let. Gabrovec, Mariborčan s stalnim prebivališčem v Slovenj Gradcu, je bil 20 let na čelu Judo zveze Slovenije, ki ga je tudi predlagala za predsednika OKS-a. V svoji karieri športnega funkcionarja je bil leta 2012 med drugim vodja slovenske olimpijske delegacije v Londonu. Kocijančiča bo še kdaj vprašal za nasvet "Verjamem, da se bo vse to, kar je bilo sprejeto in napisano, v smislu strategije, nadaljevalo, da ne bo bistvenih sprememb. Bodo pa spremembe prisotne v načinu povezovanja z zvezami, kako uveljaviti olimpijski strokovni center in ga podpreti s strokovnim vodstvom, zavzemal se bom, da v zvezah ne bo prihajalo do pretresov. Predsednik OKS-a bo z ekipo pretežno doma, tu in tam bodo sodelavci odhajali na teren, kjer bodo skrbeli za mednarodno prepoznavnost v povezavi z evropskimi in Mednarodnim olimpijskim komitejem. Tukaj računam predvsem na pomoč zdaj častnega predsednika Janeza Kocijančiča, ki ga bom pri vsakem vprašanju tako imenovane zunanje politike povprašal za nasvet. Verjamem, da mi bo pri vseh teh vprašanjih vsaj na začetku pomagal," je po izvolitvi novinarjem v Ljubljani povedal novi prvi mož OKS-a Gabrovec. Kocijančič častni predsednik OKS-a Še pred začetkom volilne skupščine so delegati Kocijančiču podelili naziv častnega predsednika OKS-a. "Ko te dni berem in poslušam vse te prijazne ocene, se sprašujem, ali sem to res jaz. Te ocene si gotovo ne zaslužim sam. Uspešen projekt slovenskega olimpizma je plod ekipnega duha in dela. Delali smo skupaj, za skupne cilje v dobrobit slovenskega športa, slovenske države in naroda. Moja iskrena želja je, da z isto skupno energijo sodelujete tudi z novim predsednikom OKS-a. Le tako je mogoče uspevati v športu in drugih področjih doma in v mednarodnem merilu. Če me bo kdo potreboval, bom pomagal tudi v prihodnje," je v zahvali svojo bogato kariero na čelu OKS-a sklenil Kocijančič. Za leto 2015 načrtovanih skoraj 6,5 milijona evrov prihodkov Generalni sekretar OKS-a Tone Jagodic je pojasnil, da OKS za leto 2015 načrtuje 6.481.000 evrov prihodkov in 6.235.000 evrov odhodkov. Jagodic je dejal, da je OKS tudi v zadnjem štiriletnem obdobju kljub težkim gospodarskim razmeram posloval pozitivno in ohranil samostojnost. Navedel je, da imajo težave z obnovo bežigrajskega stadiona, kjer so delni lastniki, ter pri obnovi Pristave na Kodeljevem, kjer je težava nastala zaradi denacionalizacije. A. V. Janković zrcalna slika Alenke Bratušek. Oba bolano ambiciozna in oba dobila po riti. Zanima me, če se je režal po porazu tako kot prej dva tedna. Človek se je obnašal arogantno kot da je to gotova stvar. V Mariboru je za njega delal propagando neki Mijatović, novinar pri Večeru, njegov "zemljak", da je bilo prav neokusno. Baje ne govori nobenega svetovnega jezika, razen " srpski, da te razume celi svet". Kaj pa društvo ljubiteljev krompirja? Doviđenja, doviđenja.....do konačnog oslobođenja. hahaha, Barada. Mariborski mafijec podpredsednik olimpijskega komiteja. Hahahaha! Kok dobra novica. Se je pamet v tej nasi podalpski drzavici. Bi bil sicer bolj vesel izvolitve Vehovarja ampak da pa Zokiju ni uspel lovk razsirt cez cel volitven odbor je pa neprecenljivo. Glede na Jankovičeve mahinacije z glasovi na teh volitvah (če odmislimo sicerrjšno nejgovo spornost) smo lahko samo srečni, da na koncu ni zmagal , ker bi sicer tudi v športu veljala praksa koruptivnosti in mutnih poslov. hvala bogu!alelujea! da bi pa še tu moral gledati tega lopova jankoviča,bi se mi pa itak skeglalo! Če sem iskren, sem navijal za Vehovarja! Bi si kar zaslužil to mesto, še posebej ker ga podpira tudi gospod Marjan Batagelj! Čestitke Gabrovcu, samo da ni še ena funkcija podeljena močvirju in močvirniku pa čeprav je ta srbin. Končno je Zoki tudi popušil. Me je pa vseeno malo strah, kako bo Gabrovec vodil vse skupaj, kajti kako je vodil svoja podjetja na Koroškem, kjer je kar nekaj ostal dolžan upnikom....... Upam da z OKS ne bo tako želim mu boljše vodenje, kot podjetnik se ni izkazal.... žalostno, da jih je 51 sploh glasovalo zanj. Kaj o izpustitvi Janeza Janše pravijo Lojze Peterle, Igor Šoltes in drugi evroposlanci? Aleksander Kolednik Avtor: Aleksander Kolednik Sramota, posmeh, nezaupanje. To je le nekaj kritičnih besed, s katerimi naši evroposlanci govorijo o sojenju predsedniku SDS Janezu Janši v zadevi Patria. 1 0 6 6 Odločitev ustavnega sodišča, da zadrži obsodbo in prekine prestajanje dveletne zaporne kazni predsedniku SDS Janezu Janši, obtoženemu sprejetja obljube podkupnine v zadevi Patria, odmeva tudi med slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Vajgl: Zadeva Patria nas izpostavlja posmehu "V pravosodje se ne vmešavam, vendar mora biti to koherentno, imeti mora določene standarde in ljudi ne sme presenečati v eno ali drugo smer. Sprejemanje sodb, ki jih nato prekliče ulica ali pa naslednja sodna instanca, ne jemlje kredibilnosti zgolj sodišču, temveč tudi državi. Ne spuščam se v to, kdo je kriv in kdo ne, vendar takšen postopek škodi državi in nas na nek način izpostavlja posmehu," meni Ivo Vajgl (DeSUS). Šulinova: Sodstvo potrebuje prevetritev in revizijo Patricija Šulin (SDS) je odločitev ustavnega sodišča pozdravila in poudarila, da gre za še en dokaz, da nas lahko dogajanje na naših sodiščih skrbi. Prepričana je, da je šlo v Janševem primeru za hudo kršitev človekovih pravic in da zagotovo ne gre za osamljen primer, zato meni, da sta na področju sodstva potrebni prevetritev in revizija. Upa, da se bo to zgodilo čim prej, saj nas po njenih besedah zaradi primerov, kot je Patria tujina, gleda z nezaupanjem. Šoltes pričakuje politične posledice Igor Šoltes (Verjamem) nam je pojasnil, da odločitev sodišč ne komentira. Je pa dejal, da se bodo zaradi zadržanja sodbe v zadevi Patria zagotovo pojavile nekatere posledice na političnem področju, kakšne bodo, pa ni želel ugibati. Tomčeva: Politične posledice zadeve Patria bi bile koristne "V razmerah, v kakršnih je Slovenija, se bojim, da političnih posledic ne bo. Naša značilnost je, da nismo sposobni prevzemati odgovornosti, niti objektivne odgovornosti za stvari, ki so evidentno napačne. Mislim, da bi bile politične posledice na nekaterih najvišjih mestih koristne za očiščenje slovenskega prostora, mislim pa, da jih ne bo, ker naša demokracija še ni tako zrela," je zatrdila Romana Tomc (SDS) in opozorila še na to, da je sodišče odločitev sprejelo soglasno. Bogovič: Sramota, da se že sedem let ukvarjamo s Patrio Podobno kot Šoltes tudi Franc Bogovič (SLS) pravi, da sodb ne komentira, vendar je opozoril, da je sramotno, da se že sedem let ukvarjamo z enim sodnim primerom. Poudaril je, da bi sodišča na splošno morala delovati hitreje, še posebej pa v takšnih primerih, kot je Patria. To, da skoraj vse večje sodbe doživljajo na višjih instancah drugačne epiloge od prvotnih, pa po njegovih besedah pove dovolj o našem sodstvu. Peterle vesel odločitve ustavnega sodišča "Vesel sem, da se je ustavno sodišče odločilo tako, kot se je. Če pravni sistem, ne glede na to, kakšen je, omogoča kandidaturo pravnomočno obsojenim, potem jim mora tudi omogočiti, da delajo kot poslanci, pa naj bo to še tako protislovno," je dejal Lojze Peterle (NSi). "Kot osamosvojitelj bi si želel – tudi zato, ker sva z Janšo tesno sodelovala – da pri nobenem od ljudi iz tistega časa ne bi bilo nobene sence dvoma o tem, ali so delali kakšne nečedne zadeve. Želim, da se dokaže, da za tem ni bilo ničesar, in da bi pravosodje delalo brez političnega pritiska. Janša je bil pred prvimi volitvami obtožen, pred drugimi obsojen, pred tretjimi pa zaprt. Tega naključja ni mogoče razlagati drugače kot na politični način. Na splošno bi si želel delovanja sodstva, ki mu ne bi mogli pripisati političnega ozadja," je še dodal. Fajonova brez komentarja Tanja Fajon (SD) pa nam je povedala le, da odločitev ustavnega sodišča spoštuje, komentirati pa je ni želela, saj se ji zdi edino pravilno, da se politika v odločitve sodstva ne vmešava. Na Viču poškodovan moški. Neuradno: bil je ustreljen. Preiskava še poteka 16. december 2014 ob 21:03, zadnji poseg: 16. december 2014 ob 22:47 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Policija preiskuje primer poškodovanega človeka na območju Viča v Ljubljani. Preiskava še poteka, neuradno pa naj bi poškodovanega ustrelili. Policijska uprava Ljubljana je bila danes okrog 19.45 obveščena o poškodovani osebi na območju Viča, so sporočili. Poškodovani osebi je bila nudena nujna zdravniška pomoč, nato pa so jo odpeljali v UKC Ljubljana. Ker policisti še vedno opravljajo ogled kraja dogodka in zbirajo obvestila, več informacij niso mogli posredovati. Incident se je zgodil pred restavracijo Via Bona na Viču v Ljubljani, kjer je potekala novoletna zabava Kemijskega inštituta. Nekateri udeleženci zabave so za STA povedali, da je policija pred restavracijo našla ustreljenega moškega, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi bil to direktor Kemijskega inštituta. Policija je območje zaprla s trakom, tam je več policijskih vozil, prišli so tudi kriminalisti in forenziki. Policisti na kraju zbirajo informacije pri udeležencih zabave v restavraciji. A. Č. Avtor: Luka Lisjak Gabrijelčič O avtorju: Zgodovinar in prevajalec. Stoodstotni Primorec. Zadnja leta živi razpet med Slovenijo in Budimpešto, kjer končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi (Central European University). Urednik revije Razpotja in spletnega portala Kritika konservativna. PONEDELJEK 15.12.2014, 13:00 Kako je Janez Janša postal državni sovražnik številka ena Slovenija je na prelomu: ali se bo vrnila v demokracijo ali pa bo izbrala avtoritarni sistem. Preizkus je razumevanje Janeza Janše: ali je politični tekmec ali sovražnik ljudstva. Po skoraj natanko pol leta agonije – osebne agonije za zapornika in njegovo družino, politične agonije za vso preostalo državo – je ustavno sodišče na prostost izpustilo Janeza Janšo. Ukrep je seveda začasen. Na končno razsodbo v primeru Patria bo treba še počakati. A že statistika je zgovorna. Lani je ustavno sodišče ugodilo le dobrima dvema odstotkoma tovrstnih zahtev; od tega je v več kot 80 odstotkih primerov razsodilo v prid pritožniku. Dovolj dober razlog, da sporočilo ustavnega sodišča tokrat, izjemoma, jemljemo skrajno resno. Otopelo ljudstvo Odločitev sodišča pušča izjemno grenak priokus. V njej so namreč skoraj dobesedno, beseda za besedo, napisana stališča, ki smo jih lahko v zadnjem letu in pol slišali od številnih ustavnih pravnikov, ki so opozarjali na nevzdržne napake in kršitve v procesu. V odločitvi ni nič novega. Vse je bilo že neštetokrat ponovljeno in prav tolikokrat preslišano. Vsi tisti pravni strokovnjaki – med katerimi so bili tudi taki, ki so Janši politično vse prej kot naklonjeni –, ki so se morali zaradi neprestanega ponavljanja enakih opozoril sami sebi zdeti kot pokvarjena lajna, so zdaj vsaj nekoliko potešeni. Dobili so potrdilo najvišje pravne instance v državi. Bolj klavrna uteha. Vmes je bila namreč storjena velikanska škoda demokraciji. Ne le zato, ker obstaja – kot ugotavlja ustavno sodišče – velika verjetnost, da je bil s kršenjem človekovih pravic iz politične igre izločen pomemben političen akter. To je samo po sebi dovolj hudo. Še huje pa je, da je to dejstvo, na katero so dolge mesece in leta opozarjali številni ugledni pravniki, spremljala brezbrižnost večinske javnosti. Še tako tehtni argumenti so vedno znova padali v gluho lozo, kjer se je ignoranca mešala s sprenevedanjem in privoščljivostjo: "Pa kaj … Prav mu bodi!" Kako so pisatelji izključili Janeza Janšo Če bi šlo le za kršitve v sodnem procesu, bi lahko obveljala teza, da je Janez Janša postal še ena izmed stotin žrtev slovenskega pravosodnega sistema, ki je eden najbolj neučinkovitih, nedoslednih in – recimo bobu bob – krivičnih v Evropi. Toda Janševi politični nasprotniki, tako v politiki kot v medijih in civilni družbi, so temeljito poskrbeli, da ni šlo le za to. Celoten sistem, ki določa koordinate javnega mnenja, se je v vsem tem času usmeril v minimiziranje opozoril o procesnih kršitvah in marsikdaj glasno navijal za to, da se sodni obsodbi doda še moralno in politično. Odvzem poslanskega mandata je bil zadnji in najbolj eklatantni primer. Toda medijski, javnomnenjski, moralni in kulturnopolitični umor se je začel že davno pred tem in svoj simbolni vrhunec dosegel z odločitvijo PEN, da Janšo izključi iz svojih vrst. Ta poteza je povzemala vse, kar je narobe s protijanšizmom. Težava ni v tem, da nekdo ostro in vehementno kritizira Janeza Janšo, njegovo politiko, njegovo retoriko, njegovo vizijo ali njegove kadrovske prakse. Težava tudi ni v tem, da se nekdo politično – torej javno in transparentno – organizira z namenom, da se mu onemogoči prevzem oblasti ali njeno izvajanje. To je del normalne politične igre, ki je marsikdaj kruta in neizprosna. Težava nastane v trenutku, ko se trenja, spori in hude besede, ki vzniknejo kot stranska posledica te igre, izkoristijo kot izgovor, da se nekoga a priori izloči iz nje. Da se ga razglasi za sovražnika ljudstva, za izmeček, za nekoga, za katerega ni prostora v ugledni družbi. Ne glede na dejanske in objektivno ugotovljive razloge za kršitve in napake, ki so se zgodile v sodni kalvariji, znani kot afera Patria, se bo za dobršen del prebivalstva ta zgodba kazala kot zadnja etapa te izključevalne prakse. Kakšne bodo posledice sodnega postopka v zadevi Patria? Posledice bodo vsaj dvojne. Prvič, Janševi podporniki bodo za kršitve človekovih pravic v zadevi Patria klicali na odgovornost ne le dejanskih in objektivnih krivcev, temveč celotni slovenski mainstream; to se pravi vse tiste, ki ne spadajo v njihov krog. Drugič: če živiš v okolju, kjer ti še pri najbolj očitnih in eklatantnih kršitvah tvojih osnovnih pravic na pomoč priskočijo skoraj izključno le podporniki in kjer se politična kritika takoj pretvori v podporo politični izločitvi, potem je logično, da lahko računaš le na podpornike. In če lahko računaš le na podpornike in če od tistih, ki ne spadajo mednje, ne moreš pričakovati niti osnovne državljanske in človeške empatije, potem je logično, da postane lojalnost glavni, celo edini kriterij selekcije. Od klana do tiranije je le korak Družba, ki se začne organizirati po teh principih – ki so, povejmo jasno, principi klanovstva –, se začenja nevarno oddaljevati od razmer demokratičnega sobivanja. Iz te zagate se bomo rešili le tako, da bomo ponotranjili razumevanje, da demokratično politiko sestavljajo akterji, ki si morajo ne glede na ostrino svojih spopadov vselej priznavati medsebojno legitimnost. To z drugimi besedami pomeni, da nam mora biti naša skupna ljubezen do pravice pomembnejša od naše medsebojne antipatije, privrženost demokraciji pa pomembnejša od sovraštva do nasprotnika. Ko enkrat to izgubimo izpred oči, smo na dobri poti v zdrs v takšen ali drugačen avtoritarni sistem. Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Planet Siol.net. Ključne besede: Janez Janša, primer Patria če bi levi hujskači JJ premogli kaj poštenosti in odkritosti, bi se mu morali sedaj opravičiti za vse sistematično žaljenje in pljuvanje, ki ga zelo nekulturno in primitivno počnejo že kar nekaj let... Zadeva zaposlitev Zanoškarjevega sina dokončno zastarala Sodišče: Zadevo smo obravnavali prednostno 18. december 2014 ob 16:53, zadnji poseg: 18. december 2014 ob 17:32 Slovenj Gradec - MMC RTV SLO/STA Zaradi zastaranja je sodnica izrekla zavrnilno sodbo v zadevi, v kateri je bila zaradi zaposlitve tedanjega županovega sina nekdanja direktorica slovenjgraške občinske uprave obtožena zlorabe položaja. Sodnica Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Vesna Rebernik Jamnik je poudarila, da je sodišče zadevo obravnavalo dejavno in prednostno z namenom sprejeti vsebinsko odločitev. V obrazložitvi procesne, zavrnitvene sodbe je predstavila celotno kronologijo od prejetja obtožnega predloga. Sodišče ga je od tožilstva dobilo 18. septembra letos. Zdravniška opravičila Požganove Sodišče je takoj razpisalo glavno obravnavo za 6. oktober, vendar je bil prvi narok zaradi zdravniških opravičil Požganove in izdelave izvedenskega mnenja izveden mesec dni pozneje, 4. novembra. Takrat je Požganova vse očitke tožilstva zavrnila in trdila, da je vse kadrovske odločitve na občini sprejemal takratni župan Matjaž Zanoškar, ki pa ga sodišču v nadaljnjem postopku ni uspelo zaslišati, pri čemer je Zanoškar veljal za ključno pričo v postopku. Policija in sodni vročevalec neuspešna Kot je pojasnila sodnica, je bilo zaslišanje Zanoškarja potrebno ne le zato, ker sta tako vztrajala tožilstvo in obramba, temveč tudi zaradi pričanja Požganove. Sodišče je Zanoškarja na zaslišanje povabilo petkrat, tudi s pomočjo policije in sodnega vročevalca, vendar neuspešno. Prevzel je le eno vabilo, in sicer je 18. novembra prevzel vabilo za zaslišanje dan prej, torej 17. novembra. Zanoškar se je "na neki način" izogibal postopku "Ne gre spregledati tega, da se je Matjaž Zanoškar na neki način izogibal postopku," je dejala sodnica in glede na to, da je eno vabilo, čeprav z zamudo, vendarle prevzel, presodila, da je bil s postopkom seznanjen, a je ravnal "pasivno". Ker je po kazenskem zakoniku za zlorabo položaja, kot je bilo to očitano Lidiji Požgan, nekdanji direktorici slovenjgraške občinske uprave, predvidena zaporna kazen do enega leta, pregon kaznivega dejanja zastara v šestih letih. V tem primeru je torej pregon zastaral 15. decembra letos. Tožilstvo je namreč Požganovi, ki je na sodišču ni bilo, očitalo, da naj bi uradni položaj zlorabila s tem, ko naj bi kadrovski službi občine v drugi polovici decembra leta 2008 odredila, da v razpis za delovno mesto svetovalca za pripravo projektov vključi diskriminatorni pogoj zahtevane izobrazbe profesor športne vzgoje, ki je ustrezal Zanoškarjevemu sinu Marku Zanoškarju. Ta je bil pozneje kot edini prijavljeni tudi izbran in je bil zaposlen najprej za določen, nato pa za nedoločen čas. Tožilstvo ovadbo prejelo junija letos Razočaranje je izrazil tožilec Ivo Šume, ki je poudaril, da je tožilstvo kazensko ovadbo prejelo šele konec julija letos, torej v času že iztekanja šestletnega zastaralnega roka. Izpostavil je pomen zaslišanja Zanoškarja in izrazil prepričanje, da če bi bilo opravljeno njegovo zaslišanje, bi "danes vsaj vsebinsko odločitev na prvi stopnji imeli". Prav vsebinska sodba bi po njegovem mnenju glede na trditev tožilstva, da je kaznivo dejanje bilo storjeno, lahko opozorila na način, kako se takšen "vzorec pojavlja na številnih drugih ravneh javnega življenja" in da "ta negativna selekcija ni produktivna za stanje v družbi". Šume je dejal še, da sam še ni imel primera, da se priča, razen če je šlo za neke druge objektivne razloge, ni udeležila zaslišanja, in tudi v tem primeru tega ni pričakoval. Glede zaposlitve Marka Zanoškarja na slovenjgraški občini je sicer protikorupcijska komisija januarja letos izdala mnenje, da je občina v tem primeru v času, ko sta jo vodila direktorica občinske uprave Požganova in župan Zanoškar, ravnala koruptivno. Al. Ma. Pravi muškarac, ki se je skril za žensko krilo. ta sodnica zasluži napredovanje, kako bistro je ugotovila, da se je Zanoškar ne nek način izogibal in da je bil nekako pasiven, veleumne izjave... Od 6.oktobra do danes, sem Zanoškarja vsaj 2x videl v slovenjegraškemu Mercatorju. Seveda, vedno v soboto popoldan ali nedeljo dopoldan, ko je nedosegljiv za sodišče. Kako se mi taki ljudje gravžajo!!! Ne glede na politično pripadnost. Storilec in motiv streljanja na Viču še vedno nista znana Preiskava je v polnem teku 17. december 2014 ob 10:14, zadnji poseg: 17. december 2014 ob 17:35 MMC RTV SLO/STA Poskus umora na Viču, kjer je bil žrtev napada direktor Kemijskega inštituta, zdaj preiskuje NPU, ki preverja vse mogoče motive napada. Poročali smo, da je ljubljanska policija je sinoči okoli 20.00 prejela klic o hudo ranjenem moškem, ki je nezavesten ležal na parkirišču pred gostinskimi lokali na Tbilisijski ulici. Nudili so mu nujno zdravniško pomoč in ga odpeljali v UKC Ljubljana, so sporočili z Generalne policijske uprave (GPU). Prve ugotovitve so pokazale, da je neznani storilec v zgornji del telesa ustrelil moškega, ki se je pripeljal na parkirni prostor, vozilo zaklenil in se odpravil proti gostinskemu lokalu. Po izvršenem dejanju je neznani storilec zapustil parkirni prostor, moški pa je hudo poškodovan obležal. Policija preiskuje različne možnosti za motiv Ko se je izvedelo, da je žrtev direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik, ki naj bi se nameraval udeležiti službene novoletne večerje v eni izmed restavracij na Tbilisijski ulici, so se sprožila ugibanja o mogočem motivu za napad. Jamnik je v znanstvenih krogih namreč zelo znana osebnost - dolgo je delal v tujini, med drugim na Inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu, še posebej je znan na področju litij-ionskih baterij, ki jih uporabljajo za pogon električnih avtomobilov, na tem področju je tudi Kemijskih inštitut eden najbolj znanih na svetu in med drugim sodeluje z japonsko avtomobilsko industrijo, poroča Radio Slovenija. Vendar na policiji še ne želijo glasno ugibati o motivih za napad, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija je za TV Slovenija povedal le, da v tej zgodnji fazi preiskave ne morejo izključiti nobene možnosti - preverjajo motive, povezane tako z zasebnim življenjem kot s poklicno potjo žrtve. Opravili so že več kot sto pogovorov z osebami, ki so bile v času dogodka v bližini, zaradi strela pa naj ne bi bilo slišati nikakršnega poka, zato bi se lahko sklepalo, da je imel napadalec na orožju dušilec zvoka, je poročal Radio Slovenija. A. Č., T. H. Kemijski inštitut začenja projekt pridobivanja metanola iz "odpadnega" CO2 KI je uspel pridobiti tudi tri milijone evrov zasebnih vlaganj 9. december 2014 ob 10:06, zadnji poseg: 9. december 2014 ob 10:49 Ljubljana - MMC RTV SLO Na Kemijskem inštitutu so začeli štirileten in 11 milijonov evrov vreden mednarodni projekt, katerega cilj je gradnja naprednega sinteznega obrata za proizvodnjo metanola iz CO2. Z inštituta (KI) so sporočili, da gre za največji projekt v njegovi zgodovini, pri katerem bodo sodelovali osem mednarodnih partnerskih raziskovalnih ekip, med njimi tudi industrijski velikan Mitsubishi Hitachi Power Systems, in ena podizvajalska skupina. Glavni cilj štiriletnega projekta bo sintezni obrat za proizvodnjo metanola iz ogljikovega dioksida z eno tono dnevne zmogljivosti. Z njim bo mogoče zajeti izpuste ogljikovega dioksida in ga s pomočjo porabe presežne električne energije spremeniti v industrijsko zelo uporaben metanol. Na slovenski strani bo sodelovalo deset raziskovalcev pod vodstvom Blaža Likozarja ter Janeza Levca in Andreja Poharja. Po besedah Likozarja gre pri projektu za novo tehnologijo, s katero "se premikamo po robu energetske učinkovitosti ". "Tehnologija bi lahko bila tudi rešitev za slovenske energetske težave, če bi to le hoteli. Mnogokrat lahko v znanosti s tehnologijami, ki jih imamo, ponudimo rešitve, ampak te rešitve mora nekdo želeti. Konkretno v tem primeru je bilo veliko lažje pridobiti v konzorcij podjetij iz tujine, ki so imela večji interes in so ga tudi jasno izkazala – največji industrijski partner bo projekt podprl s tremi milijoni zasebnega kapitala," pa je še povedal Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta. A. Č. MMC na 3. festivalu slovenske domoljubne pesmi 19. december 2014 ob 06:26, zadnji poseg: 19. december 2014 ob 07:38 Ljubljana - MMC RTV SLO "Država je eno, domovina pa drugo. Država pride in gre, domovina pa ostane in mislim, da se tega vse premalo zavedamo," je v zaodrju prireditve Mati domovina razlagal Gianni Rijavec. Pevec je bil le eden izmed številnih slovenskih glasbenikov, ki so se v četrtek zvečer zbrali na 3. festivalu slovenske domoljubne pesmi v Cankarjevem domu. V skoraj dveh urah, skozi kateri sta krmarila povezovalca Ana Tavčar Pirkovič in Ivo Kores, so občinstvu predstavili 24 skladb, neločljivo povezanih s Slovenijo. Posnetek prireditve si lahko ogledate ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Na 1. programu TV Slovenija bo tako na sporedu 26. decembra ob 20.00 (Cleveland in Toronto 14.00, Buenos Aires 16.00 in Melbourne 27. december ob 6.00). Zastave in podobno Nas pa je zanimalo, kaj domovina pomeni za izvajalce. "To je tvoj dom, tam, kjer se lahko nasloniš na nekoga ali da lahko sam premisliš o svojih stvareh, da ti ni treba poiskati pomoči drugje. Mislim, da vse skupaj zajema to isto misel. Moja prva asociacija, ko pomislim na domovino, je tako dom," je za MMC pojasnil Oto Pestner. "Domovina je lahko tudi v okviru nekih meja, čemur pripadaš. Med temi mejami so tudi tvoji najbližji, družina, prijatelji. To je predvsem neka pripadnost. Zelo sem vesel, da smo bili povabljeni na ta festival, saj se mi zdi, da premalo delamo za pripadnost. Morda bi vseeno potrebovali malo več dobrih praks po svetu, zastave in podobno, saj se s tem dviguje tako morala kot tudi pripadnost nekemu narodu," je bil prepričan Slavko Ivančič. "To je zelo širok pojem, ampak mislim, da sem jaz eden tistih, ki živim in delam za domovino. Država je eno, domovina na drugo. Država pride in gre, domovina pa ostane in mislim, da se tega vse premalo zavedamo. Zdi se mi, da ljudje tega ne ločijo in ljudje vse prevečkrat rečejo: 'Ah, saj ta domovina mi pa nič ne da.' Domovina je tista, ki veliko da, država je pa druga stvar, država ti pa res lahko jemlje. In mislim, da ta država nam pa resnično jemlje. Domovina nam pa daje, zato zelo rad pojem domoljubne pesmi. Srečanje Slovencev na drugem koncu sveta "Zame je eden od vrhuncev domovine slovenski jezik in slovenska glasba. Domovina pa mi je to, da se povežejo ljudje, ki prihajajo iz iste domovine, pa čeprav se srečajo na drugem koncu sveta. To se mi je zgodilo že nekajkrat, nazadnje letos v New Yorku. Preprosto te domovina potegne skupaj in se začneš pogovarjati o njej. Sicer najprej rečeš tri stavke, kako je v New Yorku vse fino in kako veliki nebotičniki so ... toda hitro pristaneš pri Sloveniji, ki ima to in to in to, zaradi česar komaj čakamo, da bomo spet prišli nazaj na Brnik. Domovina je skupnost ljudi, ki ima rada domovino - jaz jo imam in upam, da jo ima tudi čim več Slovencev," je menil pevec skupine Čuki Jože Potrebuješ. Solze v očeh starih ljudi "Meni domovina pomeni vse, tukaj sem se rodil, in če Bog da, bom tukaj tudi umrl. Veliko potujem, in ko gre človek med Slovence, ki so po diasporah, kjer so si ustvarili novo življenje in vidi njihov odziv ... Pred sedmimi leti sem bil dober mesec v Avstraliji, in ko vidiš, da tam moški pri 80 letih, ko jim zapoješ: 'Domovina, domovina, zbogom, zbogom zadnjikrat, Bog ve, katera bo ravnina, grob dajala mi enkrat', jokajo, si rečem, da to pa so čustva! To je tisto, kar se kupiti ne da - je ali pa ni. Po celem svetu se jaz vedno rad vračam domov. Saj veste, kako pravijo - ptič vedno rad leti tja, kjer je bil izvaljen," pa je ganjen strnil Boris Kopitar. Solze v očeh starih ljudi "Meni domovina pomeni vse, tukaj sem se rodil, in če Bog da, bom tukaj tudi umrl. Veliko potujem, in ko gre človek med Slovence, ki so po diasporah, kjer so si ustvarili novo življenje in vidi njihov odziv ... Pred sedmimi leti sem bil dober mesec v Avstraliji, in ko vidiš, da tam moški pri 80 letih, ko jim zapoješ: 'Domovina, domovina, zbogom, zbogom zadnjikrat, Bog ve, katera bo ravnina, grob dajala mi enkrat', jokajo, si rečem, da to pa so čustva! To je tisto, kar se kupiti ne da - je ali pa ni. Po celem svetu se jaz vedno rad vračam domov. Saj veste, kako pravijo - ptič vedno rad leti tja, kjer je bil izvaljen," pa je ganjen strnil Boris Kopitar. 2014 – Končno so vse tri knjige projekta Anton Vramec in Slovenci, dostopne slovenski javnosti Po večmesečnih zapletih z izdajo treh knjig povezanih z Antonom Vramcem, sodobnikom Primoža Trubarja, so vse tri pomembne knjige naposled vendarle na razpolago slovenski javnosti. Knjižni komplet sestavljajo: 1. Faksimile knjige Antona Vramca z naslovom Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom (1578); 2. Prečrkovanje najstarejše slovenske tiskane knjige v današnjo slovensko pisavo – Kronika vezda znovič spravljena kratka slovenskim jezikom; 3. Študija na 569 straneh z dodanimi zemljevidi – Anton Vramec in Slovenci. Obsežna študija Anton Vramec in Slovenci po mnenju recenzistke Dr. Duše Krnel Umek, prinaša »pravo odkritje na področju poznavanja slovenske zgodovine na ozemlju, ki je bilo v raziskovanju do nedavnega tabu tema. Narodnostna meja in prebivanje avtohtonih Slovencev je bilo v preteklih stoletjih veliko južneje kot je danes in ni res, da bi od nekdaj tekla meja po Kolpi in Sotli in da se nikoli ni spreminjala, kot piše v zgodovinskih razpravah in učbenikih. Avtor je na novo odkril Antona Vramca Slovencem po 435. letih in iztrgal pozabi prvega slovenskega zgodovinarja, ki je napisal prvo tiskano zgodovinsko knjigo v slovenskem jeziku Kroniko leta 1578. Z obširnimi poglavji o slovenskem panonskem slovstvu, spreminjanju imen za narod in jezik in prisvajanju zgodovine, pa je odkril pomemben del naše zgodovine, ki ni bila poznana, je bila prikrita in potvorjena 100 in več let.« Druga recenzistka, Dr. Francka Premk, meni o pričujočem delu naslednje: »S svojim dokazovanjem porekla in pomena nazivov Slovenec, slovenski, podprtim s ponazarjalnim gradivom, se je Šiško dotaknil ene najbolj žgočih tem slovenskih znanstvenikov v zadnjih desetletjih, ki od nekdaj, še zlasti danes, razvnemajo nešteto ne le jezikoslovnih in literarnih slovenističnih raziskovalcev (Janez Rotar) temveč tudi drugih jezikoslovnih, filoloških (Primož Simoniti), zgodovinskih in etnonimskih ter predstavnikov drugih humanističnih znanosti; celo umetnostnih zgodovinarjev (Janez Höfler).« RJSlo # 19.12.2014 ob 08:06 Prijavi neprimerno vsebino Oton Župančič Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt. Svobodi udani za borbo smo zbrani, in kaj je življenje in kaj je smrt? Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt. Slovenci smo znani po tem, da se sramujemo sami sebe. Kriza identitete je verjetno posledica likvidacij vseh inteligentnih in narodno zavednih slovencev v zgodovini od avstroogrske pa do raznih južnih združenj. Ker ni bilo lustracije, je ostala logika, da smo slovenci hlapci, kmetje in delavci. To, na kar so npr. nemci ali avstrijci ponosni, smo mi spremenili v dogmo o kateri je bolje biti tiho. Zato nas pa lahko oblast vleče za nos in nas ponižuje ter izkorišča! Ali boste pri vas na silvestrovanju tudi imeli glasbenike iz juga? Kje na svetu je koncentracija ogljikovega dioksida najvišja? Misija bo trajala dve leti 19. december 2014 ob 10:17, zadnji poseg: 19. december 2014 ob 10:35 Orlando - MMC RTV SLO Nasin satelit je na Zemljo poslal prvi zemljevid sveta, ki prikazuje glavna območja, na katerih je v zrak izpuščenega največ ogljikovega dioksida. Satelit Orbiting Carbon Observatory (OCO-2) so v nebo poslali julija, glavni namen pa je ugotoviti, kako dejanja človeka vplivajo na podnebje. Podatki, zbrani oktobra in novembra, kažejo na to, da se izpuščeni toplogredni plini z vetrovi najbolj mešajo ob krajih, ki ležijo na enaki zemljepisni širini, opazne pa so tudi višje koncentracije ogljikovega dioksida nad Južno Ameriko in jugom Afrike, ki naj bi bile posledica izkoriščanja biomase in krčenja gozdov za kmetijstvo. Opazne so tudi visoke vrednosti ogljikovega dioksida na vzhodni obali ZDA in nad Kitajsko, saj gre za visoko industrializirani območji, poroča BBC. "Naša misija se je komaj začela in še vedno zbiramo podatke, a kot smo videli, lahko že v petih tednih raziskav oblikujemo svetovni zemljevid ogljikovega dioksida," je dejala ena izmed raziskovalk Annmarie Eldering in dodala: "Satelit bo zelo uporaben pri ugotavljanju, od kod prihaja ogljikov dioksid in kako je razporejen po svetu." Vsako leto proizvedemo 40 milijard ton plinov Satelit OCO-2 je nadomestil starejšo različico satelita, ki je bila v nesreči uničena leta 2009, na misiji pa naj bi bil dve leti. Njegov cilj je proučiti geografsko razporeditev ogljikovega dioksida v atmosferi od ozračja do tal. Znanstveniki želijo namreč ugotoviti, kako toplogredni plini krožijo. Ljudje predvsem zaradi uporabe fosilnih goriv vsako leto v ozračje izpustimo okoli 40 milijard ton toplogrednih plinov, kje pa ves ta ogljikov dioksid konča, še vedno ni jasno. Približno polovico naj bi ga vsrkali oceani, druga polovica pa na zemlji dobesedno izgine. Nizozemski avtomobili imajo najnižje emisije Na to temo so zanimivo raziskavo objavili v organizaciji Transport & Environment, kjer so proučevali, katere države v Evropski uniji imajo najnižje emisije iz novih avtomobilov. Najuspešnejša država na tem področju je Nizozemska (109,2 g/km), ki ima tudi daleč najvišji delež električnih vozil. Ta znaša 5,3 odstotka, medtem ko je pri drugih državah pod enim odstotkom. Tudi sistem Nizozemske na področju obdavčitve novih avtomobilov je ocenjen kot dober. Sledijo ji Grčija, Portugalska, Danska in Francija. Slovenija, ki je različne stopnje obdavčitve motornih vozil glede na izpuste ogljikovega dioksida uveljavila leta 2010, je bila med 27 državami na 11. mestu (125,6 g/km). Odvisno od sistema obdavčitve Omenjena organizacija še ugotavlja, da imajo države z najnižjimi izpusti iz novih avtomobilov načeloma sistem obdavčitve, ki postavlja velike razlike pri obdavčitvi glede na izpuste in tako v največji meri vpliva na izbiro kupcev. Močno znižanje povprečnih izpustov iz novih avtomobilov na Nizozemskem raziskava pripisuje načinu obdavčitve, ki vključuje med drugim zelo strmo lestvico obdavčitve glede na učinkovitost pri porabi goriva, oprostitve za nizkoogljična vozila, vključno z električnimi vozili, in velike razlike glede na izpuste pri bonitetah za službena vozila. Po drugi strani Nemčija (136,1 g/km), ki je bila najslabša med članicami EU-15 in 21. med EU-27, po ugotovitvah raziskave nima visokega davka pri registraciji vozila in ne velikih razlik pri obdavčitvi glede na izpuste, tako da s tega vidika zelo malo ali nič ne vpliva na izbiro kupcev. Je pa diferenciacija obdavčitve glede na izpuste prinesla eno negativno posledico: močno se je povečal delež dizelskih avtomobilov, ki so po navedbah raziskave glavni vzrok onesnaženja v urbanih območjih. V Evropski uniji je po regulativi iz leta 2009 cilj povprečne izpuste novih avtomobilov znižati na 130 g/km do leta 2015 in na 95 g/km do leta 2020. A. P. J. Ustreljeni direktor Kemijskega inštituta je umrl Streljanje na Viču 19. december 2014 ob 17:06, zadnji poseg: 19. december 2014 ob 18:15 Ljubljana - MMC RTV SLO V bolnišnici je umrl direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik, ki je bil žrtev torkovega streljanja na Viču. Tam ga je pričakal neznanec in ustrelil v zgornji del telesa. Streljanje je preživel, a so se zdravniki nato še tri dni borili za njegovo življenje. Nazadnje je okoli 13. ure za posledicami strelnih ran v bolnišnici umrl, je potrdila policija. Storilec in motiv dejanja še vedno nista znana. Nacionalni preiskovalni urad, ki je prevzel zadevo, javnost naproša za kakršne koli informacije, ki bi lahko pomagale v preiskavi. Glede na dozdajšnje ugotovitve je storilec v torek nekaj pred 20. uro zvečer žrtev pričakal na parkirišču pred gostinskimi lokali v Ljubljani. Ko se je Jamnik pripeljal, domnevno na službeno novoletno večerjo, je vozilo zapustil in ga zaklenil, nato ga je neznanec ustrelil in zbežal. Smrt so potrdili tudi na inštitutu, kjer so zaradi tragičnega dogodka "globoko užaloščeni in pretreseni". Jamnik je življenje posvetil znanosti: leta 1994 je doktoriral na ljubljanski fakulteti za fiziko, nato pa se izpopolnjeval v tujini: na inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu, na univerzi Cornell ter v Los Alamos Laboratories v ZDA. Za znanstveno udejstvovanje je prejel številne nagrade. Najprej je dobil Prešernovo za diplomsko delo, Zoisovega priznanja za posebne dosežke ter dve Zlati priznanji Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije. Bil je član strokovne delovne skupne za spremembe zakona o raziskovalni dejavnosti, član strateškega sveta za razvoj pri GZS-ju ter član znanstvenih svetov in upravnih odborov na nekaj centrih odličnosti, navajajo na Kemijskem inštitutu. Vodil ga je od leta 2008, najbolj znan dosežek v njegovem mandatu pa je nov Preglov raziskovalni center, kjer je na 4000 kvadratnih metrih raziskovalcem na voljo sodobna oprema, med drugim transmisijski elektronski mikroskop s kemijsko analizo. "Izjemno sem ga cenil. Občudoval sem njegovo prodornost, ideje, sposobnost, da je znal povezovati specifičen svet znanosti in industrije. Imel je izjemno visoke cilje, najprej do sebe in tudi do drugih. Izjemno si je prizadeval, da utrdi pozicijo Kemijskega inštituta v svetovni znanstveni sferi. V vodenje inštituta je prinesel dinamiko. Bil je res izjemen sodelavec. Zelo ga bomo pogrešali," je ob izgubi izjavil akademik Janez Levec, predsednik upravnega odbora Kemijskega inštituta in njegov tesni sodelavec in nadaljeval: "Imel je izjemne načrte in žal nam je, da ga je tako tragičen dogodek ustavil sredi njegove poti." V Ljubljani se rojeva vrhunski raziskovalni center Intervju z direktorjem Kemijskega inštituta Jankom Jamnikom 1. oktober 2013 ob 06:19, zadnji poseg: 1. oktober 2013 ob 07:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Bo slovenska znanost kdaj dobila Nobelovega nagrajenca? Direktor Kemijskega inštituta, prof. dr. Janko Jamnik, pravi, da to sicer ni zelo verjetno, da pa moramo biti toliko drzni, da o tem razmišljamo. Tudi njemu ne gre odrekati drznosti. Iz inštituta želi narediti vodilno raziskovalno ustanovo v tem delu Evrope. Kaže odlično. Konec letošnjega junija so odprli Preglov raziskovalni center, ki je ena najsodobnejših in najbolje opremljenih raziskovalnih ustanov v Evropi. 4.000 kvadratnih metrov raziskovalnih prostorov, 80 raziskovalcev in vrhunska oprema. Elektronski mikroskop, vreden 3,7 milijona evrov, je eden prvih na svetu z novimi tehničnimi izboljšavami za hitro in natančno kemično analizo snovi. Hkrati je najdražji kos raziskovalne opreme, kadar koli kupljen v Sloveniji. Celoten projekt je vreden 15 milijonov evrov, večina sredstev je pritekla iz evropskih skladov. Pogovor s prof. dr. Jamnikom razkriva, da se ambiciozne zamisli lahko uveljavijo tudi v zanje nespodbudem času in okolju. MMC z današnjim prispevkom začenja projekt Uspešna Slovenija, s katerim želi predstaviti posameznike, podjetja in ustanove, ki so letos na različnih področjih kljub gospodarski krizi dosegli odličnost. Uspešni učenci, inovatorji, podjetniki, zdravniki, znanstveniki, umetniki, športniki ... Njihovi dosežki vzbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe. Vabimo vas, da nam na naslov uspesna.slovenija@rtvslo.si pošljete svoj predlog! Ima Slovenija dovolj vrhunskih raziskovalcev, ki bodo sposobni izrabiti zmogljivosti novega raziskovalnega centra? Zdravstvo po nekaterih izračunih zaradi neizkoriščenih naprav na leto izgubi več deset milijonov evrov. Zagotovo so te naprave preveč za Kemijski inštitut, nikakor pa niso preveč za slovensko znanost. Izdelali smo čisto poseben koncept: vsak, ki se bo oglasil na inštitutu z dobro idejo, bo lahko uporabljal instrumente zastonj. Priložnost želimo ponuditi vsem, ki imajo zanimive projekte, ne glede na to, ali prihajajo iz Slovenije ali tujine. Za nas je morda to res velik medved, ker smo skromni. Ampak na Inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu so, na primer, pred meseci kupili dva podobna elektronska mikroskopa, v Turčiji, ki jo pogosto navajam kot primer, pa skoraj enakega in še tri manjše. Presenetljivo je, da je elektronski mikroskop prva večja naložba v opremo po letu 1995, ko je inštitut dobil spektrometer visoke ločljivosti. S sredstvi, ki jih dobimo od Javne agencije za raziskovalno dejavnost, je skoraj nemogoče kupiti drago opremo. Raziskovalna ura je strukturirana tako, da sicer gre del sredstev za amortizacijo oz. za nakup nove opreme, ampak tega denarja je tako malo, da lahko nabavimo le drobno opremo, vredno nekaj stotisoč evrov. Za večje nakupe agencija vsako drugo leto objavi posebne razpise, pri čemer je skupna vrednost teh razpisov za vso Slovenijo le nekaj milijonov evrov. Raziskovalni center je bil v glavnem zgrajen s sredstvi iz evropskih kohezijskih skladov. Lahko rečemo, da slovensko znanost rešuje le še denar iz Bruslja? Rečemo lahko, da jo rešuje pred stagnacijo. Temelj so sicer še vedno nacionalna sredstva, a Bruselj je v teh časih edini vir, ki omogoča rast. Menite, da bodo letošnji dosežki okrepili konkurenčnost Kemijskega inštituta v mednarodnem znanstvenem prostoru? Konkurenčnost se gradi na dolgi rok. Tako je treba delati več let. No, pa reciva drugače. Bo zaradi novih prostorov in opreme inštitut zanimivejši za tuje podiplomske študente oz. znanstvenike? Verjamemo, da bo. Novi center s pridom izkoriščamo, ko iščemo nove kadre. Imeli smo že zelo veliko obiskov. Samo v zadnjih treh mesecih so bili pri nas kolegi iz ZDA, japonska delegacija in svetovalec kitajske vlade. Predstavili smo jih prostore, opremo, delovne razmere in vsi po vrsti so bili navdušeni. Center in opremo uvrščajo v sam svetovni vrh. Boljših razmer, kot jih imamo tukaj, praktično ni. Koliko tujcev je trenutno zaposlenih pri vas? Okoli 5 odstotkov. Ta številka je v primerjavi z drugimi institucijami izredno majhna. Ustanove tega kova po svetu imajo 75 odstotkov in še več tujih raziskovalcev. Na Inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu jih je od 70 do 80 odstotkov, celo direktorji so tujci. Gre v resnici za mednarodne ustanove, kar naš inštitut ni. Razlogov je zagotovo več, eden izmed pomembnejših je kulturna zaprtost Slovenije. Ljudje, tudi nekateri na našem inštitutu, imajo odpor do prevetritev. Glejte, že nekaj let imamo program, s katerim želimo privabiti nazaj odlične slovenske raziskovalce, ki so razkropljeni po svetu. Niti eden se še ni vrnil, čeprav smo bili pri nekaterih že tik pred podpisom pogodbe za vodilne položaje. Ko jih sprašujem, zakaj nočejo nazaj, mi odgovarjajo, da Slovenija ni spodbudno okolje in da nimajo občutka, da so zaželeni. Lahko pa vam povem primer spodbudnega okolja, saj sem osem let delal na Inštitutu Maxa Plancka in tudi drugod. Klaus von Klitzing, nemški Nobelov nagrajenec za fiziko, je v 80. letih razmišljal, da bi se zaposlil na Inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu. Ko so za to izvedeli Bavarci, so mu dali boljšo ponudbo, samo da bi prišel k njim v München. Na koncu je odločil župan Stuttgarta Manfred Rommel, ki je iz deželne blagajne vzel milijon mark in jih ponudil von Klitzingu. In ta je ponudbo sprejel. To je zanimiva zgodba, ampak poglejva slovenski primer. Aljaž Godec, najboljši doktorand Kemijskega inštituta za leto 2012, ki je na podoktorskem izpopolnjevanju v Nemčiji, v nekem intervjuju pravi, da noben inštitut v Sloveniji ne more zaposliti tistih, ki bi jih želel, še posebej ne tistih, ki delajo, tako kot on, v bazični znanosti. Več razlogov je za to. Eden je ta, da lahko na inštitutu odpremo novo stalno zaposlitev samo takrat, ko se kdo upokoji. Sredstev za nove položaje ni, odličnih raziskovalcev, ki bi v nedogled čakali nanje, pa tudi ne. Le redko se zgodi, da sta kadrovska »ponudba« in »povpraševanje« sočasni. Drugi razlog je v tem, da ima Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) tako rigiden sistem stabilnega financiranja, da je to prav neverjetno. Lahko se pojavi še tako nadarjen raziskovalec, pa agencija zanj ne bo odprla novega programskega financiranja. Tudi če dela pri perspektivnem raziskovalnem projektu? To zanje ni pomembno. Zato smo na našem inštitutu odprli poseben sklad iz prihrankov, s katerim bi financirali nove zaposlitve. Vendar je zaradi krize na ta račun veliko kritik, nekaj tudi znotraj naše hiše. Nekateri pravijo, mi se odrekamo, zato da boste zaposlovali nove ljudi. Obstaja pa še tretji razlog. Na Kemijskem inštitutu smo se pred časom dogovorili z zelo dobrim mlajšim raziskovalcem, ki je doktoriral pri Nobelovem nagrajencu in se izpopolnjeval na ETH-ju v Zürichu, da pride k nam. Vendar je pozneje, žal, odklonil. Ko sem ga vprašal zakaj, mi je pojasnil: »Glejte, uspeh moje skupine bo odvisen od kakovosti mojih študentov. Sam po svetu še nisem dovolj znan, da bi k meni prihajali najboljši zaradi mojega imena. Zato moram iti nekam, kamor najboljše študente vleče prestižno ime inštitucije, na primer MIT, s katerim se Kemijski inštitut res ne more primerjati. Ko se bom uveljavil in bodo dobri študentje prihajali tudi zaradi mojega imena, pa se bom vrnil, če me boste še hoteli.« Iz vaših besed je mogoče sklepati, da imajo mladi raziskovalci v Sloveniji slabe možnosti za razvoj svojih znanstvenih karier. Vsakemu mlademu kolegu vedno svetujem, da si gre po doktoratu nabirat izkušnje v tujino. Potem si seveda zelo želimo, da ga dobimo nazaj, njega ali pa kakšnega drugega. Vendar pa je želja mladih, da se vrnejo v domovino, danes bistveno manjša, kot je bila pred časom. Racionalnih razlogov za vrnitev v okolje, kjer gre vse narobe, pravzaprav ni. Ko ljudje okusijo slast stimulativnega okolja, jih lahko nazaj pripeljejo le še emocionalni razlogi. Kakšni so po vašem mnenju pogoji za uspešno Slovenijo? "Postaviti mora prave ljudi na prava mesta." Osem let ste delali na vodilnem evropskem Inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu, od leta 2008 pa ste direktor Kemijskega inštituta. Kje so razlike med obema ustanovama največje? Rekel bi, da je največja razlika v ljudeh. V povprečju so tam sposobnejši raziskovalci. Tam tudi ni takšne hiperregulacije, kot je pri nas, opravičevanja stroškov, nenehnega pisanja projektov. Oni lahko zato svojemu raziskovalnemu delu posvetijo 90 odstotkov časa, mi pa največ 50 odstotkov. Inštitut Maxa Plancka, ki ga v celoti financira država, deluje po principu "zberi najboljše ljudi na svetu, zasuj jih z denarjem in ne sprašuj". Rezultati dela so Nobelove nagrade in mladi doktorji, ki tvorijo R & D nemške industrije. Kaj pa delamo mi? Vsakemu damo malo, teh »malo« pa je po mojem mnenju preveč. In ker je vsak dobil le »malo«, se od njega ne spodobi »veliko« pričakovati. V Sloveniji imamo hud odpor do diferenciacije. Ne upamo si reči, ta je res dober, dajmo mu več. Ne, vsakemu malo, samo da bo mir. Znanost pa ne deluje po tem principu, ker v znanosti premikov ne delajo povprečneži. Morda se iz šole spomnite primera: če neko zelo težko matematično nalogo naprtite povprečnemu učencu, je ne bo rešil. Lahko jo naložite skupini desetih povprečnih učencev, pa je ne bodo rešili. Če pa jo daste enemu zelo dobremu, jo bo rešil sam. In to je to, tukaj leži bistvo financiranja znanosti. Kaj pa odnos do mladih raziskovalcev? Tiste mlade, ki jih prepoznajo kot dobre, na elitnih institucijah v svetu neizmerno spodbujajo. Glejte, k meni je vsak teden prišel direktor Max Plancka in me vprašal: "Herr Jamnik, kaj lahko storim za vas, da boste še več naredili. A potrebujete večji računalnik? Vi samo povejte, kaj bi radi imeli." In je prišla gospa iz administracije: "Ali potrebujete stanovanje? Bomo mi poiskali, da ne boste izgubljali časa s tem." Oni se za dober kader postavijo na zobe. Pojasnili ste, zakaj ne morete zaposlovati ljudi, ki bi jih želeli. Verjetno pa ste morali zaradi varčevalnih ukrepov odpuščati tudi tiste, ki jih že imate. Inštitut ima danes skoraj 10 odstotkov manj zaposlenih kot pred dvema letoma, saj je priliv Javne agencije za raziskovalno dejavnost na naš inštitut manjši za 2,5 milijona evrov ob že podpisanih pogodbah. Nekateri so se upokojili, nekaterim nismo podaljšali zaposlitve, nekateri pa so bili tehnološki presežek. 10-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih ne bi bil takšen problem, če bi se to zgodilo enkrat in bi se stvari potem normalno nadaljevale. A bojim se, da je to šele začetek. Vrniva se k dosežkom Kemijskega inštituta. V medijih sta letos odmevali dve odkritji vaših raziskovalcev, in sicer odkritje novega gena za debelost in novega načina sestavljanja proteinov. Bi lahko rekli, da sta vrhunski? Ja, gre za odkritji, ki sodita v sam vrh (»leading class« odkritje, kot pravijo Angleži). To je preboj, nekaj, kar veliko znanstvenikov poskuša odkriti, a ni še nikomur uspelo. Obe odkritji, sta bili objavljeni v uglednih znanstvenih revijah, v Cell in v Nature chemical biology. Prvo merilo uspeha je namreč objava v vodilnih revijah, kot sta Science in Nature. Drugo merilo je resonanca znanstvene skupnosti, to je število vabljenih predavanj na pomembne znanstvene konference in potem v malo daljšem časovnem obdobju še število citatov. Gre torej za pomembna znanstvena dosežka. Kako jih na inštitutu nagrajujete? V sistemu, v katerem živimo, v javnem zavodu, praktično nimamo možnosti za nagrajevanje odličnosti, ker je vse predpisano. Tistemu, ki sedi in samo premišljuje, damo enako plačo kot tistemu, ki ima pomembno odkritje. Še več, tistega, ki nič ne naredi, tudi težko odpustimo. Vse, kar lahko naredimo, je, da natančno definiramo vstopne pogoje za tiste, ki se želijo zaposliti pri nas. Vodje znanstvenih skupin, in teh imamo na inštitutu 15, so ugledni znanstveniki, ki si zgradijo ali podedujejo ekipo. V njej sta dva ali trije starejši raziskovalci, nekaj je postdocov, to je raziskovalcev, ki so že doktorirali in si utirajo pot v kariero, največ pa je doktorskih študentov. Uspešnost skupine je precej odvisna od vodje, in moram reči, da niso vse skupine na našem inštitutu enako uspešne. Vendar je rigidnost sistema strašna. Na ameriški zasebni univerzi, recimo, niti dva profesorja nimata enake plače, celo na državnih nemških univerzah država predpiše samo fiksni del plače, dekan pa odloča o variabilnem delu plače. Uravnilovka, kot kaže, pustoši tudi po znanosti. Pravite, da kot javni zavod nimate veliko možnosti za nagrajevanje odličnosti. Imate vsaj kakšnen zasilni izhod? Proste roke imamo samo pri presežkih, ki jih ustvarjamo v sodelovanju z industrijo. Iz gospodarstva dobimo 17 odstotkov prihodkov, 8 odstotkov jih je iz Bruslja, 75 prihodkov pa pride iz Agencije za raziskovalno dejavnost. To je po mojem mnenju zdravo razmerje, ker je naš inštitut hibrid med inštitutom tipa Max Planck, ki ga v celoti financira država, in tam je cilj Nobelova nagrada, in Fraunhofer-inštitutom, kjer si financiranje delita država in industrija, vsak polovico. Cilji teh inštituov so tehnologije. Če vas prav razumem, ima sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom svoje omejitve. Zakaj? Mi smo celo v svojo strategijo zapisali, da delež trga ne sme biti manjši od 20 odstotkov, a tudi ne višji od 30 odstotkov. Lahko vam povem zakaj. Mediji ste letos veliko pisali o naročilu, ki smo ga dobili od Honde. Ampak morate vedeti, da so oni lastniki celotnega znanja. In če bi korporacijam omogočili, da v celoti financirajo ustanove znanja, potem znanje ne bi bilo več javno dobro. Korporacije namreč pogosto plačajo za to, da svoja odkritja nikomur ne razkriješ. Zanimivo je, da tako močna korporacija, kot je Honda, nima svojega raziskovalnega oddelka. Korporacije v zadnjih letih vse bolj uveljavljajo t. i. koncept odprte inovacije. Gre za to, da podjetja nimajo več tako močnih raziskovalnih oddelkov kot nekoč, denimo 500 doktorjev znanosti, ampak skrbno pregledujejo, kaj se dogaja na univerzah in inštitutih. Doktorji znanosti, ki so zaposleni v industriji, obiskujejo znanstvene konference samo zato, da vidijo, kdo je dober, koga povabiti k sodelovanju. Korporacija izbranemu inštitutu oz. univerzi da denar, hkrati pa tja pošlje svoje ljudi, ki delajo znotraj skupine. Tudi nas redno za teden ali dva obiskuje kolegica iz Honde. Na ta način spremlja, kaj počnemo, in hkrati dobro razume rezultat, ki ga bomo dostavili podjetju. Kdaj se je začelo sodelovanje s Hondo? Prvič so nas povabili, da se prijavimo na njihov razpis, že leta 2011. Takrat smo razmišljali, da moramo napisati konkreten program, saj gre vendar za tovarno, vendar so nas zavrnili. Lani so nas znova povabili na razpis in tokrat smo predlagali nekaj, kar res sodi med osnovne raziskave, t. i. "blue sky research". Bili smo izbrani. Ko sem jih vprašal, ali jih ne zanima nekaj konkretnega, so odgovorili: "Ne, ne, to, kar bo jutri, znamo sami. Nas zanima, kaj bo čez 10 let." Podobna zgodba je bila pri BMW-ju, kjer so nas povabili, da jim v Münchnu predstavimo naše delo na litijevih baterijah. Poslušalo nas je 15 mladih doktorjev. Kot da bi bili na univerzi. Ko sem vodjo vprašal, kako to, da imajo zaposlenih 15 doktorjev, ki raziskujejo samo litijeve baterije, čeprav je znano, da BMW za i serijo baterij ne bo proizvajal sam, temveč jih bo kupil na trgu. Pa je odgovoril: "Saj prav zato. Za nakup baterij se hočemo odločiti na podlagi našega znanja, ne na podlagi reklamnega prospekta. Ne moremo si privoščiti napake, ker bi to bilo bistveno dražje, kot je financiranje teh 15 doktorjev." Mimogrede, Honda sodeluje z vami, ker je vaš inštitut vodilen na področju litijevih akumulatorjev. Na katerem področju ste še na vrhu? Pri tehnologiji prevlek za sončne absorberje, na področju biotehnologije, molekularne biologije, magnetne resonance. Kar nekaj bioloških zdravil, ki jih danes proizvaja Sandoz, so bila skupaj s takrat še samostojnim Lekom razvita na Kemijskem inštitutu. Razvili smo vodotopno obliko koencima Q10, ki je na področju intelektualne lastnine naš tržni hit. Slovenija ostaja brez močnega industrijskega jedra, ki bi spodbujalo povpraševanje po znanstvenih raziskavah. Koliko na konkurenčnost znanosti vpliva propad velikih podjetij v Sloveniji? Za nas je močna industrija pomembna iz dveh vidikov: večja kot je, več znanja potrebuje, večja je naša relevanca. In drugi, še pomembnejši vidik je ta, da lahko pri razviti industriji naši doktorandi najdejo zaposlitev. Pred časom je bila pri meni Nava Swersky Sofer iz Izraela, ki svetuje vladam po svetu, v Izraelu pa je vodila podjetje za prenos odkritij z univerz v industrijo. Dejala je, da v principu ni slabo, če ima neka nacija veliko doktorjev znanosti, slabo pa je, če so nezaposleni. Dodala je, da če bi bila ona premierka, bi razmišljala, kako mladim ljudem olajšati vstop v kariero. Ena izmed rešitev bi bila državna subvencija - če neko podjetje na podlagi dobrega projekta zaposli mladega doktorja vsaj za dve leti, polovico plače da država, polovico pa podjetje. Mislim, da bi to dobro delovalo. Kje je slovenska znanost v svetovnem merilu? Se razdalja med Slovenijo in tujino zmanjšuje? Treba je povedati, da se je ta razmik zmanjševal do leta 2012, predvsem po zaslugi precejšnjih sredstev za znanost iz proračuna in kohezijskih skladov, zdaj pa se je spet začel povečevati. Ko sem letos sodeloval na znanstvenih konferencah po svetu, sem imel skoraj tak občutek kot takrat, ko sem na konference hodil še iz Jugoslavije. Najboljši tečejo naprej, mi se pa spotikamo. Je torej največji problem slovenske znanosti pomanjkanje denarja? Ali pa morda tudi pomanjkanje sposobnih kadrov in idej? Po mojem mnenju je glavna težava v financiranju po sistemu »vsakemu malo«. Znanost pa dušita tudi institucionalna rigidnost s plačnimi razredi in v zadnjem času slab ugled Slovenije. Se je že zgodilo, da nam je tuj financer rekel, vi ste sicer v redu, ampak smo vas izločili zaradi deželnega rizika. Recimo, da bi bili minister za izobraževanje in znanost. Kakšne prioritete bi sprejeli? Lotil bi se strukturnih sprememb, ki so povečine zapisane že v raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020. Odpravil bi model, da vsak dobi nekaj malega, in uvedel model nagrajevanja kakovosti, tudi v visokem šolstvu. To, kar imamo zdaj, da se na univerzo vpiše od 80 do 90 odstotkov srednješolske generacije, je posebnost, tudi v najbolj razvitem svetu. Če bi bili zelo bogata država, v redu, naj bo, ampak žal nismo. Ob odprtju Preglovega raziskovalnega centra ste dejali, da ni časa za počitek. Kakšni so vaši načrti za prihodnje leto? Doseči želimo, da bo na Kemijskem inštitutu največja koncentracija možganov na območju. In to bo zelo težavna naloga, zlasti v teh razmerah. Bojana Rugelj Pregledujejo vse spore, v katere bi lahko bil vključen direktor Kriminaliste zanima vse, tudi vsi možni spori, v katere bi lahko bil vključen Jamnik. Tudi zato so s Kemijskega inštituta odnesli podatke o treh nekdanjih zaposlenih, so poročali v 24UR. Ti so se zaradi sumov korupcije že lani znašli pod drobnogledom kriminalistov. Ker so prepričani, da so bili odpuščeni neupravičeno, na delovnem sodišču tožijo inštitut. Kriminalisti bodo najverjetneje pregledali tudi, ali bi se motiv lahko skrival v zgodbi s Centrom odličnosti nizkoogljične tehnologije. Kemijski inštitut mu je namreč posojal evropski denar, zaradi česar so se znašli tudi pod drobnogledom protikorupcijske komisije. Še ena večja zadeva bi lahko zanimala kriminaliste. V ponedeljek je inštitut podpisal 11 milijonsko, do zdaj največjo pogodbo. Razviti nameravajo, kako iz odpadnega dioksida proizvesti metanol, so še poročali v 24UR. Dvakrat ustreljen v glavo Jamnika je neznanec ustrelil v torek zvečer na parkirišču pred gostilno na Viču. Kot je sporočila policija, se je direktor kemijskega inštituta na parkirišče pripeljal v svojem belem mercedesu. Parkiral je in zaklenil avto, ko je hodil proti gostinskemu lokalu, pa naj bi k njemu od zadaj stopil neznanec s pištolo, mu jo prislonil h glavi in dvakrat ustrelil. Kriminalisti so preiskavo izvedli tudi na kemijskem inštitutu, v sredo in četrtek pa so objekt varovali varnostniki, saj je obstajala možnost, da je poskus uboja povezan z delom na inštitutu. Policija je varovala tudi Jamnikovo družino in ustreljenega, a varovanje danes več ni potrebno. Po streljanju na Viču - 4 (Foto: POP TV) Na Kemijskem inštitutu 'pretreseni' Na Kemijskem inštitutu so ob Jamnikovi smrti zapisali, da so "globoko užaloščeni in pretreseni", Jamnikovi družini pa so izrazili sožalje. Kot so še dodali, je Janko Jamnik svoje življenje posvetil znanosti. Bil je prejemnik Prešernove nagrade za diplomsko delo, prejemnik Zoisovega priznanja za posebne dosežke ter dveh Zlatih priznanj GZS za inovacijo. V času njegovega vodenja je v javnosti najbolj odmevala izjemna pridobitev Kemijskega inštituta, Preglov raziskovalni center, kjer je med drugim tudi najnovejši transmisijski elektronski mikroskop s kemijsko analizo, ki je edinstven v tem delu Evrope. "Izjemno sem ga cenil. Občudoval sem njegovo prodornost, ideje, sposobnost, da je znal povezovati specifičen svet znanosti in industrije. Imel je izjemno visoke cilje, najprej do sebe in tudi do drugih. Izjemno si je prizadeval, da utrdi pozicijo Kemijskega inštituta v svetovni znanstveni sferi. V vodenje inštituta je prinesel dinamiko. Bil je res izjemen sodelavec. Zelo ga bomo pogrešali," je dejal predsednik upravnega odbora Kemijskega inštituta Janez Levec. Janez Janša se je podal v čas Noriškega kraljestva "Osvetlitev nekega časa, ki lahko pojasni sedanjost" 19. december 2014 ob 15:38, zadnji poseg: 19. december 2014 ob 17:39 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Izšel je roman Noriško kraljestvo, Beli panter, v katerem Janez Janša opisuje življenje ljudi, ki so na območju današnje Slovenije živeli pred več kot tisoč leti. Natančneje je avtor dogajanje svojega prvega zgodovinskega romana postavil na prelom iz 3. v 2. stoletje pred našim štetjem. Širši zgodovinski okvir torej predstavlja formacija kraljestva, znotraj katerega sledi knjiga otroštvu in mladim letom glavnega protagonista, njegovi družini, ljubezni in prijateljem. Prvi iz niza romanov o Noriškem kraljestvu sledi znanim zgodovinskim dejstvom iz tega oddaljenega obdobja, kar po eni strani prinaša razmeroma trdno oporo napeti in romantični zgodbi. Odločitev, da napiše roman o Noriškem kraljestvu, je predsednik SDS-a dobil leta 2009 na simpoziju o etnogenezi v Bovcu. Vse odtlej je zbiral vire in dokumentacijo, delo pa je napisal v zadnjih petih mesecih. To ni znanstveno delo, poudarja Janez Janša, ampak poskus osvetlitve nekega časa, ki lahko pojasni sedanjost. Ob zadostnem zanimanju za prvo delo bodo po avtorjevih besedah sledila tudi nadaljevanja. Roman, ki kliče po filmski upodobitvi Po besedah zgodovinarke Andreje Valič Zver gre za podatkovno bogat roman, ki s skoraj filigransko natančnostjo podaja zanimivo pripoved o življenju na našem ozemlju pred več kot dvema tisočletjema. Po njenem mnenju se v romanu kaže avtorjevo "izredno poznavanje doslej odkritih in znanih materialnih ter pisnih zgodovinskih virov, pa tudi novejših jezikoslovnih in genetskih analiz". Zgodovinski roman iz tega obdobja je na Slovenskem redek, zato po njenem mnenju zapolnjuje pomembno vrzel, obenem pa kar "kliče po filmski ali televizijski upodobitvi". Janša je avtor več knjig drugih žanrov, med drugim je podpisal dela Premiki (1992), Okopi (1994), je soavtor knjige 7 let pozneje (1995) in avtor zbornika z naslovom 8 let pozneje (1996). M. K. Vsaj en politik, ki ima smisel za kulturo. Nekaj je hoditi na kulturne prireditve, drugo pa je kulturo ustvarjati, kreirati. Janez Janša potrjen za člana komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Avtor: STA Poslancem je uspelo imenovati komisijo DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Za ustanovitev komisije je glasovalo 59 poslancev, proti pa 13. Za člana komisije je potrjen tudi Janez Janša. Doslej je sicer imenovanje komisije vsakokrat padlo v vodo, ker se večina poslancev ni strinjala s članstvom Janeza Janše v njej, kar se je očitno spremenilo po odločitvah ustavnega sodišča. Doslej je sicer imenovanje komisije vsakokrat padlo v vodo, ker se večina poslancev ni strinjala s članstvom Janeza Janše v njej, kar se je očitno spremenilo po odločitvah ustavnega sodišča. Za potrditev komisije je bila potrebna absolutna večina oziroma najmanj 46 glasov poslancev. Za predsednika komisije je tako potrjen poslanec SDS Branko Grims, za podpredsednika pa vodja poslancev NSi Matej Tonin. Člani komisije so poleg Janše še poslanec SMC Marjan Dolinšek, poslanec DeSUS Benedikt Kopmajer, poslanka SMC Jasna Murgel, poslanec SD Matjaž Nemec, poslanec ZL Franc Trček in poslanec SDS Žan Mahnič. Doslej je sicer imenovanje komisije vsakokrat padlo v vodo, ker se večina poslancev ni strinjala s članstvom Janše v njej, kar se je očitno spremenilo po odločitvah ustavnega sodišča. Slednje je namreč Janši - vsaj začasno - vrnilo poslanski mandat. Janša vendarle postal član komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb Proti predsedniku SDS-a sicer sproženi novi kazenski postopki 19. december 2014 ob 16:01, zadnji poseg: 19. december 2014 ob 20:42 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Poslancem je v petem poskusu le uspelo ustanoviti komisijo za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami. Za člana komisije je potrjen tudi predsednik SDS-a Janez Janša. Za potrditev komisije je bila potrebna absolutna večina oziroma najmanj 46 glasov poslancev. Za ustanovitev komisije je glasovalo 59 poslancev, tudi iz vrst največje parlamentarne stranke SMC, proti je bilo 13 poslancev. Za predsednika komisije je tako potrjen poslanec SDS-a Branko Grims, za podpredsednika pa vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin. Člani komisije so poleg Janše še poslanec SMC-ja Marjan Dolinšek, poslanec DeSUS-a Benedikt Kopmajer, poslanka SMC-ja Jasna Murgel, poslanec SD-ja Matjaž Nemec, poslanec ZL-ja Franc Trček in poslanec SDS-a Žan Mahnič. Do zdaj je sicer imenovanje komisije vsakokrat padlo v vodo, ker se večina poslancev ni strinjala s članstvom Janše v njej, kar se je očitno spremenilo po odločitvah ustavnega sodišča. Slednje je namreč Janši - vsaj začasno - vrnilo poslanski mandat. Janša je med razpravo o tej točki dnevnega reda zapustil dvorano. mala slovenka # 19.12.2014 ob 20:15 Prijavi neprimerno vsebino Komisija ustanovljena, končno je tudi zmerna levica pokazala nekaj zdrave pameti, Jani, Luka in Han pa v jok. Še ena zmaga za Janšo. Bravo!! Obletnica prvega postroja Slovenske vojske, dve proslavi. Pahor na obe. VSO in Zveza Moris organizatorja 18. december 2014 ob 17:32, zadnji poseg: 18. december 2014 ob 17:53 Kočevje - MMC RTV SLO/STA Dve združenji bosta izvedli vsaka svojo proslavo ob 24. obletnici prvega postroja Slovenske vojske. Predsednik države Borut Pahor se bo udeležil obeh, za naslednjo obletnico pa upa na enotno proslavo. Enote teritorialne obrambe, ki si je pozneje nadela ime Moris in predstavlja zametke Slovenske vojske, so se prvič postrojile 17. decembra pred 24 leti. Obletnico bodo v petek zvečer v Kočevju počastili s slovesnostjo, na kateri bosta slavnostna govornika kočevski župan Vladimir Prebilič in Drago Bitenc, predsednik Zveze društev in klubov Moris, gost na prireditvi bo tudi minister za obrambo Janko Veber. Na sobotni prireditvi Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v Kočevski Reki pa bosta zbrane poleg Prebiliča nagovorila tudi predsednik omenjenega združenja Aleš Hojs ter predsednik SDS-a in obrambni minister v času osamosvajanja, Janez Janša. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, Borut Pahor tudi kot vrhovni poveljnik obrambnih sil poudarja pomen prvega postroja Slovenske vojske, zato se bo letos udeležil obeh prireditev. Skupaj s predstavniki obeh veteranskih organizacij pa si bo po njihovih navedbah prizadeval za pripravo enotne jubilejne počastitve tega zgodovinskega mejnika za oblikovanje Slovenske vojske. Pahor je s to željo na pogovor pred kratkim povabil predstavnika obeh veteranskih organizacij. Zadovoljen je z dogovorom med Hojsem in podpredsednikom Zveze Moris Petrom Vašem, da se prireditev ob 25. obletnici prihodnje leto pripravi skupno, in sicer z največjo mogočo mero strpnosti in v duhu enotnosti, so še pojasnili v Pahorjevem uradu. Al. Ma. Pahor in Janša ob obletnici prvega postroja SV-ja v Kočevski Reki Veterani zaradi sporov prirejajo dve ločeni prireditvi 20. december 2014 ob 16:47, zadnji poseg: 20. december 2014 ob 17:24 Kočevska Reka - MMC RTV SLO/STA Prvak SDS-a Janez Janša in predsednik države Borut Pahor sta se udeležila proslave ob obletnici prvega postroja Slovenske vojske v Kočevski Reki. Zaradi razprtij med veterani je bila to že druga tovrstna proslava ta teden. Predsednik SDS Janša je v nagovoru poudaril, da današnji dogodek ni slavje, saj je prvemu generalu Slovenske vojske Antonu Krkoviču preprečen prihod, ker da je po krivici v zaporu. Po njegovih besedah imamo danes tri različne prireditve ob spominu na prvi postroj Slovenske vojske, "ker je bila slovenska politika takrat razklana in ker prihodnost, ki je sledila tem odločitvam, ni pripadla pogumnim". Obletnica prvega postroja Slovenske vojske, dve proslavi. Pahor na obe. Prvi postroj Slovenske vojske je bil po Janševih besedah signal, da je Slovenija sposobna zavarovati odločitev na plebiscitu. Enotnost v Sloveniji je bila v času pred plebiscitom po Janševih besedah zelo velika med ljudstvom, ne pa med slovensko politiko. Da je bila politika res tako enotna, kot se danes razlaga - in "žal tudi narobe piše v številnih publikacijah -, pa pišejo predvsem tisti, ki niso bili zraven". Dejal je še, da je obletnica prvega postroja tako pomembna, da se mimo nje še ne more, vendar pa se uradne proslave prireja "za ograjami ali v dvoranah, skrivajo se pred ljudmi". Veterani si bodo prizadevali za pomiritev Pahor, ki se je sicer proslave na to temo udeležil že v petek, pa je v izjavi novinarjem povedal, da so se z obema veteranskima organizacijama dogovorili, da bi v luči enotnosti, sprave in pomiritve prihodnje leto v Kočevski Reki stala Slovenska vojska in da bi bili nanjo povabljeni vsi, ki so imeli kar koli s prvim postrojem SV-ja, z ustanavljanjem in ustanovitvijo ter obrambo slovenske države in njenim razvojem. Obe veteranski organizaciji sta mu, pravi, zagotovili, da si bosta prizadevali, da bo prihodnje leto v Kočevski Reki dogodek, kjer bo še več besed pomiritve, sprave, enotnosti. A. Č. Bestarbeiter # 20.12.2014 ob 17:38 Prijavi neprimerno vsebino Prvak SDS-a Janez Janša in predsednik države Borut Pahor sta se udeležila proslave ob obletnici prvega postroja Slovenske vojske v Kočevski Reki. Tako to delajo pravi državniki. Janša je spomnil na dogodke ob prvem postroju Slovenske vojske. Tisti, ki so tedaj zavrnili nagovor slovenskih vojakov, po njegovih besedah sedaj prejemajo izjemne pokojnine, "tisti, ki je ta dogodek organiziral, pa je po krivici v zaporu". Domači in ameriški božič samotnega slovenskega izseljenca Ob 120-letnici rojstva izseljenskega pisatelja Franceta (Franka) Trohe 21. december 2014 ob 06:28, zadnji poseg: 21. december 2014 ob 12:16 Ljubljana - MMC RTV SLO Stanje slovenskega gledališča je bilo poleti 1913 že tako slabo, da je tudi Avgusta Danilova, ena njegovih najbolj priljubljenih igralk, končala na cesti. Kaj pa zdaj? Preostalo ji ni nič drugega, kot da zopet odide v Trst, kjer je zaradi podobnih, a malo manj usodnih vzrokov delovala že med letoma 1908 in 1910; ali pa si poišče kak nov, povsem neznan izziv. In končno ga je vendarle našla, toda v tujini, daleč stran od dežele Kranjske, tam čez lužo v Združenih državah Amerike, kjer se ji je ponudila služba v velemestnem New Yorku. Slovo Že štiriinštiridesetletna Avgusta Cerar, po svojem še slavnejšem igralskem možu imenovana tudi Danilova, je tako na začetku septembra 1913 vzela slovo od Ljubljane, kjer je prej igrala že skoraj trideset let. Za zadnje slovo od svojega občinstva si je izbrala igro Nepošteni. Predstava je bila 2. septembra v deželnem gledališču. Številni Ljubljančani so se tako še zadnjič zbrali, da bi se dostojno poslovili od svoje priljubljene gledališke primadone in ji s plačilom vstopnic nekoliko olajšali trenutne in prihodnje denarne zadrege. Velika umetnica pa je skušala še zadnjič narediti nepozaben vtis. In tako so vsi skupaj preživeli prijeten gledališki večer. Avgustina predstava je bila v sredo, nekaj dni zatem, konec tedna, pa se je že podala na dolgo pot čez lužo. S sabo je vzela še sina Rafaela, drugi otroci pa so ostali doma pri očetu Antonu Cerarju – Danilu. Čeprav so bili nekateri že zunaj mladoletne dobe, se je vedelo, da bodo mater še kako pogrešali. Izguba v umetniških vrstah pa je odmevala tudi v širši domači javnosti in dnevnik Slovenski narod je v sredo, 9. septembra, nekaj dni po njenem odhodu, potožil: »Gospa Danilova se je že v nedeljo zvečer odpeljala v Ameriko, da si tamkaj poišče kruha, ki ga v svoji domovini po več kot petindvajsetletnem delu za slovensko dramatiko ni več našla.« O svoji odločitvi pa je sama pozneje zapisala: »Trdno sem se odločila, da odpotujem v Ameriko in se kakorkoli prebijem in uveljavim in se čez leto dni spet vrnem. Sina sem vzela s seboj; Danilo mi je rekel: »Le pojdi, pa mene in otrok se spominjaj!« Prijazen sprejem Avgusta Danilova je v tistem času za slovensko in slovansko skupnost v New Yorku predstavljala dobrodošlo osvežitev. Ni čudno torej, da je tudi Frank Sakser, urednik tamkajšnjega slovenskega dnevnika Glas naroda, zvesto dokumentiral njen prihod na ameriška tla. V svojem listu je tako že 27. septembra zapisal: »V ponedeljek 22. septembra je dospela iz starega kraja v New York s parnikom »Main« gospa Danilo – Cerarjeva v spremstvu svojega starejšega sina Rafaela. Gospa Danilova, največja slovenska umetnica na gledališkem odru, je sodelovala pri slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani celih 26 let. Kakor znano se je moralo letos to gledališče zapreti vsled spora med ondotnimi političnimi strankami.---Komentarja k temu ni potrebno. Gospa Danilova si je izvolila torej mesto New York za svoje bivališče, kjer je medsebojno narodno ali bratsko sovraštvo nepotrebno. Tem potom ji kličemo: Iskreno dobrodošla na svobodnih ameriških tleh. Da bi ji bila sreča tu bolj mila kakor v svoji rojstni domovini. Tolaži naj se z znano prislovico: Nehvaležnost je plačilo tega sveta.« Avgusta Danilova se je hitro vživela v ameriške razmere. Ustanovila je Klub Danilova, potem pa je nastopala po različnih dvoranah. Njeno delovanje sprva še ni bilo tako odmevno, kljub temu pa se je ohranilo vabilo na zabavni večer, ki ga je priredila na god sv. Miklavža 1913 v newyorški brooklynski dvorani Thalia Hall. Nastopala je v slovenskih, pa tudi v nemških krogih. Avgusta je potem dolga leta pela in igrala med izseljenci v Ameriki. Sprva je delovala v New Yorku, kjer je bila močna slovanska skupnost, potem pa se je premaknila v notranjost Združenih držav in končala v »slovenskem« Clevelandu. Občinstvo je navduševala na številnih predstavah. Bila pa je tudi ena prvih pevk, ki je snemala slovenske narodne in ponarodele pesmi za ameriške gramofonske založbe. Tako so ji lahko ponovno prisluhnili tudi njeni nekdanji znanci, saj so se plošče prodajale tudi v njeni nekdanji domovini. Lojze z Dolenjskega Drug pomemben slovenski ustvarjalec, ki se je tiste jeseni odločil za odhod v Ameriko, pa je bil Alojz Adamič iz Prapreč pri Grosupljem. Tudi njemu se načrti za prihodnost niso izšli v smeri, ki se mu je obetala. Tedaj je bil še dijak II. ljubljanske državne gimnazije, kamor se je vpisal leta 1909. Mladi Alojz je izhajal iz premožne kmečke družine, ki je imela 13 otrok. Sam je bil rojen 23. marca 1898 kot četrti po vrsti. Po domači ljudski šoli so ga dali še v ljubljansko pripravnico, kar mu je omogočilo, da se je lahko vpisal v tamkajšnjo nižjo gimnazijo. Učenje je vzel resno in sam se o tem pozneje pohvali: »Bil sem čisto dober dijak, z lahkoto sem opravljal vse izpite. Domače naloge in tvarino za naslednji dan sem predelaval med odmori v šoli, tako da sem po šoli utegnil postopati in se razgledovati navadno sam brez tovarišije po mestnih ulicah, po gradu, ki gospoduje nad mestom, ob Ljubljanici, ki teče skozenj, ali pa vsenaokoli starega, razpadajočega rimskega zidu. Prvo leto se mi je malo podeželsko mesto s svojimi štiridesetimi tisoči prebivalcev zdelo zanimivo, celo nekoliko vzburljivo; drugo leto že manj, tretje leto pa sploh nič več …« Med šolskim letom je ves čas stanoval v Ljubljani. Vsak drugi mesec pa ga je obiskala mati in mu prinesla dobrote z njihove kmetije. Sina je namreč namenila duhovniškemu poklicu in zdelo se ji je, da se bo treba potruditi za ta pomemben cilj. Lojze se je tako domov podal le ob počitnicah in praznikih, posebej še za božič in veliko noč. In prav leta 1913 je bil prikrajšan za prijetno božično praznovanje pod krovom svoje domačije. Septembra 1913, ko je bila Avgusta Danilova že na plovbi proti dolarski deželi, se je Alojz Adamič po počitnicah znova podal v šolo in se vpisal v četrti gimnazijski razred. Potem pa je zopet redno sodeloval pri pouku, obenem pa s prijateljem Jankom Radinom obiskoval tudi srečanja enega izmed tajnih političnih srednješolskih klubov. Takih skupinic je bilo kar nekaj, njegova pa je pripadala jugoslovanskemu nacionalističnemu gibanju. Takole pravi: »Z Jankom sva se udeleževala skrivnih sestankov naše skupine ter poslušala strastne govore, ki so jih imeli odrasli voditelji in agitatorji revolucionarnega pokreta. Mnoge izmed njih je iskala in zasledovala avstrijska policija. Skupaj z drugimi fanti sva teptala embleme habsburške oblasti in prepevala divje, grde parodije na avstrijsko himno. Ponoči smo koračili skozi mesto oboroženi s kosi krede ter na stene in hodnike pred vladno palačo pisali psovke za imenom cesarja Franca Jožefa. Pogosto nas je lovila policija, kar nam je bilo v posebno naslado in veselje …« Adamič se je v te prepovedane vode podal že v svojem tretjem gimnazijskem letniku. Skupaj s prijatelji mu je uspelo ohraniti tajno delovanje. V Ljubljani pa je bilo tedaj tudi nekaj javnih zborovanj - eno izmed njih prav novembra 1913. Adamič se spominja: »Nekega popoldneva se je z velikega javnega zborovanja, na katerem so govorniki doneče in kljubovalno izzivali avstrijsko vlado, razlilo po mestu na stotine mladcev; v strnjenih vrstah so korakali po ulicah, prepevali, kričali, vihteli slovenske zastave. Dovoljenja za to »parado« niso imeli ne od mestnih ne od krajevnih vojaških oblastev ...« Mladeniči so potem nekje staknili velik pljuvalnik in ga demonstrativno nesli proti trgu nasproti sodišča, kjer je stal kip cesarja Franca Jožefa. Starega vladarja so nameravali »okronati« s to napravo. Tedaj pa se je že pojavil oddelek avstrijske konjenice in z golimi sabljami naskočil razigrane zborovalce. Neki vročekrvnež je zato proti vojakom zalučal kamen. Ti so odgovorili z rafali iz pušk, namerjenih v množico. In prav ena izmed teh krogel je Adamičevega prijatelja Janka zadela v glavo. Umrl je takoj na kraju dogodka. Dijak Lojze je pokleknil poleg tovariša, da bi ga odvlekel s prizorišča, tedaj pa se je pojavil orožnik in ga aretiral. Nato so ga vtaknili v mestni zapor. Oblast se je odločila, da vse dijake, ki so se udeležili demonstracij, izžene iz državnih šol. Alojza so v zaporu obiskali domači in mu svetovali, naj študij nadaljuje na cerkveni zasebni jezuitski šoli, kar bi mu omogočilo, da bi vseeno dosegel svoj cilj in postal duhovnik. Kot ljubljanski jezuitski pripravnik in potem bogoslovec bi torej do novomašniškega posvečenja potreboval še okoli deset let. Po izpustitvi iz zapora je izgnani gimnazijec odšel v rodno vas in čakal odločitev, ali ga bodo medse sprejeli bratje jezuiti. In res je bil sprejet. Za družino je bilo to sila ugodno, saj bi bil v internatu preskrbljen s stanovanjem in prehrano. Vendar pa se je mladi Lojze kar naenkrat odločil drugače. Ko sta bila z očetom že na poti v novo šolo, si je premislil in med tem, ko je oče obedoval v gostilni, pobegnil domov. V njegovem srcu je namreč že zaigrala druga odločitev: »Konec je s šolo. V Ameriko pojdem!!« Za starše je bil ta sinov nenadni preobrat težko sprejemljiv. Kljub temu pa sta se kaj hitro sprijaznila z novim položajem in mati mu je dejala: »Oče pravi, da ti je voljan dati denar in da lahko greš v Ameriko, pa Bog te blagoslovi, sin moj.« Nedolgo zatem je parnik Niagara, ki je izplul iz francoskega pristanišča Le Havre, na svojem krovu nosil tudi komaj petnajstletnega nekdanjega gimnazijca iz dežele Kranjske, ki se je čez lužo podal s prijateljem Petrom Molekom. Da ne bi imel težav zaradi neizpolnjene vojaške obveznosti, so mu v listinah »popravili« letnico rojstva. Fanta sta tako na krovu preživela tudi tisti božič, ki bi ga sicer Alojz zopet praznoval v družinskem krogu svoje domačije. Potem pa je zjutraj 30. decembra 1913 pred njunimi očmi »zasijala« posebna zvezda. Vendar ne taka, kot so jih nosili Sveti trije kralji ob Kristusovem rojstvu. Od dolge vožnje utrujene potnike je pred New Yorkom pozdravil znameniti kip svobode. Vzdušje na krovu je bilo nepopisno. »Bili so ljudje morda dvanajstih narodnosti, ki so se stiskali med vretena pri sidrih in med dvigala sikajoča od pare, se prerivali proti ograji na palubi, se pehali in stiskali, da bi ujeli bežen pogled na novo deželo, na mesto; dvigali so otroke in celo večje dečke, da bi videli kip Svobode; ženske so jokale od veselja, možje so v zahvalni molitvi padali na kolena, otroci so kričali, vekali in plesali,« se je pozneje spominjal priljubljeni slovensko-ameriški kulturni delavec. Iz preprostega slovenskega dolenjskega fanta, ki je tistega jutra tudi sam ves osupnil ob velikanski pojavi »Svobode«, je namreč pozneje zrasel znani ameriški pisatelj in politik Louis Adamič. »The third man« - tretji človek Tretji slovenski rojak, ki se je pozneje tudi izkazal v ameriških kulturniških vodah, si na jesen 1913 prav tako ni mogel zamišljati, da njegova življenjska pot ne bo tekla po poti, ki je bila običajna v njegovi rodni vasi. Tudi on ni mogel slutiti, da ga bo usoda že čez nekaj mesecev prikrajšala za praznovanje svetega božiča v krogu svoje domačije. Devetnajstletni kmečki fant France Troha iz Babnega Polja (imenovanega tudi Babino Polje ali nemško Babenfeld) v župniji, ki leži na 756 metrih nadmorske višine in meji s Hrvaško, je bil namreč kot prvorojenec namenjen za naslednika na kmetiji, kjer se je po domače reklo pri Rihtarjevih. Imeli so kar veliko zemlje, pol »grunta« tedanje veljave. Vendar pa je bilo posestvo tudi dokaj zadolženo. Zato je oče že več kot osem let delal v Ameriki in jim od tam pošiljal denar. Doma pa je pridno gospodarila mati s sedmimi otroki. Kljub temu pa položaj ni bil rožnat. Tako se je stari Rihtar v Ameriki konec avgusta 1913 domislil, da k sebi povabi še prvorojenca Franceta. Dolg bi bil tako hitreje poplačan in oba bi se potem lahko svobodno vrnila v domovino. S svojo trdo grčavo roko mu je sporočil, da je preteklo zimo dobro zaslužil in da je že v novem gozdu, kjer bo tudi »fajn zaslužek«. Obetal si je plačilo po od dva do tri dolarje na dan, tako da bi Francetu lahko poslal vozovnico za Ameriko: »Da boš tudi za mano prišel ker jaz mislim potem domov priti ko bomo končali z delom,« je France povzel njegovo okorno pisanje. »Srečno pot, pa zdrav ostani, dragi moj sin,« je pismo sklenil stari gospodar Rihtarjeve domačije. Pri Rihtarjevih Babnopoljska številka dvajset, kjer je odraščal France Troha, je bila dolgo znana in ugledna vaška domačija. Eden izmed prednikov je bil tudi podžupan in tako je dobila domače vaško ime pri Rihtarjevih. Pač po nemški besedi »richter«, ki pri nas označuje župana. Prejšnji gospodar Janez Troha, poročen z Ano, rojeno Žnidaršič, je imel več otrok. Domačijo je namenil sinu Janezu, rojenemu 20. oktobra 1860. Ta si je, potem ko se je že bližal tridesetemu letu, izbral nevesto Marijo Gerl iz vasi Lipsenj, več ur hoda od Babnega Polja. Omenjena vas, zdaj imenovana Goričice pri Cerknici, je namreč kar 18 kilometrov oddaljena od Babnega Polja, spada pa pod župnijo Grahovo. Rihtarjevemu Janezu in novoporočenki Mariji, ki sta se vzela oktobra 1890, se je že novembra naslednje leto rodil sin Janez. Svoje gospodarjenje sta dobro zastavila. A le za kratek čas. Prvorojeni Janezek je komaj dobro zlezel iz plenic, ko je oče zbolel za jetiko in se spomladi, 14. maja 1893 poslovil od sveta. Vdova Marija se je po moževi smrti hitro navezala na njegovega mlajšega brata Franceta, rojenega 2. aprila 1871, ki pa je živel že stran od doma, v Babnem Polju št. 10, koder je bila z Jožefom Vebrom poročena njegova sestra Marija. Na domačiji pri Rihtarjevih pa je sicer živela še tašča Ana. Par se je želel poročiti, vendar jima je to branil zadržek svaštva prvega kolena »enake stranske vrste«. Zaradi tega jima je knezoškofijski ordinariat v Ljubljani 6. marca 1894 podelil od svete stolice v Rimu dobljeni spregled. Potrebni pa so bili še dokumenti posvetnih oblasti, kar bi bilo spet treba čakati nekaj časa. France in Marija pa sta se medtem že toliko zbližala, da se je 15. maja 1894, torej komaj dva meseca po cerkvenem odpustku, rodil že njun prvi otrok, sinček, ki sta mu dala ime po očetu. Malega Frančiška so krstili dva dni pozneje. Njegova botra pa sta bila trgovec in posestnik Peter Troha in kmečka gospodarica Ana Janeževa. Šele dve leti in pol pozneje pa je mlademu paru ustregla še deželna vlada in tako sta se lahko uradno vzela devetega novembra 1896. Za Francetom so bili potem v zakonu rojeni še Anton (1897), Frančiška (1899), Marija (1902) in Jožef (1903). Otrok je bilo torej vedno več, denarja pa vedno manj. In tako se je oče Franc Troha odločil, da se odpravi v Ameriko, kot so to storili že številni gospodarji v Babnem Polju. Na začetku leta 1905 se je podal čez lužo, septembra pa je bil rojen še njegov zadnji otrok, hči Ivana. Svojega očeta je prvič videla šele, ko se je vrnil iz dežele čez lužo. Tedaj pa je bila že odraslo kmečko dekle. Prvorojeni in pozakonjeni sin Frančišek pa se je z njim srečal že mnogo prej. Na domačiji Pri Rihtarjevih je po očetovem odhodu kmetija le težko shajala. Tridesetletna gospodarica s kopico mladih otrok sama prav gotovo ni bila kos napornemu vodenju obsežnega kmečkega posestva. France se spominja: »Jože je bil star eno leto ko je oče šel v Ameriko, Johana ni bila še rojena. Takrat se je začela trnjeva pot zame in za mater …« Potem pa je mati jeseni 1913 izgubila še teh dvoje moških rok. Sin France se je namreč odločil odzvati očetovemu vabilu in se podati v Ameriko. V času torej, ko je Avgusta Danilova že stopila na ameriška tla, Lojze Adamič pa je bil še priden dijak ljubljanske gimnazije, je on pripravljal culo za dolgo popotovanje. O tem je pozneje zapisal: »Mesec dni pred odhodom niti še pomislil nisem, da se bo vse tako zgodilo kakor se je. Ker prišlo je vse slučajno in tako na hitro, kot bi me gnala neka nevidna sila, da se umaknem veliki nesreči, ki nam je pretila …« Še na stara leta doživljajev tiste jeseni ni mogel pozabiti: »Vsako leto dne 2. oktobra me objame neka posebna otožnost. Omenjenega dne se mi tudi tembolj začnejo obujati spomini na pretekla leta mojega življenja. Torej naj povem, kaj se mi je pripetilo na dan 2. oktobra, in to v letu 1913. V tem omenjenem mesecu in letu sem zapustil svojo rodno vasico in se podal na dolgo pot v Ameriko … Koliko nas je takrat odpotovalo iz kranjske dežele, mi ni znano, toda število je bilo zelo visoko, ker samo iz Logaškega okraja nas je odšlo 42 po številu, precej jih je bilo pa tudi, ki so jo na skrivaj popihali. Po mojem mišljenju takrat vladni organi gotovo niso vedeli, kaj se bo naslednjega leta pripetilo, ker bi drugače ne bili izdajali potnih listov v tako velikem številu …« Sanje in načrti Mladi France si je temeljito začrtal svojo prihodnjo življenjsko pot: »Treba mi bo zaslužiti dovolj denarja za poplačati dolgove na gruntu. Potem še toliko, da bom lahko izplačal dote bratom in sestram. Dalje tudi še nekaj, da bo za razna popravila pri hiši, in potem bi veselo zagospodaril na gruntu, ki je imel pripadati meni.« Začel je že dobro: kljub mladoletnosti in neizpolnjeni vojaški obveznosti mu je uspelo dobiti potni list. Potem pa se je kmalu podal od doma. Čeprav pri odhodu ni bil edini iz Babnega Polja, pa slovo vseeno ni bilo lahko. O tem pripoveduje: »Čimdalje sem se oddaljeval od domače vasice, tembolj mi je bilo tesno pri srcu in neizmerno domotožje se me je bilo oprijelo. V mislih sem se pa tolažil, da bom v Ameriki ostal par let, prislužil si dovolj dolarjev, potem se pa vesel zopet vrnil domov v svojo drago domovino.« V obljubljeni deželi Malo pred Francetovim odhodom v Ameriko so k vojakom poklicali njegovega starejšega polbrata Janeza. Ker je bil zdaj torej najstarejši sin na kmetiji je na svojevrsten način še zadnjič skušal pomagati materi Mariji. Nasekal ji je namreč toliko drv, da bi z njimi lahko mirno preživela prihajajočo zimo. Šele potem pa je s težkim srcem odrinil od doma. Skupaj z drugimi Babnopoljci je najprej odpotoval v Ljubljano. Od tam pa se je podal v Trst, kjer se je vkrcal na parnik Marta Washington, ki je bil takrat posebna novost. Priporočal ga je tudi slovenski newyorški dnevnik Glas naroda - ki ga imenuje »novi parnik na dva vijaka«. Hvalo pa je zaslužila tudi potovalna agencija Avstro-ameriška črta, za katero pravi oglas, da je »najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate«. Zadnje slovo od rodne zemlje je bilo težko: »Ko sem s krova ladje Marta Washington gledal na Trst in okolico ter v duhu poletel čez kraško ozemlje dalje v rodno vas, se mi je srce stiskalo od žalosti. Ponovno sem si mislil, če ne bi bilo morda boljše, da sem se premislil. Ladja se je polagoma odmikala od pristanišča in tako je izpred mojih oči izginjala naša slovanska zemlja, ki je marsikdo od potnikov ni nikoli več videl.« Podjetje »Austro-American Line« je izpolnilo obljubo in Babnopoljci so po dobrih sedemnajstih dneh pripluli do New Yorka, kjer so morali prestati pregled na otoku solza, izvirno imenovanem Ellis Island. Pisalo se je 20. oktobra 1913. Prav tako kot Lojze, Alojz ali Louis Adamič si je tudi France Troha dobro zapomnil dolgotrajno vožnjo in svoje prvo srečanje z Ameriko: »Morje je bilo strahovito valovito in mislil sem si, da ne bomo nikoli dospeli v Ameriko … Končno je bilo pa vse prestano in po šestnajst dnevni vožnji smo zagledali visoki kip boginje svobode. Največji strah, ki sem ga še imel je bil ta, če bom srečno končal zdravniški pregled ker razburkano morje med vožnjo me je bilo zelo izčrpalo. Pa je šlo vse po sreči in bil sem končno potrjen, da sem zdrav in sposoben za delo v tej prostrani deželi ...« Na delo France Troha se je s skupino rojakov najprej podal proti Zvezni državi Ohio, kjer je tedaj bivalo največ slovenskih izseljencev v Ameriko. Sam se je najprej ustavil v kraju Barberton, kjer je že od leta 1902 prebival njegov stric Jožef. To je bilo majhno nerazvito gnezdo in France se ga spominja: »Mesto Barberton je bilo takrat še zelo mlado, v več ozirih zelo žalostno, ulice po nekod tako blatne, da se jih je težko prehodilo.« A kaj bi to. Pri sorodnikih je bil prijazno sprejet, vendar pa se je kmalu spoprijel s prvo težavo. Nikjer ni namreč mogel dobiti primernega dela. O tem pravi: »Stric me je tolažil, da naj le potrpim in se bo čez čas na boljše obrnilo, pa na mojo žalost se ni hotelo. Seveda sem pri stricu imel brezplačno hrano in stanovanje, toda jaz nisem bil prišel v Ameriko postavat in lenarit, hotel sem imeti delo in zaslužek.« Ker pa se položaj tudi po nekaj tednih bivanja v Barbertonu ni izboljšal, je France odrinil v sosedno državo Pennsylvanijo. To je bila bogata in obširna dežela. Tamkaj je v premogokopnem kraju, imenovanem Imperial, že deloval njegov znanec Jože Šoštarič, ki je v Ameriko odšel leto prej. France mu je sklenil slediti: »Že poprej sem čul, da premogarji dobro zaslužijo in tako sem prišel na Imperial v upanju, da si kmalu naberem polne žepe denarja,« je utemeljil to svojo odločitev. Vendar pa se mu je tudi bivanje pri znancu Šoštariču, koder je bilo v stanovanju še nekaj delavcev, kmalu izjalovilo. Sam priznava: »Pri družini Jožeta Šoštariča sem bil z veseljem sprejet, Jože me je tolažil in mi dajal novega upanja, pa na žalost so sledila razočaranja. Rov je obratoval le po tri do štiri dni na teden in zaslužek je zadostoval le za hrano in stanovanje. Jaz sem pa kar dalje vsak dan jamral in obupaval. Ostali, ki so bili na stanovanju pri Šoštariču, so se mi pa smejali, ko sem bil tako slabega razpoloženja …« Prvi božič na tujih tleh Kljub težavam pa se je Rihtarjev France kar nekako vživel v slovensko skupnost tistega pennsylvanskega kraja. Med Slovenci je bilo kar živahno delovanje. Nekateri izseljenci so bili še samski, drugi pa so si tam že ustvarili svoje družine. Spomin pa ga je še vedno klical v domači kraj v deželi Kranjski. Posebno še, ker so se že bližali božični prazniki: sveti večer, božični dan in Sveti trije kralji. Francetu Trohi se je prav ta prvi božič na tujem najbolj vtisnil v spomin: »Tiste dni pred Božičem je bilo lepo vreme in prehudega mraza ni bilo, pa sem okrog pohajkoval. Par dni pred Božičem prejmem precej obsežno pismo od doma. V pismu so mi pisali kar vsi in vsaki je od mene pričakoval, kdaj pošljem nekaj dolarjev. Mati me je prvo opomnila, naj kmalu pošljem denar, ki sem si ga izposodil za potne stroške; dolžan sem bil 250 goldinarjev. Sestra se je učila za šiviljo, pa je želela, da ji pošljem denar za šivalni stroj. Brat je bil velik tobakar, pa me je prosil, naj mu kaj pošljem za tobak. Bili so vsi polni upanja in so pričakovali pošiljatve ameriških dolarjev, pa kakor sem bil v zmoti jaz, tako so bili tudi doma in so čakali zaman.« Žalost je bila še toliko večja, ker je bilo prejšnja leta povsem drugače: »Bližal se je sveti božični čas, največji in najveselejši krščanski praznik, ki sem se ga v domovini zelo veselil. Ko sem se zamislil v Božiče, ki sem jih preživel v domovini, se mi je po domovini še bolj stožilo in občutil sem še večje domotožje. Če bi bil imel denar za povratne stroške bi jo bil ubral nazaj, ne da bi pomislil, kaj bo v bodoče.« Rihtarjev France je torej ni mogel popihati nazaj v domovino, zato se je zatopil v pretekle čase. Prisluhnimo mu še naprej: »Na predbožični dan, v starem kraji smo rekli pri nas badnjak, nisem imel nič obstanka, pa sem se podal na precej dolg sprehod proti naselbini Cliff Mine. Dan je bil lep in ne premrzlo, s seboj sem vzel tudi pismo, ki sem ga prejel od doma. Pa sem tu in tam malo posedel in pismo ponovno prebral in sem sam s sabo govoril in si svoj položaj najslabše predstavljal. V domovini pričakujejo od mene denar, jaz sem pa reven kot cerkvena miš. Potem sem si dalje preračunaval, koliko denarja bom moral zaslužiti, da bi se moji načrti uresničili.« Ko je tako dobro pretehtal svoj položaj, se ga je lotil dvom, ali bo sploh zmogel vse to, kar si je zamislil v domovini: »Zgodilo se je končno, da so vsi moji načrti splavali po vodi in zaobrnilo se je vse drugače. Že pod noč sem se vrnil na svoje stanovanje pri Šoštaričevih. Gospodar Jože me je kar malo pokaral, ker so že mislili, da sem se kje izgubil ali da se mi je kaj hujšega pripetilo. Nastopil je sveti večer, ki zame ni imel takšnega pomena kakor v domači rodni vasici. Tam sem z veseljem pričakoval polnočnice, v cerkvi se je razlegala vesela božična pesem, ko smo obhajali rojstvo Odrešenika. Z veseljem sem hodil s cerkovnikom v zvonik potrkavat. Na božični večer smo potrkavali kar celo uro in lepo ubrani glasovi so se razlegali dalje po okolici. Na Imperialu pa vsega tega ni bilo in sem zelo pogrešal in sem bil v mislih še bolj zatopljen v svoj domači kraj na drugi strani širokega morja.« Še naprej z mislijo v deželi Kranjski Prvi božič na tujih tleh je bil za Rihtarjevega Franceta torej povsem drugačen kot prejšnji v kranjski domovini. Pravzaprav pa je bil tamkaj v skrivnost narodnih običajev odet kar ves mesec december. Začelo se je s svetim Miklavžem, ki je otrokom prinašal darila. Tudi pri tem prazniku je bil pomemben predhodni dan. France piše: »Tedaj smo se spomnili vseh svojih sorodnikov, botrov in botric in vse smo dobro preštudirali, kam bi se bolj izplačalo nesti nastavit svetemu Miklavžu. Poiskali smo potrebno posodo, kašen večji klobuk, pehar ali pa veliko pokrivalno ruto in brez vse bojazni smo šli v hišo, kamor smo bili namenjeni iti nastavit svetemu Miklavžu. Tam so nam radi ali neradi pokazali prostor, kam naj nastavimo, in odšli smo v popolnem zaupanju, da bomo prihodnje jutro dobili posodo napolnjeno z darovi.« Pozimi je bilo na podeželju sploh zelo veselo. France Troha pravi: »Kar sami sebe vidimo, kako smo se sankali iz visokih brd v dolino. Utrjenim od mraza so nam rdela lica, čist, dišeč gorski zrak nam je polnil pljuča in naša mladost se je razvijala kot cvetje, ki nikoli ne ovene.« Potem pa se je kmalu približal božično-novoletni čas, ki je otrokom tudi ponujal vrsto doživetij. Najprej pa je bilo treba narediti jaslice. Tudi v tem primeru je bil France že pravi mojster: »S svojimi sanmi domačega izdelka smo se podali v gozd, nabrali smo mahu za goro, katero se je napravilo v kotu hiše in po kateri so bili razstavljeni številni pastirci in črede ovac in živine. Poiskali smo najlepše drevesce, ki se je moglo najti, in ga posekali za božično drevesce, okoli katerega smo rajali na sveti večer.« In tako je končno prišel pričakovani dan pred božičem. Tudi Francetu Trohi je pustil nepozaben vtis: »Po vasi je bilo ves dan splošno vrvenje. Vse se je pripravljalo na sveti večer in na božične praznike. Odrasli dečki so nosili iz gozda božična drevesca in mah. V trgovinah je kar mrgolelo kupcev, ki so si kupovali potrebne stvari. Gospodinje so se sukale okoli peči, šle iz ene sobe v drugo ter pripravljale potrebno jedačo za praznike.« Ko se je stemnilo, pa je nastopila priložnost za veselje, pa tudi za obilo pobožne zbranosti: »Po opravilu molitev svetega večera smo se zabavali v gručah, skupaj šli od hiše do hiše, prirejali vsakovrstne igre in tu pa tam se nam je posrečilo dobiti kakšen krajcar. Pripetilo se nam je celo, da smo bili deležni lepih suhih lešnikov, ki so bili prava slaščica za nas. Ponekod smo pa še celo jabolka jedli, kar je bilo nekaj izrednega pri nas v božičnem času. Potem zopet polnočnica, kateri je bil tako srečen, da se jo je mogel udeležiti, ako ga ni popred spanec premagal.« Božična noč Prehod iz svetega večera v božični dan, ki ga je zaznamovalo mašno opravilo ob polnočni uri, je bil eden redkih trenutkov v letu, ki so jih ljudje preživeli ob bedenju. Tudi v Babnem Polju je bilo tedaj vse živo: »Na nebu je zamigljalo brez števila zvezd. V zvoniku se je začulo božično zvonjenje. Iz vasi je odmevalo petje mladine in lajanje psov. Verni ljudje so poklekali okrog stolov in molili rožni venec. Kjer so bili pobožni, so celo vse tri dele zmolili, nato so pa pričakovali polnočnico. Mladina se je zbrala po hišah, prirejala zabavne igre in si pripovedovala pravljice in druge pripovedke. Mnogo jih je bilo, ki so se veselili polnočnice, ko je pa polnoč nastopila, jih je spanec omagal in šele zjutraj so se spomnili, da so zaspali polnočnico. Zamuda se ni dala več popraviti, zato je bilo treba čakati drugega Božiča.« Naprej za kruhom Da, lepi so bili spomini na stare dobre čase. A France v Ameriko ni prišel sanjarit, temveč delat. Po otožnem božičnem praznovanju, ko je delo tudi uradno zastalo za hipec, se je tako znova moral spopasti s svojim nezavidljivim položajem. Delo med premogarji se ni izboljšalo in je kazalo, da ga čakajo še slabši časi. K sreči pa je izvedel, da se da dobro zaslužiti tudi na jugu med gozdarji v zvezni državi Georgii. Januarja 1914 je še zdržal v Imperialu, potem pa se februarja podal na novo pot. Tako je postal gozdni delavec in se spoznal z ameriškimi močvirskimi razmerami. A tudi tam mu ni bilo postlano z rožicami. Kar je zaslužil, je vse porabil za hrano, stanovanje in različne selitve. Tako tudi na to svojo dvoletno dobo nima lepih spominov: »Selili smo se iz ene šume v drugo, iz države Georgije v Alabamo in potem spet nazaj v Georgijo.« Načrt o hitrem zaslužku je tako povsem zvodenel. France Troha, Rihtarjev iz Babnega Polja, je po nekaj letih bivanja v Ameriki postal in tudi ostal ujetnik svojega položaja. Sreča v nesreči V času, ko se je zagnani Babnopoljec boril za svoj vsakdanji kruh, pa se je povsem spremenilo tudi življenje v njegovi domovini. Poleti 1914 je izbruhnila vojna. Ker je bil letnik 1894, bi ga že tisto jesen kot številne njegove sovrstnike, verjetno poklicali v vojsko. Tako pa je ušel kruti usodi. Lahko je le nemo opazoval dogodke v svojem novem in nekdanjem domu: »Nekaj naših gozdarjev se je povrnilo domov baš pred vojno, imeli so slabo srečo in bili so pahnjeni v žrelo vojne, iz katere se niso vrnili. Jaz sem se končno počutil srečnejšega, ki sem se s potovanjem v Ameriko rešil vojnega klanja. Štiri leta so bili stiki z domovino pretrgani, natančnih poročil nismo mogli dobiti, le to smo vedeli, da se tam dogaja nekaj hudega in strahotnega ...« Rihtarjevemu Francetu, ki s svojim bivanjem in delom v Ameriki sicer ni izpolnil svojih obljub in načrtov, je tako uspelo rešiti vsaj svoje golo življenje. Navsezadnje je bilo tedaj še vedno bolje delati v rudnikih in gozdovih Amerike kot pa gniti v strelskih jarkih razburkane Evrope. Pri Rihtarjevih v Babnem Polju Ko je France Troha leta 1913 odhajal od doma, je pri Rihtarjevih uradno živel še njegov tri leta starejši polbrat Janez, letnik 1891, ki ga je imela mati s prvim možem, Francetovim stricem. Janez je pomagal na kmetiji, čeprav je vedel, da ne bo nikoli njen gospodar, kar bi mu sicer pripadalo, če njegov oče ne bi tako mlad umrl. Tako je do odhoda k vojakom kot hlapec le pomagal svoji materi Mariji. Nekateri domačini pa so ga začeli ščuvati, naj se ne trudi preveč, saj bo domačija tako ali tako pripadla polbratu Francetu. Janez Troha si je te besede vzel k srcu in si res ni kaj dosti prizadeval, da bi se stanje izboljšalo. Ko pa je nastopila vojna je tudi on hiral na bojiščih Evrope. Vendar pa Janez Troha tudi tam ni imel sreče. Nikoli več se ni vrnil v domače Babno Polje. Padel je leta 1915. Se je pa domov k Rihtarjevim pozneje vrnil oče Frančišek. Tudi njemu ni šlo najbolje in vrnil se je še z večjimi dolgovi, kot jih je imel, ko je pred dvajsetimi leti odhajal od doma. Da, Amerika ni bila dežela, kjer bi se cedila med in mleko, kot so si obetali številni, ki so se tja podajali za boljšim kruhom. Rihtarjevi v Babnem Polju so to občutili na lastni koži. France Troha mlajši, v Ameriki imenovani Frank, zato očetu še na stara leta nekaterih stvari ni mogel odpustiti. Zamera je trajala še iz časov, ko je prispel v Ameriko: »Moj oče se je takrat mudil v gozdovih v južnih državah, bil je v Ameriki že deset let, toda krenil je bil na napačna pota, bil je slabič in se ni zavedal, da je zapustil v domovini ženo z neodraslimi otroci. Tako sem torej jaz odpotoval v Ameriko brez očetove vednosti. Če bi hotel popisati vse podrobnosti, bi bilo to za cel roman. Omenim naj le to, da pozneje sem se z očetom sestal, pripraviti sem ga hotel do tega, da bi se poboljšal, opustil pijančevanje, igranje za denar in se izogibal slabe družbe. Pa se je nekoč, ko je bil nekoliko v pijanem stanju okorajžil in mi zabrusil, da on že ve kaj jaz mislim, pa tisti čas, da ni še prišel, da bodo piščeta učila kokoši in da tudi jaz njega ne bom. Pozneje sva se z očetom ločila za vedno …« V Georgii in Alabami France Troha se je na delu med gozdarji Georgije kar dobro vživel. In tudi med njimi je bilo dobro uveljavljeno praznovanje ob prehodu starega leta v novo. Kot voznik tovornjaka je imel že nekaj prihranjenega denarja, da mu pozneje ni bilo tako hudo kot leta 1913, ko je bil še reven kot cerkvena miš. Vendar pa je bil njegov ameriški božič še vedno daleč od nekdanje slovenske romantike: »Že cel teden pred božičem smo razpravljali, kako ga bomo praznovali. Ukrepalo se je o vseh stvareh, katere smo si imeli nabaviti. Vsakovrstna jedila, pijača v obliki žganja in piva, to je bila glavna stvar, in nič ni smelo manjkati, da bi ne zaostajali za drugimi ljudmi, ki živijo po naselbinah …« Tudi vzdušje se ni moglo primerjati z razmerami na Kranjskem. Tam še iskrena domačnost, tu pa že potrošniška mrzlica: »Ljudje so kupovali vsakovrstne predmete, največ pa razstrelivne snovi, kakršne rabijo v severnih državah ob slavljenju četrtega julija (dan osamosvojitve, ameriški državni praznik, op. avtorja). Prav na isti način praznujejo božič na jugu. Spuščajo rakete in zažigajo bengalični ogenj.« Takim razmeram se je prilagodil tudi France. Eno izmed božičnih praznovanj je potekalo takole: »Zbrani v kolibi smo začeli praznovati Božič in sveti večer. Jedila so prijetno dišala, pred vsem pa najbolj pečen mlad prašiček, in zalivali smo vso dobroto z izvrstnim pivom. Ker imajo gozdarji navado, da streljajo okoli polnoči, smo tudi mi prijeli za svoje puške in zadonelo je nekaj strelov v čast in slavo svetemu večeru.« V za silo ogretih lesenih kolibah gozdnate Georgie in Alabame, kjer si je France Troha služil kruh, je bil božič torej v marsičem drugačen kot v njegovi rodni domovini. Na pot v stari kraj? Francetov položaj se je v času, ko je divjala prva svetovna vojna, on pa je lahko zbiral cekine z delom med ameriškimi gozdarji, nekoliko izboljšal. Prav lahko bi se vrnil domov in se lotil kmetovanja. Vendar pa naslednik Rihtarjeve domačije Frančišek Troha mlajši ni nikoli zagospodaril na svojem rodnem domu. Zakaj ne? O tem sam mnogo pozneje priznava v pismu sestri Mariji: »Moj namen v Ameriki je bil, da ostanem le nekaj let in se potem povrnem nazaj v domovino. A sem namero opustil in se odločil, da ostanem tukaj, se oženim, ustanovim svoj dom in družino. Ko sva se z ženo vzela, sva bila mlada, delavna, skrbna in sva si kmalu ustanovila stalni dom, ga plačala in potem gledala, da sva oba s trdim delom napredovala, in hvala Bogu, se nama ni treba bati sedaj najhujega, bogata nisva in revna tudi ne.« Dokončna odločitev Po končanem svetovnem klanju, ki se mu je France Troha uspel povsem izogniti, medtem ko se je denimo rojak Lojze Louis Adamič kot ameriški vojak boril v Evropi na zahodnem bojišču, se je bilo treba odločiti. France, ki se je v Ameriki odtlej podpisoval kot Frank, si je izbral Ameriko. Želja svojih domačih, ki so ga pričakovali s polno vrečo zaslužka, tako nikoli ni izpolnil. O tem pozneje piše: »Oče se je po svetovni vojni vrnil v domovino. Imel je še upanje, da se bom jaz vrnil, prinesel polne žepe dolarjev, drugim odštel velike dote, potem pa zagospodaril na gruntu. V glavi se mi je začelo svitati in tako sem spoznal, da je tista domačija zame nastavljena past. Pa sem pogruntal, da je najbolje, da vse opustim in ostanem v Ameriki. Torej ko sem odšel v Ameriko sem prvič stavil na pravega konja. Drugič sem zopet stavil na pravega, ker se nisem povrnil …« France si je našel delo v tovarni Pittsburg Plate Glass Company. Tako si je prislužil toliko denarja, da si je leta 1921 lahko izbral nevesto. Bila je slovenskega rodu in celo njegova nekdanja babnopoljska sovaščanka. V trdnem zakonu se jima je rodilo dvoje otrok. Od delavca do pisatelja Težko življenje je slovenskim izseljencem v Ameriki prineslo veliko neverjetnih pustolovščin in to je Franceta Troho privedlo do tega, da je počasi začel zapisovati usode svojih rojakov. Celih štirideset let je tako ostajal zvest pričevalec veselja in žalosti Slovencev v Ameriki. Pisal je o svojih dogodivščinah, se kdaj pa kdaj prepustil domišljiji, še najbolj pa je postal znan po zapisovanju različnih dogodkov iz svojega okolja. Izseljenska lista Glas naroda in Nova doba ter Slovensko-amerikanski koledar so hvaležno sprejemali njegovo pisanje, ki je vsakič naletelo na dober odziv med slovenskimi bralci. V teh svojih slovstvenih zapisih, polnih iskrivih doživetij ameriških Slovencev in Slovenk, pa se je pogostokrat vračal tudi v rodno babnopoljsko vas. Nič čudnega, ko pa ga je nanjo vezalo toliko lepih spominov. Razen polbrata Janeza, ki je padel v prvi svetovni vojni, so bili živi še vsi, ki jih je zapustil leta 1913, tudi mati Marija. In tudi če je kdaj za krajši čas malo pozabil na svoja pretekla leta, so mu prazniki vedno znova priklicali stari »kranjski« spomin. Običaji ob koncu leta so imeli zanj, ujetem v vrvežu velemest, v betonski džungli, poseben čar že kot naravni pojav: »Mrzlo je in s snegom so pokrite pokrajine, noči so dolge in dnevi kratki, toda kljub temu imamo radi božični čas. Tisti čas doseže noč svojo skrajno dolgost, zato s hrepenenjem pričakujemo daljših in toplejših dni, za katerimi mora priti zopet krasna, cvetoča pomlad.« Božični čas pa je imel rad tudi zaradi tega, ker ga je spominjal na življenje v stari domovini v predbožičnih dneh: »Seveda človek vselej nima dovolj časa, da bi se poglobil v pretekla leta, v svojo otroško mladost, ki jo je preživel tam daleč, v daljnih, daljnih krajih: a kadar nastopijo večji prazniki, kakor je božič, tedaj se pa hote ali nehote spomni svoje že pozabljene mladosti. Ako smo vedno v mestu med visokimi zidovi ter so nam po raznih trgovinah na ogled vsakovrstni predmeti, ki našo pozornost nase obrnejo, tedaj smo v mislih na mestu, kjer tisto opazujemo. A kadar se pa le za kratek čas podamo na prosto v naravo, v bližnji gozdič, tedaj se nam pa takoj zazdi, da smo daleč, daleč stran od glušečega mestnega šundra- kar tako se nam zdi, kot bi tam za prvim gričkom stala naša rojstna vasica. In tako se podamo takole malo ven iz mesta v predbožičnih dneh, ko je že sneg pobelil pokrajine in ko vse zgleda, kot bi bilo pokrito z veliko belo odejo, tedaj se zamislimo v naša mlada leta, kako je bilo v tistih davnih letih tam daleč v rojstnem kraju.« Stara slovenska in nova ameriška mladina France Troha v svojih zrelih letih rad poudarja tudi razliko med tedanjo staro in novo generacijo doma in v Ameriki: »Nešteto nas je dandanes v tej oddaljeni deželi, ki so nam bila slična naša otroška leta, katera smo preživeli skoro na en in isti način. Prav tako smo si slični sedaj v tej deželi, drug drugemu smo skoro enaki. Mučimo se, delamo in se trudimo. Nešteto nas je v tovarnah, v rudnikih, v premogovnikih in gozdovih. Naša mladina pa raste in se razvija, toda na povsem drug način, kakor smo se mi tam daleč na oni strani morja.« Da, tam v Ameriki je tedaj rastel že nov rod Slovencev in Slovenk, ki so si lahko privoščili marsikatero razkošje, bili pa so prikrajšani za prisrčne šege in navade, ki so jih nekoč na Kranjskem doživeli njihovi starši. France Troha zato še pravi: »Naša skromnost v mladih letih, ki so nam jo mogli dati starši, se je povsem razlikovala od tega kar imajo otroci v tej deželi. Malo igrač smo imeli, pa še tiste so bile večinoma domačega izdelka. O igračah, kakoršne vidimo danes po trgovinah, ki se prodajajo za božična darila otrokom, se nam niti sanjalo ni. In vseh teh modernih igrač se otroci kmalu naveličajo. V stari domovini se je pa v več krajih opazilo, da so imeli stare igrače shranjene za spomin že odrasli ljudje. Torej je razvidno, da otroci se vselej ne počutijo srečne in zadovoljne, čeprav imajo vsega v izobilici. V stari domovini nam je pa marsikaj manjkalo, toda v vsej tisti skromnosti smo bili zadovoljni.« Odpotovanja France Frank Troha je stopil v pokoj pri istem podjetju, kjer se je zaposlil že leta 1920. Tam je dosegel kar 44 let delovne dobe, skupno pa še dosti več. Ugodje upokojenca je tako začel uživati šele kot sedemdesetletnik. Tudi to je bila podoba Amerike, ki so si jo sicer številni izvolili kot obljubljeno deželo. France Frank Troha se tako nikoli ni vrnil v domovino. Prav tako pa tudi ne Lojze Louis Adamič. Na domača tla sta se vračala le za krajše obiske. Tako Troha denimo prvič šele leta 1928, petnajst let po žalostnem slovesu od domače vasi. Vrnila pa se je Avgusta Danilova, slavna slovenska dramska umetnica, ki ji je potem na stara leta še celo uspelo zaigrati v domačem legendarnem filmu z - vsaj zanjo - pomenljivim naslovom Na svoji zemlji. Zapuščina Ker se mladi Rihtarjev France Troha ni več vrnil iz Amerike, je na domačiji še vedno gospodarila mati Marija. Življenje se je obudilo tudi potem , ko se je vrnil tudi oče France in se je vključil v delo. Živel je še do leta 1942 ko je umrl 19. decembra, malo pred božičem. Sin France, Frank, pa je svojo zadnjo uro dočakal 26. avgusta 1980. Življenje in delo Franceta Franka Trohe in njegovih domačih pri Rihtarjevih v Babnem Polju bi tako verjetno ostalo zaznamovano le med tamkajšnjimi domačini ali v slovenskih ameriških krogih. V slovenski domovini so ga namreč poznali le ljubitelji izseljenske tematike. K sreči pa se je tudi v njegovi rodbini uresničil znan slovenski pregovor: do tretjega kolena gre. Njegova prizadevna pranečakinja, Alenka Veber, ki skupaj s svojo materjo zdaj poseduje Rihtarjevo domačijo in vse pritikline, ki h kmetiji pripadajo že stoletja, se je odločila, da starega strica dostojno predstavi tudi širši javnosti v njegovi stari domovini. Povsem upravičeno. Če se domači bralci navdušujejo nad Jurčičevimi liki slovenskega podeželja in če se skušajo vživeti v usodo junakov Tavčarjevih povesti iz loškega pogorja, ki jih je želja po zaslužku ali pozaba zaradi neizpolnjenih ljubezenskih doživetij prav tako vodila v daljno Ameriko, se jim tudi ob prebiranju Franka Trohe lahko odpre podoben svet. Nadarjeni Babnopoljec namreč izvrstno popisuje življenje v svoji rodni deželi kot tudi usode tistih, ki so polni upanja prispeli v dolarsko deželo, pa so se tamkaj morali prepričati, da ni vse zlato, kar se sveti. Alenka Veber se je najprej lotila zbiranja »stričevih« objav raztresenih po starih časopisih in doslej našla blizu sto njegovih slovstvenih zapisov in okoli dvesto poročil o različnih dogodkih izseljenskega sveta. S pomočjo dobrotnikov ji je uspelo preurediti staro rodbinsko hišo. Ustanovila je Zavod Rihtarjeva domačija, ki je razvil vrsto zanimivih kulturniških podvigov. Njena zamisel pa so tudi pohodi med Babnim Poljem in Lipsenjem, sedanjimi Goričicami. To pa je tista pot, vleče se okoli tri ure, ki jo je nemalokrat prehodil prvotni gospodar Rihtarjeve domačije Janez Troha, ko se je hodil ženit k svoji Micki Gerlovi. In tako se obuja spomin tudi nanjo, ki se je po prezgodnji smrti prvega moža Janeza poročila s svojim svakom Francetom, očetom pisatelja Franceta Franka Trohe. Bila je prava slovenska mati, ki je ob moževi odsotnosti vestno gospodarila na kmetiji in spravila h kruhu vse otroke, ki so ostali na domačiji. Dočakala je visoko starost blizu devetdesetih let. Krono vsega prizadevanja pa predstavlja najnovejša knjiga Božični in velikonočni spomini, izdana ob stoletnici odhoda Franka Trohe v Ameriko in ob 120-letnici njegovega rojstva. Zanjo je Alenka Veber izbrala zgodbe, ki zadevajo dva največja slovenska krščanska praznika. Najzanimivejši in obenem najbolj pretresljivi so seveda Francetovi spomini na božič, ki prinašajo spomine iz njegove rodne vasi in včasih prav žalostne prigode, ki jih je bil v tem delu koledarskega leta deležen kot izseljenec v Ameriki. Ob božičnih praznikih si tako skorajda ne moremo izbrati primernejšega berila. Seveda, če se uspemo izogniti pogoltnim kramarjem, ki nam s svojo malovredno ponudbo skušajo izprazniti žepe, in se namesto tega raje odločimo za obilico domače žlahtnosti, iskrenosti in pristnosti. Andrej Mrak Slovenija (27) Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 3.0 od 8 glasov Ocenite to novico! Tedanja slovenska skupščina je formalno podlago za plebiscit sprejela tri tedne pred glasovanjem. Foto: BoBo Sorodne novice 23. december 2014 23. december: Slovenke in Slovenci so množično obkrožali "ZA" 4. december 2014 25 let od ustanovitve Demosa 5. november 2014 "Demos je bil tisti, ki se je odločil za osamosvojitev" 23. december 2013 Mineva 23 let od plebiscita in leto manj od razglasitve ustave Dodaj v Facebook Mineva 23 let od razglasitve slovenske ustave in 24 let od plebiscita 23. december je simboličen dan za slovensko samostojnost 23. december 2014 ob 07:40, zadnji poseg: 23. december 2014 ob 07:44 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na današnji dan pred 24 leti je večina volivcev in volivk na plebiscitu izglasovala odcepitev Slovenije od Jugoslavije, leto pozneje pa je bila razglašena slovenska ustava. Odločitev za plebiscit so na sestanku 9. in 10. novembra 1990 v Poljčah sprejeli člani takratne Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 prevzela oblast. Formalno podlago za plebiscit je sicer predstavljal zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je tri tedne pred glasovanjem sprejela takratna slovenska skupščina. Da bi se Slovenija odcepila od Jugoslavije, je moralo za odcepitev na plebiscitu glasovati več kot polovica vseh volilnih upravičencev, kar je bilo 23. decembra 1990 na glasovanju krepko preseženo. Glasovalo je 93,2 odstotka vseh volivcev, za osamosvojitev pa jih je glasovalo 95 odstotkov. Nocoj bo državna proslava, ki jo boste lahko spremljali v neposrednem prenosu na TV Slovenija 1 ob 20.00. Slavnostni govornik bo premier Miro Cerar. DZ bo pred tem dan zaznamoval s slavnostno sejo, na kateri bo osrednji govornik predsednik DZ-ja Milan Brglez (ob 19.00 na tretjem). Premier Cerar se bo popoldne v ljubljanski stolnici udeležil maše za domovino, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Vabimo pa vas tudi k ogledu dokumentarnega filma Medijska vojna - padec tabujev. Ob 21.00 na prvem. Izid plebiscita so razglasili 26. decembra 1990, zato se ta dan praznuje dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik. Slovensko ustavo, s katero se je Slovenija odcepila tudi pravno, je slovenska skupščina razglasila 23. decembra 1991. Ta dan je zato dan ustavnosti. B. V. Veselim se naše samostojnosti. Vsem Slovenkam in Slovencem želim ob današnjem prazniku več narodnega ponosa, več ljubezni do domovine in več iskrenega truda za skupno dobro vseh, ki živimo v naši državi. :) Že iz prve svetovne vojne se najde kakšna barvna fotografija, vse polno jih je iz druge...a mi še vedno črno bele? Je to namenoma, da slika prikazuje relano stanje delitev med one in tiste? Namenoma nisem uporabil izraza naši - vaši, ker se ne štejem v nobeno od skupin pogube. " Da bi se Slovenija odcepila od Jugoslavije, je moralo za odcepitev na plebiscitu glasovati več kot polovica vseh volilnih upravičencev, .. " .. to je bila zahteva na frišno prebarvanih komunistov, s Kučanom na čelu. Kompromis, ki so ga morali njihovi nasprotniki (Demos) sprejeti, sicer bi čakali na, po besedah Kučana in njegovih, ugodnejši trenutek. Na čas za konfederadijo z drugimi ex Jugo državami. Na kratko : Kučan in druščina so hoteli ostati v Jugoslaviji. Zato pa danes velja, da je Slovenija izšla iz Jugoslavije, Jugoslavija pa iz Slovenije še ni odšla. Hvala Vam g. Pučnik, g. Peterle, g. Janša, g. Oman, ... da ste nam omogočili oz. izpeljali, da končno Slovenci živimo v lastni državi za katero so se naši dedje prizadevali stoletja. Ima država kar nekaj pomanjkljivosti a to ni čudno, če pa nam večino časa vlada leva opcija ki je bila proti samostojni državi oz. so vse do zadnjega zagovarjali komunistično ureditev juge. Hvala in Slava Vam gospodje. Danes nazdravimo na boljše čase, mogoče se situacija na boljše obrne že naslednje leto z novimi predčasnimi volitvami, kjer naj zmaga liberalno-konzervativna opcija, ki je najboljša možna opcija. Strinjam se z predhodnikom: Slovenija je odsla iz Jugoslavije, Jugoslavija pa ni odsla iz Slovenije. Za vse ki ste menja da so oni gori krivi za danasnje stanje pa: niso krivi tisti gori ampak tisti doli ki so jih volili in se bolj tisti ki jih niso volili. Vsak ki misli da brez korumpcije ne gre, jo podpira in se ne sme pritozevati ko se le ta razpuhti. Vsak ki misli da volitve nicesar ne spremenijo, ker so vsi isti, se ne sme cudit da ti isti za vedno ostanjeo na oblasti. Vsak ki z 45 zacne planirat penzijo s 50, se ne sme cudit da namesto pokojnine dobi socialno podporo. Vsak ki misli da mora drzava resevati njegove osebne probleme bo te probleme obdrzal. Vsak ki misli da je za slabo stanje kriv zunanji sovraznik (NATO, 3.rajh, prosta loza, zidi ali pa mogoce celo marsovci) namesto da bi pometel pred lastnim pragom se bo utopil v lastnih smeteh. Vsak narod im oblast ki si jo zasluzi. In ljubi sorodnjaki vas tolce bic, ki ste si ga sami pletli cetrt stoletja. Črna kronika (95)Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 3.6 od 18 glasov Ocenite to novico! Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so osumljenca za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil sodno pridržanje. Foto: BoBo Sorodne novice22. december 2014 Policisti pridržali osumljenca umora direktorja Kemijskega inštituta 19. december 2014 Ustreljeni direktor Kemijskega inštituta je umrl 17. december 2014 Storilec in motiv streljanja na Viču še vedno nista znana Dodaj vZa prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov. S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov! Dovoli Prekliči Policija: Osumljenec umora je dober strelec Preiskovalni sodnik je odredil sodno pridržanje 24. december 2014 ob 10:09, zadnji poseg: 24. december 2014 ob 14:03 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA NPU je v torek pozno zvečer kazensko ovadil 59-letnega osumljenca za umor direktorja Kemijskega inštituta (KI) Janka Jamnika. Po neuradnih podatkih gre za nekdanjega uslužbenca KI-ja. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so osumljenca za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil sodno pridržanje. Osumljenca za Jamnikov umor, po neuradnih informacijah gre za Milka Noviča, je policija prijela v ponedeljek zjutraj. Policisti so na tiskovni konferenci povedali, da so na prizorišču umora našli tulec naboja, prič, ki videle umor, pa ne. Osumljenec umora je po navedbah policije dober strelec in član strelskega društva. Ovadeni osumljenec, do katerega so prišli tudi na podlagi podatkov o gibanju v kritičnem času oziroma telefonskih izpiskov in ni imel alibija, se na policijskem zaslišanju ni zagovarjal, vendar policija meni, da ima dovolj dokazov, da ga utemeljeno sumi umora. Pri ovadenem so namreč policisti ugotavljali tudi prisotnost smodniških delcev. Vzorci, najdeni na telesu ovadenega, pa so pokazali karakteristične delce, ki nastanejo s streljanjem in ustrezajo vzorcem, najdenim na kraju dejanja, je navedel direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič in dodal, da je bilo ravnanje osumljenega naklepno, načrtno in dobro pripravljeno ter storjeno na posebno sprevržen in maščevalen način. Informacije, da naj bi bil ovadeni Milko Novič, Majhenič na podlagi zakona o varovanju osebnih podatkov ni želel razkriti. Vpletenost koga drugega v dejanje, ni izključena, a za zdaj kaže, da je šlo za ovadenčevo samostojno ravnanje. Novič je leta 2009 dobil izredno odpoved na Kemijskem inštitutu, takrat so mediji poročali, da med drugim tudi zato, ker ni vrnil drage laboratorijske aparature in ker je odstopil od projekta, ki bi ga moral takrat narediti za vojsko. Novič in inštitut sta v več sodnih sporih. Zaseda na parkirišču Glede na dozdajšnje ugotovitve je neznani morilec v torek nekaj pred 20. uro zvečer Janka Jamnika pričakal na parkirišču pred gostinskim lokalom v Ljubljani. Ko se je Jamnik pripeljal, domnevno na službeno novoletno večerjo, je vozilo zapustil in ga zaklenil, neznanec pa ga je takrat ustrelil in zbežal. Jamnik je za posledicami strelnih ran umrl v petek. G. C. SREDA 24.12.2014, 15:29 NATISNI PISAVA Alfiju Nipiču državno odlikovanje red za zasluge Avtor: STA Predsednik republike Borut Pahor je vročil državno odlikovanje red za zasluge Alfonzu Nipiču - Alfiju ob 50-letnici njegovega neprekinjenega uspešnega glasbenega delovanja. V Sloveniji imamo veliko dobre glasbe, za katero je prav, da je ne skrivamo v nočnih urah, pravi odlikovanec Alfi Nipič. Odlikovan je bil tudi za zasluge pri utrjevanju slovenske glasbene tradicije med slovenskimi rojaki v zamejstvu in zdomstvu. Kot je ob prevzemu odlikovanja dejal glasbenik, je takšno priznanje, ki ga dobiš po tolikem času v svoji domovini, nekaj najlepšega, kar si lahko želiš. Izrekel je zahvalo Slovencem v domovini in izven nje ter tistim medijem, ki kot je dejal, v dnevnem času malo več prostora namenijo slovenski glasbi in je ne vrtijo le v nočnih urah. Poudaril je, da imamo v Sloveniji veliko dobre glasbe, za katero je prav, da je ne skrivamo v nočnih urah. Pel je pri Ansamblu bratov Avsenik Alfi Nipič je glasbeno pot začel kot pevec zabavne glasbe. Kot je zapisano v utemeljitvi, je s svojim žametnim baritonom in glasbenim erosom prvič osvojil publiko kot profesionalec leta 1962. Vse odtlej je petje njegovo življenje. Leta 1974 se je pridružil Ansamblu bratov Avsenik. Nekaj časa je ostajal zvest tako rock in zabavni glasbi kakor tudi narečni popevki in narodno-zabavni glasbi. Ko pa je z Avseniki nastopil v dvorani Deutsches Museum, pa v Hamburgu in Berlinski filharmoniji, so se mu odprla nova obzorja. Avseniki so bili glasbeni fenomen Srednje Evrope. Na turnejah so imeli po več kakor 20 koncertov na mesec. Nipič je kot pevec z ansamblom posnel 250 skladb v slovenščini, prav toliko tudi v nemškem jeziku, prejel je 15 zlatih in eno platinasto ploščo. Uveljavil se je tudi kot pisec besedil. Samo za Avsenike jih je napisal 32. Odmevne koncerte z Avseniki je imel tudi v ZDA in Avstraliji ter pozneje sam. Nipič se lahko pohvali s številnimi uspešnicami. Mnoge med njimi so slovenske zimzelene melodije, nekatere so tudi že ponarodele. Ena takih je Planica, pesem Ansambla bratov Avsenik iz leta 1979. Prejel tudi viktorja za življenjsko delo Po Avsenikih je izdal še sedem plošč. Naredil je tudi kompilacijo s kraljema kanadske oziroma ameriške polke Valterjem Ostankom in Frenkom Jankovichem. Bil je skupni zmagovalec lojtrce domačih, pa zlati glas Slovenije, prejel je zlati rog, zlato noto in viktorja za življenjsko delo. Današnjo prireditev je popestril nastop dijakov Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki so izvedli skladbi Slovenija, od kod lepote tvoje in Silvestrski poljub. Pri slednji se jim je pridružil tudi glasbenik sam. Jožica Svete: »Janeza Janšo podpiram že od vsega začetka. On je politik svetovnega kova. Slovenija ga še kako potrebuje!« 14.09.2014 - 14:31 Napisal Jožica Svete 9 komentarji Jožica Svete pred Vrhovnim sodiščem 13. 9. 2014 Jožica Svete pred Vrhovnim sodiščem 13. 9. 2014 Foto: Vir: Twitter /Odbor 2014 Označeno kot Jožica Svete, Odbor 2014, Protesti, Vrhovno sodišče, Janez Janša, pravica, Včeraj je pred Vrhovnim sodiščem, kjer protestniki vsak dan vztrajajo vse od dne, ko so po krivici zaprli predsednika SDS Janeza Janšo, spregovorila tudi Jožica Svete iz Nove Gorice. Objavljamo njen govor v celoti: Lep pozdrav vsem, ki ste danes tu, nekateri že večkrat. Jaz pa vam danes prinašam podporo in pozitivno energijo iz Nove Gorice. Tudi jaz sem prižgala svečko za pravno državo, ki je žal ni več. Prižgala jo bom tudi za Janeza Janšo, ki po krivem prestaja zaporno kazen. Janeza Janšo podpiram že od vsega začetka, prav tako tudi stranko SDS, saj menim, da je prav ON politik svetovnega kova, ki ga v teh težkih časih še kako potrebuje naša Slovenija, vendar ga na vse možne načine hočejo izločiti iz političnega dogajanja. Janša je človek, ki ima največje zasluge za našo osamosvojitev in o tem se premalo govori! Jaz pa danes to javno in naglas povem! Pred dvema letoma, v času Janševe vlade, smo imeli vsi upanje, da se bo v tej naši Sloveniji začelo obračati na bolje. Vlada je sprejemala prave odločitve in bila je že na pravi poti, da se izkopljemo iz krize. Tako pa se vedno globje pogrezamo vanjo….O tistih, ki so oropali banke in naše skupno imetje, se ne veliko govori, ne vemo njihovih imen, zanje ni kazni, ni obtožb, nihče od teh ni v zaporu. V zaporu je pošten človek, ki ga je bilo potrebno le politično odstraniti in očrniti. Zdajšnja vladajoča elita nam uničuje državo z lažmi in egoizmom….Zato sem danes tu v prvi vrsti, da podprem Janeza Janšo, da mu z mojo prisotnostjo vlijem POGUM in mu kličem: »Janez Janša, naš veliki borec za pravice in resnico, radi te imamo, vedno bomo s teboj in te podpirali. Prej ali slej boš zopet med nami in takrat bo za vse nas, Slovence in Slovenke, najsrečnejši dan in novo upanje. Prisrčno te pozdravljamo in ti poklanjamo tole lepo AVSENIKOVO SKLADBO…….Čakala bom, da vrneš se in kadarkoli bo, nam bo lepo. Živel naš veliki junak Janez Janša! Živela SDS, najboljša slovenska stranka! Hvala Jožici Svete, veliki, nepozabni pevki Avsenikov, hvala za njen pogum, resnico, poštenje. Se vidi, da Jožica ljubi domovino, kot je širom sveta prepevala o lepotah Slovenije, širila dobro, veselje med ljudmi. Čestitke za njen pogum, pravičnost, povzdignjen glas, ko se nekomu zgodi krivica, bolečina, - tudi otrokom, ki bodo nekoč veliki, odrasli in kaj jim bodo "sodniki" povedali, obrazložili za svoja krivična, politična dejanja, "sodbe v imenu partije". Jim bodo zmogli pogledati v oči? NE, ker so brez etike, morale, hudobni. Koliko krivičnih sodb bremeni slovensko sodstvo, sodnike!? Številka marsikaj pove! p.s. Kje so ostali slovenski glasbeniki, estradniki, umetniki...? Ko se bo tehtnica v poštenem sojenju nagnila Janezu, Tonetu in še komu v prid jih bo polno. Čestitke in pogum protestnikom! Prijavi Papež Frančišek v nagovoru Urbi et orbi spomnil na trpljenje žrtev vojn Papež pozval k miru in dialogu 25. december 2014 ob 07:25, zadnji poseg: 25. december 2014 ob 13:15 Vatikan - MMC RTV SLO/STA Papež Frančišek je v tradicionalnem božičnem blagoslovu v Vatikanu izpostavil trpljenje žrtev vojn, še posebej v Siriji in Iraku. Papež je z balkona na pročelju bazilike svetega Petra v blagoslovu mestu in svetu (Urbi et orbi) pozval tudi k miru na Bližnjem vzhodu in dialogu od Ukrajine do Nigerije, poroča BBC. Pozval je tudi k dialogu med Izraelci in Palestinci ter obsodil napade talibanov v Pakistanu. Opozoril je še na preganjanje kristjanov. Kot je dejal, kristjani v Iraku in Siriji predolgo trpijo zaradi spopadov, in dodal, da jih "skupaj s tistimi, ki pripadajo drugim verskim in etničnim skupinam, brutalno preganjajo". Papežev nagovor je na Trgu sv. Petra poslušalo več deset tisoč ljudi. Frančišek: Kajn je svet pahnil v temo Frančišek je v sredo drugič daroval tudi polnočno mašo. Bog in njegova potrpežljiva zvestoba sta močnejši od teme in podkupljivosti, in to je po papeževih besedah sporočilo božiča. Svet je namreč zavit v temo, ki jo je začel prvi zločin proti človeštvu, ko je Kajn zaradi nevoščljivosti ubil Abela ter pahnil svet v stoletja nasilja, vojn, sovraštva in zatiranja, je dejal in dodal, da prav to temo odganja plamen vere, ki je verne tudi letos popeljal do polnočnic v čast rojstva Božjega sina Jezusa Kristusa. Ob koncu obreda je Frančišek v spremstvu otrok v jasli v baziliki svetega Petra položil kipec Jezusa. Posebna pozornost pregnanim Papež je letos še posebej spomnil na tiste, ki so morali zbežati pred nasiljem Islamske države in pred mašo po telefonu poklical begunce, ki so se zatekli v begunsko taborišče v Ankavi pri Erbilu v Iraku. Dejal jim je, da so kot Jezus, ki je prav tako moral zbežati, ker zanj ni bilo prostora. Zato jim je Jezus to noč še posebej blizu, je dodal. Polnočna maša, ki jo je daroval papež Frančišek, je bila druga v njegovem pontifikatu. Obred so v neposrednem televizijskem prenosu spremljali milijoni ljudi v več kot 60 državah sveta. Leto 2015 bo za prvega argentinskega papeža v zgodovini polno dogodkov: januarja bo obiskal Šri Lanko in Filipine, do konca leta pa načrtuje še obisk ZDA, Južne Amerike in Afrike. Februarja bo imenoval nove kardinale, leta 2015 pa naj bi bila končana tudi reforma rimske kurije. Jaslice v človeški velikosti, ki vsako leto krasijo Trg svetega Petra, so letos prišle iz Verone, iz zbirke veronske opere; božično drevo na trgu, 25 metrov visoka jelka, okrašena z več tisoč belimi in zlatimi lučkami, pa letos prihaja iz Kalabrije. Patriarh Tval pozval h koncu gradnje zidu Tradicionalno polnočnico v palestinskem Betlehemu, kjer naj bi se rodil Jezus, je daroval jeruzalemski latinski patriarh Fuad Tval. Okrašeno mesto, polno stojnic, glasbe, božičnih pesmi in nastopov, je obiskalo tudi precej turistov. Med obiskovalci je bilo tudi okoli 500 kristjanov iz Gaze, ki jim je Izrael dovolil prehod do Zahodnega brega. Patriarh Tval je najprej vodil procesijo iz Jeruzalema v Betlehem skozi ločitveni zid, ki ga Izrael gradi okoli in predvsem na Zahodnem bregu, med polnočnico pa je Izrael pozval, naj ustavi širitev tega zidu. Mednarodno sodišče v Haagu je zid leta 2004 sicer označilo za neskladnega z mednarodnim pravom. Tval je pozval k mirnemu sožitju judov, muslimanov in kristjanov v sveti deželi, ki je na žalost dežela konflikta. Palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je bil tudi prisoten, pa je prosil za konec terorja in ekstremizma. Božič praznovali po celem svetu Božič so praznovali tudi slovenski katoličani doma in po svetu, med drugim s polnočnico v newyorški cerkvi Sv. Cirila. Polnočnice pa so praznovali tudi nekateri pravoslavci, med drugim v Turčiji, Romuniji, Bolgariji in drugod. Kardinal Rode je stal na papezovi desnici. Intelektualna sirina se dwnes odmeva med Slovenci, slovenceljni ga pa ker jim je stopil na zulj sovrazijo. Lepo je bilo videti nasega kardinala Rodeta na papezevi desnici na Božič 2015. Tudi Rode je govoril - a naši mediji so o(b) tem molčali, tudi R. OGNJIŠČE (brez nazorne slike), da ne govorimo o RTVSLOVENIJA. Papež v božični poslanici mestu in svetu tudi o trpljenju Piše: s. Brigita Zelič Objavljeno 25. 12. 2014, ob 15:10 Papež pri poslanici mestu in svetu Foto © AFP Share on email Share on favorites Share on print Share on google_plusone_share Share on twitter Share on facebook Share on myspace V Vatikanu se je za današnje opoldansko srečanje s svetim očetom zbrala velikanska množica ljudi. Papež Frančišek je spregovoril z osrednje lože bazilike sv. Petra, kjer sta ob njem stala upokojeni prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja kardinal Franc Rode ter prefekt Kongregacije za nauk vere kardinal Gerhard Ludwig Müller. Kardinal Rode je ob koncu papeževega nagovora napovedal, da bo sveti oče podelil popoln odpustek vsem prisotnim in tudi tistim, ki so ga spremljali preko sredstev družbenega obveščanja in da so odpustka deležni tisti, ki izpolnjujejo predvidene pogoje. Papež Frančišek je letošnjo božično poslanico začel s preprostim opisom betlehemskega dogodka, v katerem je Marijo in Jožefa označil za dve ponižni osebi, polni zaupanja v Božjo dobroto - ter pastirje, starčka Simeona in Ano v njihovi poslušnosti Svetemu Duhu. Nadaljeval je z zagotovilom, da Jezus prinaša odrešenje prav vsakemu človeku in vsem narodom. V lepoti božičnega praznika je papež Frančišek nagovor izrekel v izraziti resnobni zbranosti. Novorojenega Odrešenika je prosil, naj se ozre na naše brate in sestre v Iraku in Siriji in jim prinese upanje. Spomnil je na številne begunce, pribežnike, otroke, odrasle in ostarele vsega sveta z željo, da bi se brezbrižnost soljudi spremenila v bližino, zavračanje v gostoljubje in da bi vsi, ki doživljajo preizkušnje prejeli potrebno humanitarno pomoč za preživetje v ostrini zime in bi se mogli vrniti v svoje dežele in živeti z dostojanstvom. Nadaljeval je: „Naj Gospod odpre srca za zaupanje in da svoj mir vsemu Bližnjemu vzhodu, začenši z deželo, ki jo je blagoslovil s svojim rojstvom, in naj podpira napore tistih, ki se dejavno zavzemajo za dialog med Izraelci in Palestinci. Jezus, Odrešenik sveta, varuj tiste, ki trpijo v Ukrajini in nakloni tej ljubljeni deželi, da bo presegla napetosti, premagala sovraštvo in nasilje in stopila na novo pot bratstva in sprave.“ Kristusa Odrešenika je nadalje prosil za mir v Nigeriji in v drugih predelih afriške celine. Posebej je omenil Libijo, Južni Sudan, Centralnoafriško republiko in pokrajine Demokratične republike Kongo. Vse, ki nosijo politično odgovornost pa je spodbudil, naj se za preseganje nasprotij in graditev trajnega bratskega sožitja zavzamejo z dialogom. Nato je posebno pozornost namenil zlasti otrokom in Jezusa prosil, naj jih reši nasilja, trgovine z ljudmi in raznovrstnega zlorabljenja. Naj potolaži družine prejšnji teden pobitih otrok v Pakistanu. Naj bo blizu tistim, ki trpijo zaradi bolezni, zlasti žrtvam epidemije ebole, še posebej v Liberiji, Sierri Leone in Gvineji. Zahvalil se je vsem osebam, ki skrbijo zanje. V izrazito molitveni drži je Detetu Jezusu spregovoril, da je v mislih pri vseh otrocih, ki so bili danes umorjeni ali so z njimi grdo ravnali, bodisi pri tistih, ki so, še preden so zagledali luč sveta, bili prikrajšani za velikodušno ljubezen svojih staršev in pokopani v sebičnosti kulture, ki ne mara življenja, kakor tudi tistih razseljenih otrocih zaradi vojn ali preganjanj, zlorabljenih in izkoriščenih pred našimi očmi ter z našim „zavezniškim molkom“, pri pobitih otrocih zaradi bombardiranja, tudi tam, kjer je bil rojen Božji Sin. Še danes njihov molk kriči pod mečem številnih Herodov. Nad njihovo krvjo se je utaborila senca sodobnih Herodov. Resnično za ta božič teče toliko solza skupaj s solzami Deteta Jezusa. „Kristusovo moč, ki je osvobajanje in služenje, naj začutijo številna srca, ki trpijo zaradi vojne, preganjanj in zasužnjenosti. S svojo krotkostjo naj ta Božja moč odstrani trdoto src tolikih mož in žena potopljenih v posvetnost in brezbrižnost, naj odstrani to vsesplošno razširjeno brezbrižnost. S svojo odrešilno močjo naj orožje pretvori v pluge, razdejanje v kreativnost, sovraštvo v ljubezen in nežnost.“ Ob koncu je papež Frančišek vsem zaželel blagoslovljen božič. Umrl je Dominik Trobentar, glas skupine Hazard Leta 2010 so ob 30-letnici delovanja razprodali Halo Tivoli 25. december 2014 ob 12:53, zadnji poseg: 25. december 2014 ob 13:21 Ljubljana - MMC RTV SLO Po dolgi bolezni je umrl legendarni pevec in basist Dominik Trobentar, ki je s svojo barvo glasu dal uspešnicam skupine Hazard poseben pečat. Z Dominikom Trobentarjem smo se nazadnje pogovarjali leta 2010, ko je skupaj z ostalimi člani skupine saksofonistom Jožefom Doblekarjem - Bracem, klaviaturistom Danijem Gančevom, kitaristom Daretom Petričem in bobnarjem Mirom Čekelišem, pripravil pravo glasbeno poslastico na velikem koncertu ob 30-letnici skupine v razprodani Hali Tivoli. "Publika je prečudovita. Tega nisem pričakoval. Imel sem krizo. Verjetno se je to videlo zaradi tega, ker sem bil tako vzhičen. Jaz sem čustven človek in težko sem zadrževal in solze in vse," je po koncertu za MMC Dominik komentiral svoj nastop. Dodal je, da je to nekaj neponovljivega in nekaj najlepšega, kar se mu je zgodilo v karieri. Besede, da jim je uspelo napolniti Halo Tivoli, kar uspe le redkim slovenskim glasbenikom, pa je pokomentiral: "Razlog je v naši glasbi, v močnih besedilih. Dolgo smo vztrajali v skupini, ampak žal smo morali naše delovanje prekiniti (skupina je nehala delovati leta 1983, op. a.). Želja, da napolnimo Halo Tivoli, se nam je po 30 letih izpolnila." Koncerta so se udeležili številni znani obrazi, med njimi tudi Dominikov sin Jernej, ki je kitarist skupine LeeLooJamais. MMC na koncertu skupine Hazard v Hali Tivoli. "Vsak je sam mi je še posebej ljuba" Številne njihove popevke so postale zimzelene in predmet predelav. Kako je na to gledal Dominik? "Super, krasno. Vsak, ki se loti tega - sem za, zakaj pa ne. To je sveža kri, sveži občutki, nekaj po svoje naredijo, ampak besedilo je pa tisto, ki vleče še naprej." In katera izmed uspešnic - teh je bilo res veliko, kot recimo Najlepše pesmi, Marie, ne piši pesmi več, Kopalnico ima, Nena -, pa se je Dominiku še posebej vtisnila v srce: "Težko bi katero izpostavil, ampak ... Moja prva pesem, ki sem jo dobil v roke, je Vsak je sam, to je ena tako rekoč kultna pesmica z besedilom za vse generacije." Omenjena pesem je leta 1980 na Slovenski popevki zasedla tretje mesto. Skupina je na Jugoviziji, izboru za jugoslovansko predstavnico izbora za pesem Evrovizije, nastopila štirikrat - leta 1981 s skladbo Marie, ne piši pesmi več (zasedli so 5. mesto), leta 1982 s skladbo Bistro (10. mesto), leta 1983 s skladbo Najlepše pesmi (14. mesto) in leta 1987 s skladbo Nocoj (24. mesto). Kdaj plebiscit, kot je bil slovenski, postane legitimen? Leto 2014, leto referendumov o neodvisnosti 26. december 2014 ob 06:35, zadnji poseg: 26. december 2014 ob 10:20 Ljubljana - MMC RTV SLO V iztekajočem se letu smo bili priča kar nekaj referendumom, na katerih se je glasovalo o neodvisnosti delov držav. Podobno kot konec decembra 1990 v Sloveniji. Toda novih neodvisnih držav najbrž še nekaj časa ne bo na svetovnem zemljevidu. "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" se je glasilo vprašanje na plebiscitu, na katerega je 95 odstotkov udeležencev, volilna udeležba pa je bila 93,2-odstotna, odgovorilo pritrdilno. Pol leta po plebiscitu - odvijal se je 23. decembra 1990, rezultati pa so bili razglašeni tri dni kasneje -je Slovenija razglasila neodvisnost. Istega dne, 25. junija, je enako storila tudi sosednja Hrvaška. Slovenskemu plebiscitu so sledili številni referendumi o neodvisnosti, na svetovnem zemljevidu pa so se pojavile številne nove države, poleg držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije in ZSSR še Češka, Slovaška, Eritreja, Vzhodni Timor ... Najmlajši med svetovno priznanimi državami je Južni Sudan, kjer so se tamkajšnji prebivalci januarja 2011 za neodvisnost prav tako izrekli na plebiscitu in to z več kot 98 odstotki glasov. Glede neodvisnosti so na splošno priznanih referendumih kasneje glasovali še leta 2012 v Portoriku in letos na Škotskem. V obeh primerih so se volivci odločili za obstoječe stanje oz. proti popolni neodvisnosti. Letošnje leto bo v svetovno zgodovino vpisano tudi po številnih referendumih, ki jih mednarodna skupnost ne priznava. Trije takšni referendumi so potekali na ozemlju Ukrajine (Krim, Lugansk in Donetsk) ter v Kataloniji. Brez večje pozornosti pa je potekalo glasovanje o morebitni neodvisnosti v Gagauziji. Gre za avtonomni južni del Moldavije, kjer je večinsko turško govoreče prebivalstvo pravoslavne vere. Na referendumu so se odločili za morebitno neodvisnost oz. za tesnejše povezovanje z Rusijo, če bi se Moldavija odločila za vstop v EU. Poleg naštetih šestih referendumov bi morali o neodvisnosti glasovati tudi iraški Kurdi, vendar so zaradi spopadov z Islamsko državo referendum premaknili v prihodnost. V prihodnjih letih lahko pričakujemo tudi plebiscit o neodvisnosti francoskega otočja Nove Kaledonije, ki naj bi potekal s privoljenjem Francije. Glede na številne težnje pokrajin ali narodov, tudi po Evropi, bomo v naslednjih letih priča še kakšnemu plebiscitu, kot smo ga doživeli pred 24-imi leti v Sloveniji. Toda kaj je tisto, kar odločitvam o neodvisnosti daje neko globalno legitimnost? To nam je razložil politolog in član centra za politološke raziskave Tomaž Deželan. Letošnje leto je zaznamovalo, kar nekaj referendumov glede neodvisnosti posameznih regij in dežel (Škotska, Katalonija, Krim …), vendar je imel le škotski referendum neko mednarodno legitimnost oz. bi Škotsko, če bi se večinsko odločila za neodvisnost, priznala mednarodna skupnost. Kaj trenutno daje legitimnost odločitvam posameznih narodov oz. regij za neodvisnost v mednarodni skupnosti? Lahko bi dejali, da je plebiscit - instrument, ki omogoča vladajoči strukturi države, pokrajine, dežele ipd., da pozove ljudstvo k odločitvi o vprašanju neodvisnosti z da ali ne, - postal ključno pravilo legitimnosti ljudstva. Osnovna premisa se nahaja v spremembi načela vladanja po božji volji z načelom vladanja s pristankom vladanih, kar je pravzaprav ena od najpomembnejših kakovosti moderne države. V osnovi gre za to, da imamo lahko demokratične in nedemokratične plebiscite. Takšne, ki se odvijejo v okoliščinah, kjer so spoštovana osnovna demokratična načela, in takšne, kjer je odsotnost teh načel vnebovpijajoča. Slednjih je bilo v zadnjih dveh stoletjih preko 200 in smo jim bili priča tudi letos. Po drugi strani pa nujni pogoj odsotnosti avtoritarnih ali totalitarnih okoliščin ni dovolj, da se referendum obravnava kot legitimen. Pri tem gre predvsem za to, da nasprotujoče si strani poprej pridejo do dogovora o temeljnih vprašanjih, ki so povezana s samim plebiscitom in ureditvijo po njem. Da se torej poprej pogajajo in dogovorijo o tem, kdo ima sploh pravico glasovanja, kdo organizira plebiscit, kdo izbere vprašanje, kdo prešteje glasovnice in kakšna bo ureditev po plebiscitu. Če o teh vprašanjih ni soglasja ali pa je prisotno soliranje posamezne strani pri posamezni točki plebiscita, potem je zelo verjetno, da plebiscit ne bo označen za legitimnega, saj ga bo gotovo zavračala ena od strani. Na področju Evrope in Kavkaza je kar nekaj nepriznanih držav (Pridnestrje, Abhazija, Južna Osetija, Gorski Karabah, pa ne nazadnje tudi Kosovo), ki so oz. bi zanesljivo izglasovale neodvisnost. Kakšna je po vašem mnenju usoda teh nepriznanih držav? Treba je vedeti, da je vprašanje plebiscita temeljno strateško vprašanje. V politični teoriji najdemo precej argumentov za izvedbo tovrstnih referendumov, saj gre v principu za vprašanje samoodločbe naroda, čeprav v tem kontekstu pravzaprav govorimo o nekakšni namišljeni skupnosti, ki je predvsem v vzhodnoevropskih primerih predpolitična, izključevalna in tudi v marsičem neskladna z idejo sodobnih političnih skupnosti. Pri teh izvedenih (npr. Tatarstan, Nagorno-Karabakh oz. Gorski Karabah) ali neizvedenih referendumih gre pravzaprav bolj za simbolično opozarjanje na obstoj in različnost znotraj dominantnih tvorb, ki dušijo te skupnosti. Problem je, da tak idealizem zanemarja strateškost plebiscitov, ki sloni predvsem na volji prevladujočega nosilca interesov v družbi. Ta namreč odločitev o plebiscitu sprejme na podlagi dveh temeljnih predpogojev: če je pod pritiskom oziroma čuti konkurenco in če zastopa stališče, ki je blizu večinskemu delu državljanov. Osnovna determinanta pa je čas oziroma sama priložnost. Plebiscit se torej spelje predvsem takrat, ko prevladujoče strukture ocenijo, da imajo primerno podporo in je primeren čas za to. V bližnji preteklosti se je zdelo, da so plebisciti o morebitni neodvisnosti pravzaprav le neka potrditev volje prebivalstva po neodvisnosti. Škotski referendum je to zanikal. Ali je morda prišlo do obdobja, ko relativna blaginja znotraj neke države prevladuje nad politični interesi? Zelo pomemben element uspeha referendumov je tudi obstoj močne nacionalistične stranke ali koalicije takih strank. To navadno prispeva k povečanemu idealizmu oziroma nacionalni samozavesti, ki bodisi temelji na preveliki zapostavljenosti in premajhnem vplivu določene skupnosti bodisi na prevelikem odrekanju v korist ostalih delov države. Ponekod je na delu oboje. Vprašanje pa je, če državljani v to verjamejo, saj take take težnje lahko prav tako prepoznajo kot (individualno) agendo posamezne politične opcije, ki ima lahko tudi negativne posledice na gospodarstvo in blaginjo ljudi. V razvitih demokracijah je ključni premislek prav ta. Ali lahko v zahodni Evropi v prihodnjih desetletjih po vašem mnenju pride do razpada kakšne države? Pred leti je bilo govora o delitvi Belgije zaradi politične krize, vedno večji pritiski so v Španiji, pa tudi v sosednji Italiji obstajajo pokrajinske težnje po neodvisnosti, denimo v Benečiji. Čeprav je pričakovati, tudi glede na obstoječe statistike s tega področja, da se bo število poskusov plebiscitov in tudi sicer referendumov povečevalo, pa ni pričakovati resnega deljenja držav znotraj zahodnoevropskega demokratičnega sveta. Tleči nacionalizem bo v teh državah težko presegel gospodarske interese elit, ki so naklonjene povezovanju. Prav tako je jasno, da se vse pomembne regionalne, deželne oziroma nacionalne interese znotraj teh držav skuša naslavljati skozi različne oblike avtonomij, ki pravzaprav omogočajo večji glas posameznih dozdevno zapostavljenih skupnosti. Iz tega razloga plebisciti niti niso smiselni, saj obstoječe oblike integriranja na evropski ravni omogočajo najboljše obeh (oziroma celo treh) svetov. Evropska unija preko svoje institucionalne ureditve to zgolj utrjuje, saj omogoča regijam večjo veljavo. Predvsem preko svoje večravenske ureditve (ang. multi-level governance) namreč omogoča preseganje morebitnih omejitev na nacionalni ravni. V tem pogledu gre gledati tudi razvoj Evropske unije kot ključne tvorbe Evrope. Ta je resnično posebna, sui generis - z unikatno ureditvijo, ki je ni mogoče ustrezno primerjati bodisi s federalnimi državami bodisi mednarodnimi organizacijami. V določenih trenutkih s težnjami po integriranju in posledični slabitvi nacionalnih ravni, v drugih s krepitvijo moči držav članic in procesov re-nacionalizacije. Prihodnost Evrope tako vidim v njeni pestrosti in specifičnosti, kar jo je krasilo že od renesanse dalje. Gregor Cerar mala slovenka # 26.12.2014 ob 08:59 Prijavi neprimerno vsebino @pfc He, he, pfc, te pravljice lahko ti razlagaš tistim, ki takratnega dogajanja niso spremljali v živo, vsi ostali se pa še dobro spomnimo stališč, da nas ZDA ne bodo priznale niti čez 1000 let in tudi tega kako dolgo so podpirali Miloševičeva kljub njegovim očitnim kravim rabotam.Gotovo so si ZDA želele padec komunizma v YU, nikakor pa ne njenega razpada. ZDA nikoli ne bi priznala Slovenije! Zahvala deželi Bavarski in Nemčiji,na osnovi pritiska na ostale EU države se je vseeno zgodilo,to ne piše nikjer v zgodovinskih knjigah.slo... žalostno! Sicer pa, ob današnjem prazniku, čestitke vsem, ki imajo Slovenijo za svojo domovino, ki so vseskozi verjeli vanjo in so še danes ponosni nanjo, kljub temu, da se niso izpolnila vsa naša pričakovanja. Janša in Pučnik se seveda nista nikoli razšla, to je zgolj še ena v vrsti laži, ki jo levičarji prodajajo kot suho zlato. Tega, kako so sami pljuvali po Pučniku se pa seveda danes prav nič več ne spomnijo. Trenutno so v Sloveniji najbolj prisotne težnje za priključitev Putinovi Rusiji. . . Nekateri bi jo kar prestavili nekam v Sibirijo, da bi jo grela težka medvedja šapa. . . Če bi ne bili samostojni Handanović, Karić, Rudonja, Galić, Pavlović, Novaković, Dedić & comp. nikoli ne bi videli SP v nogometu. :)))) Hecam se. gesan # 26.12.2014 ob 10:18 Dvomim, da on tolko sovraži to državo kot ti zagovarjaš tiste, ki so to državo pokradli. Tiste zagovarjaš predvsem ti. »Zakaj so omrežja, ki obvladujejo Slovenije tako močna? Vsa stara omrežja so vnaprej vedela, da se bo začel miren proces tranzicije in so že vnaprej nastavljala svoje ljudi na pomembne položaje,« ocenjuje sociolog Urban Vehovar. Vehovar je dejal, da imamo v Sloveniji tako hude težave, ker je ta javni sektor tako velik, in da sam osebno ve za nekaj ljudi, »Sam osebno vem za nekaj ljudi, ki so sinovi bivših oficirjev jugoslovanske obveščevalne službe ali pa Udbe, SDV. Ne misliti, da je teh ljudi malo, teh ljudi je dosti. To vam razloži, kako obvladujejo ta sistem. Prek državnih in paradržavnih podjetij obvladujejo tudi medije.« To so samo tvoje špekulacije. Kredibilni viri, njegova žena, sin, nečakinja, so pa lepo povedali, da se je Pučnik želel umakniti iz politike in dati priložnost mladim, zato je tudi izbral Janšo, za katerega je mimogrede izjavil, da je "mehka duša", za svojega naslednika. In zgodovina je pokazala, da je izbral dobro, saj je Janez iz obrobne strančice, ki je komaj prilezla v parlament naredil največjo slovensko stranko, ki je že dvakrat vodila vlado. Še vedno bit bolje samostojen, pa četudi pod okriljem Bruslja, kot biti v zosu pod okriljem Beograda. Hočete ekstremiste? Sova vam jih prikriva ali morda celo ščiti, Portal Plus jih razkriva! Ker so zelo očitno agenti Sove v veliki meri nesposobni za karkoli drugega kot politično obračunavanje, perpetuiranje govoric in njihovo transformacijo v medijske pogrome, smo se na Portalu Plus odločili, da za vas poiščemo ekstremiste, ki imajo namen ogroziti ali zrušiti ustavni red Republike Slovenije. Tri zgodbe, ki jih boste brali te dni, je mogoče detektirati z nekaj meseci dela, zbiranja in testiranja informacij in kažejo na to, da je v Sloveniji prisotna velika varnostna luknja, za katero je lahko odgovorna samo Sova. 32 02.11.2014 20:30 Piše: Kizo Nov predsednik ekstremistične grupacije Iskre je Jaša Lategano, nekoč znan pod priimkom Štrukelj. Sin sindikalista Branimirja Štuklja in po tej logiki v neposredni sorodstveni zvezi z Milanom Kučanom. Foto: www.iskra.com, Wikipedia Agenti Sove so zelo očitno v veliki meri nesposobni za karkoli drugega, kot politično obračunavanje, perpetuiranje govoric in njihovo transformacijo v medijske pogrome. "... Pot do tja je mukotrpna – saj se ne borimo za ljubljanski študenteraj, niti za slovenski delavski razred – temveč za svetovni prevrat obstoječih družbenih razmerij – socialno revolucijo – in s tem socialistično svetovno Republiko." Če bi, recimo na Delu ali Mladini, izkopali sliko uniformiranih posameznikov, ki so se igrali airsoft in bi bili na njej pripadniki gibanja Blood & Honour, potem bi bila nedvoumno cela država vržena s tečaja. Ampak na sliki niso pripadniki Blood & Honour, ampak člani Iskre in udeleženci Iskrinega športno - motivacijskega tabora, ki se rekreirajo. Ni jasno, kakšna je akademska uporabna vrednost vojaških skladišč, urjenja v borilnih veščinah in usposabljanja plinskih pištol, saj če to sofinancira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in njene ekstenzije, izvaja pa študentsko društvo, potem bi bilo že smiselno pojasniti, kakšna je uporabna vrednost vsega tega početja za študente. Bodimo iskreni, če ni dokaza, da ima Iskra agendo zrušiti ustavni red Republike Slovenije, potem imamo opravka z otroci, ki se igrajo vojno, ne pa z ekstremisti, ki izvajajo mobilizacije in vojaška urjenja. To nas napelje na razkrinkanje ciljev Iskre. "Vzpostaviti moramo politični subjekt – ki bo revolucionaren – kar pomeni samo to, da bo svojo moč črpal iz ulice in ne argumentov znotraj postavljenih okvirjev – kajti argumenti so in vedno bodo stvar politikantskega in ideološkega obračanja zadev na glavo. Naš boj je boj za oblast in tega nikoli in nikdar ne smemo pozabiti..." Jasno postane , da Iskrin tabor, ki je bil izveden v nedrjih Univerze, ni bil rekreativnega namena, ampak je imel za svoj namen urjenje sile nad močjo argumentiranja in taisti tabor ni služil motiviranju študentarije pred jesenskimi izpitnimi roki, ampak team-buildingu obstoječih in mobilizaciji novih sil. Ali potrebuje Sova še kaj več, da bi razumeli, da se v tej državi uri skupina, ki ne priznava ne ustave ne institucij in ima za cilj revolucionarno strmoglavljenje oblasti? Ali razumejo agenti Sove, da četudi Iskro sestavljajo fantasti, je to odličen inkubator za osamljene volkove tipa Breivik? Bomo vsakič, ko bo Štrukelj peljal sindikate na ulico razmišljali o tem, ali je končno napočil čas, da se nek nori volk samotar iz Iskre odloči za teroristično dejanje? Ali pa da pod okriljem SVIZ-ovega protesta nek Iskraš znova sestavi in uporabi plinsko pištolo? Če v komplement vzamemo pojavljanje očeta Štruklja na teh vstajah in SVIZ-ove paralelne proteste, se nujno pojavi vprašanje, kaj vse se je na teh vstajah nabralo in kakšne agende so se sprožile. Po naših informacijah ste v Sovi Iskro spregledali, pa čeprav je na voljo še več informacij o njihovih planiranih mehanizmih prevzema oblasti, kot jih ima Portal Plus; zakaj je temu tako in kdo bo odgovarjal za nastalo varnostno luknjo? Ali naj razumemo varnostno luknjo kot dejstvo, da Iskro iz nam neznanih razlogov ščitite? Na Portalu Plus ne pristajamo na slovenski medijski inženiring, sprevrženo politično sceno, ki se je že davno spremenila v vzvod za pridobivanje rent, niti na politično pristransko delovanje slovenskih institucij. Tako smo v primeru Anuške Delić pod drobnogled vzeli delovanje Sove, s tem da je ob aferi s slovenskimi vehabijami v zraku obviselo vprašanje, kdo vse hodi po Sloveniji in kakšno varnostno tveganje predstavlja. Ker so zelo očitno agenti Sove v veliki meri nesposobni za karkoli drugega, kot politično obračunavanje, perpetuiranje govoric in njihovo transformacijo v medijske pogrome, smo se na Portalu Plus odločili, da za vas poiščemo ekstremiste, ki imajo namen ogroziti ali zrušiti ustavni red Republike Slovenije. Tri zgodbe, ki jih boste brali te dni, je mogoče detektirati z nekaj meseci dela, zbiranja in testiranja informacij in kažejo na to, da je v Sloveniji prisotna velika varnostna luknja, za katero je lahko odgovorna samo Sova. Današnja zgodba je bila deloma razkrita že v Reporterju, vendar smo na Portalu Plus pridobili nove dokumente, ki kažejo na to, da se v Sloveniji oblikuje endogena ekstremistična skupina. Še več, dodatni dokumenti, ki smo jih pridobili, dajejo jasen in nedvoumen vpogled v cilje delovanja te skupine, torej institucionalni in ustavni prevrat, ter kažejo na "zlizanost" ekstremističnih skupin z mediji, političnimi strankami in ključnimi institucionalnimi igralci. Akademska uporabna vrednost vojaškega urjenja Prva zgodba je zgodba o študentski organizaciji Iskra. Ta organizacija je na videz popolnoma v skladu z duhom časa in delovanjem ostalih študentskih organizacij - skupina študentov in študentk, ki se v imenu enakosti in pravičnosti borijo proti neoliberalizmu. To je držalo vse dokler v medije ni prišla zgodba o petdnevnem poletnem športno – motivacijskem taboru v letu 2013. Program tabora, katerega poročilo najdete med dokumenti pod člankom, je zanimivo skoncentriran na več airsoft bitk, dnevni in nočni orientacijski pohod, plezanje ter jutranje treninge borilnih veščin. Morda se to v tem trenutku ne zdi nič posebnega in morda lahko popolnoma kupimo protiargumente Iskre, ki so jih, kot odgovor na članek v reviji Reporter, že objavili na svoji spletni stran, ampak zgodba, ki izhaja iz Iskrinega poročila o taboru, ima vseeno čisto drugačen pridih. Iz poročila namreč preberemo: "Opremo smo zbrali iz vseh koncev in krajev ter prijateljev in znancev ter kombinirali različne dele. Večino časa smo imeli 6 delujočih airsoft pušk, med njimi večinoma avtomatske ter vsaj eno ostrostrelsko, kdaj nam je pa uspelo usposobiti tudi plinsko pištolo. Predavalnica v domu se je za 5 dni spremenila v delavnico polno sestavnih delov airsoft pušk, baterij ter garderobo, založeno z uniformami, rutami, zaščitnimi očali, škornji in taktičnimi jopiči. Večino časa smo igrali 4 proti 4 ukradi zastavo z eno zastavo na središču območja, na koncu pa tudi 6 na 6 splošen ekipni deathmatch, kjer smo tudi kasneje dodali enemu igralcu v vsaki ekipi vlogo vojaškega zdravnika, kar je še dodatno razgibalo že tako napeto igro. Ekipe so se vsak dan posebej sestavile, člani so se menjavali, novince v airsoftu se je seznanjalo s pravili in mehanizmi igre, zato je bilo vzdušje zelo sproščeno in odprto. Nadvse zanimivo in vzdušno je bilo biti v vlogi vojaškega fotografa, ki je kdaj uspel v objektiv ujeti napete trenutke." Ostrostrelska puška? Plinska pištola? Predavalnica se je za pet dni spremenila v vojaško skladišče? Za kaj se ti fantje in dekleta natančno motivirajo? Za jesenske izpitne roke? Prav, lahko sklepamo, da gre za vojaške navdušence, ampak pri tem so moteče tri stvari. Prvič, ni jasno, kakšna je akademska uporabna vrednost vojaških skladišč, urjenja v borilnih veščinah in usposabljanja plinskih pištol, saj če to sofinancira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in njene ekstenzije, izvaja pa študentsko društvo (kar naj bi Iskra bila), potem bi bilo že smiselno pojasniti, kakšna je uporabna vrednost vsega tega početja za študente. Drugič, če bi, recimo na Delu ali Mladini, izkopali sliko uniformiranih posameznikov, ki so se igrali airsoft: Opomba: Obraze je v izogib nevšečnostim zakrilo uredništvo Portala Plus in bi bili na njej pripadniki gibanja Blood & Honour, potem bi bila nedvoumno cela država vržena s tečaja. Ampak na sliki niso pripadniki Blood & Honour, ampak člani Iskre in udeleženci Iskrinega športno - motivacijskega tabora, ki se rekreirajo. Bodimo iskreni, če ni dokaza, da ima Iskra agendo zrušiti ustavni red Republike Slovenije, potem imamo opravka z otroci, ki se igrajo vojno, ne pa z ekstremisti, ki izvajajo mobilizacije in vojaška urjenja. To nas napelje na tretjo točko, razkrinkanje ciljev Iskre. V prilogi k članku boste našli odstopno izjavo nekdanjega predsednika Iskre Klemna Kneza, v njej boste prebrali, da je končni cilj te grupacije: "Vzpostaviti moramo politični subjekt – ki bo revolucionaren – kar pomeni samo to, da bo svojo moč črpal iz ulice in ne argumentov znotraj postavljenih okvirjev – kajti argumenti so in vedno bodo stvar politikantskega in ideološkega obračanja zadev na glavo. Naš boj je boj za oblast in tega nikoli in nikdar ne smemo pozabiti – oblast celotnega delovnega ljudstva..." Menim, da je nedvoumno, kaj je želel Knez v svoji odstopni izjavi povedati in kakšna je politika ter cilj Iskre: prevlada ulice nad argumenti, ravno obratno, kot je kodirano v naši ustavi, kjer je parlamentarna argumentacija edini mehanizem za oblikovanje, delovanje in vzpostavljanje institucij. Prevlada ulice nad argumenti (kakršenkoli že je dominantni mehanizem argumentacije) je evfemizem za nasilno revolucijo. In kot pravi Knez, njihov boj je boj za oblast. V tem kontekstu postane jasno, da Iskrin tabor, ki je bil izveden v nedrjih Univerze, ni bil rekreativnega namena, ampak je imel za svoj namen urjenje sile nad močjo argumentiranja in taisti tabor ni služil motiviranju študentarije pred jesenskimi izpitnimi roki, ampak team-buildingu obstoječih in mobilizaciji novih sil. Ste še vedno skeptični? Potem preberite nadaljevanje Knezovega pisanja: "... Pot do tja je mukotrpna – saj se ne borimo za ljubljanski študenteraj, niti za slovenski delavski razred – temveč za svetovni prevrat obstoječih družbenih razmerij – socialno revolucijo – in s tem socialistično svetovno Republiko." Zdaj razumete? Niso rekreirali in motivirali "študenteraja" in niso se igrali vojne, cilji Iskre so povedani zelo jasno – njihove aktivnosti so usmerjene v "socialno" revolucijo in uvajanje svetovne socialistične republike. Enako, kot se ISIL danes ne bori za Sirijo ampak svetovno dominacijo Islama in naj vas spomnim, da bo za to, da postane Slovenija socialistična republika, potrebno spremeniti ustavo. Kako? V predhodnem citatu vam je Knez že pojasnil – s prevzemom oblasti, ki se zgodi na ravni dominacije ulice nad argumenti. Torej? Skupina, ki zavrača parlamentarno demokracijo, kliče na ulico in se igra vojaška usposabljanja, po definiciji ne more biti drugega kot ekstremistična skupina. Primer udeleženca tabora, ki ga društvo Iskra "športno motivira". Ali potrebuje Sova še kaj več, da bi razumeli, da se v tej državi uri skupina, ki ne priznava ne ustave ne institucij in ima za cilj revolucionarno strmoglavljenje oblasti? Ali razumejo agenti Sove, da četudi Iskro sestavljajo fantasti, je to odličen inkubator za osamljene volkove tipa Breivik? Da ne bi bilo pomote, pismo odstopljenega Kneza je datirano nekaj dni pred začetkom revolucionarnega urjenja pripadnikov in simpatizerjev Iskre, zato je izključena vsaka možnost, da omenjeni tabor ne bi nastajal pod ideologijo nasilja, prevrata in ulične revolucije. Nenazadnje iz poročila o taboru zasledite predlog, da bi v bodoče kazalo imeti tudi teoretična urjenja. Verjetno je očitno, da gre za mobilizacijo, ki je popolnoma identična tisti, ki sta jo v Bosni izvajala Bosnić in Imamović, seveda z drugačnim revolucionarnim predznakom. Želite še več? Poglejte na dnu prispevka pripet spisek pozabljenih reči. Tipično študentje na taboru pozabijo stvari, kot so majice, hlače, kondome, vibratorje, pijačo itd. Na tem taboru pa so pozabili množico vojaške opreme. Glede na povedano je jasno, da nimamo opravka z običajnimi študenti, ki se na račun študentskih organizacij in Univerze družijo ob pijankah, ampak imamo opravka z ekstremisti levega svetovnega nazora. In priznajte, če bi samo desetino tega prebrali o gibanju Blood & Honour, bi imeli pred seboj afero izjemnih razsežnosti. Leva ekstremistična mreža Če vas ne skrbi vojaško urjenje skupine, ki pod okriljem ljubljanske univerze napoveduje revolucionarni prevrat in napoveduje ulični boj za oblast, če vas ne skrbi, da je to idealni inkubator za levičarske Breivike, potem bi vas morala zaskrbeti interpretacija realnosti. Ne samo politično – medijska ampak tudi zgodovinska interpretacija vseslovenskih vstaj. Najprej politično medijska. Nanizajmo nekaj povezav, ki zagotovo ne držijo, so samo naključne ali pa so nepomembne in pretirane. Nov predsednik ekstremistične grupacije Iskre je Jaša Lategano, nekoč znan pod priimkom Štrukelj. Sin sindikalista Branimirja Štuklja in po tej logiki v neposredni sorodstveni zvezi z Milanom Kučanom. To je seveda priročno, saj je sin v študentski grupaciji, oče pa glavni sindikalist na Univerzi in skupaj se borita proti neoliberalizmu različnih finančnih ministrov. Ta idila pa ima odprtih več tveganj. Prvič, za očetov SVIZ je popolnoma upravičeno, da je argument ulice, torej stavke, glavni pogajalski adut. Po drugi strani pa je jasno, da je za sinovo organizacijo argument ulice ključni mehanizem za strmoglavljenje oblasti, izvedbo revolucije in uvedbo socializma v Sloveniji. Torej? Bo vsaka SVIZ-ova stavka varnostno tveganje za celotno državo? Bomo vsakič razmišljali o možnosti, da taborno motiviran "študenteraj" uporabi svoje znanje borilnih veščin? Bomo vsakič, ko bo Štrukelj peljal sindikate na ulico razmišljali o tem, ali je končno napočil čas, da se nek nori volk samotar iz Iskre odloči za teroristično dejanje? Ali pa da pod okriljem SVIZ-ovega protesta nek Iskraš znova sestavi in uporabi plinsko pištolo? Drugič, Iskra je tu in med nami že nekaj časa, tudi vojaško urjenje se je zgodilo že pred letom dni in tudi njihove izjave o revoluciji in uličnem boju za oblast so vsem, razen agentom Sove, že dolgo znane. Ampak o njih niste nikoli brali v medijih, ki so specializirani za razkrivanje ekstremističnih skupin. Zakaj? Ne vem natančno, ampak mogoče pomaga, da je oče Štrukelj član nadzornega odbora revije Mladina, v kateri med tonami besed o ekstremistih ni zaslediti grupacije mladega Štruklja. Oče Štrukelj seveda sedi še na Modri Zavarovalnici, ki jo obvladuje ljubljenec slovenskih medijev Jamnik, ampak to je že čisto druga zgodba. Tretjič, do marca 2013 je bil v Iskri aktiven Miha Kordiš, slovenski parlamentarec iz Združene levice. Spet zgolj naključje, da v parlamentu sedi človek, ki je aktivno oblikoval organizacijo, ki si prizadeva za družbeni prevrat in dominacijo ulice nad argumenti oziroma "zradiranje" parlamentarne demokracije in uvedbo socializma. In spet odlična novica za Sovo, nadzira jih namreč lahko nekdo iz parlamenta, ki je bil aktivni član danes ekstremistične skupine, ki bi jo morala Sova preiskovati. Verjetno je samo presežna paranoja razmišljati o tem, da se je ravnokar razkrilo ekstremno varnostno tveganje v parlamentarnem nadzoru nad Sovo. Lepo pa je prebrati iz zgoraj navedene spletne strani Iskre, da jih Miha Kordiš še vedno podpira. To je vsekakor dobra novica za ulično socialistično revolucijo. Zanimivo je seveda, da za levico to ni problem, če pa bi obstajala vsaj stotina takšnih povezav med SDS in desnimi ekstremisti, pa bi se Slovenija že zatresla in pretresla. Levičarji, prosim, bodite iskreni, če bi članek pobarval na črno, bi ponoreli, kaj pa boste naredili sedaj? Še o zgodovinski interpretaciji vseslovenskih vstaj. Iskrina zgodba o želji po institucionalnem prevratu, prevzemu oblasti preko ulice, skupaj z njihovimi fizično – teoretskimi urjenji z airsoft snajperji in plinskimi pištolami, daje vsaj deloma čuden priokus vseslovenskim vstajam. Če v komplement vzamemo pojavljanje očeta Štruklja na teh vstajah in SVIZ-ove paralelne proteste, se nujno pojavi vprašanje, kaj vse se je na teh vstajah nabralo in kakšne agende so se sprožile. Osebno nisem prepričan, da bodo katerikoli bodoči protesti karkoli drugega kot poskus ekstremistov, da naredijo čim večja varnostna tveganja v državi. In Sova jim s svojim nedelovanjem to očitno dopušča. Vprašanja za Sovo Celotna zgodba nas napelje na nekaj vprašanj, na katera bi Sova morala podati odgovore, saj je jasno, da v Sloveniji poleg vehabij deluje še marsikatera druga ekstremistična skupina. In menim, da morajo te odgovore dati dovolj hitro, preden nas prehiti razvoj dogodkov ali preden se razmere dodatno radikalizirajo. Prvič, ali je napovedovanje ulične revolucije in strmoglavljenje institucij z revolucionarnim uvajanjem socializma delovanje proti državi in predstavlja varnostno tveganje ali ne? Ker če temu ni tako in to ni kaznivo dejanje, potem ima Iskra proste roke in se jim ni potrebno več kamuflirati v študentsko grupacijo. Drugič, kakšna je relacija med stavkovno aktivnostjo SVIZ-a in Iskro? Ali naj, glede na mreženje in ideološka izhodišča, razumemo bodoče proteste SVIZ-a kot sprožilo za Iskrine ulične boje? Tretjič, če je Iskra res grupacija benignih fantastov, ampak istočasno inkubator za samotne volkove, ali ta grupacija predstavlja varnostno tveganje in ali je ne bi potemtakem morali preverjati? Četrtič, kaj se bo zgodilo v primeru, da nekoč aktivni član Iskre postane član parlamentarnega odbora za nadzor nad varnostno - obveščevalnimi službami? Ali bo v tem primeru Sova ocenila varnostno tveganje za samo sebe ali nismo nenadoma v zakonskem limbu? In seveda petič, po naših informacijah ste v Sovi Iskro spregledali, pa čeprav je na voljo še več informacij o njihovih planiranih mehanizmih prevzema oblasti, kot jih ima Portal Plus; zakaj je temu tako in kdo bo odgovarjal za nastalo varnostno luknjo? Ali naj razumemo varnostno luknjo kot dejstvo, da Iskro iz nam neznanih razlogov ščitite? S tem pa se zgodba o nesposobnosti Sove, da zazna in obravnava varnostne luknje, še ni končala, ampak jo nadaljujemo jutri s člankom o desničarskih ekstremistih, ki grozijo, da bodo prerasli zgodbo o slovenskih vehabijah. In seveda, ne preveč presenetljivo, nihče doslej jih še ni zaznal. Pahor: Za strpnost je potreben pogum, da ti drugače misleči zaupanja ne bo vrnil Cerar: Leto 2015 bo za Slovenijo prelomno 31. december 2014 ob 07:23, zadnji poseg: 31. december 2014 ob 07:43 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Naša boljša prihodnost ni odvisna samo od gospodarske obnove, marveč tudi od miselne prenove, je v novoletni poslanici poudaril predsednik republike Borut Pahor. Po predolgem času smo na spodbudni poti, da nam uspe, kar pa bo po mnenju predsednika odvisno od našega skupnega znanja in moči, da v naslednjih letih izvedemo potrebne strukturne spremembe. "Gre za odločilno vprašanje, ali bo zmagalo tisto, kar nam je skupnega, ali tisto, kar nas ločuje," je ob tem zapisal Pahor. "Za strpnost in sodelovanje je potreben pogum. Pogum je v tem, da zaupaš nekomu, ki misli drugače, brez zagotovila, da ti bo to zaupanje vrnil. To je tveganje in zato je za tako zaupanje potreben pogum," poudarja v poslanici. Predsednik je še izpostavil, da bo prihodnje leto minilo četrt stoletja od plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo. "Takrat je bilo milijon razlogov, da bi zaradi nezaupanja iz preteklosti propadli. Toda zaradi vere in odgovornosti do prihodnosti nas je bilo dva milijona, ki smo si zaupali in uspeli. Zmogli smo, ker smo bili pogumni. Sami sebi smo torej lahko največji vzor. Tudi danes zmoremo, če smo pogumni," je še poudaril. Tina Maze najboljša na svetu po izboru časnika Gazzetta dello Sport Avtor: STA, S. K. Italijanska Gazzetta dello Sport je za najboljšo športnico na svetu izbrala Tino Maze, dvakratno olimpijsko zmagovalko iz Sočija. Naša smučarska šampionka Tina Maze je najboljša športnica na svetu po izboru znamenitega italijanskega športnega časnika La Gazzetta dello Sport. Naša smučarska šampionka Tina Maze je najboljša športnica na svetu po izboru znamenitega italijanskega športnega časnika La Gazzetta dello Sport. Eden izmed najvidnejših športnih častnikov na svetu je v 37. glasovanju za športnika leta določil italijanskega kolesarja Vincenza Nibalija, svetovni nogometni prvaki Nemci pa so ekipa leta. "Kakšna čast. Hvala Gazzetti in vsem mojim navijačem v Italiji ... Leto sem sklenila v Italiji," se je prek družabnega omrežja zahvalila Tina Maze. Bila je prva s 53,5 odstotka glasov pred tremi Američankami. Druga je bila teniška igralka Serena Williams (22,6), tretja plavalka Katie Ledecky (12,4) in četrta odbojkarica Kimberly Hill (5,9). Novozelandka atletinja Valerie Adams je peta (5,6). Zmagovalec Toura Nibali je dobil kar 71,7 odstotka glasov in slavil pred Špancem Marcom Marquezom (13,8), svetovnim motociklističnim prvakom v MotoGP, tretji je bil portugalski nogometaš Cristiano Ronaldo (5,9). Nemški nogometaši so dobili 30,6 odstotka glasov, drugi so bili nogometaši Reala iz Madrida (28,5), tretji pa košarkarski prvaki lige NBA iz ekipe San Antonio Spurs (21,4). Avtor: Matevž Tomšič TOREK 30.12.2014, 00:01 Na braniku privilegijev Kratenje pravice do obrambe. V senci odločitve ustavnega sodišča o tem, da je Janeza Janšo treba izpustiti iz zapora, je ostala še ena prav tako pomembna razsodba, ki jo je ta najvišja sodna instanca v državi sprejela v približno istem času. Gre namreč za ustavitev preiskave odvetnikov, ki zastopajo Boška Šrota in Andrijano Starina Kosem. Tem so – kljub temu da niso bili ničesar osumljeni – preiskovalni organi na podlagi odredbe ljubljanskega okrožnega sodišča zasegli podatke o njihovih strankah. Ta preiskava je pomenila grobo zlorabo pravosodja, ki po svoji škandaloznosti – čeprav nikomur ni povzročila odvzema svobode – ni prav veliko zaostajala za procesom v zadevi Patria. Pravica do obrambe je namreč ena od temeljnih civilizacijskih pridobitev. Vsakomur, ki je deležen kazenskega pregona, mora biti omogočena pravna pomoč usposobljenega zagovornika. Za to, da lahko zagovornik uspešno opravlja svoje delo, je nujna zaupnost odnosa z njegovim varovancem; kar pomeni, da so informacije, ki jih pridobi od njega, tajne in jih ni dolžan (razen v izjemnih primerih) deliti z drugimi. Omenjenega posega ni mogoče razumeti drugače kot oviranje dela odvetnikov ali celo kot poskus njihovega ustrahovanja. To so manire, ki so bile značilne za realsocialistične režime, kjer se je pogosto dogajalo, da so oblasti poleg političnih oporečnikov preganjale tudi tiste, ki so jih zagovarjali na sodišču. Takšne tendence, usmerjene v krepitev represivnosti in arbitrarnosti državnih institucij, pomenijo občutno degradacijo že tako nizkih standardov pravne varnosti. Zato zgolj ustavitev teh postopkov ni dovolj. Tisti, ki so odgovorni za njihovo sprožitev, bi morali zanje odgovarjati! Morda se nekaj vendarle premika Vendar so takšne prakse izraz živčnosti centov moči, ki obvladujejo tranzicijsko Slovenijo. Dogajajo se namreč nekateri pozitivni premiki; takšni, ki pomenijo vzpostavljanje ureditve, utemeljene na zahodnih civilizacijskih standardih (omenjene odločitve ustavnega sodišča spadajo v ta okvir). To so sicer šele prvi koraki, zato je kakršnakoli evforija močno preuranjena. A obetajoče se spremembe, ki so predvsem posledica zunanjih dejavnikov, so vendarle razlog za nemir in nelagodje v vrstah tistih, katerih življenjski interesi so povezani z ohranjanjem zdajšnjega stanja. V boj zoper zle tujce Zato so se (znova) odločili za družbeno mobilizacijo. Tako je skupina javno prepoznavnih osebnosti, na čelu z ekonomistom in "vrhovnim svečenikom" ideologije nacionalnega interesa Jožetom Mencingerjem, prek tednika Mladina sprožila peticijo z bombastičnim naslovom Preprečite razprodajo!. Podpisniki se zavzemajo – kakopak – za ustavitev prodaje strateško najpomembnejših podjetij v državni lasti (tako imenovane družinske srebrnine) tujcem. Ti zlobni tujci naj bi namreč kot hijene prežali na slovenska podjetja (tako so jih upodobili tudi v omenjeni reviji), da jih bodo lahko poceni pokupili in v njih izkoriščali brezpravno slovensko delovno rajo. Tovrsten "rdeči šovinizem", ki vidi tujce (predvsem tiste z Zahoda) kot lakomneže in izkoriščevalce, je že dlje časa tako rekoč zaščitni znak slovenske levice. Tiste levice, ki se tako rada trka po prsih s svojo odprtostjo in svetovljanstvom. In kar je še posebej sprevrženo, proti prodaji podjetij tujcem agitira medij, ki je sam v večinski tuji lasti – za povrhu gre še za kapital precej sumljivega izvora. Privatizacija kot grožnja privilegijem Ob vseh velikih besedah o obrambi nacionalnega interesa gre pri tej protiprivatizacijski kampanji izključno za ohranjanje privilegijev. Zato je zavajajoč, da ne rečemo zlagan zapis v peticiji, da njeni podpisniki od prodaje oziroma neprodaje nimajo koristi. Med njimi jih ni prav veliko takšnih, ki od obstoječega družbenega modela ne bi imeli zelo konkretnih – materialnih in/ali drugih – koristi. Velika večina jih spada med podpornike tranzicijske levice, njihove poklicne kariere pa so povezane z javnim sektorjem ali sektorjem, odvisnim od države. Od obsežnega javnega sektorja ter spolitiziranosti in monopolov v ključnih družbenih podsistemih so odvisni njihove uradniške, novinarske in akademske kariere, položaji mnenjskih voditeljev ter s tem povezan vpliv v družbi. Očitno se nosilci privilegijev zavedajo, da bo tudi aktualna vlada, ki so jo sicer imeli za svojo, nadaljevala privatizacijo. S tem bodo nepovrnljivo izgubili močan vzvod za obvladovanje družbe. Vemo namreč, da so državna podjetja najpomembnejši oglaševalci v medijih, tako da tisti, ki ima nadzor nad temi podjetji, precej vpliva na medijsko poročanje. To pa je nekaj, čemur se naši socialisti nikakor ne bodo pripravljeni odreči. Zato se bodo bojevali ne samo proti privatizaciji, ampak tudi proti drugim sistemskim spremembam – do zadnjega evra davkoplačevalskega denarja. 6. januar: Dan velikega zmagoslavja Primoža Peterke 6. januarja se je zgodilo ... 6. januar 2015 ob 00:00, zadnji poseg: 6. januar 2015 ob 07:30 Ljubljana - MMC RTV SLO Leta 1997 je še ne 18-letni Primož Peterka postal prvi Slovenec, ki je zmagal v skupnem seštevku novoletne turneje smučarjev skakalcev. Peterka je v Bischofshofnu, zadnjem prizorišču prestižne turneje, osvojil 3. mesto. Po štirih tekmah je bila njegova prednost pred Avstrijcem Andreasom Goldbergerjem 25 točk. Na praznik svetih treh kraljev je zmago slavil Nemec Dieter Thoma, drugi pa je bil Poljak Adam Malysz. Peterka je dosegel enega največjih uspehov slovenskega smučanja in športa. Najboljši slovenski uvrstitvi na novoletni skakalni turneji, ki ima tak pomen kot štirje turnirji za grand slam v tenisu, sta pred tem dosegla s četrtima mestoma Miran Tepeš (1984) in Franci Petek (1992). Peterka se je z zlatimi črkami vpisal v zgodovino smučarskih skokov. Poleg vseh mednarodnih uspehov je bil nekajkrat tudi državni prvak. Leta 1997 je slavil zmago na srednji in veliki skakalnici, leto pozneje je naslov ubranil. Leta 1999 je postal državni prvak na veliki skakalnici, štiri leta pozneje pa vnovič (in zadnjič) še na srednji. Video: Prevc ubranil napad Kasaija in ostal tretji na turneji Dežman 11., Pungertar 17. 6. januar 2015 ob 16:27, zadnji poseg: 6. januar 2015 ob 21:21 Bischofshofen - MMC RTV SLO Peter Prevc je na zadnji tekmi novoletne turneje v smučarskih skokih v Bischofshofnu zasedel 4. mesto in zadržal 3. mesto v skupnem seštevku turneje. V boj za zmago se pričakovano ni mogel vplesti, saj je v nedeljo v Innsbrucku z 11. mestom preveč izgubil, potem ko je v Oberstdorfu in Garmisch-Partenkirchnu stal na tretji stopnički. Hayböck izzval Krafta Tekmo na Solnograškem je dobil vodilni v svetovnem pokalu, Avstrijec Michael Hayböck, vendar s premajhno prednostjo, da bi z vrha skupnega seštevka zrinil rojaka Stefana Krafta, ki je bil tretji z desetinko točke prednosti pred Prevcem. Med Avstrijca se je uvrstil še japonski veteran Noriaki Kasai. Prevc je v prvi seriji pristal pri 133 metrih in bil že tedaj na četrtem mestu, v drugo pa je dosegel daljavo 134,5 m. To je zadostovalo za obrambo 2,4 točke naskoka pred Kasaijem v seštevku turneje. Najboljši slovenski skakalec se je v svetovnem pokalu s 5. povzpel na 3. mesto. Razlika med prvim in drugim šest točk Po prvem skoku je suvereno vodil Hayböck. Zaostanek za Kraftom, ki je pred zadnjo tekmo znašal 23,1 točke, je znižal za 9,5 točke, na koncu pa za 17,1 točke. Po štirih tekmah prestižne turneje ju je tako ločilo natančno šest točk. Avstrijci se veselijo že sedme zaporedne zmage na enem izmed vrhuncev vsake skakalne sezone! Dežman v finalu pridobil sedem mest Z 11. mestom se je na skakalnici Paula Ausserleitnerja izkazal tudi Nejc Dežman. Z zelo dobrim nastopom (125,0 m) se je v drugo serijo prebil kot srečni poraženec, saj je bil za točko slabši od svojega tekmeca v paru, Čeha Romana Koudelke. Po prvi seriji je držal 18. mesto, v finalu pa še bolje opravil svojo nalogo (132,0 m), se še povzpel po razpredelnici in izenačil svojo tretjo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu iz Lahtija 2014. Boljši je bil le pred letom dni na dveh tekmah v Saporu, a tedaj v zelo okrnjeni konkurenci. Matjaž Pungertar je v prvem skoku upravičil vlogo favorita v svojem paru in bil 11., v drugo pa je padel na 17. mesto. Točke sta z 28. in 29. mestom osvojila še Jernej Damjan in Robert Kranjec, Rok Justin (116,0 m) pa je bil prekratek v dvoboju z Norvežanom Danielom Andrejem Tandejem in ostal brez točk na 44. mestu. Ponovil uspeh Žonte izpred 11 let "Z današnjim nastopom sem zelo zadovoljen, saj sem si želel le prikazati dobre skoke. To mi je tudi uspelo. Včeraj in v poskusni seriji sem pazil, da ne bi delal napak, a to ni bil pravi recept, zato sem na tekmi 'taktiko' spremenil in nastopil predvsem na podlagi občutkov. V skupnem seštevku turneje sem v Innsbrucku padel z drugega na tretje mesto, tudi stopničke bi bile lahko hitro ogrožene. Kljub vsemu se mi je uspelo zbrati in narediti dva dobra skoka. Na koncu se je vse skupaj izšlo meni v prid," je po tekmi razmišljal Prevc, ki je postal tretji Slovenec na stopničkah novoletne turneje po Primožu Peterki (zmaga leta 1997) in Petru Žonti (tretji 2004). Ammannovo stanje stabilno Nesrečnik zadnje tekme je bil Švicar Simonn Ammann. Po sicer dobrem skoku v drugi seriji se mu je pripetila podobna napaka kot v prvi seriji Oberstdorfa - pri doskoku ga je katapultiralo naprej. Ammann je v izteku obležal nezavesten (glej video desno). Po prevozu v bolnišnico je bil pri zavesti, njegovo stanje je stabilno, zdravniki pa niso ugotovili resnejših poškodb. Naslednji tekmi svetovnega pokala bosta konec tedna, ko se bodo skakalci na Kulmu prvič v tej sezoni preizkusili v poletih. Zmagovalci novoletne turneje v zadnjih letih: 1996/97: Primož Peterka (SLO) 1997/98: Kazujoši Funaki (JAP) 1998/99: Janne Ahonen (FIN) 1999/00: Andreas Widhölzl (AVT) 2000/01: Adam Malysz (POL) 2001/02: Sven Hannawald (NEM) 2002/03: Janne Ahonen (FIN) 2003/04: Sigurd Pettersen (NOR) 2004/05: Janne Ahonen (FIN) 2005/06: Janne Ahonen (FIN) in Jakub Janda (ČEŠ) 2006/07: Anders Jacobsen (NOR) 2007/08: Janne Ahonen (FIN) 2008/09: Wolfgang Loitzl (AVT) 2009/10: Andreas Kofler (AVT) 2010/11: Thomas Morgenstern (AVT) 2011/12: Gregor Schlierenzauer (AVT) 2012/13: Gregor Schlierzauer (AVT) 2013/14: Thomas Diethart (AVT) 2014/15: Stefan Kraft (AVT) Končni vrstni red: daljave točke 1. M. HAYBÖCK AVT 137,5/136,5 288,4 2. N. KASAI JAP 132,5/137,0 277,1 3. S. KRAFT AVT 133,5/132,0 271,3 4. P. PREVC SLO 133,0/134,5 271,2 5. A. JACOBSEN NOR 130,5/136,0 270,6 6. R. FREITAG NEM 129,5/133,5 265,1 7. G. SCHLIEREN. AVT 132,0/130,0 264,6 8. S. FREUND NEM 131,0/128,5 257,9 9. A. FANNEMEL NOR 130,0/127,0 248,4 10. S. AMMANN ŠVI 130,5/136,0 246,7 11. N. DEŽMAN SLO 125,0/132,0 245,7 12. M. NEUMAYER NEM 127,5/126,5 243,1 13. R. KOUDELKA ČEŠ 125,5/128,5 242,4 17. M. PUNGERTAR SLO 129,5/120,5 234,4 28. J. DAMJAN SLO 119,5/122,5 214,9 29. R. KRANJEC SLO 121,5/117,5 211,9 Zunaj finala: 44. R. JUSTIN SLO 116,0 99,1 Po 1. seriji: daljava točke 1. M. HAYBÖCK AVT 137,5 146,8 2. S. KRAFT AVT 133,5 137,3 3. N. KASAI JAP 132,5 135,7 4. P. PREVC SLO 133,0 134,7 5. G. SCHLIEREN. AVT 132,0 134,1 6. S. FREUND NEM 131,0 132,3 7. A. JACOBSEN NOR 130,5 131,6 8. S. AMMANN ŠVI 130,5 128,8 9. R. FREITAG NEM 129,5 127,2 10. A. FANNEMEL NOR 130,0 126,8 11. M. PUNGERTAR SLO 129,5 126,1 12. M. NEUMAYER NEM 127,5 123,7 13. K. STOCH POL 126,5 121,2 18. N. DEŽMAN SLO 125,0 116,1 24. R. KRANJEC SLO 121,5 110,1 29. J. DAMJAN SLO 119,5 104,2 Zunaj finala: 44. R. JUSTIN SLO 116,0 99,1 Skupni končni vrstni red po 4 tekmah: 1. S. KRAFT AVT 1.106,7 2. M. HAYBÖCK AVT 1.100,7 3. P. PREVC SLO 1.077,2 4. N. KASAI JAP 1.074,8 5. A. JACOBSEN NOR 1.060,1 6. R. FREITAG NEM 1.056,8 7. G. SCHLIERENZAUER AVT 1.050,2 8. S. FREUND NEM 1.022,5 9. R. KOUDELKA ČEŠ 1.013,4 10. K. STOCH POL 1.009,4 ... 22. J. DAMJAN SLO 771,9 26. N. DEŽMAN SLO 669,8 27. M. PUNGERTAR SLO 669,7 29. R. KRANJEC SLO 657,5 49. R. JUSTIN SLO 195,8 65. A. LANIŠEK SLO 66,4 Svetovni pokal (13/32): 1. M. HAYBÖCK AVT 689 2. S. KRAFT AVT 617 3. P. PREVC SLO 584 4. R. KOUDELKA ČEŠ 576 5. A. FANNEMEL NOR 566 6. S. AMMANN ŠVI 556 7. S. FREUND NEM 533 8. G. SCHLIERENZAUER AVT 472 9. N. KASAI JAP 440 10. R. FREITAG NEM 383 11. J. DAMJAN SLO 260 ... 19. M. PUNGERTAR SLO 165 21. R. KRANJEC SLO 143 29. N. DEŽMAN SLO 73 42. A. LANIŠEK SLO 23 48. J. TEPEŠ SLO 17 66. T. NAGLIČ SLO 6 Osnovna šola je obvezna - zato morajo biti vse šole (javne ali zasebne) brezplačne Ustavno sodišče razveljavilo določbo zakona o financiranju 6. januar 2015 ob 12:18, zadnji poseg: 6. januar 2015 ob 18:46 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ustavno sodišče je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol razglasilo za neustavno, saj je osnovnošolsko izobraževanje po ustavi obvezno in se financira iz javnih sredstev. Ta določba učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. "Ker je ustava to ustavno pravico učencev povezala z njihovo ustavno dolžnostjo, se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno. V modernih demokratičnih družbah se obveznost razlaga ozko, saj se nanaša le na zakonsko določeno vsebino izobraževalnega programa, ne pa tudi na izobraževalne institucije, ki ta program izvajajo," ustavni sodniki pojasnjujejo v odločbi. Zato je ustavno sodišče določbo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, po kateri zasebni šoli za izvajanje javnoveljavnega osnovnošolskega programa pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih prejemajo javne šole, razveljavilo. Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti začelo na pobudo staršev šoloobveznih otrok, ki jim morajo za obiskovanje javnoveljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja doplačevati šolnino, in na pobudo Zavoda sv. Stanislava, ki je ustanovitelj omenjene osnovne šole. Kot je določilo ustavno sodišče, mora DZ ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe. Pobudniki zadovoljni V Zavodu sv. Stanislava so z odločitvijo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol zadovoljni. V. d. direktorja zavoda Gregor Celestina je pojasnil, da so se zaradi nižjega financiranja čutili ves čas prikrajšane - čeprav izvajajo javni program, morajo starši za šolanje svojih otrok v njej doplačevati, zaradi česar so se čutili prikrajšane tudi starši. Plačujejo namreč davke enako kot vsi drugi, je dejal Celestina. Zadovoljen je tudi pobudnik ustavne presoje Anton Kokalj, sicer nekdanji poslanec NSi-ja. "Gre namreč za financiranje obveznega programa, ki ga predpisuje država, in ne nadstandardnega programa, ki ga izvajajo zasebne šole," je dejal Kokalj, ki meni, da je bila pri tem evidentno kršena ustavna pravica. Zaradi sedanjega načina financiranja zasebnih osnovnih šol pa je za svojega otroka mesečno doplačeval okoli 60 evrov. Starši bodo manj plačevali Z odločitvijo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol so zadovoljni tudi v Montessori inštitutu, v okviru katerega deluje zasebna šola s 64 otroki. Direktorica inštituta Melita Kordeš Demšar je pojasnila, da so veseli predvsem za starše, ki bodo zdaj za šolanje otrok doplačevali manj. Odločitev pa pomeni, da bo njihova šola prejela več sredstev, kljub temu pa bodo starši še vedno morali plačevati nekaj šolnine. Država namreč krije le del stroškov obratovanja šole (na primer plače učiteljev), ne financira pa na primer najema prostorov. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so v kratkem odzivu zapisali le, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali. Tri zasebne šole, dve brez koncesij Tri zasebne osnovne šole pri nas v tem šolskem letu skupaj obiskuje nekaj več kot tisoč učencev. Medtem Waldorfska šola Ljubljana za osnovnošolski program prejema toliko javnih sredstev kot primerljiva javna šola, Osnovni šoli Alojzija Šuštarja in Osnovni šoli montessori za učenca po veljavni zakonodaji pripada 85 odstotkov teh sredstev. Katoliška Osnovna šola Alojzija Šuštarja v Šentvidu pri Ljubljani, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 391 učencev, od pristojnega ministrstva mesečno povprečno prejme 70.000 evrov, starši pa vsak mesec prispevajo okoli 14.500 evrov. Mesečna šolnina je odvisna tudi od dohodkov staršev in se giblje med nič in 60 evrov, v povprečju starši mesečno plačujejo 40 evrov. Osnovna šola montessori, ki deluje po načelih pedagogike montessori, kot enota inštituta osnovnošolski program izvaja v Preski pri Medvodah. Za zdaj izvajajo program za prvo in drugo triletje osnovne šole, saj so ob začetku leta 2010 vpisali učence le v prvo triletje. Kot so pojasnili, je v tem šolskem letu v osnovnošolski program vpisanih 64 otrok. Starši pa po njihovih navedbah v povprečju mesečno plačajo med 120 in 130 evrov, v to so vključena tudi sredstva za nekatere dodatne dejavnosti. Polovica komentatorjev ne loči lastništva od javnosti. To sta pojma iz različnih vicev. Javna šola je lahko ali privat ali državna!!!!! Še mimogrede: Švedska ima javne privat šole! Foto: V Parizu pokol na sedežu satiričnega tednika Napadalci imeli kalašnikovke in raketomet 7. januar 2015 ob 12:16, zadnji poseg: 7. januar 2015 ob 21:33 Pariz - MMC RTV SLO/STA/Reuters V napadu na sedež francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo je bilo v Parizu ubitih 12 ljudi. Napadalce še iščejo. Francozi so na shodih množično obsodili napad. Trije zamaskirani napadalci so z avtomatskim orožjem napadli uredništvo tednika, se na ulici zapletli v streljanje s policisti in nato z avtomobilom pobegnili s prizorišča. Po poročanju nekaterih medijev naj bi policija že identificirala napadalce, vendar ni razkrila njihovih imen. Eden izmed njih ima 18, drugi 32 in tretji 34 let, dva izmed njih pa naj bi bila brata. Vsi naj bi bili francoski državljani. Na več posnetkih, ki so po napadu zaokrožili po spletu, je slišati, da sta dva napadalca med streljanjem vzklikala "Alahu Akbar" (Bog je velik) in "Maščevala sva preroka, ubila sva Charlie Hebdo!" Med dvanajstimi ubitimi sta dva policista in štirje karikaturisti, med njimi tudi urednik tednika Stéphane Charbonnier, znan po vzdevku Charb, ki je v preteklosti že prejel grožnje s smrtjo in je imel zato policijsko zaščito. Poleg njega so bili v napadu ubiti karikaturisti Cabu, Tignous in Wolinski. Enajst ljudi je bilo v napadu ranjenih, štirje izmed njih kritično. Svet obsoja napad v Parizu in izraža solidarnost s Francozi. Charlie Hebdo je znan po objavah provokativnih karikatur političnih in verskih voditeljev, med njimi tudi preroka Mohameda, kar je pred leti izzvalo bes številnih muslimanov po svetu. Zadnja karikatura se je norčevala iz voditelja skrajne skupine Islamska država Abuja Bakra Al Bagdadija. Na prizorišče napada je nemudoma prišel francoski predsednik Francois Hollande in po ogledu dejal, da gre "brez dvoma za teroristični napad". Francoska vlada se je sestala na izredni seji, oblasti pa so po napadu uvedle varovanje uredništev vseh največjih francoskih medijskih hiš in zvišale stopnjo ogroženosti po državi. Vlada je aktivirala tako imenovani načrt Vigipirate - akcijski načrt države v boju proti terorizmu. Najprej se je govorilo, da gre za dva napadalca, a so nato oblasti sporočile, da bodo uporabile vsa sredstva v iskanju treh napadalcev. "Francozi bodo sproti obveščeni o poteku preiskave," je dejal francoski notranji minister Bernard Cazeneuve. Hollande je zatrdil, da bodo napadalce preganjali, dokler bo treba, in jih privedli pred roko pravice. "Francija je v šoku. To je teroristični napad, o tem ni dvoma. Pokazati moramo, da smo enotna država. Nobeno barbarsko dejanje ne bo preprečilo svobode medijev," je dejal Hollande. Dva zamaskirana napadalca sta s kalašnikovkami v poslopje tednika v 11. okrožju francoske prestolnice vstopila okoli 11.30. Napadalci so očitno vedeli, da je ob sredah ob 10.00 v uredništvu tedenski redakcijski sestanek, ko je zbrana večina novinarjev. Na enem od posnetkov je videti, da sta se dva napadalca s prizorišča odpeljala s črnim citroenom C3 proti severu Pariza, kjer naj bi zamenjala vozilo. Policija je njun citroen našla v Pantinu v severnem predmestju Saint-Denis, kjer napadalca zdaj iščejo najintenzivneje. Glede na navedbe bolniških virov sta napadalca enega človeka ubila v pritličju stavbe, nato sta se povzpela v prvo nadstropje, kjer sta vstopila v prostor, poznan kot tiskarna. Tam so našli trupla drugo na drugem. Najprej sta se napadalca zmotila pri naslovu in sta vstopila v stavbo na naslovu Nicolas Appert 6, kjer so jima povedali, da je sedež tednika na številki 10. Ena izmed prič, striparka Coco, sodelavka tednika, ki je napad preživela, je za L'Humanité povedala, kaj se je dogajalo: "Odpravila sem se v vrtec iskat hčerko in na vratih stavbe tednika naletela na dva oborožena in zamaskirana moška, ki sta nam začela groziti. Hotela sta vstopiti v stavbo. Vtipkala sem geslo in jim odprla vrata. Streljala sta na Wolinskega, Cabuja (karikaturista, ki sta umrla v napadu). To je trajalo pet minut. Skrila sem se v pisarno. Govorila sta pravilno francoščino. Izrekla sta se za Al Kaido." "Naše orožje je enotnost" V večernem nagovoru rojakom je Hollande napovedal, da bo v četrtek v državi dan žalovanja za žrtvami napada. "Naše najmočnejše orožje je naša enotnost," je dejal v televizijskem nagovoru. "Svoboda bo vedno močnejša od barbarstva," je poudaril in dodal, da bodo zastave po vsej državi tri dni spuščene na pol droga. To bo šele peti dan žalovanja v Franciji v zadnjih 50 letih, zadnjič so ga razglasili po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001. Predsednik je pohvalil "pogumne kroniste" tednika. "Dotaknili so se - s svojim vplivom, predrznostjo in neodvisnostjo - generacij za generacijami Francozov," je poudaril Hollande. "To sporočilo svobode bomo še naprej branili v njihovem imenu," je še zagotovil. Zborovanja po Franciji V več francoskih mestih so se pozno popoldne na poziv sindikatov, medijev in političnih strank začela zborovanja v spomin na žrtve napada. Zborovanja potekajo pod sloganom solidarnosti Je suis Charlie (Jaz sem Charlie). Na trgu Place de la Republique v središču Pariza se je po navedbah policije zbralo več kot tisoč ljudi, ki so v tišini počastili spomin na žrtve. Številni med njimi v znak solidarnosti z žrtvami nosijo črne nalepke ali transparente s sloganom Je suis Charlie. Podobna zborovanja so potekala tudi v številnih drugih francoskih mestih, kot so Toulouse, Nantes in Lille. Po vsej državi naj bi se zbralo več kot 100.000 ljudi. Večkrat povzročili bes muslimanov Tednik je v javnosti postal bolj znan leta 2006, ko je objavil karikaturo preroka Mohameda, ki jo je izvorno objavil danski dnevnik Jyllnads-Posten in takrat sprožil množično ogorčenje muslimanov po vsem svetu. Z danskega dnevnika so po napadu v Parizu sporočili, da so okrepili varovanje. Revija je znova dvignila veliko prahu leta 2011, ko se je v karikaturah norčevala iz muslimanskih voditeljev, leto pozneje pa je po vsem svetu sprožila proteste, ker je objavila karikature golega muslimanskega preroka Mohameda kot odziv na nasilne proteste, ki so izbruhnili v nekaterih državah ob predvajanju nizkoproračunskega filma z naslovom Nedolžnost muslimanov (Innocence of Muslims), ki so ga posneli v ZDA in je žalil preroka. Tednik je leta 2012 objavil še druge karikature. Tista na naslovnici je prikazovala pravovernega Juda, ki poriva človeka s turbanom na invalidskem vozičku, v oblačku pa je pisalo "Ne smete se posmehovati". Urednik tednika Charile Hebdo je takrat dejal, da bodo karikature "šokirale tiste, ki želijo biti šokirani". Ob tem je vprašal, ali je svoboda medijev provokacija. Novembra 2011 je bila na prostore tednika vržena zažigalna bomba, potem ko so za odgovornega urednika ene izmed številk imenovali preroka Mohameda. Za muslimane je izredno žaljivo vsako prikazovanje preroka Mohameda, še posebej če ga prikazujejo na posmehljiv način. Le nekaj ur po napadu v Parizu so v Madridu evakuirali sedež španske medijske hiše Prisa zaradi sumljivega paketa. Neki moški je v prostore družbe v Madridu prinesel sumljiv paket, v katerem so bile žice. Policija je izpraznila zgradbo, v kateri dela več kot 300 ljudi, je povedal predstavnik družbe Pedro Zuazua. Medijska hiša ima v lasti vrsto časnikov, revij, radijskih postaj in televizij. Med drugim izdaja najbolj bran španski časnik El Pais. Nekatere evropske države so po napadu v Parizu že začele preverjati svoje varnostne ukrepe. Belgijska in italijanska vlada sta v odzivu sklicali izredno zasedanje strokovnjakov za terorizem. V Italiji so okrepili pristnost varnostnih sil pred morebitnimi ogroženimi objekti, kot so različni mediji. Italijanski notranji minister Angelino Alfano je tudi sklical zasedanje protiteroristične komisije. Belgijski premier Charles Michel je sklical zasedanje varnostnih svetovalcev in svetovalcev različnih ministrstev. A. P. J., G. V., foto: Reuters, EPA Strpni muslimani? ... Pa vedno več jih mamo v EU!..... Potrebno bo malo več restriktivnosti! ... Afstralski premier je lepo povedal.... TV Slovenija in cenzurirana izpoved udbovca, ki je s prstom pokazal na Kučana Oddaja Kako je delovala Udba je po protestih urednikom in vodstvu RTV Slovenija v arhivu na spletu spet v neskrajšani oziroma necenzurirani verziji. 6. Januar, ob 07:00 (posodobljeno: 6. Januar, ob 14:21) Pogovor na tretjem programu nacionalne televizije z Željkom Kekićem, nekdanjim agentom Udbe, ki je dejal, da je pred 20 leti k njemu prišel Kučanov svetovalec Zdenko Roter in od njega zahteval, naj pomaga pri diskreditiranju Janeza Janše, je dvignil precej prahu. Nekatere je očitno tako motil, da so oddajo, ki jo je vodil novinar Boštjan Veselič, skrajšali. Na to je v pismu Viliju Kovačiču, predsedniku Društva Davkoplačevalci se ne damo, opozoril kar sam Kekić. »Ta konec tedna sem pogledal posnetek oddaje. Vidim, da je pri vas cenzura večja kot na Hrvaškem. Izrezali so nekaj besed pohvalnih besed o Janši, del, kjer sem omenil Roterja in Kučana, kot tudi mojo izjavo, da so v tajnih službah danes v glavnem zaposleni otroci in sorodniki delavcev in sodelavcev nekdanjih služb«. Res je bilo nenavadno, da so manjkali prav ti deli. Kovačič je na RTV Slovenija naslovil protestno pismo, češ da je pravica do informiranosti najbolj elementarna človekova pravica v demokratični družbi. »S tega stališča je vsak cenzurni poseg v posnetek, ki je bil očitno tehnično izjemno spretno izveden, v Evropi v 21. stoletju nedopusten in nezaslišan. Zato proti temu odločno protestiram,« je zapisal in dodal, da nacionalna televizija ni zasebna televizija, pač pa javni medij. Vprašanja odgovornim smo poslali tudi z Reporter, a glej ga zlomka, že po nekaj urah in še pred odgovori se je spet pojavil posnetek v celoti. Ljerka Bizilj, nova direktorica TV Slovenija in v. d. urednice tretjega programa, je v odgovoru zapisala, da parlamentarni program TV Slovenija »redko povabi na pogovor goste, kot jih je tokrat, poleg tega nima predvidenih nikakršnih sredstev za prevode in podnaslavljanja, a so jih kolegi vendarle povabili«. Po njenem je tretji program praviloma vedno veljal za program, na katerem dobi besedo marsikdo, tudi tisti, ki jih drugje ne vključujejo vanj ali pa zelo redko. »Tudi osebno ne bi nikoli sprejela cenzure, saj sem je bila pogosto deležna. Oddaje krajšajo na TV SLO 3, če so predolge glede na večerno programsko shemo. (…) Tudi v tem primeru je bila oddaja v ponovitvenem terminu objavljena v daljši verziji (in je taka tudi na spletu). Seveda lahko obžalujem, če je bil kdorkoli prizadet in se opravičujem, kot v. d. odgovorne urednice TV SLO 3 pa seveda prevzemam vso odgovornost,« je še zapisala Biziljeva. Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, pa je za Reporter povedal, da oddaja Kako je delovala Udba po vsem sodeč ni bila cenzurirana. »Boštjan Veselič, avtor oddaje, pojasnjuje, da so del pogovora ob premiernem predvajanju krajšali zaradi težav s podnaslavljanjem, v ponovitvah pa je bil pogovor emitiran celovito, torej tudi z odlomkom, ki je bil sprva izpuščen. Menim, da ni razloga, da kolegu Veseliču ne bi verjel, seveda pa si TVS takih tehničnih težav ne bi smela dovoliti; oddajo bi pač predvajali z zamudo, a neokrnjeno, zlasti spričo tega, da je bil izpuščen najbolj kritičen del pogovora,« je dejal Ambrožič. Objavljamo sporočio za javnost št. 203. Odbora 2014 Spoštovani, RTV Slovenija je še enkrat več upravičila svoj sloves javne hiše. Nekaj dni pred prazniki je grobo cenzurirala pogovor s hrvaškima političnima zapornikoma Markom Grubišićem in Antejem Kovačevićem ter Željkom Kekićem nekdanjim pripadnikom UDBE na svojem tretjem programu. Vsi trije Hrvatje so v Slovenijo prišli kot gostje Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbora 2014. Iz pogovora na TV3 so bili izrezani deli, v katerih je Željko Kekić govoril o Zdenku Roterju in Milanu Kučanu, o tem, da so v današnjih tajnih službah na območju nekdanje Jugoslavije v največjem deležu zaposleni otroci in sorodniki nekdanjih sodelavcev tajnih služb ter nekaj pohvalnih besed o Janezu Janši. V Odboru 2014 smo se seznanili z odgovorom v.d. odgovorne urednice dr. Ljerke Bizilj, v katerem prevzema odgovornost za krajšanje in se je za to cenzuro tudi opravičila. Njen odziv spoštujemo, prav tako ocenjujemo kot pravilno potezo, da je bila po našem protestu oddaja naprej predvajana necenzurirana, kakršna je dosegljiva tudi na spletu. Opozarjamo pa, da je cenzura na RTV SLO kar zadeva Odbor 2014 vsesplošna in temeljita. Odbor 2014 tako še vedno ni dobil možnosti na Odmevih RTV Slovenija zavrniti laži ministra za pravosodje, ki jih je izrekel v tej oddaji o Odboru 2014; prav tako noben predstavnik Odbora 2014 ni imel nobenega intervjuja na spletni strani MMC, kjer bi imeli možnost odgovoriti na stališča Dragana Petrovca, da smo zametek drhali. Poleg tega ugotavljamo, da o delovanju Odbora 2014 lahko na RTV SLO žaljivo in neresnično razpredajo mnogi na čelu z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom, noben predstavnik Odbora 2014 pa v podobnih pogovorih nima možnosti predstaviti našega dela. Cenzura na RTV SLO je globoko zakoreninjena, zato pričakujemo od RTV Slovenija pojasnilo, kdo osebno je naročil in kdo izvedel krajšanje oddaje z dvema hrvaškima političnima zapornikoma in nekdanjim sodelavcem UDBE? Prav tako zahtevamo, da se do te konkretne cenzure in splošne cenzure Odbora 2014 na RTV Slovenija opredelita direktor RTV Slovenija in programski svet ter zagotovita ukrepe, da do nje ne bo več prihajalo. Sklepam , da je pri nas v Sloveniji hujši komunizem kot je v Rusiji. Cenzura , saj človek to ne more razumeti in ne verjeti, da se to dogaja še danes. Slovenci , moramo se prebuditi , drugače bomo zbrisani iz zemljevida. Foto: Milijon in pol ljudi na shodu solidarnosti v Parizu Pariz gostil protiteroristično srečanje 11. januar 2015 ob 08:44, zadnji poseg: 11. januar 2015 ob 20:37 Pariz - MMC RTV SLO/STA Pohoda ob dnevu solidarnosti po krvavih terorističnih napadih se je v Parizu udeležilo kar milijon in pol ljudi. V prvih vrstah pohodnikov so bili številni svetovni voditelji. "Pariz je danes prestolnica sveta," je dejal pred shodom francoski predsednik François Hollande. Potem ko se je spontanih shodov po Franciji že včeraj udeležilo okoli 700.000 ljudi, je k novemu - še večjemu - pohodu v Parizu pozvala vlada s ciljem izraza enotnosti Francije in spomina na žrtve napadov na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo in na judovsko trgovino, ki sta od srede zahtevala 17 življenj. Po navedbah organizatorjev se je samo na ulicah Pariza zbralo od 1,3 do 1,5 milijona ljudi, medtem ko se je po vsej državi skupaj zbralo 3,7 milijona pohodnikov. Francosko notranje ministrstvo je sporočilo, da gre za "dogodek brez primere" in da uradne ocene o številu udeležencev "ni mogoče podati". Zborovanje je po najhujših terorističnih napadih v zadnjih 50 letih preraslo v mednarodni izraz solidarnosti, saj se ga udeležuje okoli 45 tujih državnikov. Med drugim so se pohoda udeležili nemška kanclerka Angela Merkel, britanski in italijanski premier David Cameron in Matteo Renzi, ruski zunanji minister Sergej Lavrov, turški premier Ahmet Davutoglu, jordanski kralj Abdalah II. z ženo Ranio in tudi več predstavnikov EU-ja. Slovenijo zastopata premier Miro Cerar. Že pred shodom pa je v Parizu potekalo srečanje notranjih ministrov 12 članic EU-ja in ZDA o boju proti terorizmu, ki ga je gostil francoski notranji minister Bernard Cazeneuve. Med udeleženci so bili ameriški pravosodni minister Eric Holder, evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos ter ministri držav, ki jih je terorizem najbolj prizadel. Slovenija na srečanje ni bila povabljena. Tema pogovorov so bili skupni izzivi boja proti terorizmu, namenjeni pa so bili tudi izrazu solidarnosti s Francijo. Ministri so med ukrepi za boj proti terorizmu izpostavili izmenjavo podatkov o letalskih potnikih v Evropi ter krepitev varnosti na zunanjih mejah EU. Govorili so tudi o morebitnih spremembah schengenskega sistema ter dorekli, da bo februarja v ZDA vrh o boju proti terorizmu. Zborovanja v spomin na žrtve napadov sicer danes potekajo po vsem svetu, od Londona, Berlina in Madrida do Washingtona, New Yorka in Palestine. K. S. Netanjahu poziva francoske Jude k selitvi v Izrael Pohoda sta se udeležila tudi palestinski predsednik Mahmud Abas in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ta je Judom v Franciji sporočil, da je Izrael njihov dom, da izraelska vlada podpira njihovo emigracijo, in povabil vse Jude, naj ubežijo pred "naraščajočo plimo evropskega antisemitizma". "Vsem Judom v Franciji, vsem Judom v Evropi bi rad povedal, da Izrael ni le smer, v katero molite. Država Izrael je vaš dom. Ta teden se bo sešla skupina ministrov, da bi okrepila ukrepe za povečanje priseljevanja iz Francije in drugih evropskih držav, kjer trpijo grozljiv antisemitizem," je dejal Netanjahu. "Vsi Judje, ki se želijo preseliti v Izrael, bodo sprejeti toplo in odprtih rok. Pomagali vam bomo pri asimilaciji v državi, ki je tudi vaša." K množični udeležbi so francoske muslimane pozvale tamkajšnje islamske skupnosti, ki so napade ostro obsodile. Za varnost bo skrbelo več kot 5.500 policistov in vojakov. Samo 2.200, tudi ostrostrelci, jih bo varovalo pohod solidarnosti. Foto: V Dražgošah slovesnost zaznamovali pozivi k narodni spravi Obletnica dražgoške bitke 11. januar 2015 ob 10:40, zadnji poseg: 11. januar 2015 ob 16:28 Dražgoše - MMC RTV SLO/STA Ob 73. obletnici dražgoške bitke se je v Dražgošah zbralo več tisoč ljudi. Akademik Anton Vratuša je poudaril pomen sprave in ljudi pozval, naj stopijo skupaj in si sežejo v roke. Po besedah Vratuše današnja slovesnost obnavlja spomin na težke boje, ki jih je bil Cankarjev bataljon, na žrtve med Dražgošani in na zločin okupatorja. "Da se ve in da se ne pozabi. Oprosti se lahko, pozabiti se ne more in se ne sme, da lahko delujemo tako, da se kaj takega nikoli več ne zgodi," je poudaril. Poudaril je spravo med nekdanjimi sovražniki in njihovo zavedanje skupne odgovornosti za mir in varnost v sodobnih časih ter za povrnitev medsebojnega zaupanja med narodi. "To dolgujemo žrtvam vojnega in drugega nasilja v 2. svetovni vojni in po njej, pa tudi samim sebi in bodočim rodovom," je opozoril. Želi si, da se tega še zlasti spomnimo letos, ob 70. obletnici osvoboditve domovine. "Stopimo torej skupaj, poglejmo si v oči in sezimo si v roke. Tako bo tudi izhod iz današnjih težav naše družbe lažji, učinkovitejši, saj si ljudje želijo živeti v miru, medsebojnem zaupanju, solidarnosti in dobrem sosedstvu," je prepričan. Dražgoška bitka! Radio Val "202" je danes zjutraj napovedal, da je danes spomin na Dražgoško bitko, največjo bitko tedaj na Gorenjskem, ki je odmevala v Evropi, v kateri je padlo 9 partizanov in umrlo 41 civilistov. A je bila to res zmaga osvoboditeljev? Ali pa je bil to poraz, ki so ga plačali predvsem civilisti? Ali je takšna zmaga res lahko odmevala v tedanji Evropi? Franc Mihič Bolj bi se morali zavedati pomena Tigra za naš narod in celotno evropo, saj je bila to prva protifašistična organizacija v evropi. Si predstavljate, da bi imeli tako organizacijo francozi ali angleži? Vsi bi jo poznali. Sedaj je v tujini ne pozna skoraj nihče, saj jo je povojna oblast zamolčala. Praznik dneva boja proti okupatorju bi moral biti na dan ustanovitve Tigra in ne na dan ustanovitve Protiimperialistične fronte. Kdor razume slovensko zgodovino (žal nas je zelo MALO), ve, da "sprava" sploh ni opcija. Opcija je BOJ ZA RESNICO, do popolne razgradnje boljševiške zločinsko lažnjive dediščine. jaoooo oprosti jim saj ne vedo,kaj počnejo.. nacizem in komunizem sta največja zaveznika svetovnega zla !!! tom-atom # 11.01.2015 ob 16:48 Prijavi neprimerno vsebino Če rdeča garda ne želi končati državljanske vojne, ki jo je sama začela, ji bomo k temu pač pomagali. Ne z orožjem, ampak z RESNICO. Toliko blebetanja o domobrancih. Koliko domobranskih enot je bilo na Štajerskem, Koroškem, Prekmurju ? Nič. Na teh področjih so samo komunisti pobijali Slovence. oxo # 11.01.2015 ob 16:16 Prijavi neprimerno vsebino Ker sem komentiral SDS-ovo zbiranje ob zadnjem prazniku ter bil kritičen do njihovega neoksnega "paravojaškega" postroja, je pošteno in tudi že čas, da se tudi "ta'rdeči" nehajo razkazovati v svojih uniformah... oblačiti mlade v njih... in mahati z orožjem, četudi je na ramenih, pravo ali nepravo - ni pomembno - pomembno je sporočilo, ki ga dajejo. Obeležitev parznikov se lahko kulturno izvede tudi brez tega in se v miru spomni na padle ali umorjene, pri tem pa ni pomembno, na kateri strani so bili. Tovariš Stalin, hura ! In lep pozdrav. Odkod ? S slovenskih gmajn, vasi, iz host. Saj jih poznaš. Saj hodiš dobri gost, vsak dan med nas, iz Ruskih step daljav .... Razpnite čez ves svet vešala ! Naš bog so : rop, požig , umor ! K narodni spravi partizani pozivajo ko so njihovi gospodarji trdno na oblasti. Kako komično. Govedo naj dela mleko, da bomo lahko molzli, se je slikovito izrazil nek potomec komunistično oligarhije. Plošča bo spet zamenjana, ko bo na oblasti pomlad. Janša: Kučana že 30 let vabim na soočenje pred kamerami Intervju na 3. programu TV Slovenija s Katarino Golob 21. januar 2015 ob 19:18, zadnji poseg: 21. januar 2015 ob 22:06 Ljubljana - MMC RTV SLO Za lustracijo sploh ne bi bilo treba sprejemati nove zakonodaje, le izvajati obstoječo, je v intervjuju za TV Slovenija povedal predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Janša je v intervjuju z voditeljico Katarino Golob komentiral aktualne zadeve, kot je prijetje Walterja Wolfa v Kanadi. Ocenjuje, da morebitna predaja ne bi imela nobenega pomena, saj bo zadeva v njegovem primeru zagotovo zastarala. O kazenskem procesu proti njemu v zadevi Patria je dejal, da bo zadeva prej ali slej padla; po tem pa bo lahko uspešen v drugih postopkih, ki jih je okoli Patrie sprožal sam - na primer proti finskemu novinarju Magnusu Berglundu. Sodbe v tistih primerih tožb so se namreč sklicevale na kazenski postopek, ko pa bo ta padel, bodo nastopile razmere za obnovitev postopkov, je povedal. Tako namerava preganjati vse tiste, ki so se po njegovem mnenju lagali v primeru Patria. Vlak lustracije Pravosodni minister Goran Klemenčič je na TV Slovenija povedal, da je vlak lustracije odpeljal in da on v tem ne bo več sodeloval. Janša je odvrnil, da je za tiste, ki se lustracije bojijo, vedno prepozno ali neprimerno. Poudaril je, da je že 21 let v zakonu o sodniški službi zapisano, da sodniki, ki so v prejšnjem režimu kršili človekove pravice, v demokratični Sloveniji ne morejo biti sodniki. Vse, kar je treba, je samo izvajati ta člen, je poudaril prvak SDS-a. Poudaril je, da tega člena niso izvajali člani sodnega sveta, saj niso na njegovi podlagi izločili niti enega sodnika. Člani sodnega sveta po njegovem mnenju nosijo soodgovornost tako za stanje v pravosodnem sistemu kot v državi, prav tako tudi vlada, ki je "kršilce človekovih pravic" imenovala na druge pomembne funkcije. Omenil je predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo, "ki je celo užival nad umori in ki je izrekel zadnjo smrtno kazen v bivši državi", ter vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, ki je obsodil duhovnika zaradi maše za pobite. Zemljišča v Trenti Proti Janši teče še več sodnih postopkov, med njimi je tudi tisti zaradi prodaje zemljišč v Trenti. "Dejstvo je, da sem parcelo prodal leta 2005 za višjo ceno, kot sem jo kupil leta 1992. Vendar je bila ta cena manj povečana, kot so se medtem v 15 letih na trgu dvignile cene nepremičnin. Se pravi, cena za parcelo leta 2005 je bila nekoliko nižja od povprečnih cen, ki so jo medtem dosegale nepremičnine v okolici. To je dokazljivo in dokazano celo v časopisih, ki so takrat navajali številne primere," je komentiral. Podpisi za referendum Pojasnil je primer, ko naj bi stranko SDS preiskovali zaradi domnevnega ponarejanja podpisov glede referenduma o arhivski noveli. Po njegovih informacijah se je oglasil en sam človek, ki naj bi prejel strankino zahvalo za podpis, a naj ga sam ne bi prispeval. Poudaril je, da gre za pobudo za referendum - in ne zahtevo - pri čemer se pri zbiranju podpisov ne more preverjati istovetnost z dokumentom. To pozneje stori ministrstvo. Dodal je še, da so zbrali tisoče podpisov več od zahtevane kvote, zato en sam tak primer nima nobenih pravih posledic in je policijsko preiskovanje primera smešno. Privatizacija in SMC Razmere v koaliciji se zaostrujejo tudi zaradi privatizacije. Janša je spomnil, da sta zaradi preprečitve "resne privatizacije", in ne izključuje možnosti, da bo tako tudi pri tretji ali četrti. Tudi vladajoča stranka vstopa v ta proces z nehvaležno prtljago, saj je po njegovem mnenju "zgrajena kot hiša na pesku" in jo bo kot tako odnesla prva povodenj. "Če nekdo tri tedne pred volitvami ustoliči neko stranko, ki potem zmaga na volitvah, to ne pomeni, da smo dosegli neke trdne demokratične standarde ali da je to odraz demokracije," je povedal. Dodal je ugotovitev, da so instantne stranke pred volitvami očitno že trend, da pa se skupaj s t. i. novimi obrazi zelo hitro izrabijo. "To so bedarije" V komentarju argumentov nasprotnikov privatizacije, konkretno peticije proti prodaji Telekoma, je dejal, da to niso niti argumenti niti pomisleki. "To so, po domače povedano, bedarije," je izjavil. Če bi držale njihove trditve, da državno lastništvo zagotavlja visok standard in visoko zaposlenost ter malo revnih ljudi, potem bi bile najbolj razvite države Severna Koreja, Kuba in zdajšnji Mjanmar, je nadaljeval. Zatrdil je, da nasprotno velja ravno za države z najmanj državnega lastništva, da ljudje živijo najbolje, plačujejo najnižje davke in živijo najdlje. Janša: Prisluškujejo nam Ponovil je svojo oceno, da želi oblast ohraniti nadzor nad Telekomom zato, da lahko prisluškuje velikemu delu Slovenije. Nekdo to omrežje zlorablja, je zatrdil, in to tisti, ki so od nekdaj gradili svojo podtalno moč na zlorabi teh institucij ter posebnih metod in sredstev. "Udba v Sloveniji še vedno obstaja po raznih podaljških in inačicah in del te je neposredno prisesan na to omrežje," je dejal. Türkova kandidatura S kandidaturo Danila Türka za generalnega sekretarja Združenih narodov je približno tako, kot je bilo s kandidaturo Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Gre za silovito željo posameznikov, da si prek različnih vzvodov podpirajo ambicije, želja pa bo pripeljala v žalosten fiasko, je prepričan. Türk je človek, ki je odlikoval zadnjega šefa Udbe v Sloveniji in ki je povojne poboje ob razkritju tisočih trupel v Barbara rovu označil za drugorazredno temo, zato ga Janša ne vidi na čelu organizacije, ki se zavzema za krepitev človekovih pravic. "Kandidatura bo prej ko slej trčila ob vsebino in propadla," je dodal. Al. Ma. Janša: Kučana že 30 let vabim na soočenje pred kamerami Le zakaj Kučan zavrača soočenje, ali se boji, da bi nekdo končno na javni sceni razkrinkal njegovo spenevedanje. Prej bo Janša spet predsednik, prej bo Slo normalna država. daresi # 21.01.2015 ob 21:26 Prijavi neprimerno vsebino Medtem, ko odhaja Janša na mednarodna srečanja po Evropi, njegovi pol nasprotniki zganjajo prireditve kot so Dražgoše. Butec in butec sta šla v Pariz in tam stala sama in osamljena z listkom v roki, ki ga je najbrž nekdo izgubil. Meni se je tista fotka zdela precej žalostna, ker je nazorno pokazala kam spadamo. Nikamor. Vse kar je povedal je res, ampak očitno nekatere resnica zelo, zelo boli. Zelo dobro vem, zakaj nekateri Janše bolestno ne prenašajo. Njegov govor je pogosto cinično jedrnat in zadane. Marsikdo misli, da gre čez rob, ampak to le zaradi tega, ker je večina ljudi navajena na prijazne a povsem prazne in razvodenele besede iz pretekle politične srenje. Je dober retorik, se ne pusti zafrkavati in ima dobre organizacijske sposobnosti. Predvsem pa je politično neodvisen in to bivši režim najbolj boli. Poleg tega podpira razkrivanje zlagano predstavljene zgodovine. generusus # 21.01.2015 ob 23:16 Predlagam, da si ogledate pričevanje DORE ŽEBOT LAVRENČIČ, bivše sodelavke britanskega BBC-ja. Rojena je bila v Mariboru, nato je živela med vojno v Ljubljani, kasneje pa v Londonu. Zanimivo pričevanje, na koncu oddaje celo o bivšem poslancu bivše propadle stranke našega parlamenta za katerega desetletja ni vedela, da jo nadzoruje, saj je bil član politične policije, udbe. KLIK DRK Janša ima defenitivno tudi svoje napake, ampak ,če hočete ali noče je edini ,ki mu je res mar za slovenijo pa .lp Ustavno sodišče zavrglo pobudi društva izbrisanih Krivic meni, da se US izogiba neprijetnim nalogam 21. januar 2015 ob 17:53, zadnji poseg: 21. januar 2015 ob 18:29 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je ustavno sodišče zavrglo pobudi društva izbrisanih za oceno ustavnosti več členov zakonov o izbrisanih in o povračilu škode izbrisanim. Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije - združenje za človekove pravice je v pobudi opozorilo na, kot menijo, pravno praznino, ker zakonodaja ne ureja vprašanja odprave posledic izbrisa za izbrisane, ki niso ostali v Sloveniji in ki po več kot 20 letih od izbrisa nimajo bodisi želje bodisi realnih možnosti za vrnitev v Slovenijo, sta pa jim bili krivica in škoda z nezakonitim izbrisom prav tako povzročeni. Sodišče meni, da je očitek o pravni praznini neutemeljen, saj da zakon ne ureja položaja tistih izbrisanih, ki nimajo želje ali možnosti za vrnitev v Slovenijo. Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, je sodišče že v eni od preteklih odločb vztrajalo pri izhodišču, da se status izbrisanim vrne po postopku in pod pogoji, ki jih določi zakon in ki veljajo za vse izbrisane enako. Izbrisani: Neenaka obravnava otrok Društvo izbrisanih meni, da je zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja v RS-ju sporen tudi zato, ker neenako obravnava otroke izbrisanih, rojene v tujini, v primerjavi z otroki izbrisanih, rojenimi v Sloveniji. V društvu so prepričani, da je pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, ki zahteva dejansko življenje v Sloveniji od rojstva, nesprejemljiv. Po mnenju društva je diskriminatorna tudi določba glede dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča za nazaj, saj ne omogoča izdaje posebne odločbe po uradni dolžnosti, temveč samo na njihovo prošnjo. Triletni rok za vlaganje prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po tem zakonu je v očitnem neskladju z 18-letno zamudo države pri odpravljanju posledic njenega nezakonitega ravnanja, še opozarjajo v društvu. US: Ni pravnega interesa Ustavno sodišče je odločilo, da pobudnik v zvezi s temi določbami ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb, zaradi česar je bila pobuda v tem delu zavržena. Kot pojasnjujejo, je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Politične stranke, društva, zbornice in združenja ne morejo v konkretnem sporu svojih članov nastopati kot stranka ali stranski udeleženec, saj ne varujejo svojih pravic in pravnih interesov, pojasnjujejo v odločbi. Zavržena tudi druga pobuda Pobudnik po mnenju sodišča ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti, zato je ustavno sodišče zavrglo tudi drugo pobudo društva, v kateri je to izpodbujalo več členov zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Pobudnik še meni, da je ureditev v tem zakonu, ki omejuje sodno določeno odškodnino s trikratnikom denarne odškodnine, določene v upravnem postopku, tudi v nasprotju z načeli pravne države. Za društvo izbrisanih je nesprejemljivo, da pri odškodnini ni razlikovanja med premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Izpodbijana tudi omejitev kroga upravičencev V društvu pa so izpodbijali tudi omejitev kroga upravičencev do odškodnine samo na tiste, ki so si status že uredili s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje ali s sprejemom v državljanstvo Slovenije, ne zajema pa tistih, ki prebivajo zunaj Slovenije in se vanjo ne želijo ali ne morejo vrniti. Krivic: US se izogiba neprijetnim nalogam Pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic se je odzval na navedeni odločitvi in za Delo pojasnil, da je ustavno sodišče leta 2007 sprejelo skrajno sporen sklep, da ne bo več sprejemalo v obravnavo pobud za oceno (ne)ustavnosti zakonov, dokler prizadeti ne izčrpajo vseh upravnih in sodnih poti. "Tudi nekateri ustavni sodniki so to odločitev kot neustrezno strokovno že kritizirali, kljub temu pa so se neprijetni nalogi razsoditi o številnih neustavnostih obeh zakonov o izbrisanih zdaj spet čisto vsi soglasno izognili s sklicevanjem na to stališče," je dejal Krivic. Posledica teh odločitev bo po njegovem mnenju "veliko število nepotrebnih upravnih in sodnih postopkov, preden bodo sporna vprašanja, ki so že zdaj povsem jasna, po nekaj letih končno le prišla pred ustavno sodišče". B. V. Fišerjev predlog imenovanja Škrleca nedopusten Neposredni pravosodni nadzor 21. januar 2015 ob 17:44, zadnji poseg: 21. januar 2015 ob 18:27 Ljubljana - MMC RTV SLO Nadzorna skupina ministrstva za pravosodje je v primeru imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ugotovila, da je bil predlog podan na nedopusten način. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je februarja 2012, tik pred iztekom mandata vlade Boruta Pahorja, na vlado podal predlog, naj takratnega državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu imenuje za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva. Vlada je predlog potrdila na svoji zadnji seji, ki je potekala dan pred prisego nove vlade Janeza Janše. Združevanje ločenih postopkov Zaradi imenovanja je prejšnji pravosodni minister Senko Pličanič uvedel neposredni pravosodni nadzor. Ta je zdaj ugotovil, da je bil predlog za imenovanje podan s kombiniranjem zakonskih določb o (sicer ločenih) postopkih imenovanja in dodelitve, kar pa je po mnenju nadzorne skupine nedopustno. Pri tem pa tričlanska nadzorna skupina dodaja, da je treba pri tem nujno upoštevati, "da sama podaja predloga ne pomeni končne odločitve in s tem nastanka nedovoljene posledice, saj ima oseba, ki odloča o predlogu, možnost predlog zavrniti, če spozna, da za to obstajajo utemeljeni razlogi". Škrlec soavtor zakona, ki je uvedel njegovo poznejše delovno mesto Po imenovanju Škrleca je takrat še poslanec, pozneje pa notranji minister v Janševi vladi Vinko Gorenak opozoril, da je bil Škrlec soavtor zakona o državnem tožilstvu, ki ga je DZ sprejel julija 2011. Omenjeni zakon je na tožilstvu določil novo delovno mesto, mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. "To pomeni, da si je nekdo v zakon napisal delovno mesto, kamor se bo preselil po končanem mandatu," je takrat opozoril Gorenak. Pri zadnjem pa nadzorna skupina ministrstva za pravosodje ni ugotovila nepravilnosti. Prerazporeditev na ukinjeno delovno mesto Je pa nepravilnosti ugotovila pri prerazporeditvi dotedanje generalne sekretarke (z zasedbo delovnega mesta generalni direktor je bilo namreč ukinjeno delovno mesto generalnega sekretarja) na novo delovno mesto. Nadzorna skupina je ugotovila, da je bila sekretarka prerazporejena na že ukinjeno delovno mesto. Še dva postopka v povezavi s primerom Janševa vlada je maja 2012 sklep o imenovanju Škrleca na mesto generalnega direktorja tožilstva razveljavila, Škrlec pa je v povezavi s tem sklepom sprožil upravni spor. Upravno sodišče mu ni pritrdilo, zapisalo pa je tudi, da je mogoče odločbo o imenovanju Škrleca šteti za samovoljo pri izvajanju oblasti. Nadzor nad Škrlečevim imenovanjem je pred kratkim začel tudi inšpektorat za javni sektor, vendar še ni končan. V rokah vrhovnega sodišča Zadevo je pod drobnogled že pred časom vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), vendar je takratni pravosodni minister Aleš Zalar v začetni fazi postopka zaradi domnevnih nezakonitih dejanj KPK-ja sprožil upravni spor. Trenutno je zadeva na vrhovnem sodišču, ki odločitve še ni sprejelo. Gorenak je v povezavi s tem v četrtek na odboru DZ-ja za pravosodje, ki je obravnaval predlog poročil SDS-a v omenjenem postopku, ocenil, da vrhovno sodišče zavlačuje, da bi zaščitilo Fišerja in Zalarja. Škrlec sicer položaj generalnega direktorja vrhovnega tožilstva zdaj opravlja, saj ga je aprila 2013 državnotožilski svet ponovno imenoval na omenjeni položaj. Al. Ma. Valenčič se je pred tožilstvom branil z molkom: "Nisem pripravljen izdati virov" Janša: Valenčič je potencialni terorist 28. januar 2015 ob 13:24, zadnji poseg: 28. januar 2015 ob 13:46 Ljubljana - MMC RTV SLO Novinar Televizije Slovenija Erik Valenčič se je na današnjem zaslišanju na državnem tožilstvu branil z molkom. Vira ne bo nikoli izdal, je dejal. Valenčiča je namreč specializirano državno tožilstvo kot osumljenca povabilo na zaslišanje v okviru predkazenskega postopka zaradi suma izdaje tajnih podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) v dokumentarni oddaji Koalicija sovraštva, predvajani na Televiziji Slovenija. "Zaslišanje je bilo kratko, le dobrih 15 minut, saj sem izkoristil pravico do molka. Nisem odgovarjal na nobena vprašanja, zato je bilo zaslišanje kmalu končano. Pravico do molka pa sem izkoristil zato, ker nisem pripravljen izdati svojih virov," je za MMC povedal Valenčič, ki ga je na zaslišanju spremljal zagovornik Tomaž Toldi, ki mu ga je priskrbela RTV Slovenija. Poudaril je, da ne drži, da je izdal tajne podatke, saj dokument, ki ga je objavil, nima te oznake. Poleg tega tudi ne gre za izvirno poročilo Sove o delovanju skrajnih skupin v Sloveniji, saj naj bi imel izvirni dokument po njegovih navedbah 11 strani. Kar so objavili v oddaji, pa je bila cenzurirana različica na štirih straneh. Valenčič je izpostavil, da so pri objavi dokumenta očrnili tiste stavke, za katere so presodili, da bi lahko škodovali delu Sove. Oddajo si je pred predvajanjem ogledala tudi pravna služba RTV Slovenija in dala nanjo pozitivno mnenje, je dejal, zato po njegovih besedah ne držijo očitki, da je v oddaji razkril tajne podatke. Valenčič: Zakaj se ne preganja Črnčeca? Valenčič sprašuje, zakaj preganjajo njega. "Sprašujem, in to vprašanje ni retorično, zakaj tožilstvo ne preganja Damirja Črnčeca. Dokazali smo, da je bilo poročilo Sove o delovanju skrajnih skupin, gre za zelo resno stvar, politično prirejeno oziroma cenzurirano. Zanimivo pa je, da ne preganjajo ne njega ne ljudi iz takratnega Janševega kabineta, ki so zelo očitno skrbeli za to cenzuro," je dejal. "Obtožujejo me za skrajneža, da ne bi pojasnjevali" Predsednik SDS-a Janez Janša je medtem objavil tvit (viden ob strani), v katerem je Valenčiča označil za potencialnega terorista, tvit z nekaj Valenčičevimi fotografijami pa je naslovil tudi na ameriško obveščevalno agencijo CIA in izraelsko zunanje ministrstvo. Valenčič je v odzivu na Janšev tvit dejal, da ga v SDS-u označujejo za skrajneža, da bi se izognili pojasnjevanju njihovih povezav z neonacisti. "Ko je bila predvajana oddaja Koalicija sovraštva - in verjamem, da ne gre za nobeno naključje -, so v SDS-u ugotovili, da sem 'anarhistično-islamski skrajnež', ker to v njihovih glavah nekako deluje. Ni naključje, da so do te 'ugotovitve' prišli takoj po oddaje Koalicija sovraštva. Mene obtožujejo, da sem skrajnež, za kar nimajo nobene osnove, da jim ni treba pojasnjevati vseh stvari, ki jih je oddaja razkrila, torej povezave z neonacisti, prirejanje poročila Sove, pa tudi ozadje izgreda, ki ga je izzvala neonacistična skupina 30. novembra 2012," je dejal Valenčič. Vse poslanske skupine v DZ-ju smo vprašali, kako se opredeljujejo do Valenčičevega primera in pozivov novinarjev k zakonski ureditvi imunitete vira in k uzakonitvi dolžnosti novinarja, da mora identiteto takega vira varovati kot poklicno skrivnost oziroma razmišljanj o spremembi kazenske zakonodaje, ko gre za razkritje tajnih podatkov, ki so v javnem interesu. Poslansko skupino SDS-a smo poleg tega prosili za komentar Janševega tvita in pojasnilo, zakaj je tvit naslovil na Cio in izraelsko zunanje ministrstvo. Odgovore poslanskih skupin še čakamo. "Na potezi sta tožilstvo in država" Valenčič je pojasnil, kako bo naprej potekal postopek zoper njega. Tožilstvo se bo najprej odločilo, ali bo sprožilo pregon. "Če se bodo odločili za pregon, bom začuden, ker ne verjamem, da imajo realno osnovo za moj pregon, če se pa ne odločijo za pregon, bom pa tudi nekoliko začuden, ker potem to še bolj maje že tako trhle temelje pregona Anuške Delić, ker gre za podobna primera," je dejal in spomnil na idejo o spremembi kazenske zakonodaje, ki ji je naklonjenost izrazil tudi pravosodni minister Goran Klemenčič. "Naše oči so zdaj uprte v pravosodno ministrstvo," je dejal Valenčič. Po njegovih besedah sta zdaj na potezi tožilstvo in država. Mirovni inštitut za spremembo kazenskega zakonika Podporo Valenčiču so že izrazili številni novinarji, Društvo novinarjev Slovenije in Časopis za kritiko znanosti, odzval pa se je tudi Mirovni inštitut. Sporočili so, da "ostro obsojajo naraščajoči trend represivnega preganjanja novinarjev in novinark v Sloveniji." Kot so še zapisali, "ministra za pravosodje in vlade pričakujejo, da nemudoma v zakonodajni postopek vložita predlog za spremembo kazenskega zakonika, ki bo onemogočila nadaljevanje pregona novinarjev." Na okrajnem sodišču se medtem danes nadaljuje narok zoper novinarko Dela Anuško Delić, ki ji tožilstvo tudi očita izdajo tajnih podatkov. Obravnava poteka za zaprtimi vrati. B. V. Crveni # 28.01.2015 ob 15:37 Prijavi neprimerno vsebino @zapatist Tip je šel za živi ščit, ko so zda bombardirale Husseina, naokoli hodi z majico, ki poveličuje terorista Bin Ladna, obiskuje palestinske teroriste - Hamas,... In ti misliš, da bo imel težave zaradi Janševega twita? Crveni # 28.01.2015 ob 15:41 Prijavi neprimerno vsebino Če bi Slovenija imela dostojen protiteroristični zakon, bi bil Valenčič vsaj pod nadzorom, če že ne v zaporu. Ker pa je hkrati antijanšist, je pa nagrajen z službo na Hanzi TV. Patitično Paperino, se povsem strinjam. Janša ni primeren vodja opozicije, ljudje težko sprejemajo politike brez dlake na jeziku. Raje imajo Pahorje, Cerarje, ki otresajo v prazno in s svojim spretnim jezikom obvladajo zavajanje javnosti. @Es "Na drugi strani, še vedno čakamo na dokumentarec o levičarskemu ekstremizmu, ki je resnično močno razširjen in nevaren, poleg tega pa ima podporo in žegenj slovenske politike in medijev." Če bi Slovenija imela dostojen protiteroristični zakon, bi bil Valenčič vsaj pod nadzorom, če že ne v zaporu. Ker pa je hkrati antijanšist, je pa nagrajen z službo na Hanzi TV. Točno to in to SLO javnost ne kapira. JJ nima nič s tem vohunom. .Valenčič j e definitivno anarhist. V Nemčiji, Španiji in Grčiji dobro vejo česa so sposobni anarhisti...podtikati bombe, delati množične izgrede, itd. Dober primer je bil zadnjič izgrez anarhistov med protesti proti ukinitvi subvencij. Ali pa napad na policiste med protesti pred leti. http://www.dnevnik.si/slovenija/za-vlecenje-vrvi-pogojna-zaporna-kazen Krik # 28.01.2015 ob 16:08 Prijavi neprimerno vsebino To za mene ni novinar, žal ga moramo plačevati vsi davkoplačevalci! Erjavčeva: Storila sem napake in vse skupaj me je zelo prizadelo Pripravljena je sodelovati, da bi se ugotovilo realno stanje njenega dela 28. januar 2015 ob 11:26, zadnji poseg: 28. januar 2015 ob 20:49 Ljubljana - MMC RTV SLO Nekdanja predstojnica katedre za novinarstvo in redna profesorica na FDV-ju Karmen Erjavec je priznala, da je storila določene napake, ki jih obžaluje, in tudi sprejela odgovornost. "Vse skupaj me je zelo prizadelo in izjemno načelo moje psihofizično zdravje, tako da trenutno nisem celovito sposobna odgovarjati na obtožbe," je Erjavčeva zapisala za MMC. Izrazila je tudi pripravljenost sodelovanja v postopkih, ki bi ugotovili realno stanje njenega dela, "v upanju, da bodo ohranili moje dobro ime, dobro ime mojih bližnjih domačih in sodelavcev in ugled strokovnega ter raziskovalnega dela na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani". Ob tem pa se je opravičila vsem, ki so bili zaradi teh postopkov in njenih preteklih dejanj prizadeti. Fakulteta njena pretekla dela še preučuje Na FDV-ju so za MMC na vprašanja, med drugim tudi, koliko dela Erjavčeve je strokovno utemeljenega, koliko pa ga strokovne presoje ne vzdrži, odgovorili le, da "gre za težavna strokovna vprašanja". "Zadeve še proučujemo," so dodali. Delo sicer poroča, da na FDV-ju poudarjajo, da bo treba imenovati posebno komisijo in počakati na izsledke. Tako ni še jasno, katera znanstvena dela naj bi bila sporna. Delo še poroča, da so na fakulteti pojasnili, da jih je novica o sumu akademske nepoštenosti presenetila. S strokovnostjo in delom njenih zaposlenih namreč pred tem ni bilo takšnih težav. Ob tem so na fakulteti sporočili tudi, da je Erjavčeva "iz osebnih razlogov odstopila s funkcije predstojnice Katedre za novinarstvo in podala prošnjo za sporazumno prenehanje delovnega razmerja". Karmen Erjavec je med drugim kot predavateljica sodelovala tudi pri predmetu Novinarstvo, etika in profesionalnost. Velika znanstvena produktivnost porodila sum Karmen Erjavec je, sodeč po bazi sicris, zelo produktivna, tako zelo, da so se začeli pojavljati pomisleki o verodostojnosti njenih objav. Slovenska tiskovna agencija (STA) ob tem poroča, da ima nekdanja predstojnica Katedre za novinarstvo izjemno število objav in točk. V bazi sicris ima nekaj manj kot 2.500 točk, medtem ko naj bi imeli povprečni znanstveni delavci 500, vrhunski pa 1.000 točk na pet let. Točke prinašajo tudi objave v priznanih mednarodnih publikacijah, pri čemer je Planet TV poročal, da je prišlo pri objavi del Karmen Erjavec tudi do vsaj enega primera poskusa dvojne objave članka v različnih publikacijah. Prijav ni bilo Delo sicer še poroča, da je Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) pojasnila, da niso prejeli nobene prijave glede sumov ponarejanja oziroma prirejanja raziskovalnih del oziroma projektov na FDV-ju. Prijave glede kakršnih koli nepravilnosti v delu Karmen Erjavec prav tako niso prejeli na Univerzi v Ljubljani, so nam sporočili, zato zadeve ne komentirajo. Erjavčeva je sicer uradno odsotna zaradi bolniškega dopusta. B. V., A. Č. Novinarstvo, etika in profesionalnost...haha, lisica pazi na kure. Poglejte še malo po drugih fakultetah...."nepravilnosti" je toliko, da vas bo začela boleti glava. larbitron # 28.01.2015 ob 12:04 Prijavi neprimerno vsebino Zanimiva terminologija. Pri vplivnežih ne gre za goljufanje, laganje in ponarejanje, ampak za "akademsko nepoštenost". rooster # 28.01.2015 ob 16:58 Prijavi neprimerno vsebino .......koliko FDVjevcev zna poskrbeti zase, brez države...... Še malo pa bo ZL na oblasti. In bo država skrbela za vse nas, denar pa bo padal z neba. To je dobesedno "etika in profesionalnost" na FDV! In potem njihovi diplomiranci mislijo, da imajo vso pravico prati možgane celi Sloveniji. # 28.01.2015 ob 18:29 Prijavi neprimerno vsebino Erjavec je med drugim kot predavateljica sodelovala tudi pri predmetu Novinarstvo, etika in profesionalnost. Zdaj mi je vse jasno zakaj je raziskovalno novinarstvo v Sloveniji na taksni stopnji kot je. Kako se lahko na tako resni fakulteti kaj takega zgodi, ne morem verjeti! Oni so vrhunec znanosti! http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/rudovic-zvanut-bojana.pdf roko na srce jaz nebi nikoli mznal nardit diplomske o bureku, toliko o tem:) Lovec --- 28.01.2015 ob 12:19 NA FDV-ju. Pa ja ne. Saj se tukaj kalijo najboljljiši kadri za potrebe vlade in vladanja. --------- SAM # 28.01.2015 ob 12:54 Prijavi neprimerno vsebino FDV - leglo dvomljive morale in strokovne kompetentnosti. UDBA = FDV. Kriminalista hotela odpeljati Bavčarja na Dob, a nista dobila jamstva, da bo prestal prevoz Policista sta od namere nazadnje odstopila 28. januar 2015 ob 11:55, zadnji poseg: 28. januar 2015 ob 18:52 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Pozno popoldne sta v izolski Medicor prišla dva policista v civilu z namenom, da bi odpeljala Igorja Bavčarja v zapor, razkriva koprska dopisnica TV Slovenija Eugenija Carl. Okrožno sodišče v Ljubljani je danes namreč o tem izdalo sodno odredbo. Bavčar je, kot je znano, od ponedeljka hospitaliziran v Medicorju, ker naj bi se mu poslabšalo srčno obolenje. Medicinske seste so policistoma dejale, da jima tega ne morejo preprečiti, da pa ne morejo odgovarjati za zdravstveno stanje pacienta ter da naj prej govorita z direktorico Medicorja Metko Zorc, ki je tudi Bavčarjeva lečeča zdravnica, ki pa je danes ni bilo v Izoli. Kot je Zorčeva povedala za TV Slovenija, je po telefonu poskušala prepričati policijo, naj Bavčarja ne odpeljeta, saj ne more jamčiti, da je sposoben prestati prevoz na Dob, vprašanje pa je tudi, kdo bo prevzel odgovornost, če bi prišlo do najhujšega. Policista sta nato od namere odstopila, Bavčar za zdaj ostaja v bolnišnici. Zaradi zaupnosti brez podrobnosti Zdravstveno stanje Igorja Bavčarja je resno, tako da ni sposoben prestajati dosojene kazni v zaporu, sicer ocenjuje Zorčeva, ki pa podrobnosti Bavčarjevega zdravstvenega stanja zaradi zaupnosti ni mogla pojasniti, povedala pa je, da je tako slabo, da trenutno ne more v zapor. Ob tem je pojasnila, da glede njegovega zdravstvenega stanja pri njej ljubljansko okrožno sodišče doslej še ni poizvedovalo. Bavčar, ki bi v torek moral začeti prestajati zaporno kazen na Dobu, tja ni prišel zaradi hospitalizacije, na ljubljansko okrožno sodišče pa je naslovil novo prošnjo za odlog prestajanja kazni. Prošnja sicer ne zadrži prestajanja kazni. Da nekdanji predsednik uprave Istrabenza na Dob ni prišel, so iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij obvestili tudi ljubljansko okrožno sodišče. "Bavčar bi moral v torek do polnoči nastopiti zaporno kazen na Dobu. Že dopoldne so bili na Dobu od njegovih pooblaščencev obveščeni, da ga ne bo, saj je hospitaliziran," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor uprave za izvajanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Poudaril je, da je sicer tudi v zaporu obsojenim na voljo popolna zdravstvena oskrba. Hospitaliziran v Medicorju Bavčar, ki je bil v zadevi Istrabenz obsojen na sedem let zapora in je lansko jesen zaprosil za odlog prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov, mora v zapor, saj je ljubljansko višje sodišče vnovič zavrnilo njegovo prošnjo za odlog prestajanja zaporne kazni. Vendar pa ni pričakovati, da bi se Bavčar sam zglasil v zaporu, saj je hospitaliziran v izolski bolnišnici Medicor. Sodišče bo po prejemu obvestila tako ugotavljalo, ali je bil sklep obsojencu pravilno vročen, nato pa bi se po zakonu o izvajanju kazenskih sankcij lahko odločilo za privedbo. Če privedba ne uspe ali če ni mogoče ugotoviti, kje je obsojenec, se sicer odredi tiralica, nalaga zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Boško Šrot že v zaporu Bavčar in nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot sta bila v zadevi Istrabenz lani obsojena na zaporno kazen. Bavčar je za kaznivi dejanji napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja dobil sedem let zaporne kazni, Šrot, ki že prestaja zaporno kazen, pa za kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti pet let in 10 mesecev. Do kaznivih dejanj je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov sveženj Pom-Investu za 49,2 milijona evrov in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov. Al. Ma., A. Č., T. H. Očitno hočejo vse osamosvojitelje uničiti - Srbi pa nam ponovno vladajo - Masleša, Jankovič, ... Bolezen je oba doletela, Bavčarja in Zidarja, samo Zidarja je manj, ker lahko sam potuje v Švico. Kekec pašteta, Kraljica mortadela Gorica, Pomurka in MIP na dražbi Za Kekec pašteto najmanj 100.000 evrov 29. januar 2015 ob 08:20, zadnji poseg: 29. januar 2015 ob 08:42 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na sedežu nekdanjega CPL-ja v Ljubljani bo potekala dražba blagovnih znamk družbe Mip DML Kekec pašteta, Kraljica mortadela Gorica, Pomurka in MIP. Zanimanje za blagovne znamke je precejšnje, do srede popoldne je bilo za nakup ene ali več znamk vplačanih 16 varščin. Dražba bo potekala z zviševanjem izklicne cene. Za Kekec pašteto najmanj 100.000 evrov Za blagovno znamko Kekec pašteta bo treba plačati najmanj 100.000 evrov, kar je izklicna cena. Pri nakupu te znamke ima na podlagi licenčne pogodbe iz marca lani predkupno pravico družba Osem iz Murske Sobote. Če bo želela znamko kupiti, bo sicer morala izenačiti morebiti zvišano izklicno ceno. Blagovni znamki Kraljica mortadela Gorica in MIP bosta precej cenejši. Na prodaj bosta namreč po izklicni ceni 2.000 evrov, blagovna znamka Pomurka pa po izklicni ceni 50 evrov. Družbo MIP DML je Mesna industrija Primorske (MIP), ki je maja 2005 prevzela Pomurko, ustanovila novembra 2005 in nanjo prenesla službe za komercialo, marketing in logistiko ter tudi blagovne znamke. MIP in njegove hčerinske družbe ter Pomurka so pozneje končali v stečaju. Dražba se bo začela ob 13. uri na Stolpniški ulici 10 v Ljubljani. B. V. "Nacionalni interes" je vse prodal - jugi ... Anne Applebaum: Gulag, zgodovina sovjetskih taborišč Sistem gulaga, osvetljen z različnih zornih kotov 2. februar 2015 ob 15:53, zadnji poseg: 2. februar 2015 ob 16:29 Ljubljana - MMC RTV SLO Pri založbi Mladinska knjiga je v prevodu Barbare Simoniti izšla epohalna knjiga o sovjetskih taboriščih, več kot osemsto strani obsežna, koncizno zasnovana, natančno preučena in pomenljivo komentirana analiza kazenskih taborišč, ki so v Sovjetski zvezi vzniknila takoj po začetku boljševistične revolucije ter v bolj ali manj brutalnih različicah obstala vse do Gorbačovove perestrojke in dokončnega razpada komunističnega imperija. Sovjetski gulag največkrat enačimo s Stalinom, saj je sistem taborišč, ki je v več kot šestdesetih letih obstoja "gostil" osemnajst milijonov po večini nedolžnih, na hitro obtoženih in obsojenih sovjetskih državljanov, tujih vohunov in vojnih ujetnikov, največ ljudi poslal v taborišča med njegovo vladavino. Toda Anne Applebaum je sistematična zgodovinarka in poznavalka razmer v nekdanjem vzhodnem bloku, zato ne pozabi poudariti, da je Josipa Džugašvilija navdihnil prav režim, proti kateremu se je v revoluciji bojeval; v carističnem obdobju ruske zgodovine so namreč "sovražnike ljudstva" - resda v veliko manjšem številu - prav tako pošiljali v oddaljene predele neskončno prostrane dežele. Applebaumova prav tako nikoli ne zamudi priložnosti, da bi razkrila absurde in kontradiktornosti sovjetskega režima, ki je sistem gulaga po eni strani vzpostavil v želji po eliminiranju motečih protisovjetskih elementov, po drugi pa ga je skušal voditi po vzoru klasične kapitalistične oziroma sužnjelastniške logike. Gulagi naj bi bili ekonomsko samozadostni, še več, delovali naj bi z dobičkom in po revoluciji pomagali financirati izgradnjo socialističnega imperija, po drugi svetovni vojni pa obnovitev porušene države. Resnica je bila seveda drugačna, podobno kot je bila drugačna - prirejena oziroma arbitrarna - resnica številnih piscev, ki so po vrnitvi iz gulaga pisali o svojih izkušnjah, npr. Aleksander Solženicin, najbolj slavni taboriščnik in disident, do čigar parcialnih spominov Applebaumova goji dokaj kritičen odnos in ga podkrepi z odmevi sotrpinov, ki se niso vedno strinjali z njegovimi opisi razmer v taboriščih. Prave, vseobsegajoče resnice tako ali tako nikoli ne bomo izvedeli in Applebaumova se tega zaveda; njena knjiga redko obtožuje, stvari raje postavlja v kontekst. Trezne in solidarne obravnave niso deležni le obsojeni, temveč tudi npr. stražarji in vodje taborišč, ki so bili sami nemalokrat podvrženi obupnim razmeram in manipulacijam od centrale v Moskvi, ki se ji ni sanjalo o razmerah v oddaljenih, slabo zgrajenih in katastrofalno servisiranih taboriščih. Avtorica prikaže sistem gulaga skozi množico vidikov: v prvem delu obravnava izvor gulaga od revolucije do obdobja "velikega terorja" s konca tridesetih let; v drugem opisuje logistiko življenja in dela v taboriščih, ob čemer natančno popisuje proces aretacij, zasliševanja, obsodb, transporta, dela v taboriščih, kaznovanja in nagrajevanja, množičnega ovajanja, nosečih žensk, strategij za preživetje itd. Tretji del zaokroži zgodovinsko sliko in oriše postopen propad taboriščnega kompleksa po Stalinovi smrti, ob čemer Applebaumova izpostavi vlogo t. i. tujcev, pa taboriščnih uporov, postopnih pomilostitev, začasne "odjuge" s konca petdesetih let in obdobja disidentov, ko je oblast v poststalinističnem obdobju za kratek čas celo dovolila objave posamičnih taboriščnih spominov. Najboljši in najbolj ganljivi deli knjige so nedvomno tisti, ki se dotikajo intimnih zgodb, v katerih avtorica spregovori o čustvenih posledicah gulaga, npr. kratkotrajnih srečanjih obsojencev in sorodnikov v t. i. hiši srečanj, tragičnih zgodb vojakov Rdeče armade, ki so bili po vojni prisiljeni v delo taboriščnih stražarjev, predvsem pa o strašni in nepopravljivi škodi, ki jih je gulag pustil pri vseh, ki so se po letih prestajanja kazni lahko vrnili v civilizacijo. Gulag je bil marsikaj, toda še posebej učinkovit - če govorimo o preživelih - je bil v uničevanju človeškega dostojanstva in porajanju občutka krivde. Simon Popek Čudno, da nihče ne piše o jugogulagih, med njimi je bil najhujši Goli otok. Pa tudi v kočevski okolici so komunisti prispevali k zgodovini množičnih zločinov. Vsako koncentracijsko taborišče je zlo... Prevod smo dobili po 12 letih , to pove vse Foto: Predsednik Pahor sprejel dobitnike Borštnikovega prstana Hkrati začetek praznovanja 50. obletnice festivala 3. februar 2015 ob 14:34, zadnji poseg: 3. februar 2015 ob 14:55 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik republike Borut Pahor je pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom pripravil sprejem za prejemnice in prejemnike Borštnikovega prstana. Kot je dejal, je 8. februar nekaj posebnega, kot smo Slovenci nekaj posebnega, saj slavimo kulturo z državnim praznikom. "S kulturo do svoje države" V predsedniški palači se bodo kulturi, kot je napovedal, poklonili na svoj način - z dnevom odprtih vrat v nedeljo, 8. februarja. S kulturo smo navsezadnje, kot je poudaril Pahor, Slovenci prišli do svoje države, zato ji dolgujemo spoštovanje in vse tisto, kar ji bo tudi v prihodnje omogočilo, da bo generacijam, ki prihajajo za nami, vračala z enako mero pomembnosti za naš narodni obstoj kot v preteklosti. Prejemnice in prejemnike Borštnikovega prstana je v predsedniško palačo povabil, potem ko se je lani oktobra udeležil sklepne prireditve Borštnikovega srečanja. Tedaj je bil, kot je dejal, z odra pozvan, da kot predsednik države stori vse, kar je v njegovi moči, da kultura ne bi izgubila svoje vedrine, širine, energije in moči za narodni obstoj. Udeležencem sprejema je zagotovil, da današnji dogodek ni vse, kar bo letos storil za to, da bi festival Borštnikovo srečanje obstal. Borštnikovo srečanje pomembna znamka Umetniška direktorica festivala Alja Predan je spomnila, da je festival nastal leta 1966 kot Teden slovenskih gledališč, štiri leta pozneje pa je spremenil svoje ime v Borštnikovo srečanje. Takrat so tudi prvič podelili Borštnikov prstan. Doslej so podelili 45 prstanov, 21 prejemnic in prejemnikov je danes že pokojnih. Kot je poudarila, je Borštnikovo srečanje pomembna zaščitna znamka ne le mesta Maribor, temveč tudi ustvarjalne živosti slovenskega gledališča. Poleg tega si prizadevajo za promocijo festivala v mednarodnem prostoru in utirajo pot slovenskemu gledališču na tuje odre. Izrazila je upanje, da bo oblast doumela pomen, veliko zgodovinsko težo in moč te dolgoletne inštitucije ne le za strokovno gledališko srenjo, temveč predvsem za mesto Maribor. Predanova upa, da bo država v financiranju festivala prepoznala duhovno in etično naložbo v prihodnost. Organizatorji so za jubilejni festival predvideli proračun za 380.000 evrov, kar je 30.000 evrov več kot lani. Denar bi morala v skladu s podpisanim dogovorom o dolgoročnem financiranju festivala zagotoviti polovico občina in polovico ministrstvo za kulturo, toda občina za festival zaradi finančnih težav ni predvidela sredstev Sprejema so se udeležili igralke in igralci Štefka Drolc, Danilo Benedičič, Jurij Souček, Ivanka Mežan, Ivo Ban, Iva Zupančič, Janez Bermež, Sandi Krošl, Jožica Avbelj, Anica Kumer, Peter Ternovšek, Aleksander Valič, Minu Kjuder, Janez Hočevar - Rifle, Milada Kalezić, Igor Samobor, Olga Kacjan in Vlado Novak. Bravo predsednik - on povezuje in čuti Slovenijo. Tina Maze: Za vrh bo treba izpiliti finese Ob 19. uri prenos na TV SLO 2 in MMC-ju 3. februar 2015 ob 11:07, zadnji poseg: 3. februar 2015 ob 12:01 Vail, Beaver Creek - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Na svetovnem prvenstvu v smučanju gre danes zares. Tina Maze ima na superveleslalomu, kjer brani naslov iz Schladminga, številko 19. Pred njo bosta štartali prvi favoritinji Lindsey Vonn in Lara Gut. Črnjanka ne skriva, da je cilj v Beaver Creeku medalja, za katero pa se bodo morale poklopiti tudi najmanjše podrobnosti. Tina se je z medaljo okoli vratu vrnila z zadnjih petih velikih tekmovanj, na katerih je pobrala štiri zlate in šest srebrnih kolajn. Na štirih letošnjih superveleslalomih je bila dvakrat tretja, enkrat četrta, na zadnji tekmi v St. Moritzu pa je odstopila. "Superveleslalom je težka disciplina. To spoznavam zdaj po St. Moritzu, ko se mi je zgodila tista napaka. Imeti moraš dober občutek in biti pravočasen, da ne zavijaš preveč in da spustiš smučko. To je pri meni z malo treninga težko, ampak smo imeli hvala bogu dva dni treninga, tako da zdaj bolj vem, kje in koliko je treba napadati. Jasno je, da smučam dobro. O tem ni nobenega dvoma. Če bom smučala solidno, bom med prvih pet brez težav. Za vrh je treba izpiliti finese," je povedala Mazejeva. Vonnova se najbolj boji Lare Gut Prva favoritinja je Lindsey Vonn, ki je dobila zadnja dva superveleslaloma pred prvenstvom. Američanka, ki se je pred dvema letoma v Schladmingu poškodovala prav v tej disciplini, je previdna. Opozarja, da je proga zelo težka in da se lahko zgodi marsikaj. "Veliko je odsekov, kjer lahko dobiš tekmo in jo izgubiš," pravi Vonnova. Med najhujše tekmice ni uvrstila Mazejeve, je pa izpostavila Laro Gut, ki je lani v Beaver Creeku zmagala v smuku, veleslalomu in superveleslalomu. Da ji proga leži, je dokazala tudi z drugim časom prvega treninga smuka. "Vse je odvisno od postavitve. Treba bo smučati z občutkom, biti v pravem položaju in ves čas ohranjati hitrost," meni Švicarka. Gutova je v tej sezoni dobila tekmo v Lake Louisu. S številko 16 bo nastopila prva v elitni sedmerici. Boleč trening za Mazejevo Kot zadnja izmed favoritinj se bo s številko 22 s štarta pognala Anna Fenninger, ki je na zadnjih tekmah ujela pravo formo. "Favoritinje so Lindsey, Lara in Tina. Če bom smučala dobro, lahko tudi jaz dosežem dober rezultat," pravi druga v skupnem seštevku svetovnega pokala. Avstrijka je bila na treningu smuka 11., štiri desetinke za Mazejevo, ki je dosegla osmi čas, s katerim ni bila zadovoljna. Vseeno jo vožnja, polna napak, ni zmedla v pričakovanju superveleslaloma. "V zadnjih dneh precej treniram superveleslalom, tudi zjutraj sem naredila nekaj dobrih voženj. To nekako ostane v tebi in potem na smuku ne smeš tega delati. Zabijala sem se v količke, kot bi bila na veleslalomu. Tega na smuku ne smeš delati. Poleg tega so količki na smuku nepregibni. Pri 100 km/h ni prijetno, če se zaletavaš vanje. Po mojem mnenju imam po telesu danes veliko hematomov," je za Val 202 povedala Mazejeva. Še pred vsemi naštetimi bo šla s številko 6 na progo Ilka Štuhec. Vanja Brodnik se bo na progo podala kot 35. Tekma se bo začela ob 19. uri, pol ure prej tudi naš studijski program. Prenos si boste lahko ogledali tudi na MMC-ju. Štartna lista (danes ob 19.00): 1 J. MARCHAND ARVIER FRA 6 I. ŠTUHEC SLO 11 J. MANCUSO ZDA 12 N. FANCHINI ITA 13 K. KLING ŠVE 14 S. COOK ZDA 15 C. HÜTTER AVT 16 L. GUT ŠVI 17 N. HOSP AVT 18 L. VONN ZDA 19 T. MAZE SLO 20 T. WEIRATHER LIE 21 E. GÖRGL AVT 22 A. FENNINGER AVT 23 C. RUIZ CASTILLO ŠPA 35 V. BRODNIK SLO R. K. Čudno se mi zdi od izjave Vonnove, da Mazejevo ne uvršča v krog favoritinj. Daj Tina!!!! Samo ne polomi se pa bo v redu. Foto/video: Srebrna Tina v igri stotink prestol predala Fenningerjevi 11. medalja Tine Maze na velikih tekmovanjih 3. februar 2015 ob 18:33, zadnji poseg: 3. februar 2015 ob 21:48 Vail, Beaver Creek - MMC RTV SLO Tino Maze so od ubranitve naslova svetovne prvakinje v superveleslalomu ločile vsega tri stotinke. Hitrejša je bila Anna Fenninger, tretje mesto pa je v Beaver Creeku zasedla Lindsey Vonn. Za Mazejevo, ki ima na novem dresu napisano tudi slovensko himno, se je 43. svetovno prvenstvo odlično začelo. Trenutno najboljša smučarka v svetovnem pokalu se je že na prvi tekmi – v Vailu in Beaver Creeku bo nastopila v vseh petih disciplinah in v vseh cilja na medaljo – okitila s kolajno. Po zlatu na zadnjem svetovnem prvenstvu v Schladmingu je to njeno drugo odličje v superveleslalomu, sicer pa njena sedma – peta srebrna – medalja na svetovnih prvenstvih ter 11. z velikih tekmovanj. Z zahtevno progo je opravila izvrstno, brez napak, na koncu pa je bila le tri stotinke hitrejša Fenningerjeva, ki je smučala v nekoliko boljših vremenskih pogojih. 25-letna Avstrijka je bila v igri stotink tokrat srečnejša, lani pa jo je Tina na olimpijskem veleslalomu v Sočiju prehitela za sedem stotink in osvojila zlato. Skrajšana proga "Odlično se počutim, mislim, da sem naredila res dobro vožnjo. Razmere so bile težke. Proga je zahtevna in ogromno spoštovanja čutim do nje. Ko sem prišla v cilj, je bila res velika tišina. Sprva mi ni bilo jasno, zakaj, pozneje, ko sem prišla nižje, sem videla, da sem prevzela vodstvo. Lep občutek je premagati Lindsey pri njej doma. Anna je imela verjetno več sonca in si je lahko v zgornjem delu prismučala prednost. Malo je grenkega priokusa, ampak jaz gledam na to, da se na koncu kariere vse poravna. Na olimpijskih igrah sem bila jaz malo spredaj, zdaj ona. S treningi sem dobila pravi občutek, zdaj pa je padlo veliko breme z mene po neuspešnih dveh tednih v Cortini in St. Moritzu," je takoj po novem velikem uspehu v bogati karieri za TV Slovenija povedala 31-letna Črnjanka. Zaradi močnega vetra so za pol ure prestavili začetek superveleslaloma, ki so ga tudi skrajšali. Veter je tudi sicer povzročal smučarkam nekaj težav in nekajkrat tudi prekinil tekmo, toda najboljše superveleslalomistke so kljub temu dokazale svojo kakovost. Najprej je odličen čas postavila Cornelia Hütter, ki je za več kot pol sekunde prehitela Viktoria Rebensburg. Nemka je odlično smučala v spodnjem delu, Avstrijka pa je bila zelo hitra že v zgornjem. Prav tu je naslov svetovne prvakinje verjetno zapravila Lindsey Vonn. Prva favoritinja superveleslaloma, ki tudi vodi v tej disciplini v svetovnem pokalu, je bila v zadnjem času v odlični formi v hitrih disciplinah. Toda v zgornjem delu je nekoliko zaostala, toda spodaj je bila odlična. Z najvišjo hitrostjo je nadoknadila zaostanek in v cilju prevzela vodstvo. Fenningerjeva drugič v karieri zlata na SP Takoj za Američanko je startala Mazejeva, ki pa je bila izvrstna skozi vso progo. V zgornjem delu je bila hitrejša od Vonnove približno tri desetinke, v spodnjem delu dobre štiri kilometre na uro počasnejša, a vseeno je bilo dovolj, da je bila v cilju 12 stotink hitrejša od Vonnove. Kot zadnja od elitne skupine najboljših superveleslalomistk se je na progo podala Anna Fenninger, ki je že na prvem vmesnem času postavila najhitrejši čas. Od Tine je bila hitrejša za 33 stotink, nato sicer izgubljala skozi vso progo, a vseeno zadržala prednost pičlih treh stotink. Avstrijka je imela nekoliko boljše vremenske pogoje kot Mazejeva in Vonnova, ki sta smučali v približno enakih, in v zgornjem delu si je prismučala zadostno prednost za spodnji del. Fenningerjeva je drugič v karieri osvojila zlato medaljo na svetovnem prvenstvu, pred štirimi leti je bila v Garmisch-Partenkirchnu najboljša v superkombinaciji. Nastopili sta še Ilka Štuhec in Vanja Brodnik. Ilka, ki je bila pred dvema letoma v Schladmingu šesta, je bila v zgornjem delu razmeroma hitra, potem pa je v bolj zavitih srednjem in spodnjem delu precej zaostala in z zaostankom 2,20 zasedla 17. mesto. Brodnikova je zaostala 3,96 in bila 27. "Tesno je bilo. Tina je odpeljala zelo dobro, čeprav je imela na začetku močan veter. Vesel sem, ker je smučala dobro in bila osredotočena. Škoda za te tri stotinke, ampak takšno je življenje. Razočaran sem, a morda bo drugič drugače," je razplet za Val 202 pokomentiral trener Mazejeve Valerio Ghirardi. Končni vrstni red: 1. A. FENNINGER AVT 1:10,29 2. T. MAZE SLO +0,03 3. L. VONN ZDA 0,15 4. C. HÜTTER AVT 0,26 5. V. REBENSBURG NEM 0,78 6. T. WEIRATHER LIE 1,03 7. L. GUT ŠVI 1,28 8. K. KLING ŠVE 1,47 9. J. MANCUSO ZDA 1,65 10. E. CURTONI ITA 1,68 ... 17. I. ŠTUHEC SLO 2,20 27. V. BRODNIK SLO 3,96 Odstop: Görgl, Hosp, Merighetti ... TOOOOOOOOOOOOO! Tina vedno vstane kot Fenix iz pepela na največjih tekmovanjih! Na vrhu zaslužene 3 najboljše superveleslalomistke - Fenninger je zlato medaljo dobila v zgornjem zavitem veleslalomskem delu, prednost pa je ohranila do konca. Bravo tudi za tokrat srebrno Tino Maze, ki ji je malenkost zmanjkalo, da bi ubranila naslov prvakinje izpred 2 let. Lindsey Vonn je bronasto medaljo dobil v spodnjem ravninskem delu, nekoliko slabša pa je bila zgoraj v zavitem delu. Veter pa je svoje naredil, tudi L. GUT je veter zelo nagajal. nemorem si niti predstavljat kaj bi urban in vrhovnika delala ob komentiranju! Se mi prau smilita ker komentirata moške :) ališič pa..no comment, nič od niča :) Foto/video: "Sladki" dve stotinki za Tinino krono v kraljevi disciplini Mazejeva olimpijski dodala še smukaško krono svetovne prvakinje 6. februar 2015 ob 11:04, zadnji poseg: 6. februar 2015 ob 21:35 Vail, Beaver Creek - MMC RTV SLO Drugo poglavje igre stotink v Beaver Creeku je bilo naklonjeno Tini Maze, ki je za vsega dve stotinki prehitela Anno Fenninger in postala svetovna prvakinja v kraljevi disciplini alpskega smučanja, smuku. Tretja je bila Lara Gut. Mazejeva je osvojila drugo kolajno na 43. svetovnem prvenstvu. Srebru na superveleslalomu, kjer je bila Fenningerjeva hitrejša le za tri stotinke, je dodala še zlato v smuku. To je Tinin tretji naslov svetovne prvakinje (veleslalom 2011, superveleslalom 2013) in prva kolajna v kraljevi disciplini na svetovnih prvenstvih. Olimpijskemu naslovu smukaške prvakinje iz Sočija je dodala še krono na svetovnem prvenstvu. Ob obeh velikih uspehih je Tina smučala s številko 21. Zdaj ima 31-letna Črnjanka že 12 odličij na velikih tekmovanjih (osem na svetovnih prvenstvih) in nadaljuje pohod proti zgodovinskemu dosežku – medaljam v vseh petih disciplinah. "Najboljši so vedno na vrhu" "Boljše ne bi moglo biti. Le želela bi si lahko takega razpleta. Če bi si zaželela, bi si za dve in ne tri stotinke. Tako da je res sladko. Lindsey Vonn je bila favoritinja, a ko sem videla vožnjo Anne Fenninger, sem vedela, da je ona tista, ki jo je treba premagati. Res sladko," je takoj po izjemnem uspehu za TV Slovenija povedala nova svetovna prvakinja v smuku. Dve stotinki, s katerima se je najboljša slovenska alpska smučarka "oddolžila" Fenningerjevi za superveleslalomski razplet, je najmanjša razlika med prvima dvema na smukih v zgodovini svetovnih prvenstev. Po Michaeli Figini je Mazejeva šele druga, ki je tako olimpijska kot tudi svetovna smukaška prvakinja. Obenem je z 31 leti in 280 dnevi kot najstarejša svetovna prvakinja prehitela Rösli Streiff. "Tokrat je bilo drugače, saj je bila trda podlaga. Bistveno težje je bilo smučati, saj je bila že uničena podlaga. Nekaj udarcev sem dobila, ki mi niso bili všeč. Poskušala sem smučati, kar se je dalo hitro in se je super izšlo," je za TV Slovenija še povedala Mazejeva in o dvojni smukaški kroni (olimpijske igre in svetovno prvenstvo) dodala: "Sem dobra smučarka. Anni Fenninger je to uspelo doseči v superveleslalomu. Stvari se ponavljajo in najboljši so vedno na vrhu." Le Lara Gut manj kot sekundo za prvima dvema Tina je že na superveleslalomu in drugem treningu smuka pokazala, da je v sijajni formi. S številko 16 je najprej Fenningerjeva na začetku elitne sedmerice najboljših sedmih smukačic svetovnega pokala z izvrstnim nastopom za več kot sekundo prevzela vodstvo. Avstrijka je bila v zgornjem delu sicer bolj zadržana, blestela pa je v srednjem delu, predvsem v treh tehnično zahtevnih zavojih pred četrtim vmesnim časom, ki so se na koncu tudi izkazali za odločilne. Z izjemo Lare Gut - Švicarka je edina, ki je za prvima dvema zaostala za manj kot sekundo - so tekmovalke ena za drugo v cilj prišle z visokim zaostankom za svetovno prvakinjo v superveleslalomu, s številko 21 pa je na progo Raptor šla Tina Maze. V zgornjem delu sta bili s Fenningerjevo poravnani, nato pa je bila na tretjem vmesnem času slovenska šampionka za štiri desetinke hitrejša. Sledila je manjša napaka, a vseeno je tudi omenjene tri zavoje izpeljala odlično in v cilju z dvema zlatima stotinkama prednosti pred Fennningerjevo zaokrožila fantastičen nastop. V ponedeljek naskok na kombinacijsko medaljo Takoj za Mazejevo se je na progo podala za mnoge glavna favoritinja smuka, Lindsey Vonn, ki je v superveleslalomu zasedla tretje mesto. Američanka je trenutno tudi vodilna v specialni smukaški razvrstitvi, toda na progi Raptor je za Tino zaostala kar za 1,05, za medaljo pa 71 stotink in domači navijači so ostali razočarani. Nastopili sta še dve Slovenki. Ilka Štuhec je zaostala dobri dve sekundi in bila 20., Vanja Brodnik pa še poldrugo sekundo za Mariborčanko in končala na 30. mestu. Dekleta se bodo za nov komplet kolajn borila v ponedeljek, ko je na sporedu kombinacija, kjer Tina Maze velja za glavno favoritinjo za zlato medaljo. Končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 1:45,89 2. A. FENNINGER AVT +0,02 3. L. GUT ŠVI 0,34 4. N. SCHMIDHOFER AVT 1,03 5. L. VONN ZDA 1,05 6. E. GÖRGL AVT 1,06 7. N. JNGLIN KAMER ŠVI 1,08 8. D. MERIGHETTI LIE 1,25 9. F. SUTTER ŠVI 1,29 10. V. REBENSBURG NEM 1,35 11. T. WEIRATHER ZDA 1,38 12. N. FANCHINI ITA 1,45 13. E. MIKLOS MAD 1,64 14. L. YURKIW KAN 1,76 15. C. HÜTTER AVT 1,98 20. I. ŠTUHEC SLO 2,17 30. V. BRODNIK SLO 3,66 Pred nastopom Tine M.: Avtrijcem se je pa odpeljalo na tem SP. Res nor čas, bi upala staviti da morda leTina lahko pride blizu, kdo drug težko. Anna je zlata. Zdaj gre le še za drugo in tretje mesto. reprezentant # 06.02.2015 ob 19:44 Prijavi neprimerno vsebino To je že zmaga za Ančko vsa čast!!! Oprostite izrazu ampak hudomalj je svetlobna leta pred alisicom:P valerie # 06.02.2015 ob 19:48 Prijavi neprimerno vsebino Pa bo šlo vseeno očitno med najboljšimi dokaj na knap... Upam, da Tini uspe. Četudi pa ji slučajno spodleti, pa je zame - NEPONOVLJIVA!!!!!!!!! reprezentant # 06.02.2015 ob 19:50 Prijavi neprimerno vsebino Napaka Tine v 7 zavoju žal 10 mesto jé maksimum... whitwice # 06.02.2015 ob 19:50 Prijavi neprimerno vsebino Morm pohvalt Hudomalja. Upam da ga Alisic poslusa da vid kako se napove naso smucarko. Pa hvala rtv! jakosol # 06.02.2015 ob 19:52 Prijavi neprimerno vsebino Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! Ko Tina prevzame prvo mesto za 2 sto-tinki - komentarji - zmaga. JAAAAA STOTINKE :))))) jakosol # 06.02.2015 ob 19:52 Prijavi neprimerno vsebino Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! Toooooooo!!!!!! StoTINKA!!! miki_miska # 06.02.2015 ob 19:52 Prijavi neprimerno vsebino Ana bo zlata?????!!!!!! Hahahahaha Toooooooooooooooo Tinaaaaaaaaaa!!!! whitwice # 06.02.2015 ob 19:52 Prijavi neprimerno vsebino To ne mors verjet! Hvala ti fortuna!!!!! Tina!!!!! Jeeeeeee:) Kraljica Tina!!!!! Ne more Lindsey, ne more! da funk # 06.02.2015 ob 19:52 Prijavi neprimerno vsebino Dva prsta!!!! Toooooooooooo Tina. Kraljicaaa pinkfloyd123 # 06.02.2015 ob 19:53 Prijavi neprimerno vsebino kapo dol, ta ni normalna alcatraz # 06.02.2015 ob 19:53 Prijavi neprimerno vsebino Bravo. Tri stotinke so nazaj. SLOBloodPatriot # 06.02.2015 ob 19:53 Prijavi neprimerno vsebino Toooooooooooooooooooooooooooooooooooooo BUM ŠAKA LAKA, BUUUUUM, BUUUUUM!!!!!! Kraljicaaaaaaaaaaaaa, kdo ne more premagat Ančke? joy # 06.02.2015 ob 19:53 Prijavi neprimerno vsebino Pa ne morem verjeti!!! Tina, ti si največja!!! donkey # 06.02.2015 ob 19:53 Prijavi neprimerno vsebino Na nezahtevnih delih imam občutek, da bo vonnova naredila preveč razlike ... SLOBloodPatriot # 06.02.2015 ob 19:54 Prijavi neprimerno vsebino Jaaaaa jaaaa, who is Kildow!!!!!!!!!!!! jakosol # 06.02.2015 ob 19:54 Prijavi neprimerno vsebino Papa Lindsey bobbek # 06.02.2015 ob 19:54 Prijavi neprimerno vsebino Tina je zlata +17 -0 scenic # 06.02.2015 ob 19:54 Prijavi neprimerno vsebino VAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA! TINNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNAAAAAAAAAAAAAAAA AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA! HAHAAAAAAAAAAA ZPRLA USTAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA! alcatraz # 06.02.2015 ob 19:54 Prijavi neprimerno vsebino Še en super razguz v režiji Tine Maze! Čestitke¨! Jaaaaaaaaaaaaa Tam v Črni sred’ vasi, ena hišica stoji, prav do hišice lepa bela pot pelja, a v hiši lepa deklica je doma. To že skoraj vsakdo ve, da je Tina ji ime, če kateri med vami je še videl ni, lahko le žal mu je. Stara to navada je, vsakdo rad smučanje gledat gre, kadar prideš že Tina na vso moč hiti, pa je ura podnevi al’ pa v jutro tri. (Rženova Tinka/Štirje Kovači) miki_miska # 06.02.2015 ob 19:55 Prijavi neprimerno vsebino Kolikokrat vas mora Tina Maze še demantirat???!!!! tomjaz11 # 06.02.2015 ob 19:55 Prijavi neprimerno vsebino eni so že razgrasili zmago Ani SLOBloodPatriot # 06.02.2015 ob 19:55 Prijavi neprimerno vsebino A Tina ne seže Lindsi do kolen, prej bi rekel obratno? alcatraz # 06.02.2015 ob 19:56 Prijavi neprimerno vsebino Hvala, da ste dal Hudomalja. Naj tako ostane. večno hvaležen alcatraz vslivnje # 06.02.2015 ob 19:56 Prijavi neprimerno vsebino Bravo TINA!!!!!!!!!!!!!!! To sem vedno govoril: v življenju se vse uravnovesi- enkrat so stotinke na tvoji strani, enkrat ne, a se vedno vse skompenzira. Še enkrat, BRAVO!!! NoriGoban # 06.02.2015 ob 19:56 Prijavi neprimerno vsebino Gold für Maze! Lucerna # 06.02.2015 ob 19:57 Prijavi neprimerno vsebino Pravici zadoščeno. :D Neverjetna je! gz4468 # 06.02.2015 ob 19:57 Prijavi neprimerno vsebino Kot sem že rekel, smuk je kraljeva disciplina in največ je vredna zlata kolajna v smuku. Čestitke Tini, pa tudi Anni in Lari za stopničke. 3rac # 06.02.2015 ob 19:57 Prijavi neprimerno vsebino Kraljica iz Koroške Moj globok poklon, pogrešali te bomo, ko ne boš več smučala! BRAVO! scenic # 06.02.2015 ob 19:58 Prijavi neprimerno vsebino pa še tavu sem na tino proti fonki...mela je 2.20 kvoto...na izi! bravo svetovna prvakinja! tole je pa največja kajla tine maze vsem trolom! haha čestitke pa tudi ani za vrhunsko vožnjo,ampak morala ji je vrniti za super G! Buterfly_007 # 06.02.2015 ob 19:58 Prijavi neprimerno vsebino Dobro sta si tole razdelile Anna in Tina, ena na SG druga v smuku in tako sta obe aktualni olimpijski in svetovni prvakinji v "svojih " disciplinah. Pa še Lara je na stopničkih, zelo ji privoščim. Tina je res izjemna hvala za vse veselje , ki nam ga prinašaš s svojimi športnimi uspehi. Katja123 # 06.02.2015 ob 19:58 Prijavi neprimerno vsebino Tudi na norveški TV govorijo, da Tinč lahko ponovi uspeh Kjusa iz 1999!!!! SLOBloodPatriot # 06.02.2015 ob 20:11 Prijavi neprimerno vsebino Ne vem če nisem dobil vročine, v obraz sem kot kuhan rak! Pulza imam še zdaj 150, kaj si ja nor! :) Buterfly_007 # 06.02.2015 ob 20:12 Prijavi neprimerno vsebino Ko že govorimo o Lindsay.Tisti trenutek ko sem videla progo sem imela občutek da Vonn nima nobene šanse za zlato, pričakovano jo je pokopal tisti srednji del, ki je tehnično zahteven in ravno tam sta Tina in Anna pokazali vse svoje tehnično znanje, sem imela prav ko sem napisala po Anninem nastopu, da Anni lahko blizu pride le Tina. idealistka # 06.02.2015 ob 20:21 Prijavi neprimerno vsebino dobra Urban: "We are very aware of your abilities!" žogica! deyco # 06.02.2015 ob 20:23 Prijavi neprimerno vsebino Kakšno veselje, še posebej zato, ker so nas jeb...eni troli vsaj malo pustili pri miru, da lahko slavimo ta praznik! PAHOR daj razglasi 3-dnevno veseljačenje po državi! Men se bo utrgalo :) bobbek # 06.02.2015 ob 20:25 Prijavi neprimerno vsebino ravno bil intervju na orf,Tina danes ze trenirala veleslalom,ostali nasi bi se lahko malo zgledovali po njej as_kgarnett # 06.02.2015 ob 21:10 Prijavi neprimerno vsebino tako kot na torkovem superG-ju so bile na vrhu tudi tokrat sam lepotičke - Maze, Fenninger, Gut poloneja # 06.02.2015 ob 21:04 Prijavi neprimerno vsebino Hudomalj-Laurenčič-Vrhovnik je dobra kombinacija. Upam nanjo tudi v ponedeljek :) wisan # 06.02.2015 ob 21:05 Prijavi neprimerno vsebino Vsaka država bi izkoristila šampijonko kot je Tina in ustvarila še več šampionov. Razen Slovenije! kavc_selektor # 06.02.2015 ob 21:05 Prijavi neprimerno vsebino 12. MEDALJA na velikih tekmovanjih.. šele čez nekaj let se bomo zavedali, kakšno srečo smo imeli ,da smo spremljali tako šampionko! jakaribic # 06.02.2015 ob 21:06 Prijavi neprimerno vsebino Massssiiiii!!! Legenda!!!!!!! Hvaala Tina!!! generusus # 06.02.2015 ob 21:06 Prijavi neprimerno vsebino "Massi bi mogu prevzet Kosija pod svoje okrilje nujno! Ta fant ima potencial" Ima, pa še smisel za humor. Včeraj je prav posrečeno odgovarjal novinarju. :-) Brbo # 06.02.2015 ob 21:07 Prijavi neprimerno vsebino Tina for president forever!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! !!!!!!!!!!!!!!!! crime_dog # 06.02.2015 ob 21:21 Prijavi neprimerno vsebino lepo je kako tino mašino v veliko nemških in avstrijskih časnikih nazivajo z "Allround-Queen Tina Maze". najbrž je vsem jasno da tako vsestranska smučarka pride enkrat na vsake kvatre. +6 -0 jakaribic # 06.02.2015 ob 21:28 Prijavi neprimerno vsebino Hahaha sm vidu video Massi z sanmi dirka in drži slovensko zastavo - LEGENDA! Sem bila pa zdnjič pred sg malo razočarana, ko so Tino povsem spregledali, kar se tiče favoritk. Sploh Cuche. Je govoril o Sutrovi kot favoritki oz. o nekom, ki lahko preseneti. Na Tino ga je šele novinarka spomnila. Ne vem, kako je bilo danes. Danes sem spremljala na rtv; ko komentira "norveški" komentator spremljam na eurosportu. nejcandrej # 06.02.2015 ob 21:37 Prijavi neprimerno vsebino Tina maze je šampijonka to je dokazano! Kera je še zmožna narediti to kar je Tina povejte mi?? Za Vonn se je prvenstvo končal, medtem ko se je za Tino šele dobro začel! Neverjetno Tino rad te imam! Ti si kraljica 21.stoletja 4 ever!!! EnaK # 06.02.2015 ob 21:48 Prijavi neprimerno vsebino Nemski komentator na Eurosportu: "Tina you are amazing!" janez-janezic # 06.02.2015 ob 21:44 Prijavi neprimerno vsebino Komentator na eurosportu je rekel: the slovenian fans will be absolutely delighted! Ja in absolutely delighted we are!!Bravo Tina,ostal sem brez besed. Kris # 06.02.2015 ob 22:01 Prijavi neprimerno vsebino Kot sem napisal zjutraj, ključ Tininega uspeha na tem smuku bo zgornja tretjina proge, kjer je izgubila zlato v SG. Točno tako je bilo: zgoraj je bila Tina 4 desetinke spredaj, spodaj pa je še uspela zdržati korak z danes res fenomenalno Anno. Kako pomembno je izvleči te hudičeve stotinke! Ko je Anna prišla v cilj, sem rekel takoj podpišem 1:45.90, na koncu je odvozila 1:45.89… Ko sem kot otrok spremljal Katjo Seizinger, Picabo Street in druge vrhunske smukačice si nisem nikoli mislil, da bomo imeli olimpijsko in svetovno prvakinjo v KRALJEVSKI disciplini. Tina je peta smučarka, ki ji je uspelo združiti oba naslova: po Trude Beiser, Annemarie Moser, Micheli Figini in Lindsey Vonn (obe zlati ima sicer tudi Michaela Dorfmeister, a ne eno za drugo). Kakšna imena, Tina je tu v elitni družbi najboljših smukačic v zgodovini! 12. medalja na velikih tekmovanjih, kar pomeni da je po tem kriteriju že peta smučarka vseh časov (skupaj z Annemarie Moser), gledano svetovna prvenstva pa je deveta (prehitela je Vreni Schneider). Tina, kapa dol, take športnice ne bomo več imeli. Čez 40 let bomo o njej pripovedovali otrokom in vrteli posnetke. Tina: Nisem kraljica, le dobra smučarka Podelitev medalj ob 2.30 na MMC TV 6. februar 2015 ob 21:52 Vail/Beaver Creek - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija "Boljše ne bi moglo biti. Če bi lahko izbirala, bi si jo želela prehiteti za dve stotinki, ne za tri. Res sladko," je po spektakularni vožnji za naslov svetovne prvakinje v smuku dejala Tina Maze. Slovenska šampionka je v Beaver Creeku le za dve stotinki sekunde premagala Avstrijko Anno Fenninger. V ciljni areni je v pogovoru z Urbanom Laurenčičem strnila prve vtise. "Podlaga je bila bistveno bolj trda kot v superveleslalomi. Težko je bilo gladko smučati, saj je bila proga že precej uničena. V nogi sem dobila par 'šusov', ki mi niso bili všeč, ampak sem poskušala iti dol, kar se je dalo hitro in super, izšlo se je," je povedala Korošica. Najboljši so vedno na vrhu Črnjanka je tako združila naslov olimpijske in svetovne prvakinje v smuku. Je kraljica? "Ne bi rekla, da je temu tako. Sem dobra smučarka. Anni je uspelo v superveleslalomu ponoviti zlato olimpijsko medaljo iz Sočija, meni pač v smuku. Stvari se ponavljajo. Najboljši so vedno na vrhu. Lindsay je sicer bila favoritinja, a ko sem videla Annino vožnjo, sem vedela, da je ona tista za premagati," je dejala Mazejeva. Tudi Fenningerjeva je bila zadovoljna z drugo medaljo na prvenstvu. "Nisem verjela, da lahko v smuku osvojim medaljo. A danes sem bila osredotočena, vedela sem, da moram tvegati. Že po prihodu v cilj sem imela dober obutek. Zares je lepo," je bila vesela Avstrijka. Vonnova ni našla pravih občutkov Razočaranja pa ni skrivala domača adutinja Lindsey Vonn: "Smučala sem po najboljših močeh, a nisem uspela najti idealne linije. Včasih sem bila previsoko, drugič prenizko, enostavno nisem našla pravega občutka. Na voljo so še tri tekme in upam, da mi bo uspelo kaj posebnega tam. Prvič sem bila na tem hribu, medtem ko so druga dekleta lani tukaj smučala v svetovnem pokalu. Podlaga na treningih je bila bolj mehka kot danes na tekmi, tako da nisem uspela dobiti pravega občutka. Sem razočarana, a se zgodi." Podelitev medalj si boste lahko ob 2.30 po slovenskem času ogledali na MMC TV. Ne najdem več besed da bi jo pohvalil. Res nevem, nevem kaj naj povem, ko pa se mi zdi da karkoli povem, da je premalo, da bi si zaslužila več. Vso to garanje, trud, uspehi... Sem že pisal da je najboljša smučarka na svetu, pa najboljša športnica na svetu, kaj naj napišem zdaj? Tina, res sem brez besed! Lahko rečem le, HVALA, hvala za vsa ta leta razvajanja, koliko vikendov sem stiskal pesti zate, se veselil... Komaj že čakam, da bom lahko te zgodbe pripovedoval svojim vnukom (upam, da jih bom imel kdaj) kako je Tina s Koroške vijugala po belih strminah. Tina, kapo dol in moj globok poklon. Če te bom kdaj imel možnost spoznati, si ne želim tvojega podpisa ali slikati s tabo, ampak ti želim seči v roko in še enkrat iskreno čestitati in se zahvaliti za vse skupaj. Uspešne nastope še v ostalih 3 disciplinah, verjamem, da še nisi rekla zadnje! 2/5... Baje se bo Lara Gut poročila z našim Fakom.Obdržala bo tudi svoj priimek,tako se bo sedaj pisala,Lara Gut Fak. higgsov bozon 06.02.2015 21:54:05 24 vesel sem da je nekaterim tukaj zaprla gobčke,še bol sem vesel pa zanjo !! stajerc54 06.02.2015 21:42:32 55 61 6 Gledal sem na ORF1(saj se ve zakaj..) in pri intervjuju z Tino je povedala, da je v vmesnem casu, po treningu za smuk, trenirala ze za veleslalom. Avstrijski komentator je skoraj padel na rit in ni mogel verjeti. Sele, ko mu je sokomentator potrdil, da jo je sam opazoval pri treningu je verjel!!! Vsi se sprasujejo od kje jemlje moc in voljo ter psihicno moc pri vseh razlicnih disciplinah. Komentar avstrijca: Pripravimo se na redno gostjo pri medaljah!!! Zalostno ampak resnicno je, da imam obcutek, da jo znajo celo najvecji konkurenti bolj ceniti kot doloceni pikzibnerji na tem forumu! Jaka Ribič 06.02.2015 21:33:23 25 Ko bo Anna enkrat zbrala 2414 točk obljubim da bom požrl vse besede o tem da je Tina najboljša. Ples # 06.02.2015 ob 22:37 Prijavi neprimerno vsebino Tina je fantastična - prava zmagovalka. Zdajle se zih že menijo, ker trening jutri in kako ... Čestitke celi ekipi Team to aMaze! Kakšen fokus, kakšna forca! Amazing! APA/EPA/George Frey Tina Maze zeigte auf der „Raptor“ sensationelle Schwünge http://sport.orf.at/stories/2224913/2224912/ Nur Tina Maze konnte die Zeit von Anna Fenninger unterbieten. Stimmen zur Damen-Abfahrt Auf Facebook teilenAuf Twitter teilenAuf Google+ teilen Tina Maze (SLO/Gold): „Das Ergebnis ist im Vergleich zum Super-G umgedreht. Es war sehr knapp, und die Hundertstel waren dieses Mal auf meiner Seite. Es kommt alles zurück, das Glück ist mit den Tüchtigen. Aber zu viel über Hundertstel nachdenken ist nicht die Lösung. Ich bin schon müde und brauche jetzt einen Tag Pause. Dann schauen wir, was bei der WM noch möglich ist.“ Anna Fenninger (AUT/Silber): "Ich bin sehr zufrieden. Es ist heute auch noch um einiges emotionaler als beim letzten Mal, weil ich vielleicht doch gelöster bin. Dass ich es in der Abfahrt da auch so zeigen kann, ist unglaublich cool. Ich habe mir das vorher gar nicht so richtig zugetraut und voll gekämpft. Dass es dann so knapp geworden ist, ist eine sehr schöne Geschichte. Slovenia's Tina Maze flies to gold at the FIS Alpine World Ski Championships women's downhill on Friday at Beaver Creek. Maze edged Austria's Anna Fenninger and Switzerland's Lara Gut. Maze captures downhill gold BEAVER CREEK — These will not be Lindsey Vonn’s World Championships, but they may be Tina Maze’s.The Slovenian edged Austrian Anna Fenninger by 2-hundredths of a second to capture the FIS Alpine World Ski Championships women’s downhill on the Raptor … http://www.vaildaily.com/news/sports/alpineworldskichampionships/14952045-113/maze-captures-downhill-gold BEAVER CREEK — These will not be Lindsey Vonn’s World Championships, but they may be Tina Maze’s. The Slovenian edged Austrian Anna Fenninger by 2-hundredths of a second to capture the FIS Alpine World Ski Championships women’s downhill on the Raptor racecourse on Friday at Beaver Creek. Maze, the defending Olympic downhill champion, won her second medal of the Championships, having captured silver in Tuesday’s super-G. Fenninger also nabbed her second medal of the races after winning said super-G. Switzerland’s Lara Gut was 0.34 seconds off Maze’s pace of 1 minute, 45.89 seconds for bronze. Vonn, running 22nd, the last of the favorites, had an early lead after The Runway section of the course, but made an error before The Gauntlet, the spot which foiled most racers on Friday. By the third split, Vonn was 0.89 seconds off the pace and wasn’t able to make up that time. Through 30 racers, Vonn was fifth behind Austria’s Nicole Schmidhofer. Through 30 of 39 racers, Americans Julia Mancuso was 16th, Laurenne Ross 17th and Stacey Cook 19th. While Maze and Fenninger each have gold and silver medals so far during the 2015 Worlds, Maze is likely to compete in all five women’s events and has a chance to equal Norwegian Lasse Kjus’ record of five medals in one Worlds, set here in 1999. Maze, who leads the overall World Cup points list, and won the title last during the 2012-13 season with an astonishing 2,414 points, is considered the favorite in Monday’s combined — one run of downhill and slalom. The Slovenian will still have stiff competition in the technical events — giant slalom and slalom — next week. The Worlds continue today with the final run of men’s training for Saturday’s downhill at 11 a.m. Video: Otroški pevski zbor iz Kolorada odlično zapel Zdravljico v čast Tini Maze: Nisem kraljica, le dobra smučarka 6. februar 2015 ob 21:52, zadnji poseg: 7. februar 2015 ob 02:47 Vail/Beaver Creek - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Na Solaris Plazi v Vailu so podelili tretji komplet medalj na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju. Že drugič je bila med dobitnicami odličij Tina Maze, ki je osvojila zlato kolajno v smuku. V torek je na velikem odru še poslušala avstrijsko himno, tokrat pa so se otroci iz pevskega zbora v Koloradu zelo potrudili in tekoče zapeli Zdravljico. Medalje je podelil predsednik FIS-a Gian-Franco Kasper. Na drugi stopnički je stala Anna Fenninger,ki je zaostala za dve stotinki sekunde. Bron je pripadel Švicarki Lari Gut. Domača adutinja Lindsey Vonn, ki je celotno sezono podredila tej tekmi, pa je ostala brez kolajne, zasedla je peto mesto. Na podelitvi je bilo po tradiciji najboljših šest smučark, Američanka je pomahala navijačem, ki so seveda od nje pričakovali novo medaljo. Nisem kraljica, le dobra smučarka "Boljše ne bi moglo biti. Če bi lahko izbirala, bi si jo želela prehiteti za dve stotinki, ne za tri. Res sladko," je po spektakularni vožnji za naslov svetovne prvakinje v smuku dejala Mazejeva. V ciljni areni je v pogovoru z Urbanom Laurenčičem strnila prve vtise. "Podlaga je bila bistveno bolj trda kot v superveleslalomu. Težko je bilo gladko smučati, saj je bila proga že precej uničena. V nogi sem dobila par 'šusov', ki mi niso bili všeč, ampak sem poskušala iti dol, kar se je dalo hitro in super, izšlo se je," je povedala Korošica. Najboljši so vedno na vrhu Črnjanka je tako združila naslov olimpijske in svetovne prvakinje v smuku. Je kraljica? "Ne bi rekla, da je temu tako. Sem dobra smučarka. Anni je uspelo v superveleslalomu ponoviti zlato olimpijsko medaljo iz Sočija, meni pač v smuku. Stvari se ponavljajo. Najboljši so vedno na vrhu. Lindsey je sicer bila favoritinja, a ko sem videla Annino vožnjo, sem vedela, da je ona tista, ki jo moram premagati," je dejala Mazejeva. Tudi Fenningerjeva je bila zadovoljna z drugo medaljo na prvenstvu. "Nisem verjela, da lahko v smuku osvojim medaljo. A danes sem bila osredotočena, vedela sem, da moram tvegati. Že po prihodu v cilj sem imela dober občutek. Zares je lepo," je bila vesela Avstrijka. Vonnova ni našla pravih občutkov Razočaranja pa ni skrivala domača adutinja Vonnova: "Smučala sem po najboljših močeh, a mi ni uspelo najti idealne linije. Včasih sem bila previsoko, drugič prenizko, enostavno nisem našla pravega občutka. Na voljo so še tri tekme in upam, da mi bo uspelo kaj posebnega tam. Prvič sem bila na tem hribu, medtem ko so druga dekleta lani tukaj smučala v svetovnem pokalu. Podlaga na treningih je bila bolj mehka kot danes na tekmi, tako da nisem uspela dobiti pravega občutka. Sem razočarana, a se zgodi." Tina_Maze_stotinke_se_povrnejo6feb2015zlata_v_USA Massi: Zdaj Američani ne bodo več zamenjali slovenske zastave "Vsestranska smučarka je le Tina Maze" 6. februar 2015 ob 22:33, zadnji poseg: 6. februar 2015 ob 22:45 Vail/Beaver Creek - MMC RTV SLO/Radio Slovenija "Je 'fajn', da ta zastava malo plapola na ameriških tleh," je po naslovu smukaške svetovne prvakinje Tine Maze dejal vodja njene ekipe Andrea Massi, ki je v cilj prismučal s slovensko zastavo. "Našo, vašo - to zdaj ni pomembno - zastavo so nekajkrat zamenjali. Zdaj mislim, da je ne bodo več," je bil po novem velikem uspehu bogatega sodelovanja z najboljšo slovensko smučarko zadovoljen Massi, ki je v pogovoru z Alešem Smrekarjem za Val 202 dodal: "Ta scenarij je bil malo pripravljen. Povsod gledam te ameriške zastave, kar je prav. Zdelo se mi je, da bi bilo treba pokazati tudi slovensko zastavo. Tako, malo smo bili spontani in nam je uspelo. Švicarji pravijo, da je bila to najlepša slika današnjega dne. Je 'fajn', da ta zastava malo plapola na ameriških tleh." Tehnični del je bil Tini pisan na kožo "Treba je spoštovati vse tekmovalke, in sem čakal do zadnje, da sem čestital Tini. Težko je bilo, saj je bilo treba kar precej čakati in je bilo malce nervozno," je Mazejevi čestital šele ob koncu smuka, občutke po osvojeni zlati kolajni pa je primerjal s tistimi izpred leta dni, ko je bila Tina v kraljevi disciplini najboljša tudi na olimpijskih igrah v Sočiju: "So drugačni, je pa bilo potrditi kolajno iz Sočija, na tem dvoboju z Američanko, ki ga potem ni bilo, naš prvi cilj. Anna Fenninger je postavila letvico zelo visoko. Čas je bil težko dosegljiv. Kdaj je treba gledati tudi čase in ne samo vožnje. Ko sem videl, da piše 45, sem si rekel, dala je letvico visoko. Tina je kljub manjši napaki zmagala in tekma je verjetno enako vredna kot Soči." "Odloča tehnični del, a odloča tudi zadnja diagonala pred zadnjo strmino. Če tam izgubiš hitrost, nimaš na tej progi več kaj narediti. Iz tehničnega in položnega dela je treba prenesti hitrost. Odloča tudi material in tokrat smo imeli - tako kot v superveleslalomu - odličen material. Ta proga je zelo težka. Lahko zelo dobro presmučaš tehnični del, pa je lahko spodaj konec tekme. Visoka koncentracija mora biti na vsej progi. Tehnični del je Tini, kot smo videli, pisan na kožo," je zahtevno progo Raptor opisal Massi. Tina je glavna protagonistka svetovnega prvenstva Vodja ekipe Team to aMaze je imel znova srečno roko pri izbiri trenerja. Lani je Črnjanka odlično sodelovala z Maurom Pinijem, letos pa z Valeriem Ghirardijem: "Ne bom se hvalil, da vem. Sem pa človek, ki ne verjame in nočem razmišljati o sreči in smoli. Če o tem razmišljaš v športu, si končan, kot si tudi v življenju. Gledam, kdo ima znanje in kdo ga nima, kdo je lahko v tej ekipi. Pini je velik človek in ne le velik trener. Ko ga vidim na ogledu s švicarsko televizijo in nosi trak v znak spoštovanja do Tine in do Slovenije, mi veliko pomeni. S tem mi potrdi, da sem tedaj izbral pravega človeka. Odnosi, ki jih imam z njim, so za vse življenje. Enako velja za Valeria, ki je bil na moji listi že nekaj let. Ni enostavno sestaviti dobro ekipo." "Vedno je treba ostati na tleh. Zagotovo je do zdaj skupaj z Anno Fenninger, kjer gre vsakič za stotinke, glavna protagonistka tega svetovnega prvenstva. Treba je ostati skromen. Imamo že program za naprej. Ni bilo še konec tekme, ko sem že z Valeriem govoril o jutrišnjem programu," se je Massi ozrl že naprej proti ponedeljkovi kombinaciji in dodal: "Tina je samozavestna in ve, da je lahko boljša od Lindsey Vonn. Tina ima 12 medalj, vsestranska smučarka je le Tina Maze, svetovni rekord po številu točk ima samo Tina Maze." T. J., (povzeto po pogovoru Aleša Smrekarja) Američanom se nismo nič zasrali, kolikor sem sam videl, so Tini zaploskali, krasno odpeli Zdravljico, jo lepo napovedali, želeli njen avtogram, odkod ta obsedenost s tem, da so Američani po defaultu zagrizeni proti eni Sloveniji... bolj ali manj je to obremenjenost s svojo majhnostjo, bi jaz rekel.....smo pač mali in zato imamo komplekse z velikimi, čisto brez potrebe. Globoko spoštovanje G.Massi,iz naše Črnjanke si naredil Zmagovalko!če Tinca res ne bo več tekmovala v naslednji sezoni,bi bilo fajn,da bi prišel v našo,slovensko reprezentanco,ali pa vzel koga,recino Klemna Kosija,za katerega je Andrea že dejal,da je dober potencial in z njim ustvaril novo ekipo...Edino če ni tudi On že vsega nasičen in se bo posvetil le Tini...Srečno še za naslednja tri tekmovanja,kjer lahko Tina še dobi kakšno medaljo! B in . # 07.02.2015 ob 09:41 Prijavi neprimerno vsebino Super tekma. Kot je hladno sprejela tiste 3 stotinke na superveleslalomu, tako hladno so se ji vrnile na smuku 2 . Fenomenalno ... Še boljše. :) 50% 'slovencev' ne zna zapeti himne, tule se pa ameriški mulci lahko tk lepo naučijo...za premislit! :) nomenestomen # 07.02.2015 ob 11:59 Prijavi neprimerno vsebino jebemti kako grejo kocine po konci, smrekar je legenda Vseeno pa ima ta zborček sedaj en problem z avstrijsko himno. Pri Anni Fenninger so peli staro verzijo, ki opeva samo sinove, in ne nove, ki opeva hčere in sinove, in to je malček zmotilo tudi Anno Fenniger. In tudi Reicheltu so peli spet isto verzijo, in so avstrijski časopisi polni napisov o tem in pišejo kot o organizacijskem kiksu.. prva liga # 07.02.2015 ob 11:05 Prijavi neprimerno vsebino Na prvih treh mestih pa tri luštne punce. Ne vem če sem že videl lepše stopničke. In zborčku čestitke za odpeto himno . marjan1953 # 07.02.2015 ob 11:19 Prijavi neprimerno vsebino Ob tako velikem uspehu Tine Maze in ob tako lepi slovesnosti se človek, preprosto, ne more izogniti čustvom. Izjemen uspeh! Michael Jordan # 07.02.2015 ob 11:20 Prijavi neprimerno vsebino ej, kocine so mi šle po konci, ko sn vido tamale američane, ko sredi amerike v slovenščini in to precej solidno in brez hudega naglasa, peli slovensko himno...čestitke za to potezo...so že vnaprej vedli, katere himne so morjo prej naučit...kr zapomnite si jo tamali, jo ne pojete zadnjič na tem prvenstvu...:) :) Ja - najbrž drži, da več ameriškoih otrok poje slovensko himno kot otrok v slovenskih šolah, kjer učitelji dobesedno sovražijo domovino, ki jim daje kruh. Morebiti pa se bo po tem lepem dogodku kaj spremenilo. Miki Muster zasluženo. Ravnokar spet berem Zvitorepca, Lakotnika in Trdonjo že n-tič. Izpolnile so se mi otroške sanje, je dejal Miki Muster. Prešernova nagrada za Andreja Brvarja in Mikija Mustra Osrednja državna proslava pred kulturnim praznikom 7. februar 2015 ob 08:44, zadnji poseg: 7. februar 2015 ob 22:10 Ljubljana - MMC RTV SLO Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus letos prejmeta pesnik Andrej Brvar in pionir stripa, ilustrator Miki Muster, nagrado Prešernovega sklada pa prevajalec Marjan Strojan, igralka Pia Zemljič, skladatelj Vito Žuraj, slikar Marko Jakše, saksofonist in skladatelj Jure Pukl ter plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek. "Spoštovani, ker smo siti različnih govorov in govoranc, bom zastavil samo eno pesem-vprašanje: Drage obiskovalke, spoštovani obiskovalci, navsezadnje pa, ste že kdaj pomislili, s kom vse ste se rokovali? Ste že kdaj pomislili, s kom vse so se rokovali tisti, ki so se rokovali z vami in oni, ki so se rokovali z njimi? In tako dalje in tako naprej. Ste že kdaj pomislil, da ste se, vpeti v to nevidno mrežo sklenjenih rok, posredno rokovali z vsemi ljudmi na svetu, ne glede na barvo kože, versko pripadnost ali politično prepričanje?" je bil v svojem govoru ob prejemu nagrade jedrnat Andrej Brvar. "Ne bom dolgovezen, vse so že povedali. Moje sanje, ko sem bil otrok, sem sanjal, da bom zabaval otroke, generacije otrok. In mislim, da mi je uspelo. Imam eno željo: če imate vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se moje," je bil še krajši Miki Muster. Na prireditvi, ki sta jo povezovala Nataša Dolenc in Igor Velše, vezno besedilo je bilo delo Petra Kolška, je zbrane najprej nagovoril predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj. Bogataj: Kultura omogoča odprtost v svet "Kritičnost na Slovenskem je že davno presegla mejo normalnega. Kulturni praznik je letos že 70. praznik in 68. podeljujemo Prešernove nagrade. To je torej vesel in srečen dan. Kljub velikim težavam, zares ne vem zakaj, pogosto ne znamo razumeti praznika kot srečnega dneva oz si takega ne znamo narediti. Če rečem prispodobno: Z meglenih in večkrat zatohlih dolin bi se morali vsaj občasno povzpeti do osončenih vrhov, kjer se vremena zjasnijo, kjer je več svetlobe. Kjer bi lahko pozabili na gmotno bogastvo, potrošništvo, valjarje politike in birokracije ter tako prezračili naša razmišljanja in dejanja. Naše vrednote in težnje po bogastvu lahko nadomestijo bogastva kulturnih dobrin," je dejal Bogataj. Kot je poudaril, kultura omogoča odprtost v svet, odstira poglede sveta v naše posebnosti in različnosti. "Slednje so verjetno ena največjih razpoznavnosti naše države in njenih prebivalcev. Dokler bomo različni, bomo tudi bogati. A svojih bogastev pogosto ne poznamo, kaj šele, da bi jih znali enakovredno postavljati v vrsto s svetovnimi," je bil kritičen Bogataj. Kot je pojasnil, je odbor po lanski podelitvi že pripravil nekatere predloge sprememb, povezane z podelitvijo Prešernovih nagrad, ki pa zaradi vseh političnih sprememb še niso prišle v parlament. "Pri izbiri letošnjih nagrajencev smo dosledno upoštevali menje strokovnih komisij," je še dodal. Nagrade Prešernovega sklada letos prejmejo: prevajalec Marjan Strojan za prevod Canterburyjskih povesti Geoffreya Chaucerja, saksofonist in skladatelj Jure Pukl za avtorsko umetniško ustvarjanje slovenske jazzovske glasbe v zadnjih dveh letih in za številne nastope in sodelovanja z mednarodno priznanimi umetniki, slikar Marko Jakše za svoje delo, med drugim razstavo Rožnati dim, skladatelj Vito Žuraj za skladateljski opus v zadnjih dveh letih, še posebej za skladbo Changover, plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek za plesno koreografski opus v zadnjih dveh letih ter igralka Pia Zemljič za vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih dveh letih na celjskem odru, še posebej za vlogo Pie v uprizoritvi Zapiranje ljubezni v produkciji Mini teatra. Preberite tudi: Prešernova nagrajenca: velikana stripa in verzov Sipanje svetlobe Letošnja državna proslava je – v skladu z razglasitvijo Generalne skupščine Združenih narodov leta 2015 za mednarodno leto svetlobe – v ospredje postavila svetlobo, kar kaže že z naslovom prireditve Sipanje svetlobe. Režiser in scenograf letošnje podelitve, Matej Filipčič sončevi svetlobi vzporeja ustvarjalno – obe omogočata neskončno barvitost našega sveta in ob pomanjkanju katere koli od njih bi zavladala le globoka črnina. Poleg nagrajencev so na odru Gallusove dvorane na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku nastopili igralci Ana Urbanc, Jernej Gašperin, Aljaž Jovanovič in Gregor Gruden, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Slovenski tolkalni projekt, Marjan Strojan in Jure Pukl/Bastian Stein's NEOgravity. Videoprojekcije so bile delo Jasne Hribernik in Andreja Intiharja. Prejemnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada je že pred začetkom proslave sprejela ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, še pred tem pa so se udeležili slavnostnega kosila na gradu Brdo pri Kranju ter tradicionalnega druženja v Prešernovem gledališču Kranj. V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli fotografsko razstavo Toneta Stojka Portreti Prešernovih nagrajencev 2015, ki bo na ogled do 27. februarja. Bogastvo se tako statistično in formalno meri po dolgovih, največje bogastvo pa so, pa naj se sliši še tako patetično, naši ljudje in kultura, je dejal predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj. Nenavadno je tole z najvišjimi nagradami, človek mora skorajda umreti z opusem, da jo prejme. Povsem zaslužena nagrada za Mikija Mustra. Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik bi morali postati del obveznega branja v osnovnih šolah, da bi se mladi spoznali tudi z našo stripovsko umetnostjo. Še zadnjič o Avsenikih: - Slavko in Vilko sta izumila zvrst glasbe, ki je pred tem ni bilo. - Velika večina studijskih posnetkov je bila narejena v maksimalno dobrih pogojih (običajno v studijih v Zahodnem Berlinu) ter z vrhunskimi glasbeniki, tako pevci kot instrumentalisti. - Glasbeni motivi so bili izvirni, aranžmaji pa kvalitetno narejeni. - S tem sta postavila merilo, ki se ga bo upoštevalo in skušalo doseči še leta. Narava njihove glasbe je namreč ta, da presegajo časovni okvir in so tudi v današnjem času enako sveže, dinamične in zanimive kot ob nastanku, če ne morda še bolj. Slavko je (bil) neizčrpen vir idej in - kot pravi Marija Ahačič Pollak - slovenski Strauss. Zanimivost: Ansambel Avsenik je edini od vseh slovenskih glasbenih zasedb in posameznih izvajalcev do sedaj, ki je trikrat (3x)!!! napolnil Berlinsko filharmonijo, k uspešnim nastopom pa mu je čestital tudi dirigent Herbert von Karajan. Število prodanih plošč pa se šteje v desetine milijonov. - Na področju kulture, tudi na področju samega izvajanja instrumenta je bil Slavko Avsenik virtuoz, ki je muziciranje na klavirsko harmoniko spravil na do tedaj še nedosežene višave, Albin Rudan pa je tudi izumil zvok klarineta, ki je samo njemu lasten in svetovno prepoznaven. - Naštejte mi prosim glasbenika, ki je tako zaznamoval slovenski narod kot ansambel Avsenik. Gotovo je še več razlogov, ki dodatno pripomorejo k obrazložitvi, da je ansambel Avsenik in dvojica Slavko/Vilko upravičena do velike Prešernove nagrade za življenjsko delo in bogat življenjski opus. Velika večina Avsenikovih skladb počne ravno to: začnimo s Slovenija odkod lepote tvoje... Skladbe zahtevajo iskreno domoljubje, ljubezen in zvestobo v zakonu ter spoštovanje in kvaliteten humor v medosebnih odnosih. In to so Avseniki počeli ves svoj čas, ki je bil čas socializma, ideologije brezrazredne družbe, ukinitve kategorija naroda oz. nacionalnosti ter uvedbe jugoslovanstva, odsotnosti idejnega, političnega in ekonomskega pluralizma, gojenja kulta diktatorja ter ukinjanja srednjeevropske humanistične dediščine v narodu. Sin Alfija Nipiča na OŠ ni mogel napredovati v pionirski organizaciji, ker je njegov oče nastopal in služil v "gnilem zahodnem kapitalizmu". Ansambel Avsenik so eden največjih in najpomembnejših patriotov v 2. polovici 20. stoletja v našem narodu, pomembni tako doma kot v tujini (predvsem za afirmacijo izseljencev ter za predstavljanje Slovenije kot samostojne kvalitete, nezdružljive z ostalimi balkanskimi republikami v bivši državi. Slavko, tudi zato hvala!!! Slovaški referendum o istospolnih parih Po začasnih podatkih slovaškega statističnega urada se je referenduma udeležilo 21,4 odstotka državljanov od 4,4 milijona volilnih upravičencev. Da bi bil referendum veljaven, bi morala na volišče priti več kot polovica volilnih upravičencev. Referendumska vprašanja so Slovake spraševala o istospolnih porokah, posvojitvah otrok istospolnih in spolni vzgoji v šoli. Referendumska vprašanja so bila zastavljena tako, da bi spremembe na omenjenih področjih onemogočala še v prihodnje, saj v skladu s slovaškimi zakoni istospolni zdaj ne morejo posvajati otrok ali se poročati. Pravice istospolnih se lahko "prikradejo" na Slovaško Pobudniki referenduma, Zavezništvo za družino (AZR), so poudarjali, da je referendum nujen preventivni ukrep, saj se utegne "širjenje pravic istospolnih" iz drugih delov Evropske unije "prikrasti" tudi na Slovaško. Zbrali so več kot 400 tisoč podpisov za razpis referenduma. Referendum kot "preventivni" ukrep Referendum je minil brez incidentov, uradni izidi pa bodo znani v kratkem. Pokazala je na močno razdeljenost slovaške družbe glede vprašanja o pravicah istospolnih. Več znanih Slovakov je tako napovedalo bojkot referenduma, večina strank pa je ljudi pozvala, naj odidejo na volišča in izrazijo svojo voljo, o lastnih pogledih na vprašanja pa se večinoma niso izrekale. A. K. K. "Ne razumem te obsedenosti RKC z homoseksualci!" Potem pa vzemi biblijo v roke... "Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju." 3 Mz 20:13 nicole-hosp-tina-maze_prvakinja9feb2015-michaela-kirschgasser-kombinacija-sp Tina do novega zlata v slogu prekaljene šampionke Odlične tudi preostale slovenske smučarke 9. februar 2015 ob 09:37, zadnji poseg: 9. februar 2015 ob 23:07 Beaver Creek - MMC RTV SLO Šov Tine Maze v Beaver Creeku se nadaljuje. Moč, pogum, znanje in inteligenco, vse to je šampionka združila na poti do zlate medalje v superkombinaciji. V sončnem dnevu je bilo vse tako, kot si je najboljša smučarka sveta želela. Že po zahtevnem smuku je imela najboljši rezultat, prednost pred slalomskimi specialistkami pa je bila dovolj visoka, da je lahko "drugi polčas" odpeljala z nekaj taktiziranja. Ko je bila sama na slalomskem štartu, so bile v vodstvu tri avstrijske smučarke: Nicole Hosp, Michaela Kirchgasser in Ana Fenninger. Napeto je "pol Slovenije" zadrževalo dih, ko se je topila Tinina prednost 90 stotink pred Nicole Hosp (že po prvem vmesnem času je bilo zaloge le še 31 stotink), toda barva na uri je k sreči ostala zelena. Odločilo je 22 stotink, medtem ko je bronasta Kirchgasserjeva zaostala 35 stotink. Kot v časih vražjih Slovenk: štiri med prvih 12 "Če ne bi zmagala, bi bilo res smešno," je 31-letna Črnjanka komentirala nov presežek in priznala, da je bila tudi zaradi tega pritiska kar precej nervozna, opraviti pa je morala tudi z načeto progo, saj so se temperature po jutranjem mrazu občutno dvignile. Zelo dobro so nastopile tudi preostale slovenske smučarke. Ilka Štuhec je osvojila sedmo mesto, Ana Bucik enajsto ("V slalomu sem se odločila za popoln napad, zgoraj sem bila še malce zadržana, spodaj pa mi je dobro uspelo.") in Vanja Brodnik dvanajsto ("Dobila sem napotek, da naj pustim dušo na terenu in mislim, da mi je uspelo."). Za Bucikovo, ki je odlično izkoristila dobro progo in imela tretji čas slaloma (Mazejeva petega) in Brodnikovo je to najboljši rezultat na SP-jih. Vonnova že v smuku več kot sekundo zadaj Nov zlati dan slovenskega alpskega smučanja je napovedal že smuk, kjer se je Tina Maze na izjemno zahtevnem in trdem terenu najbolje znašla zlasti na srednjem, zelo zavitem delu. S številko 17 je za dve stotinki prehitela Laro Gut, obema pa se je resneje približala le Anna Fenninger, ki je zaostala 26 stotink. S četrtega mesta je z 90 stotinkami zaostanka "grozila" Nicole Hosp, zmagovalka slalomske tekme svetovnega pokala novembra v Aspnu, v dobrem položaju je bila še ena Avstrijka Michaela Kirchgasser. Lindsey Vonn, ki sicer ni sodila med favoritinje, je bila že v smuku presenetljivo nekonkurenčna in je za slovensko šampionko zaostala 1,31 sekunde. Ilka Štuhec je bila na smuku celo 17 stotink hitrejša kot Vonnova. Slovenija bo na torkovi ekipni tekmi nastopila brez Tine Maze. Vodja slovenske moške ekipe Klemen Bergant je sporočil, da bodo nastopili Katarina Lavtar, Ana Bucik, Ana Drev, Žan Kranjec, Klemen Kosi in Matic Skube. Tina v družbi največjih legend Veleslalom v Garmischu 2011, superveleslalom v Schladmingu 2013, smuk v Beaver Creeku pred tremi dnevi in zdaj še kombinacijsko zlato. Dosežek, ki Tino Maze uvršča med legende svetovnih prvenstev, saj sta bili do danes le še dve alpski smučarki prvakinji v štirih različnih disciplinah: Francozinja Marielle Goitschel v 60. letih in Švedinja Anja Pärson, ki je edina z zmagami v vseh petih disciplinah. Tina bo imela to priložnost v soboto, še prej pa jo v četrtek čaka veleslalomska tekma. Zdaj ima na 43. SP-ju že tri medalje (dve zlati, eno srebrno) in je na dobri poti, da ponovi dosežek Lasseja Kjusa, ki je edini v zgodovini, ki je na enem prvenstvu dobil pet medalj. Kombinacija, končni vrstni red: 1. T. MAZE SLO 2:33,37 2. N. HOSP AVT +0,22 3. M. KIRCHGASSER AVT 0,35 4. A. FENNINGER AVT 0,89 5. L. GUT ŠVI 0,94 6. K. ZETTEL AVT 1,64 7. I. ŠTUHEC SLO 2,43 8. F. MARSAGLIA FRA 2,59 9. R. MOWINCKEL NOR 2,61 10. M. BAILET FRA 3,22 11. A. BUCIK SLO 4,40 12. V. BRODNIK SLO 4,53 Vrstni red po smuku: 1. T. MAZE SLO 1:45,25 2. L. GUT ŠVI +0,02 3. A. FENNINGER AVT 0,26 4. N. HOSP AVT 0,90 5. R. MOWINCKEL NOR 1,07 6. I. ŠTUHEC SLO 1,14 7. L. VONN ZDA 1,31 8. M. KIRCHGASSER AVT 1,33 Slalom: 1. M. KIRCHGASSER AVT 47,14 2. N. HOSP AVT +0,22 3. A. BUCIK SLO 0,62 4. K. ZETTEL AVT 0,87 5. T. MAZE SLO 0,98 ... 11. I. ŠTUHEC SLO 2,27 13. V. BRODNIK SLO 2,50 Ples # 09.02.2015 ob 23:31 Prijavi neprimerno vsebino Poklon, Massi, da si tako lepo omenil Matejo Svet! Heisenberg # 09.02.2015 ob 23:31 Prijavi neprimerno vsebino Bravo Tina, enostavno noro! :-) Čestitke tudi Ilki, Ani in Vanji. Super ste punce, le tako naprej! alcatraz # 09.02.2015 ob 23:32 Prijavi neprimerno vsebino Massi, s to izjavo, da to medaljo poklanjaš tudi izgubljenemu talentu Mateji Svet, si pa v mojih očeh zelo zelo zrasel! mihaj1 # 09.02.2015 ob 23:32 Prijavi neprimerno vsebino Bravo Massi. Kolajna za Matejo Svet. Da čutijo mal slabe vesti oni ki so jo zajebal. tomo_kugy # 09.02.2015 ob 23:33 Prijavi neprimerno vsebino Massiju je treba dati sredstva, proste roke pri izbiri tekmovalk/tekmovalcev, vso birokracijo pa sterat in bo še vse v redu. Kapo dol za komentar o Svetovi. +0 -0 bobbek # 09.02.2015 ob 23:33 Prijavi neprimerno vsebino na orfu se ne morata nacudit,kako senzacionalno in pametno je vozila Tina,da sta sedaj ze drugic pokazala voznjo in jo komentirala in sta tudi vesela zanjo,saj si zasluzi SLOBloodPatriot # 09.02.2015 ob 23:33 Prijavi neprimerno vsebino Takšne šampionke Slovenija ne bo nikoli več imela. igor-ignacij # 09.02.2015 ob 23:34 Prijavi neprimerno vsebino lep komentar iz srca,Andreje ,ta medalija je tudi malo od Mateje Svet,res lepo,upam,da se bodo naši vodilni malo zamislili. plemeniti modrec # 09.02.2015 ob 23:34 Prijavi neprimerno vsebino Massija pa tako spostujem kot redko kerega. Da se gres pozanimat o Mateji Svet in ji celo namenis medaljo to vsem nam slovencem veliko pomeni. HVALA. bruhnmici # 09.02.2015 ob 23:34 Prijavi neprimerno vsebino Bravo Andrea Massi. Upam, da enkrat napišeš knjigo. Poklon Mateji Svet in učenje iz napak. Ne samo Tina, tudi ti si že danes legenda. Hvala za trud, spoštovanje zgodovine in noro predanost tistemu, v kar verjameš. kren444 # 09.02.2015 ob 23:35 Prijavi neprimerno vsebino Čestitke Tini za to,kar ji je uspelo in naredila, to je športnik,ki ga ne bo oziroma bo trajalo,da bo tako vnašal svoj ime in državo v svet. Nostalgija smučanja,kot nekoč,ko smo imeli 4-5 med 15erico. Nihče si ne predstavlja kakšno ime je tole za svet in res vrhunsko pa ne samo ta svetovno celotna njena kariera je vrhunska. ZeK # 09.02.2015 ob 23:37 Prijavi neprimerno vsebino in potem Massi zmago posveti Mateji Svet! hvala spoštovani gospod Andrea Massi! in ti Tone Vogrinec, a štekaš, kaj si naredil, kaj ti je povedal? ali naj javno napišemo, da bo jasno enkrat za vselej!? z Matejo Svet sem govoril približno leto po njenem umiku iz smučarije, "zdravila" se je v samostanu v Stični. tja se je zatekla, zlorabljena ženska! in, zakaj admin, bi ti brisla ta komentar? ZeK # 09.02.2015 ob 23:37 Prijavi neprimerno vsebino in potem Massi zmago posveti Mateji Svet! hvala spoštovani gospod Andrea Massi! in ti Tone Vogrinec, a štekaš, kaj si naredil, kaj ti je povedal? ali naj javno napišemo, da bo jasno enkrat za vselej!? z Matejo Svet sem govoril približno leto po njenem umiku iz smučarije, "zdravila" se je v samostanu v Stični. tja se je zatekla, zlorabljena ženska! in, zakaj admin, bi ti brisla ta komentar? dzavo # 10.02.2015 ob 00:26 Prijavi neprimerno vsebino Vedno znova, ko Tina zmaga in se zjočem od veselja, se hkrati spomnim, kako bo, ko je več ne bo, ko bo končala kariero. V naši družini vsi neizmerno radi gledajo smučanje že od nekdaj. Še ko mene ni bilo, so oni navijali za Križaja in podobne. Jaz, osebno, moram povedati, da smučanje gledam že redno vsaj 15 let. Zelo sem navdušen nad tem športom, ker je lep, ker ni vetrnih izravnav, sodnikov ipd(imam zelo rad tudi skoke, ampak te točke gor dol, preveč je tega), ki bi vplivali na razplet, ker je zares potrebna samo izjemna psiha, fizična moč, torej samo izjemen človek je lahko tudi izjemen smučar. In kaj bo, ko Tine več ne bo? Nekaj bo manjkalo. Ne bo več prižgan televizor na ves glas med vikendom. Ne bo pogovorov s sosedi o izjemni Tini, ne bo solz, ne bo smeha, zakaj? Ker eni zafrustriranci na SZS že 20 let popolnoma narobe furajo zadeve. Imamo talente, imamo mladince ki imajo voljo, znanje, use, kar potrebujejo za vrhunsko kariero. Ampak vsi, ki pridejo na vrhunsko raven, potem tudi takoj ostanejo v povprečju oziroma podpovprečju. Poglejte si Tino, če je nebi prevzel Massi, verjetno večina Slovencev danes sploh nebi vedelo, da poteka smučarski SP v Vailu. Ker bi, vsaj izgledalo je tako, tudi Tina odplavala v neko povprečje. Zakaj je tako? Nisem strokovnjak na tem področju, ne poznam ozadja, ne poznam stricev na SZS, vendar že ptički dolgo let čivkajo, da je vse hudo narobe. In sedaj, ko se počasi Tinina kariera končuje, je mislim da, zadnji čas, da se nekaj spremeni. Ali pa naj jih res prevzame Massi, čeprav se to verjetno žal ne bo zgodilo. :) Hvala vama še enkrat, Tina in Andrea. Tudi ko vaju več ne bo v beli karavani, jaz osebno upam, da bomo imeli razloge za veselje, da se stvari spremenijo, ker kljub vsemu, škijaši smo vedno bili in prav bi bilo, da ostanemo. :) Tina po novi zmagi v Vailu: Če ne bi zmagala, bi bilo res smešno Podelitev ob 2.30 v živo na TV Slovenija 2 in na MMC-ju 10. februar 2015 ob 00:03 Vail/Beaver Creek - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija "Če ne bi zmagala, bi bilo res smešno. Pritisk je bil zares velik. Naredila sem to, kar se je pričakovalo, a ni bilo lahko," je v ciljni areni pojasnila junakinja svetovnega prvenstva v Vailu Tina Maze. V pogovoru za TV Slovenija z Urbanom Laurenčičem je po zmagi na kombinaciji delovala zelo utrujeno, od srca se ji je odvalil velik kamen, saj je bila velika favoritinja za zmago. Prenos podelitve medalj v kombinaciji ob 2.30 v živo na MMC-ju in TVS 2! Znova bo donela slovenska himna! "Pred slalomom sem bila zelo nervozna. Izgledalo je enostavno, a ni bilo tako. Tudi ob taki prednosti je treba odsmučati še slalom. Malce sem bila prazna zaradi tega napornega programa," je pojasnila 31-letna Črnjanka, ki ima v Vailu že dve zlati in eno srebrno odličje. Slalomska proga prava "čofta" "Priprave za kombinacijo so vedno posebne. Na smuku je bilo ledeno, v slalomu pa prava "čofta". To je bila velika razlika. Danes je bil težak dan, vsi so pričakovali zmago. To je logična posledica mojih nastopov," je še dodala najboljša slovenska športnica. A. G. Tini Maze je z današnjo zmago uspel edinstven dosežek na SP. Namreč, Tina Maze (4-5-0) je na že 43. SP v kar 74 letih postala šele prva smučarka, ki ji je uspelo zbrati vsaj po 4 zlate in srebrne medalje na SP (vse ostale imajo namreč bodisi premalo zlatih, bodisi premalo srebrnih medalj za tak dosežek). Remix # 10.02.2015 ob 00:32 Prijavi neprimerno vsebino kakšno čast imam, da živim v dobi Tine Maze. legenda urross # 10.02.2015 ob 00:36 Prijavi neprimerno vsebino Res sem se bal trojne avstrijske zmage, in po prvem vmesnem času je že kazalo na to. Ampak Tina hvala ti za to. Da pa se ona bjonda od američanke zjoka pred kamerami, ah daj no, kaj je pa pričakovala, ali je res tako polna sama sebe da je mislila da ima možnosti ? veza # 10.02.2015 ob 00:37 Prijavi neprimerno vsebino heisenberg Mirsad sramota, Hudomalj bogi, Lavrenčič je čustven, a nima soli v glavi, kako je težil Massiju, zakaj Tina ne tekmuje na moštveni tekmi, pa kaj nima res nič v glavi, pa kako bi lahko nekdo tekmoval v šestih disciplinah in to še sam, s samostojno ekipo? Tudi če bi Tina imela pet zlatih medalj, bi Lavrenčič nekaj našel, da bi ji težil, njej ali njenim... Cini Minis # 10.02.2015 ob 00:39 Prijavi neprimerno vsebino Bog obstaja ! In je TINA MAZE !!!!!! prijatelj.89 # 10.02.2015 ob 00:42 Prijavi neprimerno vsebino Ma noro, vsi govorijo da bo nasledni teden sprememba na glasbenih lestvicah po ZDA :) Zdravljica bo na vrhu :P Morgenstern # 10.02.2015 ob 00:43 Prijavi neprimerno vsebino Da pa se ona bjonda od američanke zjoka pred kamerami, ah daj no, kaj je pa pričakovala, ali je res tako polna sama sebe da je mislila da ima možnosti ? Glej jaz ne bi žalil na tvojem mestu. Na svojem terenu je, pred svojemi oboževalci... Mislim, da bi tudi Tina jokala, če bi bilo svetovno v Sloveniji in bi tako neuspela. Praviš, če je res tako polna sama sebe da je mislila da ima možnosti? O jaz sem videl možnosti v Lindsey. Ne nevem kakšnih ampak nekaj možnosti je pa vendarle imela. Konec koncev so mi punce kot je ona (čeprav nisem fan) luštne v smislu, da so s srcem na tekmah. In to Lindsey je. Sploh po toliko smole kot jo je že imela v tem športu in po tako grozovitih poškodbah bi bil prav vesel, da bi recimo danes dobila bron... senca # 09.02.2015 ob 22:49 Prijavi neprimerno vsebino Zanimivo ogrevanje Tine... Tudi sam moram narediti nekaj dihalnih vaj, ker me že grabi panika. fuckwad # 09.02.2015 ob 22:51 Prijavi neprimerno vsebino Kirchgasser je vsaj 2. po mojem Ples # 09.02.2015 ob 22:52 Prijavi neprimerno vsebino Pa ne se naslajat glede Lindsey, da nas ne bo bog štrafal :) ziga307 # 09.02.2015 ob 22:52 Prijavi neprimerno vsebino lindsey pa se nasim dvema podarila par točk hvala :) ennui # 09.02.2015 ob 22:52 Prijavi neprimerno vsebino Jeba, Vonnova pregorela pod pritiskom domačega SP. SLOBloodPatriot # 09.02.2015 ob 22:54 Prijavi neprimerno vsebino Bravo Ilka, vredu je! Lucerna # 09.02.2015 ob 22:58 Prijavi neprimerno vsebino Najrajš bi kr ugasnla TV in pršla čez 15 pogledat rtvslo novice.... iztrd # 09.02.2015 ob 22:58 Prijavi neprimerno vsebino To je bil "zadnji del telesa" Ilke Štuhec. Nekdo je navdušen nad tem. mikic007 # 09.02.2015 ob 23:01 Prijavi neprimerno vsebino Saj sem menda se mlad, ampak ne vem, če je tole dobro za moje srce..... Drncl # 09.02.2015 ob 23:02 Prijavi neprimerno vsebino Najprej smo mi imeli malo državno prvenstvo, zdaj majo Avstrijke. senca # 09.02.2015 ob 23:04 Prijavi neprimerno vsebino Kakšen pritisk, ne bom ji zameril, če se ji zalomi... shemish # 09.02.2015 ob 23:04 Prijavi neprimerno vsebino Lara NOT gut :) Drncl # 09.02.2015 ob 23:06 Prijavi neprimerno vsebino OoOOO jooj generusus # 09.02.2015 ob 23:06 Prijavi neprimerno vsebino To je to! SANJSKO in SUVERENO! Čestitke! zzivanov # 09.02.2015 ob 23:06 Prijavi neprimerno vsebino Jaaaaaaaaaa zlaaaaataaaaaa:))))))))))) Ples # 09.02.2015 ob 23:06 Prijavi neprimerno vsebino Aleluja! Slovenska boginja!!!!!! urross # 09.02.2015 ob 23:08 Prijavi neprimerno vsebino pa kaj si nor kaj živcev mi je pobrala, avstrijci na orf so vriskali ko so videli da je na prvem vmesnem zgubila že skoraj vse. jaaaaaa zmaga je naša vslivnje # 09.02.2015 ob 23:08 Prijavi neprimerno vsebino Bravo TIN! Rutinirano in glih toliko, koliko je potrebovala. Mirsad, ne da bi omedlel od pretiranega veselja.... kmetolizec # 09.02.2015 ob 23:08 Prijavi neprimerno vsebino končno 1000+ komentarjev za športno novico :) as_kgarnett # 09.02.2015 ob 23:09 Prijavi neprimerno vsebino Preveč previdno je šla Tina zgoraj, v sredini proge in spodaj pa dobro. Ples # 09.02.2015 ob 23:09 Prijavi neprimerno vsebino Evo, solze imam v očeh. Kako je dobra! Ma, nimam besed. maxbernie # 09.02.2015 ob 23:09 Prijavi neprimerno vsebino Schrecknadlu žal, da se ni rodila na drugi strani Pece, ha, ha, ha!!!! f0r3st727 # 09.02.2015 ob 23:10 Prijavi neprimerno vsebino Kolo premet al karkoli že je.. Dolgo (predolgo) ga že nismo videli... :D Ples # 09.02.2015 ob 23:10 Prijavi neprimerno vsebino Točno tako Ališiš, Tina je veličastno pokvarila trojno avstrijsko zmago. To je najbolj smiselno, kar si povedal danes :) I7I # 09.02.2015 ob 23:11 Prijavi neprimerno vsebino sam ta alešič pa komentira kot da sploh ne bi zmagala Slovenka...čist brez čustev.... drugače pa čestitke Tini Wasabi # 10.02.2015 ob 01:01 Prijavi neprimerno vsebino Jaz upam, da končno pridejo v Črno evropska sredstva, da malo ražirijo dolino, da bodo lahko harmoniko vlekli kot se spodobi lepo po horizontali, ne samo po vertikali. alcatraz # 10.02.2015 ob 01:08 Prijavi neprimerno vsebino Saj sta oba brata Gartnerja tudi hitro spokala. Na Norveško, če se prav spomnim. Pa to ne zaradi denarja. Tega je bilo dovolj. Takrat se je veliko denarja obračalo skozi akcije podarim-dobim. Lahko pa ugibate, zakaj sta spokala. :) Zgodba o začetkih slovenske smučarije in o prvih uspehih bi bila dober material za dovolj radovednega in sposobnega raziskovalnega novinarja. Veliko smeti leži pod preprogo. In te smeti bremenijo smučarsko zvezo še danes! ufo1987 # 10.02.2015 ob 01:09 Prijavi neprimerno vsebino če bi se lahko še enkrat rodil najraje Tina Maze bi bil :D svelenau # 10.02.2015 ob 01:06 Prijavi neprimerno vsebino Me pa iskreno zanima, če bo Vonnova sposobna požreti ponos in čestitati Tini, ki si zdaj to nedvomno zasluži. Po tem kar je Tina naredila zdaj, sam res nimam več velikih pričakovanj. Jasno, želim si 2 zlati kolajni, ampak možnosti za to so kljub vsemu majhne. En bron bi bil čisto dovolj! Vsekakor pa Tini najbolj privoščim slalom kariere, ker to bi bila pa res češnja na torti. :) krjavelj # 10.02.2015 ob 00:51 Prijavi neprimerno vsebino A kdo ve kakšno ceno je postavil Massi, da bi Tina nastopila za slovensko reprezentanco ??? Mazejeva po novi zmagi: Če ne bi zmagala, bi bilo res smešno Podelitev ob 2.30 v živo na TV Slovenija 2 in na MMC-ju 10. februar 2015 ob 00:03 Vail/Beaver Creek - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija "Če ne bi zmagala, bi bilo res smešno. Pritisk je bil zares velik. Naredila sem to, kar se je pričakovalo, a ni bilo lahko," je v ciljni areni pojasnila junakinja svetovnega prvenstva v Vailu Tina Maze. V pogovoru za TV Slovenija z Urbanom Laurenčičem je po zmagi na kombinaciji delovala zelo utrujeno, od srca se ji je odvalil velik kamen, saj je bila velika favoritinja za zmago. Prenos podelitve medalj v kombinaciji ob 2.30 v živo na MMC-ju in TVS 2! Znova bo donela slovenska himna! "Pred slalomom sem bila zelo nervozna. Izgledalo je enostavno, a ni bilo tako. Tudi ob taki prednosti je treba odsmučati še slalom. Malce sem bila prazna zaradi tega napornega programa," je pojasnila 31-letna Črnjanka, ki ima v Vailu že dve zlati in eno srebrno odličje. Slalomska proga prava "čofta" "Priprave za kombinacijo so vedno posebne. Na smuku je bilo ledeno, v slalomu pa prava "čofta". To je bila velika razlika. Danes je bil težak dan, vsi so pričakovali zmago. To je logična posledica mojih nastopov," je še dodala najboljša slovenska športnica. Massi: Končno osvojila zlato, ki ji pripada V cilju je bil navdušen tudi vodja ekipe Andrea Massi. "Dobro se počutim. Kombinacija nam do zdaj ni bila usojena. Vsi to interpretirajo kot nekaj samoumevnega, saj je dobra v smuku in slalomu, a ni tako. Videli ste moško tekmo. Končno je osvojila zlato, ki ji pripada," je pojasnil Massi. "Podlaga je bila zelo agresivna. V Vailu smo trenirali na trši podlagi. Na tem smučišču je čisto drugačen sneg. Zelo je agresiven. Pokvaril sem si smučarske čevlje in malo sem šel na "rit"," se je pošalil Massi. Nastop na ekipni tekmi fizično in tehnično neizvedljiv "Treba bo analizirati slalom. Izkoristiti bo treba še treninge. Jutri bo trenirala veleslalom. Čaka nas težka bitka za zadnji dve kolajni," je dodal režiser neverjetnih uspehov Mazejeve, ki je pojasnil odločitev, da ne bo nastopila na ekipni tekmi: "Tako smo določili že na začetku progama. Osredotočili se bomo na veleslalom in slalom, kjer so z vsem spoštovanjem večje možnosti za medaljo. Nemogoče bi bilo, da bi še jutri tekmovala na ekipni tekmi. Fizično in tehnično bi bilo neizvedljivo." Ta kolajna malo tudi za Matejo Svet Za konec je Massi to kolajno poklonil tudi legendarni Mateji Svet, ki je jv Vailu pred 26 leti postala svetovna prvakinja v slalomu: "Berem vašo zgodovino športa. Matejo Svet zelo spoštujem, a je ne poznam. Upam, da se tudi tudi ona veseli te medalje. Vem, kaj so naredili z njo. Ogromno sem se naučil iz tega in skušal narediti vse, da se to ne bi ponovilo. Ta kolajna je malo tudi za njo." alko11 # 10.02.2015 ob 09:16 Prijavi neprimerno vsebino bravo tinaaaa.uffff kako je lepo gledat blef # 10.02.2015 ob 07:57 Prijavi neprimerno vsebino Predlagam, da povabi Slovenija v goste otroški zbor v zahvalo za dobro odpeto himno. Lahko so zraven tudi njihovi starši, da bodo spoznali kje so Ameriške zlate rezerve.smučanje ko je slovenija med najboljšimi..Čestitkee!!! gremo še po dve!! juventina10 # 10.02.2015 ob 08:41 Prijavi neprimerno vsebino TIIINA, ČESTITKE,tudi jaz sem bila nervozna včeraj.......na kavču.......hihihihi, ampak je moje srce vzdržalo vse napore in nervoze in dočakalo 3. medaljo. klko # 10.02.2015 ob 08:28 Prijavi neprimerno vsebino Tina kraljica! Čestitke vsem našim! snopi1999 # 10.02.2015 ob 08:47 Prijavi neprimerno vsebino Lepo napisano Miran Kač Mateja je bila res punca za velika tekmovanja...škoda da je tako hitro nehala. prim00z # 10.02.2015 ob 08:38 Prijavi neprimerno vsebino še jaz sem bil ganjen pri mateji svet..bravo andrea BRAVO TINA!!! marjan1953 # 10.02.2015 ob 08:57 Prijavi neprimerno vsebino Čestitke! Kako lepo od vas Andrea Massi, da ste se spomnil na Matejo Svet, ki je na žalost mnogo prezgodaj zaključila zelo uspešno športno pot. Lucerna # 10.02.2015 ob 09:10 Prijavi neprimerno vsebino Bogi otroci, naučit so se mogli 15 himen čist brezveze, skoz morjo eno pet. :))) PavelK # 10.02.2015 ob 09:11 Prijavi neprimerno vsebino Ja ,odlično povedano Andrea Massi - tisti,ki realno spremljate slovensko smučarijo več desetletij veste kaj in komu je bilo to povedano - in čestitke,hvala Tini in Massiju. # 10.02.2015 ob 09:12 Prijavi neprimerno vsebino Mene je tudi ta Massijeva izjava presenetila glede Mateje Svet in so mi prisle solze saj je Mateja moja generacija in se spomnem kako je kot bi pocilo naenkrat prenehala z smucanjem. Verjamem ali mislim si, da je moralo nekaj pociti znotraj zveze. Tina In Massi ne glede v prihodnje kaksni bodo dosezki vedno bomo ponosni na vas. Nimam besed tako se mi fajn zdi ko gledam druge velesile v smucanju a na vrhu je slovenska zastava. To pa je za zalit z kozarcem vina ¨ na zdravje ¨ TINA # 10.02.2015 ob 09:13 Prijavi neprimerno vsebino To, kar dela Tina zdaj, je nekaj neverjetnega. V zgornjem delu slaloma sem že pomislil, da jo je teža zlata zdelala, a je zdržala. Je zasluženo najboljša športnica v zgodovini Slovenije, ki je svoj talent izbrusila v takšni meri, da nam jo zavidajo Avstrijci in ostale smučarske velesile. Njena trma, vztrajnost, veliko odrekanje je tisto, ki jo je vzdignilo med ikone alpskega smučanja. Treba je pa pohvalit tudi ostale naše punce, saj je tale uvrstitev, četudi "le" v kombinaciji pokazatelj, da imamo obetavne smučarke, s katerimi pa bi bilo potrebno delati več, bolj kvalitetno, morda punce rabijo samo svojega Massi-ja, takšnega, kot ga ima Tina. Massi je motivator, ideolog, motor ekipe, maser, menedžer, tudi trener, skratka deklica za vse. Ostali člani so podporni stebri Tinine ekipe in pokrivajo področja. Zelo sem vesel za Tino, skoraj tako vesel, če še ne bolj pa sem, da je tudi drugim Slovenkam uspelo priti med prve 15. Tale tekma nas je spomnila na obdobje vražjih Slovenk, ki je bilo obdobje pred super vražjo Tino. Vodstvo SZS alpskega dela pa se naj samo nad sabo zamisli, punce trgajo na svetovnem prvenstvu, sami pa se ne morejo zorganizirat, da bi postali resna organizacija, ki ne bi bila sama sebi v namen. Vsaka dobra uvrstitev v slovenskem smučanju je zaušnica vodstvu alpincev. Birokrate ven, več denarja za smučarje in smučarke, za boljše pogoje. Sicer tu ni tema, da komentiram še moški del, a tudi tu imamo neizbrušene tekmovalce, ki lahko uspejo ob normalnem delu. Kar se tekmovalcev tiče, ni tako črno. Pomoje tudi v samih trenerjih (ne vseh) ni problem, saj v drugih reprezentancah pa imajo ti trenerji, ki so pri nas "odpisani" uspehe (Planinšek-Rusija, Slivnik?, Bergant?...). Pri nas je kritičen sistem, ki bi ga bilo treba postaviti na novo. A kako, če so eni in isti v vodstvu? butc # 10.02.2015 ob 09:14 Prijavi neprimerno vsebino Froci so verjetno cisto veseli, k morajo samo Zdravljico znat...BRAVO! ZLATA TINA MAZE - 9. feb. 2015 - USA. alcatraz # 10.02.2015 ob 09:33 Prijavi neprimerno vsebino mateja svet o tem zakaj je nehala: https://www.youtube.com/ watch?v=M2ccKUTX9SI Moralo je biti hudo. Če podrobno Toneta pogledaš v ksiht, vidiš da mu je zelo zelo neugodno. hitrijoža # 10.02.2015 ob 09:51 Prijavi neprimerno vsebino Lepo, Massi, da je tako lepo zrihtan in v taki lepi slovenščini spomnil Slovence na Matejo Svet, ki je z vrha nenadoma odšla v zgodovino. Čudne reči so se dogajale takrat in lepo je, da se ob vsej evforiji, ki jo doživljamo s Tino spomnimo tudi preteklosti. Massi mi postaja čedalje bolj priljuden in všeč, da o Tini ne govorim! orchid # 10.02.2015 ob 09:53 Prijavi neprimerno vsebino Ko svet obmolkne.......... MOJ POKLON, KRALJICA TINA MAZE!!!!!! in na mojem balkonu TEBI V ČAST VISI SLOVENSKA ZASTAVA!!!! Poslednja vsestranska smučarka: Tina Maze Kolumna Slavka Jeriča (93) 10. februar 2015 ob 10:04 Ljubljana - MMC RTV SLO Nova svetovna prvaka v (alpski) kombinaciji sta zmago slavila s skoraj enako razliko, a v resnici razlika med njima ne bi mogla biti večja. Ne govorim o poti do zmage - Marcel Hirscher je do zlata skočil s 30. mesta, Tina Maze pa je vodila že po hitrejšem delu tekmovanja - ampak stanju današnjega smučanja, v katerem ni več prostora za smučarje, ki bi tekmovali v vseh disciplinah (tako v moški kot ženski konkurenci). Skočimo desetletje v preteklost. V sezoni 2004/2005 je veliki kristalni globus osvojila Anja Pärson, ki je v enem najtesnejših obračunov za vsega tri točke ugnala Janico Kostelić. Obe vsestranski smučarki sta se v vsaki posamični disciplini uvrstili med najboljših 30. Poleg njiju je to uspelo še Marlies Schild, Julii Mancuso in Martini Ertl. V vsaki disciplini je točke osvojilo skupaj deset smučark. In letos? Točke je v vseh disciplinah osvojila ena sama tekmovalka. Tista, ki si je v ponedeljek v Vailu nadela še tretjo medaljo na treh tekmah in je zdaj ob Pärsonovi in Marielle Goitschel edina smučarka z naslovom svetovne prvakinje v štirih različnih disicplinah. Tina Maze dober mesec pred koncem sezone prav v vsakem seštevku disipline zaseda mesta med prvimi petimi. Kako so se gibale dobitnice točk od leta 1991/1992 naprej, preverite v spodnjem grafu. Izginjanje vsestranskih smučarjev je moč opaziti tudi v moški karavani. Tam zaradi večje konkurenčnosti tako ali tako nikoli ni bilo ogromno junakov, ki bi enako spretno krotili tako smukaške kot slalomske smuči. A še v sezoni 2010/2011 je bilo šest tekmovalcev, ki so v vseh disciplinah pobirali točke (Ivica Kostelić, Silvan Zurbriggen, Ted Ligety, Benjamin Raich, Kjetil Jansrud in Ondrej Bank). Letos je to uspelo le Ligetyu, a niti slučajno ni v vseh tako konkurečnem kot, denimo, Tina Maze. Trikratni svetovni prvak iz Schladminga je namreč 322 točk osvojil v paradnem veleslalomu, v preostalih treh disciplinah pa skupaj le 53 točk. Zakaj tak trend? Zakaj je Tina Maze poslednja odlična vsestranska smučarka? Igor Tominec je prepričan, da je za to kriva prezgodnja specializacija. "Danes že zelo zgodaj usmerjajo tekmovalce v tisto disciplino, kjer ima najboljše rezultate. Že v mladinskih letih je vse usmerjeno v tekme, namesto v širjenje repertoarja znanja. Ko pridejo v članske vrste, procesa seveda ni več mogoče obrniti," je prepričan urednik športnega programa na Valu 202. Podobno razmišlja tudi komentator na TV Slovenija Tomaž Hudomalj: "Zelo zahtevno je biti konkurenčen v vseh disciplinah. Slalom in smuk sta neskončno različni disciplini. Alpsko smučanje gre - kot večina športov - iz leta v leto naprej, se razvija in posledično se je treba specializirati za sorodne discipline. Tudi koledar svetovnega pokala je tako natrpan, da je preprosto nemogoče zdržati taki ritem." In ravno tu se skriva vzvod Tininih uspehov - Andrea Massi. Italijanski strokovnjak ne izvira iz alpskega smučanja, njegova specialnost je seveda fizična pripravljenost. V nekaj letih sodelovanja mu je uspelo ustvariti pravo mašino, ki je sposobna kljubovanja neverjetnih fizičnih naporov. Grajenje kondicije je bila zastavljeno postopoma, v nasprotnem primeru bi lahko sledile poškodbe. Ostalo je zgodovina, v kateri lahko navijači podoživljajo neverjetne zmage, novinarji iščejo nove besedne zveze, statistiki pa nove rekorde. Misel Igorja Tominca odpira zelo pomembno temo, ki se ne dotika le smučanja in športa, ampak govori veliko o družbi in vzgoji. Vsi bi bili radi takoj zmagovalci. Tudi v zgodnjem času, ki ne bi smel biti namenjen lovljenju prvega mesta, ampak utrjevanju znanja in piljenju tehnike. Slavko Jerič Tudi 70-odstotna Tina dovolj za svetovni vrh Terapije do četrtkovega veleslaloma 10. februar 2015 ob 09:09 Vail - MMC RTV SLO/STA Fizioterapevtka Nežka Poljanšek je dejala, da je Tina Maze zaradi bolečin v kolenu prišla do zlate medalje s 70 odstotki tistega, kar bi sicer zmogla. Zdaj sledijo terapije pred četrtkovim veleslalomom. "Danes je bilo zame kar stresno, ker je imela Tina bolečine v kolenu že od smuka naprej. V dveh dneh odpraviti to težavo ni bilo lahko. Želela sem si, da odpelje, kot najbolje zna, in to je naredila. Zelo previdna je bila na smuku in slalomu, s 70 odstotki tistega, kar bi sicer zmogla, je zmagala. Sedaj sta pred nami dva dneva odmora. Veliko bova delali terapije, da se koleno čim bolje stabilizira, poem pa novim zmagam naproti," je povedala Poljanškova. Zdravnik v slovenski reprezentanci Matjaž Turel pravi, da se še niso odločili za dodatne preiskave: "Boli jo zunanji del desnega kolena. Ni videti nič pomembnega, vsaj zaenkrat ne, le občutljiv je zunanji del. Koleno ni otečeno. Nežka bo naredila dobre fizioterapije. Zaenkrat se nismo odločili za dodatne preiskave. Danes se je pokazalo, da ni poškodbe, ampak ima težave zaradi obremenitev na tej veliki strmini. Tresenje na neravni progi in kompenzacije v sklepih na določenih mestih so storili svoje." O fenomenu slovenske šampionke in hitri regeneraciji priča tudi naslednji podatek. Mazejeva je tik pred svetovnim prvenstvom zbolela, a to očitno na njeno pripravljenost ni vplivalo. "Mazejeva me je obvestila o bolezni, še preden smo prišli na SP. Na tekmah v St. Moritzu je zbolela, glede na klinično sliko je bila to gripa. To je relativno hitro in dobro premagala. Presenečen sem, da je ob vseh naporih tako hitro premagala bolezen in prišla do optimalnega zdravja," je povedal Turel. Stresno je bilo tudi za trenerja Mazejeve Valeria Ghirardija. "Dolg dan je za nami, pa tudi fantastičen. Dolg zato, ker je potrebno zamenjati dve disciplini, poleg tega je bilo vreme vse toplejše, kar je dodatno otežilo pripravo smuči. Ob tem je bilo vse skupaj kar stresno, saj je treba imeti vse pod nadzorom," je povedal italijanski trener, ki se je ekipi Mazejeve pridružil po lanski sezoni. "Imela je nekaj težav z desnim kolenom po specialnem smuku. Nismo mogli veliko trenirati. Toda tisto, kar smo, je bilo očitno odlično." Ghirardi je kot zelo dober ocenil celoten kombinacijski nastop Mazejeve: "Tina je na smuku zelo dobro opravila delo. V zavojih na levo stran ni obremenjevala smuči z vso močjo zaradi teh manjših težav s kolenom. Odlično je naredila, lahko ji le čestitam. Bravo." Na drugem delu kombinacije je Mazejeva v primerjavi z neposrednimi tekmicami za stopničke izgubila precej prednosti iz smuka. "Slalom je odlično začela v prvih desetih vratcih. Ko se je na strmini malo spremenil ritem, je imela po mojem mnenju prav tako vse pod nadzorom." R. K. Tomaz12 # 10.02.2015 ob 09:21 Prijavi neprimerno vsebino Ja saj se je videlo, da nobenega teka ni odpeljala na 100%. Imela je toliko rezerve, da ji ni bilo potrebno tvegati, čeprav nam je po prvem vmesnem času malo zastal dih:) Čakata jo še dve naporni tekmi, tega se je treba lotiti taktično. trainingday # 10.02.2015 ob 09:38 Prijavi neprimerno vsebino Nicole Hosp je po včerajšnji tekmi snela klobuk pred Mazejevo. Tudi tuji mediji so jo poimenovali za najdominantnejšo žensko v smučanju.... trainingday # 10.02.2015 ob 09:43 Prijavi neprimerno vsebino Hospova je pred Mazejevo po včerajšnji tekmi snela klobuk, tudi tuji mediji so Mazejevo označili kot najbolj dominantno žensko v smučanju. Ne vem zakaj si mi admin zbrisal ta komentar? Se sramuješ, da tako hvalijo Tino v tujini al kaj?! mondelez # 10.02.2015 ob 10:01 Prijavi neprimerno vsebino Možakar je zoprnaril že pri formuli, za komentiranje smučanja pa sploh ni primeren. Človek dobi občutek, da ne gleda iste stvari kot komentator. Porazno! jang # 10.02.2015 ob 10:11 Prijavi neprimerno vsebino podobna ugotovitev je včeraj bila izrečena na ORF. V vseh disciplinah nastopata le še Maze in Hosp (včeraj prav in druga). Sta že med starejšimi in izgleda da bo ta vrsta smučark kmalu izumrla. Je pa kombinacija pisana za Ilko Štuhec. Če nebi tako zanemarila slaloma (glede na to da je bila tudi že državna prvakinja pred leti) bi se včeraj borila za medaljo. ricardinjo15 # 10.02.2015 ob 10:15 Prijavi neprimerno vsebino Odličen članek. Še ne zavedamo se, kakšno smučarko imamo moč spremljati. Po njenem odhodu, pa bo na žalost zasijala ogromna luknja.. Tina, le tako naprej! Tina Maze - Pisanje zgodovine na njen način Portret prve zvezdnice SP v Vailu 11. februar 2015 ob 09:53 Vail/Ljubljana - MMC RTV SLO Na začetku tiste zmagovite Tinine sezone 2012/2013 so Črnjanko tuji mediji še spraševali, kdo je. Pred začetkom svetovnega prvenstva v Vailu so Američani slovensko zastavo zamenjali z zastavo Sierre Leone, ob zlati medalji v smuku pa so še pisali, kako je Slovenka presenetljivo "ukradla šov" domači favoritinji Lindsey Vonn. Po treh od petih posamičnih disciplin je 31-letna Mazejeva osvojila tri medalje, kar je toliko kot cela ameriška reprezentanca skupaj, ponižala Lindsey Vonn na lastnem terenu, prisilila koloradski otroški pevski zborček, da zna odpeti Zdravljico že v snu, Avstrijke, svoje edine prave tekmice, pa ovila v slovensko zastavo. "Tina Maze se bliža zgodovini", "Tinina gonja po peterčku", "Tina Maze ne more nehati, dokler ni najboljša v vsem", "Tina Maze pustila svoj odtis na SP", "Tina Maze se sonči na vrhu smučarskega sveta", pa so naslovi v ameriških medijih, ki si jih je Tina prislužila po zmagi v superkombinaciji, svojemu drugemu zlatu na tem SP-ju, s katerim jo v njeni domnevno zadnji sezoni končno jemljejo resno. Za primerjavo - MMC-portret Tine Maze po njeni prvi olimpijski medalji v Vancouvru leta 2010. "Zgodovina" in "peterček", o katerem je govor, je seveda rekord Lasseja Kjusa s - kako primerno - SP-ja v Vailu leta 1999. Norveški as je takrat osvojil medalje v prav vseh disciplinah, kar ni uspelo ponoviti nikomur, zdaj pa je Tina na dobri poti do tega dosežka, ki je zanjo nedvomno objektivni cilj in ne zgolj hipotetični sanjski razplet ("Vem, da lahko to dosežem. To sem vedela, še preden sem prišla sem," je dejala za ESPN). Čeprav so po tri in celo štiri (Anja Pärson, Janica Kostelić) medalje v nedavni zgodovini smučarji že osvajali, pa je peterček nekaj povsem drugega in glede na to, da so vsestranski smučarji naglo umirajoča sorta, je vprašanje, kdaj se bo našel še kak smučar, ki bo tako blizu kot 31-letna Slovenka, najstarejša dobitnica zlate medalje na SP-jih. Kaj pa nova generacija? In čeprav Tina s svojimi "pičlimi" 26 zmagami (a v vseh disciplinah!) ne more blizu 64-im, ki jih ima v svetovnem pokalu Lindsey Vonn, pa je Črnjanka na velikih tekmovanjih psihično precej močnejša od Američanke, za nameček pa ima z rekordi že izkušnje iz tiste zgoraj omenjene predlanske sezone, ko je zbrala največ točk (2.414) in največ stopničk (24) v eni sezoni. Eden od tistih, ki drži pesti, da ji bo uspelo, je celo sam Kjus, ki pravi, da so rekordi pač zato, da se jih podira. Tina Maze v številkah: - 26 zmag za sv. pokal (4 smuk, 1 SVSL, 14 VSL, 4 slalom, 3 superkombinacija) - 75 uvrstitev na oder za zmagovalce - 2.414 - število zbranih točk v rekordni sezoni 2012/2013 - 1 - število velikih kristalnih globusov (2013) - 2 - število malih globusov (SVSL in VSL 2013) - 4 - število olimpijskih medalj (2-krat srebro iz Vancouvra 2010, 2-krat zlato iz Sočija 2014) - 9 - število medalj s SP (od tega 4 zlate) "Vsi govorijo, kako je nemogoče smučati in slalom in smuk, ampak samo poglejte Tino! Fantastično. Potrebujemo smučarje, kot je ona. V beli cirkus vnaša identiteto," pravi Kjus, ki je s 16 medaljami z velikih tekmovanj drugi najuspešnejši smučar vseh časov (za rojakom Aamodtom). Team aMaze Tina jih ima za zdaj 13 - pri čemer je vse osvojila v zadnjih šestih letih, kar samo kaže, kako močna - tako fizično kot psihično - je postala pod okriljem svoje ekipe aMaze, ki sta jo z Andreo Massijem postavila leta 2008, ko so trenja med muhasto in samosvojo smučarko ter okostenelo smučarsko zvezo dokončno dosegla vrelišče. Mazejeva in Massi, 16 let starejši Goričan, ki je Tino spoznal kot nadobudno 15-letnico, sta s svojo brezkompromisno ambicioznostjo, robato neposrednostjo in, nemalokrat, aroganco, ki je izvirala iz prepričanja, da je Tini usojeno nekaj več, vnesla hud nemir v reprezentanco, za seboj požgala vse mostove in še danes so odnosi med Tinino in slovensko ekipo, milo rečeno, hladni (sama jih je pred časom opisala celo kot "katastrofalne"). Ana Bucik, enajstouvrščeno v ponedeljkovi kombinaciji, ki je z odličnim slalomom dokazala, da še obstaja upanje za novo generacijo slovenskih smučark, je od Tine mlajša polno desetletje in pravi, da si z ekipnimi kolegicami želijo, da bi lahko trenirale z Mazejevo. "Gledamo jo, kot gledamo vse ostale, in navijamo zanjo malce bolj kot za ostale," je dejala ameriškim novinarjem v izteku in s tem v bistvu potrdila tisto, kar Tini (ob njenem osornem odnosu do domačih medijev) najbolj očitajo njeni kritiki - da "ne daje nazaj" in da "ne skrbi za generacije, ki prihajajo za njo", ergo, se požvižga na usodo slovenskega smučanja po svoji upokojitvi. Mazejeva gleda na to, kot na vse, zelo praktično (nekateri bodo rekli egoistično) - "Nedvomno bi jim lahko veliko dala, a dokler se stoodstotno ukvarjam s svojimi stvarmi, enostavno nimam časa za druge. Nekoč bom nekomu zagotovo lahko dala kaj več. Dotlej pa lahko vsi tisti, ki so željni znanja, opazujejo, kaj v ekipi aMaze počnemo in kako smo prišli do največjih uspehov. Več od tega v tem obdobju nisem sposobna dati," je povedala v intervjuju za Delo leta 2013. "Mogoče tudi zaradi moje poti ne čutim, da bi morala komu karkoli dati. Zakaj bi se žrtvovala za druge? Kdo se je pa zame? Zgolj ljudje, ki so zdaj ob meni. Do njih čutim odgovornost in za njih se tudi sama žrtvujem. Do ljudi, ki niso nič dali, pa nimam nobene slabe vesti." Her way is her decision, skratka, če parafraziramo njen izlet v pop vode. Čustva nosi na obrazu Mazejeva pač nikdar ni skrivala čustev, pa naj si je šlo za kolesa v ciljni areni ob zmagi ali pa namrgoden pogled in solze ob porazih. In mnogim gre v nos, da - podobno kot Vonnova ali pa Lara Gut - na "zgolj" stopničke gleda malodane prezirljivo. Kadar kakemu Svindalu spodleti, še vedno ohrani dovolj profesionalnosti, da se sooči s sedmo silo, novinarski kolegi pa se ob porazih Mazejevi raje ognejo/ognemo v širokem loku. Sama priznava, da jo mediji bolj utrujajo kot kaj drugega, da se ji ne ljubi sprenevedati in da ostaja zvesta sebi in svojim čustvom, zato se ne misli skrivati za krinko lažnega nasmeška, kot to rada počne Vonnova. "Težka", je pridevnik, s katero pogosto opisujejo Mazejevo, "head case" je o njej pred leti dejal Bode Miller, ki ji sicer po muhah lahko parira. Te oznake ji ne pridejo do živega, saj pravi, da v vrhunskem športu šteje samo uspeh (beri: zmage), do katerega pa prideš s trdim delom in pri tem ni prostora za polovičarstvo ali sladke besede. Veliko zahteva od svoje ekipe (kar pojasnjuje številna impulzivna najemanja in odpuščanja z danes na jutri v ekipi aMaze, v kateri zdržijo samo tisti z res železnimi živci - in kompatibilnostjo z navezo Maze-Massi), a to zato, ker veliko zahteva tudi od sebe, pravi. Juliin talent, Lindseyjina disciplina Čeprav se raje primerja z Julio "rojeno-za-velika-tekmovanja" Mancuso kot pa z Lindsey Vonn, ki manko talenta kompenzira z neverjetno disciplino in delavnostjo, je Mazejevo vseeno treba uvrstiti v neko svojo kategorijo, ki precej odstopa od obeh Američank. Massi, kondicijski specialist, je v teh letih s svojo varovanko gradil predvsem telesno pripravljenost, ki je pri Tini resnično razred zase. Z brutalnim, a dobro premišljenim in taktičnim režimom, s katerim urita slalomsko eksplozivnost, hkrati pa smukaško vzdržljivost, jo je spremenil v dobro naoljen človeški stroj ("stroj s čustvi", si sama pravi Tina), ki ne popušča, ne pada in se - v nasprotju z mnogimi tekmicami - ne bori s poškodbami. Morda zato, ker je vedno znala smučati preudarno - če se Vonnova baha, da se ne boji hitrosti, Tina pravi, da raje ostane zdrava kot pa, da je za milisekundo hitrejša. S čustveno stabilnostjo so bile večje težave, a Tini je na "stara leta" uspelo tudi te vsaj do neke mere ukrotiti in jih v odločilnih trenutkih, kot so velika tekmovanja, tudi med slabšimi sezonami potisniti povsem na stran, čeprav smučarski poznavalci, kot je denimo nekdanji ameriški trener Greg Needle, ki zdaj o tekmah piše blog Alpine Race Consulting, priznavajo, da pri Tini nikdar zares ne veš, "katera Tina se bo prikazala na tekmi - dominantna zmagovalka ali pa Tina, ki povsem nerazumljivo pristane na 22. mestu". Črnjanka je še vedno precej labilnejša od tekmic, kar se tiče svojega neposrednega okolja in ekipe (v kateri mora čutiti popolno sinergijo, sicer grozi razpad sistema), a se je do neke mere naučila izklapljati zunanje dejavnike, ki so ji tako rušili notranje ravnovesje v zgodnejših sezonah, ko ji je šlo na živce vse, od ameriškega snega do ameriške hrane. Danes se je z ameriško celino spravila in pravi, da ko enkrat razumeš zahtevno progo Ujeda v Beaver Creeku, ti daje "res dobro energijo". Očitno. Vonnova po drugi strani priznava, da nikakor ni mogla naštudirati domače proge. Premagati Lindsey na lastnem terenu Tina ne skriva zadovoljstva, da je premagala Američanko na lastnem terenu, ki je pod težo pričakovanj v Vailu psihično povsem odpovedala. Najslajše zmage so zanjo tiste, na katerih premaga Lindsey v najboljši formi, ne tiste, na katerih je bila Američanka poškodovana. In čeprav njuno rivalstvo ni vedno največji zgled športnosti (obe znata biti vidno nejevoljni, kadar jo druga premaga, govorilo se je o ameriškem onemogočanju treninga Mazejeve v ZDA, veliko prahu so dvignila precej nizkotna natolcevanja Tinine ekipe, da je Vonnova na tekmi v St. Moritzu 2012 v cilju vzkliknila "F*** you, Maze"), pa ju povezuje predvsem neverjetna predanost športu, železna disciplina in gonja za zmagami. Pri vsem tem ni vedno videti, da bi bilo Mazejevi smučanje v kaj velik užitek, ampak bolj spominja na tisti posnetek, ko so sedemletnega Novaka Đokovića vprašali, ali mu je tenis obveza ali igra - "obveza", je izstrelil. Mazejeva je srbskemu teniškemu asu v tem precej podobna. Kljub otroškemu veselju ob zmagah je smučanje zanjo predvsem trdo delo, cilj pa zmaga, ne "ljubezen do smučanja", kot se v teh dneh tolaži Julia Mancuso. "Kar smešno bi bilo, če danes ne bi zmagala," je dejala samoumevno in brez lažne skromnosti po zmagi v kombinaciji, ki jo je definirala kot nekaj, kar je "morala" narediti, ne pa nekaj, do česar bi čutila "ogenj". Brez prostora za romantičnost V zmage ekipa Tine Maze vlaga vse, vse drugo pa temu cilju podredi - vključno z zasebnim življenjem in partnerskimi zvezami. Tina priznava, da je romantična zveza z Massijem skoraj vedno na stranskem tiru, da je pri njima vse podrejeno smučanju oz. pripravam nanj in da pogosto prihaja do kar hudih trenj. Kot je slišati iz dobro obveščenih virov, ona večkrat ihtavo zaloputne z vrati, on jo občasno primerja z ubogljivim haskijem, ki se stalno vrača domov, nato pa sam dramatično da (kratkotrajno) odpoved (po lanski za Mazejevo slabi sezoni, op. a.). Kričita drug na drugega, stvari letijo po hotelskih sobah na postajah svetovnega pokala, časa za odklop pa ob tako natrpanem urniku, kot je Tinin, nimata. Nekaterim taka partnersko-trenerska naveza znese, drugim ne. Tina in Andrea sta bila že nekajkrat tik pred tem, da eden ali drugi "spakira in gre", pretežno ob slabših Tininih rezultatih. Vonnova je največje uspehe dosegla, ko se je razšla s svojim soprogom in nadzorovalnim trenerjem Thomasom Vonnom, Mazejeva največje uspehe dosega pod železno Massijevo roko. Že res, da je smučanje individualni šport, a Team aMaze je najlepši dokaz, kako veliko vlogo pri oblikovanju tekmovalca iz smučarja v smučarja z veliko začetnico igra ekipa. Tina je bila vedno zelo nadarjena smučarka, ki je opozarjala nase in zmagovala že zgodaj (prvič v Söldnu davnega leta 2002), a, kot pravi sama, je največji strup za tekmovalca, če se njegova ekipa sprijazni z malimi uspehi in zamudi priložnost, da bi jih potisnila k večjim. Andrea Massi je Tinino kombinacijsko zmago posvetil Mateji Svet, "žrtvi takega sistema". Dramatično, kot smo pri navezi M & M že vajeni, a šampioni, ki pišejo zgodovino, si verjetno lahko privoščijo malce poetične ustvarjalnosti. Kaja Sajovic Ja hvala za članek... KONČNO! Nekaj takega sem pričakovala in pogrešala pred prvenstvom. Ne pa da na dan prvenstva objavite tak članek o Lindsey Vonn. Ampak kako pravijo, bolje pozno kot nikoli? Ribanjok # 11.02.2015 ob 10:10 Prijavi neprimerno vsebino Slovenski šport še dolgo ne bo imel takega šampiona kot je Tina. Največja v zgodovini slovenskega športa. prihodnost # 11.02.2015 ob 10:19 Prijavi neprimerno vsebino To je nasa Slovenka????Tina Maze????je najbolsa sportnica sveta Pogosto pišete o primerjavah Vonn - Maze, bom še jaz pristavil svoj pisker. Linda je člansko kariero zgradila 95% na hitrih disciplinah. Res je zmagala v SL in VSL, a je bila konkurenčna zelo kratek čas. V SL je imela eno dobro sezono (08/09), prav tako v VSL (11/12). Gledano celo kariero ni ne vem kakšna allrounderka. V tehničnih je morala nastopati, saj sta Janica in Anja z zmagami v vseh disciplinah dvignili žensko smučanje na višjo raven. Linda je enostranska smučarka – medalje na velikih tekmovanjih ima le v hitrih disciplinah, Tini pa manjka le slalom. V tem smislu je odlična Nicole Hosp, ki ima edina od aktivnih smučark medalje v vseh disciplinah! Ključ uspeha Linde so smuči, drsenje in fizična moč, da se reši iz nevarnih situacij. V tveganju absolutno prekaša Tino, to pa jo je tudi stalo sezone in pol. Vsak dobitnik VKG mora imeti vsaj eno superiorno disciplino. Pri Tini je bil to veleslalom, pri Lindi smuk. Linda se v smuku ni naosvajala prvih mest dokler se niso poslovile odlične smukačice Goetschl, Dorfmeister, Gerg itd. Sedaj pa so v prvi grupi smukačice tipa Abderhalden in Merighetti, ki morda enkrat na sezono pridejo na oder. Tina je v slalomu imela Marlies, Mario in Mikaelo (vse so na večni lestvici izjemno visoko), v VSL pa mladi val z Worleyevo, Fenningerco ter Nemkami. Nekaj dejstev v primerjavi Vonn - Maze: Tina je tehnično bolj podkovana: to potrjuje razmerje zmag med hitrimi in tehničnimi disciplinami. Vonnova je v tehničnih disciplinah pogosto izsilila rezultat z grobim, agresivnim in tveganim smučanjem, ki ji je včasih prinesel vrhunski rezultat nad njeno dejansko vrednostjo, večinoma pa je kot Miller končala ob progi, to je bila njena ''tehnična'' realnost. Sicer pa je stvar okusa, koga raje gledate: zase lahko rečem, da sem bolj občudoval prefinjenega Von Gruenigena, kije vozil kot po tračnicah kot pa silaka Maierja, ki je vozil z surovo močjo. Tina je bolj vsestranska kot Američanka: cena za to so mali globusi in manj zmag v svetovnem pokalu. Prototipi allrounderjev, denimo Ertl, Wachter, Aamodt in Kjus, ki ti so večji del kariere nastopali v vseh disciplinah imajo skupaj le 8 malih globusov, kar potrjuje tezo, da imajo allrounderji probleme pri pobiranju (malih) kristalov in zmagovanju. (Pre)pogosto nastopanje dobesedno zvodeni kakovost rezultatov. Ima pa ta četverica 50 medalj na velikih tekmah! Tina ima več medalj z velikih tekmovanj (13:8): Tina ima več šans kot Linda na SP in OI, ker je bolj vsestranska. Specialisti so bolj ranljivi, kar je nenazadnje dokazala tudi popolnoma zdrava Linda na OI 2010 in SP 2011. Linda je boljša v glajtanju: že samo to dejstvo je Američanki prineslo četrtino vseh zmag (Lake Louise). Tina je glede na svoj smukaški angažma iztržila ogromno: zmagala je na štirih smukaških ženskih klasikah (LL, St. Moritz, Cortina, Garmisch) poleg tega je v tej disciplini olimpijska in svetovna prvakinja. Kje vidim največje razlike med Tino in Vonnovo: - v karakterju (Tina je bolj zaprta, ceni privatnost, Vonnova po ameriško sproščena, odprta) - v nacionalnosti (katero okolje ima večje predispozicije za uspeh na svetovni ravni, slovensko ali ameriško? Tu bi bilo fajn vedeti, koliko polen je od ameriške zveze v karieri dobila Vonnova) - v smučarskem angažmaju (Linda se fokusira na hitre discipline, Tina na vse) - v pristopu na tekmi: Vonnova se večinoma vrže na glavo (sploh pred poškodbo) in dolga leta se ji je to v 90% primerov obrestovalo, dokler ni enkrat pošteno dobila po p*zdi. Tina vozi bolj z glavo, za odtenek rezervirano (opazili boste, da svojo prednost vedno dobi na tehnično najzahtevnejših delih proge). Razrešimo še dve večni nebulozi: - Tina je VKG osvojila, ker se je Linda poškodovala… Tina je imela pred najbližjo tekmico Riesch več kot 8 zmag prednosti (12 tekem pred koncem). - Tina je na SG v Schladmingu zmagala v neregularnih razmerah in ker se je Linda polomila… Linda je bila za padec kriva sama, ker je precenila svoje zmožnosti. Na ledu se je vedno rešila, ker so njene za vodenje ekstremno zahtevne smuči imele oporo, na mehkem pa jih je ustavilo. Edina je padla po tistem skoku. To, da so naslednje smučarke smučale v slabših razmerah, ni bil problem vodečih tekmovalk, za prekinitev se lahko zahvalijo izključno Lindi. Za fene Vonnove: Američanka bo ostala po številu zmag in globusov pred Tino (vzdih olajšanja). Po vsestranskosti in tehničnem znanju ter po številu medalj na največjih tekmovanjih pa zmaga Tina Maze. Vprašanje, ali je Vonnova ''boljša'' smučarka, je torej treba zastaviti zelo natančno: ali ima več zmag v svetovnem pokalu in posledično globusov? DA. Ali ima več medalj z OI in SP? NE. Tudi če se Linda na glavo postavi , bo tako ostalo tudi v prihodnjih letih. juventina10 # 11.02.2015 ob 12:26 Prijavi neprimerno vsebino z vami novinarji je tako, vrtate v druge ljudi,o sebi pa poveste bolj malo,takrat se sklicujete na zasebnost.itak ,da si želi miru ,sploh med dvema tekoma. ponavljajaoča se vprašanja o snegu in občutkih so že malo dolgočasna nam ,kaj šele tekmovalcem. SLOBloodPatriot # 11.02.2015 ob 12:47 Prijavi neprimerno vsebino Ko je Lindsey presegla rekordno število zmag Anemarie Moser- Proll v Cortini, Tina pa je končala na robu deseterice, je Tina prišla v ciljni iztek, objela Kildowo in se ji priklonila ter čestitala. To je objavila tudi celo na svoji fb strani. Ko je Tina na tem SP-ju osvojila že 3 kolajne in ko je v sezoni 2012/2013 podrla 13 let star Herminatorjev svetovni rekord, ji Lindsey Kildow ni nikoli čestitala ne osebno in ne po družabnih omrežjih. Bi pa pohvali Marijo Hofel- Riesch, ki pa je pokazala veliko spoštovanje do Tine in ji nekajkrat čestitala na tvitterju. Tudi lep intervju je pred dnevi opravila s Tino v audijevem šotoru. fosfat # 11.02.2015 ob 09:56 Prijavi neprimerno vsebino Le malo šampionov kova Tina Maze je v športu. Bodimo veseli, da je Slovenka. seattle # 11.02.2015 ob 14:06 Prijavi neprimerno vsebino Kaja , well written article ,well Tina is different from other skiers , she is the BEST skier at this Time, well watching her , listening to Slovenian " ZDRAVLJICA " you see a proud Slovenian ,and people should be happy for her and Slovenian ski Team , i would like to see , her to get 5 MEDALS , GO TINA GO !!!!!!! Brezdelnež # 11.02.2015 ob 13:46 Prijavi neprimerno vsebino "@ecoboy So se sprasevali kdo je". Ravno to! V 18 letni karieri ,zmaguje samo zadnja 3 leta. Dokler je niso vzeli v roke ITALIJANI,je bila Maze nic,nula. To je DEJSTVO! Samo še en dokaz več, kako nesposobna je slovenska smučarska zveza. TUDI TO JE DEJSTVO!!! SLOBloodPatriot # 11.02.2015 ob 13:05 Prijavi neprimerno vsebino Tina res vedno poje himno s srcem, s tistim solznim leskom v očeh, se rada odene v slovensko zastavo, jo ponosno kaže svetu. Tega nisem zasledil, opazil pri ostalih smučarjev, ko zmagajo, nikoli ne pokažejo toliko domoljubnih čustev, kot jih Tina do svoje domovine. Ne vem, če si je še kdo poleg Tine dal vgravirat besedilo himne v svoj dres ali da bi na svoj fb profil objavil, o čem govori besedilo njegove himne. Tina je zelo ponosna na himno in jo je svojim tujim oboževalcem prevedla še v ostale jezike. @uiui Glede prepoznavnosti Tine Maze po svetu te številke popolnoma povozijo: - 5.530.000 zadetkov na Google Search - 402.180 všečkov na FB - 74.100 sledilcev - visoko kotirani članki in poročila na praktično vseh svetovnih pomembnih časopisnih in novinarskih portalih (CNN, CBS,..etc, etc). V živo: Noro, svetovni rekord Petra Prevca - 250 m! V finalu še trije Slovenci 14. februar 2015 ob 15:27, zadnji poseg: 14. februar 2015 ob 17:44 Vikersund - MMC RTV SLO Slovenski skakalni šampion Peter Prevc se je zapisal v športno zgodovino, saj je v Vikersundu z 250,0 m postavil nov svetovni rekord. 22-letnemu Prevcu je najdaljši polet v zgodovini človeštva uspel v finalni seriji, ko je ubranil vodstvo iz prve serije in se veselil pete zmage v svetovnem pokalu. Prevc je tako tudi prevzel vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Prevc je poletel meter in pol dlje od drugouvrščenega Norvežana Andersa Fannemela, kar pomeni dobrih deset točk prednosti. Tretji je Japonec Noriaki Kasai. Poleg Prevca bodo v finalu nastopili še trije Slovenci. Jurij Tepeš je 16., Anže Semenič 18. in Nejc Dežman 20. Poleti so se povsem ponesrečili Tomažu Nagliču (38.), Jerneju Damjanu (39.) in Robertu Kranjcu (40.). Dogajanje iz Vikersunda spremljajte na spodnji aplikaciji in videopovezavi. Prenos tudi na TVS 2 in na Valu 202. SMUČARSKI SKOKI - SVETOVNI POKAL (M) VIKERSUND, poleti, prva tekma Končni vrstni red: daljave točke 1. P. PREVC SLO 237,5/250,0 438,8 2. A. FANNEMEL NOR 236,0/238,5 424,3 3. N. KASAI JAP 218,5/225,0 395,5 4. S. FREUND NEM 210,0/219,5 381,9 5. A. STJERNEN NOR 226,0/212,0 375,9 6. D. VASILJEV RUS 225,5/219,5 371,2 7. K. GANGNES NOR 220,0/211,0 367,0 8. D. ITO JAP 209,5/214,0 360,6 9. T. TAKEUČI JAP 211,0/210,0 357,0 10. J.-A. FORFANG NOR 210,5/206,0 353,9 ... 13. J. TEPEŠ SLO 194,5/206,0 342,7 16. N. DEŽMAN SLO 188,0/209,0 326,1 25. A. SEMENIČ SLO 216,0/165,5 283,2 38. T. NAGLIČ SLO 143,0 83,8 39. J. DAMJAN SLO 130,0 77,8 40. R. KRANJEC SLO 122,0 58,6 Prva serija: daljave točke 1. P. PREVC SLO 237,5 217,5 2. A. FANNEMEL NOR 236,0 206,8 3. N. KASAI JAP 218,5 191,8 4. A. STJERNEN NOR 226,0 189,4 5. S. FREUND NEM 210,0 183,2 6. D. VASILJEV RUS 225,5 182,5 7. K. GANGNES NOR 220,0 182,0 8. J.-A. FORFANG NOR 210,5 178,4 9. D. ITO JAP 209,5 173,3 10. T. TAKEUČI JAP 211,0 172,7 ... 16. J. TEPEŠ SLO 194,5 162,4 18. A. SEMENIČ SLO 216,0 159,3 20. N. DEŽMAN SLO 188,0 148,1 38. T. NAGLIČ SLO 143,0 83,8 39. J. DAMJAN SLO 130,0 77,8 40. R. KRANJEC SLO 122,0 58,6 ventil # 14.02.2015 ob 18:10 Prijavi neprimerno vsebino Joj kakšen polet, to je mejnik v daljavi poleta, ki bo ostal za vekomaj. Peter ti postajaš res legenda, pa si šele 22 letni fant. Čestitke od srca -Peter svetovni rekorder !!!!!!!!!!!!! BRAVO!!!! Kako kaj zgleda svet pod tabo Pero? Vsi te gledajo od spodaj navzgor. BRAVO. rowky # 14.02.2015 ob 18:12 Prijavi neprimerno vsebino V Planico pa po vsaj 250,5 m :D # 14.02.2015 ob 18:05 Prijavi neprimerno vsebino 1-VODSTVO V SVETOVNEM POKALU !! 2-VODSTVO V POLETIH !! 3-NOV REKORD!! 4-NOV MEJNIK 250 METROV !! +14 -1 taprav gorenc # 14.02.2015 ob 18:05 Prijavi neprimerno vsebino 1-VODSTVO V SVETOVNEM POKALU !! 2-VODSTVO V POLETIH !! 3-NOV REKORD!! 4-NOV MEJNIK 250 METROV !! Peter Prevc Peter Prevc je po Jožetu Šlibarju, ki je leta 1961 v Oberstdorfu skočil 141 m, drugi slovenski rekorder. Foto: Reuters Razvoj svetovnega rekorda v poletih 2015 Oberstdorf Jože Šlibar (Slo) 141 1966 Vikersund Björn Wirkola (Nor) 146 metrov 1967 Vikersund Reinhold Bachler (Avt) 154 1969 Planica Björn Wirkola (Nor) 160 1976 Oberstdorf Toni Innauer (Avt) 176 1981 Oberstdorf Armin Kogler (Avt) 180 1984 Oberstdorf Matti Nykänen (Fin) 185 1985 Planica Matti Nykänen (Fin) 190 1986 Kulm Andreas Felder (Avt) 191 1987 Planica Pjotr Fijas (Pol) 194 1994 Planica Martin Höllwarth (Avt) 196 1994 Planica Toni Nieminen (Fin) 203 1997 Planica Espen Bredesen (Nor) 210 1999 Planica Tommy Ingebrigtsen (Nor) 219,5 2000 Planica Thomas Hörl (Avt) 224,5 2000 Planica Andreas Goldberger (Avt) 225 2003 Planica Adam Malysz (Pol) 225 2003 Planica Matti Hautamäki (Fin) 231 2005 Planica Björn Einar Romören (Nor) 234,5 2005 Planica Matti Hautamäki (Fin) 235,5 2005 Planica Björn Einar Romören (Nor) 239 2011 Vikersund Johan Remen Evensen (Nor) 243 2011 Vikersund Johan Remen Evensen (Nor) 246,5 2015 Vikersund Peter Prevc (Slo) 250 sovaubuku # 14.02.2015 ob 18:14 Prijavi neprimerno vsebino Prvi ki je pristal pri 250 m . in za povrhu še Slovenec. Zapisal se je v zgodovino. ODLIČNO !!! BRAVOOOO! Peter Prevc. Prevc poskrbel za jubilejno 40. zmago slovenskih skakalcev Najboljši slovenski smučarski skakalec Peter Prevc je z današnjo zmago na poletih v Vikersundu, ki jo je začinil z novim svetovnim rekordom pri 250 metrih, poskrbel še za jubilejno 40. posamično zmago slovenskih tekmovalcev v svetovnem pokalu. Prevc jih ima zdaj pet, največ, 15, pa jih je dosegel Primož Peterka. Prevc je pred današnjim uspehom nazadnje zmagal letos v Saporu na Japonskem. Slovenija pa ima tudi sedem ekipnih zmag v svetovnem pokalu, zadnjo iz Willingena pred dvema tednoma. zaratustra # 14.02.2015 ob 18:36 Prijavi neprimerno vsebino edina napaka tega zgodovinskega poleta, je to, da bo za vse večne čase napisano, prvi polet čez 250 metrov v Vikersundu in ne Planica. Drugače sem pa presrečen :)))))) Je pa Janez Gorišek arhitekt vseh treh vodilnih velikank ... Kulm – Bad Mitterndorf, Austria (enlarged/renovated) 1967–1969: Letalnica Bratov Gorišek – Planica, Slovenia 1973 : Heini-Klopfer-Shanze – Oberstdorf, Germany (enlarged/renovated) 1982–1984: Igman Olympic Ski Jumping Center – Igman, Bosnia and Herzegovina 1987–1989: Große Olympiaschanze – Garmisch-Partenkirchen, Germany (enlarged/renovated) 2009–2010: Kiremittepe Ski Jump – Erzurum, Turkey 2010–2011: Vikersundbakken – Vikersund, Norway (enlarged/renovated) Projekti v gradnji 2013: Letalnica Bratov Gorišek, Nordijski center Planica - Slovenia 2014: Kulm – Bad Mitterndorf, Austria (profile/renovated) napo11 # 14.02.2015 ob 19:49 Prijavi neprimerno vsebino Ko je Perota na priblizno 120-130 metrih dvignilo se vedel, da bo pristal na dnu. Spraseval sem ssamo,ce bo zdrzal. Dobil sem kar mravljince, ko se je blizal dnu in potem kar rosne oci. Pero si je ta rekord in zmago res zasluzil. Sedaj komaj cakam Planico in nekaj vzgornika,da bo neslo v dolino. Bravo Peter, res kapo dol za tole razvajanje ;-) [–]CoreySteel[S] 7 točka 2 hours ago* German (Austrian) mirror: https://www.youtube.com/watch?v=54eX-A6wDQI Polish mirror: https://www.youtube.com/watch?v=x7cK-_xh4do Norwegian mirror: https://www.youtube.com/watch?v=47KRALcnhfo jales # 14.02.2015 ob 18:45 Noro, še zdaj dobim mravljince, ko se izpiše 250m! Pa to je četrt kilometra! Glas_razuma # 14.02.2015 ob 18:45 Prijavi neprimerno vsebino Boljše Slovenc v Vikersudnu kot Norvežan v Planici ane Balaž # 14.02.2015 ob 18:45 Prijavi neprimerno vsebino Poglejte si avstrijski posnetek, ko si čisto na koncu v roke sežeta dva starejša Norvežana. "No, pa sva dočakala tudi 250 m!" MarianII # 14.02.2015 ob 18:46 Prijavi neprimerno vsebino Brawo Peter!!! W tym roku Puchar Świata(VKG) dla Prevca!!! Pozdrowienia z Polski. mojcd # 14.02.2015 ob 18:51 Prijavi neprimerno vsebino Zakaj bobjutri se boljsa tekma? Ker bodo s fanemelom hoteli rekord nazaj # 14.02.2015 ob 18:57 Prijavi neprimerno vsebino Kaj je to: frči, pa dol ne pade? PREVC!!! eagle012 # 14.02.2015 ob 18:57 Prijavi neprimerno vsebino Kar nekaj časa sem potreboval, da sem nekako dojel vse skupaj. Vsi, ki spremljate moje zapise skozi vsa ta leta veste, da sem vedno v dobrem in slabem z našimi skakalci. Pridejo slabi trenutki, pridejo dobri trenutki, pridejo odlični trenutki, sem in tja pa se pojavijo trenutki, ki so onkraj vsega, za katere je vsak presežnik premajhen in danes smo bili priča takim trenutkom. Tako kot sem neštetokrat pogledal tisti polet Robija Kranjca (244 m) s katerim je postal svetovni prvak, bo tudi ta velemojstrovina Petra Prevca za vedno ostala v mojem srcu. 22.- letni mladenič iz Dolenje vasi v Selški dolini je danes postal legenda in veliki vzor za vse bodoče generacije slovenskih smučarskih skakalcev. Neizmerna hvala ti za tole Peter Prevc. Heisenberg # 14.02.2015 ob 19:03 Prijavi neprimerno vsebino Prej sem pozabil nekaj omeniti. RTV, to da praktično takoj po svetovnem rekordu SLOVENCA, ko so čustva in adrenalin na najvišjem nivoju, najbolj pristne emocije tekmovalca in komentatorja, prekinete prenos in predvajate REKLAME je za 100 let zapora! SRAMOTA! Dolžina (m) Datum Skakalec Lokacija Skakalnica 250.0 14-2-2015 Flag of Slovenia.svg Peter Prevc Vikersund, Norveška Vikersundbakken 246.5 11-2-2011 Flag of Norway.svg Johan Remen Evensen Vikersund, Norveška Vikersundbakken 243.0 11-2-2011 Flag of Norway.svg Johan Remen Evensen Vikersund, Norveška Vikersundbakken 239.0 20-3-2005 Flag of Norway.svg Bjorn Einar Romoren Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 235.5 20-3-2005 Flag of Finland.svg Matti Hautamäki Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 234.5 20-3-2005 Flag of Norway.svg Bjorn Einar Romoren Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 231.0 20-3-2005 Flag of Norway.svg Tommy Ingebrigtsen Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 231.0 23-3-2003 Flag of Finland.svg Matti Hautamäki Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 228.5 22-3-2003 Flag of Finland.svg Matti Hautamäki Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 227.5 20-3-2003 Flag of Finland.svg Matti Hautamäki Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 225.0 20-3-2003 Flag of Poland.svg Adam Małysz Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 225.0 18-3-2000 Flag of Austria.svg Andreas Goldberger Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 224.5 16-3-2000 Flag of Austria.svg Thomas Hörl Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 219.5 20-3-1999 Flag of Norway.svg Tommy Ingebrigtsen Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 214.5 19-3-1999 Flag of Germany.svg Martin Schmitt Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 212.0 22-3-1997 Flag of Norway.svg Lasse Ottesen Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 210.0 22-3-1997 Flag of Norway.svg Espen Bredesen Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 209.0 18-3-1994 Flag of Norway.svg Espen Bredesen Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 203.0 17-3-1994 Flag of Finland.svg Toni Nieminen Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 196.0 17-3-1994 Flag of Austria.svg Martin Höllwarth Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 194.0 24-3-1991 Flag of Germany.svg Ralph Gebstedt Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 194.0 14-3-1987 Flag of Poland.svg Piotr Fijas Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 191.0 09-3-1986 Flag of Austria.svg Andreas Felder Bad Mitterndorf, Avstrija Kulm 191.0 15-3-1985 Flag of Finland.svg Matti Nykänen Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 187.0 15-3-1985 Flag of Finland.svg Matti Nykänen Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 186.0 15-3-1985 Flag of the United States (Pantone).svg Mike Holland Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 185.0 17-3-1984 Flag of Finland.svg Matti Nykänen Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 182.0 16-3-1984 Flag of Finland.svg Matti Nykänen Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 182.0 16-3-1984 Flag of Finland.svg Matti Nykänen Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 181.0 19-3-1983 Flag of Czechoslovakia.svg Pavel Ploc Harrachov, Češkoslovaška Čerťák 180.0 19-3-1981 Flag of Austria.svg Armin Kogler Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 176.0 27-3-1980 Flag of Austria.svg Armin Kogler Harrachov, Češkoslovaška Čerťák 176.0 16-3-1979 Flag of East Germany.svg Klaus Ostwald Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 176.0 07-3-1976 Flag of Austria.svg Toni Innauer Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 174.0 05-3-1976 Flag of East Germany.svg Falco Weißpflog Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 174.0 05-3-1976 Flag of Austria.svg Toni Innauer Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 173.0 04-3-1976 Flag of Norway.svg Geir Ove Berg Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 169.0 15-3-1974 Flag of Switzerland.svg Walter Steiner Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 169.0 09-3-1973 Flag of East Germany.svg Heinz Wosipiwo Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 165.0 22-3-1969 Flag of East Germany.svg Manfred Wolf Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 164.0 22-3-1969 Flag of Czechoslovakia.svg Jiří Raška Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 160.0 21-3-1969 Flag of Norway.svg Bjorn Wirkola Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 156.0 21-3-1969 Flag of Czechoslovakia.svg Jiří Raška Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 156.0 21-3-1969 Flag of Norway.svg Bjorn Wirkola Planica, Slovenija Letalnica bratov Gorišek 154.0 12-3-1967 Flag of Austria.svg Reinhold Bachler Vikersund, Norveška Vikersundbakken 150.0 11-2-1967 Flag of Norway.svg Lars Grini Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 148.0 10-2-1967 Flag of Sweden.svg Kjell Sjöberg Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 147.0 10-2-1967 Flag of Norway.svg Lars Grini Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 146.0 13-3-1966 Flag of Norway.svg Bjorn Wirkola Vikersund, Norveška Vikersundbakken 145.0 12-3-1966 Flag of Norway.svg Bjorn Wirkola Vikersund, Norveška Vikersundbakken 145.0 21-3-1965 Flag of East Germany.svg Peter Lesser Bad Mitterndorf, Avstrija Kulm 144.0 18-2-1964 Flag of Italy.svg Nano Zandanel Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 142.0 15-2-1964 Flag of Czechoslovakia.svg Dalibor Motejlek Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 141.0 15-2-1964 Flag of Sweden.svg Kjell Sjöberg Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 141.0 01-3-1962 Flag of East Germany.svg Peter Lesser Bad Mitterndorf, Avstrija Kulm 141.0 24-2-1961 Flag of SFR Yugoslavia.svg Jože Šlibar Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 139.0 02-3-1951 Flag of Finland.svg Tauno Luiro Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 135.0 03-3-1950 Flag of Sweden.svg Dan Netzell Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 127.0 02-3-1950 Flag of Germany.svg Sep Weiler Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 124.0 1950 Flag of Austria.svg Willi Gantschnigg Oberstdorf, Zahodna Nemčija Letalnica Heini Klopfer 120.0 1948 Flag of Switzerland.svg Fritz Tschannen Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 118.0 1941 Flag of the NSDAP (1920–1945).svg Rudi Gering Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 112.0 1941 Flag of the NSDAP (1920–1945).svg Paul Krauss Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 111.0 1941 Flag of the NSDAP (1920–1945).svg Hans Lahr Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 109.0 1941 Flag of the NSDAP (1920–1945).svg Franz Mair Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 108.0 1941 Flag of the NSDAP (1920–1945).svg Rudi Gering Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 107.0 15-3-1938 Flag of Austria.svg Josef Bradl Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 101.5 15-3-1936 Flag of Austria.svg Josef Bradl Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 99.5 17-3-1935 Flag of Switzerland.svg Fritz Kainersdörfer Ponte di Legno, Italija Trampolino Gigante Corno d’Aola 99.0 1935 Flag of Norway.svg Reidar Andersen Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 98.0 1935 Flag of Norway.svg Reidar Andersen Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 95.0 1935 Flag of Poland.svg Stanisław Marusarz Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 93.0 1935 Flag of Norway.svg Reidar Andersen Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 92.0 25-3-1934 Flag of Norway.svg Birger Ruud Planica, Slovenija Bloudkova Velikanka 87.5 1933 Flag of Canada.svg Robert Lymburne Revelstoke, Kanada Nels Nelsen Hill 87.0 26-3-1933 Flag of Switzerland.svg Henri Ruchet Villars, Švica Tremplin de Bretaye 86.0 19-1-1933 Flag of Norway.svg Sigmund Ruud Villars, Švica Tremplin de Bretaye 84.0 13-3-1933 Flag of Norway.svg Sigmund Ruud Villars, Švica Tremplin de Bretaye 82.0 13-3-1932 Flag of Canada.svg Robert Lymburne Revelstoke, Kanada Nels Nelsen Hill 81.5 24-2-1931 Flag of Norway.svg Sigmund Ruud Davos, Švica Bolgenschanze 76.5 1931 Flag of Norway.svg Birger Ruud Odnes, Sondre Land, Norway Odnesbakken 75.0 1930 Flag of Switzerland.svg Adolph Badrutt Pontresina, Švica Bernina-Roseg-Schanze 73.1 04-2-1925 Flag of the United States (Pantone).svg Nels Nelsen Revelstoke, Kanada Nels Nelsen Hill 69.8 1921 Flag of the United States (Pantone).svg Henry Hall Revelstoke, Kanada Nels Nelsen Hill 65.2 29-2-1920 Flag of the United States (Pantone).svg Anders Haugen Dillon, ZDA Haugen Hill 64.9 1919 Flag of the United States (Pantone).svg Anders Haugen Dillon, ZDA Haugen Hill 62.2 1918 Flag of the United States (Pantone).svg Henry Hall Steamboat Springs, ZDA Howelsen Hill 61.9 1917 Flag of the United States (Pantone).svg Henry Hall Steamboat Springs, ZDA Howelsen Hill 58.5 18-2-1916 Flag of the United States (Pantone).svg Ragnar Omdtvedt Steamboat Springs, ZDA Howelsen Hill 54.0 07-2-1915 Flag of Norway.svg Amble Ommundsen Mjondalen, Norveška Vikkollen 51.5 16-2-1913 Flag of the United States (Pantone).svg Ragnar Omdtvedt Ironwood, ZDA Wolverine Hill 48.2 1913 Flag of the United States (Pantone).svg Ragnar Omdtvedt Ironwood, ZDA Wolverine Hill 48.0 1913 Flag of Norway.svg Thorleif Knudsen Davos, Švica Bolgenschanze 47.0 1912 Flag of Norway.svg Gunnar Andersen Geithus, Modum, Norveška Gustadbakken 46.3 19-2-1911 Flag of Norway.svg Anders Haugen Ironwood, ZDA Wolverine Hill 45.0 28-2-1909 Flag of Norway.svg Harald Smith Davos, Švica Bolgenschanze 43.0 1909 Flag of Norway.svg Harald Smith Bardonecchia, Italija Trampolino Campo Smith 42.1 1909 Flag of Norway.svg Oscar Gundersen Chippewa Falls, ZDA Chippewa Falls Ski Jump 41.0 1902 Flag of Norway.svg Nils Gjestvang Geithus, Modum, Norveška Gustadbakken 38.5 1902 Flag of Norway.svg Nils Gjestvang Geithus, Modum, Norveška Gustadbakken 35.5 1900 Flag of Norway.svg Olaf Tandberg Barum, Norveška Solbergbakken 32.5 1899 Flag of Norway.svg Morten Hansen Barum, Norveška Solbergbakken 32.5 1899 Flag of Norway.svg Asbjoern Nilssen Barum, Norveška Solbergbakken 31.5 1897 Flag of Norway.svg Svein Solid Morgedal, Norveška Hegnibakken 31.4 1893 Flag of Norway.svg Torjus Hemmestveit Red Wing, ZDA McSorley Hill 31.1 1891 Flag of Norway.svg Mikkjel Hemmestveit Red Wing, ZDA McSorley Hill 26.0 1886 Flag of Norway.svg Johannes Nordgard Seljord, Norveška Flatdalbakken 22.0 1881 Flag of Norway.svg Sveinung Svalastoga Ullern, Oslo, Norway Kastellbakken 20.0 12-2-1879 Flag of Norway.svg Olaf Haugann Ullern, Oslo, Norveška Kastellbakken 19.5 08-3-1868 Flag of Norway.svg Sondre Norheim Brukenberg, Kviteseid Telemark, Norveška Hauglibaken 9.5 1808 Flag of Norway.svg Olaf Rye Eidsberg, Norveška Vardebaken Jože Šlibar Jože Šlibar 1962.jpg Rojstvo 18. marec 1934 (80 let) Poklic smučarski skakalec Jože Šlibar, slovenski smučarski skakalec, * 18. marec 1934, Kovor pri Tržiču, Slovenija. Šlibar je med letoma 1959 in 1962 nastopal na tekmah turneje štirih skakalnic. 24. februarja 1961 je postavil svetovni rekord v smučarskih skokih z daljavo 141 metrov na nemški skakalnici v Oberstdorfu. S tem je za dva metra izboljšal deset let star rekord finskega skakalca Tauna Luira doseženega na isti skakalnici, Šlibarjev rekord je premagal češki skakalec Dalibor Moteljek tri leta kasneje, že pred tem pa je bil dvakrat izenačen. Najboljšo uvrstitev je dosegel 1. januarja 1960, ko je osvojil tretje mesto na tekmi v Garmisch-Partenkirchnu, med deseterico se je uvrstil še pet dni kasneje, ko je bil deveti v Bischofshofnu. Skupno je turnejo 1959/60 končal na štirinajstem mestu. Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov. Trenutek za zgodovino: Peter Prevc ob doskoku pri 250 metrih. Prevc redkobeseden: Rekel bi le fantastično Odmevi po svetovnem rekordu Petra Prevca 14. februar 2015 ob 19:04, zadnji poseg: 14. februar 2015 ob 19:25 Vikersund - MMC RTV SLO/Radio Slovenija/STA "Težko je z besedami opisati. Rekel bi le - fantastično," je po rekordnem, 250 metrov dolgem poletu v Vikersundu, za Radio Slovenija dejal smučarski skakalec Peter Prevc. "Ko si na vrhu in ti nekdo vrže dolgo rokavico (Anders Fannemel, op. a.), ti pa jo nato prestaviš še naprej, je res neverjeten občutek. Zares sem vesel," je v pogovoru z Boštjanom Reberšakom razmišljal Prevc in dodal: "Šele čez par dni bomo videli, kaj pomeni imeti svetovni rekord." Prevcu gre vse kot po maslu Vsekakor pa se za zdaj v Vikersundu odvija vse po njegovih željah, saj je zmagal, postavil svetovni rekord, hkrati pa oblekel še rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu. Kljub temu ne namerava popuščati niti za ped. ""Moja želja je seveda nadaljevati z dobrimi predstavami. Motivacija zagotovo bo. Če se jutri ne bom potrudil, bom težko šel z rumeno majico od tukaj," je odločen Gorenjec. O velikem kristalnem globusu še ne razmišlja Prevcu se osem tekem pred koncem sezone nasmiha tudi veliki kristalni globus, o čemer pa še ne želi razmišljati: "Želje za nadaljevanje sezone so enake, kot za nedeljo - ostati zbran in nadaljevati z dobrimi skoki. Potem bomo videli, kako se bo sezona iztekla." Finale bo v Planici, kjer na prvi tekmi na prenovljeni letalnici pričakujejo izjemno vzdušje, slovenski prireditelji pa napovedujejo, da so v dobrih pogojih tudi v dolini pod Poncami možni skoki dolgi 250 metrov. "Tam ni še nihče skočil in res ne vem, kaj še lahko pričakujem," ostaja previden Prevc. Janus: Rekord me ni posebej zanimal Nad dosežkom svojega varovanca je bil navdušen tudi trener Goran Janus. "Vesel sem tega zgodovinskega trenutka in v tem je treba uživati. Rad bi čestital celemu timu, ki dela s Petrom. Danes me rekord ni prav posebej zanimal, kar se morda čudno sliši, a že včeraj je Peter napovedal, da bi lahko skočil pet metrov dlje, danes so bili pogoji odlični in res odličen skok, ki bo šel v anale. To je to," je po rekordu povedal slovenski trener Goran Janus, ki pravi, da ne glede na rekord in prvo mesto v obeh seštevkih svetovnega pokala zdaj ne želi ničesar napovedovati: "Moramo ostati na realnih tleh. Jutri je nova tekma in nanjo se moramo pripraviti." A. V. Partyboy # 14.02.2015 ob 20:10 Prijavi neprimerno vsebino Sedaj pa poglejte komenatarje izpred enega tedna tukaj na MMC-ju, ko jih ni malo ugotavljalo, da je veliki kristalni globus že oddan Freundu in da Pero ne bo nikoli šampion, ker ni sposoben zmagovati....Ljudje spreminjajo mnenje po vsaki tekmi posebej, kot da ne bi vedeli, da forma pri tekmovalcih precej niha iz tedna v teden in da nekomu paše določen tip skakalnice, spet drugemu drugačen tip......PERO LEGENDA....in to pri 22-ih letih....njegova kariera se bolje ne bi mogla razvijat kot se! Tina vs. Anna - obeta se razburljiv finiš sezone Do konca sezone še enajst tekem 23. februar 2015 ob 09:10, zadnji poseg: 23. februar 2015 ob 10:10 Maribor - MMC RTV SLO Mikaela Shiffrin je osvojila Zlato lisico, toda prava zmagovalka Pohorja je Anna Fenninger, ki je zaostanek za Tino Maze v skupnem seštevku zmanjšala na 84 točk. Pred Mariborom je bilo pričakovati, da bo prednost 184 točk slovenske šampionke narasla, saj Fenningerjeva ne vozi slaloma. Toda odstopa Mazejeve na obeh tekmah sta poskrbela, da bomo na zadnjih enajstih tekmah sezone spremljali ogorčen dvoboj za veliki kristalni globus. Tekme do konca sezone: 27.2.-1. 3.: Bansko (2 x SVSL, superkombinacija) 7.-8. 3.: Garmisch (smuk, SVSL) 13.-14. 3.: Are (VSL, slalom) 18.-22. 3.: Meribel (smuk, SVSL, slalom, veleslalom) Še pred enim mesecem je kazalo, da Mazejeva zanesljivo koraka proti drugi skupni zmagi v karieri. Po superveleslalomu v Cortini je imela pred Avstrijko 331 točk naskoka, a je na naslednjih štirih tekmah osvojila le 13 točk. Na zadnjih treh ni prišla do cilja. Za utrujeno Mazejevo sta po napornem svetovnem prvenstvu na visoki nadmorski višini domači tekmi prišli prehitro. Svoje je terjala tudi menjava časovnih pasov. Po sobotnem odstopu v veleslalomu je brezkompromisno napadla tudi v finalni vožnji slaloma (po prvi je bila šesta) in končala v snegu, čeprav bi ji že povprečna vožnja prinesla lepo število točk. Zdaj bo na vsaki od zadnjih enajstih tekem pomembna vsaka točka. "Treba bo vse resetirati in se pripraviti na nadaljevanje sezone. Nisem prvič na tleh. Zavedam se, da so bile to pomembne točke. En tak vikend ni tragedija, je pa gotovo dobro opozorilo in upam, da se zberem za naslednje tekme," je povedala dvakratna svetovna prvakinja iz Vaila. Upajmo le, da konec letošnje sezone ne bo podoben lanskemu, ko je po olimpijskih igrah povsem izpraznjena Mazejeva na devetih tekmah osvojila 210 točk, na treh je ostala praznih rok. Imata pa lanska in letošnja sezona pomembno razliko. Lani je Mazejeva ostala brez možnosti za skupno zmago še pred Sočijem, saj je za Mario Höfl Riesch in Fenningerjevo zaostajala za več kot 300 oziroma 200 točk. Letos je motivacijski moment drugačen. Ženska karavana se seli v Bolgarijo, kjer bodo konec tedna v Banskem tri tekme. V petek in soboto sta na sporedu superveleslaloma, v nedeljo pa alpska kombinacija, v kateri si lahko Mazejeva pred neslalomistko Fenningerjevo spet nabere malce zaloge. Sledil bo hitri konec tedna v Garmischu, pred finalom v Meribelu pa bodo dekleta še drugič letos obiskala Are, kjer bosta veleslalom in slalom. Od Bruslja do izbrisa - kako smo računali minus v bankah in razlastili "podrejence" Časovnica enega morebiti največjih škandalov v Sloveniji 11. februar 2015 ob 14:33, zadnji poseg: 11. februar 2015 ob 16:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Zgodba z razlastitvijo lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank ima dolgo in zapleteno brado. Pregled, kako je vse skupaj potekalo, smo povzeli v spodnjem članku. Trenutna drama z razkritjem o nepravilnostih, ki so si jih privoščili v Banki Slovenije pri brisanju podrejenih obveznic, ima sicer svoje korenine v svetovni finančni krizi, ki je dodobra sesula slovenski bančni sistem, a ker smo se njegove sanacije začeli zares lotevati šele v letu 2013, bomo začeli tam. Poslanci terjajo pojasnila Banke Slovenije . Kekova: Če pade zakon o bančništvu, pade tudi dokapitalizacija V procesih reševanja bank na Cipru in v Grčiji v letih 2012 in 2013 so v Bruslju in Frankfurtu skovali termin "burden sharing" ali po slovensko porazdelitev bremen. To je npr. v primeru Cipra v končni različici ukrepa pomenilo, da so vsem imetnikom depozitov v bankah, ki so imeli več kot zajamčenih 100.000 evrov, polovico pobrali. Porazdelitev bremen določa dokument EU-ja s polnim imenom "Communication of State aid rules to support measures in favour of banks in the context of the financial crisis, Official Journal of the European Union, C 216" z dne 30. julija 2013. Breme reševanja banke, če njen kapital ne ustreza več kapitalskim zahtevam, si morajo po tem dokumentu razdeliti lastniki kapitala, hibridnega kapitala in podrejenega dolga (bodisi s pretvorbo v delnice bodisi z odpisom vrednosti glavnice dolžniškega instrumenta). Iz tega deljenja bremena pa so izvzeti lastniki zajamčenih in nezajamčenih depozitov ter nepodrejenih obveznic. V času reševanja bančne krize na Cipru se je istočasno začelo špekulirati tudi o naslednjih bolnikih, ki bodo potrebovali pomoč trojke in na seznamu se je začela omenjati Slovenija. Špekulacije o mogočem bankrotu države, rožljanje s trojko, okoli sedemodstotni zahtevani donos na slovenske 10-letne obveznice - to so bile okoliščine, v katerih se je finančno ministrstvo z Evropsko komisijo (EK) začelo pogajati o reševanju slovenskih bank oz. so začeli skupaj pripravljati novelirani zakon o bančništvu (ZBan-1L). "Bojevniki" hitro klonili V svojem članku Salonski bojevniki je Mladina namreč razkrila, da so se na finančnem ministrstvu (MF) v procesu pisanja ZBan-1L hitro vdali eni izmed ključnih zahtev (te jim je posredoval nižji uradnik EK-ja Franck Dupont, na ravni ministrstva pa je bil njegov sogovornik sekretar Mitja Mavko, ki zdaj opravlja dobro plačano službo svetovalca direktorja pisarne EBRD-ja v Londonu), ki je danes osrednja točka spora - to je izbris podrejenih obveznic. Dupont je v svojih elektronskih sporočilih to zahtevo poimenoval "enhanced burden sharing" ali po domače okrepljena porazdelitev bremen. To je v praksi pomenilo, da so razveljavili tudi terjatve, ki so izvirale iz podrejenih obveznic, ki jih je npr. NLB prodajal navadnim državljanom na bančnih okencih in ki so jih v svojih portfeljih imeli tudi pokojninski skladi. Za te obveznice je bilo namreč v prospektih določeno, da vplačnik tvega izgubo izključno v primeru, če bi banka izdajateljica šla v stečaj. In kaj je ta zakon prinesel? Ta zakon je določal, da mora ves podrejeni dolg (vse, kar ni depozit ali navadna obveznica) v primeru dokapitalizacije banke od države preprosto prenehati obstajati. To je v svoji kolumni za Finance z naslovom Dežela, kjer se vladajoči požvižgajo na ustavo že 18. decembra 2013 izpostavil Tadej Kotnik. Še istega dne je Banka Slovenije to potrdila, ko je sočasno izbrisala vse podrejene obveznice kar petih bank - NLB-ja, NKBM-ja, Abanke, Probanke in Factor banke. To pred uveljavitvijo tega spornega zakona ni bilo mogoče niti v stečaju banke, saj je prejšnja zakonodaja določala le, da se poplačajo vsi upniki, imetniki podrejenih obveznic so pač prišli na vrsto za varčevalci in imetniki navadnih obveznic. Predhodna zakonodaja je tudi izrecno prepovedovala prisilne poravnave bank, katerih osrednja lastnost je prav odpis vrednosti terjatev upnikov, s katerim pa se morajo ti s 60 odstotki strinjati. ZBan-1L pa je to prinesel kot svojo osrednjo lastnost. Gluhi za vsa opozorila Vse te sporne zakonodajne spremembe seveda niso šle mimo neopažene. Združenje bank Slovenije (za mnenje ga je zaprosil prav MF), zakonodajno-pravna služba DZ-ja, pravna služba državnega sveta, agencija za zavarovalni nadzor, Inštitut za primerjalno pravo, frankfurtska odvetniška pisarna Clifford Chance in pravnika Rajko Pirnat ter Lojze Ude so vsi opozorili na morebitna neskladja ZBan-L1 z ustavo, a vlade to ni ustavilo, da zakona ne bi vložila v DZ in ga na koncu prek koalicije - njeni poslanci so v razpravi nonšalantno zagovarjali, da je zakon povsem skladen z ustavo - tudi potrdila. ZBan-1L je bil nato pod taktirko koalicije Alenke Bratušek v DZ-ju 29. oktobra 2013 tudi potrjen. Zatem je pravna služba državnega sveta podala pravno mnenje, da je protiustaven, državni svet pa ga je z vetom razveljavil, a ga je koalicija (brez enega glasu opozicije) še enkrat potrdila. Na potezi je bilo ustavno sodišče Skoraj takoj po začetku veljavnosti zakona 23. novembra 2013 so na ustavno sodišče (US) začele deževati zahteve po ustavni presoji ZBan-1L. Med vlagatelji sta bila tudi državni svet in varuhinja človekovih pravic, zato je US po uradni dolžnosti zadevo moral vzeti v obravnavo. Slabo leto dni pozneje je bila presoja novele zakona o bančništvu dana na hladno, saj se je US obrnil na Sodišče EU-ja z več vprašanji, povezanimi z veljavnostjo in razlago sporočila Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank. To je prej omenjeni dokument, ki pa predstavlja zgolj smernice za države, ne zakonsko zavezujoče direktive, ter v svojem 35. členu govori tudi o prostovoljni pretvorbi podrejenih dolžniških instrumentov v kapital. Približno štiri tedne po tem, ko je bil s spornim ZBan-1L pripravljen teren za izbris podrejenih obveznic v vseh pozneje nacionaliziranih bankah, se je to 18. decembra 2013 tudi zgodilo. A spet ne brez, milo rečeno, pravno dvomljivih potez. V naglici so na Banki Slovenije (BS) namreč odločbe o izbrisu datirali s 17. decembrom - naslednji dan zjutraj je US odločal o zadržanju izvrševanja ZBan-1L do konca presoje njegove ustavnosti, a se za to ni odločil - napisali so jih v pretekliku, čeprav so se nanašale na 18. december. V Banki Slovenije so nekaj mesecev pozneje v odgovoru Kotniku na njegovo drugo kolumno zapisali, da so odločbo formulirali tako zato, ker so vedeli, da jim bo EK naslednji dan odobril izbris. Na vprašanje, kdaj v svoji zgodovini so izdali odločbo, še preden so zanjo obstajali formalni pogoji, niso odgovorili. Včeraj je TV Slovenija poročala, da je bil izbris sicer načrtovan za 20. ali pa 22. december. Nepojasnjena naglica Zakaj se jim je torej tako mudilo z izbrisom? V istem odgovoru Kotniku so to pojasnili z besedami, da je bilo vse ukrepe pri vseh bankah prejemnicah državne pomoči nujno izvršiti "nemudoma po formalni izdaji odločb EK-ja". Ker bi se sicer bančni sistem v štirih dneh sesul oz. bi šle vse banke v stečaj (mimogrede, banka gre v stečaj šele, ko ji Banka Slovenije odvzame dovoljenje za poslovanje)? Na to vprašanje odgovora še ni bilo. Da pa bi bil izbris sploh mogoč, je bilo treba ugotoviti, ali banke še izpolnjujejo načelo kapitalske ustreznosti. In tu stopijo v igro 21 milijonov evrov vredni stresni testi bank. ZBan-1L omogoča izbris, če je kapital banke bolj negativen od skupne vrednosti glavnice in pripadajočih obresti vseh njenih podrejenih obveznic. Se pravi, če je vrednost glavnice in obresti 100 mora biti kapital vreden -101, v nasprotnem primeru bi se moral narediti odpis vrednosti podrejenih obveznic le v tolikšni meri, da bi kapital banke prišel na ničlo. Ta ponedeljek pa je bilo na novo razkrito, da naj bi v BS-ju od revizorskega podjetja Deloitt zahtevali novo cenitev kakovosti premoženja po tem, ko je družba Roland Berger izračunala, da je kapital NLB-ja znašal 400 milijonov evrov, se pravi je bil pozitiven. Do kapitalske ustreznosti pa ji je manjkala okoli milijarda evrov, ki bi jo morala plačati država. Deloitte je zahtevano cenitev opravil na novo, a so opozorili, da je niso opravili povsem skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi. NLB je nekaj mesecev pred izbrisom sicer izračunal, da je njegov kapital po mednarodnih računovodskih standardih znašal 835 milijonov evrov, NKBM-jev pa 246 milijonov evrov. Se bodo Gorenjci uspeli upreti BS-ju Na koncu so ocene kakovosti premoženja pokazale, da je kapitalska neustreznost bank vseeno tolikšna, da potrebujejo podržavljenje in izbris terjatev podrejenih upnikov. Vendar je bil po Kotnikovih izračunih kapital v NLB-ju in NKBM-ju negativen ravno toliko, da so bili pogoji za izbris podrejenih obveznic izpolnjeni na tri oz. štiri decimalke natančno (to je na tisočinko oz. desttisočinko natančno). Poleg tega je ta teden na dan prišla tudi informacija, da se je kapital Banke Celje po izbrisu podrejenih obveznic dvignil na kar 40 milijonov evrov, kar je precej nad ničlo, do kolikor bi bilo pravzaprav treba izbrisati, podrejene obveznice pa zato le delno odpisati ali jih spremeniti v delnice banke. V Banki Celje naj bi sicer kar nekaj časa vztrajali pri tem, da se naredi le delni odpis, a je BS vztrajal pri popolni razlastitvi, saj bi delni odpis ustvaril nevaren precedens pri drugih razlaščencih, ki so svoje premoženje že izgubili v dobro bank. Da so vsaj okvirno utemeljili izbris, naj bi v BS-ju po neuradnih navedbah že vnaprej poknjižili tudi prihodnjo izgubo, ki je nastala po tem, ko je bila banka že dokapitalizirana od države in so bili izvedeni prenosi terjatev na DUTB. Zato so tudi v Banki Celje lani izvedli odpis vseh terjatev do imetnikov podrejenih obveznic. Pri tem je nezanemarljivo dejstvo, da je Banka Celje v času izbrisa že imela pozitivno poslovanje in je ustvarjala dobiček, prav tako, kakor to počne v tem trenutku tudi Gorenjska banka. Enaka usoda naj bi namreč čakala tudi lastnike njenih delnic, a na ta razplet še čakamo. Andrej Čebokli 23. februar: Umrl je nekdanji predsednik Janez Drnovšek Na današnji dan 23. februar 2015 ob 00:03, zadnji poseg: 23. februar 2015 ob 07:21 Ljubljana - MMC RTV SLO Leta 2008 je v 58. letu starosti umrl nekdanji predsednik republike in štirikratni predsednik vlade Janez Drnovšek, ki velja za enega največjih in najbolj prepoznavnih politikov v slovenski zgodovini. Janez Drnovšek (1950-2008) spada med tiste slovenske politike, ki so najbolj zaznamovali burna tranzicijska devetdeseta leta prejšnjega stoletja kot tudi prvo desetletje novega tisočletja. Huda bolezen in predsedniški mandat Slovenija je pod Drnovškovim vodstvom v mednarodnih očeh veljala za zgledno tranzicijsko državo in dosegla je glavne zastavljene cilje z vključitvijo v mednarodne integracije. V Drnovškovo politično delovanje pa je močno posegla huda bolezen. Leta 1999 so pri njem odkrili raka na ledvicah, leta 2002 pa se je odločil, da bo prepustil premiersko mesto Antonu Ropu, ki je postal tudi predsednik LDS-a. Sam je kandidiral za predsednika države in v drugem krogu premagal Barbaro Brezigar. Njegovo predsedovanje je sprva potekalo v precejšnji odmaknjenosti od javnosti, kar je bila nedvomno tudi posledica bolezenskih težav. Po izboljšanju zdravstvenega stanja se je predal duhovnosti, izdal več knjig s tovrstno tematiko in presenetil tudi s selitvijo iz prestolnice na Zaplano, kjer je živel v stiku z naravo, kar se je odražalo tudi v njegovem delovanju. 23. aprila 2007 je uradno sporočil, da se na naslednjih predsedniških volitvah ne namerava potegovati za drugi mandat. Dva meseca po koncu predsedniškega mandata, 23. februarja 2008, je Janez Drnovšek umrl na svojem domu na Zaplani. @- SDK je bil ukinjen julija 1994. Predsednik republike Milan Kučan Predsednik vlade Janez Drnovšek Minister za finance Mitja Gaspari ... Vir: Wikipedia: Služba družbenega knjigovodstva (... V času novo nastale samostojne države Slovenije se je v času vladanja predsednika države Milana Kučana ter predsednika vlade Janeza Drnovška leta 1994 preimenovala v Agencijo RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje...) +1 -0 "Njegovi nasledniki pa veselo ropajo Slovenijo, začeli so pa z ukinitvijo SDK !" Če se ne motim, se je ta ukinitev zgodila celo pod vlado, katere predsednik je bil. Hočem reči, je Drnovšek žal med krivci za stanje, v katerega je zašla in se znašla Slovenija. Janez Drnovšek - oče slovenske privatizacije. Če je bil dober ali slab oče, pa presodite sami... Imel pa je rad Slovenijo - za Kučana in Tureka se to težko reče. Janša opozarja na "nepopravljive posledice", ki so nastale zaradi poročila KPK-ja Odziv na sodbo vrhovnega sodišča 26. februar 2015 ob 15:33, zadnji poseg: 26. februar 2015 ob 19:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Čeprav se vrhovno sodišče v sodbi, s katero je razveljavljeno poročilo KPK-ja, do same vsebine poročila ni opredeljevalo, za Janeza Janšo ta ne velja, saj je "padlo kot celota na kršenju ustave". Predsednik SDS-a Janez Janša se je na sodbo vrhovnega sodišča, s katero je odpravilo zaključno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank, v delu, ki se nanaša na Janšo, odzval na novinarski konferenci skupaj s še nekaterimi vidnimi predstavniki stranke. "Nič ti ne pomaga, da je odločeno v času, ko ni več mogoče popraviti posledic," je izpostavil Janez Janša, ki je bil v času obremenilnega poročila predsednik vlade. "Absolutno prednostna obravnava je trajala dve leti. V tem času so nastale nepopravljive posledice," zatrjuje predsednik SDS-a, ki se bo o pravnih ukrepih zoper nekdanje vodstvo KPK-ja še odločil. Med širšimi posledicami poročila je naštel zrušeno vlado, politično nestabilnost, zaustavljene reforme, dražjo sanacijo bank, prav tako zadolževanje, pridobivanje časa za zakrivanje odgovornosti za stomilijonske kraje iz slovenskih bank, pa tudi zaustavitev privatizacijskih procesov ter ohranitev monopolov za vladanje iz ozadij. Cenilec mu je dal prav, pravi Janša A posledice poročila po Janševih besedah niso bile samo politične, pač pa sta na njegovi podlagi stekli tudi policijska in sodna preiskava. V poročilu je bilo namreč zapisano, da je Janša svoja zemljišča v Trenti leta 2005 prodal za nekajkrat višjo ceno od dejanske, pri čemer naj bi pridobil korist na račun zasebnega podjetja. V povezavi s tem pa je bilo po Janševih besedah pred dnevi izdano poročilo sodnega cenilca, ki je ugotovil, da so bila zemljišča leta 2005 vredna 110.000 evrov, kar je po besedah Janše desetkrat več, kot je trdil KPK. Na poročilo je Janša sicer, kot je povedal, še podal pripombe, saj naj bi bila ocenjena zgolj dva od treh objektov, ki ležijo na parcelah. Dodal je, da kdor ima še objavljeno to poročilo, ima objavljen politični pamflet. Poudaril je tudi, da je današnji dan dokončno pojasnil motiv za odstop tega nekdanjega senata KPK-ja, kar se je zgodilo konec novembra 2013. Janša pričakoval opravičilo medijev Na vprašanje MMC-ja, ali glede na to, da sodišče o vsebini poročila ni odločalo, ta zanj ne velja, je poudaril, da poročilo ni padlo na "neki drobni procesni napakici", ampak je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. "V sodbi jasno piše, da se poročilo v celoti odpravi zaradi kršitve 22. člena ustave, sodišče pa o drugih elementih pritožbe sploh ni razpravljalo. Mislim, da tega sploh ni treba spraševati," je dejal. Janšev odvetnik Franci Matoz je ob tem pripomnil, da se sodišče, ker je bila kršena ustavna pravica, v vsebino ne spušča. Na dodatno vprašanje, ali gre mogoče za medijski spin, saj je sodba padla prav sredi razčiščevanja dokapitalizacij bank, je Janša odvrnil, da ga bolj skrbi to, da vladne stranke ne želijo podpisati predloga za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi preiskovala politično odgovornost za nastanek bančne luknje. "Ta čas je bil izbran tako kot po volitvah, ko to ne more več na nič vplivati. Preden bodo naslednje volitve, se bo to pozabilo. Nekatere hiše, ki jih predstavljate tukaj, bodo za to izdatno poskrbele. Jaz sem danes tudi pričakoval, da bo danes kdo izmed vas prinesel opravičilo vaših urednikov glede na to, kaj so vse mediji, ki jih zastopate, poročali na to temo. Dve leti. Pa tega spina nismo doživeli," je odvrnil. Ali je zanj ta sodba zdaj legitimna in jo bo spoštoval? "Vsako sodbo je treba upoštevati. Sodbo, ki je izrečena po dveh letih in enem mesecu, ko ni več mogoče popraviti nobenih posledic ... Ne vem, ali bi jo vi spoštovali," je odgovoril na vprašanje novinarke. Cukjati: Bo tožilstvo uvedlo kazenski pregon? Na razveljavitev poročila so se na novinarski konferenci odzvali tudi drugi predstavniki SDS-a. "Poročilo je povzročilo krizo, ko so se pripravljale pregledna privatizacija in potrebne reforme," je opozoril Zvonko Černač. "Klemenčič je bil nagrajen z ministrskim mestom, Praprotnik s službo v NLB-ju, Stare pa je postal generalni sekretar," je odgovoril Vinko Gorenak, ko se je vprašal, kje so zdaj takratni člani senata KPK-ja. "Ker sem si drznil kritizirati poročilo, me je KPK ovadil. Sodišče je pred dnevi kazenski pregon prekinilo," je povedal France Cukjati in se vprašal, ali bo proti osebi, ki je sprožila politično krizo, tožilstvo uvedlo kazenski pregon. Zahteve po odstopu Klemenčiča Jože Tanko pa je povedal, da vodstvo SDS-a zahteva, da Goran Klemenčič nemudoma odstopi z mesta pravosodnega ministra. "Vrhovno sodišče ni v ničemer, ne neposredno ne posredno, odločalo o vsebini poročila, o očitanih kršitvah ZIntPK, o nepojasnjenih gotovinskih zneskih in sumljivih denarnih transakcijah," so v današnjem odzivu zapisali takratni člani senata Goran Klemenčič, Rok Praprotnik in Liljana Selinšek. O tem, da vrhovno sodišče ni odločalo o vsebini poročila, pa je Janša dejal: "Padlo je kot celota na kršenju ustave, zato zame tudi vsebina ne velja." Cerar se bo o Klemenčiču odločal po pogovoru z njim Premier Miro Cerar je na novinarski konferenci po seji vlade napovedal, da se bo o tem, kako bo ravnal v povezavi s pozivi po odstopu Klemenčiča, odločil po tem, ko bo z njim opravil pogovor. To naj bi se zgodilo predvidoma v ponedeljek, ko se Klemenčič vrne iz tujine. Cerar sicer opozarja, da je odločitev vrhovnega sodišča večplastna. Sodišče je po njegovih besedah poročilo res razveljavilo, vendar pa po drugi strani pri tem ni "neposredno ne posredno poseglo v samo vsebino" poročila, "ki govori o določenih kršitvah zakona, nepojasnjenih gotovinskih zneskih in sumljivih denarnih transakcijah". Se pa Cerar zaveda, da je poročilo povzročilo "pomembne politične premike", zato po njegovih besedah zadeva terja premislek, ki ga namerava opraviti v prihodnjih dneh. Napovedi spremembe zakonodaje Ker naj bi po oceni pravnikov obstajale določene pravne praznine v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja delovanje KPK-ja, je Cerar danes tudi napovedal, da bo vlada predlagala nekatere zakonske spremembe. Pri tem je opozoril, da je prejšnji senat KPK-ja, ki ga je vodil Klemenčič, odstopil prav zato, ker politika ni sprejela ustreznih zakonskih sprememb in je KPK deloval "v preohlapnem zakonodajnem polju". T. H., A. Č. Kako za vraga je zadeva v vsebini enaka, če se na njo ni mogel odzvati s pojasnitvijo? Vsaka kršitev forme je tudi kršitev vsebine, vendar to so zapletene zadeve, ki jih povprečnež vašega kova ne razume. Ponavljam, da je KPK arbitrarno Janši posegla v ustavne pravice s tem, ko mu ni poslala osnutka za izjasnitev mnenj in morebitno spremembo. Flagrantna kršitev zakona in ustave. Kolikor mi je znano, so zadevo še prej poslali Virantu. lepo bi bilo, če bi bilo enkrat konec rdeče okupacije vseh sfer slovenskega prostora reforme SDS so bile takrat res prava stvar, zdaj pa smo, kjer smo pa da ne bo kdo mislil, da sem kakšen velik ljubitelj Janše osebno Janšo so odstranili zato, da so se levaki lahko zapufali za 10 milijard v enem letu. Mislim, da vsi tisti, ki se zavzemamo za vladavino prava in spoštovanja odločitev sodišč priznamo, da je bila v konkretnem primeru kršena Janševa pravica do ugovora, oziroma se mu je zgodila krivica...in ker je procedura v pravu pomembna je poročilo KPK nično. Umor Nemcova: Ljudje polagajo cvetje in sveče, politika obljublja temeljito preiskavo V bližini Kremlja ustrelili opozicijskega voditelja Borisa Nemcova 28. februar 2015 ob 06:15, zadnji poseg: 28. februar 2015 ob 16:23 Moskva - MMC RTV SLO/Reuters/STA V Moskvi so ponoči ubili opozicijskega politika, 55-letnega Borisa Nemcova. Preiskovalci tehtajo tudi možnost, da je šlo za poskus destabilizacije političnih razmer v državi, predsednik Putin pa zagotavlja, da bodo storilce kaznovali. Napad se je zgodil na mostu v neposredni bližini Rdečega trga in Kremlja, medtem ko se je Boris Nemcov, sicer eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov, tam sprehajal z ukrajinsko državljanko. Ta je v napadu ostala nepoškodovana. Policija je most takoj zaprla in preiskala kraj umora, še vedno pa išče osumljence, ki so po streljanju pobegnili. Poročila glede umora so še nejasna. Po nekaterih navedbah naj bi na Nemcova streljali iz belega avtomobila, ki je nato pobegnil, po drugih navedbah pa je iz avtomobila, ki se je žrtvi približal od zadaj, izstopilo več ljudi in streljalo. Nemcova so zadele štiri krogle. Je šlo za poskus destabilizacije politične situacije? Preiskovalci, ki vodijo primer umora, so sporočili, da preiskujejo več morebitnih možnosti za umor. Vodja preiskovalnega odbora Vladimir Markin je ob tem dejal, da tehtajo tudi možnost, da je bil umor poskus destabilizirati politično situacijo v državi, da je bil povezan z islamskim ekstremizmom ali da gre za domnevno povezavo žrtve z Ukrajino. "Gospoda Nemcova so mogoče žrtvovali tisti, ki nimajo zadržkov za dosego svojih političnih ciljev," je povedal in dodal še, da je bil napad do potankosti načrtovan, morilci, ki so pobegnili, pa so Nemcovu sledili po mestu. Preiskovalci so že zaslišali več prič, tudi spremljevalko Nemcova, 23-letno ukrajinsko manekenko, preučujejo pa tudi posnetke nadzornih kamer in preverjajo telefonske klice na območju okrog prizorišča zločina. Preberite še kolumno Andreja Stoparja: Prekletstvo političnega konteksta Putin obljublja temeljito preiskavo Na dogodek se je takoj odzval ruski predsednik Vladimir Putin in ga ostro obsodil. Sumi, da je bil umor naročen kot provokacija pred načrtovanim velikim shodom, ki ga je opozicija pripravljala v Moskvi proti vojni v Ukrajini. Obljubil je, da bo storjeno vse, da bodo "storilci tega podlega in ciničnega umora" privedeni pred roko pravice in kaznovani. Putin je materi Nemcova poslal telegram, kjer je izrazil svoje sožalje, in Nemcova hvalil kot načelnega človeka, ki ni nikoli izdal svojih stališč. Zapisal je, da je Nemcov pustil sled v zgodovini Rusije in je vedno odprto in pošteno izražal svoja stališča ter branil svoj pogled. Tiskovni predstavnik predsednika Dmitrij Peskov pa je ob tem povedal, da je Putin prevzel preiskavo umora pod svoj nadzor in tudi on ponovil, da ima smrt Nemcova znake naročenega umora. Nemcov dobival grožnje s smrtjo Drugi vidni član opozicije, nekdanji premier med Putinovim prvim predsedovanjem, Mihail Kasjanov, pa je na kraju dogodka dejal: "Da lahko voditelja opozicije ustrelijo v bližini Kremlja, presega domišljijo. Lahko je le en razlog: da so ga ustrelili, ker je govoril resnico." Odvetnik Nemcova je povedal, da je politik prek družbenih omrežij v zadnjem času dobival grožnje s smrtjo. Nemcov je v nedavnem pogovoru s tednikom Sobesednik nakazal, da se boji za svoje življenje. Na vprašanje, če ga skrbi, da bi ga lahko Putin osebno ubil ali to komu naročil, je odgovoril, da malo ga. "Kljub vsemu pa se ga zelo le ne bojim. Če bi se ga tako bal, bi le težko vodil opozicijsko stranko in delal to, kar delam zdaj," je dejal v pogovoru, objavljenem v začetku meseca. "Bil je most med Rusijo in Ukrajino" Umor je takoj obsodil tudi ameriški predsednik Barack Obama in ruske oblasti pozval k takojšnji, nepristranski in pregledni preiskavi. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je na Twitterju Nemcova označil za most med Rusijo in Ukrajino. "Strel morilcev ga je uničil. Mislim, da ne po nesreči," je zapisal. Šokiran je tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. "Morilci morajo priti pred roko pravice," je zapisal na Twitterju. Cerar: Najodločneje obsojam umor Nemcova Umor Nemcova je odločno obsodil tudi slovenski premier Miro Cerar, ki je njegovi družini in prijateljem prek družbenega omrežja Twitter izrekel iskreno sožalje. Pridružil se je tudi pozivu visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Federice Mogherini, ki je pozvala k hitri in transparentni preiskavi umora. "Nemcov je bil močan zagovornik moderne, uspešne in demokratične Rusije, odprte za ves svet. EU pričakuje, da bodo ruske oblasti izvedle popolno, hitro in transparentno preiskavo njegovega umora ter krivce kmalu pripeljale pred roko pravice," je povedala Mogherinijeva. Umor Nemcova so obsodili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer so zapisali, da sta z umorom Rusija in ruski narod izgubila pomembnega akterja na notranjepolitičnem prizorišču in zagovornika politične pluralnosti. Tudi na ministrstvu so pozvali k hitremu pristopu k izvedbi temeljite, transparentne in neodvisne preiskave umora ruskega opozicijskega voditelja. Pripravljal je poročilo o ruski vojski v Ukrajini Kot poroča AFP, gre za umor enega najvidnejših predstavnikov opozicije zadnjih 15 let, odkar je na oblasti Putin, in obuja spomin na umor do Kremlja kritične novinarke Ane Politkovske leta 2006. 55-letni Nemcov je bil v času predsedovanja Borisa Jelcina namestnik ruskega premierja, zdaj pa je bil eden vodilnih opozicijskih politikov, ki je bil na čelu več množičnih protestov proti Putinu. Že septembra je na shodu za mir v Ukrajini in proti vmešavanju Rusije, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi, opozarjal na agitacijske prijeme oblati in militaristično histerijo, ki vlada v Rusiji. "Politični aktivisti in vsi z drugačnimi prepričanji so preganjani na najogabnejše načine," je takrat zatrjeval. Tik pred novim protestom, ki bo potekal v nedeljo v Moskvi, je Nemcov v pogovoru za radio Echo of Moscow Ruse pozival, naj se pridružijo shodu. "Ključna politična zahteva je takojšen konec vojne v Ukrajini," je povedal Nemcov, ki je trenutno pripravljal poročilo o navzočnosti ruskih vojakov v Ukrajini, kar Kremelj že ves čas zanika. Nemcov je večkrat izrazil zaskrbljenost, da naj bi si Putin želel njegovo smrt. Žalujoči se zbirajo na mostu Za nedeljo napovedani shod so organizatorji že odpovedali in ljudi pozvali, naj se raje zberejo na žalnem zborovanju za Nemcova. Shoda, ki se bo začel ob 15. uri po krajevnem času, naj bi udeležilo 50.000 ljudi. Že danes pa se na mostu, kjer se je zgodil umor, zbirajo številni Rusi, ki prižigajo sveče in polagajo cvetje. Številni opozicijski aktivisti in drugi Rusi so se spominu na Nemcova vso noč poklanjali tudi na družbenih omrežjih. A. S., B. T. Krivca bodo kmalu našli. Bo pa sigurno iz vrst nasprotnikov Kremlja. "Bojim se tega, da me bo Putin ubil" Njegova izjava pred dvema tednoma: Rusi raje zivijo v ZDA kot Americani v Rusiji. Meni to pove vec kot vsi komsomolci in Alfe. Rusi ze vedo... Prešernova podoknica - prava slovenska uspešnica Prešernova podoknica nas razveseljuje že 170 let 1. marec 2015 ob 09:23 Ljubljana - MMC RTV SLO Ljubljanska gospa Hedviga Finčeva je bila spomladi 1926 najstarejša prebivalka mesta Ljubljane. Drugega dne v maju je namreč dopolnila častitljivih 99 let in si s tem prislužila omembo v časopisju. Objava njene fotografije tiste čase ni bila nič posebnega, saj je časopisno tiskarstvo že toliko napredovalo, da slikovno gradivo celo v dnevnikih ni bilo več redkost. Bolj kot njena podoba in za tista leta nenavadno visoka starost pa je bralstvo presenetilo nekaj posebnega, kar je častitljiva gospa zaupala radovednemu novinarju. Hedviga Finčeva je bila namreč tedaj med redkimi Ljubljančani, ki so se še lahko pohvalili s tem, da so osebno poznali pesnika Prešerna. Pri Heinrichovih v šempetrskem predmestju Ljubljanski profesor Franc Ksaver Heinrich je izhajal iz Olomuca na Češkem. Poročen je bil z Eliso Kohl iz Kura v Švici, katere ded je nekoč služil kot stotnik v švicarski gardi. Poleg tega je pripadal plemiškemu rodu Hoell von Register. V času, ko je Napoleon že tretjič rovaril po slovenskih krajih in v letih od 1809 do 1813 gospodaril tudi lirskim provincam, sta se naselila v ljubljanskem šentpetrskem predmestju. Heinrich je poučeval na ljubljanskem liceju. Potem sta se premaknila v mestno središče na številko Stadt 269, kjer se jima je 2. maja 1827 rodila hčerka Hedviga Othilia Ferdinanda. Prešerna takrat še ni bilo v Ljubljani, ker je študiral na Dunaju, vendar pa je ravno pred novim letom 1827 bival na Ježici pri stricu Jožefu, kjer se je pripravljal na izpite. Od tam se je kdaj pa kdaj podal tudi v prestolno mesto in se nekoč spotoma ustavil tudi v uredništvu lista Laibacher Zeitung, ki je enkrat tedensko objavljal prilogo llyrisches Blatt (Ilirski list). Kot kaže, njegov obisk v tamkajšnjih prostorih ni bil zaman, kajti že v prvem tednu nastopnega leta, natančneje 12. januarja 1827, je bila v tem glasilu objavljena njegova prva pesem Dekelcam, ki ji je priložil še nemški prevod z naslovom An die Mädchen. Prešeren je že naslednje leto končal študij in se preselil v Ljubljano, kjer je nastopil službo pri davkariji. Pozneje je prešel k prijatelju odvetniku Blažu Crobathu, pri katerem je opravljal posle koncipienta. Leta 1837 sta se v hišo Crobathovih vselila poljska pregnanca: Emil Korytko in Bohuslav Horodynski. Iskala sta družbo med mestnimi izobraženci ter se kmalu seznanila tudi z odvetniškim pomočnikom Prešernom in profesorjem Heinrichom, pa tudi z malo Hedvigo. Ta se je še na stara leta spominjala obiskov v rodni hiši. Vedela je povedati, da je bil Prešeren vnet kegljač. Pa tudi to, da ji je s prijatelji zapel pesem Luna sije. Da je stara dama Prešerna res poznala, da je zahajal k njim domov s svojima poljskima prijateljema, da ji je zapel kako pesem – o tem skoraj ni dvoma. Njena izjava, da ji je že tedaj zapel tudi pesem Luna sije, pa je bila leta 1926 nekaj povsem presenetljivega. Žal pa so bili takratni ''prešernoslovci'' premalo pozorni na njeno trditev ali pa so jo v časopisju enostavno prezrli. Škoda, kajti ravno to njeno pričevanje postavlja na glavo marsikatero poznejšo prešernoslovsko pisanje o tej tematiki. Preprosta računica Emil Korytko je v Ljubljani živel v letih od 1837 do 1839. Umrl je namreč že 31. januarja tega leta. Njegov prijatelj Horodynski ga je sicer preživel, a niti sam ni dosti dlje vztrajal v slovenskem prestolnem mestu. Kmalu zatem so ga namreč odrešili pregnanstva in lahko se je vrnil v ljubljeno domovino. Prešeren je torej mali Hedvigi s svojima prijateljema lahko prepeval kvečjemu do božiča 1838, ko je Korytko nevarno zbolel in se poslej ni več dvignil iz postelje. Tisti čas pa je bila deklica stara komaj enajst let in pol. Da bi ji torej prešerni samci prepevali to pesem, ni kaj dosti verjetno, ni pa seveda – v šali povedano – niti izključeno. Pomembnejše je vprašanje, komu naj bi bila ta pesem posvečena. Na Slovenskem se na splošno meni, da jo je pesnik namenil Primičevi Juliji. Izvirna poezija Če je pesnik Prešeren stal pod oknom Primičeve Julije, je pesem morala nastati tja do leta 1835, ko se je deklica že zaročila s svojim poznejšim ženinom Josefom plemenitim Scheuchenstuelom. V eni od kitic pesnik namreč pravi: ''po nje zgubi, ako ljubi druzga, poč'lo bo srce''. Takrat torej še ni računal, da bi bila njegova izvoljenka že lahko oddana drugemu snubcu. Če je bila pesem posvečena Juliji, bi torej dejansko lahko nastala do omenjenega časa. Vendar pa v tisku ni izšla in niti ni ohranjen kak rokopis iz tiste dobe. Prešeren pesmi niti pozneje ni objavil, morda ker je izvedel, da se je stanje v tem pogledu spremenilo in bi Julijo s svojim nadaljnjim dvorjenjem spravil v neroden položaj. Drugo vprašanje, ki se postavlja radovednemu raziskovalcu, je vsekakor v tem, kdo je pesem potemtakem uglasbil in kakšna je bila njena melodija. Jurij Flajšman, ki velja za skladatelja nam najbolj poznanega napeva, takrat še ni bil star niti dvajset let. Drugi poznejši skladatelj tega besedila, Kamilo Mašek, pa ni bil goden niti še za ljudsko šolo. Iz vsega povedanega sledi, da torej obstaja le majhna verjetnost, da bi Prešeren Luno Hedvigi zapel s Korytkom in Horodynskim. Ker pa je ta še kot 99-letna starka v pogovoru s časnikarjem izpostavila natanko to pesmico, seveda obstaja verjetnost, da ji je Prešeren tovrstno pozornost izkazal kdaj pozneje. Morda s kakimi drugimi prijatelji, ki pa so morali biti dobri pevci, kajti on je v tem pogledu veljal za človeka brez posluha. Vsekakor je to moralo biti vsaj do leta 1846, ko se je odselil v Kranj, Hedviga pa je tedaj imela že blizu dvajset let. Spodbude Večina prešernoslovcev pesem Luna sije datira med leti 1843 in 1846. Opirajo se namreč na Prešernovo pismo prijatelju Stanku Vrazu iz leta 1843, v katerem mu pesnik sporoča: ''Zdaj pišem kranjske pesmi, ki naj bi kmečkim fantom bile všeč; ko jih bom nekaj zložil, bom izdal svoja carmina.'' Prešeren je to pisanje opremil z datumom 12. december 1843, poltretje leto pozneje pa tovrstne pesmi najdemo v rokopisu njegovih poezij, ki je romal v cenzuro na cesarski Dunaj. Med preprosto pesemsko bero na začetku bodoče zbirke je na tretjem mestu zapisana tudi pesmica Pod oknam. 99-letna Hedviga Finc, rojena Heinrich , Prešernova znanka, ki naj bi ji zapel tudi svojo podoknico. Foto: NUK Takole se glasi njenih sedmero kitic: Luna sije, Klad'vo bije, Trudne, pozne ure že; Pred neznane Serčne rane Meni spati ne puste! Ti si kriva, Ljubezniva Deklica neusmiljena! Ti me raniš, Ti mi braniš De ne morem spat doma. Obraz mili Tvoj posili Mi je vedno pred očmi; Zdihujoče Serce vroče Vedno k tebi hrepeni. K oknu pridi, Drug ne vidi Ko nebeške zvezdice; Se prikaži, Al' sovraži Me srece, povej, al' ne? Up mi vzdigni Z roko migni, Ak' bojiš se govorit'! Ura bije, K oknu ni je, kaj sirota čem storit'! V hram poglejte, Mi povejte, Zvezde! al res ona spi; Al posluša, Me le skuša, Al za druziga gori. Ako spava, Naj bo zdrava! Ak' me skuša, nič ne de; Po nje zgubi, Ako ljubi Druzga, počlo bo serce. V Poezijah, ki so bile natisnjene decembra 1846 in nosijo letnico 1847, je bilo besedilo razen manjših popravkov objavljeno brez spremembe in v taki obliki je vabilo slovenske skladatelje k uglasbitvi. Lahkoten ton italijanske romance je kar narekoval nežne melodije. V tistem času, ko je sicer še prevladoval glasbeni klasicizem, to ni bilo nikakršna ovira. Skladbica Prešernove oboževalke Ob izidu Poezij je bil pesnik Prešeren že samostojni odvetnik v Kranju. Tam se je spoznal z novimi ljudmi in med njimi tudi z rodbino plemenitih Vestovih, ki so prebivali v bližnjem Šmartinu. Njihova domača hči Marija, rojena leta 1811, je bila glasbeno nadarjena. Ob Prešernovi preselitvi je bila že poročena in je stanovala zdoma. Tam se je verjetno seznanila s Prešernovimi Poezijami, ki so januarja 1847 prišle na prodajne police knjigarn. Ker ji je bila njegova podoknica očitno všeč, se je potrudila in zložila preprosto melodijo. Skladbica je imela značaj ''mehke italijanske glasbe'', kakor so jo označili v času njenega nastanka. Leta 1848, ko je na Dunaju izbruhnila meščanska revolucija, so po vsej državi ustanavljali narodne straže, saj so se bali množičnih nemirov tudi zunaj državne prestolnice. Tako enoto so ustanovili tudi v Kranju in njen član je bil tudi odvetnik Prešeren, pa tudi rodoljuba Franc Potočnik iz Krope in Viktor plemeniti Vest, Marijin brat, iz sosednjega Šmartina. Ko sta nekoč v narodni stražnici srečala Prešerna, sta mu zapela melodijo Marije Vestove Luna sije. Poročilo pravi, da je bil pesnik močno ganjen. Usedel se je za bližnjo mizo, glavo položil na rokav desnice in zajokal … Prvič v javnosti Pomladne sapice, ki so odgnale star fevdalni sistem, so tedaj prijetno zapihale tudi v Ljubljani. Konec aprila ustanovljeno prvo slovensko društvo, imenovano Slovenski zbor, je 30. maja pripravilo prvo javno prireditev z glasbo in recitacijami v domačem jeziku. Imela je tak uspeh, da so se 6. junija preimenovali v Slovensko družtvo, čez štirinajst dni pa pripravili že drugi javni nastop. Na predstavi, imenovani beseda, so spet predstavili nekaj zanimivih točk in med njimi tudi Prešernovo pesem Pod oknom, ki jo je uglasbil ljubljanski glasbeni učitelj Jurij Flajšman. Podoknico je zapel pevec solist. Slovenski tednik Novice je o tem poročal pohvalno. Pridružil pa se mu je tudi nemški Illyrisches Blatt. Ker je občinstvo z zanimanjem sledilo izvedbam slovenskih pevcev in njihovih zasedb, se je Slovensko družtvo odločilo pesmi, izvedene na prvih dveh besedah in še na tretji, ki je sledila v začetku julija, izdati v posebni knjižici. Na koncu sta nastala kar dva zvezka pesmarice z naslovom Slovenska Grlica, ki sta izšla konec septembra 1848. Oba sta bili tisto leto med najbolj prodajanimi izdajami v Ljubljani. Luna sije je našla mesto v prvem zvezku. Ljubljanska tiskarka Rozalija Eggerjeva je v ličnem zvežčiču izdala šestero besedil brez not. Mednje je kajpada uvrstila tudi Prešernovo pesem Luna sije. Skladatelj Flajšman Flajšmanova uglasbitev Prešernove podoknice je postala velika uspešnica leta 1848. Skladatelj je bil tedaj star trideset let, v Ljubljani je zasebno poučeval glasbo, obenem pa tudi lepopisje v Mahrovi trgovski šoli. O tej stroki je tistega leta izdal celo drobnejšo knjižico. Po rodu je bil iz Beričevega, kjer je luč sveta ugledal 18. aprila 1818. Ljudsko šolo je obiskoval v župniji Dol pri Ljubljani, potem pa še v prestolnici, kjer se je nekaj izobraževal tudi na realki. Pozneje je poučeval na Vrhniki, kjer je bil tudi farni organist. Zaradi manjših nesporazumov se je podal v Ljubljano, kjer je bival do svoje smrti. S Prešernom sta kmalu postala znanca in bila leta 1844 člana zasebnega muzikalno-humorističnega društva, ki se je sestajalo v gostilni Pri divji kozi. Svoj sedež je imela na današnji Čopovi ulici. Ta srečanja so imela glasbeno-zabavni značaj, vendar pa udeleženci od oblasti za to dejavnost niso imeli potrebnega dovoljenja. Da pa jim mestna policija ne bi delala težav, so se preselili iz njenega dosega, v Šiško, v hišo posestnika Liningerja. Flajšman je uglasbil več Prešernovih pesmi, vendar pa se je ljudem najbolj priljubila prav njegova Luna sije. Odziv Na jesen leta 1848 se je na Bledu, vedno dobro obiskanem letovišču, mudil tudi celovški časnikar Vinzenc Rizzi. Bil je ljubitelj Prešerna in je sam tudi nekoliko pesnikoval. Tako je že leta 1844 v nemščino prevedel nekaj Prešernovih pesmi. Za celovški list Deutsche Monatshefte aus Kärnten je leta 1849, po pesnikovi smrti, prispeval oceno njegovih Poezij. Takrat se je spomnil tudi blejskega prizora izpred leta dni. V spisu najprej hvali tamkajšnjo naravo, potem pa dodaja: ''Bilo je v jeseni pretečenega leta, ko sim te rajske kraje vidil, in v teh krajih mi je bila v sercu njegova krasna pesem. Jasno je bilo nebo, po bleškem jezeru je plaval čoln napolnjen z veselimi pevci. Slovenske pesmi so donele; in zraven nadušne pesmi: 'Živi, živi, duh slovenski' so se tudi tvoje ljubljenec Slovencev razlegale: Mornar, pod oknom itd., ki so se med prosto ljudstvo razširile …'' Nove izvedbe Prva zvezka Slovenske Grlice sta hitro pošla, zato se je Slovensko družtvo odločilo za nove dotiske, obenem pa tudi že za tretji zvezek, ki je izšel leta 1850. Dve leti pozneje sta tudi prva dva že doživela ponatis. Notni zapisi so bili malo izboljšani, bistvene razlike pa ni bilo. Medtem je bilo tudi občinstvo deležno novih izvedb. Zanimivo, da so se v prestolnici za to še posebej potrudili kar nemški pevci in igralci, ki so sodelovali v okviru stanovskega gledališča. Tako že leta 1851 Novice poročajo, da so dva večera zapored ''peli pervi gledišni pevoigravci in pevoigravke slovenske pesmi, med katerimi so nektere tako dopadle, da so se morale ponavljati.'' Med navedenimi skladbami je bila tudi Prešernova podoknica. Tri leta pozneje so Novice spet poročale o podvigu ljubljanskih Nemcev. Napovedale so igro Laibach in einem andern Weltheile (Ljubljana na drugem koncu sveta) in dodale: ''Vendar spet enkrat se bojo slišali v našem glediši mili glasi našega jezika.'' Po predstavi je navdušen poročevalec oznanil, da je pevka Schmidova v narodni noši zapela dve slovenski pesmi, med njima tudi Prešernovo Luno. … in tudi nova uglasbitev Med Prešernovimi častilci je bil takrat tudi mladi ljubljanski glasbenik Kamilo Mašek. Rojen je bil leta 1831 v zakonu češkega učitelja Gašparja Maška in gledališke igralke Amalije Horny. Že spomladi 1848 se je ob prvih slovenskih prireditvah predstavil s svojo pevsko in inštrumentalno bero. Njegovo pesmico Otok bleški so peli na drugi slovenski "besedi", inštrumentalne skladbe pa je igrala godba ljubljanske narodne straže. Dober teden po pesnikovi smrti (15. februarja 1849) so na "besedi" zapeli tudi njegovo skladbo Ukazi, ki jo je zložil na istoimensko Prešernovo besedilo. Mladi Mašek, ki takrat še ni dosegel niti dvajsetletnice, se je, kot kaže, odločil, da bo uglasbil celotnega Prešerna. Začel naj bi kar po spisku. Tretja je bila torej na vrsti prav pesnikova podoknica. Mašek je za pesem Pod oknam zložil kar dva napeva. Oba imata značaj samospevov, ki ju spremlja klavirska podlaga. Obe različici sta bili objavljeni v petem zvezku Slovenske Grlice, ki je izšel leta 1860, vendar pa z letnico 1859. Sredi tega leta je Mašek umrl in tako nikoli ni videl tiskanih svojih skladbic. Skromni pevovodja Ker je po zatrtju revolucije v Avstriji zavel stari absolutistični duh, ki ga je poosebljal ministrski predsednik Bach, se tudi slovensko narodnostno življenje ni moglo razživeti. Slovensko družtvo je moralo tako že leta 1852 prenehati izvajati svoje prireditve. Flajšman pa se je s svojimi pevci z odra stanovskega gledališča moral spet umakniti v zasebne salonske ali gostilniške kroge. Slovensko družtvo je ostalo samo še na papirju, uspelo pa mu je natisniti še nekaj zvezkov Slovenske Grlice. Zadnji je tako izšel leta 1862. Takrat je v Avstriji pihal že drug veter in združevanje prebivalstva je spet prišlo v veljavo. Nastajati so začela nova kulturna društva, narodne čitalnice, ki so pri nas v glavnem združevala ljubitelje književnosti. V svojih sredinah so si ustanavljale tudi pevske in inštrumentalne odseke. V Ljubljani so si tako v konec leta 1861 ustanovljeni Narodni čitalnici tudi omislili pevski zbor. Bil je sestavljen prav iz pevcev Flajšmanovega zbora, ki so mu dodali še nove člane, tako da je narasel kar na petdeseterico. Flajšmanu so ponudili njegovo vodstvo, a ga je odklonil. Pri 42 letih je bil ravno na višku svoje skladateljske moči, zato je v tistem času izšlo kar nekaj njegovih samostojnih izdaj: Šolarske pesmi (en zvezek), Beseda (trije zvezki) in Mične slovenske zdravice (trije zvezki). Odločil se je tudi za ponatis prvih treh zvezkov Slovenske Grlice. Zbirki je dal naslov Gerlica, venec slovenskih pesem. Tako je v prvem zvezku izšla tudi njegova prenovljena skladba Pod oknom, napisana na Prešernovo besedilo. Flajšman je spremenil tudi priredbo, saj je zapisana za moški zbor. Zbirka je izšla leta 1864. Med najpopularnejšimi Izredno zanimanje za čitalniško gibanje je navdušilo še dva iskrena slovenska rodoljuba. Brežiški odvetnik Radoslav Razlag, ki je takrat slovel tudi kot pesnik (avtor znane Bodi zdrava domovina) in politik, je sestavil zbirko več kot dvestotih besedil najpriljubljenejših slovenskih pesmi, ki jim je dodal še nekaj uspešnic drugih slovanskih narodov. Knjižica besedil z naslovom Pesmarica nosi letnico 1863. Leto dni mlajša je zbirka celjskega čitalniškega glasbenika Gregorja Tribnika, ki pa je izdal prvi in žal tudi edini zvezek zbirke Slovenske pesmi za čvetere moške glase. Tudi ta vsebuje tedanje najpriljubljenejše pesmi, opremljene z notami za moški zbor. Prešernova Luna sije seveda ni smela manjkati v nobeni od teh izdaj. Za nameček je besedilo ravno v tistem času doživelo že tretji natis, saj sta se dunajska študenta Josip Jurčič in Josip Stritar odločila za novo izdajo Prešernovih Poezij. Izšla je leta 1866. Presenetljiv sopotnik Velik uspeh Prešernove podokničarske pesmice je nedvomno spodbudil tudi nekoga, ki bi ga v nizu Prešernovih občudovalcev najmanj pričakovali. Leta 1865 je namreč novo uglasbitev prispeval ljubljanski Nemec Theodor Elze, ki je bil poleg tega še pastor tamkajšnje evangeličanske cerkve. Če bi pripadal katoliškim duhovnikom, bi se zanj kaj takega vsekakor ne spodobilo. Posvečenemu luteranu, kot so tedaj imenovali evangeličane, je bilo oziranje za dekleti seveda dovoljeno. Prav nič narobe torej ni bilo, če so jim prepevali tudi podoknice in se z njimi celo poročili. Theodor Elze je svoji skladbi za glas in klavir podložil nemški prevod Prešernove podoknice Unter dem Fenster. Besedilo je namreč ravno tedaj v nemščino prevedla nekdanja pesnikova učenka Lujiza Pesjakova in ga objavila v listu Slavische Blätter. Na odrih in med ljudmi Prešernova Luna sije je nadaljevala svojo pot tudi v živi izvedbi. Leta 1865 je na primer popestrila Prešernovem spominu posvečeno prireditev v nemškem deželnem gledališču, čez sedem let pa veliko narodno slavnost v Vrbi na Gorenjskem. Pesniku Prešernu je namreč novoustanovljeno slovensko pisateljsko društvo septembra 1872 na rojstni hiši vzidalo spominsko ploščo. Ob tej priložnosti je pesniški, na Dunaju živeči rojak Josip Stritar napisal daljšo pozdravno pesem, skladatelj dr. Benjamin Ipavec pa zanjo zložil kar celo kantato. Ker je Stritar v besedilo vpletel tudi verze Prešernove Lune, se je Ipavec znašel tako, da je tudi sam med note vključil Flajšmanovo melodijo, ki ji je dodal tenkočuten solistični tenorski vložek. Kantata Na Preširnovem domu se je z veseljem in velikim uspehom izvajala tudi po drugih slovenskih krajih. Hrvaški spreobrnjenec Šenoa Sedemdeseta leta so Prešernovi podoknici prinesla novo razsežnost. Hrvaški pisatelj August Šenoa je namreč v listu Vienac v nadaljevanjih objavil zgodbo z naslovom Karanfil s pjesnikova groba (Nagelj s pesnikovega groba). V njej opisuje svoja dijaška leta, ko se je kot zagrizen ljubitelj nemštva s svojim slovenskim prijateljem podal v njegov rodni Kranj. Tamkaj se je spoznal z mlado Slovenko Nežico, navdušeno ljubiteljico pesnika Prešerna. Kajpada se je vanjo tudi takoj zaljubil. Deklica je bila navdušena nad Prešernovo pesmico Luna sije in tako je tudi mlademu Zagrebčanu ta pesnikova stvaritev takoj segla v srce. Zgodba se sicer tragično konča, vendar je po zaslugi tega dela tudi pri sosedih zraslo zanimanje za Prešernovo podoknico. Če nihče drug je bil v tistem času velik propagator Franceta Prešerna prav slovenski pevec Fran Gerbić, ki je Hrvatom pomagal postaviti na noge njihovo narodno opero. Tudi sam je ob počitnicah veliko gostoval okrog in tako je 18. avgusta 1976 na koncertu v ljubljanskem deželnem gledališču ob spremljavi klavirja zapel prav to Prešernovo pesem. V tretje gre rado – dlje pa še rajši Prešernovo besedilo je v sedemdesetih letih premamilo že četrtega skladatelja – Antona Hajdriha, da je zanj zložil novo melodijo. Za slovenstvo navdušeni skladatelj je bil po rodu ljubljanski Nemec, rojen leta 1842 kot Anton Wenzel Heidrich. Čitalniško vrenje je tudi njega povsem premaknilo na slovensko stran in postal je zagrizen skladatelj vrhunskih slovenskih besedil. Žal je bil slabega zdravja in je mlad umrl, že pri 36 letih. Še prej pa mu je leta 1876 uspelo izdati prekrasno glasbeno zbirko Jadranski glasi, v katero je uvrstil tudi svojo različico Prešernove podoknice. Že leto pozneje je ljubljanska Glasbena Matica v svojem četrtem zvezku letnih zborovskih partitur objavila Flajšmanovo uglasbitev podoknice Luna sije. Tudi češki glasbenik Anton Foerster ni mogel spregledati te Flajšmanove mojstrovine. Uvrstil jo je v svojo zbirko klavirskih priredb slovenskih popularnih pesmi. Dal ji je naslov Triglav, izšla pa je leta 1887. Nepozabna Ker je bilo v drugi polovici devetnajstega stoletja po vseh mestih še živo družabno salonsko življenje, ki je bilo seveda združeno tudi z zasebnimi nastopi raznih inštrumentalistov, je slovenski skladatelj Danilo Fajgelj napisal virtuozno klavirsko različico Prešernove podoknice s Flajšmanovo melodijo. Priredba je bila primerna tudi za odrski nastop. Note so izšle leta 1881 v založbi Glasbene matice. Tako smo že prišli v osemdeseta leta ki so prinesla pravi prodor Prešernove podoknice. Flajšmanov napev je za mešani zbor priredil organist in pevovodja Anton Foerster in ga objavil v desetem rednem zvezku, ki jih je objavila Glasbena Matica. Nosi letnico 1882. Dvanajsti zvezek njene zbirke pa je spet prinesel novo uglasbitev tega besedila. Za solista in moški zbor ga je uglasbil Anton Nedved, prav tako po rodu iz čeških krajev. Od leta 1856 je živel v Ljubljani, najprej kot vodja glasbe pri nemškem filharmoničnem društvu, potem pa še kot pevovodja narodne čitalnice. Medtem ko sta tedanjo slovensko glasbeno vsakdanjost obvladovala Čeha Foerster in Nedved, si je Slovenec Fran Serafin Vilhar služil kruh na Hrvaškem. Rodne domovine ni pozabil, in to je dokazal tudi s tem, da je leta 1883 v svojo zbirko Skladbe uvrstil tudi svojo najnovejšo uglasbitev Prešernove podoknice, ki jo je napisal za mešani zbor. Medtem se je širil vpliv starega Flajšmanove napeva. Tako list Slovan poroča, da so ga v nekem kraju poslušali tudi tamkajšnji verniki, ko ga je njihov organist zaigral v zelo pomembnem delu svete maše. Med Nemci, Čehi in Hrvati Tako znana uspešnica, kot je bila v drugi polovici 19. stoletja Prešernova podoknica, pa ni mogla uiti niti nemškemu občinstvu in tudi ne tamkajšnjim glasbenikom. Tako je v začetku devetdesetih let Flajšmanovo melodijo za svoj priljubljeni inštrument priredil neki nemški pianist. Izšla je leta 1892 v listu An der schönen blauen Donau (Na lepi modri Donavi). Prav tako se je potrudil tudi znani zagrebški citraški mojster Josef Sorg. Njegova različica je izšla pod naslovom Luna sije in podnaslovom Serenaden lied v zbirki Pomenik za prijatelje citare - Album für Zitherfreunde, v katerem je v sklopu Sechs Lieder povezal šest tedaj znanih uspešnic. Češki raziskovalec narodnih pesmi Ludvik Kuba pa je Flajšmanovo melodijo vključil v svojo zbirko Slovanstvo ve svych zpevech. Knjiga s slovenskimi napevi je izšla kot peta po vrsti - leta 1889. Leta 1893 je zagrebški pevski zanesenjak Vjekoslav Klaić izdal zbirko Hrvatska pjesmarica. Vanjo je poleg najpopularnejših hrvaških skladb uvrstil tudi nekaj slovenskih, med Hrvati najbolj znanih pesmic. Luna sije kajpada ni smela manjkati v tem izboru. Med slovenskimi narodnimi Ljubljansko založniško društvo Glasbena Matica, ustanovljeno leta 1872, si je po desetletju omislilo tudi lastno glasbeno šolo, v sezoni 1890/91 pa še pevski zbor. Ta je po odhodu prvega pevovodje Frana Grosa za novega dirigenta pridobil dunajskega študenta glasbe Mateja Hubada. Hubad je sprva sledil staremu načinu dela, leta 1893 pa presenetil tudi z lastno priredbo slovenskih narodnih pesmi. Vse po vrsti je namenil za koncertne javne nastope. To je bila v tistem času izjemna novost, saj so se izvirne ali prirejene narodne melodije tedaj izvajale le pri zasebnih omizjih. Med skladbami, ki jih je Hubad uvrstil v zborovski spored, je bila tudi Flajšmanova različica Prešernove Lune. Da je Hubad tudi njo štel za narodno, ni bilo takrat nobena posebnost več, saj je že docela prešla v slovensko izročilo. Pevci Glasbene Matice so narodne pesmi začeli predstavljati leta 1893, leto 1894 pa je prineslo tudi tiskano izdajo Hubadovih priredb. Največji javni uspeh so dosegli, ko so leta 1896 gostovali na Dunaju v znameniti zlati dvorani tamkajšnjega društva Musikverein (na prizorišču, ki ga danes vidimo na novoletnih koncertih dunajskih filharmonikov). Doživeli so izjemno lep sprejem sicer izrazitih dunajskih glasbenih izbirčnežev. Skladbo Luna sije je izvajal mešani zbor Glasbene Matice. Z Glasbeno Matico veselo naprej Mojster Hubad se je po velikem dunajskem uspehu odločil za nadaljevanje študija v državni prestolnici. Na vodilnem položaju ga je zamenjal že absolvirani gojenec dunajskega konservatorija Josip Čerin. Ta je glede na priljubljenost Flajšmanove Lune naredil novo priredbo za moški zbor. Ko je decembra 1897 Glasbena Matica praznovala svoj četrtstoletni jubilej pa je v Narodnem domu nastopil s Hubadovo priredbo. Ob tej priložnosti je izšla tudi Pesmarica Glasbene Matice. Zbirka vsebuje le moške zbore, zato je Čerin vanjo vključil tudi svojo priredbo Flajšmanove Luna sije. Dodal pa je tudi izvirna napeva Antona Nedveda in Antona Hajdriha. Ko se je leta 1898 Hubad srečno vrnil s študijskega izpopolnjevanja, je še nadalje nastopal s svojo priredbo Lune za mešani zbor. Poleg tega je kot vodja artističnega odseka, ki je skrbel za pripravo glasbenih izdaj, pripomogel k temu, da je Luna sije v priredbi Benjamina Ipavca, taka, kot so jo izvedli v Vrbi leta 1872, dočakala tudi notno objavo. Prinesla jo je redna vsakoletna izdaja partitur Glasbene Matice v sezoni 1902/03. Pozneje je Hubad s svojo priredbo za mešani zbor očaral Tržačane, ko je Glasbena Matica v njihovem mestu leta 1905 pripravila dva prijetna zborovska večera. Za angleške novinarje Dve leti pozneje se je velika skupina angleških novinarjev podala na izlet po deželah avstro-ogrske monarhije. Pot jih je zanesla tudi v deželo Kranjsko, kjer jih je najbolj očaral romantični Bled. Slovenski gostitelji so izkoristili priložnost in tujcem pripravili tudi bogat kulturni program. Tako je posebej zanje nastopila ljubljanska Glasbena Matica. Matej Hubad je med bisere slovenske zborovske bere uvrstil tudi Prešernovo podoknico, ki so jo v angleškem sporedu napovedali z naslovom Serenade. Koncertnemu letaku je bilo priloženo slovensko besedilo vseh pesmi. Zanimivo, da je Angleže še posebej očarala prav ta skladba. Kmalu po vrnitvi v domačo deželo je njihov predstavnik Barker pisal v Ljubljano in prosil za note na koncertu izvajanih skladb. O nastopu pa je pozneje list The Warwick & Warwichshire Advertiser & Leamington Gazette zapisal: ''Peli so slovenske narodne pesmi, izmed katerih so nekatere v resnici čudovito lepe ter razodevajo čustvovanja poln, impulziven čut slovenskega človeka. Serenada slovenskega pesnika Prešerna nas je vse kar očarala, ljubezenske pesmi so polne hrepenenja in občutkov …'' Spet na jadranski obali Štiri leta po predstavitvi Angležem je pevski zbor Glasbene Matice koncertiral v Opatiji. V tamkajšnjem hotelu Kvarner (Quarnero) je izvedel zanimiv program slovenske glasbe. Zborovodja Hubad ni pozabil na Prešernovo podoknico. Občinstvo je na koncertu dobilo posebne programske liste v hrvaškem, nemškem in francoskem jeziku. Ti so vsebovali tudi izvirna besedila vseh izvajanih skladb, poleg tega pa še prevode v nemščino in francoščino. Pri Flajšmanovi Luna sije so upoštevali znani Funtkov prevod iz leta 1896, ki so ga na koncertnih listih že lahko brali dunajski obiskovalci. V francoski jezik prevedeno besedilo je bilo povzeto v nerimani obliki. Še druge pobude Ob Glasbeni Matici so za propagando Prešernove podoknice skrbeli tudi drugi rodoljubi. Tako je novopečeni ljubljanski založnik in trgovec Lavoslav Schwentner ob nastopu službe v prestolnici leta 1898 takoj izdaj skupino šestih narodnih razglednic. Vse so vsebovale uvodne takte najpriljubljenejših slovenskih glasbenih uspešnic. Med njimi je bila tudi Luna sije, ki je izšla celo dvakrat, z notami na rumeni in modri podlagi. Glasba, izvirniki in prevodi … Leta 1900, ko je bilo na Slovenskem še posebno slovesno, saj je minevalo 100 let od Prešernovega rojstva, je pravnik in skladatelj dr. Gojmir Krek napisal novo skladbo na Prešernovo podokničarsko besedilo. Izšla je v priredbi za moški (baritonski) samospev ob spremljavi klavirja. Prešernova stoletnica je dala pobude za nove tiske njegovih poezij. Te so do tedaj doživele tudi že prevodne izdaje. V posameznih listih so zaživeli tudi prevodi posameznih pesmi. Luna je tako sijala še Nemcem, Italijanom, Čehom, Poljakom, Srbom, Rusom, Ukrajincem in Hrvatom. Iz tega časa je posebno zanimiv prevod podoknice v srbščino in njena objava tiskana v cirilici. Stara pesem se ne da Prešernova podoknica je bila poleg zborovskih priredb mikavna tudi za inštrumentaliste. Tako jo najdemo v raznih solističnih in skupinskih povezavah za pianiste, violiniste, citrarje in tamburaše. Konec prvega desetletja v novem stoletju je zašla tudi med mlade. Ti so bili za njeno besedilo dotlej prikrajšani, saj se zaradi ljubezenske vsebine ni pojavljala v šolskih berilih. Zanje je besedilo z melodijo pripravila češka tovarna Kolinska, ki je leta 1908 v Ljubljani ustanovila svojo podružnico. V zavitkih kavne primesi so tako lahko dobili zložene štiristranske lističe s slikovito naslovno ilustracijo. Na naslednjih dveh odprtih notranjih straneh pa so bile objavljene note za dvoglasno petje in celotno besedilo. Zaradi svoje priljubljenosti je Prešernova Luna sije zašla tudi na prve tuje gramofonske plošče, ki so jih že pred letom 1914 snemala slovenska pevska društva. Tako nam katalog znane dunajske veleblagovnice Etrich & Sohne med raznovrstno bero že v letih 1912–1914 ponuja tudi plošče kvarteta Glasbene Matice, ki je na eni od njih zapel tudi znamenito Prešernovo podoknico. Tudi vojska ji ni mogla do živega Prva svetovna vojna je prinesla vojaško upravo in življenje v slovenske kraje. Kulturne prireditve so postale čedalje redkejše, so se pa zato toliko bolj uveljavljali koncerti vojaških godb, ki so čete spremljale v zaledjih fronte. Prav zato je kapelnik Anton Jakl, ki je že prej v času miru sestavil nekaj venčkov priljubljenih slovenskih narodnih pesmi, spet prišel do veljave. Nekatere svoje uspešnice je namreč priredil za vojaški orkester, nekaj pa jih je priredil na novo. V ta sklop sodi tudi kakih petnajstminutni venček Slovenski biseri, imenovan tudi Slowenische Perlen, ki je bil namenjen prav za Militär Musik, kot so godbam rekli v vojaških krogih. Jakl je to skladbo označil kot svoje štirideseto delo. Med narodne bisere (zbral jih je 26) je uvrstil tudi Flajšmanovo skladbico Luna sije. Da je znamenita Luna takrat postala narodno blago tudi zunaj slovenskih krajev, priča izpoved primorskega narodnega poslanca in duhovnika Ivana Rojca, ki je za veliko noč leta 1916 obiskal svoje rojake daleč na severu, med Čehi. Tam je slišal prepevati tudi Prešernovo podoknico. Stoletni odmik Prešernova podoknica Luna sije se je najbolj uveljavila prav zaradi tenkočutne uglasbitve njegovega prijatelja Jurija Flajšmana. Prijetna melodija v slogu italijanskih popevčic je ljudem kmalu prirasla k srcu in ni je mogla zamenjati nobena od njenih naslednic. Tuji glasbeniki Theodor Else, Kamilo Mašek, Anton Heidrich (Hajdrih), Anton Nedved ter slovenski Marija pl. Vestova, Fran Serafin Vilhar in Gojmir Krek so se sicer vsi izkazali s svojim dojemanjem tega Prešernovega besedila, vendar je vse po vrsti povozil čas. Flajšmanova različica pa je ostala in je tudi letos ob pesnikovem prazniku popestrila mnogo prireditev. Prav nič narobe torej ne bi bilo, če bi se pesmice Pod oknom po skladateljski plati lotil še kak sodoben slovenski glasbenik. V današnjem času naj mu služi kot izziv angleška pevka in kitaristka Shirlie Roden, ki je nedolgo tega uglasbila prav to Prešernovo uspešnico. Foto s shoda Dan ljubezni: "Take Slovenije si ne želimo" Protest nasprotnikov sprememb družinske zakonodaje 3. marec 2015 ob 16:16, zadnji poseg: 3. marec 2015 ob 19:10 Ljubljana - MMC RTV SLO Pred državnim zborom je potekal javni shod pod geslom Dan ljubezni, s katerim je koalicija Za otroke gre poslance DZ-ja še pred glasovanjem o novele družinskega zakona pozvala, naj zavrnejo napovedane spremembe zakonske zveze. Na javnem shodu, poimenovanem Dan ljubezni, se je zbrala nekajtisočglava množica, ki so jo nagovorili aktivisti civilnodružbene koalicije Za otroke gre. Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sprejeta Poslanska brezčutnost "Očitam jim brezčutnost in nespoštovanje vzgojnega poslanstva starih staršev in naše nemajhne vloge za stabilnost slovenske družbe. Zakon pa po njenem mnenju zanika, da stare starše in vnuke veže dolga, nevidna popkovina ljubezni in družinskih vezi, ki se prenašajo iz roda v rod," je poslancem, ki podpirajo zakonske spremembe, očitala Metka Zevnik, ena od dveh vodij civilnodružbene koalicije Za otroke gre. Prisotnim je tudi razodela, da je država v zadnjih dvanajstih letih organizacijam LGTB namenila skoraj 10 milijonov evrov, družinskim organizacijam pa le drobiž, 200.000 evrov, in iz množice izvlekla glasne vzdihe neodobravanja. Obhajalcem Dneva ljubezni je med drugim tudi razložila, da gre pri novem družinskem zakoniku za uveljavitev dolgoletnih ciljev skupnosti LGTB za razvrednotenje materinstva, očetovstva in družine kot tudi za inženiring otroških duš z uvajanjem homoseksualne vzgoje v šolske programe. "Za nas starše je boleče in kruto, da ne moremo posvojiti svojih vnukov, da pa jih homoseksualni pari lahko," je še dejala Metka Zevnik. Kri, garanje, znoj ... Sovoditelj koalicije Za otroke gre Aleš Primc pa je Dan ljubezni označil za največji shod za človekove pravice otrok, staršev in starih staršev v zgodovini Slovenije. "Kaj nas čaka? Nekaj zelo podobnega, kot je rekel Winston Churchill: kri, garanje, solze in znoj. Ne bo lahko, je pa častna naloga in cilj, ki je pred nami, najvišji, ki si ga lahko starši zamislimo: tj. dobro naših otrok," je podučil svoje podpornike in jim še dejal, da bo prva naloga po sprejetju novele družinskega zakona zbiranje 40.000 podpisov za referendumsko pobudo. Tretji govorec, predsednik društva Družinska pobuda Tomaž Merše, pa je med drugim omenil, da bodo otroci deležni homoseksualne prevzgoje v šolah, da bo prišlo do diskriminacije drugače mislečih, ki ne podpirajo idej homoseksualnih aktivistov, kar naj bi se dogajalo že na ljubljanski občini. In da bodo z novim zakonom otroci, ki ostanejo brez staršev, pogosto dani v posvojitev homoseksualnim parom. "Take Slovenije si ne želimo, zato vas prosim in vabim, da za zavarovanje otrok prav vsak naredi vse, kar zmore, da ta zakon ne bo začel veljati. V nekaterih državah že imamo zglede dobre prakse. Tako so Hrvati, Slovaki, Litovci in še nekateri drugi narodi v svojih ustavah zavarovali zakonsko zvezo kot zvezo med možem in ženo," je poudaril Merše. Dan ljubezni sta s prepevanjem popestrili tudi nekdanji pevki ansambla Bratov Avsenik Joži Kališnik in Jožica Svete. Pred državnim zborom pa se je zbralo tudi okoli deset podpornikov novele iz vrst istospolnih aktivistov. Utrinki z Dneva ljubezni Foto G. C. Objavil Urednistvo 05. 03. 2015 pod kategorijo DRUŽBA, FOKUS, POLITIKA, SLOVENIJA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom Tožilka Dragica Kotnik brez dlake na jeziku Na včerajšnjem shodu Odbora 2014 pred VS RS je bil osrednji dogodek govor državne tožilke Dragice Kotnik, ki je odkrito spregovorila o zlorabah v pravosodni veji oblasti. Spregovorila je o večih odmevnih primerih, vsem pa je skupno to, da so zlorabe pravosodja vidne iz lune. Spoštovane vztrajnice, spoštovani vztrajniki. Prisrčno pozdravljam vse, ki se že skoraj leto dni javno borite za to, da bi sodišča in drugi državni organi v postopkih spoštovali ustavno zagotovljene človekove pravice vsem, – tudi tistim, ki po svojem intimnem političnem prepričanju ne pripadamo vladajoči politiki; ki se borite za to, da bi organi pregona, sodišča in KPK, pa tudi drugi organi, po enakih merilih obravnavali vse osebe in po enakih merilih sodili vsem, ne glede na politično pripadnost; ki se borite za to, da bi v Sloveniji sodniki in vsi tisti predstavniki državnih organov, v vseh primerih, ko odločajo o pravicah državljanov, odločali le na podlagi Ustave in zakona in da nikogar več ne bi obsodili v politično motiviranem procesu, brez dokazov. Prihajam iz pravosodja. Iz tretje veje oblasti, ki sem jo spoznala z vseh strani; bila sem v vlogi oblastnikov, torej tistih, ki odločajo; sedaj sem tudi v vlogi osebe na drugi strani, torej oseba, ki jo obtožujejo. Izjemno sem počaščena, da danes lahko pred vami spregovorim o izkušnjah z delovanjem pravosodja, ki jih imam kot tožilka in tudi tistih, ki jih imam kot oseba v postopku. Zahvaljujem se Odboru za vabilo in za to priložnost. Počaščena sem iz več razlogov. Prvič zato, ker ste spoštovano občinstvo, ki se borite za plemenit cilj: pred vami govorijo praviloma izjemni govorci; veliki kot osebnosti in veliki po stroki. Zato je zame velika čast, da sem postala del tega naprednega gibanja. Drugič pa zato, ker sem po duši pravnica. Vaš boj, spoštovani, razumem kot boj za vladavino prava, to pa je svetinja, kateri sem zavezana po zaprisegi in po duši. Načelo vladavine prava je temelj demokracije. Zagotavlja enakost vseh, nalaga oblastnikom – torej državnim uradnikom in sodnikom, da vsakega državljana, ki se znajde v takem ali drugačnem postopku odločanja, obravnava nepristransko, po enakih vnaprej znanih merilih in ga nikakor ne diskriminira glede na osebne lastnosti in politično usmeritev. Z drugimi besedami, na odločitev državnega organa o pravici posameznika nikakor ne sme vplivati ne osebna lastnost ne politična ali druga osebna opredelitev, temveč je lahko podlaga odločanja le zakon. To je ustavna zapoved. Danes sem tukaj zato, ker v Sloveniji, žal ni tako. Če na svoje izkušnje s sodstvom pogledam z vidika temeljnih ustavnih norm o : - pravni državi (2. člen Ustave), - o enakosti pred zakonom vseh, ne glede na politično ali drugo prepričanje (14. člen Ustave), - o enakem varstvu pravic vseh v sodnih in drugih postopkih – torej z vidika poštenega postopka (22. člen Ustave) in - z vidika pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), bistvo katere je pravica vsakogar, da o obtožbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko sodišče, torej z vidika ustavnih načel, ki so temelj vladavine prava lahko z vso odgovornostjo rečem, da je sodstvo padlo na izpitu. Četudi sem bila dolgoletna sodnica in sem državna tožilka, pravosodju danes ne morem stopiti v bran, kajti ravno na podlagi svojih konkretnih izkušenj zelo dobro vem, da imate prav v svojih kritikah pravosodja, zlasti, ko opozarjate na kršitve temeljnih človekovih pravic in skozi krivično politično motivirano obsodbo političnega nasprotnika vladajoče elite, na nezakonitosti pri sojenju. Sama to obsodbo prvaka opozicije in ostalih v zadevi Patria vidim le kot še eno obsodbo več iz niza obsodb in diskreditacij pripadnikov le ene politične stranke, stranke SDS. Patria je vrh ledene gore, ni pa edini primer pregona in sojenja v škodo pripadnikov in simpatizerjev stranke SDS, tudi za ceno zakonitosti in spoštovanja človekovih pravic. Do tega dne je bilo pred to stavbo o kršenju človekovih pravic v sodnih postopkih povedano veliko. Naštete so bile kršitve, povedana so bila imena sodnikov – kršiteljev, navedene zadeve ter predstavljene konkretne izkušnje prizadetih oseb. Podatki, ki jih je zbral Odbor o storjenih kršitvah temeljnih človekovih pravic v sodnih postopkih, na vseh sodnih instancah, in o številu obsodb RS na ESČP, so že sami po sebi dovolj alarmantni, da bi zahtevali takojšnje ukrepanje vrha pravosodja. Kajti vsaka sodba, izdana na podlagi dokazov, pridobljenih na način, ko so bile pri tem prekršene temeljene ustavno varovane človekove pravice, ali postopka, v katerem so bile človekove pravice kršene, je že sama po sebi dovolj problematična in vredna graje. V zvezi s tem pa bi želela poudariti, da (po moje) ne gre enačiti vseh primerov sodb, v katerih so bile osebam kršene človekove pravice, kajti bistvena razlika je, ali je do te kršitve prišlo zaradi pomanjkanja strokovnega znanja, torej nenamenoma, ali pa namenoma. Sama vidim tu bistveno kvalitativno razliko, saj je strokovne napake načeloma še mogoče odpraviti, namerno nezakonito sojenje pa je zločin. Bistvo mojega prispevka je v tem, da pokažem na primere, ko se je zgodilo prav slednje, zaradi česar sodstvu ni zaupati, še manj ga je potrebno v takih primerih spoštovati. Spoštovani, govorim o problemu, ki je izjemno globok in usoden za demokracijo; govorim o tem, da pred zakonom nismo vsi enaki. Menim, da je sodba v zadevi Patria razgalila vso bedo tretje veje oblasti – pokazala je, da sodstvo v Sloveniji ni neodvisno, temveč je podrejeno politični eliti, in po potrebi deluje v korist te politike, katera formalno v naši državi, ki je deklarirano demokratična, ne obstaja, naj je ne bi več bilo. Dejansko pa ta elita obvladuje sodstvo, pa ne le sodstvo, celotno pravosodje, tudi policijo in sploh državne organe, zlasti KPK, informacijskega pooblaščenca in institut varuha človekovih pravic. Vendar Patria žal ni edini primer. Tudi primeri, ki jih bom predstavila, dokazujejo prav to; da vse državne organe, ki bi morali biti absolutno neodvisni, da bi upravičili svoj smoter, obvladuje elita, ki pripada ideologiji, katera bi morala biti že zdavnaj mrtva, najkasneje pa leta 1991. Spoštovani, govorim o za demokracijo usodnem problemu, namreč o dejstvu, da policija in tožilstvo preganjata, sodišče pa obsoja, ne na podlagi dokazov, temveč na podlagi politične pripadnosti, tako svoje lastne, kakor tistih, o pravicah katerih odloča. Tesno z roko v roki ob sodstvu in policiji, koraka KPK, zlasti v času, ko jo je vodil Klemenčič. Zavedam se teže svojih besed in jih izrekam z vso odgovornostjo, saj imam podlago za takšno spoznanje v mnogih primerih, na katerih sem delala kot tožilka; očitno pa to izhaja tudi iz primera, v katerem sem stranka postopka. Problem, o katerem govorim, je odločanje sodnikov na podlagi političnega prepričanja, ko je to lastno prepričanje sodnikov, tožilcev in policije, drugačno od prepričanja strank v postopku in o primerih, ko je prav ta politična pripadnost stranke v postopku, razlog za obsodbo. S tako enostransko politično pristranskostjo je prepojeno celotno sodstvo, na vseh nivojih. Ta problem seveda ni zaznaven v primeru oseb – popolnoma anonimnih, neznanih v slovenskem političnem prostoru. Seveda tudi v teh primerih prihaja in je prihajalo do številnih kršitev temeljnih človekovih pravic, vendar ti primeri niso usodni; dokazujejo, da je velik problem slovenskega sodstva tudi pomanjkanje strokovnega znanja. Vendar to ni največji problem, ta problem je mogoče odpraviti. Napačno sodbo, če napaka ni namerna, je mogoče sanirati s pravnimi sredstvi, s ponovljenimi postopki, ponovnim sojenjem. A napačno sodbo, ki je politično motivirana, ko je krivično sojenje zagrešeno namerno, je s pravnimi sredstvi skoraj nemogoče odpraviti, saj so za tako sodbo motivirane osebe na vseh sodnih instancah in v javnosti so tudi že znani podatki, ko so sicer stroga pravila o naravnem sodniku izigrana, da so za odločanje v primerih tudi izbrani »preverjeni kadri«, tiste uradne osebe torej, ki bodo zagotovo izdale sodbo, kot jo prevladujoča ideologija pričakuje za svoje pripadnike in za pripadnike stranke SDS. V Sloveniji so namreč sodniki vseh sodnih instanc večinoma ubrani na isto politiko in zvesti isti ideologiji. Problem, na katerega opozarjam v tem prispevku, so tisti postopki in tiste sodbe, ko so bile kršitve Ustave in zakona zagrešene namenoma, ne zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ali neizkušenosti. Ta problem je težko dokazljiv, izvaja se perfidno in proti temu se je praktično nemogoče boriti. Govorim o pristranskosti pri odločanju in sicer pristranskosti, ki temelji na intimnem političnem prepričanju tako sodnika samega kot osebe, o pravicah katere se odloča; in sicer o tistih zadevah, ko sodnik oprosti zato, ker oseba, ki ji sodi, pripada vladajoči politični eliti. Oziroma, ko sodnik obsodi zato, ker ve, da oseba politično pripada SDS. Tako sojenje je po Ustavi absolutno prepovedano, je zločin. Kljub temu pa se dogaja, na slovenskih sodiščih, v 21, stoletju. Naštela bom nekaj primerov, v katerih je šlo za tako vrsto sojenja, in ne za odločanje zgolj na podlagi dokazov. To rečem z vso odgovornostjo, kajti izdelki, ki sem jih kot tožilka prejela iz rok sodnikov, strokovno niso vredni papirja, na katerem so natisnjeni. Kaj drugega naj sicer rečem ob primerih, ko ob evidentni nerazumljivosti in pomanjkanju zakonskih znakov očitanih dejanj, ko dejansko zadeva ne bi smela niti ugledati luči sveta, kaj šele sojenja, prihajajo s sodišč obsodilne sodbe. Po drugi strani pa sem prejela tudi odločbe, ko ob popolnih obtožbah, čistih dokazih, skratka čistih primerih, sodišče mimo zakona zavrne predloge ali izda oprostilno sodbo. V enih in drugih primerih so zadeve obrazložene z razlogi, skreganimi z zdravo pametjo in potrebno pravno logiko, če sploh so obrazložene; največkrat so namreč take odločitve pospremljene le z golo trditvijo sodnika, postavljeno s pozicije moči, popolnoma nasprotno s tem, kar po logičnem sklepanju izhaja iz dokazov, in seveda presoje dokazov, kot jo zahteva zakon, ni nikjer. Skupna značilnost vseh teh primerov, o katerih govorim, je v tem, da odločitve nimajo nobene podlage v zakonu, so v nasprotju z njim, kljub temu pa se sodnik na ta zakon sklicuje, ker nastopa s pozicije moči; razlogovanje je absurdno, razlaga zakonskih norm pa popačena in uporabljena neenako v podobnih primerih. Dejansko ni mogoče najti logične razlage za take odločitve, razen v lastnosti obravnavanih oseb; rdeča nit vseh teh primerov so osebe, katerih politična pripadnost je javnosti znana. ? Primer, ko objavljeni tajni podatki SOVE v časopisu po mnenju preiskovalne sodnice niso bili dovolj za pregled telefona vodilnega uslužbenca, čeprav so vsi ostali sodelavci v organizaciji potrdili, da je podatke v objavo dajal prav on. Seveda so bili podani prav vsi elementi kaznivega dejanja. Od preiskovalnega sodnika sem prejela le odgovor, da odredbe ne izda, ker da ni podan utemeljeni sum, pa čeprav je bilo zbranih toliko dokazov, da je ta stopnja suma bila podana, za konkretno odredbo pa je zakon zahteval celo nižjo stopnjo suma, zgolj razloge za sum, to je tista najnižja stopnja, ko dokazov skoraj ni potrebno, v bistvu so dovolj indici. Bila sem presenečena nad odločitvijo, ker je šlo za izkušenega sodnika, pa mi je bilo čudno, nekako nerazumljivo, da bi prepisal napačen zakonski člen. Danes vem, da ni šlo za pomoto ali slučaj. ? Doživela sem, da v primeru obsežne preiskave kaznivih dejanj povezanih z mamili mednarodnih razsežnosti, policija enostavno ni hotela delati osebe, sina znane osebnosti. Kljub temu, da je policija po zakonu dolžna izvršiti vsako odredbo in usmeritev tožilca, v tem primeru enostavno niso izvršili moje usmeritve. Dogajalo se je še marsikaj, ne bom razlagala podrobnosti. Ko sem nato sama predlagala ukrep sodniku, ga je zavrnil. Pa čeprav so bili za ukrep glede te osebe podani povsem isti dokazi in pogoji kot za vse preostale osebe, ki so bili na podlagi teh istih dokazov priprti in obsojeni. Odločala je oseba, ki je imela za celo delovno dobo sodniških izkušenj. ? Javnosti je poznan primer »bulmastiff«, ki mu sama ljubkovalno rečem »pudeljni«. V tem primeru je policija naredila praktično vse in še več, da se zadeva ne bi preiskovala in da se tudi ni. Podrejeni policisti, ki bi morali preiskovati, so dnevno sporočali šefu policije o vsakem mojem nameravanem koraku in iskali razloge za to, da preiskave ne bi opravili. Pisali so vrhu tožilstva uradne zaznamke o tem, da od njih terjam nezakonito delovanje, in razvili celo teorijo o tem, da za preiskavo niso pristojni. V isti zadevi je sodišče zavračalo vsako pobudo za ukrepe, ki bi lahko pripeljali do podatkov, na podlagi katerih bi se lahko prišlo primeru do dna. Sodnica, ki je prejela zadevo v sojenje, je, čeprav je nikoli prej nisem videla, niti slišala zanjo, zahtevala, da se pri njej zglasim, takrat mi je povedala, da pozna obdolženca, da sta sokrajana in da se bo izločila. Brez da bi poznala spis in zadevo, je ocenila, da gre za političen proces. Nato pa se iz sojenja ni izločila, po katastrofalnem vodenju glavne obravnave, tako po strokovni plati, kot zaradi očitne pristranskosti, je izrekla oprostilno sodbo. Zapomnila si jo bom po pisnem izdelku, ki je bil tako pod nivojem, nerazumljiv, in skregan sam s sabo in z dokazi, da sem bila šokirana. Spet gre za osebo z večletnimi sodnijskimi izkušnjami. ? Če se na kratko ustavim še pri »svoji« zadevi, in delo sodnikov v tem primeru primerjam z delom v primerljivi zadevi (tako po vrsti očitkov kot po vsebini dokazov), le da je v primerljivem primeru šlo za vidnega predstavnika politične elite, je pristranskost sodnikov v mojo škodo očitna. Lahko rečem, da sem na svoji koži izkusila sprego politike in državnih organov, ter zlorabo institucije KPK v zasebni interes. Po željah osebe, ki je želela moj pregon, je postopek sprožila KPK na podlagi prijave mojega sodelavca, da prehitro vozim, da delam cestno prometne prekrške in da v službeni garaži parkiram svoja vozila. KPK je seveda takoj začela s preiskavo in ugotovila cel kup kaznivih dejanj, tudi korupcijo, zlorabo pooblastil… To, da po lastnem zakonu (ZIntPK) sploh ni bila pristojna uvesti postopka in da ni bilo niti duha niti sluha o elementih kaznivih dejanj, sploh ni bilo pomembno. Takratni predsednik KPK je takoj poskrbel za objavo v medijih in za diskreditacijo. Njihova odločba pa neverjetna. Nekajkrat zapisana trditev, da sem koruptivna, brez da bi bil podan en sam element korupcije, je bila v mojem primeru dovolj, da sem prejela suspenz; tožilstvo pa je določilo posebej zame tožilca v Krškem, da me preganja. To, da elementov kaznivih dejanj ni, da jih ni bilo že na samem začetku in da jih nikoli ne bo, sploh ni pomembno, saj je pregon zoper mene in obsodba, bila naročena nekje drugje; na ljubljanskem sodišču je od sodnice odvetnik izvedel, da je prišel z vrha ukaz, »da me morajo…«, pa karkoli že to pomeni. No, do te izkušnje sem verjela, da me zakon ščiti pred zlorabo, saj jasnega zakonskega besedila ni mogoče popačiti z razlago. Pa sem se motila; popačila ga je KPK, popačilo ga je tožilstvo, popačilo ga je sodišče. Primer, ki ga glede na pravo sploh ne bi smelo biti in ga ni, je odprt in bo očitno še nekaj časa. ? Tipičen primer politične sodbe pa je obsodba, ki jo je izrekel mariborski sodnik zoper Kanglerja, ki ga je obsodil za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, mu v nasprotju s sodno prakso v podobnih primerih izrekel celo zapor v trajanju 6 mesecev, pa čeprav dejanje sploh ni imelo vseh znakov kaznivega dejanja. Zadeva je sicer bila razveljavljena, a Kangler pa je le izgubil mandat svetnika v DZ. V tem primeru sodnik niti ni skrival dejstva, da je izrekel politično sodbo, saj je v javno obrazložitve navedel, da je Kanglerja obsodil zato, da se ne bi vrnil v politiko. Kar je mene šokiralo, je dejstvo, da nihče v sodstvu ali pravosodju ni reagiral na to izjavo, kajti takega razlog sploh ni dovoljeno upoštevati pri izbiri vrste sankcije in višine kazni. ? še nekaj besed o najbolj znanem primeru. O Patrii je bilo javno povedano že skoraj vse. Vsi eminentni pravniki so se že izrekli; v mislih imam tiste, ki imajo integriteto in mednarodni sloves, ne »strokovnjakov po naročilu«, ki so sicer zadevo tudi množično javno komentirali. Menim, da primera – pravno gledano – ni, oziroma ga ne bi smelo biti, ker po pravu niso podani minimalni standardi za obtožbo, kaj šele za sodbo. Kar je mene osebno najbolj zmotilo, ni to, kar je bilo največkrat izpostavljeno v zvezi s tem primerom, ni le pomanjkanje časa in kraja storitve v obtožbi, pač pa pomanjkanje načina storitve sploh; saj niso bile niti zatrjevane (kaj šele ugotovljene) nobene konkretne okoliščine, ki bi konkretizirale očitano storitev. Nadalje v zadevi izstopa izjemna nerazumljivost obtožbe same in nato tudi sodbe, gre za nerazumljivost do te mere, da očitki sploh niso jasni, nemogoče je razbrati, niti kdo, niti kje, niti od koga, niti kaj.. naj bi sprejel, niti na kakšen način…Predpogoj vsake obtožbe in seveda tudi sodbe pa je, da mora biti očitek predvsem razumljiv in jasen. V konkretnem primeru pa je jasno le to, da sploh ni jasno, kaj se domnevnim storilcem očita. Ne čudi me zato, da so se avtorji poslužili medijske kampanje s pomočjo Mladine in drugih medijev, ki so dnevno in množično prepričevali o korupciji, zaradi česar je pravi problem primera ostal prikrit. Namreč, edino, kar je v tem primeru vredno graje, je delo avtorjev primera, ne pa neko abstraktno ravnanje obdolženih, ki že po opisu, četudi bi bilo vse navedeno dokazano, sploh ni kaznivo dejanje, kot ga določa zakon. Ko sem prebirala sodbo, sem vzela v roke zakon in svinčnik, iskala sem zakonske znake očitanega kaznivega dejanja in ugotovila, da že po opisu dejanje ni kaznivo, ker nima vseh zakonskih znakov, ter da gre za pomanjkanje vsakršnih dokazov tudi o tistih zakonskih znakih kaznivega dejanja, ki so v obtožbi sicer navedeni. Četudi čas in kraj nista ugotovljena (kar niti ni tako redko), pa je absolutno nujno, da so z gotovostjo ugotovljena vsa relevantna dejstva. Pri Patrii ni z gotovostjo ugotovljeno nobeno relevantno dejstvo. Prepričana sem, da so se tega zavedali tudi sodniki, saj sicer sodbe ne bi potrjevali z razlogi, ki že sami po sebi dokazujejo, da dokazov ni. Govorim o pravnem terminu »indična sodba«, ki je v kontekstu zadeve višek arogance. Namreč, zakon ne pozna takega termina, ne pozna »indične sodbe«, saj za vsako obsodilno sodbo zahteva gotovost in sicer glede vseh odločilnih dejstev. Indic ni ničesar drugega kot dokaz, vendar ne dokaz o odločilnem dejstvu, ampak dokaz nekega drugega manj pomembnega dejstva, iz katerega se lahko sklepa o obstoju odločilnega dejstva. Ne glede na številčnost in moč oziroma šibkost dokazov, pa morajo biti vedno vsa odločilna dejstva z gotovostjo ugotovljena, ne pa le ponujena kot možnost ali verjetna možnost. To pomeni, da mora biti za obsodilno sodbo podan sklenjen krog indicev, ki ne dopušča dvoma o tem, da se je določen dogodek, ki ima tudi vse znake kaznivega dejanja, zgodil natančno tako, kot se očita in da sploh ni možno, da se je zgodil drugače, ali da se ni zgodil. Te gotovosti pa Patrii zagotovo ni. Celo več, glede na oprostilno sodbo oseb, ki so bile na Finskem osumljene dajanje podkupnine, je pravzaprav dokazano, da se dogodek ni zgodil tako, kot je zastavljeno v obtožbi. Poleg izmišljenega termina »indična sodba« je naslednja krucialna »cvetka« sodbe tudi navedba, da oprostilna sodba na Finskem ne vpliva na sodbo v Sloveniji. Po zakonu pa ni tako. Vsako sodišče je vezano na kazensko pravnomočno sodbo iz istega historičnega dogodka, še zlasti pa v primerih kaznivih dejanj dajanja in sprejemanja podkupnine, saj sta kazniva oba, tako tisti ki daje podkupnino, kot tisti, ki jo sprejme. In če je dokazano s pravnomočno oprostilno sodbo, da v istem dogodku podkupnine nihče ni dal, je jasno, da je tudi sprejel ni nihče. Zaradi take povsem izven zakona sprejete sodbe, obrazložene z izmišljenimi oziroma nezakonitimi razlogi, ob hkratni medijski gonji in sprevrženem predstavljanju dejstev, nimam nobenega dvoma, da je Patria primer politične sodbe. Spoštovanje sodnikov – zahteva Vsaka kritika takih izdelkov, pa četudi 1000 x utemeljena, pa je po mnenju pravosodja absolutno prepovedana. Domišljajo si, da jih je potrebno brezpogojno spoštovati, samo zato, ker so sodniki. Prečesala sem Ustavo in zakon in take določbe nisem našla. Nikjer ni določeno, da so dolžni ljudje spoštovati nekoga samo zato, ker je na funkciji, prav tako ne, da je dolžnost kogarkoli spoštovati nezakonite in nepravilne sodbe. Našla pa sem mnogo določb o tem, da so dolžni sodniki delati po Ustavi in zakonu, da za svoje delo odgovarjajo, da ta poklic lahko opravljajo le osebe, ki imajo moralne in etične kvalitete, da so za svoje delo odgovorni; za povzročeno škodo tudi materialno. Prav tako ne more biti nobenega dvoma, da je v demokraciji ljudstvo tisto, ki sodstvo nadzira in ne ravno obratno[1]. Da strnem: Upam, da sem vam vsaj delno osvetlila problem, ki je prisoten in ki je usoden za demokracijo in pravno državo. Govorim o pregonu in sojenju na podlagi politične pripadnosti, in o neenaki uporabi zakona v podobnih primerih in identičnih situacijah, pri čemer je razlaga istega zakona odvisna od politične pripadnosti osebe in ne od dokazov. Gre za vprašanje spoštovanja tistih določb Ustave[2], spoštovanje katerih pri sojenju bi moralo biti samo po sebi umevno. Vendar žal ni. Pa ne morda zaradi pomote, zmote, napake, ki se primeri iz razloga, ki je po človeški plati razumljiv in sprejemljiv. V Sloveniji (in nikjer drugje) niso problem napačne sodbe in krivični postopki, ki so posledica nenamernih strokovnih napak, ki se primerijo, ker sodijo ljudje. Problem so namerno izdane krive obsodbe, in te so zločin. Dolžnost državljanov je, da se proti takemu sojenju borijo. Demokracija namreč pomeni, da državljani nadzirajo vse tri veje oblasti; pomeni dolžnost sodstva, da opravlja svoje funkcije v okviru danih pooblastil in po minimalnih moralnih in etičnih standardih; državljani pa nad njim vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji. Vaš boj je utemeljen na Ustavi, zato je legitimen. Vse dokler bo obstajal en sam primer krivičnega sojenja, pa vem, da je tudi upravičen in potreben, če naj nekoč res nastopi vladavina prava in če naj Slovenija res postane demokratična in pravna država. Ne le na deklaratorni ravni. Zaradi vsega navedenega sem z vami od prvega dne, od danes tudi javno. S tem, spoštovani, zaključujem svoj prispevek. Zahvaljujem se vam za pozornost, Odboru pa še enkrat za vabilo. [1] Demokracija – vladavina prava, je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati izvira iz ljudstva. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladanja deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti; državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji. [2]V Ustavi je zapisano, da je Slovenija demokratična, pravna in socialna država (1., 2. člen). Zapisano je, da smo pred zakonom vsi enaki; da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in svoboščine, ne glede na politično ali drugo prepričanje (14. člen). Nadalje je zapisano, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi (22. člen), ter da imavsakdo pravico, da mu sodi neodvisno in nepristransko sodišče (23. člen). Za sodnike pa določeno, da so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni; vezani so na Ustavo in zakon (125. člen). Dragica Kotnik Minovak pravi: 05. 03. 2015 at 09:06 Ta govor je bil mejnik in prelom vsega, kar smo do sedaj doživeli na shodih. Razgalil je vso bedo in egoizem tistih, ki ne želijo dobro temu narodu, zato jih (vsaj del njih), upravičeno lahko imenujemo – kriminalna združba, ki dela samo in izključno za svoje potrebe, ter svoje somišljenike, katerim so na murgeljski način oprali glave. Ta govor je potrebno poslati v Bruselj in vse medijske hiše po svetu, da vidijo, kje se koti rdeči genocid. DOKAZ VEČ, DA JE RDEČI FAŠIZEM ŠE KAKO RESNIČEN, ZDAJ IN TUKAJ! Točno tako! Kotnikova je dodobra razkrila vso to svinjarijo, ki se jo gresta masleša & fišer… HA;HA, si predstavljate Maslešo z zavezanimi očmi in s tehtnico v roki? A da ne? E pa ne može to tako. Kadija mora da vidi koga če da sfu-ka Poslovil se je glavni junak filma Vesna Avtor: M. F. V 84. letu je umrl slovenski igralec in športni reporter Franek Trefalt, poroča Radio Slovenija. Metka Gabrijelčič in Franek Trefalt - skupaj sta igrala v filmu Vesna. Metka Gabrijelčič in Franek Trefalt - skupaj sta igrala v filmu Vesna. Trefalt je bil med letoma 1945 in 1954 član Prešernovega gledališča v Kranju, nato pa med letoma 1954 in 1968 igralec Mestnega gledališča v Ljubljani. Rodil se je 11. marca 1931 v Kranju. Poleg gledaliških nastopov je igral tudi v več slovenskih in jugoslovanskih filmih. Leta 1953 je z Metko Gabrijelčič igral glavni vlogi v filmu Vesna, upodobil je študenta Sama, pozneje pa je igral še v filmih Trenutki odločitve (1955), Ne čakaj na maj (nadaljevanje Vesne, 1957), Desant na Drvar (1963), Sarajevski atentat (1968) in Krvava bajka (1969). Trefalt je nekaj let igral vaterpolo v Plavalnem klubu Železničar, delal pa je tudi kot športni reporter na Radiu Slovenija. Leta 1993 je prejel Bloudkovo plaketo za prispevek k razvoju radijskega športnega novinarstva. Poslušalcem se je vtisnil v spomin s številnimi oglašanji s tekem v smučarskih skokih, nepozabni pa so tudi njegovi prenosi plavalnih uspehov bratov Petrič. Kot so v spomin na dolgoletnega sodelavca zapisali na radiu, se je poslovil mož, ki je soustvarjal zlata leta slovenskega filma in radijskega poročanja. Poslovil se je igralec in nekdanji radijec Franek Trefalt Mentor in vzornik športnih reporterjev na Radiu Slovenija 5. marec 2015 ob 15:42, zadnji poseg: 5. marec 2015 ob 16:02 Ljubljana - MMC RTV SLO V 84. letu je umrl nekdanji dramski in filmski igralec ter pozneje radijski športni novinar in urednik Franek Trefalt. Poslovil se je mož, ki je soustvarjal zlata leta slovenskega filma in radijskega poročanja. Rodil se je 11. marca 1931 v Kranju, v družini, ki je znana po svoji igralski žilici. Bil je igralec Prešernovega gledališča v Kranju in Mestnega gledališča v Ljubljani. Leta 1953 se je skupaj z Metko Gabrijelčič izstrelil med zvezde z nepozabno vlogo študenta Sama v filmu Vesna, ki se ga spominjajo številne generacije Slovencev. V naslednjih letih je posnel tudi nadaljevanje tega filma Ne čakaj na maj, legendarno mesto v slovenskem filmu pa si je prislužil tudi s filmom Trenutki odločitve. Leta 1968 je prišel na tedanji Radio Ljubljana in postal športni reporter. Od leta 1984 do 1990 je bil urednik športnega uredništva, v tem času je uredništvo dobilo Bloudkovo nagrado za ustvarjalen prispevek k razvoju športa v Sloveniji, predvsem za vlogo na področju ozaveščanja ljudi o pomenu rekreacije. Leta 1993 je prejel tudi Bloudkovo plaketo za prispevek k razvoju radijskega športnega novinarstva. V teh dneh, ko se bliža športni praznik v Planici, nas spomin ponese predvsem k njegovim številnim oglašanjem s tekem v smučarskih skokih, nepozabni pa so tudi njegovi prenosi plavalnih uspehov bratov Petrič. Predvsem športni reporterji na Radiu Slovenija ga bodo v spominu ohranili kot velikega mentorja in vzornika. Radio Slovenija Imam občutek da je Franek zaslužil več medijske pozornosti. Bil je pionir Slovenskega filma, izreden komentator in zadnja leta kar nekoliko pozabljen. Lahko bi ga kdaj gostili v naši televizijski hiši, a očitno so politiki bolj pomembni. Meni je bil ful dober kot Samo v zelo luštnem filmu Vesna. Iskal sem na netu kako danes izgleda gospa Metka Gabrijelčič (Vesna), ki jih že danes šteje 80 let. Bilo bi prav zanimivo slišati in videti v kakšni oddaji na televiziji. Ena izmed najbolj prisrčnih scen Vesne. Samo: "Te je že kdaj kdo poljubil ob treh popoldan na letališču?" Vesna: "Ne." Samo: "No, jaz te pa bom" ; to so tapravi Slovenci... vsak dan jih je manj. SLAVA tvojemu spominu in naj ti bo lahka slovenska zemlja legenda mogoče bi v naslovu dodali, da je glavni igralec iz filma vesna, ker večina ljudi ga verjetno tako pozna Franek Trefalt, actor and former radio worker, passed away Mentor and role model of Radio Slovenija sports reporters 5. March 2015 ob 18:21 Ljubljana - MMC RTV SLO Franek Trefalt, the former theatre and film actor, and later radio sports journalist and editor, died in his 84th year. He is mostly remembered by the Slovenian public for his role of Samo in the legendary films Vesna and Don't wait until May (Ne čakaj na maj). He was a co-creator of the golden years of the Slovenian film, and of radio reporting. He was born in Kranj on March 11, 1931 into a family well known for their talent for acting. He acted in the Prešeren theatre in Kranj, and City Theatre in Ljubljana. In 1953 he became an instant star, together with Metka Gabrijelčič, with his memorable role of the student Samo in Vesna, the film remembered by several generations of Slovenian people. In the following years the sequel, Don't wait until May, was made, while he also won his reputation of a legend of the Slovenian film with his role in the film Moments of Decision (Trenutki odločitve). In 1968 he joined the then Radio Ljubljana as a sports reporter. He was the editor of the sports editorship from 1984 to 1990; during this period the editorship won the Bloudek award for their creative contribution to the development of sport in Slovenia, mainly for their participation in making people aware of the importance of recreation. In 1993 he was awarded the Bloudek plaquette for his contribution to the development of radio sports journalism. As the sports holiday in Planica is approaching, we mostly remember him for his numerous reports from ski jumping matches; just as memorable are his commentaries of the achievements of the Petrič brothers at swimming competitions. Especially the sports reporters from Radio Slovenija will remember him as an excellent mentor, and a worthy role model. Radio Slovenija V okviru društva Evropska Slovenija nastaja iniciativa za svobodo govora Povod za iniciativo naj bi bili cenzura, lobistično poročanje in sovražni govor 5. marec 2015 ob 17:01, zadnji poseg: 5. marec 2015 ob 17:22 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V okviru društva Evropska Slovenija se je oblikovala iniciativa za svobodo govora, ki bo svoje dejavnosti usmerjala v poučevanje in promocijo pojma svoboda govora. Ta se namreč po mnenju vodje iniciative Lucije Šikovec Ušaj pogosto prepleta s pojmom sovražni govor, tudi kadar za to ni potrebe. Svoboda govora namreč zajema svobodo do obveščenosti, izražanje nestrinjanja, opozarjanje na napake in kritiko. To pa ne pomeni obenem tudi žalitve posameznikov. Po njenem mnenju so prav zato začutili potrebo, da javnost seznanijo s svobodo govora in ljudi prepričajo, da se zanjo velja boriti. Novinar in nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar je ob tem dejal, da se Slovenija spreminja v represivno državo, kjer se svoboda izražanja in svoboda novinarskega dela omejujeta, predvsem s sodnimi postopki zoper novinarje in fotografe. Ob tem je izpostavil fotografa Janija Božiča, ki ga je sodišče zaradi fotografije, na kateri je razvidna čestitka na telefonu nekdanje premierke Alenke Bratušek, obsodilo na pet mesecev pogojne kazni. Prav zato si, tako Kršinar, v ZNP-ju prizadevajo za spremembo kazenskega zakonika, in sicer tako, da oblastniki ne bi mogli več kazensko preganjati novinarjev, če bi se zaradi njihovih člankov počutili razžaljene. L. L. Izjava Združenja novinarjev in publicistov: Je suis Jani Božič 03.03.2015 - 16:40 Napisal ZNP Jani Božič Jani Božič Foto: Gregor Pohleven Označeno kot Slovenija, Mediji, Politika, Sodstvo, jani božič, ZNP, Jani Božič je bil obsojen na pogojno kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, ker je protizakonito fotografiral Alenko Bratušek, ko je malo pred izvolitvijo za premierko prejela SMS s čestitko. Božičev odvetnik Radovan Cerjak je že napovedal pritožbo. Obsodba je skrb zbujajoča, saj dokazuje, da sodstvo ne le ščiti oblastnike in preganja drugače misleče novinarje, pač pa skuša na tem primeru tudi sesuti ključni dokaz, kako v Sloveniji vlada udbomafija, saj so nekateri že vnaprej vedeli, kakšen bo izid glasovanja o konstruktivni nezaupnici vladi. Kdo bo naslednji v vrsti obsojenih novinarjev? V zvezi z obsodbo se je oglasilo tudi Združenje novinarjev in publicistov. Podajamo njihovo celotno izjavo: "Slovenija v slogu kakšnega diktatorskega afriškega ali azijskega režima za pet mesecev pogojno pošilja v zapor fotografa, ker je fotografiral v parlamentu. Akreditiran fotoreporter v Državnem zboru, hramu demokracije, je kaznovan zato, ker je fotografiral premierko. Tega demokratični svet še ni videl. Obsodba je sramotna še posebej zato, ker je vsebina telefonskega sporočila, ki ga je pri fotografiranju naključno s fotoaparatom posnel Jani Božič, ne le v javnem interesu, ampak že prava afera. Namreč, kandidatka za premierko Alenka Bratušek, je po telefonu dobila čestitko za izvolitev 20 minut pred razglasitvijo rezultatov glasovanja. Poslal je ni kak anonimnež, ampak vplivni poslovnež in eden od resnih kandidatov za premierski položaj Peter Kraljič. Kako je poslovnež vedel, da so poslanci izglasovali nezaupnico premierju Janezu Janši in ustoličili Bratuškovo, pa še vedno ne vemo. Pričakovali bi, da bodo poslanci glasno protestirali, ker so za to, kako so glasovali, drugi izvedeli prej kot oni sami. Ampak ne. Namesto tega se zgodi politični proces, ki na zaporno kazen obsodi – fotografa. To je nezaslišano in sramotno. Poteptana je ustavna pravica svobode tiska. V deželi, kjer se vsi pritožujejo zaradi neučinkovitosti sodnega sistema, ki ne ukrepa proti kriminalcem, zapiramo - fotoreporterje. Je suis Jani Božič." Muzej Perm-36 tudi žrtev aktualne ukrajinske krize Edino spominsko obeležje, urejeno v nekdanjem gulagu 5. marec 2015 ob 19:22, zadnji poseg: 5. marec 2015 ob 20:06 Perm - MMC RTV SLO Perm-36 je edini muzej v Rusiji, urejen v nekdanjem gulagu. Posvečen je spominu na grozote, ki so se v Sovjetski zvezi dogajale predvsem v času Stalinove vladavine, vendar muzeju zdaj grozi zaprtje. Ruska nevladna organizacija Perm-36, ki je pred dvema desetletjema osnovala muzej in ves čas tudi skrbela zanj, je najavila njegovo zaprtje. Pogajanja z lokalnimi oblastmi o ohranitvi tega edinstvenega muzeja so propadla in nevladni organizaciji so praktično odvzeli pravico do upravljanja. Muzej je bil tudi kandidat za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Muzej leži v bližini kraja Perm, približno 1100 kilometrov vzhodno od Moskve in je bil odprt leta 1995 na lokaciji nekdanjega gulaga. Mračna zgodba tega taborišča se je začela leta 1946, ko so tam zapirali najprej uslužbence različnih državnih služb, ki so padli v nemilost sistema, od leta 1972 pa je bilo vse več političnih zapornikov, večinoma disidentov iz Ukrajine in baltskih držav. Gulag so leta 1988 zaprli z odlokom tedanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova, zapornike pa pomilostili. Usodna kriza v Ukrajini Zdaj kaže, da je na status muzeja dokončno usodno vplivala tudi kriza v Ukrajini, saj so se v ruskih medijih začele pojavljati ostre kritike, da dotični muzej poveličuje "ukrajinske fašiste". So se pa težave začele že leta 2012, ko je bil Vladimir Putin že tretjič izvoljen za ruskega predsednika. Takrat je bilo prekinjeno financiranje mnogih projektov, leta 2014 je bila nato še zamenjana uprava muzeja, s čimer se je delo nevladne organizacije Perm-36 končalo. Ob tem je bilo slišati posamezne kritike, da je šlo za sovražni prevzem. V preteklem letu je bil muzej deležen več "očitkov", kot je prejemanje tuje finančne pomoči, večkrat pa so jim tudi izklopili vodo in elektriko, saj naj bi bili računi zanju neporavnani. Predsednik nevladne organizacije Memorial - njena naloga je opominjanje na zločine stalinizma - Arseni Roginski izpostavlja konflikt med zasnovo muzeja v Permu in trenutnim razpoloženjem v Rusiji. Putin, nekdanji KGB-jevec, se namreč trudi prikazati Sovjetsko zvezo kot uspešno državo in ta muzej preprosto kazi tovrstno razlago zgodovine. Nejasna prihodnost Na tej točki še ni jasno, kakšna usoda čaka muzej. Njegovo območje je namreč pripadlo državi, muzejski eksponati pa so v lasti nevladne organizacije. Niti najmanj ni izključeno, da bo muzej uničen, saj so v preteklih letih že poskušali odstraniti njegove eksponate. Med drugim so bila uničena tudi vhodna vrata gulaga. Ustanovitelji in zaposleni muzeja pa sporočajo, da bodo kljub vsemu nadaljevali delo, čeprav bo to predvsem "akademske narave". Tuji mediji navajajo še, da gre za novico, ki jo ruske tiskovne agencije preprosto ignorirajo. P. G. Senzor # 05.03.2015 ob 20:23 Prijavi neprimerno vsebino In da so ga ustanovili najprej za lastne komisarje, ki so padli v nemilost, tudi veliko pove. Rad bi videl načela funkcionarjev nove levice (če kaj takega kot pojem sploh obstaja), da vidim, če so se iz preteklih napak kaj naučili. Drugače je zadosten primer Putin sam, ki SZ poveličuje, pri tem pa je pred kratkim prav komot šel v Minsk podpisat nek neobvezujoč sporazum. In se ni prav nič pritoževal, da se mu za okus nekdanjega (?) socialista v tisti vladni palači zdi preveč razkošno. Najbrž je vajen, ker Kremelj in ostale zgradbe niso ravno samostani za tiste, ki so vse imetje razdali ljudem. Koliko stane vzdrževanje vladnih poslopij in koliko tega enega muzeja? Ki je, po fotografijah sodeč, večinoma lesene ograje in bodeča žica, pa leseni pogradi? Zares, če je tole nova levica, potem smo vse videli že pred desetletji. A nekateri še kar upajo. Izdatni avtorski honorarji profesorjem ekonomske in upravne fakultete Razkritja nadgrajenega supervizorja 5. marec 2015 ob 12:34, zadnji poseg: 5. marec 2015 ob 22:00 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Največ avtorskih honorarjev na račun davkoplačevalskega denarja je od leta 2003 prejel sodnik tolmač za turški jezik. Sledi mu trenutna ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar. Protikorupcijska komisija (KPK) je predstavila nadgrajen sistem aplikacije Supervizor za spremljanje transakcij z javnim denarjem, ki po novem razkriva tudi zneske in največje prejemnike avtorskih honorarjev, ki so bili izplačani iz javnega denarja. Največ avtorskih honorarjev je od leta 2003 prejel sodni tolmač za turški jezik Abdulaziz Počinka, in sicer 769.000 evrov. Na drugem mestu je nekdanja dekanka fakultete za upravo in zdajšnja ministrica za izobraževanje Stanislava Setnikar Cankar, ki je od aprila 2004 poleg plače prejela še 636.000 evrov avtorskih honorarjev. Na tretjem mestu pa je redni profesor fakultete za upravo Mirko Vintar, ki je med decembrom 2003 in novembrom 2014 prejel nekaj več kot 548.000 evrov. Po navedbah Dela Supervizorjevi podatki razkrivajo, da sta med fakultetami Univerze v Ljubljani izdatne avtorske honorarje zaposlenim najpogosteje izplačevali fakulteta za upravo in ekonomska fakulteta. Med desetimi največjimi prejemniki avtorskih honorarjev sta namreč tudi sedanji dekan fakultete za upravo Janez Stare in dekanka ljubljanske ekonomske fakultete Metka Tekavčič. Fakulteta za upravo: Izvajali smo dodatne programe Na fakulteti za upravo v Ljubljani pojasnjujejo, da so v teh letih (od 2003 do 2015) izvajali študijske programe na devetih lokacijah po Sloveniji - vse od Murske Sobote in Raven na Koroškem do Maribora in Sežane -, ki so jih pedagoški delavci opravljali zunaj rednega delovnega časa in tudi ob sobotah. Nekateri učitelji so izvajali tudi po dva predmeta v programu, kar v urah pomeni med 250 in 400 ur na študijsko leto. Za to dodatno delo so skladno z zakonodajo prejeli plačilo. Prav tako so izvajali različne projekte, tako tržne kot tudi evropske, ki so bili največkrat povezani z javnim sektorjem. Proračunska sredstva namreč ne zadoščajo za normalno in kakovostno izvajanje rednega študija in stroškov, zato si prizadevajo pridobivati vire na trgu. "Z upadom evropskih projektov in zmanjšanjem števila vpisanih študentov pa je iz javnih evidenc razvidno, da so se zmanjšala tudi izplačila sodelavcem," poudarjajo. Spomnili so še na Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki preprečuje zaposlovanje, zato morajo ob vsakokratnem odhodu katerega izmed sodelavcev dodatne obremenitve prevzeti drugi ali pa pogodbeno sodelujejo z zunanjimi sodelavci z drugih fakultet. Nemalokrat na hitro ostanejo brez učiteljev tudi zato, ker gredo ti v politiko. "Fakulteta za upravo je ena izmed kadrovsko bolj podhranjenih članic Univerze v Ljubljani, če primerjamo število učiteljev na število vpisanih študentov, zato je tudi obseg dela zaposlenih toliko večji," so še dodali. Cerar in Židan čakata pojasnila Premier Miro Cerar je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da je v odmoru med sejo vlade spregovoril z ministrico na to temo, a zadeve še ni želel komentirati. "Mislim, da je prav, da najprej ona dobi priložnost, da te zadeve najprej pojasni. Do takrat bom počakal, potem pa bomo videli naprej," je še pristavil. Po besedah predsednika SD-ja Dejana Židana je ministrica na vprašanje o teh prihodkih odvrnila, da mora točne podatke o tem pridobiti. Sicer pa ministrica predvideva, da večina teh prejemkov izhaja iz tržne dejavnosti - bodisi iz predavanj izrednim študentom bodisi iz evropskih projektov. Večji del teh sredstev je ministrica namreč pridobila od Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, na kateri je bila nekaj časa tudi dekanja. Židan je v izjavi medijem po seji vlade tudi povzel ministričine besede, da je za omenjeno fakulteto značilno, da vse, kar profesorji opravljajo, to storijo preko fakultete. Se pa Židan, ki sicer načeloma ni želel komentirati zadeve, sprašuje, "kako je možno, da si lahko nekdo v delovnem času prisluži toliko dodatnega denarja, in zakaj to ni redna dejavnost fakultet. Ob tem pa se ves čas sprašujemo, kako to, da šolstvo govori, da nima denarja". Sprašuje se tudi, ali imajo v javnem sektorju, kjer je zaposlenih več kot 120.000 ljudi, vsi pravico, da pridobivajo dodaten denar, ob tem da opravljajo zadolžitve znotraj svojega rednega delovnega časa. "Predvidevam, da ne. Vem, da na ministrstvu za kmetijstvo tega ne dovolimo," je dodal. Dejal je tudi, da je sedaj pravi čas, da se ugotovi, če so takšne anomalije v javnem sektorju in da se jih tudi odpravi. "Torej če so te pravice izenačene. In če niso, potem jih je treba izenačiti." Prenovljeni Supervizor Predsednik KPK-ja Boris Štefanec je sicer ob predstavitvi posodobljene aplikacije Supervizor povedal, da je pri slovenski javnosti naletela na dober odziv, saj prikazuje natančen pregled porabe slovenskega javnega denarja. Pojasnil je, da je v prenovljeni aplikaciji mogoče videti podatke o transakcijah med subjekti javnega sektorja in fizičnimi osebami, ki so prek avtorskih ali podjemnih pogodb presegle 200.000 evrov. Pri tem je povedal, da je Slovenija v zadnjih 11 letih za avtorske in podjemne pogodbe porabila milijardo in 27 milijonov evrov. "Ker je podatek velik, smo se odločili, da ga objavimo. Kot je že povedala informacijska pooblaščenka, velik obseg porabe javnega denarja zahteva veliko transparentnost. In to skušamo danes prikazati javnosti," je povedal Štefanec. "Posodobitev Supervizorja je trajala kar nekaj časa. Obseg baze je izredno velik, povečala se je s 50 milijonov transakcij na 120 milijonov transakcij, te pa se posodabljajo tudi vsak mesec, mesečno jih je kar za štiri milijone več," je dodal. "Zdaj je mogoče videti plače javnih uslužbencev, izplačila bolniških odsotnosti, pokojnin, štipendije, kmetijske subvencije, vidite lahko prikaz vseh računov, ali so računi blokirani ali ne (pri davčnih dolžnikih)," je še pojasnil predsednik KPK-ja. Konflikti interesov? KPK se bo "v okviru svojih pristojnosti" ukvarjal z vprašanjem, kaj so davkoplačevalci za to dobro milijardo evrov dobili. Preverjal bo morebitna nasprotja interesov pri sklepanju pogodb in s "sistemskim pristopom" iskal, ali sploh obstajajo mehanizmi nadzora nad sklepanjem avtorskih in podjemnih pogodb. Največ pogodb ima RTV Slovenija Največ je za izplačila avtorskih in podjemnih podob od leta 2003 porabila Radiotelevizija Slovenija, 78.298.019,97 evrov. Z dobrimi 57 milijoni sledi Univerza v Mariboru, obrambno ministrstvo, ki je zasedlo tretje mesto, pa je v zadnjih enajstih letih za omenjene pogodbe nakazalo slabih 20 milijonov evrov. Še devet proračunskih uporabnikov so avtorske in podjemne pogodbe stale več kot deset milijonov. Med njimi so štiri ljubljanske fakultete in Univerza na Primorskem. KPK je ob tem ugotovil, da obstaja možnost, da so se pri posameznih primerih pojavile kršitve dolžnosti izogibanja nasprotja interesov. Ob tem so navedli primer, da je poslovodna oseba fakultete v času dekanskega mandata prejemala transakcije iz avtorskih oziroma podjemnih pogodb. Komisija bo zato ugotavljala, ali je pri posameznih primerih dejansko prišlo do kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Prav tako bo sistemsko pregledala upravičenost sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb, predvsem pri proračunskih porabnikih, ki jih sklepajo največ oziroma izplačujejo najvišje zneske. Top 10 prejemnikov avtorskih honorarjev: 1. Sodni tolmač za albanski, turški, srbski in hrvaški jezik Abdulaziz Počink (769.416,84 evra) 2. Ministrica za izobraževanje in nekdanja predavateljica upravne fakultete Stanka Setnikar Cankar (636.068,98 evra) 3. Mirko Vintar, fakulteta za upravo (569.102 evrov) 4. Srečko Devjak, fakulteta za upravo (526.050 evrov) 5. Stanislav Možina, prodajalec umetniške zbirke Narodni galeriji (460.222) 6. Vanja Fran Rejec, sodni izvedenec, psihiater (456.183 evrov) 7. Vladislav Rajkovič, fakulteta za organizacijske vede (443.945 evrov) 8. Daniel Müller, odvetnik, arbitražni sporazum (424.877 evrov) 9. Maks Tajnikar, ekonomska fakulteta (421.501 evrov) 10. Michael Wood, odvetnik, arbitražni sporazum (417.733 evrov) . Top 10 plačnikov avtorskih in podjemnih pogodb: . 1. Radiotelevizija Slovenija (78.298.019,97 evrov) 2. Univerza v Mariboru (57.273.084,43 evrov) 3. Ministrstvo za obrambo (19.991.802,35 evrov) 4. Državni izpitni center (19.605.543,72 evrov) 5. UKC Ljubljana (17.075.496,93 evrov) 6. Ekonomska fakulteta, UL (16.098.921,70 evrov) 7. Državna volilna komisija (13.603.978,98 evrov) 8. Medicinska fakulteta, UL (13.397.342,30 evrov) 9. Zavod RS za šolstvo (13.313.660,08 evrov) 10. Fakulteta za elektrotehniko, UL (13.160.951 evrov) G. C., A. S. nekako na liniji Cerar/Perenič prodajalci svetovanj. samo, da je Cerar skrit pod več prejemniki, dva sp-ja, Perenič svetovanje d.o.o., delno tudi Socius (btw, njegov nekdanji prijatelj iz sociusa je na begu v dubaju, ta drugi iz istega legla pa je aktualni kandidat za nadzornika SDH). "Največ avtorskih honorarjev je od leta 2003 prejel sodni tolmač za turški jezik Abdulaziz Počinka in sicer 769.000 evrov. " Komaj, zakaj mu niso v letu dal par milijonov ter vile? xavi # 05.03.2015 ob 12:55 Prijavi neprimerno vsebino Glavno, da je Janez kriv! Dami # 05.03.2015 ob 13:01 Prijavi neprimerno vsebino Ha ha ha! Problem je Jansev volvo za 40.000 eur, aktualna ministrica pa z honorarji zasluzi vec kot enega taksnega volvota vsako leto zadnjih 11 let. Prav tako volvota zasluzi Drago Kos na NLB, ampak vsi ti kadri so na pravi liniji a ne novinarji! Me prav zanima ali bo kaksna medijska hajka proti tej ministrici in samemu Cerarju? Ni denarja...za bolnišnice, za šole, za vrtce, za zaposlene, ki delajo tam... samo zato, ker se tam nič ne svetuje izven delovnega časa???? Ma ne me ... Maks Tajnikar je neka posebna zgodba. Pred 20 leti je bil gospodarski minister in je zaje..l vse kar se se je zaje..t dalo. Dobesdeno v času razscveta je vse česa se je lotil spravil v propast. To je res mojster. Na ekonomski fakulteti predava še danes pa si predstavljate kako to zgleda. Sedanji finančni minister (še ena cvetka s ekonomske fakultete) je še pred časom povabil celo Kordeža, da predava študentom. Vemo kaj je se je zgodilo s Kordežem. In takih zgodbic bi se že našlo. mali_piscek # 05.03.2015 ob 16:46 Prijavi neprimerno vsebino V tej državi je več svetovalcev kot pa delavcev. Stanka Setnikar Cankar premierju ponudila svoj odstop Visokošolski sindikat: Elita služi, mlajši znanstveniki životarijo 6. marec 2015 ob 09:11, zadnji poseg: 6. marec 2015 ob 13:57 Ljubljana - MMC RTV SLO Stanka Setnikar Cankar je po razkritju aplikacije Supervizor, da je v zadnjih desetih letih poleg plače prejela še 636 tisoč evrov avtorskih honorarjev, ponudila svoj odstop. "Predsedniku vlade sem ponudila odstop in predlagala, naj najde kandidata, ki bo uspešno nadaljeval moje delo," je sporočila v izjavi za javnost in dodala, da se političnim posledicam, ki jih je prineslo razkritje aplikacije Supervizor, ni mogoče izogniti. Ministrica za izobraževanje je sicer prepričana, da je bilo vse, za kar je bila plačana, zakonito, kar bo po njenih besedah potrdil tudi nadaljnji pregled. Med drugim pa je poudarila tudi, da je objava informacij o tem, koliko je v zadnjih desetih letih zaslužila, zloraba osebnih podatkov. Razkritja prenovljenega Supervizorja, da akademska elita, med katero je tudi sedanja ministrica za izobraževanje, poleg plač prejema visoke avtorske honorarje, so medtem naletela na prve ostre odzive v javnosti. Nadgrajena spletna aplikacija Supervizor, ki jo je v četrtek predstavila protikorupcijska komisija, je, tako kot je ob svoji prvi predstavitvi razkrila, kako dobro na račun države živijo številni podjetniki, odvetniki, svetovalci …, ponovno povzročila precej razburjenja v javnosti. Razkrila je, da so številni univerzitetni profesorji, ki so bili tudi na vodilnih položajih svojih fakultet, poleg rednih plač prejemali še velike avtorske honorarje. Odgovori prejemnikov največjih avtorskih honorarjev iz akademske sfere so bili zelo sprenevedavi, saj so za Večer in Finance (Metka Tekavčič, Maks Tajnikar, Stanka Setnikar Cankar …) pojasnjevali, da del svojega dela opravijo tudi zunaj fakultet, in ne v svojem delovnem času, kot denimo predavanja izrednim študentom, predavanja v podjetjih, delo za druge institucije, predavanja v tujini, delo pri posebnih projektih ... Za kar pač prejmejo plačilo. Na drugi strani pa smo bili letos januarja priča tarnanju rektorjev javnih univerz, ki so na srečanju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem razložili, da je več kot polovica članic ljubljanske univerze v rdečih številkah, da je mariborska univerza za petino premalo financirana, primorska univerza pa v tako ali tako v najslabši finančni kondiciji. Prav univerze in njene članice pa so podatkih KPK-ja med največjimi plačniki avtorskih in podjemnih pogodb, tudi svojim zaposlenim. Na razkritje Supervizorja so se že ostro odzvali v Visokošolskem sindikatu (VS) Slovenije, kjer pravijo, da nenehno opozarjajo na zlorabe, ki jih omogoča odločevalska samovolja vrhnjega sloja akademske skupnosti. Bilo bi groteskno, če ne bi bilo resnično "Primer, ko dekan poleg polne redne zaposlitve in raziskovalnih projektov honorarno poučuje na devetih dodatnih lokacijah in s tem zasluži stotisoče evrov, medtem pa množice sposobnih mlajših znanstvenikov zaradi “varčevanja” ostajajo brez službe, životarijo s prekarnimi pogodbami ali ždijo v izhodiščnih plačnih razredih, bi učinkoval kot groteskna karikatura, če ne bi bil resničen in če ne bi bil značilen za razmerja v slovenskem visokem šolstvu," je zapisal predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič. Ob tem se sprašujejo, ali je zgolj naključje, da je ministrstvo, ki ga vodi ena največjih zaslužkaric v javnem sektorju, ravnokar predložilo predlog osnutka novega zakona o visokem šolstvu, ki bi zaposlene v visokem šolstvu izključil iz sistema plač javnih uslužbencev. "S tem ukrepom bi lahko dohodki redkih posameznikov poleteli v nebo, večina drugih pa bi padla v prekarnost," opozarjajo v VS-ju. Ministričina najnovejša afera je zato po njihovem mnenju koristno svarilo pred razvrednotenjem študija, ki ga prinaša komercializacija, vendar razprodaja recikliranega znanja v obliki izrednega študija ni edina oblika zlorabe institucionalnega položaja, ki ga imajo javne univerze. "Opozarjamo tudi na številne pojave, ko se predstavniki institucionalne akademske elite s položajem v univerzitetni hierarhiji na etično sporne in koruptibilne načine okoriščajo kot zasebni svetovalci državnih oz. javnih ustanov. Vse te pojave omogoča zlasti privatizacija odločanja, ki jo skuša predlog osnutka Zakona o visokem šolstvu še okrepiti," še menijo v VS-ju, kjer tudi odločno zavračajo težnje h korporativnemu upravljanju in privatizaciji univerz. Gregor Cerar Pozor Slovenci.... Cerar bo čez vikend zopet opravil razmislek.... državljani delajmo čim manj hrupa sicer bo rezultat razmisleka lahko napačen. Dilema je .....ali naj sprejme odstop ministrice, ki je poleg plače 3500 bruto 10 let povprečno prejemala še 5000 eur mesečno.... preko svoje - državne fakultete (hej mi smo šolstvo že privatizirali, samo tega vedeli nismo). Namreč to je skoraj 40% več kot je dobil Cerar.... namreč ta se je moral zadovoljiti le z borih 380.000 tisoč evri v zadnjih desetih letih. To pa že ne gre ali ne moralni Miro. ps. Po poštenosti in morali ne sežete JJ niti do kolen. Zdravniki, učitelji, vodstveni delavci v javnem sektorju bi morali po zakonu opravljati le eno službo med svojim delovnim časom. Vprašajte čistilko na univerzi če lahko dve uri malo z metlo potegne po stavbi potem pa gre zasebnikom honorarno čistit. Narodu se bo enkrat strgalo. fw.: in potem toliko užaljenosti, ko se primerja to golazen z gospodarstvom, kjer ni teorije, da delaš še karkoli izven delovnega časa oz. vsi, ki so na niti ne visokih položajih dnevno ostajajo v podjetjih tja do 17. 18. ure in vse, tudi razne dodatne zadeve opravijo v okviru svojega časa in zato dobijo eno plačo... ti nehigienski lopovi pa po drugi uri "garajo" za nekaj jurjev dnevnega dodatnega "zaslužka" !!!?????... pozneje pa pred kamerami brez vsakega sramu jamrajo kako neverjetno ubog, oskubljen ter oh in sploh finančno podhranjen je njihov del te javne uprave... :( Bando je treba procesuirat in vreči z vseh javnih funkcij, premier mora tudi nujno odstopiti in vsi člani te partije + denar vrniti takoj + nujno jih je potrebno odpustiti in naj samo pokajo, a ja pa še enkrat ves denar nazaj!!! A6 # 06.03.2015 ob 12:53 in potem si univerze še upajo spraševati za dodatna sredstva. štrukelj pa pravi da šolstvo najbolj trpi! Hvala bogu, da smo izvolili etičnega in več kot poštenega Cerarja. Kaže, da se mu izteka rok uporabe. Izgleda, da so strici ugotovili, da je še bolj nesposoben kot je bila Alenka Bratušek. Blokada Janše nekako popušča, saj dokazov ni. Je samo mutenje in fantaziranje, Zaenkrat držij fronto ženski kvintet na US, a kdove kako dolgo. Če Cmerar sprejme njen odstop, naj še svojega!!! Lepo od nje. Zdaj pa še Klemenčič in Cerar! ZeK # 06.03.2015 ob 13:22 Prijavi neprimerno vsebino Cerar je v čudni vlogi. zaradi javnosti bo sprejel odstop, čeprav je ministrica počela točno to, kar je počel tudi on sam. v primerljivih zneskih. zakaj javnost ne pristisne, da bi odstopil tudi Cerar, ki je povsem enak "grešnik", mi je pa nerazumljivo. Kaj jo bo Cerar odstavil, če pa sam tudi tako služi. Načeloma nimam nič proti dodatnim zaslužkom, a kaj ko ti tipi delajo to med delovnim časom. Med drugim pa je poudarila tudi, da je objava informacij o tem, koliko je v zadnjih desetih letih zaslužila, zloraba osebnih podatkov. Ko gre za Janeza Janšo pa temu ni tako mar ne gospa ministrica? Le kako, da Klemenčič ni oppazil teh visokih zneskov, ki jih je dobivala!! Opazil pa je plačilo položnice za elektriko, ki jo je v njenem imenu plačala sestrična od Urške Bačovnik Janša z Urškinim denarjem... Vprašanje za g. Klemenčiča in prejšnjo sestavo KPK: so imeli te podatke in informacije že pred prihodom g. Štefaneca? Ali se je to pokazalo šele zdaj z novo verzijo Supervizorja? Če so jih imeli zakaj niso ukrepali? Ali je Supervizor razkril slovensko univerzitetno elito? Ogorčeni odzivi na izplačevanje visokih avtorskih honorarjev na univerzah 6. marec 2015 ob 14:37, zadnji poseg: 6. marec 2015 ob 15:55 Ljubljana - MMC RTV SLO Razkritja prenovljenega Supervizorja, da akademska elita, med katero je tudi sedanja ministrica za izobraževanje, poleg plač prejema visoke avtorske honorarje, so naletela na ostre odzive v javnosti, tako pri sindikatih kot študentih. Nadgrajena spletna aplikacija Supervizor, ki jo je v četrtek predstavila protikorupcijska komisija, je, tako kot je ob svoji prvi predstavitvi razkrila, kako dobro na račun države živijo številni podjetniki, odvetniki, svetovalci …, ponovno povzročila precej razburjenja v javnosti. Razkrila je, da so številni univerzitetni profesorji, ki so bili tudi na vodilnih položajih svojih fakultet, poleg rednih plač prejemali še visoke avtorske honorarje. Odgovori prejemnikov največjih avtorskih honorarjev iz akademske sfere so bili zelo sprenevedavi, saj so za Večer in Finance (Metka Tekavčič, Maks Tajnikar, Stanka Setnikar Cankar …) pojasnjevali, da del svojega dela opravijo tudi zunaj fakultet, in ne v svojem delovnem času, kot denimo predavanja izrednim študentom, predavanja v podjetjih, delo za druge institucije, predavanja v tujini, delo pri posebnih projektih ... Za kar pač prejmejo plačilo. Na drugi strani pa smo bili letos januarja priča tarnanju rektorjev javnih univerz, ki so na srečanju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem razložili, da je več kot polovica članic ljubljanske univerze v rdečih številkah, da je mariborska univerza za petino premalo financirana, primorska univerza pa v tako ali tako v najslabši finančni kondiciji. Prav univerze in njene članice pa so po podatkih KPK-ja med največjimi plačniki avtorskih in podjemnih pogodb, tudi svojim zaposlenim. Na razkritje Supervizorja so se že ostro odzvali v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VS), kjer pravijo, da nenehno opozarjajo na zlorabe, ki jih omogoča odločevalska samovolja vrhnjega sloja akademske skupnosti. Bilo bi groteskno, če ne bi bilo resnično "Primer, ko dekan poleg polne redne zaposlitve in raziskovalnih projektov honorarno poučuje na devetih dodatnih lokacijah in s tem zasluži stotisoče evrov, medtem pa množice sposobnih mlajših znanstvenikov zaradi “varčevanja” ostajajo brez službe, životarijo s prekarnimi pogodbami ali ždijo v izhodiščnih plačnih razredih, bi učinkoval kot groteskna karikatura, če ne bi bil resničen in če ne bi bil značilen za razmerja v slovenskem visokem šolstvu," je zapisal predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič. Ob tem se sprašujejo, ali je zgolj naključje, da je ministrstvo, ki ga vodi ena največjih zaslužkaric v javnem sektorju, pravkar predložilo predlog osnutka novega zakona o visokem šolstvu, ki bi zaposlene v visokem šolstvu izključil iz sistema plač javnih uslužbencev. "S tem ukrepom bi lahko dohodki redkih posameznikov poleteli v nebo, večina drugih pa bi padla v prekarnost," opozarjajo v VS-ju. Ministričina najnovejša afera je zato po njihovem mnenju koristno svarilo pred razvrednotenjem študija, ki ga prinaša komercializacija, vendar razprodaja recikliranega znanja v obliki izrednega študija ni edina oblika zlorabe institucionalnega položaja, ki ga imajo javne univerze. "Opozarjamo tudi na številne pojave, ko se predstavniki institucionalne akademske elite s položajem v univerzitetni hierarhiji na etično sporne in koruptibilne načine okoriščajo kot zasebni svetovalci državnih oz. javnih ustanov. Vse te pojave omogoča zlasti privatizacija odločanja, ki jo skuša predlog osnutka zakona o visokem šolstvu še okrepiti," še menijo v VS-ju, kjer tudi odločno zavračajo težnje h korporativnemu upravljanju in privatizaciji univerz. Nesprejemljivo dodatno plačevanje zaposlenih V Sindikatu delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (VIR) pravijo, da se nikakor ne strinjajo z na področju visokega šolstva zelo razširjeno prakso dodatnega plačevanja zaposlenih na univerzi prek avtorskih pogodb oz. prek njihovih statusov s. p. Pričakujemo, da bo na podlagi sodelovanja socialnih partnerjev sprejeta novela zakona o visokem šolstvu (ZViS), s katero bo ustrezno urejeno tako financiranja visokega šolstva kot tudi ustrezno vrednotenje rednega dela visokošolskih učiteljev in tudi nepedagoškega kadra. Pri tem pa v Sindikatu VIR zavračamo predlog koncepta novega ZViS, ki ga je pripravila delovna skupina pri MIZŠ-ju, saj v nasprotju z našimi zahtevami predvideva popolno deregulacijo delovnih obveznosti in grob poseg v veljavni sistem delovnih mest in napredovanj, dodajajo v VIR-u. Lažni občutek, da imajo univerze dovolj denarja "Dejstvo, da je ministrica največ zaslužila z avtorskimi honorarji in zdaj odstopila, ne bo razrešilo težav. Sama je le del problema, pri katerem gre za uzurpacijo javnih sredstev univerzitetnih elit, neke zaprte kaste, ki si je očitno delila honorarje na račun vseh drugih na univerzi," je povedal prvi mož sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) Branimir Štrukelj, ki opozarja, da se bo ob razkritju izplačevanja avtorskih honorarjev porajal lažni občutek, da imajo univerze dovolj denarja. "Realnost je povsem nasprotna in ti ljudje so živeli na dveh planetih," še dodaja. Po njegovih navedbah je namreč na mariborski univerzi docent plačan kot asistent z doktoratom, ker nimajo dovolj sredstev. Njihova plača pa znaša okoli 1.000 evrov. "Zdaj bistveno bolje razumem, zakaj se ministrica ni zavzemala za dodatna sredstva za univerze in raziskovanje. Cinično je po sebi sklepala, da je vse v redu. Univerzitetna elita zato tudi ni nikoli podprla in se pridružila zahtevam po ureditvi razmer na univerzi v smislu plač in delovnih pogojev, ker je bila za njih plača zgolj priboljšek," še dodaja in upa, da se bo "univerzitetno ljudstvo" tokrat zganilo in to uredilo. Varčevanje na račun mladih Tudi v študentski organizaciji podobno kot sindikalisti opozarjajo, da se na eni strani varčuje in mladi, ki vstopajo na akademsko pot (asistenti, mladi raziskovalci in drugi sodelavci) opravijo veliko dela pod zelo slabimi pogoji, tudi s prekarnimi oblikami dela, po drugi strani pa si nekateri vodilnih na fakultetah izplačujejo vrtoglave honorarje. "Seveda nas je najbolj zmotil podatek o honorarjih ministrice Setnikar Cankar, predvsem za to, ker si je glavnino izplačala prav v času, ko je bila dekanka na fakulteti, kar se nam zdi sporno, saj gre praktično za podpisovanje pogodb "samega s seboj". Še toliko bolj ob tem zmoti dejstvo, da ministrica pričakovala prihranke od drugih zaposlenih v šolstvu (spomnimo na namero ukinitve plačevanja učne pomoči ...)," pravijo na ŠOS-u. Kaj menijo na univerzah? Kakšno stališče imajo do dodatnega plačevanja zaposlenih na univerzi prek avtorskih pogodb oz. prek njihovih s. p.-jev in v katerih primerih se jim zdi tovrstno plačevanje upravičeno, smo povprašali tudi tri javne univerze, ljubljansko, mariborsko in primorsko. "Zakonodaja predvideva izplačilo avtorskih honorarjev za delo, ki ni opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. Članica mora ob izplačilih sredstev spoštovati zakonske predpise in vsa izplačila prijaviti pristojnim organom. Dogovarjanje avtorskih in podjemnih pogodb je v pristojnosti posamezne članice," pravijo na ljubljanski univerzi, kjer gospodarno porabo javnih sredstev preverjajo z notranjimi revizijami. "Od leta 2011 smo z varčevalnimi ukrepi prihranili več kot dvajset odstotkov sredstev, namenjenih za izdatke za blago in storitve za izvajanje javne službe, kamor sodijo tudi izplačila avtorskih pogodb in drugih oblik pogodbenega dela," še dodajo. Kar zadeva opravljanje raziskav za zunanje naročnike, pa mora vsaka članica del sredstev, med 20 in 30 odstotki, nameniti za skupne režijske stroške. V Mariboru varčujejo že dalj časa Na mariborski univerzi pravijo, da se podatki objavljeni na Supervizorju glede vrednosti izplačanega denarja po avtorskih in podjemnih pogodbah nanašajo na vseh 17 članic in rektorat in na časovno obdobje od leta 2003. "Univerza v Mariboru plačuje opravljeno delo za izvedbo pedagoškega procesa, in sicer na posebnih področjih, kjer pedagoški proces poteka z velikim vključevanjem zunanjih sodelavcev (na področju medicine, zdravstvenih ved, arhitekture, trener izbrane športne panoge), kjer je pomembno, da sodelujejo strokovnjaki s prakse in seznanjajo študente z največjimi trenutnimi novostmi in so hkrati v stalnem stiku s tekočo prakso, kar pomeni, da na Univerzi v Mariboru niso v rednem delovnem razmerju. Prav tako se prek avtorskih in podjemnih pogodb plačujeta delo na projektih in sodelovanje z gospodarstvom, torej vse aktivnosti, kjer financer določi, da se na takšen način izvaja delo in ne sodi v redno delovno obveznost zaposlenih," pravijo na mariborski univerzi. Ob tem še izpostavljajo odgovorno ravnanje rektorja Danijela Rebolja, ki je leta 2011 sprejel enoten cenik za izplačilo po avtorskih in podjemnih pogodbah in za več kot tretjino zmanjšal višino izplačanih honorarjev, dodatno pa so se še za tretjino zmanjšali honorarji v okviru izvajanja varčevalnih ukrepov in po njihovih navedbah predstavljajo v letu 2014 le še 28 odstotkov zneska iz leta 2010. UP: Honorarji upadajo "Iz javno razpoložljivih podatkov so razvidna sistematična prizadevanja Univerze na Primorskem, ki so se začela neposredno z začetkom aktualnega mandata konec leta 2011. Gre za skrbno načrtovano reorganizacijo finančnega in kadrovskega poslovanja, ki izkazuje dejanski upad izplačanih avtorskih honorarjev iz povprečja prejšnjega mandata v višini 109.407 evrov na mesec na povprečje skupaj 40.270 evrov mesečno aktualnega mandata," je zapisal rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič. To danes pomeni manj kot dvoodstotni delež skupnega proračuna, je poudaril. Gregor Cerar, Al. Ma. Umrl je režiser Marjan Bevk Poslovil se je v 64. letu starosti 6. marec 2015 ob 17:37, zadnji poseg: 6. marec 2015 ob 17:57 Bovec - MMC RTV SLO/STA Marjan Bevk je bil med letoma 1979 in 1981 umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, nato je osem let kot režiser deloval v Vojvodini, pa tudi v gledališčih v Srbiji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. Marjan Bevk, sin pisatelja Franceta Bevka, se je rodil 19. marca 1951 v Čezsoči pri Bovcu. Na umetniški gimnaziji Nova Gorica je poučeval dramsko igro. Bil je pobudnik in vodja kulturno-etnološkega tabora zamejskih otrok ter ustanovitelj Kulturnega društva Čedermac v Benečiji. Prizadeval si je za povezovanje med Beneško Slovenijo in Posočjem. Bil je tudi pobudnik in programski vodja Festivala Kluže kot tudi predsednik društva TIGR. Kot režiser je bil dejaven v skoraj vseh slovenskih gledališčih. Enega izmed večjih uspehov je doživela njegova mednarodna gledališka predstava iz leta 2004, naslovljena Pisma s fronte oziroma Jaz sem zdrav in se mi dobro godi, ki jo je napisal na podlagi pisem iz prve svetovne vojne. Režiral je tudi v ljubiteljskem zamejskem Beneškem gledališču. Med drugim je skupaj z Markom Bratušem pripravil scenarij za celovečerni igrani film Črni bratje iz leta 2010, ki je posnet po istoimenski povesti njegovega očeta Franceta. Marjan Bevk je umrl zjutraj po hudi bolezni v 64. letu starosti. P. G. Posedi iz Pergama na vrh uprave za varno hrano Židan: Posedi je izkušen, izbrala ga je komisija 6. marec 2015 ob 14:28, zadnji poseg: 6. marec 2015 ob 14:40 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Vlada je na predlog kmetijskega ministra Dejana Židana na čelo uprave za varno hrano imenovala Janeza Posedija. Židan, Posedijev prijatelj in nekdanji sošolec, očitke o nagrajevanju zavrača. nikoli # 06.03.2015 ob 20:32 Prijavi neprimerno vsebino Za zdravje Slovencev skrbijo veterinarji. To si tudi zaslužimo. kralj matjaž # 06.03.2015 ob 15:46 Prijavi neprimerno vsebino Pa so me spet prepričali da prav volim. Ja, najprej so mu baje obljubili predsedništvo na Rdečem križu, a so tja morali dati odpadle dame. C'est la vie. VOY-C # 06.03.2015 ob 17:27 Prijavi neprimerno vsebino Ewo vam zdej...visoko moralno etična načela...! VOY-C # 06.03.2015 ob 17:27 Prijavi neprimerno vsebino Kwa pa Klemenčič čaka...limun ...pa to ... tom-znidarcic # 06.03.2015 ob 19:08 Prijavi neprimerno vsebino Guten morgen slovenčki. Pričakujem obilo komentarjev na temo strokovnosti, klientelizma in predvsem o zaledju iz EU. tom-znidarcic # 06.03.2015 ob 19:57 Prijavi neprimerno vsebino Poleg tega mi tudi ni jasno kakšna znanja naj bi brinesel nek profi sindikalist. Iiijoj, si me pa razočaral! Spoznanja iz hvatanje magle, pa nema boljeg stručnjaka. veza # 06.03.2015 ob 23:26 Prijavi neprimerno vsebino Posedi se bo dobro vsedel, lepa službica, ni kaj... carlazar76 # 06.03.2015 ob 23:25 Prijavi neprimerno vsebino Psssst, Mirči... ...to kar je počela Setnikar Cankarjeva je sicer svinjarija, ni pa kaznjivo dejanje. Mamacererzonegasvetapress cenitamsok # 06.03.2015 ob 23:47 Prijavi neprimerno vsebino KPK bo seveda še naprej najraje preiskovala Janševo premoženje. Te novice se tako dobro prodaja, čeprav so votle okoli pa nič ni. marialorca # 06.03.2015 ob 20:26 Prijavi neprimerno vsebino Stanka Setnikar Cankar je po razkritju visokih avtorskih honorarjev ponudila svoj odstop. Gospa je šele zdaj ugotovila, kako dobre dohodke je imela v prejšnji službi. Čas je, da se vrne, vladna plača je bagatela. Naj Cerar sebe pogleda v ogledalo. Ob delu v DZ še je še oktobra 2013 svetoval enemu največjih tajkunov Borisu Popoviču (in pokasiral sedem jurjev €) kako onemogočiti občino Ankaran in kako zaobiti odločbo Ustavnega sodišča! Torej za denar je svetoval kako spodkopati državno inštitucijo!! Vsega skupaj pa je namolzel 350 jurjev €. In sprejema odstop... Odstopiti bi moral najprej sam, nato pa bi šla še dotična po njegovi poti!!! On pa nam predava kako so člani njegove vlade visoko etični in da to se vsak dan to sproti izkazuje. Blef! Več: http://supervizor.kpk-rs.si/podj/65699874/ lonc ne se čudit,to so kadri SMC pa zaab,zares,pozitivna slovenija,vse pa izvirajo iz LDS-stranke ki je ekonomsko uničila slovenijo Vsi pa so bili najprej Titovi pionirčki,če jih že želiš politično porazdeliti.... bob # 05.03.2015 ob 20:43 Prijavi neprimerno vsebino Imam občutek da je Franek zaslužil več medijske pozornosti. Bil je pionir Slovenskega filma, izreden komentator in zadnja leta kar nekoliko pozabljen. Lahko bi ga kdaj gostili v naši televizijski hiši, a očitno so politiki bolj pomembni. Meni je bil ful dober kot Samo v zelo luštnem filmu Vesna. Iskal sem na netu kako danes izgleda gospa Metka Gabrijelčič (Vesna), ki jih že danes šteje 80 let. Bilo bi prav zanimivo slišati in videti v kakšni oddaji na televiziji. vesna je res zakon. kemija med njim in gabrijelčičevo je bila res osupljiva. mene tudi zanima kako danes izgleda gabrijelčičeva ampak že desetletja odklanja vse intervjuje (najbrž zato ker je to poglavje zanjo že zdavnaj zaključeno in bi rada podobno kot greta garbo da se jo filmska publika vedno spominja kot vesno). Primc: Pričakujem množično podporo pravicam otrok na referendumu Podpise bodo DZ-ju predali dopoldne 10. marec 2015 ob 08:47, zadnji poseg: 10. marec 2015 ob 14:02 Ljubljana - MMC RTV SLO "Referendum na to temo smo že imeli in verjamemo, da se bodo ljudje še enkrat odzvali in zavrnili sporni zakon," je ob dostavi podpisov za referendumsko pobudo v DZ dejal Aleš Primc. Vodji koalicije Za otroke gre! Metka Zevnik in Aleš Primc sta v državni zbor dostavila 80.518 podpisov za razpis referendumske pobude o spremenjenem zakonu o zakonski zvezi, za kar je sicer zadostovalo 2.500 podpisov. "Vesela sem, da je nastala vseslovenska koalicija Za otroke gre!. Ko smo se ustanovili pred 18 dnevi, nas je bilo dvesto, 12 dni pozneje nas je bilo na shodu Dan ljubezni 8.500, pet dni pozneje nas je že 80.500. Ljudje so sporočili, da želijo, da imajo otroci mamo in očeta, in ne starša 1 in starša 2, ter da imajo nono in nonota, dedka in babico, ne pa stare starše 1 in 2," je povedala Metka Zevnik, ki v koaliciji Za otroke gre! predstavlja združenje starih staršev Slovenije. Po njenih besedah so v referendumski pobudi med drugim navedli, da nasprotujejo posvojitvam otrok v istospolne skupnosti in temu, da bodo lahko v šolah v skladu z zakonom otroke začeli pripravljati na homoseksualno družino. "Take družine obstajajo, vendar ne nastajajo kar tako povprek. Gre za majhno število družin, kjer je eden od partnerjev biološki oče ali mama, in je bila mogoča posvojitev drugega partnerja. Teh otrok je zelo malo, ker se mora drugi od staršev odpovedati otroku ali mora biti pokojni. Mislim, da lahko istospolni starši dobro in z ljubeznijo vzgajajo otroke. Dva moška ne moreta nadomestiti matere, kot dve ženski ne morata nadomestiti očeta. To se vidi pri temeljni vzgoji otrok za njihovo identiteto," je položaj obstoječih istospolnih družin opisala Zevnikova in dodala, da gre pri noveli zakona za vsesplošno možnost posvojitve. "Čakajočih parov je danes okrog 600, zdaj pa se jim bo pridružila še večja skupnost. Možnost za posvojitev pa je zelo majhna," je še menila. Vodja civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je tiste, ki jim podpisa ni uspelo oddati, pozval, da pristopijo k njihovim dejavnostim, "da omogočijo državljanom in državljankam, da odločajo o tako pomembni temi, kot so temeljne pravice otrok na referendumu". "Žal nam je, da se moramo o tej temi ponovno odločati, zato upamo, da bo tokratni referendum, ki bo po našem prepričanju uspel, to temo za nekaj časa umaknil z dnevnega reda. Vendar ne v smislu, da se ne bi uredile pravice istospolnih partnerjev, temveč na način, da se ne bi znova in znova kratile temeljne pravice otrok in staršev," je pojasnil Primc, ki pričakuje, da bodo ljudje zelo množično na referendumu podprli temeljne pravice otrok. Zbiranje podpisov od prihodnjega tedna V DZ-ju bodo zdaj podpise preverili in nato za predvidoma prihodnji teden razpisali začetek zbiranja podpisov za referendum. Za razpis referenduma morajo pobudniki zbrati 40.000 overjenih podpisov, za kar imajo 35 dni časa. Če bo podpisov dovolj, bo moral DZ v sedmih dneh razpisati referendum. Če bi poslanci presodili, da je referendum v nasprotju z ustavo, bi pobudo lahko dali v presojo ustavnemu sodišču. Ministrica računa na ustavno presojo "Pravico zbiranja podpisov ima vsak, tako je prav, saj smo demokratična država. O tem, ali bo referendum tudi izveden, pa bo na koncu, tako kot že mnogokrat doslej, presojalo ustavno sodišče," je svoje mnenje o referendumski pobudi izrazila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. ZL: Referendum ni mogoč Pri pobudnikih novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ZL-ju menijo, da razpis referenduma o zakonu, ki odpravlja neustavnost na področju pravic, ni mogoč. "Hkrati pa je obžalovanja vredno, da bo o vetu na zakon danes odločal DS," je menil poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec, ki je glede 80.500 podpisov za pobudo referenduma o zakonu o zakonski zvezi še poudaril, da ti podpisi prihajajo z organizirano akcijo Katoliške cerkve in političnega vrha SDS-a. O zakonu tudi državni svetniki Medtem pa bodo pozno popoldne o vetu na spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih odločali tudi državni svetniki, in sicer na pobudo interesne skupnosti lokalnih interesov. Če bo večina državnih svetnikov veto podprla, bodo morali poslanci o zakonu odločati še enkrat, le da bo v tem primeru za potrditev zakona potrebnih 46 glasov. Za spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje istospolne in raznospolne skupnosti, je sicer v DZ-ju prejšnji teden glasovalo 51 poslancev, 28 jih je bilo proti. T. K. B., G. C. Medijsko razkritje odneslo državnega sekretarja Vesenjaka Velik dolg krovnega podjetja državnega sekretarja Petra Vesenjaka 10. marec 2015 ob 12:13, zadnji poseg: 10. marec 2015 ob 16:37 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Novoimenovani državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Peter Vesenjak je gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku ponudil odstop, ta pa ga je že sprejel. Petra Vesenjaka je vlada pretekli teden na redni seji imenovala za državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu. Po navedbah več medijev pa je ob njegovi predstavitvi zamolčala, da je njegovo podjetje Hosting zdaj na slabi banki z več kot petmilijonskim dolgom, njegovo hčerinsko podjetje pa je šlo v stečaj, v katerem so vsi upniki ostali nepoplačani, tudi delavci. Banka NKBM je tako na Družbo za upravljanje terjatev (DUTB) prenesla 4,8 milijona evrov terjatev do Hostinga, NLB pa za dobrega pol milijona evrov. Hosting je trenutno v poenostavljeni prisilni poravnavi, navadnim upnikom pa dolguje 8,5 milijona evrov. Poleg DUTB-ja je največja navadna upnica SID banka, ki ji podjetje dolguje 3,3 milijona evrov. Na seznamu navadnih upnikov Hostinga je visoko tudi finančna uprava, ki je v poenostavljeni prisilni poravnavi prijavila 57.400 evrov terjatev. Vesenjak bi se lahko po poročanju Dnevnika zaradi dolgov svojega podjetja znašel v konfliktu interesov, saj gospodarsko ministrstvo po zakonu vladi predlaga enega izmed neizvršnih direktorjev DUTB-ja, pa tudi enega člana v nadzorni svet banke SID. DUTB ima sicer na hiši v Markovcih, kjer uradno prebiva Vesenjak, od lani vpisanih za 2,7 milijona evrov hipotek. Stečaj hčerinskega podjetja Hčerinska družba Hostinga, podjetje Hosting svetovanje, pa je končala v stečaju. Skupina Hosting ima sicer v lasti še dve družbi, to sta Hosting vzhod&zahod svetovanje in Ptujske vedute. Od preteklega tedna ima blokiran račun tudi družba Ptujske vedute, ki je leto 2013 končala z 22.000 evrov izgube, družba Hosting vzhod&zahod svetovanje, ki je v zadnjih letih prejela 72.000 evrov javnega denarja in ima že več kot 1.000 dni blokiran račun, pa finančni upravi dolguje znesek, nižji od 10.000 evrov. Vesenjak ob tem meni, da razmere v njegovem podjetju na njegov ugled in kredibilnost ne vplivajo. "Čutim se kredibilnega za delovanje na področju, s katerim se ukvarjam," je povedal za Finance. Odločitev, da sprejme položaj državnega sekretarja, zanj ni bila lahka, vendar je ocenil, da je načrt finančnega prestrukturiranja Hostinga pripeljan do take faze, da bo lahko začel predajati posle. Vesenjak ministru pojasnil svoj položaj Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je sporočil, da mu je Vesenjak pojasnil položaj, v katerem se je znašlo njegovo podjetje, in razloge za to, in sicer, da je podjetje prezadolženo zaradi ključnih tržnih sprememb in sesutja finančnih trgov, ki so drastično spremenili pogoje razvoja naložbenih projektov v obdobju 2008-2010. Stanje podjetja po Počivalškovih besedah tako ni posledica privatiziranja nekdanjega družbenega oz. državnega premoženja. G. C. Roman Vodeb je lepo povedal, dali ste gol, ko sodnik ni gledal. Strah pred javno razpravo? Vlada je za državnega sekretarja imenovala "izjemnega strokovnjaka z bogatimi delovnimi izkušnjami na področju turizma" Petra Vesenjaka, njegova podjetja pa so končala v stečaju in na slabi banki. Petra Vesenjaka je vlada pretekli teden na redni seji imenovala za državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu. Po navedbah več medijev pa je ob njegovi predstavitvi zamolčala, da je njegovo podjetje Hosting zdaj na slabi banki z več kot petmilijonskim dolgom, njegovo hčerinsko podjetje pa je šlo v stečaj, v katerem so vsi upniki ostali nepoplačani, tudi delavci. Banka NKBM je tako na Družbo za upravljanje terjatev (DUTB) prenesla 4,8 milijona evrov terjatev do Hostinga, NLB pa za dobrega pol milijona evrov. Hosting je trenutno v poenostavljeni prisilni poravnavi, navadnim upnikom pa dolguje 8,5 milijona evrov.... Prav je tako. Gliha vkup štriha. MC je imenoval še enge propadlega tajkuna. Pa kaj vam ni jasno...ko voliš SMC to dobiš, Slovenci si boljšga ne zaslužmo...una ministrica je pokasirala 600000 eur, tale pocar pa najmanj 8 mio...bravo. Na pravi poti smo. Sam da ni JJ, pa so vsi veseli. Samo Modri Center je prava pot. ZL nas bo uničila. Tole je začetek. Strah me je, sploh, ker imajo bojda vedno večjo javnomnenjslo podporo Naši poslanci na testu: Kdaj je že dan državnosti? Gašper Lubej Avtor: Gašper Lubej Ste vedeli, da je Slovenija od včeraj še bolj suverena? No, pravzaprav smo dobili samo nov praznik, dan suverenosti. A kaj, ko nekateri poslanci niso suvereni niti pri naštevanju starejših praznikov. Kliknite na fotografijo in videli boste, ali naši poslanci poznajo dva državna praznika, povezana z osamosvojitvijo Slovenije. Kliknite na fotografijo in videli boste, ali naši poslanci poznajo dva državna praznika, povezana z osamosvojitvijo Slovenije. Poslanci so včeraj izglasovali nov praznik, ki ne bo dela prost dan. Praznovali bomo 25. oktober v spomin na leto 1991, ko je na ta dan zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil Slovenijo. Znajo govoriti o herojskih časih. So heroji pri naštevanju praznikov? Medtem ko je v državnem zboru potekala razprava o herojskih časih osamosvajanja, smo preverjali, ali tudi poslanci, tako kot številni državljani, ne poznajo niti dveh praznikov, ki zaznamujeta osamosvojitev Slovenije. Kliknite na zgornjo fotografijo in videli boste, kaj je posnela naša kamera. Je lepo, da smo jih ujeli s spuščenimi hlačami? Poslance smo res ujeli med razpravo in tudi presenetili z nekaterimi vprašanji. Toda ali ni upravičeno pričakovati, da bodo profesionalni politiki znali brez težav našteti pravilni imeni in datuma dveh praznikov, ki sta bila ključna za nastanek države? Še bolj upravičeno lahko to pričakujemo na dan, ko v hramu demokracije poteka razprava o državnih praznikih in prazniku suverenosti te iste države. Dan samostojnosti in enotnosti, 26. december, sicer praznujemo v spomin na leto 1990, ko so v takratni skupščini razglasili izid glasovanja na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Dan državnosti pa 25. junija, ko je parlament leta 1991 med drugim sprejel deklaracijo o neodvisnosti Slovenije, ki je tako postala neodvisna država. Preberite še: Slovenci smo dobili nov praznik. Poslanci potrdili 25. oktober za dan suverenosti. (video) Slovenci smo dobili nov praznik. Poslanci potrdili 25. oktober za dan suverenosti. (video) Poslanke in poslanci so s 70 glasovi za in štirimi proti podprli novelo zakona o praznikih, ki je kot praznik, dan suverenosti, določila 25. oktober. Dan suverenosti pa ne bo dela prost dan. Žana Nemcova: Putin je politično odgovoren za smrt mojega očeta Hči ubitega opozicijskega voditelja se ne boji vrnitve v Moskvo 12. marec 2015 ob 10:12, zadnji poseg: 12. marec 2015 ob 10:29 Rim/Moskva - MMC RTV SLO Hčerka ubitega ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožila, da je "politično odgovoren" za umor njenega očeta. Žana Nemcova je v intervjuju za BBC, ki so ga naredili v Italiji, povedala, da je bil motiv za umor njenega očeta povezan z njegovo vlogo zadnjih desetih let, ko je bil najglasnejši kritik predsednika. "Boris Nemcov je bil najmočnejši opozicijski voditelj v Rusiji," je dejala hčerka in dodala, da je po njegovi smrti opozicija obglavljena, vsi pa so preplašeni. "Ljudje in politiki, vsi so preplašeni," je povedala. Na vprašanje, ali je predsednik Putin ukazal, naj ubijejo njenega očeta, je povedala, da za to nima dokazov, a da je predsednik zagotovo politično odgovoren. Pojasnila je, da je bil njen oče zadnjih deset let pod velikim pritiskom in da sta se pogovarjala o možnosti, da bi ga zaprli, a da ni nikoli omenil resnejše grožnje življenju. Pred umorom je Nemcov pripravljal poročilo o ruski vpletenosti v spopade v Ukrajini, Nemcova pa je povedala, da sta se o tem pogovarjala tudi onadva. "Uradno, tehnično, ruske sile niso vpletene v vojno v Ukrajini, a se dejansko dogaja, da vojaki zapustijo vojsko, nato pa jim je ukazano, naj gredo v Ukrajino," je povedala hčerka. Nemcova se ne boji vrnitve v Moskvo Nemcova, ki je gospodarska novinarka in živi v Moskvi, je povedala, da sama sebe nikoli ni imela za aktivistko, a da se bo zdaj njen status, kar se tiče nekaterih ljudi, verjetno spremenil. "Mislim, da bom zdaj, ko sem povedala svoje mnenje glede umora, za ruske oblasti postala aktivistka," je povedala in dodala, da se ne boji vrnitve v Rusijo. "Ne bojim se. Povedala sem, da so ubili mojega očeta. Ne morem biti tiho, to je nemogoče," je dejala in dodala še, da se bo v Moskvo vrnila 15. marca. Eden izmed osumljencev za umor povedal, da so ga mučili, da bi priznal Nemcova so s štirimi streli ubili v nočnih urah v petek, 28. februarja, na mostu v bližini Kremlja, ko se je s svojo spremljevalko vračal domov. Njegov umor, ki se je zgodil dva dni pred napovedanim velikim opozicijskim shodom, je pretresel Rusijo, dan po atentatu se je na protestih zbralo več kot 70.000 ljudi, na pogrebu pa se je od njega poslovilo več kot 10.000 ljudi. Zaur Dadajev, eden od dveh osumljencev za umor Nemcova, je v sredo priznal, da je bilo njegovo priznanje, da je ubil opozicijskega voditelja izsiljeno z mučenjem, saj naj bi bil dva dni vklenjen, glavo pa je imel pokrito z vrečo. Povedal je tudi, da je vpletenost v umor priznal le zato, da bi policisti izpustili njegovega prijatelja, ki je bil aretiran skupaj z njim. B. T. Nato in Rusija vsak s svojimi vojaškimi vajami Vzhod Evrope postaja prizorišče številnih vojaških vaj 17. marec 2015 ob 10:17, zadnji poseg: 17. marec 2015 ob 10:53 Moskva - MMC RTV SLO Medtem ko Nato izvaja vojaške vaje v vzhodni Evropi blizu meje z Rusijo, je Putin ukazal vajo ruske severne flote. Šlo naj bi za rutinsko vajo, nepovezano z mednarodnimi dogodki. Kot poroča CNN, ki se sklicuje na ruske medije, je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal polno pripravljenost severne flote in vajo za preverjanje bojne pripravljenosti na arktičnem severu. Vaja obsega 38.000 vojakov, 41 ladij, 15 podmornic in 110 letal, poroča CNN. Vaja, ki bo potekala do petka, naj bi bila po besedah predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova "povsem redni proces operacij oboroženih sil". Peskov je še napovedal, da bodo takšni hitri testi pripravljenosti postali vse bolj redni, saj naj bi koristili izboljšanju mehanizmov nadzora in operacij oboroženih sil. Rusijo skrbijo vaje Nata ob njenih mejah Uradno naj ruske vaje ne bi bile povezane z vojaškimi manevri Nata na vzhodu Evrope, a kot je za rusko tiskovno agencijo Tass dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksej Meškov, vodijo vaje Nata k destabilizaciji in povečanju napetosti na severovzhodu Evrope. "Rusija je globoko zaskrbljena zaradi vedno več vaj Nata blizu naših meja. Posebej presenetljivo je, da se to dogaja na severovzhodu Evrope, ki je najbolj stabilna regija na naši celini, morda pa tudi na celem svetu," je dejal Meškov. V Latvijo so namreč prišle ameriške enote, vključno s tanki in oklepnimi vozili. V Estoniji bo med 4. in 15. majem potekala vojaška vaja, v kateri bo sodelovalo 13.000 vojakov. Nato je medtem začel vojaške vaje v Črnem morju, v katerih sodeluje sedem članic te vojaške zveze. Ne gre pa za prve Natove vaje blizu meje z Rusijo. V Bolgariji se je začela dvostranska bolgarsko-ameriška vaja, ki je del niza vaj, ki bodo potekale v naslednjih treh mesecih in pol, poroča rt.com. B. V. Zakaj je zgodba o Cockti neločljivo povezana s Planico? Odprtje razstave Emerik Zelinka, Cockta, Planica 17. marec 2015 ob 12:29, zadnji poseg: 17. marec 2015 ob 14:19 Celje - MMC RTV SLO Drevi se bo v Celju odprla razstava o Emeriku Zelinki, ki povezuje dva simbola slovenske identitete - Cockto in Planico. Zelinka je, tako rekoč, oče te osvežilne pijače, ki je bila prvič uspešno predstavljena ob smučarskih skokih v Planici leta 1953. Cockta je bila pripravljena za prodajo pozimi tistega leta - to sicer ni bil običajen čas, ki si ga izberejo proizvajalci za promocijo nove pijače, toda v Sloveniji je kot posebnost konec zime gotovo izstopalo že dobro mednarodno uveljavljeno tekmovanje v smučarskih skokih v Planici. Razstava v Zgodovinskem arhivu Celje združuje v zgodbo več razstav; osnova postavitve je zgodba o Emeriku Zelinki, ki je bila kot razstava avtorjev Katje Zelinka Škerlavaj, Janeza Zelinke in Petra Škerlavaja prvič predstavljena v Slovenskem etnografskem muzeju pred dvema letoma. Zgodbo s postavitvijo v čitalnici zaokroža del razstave Pod Poncami avtorjev Jožice Šparovec in Iva Vraničarja, ki sta izbrala več fotografij s planiških prireditev med letoma 1934 in 1991. Vizionarski sin žganjarja Emerik Zelinka je odraščal v družini v Ljubljani, kjer je oče blizu današnje Hale Tivoli vodil žganjarno. Emerik je moral zaradi zgodnje očetove smrti kmalu prevzeti večino nalog v podjetju, katerega ohranjena dopisna glava odkriva pestro dejavnost: Emerik Zelinka, tvornica likerjev, ruma, cognaca, sadnih sokov, vermouth vina in medicinalnega vina. Poleg pri vodenju postopkov proizvodnje je bil Emerik zelo uspešen tudi kot trgovec, njegovo inovativnost v ustvarjanju prepoznavnosti odraža tudi zelo zgodaj razvit logotip, ki je presegal zgolj umetelno obliko glav dopisov in ki je temeljil na inicialkah imena in priimka ter je bil s poenostavljanjem simbola in linij za tisti čas na neki način celo vizionarski. Kot mlad tehnolog je nekaj časa delal tudi v laboratoriju tovarne likerjev Marijan Badel v Zagrebu. Prav prek zagrebških zvez si je Emerik ogledal nekaj obratov proizvodnje Coca-Cole po Evropi. Pred drugo vojno je pogosto potoval na Dunaj k sorodnikom, kjer se je izpopolnjeval strokovno, privzgojil si je tudi meščanski slog življenja. Do vojne je Emerik pomagal voditi mami podjetje v Ljubljani, kot se ga spominja, se je “do danes ohranil obrat le s pomočjo mojega sina, ki je opravljal vse nakupe, bil obratovodja ter potnik tvrdke, lastni izdelovalec s svojimi recepti, dvignil je raven kakovosti …” Šipek, limona in naravna zelišča … Po drugi vojni je bilo družinsko podjetje nacionalizirano. Kot uveljavljen tehnolog, poznavalec predelave sadja in zelišč je Emerik Zelinka sodeloval tudi pri ustavljanju prve tovarne sadnih sokov v Sloveniji – se pravi pri Fructalu, sadnolikerskem kombinatu Ajdovščina. Leta 1948 se je zaposlil v Slovenijavinu. Kot je zapisal, je bila njegova prva naloga: “Reorganizacija zunanje trgovinske oblike podjetja: ureditev forme celotne embalaže za ZDA, Anglijo, evropske države, izdelava novih oblik kulturnega trgovanja, tiskanje publikacij, zbiranje kulturnih vrednot iz zgodovine enologije ter publiciranje le-teh v inozemskem časopisju in revijah.” Tudi iz tega zapisa gre slutiti, da je Emerik združeval svoje izkušnje in znanje s pripravo pijač s talentom za promocijo. Direktor Slovenijavina Ivan Deu mu je leta 1952 zaupal izdelavo prve gazirane brezalkoholne pijače, ki bi bila podobna Coca-Coli. Emerik je tako iz temeljnih sestavin šipka, limone in naravnih zelišč izdelal recepturo za Cockto. Kompleksen proces ustvarjanja pijač je poetično opisal: “Tako kot si skladatelj zamisli resnično dogajanje za svojo kompozicijo, tako je tudi za delo sestavljanja recepture treba najti moto kompozicije. Moto je okus, aroma. Ta dva terjata vedno sestav – kompozicijo surovin." … ter smučarski skoki v Planici Kot se je spominjal Emerik, je kot smučar dobro vedel, da bo ob sončnem vremenu v Planici promocija Cockte uspešna. Podjetje Slovenijavino je v promocijo vložilo veliko sredstev in napora. Milan Hodalič, poročevalec športnega časopisa Polet, je ob opisovanju podob prireditve izpostavil Planico v znamenju “kokta-kokta”: “Ko si stopil ne železniško postajo v Planici, se ti je zasmejal v obraz plakat, na katerem je naslikana majčkena (v pikasojevem stilu), luštna deklica, ki pije kokta-kokta, v hotelu ista pesem; kokta-kokta, ista deklica, ki pije kokta-kokta. Na skakalnici je ogromno platno, s katerega se smeje ista deklica. Na stolpu prodajajo kokta-kokta. Sodniki na tribuni pijejo kokta-kokta; skratka, kokta-kokta povsod. Pa naj kdo reče, da pri nas ni ljudi, ki ne bi vedeli, kako se uspe z dobro reklamo. Resnici na ljubo pa ima kokta-kokta dve dobri lastnosti, je tekoč artikel, ki pogasi žejo in denarnici ne zada preobčutne rane (to pa, kar se mene samega tiče, izjavljam pred pričami, da nimam nobene provizije).” Emerik se je dogodkov spominjal: “V Planici je bilo toplo, vse smo prodali s pomočjo uniformiranih lepih deklet. Pritožil se mi je edino predsednik Smučarske zveze, ki je dejal: naredil si več reklame za Cockto, kot jaz za skoke.” Brezčasna celostna grafična podoba Obiskovalci Planice 1953 so bili priča prvi obsežni akciji celostne promocije nekega izdelka v tedaj še plansko gospodarsko naravnani državi. Akcija je postala prepoznavna predvsem po celostni grafični podobi arhitekta Sergeja Pavlina, ki je oblikoval logotip, stekleničko, zložljivo kartonasto embalažo, kombinezone za hostese, poslikavo kamionov – potujočih bifejev. Oblikovanje zelo prepoznavnega plakata zagorele deklice, ki s slamico srka Cockto, je Pavlin zaupal kolegu Urošu Vagaji. Vložek v promocijo se je podjetju zagotovo dolgoročno večkrat povrnil, podobno Pavlinov prispevek, da je za celostno grafično podobo Cockte prejel nagrado brezčasen slovenski dizajn 2005. Po 71 letih našli posmrtne ostanke zakoncev Hribar z gradu Strmol Likvidirali so ju kot narodna izdajalca 17. marec 2015 ob 19:59, zadnji poseg: 17. marec 2015 ob 20:37 Preddvor - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija V gozdu nad vasjo Mače pri Preddvoru so danes našli posmrtne ostanke zadnjih lastnikov gradu Strmol, Rada in Ksenije Hribar, ki sta izginila januarja 1944. Takrat so ju pripadniki partizanske varnostnoobveščevalne službe z gradu odpeljali neznano kam, Hribarjev nečak Peter Hribar pa se je že pred leti odločil, da razišče njuno usodo. O usodi Rada Hribarja se dolgo ni govorilo na glas, vse skozi pa ugibalo, kaj točno se je januarja 1944 zgodilo na gradu Strmol in kam sta zakonca Hribar izginila. Posmrtne ostanke so po 71 letih danes našli v gozdu nad vasjo Mače. Njuna smrt pa še vedno ni popolnoma razjasnjena. "Mislim, da je stvar popolnoma lokalnega značaja, sodelovali so tudi lokalni prebivalci in mislim, da zarota ni segala kam višje. Je bilo pa to dejanje verjetno posledica neke splošne usmeritve v letu 1944, ko se je že vedelo, da gre vojna h koncu," meni Peter Hribar. Likvidirana sta bila kot narodna izdajalca. Hribarjev nečak Peter je prepričan, da to kot zavedna domoljuba zagotovo nista bila, leta 2000 že dosegel njuno rehabilitacijo. Ves čas si je želel najti tudi njun grob. "Prav je, da svoje poslednje počivališče dobita tam, kamor spadata, to je v družinsko grobnico v Ljubljani," pravi Hribar, ki ob tem poudarja, da vse stroške nosi popolnoma sam. "Mislim, da je treba to poglavje v zgodovini skleniti. Storilcem smo odpustili, pozabili pa ne bomo nikoli," pravi. Ena izmed večjih medvojnih skrivnosti, po kateri je Drago Jančar napisal roman To noč sem jo videl, je tako po 71 letih razkrita. Jan Novak, TV Slovenija Video: Nova epizoda pingponga tokrat v korist Avstrijke Na vrhu pričakovana imena: Vonn, Fenninger, Maze 19. marec 2015 ob 07:51, zadnji poseg: 19. marec 2015 ob 13:27 Meribel - MMC RTV SLO Tina Maze je s 3. mestom na zadnjem superveleslalomu sezone povečala zaostanek v skupnem seštevku, saj je bila Anna Fenninger v Meribelu druga. Zmagala je Lindsey Vonn. Do konca sezone sta le še dve tekmi, v boju za veliki kristalni globus pa ima Avstrijka pred Slovenko 32 točk prednosti. Po osmem mestu na smuku se je zdelo, da je Fenningerjeva na prizorišče finala svetovnega pokala prišla v malce slabši formi, toda danes je dokazala, da ima še vedno hitrost, ki ji je na SP-ju v Beaver Creeku prinesla dve zlati medalji, na naslednjih tekmah svetovnega pokala pa rdečo majico vodilne v skupnem seštevku. Peti "hitri dvojček" Vonnove Fenningerjeva je s številko 15 od favoritinj nastopila prva, kar je bila na vedno mehkejši progi rahla prednost. Kljub manjši napaki na ciljni strmini, ko je smuči postavila preveč počez, je prevzela vodstvo. Hitrejša je bila le še Vonnova, ki je na postavitvi ameriškega trenerja s 67. zmago kariere Fenningerjevi speljala superveleslalomski globus. Neverjetno, po takšnih poškodbah in življenjskih dramah je Američanka to sezono osvojila tako smukaški kot superveleslalomski globus. To je njen peti "hitri dvojček" kariere. Klepet s Tino Maze med finalom svetovnega pokala V soboto slalom, v nedeljo veleslalom Tina Maze, ki je nastopila takoj za Vonnovo, ni smučala najbolje in je za zmagovalko zaostala 80 stotink. "Včeraj in danes sta mi uspeli dobri tekmi, lahko sem zadovoljna. V srednjem delu me je sicer malce odneslo iz smeri, tako da nisem s seboj nesla vse hitrosti," je za Val 202 povedala Mazejeva. Njen trener Andrea Massi je dodal: "Naredila je veliko napako, Anni pa je uspela sanjska vožnja. Kot sem že rekel - odločalo se bo na zadnji tekmi, veleslalomu. Nikoli nisem razmišljal, da bomo po superveleslalomu imeli veliko prednost." Tako kot v smukaški razvrstitvi je Tina Maze tudi v superveleslalomski dobila bronasto medaljo za skupno tretje mesto. V soboto slalom, v nedeljo veleslalom V petek je na sporedu ekipna tekma (Tina Maze seveda ne bo nastopila), v soboto slalom, v nedeljo pa veleslalom. Ker je to sezono Anna Fenninger v veleslalomu odlična in jo bo težko premagati, bo očitno ključen slalom. Massi ostaja optimističen: "Tina je tretja v slalomskem seštevku in ni razloga, da ne bi bila dobra v slalomu, sploh pa, da ne bi bila dobra v veleslalomu, kjer je olimpijska prvakinja." Končni vrstni red: 1. L. VONN ZDA 1:07,70 2. A. FENNINGER AVT +0,49 3. T. MAZE SLO 0,80 4. T. WEIRATHER LIE 1,20 5. N. HOSP AVT 1,39 6. F. MARSAGLIA ITA 1,49 7. F. BRIGNONE ITA 1,52 8. C. HÜTTER AVT 1,61 9. N. SCHMIDHOFER AVT 1,80 10. E. FANCHINI ITA 1,84 11. N. FANCHINI ITA 1,90 12. D. GISIN ŠVI 1,96 13. L. ROSS ZDA 2,13 14. F. SUTER ŠVI 2,14 15. V. STUFFER ITA 2,39 Odstop: Gut, Görgl. Svetovni pokal skupno (30/32): 1. A. FENNINGER AVT 1.453 2. T. MAZE SLO 1.421 3. L. VONN ZDA 1.042 4. M. SHIFFRIN ZDA 900 5. N. HOSP AVT 658 6. E. GÖRGL AVT 638 7. L. GUT ŠVI 623 8. K. ZETTEL AVT 622 9. T. WEIRATHER LIE 603 10. V. REBENSBURG NEM 573 ... 37. I. ŠTUHEC SLO 157 69. A. DREV SLO 60 89. A. BUCIK SLO 23 96. V. BRODNIK SLO 17 97. K. LAVTAR SLO 16 121. M. FERK SLO 2 Superveleslalom (7/7): 1. L. VONN ZDA 540 2. A. FENNINGER AVT 512 3. T. MAZE SLO 390 4. C. HÜTTER AVT 286 5. L. GUT ŠVI 261 6. N. HOSP AVT 255 7. E. GÖRGL AVT 214 8. T. WEIRATHER LIE 195 9. N. FANCHINI ITA 145 10. F. MARSAGLIA ITA 144 ... 28. I. ŠTUHEC SLO 52 55. M. FERK SLO 2 . V. BRODNIK SLO 2 Vsi sportniki skupaj ne morejo dobiti toliko od drzave kot so pokradli politiki, tajkuni,profesorji,poslanci...Skoraj vsi sportniki so zaposleni na policiji tudi v tujini je tako. Boss Hudorovac # 19.03.2015 ob 14:01 Prijavi neprimerno vsebino jas se strinjam na komentarju da je zveza skorej potopila tino maze rešu jo je takrat sds ministr milan zvek ku ji je nakazau dinar vseeno pa si nekaj zamešal: 1. Nenavijanje in škodoželjnost ni eno in isto. Sicer so meje včasih res tanke, ampak en zdrav človek jih, ko dopolne 12 let, mora prepoznat. 2. Tina je postala to, kar je, šele ZA TEM, ko je šla iz smučarske zveze in verjetno ravno zato, ker je šla na svoje. Ni bila najprej allrounderka s stopničkami v vseh disciplinah in šele nato šla vstran. To časovno zaporedje je pomembno. plus tega, kaj pa ti veš, kaj so imeli s smučarsko zvezo - a potem tud po mateji svet pljuvaš, ker je zaradi enga prepirčka s Tonatom v najboljših letih pustila smučanje? A veš, kolko sponzorjev bi lahko še dobili, če bi ona ostala? Ampak ni tako preprosto, to lahko vidiš že po tem, da je upala pred Tonatom v oddaji od Slaka lepo povedat, da tam pač ni mogla ostat in Tona je samo molčal in se držal zraven kot en polulan psiček. Tudi na smučarski zvezi niso tako nedolžni, ne v Matejini in ne v Tinini zgodbi, to si malo pozabil. Veber ne namerava odstopiti, Tonin vztraja, da je prekoračil pooblastila Na prvi pogled se zdi, da je minister Veber res kršil svoja pooblastila 19. marec 2015 ob 11:19, zadnji poseg: 19. marec 2015 ob 13:42 Ljubljana - MMC RTV SLO "Magistru Toninu bi rad sporočil, da ne bom odstopil, ker ni argumenta, ki bi mi to narekoval," je na tiskovni konferenci dejal minister za obrambo Janko Veber. Veber pravi, da ga Toninove izjave presenečajo, ker kot minister ni bil povabljen na sejo komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, ko je ta sprejela sklep, da naj bi prekoračil pooblastila s tem, ko je naročil obveščevalno varnostni službi naj naredi analizo prodaje Telekoma z varnostnega vidika. Poleg tega naj bi v komisiji obravnavali drug zapisnik, in ne tega, na katerega se nanašajo očitki o nepravilnostih. Analizo pripravil tudi URSZR Veber je še dodal, da analize ni naročil le obveščevalno-varnostni službi, ampak tudi Upravi za zaščito in reševanje republike Slovenije, saj je, kot je dejal, njegova dolžnost, da zagotovi varnost države tako na področju komunikacij, ki jih opravlja Slovenska vojska kot tudi v primeru naravnih nesreč. "Odgovoren sem za informacijski in komunikacijski sistem na obrambnem področju države, ki vključuje tako sistem komuniciranja Slovenske vojske, obveščevalno-varnostne službe kot tudi sistema varstva pred naravnimi nesrečami, na katerem temelji celotni sistem pomoči, tudi številka 112", je dejal. Veber: gre za pregled delovanja, ne za proces prodaje Veber Telekom vidi kot najpomembnejšega partnerja za zagotavljanje omenjenih storitev, da lahko obrambno ministrstvo izvaja naloge s področja varnosti države. Na ministrstvu morajo po njegovih besedah biti pripravljeni na zamenjavo lastništva, posebej, če bi lastnik postal tujec. Dodal je, da ne gre za pregled nad samim postopkom prodaje, ampak pregled in analizo vplivov na varnost države po prodaji. Tukaj vidi Toninovo "nerazumevanje", saj je dejal, da poslanec govori o postopku prodaje, sam pa svoje delovanje označuje izključno v smislu delovanja družbe, na področju zagotavljanja komunikacijskih in informacijskih storitev ministrstvu in drugim državnim organom. "Odgovoren sem za varnost države," je še poudaril obrambni minister. Dejal je, da je nekaj gradiva posredoval na vlado novembra 2014, a še ni bilo vsebinske obravnave. Obveščevalno varnostna služba je ministru poročala ustno, premier pa je bil obveščen o internem dokumentu, ki ga ministrstvo pripravilo ob podpori vseh služb ministrstva. Na vprašanje, zakaj torej predsednik vlade zahteva pojasnila, je dejal, da je razlog v zahtevi Mateja Tonina (NSi) po odstopu ministra. Veber prepričan, da je ravnal zakonito Veber še dodaja, da je njegova dolžnost, da vlado obvesti o posledicah prodaje lastništva, saj meni, da bo treba v tem primeru spreminjati zakon o telekomunikacijah. Dejal je, da je ravnal zakonito, in če ne bi tako ravnal, bi bila ogrožena varnost države, sam pa bi ravnal proti zakonu. Očitki o prekršitvi pooblastil Iz vrst poznavalcev delovanja obveščevalnih služb je slišati, da je s svojim ravnanjem najverjetneje prekršil pooblastila. Poudarjajo pa, da so informacije, ki so se do sedaj pojavile v javnosti, precej skope. "Na prvi pogled se zdi, da gre za prekoračitve, vendar se zdijo njegovi argumenti nekako tudi razumljivi, zato bo treba počakati, da jih pojasni javnosti," pravi obramboslovec in strokovnjak za nacionalno varnost Iztok Prezelj. Podobno meni tudi nekdanji načelniki generalštaba in direktor Sove iztok Podbregar, ki meni, da je glede na informacije, ki so se pojavile v javnosti, šlo za prekoračitve, toda vse je le "napol" povedano. Bolj kritičen je nekdanji minister za obrambo Roman Jakič, ki je na Twitterju zapisal, da je treba ostro odreagirati na uporabo vojaškoobveščevalne službe "v političnostrankarske namene oviranja procesa privatizacije." "Če že, potem država uporabi SOVO za "checking" potencialnih kupcev in posledic nakupa, ne pa vojaškoobveščevalne službe! Ta skrbi za varnost naših vojakov v tujini in izvaja le vojaško kontraobveščevalno dejavnost doma. Gre za nedopustno zlorabo," je zapisal Jakič. Veber naj odstopi Podpredsednik komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Matej Tonin (NSi) je ministra za obrambo Janka Vebra pozval, da bi moral odstopiti zaradi naročila vojaški obveščevalni službi, naj pripravi analizo o pozitivnih in negativnih učinkih prodaje Telekoma, saj naj bi s tem presegel pooblastila. Tonin vztraja: prekršil je pooblastila Tiskovno konferenco je sklical tudi Matej Tonin, ki je ponovil, da je komisija za nadzor varnostno-obveščevalnih služb ugotovila, da je minister Veber s svojim ravnanjem kršil pooblastila. Cerar naj ukrepa, sicer sledi interpelacija Dodal je, da je šlo za nedopusten poseg v civilno sfero in da se mora predsednik vlade zdaj odločiti, ali želi imeti ministra, ki je kršil svoja pooblastila. "Če premier Cerar ne bo ukrepal, nam preostane le interpelacioj," je poudaril Tonin. Gregor Cerar, Aleksandra K. Kovač V živo na MMC-TV: Kvalifikacije v Planici Prenos le na MMC-ju 19. marec 2015 ob 07:38, zadnji poseg: 19. marec 2015 ob 14:03 Planica - MMC RTV SLO V Planici so na prenovljeni letalnici uspešno izvedli dve seriji za trening. Kvalifikacije so se zaradi težav z zaletno smučino začele s triurno zamudo ob 14.00. Nastopa 13 Slovencev. V prvi seriji uradnega treninga je bil najdaljši Jurij Tepeš - 237,5 metra, s tem se je povsem približal rekordu naprave (239,0). Slovenski rekorder Peter Prevc je nato nastopil z nižjega zaletnega mesta in pristal pri 232,5 metra. Vodilni v svetovnem pokalu Severin Freund je skočil 216 metrov. V drugi seriji je letalcem nagajal veter, najdlje je skočil Gregor Schlierenzauer (228,5). Tri metre in pol manj je skočil Freund, ki je prejel osmo oceno, tretji najdaljši pa je bil Peter Prevc, ki je poletel 218 metrov, a po vetrovnem odbitku pristal na devetem mestu. Kvalifikacije bi morale biti na sporedu ob 11.00, a so jih zaradi težav na zaletni smučini, ki jih povzroča toplo vreme, preložili na 14. uro. Prenos lahko spremlajte na MMC TV - okno spodaj. Skakalec 1. serija 2. serija Kvalif. Miran Zupančič 186,5 170,0 174,5 Jaka Hvala 195,5 186,5 183,0 Tomaž Naglič 216,0 201,0 210,0 Anže Lanišek 206,0 198,5 193,5 Cene Prevc 199,0 172,5 190,0 Matjaž Pungertar 200,5 189,5 198,0 Robert Kranjec 203,5 205,0 - Rok Justin 182,5 180,0 - Anže Semenič 229,0 215,0 - Nejc Dežman 199,5 185,5 - Jernej Damjan 210,0 201,5 - Jurij Tepeš 237,5 202,0 - Peter Prevc 232,5 218,0 - Praznik v dolini pod Poncami bo začinil dvoboj za veliki kristalni globus med Severinom Freundom in Petrom Prevcem. Nemec ima pred Slovencem 94 točk naskoka. Tema četrtkove oddaje Tarča bo Planica. Vabljeni k spremljanju! Popolno: Rekord in zmaga Prevca, Tepeš drugi! Prednost tokrat četrtega Freunda še 44 točk 20. marec 2015 ob 07:46, zadnji poseg: 20. marec 2015 ob 18:31 Planica - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Skakalni as Peter Prevc je z rekordom letalnice - 248,5 m dobil petkovo tekmo v Planici, slovenski uspeh pa je na drugem mestu dopolnil Jurij Tepeš. Prevcu je rekordni polet uspel že v prvi seriji, v finalu je nato poletel 233,0 m in od vseh petih sodnikov prejel oceno 20! Zares izjemen dosežek 22-letnega Gorenjca pred 15.000 gledalci v dolini pod Poncami. Prednost Freunda skopnela na 44 točk Prevc je za slabih 17 točk prehitel rojaka Tepeša (223,0/233,0 m), ki pa je le za desetinko točke ugnal Avstrijca Stefana Krafta. Četrti je bil vodilni v svetovnem pokalu Nemec Severin Freund, čigar prednost pred Prevcem je pred zadnjo nedeljsko točko skopnela na 44 točk. Če bi se v nedeljo ponovil petkov scenarij, bi veliki globus osvojil Prevc. Prevc: Gledalci so me ponesli "Zelo težek boj, zelo težka zmaga. Vse se je lepo poklopilo. Upal sem, da bodo gledalci tisti, ki me bodo še dodatno motivirali oziroma ponesli. Ker so bili tako glasni, je bila raven moje koncentracije še višja. Moram se jim zahvaliti," je za TV Slovenija dejal Prevc, drugi Tepeš pa je dodal: "Vedel sem, da sem imel včeraj še rezerve, saj mi ni šlo čisto po načrtih. Danes se je izšlo. To je tisto, kar sem si želel." Janus: To je poezija, bolje se ne da Nad predstavami svojih varovancev je bil zadovoljen tudi trener Goran Janus: "To je bila poezija. Čestitke vsem fantom, poleti so bili odlični. Super. Peter je naredil dva odlična skoka, v drugo je dobil same dvajsetice. To ste me spraševali vse leto, zdaj imate. Bolje se ne da." Skakalec poskusna 1. serija 2. serija 1 Tomaž Naglič 216,5 192,5 2 Anže Lanišek 205,0 195,5 3 Matjaž Pungertar 202,0 184,5 11 Robert Kranjec 206,5 204,5 222,0 14 Anže Semenič 224,5 229,5 212,0 25 Nejc Dežman 204,0 218,5 191,5 27 Jernej Damjan 217,5 212,5 210,5 37 Jurij Tepeš 237,5 223,0 233,0 40 Peter Prevc 232,5 248,5 233,0 Do točk šest Slovencev Poleg Prevca in Tepeša so točke osvojili še 10. Anže Semenič, 11. Robert Kranjec, 16. Jernej Damjan in 26. Nejc Dežman. Anže Lanišek, Tomaž Naglič in Matjaž Pungertar so bili prekratki. Odmevi po petkovi tekmi v Planici Na ekipni tekmi Tepeš, Semenič, Kranjec in Prevc V soboto ob 10.00 bo v Planici ekipna tekma, v nedeljo ob isti uri pa še ena posamična. Slovenija bo na ekipni tekmi nastopila v postavi Tepeš, Semenič, Kranjec in Prevc. SKOKI - SVETOVNI POKAL (M) PLANICA, prva tekma Končni vrstni red: daljave točke 1. P. PREVC SLO 248,5/233,0 478,5 2. J. TEPEŠ SLO 223,0/233,0 461,9 3. S. KRAFT AVT 240,0/238,5 461,8 4. S. FREUND NEM 223,0/230,5 447,7 5. N. KASAI JAP 217,0/229,5 440,7 6. R. VELTA NOR 220,0/222,0 436,3 7. M. HAYBÖCK AVT 242,0/225,0 429,1 8. K. STOCH POL 228,5/212,5 414,9 9. J. A. FORFANG NOR 211,5/216,0 410,5 10. A. SEMENIČ SLO 229,5/212,0 407,8 11. R. KRANJEC SLO 204,5/222,0 399,7 16. J. DAMJAN SLO 212,0/210,5 392,7 26. N. DEŽMAN SLO 218,5/191,5 371,2 33. A. LANIŠEK SLO 195,5 173,9 36. T. NAGLIČ SLO 192,5 165,6 38. M. PUNGERTAR SLO 184,5 158,9 Prva serija: daljave točke 1. P. PREVC SLO 248,5 241,8 2. J. TEPEŠ SLO 223,0 222,6 3. S. KRAFT AVT 240,0 217,4 4. S. FREUND NEM 223,0 215,3 5. R. VELTA NOR 220,0 215,3 6. N. KASAI JAP 217,0 209,9 7. K. STOCH POL 228,5 205,2 8. M. HAYBÖCK AVT 242,0 202,3 9. A. SEMENIČ SLO 229,5 200,0 10. K. GANGNES NOR 220,5 196,9 ... 14. N. DEŽMAN SLO 218,5 194,2 19. J. DAMJAN SLO 212,0 186,9 23. R. KRANJEC SLO 204,5 185,1 33. A. LANIŠEK SLO 195,5 173,9 36. T. NAGLIČ SLO 192,5 165,6 38. M. PUNGERTAR SLO 184,5 158,9 SKUPNI VRSTNI RED (30/31): 1. S. FREUND NEM 1.693 2. P. PREVC SLO 1.649 3. S. KRAFT AVT 1.528 4. A. FANNEMEL NOR 1.137 5. M. HAYBÖCK AVT 1.117 6. R. KOUDELKA ČEŠ 1.106 7. N. KASAI JAP 1.105 8. R. VELTA NOR 788 ... 13. J. DAMJAN SLO 522 18. J. TEPEŠ SLO 454 24. N. DEŽMAN SLO 218 25. M. PUNGERTAR SLO 204 27. R. KRANJEC SLO 181 53. A. SEMENIČ SLO 35 59. C. PREVC SLO 27 62. A. LANIŠEK SLO 23 73. T. NAGLIČ SLO 6 75. R. JUSTIN SLO 5 SPORED DOGAJANJA V PLANICI Sobota: 09.00: Poskusna serija 10.00: Ekipna tekma Nedelja: 09.00: Poskusna serija 10.00: Posamična tekma Veber priznal, da je naročil dve analizi, in išče žvižgača Židan brani vladnega in strankarskega kolega 20. marec 2015 ob 16:04, zadnji poseg: 20. marec 2015 ob 21:31 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Potem ko je obrambni minister Janko Veber z gradiva o Telekomu umaknil oznako interno, je ministrstvo tudi javno objavilo nekajstransko poročilo. NSi opozarja, da je sporno drugo poročilo. Janko Veber, na katerega letijo očitki o prekoračitvi pooblastil zaradi zbiranja informacij, ki so ga vojaški obveščevalci opravili glede prodaje Telekoma, je dejal, da se je s predsednikom vlade Mirom Cerarjem dogovoril, da bo razkril gradivo, ki ga je novembra pripravil za vlado, kar je tudi storil. Ministrstvo za obrambo (Mors) je tako gradivo o zagotavljanju kakovosti telekomunikacijskih storitev za potrebe obrambnega resorja že javno objavilo. Mors ugotavlja, da nekatere analize privatizacij nacionalnih telekomunikacijskih operaterjev, na primer za Hrvaško, kažejo, da je v teh primerih mogoče pričakovati predvsem "zmanjšanje varnosti komunikacij zaradi uporabe novejših, še ne zadosti zrelih tehnologij IP, ki so ena glavnih tarč kibernetskih napadov". Mogoče je pričakovati tudi "zmanjšanje razpoložljivosti komunikacij, še zlasti v primeru velikih naravnih in drugih nesreč", poročilo pa napoveduje tudi "višje stroške uporabe komunikacijskih povezav" in "počasnejše uvajanje nove generacije klicev v sili na 112". Ob tem na Morsu pričakujejo tudi "večje težave delovanja omrežij in storitev v primeru posameznih večjih naravnih in drugih nesreč oziroma kriznih situacij". Opozarjajo pa še na "problem zanesljivosti zagotavljanja kakovosti storitev v informacijskih in komunikacijskih oblakih iz tujine". Mors: Telekom je ključen Telekom Slovenije je za Mors eden ključnih partnerjev z vidika zagotavljanja telekomunikacijske infrastrukture in storitev informacijske družbe za potrebe rednega delovanja obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot delov sistema nacionalne varnosti, pravijo na ministrstvu. Mors namreč po poročilu uporablja zelo širok spekter storitev Telekoma, kot so javna mobilna telefonija, javni mobilni prenos podatkov, javna stacionarna telefonija, infranet (prenos signala tehničnega varovanja), zakup komunikacijskih vodov, dostop do svetovnega omrežja internet, delovanje številke za klic v sili 112. Na telefonsko omrežje Telekoma sta povezani tudi zasebno telefonsko omrežje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter računalniško omrežje tega sistema. Prav tako imajo prek Telekoma sistem javnega alarmiranja. Mors pričakuje enake stroške in kakovost storitev Ministrstvo zato ob spremembi lastništva Telekoma Slovenije pričakuje najmanj enak obseg storitev na najmanj enaki kakovostni ravni ob enakih ali nižjih stroških. "Menimo, da je v naslednji fazi pogajanj s potencialnimi kupci treba področju, ki se nanaša na nacionalno varnost, posvetiti posebno pozornost in zagotoviti, da bodo zakonsko določene obveznosti operaterjev na tem področju brezpogojno upoštevane," je zapisano v poročilu Morsa. Mors: Telekom najboljši operater Na ministrstvu pojasnujejo, da so s prihodom drugih operaterjev že pričeli uporabljati tudi njihove storitve, a nekaterih storitev drugi operaterji ne nudijo ali pa je njihova storitev omejena le na gostejše poseljena področja države. Tako za nekatere storitve zamenjava ponudnika po njihovih navedbah ni mogoča. "Zaradi čedalje večje odvisnosti delovanja družbe od razpoložljivosti komunikacijsko informacijskih sistemov je delovanje teh sistemov tudi v času kriz, npr. naravnih nesreč večjih razsežnosti, izjemnega pomena," so zapisali v poročilu, ki je bilo v postopek obravnave posredovano vladi 6. novembra. Na Morsu so še spomnili, da je bil Telekom zaradi tega, ker ima najbolj razširjeno telekomunikacijsko infrastrukturo v državi, s sklepom vlade tudi uvrščen na seznam državne kritične infrastrukture v Slovenije. NSi: Veber ni objavil pravega poročila Umik oznake interno z omenjenega gradiva pa v NSi-ju označujejo za "vrhunec sprenevedanja in zavajanja javnosti ministra za obrambo Janka Vebra". Kot opozarjajo, je Veber namreč oznako interno umaknil z drugega vladnega gradiva, ne pa tistega, ki ga v NSi-ju problematizirajo. Gradivo, ki ga je Mors danes objavil, je namreč z dne 6. novembra 2014. Kot pravijo v NSi-ju, pa je zbiranje informacij o Telekomu, ki ga je izvedla Morsova obveščevalna-varnostna služba (OVS), utemeljeno na Vebrovem naročilu z dne 10. novembra lani. Takrat je namreč Veber generalnemu direktorju OVS-ja naročil pripravo za NSi sporne analize o negativnih in pozitivnih vidikih prodaje Telekoma Slovenije. Kot sporočajo v NSi-ju, je parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) želela pridobiti omenjeno analizo, vendar naj bi ji bilo rečeno, da ne obstaja v papirnati obliki. "Če pa analiza obstaja tudi v pisni obliki, pa jo je minister Janko Veber dolžan nemudoma izročiti KNOVS-u," še sporočajo v NSi-ju, kjer ponavljajo zahtevo po Vebrovem odstopu. Veber je zatem priznal, da je naročil dve analizi, eno službi Morsa za razvoj infrastrukture, drugo pa OVS-u. A po njegovih zagotovilih sta prišli do enakih ugotovitev, zato Veber ni dopolnjeval gradiva, ki je bilo vladi posredovano 6. decembra "kot informacija". OVS tudi ni izdelal pisnega poročila, ker ga je o ugotovitvah seznanjal njen direktor, je še zagotovil Veber. Iskanje žvižgača Toninove besede so za Vebra dokaz, da ima v OVS-ju žvižgača, ki želi "službo politično diskreditirati", zato je napovedal postopke iskanja. Namen zbiranja informacij naj ne bi bila prodaja Vojaški obveščevalci se glede prodaje Telekoma s civilisti na terenu niso pogovarjali, je zatrdil Veber. To tudi ni bil namen zbiranja informacij. To naj bi sicer omogočalo, da se ustrezno pripravijo na morebitno menjavo lastnika Telekoma, z njim pa so se ukvarjali različni uslužbenci ministrstva za obrambo. Informacije, da je pri zbiranju informacij vojaška obveščevalno-varnostna služba prekoračila svoja pooblastila, je Veber označil za manipulacijo. Ta pa po njegovih besedah kaže, da želi nekdo, ki v tej službi ne opravlja svojega dela, zadevo spolitizirati. Židan krije Vebru hrbet "Minister dela učinkovito, zakonito in v korist države," je dejal predsednik SD-ja Dejan Židan. Tudi on pravi, da gre za politično zgodbo, ki ima jasen političen cilj. "Minister je dober minister, dobre ministre je treba ščititi," je poudaril. Tako kot po njegovih besedah oni ščitijo dobre ministre drugih koalicijskih strank, ki so v vladi, je tudi obratno povsem razumljivo. Židan od Cerarja tako pričakuje, da bo Vebra zaščitil. Židan je ob tem zavrnil očitke, da je v ozadju interes stranke, da se Telekom ne proda. Ta zgodba nima po njegovih besedah nobene povezave s stališčem stranke do privatizacije, saj je minister jasno povedal, da je pripravil informacije, kako delovati, da bo sistem komunikacij in informiranja deloval v popolnosti, tudi če se zgodi sprememba lastništva Telekoma. Veber je odgovoren za to, da sistem na področju obrambe in zagotavljanja varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami normalno deluje, ne glede na to, kaj se dogaja z lastništvi, je poudaril Židan. B. V., Al. Ma. Video: Najgrenkejša dvojna zmaga; Prevc brez globusa Freundu se je pod Poncami nasmehnila sreča 22. marec 2015 ob 07:32, zadnji poseg: 22. marec 2015 ob 13:06 Planica - MMC RTV SLO Jurij Tepeš je dobil nedeljsko tekmo v Planici. Peter Prevc je bil drugi, Severin Freund pa sedmi. Po razpletu sta slednja po točkah izenačena, veliki kristalni globus pa je osvojil Nemec. Po prvi seriji je Prevcu odlično kazalo, saj je s skokom, dolgim 236,5 m, vodil, njegov največji tekmec, ki je imel 44 točk prednosti pred nedeljskim obračunom, pa je bil šele sedmi. Velika drama tudi v sezoni 1997/98 Podobno dramo, kot je bila nedeljska, so v boju za veliki kristalni globus ljubitelji smučarskih skokov in poletov lahko spremljali v sezoni 1997/98, ko je svetovni pokal osvojil Primož Peterka. V Športnem SOS-u lahko preverite, kako se je ples točk izšel v prid slovenskega skakalnega asa. Nemec je sedmo mesto v finalu zadržal, Prevcu pa bi veliki kristalni globus prinesla le zmaga. Po nastopu Jurija Tepeša, ki je poskrbel za daljavo dneva (244 m), je bilo jasno, da se bosta za zmago - tretji je bil svetovni prvak Rune Velta - udarila slovenska skakalca. Krajšo je potegnil Prevc, ki je prvo mesto (in veliki kristalni globus) zgrešil za 2,8 točke. V skupnem seštevku za veliki kristalni globus sta Prevc in Freund izenačena pri 1.729 točkah, a je zaradi več zmag smetano pobral Nemec. Daljave Slovencev: 1. serija 2. serija Matjaž Pungertar 186,5 m 192,5 m Robert Kranjec 214,5 m 214,5 m Nejc Dežman 190,5 m 202,0 m Jernej Damjan 207,5 m 201,5 m Jurij Tepeš 230,5 m 244,0 m Peter Prevc 236,5 m 233,5 m Prevc: Jurij me je žal premagal "Ko sem pristal, sem bil v bistvu zelo v nevednosti. Vedel sem, da je Jurij skočil daleč, ostalega pa nisem vedel. Lahko sem čakal samo na podatke," je neposredno po koncu sezone dejal Prevc in priznal, da ga je Freundov finalni nastop zanimal, a se je želel predvsem osredotočiti zgolj nase. "Jurij me je - žal - premagal, ne vem, koliko mu bom zameril," je z nasmeškom na obrazu dejal najboljši letalec v letošnji sezoni in dodal, da je vesel nove, že tretje slovenske zmage ta konec tedna pod Poncami. Tepeševa zmaga Prevcu odnesla globus Za zmagovalcem Tepešem je sijajen konec tedna. V petek se je na posamični tekmi zavihtel tik pod vrh, v soboto je slavil na ekipni tekmi, v nedeljo pa je dosegel še drugo zmago v karieri. 26-letnik se je dobro odrezal v prvi seriji, ki jo je s skokom, dolgim 230,5 m, končal na 4. mestu. Prevc je v finalu potreboval pomoč reprezentančnega kolega, slovenski navijači so upali, da bo poletel dlje od Freunda, a Ljubljančanu je uspelo še več - z daljavo dneva si je zagotovil zmago, ki pa je na koncu veliki kristalni globus po neverjetnem razpletu prinesla Freundu. Ta je letos zmagal devetkrat, Prevc "le" trikrat. Tepeš: Zame je to najlepša izkušnja "Zmaga včeraj in zmaga danes. Zelo sem zadovoljen z obema skokoma, ta drugi je bil res super in z lepimi spomini grem na dopust," je po tekmi dejal Tepeš, ki je sezono v svetovnem pokalu sklenil na 13. mestu. Tepeš je vesel, da je drugim in predvsem sebi dokazal, da zna poleteti zelo daleč. "Zelo sem zadovoljen. Najlepše je najdlje skočiti na zadnjem skoku. Zmaga v Planici je nekaj posebnega. Sem zelo vesel, da mi je to uspelo že drugič ta konec tedna. To je gotovo zame najlepša izkušnja," je še dodal Tepeš, ki mu je v finalu uspel perfekten skok, saj je od vseh sodnikov za slog prejel dvajsetico. Nastopili še štirje Slovenci Ob boju za zmago na planiški velikanki in za veliki kristalni globus so bili rezultati drugih slovenskih skakalcev kar nekoliko potisnjeni v ozadje. Robert Kranjec, ki mu v letošnji sezoni ni šlo vse po načrtih, je končal na 13. mestu, pet mest nižje se je uvrstil Jernej Damjan. Nejc Dežman je bil 25., na 30. mestu pa je tekmo sklenil Matjaž Pungertar. V treh dneh pod Poncami 67.000 gledalcev Karavana smučarskih skakalcev se je za leto dni poslovila od doline pod Poncami,kjer si je tekme v smučarskih poletih v treh dneh ogledalo kar 67 tisoč gledalcev. Končni vrstni red: daljavi točke 1. J. TEPEŠ SLO 230,5/244,0 436,4 2. P. PREVC SLO 236,5/232,5 433,6 3. R. VELTA NOR 230,5/226,5 418,2 4. S. KRAFT AVT 229,5/229,5 415,7 5. K. STOCH POL 235,0/222,5 412,5 6. M. HAYBÖCK AVT 225,0/232,0 410,1 7. S FREUND NEM 222,5/226,0 409,9 8. N. KASAI JAP 223,5/229,0 405,5 9. G. SCHLIEREN. AVT 228,5/218,0 301,0 10. P. ZYLA NOR 222,5/214,0 386,7 ... 13. R. KRANJEC SLO 214,5/214,5 374,6 18. J. DAMJAN SLO 207,5/201,5 354,4 25. N. DEŽMAN SLO 190,5/202,0 325,6 30. M. PUNGERTAR SLO 186,5/192,5 304,7 Po 1. seriji: daljava točke 1. P. PREVC SLO 236,5 216,1 2. K. STOCH POL 235,0 212,2 3. R. VELTA NOR 230,5 210,3 4. J. TEPEŠ SLO 230,5 208,9 5. G. SCHLIEREN. AVT 228,5 206,1 6. S. KRAFT AVT 229,5 205,5 7. S FREUND NEM 222,5 202,0 8. A. FANNEMEL NOR 226,0 201,4 9. M. HAYBÖCK AVT 225,0 201,0 10. N. KASAI JAP 223,5 199,3 ... 13. R. KRANJEC SLO 214,5 184,6 16. J. DAMJAN SLO 207,5 180,9 28. N. DEŽMAN SLO 190,5 158,2 30. M. PUNGERTAR SLO 186,5 150,1 Skupni vrstni red (31/31): 1. S. FREUND NEM 1.729 2. P. PREVC SLO 1.729 3. S. KRAFT AVT 1.578 4. A. FANNEMEL NOR 1.161 5. M. HAYBÖCK AVT 1.157 6. N. KASAI JAP 1.137 7. R. KOUDELKA ČEŠ 1.113 8. R. VELTA NOR 848 ... 13. J. TEPEŠ SLO 554 14. J. DAMJAN SLO 535 24. N. DEŽMAN SLO 224 25. M. PUNGERTAR SLO 205 26. R. KRANJEC SLO 201 53. A. SEMENIČ SLO 35 59. C. PREVC SLO 27 62. A. LANIŠEK SLO 23 73. T. NAGLIČ SLO 6 75. R. JUSTIN SLO 5 Skupni vrstni red v poletih (5/5): 1. P. PREVC SLO 345 2. S. FREUND NEM 336 3. J. TEPEŠ SLO 287 4. N. KASAI JAP 227 5. R. VELTA NOR 200 6. A. FANNEMEL NOR 197 7. S. KRAFT AVT 190 8. J. A. FORFANG NOR 151 9. M. NEUMAYER NEM 107 10. D. ITO JAP 99 .. 15. J. DAMJAN SLO 78 21. R. KRANJEC SLO 49 24. N. DEŽMAN SLO 47 28. A. SEMENIČ SLO 35 48. R. JUSTIN SLO 5 54. M. PUNGERTAR SLO 1 Pokal narodov (36/36): 1. NEMČIJA 5.533 2. NORVEŠKA 5.469 3. AVSTRIJA 5.193 4. SLOVENIJA 4.994 5. JAPONSKA 3.501 6. POLJSKA 2.282 7. ČEŠKA 1.839 8. ŠVICA 950 9. FINSKA 760 10. RUSIJA 487 Zadnjih 20 zmagovalcev svet. pokala: 1996: A. GOLDBERGER AVSTRIJA 1997: P. PETERKA SLOVENIJA 1998: P. PETERKA SLOVENIJA 1999: M. SCHMITT NEMČIJA 2000: M. SCHMITT NEMČIJA 2001: A. MALYZS POLJSKA 2002: A. MALYZS POLJSKA 2003: A. MALYZS POLJSKA 2004: J. AHONEN FINSKA 2005: J. AHONEN FINSKA 2006: J. JANDA ČEŠKA 2007: A. MALYZS POLJSKA 2008: T. MORGENSTERN AVSTRIJA 2009: G. SCHLIERENZAUER AVSTRIJA 2010: S. AMMANN ŠVICA 2011: T. MORGENSTERN AVSTRIJA 2012: A. BARDAL NORVEŠKA 2013: G. SCHLIERENZAUER AVSTRIJA 2014: K. STOCH POLJSKA 2015: S. FREUND NEMČIJA Pegazus # 22.03.2015 ob 12:25 Prijavi neprimerno vsebino Stavim da ni enega japonca, ki je popljuval Kasa-sana, ko je le-ta preprečil Funakiju zmago v skupnem seštevku, to so pravi športniki, nimaš se kaj "zmenit", če bi Tepeš res flopnil, bi bil za cel svet največja pizda. Aja, razen za nas al kaj? Jebeš tako zmago. Ha, ha, ha super sezona, super zmage, bravo dekleta in fantje, nekaj neverjetnega kaj počnemo Slovenci v zimskih športih, 2 miljona nas je pa poglejte kje imamo naše športnike ob koncu zimske sezone, MAZE, PREVC, KOŠIR, FAK neverjetno, tile germani in ostalo niso nič proti nam. gusztav # 22.03.2015 ob 12:25 Prijavi neprimerno vsebino Slovenska karma pač. Peterka je zadnji globus dobil tako, da je en Japonec skočil med njega in drugega japonca, ki bi sicer zmagal. Kaj čmo. DE(j)MOKRA(s)T # 22.03.2015 ob 12:27 Prijavi neprimerno vsebino Čestitke Freundu, kdor večkrat zmaga si res zasluži pokal. Tisti, ki pišete da bi moral Jurij pustit zmago pa niste športniki, mene bi bilo sram do dna duše, če bi Jurij nalašč pustil Perotu. Veselimo se raje, to kar smo gledali v Planici je pravljica! mirlav # 22.03.2015 ob 12:27 Prijavi neprimerno vsebino Meni je najbolj grenko,da imamo tako grenke novinarje "diplomante FDV", MMC je na žalost počasi na podu. Prvo mesto Tepeša je prvo mesto, in si zasluži pozornost, Imre # 22.03.2015 ob 18:54 Prijavi neprimerno vsebino Čestitke obema za dvojno zmago in najuspešnejši skakalni vikend za Slovenijo v zgodovini! Lepo, da naši copy paste novinarji znajo vsaj nekaj, ustvarjati teorije zarote in katastrofe! Še takoj po drugi tekmi v Oslu so novinarji pisali v stilu: "Prevc pred misijo nemogoče!" A sedaj, ko je dokazal, da je mogoče, je pa Jurij kriv?! Kdo bi bil kriv pa, če ne bi iz 17 mesta prišel na 3. na drugi tekmi v Oslu? A so tudi drugi krivi, da je v drugi tekmi na Vikersundu Pero v drugi seriji pristal na hrbtišču?! Kaj pa, če bi bil Kranjec v formi, ki bi tudi lahko preskočil Perota?! Kaj, ko bi vsi, ki krivite Tepeša, raje pometli pred svojim pragom in popravljali svoje napake ter pljuvali v svoj krožnik! Tako Tepeš, kot Prevc sta junaka! www # 22.03.2015 ob 19:13 Prijavi neprimerno vsebino Dvojna zmaga 2x posamična tekma, in bleščeča ekipna zmaga. Bravo Prevc, bravo Tepeš, bravo Kranjec, bravo Semenič in bravo Janus za legendarno in mogoče neponovljivo Planico '15 ! To bo nekaj, o čemer bomo lahko pripovedovali zanamcem. SamoRes # 22.03.2015 ob 19:18 Prijavi neprimerno vsebino Pero se že smeji v izjavah in se šali ter korektno prizna da ga je polomil na prejšnjih tekmah in da je za cilj naslednje sezone že dal osvojitev globusa. Zato pa za razliko od Perota vi ki tu pljuvate po Juriju nikoli ne boste iz sebe nič naredili. V smislu biti človek in športnik mislim, denar si lahko vsak tepec nagrabi, vrlina je biti človek in to naši športniki so. Bravo še enkrat pero in Jurij in čestitke Freundu! snezinkica- # 22.03.2015 ob 12:35 Prijavi neprimerno vsebino Veste, na koncu se vse izravna. Tudi Peterka brez fair playa Japoncev nebi dobil VKG. Enkrat gre v našo korist, drugič ne. Peter je star komaj 22 let, še veliiiiko sezon ima pred sabo in prav toliko priložnosti. Kljub odličnemu nastopu Tina Maze izgubila bitko za globus Avstrijka v skupnem seštevku boljša a 22 točk 21. marec 2015 ob 21:03, zadnji poseg: 22. marec 2015 ob 14:11 Meribel - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Tina Maze je v živčnem boju stotink, ki je zaznamoval zadnjo tekmo sezone, ostala brez velikega kristalnega globusa. Anna Fenninger ji ga je speljala za 46 stotink. Mazejeva je na veleslalomu v Meribelu osvojila tretje mesto. Za zmagovalko Anno Fenninger, ki je bila najhitrejša že na prvi progi, je zaostala 46 stotink. Bila je močno razočarana, saj ji s tem v skupnem seštevku ni uspelo ubraniti 18 točk prednosti pred Fenningerjevo. Med glavni junakinji sezone se je vrinila še ena Avstrijka, Eva Maria Brem, kar pa ni igralo nobene vloge. Tudi če bi bila Mazejeva druga, bi ostala brez najbolj cenjene smučarske lovorike, ki jo je osvojila pred dvema letoma. Veleslalomska popolnost Anne Fenninger Po sezoni, dolgi skoraj pol leta, so v finišu odločale stotinke, Slovenija pa je obnemela, saj je le kakšno uro prej boj za veliki kristalni globus nesrečno izgubil tudi Peter Prevc. Tina in Anna sta uprizorili boj, kot ga zgodovina smučanja ne pomni. Čeprav sta bili obe pod velikim pritiskom, napak na zadnji tekmi nista delali. Toda Anna Fenninger (od devetih veleslalomov sezone svetovnega pokala je zmagala na šestih) je zlasti po januarju v tako izjemni veleslalomski formi, da jo je nemogoče premagati. Če štejemo svetovno prvenstvo, je v tej disciplini med elito zmagala petič zapored. Globus izgubila na Zlati lisici Slovenska šampionka je po prvi vožnji, ki jo je ovirala gosta megla, zaostajala 27 stotink. Vedela je, da bo za globus treba zmagati in tudi v finalu je napadla na vso moč. Ni se izšlo. Prav nobene napake ni naredila, nobene, ki bi si jo lahko očitala, je bilo pa teh napak nekaj med sezono, saj je imela pred 25-letno tekmico še januarja 300 točk prednosti. Zlasti boli dvojna ničla v Mariboru, ko na dveh tekmah ni osvojila nobene točke. Če bi bila na lisici samo enkrat enajsta (24 točk), bi se na koncu izšlo. Na zadnji tekmi sezone je nastopila tudi Ana Drev in osvojila dobro 15. mesto. Zadnja tekma? "Lahko, da." Da si nima česa očitati, je Tina Maze povedala tudi za TV SLO: "Glava je hotela, telo ni dalo. Anna je bila v zadnjem delu sezone zelo dobra, jaz malo manj, a sem se borila po najboljših močeh. Dobro sem danes odpeljala že prvo vožnjo. Na drugi me je sicer malo pobralo. Zaključek je dober, napake so bile narejene prej v sezoni. Na koncu je sicer kar veliko razočaranje, a nimam si kaj očitati, zdravje mi je malo ponagajalo letos, nekajkrat sem bila bolna." Ali je bil veleslalom v Meribelu njen zadnji nastop v karieri, ni želela jasno odgovoriti: "Nič ne morem povedati, lahko pa je." Massi o SZS-ju: Spremeniti vse od A do Ž Andrea Massi je poudaril, da ga izgubljeni veliki globus ni užalostil: "Zdelo se vam bo čudno, vendar nisem razočaran. Videl sem, kako se je borila. To je nekaj neverjetnega.Tretja je bila v veleslalomu, svoje delo je opravila." Ponosen je, da je njegova varovanka kljub napornim treningom v vseh teh letih sodelovanja ostala nepoškodovana. "Nobenega globusa ne dam za njeno zdravje." Kaj pa meni o ugibanjih, da je bila to morda zadnja Tinina tekma? "Ta vprašanja niso zdaj najbolj primerna. Dajmo jo spoštovati, naj si vzame čas." Na vprašanje o morebitni Massijevi prihodnosti v vrhu Smučarske zveze je povedal: "Najprej moram vedeti, ali so sploh pogoji za to in predvsem ali imam dovolj energije za to delo. Ne lažimo si, položaj je slab, treba je spremeniti vse od A do Ž." Izidi veleslaloma v Meribelu Končni vrstni red: 1. A. FENNINGER AVT 2:26,91 2. E.-M. BREM AVT +0,38 3. T. MAZE SLO 0,46 4. S. HECTOR ŠVE 1,55 5. L. VONN ZDA 1,63 6. N. FANCHINI ITA 1,70 7. M. SHIFFRIN ZDA 1,85 8. T. WORLEY FRA 2,76 9. F. HANSDOTTER ŠVE 3,12 10. M. BASSINO ITA 3,18 11. D. GISIN ŠVI 3,61 12. M. MÖLGG ITA 3,73 13. M. P. PREFONTAINE KAN 3,76 14. I. CURTONI ITA 3,83 15. A. DREV SLO 3,85 Vrstni red po prvi vožnji: 1. A. FENNINGER AVT 1:13,26 2. T. MAZE SLO +0,27 3. E.-M. BREM AVT 0,43 4. M. BASSINO ITA 0,70 5. F. BRIGNONE ITA 0,82 6. L. VONN ZDA 0,99 7. S. HECTOR ŠVE 1,18 8. M. SHIFFRIN ZDA 1,22 9. N. FANCHINI ITA 1,66 10. T. WORLEY FRA 2,21 11. D. GISIN ŠVI 2,26 12. I. CURTONI ITA 2,30 13. T. WEIRATHER LIE 3,31 14. M. MÖLGG ITA 2,33 15. E. GÖRGL AVT 2,49 16. A. DREV SLO 2,60 . Svetovni pokal Skupni vrstni red (32/32): 1. A. FENNINGER AVT 1.553 2. T. MAZE SLO 1.531 3. L. VONN ZDA 1.087 4. M. SHIFFRIN ZDA 1.036 5. N. HOSP AVT 684 6. F. HANSDOTTER ŠVE 679 7. K. ZETTEL AVT 646 8. E. GÖRGL AVT 638 9. L. GUT ŠVI 623 10. T. WEIRATHER LIE 603 ... 41. I. ŠTUHEC SLO 157 64. A. DREV SLO 60 89. A. BUCIK SLO 23 96. V. BRODNIK SLO 17 97. K. LAVTAR SLO 16 121. M. FERK SLO 2 Veleslalom (7/7): 1. A. FENNINGER AVT 542 2. E.-M. BREM AVT 436 3. M. SHIFFRIN ZDA 357 4. S. HECTOR ŠVE 329 5. T. MAZE SLO 266 6. N. FANCHINI ITA 244 7. F. BRIGNONE ITA 237 8. K. ZETTEL AVT 230 9. V. REBENSBURG NEM 182 10. T. WEIRATHER LIE 139 ... 23. A. DREV SLO 76 36. K. LAVTAR SLO 16 skylleen # 22.03.2015 ob 13:51 Prijavi neprimerno vsebino Ponosni na naše športnike! Čestitke Tini Maze in Petru Prevcu za odlično sezono! Za nas sta zmagovalca! cartekmedo # 22.03.2015 ob 13:51 Prijavi neprimerno vsebino Hvala Tina za letošnjo odlično sezono!!! Če boš nehala hvala Tina za vse,če ne pa bom z veseljem spremljala tvoje nastope naprej!! Hvala za take športnike!! zokizaver666 # 22.03.2015 ob 13:52 Prijavi neprimerno vsebino azica_9 PA ASTE NORMALNI NOVINARJI KAKI NSLOVI SO TO, TO JE SRAMOTA! NAMESTO DA BI NAPISALI ODLICNO 2. MESTO V SKUPNEM SESTEVKU NASIH SPORTNIKOV A NEE, VI GRETE PISAT NAJBOL NEGATIVNO KAR JE MOGOCE.. NISTE NORMALNI RES. Čas je, da se take t.i. "novinarje" odpusti. Resno mislim. In začne gradit tudi novinarski sistem na novo. Kjer je nekaj pozitivnega, najdejo sedanji novinarje negativizem. Nočemo jih ne poslušat, ne gledat, ne brat, OK? krjen3 Lavrenčič pa naj neha že spraševati o koncu kariere Tine. Prav sili jo in spodbuja da pove da bo konec. Če imajo na RTV-ju šefi dajat zaposleni kakšne osebne ocene, ki konec koncev vplivajo tudi na plačo - evo, Lavrenčič je kandidat za najnižjo oceno. Pa on je tak tumpec, da glava boli. Drugače pa - Tina in Peter - ni se izšlo čisto po naših željah, ampak bila je borba do konca prvenstva. Deležna sta mojega najiskrenejšega občudovanja. Junaka! A si tako fer tekmo (Prevc-Tepeš) lahko predstavljate npr. v F1? Ali pa odločitev na zadnji tekmi (npr. v slo nogometnem prvenstvu, haha)? To so stvari, ki vlečejo. Našim novinarjem v pomoč, kako se tudi slabše novice da predstaviti v pozitivni luči pa naslednja šala: V ZDA sta se nekoč v vožnji z Indy carom pomerila ameriški predsednik Reagan in sovjetski predsednik Gorbačov. Vajen pogostega dirkanja z Indy carom je seveda brez težav zmagal Reagan. Ameriški mediji so poročali: "V dirki serije Indy sta se pomerila naš predsednik Reagan in sovjetski predsednik Gorbačov. Naš predsednik je dirko seveda po pričakovanjih gladko dobil, saj je sovjetskega predsednika prehitel za skoraj cel krog." Sovjetski mediji so poročali: "V ZDA sta se na dirki serije Indy pomerila naš predsednik Gorbačov in ameriški predsednik Reagan. Naš predsednik je bil odličen drugi, ameriški predsednik pa šele predzadnji." Ples # 22.03.2015 ob 13:27 Prijavi neprimerno vsebino Komu so sredi Amerike na SP peli himno v slovenščini? In to dvakrat!!! Tina, bodi ponosna! In srečna! Mislim, da so nas Tina in naši orli danes nagradili z izjemni dosežki, za katere jim lahko samo čestitamo, smo ponosni nanje in se naužijemo iz njih pozitivne energije. Lepo bi bilo, če bi tudi novinarji MMC-ja delilli to mnenje in se vzdržali bombastičnih naslovov, kajti Slovenija ni obnemela in tudi današnja dvojna zmaga orlov ni grenka, čeprav smo vsi želeli tudi oba velika kristalna globusa. Imamo vse razloge za športno veselje in radost, in dajmo se raje predajat temu, kot negativzmu. Bravo Tina, Peter, Jurij! Tepeš: Ne popuščam pred nikomer Kaj je po drugi zmagi v karieri povedal nedeljski planiški junak? 23. marec 2015 ob 09:10, zadnji poseg: 23. marec 2015 ob 09:19 Planica - MMC RTV SLO "Res mu ne bo lahko v Sloveniji. Moral se bo preseliti in pridobiti drugo državljanstvo. Od nas bo dobil nagrado za pošten boj," se je o Juriju Tepešu pošalil trener nemških skakalcev Werner Schuster. Omenjene besede je bilo včeraj slišati v prispevku televizije ARD. 26-letni Ljubljančan je na zadnji tekmi svetovnega pokala v Planici s sijajnim poletom, dolgim 244 metrov, nehote postavil prevelik izziv pred Petra Prevca, ki v drugi seriji ni zmogel preseči dosežka reprezentančnega kolega in je tako ostal brez velikega kristalnega globusa. Zanimivo je bilo spremljati izjave po koncu bojev pod Poncami, kjer je znova zmagal ferplej, in ne kalkulacije. Če se je leta 1998 Primož Peterka za pošteno igro moral zahvaliti Japoncem, je v nedeljo Severin Freund v roko segel Tepešu. Normalno sta se pogovarjala Tudi Prevcu ni preostalo drugega, kot da čestita boljšemu. "To se zgodi, to je šport. Peter to razume, to mi je povedal. Čisto normalno sva se pogovarjala. Je zelo zrela osebnost in dorasel tekmovalec. Mislim, da ve, da to ni bila tekma med mano in njim, ampak med njim in Severinom. Mogoče se lahko reče, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Nočem predvidevati, kaj bi bilo drugače, ker vem, da poskušam v vsakem skoku dati od sebe maksimum, saj treniram vse leto oziroma vse življenje. Ne popuščam pred nikomer," je bil v svojih besedah odločen Tepeš, ki se je hočeš nočeš znašel v ospredju takšnih in drugačnih špekulacij, da bi lahko svoj nastop opravil drugače in na takšen način morda pomagal Prevcu. Toda lovec na daljave, kakršen je Tepeš, se je seveda želel čim bolj izkazati pred bučnimi navijači. Ali niso ravno oni v dneh pred Planico na vsakem koraku razpravljali in si odkrito želeli novega svetovnega rekorda? Nekdanji mladinski svetovni podprvak je ves konec tedna nastopal odlično in trikrat poletel 237,5 metra daleč. "Verjel sem, da lahko letim še dlje, nisem pa si mislil, da se bo to zgodilo že v nedeljo. Zelo vesel sem, da mi je uspelo. Pojavilo se je kar nekaj vprašanj in tudi sam sem že počasi dobival občutek, da se zaletavam v zid na tistih 237,5 m. Izjemen občutek je, da letiš tako blizu rekorda prav na zadnjem poletu. Najlepše je najdlje skočiti v zadnjem poskusu. Zelo sem vesel, da sem zmagal doma in da sem prikazal tako dobre skoke. Zmagati doma je vedno najlepše. Fantastičen občutek," se je iskreno veselil svojega dosežka v pogovoru z novinarji po tekmi. Sedmi s petimi dvajseticami "Sezona se ni odločila v Planici, saj je tu Peter veliko pridobil, skakal je res izjemno. Točke je izgubljal na prejšnjih tekmah, mogoče na kakšni tekmi, ko se je skakalo v slabših razmerah in je bil Severin boljši. Na žalost je z enakim številom točk potegnil krajšo, to je najbrž največja smola v športu," je še dejal Tepeš, ki je že v ponedeljek zjutraj odpotoval na zaslužene počitnice na Kubo. Za drugi nedeljski polet je prejel pet dvajsetic, torej najvišjih ocen sodnikov, kar mu je uspelo kot sedmemu skakalcu v zgodovini svetovnega pokala. Ponovil je dosežek Tonija Innauerja (l1976), Kazujošija Funakija (1998), Svena Hannawalda, Hideharuja Mijahire (oba 2003), Wolfganga Loitzla (2009) in Prevca s petkove tekme. "Po eni strani sem bil presenečen, ko sem zagledal pet dvajsetic, po drugi strani pa sem upal na to. Telemark mi je uspel tako, kot sem si želel. Upam, da sem si zaslužil takšne ocene in so sodniki pravilno ocenili. Za zmago je vedno treba narediti telemark. To je Peter vedel v petek, tako tudi jaz danes. Vedno moraš verjeti vase, da si tega sposoben. Zaupal sem si, nobenih težav ni bilo. Vesel sem, da mi je spet uspelo popraviti osebni rekord. Nor konec tedna, zapomnil si ga bom za vse življenje. Upam, da se bo ponovil še kakšen tak." Za novo leto spoznal, kako zategnjen je skakal Kako drugačen je bil za Tepeša uvod v sezono. Na prvih treh tekmah je ostal brez točk, do novoletne turneje pa jih je zbral samo 17. Zaradi slabe forme je zato izpustil novoletno turnejo, se umaknil na trening v Planici in po vrnitvi v karavano takoj zablestel s tretjim mestom na poletih na Kulmu. "Z drugim delom sezone sem zelo zadovoljen. Z začetkom sem bil seveda zelo razočaran, potem sem šele v Planici s prazno glavo videl, kako zategnjen sem skakal in kaj sem delal narobe. Upam, da sem se nekaj naučil za prihodnje leto in da se to ne bo več ponovilo." Zavedal se je, da je na sklepno postajo sezone prišel dobro pripravljen. "V zadnjem času sem skakal že zelo dobro. Za skakalnico v Oslu sem vedel, da mi ne ustreza, zato se tam nisem preveč obremenjeval. Zadnji trening v Planici na manjši skakalnici, ki je praktično enaka velikanki, se je izkazal za dober. Vedel sem, da lahko letim zelo daleč. Nimam tako eksplozivnih nog kot nekateri drugi, poskušam pa to nadomestiti v zraku. To je veliko lažje na velikanki kot na 120-metrski skakalnici. Pripraviti se moram še bolje tudi za nastope na nekoliko manjših napravah, da bom še naprej skakal tako dobro kot v drugem delu letošnje sezone." S 554 točkami je v skupni razvrstitvi svetovnega pokala končal na 13. mestu, enako kot pred dvema letoma, ko je prav tako dobil zadnjo tekmo, a tedaj še na stari, neprenovljeni planiški velikanki. V lanski sezoni je bil 18. najboljši skakalec sveta. Matej Rijavec Smesno mi je da vecina folka dejansko ne opazi kaj trenutno delajo mediji. vsako izjavo tepesa dajo vn v takem kontekstu da bi ja izpadel kot najvecji prasec ker si je drznil zmagat..ceprav jim je sam prevc povedu da je bila napaka na njegovi strani..in namesto da bi sedaj pohvalili vse slovenske sportnike, ki so ustvarili eno lepsih zimskih sezon..vsaj ta vikend..poskusajo ustvariti neko problem kjer ga ni..ze ob branju vseh naslovov vceraj mi je bilo kar slabo.. da o tem ko so dan pred zacetkom planice poskusali izbrskati cim bolj umazane zgodbe, ki bi bile lahko v ozadju..na koncu pa najdli samo enega uzaljenega wanabe strokovnjaka sploh ne govorim kameničar@"kako bi lahko Tepeš taktiziral kot 4. po prvi seriji!" hero # 23.03.2015 ob 13:21 Prijavi neprimerno vsebino Glede na to kako nekateri radi kritizirate Tepeša mi je jasno, zakaj gre ta država v pm... Dogovorjeni posli, dogovorjene službe, položaji, ampak to še ni dovolj, saj bi vi radi imeli še dogovorjene rezultate v športu. Očitno poštenost in kvaliteta ne štejeta več nič, najbolje da se pokrademo in stepemo med sabo. Kam gre ta svet..... Sklepno Tinino dejanje? Odgovor bomo dobili julija Fenningerjeva v zadnjih dveh mesecih zbrala 1.066 točk 23. marec 2015 ob 10:22, zadnji poseg: 23. marec 2015 ob 11:25 Meribel - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Samo trije črni konci tedna v celotni sezoni so Tini Maze odvzeli veliki kristalni globus, ki je na prav na zadnji tekmi pristal v naročju Anne Fenninger. Finiš 25-letne Avstrijke je bil res neverjeten. Po slalomu v Flachauu 13. januarja je imela Mazejeva pred Fenningerjevo 370 točk naskoka. Od takrat je branilka skupne zmage osvojila 1.066 točk, Mazejeva 674. Še bolj nazorne so uvrstitve Feningerjeve na zadnjih 13 tekmah, ko je petkrat zmagala in bila petkrat druga. Na koncu je osvojila 182 točk več kot lani, 22 več kot slovenska šampionka. Mazejeva je bila po epskem dvoboju in razburljivem finalnem veleslalomu sprva bridko razočarana, a je po druženju z navijači uredila misli. "Sezona je bila izjemno napeta. Lahko je ocenim kot zelo uspešno. Malo je škoda zaradi tega na koncu, ampak ni se mi treba počutiti kot poraženka," je povedala Črnjanka, ki je rdečo majico nosila od 5. decembra pa vse do Areja prejšnji konec tedna in jo ponovno prevzela po slalomu v Meribelu. Mazejeva se zaveda, da dvoboj ni bil izgubljen v Meribelu. "Zaključek je bil res dober. Točke so bile izgubljene drugje. Zmanjkalo je morda tudi malo sreče, a je Anna pokazala dobre živce in si zaslužila ta globus." Do zmage je Avstrijki pomagala tudi Tina sama. Kje je po njenem izgubila skupno zmago? "Imela sem tri slabe vikende v St. Moritzu, Mariboru in Areju," je povedala Mazejeva. Na teh treh prizoriščih je Slovenka na šestih tekmah osvojila 39 točk, Fenningerjeva na petih kar 360. Na koncu je tehtnico v korist Fenningerjeve prevesil veleslalom. "Zaradi veleslaloma sem letos lahko razočarana. Nisem naredila tistega, kar bi lahko. Težko je ujeti veleslalomski ritem, če nimaš dovolj treninga," je povedala Mazejeva, ki je v sezoni 13-krat stala na stopničkah, trikrat zmagala ter osvojila dve zlati in srebrno medaljo na nepozabnem svetovnem prvenstvu v Vailu. Vprašanje, ali bo nadaljevala kariero, bo za ljubitelje smučanja zavito v tančico skrivnosti vse do julija. 31-letna Črnjanka, ki bo 32. rojstni dan praznovala 2. maja, noče niti namigniti, kakšna bo njena odločitev. "Ne, ne vem, kaj bom takrat povedala. Vzela si bom čas, dobro premislila in ne bom prehitevala z izjavama, ki bi jih lahko pozneje obžalovala," je za konec še povedala Mazejeva. Julija bo torej znano, ali bo slovensko smučanje v prihodnjem letu obsojeno na drobtnice ali pa bomo ob koncih tedna spet držali pesti za najboljšo slovensko športnico v zgodovini. V MMC-jevi anketi, v kateri je sodelovalo skoraj 6.000 uporabnikov, jih 64 odstotkov meni, da je bil nedeljski veleslalom zadnje Tinino dejanje v karieri. Bo nadaljevala ali ne je, z vsem mojim spoštovanjem, čisto njena odločitev in me čisto nič ne skrbi kako se bo odločila. Da ne bi bil napak razumljen: Bi jo zelo rad spremljal naslednjo sezono! Ampac respect! Skrbi pa me za Slovenca, ki potrebuje, da novinarji za to našo "butale sceno" lajnajo to dilemo o Tininem nadaljevanju spet, spet in spet. Ja ?zda, rekla je da bo povedala poleti!!! Do takrat pa dajte mir, ne sprašujte! Ne razmišljajte o tem Albert # 23.03.2015 ob 10:32 Prijavi neprimerno vsebino Tale zgornji graf kaže kako fenomenalno sezono je imela Tina v 2012/2013. Takšna smučarka, ki bo tako dominirala v vseh disciplinah, se še dolgo ne bo več pojavila. Takšni talenti se rodijo enkrat na 50 let. Mogoče bo pa tale izgubljen VKG le še dodatno podžgal Tino, da naslednjo sezono izpelje, kot zna in bomo lahko še eno leto spremljali slovenski fenomen!!! Koliko so za svoje delo plačani Obama, Merklova, Putin in drugi? Razlike med plačami zelo velike 23. marec 2015 ob 12:16 London - MMC RTV SLO Nedavno je ruski predsednik Vladimir Putin objavil, da bo zaradi gospodarske krize znižal svojo plačo in plačo svojih sodelavcev. A on še zdaleč ni največji "zaslužkar" med politiki in svetovnimi voditelji. Pogledali smo nekaj lestvic politikov, ki so za svoje delo, ki naj bi ga opravljali v javno dobro, plačani največ. Na prvem mestu vseh seznamov kraljuje singapurski premier Lee Hsien Loong, ki letno zasluži več kot dva milijona ameriških dolarjev, natančneje 2.183.516 dolarjev oziroma dobra dva milijona evrov. Singapur je sicer znan po izjemnem življenjskem standardu in visokih plačah, a premierjeva plača je še vedno več kot 40-krat višja od povprečnega zaslužka v tej mestni otoški državici. Leejeva plača res prekaša vse, saj se na drugo vrsto uvršča CY Leung, izvršni direktor Hongkonga, neuradno vodja hongkonške vlade. Letno v žep pospravi 530.000 dolarjev (slabih 488.000 evrov), kar je dvanajstkrat več od zaslužka povprečnega prebivcalca Hongkonga in kar 27-krat več od plače kitajskega predsednika Ši Džinpinga, ki je proti marsikateremu politiku pravi "revež". Ši namreč za svoje delo na leto dobi le 19.000 dolarjev oziroma slabih 18.000 evrov. Irec si je krepko znižal plačo "Bron" gre v tej kategoriji v roke ameriškemu predsedniku Baracku Obami. Njegova letna plača znaša 400.000 dolarjev (368.000 evrov), kar je osemkrat več od povprečja v državi. V času predsedovanja Georga W. Busha se je plača stanovalca Bele hiše sicer podvojila. Tesno za Obamo je vodja še ene velike države, 28. avstralski premier Tony Abbott, ki po povišici zasluži 345.000 dolarjev (317.000 evrov) letno. Zanimiv pa je primer irskega predsednika Michaela D. Higginsa, ki za svoje delo letno dobi 340.000 dolarjev (313.000) davkoplačevalskega denarja. Higginsu bi sicer pripadalo še več, a je kmalu po prevzemu položaja parlament zaprosil, naj mu dohodke zniža. In pri tem ni šlo le za simbolično potezo, saj je kar sam predlagal, da prejema 23,5 odstotka nižjo plačo od svojih predhodnikov. Podobno kot Higgins prav poznano ime v širšem smislu ni niti premier Luksemburga Xavier Bettel, ki to majhno, a bogato državo vodi od decembra leta 2013. Zasluži podobno kot njegov irski kolega. Zuma najbolje plačan v Afriki Podatki se od seznama do seznama sicer nekoliko razlikujejo. Na vseh pa se v prvo deseterico uvršča tudi kanadski premier Stephen Harper, ki letno zasluži slabih 300.000 dolarjev (270.000 evrov), ne gre pa seveda niti brez verjetno najvplivnejše političarke na svetu, nemške kanclerke Angele Merkel, ki za odgovorno nalogo vodenja največjega evropskega gospodarstva letno dobi 283.000 dolarjev (260.000 evrov) plačila. Omenjajo se tudi japonski premier Šinzo Abe, predsednik Južne Afrike Jacob Zuma, ki z letnim dohodkom v višini 272.000 dolarjev (250.000 evrov) velja za najbolje plačanega predsednika v Afriki, in francoski predsednik Francois Hollande. Socialist trenutno na leto dobi na račun 230.000 dolarjev (211.000 evrov), a je to skoraj dvakrat manj kot njegov predhodnik Nicolas Sarkozy. Med Sarkozyjevim bivanjem v Elizejski palači je predsedniška plača namreč poletela v višave, ob Hollandovem prihodu na oblast pa se je znižala s 21.300 evrov mesečno na slabih 15.000 evrov. Tik za Hollandom je britanski premier David Cameron. V Veliki Britaniji je vse do leta 2006 veljalo, da je finančni minister plačan več kot premier, nato pa se je to spremenilo. Med najbolje plačane politike se uvrščata tudi finski in islandski predsednik, Sauli Niinistö in Olafur Ragnar Grimsson. Ruski predsednik Vladimir Putin je tako daleč zadaj, saj letno dobi 113.056 dolarjev ali 104.000 evrov. Kot je znano, letna plača slovenskega predsednika Boruta Pahorja znaša 61.000 evrov bruto, kar pomeni, da njegov mesečni neto dohodek znaša dobrih 3.000 evrov. Kultura življenja namesto kulture smrti ponedeljek, 16. 3. 2009 Nekatere reakcije ob odprtju grozljivega grobišča v Hudi Jami pri Laškem pričajo o trdovratnosti kulture smrti v Sloveniji. Že pred tisočletji so stari Grki po vsaki bitki ali vojni dovolili premaganim nasprotnikom, da so pokopali ali sežgali svoje mrtve. Ta pravica je bila sveta. Njihovih grobišč se niso dotikali. Enako navado je imela večina azijskih plemen, ki so jih takrat imenovali barbari. Če se je kak posameznik ali skupina pregrešila zoper lastne mrtve, so jih izključili iz družbe, iz polisa. V azijskih nomadskih plemenih so takšne posameznike prav tako izobčili, morali so hoditi za glavno kolono vsem v zaničevanje. Kultura smrti, ki jo je v desetletjih obvladovanja vzgojil komunizem na Slovenskem, je privedla do stanja, v katerem je obnašanje mnogih celo leta 2009 zdrsnilo pod normo barbarskih plemen iz starega veka. Eno glavnih propagandnih orodij kulture smrti skozi vsa zadnja desetletja je pred dnevi ponovno zapisalo, da je odkritje grobišča v Hudi jami le premetavanje kosti kolaborantov in okupatorjev ter poniglavo primerjalo povojne poboje s tako imenovanimi izbrisanimi. Posledice kulture smrti in podaljševanje delitev Preko 600 krajev imamo v Sloveniji, kjer ležijo desetletja zamolčana grobišča zločinsko pomorjenih ljudi. Ljudi različnih narodnosti, prepričanj, starosti, spolov in poklicev. Vojnih ujetnikov, civilistov, žena in otrok. Po koncu druge svetovne vojne in prisvojitvi popolne oblasti je Komunistična partija Slovenije ob koordinaciji v jugoslovanskem komunističnem vodstvu v velikem obsegu nadaljevala proces, začet sicer že med vojno, po Kardelju imenovan »čiščenje«, v katerem so brezobzirno, mnogokrat na najbolj krute in sadistične načine, pobili na deset tisoče ljudi. Ti poboji niso bili slučajnost in še manj nujno zlo zaradi mednarodnih okoliščin. Bili so načrtovani od samega začetka. Jugoslovanski komunisti so namreč že na 5. konferenci v Zagrebu, še pred Hitlerjevim napadom na Jugoslavijo, sklenili, da bodo šli v oborožen odpor samo, če ga bodo lahko izkoristili za prevzem oblasti. Komunisti so zagrozili s smrtjo vsakomur, ki se bo proti okupatorju boril izven OF. Leta 1942 so brezobzirno pobili veliko sredinskih politikov, ki se jim niso hoteli pridružiti. Slovenski komunisti so se pri obsegu pobojev in izbiri metod izkazali za več kot dostojne svojih nacističnih in stalinističnih vzornikov, ki so uporabljali podobne metode. Prekašali pa so jih v nadaljevanju. V skrivanju, zanikanju in tudi trdovratnem opravičevanju zločina. Nacističnim zločincem so sodili v Nurnbergu. Po smrti Stalina so celo v takratni komunistični Sovjetski zvezi obsodili in ustrelili nekatere najhujše rablje iz časov Stalinskih čistk. Bivši ruski predsednik Vladimir Putin, nekoč pripadnik KGB, se je pred dvema letoma z vojaškimi častmi poklonil žrtvam čistk in izrekel besede obsodbe zločina, kakršnih še nikoli nismo slišali iz ust kakega slovenskega predsednika. V Kampučiji sodijo organizatorjem množičnih pobojev, ki jih je pred desetletji izvedla njihova komunistična partija. Poljaki so posneli film o Katynu, v Sloveniji so bili v kali zatrti vsi poskusi, da se najbolj tragično obdobje slovenske zgodovine dostojno in nepristransko prenese na filmsko platno. Nekaj posameznikov, ki so plaho predlagali takšen poskus, je bilo že med svojim cehom ožigosanih za domobrance. V Sloveniji so bili mnogi spravni in drugi koraki, narejeni po letu 1989, v veliki meri namenjeni temu, da se ne bi nič naredilo. Propagandni stroj, ki ga je ustvarila kultura smrti, je neusmiljeno zmlel vsakega, ki je spregovoril o nedopustnosti zločina kot takega in ga razglasil za zagovornika domobranstva in kolaboracije. Odkrivanje in obeleževanje grobišč so žaljivo poimenovali za »premetavanje kosti«. Na spletnih forumih so nekateri člani podmladkov levičarskih strank ob navedbi svojega imena in priimka brez vsake zavore ne samo opravičevali povojne poboje, temveč velikokrat zapisali tudi stavek: »še premalo so jih pobili«. Slovenska tožilstva in sodišča so zavračala ovadbe ali zahteve za preiskavo povojnih pobojev. Tudi v primerih, ko so pisni viri neizpodbitno pričali o utemeljenih sumih. Stranke tranzicijske levice so zaradi sprevračanja pozornosti do onemoglosti vztrajale na tem, da se v Zakonu o žrtvah vojnega nasilja med žrtve ne morejo šteti tisti, ki so sodelovali z okupatorjem, čeprav nihče nikoli ni predlagal, da bi se takšne posameznike v zakon vključilo. Končno bi bilo to brezpredmetno, saj so vse, ki so jim kakršnokoli sodelovanje lahko vsaj teoretično pripisali, brezobzirno pobili ali pregnali. Celo taboriščnikom iz koncentracijskih taborišč, med njimi svojim partijskem tovarišem, so na znamenitih Dachauskih in drugih procesih očitali kolaboracijo, številne med njimi so pod to pretvezo obsodili in pobili. Za nekatere rablji še danes ne želijo povedati, kje so bili usmrčeni in kje so pokopani. Izvrševalci, predvsem pa organizatorji velikega zločina so po drugi svetovni vojni postali del komunistične elite. Zagotovili so si visoke pokojnine ter bili desetletja deležni vsakršnih privilegijev. Od posebne zdravstvene oskrbe do različnih dodatkov k pokojninam in drugih prejemkov. V dolini Kolpe še vedno stojijo vikendi, katerih temelje so zgradili iz nagrobnikov uničenih pokopališč. Ko je bil v prejšnjih letih del dokumentacije o teh in drugih privilegijih nekdanje komunistične elite predan Arhivu Slovenije, so si izmislili afero fotokopirni stroj, ki jo generalni sekretar vlade ob pomoči medijskega stroja servisira že vse od nastopa nove vlade. Edini cilj afere je onemogočiti javnosti vpogled v te privilegije. Njihovi politični nasledniki trdijo, da gre za osebne podatke. Kultura smrti je omogočila, da lahko nekdo za zločin namesto kazni dobi nagrado in da je vpogled v to nagrajevanje zavarovan z zlorabo zakona tudi v parlamentarni demokraciji. Številni zgodovinarji in drugi pripadniki ideološke inteligence na slovenskem so v posmeh svoji stroki iz dneva v dan zmanjševali pomen zločina. Tudi leta 2009 ni dosti drugače. V posmeh pravni državi, evropski drži in osnovni pieteti je bila izjava zgodovinarja iz vrst LDS, ki je dejal, da bi morala Slovenija uradno protestirati zaradi poskusa svojcev, da na mestu poboja prižgejo sveče in položijo cvetje. Ko je vlada ob dnevu človekovih pravic decembra 2007 priredila državno slovesnost v spomin na trpljenje desettisočev, ki so jim bile kršene človekove pravice v komunizmu, so to slovesnost bojkotirali tako bivši kot takratni predsednik republike ter tudi novoizvoljeni predsednik, ki opravlja to funkcijo še danes in ki je odkritje grobišča v Hudi jami razglasil za drugorazredno temo. Še vedno se spominjamo reakcij svetovne javnosti pred leti, ko je Iranski predsednik razglasil Holokavst za drugorazredno temo. Pri nas pa je propagandni stroj takoj začel s serijo opravičevanj podobne izjave. Kultura smrti je tako potvorila človeški značaj številnih posameznikov v Sloveniji, da niso sposobni izreči preprostega stavka: »Zločin je zločin, ne glede na to, kdo ga stori in s kakšnimi političnimi motivi ga opravičuje.« Nezmožnost normalnega človeškega dojemanja in moralne presoje, kaj je prav in kaj narobe, ko gre za temeljne človekove pravice in civilizacijske vrednote je žal samoumevna posledica opravičevanja zločina zaradi t.i. višjih ciljev ali zaradi dejanskega ali namišljenega zločina drugih. V poročilu o delu poslanske skupine Pahorjeve stranke za leto 2000 piše, da so v času Bajukove vlade uspeli preprečiti, da bi se zakon o žrtvah vojnega nasilja lahko nanašal tudi na »otroke kolaborantov«. Stranka, ki se imenuje socialna in demokratična, mirno v svoj uradni dokument zapiše grozljivo definicijo, po kateri so zanje kolaborantje tudi otroci, ki so se rodili nepravim staršem. In tako stranka ni samo zapisala, tako je tudi ravnala. Zakon, ki sicer na splošno ureja problematiko žrtev vojnega nasilja, namreč ne priznava nobenih pravic otrokom tistih družin, v katerih so starše pobili partizani, ne glede na to, kaj so ti starši dejansko počeli med vojno. Za SD je že po definiciji vsak, ki so ga pobili partizani, kolaborant. Posredno pa so to tudi njihovi otroci. Srhljivo. Še posebej, če se ob tem opazuje njihove krokodilje solze ob primeru t.i. izbrisanih, kjer nasprotujejo individualni obravnavi primerov in kar povprek opletajo z domnevnimi krivicami, prizadejanimi otrokom. Stranka, ki samo sebe imenuje socialna in demokratična, se na vse pretege trudi, da se najusodnejša delitev v zgodovini slovenskega naroda tudi preko zakonodaje, sprejete v demokratično izvoljenem parlamentu, prenaša s staršev na otroke. Podobno napako dela vsak, kdor otroke izvrševalcev in organizatorjev zločina oblaga s krivdo njihovih očetov. Na individualni ravni je takšno ravnanje krivično in prav tako podaljšuje usodne delitve v slovenskem narodu. Kadar se to počne, se dela ista napaka, kot jo vsebuje poročilo poslanske skupine Pahorjeve stranke o »potomcih kolaborantov«. Krivda se ne sme prenašati s staršev na otroke, prav tako se ne sme enačiti politično, pravno in materialno nasledstvo ene stranke in sorodstvene vezi akterjev usodnega časa. Ali lahko iskreno obsodimo zločin in hkrati malikujemo zločinca? Huda jama je najprej sprožila v slovenski javnosti val ogorčenja, podobno kot ob odkritju grobišča v zaklonišču v Slovenski Bistrici ali v jami pri Konfinu. Vendar je propagandni stroj kulture smrti podobno kot ob prejšnjih odkritjih po nekaj dneh začel mleti in sprevračati realnost. V tednu dni so se na zatožni klopi tako ali drugače znašli vsi, ki so odkritje razumeli na edini moralno sprejemljivi način in zahtevali pojasnila in ukrepanje. Višek moralne izprijenosti pa je sprevračanje doseglo v izjavi podmladka Pahorjeve stranke, ki je najprej brez dlake na jeziku izenačil odgovorne za povojne poboje in očeta slovenske osamosvojitve dr. Jožeta Pučnika. Pravni in materialni nasledniki stranke, ki je preko državnega represivnega aparata Jožeta Pučnika za dolga leta spravila za zapahe, mu uničila zasebno življenje, odvzela diplomo in ga pregnala v tujino, ga sedaj še mrtvega ne pustijo pri miru. Človek ostane brez besed nad takšno moralno sprevrženostjo. Rezultati več kot polstoletne vladavine kulture smrti in vzgoje v njenem okrilju pa se v vsej grozljivosti pokažejo v naslednjem stavku: »Ponosni smo na to, da smo se Slovenci skupaj z ostalimi narodi bivše Jugoslavije znali odločno zoperstaviti okupatorju in 2. svetovno vojno končati kot zmagovalci, po njej pa stopiti na pot napredka, ki nas je v dobrem in slabem naredil take, kot smo danes. V tem smislu tudi razumemo spomenike in poimenovanja ulic po Titu in ostalih voditeljih tedanjega časa.« V času, ko je Tito živel, velika večina ljudi ni poznala resnice o zločinih. O Titu so nas učili vse lepo in dobro in za večino generacije, ki ji tudi sam pripadam, je bil vrhovna avtoriteta, za mnoge skoraj božanstvo. Sam nisem bil pri takem dojemanju njegove vloge nobena izjema. Če bi leta 1975 na hitro organizirali referendum o njegovem predsedniškem položaju, bi ga dobil z veliko večino. Množice so jokale ob njegovi smrti, prevladala je velika zaskrbljenost o usodi bivše skupne države. Ob takratnem vedenju je bilo poimenovanje ulic in trgov po Titu tako samoumevno kot bi moralo biti danes ob odpiranju vedno novih grobišč samoumevno strinjanje o kritični reviziji njegove zgodovinske vloge. Pri presoji je zato bistven čas in vedenje. Sporočilo podmladka SD je bilo namreč napisano v dneh, ko so slike grobišča v Hudi Jami, kjer žrtev niso streljali, ampak so jih pobijali na najbolj barbarski način, še sveže v spominu. Podpisal ga je predsednik podmladka, morda celo eden od možnih Pahorjevih naslednikov na čelu trenutno največje oblastne stranke v državi. Zanj smo Slovenci po drugi svetovni vojni stopili na pot napredka. Tako preprosto. Kot da bi štele samo nove tovarne in kilometri asfalta, ljudje pa nič. Ta čas so namreč tudi morišča in grobišča v Hudi jami, Kočevski Rog in Teharje ter še na stotine drugih, pa koncentracijska taborišča, prisilna kolektivizacija, obvezna oddaja pridelkov, nacionalizacija, Goli otok, zgrešena gospodarska politika, sto tisoči izseljenih v iskanju kruha in sreče in na tisoče političnih zapornikov - in vse to je za mladega socialnega demokrata pot napredka. Uporablja za to obdobje iste besede, kot so jih v času najhujše morije uporabljali Tito, Kardelj in Kidrič ter drugi organizatorji zločina. Pa že pred njimi Stalin, Hitler in drugi »utemeljitelji« podobnih napredkov. Na deset tisoče ljudi so pobili, da bi stopili na pot napredka. Z vso resnostjo si moramo na tem mestu postaviti vprašanje: »Ali so morda danes ti ljudje, ki tako brezkompromisno in brez vsake kritične distance zagovarjajo zločin ter malikujejo zločince, sposobni kaj takšnega v imenu napredka spet ponoviti?« Ali se počutite lagodno ob človeku, ki mirno, ne da bi za hip podvomil v svoj prav, ob odprti jami množičnega grobišča izjavi, da je bil čas, ko so te ljudi zverinsko pobili, »čas napredka«? Ni mogoče pavšalno obsoditi zločina, hkrati pa malikovati zločinca, ki je zločin zagrešil, mu postavljati spomenike in vztrajati na poimenovanju ulic in trgov po njem. Seveda ob dejstvu, da poznamo resnico, kar je danes nesporno. Vsak demokrat je po definiciji tako antifašist kot antikomunist. Ni pa vsak antifašist ali antikomunist že po definiciji demokrat. Socialni demokrati bi se morali ob zadnjih izjavah svojega podmladka, ki z uporabo sovražne govorice enači najbolj odgovornega (po besedah njihovega vzornika Janeza Stanovnika) za povojne poboje in očeta slovenske osamosvojitve dr. Jožeta Pučnika in Janeza Pavla drugega (preganjanega v času nacizma), globoko zamisliti nad svojo moralno držo in upravičenostjo demokratskega samopoimenovanja. Nad njihovo, pa tudi svojo izjavo ob komentarju izjave svojega podmladka bi se moral globoko zamisliti tudi njihov predsednik stranke. Teza o več resnicah kot proizvod kulture smrti Od prej omenjene izjave Mladega foruma Socialnih demokratov naprej jih ni mogoče več šteti za podmladek demokratične stranke. Šli so predaleč. Dokler izjave ne bodo preklicali in se slovenski javnosti zanjo opravičili, ne bodo ne sami ne tisti, ki jih podpirajo, ne socialni in ne demokrati, temveč zgolj malikovalci zločina. Izključili so se iz polisa in zaman si pripovedujejo, kako je svet, ki ga zagovarjajo, edini resničen, vse drugo pa je namišljeno. Tudi pripoved o več resnicah, ki jo je izumil bivši predsednik, tu ne bo pomagala. Trditev, da obstaja več resnic, je namreč prav tako proizvod kulture smrti. To lahko izreče samo nekdo, ki je pravzaprav v veliki osebni stiski. Samo s takšno formulo je namreč mogoče navidezno opravičiti Zločin v Hudi Jami ali v Kočevskem Rogu ali taborišče smrti v Teharjih. Če bi bilo res več resnic, potem bi bilo to o Hudi jami res mogoče razglasiti za pot napredka. A kaj, ko tudi ta, ki to počne, dobro ve, da v svojem bistvu to je zločin. In zločin bo ostal, »pot napredka« pa se bo izgubila v prahu in pozabi tisti dan, ko nihče več ne bo imel koristi od stalnega ponavljanja laži. Zaenkrat nekateri, ki osebno v zločin sicer niso bili vpleteni, še vidijo politične in posledično materialne koristi v tem. Zato bodo vztrajali, tudi na škodo tistih, ki jih navidezno ščitijo in zagovarjajo, v resnici pa ne poznajo njihovih osebnih stisk ali pa jim zanje ni mar. Tisti odgovorni za zločin, ki so še živi, namreč brez vsakega dvoma živijo težko. Ne upajo si niti umreti, bojijo se, kaj jih čaka onkraj, bojijo srečanja s tistimi, ki so jih po krivici pobili. Njihovi politični nasledniki pa jim ne privoščijo, da bi se osvobodili laži in olajšali vest, prevzeli krivdo in se spravili s seboj in resnico. Njihove žrtve so umrle v mukah, a počivajo v miru, sami pa živijo s smrtjo v svoji duši in s strahotnim bremenom na sebi. Tudi, če bi si želeli to breme odložiti, tega najbrž velikokrat ne morejo. Ker se njihovi politični nasledniki bojijo, da bi jim to politično škodilo. Da bi padli miti in se porušili templji malikov, v katerih zbirajo darove zavedenih. Nevarnosti sprejemanja kulture smrti Skoraj ni slovenske družine, ki ne bi bila zaznamovana s tragičnim časom iz sredine prejšnjega stoletja. Tudi sam nisem izvzet. Moj oče si je leta 1942 kot mladoleten skupaj s svojim očetom že moral kopati grob, ker je na podboj njihovih hišnih vrat nekdo čez noč narisal znak OF, Italijanska patrulja pa je bila v rekordnem času pri hiši. Gotove smrti ju je rešilo posredovanje domačega župnika. Še mladoletnega so ga nato mobilizirali k domobrancem, od koder je dezertiral in se skrival doma. Ujeli so ga in obsodili na dve leti zapora, od koder je pobegnil. Ponovno so ga ujeli in poslali v koncentracijsko taborišče Dachau. Upoštevali so, da je bil mladoleten. Iz Dachaua je prišel tik pred koncem vojne ter se zaradi nasveta staršev v splošni zmedi umaknil na Koroško. Od tam je bil poslan nazaj v Slovenijo, končal je v Škofovih zavodih in nato v vrsti, zvezan z žico pred kraško jamo v Rogu. Streljali so jih s strojnico kar povprek in vsi niso bili zadeti. Po nekaj dneh se je po drevesu, ki je ob miniranju padlo v jamo, skupaj s še nekaterimi posamezniki rešil iz jame. Svojo življensko zgodbo mi je povedal šele leta 1988, ko sem prišel iz vojaškega pripora. Ko sem gledal posnetke iz Hude jame, sem podoživljal njegovo pripovedovanje, ko sva hodila po Rogu in nato iskala vas in hišo, v katero se je zatekel po čudežni rešitvi iz jame. In se ponovno zavedel, da me brez njegove čudežne rešitve nikoli ne bi bilo. Ter da imam zato tudi svoj osebni dolg do resnice. Da storim, kar morem, da kultura življenja premaga kulturo smrti. V času opravljanja funkcije predsednika vlade so me iz Urada za varnost in zaščito obvestili, da se je na registriranem spletnem forumu Večera pojavila grožnja z likvidacijo. Nekdo je zapisal, da ima dovolj mojega domobranstva in da bom končal kot Ivan Kramberger. Glede na že omenjeno govorico sovraštva, ki jo administratorji večine forumov mirno tolerirajo, nad obvestilom nisem bil presenečen. To je nastopilo šele potem, ko so me obvestili, da je avtor grožnje z likvidacijo pomočnik komandirja policijske postaje, ki je grožnjo poslal kar s svojega službenega računalnika. Osebo, ki je grozila, so dali v postopek in zadeve nisem več spremljal, tudi v javnosti se ni pojavila, dokler čez nekaj tednov poslanka Pahorjevih socialnih demokratov o tem primeru ni zastavila poslanskega vprašanja vladi, češ zakaj šikanira enega od pripadnikov slovenske policije zaradi političnih razlogov. Potrebno se je vprašati, ali bi poslanka SD enako vprašanje postavila danes, če bi ista oseba ali nekdo na podobnem položaju, ki razpolaga s službenimi pooblastili in orožjem, poslal grožnjo z likvidacijo sedanjemu predsedniku vlade? Bi bil postopek zoper potencialnega likvidatorja za gospo poslanko iz Pahorjeve stranke tudi v tem primeru politično šikaniranje? Predvsem pa se je potrebno vprašati, kakšni so produkti in kakšne so dolgoročne posledice vzgoje, v katero je v podtonih vtkana kultura smrti, ki ponuja vnaprejšnje politično opravičilo za zločin? Slovenija na razpotju Slovenija je danes na razpotju. Opravičevanje zločina je za vsako družbo nevarno, saj razjeda vrednotni in pravni red v samem temelju. Vpliva na posameznike in na množice ter prinaša nevarnost, da se tragični čas ponovi. Od naših ravnanj v naslednjih mesecih je odvisno, ali bomo zmogli dovolj poguma in modrosti, da zavrnemo kulturo smrti, njena sporočila in laži, ki opravičujejo zločin. In izberemo kulturo življenja ter posledično njena sporočila in resnico, ki narekuje odgovorno obravnavanje zločina, celjenje ran in končanje prenašanja delitve na prihodnje rodove. To vendarle ne bi smelo biti pretežko, kajti največjo preizkušnjo smo Slovenci leta 1991 dobro prestali. Nismo se razdelili na bele in rdeče, nismo se ponovno pobijali med seboj, Slovenija se je pretežno enotno odzvala na izziv zgodovine in napad JLA. Zato smo uspeli. Velika zasluga za takšno modro politiko v času osamosvojitve gre dr. Jožetu Pučniku, ki bi lahko kot predsednik vladne koalicije zagovarjal tudi trše, v tisti situaciji za veliko večino povsem sprejemljive odločitve. Toda v svojem političnem bistvu je bil Jože Pučnik zagovornik kulture življenja, pravi demokrat in domoljub, tako antifašist kot antikomunist, zato je bila ta njegova drža naravna. Zaradi te njegove zgodovinske vloge je žalitev v sporočilu podmladka Pahorjeve stranke še toliko bolj krivična. Osnovna točka spopada med kulturo smrti in kulturo življenja niso imena ulic. Preimenovanje je tako kot poimenovanje zgolj posledica nečesa. Mrtvi pač ne bodo ostali večno nepokopani, količina njihovega trpljenja je prevelika. In ko bo zadnji med njimi dobil spokojen grob, njihovi svojci pa mesto žalovanja, bo iz Slovenskih mest in trgov brez sledu izginila tudi simbolna zapuščina kulture smrti v besedi in podobi Tita, Kardelja ali Kidriča. Kultura smrti nima prihodnosti, ohranja se namreč lahko le z lažjo. To pa mora njen propagandni stroj stalno in vedno znova ponavljati, vedno znova mora zbirati sile laži in ustvarjati navidezne svetove, medtem ko resnica deluje že sama po sebi. Zato vsako novo grobišče odjekne kot eksplozija, ki do temeljev poruši zgradbo iz laži. Obstaja pa vprašanje, koliko časa lahko kljub vsemu vse to ponavljanje še traja. Ali ni škoda časa, ki ga porabljamo za poglabljanje oziroma ohranjanje delitev? In energije naroda, ki gre v nič in v slabo, medtem ko je pred nami, še posebej sedaj, ko imamo lastno državo in svoje mesto v svetu, toliko zanimivih in koristnih izzivov? Kako zaključiti delitve? Kljub trdovratnim poskusom opravičevanja zločina, ki jih vedno znova proizvaja kultura smrti, obstaja nekaj preprostih resnic o času usodnih delitev, s katerimi se strinja velika večina ljudi v Sloveniji: 1. Okupacija je bila podlaga vsega zla. Brez nje ne bi bilo ne vojne, ne revolucije, ne kolaboracije in ne povojnih pobojev. 2. Upor proti okupatorju je bil častno dejanje. 3. Izkoriščanje oboroženega odpora proti okupatorju za prevzem oblasti je bilo zavržno dejanje. 4. Samoobramba in upor proti revolucionarnemu nasilju je bilo legitimno dejanje. 5. Kolaboracija z okupatorjem je bila zavržno dejanje. 6. Medvojni in povojni poboji vojnih ujetnikov in civilistov so bili zločin, ne glede na to, kdo jih je izvedel. 7. Posamezniki so imeli znotraj tragičnega dogajanja v času vojne in po njej tudi svoje osebne razloge in odgovornosti, zato je potrebno glede individualne krivde in odgovornosti vsakega soditi posebej. Organizacija, ki ima svojo strukturo in program, pa mora prevzeti temu ustrezno pravno in moralno odgovornost za svoje ravnanje v celoti. Tako jo bo sodila tudi zgodovina. Praktični koraki, ki lahko pomagajo zdraviti rane preteklosti in ustvarjati novo enotnost Slovencev za spopade z izzivi prihodnosti: 1. Državni zbor sprejme Resolucijo o preseganju usodnih delitev, v kateri povzame prej naštetih sedem točk. 2. Na glavnem trgu v Ljubljani se postavi spomenik vsem umrlim v vseh obdobjih naše zgodovine, na katerega se preprosto zapiše: Našim mrtvim. 3. Pietetno se uredi vsa povojna morišča in se jih opremi z napisom, ki bo odražal resnico. 4. V glavnem mestu se postavi kostnico za civiliziran pokop vseh tistih žrtev povojnih pobojev, ki jih ni možno dostojno pokopati na kraju smrti. 5. Dopolni se Zakon o žrtvah vojnega nasilja, tako da bo nediskriminatoren in brez političnih diskvalifikacij. 6. Zakonska se prepove poveličevanja in opravičevanje zločina. Slovenski narod je z osamosvojitvijo in demokratizacijo v letih 1990 in 1991 izpolnil temeljni pogoj za začetek preseganja usodnih delitev. Bilo bi naravnost nespametno, če bi danes oklevali na poti, na kateri je bil najtežji korak pravzaprav že narejen. J. 23. marec: Jurij Vega - Slovenec, čigar ime srečamo na Luni (tudi od J. Stefana) Na današnji dan 22. marec 2015 ob 23:59 MMC RTV SLO Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zagorica nad Dolskim rodil slavni matematik in topniški častnik Jurij Vega. Po končani gimnaziji je študiral filozofijo na liceju v Ljubljani, po koncu študija pa se je zaposlil kot inženir za rečno plovbo pri regulacijskih delih na Savi in Ljubljanici. Po službovanju v Ljubljani se je 7. aprila 1780 vpisal med topničarje cesarske armade na Dunaju. Ob tem je tudi spremenil svoj dotedanji priimek Veha v Vega. Po osnovnem usposabljanju je leta 1781 postal podporočnik in kmalu tudi učitelj matematike na topničarski šoli. Leta 1784, po izidu prvih dveh delov matematičnih predavanj, je napredoval v poročnika. 20. avgusta 1789 je dosegel tedanji svetovni rekord in izračunal število ? na 140 decimalk. S svojo metodo je v prejšnjem de Lagnyjevem izračunu iz leta 1719 našel napako na 113. mestu. Rekord je obdržal 52 let do leta 1841, njegovo metodo pa še danes omenjajo. Istega leta je tik pred odhodom na bojišče pripravil za tisk tretji del matematičnih predavanj, ki so govorila o mehaniki trdnin. Naslednje desetletje je bil topniški častnik in je večino svojega časa preživel na bojiščih po Evropi. Med letoma 1789 in 1792 je kot stotnik sodeloval v bojih proti Osmanom pri Beogradu. Njegovo poveljstvo nad možnarskimi baterijami je pripomoglo k padcu beograjske trdnjave. Nato je služil na Moravskem, kot major koalicijske vojske pa je pod poveljstvom avstrijskega generala de Wurmserja sodeloval tudi v bojih proti francoskim revolucionarjem. 530 let po smrti kraljevsko slovo od Riharda III. 35 tisoč ljudi se je prišlo poklonit v Leicester 23. marec 2015 ob 17:04, zadnji poseg: 23. marec 2015 ob 17:41 Leicester - MMC RTV SLO Skoraj 530 let po tem, ko je kralj Rihard III. padel na bojnem polju v bližini Leicestra, se je po natrpanih ulicah tega mesta sprehodila slovesna procesija z njegovo krsto. V četrtek ga bodo pokopali v tamkajšnji anglikanski cerkvi. Procesija se je začela v nedeljo zjutraj: krsto so najprej iz Leicestra prenesli dobrih deset kilometrov stran, na prizorišče bitke na Boswortovem polju. Tam je namreč 22. avgusta 1485 padel 32-letni Rihard III., zadnji predstavnik rodbine Plantagenetov, ki je v poznejših stoletjih po krivici dobil sloves najbolj spletkarskega in krutega britanskega monarha vseh časov. Ubit je bil v spopadu z vojsko Henrika Tudorja, začetnika tudorske dinastije. Riharda III. je prišlo pozdravit več podanikov kot Elizabeto II. Tokratno britansko slavje je v precejšnjem kontrastu s slovesom, ki je bil doslej Rihardova edina zapuščina. V Leicastru se je na ulicah za procesijo zbralo 35 tisoč ljudi: gnetli so se v desetih vrstah, da bi za hip uzrli leseno krsto na vozu, ki sta jo spremljala viteza na konjih, oblečena v opravi, kakršne so nosili Rihardovi oz. Henrikovi vojaki v bitki pri Bosworthu. Gneča je bila, tako so vsaj poročali lokalni mediji, še večja kot leta 2012, ko se je v okviru praznovanja 60-letnice svoje vladavine tam sprehodila kraljica Elizabeta II. Seveda niso manjkale niti bele vrtnice. Cvet je bil emblem vladarske hiše York, ki jo je Rihard predstavljal v zadnji etapi slovite državljanske vojne med belo in rdečo rožo; sklenil jo je prav njegov poraz pri Bosworthu. Izgubljena sled za posmrtnimi ostanki Velika Britanija je procesijo primerljivih dimenzij nazadnje videla leta 1997, ko so se z metanjem belih vrtnic na krsto poslavljali od princese Diane. Leicaster se je tako nekako odkupil kralju, ki so ga nazadnje videli dan po usodni bitki, ko se je vrnilo le njegovo golo truplo, pripasano na konjski hrbet. Po nekaj dneh javnega razstavljanja in sramotenja so njegovi ostanki izginili neznano kam. Zgodovina domneva, da je bil pokopan v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu Greyfriars. Toda sčasoma so se podatki o tem, kje natančno je cerkev stala, izgubili, obstajala pa je tudi teorija, da so kraljeve kosti po razpustitvi samostanov pometali v reko Soar. Pokopan pod parkiriščem Šele leta 2012 so arheologi pod parkiriščem v Leicestru naleteli na človeško okostje z vdrto lobanjo in ukrivljeno hrbtenico, za katero so forenzične preiskave potrdile, da je dejansko izgubljeni grob angleškega kralja. Skupaj je bilo na telesu deset različnih poškodb, od tega osem na glavi. Usodna je bila rana na glavi, večino drugih poškodb pa so mu nasprotniki verjetno zadali po smrti z namenom ponižanja pokojnika. (Shakespeare piše, da je Rihard III. umrl po tem, ko so ga na bojišču sklatili s konja; iz tega odlomka je tudi slavni citat: "Moje kraljestvo za konja!") Noben opis iz njegovega časa v povezavi z Rihardom III. ne omenja grbe ali odbijajočega videza, ki mu ga pozneje pripisuje Shakespeare. Tudorji - krivci za negativno kampanjo? Izkopavanja je podpiralo tudi Društvo Riharda III., ki se ukvarja s študijem in predstavljanjem lika kralja javnosti. Prepričani so namreč, da je po smrti kraljev sloves utrpel neznansko škodo in omalovaževanje - predvsem po zaslugi nasprotnikov in naslednikov, Tudorjev. Shakespeare ga je v svoji tragediji Rihard III. povzdignil v pošastnega tirana, emblematični lik zla in pehanja za močjo (v Tower of London naj bi dal, da ne bi ogrozila njegovega prestola, zapreti celo svoja nečaka). Rihard III. je nedvomno enigmatičen lik - ne samo zato, ker je ena najbolj osovraženih osebnosti britanske zgodovine, ampak tudi zato, ker je ena ključnih. Zanimanje zanj, ki nikoli ni popolnoma presahnilo, seveda pomeni tudi, da so se okrog mesta njegovega poslednjega počivališča spletle številne legende in ugibanja. Teden slovesnosti Z nedeljsko procesijo se je tako začel teden slovesnosti, s katerimi bodo Rihardu III. vrnili, z besedami kardinala Vincenta Nicholsa, "dostojanstvo, vredno britanskega kralja". V pridigi v leicesterski katedrali se je pazljivo izognil Rihardovemu kontroverznemu prevzemu prestola in njegovi domnevni krutosti. Pripomnil je le, da je prevrednotenje njegove vladavine, ki se je začelo z odkritjem posmrtnih ostankov, v skladu z "modo rekonstrukcijskih biografij, v katerih svetniki postanejo zlobci in zlobci svetniki." Kralj bo v leicesterski katedrali pokopan pod epitafom Loyaulte me lie (Zvestoba me veže), kar je bil njegov slogan. Ana Jurc Junaki letošnje zime: Tina Maze, Peter Prevc, Žan Košir in Jakov Fak. V redko videni drami sta Mazejeva in Prevc zadnji dan sicer ostala brez velikega globusa, toda za njima je vrhunska sezona, ki jo je Tina začinila z dvema zlatima in srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu. Košir je osvojil veliki kristalni globus, prav tako veleslalomskega in slalomskega, poleg tega pa si je nadel tudi srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu. Fak je osvojil naslov svetovnega prvaka v zasledovalni preizkušnji in tretje mesto v svetovnem pokalu. Slovenski zimski športniki so v letošnji zimi zbrali 17 zmag - 3 Mazejeva + 2 zlati kolajni 4 Fak, 3 Prevc, 3 Košir, 2 skakalna ekipa in 1 Špela Rogelj. O vrhunskosti priča tudi podatek, da so slovenski športniki v zadnjih štirih letih na velikih tekmovanjih (SP + OI) osvojili več medalj kot v prvih 20 letih skupaj (28:26). Tudi meni so zelo všeč kratke, skoraj zenovske Prevčeve izjave. je res nekaj posebnega. To z rožami pa... res lepo, pozorno. Ima srce in glavo na pravem mestu in je iz pravega testa, zato se mi zdi pa razplet še toliko boljši. Bedno bi bilo ga 'umazat' s kalkuliranim dosežkom. Tina: Bližje sem si z Anno kot z Lindsey Jakov Fak obležal v postelji 24. marec 2015 ob 13:10, zadnji poseg: 24. marec 2015 ob 23:21 Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija "Kar se mene tiče, je prav, da je sezone konec," je dejala Tina Maze, ki je bila skupaj s Petrom Prevcem in Žanom Koširjem gostja Gregorja Peternela v Športnem izzivu. Slovenski smučarski šampioni so še enkrat podoživeli fantastično zimsko sezono, v kateri sta smučarka Maze in skakalec Prevc - ob številnih drugih uspehih - za las ostala brez velikega globusa, medtem ko je deskar Košir osvojil vse tri, ki so bili na voljo. V studiu bi moral gostovati še biatlonec Jakov Fak, a so ga napori zadnjih dni položili v posteljo. Najtežje prej, ne v Meribelu Tudi za Korošico je bila sezona izčrpavajoča: "Zame je bil pritisk zadnje tri tedne visok, tako da je postal že del vsakdana in začneš že v njem uživati. A dejansko je bilo zame težje prej, kot pa na finalu v Meribelu," je pojasnila Mazejeva. Težko je biti jezen na Anno Črnjanka se je do zadnje tekme v sezoni za veliki globus borila z Anno Fenninger. In na koncu za las izgubila. Kakšen je (bil) njun odnos? "Z Anno sva si bistveno bližje kot z Lindsey. Karakterno sva si bolj podobni. Ko pa je boj za veliki globus postal bolj napet, se vse zamrzne. Jaz pač moram biti v takšnih primerih jezna na nasprotnika. A biti jezen na Anno je težko, ker je 'fajn' punca, me je pa letos razjezila," je z nasmeškom na ustih dejala Tina. V videonovicah desno si oglejte celotno oddajo Športni izziv in še pogovor Petra Prevca s Slavkom Bobovnikom v Odmevih. Punce so bile presenečene nad darili Najboljša slovenska smučarka je Anni in še nekaterim drugim smučarkam v Meribelu podarila darilo - nakit, ki ga je sama oblikovala: "Vse so bile presenečene, saj ni navada, da se obdaruješ na tak način. To je bila želja pokrovitelja. Mislim, da smo lepo izpeljali." Čas za običajne stvari: trgovino in psa Kaj bo Tina počela zdaj? "Šla bom v trgovino, kupit kruh, peljat psa na sprehod, počela bom stvari, za katere med sezono ni bilo časa." Hvala ekipi in sponzorjem Črnjanka se je še enkrat ozrla na prehojeno pot in se zahvalila svoji majhni, a izjemni ekipi: "V smučanju ne moreš biti sam, borimo se z ekipami, ki imajo po 20 ljudi. Mi smo zgradili ekipo, ki deluje vrhunsko. Sem jim hvaležna, pa tudi sponzorjem, ki so bili na začetku naše skupne poti najbolj pogumni. Brez njih ne bi bilo tega." Korošica je nato poimensko naštela svoje največje pokrovitelje. Prevc: Po Skandinaviji sem mislil, da je konec Prevc je v zadnjem skoku sezone izgubil veliki globus. "Zadnji skok je bil najtežje pričakovan. Po prvi seriji je bilo vse po scenariju, zato je v meni vrelo, a se je bilo treba čim bolj umiriti. Nato se je razpletlo, tako kot se je ... Sicer pa je bil na skandinavski turneji Severin tako v ospredju, da sem mislil, da je že vsega konec. Potem se je zgodil tisti sproščeni petek v Planici, po katerem se je vse obrnilo v drugo stran ..." Prevc: Treba je najti rezerve A kot je 22-letni Gorenjec že povedal, bo treba v naslednji sezoni večkrat zmagati. "Severin je dobil pokal zaradi večjega števila zmag in to je to, kar bomo lovili v naslednji sezoni. Zdaj je čas, da si spočijemo glavo, nato pa spet od začetka. Vsi bomo na ničli prav kmalu. V naslednji sezoni moramo mogoče kakšno tekmo drugače vzeti, se hitreje pomiriti po neuspeli tekmi, pogledati, kje so rezerve. Te vedno so. Tehnika se vedno da izboljšati, material. Vedno je nekaj, kar lahko storiš še bolje." Prevc bo v soboto odletel na dopust. Košir: Najpomembnejše zaupanje v svoje sposobnosti Tudi pri Koširju bo zdaj napočil čas za počitek in hobije: "Komaj čakam na spomladansko sonce, tako da bom lahko odigral kakšno partijo tenisa ali šel kolesarit." Sicer pa se je v pretekli sezoni naučil, da je ključ do uspeha to, "da zaupaš v svoje sposobnosti". Za novo sezono pa Tržičan pravi: "Če vanjo vstopaš spočit, nepoškodovan, se ne obremenjuješ s tem, ali ti bo uspelo ali ne, potem si že na dobri poti do uspeha." A. V. Soni # 24.03.2015 ob 22:38 Prijavi neprimerno vsebino Tina je za Delo izjavila, da ji naenkrat materinstvo pomeni več kot vse lovorike, ki bi jih še lahko osvojila, poleg tega je obdarovala v Meribelu, Fenningerjevo, Voonovo, Mancusovo, Gisinovo...in še nekatere. Tole je bilo garant zadnjič, da so bili na dlani kar trije globusi... greš stavt? na szs si močno prizadevajo, da bi massija zvlekl v reprezentanco. :D Skoraj bi v oddaji bili gostje trije zmagovalci skupnega seštevka svetovnega pokala ... Pravzaprav so bili: nekdanja zmagovalka, aktualni zmagovalec in potencilani bodoči zmagovalec :D Rihardu III. vrnili "dostojanstvo, vredno britanskega kralja" Več tisoč ljudi se je poslovilo od nekdanjega monarha 26. marec 2015 ob 17:02, zadnji poseg: 26. marec 2015 ob 17:37 Leicester - MMC RTV SLO/STA Potem ko je dolga leta ležal pod parkiriščem, so Britanci Rihardu III., ki je Angliji vladal v 15. stoletju, končno pripravili dostojen pogreb. Pokopali so ga v katedrali v Leicestru v spremstvu kraljeve družine, pogreba pa se je med drugim udeležil tudi eden izmed njegovih daljnih sorodnikov, igralec Benedict Cumberbatch. Nominiranec za oskarja, ki bo Riharda III., zadnjega angleškega monarha, ki je padel v bitki, igral v BBC-jevi televizijski seriji Votla krona, je na pogrebu prebral pesem škotske pesnice Carol Ann Duffy. Pogreb, ki ga je prenašala nacionalna televizija, je vodil prvi mož Anglikanske cerkve Justin Welby. V imenu kraljice Elizabete II., ki je poslala posebno sporočilo, se je pogreba udeležila njena snaha, grofica Wesseška, Sophie. Prišel je tudi kraljičin bratranec princ Richard, vojvoda Gloucestrski, zavetnik Družbe Riharda III. in krvni sorodnik ubitega kralja. Preberite tudi: 530 let po smrti kraljevsko slovo od Riharda III. Bosworth se je vrnil v Rihardov čas S tem so epilog doživeli tri dni trajajoče pogrebne slovesnosti in tudi nekaj let trajajoče raziskovanje okoliščin Rihardove smrti, ki se je začelo leta 2012, ko so arheologi pod parkiriščem v Leicestru naleteli na človeško okostje. V nedeljo so Rihardovo krsto v sprevodu na kočiji popeljali čez mesto v katedralo, še predtem pa so krsto odpeljali v Bosworth, kjer je Rihard III. umrl. Tam so ga pozdravile topovske salve, v kostumih tistega časa pa so tudi uprizorili bitko, ki ga je stala življenja. Od pokojnega kralja se je poslovilo več tisoč ljudi. Odhod zadnjega vladajočega Plantageneta Rihard III. (vladal je od leta 1483 do smrti leta 1485) je padel star 32 let v bitki pri Bosworthu, zadnji večji bitki v t. i. vojni vrtnic. Po Rihardovi smrti je šla angleška krona iz rok dinastije Plantagenetov v roke Tudorjev. Predvsem tem gre zasluga, da se je v zgodovino zapisal kot negativna osebnost in končal med najbolj osovraženimi osebnostmi britanske zgodovine. Obenem je Rihardova tudi ena najbolj enigmatičnih zgodb zgodovine, zato zanimanje zanjo nikoli ni usahnilo, o njem je navsezadnje pisal tudi Shakespeare. Riharda, ki je Angliji vladal le dve leti, so potihoma pokopali v samostanu Greyfriars blizu Leicestra v osrednji Angliji, ki pa je bil uničen v 30. letih 16. stoletja, zatem pa se je sled za njim za stoletja izgubila. Da so pred tremi leti najdeni posmrtni ostanki pripadali Rihardu III., je potrdila analiza DNK, ki so jo opravili na Univerzi v Leicestru. Za primerjavo so uporabili DNK Rihardovega najbližjega še živečega sorodnika, kanadskega tesarja Michaela Ibsna, ki je simbolično tudi izdelal hrastovo krsto, v kateri je bil kralj pokopan. "Obred ne more biti otožen in žalosten, ker je umrl pred 530 leti," je na dan pogreba dejal Ibsen. M. K., Foto: Reuters in EPA Že to ti pove, da ko je prišel Henry VII. na prestol, je dal poloviti in pobiti vse zakonske/nezakonske sinove Plantagentov. Tako me ne bi niti čudilo, če je imel on oz. njegova mati prste vmes pri umoru Towerskih princev, ki bi mu predstavljala veliko konkurenco. Očitanje Richardu, da je bil uzurpator prestola je pa malce bosa, saj je imel Richard in njegovi sorodniki več pravic do prestola kot pa družina Margaret Beaufort in preko nje Henry VII. (pač nezakonski potomci). Henry je imel zakonito pravico do prestola samo preko svoje žene, hčerke Edwarda IV. in nič več, tako da je bil kvečjemu on en sam velik uzurpator. Se pa Richard III verjetno obrača v "grobu", da ga je dal pokopati škof druge vere. To je tudi samim Britancem prav ironično, da so Richarda danes prekokopali po šegah Anglikanske cerkve, ki jo je ustanovil sin njegovega sovražnika. Očitati nekomu, da naj bi dal domnevno ubiti dva otroka (mu je bilo to kdaj dokazano? ne, ali so opravili DNK na domnevnih kosteh otrok, če sta to res ona dva? ne), obenem pa poveličevati kralja, ki je zaradi lastnih kapric dal obglaviti dve lastni ženi, je pa totalno smešno. +0 -0 Problematična sta predvsem Towerska princa, za katera domnevajo, da jih je ubil prav njun stric Richard III. Precej Richardovih privržencev pa domneva, da je za ta umor zaslužna Margaret Beaufort, mati prvega Tudorskega kralja. Morda si je ravno zato Shakespearovski propagandni stroj tako zelo trudil oblatiti njegovo ime. Je pa res, da tega bržkone ne bomo nikoli izvedeli. Mazejeva v Lenzerheideju ugnala vse tekmice Slalomska državna prvaka Štuhčeva in Skube 29. marec 2015 ob 13:16, zadnji poseg: 29. marec 2015 ob 15:09 Lenzerheide - MMC RTV SLO/STA Najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze je po koncu sezone nastopila na ekshibicijskem četveroboju v Lenzerheideju in premočno ugnala vse konkurentke. Ekshibicijsko tekmovanje zdaj že tradicionalno po koncu svetovnega pokala poteka pod okriljem avstrijskega proizvajalca energijskih pijač iz Salzburga Red Bull. Posebnost zabavne tekme Red Bull Skills je v prav posebni kombinaciji vseh disciplin. Smučarje in smučarke v enem nastopu brez menjave smuči, v enem zamahu, na eni progi, brez predaha čakajo dolgi superveleslalomski zavoji, nato prehod med slalomske količke, hitri smukaški odsek, ki se pred ciljem prevesi v niz veleslalomskih zavojev. V hitrih disciplinah do odločilne prednosti Mazejeva je preizkušnjo opravila z odliko, odločilno prednost si je prismučala v obeh hitrih disciplinah, ter je še enkrat dokazala, da je najbolj vsestranska tekmovalka na svetu. Ob prihodu v cilj se je na semaforju prikazal čas 2:47,04 za gladko zmago. Druga je bila domačinka lanska zmagovalka Denise Feierabend (+0,51), tretja pa Čehinja Klára Křížová (+1,47). Nastopile so tudi nekatere njene znanke iz karavane svetovnega pokala. Tina Weirather iz Liechtensteina je bila četrta (+2,31). Mazejeva je lani preizkušnjo končala na tretjem mestu. Moško tekmo je dobil Francoz Adrien Theaux (2:38,51), pred domačinoma Maurom Caviezlom (+0,81), lanskim zmagovalcem, in Gillesom Roulinom (+2,07). M. L., Ž. K. # 29.03.2015 ob 19:41 Prijavi neprimerno vsebino sploh ne bom komentiral njenih rezultatov. nimam pravice, zame so znanstvena fantastika. tako, da samo kapo dol pred njo. "Odpri že ta prekleta vrata" Bild am Sonntag prinaša nemški javnosti nekaj novih podrobnosti, ki jih je sočasno v nedeljski izdaji razkril tudi Figaro, ki ne sodi med tabloide kot nemški tednik. Tako v Franciji kot Nemčiji tako poročajo, da naj bi se 27-letni kopilot bal za izgubo vida, saj naj bi mu odstopila mrežnica. Po Figaroju je bilo že prizadeto 30 odstotkov njegovega vida, kar bi seveda pomenilo konec pilotske kariere. Nedeljski Bild dodaja še zadnje besede pilota Patricka Sondenheimerja, ki jih je posnel snemalnik črne skrinjice. "Odpri že ta prekleta vrata," je zakričal pilot, ki je nato očitno skušal vdreti protivlomna vrata pilotske kabine, saj se na posnetku slišijo kovinski zvoki, ki se odbijajo od vrat. Nove informacije: kopilotovo dekle res pričakuje otroka? Avtor: STA, Katja Nakrst Reševalci in preiskovalci v francoskih Alpah že šesti dan zapored na težko dostopnem goratem terenu iščejo posmrtne ostanke 150 žrtev strmoglavljenja nemškega letala. 2 21 3 2 Nemški mediji objavljajo različne, večinoma nepreverjene, informacije o 27-letnem kopilotu Andreasu Lubitzu. Nemški mediji objavljajo različne, večinoma nepreverjene, informacije o 27-letnem kopilotu Andreasu Lubitzu. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je identifikacija pokojnih, ki jo kakih 30 strokovnjakov opravlja v na hitro postavljenem objektu v kraju Seyne-les-Alpes nedaleč od prizorišča tragedije, zelo zahtevna. Do njih so pripeljali že na stotine kosov trupel, koliko jih še ostaja v gorah med razbitinami letala, pa je nemogoče reči. Nemški mediji medtem še naprej objavljajo različne, večinoma nepreverjene informacije o 27-letnem kopilotu Andreasu Lubitzu, ki naj bi letalo v torek namerno strmoglavil v gore. Kaj natanko se je dogajalo na letalu? Tabloid Bild opisuje, kako je pilot letala, ki ga je Lubitz zaklenil iz pilotske kabine, v trenutkih pred strmoglavljenjem obupano skušal odpreti vrata kabine. Po njih je med drugim razbijal s kovinskim predmetom ter vzklikal "za boga, odpri vrata" in "odpri prekleta vrata". To naj bi izhajalo iz posnetka najdene črne skrinjice. Reševalci in preiskovalci v francoskih Alpah že šesti dan zapored iščejo posmrtne ostanke 150 žrtev. Reševalci in preiskovalci v francoskih Alpah že šesti dan zapored iščejo posmrtne ostanke 150 žrtev. Poleg psihičnih težav tudi težave z vidom Bild in ameriški New York Times poleg tega danes pišeta, da naj bi imel kopilot poleg psihičnih težav – depresije in stresa – tudi povsem fizične zdravstvene težave. Nagajale naj bi mu oči, odstopala naj bi mu mrežnica, kar bi lahko pomenilo tudi, da bi oslepel. Mediji zdaj ugibajo, ali je bil to razlog za to dejanje. Je Lubitzova nekdanja partnerica noseča? Prav tako Bild danes razkriva, da naj bi Lubitzovo dekle, s katerim je živel v stanovanju v Düsseldorfu in je po poklicu učiteljica, pričakovalo otroka. Vira tabloid ne razkriva, piše le, da je dekle svojim učencem pred tedni zaupalo, da pričakuje otroka. Žrtev se je spomnil tudi papež Žrtev strmoglavljenja se je danes spomnil papež Frančišek, potem ko je na vatikanskem Trgu sv. Petra vodil bogoslužje ob cvetni nedelji. Tragedijo je sveti oče omenil v angelusu in vernike pozval, naj molijo za duše "žrtev letalske nesreče, med katerimi je bila skupina nemških učencev", poroča dpa. Reformni program Grčije: ob pristanišču na prodaj še letališča Prepolovljeni cilji rasti in proračunskega presežka 30. marec 2015 ob 18:46, zadnji poseg: 30. marec 2015 ob 20:03 Atene, Bruselj - MMC RTV SLO/STA/Reuters Grčija v Bruslju predstavlja reformni program, s katerim naj bi dobila preostanek finančne pomoči. Nova grška vlada predvideva za 3,7 milijarde evrov novih prihodkov. Programski cilj reform, ki jih je sestavila nova grška vlada pod vodstvom premierja Aleksisa Ciprasa, predvideva proračunski presežek 1,5 odstotka BDP-ja, s čimer so prepolovili cilj stare grške vlade. Za leta 2015 Grčiji napovedujejo rast 1,4 odstotka, predtem je bila napovedana kar 2,9-odstotna rast BDP-ja. "Rešitve so znane: ali bo sledilo rezanje ali pa podaljšanje dosedanjih ukrepov oziroma bo poplačilo dolga vezano na povečanje rasti in/ali izvoza, lahko sledijo tudi nižje obrestne mere," je namestnik finančnega ministra Dimitris Mardas povedal za grški finančni dnevnik Naftemporiki. Na prodaj pirejsko pristanišče in letališča Grčija si obeta 1,5 milijarde prihodkov od prodaje državnega premoženja. Pri tem v načrtu prodaje ostaja tudi največje pristanišče v državi v Pireju, za katerega se že dalj časa zanima Kitajska oz. kitajske državne družbe. Ladjarstvo sicer predstavlja tradicionalni steber grškega gospodarstva, pirejsko pristanišče pa ob izrednem gospodarskem pomenu velja tudi za simbol države. Od infrastrukture bodo na prodaj tudi regionalna letališča, zlasti na otokih. Vseeno je to 700 milijonov evrov manj, kot si je obetala prejšnja vlada Antonisa Samarasa. Z nadzorom in licencami do več denarja Glede na dostopen osnutek grško finančno ministrstvo pričakuje, da se bo veliko pričakovanih prihodkov steklo od posebnega nadzora bančnih nakazil v tujino (725 milijonov evrov). Sredstva naj bi se v proračun stekla še s pomočjo boja zoper izogibanje plačevanju davka na dodano vrednost (350 milijonov evrov), javnih razpisov za televizijske licence (350 milijonov evrov) ter poravnav s področja davčnih dolgov in dolgov, vezanih na prispevke za socialno varnost (600 milijonov evrov). Brez dogovora Grčiji grozi bankrot Grški predstavniki s posojilodajalci v Bruslju nadaljujejo pogajanja o končnem programu reform, v zameno za katerega naj bi Evropska unija Atenam izplačala preostanek od skupno 240 milijard evrov vredne mednarodne finančne pomoči. Če Grčija s posojilodajalci ne bo dosegla dogovora, bo to državo potisnilo v bankrot in prisililo k izstopu iz območja evra. Po napovedih bodo finančni ministri evroobmočja reformni program ocenili in morebiti potrdili na srečanju v sredo. To. G. Se pravi, če hočemo videti privatizacijo Luke Koper moramo voliti ZL in Lukca :-))) Pod taktirko Sirize so na grškem finančnem ministrstvu spisali nov program reform, ki očitno temeljijo na starem programu prejšnje vlade. Se pravi, je radikalna levica v parih mesecih izdala svoje volilce. Res presenetljivo ;) krumpek # 30.03.2015 ob 20:13 Prijavi neprimerno vsebino Čakamo na strokovno mnenje Luke, Violete in ostale potnike demokratičnega socializma. the law1 # 30.03.2015 ob 21:05 Prijavi neprimerno vsebino @Alchemist Grki točno vedo kaj bi pomenil prehod na drahmo. Standard kakšnega Egipta jim ne uide in adijo dodatki za pravočasen prihod na delo. To pa jim ne diši. Tudi ta Cipras je hitro obrnil ploščo, ker denarja ni več. EU pa jim je šla že močno na roko z odpisom enih 110 milijard dolga in z zelo ugodnimi krediti kjer kljub enormnemu dolgi Grki plačujejo nižje obresti kot % BDP kot Irska in Portugalska. No, balkansko pobalinsko šopirjenje je trajalo le par tednov. Ravno dovolj dolgo, da so neuki volivci nasedli. Mesečnik bo še znoru kaj njegovi radikalci počnejo. Breathe # 30.03.2015 ob 22:07 Prijavi neprimerno vsebino Hehe, vi samo še volite onu Tomićevu, pa će vam ona prodat sve.. Ali, ona će vam da vam prića...a vi to želite slušati... Ko pa vam nekdo po domače pove, da se primite za denarnice...e to ne može... Belief # 30.03.2015 ob 22:30 Prijavi neprimerno vsebino da človek umre od smeha. levičarji povsod, tako v grčiji kot sloveniji kot drugje prodajajo več podjetij kot desnica. pri nas se utegne celo zgoditi, da bomo v času, ko ima levica ustavno večino v parlementu prodali daleč največ podjetij ni lepšega za gledat, sem kar vesel, da nismo liberalci na oblasti Iz Tednika: Ko je daleč predaleč 31. marec 2015 ob 11:17, zadnji poseg: 31. marec 2015 ob 12:08 Ljubljana - MMC RTV SLO Po planiški drami, ko je Peter Prevc po zmagi Jurija Tepeša ostal brez velikega kristalnega globusa, se je spet odprla tema - kaj je sploh bistvo športa? Zmaga, kolegialnost, poštenje ali je zmagoslavje enako sladko, če športniku do prvega mesta pomaga nekdo drug? Odgovore je iskala ekipa Tednika in novinarka Aleksandra Dežman, ki je pred mikrofonom med drugim gostila tudi sestro Jurija Tepeša Anjo, komentatorja planiških poletov Andreja Stareta, športnega pedagoga Milana Hosto in avtorja kontroverznega zapisa športnega časopisa Ekipa24 Andreja Miljkovića, ki je dodobra razburkal slovensko javnost. Miljković še vedno trdi: "Slovenska reprezentanca si je pljunila v lastno skledo." Več v spodnjem prispevku. zokizaver666 # 31.03.2015 ob 11:52 Prijavi neprimerno vsebino Jurčič na prvi strani je dobro napisal. Ta Andrej Miljković je pa ... aha ... FDV je uspešno obiskoval. Vse jasno. Jurij in Pero sta desca, ki sta se verjetno že vse pogovorila - tile Andreji pa iščejo na račun drugih svoj prostor pod soncem ... in mešajo dr... +3 -1 mize # 31.03.2015 ob 11:54 Prijavi neprimerno vsebino Sramota, da nam mehki ć skuša soliti pamet o slovenskem nacionalnem športu. Bravo naši fantje, pokazali ste, da ste športniki ne gladiatorji in preračunljivci, kakršne bi vas nekateri radi imeli. In prav zato ljubim ta šport in se bom še naprej glasno drl ob vsakem vašem dobrem skoku, obenem pa vas s komentarji branil in podpiral tudi ko vam mogoče ne bo šlo. udar # 31.03.2015 ob 11:48 Prijavi neprimerno vsebino Miljkovič - južnaški priimek, južnaške navade +9 -2 Drncl # 31.03.2015 ob 11:48 Prijavi neprimerno vsebino Za tega Miljkovića pa je sploh škoda komentarja. ales400 # 31.03.2015 ob 12:21 Prijavi neprimerno vsebino Jurij Tepeš je že pomagal Prevcu na petkovi tekmi, ko je prehitel Freunda in tako sploh omogočil/prestavil boj do zadnjega. Na nedeljski tekmi, je spet premagal Freunda in spet pomagal Prevcu narediti tisto razliko. Žal je na koncu Petru zmanjkalo nekaj metrov, ampak to je šport. Če bi bilo tako, kot ta Miljković govori, je najbolje, da se pred vsako športno tekmo nasprotniki usedejo za zeleno mizo in med sabo odločijo, kdo po prvi, drugi, tretji, ... zapišejo to na papir in gredo domov. Ampak to potem ni več šport, to je potem ta gnila politika, ki jo vsak dan gledamo. Eni očitno ne vedo, kaj je to ŠPORT, in da to zagovarja nek "športni novinar" še je toliko bolj absurdno... Nadškof Cvikl: Upam, da bomo iz te preizkušnje izšli prečiščeni Pogovor z novim mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom 1. april 2015 ob 10:10, zadnji poseg: 1. april 2015 ob 11:21 Maribor - Radio Slovenija Le dva tedna po podpisu dogovora in poravnave med mariborsko nadškofijo in bankami upnicami je papež Frančišek za novega mariborskega nadškofa imenoval jezuita, patra magistra Alojzija Cvikla, začasnega ekonoma mariborske nadškofije. Novi mariborski nadškof je doma in v tujini opravljal številne vodstvene službe, leta 2010 pa je bil poklican v Maribor za začasnega ekonoma s posebnimi pooblastili, potem ko je nadškofija zašla v velike finančne težave. Ste 8. naslednik Antona Martina Slomška in 62. v vrsti lavantinskih škofov. Dolga stoletja, dolga tradicija je za mariborsko škofijo. Leta 1859 je bil prenesen škofijski sedež v Maribor, nato pa, pred nekaj leti cunami, ki je v hipu pometel z gospodarskimi temelji in tudi moralnim kapitalom. Delo Slomška in številnih drugih je bilo videti, da se sesuva v prah. Sama Slovenija se je znašla v cunamiju. Mi smo dežela, ki nas je kriza verjetno najbolj zadela. Tudi če gledamo druge dežele, so že lepo prešle iz tega obdobja in imajo že vidne rezultate. Mi pa smo še vedno notri, kar tudi dokazuje, da nas je kriza najbolj zadela. Najbolj smo šli v eno smer. Drugi so verjetno bolj razpršeno delovali, in to je tudi bil problem verjetno nadškofije Maribor. Dobro, najprej je treba ločiti nadškofijo Maribor kot nadškofijo pa potem družbe. Velikokrat se namreč dela krivica nadškofiji Maribor, ko se meče vse v en koš. Leta 2003 je nadškofija Maribor ustanovila družbo RAST, d. o. o., torej družbo z omejeno odgovornostjo, kar se mi je zdela dobra poteza in zamisel. Rekli so, naj se nadškofija Maribor razdeli na pastoralni del torej pastoralno poslanstvo in na gospodarski del, trgovanje oziroma upravljanje z nepremičninami in premoženjem. In kar se bo uspelo pridobiti, se potem vlaga v pastoralne projekte ter laične sodelavce. To je bila dobra zamisel. Potem so pač stvari šle naprej, da se je šlo v prevzem, da je Rast prevzel Zvon 1. Šla je na neko odprto morje, bi lahko rekli. Holding namreč vedno primerjam z odprtim morjem, kjer lahko veliko ujameš, lahko pa te ujame nevihta, in vemo včasih, ko gledamo, kaj se zgodi. In tudi tukaj je bil ta problem, da so pri teh delnicah videli veliko priložnost in so šli, s tem pa se tudi izpostavili. Ko je prišla kriza, je naredila svoje, s tem pa je tudi nadškofija Maribor kot taka padla v težak položaj. Ko smo pred časom sklenili dogovor z upniki, je tukaj mišljeno upniki nadškofije Maribor. Ker na Gospodarstvo Rast škofija nima vpliva, ker je to samostojna družba, in ko je šla v stečaj, je to stečajni upravitelj, ki jo je z dokumentacijo prevzel, jo proučuje kot tudi druge družbe. Zdaj, ko govorimo o reševanju nadškofije Maribor, govorimo predvsem o nadškofiji kot nadškofiji, tukaj sem bil tudi sam zadnja leta udeležen in smo prišli do tega sporazuma, ki je kompromis in predstavlja neko izhodiščno točko, kjer lahko škofija na neki način poravna svoje obveznosti do svojih upnikov. Tega dolga je 26 milijonov evrov … Ja, tam nekje … Gre za reprogramiranje dolga za obdobje petih let? To je bolj ali manj to obdobje, ampak mi smo se s sporazumom dogovorili, regulirali stvari in tudi postavili cilje. Je pa sporazum tipično dialoška stvar. Tukaj moramo biti vsi dejavni, da ga izpeljemo. V tem je tudi lahko uspeh ali pa neuspeh. Torej sledi prodaja nepremičnin? Seveda. Škofija, to, kar ima, so nepremičnine. Na žalost so cene teh nepremičnin padle in še padajo. Nadškofija sicer ne bi imela problema, če bi ostale vrednosti premoženja takšne, kot so bile pred petimi leti. Zanimivo, da je velika razlika med posojili nadškofije in drugimi družbami, ker je takrat imela nadškofija toliko premoženja, da je to bilo pokrito. Ni jemala posojil na lepe oči. V Mariboru vemo, kako je s cenami nepremičnin, da stavba, ki je bila pred petimi leti vredna, recimo, pet milijonov, je danes milijon. Je pa vseeno čudno, da je šla pod hipoteko tudi cerkev kot sakralni objekt? Cerkev ni bila nikoli zastavljena, ne, ne. Alojzijeva cerkev v središču Maribora? Ne, ne. Ta cerkev se je v tem znašla samo zato, ker je njena lastnica Nadškofija Maribor. Malo stvari je bilo zastavljenih, ampak ko si ti dolžan, ko imaš ti dolg, pomeni, da ti odgovarjaš s premoženjem, ki ga imaš. In pač v tem se je znašla samo ena cerkev svetega Alojzija. Druge cerkve so na župniji, torej je treba tukaj ločiti, na eni strani gre za premoženje, ki je pisano na nadškofijo Maribor. Medtem ko tisto premoženje, ki je last župnij, je last župnijske skupnosti. Kdo Vas je prosil za pomoč leta 2010, ko ste bili naprošeni, da pridete v Maribor iz Rima? Sam sem takrat ravno končeval svoje poslanstvo v Rimu in sem imel že vse spakirano, da grem na svoje sobotno leto, no in takrat je prišla iz Vatikana prošnja, da bi pomagal zaradi jezika in lažjega poznavanja situacij, je pa res, da sem bil jaz čisto zunaj. V Mariboru me namreč ni bilo od leta 1974. Prišel sem le za kakšen dan in nič več. To pomeni, da nisem niti dobro poznal, kaj se je tu dogajalo prej. Niste vedeli, v kakšno stanje prihajate? Ne. Verjetno je bila to želja teh, ki so me prosili, da pride nekdo, ki prej ni imel čisto nič s to situacijo, in pride od zunaj in počasi začne spoznavati iz razvozlavati položaj. In kakšno je bilo to »spoznavanje«… Po naravi nisem finančnik. Res, da sem prej v službah imel kar nekaj opravka tudi s financami in s finančnimi problemi, tako da sem prek teh strokovnjakov prihajal do spoznanja. Hvaležen sem tem sodelavcem, ki so mi pomagali. Počasi smo to spoznavali in razvozlavali tako, da je bilo po svoje zanimivo delo, pa tudi težko. Dejali ste, da gre v primeru teh 26 milijonov za vprašanje gospodarstva mariborske nadškofije, drugo pa so družbe, ki so bile povezane z Gospodarstvom Rast. Veliko se je špekuliralo o Zvonu 1 in Zvonu 2, o tej luknji, ki je nastala. Se danes mogoče ve, koliko je ta luknja velika? Računate, da vam bo uspelo vrniti ves dolg v petih letih? Znotraj sporazuma, tako kot smo se dogovorili. Če le ne bo vmes kakšnih hudih pretresov v slovenskem gospodarstvu oziroma da ne bo kakšnega hudega padca vrednosti nepremičnin. Če bi bile razmere takšne, kot so danes, oziroma da bi se še izboljšale, potem bi to bilo še lažje. Tukaj se lahko vedno špekulira, vendar je vse odvisno, kako gledaš. Ena stvar so vzeta posojila, to je jasno, druga stvar so pa potem poroštva, ki so se dajala, ta pa so se dajala navzkriž in ko se terjatve prijavljajo, vsak prijavi svojo terjatev in tako se lahko zgodi, da je isto posojilo, npr. 50 milijonov, prijavi lahko eden, potem drugi 50 milijonov in na koncu iz tega posojila pride 200. Ampak treba je upoštevati posojilo kot posojilo in poroštvo, ki je bilo dano. To je pa list papirja. Nikoli nisem imel možnosti, da bi šel v to problematiko, ker te družbe so imele svoje nadzorne svete, svoje vodstvo in nisem imel nikoli neposrednega dostopa, ampak posojila so zdaj javno objavljena. S tem ko je slaba banka vse objavila, pomeni, da bodo ta posojila javno objavljena, vse drugo so pa špekulacije. Luknja bo tako daleč manjša, kot se je govorilo. Govorilo se je o milijardi in pol … Ne, ne. Kje pa. Mogoče 400 ali 450, več pa posojil, ko skupaj sešteješ, ni. Saj pravim, nikoli nisem imel tega dostopa, da bi zdaj vam čisto točno povedal. Ta posojila bodo delno poravnana, je pa odvisno zdaj od tega, kako bo to prodano. To je tragedija stečajev. Če bi to bil neki sporazum, bi se sporazumno prodajalo, bi se iskalo najboljše kupce in bi verjetno bil iztržek dosti večji. Tukaj pa tega vpliva ni. To je tragedija pri vseh stečajih. Človek se vseeno vpraša, kako je lahko prišlo do tako velike luknje? Vi ste zdaj štiri leta spremljali vse dogajanje, Vam je jasno, kako je do vsega skupaj prišlo? Pot je bila taka, kot je bila drugje. Mislim, da Zvon 1 in Zvon 2 v svojem bistvu nista nič drugače poslovala kot drugi slovenski holdingi. Verjetno je tukaj zatajila tudi zakonodaja, ker so imeliti holdingi vsako leto revizijo, vsako leto so morali oddati poročilo, vsako leto so morali javno objaviti vse rezultate. To pomeni, da je zatajila zakonodaja, ker če bi propadli samo Zvonovi, bi že razumel, ampak so eden za drugim šli v stečaj tudi drugi holdingi. Jasno mi je, da če posluješ z delnicami, ki v enem, dveh letih izgubijo vso vrednost, potem je jasno. Če je bila delnica leta 2007 vredna npr. 15 evrov, ko sem jaz prišel v Maribor, ni bila več vredna 1 evro in še manj. To so take izgube. Seveda se je pa prej v zlatih časih splačalo vzeti posojilo pa to naložiti, ker so potem manj plačevali za obresti, kot so zaslužili. To je bila po mojem mnenju zgrešena slovenska pot. Celjski škof Lipovšek je nekajkrat rekel, da je dejansko Cerkev sama bila veliko kriva za to zgodbo … Torej, kriva toliko, da je nasedla na to logiko. Če gledamo za Gospodarstvo Rast, je imela vpliv na to, kdo je bil v nadzornem svetu. Medtem ko naprej gor nič več. Cerkev je zaupala ljudem, ni pa imela in nima strokovnjakov, ki bi to nadzirali. So se pač podali na odprto morje, kjer je možnost zaslužka ali izgube. Ko sem bil v Vatikanu in sem bil ravnatelj zavoda Rusikum v Rimu, sem šel na eno banko in so mi takoj dejali, da bom imel pri normalnem varčevanju takšne obresti, če bi varčeval bolj rizično, je toliko, če hočeš dobro zaslužiti, moraš pa podpisati … Tako glavnice ne bi izgubil, ampak le obresti. Medtem ko je teh opozoril o sklenitvah manjkalo. Tako je bilo veliko razočaranja. Ljudje niso bili opozorjeni. Ta način varčevanja je res prinašal lepe dobičke v zlatih časih, ampak v času krize pa ljudje niso bili obveščeni in tudi niso vedeli, kaj se lahko zgodi. Vsak je mislil, da bo vse trajalo kakšen mesec, dva, mogoče še leto, pa bomo prišli iz tega ven pa bomo šli ven. Nihče pa ni računal na to, da ne bomo prišli ven iz tega. Zdaj pa tudi država pravočasno ni naredila strategije, kako bi te probleme reševala. Odzivi v javnosti so bili, naj se Cerkev ne ukvarja s fiktivnimi, ekonomskimi naložbami… Ko je mariborska nadškofija ustanovila Gospodarstvo Rast, je bila ta želja zelo dobra in premišljena. Da se strogo loči pastoralni del od gospodarskega. Je pa res, da moraš laične sodelavce tudi nagraditi. Če ima kdo svojo družino, pa ga ti povabiš k sodelovanju, mu moraš neko pravično plačilo dati. Če hočeš imeti torej kakovostne in profesionalne sodelavce. Tukaj moja želja ni bila grešna; da boš s tem, kar boš zaslužil, potem financiral vzgojne, socialne in karitativne dejavnosti. Ampak potem ko se je pa to tako razširilo, da je postalo neobvladljivo, takrat bi pa morala biti ta ločnica že prej postavljena, med pastoralnim in gospodarskim delom. Tudi če bi gospodarski del propadel, bi pastoralni del ostal nepoškodovan. V zlatih časih si je škofija vzela posojila za svoje pastoralne projekte, ki jih je hotela izpeljati. Recimo za gimnazijo. Če jo hočeš obnoviti, jo postaviti na noge, moraš vložiti neka sredstva, kar je bilo normalno. Kateri objekti so za Vas najbolj vitalni, da jih obdržite? Gimnazija bi želel, da ostane, ker se mi zdi, da je za Maribor pa za širši štajerski del zelo pomembna ustanova … Alojzij Cvikl je bil rojen 19. junija 1955 v Celju, v župniji Nova Cerkev. Po osnovni šoli se je vpisal na mariborsko gimnazijo, obenem pa je bival v jezuitskem malem semenišču. Teologijo je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval pa v Rimu. Po duhovniškem posvečenju leta '83 se je kot kaplan v Dravljah veliko posvečal mladim in zakoncem, pozneje pa je študij nadaljeval v Bruslju, kjer je leta 1990 magistriral s področja pedagogike in katehetike. Še istega leta je, kot župnik, prevzel župnijo Ljubljana Dravlje, po slovesnih zaobljubah pa ga je nadškof Alojzij Šuštar imenoval za prvega ravnatelja Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, obenem je na škofijski gimnaziji učil tudi verouk. Leta 1995 je postal provincial slovenskih jezuitov, leto dni pozneje predsednik Konference redovnih ustanov, leta 2001 pa je odšel v Rim, kjer je bil imenovan za rektorja Papeškega kolegija Russicum v Rimu. Leta 2010 se je vrnil v Slovenijo in začasno prevzel službo ekonoma, kjer je pomagal reševati ekonomsko in gospodarsko krizo mariborske nadškofije. Potem ko je nadškofiji uspelo skleniti sporazum z bankami upnicami, ga je papež Frančišek 14. marca imenoval za mariborskega nadškofa metropolita. Za škofovsko geslo si je izbral besede: Iz teme bo zasvetila luč. Škofovsko posvečenje bo Alojzij Cvikl prejel 26. aprila v mariborski stolnici. Celoten kompleks Vrbanske? To je zdaj vprašanje. Dejavnost kot dejavnost, da ostane, ker je to za blaginjo ljudi. Sam sem tudi imel izkušnjo, da sem nekaj časa poučeval in bil prisoten v taki šoli. Vem, kaj pomeni biti v takšni šoli, vem, kakšno je vzdušje, in zato se mi zdi, da je to gotovo treba obdržati. Potem pa tisto, kar je povezano s pastoralno dejavnostjo. Ta pa bo zdaj v precej manjšem obsegu. Nadškofija Maribor bo odslej poslovala zelo omejeno v finančnem smislu. Vse bo namreč odvisno od tega, kaj bo dobila od ljudi dobre volje. Toliko, kolikor bomo dobili, bomo lahko potem naprej posredovali. Kolumnist dr. Aleš Maver je ob vašem imenovanju dejal, da najtežja naloga ne bo ekonomska sanacija, ampak ponovno zgraditi most do ljudi. To gotovo. Sam nimam težav s komunikacijo, poskušal bom na preprost način priti do ljudi in moja vrata bodo odprta za vse. Sem bil zelo vesel, ko me je kolega poklical, ko smo skupaj včasih jadrali na morju, pa ni povezan s cerkvijo, pa je dejal: "Zdaj imamo pa tudi mi svojega škofa." Sem vesel tega, da sem lahko tudi z ljudmi, ki niso toliko povezani s Cerkvijo. Torej ta človeški stik, ta odnos bomo vzpostavili. To je osnova. Si bom prizadeval iti na teren. Ne bom samo pisarniški človek. Ko sem bil zdaj v Mariboru, sem bil tam le dopoldne, popoldne sem bil v župniji med ljudmi. Ta izkušnja zadnjih štirih let je bila zame dobra in tudi mi daje upanje za naprej. Vzpostavili smo lepe odnose z nevernimi. To je neka nova pot do novega zaupanja in odnosa. Se Vam zdi, da bi lahko bilo vse, to kar se je zgodilo, tudi neki nov trenutek za novo rast? To krizo (op.: mariborske nadškofije) jaz imenujem križev pot, za katerega vemo, da gre skozi postaje, ki so težke, gre skozi preizkušnje, ampak na koncu ni konec, ampak je začetek nečesa novega. Ker pride potem 15. postaja, ki predstavlja vstajenje. In tako tudi upam, da bomo iz te preizkušnje izšli prečiščeni, bolj ponižni in sposobni potem ustvarjati drugačne odnose in tudi drugače zastavljati stvari. Zato sem tudi v svoji škofovski grb, ki je še v nastajanju, želel vnesti temó, preizkušnjo, krizo, na vrhu pa svetlobo, ki predstavlja upanje. Tudi v tem temnem polju imam sito in plamen. Sito pomeni, da se stvari prečistijo, presejejo, ogenj, da se to prečisti, na vrhu pa je sidro, ki predstavlja upanje. Iz tega pa se rodi nekaj novega, ki je utemeljeno na drugih temeljih. Bela barva je znamenje, da se začenja nekaj novega. Veliko svojih moči ste namenili mladim. Verjetno bo to delo z mladimi kot tudi delo po župnijah prav prišlo za to, kar vas zdaj čaka? Gotovo. Do zdaj sem vedno doživljal to, da kamor koli sem bil poslan, mi je vedno prejšnja izkušnja prišla zelo prav. Na neki način izkušnja, ki jo imaš v določenem delu, in potem greš v drugega, jo neseš s seboj. Zdaj pa ta služba, ki jo sprejemam, nima samo enega področja. Omenili ste delo z mladimi. To je zelo pomembno delo, ki pa je v Sloveniji zelo zanemarjeno. Malo jih je videti v cerkvah … Ne samo to. No, odvisno, kje. Mladih je malo videti kjer koli. Ni neke perspektive za njih. Osebno me boli, ko vidim mlade, hodijo v šolo, diplomirajo oziroma še kaj več, potem pa to mučno iskanje službe. Malo je mladih, ki dela tisto, za kar so se pripravljali, zato ker morajo zgrabiti raznovrstna dela, za določen čas, kar predstavlja problem. Imajo pa tudi zelo malo krajev, kjer se lahko srečujejo, izmenjujejo, povezujejo. V nekaterih župnijah so še mladinske skupine in srečanja, v mestih pa je to že bolj težje oziroma so mladi že veliko bolj prepuščeni samemu sebi. Najbolj neposreden stik sem imel v dijaškem domu kot ravnatelj, ko sem jih imel popoldne in zvečer in smo veliko časa preživeli skupaj. Spoznaš njihove probleme, to, kar prinesejo s seboj. Ko sem bil ravnatelj dijaškega doma, sem se zelo trudil, da bi najprej spoznal zaledje, iz katerega prihajajo. Ob koncu tedna sem jih tako šel obiskat na dom. Ko ti poznaš nekoga v njegovem lastnem kontekstu, iz katerega prihaja, pa njegove težave, iz katerih prihaja, potem mu veliko lažje pomagaš. Se spominjam, eno leto sem imel 90 birmancev in sem si zadal, da bom vse obiskal. In sem vsak dan obiskal enega, kadar sem lahko, in to je tisto bogastvo na koncu, ko posameznika čisto drugače vidiš in mu lahko tudi pomagaš. Se spomnim, ko sem prišel v družino, kjer so bile težke razmere. Takrat sem jim poskusil tudi finančno pomagati, in ko sem bil že na drugem delovnem mestu, je nekega dne prišel fant, ki sem mu takrat pomagal, in rekel: "V tistem trenutku je vaš obisk prinesel blagoslov v našo hišo, ker ste bili prvi, ki ste videli, v kakšni situaciji živimo, in ste nam po svojih močeh takrat poskusili pomagati." Druga stvar je zaupljiv in domač odnos, ki se vzpostavi. Tretja pa, ustvarjati priložnosti, kjer se mladi ne samo družijo, ampak skupaj preživijo trenutke, da se povežejo med seboj, da si tudi oni ustvarijo neke skupnosti. Če je mlad človek čisto sam, ga lahko z lahkoto odnese prva preizkušnja ali prepir. Če pa je del neke skupnosti ali občestva, potem je ravno v trenutkih preizkušnje lahko ta skupina v oporo in v pomoč. Zato je tako pomembno, da so nekje vpeti. Pravim, da je za mladega človeka, da je nekje angažiran, da se nekje uresničuje. Mlad človek ima veliko darov in sposobnosti, in če jih v tistem trenutku ne razvije, je to zakopan kapital, ki bo zavedno ostal zakopan. Tako pa marsikdo v skupini odkrije svoj dar, ga začne izražati in tako potem lahko v življenju lahko uresničuje to. Prav je, da omeniva še papeški kolegij Rusikum, ki ste ga vodili osem let. Zavod je bil ustanovljen za zbliževanje med Vzhodom in Zahodom. Po 2. vatikanskem koncilu je bila močna težnja tudi po ekumenizmu, iskanju ponovne edinosti med kristjani. Še posebej med Katoliško cerkvijo in vzhodnimi cerkvami, pravoslavnimi. Jezuiti ste tudi sicer kar dejavni na ekumenskem področju, Če tu omenim Milana Žvanuta, Marka Rupnika. Kakšna je razlika v tej mentaliteti, ko ste spoznavali pravoslavne študente, ki so prihajali k vam, oziroma kakšen je bil sploh namen in vloga kolegija Rusikum, ki ste ga vodili osem let. Največ so v kolegij prihajali iz Ukrajine, Rusije, Slovaške, Bolgarije in Grčije. Prva naloga kolegija je bila pripraviti bogoslovce na njihovo poslanstvo. Večina jih je prišla pred posvečenjem, nekaj pa tudi, potem ko so že bili duhovniki, pa so prišli na podiplomski študij in doktorat. To je bil problem v kolegiju. Nekatere pripravljaš na posvečenje, nekateri so že posvečeni, tako da smo morali iskati načine, kako vse potrebe zadovoljiti. Poiskati je bilo treba tudi veliko modrosti med študenti Ukrajine in Rusije; odprtosti, da skupaj živijo v nekakšnem spoštovanju. Kot vemo, na njihove odnose vplivajo zgodovinski elementi kot tudi značaji posameznikov. V kolegiju smo imeli tako študente latinskega obreda, nekaj je bilo pravoslavnih in nekaj grkokatolikov, ki so sicer vzhodna tradicija, ampak povezani z Rimom. Vemo, da pravoslavci in vzhodni kristjani povezani z Rimom ne grejo najboljše skupaj. Ampak smo vzpostavili odnosi in bil sem včasih presenečen, da so skupaj živeli in nekatere stvari skupaj tudi uresničevali. To je bilo zame upanje, da bodo potem tudi ob vrnitvi domov, ko bodo vodili različne cerkve, lažje sodelovali v nekaterih skupnih stvareh. Vzhodne cerkve so veliko bolj narodne cerkve, povezane z narodom, in zato je tudi če vzamemo Rusko pravoslavno cerkev, ki je povezana z rusko zgodovino in z rusko tradicijo, kar pomeni, da v odnosu do nekega drugega naroda že pride do težav, ker pač imajo zgodovinske konflikte in zgodovinske rane. Cilj tega ekumenskega delovanje je predvsem to, da bi uspeli prerasti te zgodovinske rane ter konflikte in zaživeli danes. Mi zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo danes oziroma zastavimo stvari za jutri. Dotakniva se še področja sekularizacije. Katoliška cerkev, se je znašla popolnoma v novem položaju, ko danes nima več neke pomembne družbene vloge. Včasih se zdi, kot da je le ena od religijskih stojnic, ki ponuja svoje ideje v svetu, kjer pa postaja vse bolj relativno. Ljudje izbirajo to, kar jim ustreza, tudi na področju vrednostnih in moralnih izbir. Kje vidite pot Cerkve 21. stoletju? Vedno me navdihuje apostol Peter, ki vedno pravi: "Vselej bodite pripravljeni dati odgovor za razlog vašega upanja." Se mi zdi, da moramo kristjani, čeprav smo se znašli v drugem kontekstu, sproščeno, nevsiljivo dati vedno odgovor za svoje upanje. So področja, kjer Cerkev mora in lahko prinaša svoj prispevek v to sekularizirano družbo, kjer je vedno večja ločitev med Cerkvijo in državo ter vedno večji duhovna brezbrižnost in moralni relativizem ali ideološka razdeljenost. Se mi zdi, da sekularizem ustvarja tudi razklanost in razdeljenost. Mi še nikoli nismo bili tako razdeljeni, kot smo zdaj in s tako velikim nezaupanjem drug do drugega. Vidim tri področja, kjer lahko, kot pravi Peter, dajemo odgovor za naše upanje. 1. dostojanstvo človeka, ker tudi sekularizirana družba se zavzema za človeka. Človek naj bi bil vedno v ospredju. Gre za življenje, da bi bilo vedno lepše, in tukaj se mi zdi to zavzemanje za dostojanstvo in spoštovanje človeka v vsej enkratnosti in neponovljivosti, tukaj je prvo področje, kjer lahko najdemo pot sodelovanja. Eni in drugi se namreč zavzemamo za človeka. Druga stvar je iskati poti dialoga. Se mi zdi, da ne bomo naredili koraka naprej brez dialoga. Kot sem prej omenjal razdvojenost, vsako vprašanje in vsak problem, namesto da bi ga rešili, nas še bolj razdvoji. Še posebej v Sloveniji … Slovenija je majhna. Če vzamete Rim, je Slovenija pol Rima. Vsi se med seboj poznamo, vsi vemo drug o drugem vse. Zato iskanje dialoga in stičnih točk. Tretje vprašanje pa je skupno dobro. Dejansko, moramo iskati to, kar nas skupno gradi in nam daje neko trdnost. Tukaj vidim in se bom po svojih močeh prizadeval za dostojanstvo človeka, ki je tolikokrat poteptano, za strpen in spoštljiv dialog ter vedno imeti pred seboj skupno dobro. »Cerkev čim bolj izriniti na stran oziroma da je sploh več ne bi bilo.« Ne. S tem namreč osiromašimo družbo, ker bi lahko dala v skupno dobro nekaj, kar bi pomenilo za vse dobro. Zato je pomembno prizadevanje za skupno dobro. Če bomo imeli to pred seboj, se Sloveniji pišejo lepši časi. Da se zopet začne lepo govoriti o Sloveniji. Sam sem veliko potoval po tujini, tam preživel 15 let, in je bilo obdobje, ko so o Sloveniji govorili zelo spoštljivo. Ko si povedal, da si iz Slovenije, so dali klobuk dol. Kot nekakšna oaza, medtem ko danes pa zmigujejo z glavo, vsi nas poznajo po tem, da smo še v krizi. Da še vedno iščemo pot iz te krize. Ne znamo se pogovarjati, stopiti skupaj in še bi lahko našteval. To so stvari, ki se mi zdi, da če imamo res pred seboj človeka kot tudi skupne cilje, potem je treba to delitev prerasti. Vaš jezuitski sobrat je tudi papež Frančišek, Vam daje kakšen navdih? Že pri izbiri škofovskega gesla: "Iz teme bo zasvetila luč." Najprej sem pomislil na Slomška – Vera bodi vam luč. Bil je kaplan v naši župniji Nova cerkev tri leta, tako da je tam pustil tam svoje sledi in hkrati mene zelo duhovno navdihuje. Papež Frančišek pa se mi zdi, da je v Cerkev prinesel svežino; s preprostostjo, iskrenostjo in neposrednostjo. K ljudem pristopi na takšen način, da te res pritegne, tako da se sam navdihujem ob njem in bi ga želel pri kakšni stvari posnemati. Vsak papež, ki ga imamo, je vedno odgovarjal na potrebe tistega trenutka. Papež je prišel v trenutku, ko je bila vsa Cerkev v nekakšni krizi. Mnogim je bilo težko verovati. Vera je postala nekaj težkega, ta papež (Frančišek) pa je prinesel nekaj, da ljudje pravijo, da spet lahko verujejo. Včasih mi kdo iz župnije pravi: "Ko tega papeža vidim in poslušam, sem vesel, da sem kristjan in da verujem." Vnesel je veselje in sproščenost in to je tisto, kar se mi zdi, da šteje. Konec aprila boste tudi uradno prevzeli nadškofijo Maribor. Kakšne bodo Vaše prioritete? Zanimivo je, da prevzemam škofijo na isti dan, ko bodo tudi člani župnijskih svetov dobili poslanstvo. Vsakih pet let so volitve članov župnijskega sveta, ki so tisti najožji sodelavci duhovnika v župniji. Po izvolitvi dobijo poslanstvo. Začeli bomo skupaj to pot in moja želja je, da bi prek teh župnijskih svetov tudi na neki način lahko prihajal do občestva. Tako bo ena od prioritet gotovo iskanje stika s tistimi, ki so ožji sodelavci duhovnika. Vemo, da je danes duhovnikov vedno manj in da so vedno bolj obremenjeni in je tako nujno vključevanje laikov v samo poslanstvo, in tam, kjer lahko laiki prevzamejo svoj delež, tam lahko duhovnika razbremenimo. In bo tako duhovnik res lahko duhovnik, tam, kjer mora biti. Tako je prva stvar, da bi se enkrat na leto srečal s tajniki teh župnijskih svetov. Druga kategorija so ključarji, to so tisti, ki skrbijo materialno za naše cerkve in nosijo težko odgovornost s tem, da žrtvujejo veliko svojega časa. Če so naše cerkve dobro vzdrževane in v dobrem stanju, je to zahvala klučarjem, ki skupaj z duhovnikom, župnikom skrbijo za to. Potem so tu organisti in zborovodje, ki bi jih bilo treba večkrat zbrati skupaj in jim pomagati. Skrbijo za samo lepoto bogoslužja oziroma samega sodelovanja pri bogoslužju. Gotovo tudi vprašanje mladih. Kako v samem mestu Maribor pa tudi v škofiji to pastoralo postaviti na nove temelje oziroma tam, kjer je, okrepiti, oziroma tam, kjer je ni, pa nekako najti nove načine, kjer bi mladi imeli možnost za srečevanja, kot tudi oporo pri njihovem iskanju in njihovi rasti. Sam bom moral iti na teren. Res sem bi zdaj štiri leta v eni župniji, ampak ena župnija je ena. Vsaka ima čisto svojo specifiko, svoj obraz. Želel bi si vzeti en dan v tednu za spoznavanje župnij in župnijskih občestev. Sistematično dve, tri, štiri ure. Čisto preprosto. Najprej se srečam z duhovnikom, njegovimi najožjimi sodelavci in tako naprej. Po naravi sem bolj organizator oziroma mi to bolj leži, tako bom poskušal, da se vzpostavi nekakšne mreža vseh teh naših sodelavcev, ker tam se bo potem pokazala škofija. Bo čas še za kakšen hobi, če ga imate? Hobije imam. Prvi je hoja v naravo. Sam zelo uživam iti v naravo, tudi če moram nekaj napisati, po navadi vzamem list papirja in svinčnik in grem. In med hojo spišem in skiciram in potem doma se usedem za računalnik in dokončno napišem. Zanimivo, da me narava vedno navdihuje, vendar ne prehudi vzponi. Kolo. V Rimu sem zelo veliko kolesaril, in upam, da bo tudi v Mariboru prišlo kolo spet v navado. Za dopust pa uživam v jadranju na morju. Ko greš na odprto morje sam. Upam, da mi bo nekaj od tega uspelo uresničiti. Vsaj hoja v okolico Maribora, zagotovo me bodo videli in srečali. Smo v velikem tednu pred veliko nočjo. Imate mogoče kakšno sporočilo za naše bralce? Velika noč je naš največji praznik. To je praznik upanja. Še posebej v velikem tednu doživljamo to temo sovraštva, temo greha, temo izključevanja, ko so Jezusa čisto izključili. In za to temo pride velika noč, luč. In mi smo ljudje luči in nismo ljudje teme. Želim si, da bi bili ljudje luči in ljudje upanja, ker na koncu …, velika noč nam razodeva, da je zmagalo dobro, dobrota in ljubezen ter življenje. Velika noč je dar življenju, je »da« življenju. Pomeni, da je življenje tisto, ki ostane in se ne uniči, to je nekaj velikega. Verni bi morali biti velikonočni verniki z nasmehom na obrazu. Za druge, ki ne verujejo, pa velja to prepričanje v zmago dobrega. So problemi, so krize in težave, ampak ni to zadnja beseda. Zadnja beseda je zmaga dobrega. Boštjan Debevc, Marko Rozman, Radio Slovenija Slovenski "MacGyverji" z Gimnazije Želimlje sestavili najboljši sef na svetu Enostavno genialno - sef odpre voda! 1. april 2015 ob 06:37, zadnji poseg: 1. april 2015 ob 07:32 Želimlje - MMC RTV SLO Sef, rezultat podviga želimeljskih dijakov na mednarodnem turnirju fizike, je njihov mentor Peter Šlajpah opisal kot "ravno prav zoprn, a vseeno prijazen". Njihovega sefa ni odprl prav nihče. Na mednarodnem turnirju v odpiranju fizikalnih sefov na Weizmannovem inštitutu znanosti v Rehovotu v Izraelu je sodelovalo 72 ekip, najmočneje je bila s številnimi ekipami zastopana domača država, sodelovale pa so tudi ekipe iz Avstrije, Kanade, Romunije, Slovenije, Španije, Švice, Velike Britanije in ZDA. Ekipa mojstrov fizike z gimnazije Želimlje, ki jo sestavljajo Jan Adamič, Šimen Hosta, Izidor Simončič, Janez Goršin in Miha Nagode, je pod vodstvom profesorja fizike Petra Šlajpaha najprej pometla s konkurenco na državnem prvenstvu in si tako priborila pot na mednarodni turnir v Izrael. Odpiralci sefa so prejeli natančna navodila, kaj je treba narediti. Ocenjevala se je sposobnost ekipe pri vdiranju, odpornost sefa na vdor in teoretični zagovor. Sef pa so ocenile tudi nasprotne ekipe glede na prijaznost do vdiralca, torej ali je bilo dovolj jasno, kaj je treba sploh narediti, da se bo odprl. Sefi morajo biti do vdiralca prijazni Mentor dijakov Šlajpah je povedal, da so tekmovalci dobili natančna navodila in imeli deset minut časa za vdor v sef. Po pravilih turnirja je moral biti sef do vdiralca čim bolj prijazen, saj kot je poudaril: "Ni težko narediti zelo kompliciranega sefa, v katerega ne more nihče vdreti. Zato je za sef pomembno, da ne sme biti skritih trikov in zavajanja, pa ga vseeno nihče ne odpre." Ekipa, ki odpre sef, dobi točke, če pa ga ne more odpreti, dobi točke ekipa, ki je sestavila sef, ob tem pa mora ekipa, ki sefa ne odpre, le-ega po tem, ko ji pokažejo, kako zadeva deluje, še oceniti po "prijaznosti do vdiralca" in ravno v tej kategoriji so Želimljčani pobrali največ točk. "Na koncu, ko se je sef odprl, so rekli: Vau, tako to deluje! Triki morajo biti očitni, jasni in čisti, mi smo si najbolj prizadevali za to, da je ravno prav zoprno, a vseeno prijazno," je pojasnil Šlajpah. Nisi vsak dan svetovni prvak Miha je povedal, da so bili občutki po zmagi gotovo nekaj posebnega, saj nisi svetovni prvak vsak dan. "Ta zmaga je za nas potrditev našega dela in zagon za naprej," je dodal. Dobrih izkušenj je bilo veliko, je nadaljeval Janez in naštel vzgon mrtvega morja, vdiranje v druge sefe in zanimanje drugih tekmovalcev za njihov sef. Edino negativno izkušnjo je izpostavil Izidor. To so bile nefizikalne uganke, ki so se prikradle v posamezne zaklepne mehanizme. Med 72 ekipami je bilo veliko kakovostnih z zanimivimi sefi, je dodal Jan in povedal, da je drugo mesto zasedla ekipa Velike Britanije, tretje pa Kanadčani. O pripravah pa: "Priprave so nam vzele kar nekaj časa, naporno pa ni bilo, ker smo ob delu uživali." Šimen je vtise strnil takole: "Najprej smo sef zagovarjali pred komisijo, nato pa vdirali v druge sefe, medtem ko je varuh (eden iz ekipe) pazil na sef med vdiranjem drugih ekip. Njegova naloga je bila tudi predstavitev sefa vdiralcem." O nadaljnjem študiju je povedal, da mogoče ne bodo ravno študirali fizike, nekaj v naravoslovni smeri pa zagotovo. Skrivnosti zmagovalnega sefa Vodomat Dijaki so sef poimenovali Vodomat, saj sta v sefu dve fizikalni uganki, ključ za rešitev obeh pa je voda. V prvem delu je treba prečrpati vodo, v drugem pa s pomočjo steklene prizme pravilno usmeriti laserski žarek. Najprej je bilo treba s pomočjo cevke vodo spraviti iz posodice v kozarček z električnimi kontakti, ki prižgejo laser. Cevka se potopi v vodo, potem pa je treba z rokami segreti bakreno cev ob strani, na katero je pritrjena cevka, zrak iz cevke zaradi raztezanja uide, potem bakreno cev s pomočjo mokre krpice ohladimo in cevka vodo posrka. Vode, ki je električni prevodnik, zdaj ni težko prenesti v kozarček s kontakti in laser se prižge. Drugi optični del uganke pa rešimo s pravilno postavitvijo dveh steklenih prizem, a to ni vse, saj popolni odboj laserskega žarka med steklom in zrakom zgreši fototranzistor. Problem se reši tako, da tekmovalec uporabi vodo, ki jo je prej pretočil v kozarček s kontakti (ta je delno zunaj sefa). Vodo mora tekmovalec prenesti na stično ploskev med prizmama in odbojni kot se, ko je v igri voda, korigira naravnost v fototranzistor, ki odpre komoro s ključem sefa. Preberite tudi intervju z mentorjem zmagovalcev Petrom Šlajpahom. Kako se je vse skupaj začelo? Kolega Miran Tratnik, profesor fizike z gimnazije iz Nove Gorice je najbolj zaslužen, da smo v Sloveniji začeli to delati. Oni so bili že večkrat tam, lani so zasedli odlično tretje mesto. Letos so bili manj uspešni, ampak je gotovo Tratnik tisti, ki se je najbolj trudil, da bi se tekmovanje v gradnji fizikalnih sefov razširilo po slovenskem prostoru. Naša šola je letos sodelovala prvič. Gre za nekakšno svetovno prvenstvo "MacGyverjev"v gradnji sefov, kajne? Gotovo, ker tukaj ni nobenih strogih navodil, treba se je znajti s tistim, kar imaš. Ideje so začetek, potem pa je treba s sredstvi, ki so na razpolago, te ideje realizirati. Kako huda je bila konkurenca, glede na to, da se je pomerilo 72 ekip? Takole čez palec rečeno, polovica jih je bila iz druge lige sefov, saj je med njimi veliko takšnih, ki so izdelani predvsem zato, da so dijaki pridobili maturitetno oceno iz praktičnega dela. Med drugimi pa je bilo seveda nekaj odličnih izdelkov, posebej zanimiv je princip ocenjevanja, saj ni bil pomemben samo en parameter. Vse se ti mora ujemati in nam se očitno je, tako da nam je potem uspelo zmagati. Je šlo za enak sef, s katerim ste zmagali na državnem prvenstvu? Gre za isti sef, le nekaj lepotnih popravkov je bilo tu in tamnarejenih. Malce smo popravili svetlost, da je bila boljša preglednost v notranjosti, princip pa je seveda ostal popolnoma enak. Letos ste se prvič udeležili tekmovanja in takoj zmagali? O udeležbi smo razmišljali že lani, prav aktivno pa smo sodelovali letos prvič. Eno leto lahko narediš dober sef in imaš super ekipo, drugo leto je lahko povsem drugače, ni pravih idej in je mogoče slabša realizacija. Ni tako kot bi imel kondicijo, lahko narediš prvič daleč najboljši izdelek pa potem dolgo nič in tako naprej. Takšen sef verjetno ne nastane čez noč. Kako dolgo je ekipa pilila, žagala, sestavljala in si belila glavo? Razmišljati smo začeli že v septembru. Najprej z zbiranjem idej, pomembno je, da je ekipa odprta, da ima vsak pravico povedati svoje mnenje in kritizirati, na sodelovalni ravni seveda. Ogromno idej je bilo, številne so zdaj že odšle v pozabo. Sledi obdobje eksperimentiranja in poskus realizacije različnih idej, ki se počasi začnejo kristalizirati. Tam nekje pol leta smo porabili, na stotine ur že v začetnem delu. Včasih pride na stopnji prehoda od idej do realizacije do manjše krize, no, ko je bila skrinja narejena in je bilo že nekaj videti, pa je bilo lažje nadaljevati. Katere veščine so bile najbolj uporabne pri gradnji? Osnova je čim širše fizikalno znanje, to je stvar ekipe, treba je poznati čim več fizikalnih principov, saj ne gre le za zagovarjanje in gradnjo domačega sefa, treba je tudi razvozlati uganke sefov drugih ekip pri vdiranju vanje. Potem pa je seveda treba prijeti tudi za žago, tu nastopi problem, ker gimnazije niso ravno bogato založene s tovrstnim orodjem. Tako smo fizikalno učilnico spremenili v delavnico, orodje pa nosili od doma. Največja težava, na katero ste naleteli med gradnjo sefa? Ravno pri črpanju vode nam je nagajal hidrostatični tlak. Temperaturne razlike so relativno majhne in tako je tlačna razlika majhna. Ko smo hoteli izčrpati malo več vode, nam je nagajal hidrostatični tlak, ki ga je izničila teža vode v cevki. Zadevo smo rešili tako, da smo cevko navili v spiralo in ni bilo več višine, ampak samo prostornina. So ekipe vgrajevale tudi lažne pripomočke, ki ne pomagajo, vlomilcu pa kradejo čas in živce? Kot so poročali fantje pri odpiranju sefov, je verjetno šlo bolj za nenamerne vgradnje, ki pa so bile moteče. Tudi mi smo imeli eno odprtino, ki je bila sprva predvidena, pa smo jo potem opustili in smo potem, da bi se izognili zavajanju, zraven nje označili, da ne služi nobenemu namenu. V vaš sef ni vdrl nihče, kje je tičala najhujša zanka, ki je ni nihče razvozlal? Že prva na začetku, mi smo sicer predvidevali, da bo tekmovalcem s prvim problemom črpanja vode še šlo in da bo nekaj več težav pri optiki. No, izkazalo se je, da niti čez prvo fazo nobena skupina ni prišla. Torej ni bila najbolj razburljiva tekma? Recimo tako, so pa varuhi sefa poročali, kako zanimivo je opazovati tekmovalce, ki poskušajo odpreti sef in kakšne ideje vse dobijo. Varuh sefa je bila ena najzanimivejših vlog na tekmovanju. Je vaš sef edini ostal neodprt? Ne, takšnih sefov je bilo sedem. Lahko opišete, kakšen sef tujih ekip, ki je predstavljal izziv z zanimivo fizikalno uganko? Eden prvih sefov, ki sem si jih ogledal in me je navdušil, je bil sef, pri katerem si dobil kot pripomoček magnet. Sprva je bilo videti, da lahko s pomočjo tega magneta obračaš prizmo, ki je usmerjala laser. To je bila lažna varianta, sef je bilo namreč treba obrniti tako, da je zemeljsko magnetno polje prizmo pravilno usmerilo. Magnet pa je bilo potem treba v naslednji fazi s pomočjo indukcije uporabiti za pridobitev dovolj električnega naboja na kondenzatorju. Uporaba zemeljskega magnetnega polja se mi je zdela zelo dobra varianta. Za naravoslovno znanost na Slovenskem se ni bati, kaj menite? Jaz sem prepričan, da ne. Stvari, ki se dogajajo, je ogromno, sefi so le ena. Ko se pogovarjam s kolegi, izvem za številne stvari, ki se jih lotevajo, mi bomo poskušali še naprej. Ni pa to za vse, nekaj nadpovprečnega veselja s tem področjem je treba imeti, motivacija je odločilen dejavnik. Ste morda prejeli že kakšno ponudbo slovenskih bank, ki imajo večne probleme z luknjami v svojih sefih? (Smeh) Mislim, da je bolj problem, da so ti sefi bolj ali manj prazni. Torej, ni toliko problem odpiranje, ampak vsebina teh sefov. Gorazd Kosmač Janša: Cerar bi moral na predlog Vebrove razrešitve vezati zaupnico Prvak SDS-a prihodnje leto napoveduje predčasne volitve 31. marec 2015 ob 17:03, zadnji poseg: 31. marec 2015 ob 17:19 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik SDS-a Janez Janša meni, da bi moral premier Miro Cerar, če koalicija ni enotna, na predlog za razrešitev Vebra vezati tudi glasovanje o zaupnici. SDS Vebra najverjetneje ne bo podprl. Predsednik SDS-a se je odzval na dogajanje okoli obrambnega ministra Janka Vebra, ki ga je premier pozval k odstopu. Janša je sicer prepričan, da tehnično takšnega položaja sploh ne bi smelo biti, saj bi moral predsednik vlade imeti pristojnost, da ministra razreši kar sam. SDS še ni odločil, kako bo glasoval o predlogu za Vebrovo razrešitev, vendar ga najverjetneje ne bodo podprli. Janša ob tem opozarja, da je to stvar koalicijske večine, saj premier ne more pričakovati, da bo z glasovi opozicije menjal ministra, ki ga ena izmed koalicijskih strank podpira. Odstopiti bi moral tudi direktor OVS-ja Ponovil je, da bi Veber po njegovem mnenju moral sam odstopiti, saj je kršil zakon. Nezakonito ravnanje pa je, tako Janša, priznal tudi direktor obveščevalno-varnostne službe Gorazd Rednak, ki bi po Janševem mnenju tudi moral odstopiti. Janša pa je bil kritičen tudi do SD-ja, ki je po njegovih besedah zahteval odstop obrambnega ministra v primeru Depala vas, zdaj pa "nadzor OVS-ja nad privatizacijo Telekoma razglaša za povsem normalno stanje". Tu gre po mnenju Janše za bumerang dvojnih meril. Tega je po njegovem mnenju doživel tudi SMC, ki zdaj upravičeno zahteva menjavo ministra, ki je kršil zakon, obenem pa je pred tedni zagovarjal ministra Klemenčiča, "ki je po dokončni sodbi vrhovnega sodišča kršil ustavo". Janša kritičen do menjave ministrov Janša pa obenem meni tudi, da nastali položaj odvrača vlado od reševanja nakopičenih težav, saj bo vlado preusmeril v politično nestabilnost in verjetno resen končni zaplet s privatizacijo. "Očitno čas za resno delo vlade ne bo nikoli nastopil. Hitrost menjave ministrov se zdaj povečuje iz enega na mesec na dva na mesec, potem bo pa verjetno sledila tedenska menjava ministra in se bo koalicija ukvarjala zgolj še sama s sabo." L. L. Ali je to 1. april???? Še ena kolobocija v Cerarjevi vladi – nova ministrica plagiatorka? Bo morala po nekaj dneh ministrica že oditi? 1. april 2015 ob 11:25, zadnji poseg: 1. april 2015 ob 11:48 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Magistrska naloga novoimenovane ministrice za izobraževanje Klavdije Markež naj bi bil plagiat. Sklep naj bi prepisala iz diplomskega dela nekdanjega študenta ekonomske fakultete. V uredništvu Demokracije so namreč pridobili magistrsko delo Klavdije Markež, ki je leta 2005 magistrirala na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju z delom Vpliv strukturnih skladov Evropske unije na razvitost regije spodnje Podravje. Sklep tega magistrskega dela pa je v celoti dobesedno prepisala iz diplomskega dela nekdanjega študenta, ki je septembra 2002 diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani, naslov njegove naloge pa je Vključevanje Slovenije v strukturno politiko Evropske unije, poroča spletni portal. Poleg tega so na Demokraciji v magistrski nalogi našli tudi cele strani, ki so v celoti prepisane iz diplomskega dela, čeprav ga novopečena ministrica med viri ni navedla. Markeževa za odziv ni dosegljiva, na ministrstvu pa odziv še pripravljajo. Prav tako zadeve še ne komentirajo v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja, saj z njo še niso seznanjeni. 37-odstotno ujemanje nalog Za spletni Večer je dekan fakultete za podiplomske državne in evropske študije Matej Avbelj pojasnil, da je program za preverjanje pristnosti avtorskega dela pokazal 37-odstotno ujemanje. Ali gre za plagiat, bo zdaj ugotavljala posebna komisija, in če se bo izkazalo, da gre za kršitev pravil fakultete, bo sprožen postopek za odvzem naziva. O tem pa bo odločal senat fakultete, je še pojasnil Avbelj. A. Č. frozen pingvin 2 # 01.04.2015 ob 12:16 Prijavi neprimerno vsebino - nima mature - nima univ. izobrazbe - prva ministrica za šolstvo brez doktorata - nima izpolnjevala pogojev za ravnateljico na OŠ (za ministrico po cerjarjevem mnenju pa izpopolnjuje pogoje) - kako za vraga je magistrirala, če nima univ. izobrazbe - no, še ta magisterij se izkaže za plagijat. bravo cerar. in bravo slovenci, da ste nam izvolili to...ampak, vlada je samo ogledalo ljudstva... in še ZL se nam manjka da zmaga na naslednjih volitvah, ko bodo gledališki igralci ministri.... Tudi če je 1. april! če se malo potrudimo lahko ugotovimo: -da je ministrica diplomirala 1997 na visoki poslovni šoli na EF (torej je končala visoki strokovni študij) - da je zatem zagovarjala magisterij na Evropski pravni fakulteti v N.G. ( za nepoučene bralce: na UL si moral imeti za vpis na znanstveni magisterij univezitetno izobrazbo, na tej čudni fakulteti pa so vpisovali kar po triletenem študiju- torej si prišel do magisterija prej kot do univerzitetne diplome na ljubljanski univerzi) -sicer pa lahko na tej fakulteti "dobiš" tudi dr. brez enega objavljenega znanstvenega članka, kar na javnih univerzah ni možno Skratka ničvreden magisterij na ničvredni fakulteti (torej neke vrste ljudska univerza...) Kaj vendar spet komplicirate? Če je bila lahko plagiatorka predsednica vlade AB in ji je piškotarska sedma sila celoten mandat držala štango in ji prizanašala, je lahko brez težav po up-bottom pristopu plagiatorka tudi ministrica. Obe sta namreč "naši", zvesti pripadnici leve intelektualne elite, ki polpismene desničarske ruralce s svojim super urbanim intelektom daleč prekašata. outsid3 # 01.04.2015 ob 15:42 Prijavi neprimerno vsebino Tako pa je če ta rdečim stopiš na žulj in diraš Vebra. generacija56 # 01.04.2015 ob 15:33 Prijavi neprimerno vsebino Beda. Poznam deklico, ki vam napiše vse, od diplome do doktorata, brez prepisovanja. A stane par sto evrov več, ker res sama spiše vse. A je večini predraga. Potem pa pridejo takšne posledice.... trdnjava # 01.04.2015 ob 14:58 Prijavi neprimerno vsebino Seveda profesorji nimajo časa niti prebrat, kaj še le ugotavljati, če je diplomska, magistrska ali doktorska naloga plagiat. Nimajo časa, ker, zdaj vam je že znano, da morajo "velecenjena gnada" služiti na trgu, da si napolnijo svoje žepe. Kje pa imajo oni čas, da bi se ukvarjali s svojim osnovnim delom? ZeK # 01.04.2015 ob 12:02 Prijavi neprimerno vsebino Miro si bo vzel čas za razmislek. odločitev bo sporočil ob koncu akademskega leta. jeseni. to bo storil v predvolilni oddaji za predčasne volitve. deuce # 01.04.2015 ob 15:45 Prijavi neprimerno vsebino senat fakultete bo pa tokrat nekam hitro odreagiral, zakaj ni tako pri bratuškovi? roj193 # 01.04.2015 ob 16:31 Prijavi neprimerno vsebino Res ne razumem tistih, ki dobro vedo za svoje nepoštenosti, take in drugačne, pa se kljub vsemu rinejo v prve vrste države Slovenije. Če je res, kar prihaja na dan o Markeževi danes na praznik lažnivcev, si prevarantka drzne razmišljati, da bi naredila red v šolstvu! Nazaslišano! Gre tudi za pomanjkanje inteligentnosti! Ni tega v parlamentu res nihče opazil? Očitno ne. Gorje nam, ker imajo taki v rokah slovenski danes in jutri! oliva13 # 01.04.2015 ob 16:53 Prijavi neprimerno vsebino izvirni greh je v visokem šolstvu in ne v plagiatorstvu, "kvaliteta" visokega šolstva sploh omogoča takim biserom, da sploh pomislijo, da bi bili magistri.......kaj pomeni danes biti mag. pa vsi tako ali tako vemo.......predvidevam, da je 80% diplom in magisterijev zadnjih 15 let plagiat AM # 01.04.2015 ob 14:47 Prijavi neprimerno vsebino "Dejan Židan, pa pričakuje, "da so ljudje do sebe in svojih najstrožji"." Razen če gre za Vebra, al kako ? deuce # 01.04.2015 ob 15:28 Prijavi neprimerno vsebino Pol se pa Židan javlja in deli lekcije..... janezdolzan # 01.04.2015 ob 15:29 Prijavi neprimerno vsebino Dejan Židan pa pričakuje, "da so ljudje do sebe in svojih najstrožji". Izjavi dan po tem, ko je zagovarjal Vebera.. AstroPilot # 01.04.2015 ob 22:20 Prijavi neprimerno vsebino Ma dej Pribac, ne prebavljamno te na faxu, tvoje osebnosti, tvojih problemov z lastno samopodobo, tvojo omejeno inteligenco, tvojo vzivešnost in žaljivost do soljudi, zdej te mormo pa še tuki gledat. Več nepristranih mnenj o Pribcu lahko najdete tukaj; http://profesorji.net/profesor/ff/uni/ig or-pribac Kriza v Sloveniji je posledica namernega ropa ..., a ljudje preko medijskih očal tega ne vidijo. Novinar iz Zagreba (je pod zaščito policije?) pove to kar že (nekateri) vemo, na zelo zanimiv način. Kdo so glavne osebe, kako si med seboj pomagajo ... kako pomemben je Mercator za Udbo, kako je z udbovskim denarjem (s pomočjo Haiderja) nastala Hypo bank (in financirala balkanske posle) ... kako se je ta denar pred zlomom Hypo bank prelil v Sberbank ....: https://www.youtube.com/watch?v=TSFfq2J7xVg kvisko75 # 01.04.2015 ob 23:30 Prijavi neprimerno vsebino Cerar, ta primer ni nesrečen, parlament in vlada kot ju imamo je nesreča za naš narod... X66 # 01.04.2015 ob 23:45 Prijavi neprimerno vsebino 1. april naj postane praznik slovenske vlade! Markeževa odstopila. Cerar: Ta primer je še posebej nesrečen. Le pet dni na položaju 1. april 2015 ob 11:25, zadnji poseg: 1. april 2015 ob 20:10 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Po petih dnevih je ministrica za izobraževanje Klavdija Markež odstopila zaradi očitkov, da naj bi bilo njeno magistrsko delo plagiat. Posle je prevzela v ponedeljek. Novopečena ministrica je predsedniku vlade Miru Cerarju ponudila odstop, ta ga je sprejel. Z njim se je sicer sestala zgodaj popoldne. "Ta primer je še posebej nesrečen. Moram reči, da nisem pričakoval, da bom soočen s tako situacijo. V fazi preverjanja, preliminarnih razgovorov, sem dobil vsa zagotovila da takšnih spornih ravnanj ni bilo. Bil sem zelo negativno presenečen in seveda je edino prav, da je ministrica takoj odstopila," je Cerar dejal v izjavi za medije. "Z ministrico sem opravil pogovor in takoj, ko sva ugotovila, da je šlo za povsem nedopustno dejanje, je tudi sama ocenila, da je treba storiti potezo in je ponudila odstop, kar je bila edina možnost v tem trenutku," je dejal premier. Prepisana več kot tretjina naloge V uredništvu Demokracije so pridobili magistrsko delo Klavdije Markež, ki je leta 2005 magistrirala na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju z delom Vpliv strukturnih skladov Evropske unije na razvitost regije spodnje Podravje. Sklep tega magistrskega dela pa je v celoti dobesedno prepisala iz diplomskega dela nekdanjega študenta, ki je septembra 2002 diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani, naslov njegove naloge pa je Vključevanje Slovenije v strukturno politiko Evropske unije, poroča spletni portal. Poleg tega so na Demokraciji v magistrski nalogi našli tudi cele strani, ki so v celoti prepisane iz diplomskega dela, čeprav ga novopečena ministrica med viri ni navedla. Ministrica sama poslala nalogo v preverbo Markeževa je po navedbah stranke SMC prejšnji teden na lastno pobudo poslala svojo magistrsko nalogo v pregled matični fakulteti, da bi ugotovili pristnost avtorstva (zakaj je to storila, še čakamo odgovor). S fakultete so ji odgovorili, da se magistrska naloga po prvem računalniškem pregledu v določenem delu ujema z drugimi viri, zato so jo dodatno preverili. Ob tem so v stranki pojasnili, da je Markeževa magistrirala leta 2005, ko računalniški pregled magistrskih nalog še ni bil ustaljen način preverjanja avtorstva. Poleg tega sta magistrsko nalogo Markeževe kot ustrezno že verificirala in potrdila tako fakulteta kot njen mentor Miha Pogačnik, so še zapisali v stranki. Namestnica vodje poslanske skupine Lilijana Kozlovič je dejala, da če se obtožbe izkažejo za resnične, Markeževa mednje ne sodi več. Tudi Cerar je Markeževo pozval, naj premisli, ali še spada med SMC-jeve poslance. "To ob tako nedopustnem ravnanju v okviru poslanske skupine SMC skoraj zagotovo ne bo mogoče," je izjavil. 37-odstotno ujemanje nalog Dekan fakultete za podiplomske državne in evropske študije Matej Avbelj pa je pojasnil, da je program za preverjanje pristnosti avtorskega dela pokazal 37-odstotno ujemanje. A pri tem gre zgolj za matematično prekrivanje. Ali gre za plagiat, bo zato zdaj ugotavljala posebna komisija, ki bo šla čez nalogo še "na roko" in če se bo izkazalo, da gre za kršitev pravil fakultete, bo sprožen postopek za odvzem naziva. O tem pa bo odločal senat fakultete, in sicer že v četrtek, je pojasnil Avbelj. Dodal je še, da mentor in strokovna komisija, ki je leta 2005 magistrsko nalogo Markeževe ocenjevala, tehnično ni mogla te kršitve zaznati. Bo vlada izgubila večino? Z odstopom šolske ministrice Klavdije Markež se krepi pogajalsko izhodišče SD-ja, saj lahko Crarjeva vlada teoretično tudi izgubi večino v DZ. Za zdaj ima koalicija 52 poslancev, ob morebitnem izstopu SD-ja pa bi jih ostalo 46. Markeževa, ki ji sicer po odstopu z ministrskega mesta pripada staro poslansko mesto, še ni sporočila, ali se bo vrnila v DZ. A tudi če se bo vrnila, ni pričakovati, da bo ostala del poslanske skupine SMC, saj so v stranki že namignili, da mesta med njimi nima. Če bo torej Markeževa postala nepovezana poslanka in bi SD zapustila koalicijo, bi največja vladna stranka in partnerica DeSUS imeli v DZ le še 45 poslanskih glasov. A. Č., Al. Ma. cerera # 02.04.2015 ob 08:09 Prijavi neprimerno vsebino pa še to: Spoštovani in cenjeni gospej Klavdija Markež naj se pregleda, ki je s plagiatom pridobila višji naziv mag. pregleda vse prejete plače, ki jih je prejela na račun višje izobrazbe-mag. . Naj gospa vrne ves neupravičeno, sleparsko prevarantsko izplačan denar na izobrazbo ki je dejansko nima. in to z obrestmi., ter vse bonitete ki jih je na ta račun prejela. Pa da se enkrat take prevarantske oz. kot pravi g. Cerar: POSEBEJ NESREČEN PRIMER! v z g o j n o z a k l j u č i j o.. Poleg tega pa vsi tisti, ki so imeli prste od marmelade (beri pregledovali mag.delo, plačajo GLOBO) Tako kot mora, državljan, s.p., obrtnik zasebnik, malo in mikro ter srednje podjetje plačati obresti, ko in če zamudi plačilo davkov in prispevkov. Enkrat pa je potrebo potegniti črto in začeti rezati te prste od marmelade. Ma da se ti gabijo... Na stran: « 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 » Po taki aferi in korupciji je samo 26 strani kometarjev, nobene ovadbe ne bo ... Pri Janezu Janši pa gledajo najmanjše podrobnosti in praktično nimajo kaj preiskovati (neznani kraj, njegova finančna bilanca je na nivoju povprečnega državljana z diplomo ...) in ob njegovem imenu je (ob lažni ovadbah in obsodbah) na elektronskih medijih takoj 100 strani sovražnih komentarjev. To kaže, kako globoko so mafijske in balkanske loveke osvojile vse kotičke javnega v Sloveniji. Tako ogroženi slovenci nismo bili že od časa Turških vpadov, povojnih pobojev, od časa nacizma in komunizma. Kabinska žičnica na Kaninu v roke bovški občini Poskusi oživitve smučišča Kanin 1. april 2015 ob 15:35, zadnji poseg: 1. april 2015 ob 15:55 Bovec - MMC RTV SLO/STA Pogodba o brezplačnem prenosu lastnine kabinske žičnice in restavracije Prestreljenik na občino Bovec je podpisana. To je prvi korak k oživitvi smučišča. S pogodbo, ki jo je v imenu občine podpisal župan Valter Mlekuž, želijo oživiti smučišče Kanin, najvišje visokogorsko in edino čezmejno povezano smučišče v Sloveniji. Bovški občinski svetniki so potrdili predlog, da bo občina v zameno za brezplačen prenos lastništva nad poškodovano krožnokabinsko žičnico in restavracijo Prestreljenk na vrhu kaninskega smučišča družbo Heta Asset Resolution oprostila komunalnega prispevka za parkirišče in poravnala stroške zadnjih dveh let, odkar naprave ne obratujejo. Ob sklenitvi pogodbe to pomeni najprej 50.000 evrov za žičnico, z odlogom pa še preostanek za restavracijo v višini 112.000 evrov. Poskušajo ujeti naslednjo sezono Občina bo nadaljevala prizadevanja za pridobitev tudi druge žičniške infrastrukture na Kaninu. Na bovški občini so s podpisom pogodbe in prenosom lastništva hiteli, saj bi radi ob hitrem razpletu ustanovili javno-zasebno partnerstvo pri vlaganju v infrastrukturo, lahko pa bi ujeli že prihodno smučarsko sezono. O javno-zasebnem partnerstvu se pogovarjajo z ruskimi vlagatelji, ki so prek podjetja Ilev Inženiring že sodelovali na dražbah za premoženje ATC Kanina v stečaju. V primeru ponovnega zagona smučišča na Kaninu je veliko zanimanja tujih investitorjev, so prepričani v Bovcu. G. K. Juhu, sedaj imam upanje, da bo šlo bolje. Fantje potrpite, skupaj stopite, nekaj naredite zastonj za sebe in za dolino in bo zagotovo to zgodba o uspehu. Od osmih let do osmih tednov Kolumna Jureta Brankoviča 2. april 2015 ob 09:33 Ljubljana - MMC RTV SLO "Po volitvah smo vsi verjeli, da bo Miro Cerar vodil Slovenijo naslednjih osem let. Zdaj se sprašujemo, ali jo bo še naslednjih osem tednov," so besede enega tujih veleposlanikov v Sloveniji. Znova ima težave, kako oziroma ali sploh v depešah iz Slovenije opisovati politično življenje, da bi bilo videti vsaj približno resnično. Namesto o smelih in pričakovanih odločitvah vlade o velikih naložbah, še večjih prodajah državnih podjetij in obljubljenih reformah lahko domov poročajo le o tem, da vlada spoznava sama sebe. Draga varnostna revolucija Presenetljiva revolucija, ki jo je zastavil Miro Cerar ob prevzemu oblasti, opleta z repom. Menjava šefov vojske, policije, civilne in vojaške obveščevalne službe kaže posledice. Povsem neposrečena menjava kariernega in v vojski dobro prepoznanega načelnika generalštaba generalmajorja Dobrana Božiča ima vpliv na Slovensko vojsko. Menjavo šefa obveščevalno varnostne službe obrambni minister Janko Veber drago plačuje te dni in ima vpliv na stabilnost celotne države. Čeprav vojaški agenti tokrat niso fizično dvignili roke nad civiliste, so očitno korakali v napačno smer po navodilih ministra Vebra v trenutku, ko bi ga morali vsaj opozoriti, da vodijo njegove usmeritve proti prepadu. Čeprav jim - tako pravna kot obramboslovna stroka - zaradi manka naklepa v resnici nikoli ne bo nihče na sodišču dokazal nezakonitosti njihovega početja. Kar niti ni pomembno. Pomembno je, da so iz Cerarjevega kabineta sprožene rošade pokazale svoje posledice. Vse skupaj pa je žal šele žalosten začetek. Fantje z vseh vetrov v akciji Maske z velikimi obeti pospremljenih "novih obrazov" padajo. Strah sestavljavcev kandidacijskih list za mesta v državnem zboru se potrjuje. Junija smo zapisali, da je med kandidati za nekoč prestižnih deveteset mest "le majhen delež takšnih, ki jih v strankah res poznajo in so si možnost vstopa v državni zbor pridobili z leti brezmadežnega dela, lokalne strankarske aktivnosti in prepoznavnostjo v lokalnem okolju. Tudi zato na hitro zbrani "fantje z vseh vetrov" med mandatom poskrbijo, da ugled državnega zbora v javnosti še nekoliko pade." Razkritja v stranki Mira Cerarja te napovedi presegajo in spominjajo na najhujše čase Virantove liste na steroidih. Ko poslanci postanejo ministri, postanejo zanimivi. Tarča je razkrila nečedno preteklost gospodarskega ministra, ki je v imenu DZS-ja po oceni Agencije za varstvo konkurence z nezakonitimi kartelnimi dogovori leta prodajal državi predrag pisarniški material. In je šel. Kot še trije ali v kratkem menda štirje ministri. Naključna ministrica za šolstvo samo potrjuje stisko "fantov iz vseh vetrov", ki se kot impresionist Paul Gaugin šele po prevzemu oblasti sprašujejo “Od kod prihajamo? Kdo smo? Kam gremo?“ Pahor ne bo predlagal alternative Vse skupaj še nekolikanj zapleta pričakovanje, da bo ustavno sodišče do konca maja odločilo, ali je sodišče dovolj prepričljivo dokazalo vodji opozicije prejemanje podkupnin. Sploh ker je predsednik države Borut Pahor po neuradnih informacijah tako njemu kot večini glavnih političnih igralcev zelo odločno povedal, da ob morebitnem padcu vlade Mira Cerarja sam ne bo predlagal novega mandatarja. Ko bodo v torek na slavnostno sejo državnega zbora ob 25. obletnici prvih demokračnih volitev v Sloveniji na slovesnost v Državni zbor stopali nekdanji poslanci, bodo njihovi občutki zagotovo upravičeno mešani. Podobno kot diplomati tudi sami domov verjetno ne bodo znali sporočiti, kaj se v hiši, kjer so nekoč služili, v resnici dogaja. Sploh če bo ob trenutni hitrosti odhodov ministrov v imenu vlade na slovesnost prišel premier kar sam. V današnji oddaji Tarča bomo ugotavljali, kako se delijo pristojnosti in vpliv pri sestavljanju in preživetju vsakokratne vlade. Kdo v ozadju obvladuje politiko, bomo vprašali Gregorja Golobiča in Žigo Turka. Kaj so počeli obveščevalci v njunem času, bosta pripovedovala predhodnika Janka Vebra nekdanja ministra Aleš Hojs in Roman Jakič. Kakšno vlogo ima SMC in kako velik del stranke svojega ustanovitelja še podpira, bomo vprašali poslanca poslanske skupine SMC, Bojana Dobovška. S pomočjo urednice Financ Simone Toplak bomo preverili, kako daleč vodijo sledi denarja privatizacije. Jure Brankovič, Tarča Mene izredno preseneča izbor gostov. Za večino se tako ali tako ve, kaj bodo povedali. Kaj lahko pričakuješ Toplakove (glede na kolumne v Financah). Kar se tiče Dobovška, že vem, da bo samo kritiziral in sebe povzidigoval. Golobiča se bo spraševalo, če je spet kje v ozadju. On bo to zanikal. Edina neznanka je Jakič.Ta pa je zamenjal že toliko strank, da ne vem več, kakšno mnenje še sploh ima. To je pač cena virantovanja in antijanšizma. Če je večina raje revna, kot da bi vladal Janša, oz. kdo drug z desnice, potem bo tako. Pogled iz ozadja kipa Borisa Kidriča je odgovor na vprašanje "Kdo v ozadju obvladuje politiko?". Nazor, ki izvirno pripada vsebini kipa Borisu Kidriču in danes cepljen na to laž. Crveni # 02.04.2015 ob 10:03 Prijavi neprimerno vsebino Ko se bo začelo medijsko pumpati bivšega komisarja Potočnika, bo znak, da je Cerar odpisan. Potočnik dela za Monsanto, in lahko tam veliko več zasluži, kot če bi bil PV. Ne bo za. Prej bi stavil na Musarjevo. Hmeljar # 02.04.2015 ob 10:11 Prijavi neprimerno vsebino Končno malo objektivnejši članek, ki so mu morali botrovati tuji veleposlalniki. Manjka le še poudarek na vlogi Maleše pri zaviranju opozicije do utrditve levice na oblasti. olen # 02.04.2015 ob 10:15 Prijavi neprimerno vsebino Markeževa je po navedbah stranke SMC prejšnji teden na lastno pobudo poslala svojo magistrsko nalogo v pregled matični fakulteti, da bi ugotovili pristnost avtorstva To mi ni čist jasno... Malo špekuliram, kaj če je njeno magistersko nalogo naredil kdo drug? in je gospa bila prepričana da je vse ok Foto: Nika Zupanc prepričala japonsko podjetje Francfranc Uradna predstavitev kolekcije Spell Works bo maja 2. april 2015 ob 06:44 Ljubljana, Tokio - MMC RTV SLO Slovenska oblikovalka Nika Zupanc je za japonsko podjetje Francfranc oblikovala celostno kolekcijo Spell Works, ki jo zaokrožujejo jedilni servis, miza, fotelji, zofa, svetila in komoda. Kot pravijo v tokijskem trgovinskem podjetju, ki je znano po preprostih in oblikovno dovršenih kosih, namenjenih ženskam med 20. in 40. letom starosti, so v Niki Zupanc prepoznali "zelo nadarjeno in perspektivno oblikovalko", ki zna s svojimi izdelki "pripovedovati zgodbo". Rdeča nit njene najnovejše kolekcije Spell Works, s katero se bo 126-milijonskemu trgu predstavila maja letos, je oder. "Vaš dom je oder vašega življenja in vi ste režiser svojega življenja," pravi Nika, ki je evropsko javnost pred leti že prepričala s svojim delom. Kot so še sporočili iz podjetja Francfranc, ki je na tržišču že več kot 20 let, je Nika poimenovala kolekcijo Spell Works (Urok deluje) v upanju, da bodo imeli posamezni kosi učinek na ljudi, ki živijo na "odru". Nika Zupanc je svetovno javnost nase opozorila z lučko Lolita in drugimi izdelki, ki jih je oblikovala za nizozemski Moooi. Sledila so sodelovanja z italijanskim Morosom, Nodusom, Diorjem (Room of one's own) in londonskim Séjem, za katerega je lani oblikovala kolekcijo Collection III, v kateri je združila modernizem s športnimi motivi. "Pohištvo, dodatki za dom in osebni predmeti so pomembni, saj tvorijo zasebni oder, ki je del intime posameznika. Tak prostor vabi izobilje pozitivnih misli. Spell Works je utelešenje izbruha sreče na življenjskem odru. Življenja, ki se odpira sladkemu življenju (dolce vita). V tej viziji se ženska lahko počuti udobno v središču, da lahko vedno popolno izvede svojo vlogo," pojasni Nika. "Objekti Spell Works izžarevajo lastnost zvezdnega prahu, s pomočjo katere lahko svojo čarobnost prenašajo na okolico," še dodaja slovenska oblikovalka. Njena nova kolekcija, ki jo sestavljajo čajni servis, kavna in jedilna mizica, zofa, fotelj, komoda ter svetila bo naprodaj le v japonski trgovini Francfranc. Katja Štok Japonci imajo bolj slovenska imena podjetij od nasih. Japonsko podjetje Francfranc? :D :D :D :D :D :D Je sel Franca na Japonsko :D Bravo Nika.........uresničuješ svoje sanje, naj trajajo čim dlje. Analiza po novem kadrovskem škandalu v Cerarjevi vladi Kadrovski biser, ki je rešil Dejana Židana Gašper Lubej Avtor: Gašper Lubej Je to otroški vrtec ali resna vlada? Po tem ko so v SD z reševanjem vojaka Vebra poskrbeli za groteskno definicijo socialne demokracije, sta za komedijo poskrbela še Klavdija Markež in Karl Erjavec. 5 31 Premier je, preden je Markeževo predlagal za ministrico, priznal, da išče še kakšnega boljšega kandidata. Premier je, preden je Markeževo predlagal za ministrico, priznal, da išče še kakšnega boljšega kandidata. Za plagiatorski škandal z ministrico za izobraževanje Klavdijo Markež je odgovoren predvsem predsednik vlade Miro Cerar, ki je za naslednico honorarne rekorderke Stanke Setnikar Cankar predlagal tako neprepričljivo kandidatko. To smo ugotavljali že v analizi njenih nastopov v državnem zboru, ko smo zapisali, da ni kadrovski biser, je pa vernica Mira Cerarja. Komedija Klavdije Markež Premier je, preden je Markeževo predlagal za ministrico, priznal, da išče še kakšnega boljšega kandidata. Zdaj se je izkazalo, da bi bilo bolje, če bi si vzel še kakšen dan za preverjanje kandidatke in premislek, ali je za ministrski položaj res dovolj, da slepo verjameš v modrost vodje stranke. Markeževa bo za dodatno komedijo poskrbela, če bo vztrajala na poslanskem položaju. Z odstopom z ministrske funkcije je namreč priznala, da je plagiatorka. To, da je magisterij sama poslala v preverjanje fakulteti, pomeni, da ni vedela, da je del magisterija prepisan. Zakaj? Očitno zato, ker ji je del naloge napisal nekdo drug. Kako se razume s plagiatorjem Ambrožičem? Markeževi tako ne preostane drugega, kot da odstopi tudi kot poslanka. Razen seveda, če želi iti po poti še enega plagiatorja, nekdanjega poslanca Pozitivne Slovenije Boruta Ambrožiča, ki je kljub plagiatorskemu škandalu ostal samostojni poslanec. Kako lahko tako nekredibilnega človeka zaposli humanitarna organizacija, kot je Rdeči križ, pa je seveda drugo vprašanje. Miro Cerar je s predlogom za razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra potegnil potezo, s katero si je utrdil položaj v koaliciji. Škandal z Markeževo mu je delo otežil. Je pa res, da se je odzval hitro, saj gre pri pri Markeževi verjetno za prvi primer, ko je kakšen minister odstopil isti dan, kot je izbruhila afera. Predsednik SD Dejan Židan je po seji predsedstva štirikrat poudaril, da so Socialni demokrati še vedno del koalicije. Predsednik SD Dejan Židan je po seji predsedstva štirikrat poudaril, da so Socialni demokrati še vedno del koalicije. Kdo je še slišal za takšno socialdemokracijo Zadeva Markež ne bi smela imeti neposredne povezave s primerom Veber, kjer je šlo za očiten poseg vojaške v civilno sfero. Neverjetno je, da v stranki, ki se razglaša za socialdemokratsko, še vedno ne vidijo nič spornega v tem, da obrambni minister daje ustna navodila vojaškim obveščevalcem, ki potem ustno poročajo o posledicah privatizacije nekega državnega podjetja. Bonbon za užaljenega Dejana Dejana Židana je za en dan rešila ministrica, ki ni kadrovski biser, a ta afera bo kmalu pozabljena. Predsednik vlade bi z morebitno zamenjavo resorjev med SMC in SD, torej z "bonbončkom" za užaljenega Židana, poskrbel za to, da bo hitro pozabljeno bistvo afere z Vebrom. Tako bi zapravil vse, kar je s predlogom razrešitve obrambnega ministra investiral v avtoriteto predsednika vlade. Kaj vidimo iz aviona? Čeprav je odhod iz koalicije v primeru, da bi bil predlog za razrešitev Vebra neupravičen, napovedal glavni tajnik stranke Dejan Levanič, je iz aviona videti, da si SD ne upa iz vlade. To je po seji predsedstva SD, ki je znova demonstriralo domnevno enotnost, ubesedil vodja stranke Dejan Židan. V osmih minutah izjave za javnost je štirikrat poudaril, da so Socialni demokrati še vedno del koalicije. Je pa Židan po seriji neposrečenih izjav v preteklih dneh poskrbel za eno, ki si zasluži aplavz: "DeSUS ne spreminja svojih izjav vsak dan, ampak vsako uro." "Cerar je kriv ker jo je pač on potrdil. " Večina plagiatorjev je iz na hitro ustanovljenih strank, ki so iskale nove ljudi (PS, DL, SMC). Gotovo je nekaj te problematike povezano s tem, da stranke niso ustreznega sita zagotovile. Poznamo pa tudi primer iz SDS (Koren Gomboc). Torej, tudi skozi dobro grajeno strankarsko sito se lahko taki primeri prebijejo (verjamem, da si tudi Janša ni mislil, da Urškina sestrična nima urejenih spričeval). Vendar je to stanje duha in kaže še eno podo negativne selekcije. Težava je duhovne in sistemske narave. Je pokvarjen narod ali posamezniki ? V blogu na SIO.net sem prebral, da knjižničarka ni smela izročiti diplomske naloge ker ji je tako nekdo po telefonu naročil. Če je to res, se pri nas še vedno šopirijo dolgi usnjeni plašči. Stranke narejene z levo roko: LDS, ZARES, PS, SMC, ... Topel sprejem za Tino v rodni Črni. Odločitve še ni. Borut Pahor: Tina je večna 3. april 2015 ob 19:46, zadnji poseg: 3. april 2015 ob 23:12 Črna na Koroškem - MMC RTV SLO/STA Približno 1.500 navijačev je v Črni na Koroškem pozdravilo slovensko smučarsko šampionko Tino Maze, za katero je še ena izjemna sezona. "Hvala za lep in topel sprejem, danes imamo še lepo vreme. Veselim se, da sem tu z vami. Da si naredimo eno fešto končno skupaj. Želela bi si, da bi kaj dvignila nad glavo, a imam namesto tega nekaj okoli vratu," je med drugim v nagovoru množici dejala Črnjanka, ki je proti Avstrijki Anni Fenninger za las izgubila boj za veliki kristalni globus, je pa zato na svetovnem prvenstvu v Vailu osvojila dve zlati medalji. Mazejevi so se na odru pridružili tudi člani njene ekipe aMaze: vodja Andrea Massi, serviser Andrea Vianello, trener Valerio Ghirardi in fizioterapevtka Nežka Poljanšek. Šopek rož in tečaj kajtanja za Tino S svojim prihodom je Črnjanko počastil predsednik Slovenije Borut Pahor, ki ji je dal šopek rož in sporočil: "Vsi se sprašujejo, ali bo Tina končala kariero, jaz pa pravim: Tina je večna." Direktor Smučarske zveze Slovenije Jurij Žurej je Korošici podaril tečaj kajtanja, poleg Žureja pa so Mazejevo na kratko nagovorili še županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec in predsednik smučarskega kluba Črna na Koroškem Boris Debelak. Plestenjak, Siddharta, Koroški oktet ... V glasbenem programu so sodelovali Jan Plestenjak s pesmijo Večja od neba, Siddharta (Na soncu), Koroški oktet (Slovenec sem), 6 Pack Čukur in nekdanji slovenski smučarji na čelu z Juretom Koširjem. Moja odločitev še ni padla Po sprejemu je sledila še novinarska konferenca v kulturnem domu v Črni. "Čeprav ni bilo velikega globusa, sem naredila eno piko na i karieri. Malo me je zmanjkalo, ampak tudi ta dvoboj je bil svojevrsten izziv. Odlična sezona, lahko jo samo proslavimo," je razmišljala Tina, ki sicer ni želela odgovoriti, ali je bila zares to njena zadnja sezona. "Danes nismo zato tukaj. Moja odločitev še ni padla," je bila odločna Mazejeva. Čutim, da delam pravljico Korošica je ponosna na prehojeno pot: "Šele čez pet ali deset let se bom zavedala, kaj sem v teh letih delala, ko bom lahko v miru pogledala nazaj. Toda vseeno čutim, da so to nepozabne stvari in da delam pravljico, ki bo ostala za mano. Na pravkar končanem finalu pokala sem čutila, da nisem naredila vsega, kar bi lahko. Zdaj pa menim, da sem naredila še več, kot bi lahko pričakovala. Ta zadnji teden sezone je bil zelo stresen in nisem se še regenerirala, potrebujem še nekaj časa." Massi: Fino je, ko veš, da si dal vse od sebe Massi je dejal, da je bil zadnjih osem let v službi Tine Maze. "Ničesar ne bi naredil drugače, čeprav smo delali napake. Fino je, ko veš, da več ne moreš dati od sebe. Mogoče bi bilo za moje zdravje najboljše eno leto v bolj marginalni vlogi. Bil bi noter, a ne v takem ognju," je pojasnil Massi, ki prav tako ni želel povedati, kaj bo počel v prihodnji sezoni. Massi Žureju postavil 12 vprašanj O pogovorih s Smučarsko zvezo Slovenije pa je Massi povedal: "Pogovarjal sem se le z direktorjem Jurijem Žurejem, on pa ni smučarska zveza. Dal sem mu deset, dvanajst vprašanj. In to je bilo to. Vprašanje je, ali so slovenski reprezentanti pripravljeni sprejeti moj režim dela. Ne vem, ali so psihološko in sistematično pripravljeni garati na ravni kot Lindsey Vonn in vse druge s svetovnega vrha. Mogoče bi bilo treba narediti neki kamp in preveriti 'material'. Da se ne bomo dobili novembra in bodo potem vsi jokali, kako je težko." A. V. stanolio # 03.04.2015 ob 22:10 Prijavi neprimerno vsebino Massi ima zelo prav kar se treninga tiče, samo ena pot je, delo, delo in še enkrat delo. Za filozofiranje tukaj ni prostora, vem iz lastnih izkušenj. Farmergirl # 03.04.2015 ob 20:44 Prijavi neprimerno vsebino kako to da letos ni bilo sprejema v centralistični ljubljani za naše športnike, ki so prinesli medalije in globuse. Ameriški veleposlanik nima več vstopa v praški grad Zeman potuje v Moskvo na vojaško parado 5. april 2015 ob 19:12, zadnji poseg: 5. april 2015 ob 19:47 Praga - MMC RTV SLO Potem ko je ameriški veleposlanik na Češkem Andrew Schapiro kritiziral načrtovano udeležbo češkega predsednika Miloša Zemana na vojaški paradi v Moskvi, je Zeman dejal, da so vrata praškega gradu, kjer je sedež češkega predsednika, za Schapira poslej zaprta. Zeman se namerava – v nasprotju z več drugimi evropskimi voditelji, ki so se temu zaradi ukrajinske krize odpovedali – ob dnevu zmage 9. maja udeležiti parade v Moskvi. Kot je pojasnil, želi na ta način izraziti hvaležnost Čehov, da jim ni treba več govoriti nemško. Pri osvoboditvi Češke v drugi svetovni vojni je namreč sodelovalo okoli 150.000 vojakov Rdeče armade. Češki predsednik tudi ni podpornik evropskih sankcij proti Rusiji, ni pa javno podprl potez Kremlja v Ukrajini. Ameriški veleposlanik je konec marca na češki televiziji dejal, da se utegne zgoditi, da bo Zeman edini evropski voditelj, ki bo sodeloval na paradi. Dodal je, da sicer ni njegova stvar, da češkemu predsedniku govori, kaj naj stori in česa ne. Zeman je zdaj za portal ParlamentníListy dejal, da ne bo dopustil, da bi mu kateri koli veleposlanik ukazoval glede njegovih poti v tujino. Zaradi promoskovskih stališč je sicer kar nekaj ameriških politikov odpovedalo srečanje z Zemanom, ko se je ta nedavno mudil v Washingtonu. Ameriško veleposlaništvo današnje Zemanove izjave še ni komentiralo, predsednik češkega parlamenta Jan Hamacek pa je odziv predsednika države označil za neprimeren. Zaradi načrtovane poti v Moskvo je Zeman deležen kritik češke opozicije, pa tudi dela vladajočih socialistov. Čehi pozdravili ameriške konvoje Večji del Čehov sicer do ZDA ne goji negativnih čustev in, v nasprotju z Zemanom, očitno nimajo težav z izražanjem podpore ameriškim vojaškim konvojem, ki so v začetku tedna prečkali Češko. Tri konvoje so ob njihovi trasi skozi državo z ameriškimi zastavicami in češkim pivom v rokah pozdravile navdušene množice. Kot piše Economist, gledalci tega razkaza ameriške vojaške moči niso samo kljubovali neprijaznemu vremenu, ki je spremljal povorko, ampak tudi Zemanu, čigar javno prokremeljsko simpatizerstvo ga je postavilo za ključnega zaveznika Moskve. V t. i. operaciji "Dragoon Ride" so enote ameriške vojske med 29. marcem in 1. aprilom v zadnjem odseku 1.800 kilometrov dolge poti čez šest Natovih članic vozile čez Češko. Vojska se je po skupnih vojaških vajah na Poljskem in v baltskih državah vračala nazaj v oporišče Vilseck v Nemčiji. Konvoj je ideja generala Bena Hodgesa, poveljnika ameriških sil v Evropi, ki se mu je to zdel dober način za pomiritev (baltske) regije, kjer vlada prastrah pred Rusijo, hkrati pa je prisotnost ameriških sil na pragu "potencialno agresorske" Rusije že tradicionalno visoka. Ruska zavezništva Javno podporo ameriškim konvojem se je sicer na Poljskem in ob Baltiku pričakovalo, medtem ko je bila Češka večji vprašaj. Država ima namreč kar nekaj protiameriških volivcev, vključno z majhno, a glasno komunistično stranko – in Zemanom. Predsednik ima sicer na Češkem bolj ali manj zgolj protokolarno vlogo, a Moskva Zemana šteje za zaveznika, in v ruskih medijih se pogosto navaja. Rusi imajo retorične zaveznike tudi čez mejo na Slovaškem, kjer je tamkajšnji premier Robert Fico kritiziral protiruske sankcije kot kontraproduktivne za evropsko gospodarstvo. Slovaški predsednik Andrej Kiska se parade v Moskvi 9. maja sicer ne bo udeležil, razmišlja pa o tem Fico. Anketa je pokazala, da kar 82 odstotkov Čehov podpira prehod Natovega konvoja čez njihovo ozemlje. Američani so kasneje povedali, da je bil sprejem konvoja v češkem mestu Nachod največji, kar so jih doživeli na poti. In tudi v vsakdanji politiki se mnenji Zemana ali Fica ne kažeta – po zadnjih analizah namreč češka zunanja politika od ukrajinske krize dalje postaja vse bolj prozahodna, Slovaška pa ni nasprotovala marčevskemu podaljšanju protiruskih sankcij. Za kakšne resnejše proruske politične poteze se je zato treba po mnenju analitikov raje ozreti proti Madžarski ali Grčiji. Grški premier Aleksis Cipras bo Vladimirja Putina obiskal prihodnji teden. K. S. @ALFAinOMEGA Osvoboditev, ali le izmenjava lastnika? Ogromno ljudi je umrlo na Češkem zaradi apetitov Kremljskih imperialističnih škratov. Morebiti bi slavje, če bi se mi hotelo biti nesramen, nekoliko pokvaril še s tem, da bi opozoril na začetek vojne in na delitev Poljske. # 05.04.2015 ob 22:02 Prijavi neprimerno vsebino Za posledicami nacizma je umrlo 50 miljonov ljudi. Za posledicami komunizma 100 miljonov ljudi. Morda se nam EU zdi velik birokratski stroj. Vendar si kaj boljšega težje predstavljam in če si verjamem, da je uresničljivo! vxxxx Ja imam. Katinski gozd.Holodomor.Domovinska fronta Varšave. Bogata bera mariborskega tatu: 41 ukrajinskih potnih listov Za 1600 evrov škode 6. april 2015 ob 10:42, zadnji poseg: 6. april 2015 ob 11:04 Maribor - MMC RTV SLO/STA Neznani storilec je v Ledni dvorani v Mariboru ukradel 41 potnih listov državljanov Ukrajine, ki so bili na športni prireditvi. Kot so navedli na Policijski upravi Maribor, je s tem oškodovancem povzročil skupno za približno 1600 evrov škode. Policisti bodo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo na okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru. T. H. maribor kje pa drugje Ukrainski potni list ni nič vreden. Povsod rabiš vizo. barezi - ni res, lahko prideš v Rusijo, Belorusijo. Mongolijo... Slovenija je ratala kanalizacja Evrope. Putinove lovke segajo daleč Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije ostaja Nemčija V Nemčijo izvozimo 19, uvozimo pa 16 odstotkov blaga 6. april 2015 ob 13:10, zadnji poseg: 6. april 2015 ob 13:18 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Slovenija je v EU-ju lani največ blaga izvozila v Nemčijo, Italijo in Avstrijo, od koder ga je tudi največ uvozila, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. V Nemčijo je Slovenija lani izvozila 19 odstotkov blaga, v Italijo 11 odstotkov, v Avstrijo pa devet odstotkov. Iz Nemčije je uvozila 16 odstotkov blaga, iz Italije 14 odstotkov, iz Avstrije pa deset odstotkov. Tudi sicer je Nemčija v EU-ju zelo priljubljena izvozna destinacija, saj so nekatere članice vsaj četrtino blaga izvozile v največje evropsko gospodarstvo. Češka je v Nemčijo na primer izvozila 32 odstotkov blaga, Avstrija 29 odstotkov, Madžarska 28 odstotkov, Poljska 26 odstotkov in Nizozemska 25 odstotkov. Skupno je bila Nemčija glavna izvozna destinacija za 16 članic, v 21 članicah pa je bila ena od treh glavnih destinacij. Delež Kitajske na ravni EU-ja narašča Glavni trgovinski partnerici EU-ja sta lani ostali ZDA in Kitajska, čeprav delež ZDA v zadnjih letih upada, delež Kitajske pa narašča. Trgovina med EU-jem in ZDA je lani znašala 515,6 milijarde evrov oz. 15 odstotkov celotne trgovine EU-ja z blagom, trgovina med EU-jem in Kitajsko pa 467,3 milijarde evrov oz. 14 odstotkov. ZDA in Kitajska sta tako precej pred Rusijo (285,1 milijarde evrov oz. osem odstotkov) in Švico (236,9 milijarde evrov oz. sedem odstotkov). Smernice kažejo, da se je delež ZDA v trgovini z blagom z EU-jem zmanjšal, s 24 odstotkov leta 2002 na 15 odstotkov v lanskem letu, medtem ko se je delež Kitajske podvojil. S sedmih odstotkov v letu 2002 je lani narasel na 14 odstotkov. Večina članic EU-ja največ blaga lani izvozila v drugo članico Vse članice EU-ja skupaj so lani izvozile za 4636 milijard evrov blaga, od tega 2934 milijard evrov oz. 63 odstotkov v drugo članico EU-ja. Večina članic EU-ja je največ blaga lani izvozila v drugo članico osemindvajseterice, izjema so Irska, ki je največ izvozila v ZDA, Grčija (v Turčijo), Litva (v Rusijo), Švedska (na Norveško) in Velika Britanija (v ZDA). T. H. Pričakujem, da mi bo kateri izmed vrlih komentatorjev razložil, da so vse te številke zgolj zahodna propaganda, in da bi bilo za Slovenijo najbolje, da zapusti EU. Slovenija letno tudi več izvozi in uvozi v ZDA kot v Rusijo... še ena popularna bajka naših "levičarjev", da je Rusija zelo pomemben faktor (pomembnejši od ZDA) v slovenskem gospodarstvu. Pahor: "Nismo bili zgodovinski zamudniki, prihodnost smo oblikovali" Dokumentarna oddaja Vrnitev demokracije 7. april 2015 ob 15:09, zadnji poseg: 7. april 2015 ob 21:39 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V Cankarjevem domu je potekala slavnostna prireditev ob 25. obletnici prvih svobodnih večstrankarskih volitev. Predsednik republike Borut Pahor je poudaril, da pri samostojni državi nič ni samoumevno. Pahor je v uvodu govora med drugim najprej pozdravil Milana Kučana, Franceta Bučarja, Lojzeta Peterleta, spomnil pa je tudi na Jožeta Pučnika. Poudaril je, da ima dragocenost in slavnost prvih večstrankarskih volitev leta 1990 vsaj trojni značaj. "Prvič, vzpostavile so demokracijo. Drugič, omogočile so pogoje za ustanovitev lastne države in njeno povezovanje v združeno Evropo po lastni volji. In tretjič, bile so konstitutivnega pomena za narodno spravo," je dejal predsednik republike. Ob tem je dodal, da sta bila slovenska pomlad in izvedba volitev leta 1990 tista dejavnika, ki sta "prekvašala slovenski narod v nacijo". Pahor je prav tako izpostavil, da smo bili Slovenci v takratnem demokratičnem vrenju protagonisti vizij združene demokratične Evrope. "Nismo bili zgodovinski zamudniki, pač pa pogumni dejavni sodobniki. Prihodnosti se nismo bali. Prihodnost smo oblikovali," je dejal. 25 let pozneje - razočaranje A četrt stoletja pozneje smo nad demokracijo razočarani bolj, kot bi bilo treba. "Preprost nauk je, da nič ni samoumevno, da nič ne pride samo od sebe in da je skoraj vse v celoti odvisno od stremljenj in ravnanj ljudi," je opozoril. "Za nobeno ceno navkljub vsem pomanjkljivostim večstrankarske parlamentarne demokracije ne smemo sprejeti skušnjave, da bi se ji zaradi česar koli odrekli. Vsako, prav vsako še največjo težavo našega naroda in države smo in moramo biti sposobni reševati v demokraciji, z demokracijo. Demokracija je temelj naše državnosti, evropskosti in narodne pomiritve," je poudaril. Ker lahko spremembe na bolje v naslednjih 25 letih dosežejo le ljudje, je treba več vlagati v medčloveške odnose, vzgojo in trud, da smo boljši, kot posamezniki in kot skupnost, meni predsednik. "Slovenija je lahko še bolj demokratična družba, Slovenija je lahko še bolj uspešna država. Slovenci smo lahko še bolj pomirjeni in spravljeni med seboj. Četrt stoletja nazaj nismo zamujali zgodovine, zdaj gre za to, da spet ujamemo prihodnost," je sklenil. Ni bilo moralne prenove Še pred proslavo so se člani takratne skupščine zbrali na slovesni seji v državnem zboru. "Visoka volilna udeležba je odražala nedvoumno željo, odločenost in motiviranost slovenskega naroda po politični participaciji in demokratičnih spremembah," je v nagovoru slavnostnega sprejema dejal trenutni predsednik parlamenta Milan Brglez. Po njegovih besedah se je z demokratičnimi volitvami in ustanovitvijo večstrankarske skupščine začelo novo zgodovinsko obdobje Slovencev in slovenske države. Ludvik Toplak, prvi predsednik Družbenopolitičnega zbora, je nato v govoru čestital vsem parlamentarcem in opozoril, da smo v 25 letih prezrli potrebo po moralni prenovi, zato nam zdaj strankokracija najeda parlamentarno demokracijo. Prilagodile se niso tudi institucije, zato doživljamo njihove krize, preveč moči pa se je položilo v izvršilno vejo oblasti. Ivan Bizjak, tedanji predsednik Zbora občin, je prisotne spomnil, da so prve stranke takrat v zelo kratkem času morale opraviti ogromno dela in prepričati volivce, izvoljene stranke pa so se morale hitro začeti usklajevati in iskati kompromise. Čeprav se velikokrat niso strinjali, pa so se okoli ključnih vprašanj lahko hitro zedinili, je dodal. Prisotnim pa je položil na srce, da naj nam predplebiscitna enotnost služi kot vir navdiha. Med govorci je bil tudi Jože Zupančič, predsednik tedanjega Zbora združenega dela. Spomnil je na pomen takratnega zbora združenega dela, ki je imel vlogo opozicijskega zbora, kljub temu pa se je izkazal s svojo ustvarjalnostjo pri sprejemanju osamosvojitvene zakonodaje. Dodal je, da bi si delegati skupščine v mandatu 1990-1992 zaslužili večjo pozornost, kot so je bili deležni do zdaj. Pred 25 leti nastale prve prave stranke 8. aprila 1990 so bile v Sloveniji prve demokratične večstrankarske volitve, na katerih so volivci izbirali predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije, delegate družbenopolitičnega zbora in delegate zbora občin tridomne Skupščine Republike Slovenije. Koraki k temu prelomnemu dogodku so se začeli že leta 1989 s sprejetjem zakona o političnem združevanju, ki je določal, da je politično stranko (oz. organizacijo, kot je bilo zapisano) lahko ustanovilo najmanj 20 polnoletnih državljanov s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Sprejet je bil tudi zakon o volitvah, ki je določal sistem, po katerem bodo volitve izvedene. Oblikovale so se stranke Kmalu nato so se začele oblikovati stranke - nastala je Demokratična opozicija Slovenije (Demos), v stranko so se preobrazile tudi Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS), Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije (SZDLS) in Zveza komunistov Slovenije (ZKS). Do volitev se je registriralo 31 političnih strank, kandidaturo pa jih je vložilo 15 in tri liste. Kakšni so bili volilni izidi? Na cvetno nedeljo - volilni dan - je svoj glas oddalo skoraj 84 odstotkov volivcev in za družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije največ mandatov (47) podelilo Demosu, med posameznimi strankami pa ZKS-ju-SDP-ju (14). Izvoljeni so bili tudi štirje člani predsedstva Slovenije: Ciril Zlobec (Socialistična zveza Slovenije); Matjaž Kmecl (ZKS-SDP), Dušan Plut (Zeleni Slovenije), Ivan Oman (Slovenska kmečka zveza). Med kandidati za predsednika predsedstva je 44,4 odstotka glasov dobil Milan Kučan, sledil mu je Jože Pučnik (26,6 odstotka), Ivan Kramberger (18,5 odstotka) in Marko Demšar (10,4 odstotka). V drugem krogu volitev 22. aprila je nato zmagal Kučan z 58,6 odstotka glasov. Volitve so bile prelomen dogodek, saj je izvoljena skupščina v naslednjih mesecih zagotovila sprejetje zakonodaje in novo ustavo, ki sta bili podlaga za osamosvojitev Slovenije. Dokumentarec Vrnitev demokracije Na predvečer obletnice je TV Slovenija predvajala dokumentarno oddajo Vrnitev demokracije, ki jo je pripravila Rosvita Pesek. Kakšen je bil torej čas pred 25 leti, ki je prinesel tako daljnosežne spremembe? O tem se je Rosvita Pesek pogovarjala s predsedniki oz. člani najvišjih vodstev vseh devetih političnih zvez oz. strank, ki so prestopile 2,5-odstotni volilni prag in se prebile v Skupščino RS: Dušan Plut (ZS), Ivan Oman (SKZ), Lojze Peterle (SKD), Jožef Školč (ZSMS- LS), Ciril Ribičič (ZKS-SDP), Uroš Šušterič (SDSS), Vitomir Gros (SOS-LS), Viktor Žakelj (SSS) in Hubert Požarnik (SDZ). "Te volitve, na katerih smo se vsi učili, od novih politikov, novinarjev in volivcev, so bile izredno zapletene, tako kot nobene prej in tudi ne pozneje," pojasnjuje Rosvita Petek. Prakse z njihovo izvedbo namreč ni bilo, čeprav so na naših tleh v preteklosti že potekale večstrankarske volitve tako v habsburški monarhiji kot v začetnih letih Kraljevine Jugoslavije. A niso bile splošne - na njih namreč do leta 1907 niso smeli glasovati niti vsi polnoletni moški, kaj šele ženske, ki so volilno pravico dobile šele po 2. svetovni vojni. Prvih volitev so se spomnili tudi: zmagovalec predsedniških volitev Milan Kučan, prvi predsednik demokratično izvoljene skupščine France Bučar, dva zgodovinarja Janko Prunk in Aleš Maver, urednik volitev 1990 na Televiziji Slovenija Branko Maksimovič in dva poslanca, ki sta bila izvoljena na vseh svobodnih in demokratičnih volitvah do zdaj - Roberto Battelli in Janez Janša. "Sogovornike za oddajo smo posneli v manjšem TV-studiu, kjer smo ob njih postavili volilno skrinjico iz leta 1990, in kar nekaj se jih je zdrznilo, ko so jo zagledali. Marsikdo je namreč že pozabil, da smo bili 8. aprila 1990 še vedno del Jugoslavije in da je bil naš državni simbol, grb, še vedno z rdečo zvezdo, ki je sijala tudi na volilni skrinjici. Za potrebe snemanja smo si jo namreč izposodili v Arhivu Republike Slovenije," dodaja Rosvita Pesek. in dva poslanca, ki sta bila izvoljena na vseh svobodnih in demokratičnih volitvah doslej - Roberto Battelli in Janez Janša. Eno je država, drugo domovina. Glede prvega stavka apeliram na udeležbo na volitvah. Ker pa nismo prekinili z bivšim režimom dokončno, so posledice tu. @SamoRes Pa zakaj vedno desni sami sebe lažete da je bilo v Jugi slabo, ... Ne streljaj takih kozlov no. Ko sem sam konec 70-tih prvič obiskal Yugo, sem skoraj izgubil zavest, ko sem videl v kaki bedi živijo ljudje. Življenjski standard v USA je bil takrat, kakor tudi sedaj za sto svetlobnih let izpred Yuge. V tistem času sem se samo spraševal, kje je kakšen velik trgovski center po vzoru takih v USA,. Nisem ga uspel najti.Ko sem vstopil v kakšno trgovino sem se dobesedno zgrozil, ko sem videl popolnoma prazne police. Ko sem opazoval v kakih bednih ropotuljicah imenovanih avtomobil ste se vozili, sem skoraj padel na tla. Razlika v življenjskem standardu ljudi je bila v primerjavi z standardom v USA tako grozovito nizka, da si tega nisem znal predstavljati, kljub temu, da so mi v USA o tej yugoslovanski bedi veliko pripovedovali. Bilo je veliko slabše, kot sem pričakoval. Res pa je, da je geografsko Slovenija izjemno razgibana in prečudovita dežela, ki sem jo po tej plati takoj vzljubil, ko sem prvič stopil na njena tla in rodno grudo mojih staršev. Vendar je to že druga zgodba. Zoran Predin: Ne morem čez noč postati borzni posrednik MMC-jev intervju z Zoranom Predinom 8. april 2015 ob 11:01 Ljubljana - MMC RTV SLO Zoran Predin je zadnje leto preživel v ozadju - kar se tiče pojavljanja na koncertni odrih. V medijih je polnil predvsem stolpce črne kronike. A vmes je obudil skupino Lačni Franz. Predin - Prdin in Bučar, ter ..., z vstopom med Jankovićeve pudlje in tistim boksarskim vložkom na košarki zame ne obstajaš več. Še zdaj mi ni jasno, kao sem bi lahko tako zabit, da si se mi 25 let zdel kul desc, čeprav si bil očito ves čas en navaden oportinistični primitivec. Pretepač na tekmi, ja, nas pa res kot javnost zanima, a je ta estradnik plačal olimpiji? olimpija placa kazen iz prazne blagajne, slavni estradnik pa brez jurja v zepu...ccc Haag: Mladićevi desni roki potrjena dosmrtna kazen za Srebrenico Tolimir je bil vodja varnostne službe, pristojen za zaščito vojnih ujetnikov 8. april 2015 ob 07:29, zadnji poseg: 8. april 2015 ob 16:42 Haag - MMC RTV SLO Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je v prizivnem postopku desni roki vodje bosanskih Srbov Ratka Mladića, Zdravku Tolimirju, potrdilo dosmrtno zaporno kazen. Sodniki so na prizivnem sojenju sicer ovrgli tri elemente prvotne razsodbe, a vseeno sklenili, da je bila vloga 66-letnega Tolimirja pri pobojih v Srebrenici vseeno dovolj velika, da se potrdi dosmrtna kazen zaradi genocida. Naj spomnimo: Haaško sodišče je pred dvema letom in pol na prvi stopnji odločilo, da je nekdanji častnik vojske republike srbske Zdravko Tolimir kriv genocida, sodelovanja pri genocidu, zločinov proti človečnosti, ubojev in iztrebljanja. Na prvi stopnji sojenja je bil decembra leta 2012 zaradi sodelovanja v genocidu v Srebrenici obsojen na dosmrtni zapor. Tolimir je bil vodja varnostne službe, pristojen za zaščito vojnih ujetnikov, česar po mnenju sodišča ni počel, zato je bil decembra 2012 obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Sodniki so takrat svojo odločitev utemeljili tudi s tem, da je bil Tolimir desna roka poveljnika vojske Republike srbske Ratka Mladića, ki mu glede vloge pri genocidu v Srebrenici v Haagu še sodijo. Tolimir naj bi glede na prvostopenjsko sodbo vedel za genocidne namere drugih in tovrstna ravnanja tudi sam načrtoval in pripravil skupaj z Mladićem. Sojenje Tolimirju je eno od 12 postopkov proti predstavnikom sil bosanskih Srbov zaradi zločinov nad muslimanskim prebivalstvom med vojno v Bosni in Hercegovini - devet tovrstnih sojenj je končanih. Konec januarja so v Haagu zaradi genocida v Srebrenici na drugi stopnji na dosmrtni zapor obsodili dva častnika vojske bosanskih Srbov, Vujadina Popovića in Ljubišo Bearo. Letos znana sodba proti Karadžiću Zaradi zločinov oziroma genocida v Srebrenici leta 1995 je bilo na haaškem sodišču obtoženih skupaj 20 posameznikov, najodmevnejši sojenji še potekata, in sicer nekdanjima političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, prvostopenjska sodba naj bi bila znana letos, in poveljniku sil bosanskih Srbov Ratku Mladiću. K. S., Matjaž Trošt, Radio Slovenija Tolimir je izgubil pritožbo. Zdravko Tolimir Leta 2012 je bil Tolimir obsojen na dosmrtni zapor. Foto: EPA Sorodne novice 12. december 2012 Desni roki Ratka Mladića dosmrtna zaporna kazen 21. avgust 2012 Haaško tožilstvo za Tolimirja zahteva dosmrtni zapor Dodaj v YU je sramota zgodovine. Novo mesto praznuje 650 let Nocoj tudi osrednja slovesnost 9. april 2015 ob 17:33, zadnji poseg: 9. april 2015 ob 17:45 Novo mesto - MMC RTV SLO/STA Novomeščani so 7. aprila praznovali 650 let od podelitve mestnih pravic njihovemu mestu. Na prireditvah bo pestro do konca junija, nocoj pa je čas za osrednjo slovesnost. Osrednjo slovesnost bo občina ob 20.00 priredila v Športni dvorani Leona Štuklja, kjer kot slavnostnega govornika pričakujejo predsednika vlade Mira Cerarja. Slavnostno akademijo z naslovom Kakor poješ ti v sredini zemeljske oble, poje po eden na skrajnem severu, jugu, vzhodu in zahodu, je režiral Matjaž Berger. In če boste dogajanje spremljali prek malih zaslonov - brezplačne vstopnice so ne nazadnje že pošle - ne zamudite prenosa ob 20.00 na drugem programu TV Slovenija. Ime "Rudolfswerth" se ni prijelo Vojvoda Rudolf IV. Habsburški je mesto Rudolfswerth, ki ga je imenoval po sebi, 7. aprila 1365 ustanovil na rečnem okljuku Krke, na in ob katerem sledovi poseljenosti segajo dlje kot v leto 1000 pred našim štetjem. Domačini pa so ga takoj ob njegovi ustanovitvi poimenovali Novo mesto. Mesto je vodil izvoljeni mestni sodnik s člani mestnih svetov. Ti so se sestajali v mestni hiši oz. na rotovžu na Glavnem ali Velikem trgu. Leta 1720 zgrajeno mestno hišo so v začetku 20. stoletja porušili in zgradili današnjo. Na njenem pročelju je vzidan novomeški grb z upodobljenim ustanoviteljem mesta. Po podatkih Statističnega urada RS je ob zadnjem popisu prebivalstva na približno 30 kvadratnih kilometrih Novega mesta živelo nekaj več kot 22.000 prebivalcev. Novo mesto je pokrajinsko upravno, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče. Na njegovem območju deluje več najmočnejših podjetij v državi - Krka, Revoz, Adria Mobil, TPV in druga. Novomeški praznični teden bodo na tamkajšnjem Glavnem trgu v nedeljo končali s tradicionalnim, 16. novomeškim tekom po mestnih ulicah. Ena korekcija. Domačini so ga poimenovali "Nou mest". Ukrajina bo odstranila vse Leninove kipe in preimenovala ulice Prepoved velja tudi za simbole nacistične propagande 11. april 2015 ob 11:35, zadnji poseg: 11. april 2015 ob 12:13 Kijev, Moskva - MMC RTV SLO/STA Da bi Ukrajina dokončno obračunala s sovjetsko preteklostjo, je prepovedala komunistična imena, simbole in tudi pesmi. Rusija je prepoved sovjetskih simbolov označila za totalitarno. Prepoved, ki cilja tudi na nacistično propagando, so v 450-članskem ukrajinskem parlamentu vrhovni radi v četrtek potrdili z 254 glasovi za. Nova zakonodaja prepoveduje vse simbole in propagando, ki predstavljajo totalitarne komunistične in nacistične režime - imena ulic, zastave, spomenike ... Odstranitev Leninovih kipov Za nekdanjo sovjetsko republiko bi to pomenilo precejšnjo preobrazbo imen njenih javnih zgradb in mestnih trgov, saj bi bilo med drugim treba preimenovati vse Leninove ulice in odstraniti še preostale kipe sovjetskega voditelja. V času protivladnih protestov, ki so na začetku leta 2014 vodili v padec ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, so proevropski protestniki po državi podirali Leninove kipe. Po drugi strani pa so se proruski separatisti začeli ob teh spomenikih zbirati. Nova prepoved bo verjetno še zaostrila odnose med Kijevom in uporniki na vzhodu države. Ukrajinci so sprejeli zakon, kjer so komunistični ter nacistični simboli prepovedani. Glede na to, da so ravno komunisti v navezi z nacisti 39' začeli največjo morijo prejšnjega stoletja, je to pravi korak na evropski poti Ukrajine. Medtem simbioza med komunizmom, nacizmom in pravoslavjem v Rusiji cveti- Odstranitev totalitarnih simbolov je totalitarna.Tako nebulozo lahko samo komunisti sproducirajo. To kae so Ukrajjinci doživeli v obdobju 1930-1938, je nekaj najbolj strahotnega. Jasno je, da se bodo znebili teh spomenikov. Bravo! Res pozitivna novica. Konec je diktatorskih imen in kipov. Kdo pa bi hotel imeti Hitlerjevo, Leninovo, Stalinovo, Titovo cesto, kipe, vsi so sokrivi ta veliko trpljenje. Tam kjer so ti spomeniki še zmeraj na svojih mestih, pomeni, da so ljudje zasužnjeni. V Sloveniji pa polno Trgov revolucij, Titovih, Kardeljevih trgov, Partizanskih avenij... Kmalu bo kakšen trg posvečen tudi sivemu strica iz ozadja Milanu Kučanu. Bravo Ukrajina, dekomunizacija se je končno začela. "To je balkanski prastrah. Strah, da smo podedovali grehe svojih očetov." Intervju z režiserjem in pisateljem Goranom Vojnovićem 11. april 2015 ob 10:23 Ljubljana - MMC RTV SLO Na ves glas napovedovana premiera v ljubljanski SNG Drami je vse bliže. In s tem tudi pričakovanja. Jugoslavija, moja dežela je naslov predstave, krstne uprizoritve dramatizacije, ki jo je režiral Ivica Buljan, dramatizacijo pa je po lastnem romanesknem predlogu pripravil Goran Vojnović. Menim, da ima MMC nadpovprečno veliko prispevkov o Goranu Vojnoviću. Je tako nadpovprečen? Mislim, da imamo veliko več mednarodno priznanih avtorjev, ki so prezrti od MMC. Najbrž ne pripadajo pravi politični liniji. Čeprav naj bi bila RTVSLO javna ustanova, financirana od vseh in bi morala biti nevtralna. goran vojnović, kaj ima on zakupljene pravice reklamiranja pr rtvslo, jaoo moja dežela je Slovenija.Jugoslavija je bled spomin,ne vem zakaj toliko pompa glede ene predstave če se samo spomnem, kakšno skropucalo je bil film Čefurji raus, se vprašam kdo je odgoveren za financiranje takšnih in podobnih projektov? Sem se že bal da danes ne bo enega jugonostalgičnega članka, pa me niste "razočarali" na mmc. Prebral sem prvih nekaj stavkov tega članka, potem pa sem videl da se je "strgalo" tudi novinarju in da gre za tempiran piar članek z elementi provokacije na eni in opravičevanja pisatelja na drugi strani. Na začetku se tudi novinar odkrito posmehuje drugače mislečim, poleg tega pa vehementno zatrjuje, da v skovanki "Jugoslavija, moja dežela", "bog ne daj" ni norčevanja. Ti boš že vedel, ja. Kvazipisateljstvo in kvazinovinarstvo za naš denar. Nikoli ne bom pozabil. Ko sem leta 1981 prišel obiskat prijateljico, ki je ležala v Kliničnem centru, me je vratar ogovoril s: Šta želite?. Nikoli nisem imel ničesar proti drugim narodom, ki so živeli v nekdanji SFRJ, a to me je užalilo. Da ne govorim o tem, da so bili načrti za ustvarjanje jugoslovanskega naroda. Kralj Aleksander je celo uvedel troiimeni narod in uvedel banovine imenovane po rekah. Prvo Jugoslavijo so ustvarili prostozidarji in ni bila nikakršen izraz ljudske volje. Ni bilo nobenih referendumov o vstopu v novo tvrbo. Svojim otrokom sem plačal izlet po bivši yugi. So takoj nehali sanjati o obljubljeni deželi. Nikoli več dol, pravijo. Že vejo(mo) zakaj. saj je pučnik lepo rekel JUGOSLAVIJE NI VEČ. smo v sloveniji trenutno. če še kdo ne ve. ne vem kaj sedaj morate te okostnjake ven vlečt. če pa že kdo hoče balkan naj pa gre še malce južneje od hrvaške. ni mi jasno kaj morate provocirat tukaj nekaj . drugo z balkana se vsi odseljujejo , ker je na balkanu fuul kuul špoon Nisem nacionalist in spoštujem prpiadnike vseh narodov, saj ni dobrih ali slabih, dobri ali slabi so lahko le ljudje. Je pa tudi meni zanimiva ta zelo ocitna mdijska podpora oglaševanju bivs države Naslov "Jugoslavija, moja dežela" pa je zelo cenen trik, na nivoju pevke brez glasu in talenta, ki svoje umetniške pomanjkljivosti nadomešča z oblačenjem v slogu pocestnice. Drago Jančar ali pa Boris Pahor sta tudi marsikatero dobro delo napisala, pobrala tudi neprimerno več nagrad v tujini in doma pa nisem zasledil polovico toliko člankov o njima. Da pa se še norčuje iz takratne čeprav turistične akcije "Slovenija moja dežela" to me pa res razjezi. Kvazituristična akcija, ma dej pejd nekam. Navaden provokator, naj se gre v Srbijo norca delat če si upa, tam bi ga že odnesli ... Ko ti zmanjka kreativnosti in idej napišeš nekaj o jugoslaviji... Vse bolj ugotavljam, da so največji nestrpneži ravno največji zagovorniki pravic manjšin ali če hočete bolj natančno, zagovorniki manjšin ali priseljencev bivše juge, prav tako gay aktivisti, pa še bi lahko našteval. Vsi kričijo pa demokraciji in enakopravnosti, takoj pa ko nekdo napiše komentar, ki jim ni povšeči začnejo uporabljati besednjak, katerega se ne bi sramovali največji exstremisti, nacionalisti in šovinisti. Dragi moji komentatorji, pod tem člankom branilci lepot in nostalgije bivše Jugoslavije. Demokracija pomeni, da ljudje lahko mislijo in izražajo svoja mnenja. To, da pogrešate Jugoslavijo je popolnoma vaša stvar, imate vso pravico, to pa da želite znova sistem, v katerem je bilo dovoljeno samo eno mišljenje in izražanje le tega pa je problem tudi nas ostalih. In prav zaradi tega, ker nismo pozabili in ne želimo, da se ponovijo nekatere manj lepe stvari, kot so navijanje za naše športnike in dobri koncerti, bomo na to opozarjali, pa če vam je prav ali ne!!! V Sloveniji živimo, pa se takole izpostavlja nekoga ki srbe kuje v nebo. Kaj pa naši zavedni slovenski pisatelji? Pa kje vedno Janšo najdete, ni vse tako črno belo kot si nekateri predstavljate. Je pa res da je Goran Janšo omenjal, verjetno se tudi njemu prikazuje kot marsikomu tukaj na MMC. Je pa dejstvo, da pod Janševo vlado smo najboljše živeli - absolutni kriteriji to potrjujejo. srbski lobi obvaduje slovensko kulturo Foto, video: Barack Obama in Raul Castro po 50 letih rušita zidove Predsednika ZDA in Kube na uradnih pogovorih po več kot 50 letih 11. april 2015 ob 09:51, zadnji poseg: 11. april 2015 ob 13:24 Panama - MMC RTV SLO/Reuters/STA Ameriški in kubanski predsednik Obama in Castro sta si neuradno segla v roke že na pogrebu Nelsona Mandele. Tokrat pa je Obama napovedal konec vmešavanja ZDA v politiko držav Latinske Amerike. Ob začetku vrha Amerik v Panami v petek sta se ameriški predsednik Barack Obama in kubanski predsednik Raul Castro rokovala, danes pa imata na programu tudi uradno dvostransko srečanje. In kaj lahko bi se zgodilo, da bi Obama razodel, ali bodo morebiti ZDA črtale Kubo s seznama držav podpornic terorizma, kar je največja ovira za resen začetek izboljšanja odnosov. ZDA želijo v zameno za to dobiti dovoljenje za neovirano gibanje svojih diplomatov po Kubi. Predsednika ZDA in Kube se bosta prvič uradno sestala po več kot 50 letih, čeprav sta se neuradno rokovala že na pogrebu južnoafriškega voditelja Nelsona Mandele. "Časi, ko je veljalo, da lahko ZDA uveljavljajo svojo agendo na tem delu sveta nekaznovano, so se končali," je dejal Obama ob začetku vrha. Dodal je še: "Odpiramo novo poglavje odnosov s Kubo in upamo, da bo nastalo ozračje za izboljšanje življenja Kubancev." Tokrat se je zgodilo prvič, da se je sedmega vrha civilne družbe in voditeljev Amerike, na katerem so voditelji Severne, Srednje in Južne Amerike, udeležila tudi Kuba, proti kateri so ZDA pred skoraj pol stoletja uvedle embargo. Srečanje z oporečniki Še pred zgodovinskim rokovanjem se je Obama sestal z oporečniki s Kube in drugih držav. Srečanje, ki sta se ga udeležila tudi odvetnica Laritzo Diversent in politični aktivist Manuel Cuesta Morúa, je potekalo za zaprtimi vrati, udeležila pa sta se ga tudi voditelja Kostarike in Urugvaja. "Vso pot vam bomo stali ob strani," je oporečnikom pred začetkom pogovorov obljubil Obama. Napeti odnosi med ZDA in Venezuelo Vendar pa bi bilo lahko zgodovinsko srečanje obeh voditeljev zasenčeno z napetimi odnosi med ZDA in Venezuelo. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je obiskal spomenik žrtvam invazije ZDA leta 1989, ko so ZDA napadle Panamo, da strmoglavijo nekdanjega zaveznika diktatorja Manuela Noriego, pri čemer je umrlo okrog 500 ljudi. Maduro je pri spomeniku obljubil, da bo Baracku Obami osebno predal peticijo z zahtevo po opravičilu ZDA in plačilu odškodnine sorodnikom žrtev. Odnosi so se začeli izboljševati po 17. decembru lani, ko sta si državi izmenjali zapornike. Več sto domačinov in v ta namen pripeljanih Venezuelcev je skandiralo proti ZDA, Maduro pa je dejal, da nikoli več ne smejo dovoliti nove invazije ZDA v Latinski Ameriki. Obami bo predal še eno peticijo z okrog deset milijonov podpisov, ki zahteva, naj ZDA ukinejo sankcije proti članom njegove vlade zaradi nasilja proti protestnikom. Maduro je našel podporo pri predsedniku Bolivije Evu Moralesu, ki je dan izkoristil za igranje nogometa na alternativnem vrhu Amerik, ki ga vodijo leve organizacije civilne družbe. Pogajanja potekajo in o tem sta v petek na zgodovinskem srečanju govorila državni sekretar ZDA John Kerry in kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez. Podrobnosti pogovora niso znane. Kuba je sporočila, da so trajali tri ure in potekali v spoštljivem ozračju. Voditelji ameriških držav so v petek opravljali dvostranska srečanja in druge dejavnosti. Med drugim so se udeležili srečanj z direktorji podjetij. K. Št. 50 let Trubarjevega antikvariata: prvi Cankarji ali Gregorčiči že za 40 evrov Pavčka in Koviča boste ta hip težko našli 13. april 2015 ob 09:24, zadnji poseg: 13. april 2015 ob 12:37 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA "V času krize so cene krepko padle. Pred desetimi leti bi bile lahko določene knjige vredne trikrat več, danes pa to preprosto ne gre, ker jih ne bomo prodali. Naš interes pa je, da knjige prodamo." Trubarjev antikvariat, kamor zaide marsikateri ljubitelj starih izdaj, na ljubljanskem Mestnem trgu 25 letos praznuje 50 let delovanja. Ob jubileju v antikvariatu do konca meseca poteka prodajna razstava knjig s posvetili in podpisi. Od 13. do 30. aprila bo na ogled in na prodaj 307 v katalogu predstavljenih del in še nekaj knjig iz posebne ponudbe. Največ knjig bo na voljo po ceni med 5 in 30 evrov, ker tako narekuje trg. Ekipa antikvariata se vselej potrudi, da prek internih baz preveri, ali je določeno delo na voljo ali ne. V antikvariatu so se odločili, da bodo pol stoletja delovanja zaznamovali s prodajno razstavo del, 21. in 22. aprila pa pripravljajo tudi strokovni predavanji Renate Šolar o starih zemljevidih in Milana Škrabca o starih razglednicah. Na prodajni razstavi knjig s posvetili in podpisi bodo v antikvariatu ponudili več kot 300 del slovenskih in tujih avtorjev. V njih so podpisi in posvetila avtorjev, ilustratorjev, prevajalcev ali pa znanih slovenskih osebnosti, ki so določeno delo posvetili nekomu drugemu ali pa so ga imeli v lasti in so v knjigo zapisovali vtise, opombe ali kar koli drugega. Sodelavka Trubarjevega antikvariata Stanka Golob, ki je pripravila izbor del za prodajno razstavo, je povedala, kako v antikvariatu postavljajo ceno za knjige s posvetili in podpisi: "Če gre za pomembno osebnost ali za osebnost, ki je umrla, imajo knjige lahko višjo ceno. Cena tudi zraste, če je delo posvečeno nekomu drugemu. Pomembno vlogo pri ceni igra tudi redkost dela." V naboru je na primer zelo dobro ohranjen izvod dela Vidovinka, ki ga je jezikoslovec, literarni zgodovinar, slavist in slovenist Aleksander Vasiljevič Isačenko poklonil pesnici in prevajalki Lili Novy. Vidovinka stane 40 evrov. Golobova je pojasnila, da je bilo med obema vojnama in takoj po drugi svetovni vojni zelo popularno, da so si avtorji med seboj ali avtorji mentorjem, prijateljem ali znancem poklanjali podpisana dela. Nekateri so prijateljem posvetili tudi daljše zapise. Pri delih mlajših avtorjev, ki vsebujejo zgolj podpis, pa cena, tako Golobova, na žalost ne raste v primerjavi z nepodpisanimi izdajami. Je pa dodala, da obstajajo bibliofili, ki podpisane knjige strastno zbirajo. Najdražja knjiga, ponujena na prodajni razstavi, bo zelo redko delo Stari Grki Antona Sovreta, za katero je postavljena cena 180 evrov. Gre za dobro ohranjen izvod, vezan v polusnje, s podpisom avtorja iz leta 1940. Med "dražjimi" bosta tudi redko dostopna knjiga Mladim srcem, ki jo je Franc Ksaver Meško posvetil političarki, odvetnici in pisateljici Ljubi Prenner, ter delo Igorja Torkarja, ki ga je posvetil Mateju Boru, in gre takole: "Mateju Boru, ki mi je bil pogumen prijatelj v letih, ko nisem bil 'persona grata' tistih, o katerih piše tudi ta knjiga". Katalog prodajne razstave knjig s posvetili in podpisi si oglejte na tej povezavi. Cene del, ki bodo ponujena na prodajni razstavi, se gibljejo od 5 evrov za novejše izdaje do približno 30 oziroma 40 evrov za starejše izdaje. Pri nekaterih delih bi se komu cene zdele izjemno nizke. Pesniški prvenec Daneta Zajca Požgana trava iz leta 1958 bo na primer mogoče kupiti za 50 evrov, prvenec Vena Tauferja Svinčene zvezde, prav tako iz leta 1958, pa za 40 evrov. Golobova je pojasnila, da se morajo pri postavljanju antikvarnih cen orientirati na tržišče: "V času krize so cene krepko padle. Pred desetimi leti bi bile lahko določene knjige vredne trikrat več, danes pa to preprosto ne gre, ker jih ne bomo prodali. Naš interes pa je, da knjige prodamo." Na vprašanje, koliko dejansko porastejo cene antikvarnih izdaj po smrti avtorja, je Golobova odgovorila, da se cene po navadi zvišajo predvsem za ključne izdaje. A to zanimanje navadno vlada le nekaj tednov po smrti, nato pa se poleže. Med avtorji, katerih dela je tudi v antikvariatih težko dobiti, sta Tone Pavček in Kajetan Kovič. Izjemna redkost je tudi prva izdaja Pesmi štirih. Nazadnje so omenjeno izdajo v antikvariatu, sicer brez podpisov, prodali za 100 evrov, z vsemi štirimi podpisi pa bi cena lahko segla med 150 ali 200 evrov. Tudi tu je zaznati izjemen padec cen. "Za prve izdaje del Ivana Cankarja ali Simona Gregorčiča se cene gibljejo od 40 do 100 evrov, a mora biti za doseg višje cene knjiga brezhibna. Tudi France Prešeren kotira zelo visoko, a dosti slabše kot nekoč," je še dejala Golobova. A. K. Zaradi napolitanke, ki je pri nas v prosti prodaji, se gre na Danskem za dve leti v zapor! Pogovor z Igorjem Pravstom 14. april 2015 ob 14:50, zadnji poseg: 14. april 2015 ob 15:30 Ljubljana - MMC RTV SLO Transmaščobe so zdravju škodljive. Že dolgo je znano, da so eden izmed zelo pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj srčnožilnih bolezni, zato bi jih morali popolnoma izključiti iz našega jedilnika. Manj znano pa je, da lahko v slovenskih trgovinah kupimo vafelj z limonino kremo (uvoz iz Srbije in Hrvaške, sploh po prevzemu Mercatorja), ki je na Danskem prepovedan. O tem smo se pogovarjali z Igorjem Pravstom z Inštituta za nutricionistiko. Kaj so transmaščobe in v katerih živilih jih je največ? Naravno transmaščobe sicer najdemo v živilih v precej majhnih količinah, veliko pa jih je lahko v predelanih, torej procesiranih živilih, še posebej v tistih, ki so sestavljena iz delno hidrogenirane rastlinske maščobe. V procesu hidrogenacije rastlinskega olja namreč pride do posebnega kemijskega postopka, kjer nastaja transmaščoba in tega postopka ni mogoče zavreti, kar pomeni, da vsa hidrogenirana rastlinska olja vsebujejo precejšnje količine transmaščob. Najpogosteje se pojavljajo v različnih keksih, v napolitankah, pa tudi v ocvrtih izdelkih, ki jih naročimo v restavracijah ali pripravimo doma. Nesporno dejstvo je torej, da transmaščobe zdravju škodljive, zakaj jih z zakonom ne prepovemo? V Evropi sicer ni posebne zakonodaje, ki bi urejala uporabo hidrogenirane rastlinske maščobe, so pa to področje v nekaterih državah zakonsko že uredili. Danska je, denimo, že pred leti popolnoma prepovedala prodajo izdelkov, ki vsebujejo več kot dva odstotka transmaščob. Še več. Proizvajalcem takšnih izdelkov grozi celo zaporna kazen. Na Inštitutu za nutricionistiko upamo, da se bo za zakonodajno prepoved transmaščob odločil tudi EU. Evropska komisija bi to morala storiti že konec lanskega leta, kar pa se ni zgodilo. Upamo, da bodo na našem ministrstvu za zdravje zbrali dovolj poguma in tak zakon pripravili za Slovenijo. Kot vem, se na ministrstvu zavedajo tega problema, saj podpirajo raziskave, v okviru katerih se to področje raziskuje. Od kod vam informacija, da gre lahko zaradi napolitanke, ki je pri nas v prosti prodaji, na Danskem trgovec za dve leti v zapor? Pred kratkim smo na Inštitutu gostili prof. Steena Stenderja z Danske, ki raziskuje sestavo živil in preverja, koliko transmaščobe vsebujejo živila v različnih državah. Za konkretno napolitanke je ugotovil, da v 100 g vsebujejo kar 10 g maščob. Kot sem omenil, je na Danskem z zakonom omejena vsebnost dva grama. Dodal pa bi še to, da se pri petih gramih poveča tveganje za srčnožilne bolezni za približno 20 odstotkov. To je približno toliko, kolikor se zmanjša tveganje, če jemljemo zdravila za zniževanje holesterola. Več o tem v današnji oddaji Posebna ponudba ob 17.30 na TVS1, v kateri bomo govorili tudi o izdelkih, ki vsebujejo veliko sladkorja in škodljivih maščob, pa tega niti ne vemo. Maja Nemec, Posebna ponudba Prijavi napako Sprava: Vseh krivic ne bo mogoče popraviti, se pa da žalovati, oprostiti in živeti naprej Okrogla miza na škofijski gimnaziji 14. april 2015 ob 18:52, zadnji poseg: 14. april 2015 ob 19:30 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik republike Borut Pahor je na okrogli mizi o spravi pozval ljudi, naj poskušajo živeti z neko mero tolerance: "Nekoga moti nekaj, drugega drugo. Prepričan pa sem, da je med nami več tistega, kar nam je skupno." Na okrogli mizi, ki so jo organizirali dijaki Škofijske klasične gimnazije Šentvid sta poleg predsednika republike razpravljala tudi predsednik Nove Slovenske zaveze (NSZ) Peter Sušnik in generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Mitja Klavora. Sogovorniki so razpravljali o različnih, tudi nasprotujočih si stališčih, do slovenske polpretekle zgodovine. Tako je Sušnik izpostavil, da je 70. obletnico konca druge svetovne vojne spremljal grenak priokus neenotnosti. Ta čas je namreč poleg boja proti okupatorju pomenil tudi boj za program, ki je del slovenskega naroda postavil pred težko odločitev. "Nihče ni prostovoljno prijel orožja, ker bi se strinjal z okupatorjevim programom," je dejal Sušnik, a obenem priznal, da je bila domobranska prisega eno najtemnejših dejanj, ki jih je ta stran storila. Rdeča zvezda na državnih proslavah Klavora pa je ob tem izpostavil, da ima vsako dogajanje v zgodovini svojo genezo in tedanji dogodki so bili v veliki meri posledica okupatorjeve agresije. Se pa je Klavora zavzel za popravo krivic, kolikor je to po tolikem času še mogoče. "Vseh krivic se ne bo dalo popraviti, da pa se žalovati, oprostiti in živeti naprej." V debati so se dotaknili tudi uporabe simbolov na državnih prireditvah. Sušnika sicer rdeča zvezda ne moti, če se uporablja na notranjih proslavah ZZB-ja NOB-ja, ga pa prizadene, če je uporabljena na državnih proslavah. Klavora pa meni, da ljudem, ki so v času NOB-ja uporabljali rdečo zvezdo ta simbol nekaj pomeni. Klavora je sicer mnenja, da uporaba simbolov ni problematična, dokler ne posega v doživljanje nekoga drugega. Najstniški pogledi na spravo Pahor pa je ob koncu okrogle mize k razpravi pozval tudi dijake, saj ga je zanimalo, v kolikšni meri so ta vprašanja zanje še relevantna. Na ta poziv mu je ena izmed dijakinj odgovorila, da mlade različne organizacije in institucije silijo v sprejemanje stališč, ki jim niso lastna, zato meni, da morajo sami začeti sprejemati soljudi ne glede na to, ali se med seboj v vsem strinjajo. Drugi dijak pa je dejal, da ima ob vprašanju sprave občutek, da si tistega, s katerim naj bi se spravili, ustvarjamo oziroma izmišljamo. "Kdo je v resnici naš sovražnik? Nimamo ga. Nihče med nami nikogar ne sovraži tako, da se z njim ne bi mogel pogovarjati." Sicer pa je Pahor ob koncu okrogle mize dejal, da je prav, da se potrudimo razumeti čustva tistih, ki mislijo drugače od nas. Napovedal pa je, da bo sprava osrednja tema srečanja štirih predsednikov v četrtek. Ob tej priložnosti bo v predsedniški palači na ogled tudi maketa spomenika, posvečenega žrtvam vseh vojn, ki naj bi nekoč stal na Kongresnem trgu v Ljubljani. L. L. Vojaška kolaboracija Vojaška kolaboracija označuje sodelovanje z nasprotnikom na vojaškem področju. To zajema dogovore o vojaškem načrtovanju, delitev vojaškega plena, izmenjavo materialnih sredstev, zagotavljanje pomoči, prostovoljno vključitev oborožene sile ter organiziranje policijskih in/ali vojaških formacij. Pojem kolaboracija ni enoznačen, saj označuje sodelovanje med zavezniki, ki pa se lahko tekom vojnega dogajanja spremenijo v nasprotnike. Tak primer je sodelovanje Nemčije in Sovjetske zveze, ki sta 23. avgusta 1939 podpisali znameniti pakt, poimenovan po zunanjih ministrih (Ribbentrop-Molotov) in v katerem sta se velesili dogovarjali o delitvi ozemelj. Sodelovanje se je končalo 22. junija 1941 z napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo. Upravna kolaboracija Upravna kolaboracija zajema ljudi, ki so zasedali pomembne civilne položaje (npr. župani, civilni uradniki,...) in so po okupaciji ostali na svojem delovnem mestu in sodelovali z zasedbeno silo. To je kolaboracija, ki je gledano iz moralnega vidika pravzaprav potrebna, saj se življenje v okupiranem ozemlju nadaljuje in bi bilo brez sodelovanja že obstoječih administrativnih in upravnih organov za okupirano prebivalstvo bistveno slabše. Po 43. členu Haaške konvencije iz leta 1907 je okupator dolžan ohraniti obstoječi red in mir na okuprianem ozemlju, po 48. členu pa mora skrbeti za pobiranje davkov in ostalih prispevkov. Vsaj niso pustili civilistov na cedilu kot so to napravili partizani, ko so panično bežali iz Dražgoš in nešteto drugih krajev, potem ko so se v njih šopirili kako so jih osvobodili. Torej le priznanje da so bili izdajalci brez podpore med civili. Domobranci so imeli večjo podporo Slovencev kot komunisti, kar so slednji posredno priznali s tem, da celih 45 let niso dopustili svobodnih volitev, na katerih bi se to pokazalo. Ministrstvo in premier: Tožilski svet se mora opredeliti. Zalar: Sprožil bom postopke. V tožilskem društvu Fišerju izrekajo podporo 15. april 2015 ob 11:02, zadnji poseg: 15. april 2015 ob 12:03 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednica državnotožilskega sveta bo na zahtevo ministra Klemenčiča pripravila poročilo glede očitkov o koruptivnem ravnanju generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je od predsednice državnotožilskega sveta Alenke Mežnar zahteval pripravo poročila "o zatrjevanih kršitvah" predpisov generalnega državnega tožilca Fišerja. Pričakuje tudi, da se bosta najprej predsednica sveta, nato pa še sam svet v najkrajšem mogočem času izrekla o kršitvah. Obe zahtevi podpira tudi premier Miro Cerar. Dozdajšnje ugotovitve treh organov o imenovanju Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva kažejo, da je prišlo do kršitve predpisov, ugotavljajo na pristojnem ministrstvu. Po njihovem mnenju pri tem ugotovitve predstavljajo "dovolj resno in zadostno podlago, da se o zadevi v najkrajšem možnem času izreče najprej predsednica državnotožilskega sveta, nato pa še državnotožilski svet". Zaradi zahtevnosti in resnosti obravnavane zadeve poročila ne bo mogoče pripraviti do seje, ki je sklicana za 22. april, zanesljivo pa bo to mogoče do naslednje seje, ki bo maja, sporoča državnotožilski svet. V tožilskem društvu Fišerju izrekajo podporo Oglasili so se tudi v izvršilnem odboru Društva državnih tožilcev Slovenije, kjer pravijo, da Fišer na podlagi dosedanjega dela uživa njihovo polno zaupanje. Ob tem opozarjajo, da komisija za preprečevanje korupcije obravnava sum korupcije v postopku, ki ni primerljiv z zahtevami in standardi kazenskega postopka. Tudi strokovna javnost je že večkrat opozorila na pomanjkljivosti naše protikorupcijske zakonodaje, pravijo v društvu. Da so posamezne določbe, po katerih komisija deluje, lahko ustavnopravno sporne, kažejo tudi nekatere odločitve najvišjih sodišč in številne pobude za presojo ustavnosti, poudarjajo. Izvršilni odbor društva zato pričakuje, da bodo pristojni organi čim prej odpravili zakonske pomanjkljivosti zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. SDS: Logična bi bila le razrešitev "Absurdno je, da v tej državi ni, razen državnotožilskega sveta, nikogar, ki bi lahko začel postopek razrešitve generalnega državnega tožilca," je v torek dejal poslanec SDS-a Vinko Gorenak. Po njegovih navedbah je Slovenija "v tem trenutku edina država, ki ima na vrhu tožilstva osebo, ki je ravnala koruptivno." Zato ima zdaj vladajoča levica, tako Gorenak, le dve zakoniti možnosti za razrešitev Fišerja. Tako lahko pritisne na državnotožilski svet, da bi ta začel postopek za Fišerjevo razrešitev. KPK je, kot je znano v petek objavil poročilo o nadzoru nad zaposlitvijo Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Pri tem je ugotovil, da sta Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar ravnala koruptivno, ker sta s kršenjem zakonodaje Škrlecu z imenovanjem omogočila nepremoženjsko korist. Zalar: Sprožil bom vse potrebne postopke Dopoldne se je na navedbe in objave po razkritju KPK-ja znova odzval nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar ter predvsem v smer (nekdanje sestave) KPK-ja usmeril 9 konkretnih obtožb o domnevnih kršitvah zakonov ter domnevni uporabi policijskih pooblastil na strani KPK-ja ter očitek, da naj bi KPK deloval tudi pod "političnimi pritiski Vinka Gorenaka". V spisu KPK-je se namreč "nahaja več dokumentacije o političnih pritiskih Vinka Gorenaka na KPK kot listin, ki jih je KPK uporabila kot dokaz," navaja Zalar. Nekdanji in trenutni sestavi komisije očita kopico postopkovnih nepravilnosti. Tako naj bi KPK med drugim KPK "brez zakonskega pooblastila in v nasprotju s postopkovnimi navodili Vrhovnega sodišča izvajala tajni dokazni postopek in zasliševala priče, ki sem jih predlagal tako, da je zaslišanje potekalo na prostem, v kavarni pod ploščadjo Maksimarketa v Ljubljani". Obregnil se je tudi ob predsednik komisije Boriasa Štefaneca, ki bi se moral pri "odločanju po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije izločiti zaradi pristranosti, saj bi lahko šlo za njegov revanšizem do Generalnega državnega tožilca, ker slednji Štefaneca ni podprl kot kandidata za tožilca," še trdi minister v vladi Boruta Pahorja. "Iz vsega navedenega sklepam, da so osebe, ki so delovale v imenu in za račun KPK, zavestno ravnale protipravno in morda tudi koruptivno, zato bom v nadaljevanju sprožil vse potrebne postopke," napoveduje. L. D. Prijavi napako "Dokler me Zvezni izvršni svet in Partija ne razrešita, ne grem NIKAMOR"!!! Zvonko Fišer ZeK # 15.04.2015 ob 11:45 Prijavi neprimerno vsebino Klemenčič, zakaj bi se moral izrekati tožilski svet? ko si sam izdal Janša/Janković poročilo, si zagovarjal takojšen odstop obeh. zaradi poročila kot takega. krumpek # 15.04.2015 ob 11:52 Prijavi neprimerno vsebino To je za novinarje RTV-ja, Dnevnika in Dela le tretjerazredna novica, kajti gre za nasprotnika Janeza Janše. janezdolzan # 15.04.2015 ob 12:08 Prijavi neprimerno vsebino Predsednica državnotožilskega sveta bo na zahtevo ministra Klemenčiča pripravila poročilo glede očitkov o koruptivnem ravnanju generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja. Pomojem, ga bodo oprali vsake krivde, vrana vrani ne izkljuje oči. Naslovnice španskih časnikov krasi obramba Jana Oblaka, ki je ustavil strel Garetha Bala. Foto: Marca Oblak je rekel NE in postavil steno Pohvale na račun slovenskega vratarja kar dežujejo 15. april 2015 ob 09:34, zadnji poseg: 15. april 2015 ob 09:46 Madrid - MMC RTV SLO Vsi svetovni mediji so si enotni: Jan Oblak je bil "stena", igralec tekme in najzaslužnejši, da je predvsem v prvem polčasu nadigrani Atletico proti Realu izvlekel 0:0 pred povratno tekmo. Slovenski vratar po prvi četrtfinalni tekmi Lige prvakov krasi naslovnico obeh najbolj branih španskih časnikov, Marce in Asa. Na obeh je prizor iz 3. minute, ko je Oblak v dvoboju na štiri oči ustavil strel Bala. "Stena Oblak" je svojo izdajo naslovila Marca, medtem ko na naslovnici Asa z velikimi črkami izstopa "Oblak je rekel ne". 22-letnik je branil herojsko, piše Marca in poleg Oblakove obrambe v 3. minuti izpostavlja še posredovanja ob strelih Bala, Cristiana Ronalda in Jamesa, ki so se lahko samo prijeli za glavo in globoko vzdihnili. "To je bila perfektna predstava v prvem delu," še piše Marca. Oblak je bil zanesljiv tudi v drugem delu, ko Real ni imel take premoči kot v prvih 45 minutah. Oblak: Pomembno je ohraniti nedotaknjeno mrežo "Počutim se odlično, tako kot celotno moštvo. Trdo smo garali na tej zelo težki tekmi, toda zdaj imamo en teden časa, da se pripravimo na povratni obračun. Vedno hočeš zadeti in zmagati, toda tudi 0:0 ni slab rezultat. Nedotaknjena mreža je pomembna pred drugo tekmo. Ne vem, kdo je favorit. Imajo izvrstne nogometaše, toda mi smo še vedno živi in v igri," je po dokončnem preboju med svetovno vratarsko smetano povedal Oblak. V korist Atleticu govori podatek, da v medsebojnih obračunih z Realom ni izgubil zadnjih sedmih tekem. Štiri je dobil, tri pa je remiziral. Poln hvale na račun Oblaka je bil med drugimi tudi vratar Reala Iker Casillas, ki je kritike na račun sodnika tako utišal: "Sodnik ni bil glavni akter. Oblak je bil daleč najboljši v prvem polčasu. Mislim, da smo si zaslužili več na tej tekmi, toda on je bil fantastičen. Dvoboj je povsem odprt." Suarez: Takega dvoboja ne more soditi sodnik iz Srbije Iz tabora Atletica so se po tekmi usule kritike na sodnika Milorada Mažića. Najbolj oster je bil vezist colchonerosov Mario Suarez: "Sodnik je bil obupen. Z vsem dolžnim spoštovanjem, toda Uefa ne bi smela delegirati sodnika iz Srbije. Preprosto, nima dovolj kakovosti." V središču dogajanja je bil predvsem hrvaški napadalec Atletica Mario Mandžukić, ki je obtožil Sergia Ramosa, da ga je v zračnem dvoboju namenoma udaril s komolcem v glavo. Mandžukiću je počila arkada, zaradi obilnega krvavenja je bil v rokah zdravniške službe kar nekaj minut. Carvajal odločno zanikal, da je ugriznil Mandžukića Mandžukić je bil udeležen tudi v incidentu z Danijem Carvajalom, ki ga je sodnik Mažić spregledal. Hrvat je celo obtožil branilca Reala, da ga je ugriznil, a je Carvajal to odločno zanikal: "Po tekmi sem videl, da so me obtožili, da sem ugriznil nasprotnika. Naj povem povsem jasno, nikogar nisem ugriznil in nisem imel nikakršnega namena, da storim kaj takega." Tudi Ramos je zanikal, da bi namenoma udaril Hrvata. Simeone: Povratna tekma nam bo bolj ustrezala Mandžukića je pohvalil trener Diego Simeone: "Mario je imel težke dvoboje, predvsem z Ramosom in Varranom. Menim, da je odigral izvrstno, bil je pravi bojevnik." Seveda tudi Simeone ni mogel mimo Oblaka: "V prvem polčasu je bil Real boljši, toda Oblak je bil izjemen. A najbolje od vsega je bila naša reakcija v drugem polčasu. Po slabem prvem delu bi se mnoge ekipe predale, toda mi se nismo. Spremenili smo način igre in rezultat tega je bil, da je imel Oblak veliko manj dela. Menim, da bo povratna tekma drugačna, bolj klasična, ki nam bo bolj ustrezala. Veliko bo strahu, odgovornosti, stresa ..., vsega, kar dela nogomet čaroben." Ancelotti nezadovoljen z izidom Trener Reala Carlo Ancelotti z izidom ni bil zadovoljen: "Za nas rezultat ni preveč ugoden, ker smo v prvem polčasu igrali res dobro. Z igro sem zadovoljen, upam, da jo bomo ponovili na svojem stadionu. Ustavil nas je njihov vratar." srbiji maš vas kjer so vsi sodniki fotri in sinovi dejte mal poguglat Bo laureus od danes v rokah Tine Maze? Slovenka je bila nominirana že lani 15. april 2015 ob 10:54, zadnji poseg: 15. april 2015 ob 11:14 Šanghaj - MMC RTV SLO Ob 15. uri se bo v Šanghaju začela slovesna podelitev športnih oskarjev - laureusov, za katerega je nominirana tudi slovenska smučarska šampionka Tina Maze. Poleg Mazejeve so v ženski konkurenci nominirane še norveška smučarska tekačica Marit Björgen, novozelandska metalka krogle Valerie Adams, etiopska tekačica na dolge proge Genzebe Dibaba ter teniški igralki, Kitajka Na Li in Američanka Serena Williams. Mazejeva je bila za prestižno nagrado nominirana že lani, ko je laureus pripadel ameriški plavalki Missy Franklin. Izmed alpskih smučark sta nagrado doslej prejeli Janica Kostelić (2006) in Lindsey Vonn (2011). Laureusi, ki ji podeljujejo od leta 2000, so poleg Mazejeve imeli še tri slovenske nominacije. Jamajška atletinja Merlene Ottey, ki je v zadnjem obdobju svoje športne poti nastopala za Slovenijo, je bila leta 2011 med kandidatkami za povratnico leta, za posebne dosežke pa sta bila nominirana ekstremni smučar Davo Karničar (2001) in ultramaratonski plavalec Martin Strel (2003). V moški konkurenci so kandidati tenisač Novak Đoković, voznik formule ena Lewis Hamilton, skakalec s palico Renaud Lavillenie, golfist Rory McIlroy, motociklist Marc Marquez in nogometaš Cristiano Ronaldo. Pri ekipah so v ožji izbor prišle nemška nogometna reprezentanca, moštvo formule ena Mercedes, nogometni klub Real Madrid, košarkarski klub San Antonio Spurs, švicarska teniška reprezentanca in golfisti Evrope v Ryderjevem pokalu. zaslužila bi si ga v tisti izjemni sezoni. nič narobe ne bo, če ga dobi letos. Leskovec, profesor na Stanfordu: Računalnik je lahko boljši od sodnika MMC-jev intervju z računalničarjem 17. april 2015 ob 06:13 Ljubljana - MMC RTV SLO Količine podatkov z vseh področij življenja se naglo povečujejo, s čimer dajejo računalnikom podlago za vse večjo učinkovitost. Takšno, da je lahko program v določenih pogledih že boljši od sodnika. Jure Leskovec je eden najmlajših profesorjev na eni najboljših računalniških univerz na svetu, na Stanfordu v Kaliforniji. Dostop ima do podatkov Facebooka, LinkedIna, Pinteresta, Twitterja in še marsikaterega družbenega omrežja. Dobesedno do podatkov milijard ljudi. Tako ogromne baze omogočajo analize, kakršnih še ni bilo, vedno bolj poglobljene znanstvene raziskave, ki iz teh nepreglednih gomil rudarijo spoznanja o človeku in družbi. Gomile bodo le še večje, saj vse večji deleži naših življenj migrirajo na splet. Uporablja ga vedno več ljudi, ki ga prej niso. Pri tem pomembno vlogo igrajo družbena omrežja, ki jih Leskovec že dolgo proučuje. Na splet se seli pozornost ljudi in ne nazadnje bo eden izmed kazalnikov uspešnosti in sprejetosti tega prispevka tudi to, kolikokrat bo deljen na Twitterju in Facebooku. Računalnik pronica v vse pore in vse znanosti, pravi Leskovec, ki je pred desetletjem diplomiral na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko, nato leta 2008 doktoriral na univerzi Carnegie Mellon, podoktorski študij nadaljeval na univerzi Cornell, nazadnje pa pristal na mestu stanfordskega docenta. Tako povečana procesorska moč kot dostopni podatki omogočajo nastanek neke vrste "socialne fizike". Vabljeni k branju MMC-jevega intervjuja. Glede na to, da se vaše življenje vrti okoli računalnikov - kje ste se z njimi prvič srečali? To je bilo v petem razredu osnovne šole, ko sem za nakup računalnika porabil vse svoje dotedanje prihranke. Mislim, da sem imel prihranjenih okoli sto nemških mark, preostanek pa je primaknil oče. Nato sem začel sitnariti mami, da je šla in v šoli stalno spraševala, kdaj bodo uvedli računalniški krožek. Naposled ji je uspelo. Začel sem programirati, se udeleževati državnih tekmovanj. Tako se je vse skupaj začelo. Ste kaj igrali računalniške igre? Ne kaj dosti. No, nekaj malega že, a načeloma sem bolj programiral. Kaj kmalu sem začel izdelovati spletne strani, ko je okoli leta 1996 nastopilo medmrežje. Prelom se je zgodil v srednji šoli, ko sem prišel na Institut Jožefa Stefana. Tam se je začelo mojim interesom in zmožnostim primerno raziskovanje. Tam sem nekako zrasel in počel zelo zanimive stvari - zakopal sem se v projekte, bral članke in knjige, ker sem se hotel čim več naučiti. V srednji šoli in na fakulteti sem šel vsako poletje namesto na morje za dva meseca v tujino na poletno prakso v kakšno računalniško podjetje. V resnici sem veliko delal in si že takrat nabral veliko kilometrine, ki mi je omogočila poznejšo pot v Ameriko. Ključna je torej usmerjenost v delo z računalniki, ne v igro. Kot John Carmack pri ID Software, ki se je osredinil v programiranje v nasprotju z Johnom Romerom, ki je uspeh iskal v igralni izkušnji. Treba je delati. Ne vem, kako naj rečem ... Saj se rodiš z nekimi talenti, a treba jih je razviti. Anekdota pravi, da je za začetni uspeh potrebnih vsaj 10.000 ur dela. Veliko sem delal in se trudil, nato so se stvari iz tega zelo lepo razvile. Začetki interneta so danes za marsikoga že skoraj prazgodovina, ki je sploh ne pozna. Kako je bilo sredi 90. let na primer postavljati lastno spletno stran? Takrat je bil aktualen Arnes z računalnikom Stenarjem. To je bil en VAX. Nanj si se povezal z modemom, ki je spuščal svojo značilno glasbo, ter svojo spletno prisotnost vzpostavil kar s pomočjo kakšne Beležnice. Tako sem spletno stran naredil za svojo domačo vas Šentjošt. Zanjo sem registriral domeno, v času, ko so to lahko storile le pravne osebe, kar sem dosegel z obiski na krajevni skupnosti in nato še na občini. Tako smo že leta 1996 dobili domeno stjost.si, danes pa je vas informacijsko dobro podprta. Za vse dejavnosti in dogodke obstajajo e-poštni seznami, ves čas brni spletna kamera, da se lahko kadar koli vidi dogajanje na vasi in Triglav. Pa še brezžično medmrežje imamo urejeno za celotno naselje - zastonj. Smo ena taka nenavadna, samosvoja "galska vasica". Uspešna Slovenija je projekt za optimizem in spodbudo. V MMC-ju želimo z njim predstaviti posameznike, podjetja in ustanove, ki so za odličnost na svojem področju pred kratkim prejeli priznanje ali nagrado. Uspešni učenci, inovatorji, podjetniki, kmetje, zdravniki, umetniki, znanstveniki, športniki ... Njihovi dosežki vzbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe. Svoje predloge pošljite na naslov uspesna.slovenija@rtvslo.si. Tudi pri vašem današnjem raziskovalnem delu ste od spleta neločljivi. Pravzaprav je internet prerasel v skorajda najpomembnejše, prej nevideno znanstveno orodje. Računalništvo se je nekoč večinoma ukvarjalo s tem, kako ustvariti boljše programe in hitrejše računalnike. Nato pa se je zgodil internet in s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij se je računalništvo razširilo v naravoslovne in družboslovne znanosti. Medmrežje je namreč postalo digitalno okolje, v katerem živimo, se obnašamo in smo dejavni. Če lahko dogajanje na njem izmerimo in ga razumemo, potem razumemo tudi to, kaj se dogaja v družbi. Saj so družbena omrežja res okoli nas, odkar človek obstaja. A v preteklosti so bila nevidna, težko oprijemljiva. Kar je za znanost pomembno: težko merljiva. Zdaj, ko naša življenja migrirajo na splet in v digitalno, pa so naenkrat postala eksplicitna. Veliki premiki v znanosti se zgodijo, ko nevidno postane vidno. Moja raziskovalna skupina je znana po tem, da se ukvarjamo z družbenimi omrežji, a počnemo še veliko več. Analiziramo dva milijona sodniških primerov in poskušamo razumeti, kako se sodniki odločajo. Vpogled imamo v procese v digitalnih učilnicah. Sprašujemo se, kako se ljudje tam učijo, kakšna je dinamika v razredu? Kdo bo končal predmet in kdo utegne z njim slabo opraviti? Predvsem pa to, kako lahko njim s pravim posredovanjem pomagamo? Sodelujemo z nepridobitno organizacijo, ki ljudem v stiski ponuja svetovanje. Posebna je v tem, da namesto dela ena-na-ena za mizo ali v telefonskem pogovoru deluje prek SMS-ov. Dostop imamo tako do milijonov njihovih sporočil kot tudi do vprašalnikov, ki jih ljudje v stiski na koncu izpolnijo in povedo, kako se po pogovoru počutijo. Vsi ti podatki nam dajejo podlago za sestavo sistema, ki lahko svetovalcu v realnem času namigne, ali mu gre slabo ali dobro. Denimo: 'oseba na drugi strani se ne dobro odziva, poskusi drugače, z drugo strategijo'. Kaj ste ugotovili iz analize dveh milijonov sodniških primerov? Za kakšne primere je šlo? Sodelovali smo z ekonomisti Harvarda, Cornella in Univerze v Chicagu. Dobili smo dostop do dveh milijonov primerov iz predkazenskih postopkov. Nekdo se, recimo, stepe v baru. Primejo ga, pripeljejo pred sodnika, ta pa se mora odločiti, ali je prestopnik nevaren ali ne. Lahko ga pod varščino spusti, lahko pa ga vtakne v pripor, da tam počaka na vsebinsko sodno obravnavo. Če je nekdo v priporu, je to seveda slabo zanj in obenem slabo za družbo. Če pa ga sodnik spusti, se lahko zgodi, da ta oseba zapusti državo ali ponovi kaznivo dejanje. Tu nastopi vprašanje, ali bi lahko sodnikom kakor koli pomagali k boljšemu odločanju. Analiza nam je prinesla dve zanimivi ugotovitvi. Prva: objektiven program deluje 60 odstotkov bolje kot sodniki v ZDA. Razlika nastane v tem, da lahko program v nasprotju s človeškim sodnikom natančno analizira dva milijona sodnih primerov in najde vzorce v lastnostih prestopnikov, ki so povezani z negativnim obnašanjem v prihodnosti. Druga: analize kažejo, da se človek preveč osredini na osebne karakteristike. Program ima namreč dostop samo do kartoteke osumljenca. Sodnik osebo še vidi in pri presoji uporablja neka dodatna merila, ki ga vodijo v neoptimalne odločitve. To še delamo, a vsi, ki so videli dozdajšnje rezultate, so bili kar navdušeni in jih je zadeva zelo zanimala. Kmalu bomo delo objavili. Treba pa je poudariti, da ideja ni, da bi računalniki zamenjali ljudi, ampak kako lahko računalniki in ljudje skupaj sprejemajo boljše odločitve. Nekdo ima kartoteko, drugi je nima. Podatki so od človeka do človeka različno dostopni. Kje so omejitve uporabnosti te metode - le na ljudeh s kriminalno preteklostjo? Ne nujno. Veliko stvari se lahko vprašaš. Koliko časa nekdo živi na istem naslovu? Ima nepremičnino v lasti ali plačuje najemnino? Ima mobilni telefon? Veliko je demografskih podatkov. Sicer med njimi ne sme biti vere, barve kože in spola. Socialno-demografska kartoteka je zelo velika in kriminalna kartoteka sploh ni nujna. Čeprav je v realnosti velik del teh ljudi povratnikov. Koliko ima človek sploh svobodne volje, če se da na podlagi teh podatkov precej natančno predvideti njegovo ravnanje? Tu opažam precejšen družbeni in biološki determinizem. Jaz temu ne bi rekel determinizem. Ljudje se v življenju konsistentno obnašamo. Če znamo vse te male koščke informacij o posamezni osebi lepo, pravilno sestaviti skupaj, pač lahko marsikaj povemo. Na primer, v svoji skupini imam tudi študenta psihologije Michaela Kosinskega, ki skuša posamezno osebo psihološko analizirati glede na njeno vedenje na spletu, in sicer po metodi 'pet velikih faktorjev osebnosti'. Izkaže se, da lahko računalnik na podlagi Facebook profila in všečkov bolje ujame osebnost človeka kot njegova žena. Iz zelo drobnih signalov se torej lahko zelo veliko pove o globalni osebnosti. Pomembna je tudi ugotovitev, da se ljudje precej konsistentno vedemo tako v digitalnem kot pravem življenju. To je očitno precejšnja napovedna moč. Presenetljivo, saj sem si do zdaj predstavljal, da lahko s temi raziskavami dobite bolj površinsko sliko kolektivnega duha, denimo določene spletne skupnosti, ne pa da lahko izvajate tudi bolj individualno in kvalitativno obravnavo konkretne osebe. Ki lahko naposled o človeku pove več kot njegova življenjska sopotnica. Mislim, da so v konkretni raziskavi obravnavali le tiste osebe, ki so opravile vsaj 200 všečkov, kar je precej več od povprečnega uporabnika. A vseeno: morda je takšna napovedna moč presenetljiva. Morda pa ne in le kaže na to, da naša osebnost pronica skozi vse, kar v življenju počnemo. In na to, da od sebe dajemo kopico drobnih signalčkov, ki jih kot ljudje težko zložimo skupaj; je pa računalnik pri tem odličen. Ne potrebuješ domišljije in intuicije. Vzameš faktorje in jih primerno obtežiš. Pred 20 leti je bil splet koristen pripomoček. Lahko si ga uporabljal, lahko si ga popolnoma ignoriral. To je bila osebna odločitev, ki ni prinesla občutnejših posledic. Splet je bila vzporedna, a ločena realnost. Danes pa si brez težko konkurenčen drugim. Postaja neizogibna nujnost. Naša realnost postaja splet, nekoč ločene sfere se nepovratno stapljajo. Kdor danes ignorira računalnike in svetovni splet, je podoben kočijažem, ki so vztrajali avtomobilom navkljub. Digitalne tehnologije nam konec koncev omogočajo, da smo učinkovitejši v tem, kar sicer delamo. Na spletu je pravo Evropske unije, starši preverijo ocene otrok, za novo vozniško dovoljenje ni treba več na upravno enoto, nakup namesto v trgovini opravite na Amazonu, življenja brez Skype si ne predstavljamo več. Vse to nam pomaga. Tudi v družbeni sferi nam ta omrežja koristijo. Sicer ne morejo nadomestiti druženja ob kavi, a nam z zelo malo truda omogočajo ohranjanje šibkega stika z veliko ljudmi. Splet nam praktično vse olajša. Vsekakor splet omogoča neutrudno sledenje in opazovanje. Zdajšnji grški finančni minister Janis Varufakis je leta 2012 postal znan po tem, ko je postal hišni ekonomist ene najpomembnejših računalniških podjetij: Valve. Prosili so ga, naj analizira ekonomijo, ki nastaja znotraj njihovih množičnih spletnih iger. Igralci tam trgujejo s stvarmi, ki imajo zanje določeno vrednost, in uporabljajo virtualno valuto. Varufakis je navdušeno ugotovil poglavitno razliko med tuzemsko ekonomijo in virtualno: tam je vsaka poteza zabeležena, zato ni sploh ni potrebe po opisni statistiki. Ekonomisti so se stoletja mučili, da so lahko iz površinskih drobcev podatkov zgradili osnovne modele delovanja, nepopolne, vedno majave in pod trdo kritiko. Naenkrat pa nastane nepričakovana revolucija: vsi podatki so na dlani, popolna slika je že tu. Proces, ki se dogaja v teh igrah, se preslikuje na naša življenja, in to na vseh področjih, ne le ekonomiji. To bo najbrž revolucioniziralo vsa področja znanosti, še posebej družboslovje, ki mu teoretiki znanosti očitajo ravno pomanjkanje količinsko utemeljenih analiz. Zgodil se je kvantni preskok. Mnoge vede se bodo zelo spremenile. Na primeru ekonomije imaš v tem virtualnem svetu realne ljudi, ki jih je dovolj, da se ekonomske silnice začnejo kazati. Računalnik kot stroj je izjemno močan in pronica tudi v vse druge znanosti. Pristopi različnih znanosti se prepletajo in bogatijo: pristopi so komplementarni, ne izključujoči. Neki humanist, družboslovec se ukvarja z zelo kompleksnimi in obenem zelo izmuzljivimi temami, ki jih je izredno težko kvantificirati. Na drugi strani imamo naravoslovca, fizika, ki lahko natančno izmeri naravne pojave. Oba pristopa z računalniki prideta skupaj. Potrebujemo opisen in mehek pristop globalnih razmišljanj in tudi trd, analitičen, ki potem materijo resnično skvantificira skoraj v socialno fiziko. Kjer dobiš enačbe, ki znotraj nekih tolerančnih pragov napovedujejo dogodke prihodnosti. Z združitvijo obeh pristopov se bodo začele dogajati zares dobre stvari. Mi v raziskavah nismo sociologi, lahko pa z njimi zelo dobro sodelujemo in se zavedamo moči svojih metod - še bolj pa omejitev. Trik je najti točko, kjer slabosti ne pridejo do izraza, prednosti pa oddajo ves svoj sijaj. Vi to počnete na družbenih omrežjih. S tem, ko imate dostop do vseh podatkov 1,3 milijarde aktivnih uporabnikov Facebooka, vohljate za njihovo kolektivno zavestjo. V teh podatkih iščem vzorce, ki se pojavljajo, nato pa je treba zraven pripeljati še vso sociološko teorijo in človeški um, da lahko iz te gmote izvlečem smiseln zaključek - razlago, zakaj se vzorci pojavljajo. Seveda ob zavedanju omejitev. To je še vedno vzorec populacije, in vprašanje je, koliko je zares reprezentativen za človeštvo in koliko so ljudje v svojem nalinjskem nastopanju odprti, iskreni. No ja, jih je pač dve od šestih milijard Zemljanov. Na drugi strani pa imaš tistih 700 starih mam, ki še vedno uporabljajo stacionarni telefon in jih anketarji redno nadlegujejo za aktualne raziskave javnega mnenja. Če se neham hecati, seveda je to dobro vprašanje. Vzorec je tako velik, da se vidijo stvari, ki se jih pri ostalih vzorcih enostavno ne da videti. Obenem obstajajo zelo lepe tehnike, kako se da glede na populacijo zavrteti in popraviti odklone. Sploh pa se bo vzorec samo še širil: saj imamo vsi pametne telefone in smo neprestano povezani. Doktorirali ste iz umetne inteligence. Zakaj ta preskok, da se namesto z umetno pametjo ukvarjate krotenjem velikih količin podatkov družbenih omrežij? Umetna inteligenca ima več vidikov. Eden izmed njih je strojno učenje, kjer hočes računalnik pripraviti do tega, da se sam nauči iz preteklosti in zna na podlagi tega napovedovati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Mene pa zanima, kako graditi na teh metodah, da bomo bolje razumeli in napovedovali človeško vedenje. Mene zanima uporaba računstva, tega neverjetnega abstraktnega stroja, za proučevanje pojavov okoli nas. Sem kot neke vrste fizik, ki proučuje naravo skozi teleskop medmrežja in z orodji avtomatske analize velikih količin podatkov. Kakšno vlogo bodo pri tem igrali nevronski čipi? Ste sami že kaj delali z njimi? Trenutno je v umetni inteligenci ponovno završal trend nevronskih mrež. Danes imamo toliko večjo računalniško moč, da se je zgodil nov preskok v modeliranju. So pa tudi poskusi, kako te nevrone spraviti na čipovje in tudi na Stanfordu se ena raziskovalna skupina ukvarja z njimi. Na teh nevronskih mrežah temelji DeepMind, in njegovi programi so se sami priučili igrati nekatere Atarijeve igre do te mere, da premagajo še najboljše človeške igralce. Je to pravi nastavek za dolgoročni razvoj UI-ja? Tisto je zelo impresivno in rezultati so res izjemni. Trenutno je problem, da nevronskih omrežij ne razumemo preveč dobro. So kot ena črna škatla, v kateri je model z desetinami milijardami parametrov. Stvar se nekaj nauči in res dobro deluje, hkrati pa ne razumeš čisto, zakaj se je tisto naučila. Težko rečem, ali je to pravi nastavek za dolgoročni razvoj. Fantje z DeepMinda so naredili nova in še bolj globoka nevronska omrežja. Zanimivo je, da s tehničnega vidika ni kakšnih posebnih inovacij, le omrežja so več tisočkrat večja kot nekoč. Ali to pomeni, da bodo sčasoma lahko postala inteligentna, tega ne ve nihče. Človeški možgani imajo čez 80 milijard nevronov - od tam smo še zelo, zelo daleč. Nekateri znani obrazi znanosti z integriteto, kot sta Stephen Hawking ali Ray Kurzweil, pravijo, da nas bo UI čez nekaj desetletij nepovratno prehitel, in to na način, da ne bomo zmogli niti razumeti njegovih motivov ter načina razmišljanja več. Kaj pravite na takšne apokaliptične napovedi podreditve človeštva stroju? Nasprotno, sam mislim, da se bo povečala simbioza med človekom in strojem v vzajemno korist. Vsak ima odličnosti na svojem področju. Mislim, da bomo svoje sposobnosti amplificirali čez umetno inteligenco in računalniki, ki bodo komunicirali neposredno z našimi možgani. Zdaj ste že kar lep čas v ZDA. Kaj bi izpostavili kot izrazito negativne in kaj kot izrazito močne plati njihovega visokošolskega sistema v primerjavi s slovenskim? Ameriški sistem je zelo dobro zamišljen. Stvari so zastavljene tako, da se ljudem splača delati. Če se potrudijo, imajo nekaj od tega. Pri nas na Stanfordu so zastavljene z veliko svobode in veliko odgovornosti. Nihče te ne omejuje navzgor in nihče te ne lovi, če padeš navzdol. Prav tako ljudi spodbujajo k tveganju in iskanju priložnosti. Neuspeh ni stigma, ampak priložnost za nov začetek. To velja tudi za študente. Šolnine so visoke, ampak tisti, ki res hočejo in zmorejo, gredo naprej. Nič ni samo po sebi umevno, za vse se je treba potruditi, ampak omejuje te le nebo. Ker učim tudi na ljubljanski univerzi, lahko povem, da se ameriški študentje bolj izpostavljajo. Bolj pozitiven odnos imajo do tveganja in prej se nečesa tveganega lotijo. Na Stanfordu so zelo delavni in zelo zahtevni. Od profesorjev zahtevajo dobro pripravo in nobene šlamparije ne oproščajo. Že na začetku semestra mora biti jasno, kdaj bodo izpiti, ob kakšni uri je oddaja domačih nalog. Čeprav so stvari zahtevne, se vsi lahko urnika držimo, ker je dovolj predvidljiv. Ker iste predmete učim v Sloveniji in v ZDA, lahko rečem, da so na Stanfordu v povprečju ocene višje, hkrati pa je najvišja ocena v slovenskem razredu primerljiva z najvišjo oceno na Stanfordu. Tudi v Sloveniji imamo zelo pametne in delavne študente. Tega sem res vesel. Obenem je sistem v ZDA prijaznejši do mladih asistentov in profesorjev. Karierne poti so lepo začrtane. Kot mlad človek lahko vidiš oprijemljivo prihodnost in si se posledično zanjo pripravljen potruditi. Ne gre po sistemu "bo, ko bo". Veš, kam se bodo stvari razvile, če boš dobro delal. In to je super. Ob zavedanju, da so to težko primerljivi in kompleksni sistemi, kjer lahko sprememba enega koščka nepredvidljivo vpliva na celoto, vseeno sprašujem: kaj bi po vašem lahko prenesli iz ZDA, kar bi naše visoko šolstvo izboljšalo? Kaj bi vi predlagali? Če lahko posplošim, se mi zdi, da v Sloveniji vlada nekakšno nezaupanje do študentov. Posledično imajo študenti zelo malo svobode pri izbiri predmetnikov. Po drugi strani se da na Stanfordu iz računalništva diplomirati na devet milijard različnih načinov. Mi ne diplomiramo 200 računalničarjev letno, ki so vsi šli čez skoraj popolnoma enak program, ampak si vsaka oseba najde svoj unikaten seznam predmetov, ki ustrezajo njenemu razvoju in zanimanjem. Nimamo 200 ljudi, ki znajo skoraj iste stvari, ampak si je vsak uspel ustvariti lastno individualnost. Več naj bo izbire. Kaj bo to še dodatnega prineslo? Za predmete se bo ustvaril trg. Dobri profesorji bodo imeli veliko študentov, slabi pa ne. Potem se bo mogoče zgodilo, da se bo treba slabemu profesorju zahvaliti in mu stisniti roko v pozdrav. Obenem je tako zelo enostavno uvajati nove predmete, saj jih ni treba tlačiti v neke fiksne predmetnike. Uvedeš nov predmet in čez nekaj let že vidiš, ali se je med študenti prijel. Zelo veliko je še takšnih majhnih stvari, ki bi lahko pripeljale k pozitivni konkurenci in stvari bi se valile proti boljšemu. Denimo, da bi študenti lahko zares študirali in se jim pri tem ne bi bilo treba ukvarjati s študentskim delom. Ob tem bi vlada morala razmisliti, kako visoko šolstvo financira. Mi v Sloveniji na univerze vpišemo 80 odstotkov generacije, pri čemer je razpisnih mest več kot potencialnih kandidatov zanje. Kar je sicer zelo lepo, da ima vsak to možnost - ampak ni vsak sposoben študirati. Treba je ustvariti sistem, ki ne bo nagrajeval količine, temveč kakovost. Ampak spet, to je stvar financerja - države. Tretji problem je, da je raziskovanje nekaterim profesorjem včasih bolj hobi. Kaj bi lahko tukaj naredili? Čez poletje bi si morali profesorji plačo sami prislužiti z raziskovalnimi projekti ali pa naj gredo za dva meseca na neplačani dopust. Naenkrat bodo vsi imeli raziskovalne projekte in se potrudili za dobre raziskave, saj nihče noče biti poleti brez plače. Stvari se v Sloveniji premikajo na bolje, vendar počasi. Vse ideje, ki sem jih naštel, so že vnaprej obsojene na neuspeh. Imamo kompleksno delovno zakonodajo, sindikate, razne komisije ter odbore in na koncu se stvari zelo težko in počasi spreminjajo. Zakaj tako? Slovenci smo zelo pametni in iznajdljivi. Problem nastane, ko postanemo iznajdljivi sami zase. Treba je samo najti vzvode, da bo dobro delo nagrajeno bolje od slabega dela. Pa ne ne mislim samo denarno, temveč tudi socialno. Saj se da ljudi nagrajevati na mnogo različnih načinov, in če se jim da priložnost, da se izkažejo; da vidijo, da je njihova usoda odvisna od njih samih in se ne naslanjajo na druge. Če pa je sistem tak, da človeku reče: tukaj je vrsta in čakaj ... potem bodo pač čakali. Tudi v tem je problem te zadnje afere s profesorskimi honorarji. To je nepravično do mladih, ko mora en starejši profesor delati za tri ljudi. Naj on dela za enega, pa naj se zaposlita še dva mlada. A če profesor dela unikatno dobro, a ni potem meritorno, da je tudi nagrajen z več dela kot drugi? Če je boljši, zakaj ne bi zaslužil več? To že. Ampak v slovenskem primeru je bilo tako, če sem prav razumel, da je bila ista oseba naročnik in izvajalec. Na Stanfordu se to pač ne dogaja. Vsak ima univerzitetno plačo in dovoljenje, da se lahko deset ur na teden lahko ukvarja s čim drugim. Takrat se lahko človek proda za takšno vsoto, za kakršno je pač sposoben. A ne univerzi, temveč industriji! Na Stanfordu, ki je po vseh merilih najboljša računalniška univerza v ZDA in verjetno pa tudi na svetu, imamo profesorje, ki enostavno rečejo: imam dovolj, grem v industrijo. Profesuro vrnejo. Nihče se ne sekira, nasprotno, zadovoljni smo, da bodo ljudje, ki so akademsko uspeli, svoje znanje prenesli tudi v gospodarstvo. Pa še prostor nastane za nekoga drugega, da se lahko izkaže. Spin-off podjetja ustvarijo kar velik delež BDP-ja Kalifornije. Tudi vi ste ustvarili eno takšno podjetje, ki je za nameček poželo priznanje trga: kupil ga je znani Pinterest. Lahko na svojem primeru Kosei pojasnite, kakšne so še vaše profesorske omejitve pri takšnem gospodarskem udejstvovanju, tudi z vidika morebitnega konflikta interesov ter avtorskih pravic. Skupaj s soustanoviteljem sem ustvaril spin-off podjetje in v njem preživel tistih deset ur tedensko. Raziskave, ki smo jih izvajali na univerzi, smo dali v javno, odprtokodno domeno (open-source), da ima dostop do njih ves svet, in te javne raziskave uporabili ter nadgrajevali v Kosei. Seveda smo vse skupaj prej preverili s stanforskim patentnim uradom. Tako je nastala zelo lepa in jasna ločnica med univerzitetnimi ter pridobitvenimi raziskavami. V Sloveniji je takšnih spin-off podjetji relativno malo. Zakaj? Pravzaprav jih je vedno več in vedno uspešnejša so. Želim si, da bi jih bilo več. Zakaj jih ni več? Najprej verjetno zato, ker je veliko zavisti. Nato zato, ker področje ni dobro urejeno, v smislu, da bi lahko vsaj imel tedensko omejitev ukvarjanja s podjetjem. To bi bilo treba urediti in že prvemu, ki bi ta pravila kršil, bi se moralo nekaj zgoditi. Tretja stvar: ko mi delamo podjetja, damo delež v njem tudi univerzi. Tako ima univerza interes in tudi nekaj v igri. Je pa tudi res, da sta Stanford in Silicijeva dolina unikaten košček Zemlje, kjer se podjetništvo, univerze in raziskave zlivajo v edinstveno celoto. Delati zagonsko podjetje je zelo zapletena pot, kjer lahko hodiš v krogu, stopicaš naprej in nazaj. Priti moraš do ideje, jo preizkusiti in biti zelo odprt ter ponižen, se veliko pogovarjati z ljudmi, da končno razumeš, kar potrebujejo. Kateri problemi so pravi in katere izmed njih znaš sploh rešiti? Navsezadnje, kdo bo za rešitve sploh pripravljen plačati? Če si izjemno odprt in veliko poskušaš, ti na koncu lahko uspe. Konec koncev, Mark Zuckerberg je dvakrat neslavno pogorel, preden mu je uspelo ustvariti Facebook. Ustanovitelj Pinteresta je kar dve leti hodil naokoli in pilil svojo idejo, preden je sploh dobil prvo naložbo. To so težke in trde stvari. Kot pravi slovenski glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič: "Izraz modrost je premo sorazmeren s številom modric, ki jih človek dobi." Modrost in modrice, točno tako. Prejete modrice premalo cenimo. Umazati si roke, tvegati, nekaj narediti in stvari dobro zagrabiti je zelo koristno. Zakaj ravno Pinterest? Ste dobili še kakšno drugo ponudbo? Kosei smo čez novo leto pridružili Pinterestu, ki je majhno, a najhitrejše rastoče socialno omrežje na spletu z okoli 100 milijoni uporabnikov. Zakaj? Ko smo črtali svojo vizijo, smo ugotovili, da jo bomo najlažje uresničili s takšno združitvijo. Imeli smo zelo podobne ideje. Nas je deset, zaposlenih na Pinterestu je 400. Ugotovili smo, da bomo v takšnem okolju lahko še najbolj koristni. Imeli smo tudi ponudbo, da bi šli v eno precej bolj zrelo podjetje v Silicijevi dolini, ampak smo se raje odločili za nekaj majhnega, kar je še pred eksplozijo. Pinterest je še pred eksplozijo, pravite? A se ni ta že zgodila? Mislim, da se še ni. Pinterest je še majhen in hitro raste. Od lanskega maja do zdaj se je podvojil. Gre za čas eksponentne rasti in zdaj potrebujejo ekspertize, da jim pomagamo obvladovati rast in jo še povečati. Naša nagrada bo, če bo Pinterestu uspelo. Uspeli bomo, če bodo Pinterest ljudje na koncu radi uporabljali. Še vedno sodelujete s tako Pinterestom kot s Facebookom, LinkedInom in Twitterjem? To je bila pa zanimiva situacija. Jaz sem pač ta podjetja poklical in jim povedal, da bom delal za Pinterest. Rekel sem jim, da bom popolnoma razumel, če bomo nehali sodelovati, saj imam zdaj velik konflikt interesov. Vendar so vsa podjetja dejala: 'da, ni problema'. Smo edina raziskovalna skupina na svetu, ki lahko hkrati gleda, kaj se dogaja znotraj Facebooka in LinkedIna. Naše raziskave so tem podjetjem tako zanimive, da so nam pripravljeni dati dostop, hkrati pa smo interno izjemno pazljivi in med projekti postavljamo ostre meje, da se stvari ne začnejo mešati. Pinterest je pač moja osebna zgodba, sodelovanja z drugimi podjetji so zgodba raziskovalne skupine. Še vedno nismo prišli do soglasja, kateri izraz je primernejši: družabna ali družbena omrežja? So več kot družabna. Na njih se ne le družimo, počnemo še kaj drugega, zato je zame pravilen izraz družbena omrežja. Vsekakor vse bolj prevzemajo vlogo medijev. Nekoč so Facebook in Twitter upali, da jih bo "sedma sila" opazila. Mediji so bili tisti vratar, ki je določal, katera informacija bo sploh končala v javnem prostoru. Danes pa novinarji ob pisanju vsakega prispevka upajo, da bo končal na Twitterju in Facebooku ter drugih omrežjih. Javna razprava se seli tja, javni prostor informacijsko postaja manj strukturiran, bolj kaotičen, četrta "veja oblasti" pa izgublja vlogo profesionalnega, standardom zavezanega stražnika na vhodu. S tem se dolgoročno in strukturno vpliva tudi na razvoj družbe kot take. Sicer ne vem, koliko je to v zavesti slovenskih novinarjev. Ko se pogovarjam z novinarji New York Timesa, ti pravijo, da je ravno ozaveščanje volivcev njihova družbena odgovornost. Mediji so branik demokracije. Dejstva in objektivno predstavljena, celostna slika je predpogoj, da volivec lahko na volitvah dobro izbira. Slabe informacije pripeljejo do slabih odločitev. Mediji so pri tem branik demokracije, in to je edini način, da država ostane na pravi poti. Seveda zdaj z družbenimi omrežji stvari odtekajo levo in desno. A to je morda tudi zato, ker slika, jo ti sistemski stražniki dajejo, ni nujno tista prava. Obenem pa živimo v dobi poplave informacij, ki pomembnost tradicionalnih medijev povečuje, saj le oni lahko ohranijo celostno sliko stvari in iz poplave izločijo pomembne zgodbe. Menim, da bo tudi na tem področju nastala lepa simbioza. Seveda se je z njo spremenil način, kako tradicionalni mediji delujejo. Twitterji in podobni so še vedno hipni in kratkoročni vir, medtem ko so množični mediji kot bolj stabilen "obnavljavec" informacij, in kot tisti, ki daje širšo sliko. Ena izmed nevarnosti družbenih omrežij so miselni mehurčki. Hiba je sicer stara kot človeštvo, vsakdo pač podzavestno raje poišče tiste vire in tisto družbo, ki njegov pogled na svet potrjuje, saj to poleg varnosti prinaša zadovoljstvo. A splet s svojimi možnostmi to še razširja. Nekoč se je bralec skozi časopis prebil skozi, upajmo, raznovrstne in raznolike informacije. Danes si svoje vire lahko do skrajnosti prikroji. Na Twitterju večinsko sledi le somišljenikom. Drugače misleče lahko sproti blokira. Posameznik si tako ustvarja svojo realnost. Kaj storiti, da takšno človeško drsenje v ozkogledost preprečimo? Ideja informacijskih mehurčkov je zelo zanimiva. Kot raziskovalec sicer še nisem naletel na raziskavo, ki bi ta pojav zelo dobro potrdila. Nekaj analiz je sicer bilo na zelo majhnih vzorcih, ne pa na velikih, zato nedvoumne potrditve še nimamo. Vsekakor je res, da lahko na Twitterju slediš, komur hočeš, in enako blokiraš, zato si lahko hitro ustvariš zelo lep mehurček. Dobro je slediti pluralnosti in dobro je prisluhniti drugi strani. To velja tudi za medije same. Bralci morajo biti do njih zelo kritični in zahtevni, saj jih bodo le tako prisilili k vzdrževanju visokih standardov. Novinarski poklic je zelo odgovoren. In pri resnih medijih bi si mislil, da je že inherentna naloga novinarjev, da sami vzdržujejo pluralnost. Druga možnost pa je, da medij odkrito razglasi podporo določeni opciji in reče, "tole bomo trobili". S tem ni nič narobe, saj tako vsaj vemo, pri čem smo. Iz svojih raziskav sem prišel do zanimive ugotovitve, da so skrajno levi ter skrajno desni mediji bolj podobni, kot so si medsebojno podobni levi ali pa desni mediji. Medijski prostor ni črta, ampak je krog. Skrajno levo in desno se na neki točki kroga združi. Zdaj ste tik pred koncem tistega obdobja, za katerega v ZDA pravijo, da je najrazburljivejši in najplodovitejši čas življenja akademika. Sedem let pred dokončnim preizkusom za vstop v trajno profesuro se izteka. Ste zadovoljni z doseženim v tem času in boste z letom 2016 redni profesor ene najboljših računalniških fakultet sveta? Resnično sem se maksimalno potrudil in sem zadovoljen z ustvarjenim. Potrudil sem se, imel sem se fajn, dobro sem delal. Če bom uspel, bo to zaradi mojega truda. Če pa ne dobim stalne profesure, bom vsaj vedel, da sem se pošteno potrudil. In to je tisto, kar šteje. Aljoša Masten Prijavi napako Boris Pahor pred obiskom italijanskega predsednika poziva k razpravi o fašizmu Italijani vedo premalo o fašizmu 19. april 2015 ob 16:16, zadnji poseg: 19. april 2015 ob 17:01 Trst - MMC RTV SLO/STA Pisatelj in akademik Boris Pahor se je pred obiskom italijanskega predsednika Sergia Mattarelle v Sloveniji zavzel za razpravo o italijanskih zločinih pred letom 1945. Pahor meni, da bi morali ob obisku v sredo govoriti tudi o zakonu o dnevu spomina na fojbe in eksodus. "Vsako leto se v Italiji 10. februarja spominjajo fojb in istrskih beguncev, vendar ne da bi omenjali vsega, kar je bilo zgodovinsko pred tem, to se pravi dobe fašizma v Furlaniji-Julijski krajini in zasedbe Ljubljane od leta 1941 do leta 1943. Torej nobenega zločina pred junijem 1945. Vse to je zamolčano," je Pahor v soboto dejal za spletni portal slomedia.it. Italijanska javnost, predvsem italijanska mladina, kot pravi Pahor, ni poučena o tem, kaj se je v resnici dogajalo med fašizmom. "Mladina o času fašizma ne ve tako rekoč nič, razen nekaj zelo splošnega, kar se omenja v šoli," je povedal. Ugotovitve komisije v predalu Poleg tega zakon o dnevu spomina na fojbe in eksodus ne omenja ugotovitev v raziskovalnem delu, ki ga je izdala mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija, ki je preučila obdobje od leta 1880 do 1956, še opozarja Pahor. Kot je dejal, je italijanska vlada objavljene izsledke te komisije spravila v predal. Po njegovi oceni bi Slovenija morala predlagati, da se italijanska oblast odloči, da to poročilo mešane komisije ponudi javnosti in šolam ali pa se ustanovi odbor za revizijo poročila. Poročilo s "prenizkim" številom italijanskih žrtev Pahor meni, da poročila v Italiji verjetno ne objavljajo, ker v njem piše, da je v fojbah pokopanih nekaj stotin ljudi. Komisija se sicer ni mogla odločiti za število. Po Pahorjevih besedah je Luciaono Violante (italijanski levičarski politik, op. a.) izjavil, da ne morejo objaviti, da jih je bilo manj kot 2.000. "Kljub temu, da je po fojbah poimenovanih tudi veliko ulic v različnih italijanskih mestih, slovenska oblast o tem doslej sploh ni razpravljala," je še dejal Pahor. B. V. Ne vem, kaj naj si po komentarjih mislim o tem slovenskem folku. A sem čudna,ker sem Primorka in se zato s Pahorjem strinjam, al kaj? Zrasla sem med preprostimi ljudmi, ki so preživeli fašizem, in moram temu "starcu" pritrditi. Ne glede na to, ali sem desna ali leva. Važna je resnica, al ne? Islamska država v Libiji usmrtila 30 etiopskih kristjanov Koalicija izvedla zračne napade na cilje IS 19. april 2015 ob 16:45, zadnji poseg: 19. april 2015 ob 17:17 Tripolis - MMC RTV SLO/Reuters Na spletu se je pojavil nov posnetek Islamske države (IS), ki prikazuje, kako so skrajneži postrelili in obglavili okoli 30 etiopskih kristjanov v Libiji. Gre za zadnje grozodejstvo IS-a v nemirni Libiji, kamor je iz Sirije in Iraka aktivneje razširila svoje delovanje v začetku letošnjega leta, ko je skupina obglavila 21 egiptovskih Koptov, ki so v Libiji delali kot sezonski delavci. Na posnetku skrajneži kristjane označijo za "križarje", ki so si zadali pobiti muslimane, hkrati pa je prikazanih okoli 15 mož, obglavljenih na plaži, drugo, podobno veliko skupino, pa sredi pustinje pobijejo s streli v glavo. Obe skupini označijo za "častilce križa sovražne etiopske cerkve". "Muslimanska kri, prelita pod rokami vaše veroizpovedi, ni poceni. Narodu križa: Spet smo nazaj," pove v kamero v črno oblečen s pištolo oboroženi moški, ki stoji za žrtvami. Posnetek se sklene z opozorilom, da kristjani ne bodo varni, dokler ne sprejmejo islama ali pa plačajo denar za zaščito. Nova tarča: Libija Pripadniki IS-a so letos izvedli že vrsto napadov na tujce v Libiji, ki je od vojaškega posredovanja Zahoda in strmoglavljenja Moamerja Gadafija leta 2011 naglo zdrvela v kaotični prepad. Konec januarja je IS izvedla napad na hotel Corinthia v Tripolisu, februarja pa obglavila egiptovske Kopte. Prav usmrtitev Egipčanov je spodbudila egiptovskega predsednika Abdela Fataha Al Sisija, da je še isti mesec zaukazal zračne napade na cilje IS-a v Libiji. IS nadzira večje dele Iraka in Sirije, njen cilj pa je na novo zarisati zemljevid Bližnjega vzhoda. Koliko borcev ima v z nafto bogati Libiji, ni jasno, egiptovske varnostne službe pa ocenjujejo, da se je na tisoče skrajnežev, ki jim je ideologija IS-a blizu, s Sinaja v Libijo preselila leta 2013 po vojaškem strmoglavljenju egiptovskega predsednika Mohameda Mursija iz Muslimanske bratovščine. ZDA izvedle nove napade na cilje IS-a ZDA pa so s svojimi koalicijskimi partnerji medtem v 24 urah izvedle 13 zračnih napadov na cilje IS-a v Siriji in Iraku. 12 od teh napadov je bilo izvedenih v Iraku, eno pa nedaleč od sirskega mesta Al Hasakah. K. S. Patria: Sodnica Klajnškova naj bi bila izločena Bo zadeva zastarala? 21. april 2015 ob 13:32, zadnji poseg: 21. april 2015 ob 13:54 Ljubljana - MMC RTV SLO Ustavno sodišče naj bi poleg razveljavitve sodbe v zadevi Patria tudi odredilo, da novega postopka ne sme voditi ljubljanska sodnica Barbara Klajnšek. Kot poroča tednik Reporter, naj bi ustavni sodniki pri razveljavitvi sodbe predsedniku SDS-a Janezu Janši, brigadirju Tonetu Krkoviču in prokuristu Rotisa Ivanu Črkoviču še odredili, da mora novo sojenje voditi drug sodnik, in ne sodnica Barbara Klajnšek. Ustavni sodniki naj bi izpostavili tako procesne kot materialne kršitve. Odločitev naj bi bila soglasna, le ustavni sodnik Mitja Deisinger naj bi pisal ločeno pritrdilno mnenje. Ustavno sodišče je sicer uradno sporočilo, da dokončne odločitve še niso sprejeli, da pa bo vse znano do konca tedna. Ustavno sodišče razveljavilo sodbo v zadevi Patria Bosta Krkovič in Črnkovič že danes odkorakala na prostost? 23. april 2015 ob 12:21, zadnji poseg: 23. april 2015 ob 14:25 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ustavno sodišče je razveljavilo obsodilne sodbe v zadevi Patria in primer vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje, je zapisano v tiskovnem sporočilu Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je sporočilo, da je razveljavilo obsodilne sodbe predsednika SDS-a Janeza Janše, upokojenega brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča v zadevi Patria. Ustavno sodišče je med drugim odločilo, da se zadeve dodelijo drugemu sodniku okrajnega sodišča v Ljubljani v novo odločanje. Ustavni sodniki so soglasno sprejeli odločitev, pritrdilni ločeni mnenji pa sta podala sodnica Jadranka Sovdat, ki se ji je pridružil Miroslav Mozetič ter Mitja Deisinger. Sodnik Jan Zobec je bil pri odločanju izločen. Ustavno sodišče razveljavilo sodbo v zadevi Patria Bosta Krkovič in Črnkovič že danes odkorakala na prostost? 23. april 2015 ob 12:21, zadnji poseg: 23. april 2015 ob 15:27 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ustavno sodišče je razveljavilo obsodilne sodbe v zadevi Patria in primer vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje, je zapisano v tiskovnem sporočilu Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je sporočilo, da je razveljavilo obsodilne sodbe predsednika SDS-a Janeza Janše, upokojenega brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča v zadevi Patria. Ustavno sodišče je med drugim odločilo, da se zadeve dodelijo drugemu sodniku okrajnega sodišča v Ljubljani v novo odločanje. Ustavni sodniki so soglasno sprejeli odločitev, pritrdilni ločeni mnenji pa sta podala sodnica Jadranka Sovdat, ki se ji je pridružil Miroslav Mozetič ter Mitja Deisinger. Sodnik Jan Zobec je bil pri odločanju izločen. Tiskovno sporočilo ustavnega sodišča Obljuba nagrade je konkretno dejanje Ustavno sodišče je v odločbah med drugim poudarilo, da sta sprejem (obljube nagrade) oziroma obljuba (nagrade) samostojna znaka kaznivih dejanj, na obstoj katerih ni dopustno avtomatično sklepati iz obstoja drugih znakov kaznivega dejanja. Gre za objektivna znaka kaznivega dejanja, ki pomenita izvršitveno dejanje in ju je mogoče konkretizirati samo z ravnanjem storilca, ki mora biti v zunanjem svetu zaznavno. Komunikacijski način, tj. način sprejema oziroma dajanja obljube pa ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato je vseeno, na kakšen način je bila obljuba nagrade "dana" ali "sprejeta". Ne glede na to pa mora sodišče v opisu kaznivega dejanja tudi opredeliti, katera so tista v zunanjem svetu zaznavna ravnanja storilca, s katerimi se sprejem oziroma dajanje obljube nagrade izvršuje. ODLOČBE in LOČENA MNENJA - Odločba US o Janezu Janši - Odločba US o Tonetu Krkoviču - Odločba US o Ivanu Črnkoviču - Ločeno mnenje Jadranke Sovdat - Ločeno mnenje Mitje Deisingerja US: Masleša bi moral biti izločen Pri Janezu Janši so ustavni sodniki ugotovili tudi kršitev pravice do nepristranskega sojenja, saj je pri sojenju na vrhovnem sodišču sodeloval tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki je v javnem govoru, v katerem se je odzval na napade na sodstvo, kritiziral tudi ravnanje pritožnika. Ustavno sodišče je tako poudarilo, da ne gre oporekati možnosti predsednika vrhovnega sodišča, da se kot najvišji predstavnik sodne veje oblasti in vseh sodnikov oglasi v primerih, ko meni, da je treba sodstvo zaščititi pred napadi nanj. "Vendar če se pri tem kritično odzove na izjave konkretnega obsojenca, to lahko kasneje pri sojenju vzbudi dvom o videzu njegove nepristranskosti, če sodeluje pri odločanju o njegovem pravnem sredstvu zoper pravnomočno sodbo. Tu ne gre za vprašanje morebitne subjektivne nepristranskosti predsednika Vrhovnega sodišča, temveč za ohranjanje videza nepristranskosti sodišča zaradi utrjevanja zaupanja javnosti v nepristranskost sojenja v posamezni zadevi. Kljub temu, da je navedena okoliščina vzbudila dvom o videzu nepristranskosti sodnega odločanja Vrhovnega sodišča, pri katerem bi sodeloval predsednik Vrhovnega sodišča, občna seja Vrhovnega sodišča ni sprejela njegove izločitve." Zaporniki bodo izpuščeni Zaradi razveljavljene pritožbe bosta lahko Tone Krkovič in Ivan Črnkovič zapustila zapor na Dobu, Janez Janša pa bo lahko ostal na prostosti. Omenjena trojica ima zdaj vnovič status obtoženih in ne več obsojenih. Ustavni sodniki morajo odločiti tudi o ustavnosti prenehanja poslanskega mandata Janši, kar pa naj bi po nekaterih napovedih naredili zelo kmalu po odločitvi o pritožbah. Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so sicer povedali, da za zdaj niso prejeli nobenega sklepa glede zadeve Patria. Ustavno sodišče mora o svoji odločitvi obvestiti upravo, ki bi nato Krkoviča in Črnkoviča izpustila na prostost. Črnkovič: Šest let mučenja Prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič je z odločitvijo ustavnega sodišča v zadevi Patria zadovoljen - še posebej zato, ker odločitev zanj pomeni, da bo lahko zapustil zapor na Dobu. "To je prva osvoboditev," je dejal za STA in dodal, da bo lahko vse vtise strnil šele, ko se bo umiril. Kot je dejal, si je v zadnjih letih želel le poštene obravnave, ki pa da je ni dobil. "Šest let je bilo mučenja in nepoštenega obravnavanja s strani sodišč, tožilcev in novinarjev. In danes se je resnica končno pokazala, zato bo mnoge danes sram," je dejal. Drugih izjav pa, kot je dejal, v tem trenutku ne more dati. Krkovičev odvetnik že napoveduje odškodninski zahtevek Na razsodbo ustavnega sodišča se je že odzval odvetnik Toneta Krkoviča Jože Hribernik, ki ocenjuje, da je ustavno sodišče v razveljaviti sodbe v zadevi Patria v veliki meri sprejelo njihovo argumentacijo in ugotovilo kršitve ustave na vseh treh rednih sodiščih. Glede zastaranja zadeve je Hribernik prepričan, da zastara avgusta, kar po njegovih besedah v pritrdilnem ločenem mnenju ugotavlja tudi ustavni sodnik Mitja Deisinger. Po Hribernikovih navedbah je Deisinger zapisal, da sodišče v ponovljenem sojenju ne more uporabiti določb o zastaranju po novem kazenskem zakoniku, saj kazenski postopek teče za kazniva dejanja, ki so pravno opredeljena po starem kazenskem zakoniku. Hribernik sicer meni, da bi sodišče do avgusta lahko sprejelo novo sodbo, če bi se skoncentriralo na bistvo, in sam bi si takšno sodbo tudi želel. Če bo zadeva zastarala ali bo sprejeta oprostilna sodba pa že zdaj napoveduje vložitev zahteve za odškodnino. Zahtevali bodo tudi vračilo plačane kazni v višini 37.000 evrov in povrnitev drugih stroškov. Najbolj osupljivo pri namišljeni aferi Patria je, da je medijska mašinerija v dolgih letih povzročila pri kar velikem številu ljudi tako veliko miselno zamegljenost, da niso bili več sposobni razločevali med fikcijo in realnostjo. Sledili so verjetju v nek namišljen konstrukt, kamor jih je pahnilo nerazumljivo in nevarno sovraštvo, ne pa hladen, liberalno racionalno-kritičen in intelektualen um. Še nestrokovnjaku je bilo takoj jasno (če je sodbo le prebral), da takšen pravniški zdruz ne more zdržati. Gre za šolski primer neprofesionalnega pravosodnega spisa, in to ne samo v strogo strokovnem pravnem smislu, ampak tudi v smislu pravilne rabe našega slovenskega jezika (izvzemši nekaj strani, ki so v slovničnem smislu bolj ali manj spodobne). kajza # 23.04.2015 ob 15:40 Prijavi neprimerno vsebino Zaza ja seveda za tistega prdca so ravno Krambergera pod rušo spravili...ker je ogrozal zmago na volitvah našega malega prdca Blue-Star # 23.04.2015 ob 15:39 Prijavi neprimerno vsebino Tisti ki mislite da JJ ne bo "nikoli več" predsednik vlade.... Glede na to da ste se vse do zdaj motili, in to krepko, najbrž je stvar glede tega jasna. oliva No minusar, pa ti povej, zakaj je potem Thaler pa odstopil? Da vidmo _______________ Thaler je odstopil in se dogovoril za 2 in pol vikend kazni, ker se je znanega dne , na znanem kraju in na znan komunikacijski način dogovarjal za sprejem nagrade (to smo lahko vsi videli je bilo posneto). Čista zadeva drži, povsem drugače od Janše kjer je vse neznano, čeprav imate vsi veliko tega še v glavi in to ne služi kot dokazno gradivo. (nabijanje po Janši na forumih) skrij oglas PETEK 24.04.2015, 16:39, osveženo: 20:40 NATISNI PISAVA Shod Odbora 2014 pred vrhovnim sodiščem Janez Janša: Danes vidimo, kako se niti sodišča med seboj ne spoštujejo (video) Avtor: Rok Atelšek, Dejan Ilić, David Kos Dve leti smo poslušali, kako je treba spoštovati sodišča. Danes pa vidimo, kako se niti sodišča med seboj ne spoštujejo, je na shodu Odbora 2014 pred vrhovnim sodiščem dejal prvak SDS Janez Janša. 'V slovenskih zaporih trpijo ljudje, ki so starejši od 80 let in so bolni. Kljub prošnjam za pomilostitev jih predsednik noče uslišati. V zaporih je tudi ogromno revežev, ki si ne morejo privoščiti plačila odvetnika in sodnih taks.' (<i>Za ogled videa kliknite na fotografijo.</i>) "V slovenskih zaporih trpijo ljudje, ki so starejši od 80 let in so bolni. Kljub prošnjam za pomilostitev jih predsednik noče uslišati. V zaporih je tudi ogromno revežev, ki si ne morejo privoščiti plačila odvetnika in sodnih taks." (Za ogled videa kliknite na fotografijo.) Pin It Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani je potekal shod Odbora 2014 ob odločitvi ustavnega sodišča, da razveljavi obsodilne sodbe prvaka SDS Janeza Janše, upokojenega brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča v zadevi Patria. Primer se vrača na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Protestniki so se nato odpravili še pred RTV Slovenija in parlament. Janša: Sodišče namesto pravice proizvaja krivico Predsednik SDS Janez Janša je zbrane nagovoril z besedami: "Na slovenskih sodiščih do zdaj ni bil obsojen niti eden od posameznikov, ki so v začetku 90. let izpraznili slovenske banke. Niti eden od tistih, ki so banke izpraznili v zadnjih letih. Če bi bili, bi imeli danes sodobne železnice, zgrajeno tretjo razvojno os in delujoče mostove, pred katerimi ne bi bilo treba čakati na rdeči luči," je dejal Janša. 'Danes tukaj slavimo zmago v bitki, vendar je pot še dolga.' "Danes tukaj slavimo zmago v bitki, vendar je pot še dolga." "V slovenskih zaporih trpijo ljudje, ki so starejši od 80 let in so bolni. Kljub prošnjam za pomilostitev jih predsednik noče uslišati. V zaporih je tudi ogromno revežev, ki si ne morejo privoščiti plačila odvetnika in sodnih taks. Srečal sem človeka, ki že več let zbira denar, da bi se lahko pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice, ker meni, da se mu je zgodila krivica, in po nedolžnem sedi v zaporu," je nadaljeval prvak SDS. "Dve leti smo poslušali, kako je treba spoštovati sodišče. Danes pa vidimo, kako se niti sodišča med seboj ne spoštujejo, saj vrhovno sodišče polemizira z ustavnim sodiščem. Slovenska javnost je šele po sedmih letih lahko prebrala, za kakšno farso je šlo. A to še ni konec poti. Takšne farse se lahko v določenih hišah pojavljajo vsak dan. Dokler ljudstvo ne bo zahtevalo, da se sodbe objavljajo v javnosti, da se fotografira sodnike … Potem smo priča situacijam, ko novinarji in uredniki razlagajo, kako bo proces zastaral, mi pa ne bomo mogli dokazati svoje nedolžnosti. Če bi kaj takšnega dejal novinar v kašni izmed resnih medijskih hiš, kot so BBC, CNN, RAI ali ORF, naslednji dan ne bi več delal v tisti hiši. Razen kot vratar," je pripomnil Janša. Pred parlamentom je bilo mogoče opaziti tudi napise proti Janezu Janši. Pred parlamentom je bilo mogoče opaziti tudi napise proti Janezu Janši. "Velikokrat slišimo, kako je večina ljudi omejenih oziroma so ovce, ki se ne zanimajo za resnico. To je napačno mišljenje. Težava je, da ljudje ne poznajo resnice in ne vedo, kako ravnati. Zato tudi ni mogoče pričakovati napredka. To je rezultat načrtnega poneumljanja slovenskega naroda," je še dejal Janša. Napovedal je še, da tisti vpleteni, ki so s tem procesom najbolj kompromitirali, ne bodo več dolgo ostali na teh položajih. "Do reform v slovenskem sodstvu bo prišlo kmalu. Bolj bomo glasni, prej se bodo zgodile. Danes je dan, ko ste dobili vsaj malo zadoščenja za vztrajnost. Danes je tudi dan, ko bolje kot kadarkoli prej vemo, kaj storiti v prihodnje," je še sklenil Janša. "Danes tukaj slavimo zmago v bitki, vendar je pot še dolga" "Danes tukaj slavimo zmago v bitki, vendar je pot še dolga. V tej hiši sramote za nami se je v procesu Patria odvilo 21 obravnav. 21 obravnav na okrajnem sodišču, kjer naj bi se sodilo za minorne zadeve in po skrajšanem enostavnem postopku. Iz teh obravnav niste mogli izvedeti veliko. Ko je pred 27 leti potekal proces na Roški pred vojaškim sodiščem, je bil tisto zaprti proces, brez navzočnosti javnosti, brez novinarjev, v tajnosti. Ampak po vsakem sojenju je slovenska javnost izvedela več kot pa po sojenju v zadevi Patria," je zbranim dejal prvak SDS Janez Janša. <i>Za ogled videa kliknite na fotografijo.</i> Za ogled videa kliknite na fotografijo. Črnkovič: Dragi vztrajniki, hvala vam, da ste nas pripeljali tako daleč! Črnkovič je v svojem govoru dejal, da je trpel v zaporu, ker je bil obsojen po krivem. "Mene so obsodili za lopova, a sem pošteno zmagal na razpisu, tisti, ki so imeli pa že leto dni prej podpisane pogodbe, pa nič!" je dejal. Naše podjetje in delavci trpijo, ker smo pošteno zmagali na razpisu. Tisti, ki pa niso mogli pokrasti denarja, pa nas šikanirajo, je poudaril. Dejal je tudi, da so za večino slabih stvari pri nas krivi novinarji. "Zakaj? Ker si ne upajo povedati po resnici in so služabniki svojih plačnikov! Novinarji, vi temu narodu krojite kruh in pravico! Vedite! Zgodili se bodo pravični novinarji, ki bodo rešili Slovenijo," je še poudaril Črnkovič. <i>Za ogled videa kliknite na fotografijo.</i> Za ogled videa kliknite na fotografijo. Krkovič: Majhen korak za sodstvo, velik za slovenstvo Tone Krkovič je zbrane pozdravil "po 294 dneh krivičnega zapora". Kot je dejal, je ustavno sodišče včeraj naredilo majhen korak za sodstvo, vendar velik korak za slovenstvo. "Evolucija konca revolucije se je zagotovo začela," je povedal množici in dejal, da jih občuduje, da so vztrajali za dosego tako plemenitega cilja. "Takšna formacija, kot ste vi, zmaguje," je dejal. Po poročanju STA se je zbralo okoli 1.500 ljudi, ki so bili opremljeni s slovenskimi in evropskimi zastavami, baloni in piščalkami ter so vzklikali v podporo Janezu Janši in zahtevali odstop Branka Masleše. Na transparentih, ki so jih imeli udeleženci shoda, je bilo opaziti številne napise: Zahtevamo zamenjavo na Dobu, na vrsti je Milan Kučan; Ivan, Tone, Janez, heroji slovenske osamosvojitve; Rdeče krivosodje, lustracija takoj … Zahvaljujejo se tudi ustavnemu sodišču, da je razveljavilo sodbo. 17.00 Shod se je začel. Udeleženci so naprej zapeli slovensko in evropsko himno. Udeležence je pozdravil tudi odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. Udeležence je pozdravil tudi odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. Odbor je na skupščini sicer sklenil, da bo nadaljeval z rednimi tedenskimi shodi pred sodiščem, in da bo Janšo predlagal za nagrado Vaclava Havla. Ob koncu shoda so udeleženci še simbolično obrnili hrbet slovenskemu pravosodju, nato pa se odpravili pred stavbo RTV Slovenija, kjer izražajo svojo kritičnost do poročanja nacionalne medijske hiše v zadevi Patria, še poroča STA. if # 24.04.2015 ob 23:32 Prijavi neprimerno vsebino firtoh, # 24.04.2015 ob 21:15 Tudi Vaclav je bil zaprt in mnogi vam podobno misleči so udrhali po njemu. Sem izjemno razočaran ,da je izkazano toliko sovraštva proti človeku(JJ),ki je eden najzaslužnejših za samostojnost in neodvisnost Slovenije.Ki je velik patriot, borec za pravično družbo,demokracijo in mu je resnica temeljna vrednota.Ne vem,ali ste nekateri tako proti tem pomladnim vrednotam ali pa je medijska mašinerija toliko močna že od Depale vasi naprej, da enostavno podležete tem udbaškim medijskim prijemom . Za prej izbrisan komentar pa pojasnilo. :27.aprila 1941 je bila ustanovljena protiimperialistična fronta,ki ni imela ničesar skupnega z obrambo domovine in naroda,pač pa le cilj priti na oblast,za vsako ceno.Dan boja proti okupatorju bi se moral praznovati denimo ob ustanovitvi Tigra,ki je bil pristni ,nepreračunljivi narodni odpor. V romskem naselju Domajinci brutalno pretepli zdravstveno osebje Reševalce je lovila razjarjena množica 28. april 2015 ob 16:09, zadnji poseg: 28. april 2015 ob 17:00 Murska Sobota - MMC RTV SLO Zdravstvena ekipa ni mogla več pomagati 36-letnemu domačinu, ki je imel težave s srcem, zato jih je večja skupina Romov napadla, ker so menili, da so reševalci prišli prepozno. Po poročanju spletnega Dela je zdravnika pred pobesnelimi domačini rešila ženska, ki ga je pred napadalci umaknila v drugo sobo. Takšne sreče pa nista imela reševalca, ki so ju napadalci pretepli, nato se jima je uspelo umakniti v eno izmed bližnjih hiš, od tam pa sta poklicala policijo. Edith Žižek Sapač direktorica zdravstvenega doma Murska Sobota je za spletno Delo povedala, da v petnajstih letih dela takega incidenta še ni doživela. Reševalcem se pogosto dogaja, da so deležni kakšne žaljivke ali brce, da bi jih tako brutalno napadli in poskušali pretepsti "do konca" kot tokrat, pa se ni še nikoli zgodilo. Policisti takoj ob prihodu vzpostavili red S policije so za MMC potrdili, da so bili v jutranjih urah obveščeni o napadu na reševalce v naselju Domajinci, na kraj so nemudoma poslali policiste, ki jim je tudi takoj ob prihodu uspelo vzpostaviti javni red in mir. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je več občanov napadlo in verbalno žalilo medicinsko ekipo, sestavljeno iz zdravnika in dveh reševalcev. Po vseh zbranih obvestilih in ugotovitvah bodo zoper kršilce oz. osumljence ustrezno ukrepali, zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru oz. kazenskega zakonika. G. K. Konservativci imajo večino. Poslovili so se Ed Miliband, Nick Clegg in Nigel Farage. Velik uspeh škotske stranke, poraz laburistov in liberalnih demokratov 8. maj 2015 ob 07:13, zadnji poseg: 8. maj 2015 ob 14:03 London - MMC RTV SLO Po skoraj vseh preštetih glasovih na britanskih volitvah je zdaj jasno, da je konservativna stranka dobila najmanj 326 sedežev, kar je dovolj za absolutno večino. Zaradi slabih izidov je svoj odstop podalo več predsednikov strank. Volilne komisije po vsej državi so preštele že skoraj vse glasove in zdaj je jasno, da je konservativna stranka predsednika Davida Camerona dobila najmanj 326 glasov, kar je ravno dovolj za absolutno večino in pomeni, da bodo lahko vladali sami. BBC napoveduje, da bodo na koncu dobili 331 glasov. Kot poroča BBC-ja naj bi laburisti dobili 230 sedežev, škotska nacionalna stranka pod vodstvom Nicole Sturgeon 56, liberalni demokrati pa osem sedežev. Evroskeptična stranka Ukip naj bi v novem sklicu parlamenta dobila le en sedež. Cameron slavi in obljublja novo vlado Na izide se je že zjutraj odzval premier David Cameron, ki bo, kot vse kaže, še naprej vodil britansko vlado. "To je bila zelo pomembna noč za konservativno stranko," je dejal Cameron, potem ko je izvedel, da je dobil svoj sedež v Oxfordshiru. Dejal je, da je še prezgodaj napovedovati, kakšen bo končni izid, a da upa, da bo lahko v naslednjih dneh sestavil vlado. Zagotovil je, da bo vladal za vse in da bo držal obljubo glede Škotske. "Mislim, da so se ljudje pozitivno odzvali na našo pozitivno kampanjo o zaščiti našega gospodarstva," je še dodal. David Cameron se bo kot voditelj zmagovite stranke še danes srečal s kraljico Elizabeto II. Tradicija namreč veleva, da se zmagovalec volitev odpravi k monarhu, ki mu tudi uradno podeli mandat za sestavo vlade. Miliband že napovedal, da bo odstopil Na volilne izide se je že zjutraj odzval tudi vodja laburistov Ed Miliband, ki je dejal, da je njegova stranka doživela veliko razočaranje. "To je veliko razočaranje in težka noč za laburistično stranko," je dejal svojim podpornikom, potem ko je postalo jasno, da je sam obdržal svoj sedež v parlamentu. Miliband je priznal poraz svoje stranke in dejal, da obžaluje to, kar se je zgodilo v drugih delih Velike Britanije, predvsem na Škotskem, kjer je val nacionalizma povozil laburistično stranko. Kot poročajo britanski mediji, je to največji poraz za laburiste v zadnjih letih in zato je predsednik stranke Miliband na tiskovni konferenci podal svoj odstop. Povedal je, da je že poklical Davida Camerona ter mu čestital za zmago, ter dejal, da prevzema vso odgovornost za poraz stranke na volitvah. Zahvalil se je vsem, ki so ga podpirali in ki so glasovali za laburistično stranko. Ob tem je dejal, da stranka potrebuje novo vodstvo, ki bo znova zmagala in poskrbela za ljudi. Stranko bo zdaj do volitev vodila Harriet Harman. Največji poraz liberalnih demokratov Največji poraz so zagotovo doživeli liberalni demokrati pod vodstvom Nicka Clegga, ki so glede na vzporedne volitve izgubili kar 49 sedežev. Clegg je v prvem odzivu dejal, da je bila volilna noč "kruta in kaznujoča za njegovo stranko", kasneje pa je nagovoril javnost in se poslovil kot predsednik stranke. Dejal je, da zanj po tako slabem rezultatu stranke ni druge možnosti, kot da se poslovi, obljubil pa je, da se bo stranka reformirala in prenovila ter da bo znova zmagala. Farage ostal brez poslanskega sedeža in odstopil Britanska evroskeptična stranka UKIP naj bi dobila dva sedeža v parlamentu, veliko presenečenje pa je, da je brez poslanskega sedeža ostal predsednik stranke Nigel Farage. Tudi on je pred volitvami napovedal, da bo v primeru, da se ne uvrsti v parlament, odstopil, in je to takoj tudi storil. Velika zmagovalka tokratnih volitev je škotska nacionalna stranka, ki je glede na vzporedne volitve dobila 58 sedežev, v prejšnjem mandatu pa so jih imeli šest. B. T. 8. maj: Podpis Majniške deklaracije 8. maja 1945 konec II. svetovne vojne 8. maj 2015 ob 00:06 Ljubljana - MMC RTV SLO Leta 1989 so predstavniki slovenskih opozicijskih gibanj na Kongresnem trgu v Ljubljani sprejeli Majniško deklaracijo in z njo zahtevali suvereno državo slovenskega naroda. Deklaracijo je na množičnem zborovanju v podporo četverici, obsojeni v aferi JBTZ, prebral pokojni Tone Pavček. Omenjeno opozicijo so sestavljali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščanskosocialno gibanje ter Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je bila sestavljena iz treh točk: prva je izražala odločenost živeti v suvereni državi slovenskega naroda, druga pa zahtevo, da bi Slovenija kot suverena država lahko samostojno odločala o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. V tretji točki je bilo zapisano, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost slovenska država lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. if # 08.05.2015 ob 09:38 Prijavi neprimerno vsebino Majniško deklaracijo javno predstavljeno 8. maja 1989, je podpisalo nekaj več kot 100 000 ljudi. Komunistična oblast je junija 1989 odgovorila s temeljno listino, ki jo je podpisalo okrog 420000 ljudi. Komunistična Temeljna listina je nasprotovala samostojni Sloveniji. Tako stališče je bilo za komuniste aktualno tudi leta 1990, kar potrjuje tudi Kučanova izjava "O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.". Kučanova prisotnost v medeijieh, za govrnicami je dokaz, da Slovenija ni samstojna. Milan Kučan simbolno in praktično pooseblja okupatorski komunistični sistem slovenskega naroda. če je kdo prostozidar je to predsednik Forum21. Kim Džong Un zaradi neposlušnosti usmrtil svojega obrambnega ministra Letos usmrčenih že 15 javnih osebnosti 13. maj 2015 ob 10:00, zadnji poseg: 13. maj 2015 ob 11:25 Pjongjang - MMC RTV SLO/Reuters V Severni Koreji so po poročanju južnokorejskih obveščevalcev usmrtili obrambnega ministra, kar je zadnja v vrsti čistk Kim Džong Una za utrjevanje oblasti, ki pa bi jo lahko tako tudi spodkopal. 66-letnega Hjon Jong Čola so obtožili izdaje, med drugim zaradi neupoštevanja Kimovih ukazov in ker naj bi zadremal na nekem vojaškem dogodku, kjer se je pojavil severnokorejski voditelj. Nazadnje se je Hjon v javnosti pojavil na varnostni konferenci aprila v Moskvi, nato pa so ga konec meseca prijeli in ga brez sojenja usmrtili po treh dneh. O usmrtitvi visokega člana severnokorejskega vodstva je poročala južnokorejska obveščevalna agencija, ki je s tem na srečanju za zaprtimi vrati seznanila južnokorejske poslance. Kaj se resnično dogaja v Severni Koreji, je vedno težko izvedeti, saj gre za verjetno najbolj od sveta izolirano državo na svetu, in takih novic nikoli ni mogoče neodvisno potrditi, tako da podrobnosti vedno ostanejo zavite v tančico skrivnosti in so podvržene različnim špekulacijam. Hjona naj bi usmrtili s protiletalskim mitraljezom na strelišču okoli 20 kilometrov severno od Pjongjanga in usmrtitev naj bi si ogledalo nekaj sto ljudi. Ameriški Odbor za človekove pravice v Severni Koreji je prejšnji mesec poročal, da se omenjeno strelišče uporablja za usmrtitve, pri čemer so žrtve oddaljene le 30 metrov od orožja, katerega naboji imajo doseg do osem tisoč metrov. To je zadnja v vrsti odmevnih usmrtitev, odkar je Kim poočetovi smrti konec leta 2011 prevzel oblast v Severni Koreji.Po neuradnih podatkih južnokorejske obveščevalne službe naj bi bilo v tem času po njegovem ukazu usmrčenih okoli 70 predstavnikov oblasti, od tega 15 visokih uradnikov v letošnjem letu. Kje so meje režima? Čistke so eden izmed osnovnih mehanizmov ohranjanja oblasti v diktatorskih totalitarnih režimih in pri tem severnokorejski ni nobena izjema. Po navadi sledijo, ko se voditelj počuti ogroženega in ko mora utrditi oblast, pri kateri obstaja bojazen, da mu polzi iz rok. Vedno se uporabljajo tudi kot svarilo drugim. Poznavalci razmer v tej državi pravijo, da za zdaj ni videti nobenih znakov nestabilnosti v Pjongjangu, vendar bi se lahko to hitro spremenilo, če se bodo čistke nadaljevale s takim tempom in še dolgo. "Severnokorejska notranja politika je zelo nestanovitna te dni. Kaže, kot da ni nobenega spoštovanja do Kim Džong Una v jedru in na srednjih ravneh severnokorejskega vodstva," je dejal strokovnjak za razmere na severni polovici Korejskega polotoka Michael Madden in pojasnil, da za zdaj ni nobene neposredne grožnje Kimovemu vodstvu in stabilnosti režima, a bi lahko prišlo do preobrata, če se bo to nadaljevalo tudi prihodnje leto. Ko Ju Hvan z univerze Dongguk v Seulu je prepričan, da bo režim dosegel svoje meje, če bo Kim še naprej izvajal čistke. "A to je še prezgodaj napovedovati," je še dodal. Usmrtitve najtesnejših sodelavcev, kar je Hjon kot obrambni minister v tako militarizirani državi nedvomno bil, kažejo na to, da je Kim ne zaupa svojemu najožjemu krogu in da je še vedno v procesu utrjevanja oblasti. Ena od njegovih najodmevnejših usmrtitev je bila konec leta 2013, ko se je znebil svojega strica Čang Song Taeka, ki je veljal za drugega človeka v državi in je bil tudi mentor mlademu Kimu pri njegovih začetkih na oblasti. To je bil tudi eden redkih primerov, da je bila severnokorejska javnost seznanjena z odstranitvijo tako visokega politika, saj je televizija prikazala njegovo aretacijo na seji partije in pozneje še fotografije s sojenja. G. V. "Hjona naj bi usmrtili s streli protiletalske obrambe na strelišču okoli 20 kilometrov severno od Pjongjanga in usmrtitev naj bi si ogledalo nekaj sto ljudi" Saj človek ne ve kaj bi rekel,.... postavili so ga pred vsaj 30mm protiletalski top in bum! Juzer mk2 # 13.05.2015 ob 10:12 Prijavi neprimerno vsebino A si je prepočasi zapisoval v zvezek? Partija pač, je bilo pri nas podobno. Nasprotnike pobiti, rajo ustrahovati tako, da še dandanes ne upa kaj dosti govoriti. Komunizem pač, eden izmed treh totalitarizmov. To so normalne zadeve za tak režim. .... smrt komunizmu - svoboda narodu!......... negasega # 13.05.2015 ob 14:44 Prijavi neprimerno vsebino Tudi naš ljubi maršal Tito jih je pospravljal, jih skrival v jame, brezna, ... in ker naj bi zadremal na nekem vojaškem dogodku Kaj pa spi na delovnem mestu, lenuh... Je že kj pozabil napisat v beležko,... Zmaga Polanca na zahtevnem vzponu na Abetone! Contador oblekel rožnato majico 13. maj 2015 ob 17:02, zadnji poseg: 13. maj 2015 ob 19:36 Abetone - MMC RTV SLO Jan Polanc je v velikem slogu dobil 5. etapo kolesarske Dirke po Italiji. Iz skupine petih ubežnikov je napadel 10,4 km pred ciljem in nihče mu ni mogel slediti. To je druga slovenska etapna zmaga na Giru! Na 17 km dolgem sklepnem vzponu do zimskošportnega središča Abetone (2. kategorija) je 23-letni član Lampreja prikazal izjemno vožnjo tudi na najstrmejših odsekih. Sylvain Chavanel mu je skušal slediti, a je na koncu zaostal kar minuto in 31 sekund. 4,5 km pred ciljem je iz glavnine silovito pospešil Alberto Contador. Richie Porte in Fabio Aru sta mu sledila. Španec je na koncu tudi oblekel rožnato majico. Ima dve sekundi naskoka pred Arujem, Porte na tretjem mestu zaostaja 20 sekund. Najbolj je bil pozoren na Chavanela "Zelo dolgo sem čakal na prvo zmago. Veliko sem poskušal v pobegih. Končno mi je uspelo. Res neverjetno! Skušali smo si privoziti veliko prednost v ubežni skupini. Veliko sem razmišljal, kdo je najmočnejši v vožnji navkreber. Zavedal sem se, da imam možnosti. Chavanel je odličen na vzponih in moral sem se ga znebiti že zgodaj," je bil zadovoljen Kranjčan, ki je lani na 14. etapi Gira končal na četrtem mestu. Ubežniki so si privozili 11 minut prednosti Axel Domont, Sergej Tvetcov, Silvan Dillier, Chavanel in Polanc so pobegnili že po 16 km. Nabrali so si že enajst minut naskoka, vsi so imeli velik zaostanek v skupnem seštevku in glavnina jih ni zavzeto lovila. Favoriti so se zanašali na zadnji vzpon. Na njem se je prednost precej znižala, a Polanc je že velikokrat pokazal kakovost v vožnji v klanec. Tudi tokrat se je zlahka rešil soubežnikov, na koncu pa v cilj prišel z lepo prednostjo, s tem pa dosegel daleč največji uspeh v karieri. Vodstvo Lampreja je potegnilo pravo potezo, ko ga je v zadnjem trenutku uvrstilo na seznam nastopajočih. Polanc tudi v modri majici najboljšega hribolazca Oblekel je tudi modro majico najboljšega hribolazca, v seštevku za belo majico najboljšega mladega kolesarja na dirki pa zaseda peto mesto. Skupno je z zaostankom 17 minut in 18 sekund na 40. mestu. O zmagi ni bil prepričan vse do zadnjega "Neverjetno, res se še ne zavedam, kaj mi je uspelo. Končno sem dosegel zmago v profesionalni konkurenci in to na tako veliki dirki, kot je Giro. Danes sem videl svojo priložnost, šel v pobeg, v njem pa videl, da imam možnosti. Trideset kilometrov pred ciljem smo imeli še okoli devet minut prednosti, takrat sem vedel, da lahko uspemo. Seveda pa sem si želel zmage, zato sem moral na klancu napasti. O zmagi pa nisem bil prepričan vse do zadnjega," se je smejalo Polancu, ki si zdaj želi, da bi se njegova ekipa Lampreja zdaj nekoliko bolj posvetila njemu in poskušala osvojiti modro majico. Za visoke uvrstitve v skupnem seštevku namreč nimajo več možnosti, njihov kapetan Poljak Przemyslav Niemec je že v uvodnih etapah preveč zaostal. Kot njihov najboljši je že z visokim zaostankom na 26. mestu. Drugi najboljši predstavnik Lampreja pa je prav Polanc, ki je na 40. mestu, v seštevku mladih kolesarjev pa je peti, a z že visokim zaostankom za najboljšimi. Zadržati želi modro majico "Zagotovo je to edina majica, ki jo lahko osvojimo. Če pa jo bomo hoteli obdržati, bom moral še v kakšen beg. Želim si in verjamem, da tako razmišlja tudi ekipa, s šefi sicer o tem nisem govoril, a Niemiecu se zagotovo ne bo več toliko pomagalo kot v prvih etapah. V naslednjih dveh etapah ni gorskih ciljev, zato bom majico še nekaj časa nosil, če bi jo hotel osvojiti, pa se bom moral izkazati še s kakšnim begom v najtežjih etapah. Verjamem, da sem tega zmožen, bomo videli, kakšno bo počutje, kakšna pa bo taktika ekipe, pa zdaj ne vem. Dogovarjamo se pred vsako posamezno etapo," je svoje želje razkril slovenski junak. Hvastija: Največji trenutek slovenskega kolesarstva Nekdanji selektor, zdaj pa direktor reprezentanc Martin Hvastija, je izjavil, da je to največji trenutek slovenskega kolesarstva in da si je z njim Polanc že rešil kariero. "To je le ena zmaga, resda prva in zelo odmevna, a jaz bi rad dosegel kaj več. Je pa nek začetek. Sem še mlad in ambiciozen, tako da res ne razmišljam, da sem zdaj že veliko naredil. Zdaj že razmišljam o drugi zmagi, vsekakor verjamem, da tudi na tej dirki nisem rekel zadnje besede," je optimistično razpoložen Kranjčan, ki se je tako športa kot obnašanja učil od očeta, nekdanjega kolesarja Marka Polanca, zdaj pa trenerja ekipe Radenske: "Žal z njim še nisem govoril, saj sem imel veliko obveznosti. Jasno pa je, da ima zasluge za to zmago tudi on. On je moj trener, on je moj šef, vsekakor je glavni razlog, da sem tu, kjer danes sem." Božič in Mezgec slavila v šprintu Polanc se je s tem uspehom vpisal v zgodovino slovenskega kolesarstva. Slovenija je že imela dva zmagovalca na eni izmed treh največjih večdnevnih kolesarskih dirk, a Borut Božič na Vuelti in lani Luka Mezgec na zadnji etapi Gira v Trstu sta jo vknjižila po šprintu. 5. etapa, La Spezia-Abetone, 152 km: 1. J. POLANC SLO 4:09:18 2. S. CHAVANEL FRA +1:31 3. F. ARU ITA vsi 4. A. CONTADOR ŠPA isti 5. R. PORTE AVS čas 6. M. LANDA ŠPA 1:44 7. D. CATALDO ITA 1:53 8. J. TROFIMOV RUS vsi 9. D. CARUSO ITA isti 10. D. ATAPUMA KOL čas ... 142. G. BOLE SLO 19:43 143. L. MEZGEC SLO isti čas Skupni vrstni red po 5. etapi: 1. A. CONTADOR ŠPA 16:06:54 2. F. ARU ITA +0:02 3. R. PORTE AVS 0:20 4. R. KREUZIGER ČEŠ 0:22 5. D. CATALDO ITA 0:28 6. E. CHAVES KOL 0:37 7. G. VISCONTI ITA 0:56 8. M. LANDA ŠPA 1:01 9. D. FORMOLO ITA 1:15 10. A. AMADOR KOS 1:18 ... 40. J. POLANC SLO 17:18 87. G. BOLE SLO 38:19 160. L. MEZGEC SLO 1:01:50 Črnibog # 13.05.2015 ob 19:22 Prijavi neprimerno vsebino Iskrene čestitke, zasluženo! Zmagati v taki etapi ni mačji kašelj, zraven tega je naredil lepo promocijo sebi in ob enem tudi naši državi.. Legendarno, zmaga par excellence! Izkrene čestitke tudi iz moje strani. mihamiha23 # 13.05.2015 ob 17:27 Prijavi neprimerno vsebino je pa zanimivo,da jan sploh ni imel v planu gira,saj so ga v ekipo vključili v zadnjem trenutku Zelo lepa zmaga. Sem imel občutek, da je 10 kilometrov pred ciljem prehitro ostal sam. Ampak Polanc je tu odpeljal fantastično. polarni123 # 13.05.2015 ob 17:45 Prijavi neprimerno vsebino Bravo Jan, italijanski komentatorji ga niso mogli prehvaliti. Zasluženo :) V Srbiji rehabilitirali Dražo Mihailovića Četniški vodja ni bil deležen poštenega sojenja 14. maj 2015 ob 13:05, zadnji poseg: 14. maj 2015 ob 13:42 Beograd - MMC RTV SLO/STA Višje sodišče v Beogradu je sprejelo odločitev o rehabilitaciji četniškega vodje Draže Mihailovića, ki so ga leta 1946 usmrtili zaradi vojnih zločinov in narodne izdaje. Proces rehabilitacije Mihailovića v Srbiji že nekaj časa spremljajo polemike, saj pri nekaterih velja za domoljuba, medtem ko je za druge vojni zločinec. Z rehabilitacijo je izničena odločitev iz leta 1946, ko so Mihailovića obsodili in usmrtili. Odločitev beograjskega sodišča je dokončna in pritožba ni mogoča, poroča srbski B92. S tem so se četniškemu vodji vrnile državljanske pravice, ki so mu jih odvzeli z obsodbo zaradi sodelovanja z nemškim okupatorjem. Sodišče je razsodilo, da Mihailović ni bil deležen poštenega sojenja in ni imel pravice do obrambe. V obrazložitvi piše, da je bil nezakonito obsojen zaradi političnih in ideoloških razlogov, saj je šlo za sojenje nekdanjemu režimu Kraljevine Jugoslavije. Mihailović tudi ni imel možnosti pritožbe. Sodnik Aleksandar Trešnjev je pojasnil, da se sodišče ni odločalo o tem, ali je Mihailović vojni zločinec, ampak je izključno razsojalo o tem, ali je imel pravično in pošteno sojenje. Pred sodiščem je razsodbo pričakalo množica ljudi, tako privržencev kot nasprotnikov Mihailovića. Med sojenjem je bilo zaslišanih več deset prič in zgodovinarjev, preposlušalo pa se je tudi zvočne posnetke s sojenja leta 1946. Dolgoleten proces Zahtevo za rehabilitacijo svojega deda je že leta 2006 vložil Mihailovićev vnuk Vojislav, ki se mu je pridružilo več združenj, tudi Združenje političnih zapornikov in žrtev komunističnega režima. Proces rehabilitacije se je začel leta 2010, a je bil nato dvakrat prekinjen. Ob prvi prekinitvi se je čakalo na potrditev datuma usmrtitve, ob drugi pa je Zveza antifašistov Srbije podala prijave proti dvema pričama zaradi lažnega pričanja. Mihailović je leta 1941 kot prvi v tedanji okupirani Jugoslaviji iz vrst kralju zvestih vojakov organiziral odpor proti nacistom, pozneje pa je prestopil na drugo stran in se skupaj z Nemci bojeval proti partizanom, zaradi česar je bil po koncu vojne tudi obsojen. G. V. komar89 # 14.05.2015 ob 15:37 Prijavi neprimerno vsebino @Crveni: Očitno je kolaboracija z okupatorjem dovoljena samo komunistom! Očitno res...komunisti so sodelovali z nacisti, še preden je sploh kjerkoli prišlo do kolaboracije. Stalin in hitler sta imela podpisano pogodbo o nenapadanju in razdelitvi poljske in sta bila zaveznika, do takrat ko je hitler prekršil pogodbo in napadel SZ. In ane kako zanimivo, ravno takrat, je tudi naša KP, ki je bila podrejena SZ) razglasila vojno nacistom. Do napada na SZ je bil sovražnik naše koministične partije imperialistični zahod, nacisti pa so bili zavezniki. Toliko o zgodovini, za tiste, ki kar na pamet nekaj trobezljajo o kolaboraciji z nacisti. Če bi bli komunisti res borci za svobodo naroda, ne bi narod terorizirali in ne bii bilo razloga, da bi nastale vaške straže, ki so morale varovati ljudi in premoženje. PIF oziroma OF je tako ali tako bil ustanovljen, da se bori proti imperialistom, Francozom in Angležem. v zavezništvu z Rusijo in njihovimi tedanjimi partnerji, Nemci. Tega pa res nisem nikoli razumel.Nekaj časa se je boril skupaj s partizani,potem pa se obrnil proti njim.Le kaj naj si mislimo o tem?? kaj pa če bi gledal z obratne strani? Kateri narodno gibanje pa komunistični fanatiki niso zavrnili in se obrnili proti njemu, ker jih je zanimala samo komunistična jugoslavija ali pa nič? Kdo piše zakone? Režim. Tudi zgodovino ... zato mi gre lahkovernost res na smeh. Kako ponosni smo bili na Titove besede v šolskem spričevalu in indoktrinirani ko policijski psi. Nekateri smo se rešili teh okov ... "Cetnike, bivso kraljevo vojsko, bezece preko slovenije so 95 posto pobili." Tiste, ki so jih ujeli v Sloveniji. JVO zavezniki niso vračali. Zelo veliko se jih je rešilo čez Italijo. Domobrance in ustaše so vrnili ! Mihailović je leta 1941 kot prvi v tedanji okupirani Srbiji iz vrst kralju zvestih vojakov organiziral odpor proti nacistom, v Sloveniji pa so prvi uperili puške proti fašistom TIGROVCI (13. maj 1941) - še nekaj dni pred Srbi. Pozneje pa se je vnela državljanska vojna - vsi proti vsem ..., žalost. Po letu 1945 pa so zgodovino pisali revolucionarji - in narod je ostal še naprej razdeljen ... Aleksandra iz Francije, "socialne države", kjer pa priseljenec ostane priseljenec Poročena z Gvinejcem, živi v Grenoblu 12. maj 2015 ob 06:27, zadnji poseg: 12. maj 2015 ob 10:49 Ljubljana/Grenoble - MMC RTV SLO Aleksandra Smrtnik (zdaj Toure) je leta 2005 v organizaciji Francoskega inštituta odšla v Francijo na enomesečno izobraževanje za profesorje francoščine, ki ji je usodno zaznamovalo nadaljnje življenje. Tam je namreč spoznala svojega bodočega moža, Gvinejca Toureja Mamadoubo, s katerim sta po treh letih zveze na daljavo leta 2009 zaživela skupaj v Grenoblu, kjer je delal Toure, diplomirani biolog, ki je prišel v Francijo na nadaljevanje študija iz farmacije (kličnične preiskave) in varnosti pri delu. ... mehko koleno # 12.05.2015 ob 11:31 Prijavi neprimerno vsebino -franc. socialna odeja je svetovna referenca in je skoda izgubljati besed. -SMIG v letu 2015=1137€ mesecno, 9,61€ pa urna postavka ob 35 - urnem tedniku,ki velja v tej pregresni domovini... -clanek je poln protislovij in polresnic in imam obcutek,da gre predvsem za neke custvene reakcije.Mislim,da oseba sama ne ve, kaj v resnici hoce...Emocije(razocaranja) nas vedno oddaljujejo od realnosti,nam meglijo vid. --podatki ,ki jih navaja Moore o zdravstvenem sistemu: http://www.imdb.com/title/tt0386032/ --Ko clovek pozna samo relativno majhen del nekega ogromnega ozemlja,potem ne more govoriti na splosno o temu. -clovek naj nemudoma zapusti kraj,ki ga onesrecuje,v katerem se pocuti zapostavljenega,ne priznanega itd.Zdrava kmecka pamet v tem primeru veleva: zapusti takoj to satanovo gnezdo! -Francozi imajo zelo sibko znanje tujih jezikov,to nedvomno drzi. Najbolj razsirjena imena. -Rang Filles Garçons 1 Emma Nathan 2 Lola Lucas 3 Chloé Léo 4 Ines Enzo 5 Léa Louis 6 Jade Gabriel 7 Manon Jules 8 Louise Timéo 9 Zoé Hugo 10 Lilou Arthur --Francoz te ob vsakem srecanju poljubi(3-4krat;moski,kot zenska) Se ogromno druzijo in se vabijo na dom predvsem na prijateljsko vecerjo.Ce Francoz kaj rad dela je to : jesti in faire l´amour) -Hcerka baje govori slovensko,nosi pa hebrejsko ime Naomie -o francoski hrani in pijaci skoda kaj napisati,celo Kitajci jih imajo za najboljse. -Vsakokrat ,ko naletim na zapiske s popotovanja kaksnega Slovenca,ki nekaj casa zivi v tujini,vedno ugotovim ,da tako malo vedo o hrani in pijaci kraja,kjer se trenutno nahajajo,kot malo vedo o slovenski gastronomiji. Normalno,kulinarika je sestavni del nacionalne kulture. -Pri nas , kod nikjer drugje v Evropi, je izredno velik razkorak med pogovornim jezikom in knjiznim jezikom.Pri nas celo pol. elita in akademiki na javnem mestu ne uporabljajo knjiznega jezika.V Franciji pa je ta odnos popolnoma drugacen.Preseneca me,da oseba,ki je studirala francistiko,ni opazila,kako se uradni jezik tako spostuje ,pravzaprav LJUBI. -Na procelju lepo ohranjene sole v posavju stoji tale napis:Narod brez kulture,je narod brez bodocnosti.Vsaka kultura se pa pricne z besedo... Jaz pa živim v Franciji, v Parizu, že štiri leta in se osebno bolj strinjam s komentatorjem mehko koleno kot z Aleksandro iz Grenobla. In Francozi so definitivno bolj na easy kot Slovenci. Osredotočajo se bolj na stvari, ki so jim v veselje in užitek in se mi zdijo v splošnem bolj optimistični kot Slovenci. Večjo distanco imajo do svojih problemov in se mi zdijo uvidevnejši/dovzetnejši so sočloveka. So tudi lepo vzgojeni/olikani. So pa odnosi med ljudmi manj osebni/manj je prepretenosti (vmešavanja?) med ljudmi, ljudje so tu bolj samostojni. Meni osebno je to zelo všeč. Peterle ob obletnici Manevrske strukure narodne zaščite: Lipe več ni, spomenik revoluciji pa še stoji Govorca tudi Hojs in Janša 15. maj 2015 ob 18:05, zadnji poseg: 15. maj 2015 ob 20:41 Ljubljana - MMC RTV SLO Poleg slovesnosti ob dnevu vojske je potekala tudi slovesnost ob obletnici začetka organiziranja Manevrske strukture narodne zaščite. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve organizira prireditev ob "25. obletnici demokratičnih sprememb in ustanovitvi Manevrske strukture narodne zaščite Republike Slovenije". Zbralo se je več kot 1.500 ljudi. Dogodek na Trgu republike v Ljubljani je potekal pod naslovom Ponosni na Slovenijo. Glede tega, kdo je zmagal pred četrt stoletja, je Hojs dejal, da je zmagal slovenski narod nad monolitno partijsko državo. Dejal je, da takrat drugače mislečih niso izključevali. "Nasprotnike osamosvojitve smo povabili zraven," je dejal. Preberite tudi: Pahor: Politika Slovenije je politika miru in prijateljstva "Če težav nisi rešil doma, na misiji ne moreš narediti ničesar več" Hojs: Fašizma ni več, se pa plazi komunizem V naših krajih fašizma in nacizma že dolgo ni več, je dejal Hojs. Se pa plazi komunizem, zato proces osamosvajanja še ni končan, je dodal. Aleš Primc je kot predstavnik Odbora 2014 opozoril, da so Masleša, Fišer, Vlaj in Klemenčič so še na položajih. Nekateri še danes pravijo, da je bila osamosvojitev napaka, je dejal Primc. "Če tega ne bi storili, bi bilo še več ljudi v zaporu brez dokazov," je dejal. Transparent "Janša v zapor" Na dogodku se je zgodil manjši incident in posredovati je morala policija. Četverica je poleg odra namreč razvila transparent z napisom Janša v zapor, kar je vzbudilo burne reakcije zbranih. Peterle pozval k umiku spomenika Prvi predsednik vlade po osamosvojitvi Lojze Peterle je spomnil, da je bila pred 25 leti ob osamosvojitvi na Trgu republike posajena lipa. Te danes ni več, spomenik revoluciji, ki simbolizira nasilen prevzem oblasti, pa še stoji, je dejal zbranim. Kot je dejal, omenjeni spomenik mnoge boli in zato tudi deli. Dotaknil se je praznovanja 70. obletnice konca druge svetovne vojne. Po njegovih besedah lahko kot osvobodilna dejanja skupaj praznujemo leto 1943, ko so poraz doživeli italijanski fašisti; leto 1945, ko so poraz doživeli nemški nacisti; in leto 1990, "ko smo zmagali vojno za Slovenijo". Ni pa po njegovem mogoče kot osvoboditev praznovati "krvave revolucije, ki je razdelila Slovenke in Slovence". Tega ni mogoče praznovati ne v slovenskem ne v evropskem okviru, je dejal. Janša: Vojsko smo skrivali pred Beogradom Izraz Manevrska struktura narodne zaščite je kompliciran, in sicer zato, ker "smo vojsko gradili skrito očem iz Beograda", je dejal Janša. Beograd je namreč po Janševih besedah razoroževal teritorialno obrambo. Za ta ukaz so vedeli in ga tudi sokreirali nekateri Slovenci, je še dodal Janša. Janša je v svojem govoru Jožeta Pučnika označil za vizionarja. Prišel bo dan, ko bo osrednji trg v Ljubljani poimenovan po njem, je dejal. Janša: Tako opevane enotnosti ni bilo, tudi Cerar deli Janša je še dejal, da so bili ukrepi za osamosvojitev v skupščini vedno komajda izglasovani. "Tako opevane enotnosti ni bilo in je ni," je dejal. Janša je premierja Mira Cerarja označil za tistega, ki tudi deli. Tudi Cerar je šel na obletnico prve vlade po 2. svetovni vojni, na obletnici prve in edine osamosvojitvene vlade ga pa ni, je dejal. Upanje v slovenskih zastavah "Upanje bo živo, dokler bomo na ta trg prihajali s slovenskimi zastavami," je še dejal Janša. Prišli so tudi predstavniki hrvaških veteranskih organizacij, ki so z Združenjem VSO podpisali listino o sodelovanju. V Združenju VSO sicer spominjajo tudi na obletnico demokratičnih volitev pred 25 leti. "Vse to je zadosten razlog za praznovanje," sporočajo. Ob dnevu Slovenske vojske je potekala slovesnost tudi na letališču Rakičan pri Murski Soboti, kjer je bil slavnostni govornik poveljnik oboroženih sil in predsednik republike Borut Pahor. B. V., Al. Ma. Janša je napovedal, da bo nekdanji Trg revolucije nekoč dobil ime po Jožetu Pučniku. Aleš Primc iz Odbora 2014 je nagovor začel z opozorilom, da so Branko Masleša, Zvonko Fišer, Janez Vlaj in Goran Klemenčič še na položajih. Prvi nagovor na dogodku je imel Aleš Hojs (NSi), predsednik Združenja VSO. Dejal je, da nacizma in fašizma ni več, se pa plazi komunizem. ne razumem pa kako so lahko 15.5. vedno slovenske zastave, medtem ko so za 1.5, 2.5, 8.5, 9.5. vedno jugo zastave in na ostalih slovenskih praznikih ???? Vem, da bi bil ponosen, če bi bil Janša še vedno na vaši strani. Če nisi opazil je zdavnaj dojel, da ni bil na pravi strani, ti in tvoji pa še vedno ne. si izračunal koliko let ste v zaostanku? Lažni osamosvojitelj. Pahor: Politika Slovenije je politika miru in prijateljstva SV ima finančne težave 15. maj 2015 ob 15:56, zadnji poseg: 15. maj 2015 ob 16:42 Murska Sobota - MMC RTV SLO/STA Predsednik države Borut Pahor je na slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske poudaril miroljubno politiko Slovenije in njeno varnost. Pahor je kot predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil na slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske na letališču Rakičan pri Murski Soboti nastopil kot slavnostni govornik. Slovenija je miroljubna država, njena politika pa politika miru in prijateljstva, je dejal. Slovenija "ima ugled države, ki si prizadeva za strpnost, sožitje in razumevanje v mednarodni skupnosti ne glede na različne politične, verske in druge razlike. Ni nobenega razloga, da bi nas kateri koli narod, država, verska skupnost ali kdor koli drug videl kot nasprotnika. Tako naj tudi ostane. Slovenija je predana spletanju prijateljskih vezi, medsebojnemu spoštovanju, razumevanju in vsestranskemu mednarodnemu sodelovanju," je govoril Pahor. Članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato Pahor ocenjuje kot odločilno za določanje naše zunanje in varnostne politike. Preberite tudi: "Če težav nisi rešil doma, na misiji ne moreš narediti ničesar več" Pahor: SV na najnižji ravni možnosti delovanja O pripravljenosti Slovenske vojske (SV) je Pahor dejal, da je bil lani prisiljen oceniti, da je dosegla najnižjo raven možnosti delovanja, za letos pa kaže, da ni nič bolje. "Jasno je, da smo prišli v položaj, ki od slovenske države terja praktičen in strateški načrt potrebnih posodobitev v obrambnem sistemu glede na današnje in bodoče varnostne izzive z zadostno finančno podlago," je poudaril. A kljub težavam ima vojska po Pahorjevem mnenju v javnosti upravičeno velik ugled. Ljudje naj bi visoko cenili brezhibno profesionalnost njenih pripadnikov na misijah v tujini. Še posebno pa ji je javnost hvaležna za pomoč pri naravnih in drugih nesrečah, je dejal Pahor, ki se je zato v imenu države in v imenu ljudi vojski zahvalil za nesebično solidarnost. IS dosegel starodavno Palmiro, ogrožena neprecenljiva kulturna dediščina V spopadih na desetine mrtvih 17. maj 2015 ob 11:41, zadnji poseg: 17. maj 2015 ob 12:19 Damask - MMC RTV SLO/STA Sirske vladne sile in pripadniki milic se srdito upirajo džihadistom Islamske države, potem ko so ti v soboto zvečer dosegli sever antičnega mesta Palmira, enega draguljev sirske zgodovinske in kulturne dediščine. Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da so pripadniki IS vdrli in prevzeli nadzor nad severnimi predeli mesta Tadmur, današnjega "naslednika" antične Palmire. S tem so se povsem približali sloviti kulturni dediščini, ki je pod zaščito Unesca. Sile, zveste režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada, so se jim silovito upirale, a jih niso mogle ustaviti. Po navedbah observatorija je bilo v srditih bojih v Tadmurju ubitih že okoli 50 vladnih vojakov in 30 džihadistov, zahod mesta pa pretresa silovito topniško obstreljevanje. IS naj bi v mesto poklical okrepitve, potem ko je pri prodoru utrpel velike izgube. Eno ključnih mest antičnega Orienta Palmira je nastala pred 2000 leti ob pomembni trgovski poti in na stičišču več civilizacij ter predstavlja eno najpomembnejših antičnih mest na Bližnjem vzhodu, oaza sredi sirske puščave. Tamkajšnja svetišča in ulice razkrivajo neponovljivo mešanico grško-rimskega in perzijskega vpliva. Glavnina teh neprecenljivih zgradb je sicer na jugu Tadmurja in do tja pripadniki IS vsaj za zdaj še niso prodrli. Svarila, da Palmiri grozi uničenje, kakršnega so pripadniki IS-a z buldožerji in macolami med drugim izvedli v antičnih mestih Nimrud in Ninive ter v muzeju v Mosulu v Iraku, se vrstijo že več dni. "Če IS vstopi v Pamiro, bo to pomenilo njeno uničenje," je za AFP povedal sirski direktor za antične umetnine Maamun Abdul Karimn, medtem pa je k zaščiti pozvala tudi generalna direktorica Unesca Irina Bokova. "Palmira v teh štirih letih že tako trpi, trpi za plenjenjem in uničevanjem, predstavlja pa nenadomestljiv zaklad tako za Sirce kot za cel svet." K. S. Manevrska struktura narodne zaščite praznuje 25. obletnico Glavni cilj je bil zavarovanje osamosvojitvenih procesov 17. maj 2015 ob 10:52, zadnji poseg: 17. maj 2015 ob 11:07 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Naloga Manevrske strukture je bila zavarovanje osamosvojitvenih procesov, njen pobudnik in poveljnik pa je bil Anton Krkovič. Nastala je kot odziv na zahteve JLA, naj ji Teritorialna obramba preda orožje. Prvi poveljnik Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) Anton Krkovič je bil takrat načelnik oddelka za Ljudsko obrambo občine Kočevje. Krkovič je 17. maja 1990 opazil vojake JLA, da le dva dni po zahtevi o predaji orožja iz občinskega štaba Teritorialne obrambe (TO) v Kočevju odvažajo orožje. Krkovič se je nemudoma odzval in se odpravil v Ljubljano, kjer je o dogajanju obvestil takratnega obrambnega ministra Janeza Janšo in notranjega ministra Igorja Bavčarja. Prva slovenska demokratično izvoljena vlada je takrat šele komaj dobro prevzela posle. Stekle so prve aktivnosti za organiziranje MSNZ-ja, ki je formalno obliko dobil 28. avgusta 1990 na Komunali v Kočevju. Na sestanku so bili ob prisotnosti Janše in Bavčarja predstavljeni Krkovičevi načrti organizacijske sheme MSNZ-ja. Takratni notranji minister je le teden dni kasneje izdal uradno odločbo za oblikovanje MSNZ-ja, za poveljnika pa imenoval Krkoviča. Obramba mlade države in vodstva Osnovna naloga, ki je bila dodeljena MSNZ-ju, je bila obramba mlade, na novo nastajajoče države Slovenije in njenega vodstva. Sprva je struktura delovala brez zakonske podlage in jo je dobila šele z dopolnilom k ustavi konec septembra 1990. Takratna slovenska skupščina je s tem dopolnilom Sloveniji podelila popolno oblast nad vodenjem lastnih oboroženih sil. MSNZ je tako prešel pod okrilje TO-ja, ki je bil kasneje preoblikovan v Slovensko vojsko (SV). Zaradi tega dejstva nekateri začetek nastajanja MSNZ-ja štejejo kot začetek nastajanja SV-ja, ki svoj dan sicer praznuje 15. maja. Krkovič je v izjavi za javnost ob 25. obletnici začetkov MSNZ-ja zapisal, da struktura nima primere v zgodovini, saj je bila oblikovana v posebnih razmerah najbolj občutljivega časa slovenskega osamosvajanja. Dosegli smo usklajeno organiziranost več deset tisoč oboroženih vojakov in policistov v enovito in učinkovito vojaško organizacijo, je še dodal. G. K. Slovenci smo eni izmed najmanjših svetovnih narodov, ki imamo lastno državo. Npr. Kurdi, ki jih je več deset milijonov, pa je nimajo, in še mnogi drugi naroti tudi ne. Za ohranjanje kulturnega izročila in jezika nekega naroda je neizbežno, da je državotvoren in da osnuje samostojno državno tvorbo. No pa le en pozitiven članek, Slovenska objava v Nature: kako celica režira film življenja Rekurzivno izrezovanje intronov pri ljudeh 17. maj 2015 ob 15:05, zadnji poseg: 17. maj 2015 ob 16:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Poti od drobne molekule DNK do celotnega človeškega bitja so filigransko zapletene. Skupina slovenskih znanstvenikov z različnih koncev sveta je s člankom v reviji Nature razgrnila še en delček velike slike. Živo bitje, pa naj bo to nekajcentimetrska miš ali pettonski slon, se začne v svetu digitalnega. Zapisano je v vijačni molekuli deoksiribonukleinske kisline, prastare knjižnice življenja, kjer so vse potrebne notranje informacije za razvoj in delovanje bitja. Organizirane so v sklope oziroma gene. A teh je v človeku nekaj čez 20.000, kar ni veliko več od kakšnega preprostega enoceličarja. Kako lahko torej iz skoraj enako obsežnega zapisa nastane neprimerljivo kompleksnejši, razvitejši in večji produkt od enocelične amebe? Prevajalnik med digitalnim in organskim Če je človeški genom (sklop vseh genov ali dednina) statični trdi disk človeštva, potem mora obstajati neke vrste procesor, ki na njem zbrane informacije obdela. Akter, ki je sposoben odzivanja na dogajanje tako v celici kot v telesu ter ob pravem času prebrati pravi kos DNK. Še več, ki ga je sposoben na molekularni ravni interpretirati, ga prevesti iz digitalnega zapisa v organski, neprimerno kompleksnejši svet molekul. Ta poglavitni procesor so beljakovine, ki omogočajo dinamično interpretiranje genoma in prepisovanje informacije v ribonukleinsko kislino oziroma RNK. S tovrstnimi molekulami se že dolgo ukvarja laboratorij Jerneja Uleta, ki deluje znotraj Instituta za nevrobiologijo na University College London. Ule je odmevnost v svetu znanosti dosegel že pred več kot desetimi leti s prvimi objavami v Science in Nature. Na temelju njegovih raziskav je nastala tudi sveža objava v tej reviji. Pri njej je vrste strnilo več Slovencev z različnih koncev sveta, je za MMC pojasnil soavtor, Tomaž Curk iz Laboratorija za bioinformatiko na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI). Več kot štiri leta so proučevali dogajanje v možganskih celicah ter analizirali izide. Dokazali so obstoj enega izmed mehanizmov prevajanja informacij DNK v molekule beljakovin tudi pri človeku: rekurzivno izrezovanje intronov. "Mehanizem je bil že prej opažen tudi pri drugih organizmih, mi pa smo to pokazali pri človeku, in to kot prvi na ravni celotnega genoma," je pojasnil Curk. Introni in eksoni kot "filmski material" DNK je veriga, kjer vsakega izmed štirih tipov informacije predstavlja ena dušikova baza - adenin, citozin, gvanin in timin - torej gre za nekakšen štiriški zapis. Del na verigi DNK-ja, ki je smiselno namenjen eni izmed bioloških funkcij, se imenuje gen. Gen se deli na izseke: eksone in introne. Eksoni so tisti izseki, ki povedo, kakšna beljakovina bo na koncu procesa nastala. Introne so po drugi strani dolgo imenovali odpadni DNK, saj strukture končnih produktov neposredno ne definirajo, kaj zares počnejo, pa biologi lep čas niso vedeli. Danes je znano, da imajo pomembno uravnalno vlogo. Določajo trajanje in zaporedje procesov uravnavanja izražanja genov. Ko torej RNK odčita določen gen, odčita tudi introne. Ker so ti dolgoročno odveč oziroma ne smejo sodelovati pri končnem kodiranju beljakovine, jih mora celica z RNK-ja prej ali slej izrezati. Gene lahko torej primerjamo s surovimi filmskimi posnetki. Celica jih mora pregledati in iz njih izrezati le tiste posnetke, ki bodo končali v filmu, druge pa zavreči. "Možgani so očitno zelo zahteven režiser, ki za svoj celovečerec potrebuje izjemno velike količine surovih posnetkov in posebne urejevalne mehanizme, kot je rekurzivno izrezovanje," je izjavil Ule. In zakaj rekurzivno? Z informacijske molekule RNK-ja se navadno ne more odstraniti vseh intronov naenkrat. Proces mora potekati po korakih, se ponavljati. "To dolgo zaporedje se izreže postopoma, po manjših koščkih. Vsakič se konca molekule spet deneta skupaj, in izrezovanje se ponavlja rekurzivno, dokler ni izrezan celoten intron," je pojasnil Curk. Izrednosti kot priložnost in past Proces je lahko zelo dolg in zelo kompleksen. In kjer se dogaja veliko stvari, lahko gre tudi veliko stvari narobe. Včasih izrežejo napačne kose. Lahko se tudi kakšen neveljaven košček introna (kriptičen ekson) izmuzne in konča v končnem zapisu, kar pomeni drugačno strukturo izgotovljene beljakovine. Vse skupaj je kot kockanje: možnost za slab, celici ter telesu škodljiv izid je pri takšnih skokih v neznano realna. Posledica proizvodnje napačnih molekul je lahko pomanjkanje potrebnih; nenavadne beljakovine pa bi lahko tudi pripeljale do bolezni ali okvar. Včasih kakšen kockar tudi zmaga in takšne mutacije lahko pripeljejo do pozitivnega razvoja telesa. To je sestavljeno iz stotin različnih tkiv, ki vsako zahteva svojo kompozicijo proteinov, in ni izključeno, da so posledica napačno prepisanih informacij. "To daje možnost evoluciji. Morda se bo pojavil kak nov ekson, spremenil strukturo določenega proteina in omogočil večjo kompleksnost. Morda bo z njim prišlo še učinkovitejše procesiranje informacij, morda kaj drugega. Evolucija pač nima nekega cilja razen tega, da se prilagaja trenutnim razmeram," je povedal Curk. Dolgi introni v korist vretenčarjem Raziskovalna skupina se ukvarja z nevrobiologijo in tudi pri tem podvigu se je osredinila na možganske celice. Konkretno, na tiste gene, ki so še posebej dolgi in vsebujejo izjemno dolga zaporedja intronov. Ne brez razloga: omogočajo kompleksne možganske funkcije, ne nazadnje samo mišljenje in učenje, pravijo v Uletovem laboratoriju. Če ti dolgi geni zatajijo, so posledice za osebo lahko težke: od avtizma do drugih nevrodegenerativnih bolezni. Prav ti dolgi introni zahtevajo stotine izvedenih korakov, med katerimi se lahko pojavi kakšen nov ekson, so ugotovili v raziskavi. Celični ustroj včasih težko razlikuje med pravimi eksoni in zaporedji, ki so eksonom le podobna. Dolgi introni so z vidika evolucije torej lahko koristni, saj povečajo pogostost zakritega izrezovanja, s tem pa omogočajo razvojno brkljanje, ki je najbrž pripomoglo k izredno hitremu napredku možganov vretenčarjev. Na drugem koncu pa ostaja rekurzivno izrezovanje kot vratar, ki preprečuje (prevelika) odstopanja. Zaporedja v RNK-ju, ki ukažejo začetek rekurzivnega izrezovanja, se navadno začnejo v eksonu. Tega celica seveda kasneje odstrani in torej postane "neviden". Če pa proces še pred rekurzivnim predvideva kakšno drugo vrsto izrezovanja, pa se ta konkreten ekson ne odstrani. S tem zagotavlja neke vrste stikalo, ki preprečuje "mešetarjenje" z glavnim mRNK proizvodom, je pojasnil Ule. "V članku poročamo, da precej tistih genov, ki so povezani z razvojem živčevja in nevronov, vsebuje ravno te dolge introne," pa je razložil Curk. Leta preračunavanj Raziskavo so izvedli na posthumno darovanih tkivih možganov. V celične procese je sicer izjemno težko vpogledati, a Uletova skupina se je lahko zanesla na metodo iCLIP. Razvili so jo s pomočjo ljubljanskih sodelavcev in tudi ta dosežek je bil leta 2010 objavljen v znanstveni publikaciji Nature Molecular and Structural Biology. To je t. i. visokopropustno sekvenciranje nove generacije, ki jim je omogočilo posnetek interakcij med proteini in vsemi molekulami RNK, ki so bile v danem trenutku v celici. Ker raziskave na področju molekularne biologije potekajo že dolgo, obstajajo precej obsežni katalogi možnih stanj te tvarine. Mimogrede, eden takšnih mednarodnih katalogov, Encode Project, se trenutno odloča, ali naj iCLIP vključi med lastne referenčne metode. Raziskovalna skupina je najdeno primerjala z vsebino katalogov in našla precej vmesnih oblik RNK-ja, ki niso spadale nikamor. Prvič so te nenavadnosti razbrali leta 2011, je pojasnil Curk, in takrat se je delo šele zares začelo. Predvsem računalniško. Tomaž Curk deluje v Laboratoriju za bioinformatiko, predtem pa se je ukvarjal z umetno inteligenco. Tedanje ukvarjanje z ogromnimi količinami podatkov je prišlo prav še posebej v tem primeru, saj že en sama meritev prinese nekaj gigabajtov podatkov, in zelo hitro se jih nabere tudi sto. Že pri enem samem testu namreč lahko identificirajo nekaj 100.000 lokacij v celici, kjer se dogajajo interakcije med RNK-jem in proteini, ter več deset milijonov primerov samih interakcij. "Ročna" analiza te mase bi bila zelo dolgotrajna in zelo draga, zato so v Ljubljani razvili računalniško orodje iCount, ki iz nepregledne množice pomaga luščiti vzorce. Sodelovanje Slovencev po različnih državah "Danes je zelo težko narediti prebojne znanstvene rezultate brez mase podatkov," je povedal bioinformatik Curk. Tako so kar dodatna štiri leta potrebovali, da so se prebili skoznje. In ne le to: da so jih lahko dovolj replicirali ter potrdili, da je raziskavo v svoje drobovje vzela revija Nature. Pri tem je sodelovalo še nekaj Slovencev. V londonskem laboratoriju je kot "lokalni" bioinformatik deloval Nejc Haberman, iz Münchna je pri validaciji pomagal Miha Modic, že omenjeni Curk pa iz Ljubljane. Sodelovanje med Ljubljano in Londonom je zdaj že dolgoročno, saj poteka od leta 2008, in ves čas se vanj poskuša vključiti še kakšnega Slovenca, je izpostavil Curk. Poudaril pa je, da je takšno sodelovanje - vsaj na sončni strani Alp - mogoče le zato, ker je Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) zagotovila večletno financiranje za projekt. Posttranskripcijske regulacijske mreže v nevrodegenerativnih boleznih ima zagotovljena sredstva do naslednjega poletja, in brez tega pač imen ljubljanskih raziskovalcev pod svežo objavo v Nature pač ne bi bilo. "Ta študija je zahtevala štiri leta bolj ali manj neprestanega dela. Če imaš enoletno financiranje - ali pa, če ga sploh nimaš - si tega pač ne moreš privoščiti. Lepo je, da je Slovenija zraven pri takšnih dosežkih," je povedal Curk. Genom, terra incognita Čeprav je človeštvo zmožno zaznavati delce, ki so nepredstavljivo manjši, dogajanje v celicah lastnih teles še vedno spada v sfero skrivnostnosti. Težko mu je slediti, kaj šele opravljati raziskave na živih tkivih (še posebej, če gre za človeške možganske celice). In ko pridemo do same molekule DNK, je to še vedno velika terra incognita (neznana zemlja) za znanost. "Za zdaj zelo na približno vemo, kakšna je funkcija posameznega gena. Ampak to so le majhni koščki ogromne sestavljanke, ki jo počasi a vztrajno sestavljamo," je pojasnil Curk. Človeštvo po eni strani z izjemnim naporom začenja tipati, kaj se dogaja nepredstavljivo daleč, a nič manjša niso prizadevanja za ugotovitev, kaj se skriva v nas samih. Kot je pred časom dejal znani slovenski znanstvenik Anton Mavretič: študija biologije bi morala biti v prihodnosti najbolj zanimiva - da bo človek sploh vedel, kaj je - na molekularni ravni. "Mi tudi sami o sebi vemo še zelo malo. Premalo." Aljoša Masten pejdmo s tehnologijo nazaj v srednji vek, še boljš pa v kameno dobo. Pol bo pa dovolj hrane za vse. "Logično, da spremljam Evrovizijo vsako leto" Tina Maze obiskala evrovizijski Dunaj 19. maj 2015 ob 09:45, zadnji poseg: 19. maj 2015 ob 10:58 Dunaj - MMC RTV SLO Najuspešnejša slovenska smučarka Tina Maze se je pridružila evrovizijski vročici. Obiskala je evrovizijsko vas in se udeležila sprejema pri slovenskem veleposlaniku na Dunaju. Ograje ob dunajski mestni hiši, postavljene zaradi uradnega odprtja Evrovizije, še niso bile pospravljene, ko se je včeraj okoli druge ure začelo družabno-zabavno dogajanje v evrovizijski vasi - nedaleč stran od mestne hiše. Posebnost letošnje vasi so stojnice, na katerih se predstavljajo posamezne države. In v družbi Nemčije, Velike Britanije, Avstrije, Srbije in Hrvaške (če naštejemo samo nekatere) najdemo tudi slovensko stojnico z dobrotami in promocijskim materialom, s katerim želijo privabiti goste v deželo na sončni strani Alp. Včeraj so obiskovalce k stojnici najprej vabile domače dobrote (kot je prekmurska gibanica), nato pa Mazejeva, ki je bila posebna gostja agencije Spirit. V spremstvu Andree Massija se je posvetila vsem, ki so želeli njen avtogram, skupno fotografijo ali pa samo lepo besedo. Po končani polurni obveznosti pa se je oglasila pri slovenskem veleposlaniku na Dunaju Andreju Rahtenu, ki je bil gostitelj slovenskega večera. "Doma v Sloveniji - mogoče v Italiji ni tako, saj me Andrea včasih sprašuje, kaj je to Evrovizija (smeh) - Evrovizija živi med nami. Doma se vedno pogovarjamo, kako se je razpletlo. Ko sem bila otrok, smo jo vedno gledali. Logično, da spremljam vsako leto. Vem, kdo potuje na Evrovizijo. Glasovanje je dolgotrajno in se konča pozno - mogoče tega ne spremljam, ampak preletim," je dejala smučarka, pred katero je leto dni odmora od tekmovalnega ritma. Za zdaj sicer še ne ve, kje bo spremljala drugi polfinalni večer, hkrati pa je namignila, da se lahko Maraaya nadejata kakšnega spodbudnega sporočila na družbenih omrežjih. Njen obisk na Dunaju pa je bil lepa spodbuda za slovenska predstavnika. Vse o dogajanju na Dunaju najdete na: - uradni strani Facebooka, - Instagramu - in na naši interaktivni podstrani. Večer pri veleposlaniku se je začel z nagovorom voditelja Igorja E. Berganta, ki je drugega za drugim na oder vabil glavna imena dogodka, med njimi še ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška in seveda slovenska predstavnika na Evroviziji Maraayo. Ta sta za zbrane izvedla singel Lovin' Me in evrovizijsko pesem Here For You. Kot posebna gostja pa se jima je pridružila letošnja predstavnica na otroški Evroviziji Ula Ložar, ki je skupaj z Marjetko zapela priredbo Rise Like A Pheonix. Več utrinkov z druženja in pogovor s Tino Maze si lahko pogledate spodaj. sami presezki,marjetka z neverjetno dobrim glasom in tina zraven za piko na i:)))))))))))) go slovenija!!!!! gossip girl nedvomno pa je Tina Maze najbolj znana Slovenka na svetu. Janković zaradi Stožic v sodni preiskavi Sklep še ni pravnomočen, mogoče pritožbe 19. maj 2015 ob 15:09, zadnji poseg: 19. maj 2015 ob 15:56 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ljubljansko okrožno sodišče je zoper župana Zorana Jankovića v zadevi Stožice izdalo sklep o uvedbi sodne preiskave. Tožilstvo ga sumi oškodovanja bank in Evropske unije. Sklep sicer še ni pravnomočen, saj je Aleksander Čeferin, odvetnik Zorana Jankovića, nanj podal pritožbo, so sporočili s sodišča. Sodno preiskavo je zahtevalo tožilstvo. Janković je osumljen, da je Grepu pri financiranju športnega parka z navidezno pogodbo pomagal pri preslepitvi bank. Župana je marca v tej zadevi zaslišal preiskovalni sodnik, ki je na podlagi zaslišanja odločil o uvedbi preiskave. "Gre za zahtevo za preiskavo, ki jo je zoper več fizičnih in eno pravno osebo vložilo specializirano državno tožilstvo zaradi kaznivih dejanj preslepitve pri pridobitvi posojila in pa goljufije na škodo EU-ja," je takrat pojasnila tožilka Blanka Žgajnar. V tej zadevi je bil takrat pred preiskovalnim sodnikom zaslišan tudi predstavnik pravne osebe - Grepa, ki naj bi bil tik pred stečajem. Janković: Očitek je iz trte izvit Osumljeni je po zaslišanju dejal, da ni šlo za preslepitev. "Ta sredstva, 1,8 milijona evrov, so bila prijavljena. Očitek je iz trte izvit," je dejal. Prav tako po njegovih besedah ne drži drugi očitek, da je s prezgodnjim podpisom pogodbe v korist ljubljanske mestne občine oškodoval Evropsko unijo. "Tudi tega ne razumem, saj je moja funkcija premoženjska korist, tudi očitki o prezgodnjem podpisu ne držijo, kar se bo dokazalo s podpisi nadzornih organov," je dejal. Ob tem je Janković kot zanimivost izpostavil, da niti banka niti EU-ja ne ugotavljata, da bi jim nastala kakršna koli škoda ali da bi zahtevali kakršno koli povrnitev. "Tako se je pač tožilka odločila, podobno kot pri Tritonisu," je dodal Janković. Vloženih že več ovadb V zadevi Stožice se je v zadnjih letih zvrstilo več odmevnih hišnih preiskav, vložene so bile številne ovadbe. Nacionalni preiskovalni urad je februarja lani podal kazensko ovadbo zaradi suma preslepitve bank pri pridobivanju posojil, namenjenih za financiranje športnega objekta v Ljubljani. Med drugim je bil zaslišan tudi nekdanji pristojni minister Igor Lukšič. Kriminalisti zaradi varovanja informacij o imenih ovadenih takrat niso govorili, po neuradnih informacijah je šlo za center Stožice, ovaden naj bi bil tudi ljubljanski župan. Kriminalisti sumijo, da sta odgovorni osebi projektne družbe iz Ljubljane pridobili 115 milijonov evrov posojila za financiranje gradnje športnega projekta Ljubljani, čeprav sta vedeli, da ne izpolnjujejo pogojev sindikata sedmih bank. Da je Grep prišel do prvega obroka posojila NLB-ja, je moral po neuradnih informacijah bankam predložiti podpisane pogodbe o sklenjenih poslih, prav te pa naj bi bile sporne. V drugi zadevi pa kriminalisti sumijo, da je Janković lažno prikazoval, da Mestna občina Ljubljana izpolnjuje vse pogoje za sofinanciranje gradnje Stožic, in tako pridobil devet milijonov evropskih evrov. Al. Ma. O tem TV poročila praktično niso poročala, pri kakem drugem politiku pa bi to bila novica dneva. Jankovič vlada z ozadja - iz Moskve. Predsednik Pahor že sprejel zimske športnike ob Dnevu šampionov Navijače bo zabavala skupina Tabu 19. maj 2015 ob 11:38, zadnji poseg: 20. maj 2015 ob 15:45 Ljubljana - MMC RTV SLO Tina Maze, Peter Prevc, Filip Flisar, Jakov Fak, Žan Košir in drugi junaki zime bodo danes pozdravili navijače na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zvečer bo še svečana prireditev s prenosom na TV SLO 2. Dan šampionov pripravlja Smučarska zveza Slovenije v počastitev zimskih športnikov, ki so navduševali z izjemnimi izidi v zadnji sezoni. Športnike bo ob 14.30 najprej sprejel predsednik Slovenije Borut Pahor, nato pa se bodo odpravili na Kongresni trg. Tam bo program potekal od 15.30 naprej. Za dobro razpoloženje bo skrbela skupina Tabu. Zaključek bo predvidoma ob 17.40, ko bodo športniki odšli proti hotelu Union, kjer bo potekala slavnostna prireditev. Prihodi gostov na rdečo preprogo se bodo začeli ob 17.55. Prenos prireditve, ki se bo začela ob 19. uri na TV SLO 2, bo povezoval Igor E. Bergant. R. K. Predsednik Borut Pahor je takole sprejel Tino Maze in Petra Prevca. Zdravnik, osumljen ubojev, na zdravljenju v UKC-ju Ljubljana Ivan Radan naj bi povzročil smrt sedmih bolnikov 20. maj 2015 ob 11:48, zadnji poseg: 20. maj 2015 ob 15:53 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Zdravnik Ivan Radan, osumljen več kaznivih dejanj, med njimi nekaj ubojev, se po neuradnih informacijah zdravi v UKC-ju Ljubljana. Radan naj bi skušal storiti samomor. Radanov zagovornik Milan Krstič informacije za zdaj ni potrdil. Radana so policisti ovadili zaradi suma storitve več kaznivih dejanj, po neuradnih informacijah tudi sedmih ubojev bolnikov. Prostost so mu odvzeli v ponedeljek, v torek pa je preiskovalna sodnica odločila, da ga za 30 dni zadrži v priporu zaradi ponovitvene nevarnosti. Njegov zagovornik je napovedal, da se bo na odločitev pritožil. Radanu zdravniška zbornica licence še ni odvzela, proti njemu pa potekajo postopki pred razsodiščem zbornice. Kot je znano, mu je prvostopenjsko razsodišče Zdravniške zbornice izreklo javni opomin, tožilec zbornice pa je predlagal tudi začasni odvzem licence. Po pritožbi obeh strani bo drugostopenjski organ znova odločal v ponedeljek. Po pričakovanjih naj bi bila odločitev tokrat strožja. Radan, ki je delal kot zdravnik na nevrološki kliniki, je osumljen, da je več bolnikom samovoljno skrajšal življenje s smrtonosno infuzijo. Policija je na njegovem računalniku našla tudi več fotografij umrlih bolnikov. Radana je UKC, ko so njegova dejanja razkrili, suspendiral in nato krivdno odpustil. Po aferi so razrešili tudi vodjo oddelka na nevrološki kliniki Bojano Žvan in predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktorja Šviglja. Potrebna sistemska rešitev Primere, kot je Radanov, bi lahko preprečili, medtem opozarja strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida. V Sloveniji namreč nimamo predpisov, ki bi za vse zdravstvene ustanove določali neke protokole varnosti, je dejal. "Sistem je dovolil, da se je ta gospod obnašal, kot se je obnašal," poudarja. Posamezni zdravstveni zavodi imajo celo že desetletje stare varnostne protokole, a jih večinoma ne izvajajo, je izpostavil Robida, ki meni, da bi glede varnosti potrebovali sistemsko ureditev za celo državo. V primeru Radana so tudi posamezne medicinske sestre na oddelku vedele, da je kakšen bolnik dobil prevelik odmerek kalija, a niso nič rekle ali pa so rekle preblago, niso vztrajale, je dejal Robida. "Nimamo sistema, ki bi pravil, da moraš vztrajati do konca, tudi če gre za tvojega nadrejenega, za nekoga, ki je na hierarhični lestvici nad tabo, da zavaruješ bolnika." Robida izpostavlja timsko delo v zdravstvu, ki je "izredno pomembno za zdravje bolnika. Sodelovanje, komunikacijo se da standardizirati, v tujini to že deluje in lahko bi se učili od njih. A pri nas ni zanimanja za to." Sicer je pesimističen glede sprememb. "V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana bodo te stvari malo uredili, kalija morda ne bo več dobil noben bolnik, bodo pa še naprej druge napake," je dejal Robida, ki opozarja na še eno organizacijsko napako: "Takega zdravila v visokih odmerkih sploh ne bi smeli imeti prosto na oddelkih. To bi morali imeti samo v lekarnah, kjer bi lahko bili pozorni. V bolnišnicah v tujini so tak ukrep uvedli že pred leti." UKC: Izvajamo korektivne ukrepe V UKC-ju Ljubljana so zagotovili, da na nevrološki kliniki še vedno izvajajo korektivne ukrepe in izobraževanja, da bodo na minimum zmanjšali možnost takšnih dogodkov v prihodnje. Poleg vsakodnevnih jutranjih in popoldanskih raportov ob menjavi dežurnih zdravnikov na oddelku za intenzivno nevrološko terapijo po novem potekajo tudi tedenski sestanki, kjer se ne pogovarjajo samo o posameznih bolnikih, ampak tudi o tekočih zadevah njihovega dela. A. K. K. V tretji ovojnici je pisalo Slovenija, Maraaya v evrovizijskem finalu! Za Slovenijo niste mogli glasovati 21. maj 2015 ob 08:32, zadnji poseg: 21. maj 2015 ob 23:27 Dunaj - MMC RTV SLO Litva, Poljska, SLOVENIJA, Švedska, Norveška, Črna gora, Ciper, Azerbajdžan, Latvija in Izrael so države, ki jih bomo v soboto slišali še enkrat. "Ful dobro je bilo. Ne samo zato, ker smo prišli naprej, ampak, ker je bilo noro na odru," so bile prve besede navdušene Marjetke po razglasitvi. Pesem Here For You slovenskega dua Maraaya si je nocoj namreč priborila vstop v veliki finale Evrovizije. Maraaya sta s skladbo Here For You nastopila predzadnja, 16. Na odru so se jima pridružile tri spremljevalne pevke Karin Zemljič, Manca Špik in Nika Zorjan, ki niso bile vidne, ter plesalka v vlogi violinistke Lara Balodis Slekovec. Poleg Slovenije in drugih devetih držav, ki jim je uspel preboj v finale, so se nocoj v drugem predizboru v dunajski dvorani Stadhalle predstavile še Irska, San Marino, Malta, Portugalska, Češka, Islandija in Švica. Stavnice se niso motile Raay in Marjetka sta bila že prej v vseh izjavah za medije zelo optimistična, tudi stavnice so kazale, da bi se Maraaya v finale res "morala" uvrstiti, v soboto pa naj bi pristala na še vedno visokem desetem mestu. Praktično vse stavniške hiše pa največ možnosti za zmago napovedujejo švedskemu pevcu Mansu Zelmerlowu, še vedno so visoko tudi Italija, Avstralija in Estonija, v zadnjih dneh pa je izredno napredovala Rusija oziroma njena predstavnica Polina Gagarina, ki je množice prepričala s torkovim nastopom v prvem predizboru. Možnosti Švedske za zmago pri William Hillu postavljajo pri 9/4, Rusiji 5/2 in Italiji 7/2, Slovenija pa je na desetem mestu, z možnostmi za zmago 33/1. Zanimivo vprašanje je (v zmago sicer ne verjamem - čeprav mi je komad res všeč), lahko Slovenija preseže "zakleto" sedmo mesto, ki so ga dosegle Ambrož, Švajger in Derenda... To so najboljše slovenske uvrstitve, meni osebno je še vedno najbolj všeč "brez besed". Natanko sto let mineva, odkar je Italija odvrgla plašč nevtralnosti in napovedala vojno Avstro-Ogrski. Odprla se je šeststo kilometrov dolga jugozahodna fronta in v boje potegnila tudi devetdeset kilometrov območja ob reki Soči, ki jo je v devetindvajsetih mesecih bojevanja streslo dvanajst ofenziv. V dneh pred usodno nedeljo so naslovnice časopisov polnili prispevki v povezavi z Italijo in pričakovano vojno, ki bi lahko izbruhnila vsak trenutek. Dodatno skrb pri prebivalstvu in zmedo so povzročile govorice, ki so se razširile kot požar med ljudmi, o italijanskem prodoru, ki naj bi prihajal od zahoda v notranjost proti središču dežele. Informacije so v tistih časih prihajale do ljudi v mestih hitreje, kot bi si morda mislili, toda vseeno bistveno počasneje kot danes, ko so na spletu dostopne tako rekoč v vsakem trenutku. Takrat, pred sto leti, pa radia in televizije v naših krajih ni bilo in so edini zanesljiv vir informacij bili časopisi, ki so izhajali kot dnevniki, tedniki, pa tudi mesečniki. Ob pomembnejših dogodkih so časopisi izšli tudi v posebnih izdajah – lahko tudi večkrat na dan, če je bilo potrebno, kot se je zgodilo v primeru atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu slabo leto poprej. Toda tisto daljno nedeljo, 23. maja 1915, časopisi niso izšli, ravno zaradi binkoštnih praznikov, ki so v Avstro-Ogrski imeli precej večji pomen, kot ga imajo v današnji Sloveniji. (V Avstriji in na Madžarskem sta binkoštna nedelja in ponedeljek državna praznika še danes.) Vstop Italije v vojno Skoraj leto dni so že trajali boji prve svetovne vojne, preden je prišel dolgo pričakovani trenutek, ko so tudi Italijani poprijeli za orožje. Toda ne na strani nekdanjih zaveznic Nemčije in Avstro-Ogrske, temveč so vstopili v nasprotni - antantni tabor. S tajnimi pogajanji v Londonu si je Italija predtem zagotovila nekatere ozemeljske pridobitve, v glavnem na vzhodnem Jadranu, ki bi jih dobila ob ugodnem razpletu vojne. Odprtje soške fronte je tudi za avstro-ogrsko mornarico pomenilo obsežne logistične spremembe. Če se je do tedaj mornarici, predvsem njenemu poveljniku admiralu Antonu Hausu, očitala nedejavnost, je bil zdaj položaj ravno nasproten. Mornarica je hitro in odločno ukrepala. Vsega nekaj ur po italijanski vojni napovedi je, še pod zaščito mraka, večina bojnih ladij izplula proti zahodu in zgodaj zjutraj bombardirala presenečene Italijane, ki v marsikaterem primeru niso vedeli, kaj točno se dogaja. Napad je bil osredotočen na italijanska obalna mesta, vzdolž celotne obale – od Benetk na severu do Barija na koncu italijanskega škornja. Del mornariških enot je bil iz Boke Kotorske, kjer je bilo v tem času drugo najpomembnejše avstro-ogrsko mornariško oporišče, poklican v glavno bazo v Pulj, med njimi se je znašel tudi poročnik fregate Gottfried Banfield, najuspešnejši mornariški pilot cesarsko-kraljeve vojne mornarice, pa tudi Gustav Klasing - pilot, ki se je v zgodovino zapisal po sestrelitvi italijanskega zrakoplova Citta di Ferrara. Italija ob začetku prve svetovne vojne Tristranski sporazum Italije, Nemčije in Avstro-Ogrske, tako imenovana trozveza, je bil v svojem bistvu obrambni sporazum, ki je zagotavljal podpisnicam pomoč ob morebitnem napadu sovražne države, podobno kot je danes zasnovana zveza Nato. Države podpisnice pa niso bile dolžne zagotavljati medsebojne pomoči v primeru, da je katera izmed članic sama začela napad, kot je bilo v primeru Avstro-Ogrske. Prestolonaslednikov atentat je bil morda v očeh dunajskega dvora res videti kot dejanje vojne napovedi, toda Avstro-Ogrska je bila tista, ki je prva napovedala vojno Srbiji, ko ta ni privolila v avstro-ogrski ultimat. Poleg tega bi morala v skladu s pogodbo Italijo predhodno obvestiti o vojni napovedi. Pogodba je vsebovala tudi člen, v katerem bi ob ozemeljski širitvi ene podpisnice pogodbe tudi preostale bile upravičene do novih ozemelj. Upoštevajoč ta dejstva, je Italija ob začetku sovražnosti, natančneje 2. avgusta 1914, razglasila nevtralnost, obenem pa se je skrivoma pogajala tako s centralnimi silami kot z antanto za vstop v vojno na njihovi strani. Na začetku vojne sta bili nevtralni tudi Romunija, ki je pozneje pristopila k antanti, in Bolgarija, ki se je pridružila centralnim silam. Vstop v vojno je Italija pogojevala z ozemeljskimi pridobitvami, v glavnem na račun Avstro-Ogrske, ki pa so bile za dvojno monarhijo popolnoma nesprejemljive. V primerjavi z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, predvsem pa z večino razvitih zahodnoevropskih držav, je bila Italija v prvem desetletju dvajsetega stoletja industrijsko zaostala država. Na vsak način so Italijani želeli status velesile, za kar pa je bilo v tistem času treba pridobiti nova ozemlja. Država je bila neenotna, pretresali so jo socialni nemiri, razlike med severom in jugom pa so bile še precej globlje, kot so v današnjem času. Vojska je bila ob izbruhu prve svetovne vojne v slabem stanju. Skoraj leto dni dodatnih priprav, ki so obsegale posodobitev oboroženih sil, izgradnjo najrazličnejših tovarn orožja ter posodobitev železniške in cestne infrastrukture, je imel na voljo načelnik generalštaba italijanske vojske Luigi Cadorna, preden se je tudi Italija znašla v vojnem primežu. Cadorna je moral spremeniti tudi vojaško taktiko, saj so dotedanji italijanski načrti predvidevali zgolj obrambo države, zdaj pa so potrebovali tudi možnosti za ofenzivno delovanje vojske. Kdo bo dal več? Sočasno s posodobitvijo vojske so se italijanski politiki šli igro "kdo da več". Avstro-Ogrska je bila pripravljena Italiji precej popustiti, k čemur so pripomogli tudi pritiski nemškega cesarja, ki si je želel Italijo na strani centralnih sil. Po teh načrtih bi Italija dobila Južno Tirolsko, Trentino, območja zahodno od Soče, pa tudi Gorico, Trst pa bi postal svobodno mesto znotraj Avstro-Ogrske. Italijanom pa to ni bilo dovolj in so zahtevali več – predvsem mesto Trst, kar pa je bilo za Avstro-Ogrsko popolnoma nesprejemljivo. Trst je bil za avstrijski del monarhije glavno okno v svet in zato izjemnega strateškega pomena. Soočena z neuspehom pogajanj se je Italija še bolj obrnila k državam antante. Pogajanja z Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo so bila za Italijo uspešna in 26. aprila 1915 je bil v Londonu podpisan tajni sporazum med Italijo in antantnimi državami, ki je Italiji po vojni (ob zmagi antante) zagotavljal obsežna ozemlja: Trst, Trentino, Tirolsko (do prelaza Brenner), Goriško z mestom Gorico, Istro, del Kranjske (zahodno od črte Triglav-Snežnik-Jadransko morje), Gradiško, Trbiško kotlino, otoka Cres in Lošinj, Zadar, obsežna območja v Dalmaciji, dodekaneške otoke (v Egejskem morju), pristanišče Valono (Vlorë) v Albaniji, pa tudi delež pri delitvi nemškega kolonialnega imperija v Aziji in Afriki. "Italija sklenila pogodbo s trojnim sporazumom dne 23. aprila. Rim, 22. maja. (Kor. urad.) `Idea Nazionale´ izvaja glede na pogodbo Italije s trojnim sporazumom, da se je sklenila dne 23. aprila. Italija je pristopila k londonskemu dogovoru, po katerem ne sme noben zaveznik skleniti posebnega miru. Italiji so obljubili: 1. Južno Tirolsko do Brennerja. 2. Svobodo postopanja v Jadranskem morju. 3. Trst, Istro in Dalmacijo do Neretve. 4. Pripozna se posest Valone in pravice v južni Albaniji. 5. Udeležba pri pridobitvah v Turčiji v isti meri kakor druge velesile trosporazuma. 6. Izpremembe mej na vzhodu in na zahodu Libije. 7. Gospodarske ugodnosti med vojsko. Iz previdnosti zamolčuje `Idea Nazionale´, da se umeva pod gospodarskimi ugodnostmi nakazovanje denarja od strani Anglije, ki zato prevzame nadzorstvo italijanske carine." Posledice londonskega pakta Običajna kompromisna rešitev, pri kateri vsaka stran nekoliko popusti, tokrat ni bila v igri. Italija je dobila vse, kar je hotela. Po podpisu sporazuma 26. aprila se je že 1. maja Italija odpovedala članstvu v trozvezi, italijanski ministrski svet pa je uradno odločitev sprejel dva dneva pozneje. "Italija je že 11. februarja grozila z odpovedjo trozveze. Dunaj, 22. maja. Napovedana avstrijska rdeča knjiga bo odkrila še marsikatero zanimivost. Tako je Italija že pred 4. majem grozila z odpovedjo trozveze. 11. februarja je namreč Italija poslala na Dunaj noto, v kateri je izjavila, da bi morala novo ofenzivo proti Srbiji, ki se je imela takrat ravnokar začeti, smatrati za prelom pogodbe. Avstrija je v svojem stremljenju, da ohrani z Italijo prijateljsko razmerje, šla tako daleč, da je res opustila nameravano ofenzivo proti Srbiji. Zelo značilno za italijansko pojmovanje zavezniške zvestobe." Kot tolikokrat dotlej so se tudi v tem primeru velesile postavile na položaj, v katerem lahko same odločajo o usodi šibkejših. Velika Britanija, ki jo je na pogajanjih zastopal zunanji minister sir Edward Grey (1862-1933), je šla v sporazum z Italijo v glavnem zaradi vojaškega interesa, saj bi dodatna dva milijona vojakov (toliko jih je bilo na voljo v Italiji po optimističnih ocenah) lahko prevesila razmerje moči na antantno stran. Rusija, ki jo je zastopal veleposlanik Aleksander Benckendorff (1849-1917), je imela v mislih pri sklenitvi sporazuma imperialistične težnje. Njihov glavni cilj je bilo zavzetje Carigrada in obenem prevlado nad strateškima ožinama Bospor in Dardanele. Računali so, da bi z italijanskimi ozemeljskimi pridobitvami lahko upravičili tudi svoje lastne. Francijo je na pogajanjih zastopal veleposlanik Paul Cambon (1843-1924), Italijo pa markiz Guglielmo Imperiali (1858-1944). "Pri pogajanjih o tem predmetu je kazala c. in kr. vlada vedno iskreno željo, sporazumeti se z Italijo. — Akoravno je bilo iz etnografičnih, političnih in vojakih vzrokov, ki smo jih v Rimu obširno razložili, nemogoče ustreči vsem zahtevam kraljeve italijanske vlade, so vendar žrtve, ki jih je bila pripravljena storili c. in kr. vlada, tako velike, da jih more upravičiti le želja, obraniti zvezo, ki je združevala obe deželi tako dolga leta v medsebojno korist. […] C. in kr. vlada je poudarila materijalno nezmožnost takojšnje izročitve odstopljenih pokrajin; navzlic temu pa je bila pripravljena, podati vse potrebne garancije, ki naj bi bile izročitev pripravile ter jo za nedolgi termin zasigurale." Posledice londonskega pakta so bile še posebej usodne za slovenski narod, ki je bil s to odločitvijo razdeljen na dva dela. Rusija, ki je bila sicer znana zaveznica slovanskih narodov, v tistem času ni gojila velikih simpatij do Slovencev, predvsem zaradi katolicizma in odnosa do papeža, ki je bil kot cerkveni poglavar, v nasprotju z ruskim patriarhom, lociran zunaj meja posameznih držav. Italijani so na drugi strani poskušali prepričati Slovence, da jih podprejo in se rešijo avstrijskega jarma. V Trstu je prišlo do več akcij, v katerih so Italijani poskušali pridobiti Slovence na svojo stran ali pa si vsaj zagotoviti njihovo pasivnost - da se ne bi dejavno upirali Italiji. Obstajala je tudi možnost, da bi se Slovenci dejavno (z orožjem) uprli Italijanom, ki pa ni bila sprejeta, tudi zaradi ruskega nasprotovanja takšni možnosti. Rusi tudi sicer niso nasprotovali italijanski prevladi na Jadranu, ravno zaradi lastnih želja po nadzoru nad strateškima ožinama Bospor in Dardanele. "C. In kr. vlada ne more vzeti na znanje izjave italijanske vlade, da hoče pridobiti popolno prostost svojega postopanja in da smatra zvezno pogodbo za nično in v nadalje za neučinkovito, kajti taka Izjava kr. vlade se nahaja v odločnem nasprotstvu s svečano prevzetimi obveznostmi, katerim se je podvrgla Italija v pogodbi z dne 5. decembra 1912. Ta pogodba določa, da traja naša alijanca do 8. julija 1920., pripušča odpoved le eno leto pred potekom tega časa, in ne omogoča poprej niti odpovedi, niti ničnosti. Ker se je kr. italijanska vlada odkrižala vseh svojih obveznosti na samovoljen način, odklanja c. in kr. vlada vse posledice, ki bi mogle nastati iz tega postopanja." Določila sporazuma so bila tajna, toda vseeno niso dolgo ostala skrivnost. Že 24. maja 1915 so slovenski časniki podrobno poročali o dogovoru med Italijo in antantnimi državami. Natančni podatki so prišli v javnost šele dve leti pozneje, v novembru 1917, ko so boljševiki z oktobrsko revolucijo prišli na oblast v Rusiji in objavili številne zaupne dokumente ruske carske diplomacije. Objava je izzvala burne reakcije v Srbiji, ki je sicer bila skupaj z Italijo na strani antante, pa tudi v ZDA, kjer je bil predsednik Woodrow Wilson (1856-1924) oster nasprotnik imperialistične politike, v zgodovini znan predvsem po tako imenovanih Wilsonovih točkah - programu 14 točk, ki naj bi dosegel trajen mir v Evropi, ki bi temeljil na pravici do samoodločbe narodov. Wilson je tudi po vojni nasprotoval tajnim sporazumom in je bil zagovornik koroškega plebiscita; vendar ne v primeru Italije, saj je moral popustiti Veliki Britaniji in Franciji, ki sta si prav tako v tajnem sporazumu medsebojno razdelili turško ozemlje in nista mogli tvegati, da bi bil tudi ta sporazum razveljavljen. Kljub ostremu protestu Srbije že od vsega začetka je Italija v letu 1920 s pomočjo Velike Britanije in Francije prisilila Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), da je priznala določila londonskega pakta, s tem ko je podpisala Rapalsko pogodbo, ki je urejala odnose med državama in določila mejo. Neprijeten incident v Berlinu "Berolin, 21. maja. Wolffov urad poroča: Ko je italijanski veleposlanik snoči zapustil veleposlaniško palačo, je skočil neki polodrasli fant za avtomobilom ter je zbil veleposlaniku klobuk z glave. ne da bi se veleposlanika dotaknil ali ga morda na kakoršenkoli način ranil. Neki gospod je mladeniča takoj zagrabil ter ga zasluženo našeškal. Čim je državni kancelar izvedel za incident, je izrazil veleposlaniku še isti večer po svojemu pobočniku svoje živahno obžalovanje, državni tajnik pa se je pismeno opravičil." Pred odprtjem nove fronte V prvem letu vojne se je Avstro-Ogrska bojevala na dveh bojiščih. Na vzhodnem bojišču se je v Galiciji spopadla z rusko vojsko, na jugu pa s srbsko. Že prvi dan vojne je avstro-ogrska rečna mornarica z Donave s topništvom obstreljevala Beograd in povzročila kar nekaj nemira med tamkajšnjim prebivalstvom. V prvem mesecu vojne so z bojišč na dunajski dvor prihajale spodbudne vesti, toda kaj kmalu se je sreča za dvojno monarhijo obrnila. Sredi avgusta 1914 je avstrijska peta armada pod vodstvom generala Oskarja Potioreka vkorakala iz avstrijske Bosne in Hercegovine v Srbijo, kjer se mu je zapostavila srbska armada pod vodstvom generala Stepe Stepanovića. Avstro-ogrska vojska je bila številčnejša od srbskih braniteljev, toda vseeno ni uspela premagati Srbov, ki so v znameniti bitki na Ceru dosegli prvo zmago na strani antantnih zaveznikov v prvi svetovni vojni. General Stepanović je bil pozneje za svoje zasluge v obrambi domovine povišan v čin vojvode (v Avstro-Ogrski je bilo to na ravni feldmaršala). Medtem so na drugem koncu monarhije, ob italijanski meji potekale priprave za utrditev obrambne linije pred pričakovanim italijanskim napadom. "Dunajski listi poročajo preko Lugana: Italijanska vlada bo izročila najbrž danajski vladi ultimatum, v katerem bo zahtevala izročitev terre irredente. Na odklonitev te zahteve bo odgovorila Italija z vojno napovedjo. V Berlinu ne bo izvršila Italija nikakega koraka, temveč bo počakala, da se Nemčija sama pridruži svoji zaveznici. Tudi Turčiji Italija ne bo napovedala vojne." Na predvečer vojne z Italijo Po podpisu sporazuma med Italijo in antanto 26. aprila se je že 1. maja Italija odpovedala članstvu v trozvezi, italijanski ministrski svet pa je uradno odločitev sprejel dva dni pozneje. Že naslednji dan, 4. maja 1915, je italijanski veleposlanik Giuseppe Gualtieri d´Avarna (1843-1916) na Dunaju izročil avstro-ogrskemu zunanjemu ministru grofu Buriánu (1852-1922) sporočilo italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. (1869-1947) o odstopu od članstva v trozvezi. Dobra dva tedna pozneje, 21. maja, je zunanji minister Burián izročil veleposlaniku d´Avarni uradni odgovor dunajskega dvora, ki je zavračal možnosti italijanskega odstopa od pogodbe in pričakoval italijansko spoštovanje podpisanih dogovorov tudi v prihodnje. Govora je bilo tudi o teritorialnih spremembah, ki bi jih Italija dobila v zameno za sodelovanje na strani centralnih sil, ki pa bi bile izvedene šele po vojni in ne že med vojno, kot so si želeli v Rimu. Avstro-Ogrska je bila pripravljena izročiti uradna zagotovila, da bo Italija takoj po koncu vojne pridobila ozemlja, ki so ji bila obljubljena, kar pa je pri italijanskem kralju naletelo na gluha ušesa. Kralj Viktor Emanuel III. je še isti dan prejel diplomatski odgovor Avstro-Ogrske. Kako je Italija napovedala vojsko. "Dunaj, 23. maja. C. kr. korospondenčni urad objavlja ob 10. uri 30 m.: Besedilo vojne napovedi, ki jo je izročil kraljevi italijanski poslanik c. in kr. zunanjemu ministru, se glasi tako-le: Dunaj, 23. maja 1915. V smislu povelj Njegovega Veličanstva kralja, svojega prevzvišenega vladarja, ima čast podpisani kraljevski italijanski poslanik izročiti Njegovi ekscelenci gospodu avstro-ogrskemu zunanjemu ministru naslednje obvestilo: Dne 4. majnika 1915 so se naznanili c. in kr. vladi tehtni razlogi, radi katerih je Italija, v zaupanju na svoje dobro pravo, preglasila za ničevo in odslej brezuspešno svojo zvezno pogodbo z Avstro-Ogrsko, ki jo je kršila c. in kr. vlada in s tem dosegla svojo popolno svobodno postopanje v tem oziru. Trdno odločena, da z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, skrbi za varstvo italijanskih pravic in koristi, se kraljeva vlada ne more odreči svoje dolžnosti, da prične z odredbami, proti vsakemu sedanjemu ali bodočemu ogroženju v svrho izpolnitve narodnih teženj, ki jih ji nalagajo dogodki. Njegovo Veličanstvo kralj izjavlja, da se od jutri nadalje smatra v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. Podpisani se počašča Njegovi ekscelenci zunanjemu ministru istodobno javiti, da se še danes e. in kr. poslaniku v Rimu izroče poverilna pisma in bi bil Njegovi ekscelenci hvaležen, če se mu izreče njegova. Podpisan: Avarna." Naslednji dan je kralj Viktor Emanuel III. uradno odredil splošno mobilizacijo italijanske vojske, ki pa se je že dalj časa pripravljala, in sam ukaz o mobilizaciji ni kaj dosti spremenil ravnanja italijanskega generalštaba. Naslednji dan, 23. maja 1915, ob deseti uri in trideset minut, je veleposlanik d´Avarna izročil avstro-ogrskemu zunanjemu ministru noto z vojno napovedjo kralja Viktorja Emanuela III. Zunanji minister je po prejemu note nemudoma obvestil cesarja Franca Jožefa I. (1830-1916) in ministrskega predsednika grofa Karla Stürgha (1859-1916) ter poveljnika generalštaba cesarsko-kraljeve vojske generala in poznejšega feldmaršala Franza Conrada von Hötzendorfa (1852-1925). Do začetka bojev na novi fronti je manjkalo le še nekaj ur. "Udarila je torej usodna ura in vojna Italije proti Avstriji in Nemčiji je gotova stvar. Skoro triintrideset let stara alijančna pogodba med temi tremi državami je raztrgana in poteptana. Italija je z macchiavelitičnimi izgovori zapustila svoji zaveznici in se združila z njiju sovražniki. Plamen, ki divja po Evropi in provzroča toliko gorja, je s tem narasel in se razširil in vojne grozote se prikazujejo tudi že na pragu naše ozje domovine, na pragu slovenske-ga ozemlja. Odkar se je začela sedanja svetovna vojna, je naše duše neprestano mučila bojazen, da poseže prej ali slej tudi Italija v to vojno in da iztegne svoje roke po našem ozemlju, kajti, živeč v sosedstvu, smo bolje kakor drugi videli naraščanje nasprotja italijanskega naroda proti naši državi in smo laglje opazovali vse pojave v italijanski javnosti." Se nadaljuje prihodnji teden. Rok Omahen Oglejte si tudi prispevek o sledovih soške fronte na območju Rombona, objavljen v oddaji Kalejdoskop leta 1967, avtorja Draga Kocjančiča. Ne morem verjet da je moj nono (dedek, letnik 1899) doživel to morijo. Se spomnim leta 94, ko sem imel 9 let in mi je kot 95letnik razlagal o tem kako so italijane pognali do Piave, potem je pa v jarku zaspal in ga je prijetelj zbudil, češ "Zbudi se Pepi, zbudi! Amerikanci grejo!"... in so se pomaknili nazaj, okrog njega so pa "patroni šibali". Zdaj pa sploh ni več živih borcev. Kako je čas neusmiljen. Naj jim bo zemlja mila. Pri Italijanih se vzorec ponavlja. Veliko perja na čeladah, kičastih uniform in dvignjenih nosov, ko imajo nekoga za seboj, da se počutijo močne. Kajkmalu se premislijo in prestopijo na zmagovito stran. Vsakič so nagrajeni z ozemlji. No, Slovenci nikoli niso prestopali, vedno se borili vojne nekoga drugega, ozemlja pa vedno manj. Pekre 1991 - uvertura v osamosvojitveno vojno 24 let obkolitve učnega centra TO-ja v Pekrah 23. maj 2015 ob 06:37 Maribor - MMC RTV SLO "S pekrskimi dogodki se je začela osamosvojitvena vojna," o zapori učnega centra TO-ja v Pekrah pred 24 leti, ko je padla tudi prva žrtev slovenske osamosvojitve, razmišlja nekdanji mariborski župan Boris Sovič. Slovenci so se na plebiscitu 23. decembra 1991 odločili za odhod iz Jugoslavije. Zato je kmalu potem padla odločitev, da Slovenija ne bo več pošiljala nabornikov v Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Odhod v JLA ni bil več obvezen in tako je od marca 1991 iz Slovenije v JLA odšel le en prostovoljec. Slovenija je za slovenske vojaške obveznike vzpostavila dva učna centra, na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. JLA je nato zahteval izročitev nabornih evidenc in zaprtje obeh učnih centrov, naborniki pa naj bi svojo vojaško obveznost odslužili JLA. Slovenija je zahteve JLA zavrnila, ta pa je povečal svojo dejavnost v Sloveniji. V nekaterih vojašnicah so dvignili bojno pripravljenost, ceste pa so bile od zgodnjih jutranjih ur polne tovornjakov, ki so iz skladišč oklepnim enotam dovažali dodatno bojno strelivo. 23. maja 1991 zjutraj je pri učnem centru v Pekrah izbruhnil incident, ko sta dva rezervna pripadnika TO-ja zajela pripadnika JLA, ki sta bila v gozdu ob ograji učnega centra. Po zaslišanju so ju izpustili, JLA pa je nato z oklepnimi vozili obkolil učni center. Na potezo JLA so se takoj odzvali številni Mariborčani, ki so jugoslovanski vojski preprečili vstop v učni center. JLA je nato med pogajanji na mariborski občini ugrabil načelnika štaba mariborskega TO-ja Vladimirja Miloševiča in stotnika Milka Ozmeca. Slovenski oblastniki so se odzvali z zaporo vojašnic in JLA je ugrabljena teritorialca izpustil. Med protesti proti posegu jugoslovanske vojske je padla tudi prva žrtev za samostojno Slovenijo, saj je Josefa Šimčika iz Miklavža na Dravskem polju povozil oklepnik. Pogled iz obkoljenega učnega centra "Ko se je zgodil napad na 710. učni center v Pekrah, smo bili tam šele deveti dan služenja vojaškega roka. Lahko rečem, da smo bili vojaki že takrat močno povezani med seboj. Navsezadnje smo bili vsi iz bližnjih krajev in hitro so se spletle močne medsebojne vezi. Zaupanje v nadrejene je bilo veliko. Ob napadu, nekaj minut čez dvanajsto, smo bili sredi usposabljanja, ki je bilo že v prejšnjih dneh večkrat prekinjeno zaradi alarma, a tokrat je šlo zares. Takoj so nas umaknili v učni center, ki ga je varovala zaščitna enota TO-ja. Častniki in podčastniki stalne sestave so takoj stekli po orožje in postavili krožno obrambo. Napetost se je stopnjevala, ko je JLA zunaj večkrat premikal vozila in izdajal ukaze za preboj zapornice. Imeli smo veliko sreče, da ni prišlo do streljanja, saj je bila oborožitev na naši strani veliko slabša od nasprotnikove. Kmalu smo bili od nadrejenih obveščeni, kaj se dogaja okoli centra. Četa za protidiverzantsko dejavnost TO-ja je zavzela položaje okoli Kogla, Mariborčani so se začeli organizirati, Pekrčani so postavili barikade na cesti. Vsi so vedeli, da je na preizkušnji osamosvojitev Slovenije, zato so bili vsi branilci enotni. Ko so v UC prišli predstavniki medijev, ki so o dogajanju ves čas sprotno poročali in s tem odigrali ključno vlogo, je bilo lažje. Čutili smo, da je z nami vsa Slovenija, zato nam je bilo verjetno v tistem trenutku precej lažje," pripoveduje David Ozebek, predsednik veteranske organizacije društva vojnih veteranov Medvednak 91, ki združuje prvo generacijo nabornikov Slovenske vojske, ki se je urila v centrih na Igu (180 pripadnikov) in v Pekrah (120 pripadnikov). Tihi vpoklic slovenskih nabornikov Vpoklic v prve generacije slovenskih vojakov je, kot se spominja Ozebek, potekal precej tiho. Navsezadnje je še nekaj mesecev predtem slovenske fante novačil JLA. "Naša generacija je bila nekako na razpotju. Imeli smo srečo, da smo bili kot naborniki vpoklicani v Slovensko vojsko. Zame je bila to velika čast, čeprav je bilo slutiti, da se JLA ne bo zlahka predal. Vpoklic je potekal skrivnostno, saj ni bilo javnega vpoklica. Javiti sem se moral v izpostavi za obrambo, kjer so mi razložili, za kakšno služenje gre in kje naj bi potekalo. Dejansko je bolj kot ne šlo za prostovoljno odločitev, saj so mi postavili vprašanje, ali bi šel na služenje, ne pa ukazali, da moram oditi. Takoj sem bil za to, saj smo si vsi v tistih časih želeli svojo državo, služiti v Sloveniji in za Slovenijo pa je bilo nekaj posebnega," se spominja Ozebek. Pripadniki prve generacije so bili med osamosvojitveno vojno premeščeni na Kočevsko. V zadnjih dneh vojne 4. julija je bila Ozebkova enota napotena na varovanje meje v Dobovec pri Rogaški Slatini, nato pa je bila premeščena v Bele Vode nad Šoštanjem. Po koncu desetdnevne vojne so pripadniki prve generacije nadaljevali služenje vojaškega roka, ki je sicer trajalo šest mesecev. Prva generacija sprva ni sodila med veterane Ideja o veteranskem združenju Medvenjak 91, v katerem so povezani naborniki iz prvih dveh učnih centrov Ig in Pekre ter prve gardne enote, se je porodila po tem, ko pripadnikom prve generacije ni bil priznan status vojnih veteranov, čeprav, kot poudarja Ozebek, so bili celotno osamosvojitveno vojno pod orožjem. Prav tako je JLA med vojno s kasetnimi bombami bombardiral bližino območja, kjer so bili nastanjeni na Kočevskem. Drugih bojnih stikov pa niso imeli. Uvertura v osamosvojitveno vojno Med tistimi, ki so se pogajali z JLA in skušali organizirati razjarjene mariborske demonstrante, je bil poznejši mariborski župan Boris Sovič, ki je bil med osamosvojitvijo poklicni podpredsednik mariborske mestne skupščine. "S pekrskimi dogodki se je začela osamosvojitvena vojna. Maribor je bil prva tarča. Ljudje so zelo odločno pokazali, da nasprotujejo takratnemu JLA, in so se bili pripravljeni izpostaviti, da bi preprečili njegove namere, ki so jih prepoznavali kot poskus preprečevanja slovenske osamosvojitve. JLA je to jasno pokazal z zaporo učnega centra v Pekrah in pozneje z dejavnostmi, ki so zahtevale tudi človeške žrtve. Maribor je s tega vidika plačal velik davek, fascinantno pa je bilo to, da so bili ljudje zelo odločni in enotni. Pekrčani so s svojimi telesi preprečili, da bi JLA s svojimi oklepniki vdrl v učni center TO-ja, kot si je zamislil. Pozneje so sledile dejavnosti, ki so zunaj okvirov mednarodnega prava, kot denimo pri pogajanjih med mestnimi oblastmi in JLA, kjer so ugrabili poveljnika TO-ja Vladimirja Miloševiča," dogodke v Pekrah opisuje Sovič. Mariborska občina je po obkolitvi učnega centra v Pekrah v prostorih občine organizirala pogajanja, ki so se zavlekla pozno v noč. Na pogajanja so tedaj vdrli pripadniki specialnih enot JLA in ugrabili poveljnika teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine Miloševiča in njegovega sodelavca Ozmeca. Sovič se spominja, da so specialce JLA predtem pripeljali in namestili v Mariboru, tako da se je operacija JLA verjetno vnaprej pripravljala. Ob ugrabitvi Miloševiča pa se je po Sovičevem pripovedovanju spisala svojevrstna anekdota. General Mićo Delić, ki je vodil pogajanja JLA, je podrejenemu polkovniku Ratku Katalini dejal, naj mu prinese kozarec vode. Podobno pa naj bi se dogajalo v nekem vojnem filmu, ki je postavljen v čas ob koncu druge svetovne vojne, kjer je bilo geslo za začetek akcije "prinesi mi kozarec vode". "General Delić je polkovnika Katalino poslal po vodo, vendar sem mu dejal, naj sede, in moj sodelavec je nato generalu prinesel vodo. Že tedaj se mi je zdelo čudno, da general Delić tiste vode nato ni pil. Kmalu je še enkrat nestrpno poslal podrejenega po vodo. Znova smo mu jo hoteli prinesti, vendar je Katalina vseeno odšel ven in se nato vrnil brez vode. Postavil se je v kot in držal roko v bližini svoje pištole. Naslednji trenutek so vdrli specialci," opisuje vdor vojske v mariborske občinske prostore Sovič. General Delić se je na njegova vprašanja, kdo so ti ljudje, sprenevedal, da ne ve. Vlada Miloševiča so odpeljali s pištolo, prislonjeno na njegov vrat. Oba pripadnika TO-ja pa so zaradi začetka slovenske zapore vojašnic JLA naslednji dan izpustili. Gregor Cerar Slovenski narod naj bo ponosen na svojo zgodovino in osamosvojitev. Tisto kar je takrat zmodel narod je neponovljivo v zgodovini, bodimo ponosni na junake osamosvojitve Drnovška, Janšo, Peterleta, Kučana, Bučarja, Bavčarja in na tisoče slovenskih fantov, ki je z orožjem ubranilo mlado državo. Ne pozabimo tudi na Kacina ...odličen je bil v svojih tiskovnih konferencah, ne pozabimo tudi na škofa Šuštarja, zamejske Slovence v Italiji in Avstriji, ki so dejavno podpirali mlado državo. Največ -življenje-pa so za Slovenijo žrtvovali Simčik, Petrič in drugi..naj ostanejo v trajnem spominu slovenskega naroda. Matematik John Nash je umrl v prometni nesreči Njegovo življenje je navdahnilo film Čudoviti um 24. maj 2015 ob 16:03, zadnji poseg: 24. maj 2015 ob 16:19 New Jersey - MMC RTV SLO/Reuters Matematik John Nash, čigar življenjska zgodba je bila navdih za film Čudoviti um (Beautiful mind), je umrl v avtomobilski nesreči. Kot poročajo ameriški mediji, ki se sklicujejo na lokalno policijo, sta 86-letni Nash in njegova 82-letna žena Alicia umrla v nesreči taksija na avtocesti v New Jerseyju, ko je taksist izgubil nadzor nad vozilom in se zaletel v ogrado. Matematik Nash, ki je leta 1994 dobil tudi Nobelovo nagrado za ekonomijo, je poznan predvsem po svojem delu na področjih teorije iger, diferencialne geometrije in parcialnih diferencialnih enačb. Film Čudoviti um se je osredotočil na njegove preboje v matematiki in shizofrenijo, s katero se je spopadal. Russel Crowe, ki je Nasha igral v filmu, ki je prejel tudi štiri nagrade Oscar, se je na nesrečo že odzval na svojem Twitter računu, kjer je zapisal: "Pretresen sem. Moje srce gre Johnu, Alicii in družini. Izjemen partnerski odnos. Čudovita uma, čudoviti srci". B. T. Tukaj imate teroterialne zahteve Kitajske napram ostalim sosednjim državam. Sedaj nam bo forumaška elita razložila in utemeljila Kitajske ozemeljske zahteve. Smeh garantiran :)) Kitajska postaja živčna zaradi ameriških preletov Kitajska vojska se bo osredotočila na delovanje na odprtem morju 26. maj 2015 ob 21:01, zadnji poseg: 26. maj 2015 ob 21:32 Peking - MMC RTV SLO/Reuters/STA V času vse bolj zaostrenih odnosov med Pekingom in Washingtonom glede gradnje umetnih otokov v spornih delih Južnokitajskega morja je Kitajska objavila provokativno vojaško strategijo države, ki se osredotoča prav na delovanje na odprtem morju. Kitajska se bo osredotočila na krepitev vojaške navzočnosti prek svojih meja na morju in bo krepila "zaščito na odprtem morju", izhaja iz novega dokumenta o vojaški strategiji države, ki posodablja smernice iz leta 2004. Kitajska mornarica bo dala večji poudarek na "zaščito na odprtem morju", in ne zgolj na "obrambo obalnih voda", je v strategiji zapisala vlada. Težišče delovanja bodo spremenile tudi zračne sile, ki se bodo premaknile od "zračne obrambe v obrambo in napad", navaja dokument. Vojska bo tudi povečala svojo globalno mobilnost, topniške sile pa bodo okrepile zmožnosti za "napade srednjega in dolgega dosega". Kot nakazuje, bo Kitajska okrepila svojo navzočnost predvsem v Južnokitajskem morju, kjer si lasti ozemlja, ki jih imajo za svoja tudi nekatere druge države na območju. Najvplivnejše ženske na svetu: od Merklove do Swiftove Na seznamu še Hillary Clinton, Angelina Jolie, Sofia Vergara ... 27. maj 2015 ob 10:54, zadnji poseg: 27. maj 2015 ob 11:25 Los Angeles - MMC RTV SLO/STA Najvplivnejša ženska na svetu ostaja nemška kanclerka Angela Merkel, na Forbesovem seznamu 100 žensk z največ moči pa najdemo tudi nekaj žensk iz sveta šovbiznisa, med njimi se je najvišje povzpela kraljica pogovornih oddaj Oprah Winfrey. Začnimo od zmagovalke Merklove, ki je že peto leto zapored na vrhu Forbesove lestvice najvplivnejših žensk na svetu. Forbes je v zadnjih 12 letih nemško kanclerko desetkrat uvrstil na lestvico, od tega je bila devetkrat na prvem mestu. Merklova je bila na položaj prvič izvoljena leta 2005, pred dvema letoma pa je osvojila že tretji mandat. Za vrat pa Merklovi diha Hillary Clinton, ki je aprila napovedala kandidaturo za Belo hišo in ki je bila lani na Forbesovem seznamu na šestem mestu. Kot piše Forbes, bi lahko Merklova po volitvah v ZDA prihodnje leto prvič po letu 2010 izgubila naslov. Clintonova ima namreč dobre možnosti, da prevzame vodenje "svobodnega sveta". Sledijo jima soproga Billa Gatesa Melinda Gates, predsednica ameriške centralne banke Janet Yellen in direktorica General Motorsa Mary Barra. Na šestem mestu lestvice je prva dama Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagard, sedma pa je brazilska predsednica Dilma Rousseff. Prvo deseterico sklenejo članica uprave Facebooka Sheryl Sandberg, izvršna direktorica YouTuba Susan Wojcicki in ameriška prva dama Michelle Obama. Vplivne "šovbiznisarke" Oprah Winfrey je najvišje uvrščena ženska iz sveta šovbiznisa: najdemo jo na 12. mestu Forbesovega seznama. Med novinkami na lestvici Forbes izpostavlja ameriško popzvezdnico Taylor Swift, ki se je uvrstila na 64. mesto in je s 25 leti tudi najmlajša med stoterico. Od "zabavnic" najdemo še: na 21. mestu je popzvezdnica Beyonce, komičarka in voditeljica Ellen DeGeneres na 50. mestu, igralka Angelina Jolie na 54. mestu, igralka Sofia Vergara na 57., pevka Taylor Swift na 64., pevka Shakira Mebarak na 81., igralka Jao Čen pa na 82. Na seznamu največ Američank Z geografskega vidika na lestvici prednjačijo ZDA. Na njej je namreč 59 Američank. 18 jih je z azijsko-tihomorskega območja, pri čemer je najvišje, na 11. mestu, južnokorejska predsednica Park Geun-Hje, 12 jih je iz Evrope, po štiri iz Latinske Amerike in Bližnjega vzhoda ter tri iz Afrike. Forbes še navaja, da je na lestvici osem voditeljic držav in monarhinja, ki vodijo države s skupnim BDP-jem 9100 milijard dolarjev. Med stoterico najvplivnejših je tudi 15 milijarderk, ki imajo skupaj pod palcem 73,3 milijarde dolarjev. Najvišje, na 12. mestu, je Oprah Winfrey, ki je "težka" tri milijarde. D. S. Knjige (2) Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 5.0 od 5 glasov Ocenite to novico! false Za Sestro, svoj prozni prvenec (1994), je Topol prejel nagrado za češko knjigo leta. Knjiga velja za najboljši češki roman devetdesetih let. Foto: Czech centre Tel Aviv false Vrhunec Jesihovega pesništva so zbirke Soneti (1989), Soneti drugi (1993) in Jambi (2000), ki jih imamo lahko za najvišji dosežek pesniškega postmodernizma na Slovenskem. Foto: BoBo Vilenica Vilenico določajo številni drugi kulturno-literarni dogodki, ključno pa je vedno druženje s priznanimi avtorji in spoznavanje v Sloveniji manj znanih pisateljskih imen. Foto: BoBo false Izraelec Etgar Keret, ki letos prihaja v goste, je tudi priznan scenarist. Leta 2007 sta v Cannesu z ženo Shiro Geffen za film Meduza dobila nagrado camera d'or. Foto: EPA Dodaj v Facebook Nagrajenec Vilenice češki pisatelj Jachym Topol Avtor v središču bo Milan Jesih 27. maj 2015 ob 13:58, zadnji poseg: 27. maj 2015 ob 15:25 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na letošnjem, 30. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica bo osrednje priznanje, nagrado kristal Vilenice, prejel češki pisatelj, prozaist, esejist in novinar Jachym Topol. Jubilejne Vilenice, katere tema bo Odzven prostora, se bo udeležilo okrog 25 avtorjev z vsega sveta. Avtor v središču bo pesnik, pisatelj in dramatik Milan Jesih, v ospredju pa bo književnost Indije. V slovenščino so prevedeni trije Topolovi romani. Pri založbi Sanje je izšel roman Sestra (2007), pri Cankarjevi založbi pa romana Angel (2006) in Hladna dežela (2010). Vse je prevedla Nives Vidrih. Jachym je vnuk pisatelja Karla Schulza in sin pesnika in dramatika Josefa Topola. (Ker je Jachymov oče sodil v krog disidentov, ga niso sprejeli na univerzo; preživljal se je s fizičnimi deli, hkrati pa se tudi sam zapisal aktivizmu, bil je med podpisniki Listine 77.) V svet poezije je letošnji vileniški nagrajenec vstopil kot pisec besedil in pevec rockovske skupine Pasji vojaki. Izdal je pesniški zbirki Ljubim te za znoret in V torek bo vojna. Za poezijo je dobil nagrado Toma Stopparda za neuradno literaturo. Predsednik žirije za nagrado vilenica Andrej Blatnik meni, da vsi omenjeni romani "kažejo Topola v najboljši luči njegovega pisateljevanja, ki ga zanesljivo odlikuje zelo elokventen, domiselni, barvit jezik, ki meša visoke lege s povsem uličnimi". Ta jezik pa vendarle ni sam sebi namen, ampak, tako Blatnik, prikazuje določen družbeni položaj socialistične represije in postsocialistične depresije. Jesihove izbrane pesmi za angleško govoreče bralce Avtor v fokusu letošnje Vilenice bo Milan Jesih, čigar pesmi so, kot so zapisali organizatorji, poleg umetniške občutljivosti vedno polne tudi valujoče magičnosti jezika. Jesih bo nastopil na več festivalskih dogodkih, pri ameriški založbi Dalkey Archive Press pa bodo v skladu s tradicijo festivala v angleščini izšle njegove Izbrane pesmi v prevodu Nade Grošelj. Festival Vilenica, ki bo na Krasu in v Ljubljani potekal od 1. do 6. septembra, s temo Odzven prostora tudi tokrat odpira konstruktivni dialog o aktualnih literarnih, kulturnih in družbenih vprašanjih. Blatnik je pojasnil, da se tema nanaša na to, kako določen prostor vpliva na literaturo. In "kje je mogoče to bolje dokazovati kot na Krasu, ki ga povezujemo s poezijo Srečka Kosovela?" Izpostavljeno bo, kako prostor vpliva na literaturo drugod. Stalnice festivala so okrogla miza Srednjeevropske pobude in mednarodni komparativistični kolokvij. Tema kolokvija bo Znakovne prakse poetičnega in/ali strategije reprezentacije v literaturi. Indijska literatura ni ena, ampak mnogotera Med tujimi književnostmi bo letos v ospredju indijska, ki so ji posvetili tudi festivalsko antologijo, naslovljeno Kavita. Pripravila sta jo Evald Flisar in K. Satchidanandan. Slovenski bralci po Blatnikovih besedah poznajo predvsem indijsko literaturo, pisano v angleščini, antologija pa prinaša avtorje, ki pišejo v katerem izmed 24 uradnih indijskih jezikov. Kdo še prihaja v goste? Nekaj indijskih avtorjev prihaja tudi v goste v Vilenico. Med drugimi povabljenimi avtorji so številni znani literati, kot so italijanski pisatelj Stefano Benni, priznani izraelski pisec kratkih zgodb Etgar Keret ter bosanski avtor Aleksandar Hemon. Novo sodelovanje s hrvaškim festivalom Skupna vrednost festivala se giblje okoli 160.000 evrov, od katerih 80.000 evrov prispeva Javna agencija za knjigo RS. Letošnja izdaja je finančno podkrepljena tudi z evropskimi sredstvi, ki jih je organizator festivala, Društvo slovenskih pisateljev (DSP), pridobil skupaj s hrvaško založbo Fraktura in istoimenskim festivalom. To obeta sodelovanje med Vilenico in festivalom Fraktura že letos in vnaprej, tako v smislu izmenjave gostujočih avtorjev kot tudi glede pridobivanja novega občinstva. Vilenica si je izborila mesto na literarnem zemljevidu Evrope Predsednik DSP-ja Ivo Svetina je na novinarski predstavitvi poudaril, da je Vilenica vseh teh 30 let ostala kljub družbeno-gospodarskim spremembam, ki so določale to obdobje: "Vilenica je v vseh teh letih prerasla srednjeevropski okvir in postaja eden najpomembnejših evropskih literarnih festivalov, ki se ga udeležujejo avtorji z drugih kontinentov." A. J. Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 5.0 od 1 glasov Ocenite to novico! Pavla Jesih Pavla Jesih (1901-1976) je med letoma 1926 in 1933 nanizala 18 prvenstvenih smeri, njen zagon pa je zaustavil padec v severni steni Velike Mojstrovke. Največji alpinistični uspeh, čeprav je njeno ime zaradi sodnega procesa iz leta 1946 pozabljeno, ji je uspel mesec dni po koncu vojne - s prijateljem Jožo Čopom sta osvojila Čopov steber v Severni triglavski steni. Foto: Kinodvor Pavla Jesih Pred in med drugo svetovno vojno je ustvarila največjo verigo kinematografov v Jugoslaviji. Dvorane je imela v Ljubljani, Celju in na Ptuju, sezonski kino pa še v Dobrni. Foto: Kinodvor Pavla Jesih To je film o lastnici kina,o ženski, ki je vodila več kinov, o ženski, ki jo je kino stal tako rekoč glave, ki je živela z gibljivimi slikami, a med temi ne obstaja en sam videoposnetek. Foto: Kinodvor Zgodba o Pavli Jesih je povezala tri institucije - RTV Slovenija, ki je v okviru dokumentarnega programa o njej posnela film, Slovensko filharmonijo, kjer je od leta 1923 do leta 1948 domoval elitni kino Matica, katerega lastnica je bila, in Kinodvor, ki je v Letu kina raziskoval bogato kinematografsko zgodovino Ljubljane. Zgodba o Pavli Jesih je povezala tri institucije - RTV Slovenija, ki je v okviru dokumentarnega programa o njej posnela film, Slovensko filharmonijo, kjer je od leta 1923 do leta 1948 domoval elitni kino Matica, katerega lastnica je bila, in Kinodvor, ki je v Letu kina raziskoval bogato kinematografsko zgodovino Ljubljane. Foto: Bobo Pavla Jesih Pavla Jesih je bila med drugim tudi Med drugim je inovatorka v tehniki podnaslavljanja. Foto: Kinodvor Sorodne novice 11. december 2014 Priljubljenost planinstva pritrjuje tezi o alpski kulturi slovenstva 4. december 2013 "Alma Karlin je prišla na vrsto pred nekaj leti, Pavla Jesih pa, kot kaže, danes" Dodaj v Facebook O Pavli Jesih, ki se je vrnila tja, kjer se je končala njena zgodba Zgodba o alpinistki, ki je živela z gibljivimi slikami 2. junij 2015 ob 16:00 Ljubljana - MMC RTV SLO V Slovenski filharmoniji, kjer je nekoč domoval kino Matica, se je pred razprodano dvorano premierno odvrtel dokumentarni film o Pavli Jesih. Zgodbo o strastni alpinistki in lastnici kinematografske verige je posnel režiser Igor Šterk. Priznam! Na ogled dokumentarnega filma o Pavli Jesih sem se odpravil z mešanimi in zmešanimi občutki. Z mešanimi zato, ker smo samo pred letom in pol v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča lahko gledali predstavo Pavla nad prepadom, ki jo je po naročilu že omenjenega gledališča in režiserja Matjaža Pograjca spisal dr. Andrej E. Skubic. In kaj bi nam lahko Skubic, ki v dokumentarnem filmu podpisuje scenarij, novega povedal? Vprašanje, na katerega si nisem znal odgovoriti vse do konca filma, vprašanje, zaradi katerega so me prevevali mešani občutki. Z zmešanimi pa zato, ker je film, ki je nastal v produkciji RTV, predvajal Kinodvor, kamor sem nekaj minut pred projekcijo pribrzel in tam izvedel, da bo projekcija tokrat v dvorani Slovenske filharmonije. Jasno; z dokumentarnim filmom o Pavli Jesih oziroma s Pavlo Jesih se je film vrnil tja, kjer se je končala njena filmska "kariera". Kjer se je končalo njeno življenje. Namreč, v dvorani Slovenske filharmonije, v takratnem Filharmoničnem društvu, je od leta 1940 pa vse do osvoboditve mesta Ljubljane leta 1945 deloval Kino Matica. Vodila in ne le vodila, njegova lastnica je bila Pavla Jesih. Pavla Jesih (1901-1976) je v prvi vrsti znana kot vrhunska alpinistka. Ob boku Mire Marko Debelak (1904–1948) je ena prvih žensk na svetu, ki so se moškim enakopravno in največkrat celo kot prve v navezi lotevale najzahtevnejših prvenstvenih plezalskih smeri. Med letoma 1926 in 1934 je v Julijskih Alpah od Špika preko Jalovca do severne triglavske stene začrtala vrsto smeri, ki so neprimerno bolje opremljenim alpinistom izziv še danes. Leta 1934 pa se je v slovenskem časopisju pojavila novica: "Našo odlično plezalko, gdč. Pavlo Jesih, je 18. avgusta 1934 zadela nesreča. S tovarišem Jožetom Lipovcem je utirala novo smer med Veliko Mojstrovko in Travnikom, ko sta se ji izdrla oba klina, s katerima se je varovala; padla je kakih 30 metrov globoko. Lipovec je tovarišico za silo obvezal in zavaroval, nato pa hitel obvestit reševalne ekspedicije. Ponesrečenka ima zlomljeno roko in nogo ter hude notranje poškodbe. Prihodnji dan so jo reševalci spravili na Vršič, od koder jo je oče z avtom odpeljal v Ljubljano. Ponesrečenka je pri zavesti in nezgodo vedro prenaša, čeprav trpi in je njeno stanje težko. Upati je, da morda še okreva." Po tem padcu je za vrsto let opustila najzahtevnejše plezalske podvige in se preusmerila k drugačnim vrhovom. Pravzaprav je po tem padcu plezala le še enkrat. Enkrat, a vendarle za zgodovino alpinizma. Namreč, neposredno po vojni je v navezi s soplezalcem in prijateljem Jožo Čopom (1893-1975) preplezala osrednji triglavski ali danes bolj znan Čopov steber in iz njega tudi izplezala. Ampak to so zgolj dejstva. Pa vendarle dejstva, ki jim nekateri pritrjujejo, nekateri pa jih zanikajo. Ja, Pavla Jesih je razdelila in previharila tudi alpinistično srenjo. Pa čeprav tega ni hotela. Pavla, naj mi bo dovoljeno in oproščeno, da jo tako naslavljam, je bila ženska, ki je posegala na polje moškega. In tam tudi uspevala. Ambiciozna in podjetna ženska, ki so jo zanimali le vrhovi. Ko je leta 1934 z vrha omahnila, je pričela osvajati vrhove, s katerimi se je spet zapisala v zgodovino. In to v zgodovino slovenske kinematografije. Namreč, tako predstava kot film, se pravzaprav začneta šele z njenim padcem z gore, šele z njenim sestopom z enega in z naskokom na drug vrh. Pavla, sicer iz premožne ljubljanske podjetniške družine, se je po letu 1934 zapisala kinematografiji. Njen poklic je postal preprost: lastnica kina. In to ji je pisalo tudi v osebni izkaznici. Vodila je dve kinodvorani v Celju, Metropol in Union, od katerih še danes eden deluje kot Art kino, vodila je kino Royal na Ptuju, ki se danes imenuje Mestni kino Ptuj, vodila je kino na Dobrni in Kino Matica v Ljubljani. In, če je gore niso uničile, če so ji gore "le" zlomile kosti in zdrobile koleno, potem so ji kinematografi uničili srce. Če jo je z gore pahnila narava, potem jo je iz življenja odrezal človek. In jo z vrha, od koder se je lahko dotikala tudi nebes, pahnil na samo dno, kjer so ji ostali le še golobi, kava in cigarete. Boj med starim in novim svetom Pavlina zgodba je skratka dramatična in kot taka si je zaslužila tudi dokumentarec. Faktografski film, ki sicer pušča prosto pot domišljiji, vendar jo za razliko od predstave ne spodbuja, marveč omejuje. Andrej Skubic je na tem polju opravil zares veliko delo. Ne samo, da nam je predstavil Pavlo Jesih, njeno dramo, njeno dramo v gorah, njeno dramo na sodišču, njeni dramo v življenju, predstavil nam je dramo, ki se je vrtela okrog nje. In iz arhivov izbrskal neprecenljive podatke, ki sta jih z režiserjem dokumentarca Igorjem Šterkom predstavila strogo faktografsko. Film namreč prinaša novo videnje slovenske kinematografije. Film kot dokument zanika nekatere uveljavljene resnice in na ljudi, ki v slovenskem filmskem svetu uživajo določeno mero spoštovanja, meče veliko senco. Njen spopad s priznanim pedagogom in filmskim zgodovinarjem Francetom Brenkom (1912-1990), možem pisateljice Kristine Brenkove, gospodom, ki velja za enega tistih, ki so orali ledino slovenski kinematografiji, ki je menda zaslužen zato, da še danes ne gledamo sinhroniziranih, ampak podnaslovljene filme, čeprav je mnogo pred njim že v Kino Matica sredi vojne to uvedla Pavla Jesih, je zares dramatičen. In ne prinaša zgolj spora med dvema človekoma, med predvojno podjetnico in vrhunsko alpinistko na eni ter partizanom, ki je po vojni dobil oblast na drugi strani, marveč boj med dvema svetovoma, med starim in novim svetom. Pa karkoli to že pomeni. Pavla svojih kinodvoran ni dala, Brenk pa je za to, da bi jih nacionaliziral šel čez vse meje. Pa ne le čez meje dobrega okusa, ampak je poteptal tudi vse civilizacijske norme. Pač v maniri, da cilj opravičuje sredstva. In je zmagal. Kar niti ni pomembno. Pomembna je Pavlina drža, njeno kljubovanje svetu, goram , oblasti, ki ji je v zameno ponujala ugledno in dobro državno službo, pomembna je Pavlina drža, ki je prešla v zgodbo, v kateri se je znaša povsem sama. Brez alpinistov iz naveze in brez prijateljev. Obdana z golobi, kavo in cigaretami ter pozabljena. In zamolčana. Za dolga leta. Njena zgodba je vsa ta leta živela zgolj v krogu njene družine in v zaprašenih arhivih, ki so odkrili to, kar je družina že dolgo vedela, a je morala molčati. Molčala je tudi o tem, da jim je takratna oblast prepovedala razsutje njenega pepela s Špika, kar si je zaželela kot zadnjo željo. Na tem mestu je film nadgradnja predstave, na tem mestu film pripoveduje tisto, kar dokumentarni film v osnovi mora: podaja dejstva. In eno od dejstev je razsutje pepela z vrha gore. S čimer niso le zadovoljili njene poslednje želje, ampak olajšali tudi vest družini, ki je simbolno odprla njen grob in s tem razkrila svoje skrivnosti. Ob tem pa izbrisala tudi marsikatero bolečino. Film o lastnici kina,o ženski, ki je vodila več kinov, o ženski, ki jo je kino stal tako rekoč glave, ki je živela z gibljivimi slikami in od njih, ne obstaja en sam živi posnetek. Prav zaradi tega si je morda celo bolj kot predstavo, zaslužila tudi film. Vprašanje pa je, ali bi si sama tega sploh želela. Tadej Čater ČETRTEK 04.06.2015, 16:59, osveženo: 17:50 NATISNI PISAVA Nagrada državljan Evrope Dragu Jančarju in Tomu Križnarju Avtor: Barbara Gradič Oset Nagrado državljan Evrope bosta iz Slovenije prejela pisatelj Drago Jančar in aktivist Tomo Križnar. Nagrado bosta od predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza prejela na slovesnosti oktobra. Drago Jančar in Tomo Križnar sta prejemnika nagrade državljan Evrope za leto 2015. Drago Jančar in Tomo Križnar sta prejemnika nagrade državljan Evrope za leto 2015. Med 47 prejemniki nagrade državljan Evrope za leto 2015, ki jo podeljuje Evropski parlament, sta tudi Slovenca Tomo Križnar in Drago Jančar. Vseh nagrajencev je letos 47, prihajajo pa iz 25 držav članic. Osrednja tema nagrade za to leto sta bila mednarodni razvoj in boj proti revščini. Za nagrado je bilo skupno nominiranih 74 oseb. Drago Jančar nam je ob prejemu nagrade povedal: "Lepo je biti državljan Evrope, a zadnje čase vse manj državljan Slovenije." Obrazložitev nagrajencev "Tomo Križnar, rojen leta 1954, je slovenski zagovornik človekovih pravic, novinar, pisatelj, ustvarjalec dokumentarnih filmov, svetovno znan podpornik in zaščitnik ljudstva Nuba v istoimenskem gorovju, kamor se vrača vse od leta 1998. Njegovi podvigi in humanitarno delovanje že vso njegovo poklicno pot vzbujajo zanimanje mednarodnih institucij za človekove pravice. Za mir v Sudanu se zavzema pri humanitarnih agencijah Združenih narodov, Evropski uniji, vladi ZDA in pri drugih vplivnih svetovnih institucijah. Sodeloval je s Salihom Mahmudom Osmanom, prejemnikom nagrade Saharova Evropskega parlamenta v letu 2007. Leta 2006 je postal poseben odposlanik bivšega slovenskega predsednika Janeza Drnovška za zahodnosudansko regijo Darfur, da bi sodeloval pri razrešitvi humanitarne krize, ki se je izkazala za vojno za vodo. G. Križnar predstavlja morebiti zadnje popolnoma človekoljubne in predane 'oči in ušesa' za krivice tega sveta. Trdno sva prepričana, da je moralna dolžnost, pa tudi čast, da naša institucija prepozna in nagradi človeka, ki si iskreno prizadeva za boljše razumevanje med 'razvito' Evropo in tretjim svetom. Z aktivnim prispevkom k mednarodnemu razvoju g. Križnar dejansko udejanja besede številnih evropskih politikov – četudi za ceno svojega življenja. G. Križnar je trenutno v Sudanu, kjer deluje s svojo zadnjo pobudo: zbira risbice otrok Nuba, ki jih želiva razstaviti v Evropskem parlamentu," sta zapisala Tanja Fajon (SD/S&D) in Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni), ki sta ga nominirala za nagrado. "Drago Jančar je eden najbolj uspešnih in poznanih sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev in najpogosteje prevajani slovenski pisatelj. Njegova dela so bila prevedena in uprizorjena v Nemčiji, Španiji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, ZDA, na Nizozemskem, Irskem, v vzhodnoevropskih državah in drugje, kar je izjemno za pisatelja, ki izhaja iz dvomilijonskega naroda. Jančar je v okviru svojega literarnega opusa in družbenega delovanja pomembno prispeval h krepitvi evropske ideje ter promociji evropskih vrednot svobode, enakosti in demokracije. Kot predsednik Slovenskega centra PEN je veliko prispeval k demokratizaciji Slovenije in se zavzemal za mir med vojno na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V mednarodno odmevni esejistiki (npr. Duša Evrope, 2006) se posveča političnim, kulturnim in širšim družbenim vprašanjem ter vprašanjem posameznika, ki ga na eni strani obvladujejo mehanizmi zgodovine, na drugi pa njegova lastna zaznamovanost. Jančar je za svojo pripovedno prozo, dramatiko in esejistiko prejel ogromno tujih in domačih literarnih nagrad in pogosto predava v vodilnih kulturnih centrih Evrope. Leta 2012 se je v okviru Evropske prestolnice kulture začel projekt, ki je v celoti posvečen njegovemu ustvarjanju. Menimo, da je Jančarjevo delovanje prispevalo h krepitvi evropskega duha in odraža vrednote, ki so navedene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter da njegov pisateljski opus in družbena angažiranost spodbujata boljše razumevanja med evropskimi državljani," so zapisali pod nominacijo Milan Zver (SDS/ELS), Lojze Peterle (NSi/ELS), Ivo Vajgl (DeSUS/ALDE), Romana Tomc (SDS/ELS), Franc Bogovič (SLS/ELS) in Patricija Šulin (SDS/ELS). Nagrada državljan Evrope Nagrado državljan Evrope od leta 2008 podeljujejo posameznikom ali organizacijam, ki prispevajo k boljšemu razumevanju in tesnejšemu povezovanju državljanov ter spodbujajo čezmejno in mednarodno sodelovanje znotraj EU. Kandidate vsako leto predlagajo evropski poslanci, pri čemer ima vsak poslanec pravico predlagati enega kandidata za nagrado. Lani sta na predlog evropskih poslancev iz Slovenije nagrado prejela Alojz Rebula in Spomenka Hribar. Leto prej je nagrado državljan Evrope prejel tržaški pisatelj Boris Pahor, leta 2012 pa sta iz Slovenije nagrado prejela Lovro Šturm in prostovoljski projekt računalniškega opismenjevanja starejših Simbioza. Foto: Matej leskovšek, Ana Kovač, Matjaž Rušt Ključne besede: Drago Jančar, Tomo Križnar Kako uspešen je bil Valvasor kot zemljiški gospod in kaj je zapisal v svoj urbar? S faksimilom in slovenskim prevodom dragocenega dokumenta 12. junij 2015 ob 18:55, zadnji poseg: 12. junij 2015 ob 19:25 Ljubljana, Šmartno pri Litiji - MMC RTV SLO Dediščina, ki jo je za seboj pustil predani polihistor Janez Vajkard Valvasor, je izjemna. Od znamenite Slave vojvodine Kranjske do dragocene grafične zbirke. Ohranil pa se je tudi njegov lastnoročni urbar za posest Bogenšperka in Lihtenberka, ki v presojo ponuja gospodarsko žilico tega znamenitega in kulturi zapisanega kranjskega plemiča. Na gradu Bogenšperk, kjer je Janez Vajkard Valvasor v svojih najdejavnejših letih vzpostavil bakroreznico, so predstavili knjigo Zemljiški gospod Janez Vajkard Valvasor in njegov urbar avtorja Borisa Golca, ob tej priložnosti pa urbar tudi razstavili. Urbar, ki je nastal okoli leta 1680 (najpozneje 1683), je po obliki in vsebini sicer skromen, kar pa ne zmanjša njegove dokumentarne vrednosti. Valvasorjev lastnoročni rokopis namreč ni le edini urbar iz časa Valvasorjevega gospodarjenja na Bogenšperku, marveč tudi najstarejši ohranjeni urbar za bogenšperško posest. V urbarju z jasnim naslovom Kaj zdaj pripada gradu Bogenšperk in tudi gradu Lihtenberk so zapisani običajni urbarski podatki, od odložnikov in plačnikov gozdnine ter odvetščine, do drugih obveznosti. Vendar Valvasor ni mogel iz svoje kože. Nenavadno narativno se je razpisal tudi o tistem, kar v urbarje običajno ne sodi, ribah, sadju, živini in drugih podobnih rečeh, je za TV Slovenija pojasnil Boris Golec. Po besedah urednika Jureta Volčjaka iz Arhiva Republike Slovenije Golčeva knjiga odgovarja predvsem na vprašanje, kako uspešen oziroma neuspešen je bil Valvasor pri gospodarjenju posesti gradov Bogenšperk, Lihtenberk in Črni poto, vprašanje, ki so ga življenjepisi in druge obravnave polihistorjevega dela precej pavšalno obdelale. Dejavnih dvajset let in Valvasorjev bankrot Valvasor je grad Bogenšperk kupil leta 1672 in sledilo je Valvasorjevo najustvarjalnejše življenjsko obdobje. Tedaj si je Bogenšperk prislužil naziv Parnas, kot ga je poimenoval njegov nürnberški korektor Erasmus Francisci. Vendar je bila cena za plodovito grafično in knjižno dejavnost visoka, dve desetletji po nakupu gradu je premočno zadolženi Valvasor posest prodal in se preselil v Krško. 20 strani popisa prihodkov Urbar, ki se je ohranil v arhivskem fondu cistercijanskega samostana Kostanjevica, hrani pa ga Arhiv RS, je morda prej osnutek ali pa priložnostni popis prihodkov od zemljiške posesti s prilogama. V Kostanjevici je od leta 1705 do svoje smrti živel Valvasorjev najmlajši sin iz prvega zakona Janez Volf Engelbreht, pater Štefan, varuh polihistorjevih otrok iz tega zakona dr. Janez Jožef pl. Wallensperg pa je Valvasorjevo zapuščino izročil v hrambo kostanjeviškemu opatu Frideriku Hofstetterju z naročilom, naj se sporazume z otroki in jih pravično izplača iz zapuščinske mase. Knjigo, v kateri Boris Golec predstavi, da Valvasor kot zemljiški gospod ni bil posebno uspešen, so pospremili s faksimilom s transkripcijo in slovenskim prevodom urbarja. Valvasor je grad Bogenšperk, na katerem je nastala Slava vojvodine Kranjske, tedaj že porušeni Lihtenberk in sosednji grad Črni potok kupil leta 1672, dve desetletji kasneje jih je močno zadolžen prodal in se preselil v Krško. Urbar, opisali bi ga lahko tudi urbarski osnutek ali priložnostni popis prihodkov od zemljiške posesti s prilogama, je Valvasor uporabljal pri administrativnih poslih, saj je svojo posest upravljal sam, pomagal si je le z 'amtmanom'. Foto: Arhiv RTV SLO Na urbar se je pri svoji študiji o Valvasorju kot zemljiškem gospodu oprl Boris Golec. Pohvalno... prosim za še več takih člankov o Slovenski zgodovini. Škof Lipovšek: 50 let prisilnega molka o povojnih pobojih Vlada zagotovila dodatnih 90.000 evrov za urejanje grobišča 13. junij 2015 ob 11:59, zadnji poseg: 13. junij 2015 ob 16:29 Laško - MMC RTV SLO/STA Spominske slovesnosti pri rovu v Hudi Jami ob 70. obletnici povojnih pobojev, ki predstavljajo eno največjih tragedij slovenskega naroda, se je po poročanju TV Slovenija udeležilo več kot 2.000 ljudi, večinoma Slovencev in Hrvatov. Celjski škof Stanislav Lipovšek je v nagovoru pozval k skrbi za mir in pravičnost, priznanje resnice ter popravo krivic in posledic med- in povojnega nasilja, pa tudi odpuščanju in spravi. Od druge svetovne vojne je preteklo že celih 70 let, od tega jih je 50 minilo v prisilnem molku in načrtnem prikrivanju resnice, o čemer priča 600 in več večinoma še neurejenih grobišč po vseh delih naše domovine, je povedal škof Lipovšek in dodal, da je teh 50 let temna stran naše zgodovine. Po besedah škofa pa vse le ni črno: "Je pa še druga, svetlejša stran, ki se je kljub vsem oviram uresničevala v prizadevanju, da bi skupaj s civiliziranimi narodi Evrope, ki so poskrbeli za ozdravljenje ran in posledic vojne ter se približali temeljni civilizacijski normi, ki pokojnim daje pravico do imena in groba. Hvaležni smo vsem, ki so se podali na pot poprave krivic in nasilja, še posebej pa na pota, ki vodijo k odpuščanju in spravi ter k resničnemu miru." Mašo so skupaj darovali celjski škof Stanislav Lipovšek, hrvaški škof Mile Bogović in prior Edmund Rudolf Wagenhofer. Eva Irgl: Zločini komunistične ideologije Na slovesnosti po maši je bila osrednja govornica predsednica parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, ki je opozorila, da bo težko graditi na iskreni skupni prihodnosti, dokler bo del politike zavestno ščitil morilce in potvarjal zgodovino v delu, ki se nanaša na povojno morijo. "Besedišče, ki se je zlasti v zadnjih mesecih razvilo ob govorih ob 70-letnici konca druge svetovne vojne s strani naslednikov komunistične partije, kaže na pohabljenost njihovega vrednostnega sistema. Očitno niso nikoli posvojili vrednostnega sistema, ki bi jasno razločeval med tem, kaj je prav in kaj narobe, med tem kaj je pravično in kaj je krivično, kaj je etično in kaj zavržno," je dodala Irglova. V vsakem civiliziranem in demokratičnem krogu velja pomor brez sodnih procesov za zločin, zato je z vidika občečloveških norm nepredstavljivo, da del politike noče razlikovati med usmrtitvijo, ki je izvršena na podlagi sodnega procesa, ter pomorom, ki je storjen brez enega samega pravnega akta, izključno zaradi realizacije komunistične ideologije, je pojasnila Irglova. "Neverjetno je, da se sploh pogovarjamo o tem, ali je zločin treba obsoditi in zločince kaznovati, a kadar koli na desnici odpremo takšna vprašanja, nam tisti, ki ščitijo takratne zločine in komunistični režim, očitajo ideologijo. Vendar pa pravica do groba ni in ne more biti ideološko vprašanje, gre za vprašanje pietete," je še opozorila Irglova. V rovih še vedno več kot 2.000 žrtev Današnjo slovesnost je pripravilo Društvo za ureditev zamolčanih grobov. Organizatorji poudarjajo, da ima prireditev humano vsebino in je namenjena spominjanju, opominjanju in spravi občanov. Po navedbah organizatorjev so v Hudi Jami posmrtni ostanki Slovencev, Nemcev, Hrvatov, Srbov in drugih, več kot 3.000 ljudi je bilo ubitih na najbolj krut način, umreti so morali otroci, ženske, možje in vojaki. Marca 2009 so v rovu Sv. Barbare našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev, 800 so jih odkopali in shranili v plastične zabojčke v kostnici. Po mnenju stroke gre pri do zdaj najdenih posmrtnih ostankih večinoma za Slovence, najverjetneje za zadnjo skupino, pripeljano s Teharij. Stroka predvideva, da so v rovih še vedno posmrtni ostanki več kot 2.000 žrtev. Vlada je pred kratkim s prerazporeditvijo sredstev zagotovila dodatnih 90.000 evrov za urejanje vojnih grobišč oziroma shranitev in pokop posmrtnih ostankov žrtev vojnega grobišča v Hudi Jami. G. K. nomnes # 13.06.2015 ob 23:01 Prijavi neprimerno vsebino Leta 1956 je bilo Titu dovolj, ker so politiki po Jugoslaviji govorili, da se je med okupacijo ljudstvo spontano uprlo. Rekel je takole:"Nehajte govoriti neumnosti o spontanem uporu! Nič ni bilo spontanega, vse je pripravila in organizirala komunistična partija.. ---------------------------------------------------------------------------------------------------------- Seveda! Najprej je začela moriti svoje dejanske in potencijalne politične nasprotnike...vsaj v ljubljanski pokrajini....upor proti okupatorju je bila 'drugorazredna tema'... Ne vem, če ima sploh smisel komentirati, pa vendar. Samo prvo stran komentarjev berem pod to novico in mi je jasno zakaj smo Slovenci v tako ČRNI MORALNI LUKNJI. Ne vem ali se nekateri res ne morete malo bolj izobraziti, kaj vse se je dogajalo že med vojno in zaradi česa je nastal odpor proti okupatorju, vaške straže, domobransko gibanje, itd... Seveda so bili ekscesi, na obeh straneh, ampak bi morali iti malo med ljudi, da povedo še ˝drugo˝ resnico o vojni, ne da se samo ena in edina zgodba ponavlja, torej o NOB. Komunistični režim je v prvi vrsti ZLORABIL človeški nagon po samoobstoju in obrambi pred okupatorjem in s tem partizanstvu oz NOB prilepil črno piko. Torej revolucija za vsako ceno. In posledica te ZLORABE je bila bratomorna vojna. In povojni poboji so samo nadaljevanje ta istega REŽIMA, ki ga še danes predstavlja RDEČA ZVEZDA. Še to. V naši vasi so bili ljudje ki so bili tako v nemških taboriščih, kot tudi v šentviškem zaporu, od koder so prišli (če jim je sploh uspelo priti skozi Vodiški gozd) neprimerno bolj ˝shirani˝ kot iz Mauthausna. Navajate podatke, dejstva, ki dokazujejo, da je komunizem načrtno biološko prizadel slovenstvo z medvojnimi in povojnimi poboji. Pozneje je s tem nadaljeval v obliki "bratstva i jednstva", ki je bil mehka oblika uničevanja slovenstva. V zahodni Evropi, kjer ni bilo komunistične revolucije v času okupacije, so bili po vojni usmrčeni dejanski kolaboracionisti, kar pa pri nas domobranci niso bili Seveda niso bili samo kolaboracionisti,ampak so bili še pomožne švabske enote,ki so jih Švabi oblekli,obuli,oborožili,nafujtrali in seveda komandirali.... Domobranci niso kolaborirali. TUKAJ je razloženo zakaj ne. Je samo naključje, da so to organizirali ravno na dan, ko se obeležuje tudi 70. obletnica osvoboditve Mauthausna? Bo prej "naključje", da so "70. obletnico osvoboditve Mauthausna" (ki ni bila na današnji dan, ampak pred več kot mesecem dni) organizirali ravno na dan, ko se obeležuje 70. obletnica pokola v Hudi jami, ki se je dejansko vršil v prvi polovici junija pred 70 leti. Žalostno je, da je zaradi komunistične revolucije in partizanskih pobojev prebivalstva prišlo do nastanka vaških straž in nato do bratomorne vojne. Tone Rode: Tiha želja velike večine je živeti v miru in spravi Slovenski predsednik Borut Pahor bo k spomeniku položil venec 14. junij 2015 ob 11:10, zadnji poseg: 14. junij 2015 ob 16:46 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na spravni slovesnosti ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in s tem povojnih pobojev je v Kočevskem rogu predsednik republike Borut Pahor k spomeniku pred breznom položil venec. Na spominski slovesnosti, na kateri se je zbralo več tisoč ljudi, za po vojni pobite v Kočevskem rogu, je kot osrednji govornik nastopil direktor Družine Tone Rode, ki je dejal: "Dan spomina je potreben za žive, ne mrtve, kajti spomin nam daje perspektivo, smer in smisel, zaradi spomina vemo, kdo smo." Treba je ostati odprt do tistih, ki "so v narodnoosvobodilnem gibanju (NOB) iskreno videli rešitev za slovenski narod, posebej v pokrajinah, kjer se je ta boj poistovetil z resničnim bojem proti fašističnemu zatiranju", je dodal. Za pravilno ozaveščanje spomina je po Rodetovem mnenju treba izhajati iz resnice, saj "je res mogoče začasno zgraditi konsenz na mitu, vendar mit, ki temelji na laži, nima samo kratkih nog, temveč tudi rakavo drobovje in zakrknjeno srce". Izpostavil je še dejstvo, da so po vojni pobiti in njihovi svojci več desetletij veljali za drugorazredne državljane. Slovenci želijo živeti v miru Dotaknil se je tudi dogodkov pred 70 leti, ko so po koncu 2. svetovne vojne komunistične oblasti pobile 100.000 nasprotnikov, med njimi več kot 15.000 Slovencev. Na ta dejstva je po Rodetovem mnenju treba glasno opozarjati: "Vse dokler ne bo napočil nov čas iskrenega, skupnega vrednotenja vsega, kar se nam je zgodilo. Naša dolžnost in odgovornost je, da preprečimo, da bi se zmede in zmote in napake iz preteklosti, ki so povzročile toliko gorja, še kdaj ponovile." Ne sme se zapasti v malodušje, je opozoril: "Iz nešteto grobišč se oglaša vest, ki se ne da utišati". Ne glede na to, kaj se je zgodilo, si Slovenci želijo živeti v miru, spravljeni s seboj in med seboj, to tiha želja velike večine, je še prepričan. Dodal je, da je treba ozavestiti in na novo ovrednotiti našo preteklost ter pretrgati s starim sistemom privilegijev. Izrazil je upanje, da se bodo dediči "starega režima odrekli titoizmu in komunizmu znotraj t. i. narodnoosvobodilnega boja". Že 25. spravna slovesnost Župnija Kočevje in Nova Slovenska zaveza sta danes pri kapeli ob breznu pod Krenom v Kočevskem rogu pripravila spravno slovesnost z mašo. Letošnja že 25. spravna slovesnost po vrsti ima po navedbah organizatorjev prav poseben pomen, saj gre za 70-letnico konca vojne in hkrati povojnih pobojev, ki "še bolj vabi k molitvi in delu za spravo s pokojnimi in živimi rojaki". Slovesnost se je začela že včeraj zvečer z mašo v kapeli, po kateri so mladi ob breznu vodili celonočno molitveno bedenje. Slovesnost se je nadaljevala danes, ko so med drugim predstavniki Nove Slovenske zaveze ter političnih strank ob navzočnosti častne čete Slovenske vojske položili vence. Vence so položili predsednik republike Borut Pahor, predsednik SDS-a Janez Janša in predsednica NSi-ja Ljudmila Novak. Sledila je maša, ki jo je daroval beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Spominske slovesnosti pod Krenom vsako leto potekajo v spomin na dogodke po 2. svetovni vojni, ko so nove komunistične oblasti pobile okoli 15.000 slovenskih domobrancev in civilistov, ter več deset tisoč pripadnikov drugih narodnosti nekdanje Jugoslavije. O tem pričajo tudi odkrita grobišča, ki jih je po besedah Jožeta Dežmana, predsednika komisije za reševanje prikritih grobišč, po trenutno znanih podatkih približno 700. G. K. KPS in KPJ se 6. aprila 1941 niso uprle okupatorju, ker so bile same del okupatorskega sistema, ki je razkosal sistema. To in tako stanje je KPS 26/27. aprila 1941 potrdila z ustanovitvijo PIF. 1. maja 1941 so slovenksi komunisti skupaj z nacisti v Trbovaljah praznovali praznik 1. maja. Če koga zanima zakaj je spodnji govor na RTV in 24ur cenzuriran si ga naj prečita: Eva Irgl 13.6.15 Objavljam govor, ki sem ga imela danes na spominski slovesnosti za vse žrtve povojne morije v Hudi jami. Spoštovani predsednik Slovenske demokratske stranke g. Janez Janša, spoštovani tuji in domači predstavniki politične oblasti, spoštovani cerkveni dostojanstveniki, spoštovani g. Roman Leljak, predsednik Društva za ureditev zamolčanih grobov. Čutim veliko odgovornost, obenem pa posebno čast, ker mi je danes dano, da vam lahko spregovorim ob spominski slovesnosti, namenjeni tragičnim dogodkom takoj po koncu 2. svetovne vojne, kjer so bili v Barbara rovu pomorjeni Slovenci, Hrvatje, Nemci, Srbi …. Spoštovani, ni besed, ki bi lahko opisale grozoto trenutka, ko so na mestu, kjer smo se zbrali, izdih za izdihom ugašala življenja. Tu, in po drugih moriščih po Sloveniji, je v agoniji bilo na silo, brez dokaza krivde, pomorjenih nešteto ljudi. Otrokom so bili po krivici odvzeti očetje, po krivici so jim bile odvzete mamine roke, ki bi jih morale božati, po krivici so bile bratom odvzete sestre, nečakom strici, vnukinjam dedki. Koliko generacij je moralo tu, na tem mestu, in drugod po državi nasilno končati svojo pot? Izdihnili so brez možnosti, da bi se branili, brez možnosti, da bi se izrekli za nedolžne, brez možnosti, da bi dokazali svojo pravico. V zgodovino so bili pahnjeni kot izdajalci. Izdajalci naroda. Niti minimalni postopki niso bili izpeljani za ugotavljanje kakršnekoli morebitne krivde. Pomorjeni so bili na podlagi ideološkega kriterija. Komunistična partija je odrejala likvidacije, OZNA in KNOJ pa sta jih izvrševali. Niso bili izdajalci naroda, bili pa so politični nasprotniki partije. Zaradi tega so zgodovinarji, publicisti in raziskovalci, ki preiskujejo tedanji čas, dolžni z vso skrbnostjo vložiti vse napore in moči v to, da se po vojni pomorjenim, skozi dejanski prikaz dejstev, zlasti zaradi mnogih krivično zapisanih zgodb, omogoči, da si lahko operejo ime. Revizija zgodovine mora biti narejena. In revizija zgodovine ne pomeni političnega revanšizma ali potvarjanja dejstev. Pomeni le iskanje resnice in pravice. Pomeni, da nimajo in ne smejo imeti izključne pravice do njene razlage le tisti, ki so po vojni nasilno prevzeli oblast, ter njihovi današnji politični nasledniki. Kdo jim daje pravico, da se obnašajo, kot da imajo ekskluzivno pravico do vsebine zgodovine? Kdo pa so ti ljudje, ki nam vsakokrat, ko želimo odpreti temo povojnih pomorov in osvetliti okoliščine z zgodovinskimi dejstvi, žugajo, da oni pa že ne bodo dovolili revizije zgodovine? To, da zaščitiš dostojanstvo žrtev in njihovih svojcev, tako da omogočiš, da se sliši in zapiše tudi druga stran zgodbe, ne pomeni potvarjanja zgodovine, temveč pomeni etično ravnanje, ki v sebi nosi zgodovinski spomin, ki ga moramo odgovorno zapustiti našim zanamcem. Edini vodili vseh nas pri teh vprašanjih bi morali biti resnica in vest. Zgodovinska resnica je nedvomno tista, ki zaznamuje sedanjost in postavlja temelje prihodnosti, zato mora v svojem raziskovanju zaradi odgovornosti, vedno težiti k čim bolj popolni sliki in obravnavi dogodkov. Zlasti v izogib temu, da bi se naslednje generacije še naprej po krivici etiketiralo zaradi krivičnih obsodb o dejanjih svojih prednikov. Sama grozot, ki sta jih prinesla vojna in povojno dogajanje, nisem doživela neposredno, vendar pa priznam, da v sebi nosim nemir zaradi teh vprašanj. Časovna oddaljenost od dogodkov, ki so se odvijali med vojno, zlasti pa po koncu vojne, pa prav nobenega izmed nas ne odvezuje od skupne odgovornosti, ki jo imamo do pomorjenih. Več kot 600 množičnih morišč kaže neizprosno sliko revolucionarnega boja za oblast in njegovo neusmiljeno naravo. Slovenska politika pa se v vseh teh letih ni sposobna poenotiti niti pri obsoditi vseh treh totalitarizmov. Vsi trije veliki totalitarizmi so namreč Slovenijo, kot edino evropsko državo, močno zaznamovali. Nismo sposobni enotno podpreti naporov, ki jih v to vlaga Evropski parlament in skupna evropska politika. Še celo več. V Evropskem parlamentu so vsi slovenski poslanci, ne glede na politično prepričanje, glasovali za Resolucijo EP o Evropski zavesti in totalitarizmih. Mednarodna javnost jih je namreč budno spremljala. V domačem, varnem zavetju in s podporo medijev, pa poslanci levice resolucije niso podprli. Fašizem, nacional socializem in komunizem, so v slovenskem narodu zaradi zločinov in krutosti ravnanj pustili neizmerljivo rano. Po vsem tem, kar po desetletjih prikrivanj, zavajanj, grajenju mitov na lažnih herojih, danes vemo o povojnem komunističnem zločinskem dogajanju, je nedostojno in je žaljivo do vseh žrtev in njihovih svojcev, da del slovenske politike še vedno vrednoti komunizem kot nekaj dobrega, njegove zločine pa opravičuje z NOB in partizanstvom, s čimer nenazadnje omalovažuje tudi vse tiste partizane, ki so se iskreno uprli tujemu zavojevalcu. V tem delu je bil odpor proti okupatorju nedvomno zlorabljen za ideje revolucije in revolucionarne oblasti, ki je iz strahu pred možnostjo vzpostavitve politične opozicije po vojni pomorila na tisoče ljudi. Za vsak človeški um, ki je svobodnega, odprtega duha, ki spoštuje človekove pravice, ki spoštuje evropske vrednote, temelječe med drugim prav na skupnem boju proti totalitarnim in avtoritarnim režimom, je neobsodba kateregakoli takšnega režima nedojemljiva stvarnost. Zločinov in kršitev človekovih pravic pač ni mogoče razlikovati glede na to, v imenu katerega totalitarizma so bile storjene. Obsodba mora biti jasna, tudi, ali pa zlasti, z najvišjih političnih funkcij. Predsedniki države, vlade in parlamenta bi nam morali biti zgled in bi morali obsoditi tako komunistično revolucijo kot genocid, ki se je zgodil na naših tleh po koncu 2. svetovne vojne. Namesto takšne obsodbe raje govorijo o drugorazredni temi ali pa povojno morijo utemeljujejo z naravnim pravom. Komunistične totalitarne ideologije torej še vedno nismo sposobni enotno obsoditi in je tako pravno kot moralno diskvalificirati. Odsotnost takšne obsodbe pa lahko pomeni le tiho odobravanje zločinov in kršitev človekovih pravic, kar pa predstavlja najnevarnejšo okoliščino za to, da se zgodovina totalitarizma v kakršnikoli obliki ponovi. Se jih grozovito odkritje v Hudi jami pred leti res ni prav nič dotaknilo? Pomiritev naroda pri tako občutljivi in boleči temi je mogoče doseči. Vendar tako, da celotna politika, ne glede na politično prepričanje, obsodi komunistični režim, obsodi povojno revolucijo s katerimkoli zavezujočim aktom. Vse besede o tem, da obsojajo …, da obžalujejo …, so do takrat le prazne besede, saj ne izhajajo iz iskrenega namena. Nadalje. Pomiritev naroda in pot k spravi sta možna. Vendar kot pravi tudi Resolucija Evropskega parlamenta s priznanjem odgovornosti, s prošnjo za odpuščanje na obeh straneh, s spodbujanjem moralne prenove, s spoštovanjem do žrtev in z obsodbo zločincev kaznivih dejanj. Celotna slovenska politika bi mora sprejeti, čeprav vemo, da je to političnim naslednikom krvnikov težko priznati, da vsakršno udejstvovanje v smeri, da se kazensko preganja odgovorne za zločin, ni maščevanje ali politično obračunavanje, temveč norma, tako etična kot pravna, ki daje družbi vedeti, da mora biti zločin kaznovan. Po mednarodnem in slovenskem pravu, resolucijah in konvencijah, zločini zoper človečnost ne zastarajo. Šele ko bodo ti koraki storjeni, bomo lahko stopili na skupno pot sprave, temelječe na resnici, pravičnosti in spominu, kar je tudi eden izmed ciljev Resolucije Evropskega parlamenta. Pri nas pa je danes v nekaterih segmentih ideja komunizma celo še bolj živa kot takrat, ko je dejansko obstajala. Takrat so se posamezniki pogumno in srčno postavili proti hudim zlorabam in kršitvam človekovih pravic, to plačali tudi z življenjem. Danes pa se posamezniki, med njimi tudi vidni politiki, namesto da bi se borili za spoštovanje človekovih pravic za pravično pravosodje in vladavino prava, da bi obsodili zločin, ne zato ker ga morajo, ampak zato ker v svojem srcu in vesti vedo, da je tako prav, raje »pogumno« postavljajo s komunističnimi simboli in retoriko, ki človeka pusti brez besed. Vendar je ta njihov pogum, za razliko od poguma pri prvih, le prazna drža, saj se v resnici nimajo česa bati. Ščiti jih tako pravosodje, kot institucije, ki se sicer ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic. Večinski mediji pa jih pri tem nekritično podpirajo, umetno napihujejo ter umetno medijsko gradijo. Brez njihove podpore vsa revolucionarna retorika in pogum v hipu izpuhtita. Besedišče, ki se je zlasti v zadnjih mesecih razvilo ob govorih ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne s strani naslednikov komunistične partije, kaže na pohabljenost njihovega vrednostnega sistema. Očitno niso nikoli posvojili vrednostnega sistema, ki bi jasno razločeval med tem, kaj je prav in kaj narobe, med tem, kaj je pravično in kaj krivično, kaj je etično in kaj zavržno. In to niso vprašanja, vezana na določeno politiko, ampak vprašanja vrednostnega sistema. Vprašanja, ki bi morala biti vsem nam skupna. In tega niso ponotranjili na način, da bi znali trezno presoditi, ne zaradi politične oportunosti, ampak zaradi iskrenega odnosa do trpljenja in bolečine ljudi, kdaj je lahko nekaj izrečeno in kdaj je bolje, da ostane neizrekljivo …. V vsakem civiliziranem in demokratičnem svetu velja takšen pomor brez sodnih procesov, kot se je zgodil pri nas po vojni, za zločin. Zato je z vidika občečloveških norm povsem nedoumljivo, da del politike noče razlikovati med usmrtitvijo, ki je izvršena na podlagi pravnih aktov in sodnega procesa, ter pomorom, ki je bil storjen, brez enega samega pravnega akta, domačega ali tujega, izključno zaradi realizacije komunistične ideologije. Dokler bo del politike zavestno ščitil morilce in potvarjal in izkrivljal zgodovino v delu, ko govorimo o povojni moriji, bo težko graditi na iskreni skupni prihodnosti. In zato je najbolj odgovorna slovenska politika, ki bi morala biti, tako kot evropska, pri čisto osnovnih civilizacijskih vprašanjih, kot je pokop umrlih in obsodba zločinov ter zločincev, brez izjeme enotna. Neverjetno je, da se sploh pogovarjamo o tem, ali je zločin potrebno obsoditi in zločince kaznovati. A kadarkoli na desnici odpremo takšna vprašanja, nam tisti, ki ščitijo takratne zločine in komunistični režim, očitajo ideologijo. Vendar pa pravica do groba ni in ne more biti ideološko vprašanje, gre za vprašanje pietete. In ker se v političnem prostoru ponovno odpira razprava o tem, da je potrebno sprejeti zakon, da se mrtve pokoplje, naj ponovim, kar sem povedala že ob razpravi v Državnem zboru: »Civiliziran narod ali bolje, civilizirana država ne potrebuje nobenega zakona, da pokoplje svoje mrtve. Civilizirana država ve, kaj je prav, in naredi, kar je prav, ne ker ji tako veleva zakon, ampak ker ji tako veleva vest.« Spoštovani, pomorili so drugače misleče, premožne posameznike in svetovljane naprednega duha, kot sta bila npr. zakonca Hribar, intelektualce, ki so v svojih krajih skrbeli za kulturno, cerkveno in družbeno kritično življenje, … pomorjen je bil cvet takratne slovenske inteligence. G. Justin Stanovnik, ki ga izjemno cenim in spoštujem, filolog, kritični mislec, ki je po koncu vojne prestal grozote taborišča Teharje, potem pa še eno leto preživel na prisilnem delu v komunističnem koncentracijskem taborišču Strnišče, je pred časom, ko smo na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti razpravljali o razumevanju dogajanja v Sloveniji v 20. Stoletju, med drugim dejal naslednje: »Težka vprašanja rešujejo elite. Vendar pa imamo Slovenci problematično elito. Zato, ker je nova elita, nadomestna elita. Pravo elito, historično, tisto, ki se je rodila in rojevala organsko, tisto so leta 1945 pobili. In ljudje, ki so prišli na njihova mesta, neverjetno, niso imeli občutka, da so samo nasledniki nečesa. Da mesto ni povedalo, da so nasledniki nečesa. In to v celotnem diapazonu, od tehnike do literature do umetnosti in morda celo do cerkve.« Nekateri so kot civilni begunci odšli v Argentino, nekaterim se je uspelo, hvala Bogu, rešiti iz jam, večina pa jih je za vedno svojo pot končala v breznih in v jamah. V temini in globini gozdov. V tankovskih jarkih in rudniških rovih. Tam je ostalo na tisoče neizpolnjenih sanj in želja. In še 70 let po koncu vojne jim nismo uspeli zagotoviti groba. Kar je pošastno. Groba, ki je neodtujljiva pravica vsakega izmed nas, ki je osnovna civilizacijska norma, ki vsako civilizirano državo ločuje od barbarstva. Odkritje Hude jame nas je vse globoko pretreslo. Odkrili so osem plasti mumificiranih trupel, med katerimi so se zaradi specifičnosti pogojev v rudniškem jašku ohranila tudi cela telesa. Slika, na kateri je veliko število ženskih las spletenih v kite, je osupnila državo. Mnoge so še žive zakopali v rudniški rov, kjer so počasi in v grozoti umirali. In takrat smo pričakovali, vsaj jaz sem pričakovala, najverjetneje naivno, da se bo zganila tudi vest in da bo občutek krivde prevelik, da bo sledilo priznanje. Tako kot danes na procesu priznava 93-letni Oskar Groening, paznik v Avswitzchu. Pri nas pa ni priznanja in ni pravne države, ki bi procesirala postopke proti odgovornim za zločine. Kazenska ovadba proti nekdanjemu pomočniku načelnika OZNE, Mitji Ribičiču, čeprav utemeljena, pa kot veste ni prišla daleč. Postopek na tožilstvu in pred preiskovalnim sodnikom je bil namerno ustavljen. Na slovenskih tleh se je tako zgodil zločin brez zločincev. G. Justin Stanovnik pravi takole: »Ta uboj je imel en sam cilj. Uničiti nasprotnika fizično in duhovno, izbrisati s sveta ljudi določenega političnega gledanja in politične angažiranosti – nje same in njihov spomin. A to je samo nekaj abstraktnih izrazov, ki ne morejo drugega kot registrirati neko dejanje in njegov obseg. Te besede nimajo moči, da bi nam približale ogromnost in neznanskost dejanja, ki je bilo tedaj izvršeno.« Morili so celo na zalogo, se pravi preventivno, ker se pač nikoli ne ve, kdaj lahko otroci postanejo potencialna grožnja realizaciji komunistične ideologije in ogrozijo njihove privilegije, ki jih še danes preko takšnih in drugačnih dodatkov in privilegiranih pokojnin financiramo vsi državljani. Teharje, Košnica, Huda jama, to so le tri najbolj znane lokacije, kjer so bili pomorjeni tudi otroci. In seveda Ormož, kjer so komunistične oblasti po vojni pustile do smrti izstradati 39 otrok, starih od nekaj mesecev pa do petih let. Ocene o številu pobitih so različne, vendar ostaja dejstvo, neizpodbitno, bridko in žalostno: Slovenija je prepredena s posmrtnimi ostanki ljudi, ki so bili žrtve revolucionarnega nasilja in katerih pravica do groba še vedno ni udejanjena. Dostop do morišč je bil do osamosvojitve prepovedan, še danes soodgovorni za morijo delajo vse, da resnica ne bi prišla na dan. Veliko je še ne dovolj raziskanih področij, kjer se v globini gozdov skrivajo človeške kosti, za katere je komunistična oblast upala, da se nikoli ne odkrijejo. In tu vprašanje vsem nam in politiki: Kakšno sporočilo o našem vrednostnem sistemu bomo pustili zanamcem, če ne dosežemo enotne obsodbe totalitarnih režimov? In če ne dosežemo civilizacijske norme pokopa? Vojna je huda stvar in med vojno se dogajajo strašne stvari. In med vojno veljajo drugačna pravila, kot med obdobjem miru. Ius in bello – pravično ravnanje med vojno po 2. Vatikanskem koncilu pravi, da je »Odločitev za vojno opravičljiva samo tedaj, če se vse stavi na čimprejšnji mir in spravo v pravičnosti.« Ampak to je obdobje vojne. Zdaj že pokojni moralni teolog Bernhard Haring pravi, da se je treba izogniti vsakemu zavestnemu škodovanju prebivalstva, ki ni v boju. Treba se je povsem izogniti tudi samo indirektnemu in nenamernemu ubijanju med civilnim prebivalstvom. Da so povračilni ukrepi nad nedolžnimi ljudmi vojni zločin. In to velja za vojno, kaj šele v miru. Zato je toliko bolj nemogoče razumeti, da se po vojni, v času ko že nastopi mir, nad civilnim prebivalstvom, vojnimi ujetniki, političnimi nasprotniki, ženskami, tudi nosečimi, in otroki, izvaja nasilje, poboji, pomori, da se izvrši genocid. Odgovorna in iskrena obsodba genocida ne sme biti obsodba samo iz moralnega vidika, ampak mora biti zavest in zaveza vsake civilizirane države, da se genocidi ne ponovijo. Nekdanja Jugoslavija je bila po koncu vojne del tistih držav, ki so genocide in zločine proti človečnosti na prikriti način podpirale, saj niso obsodile teh ravnanj takrat, ko bi bil čas za to. Ni se npr. obsodilo holodomora v Ukrajini, ko bi se ga moralo, prav tako kot se ni obsodilo povojne morije pri nas, ko bi se jo moralo. Kar pomeni, da če se napak iz zgodovine ne prizna in obsodi ob pravem času, ali če se celo več desetletij prikriva in taji zločine, kot v našem primeru, potem je velika verjetnost, da se bodo napake ponovile. In ni bilo potrebno čakati prav dolgo. Temu smo bili priča ob razpadu SFRJ. Srebrenica ob vseh izklesanih imenih v kamen ne pušča nobenega dvoma v to, kako velik zločin je bil storjen in ne dopušča nikakršne drugačne interpretacije. In tudi Huda jama in ostala morišča po državi ne puščajo nobenega dvoma v to, kako velik zločin je bil storjen in ne dopuščajo nikakršne drugačne interpretacije. Spoštovani, vsem, ki ste po številnih množičnih moriščih po Sloveniji izgubili svoje drage, izrekam globoko sožalje in razumevanje za vašo bolečino in prosim, da se vsem žrtvam revolucionarnega nasilja poklonimo v tišini z minuto molka. V živo: Cerar: Nikoli nisem rekel, da bom ustavil prodajo Telekoma Vprašanja za premierja in ministre 15. junij 2015 ob 08:31, zadnji poseg: 15. junij 2015 ob 16:16 Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija/STA Miro Cerar je zavrnil ZL-jeve očitke, da je snedel besedo in da zdaj kljub vsemu podpira prodajo Telekoma Slovenije, v odgovoru na poslansko vprašanje. Prva je premierju poslansko vprašanje zastavila Alenka Bratušek. Zanimalo jo je, ali podpira predlog SD-ja, DeSUS-a, ZL-ja in ZaAB-a za zapis pravice do pitne vode v ustavo z namenom zagotavljanja pitne vode vsem in s preprečevanjem privatizacije vodovodnega sistema. Cerar ji je v odgovoru pojasnil, da še vedno verjame, da je voda tako pomembna dobrina, da moramo storiti vse, da se zavaruje pred privatizacijo in pred drugimi posegi, ki bi poslabšali njeno kakovost ali njeno dostopnost. A vseeno v tej razpravi zdaj najprej pričakuje mnenje stroke, saj je treba upoštevati tudi pravne posledice, ki bi jih tak zapis prinesel. Če bo mnenje ustavnopravne stroke pozitivno, si bo prizadeval, da bo vlada to pobudo podprla. Opozoril pa je, da včasih tudi ustavna norma nima prednosti pred evropskimi pravnimi normami, zato bo treba spremljati tudi, kaj se dogaja na evropski ravni, da se ne bo poskusil sprejeti kakšen predpis, ki bi privedel do privatizacije vodnih virov. Zanikal je, da bi poslanska skupina SMC-ja imela svoj predlog glede tega vprašanja. So pa pripravili izboljšave. Dodal je, da gre za izjemno zapleteno pravno vprašanje. Premier napovedal učinkovitejše preiskave spornih projektov Bratuškovi je z vprašanjem sledil vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko. Zanimalo ga je, kako je s sistemskimi preiskavami projektov državnega pomena, kot sta npr. bančna luknja in Teš 6. V svojem odgovoru se je Cerar strinjal z njim, da dosedanje preiskave niso prinesle želenih rezultatov, zato so vložili tudi zakonski predlog o sistemskih preiskavah, ki naj bi omogočil bolj zgoščeno preiskovanje spornih projektov. Ta bo po njegovih besedah dal zakonsko podlago za ustanovitev posameznih preiskovalnih komisij, ki bo na ravni države povezala različne organe. Zanikal je tudi, da bi za zakonskim predlogom stala kakšna stranka. Tanko ob tem meni, da je zakon namenjen zgolj zamegljevanju preiskovanja spornih dejanj in da imajo institucije že zdaj dovolj zakonskih podlag za opravljanje svojih nalog. Vprašal se je, zakaj jih ne opravljajo med svojim rednim delovnim časom. Cerar pa se je začudil Tankovi skrbi, da skušajo ustanoviti učinkovitejše preiskovalne skupine. Cerar kritiziral izjave Dragonje Izjava državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje za prilogo časnika Večer V Soboto, da prodaja NKBM-ja za 200 milijonov evrov ekonomsko najbrž ne bi bila smiselna, je naletela na kritičen odziv predsednika vlade Mira Cerarja, ki je opozoril, da lahko vsak takšen spodrsljaj pomeni tudi škodo. Dragonjo pa je prek ministra za finance Dušana Mramorja opozoril, naj bo v prihodnje previden in naj se vzdrži takih izjav. "Vemo pa, da je gospod Dragonja velik strokovnjak na svojem področju in za ta manjši spodrsljaj zadostuje kritika. Če pa bi šla zadeva naprej, bi bili seveda primernejši drugačni ukrepi," je pojasnil Cerar. Cerar Mesecu: Glede Telekoma zavajate Glede prodaje Telekoma Slovenije pa je vprašanje na Cerarja naslovil Luka Mesec (ZL). Očital mu je, da je prelomil obljubo, da ne bodo prodajali strateških podjetij, in ga vprašal, ali se mu zdi ponujena cena ekonomsko upravičena in zakaj vlada ni glasovala o prodaji. Premier se je z Mescem strinjal, da je bil v preteklosti res zadržan do prodaje Telekoma. Je pa zanikal, da je prelomil obljubo, saj ni nikoli obljubil, da bo ustavil prodajo. Poudaril je, da je sklep o privatizaciji potrdil DZ in je postal zavezujoč, postopki pa so že potekali in bi lahko resno prizadeli ugled Slovenije. Opozoril je tudi, da Telekom dnevno propada zaradi številnih pijavk, ki so nanj prisesane, in zaradi premalo vlaganj v preteklosti. Po njegovem mnenju o prodaji kroži ogromno neresničnih informacij in se je stvar povsem politizirala. Znova je zanikal, da bi vplival na SDH in hkrati poočital ZL-ju in nekaterim drugim strankam, da so v preteklih tednih izvajali velik pritisk nanj, nekateri pa so vodstvu SDH-ja celo grozili. Glede cene pa je odvrnil, da bo to odločitev prepustil SDH-ju in se v to ne namerava vmešavati. Mescu je očital tudi zavajanje, ko je rekel, da je prodaja Telekoma družbeno in razvojno škodljiva. Za primer je navedel, da so telekomi po številnih najuspešnejših državah zasebna last. "DUTB deluje bolje, kot je" Tomaža Gantarja (DeSUS) pa je zanimalo, kako Cerar ocenjuje delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), saj njen prevzem 41 hotelov po Gantarjevem mnenju zahteva resen razmislek o tem, ali ta institucija resno in odgovorno izvaja svoje pristojnosti. V svojem odgovoru je Cerar ocenil, da je bila ta poteza DUTB-ja res radikalna, ampak bo zdaj najprej treba počakati na izsledke postopkov, ki preverjajo, ali je bil postopek sploh zakonit. Spomnil je, da je vlada zavrnila poročilo dela DUTB-ja za 2013, saj je bilo preveč nepravilnosti, in da niso podelili razrešnice upravi družbe. Dodal pa je, da se delovanje DUTB-ja tudi izboljšuje in pri tem navedel primer prestrukturiranja Cimosa. Prav tako je izpostavil, da so hoteli lani večinoma poslovali z izgubo in da potrebujejo boljše upravljanje. Žgoče spremembe volilne zakonodaje Po odločbi ustavnega sodišča, ki je Janezu Janši dokončno vrnilo poslanski mandat, obenem pa ugotovilo, da je zakon o poslancih v neskladju z ustavo, saj ne ureja učinkovitega pravnega varstva ob prenehanju mandata, bodo poslanke in poslanci ta teden v splošni razpravi obravnavali tudi sveženj petih predmetnih zakonov, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar. Med drugim bodo obsojenim na najmanj pol leta zapora onemogočili kandidiranje na volitvah. Že tretjič bodo poslanke in poslanci poskušali s tako imenovanim svežnjem "mister Muscolo". Potem ko je v prejšnjem mandatu padel Virantov sveženj, pred komaj dvema tednoma pa sveženj, ki so ga predlagali v Zavezništvu Alenke Bratušek, se je zdaj oblikovala nekoliko širša koalicija treh vladnih strank in že omenjenega ZaAB-a. Skupni imenovalec: na volitvah v državni zbor, državni svet in za predsednika republike ne bodo mogle kandidirati osebe, pravnomočno obsojene na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta. Taka omejitev bo veljala tudi za funkcionarje v vladi. V SDS-u so že napovedali, da bodo pri neizvoljivosti vztrajali pri dodatnem, lustracijskem pogoju, da bi morali kandidiranje in zasedanje javnih funkcij prepovedati tudi vsem, ki so v preteklosti sodelovali s tajnimi službami. Medtem pa v Novi Sloveniji pričakujejo, da bodo predlagane rešitve skladne z ustavo, glasovanja pa se bodo za zdaj vzdržali. Slovenec, svetovni prvak v igranju diatonične harmonike: Vse se igra prehitro, brez duše MMC-jev intervju z Nejcem Pačnikom 16. junij 2015 ob 06:27 Ljubljana - MMC RTV SLO 24-letni Nejc Pačnik je virtuoz na harmoniki iz Škal pri Velenju. Je mojster meha, ki je naziv svetovnega prvaka v igranju diatonične harmonike pripeljal v Slovenijo. Dosegel je največ, kar lahko doseže harmonikar na diatonični harmoniki oz. po domače "frajtonarici". S konkurenco je pometel na devetem svetovnem prvenstvu, ki ga je Slovenija pred tedni gostila prvič. Tako kot vsak tekmovalec je moral tudi Pačnik sestaviti program v obsegu od 10 do 15 minut, kjer je lahko predstavil od tri do pet skladb. Če so tekmovalci predolgi ali prekratki, so samodejno diskvalificirani. Pred osemčlansko žirijo, ki vidi in sliši vse, in pred okoli 200 gledalci je raztegnil svoj meh in zaigral na prave note. "Takrat tudi živci naredijo svoje, če nisi dovolj močen," je priznal Pačnik, ko smo se z njim srečali sredi Trnovega. Po zmagi se je harmonikar že vrnil v normalni delovni ritem, ki vključuje poučevanje pet dni na teden - na različnih koncih Slovenije. Želi si, kot pravi sam, samo prenesti svoje znanje in morda izšolati novega svetovnega prvaka. Več pa si lahko preberete v pogovoru spodaj. Leta 2007 ste postali evropski prvak, v letih 2008 in 2009 zmagovalec Ljubečne, leta 2009 mladinski svetovni prvak in zdaj še svetovni prvak. Kaj vas žene k tekmovalnosti? Že v otroštvu sem si zadal cilj, da želim zmagati na vseh večjih tekmovanjih. Vso tekmovalno kariero sem težil k temu cilju. Doma imam več kot 80 pokalov, od tega samo en pokal za tretje mesto in dva za drugo. Vse druge sem osvojil za prva mesta. In uspelo mi je, da sem zmagal na vseh večjih tekmovanjih. S tem sem izpolnil svoje sanje in presegel vse v Sloveniji, saj takih dosežkov nima nihče pri nas. Zdaj pa me čaka še veliko dela pri dokazovanju, da sem si zaslužil vse priborjeno. Ali ni malo nelogično, da se kot glasbenik udeležujete tekmovanj? Glasba naj se načeloma ne bi ocenjevala, saj ni namenjena tekmovanju, ampak spodbujanju ustvarjalnosti. Na neki način je težko ocenjevati glasbo, po drugi strani pa pridejo tekmovanja prav - sploh za najmlajše do 20. leta - za razvijanje tehnike, dinamike ... Tega ni pri navadnih skladbah, kot so tiste od Slaka. Na tekmovanjih težimo k popolnosti, da dosežemo nekaj več. Kaj je za vas neuspeh? So to druga oz. tretja mesta? Na vsako tekmovanje sem šel zato, da zmagam. Vedno sem želel največ. Nisem se želel udeležiti tekmovanja, če sem čutil, da nisem zmožen zmagati. Sem velik perfekcionist. In če ni nekaj natančno tako, kot mora biti, se temu odpovem. Ali pa vztrajam toliko časa, da dosežem zadani cilj. Kdaj se je ta tekmovalnost razvila? Že v otroštvu? Recimo pri treh letih ste se seznanili z glasbilom, s petim ste začeli vaditi ... Prva tri leta sem se učil igranja preprostih skladb. Potem pa so prišla prva tekmovanja - mogoče bolj za šalo. Ampak postalo mi je zanimivo in sem si postavil cilj. S pomočjo dedka in babice sem še več vadil, saj sta me nadzorovala med vadbo. Kakšen je bil to preizkus za vaše stare starše in starše? Koliko so se morali oni odrekati in vlagati? Zelo veliko. Vsi smo se odrekali. Sam sem veliko vadil in se odrekal igri s sovrstniki. Starši, dedki in babice so veliko presedeli ob meni, sploh v mlajših letih, me poslušali vsak dan med vajo (smeh) ... Veliko prostega časa so "izgubili", ko so me vozili na različna tekmovanja doma in v tujini. In upam, da sem zdaj poplačal tudi njihov trud, ko sem dodal češnjo na torti in postal svetovni prvak. Zakaj prav diatonična harmonika? Prav zaradi dedka, ki jo je igral. Baje me je že kot dojenčka uspaval z igranjem, tako da mi je bila res položena v zibelko. Pri treh, štirih letih mi je prvič pokazal, kako se igra, in že takrat sem si baje vse zapomnil. No, pri petih letih pa sem dobil v roke svojo harmoniko. Zakaj ste vztrajali? Kaj vas je motiviralo, da niste postavili harmonike v kot? Zaradi staršev. Če igraš glasbilo nekaj let, je nesmiselno, da odnehaš. Na koncu te starši spodbujajo k vadbi, čeprav bi sam mogoče kdaj raje postavil glasbilo v kot. Kaj konkretno prinese naziv svetovnega prvaka v igranju diatonične harmonike? Prepoznavnost. Več učencev. In predvsem več dela. Zdaj želim dokončati svoj prvi album in potem nadaljevati delo z učenci, da bodo čim uspešnejši. Kaj preostane svetovnemu prvaku, ko osvoji naziv? Ko postaneš svetovni prvak, se ne moreš več udeležiti tekmovanja. Ko zmagaš v mladinski kategoriji, greš v kategorijo seniorjev in tam z zmago skleneš svojo tekmovalno pot, kar je tudi prav. Le tako dobijo priložnost mladi. Zakaj nimate ansambla in preprosto nastopate le ob koncih tedna? Trenutno zato, ker imam veliko dela z glasbeno šolo. Imam več kot 60 učencev. Že tako nisem nič doma, kakšen dan in pol na teden pa si vzamem za sprostitev. Kaj je pomembno za vse ljubitelje harmonike, ki bi se radi naučili, kako obvladovati glasbilo, pri izbiri pravega učitelja? Zdi se namreč, da je učitelj lahko že vsak. Prav zdaj je bila prav iz tega razloga ustanovljena Zveza diatonične harmonike Slovenije, da bi to malo omejili, ker lahko harmoniko uči že vsak, ki zna odigrati od pet do deset skladb. Vsem, ki si želijo igrati harmoniko, priporočam izbiro učitelja, ki ima ugled. Samo pri njih se bodo lahko naučili igranja. Dobil sem že učence, ki so se prej učili pri t. i. "garažnih učiteljih", in postavljen sem bil pred velik izziv, saj sem jih moral naučiti pravega položaja prstov ... S tem je na koncu še več dela, kot če bi jih učil od začetka. Raziskujete različne sloge in se ne omejujete le na narodno-zabavne skladbe. S kolegom ste za harmoniko priredili madžarsko skladbo Čardaš, ki je napisana za violino. Zakaj vas ne zanima klasični način igranja harmonike? Ker je tega zelo veliko. Vsi znajo zaigrati skladbe Slaka, Miheliča, Avsenika ... A malo je takih, ki znajo zaigrati kaj drugega. Prav na svetovnem prvenstvu sem zaigral skladbo Čardaš, ki jo je do zdaj morda zaigral le en harmonikar. Sam sem jo priredil in očitno je bilo vredno, saj sem na svetovnem prvenstvu dobil nagrado strokovne komisije za najboljšo priredbo. Katera skladba bi vam bila v izziv, da jo priredite? Prav zdaj prirejam različne sambe, tange, ki v določenih primerih zvenijo zelo zanimivo na diatonični harmoniki. Kakšna je po vašem mnenju kakovost narodno-zabavne glasbe pri nas? Hm ... Izhajam iz časov, ko so bili Avseniki in Miheliči res vrhunec narodno-zabavne glasbe. Trenutno stanje mi ni všeč. Vse se igra prehitro, brez duše. To mi ni všeč. Ko se vozim z avtomobilom, poslušam skladbe Franca Miheliča, ker je to glasba, ki je še narejena z dušo. V Sloveniji imamo poplavo mladih narodno-zabavnih ansamblov. Ali ga res lahko ustanovi vsak? Očitno. Prav zaradi tega nimam ansambla, ker sem perfekcionist in bi želel več, kot ponuja trenutni standard. Veliko je ponavljanja in kopiranja - predvsem Modrijanov, ki so zdaj "hit". Zakaj menite, da so Modrijani "hit"? Prišli so v pravem času in naredili dobre stvari. Če ne drugega, so privabili mlade nazaj na veselice. To je pozitivno, saj tako več mladih posluša narodno-zabavno glasbo in se ukvarja z njo. To je naša glasba. Koliko, menite, ste z nazivom svetovnega prvaka v diatonični harmoniki pripomogli k popularizaciji glasbila pri nas? Če to sploh še potrebuje? (Smeh) Težko bi lahko še bolj popularizirali harmoniko. S svojim nazivom dokazujem, da lahko veliko dosežemo s harmoniko tudi v mednarodnem merilu. Koliko pa je k popularizaciji pripomogel recimo nastop ansambla Žlindra na Evroviziji? Največji prodor so zagotovo naredili Modrijani. Pretekli poskusi niso naleteli na tako plodna tla. Je narodno-zabavna glasba doma v Sloveniji ali v Avstriji? To je zagotovo naša, slovenska glasba. Nihče je ne zmore tako zaigrati, kot jo lahko mi. Če poslušamo "Oberkrajnerje", torej Avstrijce, Nemce, Švicarje, ne zvenijo tako, kot je včasih Avsenik. Tudi Slovenci, ki jih kopirajo, ne morejo biti tako dobri, so dober približek. Avstrijci igrajo tudi "trše" - mi jo znamo zaigrati bolj "nežno", drugi pa so po mojem pojmovanju bolj grobi. Slak ali Avsenik? Tu ni dileme - Avsenik. Način igranja Avsenikov je bil zahtevnejši zaradi kvinteta. Slakov način igranja je bil bolj ljudski in tudi diatonična harmonika je takrat veljala za bolj ljudsko, zdaj pa prestavljamo meje. Kdo je danes najboljši "tehničar" med harmonikarji? Predvsem Zoran Zorko in za njim vsi mojstri diatonične harmonike, med njimi prvi svetovni prvak Zoran Lupinc, Denis Novato, Robert Gotar, ki je bil tudi moj mentor ... Veliko jih je, ampak vsak ima svoj slog, na koncu pa so si celo malo podobni. Sam pa težim k drugačnosti. Bi šli s harmoniko v roki po Sloveniji peš kot Zorko? Ne, to je že naredil on (smeh). Nekaj novega bi si moral izmisliti. Ni dobro ponavljati. Kakšen neizkoriščen potencial je še harmonika pri promociji Slovenije? Velik. Morali bi bolj prodirati na tuje trge, ki so veliko večji kot naši. Je narodna noša ob igranju harmonike na svetovnih prvenstvih in tekmovanjih v tujini obvezna? Ni obvezna, je pa zaželena. Zakaj jo vi nosite? Ker je tudi zaščitni znak. Še en zaščitni znak so nasmeški. A tudi te vadite? (Smeh). To pa ne. Odvisno je od posameznika. Lahko se smejim v nedogled, če igram za družbo, ko pa sem pred nastopom na velikih tekmovanjih, pa nasmeh izgine (smeh), saj si tako močno osredotočen na cilj. Na devetem svetovnem prvenstvu v diatonični harmoniki je postal Pačnik absolutni svetovni prvak. Pometel je z mednarodno konkurenco in postal edini Slovenec, ki je zmagal na tem tekmovanju, za katero ima licenco avstrijska harmonikarska zveza. Foto: Jernej Kokol Pačnik ob boku s harmoniko in pokalom, ki je trenutno najžlahtnejši na njegovih policah. Foto: Osebni arhiv Že v otroštvu sem si zadal cilj, da želim zmagati na vseh večjih tekmovanjih. Vso tekmovalno kariero sem težil k temu cilju. Doma imam več kot 80 pokalov, od tega imam samo en pokal za tretje mesto in dva za drugo. Vse druge sem osvojil za prva mesta. In uspelo mi je, da sem zmagal na vseh večjih tekmovanjih. S tem sem izpolnil svoje sanje in presegel vse v Sloveniji, saj takšnih dosežkov nima nihče pri nas. Zdaj pa me čaka še veliko dela pri dokazovanju, da sem si zaslužil vse priborjeno. Leta 2007 je bil evropski prvak, v letih 2008 in 2009 zmagovalec Ljubečne, leta 2009 mladinski svetovni prvak in zdaj je postal še svetovni prvak. Foto: Jernej Kokol Vsi smo se odrekali. Sam sem veliko vadil in se odrekal igri s sovrstniki. Starši, dedki in babice so veliko presedeli ob meni, sploh v mlajših letih, me poslušali vsak dan med vajo (smeh) ... Veliko prostega časa so "izgubili", ko so me vozili na različna tekmovanja doma in v tujini. In upam, da sem zdaj poplačal tudi njihov trud, ko sem dodal češnjo na torti in postal svetovni prvak. Prvič je držal diatonično harmoniko pri treh letih, pri petih pa se je začel resno učiti. Foto: Jernej Kokol Vsem, ki si želijo igrati harmoniko, priporočam izbiro učitelja, ki ima ugled. Samo pri njih se bodo lahko naučili igranja. Dobil sem že učence, ki so se prej učili pri t. i. "garažnih učiteljih", in postavljen sem bil pred velik izziv, saj sem jih moral naučiti pravega položaja prstov ... S tem je na koncu še več dela, kot če bi jih učil od začetka. Pačnik poleg tekmovanj redno prenaša znanje na mlajše (in starejše) generacije. Poučuje v Velenju, Žalcu, Moravčah in Trzinu. Foto: Jernej Kokol Izhajam iz časov, ko so bili Avseniki in Miheliči res vrhunec narodno-zabavne glasbe. Trenutno stanje mi ni všeč. Vse se igra prehitro, brez duše. To mi ni všeč. Ko se vozim z avtomobilom, poslušam skladbe Franca Miheliča, ker je to glasba, ki je še narejena z dušo. Pačnik je trenutno edini harmonikar, ki je zmagal na vseh tekmovanjih. Foto: Jernej Kokol Težko bi lahko še bolj popularizirali harmoniko. S svojim nazivom dokazujem, da lahko veliko dosežemo s harmoniko tudi v mednarodnem merilu. Slavko Avsenik Pačnik zelo ceni glasbo Avsenikov. Foto: Žiga Culiberg Zoran Zorko Poudarja dosežke Zorana Zorka, toda Pačnik pravi, da njegove poti s harmoniko po Sloveniji ne bi ponavljal. Foto: Organizator false Pačnik ve, da ga zdaj čaka naporna pot dokazovanja. "Sprašujem se, ali bi bil še vedno ženska, če ne bi jemal teh tablet" Zgodba zakoncev Krieger o zlorabi dopinga 18. junij 2015 ob 13:38 Portorož - MMC RTV SLO Primer Andreasa Kriegerja je dobro znan. Suvanje krogle je bila njegova atletska disciplina oziroma bolje rečeno njena. Andreas Krieger se je namreč rodil kot Heidi Krieger. Leta jemanja stereoidov so ga pripeljala do tega, da se je leta 1997 odločil za spremembo spola. O neposredni povezavi za to odločitev z jemanjem prepovedanih sredstev govori prepričan, a kljub vsemu odgovora na to, kaj bi bilo, če tega ne bi jemal, ne bo dobil nikoli. Tudi njegova soproga, nekdanja plavalka Ute Krieger-Krause ima osebne izkušnje s prepovedanimi sredstvi. Oba sta bila sta namreč del sistemskega doping programa Nemške demokratične republike v 70-ih oziroma 80-ih letih prejšnjega stoletja. Zakonca Krieger sta predavala v Portorožu, kjer je potekalo izobraževanje 50-ih mladih športnikov za vlogo ambasadorja v boju proti dopingu. Glavni namen programa je ozaveščanje o problematiki dopinga med mladimi, predvsem s prenosom informacij med vrstniki samimi. Od leta 2000 v Nemčiji vsako leto podelijo medalje Heidi-Krieger najbolj zaslužnim za boj proti dopingu. Andreas Krieger: Začnite pri damah. (smeh) Dobro. Andreas vaša zgodba je svetovno znana in odmevna, Ute vaša sicer nič manj pretresljiva, a vseeno, nas lahko popeljete v čas svoje športne mladosti. Kako ste sami prišli v stik s prepovedanimi sredstvi? Ute Krieger-Krause: Pri 9 letih sem začela redno trenirati plavanje. Pri 11 sem se vpisala na športno šolo za vrhunske športnike, imenovala se je športni klub Magdeburg. Ko sem bila stara 11 let, so se jeseni moji rezultati poslabšali. Starše so poklicali na roditeljski sestanek in jih obvestili, da naj ne bodo presenečeni, če jim bodo otroci povedali, da morajo jemati tablete, da so to le vitamini. Začeli smo jemati te vitamine. To so spremljali dnevni treningi. Trenirala sem trikrat na dan, vse leto. Z rednimi treningi so zelo napredovale tudi moje zmogljivosti, ko sem dosegla določeno stopnjo, so se spremenile tudi tablete. Začela sem dobivati še injekcije in infuzije, dajali so mi jih trenerji. Nisem vedela, kaj mi dajejo. Govorili so mi, da je to dobro zame, da so to minerali in vitamini, da jih moram jemati. Trener je nadziral tudi jemanje tablet. Andreas Krieger: Težava pri teh vitaminih in prehranskih dodatkih, kot se jim je uradno reklo, je bila, da smo jih dobivali od trenerjev. Nisem jih dobival od zdravnika, ki bi ga lahko kaj vprašal. Hecno je bilo, da nam je zdravnik predpisoval le kontracepcijske tablete. To so bili v resnici hormoni. Tablete Oral Turinabol pa smo dobivali od trenerjev. Trenerji so nam dajali snovi, za katere bi potrebovali recepte. Tablete niso bile v originalni embalaži, dali so jih v drugo embalažo, zato tudi nismo poznali imen teh zdravil oziroma dodatkov. Ute Krieger-Krause: Da je bil to doping, sem izvedela šele precej let po tem, ko sem se nehala ukvarjati s športom. Bila sem zdravniška sestra, zato sem spoznala tudi veliko zdravil. Nekatere sem prepoznala, to so bili res vitamini in minerali, med njimi pa so bile tudi tablete Oral Turinabol, anabolični steroidi. Bila sem pretresena, kot zdravniška sestra sem o tem vedela veliko več kot otrok oziroma mladostnica, to je bilo grozljivo. Andreas Krieger: Pri tem je bilo zelo pomembno tudi to, da smo trenerjem zaupali. S trenerji smo se srečevali dnevno, za večino so bili naši zaupniki. Zato tudi sploh nismo pomislili, da so nam dajali kaj prepovedanega. Kljub temu, da niste vedeli, kaj dajete v svoje telo, pa ste zagotovo lahko opazili izrazite fizične spremembe. Kako pa ste si kot mladostnik, športnik razlagali te spremembe pri vaših teles? Andreas Krieger: Pri suvanju krogle je bilo logično, da smo močnejši. Veliko smo trenirali za moč, temu smo posvetili veliko ur. Vse metalke so bile že na pogled veliko močnejše. To se mi ni zdelo sporno, bilo je normalno, da sem bil videti močnejši,saj sem veliko treniral na moči, temu nisem posvečal pozornosti. Že v otroštvu sem imel zelo globok glas za deklico, zato se mi globok glas ni zdel sporen. Pozneje sem spoznal, da so te tablete povzročale agresivnost. Tudi sam sem postal agresivnejši. Nekajkrat sem se poškodoval, da bi se še spodbudil. Treniral sem zelo intenzivno, dokler nisem od izčrpanosti padel v posteljo. Vse to zato, da mi ni bilo treba razmišljati in se spraševati, zakaj ne ustrezam vlogi deklice. Ute Krieger-Krause: Tudi jaz sem doživela zelo velike telesne spremembe. Telo se mi je spremenilo, postala sem zelo mišičasta. Imela sem občutek, da sem napihnjena, okorna, trdna, da je moje telo premočno. To me je zelo obremenjevalo. Plavalci potrebujejo dober občutek za vodo, jaz sem ga izgubila. Zelo hitro sem pridobila veliko mišične mase, nisem bila več vajena svojega telesa, nisem mogla dobro plavati. To me je zelo bremenilo. Nisem vedela, zakaj je tako, zakaj sem se tako zredila. To sem pripisala hrani, zato sem se dokaj hitro začela odrekati hrani. Poskušala sem shujšati, zmanjšati svoje telo, želeli sem si svoje staro telo. Kaj se je z vami osebno dogajalo po združitvi Nemčije, po tem, ko so skrivnosti prišle na dan? Ste bili takrat deležni kakšne zdravstvene oskrbe? Andreas Krieger: Po združitvi Nemčije sem se najprej hotel še naprej ukvarjati s športom. Imel sem že hude zdravstvene težave, zato sem se leta 1991 nehal ukvarjati s športom, spoznal sem, da ne zmorem več. Ortoped mi je povedal, da moje težave izvirajo iz hrbtenice, zato sem se odrekel vrhunskemu športu. Imel sem precej težav z vračanjem v normalno življenje. Preprosto nisem več spadal nikamor. Zelo težko je bilo začeti živeti normalno. Takrat sem spoznal neko žensko. Vedel sem, da mi je všeč, pa tudi to, da nisem lezbijka. Pojavilo se je veliko vprašanj, na katera si nisem znal odgovoriti. Takrat si marsičesa nisem znal pojasniti. Pomagala mi je šele sodna preiskava leta 2000. Povabili so me kot pričo. To je bilo že po moji operaciji, leta 1997 se je rodil Andreas Krieger, presekal sem vse vezi s prejšnjim življenjem. Ko sem dobil vabilo, nisem hotel pričati. Vpletene sem poznal iz medijev, a to me ni zanimalo, takrat sem se izklopil od medijev. Potem pa sem si rekel, da če se mi je že zgodilo vse to, bi se moral soočiti z ljudmi, ki so vse to sprožili, povzročil mojo spolno preobrazbo. Hotel sem govoriti s profesorjem Wernerjem Frankom. Že leta 1991 sem dobil v roke njegovo knjigo, v kateri je pisalo, da so me trenerji dopingirali. Takrat sem si rekel: "To ne drži, to je zahodna propaganda, to je bedarija." Pozneje pa sem se moral soočiti tudi s temi vprašanji. Takrat sem se opogumil in poklical profesorja Franka ter ga vprašal, ali je bil vpleten v to. Ne vem, če boste razumeli, upam da boste … Profesor Frank mi je dal odgovor, ki je bil zame zelo koristen. Dejal je, da je normalno, da najstniki v puberteti še niso popolnoma spolno določeni. Če v tem obdobju začnejo uživati umetne hormone, so ti lahko katalizator, ki ga usmerijo v drugo spolno identiteto. Mislim, da se je to zgodilo meni. Sprašujem se, ali bi bil danes še vedno ženska, če takrat ne bi jemal teh tablet. Vendar tega preprosto ne vem. Pred leti smo lahko spremljali nov dopinški škandal v Nemčiji, ko so dan prišli dokumenti, ki naj bi dokazovali, da je tudi Zahodna Nemčija v resnici imela svoj sistemski program dopinga, ne le Vzhodna. Kako ste sami osebno pospremili te dogodke in odkritja? Andreas Krieger: Mislim, da je bilo to na Zahodu močno povezano tudi z zdravstvenim sistemom, vendar pa dopinga niso izkoriščali po državnem načrtu, kot je bilo to v Vzhodni Nemčiji. V bistvu ne moremo primerjati Vzhodne in Zahodne Nemčije. V Vzhodni Nemčiji nisi imel možnosti, da ne bi jemal teh pripomočkov, ker ti ne bi ustrezali, ali ker nočeš jemati tablet in drugih preparatov. Če si storil to, so ti jih dajali skrivaj. Kot vem, v Zahodni Nemčiji ni bilo tako. Tam so delali drugače. Zame to razkritje ni bilo novost, tudi zahodnonemške metalke so suvale kroglo 21, 22 metrov daleč. Tega se ne da doseči samo z vodo, to mi je bilo jasno. Katere so trenutno še aktualne teme glede črne dopinške preteklosti v Nemčiji? Ute Krieger-Krause: Veliko težav je še. Težava je, da sta obe zgodbi, o dopingu v Vzhodni in Zahodni Nemčiji znani, vendar pa ju niso obdelali tako, kot bi ju morali. Znan je tudi doping v Zahodni Nemčiji, vendar ni bilo nobenih posledic, tega niso sodno obdelali ... Andreas Krieger: Storilci v Vzhodni in v Zahodni Nemčiji so še vedno zaščiteni. Nič se jim ni zgodilo, nihče ni bil kaznovan. Nihče ni bil odpuščen zaradi umazane preteklosti, nič se ni zgodilo. Če se ne motim je prav sedaj v fazi sprejemanja nov zakon o kaznivosti uživanja in razpečevanja teh nedovoljenih sredstev v Nemčiji. Kršitelje naj bi po novem čakala tudi zaporna kazen. Andreas Krieger: Čez deset let vas bom vprašal, ali mislite, da nam je uspelo urediti stvari. Čez deset let boste videli, da ni bil nihče zaprt. Nihče ne bo odgovarjal zaradi tovrstnih zločinov. Ne verjamem, da bo. Sam ta zakon vidim kot nekaj, kar je na zunaj, politično, videti odlično, vendar je le mrtva črka na papirju. Mislim, da zakon preprosto ne bo izveden. Ute Krieger-Krause: Podobna zakona imajo tudi v Italiji in Franciji. Toda kaznivih dejanj po teh zakonih tako rekoč ne preganjajo, ali pa se pregon razvodeni. Prekladajo veliko papirjev, zgodi pa se nič. Mogoče malo nenavadno vprašanje, pa vendar, kakšen je vajin odnos do besed kot so: pozabiti, odpustiti, opravičiti se, kaznovati …? Andreas Krieger: Če bi se mi nekdo o vseh teh letih opravičil, mu ne bi verjel. Vprašal bi ga, kje je bil pred 10, 15, 20 leti. Pri nečem takem je potrebna iskrenost. Ko vidim, da so nekdanji trenerji iz Vzhodne Nemčije, ki so dajali doping svojim varovankam in jim ga dajejo še vedno, še vedno dejavni trenerji ... Če bi se mi tak trener opravičil, mu preprosto ne bi verjel. Ne verjamem pa niti političnemu boju proti dopingu v Nemčiji. Veliko bolj si želim, in zato sva tudi danes tu, da bi več storili za preprečevanje dopinga. Če tisti na vrhu, riba pri glavi, že popolnoma smrdijo, bi morali zgraditi novo osnovo, nove temelje. Ljudem bi morali predstaviti to temo in jim pojasniti nevarnost, da bi res dobro premislili o tem, kaj počnejo. To, kar bodo v mladosti počeli pet, šest let, bi jih lahko, če se zgodi najhujše, zaznamovalo do smrti. Za nekaj trenutkov slave si lahko uničijo zdravje. Ute Krieger-Krause: To bi zelo rada pozabila, vendar me stvari vsak dan spominjajo na to. Že takrat sem padla v hudo depresijo, zaradi odtegnitvene krize, in to me spremlja vse do danes. Že več kot 20 let imam težave z živčevjem. Ko zapadem v depresijo, se spet spomnim vsega. Imam trajne poškodbe sklepov in okončin, zato me bolečine ves čas spominjajo na tiste čase, na doping. Te poškodbe so posledice preintenzivnih treningov, prehudih obremenitev. Andreas Krieger: Tako pretirane obremenitve in napori v mladosti ne morejo biti zdravi. Lahko vam opišem primer, ki ga rad povem vsem, ki dvomijo o škodljivosti dopinga: našel sem dnevnike mojih treningov. 14 dni sem nenehno treniral za moč. Dvignil sem več kot 100 ton uteži. 12 let sem intenzivno treniral. Če to preračunam, saj na začetku obremenitve niso bile tako hude kot pozneje, sem dobesedno prestavil nekaj hiš. Jasno je, da telo takih obremenitev ne more prenesti brez posledic. Kaj boste na predavanju svetovali mladim? Andreas Krieger: Naj poslušajo in se učijo. Da morajo razumeti, kaj je doping, in spremeniti svoje navade. Mladi danes nekatera sporočila razumejo povsem drugače. Nihče jih ne sili v te stvari, in upam, da jima bodo tudi najine izkušnje in sporočilo pomagali, da bodo ravnali drugače. Nikogar ne moreva zaščititi, lahko pa jih posvariva oziroma vsaj osvestiva o teh stvareh. Bistveno je, da poznajo te stvari, da se zavedajo svojih zmožnosti, pa tudi omejitev. Morajo se zavedati, da je šport čudovit, vendar pa da ni vse. Je še veliko drugih lepih stvari, ki so vsaj tako pomembne. Poklicna izobrazba, študij, nato otroci, družina ... Vse to je še pred njimi. To so najlepše stvari, ki bi jih lahko izgubili. Vidva sta srečo našla skupaj, drug v drugem. Bi bili v resnici sploh lahko z nekom, ki tega ni doživel, izkusil na lastni koži? Opišeš že lahko drugemu kaj se ti je zgodilo, razumeš težje. Kako si pomagata? Andreas Krieger: Norčujeva se, zabava se iz svojih težav. Če lahko te stvari z nekom deliš, ti je že takoj laže. Ute Krieger-Krause: Poleg tega ti ni treba vsega pojasnjevati. Kadar mi je slabo, se mi ni treba opravičevati, ni mi treba pojasnjevati. Ve, kako se počutim, in skupaj lahko rešiva vse. Andreja Okorn Zadeva Niš: Janković in Brodnjak nista priznala krivde Marinšek izločen iz postopka 18. junij 2015 ob 11:11, zadnji poseg: 18. junij 2015 ob 11:25 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković in nekdanji član uprave Mercatorja Stanislav Brodnjak ne priznavata krivde za neutemeljena plačila v zadevi Niš. Na sodišču je potekal predobravnavni narok za Jankovića in soobtoženega Brodnjaka. Janković na sodišče ni prišel, a ker je vložil ugovor na obtožnico, to pomeni, da krivde za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ne priznava. Brodnjak pa je na naroku povedal, da tudi on ne priznava krivda. Sodišče je sicer izločilo iz sojenja prvoobtoženega nekdanjega podpredsednika uprave Mercatorja Mitjo Marinška, saj izvedensko mnenje kaže, da zaradi zdravstvenih razlogov ni sposoben udeležbe na obravnavah. Posel naj bi bil navidezen Postopek se dotika časov, ko je Janković prvič kandidiral za ljubljanskega župana, in so revizorji opozorili, da je ciprsko podjetje Facim pri nakupu zemljišč za Mercatorjev center v Nišu menda neupravičeno porabilo 20.000 evrov za stroške ter še 80.000 evrov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tožilstvo meni, da je šlo pri pogodbah s ciprsko družbo le za navidezen posel, zato je bilo plačilo neutemeljeno. "V posel sta bila poleg Marinška aktivno vpletena Brodnjak in Janković, ne le v Mercatorju, temveč tudi v srbski hčerinski družbi," je prepričano tožilstvo. Mercator naj bi bil oškodovan za 100.000 evrov, obtoženi pa so korist pridobili ciprski družbi Facim, ki je bila v lasti več slovenskih državljanov. Obtoženim grozi do osem let zapora. Jankovića ni bilo na sodišče. Čakam na upitje in pogrom levičarjev. Haradinaj: Kar počne Slovenija, je nesmisel. Očitno gojite jugonostalgijo. Kosovski parlament poziva vlado, naj od Slovenije zahteva vrnitev Haradinaja 18. junij 2015 ob 13:09, zadnji poseg: 18. junij 2015 ob 19:24 Priština - MMC RTV SLO/STA Potem, ko so na Brniku pridržali nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, so diplomatski odnosi med Slovenijo in Kosovo dosegli najbolj zaostreno točko v zgodovini medsebojnih odnosov obeh držav. Najostrejši je bil kar Haradinaj, ki je v pogovoru za RTV Slovenija izpostavil, da je nosilec diplomatskega potnega lista, da brez težav potuje po vse svetu in bil z njim v 50 državah, pa se mu še nikdar ni pripetilo kaj podobnega. "Iskreno povedano, to pove veliko o vaši državi, vašem pravosodnem sistemu, pa tudi o politikih," je bil oster Haradinaj, ki je bil novembra 2012 v Haagu oproščen vseh obtožb vojnih zločinov, včeraj pa je bil v Kranju zaslišan pri preiskovalnem sodniku. V Sloveniji, kjer so ga prijeli na podlagi 11 let stare tiralice iz Srbije, še preverjajo, ali mu za dejanja, zaradi katerih ga išče Srbija, niso sodili že na haaškem sodišču, na katerem je bil oproščen. Predvsem v diplomaciji in politiki neuradno menijo, da bi bil lahko postopek izpeljan nekoliko drugače, torej na nekoliko bolj diplomatski način, tudi seveda zato, ker ima Haradinaj diplomatski potni list. "Mislim, da je to nesmisel. Nalog za aretacijo sploh ne obstaja več, Po vsem svetu je razveljavljen. Ker sem šel čez vse pravne postopke, najvišje mednarodne skupnosti. Potoval sem v ZDA, potoval povsod po Evropi, samo Ljubljana je bila težava," je dejal Haradinaj. "Mi nismo bili tako srečni kot vi, morali smo čez vojno, čez izzive in smo, kjer smo. V vseh ozirih smo bili do Slovenije zelo odprti - v gospodarstvu, politiki, povsod. Mislim pa, da so se s tem dogodkom stvari zelo spremenile." Haradinaj, ki je še vedno v Ljubljani, ne ve, kdaj mu bodo slovenske oblasti vrnile potni list, da se bo lahko vrnil v Prištino. "To je vprašanje, na katerega še čakam odgovor. To je nesprejemljivo. Z vašim vedenjem je nekaj narobe - glede na to, da izhajate iz iste države, iz Jugoslavije, ki ne obstaja več, pomeni, da imate še vedno nostalgijo po nekdanji Jugoslaviji ali pa živite v nekakšni ljubezenski navezi z Beogradom. Mislim, da to ne vodi v dobre odnose z ostalimi državami v regiji, še posebej z Albanci." Haradinaj še pravi, da bo njegovo prijetje Sloveniji škodovalo na gospodarskem in političnem področju. Izredna seja v Prištini Odzval se je tudi zunanji minister Karl Erjavec. Ta je povedal, da rešitev zadeve pričakuje še danes ali najkasneje jutri in da je odvetnik Haradinja na sodišče že vložil pritožbo na odvzem potnega lista. "Pričakujemo pozitivni izid. Zelo pomembna okoliščina je pa tudi, da se je minister za pravosodje odločil, da ne bo dovolil izročitve, če bi prišlo do takšne odločitve. In sicer zato, ker naj bi bile obtožbe - in sicer gre za obtožbe za vojne zločine - že obravnavane pred haškim sodiščem," je dejal Erjavec. Kot je znano, so Haradinaja prijeli na podlagi tiralice Interpola Beograd iz leta 2004. V Kranju ga je v sredo zvečer zaslišal preiskovalni sodnik, nato so ga izpustili na prostost. Medtem je njegova stranka Zveza za prihodnost Kosova napovedala proteste pred slovenskim veleposlaništvom v Prištini vse do Haradinajeve izpustitve. Skrajšana procedura, a v skladu z zakoni O pridržanju Haradinaja se je s svojim kosovskim kolegom Iso Mustafo po telefonu pogovarjal tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar, že v sredo zvečer pa je s kosovsko kolegico Atifete Jahjaga govoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Mustafa je dejal, da mu je slovenski premier obljubil skrajšano sodno proceduro v primeru Ramusha Haradinaja, ki je bil sicer zaradi pomanjkanja dokazov dvakrat oproščen na haaškem sodišču za vojne zločine. Mustafa meni, da to dokazuje, da je Haradinaj nedolžen, zato upa, da se podobni incidenti ne bodo več dogajali. Premier Cerar je sicer dejal, da bo sodni postopek v Sloveniji speljan v najkrajšem mogočem roku, vendar v skladu z zakonodajo in obveznostmi, ki jih ima Slovenija do Interpola, je poročal Radio Slovenija. Intervju s Haradinajem Na izredni seji kosovskega parlamenta sprejeta resolucija Kosovski parlament pa je na zahtevo stranke Zveza za prihodnost Kosova sklical izredno sejo, na kateri so govorili o razmerah po pridržanju nekdanjega premierja in predsednika Zveze za prihodnost Kosova. Poslanci so obsodili pridržanje Haradinaja in zahtevali njegovo takojšno vrnitev. Na izredni seji so nato sprejeli resolucijo, s katero vlado in predsednico Kosova poziva, naj od slovenskih oblasti terjajo, da Haradinaju čim hitreje vrnejo diplomatski potni list in mu dovolijo vrnitev na Kosovo. O predlogu resolucije so v skupščini danes glasovali dvakrat. V drugem poskusu so jo izglasovali s 65 glasovi, osem poslancev pa se je vzdržalo, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. Sloveniji naj bi vlada v Prištini tudi poslala protestno noto. Za zamrznitev odnosov s Slovenijo Vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kosova Adem Graboci je med razpravo ocenil, da gre za provokacijo Kosova in njegovih državljanov. "Zahtevamo resna prizadevanja naše države, da se konča ta praksa," je dejal in dodal, da je še posebej vznemirjen, ker se je to zgodilo v Sloveniji, ki je prijateljska država. Vodja poslanske skupine Demokratske zveze Kosova Ismet Beqiri je zahteval, da se primer Haradinaj čim prej razreši in da se tovrstni dogodki ne bi smeli več dogajati. Vodja poslanske skupine Vetevendosje (Samoopredelitev) Glauk Konjufca pa je dejal, da je pridržanje Haradinaja nesprejemljivo. Dodal je, da je bila srbska tiralica izdana v času, ko se je proti Haradinaju pripravljala obtožnica pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, in dodal, da ni kriva Slovenija, saj je glavna težava Srbija, ne Slovenija. Najbolj kritičen do Slovenije je bil neodvisni poslanec Shaip Muja, ki je v znak protesta predsedniku kosovske skupščine Kadriju Veseliju predal svoj diplomatski potni list. Zahteval je tudi, da bi morali pregledati sporazume, ki so bili ratificirani s Slovenijo, in te sporazume razveljaviti. "Zamrzniti morajo odnose s Slovenijo, kosovski državni tožilec pa mora vložiti obtožnico proti srbskemu predsedniku Tomislavu Nikoliću, premierju Aleksandru Vučiću in zunanjemu ministru Ivici Dačiću zaradi vojnih zločinov in okoli 1.500 izginulih oseb, katerih usoda je neznana," je še dejal Muja. Prijetje škodi tudi Beogradu Zaskrbljeni so tudi srbski poslanci Liste Srbska, s podporo Beograda, saj s Haradinajevo stranko dobro sodelujejo. Prijetje nekdanjega premierja je v zadrego spravilo tudi predsednika srbske vlade Aleksandra Vučića, ki se ravno pripravlja na pomembna pogajanja v Bruslju. "Ne vem, kako je lahko 50-krat z istim diplomatskim potnim listom potoval po vsem svetu, ravno zdaj, tri dni pred pogovori med Srbijo in Kosovom v Bruslju pa se najdejo in ga primejo. Morda je pa samo naključje," je dejal Vučić. Nelagodje Beograda v zadnjem času narašča - na osnovi njihove sicer lanske tiralice je bil minuli teden v Švici, in to le mesec dni pred 20. obletnico genocida v Srebrenici, prijet bošnjaški poveljnik na srebreniškem območju Naser Orič, tudi oproščen v Haagu, kar je negativno vplivalo na odnose s Sarajevom. Za zdaj njegove izročitve niso zahtevali, tudi o Haradinaju še vedno molčijo. K. Št., K. S., T. H. Škandalozno ravnanje policije ali kot je povedal Haradinaj, nekateri imajo očitno hudo nostalgijo po Jugoslaviji. V policiji in pravosodju v Sloveniji so imeli Srbi vedno velik vpliv, kar se je lepo pokazalo tudi ob tem škandaloznem dogodku. Kot nas orto levičarji radi podučite, so zmagovalci tisti, ki pišejo zgodovino. Srbija je okupirala Kosovo in izgubila vojno, zato ni v položaju da bi komerkoli postavljala pogoje. Haradinej je bil na pravi strani, Haaško sodišče ga je oprostilo vseh obtožb in to je to. Očitno gojite jugonostalgijo. No ja to je pa res, določeni slovenčki (bolje državljani) ne morejo brez rdeče zvezde in jugozastave ob vsakih brezveznih protestih in praznikih tam po ljubljanskih ulicah. Haha ta je pa bila realna ja. na 24kur se sploh ne upajo porocat o tem lol Mogoče boš pa Mladino vzel za referenco, če že meni ne verjameš. Takole so zapisali ob aretaciji Agima Cekuja, še enega škandaloznega primera, ki si ga je privoščila slovenska policija: V jugoslovanskih vojnah ima edino haaško sodišče nesporno kredibilnost, ko izda tiralico za osumljenimi zločinov. Vir Te pravljice tvezi drugim. Spremljam ta forum in vem kakšno je splošno razpoloženje in če citiram še enkrat: V jugoslovanskih vojnah ima edino haaško sodišče nesporno kredibilnost, ko izda tiralico za osumljenimi zločinov. In haaško sodišče je glede Haradinaja povedalo svoje. Boste tisti, ki v vsem vidite vpletenost ZDA ponovno ustanovili protiimperialistično fronto? Jo boste spet imenovali OF? Kocijančič: Neetično bi bilo govoriti, kaj sem svetoval Telekomu Očitki o okoriščanju na račun Telekoma Slovenije 18. junij 2015 ob 19:27, zadnji poseg: 18. junij 2015 ob 20:42 Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Janez Kocijančič za TV Slovenija ni razkril, kaj je pred leti svetoval Telekomu za 1.400 mark na mesec. Na škofijski gimnaziji pa so povedali, da so z Mobitelovo donacijo kupili šolsko opremo. Janeza Kocijančiča, nekdanjega prvega moža ZLSD-ja, je TV Slovenija dobila v Azerbajdžanu, kjer je na Evropskih igrah. Pojasnil je, da je imel sedem- ali osemmesečno svetovalno pogodbo s Telekomom sklenjeno pred leti za takratnih 1.400 mark mesečno. "Najbrž veste, da sem delal na vodilnih mestih v gospodarstvu in svetovanje pomeni prodajo znanja. Kaj sem svetoval, pa je nekorektno, neetično pripovedovati," je dejal v telefonskem pogovoru. Pa je pozneje še kdaj svetoval Telekomu ali kakemu drugemu državnemu podjetju? "Naših klientov je bilo gotovo nekaj sto. V preteklosti smo marsikdaj napravili to ali ono nalogo za katero od podjetij, ki je bilo v celoti ali delno v državni lasti." Mobitel doniral škofijski gimnaziji Ne le za razne svetovalne pogodbe, odvetnike, denar je odtekal tudi za sponzorstva in donacije. Dvakrat, po približno 46.000 evrov, je Mobitel pred leti doniral Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. V šoli so povedali, da so s tem denarjem kupili računalnike in računalniško opremo. Z zastarelo opremo poskušali dobiti denar Še en način izčrpavanja so bili na državno podjetje priključeni domači dobavitelji. Nekdanji predsednik uprave Telekoma Peter Grašek je za prvega dvornega in agresivnega dobavitelja označil Iskratel, "/.../ ki nam je često, zlasti pri prehodu na ADSL- in VDSL-tehnologijo, ponujal neko zastarelo tehnologijo, ki bi nas naredila nekonkurenčne. In to gre v desetine milijonov," je pred dnevi povedal Grašek. "To je blatenje dobrega imena in ugleda ter zaničevanje domačega znanja. Ker Slovenije na zemljevidu tehnoloških, razvitih držav ne bi bilo, če ne bi bilo Iskratela," pa se je na Graškove navedbe odzval Željko Pulić, glavni direktor Iskratela. Na leto Telekomu prodajo za od pet do šest milijonov evrov opreme. O 200-odstotnih maržah pa pravi: "Veste kaj, takšnih marž ni." Telekom so precej finančno olajšale tudi zgrešene naložbe na Balkanu - na primer nakup makedonskega Cosmofona za 200 milijonov evrov ter prodaja in nakup kosovske družbe Ipko.net. Dobri dve leti po spektakularni policijski akciji tudi na domu nekdanjega predsednika uprave Telekoma Bojana Dremlja predkazenski postopek še kar traja. Erika Žnidaršič, TV Slovenija Janez Kocijančič, bivši predsednik stranke ZLSD, zdajšnjih Socialnih demokratov SD. Židan, predsednik SD je najbolj nasprotoval prodaji Telekoma. Aja sej res, tardeči se tam napajajo. "..., ki nam je često, zlasti pri prehodu na ADSL in VDSL tehnologijo, ponujal neko zastarelo tehnologijo, ki bi nas naredila nekonkurenčne. In to gre v desetine milijonov," je pred dnevi povedal Grašek. slavni ISDN s katerim so takrat izsiljevali. nisem se dal. sem raje banjal na tastar pk pk pk ppppppppppkkkkkkkkkk modem, malo na počasi je šlo, ampak sem preživel, sam tega s***ja pa res iz principa nisem hotel nabaviti. Kar še volite levičarje in sicer tako dolgo, da vam poberejo vse. Na žalost je še vedno nekaj tisoč takšnih malih Milanov. "Neetično bi bilo govoriti, kaj sem svetoval Telekomu --- Očitno ga je sram lastnega svetovanja." Bravo. Bolj ne bi mogel zadeti. A Kocijančič je že vrnil umetniška dela slovenskih slikarjev nakradena v obdobju komunizma? Kocijančič: Neetično bi bilo govoriti, kaj sem svetoval Telekomu Sploh zato, ker sem jim svetoval nekaj neetičnega. :) Kocijančič: Neetično bi bilo govoriti, kaj sem svetoval Telekomu Niti ni treba posebej razlagat, itak vemo, da si rdečo meglo prodajal. Kr 1.400 mark na mesec, za to, da se parkrat mesečno pojaviš na kakšnem sestanku. Sicer pa Kocijančič še kot fosil iz časov planskega gospodarstva je monopolistu lahko verjetno marsikaj pametnega svetoval.. Cameron na Brdu: "Moji predlogi lahko koristijo vsem v EU" Britanski premier na delovnem obisku 18. junij 2015 ob 18:47, zadnji poseg: 18. junij 2015 ob 21:50 Brdo pri Kranju - MMC RTV SLO/STA Premier Miro Cerar na Brdu pri Kranju gosti britanskega kolega Davida Camerona, ki mu bo predstavil, kot se je izrazil Cerar, "svojo vizijo EU v prihodnje". Gre za sploh prvi obisk kakšnega britanskega predsednika vlade v Sloveniji. Cameron je pred delovno večerjo izpostavil, da verjame, da lahko njegovi predlogi koristijo vsem v uniji, ne le Britancem. Cameron je Slovenijo obiskal, da slovenskemu premierju osebno predstavi stališča svoje vlade glede reform EU in z njimi povezanega obstanka Velike Britanije v uniji. Nad Slovenijo navdušeni Cameron je obenem pripomnil, da zdaj razume, zakaj "lepo državo vsako leto obišče 70.000 Britancev". Cerar je v kratki izjavi za medije po krajšem sprehodu z gostom in pred delovno večerjo, na kateri sta se temeljiteje pogovorila, sicer dejal, da se vsi - tako on in Cameron kot ostali voditelji članic EU - zavedajo, da je pred Evropo "še veliko zahtevnih projektov, veliko zahtevnih sprememb, da bomo uspešno razvijali našo skupnost". Kot je poudaril, si Slovenija želi "uspešne, povezane, enotne Evropske unije, vsaj v ključnih elementih, predvsem pa unije skupaj z Veliko Britanijo". To je označil kot izredno pomembno članico EU, "zato računamo, da bomo še naprej z njo gradili to skupnost za dobro evropskih državljanov". Posluh za Cameronove predloge Zatrdil je, da bodo Cameronovim predlogom nocoj prisluhnili in se o njih pogovorili, nato pa v prihodnjih mesecih o njih temeljito razmišljali in skušali poiskati skupne rešitve, ki bodo v korist vseh. Poudaril je še, da zelo ceni, da je Cameron prišel osebno v Slovenijo, da nam osebno predstavi svoje predloge za morebitne reforme in "svojo vizijo, ki jo nedvomno ima". Britanski gost je glede predlogov, ki jih predstavlja, izrazil prepričanje, da so ti "ključni ne le za Veliko Britanijo, ampak lahko koristijo vsem v EU". Zahvalil se je za zelo pozitiven sprejem danes in obenem izrazil upanje, da se bo tako nadaljevalo tudi med večerjo. Izpostavil je še, da Slovenijo in njegovo državo povezujejo tri zelo tesna partnerstva - v okviru zveze Nato, v prizadevanjih za stabilnost in varnost na Zahodnem Balkanu in pa tudi "v želji za gospodarski uspeh v Evropi, da zagotovimo blaginjo našim ljudem, tako v Sloveniji kot v Veliki Britaniji". Intenzivna kampanja Britanski premier v zadnjih tednih med evropskimi voditelji vodi intenzivno kampanjo, v kateri predstavlja britanska stališča glede po njegovem prepričanju potrebne reforme EU-ja. Čisto nedvoumno še ni opredelil podrobnosti želenih sprememb, je pa v nizu govorov in člankov nakazal dokaj jasne obrise. V pogovorih z evropskimi voditelji naj bi se med drugim zavzel za možnost, da bi bila Velika Britanija izvzeta iz vse tesnejšega povezovanja evropskih držav. Ena izmed ključnih zahtev je omejitev dostopa priseljencev iz drugih držav članic do različnih socialnih ugodnosti, tako za brezposelne kot tiste z zaposlitvijo. Najjasneje je zadevo opredelil v govoru lanskega novembra, ko se je med drugim zavzel za štiriletno prehodno obdobje, preden bi lahko priseljenci zaprosili za ugodnosti, povezane z zaposlitvijo; odslovitev priseljencev, če po šestih mesecih ne bi našli dela, in omejitev pravice priseljencev, da s seboj pripeljejo družinske člane, ki niso iz Unije. Za večja pooblastila nacionalnih parlamentov Prav tako si v Veliki Britaniji želijo večja pooblastila nacionalnih parlamentov pri možnosti blokiranja evropske zakonodaje. Na Otoku poleg tega podpirajo nadaljnjo širitev Unije, a bi ob tem morali biti uveljavljeni novi mehanizmi, ki bi preprečili "obsežne migracije po celini". Na gospodarskem področju si želijo manj birokracije za podjetja in manj vmešavanja Bruslja. V njihovem velikem interesu je tudi omogočiti dostop do novih trgov prek prostotrgovinskih sporazumov z ZDA in Azijo. Finančne trge londonskega Cityja bi rada britanska vlada zaščitila pred evropsko zakonodajo. Želijo si tudi sprejetja varoval, ki bi zagotovila, da sprememb na enotnem trgu evroobmočje ne bi moglo vsiliti tudi nečlanicam območja z evrom. Poleg tega je Cameron v preteklosti že nakazal, da se bo Velika Britanija upirala korakom na poti do skupne evropske vojske, noče niti, da bi se EU kakor koli vpletal v delovanje britanske policije. Prav tako izključuje možnost, da bi se njegova država pridružila državam z evrom. Med evropskimi voditelji so njegove zahteve do zdaj naletele na različne odzive. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je izkazal pripravljenost za sodelovanje s Cameronom, da bi dosegli "pošten dogovor za Veliko Britanijo in EU-jem", podobno pripravljenost izkazujejo tudi drugi voditelji. K. S Med tistimi, ki je odprta do Cameronovih predlogov, je tudi nemška kanclerka Merklova. Po kratkem sprehodu čaka premierja še delovna večerja, potem pa bo Cameron še zapustil Slovenijo. Bo Slovenija zamudila včlanitev v Evropsko vesoljsko agencijo? Roki se počasi iztekajo, odločitve ni 20. junij 2015 ob 06:18 Ljubljana - MMC RTV SLO Parlamentarne stranke so polni včlanitvi v Eso načeloma naklonjene, a previdne, ko pride do plačevanja članarine. Medtem se rok za sprejem odločitve izteka. Slovenija je tik pred vrati Evropske vesoljske agencije, a se kar ne more odločiti, ali bi vstopila ali ne. Petletno obdobje statusa pridružene članice se izteka in v skladu s sporazumom bi vlada morala svoje novo stališče sporočiti že lani. Tudi zaradi politične nestabilnosti in pogostih menjav tako vlad kot ministrov se to ni zgodilo. Podaljšani rok, v katerem naj bi slovenski predstavniki tej mednarodni organizaciji sporočili, kaj želijo, bo kmalu mimo. Pogodba o pridruženem članstvu se sicer izteče 29. novembra, a v igri so mehanizmi, ki se morajo sprožiti, ti pa zahtevajo svoj čas. Oktobra bo seja sveta Ese, kjer bodo obravnavali prošnje držav za polnopravno članstvo, Slovenija bi morala svojo odločitev podati najpozneje tri mesece prej. Ta rok se tako izteče 16. julija, ko bodo v Slovenijo prišli predstavniki organizacije in povprašali za dokončno odločitev. A kot kaže, vlada Mira Cerarja tega vprašanja ne namerava tako hitro obravnavati. Kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje, bo izvršna veja oblasti v vprašanje zagrizla ob pripravi proračuna za leto 2016, to pa bo "predvidoma v naslednjih dveh mesecih". V tem primeru bo rok zamujen. Če ne zaprosi za polno članstvo, se lahko odloči za podaljšanje petletnega obdobja pridruženega članstva. To pomeni omejene finančne obveznosti in sodelovanje s pariško organizacijo, ki v tem času pomaga razvijati lokalne kapacitete vesoljske industrije. Izteklo bi se po letu 2020, ko bi Slovenija spet lahko zaprosila za polno članstvo. Parlamentarne stranke smo povprašali za mnenja, ali naj se Slovenija odloči za ali proti vstopu. Koalicijske stranke za Največja koalicijska stranka SMC je izrazila podporo, z razlogom, da polno članstvo nadgrajuje razvojne možnosti tako v gospodarstvu kot v znanosti. Poudarili pa so, da je odločitev v rokah vlade, kakor tudi razrešitev konkretnih vprašanj, kot je tisto o denarju za članarino. Ministri, tudi če so člani stranke ali iz njene kvote, so svoja entiteta, ki se lahko odloča po svoji vesti in ubere tudi drugačno pot. V SD-ju so bili nekoliko previdnejši. Pred dokončno odločitvijo želijo videti analize vseh pristojnih ministrstev. Če bodo ti dokumenti kazali, da bodo koristi višje od vložka članarine, pozitivni vplivi pa obsegli tako podjetja kot ljudi, bodo vstop podprli. DeSUS je odgovore napovedal, a do objave članka še niso prispeli. Je pa vir blizu ene vladnih strank izrazil stališče, da bi kazalo o prispevkih za članarino povprašati tudi gospodarstvo. Če je podjetjem vstop države v interesu in če bodo lahko iz tega dobila kopico poslov, potem bi se lahko država nanje obrnila za skupni nastop. Tudi v opoziciji so kazali naklonjenost vstopu ob opozorilih na morebitne pasti. Opozicijske stranke za ZaAB od vlade pričakuje, da bo opravila še tretji korak in zaprosila za polnopravno članstvo. A v Zavezništvu ob tem poudarjajo, da tak korak pomeni tako priložnost kot odgovornost. Navedli so dva primera. Prvi je primer nanosatelita TRISAT, ki se razvija na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, in sicer za Esine programe opazovanja zemeljskega površja. Na drugi strani pa imamo Kulturno središče vesoljskih tehnologij, "a po komaj treh letih delovanja ne vemo točno, kaj bi z njim", so sporočili iz stranke. "Sodelovanje z Eso lahko pripomore k spodbujanju razvoja na področju znanosti, industrije in tudi kulture, a je vse odvisno od tega, ali bo Slovenija članstvo zmogla in znala izkoristiti," je stališče ZaAB-ja. Brez trdega dela ministrstev ne bo šlo, so zapisali v NSi-ju, kjer polno članstvo podpirajo. Zagotoviti bo namreč treba čim več priložnosti za slovensko gospodarstvo. Na področju raziskovanja in miroljubne uporabe vesolja je v Sloveniji razmeroma živahno. Slovenska podjetja ter raziskovalci lahko pustijo svoj odtis, ocenjuje opozicijska stranka. Kot primer dobre prakse so izpostavili Galileo, ki je strateški projekt Evropske unije. Z njim namerava Evropa ohraniti neodvisnost na področju satelitske navigacije. "Ker je Slovenija v času svojega predsedovanja Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2008 namenjala največjo možno pozornost in politično podporo programu Galileo, je podpora Nove Slovenije za polno članstvo logična," so zapisali. Mimogrede, eden izmed satelitov sistema Galileo je poimenovan po učenki ene izmed ljubljanskih osnovnih šol, Tari. ZL meni, da je treba okvir sodelovanja razširiti v smer polnega članstva. To pa je ob članarini smiselno pod pogojem, da se bodo nove tehnologije in znanja aplicirala v praksi, predvsem za spodbujanje gospodarskega, industrijskega in družbenega razvoja Slovenije, so zapisali v odzivu. Gospodarstvo za Stališče gospodarstva je nedvoumno: članstvo bi prineslo mnogotere pozitivne učinke. Deset zainteresiranih podjetij je pripravilo lastno analizo, ki je do vstopa izrazito pozitivno naravnana. V podjetju SkyLabs, ki se ukvarja z razvojem tehnologij za satelite, so nad stališčem vira blizu vlade začudeni. V Evropi se namreč še ni zgodilo, da bi za državno članarino denar dajalo tudi gospodarstvo neposredno (posredno ga tako ali tako soprispeva z davki). "V vseh preostalih državah članicah sicer to ni praksa, se je pa slovenska industrija na tem področju najverjetneje pripravljena pogovarjati," so kljub temu izrazili pripravljenost na pogajanja. "Zavedati se je treba, da Slovenija v Esi potrebuje dobrega predstavnika z izjemnimi pogajalskimi sposobnostmi. Tukaj bi lahko industrija hitro našla rešitev. Tako bi ministrstvo imelo podporo industrije za lažje branjenje interesov Slovenije in možnost udeležbe na sestankih Ese, prav tako bi se najverjetneje našla tudi skupna pot pri opcijskih programih," je za MMC povedal direktor SkyLabsa, Tomaž Rotovnik. Opozoril je na domnevno nedejavnost Slovenije pri Esi. Čez nekaj dni, 24. junija, bo v Španiji obširen sestanek organizacije, kjer bi morali doreči tudi obisk predstavnikov Ese v Ljubljani. "Najverjetneje bo zopet manjkala Slovenija," je bil kritičen Rotovnik. Izpostavil je še, da medtem sosednja Hrvaška "pospešeno vodi dejavnosti za vstop v članstvo", in bo skupaj z Malto, ki je prav tako država opazovalka, v Španiji seveda prisotna. V polnopravno članstvo je letos vstopila Madžarska. Vlado je pozval, naj se čim prej izreče. Če ni denarja za članstvo, naj vsaj to javno pove, da ne bodo predstavniki Ese naslednji mesec zastonj prišli k nam, je sklenil. Zapleta se pri denarju Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pred meseci vladi predlagalo vstop, pri čemer bi 2-milijonski letni strošek nosilo samo. Dodatna sredstva bi zagotovilo ministrstvo za finance. Nov predlog predvideva delitev bremena na štiri ministrstva, ki bi vsako prispevalo po 500.000 evrov. Zunanje, okoljsko in infrastrukturno ministrstvo se s tem niso strinjali. Gospodarsko ministrstvo je tudi že pripravilo analizo posledic sodelovanja. Kot je pred mesecem za MMC pojasnila generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo Sabina Koleša, lahko Slovenija pričakuje dvakratni multiplikator, kar pomeni, da bi se lahko ob dvomilijonskem vložku nazaj v državo vrnili štirje milijoni evrov. Poudarek je na "naj bi", saj morajo podjetja nato uspešno kandidirati na razpisih. A izkušnje iz tujine kažejo na pozitiven scenarij. V štiri milijarde evrov velik proračun Ese 900 milijonov evrov prispeva tudi Evropska unija. Na ta način Slovenija že danes plačuje dva milijona evrov letno Esi skozi evropski proračun, a tega denarja neposredno ne more uporabiti skozi status pridružene članice. Nekatere majhne države dosegajo celo sedemkratnik vplačila, povprečje pa je pri trikratniku. Desetletna pot Slovenija je svoj podpis za sporazum o sodelovanju, prvi od treh korakov, podala leta 2008 pod prvo vlado Janeza Janše. Status pridružene članice je dobila leta 2010 pod vlado Boruta Pahorja. Če se bo država odločila za zaprosilo o polnem članstvu, sledijo predvidoma enoletna pogajanja, kjer bo določen tudi točen znesek članarine. Dva milijona evrov je za zdaj predvidevanje. Izid teh pogajanj bo z ratifikacijo moral potrditi (ali ne) slovenski parlament. Esa ni organizacija Evropske unije, a z njo tesno sodeluje. Članstvo je načeloma omejeno na evropske države. Ustanovljena je bila leta 1975 z združitvijo dveh evropskih vesoljskih programov ELDO in ESRO. Poteza je bila namenjena povečanju sodelovanja z Naso in drugimi agencijami po svetu. Poleg omenjenega Galilea je trenutno najodmevnejši njen podvig "lovca na komete", sonde Rosetta, ter pristajalnika Philae, ki se je pred dnevi prebudil iz hibernacije. Johann-Dietrich Wörner, ki bo mandat generalnega direktorja Ese nastopil čez dva tedna, pa je med svoje načrte uvrstil tudi gradnjo kolonije na oddaljeni strani Meseca. Aljoša Masten zveza borcev je proti Po naravnem pravu, imamo vso pravico do temne strani Lune, saj smo bili tam prvi. Včlanitev bi bila absolutno pozitivna za razvoj našega tehnološkega sektorja in znanosti. Absolutno za. Zemlja je vstopila v novo obdobje množičnega izumiranja vrst "Nekatere živalske vrste so živi mrtveci" 20. junij 2015 ob 13:19 San Francisco - MMC RTV SLO Zemlja je vstopila v novo obdobje izumiranja, ljudje pa naj bi bili med prvimi žrtvami. Živalske vrste izumirajo stokrat hitreje kot običajno. To so izsledki študije treh ameriških univerz Stanford, Princeton in Berkeley. "Vstopamo v šesto fazo množičnega izumiranja na Zemlji. Zadnje takšno obdobje je nastopilo pred 65 milijoni let, ko so izumrli dinozavri, najverjetneje zato, ker je na Zemljo treščil velik meteor. Če se bo to obdobja nadaljevalo, bo življenje potrebovalo veliko milijonov let, da si bo ponovno opomoglo, verjetno pa bo izumrla tudi človeška vrsta," je dejal glavni raziskovalec Gerardo Ceballos. Tokratno obdobje izumiranja vrst naj bi bilo sicer bolj postopno in počasnejše kot tisto, ki je bilo usodno za dinozavre, a neizogibno. V raziskavi so zapisali, da vretenčarji trenutno izumirajo 114-krat hitreje, kot bi bilo to običajno in prav na podlagi preučitve fosilov vretenčarjev (živali, ki imajo hrbtenico) so strokovnjaki ugotovili, da je Zemlja vstopila v obdobje izumiranja. Ko Zemlja ni bila v tem obdobju, so vretenčarji izumirali mnogo počasneje. Veliko izumiranje vrst Od leta 1900 je izginilo več kot 400 vrst vretenčarjev, kar bi bilo po trditvah strokovnjakov običajno, da bi se zgodilo v obdobju 10.000 let, ne pa v dobrih sto letih. Od leta 1500 pa je izumrlo že najmanj 77 vrst sesalcev, 140 vrst ptic in 34 vrst dvoživk. Študija, ki je bila objavljena v reviji Science Advances, kot razloge za izumiranje Zemlje navaja podnebne spremembe, onesnaženje in izginjanje gozdov. "Po vsem svetu lahko vidimo živalske vrste, ki so v resnici živi mrtveci. Sami si žagamo vejo, na kateri sedimo," je dodal profesor Paul Ehrlich in spomnil na to, da bi koristi opraševanja čebel zaradi velikega uničenja ekosistemov lahko izginile že čez tri generacije ljudi. Po podatkih mednarodne zveze ua ohranitev narave (IUCN) se vsako leto najmanj 50 živalskih vrst približa izumrtju. 41 odstotkom dvoživk in 25 odstotkom sesalcev grozi izmurtje. Med njimi je posebej ogrožen lemur, ki bi lahko v naravnem okolju izginil v nekaj letih, saj je ogroženih kar 94 odstotkov pripadnikov teh živali. Pet obdobij izumiranja Zemlja je v svoji zgodovini doživela pet obdobij množičnega izumiranja živalskih vrst. V prvem, ordovicijsko-silurskem izumrtju pred 443 milijoni let, je izginilo 83 odstotkov vsega življenja v morju. Sledilo je devonsko izumrtje pred okoli 360 milijoni let, ko je izginilo tri četrtine vsega življenja na Zemlji. Permsko ali "veliko" izumrtje pred 248 milijoni let je "poskrbelo" za to, da je izumrlo kar 96 odstotkov vseh živalskih vrst. 48 milijonov let kasneje, v triasno-jurskem izumrtju, je zaradi vpliva podnebnih sprememb in padca asteroida izumrla polovica takrat živečih vrst, zadnje, kredno-terciarno obdobje, pa je zaznamovalo izumrtje dinozavrov. A. P. J. Foto/video: Monaški knez Albert II. brcal žogo s Tino Maze Med nenogometaši največ znanja pokazala Zavec in Fak 22. junij 2015 ob 07:42, zadnji poseg: 22. junij 2015 ob 08:17 Bilje pri Novi Gorici - MMC RTV SLO "Oprostite, ker nisem v dobri formi," se je gledalcem opravičil monaški knez Albert II. med premorom včerajšnje dobrodelne nogometne tekme v Biljah pri Novi Gorici. Šesti nogometni spektakel Valterja Birse in Tima Matavža je v idilično okolje na goriškem podeželju privabil najbolj zvenečo zasedbo do zdaj. Poleg uglednega gosta iz tujine so v idealnem vremenu svojo spretnost z nogometno žogo med drugim preizkusili Tina Maze, Anže Kopitar, Primož Kozmus, Dejan Zavec, Jakov Fak, Vasilij Žbogar, Primož Peterka in Jure Košir. S strani sta dogajanje opazovala nekdanja asa Srečko Katanec in Zvonimir Boban, slovensko himno je zapel Oto Pestner. Ni športni analfabet "Dober dan, Slovenija!" je v slovenščini veliko množico radovednežev pozdravil monaški knez in nadaljeval: "V veselje mi je biti tu. Hvala predsedniku (Borutu Pahorju), ker me je povabil, da sem del tega čudovitega dobrodelnega dogodka. Hvala za lep sprejem in gostoljubnost." Na zelenici je svoje mesto dobil v Matavževi ekipi. Pozna se mu, da ima pri 57 letih morda kakšen kilogram preveč, a je vendarle lahko pokazal nekaj svojih nogometnih spretnosti. Da nikakor ni športni analfabet, je znano. Med letoma 1988 in 2002 je petkrat nastopil na zimskih olimpijskih igrah. V bobu. Prizorišče v Biljah je sicer zapustil že po drugi tretjini tekme, saj ima danes zjutraj nove obveznosti. Predsednik ni želel popuščati Med "težkokategorniki" je bil tudi zlati olimpijec Kozmus kot soigralec Birse in Pahorja. "Dobro sem se počutil. Znanje je sicer omejeno, ampak imeli smo se fino. Zabavali smo se. Res je bilo odlično vzdušje. Super," nam je povedal ob koncu dveurne prireditve. "Nogomet igram zelo redko, le na takšnih zadevah. Zaradi poškodb se mu pač izogibam, mislim pa, da bi se hitro 'ulaufal', če bi ga več igral." Kdo je bil najnevarnejši tekmec? "Mogoče Zavec, ki je majhen in neugoden." Po prvi tretjini tekme so Kozmus in kolegi v belih majicah imeli prednost s 3:0, prvi gol je dosegel ravno Pahor. "Ko smo vodili s 3:0, smo si rekli, dajmo malo popustiti. A je bil predsednik drugačnega mnenja: 'Ne, ne.' Na koncu smo izgubili ... Imel je prav, ko je rekel, da ne smemo popuščati," je v smehu pripomnil Brežičan. Glava bi rada, a noge ne sledijo Žbogar, ki je bil del Matavževega moštva v modrih dresih, je "garal" v obrambi. "Tekel sem, kar se je dalo. Trudil sem se. Glava bi rada igrala, a noge ne sledijo (smeh). Držal sem se bolj v obrambi in igral bolj počasi, da se ni kaj polomilo. Vsi trenerji mi pravijo: 'Samo pazi, da si ne boš kaj naredil'," je svoje vtise strnil vedno zgovorni jadralec. Izvedeli smo, da je bil dve leti celo vratar domačega nogometnega kluba v Izoli. Od tedanjih soigralcev se je spomnil Tončija Žlogarja. "Predsednik je presenetil, tudi Tina je dobro igrala. Z njo sem igral že nekajkrat nogomet, in vem, da dobro igra. Fak je bil prav tako hiter, ima spretne noge," je Žbogar povedal še nekaj besed o tekmecih. Tudi Matavž pohvalil Faka Biatlonskega svetovnega prvaka je izpostavil tudi Matavž. "Zelo se je izkazal. Je kar hiter in ima zelo veliko kondicije," se je nasmehnil. "Vesel sem, da me je Tim pohvalil, nisem pa v življenju ravno veliko nogometa 'prešpilal'. Mogoče sem malce talentiran še za kaj drugega kot za biatlon. Včasih igram rekreativno s kolegi, a to je mogoče desetkrat na leto. Rad igram nogomet, čeprav nimam veliko priložnosti. Včeraj sem si kupil kopačke in sem užival. Trenerji nam niti ne dovolijo tega, a tukaj smo vsi športniki in pazimo drug na drugega," je dejal Fak, ki je prvič sodeloval na spektaklu v Biljah in se tudi vpisal med strelce. "Super je, odlična zadeva. Čestitam vsem, ki so sodelovali pri organizaciji. Počaščen sem, da sem bil povabljen, in upam, da bom še kdaj." Tudi on je v tekmečevih vrstah opozoril na Zavca: "Po moje mi je on delal največ težav. Je pa res, da ga nisem mogel veliko kriti, ker je bil pogosto na drugem koncu igrišča." Zdaj jim preostane le še kraljica Elizabeta Organizatorji dogodka so z obiskom kneza Alberta II. letvico za prihodnja leta postavili zelo visoko. "Zdaj nam preostane le še kraljica Elizabeta," se je pošalil Birsa, ki seveda upa, da bo drugo leto dobrodelna tekma julija, po evropskem prvenstvu v Franciji. "Knez nam je marca sporočil, da bi rad prišel in začeli smo se pripravljati na ta obisk. Nikdar pa ne veš, ali bo šlo vse po načrtih. Zelo smo zadovoljni. Iz kneževine smo ves čas dobivali samo pozitivne informacije, v četrtek prejšnji teden pa smo uskladili še zadnje stvari. V veliko čast nam je, da je v nas prepoznal pravega partnerja. Za naprej imamo že neke zamisli, a jih še ne bi izdal," je pojasnil glavni pobudnik in organizator prireditve Matjaž Nemec, domačin iz Bilj in nekdanji Pahorjev tajnik, zdaj pa poslanec v državnem zboru. Visoki gost iz kneževine na Azurni obali ni bil prvič v Sloveniji, pred letom in pol se je udeležil tudi praznovanja Pahorjevega abrahama. Izkupiček dobrodelne tekme je bil namenjen fundaciji Vrabček upanja za nakup nujne opreme in pripomočkov bolnišničnega oddelka v Stari Gori ter za porodnišnico v Šempetru pri Gorici Grki naj bi privolili v znižanje pokojnin in zmanjšanje obrambnih izdatkov V Bruslju dan sestankov v iskanju rešitve za grško krizo 22. junij 2015 ob 07:13, zadnji poseg: 22. junij 2015 ob 09:35 Bruselj/Atene - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Osem dni pred iztekom programa pomoči Grčiji in rokom za plačilo mednarodnih posojil bodo v Bruslju sestanki, kjer bodo skušali najti rešitev za Grčijo in preprečiti njen bankrot. Po vrsti svaril pred bankrotom in morebitnim izstopom iz evrskega območja ter po več pozivih grški vladi, naj vendar predstavi resne in oprijemljive predloge reform v zameno za podaljšanje programa pomoči, je vlada v Atenah v nedeljo le poslala novo ponudbo. Grški premier Aleksis Cipras, ki je predlog po telefonu predstavil nemški kanclerki Angeli Merkel, francoskemu predsedniku Francoisu Hollandu in predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ga je označil kot vzajemno koristen dogovor oz. kot dokončno rešitev. Uradnega odziva evropskih veljakov in institucij posojilodajalcev še ni, so pa francoski viri, kot je iz Bruslja poročala Erika Štular, namignili, da naj bi bil tokratni predlog lahko dobra osnova za kompromis in da razhajanja niso velika. Ukrepe morajo sicer najprej oceniti Evropska centralna banka, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad, ki jim bo Cipras ločeno predstavil zadnji grški predlog. Nato bo sledilo zasedanje evrske delovne skupine, finančnih ministrov evrskega območja, zvečer pa še zasedanje voditeljev držav z evrom. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v vabilu voditeljem zapisal, da na najvišji politični ravni ne gre pričakovati čudežnih rešitev, da je treba podlage pripraviti že pred tem. Slovenijo bosta zastopala finančni minister Dušan Mramor in premier Miro Cerar. Grki naj bi privolili tudi v doslej sporno znižanje najvišjih pokojnin Vsebina grškega predloga sicer ni znana, a grški mediji poročajo, da naj bi vlada v Atenah v predlogu privolila v doslej sporno znižanje najvišjih pokojnin, dvig DDV-ja za hotele in zmanjšanje obrambnih izdatkov. Če jim bo uspelo skleniti dogovor, naj bi Grčija dobila dostop do sedmih milijard preostalih posojil in skoraj 11 milijard za morebitne injekcije bankam. Grčija naj bi vztrajala tudi pri zagotovilih o lajšanju dolga, o čemer se drugi doslej še niso želeli pogovarjati. Kot je še poročala Erika Štular, je Slovenija, ki je prevzela največji delež pomoči Grčiji glede na BDP, že večkrat poudarila, da bi v primeru lajšanja dolga terjala enakomernejšo delitev bremena med evrske članice. Na izrednem zasedanju tudi ECB Ker so Grki zaradi negotovosti v zadnjih dneh množično dvigovali svoje depozite, dvignili naj bi kar do šest milijard evrov gotovine, naj bi ECB na prošnjo grške centralne banke na današnjem izrednem sestanku znova odločal o večji nujni likvidnostni pomoči grškim bankam. B. T. Srebrni red za Antona Mavretiča Zahvala vsem sodelavcev in sorodnikom, predvsem ženi Objavljeno: 24. junij 2015 ob 10:03 Ljubljana - MMC RTV SLO false Slovesna izročitev državnega odlikovanja. Foto: Urad predsednik republike Slovenije Sredni red za zasluge je predsednik republike Borut Pahor vročil dr. Antonu Mavretiču za izjemno znanstvenoraziskovalno in inženirsko delo, s katerim je pomembno prispeval k sedanjemu vedenju človeštva o planetu Zemlja, Soncu ter medplanetarnem in medzvezdnem prostoru. Mavretič že več kot petdeset let živi v Združenih državah Amerike, kjer je dolga leta tudi poučeval nove generacije elektroinženirjev, vseskozi pa je ohranjal stik s svojo domovino, so sporočili iz predsednikovega urada. Po prejetem odlikovanju se je strokovnjak zahvalil predsedniku republike za izjemno čast in izkazano pozornost za njegovo delo, ter tudi sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, še prav posebej pa ženi Darinki, ki je, kot je rekel, s skrbnostjo vodila njuno družino tako, da je on lahko nemoteno delal in se igral z inženirsko znanostjo, ki jo je tako ljubil. Govor je sklenil z mislijo, da živimo v čudoviti državi Sloveniji, na katero moramo biti ponosni. K. T. kozorog1973 čestitke! Slovenija po 24 letih – štirje premierji o tem, kje je politika skrenila s poti Pred dnevom državnosti 24. junij 2015 ob 17:28, zadnji poseg: 24. junij 2015 ob 21:06 Ljubljana - MMC RTV SLO Trije slovenski premierji in edina premierka so v pogovoru za TV Slovenija razčlenjevali, kje smo se 24 let po osamosvojitvi znašli, kam gremo in kje smo delali napake. Rosvita Pesek je v studiu na predvečer državnega praznika gostila prvega demokratično izvoljenega predsednika vlade Lojzeta Peterleta ter zadnje tri premierje - Janeza Janšo, Alenko Bratušek in Mira Cerarja. Slovenci smo svojo državo razglasili pred 24 leti. Z lastno državo so prišla tudi pričakovanja. V tem oziru so po mnenju Peterleta vsaj v prvih dveh letih osnovna pričakovanja izpolnili. "Če bi trajalo malo dlje, bi naredili še kaj … Mi smo padli v dinamiki, pa tudi v smeri reform. Mi nismo vpeljali dosledno pravne države in socialno-tržne ekonomije, kot smo podpisali leta 2004, ampak mislim, da smo padli tudi v politični kulturi, v kateri je še vedno premočna polarizacija, namesto skupnih imenovalcev," meni Peterle. Na področju demokracije pa smo po oceni Janše na bistveno nižji točki, kot bi lahko bili. A lastna državnost je vseeno nekaj, česar moramo biti veseli tudi po 24 letih. "To je zgodovinski, epohalni dosežek slovenskega naroda, ki ga, vsaj jaz upam, ne bo treba nikoli več ponavljati in na neki način smo dobili takšne priložnosti s tem dosežkom, ki se jih tudi po 24 letih še ne zavedamo in smo jih tudi premalo izkoristili," je bil kritičen. Premalo cenimo doseženo Voditeljica je gostom predstavila tudi izsledke raziskave med srednješolci o odnosu do nastanka lastne države, kjer je polovica dijakov rekla, da jih teme, povezane z osamosvojitvijo, ne zanimajo. Prva slovenska premierka Bratuškova je poudarila, da ne gre le za zanimanje za osamosvojitev, temveč, da med mladimi nasploh vlada neka apatija. Politika pa se je nasploh preveč oddaljila od ljudi, je dodala. "Država so ljudje in morali bi videti hotenja ljudi, tega je absolutno premalo. Če bomo znali to, bomo znali tudi pravilno stopati po poti v prihodnost in tudi mladi bodo imeli spet upanje za lepše življenje v naši državi," je prepričana. Tudi Cerar se je strinjal, da je bila osamosvojitev izjemen dosežek, ki pa ga ne znamo dovolj ceniti in do lastne države še nimamo pravega odnosa. "Mislim, da nas je zdaj kriza izučila, da moramo za to svojo državo nekaj končno storiti, bistveno več. Mi smo padli na vrednostnem izpitu že v 90-ih letih, in v letih potem kasneje. Iz tega je sledila ekonomska, finančna socialna, politična kriza in jaz mislim, da smo zdaj na novem preizkusu," je na kratko pretresel našo pot. Janša je pri tem izpostavil, da se ni slučajno zgodilo, da je bil čas po osamosvojitvi "čas neslutene promocije tistih, ki so slovenski osamosvojitvi nasprotovali ". "Ti ljudje so dve leti kasneje recimo postali ambasadorji te države, nekateri so postali ministri, drugi so postali rektorji univerz, tretji so postali predsedniki parlamenta. Ni, da ni. Vsi, ki so nasprotovali slovenski osamosvojitvi, so v državi, ki si je niso želeli, doživeli nesluteno osebno promocijo in dobili tudi državna odlikovanja," je dejal. Potrebna bo drugačna miselnost A po besedah Bratuškove je težava prav to nenehno oziranje v preteklost, čeprav je ne moremo spremeniti. "Namesto, da bi se ozrli v prihodnost, stopili skupaj, pogledali, kaj skupaj lahko naredimo dobrega za našo državo in za naše ljudi, se želimo neprestano vračati nazaj," je pristavila. Namesto takšnega pristopa bi se tako po Cerarjevem mnenju morali navzeti skandinavske miselnosti: tekmujmo, kdo bo bolje uresničeval cilj, ki je vsem skupen. "Tako, da tu ni drugega recepta, kot potrpežljivo riniti to ladjo v pravo smer. Res je. Nismo še izkoristili te krize kot priložnosti, ampak počasi jo začenjamo. Čutim med ljudmi, da se začenja to spoznanje dogajati, tudi med nosilci političnih odločitev," je bil optimističen. Pahor: Država smo ljudje. Razmišljajmo zmagovalno, pogum velja. Dan pred dnevom državnosti potekajo številne slovesnosti 24. junij 2015 ob 19:09, zadnji poseg: 24. junij 2015 ob 22:27 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA 24 let po ustanovitvi lastne države smo na razpotju, a krizo smo premagali sami, kar je znak za optimizem, meni predsednik Borut Pahor. "Sprava ni dogodek, ampak stanje duha," je dodal. Slovenski predsednik Borut Pahor je v govoru na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti, ki so jo odprle salve topov z Ljubljanskega gradu, pozval k enotnosti in sodelovanju, saj preizkušnje zgodovine ne smejo nikoli več povzročiti razkola kot v preteklosti. Oblikovanje nacionalnega soglasja je odločilnega pomena za narodni in državni razvoj, je opozoril. Opozoril je pred oklevanjem in izgubljanjem časa pri sprejemanju gospodarskih ukrepov in reform: "Zdaj je čas, da pritisnemo na plin potrebnih praktičnih in strateških ukrepov. Da bo Slovenija okrevala trajnejše, da bo bolj konkurenčna, bolj solidarna in vedno pripravljena ostati v osrčju najbolj razvitih in povezanih evropskih držav." Poudaril je tudi pomen politične volje in pozval, da bi se bolj potrudili oblikovati skupne cilje, bistveno je sodelovanje, ne pa izključevanje. "Skoraj 25 let po ustanovitvi lastne države in po njeni umestitvi v družino držav članic EU in Nato, se soočamo s protislovnimi zgodovinskimi znaki. Kolikor je na tem križišču smer odvisna od naših ravnanj, morajo biti ta prežeta z željo po miru, sožitju, odprtosti, sodelovanju, pravičnosti in vsestranskem napredku," je dejal Pahor. "V tem smislu torej sprava ni dogodek, ampak je stanje duha. V tem duhu je bila ustanovljena združena Evropa. V tem duhu je bila ustanovljena naša ljuba Slovenija. Spravljeni smo pripravljeni," je sklenil govor predsednik. Dan pred dnevom državnosti je predsednik Pahor v predsedniški palači sprejel svojce žrtev vojne za Slovenijo in poudaril predvsem duh sodelovanja iz časa osamosvajanja, v državnem zboru (DZ) je potekala slavnostna seja. V ljubljanski stolnici pa je škof Glavan daroval mašo za domovino. Kocbekovo "aktivno slovenstvo" Na slavnostni seji DZ-ja je podpredsednik Primož Hainz povedal, da Slovenci po osamosvojitvi svojih potencialov nismo znali najbolje izkoristiti, saj so številni prepričani, tako Hainz, da resnične in oprijemljive samostojnosti brez ekonomske samostojnosti ne more biti. "Če država ne zmore obvladovati in zaščititi svojih gospodarskih in naravnih virov, državljane združuje le še z jezikom, kar pa je v sodobni globalizirani družbi veliko premalo," je prepričan Hainz. "Nesmotrne javnofinančne rešitve so prispevale h kopičenju dolgov, za katere nam mednarodni posojilodajalci izstavljajo račune in nam zapovedujejo nevzdržno zategovanje pasu. Vzpostavilo se je destruktivno ozračje, zastrupljeno s prepričanjem, da nas lahko reši le strogo varčevanje in da je neizogibna odprodaja državnega premoženja," je izpostavil slavnostni govornik. "Podatki kažejo, da industrijska proizvodnja raste, izvoz se še naprej povečuje, prav tako zaupanje potrošnikov. Vse to nas lahko navdaja z optimizmom in je dokaz, da smo Slovenci sposobni in iznajdljivi, da imamo znanje in znamo premagati tudi najtežje okoliščine. Ključno pa je, da si kot narod povrnemo načeto moralo in samozavest, da sledimo Kocbekovi ideji o "aktivnem slovenstvu". Da se ponovno, tako kot v času osamosvajanja, zavemo, da znamo in zmoremo," je bil vseeno optimističen Hainz. Govor je sklenil s pogledom v prihodnost: "Večkrat slišimo, da je Sloveniji po vstopu v Evropsko unijo in Nato zmanjkalo ciljev, da ne vemo, kam in kako naprej. Mislim, da je cilj zelo preprost in univerzalen: ljudem je treba omogočiti dostojno življenje, zagotoviti najširši dostop do kakovostnega zdravstva in šolstva, zagotoviti delo in zanj pošteno plačilo, zagotoviti pomoč v primeru življenjskih stisk, po koncu aktivnega delovnega obdobja pa omogočiti dostojanstveno staranje. Če bodo ljudje v Sloveniji imeli perspektivo, če jim bodo ponujene priložnosti, jih bodo, tako kot že velikokrat v zgodovini, brez dvoma znali odlično izkoristiti." Pahor sprejel svojce padlih Slovenski predsednik je na večer pred dnevom državnosti priredil sprejem za svojce padlih pripadnikov teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. V imenu svojcev se je Pahorju za sprejem zahvalil vojni invalid Drago Koprčina in pozval pristojne, naj skupini svojcev namenjajo dovolj pozornosti. Maša za domovino V ljubljanski stolnici je ob dnevu državnosti potekala zahvalna maša za domovino, ki jo je skupaj z drugimi škofi daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan. V nagovoru je izrazil prošnjo za vse, ki so žrtvovali življenje za samostojno Slovenijo, in zahvalo voditeljem, ki so se takrat zavedali svoje velike odgovornosti. Izrazil je tudi prošnje za "solidarnost do revnih in obubožanih, za pravičnost in spravo, odgovornost do okolja, za vsestranski moralni in gospodarski razvoj posameznikov in razvoj celotne naše nam tako drage domovine". Spomnil je tudi, da se rojstni dan države povezuje s praznikom rojstva Janeza Krstnika, ki ga Cerkev praznuje 24. junija. Krstnik, ki je bil zaradi svoje vere mučeniško obglavljen, je bil glasnik vere, prav tako kot Cerkev, je dejal novomeški škof in dodal: "Cerkev je glasnica resnice o človekovih pravicah, o svetosti zakona in družine, zlasti pa zagovornica in glasnica pravic ubogih, brezpravnih, ob vedno večji kristjanofobiji pa tudi pravic vernih." G. K. Žička kartuzija stara slovenska kartuzija, ki je bila omenjena že v 12. stoletju. Za vse tiste, ki pravijo da se ime Slovenija (lat. Slavonia ali Sclavonia) pojavi šele v 19. stoletju, en lep originalni bakrorez kartuzije Žiče iz 15. stoletja. Žička kartuzija dobila status kulturnega spomenika državnega pomena V pripravi tudi razglasitev kartuzije Pleterje 24. junij 2015 ob 16:30, zadnji poseg: 24. junij 2015 ob 17:15 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Seznam spomenikov državnega pomena je daljši za Žičko kartuzijo, samostanski kompleks, ki ne sodi le med najpomembnejše srednjeveške arhitekture našega ozemlja, temveč ima pomembno mesto tudi v širšem okviru zgodnje kartuzijanske arhitekture. Veliko starejših francoskih kartuzij, arhitektur puščavniškega reda, ki ga je leta 1084 ustanovil sv. Bruno in nosi ime po francoski dolini Chartreuse, kjer stoji najstarejša kartuzija (Velika kartuzija), je namreč prezidanih ali pa podrtih. Žička kartuzija v Dolini sv. Janeza Krstnika pod Konjiško goro pa izstopa z obsegom in kakovostjo srednjeveške samostanske arhitekture, postavljene pretežno od poznega 12. do konca 14. stoletja. Tako so po tem, ko je vlada sprejela odlok o razglasitvi kartuzije za kulturni spomenik državnega pomena, zapisali na ministrstvu za kulturo. Ob 850-letnici ustanovitve Najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prvi samostan tega reda zunaj matične Francije in Italije letos praznuje 850 let od ustanovitve. Okoli leta 1160 jo je ustanovil štajerski mejni grof Otokar III. Štajerski, leta 1165 pa jo je z ustanovno listino potrdil njegov sin Otokar IV. Štajerski iz rodbine Traungavcev, od leta 1180 štajerski vojvoda Otokar I. V dolino sv. Janeza so se najprej naselili menihi iz francoske Velike kartuzije (ecclesia maior) pri Grenoblu, med njimi tudi kasnejši prvi prior Beremund, grof Cornwallski, s svojo prisotnostjo pa so vplivali tudi na arhitekturo in organizacijo naselbine. Pri zidavi in delovanju samostana so uveljavili pravila starejših dvodomnih zahodnoevropskih kartuzij – ecclesia maior in minor. Zgornji samostan Žičke kartuzije (ecclesia minor) je z delno obnovljenimi zidovi stavb in obrambnega obzidja s stolpi, tlorisom in pokopališko kapelo ter obodi križnih hodnikov ostal dominanta zahodnega zatrepa doline. Edini ohranjeni del spodnjega samostana (ecclesie minor) pa je romanska cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču. Zgradili so jo med letoma 1169 in 1190. Cerkev pravokotnega tlorisa ima pravokotno zaključen prezbiterij in zunanje opornike. Ohranil se je poznoromanski portal z reliefno luneto in portal, vzidan v južno steno ladje. Tudi notranjščino odlikujejo romansko obokanje, slavoločna stena in korne sedilije. Knjižnica, o kateri se je govorilo daleč naokoli Med letoma 1391 in 1410 je bila kartuzija sedež generalnega priorja rimske obedience kartuzijanskega reda. Tedaj je imela vlogo osrednjega samostana namesto Velike kartuzije v Franciji. V njej je deloval pomemben skriptorij, živahno intelektualno življenje so gojili številni pomembni menihi. Kartuzija je slovela po obsežni knjižnici. Oglejski laični kancler Paolo Santonino je v svojem znamenitem popotniškem dnevniku, ki ga je kot član odposlanstvo oglejskega patriarha pisal 1487, omenil več kot 2.000 kodeksov, verjetno pa jih je bilo še več. Za lažjo predstavo – s takšnim obsegom sta se ponašali denimo papeška knjižnica ali pa tista na Sorboni. Omenjeno knjižno bogastvo žal ni ohranjeno. S pridobitvijo statusa bo nekdanja kartuzija ohranila kulturne vrednote, izboljšala se bo njena javna prepoznavnost in spodbudila javna kulturna raba, so prepričani na ministrstvu za kulturo. V pripravi je tudi razglasitev kartuzije Pleterje. M. K. Sebični edinci, prisilne poroke in staranje družbe – posledice kitajske politike enega otroka Zaradi ukrepov je danes 30 milijonov samskih fantov več kot deklet 28. junij 2015 ob 06:31, zadnji poseg: 28. junij 2015 ob 09:44 Ljubljana - MMC RTV SLO 13-letna hči je rekla mami: "Z nikomer ne želim deliti svoje družine. Če boš imela še enega otroka, bom skočila s stolpnice." In mama se je odločila za splav. To je le eden izmed krutih, a zelo nazornih primerov posledic kitajske politike enega otroka, ki velja vse od leta 1979, pred dvema letoma pa so jo nekoliko omilili. A kitajska komunistična partija si zagotovo ni predstavljala, kaj bo oster nadzor omejitev rojstev kitajski družbi povzročil v več kot 30 letih, kakšni bodo otroci, ki so zrasli v takšnem okolju, in da bo vzcvetelo spolno suženjstvo in prisilne poroke. A to so dejstva, ki jih tudi po sprostitvi te politike še mnogo let ne bo mogoče izbrisati. Danes politika enega otroka po vsej državi še obstaja, a v zrahljani obliki. Po novih pravilih imajo poročeni (samo poročeni!) pari namreč lahko še drugega otroka, a pod pogojem, da je eden izmed staršev edinec. Izjeme obstajajo za uradno priznane etnične manjšine ter pare s podeželja, pri katerih je bil prvorojenec deklica ali otrok s posebnimi potrebami. Vrsto let sta tipično kitajsko družino v reklami predstavljala oče in mati, ki budno pazita in negujeta svojega edinca. Slogan je bil jasen: "Eno upanje. Eno veselje. Ena odgovornost." V zadnjem času se je to spremenilo, v reklamah po novem nastopata dva otroka, ki si iz rok pulita igrače, starša pa ju z nasmehom na obrazu opazujeta. Nato sledi napis: "Dva sta bolje kot eden." Nekdaj je bilo Kitajcev preveč, danes pa ... Kitajske oblasti so morale nekaj storiti glede svoje demografske politike, saj je strogo sledenje politiki enega otroka pripeljalo do tega, da se država ubada s hitro starajočim prebivalstvom in z vse manj delovne sile. Sam Peking je posvaril, da bi lahko Kitajska v 15 letih postala država z najstarejšim prebivalstvom na svetu, država, v kateri bi bilo kar 400 milijonov ljudi starejših od 60 let. Število Kitajcev se je ustalilo pri okoli 1,4 milijarde, a starostna skupina tistih nad 60 let že predstavlja 13 odstotkov celotnega prebivalstva. Po drugi strani je odstotek mlajših od 14 let v letu 2014 v primerjavi z letom 2010 padel za šest odstotkov in pristal pri rekordno nizkih 16,4 odstotka. Stopnja rodnosti je le še 1,6 otroka na žensko, kar predstavlja resno grožnjo prihodnji kitajski gospodarski rasti, saj bo – ob zdajšnjih oz. želenih potrebah – vse manj številna delovna sila vse težje podpirala množico ostarelih. A to še ni vse. V družbi, v kateri so fantje tradicionalno obravnavani kot superiorni v primerjavi z dekleti, je neenakost v številčni zastopanosti spolov postala resna težava. V letih politike enega otroka so se številni pari raje odločili za splav, kot da bi dobili deklico, in raje poskušali znova. Na podlagi podatkov iz leta 2013 je bilo 53 odstotkov mlajših od 30 let moškega spola, strokovnjaki pa predvidevajo, da se bo ta razlika še povečevala. Povedano drugače, v državi živi 30 milijonov več moških v zgodnjih zrelih letih kot žensk. In to so prav moški, ki želijo najti partnerico in si z njo oblikovati družino. Težnja favoriziranja moškega potomca pa se nadaljuje, saj se je leta 2013 na 100 deklic rodilo 117,6 fanta. Deklet je 30 milijonov manj kot fantov Kaj bo sledilo, si lahko le predstavljamo. Dejstvo pa je, da je mladih odraslih deklet že danes 30 milijonov manj kot fantov, kar predstavlja za številne mlade moške resno težavo. To je spodbudilo razmah črnega trga prekupčevanja z ljudmi, saj so številni obupani moški pripravljeni krepko plačati posrednikom, ki pretentajo dekleta iz sosednjih držav, da pridejo na Kitajsko, tam pa jih prodajo za neveste. Običajno je sicer, da kitajski ženin plača nekaj denarja, nekakšno jutrnjo, nevestini družini. A ker je potencialnih deklet, primernih za omožitev, toliko manj v primerjavi z ženini, so cene nevest poskočile v nebo. Danes znašajo že okoli 60.000 evrov, ženin pa se mora "izprsiti" tudi z nakupom skupnega doma, nujna so tudi praktična darila. Neka raziskava je ugotovila, da je višina moževega prispevka nevestini družini v devetdesetih letih v primerjavi s tistimi iz šestdesetih let poskočile kar za 70-krat, kar pomeni, da morajo tudi dobro preskrbljeni samci nekaj let vsak mesec privarčevati okoli 30 odstotkov svoje plače, da se lahko poročijo. In če teh dohodkov nimajo, se zatečejo k podtalnim praksam. Tako se predvsem kitajski kmetje, ki ne morejo zbrati toliko denarja, obračajo po pomoč k nezakonitim poročnim posrednikom. Plačajo jim okoli 16.000 evrov, tihotapci pa jim, običajno iz Severne Koreje ali Vietnama, pripeljejo nič hudega sluteče dekle. Če dekle pobegne, denar dobijo nazaj. Dekleta iz sosednjih držav prisiljena v prostitucijo Cveti tudi spolna trgovina v javnih hišah, saj se nepotešeni moški zatekajo k prodajalkam ljubezni, ki so številne prisiljene opravljati to delo kot spolne sužnje. Tako je leta 2010 15 odstotkov odraslih neporočenih Kitajcev dejalo, da redno plačujejo za spolne usluge. Prav oni torej poganjajo črni trg trgovine z belim blagom. Po ocenah na Kitajskem živi od štiri do šest milijonov prodajalk ljubezni, predvsem deklet s Filipinov, Mongolije in Severne Koreje, ki so prišla čez mejo v iskanju dela, a so se znašla v krempljih zvodnikov. Zelo presenetljivo je tudi, da sprostitev politike enega otroka ni povzročila baby booma, daleč od tega, leta 2014 je po vsej državi le milijon parov zaprosilo oblasti za dovoljenje za drugega otroka. V Pekingu se je na uradu za dovoljenje zglasilo le šest odstotkov parov, ki bi po novih pravilih lahko drugič postali starši. Leta 2014 je bilo le 470.000 rojstev več kot leto pred tem, čeprav so oblasti govorile o številki milijon. Zakaj? Splošna ugotovitev je, da je večina kitajskih parov postala zadovoljnih le z enim otrokom. Sploh tisti, ki živijo v mestih, so opustili tradicionalno načelo "duo zi duo fu", ki pomeni, da več otrok, kot jih ima par, bolj so ti srečni in varni. Novodobni pari več kot enega otroka že vidijo kot oviro, ki bi lahko preprečila njihov cilj - živeti udobno življenje srednjega razreda. V raziskavi leta 2013 je tako skoraj polovica anketirancev odgovorila, da ne načrtujejo drugega otroka, kot glavna razloga pa so omenili visoke stroške vzgoje otrok in težave pri usklajevanju kariere in družine. Tako nekateri strokovnjaki trdijo, da se tudi v kitajski družbi že kaže vzorec "bogatejša kot je družba, manj otrok si želi". Če se Kitajska bori s časom in si zaradi vseh teh dejavnikov na vse kriplje skuša spodbuditi stopnjo rodnosti, zakaj kar takoj popolnoma ne opusti politike enega otroka? Daj Čing, kitajska raziskovalna novinarka, trdi, da je ključni razlog za to nadzor nad prebivalstvom. Politika enega otroka je bila namreč dolgo eden izmed najmočnejših vzvodov komunistične partije za "upravljanje" z množico ljudi. Nacionalna komisija za zdravje in načrtovanje družine ima kar pol milijona zaposlenih uradnikov, ki nikakor ne bodo želeli svoje moči kar tako prepustiti. Sebični, egocentrični, brez moralnih vrednot in občutka za sočloveka In kakšni so tisti edinci, tisti srečneži, za katere so se njihovi starši odločili, da jih bodo vzgajali, vanje vložili vso svojo ljubezen, čas in se zanje tudi finančno razdajali? Konec maja je izšla knjiga Buy me the Sky (Kupi mi nebo) kitajske pisateljice Šue Šinran (Xue Xinran), ki živi v Veliki Britaniji. V knjigi je opozorila, da ima politika enega otroka še eno nepredvideno posledico - ustvarila je generacije "malih cesarjev", ki nimajo občutka za soljudi, so zaverovani sami vase in so brez kančka moralnih vrednot. Pogovarjala se je z več kot stotimi izmed 150 milijonov edincev, ki so danes v najstniških ali zrelih letih, in naravnost šokirana je bila nad njihovim razmišljanjem. "Številni v sebi nimajo niti kančka občutka o vrednosti človeškega življenja, kar me resnično skrbi. To so namreč ljudje, ki bodo krojili prihodnost Kitajske in morda tudi sveta." Pretresel jo je primer študenta klavirja, ki je na prehodu za pešce z avtomobilom zbil neko žensko. Namesto da bi ji pomagal, jo je z nožem zabodel do smrti. Ko je bil obsojen na smrt, se je pojavila skupina mladih samskih edincev in edink, ki v mladeničevem dejanju ni videla ničesar spornega. Eden izmed njih je tako dejal: "Sam bi na njegovem mestu storil enako, kajti moje življenje je mnogo dragocenejše od življenja drugih. Ne bom pustil, da kdor koli stopi na pot moji bleščeči prihodnosti." Šuejeva nadaljuje: "Ti otroci so bili od malih nog zelo osamljeni, po drugi strani pa se še danes ne zavedajo, kako srečni so lahko, da so se sploh rodili, in kako visoko ceno so morali starši plačati za njihovo vzgojo. Iz vrtca so šli v šolo, kjer so se srečali z enakimi vrstniki, kot so sami – z vrstniki, ki tudi sami niso imeli bratov in sester, zato se nikoli niso naučili deliti stvari ali potrpežljivo čakati. Zaskrbljeni starši so jim ves čas govorili, da so nekaj posebnega, jih pretirano varovali in razvajali, zato imajo danes popačeno sliko o družinskem življenju." Zapisala je tudi zgodbo nekega 23-letnega prijateljičinega sina, ki ga je za nekaj dni povabila k sebi v London. "Ko sem ga pobrala na letališču, se je po telefonu pogovarjal z materjo. Takoj, ko me je zagledal, mi je rekel, da želi mati govoriti z menoj. In prijateljica mi je rekla: 'Šinran, predajam ti sina v varstvo. Prosim, obljubi mi, da mu boš ti odprla kovček. Veš, tega ne zna, ne zna si niti lepo zložiti oblek. Tega mu nikoli ni bilo treba, ko je živel v univerzitetnem kampusu, sem mu vsak konec tedna jaz prišla počistit sobo.'" Spomni pa se tudi več primerov, da so najstniški otroci izsiljevali svoje matere, da ne smejo imeti drugega otroka, saj staršev in svojih stvari ne želijo z nikomer deliti. Neki 14- in 18-letnik sta celo uresničila grožnjo in naredila samomor, v protest, ker sta dobila mlajšo sestrico. Zaradi takšne sebičnost omogočajoče vzgoje je zelo vprašljivo, še meni, ali se bodo ti razvajeni otroci, ko bodo prišli v primerna leta, sploh odločili za to, da bi tudi sami imeli naraščaj; težave vidi že, ko bosta skušala dva takšna vase zaverovana posameznika zaživeti skupaj. A. P. J. Objavljamo govor predsednika SDS Janeza Janše na včerajšnji obeležitvi obletnice prvega postroja Teritorialne obrambe v Kočevski Reki. Spoštovani, dovolite mi, da takoj pred vami na tem zgodovinskem kraju posebej pozdravim samo enega človeka. Prvega generala slovenske vojske Antona Krkoviča. Danes ga ni tukaj, ker mu je to preprečeno, zato danes ta prireditev ni slovesnost in ni slavje. Pred 24 leti je bil ta postroj prve brigade tukaj na tem kraju signal, da je Slovenija sposobna zavarovati odločitev na plebiscitu. Ta postroj je sledil političnim odločitvam mesec in pol časa nazaj, predvsem tisti politični odločitvi v Poljčah. Poslanski klub takrat vladajoče koalicije DEMOS je sprejel odločitev, da se predlaga skupščini plebiscit o samostojni Sloveniji. In se Slovence tu vpraša, ali želijo živeti v samostojni Sloveniji, državi slovenskega naroda, kar je bila prva točka Majniške deklaracije, ki jo je kakšnih 100-tisoč Slovencev podpisalo dobro leto in pol prej. Tisti dan in tisto noč v Poljčah, ko se je sprejemala ta najpomembnejša politična odločitev v zgodovini Slovenije, je obstajalo samo eno vprašanje in eno podvprašanje. In to vprašanje je bilo na mizi tistih, ki so si to odgovornost nadali na svoja ramena oziroma odgovornost so jim naložili volivci na volitvah pol leta prej, ker je šel DEMOS na volitve s programom samostojne Slovenije. Tisti seveda niso imeli pred seboj vprašanja, ali bodo ljudje podprli to odločitev, ker so ljudje to odločitev pravzaprav na volitvah osem mesecev prej posredno podprli. Vsi, ki smo takrat v Poljčah sodelovali v teh razpravah, smo vedeli, da bo rezultat plebiscita v vsakem primeru pozitiven. Nobenih dvomov ni bilo v to, to ni bilo vprašanje, ki bi kogarkoli skrbelo. Danes na to ljudje malo pozabljajo. Ključno vprašanje, ki je takrat skrbelo DEMOS-ov poslanski klub v Poljčah, pa tudi potem delegate vseh treh zborov skupščine, ko so sprejemali to odločitev – in vsaj polovica tistih je s tem vprašanjem prišla do mene, v tistih dneh, ko se je zakonodaja pripravljala – je bilo: ali smo to odločitev sposobni zavarovati? Mi smo vsi vedeli, če tega nismo sposobni, bo to lahko eden od operetnih plebiscitov ali pa glasovanj, kakršnih je bilo po svetu zelo veliko, pa potem ni bilo nič iz tega. V časopisih je bilo v tistih tednih polno prispevkov raznih strokovnjakov, eden od teh je kasneje postal predsednik republike, ki so pisali o tem, kako je plebiscit nesmiseln, ker je premalo, da ti neko voljo izraziš, ampak jo moraš imeti moč tudi uveljaviti. In name in na takratnega ministra za notranje zadeve so dan in noč takrat v Poljčah letela vprašanja. Prvič, ali smo sposobni zavarovati odločitev in drugič, ali smo sposobni zavarovati izvedbo te odločitve? In odgovor na prvo vprašanje, in vedeli smo kaj ta odgovor pomeni, je bil, da smo odločitev sposobni zavarovati, nismo pa takoj sposobni zavarovati implementacije te odločitve, razglasitve in udejanjenja samostojnosti. Zaradi tega je bil prvotni načrt, da se samostojnost razglasi takoj po plebiscitu, nekoliko spremenjen in je potem v zakonodajo prišel 6-mesečni rok. Ko sem jaz po tistem sestanku v Poljčah zbral poveljnike takrat nastajajoče slovenske vojske in jim razložil, kaj pomeni ta odločitev, je nastala smrtna tišina. Mogoče so se oni še bolj kot tisti, ki so v Poljčah odločitev sprejemali, zavedali, kaj to pomeni, ker so poznali številke. Na našem ozemlju je takrat jugoslovanska armada imela več kot 500 tankov in drugih težko oboroženih oklepnih vozil. Slovenija je bila v dosegu treh letališč, kjer je bilo okoli 200 letal sovražne vojske. Samo na našem ozemlju je bilo skoraj 30-tisoč pripadnikov jugoslovanske armade, mi pa smo imeli še vedno praktično razoroženo teritorialno obrambo, ki jo je prejšnja socialistična oblast skupaj z jugoslovansko armado razoroževala ravno v času volitev in konstituiranja prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Vedeli smo, da bo treba vložiti nadčloveške napore v naslednjih šestih mesecih, da bo lahko odločitev o razglasitvi samostojne Slovenije tudi zavarovana. So bili tudi ljudje na tistem sestanku, ki so odkrito povedali, da dvomijo, da smo to sposobni, ampak večina je to sprejela z neko trdno odločenostjo in praktična posledica te odločenosti je bil tudi ta postroj 17. decembra, kakšen dober mesec kasneje, tukaj v Kočevski reki. Tisti, ki je bil takrat tukaj, je najbrž fizično občutil, kakšen proces se je začel in ko je bila ta slika s tega postroja pokazana slovenski javnosti, me je klicalo zelo veliko ljudi – ali pa me je ustavilo na ulici – in je reklo: Zdaj pa verjamemo, da iz tega nekaj bo! Zdaj pa verjamemo, da bi iz tega lahko nekaj bilo! Da to ne bo samo neka deklaracija kot smo jo sprejeli julija leta 1990 na skupščini o samostojnosti, pa so jo vsi naslednji dan že pozabili. Kot je dejal eden od predgovornikov za tem mikrofonom, je bila enotnost v Sloveniji v času pred plebiscitom, pa tudi verjetje v to, da bo iz tega podjetja nekaj nastalo, zelo velika. Je pa tukaj šlo za enotnost med ljudstvom, ni šlo za enotnost med slovensko politiko. Če bi bila slovenska politika glede tega vprašanja res tako enotna kot se danes razlaga in žal tudi narobe piše v preštevilnih publikacijah – pišejo predvsem tisti, ki niso bili zraven seveda -, potem ob teh obletnicah ne bi bilo več različnih prireditev in proslav. Ta obletnica je tako pomembna, da se mimo za enkrat še ne more, vendar pa se uradne proslave prirejajo tam, nekje za ograjami ali pa v dvoranah, skratka, se skrivajo pred ljudmi. Da bi nekaj bilo, ampak, da bi se čim manj videlo. Pravo mesto je pa tukaj, tukaj se je ta postroj zgodil. In ta postroj ni bil odraz enotnosti slovenske politike, ob tem postroju je prišlo do velike razklanosti slovenske politike. Nagovor pogumnim fantom, ki so se tukaj takrat v mrazu in snegu, osem kilometrov stran od havbic jugoslovanske armade v Ribniškem garnizonu, postrojili tistega zimskega dne, nagovor tem pogumnim fantom so zavrnili tako predsednik predsedstva kot trije člani, nekateri z gnusom, da nočejo imeti nič s tem, in na koncu so še predsedniku vlade prepovedali, da bi sprejel raport. Češ, da vlada nima nič z vojsko, da je to stvar predsedstva, predsedstvo pa ni hotelo priti. In to ni bil edini tak primer. In zaradi tega seveda, ker slovenska politika ob teh vprašanjih ni bila enotna, ker je pravzaprav ljudstvo s tako visokim glasovanjem na plebiscitu izsililo ali pa dalo ukaz, seveda potem, ko je bil rezultat plebiscita razglašen, temu ni nihče nasprotoval. So pa nekateri naredili vse, da se v tistih težkih mesecih slovenska vojska ne bi postavila na noge, da se ne bi oborožila. Zakon o vojaški dolžnosti smo sprejeli z enim ali dvema glasoma DEMOS-ove večine. Proračunska sredstva, ki so bila potrebna za nabavo vsaj osnovnih količin orožja, smo dobili tri mesece prepozno. In zaradi tega je vse viselo v zraku. In ta proračun smo tudi sprejeli z enim glasom DEMOS-ove večine. Še vsi poslanci zelenih niso glasovali za to, češ, da so za demilitarizacijo. Mi bi bili vsi za demilitarizacijo, če bi bila tudi jugoslovanska armada za to. Skratka, danes imamo ali pa smo imeli tri različne prireditve, ob tem dogodku, mimo katerega seveda zgodovina ne more zaradi njegove pomembnosti. Zaradi tega, ker je bila takrat slovenska politika razklana in ker prihodnost, ki je sledila tem odločitvam – v nasprotju s tem, kar piše na tem plakatu – ni ravno pripadla pogumnim. Na tej sliki nekaj manjka. Je množica pogumnih obrazov fantov, ki so vse tvegali, vendar je pred njimi stal en človek, ki je to brigado organiziral. Tisti ki so zavrnili, čeprav je bila to njihova dolžnost – imeli so ukaz ljudstva na plebiscitu –, tisti, ki so zavrnili nagovor slovenskim vojakom, čeprav je bila to njihova dolžnost, danes prejemajo izjemne pokojnine, tisti, ki je ta dogodek organiziral, pa je po krivici v zaporu. Ta, ki ga je tja poslal, je v tistih časih govoril, kako bo jugoslovanska armada tepihovala Slovenijo in se je tega veselil. Prej je gospod Pirkovič tukaj delil z nami spomin, kako je v tistih časih, leto pred osamosvojitvijo, stal nekje v Srbiji, v postroju jugoslovanske armade, ki je kasneje postala agresorska, gledal mimo takratne zastave v nebo in si želel, da je verjetno v nekem drugem postroju, kjer bo na drogu zastava ter simbol, ki ga spoštuje. Tone Krkovič danes stoji na Puščavi in gleda proti Kočevski reki, ker mu niso dovolili, da bi se udeležil tega dogodka. Zato, spoštovani, to, kar imamo danes tukaj, ni proslava! Svoboda Tonetu! Svoboda Sloveniji! Osrednja prireditev ob Dnevu državnosti na Vranskem vso.si 2015 06 25 dan drzavnosti vransko 226. junij 2015 Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je največji slovenski praznik, Dan državnosti, obeležilo s celodnevnim druženjem na Vranskem, kjer so gostoljubje ponudili prijazni občani Vranskega na čelu z županom Francem Sušnikom. Dopoldan je bil organiziran pohod na Čreto, v popoldanskem delu programa pa so si udeleženci lahko brezplačno ogledali številne muzejske zbirke na Vranskem in odkritje spominske plošče pisatelju Viktorju Lipežu. V cerkvi sv. Mihaela je potekala maša za domovino, ki jo je daroval župnik Janez Turinek. Osrednja prireditev Združenja VSO ob Dnevu državnosti je bila ob 20. uri v prelepi Športni dvorani Vransko, prisotne pa sta pozdravila župan Občine Vransko Franc Sušnik in predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. Zanimive spomine na prelomna dogajanja v času osamosvajanja v takratni skupščini je z obiskovalci delil delegat v Zboru občin Janez Žampa. Osrednji govorec na prireditvi je bil brigadni general Tone Krkovič. V govoru se je dotaknil časa razorožitve TO in načrtnih priprav na oborožen boj za ohranitev samostojnosti Republike Slovenije. V bogatem kulturnem programu so nastopili domači izvajalci: Mešani pevski zbor Vransko, Oktet Svetega Mihaela, Pihalni orkester Prebold in Folklorno društvo Vransko. Svoje domoljubne pesmi pa je prebiral pesnik Igor Pirkovič. Poskrbljeno je bilo tudi za kulinariko, saj so si udeleženci brbončice razvajali s pravo slovensko kulinarično posebnostjo - pečenim volom. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve Janša v Vrhpolju pri Vipavi: Tudi danes bo potreben pogum Na slovesnosti v počastitev dogodkov med osamosvojitveno vojno v Vrhpolju pri Vipavi je slavnostni govornik Janez Janša opozoril na dogodke pred 24. leti ter na tedanji pogum ljudi, ki so branili svojo domovino. Ob tem je dejal, da bo danes prav tako potreben pogum, da se soočimo z dejstvi, in tudi da zacelimo rane iz preteklosti. Kot je dejal, je tudi danes potreben pogum, da vidimo stvari takšne takšne, kot so, in "ne pristajamo na stalno zamegljevanje in laži, ki prihajajo z ekranov slovenskih televizij in strani slovenskih časopisov". Po njegovih besedah potrebujemo tudi pogum, da zacelimo rane iz preteklosti na civiliziran način, da sprejmemo tudi mrtve in jih pokopljemo ter, kar se zgodovine tiče, živimo z razlikami, vendar kot en narod. "Seveda potrebujemo pogum za to, da stvari, ki so sedaj eklatantno narobe postavljene, postavimo na svoja mesta," je poudaril Janša. Kot je dejal zbranim na slovesnosti, verjame, da ta pogum imajo, le poiskati ga morajo v sebi. Zbranim v središču vasi Vrhpolje, pred spomenikom dogodku izpred 24. let, je spregovoril tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. V svojem nagovoru je poudaril, kako ga jezijo trditve ljudi, da slovenska osamosvojitvena vojna ni bila prava vojna, ker ni zahtevala veliko žrtev in je trajala le deset dni. Hojs je dogodek v Vrhpolju, ko so se goloroki domačini postavili pred tanke jugoslovanske armade in jih tako poskušali zaustaviti na njihovi poti do državne meje, označil kot dogodek, ki je ostalim v Sloveniji vlil upanje in Slovence napolnil z uporniško energijo. Prisotne na prireditvi sta pozdravila tudi vipavski podžupan Jožko Andlovic in predsednik KS Vrhpolje Janko Rovan. Za kulturni program so poskrbeli tamkajšnji pevci, Vrhpoljska godba na pihala in učenci podružnične osnovne šole. Krajani Vrhpolja so 26. junija 1991 za zaustavitev tankovske kolone JLA, ki je iz Postojne krenila proti Rožni dolini preko Nanosa, postavili tri barikade. Prva dva kamiona pod Nanosom so jugoslovanski vojaki umaknili, ker barikada ni bila varovana. Drugo barikado, ki je bila z delovnim strojem postavljena tik nad vasjo Vrhpolje, so pozneje prav tako umaknili. Največ časa pa so vojaki izgubili v pogajanjih sredi vasi, kjer so tankovsko kolono zaustavili na cesti stoječi domačini. Ker prepričevanje ni bilo uspešno, so vojaki začeli pripravljati orožje, da bi streljali. Posredovala sta miličnika in domačine zvlekla s ceste. Kljub temu so jugoslovanski vojaki zaradi barikad Vrhpoljcev izgubili ves dan in v vojašnico v Vipavo prišli šele v poznih večernih urah. Na širši Primorski so sicer začeli barikade postavljati že 25. junija 1991, torej dan prej kot drugje po Sloveniji, kar so nekateri poimenovali tudi "dan prej". V nadaljevanju objavljamo celoten govor predsednika SDS: Spoštovani Vrhpoljci, Vipavke in Vipavci, dragi domoljubi! Danes smo se zbrali tukaj zato, da se poklonimo pogumu. 24. rojstni dan slovenske države, samostojne Slovenije, danes lahko obhajamo zato, ker smo imeli v usodnih časih kot narod dovolj znanja, volje in vztrajnosti ter poguma. Ampak danes se še posebej poklanjamo pogumu. Pogumu vseh tistih, ki so skozi celotno slovensko zgodovino pomagali, da se ohranimo kot narod, pogumu piscev 57. številke Nove revije, kjer je bil prvič objavljen moderen nacionalni program, ki je bil z osamosvojitvijo uresničen. Pogumu množic, ki so se zbrale leta 1988 na Kongresnem trgu, na Roški in pokazale domačemu in jugoslovanskemu komunističnemu režimu, da se ne bojimo več. Pogumu organizatorjev Manevrske strukture narodne zaščite, kateri so začeli po skoraj popolni razorožitvi teritorialne obrambe skupaj s slovensko policijo ustvarjati Manevrsko strukturo narodne zaščite. Pogumu slovenskih fantov, teritorialcev in policistov, ki so se uprli po klasičnih vojaških merilih verjetno 50 do 100 krat močnejši vojaški sili, predvsem pa pogumu golorokih Vrhpoljcev, Vipavcev, ki ste tukaj pisali zgodovino tega poguma slovenske osamosvojitve. Pred približno četrt stoletja je celoten svet obšla slika podobnega civilnega poguma, ko se je kitajski študent na Trgu nebeškega miru sredi Pekinga golorok postavil pred kolono tankov. Ta slika je bila milijonkrat ponatisnjena, je v zavesti svobodnega sveta, vsako leto se ob teh obletnicah po vseh svetovnih medijih pojavi ta slika. Slika, počastitev tega civilnega poguma, ki jo pozna cel svet. Natančno taka stvar se je dogajala tukaj. Vendar tu neke take simbolične slike nihče ni posnel, a je zavedanje o tem dogodku, vest o tem dogodku, ki se je razširila v tistih najbolj ključnih dnevih za Slovenijo delovala pravzaprav enako. Kot je rekel že prej predsednik VSO Aleš Hojs – to je bil najbolj nazoren dokaz, da se Slovenci nismo ustrašili in da se ne bomo dali, za razliko od tega, kar so pričakovali v Beogradu, ko so govorili po generalštabu, da bodo največji problem za tankovske kolone JLA reke beguncev, ko bodo Slovenci bežali v Italijo in v Avstrijo. Pod Ljubeljem je imela avstrijska vojska pripravljena taborišča za 80-tisoč Slovencev – niti enega ni bilo tja! Tisti dan, "dan prej" kot se reče, je lahko vsak, ki je bil takrat v uniformi jugoslovanske armade uvidel, da pač Slovenci ne bomo enostaven zalogaj. In to se je kasneje tudi izkazalo. Vendar pa je mogoče ravno na tem mestu treba potegniti še neke paralele in se vprašati, zakaj je pravzaprav prišlo do tega "dneva prej". Slovenija je takrat vojaško spadala pod tri korpuse jugoslovanske armade: mariborski, ljubljanski in reški korpus. Večina Primorska je spadala v vojaško pristojnost t.i. reškega korpusa. Poveljnika ljubljanskega in mariborskega korpusa JLA nista bila Slovenca in sta čakala z akcijo do ure pač, ki je bila določena v tistih poveljih, ki so jih dobili. Poveljnik reškega korpusa je bil pa Slovenec – general Marijan Čad. In ta je nestrpno pognal tanke nad sorojake "dan prej", čeprav mu ne bi bilo treba. Naslednji dan so letala jugoslovanske armade poleg bomb na Slovenijo metala tudi letake in na teh letakih je pisalo "Slovenci vdajte se, vsak odpor bo zlomljen, storilci oziroma pisalo je pučinitelji bodo kaznovani". Podpis – poveljnik 5. vojaškega območja, general Konrad Kolšek, Slovenec! Niti gospodu Koljšku, niti gospodu Čadu se ni zgodilo nič. Po vojni sta živela kot da bi bila med vojno pastirja. Gospodu Koljšku so celo v Bogradu njegovi prijatelji, ki so se medtem polastili oblasti v Sloveniji, nesli potni list, da je prišel nazaj in pač mirno živel med nami. Nihče mu ni zastavljal nobenih vprašanj zaradi mrtvih, ki so jih povzročili, zaradi škode, ki je bila storjena, zaradi invalidov, ki so ostali za temi akcijami. Po drugi strani pa vemo, kaj se je dogajalo s številnimi veterani, ki so izgubili delo. Vemo, kaj se je dogajalo teh 24 let recimo Tonetu Krkoviču, ki je prišel v mojo pisarno in je dejal, takrat ko so nas razoroževali, "organizirajmo odpor" in smo to naredili. Njemu, pa tudi mnogim drugim, pa ni bilo dovoljeno mirno živeti v tem času. Kadar se vam bo zdelo, da so določene stvari v Sloveniji narobe, da je pravzaprav svet v določenih točkah vržen s tečajev, ko opazujemo stvari, ki se dogajajo okrog nas ali pa ki jih počnejo z nami, takrat se spomnite na to primerjavo. Stvari se niso obrnile prav in ta pogum, ki je omogočil, da danes obstajamo kot samostojna država, je bil grdo izigran. Noben narod ne more mirno živeti, se razvijati in delati za skupno prihodnost, če je glede ključnih državotvornih stvari, ključnih dogodkov, ki so ga pravzaprav sploh ustvarili kot moderno nacijo, razdvojen. In v tem konkretnem primeru mislim, da niti ne gre za kako razdvojenost naroda, ker zelo podobno prepričanje, pa je daleč večinsko, plebiscitno, kot je prevevalo Slovenijo takrat, ko smo glasovali za samostojno državo ali takrat, ko smo jo branili, v Sloveniji še vedno obstaja. Žal pa prevladuje politika delitve, s površinskimi, pa seveda tudi podpovršinskimi oblastnimi vzvodi v rokah, ki je stvari zapeljala v takšno smer. In noben narod, kjer se brez zakonov in prisile pri osnovnih stvareh ne ve, kaj je prav in kaj je narobe, se ne more mirno razvijati tako, da izkorišča vse svoje potenciale, ker se vedno vračamo na ta problem. Mi imamo še to nesrečo, da imamo še na 10-tisoče nepokopanih rojakov in drugih, ki so jih pomorili po drugi svetovni vojni, pa tudi že prej na slovenski zemlji in se ukvarjamo še s tem problemom. Zaradi tega pravzaprav enak pogum kot smo ga potrebovali pred 24 leti potrebujemo tudi danes. Če hočemo živeti dobro prihodnost in če hočemo to dobro prihodnost tudi za naše otroke in prihodnje generacije, potem ta pogum potrebujemo zdaj, ker čas teče. Znanje imamo, voljo in vztrajnost tudi, nenazadnje tisto najbolj domoljubno jedro slovenskega naroda, je v zadnjem letu to neštetokrat dokazalo. Potreben pa je tudi pogum, prvič, da se soočimo z dejstvi, da stvari vidimo takšne kot so in ne pristajamo na stalno zamegljevanje in laži, ki prihajajo iz ekranov slovenskih televizij in strani slovenskih časopisov. Potrebujemo pogum, zato, da zacelimo rane iz preteklosti na civiliziran način, da dejansko postanemo občestvo Slovencev, se pravi občestvo živih in mrtvih, da sprejmemo tudi mrtve, jih pokopljemo in kar se zgodovine tiče, živimo z razlikami, ampak vendarle kot en narod. Seveda potrebujemo pogum za to, da stvari, ki so zdaj eklatantno narobe postavljene, postavimo na svoje mesto. Tako da tisti, ki je mogoče verjel, da so dnevi poguma mimo, se je žal zmotil. Dnevi poguma kot so bili pred 24 leti tukaj v Vipavski dolini in kasneje po celotni Sloveniji, so potrebni tudi zdaj, pravzaprav so potrebni vedno, ker življenje vedno prinaša nove preizkušnje, pač na tem svetu ni nebes. Vedno smo postavljeni pred dileme itn. in je potreben pogum, da se prav odločamo. Ampak Slovencem je zdaj potreben pogum tudi za to, da uredimo neke osnovne stvari, ki jih pač doslej nismo uredili. Mislim, da vsi, ki stojimo danes tukaj, verjamemo, da ta pogum imamo, le poiskati ga moramo v sebi in pri naših bratih in sestrah, kot je rekel gospod vikar prej v cerkvi. Predvsem pa je zelo pomembno tudi, da znamo ta pogum ceniti. In danes se tukaj klanjamo pogumu izpred 24 let, pogumu Slovenk in Slovencev brez orožja, ki ste tukaj ustavili jugoslovanske tanke in na ta način pokazali, da v vojni, ki je sledila, ne bo odločalo število tankov in debelina oklepov in število letal, ampak pogumno srce. Torej poklon temu pogumu, poiščimo ga vedno, ko bo potreben, znajmo to narediti in seveda iskrene čestitke ob rojstnem dnevu slovenske države, ko si je pogumen slovenski narod izbojeval svojo pravico do enakopravnega življenja v Evropi. Hvala lepa! 27. junij: Janez Puh – od obrtnika do tovarnarja Na današnji dan 27. junij 2015 ob 00:01, zadnji poseg: 27. junij 2015 ob 07:40 Ljubljana - MMC RTV SLO Na današnji dan leta 1862 se je rodil slovenski industrialec Janez Puh. Rodil se je kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in matere Neže iz Sakušaka. Do svoje smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov. Slovenci si Puha lastimo, saj se je leta 1862 rodil prav v Sakušaku v Slovenskih goricah, v Avstriji pa je na prelomu stoletja izumljal in uresničeval svoje patente. V vasi Rotman v juršinski fari se je učil za ključavničarja pri mojstru Kranerju. Spričevalo o uspešnem triletnem izobraževanju je dobil leta 1877 na Ptuju. Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec, kjer se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Leta 1889 je izdelal svoje prvo doslej znano kolo. Od obrtnika do tovarnarja V naslednjih desetih letih je prešel od obrtnika do tovarnarja, ki je zaposloval do 1.200 delavcev. Leta 1901 je patentiral lastni pogonski motor, naslednje leto pa je predstavil tako avto kot motor. Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puh začel ukvarjati z razvojem avtomobila in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med prvo svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov. Posebno pozornost je posvečal likovni podobi izdelkov, plakatom, cenikom in prodajnim katalogom. Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko. Janez Puh je umrl 19. julija 1914, tik pred začetkom prve svetovne vojne, njegova tovarna pa je tudi po njej izdelovala avtomobile, motocikle in kolesa v Gradcu, ki je postal del Avstrije. Janez Puh, najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki, je moral pri devetih letih zapustiti dom. Z enim razredom osnovne šole in veliko priučenega znanja se je pri petnajstih letih izučil za ključavničarja, nato pa se odpravil v Gradec. V svoji tovarni je uresničil 35 lastnih patentov. Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je začel ukvarjati z razvojem avtomobila in s svojimi vozili kmalu oskrboval tudi avstrijski dvor. Zavedal se je pomena motorizacije, njegove rešitve pa so bile tako kakovostne, da tudi slavni Porschejevi avtomobili temeljijo na Puhovi ideji. Njegovi občudovalci so ustanovili društvo, s pomočjo strokovnjakov postavili muzej v Sakušaku, posneli dokumentarni film in na Ptujskem gradu predstavili ponatis monografije o slavnem rojaku. Cipras popustil in pristal na vse pogoje, a še vseeno poziva na referendum Iztekel se je program pomoči 1. julij 2015 ob 07:41, zadnji poseg: 1. julij 2015 ob 17:00 Atene - MMC RTV SLO/STA V Atenah je prišlo do novega preobrata, ki je razočaral predvsem podpornike Sirize - grški premier Aleksis Cipras se je namreč ponoči vdal in privolil v praktično vse pogoje mednarodnih upnikov. A zdaj je Berlin tisti, ki ima grškega mešetarjenja dovolj. Cipras sicer kljub svojemu najnovejšemu predlogu vztraja pri nedeljskem referendumu in volivce poziva, naj se na njem izrečejo proti pogojem mednarodnih upnikov. Svoje ravnanje pa pojasnjuje: "Potem, ko smo razpisali referendum, so bili na mizo dani boljši predlogi." "Nikdar nisem pričakoval od demokratične Evrope, da ne bo namenila prostora in časa referendumu. Sramota je, da smo zdaj priča tem ponižujočim prizorom, ker so banke zaprli točno zato, ker smo želeli ljudem omogočiti, da se sami demokratično odločijo o usodi Grčije," je dejal Cipras na današnji tiskovni konferenci. Ob tem premier še kar vztraja, da je povsem predan Evropi, kar je podprl tudi z dejstvom, da je lani kandidiral za predsednika EU-ja. Zakaj torej poziva volivce, naj v nedeljo obkrožijo "ne"? "'Ne' ne pomeni preloma z Evropo, ampak povratek k Evropi z vrednotami. 'Ne' pomeni večji pritisk za dogovor socialne pravičnosti, ki bo kaznovala tiste, ki propagirajo korupcijo." Razočarani podporniki Nepričakovana nočna poteza Aten je še najbolj razočarala goreče podpornike Sirize, ki so, kot se je izkazalo, nanjo polagali prevelike upe. Kot poroča Financial Times, je Cipras posojilodajalcem ponoči poslal pismo, v katerem je napovedal, da bo privolil v skoraj vse njihove predloge z le nekaterimi manjšimi spremembami. Cipras je v dvostranskem pismu, poslanem Evropski komisiji, Evropski centralni banki (ECB) in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), nadgradil torkove predloge, ki so vsebovali prošnjo za novo dveletno pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM v vrednosti nekaj več kot 29 milijard evrov, kratkoročno premostitveno podaljšanje obstoječega programa iz začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF in prestrukturiranje dolga do EFSF-ja. Evroskupina je zavrnila druga dva predloga, prvo prošnjo pa bo obravnavala po normalnem postopku, kar pomeni vsaj nekaj tednov. Po oceni FT-ja je Cipras zdaj v najnovejših grških predlogih popustil skoraj vsem zahtevam posojilodajalcev, predlaga pa jim le nekatere manjše spremembe. Ali so te spremembe res tako majhne, da bi lahko vodile v kompromis, bodo popoldne v telekonferenci odločali finančni ministri evrskega območja. Le ena prošnja ostaja Grški premier tako napoveduje, da bo Grčija sprejela vse predlagane reforme sistema davka na dodano vrednost, prosi pa le, da se v nasprotju s predlogi upnikov ohrani 30-odstotna olajšava za grške otoke, kjer zaradi odročnosti in težje dostopnosti obstajajo težave z dobavo blaga. Pri predlaganem postopnem dvigu upokojitveno starosti na 67 let pa Cipras na primer predlaga, da se proces ne začne takoj, ampak šele oktobra. Glede posebnega solidarnostnega dodatka za revnejše upokojence, ki naj bi ga Grčija ukinila konec leta 2019, prosi za postopnejšo ukinitev. Cipras je predloge spet vezal na podaljšanje obstoječega programa pomoči in nov program pomoči iz ESM-ja. Glede na to, da se je obstoječi program opolnoči iztekel, ga ni mogoče podaljšati. Evroskupina je ta predlog v torek tudi zavrnila. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v odzivu na Ciprasovo pismo dejal, da je prišlo prepozno in ni nič jasnejše kot prejšnji predlogi in zato v tem trenutku ni podlage za resna pogajanja z Atenami. Pogovori o novem programu se bodo morali začeti od začetka in z drugačnimi pogoji, je dejal na novinarski konferenci v Berlinu. Bruselj: Evroobmočje lahko prenese učinke grške krize Valdis Dombrovskis, za evro zadolženi evropski komisar, medtem zagotavlja, da evroobmočje lahko prenese učinke grške dolžniške krize. Je pa države pozval, naj zaradi ravnanja Grčije ne sprejemajo nikakršnih hitrih odločitev. "Koraki, napravljeni v zadnjih letih, so območje z evrom okrepili, zato lahko prestane trenutno krizo," je dejal Dombrovskis. "Kakor koli se obrne dogajanje v Grčiji, sem prepričan, da bo evropska gospodarska in monetarna unija to lahko prenesla." Komisar verjame, da je dogovor z Grčijo še vedno mogoč tudi pred iztekom novih rokov za vračilo dolgov. "Še vedno smo pripravljeni na dosego dogovora, še vedno smo pripravljeni pomagati Grčiji v tej izredno zapleteni situaciji," je zagotovil. A je dodal, da se nahajamo v novi situaciji, ko moramo govoriti o novem programu. V družbi Zimbabveja in Somalije Grčija je postala prva razvita država z neporavnanimi obveznostmi do IMF-a, potem ko ni plačala 1,6 milijarde evrov. Vodstvo IMF-a je odbor izvršnih direktorjev že obvestilo, da bo Grčija do novih sredstev sklada upravičena šele, ko bo neplačane obveznosti poravnala. Grčija je IMF zaprosila za podaljšanje roka za plačilo obveznosti. To prošnjo, ki jo ustanovna listina sklada dovoljuje in je bila uporabljena dvakrat v letu 1982 v primeru Nikaragve in Gvajane, bo odbor izvršnih direktorjev obravnaval v najkrajšem mogočem času. Sam postopek v primeru neporavnanih obveznosti do IMF-a sicer ni drakonski, a Grčija se je znašla v skupini držav, v kateri so Zimbabve, Sudan in Somalija, ki so skladu skupaj dolžne 1,8 milijarde dolarjev. Padec števila nasprotnikov dogovora Večji del Grkov je v najnovejši javnomnenjski anketi napovedal, da bodo v nedeljo na referendumu glasovali proti pogojem, ki jih v zameno za mednarodno finančno pomoč od Grčije zahtevajo mednarodni posojilodajalci. Proti bi bilo 46 odstotkov, za pa 37 odstotkov ljudi. Raziskavo je opravilo podjetje Prorata za grški časnik Efimerida. Rezultati naj bi odražali strah in jezo Grkov zaradi zaprtja bank in omejitev dvigov na bankomatih. Novi rezultati se sicer razlikujejo od tega, kar so ankete kazale v tednu pred zaprtjem bank. Takrat je namreč 57 odstotkov vprašanih dejalo, da bi na referendumu obkrožili "ne", medtem ko jih je "da" nameravalo obkrožiti le 30 odstotkov. Polovica sodelujočih je v anketi podprla Ciprasovo odločitev, da o tem vprašanju razpiše referendum. Iz Evrope je bilo večkrat slišati, da bo nedeljski referendum dejansko odločanje o tem, ali naj Grčija ostane v območju evra ali naj ga zapusti. Grška vlada ljudi poziva, naj glasujejo proti. V Atenah je v torek med 20.000 in 30.000 ljudi na demonstracijah izrazilo podporo dogovoru z mednarodnimi upniki. Zbrali so se na trgu Sintagma v Atenah in Ciprasa pozivali k odstopu. Danes pa so se medtem pred bančnimi poslovalnicami oblikovale dolge vrste. 1000 poslovalnic petih različnih bank je namreč od danes do petka lahko odprlo svoja vrata, da bi upokojenci, med katerimi številni nimajo bančnih kartic, lahko prišli do pokojnin. Banke bodo v prihodnjih treh dneh sicer odprte zgolj za te ljudi - torej upokojence brez kartic. Njihovi dvigi pa bodo omejeni na 120 evrov. Sicer grške banke ostajajo zaprte, Grki pa lahko na bankomatih dvignejo največ 60 evrov dnevno. Nemški poslanci o grški krizi O Grčiji bo na izredni seji razpravljal nemški parlament in poslance bo nagovorila tudi kanclerka Angela Merkel, ki naj bi v zadnjem delu pogajanj grški vladi ponudila precej več kot evrska skupina, med drugim tretji paket pomoči in delni odpis dolga skozi prestrukturiranje, čemur večina znotraj njene stranke CDU in bavarskega CSU-ja ni naklonjena. Kot poroča dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž, naj bi bila Merklova pripravljena na boj znotraj stranke in parlamenta, da ponudbo upraviči. Po napovedi referenduma pa Merklova zavrača prošnje Grčije po podaljšanju rokov za odplačilo dolga IMF-u, češ da pred ponedeljkom ne bo nobenih dogovorov. Krščanski demokrati in krščanski socialisti so po večini enakega mnenja kot finančni minister Schäuble - da bi bilo evrsko območje trdnejše brez Grčije. Opozicija meni, da se je treba pogajati naprej in pomagati Grčiji za vsako ceno. Stranka Levih je bila med tistimi, ki so včeraj pred Evropsko centralno banko protestirali v podporo Grčiji. G. V., K. S. Eh ja, so me že zbrisali. Ko rečem, da je v večini vsak odgovoren zase - vključno z Grki! - , je to neprimeren komentar. Uf, kakšne psihične težave bo Cipras naredil v Sloveniji... Dojemanje realnosti še nikoli ni bilo tako težko kot je za nekatere danes. Hehe levaki bi lepo živeli na tuj račun. Tako to ne gre. Kar so izvolili, to pač imajo. s sanjami še noben ni zapolnil lačnega trebuščka. ZZR: Afera Patria se ni začela na Finskem Časnik 1.7.2015 0:032 patriaPravnomočna odločitev finskega sodišča, da v zadevi Slovenski oklepniki Patria ni bilo niti dajanja podkupnine, niti dajanja obljube za podkupnino, potrjuje upravičenost in pravno pravilnost odziva Zbora za republiko, ki je takoj ob izbruhu afere Patria na Slovenskem opozoril na konstrukt in popolno odsotnost pravnih argumentov za obtožbo. Soglasna odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije je bila samo logična posledica spoznanja o defektnem obtožnem predlogu in o protipravnosti sodb slovenskih rednih sodišč, ki so nastale na tej podlagi. Pravnomočna odločitev finskega sodišča glede slovenskih oklepnikov Patria izraža vsem razumljiv sklep, da nečesa, česar ni bilo, tudi ni mogoče dokazati; torej, če obljube podkupnine ni bilo, potem tudi sprejema podkupnine ne more biti. Vse navedeno ponuja tudi edini logičen zaključek, da se afera Patria ni začela na Finskem, ampak je bila na Finsko s političnimi motivi uvožena od zunaj. Zbor za republiko dr. Lovro Šturm, predsednik Sveta ZZR Umrl je legendarni Slavko Avsenik Avtor številnih glasbenih uspešnic je ime Slovenije ponesel v svet 2. julij 2015 ob 18:42, zadnji poseg: 2. julij 2015 ob 19:37 Ljubljana - MMC RTV SLO V 86. letu se je poslovil velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik, ki se je podpisal pod številne uspešnice, med njimi legendarno in ponarodelo Na Golici. Brata Avsenik, Slavko je ustvarjal z bratom Vilkom, sta s svojim ansamblom tlakovala pot narodno-zabavni glasbi - veljata za največkrat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot 1.000 skladb, med katerimi je najbolj znana Na golici, ki je doživela kar 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Več kot 10.000 nastopov Avseniki so nastopili več kot 10.000-krat, domačo gorenjsko glasbo pa ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane, vse do berlinske filharmonije. Avseniki se lahko pohvalijo tudi z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe. Avseniki so nastopili več kot 10.000-krat, domačo gorenjsko glasbo pa ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane, vse do berlinske filharmonije. Avseniki se lahko pohvalijo tudi z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe. Nekaj uspešnic Avsenikov: Na Golici, Na Roblek, Slovenija, od kod lepote tvoje, Tam, kjer murke cveto, Otoček sredi jezera, Mi ga spet žingamo, Ne sveti zvezda v noč svetleje, Gozdovi v mesečini, Lepe ste ve Karavanke, Čez zelene trate, Rad te imam ... "Vse, kar se je dogajalo, se je zgodilo slučajno, in še danes to analiziram. Lahko samo rečem: Hvala moji usodi," je o svoji glasbeni karieri povedal Avsenik, ki si nikoli ni mislil, da bo postal glasbenik. Veliko vlogo pri tem je imel njegov brat Vilko, s katerim sta ustvarila številne uspešnice. Kot najmlajši otrok Avsenikovih iz Begunj na Gorenjskem je Slavko Avsenik po končani osnovni šoli ostal doma na kmetiji, kjer je ob priložnostih kaj zaigral. V tistem času ga je navdušil skakalni šport, tako da je leta 1946 postal član državne reprezentance, svoj osebni rekord, 74 metrov, pa dosegel v Planici. Leta 1952 se je poročil z Brigito, s katero sta tudi začasno prevzela gostilno Pri Jožovcu. Zgodovina Avsenikov je nekoliko daljša od 60 let, saj je družinski kvartet Avsenik Pri Jožovcu igral že poprej. Zares pa se je začelo leta 1953, ko je Slavko Avsenik s klavirsko harmoniko prvič nastopil na tedanjem Radiu Ljubljana. Kot je razkril v intervjujih, je imel brat Vilko odločilno vlogo za vstop v svet glasbe. Vilko je takrat igral v Adamičevem orkestru, Franc Koren pa je potreboval nekoga, ki bi ga spremljal ob petju. Vilko mu je priporočil brata Slavka, in od tu je šlo samo še navzgor. Z Vilkom je ustanovil Trio Slavka Avsenika, kmalu za tem pa je nastal še znameniti Gorenjski kvartet, ki je po poslušanosti potolkel vse rekorde. Do kvinteta bratov Avsenik ni bilo daleč in tako je nastala nova zvrst popularne glasbe. V kvintetu so sploh prvič na svetu skupaj zaigrali inštrumenti, ki so bili prej v nekem pogledu nezdružljivi: klavirska harmonika, klarinet, trobenta, bariton in kitara. Šlo je za elemente ljudskega tria, obogatene z elementi godbe na pihala, ki je pri poslušalcih naletela na zelo dober odziv. Ansambel je desetletja navduševal domače občinstvo, dolga leta pa igral tudi v tujini, v Nemčiji, Švici, Avstriji in onstran luže so se organizatorji kar tepli, da bi jih pripeljali. Glasbeniki so bili odlični ambasadorji domače glasbe in so ime Slovenije ponesli daleč v svet. Vse do konca je ostal povezan z glasbo V intervjuju ob 80. rojstnem dnevu je priljubljeni glasbenik razkril, da za harmoniko ne prime več, a je vse do konca ostal v tesnem stiku z glasbo: pogosto je sedel za klavir in z veseljem ustvarjal glasbo za druge, predvsem za svojega vnuka Saša Avsenika, ki nadaljuje družinsko glasbeno izročilo. Kako je nastala Golica? Avsenikova Na Golici je danes ponarodela, največkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu. Nastala pa je čisto po naključju, med Slavkovo nočno službo v Tonosu, kjer je delal kot pletilec. "Bil sem v nočni službi in ta moj pletilni stroj je pač delal bolj počasi, zato sem se malo sprehajal in mi pride na misel ta melodija para-rara-para-rara-pararararam. In ker nisem znal not in tega (in jih še danes ne znam), sem nekako po svoje to napisal. Potem sem pa brata poklical in mu rekel: 'Jaz imam tukaj neko melodijo. Bi jo ti lahko zapisal?' In to je bilo to." Na Avsenikovi domačiji v Begunjah danes uspešno ohranjajo in raznovrstno predstavljajo bogato dediščino Slavkove mednarodne kariere in njegovih dosežkov, Slovenski etnografski muzej pa je pred dvema letoma Avsenikovo glasbo vpisal med slovensko nesnovno kulturno dediščino. Spodaj lahko poslušate nekaj legendarnih Avsenikovih viž in si ogledate lansko oddajo Slovenski pozdrav, ki je bila posvečena Avsenikovi glasbi. Na Golici Velikan Slovenske glasbe, Slovenske kulture in Slovenstva nasploh! Počivaj v miru, nikoli ne boš pozabljen, tvoje skladbe so večne! Enkrat naj bi v Nemčiji napolnil stadion z 80 tisoč ljudmi, enostavno legenda! # 02.07.2015 ob 19:24 Prijavi neprimerno vsebino Zu Gast bei Slavko Avsenik - Ein Tag in Oberkrain 2010 https://www.youtube.com/watch?v=_Yxq7xOY_iI zasluži si pogreb z najvišjimi državnimi in vojaškimi častmi Kaj bi dal, da bi Slavko še enkrat takole zaigra za nas... https://www.youtube.com/watch?v=qKXyuey2_rA To pa je bil velik in pokončen Slovenec, da je bilo izredno malo takih v zgodovini naše domovine. Z njegovimi polkami in valčki nam je Slovencem zapustil tako bogastvo, da si tega niti ne moremo predstavljati. Zelo sem žalosten. Bog mu daj plačilo za vse s čimer je ponesel ime Slovenije v svet in kar je dobrega storil v življenju. Tega je bilo veliko in je neprecenljivo. Poslovil se je velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik Slavko Avsenik, avtor legendarne ponarodele uspešnice na Golici, najbolj predvajane skladbe na svetu, je umrl v 86. letu starosti. Poslovil se je Slavko Avsenik. Poslovil se je Slavko Avsenik. Slavko Avsenik, legenda narodno-zabavne glasbe je skupaj z bratom Vilkom na tem področju oral ledino. Skupaj sta napisala več kot 10 tisoč skladb, najbolj znana med njimi je Na Golici, ki velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Ta skladba je doživela tudi več kot 600 predelav. Od skakalca, pletilca, skladatelja do gostinca Slavko Avsenik je bil najmlajši v družini. Po očetovi želji so leta 1936 ustanovili družinski orkester, v katerem je igral diatonično harmoniko. Po končani osnovni šoli je ostal doma na kmetiji, kjer je ob priložnostih kaj zaigral. V tistem času ga je navdušil skakalni šport, tako da je leta 1946 postal član državne reprezentance. Svoj osebni rekord je dosegel v Planici, skočil je 74 metrov. Leta 1952 se je poročil z Brigito, s katero sta tudi začasno prevzela gostilno. Zaposlil se je v Ljubljani, kjer je postal pletilec v Tonosi. Slavko Avsenik in žena Brigita Avsenik Slavko Avsenik in žena Brigita Avsenik Naslednje leto se je udeležil radijske avdicije na Radiu Ljubljana in bil sprejet. Na začetku je igral harmoniko kot solist, čez čas pa sta se mu pridružila še kitarist Lev Ponikvar in basist Jože Kelbl. Leta 1953 je razširil zasedbo na trio, tako da je istega leta nastal Trio Slavka Avsenika, v katerem sta poleg Slavka igrala še kitarist Mitja Butara in basist Borut Finžgar. Pozneje je ob pomoči brata Vilka trio razširil na kvartet, nastal je Gorenjski kvartet, v katerem so poleg Slavka igrali njegov brat Vilko na klarinetu, Franc Košir na trobenti in Franci Ogrizek na baritonu. V tej zasedbi so igrali vse do leta 1955, ko se jim je pridružil kitarist Lev Ponikvar. Tako je nastal Gorenjski kvintet, v tujini pa so nastopali pod imenom Oberkrainer Quintett. Slavko Avsenik je bil skladatelj in ustanovitelj Ansambla bratov Avsenik. Slavko Avsenik je bil skladatelj in ustanovitelj Ansambla bratov Avsenik. 32 milijonov plošč in več kot 10 tisoč koncertov Ansambel Slavka Avsenika je prodal 32 milijonov izvodov plošč, nastopil je na več kot 10 tisoč koncertih, v 40 letih delovanja pa je prejel 31 zlatih, eno platinasto in eno diamantno ploščo. Prav pod vodstvom Slavka Avsenika je ansambel dobil tudi mednarodno razpoznavnost in priljubljenost, saj je nastopal skorajda po vsem svetu. Leta 1975 je prejel tudi Linhartovo plaketo. Več kot 10 tisoč posnemovalcev po svetu Kako priljubljen je bil ansambel med poslušalci, priča tudi dejstvo, da se lahko Avseniki pohvalijo tudi z več kot 10 tisoč posnemovalci in 150 klubi ljubiteljev njihove glasbe. Glasbenik, ki so mu postavili kip Na Avsenikovi domačiji v Begunjah ohranjajo in raznovrstno predstavljajo bogato dediščino Slavkove mednarodne kariere ter dosežkov, in sicer z založbo, muzejem, Galerijo Avsenik Hohner, glasbeno šolo in gostilno pri Jožovcu. Leta 2013 je radovljiška občina lansko 60-letnico Avsenikove glasbe zaokrožila s postavitvijo kipa v krožišču na avtocestnem izvozu za Lesce. Kip s klaviaturo, harmonikami in tradicionalnim dežnikom simbolizira Avsenikovo glasbo. Tedaj je Avsenik dejal: "Mislim, da to priznanje ni namenjeno samo meni in mojemu bratu, ampak vsem vam, vsem ljubiteljem naše glasbe." Slovenija odkod lepote tvoje Planica, planica Jaz sem pa en Franc Košir sploh veste ne, kolk sem ponosen, da sem Gorenc, doma iz okolice Begunj. Slavko, naj Vam bo lahka in spokojna zemlja. Vsej družini pa iskrene sožalje. Hvala Slavc za vse, kar si v tem življenju naredil za nas Slovence, vse ljubitelje glasbe po svetu. Za nas ki smo ob rocku, jazzu, soulu, punku itd. predvsem zaradi tebe in ostalih Avsenik legend poslušali kakovostno narodno-zabavno glasbo. Dobri živijo večno! To je Slovenec brez primere v današnjem svetu. Z Avsenikovo glasbo je Slovenija dobila ugled v celem svetu še posebej v alpskih državah. Samo eden je bil SLAVKO AVSENIK! Velika zahvala za vse čudovite valčke in poskočne polke, ki so nam lepšale trenutke ko smo potrebovali spodbudo in veselje. Zapustil nas je največji gemij ki ga je naša glasbena scena imela. Ustvaril je unikatno glasbo, ki je ni od nikogar posnemal. Golica pa je tako in tako ZAKON in poglavje za sebe. Avseniki so večni in gredo v uho, tudi meni,ki sem zrasel ob rock in metal glasbi kaj vse nam je ta legenda zapustil se bomo zavedali šele čez destletja!te pesmi se bodo še tisočletja pela po slovenskih domovih.hvala ti za vse! "Srečni smo lahko, da živimo v Avsenikovem času" Prijatelji in sodelavci se spominjajo Slavka Avsenika 3. julij 2015 ob 09:19, zadnji poseg: 3. julij 2015 ob 09:40 Ljubljana - MMC RTV SLO "Narodno-zabavna glasba je zaznamovana z njim, zaznamovana s Slovenijo, saj je naše melodije ponesla onkraj domačih meja in marsikomu tudi razložila, kje je Slovenija," se Slavka Avsenika in globoke sledi, ki jo je pustil v glasbenem svetu, spominja Alfi Nipič, nekdaj pevec Ansambla bratov Avsenik. Potem ko je včeraj odjeknila novica, da se je v 86. letu poslovil velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik, se ga spominjajo tudi sodelavci in prijatelji, s katerimi so gorenjsko glasbo ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane (na stadionu v Berlinu jih je poslušalo skoraj sto tisoč ljudi in kar trikrat so nastopili v berlinski Filharmoniji.) Poslovil se je legendarni Slavko Avsenik O tem, kakšno sled je Avsenik pustil na njenem življenju, je za Radio Slovenija spregovorila Jožica Kališnik, ki je z Ansamblom bratov Avsenik pela od leta 1982 dalje. "V veliko čast si štejem, da sem lahko toliko let sodelovala s tem glasbenim velikanom, ki je danes idol in vzor tisočim glasbenikom doma in po svetu. Njegov prispevek za prepoznavnost Slovenije v svetu je edinstven in je lahko vsem Slovencem ter ljubiteljem narodno-zabavne glasbe v čast in ponos. Vsej družini izrekam globoko sožalje." Na 1. programu TV Slovenija bo danes, 3. julija, ob 20.00 na ogled posebna oddaja, posvečena Slavku Avseniku. Slavko Avsenik je bil priljubljen tudi zaradi svojega vedrega značaja in duhovitosti. Spomine nanj je kot gostja sinočnjih Odmevov obujala tudi pevka in skladateljica Marija Ahačič Pollak. Leta 1956 je prestala avdicijo za Ansambel bratov Avsenik. "Avdicijo sem sicer opravila pri Vilku, a se dobro spominjam, kako sem naslednji dan prvič srečala Slavka - tresle so se mi noge. Ko sem prvič zapela, se je to nekako umirilo." Ivan Sivec je o "fenomenu Avsenik" napisal knjigo in magisterij. "Treba je vedeti, da narodno-zabavne glasbe brez Avsenikov preprosto ne bi bilo. Niso samo začetniki, pač pa so pot utrli tudi vsem drugim tovrstnim glasbenikom sveta," je prav tako za Odmeve povzel pisatelj. "Pri nas jih posnema okrog 600, 700 ansamblov, v tujini še deset tisoč. Mene je v magistrski nalog zanimal predvsem prehod iz ljudskega godstva, kar je Slavko na začetku bil, v sodobnega glasbenika, ki je bil v Slavkovi podobi in v podobi njegovega brata nekaj izjemnega. Drugega takega avtorja glasbe na naših tleh preprosto nismo imeli in srečni smo lahko, da živimo v Avsenikovem času. To je tako kot tisti, ki so živeli v Angliji v času Beatlov ali v Avstriji v času Straussov." "Vsekakor je Slavko Avsenik veliki, veliki studenec, ki je v našo glasbeno zakladnico prinesel skoraj tisoč melodij in sloves Slovenije ponesel po vsem svetu. Poleg športnikov so samo še Avseniki tisti, ki so glas o Sloveniji v tujino nosili, še preden je bila Slovenija samostojna." In v resnici so ga izseljenska društva po vsem svetu nenehno vabila v goste: kjer so bili Slovenci, je bil tudi Slavko Avsenik. "Ne samo, da so ga slovenska društva vabila - njegove melodije so vsem, ki smo toliko časa živeli brez medmrežja in CD-jev, pomenila domotožje," se spominja Ahačič Pollakova. "Izvirni studenec" in brat, ki je ta studenec usmerjal Ivanu Sivcu je Avsenik tudi sam razložil, kako je nastala Na Golici. "Nastala je neke noči, ko je delal ob tkalnem stroju in so stope udarjale v nenehnem ritmu. Treba je vedeti, da Slavko ni poznal not - zapisal si je neke črtice, nato pa takoj tekel k bratu, ki mu je naredil notni zapis. Ko se pojavi ideja, jo je treba hitro ujeti, in sodelovanje dveh bratov je bilo ves čas zmagovalna kombinacija: Slavko je bil izvirni studenec, Vilko pa je ta studenec usmerjal v veliko strugo. Ne gre samo za Slovence, ta glasba je in bo še stoletja - svetovna; igrajo jo celo Japonci, da o Američanih sploh ne govorim." Tudi tisti, ki jim ni blizu narodno-zabavna glasba, danes za "Golico" in še za kako drugo vižo rečejo: "Pa to ni narodno-zabavna glasba, to je Avsenik!" Pollakova to pojasnjuje: "Bil je inovativen, Avsenikova glasba ni kopirana, ampak original. To se čuti pri vsakem komadu." A. J. "Vse, kar se je dogajalo, se je zgodilo slučajno, in še danes to analiziram. Lahko samo rečem: 'Hvala moji usodi,'" je o svoji glasbeni karieri povedal Avsenik, ki si nikoli ni mislil, da bo postal glasbenik. Srečni smo lahko, da živimo v Avsenikovem času. To je tako kot tisti, ki so živeli v Angliji v času Beatlov ali v Avstriji za časa Straussov. Pisatelj Ivan Sivec Avsenikova glasba ni kopirana, ampak original. To se čuti pri vsakem komadu. Marija Ahačič Pollak Alfi Nipič se zaveda pomena, ki ga je Slavko Avsenik imel za širjenje glasu o Sloveniji na tujem. Evo, to je SLOVENEC! Hvala za zapuščino, tako glasbeno, kot tisto narodno zavest, katero si vzbudil v nas s svojo glasbo! Pravi Slovenec je ponosen na tvojo/našo glasbo. In to je danes še toliko bolj pomembno, ko imamo toliko izdajalcev Slovenstva! Legenda. Zasluži si neštete spomenike, večno hvaležnost in spomin Slovencev. Nedvomno največji slovenski glasbenik 20 stoletja. Deloval na področju narodnozabavne glasbe in ustvaril svoj stil glasbe. Me pa pri Avsenikih očara še nekaj. Besedila. Toliko narodne zavednosti, zavedanja lepot dežele in pozitivnega odnosa do ljudi težko najdeš kje drugje. Planica, Tam kjer murke cveto, Na Roblek, Slovenija, od kod lepote tvoje, ... Slavko Avsenik ni bil samo velik glasbenik. Bil je človek in domoljub z veliko začetnico. Zaradi takšnih ljudi sem ponosen, da sem Slovenec. Slavko in Lojze (Slak) pripravljata eno pravo veselico tam zgoraj. Takšnih velikanov več ne bo. Slava obema. Lahko si še ne vem kak modrijan, a nikoli ne boš kod Avsenik in Slak! R.I.P. V slabem mesecu smo izgubili dva glasbenika svetovnega slovesa na svojih področjih Jamesa Last in včeraj Slavka Avsenika. Kot je glasbena družina( dinastija) Strauss nepozabna, bosta tudi James Last in Slavko Avsenik postala legendi in nepozabna za vse večne čase. dolenjci prisegajo na Slaka, gorenjci prisegamo na Avsenika, Primorci pa na Beneške fante:) Jaz sem dojel kaj pomenijo Avseniki, in narodnozabavna glasba nasploh, pred kakšnimi 20 leti. Takrat mi je poslovni partner (možakar takrat nekje 55 let) iz Augsburga (D) razlagal, kako sta se z ženo peljala na Bled na Alpski večer poslušat Avsenike. In ker nista dobila kart sta postopala okrog dvorane in potem nekako podkupila nekega redarja, da ju je spustil notri... :-). Poleg vsega, kar je že napisano, bi samo dejal: Upam, da se bomo Slovenci vsaj v prihodnje malo bolj zavedali pomena Avsenikove glasbe in slovenskosti, katero (kulturno dediščino) nam je zapustil! Malo katera smrt me je tako ganila. Toda legenda ostaja, v naših srcih bo živel večno. Bog ti je gotovo že dodelil zasluženo plačilo. On in Lojze Slak. Zame skoraj edina v tej zvrsti, pri katerima je res zaznati kvaliteto. Enostavno mojstra na svojem področju. Počivajta v miru. Slavko, hvala Vam za vse, kar ste nam dali! Svet in Slovenija sta dobila to zvrst glasbe tako bogato, kot Bach, Mozart, Bethoven! Hvala Vam! V zidanco bom šel en kozarec vina spil pesem Slavkovo zapel in se veselil.... Naj bo veselje večje da smo ga imeli, od žalosti da je odšel. Tako mu bomo lažje pospremili dušo na drugi svet. Slavko je bil in vedno bo pravi ambasador Slovenije. Vsak enkrat umre, pa vendar nekateri na zemlji pustijo tako močan vtis, da ga še generacije za njim pomnijo in občudujejo. Eden izmed teh je Slavko. Živel je po svojem talentu, s tistim, kar mu je bilo najljubše in umrl v poznih 80-ih. Kaj bi si človek še lahko želel več. Volksmusik-Pionier Slavko Avsenik gestorben 3. Juli 2015, 14:16 Der Slowene, Erfinder der Oberkrainer Volksmusik, verkaufte mehr als 32 Millionen Platten und gab rund 10.000 Konzerte Ljubljana – Slavko Avsenik, der Erfinder der Oberkrainer Volksmusik, starb laut Medienberichten am Donnerstag in Slowenien. Er wurde 85 Jahre alt. Zumindest eines seiner Lieder dürfte fast jeder kennen: Das "Trompetenecho", die bekannte Titelmelodie der Fernsehsendung "Musikantenstadl". Avsenik verkaufte in seiner 40-jährigen Karriere mehr als 32 Millionen Platten und gab rund 10.000 Konzerte. Der am 26. November 1929 im Oberkrainer Begunje geborene Avsenik begann seine Karriere im Jahr 1953 bei Radio Ljubljana. Der von ihm kreierte Oberkrainer-Stil zeichnet sich durch einen typischen Klang aus, den Akkordeon, Trompete, Klarinette, Gitarre und Bariton erzeugen. Er komponierte 800 Melodien, zog sich Anfang der 1990er-Jahre aber aus dem Musikbetrieb zurück. (APA, 3. 7. 2015) Erfinder der Oberkrainer Volksmusik Slavko Avsenik gestorben Von Apa | 03.07.2015 - 11:14 | Kommentieren Slavko Avsenik, der Erfinder der Oberkrainer Volksmusik, starb laut Medienberichten am Donnerstag in Slowenien. Er wurde 85 Jahre alt. Zumindest eines seiner Lieder dürfte fast jeder kennen: Das "Trompetenecho", die bekannte Titelmelodie der Fernsehsendung "Musikantenstadl". Avsenik verkaufte in seiner 40-jährigen Karriere mehr als 32 Millionen Platten und gab rund 10.000 Konzerte. Der am 26. November 1929 im Oberkrainer Begunje geborene Avsenik begann seine Karriere im Jahr 1953 bei Radio Ljubljana. Der von ihm kreierte Oberkrainer-Stil zeichnet sich durch einen typischen Klang mit Akkordeon, Trompete, Klarinette, Gitarre und Bariton aus. Er komponierte 800 Melodien, zog sich Anfang der 1990er-Jahre aber aus dem Musikbetrieb zurück. vor 4 Std 44 Min Volksmusiker Slavko Avsenik gestorben Kultur Slavko Avsenik, der als Vater der Oberkrainer Volksmusik bezeichnet wird, ist im Alter von 85 Jahren in Slowenien gestorben. Das wird auf seiner Internetseite bestätigt.Der Komponist und Akkordeonspieler schuf zusammen mit seinem Bruder Vilko seit 1954 den Oberkrainer Sound. Sein «Original Oberkrainer Quintett» bestand in der Regel aus Akkordeon, Gitarren, Trompete, Klarinette und BaritonhornAvsenik schrieb mehr als tausend Volksmusiklieder. Sein weltweit bekanntestes Stück ist das 1955 erschienene "Trompeten-Echo". Volksmusiklegende Slavko Avsenik ist tot Slavko Avsenik tot Slavko Avsenik feierte internationale Erfolge. ©Schneider-Press/Erwin Schneider Eine prägende Persönlichkeit der volkstümlichen Branche ist tot: Slavko Avsenik, der unter anderem die Erkennungsmelodie des „Musikantenstadls“ komponierte, ist im Alter von 85 Jahren verstorben. Der Volksmusiker Slavko Avsenik, der als Begründer des Oberkrainer Sounds gilt, ist tot. Er verstarb im Alter von 85 Jahren in seinem Heimatland Slowenien nach kurzer, schwerer Krankheit. Mit seiner Gruppe Slavko Avsenik und seinen Original Oberkrainern erlangte er internationale Bekanntheit. Er ist unter anderem der Komponist der „Musikantenstadl“-Erkennungsfanfare, das „Trompetenecho“. Mit seinem Sound inspirierte er auch heutige Volksmusikgruppen. „Wir sind unsagbar traurig - heute ist eine Legende gestorben. Ruhe in Frieden, lieber Slavko Avsenik“, schreiben die jungen Zillertaler auf ihrer Facebook-Seite. Auch viele Fans verabschieden sich nun von dem Komponisten und Instrumentalisten. Er hinterlässt seine Frau Britta, mit der er 60 Jahre verheiratet war sowie drei Söhne, die gemeinsam mit Enkel Saso das musikalische Erbe des Verstorbenen pflegen. Dass die Musik einmal die Hauptrolle im Leben von Avsenik spielen sollte, war nicht vorbestimmt. In jungen Jahren startete er eine Karriere als Skispringer. Erst während seiner Militärzeit entdeckte er seine Liebe zur Musik und rief mit seinem Bruder Vilko Ovsenik eine Band ins Leben, die letztendlich einen Sound prägte, der weder der slowenischen Volksmusik noch einer anderen Musikrichtung zugeordnet werden konnte. Die Original Oberkrainer leben jedoch weiter. In Slowenien formierten sich mit Arrangements von Slavko Avensik Junior die Jungen Original Oberkrainer, die von dem Musiker offiziell als Nachfolger ernannt wurden. 2000 begleitete die Gruppe Slavko Avsenik bei seiner Abschiedstournee und auch die finale Tour des verstorbenen „Musikantenstadl“-Moderators Karl Moik bespielte die Band. Avseniks Enkel Saso hat sich ebenfalls dem Oberkrainer Sound verschrieben und trat unter anderem in diesem Jahr im „Musikantenstadl“ aus Oberwart auf. TOP AKUELL Radio VHR - Neue Songs und Alben (03.07.2015) Radio VHR - Neue Songs und Alben Liebe Musikfreunde, täglich jeweils zwischen 05:00 - 07:00 Uhr / 11:00 - 13:00 Uhr und 17:00 - 19:00 Uhr präsentieren wir euch ab sofort jeweils die neuesten Alben und Songs der letzten ca. 21 Tage! Ab sofort zu hören bei Radio VHR : Hansi Hinterseer - Gefuehle (Album); Leonard - 30 Jahre Hit auf Hit - Das ultimative Best of (Album); Könige und Priester (Album); Sigrid & Marina - Lust am Leben (Album); ... … Read More Volksmusik-Legende Slavko Avsenik ist gestorben Volksmusik-Legende Slavko Avsenik ist gestorben Die Musikwelt trauert um Slavko Avsenik, der am 2. Juli 2015 im Alter von 85 Jahren einer schweren, kurzen Krankheit erlegen ist. Der Ort Begunje in der slowenischen Region Oberkrain hat seinen großen Sohn verloren. Das Lebenswerk von Slavko Avsenik ist nicht hoch genug zu würdigen. Der volkstümlichen Unterhaltungsmusik hat er durch den von Ihm und seinen Bruder Vilko kreierten Oberkrainer -Sound vor mehr als 60 Jahren eine frische Stilistik gegeben und das Genre nahezu revolutioniert. … Read More Andy Borg - Dankeschön Andy Borg - Dankeschön für neun Jahre Musikantenstadl"Danke für die schöne Stadlzeit" steht auf dem Erinnerungsbild, das der Erfolgsmusiker und scheidende Musikantenstadl-Moderator Andy Borg im Rahmen seines Abschlussstadls im kroatischen Pula von den führenden deutschsprachigen Schallplattenfirmen überreicht bekommen hat. Dieses sehr seltene geschlossene Auftreten der Musikindustrie unterstreicht... Read More Eine wahre Erfolgsstory: Sarah Connor Eine wahre Erfolgsstory: Sarah Connor - Muttersprache Herbsttournee ausverkauft - weitere Zusatzshows für die Tournee 2016 im Verkauf - Platinstatus für das Album Muttersprache! Fast wöchentlich jagt eine Erfolgsmeldung die nächste. Sarah Connor gelingt mit ihrem ersten deutschsprachigen Album „Muttersprache“ der Überraschungserfolg 2015. Nachdem das Album direkt nach Veröffentlichung auf Platz 1 in die Offiziellen Deutschen Albumcharts eingestiegen ist und sich bereits seit 5 Wochen in... … Read More Radio VHR | Schlager - Pop - Rock Volksmusik-Legende Slavko Avsenik ist gestorben Volksmusik-Legende Slavko Avsenik ist gestorbenDie Musikwelt trauert um Slavko Avsenik, der am 2. Juli 2015 im Alter von 85 Jahren einer schweren, kurzen Krankheit erlegen ist. Der Ort Begunje in der slowenischen Region Oberkrain hat seinen großen Sohn verloren. Das Lebenswerk von Slavko Avsenik ist nicht hoch genug zu würdigen. Der volkstümlichen Unterhaltungsmusik hat er durch den von Ihm und seinen Bruder Vilko kreierten Oberkrainer-Sound vor mehr als 60 Jahren eine frische Stilistik gegeben und das Genre nahezu revolutioniert. Dem Künstler gelang es, in die bodenständige Musik seiner Heimat moderne Elemente einfließen zu lassen, wovon viele direkt aus dem Jazz übernommen wurden. Die typische Besetzung Akkordeon, Bariton oder Bass, Gitarre, Klarinette und Trompete ist und war stilbildend, der Sound aus dem Repertoire zahlreicher Musikgruppen nicht mehr wegzudenken. Bis heute beeinflusst seine Musik heranwachsende Musikergenerationen. Die Oberkrainer Musik ist durch Slavko Avsenik zum zeitlosen Markenzeichen geworden. Im Laufe der Karriere verkauften „SLAVKO AVSENIK UND SEINE ORIGINAL OBERKRAINER“ über 36 Millionen Schallplatten, die Gruppe wurde mit 31 Gold, Platin und einem Diamant Tonträger (10 Mio. verkaufte Schallplatten) in den verschiedenen Ländern Europas ausgezeichnet. Aus der Feder des Autodidakten Avsenik und seines Bruders Vilko stammen über 1000 Musikstücke. Avseniks Titel „Trompetenecho“, der größte Hit der ORIGINAL OBERKRAINER, eröffnete als Erkennungsmelodie 20 Jahre lang die Eurovisions-Sendung „Musikantenstadl“ und zählt bis heute zum Standard Repertoire nahezu jeder volkstümlichen Formation. Von der deutschen Urheberrechts-Gesellschaft GEMA wurde das „Trompetenecho“ 2004 als das „meist aufgeführte Instrumentalstück des Jahrhunderts“ ausgezeichnet. Seine neue Volksmusik aus Oberkrain baute Brücken über die politischen Systeme hinweg und verband Menschen miteinander, die durch Schlagbäume getrennt waren. Slavko Avsenik hinterlässt seine Frau Brigitta, mit der er über 60 Jahre verheiratet war und die drei Söhne Slavko Jun., Martin und Gregor. Das musikalische Erbe des „Revolutionärs der Volksmusik“ wird von der Familie, seinem Sohn Gregor sowie seinem Enkel Saso Avsenik in 2. & 3. Generation erfolgreich gepflegt. Als letzte Ruhestätte hat er selbst Begunje, seinen Heimatort, den Ort seiner Familie, auserwählt. Fans, Freunde und Wegbegleiter auf der ganzen Welt verabschieden sich mit einem schlichten, aus tiefem Herzen kommenden „Hvala lepa“. Danke, Slavko Avsenik. SERVUS TV zeigt aus aktuellem Anlass heute um 21:15 Uhr in Deutschland (Erstausstrahlung) und Österreich die Dokumentation „Das Lebenswerk von Slavko Avsenik“. Auszüge aus der Vita von Slavko Avsenik • 31 GOLD-/PLATIN-/DIAMANT-SCHALLPLATTEN für über 36 MIO verkaufter Tonträger in 40 Ländern der Welt • Autor von über 1000 Kompositionen • GOLDENES MIKROPHON als „VOLKSMUSIKANT DES JAHRHUNDERTS“ • GOLDENES GRAMMOPHON (Stiftung DT.GRAMMOPHON /Auszeichnung für besondere musikalische Verdienste) • 1975 Deutscher Schallplattenpreis (dt.Phono-Akademie / Prod. „Goldene Klänge aus Oberkrain“) • 1979 GOLDENE ROSE Österreich (meistgespielter Autor) • 1979 Aufnahme in „Who is Who - The people lexicon“ • 1981 GOLDENER LÖWE RTL (Radio Luxemburg) • 1983 SILBERNER STERN der Teilrepublik Slowenien (Staatsauszeichnung für besondere Verdienste) • 1987 Eintrag im GUINESS BUCH DER REKORDE : „HEAD OF FOLK MUSIC“ • 1990 HERMANN – LÖNS – MEDAILLE in PLATIN • 1990 VÖ Lehrbuch „Spielen wie Slavko Avsenik“ • 1999 AUFTRITT VOR US-PRÄSIDENT Clinton • 1999 ORDEN DER FREIHHEIT der Republik Slowenien • 2003 VÖ Sonderbriefmarke der slow. Post • 2004 GEMA-Auszeichnung Titel Trompetenecho als „JAHRHUNDERTHIT“ (meistaufgeführtes Instrumental des Jahrhunderts) • Ehrenbürgerschaft in Cleveland/ USA Legendary Musician Slavko Avsenik Dies Ljubljana, 2 July - Internationally-recognised accordion musician and composer Slavko Avsenik has died at the age of 85. He is leaving behind a rich legacy of oompah music and a polka that is believed to be the most frequently played piece of music in the world. Avsenik was born November 26, 1929 in Begunje na Gorenjskem, close to Lake Bled, a popular tourist spot in NE Slovenia. In 1953, he established The Avsenik Brothers Ensemble with his brother Vilko, with whom he has produced nearly 1,000 songs in Slovenia and Germany. The band performed before millions and in thousands of concerts. All together, they have sold over 30 million records. Their most popular is a polka entitled "Na Golici" in Slovenian, or "Trompetenecho" in German, "Trumpet Echoes" in English. The "Trumpet Echoes" is believed to be the most played instrumental song in the world. Other great milestones of the band include performing in front of over 80,000 people in Berlin Stadium and touring the US and Canada. "Avsenik is a real trade mark of Slovenia. A man who gives joy to millions of people most certainly deserves today's recognition," former President Milan Kučan said about the acclaimed musician on the occasion of his 80th birthday. "Everything that has happened was coincidental and I am still analysing it today. All I can say is: 'Thank you, my destiny'," Avsenik once said about his career. TRAUER UM SLAVKO AVSENIK DER „VATER“ DER LEGENDÄREN OBERKRAINER-MUSIK IST AM DONNERSTAG IM ALTER VON 85 JAHREN IN SEINER HEIMAT VERSTORBEN. Die Volksmusik trauert um Slavko Avsenik. Der Vollblutmusiker hat in den 1950er-Jahren die Volksmusik revolutioniert und eine ganz neue alpenländische Klangfarbe entwickelt: Gemeinsam mit seinem Bruder Vilko kreierte er einen völlig neuen Stil mit einer festen Grundformation aus Akkordeon, Klarinette, Trompete, Bariton, Gitarre und Bass: den Oberkrainer Sound. Dieser Klang hat die Volksmusik modernisiert (die heute viel genannte „Neue Volksmusik“) und bis heute nachhaltig geprägt. Slavko Avsenik hat damit Musikgeschichte geschrieben. Textquelle : Stadlpost.at Letzter Abschied von Slavko Avsenik Dienstag, 7. Juli, Trauerfeier Letzer Abschied von Slavko Avsenik ab 9 Uhr im heimischen Haus in Begunje Um 16 Uhr: Beerdigungsmesse in der Pfarrkirche Begunje Um 17 Uhr: Trauerfeier vor dem Feuerwehrhaus in Begunje Beerdigung auf dem Friedhof in Begunje Zugriffe heute: 74 - gesamt: 42694. Der zweite Auftritt in Kärnten Juli 1954 Auf dem Leiterwagen Franc Ogrizek - Slavko Avsenik - Vilko Ovsenik - Franc Kosir - Janez Rohacek (Humorist) - Danica Filiplic - Franc Koren Franz Haschej aus Kärnten hat mir dieses schwarzweiss Foto von Slavko Avsenik geschickt vom zweiten Auftritt mit seinen Musikanten in Kärnten. Das Foto stammt vom Juli 1954, es wurde beim Kirchtag in Trögern bei Bad Eisenkappel aufgenommen. Der Kirchtag dauerte von Mittags 14.00 Uhr bis zum nächsten Morgen um 07.00 Uhr, solange hat Slavko mit seinem "GORENJSKI QUARTETT" gespielt !!!! Der erste Auftritt in Kärnten war im Juni 1954 in Sankt. Jakob im Rosental. Herzlichen Dank Franz !!! Die Erfolgsgeschichte von Slavko Avsenik und seinen Original Oberkrainern und als PDF - File [2'642 KB] Musiker-Porträts der Original Oberkrainer Slavko Avsenik und Vilko Ovsenik haben mit ihrem Oberkrainersound, , einer Kombination aus Akkordeon, Trompete, Klarinette,Bassgitarre und Gitarre, die Welt erobert. Man nennt ihn nicht umsonst den " Polka-König " der Welt. Der Autodidakt auf dem Akkordeon ist sozusagen der Erfinder des Oberkrainer-Sounds mit der für diese Art typischen Begleit- und Rhythmusgruppe, bestehend aus Akkordeon, Akkordgitarre und Baritonhorn. Typisch ist auch die gemischte Akkordbegleitung auf dem Akkordeon, bei Polkas im 2/4-Takt bestehend aus zwei gleich gespielten Gruppen Doppelsechzehntel und einer Achtelnote; bei Walzern aus durchgehend gespielten sechs Achtelnoten pro Takt. Ein Virtuose auf der Pianotastatur, komponierte und spielte er zusammen mit seinem Orig. Oberkrainer Quintett unzählige, meisterhaft vorgetragene Titel ein, die nicht nur gehörfällig und darum beliebt und immer wieder gerne gehört sind, sondern die auch dem Techniker Avsenik gerecht werden. Man denke an Polkas wie "Von Ort zu Ort", "Ich hör´ so gern Harmonika", "Im Schweizer Hochland" und viele, viele andere. Die Liste liesse sich schier endlos fortsetzen. Die Kunst, die jeweiligen Titel perfekt nachzuspielen, mit dem für Slavko ganz eigenen Stil, seiner Leichtigkeit und seines Vortrages, ist nur wenigen vergönnt. Nicht nur die Spieltechnik, sondern auch das Herzblut muss der Zuhörer spüren, fühlen, hören, es muss ihn in jeder Faser seiner Muskeln mitzittern und erbeben lassen, ja mitreissen! Dann ist es so gespielt, gepaart mit Perfektion und Präzision, wie Slavko es sich immer zur Maxime gemacht hat. Und darum sind auch die erfolgreichen Kompositionen der Gebrüder Avsenik das, was sie eben sind: Evergreens eines eigenen Musikstils, die für uns Anhänger und Fans dieses Genres nicht mehr wegzudenken sind! Vergleicht man einmal etwas näher die verschiedenen Komponisten solcher Polkas und Walzer im Stile der Oberkrainer, so wird man feststellen (und jeder, der schon einmal versucht hat, einen Avsenik-Titel in der ORIGINAL!-Tonart nachzuspielen, wird dies bestätigen können), dass sich Slavko und Vilko niemals der Versuchung hingaben, eine Komposition um der leichteren Spielbarkeit willen in einer hauptsächlich für die Bläser im Ensemble mit ihren in B gestimmten Instrumenten einfacheren Tonart mit weniger Vorzeichen zu schreiben. Nein! Gerade die in für Bläser teils sehr schwierigen und anspruchsvollen Kreuz-Tonarten wie A-, E-, H- und Fis-Dur gehaltenen Titel wie z.B. "Erinnerung an Zürich" oder die "Goldenen Oberkrainer-Klänge" machen den Komponisten Avsenik, machen die Original Oberkrainer aus, heben ihn wohltuend von allen anderen im Reigen der Musikschaffenden heraus. Niemals zugunsten der leichteren Spielbarkeit und immer dem schöneren,edleren Klang folgend schuf er gleichermassen unvergessene wie unvergleichliche Melodien! Ein Stück, das in E-Dur geschrieben ist und der Einfachheit halber in F- oder Es-Dur gespielt wird, kann niemals so klingen wie das Original. Und mag es auch noch so gut und perfekt gespielt sein! Hier trennt sich die Spreu vom Weizen, hier scheiden sich die Geister, sowohl was Komposition als auch Vortrag angeht. Nur wer selbst solch einen innigen Bezug zur Oberkrainer-Musik hat, ja vielleicht sogar selbst musiziert, kann das nachvollziehen und einigermassen verstehen. In diesem Sinne: Es lebe die Oberkrainer-Musik! Quellennachweis : KRAINER-MUSIC über 50 Jahre Musikant, 31 Goldene Schallplatten, 1 Platin-Platte, 1 Diamant-Platte, über 31 Millionen verkaufter Tonträger auf über 120 eigenen Tonträgern ! In der 50-jährigen musikalischen Laufbahn hat das Ensemble der Brüder Avsenik mehr als 600 Titel auf Tonträgern veröffentlicht Zum 80.Geburtstag von Slavko Avsenik schrieb Astrid Stutz folgendes schöne Gedicht: Lieber Slavko Avsenik! "Du hast Geburtstag! Wir gratulieren" und wünschen alle von Herzen Dir: "Gesundheit, Glück, Zufriedenheit". Geniesse die glücklichen Stunden "Im Kreise der Familie" oder bei "Einem Abend mit Freunden". Und wenn es dann "Lustig beim Wein in Oberkrain" zugeht, könnte es vielleicht, "Spät am Abend" sogar sein, dass "Katharin" beim "Slowenischen Bauerntanz" zu Dir sagt: "Komm und tanz mit mir"! Ja ja Du weißt schon, ein bisschen "Stimmung muss sein", auch wenn wir vielleicht "Die verflixten Wechseljahre" schon spüren, so würde "Franz der Siebengscheite" sicher sagen, das ist "Kein Grund für schlechte Laune". Mit ein bisschen "Schallali Schallala" geht es "Ohne Sorgen" "Heiter durch's Leben". Und wirfst Du mal einen "Blick übern Zaun", kann es sein, dass "Miss Kaktus" Dir zuruft: "Ich wart auf Dich", "Wann kommst Du zu mir?" Genau so wie Du, zehren auch wir von der "Erinnerung" an die "Gute alte Zeit", als Du mit Deinen "Slowenischen Grüssen" "Von Ort zu Ort" gezogen bist. Ganz egal, ob "Hinterm Hühnerstall" oder "Hoch auf den Bergeshöhn", Deine "Goldenen Klänge aus Oberkrain" haben uns allen "Freude an Musik mit Avsenik" gebracht. Für Deine "Olympiade in Musik" hast Du oftmals "Bronze, Silber und Gold" bekommen und nach der "Siegerehrung" gab es sicher auch "Durchbummelte Nächte" weit über die "Geisterstunde" hinaus, bis der "Morgenstern am Horizont" stand und die "Fesche Kellnerin" beim "Frühkonzert auf dem Bauernhof" den "Fröhlichen Gesellen" den "Karawanken Marsch" geblasen hat. "Ein Leben lang für die Musik" bist Du mit dem "Trompetenecho" nicht nur "Kreuz und quer durch die Schweiz", sondern auch "Übers weite Meer" gereist und hast uns "Abend für Abend" "Mit Musik und guter Laune" "Glück und Sonnenschein" gebracht. Leider heisst es heute nicht mehr, Slavko Avsenik und "Die (Original) Oberkrainer kommen" und ziehen "Mit Polka durch die Welt". Doch "Ewig jung bleibt die Erinnerung" an "Unvergessene Tage". Wir senden Dir voller Dankbarkeit, herzliche Grüsse aus dem "Schönen Schwyzerland" und sagen "Alte Liebe rostet nicht". Wir lassen für Dich die "Wunschglocke" erklingen und wünschen Dir "Auf allen Deinen Wegen" nur das Allerbeste! Bitte bewerten Sie diese Seite durch Klick auf die Symbole. Ein Exportschlager ganz anderer Art hat Begunje (zumindest in einschlägigen Kreisen) weltberühmt gemacht: die volkstümliche Musik der Gebrüder Slavko und Vilko Avsenik, kurz »Oberkrainer« genannt. Ihr Geburtshaus befindet sich am südlichen Ortsrand. Vom stattlichen, aber schlichten Dorfgasthaus, das die einheimische Bevölkerung eher unter dem Vulgo-Namen »Pri Jožovcu« kennt, ist es mit großem finanziellen Aufwand zur vielbesuchten Pilgerstätte für Liebhaber der Oberkrainer Musik geworden. Es umfasst heute einen Konzertsaal für 350 Besucher, einen kleineren Avsenik-Clubraum, ein Restaurant mit Gastgarten, das Avsenik-Museum samt Galerie im ersten Stock, ein Tonstudio sowie einen Laden für Musik- und Texthefte, Tonträger, Bücher, Festschriften und Fanartikel aller Art. Ganzjährig, mit einer kurzen Unterbrechung in den Wintermonaten, finden im Veranstaltungszentrum, das mit modernster Tontechnik und Versatzstücken aus dem »Musikantenstadl« ausgestattet ist, Konzerte volkstümlicher Musikgruppen statt. Nachdem Slavko Avsenik anfangs der 90er Jahre aufgehört hat mit seinem eigenen Ensemble, wird seine Musik heute gepflegt durch das Ensemble Gašperji (Die Jungen Original Oberkrainer - durch Slavko persönlich zu offiziellen Nachfolger gemacht) und Hišni Ansambel Avsenik (Die Hauskapelle Avsenik). Es ist gedacht das das Ensemble Gašperji weltweit Konzerte versorgt und das die Hauskapelle Avsenik nur in Begunje, im Gasthaus Avsenik, aufspielt. Das letzte heißt dass jeden Freitagabend im Saal oder auf der Terrassenbühne ein Konzert gegeben wird. Quelle : Slowenien entgegen zu fuß von klagenfurt nach ljubljana Ab November 2009 sind nun Sašo Avsenik UND SEINE OBERKRAINER die offiziellen Nachfolger von Slavko Avsenik Slavko Avsenik war zunächst Skispringer und als solcher Mitglied der Nationalmannschaft des ehemaligen Jugoslawiens. Das Pianoakkordeon und das Spielen auf der Steirischen Harmonika brachte er sich während seiner Militärzeit selbst bei. 1953 begann er im Trio Avsenik mit einem Gitarristen und Bassisten. Slavko Avsenik gründete zusammen mit Bruder Vilko Ovsenik die Musikgruppe Gorenjski Kvintet, die als Slavko Avsenik und seine Original Oberkrainer (Original Oberkrainer Quintett) international bekannt wurde und mehr als 36 Millionen Tonträger verkaufte. Auch sind sie die Erfinder des Oberkrainer Sounds, der auch heute noch von einer Vielzahl von Musikgruppen gespielt wird. In der Regel besteht eine Oberkrainer Besetzung aus Akkordeon, Baritonhorn oder Kontrabass (Bass), Gitarre (Rhythmus), Klarinette, Trompete und natürlich aus ein- oder mehrstimmigem Gesang. Für einige Aufnahmen wurden auch Mundharmonika oder eine zweite oder sogar dritte Klarinette verwendet. Zusätzlich gibt es Alben mit Streichorchester und auch Blasmusik. Obwohl der Oberkrainerstil Ähnlichkeiten mit der Ländlermusik aufweist, wurde er anfänglich keineswegs dieser zugeordnet. Er entspricht auch nicht der slowenischen Volksmusik. Vorwiegend werden 4/8 Polkas, Walzer sowie Märsche gespielt und natürlich auch Ländler mit typischer 4-Takt-Einleitung, wie z. B. der Bauern-Ländler. Eine Neuerung brachte dieser Stil jedoch auch damit, dass die Harmonik vieler Lieder sehr modern war und in die Jazzharmonik geht. In fast jedem der Lieder sind Jazzelemente, wie Sextakkorde oder Sekundärdominanten (zumeist von der zweiten Stufe) zu finden. Diese Neuerung, vor allem in der Begleitung, ist wohl dem Gitarristen des Ensembles Leo Ponikvar zuzuschreiben, der vor seiner Zeit bei Avsenik als Jazzmusiker aktiv war und somit über das erforderliche Wissen verfügte. Der größte Erfolgstitel von Slavko Avsenik ist das Trompeten-Echo, das sich zum Evergreen der volkstümlichen Musik entwickelte und in zahlreichen Versionen (Blasorchester, A cappella, etc.) aufgenommen wurde. Einem breiten Publikum wurde diese Komposition erst mit Hilfe von Fred Rauch bekannt, der zufällig den Titel in Radio Klagenfurt gehört hatte. In den 1970er Jahren war es die Erkennungsmelodie der ZDF-Sendung Lustige Musikanten und der monatlichen Hörfunksendung Wettstreit nach Noten des Deutschlandfunks. Auch für die ORF-Sendung Musikantenstadl wurde das Trompetenecho das Titellied. Weitere Erfolgstitel sind Auf der Autobahn, Slowenischer Bauerntanz und Es ist so schön ein Musikant zu sein. 1992 übergab Avsenik seine Lieder vor allem an das Ensemble Gašperji, welches er unter der Bezeichnung Die Jungen Original Oberkrainer offiziell zum Nachfolge-Ensemble seiner Original Oberkrainer ernannte. Die meisten der langjährigen Mitglieder sind inzwischen verstorben: Der Trompeter Franc Košir (1930-1991), der Gitarrist Leo Ponikvar (1917-1992), der Klarinettist Albin Rudan (1933-2009) und der Baritonist und Bassist Mik Soss (1929-2004) leben nicht mehr. Quelle : Balkanforum Die Ortschaft BEGUNJE liegt bei 586 Meter Meereshöhe, im Untertal der Karawanken, unter der überaus schönen, immer grünen Begunjščica, in Höhe von 2063 Meter. Die ganze Umgebung dieses Klimaortes ist bilderhaft, am schönsten ist jedoch die Aussicht auf die Julischen Alpen, mit dem Höhepunkt Triglav, dem höchsten Berg in Slowenien (2864 m). In dieser kleinen Ortschaft wurden die Brüder Slavko und Vilko Avsenik geboren, und hier wurde auch die Musik ihres Ensembles geboren. Alles fing auf dem Hof des heimischen Gasthauses an. Ihre volkstümliche Musik mit der charakteristischem Melodie und Echtheit besingt die Schönheiten der Umgebungssorte, die Gewohnheiten der dort lebenden Leute und Ihre Lebensart. Die Brüder Avsenik trugen Ihre Lieder auch in andere Länder, ihre Lieder kennt und singt man in allen Orten der Welt, für die Lieder erhielten sie viele Ehrungen Quelle : oberkrainer.ch Die Original Oberkrainer Avsenik im DLF Slavko Avsenik und Ernst Mosch Die Giganten der volkstümlichen Musik trafen sich oft: Ernst Mosch und Slavko Avsenik: Mit diesen beiden begann der sagenhafte Erfolg der Blasmusik aus Krain und Böhmen. In den sechziger Jahren gingen sie zusammen auf Tourneen und begeisterten Tausende. Unzählige Nachahmer versuchten an die Klasse heranzukommen und ein wenig von dem Umsatzkuchen mit abzuschneiden. Sie blieben alle auf der Strecke. Unübertroffen die Plattenumsätze in aller Welt. Wie wir heute wissen, wurden die Tonträger sowohl in den deutschsprachigen Ländern als auch in fernen Kontinenten aufgelegt. Dank des Internets sieht man oft Tonträger aus Argentinien, Kanada, Japan, Südafrika, England usw. Lebenswerk Slavko Avsenik - Servus TV Webseite von Slavko Avsenik Webseite Musikschule Avsenik Die Erfolgsgeschichte Musiker-Porträts Aktuell in Begunje 2015 Avsenik-Denkmal in Lesce Die Nachfolger von Slavko Avsenik Archivfotos von Simon Golobic Tonträger Original Oberkrainer Avsenik GASTHAUS AVSENIK - "PRI JOŽOVCU" GALERIJA AVSENIK - HOHNER .O.O. Hauskapelle Avsenik http://www.mooslern-online.de/index2.php Legendary Musician Slavko Avsenik Dies Society, 02 Jul 2015 / By STA Internationally-recognised accordion musician and composer Slavko Avsenik has died at the age of 85. He is leaving behind a rich legacy of oompah music and a polka that is believed to be the most frequently played piece of music in the world. Avsenik was born November 26, 1929 in Begunje na Gorenjskem, close to Lake Bled, a popular tourist spot in NE Slovenia. In 1953, he established The Avsenik Brothers Ensemble with his brother Vilko, with whom he has produced nearly 1,000 songs in Slovenia and Germany. The band performed before millions and in thousands of concerts. All together, they have sold over 30 million records. Their most popular is a polka entitled "Na Golici" in Slovenian, or "Trompetenecho" in German, "Trumpet Echoes" in English. The "Trumpet Echoes" is believed to be the most played instrumental song in the world. Other great milestones of the band include performing in front of over 80,000 people in Berlin Stadium and touring the US and Canada. "Avsenik is a real trade mark of Slovenia. A man who gives joy to millions of people most certainly deserves today's recognition," former President Milan Kučan said about the acclaimed musician on the occasion of his 80th birthday. "Everything that has happened was coincidental and I am still analysing it today. All I can say is: 'Thank you, my destiny'," Avsenik once said about his career. IN MEMORIAM SLAVKO AVSENIK petek, 3.7.2015 Se s hribov v daljavo zazrem prek gričev, dolin, gora, v daljavi še modro morje uzrem, kje lepše je kot doma? Z globoko žalostjo smo sprejeli novico, da nas je zapustil Slavko Avsenik, glasbenik in skladatelj, duša slovenske narodno-zabavne glasbe. Brata Slavko in Vilko Avsenik sta s svojim ansamblom tlakovala pot narodno-zabavni glasbi in utrjevala slovensko identiteto. Avseniki so bili ambasadorji Slovenije po svetu in so neprecenljivo pripomogli k njeni večji prepoznavnosti. Od leta 1953, ko je Slavko Avsenik zložil svojo prvo avtorsko skladbo V planinski koči, Avsenikov repertoar obsega več kot 700 skladb. Za svoje delo so prejeli kar 31 zlatih, 2 platinasti in 1 diamantno ploščo. Zapuščina Slavka Avsenika je večna. Njegove legendarne skladbe, ki opevajo lepote slovenske dežele, njegov duhovit in veder ton, veselje, radost, sreča, optimizem in svoboda, ki jih je vnašal v glasbo, katero pozna domala cel svet, predstavljajo neprecenljivo dediščino naše narodne zakladnice. S hvaležnostjo in ponosom se ga bomo spominjali. Želimo mu večen mir, njegovi družini pa izrekamo iskreno sožalje. Slovo od Slavka Avsenika: "Umrl je pesnik slovenske duše" Pogreba se je udeležilo več tisoč ljudi 7. julij 2015 ob 09:00, zadnji poseg: 7. julij 2015 ob 19:37 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA "Slovenci se nimamo za radosten narod. Mar res nismo? Zavrtite Golico. V hipu bomo eksplodirali v nepopisno srečo. Slovenci se nimamo za povezan narod. Mar res nismo? Zavrtite doma ali kjer koli po svetu pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. Ni ga tisti hip čvrstejšega lepila od solz ganjenosti in narodne pripadnosti," je v svojem govoru ob slovesu od Slavka Avsenika poudaril predsednik Borut Pahor. V Begunjah na Gorenjskem je maši zadušnici za Slavkom Avsenikom in žalni slovesnosti pred Avsenikovo domačijo v torkovih popoldanskih urah sledil pogreb z državnimi in vojaškimi častmi na begunjskem pokopališču. Udeležili so se ga tudi predsednik države Borut Pahor, ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in premier Miro Cerar. Na pogrebnih slovesnostih so sicer pričakovali od 5.000 do 10.000 ljudi, a se jih je zaradi hude vročine (in nemara zaradi televizijskega prenosa) udeležilo veliko manj. Zdravljica in Golica, dve slovenski himni "Danes žaluje ves slovenski svet. Umrl je pesnik slovenske duše, Slavko Avsenik," je v svojem govoru dejal predsednik republike. "Toda to ni slovo - je tih, veličasten pozdrav, je srečanje, čeprav tako zelo žalostno. To ni slovo, ker bomo skupaj za vse večne čase. Zdravljica in Golica, dve himni, dve umetnini, ki izkazujeta naš, slovenski narodni značaj. Dve pesmi in melodiji, ki nas določata. Če nam Prešeren govori o edinosti, sreči in spravi, nam Slavko Avsenik vse tri prešerno uglasbi." "Slavko Avsenik, sprašujem Vas … ali je sploh kaj imenitnejšega od zadoščenja, da ste svojim ljudem zapustili navdih za lepo in dobro," je svoj govor sklenil Pahor. "Kako se počuti nekdo, ki nam je izumil tipko za srečo? Samo pritisneš nanjo, zaslišiš Golico, to slovensko kraljico, in si vznesen od veselja." Celodnevne žalne slovesnosti Krsto s pokojnikom so že zjutraj pripeljali na domačijo Avsenik. Najprej so se od njega v intimnem krogu poslovili svojci, sledilo je polaganje vencev, ki jih je v imenu predsednika republike, predsednika vlade in predsednika državnega zbora položila gardna enota Slovenske vojske. Od jutra, ko je krsta s pokojnim Slavkom Avsenikom ležala na domačiji Avsenik v Begunjah, so se ob njej ustavili številni njegovi prijatelji, znanci, sodelavci in ljubitelji njegove glasbe. V miru, saj velike gneče ni bilo, so se vpisali v žalno knjigo in izrekli sožalje družini. Nekateri so se kljub visoki vročini zadržali v Begunjah, kjer so se udeležili tudi poslovilne slovesnosti. Številni Slovenci so "Avsenikovi od glave do peta" Kot sta povedala zakonca Marija in France Jerinc iz Vodic, sta bila velikokrat na Avsenikovih prireditvah, udeležila sta se tudi enega njegovih prvih koncertov, ko je še kot mladenič igral v Lahovčah. "Prvi vtis o njem sem doživela kot otrok in vedno me je spremljal," je poudarila Marija, France pa dodal: "Jaz sem Avsenikov od glave do peta. Ta glasba bo ostala v naših srcih." "Ta glasba bo ostala v naših srcih, pri naših vnukih pa - kdo ve ..." se je med večinoma starejšimi ljubitelji Avsenikove glasbe vprašal France Jerinc. Odgovor je ponudila skupina mladih glasbenikov, ki nadaljuje narodno-zabavno tradicijo: "Tu smo, da se spoštljivo poklonimo veliki legendi narodno-zabavne glasbe. Vsi smo ga zelo spoštovali in še mnoga leta ga bomo - njega, njegovo glasbo in pečat, ki ga je pustil slovenskemu narodu." Priromali tudi iz tujine Avseniki imajo 150 klubov oboževalcev po sem svetu, največ v Avstriji, Italiji in Nemčiji. Od njega so se prišli poslovit tudi njegovi ljubitelji iz Poljske in Belgije. "Avsenikovo glasbo ljubim, ker prihaja iz srca," je poudaril Berthold Weis iz Nemčije, ki je obiskal več kot 80 Avsenikovih koncertov in je bil 60 let član njegovega kluba oboževalcev. Mašo zadušnico je v cerkvi sv. Urha daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, somaševala pa sta farni župnik dr. Matjaž Ambrožič in župnik Jože Čuk iz župnije Sora pri Medvodah. "Slavko Avsenik je imel v svojem življenju posebno poslanstvo: da je z melodijami in pesmimi razveseljeval in povezoval množice poslušalcev po vsem svetu. Njegova glasba seže do srca, ker je izraz opevanja lepote stvarstva in domovine, pa tudi izraz čutenja s človekom," je v svojem nagovoru zbranim na srce položil Ambrožič. Po maši je pred Avsenikovo domačijo potekala žalna svečanost. Na njej so torej govorili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predstavnik krajevne skupnosti Begunje Sašo Gašperin, župan občine Radovljica Ciril Globočnik, predstavnik Društva slovenskih skladateljev Tomaž Habe ter pesnik in pisatelj, mag. Ivan Sivec. Sinovo slovo V imenu družine se je od Slavka Avsenika poslovil tudi najstarejši sin, Slavko Avsenik ml. "Moral sem oditi od tebe, da sem se lahko vrnil k tebi," se je v svojem ganljivem nagovoru očetu spominjal sin. Obudil je spomin na čase, ko je bil oče zaradi svoje glasbe veliko zdoma. Kot je dejal, so ga pogrešali, a so vedeli, da počne nekaj pomembnega in dobrega. Sam je, ko je odšel od doma, očeta bolje spoznaval prek zgodb njegovih poslušalcev in oboževalcev ter prek študija del skladateljev, ki so ustvarjali našo svetovno glasbeno zgodovino, ko ga je primerjal z njimi. "Moral sem se izgubiti v drugačnem svetu, da sem se lahko ponovno našel. In končno, moral sem se močno odkloniti od tebe, da se ti lahko danes, kot Slavko Avsenik mlajši, globoko priklonim." "Vonj po slovenski prsti" "Kje je moč Slavkove glasbe?" se je v svojem nagovoru vprašal skladatelj Tomaž Habe. "Slavko Avsenik je ustvarjal glasbo, kot bi rekel simfonik Matija Bravničar, ki ima vonj po naši zemlji, ki izraža naše bistvo in vsebuje vse značilnosti slovenstva. Kljub temu da je dosegel večji uspeh v tujini, se je Slavko kot travniška cvetlica vračal nazaj na poljane, med ljudi in kraje, ki jih je doživljal od mladih let. (...) Ravno v tem je moč njegove glasbe: iskrena, neizumetničena, naravna, pa vendarle izpovedna v svojem žanru." "V veliko zadoščenje mi je, da je občina uvidela veličino njegovega poslanstva in v Lescah pred dvema letoma postavila spomenik Avsenikovi glasbi," je ob tej priložnosti izpostavil Ciril Globočnik, župan občine Radovljica. "Slavko Avsenik, naš častni občan, je večkrat povedal, kako veliko mu pomeni, da smo na ta način pokazali, kje so korenine te svetovno poznane glasbe - v Begunjah na Gorenjskem, v Sloveniji. Verjetno se vsi zavedamo, kako pomembna je njegova glasba, domačini pa čutimo ponos, ker Avsenikova glasba, ki je nastajala tu, v naših krajih, že toliko desetletij navdušuje ljudi po vsem svetu. (...) Še kako resnične so besede, ki jih je izrekel v enem od najinih zadnjih pogovorov: če združimo profesionalnost in talent s trdim delom, ni razloga, da ne bi uspeli tudi izven meja naše domovine." Od pokojnega so se s pesmijo poslovili Ansambel Saša Avsenika, Slovenski oktet in Orkester slovenske policije. Slavko Avsenik je bil pokopan z državnimi in vojaškimi častmi. Slovesnost se je sklenila s poslanico več kot 100 slovenskih glasbenikov, ki so se Slavku Avseniku zahvalili za izjemno glasbeno dediščino, ki jo je ustvaril skupaj z bratom Vilkom. Na RTV Slovenija spremljajte še: 20.55: Golica, zgodba o skladbi, dokumentarni film na 2. programu TV Slovenija 21.45: posnetek pogrebnih slovesnosti na 2. programu TV Slovenija Naključni vstop v svet glasbe Slavko Avsenik se je rodil 26. novembra 1929 v Begunjah na Gorenjskem. Kot najmlajši izmed petih otrok je Slavko Avsenik po končani osnovni šoli ostal doma na kmetiji, kjer je ob priložnostih kaj zaigral. V tistem času ga je navdušil skakalni šport, tako da je leta 1946 postal član državne reprezentance, svoj osebni rekord, 74 metrov, pa dosegel v Planici. Leta 1952 se je poročil z Brigito, v zakonu pa so se jima rodili trije sinovi, ki so vsi povezani z glasbo oz. umetnostjo. Slavko Avsenik ni nikoli načrtoval, da bo glasbenik. Veliko vlogo pri tem je odigral njegov brat Vilko, s katerim sta s svojim ansamblom tlakovala pot narodno-zabavni glasbi. Veljata za največkrat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot 1.000 skladb, med katerimi je najbolj znana Na golici, ki je doživela kar 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Ansambel je desetletja navduševal domače občinstvo, dolga leta pa igral tudi v tujini, v Nemčiji, Švici, Avstriji in onstran luže so se organizatorji kar tepli, da bi jih pripeljali. Glasbeniki so bili odlični ambasadorji domače glasbe in so ime Slovenije ponesli daleč v svet. Nastanek legendarne Golice Avsenikova Na Golici je danes ponarodela, največkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu. Nastala pa je čisto po naključju, med Slavkovo nočno službo v Tonosi, kjer je delal kot pletilec. "Bil sem v nočni službi in ta moj pletilni stroj je pač delal bolj počasi, zato sem se malo sprehajal in mi pride na misel ta melodija para-rara-para-rara-pararararam. In ker nisem znal not in tega (in jih še danes ne znam), sem nekako po svoje to napisal. Potem sem pa brata poklical in mu rekel: 'Jaz imam tukaj neko melodijo. Bi jo ti lahko zapisal?' In to je bilo to." Leta 1999 je predsednik države bratoma Avsenik podelil najvišje državno priznanje za zasluge na področju glasbene kulture doma in široko po svetu. V tesnem stiku z glasbo je ostal vse do konca: pogosto je sedel za klavir in z veseljem ustvarjal glasbo za druge, predvsem za vnuka Saša Avsenika. Slavko Avsenik je umrl pretekli četrtek v 86. letu starosti. Nekaj dejstev o Slavku Avseniku: Leta 1953 je Slavko Avsenik s klavirsko harmoniko prvič nastopil na tedanjem Radiu Ljubljana. Z Vilkom je najprej ustanovil Trio Slavka Avsenika, kmalu za tem je nastal znameniti Gorenjski kvartet, potem pa je nastal Ansambel bratov Avsenik. Leta 1953 je Slavko Avsenik zložil tudi prvo avtorsko pesem V planinski koči. Leta 1957 je v Nemčiji izšla Avsenikov prva velika plošča, leta 1959 pa v Jugoslaviji prva slovenska velika plošča Tam, kjer murke cveto. Leta 1961 je ansambel nastopil pred večdesettisočglavo množico na olimpijskem stadionu v Berlinu, začne se obdobje velikih evropskih turnej. Leta 1964 je Kvintet Slavka Avsenika nastopil na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku in prejel prvo zlato ploščo za milijon prodanih plošč. Leta 1975 je bil ansambel Bratov Avsenik razglašen za najbolj priljubljen narodno-zabavni ansambel nemške televizije. Domače občinstvo je najtežje osvojiti, je dejal Slavko Avsenik. Pred dvema letoma so v krožišču na avtocestnem izvozu pri Lescah odkrili veliko skulpturo v čast Avsenikom. Spominu na Slavka Avsenika bo posvečen tudi letošnji Festival Avsenik, ki bo potekal med 21. in 23. avgustom v Begunjah na Gorenjskem. K. T., A. J. Pogrebnih slovesnosti so se udeležili predstavniki slovenskega državnega vrha in lokalne skupnosti, svojci, prijatelji in številni ljubitelji narodno-zabavne glasbe. Slavka Avsenika so pokopali z državnimi in vojaškimi častmi. Častna četa ob krsti Slavka Avsenika. Vdova Brigita s sinovi. Pri maši zadušnici pred žalno slovesnostjo, ki je potekala v cerkvi sv. Urha, je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je daroval mašo, o Avseniku dejal, da je domačim in vsem nam zapustil izjemno in enkratno ter skoraj neponovljivo ustvarjalnost na področju glasbe. Hkrati nam je zapustil neprecenljivo dediščino vere, ljubezni, zvestobe, pozornosti do drugega, srčne kulture, gostoljubnosti in tihega ponosa na to, kar smo. Foto: MMC RTV Slovenija Nazadnje sva se srečala prav tu pred dvema letoma. Kot danes, pred številnimi privrženci, domačimi in tujimi. Ob 60. obletnici umetniškega opusa sem mu podaril repliko prazgodovinske Srebrne piščali. Skupaj sva stala tam na odru, ko je nekdo iz občinstva menda res vprašal, kdo je tisti zraven Avsenika. Predsednik Borut Pahor Povorka s krsto s pokojnikom je od Avsenikove domačije krenila proti cerkvi sv. Urha. Foto: BoBo Na pogrebnih slovesnostih so sicer pričakovali od 5.000 do 10.000 ljudi, a se jih je zaradi hude vročine (in nemara zaradi televizijskega prenosa) pogreba udeležilo veliko manj. Foto: BoBo Slavko Avsenik je z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenske in svetovne narodno-zabavne zgodovine. Žalujoči so se v Begunjah podpisovali v žalno knjigo. Najprej so se od njega v intimnem krogu poslovili svojci, sledilo je polaganje vencev, ki jih je v imenu predsednika republike, predsednika vlade in predsednika državnega zbora položila gardna enota Slovenske vojske. Foto: BoBo Moral sem oditi od tebe, da sem se lahko vrnil k tebi. Moral sem se izgubiti v drugačnem svetu, da sem se lahko ponovno našel. In končno, moral sem se močno odkloniti od tebe, da se ti lahko danes, kot Slavko Avsenik mlajši, globoko priklonim. Slavko Avsenik mlajši Veliko je takih, ki so Slavka Avsenika tako ali drugače poznali, številni so z njim sodelovali in razvili prijateljske vezi. Prepričani so, da sta Slovenija in narodno-zabavna glasba z Avsenikom zelo veliko izgubila. Kljub vsemu bo za njim ostalo okoli 1000 skladb, tradicijo pa nadaljujejo tudi njegovi potomci. Foto: BoBo VIDEO Veter nosi pesem mojo v B... VIDEO Večurno slovo od velikana... Sorodne novice3. julij 2015 "Srečni smo lahko, da živimo v Avsenikovem času" 2. julij 2015 Slavko Avsenik 2. julij 2015 Poslovil se je legendarni Slavko Avsenik Nisem veren, imam marsikaj za povedat čez RKC, ampak vsaj danes se ne kregat in politike zraven mešati. Gospod Avsenik je bil pač veren in prav je, da se ga cekveno tudi pokoplje. Komur gre na živce naj pač ne gleda. Nekateri se morate še marsikaj naučiti o osnovah bontona in predvem pieteti. Neolevičarje gotovo hudo boli, ker so Avseniki krsitjani, in ker ima tudi državniški pogreb z vojaškimi častmi....in ga gardisti nesejo v cerkev....menim, da v samostoni Sloveniji takega pogreba ni še nihče bolj zaslužil.... Mislim, da se bodo na RTV Slovenija še dolgo tepli po glavi, ker so za to novico pustili odprte komentarje. Ni problem v njih, ampak v nekaterih Slovencih, ki se niso naučili osnov bontona in ne zmorejo normalnega obnašanja. Škoda - namesto, da bi ob taki novici oz. ob takem dogodku zbirali lepe misli in spomine na tako veliko osebo, g. Slavka Avsenika. Pride čas vojne, in pride čas miru. Čas, ko se sadi, in čas ko se vsajeno izruva. ~ In pride čas, ko je je treba biti tiho, in se ne spodobi pacati po javnem simbolnem prostoru. Pridružujem se mnenju, da zablokirate komentiranje. Po moje je bil lep pogreb. Dobro so vključili praznovanje življenja in dela velikega glasbenika. Bil sem še mulo, 11 let v severni Franciji, tedaj deželi rudnikov antracita i izseljencev. Po pripovedi: Prišli so Avseniki, s Francem Korenom in Danico Filiplič, Nabralo se je mnogo slovenskih izseljencev od 1920 leta in naprej, drugi rod, pravzaprav tudi tretji, saj so bil inekateri moje starosti. To so bili ekonomski izseljenci, ne politični, da se razumemo. Začno igrati, narod, željan muzike popeni, ples, vino, jedača....Na koncu so muzikanti omagali, ljudje so jih spravili domov v postelje, kakor koga in kjer koga! Slovenska veselica, vredna spomina! Naslednje leto so privabili ansambel 4. Kovači, zaigrali so svoje in odšli. Narod pa totalno razočaran. Ker sem odraščal v času, ko je bilo ogromno narodnozabavnih skupin (osemdeseta leta), sem vedno imel Avsenika samo za enega od teh številnih muzikantov, pač malo bolj izstopajočega od ostalih. Šele kasneje sem izvedel, da je bil on tisti, ki je izumil ta poseben "Oberkrainer Sound" in da vsi ti ali večina teh narodnozabavnih ansamblov pri nas, v Avstriji, Nemčiji in Švici pravzaprav izhaja iz njegovega stila. Največkrat predvajana instrumentalna skladba na radijskih postajah na svetu ni Tequila, Popcorn, Peter Gunn, Tijuana Taxi ipd., ne katera od J. M. Jarra, Enye, Oldfielda itd., ampak je Avsenikova. Že zato sodi med največje. Lepa slovesnost je bila, res. Zelo cenim, kako so to naredili. Kar nekaj solz je bilo ... Ker ta izbor glasbe, ti govori, ti posnetki Gorenjske iz zraka ... to je vse del mene. Čist za info, predsednik države je imel govor na željo družine. lepa slovesnost v čast velikemu Slovencu! In hvala gospodu Pahorju za lep in čuten govor. moj sin se je rodil ob zvokih Prelepe Gorenjske Navidezna meja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo še vedno deli ljudi Na vzhodu Nemčije nepremičnine cenejše 28. julij 2015 ob 09:45, zadnji poseg: 28. julij 2015 ob 10:29 Berlin - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Nedavna raziskava berlinskega inštituta ugotavlja, da 25 let po združitvi vzhoda in zahoda Nemčije še vedno obstajajo velike razlike, in to tako v razmišljanju ljudi kot gospodarski moči. Berlinski inštitut za prebivalstvo in razvoj je objavil raziskavo o tem, kolikšne so razlike med deželami nekdanje Vzhodne in Zahodne Nemčije 25 let po združitvi. Izsledki so presenetili tudi strokovnjake, saj so razlike pri številu prebivalstva, plačah, gospodarski moči, premoženju, kmetijstvu in razmišljanju še vedno precejšnje. Nižje plače, cenejše nepremičnine, manj strpnosti do priseljencev in beguncev - je ocena nekdanjih vzhodnonemških dežel v primerjavi z zahodnimi. Čeprav so se razmere na številnih območjih dveh nekoč tako različnih si držav zbližale, večletna primerjalna študija Inštituta za prebivalstvo in razvoj kaže, da popolne izenačitve še dolgo ni pričakovati. Plačne razlike so očitne Nekdanja meja je še vedno očitna pri rasti števila prebivalstva - na nekdanjem vzhodu število prebivalcev vse od združitve upada. V petih nekdanjih vzhodnonemških deželah je leta 2013 živelo več kot dva milijona ljudi manj kot pred letom 1991. Pri vse nižjem številu prebivalstva na podeželju so dežele primerljive. Tudi število zaposlenih povsod narašča, a v starih deželah bistveno bolj kot v novih. Tudi plačne razlike so še vedno očitne. Povprečna plača na nekdanjem vzhodu je 2.800 evrov na mesec, to je dve tretjini zahodne povprečne plače. Tudi nepremičnine in posesti so na nekdanjem vzhodu kar za polovico cenejše. Velike razlike pa so tudi pri zelo aktualni priseljenski politiki v Nemčiji - na nekdanjem vzhodu so skrajno desna stališča veliko pogostejša. Da so begunci in priseljenci dobrodošli, menijo le vsak drug Nemec na nekdanjem vzhodu in dve tretjini na nekdanjem zahodu. Kljub temu Inštitut ocenjuje, da je bila združitev Nemčij uspešna, da pa bosta dve nekoč tako različni državi res rasli skupaj, pa bo po njihovem mnenju potrebna vsaj še ena generacija. Polona Fijavž, Radio Slovenija Prijavi napako Slovenska politika bo skušala določiti novega arbitra Slovenija se ne strinja z ustavitvijo arbitražnega postopka 28. julij 2015 ob 07:39, zadnji poseg: 28. julij 2015 ob 08:21 Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Slovenska politika se bo skušala dopoldne uskladiti o imenu novega slovenskega člana arbitražnega sodišča. Očitno bo pogovor potekal le o predlogu, ki ga bo pripravil SMC, saj so se druge stranke odločile, da svojega kandidata ne bodo predlagale. Hrvaškemu kolegu Zoranu Milanoviću je, ker v zadnjih dneh ni bilo mogoče drugače vzpostaviti stika, pisal premier Miro Cerar. Izrazil je obžalovanje ob zapletu, ki je nastal zaradi medijskih poročil o domnevnih pogovorih med slovenskim arbitrom in agentko. Oba sta že odstopila, v Sloveniji poteka postopek izbire novega arbitra, je še zapisal Cerar, ki pričakuje, da bo arbitražno sodišče svoje delo nadaljevalo in ga tudi končalo, hrvaškemu kolegu pa je predlagal, da Slovenija in Hrvaška posežeta po strpni in zadržani politiki, ki ne bi dodatno vznemirjala javnosti v obeh državah. Slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem Mirjam Škrk pa je v pismu arbitražnemu sodišču pojasnila, da se Slovenija ne strinja s hrvaškim stališčem, da bi moralo arbitražno sodišče takoj ustaviti postopek. Slovenija zaupa arbitražnemu sodišču, da bo izreklo razsodbo, ki bo temeljila na dokazih in argumentih, predstavljenih v pisnem in ustnem zagovoru obeh strani, ki je bil končan junija 2014. Slovenija nadaljuje postopek izbire novega arbitra. Ob enajstih se bodo udeleženci parlamentarnega vrha pogovorili o predlogu, ki ga pripravlja največja vladna stranka SMC, saj so se vse druge stranke odločile, da svojega kandidata ne bodo predlagale. Koga bo SMC predlagal, ni znano, v javnosti pa so se v zadnjih dneh omenjali Ernest Petrič, Borut Bohte, Vasilka Sancin in Boštjan M. Zupančič. Če bodo stranke o kandidatu dosegle zadostno soglasje, bo vlada novega arbitra imenovala že v sredo. Prisluškovalna afera pa očitno ne bo odnesla Karla Erjavca. Včeraj se je sešel s predsednikom vlade, ki ga je zanimalo zlasti, ali je Erjavec vedel za pogovore med Simono Drenik in Jernejem Sekolcem. Erjavec vztraja, da za tovrstno komunikacijo med našima agentko in arbitrom ni vedel. Tomaž Celestina, Radio Slovenija G. C. Hrvaška Slovenija Medtem ko Hrvaška zahteva zaustavitev arbitražnega postopka, Slovenija še naprej zaupa arbitražnemu sodišču, da bo izreklo razsodbo. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten Sorodne novice 27. julij 2015 Erjavec kljub aferi s prisluškovanjem ostaja minister 27. julij 2015 Ima tudi slovenska stran adute v arbitražni aferi? 27. julij 2015 Hrvaška odstopa od arbitraže, Haag pa želi pojasnila Slovenije 26. julij 2015 Zagreb z dvema načrtoma za odstop od arbitraže 25. julij 2015 Hrvaška tudi uradno poslala pismo, lobisti naj bi že bili na delu 24. julij 2015 Hrvaška vlada pričakuje samorazpustitev arbitražnega sodišča 23. julij 2015 Protipravno pridobljeni prisluhi ne morejo biti razlog za izničenje arbitražnega sporazuma 23. julij 2015 Jadranka Kosor: Arbitražni sporazum ne obstaja več 23. julij 2015 "Razsodba arbitražnega sodišča, v kakršni koli sestavi, bo zavezujoča in dokončna" 22. julij 2015 Erjavec: Če so posnetki resnični, je najhujša možna posledica izločitev sodnika Erjavec kljub aferi s prisluškovanjem ostaja minister Priznava, da je Cerar nezadovoljen 27. julij 2015 ob 18:25, zadnji poseg: 27. julij 2015 ob 21:22 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Zunanji minister in prvak DeSUS-a Karl Erjavec se je po pogovoru s premierjem Mirom Cerarjem odločil, da ostaja na mestu zunanjega ministra. Cerarja je po Erjavčevih besedah v pogovoru najbolj zanimalo to, ali je bil minister seznanjen s pogovori med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko na sodišču Simono Drenik z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), ki jih je prejšnji teden objavil hrvaški tisk. Erjavec trdi, da s tem ni bil seznanjen, Cerar pa zato ne vidi ministrove objektivne odgovornosti. Pogovor je potekal v zasebnih prostorih prek zasebnih telefonov, kar je zunaj njegove pristojnosti, je pojasnil minister. Erjavec je sicer priznal, da je bil Cerar "malce nezadovoljen", ker se ob izbruhu afere ni takoj vrnil z dopusta. "Vendar glede na to, da sva bila dogovorjena, da ne bom dajal nobenih izjav, da bo izjave in zadevo prevzel predsednik vlade, niti ni bilo smiselno, da bi se vrnil z dopusta, ki je bil že vnaprej plačan in organiziran," je pojasnil. Zatrdil pa je, da je na daljavo dajal ustrezna navodila MZZ-ju, pripravili so tudi vsa navodila za slovenske veleposlanike, kaj naj povedo predstavnikom držav, v katerih službujejo. Za torek pa na ministrstvu načrtujejo obveščanje za vse veleposlanike, ki delujejo v Sloveniji. Podpora Cerarjevemu kandidatu Erjavec predvideva, da bo vlada v sredo že imenovala novega arbitra, kandidata pa bo imenovala le koalicija, saj se je opozicija temu odpovedala. DeSUS bo sicer za novega slovenskega člana arbitražnega sodišča podprl kandidata, ki ga bo predlagal Cerar, je dodal Erjavec. Kdo to je, še ne ve. Ob tem je minister dejal tudi, da si premier prizadeva za komunikacijo z Zagrebom. Sam še ni govoril s svojo hrvaško kolegico, ministrico Vesno Pusić, saj za to ne vidi nobenega razloga. Odstop ni mogoč Tako kot premier je tudi Erjavec poudaril, da enostranski odstop Hrvaške od arbitražnega sporazuma ni mogoč. "Arbitražni sporazum tega ne predvideva … tako da bo ta postopek tekel naprej," je dejal. Poleg tega je bil sporazum podpisan pod okriljem Evropske komisije, kar pomeni, da ta zagotavlja izpolnitev odločbe. Komisija se po njegovih besedah sicer ne vtika v postopek, ima pa različne možnosti, da članico prisili k izvršitvi arbitražne razsodbe. Tudi objavljeni pogovori med Sekolcem in Drenikovo po Erjavčevih besedah niso povzročili nobene škode glede samega postopka, ker odločitev še ni sprejeta in arbitri še proučujejo zadevo. Dva že odstopila, Erjavec vztraja Pretekli teden je hrvaški tisk objavil posnetke pogovorov med Sekolcem in Drenikovo. V pogovorih se dvojica pogovarja glede postopkov na arbitražnem sodišču, kar pomeni kršitev pravil in postopkov. Sekolec in Drenikova sta s položaja odstopila, vlada pa bo v sredo na seji vlade imenovala Sekolčevega naslednika. Medtem je hrvaška stran že sporočila, da si je njihova politika enotna v oceni, da bi Hrvaška morala v skladu s pravili mednarodnega prava odstopiti od arbitražnega sporazuma s Slovenijo. Po izbruhu afere sta predsednik SDS-a Janez Janša in predsednica ZaAB-a Alenka Bratušek Erjavca pozvala k odstopu, medtem ko je bil koalicijski SD pri tem bolj zadržan in pozivov k odstopu ni želel komentirati. A. Č. Ima tudi slovenska stran adute v arbitražni aferi? Obstajajo prisluhi hrvaškemu arbitru? 27. julij 2015 ob 16:12, zadnji poseg: 27. julij 2015 ob 16:52 Ljubljana - Radio Slovenija Da tudi slovenska stran ni praznih rok glede informacij o hrvaškem arbitru in pogovorih s svojo državo, bi lahko dokazovala izjava Branka Grimsa, ki delo slovenskih obveščevalnih služb hvali. Že vse od izbruha prisluškovalne afere lahko slišimo predloge, da naj tudi Slovenija objavi svoje prisluhe, ki bi dokazovali, da je tudi njihov sodnik prav tako kot slovenski obveščal hrvaško stran o tem, v katero smer bi lahko šla odločitev sodišča. Klin se s klinom zbija, so takoj po objavi prisluhov omenjali politiki in tudi nekdanji vodja Sove Damir Črnčec. Milanović: Hrvaška bo odstopila od arbitražnega sporazuma . Novega slovenskega arbitra bo, kot kaže, predlagala le koalicija, morda tudi NSi . Najmodreje je molčati S takšno potezo pa se nikakor ne strinja prav tako nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik, ki pravi, da bi Slovenija najmodreje ravnala, če ne bo uporabljala enakih metod. Pri tem spomni tudi na zgodbo iz leta 2007, ko je pri nas izbruhnila prisluškovalna afera Janša - Sanader in ko je hrvaška stran o vsem zgolj modro molčala, po svojih kanalih pa dala jasno vedeti, da imajo tudi oni rokavu svoje adute. Stvar je po tem kaj hitro šla v pozabo, posnetki pogovorov oziroma dogovorov pa niso nikoli prišli v javnost. Bodo adute razkrili Hrvatom? Ali bomo tokrat mi lahko Hrvatom sporočili, da imamo tudi mi kake adute v rokavu? Sodeč po nasmehih članov komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki so zapuščali izredno sejo komisije, kaže, da da. Kot potrditev pa lahko razumemo tudi izjavo predsednika parlamentarne komisije Branka Grimsa, od katerega bi prej pričakovali plaz kritik in očitkov na račun Sove in njenega protiobveščevalnega dela, namesto tega pa je dejal: "Po prvih ugotovitvah so službe strokovno in profesionalno opravile svoje delo." Očitno adute imamo, ali jih bomo prisiljeni tudi kako objaviti, pa bo pokazal čas. Robert Škrjanc, Radio Slovenija Hrvaška odstopa od arbitraže, Haag pa želi pojasnila Slovenije Vodja HDZ-ja Karamarko: "Preprečili malverzacije in prevare" 27. julij 2015 ob 12:44, zadnji poseg: 27. julij 2015 ob 22:14 Zagreb - MMC RTV SLO/STA Hrvaški premier je po sestanku s parlamentarnimi strankami sporočil, da bo Hrvaška odstopila od postopka arbitražnega sodišča, ki je 'kontaminiran'. Slovenski premier je prepričan, da Hrvaška tega ne more storiti. Tudi Evropska komisija pričakuje nadaljevanje postopka. "Sestanek s predsedniki strank je bil kratek. Bil je soglasen. Vsi mislimo, da Hrvaška ne more ostati v arbitražnem postopku. Mora ga prekiniti, suspendirati. Pri tem se bo držala pravil mednarodnega prava. To bo tudi prošnja ali zahteva vlade saboru, da nam da to pooblastilo, da ravnamo na tak način. Pričakujem veliko podporo. Ne bom rekel enoglasno, upam pa, da bo enoglasna," je hrvaški predsednik vlade Zoran Milanović v izredno nezadovoljnem in odrezavem tonu sporočil novinarjem odločitev sestanka predsednikov parlamentarnih strank, ki so se na njegovo povabilo sešli v ponedeljek dopoldne. Arbitražno sodišče je pozvalo Slovenijo, naj poda pojasnila glede afere s prisluškovanjem slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in slovenski agentki z zunanjega ministrstva Simoni Drenik. Slovensko zunanje ministrstvo je v pismu že odgovorilo na poizvedovanje. Slovenska agentka Mirjam Škrk je zapisala: "Slovenija se ne strinja s stališčem hrvaške zunanje ministrice, da bi moralo sodišče takoj ustaviti postopek. Stališče Slovenije je, da mora sodišče nadaljevati postopek in izpolniti mandat z izrekom sodbe na podlagi argumentov, ki sta jih predložili obe strani v postopku, ki se je končal julija 2014," poroča TV Slovenija. Poziv nakazuje, da se zgodba o nedovoljenih stikih med arbitrom in državo Slovenijo za samo arbitražno sodišče še ni povsem končala. Milanović je pojasnil, da zdaj sledi postopek, v katerem bosta hrvaška vlada in zunanje ministrstvo od sabora želela soglasno podporo za postopek, v katerem bo Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma in zahtevala suspenz in umik arbitra, ki ga je imenovana Republika Hrvaška. "Arbitražno sodišče je v izredno neugodnem položaju" Sabor bo sicer o nadaljnjih postopkih Hrvaške glede arbitražnega postopka odločal v sredo, ko je tudi rok, ki ga je dala Hrvaška Stalnemu arbitražnemu sodišču v Haagu, da odgovori na pismo, ki mu ga je poslala v petek. Milanović je bil oster tudi do stalnega arbitražnega sodišča, ki je po njegovem mnenju "v izredno neugodnem položaju". "To je vse, kar lahko rečem ... na to nimam odgovora. Ne vem, ne vem, kako se oni trenutno počutijo." S tem ni imel v mislih le predsednika arbitražnega sodišča Gilberta Guillauma, ampak "celoten položaj". "Za nas je neugoden. Iz njega moramo izstopiti. To je nevzdržno in popolnoma kompromitirano." Prisluhov ni hotel komentirati Milanović ni hotel komentirati vprašanja novinarjev glede nedovoljenega prisluškovanja telefonskemu pogovoru med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Slovenije pri arbitražnem sodišču v Haagu Simono Drenik, ki ji je poročal o zaupni razpravi na sodišču. "Ne morem in nočem komentirati, to je vprašanje, ki se ga ne komentira," je dejal. Na vztrajanje novinarke, da je Slovenija vse skupaj obrnila v prisluškovalno afero, pa je odgovoril: "Ne vem, ali je to mnenje slovenske vlade, včasih se zdi, da je, včasih, da ni. Toni so disonantni. Vi pa veste, da tega ne morem in ne bom komentiral. Kandidata, ki sta jih v postopek imenovala slovenska vlada in parlament, sta odstopila (premolk). Odstopila sta ... sama." Prav tako ni želel komentirati vprašanja, ali bi moral odstopiti slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Tudi na vprašanje, ali je v stikih s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem in ali sta vladi v stiku, je Milanović odgovoril: "Tega ne morem komentirati." "Zgodil se je resen incident in moramo ven" Kaj bo storila Hrvaška zdaj? Bo zahtevala novo arbitražno sodišče ali pa bo zadevo o rešitvi meje na morju s Slovenijo raje prenesla na Mednarodno sodišče (tribunal) za pomorsko mednarodno pravo? Milanović je odgovoril, da je bilo mednarodno sodišče predlog Hrvaške že pred "petimi, šestimi leti, a to takrat ni bilo izvedljivo". Dodal je, da "arbitražni sporazum ni slaba rešitev", a možnost mednarodnega sodišča v Haagu "je boljša rešitev, saj sodi le po kodificiranem mednarodnem pravu. "A smo privolili v nekaj pod določenimi pogoji, ki so bili po našem mnenju kršeni, grobo kršeni, zato ne moremo drugače. Kaj se bo zgodilo v prihodnosti? Ne verjamem, da bo to na slab način vplivalo na slovensko-hrvaške odnose, pa čeprav vam to zveni neverjetno. Smo članica EU-ja. Zgodil se je resen incident in moramo ven. Druge možnosti ni. Ta dogovor in postopek sta kontaminirana." "Precedens ne obstaja" Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če arbitražno sodišče nadaljuje delo, pa je Milanović dejal: "Precedens ne obstaja." Nadaljeval pa je s spravnimi besedami, da "velikih napetosti ali neprijateljstva med Slovenijo in Hrvaško ne bo". "Smo, kjer smo. Delimo si skupno usodo, ko govorimo o migracijah in nadzoru meje - kar je danes težava Slovenije kot vstopne schengenske države, bo jutri težava Hrvaške. In na to se je treba pripraviti." Enoten odziv na "grožnjo hrvaški varnosti" Po sestanku s premierjem Milanovićem so se razgovorili tudi predstavniki poslanskih skupin v hrvaškem saboru, ki so na srečanju dosegli soglasje glede odstopa Hrvaške od arbitražnega sporazuma. Predsednik HDZ-ja Tomislav Karmarko je po srečanju poudaril: "Na grožnje za nacionalno varnost ter nacionalne in državne interese smo se vsi odzvali enako. Poskrbeli bomo, da z odstopom od arbitražnega sporazuma preprečimo malverzacije in prevare." Po srečanju so podporo odstopu od arbitražnega sporazuma izražali tudi predsedniki nekaterih drugih opozicijskih poslanskih skupin, kot sta Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) in Samostojna srbska demokratska stranka, ter vrsta neodvisnih poslancev, ki sodelujejo v različnih poslanskih skupinah. Za Kosorjevo sporazum, ki ga je podpisala, mrtev Tudi neodvisna poslanka Jadranka Kosor meni, da je sporazum, ki ga je s svojim takratnim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem podpisala v Stockholmu novembra 2009, mrtev. Pričakuje, da bo sabor na izredni seji v sredo in četrtek potrdil postopke za odstop od arbitražnega sporazuma, podobno kot so sprejeli arbitražni sporazum pred nekaj manj kot šestimi leti, v času, ko je Slovenija onemogočala hrvaška pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Politični dogovor vlade in opozicijskih strank so pozdravili tudi ribiči iz hrvaške Istre, ki so bili nezadovoljni z arbitražnim sporazumom. Pričakujejo, da bosta državi spor reševali na katerem izmed mednarodnih sodišč, dotlej pa bo, kot trdijo, veljala sredinska mejna črta v Piranskem zalivu. Cerar: Hrvaška ne more izstopiti Na napovedi hrvaškega premierja se je že odzval premier Miro Cerar, ki je dejal, da Hrvaška v skladu z mednarodnopravnimi pravili in pravili v arbitražnem sporazumu ne more izstopiti iz arbitražnega procesa. Kot je dodal po pogovorih z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom, je to ugotovilo tudi arbitražno sodišče v Haagu, ko je sporočilo, da se bo arbitražni proces nadaljeval. Ko je to Milanoviću sporočila novinarka na tiskovni konferenci, sprva ni hotel komentirati, nato pa je dejal: "Lahko in bo." Slovenski premier je sicer pozval k umiritvi strasti. "Menim, da je prav, da se politične strasti umirjajo in se ne spodbujajo ne na naši ne na hrvaški strani," je dodal po poročanju STA-ja. Ob tem je izrazil željo, da bi v duhu dobrososedskih odnosov na vsaki strani prispevali k temu, da se bo arbitražni proces nadaljeval in da bo lahko sodišče končalo delo ter razrešilo sporazum po arbitražni poti, ki je po njegovih besedah pomemben primer, kako se lahko spori med državami urejajo na praven in konstruktiven način. Cerar pisal Milanoviću Medvedjev pa je na novinarski konferenci izrazil mnenje, da afere niso produktivne, in izrazil željo, da bi države spoštovale dogovore in težave reševale na prijateljski način. Po koncu obiska Medvedjeva je premier Cerar tudi pisal hrvaškemu kolegu Milanoviću, saj drugače ni mogel navezati neposrednega stika z njim. V pismu je Cerar pozval k nadaljevanju dela arbitražnega sodišča za dokončno razrešitev obmejnega spora na kopnem in morju med sosedskima državama. Kakšen je postopek odstopa? Hrvaška bo za odstop od sicer zavezujoče arbitraže izvedla postopek v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, je v Zagrebu pojasnil hrvaški pravni strokovnjak Davorin Lapaš. Hrvaška mora uradno obvestiti slovensko stran, da zahteva razveljavitev arbitražnega sporazuma, in pojasniti svoja stališča. Dunajska konvencija nato v takih primerih predvideva rok največ tri mesece za odgovor obveščene strani. Če Slovenija ne bo odgovorila, Zagreb lahko sklepa, da je sporazum razveljavljen. Rok za razrešitev največ 12 mesecev "Če bo Slovenija ugovarjala, konvencija predvideva postopek mirne rešitve spora o razveljavitvi arbitražnega sporazuma, in ne o meji," je dejal profesor na zagrebški pravni fakulteti Lapaš. Kot je še pojasnil, omenjeni postopek mirne rešitve sporov predvideva izbiro katere izmed možnosti, ki jih opredeljuje ustanovna listina ZN-a v 33. členu, rok za to pa je največ 12 mesecev. Bo zadevo pretresali Združeni narodi? Če rešitve ne bo niti po letu dni, se katera izmed strani lahko obrne na generalnega sekretarja Združenih narodov za sprožitev še enega mehanizma iz dunajske konvencije - pravnega postopka mediacije. Odločitev komisije ZN-a za mediacije ni obvezujoča za stranki v postopku, temveč predstavlja zgolj priporočilo, je pojasnil Lapaš. Brez pravnih posledic za Hrvaško Hrvaški pravni strokovnjak je dejal, da ne more biti nobenih pravnih posledic za Hrvaško zaradi zahteve za razveljavitev arbitražnega sporazuma, ker bo zgolj izkoristila svojo pravico sklicevanja na dunajsko konvencijo, ki je del mednarodnega prava. V tem okviru hrvaška odločitev ni enostranska, je še pojasnil. "Za morebitno reševanje spora o meji na katerem izmed specializiranih sodišč ZN-a, kot sta Meddržavno sodišče v Haagu ali Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, je potrebna dobra volja obeh, ne le ene izmed strani v postopku," je še spomnil Lapaš. Arbitražni sporazum predvideva možnost rešitve A z Lapaševim mnenjem se ne strinja slovenska mednarodna pravnica Vasilka Sancin z ljubljanske pravne fakultete. Glede dunajske konvencije je za TV Slovenija povedala, da je to splošna pogodba, ki se uporablja za rabo in razlago vseh drugih mednarodnih pogodb. Po njenem mnenju del konvencije, na katerega naj bi se hrvaška vlada sklicevala pri svoji nameri o odstopu, v tem konkretnem primeru ni uporaben. Omenjeni del konvencije se po njenih besedah lahko uporabi le takrat, ko bi se zgodila tako bistvena kršitev pogodbe, da njeno nadaljnje izpolnjevanje ne bi bilo več mogoče. "V konkretnem primeru, kjer je bila kršena zaupnost v postopku, pa je sama možnost rešitve tega problema predvidena že v samem arbitražnem sporazumu," je Sancinova za TV Slovenija pojasnila zaplet, ki je sledil objavi posnetkov pogovorov med slovenskim sodnikom na arbitražnem sodišču Jernejem Sekolcem in slovensko agentko na sodišču v Haagu Simono Drenik. Po besedah Sancinove je k tej rešitvi arbitražno sodišče Slovenijo tudi pozvalo - da naj v roku 15 dni imenuje novega sodnika. K. Št., To. G. S kitajskega delniškega trga izpuhtelo več tisoč milijard Nove črne napovedi Marca Fabra 28. julij 2015 ob 05:44, zadnji poseg: 28. julij 2015 ob 06:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Borze na Kitajskem so teden začele z največjim enodnevnim padcem po letu 2007, kar je navzdol potisnilo tudi zahodne delniške indekse. Danes je videti umiritev razmer. Več kot osem odstotkov sta včeraj izgubila vodilna delniška indeksa v Šanghaju in Šenzenu. Že junija je bilo na kitajskem trgu, ki je v zadnjem letu silovito naraščal (na začetku junija je bil 150 odstotkov višje kot leto prej), veliko pretresov, vendar so oblasti s številnimi ukrepi, med katerimi je bilo tudi znižanje obrestnih mer, pomirile vlagatelje. Delnice so okrevale, v ponedeljek pa je sledila nova razprodaja. Več borznih trgovcev kot članov partije "Kako pomembno dogajanje na kitajski borzi vpliva na tamkajšnje prebivalstvo, pove podatek, da več Kitajcev trguje na borzi, kot ima tamkajšnja komunistična partija članov. Padce na kitajski borzi je treba gledati tudi v svetovnem kontekstu. Od najvišje vrednosti šanghajskega delniškega indeksa je izpuhtelo več kot 3.200 milijard dolarjev premoženja, kar predstavlja 80-kratnik slovenskega letnega BDP-ja. Kitajsko gospodarstvo se ohlaja, posledice čuti ves svet. Padec cen energentov in surovin je v veliki meri posledica prav manjšega kitajskega povpraševanja. Visoke kitajske gospodarske rasti je zelo verjetno konec. Analitiki pričakujejo, da se bo rast s sedmih zmanjšala na približno pet odstotkov, najbolj pesimistični pa napovedujejo celo stagnacijo gospodarstva," je za MMC ponedeljkov padec komentiral Matej Rigelnik, namestnik direktorja sektorja za zasebno bančništvo pri NLB-ju. Danes se je dan začel z novim petodstotnim padcem, na koncu dneva pa so bile izgube minimalne. Tečaji delnic na Lj. borzi (27. julij): LUKA KOPER +1,17 % 26,00 EUR KRKA +0,77 % 65,50 PETROL +0,06 % 252,15 INTEREUROPA +0,00 % 1,00 ZAV. TRIGLAV +0,00 % 24,95 GORENJE -0,79 % 6,25 SAVA RE -1,93 % 13,72 TELEKOM -3,25 % 89,97 Junija nižji dobički kitajskih korporacij Dejavnikov, ki so sprožili paniko, je več. Vlagatelji se bojijo ohlajanja drugega največjega svetovnega gospodarstva in posledično nižjih dobičkov kitajskih podjetij. Junija se je dobiček v primerjavi z istim mesecem lani znižal za 0,3 odstotka, potem ko se je maja zvišal za 0,6 odstotka. Že v petek je bil objavljen tudi podatek, da je industrijska proizvodnja julija nazadovala kot že 15 mesecev. K pesimizmu prispevajo tudi vedno nižje cene surovin in pričakovanja o tem, da bo Fed zvišal obresti, s tem pa je pričakovati večji priliv kapitala na ameriška tla. Rast indeksa Ifo ni pomagala Frankfurtu Tudi v Evropi in ZDA je bilo trgovanje v prvem dnevu tedna negativno. Frankfurtski DAX30 se je znižal za več kot dva odstotka in zdrsnil pod 11.100 točk, čeprav je bil objavljen spodbuden makroekonomski podatek. Vrednost najpomembnejšega nemškega konjunkturnega indeksa Ifo se je julija po dveh zaporednih padcih presenetljivo povzpela, in sicer s 107,5 na 108 točk. Največ zaslug ima dogovor Aten z upniki. Analitiki kljub trenutnim nemirom na delniških trgih še vedno priporočajo nakup evropskih in tudi japonskih delnic (tokijski Nikkei je trenutno 18 odstotkov višje kot na začetku leta), saj je monetarna politika obeh centralnih bank zelo ohlapna. Nove črne napovedi Marca Fabra Po mnenju strokovnjakov pri Goldman Sachsu je treba prodajati ameriške delnice in kupovati evropske. Tradicionalno se namreč Wall Street v dvanajstih mesecih po Fedovem prvem dvigu obrestnih mer (velika možnost je, da se bo to zgodilo septembra) odreže slabše od preostalih finančnih središč. Borzni strateg Marc Faber, ki je sicer znan po črnogledih napovedih in že dalj časa napoveduje medvedji trend v New Yorku, meni, da bi ameriške delnice zlahka lahko padle od 20 do 40 odstotkov, med skrb vzbujajočimi dejavniki pa omenja podatek, da se z vedno več papirji trguje pod njihovimi 200-dnevnimi drsečimi povprečji, kar je negativen signal. Faber tudi meni, da utegnejo biti ZDA v pol leta v recesiji, položaj v Grčiji, ki jo rešuje Evropa, da lahko dobi nazaj posojen denar, pa primerja z zloglasno Ponzijevo shemo. T. O. Težko izpuhti, če pa sploh nikoli ni obstajalo. tukaj imamo seme bodočih kriz. Svetovni gospodarski sistem po principu "Kitajska proizvaja, ostali trošimo" bo kmalu prišel do roba svojih zmogljivosti.... Borze imajo najslabši teden v tem letu! Presežek nafte na trgu je pa očitno večji kot si marsikdo predstavlja... In to kljub temu, da Iran še niti pričel z polnim izvozom! Venezuela, Nigerija pri teh cenah drvita v bankrot. Energetski sektor v UK in US bo zelo na udaru, saj zaposluje ogromno ljudi. Vprašanje koliko bo to dodatno prizadelo še Rusijo... Kako že pravijo... It's gonna be a wild ride! Novi arbiter je Ronny Abraham Evropska komisija poudarja pomen arbitražnega sodišča 28. julij 2015 ob 07:39, zadnji poseg: 28. julij 2015 ob 15:59 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Vlada je za novega člana arbitražnega sodišča imenovala predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama. S tem so izpolnili svojo zavezo in odstranili vse ovire, da lahko arbitražno sodišče deluje nemoteno naprej, je na novinarski konferenci dejal Miro Cerar. Ob tem pričakuje, da bo arbitražno sodišče še naprej delovalo neodvisno in nepristransko, opravilo svojo nalogo ter sprejelo dokončno odločitev. Afera odnesla arbitra Predsednik vlade je v izjavi novinarjem spomnil še, da je pretekli teden odstopil slovenski arbiter Jernej Sekolec, arbitražno sodišče pa je zatem Slovenijo obvestilo, da mora v roku 15 dni imenovati novega arbitra. Zastopal tudi Francijo Leta 1951 v Egiptu rojeni Abraham je član Meddržavnega sodišča (ICJ) od februarja 2005, februarja letos pa je bil imenovan za predsednika tega sodišča, je razvidno s spletne strani ICJ-ja. Član sodišča je postal namesto Gilberta Guillauma, ki je takrat odstopil, danes pa je predsednik arbitražnega sodišča za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Izobraževal se je na prestižni francoski Ecole Nationale d'Administration (ENA), leta 1974 je v Parizu diplomiral iz javnega prava, leto pred tem pa je pridobil diplomo na pariškem Institutu za politične študije. Do leta 1998 je na omenjenem institutu predaval mednarodno pravo. Bil je tudi pridruženi profesor na Univerzi Paris X-Nanterre (1997-2003) ter na Univerzi Paris II Pantheon-Assas (2004-2005). Med letoma 1978 in 1988 je delal kot sodnik na upravnih sodiščih. Od leta 1986 do 1987 pa je bil pomočnik direktorja urada za pravne zadeve francoskega zunanjega ministrstva. Je tudi član francoskega državnega sveta, ki je posvetovalno telo vlade v pravnih vprašanjih, ima pa tudi vlogo najvišjega upravnega sodišča v Franciji. Od leta 1998 do 2005 je bil Abraham direktor za pravne zadeve na francoskem zunanjem ministrstvu, pristojen za svetovanje vladi v pravnih zadevah s področja splošnega mednarodnega prava, prava EU-ja, mednarodnega prava na področju človekovih pravic in prava morja. Od leta 1998 do leta 2004 je bil Abraham tudi agent Francije v številnih primerih pred mednarodnimi in evropskimi sodišči, tudi arbitražnih. Od leta 1998 do 2004 je bil član francoske delegacije na Generalni skupščini ZN-a, od 2002 do 2004 pa vodja francoske delegacije na skupščini držav podpisnic rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. A. Č. Hrvati so odkrili, da je Abraham poročen s Slovenko iz Ajdovščine in je to baje nerešljiv problem. K_ris. Mi plačujemo, ker smo ali resna država ali pa prestrašeni. Za hrvate pa nisem prepričan. Sicer je pa lep primer Ljubljanska banka, denar fizičnih oseb so posodili hravaških firmam, ki ga seveda niso vrnile, a oni priznajo samo dolg do fizičnih oseb, hrvaške firme pa kupujejo slovenske firme in to celo brez denarja oz. najmanj vsaj sumljivega. Zanimiv paradoks Zakaj bi že mi vračali dolg hrvaških varčevalcev, če oni ne spoštujejo arbitražnega sporazuma. Lahko na zadevo gledaš tudi na tak nači, a devize LB Zagreb niso končale v Ljubljani, ampak na Hrvaškem in država Hrvaška zahteva prihranke svojih državljano od Slovenije, če prav je denar ostal na Hrvaškem. Sicer pa to ni tema tega foruma. Hotel sem samo prikazati, kakšne različne metre imajo hrvatje. Novi arbiter je Ronny Abraham Abraham je v številnih primerih zastopal Francijo 28. julij 2015 ob 07:39, zadnji poseg: 28. julij 2015 ob 16:33 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Vlada je za novega člana arbitražnega sodišča imenovala predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama. S tem so izpolnili svojo zavezo in odstranili vse ovire, da lahko arbitražno sodišče deluje nemoteno naprej, je na novinarski konferenci dejal Miro Cerar. Ob tem pričakuje, da bo arbitražno sodišče še naprej delovalo neodvisno in nepristransko, opravilo svojo nalogo ter sprejelo dokončno odločitev. Predsednik vlade je v izjavi novinarjem spomnil še, da je pretekli teden odstopil slovenski arbiter Jernej Sekolec, arbitražno sodišče pa je zatem Slovenijo obvestilo, da mora v 15 dneh imenovati novega arbitra. Zastopal tudi Francijo Leta 1951 v Egiptu rojeni Abraham je član Meddržavnega sodišča (ICJ) od februarja 2005, februarja letos pa je bil imenovan za predsednika tega sodišča, je razvidno s spletne strani ICJ-ja. Član sodišča je postal namesto Gilberta Guillauma, ki je takrat odstopil, danes pa je predsednik arbitražnega sodišča za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Izobraževal se je na prestižni francoski Ecole Nationale d'Administration (ENA), leta 1974 je v Parizu diplomiral iz javnega prava, leto predtem pa je pridobil diplomo na pariškem Institutu za politične študije. Do leta 1998 je na omenjenem institutu predaval mednarodno pravo. Bil je tudi pridruženi profesor na Univerzi Paris X-Nanterre (1997-2003) in na Univerzi Paris II Pantheon-Assas (2004-2005). Med letoma 1978 in 1988 je delal kot sodnik na upravnih sodiščih. Od leta 1986 do 1987 pa je bil pomočnik direktorja urada za pravne zadeve francoskega zunanjega ministrstva. Je tudi član francoskega državnega sveta, ki je posvetovalno telo vlade v pravnih vprašanjih, ima pa tudi vlogo najvišjega upravnega sodišča v Franciji. Od leta 1998 do 2005 je bil Abraham direktor za pravne zadeve na francoskem zunanjem ministrstvu, pristojen za svetovanje vladi v pravnih zadevah s področja splošnega mednarodnega prava, prava EU-ja, mednarodnega prava na področju človekovih pravic in prava morja. Od leta 1998 do leta 2004 je bil Abraham tudi agent Francije v številnih primerih pred mednarodnimi in evropskimi sodišči, tudi arbitražnih. Od leta 1998 do 2004 je bil član francoske delegacije na Generalni skupščini ZN-a, od 2002 do 2004 pa vodja francoske delegacije na skupščini držav podpisnic rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. A. Č. Narodna galerija išče dobrotnika, ki bi pomagal pri odkupu Peric Pomembna slika slovenskega plenerizma 29. julij 2015 ob 06:54 Ljubljana - MMC RTV SLO Verjetno v slovenski umetnosti ni slike, ki bi doživela toliko reinterpretacij in (likovnih) poklonov kot ikonična podoba Doma Jožefa Petkovška. Slika je skoraj 70 let nepogrešljiv del stalne zbirke Narodne galerije, ki si zdaj prizadeva zbrati sredstva za odkup še enega pomembnega umetnikovega dela - Perice ob Ljubljanici. Odstopanje od ustaljenih norm in upor proti ustaljenemu okolju vsaka doba označi za čudaško. Med slovenskimi slikarji druge polovice 19. stoletja je bil takšne stigme deležen Jožef Petkovšek (1861–1898), ki ga nepopustljiv malomeščanski okus ni razumel, zato pa so v njem vizionarsko kakovost odkrili nekateri umetniki. Naklonjeni so mu bili predvsem Rihard Jakopič in Matej Sternen, tudi Jurij Šubic, čeprav je do mlajšega kolega vedno gojil pokroviteljski odnos, pa Ivan Vavpotič in Ivan Cankar. Leta 1910 je Jakopič v svojem znamenitem paviljonu razstavil tri Petkovškova dela, med njimi tudi Doma, ki mu je Ivan Cankar posvetil črtico Petkovškov obraz in v njej zapisal svojo interpretacijo odtujenega razpoloženja slike. Prva realistična upodobitev kmečke notranjščine, obenem pa študija družinskih odnosov skozi prizmo tedaj porajajoče se psihoanalize, je postala največkrat reinterpretirana slika v slovenski umetnosti. Vsaka generacija najde v sliki nekaj novega, obenem pa je Petkovškova zgodba neusahljiv vir literarnih in televizijskih del (Nori malar, scenarij: Andrej Hieng, režija: Matjaž Klopčič, 1978). V Narodni galeriji hranijo večino Petkovškovega opusa 20 slik in šestih risb. Petkovšek je v napadih duševnih stisk veliko del uničil, marsikatere slike pa tudi ni dokončal. Poleg tega so po njegovi smrti več njegovih del ocenili kot manjvredna in jih zato zavrgli, pojasnjuje kustos Narodne galerije dr. Ferdinand Šerbelj. Notarski zapis omenja številna dela, ki jih danes ne poznamo, kar pomeni, da so gotovo izginila za vedno, še pove Šerbelj. "Dela, ki so se ohranila, pa Petkovška uvrščajo med ključne realiste našega 19. stoletja in eno od pomembnih slik njegovega opusa, ki še ni v zbirkah Narodne galerije, so tudi Perice ob Ljubljanici." Za nostalgični spomin na domače okolje Perice ob Ljubljanici nimajo le posebnega mesta v Petkovškovem opusu, temveč tudi v širšem okviru slovenskega plenerističnega slikarstva. Naslikal jih je leta 1886 po naročilu, po Šerbeljevih besedah pa gre za eno redkih in edino popolnoma dokončano delo, ki ga je delal po naravi, in ne po fotografiji. Sliko je naročila hčerka žagarja Franca Kotnika, upravitelja Petkovškovega družinskega posestva v Verdu (po smrti brata Matevža so sicer za upravitelja določili mladoletnega slikarja, dejansko pa ga je upravljal sosed Kotnik). Kotnik je bil tudi tisti mož, ki je v Petkovšku prepoznal nadarjenost in mu prigovarjal, naj se odloči za študij. Njegova hči si je sliko zaželela pred selitvijo v Kranj, kamor se je omožila, da bi jo v tujem mestu spominjala na domače okolje. Okrepljen z izkušnjami, ki jih je leto prej nabral v Parizu, kjer se je pod vplivom francoskih salonskih mojstrov odločil zapisati slikarstvu kmečkega žanra v moderni slikarski govorici, se je lotil naročila. Petkovšek je izbral pogled na Ljubljanico, nad katero se med pranjem perila sklanjata ženski figuri, medtem ko moška postava napenja sušilno vrv. Kotnikova domačija je na sliki zastopana s prepoznavno opečnato ograjo. Izbral je motiviko, s kakršno se je znal poistovetiti, bodoči lastnici pa ponudil nostalgični pogled na domače posestvo. Lokacijo lahko še danes prepoznamo. Redek primer krajine pokončnega formata Ker gre za naročilo, Petkovšek ni eksperimentiral z vnosom sodobnih umetnostnih tokov, razlaga sogovornik. Naslikal je premišljen domačijski plener v hladnih modro-zelenih tonih, ki kažejo poznavanje pariškega slikarstva. Pred Parizom je Petkovšek dve leti študiral v Münchnu, kjer je dominiral drugi barvni karakter bolj toplega, rjavkasto-okrastega kolorita. Vendar po izkušnji Pariza ga München ni več zanimal, močneje ga je nagovoril francoski milje, ki je dopustil, da na platno prodre več svetlobe in sončnosti. »Petkovšek zelo izostreno opazuje kombinacije svetlobe in sence. To je znanje, ki ga je pridobil že v Münchnu, vendar tam je šlo za ateljejsko opazovanje kontrasta. Na Pericah pa pleneristično svetlobo zares podoživljamo kot naravni pojav, zlasti v kontrastu s senco, ki ga najbolj opazimo v podobi moža, ki napenja vrv perila. "Zanimiv in edinstven je tudi pokončen format slike, saj so krajine praviloma slikane v horizontalnem pogledu, Petkovšek pa se je odločil za vertikalen pogled, ki ga dodatno poudarja linija očetove figure na travi." V hladen modrikast značaj, ki ga na starejših Petkovškovih delih ne opazimo, sta potopljena tudi kompaktno modro nebo in pogled na izsek Ljubljanice s površino vode, ki je, kot je v katalogu razstave leta 1982 zapisal Tomaž Brejc, tako intenzivno slikane v slovenskem realizmu sploh ne poznamo. Petkovškov opus pomeni v mozaiku realizma na Slovenskem prvovrsten prispevek. Slike, kakršni sta Doma in Beneška kuhinja, v slovenskem slikarstvu ne srečamo. V opusu Ivane Kobilce in Ferda Vesela najdemo dela, ki se nanašajo na kmečki žanr, ampak Petkovšek ima svojo dimenzijo. Doma – ikonična slika slovenskega slikarstva Obenem je Petkovšek ena najbolj tragičnih slikarskih zgodb slovenske umetnosti. Nemiren umetniški duh je bil zaradi težkega in neprilagojenega značaja izločen iz druščine sočasnih ustvarjalcev. Leta 1888 so se pri umetniku začeli kazati znaki psihičnih težav, svoje je prispeval tudi alkoholizem, pogosto usodni spremljevalec boemskega življenja. Leto pozneje je nastalo njegovo najbolj znano delo Doma, enigmatična avtobiografska slika, na kateri mu je uspelo upodobiti tesnobni molk odtujenega družinskega ozračja. Že Nace Šumi je opomnil, da na sliki ni neizpovednega mesta, vsak detajl je nosilec svojega vsebinskega poudarka zgodbe. Tu je zrcalo, ki je sicer tradicionalno pomagalo za dodatno ponazorilo tistega, kar pogled z enega stojišča v prostoru ne more razkriti, zato njegova praznina toliko bolj bode v oči. Prazen stol, morda namenjen odtujeni ženi, celo svetloba likovno in vsebinsko zaokroža psihološko atmosfero slike. Ob premišljeni in dodelani celoti preseneča, da umetnik ne bi dokončal tako pomembnega detajla, kot je materina roka, zato se Šerbelj pridružuje razlagi kolega Jureta Mikuža, da gre za dokončano sliko. Namerno nedokončanost nekateri umetnostni zgodovinarji prepoznavajo kot zavesten simbolni poudarek odmika od matere. "Smo v času prvih korakov psihoanalize in Freuda, ko so ljudje hlastali po revijah, ki so takrat izhajale in obravnavale človeka in njegova psihična stanja. V intelektualnih in debatnih krogih so o teh vprašanjih na veliko razpravljali in gotovo je Petkovšek o teh spoznanjih razmišljal pri sliki Doma." Petkovškova tragična zgodba se je končala v Kranjski deželni blaznici na Studencu pri Ljubljani, njegova umetnost pa je "po vangogovsko" šele v 20. stoletju doživela neprimerljiv val obuditev. Hkrati z raziskavami Jureta Mikuža in Naceta Šumija se je v šestdesetih in osemdesetih letih vzbudilo zanimanje vrste slikarjev. Marij Pregelj se mu je poklonil s platnom Pieta - Petkovškov povratek, Marijan Dovjak je klavstrofobično stanje ponovil na delu Poklon Petkovšku, Dušan Kirbiš pa naslikal delo Kako je moj prijatelj J. P. sedel pri mizi. Ob sliki Doma iz Petkovškovega opusa izstopajo prav Perice ob Ljubljanici. "Pri drugih Petkovškovih delih zaslutimo določeno oblikovno hibo, formalno nedorečeno sliko, Perice pa so figuralno, kompozicijsko, barvno in perspektivno popolnoma harmonično uresničene," pravi Ferdinand Šerbelj. Priprave na veliko razstavo realizma V Narodni galeriji, ki bo proti koncu leta postavljeno stalno zbirko lahko vrnila v prenovljeno stavbo Narodnega doma, zadnja leta precej sil usmerjajo k realizmu. Uspelo jim je pridobiti več del Šubicev, nekaj platen so tudi restavrirali, vse v pripravah na naslednjo veliko razstavo. Realizem je bil čas, ki je v marsičem napovedal pohod slovenske moderne in nastop velike četverice impresionistov, arhitektov, literatov in glasbenikov. Vretje kulturnega osamosvajanja ob koncu 19. stoletja je bilo veliko narodno ozaveščanje k emancipaciji slovenskega kulturnega in političnega prostora, spomni Šerbelj. Slovenci smo ravno s pomočjo vsestranskega kulturnega ustvarjanja in političnega zorenja pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru pripravljeni in državotvorno vstopili naprej in pričakali prelomen začetek novega stoletja. V iskanju radodarnega sponzorja V pripravah na veliko razstavo o realizmu na Slovenskem, prvo veliko postavitvijo po končani končani obnovi, bi bila pridobitev Petkovškovih Peric zares izjemen in dobrodošel dosežek, pravijo v galeriji. Zato upajo, da se bo našel sponzor, ki bo zaznal pomen vključitve takšnega dela v osrednjo zbirko slovenske umetnosti. Za pridobitve novih umetnin prejme Narodna galerija od ministrstva za kulturo med 40.000 in 80.000 evri na leto, za leto 2015 so jih prejeli skoraj 80.000 evrov. "Z recesijo so cene umetnin precej padle in postale dostopnejše, med temi pa je kar nekaj del, desideratov, ki si jih že dolgo želimo vključiti v stalno zbirko. Takšne so tudi Perice ob Ljubljanici," pravi pomočnik direktorice Narodne galerije Bojan Kuhar. Zadnja leta za tovrstne donacije med sponzorji ni veliko posluha, vendar zgodi se izjema, pravijo v galeriji, kjer upajo, da se bo to zgodilo tudi zdaj. Če so denarne donacije prej redkost kot ustaljena praksa, pa je zavest toliko večja več med zasebnimi zbiratelji, ki galeriji podarijo slike iz svojih domov, da bi te ostale dostopne javnosti. Maja Kač ISTRA Glede zahodnega slovenskega ozemlja je bilo potrebno zaradi tajnega Londonskega sporazuma med zavezniki, opraviti razmejitev med Italijo in Kraljevino SHS, oz. Slovenijo. Sprva je ameriški predsednik Wilson nameraval podpreti stališče, ki bi celotno Istro s Trstom prisodilo Sloveniji, kasneje pa so tudi Američani pod vplivom Italijanov, Angležev, Francozov in Srbov, podprli drugačno rešitev. Slovenska politika tudi tokrat ni ne znala, ne zmogla zavarovati slovenskih interesov. Rapalska pogodba je leta 1920 prisodila Italiji več kot tretjino Slovenije skupaj s celo Istro, na omenjenem ozemlju pa je živelo več kot pol milijona Slovencev. Poglejmo posledice razmejitve med Italijo in Kraljevino SHS, po prvi svetovni vojni, v luči primerjave, katero je razmejitev povzročila za Slovence in za Hrvate. Po prvi svetovni vojni smo Slovenci leta 1920 izgubili, po Rapalski pogodbi med Italijo in Kraljevino SHS tretjino, narodnega ozemlja na zahodu: in sicer Goriško, Tržaško, Benečijo in Rezijo (ti smo izgubili že leta 1866 z Beneškim plebiscitom), Kanalsko dolino (del Koroške), Istro in del Kranjske (Notranjske) ter Reko. Pod Italijo je tako ostalo več kot pol milijona Slovencev. Zgodovinarka Milica Kacin Wohinz piše v sestavku »Hrvaški ˝zgodovinski dolg˝ Slovencem«: »Na Jadranu je bil kompromis v korist Jugoslavije (beri Hrvatov, op.p.), na severu pa je rapalska meja londonsko črto prekoračila v škodo Jugoslavije oziroma Slovencev… To je pomenilo, da je prišlo pod Italijo več slovenskega etničnega ozemlja oz. večje število Slovencev, kot so ji ga zavezniki obljubili. Nasprotno pa je na Jadranu Hrvaška dobila celotno Dalmacijo razen mesta Zadar z ožjo okolico, od otokov v srednjem Jadranu pa vse razen Lastova in Palagruža. Z drugimi besedami, kompromis v Rapallu z mejo med Jugoslavijo in Italijo v letih 1920/24 smo plačali predvsem Slovenci.« Zgodovina se je tudi v tem oziru ponovila po drugi svetovni vojni. Tudi takrat v veliko slovensko škodo in neupravičeno hrvaško korist, kot bomo videli v nadaljevanju. S prihodom fašizma na oblast, so Italijani nad Slovenci izvajali strahovit raznarodovalni pritisk in nasilje. Trpeli so Slovenci v Trstu, v Istri, v Gorici in na Reki. Italijani so spreminjali imena krajev, slovenske priimke in imena, ukinili vsa slovenska društva in gospodarske zadruge, potem pa prepovedali še politično udejstvovanje Slovencev. Pokončni, zavedni in pogumni Slovenci so se italijanskemu genocidu uprli z ilegalno organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). TIGR je pri svojem boju za slovenstvo proti Italijanom na zasedenem ozemlju upravičeno uporabljal tudi vojaški boj in diverzantske akcije. Hkrati pa je TIGR tudi skrivoma širil slovenske časopise, knjige, pomagal pri ustanavljanju tajnih slovenskih šol in nasploh v hudih okupacijskih pogojih širil slovensko kulturo in pozitivno življenjsko energijo med Slovence. Prav pripadnikom organizacije TIGR se imamo Slovenci zahvaliti, da smo prvi evropski narod, ki se je z orožjem uprl fašizmu! Ko je fašistična Italija leta 1943 kapitulirala, so celotno prej od Italije zasedeno slovensko ozemlje okupirali Nemci. V južni Istri so hrvaški partizani iz notranjosti Hrvaške pogosto mobilizirali v svoje enote Slovence v Istri. Iz Gorskega kotara so hrvaške partizanske enote na mobilizacijske pohode hodile prav čez »Slovenski pas« (Prezid, Čabar, Kastav) vse do Opatije, Buzeta, Lipe in Klane. Pogosta obrazložitev mobilizirancem je bila da gre za sodelovanje s slovenskimi partizanskimi enotami. Koliko Slovencev je »padlo« v teh hrvaških partizanskih enotah, žal nimamo podatkov, bi pa bili verjetno zelo zanimivi. Vsekakor so kasneje Hrvati to udeležbo Istrskih in Kranjskih (»Slovenski pas«) Slovencev v njihovih enotah pripisali kar Hrvatom samim. Spreminjanje Slovencev v Hrvate je bilo zelo hitro in učinkovito, dogajalo se je pa tako v enotah NDH (ustaši in domobrani), kot tudi v hrvaških partizanskih enotah. »Nezavisna Država Hrvatska« (NDH) je bila četrti okupator Slovenije oziroma Dravske banovine. Pod hrvaško oblastjo se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: Bregansko selo (danes se imenuje Slovenska vas), Nova vas pri Bregani (danes Nova vas pri Mokricah), Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem. Gre za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov. Slovenske moške so na tem območju Hrvati mobilizirali zlasti med domobrane, kjer so postali Hrvati. Povsem enako se je zgodilo s Slovenci v okolici Žumberka. Posebej bi bilo treba preveriti tudi resnično število slovenskih žrtev v Jasenovcu, kjer so končali številni Slovenci iz omenjenih okupiranih krajev in ne le pred Nemci pregnani Slovenci na Hrvaško. V Istri, zlasti v okolici Opatije in vse do Pulja ter v nekdanjem »Slovenskem pasu« od Prezida, Čabra do Kastava in Reke, so Hrvati mobilizirali Slovence v partizane in iz njih naredili Hrvate. Večina se jih iz vojne seveda ni vrnila živih. Ob tem je očitno, da sta obe hrvaški strani – fašistična in komunistična uporabljali nasproti Slovencem povsem enake metode, s ciljem širjenja hrvaškega ozemlja, na račun slovenskega, seveda. lstra nikoli v zgodovini, do leta 1945, ni bila Hrvaška. Nikoli v zgodovini Hrvati niso imeli nikakršnega stvarnega upravnega nadzora nad Istro. Hrvaška z Istro ni imela niti teritorialnega stika, dokler ji tega ni prinesla diktatura kralja Aleksandra Karadžordževića, leta 1929, ki je vmesno slovensko ozemlje – »Slovenski pas« med Italijo in Hrvaško, dodelila Savski banovini (Hrvaški), namesto Dravski banovini (Sloveniji). Leta 1945 so osvobodile Istro enote JA s precejšnjim številom slovenskih borcev (v Prekomorskih brigadah), ki pa so odhitele naprej proti slovenskemu Trstu in tudi tega osvobodile. S tem je bila celotna Istra fizično ločena od preostanka Italije. Istro so nato v južnem delu zasedle pretežno hrvaške partizanske enote, severne dele Istre pa so osvobodile v glavnem slovenske partizanske enote. Tako je južna Istra po italijanski in nemški okupaciji doživela še tretjo, hrvaško okupacijo, ki je bila najbolj krvava. Hrvati so se pri zasedbi južnega dela Istre sklicevali na zasedanje ZAVNOH o priključitvi Istre Hrvaški, kar bi naj sprejeli 20. septembra/Kimavca 1943. Toda kako je to sploh mogoče, ko pa je bil ZAVNOH dejansko ustanovljen 13. in 14. oktobra/Vinotoka 1943 na Otočcu pri Plitvičkih jezerih. ZAVNOH je torej bil ustanovljen 24 dni potem, ko bi naj sprejel svoj prvi sklep, kar je evidentni nesmisel in navadno ponarejanje zgodovine. V nasprotju s Hrvati, je že 11. septembra/Kimavca 1943 bil v Sloveniji ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Slovensko primorje, ki je zahteval vključitev vseh v preteklosti odtujenih slovenskih ozemelj v novo Slovenijo. Kakorkoli že, eno je deklarativno zavzemanje za svoje ozemlje, nekaj drugega pa se je dejansko zgodilo ob koncu vojne in pustilo hud madež na slovenskem partizanskem in partijskem vodstvu. Hrvati so takoj pohiteli tudi z fizičnim z zasedanjem čim večjega dela Istre in naseljevanjem v vojni pregnanega hrvaškega in bosanskega prebivalstva na tem ozemlju. Hrvaška OZNA (UDBA) in KNOJ sta izvedli v Istri strašne pokole nad avtohtonim prebivalstvom (Slovenci in Italijani), ki je v velikem številu zapustilo Istro, ali končalo v »fojbah«. Zanesljivo je le to, da je Slovencev v Istrskih fojbah veliko več, kot velja v uradni zgodovini. Hrvati so se namreč pogosto izgovarjali, da so likvidirali italijanske fašiste, v resnici pa so etnično čistili predvsem Slovence v Istri. Drug izgovor za etnično čiščenje Slovencev je bil, da so bili protikomunisti. Italijani so pred strašnim nasiljem Hrvatov bežali iz Istre v Italijo. Pridružili so se jim številni preganjani Slovenci, ki so jih v Italiji prišteli med italijanske begunce in optante, večina pa se jih je kasneje razselila po svetu. Očitno je, da so hrvaški komunistični politiki vseskozi skrbeli, za širjenje hrvaškega narodnega ozemlja proti severu in zahodu v Istro. Če ne bi bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO), katerega južna meja je potekala po reki Mirni, bi Hrvati zanesljivo okupirali Istro še više proti severu. Sicer pa česar niso storili leta 1947, so »popravili« leta 1954, ko so zasedli naslednji del Istre, od reke Mirne do Kaštela in Savudrije. Pri svojem početju so imeli očitno zaslombo Josipa Broza Tita, ki se je imel za Hrvata, čeprav je bil po starših pravzaprav Slovenec (mama je bila Slovenka iz Podsrede, oče pa kajkavec, kar pravzaprav pomeni Panonskega Slovenca). Vsekakor je v njegovem času Slovenija ogromno izgubila, Hrvaška pa pridobila. Nasprotno kot Hrvati, slovenski politiki niti pomislili niso, na vrnitev »Slovenskega pasu«, ki nam ga je leta 1929 krivično odvzela diktatura kralja Aleksandra in ga prisodila Savski banovini (Hrvaški), niti južne Istre, niti mesta Reke. Prav tako kot v primeru Medmurja so prepustili tamkajšnje slovensko prebivalstvo nadaljnjemu raznarodovanju in uničenju – hrvaškemu genocidu! Južne Istre jim prav tako ni bilo mar, saj so se »ukvarjali« z vprašanjem Svobodnega tržaškega ozemlja – STO. Nazadnje bi se jim, slovenskim politikom namreč in s tem seveda tudi nam, slovenskemu narodu, skoraj zgodilo, da bi ostali brez vsega. Nasproti Italijanom smo izgubili Beneško Slovenijo, Rezijo, Kanalsko dolino, Gorico, slovensko obalo od Gradeža in Devina do Milj, oz. Debelega rtiča, vključno s Trstom, nasproti Hrvatom pa Istro južno od Mirne s Puljem in Opatijo, Reko ter seveda »Slovenski pas«. Iz rtv foruma: Kaj se na faksu uči glede meje s Hrvaško. V osnovi je to meja, ki se je zasidrala že v 10. stoletju – meja Rimskega cesarstva z Ogrsko. V 12. stoletju je s t. i. prodorom Kranjske pod to deželo prišla tudi Bela krajina. V zgodnjem novem veku je prišlo še do treh sprememb meja, kjer je prišlo do izgube ozemlja na račun Hrvaške. Izven delov x in y (na zemljevidu zgoraj) je celotna meja s Hrvaško historična, na teh delih pa je naravna. 6.1.1 Kritične točke na slovensko-hrvaški meji Večinoma je današnja meja med Slovenijo in Hrvaško identična z mejo med Rimskim cesarstvom in Ogrsko, sicer pa beležimo tri ali štiri opazne spremembe. Prva taka točka je Istra (odsek x na zemljevidu). Tu se niti jezikovna meja med Slovenijo in Hrvaško ni mogla opreti na nobeno upravno mejo. Šele v 10. stoletju se je prebivalstvo začelo etnično diferencirati. Prebivalstvo je dolgo preprosto slovansko. Italijani pa so tu tretji in zelo pomemben etnični element. Slovensko prebivalstvo je skozi 19. stoletje močno podlegalo kulturnim in asimilacijskim pritiskom italijanske etnične skupnosti. Kako pa da je meja potem pristala na reki Dragonji? Na eni strani imajo za to zasluge slovenski znanstveniki v 19. stoletju, na drugi strani pa slovenski politiki po drugi svetovni vojni. Prvi, ki je mejo postavil na Dragonjo, je že t. i. ČERIGOV ZEMLJEVID, posnel pa ga je tudi PETER KOZLER. To tezo so podprli tudi zgodovinarji in jezikoslovci v 20. stoletju. A vsi so potegnili samo približen potek, saj je bilo prebivalstvo ob morju tako ali tako večinoma italijansko. Na ta način je bila potem l. 1945 potegnjena tudi administrativna meja. Ko je bila ta administrativna meja enkrat potegnjena, se začne divergenca v nacionalnem čutenju. Prebivalstvo se tudi seli. Južno od Dragonje se priseljujejo večinoma Hrvati, severno pa Slovenci. L. 1954 to ozemlje pripade Jugoslaviji in mejo so potem popravljali še dve leti. Nekaj zaselkov je prišlo pod Slovenijo, nekaj pod Hrvaško, ponekod so to določili z referendumom, celo s smrtnimi žrtvami. L. 1957 je Savudrija poslala peticijo v Ljubljano, da želijo ostati v piranski občini, a so to v Ljubljani zavrnili in danes imamo problem z izhodom na odprto morje. Vendar pa nacionalnih trenj do osamosvojitve ni bilo – imamo skupnega »sovražnika«, Italijane. Po osamosvojitvi pa so trije zaselki ostali na drugi strani meje. Točka 2 je območje Prezida in Čabra (Prezdansko in Čabransko), to je domovina Petra Klepca. To je spadalo h Kranjski, a je bilo zelo redko poseljeno. Sicer je ta gozdnata pokrajina razdeljena na dve zemljiški gospostvi: Lož in Kočevje. Že v drugi polovici 16. stoletja si je del tega kočevskega gospostva nezakonito pridobil en hrvaški plemič, Frankopan. Kasneje sem poseže še Peter Zrinjski, ki okrog l. 1630 ustanovi tudi novo naselje Čabar. A sem naseli slovenske koloniste. Ti priseljenci pridejo iz trikotnika med Tolminom, Idrijo in Škofjo loko. To se še danes pozna v jeziku. To ozemlje je potem postalo del Hrvaške šele čez dolgo časa. Najprej so kranjski deželni stanovi protestirali, da si je Zrinjski prilastil del ozemlja, a neuspešno. Zrinjski in Frankopan pa kujeta zaroto proti cesarju in l. 1671 je to odkrito. Ona dva izgubita glavo in vse posesti. Zdaj začutijo kranjski deželni stanovi svojo priložnost. Prišla je komisija in že skoraj to dala nazaj Kranjski, a na koncu se odločijo, da bo cesarska krona to prodala. Proda pa hrvaškim plemičem in od takrat nikoli ni bilo natančno določeno, kam to spada, a nagiba se proti Hrvaški. V času Jugoslavije je bilo to ozemlje administrativno zopet dvakrat upravljano s strani Ljubljane. Najprej v času 1924 – 1928. Od ustanovitve dravske Banovine l. 1929 je to znotraj tega, a samo dve leti, do l. 1931. Dravska banovina je bila okrnjena – okraj Črnomelj ni pripadel Dravski banovini in l. 1931 ti dve ozemlji zamenjajo. Šele l. 1945 se je potem meja povrnila na naravno mejo (reka Kolpa oz. reka Čabranka). Tu se je izoblikovala neka specifična lokalna zavest. Tretja točka je Marindol – ozemlje, ki je danes zopet v Sloveniji, ko vmes skoraj 400 let ni bilo sestavni del Kranjske. Gre za približno 10 km2, tri vasi. Sredi 16. stoletja je to kolonizirano z vskoki pravoslavne vere z območja Velebita. Ker imajo neke lastne privilegije, so postali sestavni del vojne krajine, čeprav sploh nimajo geografskega stika. Vojno krajino ukinejo l. 1881. Takrat je Marindol prvič pripadel Hrvaški a dogovorjeno je bilo, da je to samo začasna pripadnost. Marindol je k Beli krajini administrativno prvič prišel l. 1941. Takrat je na Kolpi meja med Ljubljansko pokrajino (Italija) in Neodvisno državo Hrvatsko. L. 1948 so jih najprej zopet priključili k Hrvaški, l. 1954 pa se na referendumu odločijo za administrativno priključitev k Sloveniji. A ostali so Srbi, govorijo štokavščino, pišejo cirilico. To prebivalstvo njihovi sosedje imenujejo »vlahi«. Tu so še Bojanci, ki so tudi pravoslavni, ime ločijo po reki Bojani v Bosni. Ta skupnost je edina pravoslavna skupnost v Beli krajini – oni so imeli lastnega duhovnika. erkveno-upravno so sestavni del Marindolske župnije. Današnje razlike med Marindolci in Bojančani se kažejo v kulturni tradiciji. Marindolci so ohranili jezik in se manj mešajo. Obojih je danes okrog 300. Četrta problematična točka je Žumberk. To je nasprotna stran slovenskih Gorjancev. Tudi tu se v 16. stoletju naselijo pravoslavni vskoki. To ozemlje so močno opustošili turški vpadi, tako da je to ozemlje precej prazno. Pravoslavni vskoki so organizirani pod lastnim glavarjem, dobijo privilegije in privilegiran položaj. To so vojaki, ki morajo po potrebi služiti pri obrambi meja. Kmalu po l. 1600 so tudi Žumberk priključili k vojni krajini. V tem času pride še do ene velike spremembe. Žumberški pravoslavci sprejmejo grško katolištvo – postanejo uniati, kar pomeni, da ohranijo svoje obrede in jezik, a priznavajo papeža in enotnost cerkve. V 18. stoletju se zadeve spremenijo, saj srbski pravoslavni patriarh dobi oblast tudi nad grko-katoličani in glavnino prepelje nazaj v pravoslavstvo. Tako so uniati ostali samo Žumberčani – zato ker so geografsko ločeni. Sledi podobna usoda kot pri Merindolu – l. 1881 začasno prevladajo Hrvati, čeprav se oni želijo priključiti k Kranjski. A oni so morda tu imeli srečo, saj so se v hrvaški narod bistveno lažje integrirali, saj govorijo štokavsko. Danes je to območje precej izpraznjeno. Žubmerk je enkrat še pripadel k Sloveniji – ko je Črnomeljski okraj pripadel k Dravski banovini (na zemljevidu označeno s črko). Tako je ostalo do druge svetovne vojne. Na grebenu Gorjancev je danes sveta Jera, vojašnica slovenskih vojakov. Pri točki pet gre za območje dveh vasi. Razkriže je danes v Sloveniji Štrigova pa na Hrvaškem. Do l. 1919 je to ozemlje sestavni del Ogrske in deli skupno usodo s Prekmurjem. Tudi cerkveno-upravno je spadalo pod Zagreb. In če je Medžimurje postalo Hrvaško, bi bilo logično, da bi se to zgodilo tudi s tema dvema vasema. A temu ni bilo tako. Tu je deloval prekmurski Slovenec kot učitelj, širil je prekmurske knjige, slovensko narodno zavest in to se usmeri k prekmurskemu krogu. Svoje pa naredijo tudi administrativne meje. V letih 1924 – 1929 je to pripadalo k Mariborski oblasti. Kratek čas je to potem pod Savsko Banovino, l. 1931 pa pride k Dravski banovini. Začne se načrtna desetletna slovenizacija. Med vojno so tu Madžari, po vojni pa se začnejo mukotrpna pogajanja, kje bo to, v kateri republiki. Zmenijo se salomonsko – Razkriže priključijo k Sloveniji in Štrigovo k Hrvaški. A v Štrigovem protestirajo, zato Hrvaška UDBA pobije štirideset domačinov (z motikami na brutalen način). Ker je meja ostala samo začasna, je ostala cerkvena meja enaka – v šestdesetih letih v cerkev prodrejo domači jeziki in v Razkrižju učijo verouk v hrvaščini. Nato po osamosvojitvi cerkev razsodi, do to prišlo pod začasno upravo mariborske škofije (danes murskosobška), ko bo meja definirana, bo tudi to vključeno. Ostale meje so meje Jugoslavije in niso mogle nastati pred l. 1919. Vlada odstopa Ronnyja Abrahama ne razume. Imenovala bo novega arbitra. Cerar naj bi vrh parlamentarnih strank o novem arbitru sklical prihodnji teden 5. avgust 2015 ob 13:10, zadnji poseg: 5. avgust 2015 ob 18:51 Haag - MMC RTV SLO Arbitražno sodišče v Haagu, ki razsoja o meji med Slovenijo in Hrvaško, je Slovenijo obvestilo, da mora znova izbrati novega arbitra, saj je Ronny Abraham odstopil. Abraham je odstopno izjavo podal 3. avgusta. Sodišče je obvestil, da je to vlogo sprejel, saj je upal, da bo njegovo imenovanje "pomagalo znova utrditi zaupanje med obema državama in arbitražnim sodiščem, kar bi omogočilo, da se proces normalno nadaljuje". A je po odločitvi hrvaške vlade, da odstopi od sporazuma, ugotovil, da v trenutnem položaju ne more izpolniti teh pričakovanj. Zato se mu ne zdi več primerno, da bi sodeloval kot arbiter. Abraham je sicer predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Mnenji pravnikov glede odstopa Abrahama kot arbitra Slovenija bo imenovala novega arbitra Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da odstop Abrahama z mesta arbitra obžalujejo, razlogov zanj pa ne razumejo. Menijo, da mora sodišče nadaljevati delo, "saj ne bi smelo dopustiti, da lahko samovoljni in enostranski izhod Republike Hrvaške zaustavi celoten postopek", so zapisali. To bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli arbitraže, dodajajo. Upajo, da bo sodišče v polni sestavi kmalu nadaljevalo svoje delo in ga tudi končalo v skladu z arbitražnim sporazumom. "Slovenija bo v določenem roku sprejela odločitev o imenovanju novega arbitra," so zatrdili. Radio Slovenija je poročal, da bo Cerar po za zdaj še neuradnih informacijah sklical vrh parlamentarnih strank o novem slovenskem članu arbitražnega sodišča prihodnji teden. MZZ ne ve za druge morebitne razloge za odstop Zunanje ministrstvo je zaradi Abrahamovega odstopa izrazilo obžalovanje - poudarjajo, da so bili o tem obveščeni danes in da razlogov za njegov odstop, razen tistih, ki so navedeni v današnjem sporočilu arbitražnega sodišča, ne poznajo. Hkrati so sporočili, da je Slovenija danes tudi po diplomatski poti zavrnila predlog Hrvaške o enostranskem odstopu od arbitražnega sporazuma. Dodali so še, da popolnoma zaupajo v neodvisnost in nepristranskost arbitražnega sodišča ter pričakujejo, da bo sodišče čim prej v polni sestavi nadaljevalo svoje delo in skladno z arbitražnim sporazumom izdalo razsodbo. Janša meni, da je čas za Cerarjev odhod Prvi odzivi na današnji nov zaplet prihajajo tudi iz slovenske politike. V največji opozicijski stranki SDS so svoje mnenje zapisali na družbenem omrežju Twitter, kjer pravijo, da nam je Abraham naredil še dodatno škodo. Prvak SDS-a Janez Janša pa meni, da je čas za odhod premierja Mira Cerarja. V ZaAB-u rešitev zagate prepuščajo vladi, saj je ta Abrahama tudi imenovala. Upajo, da bodo čim prej imenovali novega človeka. Abrahamovo odločitev v SD-ju spoštujejo, prepričani pa so, da se zavezi obeh držav o arbitražnem sporazumu ni mogoče enostransko odreči, zato pričakujejo, da bo nov arbitražni sodnik imenovan in da bo sodišče sklenilo svoje delo. Sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko V NSI-ju pa pravijo, da Abrahamov odstop predstavlja dodatne težave, ki so se začele z nezakonitim prisluškovanjem slovenskima predstavnikoma v primeru sojenja arbitražnega sodišča v Haagu o poteku slovensko-hrvaške meje in objavo teh prisluhov v hrvaških medijih. Podpredsednik stranke in predsednik odbora DZ-ja za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat pa je napovedal, da bo jutri ponovno zahteval sklic zaprte nujne seje, na katero bo povabil tako predsednika vlade kot zunanjega ministra. Manjkata dva člana sodišča Slovenija mora zdaj znova v 15 dneh imenovati novega člana petčlanskega arbitražnega sodišča, sicer ga izbere predsednik sodišča. Ta bo verjetno moral izbrati tudi hrvaškega predstavnika, saj je njihov dozdajšnji arbiter Budislav Vukas prav tako odstopil. Vukas je to odločitev sprejel, ker mu po njegovem mnenju po odločitvi Hrvaške za umik iz sporazuma kaj drugega ni preostalo. Kot arbitri sicer ostajajo predsednik Gilbert Guillaume, Vaughan Lowe in Bruno Simma, ki sta jih Slovenija in Hrvaška imenovali skupaj. Razsodba bi morala biti sprejeta do konca leta Arbitražno sodišče naj bi do konca leta sprejelo odločitev o meji na morju in kopnem med Slovenijo in Hrvaško. To sta se državi odločili in podpisali novembra 2009, pred sodiščem pojasnili svoja stališča ter predložili dokumente. Zadeva pa se je zapletla, ko so hrvaški mediji pred nekaj tedni objavili prisluhe pogovorom med slovensko agentko z zunanjega ministrstva Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem, ki ga je imenovala Slovenija. Oba sta nato odstopila s svojih mest. Hrvaška trdi, da njuna komunikacija predstavlja hudo kršitev sporazuma in dvom o neodvisnosti sodišča, zato zahteva njegovo samorazpustitev. Sklicuje se na dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb. Arbitražno sodišče sicer nima mehanizmov, da bi prisililo Hrvaško, da ostane v postopku. Je pa povabilo Slovenijo, da odgovori na hrvaško pismo, s katerim ta z 31. julijem končuje izpolnjevanje arbitražnega sporazuma. Prav tako naj bi obe državi zaslišalo glede afere s prisluškovanjem in pogovori med Drenikovo in Sekolcem. Kdaj bo to, še niso določili. Slovenska vlada sicer "v celoti zavrača argumente, s katerimi Republika Hrvaška utemeljuje ta dejanja. Arbitražni sporazum je in ostaja edina veljavna pravna podlaga za reševanje vprašanja meje med državama." A. S., T. H. "Arbiter Ronny Abraham, ki ga je imenovala Slovenija, odstopil" Pravijo da je od genija do norca samo en korak,... očitno je od genialne ideje, do norije, tudi samo en korak,.... Toliko o genialni ideji. http://www.rtvslo.si/slovenija/imenovanj e-abrahama-za-arbitra-je-genialna-ideja/370611 Samo da osvežim spomin, ko je MMC napisal ta senzacionalistični naslov: Imenovanje Abrahama za arbitra je "genialna ideja" Res genialno, ni kaj! Konec arbitraže. Lahko se zahvalimo vladi za genialno vodenje zunanje politike. Erjavca pa naj se imenuje za novega premiera. Pahor " danes je fantastičen dan " Zupančič " fantastična, genialna izbira " Privoščite nam že en navadno usran dan. Najbolje bo, da levičarji za vse obtožite Janšo, on naj bi bi kriv: 1) da smo Slovenceljni izglasovali na referendumu (ki ga je podprla levica) pot arbitraže. 2) da je Abraham odstopil. Tako bo najbolje, saj levičarji razumete zgolj dialektiko, torej če je Janša proti, so levičarji za (primer: arbitražni sporazum) in obratno. Erjavec ODSTOPI. Vsi bodo prej odstopili, le Karl bo očitno last man standing... Najbolje, da kar njega še za arbitra imenujejo, on zna vse, je nezmotljiv in nezamenljiv. Medtem ko bo Karl reševal naš "ugled", bosta Miro in cDušan obvladovala vsa ministrstva in skupaj bomo odjahali v sončni zahod... (beri: šli v k****) povratnik12 # 06.08.2015 ob 08:27 Prijavi neprimerno vsebino Erjavec po izgubi arbitra: DeSUS zadovoljen, da so upokojenci dobili regres Ali izjava pritiče enega zunanjega ministra?? Ali se dela norca iz vseh okoli sebe ali pa je on sam to?? Hrvatje implicirajo, da jim hrbet podpirajo ameri - pa smo spet tam - pri teorijah zarote, mislim... Pri nas se o tem ne piše... Kar je samo dobra podstat za te teorije. Zakaj nihče od naših tega ne zanika? Piranski zaliv in dostop do odprtega morja je že izgubljen, in sicer zaradi Kučan-Turk-Erjavčeve proruske politike in njihove podpore putinovem imperializmu ter okupaciji dela Ukraine. Slovenci si pa še kar naprej zatiskamo oči. 1. Hrvati so (lahko) izstopili iz arbitraže, ker je naše ministrstvo na zunanje zadeve goljufalo. 2. To so naredili s podporo ZDA, ki ne mara izdajalcev, ki kolaborirajo z putinovo fašistično politico. 2. Razčistiti je potrebno, ali sta Sokolec in Drenikova goljufala samostojno ali po ukazu še koga iz MZZ ali vlade. Vse vpletene je potrebno postaviti pred sodišče zaradi veleizdaje. Sekolec je tako bil in je del UDBE. Erjavec je lahko samo še minister za zamejce. Sicer se mi zamejci smilijo, ampak ni druge. V bistvu pa tudi Erjavec ne bo niti opazil, da ni več zunanji minister. Še vedno bo potoval po svetu in ob vsakem vprašanju bo lahko rekel: zahtevamo regres za upokojence! Alenka Bratušek se je baje sama prijavila za arbitra :) Janša vrni se !! Erjavec je izgubil samega sebe , Cerar pa svoj kompas. Ja morali bi , bomo, takoj jutri, etično je, moralno in pošteno je, v soglasju z ......... potrudili se bomo, v našem interesu je....... Pa Cerar ne vidiš, da te vsi okrog prinašajo. Pa še Erjavec ti ga spušča...... On spet na dopustu..... Zares si totalno nesposoben. Bolje da se umakneš. Boštjan M. Turk: Udbina temna stran meseca 6. Avgust 2015, ob 07:29 (posodobljeno: 6. Avgust 2015, ob 07:29) Afera s prisluhi je razkrila nevralgično točko slovenske družbe. Kdorkoli je namreč poslušal pogovor med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik, se ni mogel znebiti vtisa, da je šlo – s Sekolčeve strani – za vsiljen pogovor. Sekolec kot da je Simoni Drenik po neki višji dolžnosti razlagal vsebino pogovorov in kot da je to počel naučeno, po vnaprej predvidenem ritmu. Če je naša hipoteza pravilna, ne bo to nič novega. Roman Leljak je opozoril, da je Jernej Sekolec delal za Udbo pod zloglasno šifro 52.000. To so bili zanesljivi sodelavci te najbolj sramotne organizacije v nedavni zgodovini slovenskega naroda. Sekolec je k njej pristopil leta 1975 – to pomeni, da sodi v Zemljaričev krog. Koliko je to storil zaradi svojih staršev, oba sta bila udeležena v kaznivih dejanjih (kazenski zakonik SFRJ), je druga zgodba. Nanjo ve odgovor prav arbiter, ki je odstopil. Komu ta afera koristi? Najbolj Zoranu Milanoviću, sedanjemu premierju Republike Hrvaške, ki je to zgodbo uporabil za to, da zaneti spor med Slovenijo in Hrvaško in si tako pridobi politične točke pred volitvami, ki bodo med decembrom 2015 in februarjem 2016. Vedeti moramo tudi, da prav sedaj potekajo intenzivne raziskave, ali ni Nova Ljubljanska banka – ki je sicer financirala stranko tranzicijske levice na Balkanu – Krešimirju Milanoviću, bratu sedanjega premierja, odobrila velik kredit. Povemo še to, da smo v Reporterju Tomažu Peroviču, enemu najbolj pomembnih organizatorjev kršenja Münchenske deklaracije, večkrat zastavili vprašanje, ali je za nakup 20-metrskega plovila dobil kredit od NLB, ampak vse brez odgovora. Kot da bi Sekolec po naročilu govoril Simoni Drenik to in to, vse o podrobnostih, ki bi morale za vselej ostati skrite. Kot da bi nekdo Sekolca izsiljeval (ali plačal), da to stori, in to v ključnem trenutku, ko lahko na Hrvaškem pride do spremembe oblasti. Vsi vemo, da je pred slovensko in hrvaško osamosvojitvijo Udba (večinoma se je to zgodilo na Hrvaškem) porazdelila svoje ljudi v novih organih oblasti, v Tuđmanovi HDZ. Najbolj izstopajoč primer je bil Josip Manolić, predsednik vlade v devetdesetih, sicer pa eden šefov hrvaške Udbe in človek, ki ga povezujejo s povojnimi umori. Josip Manolić je bil siva eminenca postkomunistične Hrvaške, kot je bil siva eminenca Udbe. S tega stališča ni nenavadno, da je prav Manolić vrgel senco dvoma na kandidata za predsednika prihodnje vlada Karamarka. Slednjega je Udba v mladosti (veroučne aktivnosti) res nadzorovala, a nikoli ni vedel za to. Danes mu to razodeva šef hrvaške Udbe, Manolić, ob tem da poneverja temeljna dejstva. Afera prisluhi se tako kaže kot obveščevalna afera starih udbovskih povezav, ki so danes žive tako, kot so bile ob razpadu SFRJ. Slovenska in hrvaška filiala delujeta skupaj, da bi prenovljeni HDZ preprečili zmago na parlamentarnih volitvah, na ta način pa vsaj v zakulisju ohranili moč, kot sta jo imeli poprej. To je tudi zadnja vsebina »bitke za arbitražni sporazum«. Zoran Milanović, pripadnik trše struje znotraj partije, si je ustvaril zunanjega sovražnika v Slovencih, nekaj docela podobnega temu, kar so komunisti ves čas počeli. Ni bilo življenja brez zunanjih ali notranjih sovražnikov. Slovenija, dežela brez svobode tiska in poštenega pravosodja, je idealno leglo za postkomunistično revolucijo. Vendar so slovenski komunisti ali postkomunisti izjemno občutljivi. Njihova oblast je prekarna in bi se morala končati že leta 1990. V tem trenutku Kučanov klan stavi na dva parametra: eno so mediji, drugo pravosodje. V zadnjih pogovorih v Parizu (med 9. in 13. julijem letos) sem dobil zagotovilo, da bodo ljudje, ki so sodili in razsodili glede verbalnega delikta (nekdanji 133. člen kazenske zakonodaje SFRJ), doživeli svoje obelodanjenje na najvišjih forumih evropske politike. V EU se danes ljudi zaradi verbalnega delikta ( v mojem primeru to sploh ni bil delikt, saj je šlo za resnico) ne obsoja na zaporno kazen. Moja obsodba bo z vsemi, ki so bili v njej udeleženi: od Helene Vidic Bizjak naprej – postala predmet evropske debate. Mora biti tako – ne zaradi mene – temveč zaradi vsakogar, kdor bo želel govoriti po resnici in pravici in ga bo partijsko pravosodje pri tem ustavljalo. Slovenskim postkomunistom gre kot Josipu Brozu predvsem za privilegij oblasti (Janez Kocijančič in njegova družina je v imenu avantgardnosti »delavskega razreda« od leta 1978 naprej vselej vozila beemveje), in tako je tudi danes. A stvari se spreminjajo. V reviji Comunisme bo jeseni 2015 vnovič izšel članek o Sloveniji. Tam bodo popisane stranpoti »novega razreda« slovenskih komunistov, kot jih je predvidel Milovan Đilas v svoji nepozabni knjigi. Zadeva je še toliko pomembnejša, ker gre za publikacijo, ki jo je začela Annie Krigel, nadaljeval François Furet, danes pa jo ureja Stéphane Courtois. Skupaj s Hannah Arendt tem ljudem dolgujemo ključne definicije revolucij in dogajanja okrog njih, ki so postale del naše identitete. To je izredno pomembno. Slovenija se je pred desetimi leti uvrščala v kronike pozitivnih uspehov na poti tranzicije. Danes je Kučanov krog, ki obvladuje medije in pravosodje, dosegel, da smo del škandaloznih poročil, ki se v pomembnih svetovnih revijah pojavljajo kot izjema, ki grozi postati pravilo. Slovenski komunisti – prav tako kot grški – razumejo zgolj en jezik: to je jezik nepoštenosti in prevare. Ta govorica prihaja do nas po občilih, vsak dan bolj intenzivno. Utišamo jo lahko samo z glasovi normalnosti, kakršne pozna svet okrog nas. Zgodovina nas je sedaj pač primorala v to, da po letu 1991 to storimo skupaj s Hrvati. Nekdanji Udbi navkljub! Več socializma pa pomeni da vam vsako leto vzamejo vsaj dve plači za privilegije vseh, ki so dokazali svojo nesposobnost! Strinjam se, da mora Erjavec odstopiti, ampak to niti približno ni dovolj. Nujno je takoj: 1. V celoti raziskati kdo in in s kakšnim namenom je odločil, da naj se slovenski uslužbenci na MZZ spustijo v goljufijo pri tako občutljivem in pomembnem vprašanju kot je arbitraža. 2. Vse odgovorne za ta poskus goljufije ostro kaznovati. 3. Šele nato bo možno nadaljevati prizadevanja za rešitem mejnega vprašanja, z ekipo srokovnih, a tudi etičnih ljudi. "Pleh z dušo" na vrhu Triglava praznuje 120 let Aljaž zaslužen tudi za Staničevo zavetišče 7. avgust 2015 ob 10:31, zadnji poseg: 7. avgust 2015 ob 11:06 Mojstrana - MMC RTV SLO Kulturni spomenik Aljažev stolp že 120 let kraljuje na vrhu Triglava. Ob obletnici postavitve "pleha z dušo" na najvišji točki Slovenije se je na Triglavu odvila spominska slovesnost. Ob 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa je bila na vrhu slovenskega očaka spominska slovesnost, ob 18. uri pa bo sledila še slovesna akademija Oj, Triglav, moj dom pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani. Odprli bodo tudi razstavo Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo! in razstavo slikarske kolonije Vrata 2015. Na Dovjem bo ob 16. uri tudi položitev venca na grob Jakoba Aljaža in maša v njegov spomin. Prireditve v počastitev zgodovinskega dogodka organizira Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Kranjska Gora, Triglavskim narodnim parkom, Slovenskim planinskim muzejem, Planinskim društvom Dovje - Mojstrana in Planinskim društvom Ljubljana Matica. Današnja dogodka potekata pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Stolp kot upor proti potujčevanju Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, ki ga je prepoznal tudi župnik z Dovjega Jakob Aljaž. Odločno se je uprl nadaljnjemu ponemčevanju in dobil drzno zamisel, da bi na vrhu Triglava postaviti majhen stolp kot planinsko zavetišče in branik slovenstva. Od občin Dovje in Mojstrana je za en goldinar kupil vrh Velikega Triglava (16 kvadratnih metrov zemljišča) in začel izdelavo stolpa. Izdelavo je zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu, ki ga je izdelal iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov, zlitih z betonom, ter ga s tremi pomočniki postavil na vrh Triglava 7. avgusta 1895. "Bila je gosta megla. Zato zjutraj jaz nisem šel na vrh Triglava, ampak sem ostal v Dežmanovi koči, od koder sem poslušal, kako zbijajo skupaj posamezne kose Triglavskega stolpa," je v svojih spominih zapisal Aljaž. Skromno slavnostno odprtje stolpa je bilo 22. avgusta 1895, ko je s Triglava odmevala pesem Oj, Triglav, moj dom. Stolp in zemljišče na vrhu Triglava pa je Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu, predhodniku Planinske zveze Slovenije. Leta 1999 je Slovenija stolp razglasila za kulturni spomenik državnega pomena in ga podržavila. Jakob Aljaž je dal poleg stolpa postaviti še Aljaževo kočo v Vratih, odkupil pa je tudi zemljišče na Kredarici. V Vratih so leta 1904 postavili Aljažev dom, ki ga je pet let pozneje podrl snežni plaz, a so ga na novi lokaciji ponovno postavili leta 1910. Na Aljaževem zemljišču na Kredarici je Slovensko planinsko društvo leta 1896 postavilo skromno kočo, ki so jo odprli 10. avgusta. V letih 1909 in 1910 je bila razširjena in poimenovana Triglavski dom na Kredarici. Aljaž je tik pod vrhom Triglava dal v skalo izstreliti tudi votlino, tako imenovano Staničevo zavetišče, da bi se vanj lahko zatekli planinci ob neurju. P. S. Severna Koreja bo prešla na nov, edinstven časovni pas Ob 70. obletnici osvoboditve izpod japonske vladavine 7. avgust 2015 ob 10:28, zadnji poseg: 7. avgust 2015 ob 10:45 Pjongjang - MMC RTV SLO Severna Koreja bo 15. avgusta ustvarila nov časovni pas, s katerim bodo urni kazalci v tej državi po novem 30 minut za tistimi v Južni Koreji in na Japonskem. S tem se želi "osvoboditi japonskega imperializma", so zapisali državni mediji. V Pjongjangu in drugih delih države bodo konec prihodnjega tedna za pol ure "ustavili čas" in tako ustvarili svoj časovni pas. Do zdaj so bili devet ur pred greenwiškim časom (GMT), od 15. avgusta pa bodo pred urami v Londonu le še osem ur in pol. 15. avgust so določili zato, ker je na ta dan nekdanji voditelj Kim Il Sung, dedek trenutnega voditelja Kim Džong Una, "premagal razbojniške japonske imperialiste", piše BBC. Tak čas, torej GMT-8,5, je na vsem Korejskem polotoku že veljal, in sicer do japonske nadvlade leta 1910. Nedavno pa je državna televizija KCNA sporočila, da so "zlobni japonski imperialisti prikrajšali Korejo tudi za njen običajni čas, ker so med okupacijo spremenili ure". "Odločitev, da spremenimo časovni pas, odraža našo neomajno vero in voljo vseh ljudi ob 70. obletnici osvoboditve Koreje," so zapisali. Ista tovarna, drug čas Iz Južne Koreje so sporočili, da bi lahko sprememba povzročila nekaj nevšečnosti pri delu v industrijskem kompleksu Kaesong, ki leži na severni strani meje, v njem pa delajo tako Južni kot Severni Korejci. "Dolgoročno pa bi ta odločitev lahko negativno vplivala na naša prizadevanja za zmanjševanje razlik med obema stranema," je dodal južnokorejski minister za združitev Jeong Jun Hi. Vsaka država sicer lahko sama odloči, kakšen časovni pas bo uporabljala, saj za to ne obstaja kakšno mednarodno telo. Leta 2011 se je tako Samoa odločila, da bo zaradi lažjega trgovanja in komuniciranja z Avstralijo in Novo Zelandijo prestopila na drugo stran datumske meje. Venezuela pa je leta 2007 zaradi odločitve takratnega predsednika Huga Chaveza, ki je svojim sodržavljanom želel zagotoviti "bolj pošteno razdelitev sončnega vzhoda", ure premaknila za pol ure nazaj. A. P. J. Genialno! Naravnajmo tudi mi naše ure tako, da bomo pol ure za Hrvati! Podobno kot v diplomaciji... Zanimivo kako vseh zanima kaj se dogaja v S. Koreji in novice na to temo so večinoma pod rubriko zabava. Vsem nam je hecno, razen prebivalcem S. Koreje. Bravo! Kaj takega bi potrebovala tudi Slovenija. Pa mimogrede bi lahko še ustanovili javno Agencijo za čas (ali pa njegovo izgubljanje) ter zaposlili kakšnih 30 pametnjakovičev. Kak so fuknjeni en,pa da crknes od smeha:)))) Še en velik dosežek "sončnega vodje". Zanima me ali je tudi on že zgradil kakšne velik podzemni bunker ali podzemno letališče, da bi prekosil še večjega "frajerja" (sicer je še mlad in mu nemara uspe)? Lovec # 07.08.2015 ob 12:18 Kaj pravi na to Violeta Tomići in Lukić Mjesac ? Erjavec: Hrvaški odstop ne pomeni konca arbitraže Politika išče izhod iz arbitražne krize 7. avgust 2015 ob 07:49, zadnji poseg: 7. avgust 2015 ob 14:21 Ljubljana - MMC RTV SLO Diplomatska mreža dela in pojasnjuje nastali položaj ter prepričuje, zakaj je pomembno, da se arbitraža nadaljuje, je o dejavnostih MZZ-ja glede arbitražnega sporazuma povedal zunanji minister Karl Erjavec. Zaradi odstopa arbitra Ronnyja Abrahama je bil na zunanjem ministrstvu sestanek, na katerem je politični vrh skušal najti najboljšo rešitev za Slovenijo v nastalem položaju. Zunanji minister Karl Erjavec je po sestanku povedal, da odstopa Abrahama ne bo komentiral. Povedal je le, da so imeli sestanek z različnimi političnimi predstavniki, člani kabinetov predsednika vlade, predsednika republike in državnega zbora, sodelovala pa sta tudi slovenski veleposlanik Vojko Volk in agentka pri arbitraži Mirjam Škrk. Na sestanku pa so ocenili stanje po odstopu Abrahama in se dogovorili o nadaljnjih korakih. Tako bo v četrtek najprej sestanek vseh vodij strank, nato še seja odbora DZ-ja za zunanje zadeve, potem pa naj bi novega slovenske arbitra imenovala vlada. Erjavec je tudi poudaril, da enostranski odstop Hrvaške ne pomeni konca arbitražnega postopka. "Po mednarodnem pravu vemo, da ni mogoč enostranski izstop," je dejal Erjavec, ki ga veseli, da tudi EU podpira nadaljevanje arbitraže. Hkrati pa ne pričakuje, da bo Hrvaška do 14. avgusta, ko izteče rok, imenovala svojega novega arbitra. "Vendar v tem primeru lahko arbitražno sodišče postavi arbitra, ki bo sodeloval v imenu Hrvaške," je še dejal Erjavec. Glede svojega "molka" ob odstopu slovenskega arbitra je zunanji minister dejal, da je bil s predsednikom vlade dogovorjen, da izjave glede arbitraže daje kabinet predsednika vlade. Odločitev Hrvaške, da odstopi od arbitražnega sporazuma s Slovenijo, podpira 86 odstotkov Hrvatov, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je objavila televizija RTL. Največ anketirancev si želi, da bi državi rešitev glede meje poiskali v dvostranskih pogajanjih. Vlada podpira arbitražo "Republika Slovenija popolnoma zaupa v neodvisnost in nepristranskost Arbitražnega sodišča ter pričakuje, da bo nato sodišče čim prej v polni sestavi nadaljevalo svoje delo in skladno z arbitražnim sporazumom izdalo razsodbo," je zapisala vlada v sporočilu za javnost. Razplet bo znan prihodnji teden Stališča o tem, kje iskati njegovega naslednika, so različna, vendar je pričakovati, da bo politika vnovič poskušala iskati soglasje. Nekateri se zavzemajo za to, da Slovenija poišče uglednega tujega pravnika, drugi so za domačega strokovnjaka, mogoče pa je tudi, da imenovanje arbitra prepustijo predsedniku arbitražnega sodišča. G. C. Sramota, kaj delajo naši boljševiki. Slovenski narod se je popolnoma razdelil in je na robu katastrofe. Komunisti bodo zapravili državo in slovenski narod. Očitno se obeta nekaj velikega! Ljudje so vedno bolj besni in tega severnokorejskega norenja ne bodo dopustili! .......... Združena levica in njen molk: Luka je vendar na počitnicah v Grčiji. Gotovo se kaj vidita s Ciprasom in snujeta nove podvige. Zakaj so mi brisal komentar o Erjavcu? MIslim to pa res ni bilo nič sporno kar sm napisal. Erjavec se je sam zvezal z vrvjo ter verigo na ministrski stolček ter zaklenil ključavnico ter pojedel ključ. To pa pomeni, da noče dol ter se ne bo dal spravit dol. Še en izmed vrste. Janša odstop Abrahama vidi kot posledico dogajanja okoli Ruske kapelice Skrbi ga, da bodo zapleti pri arbitraži tehtnico nagnili v škodo Slovenije 9. avgust 2015 ob 16:50, zadnji poseg: 9. avgust 2015 ob 17:14 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Pred iskanjem novega slovenskega arbitra je predsednik SDS-a Janez Janša ocenil, da se "arbitražna saga dokaj hitro spreminja v farso", saj je Hrvaška izstopila iz postopka, velika dilema pa je tudi, kako bo ravnalo arbitražno sodišče. "Druga stran je tako ali tako izstopila iz postopka in je veliko vprašanje, kaj v praksi iz tega bo. Prav tako je velika dilema, kako bo zdaj ravnalo arbitražno sodišče, tudi če bi postopek dokončalo, kajti vsi ti zapleti, obtožbe o pristranskosti v korist Slovenije bodo kvečjemu nagnili tehtnico stran, se pravi v škodo Slovenije," je Janša pred za četrtek predvidenim odločanjem političnega vrha o novem arbitru, potem ko je prejšnji teden odstopil slovenski arbiter Ronny Abraham, dejal v pogovoru za televizijski kanal Top TV. "Če bo arbitražno sodišče delalo naprej in skušalo dokazati, da niso pristranski v našo korist, bodo verjetno razsojali v našo škodo. Tu se ponovno postavlja dilema, ki se je postavljala že na samem začetku, ob referendumu, češ ali ni to preveliko tveganje za Slovenijo," je dodal. S prstom kaže na paktiranje z Moskvo Janša sicer meni, da bo vlada novega slovenskega arbitra poiskala iz istih logov, kot je bil nekdanji arbiter Jernej Sekolec, ki je odstopil po objavi prisluhov in za katerega se je po navedbah Janše izkazalo, da je bil "registriran sodelavec Udbe". Odstop Abrahama pa je po njegovi oceni bolj kot odločitev hrvaškega sabora posledica dogajanja okoli Ruske kapelice, kjer je 26. julija potekala tradicionalna slovesnost v spomin na več sto ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je med gradnjo ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti se je prvič udeležil ruski premier Dmitrij Medvedjev. Na vprašanje, kdo je odgovoren oziroma kdo bo prevzel odgovornost v primeru, če bo izid arbitraže neugoden za Slovenijo, je Janša namreč dejal, da gre za "isto politiko, ki je Sloveniji enkrat že zapravila Trst, Gorico in del Koroške", ko je zaradi paktiranja z Moskvo izgubila velik del ozemlja. Tudi zdaj po njegovi oceni kaže, da Slovenija izgublja prednosti in zavezništva zaradi enakega paktiranja z Moskvo. Pri tem je izpostavil spominsko slovesnost pri Ruski kapelici, kjer se je po njegovi oceni v škodo Slovenije zlorabilo neko pietetno dejanje za to, "da se je obtožilo Evropsko unijo, da je kriva za eskalacijo konflikta v Ukrajini", kar je odmevalo po vsem svetu. Ko je dan po tem ruski premier Medvedjev kritiziral EU in sankcije, je bil premier Miro Cerar, ki je glasoval za te sankcije, tiho. Na neki način se je pridružil kritiki Medvedjeva, meni predsednik SDS-a. Meni, da bi morala odstopiti celotna vlada Za razmere je ob zunanjem ministru Karlu Erjavcu odgovoren tudi premier Cerar in bi celotna vlada morala odstopiti, je še menil Janša, saj se "začetni, lahko bi rekli izvorni nelegitimnosti Mira Cerarja in njegove vlade zaradi nelegitimnih volitev zdaj pridružuje še ta velika teža zaradi nesposobnosti pri upravljanju države, ki se kaže na vseh korakih". "Pred nami je žal neko nestabilno obdobje, kjer bodo ključni problemi ostajali nekje v ozadju," je še dejal Janša, ki je prepričan, da bodo predčasne parlamentarne volitve. T. H. Saj ni problem v tem, da so ruski politiki prišli na slovesnost, problem so bile izjave slovenskih politikov, ki so skoraj napadli politiko EU do rusije. še huje od tega, pa je, da smo kot člani NATO direktno obrnili hrbet ameriški politiki do rusije. in ve se kaj pomeni biti član NATO pakta, da se strinjaš z ameriško politiko. A niso ravno Ameri z ambasade potunkali Janše v zadevi Patria s svojimi trabunjanji o "fishy" poslu. Janša pravzaprav ni povedal nič novega, je pa eden redkih, ki hoče videti dejstva. Vlado je upravičeno imenoval amaterji. Spet ima prav. Prav je povedal Janez Janša. Se vidi, da je vedno korak pred drugimi analitiki. Cesar je nag, večina pa raje udriha po fantiču, ki si je upal to izreči. @zapatist Ne vem koga imaš v mislih s slovenskimi komunisti, če smo že zdavnaj ugotovili, da so skoncentrirani v SDS. A da smo ugotovili? To so zgolj tvoje blodnje. Janša pa danes ko je v opoziciji minira arbitražni sporazum, ko je bil v poziciji pa je zminiral sporazum Drnovšek Račan Janša da je zminiral arbitražni sporazum? A se ti je popolnoma odpeljalo? AS so zminirali levi nesposobneži, udbovec Sekolec, tretjerazredna uradnica Drenikova in diletantski Erjavec. Je kar prav da se svetu pokaze, da ni vsa drzava proti zda, kot hocejo nekateri, da bi bila. Prav je da se nase pajace tudi malo zbudi, resitve z raznimi nezanesljivimi abrahami so se sprevrgle v velike blamaze. Kardeljeva žena piše - Tribuna 5/26. marec 1990 NARODNA POMIRITEV Izjava predsedstva o »narodni pomiritvi« kaže, da predsedstvo še vedno ni dojelo, kakšno je razpoloženje prebivalcev Slovenije do tega vprašanja. Predsedstvo še vedno ne vidi, da bije komunizmu na slovenskih tleh zadnja ura. Komunisti bodo morali kot posamezniki in kot stranka ne samo moralno ampak tudi pred sodiščem odgovarjati za storjene zločine. O krivdi Republike Slovenije pa je v zvezi z zločini težko govoriti, saj so bili vsi vzvodi oblasti od leta 1945 do danes v rokah komunistov. Poboj domobrancev in njihovih spremstev (nedolžnih otrok in njihovih mater) kot tudi številnih zavednih Slovencev, ki sploh niso bili aktivno udeleženi v vojni, pa je bil izvršen v imenu neke ideje - komunizma. Ne gre tudi pozabiti, da so se tovariši komunisti trudili klati na najbolj nečloveški način, če se sploh lahko tako izrazimo. Ti »tovariši« so danes nosilci visokih državnih odlikovanj in v večini člani ZKS - Stranke demokratične prenove! Predsedstvo bi zato moralo dati pobudo za preiskavo, objaviti imena žrtev in ugotoviti, kje so žrtve pokopane. Treba bo tudi začeti razmišljati o izplačilu odškodnin svojcem. Če smo za pregon vojnih zločincev, moramo biti načelni. Vojni zločini ne zastarajo, ne beli in ne rdeči. Krivce je treba imenovati in obsoditi zaradi tistih, ki so živi, ki so delali v varnostnoobveščevalni službi, pa niso klali, tistih partizanov, ki se danes čutijo ogoljufane in tistih izseljencev v Argentini, ki so vsaj toliko Slovenci kot mi, pa si kljub temu, da niso nič krivi, ne upajo v domovino. Zaradi živih in poštenih Ijudi, torej! Pepca Maček Tacen številka 5/26. marec 1990 cena 10 din TRIBUNA JE V PRIPONKI - zanimivo branje, ni velike razlike glede na danes, le da sedaj mediji ne upajo več pisati tako kruitično kot je to počela Pepca Kardelj ..., Niti tri tedne po objavi tega pisma v Tribuni, ki ga je sicer podpisala kot “Pepca Maček, Trzin” je Pepca Kardelj bila mrtva. Umrla je 15. 4. 1990. To je bilo že obdobje po volitvah. Prve demokratične povojne volitve so bile namreč 8.4.1990. Na teh volitvah je zmagala koalicija DEMOS. Komunisti (t.i. SDP) in komunistom pridružene stranke (npr. ZSMS, ki se je kasneje preimenovala v LDS, ter Socialistična stranka Slovenije, ki je formalno nastala iz SZDL) so izgubili, tako kot je to napovedala Pepca Kardelj. Torej, nekaj dni po volitvah, na katerih komunisti izgubijo oblast, Pepco Kardelj najdejo mrtvo. Različni viri navajajo različne vzroke smrti. Najbolj pogosto se omenja, da je Pepca Kardelj storila samomor. Ne glede na uradno razlago o njeni smrti, v nadaljevanju sledi nekaj zanimivih datumov in dogodkov, ki smrt Pepce Kardelj kažejo v nekoliko drugačni luči. 17.4.1990, dva dni po smrti Pepce Kardelj, neka druga oseba, za katero je javnost lahko izvedela šele pred kratkim, dobi od tedanje SDV (Službe Državne Varnosti, naslednice UDBE, to je komunistične tajne politične policije) izplačanih 30.000 DEM. Razoskovalci namreč, med raziskovanjem arhivov tajne policije (še preden arhive nova zakonodaja zares zapre) najdejo podatek, da je zadnje izplačilo agentu SDV Milanu Doriču - Hanziju bilo opravljeno 17.4.1990, le nekaj dni po volitvah, v resnici (naključno ali ne) le dva dni po smrti Pepce Kardelj. Znesek 30.000 DEM je zanimiv, ni majhen, za tak denar bi takrat agent kake tajne službe postoril marsikaj od česar se navadnemu človeku naježi koža. Milan Dorič - Hanzi je priznal, da je moril za denar. Ni znano kakšen posel je bil ta, za katerega je dobil teh 30.000 DEM. Ali je v arhivih še kakšen podatek o tem izplačilu ali ne, to je vprašanje. Zadnji zanimiv podatek je, da je po upepelitvi Pepce Kardelj žara z njenim pepelom izginila. Bojda je kasneje bila tudi vrnjena, a po spletnem iskanju s ključnimi besedami “poison detection after cremation” hitro postane jasno, kakšen bi lahko bil motiv za krajo žare s pepelom, ter njeno vrnitvijo. Kot kaže je sledove strupa mogoče odkriti tudi če je truplo upepeljeno. Zgodba s takimi indici je grozljiva. Grozljiva je tudi misel, da je takrat še živeč Ivan Maček - Matija morda dal ubiti lastno sestro Pepco, zaradi njene iskrene nagnjenosti k narodni spravi in povsem odkriti obtožbi zoper nekdanji režim in partijo, da le-ta sloni na zločinih za katere bodo zločinci morali odgovarjati. A natanko tako se bere ta zgodba. Grški premier Cipras je odstopil Grčija prejela prvih 13 milijard evrov evropskega posojila 20. avgust 2015 ob 10:38, zadnji poseg: 20. avgust 2015 ob 21:59 Atene, Bruselj - MMC RTV SLO/Reuters/STA Grški premier Aleksis Cipras je odstopil s položaja in s tem odprl pot predčasnim parlamentarnim volitvam, ki naj bi bile 20. septembra. Aleksis Cipras je odstopil s premierskega stolčka manj kot osem mesecev po tem, ko je bila njegova stranka Siriza januarja letos izvoljena na predčasnih volitvah. "Politični mandat, ki so mi ga volivci zaupali 25. januarja na volitvah, je izkoristil vse svoje možnosti in zdaj so na vrsti prebivalci Grčije, da povedo, kar mislijo," je dejal Cipras v televizijskem nagovoru. Kot je znano, želi Cipras s predčasnimi volitvami zadušiti uporniško strujo znotraj vladajoče Sirize (teh je okoli tretjina), ki ne podpira njegove odločitve, da je ugodil zahtevam mednarodnih posojilodajalcev v zameno za izvajanje varčevalnih ukrepov. Grški premier je namreč izgubil večino v parlamentu, saj so uporniški člani Sirize po podpisu dogovora zapustili stranko. Politična pot Aleksisa Ciprasa v sedmih mesecih: - 26. januarja je bil izvoljen za premierja na podlagi jamstva, da bo poskušal omiliti varčevalne ukrepe, ki sta jih od Grčije zahtevala EU in IMF, - 20. februarja so mednarodni upniki Grčiji podaljšali rok za vrnitev izposojenega denarja do 30. junija, - 30. junija je potekel rok, Grčija IMF-u kot prva država v zgodovini ni odplačala dolga, - 5. julija so Grki na referendumu zavrnili pogoje in varčevalne ukrepe trojke, - 6. julija je odstopil grški finančni minister Janis Varufakis, - 13. julija je Cipras privolil v pogoje upnikov, - 17. julija sledi preoblikovanje vlade; Cipras je zamenjal uporniške ministre, nekateri poslanci Sirize so odstopili sami, - 14. avgusta je grški parlament ratificiral pogoje upnikov, - 20. avgusta odstopi Aleksis Cipras. Vodja največje opozicijske stranke Nova demokracija Evangelos Meimarakis je predsednike političnih strank že pozval na sestanek, piše Reuters. Guardian pa poroča, da je Meimarakis pozval k "iskanju vseh razpoložljivih sredstev", da se izognejo predčasnim volitvam. To bi lahko pomenilo, da bo Meimarakis morda poskusil oblikovati tehnično vlado, kar pomeni, da morda nocoj sploh ne bodo razpisali volitev. Na dogodke v Atenah se je prvi odzval predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki je znova poudaril pomen, da Grčija ostane v evrskem območju. Ob tem je izrazil upanje, da bo imela Grčija volitve čim prej, da bo lahko nemoteno nadaljevala izvajanje varčevalnih ukrepov. Grčija prejela prvo tranšo posojila Sicer pa je ravno danes Grčija dobila prvi del prve tranše iz novega svežnja evropske finančne pomoči in poplačala 3,4 milijarde evrov dolga, ki ga je imela do Evropske centralne banke. Finančni ministri držav z evrom so v sredo zvečer dokončno potrdili tretji program pomoči Grčiji iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), vreden do 86 milijard evrov, ki jih bo lahko Grčija v skladu z odobrenim programom pomoči črpala v prihodnjih treh letih. V prvi tranši bo Grčija dobila 26 milijard evrov, že danes pa so v Atene iz ESM-ja poslali 13 milijard evrov pomoči. Prvi mož ESM-ja Klaus Regling je dejal, da bo izplačilo sklada Grčiji omogočilo nov začetek. "Današnje izplačilo 13 milijard evrov iz ESM-ja bo Grčiji omogočilo poplačilo nujnih finančnih obveznosti Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in ECB-ju, pa tudi drugih proračunskih obveznosti," je dejal. Deset milijard evrov bo šlo na poseben račun pri ESM-ju, ki bo namenjen ukrepom za stabilizacijo bank, preostale tri milijarde evrov pa bodo Atene dobile na podlagi pregleda izvajanja javnofinančnih in reformnih ukrepov predvidoma v dveh delih septembra in oktobra. Ob tem je Regling povedal, da bo šel drugi del prve tranše za stabilizacijo bančnega sektorja, ki se je po vzpostavitvi kapitalskih omejitev v juniju znašel v resnih težavah. Dijsselbloem: Grčija ima novo možnost za preživetje Tudi vodja evroskupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je prepričan, da bo dogovor o pomoči, ki so ga formalno potrdili v sredo, Grčiji dal novo možnost za preživetje. "Ta dogovor grškemu gospodarstvu omogoča prihodnost in temelje za vzdržno rast," je dejal in dodal, da bodo v evroskupini pozorno spremljali Atene, ki morajo v zameno za pomoč sprejeti vrsto ukrepov. "Zagotovo bomo v prihodnjih letih naleteli na težave, vendar verjamem, da jih bomo lahko prebrodili," je še povedal. B. T., K. Št. no sedaj lahko brez zadrškov kandidira ZL v grčiji.. Luka Mesec za predsednika grčije... plačam letalski prevoz vsem predstavnikom ZL LJ-Atene :) :) :) ;) Spet se mi poraja vprašanje, zakaj zavraga se skrajna levica v grciji ne obrne za pomoc k kitajski, severni koreji in kubi? Katanec, Zdovc in Petrovič v Hramu športnih junakov V Stožicah zdaj že 52 slovenskih športnikov 26. avgust 2015 ob 09:02, zadnji poseg: 26. avgust 2015 ob 09:18 Ljubljana - MMC RTV SLO Nogometaš Srečko Katanec, košarkar Jure Zdovc in alpski smučar Rok Petrovič so letošnji izbranci za Hram športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije. Trojica, ki je pustila svoj pečat v času Jugoslavije in samostojne Slovenije, se bo v četrtek pridružila 49-im, ki že ima svoje mesto v hramu v ljubljanski dvorani Stožice. DŠNS bo trojico v Hram športnih junakov sprejel ob robu četrtkove pripravljalne tekme košarkarske reprezentance pred evropskim prvenstvom proti Srbiji. Leta 1963 rojeni Srečko Katanec je prve nogometne korake naredil pri NK Ljubljani, pri Olimpiji pa se je uveljavil in se za eno sezono podal v zagrebški Dinamo. Od tam ga je pot vodila v ekipo Partizana. Katanec je edini Slovenec, ki je zaigral v finalih vseh treh evropskih pokalov. S Stuttgartom je klonil v finalu pokala Uefa, s Sampdorio dobil finale pokala pokalnih zmagovalcev in izgubil obračun za Ligo prvakov. Z jugoslovansko reprezentanco, za katero je zbral 31 tekem, je osvojil bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Los Angelesu, za Slovenijo, katere selektor je drugič, pa je odigral pet tekem. Tri leta mlajši Jure Zdovc je kariero začel v domačih Slovenskih Konjicah, od tam je prestopil v Olimpijo, kjer si je izboril vpoklic v jugoslovansko reprezentanco. Z Jugoslavijo je dvakrat osvojil naslov evropskega prvaka, naslov svetovnega prvaka in olimpijsko srebro leta 1988. Po prestopu v tujino je leta 1993 s francoskim Limogesom osvojil naslov evropskega klubskega prvaka, veljal pa je za najboljšega evropskega obrambnega igralca. V dresu slovenske reprezentance je nastopil na štirih EP-jih, pozneje pa se je uveljavil tudi kot trener in selektor. Prezgodaj preminuli Rok Petrovič, rojen istega leta kot Zdovc, na velikih tekmovanjih sicer ni osvojil nobene kolajne. Status velikanov slovenskega alpskega smučanja si je pridobil s petimi posamičnimi zmagami v slalomu, ki so mu prinesle mali kristalni globus; to mu je uspelo kot prvemu Slovencu. Predtem je na mladinskem SP-ju osvojil zlato in bronasto medaljo v slalomu in veleslalomu. Velja za utemeljitelja napredne smučarske tehnike. Tik pred zagovorom magistrske naloge leta 1993 je umrl med potapljanjem pri Veli Luki na Korčuli. V Hram športnih junakov so bili do zdaj umeščeni: 2011: Leon Štukelj (gimnastika), Miroslav Cerar (gimnastika); 2012: Rudolf Cvetko (sabljanje), Josip Primožič Tošo (gimnastika), Stane Derganc (gimnastika), Stanko Lorger (atletika), Ivo Daneu (košarka), Jože Šlibar (smučarski skoki), Janez Polda (smučarski skoki), Draga Stamejčič Pokovec (atletika), Janez Žirovnik (kolesarstvo), Nataša Urbančič Bezjak (atletika), Branko Oblak (nogomet), Aljoša Žorga (košarka), Vinko Jelovac (košarka), Mima Jaušovec (tenis), veslaški osmerec (4. OI Tokio 1964), Rudi Hiti (hokej), Peter Šumi (gimnastika), Miro Steržaj (kegljanje), Albin Felc (hokej); 2013: Franc Smolej (smučarski tek), Ciril Praček (alpsko smučanje), Branko Ziherl (skoki v vodo), Tone Cerer (plavanje), Tine Mulej (alpsko smučanje), Janko Štefe (alpsko smučanje), Ivan Toplak (nogomet), Janko Kosmina-Mario Fafangel (jadranje), Tine Šrot (gimnastika), Jurij Uršič (kolesarstvo), Edvard Vecko (namizni tenis), Ištvan Korpa (namizni tenis), Tone Gale (hokej), Milan Zadel (kajak kanu), Stanko Topolčnik (judo), Bojan Križaj (alpsko smučanje), Peter Vilfan (košarka), Bojan Ropret (kolesarstvo), Boris Strel (alpsko smučanje), Alenka Cuderman (rokomet), Borut Petrič (plavanje), Miran Tepeš (smučarski skoki), Jure Franko (alpsko smučanje), Primož Ulaga (smučarski skoki), Andrej Jelenc (kajakaštvo na divjih vodah), Darjan Petrič (plavanje), Matjaž Debelak (smučarski skoki), Mateja Svet (alpsko smučanje); 2015: Srečko Katanec (nogomet), Rok Petrović (alpsko smučanje), Jurij Zdovc (košarka). Patria II: tožilstvo zahtevalo preiskavo zaradi Zupanovega dokumenta Grozi mu še pet let zapora 26. avgust 2015 ob 08:55, zadnji poseg: 26. avgust 2015 ob 09:03 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Upokojenemu brigadirju Petru Zupanu, ki prestaja zaporno kazen zaradi zlorabe položaja v postopku izbire ponudnika za dobavo oklepnikov 8 x 8, grozi nov sodni postopek. Višje sodnike naj bi namreč skušal o svoji nedolžnosti prepričati s ponarejenim dokumentom, zato je tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo, piše Delo. Zupan je do konca sojenja v zadevi Patria II na prvostopenjskem sodišču zavračal očitke tožilstva, da je slikarju Juretu Cekuti nosil zaupne informacije o postopku nakupa oklepnikov za Slovensko vojsko (SV), v katerem je bila za dobavitelja izbrana finska Patria. Skliceval se je na navodila nadrejenih V postopku na višjem sodišču je skušal svoje ravnanje opravičiti z dokumentom, ki naj bi dokazoval, da je to počel po navodilu nadrejenih. "Po nalogu državnega sekretarja nadaljujte z informiranjem predstavnikov finskega proizvajalca kolesnikov, skladno s prejetimi usmeritvami. Kontaktna oseba je še naprej g. J. Cekuta. O izvedenih postopkih poročajte," je pisalo na spornem dokumentu, ki ga je sodišču predložil Zupan. Že ob razkritju domnevnega dokumenta se je po pisanju Dela porajalo vprašanje, zakaj v preteklosti ni niti z besedo omenil dokumenta. A je Zupan pojasnjeval, da je papir dobil v poštni nabiralnik tri tedne po obsodbi na prvi stopnji. Le nekaj dni pozneje pa je Franci Žnidaršič, ki je bil leta 2005 državni sekretar na obrambnem ministrstvu, zanikal, da bi podal takšno pooblastilo. Verodostojnost dokumenta vprašljiva Kopijo dokumenta je pregledal tudi sam Žnidaršič in opazil nekaj nelogičnosti, ki so v negotovost postavili verodostojnost dokumenta. Glava dokumenta je po njegovih besedah opremljena z naslovom Urad za logistiko, ki pa junija leta 2005, tako pravi Žnidaršič, že tri leta ni več obstajal. Namesto urada je obstajal direktorat za logistiko. Pod dokument je bil podpisan Edvard Kraševec kot vodja sektorja za opremljanje, čeprav je bil 28. junija 2005 še vedno vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za logistiko, navaja časopis. Vložena zahteva za sodno preiskavo Vrhovno državno tožilstvo je tako na ljubljansko okrožno državno tožilstvo dva tedna pozneje vložilo novo ovadbo zoper Zupana, v kateri upokojenemu brigadirju očita, da je poskušal s ponaredkom vplivati na odločitev višjih sodnikov. Pred kratkim so na sodišče vložili zahtevo za sodno preiskavo. Zupanu tako grozi še pet let zapora, piše Delo. T. H. Boris Pahor si ob rojstnem dnevu želi predvsem manj nevoščljivosti med Slovenci Ob jubileju še častni naziv kulturnega ambasadorja 26. avgust 2015 ob 14:34, zadnji poseg: 26. avgust 2015 ob 16:05 Ljubljana - MMC RTV SLO Pisatelj Boris Pahor je ob današnjem 102. rojstnem dnevu prejel častni naziv kulturnega ambasadorja Republike Slovenije, ob tem jubileju pa sta bili predstavljeni novi knjigi - njegova Rdeči trikotniki in zbornik s simpozija Slovenska tržaška literarna šola: Prispevki s simpozija ob devetdesetletnici Alojza Rebule in 101. rojstnem dnevu Borisa Pahorja. Častni naziv je temu zamejskemu pisatelju podelila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Gre za najvišje priznanje, ki ga je minister oziroma ministrica, pristojna za kulturo, podelila prvič v zgodovini naše samostojne države. Kot so sporočili z ministrstva, je Pahor častni naziv kulturnega ambasadorja Republike Slovenije prejel "za neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture, kar je dolga leta izražal tudi v reviji Zaliv". Na predstavitvi novih knjig so poleg Pahorja sodelovali še Tatjana Rojc, ki je poslovenila Rdeče trikotnike, Peter Tomšič, predsednik uprave Mladinske knjige, in Zdravko Duša, ki je uredil obe predstavljeni knjigi. Zadnji je izpostavil, da je morda zgolj naključje, da se na današnji dan zaznamuje še ena za Slovence pomembna zadeva, in sicer je leta 1777 Luka Korošec kot prvi v zgodovini stopil na vrh Triglava. Rdeči trikotniki za politične zapornike Rdeče trikotnike je Pahor letos najprej napisal za italijansko založbo Bompiani, da bi opozoril na manj znana, a nič manj kruta delovna taborišča - kot sta Dora-Mittelbau ali Natzweiler-Struthof - za internirance, ki so bili zaprti zaradi svojega odporniškega delovanja. Po Pahorjevih besedah bo že sam naslov knjige Rdeči trikotniki znal v javnosti vzbuditi zanimanje, saj številni ne vedo, da so v taboriščih zapornike označevali s trikotniki različnih barv, rdeči pa so bili namenjeni prav političnim zapornikom. Pahor je knjigo napisal v italijanščini, poslovenila pa jo je prej omenjena Tatjana Rojc. In kot je povedala na predstavitvi knjige, je pisatelju uspelo ohraniti zdravo distanco, čeprav gre za osebno zgodbo. Delo pa ima posebno težo tudi zanjo samo, saj je njen "oče bil tudi eden izmed teh rdečih trikotnikov." V vodniku podobni žepni knjižici je združil opise številnih manj znanih delovnih taborišč in vanjo vključil tudi italijanska fašistična taborišča, ki niso imela imen. In pomembnost omenjanja teh je na današnji predstavitvi Pahor prav posebej izpostavil. Tam sicer ni bilo rdečih trikotnikov, a so bila po njegovih besedah vsa politična. Knjižica prinaša tudi manj znane informacije o življenju v taboriščih in tako slovenskemu bralstvu med drugim omogoča, da spozna, v katerih taboriščih so med vojno prisilno delali in umirali njihovi sorodniki, tovariši, znanci ... Pomemben delež slovenske literature v Trstu Ob Pahorjevem 102. jubileju je na knjižne police prišel še zbornik s simpozija Slovenska tržaška literarna šola, ki sta ga tako kot Rdeče trikotnike izdali Mladinska knjiga in Cankarjeva založba. Simpozij sta založbi pripravili ob lanskem 101. Pahorjevem in 90. rojstnem dnevu Alojza Rebule. Šlo je za nadaljevanje Pahoriane iz leta 2013, s katero so proslavili Pahorjev 100. življenjski jubilej. Žal pa je ob vseh aktualnih temah, ki se jim je Pahor še posvetil ("Oprostite, da smo prišli na politiko.") na današnji predstavitvi, zmanjkalo časa za podrobnejšo predstavitev zbornika. Tudi o zapletih z arbitražo in begunski krizi Težava je, da se imamo Slovenci ne le za majhen, temveč tudi za nepomemben narod, meni Pahor. To se je pokazalo že pred leti, saj bi lahko Slovenija, ko je bila Hrvaška v postopku vključevanja v EU, zahtevala, da se razreši vprašanje meje, ne pa da se danes - celo ne ravno uspešno - ukvarjamo z arbitražo. "Nastopiti bi morali kot Italija pred našim vstopom," izpostavi Sloveniji lastno idejo, da si niti ne moremo vzeti besede, ko bi si jo morali. Dotaknil se je tudi težave aktualne begunske krize, saj meni, da bi bila potrebna neka radikalna rešitev. Razglašanje, da je treba "biti človeški", je bistveno premalo, saj je tako ali tako samo po sebi umevno, da je treba pomagati ljudem v stiski. Rešitve, kot so skrb za trenutno nastanitev in oskrbo so kratkovidne, to "so le "mašila", saj je jasno, da imamo opravka z velikim številom ljudi, ki niso več v svojem okolju. V EU bomo imeli ogromne količine izkoreninjenih ljudi". "Če ne omenite fašizma, nočem nobene nagrade" Pahor je na tržaškega - levo usmerjenega - župana naslovil besede, da upa na njegovo podporo temu, da se bo v tamkajšnjem občinskem svetu govorilo tudi slovensko, glede česar je pisatelj danes izrazil precejšnji optimizem. Dodal je še, da mu je župan povedal, kako ceni, da v njegovih knjigah ni nobenega revanšizma, temveč govorijo o tem, kaj se je v času fašizma dogajalo v Trstu. Kot enega izmed primerov je Pahor omenil dejstvo, da so učitelji dekletom, ki so spregovorila v slovenskem jeziku, za kazen pljunili v usta. Po njegovem je tudi povsem neprimerno, da se v Italiji oznamuje 10. februar kot državni praznik spomina na fojbe in eksodus italijanskega prebivalstva iz Istre, vendar se fašizma ne omenja z eno samo besedo. S tem pravzaprav Slovenci po njegovih besedah sprejemamo ta "neevropski zakon, ki je pravzaprav zrel za Evropsko sodišče za človekove pravice. To sem napisal tudi za časnik Corriere della Sera, kar pomeni, da je to prebral tudi italijanski predsednik in mi ni ugovarjal, pa tudi nasploh me nihče ni napadel zaradi tega … no, pohvalil pa me tudi ni nihče". Tukaj Pahor ni prsta usmeril zgolj proti Italiji, temveč tudi ali celo predvsem proti Sloveniji, ki pasivno dopušča tak neevropski zakon. Kaj si je današnji slavljenec zaželel ob svojem častitljivem jubileju, pa si lahko pogledate v priloženem videoprispevku. P. G. Da je Trst postal velik, gredo zasluge Dunaju, ki ga je naredil za prosto pristanišče. Zasluge pa gredo tudi Slovencem, saj so naši kmetje skrbeli za prehrano, bili so peki, zidarji, kamnolomci, krojači v Trstu, vendar so bili tako rekoč nevidni. Italija ima toliko zaslug za veličino Trsta, kot je črnega pod nohtom. Italija ga je želela zase, ker pač večina njegovih prebivalcev govori italijansko narečje. Ena izmed stvari, ki jih je pri njegovih nastopih vedno zanimivo opazovati je iskrivost (...) in interpretacija določene teme; osvetli na primer problem, interpretira dogodek... ljudje se mu pa režijo. V smislu poglej ga starčka, kakšne fore ima in hohoho in hehehe. Ne zavedajo se pa, da jih vse po vrsti - prav ta starček, ki se mu režijo - prekaša po inteligenci, sposobnosti refleksije v družbi, razmišljanju, retoriki in še čemu. To je naša družba. Vse najboljše, Boris! Tina Trstenjak svetovna prvakinja! V finalu premagala branilko naslova 27. avgust 2015 ob 10:48, zadnji poseg: 27. avgust 2015 ob 14:07 Astana, Kazahstan - MMC RTV SLO Nov velik uspeh slovenskega juda. Tina Trstenjak je na svetovnem prvenstvu v judu v Astani osvojila zlato medaljo v kategoriji do 63 kg. 25-letna Celjanka je do naslova svetovne prvakinje prišla v velikem slogu, potem ko je prepričljivo premagala vseh pet tekmic. V finalu je z vazarijem in juko suvereno odpravila tudi branilko naslova Francozinjo Clarisse Agbegnenou. Varovanka trenerja Marjana Fabjana je na poti do polfinala vknjižila tri zmage. Najprej je premagala Rusinjo Pari Surikatovo, nato Italijansko Edwige Gwend in v četrtfinalu Mongolko Munhzajo Tsedevsuren. V polfinalu je bila boljša še od Nizozemke Juul Franssen. Trstenjakova je na lanskem svetovnem prvenstvu v Čeljabinsku osvojila bronasto kolajno. Govori se, da je pripravljena nemudoma zamenjati zlato medaljo, kot tudi uvrstitev na olimpijske igre, za službo v slovenski vojski.. Poleg vseh morbidnih novic končno neka vesela novica. Čestitke Tina, mislim, da se še trenutno ne zavedaš, da si najboljša judoistinja na svetu. Res, fantastičen uspeh, čestitke še enkrat. Bravo Tina! Še en izjemen uspeh slovenskega športa! "Starši so zdaj povsem zbegani, kam na operacijo: v Ljubljano, v Izrael, v München?" V Evropi združujejo programe otroške srčne kirurgije 1. september 2015 ob 14:16, zadnji poseg: 1. september 2015 ob 15:18 Ljubljana - MMC RTV SLO "Skrajni čas je, da se naši odgovorni zavedo, da ne gre za to, kdo je imel zadnjih sedem let prav in kdo ne, ampak da gre za naše otroke in njihovo prihodnost," pravi Petra Aleš, mama osemletne deklice s prirojeno srčno napako. Kot je na novinarski konferenci ob začetku akcije za kakovostno in varno oskrbo otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji dejala Aleševa, sicer predsednica sekcije za sekcije za prirojene srčne napake v Društvu za bolezni srca in ožilja, poročilo o mednarodnem nadzoru programa otroške srčne kirurgije še ni uradno, a so se v društvu odločili, da ga dojemajo kot skrajni poziv k temeljitemu premisleku in čimprejšnjemu ukrepanju. Na vprašanje, ali se starši otrok s srčnimi napakami, ki so zaradi vseh afer v zadnjih letih, še posebej pa po zadnji objavi poročila, obračajo na društvo po nasvet, Aleševa odgovarja pritrdilno. "Govorila sem s kar nekaj starši, nekatere poznam še iz obdobja hospitalizacij hčere, ki je bila operirana trikrat, spet drugi so se obrnili name prek poznanstev. Starši so zdaj povsem zbegani, kam na operacijo: v Ljubljano, v Izrael, v München, v Prago? Kako naj vemo, da smo deležni najboljše oskrbe? Ne vemo." Njena hči je bila decembra lani operirana v Münchnu, kamor so bili napoteni. "Ko sem prišla domov, nisem vedela, kdo jo je operiral. Zaupala sem zdravnikom. V Sloveniji pa smo ta trenutek izgubili, zaupanja ni. Vsi imajo občutek, da je vse napol narejeno, kar pri starših povzroča še dodatno zmedo," je orisala posledice zadnjih dogodkov in poudarila, da verjame, da so kljub vsem aferam v Kliničnem centru naredili vse, da bi program uspešno potekal naprej. Velik korak naprej bi pomenila tudi vzpostavitev registra bolnikov s srčnimi napakami: na enem mestu bi bili zbrani podatki o bolnikih, njihovih diagnozah in operacijah. Čeprav v tem trenutku nimajo usposobljenega kirurga, pa bi na ta način imeli predpisane standarde, recimo do katere zahtevnosti srčne napake je lahko otrok operiran v Sloveniji, kdaj pa mora v tujino. Koncert pianista Paula Cardalla Društvo za bolezni srca in ožilja ob začetku akcije za kakovostno in varnost obravnavo otrok s srčnimi napakami v petek, 4. septembra, v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani prireja koncert ameriškega pianista Paula Cardalla, ki se je tudi rodil s prirojeno srčno napako in zadnjih šest let živi s presajenim srcem. Na svojih koncertih opozarja na problematiko prirojenih srčnih napak, pri čemer se povezuje z lokalnimi skupnostmi. V Sloveniji je na leto operiranih približno 100 otrok, in kot poudarja Aleševa, ta številka ni zadostna, da bo program otroških srčnih operacij preživel. "V Evropi gredo smernice v združevanje centrov. V Veliki Britaniji so imeli nekoč 27 centrov, zdaj jih je 10, njihova težnja pa je, da bi jih imeli samo sedem. V Nemčiji jih je približno 30, cilj je prepolovitev." Po besedah predsednika Društva za bolezni srca in ožilja Matije Cevca so svetovne smernice na področju programov otroške kirurgije usmerjene v združevanje centrov. Sam je prepričan, da bi lahko bil eden izmed njih v Ljubljani. V vsakem centru naj bi letno opravili nekje od 400 do 500 operacij, kar pomeni, da imajo kirurgi in celotna ekipa dovolj prakse za vse različne oblike srčnih napak. Kot je poudaril Cevc, bi bil eden izmed takšnih centrov tudi v Ljubljani, kjer zdaj ni dovolj velikega števila operacij. "Če hočeš, da si usposobljen strokovnjak za določeno področje, moraš to delati vsakodnevno, torej veliko operirati." Ljubljana - regionalni center za otroško kirurgijo? Drugače pa bi bilo, če bi v Ljubljani vzpostavili program otroške kirurgije, ki bi postal regionalni center, kamor bi potem lahko prihajali bolniki s širšega območja nekdanje Jugoslavije in tudi od drugod. "Imamo izvrstne strokovnjake, ki so sposobni odlične diagnostike in postoperativnega vodenja, težava pa nastane, da je treba za take operacije posebej usposobiti tudi kirurge, ki morajo imeti svoje število operacij." Kot je pojasnil, je ideja o tovrstnem centru, ki se je pojavila pred sedmimi leti, dobra, izpeljava pa šepava, vendar pa v društvu menijo, da en neuspeh ne pomeni, da moraš dobro idejo opustiti. "Želimo, da naša politika to sprevidi in se odloči, da se tak osrednjeevropski center ponovno vzpostavi v Ljubljani," je odločen Cevc, ki poudarja, da tehnično opremo v veliki meri že imamo, vlagati pa je treba v izobraževanje. Njihov glavni cilj je zato preusmeriti pozornost v prihodnost, ne zazrtost v pretekle napake. "Kar zadeva poročilo, naj ukrepajo zbornica, ministrstvo in tudi tožilstvo, če je to potrebno," pravi Cevc. Ksenja Tratnik Če se je tudi sam predsednik (bivši) šel operirat v tujino, potem vemo "koliko je ura" v našem zdravstvu. Naše zdravstvo je vrhunsko tako, kot je Ljubljana najlepše mesto na svetu. Žalostno, kako je propadel oz. zaostal našz dravstveni sistem. Politiki nas pa še vedno prepričujejo, da je vse super???!!! Btw. ex v.d. Vrhunc je že dobil eno mirno službico na UKCL, kjer ga nihče ne bo gnjavil in bo v miru vlekel svojo plačico. HALOOOO! A nimamo mi neke ministrice za zdravstvo???? Ja kje pa je??? Ob vseh aferah v UKCL v zadnjem mesecu je sploh ni bilo na spregled. Protesti migrantov pred glavno železniško postajo v Budimpešti Vlaki vozijo, beguncev pa ne spustijo na postajo 1. september 2015 ob 11:06, zadnji poseg: 1. september 2015 ob 14:24 Budimpešta - MMC RTV SLO/Reuters/STA Madžarske oblasti so v torek zjutraj zaprle glavno železniško postajo v Budimpešti. Promet je stekel, beguncev pa še vedno ne spustijo na postajo, zato so ti začeli protestirati. Potem ko so iz Budimpešte proti Dunaju v ponedeljek krenili najmanj štirje vlaki z begunci, so madžarske oblasti v torek zjutraj zaprle glavno železniško postajo v Budimpešti. Postajo so povsem izpraznili, policija je zaprla vse vhode na postajo in zastražila glavni vhod. Pred železniško postajo Keleti v središču Budimpešte tako že od jutra čaka približno tisoč prebežnikov, ki si želijo priti na vlake proti Avstriji in Nemčiji. Madžarske oblasti so se za ukrep odločile, ko je skušalo na vlak proti Dunaju vstopiti več kot 500 beguncev. Policija je nato začela ljudi odganjati s postaje, pri tem pa ni bilo neredov, slišati je bilo le vpitje. Kot poroča Reuters, so zdaj begunci ujeti pred postajo, kjer vzklikajo: "Nemčija, Nemčija!" in kažejo vozovnice za vlak, od policije pa zahtevajo, naj jim dovoli, da odpotujejo v Nemčijo. Promet je stekel, begunci še vedno čakajo zunaj Oblasti so železniško postajo po eni uri znova odprle za promet, tja spuščajo druge potnike, beguncev pa ne spustijo na postajo. Na postaji je najprej stekel notranji železniški promet, kdaj bo odpeljal vlak na Dunaj, ki čaka na postaji in na katerega so dovolili vstopiti drugim potnikom, pa ni znano. Tiskovni predstavnik madžarske vlade je pojasnil, da so postajo zaprli, ker skuša Madžarska spoštovati evropsko zakonodajo, v skladu s katero mora imeti vsak, ki potuje po Evropi, veljaven potni list in schengenski vizum. V ponedeljek proti Dunaju na tisoče beguncev V ponedeljek je iz Budimpešte proti Avstriji oziroma Nemčiji z vlaki odpotovalo več tisoč beguncev. Policisti, ki so na postaji Keleti beguncem preprečevali vstop na vlake, so se namreč umaknili in beguncem pustili proste roke, čeprav številni niso imeli ustreznih vizumov za potovanje po Evropski uniji. Na dunajsko železniško postajo Westbahnhof je tako v ponedeljek iz Madžarske pripotovalo 3.650 beguncev, a je za azil v Avstriji zaprosilo le šest Afganistancev, drugi pa so nadaljevali potovanje proti Salzburgu in Nemčiji. Iz Bavarske so v ponedeljek zvečer poročali o prihodu približno 400 beguncev, od teh se jih je skoraj polovica izkrcala že v Rosenheimu blizu meje z Avstrijo, kjer so jih registrirali, polovica pa jih je odpotovala proti Münchnu. Nemčija je pred dnevi za sirske državljane prekinila izvajanje dublinske uredbe, v skladu s katero mora prosilce za azil obravnavati tista država članica Evropske unije, v kateri so vstopili v Unijo. B. T. Kot poroča Reuters, so zdaj migranti ujeti pred postajo, kjer vzklikajo "Nemčija, Nemčija". Mama Merkel bo za vse poskrbela. ...a je za azil v Avstriji zaprosilo le šest Afganistancev, standard v Avstriji je prenizek za zahtevno gospodo iz Iraka, Afganistna, Sirije... Alfa, če mi pripelješ enega ali dva, sprejmem oba, bo šlo? +1 -2 ALFAinOMEGA # 01.09.2015 ob 16:47 Prijavi neprimerno vsebino oliva Nič ti nihče ne prepoveduje. Če češ jim pomagaj. Tvoj problem. Foto: Prebežniki s podobami Merklove pešačijo iz Budimpešte proti Dunaju Orban želi ograjo graditi tudi na meji s Hrvaško 4. september 2015 ob 08:27, zadnji poseg: 4. september 2015 ob 15:58 Atene, Budimpešta, London - MMC RTV SLO/Reuters Več sto prebežnikov, ki so obtičali na železniški postaji v Budimpešti, se je odločilo peš odpraviti proti Dunaju, potem ko jim madžarske oblasti niso zagotovile vlakov do Avstrije. Njihov cilj je Nemčija. Skupina okoli 500 prebežnikov, večinoma iz Sirije in Afganistana, je prebila policijsko zaporo in nadaljevala pot po glavni avtocesti, ki povezuje Budimpešto in Dunaj, potem ko so zjutraj zapustili železniško postajo Keleti v prestolnici, kjer so obtičali v začetku tedna. Mnogi v skupini v rokah nosijo podobo nemške kanclerke Angele Merkel, ki je postala priljubljena med begunci zaradi njenega sočustovanja do njihovih težav. Iz dveh begunskih centrov na Madžarskem je tekom dneva pobegnilo nekaj sto prebežnikov. Najprej je okoli 300 prebežniki pobegnilo iz begunskega centra Roszke v bližini srbske meje, nato pa še skupina 64 prebežnikov iz centra v mestu Bicske v osrednjem delu države. Spopad prebežnikov in policistov na Kosu . "EU mora sprejeti 200.000 prebežnikov" . Pahor: Orbanu sem povedal, da sem pri nekaterih njegovih ocenah brez besed Prebežniki iz Roszkeja so se odpravili proti avtocesti, ki povezuje južni del države s prestolnico Budimpešto. Policija lovi prebežnike, zato je avtocesto zaprla, prav tako so se odločili za zaprtje glavnega mejnega prehoda s Srbijo. Prav tako pa so posebne policijske enote obkolile begunski center, saj obstaja nevarnost, da bi iz njega pobegnilo preostalih 2.300 prebežnikov. Ti namreč zahtevajo, da so dveh urah izpolnjene njihove zahteve, sicer bodo pobegnili. Kakšne so zahteve, ni znano, poroča agencija Reuters. Iz Budimpešte v Avstrijo Medtem pa se je več sto prebežnikov, ki so bili tri dni ujeti na glavni železniški postaji Keleti v Budimpešti, peš odpravilo proti železniški postaji na vzhodu države. Kot pravijo, so namenjeni v Avstrijo. Po pisanju britanskega Guardiana je madžarska oblast "očitno prelisičila" več sto prebežnikov, da so se po dveh dneh bivanja na glavni železniški postaji Keleti v Budimpešti le povzpeli na vlak, za katerega so tudi kupili vozovnico. A kaj, ko jih niso prepeljali v državo, v katero so namenjeni - Nemčijo, temveč so jih odpeljali proti begunskemu centru v Bicskeju. Prebežniki, ki so ostali na železniški postaji v Bicskeju, so policiji povedali, da bodo ženske in otroci iz njihove skupine peš nadaljevali pot proti Nemčiji, če oblasti ne bodo dovolile, da se tja odpeljejo z vlakom. V Bicskeju, ki je od prestolnice oddaljen dobrih 40 kilometrov, so prebežnike v četrtek na tamkajšnji železniški postaji pričakale oborožene policijske enote. Na postaji je zavladalo kaotično stanje, saj prebežniki niso hoteli izstopiti z vlaka. Nekateri na vlaku so držali napise 'Ne otroke v taborišča' in 'Rešite naše duše, smo otroci'. Po poročanju Guardiana je neki moški potegnil svojo ženo in otroka na tirnice in pri tem ponavljal: "Od tu se ne bomo premaknili." Moškega je pozneje policija aretirala in ga odpeljala. "Ne v taborišče, ne v taborišče!" pa je vzklikala skupina prebežnikov v podvozu postaje. Nekateri so se s policijo celo spopadli in zbežali spet v vagon, iz katerega se ne želijo premakniti. Zaradi vročine v vagonu je policija prebežnikom ponudila ustekleničeno vodo, a so jo zavrnili in zagrozili z gladovno stavko. Ko so jim prostovoljci pozneje ponudili hrano, so zavrnili tudi to. "Ne potrebujemo vode in hrane. Spustite nas v Nemčijo." Od približno 500 prebežnikov jih je le 30 privolilo v odhod in registracijo v omenjenem begunskem taborišču v Bicskeju. Novinarji Euronewsa pa so medtem poročali, da se je v severozahodnem mestu Győr ustavil še en vlak s prebežniki in da so zapustili vagone v spremstvu policije. Policija je zato razglasila posebno območje in z njega odstranila celo novinarje, ki pa so se pozneje lahko vrnili, poroča Guardian. Policija je za desnousmerjeno televizijo HirTV sporočila, da bodo počakali na odhod medijev in da bodo šele potem prebežnike odpeljali v taborišče. Prebežniki naj bi zato vzklikali: "Mediji, mediji, ne odidite!" Slišati je bilo celo: "Raje umrem v Siriji kot na Madžarskem." Razmere v begunskem taborišču v Bicskeju, kjer številni spijo v šotorih, naj bi bile med najslabšimi na Madžarskem, poroča Guardian. Policija v Budimpešti si medtem na železniški postaji Keleti še naprej prizadeva, da bi v begunsko taborišče prepeljala čim več od 3.000 ljudi, ki so ujeti na postaji. Tam bivajo v nevzdržnih razmerah. Kot je poročal novinar agencije Associated Press, je na postaji videl malčka, ki se je plazil poleg spečih staršev in s tal pobiral drobtinice kruha. V bližini pa je neki otročiček, ki ni bil v spremstvu odraslih, brskal po smeteh. "Ne hodite v Evropo!" Madžarski premier Viktor Orban ob vsem tem ostaja neomajen. Vsaj sodeč po njegovih izjavah, med katerimi je tudi ta, da "bomo postali manjšina v svoji državi". "Realno je, da je Evropo ogroža množični pritok ljudi, več deset tisočih, ki prihajajo v Evropo .... Če danes govorimo o več 100.000, bomo naslednje leto govorili o milijonih," je izjavil po poročanju Reutersa. Ob tem je v četrtek v Bruslju napovedal, da Madžarska razmišlja, da bi ograjo gradila tudi na meji s Hrvaško. 175-kilometrska ograja, ki jo država gradi na meji s Srbijo, bo končana v kratkem. Orban je še prebežnike opozoril, naj ne hodijo v Evropo in naj ostanejo v Turčiji, saj da je to "bolje za njihove družine in otroke". "Če se želimo Madžari še naprej svobodno gibati po Evropi, moramo zaščititi svoje meje in zahtevati izvajanje evropske zakonodaje na železniški postaji v Budimpešti," je dejal po poročanju Reutersa in dodal, "če bo Nemčija zanje zahtevala vizume, jih bomo spustili naprej." Madžarski parlament je na današnji seji sprejel več zakonov, s katerimi bodo skušali zajeziti število prebežnikov, ki skušajo vstopiti na madžarsko ozemlje. Med drugim bodo imeli policisti večja pooblastila, strožje pa bodo kaznovani nezakoniti prehodi meje, za kar bo zagrožena kazen tudi do treh let zapora. Z novimi zakonimi bo mogoče za azil zaprositi na mejnih prehodih. Fotografije pod člankom so že cenzurirali, naenkrat jih je pol manj. Zbrisali so vse s tistimi strašnimi skupinami divjih moških. To invazijo na Evropo je treba zaustaviti, drugo ni več na izbiro. Oriana Fallaci - Moč razuma je že v začetku tega tisočletja vedela, kaj se dogaja, ko še ni bilo zrušenja Gadafija v Libiji in vojne v Siriji. Tudi samice v naravi se še kako postavijo za svoj zarod, če se mu kdo približa, samo lovače brez morale so brez tega osnovnega instinkta v sebi. Ena stvar mi ne gre skupaj. Vec let so v turciji ziveli v nemogocih razmerah. Sem bral, da jih niti z vodo ne oskrbijo. Po.vec letih nemogocih razmer so se vedno imeli tisoce evrov za pot, imajo precej ohranjena oblacila in zavracajo vodo in hrano, ceprav je to menda osnovni razlog, zakaj so taborisca zapustili. Čudno, da nimajo s sabo Putinovih slik - a je Merklova toliko boljša, tudi recimo od velikega Kim Jong Una. Baje se trume Arabcev valijo v Severno Korejo, kjer je raj. Janša po zastaranju primera Patria: Čas je, da kršilci človekovih pravic odgovarjajo Tožilstvo se lahko pritoži na odločitev 7. september 2015 ob 10:42, zadnji poseg: 7. september 2015 ob 11:54 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Okrajno sodišče v Ljubljani je odločilo, da je proces v zadevi Patria zastaral za vse tri obtožene, Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Zadeva je torej zavržena. Odločitev, kdaj zadeva Patria zastara, je bila v rokah ljubljanske okrajne sodnice Tanje Lombar Jenko, ki je primer po razveljavitvi na ustavnem sodišču dobila v ponovno odločanje. Sodnica je morala odločiti, ali glede zastaranja velja določba kazenskega zakonika iz časa, ko naj bi bila storjena kazniva dejanja (po kateri Patria zastara letos), ali novejša določba, po kateri je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve. Tožilstvo ima zdaj še osem dni časa za pritožbo na to odločitev. Sodnica je v sklep po besedah Črnkovičevega odvetnika Dejana Markovića zapisala, da je kazenski zakonik, ki je veljal v času, ko naj bi se zgodila kazniva dejanja, absolutno zastaranje predvideval po desetih letih, zato se novi zakonik ne more upoštevati. Sodnica je dodala, da pritožba na ustavno sodišče v tem primeru ni izredno pravno sredstvo. Svojo odločitev je sodnica podkrepila s sodno prakso, je dodal Marković. "Veliki pok se je razblinil" Janša se je odzval kmalu zatem, ko je novica o zastaranju prišla v javnost, in na družbenem omrežju Twitter zapisal, da se je "veliki pok iz Murgel dokončno razblinil", a da Slovenci zaradi njega živijo bistveno slabše. "Čas je, da kršilci človekovih pravic odgovarjajo," je še zapisal. Odbor 2014, ki si je prizadeval za oprostitev trojice in njihovo izpustitev iz zapora, ko so prestajali kazen, se je prav tako odzval na Twitterju, kjer so zapisali, da so po krivem soobtoženi zdaj nedolžni. Ob tem zahtevajo "odstop vseh tožilcev in sodnikov, kršiteljev človekovih pravic". Za zagovornika Toneta Krkoviča, odvetnika Jožeta Hribernika, je bila takšna odločitev pričakovana. Hribernik bi sicer raje videl, da bi sodišče o zadevi vsebinsko odločalo v skladu z navodili iz odločbe ustavnega sodišča. Za to je bilo po njegovem mnenju še dovolj časa. "Je pa navsezadnje učinek isti," je dodal. Tudi odvetnik Ivana Črnkoviča Dejan Marković je takšno odločitev pričakoval. Tudi on bi raje videl, da bi sodišče o zadevi odločilo vsebinsko in jo zavrglo, "saj v zadevi ni bilo elementov kaznivega dejanja". A hkrati tudi priznava, da si novega sojenja ne želi, saj naj bi bilo za njegovega klienta, tako kot je bilo prvo, preveč stresno. G. C. Tako gre po scenariju, če pač ne gre z dejstvi. Nedolžni ne bodo imeli možnosti dokazovati svoje nedolžnosti, čeprav bi morali biti prav obratno. Mediji so svoje "dokaze" že medijsko prikazali z odliko kot v nekdanji "Pravdi". Sedaj pa nastopi nov scenarij ("prodaja zemljišča") in ponovno bomo lahko 10 let gledali podobne zadeve. Seveda pa nihče ne bo opazil, da nas je 25 letih večinoma LDS-ovske (in njenih satelitov) "zgodbe o uspehu" Češka že prehitela. kaj pa lahk pričakujemo od levice - scenarije in zgodbe - o dejstvih ne boste nič slišali. Tožilci in sodniki (lj. sodišča) montiranega procesa Patrie so kriminalci! Ta definicija velja za vse, ki so zakonodajno in sodno vejo oblasti uporabljali nedemokratično za dosego nedemokratičnega cilja! ZDA in Nato skrbijo poročila, da naj bi Rusija v Sirijo pošiljala svoje vojake Rusija trdi, da v Sirijo pošilja le vojaške strokovnjake 10. september 2015 ob 11:42, zadnji poseg: 10. september 2015 ob 12:05 Washington/Bruselj/Moskva - MMC RTV SLO ZDA in zveza Nato so izrazile zaskrbljenost zaradi poročil, da naj bi Rusija krepila vojaško navzočnost v Siriji. Neimenovan predstavnik ameriške administracije, na čigar izjave se sklicuje Reuters, je dejal, da je ruska vojska v sirsko pristaniško mestu Tartus poslala vojaško letalo in dve vojaški ladji, vpoklicali pa naj bi tudi pomorske pehotne sile. Neimenovan libanonski uradnik pa je ob tem dodal še, da ruski vojaki že dalj sodelujejo v spopadih v Siriji. Kot poroča BBC, ki se sklicuje na ameriška poročila, bi lahko Rusija sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu pomagala z vojaškimi silami, saj je letos imel precejšnje ozemeljske izgube zaradi Islamske države. Rusija zanika, da bi v Sirijo pošiljala vojake Rusija, ki je ves čas državljanske vojne ključna zaveznica Sirije, trdi, da je v državo poslala le vojaške strokovnjake. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je povedala, da to ni nič novega in da Moskva že dalj časa v Sirijo pošilja orožje in vojaške specialiste. "Rusija ni nikoli skrivala svojega vojaško-tehničnega sodelovanja s Sirijo," je povedala, a ob tem zanikala, da bi Rusija v Sirijo pošiljala svoje vojake. Oglasil se je tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je dejal, da ne bo komentiral navedb, da naj bi ruski vojaki sodelovali v spopadih v Siriji. "Grožnja, ki prihaja od Islamske države, je jasna. Edina sila, ki se ji lahko upre, so sirske oborožene sile," je povedal Peskov in spomnil na rusko stališče, da bi moral biti Bašar Al Asad del mednarodnih prizadevanj v boju proti Islamski državi. ZDA in Nato svarijo pred stopnjevanjem nasilja Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je povedal, da rusko vpletanje v vojno v Siriji, če bo to potrjeno, ne bo pomagalo rešiti spopadov. Ameriški državni sekretar John Kerry pa je v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom opozoril, da bi, če se poročila izkažejo za resnična, to lahko vodilo k še hujšemu nasilju v Siriji. Pred dodatnim stopnjevanjem nasilja sta opozorila tudi nemški in francoski zunanji minister. ZDA so sicer vpletene v svojo vojaško kampanjo proti Islamski državi v Siriji in Iraku, želijo pa si tudi, da bi se predsednik Al Asad umaknil s položaja. No ja težko je da UN ali kdor koli v okviru njihovega mandata naredi red v Sirji če je kakrošna koli debata konstantno blokirana s strani Rusije in Kitajske z vetom. Slovenija je ekonomsko svobodna kot Kitajska in Nigerija Uvrstitev se nanaša na podatke iz leta 2013 14. september 2015 ob 10:56, zadnji poseg: 14. september 2015 ob 11:58 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na lestvici ekonomske svobode instituta Fraser, ki jo tokrat objavlja Visio institut v sodelovanju z Mrežo ekonomske svobode, je Slovenija letos med 157. državami zasedla 111. mesto, ki si ga deli s Kitajsko in Nigerijo. Poročilo vključuje 42 kazalnikov, združenih v obseg (para)države, pravni sistem in varovanje lastninskih pravic, trdnost valute, svoboda mednarodne trgovine in predpisi oz. regulativa. Slovenija se je najslabše (147. mesto) odrezala glede obsega državnega aparata, regulative (141. mesto), bolje pa ji je šlo pri svobodi mednarodne trgovine (78. mesto), trdnosti valute (77. mesto) in pri pravnem sistemu (55. mesto). Število držav na lestvici se sicer spreminja in lani jih je bilo 152. Slovenija, za katero so preučevali podatke in stanje v letu 2013, je tokrat prejela oceno 6,44 od 10 možnih točk, prav toliko sta jih prejeli Kitajska in Nigerija. Neposredno pred njo so se uvrstile Bolivija, Maroko, Vietnam, neposredno za njo pa Indija, Azerbajdžan, Brazilija, Kamerun in Egipt. Slovenija je bila znova najslabše uvrščena država EU-ja in prav tako v primerjavi z državami nekdanje Jugoslavije. V Evropi se je slabše uvrstila le Ukrajina, ki zaseda 124. mesto. Najbolj "svoboden" je Hongkong Poročilo sicer meri stopnjo, do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. Največjo na svetu imajo že nekaj let prebivalci Hongkonga (8,97 točke). Sledijo mu Singapur, Nova Zelandija, Švica, Združeni arabski emirati, Mauritius in Jordanija. Med državami EU-ja so se najbolje odrezale Irska (8. mesto), Velika Britanija in Finska. Kanada zaseda 9. mesto, Avstralija 11. mesto, ZDA 16. mesto, Japonska 26. mesto, Nemčija 29. mesto, Italija 68. mesto, Francija 70. mesto, Turčija 82. mesto, Rusija 99. mesto. Na repu lestvice pa so Venezuela, Kongo, Libija in Čad. Lestvico ekonomske svobode pripravljajo od leta 1996 in je nastala na pobudo Nobelovih nagrajencev iz ekonomije Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Ekonomsko svobodo je nujno razumeti tudi ali predvsem, kot ekonomsko pravno varnost. Iz zornega kota mencingerjev in semoličev je vse OK, Slovenija je ena najboljših držav. Saj njim gre kot po maslu ! Čestitke ZLju in sindikatom ter še posebej borcem! Glede na to s kom nas povezuje jugobalkanska levica ni niti čudno (tam okrog 100. mesta so tudi naši "zunanjepolitični" zavezniki). Se bojim, da nas bodo pobratili še z Venezuelo in Severno Korejo (režimski rokerji so tam že sejali seme). Neverjetno. Kako lahko kdo ob teh podatkih voli levico? Ker sem že 25 let samostojen, mislim, da lahko argumentirano povem naslednje: oblast v Sloveniji podjetništva ne podpira. Popolnoma obratno - ga uničuje. Slovenski oblasti je popolnoma vseeno za družinska podjetja in njihove zaposlene. Edini interes jim je, jih obrati do kosti in to ne le skozi davke in prispevke. Preko medijev, ki jih seveda oblast 100% obvladuje, pa male delodajalce celo prikazujejo za najhujše kriminalce ! Glede na vse izkušnje bi Slovenijo postavil še bistveno nižje, na sam podn svetovnega gospodarstva. Zakaj ne objavite celotne pobude? Je zadela preveč v bistvo? V teh dneh mineva eno leto vlade dr. Mira Cerarja. Na žalost razen sorazmerno zadovoljivega vodenja tekočih poslov ne more pokazati pomembnejših dosežkov. Ni sistemskih ukrepov in modernizacije, ki bi državo končno iztrgali iz zastoja in vrnili na pot razvoja k pravični, uspešni, ambiciozni, ugledni, skratka normalni srednjeevropski državi. Razen šibkih znakov ekonomskega okrevanja, ki so pretežno posledica ugodnejšega zunanjega okolja in v preteklosti izvedenih ukrepov za uravnoteženje javnih financ, je slovenska država danes strukturno okostenela in razvojno pasivna. Primerljive države, ki so se skupaj z nami pred četrt stoletja poslovile od socialističnih iluzij, nas prehitevajo po rasti plač in pokojnin. Propada infrastruktura, slabša se kvaliteta storitev javnega sektorja. Mladi izgubljajo perspektivo. Beg možganov v kombinaciji s staranjem prebivalstva in stagnirajočim zasebnim sektorjem predstavlja strateško grožnjo ne zgolj standardu prebivalstva, ampak temeljem naše državnosti. Gospodarstvo v veliki meri ostaja v državnih, torej političnih rokah. Državna podjetja ostajajo temelj ekstraktivne ekonomije in peskovnik zajedavskih omrežij. Za domače in tuje zasebne investitorje je Slovenija precej nezanimiva. Izjema so balkanski kupci sumljivega slovesa. Po oceni The Economista je v EU samo še v Grčijo bolj nespametno vlagati kot v Slovenijo. Po Indeksu gospodarske svobode je Slovenija zadnja v EU in predzadnja v Evropi. Na državotvornih področjih so stvari še slabše. Zunanja politika niha med vzhodom in zahodom ter med Srednjo Evropo in Balkanom. Pravna država po vseh objektivnih mednarodnih primerjavah deluje praktično najslabše v EU. Odsotnost delujočih pravnih poti ogroža pravičnost, red in mir v družbi, onemogoča pošteno delovanje gospodarstva in s tem dodatno zmanjšuje privlačnost Slovenije za nove naložbe. Socialno državo pred zlomom rešujejo samo potrpežljivost ljudi in požrtvovalnost zaposlenih v zdravstvu in sociali. Zdravstveni in pokojninski sistem sta nevzdržna, kar predstavlja neposredno grožnjo za življenje in zdravje ljudi ter njihovo dostojno staranje. Slovenski izobraževalni in raziskovalni sistem ne sledita mednarodnim trendom, kar odganja najboljše in dolgoročno ogroža intelektualno podstat naroda. Nenazadnje sta sistemsko, ekonomsko in kadrovsko podhranjena tudi slovenski varnostni in obrambni sistem, kar pomeni neposredno grožnjo za varnost te države, njenih državljank in državljanov in to prav v času, ki ga zaznamujejo veliki geo-strateški premiki in naraščajoča begunska kriza. Zaradi neukrepanja, ki traja že dolgo, so izzivi čedalje večji. Več kot očitno je, da ta koalicija nanje v zadnjem letu ni zmogla odgovoriti. Nobenega razloga ne vidimo, da bi bilo v prihodnje kaj drugače. Izzivi Slovenije so namreč mnogo večji od volilnega izida in miselne širine strank, ki so v slovenskih koalicijskih vladah jeziček na tehtnici in v politični praksi zato najbolj vplivne. Za razliko od največjih strank, ki so zavezane širokemu krogu volivcev in interesov, so male stranke izpostava ozkih interesnih ali ideoloških skupin, namenjene uresničevanju njihovih partikularnih kadrovskih, ekonomskih in organizacijskih ambicij, splošni in pomembni državni interesi pa ob tem ostajajo v ozadju. Lepa ilustracija tega je nedavni mednarodni škandal v zvezi z arbitražo. Sistematično izigravanje načel meritokracije pri zaposlovanju ljudi na najbolj odgovorne položaje, ravnanje z ministrstvi kot s strankarskimi fevdi ter nadvse neodgovoren, moderne države nevreden oblastni odziv, so jedro malignega razvoja tega problema, ki ogroža same temelje slovenskih nacionalnih interesov v zvezi s pomorskim značajem države. Ob vsem zgoraj že opisanem bi moralo vsaj to zadnje dejstvo pripeljati do nacionalne streznitve. Bilo je dovolj. Slovenija zmore in mora doseči več. Politična mešetarjenja zadnjih dveh desetletij so slovensko državo pripeljala v slepo ulico. Državljanke in državljani smo naveličani konstantnega preigravanja nepomembnih, umetno ustvarjenih in napihnjenih tem, ki ustvarjajo dimno zaveso politične neodgovornosti, za katero se skrivata nesposobnost in pohlep. Želimo in zaslužimo si normalno evropsko državo. Tako, kot smo si jo izbrali na plebiscitu in jo še dvakrat potrdili na referendumih za vstop v Evropsko unijo in NATO. Dovolj je bilo drobnjakarskega pragmatizma, provincialne prepirljivosti ter politike, utemeljene na osebni animoziteti ali celo demonizaciji posameznikov. Zadnji dve desetletji sta nas naučili, da tak politični sistem ne deluje, ne more delovati in ne bo deloval. Sedem let je politični prostor paralizirala zadeva Patria, ki je zdaj le dobila epilog in je zaključena. Čas je za odgovorno, državniško politiko. Največ odgovornosti volivci pričakujejo od strank, ki so jim zaupali največ glasov. Najbolj državniško bi se morali obnašati največja levosredinska stranka SMC in največja desnosredinska stranka SDS. Spoštovani gospod Miro Cerar, spoštovani gospod Janez Janša, ni več časa, da država še naprej stopica na mestu. Ne moremo čakati še dve desetletji, da bi volivci po kakšnem čudežu kateri od moderno razmišljujočih strank namenili absolutno večino. Zdaj je čas za spremembe, zdaj je čas za dinamično razvojno usmerjeno politiko in modernizacijo. Pred vama in pred vajinima strankama je zgodovinska odgovornost, ki so jima jo naložili volivke in volivci. Od tega, ali sta vajini stranki sposobni preseči včasih upravičene zamere in sta pripravljeni po avstrijskem ali nemškem zgledu stopiti skupaj in oblikovati kvalitetno, ne nujno izključno strankarsko ekipo, je odvisno, ali bo Slovenija šla v smer, ki smo si jo izbrali ob osamosvojitvi, ali pa se bomo še bolj pogrezali in dokončno utopili v provincialni majhnosti in ekonomsko nevzdržni samozadostnosti na obrobju razvite Evrope. O preseganju delitev in sodelovanju sta oba velikokrat govorila. Zdaj imata možnost preiti od besed k dejanjem. Imata izbiro in imata odgovornost. S spoštovanjem, V Ljubljani, 15.9.2015. roli # 16.09.2015 ob 14:06 Prijavi neprimerno vsebino darkwader Kučana še ni osvobodilo Ustavno sodišče. Ko ga bodo začeli obdelovati, ga živ Bog ne reši. Seveda zanj in podobne pravna država nima časa, saj mora pisati 161 ovandb za JJ. krasna demokracija in enakopravnost. Alan Guth že več kot tri desetletja deluje na univerzi MIT. Pogovoru boste lahko prisluhnili v petek na: http://podcast.rtvslo.si/stevilke.xml Kaj se je dogajalo delček sekunde po velikem poku? Gost podcasta bo Alan Guth Zdi se neverjetno, da človek včasih lahko več pove o dogajanju pred 13,8 milijarde leti kot pa pred 138 leti. Naše vesolje naj bi po soglasnem prepričanju znanstvene srenje štelo slabih 14 milijard let, ko naj bi nastalo s prapokom. Konvencionalna teorija prapoka oziroma velikega poka ni znala dobro razložiti, kaj je povzročilo "pok". Podcast Številke lahko naročite na tem naslovu. Podcast Številke lahko naročite na tem naslovu. To vrzel je leta 1980 dopolnil Alan Guth, ki je razvil t. i. kozmično inflacijsko teorijo. Ta razloži širjenje vesolja v majhnem delčku prve sekunde. Profesor Guth je prejšnji mesec v okviru konference Lepton Photon obiskal Slovenijo in opravil daljši intervju za podcast Številke. Pogovoru boste lahko prisluhnili v petek. KOZMIČNA INFLACIJA Gre za teorijo v kozmologiji, ki skuša pojasniti delček prve sekunde obstoja vesolja. Danes je najbolj sprejeta teorija o nastanku vesolja teorija velikega poka. Kaj ta sploh pravi? KONVENCIONALNA TEORIJA VELIKEGA POKA 13,82 milijarde let je minilo od nastanka vesolja. Opisuje, kako se je zgodnje vesolje razširilo, nato ohladilo, kako so se nastali lažji kemijski elementi, pozneje zvezde in galaksije. Ničesar pa ne pove o tem, kaj je povzročilo rast vesolja in od kod je prišla snov. KAJ PRAVI INFLACIJSKA TEORIJA? V zelo zgodnjem vesolju je obstajal negativni pritisk, ki je povzročil negativno gravitacijo. Ta naj bi bila "pok" v teoriji velikega poka. Inflacija naj bi se zgodila v majhnem delčku prve sekunde (nekje med 10^-37 in 10^-30 sekunde), ko se je vesolje iz nekaj, kaj je miljardokrat manjše od protona, povečalo do nečesa, kar je še vedno majhno, kot je, denimo, frnikola. Obdobje inflacije je povsem na levi strani fotografije, takoj za velikim pokom (big bang), ko se vesolje eksponentno hitro razširi. Konvencionalna teorija velikega poka ne zna pojasniti kar nekaj ključnih podob našega vesolja. Kozmična inflacija zna razložiti te probleme, s čimer le še utrjuje vrednost svoje teorije. INFLACIJA REŠI PROBLEME: 1. ENAKOST VESOLJA Vesolje je - gledano z velikimi skalami - skorajda povsod enako. To po konvencionalni teoriji velikega poka ne bi bilo mogoče. V teoriji inflacije je vesolje izjemno majhno in enakomerno. Ko se začne eksponentno širjenje, se ta enakost razširi v vse predela vesolja. To potrjuje prasevanje (približno 380.000 let po velikem poku), ki kaže, da je temperatura vesolja skorajda povsod enaka. Temu problemu rečemo tudi gladkost vesolja. 2. PROBLEM RAVNEGA VESOLJA Ves čas je bilo odprto vprašanje oblike vesolja. Ali je to zaprto, odprto ali ravno? Zdi se, da je ravno, a zakaj? Oblika vesolja je povezana z razmerjem med gostoto snovi v vesolju in kritično gostoto, ki vesolje "zapira" oziroma "odpira" (?). Kritična gostota je ocenjena na 5 vodikovih atomov na kubični meter. Zaprto vesolje z drugimi besedami pomeni, da bi se vesolje nekoč vrnilo v eno točko - t. i. veliki skrč (big crunch). A naše vesolje je ravno (zadnje natančne meritve kažejo, da je ? = 1,0010 ± 0,0065). Teorija inflacije reši tako problem ravnega kot gladkega vesolja, kot reši tudi nekatere druge probleme (kot je, denimo, problem antimaterije). ALAN GUTH IN MNOGOTERA VESOLJA Teorijo inflacije je prvi leta 1980 predlagal ameriški fizik Alan Guth. Ena od posledic teorije je, da govori tudi o obstoju mnogoterih vesolj, kar je razložil v pogovoru z Robertom Lawrencem Kuhnom. Profesor Guth je inflacijsko teorijo in njene posledice razložil tudi na predavanju v Ljubljani in v podcastu Številke. ZNANSTVENIKI IŠČEJO NOVE DOKAZE Prvi v vrsti so gravitacijski valovi. Gre za valove, ki jih napoveduje kozmična inflacijska teorija, a do zdaj še niso bili najdeni. Leta 2014 je znanstveno srenjo navdušila novica o njihovem odkritju, a pozneje se je izkazalo, da je šlo le za vesoljski prah. A s tem iskanja gravitacijskih valov ni konec. Še letos jih bo začela iskati sonda LISA Pathfinder. Napetost v Tovarniku narašča Odstopil predsednik nemškega Zveznega urada za migracije in begunce 17. september 2015 ob 10:45, zadnji poseg: 17. september 2015 ob 14:11 Zagreb - MMC RTV SLO Od srede je na Hrvaško vstopilo 6.200 prebežnikov, na mejnem prehodu Tovarnik pa je še več izčrpanih ljudi, ki zahtevajo, da po njih pride vlak. Policija intervenirala v Zagrebu. Ker je improviziran center v hrvaškem Tovarniku na srbsko-hrvaški meji prepoln s 1.300 ljudmi, prebežnike razpošiljajo po sprejemnih centrih po državi. V glavnem registracijskem centru na Hrvaškem v Ježevu so nastanili 791 prebežnikov, v sprejemnih centrih po državi pa: v Čepinu, ki lahko sprejme 600 ljudi, 400, v zagrebškem hotelu Porinu 500, v Kutini 50, v Sisku pa 51. Po besedah ministra za zdravje Siniše Varga po neuradnih ocenah v prihodnjih dneh pričakujejo 20 tisoč prebežnikov, poroča hrt.hr. Spremljajte MMC-jevo novinarko na terenu Tina Hacler na Twitterju: @TinaHacler Prebežniki grozijo, da bodo prebili mejo Prebežnike v Tovarniku sicer z vodo, hrano in prvo pomočjo oskrbijo prostovoljci Rdečega križa, nevladnih organizacij in civilne iniciative. Na železniški postaji je trenutno 3.500 prebežnikov, ki zahtevajo, da po njih pride vlak, sicer grozijo, da bodo prebili ograjo, poroča hrvaški portal Index. Te s kompozicijo vlakov 15 vagonov pošiljajo v Dugo selo, od tam pa v glavni registracijski center v Ježevu, ki je oddaljen 15 minut vožnje, nato pa jih naprej prerazporedijo po sprejemnih centrih po državi. "Okoli pete ure zjutraj so prebežnike iz Dugega sela z avtobusi javnega potniškega prometa prepeljali v registracijski center v Ježevu, ki je obdan z dvojno ograjo, zato vanj nimamo vstopa," je sporočila MMC-jeva novinarka Tina Hacler. Preberite tudi: - Zakaj se je begunska kriza zgodila ravno zdaj? - Kakšne bodo posledice pritoka prebežnikov v Evropo? Kot je sporočila hrvaška policija, so v Čepini postavili 68 družinskih šotorov po štiri osebe, po potrebi lahko tudi več. Prav tako so pripravili 184 spalnih vreč in 110 pomožnih ležišč, manjka jim okoli 250 spalnih vreč. Incident v Zagrebu V zagrebški hotel Porin, kamor so prednostno prepeljali matere, otroke in nosečnice pa tudi moške, vlada veliko nezadovoljstvo, saj jih želijo premestiti v Kutino. Kot je poročal hrvaški Index, je eden od azilantov v sprejemnem domu vrgel kamen v snemalca, saj ni želel, da ga snema, in ga ranil. "Ob tem je preklinjal v hrvaščini. Fotograf je azilanta podrl na tla in ga držal do prihoda policije. S hotelskih oken pa so vzklikali "Freedom" (op. p. ang. svoboda) in omenjali Angelo Merkel," poroča Index. Kot je vidno vidno iz videoposnetka objavljenega na hrt.ht, so z oken metali tudi role toaletnega papirja. Na terenu tudi vojska Na terenu je tudi hrvaška vojska, ki se je nastanila v Kunjevcih pri Vinkovcih in bo v pripravljenosti, če bo na terenu potrebna pomoč. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojič je v sredo v Tovarniku izjavil, da ima hrvaška policija popoln nadzor nad hrvaškim mejnim prehodom, če bodo prebežniki prihajali v večjem številu, pa bo morala Hrvaška razmisliti o novih ukrepih. Hrvaške oblasti so zaskrbljene, kaj bi se lahko zgodilo, če bodo Slovenija, Avstrija in Nemčija zaprle svoje meje. Slovenija je sicer uvedla začasni nadzor na meji z Madžarsko, vse, dokler Unija na celotni ravni ne bo našla skupne rešitve. Nadzor na meji s Češko je podaljšala tudi Nemčija. Bolgarija je na mejo s Turčijo poslala 50 vojakov, do konca dneva bi jih lahko še 160, saj je v 25 urah mejo s Turčijo prečkalo 660 prebežnikov. V pripravljenosti je sicer do tisoč vojakov. Hrvaška predsednica bi uvedla nadzor meje Kolilnda Grabar-Kitarović je nazadovoljna, saj je v 24 urah hrvaško mejo prestopilo 6.000 prebežnikov. "Hrvaška je pokazala human obraz, a ni potrebe, da bi ljudje prihajali tako množično v enem samem dnevu," je dejala. Meni, da Hrvaška ne more poskrbeti za ljudi, ki so prišli. "Zelo slabo je, da se vstopa čez koruzna polja, da meja ne deluje, kot je treba. Odločno zahtevam strožji nadzor državne meje, ki jo je mogoče prečkati le prek uradnih mejnih prehodov," je dodala. Predsedstvo HDZ pa je napovedalo, da bodo begunsko krizo obravnavali na svoji današnji seji, ker menijo, "da zadeve na terenu uhajajo izpod nadzora, ker se vlada ni ustrezno pripravila na množičen prihod beguncev". Hrvaška vlada pa sporoča, da ima država kljub dobri organiziranosti omejene kapacitete glede sprejema beguncev, zato ne bodo mogli zagotoviti ravnanja v skladu z evropsko zakonodajo, če se bo pritisk na meje zvišal. Ban Ki Mun šokiran nad ravnanjem Madžarske Po spopadih, ki so v sredo izbruhnili med madžarsko policijo in prebežniki, ki so hoteli prestopiti srbsko-madžarsko, so se znova združile družine, ki so se v prerivanju ločile. Predsednik Združenih narodov (ZN) Ban Ki Mun je "šokiran" nad odločitvijo madžarske policije, ki je prebežnike ustavila s solzivcem in vodnimi topovi. Takšno obravnavanje prosilcev za zatočišče je "nesprejemljivo", je še dejal po poročanju BBC-ja. Madžarska, ki meni, da je skupna evropska azilna politika padla, se je na njegovo izjavo odzvala, da so "nekateri mednarodni odzivi na spopade na srbsko-madžarski meji bizarni in šokantni". "Tisti, ki stopijo na stran ljudi, ki so s kamenjem obmetavali policiste, le spodbujajo nasilje," se je glasilo sporočilo madžarskega zunanjega ministrstva. Ranjenih 20 policistov, aretirali 29 prebežnikov Prebežniki na srbski strani meje so v sredo zahtevali, da se jim dovoli vstop na Madžarsko. Nekateri so splezali na streho brezcarinske trgovine in od tam s kamni obmetavali madžarske policiste. Na prizorišče so prispela tudi srbska reševalna vozila. Ranjenih je bilo 20 madžarskih policistov, dva otroka so prepeljali v bolnišnico, saj sta se poškodovala, ko naj bi ju vrgli prek varnostne ograje. Madžarske varnostne sile so aretirale 29 ljudi. Madžarska bo gradila ograja na meji z Romunijo in Hrvaško Madžarska, ki je končala postavljati 175 kilometrov dolgo ograjo na meji s Srbijo, bo začela ograjo graditi tudi na meji s Hrvaško. Madžarski premier Viktor Orban je za avstrijski časopis Die Presse potrdil, da bodo ograjo postavili tudi na meji z Romunijo. Na mejnem prehodu Röszke je razporejenih več sto pripadnikov madžarskih protiizgrednih in protiterorističnih enot z oklepniki. "Tihotapci so tisti, ki določajo poti, ne ljudje. Cilj je jasen: Nemčija ali Skandinavija. Avstrija včasih igra vlogo na zemljevidu Afganistancev. Očitno je, da pot zdaj ne poteka več prek madžarsko-srbske meje. Šli bodo drugje. Zato smo se odločili, da ograjo zgradimo tudi na meji z Romunijo. Ograjo bomo postavili tudi na določenih delih hrvaške meje. Danes sem govoril z madžarskim notranjim ministrom. Imamo že načrte," je povedal Orban, ki nasprotuje obveznim kvotam za prerazporeditev prebežnikov po državah EU-ja. Nemčija: odstop ministra Medtem je v Nemčiji odstopil predsednik nemškega Zveznega urada za migracije in begunce, ki je bil pretekle dni deležen kritik, da Nemčija ni bila pripravljena na sprejem tako velikega števila ljudi. Spoštovani, svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Slovenija uvaja začasni nadzor na meji z Madžarsko. K. Št. Prijavi napako Oddajte svoj komentar - Število komentarjev: Komentiranje za to novico je onemogočeno. Analiza DNK-ja potrdila: odkriti posmrtni ostanki pripadali Hribarjema Ostanke trupel so arheologi našli marca 17. september 2015 ob 10:59, zadnji poseg: 17. september 2015 ob 11:56 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Potem ko so arheologi sredi marca v gozdu nad vasjo Mače pri Preddvoru odkopali domnevni grob Rada in Ksenije Hribar, je analiza DNK-ja potrdila, da je šlo za njune ostanke. Analizo je izvedel Inštitut za sodno medicino, je dejal nečak Peter Hribar. "Trenutno potekajo še zadnji listinski postopki pri ustreznih državnih organih, da pridobimo uradne mrliške liste za oba. Kremiranje ostankov in nato intimni pogreb v najožjem družinskem krogu bo sledil enkrat v oktobru," je povedal. Zakonca Hribar bosta pokopana v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah. Rada Hribarja so po ustni obsodbi najverjetneje ubili krajevni člani partizanske varnostnoobveščevalne službe VOS, leta 2000 pa so njegovi sorodniki dosegli njegovo rehabilitacijo. Po dolgem iskanju so odkrili tudi mogoči grob zakoncev. Grobišče v gozdu nad Mačami, kjer naj bi bilo podobnih grobišč še več, je na podlagi pričevanja domačinov leta 2009 potrdila še sondaža. Nečak Peter Hribar je pozneje pridobil vsa potrebna dovoljenja za izkop posmrtnih ostankov, ki so ga arheologi marca tudi opravili. Usodno znanstvo z okupatorjem Rado Hribar je bil industrialec, bančnik in zbiralec umetnin iz znane ljubljanske družine. Grad Strmol je kupil leta 1936. Kot piše umetnostna zgodovinarka Nika Leben v delu Grad Strmol na Gorenjem, je grad ostal družabno središče tudi v prvih vojnih letih, ko so se med obiskovalce pogosto pomešali okupatorji. Čeprav sta gmotno ves čas podpirala partizansko gibanje, je bilo za zakonca Hribar znanstvo z okupatorjem usodno. Kot je pojasnil Peter Hribar, je VOS Hribarja obtoževal tudi belogardističnega in plavogardističnega simpatiziranja in predvsem sodelovanja z Angleži. "Za to trditev jamčim osebno, ker jo je izrekel ob najinem srečanju znani vodja krajevnega VOS-a Franc Štefe - Miško iz Šenčurja, ki je bil tedaj nesporno vodja krajevno pristojnega VOS-a in drugi ali tretji človek VOS-a - za celotno Gorenjsko. Na moje vprašanje, če se mu ne zdi, da so bili Angleži leta 1944 naši trdni zavezniki in je ta obtožba precej čudna, ni bilo odgovora," je pojasnil nečak. "Treba je bilo najti opravičilo" "Jasno je, da je bilo treba najti opravičilo za vsako ceno! Mislim, da je tu resnica precej enostavna, le izreči jo je težko. O močnem podpiranju partizanske strani ni nobenega dvoma, ampak to sodelovanje ni bilo samo gmotno, pač pa tudi na neki način obveščevalno, saj je iz gradu prenekateri dragocen podatek odšel v partizane, da o osebnem angažmaju Rada, ki je reševal svoje ljudi, ne govorim. Vse je precej znano in dokumentirano," je še dodal Hribar. B. V. in predvsem sodelovanja z Angleži. To je verjetno bilo usodno! Nemški nacional-socialisti so bili vsaj ideološko blizu Komunistom. Ko pa pridemo do simpatiziranje z liberalci pa je hudo,... Usodno je bil njegov položaj in v temu ni dvoma. Po vojni so načrtno uničili vse veleposestnike in graščake, kljub temu, da so za razliko od današnjih časov delovali pošteno in gospodarstveno. Za komuniste je bil prevzem lokalnih infrastruktur eden ključnih načrtov za uspostavitev delavskih tovarn ter posledično uresničitve delavskega razreda. Zaradi tega danes nimamo več tradicionalnega trškega in mestnega sloja. Alan Guth, oče kozmične inflacije: Vsi znanstveniki smo strastni Podcast Številke (30) 18. september 2015 ob 08:55, zadnji poseg: 18. september 2015 ob 09:29 Ljubljana - MMC RTV SLO V eni noči je zložil posamezne kose znanja v inflacijsko teorijo, kaos v pisarni ga ne moti in brez kančka sramu prizna svoje napake. Alan Guth. Sloviti ameriški fizik je prejšnji mesec v Ljubljani gostoval na konferenci Lepton Photon. Med drugim si je vzel čas tudi za podcast Številke in razmišljal o številnih temah. Vabljeni k poslušanju celotne oddaje v: - slovenščini - angleščini Podcast Številke lahko naročite na tem naslovu. Ustvarili ste inflacijsko teorijo, ki je nadgradila teorijo velikega poka. Osnovni težavi sta bili t. i. problem ravnega in gladkega vesolja, kajne? To je pravilno, to sta bila dva velika problema. A moja osebna motivacija ni bila rešiti ti dve vprašanji. S kolegom Henryjem Tyjem sem delal pri vprašanju magnetnih monopolov v zgodnjem vesolju. Gre za hipotetične delce, ki obstajajo v teoriji velikega poenotenja. S Henryjem sva ugotavljala, koliko teh delcev bi moralo nastati v velikem poku. Ugotovila sva – no, to je v resnici najprej uspelo drugim znanstvenikom –, da če združimo konvencionalno teorijo velikega poka s teorijo velikega poenotenja, bi bilo vesolje preplavljeno z magnetnimi monopoli. A do zdaj jih še nihče ni videl. Torej, takrat sem se ukvarjal s temi delci, in to me je potem pripeljalo do inflacijske teorije. Poudariti je treba, da se je inflacija začela skorajda skupaj z velikim pokom, trajala pa je res majhen, majhen del prve sekunde, v kateri je vesolje zraslo iz majhnega zrna v nekaj, kar je večje od naše galaksije. To je v bistvu res. Ne vem, ali naj operiram s številkami. Seveda številke, o katerih govorimo, so res le približek. Inflacija se je najbrž začela 10-37 sekunde po velikem poku. To pomeni 0, za katero nato sledi 36 ničel in enka. Temu sicer pravimo začetek, a ne moremo vedeti, ali se je takrat res vse začelo. Inflacija pa je potem trajala do približno 10-30 sekunde. Torej pred prvo enko se pojavi 29 ničel. V tem času se je vesolje povečalo … No, pri tem moram biti res natančen. Res ne vemo, kaj se dogaja za vidnim vesoljem, zato moram uporabiti izraz vidno vesolje, in to se je povečalo iz nekaj, kaj je miljardokrat manjše od protona do nečesa, kar je še vedno majhno, kot je, denimo, frnikola. Teorija velikega poka ne pove ničesar o samem poku. V vaši teoriji pok predstavlja tako imenovana negativna gravitacija. Imate popolnoma prav. Sam vedno rad rečem, da konvencionalna teorija velikega poka ne pove ničesar o tem, kaj je počilo, zakaj je počilo ali kaj je bilo pred pokom. V resnici je to teorija brez poka. Čeprav nosi to ime, bolj govori o tem, kaj se je zgodilo po poku. Inflacija torej želi zapolniti to vrzel in razložiti pok v velikem poku in kaj je vse skupaj sploh pognalo k neverjetni rasti. Inflacija torej predlaga, da odbojna oblika gravitacije predstavlja pok. To dovoljuje tudi splošna oblika relativnosti. Zdi se res zanimivo, da ste teorijo razvili v eni sami noči. Seveda ste imeli v glavi veliko teorije, poslušali ste veliko predavanj in podobno, a tisti prebojni trenutek, tista Eureka se je zgodila v eni noči. Kako je, ko se zaveš, da si odkril nekaj res pomembnega? Najprej moram pojasniti, da sem se s temi področji ukvarjal vsaj eno leto, tako ne morem govoriti, da je šlo za stvar ene noči. Res pa je, da se je vse uskladilo v eni noči. V tej sem res ugotovil, da se je vesolje v začetku širilo pospešeno in da to reši vprašanje ravnega vesolja. Bil sem res izjemno navdušen, a hkrati sem bil tudi nervozen, saj se je zdelo, da je prelepo, da bi bilo res. Če vse deluje, zakaj se tega že kdo prej ni spomnil. 'Morda je kaj narobe s teorijo,' so me najprej obdajali dvomi. Bal sem se, da se bo teorija kmalu porušila. Zato sem bil hkrati navdušen in nervozen. S to teorijo ste čez noč postali zvezda, pomemben fizik na tem področju. A ugibam – in to je res zgolj ugibanje – za vas je bila morda še večja nagrada to, da ste se lahko vrnili na matično univerzo MIT? Res je, to me je zelo osrečilo. Spomladi, nekaj mesecev po tisti noči, sem imel po ZDA turnejo, na kateri sem predaval na res veliko različnih krajih in univerzah. Dobil sem nekaj različnih ponudb za službo. Res sem se želel vrniti na matično univerzo MIT, a takrat niso imeli razpisanih nobenih prostih delovnih mest. Ob koncu turneje sem imel torej veliko ponudb, s tem je prišel čas za odločitev. V resnici je na mojo odločitev vplival kitajski piškotek sreče. Prejel sem ga prav zadnji večer svojega potovanja po državi. Bil sem na univerzi v Marylandu, gostitelji so me na večerjo odpeljali v kitajsko restavracijo. Na listku je pisalo 'Če nisi prestrašen, te čaka razburljiva priložnost.' Ugotovil sem, da mi piškotek hoče povedati, da me na MIT morda čaka služba. Teorijo podpira kar nekaj dokazov, kot je, denimo, prasevanje. Toda moram vas vprašati, vas moti, ker še vedno ni nekega dokončnega dokaza? Za nekaj, kar je tako oddaljeno, kot je inflacija ob začetku vesolja, je res težko dobiti dokončen dokaz. Če se je namreč inflacija res zgodila, se je v prvem delčku sekunde. Veliko dokazov kaže v smer, ki potrjuje teorijo. Seveda obstaja upanje, da bomo nekoč v prihodnosti našli gravitacijske valove. Lani smo mislili, da so jih že našli. Gravitacijski valovi so negotova napoved inflacijske teorije. Nekateri modeli inflacije namreč napovedujejo, da so takrat nastali dovolj močni valovi, da bi jih lahko videli še danes. Spet drugi modeli inflacije pa napovedujejo, da gravitacijski valovi sicer obstajajo, a so preveč šibki, da bi jih lahko zasledili z današnjo tehnologijo. Astrofiziki ves čas preverjajo inflacijsko teorijo, to delajo z vse natančnejšim merjenjem prasevanja in drugimi postopki. Inflacija je za zdaj prestala vse te teste. A v prihodnosti bodo potrebni še bolj natančni postopki. Vaša teorija ima nekaj nepričakovanih posledic. Ena od teh je, da ko se inflacija začne, se nikoli ne konča, hkrati pa ustvarja nova vesolja, sami jim pravite žepna vesolja. Seveda je to teorija, zanima pa me, kako prepričani ste, da taka vesolja res obstajajo? Nisem ravno človek, ki bi rad stavil. Prav gotovo je to ideja, ki jo je treba raziskati. Zagotovo obstaja verjetnost. Če bi moral ugibati, res ne vem, kaj bi rekel. Morda so možnosti 50 : 50, res ne vem točno. Nočem o tem razmišljati na tak način. Znanstveniki moramo upoštevati tiste ideje, ki imajo razumne verjetnosti, da obstajajo. A ko delaš na meji tega, kar ljudje vemo, vedno delaš z nečim, kar je težko ugotoviti, kako resnični so sklepi in spoznanja. Če inflacija drži, potem v prihodnosti obstaja neomejeno dolgo. Kaj pa lahko rečeva o preteklosti? Če pogledamo v preteklost, inflacija v tej smeri ne more biti neskončna. Zdi se, da potrebuje začetek. Pred časom sem to dokazal skupaj z Aleksejem Vilenkinom in Arvindom Bordejem. V domovini se ravno v tem obdobju skupaj s Seanom Carrollom z univerze CalTech ukvarjam z zelo privlačnim teoretičnim modelom. Če sledite vesolju nazaj v preteklost, bi se inflacija, ki je povzročila nastanek našega vesolja, enkrat končala. Takrat bi obstajalo območje, v katerem časovna puščica, ki dela razliko med prihodnostjo in preteklostjo, ne bi bila natančno definirana. Če bi šli potem še dlje nazaj, bi se časovna puščica usmerila v nasprotno smer. Ljudje v daljni preteklosti bi mislili, da je prihodnost tisto, čemur mi rečemo daljna preteklost. Ta slika bi bila časovno povsem simetrična. Če bi jo namreč obrnili, bi bila videti povsem enako. Tisto, kar se za nas zdi prihodnost, bi za ljudi na drugi strani pomenila preteklost. Simetrija je bila v fiziki vedno zaželena in priljubljena. Najbrž je za nekatere tudi cilj? To je res, simetrija je bila v fiziki pogosto zelo uspešna, zato se je drži dobro ime. V primeru, o katerem se govori, bi bila simetrija časovna. Kolikor vemo, so vsi temeljni fizikalni zakoni časovno obrnljivi. A če se obrnemo okrog sebe, te logike obrnljivosti ne moremo uporabiti. Prihodnost je prav gotovo popolnoma drugačna od preteklosti. V tej širši sliki, o kateri piševa s Shaunom, pa bi vse bilo simetrično, in če pogledaš daleč v preteklost, se ta zdi enako kot prihodnost. V športu je veliko tekmovalcev, trenerjev in navijačev, ki so res strastni, obstajajo številna rivalstva ... Ali lahko potegnete kakšno vzporednico z znanostjo? Ko namreč spremljam številne okrogle mize, imam včasih občutek, da so nekateri vaši kolegi tako prepričani o svojih teorijah in da so tako strastni, da bi lahko stavili tudi svoje življenje. V mislih imam predvsem vašega kolega Andreja Lindeja. Imate prav, a povem vam, da smo prav vsi strastni, tudi zase bi uporabil ta izraz. Mislim, da me nobeno stališče ali pogled nista dokončno indoktrinirala. Vedno sem skeptičen do vsega. Seveda moram dodati, da mislim, da se je inflacija v neki obliki zgodila, a kot sem dejal, oblik inflacije je veliko. Res ne vem, katera različica je pravilna. Prav tako verjamem, da je dobra verjetnost, da obstajajo mnogotera vesolja. Seveda ne vem natančno, kako velika je ta verjetnost. V kozmologiji je veliko strasti, ki povzroča tudi močno vero v neko prepričanje. Imate prav, moj kolega Andrei Linde je dejal, da bi stavil svoje življenje, da mnogotera vesolja obstajajo, a sam ne bi šel tako daleč. Videl sem precej dokumentarnih oddaj, v katerih ste nastopili. V enem je bil prav zabaven prizor, ko ste zaspali v svoji pisarni, ko vam je Aleksej Valenkin prvič predstavil idejo o vzporednih vesoljih. Je bilo to res? Ste res zaspali? Mislim, da je to bilo verjetno res. V resnici se tega ne spomnim, a zaupam Alekseju in njegovemu spominu. Sliši se verjetno. Ko sem namreč prvič slišal idejo o mnogoterih vesoljih, se mi sicer ni zdela napačna, vendar pa me tudi ni prepričala kot pomembna tema. Nisem vedel, da bi pomenila kakršno koli razliko. Zame so mnogotera vesolja postala pomembna šele, ko sta se zgodili dve stvari. Najprej so astronomi leta 1998 ugotovili, da se hitrost širjenja vesolja ne ustavlja, ampak celo pospešuje. To je v tem kontekstu pomembno, ker namiguje, da vesolje vsebuje snov, ki povzroča pospešitev. Najpreprostejša interpretacija, da je to energijska gostota praznega prostora. A gostota je precej manjša, kot bi pričakovali od praznega prostora. Mnogotera vesolja rešijo to težavo. Približno ob istem času pa so teoretiki strun ugotovili, da njihova teorija ne napoveduje vedno enakega vakuuma, ampak napoveduje veliko različnih praznih vesolj – teorija strun govori o številki 10500 – in prav vsa imajo različno energijo praznega prostora. Vse se je uskladilo, mnogotera vesolja so dala odgovor na težko fizikalno vprašanje. Takrat sem dojel, da je to vprašanje res pomembno. Omenil sem dogodek v vaši pisarni. In ko rečem vaša pisarna, prav gotovo veste, kaj bo moje naslednje vprašanje. Ali je moja pisarna res tako neurejena? Ja, res je neurejena. Pred nekaj leto so imeli pri Boston Globu tekmovanje za najbolj neurejeno pisarno v Bostonu. Kolegi z našega oddelka so me prijavili in slikali mojo pisarno in nato sem zmagal. Tako sem uradno – vsaj po Bostonu Globu – lastnik najbolj neurejene pisarne v Bostonu. Na to sem v resnici kar ponosen. Inflacija in vzporedna vesolja sta koncepta, kar bi pred nekaj stoletji lahko govorili kot o pravljici. A danes obstajajo še bolj nenavadne hipoteze, kot je, denimo, ta, da živimo v simulaciji. Kaj menite o tem? Ideja o simulaciji je zelo zanimiva. Prav gotovo mislim, da je ne moremo kar tako zanikati. Priznati si moramo, da so fizikalni zakoni, ki jih poznamo – in ti prav gotovo niso dokončni –tisto, kar dajejo življenje matematičnim izrazom. To povzroča, da nekaj dejansko obstaja in uboga te zakone. Simulacija ni popoln odgovor na to vprašanje, saj vse skupaj prestavi za eno stopnjo. Kateri zakoni in motivacija obstajajo, da je vesolje lahko simulirano. Vsekakor pa je to zanimivo vprašanje. Na to vprašanje nismo dobro pripravljeni, da bi ga analizirali. Če bi res živeli v simulaciji, potem je ta res dobra. A ne bi videli pomembne razlike med zakoni vesolja ali simulacije. Slišal sem ljudi, ki so govorili o možnosti, da bi iskali napake zaokroževanja, ki bi pokazale, da živimo v simulaciji. A mislim, da nima nihče prave ideje, kako bi to res ugotovili, ne vemo niti, kako natančni bi morali biti računalniki, da bi ustvarili tako simulacijo. Filozofsko je to zanimivo vprašanje, a mislim, da fizika ni pripravljena, da se usmeri nanjo. Profesor Michio Kaku ima idejo, ki je morda še bolj nora, da bi lahko v prihodnosti sami ustvarili vesolje. Kaj pa menite o tem? Odgovor je, morda je res. Tudi sam sem napisal članek o tem, če bi bilo mogoče ustvariti vesolje v kleti ali laboratoriju. Sklep v mojem članku je bil, da enostavno ne vemo. V tem trenutku naše poznavanje fizikalnih zakonov ni dovolj dobro, da bi nam dalo zanesljiv odgovor, ali je to sploh teoretično mogoče. Mogoče pa je možno v skrajni prihodnosti, ko bo tehnologija za današnje standarde res neverjetna. Kdo ve, kaj se bo zgodilo? Da malo prizemljim odgovor, moram dodati, da je tehnologija za kaj takega še zelo daleč. Prav gotovo se to ne bo zgodilo kmalu. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Alan Guth še podrobneje predstavi inflacijsko teorijo, govori pa še o teoriji strun, pomenu izobraževanja ... Vabljeni k poslušanju/branju: - Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje - slovenščina, angleščina) - Statistika, ki je bila izhodišče pogovora Alan Guth Inflacijska teorija odpravi številne težave, ki so nastali pri konvencionalni teoriji velikega poka. Foto: MMC/Miloš Ojdanić inflacija Inflacija se je zgodila v kratkem delčku prve sekunde (kliknite na sliko za ogled v višji ločljivosti). Foto: kvarkadabra.net Ja, to je zagotovo še vedno znanost. O tem obstaja veliko znanstvenih publikacij. Tudi filozofsko še vedno ustreza temu, čemur rečemo znanost. Odgovor na očitek nekaterih znanstvenikov, da proučevanje mnogoterih vesolj ni prava znanost. Alan Guth Alan Guth se je najprej ukvarjal z vprašanjem magnetnih monopolov. Foto: MMC/Miloš Ojdanić Andre Linde Andrei Linde je velik zagovornik obstoja mnogoterih vesolj. Večkrat je dejal, da bi za njihov obstoj stavil tudi svoje življenje. Foto: AP Sem zelo srečen, da živim v tem času, da sem v položaju, v katerem sem danes. Inflacija je bila zelo vznemirljiva stvar, bil sem v pravem času na pravem mestu, pred seboj sem imel prave informacije, da mi je uspelo skupaj zložiti to teorijo. To je bilo res vznemirljivo, ne morem si predstavljati ničesar drugega, kar bi lahko to preseglo. Ali je srečen, da živi danes, in ne v 16. ali 26. stoletju? Alan Guth Alan Guth je večino časa preživel na univerzi MIT. Foto: MMC/Miloš Ojdanić Alan Guth Pisarna Alana Gutha, preden je dobil nagrado za najbolj neurejeno pisarno v Bostonu. Foto: false Mislim, da sem razumel vse, o čemer je premišljeval do 12. leta. Nato me je na matematičnem področju hitro prehitel. Ampak res uživam, ko se z njim pogovarjam o matematiki, na lep način mi je razložil matematiko, ki jo sam potrebujem na svojem področju. Njegov sin je matematik. Koliko sinove stroke razume? Alan Guth Alan Guth je v svoji karieri prejel precej nagrad. Foto: MMC/Miloš Ojdanić časovna simetrija Prosojnica o časovni simetriji, kot jo na svojih predavanjih razume in razlaga kozmolog Sean Carroll. Kliknite na sliko za ogled v višji ločljivosti. Foto: Sean Carroll Prepričan sem, da je izobrazba ena najpomembnejših stvari v življenju. Sam delam vse, kar je v moji moči, da svojim študentom ne razlagam le dejstev in enačb, ampak jim tudi pomagam pokazati, kaj je bilo treba, da je do tega prišlo. Prava življenjska zabava je izumljati nove stvari – v središču tega pa je prav izobrazba. Izumljati nove stvari je prava zabava v življenju. O pomenu izobraževanja. Alan Guth Pred letom dni je bil navdušen ob prvi novici, da so bili najdeni gravitacijski valovi. Pozneje se je novica izkazala za napačno. Foto: MMC/Miloš Ojdanić Alan Guth Prizor iz dokumentarnega filma, v katerem je igran prizor, v katerem Alan Guth zaspi na sestanku z Aleksejem Valenkinom. Foto: Youtube VIDEO Alan Guth o kozmični infl... Sorodne novice 21. avgust 2015 Ko fizik napolni dvorano s 1.200 sedeži 17. avgust 2015 Smetana fizikov v Ljubljani predstavlja dosežke fizike visokih energij 31. januar 2015 Zadnji žebelj v krsto "zgodovinskemu odkritju" 1. junij 2014 Odmev velikega poka le vesoljski prah? Pisarna Alana Gutha, preden je dobil nagrado za najbolj neurejeno pisarno v Bostonu. Prosojnica o časovni simetriji, kot jo na svojih predavanjih razume in razlaga kozmolog Sean Carroll. Na Obrežje prihajajo skupine beguncev, nekateri skušajo mejo prečkati nezakonito Začasno ustavljen železniški promet s Hrvaško 18. september 2015 ob 06:18, zadnji poseg: 18. september 2015 ob 09:56 Dobova - MMC RTV SLO/STA Skupine beguncev skušajo nezakonito prečkati slovensko mejo v okolici mejnega prehoda Obrežje. Policija pa mejo s Hrvaško v Posavju nadzoruje tudi s helikopterjem. Po poročanju hrvaških medijev je začasni begunski center na zagrebškem velesejmu ponoči zapustilo okoli 200 od 250 ljudi, ki so bili tam nastanjeni. Odpravili naj bi se proti Sloveniji. Prve skupine so po poročanju TV Slovenije prišle na mejni prehod na Obrežju, policija pa je prijela 11 ljudi, ki so nezakonito skušale prečkati slovensko mejo skozi koruzna polja. Begunci naj bi zaradi lažje prehodnosti zdaj mejo skušali prečkati tudi na Bizeljskem. Policisti so ponoči in doplodne pri prečkanju zelene meje na območju Obrežja neuradno prijeli že 180 prebežnikov. Predstavnica novomeške Policijske uprave Alenka Drenik je zjutraj za STA povedala, da so pri prečkanju državne zelene meje prijete begunce odpeljali na policijsko postajo Brežice, kjer so v postopku vračanja. Po podatkih generalne policijske uprave je šlo za več manjših skupin ljudi, ki so mejo poskušali prečkati na različnih mestih. Nadaljeval se bo tudi postopek vračanja 150 prebežnikov, ki so včeraj zvečer z vlakom prišli na Dobovo, kjer so jih slovenske oblasti skušale vrniti hrvaški strani, kar pa so tam zavrnili. Prebežnike so po večurnem čakanju potem prepeljali v center za tujce v Postojni. Val na Hrvaško ne pojenja, Madžarska z ograjo tudi proti Hrvaški Do 18. ure zaprt železniški promet s Hrvaško "Ne gre se samo zato, da so brez ustreznih dokumentov, gre predvsem za to, da ne izpolnjujejo pogojev za vstop, če imajo nekateri potne listine, ni nujno, da imajo pogoje za vstop, kar pomeni, da nimajo vizuma, nimajo dovoljenj za prebivanje v schengenskem prostoru," je povedal vodja oddelka za državno mejo in tujce na PU Novo mesto Anton Štubljar. Po 22. uri, ko naj bi v Dobovi prispel še en mednarodni vlak z begunci, so pred njegovim prihodom zaprli železniški promet, turiste proti Zagrebu pa napotili na avtobus, je za Radio Slovenija poročala Suzana Vahtarić. Promet z mednarodnimi potniškimi vlaki med Slovenijo in Hrvaško je zdaj prekinjen predvidoma do 18. ure. Proti večeru so v Slovenski vasi prijeli tri nelegalne prestopnike, ki so v postopku vrnitve Hrvaški, ki naj bi potekal danes, dve skupini, skupaj približno 20 ljudi, so na mejo na Obrežje pripeljali taksisti, hrvaški organi pa so jih zavrnili. V Brežicah so začeli vzpostavljati sprejemni center, na omenjenih mejnih prehodih pa so okrepili policijske enote in nadzor. O najnovejših dogodkih glede prebežnikov bo, kot je napovedal minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, danes razpravljal tudi svet za nacionalno varnost. Cerar: Tu veljajo neka pravila Premier Miro Cerar je v včerajšnjih Odmevih glede navedb hrvaškega predsednika, da so se hrvaške oblasti s Slovenijo dogovarjale o vzpostavitvi koridorjev, dejal, da "dogovorov ni bilo in jih tudi ne more biti, kajti mi in tudi naša ministrica, ne bi nikoli dovolili, kaj takega. Z mejo s Hrvaško imamo režim, ki ga imenujemo schengenski režim in tu veljajo neka pravila. Ne moremo spuščati čez to mejo ljudi, ki za to ne izpolnjujejo pogojev, pogojev za vstop v Evropsko unijo. In to naša sosednja država Hrvaška dobro ve in zato so takšne izjave ne samo na neki način nekorektne, ker govorijo o nečem, kar se ni zgodilo, ampak so tudi nevarne, ker obljubljajo nekaj, kar se ne sme zgoditi. Slovenija mora uveljaviti schengenski režim in bo storila vse, da ga bo uveljavila, kot to mora vsaka članica Evropske unije." Foto: Bobo Obvestilo uredništva: Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico Cerar: Izjave o dogovarjanju so ne le nekorektne, ampak tudi nevarne Drago Kos v službi Roka Praprotnika Nekdanji šef protikorupcijske komisije Drago Kos je sklenil donosno svetovalno pogodbo z NLB, kjer s svojim naslednikom v KPK Rokom Praprotnikom danes sodeluje pri razčiščevanju »temne plati meseca« največje slovenske banke. 1. Februar 2015, ob 07:00 (posodobljeno: 1. Februar 2015, ob 20:01) Tiskalniku prijazna oblika Drago Kos bo za svoje delo z NLB zelo dobro plačan. Pogodbo z NLB je podpisalo njegovo svetovalno podjetje R.U.R. Urna postavka, za katero se je dogovoril z NLB, znaša 218 evrov na uro. Cena vključuje tudi DDV, brez tega davka pa je znesek približno 180 evrov za vsako uro svetovanja. Poznavalci razmer različno ocenjujejo ceno, ki jo je Kos dosegel za svoje svetovanje. Nekateri menijo, da cena ni pretirana, drugi zaradi tega pravijo, kapo dol pred Dragom Kosom, hkrati se sprašujejo, ali dosega tudi pri zasebnih podjetjih tako tarifo. Če pogledamo s strani naročnika, torej NLB, moramo ugotoviti, da je Kos samo zadnja od številnih javnih ljudi, ki so v zadnjih letih tako ali drugače vplivale na dogajanje v Sloveniji in potem pristale pri jaslih NLB. Pred njim je Jurij Giacomelli, nekdanji direktor Dela, postal generalni sekretar NLB. Rok Praprotnik pa je takoj po izstopu iz KPK dobil prav tako ugledno mesto v tej banki kot vodja Centra za skladnost poslovanja. Spomnimo naj tudi, da niti Praprotnik niti Giacomelli nista imela poprejšnjih izkušenj z delom na banki. V celotni zgodbi pa je še najbolj neverjetno dejstvo, da so v uprava NLB vse te pogodbe z mirno roko podpisovali prav takrat, ko so zaradi stroškov racionalizacije na veliko odpuščali – do konca leta naj bi po načrtih odpustili približno 700 zaposlenih, to je 20 odstotkov zaposlenih leta 2012. Tudi pogodba, ki je bila sklenjena z Dragom Kosom oziroma z njegovim podjetjem R.U.R. za svetovalne dejavnosti, spada v ta kontekst. Firma nekdanjega prvega človeka KPK ima poslovno razmerje še z eno banko, svetuje tudi banki Hypo Alpe Adria. Za kaj pravzaprav skrbi podjetje R.U.R., ko gre za sodelovanje z NLB? Gre za pregledovanje kreditnih map, predvsem sklenjenih na novo. To nam je potrdil tudi Drago Kos. Njegovo poslovno sodelovanje se je začelo 22. septembra lani. Trajalo bo (po pogodbi) tri leta, do 22. septembra 2017. V štirih mesecih dosedanjega dela je Kos prejel 32.253,75 evra. Če nekoliko preračunamo, je to približno 148 ur dela. Povprečno izračun pokaže, da gre za dobrih osem tisočakov mesečno. To res ni slabo v hudi krizi. Razumeti pa je treba, da se v tem primeru izračuni ne izvajajo po mesečni postavki, ampak količini naročenega dela. Na Kosa smo naslovili vprašanje, koliko dela je doslej opravil. »Zaradi narave zaupnosti svojega dela in zaradi obveznosti, ki me vežejo do NLB, vam natančne številke ne morem razkriti. Recimo, da gre za okoli pet pregledanih kreditnih map.« To pomeni povprečno šest tisoč evrov za vsako pregledano kreditno mapo. Pa še ena ugotovitev, ki razkriva povezavo med Kosom in njegovim naslednikom v KPK Rokom Praprotnikom. Naročnik pregledov, ki jih izvaja podjetje R.U.R., je namreč Center za skladnost poslovanja, organ znotraj NLB, ki ga vodi Rok Praprotnik. Skratka dvojec, ki je bil v KPK v različnih obdobjih, danes sodeluje pri razčiščevanju »temne plati meseca« največje slovenske banke. To pa postavlja v ospredje nekaj vprašanj. Prvič, način izbora kadrov. Naj še enkrat ponovimo, da je NLB v zadnjem obdobju kljub hudi krizi in odpuščanju na svoj plačilni seznam uvrstila več znanih obrazov, ki so oblikovali aktualno dogajanje pri nas. Na največjo slovensko banko smo zato poslali vprašanje o postopku izbora zunanjega izvajalca v primeru, ko je bilo izbrano Kosovo podjetje R.U.R. Zanimalo nas je, ali gre za izbor po javnem razpisu oziroma kako tečejo postopki v teh primerih. V javnosti so se sprožala vprašanja o naključju, po katerem je državna banka na odgovorna mesta postavila ljudi, ki so dalj časa delovali v drugih državnih organih, v tem primeru gre za Komisijo za preprečevanje korupcije, v kateri sta službovala tako Praprotnik kot Kos. Iz NLB so nam odgovorili, da je banka v začetku leta 2014 opravila poziv zainteresiranim ponudnikom. »V večstopenjskem procesu smo s ponudniki izvedli tudi testiranje na konkretnem primeru zaradi ocenjevanja kvalitete opravljene storitve. Po končanem procesu je bila izbrana družba R.U.R., podjetje za poslovno svetovanje in raziskovanje, d. o .o«, so zapisali v NLB. Vprašanje je še bolj pomembno ob ugotovitvi, kako so zaposlili Roka Praprotnika, takoj potem ko je izstopil iz senata KPK. Pri tem velja poudariti, da so bili pogoji za Praprotnikovo zaposlitev zelo ohlapni. V primerjavi z razpisom banke Hypo Alpe Adria za prav tako delovno mesto (zagotavljanje skladnosti poslovanja), NLB ni zahtevala niti licence borznega posrednika niti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu. Rok Praprotnik je tako svoje mesto zasedel brez bistvenih izkušenj v bančništvu. Ob vsem tem nas je zanimal še odgovor na vprašanje, katera je pravzaprav vloga, ki jo ima najeta zunanja svetovalna firma pri pregledovanju kreditnih map, ko bi moral za to skrbeti notranji organ. Zaradi tega so stroški banke neprimerno večji. Kos je že prej medijem dejal, da R.U.R. pregleduje pogodbe, ki jim jih izroči banka in v katerih je bila zaznana škoda s sumom nepravilnosti. Kosovo podjetje mora pri tem izdelati mnenje, ali je v posameznih primerih res šlo za nepravilnosti ali ne. Z vprašanjem smo se obrnili tudi na NLB, od koder so odgovorili samo, da banka s podjetjem sodeluje na področju forenzičnih preiskav. Za primerjavo: KPMG je dobil 580 tisoč evrov, Ernst & Young je dobil dvesto tisoč evrov, Deloitte svetovanje 40 tisočakov, smučarska zveza pa na primer 151 tisoč evrov sponzorskih sredstev. Kos ima z NLB sklenjeno pogodbo z urno postavko 218 evrov, ki vključuje tudi DDV, pogodba pa je sklenjena do leta 2017. To pomeni, da je doslej zaračunal že 3.513 svetovalnih ur, kar je za 439 delovnih dni dela (če upoštevamo osemurni delovnik), to pa je več delovnih dni, kot jih je bilo od sklenitve pogodbe 22. septembra lani. Kos je za Finance, ki so zgodbo razkrile dejal, da ne dela sam, ampak da "gre za konstantno sodelovanje vsaj petih ljudi, ki delajo od osem do deset ur na dan". Dodal je še, da pričakuje, da bo izplen od njegovega dela (oškodninskih tožb, ki bodo sledile) precej večji, kot stanejo njegove storitve. samo največja fora pa je zapravl že 580.000 evrov, pa še nobenga najdl....haha...pa narod kdo nas zajebava Drago Kos je Namočil Janeza Janšo, vrli ferlinc si je pa izmišljeval povezovalne dogodke, ki so postali temelji za že vnaprej znano obsodilno sodbo. Tista debela sodnica je tudi vnaaprej vedela, kako mora razsoditi. Skratka, vsi tisti pravniki, so delovali lažnivo in protiustavno. Vendar pa, tisti ljudje ne bodo kaznovani toliko časa,dokler je dino-komu-yugo-nostalgična garda na pravnioblasti Če to ni guljofanje in korupcija ja pa potem je korupcija in guljofanje za rešetke z takim za kakšno leto in to takoj in pika saj ni edini naj mu sledijo tja za ključe.......... 218 evrov na uro za pet oseb = 42 evrov/osebo/uro Za tak denar navaden Janez dela cel dan. Matjaž Kuntner: Kar delamo planetu, je neodgovorno Podcast Številke (31) 25. september 2015 ob 07:14 Ljubljana - MMC RTV SLO "Človek je - kot ena vrsta - s svojimi posegi povzročil novo množično izumiranje organizmov, ki smo mu priča danes," je brez dlake na jeziku dejal evolucijski biolog Matjaž Kuntner. Podcast Številke je ta teden v središče postavil množično izumiranje vrst. Zemljo je doletelo najmanj pet tovrstnih obdobij, zdaj pa naj bi se znašli v šesti tovrstni dobi. Za to naj bi bil kriv prav človek. V osrednjem pogovoru je sodeloval Matjaž Kuntner z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vabljeni k poslušanju celotne oddaje! Podcast Številke lahko naročite na tem naslovu. Širša javnost vas je podrobneje spoznala, ko ste odkrili novo vrsto pajka, zaradi česar ste prišli tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Je to kaj spremenilo pri vašem delu? Ne, to ni spremenilo mojega dela. Dogodek sem vzel kot stranski produkt znanosti, ki jo skušam voditi na visoki ravni. Pred tem je bilo res precej manj zanimanja, tista najdba je sprožila živahen medijski odziv pri nas in v tujini. Pajki so eksotična skupina živali. Če odkriješ nekega, ki je z naskokom največji med mrežarji, potem je bilo to odkritje opaženo. Guinnessova knjiga pa je še bolj stranski produkt. Brez moje vednosti so to zapisali. V knjigo smo prišli sicer dvakrat zapored z dvema različnima najdbama. Prvi pajek je izstopal po velikosti, drugi pa pletenju največje mreže. Kako je množično izumrtje sploh opredeljeno? Izumiranje je proces, ki se dogaja kontinuirano. Ne moremo reči, da to obstaja samo v nekem trenutku, sicer pa ne obstaja. To je antipod nastajanja vrst. Zato je bolje, da uporabljamo nedovršne oblike glagola - torej izumiranje. V literaturi velja, da so množična izumiranja tista, za katera velja, da po fosilnih ostankih domnevamo, da je prišlo do izumrtja približno 30 odstotkov vrst, ki so v tistem času poseljevale Zemljo. Te ocene prihajajo iz oceanov, ker so tam fosili bolje ohranjeni kot drugje. Ocena nastaja strogo na osnovi takih organizmov, ki se dobro fosilizirajo, se torej dobro ohranijo v sedimentih. Večina bitij se tako ne ohranja in za večino tako ne vemo, kako so nastajala in izumirala. Ves čas najbrž operirate samo z ocenami, saj znanstveniki niti za ta trenutek ne morate povedati, koliko vrst obstaja. Različne ocene se gibljejo od 5 do 15 milijonov. Vse so le ocene, približki, meritev enostavno ni. Premalo nas je, ki se ukvarjamo s taksonomijo. Ne zmoremo odkrivati vrst in popisovati biodiverzitete v času, ki bi nam to omogočal. Izumiranje vrst nas tako prehiteva, še preden jih lahko zapišemo. Morda ne bomo nikoli zanesljivo vedeli, koliko vrst je poseljevalo naš planet v tem trenutku. Poznamo samo to trenutno stanje, ki pa se nenehno spreminja. Poznamo samo kratko obdobje v zemeljski zgodovini, na preostalo sklepamo samo po fosilih. V zavesti je najbolj znan primer izumiranje tisti pred 65 milijoni let, ko so izumrli dinozavri. Vzrok naj bi bil padec asteroida, kaj pa so vzroki za preostala obdobja? To so težka vprašanja, strokovna literatura še ni prišla do zelo jasnih odgovorov. Pri zadnjem izumiranju se predvideva, da je bil glavni vzrok padec asteroida, ki je spremenil globalne procese, najprej klimatske, posledično pa tudi produkcijske, saj je spremenil prehranjevalno verigo. Za starejša množična izumiranja pa so vzroki še manj znani, čeprav obstaja kopica domnev. Med temi so dejavni vulkanizem, ki spreminja zemeljsko površino, klimo in ozračje. Druga obdobja naj bi bila povezana s klimatskimi spremembami zaradi drugih vzrokov (ali je šlo za nenavadno ohlajevanje/segrevanje Zemlje ...). Za vsako obdobje se dolgoročni stres okolja potencira z enkratnim dogodkom, kot je, denimo, padec asteroida. Zdaj naj bi bili v šestem obdobju. Za prvih pet je bila kriva narava, za to pa človek. Zadnje množično izumiranje spremljamo zdaj, tukaj si nimamo kaj zatiskati oči. Človek je zelo mlada vrsta, obstajamo v res, res recentni zgodovini Zemlje. Čas dinozavrov in prejšnja obdobja izumiranja so zelo oddaljena obdobja, kar se tiče nas kot vrste. V zelo kratkem času človeške vrste - govorimo o desettisočih let - v tem kratkem obdobju je človek tako močno posegel v naravo, da bo težko sanirati posledice. Človek je - kot ena vrsta - s svojimi posegi povzročil novo množično izumiranje organizmov, ki smo mu priča danes. Nedavna raziskava je primerjala dejansko število izumrlih vrst z napovedjo izumiranja, če ne bi bilo vpliva človeka. Rezultati kažejo na res huda odstopanja. Ljudje lahko še tako dvomijo, zato ravno potrebujemo take študije, ki ponudijo perspektivo v odstotkih. Tu ni nobenega dvoma, da to povzroča človek. To se dogaja s spremembo habitata, globalnim segrevanjem. Zemlja in organizmi se morajo prilagajati na spremembe, vendar ne tako velikim spremembam v tako kratkem času, ki smo jim priča od industrijske revolucije naprej. Kar delamo planetu, je neodgovorno in nezaslišano. Izumrtja določenih vrst so dobro dokumentirana. Človek bi se moral vprašati, ali je to pravi način ravnanja s planetom, imamo se za njegovega gospodarja. Ali pa bi bilo treba stvari globalno spremeniti. Temu planetu smo povzročili veliko škode, lahko pa vsaj na srednji rok poskušamo spremembe ublažiti in biti prijaznejši do narave. Izumiranje je dolgotrajen proces, čas enega človeškega življenja pa je enostavno prekratek, da bi se človek zavedal sprememb, ki jih povzroča. Ko govorimo o zadnjem (kredno-terciarnem) izumiranju, se to ni zgodilo v enem trenutku. Če gledamo celotno zemeljsko zgodovino, je bil to relativno kratek čas, a je trajal dolgo - morda milijon let. Ko govorimo o 6. množičnem izumiranju v režiji človeka, ne moremo govoriti, da bomo v enem trenutku, 100 letih ali dveh, treh generacijah priča množičnemu izumrtju. Vseeno gre za daljši proces. Smo pa prva generacija, ki se zaveda teh posledic, imamo znanstveno podporo. Pri vseh množičnih medijih in družbenih omrežjih, ki jih ljudje uporabljajo v vse mogoče namene, je to znanje jasno in zrelo. Vsi, ki to želimo razumeti, razumemo. Neumno in kratkovidno je, da tega procesa ne bi skušali ustaviti. Tisti, ki imajo možnost ukrepanja, nič ne storijo, ker živijo tukaj in zdaj, ne pomislijo pa na potomce potomcev. Tako je, ljudje vidijo svojo generacijo, morda še naslednjo, ker so to njihovi otroci. To je vseeno prekratko razmišljanje, morali bi razmišljati na dolgi rok in pustiti Zemljo v boljšem stanju za tisoče in tisoče generacij. Vsem spremembam, ki smo jim priča, pa se pojavljajo hudi dvomi, če bo človeštvo res preživelo tisoče in tisoče generacij. Kako bi? Populacija človeštva narašča popolnoma nesorazmerno s tem, kar Zemlja nudi. Hkrati z njo ravnamo kot slabi gospodarji. Vprašanje koliko tisoč generacij bo sploh še veselo razpravljalo o teh problematikah. Bralci so lahko v napovedi za ta pogovor brali o razvoju števila prebivalcev na Zemlji, kjer gre res za eksponentno rast. To je v tem trenutku verjetno eden izmed glavnih problemov človeštva. Težko je zavzeti neko moralno stališče in reči 'tu je meja. Mi smo že rojeni in poseljujemo ta planet, za toliko in toliko milijonov pa ni več prostora in jih ne smemo več rojevati'. To ni način, a tega problema populacije se je treba zavedati. Na določenih delih Zemlje se bo težko kaj drugega zgodilo, kot so prenasičenost, bolezni in vojne. Vrste prihajajo in izginjajo. Človek je komaj prišel na ta planet. Je za vas realna napoved, da bo nekoč prišel konec tudi za našo vrsto? Nobena vrsta ni večna. V zelo, zelo dolgih časovnih obdobjih verjetno tudi Zemlja in vesolje nista večna. Nihče ne sme dvomiti, da bomo tudi mi kdaj izumrli. Na kakšen način in kdaj, pa nihče nima odgovora. Najbrž bo to v precej oddaljeni prihodnosti. Jasno pa je, da človek ne bo najbolj dominantna vrsta na tem planetu - vsaj ne najdlje živeča vrsta, kajti še enkrat poudarjam - zgodovina gre v stotine in stotine milijonov let, človek pa obstaja nekaj 10.000 let. Izumiranje vrst pa ima tudi en pozitivni vidik: ponudi prazen prostor, ki ga nove vrste hitro zapolnijo. Če dinozavri ne bi izumrli, se človek najbrž ne bi pojavil. Tako je, izumiranje je proces, ki je bil vedno prisoten in vedno bo. Ko izumre ena vrsta, se poruši nekaj malega. Če pa izumre cela vrsta organizmov, kot večina dinozavrov pred 65 milijoni let, se ustvari neka niša, prostor. To omogoči drugim organizmom, da ga zapolnijo. Novi organizmi se lahko precej neovirano, morda celo hitreje razvijejo v nove in nove oblike. Sam potek evolucije je morda po takih obdobjih potenciran. Večina domnev, kako se je razvijala veja sesalcev, gre v tej smeri. Sesalci so bili v trofični senci večjih plazilcev. Ko so dinozavri izumrli, so se sesalci razvili v ogromno vrsto oblik, iz katerih smo se posledično razvili tudi mi. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Matjaž Kuntner še podrobneje govori o množičnem izumiranju, o vzrokih, zakaj so nekoč živele gigantske oblike živalskih vrst, kaj bi biologom pomenilo odkritje zunajzemeljskega življenja ... Vabljeni k poslušanju/branju: - Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje) - Statistika, ki je bila izhodišče pogovora - Odkritje pajka Nephila komaci - Kuntner v Guinessovi knjigi rekordov Matjaž Kuntner Človek je danes na vrhu vrst, a obstaja komaj majhen delček Zemljine zgodovine. Foto: MMC/Miloš Ojdanić Nephila komaci Pajek Nephila komaci je bil prvič odkrit leta 2000. Foto: Arhiv Matjaža Kuntnerja Ko izumre ena vrsta, se poruši nekaj malega. Če pa izumre cela vrsta organizmov, kot večina dinozavrov pred 65 milijoni let, se ustvari neka niša, prostor. To omogoči drugim organizmom, da ga zapolnijo. Novi organizmi se lahko precej neovirano, morda celo hitreje razvijejo v nove in nove oblike. Sam potek evolucije je morda po takih obdobjih potenciran. Večina domnev, kako se je razvijala veja sesalcev, gre v tej smeri. Sesalci so bili v trofični senci večjih plazilcev. Ko so dinozavri izumrli, so se sesalci razvili v ogromno vrsto oblik, iz katerih smo se posledično razvili tudi mi. Izumiranje vrst pomeni priložnost za druge vrste. Matjaž Kuntner Matjaž je sin pesnika Toneta Kuntnerja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić Počasnik Počasnik je ena redkih vrst, ki je preživela vseh pet množičnih izumiranj. Gre za majhne živali, ki zrastejo do 1,5 milimetra. Znana je po tem, da preživi ekstremne pogoje, med drugim so jo poslali tudi v vesolje. Foto: Wikimedia Pajki so eksotična skupina živali. Če odkriješ nekega, ki je z naskokom največji med mrežarji, potem je bilo to odkritje opaženo. Guinnessova knjiga pa je še bolj stranski produkt. Brez moje vednosti so to zapisali. V knjigo smo prišli sicer dvakrat zapored z dvema različnima najdbama. Prvi pajek je izstopal po velikosti, drugi pa po pletenju največje mreže. O vpisu v Guinnessovo knjigo rekordov. Matjaž Kuntner Matjaž Kuntner je prepričan, da človek na srednji rok še vedno lahko ublaži posledice 'napak' iz preteklosti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić Tiranozaver Tiranozaver je kraljeval Zemlji pred 65 milijoni let. Foto: EPA Matjaž Kuntner Matjaž Kuntner deluje na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić MNOŽIČNO IZUMIRANJE VRST Gre za hiter padec raznovrstnosti in številčnosti flore in favne. V zemeljski zgodovini je izumrlo več kot 99 odstotkov vseh vrst, a izumiranje ni ves čas potekalo enakomerno. Znanstveniki so v zadnjih 550 milijonih let našteli vsaj 20 različnih obdobij, v katerih je izumrl velik del vrst. Spodaj je naštetih največjih pet. 1. ORDOVICIJSKO-SILURSKO IZUMIRANJE Kdaj: Pred 443 milijoni let Izumrtje: 27 % vseh družin, 57 % vseh rodov Vzrok: Neznan (teorije: ohladitev, gama sevanje ...) Takrat je obstajalo življenje le v morjih. Gre za drugo najbolj usodno izumrtje za bitja v morjih. O tem obdobju vemo najmanj, ker je najstarejše in se je ohranilo najmanj fosilov. 2. DEVONSKO IZUMIRANJE Kdaj: Pred 375-360 milijoni let Izumrtje: 19 % vseh družin, 50 % vseh rodov, vsaj 75 % vrst Vzrok: Neznan Šlo naj bi za daljše izumiranje, ki naj bi trajalo skoraj 20 milijonov let. 3. PERMSKO IZUMIRANJE Kdaj: Pred 251 milijoni let Izumrtje: 57 % vseh družin, 83 % vseh rodov, 96 % morskih vrst in 70 % kopenskih vrst Vzrok: Neznan (teorije: padec meteorita, izbruh supervulkana, eksplozija supernove ...) Gre za t.i. veliko umiranje, gre za najbolj usodno izumiranje med vsemi. 4. TRIASNO-JURSKO IZUMIRANJE Kdaj: Pred 201 milijonom let Izumrtje: 23 % družin, 48 % rodov, vsaj polovica vrst Vzrok: Neznan V tem obdobju je izumrla večina nedinozavrskih archosaurov in therapsidov (predhodnikov sesalcev). S tem so dinozavri ostali brez konkurence in so zagospodarili na kopnem. 5. KREDNO-TERCIARNO IZUMIRANJE Kdaj: Pred 65 milijoni let Izumrtje: 17 % družin, 50 % rodov, 75 % vrst Vzrok: Asteroid Dinozavri so se pojavili pred 231 milijoni let in Zemlji vladali dobrih 160 milijonov let. Njihovo izumrtje je odprlo prostor številnim drugim vrstam in omogočilo prevlado sesalcev, s tem pa tudi razvoj človeka. 6. HOLOCENSKO IZUMIRANJE? Kdaj: Zadnjih 12.000 let Vzrok: Človek? Izumiranje vrst je normalno, saj te venomer izginjajo, kot se tudi pojavljajo nove. Znanstveniki v Stanfordu so pred kratkim izdelali novo raziskavo, v kateri so želeli določiti vpliv človeka. Pri tem so podali zelo konzervativne ocene. Pričakovana stopnja izumiranja vrst (brez človeškega vpliva) je bila tako postavljena na rekordno visoko oceno 2 I/SVL (izumrle vrste sesalcev na 10.000 vrst v 100 letih). Prvi graf število izumrlih vrst po letu 1500 (ko ima človek izjemen vpliv na okolje). Modri stolpci prikazujejo število izumrlih vrst po letu 1500, rdeči stolpci pa po letu 1900. "Rdeče obdobje" je petkrat krajše, a število izumrlih vrst ni petkrat manjše, kar pomeni, da se je izumiranje po letu 1900 precej pospešilo. Zelo konzervativna ocena zajema le vrste, ki so dokazano izginile, konzervativna ocena pa dodaja še število izumrlih vrst v divjini in oceno vrst, ki bi lahko izumrle. Še bolj zgovoren pa je spodnji graf, ki govori o hitrosti izumiranja vrst. Graf prikazuje hitrost izumiranja vrst v primerjavi z osnovno hitrostjo (brez vpliva človeka) 2 I/SVL. Dvoživke tako po letu 1900 po konzervativni oceni izumirajo 100-krat hitreje, kot bi brez vpliva človeka. Znanstveniki so te številke predstavili še v eni podobi. Na X-osi so časovna obdobja, na Y-osi pa skupni odstotek izumrlih vrst po oceni svetovne zveze za varstvo narave. S pikicami je prikazana osnovna ocena izumrlih vrst (če ne bi bilo vpliva človeka). Meni je hecno, da se na človeka gleda kot na napadalca iz vesolja. Narava se je zavedla same sebe, zdaj pa ima moralnega mačka. Več sreče po naslednji planetarni kataklizmi in lep pozdrav. Zidar v bankrotu, njegova žena na Obali kupuje nepremičnine Na račune sta si nakazala skoraj pet milijonov evrov 27. september 2015 ob 18:00, zadnji poseg: 27. september 2015 ob 21:04 Ljubljana - MMC RTV SLO Žena nekdanjega najvplivnejšega gradbinca v državi Ivana Zidarja po naših informacijah na Obali kupuje nepremičnine. Nič posebnega, bi lahko rekli, če ne bi bil Zidar v osebnem stečaju. Sprožil ga je stečajni upravitelj SCT-ja, ker naj bi po njegovih ocenah gradbeni baron družbo, ki jo je vodil vrsto let, oškodoval za 8,5 milijona evrov. 77-letni Zidar se je zaradi slabega zdravja izognil rešetkam, bo zdaj s pomočjo žene pretental še sodni postopek osebnega stečaja, s katerim naj bi prezadolžena fizična oseba s svojim premoženjem po zmožnosti poplačala upnike? Zoper osebni stečaj se pritožuje Zidarju očitajo načrtno izčrpavanje podjetja, zato od njega zahtevajo, naj vrne tri milijone evrov. Ker jih seveda sam ne bi nikoli, ga je SCT spravil v osebni stečaj. A se bankrotirani gradbeni baron zoper njega pritožuje. "Menimo, da je sodišče naredilo več procesnih napak in napačno uporabilo materialno pravo," pojasnjuje njegov odvetnik Matjaž Pajk. In medtem ko je upokojeni Zidar tako rekoč odvisen od ZPIZ-a, njegova žena na Obali kupuje nepremičnine. Hiša, ki si jo je prišla ogledat Vincencija Zidar, se ji je po naših informacijah zdela premajhna, zato so jo zanimale še okoliške ruševine in zemljišča. Morda je imela v nakupnih načrtih kaj tako velikega, kot je propadajoče okostje v Fiesi - nekdanji SCT-jev počitniški dom, ki je po sporni preprodaji lastniško končal v rokah zakoncev Zidar, zdaj pa pod sodno plombo. Očitno najbolje plačana gospodinja v državi Od kod upokojenki Zidarjevi denar? Uradno je bila namreč vse življenje gospodinja. A očitno najbolje plačana gospodinja v državi. To je namreč mogoče razbrati iz obtožnice, ki njenemu možu in soobtoženim očita naklepno črpanje denarja z SCT-jevega računa prek slamnatih podjetij na različne račune zakoncev Zidar. Kot so pokazali izpiski prometa, sta med letoma 2004 in 2007 samo na več deset slovenskih bančnih računov skupaj položila blizu pet milijonov evrov, pologi denarja so sovpadali z dvigi Zidarjevih pomagačev v celovški banki Hypo. Samo Zidarjeva žena je položila skoraj milijon evrov, nakazila so se vrstila skoraj vsakodnevno, vedno po majhnih zneskih, da ne bi pritegnila pozornosti urada za pranje denarja, po enkrat pa je nakazala celo 100.000 in 300.000 evrov ter 1,5 milijona in dva milijona nekdanjih tolarjev. In ta denar se najbrž nikoli ne bo vrnil, saj - kot kaže - Zidarja ne bo več na sodišče. Eugenija Carl, TV Slovenija Ivan Zidar prebiva v hotelu Still na Litijski cest v Lj., dvevno pa ga vozijo v dolino Konjščice, pod Sv. Urhom, kjer se stran od oči dnevno sprehaja. Mogoče bi kak FURS gospodinjo povprašal od kje ji denar pa koliko davka je od tega plačala. Kje je bil takrat Klemenčič? Kje je sedaj, da od Zidarjeve zahteva dokazilo o prihodkih, kot je to zahteval od Janše? Pravosodje in državni organi preprosto ne funkcionirajo več. V letu 1978 je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je leta 1982 podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. P ------------------------------------------- Nič čudnega da je Jugoslavija propadla... ko pa je imela take gospodarstvenike.... Papež bo obisk ZDA spektakularno sklenil v Filadelfiji Papež bo obisk ZDA sklenil z mašo pred veliko množico 27. september 2015 ob 14:47, zadnji poseg: 27. september 2015 ob 15:30 Filadelfija - MMC RTV SLO/STA Papež Frančišek nadaljuje obisk v Združenih državah. Sklenil ga bo v Filadelfiji, kjer naj bi se svetovnega srečanja družin udeležilo več kot milijon ljudi. Obisk Filadelfije poteka rutinirano, s poljubljanjem otrok, blagoslavljanjem bolnikov, druženjem z reveži in navdušenimi množicami ob zaostrenih varnostnih ukrepih. Po prihodu v Filadelfijo, kamor je prišel iz New Yorka, je papež daroval mašo v katedrali Petra in Pavla pred 1.600-glavo množico. Med pridigo v španščini je izrekel priznanje redovnicam oziroma vsem ženskam in poudaril pomembno vlogo laikov v Katoliški cerkvi. Papežev gostitelj v Filadelfiji je kardinal Charles Chaput, odločen in glasen nasprotnik homoseksualcev in splava. Chaput je prišel na položaj leta 2011, ko je moral zaradi pedofilskih škandalov katoliških duhovnikov odstopiti kardinal Justin Rigali. Ta kljub temu sodeluje med papeškim obiskom na mašah in je del kardinalskega in škofovskega prateža. V Filadelfiji sicer poteka svetovno srečanje družin, seveda le raznospolnih, saj cerkvena doktrina istospolnih skupnosti ne priznava za družine. V govoru pred zgradbo, kjer so ustanovitelji ZDA sprejeli deklaracijo o neodvisnosti in ustavo, je Frančišek zagovarjal verske svoboščine, kar pomeni tudi to, da vere v javnem življenju ali na političnih položajih ni treba skrivati oziroma, kot je dejal papež, "puščati doma". Predvsem o priseljencih Tudi v tem govoru je papež poudaril sočutje do priseljencev in opozarjal, da vsi prebivalci ZDA razen domorodnih prihajajo od priseljencev. Njegove besede so še posebej aktualne zaradi gonje proti priseljencem, ki jo vodijo republikanski predsedniški kandidati na čelu z vodilnim Donaldom Trumpom. Američane je pozval, naj prišlekov ne sprejemajo sovražno. Katoličanom latinskomeriškega rodu je sporočil, da jih ne sme biti sram njihove tradicije. Tudi sicer je prvi latinskoameriški papež svoj prvi obisk ZDA posvetil priseljencem. Maša pred več kot milijonom ljudi Papež se je udeležil festivala družin v mestu, kjer se je srečal z družinami iz ZDA, Argentine, Avstralije, Nigerije, Ukrajine in Jordanije. Tudi ta dogodek je spremljala zabavna glasba. Tako je več sto tisoč ljudi spremljalo nastope Arethe Franklin, mestnega orkestra in Andree Bocellija, dogodek pa je povezoval Mark Wahlberg, znani hollywoodski igralec in nekdanji član fantovske zasedbe New Kids On The Block. Papež bo daroval mašo, ki naj bi jo spremljalo milijon ljudi, po nekaterih podatkih kar milijon in pol. Predtem pa se bo papež skupaj s škofi srečal s skupino zapornikov v zaporu v Filadelfiji. Zaporniki so za papeža izdelali darilo, in sicer lesen stol, na katerem bo papež sedel med mašo. Gostinci v Filadelfiji so si od papeževega obiska obetali velik zaslužek, vendar pa so pretirani varnostni ukrepi in nenehno opozarjanje nanje ter na prometne zmešnjave mestnih oblasti velik del prebivalcev mesta pregnali stran. Gostinci se tako celo pritožujejo nad pomanjkanjem strank. Tudi pričakovanja o navalu na vlake v Filadelfijo se niso uresničila. Promet tako poteka brez težav. B. V. Peter Prevc skočil s 13. mesta na stopničke Zmagal Gregor Schlierenzauer 27. september 2015 ob 16:05, zadnji poseg: 27. september 2015 ob 16:57 Hinzenbach, Avstrija - MMC RTV SLO Peter Prevc je na zadnji tekmi poletne velike nagrade v Hinzenbachu v Avstriji osvojil drugo mesto, potem ko je bil po prvi seriji komaj 13. Slavil je Gregor Schlierenzauer, ki je vodil že po prvi seriji, v kateri je s 96 metri postavil rekord skakalnice. Zmagovalec 53 tekem za svetovni pokal je bil najdaljši tudi v drugi seriji (89,5 m). Na koncu je zbral 8,2 točke več od Slovenca. Prevc je v prvi in drugi seriji pristal pri 89 metrih. Tretji je bil Norvežan Kenneth Gangnes (231,3 točke), ki je skočil 91 in 86 metrov. "Današnja tekma je bila težka za vse, veter je bil močan in za vrh je bilo potrebne tudi nekaj sreče. V prvi seriji sem pri odskoku naredil manjšo napako, kar me je stalo dva metra, to pa bi skoraj zadostovalo za preboj med najboljšo trojico. V drugi seriji pa sem imel tudi nekaj sreče z vetrom in to s pridom izkoristil," je dejal Prevc. Anže Lanišek je bil 25. (210,6 točke), Anže Semenič in Rok Justin pa se nista prebila med 30 finalistov. Že pred zadnjo tekmo je bilo jasno, da je skupni zmagovalec poletne velike nagrade Japonec Kento Sakuyama, ki je zbral 561 točk, drugi je bil Gangnes s 402, tretji pa Robert Kranjec (349), ki na zadnji tekmi ni nastopil. Prevc, ki je več kot polovico tekem izpustil, je bil z 251 točkami šesti. R. K. Hrvaška želi, da Srbija prebežnike usmerja (tudi) na srbsko-madžarsko mejo Zagreb in Beograd iščeta dogovor o prevozu prebežnikov 27. september 2015 ob 13:32, zadnji poseg: 27. september 2015 ob 13:58 Zagreb, Beograd - MMC RTV SLO Potem ko sta Hrvaška in Srbija po začasni zapori odprli medsebojno mejo, napetost med Zagrebom in Beogradom zaradi vprašanja prebežnikov ostaja. A iščejo se tudi dogovori. Jutarnji.hr se sklicuje na pogovore s člani hrvaške vlade, ki so dejali, da bo kriza v odnosih med Srbijo in Hrvaško stvar preteklosti le pod pogojem, da bo Srbija omejila pošiljanje beguncev na Hrvaško. V nasprotnem primeru so v hrvaški vladi, kot poroča jutarnji.hr, "zares pripravljeni hermetično zapreti celotno mejo". Jutarnji.hr navaja poročanje srbskih Večernjih novosti, da Srbijo skrbi morebitni scenarij, po katerem bi Hrvaška na meji s Srbijo zgradila žično ograjo po vzoru Madžarske. To bi namreč pomenilo, da bi se begunci namesto okoli 24 ur v Srbiji zadržali tudi po več tednov. Hrvaški portal še navaja podatke madžarske policije, po katerih na Madžarsko iz Srbije vstopi okoli tri odstotke beguncev, ostalih 97 odstotkov, ki pridejo iz Srbije, pa jih na Madžarsko vstopi skozi Hrvaško. Madžarska hvali Srbijo, graja Hrvaško V intervjuju za srbsko tiskovno agencijo Tanjug je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto Srbijo zato pohvalil, medtem ko je Hrvaško in Grčijo označil za problematični državi, piše jutarnji.hr. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić pa je Srbiji sporočil: "Ne mučite ljudi in jih ne prevažajte na Hrvaško, da jih potem mi pošiljamo na Madžarsko. Uredite to neposredno." Tudi hrvaški obrambni minister Ante Kotromanović je Beogradu sporočil, naj ljudi ne pošilja proti Hrvaški. "Upam, da bo Srbija razumela, da ti ljudje potrebujejo pomoč in da jih je treba poslati po najkrajši in najpreprostejši poti. Srbija se Hrvaški ne bo maščevala tako, da nam bo na mejni prehod poslala 500 ljudi. S tem nas ne bo niti razjezila. To je samo slabo za ljudi, ki so tu," je dejal Kotromanović. Če Srbija ne bo začela usmerjati prebežnikov proti svoji meji z Madžarskom, pa bo Hrvaška nadaljevala s svojim delom, je dejal in dodal: "Ampak mi smo pripravljeni in že razmišljamo, kaj bomo storili, ko bo prišla zima." Beograd sicer vztraja, da prebežnikov ne usmerja in ne prevaža, ampak da se sami odločijo, kam bodo odšli. Hrvaško iskanje dogovora s Srbijo Kotromanović je še dejal, da se skuša Hrvaška s Srbijo dogovoriti, da Srbija te ljudi vsaj pripelje do mejnih prehodov, ki se zde Hrvaški najprimernejši za prehod. Kotromanović je kot primer navedel Tovarnik, kamor lahko pride vlak in vse prispele prebežnike hitro tudi prepelje. Na Hrvaško do nedelje vstopilo 73.500 prebežnikov Kot poroča hrvaški portal index.hr, je na Hrvaško po podatkih hrvaške policije do nedelje vstopilo 73.500 prebežnikov. V sprejemni center v Opatovcu je v noči s sobote na nedeljo prišlo okoli 1.300 prebežnikov, center pa jih je zapustilo 2.500. Policija je potrdila, da sta dva vlaka s prebežniki iz Tovarnika odpeljala proti Madžarski. V sprejemnem centru v Opatovcu je bilo zjutraj še okoli 500 prebežnikov, prispela pa sta še dva avtobusa z novoprispelimi prebežniki, še poroča index.hr. Zdravstveni minister Siniša Varga pa je sporočil podatek, da je od prvega prihoda prebežnikov in beguncev na Hrvaško za zdravniško pomoč zaprosilo okoli 7.000 ljudi. Obvestilo uredništva: Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Evropska unija lahko pomaga državam, najbolj izpostavljenim v begunski krizi Tina Maze v Gorici odprla steak house; med VIP-gosti tudi Janez Janša Gusti di Frontiera v Gorico privabili množice 27. september 2015 ob 06:19, zadnji poseg: 27. september 2015 ob 07:19 Gorica - MMC RTV SLO Team to aMaze je v Gorici v sklopu tamkajšnjega velikega kulinaričnega festivala Gusti di Frontiera (Okusi meje) priložnostno (?) odprl steak house po imenu Team to aMaze House. "A unique house experience", kot se je bahal izvesek pred za potrebe festivala predelano Adrijino prikolico z leseno teraso, v teh dneh ponuja tematske beljakovine, ki ponujajo cel razpon mesovja od "slaloma" (costata), prek "super G-ja" (taglio coronini) in "kombija" (rostbif & piščanec) do svete krave vseh mesojedcev (predvsem pa tistih tu v Italiji) - florentinca po imenu "gold". Tisto, kar si Tina tudi sama rada privošči po izčrpajočih treningih. Cene so "olimpijski prvakinji", kot je opozarjal izvesek pred lokalom, primerne in segajo od 24,14 evra do 35 evrov za florentinca. Surovo meso (goriškega mesarja) v vitrini v kombinaciji s postanim pečenim krompirčkom in grozdjem pod prozorno folijo je bilo sicer videti manj mikavno od selfijev z zagorelo Tino in Andreo Massijem, ki sta pred svoj steak house zbrala celo za izjemno dobro obiskan "Gusti" impresivno množico ljudi. Okoliški (domoljubni slovenski) vinarji so imeli kaj pripomniti tudi čez tako rekoč v celoti italijansko ponudbo hiše, ki naj bi promovirala slovensko prvakinjo, a Tinina ekipa, uslužno na voljo za avtograme, se kaj dosti ni pustila motiti v tej prvi jeseni zatišja za našo šampionko, ki sicer z uradno nepreklicno napovedjo slovesa od belega cirkusa še odlaša. Samo za VIP "Od 15.30 do 17.00 samo VIP-gostje", je opozarjal izvesek nad jedilnikom, varnostniki pa so svojo nalogo vzeli izjemno resno in v maniri varovanja prave zvezdnice preganjali neposvečene goste celo s klopce, sestavljene iz odsluženih Stöcklijevih smuči, pred lokalom. Med VIP-gosti je bil tudi Janez Janša, (s Team to aMaze si sicer stranka SDS deli goriškega odvetnika Damijana Terpina), ki je ob tej priliki v Gorico pripeljal še soprogo Urško in oba otroka. Gorica je sicer Mazejevi že nekaj časa drugi dom, saj od tam prihaja njen kondicijski trener in sopotnik Massi. In če je to očarljivo mesto ob slovenski meji običajno precej zaspano, se za časa štiridnevnega festivala Gusti di Frontiera spremeni v pravo malo globalno vas, polno vonjav, okusov in žlahtne kapljice z vsega sveta. Središče mesta, zaprto za promet, namreč zasedejo stojnice, ki ponujajo pijače in jedi z vsega sveta (v avstrijskem kotičku teče pivo in se pečejo klobase, v francoskem strežejo ostrige, v argentinskem obračajo orjaške kose mesa na žaru ...). In ker Gorica z "Gusti" res diha, zaprte in zapuščene stare trgovine in lokale ob tej priložnosti odprejo v nekakšen "pop up lokale" in v njih spustijo vinarje, ki (proti plačilu) podnevi točijo svoje steklenice ob spremljavi tipičnih italijanskih "cicchettijev" (prigrizkov, op. a.), v nočnih urah pa začnejo ob glasbeni podlagi mešalcev zvoka pokati šampanjci. Gusti di Frontiera vabijo v Gorico še danes. Pokazala je tudi, da ima znanje in se ni uklonila raznim bivšim partijskim sekretarjem, ki so prevzeli Olimpijski komite in raznim bivšim direktorjem smučarske zveze, bivšim članom LDS in SD. Bravo največja športnica Slovenije !!! Super Tina se oglasimo :D pa kva vas boli ta jj, reveźi, dela se primte pa uzivite v dobri jedaci in pjaci sicer pa sem vesel da saj tam ne bom videl zdraharjev. Melania Trump: "Kdor pride v Ameriko, naj govori angleško" Ni še pripravljena spregovoriti o politiki 1. oktober 2015 ob 11:13, zadnji poseg: 1. oktober 2015 ob 11:53 New York - MMC RTV SLO Melania Trump je v posebni izdaji revije People dejala, da se njen devetletni sin Barron z babico pogovarja v slovenskem jeziku, a da se strinja z možem glede vprašanja priseljencev, zato meni: "Ko prideš v ZDA, govori angleško." 45-letna nekdanja slovenska manekenka se celotno predsedniško kampanjo svojega moža Donalda Trumpa drži precej ob strani, za revijo People pa je družina Trump dala več intervjujev. V ospredje so postavili prav Melanio, ki je doma, v 66. nadstropju Trump Towerja z razgledom na Central Park, v velikem stanovanju, katerega simbol je zlata barva, razlagala o svojem odnosu z Donaldom, ki ga javnomnenjske ankete še vedno uvrščajo na prvo mesto med republikanskimi kandidati. "Priča padcu komunizma" "Sem zelo samostojna oseba s svojim pogledom na svet. Nisem človek, ki bi le kimal in se z vsem strinjal. Za vsako stvar povem tako, kot je," je začela pogovor Sevničanka, ki je dejala, da je odraščala v Jugoslaviji in da je bil njen oče Viktor prodajalec avtomobilov, mati Amalija pa modna oblikovalka. "V zgodnjih 90. letih je bila priča padcu komunizma v Sloveniji, nato pa je začela na univerzi v Ljubljani študirati oblikovanje in se preizkušati kot manekenka," sledi v članku. "Vedno sem oboževala modo, imam jo v krvi. Ko sem bila stara 20 let, sem že potovala po svetu in imela odlično manekensko kariero," je dejala. Prepričala jo je "iskrica v očeh" Ameriškega nepremičninskega mogotca z nenavadno pričesko je spoznala na neki zabavi leta 1998, ko je bil on dobro leto ločen od druge žene Marle Maples. "Vanjo sem se zaljubil v prvem trenutku, ko sem jo zagledal. Čudovita je bila. Pozanimal sem se, kdo je, in jo prosil za telefonsko številko, a ni mi je hotela dati," se je spominal Trump, Melania pa mu je odgovorila: "Na tisto zabavo si prišel s spremljevalko! Poleg tega sem slišala, da se o tebi govori, da si ženskar, zato nisem želela imeti opravka s teboj." A vseeno ji je bila všeč "iskrica v njegovih očeh", zato je sprejela njegovo številko. Ko se je vrnila s fotografiranja na Karibih, ga je poklicala in na prvem zmenku "sta se pogovarjala skoraj vso noč", je dejala. Na razkošnem obredu na njegovem floridskem posestvu Mar-a-Lago sta se poročila leta 2005, leto pozneje se jima je rodil sin Barron. "Odkrila sem skrivnost najinega srečnega zakona. Imava ločeni kopalnici!" se je pošalila Melania, nato pa v resnejšem tonu dejala, da oba obožujeta glasbo Eltona Johna in Luciana Pavarottija, pri televizijskih okusih pa se ne moreta uskladiti, zato običajno televizijo gledata vsak v svoji sobi. Imata le gospodinje in čistilke, varušk pa ne Melania večkrat rada poudari, da Barron nima varuške, saj odrašča pod njenim budnim očesom. "Skušava imeti kar najmanj pomočnikov. Imava sicer osebje, ki skrbi za kuhanje in čiščenje, varuške pa si nisva omislila. Če imaš preveč pomoči, ne moreš res dobro spoznati svojega otroka," je dejal Donald kot skrbni starš, a hkrati v isti sapi priznal, da le redko preživlja čas z ženo in sinom. "Vedno sem se imel za dobrega očeta. Vsem štirim starejšim otrokom (Donald jr., Ivanka, Eric in Tiffany, op. a.) sem večkrat položil na srce - Nič mamil, alkohola in cigaret, saj te zlahka zasvojijo!" "Očka bo pomagal ljudem" Melania je poudarila, da je Barronu na voljo ves čas in da skupaj delata tudi domače naloge (najraje ima matematiko in fiziko), sama pa ga odpelje tudi na popoldanske dejavnosti. "Star je komaj devet let, zato nujno potrebuje vsaj enega starša, zato sem mu vedno na voljo. Kot veste, je moj mož ves čas na poti." Zaradi tega Barron močno pogreša očeta, pravi Melania, a nekaj trenutkov oče-sin si vseeno vzameta. Takrat gresta na večerjo ali na partijo golfa. "Barron Donalda občuduje. Všeč mu je njegov način govora, obožuje vse, kar počne." Donald je dodal: "Možnost, da bi se preselili v Belo hišo, Barrona nekoliko straši, saj ga skrbi, da bi ostal brez prijateljev. A razložil sem mu, da skuša njegov očka pomagati ljudem in otrokom, kot je on, in to ga je pomirilo." "Bila bi odlična prva dama" Pa se bo Melania tudi resneje vključila v moževo predsedniško kampanjo? "Ves čas mu stojim trdno ob strani, a nisem še pripravljena, da bi šla na politični parket." Kljub temu je, zanimivo, saj je tudi sama naturalizirana ameriška državljanka, razkrila, da deli večino moževih stališč, tudi glede nezakonitih mehiških priseljencev, za katere je Trump dejal, da bi vse izgnal nazaj v domovino. "Sama sem morala skozi dolg postopek, da sem postala državljanka ZDA. Niti na misel mi ni prišlo, da bi v ZDA le prebivala in ničesar delala. Menim, da morajo ljudje spoštovati zakone." Obenem je dodala, da se strinja z možem glede jezika sporazumevanja: "Več jezikov, kot govoriš, bolje je, a ko prideš v Ameriko, govori angleško," je dejala in dodala, da Barrona vseeno vzgaja dvojezično. Ob tem, da vzgaja otroka, sodeluje z ameriškim Rdečim križem, igra tenis, hodi na pilates, spremlja modne smernice in bere revije. O morebitni selitvi v Belo hiše rezervirano pove, da "je do tam še daleč", a Donald je prepričan, da bi bila izvrstna prva dama: "Melania bi bila odlična predstavnica naše države, izredno jo zanimajo zadeve, povezane z ženskim zdravjem. Je elegantna oseba z velikim srcem, mirna in samozavestna, topla in ... naravnost čudovita." Nekaj fotografij družine Trump na njihovem posestvu Mar-A-Lago in v stanovanju v Trump Towerju, posnetih leta 2010 in 2011, si oglejte spodaj. A. P. J., foto: Guliver/Getty Images V veliki vojni se je borilo dvanajst milijonov konj in stotisoči psov Veterinarji so se neradi odločali za vojaško službo 11. oktober 2015 ob 11:51, zadnji poseg: 11. oktober 2015 ob 14:37 Ljubljana - MMC RTV SLO Avstro-ogrska veterinarska služba je bila ena bolje organiziranih, saj so t. i. etapno zdravljenje uvedli že pred začetkom 1. sv. vojne, v kateri so pse in konje večinoma izkoriščali kot tovorne živali. Vse odkar je človek udomačil živali, jih je tudi zdravil. V antični Evropi je živinozdravstvo doseglo svoj vrhunec v obdobju rimskega cesarstva, saj je svoje današnje ime veterina dobila prav pri Rimljanih, ki so živinozdravnike poimenovali "medicus veterinarius". S propadom rimske civilizacije pa se je to znanje v Evropi izgubilo in spet je postala uveljavljena praksa, da so živali zdravili lastniki oziroma rejci in pastirji sami, kakor so vedeli in znali, se je na predavanju v Muzeju novejše zgodovine Slovenije skozi zgodovino sprehodil profesor z veterinarske fakultete Vojteh Cestnik. Pozabljena obrt je bila znova oživljena s srednjeveškim izumom podkovanja, ki se je uvedlo okoli leta 1000, za katerega je skrbel specializiran mojster. Poleg samega podkovanja so t. i. "mareskalki" hitro prevzeli še oskrbo, nego, prehrano in tudi zdravljenje konj. Sama beseda je keltsko-germanskega izvora, v prevodu pa pomeni konjski hlapec. Na fevdalnih dvorih so imeli izjemno pomembno vlogo, saj so skrbeli za konja, ki je srednjeveškemu vitezu predstavljal ključnega sopotnika. Beseda je pozneje prešla v vojaško uporabo in ob tem spremenila pomen, tako je nastal vojaški čin maršal, "a to ne pomeni, da je bila ta oseba glavni konjski hlapec v vojski", se pošali Cestnik. S koncem fevdalizma in pojavom stalnih vojska so mareskalki izginili, pojavili pa so se kovači, ki so prav tako prevzeli zdravljenje konj. Znanje so pridobivali empirično, prenašalo se je v cehovskem slogu z mojstra na učenca. Preboja sledi v 18. stoletju razsvetljenstva, ko so začeli živinozdravnike sistematično izobraževati. Prvi dve šoli sta bili torej ustanovljeni v Franciji, kjer se je razsvetljenstvo najprej razmahnilo, in sicer gre za Lyon leta 1763 in Maisons-Alfort leta 1766. Kakovost šol je bila sprva zelo slaba, saj so po sili razmer vpisovali tudi nepismene učence. "Še leta 1850, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Živinozdravniška in podkovska učilnica, kot so ji rekli, ustanovil pa jo je Janez Bleiweiss, so vpisovali nepismene," je opisal razmere v prvi šoli pri nas in ob tem dodal, da so kandidati vseeno morali znati vsaj brati. Razvoj je vztrajno napredoval in standardi so rastli, še posebej je bil ključen razvoj mikrobiologije, tako da so šole dosegle univerzitetno raven konec 19. oziroma na začetku 20. stoletja, izpostavlja Cestnik. Živinozdravniška šola na Dunaju Za nas je najpomembnejša pred 250 leti ustanovljena šola na Dunaju, na kateri so se izobraževali slovenski živinozdravniki vse do konca 1. sv. vojne. Uprava šole je bila organ vojnega ministrstva, saj so živinozdravnike izobraževali predvsem za vojaške namene, kjer so bile potrebe po njih velike. Od leta 1905 do 1919 je znotraj živinozdravniške dunajske šole delovala vojaška akademija, ki so jo končali tudi štirje Slovenci. Študentje, ki so jo obiskovali, so morali obvladati živinozdravniške predmete, kot so anatomija, fiziologija, hipologija, kužne bolezni itd. Poleg tega pa tudi vojaške predmete, kot so taktika, prebiranje vojaških zemljevidov, jahanje in sabljanje. Avstro-Ogrska je imela konec 19. stoletja že izredno dodelano živinozdravniško službo, saj so zdravilce-kovače že postopoma zamenjevali šolani veterinarji, ustanavljali so se veterinarske bolnice in laboratoriji za preiskave. Vsega nekaj let pred začetkom velike vojne so uvedli t. i. etapno zdravljenje, ki je bilo po Cestnikovih besedah "videti tako, da so v enotah nudili pomoč lažje prizadetim živalim, vse druge pa so evakuirali nazaj v zaledne bolnice". "Odločitev je temeljila na oceni poškodbe oziroma bolezni in trajanju zdravljenja." Pomanjkanje veterinarjev Vojaški veterinarji, ki so skrbeli za 600.000 vojaških konj od štirih milijonov, kolikor jih je premogla Avstro-Ogrska, niso bili oficirji, pač pa vojni uradniki, ki so se delili na nižje in višje veterinarje. Plača nižjega veterinarja se je začela pri 400 goldinarjih letno, tako Cestnik, kar "niti ni bilo slabo, je pa seveda vse odvisno od tega, kje si služil vojsko". "Ali si bil na Dunaju, kjer je bilo dražje življenje polno skušnjav in pregreh, ali pa si bil v kakšnem garnizonu v Galiciji, ki je bila v tistem času ena najrevnejših pokrajin v Evropi." Vojaških veterinarjev je sicer ves čas močno primanjkovalo, kot glavni vzrok Cestnik navaja, da verjetno veterinarjem vojaško življenje ni preveč dišalo, ker sama plača ni bila ravno slaba. Leta 1914 je avstro-ogrska armada tako imela vsega 176 veterinarjev. 12 milijonov konj v veliki vojni Veterinarska služba Avstro-Ogrske je bila ob začetku vojne dobro organizirana, ker je temeljila na strokovnem in dobro usposobljenem kadru. "Zanimivo je, da v nemški in francoski vojski na začetku vojne niso predvideli etapnega zdravljenja in da je nemška vojska kljub svoji pregovorni natančnosti, doslednosti in predvidljivosti zanemarila veterinarsko službo," je primerjal Cestnik in dodal, da so gotovo vsi računali na hitro zmago. Etapno zdravljenje so potem v nemški vojski vseeno uvedli, saj so ob koncu vojne imeli 478 veterinarskih bolnic, v njih pa se je zdravilo 1.378.000 konj. V veliki vojni je sodelovalo okoli dvanajst milijonov konj, ki so utrpeli strahotne izgube, saj jih je po različnih ocenah poginilo od šest do osem milijonov. Od tega jih je za posledicami boja poginila četrtina, daleč največ ob začetku vojne leta 1914, ko so še vedno izvajali frontalne napade konjenice na z mitraljezi utrjene položaje. Preostale tri četrtine pa jih je poginilo zaradi bolezni, drugih poškodb ter življenjskih razmer. Pogosto je primanjkovalo tako hrane kot vode, ustreznih namestitev ni bilo, živali pa so pretirano gnali in izkoriščali. Pozimi leta 1915/16 je poginilo 50.000 konj avstro-ogrske armade. Pasje vprege Vojne so se množično udeležili tudi psi, in sicer v sto tisočih, ki so jih uporabljali predvsem za vleko manjših tovorov, kot so mitraljezi. Uporabljali so jih tudi v sanitetnih oddelkih, pa za prenos sporočil čez nevaren teren, za polaganje telefonskih kablov itd. Za pogine psov so bile največkrat krive kužne bolezni, najhuje je pustošila pasja kuga, za katero takrat še niso imeli cepiva, in pa poškodbe. Soška fronta in zaledje Stalne veterinarske bolnice so na področju današnje Slovenije stale v Radgoni, Gorici, Slovenski Bistrici, Mariboru in Kranju, te so bile zamišljene kot globoko zaledne. V dolini Tolminke pod cerkvico na Javorci je po Cestnikovih besedah najverjetneje stal etapni depo za konje, kjer so bile živali na zaključni rekonvalescenci, preden so jih vrnili v enote na soško fronto. Strelne rane so se, v kolikor ni prišlo do poškodb notranjih organov, dobro celile, velik problem so predstavljale tudi kužno-zajedalske bolezni, odrgnine in neustrezna podkovanja, saj velikokrat ni bilo na voljo kovaške peči. Med boleznimi so glavno težavo predstavljala obolenja prebavil, kar je največkrat zakrivila slaba hrana, ki je bila bodisi plesniva ali pa onesnažena s peskom. Ob prihodu Italijanov v Breginj so na zahtevo vojakov domačini nahranili italijanske mule, a kmalu po tem so se začeli znaki kolike in mule so začele poginjati. Oficirji so takoj ponoreli, da gre za sabotažo in so hoteli domačine postaviti pred zid. "Prišel je italijanski veterinar in rekel, da je bilo seno zelo kakovostno, da gre za visokogorsko seno, njihove mule pa niso navajene na tako dobro krmo, zato so dobile prebavne motnje. Tudi če niste veterinar se vam gotovo zdi zgodbica neverjetna, a vojaki so vseeno nasedli in sankcij ni bilo," je Cestnik opisal prigodo, ko je italijanski veterinar rešil domačine in sebe, saj bi sam moral bdeti nad tem, kaj domačini dajejo živalim, tako da bi kazen doletela tudi njega. Gorazd Kosmač Prišel je italijanski veterinar in rekel, da je bilo seno zelo kakovostno, da gre za visokogorsko seno, njihove mule pa niso navajene na tako dobro krmo, zato so dobile prebavne motnje. Tudi če niste veterinar, se vam gotovo zdi zgodbica neverjetna, a vojaki so vseeno nasedli in sankcij ni bilo. Kako je italijanski veterinar rešil domačine in sebe Niti ni bilo slabo, je pa seveda vse odvisno od tega, kje si služil vojsko. Ali si bil na Dunaju, kjer je bilo dražje življenje polno skušnjav in pregreh, ali pa si bil v kakšnem garnizonu v Galiciji, ki je bila v tistem času ena najrevnejših pokrajin v Evropi. O veterinarskih plačah false V 1. svetovni vojni je sodelovalo dvanajst milijonov konj. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije false Vojaki nalagajo tovor. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije Zanimivo je, da v nemški in francoski vojski na začetku vojne niso predvideli etapnega zdravljenja in da je nemška vojska kljub svoji pregovorni natančnosti, doslednosti in predvidljivosti zanemarila veterinarsko službo. false Leta 1914 se je konjenica še vedno uporabljala za frontalne napade na utrjene položaje. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije Še leta 1850, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Živinozdravniška in podkovska učilnica, kot so ji rekli, ustanovil pa jo je Janez Bleiweiss, so vpisovali nepismene. false Psi so prenašali sporočila čez nevaren teren. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije Podjetju Draga Kosa s svetovanjem NLB-ju v enem letu 765.000 evrov Kos: Na slovenskem tržišču ni nikogar, ki bi znal to področje bolje pokrivati kot mi 25. september 2015 ob 22:44, zadnji poseg: 25. september 2015 ob 22:59 Ljubljana - MMC RTV SLO Podjetje nekdanjega kriminalista in vodje protikorupcijske komisije Draga Kosa v Novi Ljubljanski banki zasluži 218 evrov na uro, v enem letu pa 765.000 evrov, kar podjetje uvršča med najbolje plačane zunanje izvajalce naše največje banke. Znesek zbode v oči predvsem zato, ker je banka prav za odkrivanje nepravilnosti leta 2012 ustanovila poseben center, v katerem pa dela kar 19 ljudi. A to ni edina svetovalna pogodba NLB-ja. Banka je agenciji Korn Ferry plačala 680.000, revizijski hiši pa 650.000 evrov. NLB je pred enim letom sklenil svetovalno pogodbo s podjetjem R.U.R., ki je v 90-odstotni lasti Draga Kosa. Njegove storitve pa: specializirana forenzična revizija slabih kreditov ali drugače: s posebnimi prijemi ugotavljajo odgovornost ljudi, ki so povzročili bančno luknjo. In cena storitev: za zdaj 765.000 evrov. "Sliši se veliko, ker je napačno predstavljeno, kot da je to podjetje enega moža, se pravi mene. Pri delu stalno sodeluje pet ljudi s polnim delovnim časom, po potrebi pa angažiramo še 10-15 ljudi," je povedal Drago Kos. Da NLB išče odgovorne za nastalo luknjo, je razumljivo, a v banki so prav za odkrivanje nepravilnosti ustanovili poseben center, kjer je zaposlenih 19 ljudi, prvi med njimi pa je nekdanji namestnik predsednika KPK-ja Rok Praprotnik. Kolikšna je njihova plača, nam v NLB-ju niso želeli razkriti. "Na slovenskem tržišču ni nikogar, ki bi znal to področje bolje pokrivati kot mi," je še zatrdil Kos. Kako varčen je torej NLB, smo želeli vprašati predsednika uprave NLB-ja Medjo in prvega nadzornika Podbevška. A že dva dni nista dosegljiva. Zato povejmo, kolikšen je njun zaslužek. Janko Medja je lani prejel skoraj 134.000 evrov bruto, prvi nadzornik pa v pol leta 24.000 davkoplačevalskih evrov. NLB je sicer vložil 42 kazenskih ovadb in 28 odškodninskih tožb, a niti ena še ni dobila sodnega epiloga. In če bo tako ostalo, bo milijonski strošek svetovanja Draga Kosa le kaplja v morje k poldrugi milijardi evrov, ki smo jo v banko vložili decembra 2013. Vesna Zadravec, TV Slovenija Afterburner # 25.09.2015 ob 23:05 Prijavi neprimerno vsebino Kos: Na slovenskem tržišču ni nikogar, ki bi znal to področje bolje pokrivati kot mi Stari udbovec bo naredil vse, da prikrije strahoten kriminal v bankah, ki so ga povzročili levičarski kriminalci pod vodstvom stare partijske nomenklature, katere del je tudi sam. Kos je torej garant, da se bodo zadeve pometle pod preprogo in povsem zameglile. Res so majstri. Najprej ustvarijo bančno luknjo, potem pa mastno služijo z raziskovanjem, kdo jo je ustvaril. KOS že zaradi higiene nima kaj raziskovati v državnem podjetju, lahko ga ti zaposliš, me ne briga, a NLB je državna firma in pika! Kaj pa mu dela teh 15 ljudi, če je to delo tako zelo strokovno, da ga samo izbranci ( beri KOS), obvladajo, kaj samo kopipejstajo? Pa naj še kdo reče, da se 'Patria' nekaterim ni splačala. No Kos, Praprotnik, Klemenčič... že vedo. Koliko še bodo dobili? Pa ne gre samo za keš ampak tudi za vpliv. Res smo ovce. Kradejo kot srake, kjer se le da, če se jim kdo poskusi postaviti po robu, pa je deležen sistema diskreditacija-likvidacija na vseh nivojih. Vsak, ki pošteno misli, je nacist, fašist ... Samo lopovi in njihovi pomočniki so pri nas pošteni. Narobe svet. Nyberg: Mramor mi je povedal, da se je močno povečal pritisk, da bi se znebili Manssona Odbor in komisija DZ-ja bosta obravnavala razmere v DUTB-ju 7. oktober 2015 ob 09:20, zadnji poseg: 7. oktober 2015 ob 23:17 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik upravnega odbora DUTB-ja Lars Nyberg in njegov glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson še čakata na uradno sporočilo vlade, da ju je ta razrešila oz. odpoklicala. Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je navedbe Nyberga zavrnil. Ker sta tako uradno še vedno na funkcijah, se danes udeležujeta skupne seje odbora za finance in komisije za nadzor javnih financ DZ-ja, ki razpravljata o Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Mansson je tako ob prihodu na sejo povedal, da ker je še ni prejel, vladne odločitve ne more komentirati. Nyberg pa je na seji povedal, da vprašanje prejemkov ni pravi razlog za njuno odstavitev. "Danes nas obtožujejo, da delamo preveč, kar je seveda tudi razlog za pritisk za zamenjavo vodstva, ki se je izvajal na finančnega ministra," je izpostavil. Minister za finance Dušan Mramor mu je, je nadaljeval Nyberg, pred medijskimi obsodbami glede plač povedal, da se je čez poletje močno povečal pritisk, da bi se znebili Manssona. "Na začetku prejšnjega tedna je neizvršne direktorje prosil, naj čim prej pripravijo načrt za zamenjavo vodstva. Sledila je afera o plačilih, ki je ustvarila izgovor za odpoved pogodb. V zadnjem mesecu smo tudi videli, da je želelo ministrstvo neposredno poseči v posamezne primere, kar se prej še nikoli ni zgodilo," je dejal Nyberg. Janez Janša in Ivan Štuhec sta na pogovornem večeru pred polno dvorano v Veržeju nizala misli in analize našega političnega vsakdana s pogledom v preteklost in prihodnost. Več kot 200 ljudi se je v petek, 9. oktobra zvečer zbralo na pogovornem večeru Slovenske demokratske mladine (SDM) v Veržeju. Na pogovoru z naslovom Osamosvojitev in Slovenija danes – ponovno na prelomnici sta sodelovala Ivan Štuhec in Janez Janša. Dotaknila sta se dogajanja v času osamosvajanja Slovenije, politične realnosti, medijskega monopola in sodnega sistema ter tudi aktualne begunske problematike in družinskega zakonika. Janez Janša je iz dejstva, da so v prvih vrstah na proslavi ob 25. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite sedeli ljudje, ki so bili vzrok za to, da je bilo potrebno MSNZ sploh organizirati, pokazal na protislovje, ki slika situacijo v Sloveniji in vzroke za splošno stanje, ki ga danes v Sloveniji vsi delimo. »Skoraj v ničemer ni strinjanja, razen kar se tiče nezadovoljstva. V Sloveniji je danes zelo malo ljudi zadovoljnih. Stanje duha, vzdušje, ki je glavna vsebina tega nezadovoljstva, ima podlago v stvareh, ki se nazorno kažejo preko takšnih prireditev.« MOJSTRI LAGANJA Ob vprašanju, kako je mogoče, da se po 20 letih lahko stvari obračajo tako na glavo in prikazujejo popolnoma lažno, izkrivljeno, je Janez Janša odgovoril, da nas to ne bi smelo tako čuditi, če pomislimo, kako lažno so se dolga desetletja prikazovali časi druge svetovne vojne in da so nekateri postali izredni mojstri v laganju in začeli izkrivljati tudi dogodke slovenske osamosvojitve. Janša je nadaljeval, da vlada splošno prepričanje, da smo zaradi razrednega spopada, državljanske vojne in komunistične revolucije še vedno usodno razdeljeni. »Ta delitev pa se je še poglobila ali na istih ločnicah na novo vzpostavila v času slovenske osamosvojitve. To je dejstvo, kljub frazam, kako smo bili vsi enotni, vsi za stvar. Resnica je nekoliko drugačna. Slovenci so bili, kar se osamosvojitve tiče, dejansko zelo enotni, ne pa popolnoma enotni. Rezultat plebiscita kaže, da je 90 odstotkov glasovalo za samostojnost, kar pomeni, da nekaj sto tisoč ljudi bodisi ni šlo na plebiscit, bodisi ni glasovalo za.« »V politiki pa take enotnosti kot pri narodu ni bilo. V politiki je bila ločnica ali si za Slovenijo ali za Jugoslavijo. Ko je leta 1989 bila predstavljena Majniška deklaracija, kjer je pisalo, da želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda, je komunistična oblast proti temu lansirala t.i. Temeljno listino, v kateri je bila še vedno Jugoslavija in socialistično samoupravljanje,« je pojasnil Janša. KUČAN: SLOVENIJE NI BREZ JUGOSLAVIJE Po Janševih besedah je Milan Kučan, takratni predsednik slovenskih komunistov, julija 1989 dejal, »da se morajo tisti demokrati, ki s tako vnemo podpisujejo Majniško deklaracijo in se zavzemajo za odcepitev, zavedati, da Slovenije ni brez Jugoslavije in brez socializma.« Nekaj mesecev kasneje je isti Milan Kučan dejal, »da odcepitev Slovenije od Jugoslavije nikoli ni bila njegova intimna teza in da o tem on težko sploh razmišlja.« Janez Janša je nadaljeval: »Tako smo šli na volitve aprila 1990, Demos s programom demokratizacije Slovenije, stranke, ki so nastale iz Zveze komunistov in satelitov, pa so šle na volitve s programom v katerem je bila Slovenija še vedno v Jugoslaviji. To je bila ključna ločnica med Demosom in kot smo jim takrat rekli, starimi silami.« Tik pred zaprisego ministrov Demosove vlade se je začelo razoroževati Teritorialno obrambo. To so počeli zato, da ključna točka Demosovega programa, samostojna Slovenija, ne bi bila uresničena. Janez Janša je nadaljeval: »Prvo uro, ko sem prevzel funkcijo, sem prepovedal oddajo tega orožja. Ampak Slovenija je bila kljub temu 85 odstotkov razorožena, pobrali so vso težko orožje oz. onemogočili dostop do njega.« Dodal je še, da se je situacija v nekaj dneh strateško spremenila, pred volitvami je Slovenija je razpolagala z oboroženo silo, zaradi katere najbrž nihče ne bi poskušal preprečiti osamosvojitve s silo, ampak v nekaj dneh se je to spremenilo. Iz dokumentov, objavljenih v Beli knjigi slovenske osamosvojitve izhaja, da je šlo za skupno akcijo tistih, ki so nasprotovali osamosvojitvi in delali vse, da se to prepreči. »Zaradi tega je bila organizirana MSNZ, to je bila tajna vojaška formacija, ki je bila prilagojena tej količini orožja, ki smo ga zadržali v 14 občinah in majhnih količinah orožja, ki smo ga uspeli do konca leta po težkih mukah uvoziti. Ta formacija je decembra 1990 zavarovala plebiscitno odločitev in iz te strukture je nastala prava Teritorialna obramba oz. Slovenska vojska, ki je junija 1991 obranila Slovenijo, ko je JLA izvedla agresijo. Po enem letu silnih naporov in priprav nismo uspeli zagotoviti niti četrtine tega orožja, ki nam je bilo ukradeno.« Video: Pogovorni večer z naslovom Osamosvojitev in Slovenija danes - ponovno na prelomnici RAZOROŽITEV TERITORIALEN OBRAMBE: VELEIZDAJA Janez Janša se je vprašal, ali bi nas JLA sploh napadla, če bi Slovenija razpolagala z oboroženo silo, kakršno je imela pred razorožitvijo. Če ne bi bilo te razorožitve, ki sta jo Jože Pučnik in kasneje Ivan Oman označila za veleizdajo in za katero nikoli nihče ni odgovarjal, se Miloševič niti ne bi odločil, da gre z vojsko nad Slovenijo. »Predsednik vlade Miro Cerar, ki je bil slavnostni govornik na proslavi ob 25. obletnici ustanovitve MSNZ, je govoril,da je šlo za poskus razorožitve teritorialne obrambe. Desetkrat je ponovil, MSZN je nastala kot odgovor na poskus razorožitve.« Janez Janša je ta del zaključil z mislijo: »Tisti, ki so svojo državo Jugoslavijo izgubili, niso nikoli odpustili nam, ki smo hoteli samostojno Slovenijo.« Ivan Štuhec se je najprej navezal na tezo, da od druge svetovne vojne naprej svojo zgodovino in zgodovinski spomin gradimo na laži, kar je resen, velik problem. Okrog tega se postavlja vprašanje, kaj se dogaja s slovensko inteligenco, posebej zgodovinsko, ki se temu ne zoperstavi in postavi novih kriterijev za proučevanje zgodovine. ŠTUEHC: RAZOROŽILI SO TUDI NAŠ ZGODOVINSKI SPOMIN »Poleg tega, da so razorožili slovensko teritorialno obrambo, so razorožili tudi naš zgodovinski spomin s tem, ko so uničili arhive. Naredili so dve kriminalni dejanji, za kateri nihče ni odgovarjal in se bojim, da tudi nikoli ne bo.« Štuhec je nadaljeval, »da mu je bilo popolnoma jasno, ko se je leta 1988 vrnil iz Italije, da je komunizma konec, bilo je samo vprašanje časa kako se bo to odvijalo. Janez Pavel II. je bil tako nevaren za komunističen sistem, da so vse naredili, da bi ga eliminirali, kar so tudi poskušali. Nekateri so pa še vedno mislili, da bo komunizem večen, tudi kakšen v Cerkvi.« Izrazil je globoko strinjanje s tem, da ni bilo nobene enotnosti v času odločanja o samostojnosti, vse kar je bilo na levem polu, vsi so naredili vse pri vsaki stvari, ki jo je poskušal uveljaviti Demos, da se to ne bi zgodilo. Ker je bil medijski prostor takšen, kakršen je še danes, mnogi ljudje tega niso videli. VOLITI KUČANA – SKREGANO Z ZDRAVO PAMETJO Štuhec je nadaljeval, da »mu je popolnoma nelogično, kako je mogoče, da je slovenski narod po plebiscitu izvolil Kučana za svojega predsednika, to je skregano z vsako zdravo pametjo. Ampak ljudje niso te informacije imeli, ljudje niso točno vedeli kaj se dogaja. Osebno sem prepričan, da je naša največja katastrofa to, da smo še naprej volili bivšo garnituro. Oni so krasno demokratične vzvode oblasti uporabili, da so ostali na oblasti.« Štuhec ugotavlja, da so si v zadnjih 10 letih uzurpirali vse temeljne institucije v državi in se počutijo bolj močni, kot so se počutili v 80-ih letih. »Stanje v Sloveniji je danes bistveno slabše kot v 80-ih letih. Takrat smo bili v razpoloženju akcije, treba je nekaj narediti, treba je nekaj spremeniti. Danes so ljudje brezbrižni, nimajo naboja, nimajo poguma, da je treba vzeti stvari v svoje roke in začeti stvari spreminjati. Danes so ljudje prepričani, vsi so isti, nič se ne da, nič se ne izplača, en del skrbi za to, kako bo preživel, en del pa skrbi za to, kako bo čim več pokradel. To je stanje duha, v katerem smo se znašli.« Štuhec opozarja, da »obstaja nevarnost, da demokracija postane sredstvo za diktaturo. Demokracija je krhek družbeni sistem, ki ga je treba ohranjati pri življenju. Če na to pozabimo, oblast predamo v roke tistim, ki demokracijo izkoriščajo za svoje privilegije in ne za skupno dobro državljanov.« NI NALOGA POLITIKE, DA BI OZNANJALA MORALO Cerarjevo moralo je Štuhec pokomentiral: »Ko se govori v politiki o morali, je treba biti zelo previden. Seveda moramo tudi v politiki vztrajati na temeljnih moralnih principih, ni pa temeljna naloga politike, da bi oznanjala moralo, to je naloga Cerkve, civilne družbe, da skrbi za vrednote.« Štuhec ugotavlja, da se svoboda razume, da lahko nekdo uporabi državne institucije za to, da sebe okorišča in škodi drugim, kar se v slovenskem pravnem redu dogaja, ko se na demokratičen in svoboden način zlorablja pravni red, da se nekoga obsodi brez dokazov, za kar je tipičen primer Patria. »Gospod Cerar, če bi bil pravi in etično visoko stoječ politik in tudi pravnik, bi moral v vsakem dosedanjem konkretnem primeru, ko je šlo za očitno nemoralnost znotraj pravnega sistema, to obsoditi. Do sedaj ga še v eni stvari nisem slišal, da bi to naredil.« je zaključil Štuhec. Glede pravosodja je Janez Janša je kot enega ključnih elementov za tako stanje izpostavil dejstvo, da »se pri nas sodi v imenu ljudstva, ljudstvo pa ne sme poznati tistih, ki sodijo. Sodnikov ni dovoljeno slikati. Na televiziji lahko vidimo, kako na Hrvaškem sodnica bere sodbo in jo cela država gleda, včasih lahko vidimo takšen prizor celo iz Egipta ali iz Tunizije, iz slovenskih sodišč pa nikoli.« »Če bi samo iz ene obravnave primera Patria večina Slovencev lahko gledala posnetek, bi proces naslednji dan padel. To je bila taka farsa, da to ne bi moglo preživeti,« je komentiral medijsko poročanje iz obravnav, s katerih so lahko poročali samo posvečeni novinarji o tem, kdo se je opravičil, koga ni bilo. O usodi vlade Mira Cerarja je Janez Janša povedal, da je to nepomembno, ker Slovenija ne funkcionira kot demokracija z vlado in opozicijo, kjer vlada dela svoje, opozicija jo kontrolira in predlaga svoje predloge, na volitvah se stehtajo in boljši dobijo mandat. Pri nas tega ni, še posebej v zadnjih mandatih, ko se vedno ustanovi neka nova stranka dva meseca pred volitvami. »Največji problem zame kot predsednika SDS je, da ne vemo, kdo bo naš nasprotnik na volitvah«. MEDIJSKA SCENA - SLABŠE KOT V OSEMDESETIH LETIH Pojasnil je, da se to dogaja, ker Slovenija nima normalnega medijskega prostora. Nastopajo s tezo, da je opozicija zanič in tudi vlada je zanič, kot rešitev pa ponujajo nove, neobremenjene obraze, s tremi točkami. »Kar je bilo, nimamo nič s tem, mi bomo to delali čisto drugače – ne povedo pa kako ter vse bo bolje – ne povedo pa kaj.« Glede stanja na medijskem področju je Janša ocenil, da je slabše kot v Rusiji. Za primerjavo je opisal situacijo na Kosovem, ki je »na četrtini naše razvitosti, imajo pa 4 televizije, ki pokrivajo celo državo in vsaj dve televiziji sta povsem normalni, kot jih v Sloveniji ni. Imajo 6 dnevnih časopisov in razen dveh, so ostali normalni.« Janša je izrazil strinjanje s Štuhecom, da je medijska scena v Sloveniji danes slabša kot v osemdesetih letih. Zato se mora vzpostaviti konkurenčno okolje, za kar imamo možnost v podpori novi medijski hiši. O družinskem zakoniku Štuhec pravi, da kot duhovnik nima nobenih težav s tem, da je država sekularna in liberalna. Teologija ne more biti edino merilo za vzpostavljanje pravnega reda v državi in Cerkev se tega zaveda. Štuhec je nadaljeval, da je »potrebno razpravljati in argumentirati z vidika zdrave pameti, z vidika razuma, z vidika znanosti, z vidika, ki je vsem ljudem jasen. Moj argument pri spreminjanju družinske zakonodaje je sledeč, če mi nekdo lahko dokaže, da sta dva moška ali dve ženski lahko enako moškemu in ženski, potem s tem nimam težav, lahko naredite izenačitev. Še vedno pa mislim, da mi tega nihče ne more dokazati, ne eksperimentalno, ne pravno, ne kakorkoli drugače.« Štuhec je pojasnil, da »nima težav s tem, da se uredi položaj tistih, ki so istospolno usmerjeni in živijo v trajnih skupnostih, skupaj oblikujejo premoženje, imajo težave povezane s socialnimi in zdravstvenimi zadevami in to država mora urediti, država ni Cerkev. To pa ne pomeni, da mora država spreminjati stvari, ki se jih ne da spremeniti. Vsi smo različnega spola in tega se ne da spremeniti.« Država pa je v času vlade Janeza Janše to v veliki meri že uredila in nihče ni naredil analize, koliko parov se je registriralo. Zakona niso bojkotirali, ker bi bil slab, ampak ker želijo na nek način spremeniti kulturno izhodišče v družbi. »Gre za čisto ideologijo, ideološki boj, ideološki spor, tudi na predpostavki, ker vedo, da Cerkev na to nikoli ne bo pristala in ne more pristati in ker je Cerkev vedno dobrodošlo orožje, bodo to izkoriščali v politične namene,« zato, je poudaril Štuhec, se mora Cerkev pametno angažirati in ne neumno. »Cerkev mora v javnosti nastopati s pametnimi argumenti.« V nadaljevanju se je ponovno dotaknil medijskega prostora. »Bil sem kolumnist v Dnevniku, v najbolj rdečem časopisu, udbovskem časopisu. Napisal sem komentar, v katerem sem zastopal neka stališča, oni pa so objavili 10 člankov, ki so rušili moje stališče. Zato sem nehal držati demokratično fasado enoumnemu slovenskemu medijskemu prostoru, ker je potrebno enkrat iz fasade iti v realnost.« PRI BEGUNSKI PROBLEMATIKI BRUSELJ RAČUNA NA ZIMO Problema beguncev oz. migrantov po besedah Janše Evropa na svojem ozemlju ne more rešiti, ker bo postala takšen prostor, iz katerega oni sedaj bežijo. Evropa lahko pomaga, da se problem rešuje tam, kjer nastaja. Del kritik je upravičen, saj je bilo premalo narejenega. Glede Schengenske meje je Janša pojasnil, da je to varovana meja in da vsak tujec, ki želi vstopiti, mora skozi določeno proceduro, da s predloženimi dokazi pridobi ustrezna dovoljenja. Migranti, ki so vstopili v to območje, niso izpolnjevali teh kriterijev, niti kriterijev prosilcev za azil. Tudi tukaj je predpisana procedura, ki ni bila spoštovana. »V Bruslju obstaja upanje, da bo zima ustavila val in se bo preko zime našla rešitev, kar je precej optimistično pričakovanje. V vsakem primeru bi morala mednarodna skupnost izvesti vrsto ukrepov, ki jih ni. Predvsem za to, da se razmere stabilizirajo,« je nadaljeval Janša. Kar se tiče Slovenije, je Janša izrazil mnenje, da če bi šlo več teh ljudi, ki so šli preko Madžarske, šlo preko Slovenije, vlade ne bi imeli več, ker je bila nepripravljena, v treh dneh večjega navala, so humanitarne organizacije skrbele za prehrano teh ljudi in tudi za policiste, država ni bila v stanju poskrbeti za policiste. »Gneča bo nastala pred tistimi mejami, ki bodo bolje varovane, ker je Schengen v večji meri razpadel. Napadalo se je tistega, ki se je trudil spoštovati evropski pravni red,« je povedal Janša in se vprašal kakšna bo usoda Evrope, če bo moralno vodilo to, da so za Nobelovo nagrado predlagani tisti, ki tega reda niso spoštovali. Nadaljeval je bolj optimistično, v reševanje problema se vključujejo Turčija, Libanon, namenjajo se milijarde, da se tem ljudem pomaga čim bližje, koraki gredo v pravo smer. SLOVENCI IMAMO PROBLEM Z LASTNO IDENTITETO Ob koncu se je Janez Janša dotaknil še knjige Noriško kraljestvo. Pisanja se je lotil zato, ker imamo Slovenci veliko problemov z lastno identiteto. Identiteta je to, da veš kaj si in to tudi hočeš biti. Po Janševih besedah je bila ena glavnih značilnosti časa komunizma, da je oblast skušala prepričati ljudi, da se je zgodovina začela leta 1945, kar je bilo prej, je bilo označeno za nazadnjaško. Ni se smelo govoriti o naših rojakih, ki so odšli v Argentino ali drugam, so pa v času Avstro-Ogrske prispevali h kulturi, vojski, znanosti ali umetnosti tistega časa in jih najdemo v avstrijskih ali ameriških enciklopedijah. »Petdeset let socializma je nas Slovence zelo uspešno odrezalo od pomembnih virov naše identitete, naše samozavesti,« je poudaril Janša. Spregovoril je o izvoru Slovencev, v učbenikih je pisalo, da »so Slovenci prišli izza Karpatov nekje med 5. in 6. stoletjem, nikjer ni pisalo čisto natančno« in pojasnil, da za ta čas obstajajo dokaj natančni zapisi o tem, kaj se je dogajalo v evropskem prostoru. Večina Slovencev je še danes prepričanih, da je temu tako. Po Janševih besedah so ti zapisi čista izmišljotina, pravljica. Nikogar ni zanimalo, kaj se je dejansko dogajalo na naših tleh pred 2000 leti. Raziskovalo se je čas Karantanije, tisoč let prej je obstajalo Noriško kraljestvo, industrijska velesila in o tem nič ne vemo. Po razpoložljivih zgodovinskih virih je nastal roman Noriško kraljestvo, izmišljena zgodba postavljena v zgodovinski okvir. ZA SPREMEMBO HIMNE SDS NE USPE DOBITI PODPORE Janez Janša se je še enkrat dotaknil identitete in sicer preko državne himne. Opozoril je, da v Ustavi piše, da je slovenska himna Prešernova Zdravljica, ki se je do leta 1994 izvajala v celoti, ko je na Školjčev predlog bil sprejet zakon, v katerem piše, da je slovenska himna 7. kitica Zdravljice. »Smo edini narod, ki se v himni ne predstavi, pojemo himno, ampak ne pojemo o sebi, pojemo drugim,« je besede Borisa Pahorja povzel Janez Janša in pojasnil, da je SDS večkrat poskušala spremeniti protiustavni zakon in nikoli ni dobila podpore. Ivan Štuhec zaključil z razmislekom glede begunske problematike in jo povezal z družino. »Evropske države so desetletja delale na tem, da družino uničijo.« V Nemčiji so že pred leti po njegovih besedah vabili tujce, zato se ne smemo čuditi, če bodo prišli drugi narodi in zasedli prazen prostor. Štuhec je pojasnil na primeru Srbije in Kosova: »Srbi nikoli ne bi izgubili Kosova, če bi imeli takšno nataliteto, kot jo imajo Kosovarji. V končni fazi vse odloča biologija.« Nadaljeval je, da se vsa Evropa ukvarja s procentom prebivalcev, ki je drugačne spolne usmeritve kot ostala večina in če je to glavni problem Evrope, je to smer v samomor, ker iz istospolnih parov ne nastane nov človek in če ne bo novih ljudi, bodo prišli ljudje od drugod. »Dokler se ta miselnost v Evropi ne bo spremenila, tako dolgo se ni treba čuditi, če bodo prišli tudi ljudje, ki so nam tako ali drugače všeč ali ne,« je strnil Štuhec. Ob koncu je Štuhec izrazil skrb, da »se pod plaščem begunstva skriva načrt za osvajanje evropskega terena in pri tem Evropa s svojo miselnostjo in izgubljeno identiteto vse naredi za to, da bo prišlo do kulturne, miselne ali celo religiozne spremembe in preobrata na evropskem kontinentu in v veliki meri smo si sami za to krivi!« Za imeniten kulturni program je poskrbela skupina Spes družine Ivančič iz Veržeja. Nyberg Cerarju: Smrdi po korupciji. Cerar: To je nekoliko nespodobno. Odprto pismo Larsa Nyberga 12. oktober 2015 ob 14:07, zadnji poseg: 12. oktober 2015 ob 21:35 Ljubljana - MMC RTV SLO Razrešeni direktor DUTB-ja je v javnem pismu premierju Cerarju izrazil sum, da je v primeru Sava prevladala korupcija in da je vlada ravnala v interesu Savinega vodstva. Premier Miro Cerar namigovanja o korupciji zavrača. Medtem ko bo upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) še danes predvidoma odločal o imenu naslednika Larsa Nyberga, je on že napisal in odposlal javno pismo. Naslovil ga je na Mira Cerarja, prejelo pa ga je še nekaj slovenskih in evropskih ustanov. Pismo v celoti (v angleščini) Spomnil je na Cerarjevo obljubo iz predvolilne kampanje, da bo boj proti korupciji ena izmed prioritet. "Takšen boj je spoštovanja vreden. Imam pa nekaj vprašanj o tem, kako ste ga izvedli v praksi," je zapisal odstavljeni Šved in takoj pokazal na sektor turizma. Slovenija ima na tem področju velike možnosti, toda hotelirstvo na žalost "ni niti blizu evropskim standardom". Še posebej največja skupina, Sava Turizem, ki bi morala "sijati kot zvezda", je zapisal Nyberg. "Zakaj za ta največji potencial ni bilo bolje poskrbljeno," je vprašal premierja. "Lastnik Save Turizem, družba Sava, d. d. - čisti holding - si je pri bankah ogromno izposodil. A kljub temu hoteli Save Turizem niso zmogli investirati in ostati konkurenčni. Kako torej, da je holding prezadolžen, hkrati pa hoteli nimajo denarja za naložbe. Kam je šel ta denar," je nadaljeval. "Plačali bodo davkoplačevalci" Poudaril je, da je kapital Save, d. d., negativen, delnice "ničvredne" in da je družba najela toliko posojil, da jih ne bo nikoli odplačala. "Kljub temu vodstvo v planu prestrukturiranja predlaga, da obstoječi lastniki obdržijo kar 23 odstotkov družbe. To je navadna subvencija, ki jo plačajo davkoplačevalci, in v drugih državah tega sploh ne bi predlagali. Kako je to v Sloveniji sploh mogoče? Zakaj bi lastniki (in menedžment) morali pridobivati na račun davkoplačevalcev," je vprašal. Povezava z banko Nyberg je nadalje izpostavil, da je Sava, d. d., največji, kontrolni lastnik v Gorenjski banki. Ravno Gorenjska banka pa je tista, ki je Savi veliko posojala, "kar je banko pripeljalo na rob propada" in do tega, da nujno potrebuje najmanj 13 milijonov evrov dokapitalizacije do konca leta. "Kljub temu so banki zaupali upravljanje načrta prestrukturiranja za svojo de facto krovno družbo, Savo, d. d. Slovenski mediji veliko govorijo o konfliktu interesov. Ampak, a lahko najdete primer konflikta interesov, ki bi bolj bodel v oči kot to, da menedžment Save, d. d., prestrukturira sam sebe skozi Gorenjsko banko," je zapisal. Kaj je nacionalni interes Glede na naravne danosti Slovenije je turizem - in s tem Sava Turizem - očitno v nacionalnem interesu. Toda vlada Save Turizma ni uvrstila v to rubriko. Uvrstila je Savo, d. d. "Kako je lahko v nacionalnem interesu družba, ki je tik pred bankrotom, v kateri je poniknilo že veliko davkoplačevalskega denarja in ki je komaj vlagala v turizem," je Cerarja vprašal Šved. Kaj je storila vlada DUTB je po Nybergovih besedah pripravil transparentno pot, kako Savo Turizem voditi in izboljšati po evropskih standardih. Da je slaba banka tega zmožna, je dokazala že na več primerih v različnih sektorjih, pri čemer je Nyberg pokazal na Cimos. Sava, d. d., pa po drugi strani tega ni dokazala. "In zdaj vlada predlaga, da se Savino premoženje izvzame iz DUTB-ja in da v roke Savinega menedžmenta. Je to res v interesu Slovenije - ali le v interesu menedžmenta Save?" "Po vsem, kar sem videl in prebral, v primeru Save smrdi po korupciji na vsakem vogalu. Ste imeli v mislih to, ko ste o boju proti korupciji govorili v svoji kampanji? Je to smer, v katero želite voditi državo," je sklenil odhajajoči vodja DUTB-ja. Cerar: Ne želim in ne smem se vmešavati. Ne komentiram. "Povezave z domnevnimi čudnimi praksami so povsem neutemeljene in zavračam vsaka namigovanja na korupcijsko prakso. Vsako namigovanje o korupciji absolutno in odločno zavračam. Mislim, da je to celo nekoliko nespodobno," je o Nybergovih izjavah v Novi Gorici, kjer se je udeležil odprtja Dnevov slovenskega turizma, dejal Cerar. Ob tem je spomnil, zakaj je vlada Nyberga razrešila: "To ni povezano z nobenimi primeri, ki jih DUTB obravnava. Odhaja zato, ker je pri plačni politiki kršil predpise in zakon. Ta kršitev je trajala dlje časa in je Nyberg ni odpravil," je opozoril premier in dodal: "Oprostite, tega v naši državi ne moremo dovoliti." Glede očitkov o visokih posojilih v Savi in pomanjkanju vlaganj v Savo Turizem, pa je odgovoril, da se sam s temi konkretnimi primeri ne ukvarja. "Kot predsednik vlade se ne smem in ne želim vmešavati v njegovo strokovno delo, zato raznih navedb - o Savi ali o čem drugem - ne bom komentiral," je poudaril. Na vprašanje, ali želi vlada res izvzeti Savo iz DUTB-ja, kot trdi Nyberg, je Cerar poudaril, da mora DUTB upoštevati dejstvo, da ima Sava, in znotraj nje Sava Turizem, v državni strategiji upravljanja naložb posebno mesto. Dragonja: Z isto ekipo ne moremo naprej Pismo je napisal tudi državni sekretar na ministrstvu za finance, Metod Dragonja. Objavljeno je na spletnih straneh DUTB-ja. Dragonja je izrazil spoštovanje do Nyberga in njegove ekipe zaradi vzpostavitve in vodenja DUTB-ja, a pojasnil, da "zaradi zadnjega razvoja dogodkov v sami instituciji in močnega pritiska javnosti glede nagrajevanja ne morejo več voditi institucije z isto ekipo". "Zagotovili bomo primerno nasledstvo," je napovedal in dodal, da bo ta odločitev objavljena danes. Sava in Gorenjska banka: DUTB naj se opredeli do Nybergovih navedb Na Nybergove izjave so se na kratko odzvali tudi v Savi. Dejali so, da so že večkrat javno pojasnjevali pomen združevanja slovenskega turizma, glede česar je pozitivno mnenje dala tudi ameriška svetovalna družba, ki je letos spomladi pripravila poglobljeno analizo na zahtevo DUTB-ja in drugih njihovih upnikov. Dodali so, da sodijo med podjetja, ki jih je država uvrstila med pomembne naložbe, od vodstva DUTB-ja pa zahtevajo opredelitev do Nybergovih izjav ter predložitev dokazov zanje. Tudi v Gorenjski banki so Nybergove navedbe, da so "na robu izgube licence" ter "preživetja" zavrnili kot povsem neresnične, hkrati pa dodali, da so visoko likvidni, z dobro kapitalsko ustreznostjo in da uspešno tekoče poslujejo. Tako kot v Savi od upravnega odbora DUTB-ja zahtevajo, da se opredeli do, po njihovih besedah, neresnic. "Relevantni podatki iz bilanc banke so DUTB-ju prav gotovo dobro poznani, saj je DUTB med drugim kot delničar Gorenjske banke sodeloval tudi pri soglasnem potrjevanju vseh poročil in sklepov na zadnji skupščini banke," so zapisali. Glede vložitve zahteve prisilne poravnave Save pa so znova poudarili, da so to storili šele po protizakonitem in enostranskem posegu DUTB-ja. Z mednarodnim razpisom po Manssonovega naslednika Upravni odbor (UO) DUTB-ja je sicer za svojega predsednika imenoval Marka Simonetija in Imreja Balogha za novega glavnega izvršnega direktorja. Janez Škrubej in Aleš Koršič ostajata člana UO-jo in izvršna direktorja DUTB-ja. Balogh bo novo funkcijo nastopil v torek, dokler na mednarodnem razpisu ne bodo izbrali novega stalnega izvršnega direktorja. Plačo bo prejemal v skladu s trenutno plačno politiko, njegova funkcija neizvršnega direktorja pa bo zamrznjena. Škrubeju in Koršiču bodo dali v podpis novo pogodbo v prihodnjih dneh. Vladi pa bo UO predlagal, naj imenuje novega neizvršnega direktorja in najde novega člana odbora z mednarodnimi izkušnjami na področju prestrukturiranja terjatev. Prav tako ji bodo predlagali, naj jasno opredeli pooblastila neizvršnih direktorjev, da imenujejo in razrešujejo izvršne direktorje, ki s tem avtomatično postanejo člani UO-ja (tega mora v trenutni ureditvi potrditi še vlada), in opredeli novo plačno politiko, ki bo konkurenčna v mednarodnem merilu. Al. Ma., A. Č. Prijavi napako @veza nisem poslušal Dragonjo, očitno je Sava nek poseben primer, bomo videli, če so ti fantje preplačali hotele ali komu dali še kaj v žep, boš danes težko ugotavljal, ker se je to dogajalo daleč nazaj, zaradi preplačevanja zadev v času casino kapitalizma imamo še danes probleme, pa ni rečeno, da je bilo kaj narobe... In zakaj bi bila Sava nek poseben primer. Podjetje kot vsako drugo in nič drugega Je, pa res da imamo pri nas veliko posebnih primerov, ki jih moramo pitati z davkoplačevalskim denarjem. Ta vlada je pač pokazal z konkretnimi dejanji, da ščiti mafijo oz. kot bi rekel @PONOS kdor ni verjel bi vsaj sedaj moral verjeti. haha kaksna farsa, a v vmesnem casu bodo pa lepo skupaj s kosom malo sfrizirali podatke. torej da se novi kompetentni ekipi iz tujine ne bo potrebno braniti pred ocitki visokih plac :))). ta drzava je zafurana v plafon. temu v dokaz kaze tudi dejstvo, da cez mejo odhaja tudi kader, ki je v slo delal pri najboljsih podjetjih - torej ni problem placa ampak popolnoma skorumpirana levicarska politika Jaz bi mu kar verjel,Nybergu seveda Pahor in Oman odkrila spominsko tablo Demosu Pudarila sta pomen enotnosti pri pomembnih odločitvah 13. oktober 2015 ob 18:55, zadnji poseg: 13. oktober 2015 ob 19:10 Novo mesto - MMC RTV SLO/STA Predsednik Borut Pahor in član prvega demokratično izvoljenega predsedstva Ivan Oman sta v centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto odkrila spominsko tablo v spomin na sestanek voditeljev Demosa. Sestanek se je zgodil prav na tej šoli. Predsednik Borut Pahor in Ivan Oman sta pred odkritjem spominske table z dijaki spregovorila o nastajanju samostojne slovenske države. Še posebej sta poudarila pomen soglasja pri pomembnih državnih odločitvah, so zapisali v predsednikovem uradu. Pahor je Omana dijakom predstavil z besedami: "Z nami je nekdo, ki mu kljub njegovi skromnosti ali pa prav zaradi nje lahko rečemo živa legenda. Zaradi svoje življenjske vloge si to zasluži." Spomnil je, da bomo letos decembra praznovali 25 let od plebiscita, na katerem so se Slovenci izrekli za samostojno državo. "Zgodovina nas uči, da le skupni dogovor glede najbolj zahtevnih narodnih vprašanj omogoča soočanje s problemi. Skupaj smo močnejši. Če pa bi prišlo do narodnega razkola, bi morebitne rane čutili še dolga desetletja," je pomen enotnosti dijakom predstavil Pahor. Enotna pot osamosvojitve Zbranim dijakom je Oman opisal nekaj vtisov tistega časa. Poudaril je, da tudi v Demosu takrat niso bili vsi enakih misli, a so na koncu s konsenzom sprejeli sklep o enotnosti, strnili vrste in enotno stopili na pot osamosvojitve slovenske države. Oman je še dodal, da je bilo na poti do plebiscita potrebnega veliko potrpljenja in političnega prizadevanja, a je bilo vredno vztrajati, saj je za pomembne odločitve treba doseči soglasje. Spregovorili so tudi dijaki, ki jih je zanimalo, zakaj do osamosvojitve ni prišlo že prej, kakšna je bila dolgoročna vizija akterjev slovenske osamosvojitve o razvoju Slovenije in kaj bi spremenili, če bi se spet pisalo leto 1990. Svoje mnenje o viziji prihodnosti za Slovenijo je z dijaki in gostoma delila dijakinja Daša, ki si želi prihodnost, polno priložnosti za razvoj talentov, zaposlitev in samostojnost. V šolski vinoteki sta Pahor in Oman nato odkrila spominsko tablo, ki bo spominjala na večer 29. junija 1990, ko je tam potekal pomemben sestanek poznejših voditeljev Demosa. Ključni dogodek Slovenske osamosvojitve se je zgodilo z aretacijo Janeza Janše 31. maja 1988 zjutraj. Takrat se je začel potop komunistične jugoslavije, saj je narod družno stopil na stran Janeza Janše Pa še: veliko je primerov sodelovanja okupatorjev in partizanov. Znana je Titova ponudba Nemškem poveljstvu v Zagrebu o skupnem nastopu proti angloameričanom, če bi se izkrcali v severnem Jadranu. Hitler je odgovoril, da bandite pobija, ne pa z njimi sodeluje.. barezi # 14.10.2015 ob 11:35 Prijavi neprimerno vsebino Slovenija je že 70 let v dobi mračnjaštva, komunističnem primitivizmu in v nazadovanju civilizacije. Slovenci potrebujemo renesanso, to pa lahko prinesejo le nove neodvisne politične sile. Pakt Ribbentrop-Molotov (tudi pakt Hitler-Stalin) Obstoj tajne klavzule tega pakta je prišel na dan leta 1945 po kapitulaciji Nemčije, toda Sovjetska zveza je njen obstoj zanikala vse do leta 1988, ko ga je končno priznala. Dokument je postal dostopen šele leta 1992. komunisti in nacisti z roko v roki pri klanju drugih narodov. 13.30: "bistvene so stalinistične metode ki sta jih v obilju izvajala tako Tito kot Stalin- in so koneckoncev privedle do nastanka vaških straž in domobranstva........" http://nova24tv.si/slovenija/gospodarstvo/finec-janne-harjunpaa-nyberg-in-mansson-sta-morala-oditi-zaradi-politicnih-pritiskov/ Finec Janne Harjunpää: Nyberg in Mansson sta morala oditi zaradi političnih pritiskov 16. 10. 2015, 7:27 10 Facebook Twitter Foto: STA ”V svoji dolgoletni karieri še nikoli nisem videl tako hitre zamenjave vodstva, predvsem pa brez izbranih naslednikov,” je o menjavi na DUTB dejal Finec Janne Harjunpää. Po zamenjavi izvršnega direktorja in predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Torbjörna Manssona in Larsa Nyberga je včeraj sledila še policijska preiskava na sedežu DUTB. Porajajo se vedno večji dvomi o neodvisnosti družbe, klientelističnih interesih, vedno hujše pa so tudi kritike na račun vlade, ki se v poslovanje družbe močno vmešavajo. Tokrat se je na to temo oglasil še vodja upravljanja terjatev DUTB Janne Harjunpää. Vmešavanje politike in medijev na družbo Nyberg in Mansson sta po mnenju Janne Harjunpää gotovo morala oditi zaradi političnih pritiskov. V družbi DUTB se ukvarjajo z zelo odmevnimi primeri, ki so dvignili tudi veliko prahu. Očitno to nekaterim ni bilo všeč. ”V svoji dolgoletni karieri še nikoli nisem videl tako hitre zamenjave vodstva, predvsem pa brez izbranih naslednikov,” je za Televizijo Slovenija povedal Janne Harjunpää. Kot je še dodal, je celo lastnik izjavil, da sta delala dobro. Vse se je zgodilo zaradi nekaj tisoč evrov, medtem ko družba državo stane več milijonov na mesec. Harjunpää sklepa, da v tem primeru ne gre le za plače. Pred nedavnim je tudi sam izkusil pritiske s strani medijev in njihovo vmešavanje v delo družbe. V Savi zavrnili predlog nevtralne revizije O primeru Sava je Nyberg opozoril, da prihaja do velikega suma o korupciji. Predvsem ni znano, kam je izginil ves denar. Harjunpää je razložil, da si je Sava izposodila vsaj 250 milijonov evrov, medtem ko so naložbe v vzdrževanje in razvoj družbe Sava turizem nezadostne. Podjetje Sava d. d. je plačilno nesposobno, izgubilo je ves denar in kapital ter tudi veliko izposojenega denarja. Seveda javnost zanima, kam je izginil ves ta denar. DUTB je zato predlagala nevtralno, neodvisno revizijo, ki pa so jo v Savi zavrnili. Zavrnili so vstop tudi revizorju DUTB. V primeru Sava upravičeno sprožena prisilna poravnava Na DUTB so se s strani Save usule kritike, da so želeli z njihovim primerom zgolj zaslužiti. Na te očitke se je Harjunpää odzval, da DUTB deluje v interesu davkoplačevalcev ter da niso pridobitna organizacija. Ves denar, ki ga družba poskuša pridobiti nazaj, bi šel davkoplačevalcem. Z vodstvom Save so imeli v začetku sodelovanja odlične odnose, pomagali so jim pri izboljšanju ponudbe tako finančno kot s strokovnjaki. Ta podpora se je končala maja, ko so predstavili neprofesionalen načrt z velikimi pričakovanji o odpisu dolga in odlogu plačila upnikom ter brez pravih načrtov o izboljšanju poslovanja ali kakršnikoli prenovi poslovanja. Zaradi tega je bila sprožena prisilna poravnava. S tem Sava Turizem ni ogrožena, saj Sava d. d. uradno nima neposrednega vpliva na Savo Turizem. Ni jasno, v čigavem interesu je Sava Vlada je dejala, da je Sava in prenos njenega lastništva na Slovenski državni holding v nacionalnem interesu. Harjunpää je v intervjuju za Televizijo Slovenija dejal, da mu ni jasno, v čigavem interesu je ta sprememba lastništva, strokovno pa se ne more strinjati, da je to v interesu davkoplačevalcev. Verjetno je to v interesu uprave, da se na tak način zaščiti. Dobri rezultati DUTB pri prejšnjih primerih Družba DUTB po besedah Harjunpää posluje v dobro davkoplačevalcev, s preteklimi primeri pa lahko družba dokazuje svojo uspešnost. Med temi navaja primer Cimosa, ACH in Elan. “Z gotovostjo lahko trdijo, da so izvedli nekatere ključne postopke in pridobili nazaj denar, s čimer niso težav zgolj prelagali, kot je bila to prej ustaljena praksa v Sloveniji,” je še dodal Harjunpää. M. G. Včasih se mi zdi, da je v ljudeh iz dneva v dan manj življenja. Sedijo pred računalniki, kopipejstajo po internetu, všečkajo po facebooku, berejo twitte in potem se jim zdi, da vedo vse, kar v vsakdanu potrebujejo. Virtualni prijatelji jim – za nameček – pošiljajo obvestila, kako zdravo shujšati, kako negovati psa ter kateri politik je dober in kateri slab. In to je to. Po drugi strani človeštvo – vsaj tisto, ki živi na tej strani Alp – vedno bolj pozablja, kaj se je zgodilo včeraj, vedno manj pa se tudi ukvarja z analizo dogodkov ob pomoči tako imenovane zdrave kmečke pameti. Beseda dialog pa je sploh že skoraj iztrebljena in pozabljena. Slovenci imamo po svoje srečo, saj ljubimo, če je za vse, kar se nam slabega dogaja, kriv nekdo drug. Kdorkoli, da le nismo mi ali eden naših. Najbolj se mi zdi zabavno, ko me punce ob kavi prepričujejo, da sta za slabe plače, revščino in brezposelnost, kriva Merklova in ZDA. Ter seveda zlovešči kapitalizem. Še včeraj so bili vsi, ki kaj dajo nase, tudi one, “Je suis Charlie”, danes pa se jezijo name, ker si drznem reči, da se resno sprašujem, kam bomo dali nekaj sto tisoč beguncev, če bodo Madžari res zaprli meje. ”Tebe bi bilo treba zapreti, ker si polna nestrpnosti!”, mi grozijo. Kljub temu mi zdrava pamet in Mojca Pokraculja dopovedujeta, da se še tako trdna in mogočna hiša razleti na drobne koščke, če je v njej preveč drenja. Kaj šele kočura, v kateri bivamo Slovenci! Resno razmišljam, da bi si na majico natisnila napis ”Zdrava kmečka pamet je zakon”. Ja, ja, vem, da bi se mi smejali ter me pošiljali med krave in bike na Blegoš, a nič zato! Zdrava kmečka pamet slastno tekne kot popečene bučke s peteršiljem in česnom! Ko bi jo malo več uporabljali, bi bilo pri nas marsikaj drugače. Recimo: pregovor ”v španoviji še pes crkne”, je na Kranjskem znan že dolga stoletja; za kaj, za vraga, se ga nihče ne spomni tedaj, ko se navija za še več državne lastnine na vseh področjih, od bančništva, do gospodarstva, šolstva in zdravstva? Spominjam se časov, ko so se v zdravstvu začele koncesije. Dokler zdravniki niso šli na svoje, se je v ordinaciji drenjalo po več medicinskih sester hkrati, tisti hip, ko so stroški začeli bremeniti njihove lastne žepe, je lahko ena sama opravljala delo treh. Zadnje čase se veliko govori o tem, da smo Slovenci zelo neambiciozen narod. Pri nas, na kmetih, bi rekli malo drugače: da smo postali leni in brez posebne volje, da bi več kot toliko vztrajali. Če se nam ne posreči v prvo, so redki, ki poskusijo še enkrat. Povsem drugače je drugod po svetu. Tam se zavedajo, da moraš imeti srečo, da ti uspe že v prvo! Treba je vztrajati, in ne da s solzami v očeh vržemo puško v koruzo, sedemo nazaj pred računalnik ali k pivu s kolegi, kjer nadaljujemo že načeto ”globoko” debato o nesramno bogatih, ki živijo na račun revežev. Marija Ahačič Pollak, ki je zaslovela kot pevka z Ansamblom bratov Avsenik, pripoveduje, da se ji je ob prihodu v Kanado svet postavil na glavo. Začela je likati za gospodarico hiše, v kateri so živeli, pozneje pa je, pomislite, vodila šiviljske tečaje. ”V tujini odrasteš. Sam si, nikogar ni, na katerega bi se lahko zanesel. Če si kupiš hišo, moraš imeti tudi prihranke, če službo izgubiš. Če ne moreš plačati obroka, ti hišo brez milosti vzamejo. Brez izjem. Ni tako kot v Sloveniji,” pravi. Je pa zanimivo, da v Kanadi še ni srečala revnega Slovenca. Morda zato, ker so s seboj prinesli vrednote, ki so jim jih vcepili starši in so potem po njih živeli? Lažni svet resničnostnih šovov, v katerem živimo, prepričuje tako mlade kot starejše, da se da obogateti čez noč. In to ne da bi mignil s prstom, le malo sreče je treba imeti. Tudi zato, ker postaja pomanjkanje zdrave kmečke pameti že kronično, okoli nas rastejo psihoterapevtske ordinacije po šnel kurzu kot gobe po dežju. 090 telefonske linije za šloganje so tako rekoč prišle iz mode! Ljudje so pozabili – ali pa jih ni nihče podučil – da je potrebno včasih tudi kaj potrpeti in počakati. Se čemu odreči. Stisniti zobe. Se pogovarjati – ne molčati. Zdi se, kot da živimo v dveh svetovih: eden rine naprej, drugi pa pritiska na zavore. Že kako. Tudi z jamranjem. In z gledanjem zviška na zdravo kmečko pamet. Milena Miklavčič Dejan Kaloh: Sodnica Klajnškova je sprejela stalinistično naročilo 15. 10. 2015, 19:17 14 Facebook Twitter Člani odbora 2014 so se danes zopet zbrali pred Vrhovnim sodiščem. Na shodu Za vladavino prava so zbrane nagovorili Andrej Šircelj, Dejan Kaloh in Aleš Primc. Vodstvo Odbora 2014 je zadovoljno, ker so uspeli v slovenski javnosti zasidrati glas o zlorabah s strani postkomunističnega pravosodja, čeprav so jim dominantni mediji in vladajoča politika nenaklonjeni. Kljub temu ne mislijo odnehati z aktivnostmi. “Živimo v državi, kjer vladajo monopoli, kjer izgubljamo na lestvicah konkurenčnosti, kjer nimamo ekonomske svobode, ni napredka, učinkovitosti sodstva, pravičnosti in poštenja. Živimo v državi, v kateri imajo interesne skupine pristavljene svoje jasli v državnih podjetjih, zavarovalnicah, bankah. Na številnih področjih imamo nezdravo konkurenco. Monopoli nam ne dajo dihati,” je zbranim povedal Andrej Šircelj. Sodnica, ki je morala izreči obsodilno sodbo “Povedal bom, kar še ni bilo povedano. V Mariboru sem srečal sodnico, sošolko sodnice Barbare Klajnšek. Dejala mi je nekaj, kar je še enkrat več potrdilo vseh mojih 450 strani knjige od Nagodeta do Janše, da je šlo za pravi stalinistični sodni proces. Dejala mi je namreč: “Nekaj dni po izrečeni sodbi v zadevi Patria sva se slišali in Barbara mi je dejala, da jih je morala obsoditi.” Morda bo nekega dne ta mariborska sodnica tudi javno spregovorila o tem stalinističnem naročilu, ki ga je prejela Klajnškova, časa za to je seveda dovolj,” je razkril Dejan Kaloh. Zadnji je spregovoril Aleš Primc, ki je prisotnim povedal, da je od danes naprej na spletu nov spletni časopis. Zbrane je pozval h nakupu delnic, s katerimi bi lahko postali solastniki nove novičarske televizije in radia. Ž. K. Spektakularno: Slovenija gre naprej - v finale s Francijo! Francozi nadoknadili zaostanek z 0:2 v nizih 17. oktober 2015 ob 16:35, zadnji poseg: 17. oktober 2015 ob 19:07 Sofija - MMC RTV SLO Izjemno, slovenski odbojkarji so poskrbeli za enega največjih uspehov slovenskega športa, saj so v polfinalu evropskega prvenstva v Sofiji s 3:1 v nizih premagali velesilo Italijo. Slovenci so v Sofiji uprizorili še eno sanjsko predstavo, s katero so povsem zasenčili Italijo, šestkratno evropsko prvakinjo in srebrno na zadnjih dveh prvenstvih stare celine. Odločna, samozavestna, kakovostna in motivirana Slovenija je imela vseskozi pobudo, tesno je izgubila le drugi niz (25:23), v katerem pa je prav tako večji del vodila. V odličnem slovenskem kolektivu je bil točkovno najučinkovitejši kapetan Tine Urnaut, ki je dosegel 22 točk. Francija je pred tremi tedni že padla Zasedba Andree Gianija se bo v nedeljskem finalu (19.45) pomerila s Francijo, ki je po zaostanku z 0:2 v nizih napravila preobrat in premagala Bolgare s 3:2. S Francozi, zmagovalci svetovne lige, so se Slovenci pred tremi tedni že pomerili in na turnirju v Ludwigsburgu zmagali s 3:1. Italijani le opazovalci šova Slovencev Odličen začetek Slovencev, ki so z odličnimi servisi Jana Kozamernika, nato pa po dobri igri v bloku, kjer sta se izkazala Alen Pajenk in Klemen Čebulj, povedli s 4:1, malo pozneje pa je semafor kazal že 6:2. Italijanski selektor Gianlorenzo Blengini je moral vzeti pol minute odmora. Ta ni pomagala, saj je Urnaut v napadu zabil čez blok za 8:3, Mitja Gasparini pa za 9:4. Slovenci so leteli. Italija se je nato približala za 10:8, a je sledil silovit slovenski odgovor - po dveh zaporednih točkah Čebulja je namreč semafor kazal 13:8, tako da je moral italijanski selektor vzeti nove pol minute odmora. Ta je očitno bolj koristila Sloveniji, ki je vodstvo še povišala na 17:10, za kar je s servisom poskrbel Gasparini. A to še ni bilo vse, Čebulj je z asom povišal na 20:12. Italija je bila razbita, po trojnem bloku Kozamernika, Urnauta in Dejana Vinčića je Slovenija prišla do zaključne žoge. In malo pozneje je Urnaut blokiral italijanski napad za 25:13. Fantastičen niz Slovenije, ki je povsem nadigrala Italijo. Italijani v končnici zbrali več moči Tudi na začetku drugega niza so Slovenci nadaljevali tam, kjer so končali. Pajenk je zabil za 3:1, Vinčić pa na mreži mojstrsko preigral za 4:1. Malo pozneje je Vinčić uspešno blokiral za 6:3. Slovenci niso popuščali niti za milimeter, tako da je semafor ob prvem tehničnem odmoru kazal 8:5. A Italijani so se nato pobrali in izenačili na 10:10, nato pa povedli s 13:11, tako da je Giani vzel minuto odmora. Azzurrom je uspela še akcija za 14:11. A Slovenci se niso predali, z delnim izidom 4:0, so povedli s 15:14. Urnaut je odlično udaril v italijanski blok za 15:14. Malo pozneje je v mreži končal še italijanski napad (16:14). Slovenci so uprizorili preobrat. Italija je ujela Slovenijo, nato pa ušla na 22:20. Giani je vzel pol minute odmora. Po njej so Italijani prišli do zaključne žoge (24:22). Pri 23:24 je Čebulj serviral v avt za italijansko slavje. Slovenci niso ponavljali napak Izgubljen niz ni potrl Slovencev, ki so v tretjem nizu po servisu Čebulja povedli s 6:3. Tako kot v drugem nizu je semafor tudi tokrat ob tehničnem odmoru kazal 8:5 za Slovenijo. Italijani so ujeli priključek (11:11), Slovenci pa so po borbeni točki in zabijanju Urnauta povedli s 13:12, malo pozneje pa je slovenski kapetan našel luknjo v italijanskem bloku za 15:13. Tako kot v drugem nizu so Slovenci odšli na drugi tehnični odmor s prednostjo 16:14. V nasprotju z drugim pa Slovenci tokrat niso popustili. Pajenk in Gasparini s servisom sta povišala na 20:16. Razigrani Gasparini je malo pozneje poskrbel za 22:17, tako da je italijanski selektor vzel pol minute odmora. Po njej je Ivan Zajcev poslal žogo v mrežo za 23:18. Sledil je nov italijanski servis v mrežo in uspešen slovenski blok za zmago s 25:20 in vodstvo z 2:1. Slovenci ohranili mirno roko in živce Dobljen niz je dal krila Slovencem, ki so četrti niz odprli z vodstvom 3:1. Nadaljevanje je pripadlo Italiji, ki je na tehnični odmor odšla s prednostjo 8:7. Slovenci so prek Urnauta izenačili na 8:8, nato pa po bloku Pajenka prišli do prednosti s 13:11. Razpoloženi Urnaut je zabil za 15:13, Slovenci pa so na drugi tehnični odmor spet odšli s prednostjo 16:14. Tudi po odmoru Slovenija ni popuščala, tako da je po uspešnem bloku semafor kazal 19:16. Ko je as dodal še Gasparini za 20:16, je zadišalo po slovenski zmagi. Italijani niso imeli pravih rešitev. Pri 21:18 je Giani vzel minuto odmora. Še ena prava poteza, saj je po njej italijanski servis končal v avtu (22:18). Urnaut je spravil žogo čez mrežo za 23:20, Kozamernik je dodal točko v bloku za 24:20, po italijanskem napadu, ki je končal v avtu, pa se je slovensko slavje v Armeec Areni, kjer se je zbralo približno 250 slovenskih navijačev, lahko začelo. Vinčić ostal brez besed "Ne vem, kaj naj rečem. Brez besed sem. Danes bi padla še kakšna močnejša reprezentanca. Neverjetno veliko visokih žog smo zaključili. Igrali smo agresivno, fenomenalno," je v prvi izjavi za TV Slovenija dejal Vinčić. 29. EP V ODBOJKI, Sofija POLFINALE SLOVENIJA - Italija 3:1 (13, -23, 20, 20) Slovenija: Pajenk 9, Šket, Gasparini 18, Plot, Vinčić 2, Kozamernik 6, Koncilja, Klobučar, Kovačič, Pokeršnik, Ropret, Urnaut 22, Čebulj 16, Pavlović. Italija: Sottile, Vettori, Juantorena 15, Giannelli 3, Rossini, Zajcev 15, Lanza 8, Buti 6, Colaci, Piano 1, Antonov, Sabbi, Anzani 1, Massari. FRANCIJA - Bolgarija 3:2 (-18, -22, 24, 22, 12) Finale bo v nedeljo ob 19.45, tekma za 3. mesto pa ob 16.30. A. V. URNAUT MVP!!! Največji slovenski športni kolektivni ndosežek vseh čaaaaasoov!!!!!!!! največji uspeh slovenskega športa PA KAJ STE JA NORI, PISE SE PRAVLJICA, KI SE NI KONCANA!!!!Ž MRAVLJINCE IMAM PO VSEM TELESU!!! BRAVO GIANI BRAVO TINE BRAVO ČEBULJ BRAVO MITJA BRAVO VINČIČ BRAVO JANI BRAVO PAJENK BRAVO VSI OSTALI. DANES JOCEM OD SRECE. BOGOVI ODBOJKE!!!!!!!!!!!!!!! SLOVENSKI BOGOVI! SLOVENSKI DRAGULJIIIIIIII! REDKA EKIPA KI SI ZASLUŽIIIII VSE TE NAZIVEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE Pa po tem se res mora košarkaše nehati klicati Junaki. Tole so junaki :) :). gianija v DUTB! Neverjetno, kako je Giani miren. taktična pavza, bravo Giani!! Cebulj pa bo vse zoge pod stropom pobral. gremo fantje, se malo. Ce zmagate, bom dal dans moji seksat, hahahaha Se tri tocke!!! moris77 # 17.10.2015 ob 18:53 Prijavi neprimerno vsebino samo še točko do zmage JAAAAAA! Jaaaa jaaaaa jaaaaaa NORO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ANDREA GIANI = BOG !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Ne moreš verjeti! Kraljevsko, bravo, vsa čast: HVALA! To da smo premagali Italijane je vrhunec, jutri pa je vseeno, vsaka medalja bo zlata, mislim pa da bo lažje proti Francozom kot proti Bolgarom. Šele zdaj prišel do tipkovnice, ampak evforija še vedno na vrhuncu! Fantje si zaslužijo, da v njhovo zmago verjamemo tudi v finalu! To, tako se bori za dres svoje države. Nekateri košarkarji zaradi rojstva otroka niso šli na EP, Gasparini je dokazal kaj mu pomeni dres reprezentance. Jutri dobijo-mo zlato. Vsaj upam. In fantje so tega sposobni. Srečno, fantje NORO in HUDIČEVO ZELO DOBRO. NEKOMU JE FILM POČIL....BRAVO NAŠI, kot v pravljici Noro!!! Vse čestitke pubeci!!! Gianiju pa itak potrebno podarit državno odlikovanje. Me malo čudi, koliko ljudi odbojke sploh ne pozna oz. spremlja ... odbojka je nekaj najlepšega ekipnega v dvorani! In tole danes, jaoj, vsaka točka je napeta, vsaka! Čudovit šport, morali bi ga bolj podpreti, sploh pa zdaj! Bravo, bravo,bravo!!!! To je ta,naša ,ta prava mentaliteta. Zanimivo, odlično uspeva recept "Korošec(Korošica) + Italijan"... :-) Namreč, Massi-Maze, oziroma Giani- Urnaut,Čebulj &co. Neskončno hvala fantje,lepo je zaradi vas spet danes biti slovenec. Isti duh je v tej reprezentanci, kot pri "risih" .Slovenski- borbeni- zmagovalni ! Ostale naše reprezentance so pa žal mentalno precej "balkanske", še posebej nogometaši... In še enkrat, ni uspeha slovenskega športa brez Korošcev in Korošic. Se vidi po naših koroških športnikih ,da se na koroškem značaju pozna sled evropske oz. zmagovalne mentalitete, ki je potrebna za tisto piko na i... . Gremo po zlato ! MI SLOVENCI ! :-) Bravo!! Fenomenalno fantje!!! Vsa cast!!! Slovenija! V slovenskih sportih nam trener Andrea ocitno naredi fenomenalno kombinacijo, ki jo potrebujemo za vrhunske rezultate! Bravo! Upam da se najde se kaksen Andrea v nogometni reprezentanci (in se kje drugje) v tretje gre rado! Zakaj pa ne. Drugace pa iskrena hvala in cestitke fantom in trenerju, res ste naredili nekaj fantasticnega! Bravo!!! Kopitar z odločilnim golom poskrbel za prvo zmago Kraljev v sezoni 17. 10. 2015, 10:43 2 Facebook Twitter Foto: STA “Mislim, da smo danes končno doživeli pravi hokej Kingsov. Po tej zmagi je počutje seveda neprimerno boljše, kot je bilo prej,” je dejal slovenski hokejski as Anže Kopitar, ki je zadel odločilni gol za zmago proti Minnesoti Wild. Nekdanji dvakratni prvaki lige NHL niso najbolje začeli sezone elitnega hokejskega prvenstva, saj so pred tem zabeležilii tri poraze. Po poročanju STA je ekipa Kingsov prevladovala v prvih dveh tretjinah, ko so goste nadigrali z 32 : 14 v strelih, vendar so plošček v mrežo poslali le enkrat. Slovenski zvezdnik Anže Kopitar je zadel 2 minuti in 19 sekund po začetku podaljška, v katerem je njegovo moštvo z 2 : 1 v domačem Staples Centru premagalo Minnesoto Wild. B. O. Šport Zmaga! Zgodovinski trenutek za slovensko odbojko … 17. 10. 2015, 19:09 6 Facebook Twitter Foto: Facebook Slovenska odbojkarska reprezentanca je poskrbela za enega največjih presenečenj v športu. Z izjemno igro so premagali odbojkarsko velesilo Italijo in se uvrstili v finale evropskega prvenstva. ČESTITAMO! Slovenci so že z uvrstitvijo v polfinale presegli vsa pričakovanja in poskrbeli za izjemno presenečenje, po tekmi z Italijo pa so poskrbeli za pravo športno senzacijo. Eno najboljših reprezentanc sveta so premagali z rezultatom 3 : 1. V prvem nizu je Slovenija nadigrala Italijane Slovenski odbojkaši so tekmo začeli izredno suvereno. Že na začetku so povedli in svojo prednost uspeli zadržati vse do konca. Prikazali so odlično igro in v vseh aspektih nadigrali presenečene Italijane. To se je pokazalo tudi pri rezultatu, saj so naši odbojkarji niz dobili z visoko prednostjo – 25 : 13. Italijani so se zbudili v drugem nizu Začetek drugega niza je bil s strani Slovencev prav tako suveren. A tokrat so se Italijani prebudili iz začetnega šoka ter odgovorili z bolj zbrano igro. Niz je bil bolj izenačen, na koncu pa je slovenska izbrana vrsta žal storila nekaj ključnih napak, ki so jih Italijani znali izkoristiti. Niz se je končal z rezultatom 23 : 25 v prid Italijanov. Izenačen tretji niz, a močnejši Slovenci V tretjem nizu sta bili reprezentanci izredno izenačeni in to je pokazal tudi rezultat. Kljub temu so bili Slovenci v drugi polovici niza bolj zbrani in so z zelo dobro igro uspeli osvojiti še drugi niz. Končni rezultat je bil 25 : 20. Odločilen četrti niz in zmaga Slovenije V četrtem nizu so Slovenci nadaljevali z izjemno igro in veliko borbenostjo. Niz je bil izenačen in ekipi sta se velikokrat izmenjali v vodstvu. Slovenci so uspeli ostati mirnejši od Italijanov, kar se je obrestovalo v zadnjih napadih. Končni rezultat 25 : 20 je Slovenijo popeljal v finale evropskega prvenstva. Finale jutri zvečer Finale bo na sporedu jutri ob 19:45, nasprotnik pa bo znan po drugi polfinalni tekmi med Francijo in Bolgarijo, ki je na sporedu nocoj. M. G. 5 ur nazaj Bravo, čestitam za izjemno borbenost. Poklon! SLOVENIJA ! Anže bo igral v enem od top klubov. Niti ni pomembno ali bodo to še naprej LA Kingsi ali pa kdo drug. Takega igralca bodo z veseljem sprejeli kjerkoli. Mogoče ga želijo Kingsi le pozitivno sprovocirati? Janez Janša o napakah Slovenije: Morali bi zapreti zeleno mejo in sprejeti pomoč Nemčije 17. 10. 2015, 12:42 19 Facebook Twitter Foto: STA “Bojim se, da bomo imeli velike težave v primeru, da bo ta begunski val, ki že pljuska čez naše meje, znatno večji kot tisti pred nekaj tedni,” je pred sejo Sveta za nacionalno varnost povedal predsednik SDS Janez Janša. Slovenijo je zajel že drugi begunski val po tem, ko je Madžarska opolnoči zaprla zeleno mejo s Hrvaško. Policijske enote so bile na mejo napotene že v petek, zjutraj pa so tja prispeli tudi prvi avtobusi. Dopoldne se je v prostorih vlade ponovno zbral tudi Svet za nacionalno varnost, ki ga je sklical predsednik vlade Miro Cerar. Med drugim so se seje udeležili minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, minister Goran Klemenčič in vodja SDS Janez Janša, ki je že včeraj vlado pozval, da sprejme isto potezo kot Madžarska. Pred začetkom sveta je ponovil, da je Slovenija storila napako, ker ni ravnala enako kot Madžarska in zaprla zelene meje. Notranja ministrica zavrnila pomoč Avstrije in Nemčije pri varovanju meje, prvi avtobusi z migranti že v Sloveniji 1“Bojim se, da bomo imeli velike težave” “Napaka je bila tudi, da nismo sprejeli pomoči Nemčije. Po mojih informacijah je Nemčija že prejšnji teden ponudila Sloveniji pomoč za varovanje meje. Naše kapacitete niso ravno največje in pomoč bi bila dobrodošla. Bojim se, da bomo imeli velike težave v primeru, da bo ta begunski val, ki že pljuska čez naše meje, znatno večji kot tisti pred nekaj tedni,” je dejal Janša in dodal, da se utegne situacija še dodatno zaostriti, če se Nemčija odloči zapreti meje. “Nemčija je včeraj dokončala parlamentarno proceduro za spremembo azilne zakonodaje. Razmere glede tega vprašanja se v Nemčiji drastično spreminjajo. Dva dni nazaj sem poslušal nemško kanclerko, ki je zelo konkretno govorila o tem. V Sloveniji bi morali tu ravnati bistveno bolj odločno in bistveno hitreje,” je sklenil Janša. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan pa je novinarjem pojasnil, da danes na naših mejah pričakujejo okoli 1800 beguncev. Po tem, ko se je Seja sveta za nacionalno varnost končala, je začela zasedati vlada. Sklepe so predstavili na novinarski konferenci. Med drugim so se odločili, da bo policiji na pomoč priskočila vojska Ministrica zavrnila pomoč V petek popoldne je sicer vlada na novinarski konferenci pojasnila, da je na begunski val pripravljena. Minister Erjavec in notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar sta med drugim dejala, da meje ne bomo varovali, saj računajo na to, da bo Slovenija zgolj tranzitna država. Zatrdila sta še, da je Slovenija ves čas v stikih z organi sosednjih držav, dogajanje pa spremljajo tudi prek slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev. V pripravljenosti so tudi prostovoljci, ki so na voljo predvsem za pomoč v sprejemnih centrih ob meji s Hrvaško. Ob tem pa preseneča nenavadna poteza ministrice – iz zanesljivih virov smo namreč izvedeli, da je Žnidarjeva zavrnila ponudbo Avstrije in Nemčije za pomoč pri varovanju schengenske meje. Kaj so razlogi za zavrnitev, še ni znano. Ministrstvo za notranje zadeve smo že prosili za pojasnila v zvezi z varovanjem slovenske meje in potezo ministrice. Njihovih odgovor nismo prejeli. Novi Dan • 12 ur nazaj Upam, da murglska vlada tokrat le nahrani policistke in policiste. 3 • Odgovori • Deli › Naši imajo drugačen načrt. Meje bodo zaprli potem, ko bodo begunci pri nas. Tako bodo dobili nekaj novih volilcev. Cilj je destabilizacija Slovenije potem pa uvedba diktature s strani jugonostalgikov in komijev..., zato se pomoc zavraca. Pocilo bo pa pozimi oz. najkasneje spomladi. Janša: Gre za vprašanje preživetja Evrope 17. 10. 2015, 18:09 11 Facebook Twitter “Tudi Rim je propadel, ker ni mogel ščititi svojih meja,” je na seji sveta SDS dejal Janez Janša. Ob robu sveta SDS v Šentjurju smo se z Janšo pogovarjali o begunski tematiki. Na naše vprašanje, kako se bosta odzvali vladi Avstrije in Nemčije, če se bo tok migrantov povečal, je odgovoril: “V Nemčiji bo v kratkem začela veljati nova azilna zakonodaja, zaradi katere bo Nemčija postala bistveno manj privlačna destinacija. Avstrija in Nemčija tudi ne rabita reči, da bosta zaprli meje, lahko samo bolj počasi izvajata procedure in zahtevata od držav, iz katerih begunci prihajajo, da “Schengen” bolj striktno izvajajo.” Na nadaljnje vprašanje, ali se lahko zgodi, da Hrvaška zapre meje, je odgovoril: “Če bi Slovenija zaprla mejo, bi se verjetno tudi Hrvaška morala odločiti za ta ukrep. V tem primeru bi Slovenija morala pomagati Hrvaški pri varovanju meje.” Poudaril je še, da podpira sklep Sveta za nacionalno varnost, da se za varovanje meje angažira tudi slovenska vojska. Sicer pa je svet SDS za novo podpredsednico stranke izvolil Jelko Godec. Dosedanja podpredsednica Alenka Jeraj pa je postala generalna sekretarka SDS. Ž. K. Finec Janne Harjunpää: Nyberg in Mansson sta morala oditi zaradi političnih pritiskov 16. 10. 2015, 7:27 22 Facebook Twitter Foto: STA ”V svoji dolgoletni karieri še nikoli nisem videl tako hitre zamenjave vodstva, predvsem pa brez izbranih naslednikov,” je o menjavi na DUTB dejal Finec Janne Harjunpää. Po zamenjavi izvršnega direktorja in predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Torbjörna Manssona in Larsa Nyberga je včeraj sledila še policijska preiskava na sedežu DUTB. Porajajo se vedno večji dvomi o neodvisnosti družbe, klientelističnih interesih, vedno hujše pa so tudi kritike na račun vlade, ki se v poslovanje družbe močno vmešavajo. Tokrat se je na to temo oglasil še vodja upravljanja terjatev DUTB Janne Harjunpää. Vmešavanje politike in medijev na družbo Nyberg in Mansson sta po mnenju Janne Harjunpää gotovo morala oditi zaradi političnih pritiskov. V družbi DUTB se ukvarjajo z zelo odmevnimi primeri, ki so dvignili tudi veliko prahu. Očitno to nekaterim ni bilo všeč. ”V svoji dolgoletni karieri še nikoli nisem videl tako hitre zamenjave vodstva, predvsem pa brez izbranih naslednikov,” je za Televizijo Slovenija povedal Janne Harjunpää. Kot je še dodal, je celo lastnik izjavil, da sta delala dobro. Vse se je zgodilo zaradi nekaj tisoč evrov, medtem ko družba državo stane več milijonov na mesec. Harjunpää sklepa, da v tem primeru ne gre le za plače. Pred nedavnim je tudi sam izkusil pritiske s strani medijev in njihovo vmešavanje v delo družbe. V Savi zavrnili predlog nevtralne revizije O primeru Sava je Nyberg opozoril, da prihaja do velikega suma o korupciji. Predvsem ni znano, kam je izginil ves denar. Harjunpää je razložil, da si je Sava izposodila vsaj 250 milijonov evrov, medtem ko so naložbe v vzdrževanje in razvoj družbe Sava turizem nezadostne. Podjetje Sava d. d. je plačilno nesposobno, izgubilo je ves denar in kapital ter tudi veliko izposojenega denarja. Seveda javnost zanima, kam je izginil ves ta denar. DUTB je zato predlagala nevtralno, neodvisno revizijo, ki pa so jo v Savi zavrnili. Zavrnili so vstop tudi revizorju DUTB. V primeru Sava upravičeno sprožena prisilna poravnava Na DUTB so se s strani Save usule kritike, da so želeli z njihovim primerom zgolj zaslužiti. Na te očitke se je Harjunpää odzval, da DUTB deluje v interesu davkoplačevalcev ter da niso pridobitna organizacija. Ves denar, ki ga družba poskuša pridobiti nazaj, bi šel davkoplačevalcem. Z vodstvom Save so imeli v začetku sodelovanja odlične odnose, pomagali so jim pri izboljšanju ponudbe tako finančno kot s strokovnjaki. Ta podpora se je končala maja, ko so predstavili neprofesionalen načrt z velikimi pričakovanji o odpisu dolga in odlogu plačila upnikom ter brez pravih načrtov o izboljšanju poslovanja ali kakršnikoli prenovi poslovanja. Zaradi tega je bila sprožena prisilna poravnava. S tem Sava Turizem ni ogrožena, saj Sava d. d. uradno nima neposrednega vpliva na Savo Turizem. Ni jasno, v čigavem interesu je Sava Vlada je dejala, da je Sava in prenos njenega lastništva na Slovenski državni holding v nacionalnem interesu. Harjunpää je v intervjuju za Televizijo Slovenija dejal, da mu ni jasno, v čigavem interesu je ta sprememba lastništva, strokovno pa se ne more strinjati, da je to v interesu davkoplačevalcev. Verjetno je to v interesu uprave, da se na tak način zaščiti. Dobri rezultati DUTB pri prejšnjih primerih Družba DUTB po besedah Harjunpää posluje v dobro davkoplačevalcev, s preteklimi primeri pa lahko družba dokazuje svojo uspešnost. Med temi navaja primer Cimosa, ACH in Elan. “Z gotovostjo lahko trdijo, da so izvedli nekatere ključne postopke in pridobili nazaj denar, s čimer niso težav zgolj prelagali, kot je bila to prej ustaljena praksa v Sloveniji,” je še dodal Harjunpää. M. G. Tako kot je Sportalov novinar Uroš Iskra, - slovenske odbojkarje spremlja tudi v Sofiji - , zapisal pred dnevi, velja tudi tokrat. Uspeh slovenskih odbojkarjev je sicer odmeval na spletu, a ne tako, kot bi odmeval takšen uspeh slovenskih nogometašev, košarkarjev ali smučarjev. Odbojkarskemu mejniku sta se znova poklonila junaka belih strmin Tina Maze in Jure Košir, nogometaš Benjamin Verbič, rokometaš Vid Kavtičnik, alpska smučarka Maruša Ferk, obeležili pa so ga tudi na nogometni in odbojkarski zvezi. Tudi veliki finale še ni omehčal Gianija: Posel še ni končan, jutri je nova tekma "Zgodba se nadaljuje," so bile prve besede slovenskega selektorja Andree Gianija, ki je Slovenijo popeljal v veliki finale evropskega prvenstva. Pedro Opeka nocoj v Hali Tivoli 17. 10. 2015, 5:00 5 Facebook Twitter Foto: STA V Slovenijo se prav s posebnim namenom vrača misijonar Peter Opeka. V živo pa ga bodo videli le tisti, ki so pravočasno kupili vstopnico. Organizatorji so namreč sporočili, da je današnja dobrodelna prireditev v Hali Tivoli razprodana. Slovenci in Slovenke komaj čakajo, da jih bo nagovoril in znova navdihnil misijonar, človekoljub in dobrotnik Peter Opeka. S svojim pričevanjem o pravici in pravičnosti, stiskah sodobnega časa in rešitvah se bo dotaknil src obiskovalcev nocoj ob 19. uri v Hali Tivoli v Ljubljani. »Jaz gledam na človeka kot sobrata, kot meni enakega,« pravi Opeka. Prireditev organizira Civilna družba za pravično Slovenijo v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije. “S prireditvijo želimo delo Petra Opeke predstaviti širšemu občinstvu, tudi neverujočim, ki jih njegovo poslanstvo zanima,” so povedali organizarji. Foto: Facebook Foto: Facebook Na prireditvi bodo sodelovale tudi glasbene skupine: Modrijani, Perpetuum Jazzile, Bee Jeezus, Alfa in Omega ter drugi. Vabljeni k ogledu posnetka prireditve v nedeljo, 18. oktobra 2015, ob 20.30, na prvem programu RTV Slovenija. Prireditev Peter Opeka za prijatelje je dobrodelna, celoten izkupiček pa bo namenjen revnim in lačnim na Madagaskarju. Prostovoljne prispevke bo mogoče darovati tudi na dogodku. Peter Opeka v nedeljo na Brezjah Peter opeka bo sodeloval tudi pri drugih dogodkih v okviru misijonske nedelje. Danes bo obiskal “Misijonsko vas” v Zavodu Sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, jutri pa se bo udeležil svete maše na Brezjah. Letos je bil Opeka že drugič nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Prvič so ga nominirali leta 2012, ko je prejel nagrado francoske Lige za javni blagor. Leto dni pozneje ga je nagradila še Evropska akademija znanosti in umetnosti. V. V. To je svetnik v polnem pomenu. In samo čakam kdaj dobi Nobelovo Nagrado za piko na i. Jožef — V Šentilju beguncem nudijo vse zastonj ,naši otroci pa pri trgovini Tuš čez cest prosijo za malico v šoli .Ma razumi … Iz Mežice na kavo k Cankarju Na vrhniško kavo in v mežiško podzemlje 16. oktober 2015 ob 17:32, zadnji poseg: 16. oktober 2015 ob 18:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Opuščeni rovi rudnika svinca in cinka v Mežici ponujajo novo butično zgodbo slovenskega turizma. Turistično zgodbo pa že nekaj časa piše pri nas tudi kava. Koroška ima dolgoletno rudarsko zgodbo. Rudnik svinca in cinka v Mežici sodi namreč med najstarejše rudnike v tem delu Evrope, saj se je v njem kopala ruda že pred tristopetdesetimi leti. Ko so leta 1988 začeli zapirati rudnik, so rudarji in kulturni zanesenjaki dobili idejo, da bi ohranili kulturno, naravno in tehnično dediščino. Rudnik so zapirali tako, da so iz njega postopoma delali muzej. Ohranili so vse rove, stroje, podzemno železnico, prezračevalne naprave in infrastrukturo. Običajen rudarski dan se je začel zgodaj zjutraj. Prah, zrak, pomešan z vlago, in dvigovanje težkih predmetov so rudarjem povzročali številne zdravstvene težave. Sprva je bilo delo povsem ročno, z dletom in kladivom. Z odkritjem črnega smodnika in pozneje dinamita pa se to spremeni, vse skupaj pa pozneje olajša breztirna mehanizacija. V svetu je kar nekaj rudnikov, iz katerih so nastali muzeji. Rudnik v Mežici pa je nekaj posebnega. Ostal je tak, kot je bil, ko so ga delavci zapustili, in iz njega niso naredili Disneylanda. Danes je podzemlje Pece namenjeno turizmu - predvsem športnemu, zadnje čase pa se vse bolj odpira tudi pedagoško-raziskovalni dejavnosti, ki zadeva zgodbe o čezmejnem Geoparku Karavanke. Zadnji je kot prvi v Sloveniji vpisan v evropsko in svetovno mrežo geoparkov pod okriljem Unesca. Letošnja novost mežiškega rudnika je tematski park z labirintom in vsebinami o kralju Matjažu. Pred vhodom v rudnik pa so odprli nov Info center, namenjen dogodkom in podajanju informacij o celotnem območju Geoparka Karavanke. Iz Mežice na kavo k Cankarju Najbolj znana slovenska skodelica kave je doma na Vrhniki. "Mama, kave bi," je že njega dni modroval Cankar in zakaj ne bi v prihodnje kulturni turizem našega literata spremenil v turistično zgodbo. Tako se nam že maja prihodnje leto na Vrhniki obeta Festival kave. Izvedba je še v povojih, ima pa realno zasnovo. Na policah vrhniškega TIC-a že nekaj časa ponujajo unikatne skodelice z različnimi podobami Cankarja, prav tako je v določenih vrhniških gostilnah mogoče spiti znamenito Cankarjevo kavo. Njeni sledovi vodijo do družinske pražarnice kave Escobar, ki ima sedež prav na Vrhniki in se zadnje čase uspešno vklaplja v vrhniško kavno zgodbo. Glede na produkt pa tudi v butični pivovarni Humanfish, po zgledu ajdovskega Pelicona, razmišljajo o nekakšni variaciji piva na temo kave. Kdo ve, mogoče pa je Cankar namesto kave za svoj literarni navdih pil pivo? Zgodba o kavi pa se nadaljuje v Trstu, kjer smo obiskali eno izmed slovenskih družin, ki se že generacije dolgo preživljajo s kavo. Sprva s trgovanjem zelene kave, nato pa z njenim praženjem. Eden takšnih je Fabrizio Polojazj, ki ima v svoji pražarni vodene turistične obiske. Na njih obiskovalce pouči o različnih vrstah kav z vsega sveta, njenem praženju, načinu pitja, serviranja in nasploh o njenem uživanju. Naprej pa sledovi kave vodijo v Trst, ki brez kave sploh nima pravega okusa. Tržaško pristanišče je že v času Marije Terezije s kavo oskrbovalo polovico evropskih držav. Danes se lahko mesto pohvali, da zadosti več kot enemu odstotku svetovne porabe. Kava tako ostaja pomemben vir dohodkov tržaškega gospodarstva. Letna izmenjava se približuje 500 milijonom evrov, v kavnem sektorju pa je zaposlenih okrog 800 ljudi. V Trstu stoji tudi ena izmed treh tovarn, ki v Italiji dekofeinizirajo kavo, v mestu pa je kar 12 aktivnih pražarn, med njimi tudi slavna imena, kot so Illy, Hausbrandt, Cremcaffe pa slovenske pražarne. Tržaški župan Roberto Cosolini v prihodnje razmišlja tudi o nastanku evropskega združenja mest s historičnimi kavarnami. S tem bi želeli ovrednotiti njihov pomen in poskrbeti za promocijske dejavnosti. Tako bi se na račun kave Trst povezoval z Ljubljano, Dunajem, Prago, Budimpešto in Gradcem. Tržaške kavarne namreč pričajo o večstoletni tradiciji pitja kave. Tu je kava neposredno povezana s kulturo in umetnostjo. V življenje mest je vedno vnašala življenje in igrala pomembno vlogo v družbenem življenju, pa tudi v zgodovinskem dogajanju. Kje drugje so se snovale svetovne revolucije, če ne v kavarnah? So pa Tržačani znani kot največji porabniki kave v Italiji. Povprečje letne porabe kave v državi je 4,5 kilograma na osebo, v Trstu pa kar 10 kilogramov na osebo. Povprečen Tržačan na leto popije 11 litrov kave. Za primerjavo: italijansko povprečje se giblje okrog petih litrov, slovensko pa okrog treh litrov. Sicer pa kava v Trstu v povprečju stane približno evro, v kavnih butikih pa so kavoljubci za skodelico pripravljeni odšteti tudi po 30 evrov. Marjana Grčman, urednica turistične oddaje Na lepše Ljubica Jelušič: Gre za nespodobno prepisovanje 18. 10. 2015, 11:22 9 Facebook Twitter Foto: Matic Štojs; montaža, Urban Cerjak; Demokracija Pred dnevi je Demokracija razkrila, da je Anton Peinkiher prepisoval in dobesedno kopiral določene odstavke ter celo slike doktorske disertacije Ljubice Jelušič, o čemer smo poročali tudi mi. Jelušičeva je njegovo pisanje označila za “prepisovanje, ki je šlo preko vseh meja”. Demokracija je v četrtek prejela odziv dr. Ljubice Jelušič. Jelušičeva je izjavila, da je na prepisovanje naletela pred leti in da ve, da je nekatere stvari citiral in da ”zadeve ni preučila” in dodala, da je šlo tu za: ”… prepisovanje prek vseh spodobnih meja.” Foto: Twitter račun Demokracije Foto: Twitter račun Demokracije Jelušičeva pravi, da je razočarana nad fakulteto. Iz Fakultete za družbene vede (FDV) so sporočili, da so s primerom seznanjeni in da ga bodo preučili. Kadar je ugotovljena kršitev avtorskih pravic, lahko začne fakulteta s postopkom odvzema strokovnega naziva. Preseneča pa, da Jelušičeva ne toži Peinkiherja. Nenazadnje gre za krajo njene intelektualne lastnine. Kot imetnica avtorskih pravic bi lahko Jelušičeva pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki je izključno pristojno za spore v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, vložila tožbo zaradi kršitve avtorskih pravic in uveljavila enega ali več tožbenih zahtevkov (prepoved kršitve, odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, uničenje predmetov kršitve, povrnitev škode, objavo sodbe, v vašem primeru pa tudi civilno kazen). Kaj še čaka? ”Teorije ne moreš prepisovati, ker je univerzalna” Prek Twitterja se je na očitke odzval tudi ”avtor” magistrskega dela Anton Peinkiher, ki je izjavil, da ”teorije ne moreš prepisovati, ker je univerzalna”. Je pa novinarka Maja Kocjan zapisala: ”Očital pa nam je kršenje novinarskega kodeksa in zagrozil s kazenskim pregonom. Menil je tudi, da lahko verodostojnost njegove naloge preverja edino FDV.” Kocjanova meni, da to ne drži, ker imajo mediji pravico ugotavljati, ali je nekaj verodostojno ali ni, ker je s tem ustavno zagotovljena svoboda medijev in da zato ni potrebno čakati na odgovore uradnih organov, saj bi drugače bili novinarji ”le prenašalci sporočil za javnost”. Takšno pravico smo mediji in novinarji celo dolžni uresničevati, posebej ko gre za javne osebe, kar Peinkiher nedvomno je. - Maja Kocjan, Demokracija Jan Ulaga No, zgleda, da smo na pravi poti. Zdaj se rdeči kanibali žrejo med seboj. Murgelski grof Drakula bo rekel, da Ljubica nima pojma. Štefka pa spet nabita. Vse bolj kaže svoj obrazek. Kot je nestrokovno njegovo obveščevalno delo in nekulturen njegov odnos do resnice, tako je tudi nestrokoven njegov magisterij, do katerega pač ne moremo imeti pozitivnega odnosa, pa čeprav si on to na vso moč želi. Kar seješ, to žanješ in tudi zdrahar Peinkiher se bo moral na to navaditi. Podelitev palija nadškofu metropolitu mons. Alojziju Cviklu 18. 10. 2015, 5:00 2 Foto: B.O. Palij je bel volnen trak, ki predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini. Danes ga je v mariborski stolnici prejel mariborski nadškof metropolit mons. Alojzij Cvikl. Papež Frančišek si prizadeva, da bogoslužja ne bi bila pasivna prisotnost na tradicionalnih slovesnostih Cerkve, ampak da bi verniki na novo odkrili pomen in lepoto bogoslužij in pobožnosti. V svojem trudu, da bi bili vedno bolj aktivni in pristno vključeni v življenje Cerkve, se je odločil, da slovesnost podelitve palija poteka v krajevni Cerkvi, da nadškof metropolit prejme to znamenje edinosti in cerkvene oblasti v njeni sredi. Tako je danes ob 15. uri v mariborski stolnici apostolski nuncij v Sloveniji mons. Juliusz Janusz mariborskemu nadškofu metropolitu mons. Alojziju Cviklu podelil palij. Nadškof Cvikl: “Poslanstvo kristjanov je Karitas – dejavna, nesebična ljubezen.” Palij (Foto: SŠK) Palij (Foto: SŠK) Besedilo homilije, ki jo je imel nadškof Alojzij Cvikl danes, ob slovesnosti misijonske nedelje, obletnici posvetitve mariborske stolnice, ob podelitvi palija ter praznovanju 25-letnice delovanja Karitas v mariborski metropoliji, se zaključi s pozivom kristjanov k dejavni, nesebični ljubezni. Povedal je še, da ga izročen palij spominja na Jezusove besede o izgubljeni ovci. “Tisti bolni in slabotni ovci, ki se je zapletla v trnje, in si jo je Jezus, Dobri Pastir, nadel na svoje rame. To je torej znamenje, da smo kot Cerkev vsi skupaj, v prvi vrsti pa škofje in duhovniki, poslani k tistim, ki so zašli, so se izgubili in iščejo pot, ki jih bo vodila v življenje.” Jezuit, ki je sodeloval tudi pri pripravi sinode P. Alojzij Cvikl DJ (krstno ime Alojzij) je bil rojen 19. junija 1955 v Celju, v župniji Nova Cerkev. Izobraževal se je na mariborski drugi gimnaziji in končal študij na ljubljanski Teološki fakulteti. V diakona je bil posvečen 28. marca leta 1983 v Rimu, v duhovnika pa 3. julija 1983 v domači župniji. Posvečenje je prejel od mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Jožefa Smeja. Kaplansko službo je opravljal v župniji Ljubljana-Dravlje. Še posebej se je pri svojem pastoralnem delu posvečal mladim in zakoncem. S podiplomskim študijem je nadaljeval leta 1988 v Bruslju. Pomladi 1993 je odšel v Padovo, kjer je zaključil jezuitsko formacijo, še istega leta pa je v Dravljah izpovedal slovesne zaobljube. Odgovoren je bil za vrsto pomembnih dejavnosti in dogodkov, med drugim je aktivno sodeloval tudi pri pripravi sinode in obeh papeževih obiskih. V. V. Slovenski odbojkarji srebrni. Čestitamo! 18. 10. 2015, 21:28 1 Facebook Twitter Foto: Facebook Slovenske odbojkarske zveze Slovenija je na evropskem prvenstvu v odbojki dosegla drugo mesto. V zgodovinskem finalu so se Slovenci pomerili z letošnjimi zmagovalci evropske lige Francozi, ki so bili za naše odbojkarje žal premočni in so slavili z rezultatom 3 : 0. V prvem nizu Francozi občutno boljši V prvem nizu so Francozi začeli izjemno, v naši reprezentanci pa je bilo videti nekaj nervoze. Slovenci so skozi celoten niz zaostajali za nekaj točk, predvsem pa so imeli težave s sprejemom. Igra Slovencev še ni bila prava in naredili so preveč napak. Francoski odbojkarji so v vseh aspektih igre nadigrali slovensko reprezentanco. To se je pokazalo tudi pri rezultatu. Francozi so dobili prvi niz z rezultatom 25 : 19. Po napetem drugem nizu spet slavili Francozi Slovenci so drugi niz začeli veliko bolje in že na začetku povedli z 8 : 3. Francozi so se po začetnem šoku vrnili in niz je bil veliko bolj izenačen. Pri rezultatu 17 : 17 je bilo jasno, da bo končnica niza izjemno napeta. Slovenija je imela v nizu kar 5 zaključnih žog, ki pa so jih Francozi uspešno ubranili in izenačili izid na 24 : 24. Kljub veliko boljši igri Slovencev so žal storili preveč napak in niz je ponovno dobila Francija z rezultatom 29 : 27. Borbena igra naših žal premalo za Francoze Na začetku tretjega niza so Francozi ponovno pokazali svojo kvaliteto in hitro povedli z 8 : 4. Slovenci so iskali priključek, a francoski odbojkarji se niso zlahka dali. Izid je bil ponovno poravnan pri 17 : 17. Slovenci so tudi v tem nizu pokazali zelo srčno igro. Po izjemno napeti končnici so Francozi ostali zbrani in kljub izjemni borbenosti naših slavili z rezultatom 29 : 27 in tako postali evropski prvaki. Zgodovinski uspeh odbojkarjev Slovenska odbojkarska reprezentanca je prav gotovo dokazala, da se lahko kosa z najboljšimi reprezentancami na svetu. Poskrbeli so za izjemno športno presenečenje, ki odmeva tako v Sloveniji kot v tujini. Na uspeh Slovenije je opozorila tudi mednarodna odbojkarska zveza (FIVB), ki je letošnjo uvrstitev Slovenije poimenovala kot šolski primer uspeha. Za Slovenijo navijali tudi Poljaki in Bolgari Slovensko odbojkarsko reprezentanco je na današnji tekmi podpiralo skoraj 200 slovenskih navijačev, ki so v Sofijo pripotovali že v četrtek na tekmo proti Italiji. Na tribunah pa so se jim pridružili tudi poljski in bolgarski navijači, ki so navijali za našo reprezentanco. Še več podpornikov naših odbojkarjev pa pričakujejo jutri, ko se naši reprezentanti vračajo v Slovenijo. Ob 14. uri je organiziran sprejem na Kongresnem trgu v Ljubljani. M. G. Bravo Slovenci. Povsem enakovredni Francozom. Nemški policisti: Postavimo ograjo na meji z Avstrijo, da bo Avstrija zaprla mejo s Slovenijo 19. 10. 2015, 5:00 11 Facebook Twitter Nadzor meja je možen le z ograjami, so prepričani v nemškem policijskem sindikatu. Upajo, da bodo tudi druge države poostrile nadzor na mejah. Spričo navala beguncev zahteva nemški policijski sindikat gradnjo ograje na meji z Avstrijo, poročajo avstrijski in nemški mediji. “Če želimo izvajati resne mejne kontrole, moramo vzdolž nemške meje postaviti ograjo,” je dejal predsednik sindikata Rainer Wendt za nemški časnik Welt am Sonntag. Wendt stavi na verižno reakcijo: “Če bomo na ta način zaprli naše meje, bo tudi Avstrija zaprla meje s Slovenijo, kar je tisti učinek, ki ga potrebujemo.” Policisti so prepričani, da brez ograje načrtovana prehodna območja za begunce sploh niso uresničljiva. Ogrožen je red, Nemčiji grozijo socialni nemiri Kot je še dejal Wendt, Nemčija ne sme več oddajati signala “Pridite vsi k nam,” saj, kot še svarijo policisti, “je notranji red ogrožen, stojimo pred socialnimi nemiri, nekdo mora zdaj potegniti zasilno zavoro.” Avstrijci demantirali Györkös Žnidarjevo, da naj bi zaprli meje za begunce Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner naj bi slovensko kolegico Vesno Györkös Žnidar po telefonu obvestila, da se Avstrija sooča s težavami pri zagotavljanju namestitve in oskrbe migrantov in da jih zato do nadaljnjega ne bodo več sprejemali. Navedbe, ki pa so jih v Avstriji medtem zanikali. Migrante so še vedno pripravljeni sprejemati, a jih ne morejo sprejemati več, kot so jih doslej, kar naj bi od Avstrije želela doseči Györkös Žnidarjeva. Hrvaška še naprej pošilja migrante v Slovenijo Kako bo vse skupaj potekalo, je zdaj odvisno predvsem od dogovora s Hrvaško, do katere pa je slovenska vlada izredno kritična. Kot so po poročanju STA sporočili, je nesprejemljivo, da Hrvaška proti Sloveniji pošilja nove migrante, čeprav je Slovenija sporočila, da jih ne more sprejeti. Iz PU Maribor so medtem sporočili, da so kljub obvestilu, da do nadaljnjega ne sprejemajo migrantov, iz Hrvaške okoli 2.20 ure z vlakom do Središča ob Dravi pripeljali večje število le-teh. Policija je zaradi tega začela z intenzivnim varovanjem državne meje tako, da so na meji razporedili ograje in večje število policistov, ki preprečujejo nedovoljen vstop migrantov v Slovenijo. M.H. Cerar: Vojska z več pooblastili po vsej verjetnosti v sredo Predsedniki parlamentarnih strank pri premierju 20. oktober 2015 ob 08:31, zadnji poseg: 20. oktober 2015 ob 16:43 Ljubljana - MMC RTV SLO Vlada za nadzor prebežniškega toka v parlamentarni postopek pošilja dopolnitve zakona o obrambi, ki bi jih lahko državni zbor sprejel že danes. Vojska bi več pooblastil lahko dobila že v sredo, je po sestanku s predsedniki parlamentarnih strank povedal premier Miro Cerar. Predsedniki parlamentarnih strank so večinoma naklonjeni spremembam zakona o obrambi, s katerimi bi vojski za pomoč policiji pri varovanju državne meje dali začasna pooblastila, neuradno za tri mesece. Cerar je po sestanku povedal, da ima predlog novega zakona o obrambi zadostno podporo. Mogoče je, da bo zakon sprejet že danes na izredni seji, uveljavljen pa naj bi bil v sredo. Vlada bi DZ-ju v sredo tako že lahko predlagala, da se ukrepi uveljavijo in vojska bi lahko nemudoma začela izvajati dodatne naloge, je povedal Cerar. Ministrica za obrambo Andreja Katič je spomnila, da je za notranjo varnost in varovanje državne meje pristojna policija, da pa je bilo obrambno ministrstvo pri spoprijemanju s t. i. migrantskim valom že od začetka vključeno kot podpora policiji, denimo s pripravo kontingenčnega načrta in humanitarno pomočjo prek Uprave RS-a za zaščito in reševanje. Vladna dopolnitev zakona o obrambi pa bi omogočila tudi vključevanje Slovenske vojske v varovanje državne meje, saj bi po novem členu lahko DZ na predlog vlade odločil, da pripadniki Slovenske vojske izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Kot je poudarila obrambna ministrica, bi v skladu z zakonsko določbo vojska pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, in skladno z načrtom, ki ga pripravi policija skupaj z generalštabom SV-ja in pravili delovanja, ki jih je sprejela vlada. Predlog je usklajen z notranjim in pravosodnim ministrstvom ter službo vlade za lokalno samoupravo, je dejala Andreja Katič. Odprta vprašanja Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ-ja medtem ostaja nekaj vprašanj odprtih. Kot so zapisali v mnenju, se med drugim postavlja vprašanje, ali bo - glede na predlog dopolnil zakona - vojska lahko uporabljala tudi prisilna sredstva. Prav tako je treba po mnenju službe pojasniti obseg območja, kjer bo vojska izvajala pooblastila. Po navedbah zakonodajno-pravne službe se tretji odstavek predlaganega člena razume tako, kot da bo vojska šele po opravljenih pooblastilih obvestila policijo, zato se zakonodajno-pravna služba sprašuje, ali bo vojska pooblastila izvajala samostojno, in ne v sodelovanju s policijo. Prav tako je treba pojasniti, ali bo rok veljavnosti ukrepov določil DZ samostojno ali pa ga bo predlagala vlada. Predsedniki parlamentarnih strank spremembam naklonjeni Predsednik SD-ja Dejan Židan je ob prihodu na srečanje s premierjem povedal, da je sodelovanje vojske nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok. Slovenija se mora, glede na to, da imamo na eni strani državo, ki krši vse dogovore, odzvati z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, je dodal. A miri, da je Slovenija še zelo daleč od izrednih razmer. Po sestanku je glede ukrepov pojasnil, da ima država pripravljenih več scenarijev, ki se bodo prilagajali razmeram. Zelo kritičen do hrvaških odločitev je bil že pred sestankom tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki na meji ni izključil niti varovalne ograje, saj so pri ukrepih odprte vse možnosti. Tudi ministrstvo za notranje zadeve po poročanju Reutersa ne izključuje postavitve varovalnih ograj na mejah. V SDS-u in NSi-ju so napovedali podporo spremembam zakona, SDS pa bo predlagal še nekaj dopolnil v zvezi z zavarovanjem premoženja. Vodja poslancev SDS-a Jože Tanko je bil do ravnanja vlade sicer kritičen, "saj že mesece spremljamo težave, povezane z begunci, na vseh mejah, zdaj pa so te težave prišle k nam in nas dobile popolnoma nepripravljene", vendar bodo vladi vseeno pomagali. Jernej Vrtovec iz NSi-ja je dejal, da je položaj prekoračil vse meje, zato je nujno, da vojska dobi dodatna pooblastila. Po sestanku je dodal, da mora vlada razmisliti o zaprosilu za pomoč in o možnosti postavitve ograje. Tudi po sestanku ni jasno, kako se bo odločil ZL. Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je izpostavil načelen zadržek, saj vojska in policija "nista ločeni kar tako brez zveze, ampak z razlogom". Prihod prebežnikov presegel obvladljive zmožnosti Na seji vlade, ki se je začela v ponedeljek ob 21. uri in končala šest ur in pol pozneje, je vlada sporočila, da je prihod prebežnikov v zadnjih dneh presegel vse obvladljive zmožnosti, na katere se je pripravljala Slovenija. V državo je namreč samo v ponedeljek vstopilo 8.000 oseb, v Avstrijo jih je po slovenskih navedbah odšlo le 2.000, avstrijski pristojni organi pa zagotavljajo, da so jih sprejeli 4.300. "Pritisk migrantov, ki prihajajo iz Republike Hrvaške, se še povečuje, saj Hrvaška ne napoveduje prehodov migrantov v Slovenijo in jih nenadzorovano, celo namerno razpršeno pošilja na državno mejo. Zaradi ravnanja sosednjih držav je samo včeraj v Sloveniji ostalo okoli 6000 ljudi, med njimi največ žensk in otrok," je zapisala vlada. Dopolnitve zakona o obrambi Kot so presodili člani vlade, Slovenija ne sme dopustiti, da bi se prebežniki nenadzorovano zadrževali na njenem ozemlju, zato je vlada potrdila predlog dopolnitev zakona o obrambi, ki zagotavlja, da se pod natančno določenimi pogoji, na podlagi odločitve državnega zbora, Slovenski vojski opredelijo nekatere dodatne naloge. Tako bo lahko vojska pomagala policiji pri nadzorovanju in varovanju državnih meja ter vzdrževanju reda. Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca vlada stopnjuje ukrepe glede na nastali položaj. Vlada DZ-ju predlaga, naj z novelo zakona o obrambi okrepijo pooblastila Slovenske vojske pri varovanju državne meje oziroma bi ji s tem dali pristojnost opravljanja nalog, ki jih nujno potrebujemo, če želimo zagotoviti varnost za državljane, je povedal Erjavec. Člani treh odborov - notranjega, obrambnega in zunanjega - bodo spremembe obravnavali na skupni seji, ki se bo začela že zjutraj. Ob tem bo vlada pristopila tudi k rešitvam za nujno zagotovitev dodatnih večjih namestitvenih zmogljivosti za prebežnike in zadostnega števila ležišč. Besedilo predloga zakona, ki predvideva, da bo vojska policiji pomagala predvsem pri izvajanju logističnih nalog, vojake pa bodo glede na potrebe policije razporejali na teren iz različnih vojašnic, bo že dopoldne objavljeno na spletu, so sporočili z ministrstva za obrambo. Slovenija je najmanjša država na balkanski poti Vlada je poudarila še, da je Slovenija najmanjša država na balkanski begunski poti in da ima primerno omejene zmožnosti, tako glede učinkovitosti nadzora državne meje kot tudi glede oskrbe migrantov. "Slovenija tudi zato zdaj javno poziva države članice in evropske ustanove, naj se aktivno vključijo v prevzemanje tega nesorazmernega bremena za našo državo. Z vidika Slovenije je na preizkušnji evropska solidarnost. Iluzorno je pričakovati, da bo dvomilijonska država ustavila, uredila in rešila tisto, česar mnogo večjim državam članicam ni uspelo," so zapisali v sporočilu po seji vlade. Ob tem so sporočili še, da bo Slovenija še vedno storila vse, kar je v njeni moči, za učinkovito obvladovanje begunskega toka ter nemoteno delovanje države in življenje ljudi. Predsednik Borut Pahor pa se danes mudi na sicer že prej načrtovanem obisku pri evropskih institucijah v Bruslju, kjer so osrednja tema pogovorov prav tako begunci. Pred Rigoncami že čaka vlak z novimi prebežniki V ponedeljek v Slovenijo 8000 prebežnikov 20. oktober 2015 ob 06:28, zadnji poseg: 20. oktober 2015 ob 08:46 Ljubljana - MMC RTV SLO Potem ko je vlada na nočni seji odločila, da bo vojska dobila nove naloge, v Slovenijo še naprej prihajajo prebežniki. Pred Rigoncami je ustavil nov vlak s prebežniki. Vlada je na nočni seji, ki je trajala več kot šest ur, odločila, da bo v zakonodajni postopek še danes poslala predlog spremembe zakona o obrambi, ki zagotavlja, da se pod natančno določenimi pogoji Slovenski vojski opredelijo nekatere dodatne naloge. Tako bo lahko vojska pomagala policiji pri nadzorovanju in varovanju državnih meja ter vzdrževanju reda. Za spremembo zakona potrebujejo dvotretjinsko večino v parlamentu. Val prebežnikov, ki želijo prek Slovenije priti do zahodne Evrope, predvsem Nemčije, medtem ne pojenja. Samo v ponedeljek je v državo vstopilo približno 8.000 prebežnikov, podobno pa bo verjetno tudi danes. Ponoči so na območju mejnega prehoda Rigonce policisti izsledili nekaj manj kot 2.000 prebežnikov, ki so jih prepeljali v nastanitveni center v Brežice, zdaj pa pred Rigoncami že čaka nov vlak s prebežniki. Koliko jih je, policija ne ve, lahko pa se zgodi, da se bodo prebežniki sami odpravili proti Brežicam. Spricar12 # 20.10.2015 ob 09:08 Prijavi neprimerno vsebino V Svico je vceraj prislo manj kot 50 imigrantov, pa so danes takoj poslali vojsko na mejo... Zakaj pa mi se kar cakamo?! Pred Rigoncami že čaka vlak z novimi prebežniki V ponedeljek v Slovenijo 8000 prebežnikov 20. oktober 2015 ob 06:28, zadnji poseg: 20. oktober 2015 ob 08:46 Ljubljana - MMC RTV SLO Potem ko je vlada na nočni seji odločila, da bo vojska dobila nove naloge, v Slovenijo še naprej prihajajo prebežniki. Pred Rigoncami je ustavil nov vlak s prebežniki. Vlada je na nočni seji, ki je trajala več kot šest ur, odločila, da bo v zakonodajni postopek še danes poslala predlog spremembe zakona o obrambi, ki zagotavlja, da se pod natančno določenimi pogoji Slovenski vojski opredelijo nekatere dodatne naloge. Tako bo lahko vojska pomagala policiji pri nadzorovanju in varovanju državnih meja ter vzdrževanju reda. Za spremembo zakona potrebujejo dvotretjinsko večino v parlamentu. Val prebežnikov, ki želijo prek Slovenije priti do zahodne Evrope, predvsem Nemčije, medtem ne pojenja. Samo v ponedeljek je v državo vstopilo približno 8.000 prebežnikov, podobno pa bo verjetno tudi danes. Ponoči so na območju mejnega prehoda Rigonce policisti izsledili nekaj manj kot 2.000 prebežnikov, ki so jih prepeljali v nastanitveni center v Brežice, zdaj pa pred Rigoncami že čaka nov vlak s prebežniki. Koliko jih je, policija ne ve, lahko pa se zgodi, da se bodo prebežniki sami odpravili proti Brežicam. The unemployment rate for people of Turkish origin in Germany stands at 10.4 percent against the national average of 6.4 percent. Brezposelnost med osebami s turškim poreklom je v Nemčiji 10,4%. Končno bodo Hrvati začeli graditi ograjo na meji s Srbijo, pišejo Hrvaški mediji. Kdaj bomo mi? V ŽIVO: v Brežicah zgorelo 27 šotorov, migranti delali selfije 21. 10. 2015, 7:26 266 Facebook Twitter Foto: M. G. Begunski val v Sloveniji postaja vse hujši. Medtem ko policistom, prostovoljcem in ostalim delavcem na terenu zmanjkuje moči, je na mejah iz ure v uro več migrantov, veliko pa je tudi nenapovedanih prihodov, saj hrvaška stran o tem ne obvešča redno. Še vedno se na terenu soočajo z nasiljem, gorelo pa je tudi v nastanitvenem centru v Brežicah. V sprejemnem centru v Brežicah je že dopoldne prišlo do požara, ki so ga zanetili begunci. Ni še znano, ali se je požar razširil namerno ali zgolj slučajno, ker so se begunci želeli pogreti. Po podatkih Policijske uprave Novo mesto je v požaru zgorelo 27 šotorov, ostalo pa jih je zgolj 19. Vodja brežiške izpostave Zdenka Močnik nam je dejala, da še ne vedo, kako bodo nadomestili izgubljeno opremo. VIDEO V ŽIVO: v Brežicah zgorelo 27 šotorov, migranti delali selfije 1 VIDEO V ŽIVO: v Brežicah zgorelo 27 šotorov, migranti delali selfije 3 VIDEO V ŽIVO: v Brežicah zgorelo 27 šotorov, migranti delali selfije 4 Video posnetek požara je na Twitterju objavil novinar televizije N24 Steffen Schwarzkopf. Na družabnih omrežjih se je razširila tudi šokantna fotografija migranta, ki pozira ob požaru v Brežicah. Foto: Facebook Foto: Facebook Z brežiške občine so medtem sporočili, da prebivalci in krajevna skupnost Dobova ostro nasprotujejo, da bi v Dobovi vzpostavili še en sprejemni center. Občina Brežice se zaveda, da so stiske migrantov in razmere v državi resne, vendar državi sporoča, da varnost kraja s 3000 prebivalci ne more in ne sme biti ogrožena, so zapisali v sporočilu za javnost. Po navedbah občine izredne razmere na meji že močno vplivajo na življenje tamkajšnjih občanov. Tako so danes prebivalci vasi Rigonce ostali doma, ker niso mogli do svojih delovnih mest, doma pa so ostali tudi nekateri osnovnošolci. Kot je pred časom že opozarjal brežiški župan Ivan Molan, trpi negativne posledice tudi lokalno gospodarstvo, poroča STA. Spet samovoljno proti Avstriji V namestitvenem centru v Šentilju, kjer je bilo zjutraj nameščenih več kot 2700 beguncev, pa je kakih tisoč beguncev dopoldne ponovno prebilo policijski kordon in izsililo pot do meje z Avstrijo, poroča STA. Okoli 2000 beguncev se je na Šentilju mimo policistov prebilo še v torek popoldne. V Šentilju, kjer je trenutno nastanjenih 2763 oseb, sicer po navedbah PU Maribor pričakujejo še okoli 3800 novih beguncev. Stanje na terenu in prihodi beguncev Ponoči in čez dan je slovensko mejo prestopilo več tisoč beguncev. Težava, s katero so se policisti najpogosteje soočali, pa je ta, da jih hrvaški varnostni organi o prihodu niso obvestili. Prva skupina (okrog 500) migrantov je okrog 9. ure začela zapuščati nastanitveni center v Gornji Radgoni. Odšli so proti nekdanjemu mejnemu prehodu v Gornji Radgoni. Okrog 13. ure je nastanitveni center zapustila še druga skupina (okrog 500). Vsi migranti so bili nato okrog 14.15 ure sprejeti v Avstrijo, pa so sporočili s PU Murska Sobota. Dodali so še, da je v nastanitvenem centru v Lendavi trenutno 700 migrantov, sprejemna centra v Petišovcih in Dolgi vasi pa sta trenutno brez njih. Kako je poskrbljeno za migrante? Iz Uprave RS za zaščito in reševanje so sporočili, da je bilo v torek skozi celoten dan angažiranih preko 200 pripadnikov sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in 111 pripadnikov Slovenske vojske, ki so med drugimi pripravili in razdelili 2290 toplih obrokov. Skupaj s hrano so na lokacijo Šentilj dostavili 800 kg kruha, istočasno je bil na Šentilj in v Gornjo Radgono dostavljen topel čaj. Število beguncev in migrantov, ki so v zadnjih dneh vstopili na območje Slovenije (stanje v sredo, 21. 10., ob 11. uri) Datum Število oseb Opombe 16. 10. 2015 0 od 16. ure dalje 17. 10. 2015 3.000 18. 10. 2015 2.700 19. 10. 2015 7.677 20. 10. 2015 8.078 21. 10. 2015 cca 3.000 Dobova, Gorišnica Imeno Skupaj 24.455 Število tujcev v sprejemnih centrih Lokacija Število oseb Opombe Petišovci 0 Dolga vas 0 Dobovec 0 Center za tujce 19 Gruškovje 439 Brežice 1750 Središče ob Dravi 350 Dobova 1500 + 1550 proti Dobovi peš Obrežje 0 Imeno (začasni) 200-250 Gorišnica (začasni) 1000 Skupaj 5.258-5.308 Število beguncev in migrantov v namestitvenih centrih Lokacija Število oseb Opombe Šentilj 2761 z 895 osebami na vlaku Dobova (ob 03.20) Gornja Radgona 501 Vrhnika 600-900 vsi bodo odpeljani na Šentilj (16 avtobusov) Celjski sejem 230 Lendava 700 Skupaj 4.792-5.092 Število beguncev in migrantov, ki so zapustili Slovenijo (predaja avstrijskim varnostnim organom in drugo) Datum Število oseb Opombe 20.10.2015 4.036 Avstrija (do 16.30. ure) 21.10.2015 190 z rednim vlakom – prevzeli Avstrijci 500 peš odšli v Gornji Radgoni *Podatki se vodijo od 20. 10. 2015 dalje. VIR: Policija Barbara Oprčkal Novo presenečenje za slovensko vlado: bo Merklova zaprla meje? 21. 10. 2015, 15:51 0 Facebook Twitter Angela Merkel mora razviti strategijo, s katero bodo zadovoljni njeni strankarski kolegi. Foto: Michael Kappeler/EPA Kar 188 od 630 poslancev nemškega parlamenta in od tega večina članov Krščanske demokratske stranke, ki jo vodi Angela Merkel pripravlja zakone, ki bi posledično lahko zaprli nemško in šengensko mejo. Podporniki zaprtja meje, ki pripravljajo zakon so omenili, da če Merklova v kratkem ne bo predstavila konkretnega plana in rešitve migrantske politike, bodo zakon poskušali speljati do realizacije, poroča The Telegraph. “Nujno moramo zaustaviti tok migrantov, postavitev ograje in zaprtje meje ne bi smela biti tabu,” se je za Bild izrazil Christian von Stetten, vodja upornikov proti migrantom in član Merklove stranke. Prvi predlogi za zaprtje meje so začeli “leteti” takoj, ko je predsednik nemškega policijskega sindikata Rainer Wendt čez vikend omenil mejne ograje. Državljanom zahodnega Balkana bodo Nemci zavračali prošnje za azil Nemčija je spremenila azilno zakonodajo in je države zahodnega Balkana uvrstila na seznam “varnih držav”. Prošnje za azil, ki jih vlagajo državljani zahodnega Balkana bodo skoraj zagotovo zavrnjene in to po hitrem postopku, poroča STA. Umrl je France Bučar 21. 10. 2015, 10:23 24 Facebook Twitter Foto: STA Umrl je profesor prava, politik in predsednik prve skupščine v samostojni Sloveniji. France Bučar se je rodil v Bohinjski Bistrici leta 1923 in se že kot mlad dijak priključil OF. Med vojno je bil zajet s strani Italijanov ter bil poslan v italijanska taborišča, na poti v nemškega pa je pobegnil in se pridružil partizanskemu Kokrškemu odredu. Po vojni je bil vpoklican v KNOJ in OZNO (predhodnico SDV), kjer je ostal do leta 1946. Akademsko kariero profesorja je začel na Pravni fakulteti Edvarda Kardelja v Ljubljani v 60. letih, kjer je ostal do leta 1978, ko ga je zaradi kritičnih člankov o samoupravljanju Centralni komite Komunistične partije s fakultete odstranil, poroča STA. Lustracija samo preko mojega trupla V 57. številki Nove revije je s preostalimi intelektualci pripravil slovenski nacionalni program za samostojno in svobodno Slovenijo. Bil je tudi med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze (SDZ), na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 pa je bil izvoljen v prvo skupščino v samostojni Sloveniji, kjer je bil izbran za njenega predsednika. Poleg tega je predsedoval še komisiji za pripravo prve slovenske ustave, v zgodovino pa sta šla njegova znamenita stavka ob odstavitvi Peterleta, ko je Vitomirju Grosu zabrusil: “Ne boš ti meni afne guncal!” ter ob vse večji zahtevi po izvedbi lustracije: “Lustracija samo preko mojega trupla.” Nikoli ni resnično zapustil politike Po neuspešni kandidaturi za župana Ljubljane se je leta 1996 upokojil in se kljub temu podal na predsedniške volitve kot neodvisni kandidat v letu 2002, kjer se ni uvrstil v drugi krog, volitve pa je takrat zmagal Janez Drnovšek. Vseskozi se je uveljavljal kot dober poznavalec politike in njen komentator ter je napisal številne knjige. Njegov zadnji odmeven nastop in politični angažma je bil na magistratu pred parlamentarnimi volitvami leta 2011, kjer je ob boku z Milanom Kučanom, Svetlano Makarovič in še nekaterimi pripadniki nekdanje nomenklature podprl Zorana Jankovića. M. P. "Sodelovanje z njim je bilo dobro. Bil je človek idej, ki je bil pripravljen za te ideje zastaviti tudi samega sebe, svoje dostojanstvo, in mislim, da imamo Slovenci do njega velik moralni dolg, večji, kot se mu ga je izkazovalo zadnja leta njegovega življenja," je še dejal Kučan. Jaz nisem Bučarju ničesar dolžna, glede na to, da je bil eden tistih, ki je najbolj nasprotoval lustraciji leta 1990, je pa popolnoma, jasno da mu Kučan dolguje veliko. Brez takšnih kot je bil Bučar bi bil Milan res samo upokojenec in to z bistveno nižjo pokojnino. Jaz Bučarju zamerim 2 stvari: 1. Ni dovolil lustracije 2. Romanje na magistrat Pa še nekaj ko je bil lep in mlad je rad jezdil bele konje. Vprašajte ljudi v Celju takoj po vojni..... Bil je tudi likvidator na belem konju. Prva zmaga migrantov. Kapitulacija Vesnine policije. 21. 10. 2015, 10:45 37 Facebook Twitter Foto: M. G. Kraje, grožnje prebivalcem, požigi in upori, na koncu pa velika zmaga migrantov pri Šentilju, ko so meni nič tebi nič premagali blokado slovenske policije in mirno odkorakali proti Avstriji. Da nemočni dojenčki, ki so se ravnokar rodili in o katerih se pri nas tako rado poroča, težko prebijejo policijske blokade, je očitno jasno vsem, razen nekaterim novinarskim kolegom. Gnila kraljeva vojska stare Jugoslavije se je leta 1941 precej dlje upirala nemškemu sovragu, kot se je včeraj slovenska policija upirala nasilnim migrantom. Pa da bo jasno. Ne gre kriviti tistih nekaj policistov, ki jih je ministrica Vesna (s šimniko v rokah) poslala vzpostavljati red. Njim lahko rečemo samo hvala, ker se vsaj trudijo. Krivi so tisti, ki niso nič naredili (razen nekaj piarovskih potez slikanja z migranti), čeprav je že mesece jasno, kaj nas čaka. Še več – namesto jasnih navodilo naj bi neuradno iz Ljubljane policiji celo naročili, naj begunce prepusti njihovi usodi – torej naj jih ne zadržujejo in naj jih prosto spuščajo v Avstrijo. Si predstavljate, kako demotivirani morajo biti naši policisti in vojaki, ko jim sprva naročijo, naj zagotavljajo red v državi. Že po prvem velikem porazu pa jim iz Ljubljane – namesto okrepitev – pošljejo navodilo, naj se raje umikajo in stvari prepustijo kaosu. Če se še kdo sprašuje, kakšna je razlika med hrvaško in slovensko vlado, potem je od včeraj jasno: popolnoma nobene. Niti hrvaška niti slovenska vlada ne spoštujeta mednarodnih dogovorov, niti hrvaška niti slovenska vlada ne uveljavljata več pravnih norm, ki veljajo v državi. Ne da bi se ravno hvalili, da je pravna država pri nas kadarkoli dobro delovala, toda tu, kjer smo zdaj, nismo bili nikoli. Vstopili smo v obdobje kaosa, ko očitno niti vojska niti policija ne moreta več vzdrževati reda in varnosti občanov. Kriv za to je predsednik vlade Miro Cerar, ki je sprva ogromno govoril, kako smo pripravljeni na begunski val, nato je začel jokati, kako Hrvatje kršijo dogovor, danes pa rešuje nekaj, kar se rešiti – pod to vlado – več ne da. Anna Fenninger ne bo branila globusa - sezone je konec! Nastop na prvem veleslalomu sezone vprašljiv 21. oktober 2015 ob 12:11, zadnji poseg: 21. oktober 2015 ob 13:25 Sölden - MMC RTV SLO Šok v avstrijski smučarski reprezentanci: Anna Fenninger je padla na treningu v Söldnu, zaradi strganih križnih kolenskih vezi je sezone konec. Zmagovalka zadnje sezone svetovnega pokala (za kristalni globus se je borila s Tino Maze) je z bolečinami v levem kolenu obležala v snegu in so jo morali s helikopterjem prepeljati v bolnišnico v Innsbrucku. Pregled je pokazal, da bo morala na operacijo, kar pomeni, da je sezona zanjo končana, še preden se je začela. Fenningerjeva je imela v letošnjem pripravljalnem obdobju precej težav, najprej z domačo smučarsko zvezo, nato s kolenom, tako da je morala konec septembra prekiniti trening. Prejšnji teden se je vrnila na sneg in bila optimistična, saj bolečin ni imela več. Toda tri dni pred prvo tekmo, kjer bi branila lansko zmago, se je trening končal nesrečno. Podobno smolo je imel lani Aksel Lund Svindal, ko si je strgal ahilovo tetivo. V Söldnu bodo od Slovenk na štartu Katarina Lavtar, Ana Drev, Tina Robnik in Maruša Ferk. V nedeljo bo na ledeniku Rettenbach še moški veleslalom. Kdo bo poleg Žana Kranjca v slovenski ekipi, bo znano po današnjih internih kvalifikacijah. Nemci odgovarjajo Netanjahuju: Krivda za holokavst je naša Netanjahu: "Hitler ni hotel iztrebiti Judov" 21. oktober 2015 ob 12:36, zadnji poseg: 21. oktober 2015 ob 13:20 Jeruzalem - MMC RTV SLO/Reuters Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Adolf Hitler ni hotel iztrebiti Judov, temveč ga je o tem prepričal jeruzalemski veliki mufti. Berlin odgovarja, da so za holokavst krivi Nemci. Netanjahu je z izjavo na Svetovnem kongresu sionistov, da je bil pravzaprav jeruzalemski mufti Haj Amin Al Huseini tisti, ki si je zamislil idejo o iztrebitvi evropskih Judov in jo predstavil voditelju nacistične Nemčije Adolfu Hitlerju, na družbenih omrežjih dvignil ogromno prahu. Pred zasedanjem kongresa je izraelski premier spomnil na srečanje Huseinija in Hitlerja novembra leta 1941:"Hitler takrat ni imel namena iztrebiti Judov, hotel jih je izgnati. Haj Amin Al Huseini je odšel do Hitlerja in mu dejal: 'Če jih boš izgnal, bodo prišli sem (v Palestino)'". Netanjahu je nadaljeval, da je nato Hitler vprašal:"In kaj naj naredim z njimi?" Mufti mu je odgovoril: "Zažgi jih." Namigovanja, da naj bi ideja o holokavstu oblikoval jeruzalemski mufti, je proučevalo že več zgodovinarjev, a jih je večina zavrnila. Haj Amin Al Huseini je bil imenovan na mesto jeruzalemskega velikega muftija leta 1921, svoj položaj pa je izrabljal za promocijo islama. Med arabsko nacionalistično vstajo v Palestini (1936-39) proti britanski kolonialni upravi in množičnemu priseljevanju Judov na ozemlje Palestine, se je postavil v opozicijo Britancev. Ko so ga hoteli aretirati leta 1937, je pobegnil v Libanon, nato v Irak, na koncu pa poiskal zavezništvo s fašistično Italijo in nacistično Nemčijo. Med drugo svetovno vojno je sodeloval tako z Italijo kot Nemčijo, kjer je širil svojo protijudovsko propagando po radiu. Nacistom pa je v Bosni pomagal rekrutirati muslimane za vstop v SS-enote. Odgovornost je nemška "Vsi Nemci poznajo zgodovino morilske rasne manije nacistov, ki je vodila do razpada civilizacije, kar je bil holokavst," je dejal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert, ko so ga povprašali o izjavah Netanjahuja. "O tem v nemških šolah učimo z dobrim razlogom, to se ne sme pozabiti. In ne vidim razloga, da bi spreminjali naš pogled na zgodovino. Vemo, da je odgovornost za ta zločin proti človečnosti nemška in povsem naša," je še dodal. K. Št. al ste sionisti žrtvoval "par" Judov za vš višji cilj? Kot vse kaže je bilo res tako. Žrtvovali so milijone svojih vernikov, da so lahko dobili opravičilo za ustanovitev Izraela in širjenje na arabska ozemlja. To ni več teorija zarote, ampak smiselna razlaga, glede na to da Natanjahu omenja, da je bilo s Hitlerjem dogovorjeno, da žide samo izžene. Se pravi, da je bila ustanovitev Izraela mišljena že pred letom 1940. No, nekaj smo izvedeli kar iz prve roke. Bogati židje in bogati muslimani se strašno dobro razumejo med seboj. Res je da je mufti v Sarajevu organiziral SS muslimanske enote, ki so kot današnji IS harale po bosanskih Židih. NoriPlanet # 21.10.2015 ob 13:37 Prijavi neprimerno vsebino Oboji so nezreli in nasilni, tako Judje kot Arabci. Ista medalja samo druga plat. Se strinjam. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na Svetovnem kongresu sionistov izjavil, da Adolf Hitler ni hotel iztrebiti Judov, temveč ga je o tem prepričal jeruzalemski veliki mufti. Meni so na MMC brisali nič koliko postov, kjer sem samo omenjal sionizem ali cionizem. V komentarjih ni bilo nikakršnih kršitev pravil foruma. Počasi že verjamem, da tudi zahodne medije obvladuje cionistična cenzura. še malo in sionisti bodo slavili hitlerja kot preroka..... kristus ni prišel z vojsko, zato so ga križali.... jo je pa zato imel sionistični vzornik Hitler.... Netanjahu: "Hitler ni hotel iztrebiti Judov" Bilo je nehote... ....nezgoda ajmsori.. Mein Kampf je pa Bozicek napisal? el CARTEL # 21.10.2015 ob 13:54 Prijavi neprimerno vsebino Bogati židje so revne žide žrtvovali kot poizkusne zajce. Še ena krutost več s strani bogatih potomcev Hazarjev. židi lahko komot odstrani bogati so revne žrtvovali kot poskusne zajce. pe ena krutost več s strani bogatih. tu vera nima nič s tem (miljarderi imajo samo enega boga - denar) Kdo pa je Stalinu povedal, da mora pobijati Jude ? Video: Hrvati usmerjajo prebežnike proti zeleni meji V dveh skupinah v Rigonce davi prišlo okoli 5.000 beguncev 22. oktober 2015 ob 06:20, zadnji poseg: 22. oktober 2015 ob 12:18 Ljubljana - MMC RTV SLO Hrvaška policija je v noči na torek skupino 1.500 beguncev po izkrcanju iz vlaka popeljala skozi bližnjo vas in jim jasno pokazala smer proti zeleni meji s Slovenijo, kažejo posnetki slovenske policije. V bližini Rigonc je zeleno mejo prestopilo več tisoč prebežnikov, največ do zdaj. V Šentilju je mogoč prehod v Avstrijo samo na avtocestnem mejnem prehodu, saj je Avstrija stari mejni prehod zaprla. Avstrijski organi so okoli 11. ure zaprli stari mejni prehod Šentilj, kot sporočajo s PU-ja Maribor zaradi zagotavljanja varnosti prebežnikov. Na Šentilju razvoj dogodkov spremlja MMC-jev novinar Luka Lukič @lukalukic61 V Šentilju je mogoče državno mejo med Slovenijo in Avstrijo prehajati samo na avtocestnem mejnem prehodu Šentilj, kjer pa avstrijski varnostni organi izvajajo poostren mejni nadzor. Zaradi tega je pred mejnim prehodom nastala kolona vozil, ki je dolga že okoli 1,5 kilometrov, sporoča policija. Šefic: Hrvaška premišljeno in prefinjeno pošilja migrante nad Slovenijo 22. 10. 2015, 14:09 1 Facebook Twitter Foto: STA “Popolnoma zavestno so usmerili migrante proti reki Sotli in jih pustili plavati. Bili so premočeni in pomanjkljivo oblečeni,” je nedopustno in neodgovorno akcijo Hrvaške komentiral Šefic. Na novinarski konferenci vlade sta državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan predstavila razmere na terenu na območjih, ki jih je zajel največji migrantski val. Med nočnim helikopterskim varovanjem zelene meje je slovenska policija ob 21. 50 uri zaznala večjo nenapovedano in neorganizirano skupino migrantov, ki je Hrvaška ni najavila. Ti so jih izpustili na zadnji vlak postaji in jih z manjšim spremstvom napotili peš proti slovenski meji. Zabredli v reko Hrvaški organi v ničemer niso hoteli preprečiti prehoda velike skupine migrantov preko reke Sotle ali jih usmeriti drugam. “Popolnoma zavestno so jih pustili proti reki in jih pustili plavati. Bili so premočeni in pomanjkljivo oblečeni.” Migrantom je pomagal tudi helikopter s svetlobnim usmerjevanjem in kazanjem poti do Slovenije, kjer so jih prevzele slovenske varnostne sile. Hrvaška diskreditira Slovenijo doma in v tujini Hrvaška z nekontroliranim prevažanjem migrantov proti naši državi prenaša soodgovornsot za migrantsko krizo na Slovenijo. “Takšno ravnanje je nedopustno in neodgovorno“, je še Šefic okrcal hrvaške oblasti. “Kljub temu dialog poteka konstruktivno, svoja stališča bomo predstavili tudi komisarju za migracije.” Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojić je danes dejal, da je Hrvaška ponudila Sloveniji možnost, da bi izredni hrvaški vlaki peljali begunce in migrante do mejnega prehoda Šentilj in ne le do hrvaško-slovenske meje. Odgovora slovenske strani ni bilo, je zatrdil novinarjem pred današnjo sejo hrvaške vlade, poroča STA. Preučujemo možnosti za postavitev šotorišča Poveljnik civilne zaščite Šestan se je ravnokar vrnil iz dobove, kjer po negovih besedah vladajo nemogoče razmere. “Preučujemo tudi možnosti za postavitev šotorišča, ki bo lahko sprejel 2 do 3 tisoč ljudi. Ko bodo dobili dovoljenje lastnika, bo šotorišče postavljeno v dveh dneh.” Kritične razmere so tudi v Šentilju, v vojašnici Vrhnika pa je za silo vzpostavljen sistem za bivanje migrantov. Marko Puš Spopadi med begunci v Rigoncah, Avstrijci v Šentilju zaprli mejo 22. 10. 2015, 7:15 225 Facebook Twitter Foto: Boris Cipot Nove kolone beguncev proti slovenski meji. Neuradno naj bi hrvaška vlada slovenski celo ponudila, da begunce vozijo neposredno do Šentilja. Slovenija se na to še ni odzvala, za vlado se zdi, da kot edino rešitev čaka na pomoč iz EU. Situacija v Sloveniji zaradi toka migrantov ostaja resna. Najhuje je v Šentilju, saj se tja z vsakim prihodom vlaka zgrne okrog 1500 ljudi. Stari mejni prehod Šentilj je zaprt, v Rigoncah je prišlo do incidenta, v katerem je bil zaboden eden izmed migrantov. ? Šentilj: Avstrija zaprla stari mejni prehod Šentilj Ponoči je nastanitveni center Šentilj samovoljno zapustilo okoli 650 tujcev, ki so se peš napotili v Avstrijo. Večino so avstrijski varnostni organi sprejeli, nekaj deset tujcev pa se je prostovoljno vrnilo v nastanitveni center Šentilj s pojasnilom, da so to storili zato, ker imamo v Sloveniji ogrevane šotore. Okoli 7.30 je bilo v nastanitveni center Šentilj z vlakom iz Dobove pripeljanih 650 tujcev. Pričakujemo tudi prihod avtobusov s 70 tujci iz sprejemnega centra Gruškovje. V nastanitvenem centru Šentilj se bo tako trenutno nahajalo 2520 oseb. Po naših informacijah se Šentilju bliža vlak iz Dobove z dodatno pošiljko migrantov. Včeraj so z vlakom v zbirni center prihajali v skupinah po 1500 ljudi, v tem primeru pa se jih pričakuje vsaj še enkrat več, saj je vlak sestavljen iz šestih vagonov. V vsakem izmed vagonov je lahko do 500 migrantov ali pa tudi več. Okoli 11. ure so avstrijski varnostni organi zaradi zagotavljanja varnosti migrantov zaprli nekdanji stari mejni prehod Šentilj. V Šentilju je mogoče državno mejo prestopati samo na novem (avtocestnem) mejnem prehodu Šentilj, kjer pa avstrijski varnostni organi izvajajo poostreno mejno kontrolo, zaradi česar se je pred mejnim prehodom – na avtocesti A1 Maribor–Šentilj – ustvarila kolona vozil, ki je dolga že okoli 1,5 km. Policisti svetujejo previdnost in strpnost pri čakanju na prestop meje. Kaos v Rigoncah Pri Rigoncah je okoli 4. ure zeleno mejo prečkalo med 2000 in 3000 migrantov, tudi tokrat pa, kot so sporočili s PU Novo mesto, Hrvaška slovenske strani ni obvestila o prihodu te skupine. Druga večja skupina je prispela ob 7.30. Po navedbah tujcev so prispeli z vlakom z enajstimi vagoni, spremljali in usmerjali pa naj bi jih hrvaški policisti. Tudi v tej skupini je bilo prav tako okoli 2000 migrantov, kar pomeni, da je v Rigoncah že okoli pet tisoč tujcev. Policisti obe skupini usmerjajo proti sprejemnima centroma v Brežicah in Dobovi, razmere pa so zaradi nepregledne množice napete. Prišlo je tudi do incidenta, natančneje do spora med begunci, v katerem naj bi enega od njih zabodli. Kot je sporočil novinar STA s kraja dogodka, so policisti po izbruhu spora s strokovnim prijemom obvladali dva begunca in ju odpeljali v policijsko vozilo, ponesrečenca pa so oskrbeli reševalci. Brežice: Župan zahteva naj država zapre meje Brežiški župan Ivan Molan je na novinarski konferenci pred begunskim centrom v Dobovi pozval k normalizaciji stanja, v Posavje pa je povabil tudi premierja Mira Cerarja. V Dobovi naj bi sicer poskušali pripraviti nov prehoden sprejemni center, ki bi sprejel do 3000 beguncev. Po Molanovih besedah je v najbolj obremenjeni slovenski obmejni občini pritisk migrantov vse večji, razmere na terenu pa vse slabše. Vsi vpleteni v reševanje krize z migranti, prostovoljci humanitarnih organizacij, civilna zaščita in policija pa so na robu fizične in psihične zmogljivosti, piše STA. Na vlado je naslovil zahteve, da naj država takoj zapre meje in migrante sprejema na določenih zbirnih točkah, s čimer bi mejo nadzorovali, hkrati pa bi preprečili tavanje migrantov po vaseh, poljih, gozdovih in močvirjih. Zavrč: neorganiziran prihod okoli 660 migrantov Nekaj minut pred 1. uro ponoči je v bližini mejnega prehoda Zavrč v Slovenijo nedovoljeno in neorganizirano vstopilo okoli 660 tujcev, ki so jih do tja spet nenapovedano pripeljali z avtobusi. Zaradi varnosti teh ljudi in drugih udeležencev cestnega prometa je bil med 1.12 in 2.20 zaprt mednarodni mejni prehod Zavrč. Vse tujce bodo z avtobusi prepeljali v nastanitveni center Šentilj, so sporočili s PU Maribor. Gornja Radgona Okrog 9. ure je prva skupina migrantov (okrog 500) začela zapuščati nastanitveni center v Gornji Radgoni. Odšli so proti nekdanjemu mejnemu prehodu. Avstrijski varnostni organi migrante sprejemajo. Promet čez reko Muro je urejen s semaforji in poteka izmenično enosmerno. Okrog 13. ure je nastanitveni center nato zapustila še druga skupina nastanjenih migrantov (okrog 500). Nekateri vlaki danes ne bodo vozili Slovenske železnice bodo po dogovoru s policijo organizirale prevoze beguncev z Dolenjske v nastanitvene centre z več vlaki. Zaradi tega bo oviran promet iz Zasavja in Posavja, nekatere vlake pa bodo morali tudi odpovedati. Danes tako iz Dobove nista odpeljala dva redna vlaka. “Na Slovenskih železnicah se trudimo, da bi bil notranji promet po državi čim manj oviran. Zaradi odpovedi vlakov lahko na več relacijah pričakujemo gnečo na vlakih. O spremembah bomo sproti obveščali na naši spletni strani, več natančnih informacij pa bo znanih v prihodnjih urah,” so davi sporočili z železnic. Skupina migrantov okradla bencinski servis in lokal v Šentilju 21. 10. 2015, 9:38 92 Facebook Twitter Foto: M. G. Begunska kriza v Sloveniji dobiva nove razsežnosti. Po nasilju so bili policisti obveščeni še o tatvini na bencinskem servisu v Šentilju. Kot nam je pojasnil tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl, policisti preiskujejo sum kaznivega dejanja tatvine. Migranti so želeli na bencinskem servisu kupiti nekaj stvari, ko pa so zagledali policijsko patruljo, so se ustrašili in zbežali, pri tem pa s sabo odnesli nekaj izdelkov, ki jih niso plačali. Velika škoda tudi na lokalu v bližini bencinskega servisa Migranti so veliko škodo povzročili tudi v bližnjem lokalu Sorriso Caffe. Kot nam je povedala lastnica Tjaša Belna, se jih je naenkrat v lokal, ki sicer meri 40 kvadratnih metrov, usulo več kot petdeset. Izkoristili so velik naval ljudi in iz hladilnika vzeli veliko pijače, ne da bi jo plačali. Hkrati so povzročili tudi veliko škode na oknih in v toaletnih prostorih. Ocenjujejo, da je škode med 2000 in 3000 evri. Na Facebooku je objavljen tudi video, ki prikazuje ravnanje migrantov v lokalu. Ogledate si ga lahko tukaj. Vedenje nekaterih beguncev zelo nazorno pokaže tudi spodnji posnetek. B. O., M. G. ironmaiden5 • en dan nazaj Še dobro na je Nova 24, saj na rtv je brutalna cenzura Popoln kaos na mejah in popolno razsulo Cerarjeve vlade. Janša za "takojšen odstop nesposobne vlade" Na slovenskih mejah je popoln kaos, ki ga je vsak resen analitik lahko predvidel že vsaj pred letom dni, če se meja ne zapre že na vsem začetku, če se Hrvaški ne da jasno vedeti, da je zaprta za ves transport migrantov in da se bodo večina migrantov, in vsi ilegalni, striktno vračali Hrvaški. 21. Oktober 2015, ob 06:33 (posodobljeno: 21. Oktober 2015, ob 13:46) Tekst: Gregor Preac | Foto: Bobo Tiskalniku prijazna oblika Kaže, da smo majhen narod z majhnim ozemljem, z nizkim življenjskim standardom, ker smo povečini imeli naivne voditelje. Ki se zmeraj zanašajo na druge, na večje, ki razmišljajo omejeno; časovno in prostorsko. Tako smo spet izviseli. Slovenska vlada pa je ustvarila koridor, edini še preostali koridor, in si preusmerila vso legalno in ilegalno migrantstvo, tihotapstvo, spremljajoči mednarodni kriminal nekontrolirano čez vse slovensko ozemlje. Vojna v Siriji traja štiri leta, Madžarska je zapirala mejo nekaj mesecev, slovenska vlada pa je na nočni izredni seji v zadnjem trenutku v popolni paniki in razsulu dopolnjevala zakon o obrambi. Kakšna ironija, kašna neodgovornost. Migrantska kriza ne kaže novega obraza migracije, migrantov. To smo lahko opazovali v vseh podobnih migrantskih krizah po svetu in v sosednjih državah nekaj mesecev. Posledice lahko predvidi že vsak malo boljši sociolog ali nekdo, ki je živel v tretjem svetu. No, migrantska kriza je pravzaprav zelo jasno razkrila obraz slovenske vlade in njenih ključnih ministrov, ki so dejansko nesposobni zavarovati in varovati mejo, skrbeti za red, mir in varnost. Najbrž je prisotna tudi velika nesposobnost v ministrstvih, dolgoletno nepotistično in strankarsko kadrovanje, ki kot da nimajo analitičnih služb, svetovalcev, ki bi lahko predvideli posledice. Ali je to tako samo za migrantsko krizo ali tudi za vse delovanje vlade? V Grčiji je trenutno 260.000 migrantov, ki čakajo na dokumente za pot dalje po Balkanu. Dnevno prihaja v Grčijo med 5000 in 10.000 novih migrantov. Srbija obljublja, da nikoli ne bo zaprla zelene meje. Meja med Hrvaško in Srbijo je ravnica, ki jo težko nadzoruješ. Slovenija pa si je ustvarila koridor. Se torej Sloveniji v naslednjem mesecu obeta 300.000 ljudi? Slovenska vlada je povsem nepripravljena. Zadnji trenutek, četudi je vojna v Siriji že štiri leta, sprejema zasilne ukrepe. Vse kar je zanikala dolge mesece, je spremenila v samo enem dnevu. Neodločnost in polovičarstvo se kaže dalje. Ne da Slovenija še dalje sodeluje pri državnem tihotapstvu, vsebolj se migranti sami v skupinah odpravljajo po Sloveniji. Brez nadzora in spremstva policije. Določene skupine so nasilne. Še posebej pri prečkanjih meja. Ali ko se jim karkoli postavi na pot. V Siriji Islamska država in islamske skupine zgubljajo po vključitvi Rusije in po kopenski ofenzivi sirskih vladnih enot. Verjetnost poskusa vračanja borcev Islamske države, ki so iz Evrope, je vse večja. Slovenija pa nima nobenega sistema in orodij za preverjanje ljudi. Slovenija je zaprosila za tuje policijske enote. Že velikokrat se je pokazalo, da je zaradi komunikacijskih težav sodelovanje mešanih enot jalovo. Bodo tuje policijske ali celo vojaške enote pod poveljstvom EU? Ali pod poveljstvom Francije, Nemčije, Italije? Z interesi drugih držav? Ob tem velikanskem številu ljudi se veča tudi nevarnost epidemij. Pa tudi kriminala. In izkoriščanja situacije balkanskih mafij za večji prevoz mamil, orožja... Ob novih 100 in 100 tisoč beguncih se bo odpor ljudi proti migraciji v Nemčiji še povečeval. Zdaj že 65 odstotkov Nemcev nasprotuje migraciji. Če Nemčija zapre meje, bo v Grčiji in po Balkanu še zmeraj velikansko število migrantov, ki ob vsem plačilom tihotapcem, sanjam, odločenosti priti v Nemčijo, ne bodo popustili. In bodo najbrž s pomočjo lokalnih tihotapcev v dobro organiziranih skupinah uspeli priti z lahkoto do srbsko-hrvaške meje in potem tudi ob morebitnem zaprtju hrvaško-srbske meje še ilegalno dalje do slovenske meje. Obstajata samo dva možna scenarija: ali se bo Slovenija ob odprtih mejah še naslednji mesec dušila z množicami migrantov ali pa bo morala meje zapreti in se bodo v Slovenijo prebijale skupine ilegalno, kar ne bo pretežko, ker je meja ostala povsem nezavarovana. Slovenska vlada je ustvarila koridor, nasedla obljubam EU in ostala sama. Ljudje bodo vsebolj vznemirjeni, tudi prestrašeni, ponekod v obmejnih občinah se bodo začeli samoorganizirati, če policija in vojska ne bosta sposobni skrbeti za varnost. Vlada bo zgubljala podporo. Slovenija bo veljala v turističnih in drugih destinacijah in v medijih kot nevarna država. Slovenska vlada je z neukrepanjem, z naivnostjo, nasedanjem obljubam nedelujoče EU ogrozila varnost države in državljanov. Slovenija pa bo veljala kot zadnji možni koridor tudi naslednjo pomlad in poletje, če se zaradi prihajoče zime migracija nekoliko umiri. Zdajšnja kriza lahko ogrozi tako zimsko kot poletno turistično sezono in postavi Slovenijo na listo nevarnih držav. Neposredna in posredna gospodarska škoda bo velika. Predvsem pa si je Slovenija ustvarila koridor, ki ga tihotapci in migranti ne bodo tako zlahka pozabili in opustili. Samo zato, ker slovenska vlada ni predvidela posledic migrantstva, zaprtja madžarskih meja, ker ne želi slediti odločnosti Višegrajske skupine, da ne bodo dopuščale kaosa na svojem ozemlju, da ga bodo nadzorovale. Ker slovenska vlada ni že na začetku postavila jasnih pravil. Ker nima pravil. Ker nima vizije. Ker se zanaša na Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško in je torej postala varnost slovenskega ozemlja in ljudi povsem odvisna od drugih. Slovenska vlada si ni znala izračunati niti tega, da bo po zaprtju madžarskih meja na Balkanu ostalo od 300.000 do pol milijona migrantov. Ki se ne bodo hoteli vrniti. Ki bodo hoteli zlepa ali zgrda priti do Nemčije. Janez Janša @JJansaSDS Edini res učinkovit ukrep za obvladovanje migrantske krize v Sloveniji je takojšen odstop nesposobne @vladaRS Toliko o "novih obrazih". Vrh koalicije: Razmere v Sloveniji so izjemno resne Omenja se razglasitev izrednih razmer 22. oktober 2015 ob 12:50, zadnji poseg: 22. oktober 2015 ob 13:32 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Koalicija označuje razmere v Sloveniji zaradi prihoda prebežnikov za izjemno težke in resne. Vlada razmišlja o dopolnitvah usmeritve sodelovanja vojske in policije. Vodja poslancev in poslank SMC-ja je spomnila, da na podlagi veljavne zakonodaje in vladnih usmeritev sodelovanje med vojsko policijo že poteka. Danes pa so se dogovorili, da vlada ta navodila pregleda in po potrebi dopolni glede na nove okoliščine, ki pomenijo tudi še večjo udeležbo vojske. Na vprašanje, kaj bodo v koaliciji storili, če se razmere drastično poslabšajo, pa je odgovorila z besedami, da ustava natančno določa tudi roke in postopke v takih primerih. Te varovalke so v ustavi po njenih besedah določene zato, ker se varujeta demokracija in delitev oblasti. Kako blizu izrednim razmeram "Če je treba tovrstne roke preseči, je treba aktivirati 92. člen Ustave, torej stanje izrednih razmer," je opozorila Kustec Lipicerjeva. Na vprašanje, kako blizu so aktivaciji tega člena, je odgovorila, da delajo vse, da se to ne bo zgodilo. 92. člen Ustave namreč govori o vojnem in izrednem stanju. Izredno stanje se po prvem odstavku tega člena razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor. DZ odloči o uporabi obrambnih sil. Dopolnitev zakona o obrambi, ki jo je DZ sprejel v sredo ponoči in na podlagi katerih bi DZ na predlog vlade lahko dal dodatna pooblastila vojski pri varovanju državne meje, bo namreč v skladu z zakonodajo začela veljati šele prihodnji teden, je pojasnila Simona Kustec Lipicer. DZ je sicer v stalni pripravljenosti, da bo v okviru svojih pristojnosti kadar koli in na kakršen koli način pristopil k sodelovanju pri reševanju problematike v zvezi z migranti, je še dejala. Do nenapovedanih in nenadzorovanih razmer po njenih besedah prihaja tudi zaradi nesodelovanja Hrvaške. Ustavni sodniki prižgali zeleno luč za referendum o zakonu o zakonski zvezi Pritožbo na zavrnitev referenduma je vložila koalicija Za otroke gre 22. oktober 2015 ob 12:04, zadnji poseg: 22. oktober 2015 ob 13:42 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ustavno sodišče je dopustilo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami heterospolnih parov, so sporočili z ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je odločbo v sporu o dopustnosti referenduma, predlagatelja referenduma sta bila Metka Zevnik in Aleš Primc, sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovale sodnice Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat, ki so podale tudi odklonilna ločena mnenja. Pritrdilna ločena mnenja so dali sodnica Marta Klampfer in sodniki Miroslav Mozetič, Ernest Petrič in Jan Zobec. Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali v Koaliciji za otroke gre, Metka Zevnik je povedala, da je vesela, ker je "ustavno sodišče odločilo v prid ljudi in ne elite". Državni zbor je po njenem mnenju nasilno prekinil zbiranje podpisov in ljudem vzel glas, ustavno sodišče pa jim ga je vrnilo. Napovedala je, da bodo podpise zbirali še naprej, pripravljajo se tudi na kampanjo, s katero želijo doseči čim več ljudi. Sodelovanja RKC-ja ni izključila, saj so "RKC ljudje, so verniki, vernikov pa v tej državi ni malo". Dodala je, da gredo na referendum zato, da zmagajo: "Pot poznamo, voljo in pogum imamo." Ustavno sodišče sicer ni presojalo ustavne skladnosti (še) veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prav tako tudi ne ustavne skladnosti novele, o kateri naj bi se izvedel zakonodajni referendum, ampak le o sporu med DZ-jem in predlagateljema referenduma, in sicer glede vprašanja, ali je referendum o noveli dopusten, so zapisali v sporočilu. Referendum je bil zavrnjen konec marca DZ je 3. marca sprejel novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami heterospolnih parov, vendar pa zaradi postopka za razpis referenduma, ki ga je začela civilna iniciativa Za otroke gre, ni začela veljati. 26. marca so poslanci zavrnili razpis referenduma o noveli z utemeljitvijo, da se referendumska pobuda nanaša na zakon, za katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten. Koalicija Za otroke gre je nato vložila ustavno pritožbo zoper sklep DZ-ja. V njej so predlagali odpravo sklepa in dopustitev referenduma. NSi že poziva na referendumsko udeležbo Odločitev je bila pričakovana, menijo v NSi-ju. Zakon je namreč po njihovem mnenju temeljito posegel in spremenil opredelitev zakonske zveze in posledično odprl možnost posvojitve otrok istospolnim skupnostim. "Skladno s temeljnim programom stranke NSi nasprotuje možnosti, da bi istospolne partnerske skupnosti posvajale otroke. Državljane in državljanke pozivamo, da se referenduma udeležijo. Zakonska zveza med možem in ženo je zveza, ki omogoča rojevanje otrok in ustvarjanje družine," so zapisali. G. C., Sa. J. Sicer mislim, da bo referendum propadel, saj je medijski svet in javno mnenje zelo naklonjeno "novim družinam". Kljub vsemu pa se mi zdi, da ni človekova pravica, da lahko posvojiš otroka (npr. v istospolne skupnosti) in tudi ni človekova pravica, da se skupnost v kateri živiš (s komur- oz. čimerkoli) imenuje družina. V to, kako živiš in s kom si deliš posteljo, pa se tako ali tako nihče ne vtika in nihče, vsaj v tem kontekstu, ne problematizira. Nekdo je očitno vedel že vnaprej, da bo njegovih 5 sodnikov dovolilo referendum, spustilo Janšo, etc. Janšo je očitno spustilo njegovih 9 Samo za informacijo: Leta 2016 poteče mandar Miroslavu Mozetiču in Marti Klampfer. Upam, da bo vlada namesto njih izbrala nekoga, ki bo bolj ideološko neodvisen, kritično misleč in zavezan spoštovanju človekovih pravic. Mene pri tem zakonu še najbolj moti predlog (SD-ja), ki predlaga da bi samske ženske ali pa istospolni pari bili upravičeni do umetne oploditve, kljub temu da nimajo težav z zanositvijo in bi bili zdravi. To bo privedlo do tega da bodo ljudje prihajali samo še iz epruvet. Premier doktor ustavni strokovnjak Miro Cerar je svoj doktorat očitno prepisal ali pa mu ga je napisala kaka srednješolka, ker toliko neustavnih odločitev kot so pod njegovim vodstvom sprejeli pa tudi še ne. Cogito: Dejte že dojet, da otrok ni objekt, do katerega si upravičen! Dva moška ali dve ženski nikoli nista in nikoli ne bosta mogla imeti otrok po naravni poti. Torej taka zveza ni normalna. Vsak otrok si želi da bi ga vzgajali biološki starši in ne dva istospolno usmerjena zafrustriranca. Sicer ni tema, ampak treba bi bilo razmislit, glede na situacijo, vključit v zakon možnost mnogoženstva. A kdo ve, ali Šariatsko pravo dovoljuje istospolne poroke??? Ker res ne vem a ima smisel spreminjat zakon, ki ga ne bo več v nekaj desetletjih!! Ne, šeriatsko pravo ne dovoljuje istospolnih porok, pa krščansko tudi ne... V kolikor se bo sranje z migranti nadaljevalo, bodo lahko volilci izrabili referendum kot protestno glasovanje proti vladi! Tako kot so padli 3 referendumi pod Pahorjem! Zna biti še zanimivo in rezultat še zdaleč ni odločen!! Rezultat je že v naprej znan. Isti kot če bi dali vprašanje če naj Slovenija začne gradit ograjo na meji z Hrvaško bo tudi 70-80% Za. US je kao DESNO. Tudi če bi bilo, koliko je pa potem levih institucij. Šefic: Hrvaška farsa, o tem, kako smo Slovenci nehumani Vlada objavila posnetek, kako Hrvaška prebežnike pošilja preko slovenske meje 22. oktober 2015 ob 14:27, zadnji poseg: 22. oktober 2015 ob 14:46 Ljubljana - MMC RTV SLO Mislim, da ni potrebe po razglasitvi izrednih razmer, je na vladni tiskovni konferenci poudaril sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic in oštel Hrvaško, da je takoj kršila na Dunaju sprejet dogovor. Na vsakodnevni tiskovni konferenci o begunski krizi v Sloveniji je sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic tokrat predstavil film o prehodih prebežnikov čez reko Sotlo v Slovenijo, ki ga je s termovizijsko kamero posnel policijski helikopter. "Hrvati ne preprečujejo plavanja preko reke in ne kažejo namere, da bi to preprečili in preusmerili prebežnike. Za objavo posnetka smo se odločili, ker gre za farso, ki se sedaj odvija s hrvaške strani, kako smo v Sloveniji nehumani, kako slabo skrbimo za prebežnike in kako ne znamo organizirati zadeve. Posnetek govori sam za sebe," je bil oster Šefic. Državni sekretar MNZ-ja je ob tem izrazil upanje, da bo posnetek pomagal pri razumevanju celotne zgodbe, kako Hrvaška na organiziran, premišljen in prefinjen način pošilja prebežnike v Slovenijo. "Samo včeraj so jih poslali skoraj 13.000," je dejal in dodal, da pri tem ne vidijo nobenega sočutja do Hrvaške do prebežnikov, o čemer je toliko govora, čeprav gre za otroke, starce in številne ljudi, ki so oblečeni zgolj v poletna oblačila. "Iz tega posnetka je popolnoma jasno, da to počno namerno in da v Slovenijo pošljejo nekontroliran tok migrantov, s čimer skušajo vso odgovornost prenesti na Slovenijo," je še pojasnil Šefic. Hrvaška požrla besedo Hrvaška je po njegovih besedah napovedovala, da bo v Slovenijo pošiljala po 5000 prebežnikov, zdaj pa jih skoraj 13.000, kar je več, kot jih je dnevno na Madžarsko. Poudaril je še, da je bil na Dunaju dosežen dogovor o medsebojenm obveščanju, vendar je kmalu za tem poslan na slovensko mejo vlak brez soglasja in zdaj je praktično nemogoča komunikacija s hrvaškimi pristojnimi organi. "Takšno ravnanje je nedopustno in neodgovorno. Slovenijo skušajo diskretirati v domači in tuji javnosti. Z našo iskrenostjo, ki smo jo pokazali, mislim, da bomo kos razmeram," je dodal. O ravnanju Hrvaške namera vlada obvestiti tudi evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa, ki se mudi na obisku v Ljubljani. Šefic pravi, da mu bodo svoja stališča in zahteve jasno povedali, ob tem pa upajo, da bosta komisar in komisija opravili svojo dolžnost. Evropski komisiji so danes tudi poslali formalno pismo z vsemi zahtevami. V drugem begunskem valu je do današnjega poldneva v Slovenijo prišlo 38.587 ljudi. Avstrija je danes do poldneva sprejela 4483 ljudi, v torek pa 6800. Šefic vztraja, da ljudem poskušajo pomagati in uravnavati izjemen nenormalen pritisk ljudi. "Slovenija izjemno dobro poskrbi za migrante glede na vse zmožnosti," je prepričan. Novo šotorišče na območju Dobove Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan si je s policijo in brežiškim županom Ivanom Molanom ogledal lokacijo na območju Dobove, kjer nameravajo postaviti ogrevano šotorišče za 2000 do 3000 ljudi, a čakajo še na soglasje lastnika. Če ga bodo dobili, bi šotorišče lahko postavili v dveh dneh in s tem razbremenili policijo, vojsko ter civilno zaščito, migrantom pa omogočili boljši sprejem, je dejal. G. C. .....ograja je edina rešitev, da nas začnejo Hrvati upoštevati...do takrat pa.... Že n-tič so vas nategnili pa še vedno se jim pustite. Zdaj se nam vraca nasa naivnost - namesto da bi vse probleme resili pred vstopom HR v EU,se nam sedaj smejijo in ne spostujejo nobenega dogovora,kot ga niso ze do sedaj,razen ce jim je koristil - primitivci,ki si ne zasluzijo clanstva v EU Zanimivo, da je tu komentiranje omogočeno po starem - brez predhodnega moderiranja? Kje pa se skriva Luka (Pol)mesec? V najnovejši raziskavi so med Slovenci za najmanj zaželene sosede Hrvati krepko prehiteli Sirijce, Afganistance in Iračane. pobrisan danes je Luka (Pol)mesec že zarana oblekel preko interneta naročeni pulover z napisom "no borders". od zajtrka se pogaja z mamo, da mu pusti oditi na fotosešn fronto nekam na mejo. sendvič je zapakiral in bi ga rad podelil z migranti. Poglejte si slike selfijev, ko šotori gorijo v Brežicah na novi24tv.si. Meni tu gor na rtvslo sploh ne dovolijo člankov pisat.... dvor # 22.10.2015 ob 14:39 Prijavi neprimerno vsebino Hrvaške oblasti so ponovno dokazale svojo hinavščino in zahrbtnost! Zakaj pa so na prvi fotki naprej poslali žensko z dojenčkom? Stari triki? Ps: kje pa se zadnje dneve zadržuje Luka Polmesec? kaj pa kaka ograja??? zakaj se vam zdi ograja slaba? poglejte madžare, tam je vdor pribežnikov padel za 98% ! Prijatelja spoznaš v nesreči @dogovorshrvati.press Politiki, a boste končno in za vse čase dojeli, kdo so vaši in naši zunanji prijatelji. Jih skoraj nimamo? Pobrigajte se za svoje ljudi in svojo državo. Takoj. Video: Hrvati usmerjajo prebežnike proti zeleni meji V dveh skupinah v Rigonce davi prišlo okoli 5.000 beguncev Se proti tem hrvatom res ne da nekaj naredit? Med prebežniki je veliko otrok. saj res tega še niste danes omenili pa zgleda da so se tako grebli za na sliko da je samo enemu uspelo Madžarski premier Viktor Orban je pozval evropske voditelje, naj spremenijo migracijsko politiko in v razpravo o prihodnosti celine vključijo tudi volivce. Besede na mestu. Govorica telesa teh ki tečejo proti meji še najbolj spominja na izurjene vojake. A iz Sirije pa ni nobenih novic? A so Ruski avioni slučajno pomotoma novinarje bombardiral? "In kar je najbolj žalostno, "levičarje" podpira večina državljanov skupaj z večina mediji (KI USTVARJAJO LAŽNO REALNOST). Zato nimam upanja v svetlo prihodnost Slovenije. Zaradi njenih ljudi." Metka Zevnik o začetku referendumske kampanje: Podpise bomo zbirali naprej. Šli bomo od človeka do človeka. 22. 10. 2015, 11:49 Ustavno sodišče RS je razveljavilo sklep državnega zbora in dopustilo referendum o družinskem zakoniku, ki istospolnim parom dovoljuje posvojitev otrok. Zevnikova iz Koalicije Za otroke gre: “Danes je sončen dan, tako kot je sončna naša koalicija.” Na vprašanje, ali bo pri referendumu sodelovala tudi Rimskokatoliška cerkev (RKC), pa se je Zevnikova vprašala, kdo sploh je RKC, in poudarila: “RKC smo mi vsi verujoči. Seveda se bomo udeležili referenduma, prepričana pa sem, da nas bodo podpirali tudi neverujoči.” Glede odločitve državnega zbora, ki je z 51 glasovi želel preprečiti referendum, pa je poudarila, da “ni dobro, da se poslanci, predvsem iz Združene levice, bojijo ljudstva“. Prihod beguncev pa vidi kot priložnost za Slovenijo, da tudi razmislimo, kaj želimo in kaj pravzaprav smo. ”Družina je tista, ki je v narodu zelo pomembna in otroci, ki jih imamo, so prihodnost tega naroda. In to bo razmislek v tem času,” je še dodala. Ustavno sodišče je v postopku za odločitev v sporu o dopustnosti referenduma, začetem z zahtevo predlagateljev referenduma Metke Zevnik in Aleša Primca, odločilo, da se razveljavi sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o zakonski noveli. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s petimi glasovi proti štirim, kar smo poročali že pred časom. Proti so glasovale sodnice Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat, ki so podale tudi odklonilna ločena mnenja. Pritrdilna ločena mnenja so dali sodnica Marta Klampfer in sodniki Miroslav Mozetič, Ernest Petrič in Jan Zobec. DZ je 3. marca sprejel novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami heterospolnih parov, vendar pa zaradi začetka postopka za razpis referenduma s strani civilne iniciative Za otroke gre ni začela veljati, piše STA. DZ je 26. marca zavrnil razpis referenduma o noveli z utemeljitvijo, da se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten. Koalicija Za otroke gre je nato vložila ustavno pritožbo zoper sklep DZ, v kateri so predlagali odpravo sklepa in dopustitev referenduma. Novinarska konferenca Koalicije Za otroke gre, na kateri bosta Metka Zevnik in Aleš Primc spregovorila o odločitvi Ustavnega sodišča RS glede referenduma o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, bo danes ob 13. uri pred državnim zborom. Primc čestitam. Razmislite o stranki, SLS so vam takrat ukradli. S Hojsom poberita svoje ljudi iz Nove Slovenije in SLS in gremo skupaj z SDS-om na volitve. Vsi bomo dali podpis za referendum in vsi bomo na referendumu glasovali proti nadvladi pedrov. popolnoma nič nimam proti istospolnim parom, proti istospolno usmerjenim, ampak to je njihovo življenje, medtem ko posvojeni otroci v tem primeru ne bi imeli izbire.......in v ustavi je določeno, da je pravica otroka nad pravico starša......... Hrvaška od sinoči čez zeleno mejo poslala 5.000 prebežnikov Slovenija v pričakovanju pomoči iz drugih držav 23. oktober 2015 ob 06:32, zadnji poseg: 23. oktober 2015 ob 07:42 Ljubljana - MMC RTV SLO Od včeraj zvečer je v Slovenijo prišlo okoli 6.000 prebežnikov, od katerih le tisoč napovedano z avtobusi na Gruškovje. Razmere na terenu si bo premier Miro Cerar ogledal skupaj s še nekaterimi ministri. Največ, kar 4.000 prebežnikov je zeleno mejo prečkalo pri Rigoncih, kamor so prišli v dveh skupinah. Ena malo čez polnoč in druga okoli 4. ure zjutraj, v vsaki pa je bilo okoli 2.000 prebežnikov. Prva skupina je bila nastanjena v Dobovi in Brežicah, medtem ko je druga skupina po poročanju Radia Slovenija ostala na travniku pri Rigoncah. V bližino Zavrča so zvečer prepeljali več kot tisoč prebežnikov, med njimi žensko, ki je rojevala. Vso noč so policisti prebežnike vozili v sprejemne centre. Kot je sporočila policija, je trenutno v sprejemnem centru v Brežicah okoli 4.200 prebežnikov, v začasnem centru v Dobovi pa 1.200. Slovenija in Avstrija sta se dogovorili za vzpostavitev dodatne vstopne točke za prebežnike. V četrtek jih je v Slovenijo skupaj vstopilo 7.000, potem ko jih je v preteklih dneh v državo prišlo že 40.000. Zaradi kritičnih razmer je Slovenija zaprosila Evropsko unijo za finančno in gmotno pomoč pri reševanju prebežniške krize. Slovenija je sicer v pričakovanju pomoči tudi iz drugih držav, med drugim naj bi bili na poti že ogrevani šotori. Danes najhujši val? V Šentilju 4500 migrantov, v Brežicah 4200. 23. 10. 2015, 7:34 5 Facebook Twitter Foto: Nova24TV/M. G. Razmere na slovenski meji se ne umirjajo. Ponoči so imeli veliko dela policisti in drugi delavci predvsem na območju Rigonc, kjer so sprejeli kar dve večji skupini migrantov. Šentilj Ob 7. uri je bilo v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih okoli 4.500 tujcev. Okoli 10. ure pričakujejo vlak iz Dobove z okoli 560 tujci in ob 12. uri vlak z okoli 600 tujci. Avstrijski varnostni organi v Šentilju ponoči niso sprejeli nobenega tujca. Zavrč Mednarodni mejni prehod Zavrč je od 3. ure naprej spet odprt za ves promet. Še vedno je na avstrijski strani popolnoma zaprt nekdanji stari mejni prehod Šentilj. Gruškovje V sprejemnem centru Gruškovje je bilo ob 7. uri okoli 500 tujcev, ki čakajo na prevoz v nastanitveni center Šentilj. Rigonce Nekaj po polnoči so policisti pri Rigoncah ponovno izsledili skupino tujcev, ki je prestopala zeleno mejo. Okoli 2000 tujcev so pospremili v sprejemni center v Brežice in v začasni center v Dobovo. Zadnja skupina je mejo prestopila okoli 4. ure. Po prvih ocenah gre prav tako za okoli 2000 migrantov. Ta skupina tujcev je trenutno še na območju Rigonc. Brežice Trenutno je v sprejemnem centru v Brežicah okoli 4200 migrantov, v začasnem centru v Dobovi pa 1200. V četrtek zvečer in danes ponoči je bilo iz Brežic v sprejemni in nastanitveni center v Gornjo Radgono prepeljanih 1166 migrantov, vsi so bili v Gornji Radgoni evidentirani in nastanjeni. Zasedenost nastanitvenih lokacij za tujce po Sloveniji 23. oktobra 2015 ob 6. uri. (Vir: policija) Nastanitveni centri Lokacija Število nameščenih tujcev Vojašnica Vrhnika Vrhnika 0 Sejmišče Celje Celje 0 Črni les Lenart 0 Kompleks Logatec PP Logatec 0 Zemljišče šotorišče PP Brežice 0 Sejmišče Gornja Radgona Gornja Radgona 1166 Stara šola Maribor 0 Nekdanji Kajuhov dijaški dom Celje 0 Šotorišče PMP Gruškovje 0 Šotorišče Integral Lendava 780 Šotorišče mejni prehod Dolga vas Dolga vas 0 Šotorišče Šentilj Šentilj 4014 Planinski dom Partizanka Slovenj Gradec 0 Skupaj 5960 Sprejemni centri Število tujcev v obravnavi Imeno 0 Dobovec 0 Center za tujce 16 Gorišnica 0 Brežice 3700 Dolga vas 0 Dobova 1200 Gruškovje 792 Obrežje 0 Petišovci 0 Središče ob Dravi 0 Rigonce 2500 Zavrč 0 Skupaj 8208 Barbara Oprčkal Drža Višegrajske skupine... Potem, ko je Seid Raad al-Hussein (visok komisar UN) kritiziral Čehe, da kršijo človekove pravice migrantom, se je oglasila češka vlada! PR Jiŕi Ovcacek je seveda branil predsednika Milosa Zemana.. .„Er (Zeman) hält an seinen Auffassungen fest und hat keine Absicht, sie unter dem Druck aus dem Ausland zu ändern“, so Ovcacek und fügte hinzu, Tschechien halte die Menschenrechte und Gesetze ein. „Es ist deswegen völlig unangebracht, ein souveränes Land auf diese Art und Weise zu verhetzen“, so Ovcacek. Za tiste, ki ne znate nemsko nekaj v smislu, da si kljub pritiskom iz tujine ne bodo premislili in da so suverena država, kateri se vsiljuje mnenje, da je sovražna! Die verbale Attacke gegen den Präsidenten ist nicht die erste, sodass es ganz offensichtlich ist, dass sich die Kampagne gegen die Tschechische Republik wegen ihrer Haltung in Sachen Flüchtlingskrise verschärft“, erklärte Ovcacek weiter. Da ni prvič, da kritizirajo Češko...da pa se kritike očitno zaostrujejo...nakar je njihov notranji brez dlake na jeziku odvrnil... Chovanec bezeichnete die Zusammenarbeit mit der UNO als „traurig“. ...da je sodelovanje z UN žalost! Vir: ORF Se upa Slovenija postaviti v podobno držo držav V4 (zakaj nismo pridruženi tej skupini??) glede državne SUVERENOSTI?! Slovenija je v prvi vrsti odgovorna do naroda, šele nato pridejo na vrsto s strani velikih vodene institucije kot so EU, UN, filantropije, human rights itd... Slovenski policisti poročajo o porodnici v fazi poroda, ki so jo hrvaški policisti napotili čez mejo. UBOGI DOMAČINI.....v drugih medijih prebiram, da so majhne obmejne vasice dobesedno v vojnem stanju. Primer vasi Rigonci z 180 prebivalci in 5.000 prebežniki. Ne morejo v šole, ne morejo v službe, cesta je dobesedno neprevozna, njihovo majhno vasico vsake toliko časa preletava policijski helikopter, iz njihov polj in travnikov, kjer je na tisoče beguncev, se sliši policijski megafon. Vse je zasvinjano, pridelek koruze uničen, saj jo uporabljajo za sanitarije, prav tako travnike. Da pa je mera polna, je strah še večji od dneva, ko so begunci pričeli med sabo obračunavat z noži. Ko prebiraš takšne zgodbe enostavno ne moreš verjet kaj se dogaja. Enostavno človek ne more verjet, da je to v današnjem času pretoka informacij lahko doseglo našo državo in presenetilo vlado RS. In kdor premore vsaj kanček empatije, dobro ve, da v takšnem okolju, četudi domačem, ni lahko vzdržati kaj šele živeti. Vsem prizadetim prebivalcem obmejnih krajev želim, da se ta morija čimprej konča (kar je malo verjetno) oz. da jih država, kateri plačujejo enormne davke, tudi za uničene posevke in premoženje, stopi V BRAN in jih ZAŠČITI, tako njih kot njihovo premoženje. SDS+NSI+SLS so javno podale zahtevo za postavitev ograje......ZL je bila proti temu, da vojska odide na teren in pomaga policiji.......ker nekateri NE spremljate dnevnega dogajanja in novic, prihaja do takšnih razmišljanj kot je tvoje.......in do takšnih vlad, kot jo imamo danes...... kar pogumno ZL, veliko zagovornico migranstva, ki celo ovira delo policije in je proti vsakršni zaščiti domačega prebivalstva...... Čutim, da so mediji čez noč dobili navodila poliranje javne podobe vlade in njenega neukrepanja. Včeraj se je začelo v oddaji Tarča, kjer se je razpravljalo o kaj Evropa ne in kaj Evropa bi, danes zjutraj na osrednjih poročilih pa, o organiziranosti, krivi si Hrvatje, dogovor z Avstrijo, o obisku ministrice, vse je lepo imamo vse pod nadzorom. Aja, pa Baričič je bil izvoljen kot Direktor UKC-ja. Visoki funkcionar pa pravi, da je naredil veliko do sedaj: primer navaja štemplanje ko pridejo delavci v službo. Se počutite bedasto, kar dajte se , ste vsaj normalni. 08:39 V nastanitvenih centrih po Sloveniji je bilo zjutraj ob 6. uri nastanjenih skupno 5960 prebežnikov. Ja, to je za Nastanitvene centre.... V Sprejemnih centrih pa jih je dodatnih 8000 in? Največji tihotapec ljudi je Milanovič...opravlja nalogo prevoznika in nič drugega... @PONOS, daj prenehaj pri vsakem konfliktu branit tvoje hrvate. Ja seveda, vedno smo vsi ostali okoli hrvatov za vsak spor krivi, Madžari, Italijani, Srbi, Bosanci, Slovenci. Pa, če bi meli še 5 sosed bi bili še s temi petimi v konstantnem sporu, a po tvojem mnenju VSE neopravičeno - vsi drugi krivi. Pojdi na teren lovit migrante po rekah in njivah, ker jih tvoji lijepi iz tebi znane logike ne morejo čez dan usmerit na dogovrjene točke, kjer so organizirani sprejemni centri, reševalci in prostovoljci. Edina rešitev nam je prestop k razumnim državam Višjegrajske skupnosti in hermetično zaprtje meje. Cerar:"Dokler ni bilo beguncev, ne moreš ukrepati drugače, kot da čakaš, se pripravljaš." Spoštovani predsednik vlade. NI RES. Preventiva je vedno boljša kot kurativa. In na razpolago ste imeli vse analize o tem, kako se bo migrantski val preusmeril k nam. Naredili ste strahovito napako. Tako kot EU dela narobe, ker še ne gradi skupnega zidu (takšnega, kot ga ima Izrael) na Schengenski meji. EU ima dovolj sredstev, da to naredi, če hoče. Zapiranje mej je proti interesom mafije, ki rine vernike globoko v EU v Nemčijo. Ko bo Nemčija napolnjena bo sledila okupacija manjših, sedaj manj zaželjenih. Državne administracije so izgubile vojno proti azilantski mafiji. Slovenska vlada, ki išče ustrezne člene v posameznih zakonih in odredbah,s katerimi bi pokazala, da je bolj na liniji kot npr. Madžarska ali Hrvaška, je pokazala neoprostljive slabosti. Hrvati tukaj igrajo IZJEMNO POKVARJENO taktiko in politiko. Ali je tako težko poklicati in napovedati prihod, ter kam pripeljejo prebežnike. To je čista zloba, nagajanje in škodoželjnost. SRAM vas naj bo Hrvati. Hrvat, najboljši sosed ... pa ja ... Med vojno 1991 ste nas tudi pustili na cedilu - a ste to drago plačali, sedaj bo podobno. Opravičujem se a ne morem mimo tega kar počneta 2 komercialni televiziji na temo ki nas trenutno zapolnjuje. Če odmislim enoznačno poročanje je vrhunec vsekakor včerajšnji prispevek novinarja ki je nekaj dni potoval skupaj z begunci. Mislim da veliko držav deluje preko svojih zmožnosti dobronamerno in zanemarja pomoči potrebne lastne državljane zato so označbe fašisti, ksenofobi ipd žaljive da ne zapišem kaj drugega. Na trenutke sem imel občutek kot da iz novinarja izhaja njegova lastna boleča izkušnja, ki ga nikoli ne bo zapustila toda pričakovati da je begunstvo potovanje z najbolšo letalsko družbo v poslovnem razredu je sprevrženo. Najhujše pri vsemu skupaj pa šele prihaja s trenutkom ko se bodo razblinila meni nerazumljiva pričakovanja po službi, stanovanju in boljšem življenju.. takrat pa bodo potlačene emocije prišle na dan, saj bo zgolj peščica prišla do dostojnega življenja. Mislim da slovenija ne more biti hotel s 5 zvezdicami bi lahko tudi novinarji prenehali pričakovati. Lahko bi bili tudi toliko tolerantni da bi državljanom dopustili pravico izraziti skrb nad obstoječim dogajanjem in nad prihodnjim razvojem situacije....ne jutri...ampak v prihodnjih letih ko ne b o prišla katarza po boljšem življenju Da bo popolnoma jasno: migranti NE PRIHAJAJO. Migrante PREPELJE Hrvaška organizirano iz njene vzhodne meje na zahodno mejo in jih ODLAGA na nedogovorjena mesta, da bi delali KAOS. Tukaj gre za čisto HRVATIZIRANJE. To je obnašanje, ko hrvat taktizira, da bi drugemu nagajal in povzročal kaos pri tem se pa dela neumnega da ni nič kriv (ne verjetno se ne dela). Hrvatje nas trenutno Hrvatizirajo in lažejo Evropi. Mislim, ko bo prišla poletna sezona 2016, bo 90% poslancev dopustovalo pri vrhunskih južnih šahistih in z njimi vred še 1mio ostalih slovencev. V tem primeru se samoizključujem, ker že vsaj 20 let nisem bil na Hrvaškem. Je bilo dovolj, da so mi iz koščka podedovanega obmejnega gozda, pokradli najlepša drevesa (Še za časa padlega Bavčarja, kot ministra za notranje zadeve)... Kako okrevajo poškodovane humanitarne delavke (begunci so jih ranili)? A one pa niso ljudje? So - še kako, a naši mediji prikrivajo dejstvo, da jim je situacija ušla iz rok, boljševiki pa podpirajo kaos, saj le v kaosu lahko pobirajo politične točke (kot med drugo vojno). Iz Supervizorja: Slovenske bolnišnice 196 milijonov evrov lastnikom Mladine 23. 10. 2015, 5:00 1220 8 Jurij Detiček, finančni guru, ki očitno ve, zakaj je dobro biti lastnik Mladine (slika: STA) Pred tednom dni smo razkrili, da je družba KB 1909, ki je prek podjetja Distriest lastnica Mladine, državno NKBM oškodovala za 4,3 milijone evrov davkoplačevalskega denarja. Danes razkrivamo, kako je drugo hčerinsko podjetje Mladininih lastnikov iz bolnišnic počrpalo reci in piši 196 milijonov evrov proračunskega denarja. Po tem ko se je družba KB 1909 med letoma 2009 in 2012 – zaradi finančno-gospodarske krize ter sprememb italijanske zakonodaje – postopoma umaknila iz finančnega posredništva, so ji ostali predvsem še mediji (Mladina) in pa podjetje Mark Medical. Od osamosvojitve dalje ima podjetje Mark Medical monopol na dobavo ortopedskih protez UKC-ju Ljubljana. Po podatkih Supervizorja je Mark Medical samo od januarja 2003 do oktobra letos iz proračuna počrpal 196 milijonov evrov, svojim lastnikom pa letno izplačeval tudi po milijon evrov dividend – pa četudi se levji delež izteka na račune drugega lastnika podjetja Mark Medical, se pravi družbe Vega Finanz v Luksemburgu. Ker luksemburška zakonodaja dopušča anonimne delniške družbe, lastniki Vege Finanz ostajajo neznani. Se pa zato ve, kdo naj bi bil finančni boter KB 1909: Jurij Detiček, sicer iz kroga Kučanovega Foruma 21. Detiček je bil član nadzornega sveta KB 1909, hkrati pa še predsednik uprave Adria Bank AG na Dunaju. No, in prav Adria Bank AG pa je KB 1909 posojala milijonske zneske, čeprav bi Detiček kot hkratni nadzornik KB 1909 verjetno moral vedeti, da družba KB 1909 teh denarjev ne bo mogla vrniti. In jih tudi ni. Je pa terjatve Adria Bank AG – o tem smo poročali zadnjič – nato prevzela državna NKBM, posel, s katerim je banka, ki smo jo reševali davkoplačevalci, nato milo rečeno nasedla. Ob tako velikih finančnih transakcijah iz davkoplačevalskega denarja je seveda še kako pomembno, kdo bo v prihodnje vodil UKC. No, generalni direktor Andrej Baričič, ki ga je včeraj imenoval svet UKC, zdaj pa ga mora potrditi še vlada, verjetno ni najprimernejše zagotovilo, da se tovrstne transakcije ne bodo še naprej nadaljevale. Grega Repovž, odgovorni urednik in solastnik Mladine, slika: STA Grega Repovž, odgovorni urednik in solastnik Mladine. Foto: STA Že pretekli teden smo se z vprašanji glede prihodnosti Mladine spričo finančne paraliziranosti njenih lastnikov obrnili na Mladininega odgovornega urednika Grega Repovža. Njegovega odgovora do danes nismo prejeli. Junior štefančič iz Studia city je tudli lastnik Mladine. .. bidimo pošteni slovenska policija NI vredna nič. Ukvarja se z političnim pregonom JANEZA JANŠE in tu in tam kakšen "kurji" tat. Pravi lopovi so DEL SISTEMA in jih organi pregona ŠČITIJO. SE bo to kdaj spremenilo ? prekleta golazen lopovska ,potem pa ni čudno ,da je toliko izgube,in o tem Bricelj ni lajal,raje je pljuval po tistih ki so na to opozarjali,banda smrdljiva,zato pa tudi toliko sovraštva do drugače mislečih v Mladini ,prepovedat takoj ,ta dva pa v zapor ,oba sta iz Kučanovega foruma 21,golazen komunistična Sedaj razumem zakaj ti levi lopovi na vsakem koraku vpijejo javno šolstvo in javno zdravstvo! Da takšna sistemska korupcija zelo dobro funcionira morajo biti tudi ovce za striženje del sistema! Takoj poslat vse lastnike in novinarje Mladine begunske dreke pobirat, nato pa kot zagovornike islamizacije po šeriarskem pravu kaznovat z bičanjem, in sicer za vsakih 100 ukradenih eur 1 udarec z bičem. Da jih vidimo junake zbrane! TO MORATE PREBRATI - odmeva *isti odlična pesem in pravi odgovor na zblojene skrajneže - levake (saj poznamo tisto ... komunisti, fašisti - odmeva isti). STARI NOVI MANIFEST Saj še veste, kdo je Duce? Najprej bil je socialist, prvi pa postal fašist, mož obrite, gladke »buče«. Ki obešen je za noge z glavo proti tlom bingljal, prav neslavno mož končal zadnjo sceno glavne vloge. A še vedno aktualen se med nami kdaj pojavi, manifest njegov prepravi kot program se izzivalen. Gruči neosocialistov dan pred kratkim na vpogled pa v podpis kot dober zgled bil je manifest – fašistov. Dobro šlo podpisovanje aktivistom je od rok, prvi, drugi, tretji krog, je sledilo javno branje. Ostrogleda aktivistka je v oblekici poletni, v barvi ultravioletni tekst prebrala kot fašistka. Ves nastop bil teatralen je po črnosrajčnih zgledu, v zastrupljénem pa pogledu čutil duh si napadalen. Z dikcijo obrite glave, kot poznal jo je Benito, v prazne fraze vse zavito polno puhle lastne slave. Je hrumela kakor tank, ki ropoče na paradi, kamor morajo vsi mladi, v mestu lutkic, v Pjongjangu. Usta polna teh idolov in če ne bi stran pogledal, hitro sliki bi nasedal, da gre za napad Mongolov. Tekst z levico je držala, govor bil o Bližnjem vzhodu, a pri njej pač o Zahodu, vse obratno je razbrala. Nepisménost pri fašistih je bila velika rana, prav zato spodbujevana pri današnjih anarhistih. Takšen bil je njen nagovor: zgledalo je kot korejsko, besedišče pa muzejsko, toliko v njen zagovor. Ni vsebine prepoznal prav nihče v tisti gruči, še tako če z njo se muči zbrani zborček praznoglav. Da pisali so fašisti, kar zdaj tam so blebetali, vrli niso prepoznali kaviarski socialisti. Manjkalo ni družboslovcev z izobrazbo pomanjkljivo in razumnostjo zmuzljivo, zmedenih koristolovcev. Da več glav zares več ve, to ne bo povsod veljalo, se vsaj tu je pokazalo, da vsa stvar obratna je. Kjer betica se izpira, od napuha gladko sveti, žal mogoče ni verjeti, da razsodnost triumfira. Duce, če bi bil še živ, pustil bi vnemar parole, rekel pa gotovo tole, imitatorju v izziv: »Ko si glavice izpiral, spral tako si temeljito, dragi kompanjon moj, Tito, kot bi gládko vse splaniral. Pamet metal si na stran, da se ne bi razmnožila in da ne bi ogrozila ves ta tvoj maršalov plan. Delo tvojih pomagačev, spiranje na dolgi rok, tuljenje v isti rog, dalo mnogo je čvekačev.« Takšna danes je resnica, da več glav premalo ve, z Ducejem izgublja se sprana združena betica. Če ne poznate ozadja nastanka te pesmi, ga najdete spodaj: v Provokacija: Slovenski levičarji so podpisovali fašistični manifest (VIDEO) Nikomur se ni sanjalo, da berejo in podpisujejo prevod fašistične peticije - Ljudje niso zlobni, so pa neizobraženi in zavedeni, je rezultate akcije na koncu videa povzel aktivist, ki je snubil podpise. 7. Oktober 2015, ob 12:18 (posodobljeno: 8. Oktober 2015, ob 07:18) | Foto: YouTube Splošna volilna pravica, z znižano starostno mejo na 18 let in mejo za kandidaturo na 25 let; volilna pravica za ženske; takojšnja uzakonitev 8 urnega delovnika za vse delavce; znižanje starostne meje za upokojitev iz 65 let na 55 let. Te in druge zahteve v peticiji za politične spremembe v Siriji, ki so jo 9. septembra podpisovali udeleženci antifašističnega shoda v Ljubljani, se ne zdijo posebej čudne, nekatere so nam že kar samoumevne pravice ljudi v sodobnih demokracijah. A zahteve v peticiji so stare že skoraj sto let, izvirajo pa iz fašističnega manifesta, ki ga je avtor provokativne akcije prevedel in Slovencem v podpis ponudil pod pojasnilom, da gre za peticijo za Sirijo. Poslanka ZL Violeta Tomič je prebrala del peticije in izjavila, da se mora najprej v državi končati vojna, preden lahko pride do kakih političnih sprememb. Je pa peticija zelo lepo napisana, je dejala. Drugi udeleženci shoda so brali peticijo in v njej niso našli ničesar spornega, nekaj postavk je bilo tudi kot na kožo pisanih levičarjem. Sem prav šokirana, da vsega tega nimajo, se je ob zahtevah peticije čudila ena od podpisnic. Nikomur se ni sanjalo, da berejo in podpisujejo prevod fašistične peticije. Ljudje niso zlobni, so pa neizobraženi in zavedeni, je rezultate akcije na koncu videa povzel aktivist in računalničar Marko Žerjal, ki je snubil podpise. Peticija, ki so jo podpisovali "Na začetku, ko sem začel snemati, sem se mislil malo norčevati iz ljudi, malo pokazati, kako pravzaprav ne vedo, kaj podpirajo oziroma čemu nasprotujejo. A potem sem videl, da bi v bistvu deset let nazaj, če sem iskren, podpisal to zadevo," je video zaključil Žerjal. "Če se ljudje ne naučimo prepoznavati fašizma, ga lahko ponovimo in vse grozote, ki so se zgodile takrat. Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni." Žerjal je povedal, da je želel preveriti, ali udeleženci protifašističnega shoda sploh prepoznajo fašizem. Podpisniki so dokument prebrali v celoti, dodaja, a nihče ni vedel, čigave so bile dejansko zahteve v peticiji. Na očitke, da je bila akcija zastavljena preveč enostransko, Žerjal odgovarja, da bo morda v prihodnosti naredil podobno akcijo, vendar zastavljeno v drugo smer. Zamaskirani Šved z mečem moril zaradi rasizma Vse žrtve na šoli so bili priseljenci 23. oktober 2015 ob 10:41, zadnji poseg: 23. oktober 2015 ob 10:56 Stockholm - MMC RTV SLO 21-letnik, ki je v četrtek na šoli na zahodu Švedske z mečem ubil učitelja in dijaka, je napadel iz rasističnih motivov, je potrdila švedska policija. Policija to sklepa na podlagi stvari, ki so jih našli na njegovem domu, pa tudi po vedenju in izbiri žrtev. Oblečen v črna oblačila in zamaskiran z masko iz filma Vojna zvezd ter s čelado, ki je spominjala na nemške iz druge svetovne vojne, je žrtve izbiral na podlagi njihovega etničnega rodu, je za švedsko televizijo SVT povedal predstavnik policije Niklas Hallgren. Poveličeval nacizem in nasprotoval priseljevanju Švedski mediji so razkrili identiteto napadalca, ki ga je policija ustavila s streli, zaradi česar je pozneje umrl v bolnišnici. Morilcu je bilo ime Anton Lundin Pettersson in je bil domačin iz Trollhättana, nasprotoval je islamu in priseljevanju. "Bil je samotar. Igral je videoigrice in živel v svojem svetu," je povedal njegov nekdanji sošolec za švedski tabloid Expressen. Drugi mediji so poročali, da je na YouTubu objavljal material, v katerem je poveličeval Hitlerja in nacistično Nemčijo. Učitelj pomočnik skušal ustaviti napadalca Zamaskirani napadalec je v četrtek z mečem prišel v šolo. Nekateri učenci so mislili, da gre za potegavščino zaradi bližajoče se noči čarovnic. Pettersson je nato izbral priseljence in jih napadel s samurajskim mečem. Tako je ubil 17-letnega učenca Ahmeda Hassana, ki se je na Švedsko preselil pred tremi leti iz Somalije. Druga smrtna žrtev je bil 20-letni učitelj pomočnik arabskega rodu Lavin Eskandar, ki je skušal zaščititi učence pred morilcem. Tudi preostala dva ranjena učenca sta priseljenca iz tujine. Prvi morilski pohod na šolah po 54 letih Trollhättan je industrijsko mesto z okoli 50.000 prebivalci. Tako kot v mnoga švedska mesta se tja priseljuje vse več migrantov. Po podatkih statističnega urada se je lani v mesto priselilo 3.046 tujcev, vendar pa mesto ni med tistimi, od koder bi poročali o pogostem nasilju ali zločinih proti tujcem. Tovrstni napadi so na Švedskem izjemno redki. Zadnji sega v leto 1961, ko je bil v streljanju na srednji šoli v kraju Kungälv en dijak ubit, šest pa ranjenih. Leta 2004 so medtem preprečili strelski napad na šolo v Malmöju. To. G. v Slovenija Medtem ko se pri nas jezimo nad Hrvati, želi avstrijska ministrica zgraditi... Slovenija Medtem ko se pri nas jezimo nad Hrvati, želi avstrijska ministrica zgraditi trdnjavo okrog Evrope 22. 10. 2015, 14:09 354 Facebook Twitter Foto: STA “Popolnoma zavestno so usmerili migrante proti reki Sotli in jih pustili plavati. Bili so premočeni in pomanjkljivo oblečeni,” je nedopustno in neodgovorno akcijo Hrvaške komentiral Šefic. Na novinarski konferenci vlade sta državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan predstavila razmere na terenu na območjih, ki jih je zajel največji migrantski val. Johanna Mikl-Leitner: “Okrog Evrope moramo zgraditi trdnjavo” Trenutno v Sloveniji na vstop v Avstrijo in nato v Nemčijo čaka 12.600 beguncev. Danes je avstrijska notranja ministrica spontano prišla na krizno srečanje ob meji pri Šentilju. Našla je jasne besede: “Okrog Evrope moramo zgraditi trdnjavo.” Če nam ne uspe zaščititi evropskih zunanjih meja, potem razmer ne obvladujemo več. Okrog Evrope moramo zgraditi trdnjavo.” Med nočnim helikopterskim varovanjem zelene meje je slovenska policija ob 21.50 zaznala večjo nenapovedano in neorganizirano skupino migrantov, ki je Hrvaška ni najavila. Ti so jih izpustili na zadnji železniški postaji in jih z manjšim spremstvom napotili peš proti slovenski meji. Zabredli v reko Hrvaški organi v ničemer niso hoteli preprečiti prehoda velike skupine migrantov preko reke Sotle ali jih usmeriti drugam. “Popolnoma zavestno so jih pustili proti reki in jih pustili plavati. Bili so premočeni in pomanjkljivo oblečeni.” Migrantom je pomagal tudi helikopter s svetlobnim usmerjevanjem in kazanjem poti do Slovenije, kjer so jih prevzele slovenske varnostne sile. Hrvaška diskreditira Slovenijo doma in v tujini Hrvaška z nekontroliranim prevažanjem migrantov proti naši državi prenaša soodgovornost za migrantsko krizo na Slovenijo. “Takšno ravnanje je nedopustno in neodgovorno,” je še Šefic okrcal hrvaške oblasti. “Kljub temu dialog poteka konstruktivno, svoja stališča bomo predstavili tudi komisarju za migracije.” Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojić je danes dejal, da je Hrvaška ponudila Sloveniji možnost, da bi izredni hrvaški vlaki peljali begunce in migrante do mejnega prehoda Šentilj in ne le do hrvaško-slovenske meje. Odgovora slovenske strani ni bilo, je zatrdil novinarjem pred današnjo sejo hrvaške vlade, poroča STA. Preučujemo možnosti za postavitev šotorišča Poveljnik civilne zaščite Šestan se je ravnokar vrnil iz Dobove, kjer po njegovih besedah vladajo nemogoče razmere. “Preučujemo tudi možnosti za postavitev šotorišča, ki bo lahko sprejel 2 do 3 tisoč ljudi. Ko bodo dobili dovoljenje lastnika, bo šotorišče postavljeno v dveh dneh.” Kritične razmere so tudi v Šentilju, v vojašnici Vrhnika pa je sistem za bivanje migrantov za silo vzpostavljen. Odzivi na begunsko krizo Na begunsko krizo v Sloveniji pa so se odzvali tudi Branko Grims (SDS), Jernej Vrtovec (NSi) in Bojan Dobovšek iz skupine nepovezanih poslancev. Grims: Vlada je sanjarila, da se lahko zanaša na druge Poslanec SDS Branko Grims je pozval vlado, da čimprej skliče izredno sejo DZ. Na obmejnih območjih namreč prihaja do materialne škode, posledic pri občanih, policiji in prostovoljcih, kaos je očiten. Vlado opozarja, da se Slovenija lahko opre samo na lastne sile in se ne sme zanašati na druge. “Potrebno bi bilo že vnaprej poskrbeti za zaščito na meji in postaviti ograjo. Čas je potekel,” še dodaja Grims. Vrtovec: V tem trenutku ni časa za politične obračune Jernej Vrtovec iz Nove Slovenije je povedal, da je situacija resna, saj je množični migrantski val presegel vse meje. Ukrepanje vlade je bilo kljub opozorilom prepozno. Dodal je tudi, da v tem trenutku ni časa za politične obračune, ampak je skrajni čas, da vlada prisluhne nasvetom opozicije. Vlada se mora pripraviti na možnost, da se Avstrija odloči zapreti meje s Slovenijo. Če v tem primeru ne bo poskrbela za stanje na mejah, se na našem ozemlju lahko znajde več 10.000 migrantov, Slovenija pa na kaj takega ni pripravljena. Dobovšek: Slovenija naj EU predlaga ukrepe Bojan Dobovšek iz skupine nepovezanih poslancev podpira sklic izredne seje DZ. Strokovnjaki so že dlje časa opozarjali na težave, vendar jih vlada ni poslušala. Slovenija bi se po njegovem mnenju morala tudi pred mednarodno javnostjo postaviti za svoje cilje. “Le skupaj bomo lahko rešili migracije v Evropi, zato mora vlada predlagati EU ukrepe za celotno rešitev, ne pa samo čakati na rešitve, ki jih bo predlagala EU,” je še dodal. Marko Puš, Nina Knapič Miro Cerar naj jih lepo pošlje migrante nazaj v Sirijo z letali tako kot bo to počela Nemcija saj Slovenija jih migrantov ne potrebuje , ker nimamo dela . Razen kar počnejo je skodo in metati smeti po poljih pa tudi to ni vse kot mi je uspelo izvedeti naj bi celo v Dobovi uničili vlak , ki je samo za na odpad M. Iršič: V kaj zares verjame Aziz iz Brežic Aziz ne bo nikoli Evropejec, niti ne bodo Evropejci njegovi otroci, dokler bodo pod njegovim vplivom. Še več, oni imajo toliko večji potencial, da zasovražijo Zahodno civilizacijo. 23. Oktober 2015, ob 06:45 (posodobljeno: 23. Oktober 2015, ob 06:56) Tekst: Mitja Iršič | Foto: Bobo Tiskalniku prijazna oblika Medtem ko reka beguncev in ekonomskih migrantov ponovno dere čez našo deželo, nas lokalni muftiji in lažni liberalni pravičniki ponovno skušajo prepričati, da je islam religija miru, ki nima povsem nič skupnega s krvoločnimi psihopati, ki režejo vratove nič krivim ugrabljenim civilistom. Ogenj v Brežicah, desant na Zavrč in grozljivo sociopatsko metanje malčkov pod noge slovenskih policistov (po tradiciji Hamasovih ekstremistov, ki civiliste uporabljajo za živi ščit) je po njihovemu le znak frustracij in niti pod razno nima nič skupnega z doktrino, katero so tem ljudem od malih nog vbijali v glavo starši in učitelji v verskih madrasah. Pa je res? Nima versko prepričanje skupin, ki prečkajo naš kontinent, res prav nobene zveze z njihovim disociativnim obnašanjem? V kaj zares verjame Aziz, ki je skozi dolgo mediteransko-balkansko pot prišel v Brežice in iz jeze, ker mu nihče takoj ne pomaga naprej, vandaliziral svoje zavetišče, ki so mu ga zgradili dobrodušni gostitelji? Prebijmo se skozi mlačne, politično korektne povedi o tem, kako si vsi ljudje v resnici želijo mir na svetu in kako alah ni nič drugačen od drugih monoteističnih bogov abrahamske tradicije. Poglejmo si doktrino islama pobližje, tudi v tistih delih, katere mediji, strokovnjaki in politiki raje pustijo v kotu, kjer nabirajo prah skupaj z drugimi neizrekljivimi pošastnostmi človeške izprijenosti, o katerih se več ne govori (npr.: holodomor, kurdski genocid ipd.). V kaj povprečen, nemilitanten, a globoko veren musliman ZARES verjame? Omenil bom samo stvari, ki so dejansko stebri njihove religije, tako kot so stebri krščanstva sveta trojica, odpuščanje grehov in ponovno vstajenje Kristusa. Brez teh fundamentov dogme muslimani ne bi bili več muslimani, ampak mistični, polsekularni agnostiki (tako kot večina evropskih kristjanov). Vendar takoj ko pa jih sprejmejo, se po osnovnem prepričanju nelagodno približajo mesarjem Islamske države. Neverniki Seveda, temelje poznamo vsi. Konec koncev so zadnja stvar, ki jo sliši zadrogiran ujetnik, oblečen v oranžno trenirko, preden ga ekstremisti olajšajo za njegovo neverno glavo. V arabščini so napisani tudi na zastavo Savdske Arabije: »Alah je edini bog in Mohamed je njegov prerok«. V redu, povsem običajna monoteistična pogruntavščina, nič drugačna od judovsko-krščanskega izročila. Le da v islamski verziji tistim, ki takšni dogmi nasprotujejo, verski teksti podeljujejo status »nevernika«. Neverniki so vsi: tako židje, kristjani, pogani, hindujci, budisti in predstavniki drugih verskih skupnosti kot tudi agnostiki in ateisti. Stroga pravila korana vernemu muslimanu ukazujejo, da pri priči ubije nevernika, ki se ne želi spreobrniti v muslimansko vero. Če se je nevernik pripravljen spreobrniti, mu bo prizanešeno. Druga možnost, ki jo navaja koran, je plačevanje visokih davščin muslimanskim vladarjem dežele. Smrt, spreobrnjenje in ekonomsko suženjstvo so edine legitimne opcije, ki nevernika čakajo ob srečanju z absolutno muslimansko oblastjo v deželi, kjer živi, oz. deželi, ki so jo muslimanski osvajalci uplenili za svojo. Islamski apologeti bodo trdili, da takšna obravnava doleti le ateiste, agnostike in sledilce neabrahamskih poli- in monoteističnih ver (»kafir« - nevernik), medtem ko so kristjani in židje, ki prav tako izhajajo iz abrahamskega mita, kot »ljudje knjige« (stare zaveze, t.i. židovske tore), v katero verjamejo tudi muslimani, deležni posebne milostne obravnave. Tudi če bi bilo tako, ne bi zlih koranskih verzov to naredilo nič manj strašnih. Poglejmo, kaj koran zares pravi o kristjanih in židih: »O, vi, ki verujete! Ne jemljite si judov in kristjanov za pristne prijatelje in zaveznike. Oni so pristni prijatelji in zavezniki drug drugemu. Kdor od vas si jih vzame za pristne prijatelje in zaveznike, je eden izmed njih. Allah pa ne bo usmeril krivičnih ljudi na Pravo pot.« »O, vi, ki verujete! Če boste ubogali skupino tistih, ki jim je bila dana Knjiga (žide in kristjane), vas bodo po tem, ko ste že postali verniki, vrnili med nevernike.« »Ne judje ne kristjani ne bodo zadovoljni s teboj, dokler ne slediš njihovi veri. Reci: "Allahovo vodenje na Pravo pot je (edino) Pravo vodenje." In če bi sledil njihovim muham zatem, ko si že prejel znanje, ne bi imel pred Allahom nobenega zaščitnika niti podpornika« »In židje pravijo: Izaija je sin Allaha, in kristjani pravijo: Jezus je sin Allaha, to so besede iz njihovih ust. Ponavljajo besede tistih, ki pred njimi niso verjeli. Naj jih Allah vse uniči, da so se mu tako odrekli.« »In ubijte jih, kjerkoli jih najdete in preženite jih, od koder so oni pregnali vas. Saj je fitna hujša od ubijanja. In ne bojujte se z njimi pri El-Mesdžidul-Haramu, dokler se oni ne bodo bojevali z vami pri njem in če se bodo bojevali z vami, jih ubijte. Takšna je kazen za nevernike.« Dejansko koran »ljudi knjige« demonizira še bolj kot pogane in ateiste, kar zgodovinsko niti ni preveč presenetljivo, glede na to, da so se vse tri vere razvile na istem geografskem območju med ljudmi sorodnega semitskega porekla. Prezir do kristjanov in židov v islamskih državah je tako danes ne samo kroničen, ampak sistemsko podprt s strani samodržcev, ki so se obdržali po arabski pomladi, seveda pa uživa tudi globoko družbeno podporo. Danes v Savdski Arabiji judovskim in krščanskim staroselcem pravijo sinovi prašičev in opic. Neverniki živijo v povsem legalnem aparthaidu. Plačujejo višje davke, nikoli ne morejo dobiti savdskega državljanstva, ne morejo graditi svojih šol, niso deležni socialne pomoči, eksplicitno jim je prepovedana poroka z muslimansko žensko, nikoli ne smejo v javnosti kazati svojih drugačnih verskih običajev niti praznovati svojih verskih praznikov. V času ramadana, ko se muslimani postijo, je nevernikom prepovedano jesti v javnosti, ker bi to razžalilo čustva muslimanov. Neverne ženske lahko aretirajo verske milice, če zavrnejo nošnjo burke. Medtem ko ima vsak musliman pravico, da na svobodnem Zahodu govori o evropsko-ameriškem kolonializmu in celo o tem, da je šeriatsko pravo edina možnost za rešitev človeštva, so neverniki v Savdski Arabiji za izražanje svojih idej prikrajšani – kritike, naslovljene na kraljevo družino ali vahabitski islam, se kaznujejo z zaporom, bičanjem in izgonom iz države. Vlada na vse načine ekonomsko in družbeno pritiska na nevernike, naj se vendarle spreobrnejo v vahabitski islam. Savdski imami in splošna javnost poveličujejo dejanja Bin Ladna in njegovih mučenikov, krivih za skoraj 3000 nedolžnih žrtev 11. septembra 2001, čeprav o tem na visoki politični ravni tiranska družina Saud ne govori iz diplomatsko-ekonomskih razlogov in trhlega prijateljstva z ZDA. Savdski primer ni v svoji skranosti nič nenavaden. Savdska Arabija je konec koncev zaveznica evroatantskih povezav in vsaj na zunaj ena izmed glavnih bork proti terorizmu. V prav vseh državah Bližnjega vzhoda prihaja do podobnih diskriminacij »nevernikov«. V Kuvajtu, poleg Jordanije najbolj pro-zahodnem kalifatu, potekajo v mošejah sveti obredi, ki se jih, kot evropskih cerkvenih maš, udeležujejo vsi sloji družbe. Na teh obredih imami jokajo od čustvene prevzetosti in verske radosti, ko opisujejo, kako bomo neverniki goreli v peklu. Verniki v navalu duševne katarze jokajo z njimi. Nikomur ni pomembno, da jih je koalicija zahodnih zaveznikov 24 let nazaj rešila okupacije Sadamovega Iraka. Za muslima ni nič bolj radostnega kot to, da mu nekdo opisuje peklenske muke nekoga, ki ni verjel v alaha, četudi ga je ta človek v preteklosti rešil gotove smrti. Taki muslimani niso ekstremisti. V pogledu teokratskega sveta, v katerem živijo, so zmerni. In kot taki so tisti v Raqqi, ki režejo glave nevernikom, povsem izenačeni s famoznimi »inženirji«, ki te dni požigajo Brežice. Ko jih bo s strani Evrope določena kvota ostala v Sloveniji, bodo tudi ti v s strani Katarja in Savdske Arabije finančno podprti mošeji v Ljubljani ganjeno jokali ob verzih, ki se sadistično naslajajo ob mislih, kako bomo neverniki goreli v peklenskem ognju. Ženske v islamu Večina deklic in žensk, ki pred hrvaško carinsko rampo čakajo na lepše življenje, tam ni v vlogi človeških bitij, ampak kot nekakšnih priveskov svojih očetov, starejših bratov in možev, ki so njihovi skrbniki, brez katerih samostojno ne smejo zapuščati gospodinjstva. Po poroki je ženska kot objekt stvarne pravice v posesti moža, ki skrbništvo prevzame po njenem očetu ali starejšemu bratu. Moški ima zakonsko pravico, da žensko udari, če ga ta ne posluša, če zapusti hišo brez dovoljenja, če se »zapusti« (ni več dovolj lepa), zanemarja verske obrede ali zavrača spolne odnose. Posilstvo v zakonu ne obstaja. Ženska mora biti zmeraj spolno na razpolago svojemu možu. Tradicionalni islamski pregovor pravi, da so nebesa ženske pod nogami svojega moža. Priznani islamski učenjak al-Ghazali uči: »Ženske morajo ostati doma in šivati. Ženska ne sme pogosto zapuščati gospodinstva, niti ne sme biti izobražena. Ne sme komunicirati s sosedi in jih obiskuje lahko le, ko je to zares potrebno. Vdana mora biti svojemu možu in si ga želeti potešiti v vseh stvareh. Njegovo zadovoljstvo mora biti njena edina skrb v življenju. Mora biti čista in pripravljena potešiti njegove spolne potrebe, kadarkoli si on tega zaželi." V okviru šeriatskega pravosodja je ženska v islamu vredna manj od moškega. Deduje dvakrat manj kot moški. Muhamed je rekel, da so ženske pomanjkljivo inteligentne, zato je po islamski tradiciji pričanje ženske na sodišču vredno dvakrat manj kot pričanje moškega. V primeru ločitve skrbništvo nad otroki zmeraj dobi moški. Poročila organizacije Amnesty International iz Jemna, Savdske Arabije in Sirije govorijo o primerih, ko je oče kot priviligirani moški starš dobil skrbništvo nad otroki, potem pa jih do smrti pretepel, ko so mu povedali, da bi se raje vrnili k materi. Ženska mora v prisotnosti moškega strmeti v tla, saj naj bi to bil znak ponižnosti in vdanosti – pogled v oči je znak nehvaležnosti in nespoštovanja do moškega skrbnika. Če se je dotakne, mora roko »očistiti« v zemlji. Koran moškemu dovoli poroko z več ženskami hkrati tudi tistimi, ki še niso začele z mesečnim perilom. 50-letni prerok Mohamed (mir bodi z njim!) se je poročil s 6-letno nečakinjo Ajšo, ki je postala njegova najljubša žena. Samo lani je na Bližnjem vzhodu več punčk, mlajših od 10 let, izkrvavelo na poročno noč, kot pa jih je umrlo za nalezljivimi boleznimi. Številke so zaradi pomanjkljivih demografskih podatkov najbrž še veliko višje od uradnih. Mohamed je ženske obravnaval kot kamele – zanj so bile dobrine, s katerimi se lahko trguje – eno je prodal za konje, katere je nato uporabil v boju. Spet drugo je poročil, a mu ni bila všeč in jo je nato poklonil svojemu prijatelju. Po njegovih besedah je večina prebivalcev pekla žensk. Edine ženske, ki jih islam omenja v nebesih, so device, katere so obljubljene mučenikom. Koran dovoljuje »uporabo« nevernih žensk za spolne sužnje, kar s pridom izkoriščajo ISIS-ovi fanatiki, ko ugrabljajo, posiljujejo in na silo poročajo predpubertetna jazidska dekleta. Priznani egipčanski klerik, Abu Ishaq al-Huwaini, je pozval k ponovni uvedbi »suženskih tržnic«, kjer bi ženske, ujete po uspešnem jihadu na tujem ozemlju, prodajali za spolne sužnje. Pozor: al-Huwaini ni ekstremist. V muslimanskem svetu ni nič manj priznan in čaščen od kakšnega visokega jezuitskega duhovnika na Zahodu. Vsakič znova je treba opominjati, da se ne pogovarjamo o ortodoksnih načinih blaznega islamizma, ampak o povsem ustaljenem načinu življenja v teokracijah Bližnjega vzhoda. Nasilje v družini je modus operandi ljudi, ki ravno v tem trenutku prečkajo našo mejo. Njihove ženske so nekoč trpele zaprte v stanovanju v Alepu in Damasku. Jutri bodo trpele sredi Evropske unije, zaprte v socialnih stanovanjih v Frankfurtu, na Dunaju, v Ljubljani... Celjenje src Razlika med zmernimi muslimani in militantnimi ekstremisti je v metodologiji. Njihova vera od njih zahteva isti cilj: nadvlado muslimanov, podjarmljenje judov in kristjanov ter nasilno islamizacijo ali uboj drugih nevernikov. Borci islamske države se strogo držijo načel, ki jih diktirajo koran in hadisi. V enem odstavku sura, ki opisuje anekdote iz Mohamedovega življenja, govori o Amr Bin Hasamu, velikem nasprotniku islama, katerega je pokončal islamski konvertit in Mohamedov osebni zaupnik, Abdullah ibn Mau'ud, v bitki za Badr. Med drugim je Abdullah premaganega umirajočega vojščaka prijel za brado in mu zmagoslavno stopil na prsni koš. Potem mu je odrezal glavo in jo položil v roke preroku Mohamedu. Sura zaključuje, da »alah na tak način celi srca vernikov«. Ta anekdota iz hadisa je podrobna opredelitev koranskega ukaza, ki veli: »Borite se proti njim (nevernikom)! Alah jih bo mučil z vašo roko, ponižajte jih, pokažite premoč nad njimi in tako zacelite srca nevernikov ter spravite srd iz njihovih src.« Pod sliko obglavljenega telesa ISIS večkrat napiše stavek v arabščini, ki pravi: »Celjenje src.« Krutost njihovih metod je neposredno povezana s sistemom njihovega prepričanja. Ali želijo tudi zmerni muslimani »celiti srca«? Da. Vsaj simbolično. Večina evropskih zmernežev podpira teroristične napade, v katerih se ubijajo civilisti. Njihovi zmerni bratje v Jordaniji, Bahrainu, Kuvajtu, Savdski Arabiji, Libanonu, Emiratih so bogati - zahodnih dobrin vajeni - muslimani, ki so 11. septembra 2001 plesali po ulicah od veselja, ko je mučenikom končno uspel veliki met v New Yorku in Washingtonu. V deželah, ki so uradno zahodni zavezniki in borci proti terorizmu. Zahodne televizijske postaje tega niso kazale. Resnica bi bila očitno preveč grozljiva v tistem ranljivem času, ko je razvajena povojna zahodna civilizacija zgubila nedolžnost. Večina je prepričana, da se mora vse človeštvo odpovedati sekularnim ustavam in zakonom, namesto njih pa sprejeti šeriatsko pravo, ki je edino od boga dano nezmotljivo pravo. Večina zmernih moških žensk ne vidi kot sebi enake, ampak kot stroje za kuho, seks in rojevanje. Za posilstva bodo po navadi odgovarjale ženske same, ker so moškega zapeljale s svojimi ženstvenimi čari. Večina jih bo v trenutku pripravljena na nasilje, če nekdo žali njihove verske podobe. In kar je najpomembnejše: večina bi ubila nevernike, ki se niso pripravljeni spreobrniti niti nočejo plačevati višjih davkov kalifatu. Tega zaenkrat (še) ne počnejo v državah, kjer ni večinskega muslimanskega prebivalstva in kjer ne vlada islamska teokracija, a le zato, ker nimajo praktične možnosti za to. Ko jo bodo čez 50 let imeli – v primeru, da se bližnjevzhodna invazija nadaljuje – bo zgodba drugačna. Islamizacija Bližnjega Vzhoda ni potekala desetletja, pač pa so bila potrebna stoletja krvavih pokolov, zatiranja, šikaniranja in tiranskih davčnih bremen. Seveda svojih namer ne bodo povedali na glas. Koran muslimanu zapoveduje, da se mora nevernikom lagati, če ti nasprotujejo širitvi islama. Specifično omeni, da morajo verniki »skrivati svojo vero«, da pridobijo zaupanje nevernikov. Tradicija posega prav v jedro islama, ko je Mohamed prevaral poganske prebivalce Meke, s katerimi je s figo v žepu sklenil 10-letno premirje nato pa jih po dveh letih nenadoma napadel in osvojil. Vsakemu muslimanu je položeno v zibko, da je treba nevernika prevarati, v njem vzbuditi lažen občutek varnosti, nato pa napasti, ko to najmanj pričakuje. Pomislite na to vsakič, ko na Pop tv gledate mlade inženirje, ki sovraštvo v srcu skrivajo dovolj pretkano, da jim večina nasede, da si res želijo le boljšega življenja. Morda si ga nekateri res. A tudi kuvajtski starši Mohammada Youssufa Abdulazeeza so si želeli boljšega življenja v ZDA, dokler ni njihov sin 24 let kasneje hladnokrvno in versko motivirano pobil 4 marince. Starši bratov Chérifa in Saida Kouachija so si želeli novega začetka v Franciji, dokler niso njuni otroci pobili šest nedolžnih civilistov na uredništvu dnevnika Charlie Hebdo. Starši Muktarja Saida Ibrahima so se iz revne Eritreje s trebuhom za kruhom preselili v London in dosanjali svoje angleške sanje. Njihov sin je tri desetletja kasneje hotel razstreliti avtobus poln civilistov, a je bil k sreči eden tistih, ki mu na tisti usoden dan leta 2005 ni uspelo. Starši Mohammeda Bouyerija so se iz Maroka preselili na Nizozemsko, da bi živeli brez skrbi, da jutri ne bo nič več na mizi. In so. Kljub temu je njihov bogati sin sredi belega dne v Amsterdamu osemkrat ustrelil v Thea Van Gogha in ga ubil. Ker je slednji žalil njegovo vero. Aziz iz Brežic in njegova mlada družina Tudi Aziz iz Brežic, ki je besnel nad neverniki, ki so si ga drznili pustiti tam na mrazu samega, je morda prišel v Evropo z dobrimi nameni. A pravijo, da je cesta v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Aziz iz Brežic v resnici nima nič skupnega z Janezom iz Maribora, niti s Wolfgangom iz Hamburga. Tudi če bo dobil službo v Daimler Benzu, bo Aziz izraziti tujek v naši civilizaciji. Kot 1300 let stari vojščak iz časovnega stroja je prišel v svet, ki ga ne razume, in v sistem morale in etike, ki ga zavrača. Aziz nas nikoli ne bo sprejel za njemu enake, medtem ko bo nas obtoževal, da smo mi tisti, ki ga diskriminiramo. Aziz bo svojega sina učil nadvlade nad ženskami in svojo hčer suženjske podložnosti možu. Učil ju bo, da je islam edina prava vera, ki vodi v nebesa, medtem ko smo drugi pogubljeni. Skupaj bodo obiskovali mošejo sredi Evrope in se jokali od sreče, ko bodo poslušali muftija, kako recitira stihe, ki opisujejo muke nevernikov v peklu. Aziz ne bo nikoli Evropejec, niti ne bodo Evropejci njegovi otroci, dokler bodo pod njegovim vplivom. Še več, oni imajo toliko večji potencial, da zasovražijo Zahodno civilizacijo. Ujeti med dvema svetovoma: svetom svojih staršev, ki jih pripravljajo na fantomski raj, in svetom svobodne Zahodne civilizacije, kjer je vsak enakopraven, a ne enak – svet, ki je včasih tudi krut in neprizanesljiv do manj sposobnih. V takem svetu, pa bo marsikateri otrok, ki se je te dni rodil na poti iz Turčije v Nemčijo čez 20 let raje prepustil opojni obljubi raja in naravnemu sovraštvu do Zahodne civilizacije, o čemer ga učita starša, kot pa trdemu delu in odrekanju, s katerimi bi mu uspelo v novi domovini. Tako bo tudi on najprej musliman in šele nato Nemec, Nizozemec ali Slovenec. In zaradi tega niti Aziz niti njegov sin nikoli ne bosta Evropejca. Ne zato, ker si ju mi ne želimo, ampak zato ker si ona ne želita nas. Dodatek: Medtem, ko pišem tale sestavek, se je v Pakistanu razstrelil samomorilski bombaš oblečen v burko in ubil 10 ljudi, od tega 6 otrok. V Izraelu je mladi Palestinec zabodel in hudo ranil Izraelskega civilista. Hamas je že čestital mučeniku za dobro opravljeno delo. V Nigeriji je islamski aktivist začel streljati na štiri vozila in pobil vseh 20 civilistov v njih. V Egiptu je granata islamistov razcefrala 3 otroke. V Libiji pa je musliman posnel video kako obglavlja arabskega kristjana. In svet gre naprej. Ali pa 1400 let nazaj. Tekst je bil prvotno objavljen na blogu: http://irsicmitja.blogspot.si/2015/10/v-kaj-zarez-verjame-aziz-iz-brezic.html Tiskalniku prijazna oblika Morda vas zanima tudi Šetinčeva obznana dikta­ture nadzor­nikov RTV Izjava nadzor­nega sveta RTV, ki jo je po današnji več kot štiri­urni izredni seji podpisal njen pred­sednik Lenart Šetinc, je v posmeh demo­kra­tičnosti in... Več Rdeče in vnete oči Rešite problem kar doma. Več Oglas New York Times: Slove­nija bo morda potre­bo­vala pomoč Majhna, premožna in zahodno usmer­jena Slove­nija je bila z odprtimi rokami spre­jeta v EU in kasneje v območje evra. Pet let kasneje pa tej alpski državi z... Več Projektu Simbioz@ in Lovru Šturmu pode­lili evropsko državlja Na prire­ditvi v Ljubljani so danes ekipi projekta Simbioz@ in nekdan­jemu slovens­kemu pravos­od­nemu ministru Lovru Šturmu pode­lili evropsko državl­jansko... Več Umrl je zadnji premier SFRJ Ante Marković Umrl je zadnji pred­sednik vlade bivše SFRJ Ante Marković, danes poroča sara­jevski dnevnik Dnevni avaz, ki se skli­cuje na vire v družini enega najpril­jublje­... Več Slovenski policisti pomagali dečku Ahmedu, ki so ga migranti ugrabili, da bi hitreje potovali 22. 10. 2015, 20:18 7 Facebook Twitter Deček Ahmed s humanitarno delavko Barbaro Novak (foto: PU Maribor). V zadnjih dneh policisti in vojaki opravljajo nehvaležno delo. 24 ur na dan ščitijo slovensko mejo, skupaj s humanitarnimi delavci pa se srečujejo tudi s številnimi tragičnimi zgodbami. Tokrat so eno zgodbo pripeljali do srečnega konca. V gneči in zmedi, ki nastane zaradi ogromne množice migrantov, pogosto pride do izgub in kraje predmetov, pa tudi do izgube najbližjih, največkrat otrok. 7-letni Ahmed se je v šentiljskem nastanitvenem centru znašel popolnoma sam. Otrokova mama, ki so jo našli v Celovcu, bo danes lahko mirneje spala, saj je ob pomoči slovenskih in avstrijskih policistov deček že prispel k njej. Stik so vzpostavili tudi z očetom, ki je trenutno še v Iraku, so sporočili s PU Maribor. V času, ko je bil Ahmed sam, je nanj pazila humanitarna delavka Barbara Novak iz humanitarnega društva Ni-Lu. Kot je povedala, so 7-letnika na poti ugrabili, da bi hitreje potovali naprej. Več si oglejte v videu, ki so nam ga posredovali s PU Maribor. J. U. Ben Carson: ”Splav je kot suženjstvo” 27. 10. 2015, 9:57 Facebook Twitter Foto: Facebook Republikanski kandidat za predsednika ZDA Ben Carson, nekdanji nevrokirurg, se zavzema za prepoved splava v vseh primerih. Znan je po svojih trdnih prepričanjih in direktni retoriki. Javnomnenjska podpora mu vse bolj raste. ”Ženske ne bi smele doživljati nerojenega otroka kot sovražnika. Imam se za razumno osebo, a prav nihče nima razumnega razloga, zakaj bi ubil otroka,” je v intevjuju za NBC News povedal Ben Carson. Svoje mnenje je še podkrepil s primerjavo splava s suženjstvom: ”V času suženjstva je bilo veliko lastnikov mnenja, da lahko s svojim sužnjem počnejo, kar želijo, ker je njihova last. Če bi takrat rekli: ‘Ne verjamem v suženjstvo, vendar naj počnejo, kar želijo,’ kje pa bi bili danes?” je primerjavo zaključil Carson. Ameriško vlado primerjal z nacistično Nemčijo Carson je kot kandidat za predsednika naredil močan vtis na javnost predvsem s tem, da vedno pove, kaj misli. Med drugim je ostro kritiziral zdravstveno reformo Baracka Obame, češ da gre za najslabši ukrep od suženjstva dalje, ameriško vlado pa je primerjal z nacistično Nemčijo. Med drugim zagovarja stališča, da je biti homoseksualec izbira, da bi holokavst lahko preprečili ter da muslimani niso usposobljeni, da bi kandidirali na predsedniških volitvah v ZDA. Carson v republikanski bitki izenačen z Donaldom Trumpom Očitajo mu pomanjkanje politične korektnosti, kar pa njegovi podpori ne škodi. Kvečjemu obratno, od tega ima samo koristi. Kot poroča BBC, mu je podpora v zvezni državi Iowa močno narasla in je v republikanski bitki za predsedniškega kandidata izenačen z Donaldom Trumpom. To je pri Trumpu že vzbudilo reakcije in je svojo kampanjo usmeril proti Carsonu. Naraščujoča podpora Carsonu skrbi republikanske protikandidate V bitki za republikanskega kandidata za predsednika ostaja 14 kandidatov. Po javnomnenjskih raziskavah se med vodilne uvrščajo Donald Trump, Marco Rubio in Ben Carson. Prav naraščujoča podpora Carsonu pa najbolj skrbi ostale protikandidate. Zaradi zelo trdnih stališč o temah, kot sta splav in homoseksualnost, ga podpira velik delež tradicionalnih republikancev. Vprašanje za protikandidate ostaja, kako ga premagati, ne da bi s tem užalili velik del svojih volivcev. M. G. V Avstriji samo vojska. Avstrijski policisti “na bolniški”, ker so premalo plačani. 27. 10. 2015, 10:29 185 Facebook Twitter Foto: epa Ekipa Nove24TV je spet na terenu. Vključili smo prenos v živo iz Šentilja. Naša ekipa ocenjuje, da so policisti in vojska tukaj, kljub temu da delujejo na robu zmogljivosti, odlično organizirani. Novinarji so dobili akreditacije in lahko poročajo s terena. Šentilj, 10.15 Šentilj ob 10.30 (foto: Nova24TV) Šentilj ob 10.30 (foto: Nova24TV) 11 tisoč migrantov, od teh jih je na nikogaršnji zemlji 1800. 5000 jih je v Avstriji in 4.000 v Sloveniji. Zbirni center v Šentilju je najbolje organiziran, novinarji so dobili akreditacije, migranti imajo šotore, ležišča, hrano, nekateri pa so še na prostem. Slovenski policisti in vojska so – po oceni naše ekipe – tukaj najbolje organizirani. Zbirni centri so najbolje urejeni. Čestitke in pohvale policistom in pripadnikom SV, ki odlično funkcionirajo, čeprav so že na meji svojih zmogljivosti. Tudi Avstrijci že imajo pripravljene šotore. Pripravljamo pogovor s predstavnikom Civilne zaščite in morda tudi z avstrijskimi policisti. 10.40 Včeraj je bil v Avstriji državni praznik, zato je danes v zbirnem centru rekordno število migrantov. Avstrijska vojska je za pomoč slovenski policiji angažirala 900 vojakov, ki pomagajo ob izhodu v Avstrijo. Šentilj: Zgradba iz katere so migranti potrgali ves parket in zakurili (foto: Nova24TV) Šentilj: Zgradba, iz katere so migranti potrgali ves parket in zakurili (foto: Nova24TV). Zaradi včerajšnjega praznika se je v zbirnem centru nabrala množica migrantov. Ponoči se je nova skupina migrantov skregala s predhodno, nastali so izgredi. Vse, kar je bilo lesenega, so migranti iztrgali (večinoma parket) in zakurili. Vdrli so v staro stavbo mejnega prehoda, jo uporabljali za stranišče in od tam poskušali pobegniti. Začasna ležišča so letela po zraku. Danes delo vojske in policije poteka normalno. Migranti so pod nadzorom. Nova24TV bo v nadaljevanju naredila intervju z namestnikom zbirnega centra v Šentilju Zoranom Krebsom in predsednikom Rdečega križa območne enote Maribor Alojzom Kovačičem. 11.40 Šentilj: Migrantom pizze (foto: Nova24TV) Šentilj: Migrantom pizze? (foto: Nova24TV) Migranti so porazdeljeni v enako velike skupine, ki se sistematično pomikajo proti avtobusu oziroma proti vlaku na mejnem prehodu. Avstrijci imajo, kakor kaže, nekakšen svoj sistem (pre)pošiljanja migrantov. Na avstrijski strani so šotori, migranti imajo hrano in so očitno bolj mirni kot na nikogaršnji zemlji, kje se rojeva nestrpnost. Tam namreč migrantom avstrijska vojska kot živalim v živalskem vrtu meče sadje (banane, jabolka), celo kose pizze in vodo. Policisti pa dobijo kakšno jabolko nazaj – tudi v glavo. Od 6.00 do 12.00 Avstrijski varnostni organi so v Šentilju sprejeli 1000 oseb, v nastanitvenem centru Šentilj se nahaja še 2129 oseb. Večina teh oseb je bila dopoldne z vlaki pripeljana iz sprejemnih centrov v Sloveniji, poročajo s PU Maribor. 13.25 Naša ekipa, ki je sedaj v Avstriji, poroča, da se v zbirnem centru v Avstriji nahaja predvsem vojska. Policistov je zelo malo. Menda nočejo delati in so “na bolniški”, ker so premalo plačani. Predstavnica ZN pa je naši novinarki povedala osupljivo zgodbo. Eno izmed migrantk so odpeljali v bolnišnico, ker je imela spontani splav. Bila je na nikogaršnjem ozemlju in je bila prepeljana v eno od slovenskih porodnišnic. Migrantka, ki je izgubila otroka, že nadaljuje pot v Avstriji. "Več denarja za medijske vsebine v jezikih narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije" Brankica Petković z Mirovnega inštituta o medijih pri nas. 3. november 2015 ob 12:01, zadnji poseg: 3. november 2015 ob 12:36 Ljubljana - MMC RTV SLO # 03.11.2015 ob 12:36 Prijavi neprimerno vsebino Balkanizacija Slovencev je v sklepni fazi. Npr. koliko je v zadnjih 20 letnih filmov, ki smo jih financirali davkoplačevalci in da ne bi imeli vsaj enega bolj pomembnih likov južnaka? Slovenci slovenci pa mirno kot ovčke čakamo, da nas ostrižejo. na to nimam komentarja ker me bodo takoj blokirali... slovenstvo izginja počasi in vztrajno.. . za to skrbijo tukaj živeči ex jugoslovani in balkanska podjetja... Pa se to. Govora je o sovraznem govoru. Novinar ze kar z vprasanjem v usta polozi odgovor da se s sovraznim govorom opredeljuje jugo diasporo? Res? Pa se navadne migrante oznaci za narodnostne skupine. Naslednjic se mu bo pa pac ponesreci zareklo da gre za manjsino. In tako bo rtv ustroj spet sproduciral svoj pogled na stvari in ljudem pocasi te ideje vsilil in pral mozgane. Kaj pa ves sovrazen govor do Slovencecmv ki se ga sploh ne moderira, niti brise. Vsak zaljiv zapis in preimenovanje Slovenca v slovenceljna na rtvju se ni bil brisan kaj sele kaznovan. O tem do danes se niti besede. Nehajte s to jugonostalgijo. Čas se vrti naprej in se ni ustavil leta 1991. Mirovni institut je predlagal nagrado George Sorosu, financnemu mogulu in arhitektu begunske krize! Samo toliko! zanimivo, zanimivo načeloma se ob omembi terij zarot le debelo nasmejim, ampak dogajanje zadnjega pol leta (na podlago zadnjega desetletja) res da misliti Pri vsaki taki vsebini takoj pogledam, kdo je intervjuvanec in kdo je novinar, ki intervjuva. Potem mi je vse jasno. MMC postaja eksponent raznih Mirovnih inštitutov, Amnestyjev in podobnih škodljivih in antislovenskih sesalcev javnega denarja ter mešalcev megle. Danes je že skoraj čudež če najdeš vsebino kjer Slovenija/Slovenec/Slovenstvo ni predstavljeno v izrazito negativni luči in/ali brez magičnega glorificiranega jugo junaka zraven. Južnjakov je precej v Avstriji in Nemčiji pa ne slišim, da bi tam vzdihovali, da jim je poročila treba prebrati v srbščini/bosanščini/crnogorščini. Cerar po Orbanovih stopinjah – na Poljskem kupuje bodečo žico 4. 11. 2015, 8:32 26 Facebook Twitter Slika je simbolična. (Foto: EPA) Najprej je predsednik vlade Miro Cerar absolutno zanikal, da bi Slovenija kadarkoli postavila ograjo na mejo. Nato je začel govoriti o tehničnih ovirah in zanikal, da bi kadarkoli postavili na mejo ograjo. Včeraj je prvič spregovoril in potrdil, da razmišljajo tudi o ograji. Danes pa je odjeknila vest, da že kupujemo bodečo žico. In to prav takšno, kot jo je na Madžarskem postavil Orban, da je zaščitil notranje meje EU. Kot poroča Delo, naj bi prva pošiljka v državo prišla prav kmalu, na vladi pa vesti niti ne zanikajo niti je niso potrdili. Ponoči zaprli mejo z Avstrijo Ponoči je v Slovenijo sicer res prišlo nekoliko manj migrantov, toda Slovenijo je doletela že nova nesreča. Po poročanju Radia Slovenija Avstrija od včeraj zvečer od 21. ure ne sprejema novih migrantov. Danes okoli 7. ure je iz Dobove proti Jesenicam v spremstvu policistov odpeljal vlak s 450 tujci. V torek je sicer v Slovenijo prispelo občutno manj migrantov kot minule dni, ugotavljajo na Policijski upravi Novo mesto, in sicer okoli 4300, medtem ko se je prejšnje dni ta številka gibala okoli 7000. Ponoči je nekaj po 22.30 na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljal vlak s 1044 migranti. Po opravljenih postopkih in oskrbi so tujci nadaljevali pot proti Jesenicam in Vrhniki. Še en vlak naj bi v Dobovo pripeljal danes zjutraj, na njem pa je 1050 migrantov. V torek so na Dobovo pripeli štirje vlaki z nekaj manj kot 4300 tujci. Gre za občutno manjše število kot v preteklih dneh, ko je mejo v Posavju v povprečju prečkalo več kot 7100 tujcev dnevno, so sporočili s Policijske uprave Novo mesto. 1320 migrantov, ki so jih v torek pripeljali s Hrvaške na mednarodni mejni prehod v Petišovce s 23 avtobusi, je bilo evidentiranih v sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi, zvečer in ponoči pa so bili migranti nastanjeni v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni. Hrvaški varnostni organi so napovedali, da bo danes med 7. in 8. uro s Hrvaške v Petišovce prispelo okrog 550 migrantov z 10 avtobusi. Postopek evidentiranja teh tujcev bo po napovedi Policijske uprave Murska Sobota potekal v sprejemnih centrih v Petišovcih in v Dolgi vasi. V nastanitvenem centru v Celju je bilo ponoči nameščenih 498 migrantov, ki so jih v Celje z avtobusi pripeljali iz Dobovca, so sporočili s Policijske uprave Celje. Danes jih bodo v dopoldanskih urah odpeljali v Šentilj. Okoli pol dveh zjutraj je v Dobovec prispela še skupina 307 migrantov, ki so jih po končanem evidentiranju v zgodnjih jutranjih urah odpeljali v nastanitveni center v Šentilju. V dopoldanskih urah na mejnem prehodu Dobovec pričakujejo še 5 avtobusov z migranti. U. U., STA Najprej je napadal Orbana, ga smešil, sedaj ga oponaša. Blefer, demagog. Ja, takšno oblast imamo. Nesposoben mencač brez volje ... vonja in okusa, pa to ... eni smo to vedeli od samga začetka ... leve volilne ovce pa kot ovce ... Pahor ... Janković ... Bratuškova in še ena katastrofa Cerar .. No Ježek, novi obrazi, nova morala, novo poštenje... Ne vidiš nič od tega? Jaz tudi ne. Bodo rekli osrednji mediji, da morava k okulistu. Ne prenesem ga..... tko kokr Kučana&Co ne. Besni boroci za osamosvojitev: oficir JLA rešen obtožb, sodni izvedenci njegovi bivši soborci 4. 11. 2015, 10:06 22 Facebook Twitter Foto: STA Berislav Popov, nekdanji polkovnik Jugoslovanske ljudske armade, je na sodišču v Murski Soboti iztržil zavrnilno sodbo. Pri tem sta mu pomagala dva slovenska vojaška sodna izvedenca, Tomaž Pörš in Marko Unger, ki sta bila med vojno njegova soborca – na strani JLA. Med častniki Slovenske vojske, predvsem tistimi, ki so se borili med osamosvojitveno vojno, je po odločitvi sodišča zavrelo. Zgroženi so predvsem nad tem, da je državni tožilec Žarko Bejek umaknil obtožbo proti Popovu na osnovi mnenj sodnih izvedencev Pörša in Ungerja, ki sta se med osamosvojitveno vojno skupaj s Popovom borila na strani JLA. Sodnik Branko Palatin je na osnovi umaknjene tožbe posledično sprejel rešilno sodbo za Popova, poroča Požareport. Med vojno njegova soborca, rešujeta ga tudi danes Po poročanju Požareporta je Unger med osamosvojitveno vojno deloval pod istim poveljstvom kot obtoženi polkovnik Popov; ta naj bi bil med vojaško akademijo JLA celo Ungerjev inštruktor. Tudi Pörš med vojno ni prestopil v slovensko Teritorialno obrambo. Tako sta 24 let po osamosvojitvi ravno ta dva sodna izvedenca, zaposlena v Slovenski vojski, praktično rešila nekdanjega polkovnika JLA, obtoženega vojnih hudodelstev zoper civilno prebivalstvo, med drugim tudi ropanja in žrtev. Zakaj veterani in častniki molčijo? Ladislav Lipič, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo, in Alojz Štajner, predsednik Zveze slovenskih častnikov, molčita. Oba sta nekdanja načelnika Generalštaba Slovenske vojske in med osamosvojitveno vojno sta bila odgovorna prav za območje Gornje Radgone. Popov je na prvem sojenju dobil pet let zapora; na drugem sojenju, ki ga je vodil isti sodnik, pa je torej dosegel zavrnilno sodbo. Sodnik Branko Palatin je verjetno najbolj znan po tem, da je pred leti v razvpitem sodnem primeru oprostil domnevne napadalce na nekdanjega novinarja mariborskega časopisa Večer Mira Petka. Berislav Popov, danes 71-letnik, je sojenje spremljal iz Beograda, kjer živi kot upokojeni oficir JLA. Po sojenju je Popov povedal, da “bi se sodišče lahko že prej posvetovalo s temi izvedenci“, Pöršom in Ungerjem, o morebitni odškodnini pa bo še razmislil, zaključuje Požareport. A. D. Najprej vsem komentatorjem v razmislek. "Samostojna Slovenija ni bila nikoli moja intimna opcija(beri-sem proti njej)"-Kdo je izjavil že to?. Predsednik VS sin visokega oficirja KOS , član ZKJ sodelacec SDV. Smo kaj bližje temu kaj se dogaja? Kučan vlači vseskozi jugooficirje in njihovo žlahto nazaj,(izbrisani) rabi volilce in še vedno sanja o novi Jugi v kateri bi bil novi Tito in vsi njegova dejanja so namenjena temu on želi uresničiti Titovo vizijo o velikem Balkanskem rajhu komunizma a mu k sreči zadeve polzijo iz rok in čas ga prehiteva ja tiho pa so tudi izdajalci,kot sta Lipič in Štajner.Komunisti in jugofili ne morejo iz svoje kože in ti zakopavajo in uničujejo Slovenijo. Zdej mu pa dejte še odškodnino, penzijo, priznanje za posebne zasluge, spomenik, poimenujte ulico (tud Poršu in Ungeru), itd.... naj bojo izdajalci, nasprotniki, okupatorji..... današnji junaki. Kaj je že s tisto foro, da zgodovino pišejo zmagovalci??? A to pomen, da so nasprotniki zmagali, JLA??? Jah.... sej se občutijo posledice..... Slo ni bla nikol prioriteta a ne Kučan&Co??? Za zahvalo slovenskim vojakom, oz. veteranom , ki so sodelovali v samosvojitveni vojni, so jim vzeli še plačilo zdravstvenega zavarovanja, tistim, ki so dopolnili 50 let. Grozljiv video: Kako v Afganistanu s kamenjem ubijejo žensko 4. 11. 2015, 16:20 3 Facebook Twitter Fotografija je vzeta iz videoposnetka kamenjanja, ki se je delil po družabnih omrežjih. 19-letno Afganistanko je vodja Talibanov obsodil na smrt s kamenjanjem zaradi prešuštva, ker je pobegnila iz prisiljenega zakona. Posnetek je zaokrožil po svetu. Lokalne Afganistanske oblasti nemočne. Mlado, komaj 19-letno Afganistanko Rokhshano so zvezali in postavili v izkopano luknjo sredi kamnitih tal. Luknja je bila tako globoka, da ji je segala do vratu, iz zemlje je bil viden le njen objokan obraz. Skupina moških jo je obkolila. S tal so pričeli pobirati kamne in jih metati v glavo dekletu. Od nje so bili oddaljeni zgolj kakšen meter. Njeni kriki so postajali vse glasnejši, njen jok vse močnejši. Dokler ni za vedno izdihnila. Posnetek kamenjanja je zaokrožil po družabnih omrežjih. Vse to si je, po mnenju Talibanov zaslužila, ker je pobegnila od moškega, s katerim se je bila prisiljena poročiti. Kot poroča CNN, je pred nekaj dnevi pobegnila z drugim moškim, a so jo Talibani kmalu ujeli. Lokalne oblasti nemočne, območje vodijo Talibani Na smrt s kamenjanjem je mlado Afganistanko obsodil Talibanski vodja vasi, v kateri so jo nato tudi ubili. Ena od dveh guvernerk Afganistana je obsodila dejanje in ga označila za izredno nehumanega. Poudarja, da so omenjeno območje zavzeli Talibani, in da že tri leta Afganistanske oblasti tam nimajo prave moči. Vedno hujše nasilje nad ženskami, ZN le opozarjajo Nasilje nad ženskami v Afganistanu pa ni novost, stanja v tej državi se zavedajo vsi. Kljub temu pa se ne spremeni nič. Združeni Narodi na to le opozarjajo v svojih poročilih, kjer ugotavljajo da je stanje nasilja nad ženskami zaskrbljujoče. Talibani pa še vedno nadzorujejo dele ozemlja in izvajajo svojo muslimansko vrsto prava in s kamenjanjem ubijajo ženske. M. G. Merklova podpira take stvari zato hoče to uveljaviti tudi v Evropi. S tem pa ljubljanske aktivistke niso računale, k so migrante vabile v Slovenijo in se norčevale iz slovenskih moških. Pred četrt stoletja je padla odločitev za plebiscit o samostojnosti Tajni sestanek predstavnikov Demosa 9. november 2015 ob 10:03, zadnji poseg: 9. november 2015 ob 10:43 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V Poljčah so se pred četrt stoletja zbrali predstavniki Demosa in vlade ter sklenili, da bo 23. decembra razpisan referendum o odcepitvi in osamosvojitvi samostojne države Slovenije. Na "tajnem vikendu" v Poljčah 9. in 10. novembra 1990 so sodelavci ustavne komisije Tine Hribar, Peter Jambrek in Tone Jerovšek skupaj s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom prepričali Demosov poslanski klub, da je potrdil predlog o plebiscitu. Formalno podlago za plebiscit je predstavljal zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je tri tedne pred glasovanjem sprejela takratna slovenska skupščina. Opozicija se je sicer zavzemala za to, da se plebiscit premakne na pomlad 1991, a je nato sprejela datum 23. december, Demos pa je po drugi strani privolil, da bo za pozitiven izid plebiscita potrebna večina vseh volilnih upravičencev. V skladu z dogovorom bi plebiscit uspel, če bi se za odcepitev od Jugoslavije opredelila več kot polovica vseh volilnih upravičencev, kar je bilo 23. decembra 1990 na glasovanju krepko preseženo. Glasovalo je 93,2 odstotka vseh volivcev, za osamosvojitev pa jih je glasovalo 95 odstotkov. Izid plebiscita so razglasili 26. decembra 1990, zato ta dan vsako leto praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik. G. C. Steffy ti neoliberalizem sanjaš. V Sloveniji še normalnega kapitalizma nimamo, kaj šele neoliberalizem. Vlada nam Putinova mafija preko izpostave v Šumadiji - Srbiji. Noben begunec ne beži v Rusijo ali Srbijo - vsi v razviti zahod in sever. V ustavi SFRJ iz leta 1979 je pisalo, da ima vsak narod pravico do samoodločbe. Če mu samoodločba ni bila omogočena ima pravico do odcepitve. Ne morem verjet da obstajajo ljudje ki še brat ne znajo. Luka iz Češke, kjer se dan začne s pivom, ki je cenejše kot voda "Ko govorim češko, mi gre na smeh, saj imam občutek, kot bi se pogovarjal z otrokom" 9. november 2015 ob 06:27 Ljubljana - MMC RTV SLO "Stereotip nogavic pod sandali se mi je zdel, preden sem prišel v Prago, prenapihnjen, vendar sem kaj kmalu ugotovil, da velja še danes," pravi Luka Dobravc iz Prage. Luka se giblje med Varšavo, Dunajem in Prago, saj mu to dovoljuje tudi njegovo delo izdelovalca spletnih aplikacij. V Pragi ga navdušujejo neskončne možnosti za kulturno udejstvovanje in izbira piva, mesto pa ponuja tudi veliko možnosti za razvoj in poklicni uspeh. Spoznal je sicer tudi, da Čehi niso ravno najbolj odprti do drugih in da je prijazen pozdrav ob vstopu v restavracijo bolj domena tujcev kot domačinov, da pa imajo s Slovenci kljub temu kar nekaj podobnih navad. Študirali ste na FDV-ju v Ljubljani in tudi v Varšavi, se preselili v Prago, vmes živeli na Dunaju, zdaj pa ste spet v Pragi. S čim se ukvarjate, da ste tako "leteči"? Že od malih nog sem rad gledal zemljevide, računal razdalje med mesti in se spraševal, kdo in zakaj živi tam. V nekem trenutku v zgodnjih najstniških letih me je presenetilo, kako miselno oddaljeni sta mi Nemčija in Francija, geografsko pa tako blizu, saj sem lahko tam v le nekaj urah vožnje iz Ljubljane. Dobil sem občutek, da je Slovenija izjemno majhna oziroma da je moj prostor udejanjanja v prihodnosti precej omejen, a kaj hitro ugotovil, da je to le v moji glavi, saj živimo v sodobni Evropi, kjer ni meja, in četudi je in bo Slovenija vedno moj dom, ni razloga, da bi bil moj življenjski prostor omejen zgolj znotraj njenih meja. Zato sem iskal rešitev, kakšno delovno panogo izbrati, ki bi mi omogočala dinamiko, potovanja, življenje v različnih mestih in ne omejenost na le eno lokacijo. Možnosti sta bili dve, turizem ali informacijska tehnologija. Izbral sem drugo in zdaj se ukvarjam z izdelavo spletnih aplikacij, zato lahko delam od koder koli in za kogar koli, lokacija ni pomembna, potrebujem le spletno povezavo, računalnik in znanje. Vsekakor bi v isti panogi lahko obtičal zgolj na enem mestu, vendar sem zavestno iskal takšne poslovne priložnosti, ki niso povezane z neko točno določeno lokacijo. Glede na to, da ste zamenjali že več mest in držav bivanja - katera je tista značilnost v nekem mestu, ki jo najprej opazite (ljudje, prevoz, okolica, kulinarika ...)? Najprej opazim okolico, torej arhitekturo, naravo in urejenost mest. Praga je tu v samem vrhu, saj je polna prelepih starih stavb, in to ne le v centru, ampak skoraj povsod v mestu. V tem smislu je podobna Dunaju, ki je prav tako prelep, le da se mi zdi tam vse preveč izumetničeno, urejeno, poravnano, v Pragi pa je malo bolj kaotično, neurejeno in bolj pristno. Torej Dunaj deluje kot klasični muzej, ki ga obiščeš, se pazljivo sprehodiš skozenj in odideš, Praga pa kot interaktivni muzej, v katerega prideš in kar kliče po tvoji interakciji, bodisi je to sproščanje v parkih, sprehodi, čolnarjenje na Vltavi, obiskovanje galerij ali druženje ob pivu na zahradkah (letni vrt), kar daje občutek domačnosti. Zatem nastopijo ljudje, saj ti poleg okolice najbolj opredeljujejo ozračje mesta. Tu lahko rečem, da so Čehi precej podobni Avstrijcem in oboji delno podobni nam. So rahlo introvertirani in zaprti vase. Največja razlika, ki sem jo opazil, je gostoljubnost v javnih uradih, restavracijah, hotelih in na javnih mestih. Na Češkem so precej slabi v gostoljubnosti in mnogokrat se zdi, kot da jim je odveč, da imajo opravka s teboj. Redki so nasmehi, pozdravi, dobrodošlice, ko prideš nekam, četudi na isto mesto zahajaš že dlje časa. Kot zanimivost naj povem, da mi na začetku ni bilo jasno, kako takoj ugotovijo, da sem tujec in začnejo pogovor v angleščini, še preden spregovorim besedo, kaj kmalu sem ugotovil, da me izda vljuden pozdrav, ki jim ga vedno namenim, ko vstopim v prostor. Tu pač prideš v restavracijo, se usedeš in naročiš, pozdravi ob vstopu ali kakršna koli interakcija so odveč. V tem smo Slovenci veliko boljši in človek ima večji občutek gostoljubnosti. Kulinariko opaziš malo pozneje oziroma ni tako pomembna, ko zamenjaš prebivališče. Hrana je tu precej podobna s poudarkom na mesu, izjemno pa pogrešam mediteranski priokus in morsko hrano. Kaj vas je najbolj presenetilo, ko ste prišli v Prago? O Pragi sem slišal marsikaj - od tega, kako čudovita, kulturna, poceni in zanimiva je, do tega, kako smešni so Čehi in koliko tujcev živi tu. Nekatere stvari so bile resnične, nekatere ne. Najbolj me je presenetilo, da je v Pragi in na Češkem tako številčna vietnamska populacija. Uradno predstavljajo že skoraj 1 odstotek češkega prebivalstva in večina jih živi v Pragi, kjer imajo status manjšine na lokalni ravni. Število se je precej povečalo šele v zadnjih letih, saj jih je bilo leta 2001 okoli 18.000, leta 2011 pa že 83.000. So dobro organizirani in povečini imajo v lasti trgovinice, imenovane "Potraviny", kjer dobiš vse od šampona do paradižnika. Stojijo na vsakem vogalu, v radiju 100 metrov od mojega doma jih je vsaj 20. Poleg tega na obrobju mesta v halah propadlih tovarn vodijo svoj nakupovalni center, jaz mu rečem vietnamski BTC, kjer dobiš vse - od suhe robe, ognjemetov, keramičnih ploščic, pohištva, kozmetike, igrač, oblek, eksotične hrane do bančnih storitev, zavarovanj in marsikaj. Govorite češko? Če je pri slovenščini najtrši oreh dvojina, česa se tujec najtežje nauči pri češčini? Češko govorim slabše, kot bi pričakoval. V primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki sem predvideval, da je češčina bolj sorodna slovenščini, saj imamo veliko istih besed, vendar pa imam še vedno rahle težave z izgovarjavo nekaterih izrazov. To je zato, ker sem se prej naučil poljščine, zato jezika včasih kar malo mešam. Zanimivo je bilo prvič, ko sem poskusil govoriti češko in mi je bilo težko obdržati resen izraz na obrazu, ko sem izogvarjal njihove besede, saj se sliši, kot bi se pogovarjal z majhnimi otroki. Vse deluje, kot da govorijo le v pomanjševalnicah, skratka prisrčno smešno. Občutek imam, da je lažje brati kot pa slišati češčino, saj je mnogo besed podobnih slovenskim, le izgovarjava je drugačna. Najtežje se mi je bilo naučiti izgovarjavo črke 'ř', ki je zelo pogosta. Recimo v številki tri (tři), ta črka vključuje tihi r, ki mu sledita 'š' oziroma 'ž' in še danes ne vem, če ga pravilno izgovarjam. Prve mesece sem se zato izogibal tej črki v pogovorih z domačini, in če me je kdo vprašal, kdaj se dobimo, sem raje rekel čez dve ali štiri ure namesto tri. Pa obstajajo tudi kakšni "false friends", kot rečemo po angleško, torej podobne ali enake besede, ki pa imajo drugačen pomen? Mislim, da jih je kar nekaj. Verjetno mnogim poznan "false friends" izraz je "foukat", ki se sliši identično kot spolno občevanje v slovenščini, pri njih pa to pomeni pihati in ga uporabljajo vsakodnevno, recimo "Jak nafoukat kolo" (Kako napihniti kolo). Zanimiva je tudi "otrok" (v slovenščini otrok), v češčini pa to pomeni suženj. Nedavno pa sem v svojem izrazoslovju zasledil še eno cvetko, redno sem namreč za izraz "prijatelj" uporabljal češki "přítel", ki sicer pomeni podobno, vendar pa ima močno konotacijo za bližnje razmerje, torej le najboljši prijatelj, življenjski sopotnik oziroma ko sta fant in dekle v razmerju. Čehi za prijatelj/-ica namreč uporabljajo izraz "kamarad/-ka", ki je brez konotacije. Le mislim si lahko, kako čudno se je zdelo domačinom, da je prav vsakdo moj "přítel", a so verjetno razumeli, da preprosto napačno uporabljam jezik. Koliko Slovencev po vaših predvidevanjih živi v Pragi, se kaj družite? Predvidevam, da nas je več sto, natančneje bi težko reči, saj smo različnih generacij, interesov in navad. Predvsem pa je težko reči, saj je razlika med temi, ki so ustaljeni tu, in tistimi, ki pridejo le za krajše oziroma daljše obdobje. Praga je zelo pretočno mesto in veliko Slovencev pride na študij ali delo za nekaj let, nato pa odide. Družim se z manjšim krogom Slovencev, ki sem jih tu spoznal po naključju, redno namreč obiskujem Slovenijo, zato tu nimam takšne potrebe po oblikovanju družbe znotraj narodnih okvirov. V mojem družabnem krogu so posamezniki iz več kot 15 držav, kar je mnogo bolje, kot če bi imel le slovensko družbo, saj tako ni koncentracije enega naroda (jezika) in pogovor je bolj vključujoč, saj uporabljamo češki oziroma angleški jezik. Če pa bi nas bilo recimo v družbi veliko iz Slovenije, bi hitro preklopili na slovenščino in iz pogovora izključili druge. Organiziranega formalnega druženja je bolj malo ali pa se ga sam ne udeležujem, vendar v kratkem načrtujemo nekaj organiziranih druženj. Slovenija in Češka sta imeli od osamosvojitve naprej precej podoben razvoj, dolgo sta veljali za najrazvitejši in najuspešnejši državi nekdanjega komunističnega bloka. Obe sta se relativno brez težav osamosvojili, se leta 2004 pridružili EU-ju, sta članici Nata. Kdaj pa so se po vašem mnenju pokazale razlike v razvoju obeh držav, kateri so bili najpomembnejši dejavniki za to? Da, imeli smo podoben razvoj, Slovenija je celo prva dobila evro in veljala za uspešnejšo od Češke, ob nastopu krize pa se je naša hišica iz kart sesula, češka pa le malo razpadla in se hitreje pobrala. Zato so nas nedavno prehiteli v BDP-ju, gospodarska klima je bolj pozitivna in v zadnjem času opažam, da Čehi kar pogosto z rahlo ironijo načenjajo pogovor o trenutnem slabem gospodarskem stanju v Sloveniji. Pred leti se to ne bi zgodilo nikoli in le čakam na trenutek, ko bom tudi sam zamenjal izraz "To je češko" v "To je slovensko". Njihovemu uspehu je verjetno botrovala vpetost Češke v mednarodno poslovno okolje in odprtost, morda zaradi srednjeevropske lokacije nase gledajo kot na del večje svetovne entitete. Zato nimajo takšnega problema s tujimi naložbami in tudi bolj razmišljajo o poslovanju v tujini. Zdi se, da imajo več kolektivne in poslovne samozavesti v nasprotju z nami, kjer so posamezniki (jih raje ne navedem, saj je bilo o njih napisanega že več, kot si zaslužijo) v svojem egoističnem zagonu želeli postati glavni na vasi in s tveganimi posojili kupovali podjetja in na koncu vse peljali v prepad. Menim, da na Češkem ni tako pomembno, da si glavni na vasi, ampak bolj, da si dober v tem, kar delaš. No, pri nas je to večina ugotovila šele v zadnjih letih. V Pragi zagotovo živi tudi veliko tujcev. Na katerih področjih se odpira največ možnosti za zaposlovanje? Na prvem mestu je vsekakor turizem. Praga je svetovno znana prestolnica z več kot sedmimi milijoni turistov letno. Poznam mnogo uspešnih tujcev, ki so zaradi turizma prišli sem, odpri podjetja in se ustalili. Na drugo mesto bi postavil gostinstvo oziroma kulinariko. Domačini in turisti se pogosto zbirajo na pivu in dobrem kosilu, oboje je cenovno zelo ugodno, zato ne preseneča, da je na vsaki ulici, ne le v centru, več restavracij in barov. Samo v četrti Žižkov Praga, v bližini mojega doma, jih je več kot tristo in po neuradnih informacijah naj bi bila to četrt z največjo gostoto gostinskih objektov na svetu. Ne smemo pozabiti, da je Češka obdana z gospodarsko močnimi državami, ima mednarodno naravnano poslovno okolje in je zato tu mnogo svetovnih korporacij, v katerih je zaposlenih nemalo Slovencev. Mnogo možnosti za zaposlitev je tudi v akademski in sferi in na področju umetnosti. Mesto kar poka po šivih zaradi domačih in tujih študentov in kar nekaj Slovencev je našlo službo v akademskih vodah. Kar se tiče umetnosti, je znano, da je Praga boemsko mesto in da ima skoraj vsaka ulica galerijo ali dve, vsaka četrt svoj teater, muzejov je veliko, neprestano se odpirajo razstave, bodisi na ulici, v parkih, galerijah, v veliko restavracijah nastopajo glasbeniki, možnosti so praktično neomejene. Samo ste že omenili, da je Češka trenutno v odličnem gospodarskem stanju. Zadnji podatki Eurostata kažejo, da ima za Nemčijo drugo najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU-ju (4,8 odstotka), pohvali se lahko tudi z najnižjim tveganjem revščine ali socialne izključenosti v 28-terici. Kakšna je češka "skrivnost uspeha" za tako dobro gospodarsko "kondicijo"? Skromnost, sodelovanje in vpetost v mednarodno poslovno okolje. Tu je veliko mednarodnih korporacij in občutek imam, da Češka že dolgo časa gleda navzven, zunaj svojih meja, se uči in preudarno posluje. Tu so podjetja tujcem prodajali že davno pred krizo, ustanovili nova, poslovali dobro in okrepili gospodarstvo. V nasprotju s Slovenijo, kjer se držimo svojih ostarelih podjetij kot pijanec plota ali pa smo jih razprodali v času krize, ko so bila vredna najmanj. Močan dejavnik je lokacija Češke, saj je dejansko v srednji Evropi in meji na zelo uspešna gospodarstva Nemčije, Avstrije in Poljske. Delno k uspešnosti pripomore tudi lastna valuta češka krona, saj jo aktivno devalvirajo in tako povečjujejo izvoz. Danes je krona vredna manj kot pred petimi leti, kar pomeni, da so njihovi proizvodi cenejši, in se tako veča izvoz. Glede na povedano si sploh želijo sprejeti evro? To je bilo eno izmed mojih prvih vprašanj domačinom in že pred leti so me gledali po strani, zakaj jih to sprašujem in zakaj bi sploh potrebovali evro. Menim, da je z nastopom gospodarske krize želja po evru popolnoma splahnela, o tem ni govora, ni razprav in vsekakor ni želja, da bi ga prevzeli v bližnji prihodnosti. Sentiment je, da so s krono ublažili učinek svetovne gospodarske krize. Paradni konj češkega gospodarstva je zagotovo avtomobilsko podjetje Škoda. So Škodinim avtomobilom Čehi zvesti, kako cenovno dostopni so njeni modeli v primerjavi z drugimi, tujimi znamkami? Vsekakor so zvesti, vendar Škoda ni toliko na ulicah, kot je bil recimo yugo pri nas pred 20 leti. Opažam veliko starejših škod (favorit, estate ...), kar še posebej velja za četrti, ki so bolj odmaknjene od centra in v katerih je strandard rahlo nižji. Glede cene bi težko rekel, saj je javni prevoz tako dober, da ne poznam razmer na avtomobilskem trgu, vendar mislim, da ni cenejša, saj je v lasti Volkswagna. V Sloveniji so že nekaj časa glavna tema prebežniki, ki čez našo državo želijo večinoma v Nemčijo. Češka je v nasprotju s Slovenijo pri vprašanju begunske krize zavzela zelo odločno stališče, saj ves čas odločno nasprotuje obveznim kvotam za porazdelitev beguncev po EU-ju, ki jih predlaga Evropska komisija. Konec oktobra so v državi potekali tudi protesti proti prebežnikom. Od kod ta strah in nastrojenost? Izpostavil bi dva vidika, ki sta povezana. Prvi je strah pred neznanim. Češka ima precej podobno relativno število tujcev kot Slovenija, zato lahko rečemo, da smo kot država podobno odprti. Razlika je, da je pri njih muslimanska populacija praktično neobstoječa, pri nas pa kar številčna. Razlog za takšen odziv je verjetno strah pred islamom, pred drugačnostjo. Po neki raziskavi večina Čehov še nikoli ni srečala ali govorila z muslimanom. Podoben položaj je v soseščini. Vzhodna Nemčija, kjer so bili veliki protesti proti priseljencem, južna Poljska, Slovaška - vse te regije imajo neznatno število muslimanov in od tu verjetno izvira ta odpor pred neznanim. Javni odsev tega je politična retorika, kjer je celo trenutni predsednik Miloš Zeman govoril o dveh milijardah muslimanov na svetu, od severne Afrike do Indonezije, kot o antisemitih in rasističnih nacistih. Drug vidik je ideološki boj na ravni državna suverenost - EU. Češki politiki in analitiki predvidevajo, da obvezne kvote ne bi rešile ničesar, saj begunci ne bi želeli ostati na Češkem, ampak bi se namenili v zahodne oziroma severne države. Zato tako kot pri evru, ki ga Čehi ne želijo in ne potrebujejo, obvezne kvote dojemajo kot nespametno vmešavanje EU-ja v notranje zadeve in rušenje možnosti samoodločbe Češke republike. Vodilni politiki torej, zaradi strahu ljudstva in občutka izgube suverenosti za tako nespametno rešitev, javno izražajo nestrinjanje z obveznimi kvotami, kar je verjetno dodatno podžgalo proteste, četudi vedo, da bodo begunce vseeno morali sprejeti. Znan je podatek, da so Čehi izjemni pivci in da ima država največjo porabo piva na svetu. Obstaja kup znanih znamk, kot so Pilsen, Kozel, Budweiser, Staropramen. Katero je najbolj priljubljeno med domačini? Prav vsa, ki ste jih našteli (smeh). Na voljo je toliko vrst piva, da je težko določiti, katero je najbolj priljubljeno. Na mizah opažam vse, dodal bi morda še Gambrinus, ki je na voljo v večini restavracij, zato je verjetno zelo priljubljeno. V vsaki mali trgovinici najdeš tudi Branik, to je cenovno najugodnejše pivo (0,4 evra), ki je kar priljubljeno pri pogostih pivcih. Še nekaj vrst piva, ki ga pijejo domačini, so Cerna Hora, Bernard, Krušovice, Lobkovitz, Únětický in nešteto piv mikropivovarn. Vredno je omeniti, da je pivo res priljubljena češka pijača in tako kot pri nas pijemo kavo, oni pijejo pivo. Nemalokrat ob jutranjem zajtrku, ko jaz spijem kavo, domačini spijejo pivo ali dve pred službo. Kateri je najbolj priljubljen šport v državi in kdo so najbolj priljubljeni športniki in športnice? Najbolj priljubljena športa sta nogomet in hokej. Zgolj Praga ima 14 nogometnih klubov in več stadionov, zato je obiskovanje tekem in rivalstvo med praškimi četrtmi pogosto. Hokej pa ima na Češkem dolgo zgodovino skozi celotno 20. stoletje in je dosegel vrhunec leta 1998, ko so zmagali na olimpijskih igrah. Kot zanimivost naj povem, da so Čehi tretji najštevilčnejši narod v NHL-ju, takoj za Kanadčani in Američani. Mnogo najslavnejših čeških športnikov izhaja prav iz teh športov. Med hokejisti sta najbolj priljubljena napadalec Jaromír Jágr in vratar Dominik Hašek, med nogometaši pa Pavel Nedvěd. Kako Čehi preživljajo prosti čas? Podobno kot Slovenci - veliko izletov, potovanj, druženja. Malo manj športnih dejavnosti in namesto kramljanja ob kavi to počno ob pivu. Izmed svojih sosedov - Nemcev, Avstrijcev, Slovakov in Poljakov, katere imajo Čehi najraje in proti komu imajo povedati največ pikrih besed? Na to temo sem bral zanimive raziskave. Čehi imajo najraje sebe in če bi lahko, bi imeli kar sebe za sosede. Sledijo Slovaki, kar me je začudilo, saj imajo v vsakdanjem življenju največ pikrih besed prav na njihov račun, kar gre verjetno pripisati življenju v skupni državi v preteklosti. Torej najraje imajo Slovake, ki pa jih hkrati tudi najbolj kritizirajo. Brala sem zapis nekega Američana, ki na Češkem živi že več kot 20 let. V zapisu z naslovom "Kako veste, da ste na Češkem?" je naštel naslednje stvari - da moški pod sandali nosijo nogavice, da je pivo cenejše kot voda, da so povsod makova polja, da na tramvajih veljajo posebna pravila vedenja ter da si je treba obvezno že pred vrati sezuti čevlje, ko se pride na obisk. Bi se strinjali s temi opažanji? Stereotip nogavic pod sandali se mi je zdel, preden sem prišel v Prago, prenapihnjen, vendar sem kaj kmalu ugotovil, da to velja še danes in se ni nič spremenilo. Včasih gredo tudi v ekstreme, nekoč sem na nekem koncertu videl domačina z urejenimi hlačami, lepo srajco, kravato ter sandali in belimi nogavicami, takrat sem si z lahkim srcem rekel: "Glej ga, Čeha". Pivo ni le cenejše kot ustekleničena voda, je cenejše kot čaj, kava, sok ali druge pijače, zato ne preseneča, da ga nekateri pijejo že ob zajtrku in da so Čehi največji pivci piva v svetovnem merilu. Torej, če ne maraš piva in se preseliš v Prago, ga skoraj moraš vzljubiti, saj je na vsakem koraku. Makovih polj je na podeželju kar nekaj, kar se mi ne zdi tako značilno češko, opažam pa, da je v ameriških medijih precejšnje zanimanje za makova polja v povezavi z opijem. Tramvaji so bolj brez pravil, ljudje vstopajo, še preden so vsi izstopili in podobno, vendar ne opažam kakšnih večjih posebnosti, le da je malo bolj kaotično, kot recimo na Dunaju. Kar se tiče javnega prevoza, si zasluži Praga odlično oceno, saj je hiter, učinkovit, dobro razvejan po mestu in predvsem poceni, letna karta stane le 135 evrov (za avtobus, tramvaj in metro). Sezuvanje čevljev ob vstopu v stanovanje je navada tudi v Sloveniji, zato tega nisem opazil kot posebnost, je pa res, da to počnejo tudi tu. IZ PRVE ROKE Vaša najbolj priljubljena izletniška točka Divoka Šarka Najbolj tipičen spominek Spominki iz češkega stekla (Bohemian Crystal) Najslavnejši državljan Politika: Vaclav Havel, Šport: Jaromir Jagr Cena kave in piva v lokalu Pivo 1-1,5 evra, kava 2 evra in več Tradicionalno rivalstvo Praga - Brno Najbolj znan slovenski proizvod Gorenje Najkoristnejša beseda Ahoj Značilna hrana in pijača Svíčková in pivo Najbolj znan predsodek, ki drži ali pa tudi ne Sandali in bele nogavice. Drži. O čem se trenutno največ govori Begunska kriza Najbolj tipično ime in priimek Martin Novák Katalonski parlament že podprl prvi korak procesa k neodvisnosti Vlada v Madridu bo resolucijo blokirala 9. november 2015 ob 12:52, zadnji poseg: 9. november 2015 ob 14:17 Barcelona - MMC RTV SLO/STA Katalonski parlament je izglasoval resolucijo za neodvisnost od Španije. Sprožili so načrt v smer samostojnosti, kar je osrednja vlada v Madridu že večkrat napovedala, da bo blokirala. Resolucija je bila v regionalnem parlamentu podprta z večino. Podprlo jo je 72 poslancev, proti pa 63. To je prvi korak, s katerim stranke, ki si prizadevajo za odcepitev od Španije, želijo na pot k uresničitvi zastavljenega načrta in procesa osamosvojitve. V 18 mesecih si katalonski separatisti želijo neodvisno državo. Stranke, ki podpirajo neodvisnost od Španije, so na septembrskih regionalnih volitvah v Kataloniji dobile večino. Točno mesec dni po volitvah so odcepitvi naklonjene stranke začele proces osamosvajanja. V parlament so vložile predlog resolucije in ga zdaj tudi potrdile. V njem med drugim piše, da se parlament in načrtovani proces odcepitve ne bosta podrejala odločitvam institucij španske države, še posebej ustavnega sodišča. V Madridu odločno proti V španski ustavi je zapisana enotnost španskega naroda, na kar se sklicuje Madrid, ki trdi, da referenduma ne bo dovolil, saj bi bila s tem kršena ustavna določba, da lahko referendum o suverenosti skliče le nacionalna vlada. Na tovrstnem referendumu bi morali glasovati vsi Španci. Premier Španije Mariano Rajoy, ki je ob predstavitvi predloga resolucije, namero označil za provokacijo in nezakonito dejanje, je znova povedal, da bo resolucijo takoj blokiral na sodiščih. Rajoy je odločen preprečiti katalonska prizadevanja za osamosvojitev. Pred dnevi so nato v Madridu zaostrili nadzor nad izplačevanjem finančne pomoči Kataloniji, da bi zagotovili, da sredstva ne bodo namenjena separatističnim prizadevanjem. T. J. Slovo Moire Orfei, italijanske cirkuške kraljice Njene slone je blagoslovil Janez Pavel II. 16. november 2015 ob 10:52 Brescia - MMC RTV SLO V 84. letu starosti je v družinskem krogu v Brescii umrla Moira Orfei, kraljica italijanskega cirkusa, ki je s svojim cirkusom prekrižarila svet, nastopila pa je tudi v več kot 40 filmih. Le kdo še danes ne pozna njenega obraza, ki je postal zaščitni znak "klasičnega" cirkusa Moire Orfei (Circo di Moira Orfei), ki temelji na nastopih ukročenih živali, akrobatov in klovnov? Moira se je kot Miranda Orfei rodila 21. decembra leta 1931. Nomadsko cirkuško življenje ji je bilo dobesedno položeno v zibko, saj je bil njen oče Riccardo klovn, tudi mati Violetta Arata je delala v cirkusu. Vse otroštvo je tako preživela v cirkuških šotorih. Pri rosnih šestih letih se je že začela učiti vragolije na trapezu in akrobacije na konjih. Moira in njeni sloni Leta 1960 je postavila na noge cirkus s svojim imenom, ki je počasi pridobival veljavo in slavo in v nekaj letih postal ena najbolj prepoznavnih tovrstnih institucij na svetu. Vrsto let je Moira večer za večerom v šotoru nastopala tudi sama, poleg nastopov na konjih in trapezu je postala slavna kot krotilka slonov (zaradi njih si je pridobila ime 'Moira degli elefanti' (Slonja Moira) in trenerka golobov. Leta 1961 se je poročila s krotilcem levov Walterjem Nonesom, ki mu je počasi prepustila vodenje cirkusa in ga še danes vodi. Na poročnem obredu so bile družice, ki so po cerkvi raztresle cvetje, nihče drug kot njeni cirkuški sloni, družina pa ostaja ena najbolj znanih cirkuških dinastij na svetu, saj tudi njuna dva otroka Stefano in Lara nastopata v cirkusu, vnuka Moira in Walter Jr. pa sta akrobata. Moira je ustvarila tudi zavidljivo filmsko kariero, saj je med letoma 1960 in 2003 nastopila v več kot 40 filmih, zaigrala je tudi s takšnimi italijanskimi zvezdniki, kot so bili Toto, Vittorio Gassman and Marcello Mastroianni, italijanske televizijske postaje pa so se zaradi duhovitosti in vedrosti pulile zanjo. Tako je bila redna gostja mnogih pogovornih oddaj in šovov. Skrita za "kilogramom" ličil Vsaj toliko kot zaradi cirkusa pa je postala prepoznavna tudi zaradi zunanje podobe, saj se vse do smrti ni ločila od vranje črnih las, spetih v turban, močno obrobljenih oči, dolgih umetnih trepalnic, znamenja nad zgornjo ustnico in krvavo rdečega rdečila. Takšna je postala tudi zaščitni znak svojega cirkusa, saj se je njena podoba smejala z vsakega plakata za njen cirkus. Mnogi pa se je bodo najbolj spominjali, ko je na Trg svetega Petra v Vatikanu pripeljala svoje dresirane slone, ki jih je takratni papež Janez Pavel II. skupaj z "drugimi nekrščenimi božjimi bitji" blagoslovil. Leta 2006 je preživela možgansko kap in od takrat ni nikoli povsem okrevala. Umrla je v nedeljo, dober mesec pred 84. rojstnim dnem. A. P. J. Policija razkriva imena napadalcev, Pariz ukinja radikalne džamije Evropa opoldne z minuto molka v spomin na žrtve napadov 16. november 2015 ob 06:36, zadnji poseg: 16. november 2015 ob 11:13 Pariz - MMC RTV SLO/STA/Reuters Francosko tožilstvo je identificiralo še dva napadalca krvavega pokola v Parizu. Gre za Sirca Ahmada Al Mohameda in v Parizu rojenega Samija Amimourja, ki so ga oblasti že preiskovale zaradi terorizma. Leta 1990 v Idlibu v Siriju rojeni Al Mohamed se je razstrelil v bližini stadiona Stade de France, oblasti pa so ga identificirale na podlagi potnega lista, ki so ga našle blizu njegovega trupla, vendar ne morejo potrditi avtentičnosti dokumenta. Že predtem so grške oblasti objavile podatke sirskega potnega lista, s katerim je dejansko nekdo potoval po balkanski begunski poti skozi Srbijo in Madžarsko. "Pristnost potnega lista na ime Ahmada Al Mohammada, rojenega 10. septembra 1990 v Idilbu v Siriji, moramo na tej stopnji še potrditi, obstajajo pa podobnosti med prstnimi odtisi samomorilskega napadalca in tistimi, odvzetimi na nadzorni točki v Grčiji oktobra," je povedal pariški tožilec. Leta 1987 v Parizu rojeni Amimour je bil eden izmed napadalcev na Bataclan, živel pa je v Drancyju, severovzhodnem predmestju francoske prestolnice. Francoskim oblastem je bil zaradi povezav s terorizmom znan že nekaj časa. Preiskovalci medtem poročajo tudi o potencialno veliki policijski napaki - enega od napadalcev naj bi namreč že v soboto policija ustavila ob belgijski meji, a ga je po preverjanju dokumentov izpustila. Gre za 26-letnega francoskega državljana Abdseslama Salaha, ki tako ostaja na begu. Za osumljencem so oblasti razpisale mednarodno tiralico, objavile fotografijo in v Bruslju rojenega moškega označile za nevarnega. Sled do njega je bil v nedeljo najdeni črni seat s kalašnikovkami. Doslej so identificirali pet od sedmih ubitih napadalcev, eden je ubežnikov brat, trije Francozi, en pa Sirec. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve poudarja, da so napade organizirali v tujini, veliko vpletenih zato ni bilo na radarjih francoskih varnostnih organov. Arhitekt napadov Belgijec? Francoski radio RTL medtem poroča, da naj bi bil glavni arhitekt napadov 27-letni Belgijec Abdelhamid Abaaoud. Po navedbah preiskovalcev, na katere se radio sklicuje, je Abaaoud financiral in organiziral napade v Parizu. Abaaouda imajo za "enega najdejavnejših skrajnežev" IS-ja v Siriji. Njegovo ime je prvič začelo krožiti v javnosti ob preiskavi načrtovanih terorističnih napadov v Belgiji. Abaaoud je tudi eden od teroristov na seznamu najbolj iskanih v Grčiji. Osumljenec prihaja iz bruseljskega predmestja Molenbeek, istega kraja, kjer je odraščal Abdeslam Salah. Izredne razmere Tudi v Belgiji, kjer so napadalci najeli vozila, so aretirali sedem ljudi, med njimi drugega ubežnikovega brata. Francoski predsednik Francois Hollande je po napadih, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo 132 ljudi, napovedal vojno IS-ju in že sinoči je Francija izvedla najhujše obstreljevanje na cilje IS-ja v Siriji doslej. Po navedbah obrambnega ministra so francoska vojaška letala uničila dva cilja IS-ja - poveljniški center s skladiščem orožja in vadbeni center. Hollande, ki bo danes nagovoril oba domova francoskega parlamenta, naj bi se zavzel za podaljšanje izrednih razmer na tri mesece. Vodja opozicijskih republikancev Nicolas Sarkozy medtem zahteva zaostritev varnostne politike v državi - približno 11.000 islamistov s seznama varnostnih organov bi opremil z elektronskimi zapestnicami in poslal v hišni pripor. Francoska vlada bo tudi v kratkem razpravljala o predlogu ukinitve radikalnih džamij, je napovedal Cazeneuve. "Izredne razmere pomenijo voljo, da lahko odločno in strogo posredujemo proti tistim, ki jih je treba izgnati, ker v Franciji pridigajo sovraštvo, ker so sodelovali ali jih sumijo sodelovanja v terorističnih dejanjih," je za televizijo France 2 dejal minister. Zato je minister tudi napovedal ukrepe, med katerimi je tudi razpustitev oz. ukinitev mošej, v katerih pozivajo k sovraštvu. Obenem je Cazeneuve spomnil na obsežno povečanje sredstev za obveščevalne službe, ki sega še v čas pred petkovimi napadi. Ustvarili so dodatnih 1500 delovnih mest in vložili dodatnih 233 milijonov evrov. Minuta molka za žrtve Po vsej Franciji medtem še vedno veljajo izredne razmere, ki jih spremljajo poostreni varnostni ukrepi. Danes bodo vrata znova odprli pariški muzeji in kulturne ustanove. Žrtev napada se bodo Francozi opoldne spomnili z minuto molka, na poziv voditeljev držav in vlad Evropske unije pa se jim bodo pri tem pridružili tudi v drugih državah članicah. V več mestih po Franciji so sicer ponoči potekale protiteroristične hišne preiskave, a podrobnosti še niso znane. Posebne policijske enote so preiskave izvedle v pariškem predmestju Bobigny, nočne racije pa so potekale tudi proti domnevnim islamistom v Toulousu, Calaisu in na širšem območju Grenobla. V Toulousu naj ne bi šlo zgolj za preiskave v zvezi z napadi v Parizu, temveč tudi za preiskave v okviru boja proti terorizmu na splošno. Prijeli naj bi najmanj tri ljudi in zasegli en kos orožja. @gesan.....napiši en negativen članek proti Putinu, na Ruskih spletnih straneh ! V momentu dobiš (v najboljšem primeru) policijo na vrata, ali pa šus v glavo !!! Zakaj človeštvo napreduje? Tasmanija je velik otok južno od Avstralije, za katerega lahko brez slabe vesti rečemo, da se nahaja nekje na koncu sveta. Ljudje so ga naselili že vsaj pred 35.000 leti, ko je bil še po kopnem povezan s celino. Pred približno 10.000 leti pa se je gladina morja dvignila in polotok je postal otok, ki ga je od Avstralije ločil več kot 200 kilometrov širok pas morja. Ocenjujejo, da je po koncu zadnje ledene dobe na Tasmaniji ostalo ujetih približno 5000 aboriginov, ki so razdeljeni na devet plemen živeli povsem osamljeno brez kakršnegakoli stika s kulturami, ki so naseljevale Avstralijo, dokler ni leta 1642 otoka ponovno odkril nizozemski pomorščak Abel Tasman. Ker so bili Tasmanci neodporni proti evropskim boleznim, prišlo pa je tudi do spopadov z evropskimi prišleki, se je že tako majhno število staroselcev hitro zdesetkalo. Zadnja Tasmanka naj bi umrla leta 1876, skupaj z njo pa tudi jeziki, ki so jih nekoč govorili na tem otoku. Če ni pretoka idej, ni napredka Tasmanci so lep primer, kaj se lahko zgodi z manjšo skupino ljudi, ki živi povsem osamljena in brez kakršnihkoli stikov z drugimi kulturami. Veščine in tehnologija tamkajšnjih domačinov v tisočletjih osame niso le stagnirale, ampak so celo nazadovale. Tasmanci so opustili uporabo bumerangov, nehali so loviti ribe in pozabili, kako se izdeluje trnke in šivanke, zato so si kljub hladnemu podnebju celo nehali šivati oblačila. Matt Ridley, avtor odmevne knjige Genom - Biografija človeške vrste (Učila, 2002), v svoji zadnji uspešnici The Rational Optimist: How Prosperity Evolves (HarperCollins, 2010) navaja Tasmance kot primer nazadovanja kulture v razvoju zgolj zato, ker je bila kritična masa ljudi premajhna, da bi se njihove ideje uspešno oplajale in realizirale. Trg za izmenjavo izdelkov in storitev je bil na Tasmaniji premajhen, da bi lahko na otoku preživeli tudi obrtniki, specializirani za izdelovanje bolj zahtevnih orodij, zato so se posebna znanja začela izgubljati. Bistveno pri tem pa je, da niso bili Tasmanci po naravi nič manj inovativni kot katerikoli ljudje na svetu, le njihova skupna inteligenca je bila zaradi popolne izolacije in njihovega majhnega števila okrnjena. Seks idej Ridley v knjigi zagovarja preprosto hipotezo, da je učinkovita izmenjava idej med ljudmi ključni vzrok napredka in tudi glavni vir novih idej. Pred približno 100.000 leti je pri človeški vrsti prišlo do pomembne spremembe, ki se ni zgodila še pri nobeni drugi živalski vrsti. Naši predniki so začeli izpopolnjevati svoje navade in obnašanje na način, ki ni zahteval hkratne spremembe genetskega zapisa. Ljudje so začeli ustvarjati kolektivno inteligenco, ki je seveda bistveno večja, kot je inteligenca kateregakoli posameznika. To, kar so prej počeli le geni, se je začelo dogajati tudi na ravni kulture. Vendar ne gre zgolj za obstoj kulture kot take, saj lahko podobne pojave najdemo tudi pri mnogih drugih živih bitjih, bistveno je, da so se ideje začele srečevati, se pariti in imeti spolne odnose, kot to slikovito opiše Ridley. Spolno razmnoževanje je na ravni biološke evolucije pomembno, ker pomeša gene različnih posameznikov iste vrste. Bakterije si denimo izmenjujejo gene, ne da bi se hkrati razmnoževale, kar jim omogoča, da pridobijo imunost proti antibiotikom, ki jih sproščajo druga bitja. Mutacija, ki se pojavi pri prvem bitju, lahko tako združi moči z mutacijo, ki se pojavi pri drugem. Brez spolnega razmnoževanja, pri katerem se pomeša dedni material obeh staršev, bi najboljša mutacija premagala drugo najboljšo, pri čemer se slednja ne bi prenesla na potomstvo. Preko spolne reprodukcije pa se lahko različne vzporedne mutacije združijo v skupno moštvo. Tako pride do kumulativnega napredka. Če bi kultura pomenila zgolj povzemanje navad drugih, napredka ne bi bilo. Da bi kultura napredovala, se morajo ideje srečevati in se pariti. Po Ridleyju je izmenjava idej za kulturno evolucijo to, kar je seks za biološko evolucijo. Do razvoja kolektivne inteligence pride le, če obstaja trgovanje med popolnimi tujci in ne le izmenjava med sorodniki in znanci. Vir napredka je izmenjava idej Napredek človeštva lahko preprosto ocenimo skozi optiko povečevanja količine dobrin in storitev, ki jih lahko posameznik dobi za enako količino dela. Ridley zapiše, da si nikoli v zgodovini povprečen človek ni mogel privoščiti, da bi njegove obroke hrane pripravljali drugi. In kaj predstavlja osrednje gonilo takšnega napredovanja človeštva? Znanstveniki so iskali odgovor na to vprašanje v človeških glavah, vendar odgovora tam po prepričanju Ridelyja ne moremo najti. Človeški predniki se dolga tisočletja skorajda niso razvijali oziroma njihova kultura ni napredovala. Podobno je bilo tudi z neandertalci, ki so prav tako imeli mutacije, ki so omogočale govor, pokopavali so mrtve, a vseeno pri njih ni bilo opaziti napredka skozi čas. Po mnenju Ridleyja je gonilo napredka kolektivna inteligenca oziroma inventivnost družbe, ki je odvisna predvsem od interakcije med posamezniki. Vir vse večje inovativnosti je hitrejša in boljša izmenjava idej. Ideje se razmnožujejo spolno, kar pomeni, da mora priti do njihove izmenjave, da se rodi nekaj novega. Prav lažji pretok idej in lažja komunikacija med ljudmi sta vzrok velikanskega napredka človeštva v zadnjih stoletjih. Podobno kot je spolno razmnoževanje naredilo biološko evolucijo kumulativno, naredi po Ridleyju izmenjava kulturno evolucijo kumulativno in inteligenco kolektivno. Ko sta se pred 40.000 leti na območju Evrazije soočila homo sapiens in neandertalec, je po eni izmed teorij prevladal človek prav zaradi tega, ker je že uvedel delitev dela med člani skupnosti. V veliki meri verjetno le med spoloma, a tudi takšne delitve naj neandertalci ne bi poznali, zato proti človeku niso bili "konkurenčni". Prav z uvedbo delitve dela naj bi ljudje pridobili bistveno več prostega časa, da so lahko med drugim ustvarjali inovacije. Najbolj preprost primer, da imajo od delitve dela koristi tudi tisti, ki so teoretično v vseh opravilih boljši, sta brodolomca na samotnem otoku. Prvi je mlad, inteligenten in poln moči, drugi pa star, šibak in neizobražen. Čeprav je v vseh opravilih mladenič boljši, jima je obema še zmeraj v interesu, da si delo razdelita, saj s tem oba pridobita. Razlika v učinkovitosti med obema je različna za različna opravila. Mladenič se tako posveti predvsem delu, pri katerem je bistveno uspešnejši od starca, medtem ko starec poskrbi za tista opravila, pri katerih mladenič ni bistveno hitrejši in uspešnejši od njega. Inovacija, ki je sprožila plaz inovativnosti Ridleyjeva hipoteza je, da vzrok nenavadno hitrega človeškega napredovanja ni ne v spremembi podnebja ne v kaki genetski mutaciji ali čem tretjem, ampak preprosto v ekonomiji. Človeška bitja so začela sodelovati na način, ki je uspešno gradil kolektivno inteligenco. Ljudje so si začeli izmenjevati izdelke tudi s popolnimi tujci, s katerimi sorodstveno niso bili povezani. Začela se je trgovina, katere posledica je bila, da so se ljudje začeli specializirati za določena opravila in uvajati vedno nove inovacije, kako isto opravilo izvesti še učinkoviteje. To je povzročilo, da se je še dodatno povečala specializacija dela, ki je posledično povečala izmenjavo in tudi novo inovativnost. Bistvo pri tej vzročni verigi, ki ustvarja vedno nove ideje, je, da je bilo treba izmenjavo oziroma trgovino najprej iznajti. To ni nekaj, do česar bi prišlo naravno. Pri trgovini ne gre za recipročnost, ko si dva znanca isto stvar izmenjata v različnih časih, ampak za hkratno izmenjavo različnih predmetov ali storitev med popolnimi tujci. Vendar trgovanje samo po sebi ni dovolj za vzpostavitev prijazne družbe. Pomembne so tudi inštitucije družbe, kamor se prištevajo tudi pravila, ki veljajo v neki družbi. Tako kot potrebuje družba inovatorje v sferi podjetništva, potrebuje inovatorje tudi v sferi javnih inštitucij. Ridley poudarja, da je oboje izredno pomembno. Sašo Dolenc Sašo Dolenc 26. 07. 2010 Keplerjeva čarovnica V začetku sedemnajstega stoletja je osrednjo Evropo zajela prava manija lova na čarovnice. V mestecu Leonberg na Švabskem so pozimi leta 1615-1616 na grmadi sežgali šest čarovnic. V bližnji vasi Weil (danes Weil der Stadt), katere prebivalstvo ni preseglo dvesto družin, so jih med letoma 1615 in 1629 sežgali kar osemintrideset. Malce opravljivo in čudaško starko po imenu Katharina, ki je živela v Leonbergu, je žena mestnega steklarja obtožila, da je s čarovnim napitkom prinesla bolezen sosedi, da je urekla otroke krojača in jim prinesla smrt in da je trgovala z grobarjem, ker si je hotela priskrbeti lobanjo svojega očeta, ki jo je hotela kot kelih podariti enemu svojih sinov, astrologu, ki se je ukvarjal s črno magijo. Danes se nam zdijo takšne nenavadne obtožbe smešne, vendar so bile pred nekaj stoletji še kako resne in mnogo starih ženic je končalo na grmadi prav zaradi obtožbe, da so čarovnice. Zgodba o čudaški starki z imenom Katharina bi bila le ena od več tisoč podobnih usod tistega časa, če njen sin ne bi bil slavni matematik in astronom Johannes Kepler, eden od pomembnih začetnikov sodobne znanosti. Prav njegovo odločno posredovanje pri vplivnih možeh, vneto pošiljanje pisem in še posebej to, da je za obrambo matere najel najboljše odvetnike, je pripomoglo, da Katharina ni delila usode drugih domnevnih čarovnic tistega časa in ni končala na grmadi. Vseeno pa tudi vplivni sin ni mogel preprečiti, da ne bi več kot sedemdesetletna ženica dobro leto presedela v priporu. Zgodbo o čarovniškem procesu proti Katharini Kepler je v knjigi Kepler's Witch – An Astronomer's Discovery of Cosmic Order Amid Religious War, Political Intrigue, and the Heresy Trial of His Mother, HarperCollins, 2004 natančno opisal James A. Connor. Knjiga je poleg tega, da pripoveduje napeto zgodbo, zanimiva tudi zato, ker Collins citira dokumente s samega procesa. Prav tako je prevedel nekaj pisem, ki jih je Johannes, takrat dvorni matematik, pošiljal vplivnim možem, ki bi lahko kako pomagali, da bi njegovo ostarelo mater spustili iz ječe in jo oprali nesmiselnih obtožb. (Zgodbo o Katharini Kepler povzema tudi Paolo Rossi v knjigi Rojstvo moderne znanosti v Evropi, Založba */cf., 2004, ki predstavlja eno redkih kvalitetnih preglednih del o tem obdobju znanosti, ki jih imamo v prevodu.) Katharina Kepler je bila zelo primerna žrtev za obtožbo čarovništva, ukvarjala se je namreč z naravnim zdravilstvom. Težave so se začele, ko se je njen sin Christoph, ugledni mestni obrtnik in klepar, sprl z družino mestnih steklarjev. V sinov spor se je vmešala tudi Katharina, pri čemer je zelo nespametno zabrusila svoji nekdanji prijateljici Ursuli iz družine steklarjev nekaj hudih žalitev. Seveda ji Ursula ni ostala dolžna. Da bi se ji maščevala, je začela po mestu širiti govorice, da ji je postalo slabo, ko je popila zvarek, ki ji ga je pripravila Katharina. Hitro so se začele pojavljati še nove obtožbe. Dvanajstletna deklica, ki je nosila v opekarno žgat opeko, je Katharino srečala na ulici in takrat v roki začutila grozno bolečino, ki ji je za nekaj dni ohromila roko in prste. (Lumbago in trd vrat v Nemčiji še vedno imenujejo Hexenschuss; hexen – čarati). Ljudje po vaseh in mestecih v tistem času niso bili ravno razgledani. Verjeli so v mnoge vraže in nekako v naravi človeškega duha je, da išče vzroke za dogodke, ki si jih ne zna pojasniti. Če je mesto napadla epidemija otroške bolezni, bi z današnjim znanjem za to okrivili kako bakterijo ali virus, takrat pa teh malih povzročiteljev bolezni še niso poznali. Tako so vzroke iskali v dogodkih, ki so se jim zdeli v tistih časih povsem verjetni. Collins primerja kruto izživljanje nad domnevnimi čarovnicami v sedemnajstem stoletju z odnosom današnje družbe do domnevnih teroristov. Tako kot še danes nekateri povsem resno zagovarjajo mučenje zapornikov, če so ti domnevni teroristi, ki pripravljajo napad z veliko nedolžnimi žrtvami, so tudi pred nekaj stoletji ljudje še toliko bolj posegali po čudaških metodah ugotavljanja krivde. Ena najbolj priljubljenih metod preverjanja, ali je neka oseba resnično kriva čarovništva, je bila recimo sodba z vodo. Domnevno čarovnico so zvezali za roke in noge ter jo vrgli v reko. Po izvorni babilonski metodi je reka izrekla sodbo tako, da je kriva obtoženka utonila, nedolžno pa je reka pustila pri življenju. Vendar so Asirci menda babilonsko metodo malo spremenili, tako da je pri njih veljalo, da reka pogoltne nedolžne in izvrže krive. In prav ta nenavadna asirska metoda se je udomačila tudi v Evropi. Obtožbe proti Katharini so se še kar vrstile, dokler je niso aretirali in jo tudi formalno obtožili čarovništva. Po dolgotrajnem procesu so septembra 1621 na pravni fakulteti v Tübingenu sprejeli naslednjo sodbo: »Obtoženo naj spoznajo z metodami mučenja, a le na prvi stopnji oziroma v obliki territio verbalis, ko jo odpeljejo v prostor z rabljem, kjer ji ta podrobno pojasni in razkaže svoje instrumente.« Čeprav so profesorji sprejeli vse Keplerjeve argumente in se strinjali, da ni dovolj trdnih dokazov za Katharinino smrtno obsodbo, so bili še vedno toliko v dvomih, da je niso želeli povsem oprostiti. Ko je uspešno prestala soočenje z rabljevimi orodji in vseeno ni hotela priznati, da je čarovnica, so jo po več kot letu ječe in šest let po prvih obtožbah 7. oktobra 1621 končno spustili na prostost. Kmalu zatem je zaradi izmučenosti in slabih razmer v zaporu umrla. Sašo Dolenc http://www.kvarkadabra.net/kopernik-zivljenjepis O življenju in delu Nikolaja Kopernika Mikolaj Kopernik se je rodil 19. februarja 1473 v pruskem Torunu (takrat je spadal pod Poljsko) v premožni družini trgovcev in mestnih veljakov. Ko je imel komaj deset let mu je umrl oče, zato je zanj od takrat naprej skrbel vplivni stric Lukasz Watzenrode, ki je kmalu postal ermelandski škof. Mikolaj (kasneje je polatinil svoje ime v Nicolaus Copernicus) je med letoma 1491 in 1494 študiral svobodne umetnosti na univerzi v Krakovu, potem pa, ne da bi diplomiral, odpotoval v Italijo, kjer je na bolonjski univerzi spoznaval kanonsko pravo. Tam je živel na domu profesorja matematike Domenica Marie de Novare, ki je bil eden prvih kritikov natančnosti Ptolemejeve Geografije. Ob njem je prvič opazoval nebesni pojav (okultacijo zvezde Aldebaran z Luno 9. marca 1497) in se navdušil za atronomska vprašanja. Med odsotnostjo s Poljske mu je stric priskrbel dobro plačano službo kanonika fromberške katedrale, s katero je bil denarno dobro preskrbljen. Pisanje knjige o gibanju nebesnih teles Vendar ni bil lenuh. Med letoma 1501 in 1505 je v Padovi študiral medicino in leta 1503 hkrati še doktoriral iz kanonskega prava na univerzi v Ferrari, ker so bili tu stroški nižji kot v Bologni. Na Poljsko se je vrnil leta 1506, kjer je postal osebni zdravnik in tajnik svojega strica. Opravljal je še manjše obveznosti v katedrali in se udeležil nekaj diplomatskih misij. Leta 1515 je sodeloval v komisiji petega lateranskega koncila za reformo koledarja. Ukvarjanje z astronomijo še zdaleč ni bila njegova glavna strast. Naredil je le nekaj opazovanj, da bi lahko natančneje izračunal položaje planetov na podlagi starih meritev in tabel. Kljub temu pa je kmalu po letu 1510 uvidel, da je ptolemejska geocentrična astronomija nezadovoljiva, in postal prepričan, da je Zemlja le eden izmed planetov, ki krožijo okrog nepremičnega Sonca. Kopernik se je dobro zavedal revolucionarne in verjetno heretične narave takih trditev. Svoje ideje pa je vseeno že leta 1512 zbral v manjši knjižici De Hypothesibus Motuum Celestium a se Constitutis Commentariolus, vendar je ni objavil (prvič je izšla šele v 19. stoletju), zato je krožila le med njegovimi zaupanja vrednimi prijatelji. Georg Joachim von Lauchen (poznan tudi kot Rheticus) ga je vseeno uspel prepričati, da je začel pripravljati večje in bolj podrobno delo, ki je kasneje izšlo pod naslovom De Revolutionibus Orbium Coelestrum (O vrtenju nebesnih teles). Težave s tiskom in predgovori v knjigi Knjigo je verjetno končal že leta 1530 saj so se novice o njeni vsebini hitro širile po kontinentu, čeprav je še ni nameraval objaviti. Orise njene vsebine je leta 1533 predstavil celo v Rimu pred papežem Klementom VII., ki delu ni nasprotoval. Leta 1536 je dobil celo uradno prošnjo iz Rima za natis knjige, a je še vedno odlašal. Šele po letu 1540 je uspelo Rheticusu ostarelega in bolnega Kopernika prepričati, da knjigo končno natisne. Rheticus je rokopis odnesel v Nüremberg, a je moral zaradi osebnih obveznosti pred natisom knjige nujno v Leipzig, zato je nadzor nad tiskanjem prepustil Andreasu Osianderju. Kopernik v predgovoru h knjigi (slovenski prevod odlomka iz Kopernikovega predgovora), ki jo je posvetil papežu Pavlu III., ni sklepal kompromisov, ampak je naravnost povedal, kaj misli. O ptolemejskih astronomih je med drugim zapisal: "Njihovo ravnanje je bilo podobno, kot če bi nekdo po raznih krajih zbiral roke, noge, glavo in druge ude, ki so sami po sebi skladni, a ne ustrezajo enemu samemu telesu niti se ne skladajo drug z drugim, in tako sestavljeni skupaj namesto človeka tvorijo nekakšno pošast." Njegov model naj bi se od starih matematičnih poskusov formalizacije gibanja planetov bistveno razlikoval: "In tako sem po postuliranju gibanja, ki ga v tej knjigi pripisujem Zemlji, po mnogih in dolgih opazovanjih odkril, da če tudi za gibanje drugih planetov prevzamemo krožno gibanje Zemlje, ki zamenja revolucijo vsake zvezde, iz tega logično sledijo ne le vsi njihovi pojavi, temveč postanejo relativne pozicije, velikost zvezd in njihovih orbit ter sam nebes tako tesno povezani, da ne moremo ničesar spremeniti v kateremkoli njihovem delu, ne da bi s tem povzročili zmedo pri drugih delih in v celem vesolju." Tako drznih stališč pa se je ustrašil nadzornik tiskanja Osiander in na svojo roko knjigi napisal dodatni predgovor (slovenski prevod celotnega Osiandrovega predgovora), v katerem trdi, da Kopernikova hipoteza nima nobene zveze z resnično zgradbo sveta, temveč je le ena od matematičnih metod za računanje. Spotoma navrže celo nekaj dokazov, da je vsakršna drugačna interpretacija nerazumna: "Za te hipoteze pa ni nujno, da so resnične ali verjetne. Nasprotno, če le priskrbijo z opazovanji skladen račun, je to povsem dovolj... Je sploh kdo, ki se ne zaveda, da bi iz takšne predpostavke nujno sledilo, da bi bil videti premer planeta v perigeju štirikrat, njegovo telo pa celo šestnajstkrat, večje kot v apogeju? ... Ker imamo za opis istega gibanja včasih na voljo različne hipoteze (naprimer ekscentričnost in epicikel za Sončevo gibanje), bo astronom za svoj prvi izbor vzel tisto, ki jo je najlaže doumeti. Filozof bo mogoče raje iskal podobnost z resnico. Vendar noben od njiju ne bo razumel ali dognal karkoli gotovega, če to ne bo imelo vira v Božjem razodetju." Predgovor je sklenil z udarnim stavkom: "Da le ne bi kdo po naključju za resnične sprejel v druge namene zamišljene ideje in zapustil to študijo še večji nevednež, kot je bil takrat, ko je vanjo vstopil. Zbogom." Knjiga je prišla iz tiska marca 1543 in Kopernik jo je ravno še uspel videti na smrtni postelji dan, preden je 24. maja umrl. Kljub drznim trditvam, pa so knjigo cerkvene oblasti prepovedale in postavile na Indeks šele leta 1616, ko je njene ideje začel širiti Galileo Glalilei, kjer je ostala do leta 1835. Pomen Kopernikovega modela Kopernikovo dolgo odlašanje z natisom knjige lahko pojasnimo tudi z možnimi dvomi o vsebini pri njem samem, saj napovedi z njegovim modelom (v nasprotju z ustaljenim mnenjem) niso bile niti enostavnejše niti natančnejše od starih Ptolemejevih. Problem se je skrival seveda v načinu gibanja planetov, ki so se še zmeraj premikali samo po krožnicah, tak model pa nikakor ni uspel dovolj dobro napovedati leg. Da bi prišel vsaj do enako natančnih napovedi kot s pomočjo starih modelov, je moral tudi on uvesti ekvante in epicikle, ki pa so "lepoto" njegovega novega sistema močno skazili. Sonce tako v njegovem heliocentričnem sistemu sploh ni bilo postavljeno v središče sveta (vesolja), ampak je bilo iz centra malo zmaknjeno (ekvant). Ptolemejev sistem Kopernikov sistem slika primerjave Ptolemejevega (levo) in Kopernikovega sistema sveta (desno) Racionalnih razlogov za izbiro med geocentričnim Ptolemejevim in heliocentričnim Kopernikovim sistemom sveta tako ni bilo. Izbira je temeljila bolj na osebnem svetovnem nazoru posameznika, kot pa na čisti znanstveni osnovi. Kopernik v De Revolutionibus razlaga: "V središču vsega pa je Sonce. Kdo bi, dejansko, v tem najsijajnejšem templju postavil svetlobo na drugo ali na boljše mesto, kot je mesto, od koder bi lahko hkrati razsvetljevala celoten tempelj? Zato ni napačno, da ga nekateri ljudje imenujejo luč sveta, drugi njegovega duha, spet drugi njegovega vladarja. Trismegistos [ga imenuje] vidni Bog, Sofoklejeva Elektra vsevidni. Tako Sonce, ki kraljuje na kraljevskem prestolu, nedvomno vlada nad družino zvezd, ki ga obkrožajo." Nekaj novih argumentov za heliocentrizem je kasneje dodal še Galileo, tehtnico pa sta prevesila šele Kepler in Newton. kvarkadabra.net - številka 4 (april 2000) Sašo Dolenc 21. 04. 2000 Matjaž Vičar se je tako razveselil zmage v Trstu - 15. nov. 2015. (Foto: arhiv) http://www.24ur.com/sport/ostalo/fabjan-po-bolecem-porazu-razmislja-o-pokoju-dovolj-je-bilo-nokavtov.html?bl=0 Fabjan po bolečem porazu razmišlja o pokoju: Dovolj je bilo nokavtov … 8 Komentiraj Pošlji Tiskaj Velikost pisave Trst, 16.11.2015, 09:46 | T.V. Miran Fabjan je v Trstu naskakoval naslov svetovnega prvaka v K-1 po različici MTA. Borba se 30-letnemu Primorcu ni izšla po načrtih, v drugi rundi ga je nokavtiral Nadir Išakov. Svetla luč slovenskih nastopov na dogodku Rusija prihaja v Trst je bila srčna borba Matjaža Vičarja. Eden izmed najboljših slovenskih borcev po pravilih K-1 Miran Fabjan je v nedeljo zvečer v Trstu doživel boleč poraz. V drugi rundi ga je nokavtiral odlični Rus Nadir Išakov in s tem osvojil naslov svetovnega prvaka po različici MTA. "Nisem se počutil konkurenčnega, vseskozi sem čutil, da je močnejši, da bolje razume borbo. Vsak udarec je bil zelo močan, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bo končal zgodbo. Žal se je to zgodilo v drugi rundi," je razočarano za 24ur.com priznal borec iz Branika pri Novi Gorici. Ob tem je iskreno pohvalil nasprotnika: "Vsi borci, proti katerim sem izgubil, so si ustvarili uspešno kariero … Zapomnite si ime Nadir Išakov, zagotovo ga boste še velikokrat slišali." Miran Fabjan - 2 Miran Fabjan bo razmislil, ali se še želi vrniti v ring. (Foto: Damjan Žibert) Fabjan že nekaj časa ni povsem posvečen treningom, saj ob tem hodi tudi v službo. Njegovi rezultati zaradi tega doslej niso trpeli, a ko je naletel na ruskega prvaka v tajskem boksu, zanj ni imel pravega odgovora. "Nimam izgovora. Poškodb ni bilo, treniral sem vrhunsko. Miran Fabjan ne bi nikoli premagal tega borca, to je neka povsem druga liga," iskreno pove Slovenski Rocky, ki resno razmišlja o koncu kariere. Njegove misli so trenutno predvsem pri družini. "Dovolj je bilo nokavtov v mojem življenju. To je bil tretji, četrti težek … Star sem 30 let in imam dva mala otroka. Verjetno bom imel še kakšnega. Rad bi jih pri 50, 60 letih še vedno znal prešteti in bom vedel kdo so," je zaključil Fabjan. Vičar s srčno borbo do največje zmage v karieri Svetla točka z vidika slovenskih navijačev je bil v Trstu Matjaž Vičar (MMA). Član kluba Black Box je v prvi rundi preživel napad Italijana Lucce Puggionija in z uspešnim zaklepom na nogi slavil v drugi rundi. S tem je uspešno prestal debi v italijanski organizaciji in v svoji tretji profesionalni borbi prišel še do tretje zmage. "Pri meni je zmeraj tako, da potrebujem eno rundo, da pridem 'k sebi' in začutim nasprotnika. V prvi rundi me je dvakrat pošteno stresel, a hitro sem se pobral. Najbolj me je stresel udarec v zatilje. Po borbi mi je nasprotnik povedal, da si je pri tem udarcu poškodoval roko in pohvalil, da imam trdo glavo," v smehu pove obetavni Ljubljančan, ki je imel glasno podporo s tribune: "Nedvomno je to moja največja zmaga v karieri. Tudi podpora na tribunah je bila izjemna. Podpirat so me prišli prijatelji iz Ljubljane, iz kluba, zato sem še toliko bolj vesel te zmage." Bor Bratovž Bor Bratovž se je po letu in pol vrnil v ring in klonil že v prvi rundi. (Foto: Damjan Žibert) Vičar je tako pokazal, da je pred njim svetla prihodnost, časa za počitek po odmevni zmagi pa ne bo imel veliko: "Zdaj me čakata dva dni počitka, končno bom lahko normalno jedel, saj sem zdaj dva tedna hujšal. Šestega decembra pa me že čaka borba v Splitu." Po pravilih MMA sta bila manj uspešna Bor Bratovž in Rudolf Pavlin. Oba sta izgubila z nokavtom že v prvi rundi. Bratovža je presenetil Srb Đorđe Marković, Pavlin pa je v svoji zadnji profesionalni borbi v karieri moral priznati premoč Adisu Dadoviću iz Bosne in Hercegovine. V prometni nesreči umrl Drago Grubelnik Od leta 2013 vodja bolgarske reprezentance 17. november 2015 ob 20:03, zadnji poseg: 18. november 2015 ob 07:40 Ljubljana - MMC RTV SLO Umrl je Drago Grubelnik, nekdanji slovenski reprezentant v alpskem smučanju. Grubelnik se je smrtno ponesrečil v prometni nesreči na poti z ledenika v Söldnu. 39-letni Grubelnik, ki je bil od leta 2013 vodja bolgarske moške reprezentance, je na gorski cesti izgubil nadzor nad vozilom in zgrmel v prepad 270 metrov globoko. Grubelnik je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je kmalu po prihodu v bolnišnico v Murnauu umrl, medtem ko sta njegova sopotnika, pomočnik trenerja in tekmovalec, hudo poškodovana, a nista v smrtni nevarnosti. Leta 2000 tretji v Wengnu Grubelnik, doma iz Ribnice na Pohorju, je bil ob prelomu tisočletja v samem slalomskem vrhu. Najboljši rezultat kariere je dosegel v Wengnu v Švici, kjer je leta 2000 osvojil tretje mesto na tekmi svetovnega pokala. Kariero končal leta 2007 Slovenske barve je branil tudi na treh olimpijskih igrah - v Naganu, Salt Lake Cityju in Torinu - ter na svetovnih prvenstvih v Beaver Creeku in St. Moritzu. Športno kariero je končal leta 2007. A. V. Drago hvala za vse in pocivaj v miru. Vedno bos junak vseh nas ljubiteljev smucanja. Hvala za vse Drago in srečno kjerkoli že si... Ne morem verjeti kakšno prekletstvo je nad našimi bivšimi smučarji! Najprej Jože Kuralt (tudi v nesreči) pa Tomaž Cerkovnik, potem Rok Petrović, naslednji je bil Boris Strel, sedaj pa še Drago Grubelnik! Počivajte v miru fantje! Oh,žalostna novica. Iskrene sožalje svojcem in prijateljem. Drago počivaj v miru. Zbogom dobri, skromni in prepošteni fant! Take ima bog očitno rad ob sebi. Zalostno. Naj pociva v miru. To pa je cena za vsa ta odrekanja ki so v tem sportu, koliko km na leto po vseh teh gorskih cestah.In sopotnika izven zivljenske nevarnosti po 270 m strmoglavljenja.skoraj neverjetno.Zal se Dragu ni izslo.Sokantno. Ah, tragična vest in zelo žalostna sem... Prisrčen in skromen fant, nikoli hohštaplerski.In sedaj kot trener Bolgarom, verjamem, da je nesebično delil svoje znanje in izkušnje. Prerano je odšel... Iskreno sožalje svojcem, prijateljem. Počiva naj v miru... sranje. ceste vzamejo mnogo več življenj kot kvazi teroristi. Na svetu miljon letno!!?? v razmislek (VIDEO) Svetlana Makarovič: ”Samo v objemu s Pahorjem bi kaj povedala” 20. 11. 2015, 17:13 8 Facebook Twitter Svetlana Makarovič je protestno odvihrala s komemoracije za žrtve pariških terorističnih napadov, kjer naj bi sodelovala v pesniškem programu. Ravno takrat, ko je bila “draga pesniška sestra” vabljena na oder, je zapustila prireditev. V Društvu slovenskih pisateljev so v spomin na žrtve pariških terorističnih napadov organizirali komemoracijo, ki so se je udeležili tudi predsednik Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez in francoski veleposlanik Pierre-Francois Mourier. V svojih govorih so izrazili slovensko solidarnost s Francijo, Pahor pa je med drugim dejal: ”Stopiti moramo skupaj in doseči enotnost pri soočanju s takimi dogodki.” Še preden je predsednik države utegnil zaključiti svojo misel, je Svetlana Makarovič protestno zapustila dvorano. V nadaljevanju programa so eno izmed njenih balad “z veseljem in z žalostjo” (ker je odšla) prebrali sami. Njene želje po Pahorjevem objemu ter zakaj ni želela komentirati svojega odhoda, pa preverite v videoposnetku. M. G. Literati izrazili solidarnost z žrtvami pariških napadov "Francozi ne bodo dopustili strtja demokratičnih idej" 20. november 2015 ob 16:45, zadnji poseg: 20. november 2015 ob 17:17 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Četverica literatov, ki se je pretekli teden odzvala na postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško, je na Društvu slovenskih pisateljev organizirala komemoracijo v spomin na žrtve pariških terorističnih napadov. V teh težkih trenutkih lahko spregovori poezija, je prepričan Boris A. Novak. Komemoracije so se med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ-ja Milan Brglez in francoski veleposlanik Pierre-Francois Mourier, ki se je v uvodnem govoru zahvalil slovenskim oblastem za sodelovanje in solidarnost v času, ki je močno prizadel Pariz kot odprto, očarljivo in svetovljansko mesto. Francozi ne bodo dovolili, da bi obskurne, mračnjaške, srednjeveške sile strle svobodo in demokratične ideje, ki jih zagovarjajo v Franciji, je poudaril. Država je v ta namen sprejela težke ukrepe, med katerimi je tudi trimesečno izredno stanje. Pahor: Vse države morajo prevzeti odgovornost Pahor je spomnil, da smo ljudje lahko na različne načine izrazili svojo solidarnost po tragediji, ki je osupnila svet. Po njegovih besedah zdaj obstaja povsem legitimno vprašanje, kako se postaviti po robu takšnim tragedijam, s katerimi se, kot je poudaril, ne da živeti. Predsednik je pozdravil iniciativo pisateljev in pozval vse, "da stopimo skupaj in dosežemo enotnost pri soočanju s takšnimi dogodki". Po njegovih besedah bi morale vse države prevzeti odgovornost in se zavzemati za omejevanje tovrstnih tragedij. napisal sem namreč, da je ozkogleda, narcisoidna trapa, ki se ji tolerira še tako butast sovražni govor. Borisa A. Novaka ,Svetlane Makarovič, Drage Potočnjak in Dušana Šarotarja, vi ste navadni hinavci , pojdite rajši na Magistrat . Nesrečni kralj Matjaž delo.si 01.07.2009 sreda, 1. julij 2009, ob 21:29, Franci Savenc, ogledov: 1258 Delo, Trip - Drago Kralj: ... bo s svojimi vojščaki nekega dne udaril po tlačiteljih - Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (80) Morda slovenske legende o kralju Matjažu pripovedujejo o tragičnem koroškem kmečkem »kralju«, in ne o zmagovalnem ogrskem Matiji Korvinu? – Najbolj kakovostne freske v Kanalski dolini Italijanski del zamejske potovnice se izteka. Samo še deset kilometrov je pred menoj. Ziljica/Slizza/Gailitz teče na sever po globoko zarezanem pretržju med Karavankami in Karnijskimi Alpami. Mejna hriba, ki jo tesnita, imata podobni imeni – na karavanški strani je Čabinj/Tschabin/Ciabin (1273 m), na karnijski pa Kopinj/Kaprin/Ciapin di Levante (1530 m). V soteski je veliko poti: avtocesta in nova hitra železnica, odpisana stara železnica, deželna cesta (št. 13) ter lokalne cestice, marsikje na razpoznavni rimski trasi. Naselja, kolikor jih sploh je, so umaknjena na pobočja. Iz Trbiža zavije deželna cesta po levem bregu Ziljice, skozi predmestje Šmihel/San Michele/St. Michael (751 m), nato po predoru pod Kokovškim hribom in mimo opuščenih betonskih stavb mejnega prehoda v avstrijsko vas Vrata/Thörl (652 m). Če bi bilo to vse, bi se peljal naravnost v Ziljsko dolino, toda ... Nad predorom je na oblem pomolu, ki štrli nad sotesko, videti nemalo hiš. Le kako priti gor? Najprimernejša je stara, rimska cesta via Iulia Avgusta, ki že na zahodnem koncu Trbiža zavije na pobočje, smukne nad Šmihelom in se privije v vas Kokova/Coccau/Goggau (772 m). Giottov navdih na freskah Naselje je raztreseno po planem svetu med suhimi grapami. Na najvišji točki kraja stoji cerkev, ki ji je umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar v svoji knjigi Po starih koroških cerkvah namenil veliko navdušujočih besed. Nikolajevo svetišče hrani umetnostno najbolj kakovostne freske v Kanalski dolini. Pod beležem so jih odkrili leta 1940, obnovo pa so sklenili 18 let pozneje. Ustvarjalo je več umetnikov, vsaj trije. Na severni steni, poslikani v 14. stoletju, je šest prizorov Kristusovega trpljenja, od bičanja do vstajenja; delo neznanega, malo v Giotta zagledanega italijanskega slikarja. Zraven je, izpod drugega čopiča, podoba mladostnega preroka sv. Danijela. Na južni steni je tretja roka naslikala oziroma bolj narisala pohod in poklon Sv. treh kraljev. Zanimiva je freska četrtega slikarja, ki je na slavoločni steni upodobil eno od legend sv. Nikolaja, ko ta daruje tri device, zaprte v stolpu. Med kipi zavetnika je najdragocenejši kipec na krstilniku. Okostnjaki pod zvonikom Vas je zelo stara, saj je bila v letopisih omenjena celo stoletje prej kakor Trbiž oziroma posredno že v 11. stoletju, ko so bamberški škofje tu postavili kapelico in zraven stražni gradič. Legenda pa trdi, da je na kraju, kjer stoji vaška cerkev, postavil kapelico beneški trgovec Nicolo Coggau, ki so ga tu napadli razbojniki. Med prepirom z njimi se je zaobljubil, da bo postavil znamenje svojemu patronu, če bo vsiljivce ugnal. To naj bi se zgodilo leta 815. Hkrati je selišče dobilo ime. Ko so pred dobrim desetletjem obnavljali cerkev, so v do tedaj neznanem prostoru, v kripti pod zvonikom, odkrili okostja kakih tristo mož. Preiskava je pokazala, da so vsi umrli nasilne smrti pred približno pol tisočletja. Izkazalo se je, da so to posmrtni ostanki kmetov, ki so se 27. julija 1478 uprli turški vojski. Turki zatrli kmečki upor Kmečka zveza v Ziljski dolini se je takrat upirala cesarju in graščakom; kmetje so nehali oblastem plačevati turški davek, ki ni prav nič pripomogel k obrambi pred roparsko drhaljo. Tudi so se upirali pretiranim dajatvam, s katerimi jih je neusmiljeno privijal razsipni Friderik III. Uporniki so se dobro organizirali, si izvolili vodstvo in »nekega Matjaža« za vrhovnega vodjo. Imeli so svoja sodišča in dobili nekaj pravega orožja od rudarjev. Ko je prišel glas, da čez Predel jezdijo Turki, se je vojska oboroženih kmetov, kakih tri tisoč jih je bilo, zbrala na Kokovem, odločena Turke ustaviti. Ko pa se je začelo šušljati, da je sovragov več kakor deset tisoč, je precej kmetov zagrabil strah in večina jo je popihala. Na Kokovem jih je ostalo le štiristo; v zadnjem trenutku se jim je pridružilo sedemdeset rabeljskih rudarjev in kakih sto kmetov iz trbiških vasi. Turška vojska v resnici še zdaleč ni bila tako številna, bilo pa jih je vendarle okrog pet tisoč. Strašljive govorice so med kmete razširili plemiči, ki so se takrat že pripravljali na udar po uporni kmečki zvezi. Boj na Kokovem je bil za kmečko vojsko usoden; Turki so jih obkolili in dobesedno posekali, komaj kdo jim je ušel. V boju je padel tudi kmečki kralj Matjaž, kakor so ga soborci imenovali. Kmalu so se razširile legende, da ni umrl, da nekje v podzemlju spi s svojimi vojščaki in bo nekega dne udaril po tlačiteljih, ki so si zadovoljno meli roke, ker so Turki opravili, kar naj bi oni. Vrata za Venero Le pol kilometra naprej je italijansko-avstrijska meja (od 1918), potem pa je samo nekaj korakov do prvih hiš vasi Vrata/Thörl. Na vratih Vrat so bile pred 792 leti izrečene in zapisane znane in znamenite ter pomenljive besede vojvodskega slovenskega pozdrava: »Buge waz primi, gralva Venus!« (Bog vas sprejmi, kraljeva Venera) O tem pa na začetku prihodnjih popotnih zapisov o zamejski potovnici po Avstriji: po Koroški, Štajerski in Gradiščanski. Drago Kralj Oznake: Delo, novosti ORF za najboljše branje izbral roman Draga Jančarja Na vrhu decembrske lestvice najboljših knjig 30. november 2015 ob 16:24, zadnji poseg: 30. november 2015 ob 17:26 Dunaj - MMC RTV SLO/STA Avstrijska radiotelevizija ORF več kot desetletje za lažje manevriranje po knjižnem trgu, na katerem letno izide 90.000 naslovov, vsak mesec pripravi seznam najboljših knjig. Na vrhu decembrskega se je znašel nemški prevod romana To noč sem jo videl Draga Jančarja. Na resničnih dogodkih zasnovan roman o tragični zgodbi zakoncev Rada in Ksenje Hribar je v nemškem izvodu izšel pri založbi Folio. Na drugem mestu ORF-ove decembrske lestvice je roman Der Scheiterhaufen (Grmada) madžarskega avtorja Györgyja Dragomana, na tretjem pa knjiga Ach, diese Lücke, diese entsetzliche Lücke (Oh, ta praznina, ta grozna praznina), avtobiografski roman nemškega igralca, režiserja in pisatelja Joachima Meyerhoffa. Lestvico najboljših knjig sestavljal žirija, v kateri so neodvisni literarni kritiki in knjigotržci. O tragični zgodbi zakoncev z gradu Strmol Drago Jančar je za roman To noč sem jo videl, ki je leta 2010 izšel pri založbi Modrijan, 2011 prejel svojega tretjega kresnika. Delo pripoveduje o življenju Veronike Zarnik, ki ga pisatelj osvetli v petih poglavjih skozi zgodbe neposrednih udeležencev dogajanja. Spominjajo se je ljubimec, oficir jugoslovanske kraljeve vojske, mati, zdravnik nemške okupacijske vojske, družinska gospodinja in na koncu še nekdanji delavec na gradu Strmol. Vsak na svoj način dopolnijo sestavljanko življenja polne, samosvoje in ekscentrične ženske ter obenem izrišejo njen žalosten konec in posredno zapleten vrtinec medvojnega in tudi pred- in povojnega časa na Slovenskem. Pisatelj je lani za knjigo prejel prix du Meilleur livre etranger, nagrado za najboljšo tujo knjigo, ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov. Francoski bralci lahko delo prebirajo pod naslovom Cette nuit, je l'ai vue, izšlo pa je pri Phebusu. M. K. Prijavi napako dunbar # 30.11.2015 ob 18:12 Prijavi neprimerno vsebino Čestitke gospodu Jančarju. Ko sem vzel prvič v roke Galjota, je bila to ljubezen na prvi pogled. Gotovo eden največjih slovenskih pisateljev vseh časov.... @DE(j)MOKRA(s)T Ti si res revček. Saj si sam prikrajšan, da ne bereš najboljše slovenske literature vseh časov. Ti pa predlagam vrhunskega literata s tvojega področja: ime mu je Edvard Kardelj, še v Naši besedi ga imaš. Po tvojem nicku in odnosu do drugače mislečih bi si skoraj drznil pomisliti, da živiš v po vojni ukradeni hiši. Lastnike so po vojni verjetno zagrebli v kakem rovu, ali pa so bili na začetku vojne s strani komunistov izdani okupatorju in odpeljani v njegova taborišča. Sovraštvo iz koristoljublja je res huda rec... 5-RA # 30.11.2015 ob 23:05 Prijavi neprimerno vsebino Bravo Drago Jančar. In čestitam za vse uspehe, ki ste jih dosegli s tem in ostalimi romani. Končno sta letos tudi zakonca Hribar našla svoj mir. Žalostno, da naše avtorje cenijo v tujini bolj kot doma. Sicer pa 70 letno pranje možganov in negativna selekcija mora pustiti posledice in te posledice doživljamo vsak dan in vsak dan nam gre slabše. Države, ki so postavile komunizem tja kamor sodi, torej v bok nacizmu in fašizmu nas prhitevajo po celi črti ..mi pa slavimo ideološke zmage kot preklic imenovanja knjižnjice po še enem Velikem Slovencu - pesniku, ki ga je bivši (ali zdajšnji) režim prepovedal...govorim o Francetu Balantiču, ki za to rdečo kamarilo ni vreden, da se po njem imenuje knjižnjica v njegovem rojstnem mestu, ki ga je tako ljubil. Sram naj vas bo, sploh takrat, ko so vas polna usta kako se Slovenci ne smemo deliti na vaše in naše in kako je sprava nujna...sami ste največji hinavci....kar pa je od potomcev in simpatizerjev krvnikov tudi pričakovano. Avtor: Boštjan M. Zupančič O avtorju: Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, od leta 1998 sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, prej predsednik senata tega sodišča in sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, redni univerzitetni profesor prava (v ZDA in Sloveniji). Magistriral in doktoriral je na Harvardu. Bil je podpredsednik Odbora OZN proti mučenju v Ženevi. Je avtor znanstvenih razprav in knjig v angleškem jeziku The Owl of Minerva in The Owlets of Minerva. Nekatera od teh del so bila prevedena v evropske jezike, ena knjiga tudi v kitajski jezik. Predaval je v ZDA, Franciji, Nemčiji, Italiji, Grčiji, Španiji, na Portugalskem, Češkem, v Ukrajini, Turčiji, v Združenem kraljestvu, na Kitajskem itd. V Sloveniji je nazadnje napisal, uredil in izdal štiri knjige – Štiri od suhih krav. TOREK 01.12.2015, 00:01 Zavist in zavest (II) Strukturna narodna zavist Poučna je slovenska šala o otročkih v šoli, ko so morali opisati posamezne sadeže. Vsak otrok si je izbral nek sadež. "Jabolko je rdeče, jeseni pade z drevesa," je dejal Janko. Potem pride vrsta na Micko, ki začne govoriti o ananasu. "No, povej!" pravi gospa učiteljica. Micka: "Ananas kriči." "Kaj," pravi učiteljica, "kako pa lahko ananas kriči?" Micka pa: "Oče pride domov pijan, tepe mater, a na nas kriči!" Lahko si je predstavljati, da je bilo zgodovinsko zatrto ljudstvo, ki so mu tuji gospodarji načrtno vtirali manjvrednostne komplekse, posledično tudi v družinskem okolju uničevalno. Običajni odziv na frustracije je agresivnost, tu pa spet prihaja do prenosa agresivnosti iz zunanjega v domače okolje. Ena od posledic je bistveno zmanjšana vloga očeta, ki mora po klasičnem Ojdipu, kot temu pravi Vesna V. Godina, v družino vpeljati Zakon. Tak oče, to ponavljam že zadnjih štirideset let, je bil simbolno kastriran v tistem trenutku –kot se to lepo vidi v črticah Prežihovega Voranca –, ko je stopil iz hiše. Temu so se lahko izognili le kmetje, ki so gospodarili na odročnih kmetijah; tja roka fevdalnega gospoda ni segla. Avtoriteta zatiranega gospodarja pa zato doma ni bila naravna, sama po sebi umevna. Ker ojdipalni trikotnik tako ni deloval, ni bilo enačenja sina z očetom – to se tudi vidi v Prežihovih novelah – s tem pa je bila načeta morala sinov. To se deduje iz generacije v generacijo. Dodatna patologija pa priplava na površje šele v tretji generaciji. Tako je v Alzaciji, kjer se medvojna kolaboracija z Nemci "sebi navkljub" (fr.: malgré nous) in zaradi stroge francoske povojne reakcije nanjo, izraža v aktualni agresivnosti vnukov in pravnukov. Še bolj očitno pa je to, kot bomo videli, pri nas. Komunizem kot razredna zavist Komunizem, pravi Nietzsche, je kot ideologija temeljil na ressentimentu, kar je le druga beseda za zavist (vir). Taka omemba zavisti se pri Nietzscheju kot leitmotiv ponavlja, z ressentimentom je pojasnjeval suženjsko (hlapčevsko) mentaliteto. Za hlapčevsko mentaliteto je značilna zgolj-reaktivna psihologija. Hlapci nimajo izvirne pobude. Odzivajo se na akcije drugih in poskušajo onemogočiti vsako pobudo. Sami pa je niso zmožni. Ko je vsaka tvorna pobuda v takem družbenem sobesedilu zatrta, ko vsi pod noge drugih le mečejo polena, je jasno, da taka družba ne more delovati. Nekateri podsistemi, na primer davčna uprava, pa iz istih razlogov lahko agresivno delujejo – prav na zavistni pogon. Večina sistemskih problemov, ki jih ima danes Vzhodna Evropa, izhaja iz maščevalne uravnilovke, po Marxu poprej komunistične institucionalizirane zavisti 'nezgodovinskih' narodov. Militantni egalitarizem je v svojem bistvu agresivno in ljubosumno potlačenje sposobnih in kajpak zavistna škodoželjnost pri njihovem zaželenem uničenju. Militantni egalitarizem (uravnilovka) je bil konstitutivni del komunistične ideologije; šlo je za to, da se podre pozitivna korelacija med sposobnostjo in družbeno močjo. To je sistem na koncu tudi pokopalo. Dachauski procesi Lep primer destruktivne zavisti nasproti 'buržoaznim' posameznikom so bili v Sloveniji dachauski procesi (vir). Kot primer lahko izpostavim neizrekljivo podlo ravnanje z mojim predhodnikom, profesorjem pravne filozofije dr. Borutom Furlanom. Tožili so ga njegovi lastni 'falirani' študentje, ki so mu tudi sodili. Profesor Furlan je bil po krivem obsojen na smrt, potem pogojno izpuščen, na koncu pa ga je drhal v Radovljici v samokolnici peljala proti Savi, kot pravi Košir (vir), da bi ga zvrnila vanjo. Vem, da je Kučan še v osemdesetih letih naročil Bavconovo sebi uslužno (angl.: self-serving) študijo o dachauskih procesih, da bi se partija – pred spremembo režima! – pred očitki vnaprej zavarovala: še preden so bili ti zaradi režima sploh mogoči. Rudi Kocjančič, ki je moral to objaviti v Reporterju (vir), ima popolnoma prav. Da profesorja Furlana ne univerza in ne pravna fakulteta nista spodobno rehabilitirali.in to, da je Bavcon kljub vsemu, kar je o njem razkril tudi Kocjančič, še vedno 'zaslužni' (zaslužen za kaj?) profesor na pravni fakulteti, dokazuje, da posledice zgodovinskega ressentimenta še zdaleč niso odpravljene. Živijo tu med nami še naprej: tudi lustracija jih ne bi odpravila. Občutek za pravičnost Svoj občutek za pravičnost, če znate angleško, lahko preverite s psihološkim testom (vir). Z zavistjo obremenjena osebnost ne more imeti občutka za pravičnost. Zahteve pravičnosti terjajo, da se od zavisti distanciramo. Za zavistne ljudi je po Freudu raven etične presoje bistveno nižja. Med sodnicami in sodniki taka oseba nima kaj iskati. Toda, ker gre večinoma za globinsko zavist, je v pravnem diskurzu (tudi na ESČP) ni lahko dešifrirati. Taka zavist ni namenjena konkretni osebi, na primer pritožniku. Nekateri ljudje so tako zavistno nasršeni, to je njihov psihopatološki način in se ga ne zavedajo. Ker nimajo občutka za pravičnost, v mnogih pravnih zadevah ne vedo, kaj bi storili. Preostane jim samo mehanična črkobralska "logika". Ta je značilna za pravosodje v Vzhodni Evropi. Nehvaležnost je hujša od tatvine Nasprotje od zavisti pa je hvaležnost. Kdor je opravil z zavistjo, je zmožen hvaležnosti. Zavistnež pa iskrene hvaležnosti ni zmožen. Hvaležnost je zato značilna za zmagovalce (angl.: winners), ne pa tudi za poražence (angl.: losers). Izogibajmo se torej nehvaležnežem! Kot pravi starozavezna modrost, nehvaležnost je hujša od tatvine. Tri slike: Svetlana Makarovič, Aleš Primc in Uroš Urbas 3. 12. 2015, 10:41 98 Facebook Twitter Svetlana Makarovič, Aleš Primc in Uroš Urbas (foto: STA). Prva slika je slika Svetlane Makarovič Umetnica in upokojenka z vsemi možnimi državnimi privilegiji. In res slavna slovenska umetnica. Slavna predvsem iz dveh zornih kotov. Najprej kot pisateljica in pesnica. Njene zgodbe smo kot otroci z veseljem poslušali in jih sedaj prebiramo svojim otrokom. Zasluži si vse spoštovanje. In potem, ko ji pravzaprav ne bi bilo potrebno, je zaslovela na znameniti Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu. Ko ni želela sprejeti nagrade, ker jo je prejel tudi jezuit Marko Rupnik. Za umetnino, ki jo v Vatikanu primerjajo le še z Michelangelovo Sikstinsko kapo. Komentar ni potreben, je pa očitno prav Cankarjev dom postal njen “kraj nesrečnega imena”. Sovražni govor brez primere “Bolj kot jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas,” je med drugim Svetlana Makarovič izjavila znova prav v Cankarjevem domu. In pri tem mislila na Aleša Primca, poslanca Jožeta Horvata in patra Branka Cestnika. Ni se oglasila Nataša Pirc Musar, ki se bojda bori proti sovražnemu govoru, niso se oglasili vsi dušebrižniki, ki jih je pred leti zmotil izraz trenirkarji. Niti direktorica Cankarjevega doma se za tako sovražni izpad v njeni stavbi ni oglasila. Vsi so bili tiho kot miške. Druga slika je slika Aleša Primca Postal je sinonim borca za družino in za pravice otrok. Borca, ki od vsega skupaj nima nobene finančne koristi. Še več – za to, kar verjame, da je prav, žrtvuje prav vse … od svojega časa do denarja. Od večine slovenskih intelektualcev, ki se vedno znova pojavljajo na sceni, njegove besede niso odvisne od debeline denarnice. Zmagal je že dva referenduma, pred njim je tokrat že tretja bitka. Pa ne bitka proti gejem, kot bi ga radi umestili nasprotniki, ampak bitka za otroke. In to je tudi bistvena razlika med njim in Svetlano Makarovič. Med idejo, ko se boriš za nekoga, in med idejo, ko se boriš proti nekomu. Primca pač niste in ne boste slišali, da bi bil žaljiv do gejev ali kogarkoli drugega. Je pa seveda vedno jasen in odločen pri svojih načelih. Prav zato je ljudi njegovega kova v Sloveniji sila malo. Ki bi se borili za idejo, za pravico, kot jo sami čutijo, ne glede na ideološki okvir levih ali desnih. Delno sodi v ta kontekst le še nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic – tudi zanj se zdi, da se v resnici bori le za tisto, v kar je prepričan, da je prav. Z njihovimi mnenji se – tako kot s Primčevimi – lahko strinjamo ali ne. Vsekakor pa si zaslužijo spoštovanje. Ker so to res njihova mnenja. Tretja slika je slika urednika Uroša Urbasa Urednika, ki je v svoji kolumni na nenavaden način povezal privilegirano pesnico, avtorico številnih res sovražnih izpadov, in na drugi strani borca za pravice otrok. Urednik, ki je pravzaprav zelo podoben tako Svetlani Makarovič kot Alešu Primcu. Je razdiralen. Če je Svetlana Makarovič razdiralna s svojimi govori, če je Aleš Primc razdiralen s svojimi nastopi (ni jasno, kaj je Urbas s tem mislil), so od vsega skupaj še najbolj razdiralne njegove kolumne. Eni jih imajo radi, drugi jih sovražijo. Ampak – da smo jasni – to ni nič slabega. Je na varni strani radarja in salonar. Če ima Svetlana Makarovič privilegirano pokojnino, če ima Aleš Primc službo na kmetijskem ministrstvu, je od vseh najbolj udobno ravno Urbasu z varno in dobro plačano službo v državnem Telekomu. “Vendar peti on ne jenja, grab’te dnarja vkup gotove, kupovájte si gradove, v njih živite brez trpljénja!” (France Prešeren, Glosa) In tudi Urbas ima svojo ideologijo, ki jo prek kolumn vsiljuje (Urbas bi rekel posiljuje) drugim. Tako kot Svetlana Makarovič in Aleš Primc. Gre za ideologijo denarja, na kar urednik vedno znova opozarja. In zaradi česar je razumljivo, da mu gre kampanja za vrednote (ene ali druge strani) na živce, ker ga moti pri njegovem premišljevanju, kako bo kupoval darilo sosedu, kako bo pomagal eksistencialno najbolj ubogim v državi. Ničesar od vsega zgoraj ne vidim kot del problema v demokratični družbi (razen sovražnega govora Svetlane Makarovič). Edini problem, ki lahko postane realen, je želja (lahko zavestna ali podzavestna) po izključevanju iz javnega diskurza vsakega, ki ne misli točno tako, kot mislim jaz. Uroš Urbanija Gregor Strniša rojen 1930, umrl 1987. Njegovi žanri ustvarjanja: poezija, pripovedna proza, dramatika, radijska igra, literatura za otroke. Svetlano spozna 1963. Svetlana Makarovič: prva objava na cobissu 1964 (Somrak). 'Njene' najbolj odmevne pravljice so izhajale od leta 1973 (Zajček gre na luno), 1974 (Pekarna Mišmaš; Kosovirja na leteči žlici), 1976 (Sapramiška; Sovica Oka), 1981 (Gal v Galeriji), 1987 (Črni muc, kaj delaš; Vila Malina; Kuharica Uharica; Mali Kakadu) - to je bilo leto, ko je umrl Gregor Strniša. Leta 1989 sta izšli še Korenčkov palček in Coprnica Zofka. Potem pa je teh pravljic kar konec. Nova Balada o Sneguročki je itak ruska srhljiva Se pravi, da ji je samostojna Slovenija vzela ustvarjalnega duha. Uboga revica, ko pa ji Juga toliko pomeni. Najbolj srečni v življenju so bili, nekoč, vaščani Jurkloštra, ko so znebili "velike umetnice" - po dolgotrajnih mukah, seveda. Poslovil se je prof. dr. Janez Strnad Izjemen predavatelj in najprepoznavnejši predavatelj fizike 4. december 2015 ob 08:23, zadnji poseg: 4. december 2015 ob 08:53 Ljubljana - MMC RTV SLO V 81. letu je umrl dolgoletni sodelavec ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) in Instituta Jožefa Stefana (IJS), raziskovalec, profesor in popularizator znanosti, prof. dr. Janez Strnad. Generacijam fizikov bo profesor Strnad ostal v spominu kot izjemen predavatelj, avtor temeljnih učbenikov za fiziko in kot najprepoznavnejši profesor fizike, poln znanja o prepletenih zgodovinskih poteh znanstvenega delovanja. Janez Strnad je bil rojen leta 1934 v Ljubljani. Leta 1957 je diplomiral iz tehniške fizike, doktoriral pa leta 1963 na Univerzi v Ljubljani. Leta 1974 je postal njen redni profesor, leta 2001 pa tudi zaslužni profesor, so zapisali na spletni strani FMF-ja. Skupna žalna seja IJS-ja in FMF-ja Univerze v Ljubljani bo v torek, 8. decembra, ob 12. uri v Peterlinovem paviljonu. Sa. J. BojanD # 04.12.2015 ob 08:44 Prijavi neprimerno vsebino Moram reči, da me je tole zelo presenetilo. Kadar sem ga videl na PST, je bil čil in zdrav. Res je bilo pa to pred leti. Počivaj v miru. +6 evaevi # 04.12.2015 ob 10:22 Prijavi neprimerno vsebino Iz take smo snovi kot sanje... +0 borut-blas # 04.12.2015 ob 10:52 Prijavi neprimerno vsebino moj profesor, zdaj ko je prepozno obljubljam, da če bi lahko ponovil življenje bi bil bolj resen študent a zdaj obljubim da bom ponovno prebral kakšno od tvojih knjig redko kdo se je tako trudil prenašati znanje na mlade - vso spoštovanje in počivaj v miru Počivaj v miru. Vsa čast in slava takim ljudem. Njegovi fiziki so mi krajšli premnoge večere, ko sem užival v branju o ljudeh ki so soustvarjali sedanjo moderno družbo. Sožalje svojcem, njemu pa mir in počitek na oni strani fizike kot jo je poznal... Športniki leta Tina Maze, Peter Prevc in slovenski odbojkarji Najobetavnejša športna osebnost Tim Gajser 2. december 2015 ob 14:28, zadnji poseg: 8. december 2015 ob 23:35 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Društvo športnih novinarjev Slovenije je na tradicionalni prireditvi v Cankarjevem domu za najboljša športnika leta 2015 izbralo smučarko Tino Maze in skakalca Petra Prevca. Korošica je šestič osvojila to lovoriko. Mazejeva je februarja na svetovnem prvenstvu v ZDA osvojila dve zlati medalji in srebro, nato pa prav na zadnji tekmi sezone v Meribelu izgubila boj za veliki kristalni globus z Avstrijko Anno Fenninger. Smučarki Tini 200 glasov več kot judoistki Tini Črnjanka je prejela 376 glasov športnih novinarjev in tako premagala najbližji zasledovalki, judoistko Tino Trstenjak (177) in plezalko Mino Markovič (150). Prevc pred Fakom in Koširjem Skakalec Prevc se je podobno kot Mazejeva do zadnje tekme boril za veliki kristalni globus, ki pa ga je na koncu po dramatičnem razpletu v Planici za las izpustil iz rok. Zbral je enako število točk kot zmagovalec Severin Freund, to je 1.729, a manjše število zmag, zato je šla lovorika v roke Freundu. Prevc, ki je tretjič postal športnik leta, je zbral 236 glasov novinarjev, biatlonec Jakov Fak 177 in deskar na snegu Žan Košir 133. Prevc: Gledam daleč naprej "Neprimeren trenutek je govoriti, po čem si bom zapomnil leto 2015. Sem sredi tekmovalne sezone, gledam daleč naprej. Če se na hitro ozrem nazaj, potem rekord in dogodki v Planici, ti so najbolj zaznamovali mojo sezono. Po tem se je bom najbolj spominjal," je na vprašanje, po čem se bo spomnil leta 2015, odgovoril Prevc. Maze: Užitek je bilo izgubiti s Fenningerjevo Mazejeva pa je povedala: "Precej vrtiljaka je bilo. Delala sem napake, ki jih drugače nisem. Učila sem se iz tega. Sprejemala sem poraze, ki naj bi jih vrhunski tekmovalec sprejemal. Tako sem razumela dvoboj z Anno Fenninger. Užitek mi je bilo izgubiti s tako tekmovalko, ko sem vedela, da sem dala vse od sebe. Potem enoletni premor. To se ni rodilo z danes na jutri. To sem sprejela že pred začetkom lanske sezone." Odbojkarji brez konkurence Ekipa leta je postala odbojkarska reprezentanca Slovenije, ki je na evropskem prvenstvu v Bolgariji osvojila srebrno medaljo, že predtem pa dobila tudi Evropsko ligo. Odbojkarji (119 glasov) so zmagali pred padalci (4) in slovensko reprezentanco v športnem plezanju (3). V imenu odbojkarjev je nagrado sprejel Jan Kozamernik. "To je velika čast. Vsi v reprezentanci, vsi soigralci bi z veseljem prišli, ampak imajo klubske obveznosti. Edini sem tu, neizmerno sem vesel, da me je doletela ta čast, da lahko sprejmem ta pokal. Fenomenalno. Nismo si predstavljali, da bomo prilezli do sem. Poskušamo samo uživati in iti naprej," je z nasmeškom na obrazu in kipcem v rokah dejal Kozamernik, edini član odbojkarske reprezentance, ki igra v Sloveniji. Gajser najobetavnejša osebnost leta Za najobetavnejšo športno osebnost leta je bil razglašen motokrosist Tim Gajser. 19-letni Gajser je postal svetovni prvak v motokrosu razreda MX2. Nagrade podelili "športni upokojenci" Priznanja najboljšim so izročili letos upokojeni nekdanji vrhunski športniki Primož Kozmus, Mitja Petkovšek, Tomaž Razingar, Dejan Zavec in Mateja Pintar. Skupaj 48. prireditev Športnik leta sta vodila igralec Janez Hočevar - Rifle in Gašper Bolhar. Glasbeni gostje so bili Big Foot Mama in Tanja Žagar, slovensko himno pa je zapel operni pevec in nogometni poznavalec Juan Vasle. Pahor: Šport kot zgled za slovensko politiko Že pred tem sta najboljše slovenske športnike sprejela predsednik države Borut Pahor ter ministrica za znanost, izobraževanje in šport Maja Makovec Brenčič. Pahor je znova poudaril, da mora slovenska politika zgled iskati v športu. "Zdi se, da se je Slovenija pobrala. Zmag in porazov je bilo v iztekajočem se letu veliko. S slovensko zastavo sem z vami užival," so bile misli Pahorja. Za konec je dodal: "Postajamo zrel narod, tekmovalen in solidaren. Šport ima pri tem veliko zaslug." Sprejema v predsedniški palači so se poleg športnikov udeležili tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, nekdanji prvi mož slovenskega olimpijskega gibanja Janez Kocijančič in legendarni telovadec Miro Cerar. Spodaj si oglejte izide glasovanja za športnike leta. Prikazanih je najboljših deset v vsaki konkurenci. Pri glasovanju je sodelovalo 131 slovenskih športnih novinarjev. Športnik leta: Peter Prevc (smučarski skoki) 236 glasov Jakov Fak (biatlon) 177 Žan Košir (deskanje na snegu) 133 Tine Urnaut (odbojka) 69 Tim Gajser (motokros) 44 Filip Flisar (smučanje prostega sloga) 40 Benjamin Savšek (kajakaštvo) 22 Jan Oblak (nogomet) 22 Simon Špilak (kolesarstvo) 14 Sašo Bertoncelj (gimnastika) 8 Športnica leta: Tina Maze (alpsko smučanje) 376 Tina Trstenjak (judo) 177 Mina Markovič (športno plezanje) 150 Teja Belak (gimnastika) 35 Ana Velenšek (judo) 30 Maja Mihalinec (atletika) 7 Katja Višnar (smučarski tek) 3 Janja Garnbret (športno plezanje) 2 Kristina Erman (nogomet) 2 Tanja Žakelj (gorsko kolesarstvo) 2 Ekipa leta: odbojkarska reprezentanca Slovenije 119 padalska reprezentanca Slovenije 4 reprezentanca Slovenije v šp. plezanju 3 Tina Mrak, Veronika Macarol (jadranje) 2 kanuistična reprezentanca Slovenije 2 Je kdo opazil inicialke prvih treh dam? MM; TT; TM? "Športnika leta Tina Maze in Peter Prevc" Se zelo strinjam s takšnim izborom. Odbojkarji pa najlepše presenečenje leta, kakšne tekme so bile to, uf. Povsem zaslužen naziv, čestitke! Prevc zasluženo. Ne moreš primerjati deskanje in skoke. Skoki so veliko bolj cenjeni v Evropi kot deskanje, Prevc pa je tam praktično osvojil globus (pustimo podrobnosti). Z vsem spoštovanjem do Koširja, tudi on je legenda, oba si bi zaslužila, ampak pri meni imajo skoki prednost. atm Po tvoji logiki in dolgovezenju prihajam do zaključka, da bi moral biti že vrsto let športnik leta nihče drug kot MARTIN STREL(a). Človek kot (so)govornik nastopa na prireditvah po celem svetu, njegovi filmi se vrstijo po brezštevnih kinodvoranah, torej naredi največ za Slovenijo. Kako ti je lahko ušel s seznama?!?!?! ejej jaz pa sem že mislu da bo dobila priznanje naš večni neobrušen diamant Maruša Ferk:) ali pa M. Kunc ... ha ha ha ha Obstajajo kakšni objektivni kriteriji pri odločanju? Jaz mislim, da so Koširju tule krivico naredili. Tip je zradiral konkurenco in osvojil oba MKG in VKG. Peter Prevc je zasluženo dobil nagrado. Skupno je bil drugi, dobil mali kristalni globus v letenju, bil 3. na novoletni turneji, in je bil svetovni rekorder 250m. Angeli Merkel dolžniška in begunska kriza prinesli naslov osebnosti leta V ožjem izboru revije Time tudi Donald Trump 9. december 2015 ob 15:26 New York - MMC RTV SLO/STA Republikanski pretendent za predsednika ZDA Donald Trump, vodja skrajne Islamske države Abu Bakr al Bagdadi ali nemška kanclerka Angela Merkel? Eklektičen izbor kandidatov za Timovo osebnost leta, v katerem si je nazadnje naslov prislužila Merklova. Ameriška revija je za osebnost leta 2015 izbrala nemško kanclerko zaradi njene vodilne vloge pri reševanju evropskih dolžniške in begunske krize ter posredovanja v konfliktu v Ukrajini. "Ker je od svoje države zahtevala več, kot bi si večina politikov upala, ker se je zoperstavila tiraniji in preračunljivosti ter zato, ker je pokazala trdno moralno vodstvo v svetu, kjer tega primanjkuje, je Angela Merkel osebnost leta revije Time," je v utemeljitvi izpostavila urednica revije Nancy Gibbs. Kot so zapisali, je Merklova letos "vskočila" vsakič, ko je Evropo ogrozila kakšna kriza. "Možnost bankrota Grčije je ogrožala obstoj območja evra. Migrantska in begunska kriza pomeni izziv za načelo odprtih meja. In nenazadnje, pokol v Parizu je oživil refleks zapiranja vrat, gradnje zidov in nezaupanja," je zapisala Gibbsova. Dodala je, da je Merklovi treba priznati, da ne izbira lahkih poti, ne glede na to, ali se z njo strinjamo ali ne. "Voditelji so zares na preizkušnji samo, ko jim ljudje nočejo slediti." 88-letna tradicija Na seznamu osebnosti leta Merklovi sledijo vodja skrajne sunitske skupine Islamska država Abu Bakr al Bagdadi, kandidat za republikansko nominacijo za ameriške predsedniške volitve Donald Trump, aktivisti ameriške skupine Black Lives Matter (Življenja temnopoltih štejejo), ki se borijo proti diskriminaciji, ter iranski predsednik Hasan Rohani. Uredništvo revije Time najvplivnejšo osebnost leta izbira od leta 1927. Lani so bili to zdravniki, ki se borijo proti izbruhu ebole na zahodu Afrike, leta 2013 papež Frančišek. Merklova je po 30 letih prva ženska s tem laskavim nazivom. V preteklosti so naziv Timove osebnosti leta med drugim osvojili Adolf Hitler, Josip Stalin, Mahatma Gandhi, Winston Churchill in Richard Nixon. Timova osebnost leta 2015: Angela Merkel Abu Bakr al Bagdadi Donald Trump Black Lives Matter Hasan Rohani Travis Kalanick Caitlyn Jenner K. S. Angeli Merkel dolžniška in begunska kriza prinesli naslov osebnosti leta ... na naše stroške, in na stroške, makedoncev, ... Povsem zasluženo glede na to, da ji je uspelo uničiti Evropo v zgolj 2 tednih, kar je seveda rekord :) Saj je res osebnost leta - oseba, ki bo med najbolj odgovornimi za propad Evrope, kot jo poznamo. Tolažilna nagrada za izdajalko. Potem ko Norveška akademija ni bila tako nora, da bi izdajalki podelila nobelovo nagrado za mir! Roman Vodeb: Atentat na otroka! 10.01.2015 Ko sem pred leti na nacionalni televiziji ponovil svojo tezo, da je očetovski porodniški dopust norost na kvadrat, je nič hudega sluteča voditeljica skoraj izgubila službo. Ko pa je gejevski aktivist vodil oddajo nacionalnega radia o porodniškem dopustu za očeta oziroma o novem očetovstvu brez opozicijskega mnenja v studiu so bili sami feministi in feministke), je bil kovan v zvezde, feministke so si ploskale in mele roke z noro aluzijo: Narod smo končno ozavestile, da mora biti porodniški dopust razdeljen med očeta in mater. Potem se je zgodil Družinski zakonik. In referendum in - v SD se sedaj obnašajo, kot da ne morejo preboleti poraza. "Vojna zvezd", torej ideologij - (anarho)liberalne in konzervativne - se nadaljuje. Imperij vrača udarec, tako se je glasil drugi del kultne filmske sage Vojna zvezd. Mene pa sedanji "porodniški zakon" bolj spominja na film Izgubljeni v vesolju. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve (in enake možnosti!) Anja Kopač Mrak je na politično bojišče lansirala predlog zakona o starševskem varstvu, po katerem naj bi materam skrajšali porodniški dopust za en mesec, očetje pa bi morali vsaj za en mesec na starševski oziroma očetovski dopust. Intervencija feministične ideologije je očitna v še nekaterih členih. Na primer: diskriminatoren je odvzem dodatka za otroke, ki so v varstvu v družinskem miljeju in ne v vrtcu. Ko sem v nekem političnoanalitičnem kontekstu pred zadnjimi državnozborskimi volitvami izjavil, da bi si želel, da se stranka Nova Slovenija vrne v parlament, so me - ker se deklariram za levičarja - mnogi debelo gledali. Moj argument pa je bil, da je dobro za Slovenijo, da se malce konzervativizira, ker če bo feministična ideologija, diktirana s FDV in z ljubljanske FF (oddelek za sociologijo kulture), še kar tako nora in permanentno prisotna na levici, bo vse hudič vzel. Torej: ne gre za to, da mora EU-direktiva veljati tudi v Sloveniji. Gre bolj za to, da je tudi EU kontaminirana s feminizmom, ki ga diktirajo prokarieristične ženske. In ni čudno, da ministrica Kopač Mrak izjavi, da gre pri novem zakonu "za demografijo, družinsko dinamiko; treba je usklajevati poklicno in družinsko življenje na daljši rok", pozabi pa dodati, da naj bi zakonodaja v resnici poskrbela za na kariero mahnjene mlade ženske, ki svoj karierni uspeh dajejo pred materinstvo. Psihoanalitični vidik je seveda v tem kontekstu neizprosen - in v tem delu se (mi) ni treba sklicevati na Freuda, pač pa kvečjemu na njegovo hčerko Anno pa na njeno "tekmico" Melanie Klein in na morda še najpomembnejšega otroškega psihoanalitika oziroma pediatra Donalda Winnicotta. Branku Gradišniku se imamo Slovenci zahvaliti, da je prevedel kultno knjigo Otrok, družina in svet zunaj in že uvodoma izluščil tole Winnicottovo misel: "Otročička sploh ni - je samo par, ki ga povezuje dojka!". V teh norih časih naj dodamo, da je Winnicott mislil na mamino dojko in ne očetovo. In adekvatna zamenjava za materino dojko ni steklenička, pač pa kvečjemu steklenička, ki jo drži materina roka in onstran katere se smehlja materin obraz. Noben "kosmati stric", torej oče, ne more in ne sme nadomeščati mamice, tako kot noben moški ne more adekvatno zamenjati ojdipskega očeta - še manj ženska. "Otrokov prototip je materin obraz. Trudim se, da bi opozoril na neznanski prispevek, ki ga na tem začetku daje posamezniku in družbi do običajne mere dobra mati ob moževi opori kratkomalo s tem, da je predana svojemu otročičku. Mar ni res, da ta prispevek predane matere ostaja neopažen prav zato, ker je neznanski? Če ji ga priznamo, bi sledilo, da je vsak duševno zdrav človek, vsakdo, ki se v svetu počuti kot oseba in ki mu svet tudi kaj pomeni, vsak človek, ki občuti srečo, neskončen dolžnik ene same ženske," je modroval Winnicott. In če se suflerke z doktorati z oddelka za psihologijo FF niso naučile, da mora dojenček, ko pije mleko, vedno znova uzreti znani obraz, en in isti obraz, torej obraz matere in ne očeta, varuške, stare mame, potem ... Potem Sloveniji ni pomoči. Da ne bo pomote: otroci, ki se jim s pomočjo državne zakonodaje odvzame en mesec mame, v odraslosti ne bodo bolni, ne bodo psihotični. Toda določena kronična nesrečnost, da ne rečem depresija, pa se vendarle lahko napaja iz kronično odsotne (karieristične) matere. In ni problem, da otroci, ki se kot dojenčki niso nasitili vselej prisotne matere, v odraslosti postanejo vandrovci oziroma kronični popotniki, turisti, ki na simbolno nezavedni ravni mamo iščejo v Himalaji, Andih, na potovanjih po Afriki ali Grenlandiji.Problem je, če ti kronični iskalci matere niso samozavestni, če niso samoprepričani, če si ne zaupajo - če nimajo življenjskega optimizma. Ker: človekov življenjski optimizem se v odraslosti napaja iz oralne faze, ko otrok vedno znova uzre mamo in ve, da bo mama vedno znova prišla. Otrok mora biti deležen (vedno ene in iste) matere oziroma obraza, ki ga neguje in ljubkuje. Noben še tako dober, ljubkovalen in ne vem, kakšen še oče ne more in ne sme nadomeščati matere. Mama je dojenčkova last, njegov inventar. Mama je, in na neki način mora biti, dojenčkova sužnja. Feministični ukrep v obliki ponesrečenega "porodniškega zakona", ki bi kariere željnim ženskam dal možnost napredovanja v službi, bi v resnici pomenil subverzivni državni kriminal nad otroki. Takšnega prikritega atentata na otroka si zdravorazumska družba ne sme privoščiti. Razsežnosti takšnih oralnih anomalij so lahko fatalne - in redkokdo se jih sploh zaveda. Krut, a legitimen psihoanalitični dispozitiv se pač glasi takole: odtegovanje matere otroku v obliki enomesečnega prikrajšanja za porodniški dopust in hkratno vsiljevanje porodniškega dopusta (očetu) je simptom feministične ideologije enačenja spolov. Feministke imajo fiksno idejo, da jih materinstvo in porodniški dopust onemogočata, da bi se karierno kosale z moškim petelini. Ne gre za to, da kure (pač) nosijo jajca, petelini pa kikirikajo in (se) kljuvajo (med seboj). Gre za to, da sta spola različna in da imata različno vlogo v starševanju. Očetovanja (v obliki famoznega "novega očetovstva") ni mogoče spremeniti v materinstvo - to je absurd, paradoks, error. Ker: če bi otroci to še nekako prenesli, družba ne bi. In družba se nam (že) sesuva. Vzgoja mora biti različna, dvotirna. Ojdipov in/oziroma kastracijski kompleks sta po spolu različna. In vloga očeta in matere v falični, ojdipalno-kastracijski fazi je različna. Roman Vodeb, teoretski pshioanalitik Matevž Krivic: Za zakon, a proti posvojitvam in razvrednotenju pojmovanja zakonske zveze 9. 12. 2015, 12:36 46 Facebook Twitter Foto: STA Na polemike glede zlorab pri poročanju o referendumski kampanji na nacionalni televiziji se je odzval tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. V dopisu je prepričan, da bo “morebitno nekorektno oviranje zagovornikov glasu PROTI” slednje samo še okrepilo. “Sam podpiram glasovanje ZA, čeprav v dveh točkah zakonu nasprotujem: glede posvojitev otrok in glede simboličnega razvrednotenja dosedanjega (tradicionalnega) pojmovanja zakonske zveze, ki je (to tradicionalno pojmovanje) po mojem mnenju izraženo tudi v Ustavi,” je v dopisu poudaril Krivic. Po njegovem bi bila korektna rešitev pustiti dosedanjo definicijo nedotaknjeno, “a takoj v naslednjem odstavku dodati, da so pa zveze istospolnih partnerjev z njo popolnoma izenačene, razen v omenjenih dveh točkah.” Zakonik bo šel na Ustavno sodišče Prepričan je, da bi bilo po uveljavitvi zakonika (torej zmagi ZA) lažje popraviti omenjeni dve slabosti kot pa v primeru zmage proti. To slabost novega zakonika bi se namreč lahko odpravilo z vlogo na Ustavno sodišče, ki je “to možnost, čeprav le ‘med vrsticami’, že sámo nakazalo”. V primeru zmage PROTI pa bi bilo po njegovem precej težje začeti “odpravljati obstoječe diskriminacije istospolnih v 69 različnih zakonih, ki bi jih zakonik odpravil z eno potezo”. “Obe strani se po mojem mnenju zavzemata za povsem legitimna stališča in interese – ob tem pa se pri zavračanju nasprotnih pogledov stran PROTI žal še precej huje kot stran ZA obilno zateka tudi k nedopustnim metodam in prijemom, neresnicam, manipulacijam,” je še dodal Krivic. U. U. Janša ostro v boj za pravice otrok: Brisanje spola ni boj za človekove pravice 9. 12. 2015, 20:22 33 Facebook Twitter “Gre za večjo stvar kot na kak volilni dan, zato se zagotovo udeležimo referenduma in glasujmo PROTI zakonu, PROTI uničevanju temelja, na katerem stojimo. To bo naš glas za družbo brez monopolov, burk in diktature agresivne manjšine,” je ob prihajajočem referendumu povedal predsednik SDS Janez Janša. “Ustava je jasna in v Slovenski demokratski stranki ne nasprotujemo pravicam istospolnih do enakopravnega življenja v skupnosti. Zagovarjamo jo in podpiramo ureditev civilnopravnih razmerij. Vendar na način, ki ga določa naša Ustava. Na način, ki ne posega v pravice drugih in ki ne uničuje temeljne celice naroda in družbe,” je povedal Janša. Poroka in posvojitev otrok nista človekovi pravici Predsednik SDS je v svojem nagovoru izpostavil tudi, da brisanje spola iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni boj za človekove pravice istospolnih, saj poroka in posvojitev otrok že po svoji vsebini, pa tudi po naši Ustavi in sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice nista človekovi pravici. Janez Janša: “Prihodnost je v svobodni, odprti družbi, ki se zaveda tako svojih pravic kot odgovornosti. V Sloveniji, ki spoštuje človekove pravice, varuje družino in otroke ter spodbuja veselje do življenja.” In kdo je kriv? Z zakonom, s katerim so Cerarjeva, Židanova, Mesečeva in Erjavčeva stranka v Sloveniji ukinile spol, se skuša po Janševem mnenju izničiti družino, ki je temeljnega pomena za naš obstoj. To se ne dogaja slučajno, še poudari in izpostavi: “Karl Marx je namreč že leta 1848 v Komunističnem manifestu zapisal, da komunistična družba lahko nastane šele potem, ko se uniči družina. Levičarji v Sloveniji temu zločinskemu napotilu še vedno zvesto sledijo, čeprav ga skrivajo za različnimi frazami o enakopravnosti in potvarjajo pojem človekovih pravic.” Radikalni islam v koraku s slovensko levico In na tej točki sta se paradoksalno ujela interesa slovenske in evropske levice ter radikalnega političnega islama. Prva razgrajujejo družino ter s porazno gospodarsko in razvojno politiko sili slovensko mladino k izseljevanju, drugi pa na povabilo prvih vstopa v to praznino. Janša: Od rezultata referenduma je odvisna prihodnost Slovenije Janša je hkrati prepričan, da prihodnosti naroda ni mogoče graditi na istospolnih zvezah. “20. decembra se bo slovenski narod stehtal in od tega rezultata bo odvisna naša prihodnost. Gre za večjo stvar kot na kak volilni dan, zato se zagotovo udeležimo referenduma in glasujmo PROTI zakonu. To bo naš glas za družbo brez monopolov, burk in diktature agresivne manjšine,” je sklenil. J. F. Foto - Pahor ob 25. obletnici postroja Morisa: Samostojnost smo dosegli z enotnostjo Tokrat skupna proslava 16. december 2015 ob 19:05, zadnji poseg: 16. december 2015 ob 20:01 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Samostojnost smo dosegli z enotnostjo, je na nocojšnji slovesnosti v Kočevski Reki ob 25. obletnici postroja brigade Moris v nagovoru poudaril predsednik republike Borut Pahor. "Samostojnost smo dosegli z enotnostjo. Taka narodova enotnost je v naši zgodovini izredno redka. Zato je treba zgodovinski spomin nanjo posebej skrbno negovati," je opozoril Pahor. Zato moramo po njegovih besedah paziti na sleherni korak in ga storiti v smeri enotnosti. "Na ta način bomo med nami in med ljudmi odpravljali strah pred negotovo prihodnostjo in krepili upanje, da bomo ne glede na odločitve, ki nas čakajo v prihodnje, skupaj ohranili in okrepili naš narod in našo državo," je dejal. V luči zdajšnjih in prihodnjih izzivov naj po Pahorjevih besedah tedanja enotnost "deluje kot izjemen navdih in dokaz, da smo veliki, ko smo enotni, in da enotni dosežemo stvari, ki se zdijo nemogoče". "Kdor hoče, bo vedno našel razloge, da bo tudi glede osamosvajanja s prstom pokazal na razlike. Nihče jih ne zanika. Toda veliko večjih političnih razlik in veliko bolj usodnih narodnih razkolov imamo kot opomin itak dovolj," je dodal. Pahor je spomnil tudi na velik vojaški in politični pomen postroja v Kočevski Reki: "V vojaškem smislu je bil postroj pomemben zato, ker je bilo predstavljeno novo sodobno orožje. V političnem smislu je bil postroj pomemben zato, ker je bil manj kot teden dni pred plebiscitom." "Sporočilo sredi decembra odločilnega leta 1990 je bilo jasno. Nastaja suverena slovenska država," je še poudaril. Poleg Pahorja so zbranim na slovesnosti nekaj besed namenili tudi poveljnik 1. brigade Slovenske vojske (SV) Roman Urbanč, kočevski župan Vladimir Prebilič in predsednik prve slovenske vlade, zdaj evropski poslanec Lojze Peterle, ki je v nagovoru povzel ključne osamosvojitvene dogodke. Peterle: Norčujejo se iz osamosvojitve Postroj v Kočevski Reki pred 25 leti je bil po Peterletovih besedah izraz odgovorne volje tedanje vlade, ki je razsvetlil pot do plebiscita in je bil eden ključnih prelomov s totalitarizmom. "Več združene Evrope ne moremo doseči z več polarizirane Slovenije," je opozoril Peterle. Pri tem pa je bil kritičen do tistih, ki se norčujejo iz vrednot, ki so bile temelj slovenske osamosvojitve. "Ko je prvič zadišalo po slovenski vojski" Nocojšnja slovesnost v Kočevski Reki z naslovom Dan, ko je prvič zadišalo po slovenski vojski poteka pod pokroviteljstvom predsednika republike. Pri njeni pripravi sta prvič skupaj sodelovala Zveza društev in klubov Moris ter Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Obe veteranski organizaciji sta pretekla leta obletnico postroja obeležili z ločenima prireditvama. Lani pa je Pahor izrazil željo po skupni slovesnosti. Nocojšnji dogodek je tako rezultat dogovora, ki so ga sklenili predstavniki obeh organizacij decembra 2014 pri Pahorju. Poleg predsednika republike so se slovesnosti udeležili tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik generalštaba SV-ja Andrej Osterman, nekateri poslanci ter tedanji in sedanji politiki, med njimi tudi Janez Janša, Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Ivan Oman in Aleš Hojs. Kulturni program na slovesnosti sta izvedla Slovenski oktet in orkester Slovenske vojske, sodelovali pa so tudi vojaki 1. Brigade Slovenske vojske in praporščaki veteranskih organizacij iz časa osamosvajanja Slovenije. V Kočevski Reki je bil 17. decembra 1990 postroj posebne enote Teritorialne obrambe, ki si je pozneje nadela ime brigada Moris in je bila zametek Slovenske vojske. Poveljnik Morisa je bil Tone Krkovič, ki je bil tudi med udeleženci nocojšnje slovesnosti. Al. Ma. Peterle: Norčujejo se iz slovenske osamosvojitve 16. 12. 2015, 19:49 19 Facebook Twitter “Sporočilo sredi decembra odločilnega leta 1990 je bilo jasno. Nastaja suverena slovenska država,” je na slovesnosti ob 25. obletnici prvega postroja enote Teritorialne obrambe povedal Borut Pahor. V svojem govoru v Kočevski reki je izpostavil tudi pomen enotnosti, ki je v zgodovini našega naroda izredno redka. Predsednik republike je poudaril, da je imel postroj vojaško in politično vlogo. Postroj je namreč prikazal najnovejše orožje manj kot teden dni pred plebiscitom, na katerem se je odločalo o samostojni in neodvisni državi. Po Pahorju zgodovinska enotnost iz tistega časa “deluje kot izjemen navdih in dokaz, da smo veliki, ko smo enotni, in da enotni dosežemo stvari, ki se zdijo nemogoče“. Peterle: Norčujejo se iz slovenske osamosvojitve 4 Peterle: Norčujejo se iz slovenske osamosvojitve 3 Peterle kritično o odnosu do osamosvojitve Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle je bil s svojem govoru bolj kritičen.“Več združene Evrope ne moremo doseči z več polarizirane Slovenije,” je povedal prisotnim v Kočevski reki. Kritičen je bil predvsem do norčevanja iz vrednot, ki so pripeljale do preloma s totalitarizmom. Prvič v skupni organizaciji veteranskih organizacij iz časa osamosvajanja Slovesnost z naslovom “Dan, ko je prvič zadišalo po slovenski vojski” so prvič skupaj organizirali Urad predsednika RS, Zveza društev in klubov MORIS, 1. Brigada Slovenske vojske ter Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Ž. K. Bošnjak: Navadno se druge veje oblasti vtikajo v sodstvo, tukaj pa je ravno obratno 16. 12. 2015, 15:39 13 Facebook Twitter Protiustavno, nesorazmerno, nestrokovno, to so pridevniki, s katerimi uveljavljeni pravniki opisujejo včerajšnjo preiskovalno akcijo, izvedeno na sedežu SDS in v Državnem zboru RS. Policija se je namreč v preiskavi zoper Andreja Širclja odločila preiskati kar celotno SDS. Odzivi pravne skupnosti na včerajšnji protipravni poskus zasega podatkov se zato kar vrstijo. Precej ostro se je odzval tudi odvetnik Marko Bošnjak, sicer tudi eden izmed treh kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Včeraj so policisti vkorakali na sedež stranke SDS, četudi osumljenec v preiskavi Andrej Šircelj tam sploh nima svoje pisarne. Je to normalno? Menim, da je preiskovanje tako v DZ kot na sedežu SDS izrazito problematično. Tukaj gre za nesorazmeren ukrep, saj gre po podatkih, ki so zaenkrat dostopni, za iskanje vseh podatkov s strežnika tako največje opozicijske stranke kot tudi v državnem zboru. Nedvomno se na vseh nosilcih podatkov nahajajo takšni podatki, ki so politično občutljivi in je povsem neprimerno, da ima do njih dostop policija. Tukaj gre za nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti Andreja Širclja in ostalih, ki so eventuelno komunicirali po teh metodah komuniciranja (elektronski pošti). Hkrati gre tudi za očitno nesorazmeren poseg v svobodo političnega delovanja na eni strani SDS in njenih članov, na drugi strani pa tudi v svobodo poslanskega mandata vseh poslancev državnega zbora ne glede na politično usmeritev ali stranko, iz katere prihajajo. Treba se je zavedati, da gre tukaj za dve veji oblasti, zakonodajno in sodno. In sodna je odredila preiskovanje zakonodajne, kar je še posebej občutljivo. Navadno govorimo o vtikanju drugih vej oblasti v sodstvo, tukaj pa imamo ravno nasproten primer, ki moti delovanje državnega zbora. Tukaj očitno ni prišlo do ustrezne presoje sorazmernosti. Šircelj (foto:STA) Andrej Šircelj (foto:STA) Problem je lahko tudi v naši zakonodajni ureditvi, saj Zakon o kazenskem postopku ne pozna posebnih določb za preiskovanje v takšnih primerih, predvsem pa bi bilo potrebno določiti postopke, če že pride do zasega podatkov, kaj se sploh sme pregledovati. Tukaj bi se lahko hipotetično pregledovalo podatke nedoločenega števila ljudi v nedoločenem časovnem obdobju in v očitni nepovezanosti s predmetom kriminalistične preiskave. Opozoril bi še, da gre za poslanca državnega zbora, gospoda Širclja, zoper katerega se sme kazenski postopek voditi samo na podlagi dovoljenja državnega zbora. Sicer je res, da gre tukaj za formalno t. i. predkazenski postopek, vendar je ta delitev popolnoma umetna – pri nas delitev na predkazenski in kazenski postopek izvira iz leta 1967, še iz SFRJ. Evropsko sodišče za človekove pravice je že opozorilo v zadevi Šubinski proti Sloveniji, da se kazenski postopek začne takrat, ko je posameznik obveščen, da ga policisti preiskujejo. Gospod Šircelj je to izvedel, če tega ni vedel prej, včeraj zjutraj, ko so mu kriminalisti potrkali na vrata. Od tega trenutka naprej torej ne moremo več govoriti o nikakršni formalni delitvi na predkazenski in kazenski postopek. Zoper gospoda Širclja tečejo formalna preiskovalna dejanja. Ali so odgovorni prepoznali svojo zmoto in zato podatkov niso zahtevali več? Pričakovati bi bilo, da imajo preiskovalci, ki izdajajo takšne odredbe, vnaprej občutek, kaj je primerno, ustavno in kaj ne. V končni fazi predlagatelja (policijo) in pobudnika (državno tožilstvo) veže načelo zakonitosti 120. člena Ustave – na to so očitno pozabili. Največji problem je na nivoju sodne veje oblasti, torej s strani preiskovalne sodnice, ki je takšno odredbo izdala, kajti sodnik je tukaj varuh človekovih pravic in svoboščin – sodnica bi morala biti ta, ki bi poskrbela za varstvo pravic gospoda Širclja in ostalih, katerih pravice so tukaj prizadete. Gre za strašno veliko število ljudi, če pravilno razumemo to, kar se pojasnjuje v medijih. Gre tudi za svobodo političnega združevanja ljudi v SDS in svobodnega združevanja vseh poslancev državnega zbora. Priporočamo v branje: Janša obtožil policijo, da laže. Če vas prav razumemo, tovrstni poseg v interne informacije stranke ni dovoljen? Pod kakšnimi pogoji bi sploh lahko posegali po teh podatkih? To je zelo sporno. Če bi šlo za kakšno fašistično politično stranko, ki organizira pogrome zoper ne vem koga, potem je to razumljivo. V Grčiji so imeli primer Zlate zore, v takšnem primeru ne vidim ovir za hišno preiskavo pri takšni politični stranki. Tukaj pa nihče ne sumi, da politčna stranka, o kateri je govora, izvaja kakršnekoli takšne dejavnosti. Ali gre za zlorabo izvršne veje oblasti? Težko sodim, v vsakem primeru gre za neprimerno in nesorazmerno dejanje v konkretni zadevi, ne samo v razmerju do SDS, temveč tudi do DZ kot celote in vseh poslancev ne glede na strankarsko pripadnost. Sodna veja oblasti je v tem primeru most, preko katerega so raziskovalci sploh lahko prišli. Sodišče je tisto, ki po naši ustavi že odreja preiskave, in sodišče je tisto, ki mora opraviti sorazmernostni test in ki mora opraviti tudi presojo vseh ostalih pogojev za izvedbo hišne preiskave in to ni zgolj žigosanje predlogov, ki jih preda tožilstvo in policija, temveč mora iti za resno in poglobljeno presojo. Očitno v tej zadevi ni prišlo do presoje? V tej zadevi nikakor ne vidim, da bi do take presoje prišlo. Glede na vse, kar je trenutno o zadevi znanega, kaže, da do take presoje zelo očitno ni prišlo. Bi morala SDS preiskovalcem prostovoljno izročiti podatke na strežnikih? Menim, da je najprimerneje, da bi SDS in DZ razmislila o pravnih sredstvih, ki nedvomno obstajajo, da bi preprečila kakršnekoli škodljive posledice tega očitno nesorazmernega ukrepa. Tukaj bi predvsem spomnil, da v primerih preiskav odvetniških pisarn, kjer je šlo za posege v druge ustavno varovane vrednote, na katere sodišče očitno ni pomislilo, ko je izdajalo odredbe o hišnih preiskavah, je US izdalo začasne ukrepe, s katerimi je začasno zadržalo pregled zaseženega. Po zasegu poteka postopek v več korakih. Najprej policisti zaseženo zapakirajo v škatle, vendar to še ne pomeni, da so prišli do kakršnegakoli podatka. Nato je potrebno te podatke “zajeti”, torej jih presneti in preden do tega prenosa pride, bi bilo primerno, da se tako SDS kot DZ poslužita pravne poti, da onemogočita zaseg podatkov z začasno odredbo, podobno, kot je bilo v primeru odvetniških pisarn. To bi imelo za posledico to, da policija do vsebinskih podatkov ne bi prišla. Imela bi samo škatle, ki pa bi jih nato morala vrniti. Odločitve SDS, da ne bo ravnala v skladu s sodno odredbo, na tej točki ne bi komentiral, to je odločitev vsakega posameznika, kaj bo storil v primeru ukrepa, ki ga šteje kot očitno protipravnega: ali se bo vseeno podredil ali se mu bo tudi fizično uprl. Žiga Korsika Sodnica očitno kršila ustavo. SDS-u pritrdila informacijska pooblaščenka, kriminalisti pa ne zahtevajo več njihovega strežnika. 15. 12. 2015, 14:05 225 Facebook Twitter Foto: Nova24TV Da gre pri današnjih preiskavah za poseg izvršne oblasti v zakonodajno, je prepričan nekdanji poslanec SMC Bojan Dobovšek. Podobno pa razmišlja tudi Žiga Turk: “Če gre za širok in neciljan vdor v računalniško infrastrukturo politične stranke, je to poseg v ustavno zajamčeno svobodo političnega združevanja.” Da je bila zahteva sodnice Deše Cener neustavna, o čemer govori pravnik Matej Avbelj, pa so očitno ugotovili tudi kriminalisti na sedežu SDS. Če so prvotno želeli zapleniti kar celotni strežnik stranke in tako pridobiti vso njihovo korespondenco, njihove referendumske in volilne strategije, njihova dopisovanja s članstvom, so sedaj – kljub sporni sodni odredbi – svoje zahteve spremenili. Preberite tudi: -Cerarjevi se branijo, češ – NPU je neodvisna, mi nimamo nič z njimi -Janša strežnika SDS ne da: Takšnega posega se ne bi spomnil niti Lukašenko -Odredba sodnice: Šircelj le krinka, dejanska tarča stranka SDS in njihove korespondence Zahtevajo le še korespondenco poslanca Andreja Širclja z vpletenimi v preiskavi. Po naših podatkih tako tehnično osebje kopira le še izbrano korespondenco. Strokovnjaki enotni: Preiskava do skrajnosti sumljiva Na spornost tovrstne preiskave pa opozarjajo tudi: pravnik Matej Avbelj, ki se mu zdi odredba sodnice protiustavna; Žiga Turk, ki pravi, da je to “poseg v ustavno zajamčeno svobodo političnega združevanja”, ter Bojan Dobovšek, ki opozarja, da pri tovrstnih preiskavah “vedno obstaja sum pristranskosti zaradi političnih okoliščin”. Žiga Turk, informatik in nekdanji politik “Če zaradi preiskave aktivnosti enega člana stranke SDS želijo zapleniti poštni strežnik, na katerem je shranjena nekajletna korespondenca vseh članov stranke, je to po mojem mnenju povsem nesprejemljiv, neutemljen in pretiran poseg v ustavno zajamčeno tajnost komuniciranja. Če gre za širok in neciljan vdor v računalniško infrastrukturo politične stranke, je to poseg v ustavno zajamčeno svobodo političnega združevanja.” Bojan Dobovšek, prodekan za raziskovalno dejavnost Fakultete za varnostne vede “Tukaj gre za poseg izvršne oblasti v zakonodajno oblast. V takih primerih se pričakuje, da se bo delalo taktno. Upam, da so zelo dobro utemeljili razloge za sum za hišno preiskavo, zato da vemo, kaj se pravzaprav išče. Pri odredbah za hišno preiskavo se mora namreč zelo dobro utemeljiti, kdo je kaj storil in kaj se bo našlo. Za utemeljitev in zagovarjanje takšne odločitve pa je odgovoren preiskovalni sodnik. Ker gre pri hišni preiskavi za poseg v nedotakljivost prostorov, zakon določa, da lahko tako preiskavo odredi le preiskovalni sodnik, da ne pride do zlorab. Stranka, ki se jo preiskuje, ima pravico, da je pri preiskavi prisotna in da to odobri. Če je sodišče preiskavo dobro utemeljilo in se je preiskava izvedla po pravilih, ne bi smelo biti problema. Je pa res, da pri takšnih preiskavah vedno obstaja sum pristranskosti zaradi političnih okoliščin.” Matej Avbelj, dekan Fakultete za državne in evropske študije, je za Finance povedal: “Odredba za preiskavo prostorov SDS, v kateri naj bi imel poslovne prostore poslanec Šircelj, ki jo je izdala preiskovalna sodnica Deša Cener, je očitno protiustavna, v nasprotju z ustavnim kazenskim procesnim pravom, ker odreja poseg v vse elektronske podatke politične stranke. Gre za eklatantno nesorazmeren ukrep, klasični fishing expedition, ki ga naša ustava prepoveduje. V odredbi, razen zadnjega pavšalnega stavka, sploh ni nikjer obrazloženo, kako je zadoščeno ustavnemu načelu sorazmernosti. Taka sodna odredba je škandal.” Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka “Pri tem pa dodajamo, da se poštni nabiralniki posameznih oseb tipično največkrat nahajajo v obliki ločene datoteke, oz. jih je tipično mogoče enostavno odsvojiti od nabiralnikov drugih oseb na istem strežniku. S tega stališča menimo, da bi predlog za odredbo oz. odredba sama morala vključevati možnost, da se zaseže zgolj osumljenčev nabiralnik ter da se torej izogne zasegu celotnega poštnega strežnika, seveda če dejanske okoliščine to omogočajo. Prav tako poudarjamo, da ima imetnik strežnika (v tem primeru verjetno stranka SDS) pravico biti prisoten pri zavarovanju iskanih podatkov ter izpostaviti to dejstvo oz. prostovoljno izročiti samo nabiralnik osumljenca.” A. R. Vrata prevar in laži 7. 12. 2015, 5:00 286 Facebook Twitter Foto: Primož Lavre V slovensko javnost pošiljam dvanajst tez proti spremembam Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Te nabijam na vrata slovenske javnosti kot Martin Luter svoje teze proti vodstvu katoliške Cerkve. Ker pa moje teze niso protikrščanske in protikatoliške, tudi ne proti ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, zato vem, da ne bodo imele takšnega uspeha, kot so ga imele Lutrove vse do danes. A ne glede na to sem prepričan, da mi nikoli ne bo žal, da sem jih nabil, ne na sveta vrata, ampak na vrata prevar in laži. Na referendumu bom PROTI: Ker zakonodajna in izvršilna veja oblasti brez družbenega soglasja spreminjata temelje družbe, kar je družina po definiciji Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Ker noben mednarodni dokument niti slovenska ustava tega ne zahtevata niti terminološko ne omogočata, da se namesto moškega in ženske uporabi pojem oseba. Zato je predlog spremembe družinskega zakona neustaven. In če referendum pade zaradi prenizke udeležbe, je potrebno vložiti ustavno pritožbo. Ker se z zakonom posega v tisočletja stare civilizacijske izkušnje, da je različno spolno razmerje edini garant nadaljevanja človeške vrste. Ker peščica istospolnih aktivistov že tretjič izsiljuje nekaj, do česar sama s svojim stilom življenja ne more priti: otroka. Ker se vprašanje istospolnih parov, ki so drugačni od različnospolnih, želi v vsem izenačiti, kar ni možno ne biološko, ne psiho-socialno, ne etično, zato tudi ne sme priti do sprememb na zakonodajni ravni. Ker je razmerje istospolnih oseb urejeno s posebnim zakonom, ki se ga da popraviti v tistem delu, v katerem ne rešuje vprašanj, ki nastanejo iz skupnega bivanja dveh istospolnih oseb. Ker je potrebno zavarovati pravico otroka do matere in očeta kot temeljno pravico otroka. In pravico staršev do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke, s tem pa tudi svobodo vesti. Ker je iz vseh svetovno priznanih psiholoških in psihoanalitičnih šol znano, da najnežnejša leta otroštva odločilno vplivajo na življenje vsakega človeka. Takrat se zgodijo vsi bistveni identifikacijski procesi, ki jih je kasneje težko nadoknaditi ali pa to zahteva veliko napora, volje in tudi materialnih sredstev. Izjave ali molk članov slovenskega društva psihologov so strokovna sramota, saj zanikajo utemeljitelje sodobne psihologije in psihoanalize, kot so Freud, Erikson, Hartmann, Frankl, Jung, Adler, Rogers in številni drugi. Ker so negativne posledice v življenju otrok, ki odraščajo brez očeta ali brez mame, preverljive na primerih, kjer se to ni zgodilo namerno, je zato toliko slabše v primeru, ko se enega od spolov zavestno izključuje. Otrok ni ne pravica ne posledica takšnih ali drugačnih želja in projekcij odraslih. Otrok je dar! V kolikor je kaj drugega, po pravilu postane žrtev. Tako imenovana teorija spola upošteva samo kulturni in socialni vidik, ne pa tudi prirojenega – biološkega, psihološkega, da o metafizičnem ne govorimo. Človek je celostno in večplastno bitje (telesno, duhovno in duševno). Vsaka redukcija človeka na eno od treh dimenzij ima za posledico pohabljanje človekove osebnosti. To vodi v ideologizacijo družbe in ima dolgotrajne negativne posledice. Proti predlagani spremembi Zakona o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih sem tudi zato, ker se je potrebno upreti kulturi, ki izvaja totalitarno revolucijo na področju spolnosti in družine, s tem pa spodkopava najbolj naravne temelje zahodne civilizacije in človeštva nasploh. Še dobro, da izven zahodnega civilizacijskega prostora te ideje nimajo nobene možnosti za uresničevanje. Dr. Ivan Štuhec Papež: Želim opogumiti Slovence, da družino ohranijo kot osnovno celico družbe Splošna avdienca na Trgu sv. Petra 16. december 2015 ob 15:19, zadnji poseg: 16. december 2015 ob 15:36 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Papež Frančišek je nagovoril slovenske romarje na Trgu sv. Petra. Opogumiti želi vse Slovence, še posebno tiste, ki imajo javno odgovornost, da podprejo družino kot osnovno strukturo družbe. Napovedovalec je ob predstavitvi romarjev iz Slovenije Svetemu očetu dejal, da mu prisotni želijo izraziti prisrčne čestitke za rojstni dan in za bližnje božične praznike. "Izražajo iskreno hvaležnost in sinovsko vdanost ter zagotavljajo svojo molitev za vas in po vaših namenih," je navedel po poročanju Radia Vatikan. "Prisrčno pozdravljam romarje iz Slovenije. Celotni Cerkvi v Sloveniji prenesite mojo hvaležnost za njeno prizadevanje v dobrobit družine," pa je med drugim še odgovoril papež. Al. Ma. Slovenci bomo pokazali svoj pogum tako, da se bomo v nedeljo uprli politični eliti in glasovali v dobro naših otrok. #proti Me veseli, da se je papež jasno in glasno zavzel za družino in dal podporo Slovencem. Sedaj ga neoliberalci ne bodo mogli več zlorabljati v svoji propagandi. Ljubljanski župan Janković res pobiral desetino od mestnega gradbinca? Kriminalisti naj bi kar dve leti prisluškovali ljubljanskemu županu 18. december 2015 ob 10:14, zadnji poseg: 18. december 2015 ob 10:30 Ljubljana - MMC RTV SLO Hišne preiskave, ki so v četrtek potekale na MOL-u, so neuradno povezane s podkupovanjem ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Dokaze naj bi kriminalisti pridobili s prisluhi. Po poročanju POP TV-ja naj bi po neuradnih informacijah kriminalisti s prisluhi ugotovili, da je ljubljanski župan Zoran Janković v obdobju med 2012 in 2014 od vsakega posla MOL-a s KPL-jem dobival 10 odstotkov. 163 milijonov v 12 letih Podkupnine naj bi Jankoviću izplačeval nekdanji lastnik KPL-ja Ranko Mimović, ki je trenutno v zaporu. Gotovinska izplačila KPL-ja pa naj bi pobiral Jure Janković, mlajši županov sin. KPL je po podatkih Supervizorja od 2003 do 2015 od MOL-a prejel nekaj več kot 148 milijonov evrov, njegovo hčerinsko podjetje KPL rast pa nekaj manj kot 15 milijonov evrov. Po poročanju Financ ima KPL koncesijo za vzdrževanje ljubljanskih cest in opravljanje zimske službe. Lani pa je ustvarilo 22,3 milijona evrov prihodkov in dober milijon evrov čistega dobička (ter dva milijona evrov kosmatega denarnega toka). KPL pa je tudi gradbeno podjetje, ki opravi večino gradbenih poslov, kjer je naročnik MOL. Tako je prenavljal Trg republike in Slovensko cesto. Drugi sum kaznivega dejanja, ki ga preiskujejo kriminalisti, se neuradno nanaša na nezakonito posredovanje pri zaposlitvi javnega uslužbenca. V zameno za spolne storitve naj bi Janković farmacevtki omogočil zaposlitev v ljubljanskih elektrarnah. Janković se na očitke še ni odzval. G. C. 26 uglednih podpornikov tovariša ''10%'' Jože Mermal, Žiga Debeljak, Miran Goslar, Ranko Novak, Rajko Kenda, Igor Arih, Milan Kučan, Janez Stanovnik, Mateja Kožuh Novak, Svetlana Makarovič, Jože Mencinger, Lojze Ude, Renata Brunskole, Branko Djurič - Đuro, Matjaž Kmecl, Magnifico, Zoran Predin, Mojmir Sepe, Jerca Mrzel, Iztok Čop, France Bučar, Ana Nuša Kerševan, Marko Bulc, Herman Rigelnik, Franjo Bobinac, Vesna V. Godina Sramota za javni medij - to je res afera največjih razsežnosti, najsibodi preverjena ali ne, nekako skoraj dvomim, da bi 24ur šel v vso to poročanje, če ne bi bili vsaj 90% prepričani v resničnost svojih trditev. 24 ur je včeraj v oddaji v živo razodel te podatke, skladno z informativno oddajo so korigirali tudi naslov v spletni ediciji, ki je dajal jasno vedeti za Jankovičevo dvoletno prejemanje podkupnin, in pa za spolne usluge, ki jih je predlagala dotični farmacevtki. Vi pa kaj? Včeraj sem bil prav pozoren na to kako se boste odzvali, pa ste me razočarali na celi črti. Še danes je novica pod črno kroniko. Sramota, resnično sramota. Ljudje odprite oči. Da bo bil janković koruptiven? Nemogoče! Majke mi. Janković naj odstopi! Čeprav vem, da ne bo. Povedano drugače: Cesar je nag! ''''V zameno za spolne storitve, naj bi Janković farmacevtki omogočil zaposlitev v ljubljanskih elektrarnah'''' in kaj na to poreče 26 uglednih Slovenk in Slovencev, ki so podprli tovariša Jankovića??? Jih boste novinarji danes vprašali za komentar?? A ni Zoki že večkrat povedal, da je največji levičar pri nas? To verjetno pomeni, da največ ukrade ali kako? Ko začne zlo sesedati, ropota v zaporedju in hkrat na krajih, kjer ima zlo svoja oporišča. Oporišča zla v Sloveniji prepoznavamo po kriminalnih vsebinah, ki jih producirajo ustanove in posamezniki. Nabor oporišč zla je širok, zato gre Sloveniji slabo. Volivci, ki volijo oporišča zla, so odgovorni, da gre Sloveniji slabo. Oseba Morpheus2, # 18.12.2015 ob 10:25, je zapisala nabor vplivnežev, ki so podpirali Jankovića za predsednika vlade, nekateri med njimi tudi v obliki romanja na MOL k Jankoviću z molitvijo "Janković predsednik vlade". Ti ljudje so bili vplivneži, razumniki ne, ne glede na ime in priimek! Če bi bili razumniki, ne bi podpirali nedemokrata. Podpirali so ga zaradi sovražnega razpoloženja do SDS in JJ, ki je bilo v tistih časih gnano z medijskim, uličnim in drugimi tipi linča, ki je pozneje preraščal v najhujše oblike izražene preko pravosodnega in parlamentarnega sistema. Kdo je Zoran Janković, kdo so vplivneži, ki so ga maliovali za predsednika vlade, kdo je MOL? So lakmus senzorji, ki s svojimi dejanji javno dokazuejo izredno slabo stanje demokracije v Sloveniji! Mavrični MOL, mavrični Janković, dekadenca! Za njega se je že dolgo vedelo, saj so ga vsi klicali gospod 10%. Ampak ker je "naš" se ga je zaščitilo, ovaditi bi ga bilo tudi treba da v imenu vseh davkoplačevalcev reklamira LGBT. Vauuu.... 1. prisluhi bodo nezakoniti 2. ostale dokaze bo Ćefko pojedel za malico (odgovori bodo enaki prejšnjim) 3. farmacevtka si bo sama kriva / se laže 4. podpora Jankoviću bo spet skokovito narasla, ljubljančani se bodo poenotili, da ga podprejo za nadaljnega župana 5. a Jurček še živi v zapuščenem skladišču v Slovenski Bistrici? Matr je skromen, poba. 6. CASE CLOSED Upam, da bo zdaj levičarjem jasno zakaj si je tovariš Janković, ko je še kandidiral za predsednika vlade, tako prizadeval za velike infrastrukturne projekte! In zakaj nekateri tako forsirajo drugi tir! 10% press No, tole s farmacevtko drži 100%, jo osebno poznam. MMC, prosim, da mi ne izbrišete komentarja, saj ne lažem, ne natolcujem. Čudi me samo to, da šerif ni tok pameten, pa kliče ljubavnice s kakega drugega telefona, vsak dan si lahko drugega boba kupi... Tudi Rop se mi zdi sumljiv, saj je pred časom povedal Jankoviču, da je on postavil. Kako se bo župan Janković odzval na obtožbe? Kriminalisti naj bi kar dve leti prisluškovali ljubljanskemu županu 18. december 2015 ob 10:14, zadnji poseg: 18. december 2015 ob 15:15 Ljubljana - MMC RTV SLO Hišne preiskave, ki so v četrtek potekale na MOL-u, so neuradno povezane s podkupovanjem ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Dokaze naj bi kriminalisti pridobili s prisluhi. Po poročanju POP TV-ja naj bi po neuradnih informacijah kriminalisti s prisluhi ugotovili, da je ljubljanski župan Zoran Janković v obdobju med 2012 in 2014 od vsakega posla MOL-a s KPL-jem dobival 10 odstotkov. 163 milijonov v 12 letih Podkupnine naj bi Jankoviću izplačeval nekdanji lastnik KPL-ja Ranko Mimović, ki je trenutno v zaporu. Gotovinska izplačila KPL-ja pa naj bi pobiral Jure Janković, mlajši županov sin. KPL je po podatkih Supervizorja od 2003 do 2015 od MOL-a prejel nekaj več kot 148 milijonov evrov, njegovo hčerinsko podjetje KPL rast pa nekaj manj kot 15 milijonov evrov. Po poročanju Financ ima KPL koncesijo za vzdrževanje ljubljanskih cest in opravljanje zimske službe. Lani pa je ustvarilo 22,3 milijona evrov prihodkov in dober milijon evrov čistega dobička (ter dva milijona evrov kosmatega denarnega toka). KPL pa je tudi gradbeno podjetje, ki opravi večino gradbenih poslov, kjer je naročnik MOL. Tako je prenavljal Trg republike in Slovensko cesto. Drugi sum kaznivega dejanja, ki ga preiskujejo kriminalisti, se neuradno nanaša na nezakonito posredovanje pri zaposlitvi javnega uslužbenca. V zameno za spolne storitve naj bi Janković farmacevtki omogočil zaposlitev v ljubljanskih lekarnah. Janković se bo odzval popoldan Zoran Janković se bo na navedbe o podkupovanju s strani KPL-a ter glede zahtev za domnevne spolne usluge odzval predvidoma popoldan. V četrtek je po opravljeni hišni preiskavi prešerno razlagal, da so bili kriminalisti "korektni", da so pobrali le zapiske s kolegijev zadnjih dveh let in da je bila "preiskava opravljena na podlagi ovadbe človeka, ki je pravnomočno obsojen in je v zaporu." Medtem, ko so bile prvotne neuradne informacije, da naj bi kriminalisti pregledovali sume nepravilnosti pri izgradnji kanalizacije na Rakovi Jelši, saj so bile po poročanju nekaterih medijev preiskave opravljene tudi na KPL-ju in Vo-Ka-ja. Toda preiskava je za ljubljanskega župana bistveno bolj neprijetna. Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Majhenič je v četrtek povedal le, da protipravna premoženjska korist, ki jo preiskujejo, znaša 150.000 evrov, osumljenih pa je osem oseb, ki so kazniva dejanja storili med letoma 2012 in 2014. Osumljenci pa so kazniva dejanja storili pri upravljanju s premoženjem občine, tako da je občina plačevala račune za opravljene storitve, osumljenec pa je zase zahteval denarno nagrado v višini 10 odstotkov. "Eno kaznivo dejanje naj bi bilo storjeno tudi v zvezi z nezakonitim posredovanjem pri izvedbi postopka javnega naročila, povezanega z gradbenimi deli, ki sta ga naročila občina in javno podjetje," je tudi pojasnil Majhenič in dodal, da je do kaznivih dejanj prišlo tudi pri nezakonitem posredovanju pri zaposlitvi javnega uslužbenca v javnem podjetju in tudi s sklenitvijo škodljive pogodbe, povezane s fiktivnim poslom pri prodaji vrednostnih papirjev. "Gospodarsko družbo iz Ljubljane naj bi tako oškodovali za več kot 150.000 evrov," je dodal Majhenič. KPL živi na račun MOL-a Ovadbo o kateri je govoril Janković, naj bi kriminalistom podal nekdanji največji lastnik podjetja CPL Naložbe, švicarsko slovenski poslovnež Ranko Mimović. CPL Naložbe, v lasti so imele tako Cestno podjetja Ljubljana (CPL) in preko njega tudi KPL, je končal v stečaju. KPL je sicer v začetku oktobra kupilo bosansko podjetje MG Mind, ki ga vodi Mladen Milanović in je zanj plačalo skoraj osem milijonov evrov. Mimović je trenutno v zaporu potem, ko je maja lani priznal krivdo za kaznivi dejanji goljufije in bil nato obsojen na dve leti zapora in plačilo 99.240 evrov stranske denarne kazni. V zadevi je šlo za protipravne pridobitve 2,2 milijona evrov, ki jih je Mimovićevemu podjetju Patera nakazal Alojz Bizjak, direktor družbe Albistroj, ki je za CPL opravljala pripravljalna zemeljska dela. Mimović izplačeval nekdanje nepremičnine družine Janković? Mimović je CPL Naložbe obvladoval preko svoje družbe Patera. CPL Naložbe je prevzel marca 2013. Patera pa je po tedanjem poročanju Financ postala tudi lastnica dveh zazidljivih zemljišč v Podutiku in ob Cesti dveh Cesarjev in sicer preko prevzema podjetij, ki so jih neuradno povezovali z Jankovićevo družino. Četrtkove hišne preiskave v KPL-ju niso bile prve. KPL so kriminalisti preiskali že v začetku lanskega leta, saj naj bi Mimovića in sodelavce sumili tudi kaznivih dejanj zlorabe položaja in pranja denarje. Šlo naj bi tudi izčrpavanje CPL-ja in KPL-ja, ki je eksistenčno odvisen od koncesije MOL-a, ki predstavljala okoli 80 odstotkov njegovih prihodkov. 10% meni, pa smo zmenjeni :) Tako se je začela graditi džamija, tako so se naredile napol Stožice, tako so se delali mostovi čez Ljubljanico, tako naj bi se naredila železniška postaja, pa so ga Madžari skužili! Zoki-spoki! Fertik si! Odgovor je enak prejšnjemu, nje? @ZeK zanimiv pogled na naslovnico Dnevnika in Dela. brez kakršnegakoli članka na to temo... Kar se je še enkrat izkazalo, da je slovensko novinarstvo je z redkimi svetlimi izjemami pretežni del nekdanjega partijskega novinarskega aparata, skrbno izbranega in popolnoma podložnega politiki, ki se ima za levo in kateri suženjsko služi kot transmisija laži in prevar. Živa sramota za demokracijo. čas je ZA odstop. in to še danes! v nasprotnem primeru bodo jutri množične demonstracije pod sloganom "Gotof je"! te bi pa še kako okrnile praznično idilo v najlepšem mestu na svetu! v nasprotnem primeru bodo jutri množične demonstracije pod sloganom "Gotof je"! te bi pa še kako okrnile praznično idilo v najlepšem mestu na svetu! Pozabi na tole v beli Ljubljani.:)) KPK nima izredne konference za javnost? Čudno, ti jarca.. Sem stresel gnev nad poročanjem Rtvslo, sedaj pa vidim da so preostali t.i. "kredibilni" Dnevnik, Delo še hujši. Sicer pa, kje je komentar Morpheusa o Jankovičevih podpornikih?Zakaj ste ga izbrisali? Viri: Janković grozil muftiju, naj bo tiho glede referenduma, drugače ne bo džamije 18. 12. 2015, 13:18 75 Facebook Twitter Foto: STA Islamska skupnost Slovenije se noče javno opredeliti do vprašanja o spremembi definicije zakonske zveze, čeprav je še tri leta nazaj temu javno nasprotovala v kampanji pred referendumom o družinskem zakoniku. Razlog za to naj bi bil ljubljanski župan Zoran Janković, ki naj bi muftiju Nedžadu Grabusu zapovedal, naj bo o tej temi tiho, drugače mu ne bo zgradil džamije. Zanimivo je, da se je druga skupnost muslimanov v Sloveniji glede vprašanja javno opredelila. Pred referendumom o družinskem zakoniku so se tri največje verske skupnosti v Sloveniji zavzele za družino – skupnost žene in moža ter otrok. Javno so se opredelile proti izenačevanju istospolnih zvez z raznospolnimi ter odločno povedale, da je posvojitev otrok v istospolne skupnosti za njih popolnoma neprimerno. To so bile katoliška, pravoslavna in islamska skupnost v Sloveniji. Slovenski muslimani proti, Islamska skupnost pa tokrat vprašanja ne komentira Letos, ob istem vprašanju redefinicije zakonske zveze, pa Islamska skupnost na čelu z muftijem ostaja tiho. Vprašanje, kako je Islamska skupnost opredeljena do vprašanja, o katerem bomo odločali na referendumu, smo posredovali na obe skupnosti muslimanov v Sloveniji: na Slovensko muslimansko skupnost in na Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji. Medtem ko je Slovenska muslimanska skupnost v odgovoru zapisala, da je njihovo stališče enako stališču Rimokatoliške cerkve, pa je Islamska skupnost v Sloveniji odgovorila, da vprašanja v zvezi z referendumom ne komentirajo. Nedžad Grabus leta 2012: ”Pri tem vprašanju imamo enako stališče kot Katoliška cerkev že dolgo, naše versko prepričanje pa se ne more spreminjati vsako leto ali desetletje. Vprašanje družine je transreligijsko, torej ni omejeno le na eno vero ali versko skupnost, temelji družine so bili položeni že pred tisoče leti.” Nedžad Grabus leta 2015: ”Vprašanja glede referenduma v Islamski skupnosti ne komentiramo.” Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da naj bi ljubljanski župan Zoran Janković gradnjo džamije pogojeval s tem, da mora biti mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus tiho glede referendumskega vprašanja in se torej ne sme oglašati glede opredeljenosti muslimanske skupnosti o vprašanju redefinicije zakonske zveze in posvajanju otrok v istospolne skupnosti. Zanimivo je, da v Sloveniji obstajata dve skupnosti muslimanov, ki pa se glede izjav o referendumskem vprašanju razlikujeta. Ena (Slovenska muslimanska skupnost) se je do vprašanja opredelila, druga (Islamska skupnost v Sloveniji), kamor spada mufti, pa je tiho. Islamska skupnost noče pojasniti, zakaj se do referendumskega vprašanja ne opredeljujejo Ko smo predstavnike Islamske skupnosti v Sloveniji soočili z navedbami, jih ti niso zanikali. Zgolj osorno so nam odgovorili, naj postavljamo bolj resna vprašanja. Podobno so se odzvali tudi na Mestni občini Ljubljana, kjer so dejali, da navedbe nimajo veliko skupnega z razsodnostjo in logičnim razmišljanjem ter da ne držijo. A vseeno nam na Islamski skupnosti niso želeli pojasniti, zakaj se tokrat do vprašanja o istospolnih zakonskih zvezah ne želijo opredeliti, čeprav so še pred tremi leti javno nasprotovali spreminjanju družinske zakonodaje. Katoliška in pravoslavna cerkev odločno proti Medtem ko Islamska skupnost molči oziroma odločitev o glasovanju prepušča vernikom, pa sta v svojem sporočilu toliko bolj jasni Katoliška in Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji. Do novele sta kritični, moti pa jih predvsem možnost, da bi istospolni posvajali otroke. Predsednika Slovenske škofovske konference (SŠK) Andreja Glavana pri noveli najbolj moti “izenačevanje naravne družine ter poroke moškega in ženske z istospolno skupnostjo”. Pri vsem skupaj po njegovih besedah ne gre za homofobijo. “Moramo biti dovolj odprti in spoštovati svobodo tudi istospolnih skupnosti, zakon kot tak pa naj ostane realnost za skupnost moža in žene, ki lahko izpolnita nalogo prokreacije, ki jima jo je dal Bog,” je dejal za STA. Noveli nasprotujejo tudi v Srbski pravoslavni cerkvi v Sloveniji. Kot je za STA dejal namestnik zagrebško-ljubljanskega metropolita v Sloveniji Milan Duduković, njihova Cerkev istospolnim sicer priznava, da se lahko svobodno odločajo, kako bodo živeli, se pa zavzema za to, da se zaščiti klasična oblika družine, vključno z možnostjo, da otroke posvajajo zgolj heteroseksualni pari. Podobno meni paroh Peran Bošković. Sprašuje se, kako bo družba preživela, če bomo uveljavljali tovrstne modele družine glede na to, da istospolni pari ne morejo imeti otrok. “S tem bomo spodbujali le še hitrejše izumiranje naše družbe,” je dejal. M. G. Raziskava: V nedeljo bodo slavili zagovorniki otrok, a le za las 18. 12. 2015, 5:00 44 Facebook Twitter To nedeljo bomo na referendumu odločali, ali bomo zakonsko zvezo med moškim in žensko spremenili v zvezo dveh oseb. Če bi obveljali rezultati naše ankete, bi zakon padel in bi zmagali zagovorniki otrok, a jim zagovorniki istospolnih oseb še vedno dihajo za ovratnik. Proti noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bi se izreklo 48 odstotkov vprašanih, za pa le dva odstotka manj. Dva odstotka še nista odločena, štirje odstotki anketiranih pa na vprašanje niso želeli odgovoriti. To so rezultati vseh tistih, ki bodo na referendum tudi šli in odgovorili na referendumsko vprašanje: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 3. marca 2015? Odločneje proti posvojitvam To vprašanje pa poleg preimenovanja definicije zakonske zveze vključuje tudi vprašanje: Ali se strinjate s tem, da možnost posvojitev otrok dobijo tudi istospolni pari? To se bo namreč s sprejetem tega zakona tudi zgodilo. graf -glasovanje posvojitev Zanimivo je, da ljude ob tako formuliranem vprašanju odgovorijo nekoliko drugače in je razlika med za in proti veliko večja. Več kot polovica oziroma kar 55 odstotkov vprašanih (tudi tistih, ki se referenduma sicer ne nameravajo udeležiti) je na to vprašanje odgovorila z odločnim ne. 37 odstotkov bi istospolnim parom dalo pravico, da posvojijo otroka, 8 odstotkov pa je neodločenih. Najbolj enotni v stranki SDS In kako so se ljudje odločali glede na spol, starost, izobrazbo, kraj bivanja in strankarske preference? Tudi tukaj so razlike večinoma zelo majhne, le ponekod prihaja do izrazitih razlik. Tisti, ki so kot strankarsko preferenco izbrali stranko SDS, so zelo enotni in je med njimi kar 95 odstotkov takšnih, ki posvojitev ne podpirajo. Na približno polovico z nagibom proti podpori so razdeljeni tako v SMC kot v SD, medtem ko je med podporniki Združene levice 86 odstotkov takšnih, ki posvojitve podpirajo. Posvojitve s strani istospolnih parov prav tako najbolj podpirajo v starostni skupini med 25 in 34 let (48 odstotkov), medtem ko so izrazito proti temu v starostni skupini od 35 do 44 let (77 odstotkov). Glede na izobrazbo in območje bivanja posvojitvam bolj nasprotujejo tisti z osnovno ali poklicno šolo in tisti s podeželja, tisti z višjo izobrazbo ter iz manjših ali večjih mest pa so prav tako razdeljeni približno na polovico. Podrobnejše podatke si lahko ogledate v grafu:sociodemografija Zagovorniki otrok potrebujejo še 64 tisoč glasov Omenimo še, da mora za padec zakona, ki je razdelili Slovence in Slovenke, PROTI glasovati kar 343 tisoč volivcev. Volivci, ki glasujejo ZA, ne vplivajo na kvorum. Leta 2012 je proti družinskemu zakoniku glasovalo 279 tisoč ljudi. Letos tako zagovorniki otrok potrebujejo še dodatnih 64 tisoč glasov. Vsak glas šteje. Anketa je bila opravljena med 16. in 17. decembrom, na vprašanja pa so odgovarjale 402 polnoletne osebe. Vzorec je bil definiran s pomočjo 12 statističnih regij, število enot v vzorcu je določeno proporcionalno glede na število prebivalcev v posamezni regiji, enote iz posameznih statističnih regij so vzorčene neodvisno. Na vprašanje, kako bodo glasovali na referendumu, niso odgovarjali tisti, ki se referenduma zagotovo ne nameravajo udeležiti, teh je bilo 112. Foto: "Domoljubje je stvar vseh Slovencev" MMC na 4. festivalu Mati domovina 18. december 2015 ob 06:30, zadnji poseg: 18. december 2015 ob 07:27 Ljubljana - MMC RTV SLO "Domoljubje je ena redkih točk, kjer se ne bi smeli deliti na ene in druge. Eno je svetovni nazor, politično prepričanje, ampak domoljubje bi moralo biti skupna točka," meni Igor Pirkovič. Svoje prepričanje je kot scenarist vtkal tudi v festival slovenske domoljubne pesmi Mati domovina, ki je letos potekal pod geslom 25 za 25. "Gre za simboliko, 25 let prehojene poti te države, kjer si lahko vsak naredi svojo bilanco - včasih je ta dobra, včasih slaba, ampak današnji večer je vendarle trenutek za slavje. Trenutek, da se ozremo nazaj in tudi za dobro popotnico za naslednjih 25 let, da bi bilo še bolje, kot je bilo do zdaj," je pojasnil številsko ujemanje jubilejne obletnice z izbranimi pesmimi in izvajalci. "Pri scenarju smo se oprli na nekaj opornih točk - tokrat kronološko, od prvih idej o Zedinjeni Sloveniji, preko Majniške deklaracije, sanj še iz stare Jugoslavije, da bi Slovenci živeli v svoji državi. Poentirali smo tudi svetle točke slovenske zgodovine, kar vsekakor je tudi priznanje mednarodne skupnosti - Slovenija je kmalu po osamosvojitvi postala samostojni subjekt mednarodnih odnosov, enakopraven partner. In predvsem to smo imeli v mislih, ne pa tistih delitev, ki so danes žal vse prepogoste," je dodal. Posnetek celotne prireditve si boste lahko ogledali ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Na sporedu bo 26. decembra ob 20.05 na 1. programu Televizije Slovenija. Čas so zavrteli nazaj Eden od izvajalcev, ki so v četrtek zvečer stali na odru polne dvorane Cankarjevega doma, je bil tudi Boris Kopitar. "Tudi jaz sem bil entuziast. Rekel sem si, da zdaj, ko smo na svojem, bomo pa na svojem gospodarji. Danes pa pač je, kakor je. Tako bom rekel - še vedno je čas za sanje, tako kot je bilo rečeno na današnjem koncertu. In jaz kar sanjam, da bo Slovenija še dolgo lepa, jaz jo imam pač rad, zato tudi pojem pesem Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi. In vem, da jih moji dve vnukinji, ki ju že imava z ženo, zagotovo bosta," je prepričan. "Zame so slovenske pesmi najlepše na svetu," je pristavil. Slovenska glasba navdušuje tudi Sašo Avsenika. "Samo 14 dni sem živel v Jugoslaviji, sicer sem odraščal v Sloveniji. Spomini so super lepi, se mi pa zdi, da kot narod le še pridobivamo ponos in te vrednote vedno bolj cenimo. Tudi v današnjem večeru so združene pop, rock, džez, klasična in narodno-zabavne domoljubne pesmi in vse te imamo Slovenci zelo kakovostne," nam je pojasnil v zaodrju. Čas nazaj smo zavrteli tudi z Vilijem Resnikom. "Ko se je vse to dogajalo, ko se je Slovenija osamosvajala, takrat je bila Slovenija zame Slovenija. In jaz sem verjel v to Slovenijo. Danes pa moram reči, da sem razočaran nad vsem, zato ker se sramujemo svoje kulture, se dajemo v neke predalčke, ki so nepomembni in povzročajo samo razdor. Včasih se zalotim, da me je sram biti Slovenec, ker nihče ne spoštuje nikogar, in to me moti," se je jezil. Poln oder Poleg njih so se na odru zvrstili še Modrijani, Spev, Gadi, Gregor Avsenik in Ansambel Saša Avsenika, Gianni Rijavec in kvintet Dori, Eva Černe, Ana Dežman, Nuška Drašček, Nuša Derenda, Irena Vrčkovnik, Amadea Begović, Jožica Svete, Joži Kališnik, Slovenski oktet, Oto Pestner, Aleksander Mežek, Lucas-Somoza Osterc, Marko Novak, Tomaž Plahutnik, Zoran Zorko, Janez Triler, Tim Ribič, Darko Vidic in Jože Vidic, pa tudi baletniki in veliki festivalski orkester. Festival Mati domovina, pod katerega sta kot direktor in umetniški vodja podpisana brigadir Tone Krkovič in Patrik Greblo, je letos pot Lušno je bilo - res odlični pevci in pevke, orkester, plesalci ... Prireditev v čast Sloveniji in v podporu domoljubju, pa (skoraj) nobenega levičarskega politika. Slabo, res slabo... Vsa čast predsedniku Pahorju. 4. festival slovenske domoljubne pesmi se je končal z Zdravljico v izvedbi vseh izdajalcev večera. ”Veste, ko ni argumentov, se vedno pojavi izraz homofobija” 18. 12. 2015, 15:40 6 Facebook Twitter Aleš Primc in Metka Zevnik (foto: N. K.). “Kampanja se je odvila tako, kot smo napovedali – objeli smo Slovenijo,” je ob zaključku referendumske kampanje povedala Metka Zevnik. Razočarana je le nad pristranskim poročanjem in sovražnostjo nekaterih medijev. Aleš Primc pa je ob zaključku kampanje obljubil, da se bodo v prihodnje zavzemali za to, da se uredijo socialne pravice istospolnih parov. Metka Zevnik je s potekom kampanje zadovoljna. Bili so v mnogih slovenskih krajih po vseh regijah, kjer so se pogovarjali z ljudmi. “Razlagali smo jim, kaj ta zakon prinaša, nagovarjali k udeležbi, to je bila naša kampanja. Bila je bogata, bilo je zelo lepo se srečevati s toliko ljudmi iz Slovenije.” Priznala je, da je sedaj tudi sama postala bogatejša, saj je spoznala mnogo krasnih ljudi. Podporniki zakona so v času kampanje kazali močno nestrpnost Zevnikova je izpostavila tudi, da so v času referendumske kampanje čutili izrazito enostransko poročanje medijev, še posebej se je to videlo na soočenju na javni televiziji. “Srečujemo se s homo lobijem, ki nasprotnike zakona smeši, po internetu delajo različne parodije na soočenja in filme, ki so proti. S tem kažejo močno nestrpnost, ki jo sicer očitajo drugemu polu,” je pojasnila. Po njenih besedah so tudi mnogi umetniki, ki se izpostavijo in povejo da so proti, takoj napadeni, tudi s tem da ne bodo več dobili aramžmajev. “Ljudje v Sloveniji so zastrašeni, kar me močno skrbi. Danes nas napadajo in smešijo, jutri nas bodo kaznovali in zapirali,” je zaskrbljena Zevnikova. “Mediji nas želijo očrniti in govorijo, kako smo homofobni. Veste, ko ni argumentov, se vedno pojavi izraz homofobija. Mi nikogar ne preganjamo niti diskriminiramo,” poudarja Zevnikova. Primc in Zevnikova še enkrat pozvala k udeležbi na referendumu Aleš Primc je še enkrat povabil vse ljudi, da se udeležijo referenduma in glasujejo proti posvojitvam otrok v razmerje dveh moških, dveh žensk in dveh transseksualcev. Zevnikova pa je dodala, da je kvorum visok, ampak da pričakujejo veliko udeležbo ljudi. Povabila je vse starše, stare starše in bodoče starše, da na referendumu oddajo svoj glas. “Mnoge družine se vsakodnevno trudijo za dobrobit svojih otrok, niso ne pijanci, niti nasilneži, kar nam pogosto očitajo,” je povedala. Primc obljublja, da se bodo po padcu zakona zavzeli za socialne pravice homoseksualcev Primc je ob zaključku obljubil, da ko bo zakon zavrnjen, kar trdno verjamejo da bo, bodo v roku enega meseca pripravili zakon, s katerim bodo uredili vse socialne pravice istospolnih partnerjev, tako kot jih imajo raznospolni. Razen tistih, ki se nanašajo na posvojitve in kar se nanaša na svobodno odločanje o rojstvu otrok. “Ker tega sami s svojimi političnimi zavezniki niso uspeli doseči v 15 letih, bomo mi to naredili v roku enega meseca po zavrnitvi zakona na referendumu. In ta zakon bomo potem predlagali poslanskim skupinam, da ga oni vložijo,” je poudaril. Če poslanci ne bodo sami vložili zakona, Primc obljublja, da bodo sami zbrali pet tisoč podpisov in posredovali predlog zakona v državni zbor. Preden pa bodo to storili, se bodo skušali uskladiti s skupinami homoseksualnih aktivistov, usklajeni zakon pa bodo potem predlagali v državni zbor, je še povedal Primc. N. K. Gnilo in zatohlo. Naj se reši, kdor se more! 18. 12. 2015, 11:14 21 Facebook Twitter Ko se človek v Sloveniji zapiše na stran političnega prostora, ki ga večinsko predstavlja stranka SDS, sprejme nase tudi veliko tveganje. Utrip Slovenije še vedno določajo sile, ki jih lahko imenujemo kontinuiteta, titoistična levica, lahko tudi udbomafija. Kakorkoli jim že rečemo, vemo, za katero omrežje gre. Tisto, ki narekuje vsa dogajanja v tej državi, od politike do gospodarstva, kulture in medijev. Janša in SDS sta priljubljeni tarči Največja tarča je seveda Janez Janša. Četrt stoletja ga na vse načine skušajo umakniti s političnega parketa, da bi se znebili resne opozicije in da bi lahko v celoti zavladali. To jim ni uspelo, prej so s političnega zemljevida izginile nekoč vladajoče stranke, predvsem LDS, ki je skupaj z ostankom partije in njenih satelitov vladala ducat let. Vendar se te strukture regenerirajo, selijo se iz enega v drugo politično gnezdo, genski zapisi so si tako sorodni, da se hitro zavohajo in ponovno sestavijo. Le to jim ne uspe, da bi obračunali z Janšo in uničili SDS, res pa je naporna vsa ta dolgoletna obramba pred nenehnimi napadi. Bolj kot stranko in Janeza Janšo pa je ta politično-tajkunska tovarišija v času dolge vladavine načela zdravje države Slovenije. S kleptomansko maniro so državo spravili na rob bankrota, njihove račune pa preko višjih davkov in vse večje revščine plačujejo tudi tisti državljani, ki jih še danes zvesto volijo. Leva politika si pomaga z goljufijami in prevarami Janša in celotna stranka sta tista tarča, v katero radi streljajo. Ker politična konkurenca zaradi svoje kilavosti bolj slabo cilja, si v konkurenčnem boju pomaga z goljufijami. Janez Janša in stranka sta preživela že veliko montiranih procesov, ko dobro znani pisci scenarijev v igro pošiljajo policijo, sodstvo, medije. Poznam primere, ko so kriminalisti sami napisali anonimko, da so za tem šli po njeni sledi. Vsi konstrukti na koncu resda padejo, vendar to jemlje čas in energijo. Kar pa je njihov namen. S policijo sem v svojem življenju imel kar nekaj opravka, žal več slabih kot dobrih izkušenj. Ko so me pred petnajstimi leti poskušali pokončati na pragu moje hiše, je policija ravnala diletantsko. Ne vem, ali namenoma ali ne, oboje je slabo. Na kraj poskusa umora je prišel le en policaj po dvajsetih minutah, preiskovalne sodnice na ogled kraja dogodka seveda ni bilo, zaprli niso niti ene ceste, da ne bi koga od napadalcev ujeli vsaj po pomoti. Nekdo je hitro poskrbel, da so splužili nekaj centimetrov snega, da bi se prekrile sledi strahopetnih in zahrbtnih zveri. Za materialne dokaze niso poskrbeli, vmes je sodna oblast nastavila še čudnega sodnika. Če zločina ni, se ga lahko naredi Čeprav sem bil žrtev, so me na vse načine poskusili narediti za zločinca. Epilog primera Petek je tudi pokazal, da so pri nas še ostanki totalitarizma, ko so zločin in zločinci cenjeni in dobro nagrajeni (visoke pokojnine, položaji, odškodnine …), žrtev pa je preganjana. Skupaj z nekaterimi medijskimi moralnimi pokvekami so začeli širiti laži, kako naj bi me hoteli likvidirati zaradi žensk, ne zaradi mojega novinarskega pisanja, zaradi nekakšnih dolgov, ne zaradi pisanja o pranju denarja v Novi KBM, inventivnosti pri izmišljotinah jim res ni manjkalo. Policiji je to ustrezalo, saj so lahko preiskavo širili daleč od vzroka, za katerega so vedeli tudi slepi in gluhi. In namesto reduciranja na enega samega naročnika in pol ducata napadalcev, so mešali meglo, češ da morajo preveriti vse informacije. Tudi šef današnje policije je kot kriminalist takrat sodeloval pri preiskavi tega primera. Vmes pa je skupina ljudi, ki je stala za napadom in mastno plačala napadalce, ob tihem soglasju organov pregona in leve politike ropala dalje. Vse do trenutka, ko so več kot tisoč ljudi oropali še zadnjega dostojanstva in jih ponošene in zdelane vrgli na cesto. Sami se še vedno vulgarno mastijo v naropanem bogastvu. Pred zakonom smo vsi enaki. Ali res? V floskule, kako smo pred zakonom vsi enaki, ki smo jih poslušali tudi te dni, seveda nihče več ne verjame. Represivni in pravosodni aparat te države te ob pravem naročniku in medijski podpori lahko hitro uniči. Če si žrtev, primera pač ne speljejo do pravičnega konca. Na drugi strani iz nedolžnega hitro naredijo kriminalca. Z izmišljotinami, podtaknjenimi podatki, dobro načrtovanim in do potankosti speljanim medijskim umorom. Ko sem te dni od blizu spremljal bizarno hišno preiskavo pri poslancu Andreju Širclju in na sedežu stranke SDS, se mi je samo potrdilo spoznanje, da v živimo v vedno bolj gnilem in zatohlem okolju brez upanja na napredek. Še Cerar je nehal pridigati o morali in vrednotah, saj je očitno spoznal, kako je bil ob prodajanju te solate le še smešna karikatura. Država je sesuta. Če bo v nedeljo na referendumu potrjen še ta nori zakon, potem nam ostane samo še krik obupanih: Naj se reši, kdor se more! Intelektualci, ki naj bi prepoznali in opozorili na te mimohode vladajoče elite in krizo v državi, so zaviti v molk ali na levičarskih okopih tekmujejo v sovražnosti do desno-sredinske oziroma konservativne opcije. Tistih torej, ki ne hodijo po mestu z mavričnimi zastavami in piščalkami ali transparenti “Refugees welcome”, ampak izražajo svoj pogled svet, ki je velikokrat preslišan in največkrat zasmehovan. Zaradi medijskega enoumja, dominacije kvaziintelektualne elite, iz državnega proračuna rejenih levičarskih civilnih društev ter pohlepa vseh vrst smo pristali v tem močvirju. Miro Petek Zgodovinsko: dvojna zmaga bratov Prevc! V nedeljo ob 14.15 še ena tekma 19. december 2015 ob 14:19, zadnji poseg: 19. december 2015 ob 18:11 Engelberg - MMC RTV SLO/STA Kakšen fantastičen dan za slovenske smučarje skakalce v Engelbergu! Peter Prevc je dobil tekmo svetovnega pokala pred 16-letnim bratom Domnom. 23-letni Prevc je pot do osme zmage med skakalno elito stlakoval že v prvi seriji, ko je skočil 139,5 m, s čimer je za sedem metrov prehitel najbližjega zasledovalca Nemca Richarda Freitaga. Tretji je bil brat Domen (133,5 m). 16-letni Domen pred 43-letnim Noriakijem V finalu je nato s skokom 134,0 m dolgo vodil 43-letni japonski veteran Noriaki Kasai, ki je bil na vrhu do nastopa Domna. Ta je prav tako pristal pri 134,0 m in prevzel vodstvo. Freitag je zaostal za obema, Peter pa je le potrdil status trenutno najboljšega skakalca svetovnega pokala. S še enim izjemnim skokom (134,0 m) je brata, ki se je veselil prvih stopničk v karieri, premagal za 14 točk. Peter Prevc: Analiza je pomagala "Včeraj nisem skakal najbolje. Analizirali smo skoke in ugotovili, kaj je šlo narobe. Danes sem skakal zelo dobro in zanesljivo. Upam, da bo šlo tako tudi naprej. Jasno, vesel sem tudi, da je bil na zmagovalnih stopničkah tudi moj brat Domen," je takoj po tekmi povedal Peter Prevc. Lanski zmagovalec svetovnega pokala Nemec Severin Freund je bil osmi, kar pomeni, da ima po šestih tekmah Peter Prevc na vrhu skupnega seštevka 105 točk naskoka pred Nemcem. Domen pa se je prebil že na osmo mesto. Do točk še Lanišek in Tepeš Od Slovencev sta v finalu nastopila še zmagovalec kvalifikacij Anže Lanišek, ki je končal na 24. mestu, in 28. Jurij Tepeš. Robert Kranjec (37.) in Anže Semenič (43.) se nista uvrstila v drugo serijo. Janus: Stari čevlji so očitno pravi "Odlično je bilo spremljati zadnje skoke na trenerski tribuni. Ne vem, kaj naj rečem. Zgodovinski trenutek, prvič dva brata na prvem in drugem mestu v pokalu. Čestitke Petru in Domnu za odlične skoke. Peter je v petek preizkusil nove čevlje in je šel potem nazaj na stare, ki so očitno pravi. Zanimivo je tudi, da je bil Noriaki Kasai pri 43 letih tretji, če odštejemo 16 let, ki jih ima Domen, pridemo do kar zanimive številke," je zgodovinsko dvojno krono bratov Prevc pospremil slovenski trener Goran Janus. "Tudi Jurij Tepeš in Anže Lanišek sta bila solidna, čeprav sta napravila napaki v finalu. V Engelbergu je specifična skakalnica, in če ne ujameš pravega trenutka za odskok, ne moreš skočiti daleč. Upam, da bo v nedeljo bolje." V videonovicah desno si oglejte nastope zadnjih treh skakalcev v Engelbergu, oba skoka bratov Prevc v prvi seriji in podelitev lovorik najboljšim. V nedeljo bo v Engelbergu še ena tekma. Začetek ob 14.15. Prenos na TVS 2 in na MMC-ju. SVETOVNI POKAL (M) ENGELBERG, prva tekma Končni vrstni red: daljavi točke 1. P. PREVC SLO 139,5/134,0 297,1 2. D. PREVC SLO 133,5/134,0 283,5 3. N. KASAI JAP 131,5/134,0 273,5 4. R. FREITAG NEM 132,5/128,5 272,3 5. K. GANGNES NOR 127,0/135,0 271,6 6. A. FANNEMEL NOR 133,0/128,0 271,5 7. S. KRAFT AVT 132,5/127,5 269,8 8. S. FREUND NEM 133,0/126,0 265,7 9. M. HAYBÖCK AVT 129,0/129,0 264,7 10. M. FETTNER AVT 131,5/130,5 264,3 ... 24. A. LANIŠEK SLO 126,5/122,5 245,0 28. J. TEPEŠ SLO 125,0/120,0 236,9 ------------ zunaj finala: ------------ 37. R. KRANJEC SLO 118,0 109,0 43. A. SEMENIČ SLO 120,0 106,0 Po prvi seriji: daljave točke 1. P. PREVC SLO 139,5 151,4 2. R. FREITAG NEM 132,5 138,5 3. D. PREVC SLO 133,5 138,2 4. S. KRAFT AVT 132,5 137,8 5. A. FANNEMEL NOR 133,0 137,7 6. S. FREUND NEM 133,0 135,5 7. A. KOFLER AVT 132,5 134,0 8. J. HAUER NOR 131,5 133,8 9. K. STOCH POL 130,5 133,0 10. R. KOUDELKA ČEŠ 129,5 132,8 ... 17. A. LANIŠEK SLO 126,5 125,0 25. J. TEPEŠ SLO 125,0 121,4 SVETOVNI POKAL (M) Skupni vrstni red (6/31): 1. P. PREVC SLO 464 točk 2. S. FREUND NEM 359 3. K. GANGNES NOR 310 4. D.-A. TANDE NOR 251 5. J.-A. FORFANG NOR 234 6. R. FREITAG NEM 179 7. M. HAYBÖCK AVT 177 8. D. PREVC SLO 166 . A. STJERNEN NOR 166 10. S. KRAFT AVT 157 ... 15. A. LANIŠEK SLO 105 31. J. TEPEŠ SLO 35 38. R. KRANJEC SLO 16 50. A. SEMENIČ SLO 2 M. R., A. V. Najboljši trije v Engelbergu (od leve proti desni): 16-letni Domen Prevc, 23-letni Peter Prevc in 43-letni Noriaki Kasai. Neuničljivi japonski veteran bi lahko bil obema Slovencema oče. Koalicija Za otroke gre napoveduje nov zakon, Primc vstopa v politiko Udeležbe na referendumu je presegla 36 odstotkov 21. december 2015 ob 08:40, zadnji poseg: 21. december 2015 ob 16:45 Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Koalicija Za otroke gre je po uspehu na referendumu napovedala, da bo v mesecu dni vložila nov predlog zakona, ki naj bi urejal vse pravice istospolnih parov, razen posvojitve otrok, vodja koalicije Aleš Primc pa je napovedal vstop v politiko. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih včeraj ni dobil podpore, nasprotnikom je namreč uspelo zbrati dovolj glasov, da so presegli zavrnitveni kvorum. Proti zakonu je po neuradnih podatkih državne volilne komisije (DVK) glasovalo skoraj 392.000 ljudi. Nasprotniki novele zakona so bili za odhod na volišča veliko bolj motivirani kot leta 2012, ko se je odločalo o sprejetju družinskega zakona, takrat se jih je proti zakonu izreklo 280.000, torej skoraj 112.000 manj. Podpornikom zakona je na volišča uspelo privabiti manj ljudi kot pred tremi leti, včeraj je tako novelo zakona podprlo 225.000 volilnih upravičencev, pred tremi leti pa je za sprejetje družinskega zakonika glasovalo osem tisoč ljudi več, je za Radio Slovenija poročal Tomaž Celestina. Vse volilne enote proti noveli zakona Glas proti je prevladal v vseh osmih volilnih enotah, najodločneje so se spremembam zakona uprli v osmi, ptujski, volilni enoti, kjer je "proti" obkrožilo skoraj 74 odstotkov. V osmi volilni enoti je močno izstopal predvsem 11. volilni okraj, kjer je proti noveli zakona glasovalo 82,4 odstotka. Spletna stran Državne volilne komisije (DVK), na kateri so bili objavljeni izidi referenduma, je bila v nedeljo začasno nedostopna. Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da je do izpada prišlo zaradi zamenjave požarnega zidu. DVK še pojasnjuje, da je eno izmed volišč v Grosupljem začasno ostalo brez elektrike, zato so ga za kratek čas zaprli, nato pa so glasovanje podaljšali za 40 minut. Ravno zaradi nevšečnosti na omenjenem volišču so izide referenduma začeli objavljati pozneje. . Najmanj odločna je bila zmaga nasprotnikov v tretji volilni enoti, kjer je bilo glasov proti le 51,32 odstotka, v tej enoti je sedmi volilni okraj Ljubljana Center zakon podprl z 68,5 odstotka volilnih glasov. Podporniki novele zakona so zmagali v samo 14 od 88 volilnih okrajev v Sloveniji. Aleš Primc gre v politiko Koalicija Za otroke gre, ena od glavnih nasprotnic zakona in pobudnic referenduma, je po včerajšnji zmagi napovedala, da bo v enem mesecu pripravila nov zakon, v okviru katerega bodo, razen posvojitve otrok, uredili vse pravice istospolnih parov. Aleš Primc pa je po poročanju novinarke Radia Slovenija Nataše Mulec napovedal tudi vstop v politiko: "Zato sem se osebno odločil, da bom svoje dejavnosti nadaljeval v politiki." Na Primčevo napoved se je že odzvala predsednica NSi-ja Ljudmila Novak, ki upa, da "nova stranka ne bo pomenila, da bo v Sloveniji manj desnih strank". Nasprotniki novele so ob zavrnitvi zakona povedali, da so ljudje glasovali za ohranitev vrednot, ki se kažejo v zakonu, otrocih in tradiciji. Le ena izmed diskriminiranih skupin Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer je v odzivu na referendumski izid v izjavi DZ-ja dejala, da je treba odločitev ljudstva spoštovati. "Osebno upam in želim, da nedeljski rezultat v nobenem primeru ne bo spremenil novih oblik partnerstev in medsebojnih odnosov. Žal bo še vedno ostala situacija, ko bodo ti odnosi drugorazredni in neenaki v primerjavi z določenimi drugimi odnosi, vendar ob tej priložnosti zagotavljam, da bomo v naši stranki in poslanski skupini še naprej posebno skrb in intenzivno pozornost namenjali enakosti, enakim pravicam in skrbi za družbene manjšine," je napovedala. V stranki se po njenih besedah zavedajo odgovornosti, ki jo imajo, in trdijo da bodo problematiko izenačitve pravic reševali še naprej. Pri tem je dodala, da gre pri istospolnih le za eno izmed skupin, ki so v diskriminatornem položaju v odnosu do večine. "Naj vas spomnim na pred časom obravnavan zakon o minimalni plači, kjer smo izenačili pravico delavcev do plačila iz dela ... Verjamem, da bomo takoj po novem letu začeli naslavljati problematiko invalidov, osebne asistence, vsekakor bomo morali nekaj narediti tudi v odnosu do demografskega sklada," je še dejala Kustec Lipicerjeva. Zmagal je strah Podporniki novele zakona so bili nad izidom razočarani, vendar bodo boj za pravice istospolnih nadaljevali, saj so prepričani, da bo zakon v prihodnosti zagotovo sprejet. "Nedopustno je, da se še naprej kršijo pravice in se na neki način diskriminira manjšina, zato je treba, da se borimo naprej," je povedal Matej T. Vatovec, poslanec ZL-ja, ki je zakon odločno podpiral. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk pa je ob tem poudarila, da je na referendumu zmagal strah: "Ljudi se je očitno uspešno prestrašilo, kaj vse se bo spremenilo, če bo novela zakona uveljavljena." Danes bodo prešteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Te sicer izida referenduma ne morejo spremeniti, saj se je za glasovanje po pošti iz Slovenije prijavilo zgolj 930 volivcev. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine - v tujino so jih poslali 1.684. Uradni izidi bodo sicer znani 16. februarja. . Čez eno leto v obravnavo isti zakon? France Cukjati iz SDS-a se zaveda možnosti, da bi vlada čez eno leto lahko v postopek znova vložila isti zakon, čeprav so pravice istospolnih znotraj obstoječega zakona po njegovem mnenju že zdaj urejene izredno dobro. Padec novele zakona na referendumu namreč pomeni, da državni zbor eno leto v obravnavo ne sme dati istega zakona, po izteku tega obdobja pa lahko z novelo zakona poskusi znova. Nekateri pravniki opozarjajo na nedopustnost diskriminacije istospolnih, zato predlagajo, da se pravice uredijo s kakšnim drugim zakonom. Varuh človekovih pravic na ustavno sodišče Po poročanju Nataše Lang z Radia Slovenija je na diskriminacijo opozorila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Že pred referendumom je napovedala, da bo varuh, če bo novela zakona padla, v presojo na ustavno sodišče vložil vsaj 70 zakonov, ki diskriminirajo istospolne. Po nedeljskem referendumu so iz urada varuha že sporočili, da bodo skupaj z nevladnimi organizacijami preučili potrebe in možnosti za vložitev zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki ne omogočajo enakih pravic oseb v partnerskih skupnostih. Ustavni pravnik Igor Kavčič z ljubljanske pravne fakultete pa DZ-ju predlaga, naj uzakoni vsaj določene socialne in ekonomske pravice istospolnih parov, saj le tako ne "bomo capljali na repu Evrope". Pravnica Neža Kogovšek Šalamon iz Mirovnega inštituta pa je izpostavila, da istospolni par nima pravice zdravstvenega zavarovanja po partnerju, bolniškega dopusta zaradi bolezni partnerja, odškodnine zaradi smrti partnerja, statusa privilegirane priče na sodišču, zato je po njenem mnenju treba te stvari čim hitreje urediti. Sa. J. SDS: Rezultat referenduma je jasna nezaupnica ministrici Anji Kopač Mrak 21. 12. 2015, 14:37 12 Facebook Twitter Jelka Godec in Alenka Jeraj; Foto: Nova24tv V SDS so z rezultatom referenduma zadovoljni. Po njihom mnenju ta kaže na to, da lahko v Sloveniji ohranimo tradicionalno družino, tradicionalne vrednote, zakonsko zvezo moža in žene, ter da se lahko upremo eksperimentom vladajoče elite in njenih satelitov. Pravijo tudi, da je referendumski rezultat velika nezaupnica vladi in ministrici Anji Kopač Mrak. Na današnji novinarski konferenci sta mnenje SDS o rezultatih referenduma predstavili poslanka Jelka Godec in generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj. Spregovorili sta o posledicah referendumske odločitve, o ponovnih poskusih urejanja problematike istospolnih skupnosti in o nezadostni vlogi medijev v referendumski kampanji. Rezultat referenduma je nezaupnica vladi Jelka Godec se je uvodoma zahvalila vsem, ki so v nedeljo glasovali proti in s tem zaščitili tradicionalno družino in tradicionalne vrednote. Povedala je, da je stranka SMC novelo ZZZDR, kljub temu da jo je predlagala najmanjša stranka levice ZL, posvojila kot svojo. Ogromno pozornosti so spremembi namenili tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom ministrice Anje Kopač Mrak. Ta rezultat je jasna nezaupnica vladi, sploh pa omenjeni ministrici, je bila jasna Godčeva. Proti veliko več kot leta 2012, za pa nekoliko manj Godčeva je tudi povedala, da je bilo proti uvedbi novele kar 110.000 ljudi več kot v letu 2012, za uvedbo pa jih je glasovalo kar 10.000 manj. Godčeva meni, da ti rezultati kažejo na to, da v Sloveniji lahko ohranimo tradicionalno družino in vrednote in se upremo eksperimentom, ki jih levica izvaja proti slovenskemu narodu. Mediji so spet popolnoma zatajili V tej kampanji smo pogrešali aktiven angažma medijev, je povedala Jerajeva. Ocenjuje, da se lahko ljudje verodostojno odločajo le, če so informirani, in tega se ne da narediti z dvema polminutnima izsekoma z okroglih miz in enim soočenjem. Pri SDS ocenjujejo, da je bilo informiranje pomankljivo in da je nekje vladal celo medijski molk. Jerajeva meni, da je dobro, da obstajajo socialna omrežja, kjer so se ljudje lahko dodatno informirali in si ustvarili lastno mnenje o dotični tematiki. Zagovorniki novele so zavajali Kar pa jih v SDS najbolj moti, pa je to, da so bili podporniki novele zelo agresivni in žaljivi in da so zavajali ljudi. Tako so na primer trdili, da istospolni pari ne morejo skleniti zveze, kar je laž, saj imamo že 10 let Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, je bila jasna Jerajeva. Pravi, da ta namreč zadovoljivo ureja vse pravice homoseksualnih parov, res pa je, da je treba urediti še dedovanje po partnerju. V SDS so pripravljeni podpreti dobre predloge Jerajeva je še povedala, da so v SDS pripravljeni podpreti dobre predloge, ki bodo uredili dedovanje po partnerju v registrirani istospolnih skupnostih, prav tako tudi predloge, ki bodo odpravljali kakršnokoli kršenje pravic istospolnih, ki je ZRIPS ni zajel. V SDS podpirajo morebitno stranko Aleša Primca Jelka Godec je na koncu še povedala, da v SDS vseskozi spremljajo dejavnosti Aleša Primca in da ustanovitev stranke, ki bi jo vodil on, pozdravljajo. “Če bo stranko vodil s takšno mero integritete in poštenosti, kot je sedaj vodil civilno iniciativo, bo to dobro za slovensko politiko,” je bila jasna Godčeva. A. R. Ivan Štuhec: Konec »commedie dell’arte« 21. 12. 2015, 10:28 91 Facebook Twitter Foto: Primož Lavre Novinarka neke lokalne televizije me je pred referendumom dvakrat vprašala, kaj bo, če na referendumu zmagajo tisti, ki so za. Moj odgovor je bil dvakrat – da za ne bo zmagal. O tem sem bil ves čas trdno prepričan, a ne zaradi argumentov, ki so krožili v javnosti, tudi ne zaradi vloženega napora aktivistov, ki so bili proti, in tudi ne zaradi aktiviranja najvišjih avtoritet na obeh straneh. Za ni mogel zmagati predvsem zaradi ljudi, ki jim kdo kdaj prezirljivo reče, da so naturščiki. To so ljudje, ki imajo zelo neposreden stik z življenjem na vseh ravneh, od zemlje, do rastlin in živali. Taki ljudje ne živijo iz teorij in ideologij. Tudi nimajo časa poslušati medijev in prebirati te ali one komentarje. Vpeti so v vsakdanje delo in skrb za dobrobit zemlje, živali in ljudi. Ti ljudje preprosto vedo in čutijo, kaj je in kaj ni prav, kaj je naravno in kaj gre z naravo navzkriž. To so ruralci, podeželani, ljudje, od katerih mi vsi vsak dan živimo, ko uživamo doma pridelano hrano. Brez teh ljudi bi Ljubljana, ki je ideološka produktarna, že zdavnaj umrla od lakote. In iz te ideološke produktarne nam kar naprej dopovedujejo, da smo mi na periferiji in ruralni naturščiki zaostali, konservativni, tradicionalni, Janez Markež bi zapisal predmoderni, skratka za časom in za luno. Kot po vseh podobnih dosedanjih referendumih bomo tudi tokrat poslušali, da je pač slovenska družba še nezrela za spremembe in ideje, ki imajo prihodnost in ki bodo v prihodnosti prej ali slej uveljavljene. Vendar če bi produktivisti teh postmodernih idej res kaj dali na razum in znanost, ki je menda za njih edino merilo, potem se postavlja nekaj zelo preprostih vprašanj, na katera je mogoče dati zelo preproste in jasne odgovore. Naravna formula za moškega in formula za žensko ? formula za osebo Formula H2O pove, da je ena molekula vode sestavljena iz dveh vodikovih in iz enega kisikovega atoma. To vsi razumemo kot objektivno dejstvo. Očitno pa imamo težave z razumevanjem nekega drugega objektivnega dejstva. Znanost ne zna razložiti, zakaj imamo ljudje prav 46 kromosomov. Preprosto je to dejstvo, ki ga vsi sprejemamo kot takega. Dalje je dejstvo, da so izjema parnega števila kromosomov prav spolni kromosomi. Ženske imajo dve kopiji kromosoma X, moški pa en kromosom X in enega Y. Gamete samic vedno vsebujejo kromosom X, med tem ko so gamete samca razdeljene pol na X in pol na Y. Zato gameta samca določi spol potomca. Ta zaenkrat znanstveno razumljena dejstva za zagovornike teorije (ideologije) spola očitno ne držijo in jih ni potrebno upoštevati. Po njihovo je spol posledica kulturno-socialnega procesa posameznika in njegove svobodne odločitve, kdaj bo moški oziroma ženska. Zato predlagajo, da sicer znano kromosomsko formulo imenujemo – oseba. Ker pa beseda oseba izvira iz grške besede persona, ki je prvotno pomenila masko, si lahko teorijo spola razlagamo natanko v grškem smislu, ko je en in isti igralec v gledališču menjal maske. Zdaj ga vidimo kot moško, zdaj kot žensko osebo. A v zaodrju in po končani predstavi je bil in ostal to, za kar so ga določili kromosomi. Maske so snete, improvizacija končana Upajmo, da smo commedio dell’ arte s tem referendumom zaenkrat zaključili. Maske so snete, improvizacija je končana. Pravice in seveda dolžnosti naj popravi in uredi zakon, ki je napisan za istospolne osebe. Zakon o zakonskih in družinskih razmerjih, ki ureja kromosome X in Y, pa naj za božjo voljo končno pustijo pri miru. Se pa lahko urbanim produktivistom, ki radi izgubijo stik z naravo, zahvalimo, da smo kristjani in celo uradna Cerkev postali zagovorniki znanstvenih dejstev. Zato na tem referendumu ni šlo najprej za krščanski pogled na družino in na zakonsko zvezo med moškim in žensko. Šlo je za neovrgljiva biološka dejstva, ki so obstajala pred Kristusom in pred Mohamedom. Sicer znanosti vsega ne verjamem, še manj stroki, ki je običajno ali po pravilu svetovno nazorsko razdeljena, verjamem pa dejstvom, za katera velja pravilo: Contra factum non est argumentum (Zoper dejstva ni argumentov). Morda ste spregledali: Kako so o izidu referenduma poročali slovenski mediji? Mediji naj si vzamejo čas za refleksijo o svojem lastnem položaju Referendumski rezultat je tudi z ozirom na vso medijsko gonjo v podpori ZA – velik poraz slovenskega medijskega enoumja. Vsi osrednji mediji naj si vzamejo čas za refleksijo o svojem lastnem položaju. Ta referendum je tudi dokazal, da nimajo več takšne moči, kot si domišljajo. Po resni analizi svojih prispevkov v referendumski kampanji bi morali vsi njihovi kreatorji odstopiti, še posebej na nacionalnih medijih, ki živijo od naših naročnin. Referendumski rezultat pa je tudi očitna nezaupnica politični koaliciji, ki je hotela narod preslepiti in mu odreči instrument neposredne demokracije. Da je bil dosežen kvorum, je veličastna zmaga demokracije in najlepše darilo ob petindvajseti obletnici samostojne države, za katero smo na plebiscitu rekli, da jo želimo – samostojno, suvereno, demokratično in utemeljeno na človekovih pravicah in ne na kakršnikoli ideologiji. Ivan Štuhec Kako so o izidu referenduma poročali slovenski mediji? 21. 12. 2015, 5:00 127 Facebook Twitter Foto:V.V. Večina slovenskih medijev je o rezultatu referenduma poročala povsem v nasprotju z ustaljeno prakso preteklega meseca. Če so prej tej temi posvečali veliko pozornosti in čustev, so z zmago zagovornikov pravic otrok opravili na hitro in povsem hladno. Na Mladini so na referendumski dan preko omrežja Twitter vestno objavljali sprotne rezultate glasovanja, ob končnem izidu, ko je bila znana in jasna zmaga zagovornikov pravic otrok do očeta in mame, pa so se zavili v molk in šele po daljšem premoru (šoku?) napisali nekaj suhoparnih dejstev. Z izjavo Violeto Tomič o tem, da se bodo borili naprej. Podobno uradni in kratki so bili še na spletnih straneh Financ in Večera. Preberite še: – O izzidu referenduma tudi BBC in die Welt – O napakah kampanje ZA ali zakaj jim kampanja ni uspela Na Planetu o zgodovinskem dnevu Na Planetu so poročanje o referendumu začeli s komentarji organizatorjev kampanje PROTI in ZA; v taboru slednje so bili prepričani, da gre za zgodovinski dan, ki si ga bomo Slovenci in Slovenke dobro zapomnili. Prispevek v nadaljevanju je s spremno besedo in sliko v ozadju, na kateri je bila naslikana srečna skupnost dveh moških, dveh mlajših otrok (dečka in deklice) ter psa, pospremila voditeljic oddaje Jerca Zajc Šušterčič, nadaljevala pa ga je nepodpisana novinarka, ki je v prispevek vključila tudi izjavo homoseksualca Mihe Isteniča, ki je med drugim potožil, da se je med kampanjo počutil “vse drugo kot pa človek”. Novinarka je prispevek povezovala s ciničnimi in subjektivnimi komentarji kot na primer “ne glede na spol je imel vsak pravico izraziti svojo voljo”, “drugi še polagajo upe v družbo” in “očitno je strah še prisoten”. Na POP-u lezbijki s sinkom Novinar Jani Muhič je že uvodoma postavil zavajajoče vprašanje: Kako ste se torej odločili na družinskem referendumu? Bo Slovenija sprejela enakopravnost vseh parov ne glede na spolno usmerjenost? Volivci so glede na rezultat očitno razumeli, da to ni bilo referendumsko vprašanje. Le-to se je glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 3. marca 2015? V nadaljevanju je novinar omenil še nekaj dejstev v zvezi z zakonom, ki “izenačuje pravice istospolnih partnerjev”. Pop TV je v času kampanje dosledno uporabljal to zavajajočo dikcijo in ji ostal zvest do konca. Kajti to, čemur so nasprotovali tisti, ki so bili PROTI, niso pravice istospolnih – otrok ni človekova pravica, zakonskega zveza ni človekova pravica – temveč so nasprotovali kvečjemu posvojitvam otrok v skupnost dveh lezbijk, dveh homoseksualcev, dveh trans- ali queerseksualcev. Pripravili so še poseben prispevek o odhodu na volišče dveh lezbijk, ki sta bili velik del kampanje ZA, vendar v nobenem od soočenj nista razložili, od kod jima otrok (sin), niti ju ni noben novinar ali novinarka tega izrecno vprašal. Od vsega najbolj zanimivo pa je, da so na POP-u s to temo zaključili že kar pri osrednji oddaji, potem pa spored nadaljevali z novo oddajo Lada Bizovičarja in filmi. Pravzaprav smo lahko samo na RTV Slovenija še v poznih večernih urah spremljali še eno soočenje voditeljev kampanje ZA in PROTI. 24ur.com bi “nasprotnike” najraje kar prezrli Tudi na portalu 24ur.com so zagovornike pravic otrok poimenovali kar nasprotniki, v naslovu pa korektno izpostavili, da so bili najbolj odločno proti Ptujčani. Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj s svojo zgodbo o 30-letnem otroku, sinu homoseksualcu, Ptujčanom očitno ni segla dovolj v srce. Omenili pa so še domnevne kršitve volilnega molka. Volilni molk je končan, zato pa je toliko bolj izrazit nestrpni in sovražni govor razočaranih volivcev kampanje ZA na spletnih omrežjih. V. V. Varuhinja človekovih pravic je že pred referendumom napovedala, da bo v ustavno presojo vložila 70 zakonov, če novela zakona ne bo sprejeta. Kakšni so otroci, rojeni pozimi? 21. 12. 2015, 5:00 3 Facebook Twitter Foto: iStock V zimskih mesecih se rodi manj otrok kot v poletnem času, pravijo ameriški strokovnjaki. Pa ste vedeli, da zimske otroke povezuje kar precej skupnih lastnosti? Med drugim se znajo lepše obnašati in imajo manj možnosti za razvoj multiple skleroze, medtem pa so bolj nagnjeni k duševnim motnjam kot vrstniki. Otroci, ki so rojeni pozimi, večkrat prihajajo iz socialno šibkejših družin. “Razlog za to je, da si revnejši pari težje privoščijo klimatsko napravo v stanovanju, zato posledično v poletnih mesecih manj seksajo,” so prepričani strokovnjaki. V raziskavi so namreč med seboj primerjali rojstne liste otrok, rojenih v različnih letnih časih. Prav tako se je izkazalo, da se pozimi rodi več deklic, ki živijo v slabšem socialnem okolju. Zimski otroci so ponavadi višji od poletnih kolegov. Na podlagi statistik so znanstveniki s Harvarda ugotovili, da so dojenčki, rojeni v zimskih mesecih, višji od tistih rojenih poleti. Po sedmem letu starosti pa so bili prav tako težji, imajo pa tudi večji obseg glave kot njihovi vrstniki. Foto: iStock Foto: iStock Bolj ali manj inteligentni? Francoske raziskave kažejo, da so otroci, rojeni v januarju, februarju in marcu, v povprečju manj inteligentni, kasneje pa opravljajo slabše plačane poklice kot tisti, ki so rojeni spomladi, poleti in jeseni. Ameriški in avstralski strokovnjaki pa se s svojimi francoskimi kolegi ne strinjajo, saj so ugotovili, da so zimski otroci kvečjemu pametnejši od svojih vrstnikov. Testirali so 21 tisoč “zimskih” fantkov in deklic, rezultati preverjanja znanja pa so pokazali, da so prav ti dosegali boljše rezultate od drugih otrok. Manj možnosti za razvoj mulitple skleroze Jasno je, da lahko mama med nosečnostjo še kako vpliva na zdravje svojega otroka. Očitno pa lahko na zdravje otroka vpliva tudi letni čas, v katerem je mama noseča. Otroci, ki so rojeni v novembru, imajo najmanj možnosti za razvoj multiple skleroze, pravijo strokovnjaki. Nosečnost v poletnih mesecih namreč bodočim mamicam prinaša zadostno količino vitamina D, medtem ko ga nosečnice pozimi ne dobijo dovolj. Otroci, ki se rodijo v zimskih mesecih, imajo tako manjšo možnost za razvoj te hude bolezni. Zimski dojenčki imajo več možnosti, da se rodijo prekmalu, prav tako pa so bolj nagnjeni k alergijam na hrano. Strokovnjaki so prepričani tudi, da imajo “zimski” otroci šibkejše kosti kot vrstniki, poroča portal The Stir. Lepše obnašanje, a več možnosti za depresijo Se pa zato zimski otroci v povprečju znajo lepše obnašati od sovrstnikov, kaže avstralska raziskava, ki temelji na vzorcu otrok, starih 4 in 5 let. Vzorno obnašanje pa tem otrokom ne pomaga dosti pri duševnem zdravju, saj se pri njih depresija pojavlja večkrat kot pri ostalih otrocih. Prav tako se pri njih pogosteje pojavljata tudi bipolarna motnja in shizofrenija. Strokovnjaki za to krivijo pomanjkanje svetlobe v prvih mesecih življenja. N. K. Primc: Zmagovalec referenduma so otroci Violeta Tomić: "Tisti, ki so ZA, so ležerno ostali doma" 20. december 2015 ob 19:00, zadnji poseg: 20. december 2015 ob 23:33 Kranj/Logatec/Železniki - MMC RTV SLO/STA Aleš Primc iz Koalicije Za otroke gre!, ki je bila pobudnica referenduma, je povedal, da so Slovenci kot dobri starši izrazili spoštovanje do otrok z glasovanjem proti posvojitvam otrok v razmerje dveh moških, dveh žensk in dveh transseksualcev. Aleš Primc je tudi napovedal, da bodo v gibanju za pravice otrok in družin v roku enega meseca predlagali zakon, s katerim se bodo izenačile vse ekonomske in socialne pravice, ki jih istospolni v Sloveniji še nimajo izenačenih. Hkrati je napovedal tudi vstop v politiko. "Napovedal sem, da si po petnajstih letih dela v civilni družbi in treh referendumih ne predstavljam, da se bom do smrti z referendumi ukvarjal vsako leto. Treba je vstopiti v politični prostor, tam, kjer se dogajajo nepravilnosti in sprejemajo slabe odločitve," je dejal. Kar zadeva morebitno ustanovitev nove stranke, je pojasnil, da bodo nadaljevali gibanje za pravice otrok in družin. "Kaj pa bomo naredili pred volitvami, ali se jih bomo udeležili kot stranka ali gibanje, bomo še videli," je dejal. Sopredlagateljica referenduma Metka Zevnik povedala, da je najbolj srečna v imenu naših otrok, za katere so se trudili. "Človek naj na papir ne piše nenaravnih zakonov, to velja že od rimskega prava dalje," je opozorila. Poudarila je, da je treba urediti socialno-ekonomski status istospolnih skupnosti, vendar po njenem mnenju zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih za to ni ustrezen, saj je namenjen "možu in ženi". ZL izida ne jemlje kot poraz "V ZL-ju ne jemljemo tega kot poraz, temveč kot izziv za naprej," je po zavrnitvi novele zakona o zakonski zvezi, ki jo je predlagala Združena levica, povedala poslanka ZL-ja Violeta Tomić. "Na spletni strani 24kul so najavili, da je naslednji korak prepoved abortusa. Ne smemo se ustaviti, ker so bile človekove pravice izborjene, nobene niso bile podarjene. Če bomo dovolili, da jih teptajo in jemljejo že priborjene ter ne dovolijo nobenih novih, potem smo kot človeštvo, Evropa in Slovenija res na slabem. Takšno je stanje in tudi mi smo videli, kje smo," je povedala Tomičeva. Na vprašanje, ali bodo vložili nov zakon, je Tomičeva odgovorila, da bodo najprej razmislili. Po besedah poslanca ZL-ja Mateja T. Vatovca je bila rešitev v zavrnjenem zakonu optimalna. S tem je odgovoril na vprašanje, ali je sploh mogoče napisati tak zakon, ki bi zadovoljil obe strani. V ZL-ju izid sprejemajo, a se po besedah Vatovca odpira novo poglavje za stranko, ki je v programu navedla, da se bori za odpravo vseh vrst vseh neenakopravnosti in neenakosti. "To je točka, ki jo moramo razrešiti. Nedopustno je, da se naprej diskriminira manjšina, zato je potrebno, da se še naprej borimo zanjo," je še poudaril Vatovec. Čestitke "normalni Sloveniji" Predsednik največje opozicijske stranke SDS-a Janez Janša je na Twitterju zapisal: "Čestitke, normalna Slovenija. Čestitke, Aleš Primc. Stati in obstati ... In zmagati!" Predsednik sveta SDS-a France Cukjati zavrnitev novele zakona o zakonski zvezi pripisuje temu, "da so ljudje spoznali, da si ne pustijo rušiti vrednot, ki so večini svete, to so družina, očetovstvo in materinstvo". Upa, da je bil izid referenduma dovolj močan signal vladi, da podobnih rešitev v prihodnje ne bo predlagala. Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak meni, da gre za velik poraz za vlado Mira Cerarja, saj je ta imela o tej problematiki v proceduri svoj zakon, ki pa ga je umaknila, in podprla zakon Združene levice ter ga sprejela po skrajšanem postopku. "Temu smo v NSi-ju že od vsega začetka ostro nasprotovali. Pričakujem, da bomo zdaj dostojno uredili pravni in socialni status vsem istospolno usmerjenim parom," je zapisala in dodala, da upa, da ne bo potreben še tretji referendum. "V Sloveniji se moramo bolj posvetiti resnim težavam, kot so demografska slika, zaposlitve mladih, okrevanje gospodarstva, ob tem pa vsekakor rešiti tudi socialni in pravni status za istospolne osebe, a na način, da bo ta sprejemljiv za vse," meni Novakova. Razočarana koalicija V DeSUS-u ob zavrnitvi novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na referendumu obžalujejo, da se Slovenci "še niso odločili za enakopravnost". Zdi se jim, da je izid, ki pa ga je treba spoštovati, korak nazaj. A se bo to vprašanje zagotovo še odprlo. "Čez eno leto se bo verjetno spet vse ponovno začelo," še menijo v stranki DeSUS, ki je bila sicer o sami vsebini zakona neenotna. Poslanec SMC-ja Saša Tabaković je povedal, da se bodo v stranki "še naprej borili za družbo, ki vključuje in ne izključuje". Opozarja, da so bile vse človekove pravice priborjene sčasoma, zato tudi današnji referendum razume kot eno etapo v tem boju. "Zato tega dne ne bi označil kot preveč žalostnega ali tragičnega. Mislim, da je za neke določene družbene spremembe v prihodnosti še vedno čas," je dejal. Glavni tajnik SD-ja Dejan Levanič meni, da težava v družbi še vedno ostaja, zato se mora boj za pravice nadaljevati. Po njegovem mnenju je treba doseči kompromis v družbi, ki bo vsem zagotavljal enake pravice. Ob tem je napovedal nov predlog zakona in to, da bodo poskušali v družbi doseči enakopravnost za vse. Zahvala slovenskih škofov Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Glavan se je zahvalil vsem, ki so se na referendumu zavzeli za vrednoto družine in pravice otrok. "Posebna zahvala gre vsem družinskim organizacijam in gibanjem v Sloveniji, ki so v javnosti tehtno predstavili argumente o neprimernosti redefinicije zakonske zveze in se zavzeli za vrednoto družine. Obenem izražam zahvalo vsem vernikom in cerkvenim gibanjem za vso molitveno in duhovno podporo," je zapisal. V zakonski zvezi ne sme biti diskriminacije V organizaciji Amnesty International Slovenije so poudarili, da je 13 evropskih držav že uzakonilo istospolne poroke in da je istospolnim treba omogočiti "sklepanje zakonske zveze, da bi lahko v celoti uživali človekove pravice brez diskriminacije - tako kot pari nasprotnega spola". "Nobenega objektivnega razloga ni, da bi se jim odrekala sklenitev civilne zakonske zveze," so zapisali. Navajajo še, da sta spolna usmerjenost in spolna identiteta pripoznani kot okoliščini, na podlagi katerih se ne sme diskriminirati. G. K., G. C. Legendarni Eurosportov komentator Nick Fellows "Naj se Tina Maze poljublja z Lindsey Vonn?!" Avtor: Martin Pavčnik "Slovenci bodite ponosni na Jureta Koširja in Tino Maze," sporoča dolgoletni komentator smučarskih tekem na Eurosportu Nick Fellows. 1 17 2 "Naj se Tina Maze poljublja z Lindsey Vonn?!" Marsikdo se ob imenu Nick Fellows zgolj popraska po glavi in razmišlja o tem, s katerim področjem bi povezal njegovo ime. Tudi fotografija mu pri tem ni v pretirano pomoč. A ko zasliši njegov glas, ga v hipu poveže z alpskim smučanjem in komentiranjem prenosov na televizijski mreži Eurosport. Slovenski ljubitelji smučanja se ga spominjajo predvsem po izjemnih simpatijah, ki jih je gojil do Jureta Koširja in reprezentančnih sotekmovalcev. Danes 52-letni Britanec, ki ob smučanju, s katerim se je tudi tekmovalno ukvarjal, komentira še Red Bullove letalske spektakle, priznava, da navdušenje nad slovenskim smučanjem ne bledi. Zobna ščetka kot darilo nano-b.si Ščetka Nano-b z nanodelci srebra ali zlata za popoln in zdav nasmeh! Glas Nicka Fellowsa je eden od televizijskih sinonimov za alpsko smučanje. Glas Nicka Fellowsa je eden od televizijskih sinonimov za alpsko smučanje. Nova sezona, novi izzivi. A v Eurosportovem primeru tudi – nova okrepitev. Vašo ekipo je na tekmah v Val d'Iseru kot strokovna komentatorka in "leteča" novinarka v ciljni areni okrepila Tina Maze. Kakšni so bili prvi odzivi? Odlični! Tina je bila preprosta, naravna in sproščena. Prekosila je številne strokovnjake za televizijsko komentiranje. Odlično se je znašla med smučarji, postavljala zelo inteligentna vprašanja in dala vedeti, da ima smučanje še vedno neizmerno rada. Navdušila je z vedenjem pred kamero, obenem pa izkoristila izkušnje iz tekmovalnih let. Da gre za izjemno inteligentno osebo, smo lahko zaznali že, ko smo jo spremljali kot tekmovalko. Zdaj smo jo spoznali še v drugačni luči. Zakaj prav Tina Maze? Zimski športi so posebnost Eurosporta. Ko nam je na uho prišla vest o Tininem enoletnem tekmovalnem premoru, je v naših pisarnah nemudoma vzklila ideja o sodelovanju z njo. Z nami so delali Alberto Tomba, Didier Cuche in drugi velikani svetovnega smučanja. Tina vsekakor spada mednje. Prav zaradi tega smo bili še toliko bolj navdušeni, ko je sprejela naš izziv. Milijoni so Tino Maze gledali v tekmovalni akciji, zdaj je navdušila še v novi vlogi. Verjamem pa, da bi jo večina gledalcev vseeno raje znova videla v štartni hišici. Menite, da se bo njen enoletni premor končal z vrnitvijo v tekmovalne arene? Iskreno upam, da se bo odločila za vrnitev. Smučarski svet jo potrebuje, saj je brez nje zelo osiromašen. Smo decembra, pa se je že ustvaril vtis, da je Lindsey Vonn dobitnica velikega kristalnega globusa. Res je, to je zdaj njen šov. A če bi imela ob sebi Anno Fenninger in Tino, bi bila slika drugačna. Tina Maze o izkušnji z Eurosportom "Odlična izkušnja! Z nekdanjo hrvaško alpsko smučarko Ano Jelušić, s katero sva povezovali program, sva se odlično ujeli. Vesela sem bila tudi pozitivnih odzivov. Prav zaradi tega mi ni žal, da sem se preizkusila v novi vlogi." 'Če bi imela Lindsey Vonn ob sebi Tino Maze, bi bila slika letos drugačna,' pravi Fellows. "Če bi imela Lindsey Vonn ob sebi Tino Maze, bi bila slika letos drugačna," pravi Fellows. Nameravate Tino po pravem koncu kariere znova zvabiti v svoje vrste? Vsekakor. Vedno bo dobrodošla. V dolgi karieri je z druge strani spoznavala naše delo. Poleg tega pa je pred kamero zelo naravna, privlačna in obenem tudi verodostojna. Lahko bi delala kjerkoli. Ne poznajo je le v Evropi. Celo v ZDA, na Japonskem in v Avstraliji dobro vedo, kdo je Tina Maze. Žal mi je, da to govorim za slovenski medij, toda velika škoda bi bila, če bi ostala zgolj v svoji domovini. Kakšna pa je bila Tina v vaših očeh na drugi strani mikrofona, torej kot aktivna smučarka v odnosu z novinarji? Vedno sem jo dojemal kot zelo osredotočeno športnico. Vedela je, kaj je njena osnovna naloga. Naj se objema in poljublja z Lindsey Vonn? Ne! Zakaj bi se!? Ona je njena tekmica. Ali morda Usain Bolt po tekmi drži za roko svoje tekmece? Prav gotovo ne. To niso njegovi prijatelji, so tekmeci. Tudi Američanke niso Tinine prijateljice. Želi jih premagati. To sem vedno spoštoval. Pri komunikaciji z novinarji pa me je poleg osredotočenosti vedno navduševal njen občutek za jezik. Po eni od tekem sem jo opazoval, kako se je s sedmo silo pogovarjala v angleščini, nemščini, italijanščini, hrvaščini in seveda slovenščini. To je bilo nekaj edinstvenega. Janša: Vedno, ko vladajoča ekipa zaide v težave, se spravijo na SDS Pogovor Jožeta Možine z Janezom Janšo v oddaji Intervju 20. december 2015 ob 21:25 Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Predsednik SDS-a Janez Janša je glede preiskave na sedežu stranke dejal, da je to grob napad na SDS, in to ravno zdaj, ko ima stranka visoko javno podporo. Meni tudi, da je čas za preiskavo izbran zato, da bi pozornost javnosti obrnil stran od današnjega referenduma. Množenje pravosodnih napadov nanj in na stranko vidi kot orodje, s katerim želi nomenklatura, mimo demokracije in volitev zadržati oblast v rokah svojih satelitskih strank. Janša je komentiral afero Patria in njene posledice za volilni izid ter razloge za zaostajanje Slovenije za drugimi tranzicijskimi državami. Meni, da je razlog v tem, da nismo izvedli lustracije. Povsod, kjer so jo, napredujejo hitreje. Poglavitno slovensko težavo vidi v nekompetentni vladi, ki ne vlada sama. Analiziral je tudi vprašanje begunske krize v Evropi, pri čemer je bil kritičen do nemške kanclerke. Ocenil je, da se je Evropa v zadnjih dneh končno odzvala tako, kot bi se morala že od vsega začetka. Uvodne minute smo mislili nameniti spominu na plebiscit, ampak bova šla kar k aktualni zadevi. Kaj se je dogajalo v torek, kaj je tisto, česar dolžijo vašega poslanca, gospoda Širclja? V bistvu ga dolžijo, da je sodeloval pri nastajanju tako imenovane slabe banke oziroma Družbe za upravljanje terjatev bank, ki jo je slovenska titoistična levica sprejela s težkim srcem, ker so verjeli, da gre za neki projekt, ki jim jemlje tisto, kar so prej imeli v popolni lasti in upravljanju, in od samega začetka to poskušajo kriminalizirati. Nekega konkretnega očitka v tej odredbi za preiskavo zoper gospoda Širclja enostavno ni bilo, še manj pa ni bilo nobenega očitka zoper SDS, pa so kljub temu na sedežu stranke izvajali hišno preiskavo, in to pet dni pred referendumom, pred današnjim glasovanjem. Razčistimo zdaj eno zadevo, završalo je namreč nekako v javnosti in tudi v politiki, da so zahtevali tudi strežnik stranke, kjer je več tisoč naslovov in celotna komunikacija stranke zadnjih deset let. Policija pravi, da to ne drži. Vodstvo policije laže. To ni samo pokvarjeno, tudi butasto, ker je to očitno, piše to v odredbi. Piše tudi v odredbi? Piše v odredbi, poleg tega je trajal ta, bom rekel, pogovor ali pa pogajanja s kriminalisti iz Nacionalnega preiskovalnega urada nekaj ur, preden smo jim dopovedali, da v skladu z ustavo in zakonom o kazenskem postopku lahko zahtevajo samo tisto komunikacijo, ki se nanaša na predmet preiskave, ne pa celoten strežnik, kjer je celotno digitalno življenje Slovenske demokratske stranke. Ampak oni so rekli, da tako delajo, da je to njihova praksa. In dejansko, recimo poslanca Širclja so preiskovali tudi v državnem zboru. To je bil četrti grob vdor represivnega dela izvršilne oblasti v zakonodajno oblast, četrti poslanec, ki so ga preiskovali. Prejšnjič so odnesli vse računalnike, trde diske, celotno komunikacijo, ne glede na ustavo in ne glede na zakon. In ker se temu ni nihče uprl, so misli, da se to lahko dela tudi zdaj. Mi smo se temu uprli in smo na koncu nekako s težko muko in predvsem zaradi obiska parlamentarne nadzorne komisije na sedežu policije, spravili stvari približno v zakonski okvir, čeprav so oni vstopili v stavbo brez tega, da bi prišla pooblaščena oseba, brez tega, da bi bil odvetnik navzoč, brez tega, da bi bil preiskovanec navzoč, in so tukaj kršili proceduro. Ampak kakor koli, policija je potem zanikala, da so želeli strežnik, kar je, bom rekel, notorična laž, in še nekaj ur po tem, ko je vodstvo policije to zanikalo, ne policija, ampak vodstvo policije, verjetno gospod Majhenič, gospod Fank, gospod Japelj, je v državnem zboru, kjer se je ta preiskava nadaljevala, NPU, preiskovalci, zasegel gospodu Širclju vso elektronsko komunikacijo s strežnika državnega zbora za pet mesecev v letu 2013. Ne samo komunikacijo med njim in tremi osumljenci na odredbi, ampak tudi njegovo komunikacijo v tistem času, se pravi, tudi zapisnike poslanske skupine in druge dokumente, ki jih je dobival po elektronski pošti. Čeprav je to eklatantno protiustavno in protizakonito. In to se je zgodilo ob soglasju predsednika državnega zbora. Brez tega soglasja se to ne bi moglo zgoditi na Slovenski demokratski stranki in mi se s tem nismo strinjali. Na koncu smo stvari spravili v ustavne okvire. V državnem zboru se je pa nekaj ur po tem, ko je policija javno zatrdila, da iščejo samo komunikacijo med poslancem in osumljenci, zgodilo dejanje, ki je to zanikalo. Slovenija ima velik problem, ima vodstvo policije, ki laže o notoričnih dejstvih. To so hude obtožbe, po drugi strani pa tudi seveda zelo delikatna zadeva ... Stanje je hudo, to niso obtožbe, to je dejstvo. Ampak to, kar so vam očitali, da je pa komisija za preiskovanje tajnih služb bila tista, ki je sprožila potem protipreiskavo na NPU-ju, kako je pa s tem? Komisija je dolžna to storiti, zato obstaja. Poglejte, hišna preiskava pri državljanu ali v neki instituciji, vedno pa je konkretna oseba vpletena, je eden izmed najbolj grobih posegov v človekove pravice. Ustava Republike Slovenije in zakon to dovoljujeta samo, če pride do steka veliko potrebnih pogojev za to. Običajno se tak ukrep, se pravi, hišna preiskava, ki je javna, ki poseže v integriteto osebe ali institucije, zgodi po tem, ko preiskovalci že prej uporabljajo tako imenovane prikrite metode, se pravi, nekoga zasledujejo, prisluškujejo, skušajo ugotoviti, ali je res naredil kaznivo dejanja ali ne in ta komisija je bila dolžna to preveriti, ker gre za poslanca. In je ugotovila, kar je bilo danes tudi povedano oziroma je bilo pred dnevi tudi povedano, da te metode niso bile uporabljene. To se pravi, je bila hišna preiskava brez uporabe prikritih metod. Brez uporabe, brez tega, da bi preiskovalci skušali priti do razčiščene situacije z uporabo milejših, manj grobih metod, kot pa je hišna preiskava. Se pravi, ta nadzor je bil še kako upravičen. Potem ko se je ta nadzor zgodil, je ekipa, ki je bila pri nas, na sedežu stranke, tudi nehala zahtevati strežnik. Slovenija je bila pred letom '90 policijska država, strah pred represivnimi organi takrat je bil velik, bili so vsemogočni, v ozadju vsega tega je bila Udba, teh časov ni več, ampak vendarle, iz vaših besed veje nekako občutek, da se približujemo tej situaciji, ko bomo spet policijska država, vsaj v nekaterih primerih. Glejte, to, da bi policija na primeru takšnega banalnega izgovora, kot je zapisan v tej uredbi o preiskavi, brez tega, da bi prej skušala na milejše načine priti do razjasnitve položaja, vstopila v državni zbor, zapečatila pisarne poslancev, posledično prekinila sejo državnega zbora itn., to se v komunizmu ni dogajalo. Je vseeno bilo neko spoštovanje ločitve vej oblasti, čeprav formalno ni obstajalo, očitno večje, kot pa je danes, v formalno urejeni parlamentarni demokraciji. In čeprav je bil to četrti takšen primer, pristojni niso naredili nič, da bi se stvari spravile v neke normalne okvire, da bi se zaščitila integriteta zakonodajne veje oblasti. Tukaj ne gre za to, ali smo enaki pred zakonom ali nismo enaki. Gre za to, da je treba tudi v tem primeru, tako kot v vseh preostalih, neki sum utemeljiti, ne pa napisati v odredbi, da gre za sum pomoči pri nadaljevanju neznanega kaznivega dejanja. In s tem je zadeva obrazložena. In zadevo izpeljati na ta način, da zmotiš delo zakonodajne veje oblasti, referendumsko kampanjo itn. Preiskuje se neka stvar iz leta 2013, "kao" preiskuje, in za hišno preiskavo se potem nekdo odloči ravno nekaj dni pred referendumom, to ni naključje. To je nenavadno, prav gotovo. Sami ste rekli in tudi policija je včeraj rekla, pred zakonom smo vsi enaki, ampak ni se mogoče znebiti občutka, pravzaprav dejstev, da je vaša stranka tukaj nekako, pa tudi vi osebno, malo bolj enaka kot drugi. Posvečene vam je ogromno pozornosti, tam od leta '94, od Depale vasi, je bil niz afer do afere Patria, vse so na koncu zvodenele, vse skupaj je padlo, vendar posledice so definitivno bile. Kdo je tista sila, politična sila ali pa druga, ki si prizadeva za te izredne razmere v povezavi z vami ali pa z vašo stranko? Glejte, kar se tiče enakosti pred zakonom in teh ozadij. Nekaj tednov nazaj je hrvaški tajkun Roglić javno izjavil za hrvaške medije, da je pred volitvami lansko leto financiral gospoda Cerarja in njegovo stranko. Hrvaški mediji so to na veliko objavljali, pri nas so to objavili zgolj nekateri spletni mediji. Gospoda Cerarja so vprašali, ali gospod Roglić laže, ker je on tudi častni konzul Slovenije na Hrvaškem. Gospod Cerar je dejal, da ne verjame, da častni konzul laže. Če bi bili pred zakonom vsi enaki, bi preiskovalci NPU-ja delali preiskavo na sedežu stranke gospoda Cerarja. Nismo vsi enaki pred zakonom. Nas se je vedno imelo za drugorazredne, zato je bilo proti naši stranki ali proti meni kot predsedniku stranke, odkar sem predsednik stranke, sproženih, zase vem natančno število, ampak za ta čas, odkar sem predsednik stranke, je bilo proti stranki ali meni sproženih kakšnih 120 ali 130 sodnih ali administrativnih ali preiskovalnih postopkov. Niti v enem ni šlo za upravičen ukrep in so na koncu vsi padli. Nam je pa to vzelo veliko časa, spremenilo je poteke volilnih kampanj, tudi izid volitev, in zdaj, če sprašujete po ozadjih, leta 1988 me je aretiral agent Udbe, ki se je pisal Zvonko Hrastar. Nekaj več kot 20 let pozneje je obtožnico v zadevi Patria vložila njegova žena. Včeraj, ko je šlo za preiskavo oziroma zdaj, ko je šlo za preiskavo na sedežu Slovenske demokratske stranke, so bili v ekipi nekateri isti kriminalisti, ki so sodelovali tudi v preostalih zadevah, se pravi, je šlo vsaj za del ekipe, ki predstavlja neko jedro politične policije v tej organizaciji, znana imena. Preiskovalna sodnica, ki je podpisala odredbo, je ista sodnica, ki je podpisovala že vrsto različnih preiskovalnih odredb, ki so se pozneje izkazale kot sporne, med drugim je tudi zavrnila predajo dokumentacije o spornih kreditih v NLB-ju preiskovalni komisiji državnega zbora in s tem zaščitila milijardno krajo itn., itn. Tukaj je enostavno vse povezano. In če hočete, da sem še konkretnejši, v vodstvih teh institucij sedijo ljudje, ki so sorodniki v prvem kolenu, se pravi, sinovi in hčerke ljudi, ki so dejansko prakticirali de facto policijsko državo v času po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Gre za krvno in politično nasledstvo. Ali lahko poveste kakšen primer, koga imate v mislih? Poglejte imena in priimke, ki so v vrhovih teh institucij, in tukaj skoraj ni slučajev, bi se prej zmotil v tem smislu, da bi koga pozabil. Gotovo je nekaj zanimivo, da so taki primeri, kot je gospod Zidar, ki nekako uživa neko posebno, kaj naj rečem, blagohotje pravosodnih organov, tudi gospod Janković. Zgodilo se je pred nedavnim, da so oprostili polkovnika Popova, ki je razbijal po Gornji Radgoni. Vas to nekako prizadene, glede na to, da je šlo takrat resnično za stvari, ki so bile blizu enemu vojnemu hudodelstvu? Vse to, kar naštevate, niso izjeme. Če bi bile to izjeme, pa napake, pa anomalije v nekem sistemu, bi bili lahko zadovoljni. To se povsod dogaja, ampak gre za vzorec, gre za pravilo. Omenili ste gospoda Zidarja. Leta 2008 je bila hišna preiskava pri gospodu Zidarju zaradi tiste kriminalne zadeve, ki je dobila tudi epilog na sodišču, podkupovanje pri gradnji letališkega stolpa. Pri tisti preiskavi so policisti našli polno aktovko gotovine pri gospodu Zidarju. Klicali so tožilca in ta jim je prepovedal zaseči denar, češ da to ni predmet preiskave, pa je šlo za korupcijsko kaznivo dejanje. Takrat se je strogo oziroma prestrogo spoštovalo te omejitve iz ustave in kazenskega zakona, čeprav je šlo za očitno povezavo najbrž. V nasprotnem primeru pa zdaj, ko je šlo za te hišne preiskave pri nas, ali pa ko gre za hiše preiskave pri drugih poslancih, teh omejitev ni. Se gre popolnoma v nasprotno smer, ker gre za drugorazredne ljudi, ker gre za legitimne tarče. Verjetno je to povezano tudi s stanjem, v katerem smo, in tudi s političnimi razmerami. Če zdaj tako od daleč pogledam na stvari, pred nekaj dnevi je bil naslov v časopisu, Če bi bile v nedeljo volitve, bi zmagal SDS, potem, 2, 3 dni pozneje, policijska preiskava na SDS-u. Vidite tukaj neposredno povezavo s tem, da ste kot stranka vendarle obstali in da se celo krepite v primerjavi z drugimi? Ne samo, da vidim, ta povezava obstaja. Če bi se to zgodilo enkrat, bi rekli, da gre za slučaj, če bi se zgodilo dvakrat, bi skeptiki rekli, mogoče ne gre več samo za slučaj, ampak to se praviloma dogaja, to se dogaja v vsaki kampanji zdaj že več kot 10 let. Prej se je to dogajalo redkeje, zdaj se to dogaja praviloma. Vedno, ko vlada zaide v težave, ali pa ko vladajoča ekipa zaide v težave, nekdo poskrbi za to, da se zlorabijo državne institucije, zato da se spravijo na Slovensko demokratsko stranko in bi se spravili tudi na koga drugega, če bi bil enaka realna alternativa temu sistemu, kot smo pač mi. Skuhali so nas počasi, oziroma slovenska javnost se je skuhala tako, kot se skuha žabo. Če žabo vržete v krop vode, bo skočila ven, če jo daste v mlačno vodo, to počasi segrevate, tega ne začuti in ji je vse bolj toplo in prijetno in na koncu je skuhana. Slovenci smo v tem trenutku zelo blizu te točke. V resnici se še ni dobro ohladilo to truplo v aferi Patria. A je to že nova afera? Ali bi lahko to, kar se je zgodilo v torek, preraslo v neki nov napad, seveda z vašega vidika, na Slovensko demokratsko stranko? Ali mislite, da to ni takih razsežnosti? Saj tudi Patria ni imela takšnih razsežnosti. Neznan kraj, neznana obljuba nagrade, na neznani način. Podobno besedičenje je bilo kot v tej odredbi, pa je kljub temu zadeva trajala leta in leta, vplivala na troje volitev, poškodovala Slovenijo, prispevala k temu, da smo danes bistveno bolj zadolženi, kot je potrebno, prispevala k temu, da danes vse, kar je gospodarska rast, damo za obresti za kredite, da so plače nižje, pokojnine nižje. Nič ni bilo, ampak se je vseeno to naredilo. Spremenil se je tok volitev, to je za demokracijo šokantna novica. Ne samo, da se je spremenil tok volitev, s to zlorabo državnih institucij so ljudi tudi prestrašili. Poglejte, na lanskih volitvah je bila volilna udeležba polovična. Veliko ljudi, ki ni šlo volit, ni šlo zaradi strahu. Ko so naši kandidati za poslance hodili po podeželju, od hiše do hiše in pač nabirali glasove in predstavljali program, je marsikdo dejal, pustite me na miru, ne bom šel volit, če so vašega predsednika zaprli, lahko tudi mene. Kje pa je tukaj kakšna obramba? Komu pa je ta afera Patria najbolj koristila? Komu je škodovala, vemo, vam gotovo tudi, čeprav stranke niso poškodovali, vsaj ne trajno. Ampak komu je najbolj škodovalo vse to? Najprej ste vprašali, komu je koristilo. Koristilo je tistim, ki so v tem času dodobra izpraznili slovenske banke, slovenske državne banke in za to očitno ne bodo odgovarjali, ker ni nobenih hišnih preiskav pri njih. So pa pri tistih, ki so skušali ta položaj reševati. Gospod Šircelj je ustvarjal sistem, ki bi to luknjo z ustrezno prodajo slabih posojil vendarle zapolnil, brez tega, da bi davkoplačevalci morali prispevati za to zelo velik delež. Tukaj so bile milijardne koristi v denarju, če hočete, v privilegijih, v materialni nagradi. Ne gre za neznane vsote neznanim ljudem. Poleg tega pa je korist v tem, da zaradi te situacije nihče ni dogovarjal, ker vrana vrani ne izkljuje oči. Zdaj na teh institucijah, kot je slaba banka ali pa Slovenski državni holding, vedrijo in oblačijo ljudje, ki so te probleme ustvarjali. Ljudje, ki so podeljevali slabe kredite, so zdaj na čelu institucij, ki skušajo reševati oziroma z dokapitalskim denarjem te luknje polnijo, smo na poti, da bomo še tretjič sanirali državne banke, ki jih očitno nihče noče privatizirati in spraviti v neko normalno funkcioniranje, kot pač banke morajo funkcionirati v normalni tržni ekonomiji. Vprašanje privatizacije je vprašanje normalizacije slovenske ekonomije, slovenske sedanjosti in prihodnosti. Ker dokler bo neka skupina ljudi razpolagala z nekim premoženjem, ki ni njihovo, ampak z njim upravljajo in imajo od tega velike koristi in ne odgovarjajo za slabe poslovne poteze, delajo v ozadju in tako naprej. Iz tega bo financirala medije, če hočete, podkupovala na vse načine ljudi v represivnih institucijah in tako dalje. Toliko časa seveda Slovenija ne bo normalna država. Kanale je treba zapreti in zato je primarna politična bitka za privatizacijo, ki se je začela ob demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije, še vedno odprta, aktualna. Še vedno poteka spopad med tistimi, ki zagovarjamo neko normalno evropsko stanje, in med tistimi, ki svojo pohlepnost in slo po oblasti ter strah pred odgovornostjo za zločine skrivajo za tako imenovanim nacionalnim interesom. Ampak poglejte, privatizacija je tako pomembna, pravite, tudi vi ste bili pet let na oblasti, štiri leta, potem še eno leto, zakaj niste naredili več na področju privatizacije? Vam je žal? Mi to nič ne pomaga, da mi je žal. Žal mi je bilo že, ko smo objavili javni razpis za privatizacijo Telekoma. Bili so štirje ali pet ponudnikov, cena delnice Telekoma pa okrog 460 evrov. Danes je trikrat, štirikrat manjša, milijardna izguba je nastala zaradi tega, ker se takrat ni šlo v privatizacijo. Verjetno, če se bo še odlašalo, bo izguba še večja. Ampak zakaj smo morali preklicati mednarodni razpis? Zaradi tega, ker sta se dve stranki v koaliciji - DeSUS in Slovenska ljudska stranka - v nasprotju s tem, kar je pisalo v koalicijski pogodbi, premislili. Nismo mogli izglasovati te odločitve, nismo mogli izbrati nikogar. Torej, meni je samo žal, da smo imeli koalicijo, ki ... tega ni bila sposobna. Tudi pozneje, ne samo v naših vladah, je bilo vedno tako, da se je grozilo, da bo ena stranka stopila iz koalicije. Tistim, ki vladajo iz ozadja, ni treba, da nadzorujejo večino v državnem zboru. Dovolj je, da nadzorujejo eno ali dve manjši stranki v celoti, ki predstavljata ključ do večine, in lahko rušijo vsako vlado. Zato tako zagovarjanje proporcionalnega volilnega sistema. Ker so glasovi razdrobljeni, lahko potem iz ozadja preprečuješ odločitve, rušiš vlade in sestavljaš nove. Gotovo bi bilo malo preveč preprosto, če vse razloge in krivde vidimo samo v nekih starih strukturah, v omrežjih ... Kje so po vašem mnenju strukturne težave Slovenije, da ne napreduje? Če govorimo o starih strukturah, si ne smemo predstavljati pod tem zgolj starih ljudi. Ker na mestih v slabi banki, v državnem holdingu in preostalih paradržavnih institucijah, ki kontrolirajo državno premoženje in medije, v glavnem ne sedijo več stari ljudje. Stari ljudje so pač v ozadju. Kot je dejal nekdanji predsednik, ki je neko primarno anomalijo političnega sistema skušal spremeniti v vrednoto, ko je dejal, da ima vsak sposoben politik svoje strice v ozadju. Če je politik sposoben, ne potrebuje stricev v ozadju. Tudi stranka, če je suverena, ne potrebuje stricev v ozadju. Ampak z lovkami in omrežji, ki so prepredeni skozi celotno slovensko družbo, v sisteme in podsisteme, se vpliva na tiste, ki formalno sprejemajo odločitve. Čeprav se včasih šele čez nekaj let zavejo, ko se tudi njim zgodi kakšna hišna preiskava - recimo kot pri gospe Bratušek, da so bili zlorabljeni. Tranzicijske države, ki so naredile oster rez z nekdanjim režimom, ki so izvedle lustracijo, dejansko hitreje napredujejo kot Slovenija. Prehitela nas je že Češka, baltske države so blizu, tudi Poljska. Menite, da je bila napaka Demosa, da ni izvedel lustracije, ali za to takrat ni bilo niti zrelosti niti možnosti niti moči? To je podobno vprašanje, kot če bi recimo nekdo nemško kanclerko vprašal, ali je bila napaka, da so po drugi svetovni vojni izvedli denacifikacijo. Če je ne bi, Evropa danes takšna, kot je, ne bi obstajala. Nemčija kot demokratična država najbrž ne bi obstajala, se pravi, ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi. Imamo več resolucij Evropskega parlamenta, Sveta Evrope, kjer natančno piše, kaj se bo zgodilo v državi, ki ne bo razgradila elementov totalitarnega sistema. Natančno piše, recimo v resoluciji 1096 parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki je bila sprejeta pred 19 leti, da država, ki tega ne bo naredila, bo postala žrtev hibridnega sistema, prepleta starih in novih omrežij. Namesto vladavine prava bo imela ta država vladavino mafije. To niso moje besede, to je opozorilo iz uradnega dokumenta, za katerega je glasovala tudi Slovenija. Ampak vprašanje je tudi bilo, ali je bila možnost takrat po letu 1990, da bi se to zgodilo, ali ni bilo nikoli večine, tudi v Demosu. Vprašanje je, ali je bilo dovolj glasov za izglasovanje takšnega zakona. Na to vprašanje imamo empirične odgovore, ker so bili takšni zakoni predlagani, nikoli niso bili sprejeti. Niso bile sprejete niti resolucije, ki smo jih navzven podpirali, v državnem zboru pa so bile vse zavrnjene. Slovenija je edina država, ki je zavrnila oziroma slovenski parlament je edini parlament, kjer je vladna večina vedno zavrnila celo resolucijo Sveta Evrope o razgradnji dediščine totalitarnih sistemov in celo resolucijo Evropskega parlamenta o dnevu spomina, ki nikjer drugje po Evropi ni težava. Kako gledate in ocenjujete delovanje zdajšnje vladne večine? Zaznali smo, da ste pri vas v stranki že začeli zbirati, evidentirati kandidate za volitve, kar je verjetno zelo resna zadeva. Pričakujete, da se bo v kratkem to zgodilo? Mi smo začeli postopek evidentiranja, ker smo pač resna in velika stranka ter imamo statut, ki predpisuje korake, ki zahtevajo čas, zato da pridemo do najboljših kandidatov. Razlog za to, da smo se odločili za ta korak zdaj, pa je v presenečenju, ki se je zgodilo lani. 25. maja lani smo šli na evropske volitve. V Sloveniji takrat ni nihče govoril o kakšnih predčasnih volitvah za državni zbor. Stranka, ki je zmagala na poznejših predčasnih volitvah, sploh še ni obstajala, ampak potem pa se je naenkrat vse zatreslo. Nekdanji predsednik je prišel v pisarno takratne predsednice vlade gospe Bratušek, menda nekaj vprašati o DDV-ju. Potem se je zgodil kongres te stranke in koalicija se je razrušila ter 14. julija smo šli na predčasne volitve. Na njih je zmagala stranka, ki v času evropskih volitev sploh še ni obstajala. Nekaj dni pred volilno kampanjo pa so še mene poslali protiustavno v zapor. Tako da v Sloveniji lahko očitno tisti, ki vlečejo niti, politično sliko spremenijo v dveh mesecih in zaradi tega ne želimo biti ponovno presenečeni. Naša največja težava je, da v tem nenormalnem stanju v Slovenski demokratski stranki ne vemo, kdo bo naš glavni tekmec za relativno večino na naslednjih volitvah. Vemo, da te stranke, ki so zdaj v vladni koaliciji, to ne bodo. Vemo tudi, da stranke, ki so zdaj z nami v opoziciji, tudi ne bodo. Se pravi, bo neka fantomska stranka, ki je danes še ni. In zato je to popolnoma nenormalno stanje, ki bo Slovenijo pripeljala v prepad. Če se to ne bo presekalo, bodisi s spremembo volilnega sistema bodisi z neko krizo, ki si je sicer nihče ne želi, ampak očitno je samo to lahko pot do sprememb. Ampak kljub vsem omrežjem, ki pravite, da varujejo to politično situacijo, do katere smo zdaj prišli, zdajšnja vlada prihaja v precej hude konflikte. Zdaj s kulturo, potem z zdravstvom, da ne govorim o konfliktu s policisti, kjer je bil premier izredno oster, celo aroganten, bi se lahko reklo. Zakaj se pa to dogaja? To se dogaja in življenje še kar teče, ker imamo vlado, ki ne vlada. Mi imamo izvršni svet, ki izvaja direktive, ki jih sprejema "centralni komite", ki se tukaj sicer ne vidi, kdaj se pa tudi ne izvaja nič. Včasih pa navodil ni in je potem zmeda še večja, tako da bi si človek včasih celo želel, da tisti, ki so v ozadju, stopijo v ospredje in vladajo vsaj odprto. Mislim, da bi stvari boljše potekale, saj so bili tudi zadnji mandati socialističnega izvršnega sveta bolj transparentni, kot pa je to, kar se zdaj dogaja. Tudi administracija je bila boljša, mimogrede. Ko govorite o teh ozadjih, nekdanji predsednik Kučan je ravno v tem studiu dejal, da omrežja, ozadja v resnici obstajajo, da pa ni on tisti, ki jih vodi. Se pravi, da to govorjenje o Murglah, kot da so Murgle vsega krive, nekako ne drži? Ste si kaj oddahnili po tem, po tej informaciji? To, da on vsega ne vodi, je dejstvo, saj je narava tega sistema pač takšna, da so nekatere vloge razdeljene, določene stvari pa potekajo avtomatsko na podlagi interesov, samo nekdo je poskrbel, da so pravi ljudje na pravih mestih in stvari enostavno tečejo. V zvezi s tem je zadeva pač jasna, kako stvari potekajo. Če pa kdo hoče podrobnosti, naj pa prebere knjigo njegovega svetovalca dr. Roterja Padle maske. V knjigi natančno piše, na katerem kmečkem turizmu so postavili kakšnega župana, pa kakšnega predsedniškega delegata, pa natančno piše, kdaj so se dogovorili, da pošljejo delegacijo k hrvaškim politikom, ker so jim ti obljubili neke diskreditacijske dokumente o obrambnem ministru leta 2000. To sem bil slučajno jaz, to je vse popisano. Če je do zdaj še kdo govori o teoriji zarote, ki jo goji Janša ali pa SDS, da je nekdo, ki v ozadju odloča. Vsak, ki še vedno verjame, da gre tukaj za teorijo zarote, naj prebere knjigo dr. Roterja. Toplo priporočam, čeprav grdo piše o meni. Videl bo, da ne gre za teorijo, ampak za prakso. Na znanih mestih, znanega dne, na znan komunikacijski način so se stvari dogajale in so natančno opisane, mnoge. Najbrž ne vse, ampak mnoge. Če greva malo na drugo temo. Moram priznati, da je bilo prav komično, ko ste, ko se je začela ta begunska in migrantska kriza, svetovali in predlagali določene radikalnejše ukrepe slovenski javnosti, slovenski vladi, da se je to precej grobo zavrnilo. Potem, čez kak teden, dva, je pa vlada sprejemala praktično iste ukrepe, kot ste jih vi predlagali, le da se je ograji reklo tehnična ovira. Ste zdaj tudi vi, z vašega vidika, zadovoljni z načinom reševanja migrantske krize v Sloveniji? Zadeva se je zajezila, nekako umirila. Določeni ukrepi imajo, če jih uporabiš v določenem času, stoodstotni učinek, če jih uporabiš v nepravem času, imajo mogoče polovični učinek. Če jih narediš zaradi javnega mnenja, ne pa zato, da boš rešil konkretni primer, običajno nimajo nobenega učinka. Tehnične ovire, ki jih zdaj postavljajo, za zdaj nimajo nobenega učinka, ker Hrvaška migrante dostavlja v vlakih in Slovenija jih oddaja v vlakih potem naprej bolj ali manj do avstrijske meje. Res pa je, da pač je v tistem času, ko so se te tehnične ovire začele postavljati, v Evropi bila odločitev o tem, ali se bo začelo dejansko varovati zunanjo mejo ali bomo začeli razpadati na vmesne državice, na tehtnici. Danes nastaja nova evropska agencija za varovanje zunanje meje, ki bo lahko, če bo ta zakon sprejet - in mislim, da bo -, poslala policiste, na zunanjo mejo Evropske unije v državo članico tudi proti njeni volji, kar je skrajni ukrep. Stvari grejo zdaj v to smer in Evropa bo našla tukaj neki skupni odgovor, vendar bo to zelo pozno, bo zelo pozno, ob zelo visoki ceni, ob tem, da smo skoraj zapravili tisto, kar so ustanovni očetje Evropske unije mukoma gradili desetletja. Če ste recimo v zadnjih tednih kaj potovali na relaciji Ljubljana-München in primerjali to situacijo s situacijo, ki je bila pred 30 leti, v času berlinskega zidu in hladne vojne, ste lahko videli, da je zdaj slabše. Recimo, nazadnje, ko sem šel, pred kakšnim tednom, tri kontrole, ne čisto ob meji, ampak na avtocesti, skupna zamuda s čakanjem dve uri, policisti s strojnicami, z vsemi mogočimi skenerji, drastičnimi pregledi, bolj kot takrat. Evropa je v zadnjih mesecih, Evropa, kot si jo želimo, je v zadnjih mesecih zaradi zapoznelega in napačnega ravnanja in odgovora na migrantsko krizo umirala pred našimi očmi. Zdaj so se trendi obrnili, tudi Nemčija je spremenila politiko, na nekaterih točkah zelo drastično, od poziva oziroma od stališča največje vladne stranke, CDU-ja, do prepovedi nošenja burk in nikabov do drastičnega omejevanja priseljevanja. Ampak dobro, vi ste nekako omenili, dejansko je bila Nemčija, kanclerka je bila tista, ki je povabila milijon beguncev, prebežnikov takrat v Nemčijo, in to ne na neki civiliziran način, da bi jih prepeljali, če jih želijo, potrebujejo in če so pač humanitarno to sposobni sprejeti, ampak tako, da so ti ljudje, nesrečni ljudje v večini primerov, potovali peš in na vse mogoče načine prečkali reke itn. To je velika odgovornost kanclerke, ki je pa članica seveda evropske ljudske stranke, vaša kolegica. Da, to je njena velika odgovornost, to je bila poteza, ki je bila zelo osamljena. Jaz sem član vrha Evropske ljudske stranke in na zadnjem sestanku je bila Nemčija sama s tem stališčem, zaradi tega ga je tudi začela spreminjati. Zadnji kongres CSU-ja in pred tednom dni zdaj že CDU-ja je pač pokazal, da čeprav stoodstotno retorike niso spremenili, so pa spremenili ukrepanje in ta nova agencija za varovanje zunanje meje Evrope nastaja na pobudo Nemčije in Francije. Ampak glejte, to je nekako slaba popotnica za Evropsko unijo, če se že zdaj, ko je močna in koherentna, s takimi zadevami ne zna soočiti, kaj bo, ko bo šlo zares, ko bodo težave večje? Saj zdaj je šlo zares. Če temu migrantskemu valu dodamo še teroristične napade in vse preostalo, je šlo krvavo zares in zdaj kaže, da se bomo za las izmuznili najhujšemu, hvala bogu, bo pa morala dejansko evropska politika, ne samo ta, ki je danes večinska, ampak celotna evropska politika, drastično pogledati na zemljevid, ki obkroža Evropsko unijo, demografsko sliko v Evropi in okrog nje ter priklicati v spomin, kaj se je dogajalo z močnimi evropskimi državami ali pa imperiji, ko niso bili več sposobni varovati zunanje meje. Evropa deluje kot svobodna družba, to je temelj evropske ideje, zaradi tega je pa tudi zelo ranljiva. En teroristični napad, dva in je nekako destabilizirana. Menite, da lahko islamski terorizem trajno destabilizira Evropo, da dejansko nikoli več ne bo tako, kot je bilo, kot nekateri pravijo, in da bodo te mejne kontrole - v taki ali drugačni obliki nadzor - postale trajnica? Avgusta sem objavil, mislim, da 10 predlogov, kako se soočiti s to krizo, tudi s terorizmom itn. v Sloveniji in v Evropi. Osem teh točk se danes uresničuje. Ne uresničuje se še zadnja, kjer sem predlagal, da je učinkovito in v nekem realnem času s to nevarnostjo Islamske države, tega skrajnega islama, mogoče opraviti edino na način, kot se je mednarodna skupnost spopadla z invazijo Iraka na Kuvajt leta '91 v tisti prvi zalivski vojni, ko se je dejansko na podlagi resolucije Združenih narodov pripravila kopenska operacija s sto tisoči udeleženci, ko je pač iraška vojska pobegnila in je bilo tudi relativno malo žrtev. Če bi se pripravila takšna akcija v nekaj mesecih, kar je seveda mogoče, Islamska država praktično ne bi več obstajala, ker to ni struktura, ki bi zdržala tak pritisk in bi lahko brez velikih žrtev, še posebej civilnega prebivalstva, s to nevarnostjo opravili. Zdaj pa ne gre samo za teh nekaj deset ali pa nekaj sto ljudi, ki jih pobijejo v Evropi. Treba je vedeti, da na ozemljih, ki jih kontrolira ta monstrum, ta monstrum radikalnega islama, vsak dan umira na stotine ljudi, da so mučenja, da so posiljevanja, da gre za strašno nasilje nad ženskami, ki jih prodajajo kot sužnje, kjer gre za etnično čiščenje krščanskih in drugih verskih manjšin, ki niso islamske, kjer gre za strašno dogajanje, ki se dogaja pred našimi očmi, tako da ni samo Pariz tisti, ki bi nas moral skrbeti. Gotovo, ampak saj ravno zaradi tega, kar ste zdaj našteli, je nenavadno, to ni prava ocena, ampak vendarle, da je zaradi veliko manjših stvari takrat mednarodna skupnost posegla v Afganistan, v Irak, zdaj se pa ob tako eklatantnih zadevah, ki so grožnja vsemu človeštvu, čaka; se sicer nadaljujejo letalski napadi, ki pa, kot se vidi, Islamske države ne ogrozijo do te mere, da bi začela razpadati. To je očitno zelo velik mednarodni problem, ker so interesi teh velikih sil, Turčije, dobro, sedaj tudi Rusije, Združenih držav, problematične. In verjetno trgovanje z nafto in vse to. Mislim, da je to predvsem odgovornost in skrb Evrope oziroma Evropske unije. Zanašati se zgolj na Ameriko, je prvič, v tem času, ko so pred volitvami in ko imamo administracijo, ki je šibka, na neki način neodgovorno tudi zaradi tega, ker Amerika ima, če govorimo o severnoatlantskem zavezništvu, skrb za drugo stran Pacifika. Tudi tam so veliki problemi, Kitajska, Japonska, tisto otočje, tam se dogajajo nevarne stvari, ki jih naša javnost praktično sploh ne spremlja. In če bodo Združene države Amerike poskrbele za tisti del planeta, da tam ti konflikti ne bodo eskalirali, smo lahko zadovoljni, ampak za Sredozemlje in za to soseščino, bi pa morala poskrbeti Evropska unija. Brez kakšnih drastičnih dodatnih stroškov je mogoče to evropsko krilo Nata organizirati tako, da bo Evropa imela tudi lastno vojsko, da bo sposobna zavarovati življenja tudi v svoji soseščini in da bo sposobna preprečiti razloge, zaradi katerih nastajajo ti migrantski valovi. Živimo pač v svetu, kjer brez tega to ni mogoče. Mi lahko govorimo o svetu brez nasilja, pa o mirovništvu itn., samo pravočasna vojaška intervencija lahko prepreči neki konflikt in lahko, žalibog, tudi če se to zgodi z nekaj žrtvami, preprečite na stotisoče žrtev in mrtvih in trpljenja in nevarnosti in pritisk migrantov na Evropsko unijo. Ampak za to potrebuješ neko strukturo, potrebuješ neko vodstvo, potrebuješ ne nazadnje tudi spremembo miselnosti v Evropi, tudi v Nemčiji, v tem smislu, da je Evropa dolžna poskrbeti za svojo soseščino in za svoje dvorišče, ne samo gledati v Washington, ker velikokrat naredijo tudi napačne ocene in sprožijo ukrepe, ki jih ne dokončajo, mi pa se potem soočimo s temi posledicami. Prej ste rekli, da mora Evropa poskrbeti za ta del težave, mi, Slovenci, Slovenija, pa mora poskrbeti zase. Pred 25 leti se je zelo dobro začelo, v evforiji potem tudi v zmagoviti vojni za osamosvojitev, ampak zdaj so te energije pošle. Kam je šla tista pozitivna zgodba o Sloveniji? Ta val navdušenja, ki je sledil temu predlogu Demosa za plebiscit in ki se je nadaljeval potem v pripravah na samo osamosvojitev, ta val navdušenja, je začel kopneti tisti trenutek, ko so oblast v Sloveniji, tudi s pomočjo ali pa zaradi velike naivnosti na naši strani, se pravi, na strani dela Demosa, prevzele politične sile, ki so bile proti osamosvojitvi. Ljudje, ki so nekaj let prej javno izjavljali, da odcepitev Slovenije od Jugoslavije ni njihova intimna želja, da o tem ne morejo niti razmišljati. Ljudje, ki so v intervjuju za recimo titograjsko Pobjedo razlagali, kako bi bila odcepitev Slovenije samomor, ker bi nam Italijani pobrali pol Slovenije, ker Osimski sporazumi ne bi veljali itn. Ti ljudje so prevzeli oblast, od leta 1992 naprej so bili vsi tisti, ki so nasprotovali realnim ukrepom za osamosvojitev, ki so glasovali proti, podpisovali deklaracijo proti Slovenski vojski itn., nagrajeni, bodisi so postali ambasadorji, predsedniki parlamenta, ministri, rektorji univerz, ni da ni, predsedniki države. In ni človeka v Beli knjigi slovenske osamosvojitve, tam so vsi ti nastopi teh nasprotnikov slovenske osamosvojitve in tam ne boste našli človeka, ki bi se izpostavil proti slovenski osamosvojitvi in državi, ki si je ni želel, ne bi napredoval. In ima danes izjemno pokojnino, položaj, dobiva odlikovanja itn. Edini v tem času od teh, ki ni napredoval, je Dušan Semolič, ki je še vedno predsednik sindikata, istega. Glede na to, da se je toliko stvari retrogradno obrnilo nazaj in včasih tudi ta vaša prizadevanja izpadejo težavna, skoraj brezupna. Od kje jemljete energijo, da ste to, kar ste, in da ste vzdržali vse te zadeve, tudi zapor? Približno vem, zakaj se stvari dogajajo, zame tukaj ni kakšnih velikih skrivnosti, ampak stvari se dogajajo tako ravno zato, ker je vrednostni sistem v Sloveniji obrnjen. Se pravi, v Sloveniji govorijo o človekovih pravicah tisti, ki so jih drastično kršili, proslavljajo slovenske državne praznike tisti, ki so bili proti osamosvojitvi Slovenije, državna odlikovanja dobivajo vodje Udbe, ki so zagrešili silne zločine, o nevarnosti za demokracijo govorijo nekdanji vodje partije in nekdanji predsedniki države, ki so odobravali teroristične akcije Udbe in uboje v tujini in se seveda zdaj bojijo, da bi to slej ko prej prek procesov v Nemčiji in v Avstriji prišlo na dan. Tisti, ki pa smo bili v prvih vrstah teh prizadevanj za osamosvojitev in smo danes še živi, imamo pa vsi sodne postopke, preganjanja in nobenih časti v zvezi s tem, ki si jih sicer noben ne želi. Gre za vrednostni sistem, ki govori mladi generaciji, da nekaj, kar je zgodovina dokazala, da je bilo napačno, je promovirano, nagrajeno, prikazano kot pozitivno, nekaj, kar pa je zgodovina dokazala, da je bilo prav, da so bile prave odločitve, čeprav tvegane, pa se prek nosilcev, ki se jih preganja, prikazuje kot nekaj slabega in iz tega je potem prišlo geslo, da je bila država ukradena po osamosvojitvi. Malo pred lanskim božičem ste prišli iz zapora. Kako ste ta božič potem praznovali, kako ga boste letos? Zdaj veselo, pravi odgovor na tisto prejšnje vprašanje, kako je mogoče vzdržati takšno situacijo, je tudi v tem, da pač ključno zavetje vsakega človeka je njegova družina. Jaz imam srečo, imam družino, kjer se dobro počutim, ker je res družina, ki je dom, kjer pač vse to, kar čez dan namečejo nate, potem to odpade, kjer te pričaka radosten otroški smeh in podpora. Brez tega se seveda ne bi dalo tega zdržati. Tako da tudi božič in preostali prazniki, ko smo pač skupaj, je čas, ki te na novo napolni z energijo. Hvala, gospod Janša, vesel božič, čestitam tudi ob bližajočem se dnevu samostojnosti in želim vam in seveda vsem gledalcem, da bi bilo tudi več enotnosti za skupno dobro v tej naši državi. Tudi moje želje so enake. Slovenski narod je bil v času odločanja za samostojnost Slovenije zelo enoten v nasprotju s slovensko politiko in ta enotnost je še vedno ključno upanje za to, da bo prihodnost Slovencev boljša. To je vrednostno središče slovenskega naroda, ki še vedno živi in ki bo vstalo iz tega pepela kot ptič feniks, je pa to mogoče zgolj ob tem, da pač Slovenci poznamo, vemo, kje so naše korenine, da spoštujemo lastno tradicijo, da se zavedamo tudi svojih napak, ampak da vemo, kaj smo in da tudi ob takšnih priložnostih, kot je dan samostojnosti in enotnosti, božič, novo leto, znamo pozabiti na te znane okoliščine, se posvetimo sebi, svoji družini. Zato tudi jaz vam in vsem gledalkam in gledalcem voščim vesel božič, doživet božič v krogu najdražjih, tudi veselo novoletno praznovanje in seveda ponosno praznovanje dneva samostojnosti, te ključne odločitve v zgodovini slovenskega naroda. G. K. zanimiv intervju.. realno gledano je nekako tako kot pravi.. jaz trdim da je še slabše! Desnica pozdravlja morebitno novo stranko. Levica si želi možnosti dialoga. Odzivi na napovedano ustanovitev nove stranke na desnici 21. december 2015 ob 17:09, zadnji poseg: 21. december 2015 ob 17:21 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na napoved Aleša Primca, da se bo aktivno vključil v politiko z ustanovitvijo svoje stranke, so se odzvale skoraj vse parlamentarne stranke. Večina ocenjuje, da je ustanovitev stranke dobrodošla v demokratičnem sistemu, na levici pa si obenem želijo, da bi bila stranka odprta za dialog in da ne bi spodbujala polarizacije. V največji koalicijski stranki SMC menijo, da mora biti demokratični prostor vedno odprt za nove pobude in stranke, saj so si ne nazadnje tudi sami nedavno izborili svoj prostor v politiki. V SMC-ju zato pozdravljajo vsako pobudo, "če bo prispevala k dialogu in nadaljnjemu zmanjševanju polarizacije naše družbe". Največja opozicijska stranka SDS je Primčevo odločitev o ustanovitvi nove stranke pozdravila. Podpredsednica SDS-a Jelka Godec je ob tem dejala, da je Primc poleg referendumske pobude aktiven tudi v Odboru 2014, ki je "opozarjal na kršitve pravic Janezu Janši v primeru Patria. Če bo boj proti krivicam vpeljal v slovenski politični prostor, je ustanovitev takšne stranke samo za pozdraviti." Bo Primc konkurenca NSi-ju? Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec pa je Primčevo napoved pospremil s trditvijo, da smo "v Sloveniji že navajeni, da se stranke ustanavljajo in po navadi potem tudi hitro ugasnejo". Po mnenju Erjavca bo Primčeva stranka konkurenčna predvsem NSi-ju, boji pa se, da "bi ta stranka imela radikalen program". Erjavec zato upa, da bo stranka zmerna. Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak sicer meni, da je konkurenca vedno dobrodošla, a obenem upa, da zaradi nove stranke ne bo manj desnih strank v parlamentu. "Če morebitni novi stranki ne bo uspelo nagovoriti novih volivcev, njen obstoj ni smiseln." Novakova namreč meni, da mora stranka svojo dodano vrednost iskati pri nagovarjanju tistih ljudi, ki se niso prepoznali v desnem polu. Čas za reforme na desnici V Združeni levici niso presenečeni nad Primčevo napovedjo, saj menijo, da se je napovedovala že nekaj časa. "Predvsem pa upamo, da se ne bo proslavila s takim delovanjem, kot se je proslavila kampanja proti noveli zakona o zakonski zvezi, se pravi z diskriminacijami in uporabo sovražnega govora," je dejal poslanec ZL-ja Miha Kordiš. Edina parlamentarna stranka, ki napovedane nove stranke še ne želi komentirati, je SD, njihov poslanec Matjaž Nemec pa je dejal, da se je desnica v zadnjih 25 letih malo reformirala, in dodal, da je čas za reformo tudi na desnem političnem polu. L. L. Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Število oddanih glasovnic: 620.405 Število veljavnih glasovnic: 618.070 Število neveljavnih glasovnic: 2.335 Preštetih je 99,97 % glasovnic. Prikazano je stanje po podatkih, obdelanih do 08:00 ure dne 21.12.2015.Vsi podatki so neuradni. Delni izidi glasovanja Št. glasov Odstotek glasov Glasovi ZA 225.435 36,47 % Glasovi PROTI 392.635 63,53 % Volilna enota Število volilnih upravičencev Udeležba Odstotek udeležbe Udeležba družinski zakonik (2012) Udeležba arhivi (2014) Kranj 210.089 80.871 38,49 % 30,40 % 12,69 % Postojna 211.324 72.151 34,14 % 27,70 % 12,38 % Ljubljana Center 216.979 91.196 42,03 % 41,75 % 13,57 % Ljubljana Bežigrad 224.497 88.020 39,21 % 37,50 % 12,73 % Celje 215.919 75.144 34,80 % 27,90 % 10,75 % Novo mesto 205.090 72.023 35,12 % 27,01 % 11,41 % Maribor 214.366 68.357 31,89 % 24,50 % 9,70 % Ptuj 214.683 68.938 32,11 % 23,90 % Izidi glasovanja po volilnih enotah Slovenija VE 1 VE 2 VE 3 VE 4 VE 5 VE 6 VE 7 VE 8 Kranj Postojna Ljubljana Center Ljubljana Bežigrad Celje Novo mesto Maribor Ptuj Št. oddanih glasovnic 620.405 80.866 72.15 91.184 88.012 75.145 72.023 68.35 68.812 Št. neveljavnih glasovnic 2.335 339 412 339 352 212 288 189 201 0,38 % 0,42 % 0,57 % 0,37 % 0,40 % 0,28 % 0,40 % 0,28 % 0,29 % Glasovi ZA 225.435 29.04 26.885 44.222 35.552 23.657 21.017 24.177 17.93 36,47 % 36,06 % 37,48 % 48,68 % 40,56 % 31,57 % 29,30 % 35,47 % 26,13 % Glasovi PROTI 392.635 51.487 44.853 46.623 52.108 51.276 50.718 43.984 50.681 63,53 % 63,94 % 62,52 % 51,32 % 59,44 % 68,43 % 70,70 % 64,53 % 73,87 % IZIDI GLASOVANJA PO VOLILNIH OKRAJIH V VOLILNI ENOTI VOLILNA ENOTA 1 - Kranj Kranj VO 1 VO 2 VO 3 VO 4 VO 5 VO 6 VO 7 VO 8 VO 9 VO 10 VO 11 Jesenice Radovljica I Radovljica II Kranj I Kranj II Kranj III Tržič Škofja Loka I Škofja Loka II Kamnik Idrija Št. oddanih glasovnic 80.866 7.186 5.392 5.849 7.394 7.538 10.851 4.331 8.342 7.621 11.072 5.29 Št. neveljavnih glasovnic 339 32 29 19 30 22 44 14 32 37 44 36 0,42 % 0,45 % 0,54 % 0,32 % 0,41 % 0,29 % 0,41 % 0,32 % 0,38 % 0,49 % 0,40 % 0,68 % Glasovi ZA 29.04 2.884 1.992 2.539 3.362 3.221 3.097 1.536 2.935 1.732 3.817 1.925 36,06 % 40,31 % 37,14 % 43,55 % 45,65 % 42,86 % 28,66 % 35,58 % 35,32 % 22,84 % 34,61 % 36,64 % Glasovi PROTI 51.487 4.27 3.371 3.291 4.002 4.295 7.71 2.781 5.375 5.852 7.211 3.329 63,94 % 59,69 % 62,86 % 56,45 % 54,35 % 57,14 % 71,34 % 64,42 % 64,68 % 77,16 % 65,39 % 63,36 % VOLILNA ENOTA 2 - Postojna Postojna VO 1 VO 2 VO 3 VO 4 VO 5 VO 6 VO 7 VO 8 VO 9 VO 10 VO 11 Tolmin Piran Izola Koper I Koper II Sežana Ilirska Bistrica Postojna Nova Gorica I Nova Gorica II Ajdovščina Št. oddanih glasovnic 72.15 6.859 4.147 3.675 5.216 7.158 7.014 4.033 6.41 9.313 8.717 9.608 Št. neveljavnih glasovnic 412 48 26 17 18 52 54 26 32 45 42 52 0,57 % 0,70 % 0,63 % 0,46 % 0,35 % 0,73 % 0,77 % 0,64 % 0,50 % 0,48 % 0,48 % 0,54 % Glasovi ZA 26.885 1.944 2.083 1.793 2.896 2.899 2.926 1.108 2.372 2.758 4.041 2.065 37,48 % 28,54 % 50,55 % 49,02 % 55,71 % 40,80 % 42,04 % 27,65 % 37,19 % 29,76 % 46,58 % 21,61 % Glasovi PROTI 44.853 4.867 2.038 1.865 2.302 4.207 4.034 2.899 4.006 6.51 4.634 7.491 62,52 % 71,46 % 49,45 % 50,98 % 44,29 % 59,20 % 57,96 % 72,35 % 62,81 % 70,24 % 53,42 % 78,39 % VOLILNA ENOTA 3 - Ljubljana Center Ljubljana Center VO 1 VO 2 VO 3 VO 4 VO 5 VO 6 VO 7 VO 8 VO 9 VO 10 VO 11 Cerknica- Logatec Vrhnika LJ-Vič- Rudnik I LJ-Vič- Rudnik II LJ-Vič- Rudnik III LJ-Vič- Rudnik IV LJ-Center LJ-Šiška I LJ-Šiška II LJ-Šiška III LJ-Šiška IV Št. oddanih glasovnic 91.184 10.738 8.681 10.18 6.896 7.101 9.369 8.854 5.747 7.329 6.992 9.297 Št. neveljavnih glasovnic 339 45 48 42 26 21 19 26 21 27 19 45 0,37 % 0,42 % 0,55 % 0,41 % 0,38 % 0,30 % 0,20 % 0,29 % 0,37 % 0,37 % 0,27 % 0,48 % Glasovi ZA 44.222 3.454 3.662 3.618 3.714 4.268 3.934 6.048 3.67 4.405 3.73 3.719 48,68 % 32,30 % 42,42 % 35,69 % 54,06 % 60,28 % 42,07 % 68,51 % 64,09 % 60,33 % 53,49 % 40,20 % Glasovi PROTI 46.623 7.239 4.971 6.52 3.156 2.812 5.416 2.78 2.056 2.897 3.243 5.533 51,32 % 67,70 % 57,58 % 64,31 % 45,94 % 39,72 % 57,93 % 31,49 % 35,91 % 39,67 % 46,51 % 59,80 % VOLILNA ENOTA 4 - Ljubljana Bežigrad Ljubljana Bežigrad VO 1 VO 2 VO 3 VO 4 VO 5 VO 6 VO 7 VO 8 VO 9 VO 10 VO 11 Kočevje Ribnica Grosuplje Litija LJ-Moste- Polje I LJ-Moste- Polje II LJ-Moste- Polje III LJ- Bežigrad I LJ- Bežigrad II Domžale I Domžale II Št. oddanih glasovnic 88.012 4.216 5.063 13.57 6.669 8.989 4.948 7.07 10.039 8.693 9.875 8.88 Št. neveljavnih glasovnic 352 14 16 54 31 34 19 32 37 32 43 40 0,40 % 0,33 % 0,32 % 0,40 % 0,46 % 0,38 % 0,38 % 0,45 % 0,37 % 0,37 % 0,44 % 0,45 % Glasovi ZA 35.552 1.45 902 3.435 2.002 3.573 2.55 3.697 5.354 5.549 3.135 3.905 40,56 % 34,51 % 17,87 % 25,41 % 30,16 % 39,90 % 51,73 % 52,53 % 53,53 % 64,07 % 31,89 % 44,17 % Glasovi PROTI 52.108 2.752 4.145 10.081 4.636 5.382 2.379 3.341 4.648 3.112 6.697 4.935 59,44 % 65,49 % 82,13 % 74,59 % 69,84 % 60,10 % 48,27 % 47,47 % 46,47 % 35,93 % 68,11 % 55,83 % VOLILNA ENOTA 5 - Celje Celje VO 1 VO 2 VO 3 VO 4 VO 5 VO 6 VO 7 VO 8 VO 9 VO 10 VO 11 Šentjur Celje I Celje II Žalec I Žalec II Mozirje Velenje I Velenje II Slovenj Gradec Ravne na Koroškem Dravograd- Radlje Št. oddanih glasovnic 75.145 6.484 10.15 7.232 6.327 6.942 5.74 5.591 6.363 6.761 6.954 6.601 Št. neveljavnih glasovnic 212 28 32 20 17 14 14 24 17 21 16 9 0,28 % 0,43 % 0,32 % 0,28 % 0,27 % 0,20 % 0,24 % 0,43 % 0,27 % 0,31 % 0,23 % 0,14 % Glasovi ZA 23.657 1.302 2.978 3.409 1.956 2.281 1.269 2.075 1.782 2.297 2.581 1.727 31,57 % 20,17 % 29,43 % 47,27 % 31,00 % 32,92 % 22,16 % 37,27 % 28,08 % 34,08 % 37,20 % 26,20 % Glasovi PROTI 51.276 5.154 7.14 3.803 4.354 4.647 4.457 3.492 4.564 4.443 4.357 4.865 68,43 % 79,83 % 70,57 % 52,73 % 69,00 % 67,08 % 77,84 % 62,73 % 71,92 % 65,92 % 62,80 % 73,80 % VOLILNA ENOTA 6 - Novo mesto Novo mesto VO 1 VO 2 VO 3 VO 4 VO 5 VO 6 VO 7 VO 8 VO 9 VO 10 VO 11 Črnomelj- Metlika Novo mesto I Novo mesto II Trebnje Brežice Krško Sevnica Laško Hrastnik Trbovlje Zagorje Št. oddanih glasovnic 72.023 8.214 10.45 9.545 6.446 6.718 8.379 5.217 5.382 2.197 4.172 5.303 Št. neveljavnih glasovnic 288 48 50 39 18 26 24 17 20 10 19 17 0,40 % 0,58 % 0,48 % 0,41 % 0,28 % 0,39 % 0,29 % 0,33 % 0,37 % 0,46 % 0,46 % 0,32 % Glasovi ZA 21.017 2.005 1.987 3.77 1.605 2.04 2.199 1.291 1.394 996 1.962 1.768 29,30 % 24,55 % 19,11 % 39,66 % 24,97 % 30,48 % 26,32 % 24,83 % 26,00 % 45,54 % 47,24 % 33,45 % Glasovi PROTI 50.718 6.161 8.413 5.736 4.823 4.652 6.156 3.909 3.968 1.191 2.191 3.518 70,70 % 75,45 % 80,89 % 60,34 % 75,03 % 69,52 % 73,68 % 75,17 % 74,00 % 54,46 % 52,76 % 66,55 % VOLILNA ENOTA 7 - Maribor Maribor VO 1 VO 2 VO 3 VO 4 VO 5 VO 6 VO 7 VO 8 VO 9 VO 10 VO 11 Šmarje pri Jelšah Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Ruše Maribor I Maribor II Maribor III Maribor IV Maribor V Maribor VI Maribor VII Št. oddanih glasovnic 68.35 8.625 10.642 7.445 4.029 5.994 6.734 5.763 4.737 4.745 5.508 4.128 Št. neveljavnih glasovnic 189 37 14 21 8 16 15 28 11 12 12 15 0,28 % 0,43 % 0,13 % 0,28 % 0,20 % 0,27 % 0,22 % 0,49 % 0,23 % 0,25 % 0,22 % 0,36 % Glasovi ZA 24.177 1.834 2.876 1.759 1.29 2.522 2.294 1.931 2.691 2.275 2.765 1.94 35,47 % 21,36 % 27,06 % 23,69 % 32,08 % 42,19 % 34,14 % 33,67 % 56,94 % 48,07 % 50,31 % 47,17 % Glasovi PROTI 43.984 6.754 7.752 5.665 2.731 3.456 4.425 3.804 2.035 2.458 2.731 2.173 64,53 % 78,64 % 72,94 % 76,31 % 67,92 % 57,81 % 65,86 % 66,33 % 43,06 % 51,93 % 49,69 % 52,83 % VOLILNA ENOTA 8 - Ptuj Ptuj VO 1 VO 2 VO 3 VO 4 VO 5 VO 6 VO 7 VO 8 VO 9 VO 10 VO 11 Lendava Ormož Ljutomer Murska Sobota I Murska Sobota II Gornja Radgona Lenart Pesnica Ptuj I Ptuj II Ptuj III Št. oddanih glasovnic 68.812 6.108 5.209 5.192 7.225 8.058 5.469 5.58 4.731 8.218 6.061 6.961 Št. neveljavnih glasovnic 201 18 16 13 27 22 24 19 11 24 10 17 0,29 % 0,29 % 0,31 % 0,25 % 0,37 % 0,27 % 0,44 % 0,34 % 0,23 % 0,29 % 0,16 % 0,24 % Glasovi ZA 17.93 1.244 1.165 1.412 1.879 2.846 1.515 1.2 1.36 1.701 2.388 1.22 26,13 % 20,43 % 22,43 % 27,26 % 26,10 % 35,42 % 27,82 % 21,58 % 28,81 % 20,76 % 39,46 % 17,57 % Glasovi PROTI 50.681 4.846 4.028 3.767 5.319 5.19 3.93 4.361 3.36 6.493 3.663 5.724 73,87 % 79,57 % 77,57 % 72,74 % 73,90 % 64,58 % 72,18 % 78,42 % 71,19 % 79,24 % 60,54 % 82,43 % Socialni delavec ”ni več kompetenten in odgovoren”, ker se je zavzemal za pravice otrok 22. 12. 2015, 0:05 0 Foto: STA Facebook Twitter Franci Donko, socialni delavec in strokovnjak, je v predreferendumski kampanji zagovarjal mnenje tistega dela stroke, ki ne zagovarja posvojitev otrok v istospolne skupnosti. Zaradi javnega izražanja mnenja je bil izrazito diskriminiran. Izključen je bil iz interventne skupine CSD Maribor, kjer je dosegal dobre rezultate, ena od sodelavk pa je celo rekla, da na kolektivno zabavo ne bo prišla, saj noče biti v istem prostoru kot on. Franc Donko je v referendumsko kampanjo vstopil kot samostojni organizator referendumske kapanje. Na Centru za socialno delo Maribor je zaposlen v enoti za pomoč posamezniku in družini. Tako kot v tujini so tudi v Sloveniji mnenja strokovnjakov glede vprašanja odraščanja otrok v istospolnih skupnostih razdvojena. Donko predstavlja tisti del stroke, ki se ne strinja s spremembo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bila včeraj na referendumu zavrnjena. Petrovičeva: Ne želim sedeti za isto mesto kot Donko Zaradi svojih prepričanj in javnega nastopanja pa je bil močno diskriminiran, tako osebno kot profesionalno. Sodelavke so od njega zahtevale, da se za svoja stališča opraviči. Ko so v oddelku Centra za socialno delo Maribor organizirali skupno druženje in malico, je bilo vabilo poslano vsem sodelavcem. Socialna delavka Ružica Petrovič je vsem povabljenim poslala elektronsko sporočilo, da se omenjenega druženja ne bo udeležila, saj ”ne želim sedeti za isto mizo s kolegom, ki ne spoštuje različnosti in krši vsa etična načela poklicev v socialnem varstvu. Za mene je to žalitev, ne samo osebna, ampak tudi poklicna.” Pri tem je v nadaljnem zapisu jasno povedala, da kolega ne spoštuje ter dodala, da ”sprejemanje različnih mnenj nima nič skupnega z nestrpnostjo”. Drugačna strokovna stališča po mnenju vodilnih na CSD pomenijo, da ni več strokovno kredibilen Poleg dobesednih žalitev pa je bil zaradi izražanja strokovnih mnenj, ki se ne skladajo z mnenji nadrejenih, tudi odpuščen z določenega delovnega mesta. Bil je član interventne skupine socialnih delavcev, ki sodeluje s policijo na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Kot je poudaril Donko, je imel v tej službi dobro pozicijo in je rešil tudi nekaj zelo odmevnih primerov. Po začetku kampanje pa je ostal brez te pozicije. Dobil je elektronsko sporočilo, da je bil iz interventne skupine odstranjen, saj dejstvo, da ima drugačno mnenje in drugačna strokovna stališča, pomeni, da za to delo – ne glede na njegove dosedanje delovne uspehe – ni več strokovno usposobljen. Franci Donko (foto F.D.) Franci Donko (foto F. D.) Javno povedal, da predstavlja zgolj del stroke in ne deluje v imenu institucije Franci Donko se je za vključitev v kampanjo odločil, saj se je kot strokovnjak na področju družine in družinskih zadev počutil dolžnega predstaviti tudi drugačno strokovno mnenje: ”Zagovarjam del stroke, ki ne sledi javnemu toku, ampak se drži novejših raziskav, ki jih društvo psihologov ne priznava. Jasno sem povedal, da ne delam niti v imenu vseh strokovnjakov, niti v imenu institucije, kjer sem zaposlen, niti v imenu katerekoli kolegice. Vsaka ima pravico, da se zavzema za svoja stališča.” Marjana Bravc, sicer mestna svetnica SMC, je bila na mesto direktorice Centra za socialno delo Maribor predlagana s strani stranke, imenovala pa jo je Fištravčeva koalicija mariborskega mestnega sveta. Imenovanje je takrat sprožilo veliko prahu, saj so bili zaposleni zadovoljni z dotedanjo vršilko dolžnosti generalne direktorice. Ker se je izrekel za pravice otrok, ni več etičen, dostojanstven, vreden zaupanja in odgovoren? V pojasnilu, zakaj so ga izključili iz interventne skupine, je Frančiška Premzel, ki se je o tem prej dogovorila z direktorico centra Marjano Bravc, napisala, da so ”etičnost, dostojanstvo, dolžnost pomoči vsem uporabnikom, zaupanje in odgovornost do stroke in družbe kriteriji, zapisani v našem Kodeksu etičnih načel v socialnem varstvu, ki so bili omajani, in zato ti kot odgovorna za delo v interventni službi ne morem več zaupati, da bodo vsi uporabniki prejeli vso potrebno strokovno pomoč.” To so razlogi, da je ostal brez pozicije, čeprav je v enem od intervjujev sam zapisal, da ”imajo istospolni, seveda, kakor vsi ostali svoje pravice.” M. G. Pred 25 leti: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Volivci množično za osamosvojitevbo 23. december 2015 ob 07:42, zadnji poseg: 23. december 2015 ob 08:05 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Pred 25 leti je svoj glas za neodvisno Slovenijo dalo 1.289.369 volivcev, leto dni pozneje je tedanja skupščina razglasila slovensko ustavo, zato danes zaznamujemo tudi dan ustavnosti. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra, ko je slovenska skupščina izide plebiscita tudi uradno razglasila, bo danes zvečer v ljubljanskem Cankarjevem domu proslava s slavnostnim govornikom Miroslavom Mozetičem. Pred proslavo se bo na slavnostni seji sešel tudi DZ, zbrane pa bo nagovorila podpredsednica DZ-ja Bojana Muršič. Premier Miro Cerar bo ob dnevu samostojnosti in enotnosti sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe in ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo. Izidi uradno razglašeni čez tri dni Glasovanje o osamosvojitvi je bilo 23. decembra 1990 na podlagi zakona o plebiscitu, ki ga je tedanja skupščina, predhodnica današnjega DZ-ja, na začetku decembra sprejela z 203 glasovi, nihče ni bil proti, glasovanja so se vzdržali samo štirje poslanci. 6. decembra pa je 11 predstavnikov strank podpisalo sporazum za skupen nastop na plebiscitu. Na plebiscitu, ki je bil izveden na današnji, dan je glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za samostojno Slovenijo se jih je izreklo 95 odstotkov ali 88,5 odstotka vseh upravičencev. Čeprav je bilo že kmalu po 22. uri jasno, da je plebiscit uspel, je skupščina izide plebiscita uradno razglasila čez tri dni, 26. decembra. Danes pa mineva tudi 24 let od razglasitve slovenske ustave, ki je pomenila osamosvojitev tudi v pravnem smislu. Dan ustavnosti zaznamujemo od leta 1997, vendar ni državni praznik ali dela prost dan. Sa. J. se še spomnite kdo je bil takrat proti? čez par let je postal predsednik in organiziral največjo krajo v državi... od takrat nam vlada tudi samo ena stranka (sd, desus, lds, smc, zares) in praktično isti oldboysi narod si je kriv sam Druga Švica? Ko so Krambergera ubili sem vedel kaj bo. V Sloveniji se ni zgodila LUSTRACIJA kot se je v mnogih državah vzhodnega bloka, zato pa je sedaj tako kot je. Izstopili smo iz jugo skupnosti in otali pod zlorabo ostankov bivšega političnega diktatorskega aparata. Nehaj že jamrat! Odkar je SLO samostojna, jo 3/4 časa vodijo jugosi - tvoji levi tovariši, zato pa smo tam, kjer smo... Predsednik Pahor z redom za zasluge odlikoval Svetovni slovenski kongres Pleskovič odlikovanje vidi kot pomembno sporočilo 26. december 2015 ob 19:21, zadnji poseg: 26. december 2015 ob 20:07 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Borut Pahor je ob 25-letnici delovanja Svetovnemu slovenskemu kongresu vročil red za zasluge za prispevek pri povezovanju Slovencev v zamejstvu in po svetu z domovino. Hkrati je sprejel 130 mladih slovenskih izobražencev, ki delujejo v tujini. Odlikovanje je iz rok predsednika republike prevzel predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, ki je v zahvali izpostavil, da je to odlikovanje simbolno in zelo pomembno sporočilo ter navdih 2,5 milijona Slovenk in Slovencev, živečih v domovini in tujini, da lahko le skupaj gradimo še lepšo in boljšo Slovenijo. "To je predvsem pomembno, ker vedno več naših študentov odhaja na študij v tujino, kjer si nabirajo pomembna znanja in neprecenljive izkušnje. Naša želja ob vsem tem pa je, da se jih čim več vrne nazaj v Slovenijo ter pomaga graditi našo skupno prihodnost," je poudaril Pleskovič. Izpostavil je tudi pomenljivost dejstva, da je Svetovni slovenski kongres odlikovanje prejel prav ob sprejemu za slovenske študente po svetu, ki ga predsednik republike Pahor že tradicionalno priredi ob koncu leta. "S pozornostjo, kot je današnji sprejem, predsednik republike slovenskim študentom v tujini pokaže, da jih domovina ceni, da ni pozabila nanje, in da si želi njihove vrnitve nazaj v Slovenijo," je svojo zahvalo sklenil Pleskovič. Pahor gostil 130 slovenskih izobražencev, ki delujejo v tujini Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je gostil pogovor z naslovom Od znanja do posla – dobre prakse, na katerem je sodelovalo več kot 130 slovenskih študentov, znanstvenikov, raziskovalcev in predavateljev na tujih univerzah. Dogodek, ki ga je Pahor priredil v sodelovanju z Društvom v tujini izobraženih Slovencev, ponuja priložnost za srečanje slovenskih študentov, raziskovalcev, predavateljev in znanstvenikov, ki delujejo v tujini, in za pogovor z njimi. Letos se ga je udeležilo več kot 130 predstavnikov mlajše generacije, ki razseljena deluje po vsem svetu. Gre za tradicionalno, letos že tretje, srečanje te vrste pri predsedniku Republike Slovenije. Pogovor je vodil Jernej Barbič, izredni profesor računalništva na Univerzi v Južni Kaliforniji v Los Angelesu. Njegovi sogovorniki so v razgibanem pogovoru opisali svoje sodelovanje s Slovenijo, izzive, s katerimi se srečujejo, in okolje, v katerem živijo in delajo. Jure Leskovec (Stanford University) je ob tem predstavil dejavnosti Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF), ki slovenskim študentom že ponuja prve kratke dvomesečne štipendije za študij ali raziskovanje na najboljših univerzah v Združenih državah Amerike. Govorniki so opozorili tudi na birokratske ovire, s katerimi se soočajo ob poskusu sodelovanja z institucijami v Sloveniji, in hkrati poudarili, da moramo v Sloveniji oblikovati sistem, ki bo privabljal najboljše, pozornost pa nameniti tudi povezovanju raziskovalnega sveta s poslovnim. čestitke Svetovnemu slovenskemu kongresu in g. Pleskoviču za zasluženo nagrado! Predsednik Pahor pa me s svojo pošteno nevtralnostjo in resnično skrbjo za dobrobit Slovenije pozitivno preseneča! Žalostna usoda enega največjih lobistov v Sloveniji. Neverjetno, kaj mora jesti vsak dan. 26. 12. 2015, 5:00 445 Facebook Twitter Foto: sta Že 25 let smo priča različnim interpretacijam slovenske osamosvojitve. Kot glavnega osamosvojitelja pa se v zadnjem času vse bolj razglaša Milana Kučana, na drugi strani pa se je veliko večino osamosvojiteljev poslalo za rešetke. Ali so se tudi pri vas uresničile preroške napovedi znanega lobista Mileta Šetinca, da bomo jedli travo, pa ni važno kje? Kaj se je v resnici dogajalo leta 1990? Pregled ključnih izjav politikov z leve in desne opcije v letih 1990 in 1991 prikaže sliko tedanjega dogajanja. Milan Kučan, prvi predsednik Slovenije Foto: sta “O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti. Toda taka Jugoslavija za nikogar ni dobra.” (31. 1. 1990, Vir: Delo) “Nastanek slovenske nacionalne države ni cilj, ampak predvsem izhodišče in sredstvo za vstop slovenske države v evropske in v nove jugoslovanske integracijske tokove.” (21. 11. 1990, Vir: Delo) Kučan danes na novo pojasnjuje, kaj je mislil z izjavo, da je bil proti odcepitvi: “Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem. /…/ Takrat sem se zavzemal za koncept razdružitve.” 23. 12. 2015, Vir: MMC RTVSLO “O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji. Tudi tisti, ki mi očitajo, da sem spreminjal svoja stališča. Govoril sem o demokratični federaciji. Ko se je pokazalo, da to v teh jugoslovanskih razmerah ni realnost, je prišlo do poskusa opredelitve, tudi moje, na podlagi asimetričnih odnosov. Tudi to se je pokazalo v razmerju asimetričnih sil za nerealno. Morebiti bi sicer danes že lahko bilo drugačno. Potem smo se seveda postavili na stališče o konfederalnem položaju Slovenije. To seveda zahteva gospodarsko in politično neodvisnost. Trdno pa stojim na stališču, da je to mogoče doseči tudi po drugačni poti, in ne po odcepitveni.” (20. 4. 1990, Vir: Delo) Janez Janša, prvi obrambni minister Foto: sta Foto: sta “Pravo razmerje sil se bo v novem parlamentu tako ali tako ustvarilo ob sprejemanju nove slovenske ustave in nekaterih ključnih odločitev v zvezi s položajem Slovenije v Jugoslaviji, pri katerih ne bo zadoščala samo strankarska pripadnost, temveč tudi osebni pogum. Prihajajo resni časi in dobro bi bilo, če bi se o njih kljub volilni propagandi resno pogovarjali.” (24. 2. 1990, Vir: Delo) “Tistim, ki omenjajo možnost državljanske vojne in vojaškega posredovanja, če se bomo hoteli odcepiti, je treba povedati, da Slovenija ni Litva, ki predstavlja le nekaj odstotkov Sovjetske zveze in jo je zato lahko okupirati. Slovenije pa ni mogoče, še posebno od tistega trenutka ne, odkar se je demokracija začela prebujati tudi na Hrvaškem. Zgodovina namreč ne pozna primera, da bi nerazvita polovica države lahko okupirala razvito polovico.” (2. 4. 1990, Vir: Delo) Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade Foto: sta Foto: sta “V Jugoslaviji nočemo ostati za vsako ceno. V vladni koaliciji se o tem strinjamo. Če bo prišlo do konsenza s federacijo, v redu, v nasprotnem primeru pa se samo po sebi razume, da se bomo odločili za odcepitev.” (16. 6. 1990, Vir: Delo) “Slovenija je z vsakim dnevom bolj suverena. Kdaj bomo dosegli popolno suverenost, ne morem natančno napovedati. Treba je uresničiti sveženj, zapisan v vladnih programskih usmeritvah, vključno z osamosvojitvijo na vojaškem področju. Če bomo čakali na demokratizacijo vse Jugoslavije, tako da se bomo lahko pogovarjali z demokratično izvoljenimi predstavniki oblasti v drugih republikah, bo ta pogovor mogoč šele prihodnje leto. Za nas je zelo pomembno vprašanje tempa. Vsekakor nas čaka vroča jesen. Jeseni računamo na nekaj bistvenih premikov.” (30. 6. 1990, Vir: Delo) Borut Pahor, predsednik Slovenije Foto: Twitter Foto: Twitter “Zato pa moramo končno stopiti korak, ki nas popelje v politično prihodnost. Dokončno in povsem jasno, deklarativno in simbolno moramo odpisati komunizem. Seveda lahko začenjamo veliko diskusijo o tem, kaj je pravzaprav komunistična misel, kako je nastala, kdo je za njo stal in zakaj. Rad pa bi povedal, da bo takrat, ko bo dan na ta vprašanja predzadnji odgovor, že zdavnaj prepozno. Naši otroci se bodo takrat učili, da so slovenski komunisti izginili iz politike tam nekje po koncu slovenske pomladi. Nič več.” (13. 4. 1990, Vir: Delo) Alojzij Šuštar, nekdanji ljubljanski nadškof Foto: sta Foto: sta “Odločitev za samostojno Slovenijo, ki jo bomo s svojo udeležbo na plebiscitu in z glasovanjem potrdili, je izredno pomembno dejanje za prihodnost slovenskega naroda. Naša dolžnost je, da se jasno zavedamo svoje odgovornosti in se zrelo, modro in pogumno odločamo in s svojim glasovanjem prispevamo k uresničenju samostojne Slovenije.” (12. 12. 1990, Vir: Delo) Dimitrij Rupel, prvi zunanji minister Slovenije Foto: sta Foto: sta “Obstajata dva scenarija: konfederativna Jugoslavija in popolnoma samostojna Slovenija. Drugi scenarij je pripravljen za primer, če prvi, ki mi je ljubši, ne bi bil uspešen. Povedati pa moram, da tudi federacija pomeni slovensko suverenost. Samo suverena Slovenija lahko sklepa konfederalni sporazum. Ko govorimo o scenarijih, seveda mislim na načelna izhodišča. Tehnične realizacije še nimamo pripravljene, vendar se o njej začenjamo pogovarjati.” (6. 7. 1990, Vir: Delo) Igor Bavčar, prvi notranji minister Foto: sta Foto: sta “Ankete javnega mnenja izpred nekaj dni kažejo, da več kot 85 odstotkov ljudi meni, da je treba absolutno braniti slovensko neodvisnost in integriteto naše republike pred vsemi, pa tudi tistimi, ki si prizadevajo, da bi JLA uporabili za svoje politične cilje. Ne gre za strah, ampak za odločnost.” (17. 12. 1990, Vir: Delo) Miran Potrč, bivši poslanec SD Foto: sta Foto: sta “V Sloveniji že dolga leta ni bilo sodnega in drugačnega preganjanja drugače mislečih državljanov. Demokracija, spoštovanje človekovih pravic, svoboda veroizpovedi, političnega prepričanja, združevanja, zborovanja in javne besede so že zdavnaj postale del življenja naših ljudi.” (15. 3. 1990, Vir: Delo) “V Sloveniji bi gotovo gledali drugače na odnose v Jugoslaviji, če ne bi bilo v zadnjem času vse več poskusov, s katerimi so skušali nekateri poslabšati odnose v federaciji, če ne bi nenehno kritizirali vseh idej in pobud, ki so prihajale iz Slovenije, če ne bi bilo slišati groženj, da bi bilo treba Slovenijo disciplinirati …” (4. 4. 1990, Vir: Delo) “Demos je prišel do konfederacije po opredelitvi za odcepitev. Zveza komunistov ni o odcepitvi kot svoji opciji nikoli doslej govorila in tudi zdaj o tem ne govori.” (Vir: Youtube, izjava za TV Beograd) “Sodimo, da vlada, ki je doslej tako ravnala, ne more uspešno voditi projekta osamosvajanja dalje.” (Vir: Youtube, izjava za TV Beograd) Rastko Močnik, član Združenje za jugoslovansko demokratično pobudo “Za nobeno države se ne splača jesti trave, narobe, država je zato tukaj, da nam omogoči bogat meni.” Vir: Youtube, izjava za TV Beograd) Tone Anderlič, 2. 2. 1990 “Slovenska vlada pogosto kaže s prstom v Beograd, češ da so tam vse krivi. V 80 odstotkih to ni res, za veliko slabosti smo v Sloveniji krivi sami.” POROČILO IZ TV DNEVNIKA 18. 6. 1991: “Po mnenju Mileta Šetinca bo dan osamosvojitve ali gola formalnost, začinjena s patetično burko, ali pa dejanje s katastrofalnimi posledicami. Ni dilema, ali bomo jedli travo ali ne: Vprašanje je, kje. Zato je Jaša Zlobec predlagal, naj slovensko vodstvo drugim republikam predloži jasen koncept ureditve Jugoslavije, ne pa, da pristaja na recepte bosanskega in makedonskega voditelja.” Aleksander Rant, Vir: Delo iz leta 1990 Obveščevalne službe: Evropskim prestolnicam pretijo novoletni bombni napadi. Je ogrožena tudi Ljubljana? 26. 12. 2015, 19:28 115 Facebook Twitter Foto: Wikimedia commons Dunajska policija je danes sporočila, da je “prijateljska obveščevalna služba” opozorila več evropskih prestolnic na možnost strelskega ali bombnega napada v Evropi pred novim letom. “Omenjenih je bilo več možnih imen potencialnih napadalcev, ki so bili preverjeni, vendar preiskava (na podlagi teh preverjanj) doslej ni prinesla konkretnih rezultatov,” je v sporočilu za javnost zapisala dunajska policija, poroča STA na osnovi objav tujih tiskovnih agencij. Priporočamo v branje: Islamska država grozi Sloveniji: Preberite, kaj bo najprej razstrelila Številne evropske države so poostrile varnostne ukrepe po terorističnih napadih v Parizu, v katerih je 13. novembra umrlo 130 ljudi. Bolj natančne informacije o potencialnih lokacijah bombnih in strelskih napadov bodo bržkone znane v prihodnjih dneh. Na slovensko policijo, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo smo poslali vprašanje, ali povišana stopnja ogroženosti v času novoletnih praznovanj velja tudi v Ljubljani. S policije so nam sporočili, da nam zaenkrat lahko potrdijo le to, da “nimajo podatka, da bi se omenjena informacija nanašala na Ljubljano”. Voditelj Islamske države Baghdadi grozil koaliciji držav, ki se borijo proti IS Po sedmih mesecih je Baghdadi, eden izmed najbolj vplivnih voditeljev IS, objavil avdioposnetek, namenjen koaliciji 34 držav, ki se borijo proti Islamski državi. Napoveduje napade proti vsem državam, ki stojijo za napadi v Siriji, in tistim, ki jih podpirajo. V posnetku poziva džihadiste, da se pripravijo na borbo, ki se bo zgodila kmalu, in prebivalce Savdske Arabije, naj se uprejo vladi in pridružijo IS, poroča britanski Telegraph. “Židje so mislili, da smo pozabili, kar so nam naredili v Palestini,” je dejal na posnetku. “Sploh ne, niti za trenutek nismo pozabili Palestine. S pomočjo Alaha je ne bomo nikoli pozabili. Pionirji džihadističnih borcev vas bodo obkrožili na dan, za katerega mislite, da je še oddaljen – ampak mi vemo, da je blizu. Vsak dan prihajamo bližje. /…/ Le počakajte – kot mi čakamo na vas.” A. D., STA "V prelomnih zgodovinskih trenutkih moramo kot narod vedeti, kaj hočemo" Cerar: Vse, kar imamo, ni samoumevno 26. december 2015 ob 10:30, zadnji poseg: 26. december 2015 ob 23:23 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Več sto državljanov je danes ob dnevu odprtih vrat obiskalo predsedniško palačo, kjer je predsednik republike Borut Pahor poudaril pomen narodne enotnosti ob prelomnih zgodovinskih trenutkih. Ker danes mineva 25 let od razglasitve izidov plebiscita, je Pahor na dnevu odprtih vrat, ki ga sicer v predsedniški palači organizirajo ob vsakem državnem prazniku, nastopil kot slavnostni govornik. Ob tej priložnosti so prvič za javnost odprli tudi tri prostore v uradu, ki jih je Pahor poimenoval po treh preminulih očetih slovenske državnosti, Jožetu Pučniku, Francetu Bučarju in Janezu Drnovšku. Pahor je dejal, da je enotnost mogoče zgraditi le okrog vizije. Stremljenje k enotnosti brez vizije je nesmiselno, je prepričan. Enotnost pa ne zraste čez noč, treba jo je gojiti s sodelovanjem, je še dejal Pahor, ki pravi, da moramo v prelomnih zgodovinskih trenutkih kot narod in država vedeti, kaj hočemo. Danes se moramo po njegovem mnenju z bistveno večjo radovednostjo obrniti v prihodnost, jo bolje razumeti in tudi bolj oblikovati po naši podobi. "Premalo se ukvarjamo z načrti za prihodnost. Kot da bi bili nemočni glede nje ali pa da je samoumevna. Ne eno ne drugo ni res," je dejal zbranim. Vedeti, kaj hočemo Hkrati pa se moramo še bolj potruditi za politično in vsako drugo sodelovanje. Nikoli ne vemo, kdaj se bomo kot narod in kot država znova znašli pred usodnimi izzivi, opozarja. In če bi nas prihodnost proti volji postavila v položaj, ko se bo treba znova odločneje postaviti za naše interese, moramo po njegovih besedah natančno vedeti, kaj hočemo in biti enotni. Zbrane je povabil k razmisleku o sporočilu današnjega praznika in pozval k medsebojnemu spoštovanju ter vsestranskemu sodelovanju. "Ne nazadnje pripadamo tej narodni in državni skupnosti. Pred četrt stoletja smo se oblikovali v nacijo in državo zato, da bi se ohranili in razvili," je še povedal. Po njegovem mnenju mora biti namreč današnji praznik navdih "našemu pogumu in razumu tudi v prihodnje". Cerar poudarja skupna prizadevanja Predsednik vlade Miro Cerar je državljanom zaželel lep praznik samostojnosti in enotnosti ter se zahvalil "za zaupanje in izjemno požrtvovalnost, da lahko skupaj ustvarjamo novo zgodbo za prihodnost". V voščilu, objavljenem danes na spletni strani stranke SMC, premier Miro Cerar tudi poudarja, da "vse, kar imamo, ni samoumevno in tudi v prihodnje si bo treba vedno znova skupno prizadevati, da bomo Slovenijo in vse njeno bogastvo ohranili lepo in zdravo ter jo uspešno razvijali v skupno dobrobit". Tradicionalno srečanje v Medvodah Na sv. Jakobu nad Medvodami je potekalo vsakoletno srečanje, na katerega so prišli vidni predstavniki javnega, kulturnega, političnega in cerkvenega življenja iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Udeležence je nagovoril tudi predsednik prve slovenske vlade, zdaj evropski poslanec Lojze Peterle. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, celjski škof Stanislav Lipovšek in murskosoboški škof Peter Štumpf pa so darovali sveto mašo za domovino. G. C., T. H. Obdobje osamosvajanja: Bili so čudoviti časi za Slovenijo Privatizacijski kaos je bil načrtna zloraba osamosvojitvene volje 26. december 2015 ob 06:43, zadnji poseg: 26. december 2015 ob 07:57 Ljubljana - MMC RTV SLO Pred natanko 25 leti, 26. decembra 1990, so razglasili rezultate plebiscita, na katerem je bilo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev ZA samostojno Slovenijo oziroma 95 odstotkov vseh, ki so glasovali. Konec osemdesetih let so bili čudoviti časi za Slovenijo, saj so se začeli dogajati demokratični procesi, optimizma in zagona je bilo v izobilju, je za MMC obujal spomine načelnik takratne slovenske milice in kasneje poveljnik slovenske policije Pavle Čelik in dodal, da so se obenem širile zlovešče težnje Miloševićevih krogov iz Srbije, ki so poskušali demokratične težnje zatreti in Jugoslavijo spremeniti v avtoritarno Veliko Srbijo. "Tudi v Sloveniji so poskušali izvesti jogurtno revolucijo in zrušiti slovensko oblast ter jo zamenjati s tako, ki bi jim ustrezala. V slovenski milici smo se na vse to odzivali, vedno smo pripravili načrte, ki so preprečili posamezne avanturistične posege in namere Beograda, ki so ogrožali in zaostrovali razmere po vsej Jugoslaviji," se je spominjal. Po njegovih besedah se je vse skupaj začelo z naprednim časopisjem Novo revijo in tednikom Mladina, ki sta začela pisati o tem, da je treba Jugoslavijo spremeniti, demokratizirati in vojsko postaviti tja, kjer ji je mesto v drugih zahodnih demokracijah. Civilna družba se je zbudila, nekakšno prelomnico je pomenila tudi t. i. afera JBTZ, ki je še pospešila demokratične procese. "Vojska je to štela ne samo kot napad nase, pač pa kot napad na steber Jugoslavije, te stvari so bile takrat nevarne in smo jih tako tudi obravnavali," se je spominjal naslovnice "Mamula go home" v Mladini leta 1988, ki je ciljala na jugoslovanskega obrambnega ministra Branka Mamulo. Iz civilne družbe je zrasla koalicija Demos, ki jo je vodil Jože Pučnik in je aprila 1990 zmagala na prvih demokratičnih volitvah, Slovenijo pa popeljala na plebiscit in v samostojnost. . Predsednik skupščine RS France Bučar je ob razglasitvi rezultatov plebiscita dejal: "Ta glasovalni izid mi omogoča, da slovesno razglasim pred tem visokim zborom, pred slovensko, jugoslovansko ter vso svetovno javnostjo, da se je slovenski narod na temelju trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. . Ideja o jugoslovanstvu, ki je osvajala duha naših prednikov kot zvezda vodnica na poti do osamosvojitve jugoslovanskih narodov izpod gospostva tujcev, je preživela. Naša obramba ni v skupnem postavljanju zidov proti zunanjim pritiskom, pač pa v odpiranju v svet na vseh možnih področjih ljudske ustvarjalnosti." Nasprotniki demokratičnih procesov Čelik se spominja zborovanj majhne skupinice, nekaj deset ljudi, jugoslovanskih entuziastov, na Kongresnem trgu v Ljubljani pri spomeniku kraljevini SHS. "Popolnoma nobene nevarnosti niso predstavljali, kajti vedeli so, da bomo takoj naredili red in zagotovili varnost," je opisal budno oko slovenske milice nad "fantasti", ki so živeli v oblakih in so delovali kot nekakšni iskreni zagovorniki Jugoslavije. "Bolj je šlo za samoiniciativno delovanje Srbov in Črnogorcev živečih v Sloveniji, kot pa za neko izpostavo Miloševićevega tipa," je ocenil. Podpornikov srbskega t. i. demokratičnega centralizma, ki bi jim v Jugoslaviji omogočil prevlado, oziroma nasprotnikov demokratičnih procesov je v Sloveniji močno primanjkovalo: tako so nameravali za organizacijo ljubljanskega "mitinga resnice" Miloševićeve "mitingaše" pripeljati iz Srbije, Črne gore in Kosova. "Sprva je vse šlo v smeri, da se dovoli ta miting. Zato smo imeli že pripravljene načrte, da se jih spusti v Ljubljano, tam pa zagotovi red in mir. Tik pred zdajci pred 1. decembrom 1989 pa je padla odločitev, da se miting ne sme zgoditi in da ga bo milica oziroma Slovenija preprečila," je pojasnil in dodal, da so zato morali zadnji hip na glavo obrniti vse načrte, da so lahko zagotovili varnost v Sloveniji, in tako se je rodila akcija Sever. Zastražene slovenske meje v akciji Sever Z učinkovito akcijo Sever je takratna slovenska milica popolnoma onemogočila prihod t. i. mitingašev, ki bi v Ljubljani poskušali rušiti oblast. "Prvič v socialistični dobi je bila na južni meji močna zasedba slovenske milice, pod nadzorom smo imeli vse vlake, varovali pa smo tudi severno in zahodno mejo, ker smo predvidevali, da bi lahko šli v nakupovalna središča v Celovec in Trst, ob vračanju pa bi zavili na miting v Ljubljano," je opisal popolno zaporo tudi za potencialne udeležence mitinga, ki bi se vračali z nakupov v Avstriji in Italiji. "Z akcijo je Slovenija Beogradu poslala močno sporočilo enotnosti ter da je pripravljena zagotoviti svojo neodvisnost in samostojnost," je izpostavil in dodal, da bi, če bi se miting zgodil, protestniki po zgledu Titograda in Novega Sada gotovo poskušali vztrajati, dokler se slovensko vodstvo ne bi poslovilo, kot se je to zgodilo v Črni gori in Vojvodini, oblast pa so nato prevzele Miloševićeve marionete. Takšen razplet dogodkov pa je bil popolnoma nesprejemljiv in ga Slovenija ni smela dopustiti. "Nesmiselno računanje na Hrvaško pomoč" Nekaj malega so poskušali koordinirati tudi s hrvaškimi varnostnimi organi, a kmalu so spoznali, da na njihovo pomoč ne gre računati, "saj je bilo hitro jasno, da oni ne bodo nič naredili, da bi preprečili potovanje čez hrvaško ozemlje v Slovenijo, vse je bilo pripravljeno, da bodo kot prometnik, ki pomaha, da lahko vozijo naprej". Računanje na Hrvaško pomoč pri zaustavljanju "mitingašev" na poti je bilo po Čelikovih besedah brez smisla, tako je padla odločitev, da se bodo morali opreti izključno na lastne sile. . Slovenski predsednik vlade Lojze Peterle v časopisu Delo, 16. 12. 1990: "S plebiscitom se želimo samo pripraviti na morebitno odcepitev, kar ne pomeni, da smo za to rešitev. Ni nujno, da se Slovenija, Hrvaška in druge republike odločijo za to; lahko ostanejo v jugoslovanski državi, toda kot suverene države konfederacije." . "Nedolžno provociranje vojakov" V času pred začetkom 10-dnevne osamosvojitvene vojne junija 1991 se Čelik ne spomni nikakršnih resnejših incidentov. "V slovenski pomladi je prihajalo do posameznih provokacij mladincev, ki so ob vojašnicah in v mestu provocirali vojake, nadlegovali kakšnega oficirja v lokalu, a je šlo večinoma le za osebne besedne obračune," je dodal in spomnil, da slovenska milica teh dogodkov ni jemala preveč resno, ravno obratno pa je bilo z jugoslovansko armado, ki je dogodke potencirala in skušala dokazovati, kako zelo je ogrožena varnost vojašnic in vojakov v prostem času. Novi šefi brez omahovanja V slovenski milici ni bilo nobenega omahovanja pri obrambi Slovenije in strahu pred mnogo močnejšo Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). "Že par let pred osamosvojitvijo smo pri pouku v Tacnu (Kadetska šola za miličnike v Tacnu), pa tudi pri izobraževanju miličnikov na policijskih postajah poudarjali pomen legitimnosti, ne samo zakonitosti. Slovenska težnja po demokratični razrešitvi Jugoslavije je bila povsem legitimna, nobenega omahovanja pri zaščiti Slovenije ni bilo, ne glede na to, ali je to bila še stara slovenska oblast pod vodstvom Zveze komunistov Slovenije (ZKS) ali že nova demokratična Demosova oblast," je razložil pomen legitimnosti, ki je bila vseskozi na slovenski strani. Poleti 1990 so Služba državne varnosti (SDV), kriminalistična ter uniformirana policija dobili nova vodstva. "Vsi smo postali novi šefi in smo skupaj delali načrte ter se usklajevali in pripravljali na resne dogodke, ki so bili na vidiku. Vedeli smo, da bo verjetno prišlo do oboroženega konflikta, tako da so bili vsi, ki niso uživali našega zaupanja, zamenjani," je pojasnil prvi poveljnik slovenske uniformirane policije. V plebiscitarnem decembru je na prvem postroju Teritorialne obrambe v Kočevski Reki takratni predsednik slovenske vlade Lojze Peterle izjavil: "Tukaj je zadišalo po slovenski vojski." Sodelovanje s teritorialno obrambo, pa tudi vsemi drugimi državnimi službami, je bilo zelo dobro in se je vse do vojne krepilo, je poudaril Čelik in dodal, da je bila v tem času enotnost na vseh ravneh za dosego tako želenega cilja velika. Plebiscitno veselje Po razglasitvi plebiscitarnih rezultatov 26. decembra pred 25 leti je v Sloveniji zavladalo veliko veselje, ker je slovenska oblast dobila zakonito osnovo, da Slovenijo odpelje naprej v krog samostojnih držav, se je razglasitve rezultatov spominjal Čelik in pripomnil: "Dolgo smo pričakovali, da bomo postali samostojni in neodvisni od Beograda, tako da je zavladalo med prebivalstvom, politiki ter tudi v naših vrstah organov za notranje zadeve veliko navdušenje". Sam plebiscit je tekel popolnoma mirno, vzorno in v skladu s pravili, po Čelikovih besedah ni bilo na voliščih nobenih nepravilnosti. "Milica je imela navodilo, da intervenira na volišču, če bi kdo oviral delo volilnih odborov, širil propagando za katerega od kandidatov, vznemirjal ljudi ter jih odvračal od volitev," je pojasnil in nadaljeval, da je vse teklo demokratično, sproščeno in zakonito, kar so potrdili tudi mednarodni opazovalci z Zahoda. Je Slovenija odplula v pravo smer? "Upali smo, da bo Slovenija šla v smeri modernega kapitalizma in pravnega reda, vendar so se stvari zelo hitro zasukale v razočaranje zaradi prelomljenih obljub, ki so bile dane s strani politike. Začelo se je z Demosovim vračanjem premoženja Cerkvi in kapitalistom iz stare Jugoslavije, nadaljevalo se je z denacionalizacijo in privatizacijo pod Drnovškovo vlado, pa vse do famoznega tajkunskega odkupovanja in t. i. menedžerskih prevzemov podjetij, ki so potem skrahirala v dolgovih. Tisti, ki so bili ob pravem času na pravem mestu, so se lepo okoristili, ni šlo tako, kot smo si zamislili, moram reči, da sem precej precej razočaran nad družbenim in gospodarskim dogajanjem v Sloveniji," je opisal svoj pogled na slovensko poosamosvojitveno pot in dodal, da je sicer pozitivno, ker smo postali člani Evropske unije (EU) ter da imamo odprte meje in prosto gibanje. Poosamosvojitveni privatizacijski kaos ni bil napaka, pač pa načrtna izdaja in zloraba osamosvojitvene volje Slovenk in Slovencev, je prepričan Čelik. Gorazd Kosmač Osebni spomini na najpomembnejši dan naše države: Ivan Oman in Tone Krkovič 26. 12. 2015, 14:00 16 Facebook Twitter Ivan Oman (foto: Nova24TV) Bil je zgodovinski dan, najpomembnejši dan za našo državo. Dan, ko je več kot 88 odstotkov Slovencev jasno povedalo, da želi živeti v samostojni in neodvisni državi Sloveniji in ne več v Jugoslaviji. Dan, ko je bil slovenski narod resnično enoten in so glasno odmevale besede Jožeta Pučnika: “Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.” Ljudje se plebiscita spominjajo na različne načine. Nekateri kot evforičen dan, drugi kot dan, ko so se utrujeni od naporov boja za slovenski narod lahko končno odpočili. Kako se spominja plebiscita, smo vprašali starosto slovenske osamosvojitve Ivana Omana, svoje spomine pa so z nami delili tudi drugi pomembni akterji osamosvojitve Slovenije. Ivan Oman: Čakal sem, dokler ni bilo preštetih milijon glasov “Takrat nas je bila kar lepa druščina v Cankarjevem domu in smo čakali na rezultate,” se plebiscitarnega dne spominja Oman. Pravi, da se jasno spomni koroških Slovencev, ki so prinesli za ta dogodek miniaturo knežjega kamna. “Čakal sem, da je bilo preštetih milijon glasov, da sem lahko rekel, da je stvar jasna in da smo se Slovenci odločili za samostojno državo,” je o napetem čakanju na rezultate povedal Ivan Oman. Oman pravi, da se je potem usedel v avto in se odpeljal domov. Takoj je poklical brata, ki živi v Torontu v Kanadi, in mu “povedal rezultat plebiscita. Tako kot jaz je bil tudi on vesel”. Za enotnost se je bilo treba močno potruditi “En teden mučnih razprav, prepričevanj, dokler ni tudi takratna opozicija razumela, da je bilo treba biti zraven,” je o naporih za razpis plebiscita povedal Oman. Pravi, da je bil narod enoten zato, ker je bila enotna politika. Na vprašanje, ali bomo še kdaj tako enotni, je Oman odgovoril, da so politične razlike v demokraciji nekaj popolnoma normalnega in razumljivega. “Kjer mora biti vse enotno, tam nekaj ne štima,” je o svojem odnosu do enotnosti dejal Oman. “Zdaj čakamo, da se kaj takega zgodi, potem pa bomo spet enotni, vsaj v tistih stvareh, ko je treba biti enoten,” meni Oman glede tega, ali bomo še kdaj tako enotni. Božič, praznik novega upanja, in plebiscit o samostojnosti nekako sovpadata Oman je poudaril, kako lepo sovpadata božični praznik in praznik plebiscita ter odločitev za samostojno državo. Božič kot praznik kristogeneze in evropske kulture in naš slovenski praznik kot začetek samostojne države. “Vsem želim lepo praznovanje božiča in ponosno praznovanje samostojnosti slovenske države,” je vsem državljanom voščil Ivan Oman. Sanje niso dovoljene samo en dan Tone Krkovič, eden od pomembnejših osamosvojiteljev, je povedal, da ne smemo nasedati nesmislom kot je ponovna ženitev z “mrličem” Jugoslavijo. Apelira tudi, da trdneje stopimo na temelj, ki smo ga položili pred petindvajsetimi leti, saj naša prihodnost potem ne bo vprašljiva. “Sanje niso dovoljene samo en dan, kot so vas plavšali včasih. Sanje so dovoljene vsak dan, danes in tudi jutri,” je o besedah prvega predsednika Slovenije dejal Tone Krkovič. Jasno je treba povedati, kdo je bil za in kdo proti Aleš Hojs, predsednik društva VSO, je povedal, da je potrebno postaviti ogledalo temu, kaj se je resnično dogajalo v času slovenske osamosvojitve. Treba je jasno povedati, kdo je bil za in kdo proti, je prepričan Hojs. Pravi, da so v društvu VSO razkrili že cel kup zgodovinskih dejstev, ki so v ljudeh zbudili domovinska čustva, da so vedeli in da so ponosni, da imamo lastno državo. A. R. "Osamosvojitev Slovenije je bila nekakšna revolucija" Aleš Žužek Avtor: Aleš Žužek Zvestoba slovenščini, ohranjanje skupnega imena Slovenci, prva omemba Slovenije, leto 1848, tabori ... To se eni od pomembnih mejnikov v slovenski zgodovini, pravi zgodovinar Stane Granda. 5 34 59 Po drugi svetovni vojni so bili slovenski komunisti, brez izjeme, za Jugoslavijo, pojasnjuje zgodovinar Stane Granda. Po drugi svetovni vojni so bili slovenski komunisti, brez izjeme, za Jugoslavijo, pojasnjuje zgodovinar Stane Granda. V Sloveniji danes praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan se spominjamo 26. decembra 1990, ko so uradno razglasili izid plebiscita, na katerem se je tri dni prej – 23. decembra 1990 ? 93,2 odstotka udeleženih volivcev oziroma 88,5 odstotka vseh volivcev odločilo za samostojno Slovenijo. Samostojna Slovenija – evolucija ali revolucija? Je bila osamosvojitev Slovenije v letih 1990 in 1991 logičen ter pričakovan konec slovenske težnje po osamosvojitvi, ki se kaže v slovenski zgodovini, ali je bila nekakšen prelom, skoraj revolucionarni dogodek? Zgodovinar Granda pravi, da je bila osamosvojitev bolj revolucija, čeprav je šlo pri osamosvajanju tudi za nekakšno evolucijsko pot, saj je vse šlo v to smer. Kot poudarja, sta bila prva pomembna mejnika v slovenski zgodovini zvestoba slovenskemu jeziku in ohranjanje skupnega imena Slovenci. Zedinjena Slovenija in tabori V 19. stoletju je Granda izpostavil prvo omembo Slovenije v slovenskem jeziku leta 1810 oziroma 1811. Sledilo je leto 1848, leto pomladi narodov, ko je nastal program Zedinjene Slovenije. Pomemben mejnik je tudi taborsko gibanje – slovensko politično gibanje med letoma 1868 in 1871. Brezplačno do očal www.optika-sentina.si/Ocala Z receptom dobiš očala z dioptrijo brezplačno. Pridi v optiko Sentina! Pričakoval sem, da bo plebiscit uspešen, nisem pa pričakoval, da bo tako velika večina glasovala za, se spominja Granda decembrskih dni leta 1990. Na fotografiji: ljudsko proslavljanje plebiscitne zmage. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije Pričakoval sem, da bo plebiscit uspešen, nisem pa pričakoval, da bo tako velika večina glasovala za, se spominja Granda decembrskih dni leta 1990. Na fotografiji: ljudsko proslavljanje plebiscitne zmage. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije "Seveda je bilo v 19. stoletju še kup majhnih dogodkov, ki so pomembni za slovenski narod, na primer ustanovitev Slovenske matice leta 1864, ustanavljanje slovenskih strank … Toda ključni dejavniki so tisti, ki sem jih najprej omenil," poudarja Granda. Uradno ime Slovenija, univerza, akademija … V 20. stoletju so mejniki leto 1918, ko po propadu Habsburške monarhije pojem Slovenija prvič postane uradno ime, leto 1919, ko je v Ljubljani ustanovljena slovenska univerza, in leto 1938, ko je začela delovati akademija znanosti in umetnosti. Pred drugo svetovno vojno je pomembno tudi delovanje duhovnika in etnologa Lamberta Ehrlicha, ki je prvi zahteval samostojno in mednarodno priznano slovensko državo, poudarja Granda. Zamisel o samostojni Sloveniji med Slovenci v tujini Zamisel o slovenski državi je bila po drugi svetovni vojni bolj kot v Sloveniji, kjer se ni smelo javno govoriti o slovenski državi, živa zlasti med slovensko ekonomsko emigracijo v Nemčiji in na Švedskem. Brez Demosa ne bi bilo osamosvojitve Slovenije, poudarja Granda. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije Brez Demosa ne bi bilo osamosvojitve Slovenije, poudarja Granda. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije Glede politične emigracije v Argentini je Granda pojasnil, da je tam večina dolgo časa zagovarjala jugoslovansko stališče. Hoteli so zrušiti komunizem, niso pa bili proti Jugoslaviji. Je pa med politično emigracijo obstajala majhna struja, ki je zagovarjala samostojno Slovenijo. Odnos komunistov do slovenske samostojnosti Glede odnosa slovenskih komunistov, ki so vladali Sloveniji od leta 1945, Granda pravi, da so posamezni komunisti med drugo svetovno vojno govorili o samostojnosti. O tem, da slovenski fantje ne bodo več hodili na jug k vojakom, in podobnem. Toda govorjenje o samostojnosti se je moralo že zgodaj končati. Po vojni so bili vsi komunisti, brez izjeme, za Jugoslavijo. Tudi dolgoletni vodja slovenske partije France Popit, ki je veljal za najbolj slovenskega med slovenskimi komunisti, ni nikoli premišljeval o odhodu Slovenije iz Jugoslavije, poudarja zgodovinar. Demos in osamosvojitev Kakšna je po mnenju Grande vloga Demosa pri osamosvajanju? "Brez Demosa ne bi bilo osamosvojitve. Ko smo imeli leta 2001, ob deseti obletnici samostojnosti, zgodovinarji simpozij v Brežicah, je to rekel celo Božo Repe. Mislim, da je bilo to splošno sprejeto," se spominja Granda. Od plebiscita do osamosvojitve Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Osamosvojitev Slovenije je poskušala s silo zatreti Jugoslovanska ljudska armada (JLA), v bran novoustanovljeni državi pa so se postavile slovenske oborožene sile – Teritorialna obramba (TO) in slovenska policija. Slovenski vojaki oziroma teritorialci in policisti so zmagali, JLA se je umaknila iz Slovenije. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo, 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica Organizacije Združenih narodov (OZN). Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije Ključne državne in politične funkcije v Sloveniji v letih 1990 in 1991: Predsednik predsedstva Slovenije: Milan Kučan Predsednik slovenske vlade: Lojze Peterle Predsednik slovenske skupščine (parlamenta): France Bučar Pomembni ministri: Janez Janša (obrambni), Igor Bavčar (notranji), Dimitrij Rupel (zunanji) in Jelko Kacin (informiranje) Predsednik Demosa: Jože Pučnik Slovenski član jugoslovanskega predsedstva: Janez Drnovšek Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije Nekoč je bila slovenska pomlad Aleš Žužek Avtor: Aleš Žužek 31. maja 1988 je slovenska SDV aretirala Janeza Janšo in ga izročila jugoslovanski vojski. Ta je istega dne aretirala podčastnika Ivana Borštnerja. Začela se je afera JBTZ. 21. junija 1988 je bil na Kongresnem trgu množični shod v podporo četverici JBTZ (po najvišji oceni se je zbralo 50 tisoč ljudi). Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. 21. junija 1988 je bil na Kongresnem trgu množični shod v podporo četverici JBTZ (po najvišji oceni se je zbralo 50 tisoč ljudi). Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Aprila letos smo se spomnili 25. obletnice demokratičnih in svobodnih volitev, decembra letos pa bo prav tako minilo 25 let od plebiscita za samostojno Slovenijo. Tako volitve kot plebiscit pa imajo korenine v procesih demokratizacije, ki jih je izjemno okrepil in spodbudil prav odziv slovenske družbe na proces proti četverici. Ples za novoletno darilo! Superstar.si/Kontakt Družabni plesni tečaj za vaju oba. Izvirni darilni bon - plesni tečaj. 31. maja 1988 zgodaj zjutraj je slovenska Služba državne varnosti (SDV), pogovorno bolj znana kot Udba, aretirala tedanjega komentatorja tednika Mladina in kandidata za predsednika mladinske organizacije ZSMS Janeza Janšo ter ga naslednji dan izročila jugoslovanski vojski, ki ga je zaprla v vojaški zapor na Metelkovi. 31. maja je vojaška protiobveščevalna služba (znana po kratici KOS) aretirala zastavnika Jugoslovanske ljudske armade (JLA) Ivana Borštnerja, 4. junija pa je SDV aretirala tudi novinarja Mladine Davida Tasiča. Vse tri in tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla je nato vojaško tožilstvo obtožilo izdaje vojaške skrivnosti (corpus delicti je bilo posedovanje dveh vojaških dokumentov o posegu vojske v primeru civilnih protestov v Sloveniji). Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Po aretaciji Janše je bil ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše. Ko se je razvedelo, da je aretiranih več, se je preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. Odbor, ki ga je vodil Igor Bavčar, je bil množično civilnodružbeno gibanje in je združeval v političnem smislu širok spekter ljudi (pozneje člane Odbora najdemo v različnih strankah – od levice do desnice). Čeprav so bili zamisli, da bi se Odbor preoblikoval v stranko in postal močan tekmec slovenski partiji, se to ni zgodilo. Odbor je 21. junija 1988 organiziral tudi shod v podporo četverici (glej spodaj plakat, ki je vabil na shod). Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Aretacija Janše, Borštnerja in Tasiča (četrti obtoženi Zavrl je bil na prostosti) je razvnela slovensko javnost. Aretacij se je v javnosti oprijelo tudi ime afera JBTZ (Janša-Borštner-Tasič-Zavrl). Eno od osrednjih vlog civilnodružbenega protesta proti aretacijam in sojenju je imelo Društvo slovenskih pisateljev (DSP), ki je prirejalo protestne večere (na fotografiji je eden od protestnih večerov DSP, na katerem je nastopil tudi publicist Viktor Blažič). Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Sojenje četverici se je na vojaškem sodišču na Roški v Ljubljani začelo 18. julija 1988. V času sojenja so pred sodiščem potekali protesti. Za protestnike je bilo poleg ogorčenja nad posegom vojske v civilno sfero, ki se je mešal s strahom pred morebitno uvedbo vojaškega stanja v Sloveniji, sporno tudi to, da so četverici na vojaškem sodišču v Ljubljani sodili v srbohrvaškem jeziku (to je bil jezik poveljevanja v JLA). Na fotografiji vidimo pisatelja Rudija Šeligo (predsednik DSP med letoma 1987 in 1991) in pesnika Vena Tauferja (desno), ki pred vojaškim sodiščem na Roški držita takratno slovensko zastavo. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Proces proti četverici se je končal 27. julija 1988. Četverico, ki je prišla na prostost, je pričakala množica ljudi. Borštnerja je vojaško sodišče obsodilo na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na 18 mesecev ter Tasiča na pet mesecev. Oktobra 1988 je vrhovno vojaško sodišče potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, pri čemer je Tasiču povečalo kazen na deset mesecev. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Vodja slovenske partije v času procesa proti četverici je bil Milan Kučan. Odziv na proces je omajal moč slovenskih komunistov, slovenska pomlad pa je v družbi vzpostavila ozračje, ki je v poznejših mesecih omogočilo ustanavljanje novih političnih strank (Slovenska kmečka zveza je bila ustanovljena že pred procesom, maja 1988). Okrepile so se tudi težnje po večji suverenosti Slovenije. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Maja 1989, ko je sodba vojaškega sodišča postala pravnomočna, je slovenska oblast izvršila sodbo vojaškega sodišča. Janšo so 5. maja 1989 drugič aretirali in odvedli v zapor na Dob (na fotografiji). Pozneje je bil premeščen v odprti tip zapora na Igu, avgusta pa pogojno izpuščen na prostost. Zaradi aretacije je bil 8. maja 1989 na Kongresnem trgu množični shod, na katerem je pesnik Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. V zapor so morali za nekaj časa tudi Borštner, Tasič in Zavrl. Zaprti so bili na odprtem oddelku na Igu (fotografija je iz septembra 1989). Tudi to trojico so pogojno izpustili na prostost. Posebna skupščinska komisija, ki je raziskovala ozadje procesa, je pozneje ugotovila, da je bil vojaški dokument, ki je nastal januarja 1988 in je bil corpus delicti procesa, protizakonit in protiustaven, saj je vojski nalagal nadzor civilne sfere. Slovensko vrhovno sodišče je leta 1995 proces razveljavilo, četverica pa je bila rehabilitirana (glej: spletna stran Slovenska pomlad). Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Zdrava kmečka pamet je premagala “strokovne” gospodarje vednosti 27. 12. 2015, 5:00 190 Facebook Twitter Foto: osebni arhiv/STA Če bi imel možnost uradnega postreferendumskega nagovora “ZA-jevskih” poražencev, bi začel takole: Spoštovani “ZA-jevci”, osnovnih možnosti za sprejem novele ZZZDR niste imeli! Torej če se ne da, “če ni, še vojska ne more vzeti”, smo se nekoč šalili, kadar je šlo za kakšno “misijo nemogoče”. Za LeGeBiTrovce je bila “misija nemogoče” ljudem množično dopovedati, da otrok ne rabi očeta in matere, pač pa zgolj dve osebi, “A” in “B” oz. “starša 1” in “starša 2”. Referendum in vsa kampanja je pokazala, da včasih še psihostroka – vsaj ta uradni, torej režimski del – “ne šteka” določenih naravnih zakonitosti, ki jih zdrava kmečka pamet razume. Kvazistrokovnjaki Za mnoge strokovnjake se je ravno v kampanji izkazalo, da so v resnici kvazistrokovnjaki – torej da v osnovi ne razumejo temeljnih psiholoških oz. propedevtičnih konceptov, ki imajo psihoanalitično poreklo. Razglašajo pa se za “gospodarje vednosti”. Lastijo si spoznanje in zadnje resnice. Lastno subjektivno in ideološko napihnjeno mnenje razglašajo za spoznanje, kar je moralno skrajno pokvarjeno. In v tem ideološkem poslanstvu seveda prednjačijo ženske (in geji). Ampak v tej konkretni zgodbi ne gre toliko za to, ali posamezni “strokovnjaki” razumejo Freuda in psihoanalizo ali ne. Bolj gre za to – in to je grozljivo – da mnogi deklarirani in javno priznani “strokovnjaki” ne razumejo, kako deluje človekov duševni aparat. V resnici kljub akademski izobrazbi nič “ne štekajo”! Vsaka stvar je za nekaj dobra In ker je vsaka stvar za nekaj dobra, si poglejmo, za kaj bi lahko bila dobra (pred)referendumska kampanja in celotno obdobje (od februarja naprej), ki je povezano z novelo ZZZDR. Torej če bi bila ta “vojna” lahko sploh za kaj dobra, je bila dobra za to, ker je med drugim ločila zrno od plevela. Določenim izobraževalnim inštitucijam so zrasla “oslovska ušesa”, iz ust določenih “strokovnjakov” se je slišal “i-a, i-a, i-a” – in ta “i-a” naj odmeva še leta in leta. Če dekan neke fakultete razglaša, da sta za vzgojo otrok najboljši starševski tandem dve mami in se pri tem sklicuje na “znanstvene raziskave” (seveda lezbične), potem … – potem bi bilo dobro premisliti, ali se študentom na takšno fakulteto/univerzo sploh splača vpisati, na njej študirati. V kampanji se je vehementno razgovorilo kar nekaj profesorjev oz. strokovnjakov (s FF, FSD, FDV), ki so trdili, da se otroci (posvojenci), ki so (z)rasli v istospolnih partnerskih skupnostih, v ničemer ne razlikujejo od otrok, ki (z)rastejo oz. so vzgojeni (“gor spravljeni”) v normalnih družinah. Razmišljanje mnogih “strokovnjakov” – tudi društva psihologov in društva sociologov – je šlo tudi v smer, da spolna usmerjenost ni in ne sme biti tista, ki bi bila diskriminirajoča pri posvojitvah otrok. Ta dvojni oz. dvakratni zdrs je tako hud, da se bi moralo vsakemu “strokovnjaku” oz. profesorju v resnici odvzeti predavateljsko licenco, torej habilitacijo. Profesor, ki “ne šteka” propedevtičnih temeljev delovanja psihičnega aparata, ne sme (nikoli več) stopiti pred študente in izreči “F” od Freuda in “p” od psihologije oz. psihoanalize. O bistvu Ojdipovega kompleksa Da nekdo, ki se ukvarja s psihostroko, ne ve, da je treba pri proučevanju problematike posvajanja otrok v istospolno partnersko skupnost gledati posvojenčevo duševnost oz. mentalno zdravje vsaj eno ali dve desetletji po končani Ojdipovi fazi psihoseksualnega razvoja, je absurd in akademski presedan. Rezultati razpleta oz. razrešitve Ojdipovega kompleksa se v polni meri manifestirajo šele po dvajsetem ali celo tridesetem letu starosti. In tega mnogi slovenski (domnevni) psihostrokovnjaki, ki so agitirali “ZA” novelo ZZZDR, ne vedo! Grozljivo je tudi, da ne vedo, v čem je bistvo Ojdipovega kompleksa. Spolna usmerjenost namreč res ni ključna pri starševanju, torej očetovanju in materinovanju, pač pa je ključen vhodni spol očeta in matere v starševanje; oče in mati pa sta sta genitalno različna. Inherentni del Ojdipovega kompleksa je namreč tudi kastracijski kompleks. Prav fenomen kastracije je v svojem jedru odvisen od tipa oz. koncepta moških in ženskih genitalij, torej penisa in (koitusno kompatibilne) vagine. “Anatomija je usoda,” je trdil Freud, vendar pri tem ni bil prav ekspliciten in ni posebej natančno pojasnil, zakaj je temu tako. Namreč: miselna sled oz. miselni odtis, ki ga v otroku zapusti ojdipano-kastracijsko míslenje anatomije genitalij, je ključno za marsikaj – predvsem pa za spolno identiteto, spolno željo in tudi strukturo Nadjaza, torej moralnega razsojanja, ki je kulminirana v obliki tabuja incesta. Tabu incesta pa je eden o stebrnih kamnov človeške civilizacije. Janek Musek in Boštjan M. Zupančič V celi predrferendumski zgodbi oz. celi “vojni” okrog novele ZZZDR je grozljivo tudi to, da se je od vrlih psihostrokovnjakov z ljubljanske Filozofske fakultete izpostavil in uradni/režimski stroki zoprstavil le dr. Janek Musek. Njegovo javno in po svoje protestno pismo je bilo namenjeno tudi pravnikom – ker tudi pravniki niso opravili svojega dela – in filozofom, ki bi z analitičnim sklepanjem lahko dodali piko na i oz. zabili zadnji žebelj v krsto “ZA-jevcev”. Namreč: grozljive izpovedi posvojencev (po celem svetu) že obstajajo. In v eni točki bi lahko kakšen analitični filozof rekel: “Izpovedi posvojencev v istospolne partnerske skupnosti so take – tako pretresljive –, da novela ZZZDR ne more biti sprejeta!” V resnici se je od pravnikov javno korektno, torej zelo nevtralno, izpostavil le evropski sodnik dr. Boštjan M. Zupančič. Ravno on je posredno opozoril, da imamo ljudje v resnici pravico do neenakosti in ločevanja in da je včasih (zakonsko, ustavno) “nedopustno (ravno) nerazlikovanje”. Pravice ekskluzivne narave Ko sam trdim, da so določene pravice obeh spolov ekskluzivne narave – kljub znamenitemu 14. členu Ustave (in EKČP) – mi doslej noben pravnik ni javno eksplicitno pritrdil (ker ni upal, ker se je bal posledic v službi/karieri). Npr.: ženskam se ne more in ne sme odvzeti pravica do spolno ločenih WC-jev, za kar se zavzemajo ravno feministke in LeGeBitrovci s pobudo o t. i. unisex WC-jih. In tudi otrokom se ne more in ne sme vzeti pravica do ženske matere in/oz./ali do moškega očeta – ker to pač za seboj potegne vesolje problemov in zagat. Ampak kakorkoli vse skupaj obračamo: v končni fazi si je na referendumu narod sodbo pisal sam – mimo vseh teh kvazistrokovnjakov in mimo “gospodarjev vednosti” in to z zdravo kmečko pametjo. Roman Vodeb Ste pripravljeni? Janša opozarja: Se bomo morali državljani braniti kar sami? 18. 11. 2015, 16:21 152 Facebook Twitter Foto: STA “Begunska kriza je neposredno povezana z napadi na Pariz. Migrantski val predstavlja hudo varnostno tveganje. /…/ Če ne pride do kopenskega vojaškega posredovanja, ni na tehtnici le usoda Sirije in Iraka, temveč usoda celotne Evrope. V kolikor bo vlada nadaljevala z neodločnostjo, se bomo državljani morali braniti sami,” je zapisal Janez Janša. ”Trditve, da teroristični napadi v Parizu niso povezani z ilegalno imigracijo, so povsem zgrešene. Seveda so povezani, in sicer tako z aktualnim imigrantskim valom kot tudi s prejšnjimi ter z neuspešno integracijo priseljencev iz nekaterih muslimanskih držav. Prav tako so zgrešene trditve, da niso povezani z islamom. Seveda so. So neposredno udejanjanje ideologije radikalnega islama in kdor to zanika, ne bo nikoli našel učinkovitega odgovora na rastočo varnostno krizo v Evropi,” je v komentarju navedel predsednik SDS Janez Janša. Samo naivneži mislijo, da IS ne izkorišča beguncev za infiltracijo Kot dodaja, se bo kriza nedvomno le še poglabljala. Tudi če je na vsakih 10.000 migrantov, ki protipravno vstopajo v EU, zgolj en pripadnik Islamske države, to pomeni zelo težko obvladljiv varnostni problem. Zelo naivno je verjeti, da IS ni izkoristila te priložnosti za infiltracijo. Na žalost so po besedah Janše med njimi tudi aktualni predsednik vlade, ministrica za notranje zadeve in njen državni sekretar. Preberite tudi: –”Slovenija je v vojni” -Nekdanji obveščevalec vladi: Ne s puhlicami o varnosti, pazite na nuklearko Pomagala bi le kopenska vojaška akcija Imigrantskega problema na izvoru ni mogoče reševati z vztrajnim bombardiranjem ciljev ali mest v Siriji in Iraku, medtem ko še vedno nenadzorovano sprejemamo na sto tisoče migrantov iz teh držav. S teroristično IS bi se brez velikih stranskih žrtev dalo opraviti le s kopensko vojaško operacijo, kot je bila osvoboditev Kuvajta leta 1991, ter z globalno razgradnjo njenih organiziranih celic, kot je to uspelo ZDA na primeru Al Kaide, je bil direkten Janša. Janez Janša: ”A na tehtnici ni samo prihodnost Sirije in Iraka, na tehtnici je tudi prihodnost Evrope in Slovenije. Pod pritiskom imigrantskega vala je zunanja schengenska meja padla v dveh državah EU: v Grčiji in Sloveniji. Takšno stanje ni vzdržno in v naslednjih tednih se bo oblikovala smer reševanja krize.” Moškim migrantom je treba zagotoviti, da se usposobijo in branijo Kot še poudarja predsednik največje opozicijske stranke, je treba nujno pogledati tudi v prihodnost. Potrebno je stabilizirati državi, sicer bosta trajno vir terorizma. Mednarodna skupnost mora preko OZN tako zagotoviti šolanje otrok v begunskih taboriščih in preprečiti nastajanje izgubljenih generacij, ki so vedno rekrutacijska baza terorizma. Kot begunce naj se po njegovem mnenju upošteva zgolj ranljive skupine, torej le ženske in otroke. Sposobnim moškim pa je treba zagotoviti možnost, da se usposobijo in opremijo za obrambo in zaščito svoje domovine in svoih družin. ”Tistim beguncem, ki so že v EU, pa je treba povedati, da se od njih pričakuje povratek domov takoj, ko se bodo razmere stabilizirale. Pričakuje se, da bodo gradili, branili in obnavljali svojo domovino. Prava solidarnost evropske oziroma zahodne politike torej ne leži v neskončnem nenadzorovanem sprejemanju sto tisočev migrantov ter hkratnem bombardiranju njihovih držav, temveč v oblikovanju strateške rešitve, ki bo nesrečnikom prinesla mir ter pogoje za normalno življenje v njihovi domovini,” je povedal Janez Janša. Na tehtnici ni le prihodnost Sirije, ampak prihodnost Evrope Padec schengenskih meja EU v Grčiji in Sloveniji ter nesposobnost pri ustavljanju in obvladovanju imigrantskega vala pomembno prispevata k porastu števila tistih volilcev v veliki Britaniji, ki bodo na skorajšnjem referendumu glasovali za izstop države iz EU. Takšna večinska odločitev bi brez vsakega dvoma začrtala konec EU, kot jo poznamo danes, in hkrati začetek razgradnega procesa, ki bi ga bilo nemogoče zaustaviti. Dvomim, da si prebivalci Slovenije predstavljajo negativne posledice, ki bi temu sledile, je v svojem zapisu še dodal Janša. Vlada išče krivce drugje Slovenska vlada se po mnenju Janše te odgovornosti ne zaveda in išče krivdo pri drugih, Grkih in Hrvatih. Grčija schengenske meje sploh ne varuje, a tudi Slovenija je ne. Kljub opozorilom se vlada na migrantski tok ni pripravila. Reagira šele takrat, ko na voljo ni več dobrih rešitev in raziskave javnega mnenja ne kažejo več dobro. Predlogi Janše za reševanje begunske krize, ki jih je navedel že pred časom: 1. Napoved, da bo Slovenija začela izvajati Schengen isti dan kot Madžarska, ter izvedba ustreznih ukrepov. 2. Istočasna ponudba Hrvaški, Srbiji in Makedoniji, da smo jim pripravljeni pomagati, v kolikor bi oni preprečili vstop ilegalnih migrantov. 3. Hkratna, pravočasna sprožitev diplomatske aktivnosti za pridobitev dodatne pomoči bodisi Sloveniji bodisi tisti državi na balkanski poti, ki bi začela varovati svojo državno mejo kot zunanjo mejo EU. Janša je še dodal, da se bomo v primeru, da bo vlada še naprej cincala, preučevala in služila zgolj kot transportni servis, ”morali državljani za zaščito meja naše države, spoštovanje zakonitega reda in v obrambo svobodne Evrope brez notranjih pregrad in vladavine strahu organizirati sami”. M. G. dr. Marjan Dolgan: France Balantič Objavljeno: 25 Marec 2015 . Balantičeva prerokba, ki jo je izpovedal v svoji poeziji, da bo umrl v plamenih, se je uresničila. Balantičevo sežgano truplo so vaščani z drugimi zoglenelimi trupli in okostji pokopali v skupnem grobu. Ta je bil v komunističnem režimu zanemarjen, tudi to je napovedal v svoji pesmi, ker ideološki fanatiki niso pustili, da bi ga svojci umrlih urejali. Balantičeve starše je novica o sinovi smrti strla. France Balantič je doma iz revne predmestne delavske družine. Po kamniški osnovni šoli je mati dosegla, da se je nadarjeni sin leta 1933 vpisal na ljubljansko Prvo državno gimnazijo (klasično gimnazijo; sedanja Osnovna šola Prežihovega Voranca, Vorančeva ulica 8), še prej je uspešno opravil sprejemni izpit. Zaradi predpisov se kot nižješolec ni smel vsak dan voziti v Ljubljano, ampak je moral stanovati v mestu. Zato je v šolskem letu 1933/34 stanoval s štajerskim drugošolcem v sobi na Miklošičevi cesti 22 B/I, ki mu jo je našla mati. Naslednje šolsko leto 1934/35 je stanoval na Jurčičevem trgu 2/III, v šolskem letu 1935/36 na Tržaški cesti 21, jeseni 1936 spet na tej cesti, najbrž v isti hiši. Med poletnimi počitnicami je stanoval doma, v Kamniku. Prvi gimnazijski razred je uspešno končal, v drugem je opravil popravni izpit iz latinščine, potem pa je bil spet uspešen. Ker ga starši niso mogli primerno podpirati, je živel revno, nezadostno se je hranil v ljubljanskih dobrodelnih menzah in kuhinjah. Junija leta 1937 je mirni, redkobesedni dijak bolehnega videza uspešno opravil malo maturo, jeseni postal gimnazijski petošolec in vsakodnevni vozač v razposajeni dijaški druščini na vlaku iz Kamnika v Ljubljano in nazaj. Zanimali so ga tudi slovanski jeziki, ker si je hotel z njimi razširiti poznavanje književnosti, zato je v klasični gimnaziji kot petošolec obiskoval tečaj češkega jezika in opravil izpit. Pogosto je prebiral poezijo pod klopjo, kar je povzročalo negodovanje profesorjev. V tej gimnaziji so poučevali tudi pisatelj Ivan Pregelj ter literarni zgodovinarji Mirko Rupel, Alfonz Gspan (nekdanji › Kosovelov sošolec) in France Tomšič (tudi jezikoslovec). Kljub družbenim in značajskim razlikam se je spoprijateljil z gimnazijskim sošolcem iz višjega ljubljanskega sloja, posebnežem Francetom Kremžarjem, čigar oče je bil urednik časnika Slovenec. Kremžar ni bil urejen dijak, toda bil je dober poznavalec književnosti, spreten tajnik gimnazijskega kulturnega društva Žar, ki je prirejalo različna odmevna predavanja, in dober organizator. Izdajal je dijaški almanah in imel svoj literarni krožek. Pisal je pripovedna dela, zanimala ga je tudi politika. Takoj je zaslutil Balantičev pesniški talent. V gimnaziji sta se srečevala med glavnimi pavzami pred Kremžarjevim razredom, ko mu je Balantič prinašal pesmi v presojo, vendar se ni odločil za sodelovanje v Kremžarjevem almanahu. Po nazorski in erotični krizi v prvi polovici leta 1940 je jeseni istega leta sodeloval v Kremžarjevem umetnostnem krožku, ki se je ob popoldnevih sestajal v Kremžarjevi sobici, v hiši njegovih staršev, v Mostah, sedanja Prvomajska ulica 2 (četrta hiša na levi strani te ulice proti jugu). Na snidenjih krožka je včasih bral svoje pesmi, ki so jih drugi ocenjevali. Član krožka je bil tudi bodoči slikar Marijan Tršar, ki je za snujoči se almanah ilustriral več Balantičevih pesmi. Toda almanah zaradi izbruha II. svetovne vojne ni izšel. V začetku leta 1941 se Balantič tri mesece ni vozil v ljubljansko gimnazijo, ker sta s sestro zbolela za pljučnico in skoraj umrla. Kremžar ga je obiskoval, mu prinašal zdravila in knjige ter mu izposloval denarno pomoč. Mila Šarič, igralka ljubljanske Drame, je v okviru gledališkega krožka, ki ga je vodila v katoliškem umetnostnem klubu Krog (ustanovljen decembra 1940), večkrat iz rokopisov recitirala Balantičeve verze. Njegova člana sta namreč postala tudi Kremžar in, zaradi bolezni samo formalno, Balantič. Prireditve kluba so bile v Frančiškanski dvorani (sedaj Mestno gledališče ljubljansko). Kremžar je Balantiču utrl pot v literarno revijo Dom in svet, katere urednik je bil dr. Tine Debeljak. Ta je začel objavljati Balantičeve pesmi, čeprav je do nekaterih imel nravstvene pomisleke. V začetku II. svetovne vojne je Kamnik pripadel nemškemu, Ljubljana pa italijanskemu okupacijskemu območju (»Ljubljanska pokrajina«). Čeprav je bil Balantič po bolezni oslabljen, se je odselil v Ljubljano, da bi nadaljeval šolanje, saj so tam slovenske šole delovale naprej, na nemškem območju pa ne več. Novo mejo so kmalu skoraj popolnoma zaprli. Doma ni nikoli več videl. Pred odhodom v Ljubljano je sežgal večino svojih rokopisov, čemur je oče nasprotoval, zato sta se sprla; odhod je bil mučen. Kremžarjevi so mu priskrbeli konec aprila 1941 prostor v študentskem Cirilovem domu v Streliški ulici 12 pod Gradom, kjer je bila tudi Ljudska kuhinja (današnja Waldorfska šola), kjer so ga mučile težke razmere in domotožje. Zadnji mesec pouka ni več potekal v poslopju klasične gimnazije, ker so to zasedli italijanski karabinjerji, temveč v realki (Vegova ulica 4). Mature ni opravljal, ker je zaradi vojnih razmer letno spričevalo osmega gimnazijskega razreda veljalo kot maturitetno. Poleti so mu Kremžarjevi našli sobo blizu njihove hiše, v vogalni hišici na križišču Pokopališke in Partizanske ulice (takrat Ciglerjeva ulica 27), kjer se je pri gospodinji tudi pičlo hranil. Mučil ga je občutek, da sprejema miloščino. V klubu Krog je večkrat bral svoje pesmi. Jeseni se je vpisal na slavistični oddelek ljubljanske univerze, ki je takrat deloval v levem traktu pritličja novoodprte Narodne in univerzitetne knjižnice (Turjaška ulica 1). Posebno so ga pritegovala predavanja komparativista dr. Antona Ocvirka. Do kolegov je bil zadržan; vedeli so, da piše pesmi, ker so te izhajale v Domu in svetu. V slavističnem seminarju so skrivaj delovale različne politične skupine. Balantič se je pridružil Osvobodilni fronti (OF), kar je povzročilo napetosti med njim in Kremžarjem, ki je bil povezan z zastopniki nekdanje jugoslovanske vojske. Toda OF je pokazala pristranskost, saj Balantič zanjo zaradi svoje zadržanosti ni bil dovolj dober kader, zato naj bi se zapletlo pri pomoči, ki naj bi jo kot begunec dobil od nje. Jeseni 1941 se je klub Krog razpustil zaradi heterogenosti in strahu pred italijanskimi pritiski. Balantičeve zveze z domačimi v Kamniku so bile pisemske, toda redke, ter zaradi italijanske in nemške cenzure redkobesedne in zamudne. Kremžarjevi so ga preživljali diskretno, saj ni maral biti odvisen od nikogar. Največ časa je prebil v sobi v Mostah, ki so bile takrat revnejša mestna četrt, se družil s Kremžarjem in člani njegovega nekdanjega krožka. Razmerje med Balantičem in Kremžarjem je bilo odbojno-privlačujoče in polemično-strpno. V začetku leta 1942 je pripravil pesniško zbirko Muževna sem steblika, jo izročil Debeljaku, ta pa založbi Ljudska knjigarna (knjigarno je imela na sedanjem Ciril-Metodovem trgu 5). Pesniku je izplačala honorar, zbirke pa ni natisnila, ker sta imela Debeljak in njena recenzenta pomisleke ob nekaterih erotičnih pesmih. Odlaganje izida zbirke je Balantiča prizadelo, njegov položaj se je slabšal. Italijani so Ljubljano obdali z bodečo žico, kar je mesto utesnilo, preskrba je usihala, vrstile so se protiitalijanske akcije, komunisti pa so pod krinko OF organizirali vosovske uboje politično drugače mislečih. Vse je sprožalo okupatorjeve racije in aretacije, streljanje talcev, sodne obsodbe in odvedbe v koncentracijska taborišča. Ideološka diferenciacija se je hitro in ostro stopnjevala. Ob tuji okupaciji so se razmahnili protiokupatorski odpor, komunistična revolucija in državljanska vojna. Balantič je bil še vedno v OF, Kremžar pa v nasprotni ilegali. Balantičeva prošnja za študij orientalskih jezikov v Neaplju je bila ugodno rešena, toda ker ni bil vpisan v fašistično študentsko organizacijo niti se ni hotel vanjo vpisati, štipendije ni dobil. V poletnih racijah so ga Italijani z množico drugih moških aretirali, odvedli v Belgijsko kasarno v Metelkovi ulici (sedanji muzejski kompleks). Vklenjenega in zastraženega so ga najbrž še isto noč odpeljali s preostalo zajeto množico v živinskih vagonih v koncentracijsko taborišče v furlanskem Gonarsu. Tam so italijanski vojaki zapornike poniževali in stradali, kar je Balantiča še bolj prizadelo, saj je bil slabotne konstitucije, oslabljen od bolezni in že v Ljubljani se je slabo hranil. Čeprav je bil kurir med člani OF v ločenih oddelkih taborišča, je doživel novo pristranskost aktivistov te organizacije: ni mu omogočila, da bi ga zaradi izčrpanosti premestili v ambulantni oddelek, kjer bi bil njegov taboriščni položaj nekoliko boljši. Po intervenciji Kremžarjevih so ga Italijani po petih mesecih zdravstveno načetega in psihično izmučenega izpustili iz taborišča. Po vrnitvi v Ljubljano je nadaljeval študij slavistike in zahajal v NUK, bral tuje pesnike in pesnil. V začetku leta 1943 se ni mogel več vpisati na univerzo, ker so Italijani onemogočili vpis študentom, ki so pred začetkom vojne stalno živeli zunaj italijanskega zasedbenega območja. Še bolj je životaril, založba mu zbirke še ni natisnila. Marca 1943 je odšel iz Ljubljane v Grahovo ob Cerkniškem jezeru, kjer se je pridružil skupini vaških stražarjev, ki so varovali bližnje vasi pred komunističnimi poboji nasprotnikov revolucije in komunizma. Vodil jo je Kremžar. Razdvojeni Balantič se je šel pred odhodom posvetovat k profesorju Ocvirku, ki je bil tudi skrivni član OF (česar Balantič ni vedel), toda očitno zaradi konspiracije premalo odkrit pogovor ga ni usmeril h kakšni drugi odločitvi. Staršem je sporočil, da je postal »uradnik«; morda zaradi cenzure ali pa ker je menil, da ne bo oborožen in da bo delal samo v pisarni. Poleti je v civilni obleki nekajkrat obiskal Ljubljano, se srečal predvsem s Tršarjem in nekaterimi študijskimi kolegi, vedno pa z Debeljakom. Da bi zbirka izšla, je celo umaknil dve, za cenzorje sporni erotični pesmi, toda Debeljak izida ni pospešil, pač pa je v Domu in svetu objavljal posamezne pesmi. Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 se je grahovska vaška straža premaknila v Pudob pri Starem trgu, kjer so jo napadli partizani. Balantič se je znašel med mrtvimi in ranjenimi, se prebil iz obroča, taval po Javorniku, se z nekaterimi preživelimi pretresen vrnil v Ljubljano in se priključil novoustanovljenemu domobranstvu. Nekaj časa je opravljal kontrolno službo na bloku na Dolenjski cesti med Rakovnikom in Rudnikom, kjer je rešil življenje partizanski kurirki in omogočil študijski kolegici, da je obiskala moža partizana. Ko je Kremžar obnovil postojanko v Grahovem, se je tja vrnil tudi Balantič, ki je opravljal pisarniška dela. Novembra so postojanko obkolili partizani. Da bi uničili še zadnje branilce, so hišo zažgali, ujetnike in dva stara domačina pa vrgli v ogenj. Skoraj vsi branilci, med njimi je bil hudo ranjen Kremžar, in Balantič, so živi zgoreli. Balantičeva prerokba, ki jo je izpovedal v svoji poeziji, da bo umrl v plamenih, se je uresničila. Balantičevo sežgano truplo so vaščani z drugimi zoglenelimi trupli in okostji pokopali v skupnem grobu. Ta je bil v komunističnem režimu zanemarjen (tudi to je napovedal v svoji pesmi), ker ideološki fanatiki niso pustili, da bi ga svojci umrlih urejali. Balantičeve starše je novica o sinovi smrti strla. Partizanska in domobranska stran sta uničenje grahovske enote propagandno izkoristili. Hkrati je druga stran predstavila Balantiča javnosti tudi kot pomembnega pesnika, čeprav ni njegova poezija nikjer niti politična niti propagandna, kakršna je večina partizanske verzifikacije. V Ljubljani so mu posvetili več javnih prireditev in radijskih oddaj. Debeljak ni več odlašal. Leta 1944 je izdal njegove pesmi v knjigi z naslovom V ognju groze plapolam. Pesnikovi prijatelji so sredi leta priredili v ljubljanski Drami Balantičev spominski večer. Izšla je tudi posebna bibliofilska izdaja [sonetnega] Venca. Komisija za podelitev pokrajinskih literarnih nagrad mestne občine Ljubljana je posmrtno nagradila tudi Balantiča in leta 1945 na obletnico Prešernove smrti ustanovila posebno Balantičevo nagrado za pesniški prvenec, ki pa je zaradi spremembe političnega sistema niso nikoli podelili. Pesnikovi starši so večino honorarjev od posmrtnih objav Balantičevih pesmi dali za maše zadušnice, ki so se darovale v ljubljanskih cerkvah. Po II. svetovni vojni je nova, komunistična oblast objavila seznam prepovedanih avtorjev in knjig, ki jih je bilo treba izločiti iz knjižnic in knjigarn (odlok ministrstva za prosveto 27. julija 1945), in nanj uvrstila tudi Balantičevo zbirko. Njegovih pesmi niso v Sloveniji več tiskali niti niso bile javno dostopne. Čeprav ga je oblast politično diskvalificirala in prepovedovala javni obstoj njegove poezije, so ga mnogi književniki, tudi partizanski, prebirali in debatirali o njem, o čemer je policija (»udba«) zbirala podatke. Leta 1966 bi se Balantičev primer skoraj normaliziral s knjižno objavo njegove poezije pri ljubljanski Državni založbi Slovenije (Mestni trg 26), vendar jo je preprečila politična intervencija z novimi očitki zoper pesnika. Policijski ovaduhi so prevohali Grahovo in ugotovili, da očitki ne držijo, toda zakulisne igrice ljubljanskih komunističnih veljakov ob pesniku so se zaradi različnih političnih interesov nadaljevale. Zmagali so nasprotniki njegove poezije, zato so celotno naklado že natisnjene Balantičeve pesniške zbirke uničili v papirnici Vevče. Ker se je o tem razvedelo tudi v tujini, saj je bil izid zbirke javno napovedan, se je politični režim v Sloveniji (in Jugoslaviji) spet osramotil. Posamezniki pa so v Slovenijo tihotapili emigrantske argentinske in zamejske knjižne natise Balantičevih pesmi. Tako se je v drugi polovici XX. stoletja obnovila protestantska tradicija vnašanja prepovedanih knjig iz XVI. stoletja, tokrat v komunistično državo, katere voditelji so se imeli za najbolj napredne. Spomladi 1969 so študentje III. letnika slavistike pripravili v predavalnici Filozofske fakultete (Aškerčeva cesta 2) literarni večer Balantičeve poezije. Dekanat je uvodno besedilo študenta Jožeta Faganela (sedanji direktor Celjske Mohorjeve družbe) cenzuriral in dodal režimski pristavek. Študentje so morali plakate odstraniti, prireditev je morala biti interna, kljub temu so organizatorje šikanirali. Mnogi književniki so imeli izobčevanja Balantiča dovolj, nekateri so ga začeli uvrščati v antologije slovenske poezije, katerih uredniki so postali. Proti Balantiču je javno rohnel drugi nekdanji krščanski socialist, partizan, Kocbekov sodelavec in povojni poročevalec policiji o Kocbeku Jože Javoršek. Zaradi neutemeljenih očitkov ga je Balantičeva sestra tožila, toda senat okrožnega sodišča v Ljubljani je, očitno zaradi takratne popolne podrejenosti sodstva oblasti, postopek zavlačeval niti ni tožbi ugodil. Leta 1982 so na II. srečanju slovenskih pesnikov v Kranju izrekli zahtevo, da je treba Balantičeve pesmi izdati v Sloveniji. Leta 1984 so res izšle v Ljubljani pri Državni založbi Slovenije kot ponatis uničene izdaje iz leta 1966. Tega je komunistična oblast končno dopustila, da bi naredila vtis demokratičnosti (avtor Atlasa je bil navzoč, ko je direktorica založbe iz vplivne režimske družine založniškemu svetu sporočila to odločitev, ki jo je poprej potrdil oblastniški vrh). Objavljanje pesmi ter preučevanje pesnika in njegove poezije se je popolnoma normaliziralo šele po koncu komunističnega režima in osamosvojitvi Slovenije. Leta 1994 sta Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU, Novi trg 3) ter Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU priredila v veliki dvorani SAZU strokovno posvetovanje Poezija Franceta Balantiča in Ivana Hribovška v slovenskem kulturnem prostoru; prispevki so izšli istega leta v posebnem zborniku. Leta 2003 so v Mariboru uprizorili opero Pesnik in upornik skladatelja Tomaža Sveteta s snovjo iz Balantičevega življenja, vendar do gostovanja predstave v Ljubljani ni prišlo. Poleg Prešerna v operi Slovo od mladosti skladatelja Danila Švare po libretu Ljube Prenner je Svetetovo delo drugi primer operne upodobitve kakšnega slovenskega književnika. Vir: Literarni atlas Ljubljane: zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov v Ljubljani. Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2014. V spomin Lenči Ferenčak V spomin Lenči Ferenčak 29.12.2015 Spoznal sem jo, kot se je sedaj izkazalo, v zadnjem letu in pol njenega življenja. Majhna drobna, vitalna, ostrega uma in besede. Dama, a se je rada oblekla tudi kot najstnica, v kavbojke. Ekstravagantna. Zunanji odnos do sveta je imela uporniški. Ko pa si se z njo pogovarjal, je bila izjemno razgledana, topla, čuteča. Dva obraza. A ne dva značaja. Svet je razumela, a ga ni sprejemala takega kot je. Hotela je boljšega. Bolj z resnico in pravico, z lepoto prepojenega. Zato se je upirala. Na shode Odbora 2014 pred Vrhovno sodišče je pogosto prihajala. Ni stopala v ospredje. Na shodih je bila med ljudmi in igrala za privat publiko, ki je bila ravno takrat okrog nje. Večkrat, ko sem med govorom kakšnega daljšega govorca, šel naokoli, da vidim, kakšno je vzdušje, kako se sliši ozvočenje itn., sem lahko bežno prisostvoval takemu njenemu privat šovu, njenemu vzporednemu programu. Tisti, ki so jim prisostvovali, jo bodo gotovo še posebej pogrešali. Kljub temu, da sva se poznala kratek čas, sva se odlično ujela. Kot se razumejo sorodne duše. Z Lenčo imava eno skrivnost. Naj to tudi ostane. Draga Lenča, počivaj v miru. Aleš Primc -------------------------- V Sloveniji 70 let star črni madež po pokolu civilistov in ujetnikov leta 1945 (po koncu druge vojne, tudi v Sloveniji častna odličja za vojake, ki so v pokolu sodelovali) Ranjeno koleno: 125 let star črni madež v ameriški zgodovini Častna odličja za vojake, ki so v pokolu sodelovali 30. december 2015 ob 18:51, zadnji poseg: 30. december 2015 ob 20:18 Pierre - MMC RTV SLO V teh dneh mineva natanko 125 let od pokola, ki ga zgodovinske knjige in šolski učbeniki v ZDA ne omenjajo radi. Pokol pri Ranjenem kolenu velja za enega grših delov ameriške zgodovine, avtohtono prebivalstvo pa zanj nikdar ni dobilo opravičila ali povračila. Pisalo se je leto 1890. Pionirji so prodirali na Zahod, Amerika je iz dežele prostranih prerij, širokih neokrnjenih kanjonov, globokih gozdov in neskončno dolgih ravnic, ki so jih poseljevala avtohtona ljudstva z bogato zgodovino in kulturo, postajala dežela belopoltih priseljencev. Prav na obletnico pokola je prizorišče pokola Ranjeno koleno za 3,9 milijona dolarjev od dozdajšnjega lastnika Jamesa Czywczynskega kupil Tim Giago, pripadnik plemena Lakota. 81-letni Giago, novinar in založnik indijanskih časnikov, ki je odrastel in živel pri Ranjenem kolenu, je zdaj edini lastnik zemljišča, ki ga namerava dati v upravljanje Sjujem in Lakotam. Integracija je bila brutalna, sožitje neobstoječe. Indijanci in kavboji so služili kot slikovit motiv za slikanice, vesterne in otroške igrice, a zgodovina tistega časa je bila malce manj romantična in precej bolj krvava. Ni čudnega, da v ZDA veliko govora o tem delu zgodovine ni. Ameriške vlade si sicer zadnja desetletja skušajo čistiti vest z odškodninami in spomeniki, a naselij, kjer danes živi staroselsko prebivalstvo, raje ne kažejo preveč v turističnih brošurah, raziskave, kolikšen delež avtohtonega prebivalstva se bori z zasvojenostjo, alkoholizmom, revščino in nasiljem, pa ne najdejo mesta v večernih poročilih. Vlada kršila dogovor 125 let po pokolu pri Ranjenem kolenu v rezervatu Pine Ridge v Južni Dakoti pleme Lakota še vedno išče pravico za grozodejstva, ki so jih 29. decembra zagrešili ameriški vojaki. Vlada si je v tistem času prizadevala zavzeti vso zemljo, ki so jo do takrat zasedala različna plemena, ta pa preseliti iz njihovih starodavnih bivališč v rezervate na pusti in jalovi zemlji. Uradno je sicer vlada s plemeni sklenila dogovor, a zaveze, ki jih je dala, je gladko ignorirala. Na to je med drugim opozarjal ugledni general Nelson A. Miles, veteran ameriške državljanske vojne, špansko-ameriške vojne in indijanskih vojn. Miles, ki so ga zaradi upora Sjujev in Lakote na zahodu poklicali iz Misurija nazaj na teren, da bi skušal pomiriti razmere, je 19. decembra 1890 iz Rapid Cityja v Južni Dakoti generalu Johnu Schofieldu v Washington poslal telegram, v katerem je zapisal, da se "težavnega indijanskega vprašanja ne da dokončno rešiti na tem delu". "To vprašanje zahteva, da kongres izpolni svoje zaveze iz sporazuma, v katerega so prisilili Indijance. Ti so se pod prisilo in pretvezo s podpisom odrekli precejšnjemu in dragocenemu delu svojega rezervata, ki ga zdaj poseljujejo belci, v zameno pa niso prejeli ničesar. Mislili so, da bodo v zameno dobili bogato poplačilo, namesto tega pa so jim zaloge in hrano še zmanjšali, njihov pridelek pa je ničen. Nezadovoljstvo je vsesplošno, še posebej med Sjuji, medtem ko Čejeni tako stradajo, da so prisiljeni pleniti, da bi preživeli. Tem dejstvom se ne da oporekati, moje besede pa lahko potrdi na tisoče očividcev," je zapisal. Prvotni prebivalci brez državljanstva Namesto da bi vlada poslušala Milesova opozorila, se je odločila obupane in razočarane staroselce, ki so se že začeli upirati, razorožiti - kar je bilo sicer prav tako v nasprotju z ameriško ustavo in njenim 2. členom, ki daje pravico do orožja. Je pa res, da večina ameriških Indijancev leta 1890 tako ali tako še ni imela ameriškega državljanstva. In že deset dni po Milesovem telegramu se je zgodilo najhujše. Pleme Lakota je bilo eno izmed tistih upornih in so se proti "načinu belcev" borili s t. i. "plesom duhov" (ghost dance), duhovnim ritualom, s katerim so upali, da se bo vrnilo staro življenje, njihova sveta oblačila pa da bodo ustavila krogle belih vojakov. Za vojsko je ta ples, ki je Lakoti dajal upanje, pomenil zgolj še eno vstajo proti ameriškim silam. 29. decembra je zato 7. konjeniški polk ameriške vojske pod poveljstvom majorja Samuela M. Whitsida obkolil pripadnike plemena blizu potoka Ranjeno koleno (Wounded Knee), ločil ženske in otroke od mož, poveljnik James W. Forsyth pa je tem ukazal, naj predajo svoje orožje, in jim povedal, da jih bodo preselili v drugo taborišče. V tistem je nastal spor med enim izmed vojakov in gluhim Indijancem po imenu Črni kojot, ki naj ne bi hotel predati svoje puške, češ da je plačal veliko zanjo, pri čemer se je sprožila puška, čeprav ni jasno, kdo je ustrelil prvi. Po pokolu To je bilo dovolj. Ameriški vojaki, okrepljeni s štirimi malimi topovi, so v tistem začeli streljati vse povprek po neoboroženih domorodcih, pri čemer so jih ubili okoli 300, od tega 200 žensk in otrok, pa tudi nekaj lastnih vojakov (skupno jih je umrlo 25). Lakote, ki orožja še niso predale, so se skušale braniti, a neuspešno. Prizaneseno ni bilo niti tistim ženskam z dojenčki, nosečnicam in otrokom, ki jim je uspelo zbežati, saj so jih vojaki dohiteli in pokončali. Čez nekaj dni so oblasti izkopale množično grobišče in vanj odvrgle 146 trupel. General Miles sicer ni bil neposredno vpleten v pokol pri Ranjenem kolenu, je pa bil zelo kritičen do generala Schofielda, ki je vodil 7. konjeniški polk. Dva dni po dogodku je pisal svoji ženi, Ranjeno koleno pa opisal kot "najgnusnejšo zločinsko vojaško zmoto ter obupen pokol žensk in otrok". Po upokojitvi je bil Miles tisti, ki se je najbolj boril za odškodnine preživelim. Častna odličja za vojake A to ostaja pobožna želja. Namesto tega je ameriška vojska najmanj 20 svojim pripadnikom, udeleženim pri pokolu, podelila najvišje, častno odličje (Medal of honour). Povedano drugače - več vojakov je prejelo častno odličje za Ranjeno koleno kot 64.000 prebivalcev Južne Dakote, ki so se štiri leta borili v drugi svetovni vojni. Za ameriško vlado je bil pokol pri Ranjenem kolenu zadnje poglavje 400 let stare "rasne vojne" med "civilizacijo in divjaštvom", med belci in avtohtonimi prebivalci, kot piše avtor David W. Grua v knjigi Preživeti Ranjeno koleno (Surviving Wounded Knee). Indijanski aktivisti so se dolga leta borili, da bi vojakom posmrtno odvzeli te častne medalje, leta 2001 pa je Nacionalni kongres ameriških Indijancev (NCAI) sprejel dve resoluciji, ki sta nagrade obsodili. A ne obe resoluciji ne leta peticij niso plemenu prinesli ničesar in kongres do danes medalj ni odvzel, pleme Lakota pa se še danes bori, da bi bila njihova različica dogodkov vključena v "uradni spomin" ameriške vlade, potomci pa da bi bili deležni odškodnin. Ranjeno koleno je danes zgodovinski spomenik, a zgodovina je za tiste, ki živijo tam, še vedno živa. Kaja Sajovic no, po 125 letih se bomo mogoče tudi v Sloveniji učili o pokolih enih in drugih v drugi vojni... Pomor je nesprejemljiv, toda malenkost napram Hudi jami in številnim drugim lokacijam ter ropanja lastnine med II SV in po njej pri nas. Ne spomnim se, ali je kdaj tale novinarka v svojem slogu že kdaj pokukala, npr v Rusijo (niti ne bi bilo treba v tako daljnjo zgodovino) ali v kakšno muslimansko državo...? Kdaj pa bo članek o barbarskih Slovanih,ki so izrinili avtohtono prebivalstvo na našem območju? Ali pa Rusi nad Azijci, Katinski gozd kjer pobijejo poljske častnike, hlodomor kjer v eni zimi pobijejo 7 milijonov Ukrajincev, kdaj bo že članek o tem ...Lahko Judje dobimo opravičilo od Italije za rimski izgon ljudstva iz domovine? Morda tudi to ni norost. Slovenci smo lahko tiho okoli tega. Po drugi svetovni vojni je določena politična opcija izvedla še hujši masaker kot je bil tole. Ma kaj masaker, navaden genocid in sedaj pametujemo Amerikancem? Lahko Judje dobimo opravičilo od Italije za rimski izgon ljudstva iz domovine? Morda tudi to ni norost. Kdaj bo na Balkanu vsaj toliko samokritike, ljudje (tukaj je srbski pokol v Srebrenici in oni po drugi vojni)? Na Balkanu in v slovenski levici. Zapirate se, odvajate se, podlagate se diktatorskim lažem in manipulacijam kot da berlinski zid ni nikoli padel, a žalosno res je, da med vami in zahodom ni nikoli bilo zidu. Vaše izgnanstvo je dobrovoljno. Vi kar želite misliti drugač in sovražiti svet, ki je okoli vas. Moja molitev za slovensko levico in tudi za Balkance je, da izžene vso zlobo iz sebe in se obrne lastni domovini in lastnem ljudem. Bog vam je podaril nezaslišano priložnost -- domovino. In vi jo zapravljate. Škoda škode. Svet Zločin leta: Oče na grozljiv način v spanju ubil hčerko, ker je imela spolne odnose 31. 12. 2015, 5:00 8 Facebook Twitter Foto: iStock V Nemčiji sta pakistanska starša v spanju zadavila svojo 19-letno hčerko, njeno truplo pa odvrgla na parkirišču. Ubila sta jo zato, ker je imela spolne odnose s fantom, s katerim ni bila poročena ali zaročena. Ker sta strogo verna muslimana, sta prepričana, da je s tem dejanjem onečastila družino. To je zločin, ki je letos pretresel Nemčijo. V Nemčiji je sodišče v Darmstadtu na dosmrtno zaporno kazen obsodilo 52-letnega Pakistanca in njegovo 41-letno ženo. Januarja sta zakonca, sicer močno verna pakistanska muslimana, umorila svojo 19-letno hčerko Larib. Medtem ko je spala, jo je oče zadavil, mati pa je vse to opazovala. Njeno truplo sta nato odvrgla na parkirišče. Hčerko sta umorila, ker si je po njunem mnenju prislužila kazen za svoja ravnanja. Hčerka večkrat javno povedala, da se svojih staršev boji 19-letnica je namreč imela spolne odnose s svojim fantom, s katerim ni bila zaročena. Njena dejanja so nasprotovala verovanju njenih pakistanskih muslimanskih staršev. Kot veleva islam, ne smejo imeti neporočeni moški in ženske med seboj nobenega fizičnega kontakta. Njena starša pripadata ahmadijski skupnosti muslimanov, ki šteje od 10 do 20 milijonov članov, večinoma pa so to Pakistanci in Indijci. Ta skupnost ima sedež svojega kalifata v Londonu. Ko so hčerkina dejanja postala javno znana, so se starši v zvezi s tem obrnili na londonskega kalifa. Ta je ljubimcema naročil, da se morata poročiti, v nasprotnem primeru bodo oba izobčili. Fantov oče je poroki močno nasprotoval, Laribina starša pa sta poroko zahtevala, saj je bilo spolno občevanje pred poroko zanju nekaj nezaslišanega. Hčerka je javno večkrat opozarjala, da se svojih staršev boji, predvsem se je bala tega, da ji bosta kaj storila. Oblasti je niso jemale preveč resno, saj ”se najstniki velikokrat pritožujejo zoper svoje starše”, poroča Frankfurt Allgemeine Zeitung. A tokrat je bila zgodba žal drugačna. Starša sta bila trdno prepričana, da je hčerka onečastila njuno družino. Medtem ko je spala, jo je oče zadavil, skupaj z materjo pa sta nato njeno truplo brezčutno odvrgla na parkirišče. M. G. To je zločin, a enak zločin dopušča Evropa s splavi nebogljenih, še nerojenih otrok. Mozetič: Mi smo odgovorni za to državo, kar je šlo narobe, je naša krivda in odgovornost "Otresti se moramo hlapčevskega in kalimerovskega mišljenja in ne iščimo krivcev izven sebe, ne iščimo zunanjih sovražnikov. Mi smo odgovorni za to državo in nihče drug! Kar je šlo narobe, je naša krivda in naša odgovornost," je na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudaril slavnostni govornik, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. 24. December 2015, ob 11:46 (posodobljeno: 25. December 2015, ob 00:36) Celoten govor predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije Miroslava Mozetiča: »O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje! Pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila - zrasla so nebesa pod Triglavom!« (Ivan Cankar, Kurent). Spoštovani predsednik države gospod Borut Pahor, spoštovani predstavniki ljudstva, gospe in gospodje poslanci, spoštovani predstavniki izvršilne in sodne veje oblasti, spoštovani predstavniki verskih skupnosti, "lubi Slovenci", državljanke in državljani! Pa se danes vprašajmo: Ali smo to Cankarjevo videnje uresničili? Ali smo le sanjali? Danes je pravi dan za to vprašanje, saj praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, kot spomin na tisti veličastni dan pred 25. leti, ko smo 23. decembra 1990 na plebiscitno vprašanje: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? odgovorili z:DA. In tako nas je odgovorilo 1.289.369. Proti je bilo le 57.800 glasov. Brez dvoma smemo trditi, da smo tisti dan Slovenke in Slovenci pa tudi drugi prebivalci tedanje Republike Slovenije izkazali enotnost in trdno odločenost in pogum, da uresničimo sanje in hrepenenja mnogih, da ustanovimo lastno državo. Nismo zamudili zgodovinske priložnosti, ki se nam je ponudila. Vsi vemo, da je bil to zelo razburkan čas, da je v vzhodni Evropi vrelo, da je padel berlinski zid, da je bil to čas demokratičnih vstaj v vseh evropskih državah s komunističnim totalitarnim režimom. Bili smo veseli in srečni, vriskali smo in peli. Mislim, da je prav, da smo tudi danes veseli in srečni, ne le zaradi spominjanja na ta dogodek, temveč predvsem zato, ker imamo lastno državo. Niso vsi narodi tako srečni. Zato moramo biti nanjo ponosni. Samo ta država je naša, pa čeprav včasih prej mačeha kot mati. Imeti lastno državo je nekaj veličastnega, je pa tudi velika odgovornost.Kajti ni vseeno, kakšna je država. Prepričan sem tudi, da se na plebiscitu nismo odločili za kakršnokoli državo. Samo da je. Ne. Pred ustanovitvijo lastne države smo živeli v državi, za katero smo v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnostiRepublike Slovenije zapisali, da ne deluje kot pravno urejena država in da se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin in da v takšni državi nočemo živeti, ter slovesno izjavili, da bo Republika(država) Slovenija zagotavljala varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na njenem ozemlju. Kakšno državo hočemo ustanoviti, smo zapisali tudi v vrsti dokumentov, ki so bili objavljeni pred plebiscitom. Tako so bili v 57. številke Nove revije leta 1987 objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program, v katerih so avtorji zahtevali opustitev komunističnega sistema in uvedbo politično pluralističnega demokratičnega sistema in svobodnega socialno-tržnega gospodarskega reda. Aprila 1988 je sledila "Pisateljska ustava", tej v marcu 1990"Demosova ustava". Potemsmo imeli v aprilu 1990 prve demokratične večstrankarske volitve, ki so se zaključile maja 1990 s konstitutivno sejo novoizvoljene republiške skupščine. V tem obdobju in pred plebiscitom smo jasno izoblikovali vrednostna izhodišča, vrednostne temelje nove samostojne države: država naj bo pravna in socialna, naj temelji na delitvi oblasti, na demokratičnem političnem sistemu, na spoštovanju človekovega dostojanstva, kot temelja vseh človekovih pravic in svoboščin,zagotavlja naj spoštovanje človekove politične, duhovne in gospodarske svobode. Odločitev na plebiscitu je bila zato že vsebinska, vrednostna. Nismo odločali le formalno o ustanovitvi države, temveč smo se tudi že jasno opredelili, kakšno državo hočemo ustanoviti. Ustava, ki bo drugo leto praznovala (25) petindvajset let, je vse to le potrdila. Prepričan sem, da smo na vse to lahko ponosni. Petindvajset let je minilo od plebiscita, drugo leto bo petindvajset let od razglasitve samostojne in neodvisne države. Ponovno vre, vse je v gibanju, in kot pravijo politiki, razmere so težke in zapletene. Vre tudi v širši skupnosti –v Evropski Uniji, v katero smo vstopili tudi in predvsem zaradi varnosti in zagotavljanja spoštovanja človekovega dostojanstva in političnih ter gospodarskih svoboščin, spoštovanja različnosti.Zgleda, da se spet vse spreminja. Pred nami so novi izzivi, a kot da ne najdemo odgovorov. Kot da tavamo, kot da smo zašli, ne vemo kam in kako, kot da nimamo vizije, ne zmoremo tiste smelosti in enotnosti, kot smo jo zmogli v tistih prelomnih časih pred 25. leti. Zato je ob tej obletnici prav, da se vsaj vprašamo, ali smo uspeli ustvariti takšno državo, kot smo si jo zamislili in v ustavne dokumente tudi zapisali pred 25 leti. Temu nujno sledi vprašanje, kako naprej. Če želimo pošteno oceniti prehojeno pot, se ne smemo vprašati: kaj je šlo narobe, kaj je iz obljub in pričakovanj nastalo, temveč, kaj sem jaz, kaj smo mi storili narobe, in ali smo storili vse, kar bi morali. Otresti se moramo hlapčevskega in kalimerovskegamišljenja in ne iščimo krivcev izven sebe, ne iščimo zunanjih sovražnikov.Mi smo odgovorni za to državo in nihče drug! Kar je šlo narobe, je naša krivda in naša odgovornost. Seveda to ne pomeni, da smo odgovorni vsi v pomenu, da ni nihče odgovoren. Ne, pristojnosti in odgovornosti so jasne. Imamo Državni zbor, ki sprejema zakone, imamo vlado, ki mora vladati in imamo sodstvo, ki mora soditi. In smo državljani, ki gremo ali ne gremo na volitve. Ustanovitev samostojne države naj bi bila v prvi vrsti tudi prelom s starim komunističnim totalitarnim sistemom in vzpostavitev novega na človekovem dostojanstvu temelječega vrednostnega sistema. Jasno je bilo, da to ne bo šlo čez noč, in z deklaracijami, temveč da je to proces, tranzicija – prehod. Parlamentarna skupščina sveta Evrope je že leta 1996 v posebni resoluciji (Ukrepi za razgradnjo dediščine komunističnih totalitarnih sistemov) opredelila cilje tranzicije, ki so: vzpostavitev pluralne demokracije, temelječe na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic in različnosti. Spoštovani predstavniki vseh vej oblasti, dragi Slovenci! Vprašajmo se, ali smo bili pri tej nalogi uspešni. Petindvajset let je že doba, ki dopušča vsaj vmesno oceno. Odgovor bo gotovo različen in tu ni pričakovati enotnosti. Če poslušam politike, medije, gospodarstvenike, kulturnike, delavce, kmete, upokojence, mlade … zaznam različne odgovore, vendar večinsko negativne: ne, nismo uspeli, pričakovali smo več. Ker nisem politik, pa tudi moja trenutna funkcija zahteva zadržanost pri ocenjevanju, si bom pomagal z že omenjeno resolucijo, ki je svarila in opozarjala na posledice neuspešne tranzicije.Tako so v resoluciji zapisali: »Nevarnosti (posledice) neuspešne tranzicije so večplastne. V najboljšem primeru oblastoligarhije namesto demokracije, korupcija namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto človekovih pravic.V najslabšem primeru pa je rezultat neuspešne tranzicije žametna obnovitev (revolucija) totalitarnega režima, če ne celo nasilna odstranitev mlade demokracije." Težko je ne pritrditi tistim, ki pravijo, da se kažejo v večji ali manjši meri vse naštete posledice. Toda, spoštovani, naš odgovor na to ne sme biti razočaranje nad državo ali v misli, da bi bilo bolje, da je ne bi ustanovili, ker da je ne znamo upravljati, kerne vemo, kaj z njo.Nujno pa se bomo morali vprašati po vzrokih, kaj je bilo narobe, kaj smo spregledali. A ponovno poudarjam, ne iščimo krivde izven sebe. To je nezreloin hlapčevsko, saj smo v lastni državi vendar mi gospodarji in zato tudi za vse odgovorni. Ko razmišljam o teh problemih, se mi vedno zastavi vprašanje, ali smo vsa tista vrednostna izhodišča oziroma vrednostne temelje naše družbe, ki smo jih zapisali v ustavi, sprejeli za svoje, ali smo jih posvojili, ponotranjili in jih zato uresničujemo ali so to le lepe deklaracije, lepi okraski. Gre za vprašanje, ali sprejemamo in seveda spoštujemo vsaj tisti minimum skupnih osnovnih vrednot, ki so nam ne nazadnje skupna že tisočletja. Gre tudi za vprašanje, ali je naša družba zdrava. V odgovor na vprašanje ponujam nekaj misli, ki niso moje, pa se je težko ne strinjati z njimi:(citiram)"Slovenski javni prostor bolj kot kadarkoli prej potrebuje odkritost, resnicoljubnost, samokritičnost, predvsem pa nalezljivo iskrenost in neomajno odločnost. Znotraj vedno znova omenjane ideološke razklanosti imamo opravka z odsotnostjo elementarne poštenosti, pravičnosti, strpnosti, dialoškostiin odgovornosti, a tudi z odsotnostjo prepotrebne vizije kaj in kako naprej. Naš glavni problem ni v tem, kaj počnejo drugi z nami, temveč kaj počnemo mi (Slovenci) sami s seboj.« Trde so te besede, morda pa ravno zato, ker so resnične. (In nadaljujem s citatom)"Vendar,da ne bo pomote. Ni vse narobe. Nismo namreč kar vse povprek v moralni krizi vse državljanke in državljani; v krizi je predvsem javni prostor, tisti osrednji politični, medijski, znanstveni, umetniški in civilni prostor razpravljanja, dogovarjanja, upravljanja in odločanja, kjer je, kot se zdi, vse dovoljeno, in nič, prav nič prepovedano. Glavni krivci za moralni vakuum, v katerem buhti gola brutalnost volje do moči, so politične, gospodarske, finančne, pravne, medijske, religijske in v precejšnji meri, žal, tudi intelektualne elite, torej najbolj izpostavljene in vplivne plasti sleherne demokratične družbe."(Vzeto iz: Borut Ošlaj: Svetovni etos in slovenski javni prostor; Svetovni etos: globalno in lokalno, Ljubljana 2013). In naj tudi sklenem s tujo mislijo:"Nujno je, da popravimo, uredimo, izboljšamo, pospravimo in obvladamo moralni kaos v svojih glavah in srcih.«(Marko Pavliha, 3. kongres gibanja svetovni etos Slovenija o soglasju o temeljnih vrednotah za prihodnost slovenske družbe). Spoštovani. Trdno sem prepričan, da bomo iz naše države naredili uspešno državo, raj pod Triglavom, le če bomo dosledno uresničili, uveljavili in spoštovali vrednostne temelje in načela, katerim smo se zavezali na plebiscitu, ko smo glasovali za samostojno državo Slovenijo. Druge poti ni! Ali jih bomo uresničili, je odvisno samo od nas, in uresničimo jih lahko le v svoji državi. Naj sklenem z iskrenimi čestitkami vsem državljankam in državljanom ob današnjem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Bodimo ponosni in veseli na lastno državo, saj je, kakor je zapisal Cankar: "Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu"! Enkraten govor, in medias res. In vsak in vsi prisotni, v prvih in naslednjih vrstah Cankarjevega doma, so vedeli in vedo, za kaj in za koga gre ! Ni pa zavedanja, kajti oni tega ne dovolijo ! Toda narod bo poskrbel tudi za zavedanje vseh potrebnih dejstev, ki so pogoj za spremembe, potrebne za očiščenje in preživetje države in naroda !!! Sanjski uvod v novo leto - gladka zmaga Prevca in vodstvo na turneji Do točk tudi D. Prevc in Lanišek 1. januar 2016 ob 14:00, zadnji poseg: 1. januar 2016 ob 15:41 Garmisch Partenkirchen - MMC RTV SLO Peter Prevc je v velikem slogu dobil drugo tekmo novoletne turneje v Garmisch-Partenkirchnu in prevzel tudi skupno vodstvo. V drugi seriji je z najdaljšim skokom dneva (136 metrov) prišel do 12,6 točke prednosti pred Norvežanom Kennethom Gangnesom. Zmagovalec uvodne tekme v Oberstdorfu Severin Freund je zasedel tretje mesto, v drugi seriji se mu skok ni posrečil (132,5 m). Po prvi seriji je Nemec zaostajal le 1,4 točke za najboljšim skakalcem letošnje zime. Oba sta pristala pri 133,5 metra. Po prvi zmagi na tekmah novoletne turneje ima Prevc 8,6 točke naskoka pred Freundom v skupnem seštevku po polovici 64. turneje. Na tretjem mestu je Michael Hayböck. Avstrijec, ki je tokrat končal na petem mestu, zaostaja že 21,1 točke. Z deseto zmago v karieri prehitel Ulago Najboljši slovenski športnik zadnjih treh let je dosegel 54. zmago za slovensko skakanje. Izmed 46 posamičnih zmag v svetovnem pokalu je deset njegovih. S tem je na večni slovenski lestvici prehitel Primoža Ulago in zaostaja le še za Primožem Peterko, ki je nanizal 15 zmag. Peterka je bil tudi edini Slovenec do zdaj, ki je slavil na prestižni turneji štirih skakalnic (6. januarja 1997). Zanesljivo vodi tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala, saj je zbral že 724 točk. Na drugem mestu je Freund s 559 točkami. Do točk tudi Domen Prevc in Lanišek Domen Prevc, ki je v uvodni seriji premagal Norvežana Halvorja Egnerja Graneruda, je končal na 18. mestu (122 in 126 m). Anže Lanišek je izgubil dvoboj z Nemcem Andreasom Wellingerjem in bil med petimi najboljšimi poraženci, na koncu je zasedel 23. mesto (122,5 in 124 m). Kranjec prekratek, Tepeš diskvalificiran V finalu ne bosta nastopila Robert Kranjec (121 m, 98,2), ki je končal na 33. mestu, ter Jurij Tepeš, ki je sicer izgubil dvoboj in bil tudi med slabšimi (112 m, 91,4), zaradi neprimernega dresa pa ga je pozneje doletela diskvalifikacija. Končni vrstni red: daljave točke 1. P. PREVC SLO 133,5/136,0 272,7 2. K. GANGNES NOR 132,0/134,0 260,1 3. S. FREUND NEM 133,5/132,5 256,8 4. J. A. FORFANG NOR 128,0/133,5 250,8 5. M. HAYBÖCK AVT 131,0/132,0 247,3 6. R. FREITAG NEM 130,0/127,5 243,6 7. A. FANNEMEL NOR 132,5/126,0 241,5 8. R. KOUDELKA ČEŠ 129,0/128,0 241,0 9. S. KRAFT AVT 128,5/127,5 238,6 10. D. ITO JAP 130,0/125,0 234,0 ... 18. D. PREVC SLO 122,0/126,0 220,2 23. A. LANIŠEK SLO 122,5/124,0 215,0 ------------ zunaj finala ------------- 35. R. KRANJEC SLO 121,0 98,2 Tepeš (112,5 m) je bil diskvalificiran. Po 1. seriji: daljave točke 1. P. PREVC SLO 133,5 129,3 2. S. FREUND NEM 133,5 127,9 3. K. GANGNES NOR 132,0 125,7 4. A. FANNEMEL NOR 132,5 121,3 5. R. FREITAG NEM 130,0 120,7 6. J. A. FORFANG NOR 128,0 117,6 7. M. HAYBÖCK AVT 131,0 117,4 8. R. KOUDELKA ČEŠ 129,0 117,1 9. S. KRAFT AVT 128,5 115,3 10. D. ITO JAP 130,0 114,9 11. N. KASAI JAP 126,5 114,8 ... 23. A. LANIŠEK SLO 122,5 104,4 25. D. PREVC SLO 122,0 104,1 35. R. KRANJEC SLO 121,0 98,2 Tepeš (112,5 m) je bil diskvalificiran. Vrstni red po dveh tekmah nov. turneje: 1. P. PREVC SLO 572,6 2. S. FREUND NEM 564,0 3. M. HAYBÖCK AVT 551,5 4. K. GANGNES NOR 548,7 5. A. FANNEMEL NOR 537,3 6. J. A. FORFANG NOR 529,6 7. S. KRAFT AVT 526,3 8. N. KASAI JAP 521,6 9. R. FREITAG NEM 520,1 10. A. WANK NEM 496,3 ... 18. A. LANIŠEK SLO 469,3 24. D. PREVC SLO 453,3 31. R. KRANJEC SLO 323,9 50. T. BARTOL SLO 101,9 57. J. TEPEŠ SLO 67,4 Skupni vrstni red (9/29): 1. P. PREVC SLO 724 točk 2. S. FREUND NEM 559 3. K. GANGNES NOR 490 4. M. HAYBÖCK AVT 382 5. J.-A. FORFANG NOR 366 6. D.-A. TANDE NOR 293 7. R. FREITAG NEM 284 8. S. KRAFT AVT 254 9. D. PREVC SLO 228 10. N. KASAI JAP 213 ... 17. A. LANIŠEK SLO 128 35. J. TEPEŠ SLO 35 37. R. KRANJEC SLO 27 54. A. SEMENIČ SLO 2 Zmagovalci parov prve serije: MATURA (ČEŠ/26) - TEPEŠ (SLO/25) 112,5 m NEUMAYER (NEM/27) - KOT (POL/24) GEIGER (NEM/28) - STJERNEN (NOR/23) HLAVA (ČEŠ/29) - LAMY CHAPPUIS (FRA/22) TAKEUČI (JAP/30) - TANDE (NOR/21) WELLINGER (NEM/31) - LANIŠEK (SLO/20) 122,5 m/104,4 POPPINGER (AVT/32) - SAKUJAMA (JAP/19) STOCH (POL/33) - HULA (POL/18) KRANJEC (SLO/34) - WANK (NEM/17) 121,0 m/98,2 SCHLIERENZAUER (AVT/35) - LEYHE (NEM/16) GRANERUD (NOR/36) - D. PREVC (SLO/15) 122,0 m/104,1 JANDA (ČEŠ/37) - HAUER (NOR/14) KLIMOV (RUS/38) - DESCOMBES SEVOIE (FRA/13) DESCHWANDEN (ŠVI/39) - AMMANN (ŠVI/12) KUBACKI (POL/40) - FETTNER (AVT/11) TOČIMOTO (JAP/41) - ITO (JAP/10) SIEGEL (NEM/42) - HAYBÖCK (AVT/9) KRAUS (NEM/43) - FANNEMEL (NOR/8) KORNILOV (RUS/44) - KOUDELKA (ČEŠ/7) LARINTO (FIN/45) - KASAI (JAP/6) PASCHKE (NEM/46) - FREITAG (NEM/5) PEIER (ŠVI/47) - GANGNES (NOR/4) BOYD-CLOWES (KAN/48)- FORFANG (NOR/3) ZOGRAFSKI (BLG/49) - KRAFT (AVT/2) FREUND (NEM/50) - P. PREVC (SLO/1) 133,5 m/129,3 Obersdorf se ni vrnu ker je imel spet najslabše razmere. Mislila sem bolj na to da se takšna sreča Freunda in Hayboecka ne more ponoviti, ko prvi trije niso mogli nič. Danes je bil boj veliko bolj fer in stvari so se postavile na svoje mesto. Odličen razplet, tokrat se je vendarle pokazalo, da je Peter trenutno korak pred ostalimi. Sijajna zmaga in, upajmo, tudi malo napoved za 6. januar :-). Hayböck je že na pol odpadel, do konca ga bo, po moje, Gangnes premagal v boju za 3. mesto (že Forfangse zdi predaleč in morda tudi Fannemel). nemški sodnik je enostavno ugotovil, da proti Petru Prevcu ne gre in je dal več iz čistega obupa :-) Pahor leto začel z obiskom ljubljanske porodnišnice in urgence Predsednik je izrazil željo, da bi imeli vsi otroci lepo življenje 1. januar 2016 ob 15:46, zadnji poseg: 1. januar 2016 ob 16:21 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik republike Borut Pahor je obiskal dežurni ekipi ginekološke klinike in reševalne postaje UKC-ja v Ljubljani. Obiskal je mamico novorojenčka Vida, ki se je v Ljubljani letos rodil prvi. Vidovi mamici Špeli Debeljak Zore iz Domžal, za katero je Vid tretji otrok, je predsednik Pahor čestital s šopkom, malemu Vidu pa izrazil željo, ki naj velja za vse otroke, da bi se odrasli skupaj potrudili za to, da bodo imeli vsi otroci lepo življenje, so sporočili iz predsednikovega urada. "Naša dolžnost je, da naše otroke naredimo za samozavestne in pogumne osebe in da poskrbimo, da jim bo v življenju lepo," je opozoril predsednik. Po obisku dežurne ekipe porodnišnice se je Pahor pozneje srečal še z dežurno ekipo reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Ekipi sta mu predstavili svoje naloge, ki so v prazničnih dneh še posebej izpostavljene, predsednik pa se jim je ob tem zahvalil za delo, ki ga opravljajo skrbno in odgovorno. G. K. Se strinjam. Dodal bi le, da gre Pahor na živce tistim ki si za predsednika želijo človeka ki deli narod na naše in vaše - takšnega predsednika ki bo vse kar pride iz levice hvalil kar pa pride iz desne opcije za zaničeval tako kot prejšnji... Tukaj bi se levičarji lahko malo zamislili, ni vse kar pride iz leve strani odlično ter kar pride iz desnosredinske opcije pa zanič. Čas bi bil da bi to razumeli. Bravo Predsednik. Če imamo zanič vlado imamo vsaj predsednika, ki dela točno to kar je naloga predsednika države. Pahor je pozitivna osebnost in to pozitivo širi. Več mu ta protokolna funkcija niti ne dovoli. Vsekakor veliko bolje kot njegovi predhodniki, ki so se preveč ukvarjali z poltiko in s svojimi izjavami delili narod saj so se več kot očitno postavili sam za eno stran. Štih: Virant je bolj sovražil Janeza Janšo kot pa ljubil svojo stranko 3. 1. 2016, 5:00 212 Facebook Twitter Tomaž Štih je podjetnik, bivši član propadle Državljanske liste in twitteraška velesila. Libertarec, kot je znan na spletu, je širši javnosti postal znan potem, ko se je kot svetovalec pridružil ekipi finančnega ministra Šušteršiča v drugi Janševi vladi. Sedaj živi in dela v podjetnikom prijaznem Londonu, a to še zdaleč ne pomeni, da je pozabil na domovino. Meni, da bo Slovenija še nekaj časa capljala za najboljšimi, če se ne bo nekaj korenito spremenilo. Verjame v desnico, ki bo morala nastopiti kot reformni blok, a bo morala z zmernim tonom nagovoriti slovensko volilno telo, ki svoje mnenje spreminja zelo počasi. Pozdravlja vse pobude na desnem političnem polu, predvsem pa tiste, ki so pripravljene delati v dobro celotne desnice. Večina politikov si po mandatu službo najde v javnem sektorju. Vi ste izjema. Zakaj ste se odločili, da svoje usluge ponudite na prostem trgu dela? Jaz nisem nikoli prišel iz javnega sektorja. Vse svoje življenje sem delal v zasebnem in samo enajst mesecev, kolikor je trajala moja celotna politična kariera, sem se znašel v javni upravi – “silom prilike” pravzaprav, ko me je minister Šušteršič povabil v svojo ekipo. Šlo je za precej naravno izbiro, vrnil sem se k temu, kar sem prej počel. V Šušteršičevi ekipi tudi nisem bil nobena izjema. Minister Šušteršič je zbral ekipo, ki je bila večinoma iz takih okolij. Recimo Krušec, njegov državni sekretar, se je vrnil v Evropsko centralno banko in je danes v centralni Banki Anglije. Cotič je danes v Centralni banki Luksemburga, Živkovič podjetnik v Londonu. Celotna ekipa je bila izbrana iz takšnih okolij – iz zasebnega sektorja in tja so se potem tudi vrnili. Je bil vaš vstop v politiko napaka ali priložnost? Neizkoriščena priložnost. Prvo leto smo zelo trdo delali, ker je bila kriza in takšna stiska, da smo morali v treh mesecih sestaviti ZUJF. To je bil poseg v 80 zakonov, ki je zmanjšal proračunski primanjkljaj, tako da se nismo imeli časa ukvarjati s ključnimi reformami, ki so šele prihajale in so jih natanko po naših načrtih izvedle prihodnje vlade. Žal mi je, saj smo bili potem, ko je bilo najhujše mimo, polni načrtov, kaj vse bomo še lahko naredili – takrat pa je prišlo do padca vlade, Slovenija pa je ostala na startni poziciji. Po padcu vlade je stranka, katere član ste bili, dobesedno razpadla. Kdo je bil kriv? Krivda je v glavnem v napačni oceni predsednika stranke Gregorja Viranta, ki je takrat ocenil, da je bolj pomembno, da sledi načelom pravne države, za katere se je kasneje izkazalo, da to sploh niso načela pravne države, kot pa političnim interesom stranke, da reformira. Mislim, da je bila njegova ključna napaka, da je bolj sovražil Janeza Janšo, kot pa imel rad svojo stranko. In to je na koncu stranko tudi pokopalo. “Primc bo najbrž tudi igral ključno vlogo na področju družine in krščanske demokracije, ki je bila do sedaj v Sloveniji zanemarjena.” Ima Slovenija prihodnost v ekonomskem in političnem smislu? Prihodnost ima, vendar to ne bo prihodnost neke države, ki bi bila v klubu razvitih, ampak bo to prihodnost evropske periferije, ki bo reforme sprejemala zelo počasi in gradualno, temu primerno pa se bo tudi razvijala. Mislim, da če vi rastete odstotek ali dva počasneje od določenih držav pred vami, se to na kratek rok ne pozna, v desetih ali dvajsetih letih pa že pošteno zaostanete in v nekem trenutku bomo v Sloveniji to videli in upam, da bo takrat prišla tudi volja, da se to spremeni. Do takrat pa bomo v podobnem položaju kot smo sedaj. V zaostanku in manj razviti od najbolj razvitih. Do sedaj so se nove stranke ustanavljale samo na levem polu politike, po referendumu so se začele pojavljati tudi prve pobude na desnem polu. Kako ocenjujete pobudo Aleša Primca? Mislim, da je ta pobuda zelo dobrodošla. Očitno je, da je bil tukaj nek nezaseden prostor. Globalno ali pa vsaj na evropski ravni se dogajajo določeni procesi, ki celoten politični prostor pomikajo nekoliko na desno. Do sedaj je bila lahko desnica uspešna samo v primeru, da si lahko postal malce bolj levičarski, ker je bilo to edino, kar je volilno telo sprejelo. Sedaj se celotno volilno telo premika nekoliko v desno, kar pomeni, da lahko desnica končno postane desnica, kot je to normalno v Evropi, in je vseeno uspešna. Primc bo najbrž igral ključno vlogo na področju družine in krščanske demokracije, ki je bila do sedaj v Sloveniji zanemarjena. Mislim, da ima glede na referendumski rezultat in sijajno kampanjo, ki so jo vodili, zelo lepe možnosti, da s svojim uspehom prispeva k uspehu desne opcije. Po drugi strani slišimo napovedi tudi o klasični liberalni stranki, ki jo ustanavlja Blaž Vodopivec. Ima stranka s klasično liberalno platformo sploh prihodnost v Sloveniji? Ali lahko sploh pride v parlament? Zelo težko. Pričakovanja so, da bi stranka, ki bi želela s takšno platformo vstopiti v parlament, morala omehčati svoja stališča, morala bi postati meščanska liberalna stranka. Plasirati bi se morala bolj v sredino, v smislu umirjenega reformnega programa, kot pa v domeno klasičnega liberalizma, saj drugače ne bi nikamor prišla. Prostor torej je, vendar ne v klasičnem liberalnem kvadrantu, ker do sedaj nismo imeli medijev, ki bi ljudem dobro predstavili, kaj to pomeni. Popolnoma nepripravljenih volivcev pa se ne da obrniti v neko smer, ker imajo obrambni mehanizem. To se mora početi počasi. Kakšno prihodnost ima ekonomska svoboda v Sloveniji? Slovenija je zamudila precej procesov, v katerih smo bili nekoč prvi. Spominjam se prve Janševe vlade, takrat je bila skupina mladoekonomistov – danes ekonomistov srednjih let, ki so pripravljali reforme, ki bi jih lahko izvedli pred našimi vzhodnimi tekmicami. Tega nismo storili, tako da smo izgubili določeno prednost. Slovenija bi lahko pridobila določeno prednost v smislu ekonomske svobode samo s korenitimi spremembami, ki pa v tem trenutku niso najbolj politično realne. Verjetno nas čaka še nekaj let, upam da ne desetletij, počasnega capljanja za evropskimi kolegi. “Levica je na oblasti 65 od zadnjih 70 let in so imeli zelo veliko priložnosti, da bi kaj naredili za istospolne, če bi jih to toliko skrbelo.” Pri referendumu se je izkazalo, da so se tudi na levici po vsej verjetnosti premešale karte. Akterji kampanje ZA valijo krivdo za neuspeh drug na drugega. V čem je bila po vašem mnenju največja napaka tabora ZA? V Sloveniji smo imeli dva referenduma v enem. En referendum je bil za pravice otrok in ohranitev tradicionalne družine, drugi pa je bil referendum za enakopravnost istospolnih. Ti dve skupini nista veliko komunicirali druga z drugo in zaradi tega ljudje ne vedo, da so bili oboji za stvar, ki je bila zelo blizu ena drugi. Mislim, da je to predvsem krivda Združene levice, ki je želela z izrabo teme istospolnih promovirati samo sebe, saj je vložila z nikomer usklajen zakon, ki je imel predvsem en problematičen člen. Moje mnenje je, da so to naredili, ker nimajo operativnih sposobnosti vložiti kaj bolj kompleksnega. Namesto, da bi dopolnili obstoječo zakonodajo, da bi dali istospolnim vse pravice, socialne in pravne, ki jim pripadajo, se je Združena levica odločila za revolucionarni poseg v sistemski zakon, ki je imel mnogo širše posledice, kot je bil samo ukrep, ki bi izenačil pravice istospolnih. To je pripeljalo do velikega odpora na drugi strani. Zakon je bil namreč revolucija in ne naravna nadgradnja, ki bi jo pričakovali. Nato je bila še kampanja vodena tako, da v ospredju niso bile pravice istospolnih, temveč Združena levica in njihova agenda. Vodena je bila tudi zelo nezmerno, saj je bilo Združeni levici veliko bolj pomembno, da se promovira, kot pa da potiska naprej pravice istospolnih z nekim umirjenim tonom. Združena levica se je zanašala na svoj velik medijski vpliv in je zato mislila, da bo lahko brez soočenj, kjer bi prišlo do zbližanj stališč med različnima skupinama, zmagala na referendumu. Vse to je pripeljalo do tega, da se je volilno telo prvič razdelilo na dva referenduma, in do tega, da so zaradi svoje volilne kampanje izgubili tudi tiste, ki bi jih sicer podprli. Ali dela LGBT-skupnost zgodovinsko napako, ko se povezuje s postrevolucionarnimi gibanji, katerih dediči so v preteklosti celo kriminalizirali homoseksualno vedenje, ki je bilo predhodno dekriminalizirano? Levica je na oblasti 65 od zadnjih 70 let in so imeli zelo veliko priložnosti, da bi kaj naredili za istospolne, če bi jih to toliko skrbelo. Dejstvo, da danes rešujemo te probleme, govori o tem, da do današnjega dne še niso bili zainteresirani za to, da bi jih rešili. Jih izrabljajo? Direktno jih izrabljajo. Združena levica jih izrablja za nagovarjanje mladih in impluzivnih volivcev, za kulturni boj in mislim, da je bila to s strani istospolne skupnosti že dvojna napaka. Prva napaka je bila, ko so se pri prvem referendumu povezali z LDS in Kresalovo. Druga napaka je bila, da so se znova povezali z nekom, ki v skupnosti ni široko sprejet kot zmeren, to pa je pripeljalo do tega, da niso glasovali proti njim, ampak proti nezmerni politiki, ki je prišla skladno z njihovimi interesi. Zelo dobro bi bilo, če bi sedaj spoznali svojo napako in se začeli pogovarjati še s kom drugim kot pa s skrajno levico. Prepričan sem, da tudi desnica ni tako trda in nefleksibilna, kot so jo nekateri hoteli prikazali v kampanji, in da bodo tam zagotovo našli sogovornika, s katerim bodo dosegli dogovor, ki bo dober za vse. Primc je tudi izrazil namero, da vloži tak zakon, žoga pa je na drugi strani, da zavrne cenene Möderndorferjeve poskuse in da se končno začne pogovarjati z zmagovalci referenduma. Ti pa bi se morali ravnati po Chruchillovi modrosti, da je potrebno biti v porazu kljubovalen, v zmagi pa velikodušen. “Oblast dojemajo kot življenjske priložnosti, dobre pozicije in lahke službe. Zaradi tega bodo pripravljeni na marsikatero koalicijo, preden bodo pripravljeni povzročiti nove volitve.” Ali lahko poraz na referendumu ogrozi vlado Mira Cerarja? Mislim, da je Mira Cerarja že v dveh ali treh težkih situacijah rešila njegova neizkušenost in nesposobnost. Ko se je zgodil poraz, je zelo hitro videl, kakšna je volja naroda in se zelo hitro potegnil iz te zadeve. Glede na to, kakšno medijsko podporo ima, je ta poraz deloma že saniral. Dolgoročno pa se politika nedela in kadrovanja ne more obrestovati. V nekem trenutku bodo ljudje tega naveličani. Ljudje se naveličajo floskul, ljudje si želijo, da se kaj konkretno spremeni in takrat bo vlada padla. Opozicija napoveduje predčasen padec vlade. Kako dolgo še lahko zdrži Cerarjeva vlada? Ne bi si upal napovedovati, da bo vlada padla, ker je to odvisno od razmer znotraj koalicije, ta pa je med sabo zelo skregana. Trenutno se preko Ekonomske fakultete dogaja napad na ministra Mramorja, ki je že dalj časa na udaru skrajnih sil. Stranke so tudi notranje skregane, z vrha SMC se umikajo ključni igralci, njihova mesta pa zasedajo precej bolj skrajni, kot sta Kešeljević ali Kopač, ki so na drugem polu kot Cerar. Zna se zgoditi, da se bodo razmere znotraj teh strank tako zaostrile, da bo vlada padla. Sicer mislim, da bo potrebna ostra zaostritev, saj je pretežni del te vlade sestavljen iz novih obrazov in v preteklih letih smo se o novih obrazih naučili, da ko enkrat pridejo na oblast, jo zelo težko zapustijo. Oblast dojemajo kot življenjsko priložnosti, dobre pozicije in lahke službe. Zaradi tega bodo pripravljeni na marsikatero koalicijo, preden bodo pripravljeni povzročiti nove volitve. Verjamete v strice iz ozadja? Na ministrstvu za finance sem imel priložnost spoznati gospodarske lobije, kar pa je samo drug izraz za strice iz ozadja in UDBO-mafijo, ki pa sta malce bolj poetična izraza. V tej državi obstajajo zelo močni gospodarski lobiji, katerih interes je, da se čim manj spremeni in da država obdrži kar največji vpliv in nadzor v gospodarstvu, da bi se lahko kadrovanje in izčrpavanje podjetij nemoteno nadaljevalo. V tem smislu imajo zelo močno podporo v medijih in institucijah, ki so na kakršenkoli način povezane z Mencingerjem, Cetinskim ali sindikati. Te interesne skupine, ki iz ozadja usmerjajo gospodarstvo in politiko, nedvomno obstajajo. Zadnje čase pa se tudi po izredno velikem številu naključij kaže (sicer ne vem, ali gre za isto skupino ljudi), da obstaja zelo močno ozadje tudi v sodnem sistemu in da se dogajajo ravno prave preiskave ravno pravim ljudem v ravno pravem času. Morda so te skupine povezane, morda ne, gotovo pa je, da ne gre za naključja – to nekdo koordinira. Zelo dobro bi bilo, če bi končno izvedeli, kdo to je. “Na desnici manjka zavedanja, da je potrebno zmagati kot reformni blok.” Ima desnica sploh možnost zmage na volitvah v razmerah, kjer omenjeni lobiji obvladujejo domala vse družbene podsisteme? Največji problem teh lobijev je samopašnost, in to jih je že dvakrat stalo oblasti. To se jim lahko še tretjič zgodi, saj se ljudje samopašne oblasti naveličajo in volijo proti iz protesta. Bo pa morala desnica biti pravilno strukturirana in pripravljena temeljito očistiti podsisteme. Desnica seveda še nikoli ni bila v resnici na oblasti, vedno je bil zraven kakšen zametek levice, kot je na primer Desus, ki je zaviral reforme, ali pa Državljanska lista, ki je zavirala prečiščenje sistema. Mislim, da bi bila velika napaka, če bi desnica ob prihodu na oblast hotela z istimi ljudmi, ki že 65 let tlakujejo pot zmagam levice, zgraditi prihodnost. To se ne more zgoditi, sistem je potrebno prevetriti in če bo zmaga dobljena, jo bo potrebno izrabiti za prevetritev celotnega sistema v okolje, v katerem bosta desnica in levica enakovredno tekmovali. To je vse, kar rabimo, da postanemo kolikor toliko normalna družba. Bi se vrnili v politiko, če bi se pojavila prava priložnost? Če bi se vrnil v politiko še kdo drug, recimo Šušteršič, z njim bi bil vedno pripravljen delati, ker mislim, da smo v preteklosti dobro delali. V tem trenutku pa bi bil mnogo bolj zadovoljen, če bi lahko bil v ozadju kot svetovalec vsem, ki bi hoteli delati v skupno dobro desne opcije, ali pa tudi kot aktivist. Na desnici namreč manjka zavedanja, da je potrebno zmagati kot reformni blok. To, da ena stranka pridobi odstotek ali dva na volitvah, pomeni bore malo, če potem ne more sestaviti koalicije. Od tega sprememb ne bo. Žiga Korsika Pomeni, da je v Virant največji izdajalec Slovenskega naroda novejše zgodovine. Za komuniste veš, da jim ni pomoči, a sedaj je jasno... Virant se je kot trojanski konj vsilil z ustanovitvijo stranke tik pred volitvami v Janševo vlado, Janši ukradel glasove in preprečil zmago vse z namenom, da uniči za njega in komuniste sovražnika Janšo, vse ostalo ga ne zanima, ker je očitno dobil dovolj veliko nagrado. Podel pa je ta Virant, to je potrebno priznati. V Sloveniji imamo domoljube, lahko tudi domobrance, torej poštene ljudi na eni strani, na drugi pa jugokomunistično bando zločincev proti človeštvu, ki seveda niso nekakšni partizani. V času II. Sv. vojne so bi na SLovenskem tudi slovenski partizani: Premrl, Kravanja, Kavs, Lemut, Rejec, Srebrnič, Krajc, Krivec, Majnik, ... Te slovenske partizane je JUGOKOMUNISTIČNA banda (oziroma SRBSKI KLAVCI slovenskih otrok: šaranović, jovanović, tonasković, kilibarda, dapćević, jevtić, božović, ignjatović, brajović, došenović, vojnović, čubrić, marjanović, šorović, vidaćić, marjanović, dukić, vukadinović, knežević, jovanović, armić ... ), torej komunistična BANDA Josifa Broza Tita, ali ustrelila v hrbet ali predala svojim nemškim socialističnim oziroma komunističnim tovarišem nacionalsocialistom in italijanskim socialističnim in komunističnim tovarišem fašistom, medtem ko je klala civiliste, otroke, požigala slovenske domačije, slovenske gradove, ropala po dolgem in počez ... Govorimo torej o JUGOKOMUNISTIČNIH ZLOČINCIH PROTI ČLOVEŠTVU, tukaj proti Slovenstvu, na pa o partizanih. https://freeslovenia.wordpress... Malo ostro napisano, ampak dejstva držijo. Razumem in podpiram pa tudi libertarce, ki (kljub temu, da imajo z nami domoljubi skupnih večino vrednot in pogledov na Slovenijo - predvsem v gospodarskem smislu) se v očeh javnosti nočejo opredeljevati ne na levo, ne na desno (ne med komuniste,ne med demokrate, kot bi bilo pravilnejše pojmovanje), ker vidijo v tem edini način, da se to našo socialistično distopijo premakne iz večnega statusa quo, ko komunisti ne glede na stanje v državi vedno znova z zaigrenjem na ideološko noto ostanejo na oblasti. Slovenclji so zaradi tričetrt stoletja trajajočega pranja možganov pač razvili organsko intoleranco do domoljubja, domobrancev, demokracije, katolištva, slovenskega jezika kapitalizma in pa Janšo, ki zanje pooseblja vse našteto. Spremembe bodo torej možne le, ko bodo na oblasti domoljubi in libertarci (oboji seveda demokrati), bo pa potrebno v kampanji (komunikaciji z javnostjo) vse te zgoraj naštete osovražene pojme skrivati - do dneva volitev. Demokracija je v komi, politika pa v ledeni dobi! Kdo ima pravzaprav oblast? Kdo je odgovoren za stanje v državi? Vsi partijski veljaki in njihovi volivci! Pogubna izjava dr. Jožeta Mencingerja! »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Usodna in pogubna izjava »pedagoga naroda« dr. Jožeta Mencingerja! Vse dokler se ne bodo, akademiki, politična elita, stroka in javnost jasno opredelili do te izjave bivšega rektorja UL, "pedagoga naroda", prvega gospodarskega ministra samostojne RS, člana SAZU, dr. Jožeta Mencingerja, ki jo je GS-Gospodarski vestnik dvakrat namensko objavil, l. 1996 in 1998, v Sloveniji ni morale in države prava potrebnih za razvoj, ki temelji na ustvarjalnem delu in zaslužku, ki ga prizna legalen trg! Vse dotlej bodo vsakršno plenjenje in nelegalno bogatenje in izsiljevanje imeli še naprej realno možnost, država, demokracija in večina državljanov pa bodo vedno bolj na meji eksistence! Slovence nas bo lahko le sram, če bodo sodržavljani, zaradi slovenske »vzvišene« moralne inertnosti in licemerja, predvsem elite, »jedli travo«! Krivi pa bodo še naprej seveda »predvsem drugi«! Kako bi takšno »našo družbo« lahko poimenovali? Kdaj bo bolje, tudi za navadne male državljane? Vprašanje za »naše strokovnjake, politike in tudi medije«? Kdaj bo koga sram za vso strokovno in politično nemoralo in demagogijo? Levi vladi za Janšino sta obdržali zunanje oblike reform (DUTB, ZUJF), vendar spremenili vsebino. Zakonom sta dodali ravno dosti aneksov, da se njihovim nič ne zgodi, da se ne razkrijejo milijardni kriminalci ropa bank (in posledične dokapitalizacije bank), da so povsod nastavili varuhe rdečega režima. Nekoč je bil naš najboljši skakalec. Danes pa je šef v vrtcu. 3. 1. 2016, 5:00 8 Facebook Twitter Franci Petek (foto: sta). “Peter je Peter, Domen je Domen, Cene je Cene. Vsak je unikum, vsak je svoj človek in kot takega ga moramo spoštovat. Je pa to seveda zanimivo, sploh za medije, saj gre za isto družino. Jaz sem zelo ponosen, da imamo prav Slovenci tudi to posebnost.” Franci Petek je eden izmed smučarjev skakalcev, ki so orali ledino. Bil je prvi Slovenec, ki je postal svetovni prvak, bil je tudi športni direktor, danes pa je direktor Montessori vrtca. Čeprav ne igra športnih stav in ni želel napovedati zmagovalca novoletne turneje, seveda močno stiska pesti za naše skakalce. Smo pa skupaj z njim zavrteli čas za 20 let nazaj in se spomnili konca njegove športne kariere. Morda vas zanima tudi: Veliki Peter Prevc spet pometel s konkurenco Že nekaj časa je od Vašega zadnjega skoka – minilo je že 20 let. Ja, res je. Meni se zdi, da je bistveno manj, ampak se kar zgrozim, ko me kdo spomni, da je minilo že toliko časa (smeh). Kot aktivni tekmovalec sem prenehal, ampak ugotavljam, da sem prežet s skoki, veliko razmišljam o tem – ne samo, da spremljam in navijam, ampak sem ponosen na uspešne rezultate in tekme, ki se lepo izzidejo, tudi ko ne gre ravno vse po načrtih. Jih razumem, kaj se dogaja in kako se počutijo. Kljub temu, da nisem na skakalnici, so skoki pomemben del mene. Kot športni direktor ste bili aktivno vpeti v smučarske skoke – Vas še kaj vleče nazaj, da bi se aktivno vključili v to zgodbo? Mislim, da smo takrat v štirih letih veliko naredili, predvsem v zvezi s pogledom na skoke med skakalno srenjo, z razumevanjem skokov. Mislim, da smo to našo druščino s tistim bistvom dobro preželi. In mislim, da smo pustili en pomemben pečat in da sem vsaj osebno tisto bistvo pokazal oziroma smo kot ekipa lepo pokazali. Ne razmišljam o vrnitvi. Sem odšel naprej preko tega, tako da ravno o tem sedaj ne razmišljam in imam čisto druge stvari v glavi. Se pa z veseljem pogovorim, če kogar koli kaj zanima o tem. Takrat ste v duelu z Arijem-Pekko Nikkolo tvorili začetne uspehe – z njim pa ste stali tudi na vrhu stopničk, ko ste prvič zmagali v svetovnem pokalu v Engelbergu. Zanimivo, ravno v Engelbergu, kjer je bil zgodovinski vikend za Slovenijo in tudi sicer za skoke v svetovnem merilu. Takrat sem si svojo edino zmago v svetovnem pokalu delil z Arijem-Pekko. Že takrat sem bil vesel, da je bil ravno Ari-Pekka. Bil sem vesel za sebe in za tistega, ki je zmagal poleg, ker vsaka zmaga šteje in če lahko to veselje podeliš, je še toliko bolje. Priporočamo v branje: Marko Milič odkrito za Novo24TV o svoji ženi, kako ga je osramotila Moramo se ustaviti še pri eni Vaši zgodovinski zmagi – eni izmed dveh. Poleg Roka Benkoviča ste edini Slovenec, ki je postal svetovni prvak v smučarskih skokih. Kakšni so spomini na to zmago, ki se je zgodila samo leto kasneje po tisti v svetovnem pokalu? Zelo lepi. Pravzaprav vse te spomine in tudi kasneje vse to razumevanje bistva – ali je izvedba skoka tista, ki ti prinese zmago, ali kaj je bistveno. Recimo, ta pogled se mi je iz tistih izkušenj zelo jasno izkristaliziral. To je bila neka posebna zmaga. Takrat je bila res evforija, ker je bila to ena izmed prvih zmag, ki se je začela z generacijo Tepeš, Ulaga, Zupan, Debelak in še tistih skakalcev takrat, začeli so se postavljat mejniki, ki jih do takrat v slovenskih skokih še nismo osvojili. Naslov svetovnega prvaka je bil naslednji korak, ki ga slovenski skoki do takrat še niso imeli. Zato je bilo okoli tega kar veliko evforije. Imam spet pogled nazaj na to, res so krasni spomini, ampak vendarle gre samo za šport, gre samo za to, kaj smo kot posamezniki, ekipa kot celota sposobni, ker je tudi ta kolektivna zavest samopodobe zelo pomembna in nekako je bilo potrebno prebijati nek mit, da Avstrijci, Nemci, Norvežani in Finci niso toliko boljši, da se moramo strašno veseliti in biti spoštljivi v smislu športnega rezultata. S temi mejniki smo sami sebi dokazali, da če pravilno delamo in razmišljamo, če smo vztrajni in nas neuspehi ali kakšne napačne odločitve ne podrejo – da ‘se da’. Mogoče sam s tega vidika ocenjujem, da je bil moj dosežek potreben. Seveda je do naslednjega koraka Primoža Peterke, Roka Benkoviča in ostalih minilo še nekaj let. Vse to je v razvoju tako kot naša država Slovenija – napram drugim državam smo še vseeno mladi. Čeprav gre pravzaprav za individualni šport, ste bili skakalci vedno izjemna ‘klapa’. Kako to? Ne verjamem v to, da bi kdo uspel kot posameznik, tudi če je izjemno talentiran in trdo trenira. Posameznik na dolgi rok ne bo uspel, zato je zelo pomembna ekipa. To ima tudi psihološki učinek, saj te nekdo vleče, ko ti ne gre in te potegne iz krize. To je zelo pomembno. V skokih je kar nekaj skakalcev, ki vztajajo kar dolgo, Vi pa ste se upokojili zelo mladi. Je bil razlog padec ali to, da se niste prilagodili na novi, škarjasti slog, ali kaj drugega? Pri odločitvah, kot je končanje kariere ali ko si na vrhu naleta, si sam. Takrat je pomembno, da sam pri sebi razmisliš in potegneš tako potezo, ki je tisti trenutek najbolj smiselna in pravilna. Jaz sem nekako končal mojo kariero predvsem zaradi tiste revolucije, ki se je zgodila – torej ob prehodu iz paralelnega leta v škarjasti. Lahko rečem, da smo bili takrat Slovenci – pa nismo bili edini – precej nepripravljeni. Nismo natančno razumeli, zakaj točno gre v tehničnem smislu. Tu ni šlo le za spremembo položaja v letu, ampak tudi za prilagojen odskok, prilagoditev v opremi – tu smo bili mi zares slabo pripravljeni oziroma smo bili nepripravljeni. Posledica tega so bili padci, pa jaz nisem bil edini, ki sem se s tem soočil. Sem pa najverjetneje zato, ker sem bil agresiven skakalec, delal še večje napake, tako da so bili padci kar precej hudi. Teh padcev se je nabralo preveč in posledično pride strah in nezaupanje vase in na tekmah nisi več konkurenčen. Zame je bila odločitev logična, saj je bilo vse skupaj eno samo mučenje, po drugi strani pa jemanje prostora mlajšim, ki so dobesedno poleteli. Hitro ste ‘zagrabili’ za knjige in doktorirali, hkrati pa ste pokazali izjemno širino. Delali ste na geografskem inštitutu, bili ste športni direktor, novinar, zdaj pa ste direktor Montessori vrtca. Mislim, da je to moja individualna specifika, osebnost ali pa lastnost, ki jo ima vsak svojo. Jaz sem vedno in bom vedno funkcioniral tako, da me zanimajo nova področja in jih rad odkrivam ter me potem tudi popolnoma prevzamejo ter se v njih tudi popolnoma poglobim. Največkrat je tako, da se dotikam novih področij in potem me pač prevzamejo. Splet dogodkov, usoda me nekako pelje na novo področje, kjer začenjam znova. Sem vesel, da lahko živim – da mi je omogočeno, da lahko na tak način živim. Franci Petek je dolgo časa uspešno opravljal vlogo športnega direktorja (foto: sta). Franci Petek je dolgo časa uspešno opravljal vlogo športnega direktorja (foto: sta). Zdaj ste direktor, vendar ne klasični – v naslonjalu, ampak ste vseskozi obdan z otroki. Kakšna je vaša zgodba z Montessori vrtcem? Jaz sem z mesta športnega direktorja zelo poglobljeno študiral, kaj je potrebno, da se posameznika pripravi za življenje. Nato me je moja sestra Eda Šteblaj, ki je bila montessori pedagoginja, napeljala na to, da sem se začel poglabljat v to. Tako da je bilo ob koncu kariere športnega direktorja zame povsem naravno, da grem na novo pot spoznavanja montessori sveta. Ne moreva mimo aktualnega dogajanja. Peter Prevc naravnost blesti, tu pa je tudi njegov brat Domen. Spet imamo neke vrste fonemen. Peter je Peter, Domen je Domen, Cene je Cene. Vsak je unikum, vsak je svoj človek in kot takega ga moramo spoštovat. Pravzaprav je zelo krivično, da po krvni zvezi pripisujemo neke lastnosti. Morda pa ima Domen na kakem drugem področju kaj več kot Peter. Toda dejstvo je, da vsi radi skačejo in prihajajo iz zelo zdravega okolja in to je tisto, kar jim omogoča, da iščejo tisto najboljše. Je pa to seveda zanimivo, sploh za medije, saj gre za isto družino. Jaz sem zelo ponosen, da imamo prav Slovenci tudi to posebnost. Morda smo se po lanskem nesrečnem zaključku sezone – ko še nihče ni izgubil velikega kristalnega globusa tako tesno kot Peter Prevc – malo bali, kako bo letos. Zdaj vidimo, da je bil strah odveč. Vsaka tekma je zgodba zase. Tu je več dejavnikov, ne le skakalec s svojo dnevno formo. Tu so še drugi dejavniki – in to je čar tega, da nas drži v vznemirjenju, ker vseh stvari ne vemo in ne moremo predvideti. Na novoletni turneji, ker šteje vsaka desetinka točke, se lahko v štirih tekmah zgodi marsikaj. Jaz navijam za naše fante – veselim se, če jim gre, in sočustvujem, če jim ne gre najbolje. Lahko Peter na koncu dobi to novoletno turnejo? Dejstvo je, da je Peter zelo dobro pripravljen. Če govoriva o zmagi na novoletni turneji, je seveda vse mogoče. Športnih stav se ne grem, bo pa zanimivo (smeh). Rok Virag Video: Poezija v zraku - Prevc z daljavo dneva zmagal v Innsbrucku Domen Prevc osvojil 23. mesto; ostali Slovenci brez finala 3. januar 2016 ob 12:04, zadnji poseg: 3. januar 2016 ob 16:44 Innsbruck - MMC RTV SLO Peter Prevc je še korak bližje zmagi na novoletni turneji, saj je odbil napad Severina Freunda in dobil 3. tekmo turneje v Innsbrucku. V skupnem seštevku ima 19,7 točk prednosti. Prevc dneva na Bergislu ni začel najbolje, saj je v poskusni seriji s skokom, dolgim 115,5 m, zasedel šele 24. mesto (Freund je bil s padcem ob doskoku najdaljši), a je najboljše prihranil za tekmo. V prvi seriji je dobil dvoboj z Michaelom Hayböckom, osvojil je 1. mesto in po petih skokih povečal prednost v skupnem seštevku na 14,3 točke. V finalu je Freund vrgel rokavico s skokom, dolgim 128 m, s katerim je zanesljivo prevzel vodstvo, a je slovenski as še enkrat dokazal, da ne podleže pritisku. Z daljavo dneva (132 m) je suvereno dobil tekmo in prednost v skupnem seštevku povišal na 19,7 točke! Na odru za zmagovalce se je Prevcu in Freundu pridružil še tretjeuvrščeni Kenneth Gangnes. Pred začetkom tekme nekoliko živčen "Za mano je izjemna tekma. V poskusni seriji sem nastopil zelo slabo, tako da sem bil pred tekmo - priznam - živčen. Uspelo se mi je zbrati, dobro sem nastopil v prvi seriji, zato je breme padlo z ramen. Še bolje je šlo v finalu, ko sem dosegel enega svojih najboljših skokov do zdaj," je takoj po tekmi dejal Peter Prevc. Domen Prevc do 23. mesta Preostali Slovenci so nastopili slabše. V finalu je nastopil še Domen Prevc, ki je sicer prejel 34. oceno, a ga je rešilo to, da je v prvi seriji skakal (111 m) proti skromnemu Danielu Andreju Tandeju. V finalni seriji je mlajšemu od bratov Prevc uspel precej boljši skok (121,5 m), s čimer je pridobil nekaj mest, na koncu je zasedel 23. mesto. Anže Lanišek in Tilen Bartol sta izpadla in se uvrstila na rep uvrščenih (44. in 49. mesto). 64. novoletna turneja se bo sklenila v sredo, ko je na sporedu še zadnja tekma v Bischofshofnu. Dan prej so na vrsti kvalifikacije. Oboje se začne ob 17.00 z neposrednim prenosom na TV SLO 2 in na MMC-ju. Innsbruck, tretja tekma 64. novoletne turneje Končni vrstni red: daljavi točke 1. P. PREVC SLO 125,0/132,0 269,5 2. S. FREUND NEM 122,5/128,0 258,4 3. K. GANGNES NOR 126,5/124,0 251,5 4. J. A. FORFANG NOR 122,0/124,0 249,7 5. M. HAYBÖCK AVT 119,0/123,5 247,5 6. A. WELLINGER NEM 122,5/120,0 239,5 7. N. KASAI JAP 124,5/119,5 236,8 8. D. ITO JAP 120,0/121,0 235,8 9. A. WANK NEM 120,0/122,5 235,4 10. R. FREITAG NEM 117,5/123,0 233,3 11. S. KRAFT AVT 117,0/123,5 231,9 ... 23. D. PREVC SLO 111,0/121,5 220,1 ------------ zunaj finala: ------------ 44. A. LANIŠEK SLO 108,5 93,0 49. T. BARTOL SLO 102,5 77,4 Po 1. seriji: daljava točke 1. P. PREVC SLO 125,0 130,8 2. K. GANGNES NOR 126,5 127,1 3. S. FREUND NEM 122,5 125,1 4. J. A. FORFANG NOR 122,0 122,4 5. A. WELLINGER NEM 122,5 120,1 6. N. KASAI JAP 124,5 119,8 7. M. HAYBÖCK AVT 119,0 119,2 8. V. DESCOMBES FRA 122,5 119,0 9. A. FANNEMEL NOR 120,0 118,6 10. T. HILDE NEM 123,0 117,8 11. A. WANK NEM 120,0 115,8 ... 30. D. PREVC SLO 111,0 100,5 44. A. LANIŠEK SLO 108,5 93,0 49. T. BARTOL SLO 102,5 77,4 Skupni vrstni red po treh tekmah: 1. P. PREVC SLO 842,1 2. S. FREUND NEM 822,4 3. K. GANGNES NOR 800,2 4. M. HAYBÖCK AVT 799,0 5. J. A. FORFANG NOR 779,3 6. A. FANNEMEL NOR 769,1 7. N. KASAI JAP 758,4 8. S. KRAFT AVT 758,2 9. R. FREITAG NEM 753,4 10. A. WANK NEM 731,7 ... 20. D. PREVC SLO 673,4 23. A. LANIŠEK SLO 562,3 35. R. KRANJEC SLO 323,9 52. T. BARTOL SLO 179,3 64. J. TEPEŠ SLO 67,4 Skupni vrstni red v svet. pokalu: 1. P. PREVC SLO 824 2. S. FREUND NEM 639 3. K. GANGNES NOR 550 4. M. HAYBÖCK AVT 427 5. J.-A. FORFANG NOR 416 6. R. FREITAG NEM 310 7. D.-A. TANDE NOR 293 8. S. KRAFT AVT 278 9. N. KASAI JAP 249 10. D. PREVC SLO 236 ... 19. A. LANIŠEK SLO 128 35. J. TEPEŠ SLO 35 38. R. KRANJEC SLO 27 54. A. SEMENIČ SLO 2 Veliki Peter Prevc spet pometel s konkurenco 3. 1. 2016, 15:59 ?3 ? Facebook ? Twitter Peter Prevc je bil tudi v Innsbrucku razred zase (foto: epa). Peter Prevc je še enkrat več ugnal vso svetovno elito. Z drugo zmago na novoletni turneji je zelo blizu zmagi v skupnem seštevku turneje. Z najboljšim skokom dneva je premagal največjega konkurenta Freunda, ki je končal na drugem mestu. Tudi tokrat ni bilo niti kančka dvoma o zmagovalcu. Peter Prevc je že po prvi seriji prevzel vodstvo, ki ga je v drugi seriji z najboljšim skokom samo še povečal. Pred zadnjo tekmo novoletne turneje ima Prevc pred Severinom Freundom zdaj že 19,6 točk prednosti. Prevc kljub nervozi na tekmi odličen “To je zame ena najvznemirljivejših tekem, saj sem bil v poskusni seriji kratek. Zato sem bil pred prvo serijo tudi nekoliko nervozen,” je takoj po koncu današnje tekme priznal Peter Prevc. Na treningu pred tekmo je bil namreč precej neprepričljiv, toda na tekmi je najboljši skakalec sveta oba skoka opravil s čisto desetko in zmagal z veliko razliko. Peter Prevc je imel lepo prednost že po prvi seriji, v drugo pa je skokom dneva – dolgim kar 132 metrov – drugouvrščenega Freunda ugnal za 11,1 točko. V finalu smo imeli še enega Slovenca: Domen Prevc je tekmo končal na 23. mestu. Anže Lenišek (44.) in Tilen Bartol (49.) se nista uspela uvrstiti v finale. Priporočamo v branje: Nekoč je bil naš najboljši skakalec. Danes pa je šef v vrtcu. Skoraj 20 točk prednosti pred zadnjo tekmo Do konca novoletne turneje je zgolj še ena tekma. V sredo se bodo smučarji skakalci v Bischofshofnu pomerili še na zadnji tekmi. Peter Prevc, ki ima pred zadnjo tekmo 19,6 točke prednosti, bi moral na zadnji postaji novoletne turneje brez težav zadržati prvo mesto v skupnem seštevku turneje. Zaenkrat je Primož Peterka edini Slovenec, ki je kdajkoli zmagal v skupnem seštevku novoletne turneje. Peter Prevc je bil lani tretji, letos pa se mu nasmiha prepričljiva zmaga. V torek so v Bischofshofnu na sporedu kvalifikacije. R. V. Psihoanalitske vrstice v poduk Mazziniju, Vezjaku in drugim nevednežem 3. 1. 2016, 5:00 15 Facebook Twitter "Menda sem šokanten, ker vse zvajam na seksualnost, četudi simbolno, kar je ne nazadnje tudi interpretacijska značilnost samega Freuda" (foto: osebni arhiv/Pixabay). Ko so se revanšistično užaljeni levi intelektualci soočali s svojim referendumskim porazom, jim je morda še najbolj parala živce moja malenkost – tako kot že med samo kampanjo. V izlivih žalosti in besa je po suverenem porazu “ZA-jevcev” prednjačil Miha Mazzini (kroničnega nergača Borisa Vezjaka pač ne bom omenil), ki se je v svoji kolumni razpištolil na sto načinov in v številne smeri; nergavo pa se je še najbolj (spet) zaletaval vame. Vem, kaj jih muči. In če se neki predstojnik Oddelka za psihologijo (FF) – mislim Valentina Bucika – odloči Državnemu zboru pisati javno pismo – in to ne o noveli ZZZDR – pač pa o tem, kaj jaz po nazivu sem in kaj nisem, sem to dejstvo, ker skrivati res nimam kaj, glasno in jasno povedal, torej kaj sem in kaj nisem. Teoretska psihoanaliza v Sloveniji Psiholog res nisem, celo užaljen sem, če mi kdo reče, da sem psiholog. Res pa je, da se, če govorim o psihoanalizi, razglašam za psihoanalitika. Volje in energije, ki sem jo imel nekoč, ko sem se z raznoraznimi uredništvi kregal in pogosto tudi dosegel, da so me poimenovali (zgolj) kot teoretskega psihoanalitika in ne psihologa, psihoterapevta, psihiatra ali celo seksologa, danes nimam več. Pojem t. i. teoretske psihoanalize je v svetu kar uveljavljen, tudi v Sloveniji je teoretska psihoanaliza kar močna, zahvaljujoč predvsem Slavoju Žižku in slovenskim lacanovcem. Prav Jacques Lacan je novofreudovec, ki se ga zaradi abstraktnosti oz. filozofskosti pojmuje kot prvega, vodilnega in ključnega svetovnega teoretskega psihoanalitika. Sam se teoretske psihoanalize Lacanov(sk)ega porekla kar nekako izogibam, ker ocenjujem, da se da skozi rahlo oplemeniteni ortodoksni freudizem več povedati in tudi na bolj enostaven način, kljub temu da je nezavedno jedro tematike, ki jo, če jo, secira psihoanaliza, izjemno kompleksno, zapleteno in zahtevno. Razumeti posameznika, njegov duševni aparat Dobro je vedeti, kaj je psihoanaliza v osnovi, da ne bo prišlo do nesporazumov, ki netijo prepire v javnih debatah, kadar je na tapeti Vodeb. Psihoanaliza je, dandanes sploh, predvsem miselni koncept, skozi katerega je mogoče razložiti ravnanje posameznika (osebe, subjekta, individuuma, človeka). Skozi njo je mogoče razložiti mnoge družbene fenomene oz. pripetljaje iz vsakdanjega življenja. Vse je mogoče prebrati in interpretirati kot simptom, torej kot simbolno vrnitev (v otroštvu) potlačenega/nezavednega, torej infantilnega. S psihoanalitičnim (teoretskim) skalpelom sem se do sedaj lotil interpretacije športa v dveh knjigah: Šport skozi psihoanalizo in Interpretacija športa. Freud je v svoji najpopularnejši knjigi Psihopatologija vsakdanjega življenja skozi psihoanalitično percepcijo razlagal vsakdanje pripetljaje, razložil fenomen simptoma kot simbolnega vračanja določenih infantilnih potlačitev (iz otroštva), torej nezavednih vsebin. Tudi umetnosti se je lotil. Znani so njegovi (številni) Spisi o umetnosti. Res je, da je Freud psihoanalizo v ožjem pomenu naslavljal kot psihoterapevtsko metodo, ki je nasledila Breuerjevo katarzično metodo, vendar je bila psihoanaliza od vsega začetka najprej teoretsko oz. miselno orodje, skozi katerega je mogoče razumeti posameznika, njegov duševni ustroj/aparat, posledično pa tudi družbo. V ožjem pomenu besede pa je psihoanaliza res sinonim za (psihoterapevtsko) “zdravljenje z besedo” (“talking cure”) oz. s pogovarjanjem. Kot psihoterapevtska metoda temelji na prostih asociacijah, analizi sanj in tudi analizi simptomov. Ampak dandanes je tovrstna terapevtska psihoanaliza “na kavču” samo ena od številnih psihoterapevtskih metod, ki jo redko kdo uporablja v psihoterapevtske namene. Freudov(sk)a psihoterapija je nekako dolgočasna in dolgotrajna, torej neskončno zavlečena. Danes obstajajo številne bolj uspešne in predvsem hitrejše psihoterapevtske metode, s katerimi je mogoče dokaj uspešno intervenirati v duševnost človeka, ki to potrebuje oz. se za to odloči. Ne nazadnje so tu tudi tablete, s katerimi se psihiatri lotevajo zdravljenja psihičnega patosa, predvsem psihoz in depresij ter še nekaterih drugih psihičnih motenj. Poduk nevednežem In v poduk Mazziniju, Vezjaku in podobnim nevednežem, da ne bo nesporazumov: pri nas ne obstaja fakulteta za psihoanalizo. Če pa plačate mastne denarce, pa vam razni privatni tečaji lahko podelijo naslov samega “reinkarniranega Sigmunda Freuda”. V tujini razni psihoanalitični tečaji zagotovo predstavljajo zanimivo tržno nišo. V Sloveniji pa se tisti, ki zdravijo psihični patos oz. skušajo popraviti psihično počutje klientov/pacientov, imenujejo psihoterapevti, včasih tudi (klinični) psihologi in psihiatri. S teoretsko psihoanalizo pa se lahko ukvarja marsikdo. Navadno so to filozofi – najslavnejši pri nas in tudi v svetu je seveda Slavoj Žižek; najbolj prepoznaven psihoanalitično razmišljujoč pravnik pri nas je evropski sodnik Boštjan M. Zupančič, med antropologi pa pogosto blesti Vesna Vuk Godina. Če bi pri tem prodajal blef, bi me ljudje že zdavnaj izžvižgali Sam se izpostavljam pri interpretiranju mnogih vsakdanjih fenomenov – od športa in umetnosti do politike, sociologije, vseh derivatov gospodarstva ali celo psihopatskih kriminalnih dejanj, ki so jih zagrešili npr. “naša” serijska morilca Silvo Plut in Metod Trobec, Avstrijca Josef Fritzl in Wolfgang Priklopil, Norvežan Andreas Breivik in še kdo. Menda sem šokanten, ker vse zvajam na seksualnost, četudi simbolno, kar je ne nazadnje tudi interpretacijska značilnost samega Freuda. Res pa je – in naj zveni to kot reklama: na izrecno željo ljudem podajam “drugo mnenje”, navadno v osebnih svetovanjih, ki lahko potekajo tudi obdobno, kar bi pomenilo, da gre že za terapijo. Ko se psihiatri ali vrli psihoterapevti, bodisi tisti, ki so nastali na Oddelku za psihologijo ali pa na famozni Univerzi Sigmunda Freuda, delajo pametne in izgubljajo v vesolju človeškega psihičnega patosa, znam tudi sam napeti možgane, bolje rečeno psihoanalitično misel. Če bi pri tem prodajal blef, bi me ljudje že zdavnaj izžvižgali, tako pa prisluhnejo mojemu mnenju, ki je pogosto kar malce drugačno od mnenja “priznanih strokovnjakov”, torej uradne stroke. Kadar si želijo, da jim še kakšen “kolešček nagliham“, se torej tudi potrudim. Po potrebi tudi “čaram”– npr. s hipnozo. Roman Vodeb Skakalni as, ki ne more prehvaliti Petra Prevca 2. 1. 2016, 12:01 7 Facebook Twitter Hannawald pravi, da je novoletna skakalna turneja bržkone najvišji cilj vsakega skakalca (foto: epa). Nekdanji nemški skakalni as Sven Hannawald ne more prehvaliti slovenskega skakalca Petra Prevca. “Njegova stabilnost na tekmah je navdušujoča,” je povedal Hannawald, ki je pred 15 leti postal edini skakalec v zgodovini, ki je novoletno turnejo dobil z zmagami na vseh štirih tekmah. “Letos se je spet nekoliko spremenila skakalna obleka in mislim, da je nekoliko širši model zelo po godu Prevcu, ki mu je to uspelo izkoristiti na tekmah,” je za časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal Hannawald in dodal: “Že na mizi pri njem vse deluje usklajeno in tekoče. Pri vsakem skoku mu uspe z naleta vzeti sabo veliko hitrosti, s katero vedno pridobil v spodnjem, zaključnem delu skoka. In kadar je v zraku, leti.” Skakalni Wimbledon ali Tour de France Iz lastnih izkušen Hannawald ve, da je najboljši skakalec v sezoni vselej tudi motivacija za tekmece: “Tudi naši, pa Avstrijci in Norvežani so se nekako ujeli. Mislim, da navijače čaka zanimiv zaključek letošnje turneje.” Hannawald ne skriva, da je novoletna skakalna turneja bržkone najvišji cilj vsakega skakalca, nekakšen skakalni Wimbledon ali Tour de France: “Turneja je vrhunec. Zame je bila vedno pomembnejša od olimpijskih iger, saj se je tukaj treba dokazati na štirih tekmah in za slavje ni dovolj le en dober dan ali en dan z dobrimi razmerami.” B. O., STA Švedska in Danska nadzirata meje, Nemčija svari V EU-ju le Nemčija sprejela več prebežnikov kot Švedska 4. januar 2016 ob 10:03, zadnji poseg: 4. januar 2016 ob 15:28 Berlin/Köbenhavn/Stockholm - MMC RTV SLO/STA Švedske oblasti so na meji z Dansko, da bi omejile pritok prebežnikov v državo, začele izvajati nadzor, Danska pa je začasno uvedla nadzor na meji z Nemčijo. Ta je zaskrbljena. Na dansko-švedski meji tako preverjajo vse potnike, ki z vlaki, avtobusi ali trajekti iz Danske potujejo na Švedsko. Brez ustreznih dokumentov potniki ne bodo mogli vstopiti na Švedsko. Največ potnikov - vsak dan več tisoč - potuje čez most Oresund, ki švedski mesti Malmö in Lund povezuje s Köbenhavnom. Ni več direktnih vlakov Od zdaj ne bo več direktnih vlakov iz danske prestolnice v Malmö, temveč morajo potniki prestopiti na železniški postaji na letališču v Köbenhavnu in tam opraviti mejni nadzor. Na danskih železnicah opozarjajo na zastoje, saj so tudi zmanjšali število vlakov. Pot, ki je do zdaj trajala 40 minut, se bo podaljšala za pol ure, poroča BBC. Rasmussen: Ukrep bo veljal deset dni Danski premier Lars Lokke Rasmussen je sporočil, da so poostrili nadzor na meji z Nemčijo, s tem pa se je Danska odzvala na švedski nadzor na meji, zaradi katerega se v Köbenhavnu bojijo, da bi se lahko zato na danskem ozemlju nakopičilo veliko število prebežnikov. "Ko druge nordijske države zapirajo svoje meje, ima lahko to hude posledice za Dansko," je dejal Rasmussen in dodal, da bi lahko to vodilo v občutno povečanje prosilcev za azil na Danskem. Za zdaj bo ukrep veljal le deset dni. Policija bo na meji izvajala naključne kontrole, kar pomeni, da ne bodo preverjali dokumentov vseh, ki prihajajo iz Nemčije. Od septembra iz Nemčije na Dansko 91.000 ljudi Rasmussen je še pojasnil, da je od začetka septembra iz Nemčije na Dansko prišlo 91.000 ljudi, od tega jih je 13.000 zaprosilo za azil, drugi pa so šli naprej na Švedsko in Norveško. Zdaj obstaja tveganje, da bodo ti ljudje ostali ujeti na Danskem. "To želimo preprečiti," je dejal. Danska je odgovor na Švedsko potezo napovedala že decembra, potem ko so Švedi že novembra uvedli začasen nadzor, zdaj pa so sistematično začeli preverjati osebne dokumente. Po ocenah Köbenhavna naj bi bilo oseb, ki nimajo ustreznih dokumentov in jih bo tako Švedska vračala na Dansko, kar 80 odstotkov. Zato so se odločili uvesti nadzor na meji z Nemčijo, tako da prosilci za azil sploh ne bi mogli priti v njihovo državo. Berlin: Schengen je v nevarnosti Na potezo Švedske in Danske se je s svarilom odzvala Nemčija, ki meni, da je območje schengena v nevarnosti. "Schengen je zelo pomemben, a je v nevarnosti," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Martin Schäfer in dodal, da je ključno, da se v Evropi najdejo skupne rešitve za najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. EU se mora po njegovih besedah zdaj osredotočiti na zagotovitev varnosti na svojih zunanjih mejah. Tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert pa meni, da je schengenski sporazum, ki omogoča svobodno potovanje znotraj skoraj celotne 28-članske povezave, odvisen od zaščite meja EU-ja. "Potrebujemo skupno strategijo," je poudaril. Lani na Švedskem za azil zaprosilo 150.000 ljudi Schengenska pravila nadzora na notranjih mejah ne predvidevajo, razen za omejeno časovno obdobje in ob izjemnih okoliščinah. Politikov v Köbenhavnu ne jezi le to, da se bo zaradi preobrata švedske priseljenske politike verjetno povečalo število prosilcev za azil pri njih, ampak švedskim kolegom očitajo tudi, da s svojim ravnanjem škodijo odnosom med državama. Švedske oblasti so se za uvedbo nadzora odločile, potem ko je lani na Švedskem za azil zaprosilo 150.000 ljudi, na Danskem je bilo takih 20.000. Švedska je sicer država, ki je v Evropski uniji poleg Nemčije sprejela daleč največ prebežnikov. T. J., A. V. Švedska bo z nadzorom na meji z Dansko omejila pretok prebežnikov Čudi me da Švedistan ne jemlje več svojih rojakov !!! Ali lahko na Dansko-Švedski meji pričakujemo kakšne levičarske ''open borders'' aktiviste??? Švedska in Danska nadzirata meje, Nemčija svari .................................. A bejž ga no? Niti malo jih pa ne skrbi nadzor na avstrijsko slovenski meji... V bordelu ni nihče tako pokvarjen kot so lahko pokvarjeni levaki! Ne vem zakaj tile migranti ne ostanejo v Đžermani. Saj mutti Anđžela pravi ''Wir schaffen es" - "Zmoremo." Torej ni panike :) Glede na Švedsko politiko , je najbolje, da se kar zdaj pridružijo kalifatu. Pač pospešijo postopek za par desetletij. Skrivnostna izginotja kritičnih založnikov v Hongkongu Peking zanika vpletenost, a ne prepriča nikogar 5. januar 2016 ob 19:35, zadnji poseg: 5. januar 2016 ob 20:37 Hongkong - MMC RTV SLO V zadnjih treh mesecih je izginilo pet moških, povezanih s knjigarno Causeway Bay v Hongkongu, kjer so specializirani za senzacionalistične knjige o eliti iz kitajske Komunistične partije. Strokovnjaki se sprašujejo, ali Peking vse agresivneje širi svoje lovke v nekdanjo britansko kolonijo. Vseh pet mož, za katere sumijo, da so bili ugrabljeni, je sodelovalo pri spornih knjigah, med njimi sta tudi 51-letni založnik in lastnik knjigarne Gui Minhai, ki je bil domnevno ugrabljen v svoji počitniški hiši na Tajskem, in njegov 65-letni poslovni partner Li Bo. Li je izginil v Hongkongu v sredo zvečer, njegovo izginotje pa je sprožilo proteste tako politikov kot aktivistov, ki obtožujejo kitajske varnostne organe ugrabitev, da bi tako ustavili dobičkonosno hongkonško trgovino s prepovedanimi političnimi knjigami. Vladni kritiki Lijevo domnevno ugrabitev pripisujejo Pekingu in nanjo gledajo kot na zadnji znak omejevanja človekovih pravic na tem posebnem administrativnem območju Ljudske republike Kitajske, ki pa naj bi domnevno ohranjalo določeno stopnjo avtonomnosti. "Primer Li Boja je kaplja čez rob. Kaže, da se je sistem "ena država, dva sistema" popolnoma sesul," je za Guardian povedal Bao Pu, ugledni hongkonški založnik. Omenjeni politični model so v Hongkongu uvedli po letu 1997, ko je skladno s sporazumom Velika Britanija predala svojo nekdanjo kolonijo Kitajski pod pogojem, da se v mestu ohrani utečen način življenja. Zadnja izginotja so še vedno ovita v tančico skrivnosti, Kitajska pa kljub sumom, da so za njih odgovorne kitajske varnostne sile, vztrajno zanika, da bi o njih kar koli vedela. Pismo napisal pod prisilo? Vso stvar je še bolj zapletlo pismo, ki ga je v ponedeljek prejela Lijeva žena in ki naj bi ga napisal njen pogrešani mož. Avtor pisma, podpisan kot Li, v njem navaja, da je samoiniciativno odpotoval na Kitajsko, da bi "delal z vpletenimi stranmi", kar naj bi trajalo nekaj časa. "Zdaj sem zelo dobro in vse je normalno," je zapisal avtor brez vsakršnega pojasnila, kako je prišel do Kitajske brez dokumentov. Žena, ki meni, da je pismo pristno, je skušala pri policiji umakniti prijavo o pogrešani osebi, a aktivisti menijo, da je Li pismo napisal pod prisilo. Žena tudi navaja, da ji je Li telefoniral iz celinske Kitajske, kjer "pomaga pri preiskavi", čeprav oblasti nimajo nobenih podatkov, da bi sploh zapustil Hongkong. Pred izdajo skrivnostne knjige o predsedniku Približno tri tedne pred izginotjem je Li, sicer britanski državljan, v intervjuju za Guardian povedal, da sumi, da je izginotje njegovega poslovnega partnerja Gui Minhaia 17. oktobra povezano s skrivnostno knjigo, ki jo je Gui nameraval izdati. Li je skušal sebe in tri prodajalce od knjige distancirati, češ da niti naslova ne pozna. "Vsebina knjige je bila izključno zadeva g. Guija. Ničesar nima opraviti s tistimi tremi tipi v Hongkongu. Oni samo prodajajo knjige oz. jih skušajo prodajati. Ničesar ne vedo. Ničesar niso imeli z vsebino knjige." Li je še povedal, da sumi, da so njegove kolege ugrabili, da bi preprečili izdajo skrivnostne knjige. "Mislim, da ljudje niso hoteli, da knjiga izide. In angažirali so vse, da le ne bi prišla knjiga na police," je povedal. Založniški viri z neposrednim poznavanjem vsebine knjige medtem poročajo, da naj bi delo nosilo naslov "Ši in njegovih šest žensk". In kljub naslovu naj bi se knjiga osredotočala predvsem na eno žensko - kitajsko televizijsko voditeljico, ki naj bi jo kitajski predsednik Ši Džinping poznal pred poroko s svojo ženo Peng Lijuan leta 1987. Peking že dalj časa besni zaradi senzacionalističnih in pogosto skoraj neverjetnih političnih knjig o zasebnih življenjih kitajskih veljakov, ki jih izdajajo v Hongkongu in se prodajajo kot vroče žemljice, predvsem med obiskovalci s celine, kjer je tako gradivo strogo prepovedano. Peking naj bi na zadnje knjige o Ši Džinpingu gledal kot na konkretno, namerno kampanjo očrnitve predsednika, ki položaj zaseda od novembra 2012. Knjige o drugih političnih veljakih naj bi kitajske oblasti tako še nekako "prebavile", a serija knjig o Ši Džinpingu, zlasti Guijeva zadnja, naj bi bila kaplja čez rob. Hongkonška televizija RTHK poroča, da bo tamkajšnja policija kljub pismu, ki jim ga je predložila žena, še naprej preiskovala Lijevo izginotje. Zatiranje kritikov Je pa Li pred svojim izginotjem povedal, da Guijeva ugrabitev postavlja tiste, ki so odgovorni zanjo, v "precej neroden položaj". "Ne moreš ga odpeljati na Kitajsko in mu soditi, ne moreš pa ga tudi kar izpustiti, ker bi bil prav gotovo nemudoma obkrožen s tropom novinarjev, ki bi ga spraševali, kaj se je zgodilo z njim. Isto velja za druge tri. Če jih izpustijo, kako bodo odgovorili na vprašanja, kje so bili v teh dneh, kdo jih je ugrabil in kaj so jih spraševali," je povedal Li. Časnik Global Times, oglasna deska kitajske vlade, je v svojem torkovem uvodniku zapisal, da skušajo nekateri dogodek "prenapihniti", da bi tako ustvarili razdor med Hongkongom in celino. A niso samo pohujšljive knjige oz. njihovi založniki tisti, ki ustvarjajo razdor - proteste je sprožila tudi novoletna vladna nastavitev propekinškega dekana Honkonške univerze (HKU) Arthurja Lija. Kot piše Independent, gre pri tem očitno za povračilne ukrepe za t. i. dežnikarsko revolucijo leta 2014, na čelu katere so stali do kitajske nadoblasti kritični študenti. K. S. Množična spolna nadlegovanja: “Obkolili so nas, se me dotikali po zadnjici in prsih, niso odnehali” 5. 1. 2016, 14:23 130 Facebook Twitter Foto: epa Na silvestrsko noč je v okolici glavne železniške postaje v Kölnu okoli tisoč migrantov – po pričevanjih večinoma muslimanov in temnopoltih z Bližnjega vzhoda ter iz Afrike – množično spolno nadlegovalo in oropalo na ducate žensk. Do sedaj je bilo podanih že 90 ovadb. Policija in politika sta nad obsegom incidentov šokirani. Šef policije Wolfgang Albers je številne napade na ženske v okolici glavne železniške postaje v Kölnu označil za “kazniva dejanja povsem novih razsežnosti”. V ponedeljek je dejal, da je “nevzdržno stanje, da se takšna kazniva dejanja zagrešijo sredi mesta.” Albers navaja, da se je na silvestrski večer na ploščadi železniške postaje zbralo okoli tisoč moških, ki “po videzu sodeč izvirajo z arabskega ali severnoafriškega prostora”. Glede tega so se ujemale tudi vse izjave prič. Iz množice je nastalo več skupin moških, ki so ženske obkolili, nadlegovali, otipavali in jih žalili. Izpoved žrtve Ena izmed žrtev, 28-letna Katja L., je spregovorila o travmatični izkušnji. Pojasnila je, da je skupaj s prijateljicami in prijateljem želela priti do čakalnice na železniški postaji. Tam jih je obkolila skupina moških. Pustili so jim le ozko pot, da so se lahko prebili mimo njih. “Bili so večinoma tujci, mladi moški,” je pojasnila in dodala, da so želeli le hitro mimo njih. “Ko smo hodili mimo njih, sem nenadoma začutila roko na zadnjici, nato še na prsih. Na koncu so se me dotikali že povsod. Bila je prava nočna mora. Čeprav smo jih udarjali in odrivali, niso odnehali. Bila sem obupana. Na zgolj 200 metrov dolgi poti groze so se me dotaknili najmanj 100-krat.” A nekatere niso imele takšne “sreče”. Druge priče so namreč pripovedovale, da so eni izmed deklet srgali hlače in spodnje hlače, zgodilo pa naj bi se tudi več posilstev. Sklican krizni sestanek Šef policije je poročal o množičnih spolnih kaznivih dejanjih ter o enem posilstvu. Podobne izjave sta že podala policija in sindikat policije v sporočilih za javnost. Za torek je neodvisna kölnska županja Henriette Reker sklicala krizni sestanek. Do ponedeljka je policija prejel že 90 prijav – tako zaradi spolnega nasilja kot zaradi tatvin in ropov torb, mobilnih telefonov in denarnic. Preiskovalci navajajo tudi druge žrtve, ki se do sedaj še niso javile. Uradno je bilo prijavljeno eno posilstvo, na družabnih omrežjih pa krožijo pričevanja o več skupinskih posilstvih. Notranji minister Severnega Porenja-Vestfalije Ralf Jäger (SPD – Socialdemokratska stranka Nemčije) se je ostro odzval na napade. Kölnski “Express” je v torek citiral izjavo ministra: “Ne moremo se sprijazniti, da se severnoafriške skupine moških organizirajo zato, da s predrznimi spolnimi napadi ponižujejo nemočne ženske. /…/ Zato je nujno, da kölnska policija izvede dosledno preiskavo in s svojo navzočnostjo odvrača od tovrstnih dejanj.” Policijo so zamotili Policija navaja, da je opazovala zbiranje ljudi na železniški postaji na silvestrsko noč in odredila začasno evakuacijo prostora, ker so v množico padale petarde, medtem ko večkratnih zlorab uradniki sprva niso niti opazili. Kölnska policija je po incidentih ustanovila posebno preiskovalno skupino in v nedeljo v bližini glavne železniške postaje v Kölnu aretirala 5 moških, ki naj bi nadlegovali ženske in ropali potnike. Glede na izjave preiskovalcev še vedno ni jasno, ali imajo kaj opraviti z dejanji na silvestrovo. Sindikat policije je nad incidenti zgrožen. “To je popolnoma nova razsežnost nasilja. Česa takega do zdaj nismo poznali,” je za nemško tiskovno agencijo v ponedeljek izjavil predstavnik sindikata policije v pokrajini Severno Porenje-Vestfalija Arnold Plickert. Močno alkoholizirani storilci so ravnali povsem “brez zavor in nasilno”. “Eden izmed storilcev je policistki v civilu segel v hlače,” poroča Plickert. Pri policistih, ki so sodelovali v intervenciji, vlada “globoka zaskrbljenost”. M. K. Nova sramota nacionalke: Kako so ponižali predsednika ustavnega sodišča Miroslava Mozetiča 5. 1. 2016, 11:30 183 Facebook Twitter Miroslav Mozetič (foto: STA). Najprej so ga v oddajo povabili, potem pa ignorirali. Studio ob 17h. Legendarna oddaja nacionalnega radia je 23. decembra lani gostila eminentne pravnike: Petra Jambreka, Toneta Jerovška, Franca Grada, Cirila Ribičiča ter – predsednika Ustavnega sodišča RS Miroslava Mozetiča. A če ste oddajo poslušali, sploh niste vedeli, da je bil gost oddaje tudi Miroslav Mozetič. Voditeljica Jolanda Lebar za razliko od drugih gostov predsednika ustavnega sodišča na začetku oddaje sploh ni omenila, očitno pa ga je spregledala tudi tekom pogovora, saj mu ni dala besede celih 25 minut, poroča Portal plus. Oziroma toliko časa, da je bilo Miroslavu Mozetiču očitno dovolj in je meni nič, tebi nič vstal ter odkorakal iz studia. Pogovor pa se je nato odvijal med voditeljico in štirimi gosti oziroma enako kot prej, kot je bil sicer fizično prisoten tudi Mozetič, a ga voditeljica sploh ni opazila. Preberite tudi: Brodolom pravne države – od utišanja ljudstva do socialistične lastnine Lebarjeva krivdo priznala, svojega obnašanja pa ni znala pojasniti Lebarjeva je v pojasnilu programskemu svetu pojasnila, da se je vse skupaj res točno tako zgodilo: “Napaka je bila izključno moja. Namreč začela sem s plebiscitom, dala najprej besedo ostalim gostom: Jambreku, Jerovšku, Gradu in Ribičiču. Razprava se je razvila in 25. minuto še ni na vrsto prišel g. Mozetič. Očitno ga je to zmotilo in je vstal in brez besed odšel. Nisem ga uspela zadržati. Oddajo smo naredili do konca in je tudi bila objavljena brez kakršnih koli rezov – v celoti.” Menda se je voditeljica predsedniku ustavnega sodišča tudi opravičila, slednji pa je opravičilo sprejel. Za komentar o celotno zadevi smo povprašali tudi Miroslava Mozetiča, ki pa v duhu spoštovanja ustavnega sodišča ni želel polemizirati. Za Novo24TV je povedal le: “Razni spletni komentarji me ne zanimajo in jih praviloma niti ne berem, ker se po njih lahko počutiš le umazanega.” N. K. SlovenijaPolitika Upornica iz DZ kriminalistom NPU povzroča težave – ne smejo brati korespondenc Andreja Širclja 5. 1. 2016, 15:32 138 Facebook Twitter Foto: STA Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so očitno znova v velikih težavah. Sicer imajo zapečateno vso korespondenco Andreja Širclja, toda odpečatiti je ne smejo. Vzrok pa je več kot banalen: za prebiranje vseh korespondenc poslanca Andreja Širclja bi namreč potrebovali tudi soglasje generalne sekretarke Državnega zbora RS Uršule Zore Tavčar. Toda po naših podatkih se je Uršula Zore Tavčar uprla in jim soglasja ni izdala. Za razliko od predsednika DZ Milana Brgleza, ki jim je ob preiskavah dovolil, da so odnesli vse. Spomnimo. Najprej so sredi decembra – nekaj dni pred referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi – kriminalisti NPU z odredbo sodnice Deše Cener vkorakali na sedež SDS, kjer so želeli v skladu z omenjeno odredbo zapleniti korespondence celotne stranke. Generalni sekretarki Državnega zbora RS Uršuli Zore Tavčar smo poslali tudi naslednje vprašanje: Zakaj kriminalistom ni izdala soglasja za prebiranje korespondec poslanca Andreja Širclja? Prav tako smo se obrnili na NPU, zakaj so za razliko od preiskave na SDS v Državnem zboru RS zaplenili celotno korespondenco poslanca, torej tudi tisti del, ki ni imel povezav z delovanjem DUTB. Ob tem smo jih povprašali, zakaj niso pridobili soglasja generalne sekretarke DZ za vpogled v celotno korespondeco Andreja Širclja. Odgovorili so nam, da se lahko preiskava elektronskih naprav opravi na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve imetnika ter policiji znanih in dosegljivih uporabnikov elektronske naprave, ki na njej utemeljeno pričakujejo zasebnost, ali na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča, izdane na predlog državnega tožilca. “Drugih pojasnil v zvezi z aktualnim predkazenskim postopkom ne moremo podajati,” so že zapisali v odgovoru na NPU. Predsednik Janez Janša se je tedaj temu uprl in kriminalisti so po nekajurnem prerekanju očitno spoznali, da odredba sodnice ni v skladu z zakonom, zato so popustili in zasegli le nekaj elektronskih dopisov Andreja Širclja. Bizarno so v nadaljevanju celo lagali, da niso imeli namena zaseči celotne korespondence, niso pa pojasnili, zakaj so potem prav to naredili v državnem zboru. Brglez vse dovoli Hkrati s preiskavami na sedežu SDS so namreč potekale preiskave tudi v hramu demokracije, kamor jih je spustil nihče drug kot njegov predsednik Brglez in hkrati trdil, kako je vse res potekalo po črki zakona. Po naših informacijah pa je že tedaj potekal spor med generalno sekretarko DZ in predsednikom DZ. Zore Tavčarjeva je namreč temu, da bi kriminalisti lahko zasegli kar celotno korespondenco, nasprotovala, Brglez pa je to dovolil. Da je šlo za izjemno prekomeren poseg in da je očitno imela generalna sekretarka prav, pa so že tedaj ugotavljali številni pravniki. Generalna sekretarka ni izdala soglasja Če je predsednik DZ kriminalistom že dovolil, da so zasegli vso Šircljevo korespondenco, pa je bila očitno precej bolj previdna v nadaljevanju generalna sekretarka DZ Uršula Zore Tavčar. Kriminalistom namreč po naših informacijah ni izdala soglasja za prebiranje celotne korespondence. Posledično to pomeni, da morajo kriminalisti pridobiti odredbo sodišča, ki jim bo dovolila vpogled v vsa dopisovanja Andreja Širclja. In tukaj znova naletimo na še eno znamenito odredbo iste sodnice – Deše Cener. Preiskovalni komisiji DZ za nadzor javnih financ je namreč prepovedala vpogled v sporne kreditne mape NLB – češ, da naj bi pravice tistih, ki so bili v teh mapah navedeni, ne bile ustrezno ustavno zavarovane (po domače: če bi jih preiskovalci videli, bi jim bile kršene človekove pravice). Če bo sodna praksa sledila temu primeru, potem preiskovalci NPU ne bodo smeli nikoli imeti vpogleda v vse korepsondence Andreja Širclja, ker bodo vsem slučajno vpletenim kršene človekove pravice. U. U. Brodolom pravne države – od utišanja ljudstva do socialistične lastnine 4. 1. 2016, 5:00 64 Facebook Twitter Foto: Primož Lavre/STA Petindvajset let po plebiscitarni odločitvi Slovenk in Slovencev za svojo državo je pogled večine na prehojeno pot zaznamovan z mešanimi občutki. Če smo realisti, smemo glede na našo velikost in na geostrateški položaj v globalnem svetu reči, da smo lahko zadovoljni s stisnjenimi zobmi. Če bi v teh minulih letih ne imeli opravka predvsem s problemom restavracije starih političnih sil, če bi se sprostila privatna pobuda in prerezalo hranjenje socialističnih nosilcev moči na državnih jaslih, bi Slovenija res lahko bila zgodba o uspehu, tako pa žal ni. Rešitev pravne države V minulem letu smo bili priče pomembnemu koraku pri utrjevanju pravne države, ko je aprila Ustavno sodišče razveljavilo obsodilne sodbe v zadevi Patria. Zgodba, ki je skoraj deset let odločilno vplivala na razvoj slovenske politike od leta 2006 naprej, je dobila svoj delni epilog. Ustavno sodišče je pravosodno sramoto slovenskih sodišč ustavilo pred zadnjo možnostjo, ki so jo imeli krivo obsojeni, da gredo pred evropsko sodišče. Hkrati je Ustavno sodišče dalo možnost Okrajnemu sodišču v Ljubljani, da zadevo tudi ustrezno vsebinsko zaključi in naredi svoj popravni izpit. Po pričakovanju tega nismo dočakali, saj so zadevo Patria pustili zastarati. Sramota slovenskega sodstva je sicer ostala za domačimi vrati in nedolžno obsojeni so bili zahvaljujoč Ustavnemu sodišču oproščeni, vendar nihče od odgovornih za ta sramotni proces do danes ni odgovarjal in utrpel kakršnihkoli posledic. To pomeni, da pravna država ne deluje po celotni vertikali in da je Ustavno sodišče to pravno državo po eni strani zaščitilo, po drugi pa ji pustilo možnost, da naprej ribari v kalnem. Prav ta dvoumen položaj omogoča tudi odgovornim politikom na oblasti, da se v primeru Patria obnašajo, kot da je vse prav in pravično. A ni! Vsi, ki so danes na oblasti, so tam tudi in predvsem zaradi afere Patria. Od leta 2008 naprej volitve v Sloveniji niso bile pravične, četudi so bile legalne. Najmanj, kar bi politika na oblasti morala storiti, bi bilo javno opravičilo vsem, ki so bili v zadevi Patria oškodovani, a ni o tem ne duha ne sluha, ker pač nimajo te kulture in etike. Janši, Krkoviču in Črnkoviču ostaja eno samo zadoščenje – po tolikih letih javnega sramotenja so s pravnimi sredstvi dokazali, da so bili žrtve političnega procesa. To lahko štejemo kot korak k bolj pravni državi. A to je tudi vse. Utišanje ljudstva Drug ključen primer mukotrpnega utrjevanja pravne države pa je povezan z referendumom o družinskem zakoniku. Poizkus leve parlamentarne večine, da prepreči referendum o predlagani redefinicije družine, je ponovno ustavilo Ustavno sodišče. S tem je še enkrat pokazalo na pravno šibkost in poljubnost samega vrha izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ki sta želeli obiti voljo ljudstva. Tudi ta poizkus je oblastni garnituri padel v vodo in na referendumu jim je ljudstvo reklo – ne. Ne dovolimo, da redefinirate pojem družine s pozicije moči in oblasti, brez resne razprave in tehtnih argumentov. Cmok, ki so ga morali požreti, je bil velik in trd. Provladni mediji in leva politična scena pa še vedno jokajo nad izgubljeno priložnostjo volivcev, da Slovenije nismo potisnili v sam vrh “naprednih” držav. Tako kot v primeru Patria tudi v tem primeru ni videti in slišati nobene samokritike in obžalovanja, pač pa napadanje Ustavnega sodišča in odkrito grožnjo, da bodo pri naslednjih imenovanjih ustavnih sodnikov že poskrbeli za prave. Bitko so izgubili, vojne baje ne. Socialistična lastnina Tretji pomemben dogodek v minulem letu pa zadeva privatizacijo državnih podjetij in usodo slabe banke. Deseta vlada pod vodstvom Janeza Janše je padla zaradi privatizacije. Njena naslednica pod vodstvom Bratuškove je padla po letu in pol, potem ko je morala zaradi mednarodnega pritiska uresničevati projekt privatizacije in slabe banke. Sedanja vlada pod vodstvom Mira Cerarja pa je izvedla slepilni manever velikih plač tujih strokovnjakov v slabi banki, zaustavila privatizacijo Telekoma in drugih podjetij, še posebej tistih, nad katerimi bdijo Kučanovi direktorji iz Foruma 21 (Sava!!!). In če prištejemo še Pahorjevo vlado in takratne predčasne volitve, lahko zaključimo, da so vse vlade prišle v krizo ali padle na projektu privatizacije. To nam pove vse o ključnem problemu te države. V Sloveniji obstaja izjemen interes nad družbeno lastnino, saj je od upravljanja le-te odvisna politika, mediji in vsi ostali družbeni podsistemi. Dokler se ne stre ta oreh, tako dolgo Slovenija ne bo izšla iz primeža socialističnega upravljanja z gospodarstvom. To je ena od naših največjih in najhujših cokel razvoja in napredka. Cepljenje nacionalnega interesa na to dejstvo je seveda odlično sredstvo za emotivno manipuliranje z državljani. Šved, ki je moral oditi iz slabe banke, bi po slovenskih javnomnenjskih kriterijih moral dobiti tako plačo, da bi na Švedskem z njo pristal med migranti in brezposelnimi. Naj za primer povem lastno izkušnjo z zadnjega obiska na Švedskem, ko smo na večerji v neki povprečni podeželski gostilni za deci rdečega vina plačali 15 evrov, da si vsaj približno lahko predstavljamo razmerje cen in plač med obema državama. Tako kot je mene minilo piti tisto vino, je verjetno tudi Švedom do grla dovolj manipulacij z državnim premoženjem v Sloveniji. Slovenija po petindvajsetih letih samostojnosti ostaja polpravna država, ujetnica družbenega premoženja, s katerim upravljajo sivi strici iz ozadja, in javnomnenjsko zmanipulirana po Roterjevih in Toševih receptih, ki pa so na zadnjem referendumu propadli. Tako ostaja upanje, da gre na bolje, četudi počasi in prepočasi ter z nepotrebnimi žrtvami. A kaj, ko Slovenci že od nekdaj ne znamo ceniti tistih, ki so resnično in konkretno ukrepali v prid nacije. Tako kot se je s poezijo tolažil Maister, se z glasbo in poezijo tolaži tudi Tone Krkovič. Ko bo na tej ravni prišlo do preobrata, bomo iz naroda hlapcev postali narod junakov. Verjetno pa se to ne bo zgodilo v letu 2016, ker bo to leto usodno zaznamovano z migracijsko krizo in vprašanji evropske identitete. Politične osebnosti brez izdelane identitete nam pri tem ne bodo veliko pomagale. Dr. Ivan Štuhec Na Bavarskem dvoru je sredi belega dneva zabodel dijakinjo in ji ukradel 20 evrov 5. 1. 2016, 10:44 14 Facebook Twitter Foto: STA Neznani moški je na Bavarskem dvoru v Ljubljani napadel srednješolko, jo zabodel in ji ukradel 20 evrov. Vse to sredi belega dneva. Kot so pojasnili na PU Ljubljana, so bili o dogodku obveščeni v ponedeljek dopoldne, kmalu po incidentu. Kot so ugotovili, se je neznanec v dijakinjo zaletel in jo pri tem z ostrim predmetom zabodel v predel trebuha. Vzel ji je denarnico, ki jo je držala v rokah, iz nje pobral denar (20 evrov), nato pa peš odšel proti Bežigradu. Storilec je visok okoli 185 centimetrov, oblečen je bil v sivo bundo, na rokah pa je imel črne rokavice. Prepeljana v klinični center Oškodovanka je po dogodku odšla v vzgojni zavod, od koder pa so jo z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski klinični center, saj je šele po prihodu opazila, da je poškodovana. O dogodku so pristojni obvestili policijo. Policisti nadaljujejo z delom in ugotavljanjem okoliščin dogodka, prav tako pa nadaljujejo z zbiranjem obvestil v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja ropa. Po podatkih policije je oškodovanka utrpela lahke telesne poškodbe. Policija naproša vse, ki bi imeli kakršnekoli informacije, povezane z dogodkom, da to sporočijo na interventno številko 113 ali Policijsko postajo Ljubljana Center 01/475-0600. B. O., STA Slovenija navdušena: kralj Peter šampionsko dokončal delo Freund drugi tako v Bischofshofnu kot v seštevku turneje 6. januar 2016 ob 09:22, zadnji poseg: 6. januar 2016 ob 19:50 Bischofshofen - MMC RTV SLO Peter Prevc je genialno opravil še s četrto postajo novoletne turneje. V Bischofshofnu je vodil po prvi seriji, v finalu pa pristal pri 142,5 metra in dobil zlatega orla za zmagovalca turneje. Drugi je bil Severin Freund in tretji Michael Hayböck. Isti vrstni red je v seštevku turneje štirih skakalnic, ki že vse od pokra zmag Svena Hannawalda ni imela tako dominantnega junaka. Prevc je bil najboljši v sedmih serijah od osmih in le smola v finalu Oberstdorfa mu je preprečila ponovitev Hannawaldovega dosežka. Tudi na tekmi v Bischofshofnu v nobenem trenutku ni pokazal kančka slabosti, saj je bil razred zase v vseh skokih. Iz skoka v skoka je šlo samo dlje Najboljši je bil že v poskusni seriji, po prvi pa si je s 139 metrov dolgim skokom v telemark pred največjim tekmecem za zmago na turneji Nemcem Severinom Freundom priboril še dodatnih šest točk in pol zaloge, tako da je bila pred odločilnim skokom prednost kar 26 točk. Ni ga bilo več, ki bi dvomil o tem, kdo bo dobil zlatega orla. V telemark pri 142,5 metra! Okoli 5.000 slovenskih gledalcev (številni so vzeli dopust, da so bili v Bischofshofnu del nepozabnega spektakla) je že začelo proslavljati veliki dan, a jim je srčni utrip gotovo porasel, ko je Freund v finalu pristal pri 141 metrih in dobil tudi eno dvajsetico. Na vrhu zaletišča je bil le še Peter Prevc, ki pa je na neverjeten način pokazal Freundu, kdo je gospodar turneje. Neslo ga je kar 142,5 metra daleč, uspelo mu je spet narediti telemark in z reprezentančnimi kolegi ter ob plapolanju stotine slovenskih zastav je lahko proslavljal izjemen podvig. Janusu žal le smole v Oberstdorfu "To je morda celo najlepši dan v mojem življenju. Velika skala se mi je odvalila. Ko sem uspel pristati, je šlo iz mene vse, kar se mi je nabiralo vse te dni. Res je veličastno videti toliko ljudi v Bischofschofnu," je povedal Peter Prevc, ki se mu je seveda klanjal tudi trener Goran Janus. "Dokazal je, da je številka ena. Škoda le tekme v Oberstdorfu. Odlično, ne le Peter, vsa ekipa je odlično skakala." V skupnem seštevku svetovnega pokala ima Peter Prevc že 924 točk in s tem 205 točk prednosti pred Freundom. Domen Prevc v finalu pridobil tri mesta Prevc je tako končal sedemletno avstrijsko prevlado na novoletni turneji in postal drugi Slovenec z zmago na turneji. Do letos je to uspelo le Primožu Peterki v sezoni 1996/1997. Na praznik Svetih treh kraljev je zgodovinski uspeh kralja slovenskega športa dopolnil brat Domen Prevc, ki se je s finalnim skokom, dolgim 135,5 metra, prebil na šesto mesto. Točke sta osvojila še Jurij Tepeš (20. mesto) in Anže Lanišek (22.). Končni vrstni red: daljave točke 1. P. PREVC SLO 139,0/142,5 297,3 2. S. FREUND NEM 136,0/141,0 290,5 3. M. HAYBÖCK AVT 136,0/139,0 282,6 4. S. KRAFT AVT 136,0/138,0 278,0 5. K. GANGNES NOR 131,5/137,0 273,3 6. D. PREVC SLO 132,0/135,5 265,1 7. J. A. FORFANG NOR 135,5/129,5 256,2 8. S. AMMANN ŠVI 130,5/132,0 255,7 9. N. KASAI JAP 129,0/131,0 254,8 10. D. ITO JAP 130,5/130,0 251,2 11. R. FREITAG NEM 129,0/129,5 248,0 12. J. JANDA ČEŠ 126,0/134,5 247,1 13. A. STJERNEN NOR 128,0/128,0 245,2 ... 20. A. LANIŠEK SLO 112,9/129,0 239,0 22. J. TEPEŠ SLO 126,0/125,5 231,8 ------------ zunaj finala: ------------ 50. A. SEMENIČ SLO 100,0 63,5 Po prvi seriji: daljave točke 1. P. PREVC SLO 139,0 147,9 2. S. FREUND NEM 136,0 141,4 3. M. HAYBÖCK AVT 136,0 137,2 4. S. KRAFT AVT 136,0 136,9 5. K. GANGNES NOR 131,5 131,4 6. J. A. FORFANG NOR 135,5 131,0 7. S. AMMANN ŠVI 130,5 126,9 8. D. ITO JAP 130,5 126,9 9. D. PREVC SLO 132,0 126,5 10. N. KASAI JAP 129,0 125,3 11. J. HAUER NOR 130,0 122,9 12. A. STJERNEN NOR 128,0 122,8 13. D. A. TANDE NOR 127,0 121,6 . R. KOUDELKA ČEŠ 127,0 121,6 18. J. TEPEŠ SLO 126,0 118,1 22. A. LANIŠEK SLO 124,0 112,9 ------------ zunaj finala: ------------ 50. A. SEMENIČ SLO 100,0 63,5 Končni vrstni red turneje: 1. P. PREVC SLO 1.139,4 2. S. FREUND NEM 1.112,9 3. M. HAYBÖCK AVT 1.081,6 4. K. GANGNES NOR 1.073,5 5. S. KRAFT AVT 1.036,2 6. J. A. FORFANG NOR 1.035,5 7. N. KASAI JAP 1.013,2 8. A. FANNEMEL NOR 1.010,1 9. R. FREITAG NEM 1.001,4 10. A. WANK NEM 974,4 ... 17. D. PREVC SLO 938,5 Skupni vrstni red v sv. pokalu (11/29): 1. P. PREVC SLO 924 točk 2. S. FREUND NEM 719 3. K. GANGNES NOR 595 4. M. HAYBÖCK AVT 487 5. J.-A. FORFANG NOR 452 6. R. FREITAG NEM 334 7. S. KRAFT AVT 328 8. D.-A. TANDE NOR 303 9. N. KASAI JAP 278 10. D. PREVC SLO 276 ... 19. A. LANIŠEK SLO 139 34. J. TEPEŠ SLO 44 39. R. KRANJEC SLO 27 54. A. SEMENIČ SLO 2 Po eni strani mi je kar zal, da Petru ni uspelo 4x zmagat. Bil bi namrec DRUGI s tem dosezkom. Je pa zato prvi po največjem številu točk na koncu turneje, tako. Naslednjič ko bo kdo natančno toliko tičk zbral, bo večno DRUGI. Peter iskrene čestitke.........koliko solz sreče zaradi tebe zaradi vseh vas.....lepo je živeti......bravooooooo................ vrhunsko..........lepo je bit Slovenec v avstrijskem kotlu,kar zavidam taki množici naših navijačev,ki je bila živa priča Velikemu uspehu....gremo naprej še nas čaka veliko lepega... imam občutek, da se bomo še dolgo veselili uspehov obeh bratov Prevc, saj sta še zelo mlada in sta genija skokov. Ata Prevc če tole zdaj bereš pejt z mamo Prevc malo na samo proslavljat saj sta še dovolj mlada za kakšnega novega skakalnega šampijona. Peter Prevc veliki športnik - šampion. Skromen, miran, preudaren za razliko od tega naduteža Zahota, ki je pa saj vemo podn od podna. To kar Prevc dela Freundu, je delal Freund Prevcu. Ko eden skoci odlicno in ga drugi preskoci s perfekcijo. Ce drugega ne ti vzame malo morale. Navijacem pa kar precej. Tako nam jo je lani jemal Freund, letos pa jo Prevc nemcem :) Naj traja! Meni dokaz, da je Peter izvenserijski predvsem obnašanje Avstrijca Hyboecka! Pa meni so se ob njegovem veselju orosile oči! Kako vesel je bil fant tega tretjega mesta... Iskreno vesel. Ob tem momentu sem pomislil, glej, tekmujejo za tretje mesto, ker vedo, da sta Prevc in Freund na vrhu, potem luknja in potem pa vsi ostali! In ko sem videl Freunda ko je pristal in čakal v izteku, da pristane Pero in je stopil v stran, za seboj potegnil še tri svoje rojake, kot bi jim hotel reči: "dejmo ga počakat, sam stran stopmo, da nas ne zgazi, ker ta zna direkt v vratca pristat... 1000 presežena! Bravo Peter, to ne uspe vsakemu, da preseže novica 1000 komentarjev brez trollllov! Jest sm dns spil skupej z majstri z gorenske že litr šnopca, pa še ne bom nehou, ker sm zdele zvedu, da je prevc baje zmago...gremo dalje...ijaija ijaoooooooooo...jutri u službo ne gremo!!!!!fantje zrihtejte place palnic drgač če ne bo placaa pridemo ke s helikopterjem!!!!!!!!!ijaijaijaooooooo!! !Ata prevc pejd še enga narest...ijaijaijaoooooijaijaijaoooooo Peter Prevc prepričljivo pregazil preostale pretendente, po Primožu Peterki ponovno proslavljamo prvaka. mislim, da bi namesto Prešernove Zdravljice, lahko kdaj tole zapeli: bog živi tele prevce da srečni bomo vsi še kdaj, ko skoke spremlamo, dobimo sive lase kokr kdaj u nebo, visoko, slovenci se sam deremo, dokler gre, se že ve,da Prevcu zmaga ne ugre, da Prevcu zmaga ne ugre dober, boljši, najboljši, faaaaantastičniiiiiiiiiiiiiiiiii Peter Prevc "Zlati orel je končno varno v kletki." Na Zdravje Slovenija :-) TOOOOOOOOOOOOOOOOOOO!!!!!!!!! KRALJ!!!!! Peter Prevc - "Golden Eagle"!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! !!! Kle eni norci pokajo ognjemet :) Bravo Peter. Globok poklon. Grenak priokus pa vseeno obstaja. Žirija mu je vzela grand slam in trenutno bi bil tudi pri sedmih zaporednih zmagah, kar bi bil rekord. Bravo Peter, kakšen skok za zaključek turneje! What a time to be alive! :D Brez skrbi, bolje, da letos ni osvojil zmag na vseh 4 skakalnicah Novoletne, ker bo tako imel Peter dodatno motivacijo za naslednje leto, da pobere poker zmag. Fant je iz enakega šampionskega testa kot je bila smučarska kraljica Tina Maze. Sta velika prijatelja, Peter pa nas bo še razveseljeval z zlatimi olimpijskimi medaljami. Bravooooo!!! Zlati orel Prevc spet zmagal in dobil novoletno turnejo 6. 1. 2016, 18:59 35 Facebook Twitter Peter Prevc zmagal še tretjič zapored in kot drugi Slovenec osvojil novoletno turnejo (foto: epa). Peter Prevc je zanesljivo zmagal tudi na zadnji tekmi novoletne turneje. S tretjo zmago na turneji je slovenski šampion zanesljivo zmagal tudi v skupnem seštevku novoletne turneje. To je šele druga slovenska zmaga v skupnem seštevku novoletne turneje. Pred 19 leti je zmagal Primož Peterka. Peter Prevc je poskrbel za novo norijo. Z veličastnima dvema skokoma je šampionsko dobil še zadnjo tekmo novoletne turneje ter postavil nov mejnik. Osvojil je zlatega orla, ki ga dobi zmagovalec novoletne turneje. Peter Prevc svetlobna leta pred ostalim svetom Najboljši skakalec na svetu je zanesljivo dobil današnjo tekmo, potem ko je bil daleč najboljši v obeh serijah. Na drugem mestu je končal Nemec Severin Freund, ki je za našim šampionom zaostal za kar 6,8 točke. Na tretjem mestu je končal Avstrijec Michael Hayboeck. Enak je bil tudi vrsti red v skupnem seštevku novoletne turneje, kjer je prednost Petra Prevca pred Freundom znašala 26,5 točk. V finale so se danes uvrstili še trije Slovenci, ki pa so ostali v senci Prevca, a se z njim iz srca veselili. Najbolj vesel Petrove zmage je bil zagotovo njegov brat Domen Prevc, ki je danes končal na odličnem šestem mestu, Anže Lenišek je bil 20., Jurij Tepeš pa 22. Morda ste zamudili intervju: Peter Prevc: “Na tekmi se vse družinske vezi prekinejo.” Prevc: “Danes je moj najlepši dan v življenju!” Naš, slovenski, najboljši - Peter Prevc (foto: epa). Naš, slovenski, najboljši – Peter Prevc (foto: epa). Peter Prevc, ki je zanesljivo dobil novoletno turnejo, je po tekmi dejal: “Danes je moj najlepši dan v življenju! Za mano je zelo vznemirljivih 14 dni. Zelo sem vesel, da mi je uspelo osvojiti zlatega orla.” Peter Prevc, ki je bil navdušen nad navijači, ki so ga prišli spodbujat v Bischofshofen, je kar dvakrat zapel Zdravljico. Prvič je slovenska himna donela za današnjo zmago, druga pa v čast Petrovi zmagi v skupnem seštevku novoletne turneje. V slovenskem Bischofshofnu donelo: “Pero, Pero, Pero!” Majhna vasica sredi Avstrije je danes postala povsem slovenska. Številni navijači, visoko dvignjene zastave in dvakrat zapeta slovenska himna. Tako nekako je ob zmagoslavju izgledal današnji zgodovinski dan. Ko je Peter Prevc dvignil zlatega orla, ki je namenjen zmagovalcu novoletne turneje, je iz grl slovenskih navijačev vršalo: “Pero, Pero, Pero!” To je bila šesta slovenska posamezna zmaga in druga v skupnem seštevku novoletne turneje. Malce grenak priokus ostaja le, ker Prevcu ni uspelo ponoviti dosežka Svena Hannawalda, ki je zmagal na vseh štirih tekmah v eni sezoni. A danes ni dan za obžalovanje, ampak za slavje. Peter Prevc je zlati orel! Morda ste zamudili intervju: Peter Prevc: “Če se cela ekipa uskladi, sem samo lutka, s katero upravljajo” Pesem komentatorja Kučko pod pručko v čast Petru Prevcu: Ta skromi fant leti kot ptica, to vsa preprosta je resnica, tud’ danes od vseh bil on je daljši, korak je k skupni zmagi slajši. Še četrta tekma zdaj ga čaka, k postaji zadnji odkoraka, da zlat bo orel njegov za vedno je tisto, kar je največ vredno. ————————————– Po novo slast odšel je preko meje, da okusil zmago bi še te turneje, ki v Obersdorfu se je začela, se danes zadnja nota ji odpela… Če pa cela pesmica vas mika, ne bojte se preprost’ga klika. In še vprašanje: čigav je Peter? v inicialkah nosi odgovor veter. Celotno pesem lahko preberete tukaj. R. V. Upam, da Norvežani že znajo našo himno na pamet...še pomnite ?! Letos jim spodrslaj ne bo oproščen.... “Janševo” zemljišče v Trenti prodano za 127.500 evrov 6. 1. 2016, 16:05 57 Facebook Twitter Vir: Youtube “Janševo” zemljišče v Trenti se je na današnji dražbi prodalo za 127.500 evrov. Dražba je potekala iz Imosove stečajne mase, izklicna cena zemljišča pa je znašala 17.655 evrov. Nizka izklicna cena je privabila številne kupce, saj je bilo za parcelo, veliko okoli 15.600 kvadratnih metrov, vplačanih kar 17 varščin, pišejo na Siolu. "Janševo" zemljišče v Trenti prodano za 127.500 evrov 2 Odziv Janeza Janše na doseženo tržno ceno zemljišča. Visoka tržna cena za “sporno” parcelo Janez Janša se je zaradi omenjene parcele znašel v še vedno trajajočem sodnem postopku. Prvak največje opozicijske stranke je zemljišče kupil leta 1992, nato pa ga je leta 2005 prodal Eurogradnjam za 131.000 evrov, Eurogradnje so nato parcelo prodale podjetju Imos. Končna cena parcele, ki je odšla v roke trgovca z nepremičninami iz Škofje Loke, je zelo blizu ceni, ki jo je Imos plačal Eurogradnjam, kar je še posebej presenetljivo, saj nepremičnine na javnih dražbah dosegajo nižje cene od tistih, ki bi jih dosegle na trgu. Pomenljiv je tudi podatek, da je parcelo kupil trgovec z nepremičninami, kar kaže na trgovčevo pričakovanje, da jo bo uspel prodati še po višji ceni. Cena ustreza pričakovanjem stečajne upraviteljice Dosežena cena nepremičnine, za katero je bilo kar nekaj dražiteljev pripravljenih ponuditi okoli 100.000 evrov, stečajne upraviteljice Branke Remškar ne preseneča. “Nad udeležbo sem navdušena in tudi dosežena cena ustreza mojim pričakovanjem,” je prodajno ceno komentirala Remškarjeva. Dolga zgodba neke nepremičnine Janez Janša je parcelo kupil leta 1992 za 1,32 milijona tolarjev, kar je bilo takrat vredno 22 tisoč frankov – upoštevajoč inflacijo bi danes vrednost znašala 30.220 frankov oziroma 25 tisoč evrov. Velika razlika med nakupno in prodajno ceno je vzbudila sum preiskovalcev NPU (Nacionalnega preiskovalnega urada), ki so zaradi tega leta 2013 spisali ovadbo, ki Janeza Janšo bremeni protipravno pridobljene premoženjske koristi. Ž. K. Dokaz, kaj nam delajo!! Tale zgodba je samo še en droben kamenček v mozaiku pekla, ki ga vsem nam tlakuje kaviar socialistična mafija. Parcela sega na obalo najlepše slovenske reke, na njej sta dve ruševini (nadomestna gradnja). Cena 127K je v bistvu nizka. btw., Janša je superman, da zdrži vse te svinjarije. Ekskluzivno: Klemenčič s policijsko preiskavo nad Aleša Primca in Odbor 2014 6. 1. 2016, 10:42 322 Facebook Twitter Aleš Primc in Darja Bučar. Foto: Robert Fojkar Zaradi suma storitve prekrška Zakona o javnih zbiranjih je policija le nekaj dni po znamenitem referendumu, na sam božični večer, sprožila postopke zoper organizatorje shodov Odbora 2014 pred sodiščem, saj le-ti niso priložili soglasja ministrstva za pravosodje. Primc: Če Klemenčič misli, da nas bo s takim zastraševanjem ustavil, se moti. Zato za jutri že napoveduje nov shod. Policija je dopis poslala Darji Bučar, ki je v Odboru 2014 zadolžena za prijavo shodov pred sodiščem. Kot so zapisali, je omenjena vse shode na policiji prijavila dne 2. 11. 2015. “K prijavi ste v skladu s 14. členom Zakona o javnih zbiranjih priložili prijavo zvočnih naprav na javnih shodih in obvestilo o shodih, naslovljen na lokalno skupnost,” so zapisali na policiji. V nadaljevanju pa dodali, da je bilo iz prijave razvidno, da bodo shodi organizirani pred vhodom na sodišče. Ker pa je omenjeno zemljišče v lasti ministrstva za pravosodje, bi moral organizator shoda priložiti tudi njihovo soglasje. Problemi po več kot letu dni Spomnimo. Zaplet z organizacijo in izvedbo shodov je nastal v septembru. Do tedaj so člani Odbora 2014 shod pred sodiščem organizirali kar 186-krat, pa se ni nihče spomnil, da bi lahko kakorkoli kršili zakon. V septembru pa so se na ministrstvu spomnili, da jih shodi pred sodiščem motijo in začeli z birokratskim izrabljanjem zakonodaje, češ da je to zasebno zemljišče, zaradi česar morajo organizatorji pridobiti soglasje lastnika zemljišča. Goran Klemenčič vse zanikal Ker se je izkazalo, da je šlo za poskus utišanja režimu neljubih protestnikov, je minister za pravosodje Goran Klemenčič v Odmevih vse skupaj zanikal. Poglejmo, kako je potekal pogovor z ministrom Goranom Klemenčičem 9. septembra 2015 v oddaji Odmevi: Voditelj: “Gospod Klemenčič, ne bodo smeli več protestirati tam, kjer so protestirali doslej … Goran Klemenčič: Ni res … Voditelj: Ampak … Goran Klemenčič: Ne, saj niso. Nikoli niso protestirali neposredno pred vrati. Voditelj: Lahko bodo na tistem stopnišču. Goran Klemenčič: Seveda. Še zdaj mi ni, čisto iskreno, jasno, ali je šlo za napako, neumnost ali za provokacijo, ker nič drugače ni, kot je bilo. Voditelj: Prav. Lahko bodo torej izražali svoje mnenje na istem mestu, kot so ga do zdaj. Goran Klemenčič: Absolutno. Primc napoveduje paket reformnih zakonov “Klemenčič nam je lani septembra pred celo Slovenijo na Odmevih dovolil, da lahko imamo shode pred Vrhovnim sodiščem, tako kot prej 186-krat. Sedaj nam pa grozi s kaznijo, ker smo delali tako, kot je rekel, da lahko,” pa pojasnjuje Aleš Primc iz Odbora 2014. Ministra Gorana Klemenčiča smo vprašali, kako komentira aktualni pregon članov Odbora 2014 zaradi shodov, ki so jih organizirali natančo tam, kjer je trdil, da jih imajo lahko. Ob tem smo ga vprašali, če je že seznanjen z reformnim paketom in ali se bo odzval na vabilo Aleša Primca in prisostvoval razpravi o predlaganih zakonih. Na odgovore še čakamo. Ob tem Primc še meni, da ministra očitno zelo moti, da že leto in pol vsak teden ne glede na vreme opozarjajajo na zlorabe v pravosodju. “Naš odgovor na njegovo zlorabo moči in nasilje nad nami je kulturen, miren in dostojanstven. Danes začenjamo 20-dnevno javno razpravo o zakonskih sprememba za javnost, preglednost in odgovornost v pravosodju,” poudarja. Paket zakonov za zaščito malega človeka Ob tem pojasnjuje, da predlagajo “zakonski paket sprememb Zakona o sodiščih, Zakona o sodniški službi, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. To je paket zakonov za zaščito malega človeka pred pravosodno elito, ki misli, da lahko dela, kar hoče”. Vse državljanke in državljane zato vabijo, da jim v naslednjih 20 dneh posredujejo svoje predloge in izboljšave, celoten paket sprememb zakonov pa si lahko preberete tudi tukaj: Predlog zakona. “21. 1. ob 18.30 pa bomo pripravili javno tribuno, na kateri bosta javnost in stroka soočili svoja mnenja o teh predlogih.” Na javno tribuno pa vabijo tudi ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Zoper Aleša Primca oziroma sovoditeljico Koalicije “Za otroke gre!” Metko Zevnik pa so po referendumu sporožili še en postopek – tokrat inšpekcijski. Kot poroča Dnevnik, je problem neznani avtor videospota pred referendumom z naslovom Slovenija je proti. Dnevnik ob tem navaja, da je bloger Roni Kordiš “iz zelo zanesljivih virov na primer dobil namig in ga tudi objavil, da naj bi za spotom stala sovoditeljica Koalicije “Za otroke gre!” Metka Zevnik in njen sin, saj naj bi ju nekateri videli na več snemalnih lokacijah”. Uroš Urbanija Ja ampak poglej njihove začetke. Recimo v Stari Kraljevini Jugoslaviji. Konec koncev je bilo podobno marsikje Tudi v Rusiji, na nek način celo v Španiji in Italiji. Nobenih vzvodov niso imeli preko oblasti ampak so bili izredno dobro organizirani in se niso bali nikogar. Ubili bi pa vsakega. SlovenijaPolitika SDS in NSi napovedali interpelacijo zoper Erjavca 6. 1. 2016, 19:27 14 Facebook Twitter Karl Erjavec. Foto: STA Opozicijski stranki SDS in NSi na čelu z vodjem poslanske skupine NSi Matejem Toninom bosta vložili interpelacijo zoper zunanjega ministra Karla Erjavca. Minister pravi, da je interpelacijo pričakoval. Erjavec bo tako po Vesni Györkös Žnidar drugi minister vlade Mira Cerarja, zoper katerega bo opozicija vložila interpelacijo. Poslanca SDS in NSi Andrej Šircelj in Jožef Horvat bosta v četrtek predstavila interpelacijo, ki jo bosta opozicijski stranki vložili zoper zunanjega ministra Karla Erjavca, je za STA povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Predlagatelji interpelacije Erjavcu očitajo vrsto nepremišljenih izjav, ki so škodovale ugledu države. Kot menijo predlagatelji, je zunanja politika pod vodstvom Erjavca improvizirana, nedosledna, neučinkovita, nejasna in nenačelna. Prepričani so tudi, da glas Slovenije v evropskih institucijah izginja, poroča Radio Slovenija. Pripombe se nanašajo tudi na mednarodno sodelovanje – ministrstvo se po navedbah predlagateljev namreč preveč posveča odnosom z Rusijo in državam Zahodnega Balkana. Pri tem pa zanemarja odnose z ZDA in evropskimi članicami. Še en razlog za vložitev interpelacije je tudi to, da ministrstvo ne izvršuje sklepov pristojnega parlamentarnega odbora. Ob tem vlagatelji Erjavcu očitajo, da je država zaradi njegovih protislovnih izjav v zvezo z begunsko krizo dosegla nov rekord pri peki zarečenega kruha. Erjavec je po mnenju predlagateljev odgovoren tudi za to, da ni ukrepal proti diplomatom v tujini, ki so tam zagrešili hude nepravilnosti. Ministra celo sumijo, da je v nekaterih primerih ravnal koruptivno. Zraven naštetega so avtorji interpelacije izpostavili še številne nepremišljene izjave Erjavca, ki so po njihovem mnenju močno škodovale ugledu države – od afere z arbitražnim sporazumom pa do polemik v zvezi s priznanjem Palestine, po radiu Slovenija povzema STA. Erjavec interpelacijo pričakoval, saj so jo napovedovali že celo lansko leto Kot je dejal Erjavec, je bil že čas, da od besed preidejo k dejanski vložitvi interpelacije. “Glede na doslej vložene interpelacije sem zdaj jaz na vrsti,” je še zapisal. Dodal je tudi, da upa, da bodo z interpelacijo predlagatelji uspeli. V nasprotnem primeru bo dan v parlamentu ponovno izgubljen, še dodaja Erjavec. Erjavec že drugi Cerarjev minister z interpelacijo Erjavec bo tako drugi minister vlade Mira Cerarja, zoper katerega bo opozicija vložila interpelacijo. Septembra je bila že vložena interpelacija zoper notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar. Opozicijska stranka SDS ji je očitala odgovornost za posledice aretacije nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja. Za interpelacijo je takrat glasovalo 25 poslancev, proti pa jih je bilo 50. A. D., STA Novoletna turneja, Bischofshofen Peter Prevc postal nesporni kralj! Jaka Lopatič Avtor: Jaka Lopatič Zgodovina se ponavlja. Slovenija ima po Primožu Peterki novega junaka, ki so ga na novoletni turneji okronali za kralja. Peter Prevc je v Bischofshofnu v velikem slogu postavil piko na i. Prihod približno štiri tisoč slovenskih navijačev v Bischofshofen je dal dodaten kamenček v mozaik Petra Prevca na 64. novoletni turneji. Vse je bilo pripravljeno na veliko slavje. Slovenski skakalni junak je nato v poskusni seriji z najboljšim dosežkom nakazal, da spet misli resno. Mojstrstvo je demonstriral tudi takrat, ko je šlo zares. Prednost 19,7 točke pred Severinom Freundom pred zadnjim obračunom je bila dovolj velika, da je lahko skočil bolj sproščeno in spisal novo zračno poezijo. Spisal še dve poeziji in povzdignil svoje ime v višave Peter Prevc je bil v obeh serijah Bischofshofna najdaljši in še enkrat dokazal, da mu v tem tenutku ni para. Peter Prevc je bil v obeh serijah Bischofshofna najdaljši in še enkrat dokazal, da mu v tem tenutku ni para. V prvi seriji ga je poneslo kar 139 metrov daleč in si je v dvoboju s Freundom priskakal dodatnih 6,5 točke prednosti. To je pomenilo, da ima pred finalnim skokom že ogromnih 26,2 točke naskoka. Vrata do velikega uspeha si je še izdatneje odprl. Slovenskih privržencev ni pustil razočaranih niti v drugi seriji, saj je z novim najboljšim rezultatom dokazal, da mu trenutno na svetu ni para. Še šestič v tej sezoni je zmagal (skupno dvanajsta zmaga), ta dosežek pa ima dodatno veljavo, saj je osvojil prestižno novoletno turnejo, ki ima v skakalnem športu neizmerno težo. Postati kralj po štirih tekmah, ki si jih v živo ob skakalnicah ogleda več kot sto tisoč ljubiteljev skokov, je prestižno. Biti v desetih dneh zbran pri vseh osmih skokih je nekaj, kar lahko naredijo le veliki. In Petru je uspelo. Zapisal se je med nesmrtne Devetnajst let smo čakali na naslednika Primoža Peterke, ki je v družbi največjih zdaj pozdravil slovenskega kolega. Na koncu je drugouvrščenega Freunda v skupni razvrstitvi turneje premagal za kar 26,5 točke in se ob veselju navijačev z zlatimi črkami zapisal v zgodovino skakanja. "Hvala, da ste prišli v takšnem številu," se je privržencem v živo zahvalil Prevc. Pravega počitka in časa za slavje pa slovenski šampion ne bo imel, saj že v četrtek z ekipo potuje na naslednjo postajo svetovnega pokala v Willingen, čez teden dni pa bo naskakoval odličje na svetovnem prvenstvu v poletih na legendarnem Kulmu. Mi lahko kdo pove, kdaj je prišel Schuster voščit? Ko sta novinarka in Petek čakal Prevca, prvič, čisto na koncu. Ker Prevca še ni bilo, so dali posnetek najboljših skokov. @generusus Tudi meni se zdi Freund povsem pošten športnik. Pa saj mislim, da nam je večini čisto simpatičen - kritike niti ne gredo nanj osebno, pač pa na mašinerijo, ki ga na vse mogoče načine privilegira. Nemška policija pridržala štiri osumljence Jezne Kölnčanke izzvale Merklovo: "Kje ste? Kaj pravite?" 6. januar 2016 ob 12:16, zadnji poseg: 6. januar 2016 ob 22:28 Köln - MMC RTV SLO/Reuters/STA Nemška policija je po napadih na zdaj že več kot 200 deklet in žensk v Kölnu in Hamburgu pridržala štiri osumljence, ki naj bi ženske ropali in spolno nadlegovali. Bilo naj bi jih več kot tisoč, je poročala TV Slovenija. Preiskava je zdaj usmerjena na to, od kod so napadalci ? po izjavah prič naj bi bili po rodu iz severne Afrike ?, in na to, ali so bili napadi v več mestih dogovorjeni in usklajeni. Medtem ko skrajne desničarske stranke že netijo sovraštvo do tujcev in beguncev, notranji minister zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Ralf Jäger dopušča možnost, da je za napade odgovorna organizirana kriminalna združba. Policija preiskuje tudi morebitne dogovore pred napadi v Kölnu in podobnimi incidenti v Hamburgu. "Vse skupaj je videti kot nekaj dogovorjenega," je povedal zvezni pravosodni minister Heiko Maas. Po njegovih besedah se kaj takega ne zgodi kar iz nič in mora za tem nekdo stati. V Hamburgu so sicer prejeli 53 prijav zaradi podobnih incidentov. Od tega je 39 primerov spolnih napadov in 14 primerov ropa. A hamburška policija je danes razkrila, da za zdaj niso odkrili povezav z napadi v Kölnu. Medtem je policija v Düsseldorfu sporočila, da posebna policijska enota preiskuje 2.000 oseb, ki so povezane s severnoafriško kriminalno združbo iz Düsseldorfa, in preverja, ali so morda povezane z napadi v Kölnu. Ta kriminalna združba je policistom znana že leto in pol. "Gospa Merkel, kje ste?" V Kölnu se je sicer v torek zvečer zbralo okoli 300 ljudi, večinoma žensk, ki so protestirali proti množičnim spolnim napadom, ki so se pri glavni železniški postaji zgodili na silvestrovo in šokirali Nemčijo. Nekatere protestnice so s transparenti kanclerko Angelo Merkel pozivale k ukrepom. "Gospa Merkel! Kje ste? Kaj pravite? To nas skrbi!" je pisalo na enem izmed plakatov. Policija je v torek pri železniški postaji v Kölnu ustavljala in zasliševala moške, a vodja mestne policije Wolfgang Albers je dejal, da do zdaj v povezavi z napadi niso aretirali še nikogar. "Trenutno nimamo nobenih osumljencev. Ne vemo, kdo so storilci. Vse, kar vemo, je, da je policija na prizorišču ocenila, da je šlo večinoma za mlade moške iz arabske in severnoafriške regije in da so bili stari od 18 do 35 let," je povedal Albers. Dogodek je označil za "popolnoma novo razsežnost zločina" in zavrnil kritike o neučinkovitosti policije tisti večer. "Tako policija ne more delati" Ravnanje policistov v Kölnu na silvestrovo in neuspešnost pri iskanju storilcev sta namreč tarči vse ostrejših kritik v državi. "Trg je izpraznjen, pozneje se zgodijo tile dogodki, nato pa se čaka na prijave. Tako policija ne more delati," je opozoril notranji minister Thomas de Maiziere. Kritike letijo tudi na Kölnsko županjo Henriette Reker, ki je zaradi napadov ženskam svetovala, naj na ulicah ohranjajo "določeno fizično distanco do tujcev" in se zadržujejo v skupinah, da bi se tako zaščitile. Županji kritiki zato očitajo, da krivi žrtve. Obenem jo pozivajo, naj se raje osredotoči na okrepitev varnosti in preganjanje storilcev. "Ni pomembno, od kod nekdo prihaja" Številni pa tudi opozarjajo, da se spolni napadi ne smejo enoznačno povezovati s prihodom 1,1 milijona prosilcev za azil v državo v lanskem letu. "Neprimerno je povezovati skupino, ki je očitno prišla iz severne Afrike, z begunci," je poudarila Rekerjeva, de Maiziere pa je dejal, da na tej stopnji preiskave še ni mogoče sumiti prosilcev za azil. "A če so storilci severnoafriškega rodu, to ne sme biti tabu in ljudje tega ne smejo prezreti," je poudaril. Pravosodni minister Heiko Maas pa je dejal: "V kazenskem pravu je najpomembneje dokazati zločin, pred zakonom pa smo vsi enaki. Ni pomembno, od kod nekdo prihaja, pomembno je le, kaj je storil in ali se mu lahko to dokaže." Z županjo Rekerjevo se je pogovarjala tudi kanclerka Merklova, ki je izrazila ogorčenje nad "gnusnimi napadi", in poudarila, da je treba narediti vse, da se storilci čim prej najdejo in kaznujejo, ne glede na njihove korenine in ozadje. Rekerjeva je tudi zagotovila, da bodo pred kölnskim pustnim karnevalom, ko na ulicah pričakujejo na tisoče ljudi, sprejeli vse potrebne preventivne ukrepe. Ženske, ki so silvestrovale na ulicah Kölna, so v naslednjih dneh na policijo podale več kot 90 prijav, večinoma zaradi ropov, nekatere pa tudi zaradi spolnega nasilja. Najmanj eno dekle naj bi bilo posiljeno, mladi pijani moški, razporejeni v manjše skupine, pa naj bi več žensk obkolili, jim grozili in jih otipavali. Podobno, le v manjši meri, naj bi se zgodilo tudi v Düsseldorfu, Hamburgu in Stuttgartu. A. P. J., B. V. foto: Reuters/EPA Spet govorite "svojo resnico" Nemški mediji poročajo drugače. Bili so pridržani in bili so iz bližnjega begunskega centra. Ampak na MMC veste verjetno več kot Nemci.. prenehajte že s to moderatorsko cenzuro! aktivno se borite proti svobodi izražanja, ki je temeljna civilizacijska pridobitev Evrope. zakaj se moramo zaradi migracij odpovedovati lastnim svoboščinam oziroma zakaj nam jih omejujete? zakaj se morajo ženske po navodilih Kolnske županje odrekati nekaterim svojim pravica, da ne bi "izzivale" migrantov.... da beguncem, ne vsesplošnim migracijam, sploh, če to terja odpoved pridobljenih pravic in svoboščin! Aja, zdej pa nič več willkommen al kaj? Tisti, ki imajo opravka z migranti, vedo povedati še drugačne zgodbe, kot je ta od prostovoljke. Baje policistov niso smirglali 5%, ker prihajajo iz območij, kjer je korupcija tudi v policiji ogromna. Šele ko so na mejo poslali vojake s polno oborožitvijo, so prišli k pameti. Če so ti isti huligani zasedli trg pred koelnsko katedralo, je utopično pričakovati, da bi policija naredila red. Tudi, če bi imeli po kakšnem čudežu dovolj moštva in opreme. Žalostno je brati vaše komentarje, nobeden ne govori o nasilju nad dekleti, žensko, ki je mati... Govorite o neki desničarski zaroti, ki je povabila te reveže k nam. Ne razumem te ideologije, ki zagovarja pravice prebežnikov, medtem ko bom jaz moral reči ženi, da jutri mora v službo pokrita, da je ne bo kdo nadlegoval. Nagravžno. Mlačen odziv Nemčije prav tako. Če so to organizirani izgredi, je možno, da gre za teroristično dejanje, ki uporablja fizično in spolno nasilje nad ženskami kot orožje. Naj spomnim, da že leta poslušamo, kako se v Afriki in na Bližnjem Vzhodu spolno nasilje nad ženskim civilnim prebivalstvom uporablja kot del same vojne taktike, ne le kot "tradicionalni" vojni izkupiček. Tako spolno nasilje je način teroriziranja in ustrahovanja prebivalstva in zbijanja morale nasprotnikom. Pač posilstvo namesto kalašnikove Preden pljuvate po prišlekih upoštevajte njihovo kulturno ozadje in specifike Ne razumem kaj hočeš povedat. Aja, če mi posilijo otroka ali ženo, je to pač del njihove kulture? Pač bodo ceste 5x na dan zaprte, da bodo lahko na cesti molili? Zanimivo, da nihče na mojih potovanjih ni upošteval moje kulture. Neki mi smrdi pri tem dogodku. Smrdi predvsem to, da so nemški in svetovni mediji o tem začeli poročati šele PET dni po dogodku. Me prav zanima koliko posilstev so nam še prikrili Če vemo, da so v večini prihajali mlajši moški, je za pričakovati, da bodo (sicer ne vsi) imeli želje in potrebe po nasprotnem spolu. S kom si bodo pa ustvarili družine, če žensk zanje očitno primanjkuje? Evo priložnosti za naše aktivistke. Mogoče bi Merklova spremenila svojo politiko, ko bi tudi ona sama bila deležna istih dejanj kot njene sodržavljanke. Njena politika do teh migrantov je pač napačna oz. je kot zgleda fanatična, ker sedaj že piše pravila obnašanja za ženske v Kolnu. Itak. Ženska je sama kriva, da so jo posilili, kaj pa se ja tako izzivalno oblačila... Reveži niso krivi, saj so samo izpolnjevali navodila svojih verskih voditeljev. "http://www.dailymail.co.uk/news/article-3240295/Imam-tells-Muslim-migrants-breed-children-Europeans-conquer-countries-vows-trample-underfoot-Allah-willing.html" Zahodna Evropa je kaput, kmalu bodo morali oni kam migrirat (tudi mi). Isis zgleda želi dati povod za vojno med muslimani in Evropejci. Provociraj dokler ne bo maščevanja, potem pa izigraj napadenega in vodi obrambni in maščevalni boj proti agresorju. Jim kar uspeva. Zdaj je jasno zakaj so njihovi ljudje med priseljenci. https://www.youtube.com/watch?v=W9TOdMzOH1U New years eve 2015, Immigrant riots in Cologne Germany - An eyewitness account Ker ''refjuđis uelkom'' MMC - rtv slo" še kar ne neha zavajat je prav, da preberete resnico! To je tajno poročilo kölnskega policista o napadih na ženske Na silvestrski večer je v Kölnu na trgu med kölnsko železniško postajo in stolnico prišlo do množičnih spolnih napadov in ropov. Po dozdajšnjih podatkih policije je prišlo do več kot sto napadov, v katerih so spolno nadlegovali in oropali ženske. Število storilcev še ni znano. Po navedbah žrtev so jih je med napadom obkolile skupine 20 do 40 mladih, pijanih moških. Po dozdajšnjih podatkih gre za moške, ki so po rodu iz Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Ti napadi na ženske še vedno razburjajo Nemčijo. Potem ko je v Nemčiji nekaj dni trajala medijska (samo)cenzura in so informacije krožile le po socialnih omrežjih, so se prva medijska poročila o napadih, ropih in množičnem spolnem nadlegovanju žensk na silvestrsko noč pojavila šele v ponedeljek, štiri dni po dogodku. Medijski molk v Nemčiji Glavna tema so napadi v Nemčiji postali šele v torek, ko so se začeli odzivati tudi nekateri nemški politiki. Prav tako so začele prihajati informacije o podobnih napadih, a v malce manjšem obsegu, tudi iz drugih nemških mest (Hamburg, Stuttgart …). Napadi postajajo tudi vse bolj kočljiva zadeva za nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je septembra lani na stežaj odprla nemška vrata za migrante in begunce. Danes je ena od glavnih tem v nemških medijih objava internega poročila enega od policistov o kölnskih dogodkih. Kot piše kölnski časnik Kölner Stadt-Anzeiger, ki povzema poročanje časnika Bild, je to poročilo šokantno. Prestrašeni, jokajoči otroci Policist, ki je zaradi izgredov s svojo enoto prišel na glavno kölnsko postajo, je zapisal, da je takoj ob prihodu srečal številne razburjene meščane z jokajočimi in šokiranimi otroci, ki so policistom povedali, kaj se dogaja na železniški postaji in okoli nje. Na trgu in na stopnicah kölnske katedrale je bilo nekaj tisoč mladih moških, večinoma priseljencev, ki so v množico ljudi metali petarde in steklenice," je zapisal policist. Napadi na ženske Tudi prihod policistov ni odvrnil izgrednikov od njihovega početja. Ženske so bile dobesedno prisiljene teči skozi špalir močno alkoholiziranih moških, ki so jih ob tem napadali. Policist še piše: "Ugotovili smo, da so zaradi kaosa mogoče hujše poškodbe, če ne celo smrti." Policisti so se zato odločili za odstranitev ljudi s prostora pred železniško postajo in katedralo. Pri tem so jih izgredniki obmetavali s steklenicami in petardami. Preveč napadov, da bi lahko policija nadzirala položaj "Številna dekleta/ženske so policistom prijavljala spolne napade skupin priseljencev nanje. Toda policisti niso mogli popolnoma nadzirati položaja. Niso mogli pomagati vsaki žrtvi in aretirati storilca. Preprosto se je preveč stvari dogajalo istočasno," pojasnjuje policist. Množica žrtev, prič in storilcev, ki jih je obkrožala, je preprečevala policistom, da bi prihajali na pomoč žrtvam ali posredovali. Žrtvam/pričam so na kraju dogodkov, če so imenovale storilce, grozili ali jih preganjali," še piše v poročilu. Napadalci so se policistom posmehovali Domnevni storilci so pred očmi policistov posmehljivo trgali svoja dovoljenja za prebivanje v Nemčiji. "Nič mi ne morete! Jutri bom dobil novo dovoljenje," naj bi govorili. Eden od domnevnih storilcev je, kot piše v poročilu, celo dejal: "Sem Sirec. Lepo morate ravnati z mano. Gospa Merklova me je povabila." Kot še piše policist, v 29 letih svojega službovanje ni nikoli doživel česa podobnega. link http://www.siol.net/novice/svet/2016/01/policijsko_porocilo_koeln.aspx Nemški policijski sindikati: "Med napadalci v Kölnu prosilci za azil" Merkel: "Spolnim napadalcem grozi deportacija" Nemški policijski sindikati: 8. januar 2016 ob 08:17, zadnji poseg: 8. januar 2016 ob 11:50 MMC RTV SLO "Imamo informacije, da so bili med množico več sto moških, osumljenih, da so obkolili, spolno napadli in oropali več deset žensk pred glavno železniško postajo v Kölnu, prosilci za azil," je dejal vodja policijskega sindikata DPolG Ernst Walter. Skrbi so se povečale zaradi nejasnosti o tem, kaj se je v Kölnu na silvestrovo sploh dogajalo. Županja Kölna Henriette Reker sicer vztrajala, da ni znakov, da so bili med napadalci prosilci za azil. A policijski sindikati tem navedbam nasprotujejo. "Informacija, da nič ne kaže na begunce med napadalci, je po mojem mnenju napačna," je za nemški časnik Welt povedal vodja policijskega sindikata GdP Arnold Plickert. "Policijski kolegi so nakazali, da so moški, ki so jih obravnavali, pri sebi imeli dokumente, ki jih je izdal urad za migrante in begunce," je dejal Plickert. Dodal je, da za zdaj ostaja nejasno, ali so bili prosilci za azil del manjše skupine zelo profesionalnih tatov, ki so delovali znotraj skupine okoli 1000 moških na prizorišču napadov. Policija naj bi zadrževala informacije Lokalni časnik Kölner Stadt-Anzeiger je ob sklicevanju na neimenovane policijske sindikaliste poročal, da je policija namerno zadrževala informacije o identiteti osumljencev, da ne bi podžgala protipriseljenkih napetosti v Nemčiji. O spolnih napadih na ženske, ki naj bi jih v Kölnu izvedlo okoli tisoč moških, so poročali šele nekaj dni po novem letu. Zdaj o prijavah podobnih incidentov poročajo tudi iz Hamburga in Stuttgarta ter iz Avstrije, Švice in Finske. Po navedbah prič in napadenih žensk so se napadalci arabskega in severnoafriškega videza razporedili v manjše skupine, nato so obkolili ženske, jim grozili, jih otipavali in tudi oropali. Nemška policija je s podatki skopa Za zdaj je znano le to, da je bilo v Kölnu 121 prijav napadov, med njimi so bili tretjina spolnih (okoli 40) in dve prijavi posilstva. Policija je identificirala 16 osumljencev, a ni izvedla nobenih aretacij, poroča britanski medij. "Dogodek policijo osupnil" Številni se sprašujejo, zakaj policija ni ukrepala. Vodja kölnske policije Wolfgang Albers je po poročanju BBC-ja zavrnil obtožbe, da je policija kadrovsko podhranjena, dogodek pa je opisal kot "popolnoma novo razsežnost kriminala". Za portal RT pa je priznal, da policija preprosto ni bila pripravljena na množičen napad na ženske: "V nekem trenutku smo imeli primer, ko je skupina moških napadla ženske. Mi smo posredovali in pomagali. Vendar pa moram priznati, da nas je dogodek osupnil. Še nikoli nismo bili priča takšnim incidentom in nanj nismo bili pripravljeni." Medtem pa je namestnik vodje helsinške policije Ilkka Koskimaki za agencijo AFP povedal, da je finska policija "dobila namige, da skupina prosilcev za azil načrtuje izvedbo spolnega nadlegovanja žensk in da so tri prosilce za azil aretirali". "Tovrstnih nadlegovanj ob prejšnjih praznovanjih novega leta ali katerih drugih dogodkih nismo zaznali," je še dejal in dodal, da je to za Helsinke "popolnoma nov pojav". "Protipriseljenske skupine napade izrabljajo za netenje sovraštva" Primer je povzročil rdeči alarm v Nemčiji, saj mnogi napadalce enačijo s prebežniki - teh je samo lani v Nemčijo prišlo več kot milijon. Notranji minister Severnega Porenja - Vestfalija Ralf Jäge, kamor spada tudi Köln, je v sredo opozoril, da poskušajo protipriseljenske skupine izkoristiti napade za netenje sovraštva proti beguncem in da se mora policija "prilagoditi" temu, da so organizirane skupine moških napadle ženske. Ravno nemško protipriseljensko gibanje Pegida in skrajno desna populistična nemška stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) poudarjata, da so napadi "posledica velikega pritoka migrantov". Jäger opozarja, da "ni razloga, da bi bili za napade odgovorni begunci," poroča BBC. Policijsko poročilo: "Migranti zahtevali spoštovanje" Spet na drugi strani pa je Der Spiegel objavil izseke iz domnevnega policijskega poročila iz Kölna, v katerem naj bi pisalo, da so dogodki, ki so se zgodili na silvestrovo "kaotični in sramotni". Skrajno nesprejemljivo vedenje naj bi bilo v poročilo pripisano "migrantom, ki so od policije zahtevali spoštovanje", poroča RT. V poročilu naj bi bilo navedena tudi izjava nekega moškega, ki naj bi dejal: "Sem Sirec! Do mene se morate obnašati lepo. Merklova me je povabila." Skupina moških je napadala policijo s pirotehničnimi sredstvi in ljudi pa s steklenicami, medtem ko policiji ni uspelo preprečiti napadov na ženske. Avtor poročila naj bi še zapisal, da se je policija v nekem trenutku bala, da bi lahko prišlo tudi do žrtev. "Ko smo prispeli, so naša vozila obmetavali s petardami ... Na trgu in stopnicah katedrale je bilo tisoč ljudi, večina moških, priseljencev, ki so metali petarde in steklenice v množico," naj bi pisalo v poročilu. Moški naj bi pred policijo trgali dovolilnice o začasnem bivanju: "Nič mi ne morete. Jutri bom šel nazaj in dobil novega," naj bi moški dejali policiji. Avtor poročila naj bi še zapisal, da je policija poskušala pomagati ljudem, ki so prosili za pomoč, a do njih niso mogli priti. Posamezniki naj bi tudi ignorirali njihov poziv, da naj se umaknejo z železniške postaje. Merkel: "Spolnim napadalcem grozi deportacija" "Vsem, ki se niso pripravljeni prilagajati nemški zakonodaji, moramo poslati jasno sporočilo," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel. "To so odvratna kazniva dejanja, ki jih država, kot je Nemčija, ne bo dopuščala. Občutek, ki so ga imele ženske v tem primeru, ko so bile v (ne)milosti ljudi, brez zaščite, je neznosen tudi zame osebno," je dejala kanclerka in dodala, "ravno zato je pomembno, da se vse, kar se je zgodilo, razkrije. Vedno znova moramo preveriti, ali smo res storili vse glede deportacij iz Nemčije, da bi poslali jasen znak vsem tistim, ki se niso pripravljeni prilagoditi nemški zakonodaji," poroča BBC. Tudi nemški minister za pravosodje Heiko Maas, tako kot kanclerka Angela Merkel, poudarja, da so "deportacije realna možnost za katerega koli tujca, ki je bil vpleten v napade". K. Št. Jutri bodo deportirali 2 Afganistanca in se delali kako so oni ukrepali. Ženske pa se bodo začele prilagajati novi multi-kulti Nemčiji. Še dobro, da je v EU nekaj voditeljev - države V4, ki so rekle ''refugees not wellcome'' To bi morala storiti tudi Slovenija! Pa če se mutti Merkel razpoči. Kar naj ima ona znanstvenike iz Bližnjega Vzhoda! Tisto kar me zopet skrbi je da je novica prišla na dan po nekaj dneh torej je nekdo hotel to vse skupaj prikriti. Torej so vsi tisti članki, ki jih javne televizije niso objavile že v začetku prihodov migrantov o posilstvu otrok,posilstvu glavne oskrbnice oskrbovanih domov, o posilstvu Švedinj, o grozljivih posnetkih na njihovih telefonih, o velikih denarnih količinah, ki ga imajo seboj očitno več kot resnični. Ja kaj naj rečem ljudje treba se bo zbuditi in iti pred parlament na meje pa magar z traktorji vilami itd. Ženske kaj ne vidite, da se vam bo pisalo zelo slabo in ne samo vam tudi vašim otrokom vašim sestram kaj nimate doma kakega moškega , ki bi to tudi v resnici pokazal in ga spodbudite k ukrepanju?? Tisti politiki v strankah, ki prijateljujejo z Savdsko Arabijo so nas pod mizo prodali.. kdo še piše v drugem danasnjem članku.. Kako boš moškemu staremu med 20-25 let, ki je odraščal in se privzgojil navad, da ženska ni vredna počenega groša, čez noč spremenil mišljenje, da je ženska enakopravna. Naj mi filantropi in vsi ''refugees wellcome'' in ''open borders'' levičarki aktivisti tole razložijo! Kako??? "Protipriseljenske skupine napade izrabljajo za netenje sovraštva" DA, če te otipavajo, posilijo, okradejo je EDINA PRAVA, LOGIČNA, RAZUMSKA reakcija - strah in seveda sovraštvo. To je v človeški naravi. Če te kača piči, se jo začneš bati. Tako pač je. A bi moralo biti kako drugače? Aha, kristjani bi morali nastaviti še drugo lice ali kako ? Lahko si dober, ni pa treba da si zraven tudi neumen. Jaz mislim, da so nemške oblasti vedele takoj, kaj se je dogajalo v Koelnu (in še kje drugje), vendar so hotele stvar "zataškati", saj je v Nemčiji (kakor tudi pri nas) ogromno stvari v zvezi z migrantsko problematiko lepo pometeno pod preprogo (in javnost ne sme izvedeti, kaj se v resnici dogaja). Kar se pa tiče opitosti migrantov,..., iz lastnih izkušenj (in tudi drugi komentatorji pred menoj so izpostavili) vem, da se bodo zaklinjali na Alaha in vero, ampak ko pa so v deželah, kjer "Alah (še) ni razpel svojega svoda" posegajo po alkoholu, mislijo da so vse ženske prostitutke ipd. Ljudje, kot že ničkolikokrat prej, to se ne bo dobro končalo. Ne moreš ljudi ki ne želijijo živet skupaj prisilit v to, kot bi žensko silil, da živi z moškim, ki ga ne mara, evropski politiki pa točno to počnejo. To se ne bo dobro končalo. Nekateri si z begom res rešujejo življenja, je pa vmes že po statistiki tudi precej takšnih, ki imajo v osnovi slabe namene. Če nam politika govori, da ni mogoče, da bi med pribežniki potovali teroristi ali kriminalci, je to vsaj zame čista laž. Bojim se, da s temi lažmi samo podžigajo skrajne skupine, ob takšnih incidentih je namreč očitno, da nam lažejo. Ljudje bi lažje sprejeli begunce, če bi politiki govorili resnico, ne glede na to, kako slaba že je. "Za povezovanje (in posel) gre!"; prijateljevanje slovenskih poslancev s Savdskimi Arabci in Iranci V državnem zboru 69 skupin prijateljstva 8. januar 2016 ob 06:27, zadnji poseg: 8. januar 2016 ob 07:40 Ljubljana - MMC RTV SLO V državnem zboru lahko poslanci neuradno oblikujejo t. i. skupine prijateljstva, v sklopu katerih člani nato sodelujejo s posameznimi državami. V DZ-ju trenutno deluje kar 69 takih skupin, ob zdajšnji savdsko-iranski krizi pa sta nas zanimali predvsem ti dve. Kot nam je pojasnila tiskovna predstavnica DZ-ja Karmen Uglešič, se tovrstne skupine prijateljstva oblikujejo glede na zanimanje poslancev za sodelovanje z izbrano državo. Skupino na predlog poslancev nato uradno ustanovi odbor za zunanjo politiko. Članstvo v skupini se med mandatom lahko spreminja, skupina pa lahko tudi preneha delovati, če ne izpolnjuje vseh pogojev, med drugim tudi tistega, da šteje najmanj tri člane, ti pa morajo prihajati iz najmanj treh poslanskih skupin. To zadnjo zagato po navadi rešuje NSi-jev poslanec Jožef Horvat, ki ga najdemo v prav vsaki skupini - razen skupini prijateljstva s Palestino. Skupina prijateljstva z Iranom: Matjaž Nemec (SD, predsednik), Marko Ferluga (SMC), Jožef Horvat (NSi), Jana Jenko (DeSUS), Branislav Rajić (SMC), Andrej Šircelj (SDS), Franc Trček (ZL), Jernej Vrtovec (NSi). Skupina prijateljstva s Savdsko Arabijo: Andrej Čuš (SDS, predsednik), Marko Ferluga (SMC), Jožef Horvat (NSi), Jana Jenko (DeSUS), Branislav Rajić (SMC), Marijan Pojbič (SDS), Janja Sluga (SMC), Jernej Vrtovec (NSi), Branko Zorman (SMC). Uglešičeva je še dejala, da skupine prijateljstva predstavljajo pomemben dejavnik v odnosih med parlamentoma obeh držav in so pomemben vidik političnega dialoga med državama. In glede na razpon držav, s katerimi na tak način prijateljuje Slovenija (od Rusije do ZDA, od Kosova do Srbije), so naši poslanci očitno precej odprti in nediskriminatorni – tudi če gre za države ali vlade, ki to pač so. Recimo Savdska Arabija. Skupino prijateljstva s Savdskimi Arabci sestavlja devet poslancev, ki prihajajo iz štirih poslanskih skupin (SDS, NSi, SMC in DeSUS), predsednik skupine pa je Andrej Čuš (SDS). Na paradoks, da je bil prav SDS tisti, ki je predlagal v državnem zboru prepoved burk, nimajo pa težav ohranjati prijateljskih vezi z državo, kjer ne le da so burke obvezne, ampak je skrajno konservativna oblika islama, vahabizem, celo uradno priznana in državno sponzorirana religija, je v Mladini še pred prednovoletno usmrtitvijo uglednega šiitskega klerika šejka Nimra Al Nimra opozoril že Borut Mekina. Za komentar smo prosili tudi SDS in poslanca Čuša, ki pa so se za vprašanje zgolj "zahvalili" in navedli druge člane skupine. Poligon za izmenjavo (tudi kritičnih) mnenj Malenkost zgovornejši so bili pri Novi Sloveniji (NSi), ki jih že tradicionalno rivalstvo med Savdsko Arabijo in Iranom ne ovira, da ne bi zgoraj omenjena Horvat in Jernej Vrtovec "prijateljevala" z obema državama, saj sta oba člana obeh skupin. Pri NSi-ju tako poudarjajo, da gre za neformalne skupine, "namenjene razvijanju parlamentarne demokracije in ustvarjanju dialoga z drugimi državami na parlamentarni ravni". Dejavnost skupin prijateljstva v DZ-ju določa Pravilnik o mednarodni dejavnosti DZ-ja, kjer je med drugim zapisano, da: 1) člani skupin prijateljstva lahko sodelujejo v programu bilateralne dejavnosti predsednika Državnega zbora in delovnih teles Državnega zbora v Republiki Sloveniji in v tujini; 2) delegacije skupin prijateljstva ne izvajajo samostojnih obiskov v tujini razen v sosednje države, kjer se obisk lahko izmenja enkrat v mandatu; izjemoma lahko odbor dodatno izmed vseh skupin prijateljstva odobri največ dva obiska letno v tujini; 3) delegacije skupin prijateljstva tujih držav lahko v Republiko Slovenijo pridejo na delovni obisk, na uradni obisk pa samo v primeru reciprocitete. "Torej ne gre za "prijateljevanje z državo" v klasičnem pomenu besede, ampak so skupine prijateljstva prostor, kjer lahko poteka pogovor o posameznih aktualnih zadevah, težavah, načinu njihovega reševanja itd. V tem kontekstu torej sploh ni pomembno, v kateri skupini prijateljstva poslanec sodeluje, ampak je bistveno, da med posameznima državama lahko poteka dialog in se lahko izmenjujejo (tudi kritična) mnenja," odgovarjajo. Poslovne priložnosti v Iranu In čeprav pravilnik DZ-ja nalaga, da delegacije skupin prijateljstva (razen izjemoma) "ne izvajajo samostojnih obiskov v tujini", gospodarsko-poslovni vidik pri vsem tem nedvomno velja upoštevati. Kot nam je povedal Matjaž Nemec, poslanec SD-ja, ki predseduje osemčlanski skupini prijateljstva z Iranom, je skupina tudi ob pred kratkim podpisanem zgodovinskem jedrskem sporazumu osredotočena na "povezovalno in podporno vlogo, ki lahko krepi priložnosti, predvsem za slovensko gospodarstvo na iranskem trgu". "Slovenija si je v Iranu že utrla vidne poslovne poti, velja izpostaviti področje lesnopredelovalne industrije, z namero ponovnega odprtja slovenskega veleposlaništva v Iranu pa si lahko obetamo še večji prodor tudi drugih naših, izvozno naravnanih produktov in storitev v državo," razlaga. Na vprašanje, kako aktualne politične razmere in napetosti vplivajo na skupino, njeno sestavo in poslance, ki so člani skupin "rivalskih" držav, pa: "Aktualne politične razmere v posamezni državi in med državami vsekakor imajo vpliv na delovanje skupin prijateljstev, ta vpliv pa mora biti pri delu teh skupin skrbno pretehtan z vidika dolgoročnega interesa Slovenije in njene vloge v širšem geopolitičnem prostoru." Na vprašanje, koliko sredstev je v DZ-ju namenjenih poglobljenim tkanjem stikov z obiski v tujini, Uglešičeva odgovarja, da je delež potovanj v sklopu tovrstnih skupin prijateljstva zanemarljiv, stroški pa so zajeti v sklopu vnaprej določenih sredstev za mednarodno dejavnost. Poslancem, ki opravijo tako pot, kot vsem državnim uslužbencem DZ nato krije dnevnice in potne stroške. Uglešičeva sicer priznava, da poslanci v prijateljskih skupinah potujejo malce več od tistih, ki v teh skupinah niso, a da so njihovi stiki s prijateljskimi državami večinoma omejeni na srečanja z veleposlaniki in podobno. Mimogrede, skupina prijateljstva parlamentarcev iz Savdske Arabije je Slovenijo obiskala maja leta 2014, povratnega obiska pa (še) ni bilo. Kot nam je še povedala Uglešičeva, ta trenutno ni v načrtu. Kaja Sajovic No no počasi se pa bojo odkrili vsi,ki so na plačilnih listah arabskih držav. A se še kdo čudi,da imamo tako servilno politiko . Lepo bi bilo videt koliko "neodvisnih" novinarjev ,ki "nepristransko" poročajo o begunski problematiki se napaja iz takšnih in podobnih skupin prijateljstev. Skrb za gospodarsko sodelovanje pa ja da...... Hiter konec za orjaški zlati kip Mao Cetunga Tarča posmeha na spletu 8. januar 2016 ob 15:17 Peking - MMC RTV SLO 36-metrski kip nekdanjega kitajskega vodje Mao Cetunga v tamkajšnji provinci Henan je le nekaj dni po tem, ko so njegovi posnetki zakrožili po spletu in je postal predmet posmeha, že v stopnji odstranjevanja. Vrednost kipa, ki so ga postavili v podeželskem okrožju Tongžu, naj bi bila tri milijone juanov, se pravi okoli 418.000 evrov. Zlati Mao je v tem tednu dosegel veliko popularnost na spletu, z danes objavljenih posnetkov pa je razvidno, da so mu že odstranili roke in noge, čez glavo pa poveznili črno pregrinjalo. Lju Džjanvu, vodja Raziskovalnega centra Mao Cetunga, je pred rušenjem dejal, da so podjetniki in prebivalci Henana sanjali o kipu, ki bi počastil spomin revolucionarnega voditelja Kitajske. "V sodobni Kitajski Mao Cetung predstavlja utelešenje poštenosti in pravičnosti," je dejal Lju. "V srcih navadnih ljudi Mao predstavlja poštenost in pravičnost. Tako ljudje gojijo tovrstna čustva do njega," poroča Guardian. "Slišal sem, da je bil uničen včeraj," pa je povedal lokalni delavec in dodal, da naj bi se to zgodilo, ker so ga postavili na zemlji, ki je v lasti tamkajšnjega kmeta. "Zakaj ne bi uporabili teh treh milijonov za izboljšanje lokalnega izobraževanja?" pa se je glasila ena izmed mnogih kritik, objavljenih na spletu. Novodobno čaščenje nekdanjega vodje Prejšnji mesec je kitajski tabloid Global Times pisal o pojavu sodobnega čaščenja Mao Cetunga, ki narašča v nekaterih predelih kitajskega podeželja, in ob tem omenil gradnjo templjev in kipov v treh provincah - poleg Hunana še v Šanšiju in Guangdongu. Preberite še: Ši svetuje kitajskim umetnikom: Ustvarjajte v duhu socializma Henan je ena od provinc v regiji, najbolj prizadetih od lakote, ki je zahtevala na desetine milijonov življenj. To tragedijo je povzročil Maov "veliki skok naprej" - množična mobilizacija delovne sile za povečanje kmetijske in industrijske proizvodnje. Vendar je veliko zmanjšanje kmetijske proizvodnje skupaj s slabimi letinami vodilo v veliko lakoto. Kitajski dnevni časopis je potrdil odstranitev kipa, uradna verzija razlogov za odstranitev pa pravi, da "postopek odobritve pred postavitvijo ni bil pravilen". P. G. Svet Cameron ne zmore, po pomoč se je zatekel k Merklovi 7. 1. 2016, 8:28 4 Facebook Twitter Foto: epa Britanski premier David Cameron je pozval Nemčijo, naj mu pomaga doseči ustrezne reforme Evropske unije, ki so potrebne, da Britance prepriča, da ostanejo v 28-članski povezavi. “Podpora našemu članstvu se je iz leta v leto zmanjševala. Zato se pogajam o spremembah, ki bodo naslovile skrbi Britancev,” je izpostavil premier. Ob tem je Cameron v prispevku, ki ga je napisal za nemški Blid, opozoril tudi, da bodo spremembe koristile celotni EU, Nemčija pa lahko pomaga pri njihovem sprejemu. Glavno jabolko spora Britanski ministrski predsednik si prizadeva, da bi zmanjšali birokracijo znotraj EU ter več pristojnosti iz Bruslja prenesli na države članice. Zahteva tudi zagotovila, da bo Velika Britanija zavarovana pred tesnejšo politično integracijo in ekonomskimi odločitvami 19 članic evroobmočja. Te zahteve so se doslej izkazale kot relativno nesporne. Glavno jabolko spora za nekatere članice EU naj bi bilo, da si Cameron prizadeva omejiti ugodnosti za migrante iz EU v prvih štirih letih bivanja v Veliki Britaniji. Kritiki ocenjujejo, da bi šlo to na račun nediskriminatornega načela in prostega pretoka ljudi znotraj EU. “Želimo preprečiti, da bi ljudje uživali dobrobiti našega sistema, ne da bi vanj tudi prispevali,” je zapisal britanski premier. “Tako kot Nemčija, tudi Velika Britanija verjame v načelo prostega pretoka ljudi. A to ne sme pomeniti, da lahko že prvi dan zahtevamo vse pravice. Zaradi tega predlagam omejitev za prva štiri leta,” je še zapisal. Sestanek z Merklovo Nemška kanclerka Angela Merkel naj bi bila britanskemu stališču načeloma naklonjena, a je hkrati tudi poudarila, da temeljni dosežki evropske integracije ne morejo biti predmet razprav. Cameron se bo danes v nemškem mestu Wildbad Kreuth ob robu klavzure na Bavarskem vladajočih krščanskih socialistov (CSU) sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel in poslanci CSU. Govorili naj bi predvsem o zaostrovanju politike priseljevanja v EU. Kasneje bo odpotoval na Madžarsko, kjer se bo v Budimpešti sestal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. B. O., STA Zlati orel na vrhu piramide uspehov kariere Petra Prevca Po Peterki prvi Slovenec z zlatim orlom 7. januar 2016 ob 02:33, zadnji poseg: 7. januar 2016 ob 07:46 Bischofshofen - MMC RTV SLO "Osvojil sem prvo lovoriko. Tiste medalje, ki sem jih že osvojil, so veliko, a ko si enkrat na vrhu, je to povsem druga zgodba," je po velikem slavju na sloviti novoletni turneji povedal Peter Prevc. V velikem slogu je Prevc osvojil turnejo štirih skakalnic. Po smoli z razmerami na prvi postaji v Oberstdorfu, kjer je zasedel tretje mesto, je z izvrstnimi nastopi dobil naslednje tri tekme in v skupnem seštevku zanesljivo slavil v boju za zlatega orla kar za 26,5 točke. V karieri je bil že dvakrat drugi v razvrstitvi za veliki kristalni globus, v vitrino je pospravil že dva mala globusa v specialnem seštevku poletov, osvojil srebrno in bronasto medaljo na olimpijskih igrah ter na svetovnem prvenstvu, a zdaj je prvič stopil na vrh enega izmed vrhuncev smučarskih skokov. Zato je ta uspeh označil za največjega v karieri: "Tega zlatega orla bi postavil kar na vrh svoje karierne piramide, medalje pa bi dal za trdne temelje. Nekateri dajo na vrh strehe petelina, jaz dam pa orla." Trenutno zanesljivo skakalna številka ena V karieri je vedno šel korak za korakom. Dosegel je že številne omenjene odmevne izide, zdaj pa je stopil na sam vrh in dokazal, da je šampion in trenutno brez dvoma z naskokom številka ena svetovnega skakanja. Goran Janus je po koncu novoletne turneje dejal, da v trenerski karieri še ni videl tako dominantnega skakalca, a je Prevc ostal skromnejši: "Schlierenzauer je bil izjemno suveren. Svojčas je bil Malyzs izjemen. Tudi lani je bil Freund devet tekem skoraj nepremagljiv. Treba je poskrbeti, da taka forma čim dlje traja." Njegovi skoki so bili zares vrhunski. Četudi je bil na treningih kdaj še malce zadržan, pa je zablestel, ko je bilo to najpotrebneje. Na mizi je eksploziven, v zraku miren in kot ptica ter izjemno eleganten pri doskoku, ko tudi pri skokih "v poden" dela šolske telemarke. Vsi tekmeci in skakalni strokovnjaki se strinjajo, da je trenutno pač razred zase. Zdaj dominira, a ne gleda daleč v prihodnost in si ne postavlja ciljev. V skupnem seštevku ima po 11 tekmah neverjetnih 924 točk in že 205 točk prednosti pred Severinom Freundom, vendar o boju za zmago v svetovnem pokalu ne razmišlja. Letos je nanizal že šest zmag in le enkrat ni stal na odru za zmagovalce. Zdaj je začel z zlatim paketom V tej zimi je zares neverjeten. Na primer, doslej je vse zmage v karieri dosegel po novoletni turneji. "Nočem imeti nobene meje in cilja. Želim le eno pot, ki se vzpenja in se ne konča," se s prihodnostjo ne obremenjuje 23-letnik iz Dolenje vasi. Lani je po tretjem mestu na turneji dejal, da je končal "začetni paket" uspehov, zdaj pa je na neki način začel novega, zlatega. Ob tem se je le namuznil: "Recimo, da je na vrsti. Se bo zgodil ali ne, bo pa čas povedal." Najboljši skakalec letošnje zime ves čas le poudarja, da se osredotoča na naslednji skok. Ta ga čaka v Willingenu. Pravega počitka ne bo, saj je že dan po koncu turneje na vrsti selitev v to nemško skakalno središče, kjer je konec tedna namenjen novim tekmam: "Naslednji cilj je Willingen. Zame je cilj le naslednji skok in da skačem na visoki ravni. Le z dobrimi skoki lahko uživaš v tem športu. Willingen bo fizično in psihično naporen. Zdaj vsi govorijo, kaj mi je uspelo, a tam gre vse od začetka. Vsi bomo na ničli." Ves čas skušal ostati miren Prevc je bil vedno psihično izjemno močan, a pod težo takega uspeha je tudi on čutil pritisk in ni mogel ostati miren. "Bolj kot je šlo proti koncu, večja bedarija bi bila, če ne bi dobil turneje. Prav zaradi tega je bilo vedno v glavi, da moram iti počasi, a zanesljivo. Počasi in umirjeno sem šel na skakalnico, potem na skok, pristal in se zatem veselil. Smo že videli, da se je kdo prehitro veselil, pa je potem padel in izgubil preveč točk." Na turnejo je prišel kot glavni favorit in s tremi zaporednimi zmagami, a se na prvi tekmi ni izšlo po načrtih. Tako mu je Freund preprečil ponovitev pokra Svena Hannawalda iz leta 2002, a je šel nato po poti Janneja Ahonena iz leta 2005 in Wolfganga Loitzla iz leta 2009, ko jima je uspel hat-trick novoletnih zmag: "Najtežji skok je bil tisti prvi v Oberstdorfu. Garmisch je presenetljivo lahkotno šel čez. Ena rutina pride v podzavest, da si lahko osredotočen. V Bischofshofnu pa je tako dolg nalet, da je težko ostati potrpežljiv, in je bilo naporno." Po Peterki prvi Slovenec z zlatim orlom Dan pred odločilno tekmo je priznal, da je težko zaspal. Nespečnost ga je mučila tudi jutro pred tekmo v Bischofshofnu, kjer pa je že s skokoma v poskusni in prvi seriji potrdil naskok na ponovitev uspeha Primoža Peterke iz leta 1997: "Skoki so bili zares vrhunski. Prvi dan nisem bil zadovoljen s tem, kar se mi je dogajalo čez prelet in v nadaljevanju faze. Na tekmi pa se je lepo izteklo in je bilo vse super." S sijajnim zadnjim skokom, ko je pristal pri 142,5 metra, pa je z 12. zmago v karieri v velikem slogu dokončno potrdil drugo slovensko zmago na novoletni turneji, prvo na skakalnici Paula Ausserlaitnerja, in prekinitev sedemletne vladavino Avstrijcev na turneji: "Zadnji skok se je še bolj počasi odvijal kot tisti prej. Nalet se je zdel še daljši. Sedem osmin je v odstotkih že kar precej narejenega, a veš, da gredo ti odstotki hitro v ničlo, če ga polomiš. To se je v Bischofshofnu že dogajalo. Malce prej ali pozneje bi odskočil in ne bi uspelo. Bolj kot gre proti koncu, težje je." Nepopisni občutki v izteku Po prihodu v iztek sta ga najprej na rame dvignila Robert Kranjec in Anže Lanišek, sledilo pa je slavje s približno pet tisoč slovenskimi navijači: "Nisem vedel, ali sem v Planici ali v Avstriji. Bilo je res lepo. Mislim, da je bilo več kot polovica zastav slovenskih. Sredi Bischofshofna je bila prava slovenska provinca. Lahko se samo zahvalim vsem, ki so prišli. Vedel sem, da jih bo veliko, a si nisem mislil, da jih bo toliko." "Vrhunsko. Poslušati Zdravljico in potem še občinstvo zapoje ... Zares izjemno," je dvojno igranje slovenske himne opisal Prevc in za konec še dodal: "Odvalil se mi je zares velik kamen od srca. Bilo je neverjetno. Težko opišem. Deset dni si na trnih. Vsi ti govorijo, da boš dobil turnejo, in ko ti uspe, je to nepopisen občutek." Iz Bischofshofna Tilen Jamnik BRAVO PETER Tudi danes so se šli podle igre. Hayböck 139 m / Freund 141 m? kaj pa pomeni rdeča črta, oz. koliko? Mislim, da je Freund na Fbju podal zelo lep komentar, ki dejansko opiše to kar je Prevc danes naredil :) "4× stopničke, modrice,..., in nekdo, ki je veliko boljši, zato čestitke Peter" Peter je pač trenutno najboljši, najlepše pa je to, da je sam dokaz kako se lahko postopoma doseže vrh. Potrpežljivo, pametno in počasi... pa sploh še ni na polovici poti ;) "wherever are you in slovenia, raise a glass to this man, you really makes you proud" eurosport1 Čestitke in vsaka čast, zgodovina! Tako se je razjezil šef borcev Tit Turnšek 7. 1. 2016, 5:00 23 Facebook Twitter Foto: STA “Najbolj sramotno pa je po mojem obnašanje nacionalne televizije z lažnivimi oddajami Pričevalci,” je v borčevskem glasilu Svobodna beseda zapisal predsednik zveze borcev Slovenije Tit Turnšek. Avtor oddaje Pričevalci Jože Možina je Turnškov napad označil za “sramotnega, polnega hudobe in nestrpnosti“. Turnšek: Nacionalka z našim denarjem načrtno širi laži Turnšek je za borčevsko revijo Svobodna beseda (naslednica bankrotirane Svobodne misli) zlil ves gnev nad nacionalno televizijo RTV in oddajo Pričevalci: “Najbolj sramotno pa je po mojem obnašanje nacionalne televizije z lažnivimi oddajami Pričevalci. Nacionalna televizija, za katero mi vsi plačujemo prispevek, načrtno širi laži, pri čemer televizijsko vodstvo z Ljerko Bizilj in Markom Filijem na čelu vse to mirno opazuje. Menda so posneli še sto takih pričevanj, torej še sto laži in potvorb zgodovine. Vse to počnejo z našim denarjem.” Možina: Predrzen izpad Tita Turnška Na Turnškovo izjavo v borčevski reviji se je odzval tudi urednik oddaje Pričevalci in novinar na RTV Jože Možina, ki je na Twitterju zapisal: “Predrzen izpad T. Turnška; koliko hudobe in nestrpnosti do Pričevalcev, ki so resnični zmagovalci v razponu časa.” Jože Možina (Foto: STA) Jože Možina (Foto: STA) Vedno pripravljen na soočenje argumentov Možina je za Novo24TV pojasnil, da se mu zdi reakcija Turnška strašljiva in da gre še za enega v nizu napadov s strani zveze borcev, po tistem, ko so že organizirali peticijo za ukinitev oddaje Pričevalci: “Želeli so kot v starih komunističnih časih pritisniti na medije, vendar so kasneje ugotovili, da to ni modro.” Po mnenju Možine oddaja Pričevalci “borce” očitno močno moti, vendar do sedaj na njihova pričevanja niso predstavili niti enega konkretnega protiargumenta, razen navedb, da gre za laži: “V svoji oddaji sem vedno pripravljen soočiti tudi partizane, saj obstaja verjetnost, da kakšen od pričevalcev zaradi starosti nevede pozabi kak točen podatek, zato od nekdaj pozivam zvezo borcev za sodelovanje pri osvetljevanju zločinov.” Zanimivo bi bilo videti, koliko denarja prejme zveza borcev Za borčevsko organizacijo, ki je bila ustanovljena leta 1948 in jo je kot prvi vodil Ivan Maček Matija ter je imela vseskozi pomemben družbenopolitični status, izjave o tem, da se iz njihovih žepov financira ena oddaja, niso najbolj na mestu, meni Možina. Večina pričevalcev je morala zaradi medijske cenzure in ustrahovanja oblastnikov iz zveze borcev molčati 45 let: “Zanimivo bi bilo videti, koliko denarja prejmejo iz državnega proračuna.” Kaj češ... resnica prihaja na dan. Pa če je Titu všeč ali ne. 4. januar: Začne izhajati prvi časopis v slovenskem jeziku Na današnji dan 4. januarja Na današnji dan je leta 1797 začel izhajati prvi časopis v slovenskem jeziku - "Lublanske novize". Eden glavnih pobudnikov za izhajanje Lublanskih novic je bil baron Žiga Zois, osrednja figura slovenskega razsvetljenstva. Lublanske novice (danes moramo uporabljati popačeno besedo Ljubljanske, ki je večina ljudi ni uporabljala) so sprva izhajale enkrat, nato dvakrat tedensko. Na začetku jih je urejal Valentin Vodnik, ki je vse v zvezi s časopisom opravljal kar sam - prevajal je vesti, jih tudi sam pisal, časopis je tehnično urejal in ustvarjal slovenski novinarski jezik ter slog. Poleg novinarja in urednika je bil torej še prevajalec, tehnični urednik in korektor. Vodnik je časopis zastavil kot poročanje o svetu oziroma o tistem, kar si sam doživel in videl, v nasprotju s tistim, kar so spoznali časopisni poročevalci. Kljub vsemu je prevajal novice iz Wiener Zeitunga in prevedene članke v Lubljnskih novicah objavil približno 14 dni pozneje. Za njim je novice urejal še Janez Sušnik. Lublanske novice so objavljale številne novice, prednjačile so predvsem zunanjepolitične vesti, gospodarske novice, kulturne novice in zabavno ter poučno čtivo. Osrednji žanr Lublanskih novic je bil nekrolog oziroma kratek članek o delu in življenju pred kratkim umrle osebe. Kritike kot novinarskega žanra v Lublanskih novicah sicer ni bilo, razlog za to pa je najverjetneje cenzurni zakon, ki ga je leta 1781 izdal Jožef II. Zadnja številka je izšla 27. decembra 1800. Leta 1905 je švicarsko-ameriški fizik in matematik nemškega rodu Albert Einstein objavil svojo znamenito enačbo E = mc2. Einstein je postavil domnevo, da je svetloba sestavljena iz majhnih delcev, svetlobnih kvantov. V svoji drugi objavi je razložil Brownovo gibanje kot statistično gibanje delcev. V tretjem delu je razvil teorijo relativnosti in enačbo E = mc2. Leta 2004 je Peter Žonta zmagal na tretji tekmi novoletne skakalne turneje v Innsbrucku. To je bila njegova edina zmaga v karieri. Zmagoslavni trenutek Prevca na TV SLO spremljalo več kot 700.000 gledalcev Presežena tudi gledanost Planice 7. januar 2016 ob 10:46, zadnji poseg: 7. januar 2016 ob 10:53 Ljubljana - MMC RTV SLO Prenos finalne serije skokov iz Bischofshofna in zmagoslavje Petra Prevca je na TV SLO 2 v povprečju vsako minuto spremljalo 630.500 gledalcev, kar predstavlja 32,1 odstotka vseh starejših od štirih let. Najvišjo gledanost je prenos finalne serije dosegel ob 19.00, ko smo si lahko v čakanju na objavo uradnega rezultata ogledali posnetek skoka Petra Prevca in spremljali slavje slovenskih skakalcev v izteku. V tej minuti je prenos tekme spremljalo kar 36,6 odstotka oziroma 718.200 posameznikov, starih več kot štiri leta. Vsaj minuto prenosa finalne serije si je ogledalo 795.800 različnih gledalcev, starejših od štirih let. Za primerjavo. Najbolj gledan prenos športnega dogodka lani je bila finalna serija smučarskih poletov v Planici 22. marca, ki jo je v povprečju spremljalo 26,1 odstotka oziroma 509.700 posameznikov, starih več kot štiri leta. Ta dosežek je bil izboljšan že na prejšnji tekmi v Innsbrucku, ko je Petra Prevca in njegove sotekmovalce na TV SLO 2 spremljalo 27,9 odstotka oziroma 546.600 posameznikov, starih več kot štiri leta. Vsaj minuto prenosa si je ogledalo 673.600 različnih posameznikov, starejših od štirih let. V povprečju je letošnjo novoletno turnejo (prenose kvalifikacij in tekem) vsako minuto spremljalo 19,7 odstotka oziroma 385.700 posameznikov, starih več kot 4 leta. Raziskavo je za RTV tradicionalno opravila agencija AGB Nielsen Media Research na panelnem vzorcu 450 gospodinjstev. R. K. V soboto 22. marca 1997 je menda boj Peterke v Planici za veliki kristalni globus na RTV spremljalo kar 1,2 milijona gledalcev kar je za današnje čase nepojmljivo. Tudi tam je bilo tistega dne okrog 70.000 gledalcev. A kdo ve, kdo je komentator, ki je komentiral na Eurosportu? David Goldstrom (angleški) Dirk Thiele (nemški) @sportomanokin: A kdo ve, kdo je komentator, ki je komentiral na Eurosportu? David Goldstrom (angleški) Hvala za odgovor. Vrhunsko komentiranje! Gledam zdej že drugič ponovitev na Europsortu. :) Rojstna hiša slovenskega upora proti nacistom v last Nemčije Ljubljanska občina ni izrabila predkupne pravice 8. januar 2016 ob 19:55, zadnji poseg: 8. januar 2016 ob 20:45 Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Vidmarjeva vila pod Rožnikom, v kateri so leta 1941 ustanovili Osvobodilno fronto, je postala last nemške države. Ljubljanska občina namreč ni izkoristila predkupne pravice, zato jo je za 2 milijona in 800 tisoč evrov od podjetja Bisago Anstalt kupilo nemško veleposlaništvo. V vili, kjer je nekoč živel književnik Josip Vidmar, so pred 75 leti, potem ko so slovensko ozemlje okupirale Nemčija, Italija in Madžarska, ustanovili Osvobodilno fronto, je zdaj v lasti Nemčije. "Takrat so sprejeli odločitev za takojšnji oboroženi odpor," je povedal zgodovinar Zdenko Čepič. Po drugi svetovni vojni je družina Vidmar to hišo podarila državi. Z osamosvojitvijo Slovenije je ta prišla v zasebne roke. Lastniki so se večkrat zamenjali, zdaj jo je kupilo nemško veleposlaništvo. Čeprav so pred spomeniško zaščiteno vilo leta 1951 postavili spomenik, ki si ga je zamislil Jože Plečnik, pa v njej nikoli niso uredili muzeja. "Hiša ni bila tisti bistveni vsebinski del Osvobodilne fronte, ampak ljudje in predvsem program, ki so ga tam sprejeli," je pojasnil Čepič. Nemške veleposlanice trenutno ni v Sloveniji, je pa sporočila, da se zaveda zgodovinskega ozadja in da tudi sama ob dnevu upora proti okupatorju položi cvetje ob spomeniku. Da bo nemško veleposlaništvo skrbelo za to, da se bo spomin ohranil, so prepričani tudi v Združenju borcev za vrednote NOB-ja. Obžalujemo, da v preteklosti niti država niti občina nista našli ne volje ne sredstev, da bi to ostalo v javni lasti, dodaja podpredsednik združenja Slavko Grčar. Občina, ki je pred osmimi leti sofinancirala obnovo fasade, se je lani odpovedala predkupni pravici. V odgovoru pojasnjujejo, da zaradi previsoke cene niso imeli več zadostnih sredstev v proračunu, rebalans pa bi bil sprejet prepozno. VIDEO Vidmajerjeva vila v roke Nemčije Matija Mastnak, TV Slovenija Jankovića ne briga o.f. ampak evri Spet netocno. V tej hisi so ustanovili Protiimperialisticno fronto, ki je bila usmerjena proti zaveznikom, in ne OF. Nacisti in komunisti so bili takrat se prijatelji v duhu sporazuma Ribbentrop-Molotov. Ta hiša je v pravih rokah, v duhu sporazuma hitlerjeve nemčije in sovjetske zveze, ki so ga podpiral naši komiji. Ta huša je simbol izdaje. Ja šlo je za Protiimperialisticno fronto, ki se je v prvi vrsti borila proti liberlnim idejam zrelih demokracij,.. nemški nacional-socialisti so bili ideloško pač blizu našim komunistom/socialistim/anarhistom,.. Kaj že nekaj časa trobim? Da ima politična levica v Sloveniji najslabše vodstvo (SD,ZL) po l.1940. Še en uspeh slo-levice. Po čem so Dražgoše?! Če smo natančni noter ni nastala OF ampak protiimperialistična fronta. Šele kasneje se je preimenovala v OF. Spet netocno. V tej hisi so ustanovili Protiimperialisticno fronto, ki je bila usmerjena proti zaveznikom, in ne OF. Nacisti in komunisti so bili takrat se prijatelji v duhu sporazuma Ribbentrop-Molotov. Točno. Da ne omenjamo kako sta si bratsko razdelila Poljsko. In se obiskovala na vojaških paradah. Pa Sovjetsko-Japonski pakt o nenapadanju ki je v praksi veljal celo 2. sv. vojno do prve atomske bombe, ko so Sovjeti spoznali da lahko nekaj "iztržijo" na račun že poraženega nasprotnika (Kurilski otoki) in napovedali Japonski vojno. Leta 1977 je pri CZ v Ljubljani izšla knjiga izpod peresa Janka Prunka - Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Na strani 203 med ostalim piše: "...se je krščanskosocialistično delavstvo takoj odzvalo pozivu KPS in s svojim predstavnikom Tonetom Fajfarjem 27. aprila 1941 sodelovalo pri ustanovitvi Protiimperialistične fronte, ki je postala pod imenom Osvobodilna fronta (od junija dalje) Ni prav, gre za zelo neprimerno držo naše države in mesta - to sicer vem že dolgo. Kje so zdaj vsi tisti tvoji prijatelčki-jurišniki, ha Zoki? O tem je bilo pa vse tiho... Tako vas skrbi za ohranjanje zlocinskih komunisticnih simbolov, to, da so se komunisti podelali na arhitekturno dediscino tako kot na vse ostalo, kar je bilo pred njimi, in so hiso desetletja pustili propadati, pa nikogar ne briga. Pa se dodatek k temu, cesar v clanku ni. To vilo je Vidmar po vojni podelil drzavi in si prilastil Dukicevo vilo par sto metrov blizje proti centru. Dukic je imel pac to nesreco, da je bil sposoben in podjeten in kot tak nevaren za komuniste. Ni mu pomagalo niti to, da je bil Jud, revolucionarji so ga razlastninili in nagnali v tujino. Ker so bili tedaj v vsej Evropi svobodni le še angleški imperialisti, naj citiram še 2 briljantni ustanovni gesli: - "Osvoboditev je možna samo na ruševinah imperializma." - "Brez boja proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi. Bratstvo in mir med narodi morata biti rezultat protiimperialističnega boja, ki bo porušil imperializem." Zmaga številka 13: Prevc spet najdaljši v obeh serijah Do točk še Jurij Tepeš 10. januar 2016 ob 14:36, zadnji poseg: 10. januar 2016 ob 17:50 Willingen - MMC RTV SLO Peter Prevc je odlično formo prenesel tudi v Willingen, kjer je bil prepričljivo najboljši, tako je v svetovnem pokalu še četrtič zapored stopil na najvišjo stopničko. Prevc je bil najdaljši v obeh serijah. V prvi seriji je pristal pri 148,5 metrih, v drugi pa pri 145,5. Njegova zmaga je bila prepričljiva, saj je Norvežan Kenneth Gangnes na drugem mestu zaostal za 15,5 točke, tretji Severin Freund pa več kot 30 točk! Točke osvojil še Tepeš Od Slovencev je v finalu nastopil le še Jurij Tepeš, ki je v finalu pridobil tri mesta in končal na 13. mestu. Smolo je imel Domen Prevc, ki je v poskusni seriji zaostal le za bratom, v prvi seriji pa je imel najslabši veter. Razmere so bile sicer precej bolj enakovredne, kot so bile v soboto na ekipni tekmi, vseeno pa je nekaj skakalcev potegnilo kratko. Prednost zrasla na 245 točk To je za Prevca že 13. zmaga v karieri: "To je bila težka tekma. V soboto je bilo težko, tokrat je bilo prav tako vetrovno, a so bile razmere prav gotovo bolj poštene kot so bile v soboto." V skupnem seštevku svetovnega pokala ima zdaj pred Freundom 245 točk prednosti. Sledi svetovno prvenstvo v poletih Naslednji teden se karavana seli v Kulm, kjer bo na sporedu svetovno prvenstvo v poletih. Prevc je o tem povedal: "Upam, da se bom čimbolj ujel z napravo in da bom čim bolj užival. Če je ta pogoj izpolnjen, potem sledijo tudi dobri skoki." Končni vrstni red: daljave točke 1. P. PREVC SLO 148,5/145,5 264,9 2. K. GANGNES NOR 139,5/141,0 249,4 3. S. FREUND NEM 145,5/133,0 234,2 4. S. KRAFT AVT 147,0/127,0 225,2 5. A. WELLINGER NEM 143,5/129,5 222,7 6. D.-A. TANDE NOR 139,5/133,0 221,1 7. A. FANNEMEL NOR 141,5/130,5 217,9 8. A. STJERNEN NOR 132,0/136,0 206,6 9. J.-A. FORFANG NOR 134,0/128,0 205,2 10. R. KOUDELKA ČEŠ 139,5/124,5 204,2 ... 13. J. TEPEŠ SLO 134,0/133,0 194,8 ------------ zunaj finala: ------------ 38. D. PREVC SLO 122,0 80,2 42. A. LANIŠEK SLO 120,0 72,5 46. A. POGRAJC SLO 118,0 65,1 47. R. KRANJEC SLO 119,0 61,6 Po prvi seriji: daljave točke 1. P. PREVC SLO 148,5 128,9 2. K. GANGNES NOR 139,5 120,5 3. S. FREUND NEM 145,5 120,3 4. S. KRAFT AVT 147,0 119,4 5. A. WELLINGER NEM 143,5 113,0 6. A. FANNEMEL NOR 141,5 111,1 7. D.-A. TANDE NOR 139,5 110,3 8. R. KOUDELKA ČEŠ 139,5 108,1 9. R. FREITAG NEM 134,0 105,9 10. J. MATURA ČEŠ 138,0 105,2 ... 16. J. TEPEŠ SLO 134,0 94,9 ------------ zunaj finala: ------------ 38. D. PREVC SLO 122,0 80,2 42. A. LANIŠEK SLO 120,0 72,5 46. A. POGRAJC SLO 118,0 65,1 47. R. KRANJEC SLO 119,0 61,6 Skupni vrstni red (12/29): 1. P. PREVC SLO 1.024 točk 2. S. FREUND NEM 779 3. K. GANGNES NOR 675 4. M. HAYBÖCK AVT 487 5. J.-A. FORFANG NOR 481 6. S. KRAFT AVT 378 7. D.-A. TANDE NOR 343 8. R. FREITAG NEM 336 9. A. WELLINGER NEM 297 10. N. KASAI JAP 278 11. D. PREVC SLO 276 ... 19. A. LANIŠEK SLO 139 27. J. TEPEŠ SLO 64 39. R. KRANJEC SLO 27 57. A. SEMENIČ SLO 2 To je bla slo himna s pridihom božiča. Pravljična Zdravljica! Spet bozicna verzija himne hihi,lustnuuuuu Čudovit aranžma Zdravljice! Sem skoraj solze potočila. Bravo naši! Najveckrat predvajana skladba v nemciji leta 2016: zdravljica Bravo Peter Prevc, neverjetno. Še enkrat iskrene čestitke! Ce ze hoces. Si se kdaj vprasal zakaj so Zlatko, Tina, Peter, Primoz naklonjeni Janezu? Držim pesti, da bi forma trajala čim dlje. Varšava zaradi "protipoljskih" izjav poklicala na zagovor nemškega veleposlanika Vse več kritik na račun nove poljske vlade 10. januar 2016 ob 20:42, zadnji poseg: 10. januar 2016 ob 21:05 Varšava - MMC RTV SLO Poljsko zunanje ministrstvo kritizira nemške politike zaradi "protipoljskih" izjav, čeprav ob tem ni postreglo s konkretnimi imeni. A ni skrivnost, da sta bila zelo kritična do nove poljske vlade tako predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz kot tudi EU-komisar Günther Oettinger. Zaradi vseh teh kritičnih izjav je bil nemški veleposlanik v Varšavi zdaj poklican na zagovor na poljsko zunanje ministrstvo, poroča BBC. Konservativna, nacionalistična in EU-skeptična stranka Zakon in pravičnost je prepričljivo slavila na parlamentarnih volitvah 25. oktobra in s tem postala prva stranka, ki si je po padcu komunizma leta 1989 v obeh domovih parlamenta zagotovila absolutno večino, s katero lahko vlada sama. Preberite več: Razdeljena Poljska - desnica proti desnici Že takoj po izvolitvi je stranka sprejela nekatere ukrepe, ki jih kritiki označujejo za avtokratske - od imenovanja petih novih ustavnih sodnikov do novega medijskega zakona, zaradi katerega se je v soboto ponovno podalo na ulice več poljskih mest na desettisoče protestnikov. Sporni medijski zakon namreč razrešuje dozdajšnja vodstva javnih medijev, o imenovanju novih bo po novem odločala konservativna vlada, nad njihovimi vsebinami pa bo bedel medijski svet, ki ga imenuje parlament. Konec zglednih meddržavnih odnosov Levosredinski Schulz je PiS obtožil postavljanja interesov stranke pred interesi države. "Gre za nevarno putinizacijo evropske politike," je dejal za nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung in imel pri tem v mislih ruskega predsednika, ki ga Zahod pogosto obtožuje avtokratskih prijemov. Oettinger pa je pred dnevi dejal, da dogajanje na Poljskem podaja utemeljen razlog za aktivacijo novega EU-mehanizma za države, ki domnevno kršijo črko zakona. Poljski obrambni minister Antoni Macierewicz je v odgovor na kritike v nedavnem intervjuju za katoliško televizijo Trwam dejal, da Nemčija Poljski ne bo "pridigala o demokraciji in svobodi". Ob tem je Nemčijo in druge države obtožil vmešavanja v državno suverenost Poljske. Mimogrede, Macierewicz, ki je bil na čelu protikomunističnega gibanja, je ministrska položaja zavzemal že v kratkotrajni konservativni vladi Jana Olszewskega leta 1992 in v vladi Jarosława Kaczyńskega med letoma 2006 in 2007, v svoji karieri pa si je nakopal cel kup obtožb - od povezovanja s skrajno desnico do protisemitskih izjav. Leta 2006 je tudi povzročil mednarodni škandal, ko je objavil seznam imen agentov in obveščevalcev na občutljivih položajih. Poljska je pod vlado zmerne, desnosredinske Državljanske platforme osem let uživala odlične odnose z Nemčijo, nova vlada PiS-a pa je precej bolj skeptična do namer Berlina in pogosto izpostavlja poljske izgube med drugo svetovno vojno. K. S. Poljska drži se!!! Nemci se očitno niso nič naučili, še vedno soli pamet tako Poljakom, Čehom, Slovakom in tudi nam. Naj prvo poskrbijo za svoje državljane (45% jih ne upa izraziti svojega mnenja o begunski krizi) in predvsem za svoje državljanke. Ali vas kaj ta strah Nemcev na kaj spominja? Ali vas ta političen odnos do Poljske na kaj spominja? Bravo Poljska. Nemci naj raje varujejo svoje ženske, kot pa Poljsko demokracijo! Naj se Poljska drži svoje poti za katero so se odločili Poljaki na volitvah. Nemci pa naj pazijo in varujejo svoje ženske, ki so izpostavljene nadlegovanju s strani izjemnih inženirjev in intelektualcev iz Bližnjega vzhoda. Nemški minister: Nasilje v Kölnu bilo verjetno načrtovano Trije protestni shodi v Kölnu 10. januar 2016 ob 16:17, zadnji poseg: 10. januar 2016 ob 19:54 Köln - MMC RTV SLO/STA Nemški minister za pravosodje Heiko Maas je izjavil, da je bil val spolnih napadov na silvestrovo v Kölnu organiziran. "Da se takšna skupina ljudi zbere in zagreši takšna kazniva dejanja, to je moralo biti na neki način načrtovano," je dejal za časopis Bild am Sonntag. "Nihče mi ne bo rekel, da to ni bilo usklajeno ali načrtovano. Sumi se, da sta bila izbrana določen datum in pričakovana množica," je dejal Maas in dodal, da bo, če bo to potrjeno, vse skupaj dobilo novo dimenzijo. Bild am Sonntag, ki se sklicuje na zaupna policijska poročila, poroča, da so nekateri Severnoafričani na družbenih omrežjih objavili poziv ljudem, naj se za novo leto zberejo v Kölnu. Pozivu se po navedbah časopisa niso odzvali samo mladeniči iz tega nemškega mesta, temveč celo iz Francije in Belgije. Kölnska policija je sporočila, da je v povezavi z dogajanjem na silvestrovo na trgu pred železniško postajo prejela 516 prijav - od otipavanj do kraj, pa tudi dveh posilstev. 40 odstotkov prijav je povezanih s spolnimi napadi. Med osumljenci so večinoma prosilci za azil in nezakoniti priseljenci iz Severne Afrike. Policija za zdaj preiskuje 19 osumljencev, 19-letnega Maročana pa so aretirali zaradi suma kraje. Do nasilja in napdov je za silvestrovo prišlo tudi v Hamburgu, kjer je policija prejela 133 prijav, med drugim tudi za spolne napade. Preiskovalci za zdaj niso identificirali nobenega osumljenca za napade, ki so se zgodili na ulici Reeperbahn, znani po nočnem življenju, so pa žrtve za storilce navedle, da so bili afriškega, arabskega ali južnoevropskega videza. "Seveda je možno, da storilci pripadajo eni skupini, vendar so v tem trenutku opisi različni," je predstavnik policije odgovoril na vprašanje, ali je možno povleči vzporednice z napadi v Kölnu. Dogodki so sprožili debato, kako bo Nemčiji uspelo integrirati 1,1 milijona prosilcev za azil, ki so v državo prispeli lani. Ulice Kölna polne protestnikov V soboto so se sicer v odgovor na silvestrovo nasilje na ulice podale tri različne večtisočglave skupine protestnikov. Prvo skupino so sestavljale ženske s tamburicami in cvetjem, ki so zahtevale več spoštovanja do žensk v nemški družbi na splošno, ne zgolj kazen za storilce silvestrskih napadov. Protestnice so bile predvsem besne na policijo, ki napadov ni ustavila, nato pa domnevno prikrivala njihovo razsežnost, in na oblasti, ki so se na dogodek odzvale z opozorilom ženskam, naj se "držijo stran od moških". "Tako zelo me to jezi - imajo dovolj policije za varovanje bank in politikov, za povsem običajne ženske na ulici jim pa zmanjka policistov?" je za Guardian potožila Cornelia Quarta, gospodinja, ki je bila sprva del ženskih protestnic, nato pa se je, kot številne druge, pridružila protifašističnim demonstracijam na drugi strani postaje. Protestniki, ki so se organizirali v odziv na rasistične pozive Pegide in rastoče posploševanje vseh tujih priseljencev, so nosili plakate z napisi "Begunci, dobrodošli" in "Hej, rasisti! Nagnusni ste! Svet bi lahko preživel brez vas". Še tretji shod pa je priredilo ponovno okrepljeno skrajno desničarsko, protipriseljensko gibanje Pegida, katerega privrženci so nosili plakate z napisi "Begunci = posiljevalci" in "Islam je rak, Pegida rešitev". Nemška kanclerka Angela Merkel je v soboto zavzela ostro stališče do prosilcev za azil, ki so obsojeni zaradi kaznivega dejanja, in podprla spremembe zakona, ki bi omogočile izgon vseh, ki bi bili obsojeni na zaporno kazen, tudi pogojno. K. S. Ženske so jih same izzivale....zakaj pa hodijo okoli brez naglavnih rut?? Ne vem, zakaj vaša leteča dopisnica Polona Fijavž ne gre v kak prebežniški center in malo intervjuja te moške, ali se boji za lastno kožo? Saj po njeno baje sploh niso nevarni ji bodo sigurno z veseljem predstavili svojo plat zgodbe. "Da se takšna skupina ljudi zbere in zagreši takšna kazniva dejanja, to je moralo biti na nek način načrtovano," je dejal za časnik Bild am Sonntag. Ali pa imajo v njihovih domovinah takšno kulturo, vzgojo, vero,... Zdaj se vsi čudijo. Še pred časom pa so tudi v naših časopisih pisali, da Evropa potrebuje priseljence, zaradi slabe natalitete. No in ti fantje so pač stopili v akcijo. Wir schaffen das! Zakaj policija ne ukrepa pa lepo razloži naslednji članek: Schweigekartell bei der Polizei?Polizist: „Strikte Anweisung, über Vergehen von Flüchtlingen nicht zu berichten“ POLICIJA V NEMČIJI IMA JASNA NAVODILA, DA PREKRIJE VSE PREKRŠKE, KJER JE STORILEC "BEGUNEC" "Obstajajo stroga navodila s strani direktorata, da ne poročamo o prekrških, ki jih povzročijo" Je povedal VISOK (po činu) policist iz Frankfurta. "Če je v prekršku storilec tuji državljan ali azilant, primer nemudoma potisnemo na stran" je povedal policist. Politična korektnost je presegla stanje demokratičnosti in potisnila Nemčijo in s tem celotno Evropsko unijo v totalitarnost. NE ŽIVIMO VEČ V DEMOKRACIJI, ŽIVIMO V TOTALITARIZMU! V Nemčiji je prišlo do novega množičnega spolnega napada migrantov na domačinke. Po poročanju Daily Maila se je konec tedna v nočnem klubu v Münchnu najmanj 15 migrantskih izprijencev spravilo na dve domačinki. Skrajno sprevržen napad se je zgodil le nekaj ur po tistem, ko je nemška kanclerka napovedala deportacijo vsem migrantov, ki so storili kaznivo dejanje. Ostra kazenska zakonodaja se je denimo izkazala za zelo učinkovito na Norveškem, kjer se je po prevzemu oblasti s strani desnice in po zaostritvi zakonodaje stopnja kriminala zmanjšala za tretjino. Ne vem, zakaj vaša leteča dopisnica Polona Fijavž ne gre v kak prebežniški center in malo intervjuja te moške, ali se boji za lastno kožo? Ko je to naredila francoska novinarka v Calaiski džungli je bila posiljena. Nasilje se bo še stopnjevalo, ker storilci niso kaznovani!!! Ne upam si pomisliti, kaj vse nas čaka... To kar delajo muslimanske milice po Afriki - ugrabljajo dekleta in žene in jih posiljujeo pred otroki - se bo seveda dogajalo tudi v Evropi. [VIDEO] Šokantno: Mlad musliman se hvali, kako jih je sedem posililo Nemko 10. 1. 2016, 5:00 179 Facebook Twitter Foto: Youtube “Devica je bila, si predstavljaš, devica. Res je bilo dobro, dobro smo jo,” se na posnetku hvali mlad musliman, ki je pred tem posilil – Nemko. A ni bilo dovolj, da jo je posilil eden. Pristopilo je še ostalih šest in se izživljalo nad ubogim dekletom, se na posnetku, ki je zaokrožil po YouTubu, baha sostorilec. “En jo je držal tu, drugi tam, nato pa smo jo en za drugim bam bam bam,” so besede, s katerimi popolnoma sproščeno, kot da je to del vsakdana, opiše svoje zavržno in nagnusno dejanje. Žensko so prijeli, da ni mogla zbežati, nato pa so jo en za drugim posilili. Nato so, ko je jokala in vpila, da ne more več, po njej še ejakulirali in jo popljuvali. “Na koncu je jokala, rekla je, da ne more več, mi pa smo kot pravi prasci pljuvali po njej, povsod je bila sperma,” svoje dejanje s ponosom opiše migrant. Nato je še nekajkrat ponovil: “Devica je bila, stari, devica in nas sedem jo je popolnoma uničilo.” A. R. Nihče si noče priznat, da je to možno.... da sledijo posilstva, napadi, itd.... faza zanikanja. To je zgodba Franca Kavčiča. Preživel je krvavi pokol v Dražgošah. 10. 1. 2016, 5:00 214 Facebook Twitter Foto: sta Franc Kavčič, domačin iz Dražgoš in preživeli iz bitke pri Dražgošah. Priča, ki na laž postavlja partijski mit o dražgoški bitki. Mit o nepremagljivosti nemške vojske in o hrabrosti partizanskih čet. V bitki je padlo 9 partizanov. 41 civilistov je bilo pobitih, 81 pa so jih odpeljali v koncentracijska taborišča. Danes pa so bolj kot ostali kraji, kjer so potekale prave bitke, prav Dražgoše postala vsakoletna romarska pot slovenske levice. Ste priča tedanjim dogodkom. Kako se jih videli oz.občutili? To je dolga zgodba. Partizane se preveč poveličuje. Takrat, ko se je bilo treba boriti, so nas Dražgošane zapustili in zbežali v “grmovje”. Nas so pa pustili, da so potem Nemci naredili svoje. Jaz sem bil do zadnjega tukaj v hiši in sem bil potem tudi zaprt v Šentvidu. Ko so Nemci prišli v našo vas do cerkve, že ni bilo nobenega partizana več v Dražgošah. Stisnili so rep med noge in so šli. Zakaj so prišli partizani ravno v Dražgoše? Ni povsrm jasno. Je bila To pa to prva vas, ki je direktno izzivala Nemce, in potem nobena več, ko so videli, kaj so naredili partizani. “Saj to ni praznovanje tega dogodka ali pa bitke. Ta proslava je praznovanje komunizma,” je o tem, kaj si misli o proslavi, povedal Kavčič. Je res, da so se prebivalci strinjali, da partizani branijo Dražgoše? Ne. Moj oče jih je rotil, da naj gredo iz vasi, pa niso poslušali. Pri nas doma sta stanovala dva partizana. Komandir čete in poveljnik bataljona. Eden je bil zato, da se umaknejo, drugi pa je rekel, da bodo borbo sprejeli. Tistega, ki je bil proti odprtemu bojevanju, so potem sami ubili z nožem nekje za Kropo. Je ta, ki je bil za borbo, do konca bival pri vas? Ta, ki je bil za, se je naselil v eno drugo hišo, k drugemu kmetu. Ta kmet jim je rekel: “Bejžte, pravijo, da Nemci gredo,” na to pa je partizan odgovoril: “Se bomo pa borili.” No, Nemci so tisto hišo zažgali, tisti, ki so bili noter, so poskakali ven in Nemci so jih pobili. Ostali partizani pa so se umaknili na Jelovico. Domačine so pa postrelili, med njimi tudi mojega očeta. Kako pa so domačini sprejeli partizane, ko so prvič prišli v vas? Ja, to je pa tako. Če ima nekdo puško, drugi pa ne, ne moreš ničesar narediti (smeh). Drugače je pa vsak vedel, kaj bo, če bodo čakali na Nemce. Ni moglo biti drugače, kot je bilo. “Tisti, ki sedaj hodijo gor, niso bili nikoli v vojni. Sedaj pa vsem razlagajo, kako je bilo. Ti so najbolj glasni,” je o tem, zakaj goji zamero do govorcev, dejal Kavčič. Mislite, da bi lahko preprečili poboj civilistov? Moj oče jim je rekel, da jih bo peljal na Jelovico. Naj gredo gor in naj bodo srečni. Partizani so rekli, da ne, da bodo sprejeli borbo. Potem ko je bilo res treba v bitko, so jo pa pobrisali na Jelovico. Kdo je po vaše kriv za ta poboj? Pobijali so Nemci, krivi so pa partizani. Nemogoče je bilo, da bo Nemce, ki so bili takrat pred Moskvo, tukaj ustavil nekdo z nekaj deset puškami. Vseeno bi bilo, ali bi bilo takrat 1000 borcev ali pa 2000. Rezultat bi bil isti. Zakaj o tem nihče do sedaj spregovoril? Jaz sedaj nič več ne okolišim. Včasih nas je bilo pa kar malo strah. Malo smo se bali, ker so nas imeli kar malo na piki komunisti. Kaj pa se sploh proslavlja v Dražgošah? Saj to ni praznovanje te bitke. Svoje čase je bilo to praznovanje komunizma. To so imeli eno tako veliko zborovanje za ves narod. V medijih se je na veliko poročalo o tem. Drugače pa ni res, da se proslavlja bitka, samo nihče si ni upal do 1990 ničesar povedati. Dražgoše sprva niso bile kraj, kjer bi se zbirala elita slovenske partije. Kdaj so Dražgoše postale romarska pot slovenske levice? Kakšnih 20 let po vojni ni bilo nič, potem pa so začeli s tem. Od tistih, ki zdaj pridejo, ni bil nihče v vojni, vsi pa predavajo, kako je bilo (smeh). Ti so najbolj glasni in to jim jaz zelo zamerim. Tisti, ki pa so bili v vojni, pa so še živi, pa tako že 70 let prejemajo dodatke in so plačani s strani Zveze borcev. To so zame Čombejevi plačanci. Aleksander Rant V Willingenu se je Peter Prevc danes znova vpisal v zgodovino. S prepričljivo zmago je postal prvi Slovenec, ki je zmagal na štirih zaporednih tekmah. Skupno je zabeležil sedmo zmago v letošnji sezoni in še naprej ne odstopa od svoje življenske forme. Bolno – nekdanji sodelavec Danila Türka brani posiljevalce: “Kaj pa naj naredi mlad moški v taki situaciji?” 11. 1. 2016, 5:00 235 Facebook Twitter Igor Pribac (foto: STA). “Si mlad moški in imaš naenkrat na dosegu to, kar si včasih videl na TV in v sanjah. Kaj storiš v zavetju teme in gruče?” se je v zvezi s posilstvi in spolnim nadlegovanjem na Twitterju retorično vprašal Igor Pribac, sicer nekdanji vodja volilne kampanje predsednika Danila Türka. Če se je že zdelo, da bolj sprevrženo opravičevanje, kot se ga je v primeru posilstev in spolnega nadlegovanja v Kölnu lotil nekdanji poslanec Zaresa Franci Kek – češ, da je po svetu veliko kriminala – ni mogoče, je začel posilstva še precej bolj sprevrženo opravičevati filozof Igor Pribac. Preberite tudi: Policisti iz Kölna: “Naše vodstvo je lagalo. Napadalci so bili ravnokar prispeli prosilci za azil iz Sirije.” Zvezdnik Marko Potrč obsodil spolne napade v Kölnu in doživel … pogrom Razkrito šokantno poročilo policije po spolnih napadih v Kölnu in krikih: “Jaz sem iz Sirije. Povabila me je Merklova.” Pričevanje: Ne le v Nemčiji, tudi po Sloveniji migranti že preganjajo ženske Pribac, ki ga je očitno hudo zmotilo naše poročanje o dekletu iz Celja, ki jo je nadlegoval migrant, je začel posiljevalce preprosto braniti – češ, kaj sploh lahko naredi mlad moški, če se znajde v takšni situaciji. Kako vidi izjave o posiljevalcih, ki jih zapisal Igor Pribac, smo povprašali tudi slovenskega kandidata za generalnega sekretarja OZN in bivšega predsednika Danila Türka. Kot odgovor so nam posredovali njegov odziv na Twitterju, kjer je zapisal: “Silvestrsko nasilje nad ženskami v Kölnu in drugod je treba jasno obsoditi. Ni poti v integracijo z dopuščanjem kriminala.” Ženske: Absolutno nesprejemljivo Na vse skupaj mu je jasno odgovorila publicistka Ana Jud, ki je zapisala: “Uporabiš možgane, umiriš erekcijo in greš domov k ženi. Kot se spodobi. Tudi v islamu.” Podobno mu je pojasnila tudi @Chuppacadabra: “Nadlegovanje žensk je nedopustno. Me ne zanima, koliko si star, begunec ali slovencelj, levi ali desni. Fak of!” Tomaž Štih (@Libertarec) pa ga je podučil, kaj vse je delal sam, ko je prišel v Švico: “Ko sem prišel v Švico, sem se v zavetju teme učil jezika in novih znanj, ker je v novem okolju težko uspeti.” Se bo Pribac ženskam opravičil? Vsaj do sedaj tega še ni naredil. Svoje bolno opravičevanje moških, ki posiljujejo ženske, je poskušal le znova relativizirati v stilu Francija Keka: “Kar se je zgodilo v Kölnu, je povsem nesprejemljivo in vredno vse obsodbe. Tudi v Karačiju je enako.” U. U. Tega zblojenega teoretika sem že večkrat poslušal in je res malo čez les! To je tipični produkti levo rokih FDV teoretikov, ki so v življenju stalno priklopljeni na državne jasli , zajedalci in uničevalci naroda!! drzavljanslo Poštenje velja • 2 uri nazaj Ki jih ta isti narod z izjemnim užitkom v lastno škodo podpira že 25 let. Se človek vpraša kdo je v resnici nor. Domov Svet Obveščevalci opozarjajo: Pripravlja se evropski 11. september Svet Obveščevalci opozarjajo: Pripravlja se evropski 11. september 11. 1. 2016, 15:25 104 Foto: epa Facebook Twitter Evropske obveščevalne službe so izdale opozorilo, da naj bi letos v Evropi prišlo do več sočasnih terorističnih napadov v več evropskih mestih. Glavni tarči napadov naj bi bili Francija in Velika Britanija. ”Bojim se, da se nam bliža evropski 11. september,” je dejal francoski obveščevalec. Z aretacijami 30. decembra so preprečili veliko terorističnih napadov. Neimenovani vir iz francoske obveščevalne službe je opozoril, da naj bi v letošnjem letu prišlo do več sočasnih terorističnih napadov istega dne v več državah. ”Bojim se, da se nam bliža evropski 11. september. To bodo zelo koordinirani napadi, imamo podatke, da teroristi napade že pripravljajo,” je dodal francoski obveščevalec. Preberite tudi: -Napadi v Kölnu so bili dogovorjeni na socialnih omrežjih V Siriji rekrutirajo nove teroriste iz Evrope Islamska država naj bi v ta namen v Siriji rekrutirala nove teroriste, predvsem Evropejce, ki jih nato pošlje nazaj v svojo domovino, da bi tam izvedli napade. ”Dobijo lažne dokumente, govorijo evropske jezike, dobivajo orožje in zemljevide. Mnogo smo jih uspeli zaustaviti, a moramo priznati, da smo preobremenjeni. Nekateri nam bodo ušli, nekateri so že,” je, kot poroča AFP, dejal vir iz vrst francoskih obveščevalcev. Preprečili več terorističnih napadov za novo leto Turške oblasti med tem trdijo, da so teroristi načrtovali istočasne napade za novo leto, tarča pa naj bi bila mesta v Avstriji, Belgiji, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji in tudi v Turčiji. Te napade naj bi Turki preprečili, ko so 30. decembra prijeli teroriste. Na enem izmed računalnikov naj bi namreč našli podrobna navodila za napade. ”Leto 2015 je bilo zgolj poskusno” Yves Trotignon, nekdanji analitik francoske obveščevalne službe DGSE, je dejal, da grožnje Evropi niso nič novega. Že leta 2010 je to napovedovala Al Kaida, a so jih ZDA z bombardiranjem njihovih centrov zaustavile. Kot je še dejal Trotignon, se v Veliki Britaniji pripravljajo na takšen morebiten napad. Teroristi so za seboj namreč puščali sledi, prepričan pa je, da bo teh v prihodnosti vedno manj. ”Če se bodo izboljšali, bomo imeli težave. Lahko bi rekli, da je bilo leto 2015 zgolj poskusno,” je še dodal Trotignon. M. G. Zakaj praznujemo novo leto 1. januarja Prvi so novo leto 1. januarja praznovali stari Rimljani, in sicer od leta 153 pr. Kr.. Pozneje, po vzponu krščanstva, je postal prvi dan v letu tudi božič. http://www.siol.net/novice/zanimivosti/2015/12/novo_leto_zgodovina.aspx Praznovanje novega leta na 1. januar po gregorijanskem koledarju se je v 19. in 20. stoletju razširilo po vsem svetu. Praznovanje novega leta na 1. januar po gregorijanskem koledarju se je v 19. in 20. stoletju razširilo po vsem svetu. Novo leto naj bi naprej praznovali dva tisoč pr. Kr. v Mezopotamiji, in sicer ob spomladanskem enakonočju (okoli 21. marca po gregorijanskem koledarju). Pri starih Egipčanih, Feničanih in Perzijcih se je novo leto začelo z jesenskim enakonočjem (okoli 23. septembra), pri starih Grkih pa z zimskim sončevim obratom oziroma solsticijem (21. december). Rimsko novo leto 1. marca Rimljani so novo leto najprej šteli s 1. marcem – tudi sprva niso poznali 12 mesecev, ampak samo deset (marec je tako bil prvi od desetih mesecev). O tem še zdaj pričajo imena mesecev: september (sedmi mesec po številki sedem, latinsko septem), oktober (osmi mesec), november (deveti mesec), december (deseti mesec). Pozneje so dodali dva meseca. Rimljani so novo leto na 1. januar prestavili leta 153 pr. Kr., in sicer zato, ker sta na dan svoji enoletni funkciji začela opravljati konzula. Z uvedbo julijanskega sončnega koledarja leta 46 pr. Kr. (zamenjal je stari rimski nezanesljivi lunarni koledar) je 1. januar tudi uradno postal prvi dan v novem letu. Odprava in vnovična uveljavitev 1. januarja Z vzponom krščanstva se je spet vse postavilo na glavo, saj je sinoda v francoskem Toursu leta 567 odpravila 1. januar kot novo leto, češ da je to poganski običaj. Prvi dan v novem letu je tako postal božič, torej 25. december, posamezne evropske države so novo leto štele tudi od 1. marca, 25. marca (Marijino oznanjenje) ali celo od velike noči naprej. V srednjem veku in v začetku novega veka so številne krščanske države novo leto praznovale 25. decembra, na dan, ko se je po izročilu rodil Jezus Kristus. V srednjem veku in v začetku novega veka so številne krščanske države novo leto praznovale 25. decembra, na dan, ko se je po izročilu rodil Jezus Kristus. Description: Pin It 1. januar se je kot prvi dan v novem letu zmagoslavno vrnil leta 1691, ko je papež Inocenc XII. znova razglasil, da je ta dan prvi dan v novem letu (pred tem so nekatere evropske države že praznovale novo leto 1. januarja, na primer Velika vojvodina Litva, Beneška republika …). Še pred tem, leta 1582, je papež Gregor XIII. uvedel gregorijanski koledar, ki je zamenjal stari julijanski. Širjenje gregorijanskega koledarja Gregorijanski koledar se je najprej uveljavil v katoliških deželah, počasneje v protestantskih (Anglija je na primer gregorijanski koledar uvedla leta 1752, ko so tudi začeli praznovati novo leta 1. januarja, prej so namreč Angleži novo leto začeli šteti s 1. marcem). Še pozneje so gregorijanski koledar uvajale pravoslavne dežele (Rusija na primer leta 1918, Srbija leta 1919 in Grčija leta 1923 …). Gregorijanski koledar so prevzele tudi nekrščanske države, na primer Japonska leta 1873, Turčija leta 1927 … Zdaj gregorijanski koledar uporablja večina držav. V Sloveniji je novo leto državni in dela prost dan, do leta 2012 je bil praznični dan tudi 2. januar. Pravoslavno novo leto, kitajsko novo leto … Description: <cms_b>Pravoslavno novo leto, kitajsko novo leto …</cms_b> Pravoslavne cerkve, razen grške, romunske in bolgarske, še vedno uporabljajo julijanski koledar, zato je pravoslavno novo leto po gregorijanskem koledarju šele 14. januarja. Judovsko novo leto - roš hašana - se praznuje na prvi dan judovskega meseca tišrei. Leta 2015 je judovsko novo leto po gregorijanskem koledarju padlo na 13. september, letos pa se bo roš hašana začela 2. oktobra. Tudi kitajsko lunarno novo leto je glede na gregorijanski koledar "premikajoče". Lani se je kitajsko novo leto – to je v znamenju koze – začelo 19. februarja, 8. februarja letos pa se bo začelo novo kitajsko leto, ki bo v znamenju opice. Po svoje štejejo leta tudi muslimani. Prvi mesec v islamskem lunarnem koledarju je muharem. Prvi dan muharema je po gregorijanskem koledarju lani padel na 14. oktober, letos pa se bo muslimansko novo leto začelo 3. oktobra. Perzijsko oziroma iransko novo leto oziroma novruz (dobesedni prevod te besede je novo leto) se praznuje 21. marca, torej ob spomladanskem enakonočju. Budistično novo leto oziroma mahajana se bo letos praznovalo 24. januarja, etiopsko novo leto 11. septembra. Obstaja več hindujskih novih let, ki ga hindujci v različnih indijskih deželah praznujejo na različne dneve. Najučinkovitejša predstava sezone Anžeta Kopitarja Na 31 tekmah zbral 12 golov in 23 podaj 12. januar 2016 ob 07:59, zadnji poseg: 12. januar 2016 ob 09:14 Los Angeles - MMC RTV SLO Anže Kopitar je dosegel gol in prispeval podaje pri preostalih treh zadetkih hokejistov Los Angelesa, ki so s 4:2 odpravili Detroit in se še utrdili v vodstvu pacifiške divizije. V Staples Centru je po prvi tretjini bolje kazalo Red Wingsom. Po uvodnem zadetku Tylerja Toffolija sta ob koncu tretjine prednost gostom priigrala Tomaš Tatar in Aleksej Marčenko. Ob igralcu več je v 37. minuti izenačil Kopitar, na začetku zadnjega dela pa je Kingse v vodstvo popeljal Alec Martinez. V zadnji minuti je končni izid postavil Dwight King. Kopitar je s štirimi točkami izenačil svoj najboljši izkupiček sezone na eni tekmi. Štiri podaje je prispeval v zmagi Los Angelesa nad Vancouvrom ob koncu prejšnjega leta. Skupaj je v tej sezoni pri 35 točkah - 12 golih in 23 podajah. "Lahko smo zadovoljni. Važno je, da smo v seriji in da ne izgubljamo zaporednih tekem," je dejal Hrušičan, ki navdušuje tudi soigralce. Martinez je bil poln hvale na račun Slovenca: "Mislim, da je eden najboljših igralcev na svetu, a ima zaradi dejstva, od kod (geografsko) prihaja, premalo kredita." Jonathan Quick je v vratih Los Angelesa zaustavil 25 strelov, na drugi strani je Jimmy Howard zbral 27 obramb. Kralji, ki so od božiča osvojili 15 točk na devetih tekmah, so tako prekinili niz štirih zaporednih zmag Detroita. Na vrhu pacifiške divizije imajo enajst točk prednosti pred Arizono. LOS ANGELES - DETROIT 4:2 Toffoli 3. (podaja Kopitar), Kopitar 37., Martinez 42. (podaja Kopitar), King 60. (podaja Kopitar); Tatar 16., Marčenko 19. NY RANGERS - BOSTON 2:1 CALGARY - SAN JOSE 4:5 VANCOUVER - FLORIDA * 3:2 * - podaljšek VZHODNA KONFERENCA ATLANTSKA DIVIZIJA T Z P PK To FLORIDA PANTHERS 43 26 12 5 57 DETROIT RED WINGS 43 22 14 7 51 MONTREAL CANADIENS 43 23 17 3 49 BOSTON BRUINS 41 21 15 5 47 TAMPA BAY LIGHTNING 42 21 17 4 46 OTTAWA SENATORS 43 20 17 6 46 TORONTO MAPLE LEAFS 40 16 17 7 39 BUFFALO SABRES 42 16 22 4 36 METROPOLITANSKA DIVIZIJA WASHINGTON CAPITALS 42 32 7 3 67 NEW YORK RANGERS 42 23 14 5 51 NEW YORK ISLANDERS 42 22 15 5 49 NEW JERSEY DEVILS 43 21 17 5 47 PITTSBURGH PENGUINS 41 20 16 5 45 PHILADELPHIA FLYERS 40 18 15 7 43 CAROLINA HURICANES 43 18 18 7 43 COLUMBUS BLUE JACKETS 43 15 24 4 34 ZAHODNA KONFERENCA CENTRALNA DIVIZIJA T Z P PK To DALLAS STARS 44 29 11 4 62 CHICAGO BLACKHAWKS 44 27 13 4 58 ST. LOUIS BLUES 45 24 14 7 55 MINNESOTA WILD 42 22 12 8 52 NASHVILLE PREDATORS 42 19 16 7 45 COLORADO AVALANCHE 43 21 19 2 45 WINNIPEG JETS 42 19 20 3 41 PACIFIŠKA DIVIZIJA LOS ANGELES KINGS 42 27 12 2 57 ARIZONA COYOTES 41 21 16 4 46 VANCOUVER CANUCKS 43 17 16 10 44 SAN JOSE SHARKS 40 20 18 2 42 ANAHEIM DUCKS 41 17 17 7 41 CALGARY FLAMES 41 19 20 2 40 EDMONTON OILERS 43 17 23 3 37 Jest pa mislm da ma 35 točk - 12 golov pa 23 podaj ;) Najboljši možen odgovor na neuvrstitev na all-stars! RAY OF KOP' Danes je bil naš Kopi res v polnem sijaju. Sploh pa je v zadnjem času v ultra formi (9 tekem - 15 točk; 3 +12). Gledal sem sigurno čez polovico njegovih tekem v NHL-u, a je bila ta še posebej vredna bedenja. Hvala ti Anže! Prva podaja je bila res mojstrska. Še jaz bi dal gol, če dobim tako podajo. Bravo Anže. Upajmo tudi letos na finale. Tam pa je vse mogoče. Čestitke. še 9 zapored bo zakljičil sezono, kot točkovno najbolši kralj Da ,Kopi ima sedaj 35 točk ,kar ga uvršča na 1. mesto svojega moštva in 29 v ligi NHL. In kot zanimivost , npr. Malkin in Ovechkin imata le štiri točke več...... @ SP 2006 Zakaj ima Kopitar +/- 1 ce je sodeloval pri vseh golih? Goli z igralcem več v tej statistiki ne štejejo. Enako velja seveda tudi za zadetek, dosežen na izpraznjena vrata, t.i. EN (empty net). Prva podaja je solski primer nesebicnosti in pa zakaj v hokeju toliko veljajo podaje! BRAVO! Anza delodajalcu ne daje izbire pri podpisu nove pogodbe in zneska :P Prvi gol in takoj naslednja akcija na tem posnetku kažeta, zakaj je Kopitar za klaso boljši od vseh ostalih in zakaj statistika tega ne pokaže, ob tem da je ključen mož v obrambi... Filozofska fakulteta: Opravičevanje posilstev je nesprejemljivo in nevarno 12. 1. 2016, 5:00 42 Facebook Twitter Igor Pribac in Nataša Briški (foto: STA). Brez težav in povsem jasni so bili na Filozofski fakulteti UL: opravičevanje napadov in posilstev je “gotovo povsem nesprejemljivo in celo nevarno, saj predpostavlja, da je uresničevanje naših strasti in skritih sanj, ne glede na to, kakšne te so, nekaj samoumevnega ali celo dopustnega”. Filozofski fakulteti oz. predstojniku Oddelka za filozofijo Borutu Ošlaju, psihologu Borutu Pogačniku in Nataši Briški, znani aktivistki in urednici portala Metina lista, smo poslali povsem identično vprašanje: “Pripravljamo prispevek na temo spolnih napadov v Kölnu in komentarjev na te napade. Zanima nas, ali se vam zdi sprejemljivo, da nekdo opravičuje dejanja spolnih napadov in posilstev z izgovorom, da so se mladi moški pač znašli v zavetju gruče in teme in imajo na dosegu to, kar so vedno sanjali.” Preberite tudi: – Bolno – nekdanji sodelavec Danila Türka brani posiljevalce: ”Kaj pa naj naredi mlad moški v taki situaciji?” Filozofska fakulteta takšno opravičevanje strogo obsoja Odgovor predstojnika katedre za filozofijo je bil hiter in nedvoumen, četudi v vprašanju namenoma nismo zapisali, kdo je tovrstno razmišljanje objavil: “Ne vem sicer, kdo je dal to izjavo in kako se je glasila v originalu, vendar če je takšna, kot trdite, da je bila, potem je gotovo povsem nesprejemljiva in celo nevarna, saj predpostavlja, da je uresničevanje naših strasti in skritih sanj, ne glede na to, kakšne te so, nekaj samoumevnega ali celo dopustnega,” je bil jasen Borut Ošlaj. Pogačnik: Izjava je dokaz, da želijo nekateri opravičiti množično spolno nasilje Podobno odločen je bil tudi psiholog Borut Pogačnik, ki je komentiral, da je izjava preprosto dokaz, kako želijo nekateri opravičiti množično spolno nasilje. ”Ob tem mi pridejo na misel tudi meseci in leta služenja vojaškega roka v naši nekdanji skupni državi, kjer smo bili nekateri tam tudi po leto in pol ali celo dve leti, pa nam na misel ni prišlo, da bi se v kakšnem bosanskem mestu izživljali nad mimoidočimi dekleti in ženami,” je zapisal v svojem odgovoru. Natašo Briški zanimalo, kdo je avtor izjave Povsem drugače je reagirala Nataša Brški, urednica Metine liste. Na identično vprašanje, kako komentira tovrstna opravičevanja posilstev, je bila za razliko od jasnega odgovora predstojnika katedre na Filozofski fakulteti njen odgovor povsem drugačen. “Kdo je ta nekdo, ki naj bi to rekel? Kje je bilo objavljeno?” nam je odgovorila na naše vprašanje, če se ji zdi sprejemljivo, da nekdo opravičuje dejanja spolnih napadov in posilstev z izgovorom, da so se mladi moški pač znašli v zavetju gruče in teme in imajo na dosegu to, kar so vedno sanjali. “Vsakršna oblika nasilja, kjerkoli in kadarkoli je povsem nesprejemljiva, ne glede na poreklo storilca oz. storilcev. Pa naj gre za nasilje nad moškimi ali nasilje nad ženskami, v družini ali na ulici,” je v svojih odgovorih še dodala Nataša Briški. Briškijeva: ”To je le vaša interpretacija tvita dr. Pribca” “Komentar je zapisal filozof, predavatelj na Filozofski fakulteti Igor Pribac na socialnem omrežju (Twitter) kot komentar, zakaj naj bi bili nedavni spolni napadi na ženske v Kölnu sprejemljivi (kot je dodal kasneje, je to njegova antropološka razlaga dogodka). Citiram komentar: ”Si mlad moški in imaš naenkrat na dosegu to, kar si včasih videl na TV in v sanjah. Kaj storiš v zavetju teme in gruče?” smo pojasnili Nataši Briški in ji razkrili ime, četudi bi pričakovali, da odziv ni odvisen od avtorja izjave. Odgovor, ki smo ga prejeli, pa se je glasil: “To, da naj bi dr. Pribac s tvitom, ki ste ga priložili, sporočal, da so napadi na ženske v Kölnu sprejemljivi, je vaša interpretacija.” Briškijeva pozorna na vprašaj Dobro, lahko je to naša interpretacija, ampak aktivistko smo vprašali, kakšna je potem njena interpretacija tega tvita. Njen odgovor: “Kaj je imel gospod v mislih, se pa pri njemu pozanimajte :). Jaz vidim vprašaj na koncu tvita, ki ste mi ga poslali, vi ste mi poslali pa trditev.” Vprašaj, ki ga je na koncu znamenitega Pribčevega tvita poleg Nataše Briški zelo dobro videl tudi Borut Rončevič: “Si psihopat in imaš naenkrat na dosegu nemočno žrtev. Kaj storiš v zavetju teme? #pribac,” je zapisal na Twitterju. M. G. Vnovična zagotovila: Avstrija zavrača le prebežnike, ki lažejo glede državljanstva Od konca decembra doslednejši popis prebežnikov 12. januar 2016 ob 18:05, zadnji poseg: 12. januar 2016 ob 19:17 Ljubljana/Šentilj - MMC RTV SLO/STA Slovenije Avstrijci nikoli niso obvestili, da bi sprejemali zgolj še prosilce za humanitarno zaščito, ekonomske migrante pa zavračali, so zagotovili na vladnem uradu za komuniciranje. Tako so se danes odzvali na nekatera medijska poročanja in javnosti znova pojasnili, da Avstrija zavrača le tiste, katerih identiteta ne ustreza njihovim navedbam. O tem, da so Avstrijci zaradi povečane stopnje ogroženosti začeli dosledneje popisovati prebežnike, smo namreč poročali že konec decembra. Na vstopno točko Karavanke/Rosenbach so 26. decembra pripeljali več tolmačev, ki jezikovno preverjajo tujce, ali ti dejansko prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so njihovi državljani. Takrat so tudi začeli zavračati prve skupine tujcev, razlog zavrnitev pa torej ni bil v tem, da tujci prihajajo iz varnih držav oziroma z nevojnih območij. Avstrijski varnostni organi namreč sprejemajo tudi državljane Maroka, Alžirije, Irana in podobno, je že takrat zatrdila slovenska policija. Lani je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosilo 277 ljudi, največ iz Afganistana, Iraka in Irana. Sledijo Kosovo, Pakistan, Sirija in Ukrajine. Priznan status mednarodne zaščite je dobilo 45 tujcev. Upočasnjevanje sprejemanja novih prebežnikov Na UKOM-u sicer opozarjajo, da je zaradi prebežniške krize "več kot očitno, da so nastanitvene kapacitete posameznih držav članic vedno bolj polne, čemur se države prilagajajo in upočasnjujejo sprejem novih prebežnikov". "Temu se bo morala prilagoditi tudi Slovenija, predvsem zato, da se zagotovi ustrezna obravnava teh oseb in se prepreči, da bi se na našem ozemlju ustavilo večje število ljudi na poti, kot jim lahko zagotovimo ustrezno nastanitev in oskrbo," so poudarili v današnjem sporočilu za javnost. Sprejemanje po dogovoru Pojasnili so, da Avstrija že nekaj časa sprejema prebežnike iz Slovenije ob vnaprej dogovorjenih urah dnevno s tremi vlaki po maksimalno 540 ljudi in štirimi konvoji avtobusov s po največ 400 ljudmi. Za morebitne druge prevoze, ko število prebežnikov presega dogovorjeno dnevno kvoto, se mora slovenska policija posebej dogovoriti o kraju predaje. Dogovoru je slovenska policija prilagodila organizacijo dela, Hrvaška pa je do nedavnega pošiljala proti Sloveniji vlake v čim krajšem času po prihodu prebežnikov iz Srbije, brez voznega reda, tudi do 1.200 ljudi na enem vlaku, so še pojasnili na UKOM-mu in opozorili, da je bil hrvaški center v Slavonskem Brodu bolj ali manj stalno prazen. Na ta način zavrnjenih 1.532 prebežnikov Zaradi ukrepov avstrijskih organov, ki so s 26. decembrom lani začeli dosledno preverjati identiteto prebežnikov ob vstopu, se je začelo tudi zavračanje prvih prebežnikov in do ponedeljka jih je bilo na ta način zavrnjenih 1.532, so za STA pojasnili z ministrstva za notranje zadeve (MNZ). "Dogaja se namreč, da v naših postopkih pri registraciji tujci praviloma povedo pravo državljanstvo, ko pa jih pripeljemo avstrijskim varnostnim organom, ponovno skrivajo svoje pravo poreklo," so pojasnili in menili, da prebežniki to morda počnejo zaradi nadaljnjega zaprosila za mednarodno zaščito. Na ministrstvu so dodali, da "podobno kot Avstrija Sloveniji vrača migrante, pri katerih so v postopku ugotovili spremenjene podatke glede identitete ali državljanstva migrantov oz. osebe brez kakršnih koli dokumentov, tudi Nemčija zavrača migrante Avstriji". Zaradi laganja Avstrijcem dodatni prevozi Vse, ki jih Avstrija zavrne, sprejmejo in praviloma namestijo v center za tujce. "Z vsemi zavrnjenimi prebežniki je slovenska policija naknadno opravila dodatne razgovore glede identitete in državljanstva ter jih nato ponovno predala avstrijskim varnostnim organom," so še sporočili in pojasnili, da je bil tak postopek izveden pri vseh prebežnikih, razen pri tistih, ki so v Sloveniji zaprosili za azil oz. se je ugotovilo, da imajo prepoved vstopa v schengensko območje. "To pomeni dodatne prevoze tujcev v sprejemne centre, ponovno izvajanje identifikacijskih postopkov, kar je pri migrantih brez vseh dokumentov, sploh če nočejo pri tem sodelovati, zelo zahtevno," so še pojasnili na UKOM-u in spomnili, da je Slovenija takoj po novem letu že napovedala določene ukrepe glede sprejemanja beguncev iz Hrvaške. "Slovenija je v preteklosti že zavrnila tujce hrvaškim varnostnim organom, pri katerih je bilo ugotovljeno, da ne prihajajo iz ogroženih območij. Enako bo slovenska policija ravnala v primeru, da Avstrija sprejme odločitev, da te kategorije migrantov ne bo več sprejemala. Z namero so hrvaški organi že seznanjeni," so sporočili z MNZ-ja. Številni sestanki o tem Da bi poiskali čim učinkovitejše rešitve, so se konec tedna že sestali strokovnjaki mejnih policij Slovenije, Avstrije in Hrvaške, v sredo dopoldne pa se bosta na Šentilju sestala tudi generalna direktorja policije Slovenije in Avstrije, medtem ko je njun hrvaški kolega sodelovanje na tem sestanku zavrnil. O čimprejšnjem ukrepanju na evropski ravni pa bo v četrtek v Berlinu z nemško kanclerko Angelo Merkel govoril tudi slovenski premier Miro Cerar, so še napovedali na UKOM-u. T. H. "Nikogar nisem povabil, nikogar ne vabim in tudi vlada ni nikogar povabila," je še dejal avstrijski kancler. http://www.rtvslo.si/begunska-kriza/dunaj-na-nogah-saj-nemcija-v-avstrijo-dnevno-vrne-200-prebeznikov/383254 Vabila jih je Merklova, to je njen fiasko! *SLOVENIJA* TUDI NI VABILA NIKOGAR! A zdaj bi pa Avstrija tudi kar malo zapirala??...namesto da bi skupaj varovali naš Schengen oz. povsem zunanje meje EU! Ograja, pa ne to skrpucalo, ki ga odpihne malo večji val, bo morebiti še kako potrebna, glede na brezjajčno in egoistično, v Nemčiji od občutka kolektivne krivde nacizma povsem shizofreno (ne-)politiko nekaterih evropskih držav. Višegrajci izzvzeti. glejte, še idol ateistov, Richard Dawkins trdi, da je krščanstvo branik pred nečim slabšim. prenehajmo se sprenevedati! Richard Dawkins says Christianity is a "bulwark against something worse." http://trib.al/T9dSLWq Dunaj na nogah, saj Nemčija v Avstrijo dnevno vrne 200 prebežnikov Nemška ministra predstavila načrt za hitrejši izgon obsojenih tujcev 12. januar 2016 ob 21:06, zadnji poseg: 12. januar 2016 ob 21:56 Berlin, Dunaj - MMC RTV SLO/STA Nemška policija na dan zavrne okoli 200 prebežnikov in jih na meji vrne nazaj v Avstrijo, zaradi česar zahteva avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner nujen sestanek z nemško kanclerko. Nemčija, ki je lani sprejela 1,1 milijona prebežnikov, je začela tiste, ki ne želijo zaprositi za azil, vračati v Avstrijo. Avstrija se je tako znašla pod bremenom, da bo morala sprejeti vse v Nemčiji zavrnjene prosilce za azil, česar pa, tako kot njena severna soseda, ne želi storiti. Preberite tudi: Vnovična zagotovila: Avstrija zavrača le prebežnike, ki lažejo glede državljanstva "Nemčija mora biti poštena ob dejstvu, da njena vrata za vse begunce niso več brezpogojno odprta" in "treba se bo odpovedati neomejeni kulturi dobrodošlice," je dejala za avstrijski časopis Kronen Zeitung avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki je imela v mislih odločitev nemške kanclerke Angele Merkel o prekinitvi strogega preverjanja prebežnikov. A Nemčija je vmes ponovno uvedla določeno stopnjo preverjanja. Avstrijska ministrica je zato danes pozvala k srečanju nemške kanclerke in avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, da bi razpravljala o vedno bolj nekoordiniranem odzivu na prihode prebežnikov. Tudi Avstrija bi prebežnike zavračala že na meji Faymann je v preteklosti javno že izrazil svoje mnenje za ostrejši nadzor državne meje. "Če nekdo ne bo verodostojno povedal, zakaj želi priti v Avstrijo, ga tudi ne bomo spustili v državo," je bil jasen. Ob tem pa je avstrijskim ministrstvom za obrambo, notranje in zunanje zadeve že naročil, naj preverijo pravno podlago za zavračanje ekonomskih migrantov na sami meji. "Nikogar nisem povabil, nikogar ne vabim in tudi vlada ni nikogar povabila," je še dejal avstrijski kancler. Med tem pa njegov namestnik Reinhold Mitterlehner, iz vrst socialnih demokratov (ÖVP) vztraja pri stališču, da mora Avstrija postati manj privlačna za prebežnike z vidika socialne podpore. Tudi vojni begunci in ne samo ekonomski migranti želijo po besedah Mitterlehnerja v Avstrijo priti iz ekonomskih vzgibov, meni Mitterlehner, ki poudarja, da mora Avstrija postaviti zgornjo mejo števila prebežnikov, ki vstopijo v državo. Nemčija z načrtom za hitrejši izgon tujcev Nemška ministra za notranje zadeve Thomas de Maiziere in pravosodje Heiko Maas sta predstavila smernice za zaostritev zakonodaje, po kateri bi iz države lahko hitreje izgnali tujce, ki bi bili obsojeni za kaznivo dejanje; izgon bi veljal za vse tujce, ki bi bili zaradi povzročitve telesne poškodbe, umora, posilstva, spolnega napada ali požiga obsojeni na več kot leto dni zaporne kazni. Dozdajšnja zakonodaja je ukrep deportacije predvidevala za kazniva dejanja nad dve leti zaporne kazni, po novem pa bi izgon veljal tudi za pogojne kazni. "To je težek, a pravi odgovor države," je dejal de Maiziere in dodal, da bi ti predlogi lahko predstavljali tudi temelj prepotrebne pravosodne reforme v Nemčiji. Maas pa je dodal, da morajo v Nemčiji kriminalce konsistentno kazensko preganjati. Ministra sta še napovedala, da bosta zakonski osnutek predstavila čim prej. De Maiziere ga želi predstaviti vladi še ta mesec. Tudi Angela Merkel meni, da bi moral predlog zakona začeti veljati čim prej, zato se je zavzela, da bi ga bundestag sprejel po hitrem postopku. Obvestilo uredništva: Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj. Napad Islamske države v Istanbulu: Žrtve nemški turisti 12. 1. 2016, 10:17 92 Facebook Twitter Foto: Twitter Eksplozijo v Istanbulu, v kateri je danes umrlo najmanj 10 ljudi, 15 pa je ranjenih, je zakrivil samomorilski napadalec iz Sirije, pripadnik borcev Islamske države, je v Ankari izjavil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Napad je ostro obsodil in ocenil, da je Turčija prva tarča vseh terorističnih organizacij, dejavnih v regiji. Na eni izmed najbolj turističnih točk Istanbula, na trgu med Modro mošejo in muzejem Hagia Sofia, je danes odjeknila močna eksplozija. Med mrtvimi so bili večinoma tujci. Po poročanju lokalnih medijev se je napadalec razstrelil sredi skupine nemških turistov. Erdogan: Spričo terorja moramo držati skupaj “Ostro obsojam teroristični napad, ki ga je izvedel samomorilski napadalec sirskega izvora,” je dejal Erdogan. Ob tem je obžaloval, da je napad terjal žrtve, med katerimi so tudi tujci: “Ta incident je znova pokazal, da moramo spričo terorja držati skupaj.” Erdogan je sicer poudaril še, da Turčija ne bo delala razlik med imeni ali okrajšavami terorističnih skupin. “Prva tarča vseh terorističnih skupin, dejavnih v regiji, je Turčija. Ker se Turčija proti vsem bori z enako odločnostjo,” je dodal. Turčija napovedala boj tudi proti Kurdski delavski stranki Turčija poleg boja proti IS na vseh ravneh hkrati bije tudi vojno proti prepovedani Kurdski delavski stranki (PKK). Na pretežno kurdskem jugovzhodu Turčije se tako od sredine lanskega leta, ko je propadel mirovni proces med Ankaro in Kurdi, krepi nasilje. V spopadih je v zadnjih mesecih umrlo več sto ljudi. Na nekaterih območjih so oblasti uvedle policijsko uro. BBC-jev dopisnik iz Istanbula Mark Loven je razkril, da je v zadnjih mesecih tam prišlo do občasnih napadov s strani skrajno levičarske skupine v Istanbulu. Turčija je bila že večkrat žrtev terorističnih napadov s strani Islamske države, dva samomorilska napada v Ankari sta v oktobru terjala več kot 100 smrtnih žrtev. Britanski pogoj za vračanje s Koroške je bil, da partizani potem zapustijo Koroško. In so jo. Trst je spadal pod ingerenco Američanov. In zato je največja zgodovinska škoda za Slovence ta, da Američani niso zasedli Slovenije. Oni bi bili pravi in zaresni osvoboditelji Slovenije. Nič čudnega in nič novega, kaj so pa pričakovali IS se je razkropil ne sam po EU ampak tudi drugje. Na napad se je odzvala nemška kanclerka Angela Merkel: "Resno nas skrbi informacija, da so bili v bverjetno v napadu ubiti ali ranjeni nemški državljani." Mutti Merkel bo še večkrat zaskrbljena. V Nemčijo je pripeljala vsaj nekaj sto ljudi ki so voljni narediti podobno a v nemških mestih. Zločin v Kölnu je bilo samo testiranje. Kdaj bo Nemcem in drugim Evropejcem jasno da muslimani niso hvaležni za pomoč in da ne poznajo sočutja do nevernikov. med ubitimi največ nemških turistov Napovedujem konec begunske krize in okrepitev koncepta "trdnjave Evrope". Nekaj mi govori, da bo Turčija svoje podpiranje IS pod krinko še drago plačala. Nemci hodijo v Turčijo, a jih še nimajo sami dovolj? Turčija odločno proti IS-ju? Dajte no! Mogoče bo kakšna predstava za javnost. Ocena slavne Univerze v Oxfordu: Erjavec v letu 2015 poskrbel za največji škandal mednarodnega prava 14. 1. 2016, 5:00 93 Facebook Twitter Foto: STA Kateri so bili najpomembnejši dogodki v letu 2015, ki bodo verjetno spremenili obliko in obseg mednarodnega pravnega reda v prihodnjih letih? Na znameniti Univerzi v Oxfordu so naredili lestvico 10 najpomembnejših dogodkov. Prav na zadnje mesto se je uvrstila tudi afera, ki so jo v zvezi z arbitražo zakuhali pri Erjavčevih. Afera, ki je pristala na zadnjem mestu te lestvice, morda ni najpomembnejša, so zapisali na Oxfordu, zagotovo pa je prispevala k največjemu škandalu v mednarodnem pravu. In kateri so bili sicer najpomembnejši dogodki? 1. Sprejetje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah V letu, v katerem so bile novice običajno bolj slabe, je sprejetje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah izstopalo kot zelo pozitiven dogodek. Sporazum je izpostavljen kritikam, njegov uspeh pa bo odvisen od izvajanja, vendar je spodbudno, da je v zvezi s tako spornimi vprašanji, kot je spreminjanje nacionalnih energetskih politik v korist globalnega okolja, še vedno mogoče doseči mednarodni sporazum. 2. (Nadaljnja) internacionalizacija vojne v Siriji Državljanska vojna v Siriji je sprožila že mnoga zelo težka pravna vprašanja, vendar pa je boj proti ISIS pritegnil k sodelovanju številne tretje države in s tem ustvaril še nekaj zelo perečih problemov v zvezi z zakonom o uporabi sile. Je vojna notranja ali mednarodna ali oboje – in kaj to pomeni za uporabo prava glede oboroženih spopadov? So države, kot sta Francija in Združeno kraljestvo, zdaj v vojni s Sirijo, in če so, kaj to pomeni? Je Rusiji dovoljeno napadati sirske upornike in ISIS, ker jo je povabil Asad? Stališča članic v zvezi s temi vprašanji, akademske razprave in morebitni prihodnji sodni izzivi bodo krojili razvoj vojnega prava. 3. Begunska kriza v Evropi Gledajoč skozi prizmo mednarodnega prava je morda najbolj pomembna lekcija begunske krize v Evropi neuspeh prava, ki bi ob pomanjkanju politične volje pomembno prispevalo k odpravljanju humanitarne katastrofe. Konvencija o beguncih iz leta 1951 je glede statusa, ki ga daje beguncem, jasna, številni mednarodni sporazumi o človekovih pravicah pa določajo najmanjšo stopnjo zaščite, do katere ima pravico vsak človek. Toda ob pogojih, ki so jih utrpeli mnogi begunci, je postalo boleče jasno, da mednarodnemu pravu manjkajo sposobnosti za izvrševanje zakonov. Nekoliko bolj razveseljivo je, da je francosko sodišče na podlagi mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic v begunskem taborišču v Calaisu odredilo izboljšanje razmer, in sicer zlasti za mladoletnike. 4. Pogajanja in sprejetje velikih regionalnih trgovinskih poslov V letu, ki je bilo priča propadu dolgotrajnih pogajanj Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Dohi, je bila regionalna prosta trgovina bolj pomembna kot kdajkoli prej. 5. Naraščajoča napetost v Južnem kitajskem morju Lani so napetosti med Kitajsko in njenimi sosednjimi državami v Južnem kitajskem morju, kakor tudi med Kitajsko in Združenimi državami Amerike še naraščale, zaradi česar so se okrepile vojaške patrulje za zagotovitev svobodne plovbe. Kitajska je bila obtožena, da številne čeri in grebene v regiji umetno širi zato, da bi jih spremenila v otoke, ki zagotavljajo več pomorskih pravic. V oktobru so na arbitražnem senatu mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS) odločili, da je le-to pristojno za odločanje o utemeljenosti terjatev Filipinov do Kitajske. Kitajska je razprave bojkotirala. 6. Palestina postala članica Mednarodnega kazenskega sodišča V januarju je Palestina vložila deklaracijo na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), sprejela njegovo pristojnost in uradno pristopila k Rimskemu statutu. Tožilec ICC je nemudoma začel s predhodnim pregledom razmer v Palestini, da bi se ugotovilo, ali je potrebna ustrezna preiskava. Ta pregled je v teku, strokovno mnenje pa je, da je zelo malo verjetno in morda tudi nezaželeno, da bi prišlo do popolne preiskave. 7. Državni nadzor in pravica do zasebnosti Vprašanja o zasebnosti in nadzoru so ostala v ospredju razprav v zvezi z mednarodnim pravom, pri čemer je britanska vlada v novembru napovedala osnutek zakonodaje, ki bo policiji in varnostnim službam omogočala, da spremljajo uporabo interneta državljanov. V decembru so bile iz prelomne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) razvidne resne pomanjkljivosti v ureditvi državnega nadzora spleta v Rusiji, ki je tako kršila pravico do zasebnosti. Da bi poudarila pomembnost tega vprašanja, je Organizacija združenih narodov (OZN) imenovala svojega prvega posebnega poročevalca za pravico do zasebnosti. 8. Nadaljevanje polemike o investicijski arbitraži Kritika investicijske arbitraže se je nadaljevala, komentatorji pa so bili vznemirjeni zaradi predlaganih določb o arbitraži v čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP). 9. Glavne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice glede konflikta v Gorskem Karabahu V dveh prelomnih sodbah (Chigarov in drugi proti Armeniji in Sargsyan proti Azerbajdžanu) je Evropsko sodišče ugotovilo, da sta Armenija in Azerbajdžan kršila pravice posameznikov, ujetih v ta zamrznjen, a naraščujoč konflikt. Sklepi sodišča so obravnavali pomembna vprašanja o razsežnosti Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in o potrebi po vzpostavitvi komisij za premoženjske zahtevke ter bodo verjetno vplivali na rezultate tisočih podobnih tožb, ki še potekajo na ESČP. 10. Hrvaška proti Sloveniji, arbitražni prisluškovalni škandal Morda to ni bil eden izmed najpomembnejših dogodkov v letu 2015, so zapisali na Oxfordu, a je bil eden izmed najbolj škandaloznih: razkritje, da so bili skrivaje zabeleženi prepovedani telefonski klici med slovenskim arbitrom in slovenskim zastopnikom v arbitraži s Hrvaško glede mejnega spora. Posnetki so pokazali, da sta omenjena sodelovala pri tem, kako zagotoviti najboljši možen izid za Slovenijo. Slovenski arbiter je odstopil, Hrvaška pa se je iz postopka umaknila, a se arbitraža nadaljuje, dogovor pa naj bi bil sklenjen v letu 2016. M. K. po Oxford University Press [Video] To je ogabna arabska “igra” posiljevanja. Poglejte si ‘Taharrush gamea’. 14. 1. 2016, 5:00 52 Facebook Twitter Foto: printscreen/Youtube ‘Taharrush gamea’ je arabska besedna zveza, ki opisuje skupinski spolni napad na ženske. Ta vrsta zločina se ponavadi izvede na javnih prireditvah. Mladi moški izkoristijo gnečo ljudi, ki se zbere, tako imenovani »notranji krog« se potem spravi na žrtev, »zunanji krog« pa zamoti druge ljudi v bližini, da ne vidijo zločina. “Zvezna kriminalistična polica je bila obveščena o fenomenu skupinskega spolnega napada na ženske, ki se v arabskih državah imenuje ‘taharrush gamea’. Do sedaj tega fenomena v Nemčiji nismo zaznali,” so sporočili iz Urada nemške zvezne kriminalistične policije. “Zdaj se bodo politiki zbudili. Zdaj bodo ljudje zahtevali od vlade, da se ta nora politika priseljevanja ustavi. Tega preprosto ne moremo tolerirati. Želimo enakopravne države, v katerih imajo ženske lahko javno življenje. Če evropske države želijo enakost med moškimi in ženskami, potem moramo to muslimansko invazijo ustaviti,” je bila v prispevku jasna Ingrid Carlqvist. Glavni kandidat je Igor Kokoškov Zdovc vendarle ne bo nadaljeval reprezentančne zgodbe? Avtor: Marko Rabuza V ponedeljek bo po izvršnem odboru KZS znano, kdo bo selektor. Dolgo časa se je zdel odgovor lahek - nadaljevanje zgodbe z Juretom Zdovcem. A v zadnjih dneh se pojavlja novo ime. Se Jure Zdovc poslavlja? Več bo znanega v ponedeljek. Se Jure Zdovc poslavlja? Več bo znanega v ponedeljek. Po septembrskem prvenstvu se je kot najverjetnejši kandidat za nadaljevanje reprezentančne zgodbe, čeprav mu je pogodba z zvezo poteka, zdel Jure Zdovc, vendar po zadnjih podatkih ni več tako. Slovenija bi lahko v ponedeljek dobila novo ime na selektorskem stolčku. Zdovc je pred kratkim prevzel atenski klub AEK, ki se želi boriti za visoka mesta v grškem prvenstvu, njegovo vodstvo pa naj ne bi bilo preveč navdušeno, da bi Konjičan poletje namesto klubu namenil še reprezentanci, so poročale Slovenske novice. Kot glavnega kandidata se pred ponedeljkovo sejo tako omenja Srba Igorja Kokoškova, ki je bil v igri za selektorski stolček že po EP 2013 v Sloveniji, ko je mesto zapustil prvi tuji selektor Slovenije Božidar Maljković. Takrat so se na zvezi, kjer danes niso želeli komentirati zadev, odločili za vrnitev Zdovca, kot kaže, pa bodo v ponedeljek ustoličili drugega tujega (spet srbskega) selektorja Slovenije. Žal mi je,da Zdovc ne bo več selektor. Iz mojega vidika ni bil slabi selektor. KZS je tako cela srbska postala in nisem nič kaj drugega pričakovala. Ja,sedaj bo G. Dragič vesel,ko bo Kokoškov selektor. zdovc je edini pravi selektor za našo reprezentanco, če pa nimaš igralcev pa pač nemoreš pričakovat medalje, smo imeli pa zelo všečno igro pod njegovim okriljem hvala Jure in srečno Škoda za Zdovca, ampak sem prepričan, da bo slo reprezentanco še kdaj vodil. Samo vprašanje časa je, kdaj bo prevzel kak top klub. +2 Če je to privatiziranje reprezentance s strani dragića oz. kakšnega srpskega lobija od zadaj, grem lahko samo še bruhat.... in iskreno upam da ne bom sedaj gledal indijansko košarko, ker dragiću to paše, da se 'eksponira'..... Zdovcu pa želim čim več uspeha! Kakorkoli obračam, je bil zame naš najboljši selektor! Ustavni sodnik: “Merklova je z migrantsko politiko zgodovinsko kršila ustavo” 14. 1. 2016, 13:57 29 Facebook Twitter Foto: epa Eden od najbolj uglednih nemških ustavnih sodnikov je povedal, da je Angela Merkel zgodovinsko kršila nemško ustavo, saj ji ni uspelo zadostno zaščititi nemških meja. V poročilu, ki ga je naročila Krščanska socialna unija (CSU), je sodnik Undo di Fabio povedal, da je nemška vlada vezana z ustavo, da prevzame nadzor meje, če so ogrožene evropske institucije. Di Fabio, ki je tudi sam iz migrantske družine, dodaja, da je treba ob prevelikem migrantskem prilivu in neupoštevanju Dublinskega dogovora odločno ukrepati. To pa nemški vladi ni uspelo. S tem je vlada storila zgodovinsko kršitev ustave, je bil jasen Di Fabio. “Nemški zakon ne zagotavlja varnosti vsem prebivalcem sveta” To je povedal Di Fabio kot odgovor na nemško migrantsko politiko, ki domnevno le pomaga beguncem uiti vojni in preganjanju. Poročilo je zelo zgovorno, sploh za nemške varnostne organe, saj v ustavi piše, da “se smejo Nemci, če ni druge možnosti, upreti kateri koli osebi, ki bi kakor koli ogrozila nemški ustavni red.” “Vsi Nemci imajo pravico, da se uprejo vsaki osebi, ki bi imela željo ukiniti nemški ustavni red. To lahko storijo, če se na drugačen način tega ne da preprečiti,” piše v nemški ustavi. Nemci želijo kazensko preganjati Merklovo zaradi veleizdaje Že v oktobru je skupina nemških državljanov ovadila Merklovo zaradi njene politike “odprtih vrat”, nemško tožilstvo pa je prejelo že več kot 400 pisem, v katerih pisci naprošajo tožilstvo, naj sproži preiskavo v možnost, da je Merklova kriva veleizdaje, še poroča Breitbart. V pismih državljani trdijo, da je vsak, ki želi na silo spremeniti Nemško republiko, kriv veleizdaje. Menijo, da sto tisoči migrantov, ki jih je Merklova spustila v Nemčijo ustrezajo temu opisu, saj na silo spreminjajo nemško družbo. A. R. Slovenka v peklu terorističnega napada: "Če so belci migali, so jih še enkrat ustrelili" Antropologinja Liza Debevec vrsto let živela v Burkina Fasu 17. januar 2016 ob 19:32, zadnji poseg: 17. januar 2016 ob 20:26 Ouagadougou - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija "Molila sem, čeprav nisem verna, in upala, da bo čim prej konec, čakala, da me bodo rešili, a po dveh urah so napadalci še kar prihajali in odhajali in streljali. Slišali so se glasovi umirajočih ljudi, njihovo hropenje, vedela sem, da če se premaknem, bom mrtva," razlaga Liza Debevec. Slovenska antropologinja in raziskovalka, ki je sicer vrsto let živela v Burkina Fasu, danes pa živi in dela v Etiopiji za mednarodni inštitut za upravljanje z vodo (IWMI), je teroristične napade v burkinafaški prestolnici Ouagadougouju preživela tako, da se je skrila za klop v kotu lokala Capuccino, kjer so islamski skrajneži iz Al Kaide islamskega Magreba v petek izvedli krvave napade ter v dveh hotelih in lokalu ubili 29 ljudi 18 različnih narodnosti, ranjenih je bilo 56 ljudi. Za tarčo so si vzeli predvsem belopolte tujce. Debevčeva je bila v lokalu s tremi burkinafaškimi prijatelji - svojo najboljšo prijateljico, njeno osem mesecev nosečo hčerko in njenim zetom. "Ura je bila sedem, ravno smo hoteli oditi, naročili smo taksi, a so povedali, da bo trajalo pol ure. In ob 19.30 odjekne nekakšna eksplozija. Najprej sem mislila, da je počila elektrika ali petarda, že po nekaj sekundah pa je postalo jasno, da gre za napad in da streljajo na nas. Teroristični napad, ki sem ga takoj povezala z islamskimi skrajneži, ker smo slišali neko čudno arabščino, ne pa jezik iz Burkine. Burkino dobro poznam, tako da vem, da niso bili burkinski napadalci," razlaga. "Skrila sem se v kot in se ulegla za klop, ki na srečo ni bila fiksirana ob steno, in se zaščitila pred streli. Tako sem ležala dobri dve uri, streljali so povsod, hodili naokoli, slišala sem glasove in jasno mi je bilo, da če me vidijo, me bodo ustrelili, če me ne, pa mogoče še je upanje. Vseskozi me je bilo strah, da se mi stopala ven vidijo, a se nisem smela premakniti, da me ne bi opazili. In tako sem ležala in molila, čeprav nisem verna, in upala, da bo čim prej konec, ves čas čakala, da me bodo prišli rešit, nekaj, a sem bila tam dve uri in četrt, oni pa so še kar prihajali in odhajali, streljali, potem še posebej streljali vsakogar, ki so ga videli, da se še premika, slišali so se glasovi ljudi, ki so umirali, ki so hropli ... tudi otroka. Čas je tako čudno tekel, čeprav sem imela uro, ampak nisem mogla pogledati." Mislila, da se bo zadušila Ko se je stemnilo, so napadalci odprli plin in Debevčeva je zaslišala prasketanje ognja in zavohala dim. "Potem nisem več razmišljala, da me bodo ustrelili, ampak da se bom zadušila ali zgorela tam notri in kako bi prišla ven. Slišala sem, da so ljudje začeli hoditi, a nisem vedela, ali niso morda napadalci. Slišala sem lom stekla in ponovno tišina in ponovno koraki. Zdelo se mi je, da so ljudje začeli lesti ven, in sem vstala, skušala sem najti telefon v torbici, a ga nisem našla, sem pa vzela svoj potni list, ki je bil prestreljen, denarnica se mi je zdela za beg pretežka. Približala sem se oknu, bil je dim povsod, videla nisem nič, niti ljudi, tako, da ne vem, ali sem hodila čez njih, da sem prišla ven, ne vem, vem pa, da sem morala čez neke prepreke, a nisem razmišljala, po čem hodim, samo, kako bom prišla ven, čez razbito okno in na teraso, da bi poiskala zavetje. Videla sem ljudi, ki so malo pred menoj prišli ven in se skrivali pod avtomobili." Preživeli so se nato skrili na dvorišču sosednje stavbe, za ogromnim akumulatorjem in škatlami, kjer so čakali kako uro, preden je prišla vojska in žandarmerija, ki jim je pomagala stran od dogajanja. "Potem je trajalo še kar nekaj časa, da je do mene prišla noseča hči moje prijateljice in sem se nehala ukvarjati s sabo in se posvetila njej. Z reševalci smo jo peljali do kraja, kjer je bilo več vojske, a je nastal problem, kako prečkati cesto, ker je bil rešilni avtomobil na drugi strani ceste, avtomobila pa niso hoteli pripeljati do nas, saj da je preveč nevarno, zato da moramo en po en teči prek z vojaki, kar se mi je zdelo grozno, ker nisem vedela, ali so kje kakšni ostrostrelci," razlaga. "Prijateljico je rešilo truplo belca" V stavbi nasproti so nanje že čakali francoski reševalci in zdravniki, ki so jim nudili prvo pomoč. "Jaz sem imela samo globoko prasko na kolenu, ko sem se plazila čez steklo, a moja noseča prijateljica je pa vmes padla na trebuh, kar je bil glavni strah, pa precej je bila porezana, ker se je izkazalo, da je bila ona tista, ki je razbila steklo, ker ni več mogla dihati in je šla iskat zrak in nam vsem odprla pot ven iz lokala." Čeprav so sprva poročali, da so bile žrtve napadov večinoma samo v hotelu Splendid, priljubljenem med tujci in uslužbenci Združenih narodov, Debevčeva pravi, da je bilo tudi v lokalu več žrtev, saj so bile v njem večje skupine belcev. "Mojo nosečo prijateljico je rešilo to, da je mrtev belec ležal na njej - dobesedno je na njej umrl, njegovo telo pa jo je zaščitilo, ko so streljali. Videla jih je, ko so prihajali nazaj in če so belci migali, so jih še dodatno ustrelili." S prijateljico sta nato noč preživeli v bolnišnici, nista pa vedeli, ali sta njena mama in mož napad preživela. "Proti jutru so naju poklicali njeni sorodniki in povedali, da je njen mož dal izjavo za France 4, da je živ, nismo pa vedeli, kje. O njeni mami, moji najboljši prijateljici, ki jo poznam že 18 let, pa nismo imeli nobenih informacij. Nazadnje smo izvedeli, da se je rešila, ko so varnostne sile vstopile v lokal in iz njega rešili še kar nekaj ljudi. Z njo se še nisem kaj dosti pogovarjala o napadu, ker je bila zelo v šoku, saj je bila v lokalu kar 12 ur, kjer je ležala in se delala mrtvo, saj so napadalci hodili nazaj, jih brcali in preverjali, ali so živi. Truplo je igrala 12 ur, zato je v hudem šoku, pa tudi zato, ker je bila prepričana, da smo vsi umrli." Debevčeva je trenutno pri prijateljih, se pa namerava konec tedna vrniti v Etiopijo - potni list je medtem dobila nazaj, čeprav prestreljenega. Kljub kalvariji, ki jo je preživela, pravi, da se v Burkini, kamor hodi že skoraj 20 let, tokrat pa je bila v državi na službeni poti, počuti zelo varno, to zahodnoafriško državo pa ima za svoj dom, čeprav ne živi več tam. "Nikdar se mi ni zdelo, da se to lahko zgodi v Burkini, čeprav zdaj pravijo, da je klasična tarča. Upam, da se uredi, rada bi se še naprej vračala v Burkino, navezana sem na tukajšnje ljudi." Službeno pot bi sicer morala Debevčeva nadaljevati v Gani, a je obveznosti odpovedala, saj pravi, da bi se trenutno rada samo odpočila od dogodkov. Večer po napadu je šla s prijatelji na večerjo, saj, kot pravi, življenje v prestolnici teče dalje, a se ni počutila najbolj prijetno. Umrla tudi švicarska poslanca Med ubitimi tujci je šest Kanadčanov, po dva Švicarja in Francoza, Nizozemec, Ukrajinec in Američan, nacionalnost preostalih žrtev pa še ni znana. Pri švicarskih žrtvah gre za poslanca Jean-Noela Reya in Georgieja Lamona, ki sta prišla v Burkina Faso na odprtje šolske menze. Nizozemska žrtev je 67-letni Arie Houwelig, ki je delal za človekoljubno organizacijo. Američan Michael James Riddering je bil misijonar, ki je živel in deloval v Burkina Fasu. Narod Burkina Fasa je v šoku, je v nagovoru, ki sta ga prenašala radio in televizija, dejal predsednik države Roch Marc Christian Kabore, ki je predsedniški položaj zasedel šele prejšnji mesec. "Prvič v zgodovini je naša država postala žrtev vrste barbarskih terorističnih napadov," je dejal Kabore in dodal, da bo ljudstvo Burkina Fasa iz te vojne proti teroristom izšlo zmagovito. Odgovornost za napad je prevzela teroristična skupina Al Kaida v islamskem Magrebu, Al Murabitun, ki ima sedež v sosednjem Maliju, vodi pa jo zloglasni alžirski skrajnež Moktar Belmoktar. Notranji minister Burkina Fasa, Simon Compoare, je dejal, da so identificirali trupla treh "zelo mladih" džihadistov, vse trije so bili moški. Zaradi občutljivih okoliščin dogodka je komentiranje pod novico onemogočeno. Največ žrtev je bilo v elitnem hotelu Splendid, priljubljenem med tujci. Foto: Reuters Debevčeva je doktorirala iz socialne antropologije na temo vsakdanjega življenja v Burkina Fasu leta 2005 na škotski univerzi St. Andrews. Foto: Osebni arhiv S prijateljico se še nisem kaj dosti pogovarjala o napadu, ker je bila zelo v šoku, saj je bila v lokalu kar 12 ur, kjer je ležala in se delala mrtvo, saj so napadalci hodili nazaj, jih brcali in preverjali, ali so živi. Truplo je igrala 12 ur. Lokal Capuccino, kjer je Debevčeva preživela napad. Foto: Reuters To je bil najhujši napad v Burkina Fasu v zadnjih letih. Foto: Reuters Mojo nosečo prijateljico je rešilo to, da je mrtev belec ležal na njej - dobesedno je na njej umrl, njegovo telo pa jo je zaščitilo, ko so streljali. Videla jih je, ko so prihajali nazaj in če so belci migali, so jih še dodatno ustrelili. Po napadu. Foto: Reuters Ožgana zunanjost hotela Splendid po napadu. Foto: Reuters Prevc z novim rekordom Kulma svetovni prvak! Za meter izboljšal včerajšnji dosežek 16. januar 2016 ob 13:47, zadnji poseg: 16. januar 2016 ob 17:55 Kulm - MMC RTV SLO Na Kulmu so zaradi vetra odpovedali zadnjo serijo tekme SP-ja v smučarskih poletih. Peter Prevc je v tretji seriji pristal pri novem rekordu letalnice (244 m) in postal svetovni prvak! V Avstriji je snežilo, nekaj težav so organizatorji imeli že med tretjo serijo, a ne tako velikih, da bi bila ogrožena. Prevc, ki je bil meter daljši kot v petek v prvi seriji, si je priskakal 3,3 točke prednosti pred Norvežanom Kennethom Gangnesom. Ta je za dobro točko vodil po včerajšnjih dveh serijah, a v soboto ni uspel ubraniti naskoka pred najboljšim Slovencem. V tretje je z enega naleta nižje kot Prevc poletel 238,5 metra in se moral zadovoljiti s srebrom. Bron je osvojil Avstrijec Stefan Kraft, za Prevcem je zaostal slabih 11 točk. Četrti je bil še en Norvežan Johan Andre Forfang, ki je z 240 metri dosegel drugo daljavo dneva, a ob doskoku padel. Sledila sta še veteran Noriaki Kasai in branilec naslova izpred dveh let iz Harrachova Severin Freund. Jurij Tepeš je končal na 9. mestu, Robert Kranjec na 10., Anže Lanišek pa na 12. Prevc: Ni bilo dosti prostora za napake "Dvoboj je bil res zelo zanimiv, glede na to, da smo bili narazen le eno točko. Danes se mi je pri doskoku uspelo obdržati na nogah. Užitka ni bilo. Spet se je bilo treba zbrati in narediti dober skok. Ni bilo dosti prostora za napake. Na srečo se je vse super izšlo," je v prvi izjavi za TV SLO dejal Prevc, ki je kljub ekstremni daljavi poskušal doskočiti v telemark. Izjemen uspeh je pod letalnico bučno proslavila množica več tisoč slovenskih navijačev. V poskusni seriji je skakalec iz Dolenje vasi letel 221,5 metra, Gangnes pa 238 metrov. Norvežan je ob vožnji v iztek na nekoliko razmehčanem doskočišču padel, a se ni poškodoval. To sta bila tudi najboljša poleta poskusne serije. V nedeljo ob 14.00 bo na Kulmu še ekipna tekma, kjer bodo Slovenci znova v igri za najvišja mesta. Končni vrstni red: daljave točke 1. P. PREVC SLO 244,0 640,1 2. K. GANGNES NOR 238,5 636,8 3. S. KRAFT AVT 226,5 629,2 4. J. A. FORFANG NOR 240,0 602,0 5. N. KASAI JAP 220,0 600,4 6. S. FREUND NEM 223,5 565,3 7. A. FANNEMEL NOR 175,5 543,9 8. R. FREITAG NEM 231,0 542,8 9. J. TEPEŠ SLO 220,0 535,5 10. R. KRANJEC SLO 210,0 534,9 11. M. HAYBÖCK AVT 228,0 533,7 12. A. LANIŠEK SLO 204,5 523,5 13. V. DESCOMBES FRA 206,0 520,5 14. A. WELLINGER NEM 211,5 520,0 15. D. KUBACKI POL 206,5 519,1 Po petku: daljavi točke 1. K. GANGNES NOR 236,0/216,0 419,4 2. P. PREVC SLO 243,0/213,5 418,1 3. S. KRAFT AVT 226,5/220,0 415,6 4. J. A. FORFANG NOR 230,0/216,5 415,0 5. N. KASAI JAP 240,5/215,0 409,0 6. A. FANNEMEL NOR 234,0/214,5 397,6 7. S. FREUND NEM 209,5/203,0 370,5 8. R. KRANJEC SLO 204,5/213,5 356,8 9. A. LANIŠEK SLO 215,0/207,0 354,4 10. J. TEPEŠ SLO 218,5/201,5 350,3 11. R. FREITAG NEM 211,5/186,0 350,2 12. V. DESCOMBES FRA 215,0/208,5 349,1 13. A. WELLINGER NEM 200,0/205,0 347,2 14. D. A. TANDE NOR 209,5/180,5 343,2 15. D. KUBACKI POL 208,0/200,5 339,0 Seksualni izgredi so bili v resnici načrtovani in napovedani 17. 1. 2016, 5:00 32 Facebook Twitter Foto: epa Ne delajmo se neumne, saj smo po tihem vendarle slutili in čutili, da bo do seksualnih izgredov, kakršni so se dogodili okrog novega leta v Kölnu oziroma po celi Nemčiji, Skandinaviji in državah Beneluksa, torej po celi Evropi, enkrat prišlo. Jaz sem jih – psihoanalitično argumentirano – celo napovedal, seveda ne v nacionalnih medijih ali režimskih časopisih, kakršni so Delo, Dnevnik in Večer, pač pa ravno na tem portalu in tudi v tedniku Demokracija in seveda na svojem blogu, Twitterju in Facebooku. Že 9. novembra se je moj tvit glasil takole: Sredi novembra sem se na to temo v nekem intervjuju razgovoril takole: “Moški del migrantov je v spletu okoliščin postal simbolno kastriran. Tega ti falični moški do sedaj niso bili vajeni; in ravno tega fenomena se jaz osebno zelo bojim. Moški, ki so brez falične moči, bodo nezavedno čutili, da morajo svojo seksualno potentnost pokazati ravno v seksu, morda tudi z izgredi in celo s kakšnimi mini terorističnimi akcijami, ki bodo versko zasnovane. In največji tihi užitek nekega simbolno kastriranega migranta bi v resnici bil, če bi avtohtonemu moškemu države, v katero se je preselil, lahko poseksal, posilil žen(sk)o, hčerko, mamo. In na ta fenomen je dobro računati – pričakovati ga je treba.” “Posilstva so resnično legitimna opcija” Pozneje sem ravno za Novo24tv dodal, da je evropske ženske lahko upravičeno strah, in to pred seksualnim izživljanjem, ker je fenomen simbolne kastracije moškega dela beguncev oz. migrantov – imenoval sem jih barbari (po starogrški terminologiji so to ljudje brez lastne države) – v resnici zelo pereč, in da so posilstva “resnično legitimna opcija”. Seveda sem bil zasmehovan in izžvižgan s strani mnogih levih nergačev in kreatorjev levega javnega mnenja – ala Boris Vezjak. Izkazalo pa se je, da so si s tem javnim posmehovanjem mojim napovedim v resnici postavili spomenik lastne neumnosti in intelektualne šibkosti oz. nedozorelosti. Zakaj se škafi gnojnice zlivajo po enih in istih? Se nam pa v tem trenutku vsem postavlja neko drugo legitimno vprašanje: zakaj se nihče iz leve intelektualne srenje – na primer znamenite teoretskopsihoanalitične “triperesne deteljice” (Slavoj Žižek, Mladen Dolar in Alenka Zupančič Žerdin – in ne nazadnje sta tu tudi univerzalno pametni Renata Salecl in Vesna Vuk Godina), ki naj bi premogla znanje, skozi katerega bi lahko napovedala tovrstne seksualne izgrede, ni razgovoril v to prepovedano smer? Ali zato, ker si niso upali reči bobu bob – ker bi bilo to pač v neskladju z njihovo osnovno (anarho)liberalno levo svetovno nazorsko ideološko opredeljenostjo, vključno z zagovarjanjem multikulturnosti? Ali pa zato, ker njihovo psihoanalitično znanje v resnici vendarle ni tako kompleksno, da bi zaznali razsežnost in nevarnost simbolne kastracije moškega dela migrantov in beguncev ter s strani prav teh simbolno kastriranih moških preteče seksualne izgrede? Ne nazadnje so tu tudi “priznani” politični analitiki, ki jih imamo in se imajo tudi sami za cvet slovenske politične analitike – za strokovnjake pa se imajo tudi na mednarodnem političnem področju (tu je npr. Delov tandem Žerdin-Markeš) … Sprašujem se, ali moram biti res vedno jaz tisti grdi raček, ki načenja prepovedane teme in reče bobu bob … Tisti, ki imamo velik ego – in nimamo (več) kaj izgubiti – se seveda lahko izpostavimo. Ni pa nekako fer, da se na nehvaležne teme razgovorimo vedno eni in isti. Za zahvalo se po nas – vsaj po meni – zliva škafe gnojnice … Igra seksualnega izživljanja “taharrush” lahko postane epidemija Leve vlade nekaterih evropskih “multikulturnih” državah so doslej skrbno skrivale seksualne ekscese vseh tistih ekonomskih migrantov, tudi sedanjih beguncev, ki so se ravno v objemu simbolne kastracije že doslej občasno izživljali nad domačinkami – Evropejkami. Fenomen šele sedaj razkrinkanega rituala oziroma “igre”, imenovane “taharrush”, torej seksualnega izživljanja nad izbrano žrtvijo – žensko, je Evropi znan že dlje časa, vendar se je to do sedaj skrivalo. Evropska leva multikulturna politika je navkljub inkorporiranemu feminizmu na nek način, vsaj posredno, ščitila druge kulture in njihove običaje – tudi običaje Arabcev (muslimanov), da se skupinsko seksualno izživljajo nad na ulici “ujetimi”/”zajetimi” ženskami. Morda ste spregledali: [Video] To je ogabna arabska “igra” posiljevanja. Poglejte si ‘Taharrush gamea’ Dokler simbolna kastracija migrantov, pomešanih z begunci, ni bila tako evidentna, kot je v teh časih, “taharrush” ni bil aktualen – tudi v Nemčiji ga tako rekoč niso poznali. Sedaj pa lahko ta seksualna igrica, ki predstavlja del kulture Arabcev in/oziroma muslimanov, postane epidemija. In na to epidemijo je treba biti pozoren povsod tam, kjer mrgoli simbolno kastriranih migrantov in/oziroma beguncev. Za osvežitev spomina: simbolna kastracija (moških) pomeni odsotnost vsakršne faličnosti, pomeni biti brez službe, brez vira finančnega prihodka, brez pomembnega javnega statusa, brez možnosti vstopa v žensko (seksualno) željo – pomeni biti odrinjen na margino, pomeni biti v seksualni deprivaciji – vulgarno rečeno: “biti brez kurca”. Da spet vse potolažim: Slovenija na srečo ni med državami, kjer bi se takšna seksualna oziroma perverzna epidemija, kot se je zgodila oziroma se dogaja v Nemčiji in še nekaterih evropskih državah, lahko sploh pojavila in se širila. Vendarle pa bi se lahko oziroma morala kritična oziroma psihoanalitična misel razgovoriti v to provokativno in prepovedano smer. Tovrsten diskurz bi se moral širiti že zdavnaj – in v Sloveniji in v Evropi/svetu, pa se ni. Jaz sem svojo intelektualno in moralno dolžnost na to temo opravil že novembra. Roman Vodeb Grozljivo: Dijakinje v Salzburgu dva meseca žrtve spolnih zlorab migrantov 17. 1. 2016, 12:27 56 Facebook Twitter Foto: epa Po grozljivih množičnih spolnih napadih v Nemčiji sedaj prihajajo na plan novi primeri krutega izživljanja migrantov. Tri avstrijske šolarke so prijavile spolne napade v Salzburgu, ki so se dogajali že od novembra. Na poti iz šole so jih obkolili njihovi sošolci iz Afganistana in Sirije in jih spolno nadlegovali, grabili po intimnih predelih in pretepali. Storilci so v Avstrijo prišli z migrantskim valom v tem šolskem letu. Mlada dekleta v srednji šoli v Salzburgu na severu Avstrije so razkrila grozljivo dogajanje, piše časnik Österreich. Šolarke, stare med 14 in 15 let, so to sredo zbrale pogum in o izživljanjih nad njimi povedale v šoli. V okolici šole in na poti domov je do njih večkrat pristopila skupina sošolcev, ki so v Avstrijo prišli kot migranti in so bili v njihovem razredu šele od letošnje jeseni. Prihajajo iz Afganistana in Sirije, stari so med 14 in 16 let. Morda ste zamudili: Obveščevalci opozarjajo: Pripravlja se evropski 11. september Dogaja se v naši bližini... Od Ljubljane do Salzburga je tri ure vožnje. Vir: Google maps Dogaja se v naši bližini … Od Ljubljane do Salzburga je tri ure vožnje. Vir: Google maps Obkolili so jih, jim začeli groziti, nato pa pretepati, otipavati in spolno nadlegovati. Tovrstni spolni napadi so se po besedah zlorabljenih deklet vrstili že od novembra. Po besedah Eve Szlanoy, direktorice šole, so po pogovorih z učenci ugotovili, da so se napadi dogajali dlje časa tako v šoli in njeni okolici kot na poti domov. Šola potrebovala prevajalce, saj storilci ne govorijo nemško Dodala je, da so migranti na prvi pogled večinoma zelo veseli, da so lahko v Avstriji, in se po njihovem mnenju integrirajo v družbo, a “takšnih dejanj ne bodo tolerirali”. Storilci so do nadaljnjega suspendirani. Za pogovore z migranti je morala šola zagotoviti prevajalce, saj nihče od njih ni govoril nemško. Dekleta so do nadaljnjega ostala doma in zanje skrbijo starši. Morda ste zamudili: Več kot tisoč moških (migrantov) na železniški postaji obkolilo ženske – sledilo je spolno nadlegovanje, tudi posilstva Intervju časnika Österreich z direktorico Szalonyevo Kako ste reagirali, ko so bile zlorabljene šolarke pri vas v pisarni? Čutila sem, da jih je zelo strah. Bila sem zelo šokirana, da so bile tako zelo dolgo tiho in trpele to zlorabo, zato sem tudi takoj ukrepala. Kako boste v šoli obravnavali to temo? Pri nas je to velika tema, saj imamo številne učence, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij. Zato bomo morali nujno delati na preventivi. Od včeraj je v šoli učencem na razpolago tudi šolska psihologinja in dve svetovalni delavki, s katerimi se učenci lahko pogovorijo. Kako gre dekletom? Dekleta so v sredo ves dan jokala, naslednje dni pa so ostala doma, z njimi pa so ostali tudi starši, ki skrbijo zanje. Kako dolgo so storilci že na tej šoli? Od začetka tega šolskega leta, prišli so s tem migrantskim valom. “V Maroku in Alžiriji imami v džamijah že desetletja pridigajo, da je nataliteta njihova prihodnost, da bodo z demografijo, kot je napovedal že Gadafi, osvojili Evropo.” “Sprašujejo jih, kdaj boš »zavil« svoj soprogo, nisi dober vernik, ker nimaš brade, in podobno.” Janez Janša pred vrhovnim sodiščem: Letošnje leto bo pomladno leto 14. 1. 2016, 21:50 - osveženo: 15. 1. 2016, 10:28 75 Facebook Twitter Foto: Robert Komac Fojkar V pravosodju so potrebne tako zakonodajne kot kadrovske spremembe, je na zborovanju Odbora2014 pred ljubljansko sodno palačo dejal predsednik SDS Janez Janša in napovedal paket zakonskih sprememb. “Brez vladavine prava v Sloveniji ne bo pomladi,” je dejal. Predsednik odbora Aleš Primc pa je med drugim poudaril, da javnost od sodnic in sodnikov pričakuje spoštovanje zakonov in ustave. Janez Janša se je v nagovoru med drugim dotaknil preiskave zoper poslanca SDS Andreja Širclja in jo označil za “popolnoma prazno in nezakonito”. Med drugim je opozoril, da je bilo v odredbi zapisano, da ima Šircelj poslovne prostore na sedežu stranke SDS, kar je bil tudi razlog za obisk preiskovalcev na stranki. Vendar pa to ne drži, saj ima Šircelj prostore v DZ, je spomnil Janša. Preberite še: Ekskluzivno: Klemenčič s policijsko preiskavo nad Aleša Primca in Odbor2014 Zlorabljene državne inštitucije V tem primeru je po prepričanju Janše šlo za “verigo zlorabljanja državnih institucij, kjer sodelujejo vrh ministrstva za pravosodje, za notranje zadeve, sodstva, tožilstva in policije”. Ti zadnji bi se morali raje ukvarjati s statusom policistov, ki “zmrzujejo na mejah in dobijo plače toliko, kot so dodatki za stalno pripravljenost profesorjev na Ekonomski fakulteti”. Današnjega shoda se je udeležilo okoli 500 ljudi, ki so govore pospremili s transparenti in skandiranjem v podporo Janši ter zahtevami po lustraciji in reformi pravosodja. Vendar pa takšnih primerov zgolj z medijsko propagando ni mogoče vedno skriti. Tudi rezultati referenduma so po prepričanju Janše pokazali, da “v Sloveniji še vedno obstaja na stotisoče ljudi, ki mislijo s svojo glavo“. Zato je po njegovih besedah treba vztrajati in delati korake v pravi smeri. “Očitnih dejstev se v nedogled ne da negirati. Tudi v Sloveniji bo prišlo do sprememb,” je poudaril in izrazil prepričanje, da je pred nami pomladno leto. Odbor2014 napovedal pravosodne reforme in z njimi pomlad Prisotne je nagovoril tudi vodja Odbora 2014 Aleš Primc, ki je poudaril, da javnost od sodnic in sodnikov ne pričakuje napak in zlorab pravosodja, pač pa spoštovanje zakonov in ustave. Sveženj pravosodnih sprememb, ki so ga predlagali v odboru, je po Primčevih besedah odlično sprejet. “V državo prihaja pomlad in njeni znanilci so v Odboru 2014.” Prav tako pa pomlad prihaja tudi v Evropo, saj evropska pogodba govori o tem, da je Evropska komisija dolžna zagotavljati spoštovanje vladavine prava po vsej EU. Slovenija – največja kršilka človekovih pravic v Evropi Če je Evropska komisija preučila primere zlorab pravosodja na Poljskem, bi po Primčevih besedah to morala dosledno početi v vseh državah EU. In v Sloveniji bi imela bistveno več dela kot na Poljskem, je še dodal. V odboru so še napovedali, da bodo v soboto odkopavali posmrtne ostanke umorjene 17-letne Angele Meh, ki jo je Ozna ubila leta 1945, potem ko so jo imeli partizani dve leti za spolno sužnjo. 16. januar: Jan Palach se je zažgal v znak upora proti sovjetski okupaciji Na današnji dan 16. januar 2016 ob 00:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Leta 1969 se je študent Jan Palach v protest proti posegu sil Varšavskega pakta, ki so zatrle reformno gibanje na Češkoslovaškem, polil z bencinom in sežgal. Palach se je rodil 11. avgusta 1948 in po končani srednji šoli postal študent zgodovine in politične ekonomije na praški Karlovi univerzi. 16. januarja 1969 je med demonstracijami ob obletnici vkorakanja vojske Varšavskega pakta na Češkoslovaško na Trgu Svetega Vaclava s samosežigom storil samomor v znak političnega protesta. Umrl je tri dni pozneje v bolnišnici. Njegov pogreb 25. januarja 1969 se je spremenil v velike demonstracije proti režimu. Samozažigu Jana Palacha je v naslednjih mesecih sledilo še pet podobnih primerov. Med drugim se je mesec dni kasneje, 25. februarja 1969, na istem mestu sežgal študent Jan Zajic, kot zadnji pa aprila v Jihlavi Evžen Plocek. Kjub velikemu odmevu samozažigi niso uspeli spremeniti političnega položaja na Češkoslovaškem. Prvi, ki je na tak način protestiral, je bil sicer poljski odvetnik Ryszard Siwiec, ki se je 8. septembra 1968 zažgal med žetvenim festivalom na varšavskem stadionu. Ker poljske oblasti vesti o tem dogodku niso dovolile objaviti, ni mogoče vedeti, ali je Palach vedel zanj in ali je to vplivalo na njegovo odločitev. Jan Palach je velik človek, dal je življenje za domovino, opozoril cel svet pred Sovjetsko zvezo in njenim lomastenjem po Evropi! Luka Mesec bi mu pravil izdajalec. Karl Erjavec in Janez Škrabec prav tako ne bi razumela, kako se lahko kdo obrne proti materi Rusiji. Kaj bojo pa v Krki rekli, če se jim zamerimo? Slava mu... V Pariz pride Kobilca in boemi spet redno kosijo krvave zrezke in mlečni riž Ivana Kobilca, eden stebrov zbirke Narodne galerije 25. januar 2016 ob 06:01, zadnji poseg: 25. januar 2016 ob 08:28 Ljubljana - MMC RTV SLO "Naša shramba je napolnjena z delikatesami in težkimi vini, veliko denarja gre za vzdrževanje gospodinjstva. Ampak obrokov, reda in udobja si lahko le želimo." V to situacijo je (kot potencialna odrešiteljica) vstopila Ivana Kobilca; v situacijo, s katero je povezano Kobilčino pariško obdobje, katerega (skoraj vsi) vrhunci so v Narodni galeriji. Ivana Kobilca v Narodni galeriji bo tudi ena izmed tem v oddaji Platforma - Zakladi prenovljene Narodne galerije, ki bo na sporedu danes, ob 23.05 na TVS. V oddaji boste lahko videli, kaj se je zadnje tedne pred odprtjem dogajalo v galeriji, in podrobneje spoznali nekaj njenih zakladov. Svoj prvi vtis ob portretu Parižanke, ki je le malo pred odprtjem Narodne galerije za leto dni prišel v Ljubljano, je dr. Ferdinand Šerbelj le nekaj minut po odprtju paketa povzel: "Prvi vtis je ta, da se srečam s podobno osebnostjo na sliki – vsaj tako slutim -, kot je bila sama Ivana Kobilca: emancipirana svetovljanka, ženska, ki v tej osebi, ki ji žal ne poznamo imena, začuti svoji podobno samozavest. To poudari tudi s tem, da se dekle tako neformalno, naslonjena na fotelj, postavi pred gledalca. In za ta živ in samozavesten pogled bi lahko rekli, da je pogled Ivane Kobilce. Vidimo ga na njenih fotografijah in avtoportretih. In zato ni čudno, da je ta slika pritegnila samega cesarja, njegovo visokost Franca Jožefa. Ko je zagledal sliko, je ostala v Budimpešti kot del ogrske plemiške zbirke." Ampak preden dokončamo zgodbo o Parižanki in Francu Jožefu, ki se je moral zadovoljiti z 'drugo izbiro', se vrnimo v gospodinjstvo, razsipno založeno z dragim vinom in delikatesami. Prav na podlagi zapisov o dogajanju v tistem boemskem šestsobnem stanovanju na Place Malesherbes je namreč mogoče domnevati, da je bila samozavest Ivane Kobilce (1861-1926) ob nastajanju portreta Parižanke (leto 1892) omajana oziroma da to ni bila ista stabilna osebnost, ki je leta 1890 na pariški salon poslala sliko Poletje in z njo na tem ključnem francoskem letnem pregledu likovne umetnosti dosegla uspeh. Denar avstrijskega konzula odteka v Pariz … Citat o založenosti shrambe je zapisala Rosa Pfäffinger, študijska kolegica Ivane Kobilce v Münchnu in hčerka avstrijskega konzula v Damasku in Trstu; pa tudi njegova bogata dedinja, kar je bila najprej srečna okoliščina, nato pa obsodba na nesrečo in skorajšnji propad. Že leta 1890, preden je zaživela 'komuna pod vodstvom nemško-danskega umetnika, zbiratelja umetnosti, nietzchejanca, predvsem pa prevaranta in zapeljevalca Willyja Gretorja (alias Harryja Helgarja ali Andersena), je Pfäffingerjeva v svojem dnevniku kot zlo napoved bližnje prihodnosti zapisala: "Da moj denar v potokih odteka v Pariz, srce moje uboge matere napolni s tesnobo in strahom. Toda zaradi daljšega bivanja z menoj, v času katerega je prišlo do navzkrižja divergentnih ideologij, ne ve več, kaj naj si misli. Ker ni dorasla stvarnemu problemu, pa tudi meni osebno ne, mi mora molče prepustiti usodo …" Tedaj je v Pariz pošiljala denar kolegici Marii Slavoni, prvi v nizu umetnic, ki so zanosile z Gretorjem. Nobena filmska zvezdnica bolje kot Kobilca ne igra obupa Ko je nekaj mesecev pozneje zaradi pomanjkanja denarja iz Pariza v München pripotovala Ivana Kobilca (v svojih dnevniških zapiskih, ki jih je pod naslovom Pariški bohémi (1889-1895) izdala Narodna galerija, Kobilco sicer imenuje Wera Slowenk), se je za njeno nezdravo podobo skrivala prav potrditev, da bi se Gretorja bilo potrebno izogibati. "Temperamentni izbruhi Slowenke so bili vedno razkošna predstava narave, a tega, kar se je izkazalo in izlilo tokrat, še nisem doživela. Kako svoje telo pusti pasti na zofo, glava potuje proti zatilju, se zakoplje v blazino, stoka, roke se borijo, ponovno spustijo, vijejo kvišku, križajo, grabijo za lase, srce, noge – nobena filmska zvezdnica tega ne naredi bolje," je Pfäffingerjeva popisala Kobilčino razvranost, ki jo je povzročilo prav razmerje z Gretorjem. Tega je Kobilca/Slowenk opisala: "Harry ima tudi zelo lepo telo, široke rame, neverjetno ozke boke, najfinejšo in najbolj belo polt, ki si jo lahko zamisliš. Le eno nogo ima tanjšo in krajšo od druge, brez palice komaj hodi. Zlomil si jo je in je zaradi tega zelo žalosten. Ne reče ničesar, a jaz sem vendarle opazila. Zaradi tega tudi redko pešači, vedno se vozi, in to seveda stane veliko denarja. Tudi za svoje obleke veliko zapravi, saj je zelo pozoren na zunanjost. Nosi le golobje sive obleke in bele kravate." Noč s Ferdom Veselom naj ozdravi spomin na izgubljenega ljubimca Kobilca se je potem sicer po lastnih besedah 'ozdravila' z razmerjem s Ferklom, kot je bil vzdevek slikarja Ferda Vesela: "Ja, veš, res nisem več zdržala in sem pobrala Ferkla, ker sem želela videti, kakšna je razlika med Harryjem in drugimi moškimi ter ali imam po tem, ko sem imela rada Harryja, Ferkla sploh še rada. Originalno kaj? Ferkel me je pustil povsem hladno in od tedaj tudi nisem več zaljubljena v Harryja. Smešno, mar ne? V resnici skoraj škoda, a zdaj lahko vsaj spet za kaj poprimem in mislim še na kaj drugega kot na Harryja." In potem je še (zaman) posvarila Pfäffingerjevo: "Veš, brez premisleka zapravlja zelo veliko denarja, saj želi imeti vse zelo fino in ker denar na enak način, kot ga dobiva, kjer ga le lahko, tudi zapravlja. Npr. za pse, za prijatelje, ki jih protežira, za slike in nasploh za vse, kar se mu dopade. Kupil je študije povsem neznanih slikarjev, od nekoga, ki je umrl lani, nekega norca, ki se imenuje van Gogh in za katerega Harry domneva, da je bil velik neuslišan umetnik. Pa še od nekoga, ki je bil poročen z Danko; gospa Gauguin pogosto prihaja k njemu v atelje, njen mož pa slika nekje na južnem morju. Poleg tega v njegovem ateljeju visi tudi zelo okorno naslikan Cézannov ženski akt, tukaj na fotografiji lahko za pisalno mizo vidiš košček akta …" Izhajajoč iz antikapitalističnega principa mora 'pognati' družinsko zlatnino Svarilo ni zaleglo in Rosa Pfäffinger je lahka tarča Gretorja postala tudi zato, ker je v razdajanju družinskega premoženja videla bistvo svojega poslanstva na Zemlji: "Izhajajoč iz antikapitalističnega principa, da je lastnina kraja, mi ni preostalo nič drugega, kakor da se pustim pregnati s svojega prostora pod Soncem. Mislim, da sem s tem pojasnila dozdevno tako nasprotujoča si odnosa med svojo feministično epizodo in svojim doživetjem nadčloveka." Zakaj naj bi Rosa prevzela še kulturnopolitično dolžnost danske države? In prav zaradi naivnosti in uporniškega idealizma Rose Pfäffinger je Gretor lahko v velikem pariškem stanovanju uredil pravo boemsko komuno. V njej so se med drugim mudili Strindberg, Wedekind, Knut Hamsun in tudi, denimo, Georg Brandes, čigar mecen je Gretor hotel postati, vse skupaj pa naj bi (je) financirala Rosa, ki je to komentirala: "Ker literata cenim tudi sama, se mi zdi ideja, da bi mu dala tisto, česar si ne more prislužiti z duhom, zelo simpatična. Kljub temu ne razumem, zakaj bi morala ravno jaz prevzeti dolžnost danske države." V nekem trenutku je tako Pfäffingerjeva financirala pet ateljejev, gospodinjstvo in umetniška prizadevanja več boemov. Nakupovalno strast Gretorja je julija 1893 v danskem časopisu Politiken pisal tudi Knut Hamsun: "V Parizu ni ene same kočice z umetninami, ki je ne bi poznal … Obiskuje dražbe, na katerih prodajajo dragoceno umetnost, poznajo ga ljubitelji in trgovci z umetninami, pokimajo mu, ko vstopi, že večkrat je dvigoval cene in ponujal več, nato pa si prisvojil plen … Človek vidi, kako Willy Gretor, ta rosno mladi mož z otroškim obrazom, pristopa k slikam, jih opazuje, preiskuje z lupo, otipava podpis, da bi dognal, ali je pravi. Z lanceto praska barvo, da bi določil njeno starost, in nato s pozornost vzbujajočo hladnokrvnostjo ponuja tisoče in tisoče frankov." In v tem opisu gre za komaj 25-letnega moškega, kajti, ja, udeleženci te pariške epizode so bili vsi mlajši od 30 let. Pariški laboratorij nove morale Komuna naj bi pod vodstvom po svoji sobi nadčloveka Gretorja postala laboratorij novih življenjskih oblik in eksperimentiranja z novo moralo pod geslom 'stran od družine': "Poskušala je razbiti preživet, tog, a afektiran subjektivistični sistem vrednot, ki je temeljil na domu, družini in časti. Posameznik naj bi v prihodnosti smel biti več, ko je doslej smel biti Individuum, hkrati pa mora bolj sistematično kot doslej služiti skupnosti." Problem je bil le v tem, da že ta mikrokozmos kljub v letih 1891-93 še izdatnemu dotoku denarja, ni deloval; kot je bilo nakazano že zgoraj, se je gospodinjstvo dušilo v izobilju, organizacija uživanja v njem pa je šepala. In kot rešiteljico tega problema je Rosa Pfäffinger identificirala Ivano Kobilco in jo poklicala v Pariz. Slowenk je tu in vsak dan so na mizi zrezek, stročji fižol in malinovec! "Slowenk ima temperament, a tudi značaj. Sicer tudi Wera najame atelje in dela na veliki sliki za razstavo, kljub temu pa obvladuje interne težave – zdaj je doma in v kuhinji vse krasno, vsak dan dobimo krvav zrezek, haricots verts in na bohotni danski način pripravljen rižev puding z veliko, veliko malinovca, brez katerega si tako Marie kot Harry ne znata predstavljati življenja …" A doda: "Jaz nimam ne apetita ne sobarice, pa tudi svoje spalnice ne, čeprav plačujem vse stroške tega razkošja, od petih ateljejev do malinovca." Wera spi na divanu v njeni sobi. Na koncu, po odhodu vseh znancev, razen Gretorja, s katerim se v vmesnem času poroči in mu rodi sina, ter njegovih protežirancev in ljubimk, Rosa Pfäffinger pade še nižje. Pristane v sobi za služinčad, ko se mora umakniti Gretorju in njegovi ljubimki. Poletje preživlja v skromni hiški v Barbizonu, kjer se ji pridruži Kobilca. "Očarana je nad hišo in vrtom, ki ponujata toliko slikarskih motivov, pritoži pa se, da je neki ptič celo noč kričal pod njenim oknom. Wera se v Barbizonu takoj spet loti dela, svoja slikarska stojala postavi pod šotorasto drevo in začne z veliko pleneristično sliko, na kateri v trati sedijo otroci," piše Pfäffingerjeva o ozadju nastanka slike Otroci v travi, ki je danes v zasebni lasti. Slika velja za enega Kobilčinih najžlahtnejših plenerjev in v letu njenega nastanka (1892) Kobilca tudi še ima uspeh na Salonu. Razstavi sliki V lopi in prav ta portret Parižanke, ki je zdaj na ogled pri nas. A to je bil uspeh pred porazom, saj naslednje leto ni več zastopana na Salonu, Rosa pa ji tudi ne more več plačati bivanja v Parizu: "Werine zlate pariške sanje so izsanjane. Junaško, ne da bi izrekla eno samo besedo tožbe ali en sam očitek, nas zapusti, da bi se zakopala v bosansko provinco." V resnici tedaj Kobilca še ni šla v Bosno, a to je že druga zgodba. Kobilčino Poletje in Kofetarica, prva in druga najbolj priljubljena slika Je pa zgodba o umetniški komuni in prisotnosti Kobilce v njej še ena potrditev, da je bila prav Ivana Kobilca sicer krajši čas del evropskega mednarodnega umetniškega prizorišča. In v francosko prestolnico je vstopila s sliko, ki jo lahko imamo tudi za prvo uspešno realizacijo velike razstavne slike med slovenskimi umetniki. To je bilo prav Poletje, za katerega se je po anketi tik pred zaprtjem stalne zbirke oktobra 2012, torej pred začetkom prenove, izkazalo, da je najbolj priljubljena slika med obiskovalci Narodne galerije; in na drugem mestu je še eno Kobilčino delo, Kofetarica. Poletje - uspeh fotografske natančnosti in meščanske ljubeznivosti prizora In ker bosta obe sliki kmalu spet na ogled, smo se pozanimali, katere so njune odlike. Oziroma zakaj je bilo Poletje (pa tudi druga Kobilčina slika Likarice) izbrano med 200 del, ki jih je žirija uvrstila na pariški salon leta 1891. Na razpis je sicer tedaj prispelo 2.800 del. Leto 1891 je bilo sicer nekako prelomno v zgodovini salona. Leto prej je namreč prišlo spora znotraj Družbe francoskih umetnikov (Société des Artistes Francaises), ki je salon organizirala od leta 1881, ko je država umaknila svoje sponzorstvo nad prireditvijo. Ena struja je salon želela spremeniti v razstavo mladih in še nenagrajenih umetnikov, druga pa je želela ohraniti idejo salona kot razstave najboljših na razpis prispelih del. Tako sta naslednje leto že potekali dve razstavi, Kobilčini deli Poletje in Likarice pa sta bili zastopani na razstavi zagovornikov starega koncepta, med katerimi sta bila tudi kipar August Rodin ter slikar in ljubitelj Ivane Kobilce Puvis de Chavannes. Ta vplivna umetnika sta skupaj z drugimi ustavnovila tudi Nacionalno družbo lepih umetnosti (Société Nationale des Beaux-Arts) in zato je tisk o tem salonu kmalu začel poročati kot o Nationale. Razlogi za tedanji uspeh Poletja in njegovo današnjo priljubljenost naj bi bili enaki: "Fotografska natančnost, plener, ki je bil takrat hit v slikarstvu, in pa tudi meščanska ljubeznivost prizora, v tem primeru damsko oblečeno dekle, ki s kmečkimi otroki spleta cvetje. In pomlad ali poletje, kar zaigra v srcih vsakogar, ki občuduje sliko." Dr. Šerbelj tudi pojasni, zakaj je treba Kobilco občudovati že samo zato, ker se je lotila takšne teme: "Kobilca je bila tedaj mlada diplomantka in že takoj naslednje leto po diplomi se je lotila te ambiciozne teme." Delala je sicer dve poletji in ob tem so nastali tudi njeni dnevniški zapiski, med njimi zabavna notica: "Vse polno otrok se je gnetlo okrog mene, ko sem delala, pa so kritizirali: Sedaj pa ni prav naredila! Boš videl, da bo popravila!" In popravljala je sliko velikokrat, tudi potem, ko otrok ni bilo več zraven: "Pomagala si je s fotografijo, kajti to, kar danes vidimo, je bilo finiširano v ateljeju." Mama kavopivka, od katere se Kobilca ni želela ločiti Istega leta, ko je začela delati Poletje, pa je Kobilca v Ljubljani na realki že razstavila Kofetarico. In prav pri primerjavi obeh slik je mogoče opaziti Kobilčin prehod izpod vplivovmünchenskega slikarstva k živahnim, vijoličnim, modrim in zelenim tonom tedanje francoske umetnosti. In še zanimiveje je, da je menda na Kofetarici opaziti celo sledi flamskega slikarstva. "To je res," potrdi kustos Narodne galerije Michel Mohor, "te tendence je Ivana dobro spoznala, ko je študirala v Münchnu. Razkrije jih že sam prizor, preprosta študija karakternega tipa oziroma starosti. Pa tudi te temne, rjave barve so bile značilne za flamsko slikarstvo prve polovice 17. stoletja. Osvetljeni so le deli, ki so najpomembnejši – roke in njen obraz. Delo pa je tudi malo humorno, saj se gospa nasmiha ob preprostih užitkih. In vse to nam kaže te tedaj 200 let stare vplive." Kofetarico bi lahko morda nekoliko pavšalno primerjali z da Vincijevo Mona Lizo. Kot je da Vinci svojo mojstrovino prenašal naokoli, kamor koli je odšel, je menda tudi Kobilca vedno s seboj vozila mamo kavopivko, ki je bila, kot pravi Michel Mohor "njena najljubša slika in je tako prišla v našo zbirko šele kasneje, in ne s prvim darilom Ivane Kobilce naši galeriji". Je pa Kobilca z osebnim volilom Narodni galeriji že prepustila Poletje, nekateri nedavno odkriti dokumenti pa govorijo o tem, da bi se prav lahko dogodilo, da bi Ivana Kobilca Narodni galeriji dala še močnejši pečat. Naročilo za poslikavo stropa zlate dvorane Narodnega doma Direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki nam je tako, ko smo se razgledovali po sijajnih, ne le obnovljenih, ampak tudi na novo odkritih in rekonstruiranih štukaturah, zaupala nedavno odkritje: "Kolegica je odkrila pismo predsednika društva Narodni dom Karla Bleiweisa Kobilci. V njem pri njej naročajo poslikavo treh polj na stropu zlate dvorane z motivi iz slovenske zgodovine po njenem izboru, hkrati pa je tudi jasno iz tega pisma, da so nameravali poslikati tudi centralno polje v veliki dvorani. Vendar kot je to običajno, jim je zmanjkalo denarja in Kobilca je tudi odšla iz Ljubljane in je ostalo, tako kot je." Upati si reči ne cesarju Francu Jožefu Ja, Kobilca je prihajala in odhajala. Preden se je šele po izbruhu prve svetovne vojne vrnila v Ljubljano, je ves čas od odhoda na šolanje živela po evropskih prestolnicah in v njih razstavljala. Tudi Parižanko, ki iz leta 1892, torej iz obdobja pariške boemske komune, je leta 1895 razstavila v Budimpešti, in sicer skupaj z avtoportretom. In prav ob tem, ki je danes v zasebni lasti, je na slovensko slikarko postal pozoren Franc Jožef. A Kobilca mu slike ni hotela prodati. "Vidite, ta avtoportret nam še dodatno potrjuje to, kar smo doslej rekli o Kobilci kot samozavestni umetnici. Kajti na tem avtoportretu mlade umetnice je poudarjena njena psiha, in tu je cesar najbrž zagledal neko podobnost z njegovo ženo Sissi," razmišlja dr. Šerbelj in doda, "veste, kakšna afirmacija bi bila za umetnico, da bi se lahko pohvalila, da je ona sama v cesarski zbirki, ona pa avtoportreta ni prodala, ker je imela lastno avtonomno stališče kot osebnost in kot umetnica." Vse sem hotela videti in ni mi žal In Ivano Kobilco, ki še vedno velja za našo najuspešnejšo umetnico, ki so jo cenile kolegice in v njej videle edini možni trdni steber skupnega boemskega gospodinjstva in ki si je drznila samemu cesarju reči Ne!, lahko zdaj v prenovljeni galeriji res temeljito spoznamo. Drugače kot poprej v temni stranski galeriji zazidanih oken, 'Kobilčin kotiček' v novem Ravnikarjevem traktu pod naravno svetlobo in le lučaj stran od soban impresionistov in njihovih sodobnikov ponuja sprehod ob Kobilčinih delih, od matere kavopivke, mimo Poletja, Parižanke, pa njenega Avtoportreta v belem … In po ogledu in po prebiranju zapiskov njene kolegice Rose Pfäffinger še bolje razumemo besede, ki jih je Kobilca tri leta pred smrtjo zaupala umetnostnemu zgodovinarju Stanku Vurniku: "Vse sem hotela videti na svetu in pogledati za vsako zaveso, vedno me je gnalo naprej. In danes mi ni žal. Videla sem svet in življenje; bilo je lepo in polno solnca. Ni mi žal." Polona Balantič Imam v Kölnu: Posiljene ženske so krive same, bile so naparfumane in pomanjkljivo oblečene "Imam iz Kölna" je s svojimi ekstremnimi zagovori napadov na ženske (berite spodaj) dokončno razrešil dilemo, da so napadi na ženske bili resnični in načrtovni s strani islamistov in niso bili neka zarota ali medijska propaganda proti musllimanom. To končno kaže tudi zadrega zgolj nekaterih ultra-slo-skrajnih, ki obračajo ploščo in so končno dokaj realno ocenili nenadzorovan migrantski tok kot škodljiv - a škoda je že narejena, a se jo bo dalo popraviti ...? Imam v Kölnu: Posiljene ženske so krive same, bile so naparfumane in pomanjkljivo oblečene Kölnski imam Sami Abu-Yusuf trdi, da so za spolne napade v Kölnu krive ženske same, saj so bile odišavljene s parfumom. Kot je dejal, ni nič čudnega, da so bile napadene glede na to, kako so bile oblečene. ”Tak način oblačenja je, kot bi dodajali gorivo na ogenj,” je dejal imam. Sami Abu-Yusuf, kölnski imam je razburil javnost, ko je dejal, da so za mnoge spolne napade na silvestrovo krive kar ženske same. Krive naj bi bile zato, ker so bile odišavljene s parfumom. Kot je dodal, ga ne preseneča število napadov in posilstev, ki so se zgodli na silvestrovo, saj ”to ni nič čudnega glede na to, kako so bile ženske oblečene.” ”Za dogodke na silvestrovo so bile krive zgolj in samo ženske. Bile so na pol nage in bile so odišavljene s parfumom,” je za rusko televizijo povedal Abu-Yusuf in dodal, da ni presenetljivo, da so jih moški želeli napasti. ”Tak način oblačenja je, kot bi dodajali gorivo na ogenj.” Dotični imam pa je v javnosti že znan kot podpornik salafizma, izjemno konzervativne veje sunitskega islama. Mošeja, v kateri vodi molitve, je bila že pred časom tarča nemških preiskovalcev, ko so pred desetimi leti preiskovali skrivnostno mrežo mudžahedinov, poroča Daily Mail. Profesorica islamske teologije o tem, kako in kdaj je posilstvo v islamu dovoljeno 22. 1. 2016, 5:00 Foto: Youtube “Ženske vojne ujetnice so tiste, ki si jih lahko lastite zato, da jih ponižate. Postanejo last poveljnika vojske ali kateregakoli muslimana in ima z njo lahko spolne odnose prav na tak način kot s svojimi ženami,” je bila jasna profesorica. Profesorica predava na univerzi Al-Azhar, ki je ena največjih islamskih univerz v Egiptu. Svoj govor o zakonitih posilstvih v videu sicer omeji na “legitimne vojne” s sovražniki vere, namiguje pa tudi, da bi bile tarča teh posilstev lahko judovske ženske v Izraelu. Profesorica je zmerna muslimanka “Treba je vedeti, da je ta ženska zmerna muslimanka. In ne – to ni sarkazem. V islamskih terminih je njena pozicija precej zmerna. V videu je jasno proti priležništvu in suženjstvu v islamski družbi. Podpira pa to v primerih, ko muslimani napadejo nemuslimane in vzamejo ženske kot priležnice,” je jasen Daniel Greenfield, novinar, ki se ukvarja z radikalnim islamom. Meni, da je že njeno “zmerno” mnenje dovolj, da veste vse, kar ste kdaj hoteli vedeti o islamu. Islam ni podoben nobeni drugi uveljavljeni veri “Če mislite, da ima islam kaj skupnega z drugimi verstvi, pomislite še enkrat. Čez določila o posilstvu ni nikakršne krinke, nobenega religijskega celofana,” pravi Greenfield. Pravi, da bi nekateri, ki islam še bolj opravičujejo, lahko šli tudi tako daleč, da bi trdili, da je bila s posilstvom ženskam narejena neke vrste usluga. “Namen tega koranskega posilstva je, tako kot pri vseh oblikah posilstva, ponižanje žrtve,” je to prakso ostro obsodil Greenfield. Poudarjanje večvrednosti muslimanov “Ko muslimani kričijo Allahu Akbar, vsem razodevajo, da so več vredni kot nemuslimani, ker jim je Alah dovolil, da ponižujejo nemuslimane. Ko borci IS kričijo Allahu Akbar in posiljujejo jazidske ženske, je to znak nadvlade. Islam so ugrabili. Celo v svoji zmerni obliki je teologija poniževanja nemuslimanov”, je še zapisal Greenfield za Frontpage Magazine. Prostovoljka iz migrantskega centra v Nemčiji: “Sesule so se mi vse iluzije... Prostovoljka iz migrantskega centra v Nemčiji: “Sesule so se mi vse iluzije o migrantih. 90 odstotkov je čudakov.” 25. 1. 2016, 5:00 Neimenovana ženska, ki je prostovoljka v nastanitvenem centru prosilcev za azil v Hamburgu, je prisiljena prenehati z delom zaradi goljufanja, groženj s smrtjo in zahtevami po bolj razkošnem življenju migrantov. Prostovoljka je pri opisovanju obnašanja migrantov dejala, da je njen idealizem praktično porušen. Sprva je bila namreč navdušena nad pomočjo deset tisočem migrantov, ki so tedensko prihajali v Nemčijo. Sedaj je demoralizirana in brez iluzij ter na robu tega, da odneha, saj se stanje čedalje bolj slabša, poroča Dailymail. Preberite še: Migranti so večinoma moški. Poglejte kakšne posledice lahko utrpimo… Zahtevajo stanovanja, drage avtomobile in službe Gospa, ki ni želela razkriti identitete, je v nastanitvenem centru delala od jeseni 2015. “Večina migrantov je izredno zahtevnih,” je dejala. Migranti redno prihajajo do nje in jo sprašujejo, ali lahko dobijo stanovanje in razkošen avto ter – kar je najboljše pri vsem: “Želijo celo zelo dobro plačane službe.“ “Ko sem jim razložila, da to ni mogoče, so pogosto postali glasni ali celo zelo agresivni.“ Če ne dobimo, kar želimo, te bomo obglavili Zaposlena v nastanitvenem centru za migrante je še dejala, da ji je skupina Afganistancev in Sircev zagrozila, da bodo gladovno stavkali, če jim ne pomaga, da se preselijo drugam. Neki Arabec je nekoč na njenega sodelavca kričal: “Obglavili te bomo!“ Morda ste spregledali: Razkrito končno poročilo, številke šokantne: Od 821 prijav kar 359 spolnih napadov migrantov Najhujši od vsega je seksizem Ko pa je razlagala, kaj je doživljala kot najhujšo izkušnjo, je dejala, “da je bil to odnos migrantov do mene kot ženske, saj me večina moških ni jemala resno.” Zato se je morala redno posluževati pomoči svojih moških sodelavcev. “Nam ženskam so pogosto namenjali prezirljive poglede ali pa so motili z žvižganjem in govorom v tujem jeziku,” je dejala razočarano. “Prenehala sem nositi oprijeta oblačila” Migranti so uslužbenko centra velikokrat tudi fotografirali brez njenega dovoljenja. Medtem je prenehala nositi oprijeta oblačila in jih zamenjala z bolj neprivlačnimi, takimi, ki zakrivajo večji del telesa. “Seveda niso vsi migranti enaki, saj so številni prijazni in hvaležni, vendar je 90 odstotkov čudakov.“ Povračilne akcije ulice na tujce Medtem so nemške oblasti že identificirale napadalce na ženske v Kolnu na novoletni večer in ugotovile, da je šlo za tujce. Notranji minister dežele Severnega Porenja – Vestfalije Ralf Jaeger je za javnost sporočil prve ugotovitve kriminalistične preiskave, ki je močno omajala ugled kanclerke Angele Merkel in njene liberalne poglede na celotno migrantsko politiko. Priče in policijske ugotovitve namreč poročajo, da je šlo za tujce iz skupine več kot tisoč Arabcev, ki so se takrat nahajali med železniško postajo in glavno katedralo v Kolnu. Vendar niso sprožili še nobenih uradnih postopkov proti njim. To morate videti: Izjemna izpoved nemške najstnice ob soočenju z migranti 26. 1. 2016, 16:30 ”Ti ljudje ubijajo vaše otroke, ubijajo vaše ženske. Nujno potrebujemo zaščito. Smo tako prestrašeni, a ne želimo biti. Ne želimo biti prestrašeni, ko gremo v trgovino, ko se znoči. Politiki živijo samo v svojih vilah, pijejo svoje koktajle in ne naredijo ničesar,” v videoposnetku pojasnjuje 16-letna Nemka. V svoji izpovedi pove, da je to “klic na pomoč” in da življenje v Nemčiji od začetka migrantske krize ni takšno, kot ga kažejo v medijih. “Angela Merkel, uničila si Nemčijo,” še dodaja. 16-letna Bibi Wilhailm je najstnica, ki živi v Nemčiji. Trenutni dogodki so jo spodbudili, da je na YouTubu objavila 20-minutno izpoved, v kateri skuša razložiti, da življenje v Nemčiji od začetka migrantske krize ni več takšno, kakor izgleda v medijih. ”Prestrašena sem. Tudi če grem z družino le v trgovino ali pa v kino s prijatelji. Zelo težko je tu živeti kot ženska,” še pravi v videu. Nemčija je bila včasih krasna država Najstnica v videoposnetku pripoveduje o tem, kako migranti buljijo vanjo, ko se sprehaja po mestu, med seboj šepetajo, poleti pa so njo in njeno prijateljico zmerjali s kurbo, ker je nosila majico s kratkimi rokavi. ”Ne vem, kaj se dogaja z Nemčijo. Včasih je bila tako krasna država. Danes pa me je resnično strah na vsakem koraku,” dodaja. “To je resnica. Ne smemo več hoditi ven iz hiš. Ne smemo več nositi naših oblačil. Ne smemo več živeti nemškega življenja. To je žalostna resnica,” je “novo” Nemčijo opisala Bibi. “Moški, zaščitite svoje otroke in svoje ženske!” ”Zakaj, povejte mi, zakaj se teh ljudi ne deportira? Moški, zaščitite svoje otroke in svoje ženske! Mi potrebujemo to zaščito! Resnično nas je strah!” v svojem nagovoru prosi Bibi. “Ali je to normalno, da se moram jaz, 16-letnica, bati hoditi zunaj svoje hiše? Ne, ni normalno. Ubila si Nemčijo!” je do politike Angele Merkel kritična nemška najstnica. M. G. Punca ne razume komunisti(socialisti9-levaki in islamisti so sklenili ,da mora krščansko -judovska zahodna kultura izginiti,in levakov je v EU malo morje so enak problem kot islamisti in njihov kamerat v Moskvi,ko bodo v EU to dojeli bo drugače. Punca, sprejmi Alaha in nadeni burko. Še je čas, da se pokesaš. Jep! Gela uničuje iNemčijo in U ter se povezuje z Putinom. Sverni tok-spraviti EU v Rusko suženjstvo in to njen V del. Sedaj se kaže kako Putinova maija legalno "izvaža" imigrante v EU. Rojena v DDR-ja očitno komunističen(rusko-kominternski) podtaknjenec ali kača na prsih Nemčije. od Pusta dalje vsi v maskah, ni druge, nekam hitro se je otoplilo, naval bo od spodaj in zgoraj Njo pa privoščim beguncem, ki jih ima tako rada. Sem že napisala, kako daleč na dno smo že prišli v EU, da je prav žalostno, da že najstniki pozivajo Merklovo in njihove politike, da naj spregledajo in ukrepajo!!! V ljudeh resnično vre!!! Avstrijski Die Presse: Urjenje borcev ISIS poteka tudi v slovenskih gozdovih 26. 1. 2016, 14:34 662 Facebook Twitter Slika je simbolična (foto: STA). Europol svari pred novimi napadi Islamske države. Teroristična usposabljanja borcev pa ne potekajo samo v Siriji, temveč tudi v EU in na Balkanu. Preiskovalci imajo pod drobnogledom tudi Bosno in Hercegovino ter – Slovenijo. Borce naj bi usposabljali kar v gozdovih v okolici Ljubljane. Evropski policijski (Europol) urad je razglasil alarm. Pri tem opozarja, da je bil krvavi Pariz šele začetek. Direktor Europola Rob Wainwright je prepričan, da se borci Islamske države urijo tudi v Evropi, kar se je pokazalo tudi pri napadih v Franciji. Borci ISIS se urijo tudi v Sloveniji Sodeč po informacijah policijskega urada so se posebne enote za teroristične dejavnosti ISIS oblikovale prav v Evropi. Gre za manjše “kampe” v EU in na Balkanu. Europol pojasnil glede centrov, kjer se urijo pripadniki IS v Evropski uniji, uradno ne daje; podatki, ki so jih pridobili novinarji, pa kažejo, da so tovrstni centri tudi v Sloveniji. Preberite tudi: Norvežani in Finci ogorčeni – Rusi jim vsiljujejo migrante Po poročanju avstrijskega Die Presse so se v stavbi v enem od gozdov v okolici Ljubljane zbirali muslimanski moški, ki so se tam radikalizirali, razpravljali in se urili s strelnim orožjem. Prisotni so bili tudi salafisti iz Nemčije, Luskemburga in Avstrije. Cesta, ki vodi do stavbe, je bila prav tako zastražena. Tovrstna urjenja organizira salafistično društvo iz ljubljanskega predmestja, ki je izurilo tudi več ekstremistov za vojna območja v Iraku in Siriji. Na navedbe avstrijskih medijev se je odzval tudi predsednik SLS Marko Zidanšek, ki trdi, da navedbe časopisa Die Presse zahtevajo temeljito preiskavo SOVE in odločen odziv slovenske strani. Vlado poziva, naj zaostri azilno zakonodajo ter uvede schengenski nadzor na meji s Hrvaško. Za borce na voljo tudi poseben učbenik Program usposabljanja ISIS je zelo profesionalen. Radikalni borci so razposlali tudi 71 strani dolg učbenik, ki jih pripravlja na vojno. Med drugim jim ponuja navodila, kako ravnati z orožjem in eksplozivom, ter kako se boriti proti vohunom. V Sloveniji so se kampi pojavili zato, ker je schengenska meja ostala odprta, še poroča avstrijski časnik. S slovenske policije so sporočili, da med aktivnostmi za zgodnje odkrivanje radikalizacije in preverjanjem informacij niso pridobili podatkov oziroma potrdili sumov o obstoju vadišča za salafiste v Sloveniji oziroma usposabljanju islamskih skrajnežev v ljubljanskih gozdovih, poroča STA. N. K. Brazilija v boj proti komarjem z 200.000 vojaki, okužbe z ziko v Sloveniji ni V Sloveniji teste opravlja le en laboratorij 26. januar 2016 ob 21:47, zadnji poseg: 26. januar 2016 ob 22:01 Ljubljana, Rio de Janeiro - MMC RTV SLO/STA Brazilski minister za zdravje Marcelo Castro meni, da država "izgublja bitko" proti komarju, ki naj bi prenašal virus Zika. Slovenski inštitut nosečnicam svetuje odpoved potovanja na okužena območja. Virus Zika prenaša komar ščitar (Aedes aegypti), in če se z njim okužijo nosečnice, lahko pri plodu to povzroči mikrocefalijo (drobnoglavost) oziroma nevrološko motnjo - novorojenčki se rodijo z majhnimi možgani in lobanjo, zaradi česar imajo lahko poškodbe možganov. Brazilski minister za zdravje Marcelo Castro je v ponedeljek zvečer napovedal, da bodo vojaki 13. februarja na posebej ogroženih območjih uničevali komarje od hiše do hiše. "Ta komar je v državi že 30 let in nam ga ni uspelo izkoreniniti," je dejal Castro in dodal, da bodo 400.000 nosečnicam iz šibkejših socialnih okolij dali tudi zaščitna sredstva pred komarji, ki poleg virusa Zika prenašajo tudi rumeno mrzlico in druge bolezni. Navodila hotelom in restavracijam Brazilija želi z uničevanjem komarjev zaščititi tudi udeležence in obiskovalce olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Kar 56.000 hotelom in restavracijam v državi so poslali spisek ukrepov za uničenje komarjev. Tudi med samimi olimpijskimi igrami, ki bodo med 5. in 21. avgustom, bodo poostrili ukrepe proti komarjem, saj učinkovitega cepiva proti bolezni še ni. Zika že v 21 državah Virus se je v nekaj mesecih pojavil v kar 21 državah Latinske Amerike. V Braziliji so do zdaj našteli nekaj manj kot 4.000 primerov mikrocefalije, večino na severu države, vsaj v šestih primerih so bile nosečnice, obolele za ziko. Pomirjujoče za obiskovalce iger je, da se virus Zika v Riu še ni pojavil, obenem pa bodo igre na sporedu pozimi, ko je dejavnost komarjev manjša. Razvoj bolezenskih znakov med 3-7 dnevi Kot poroča na spletni strani Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), se bolezenski znaki pojavijo med tremi in sedmimi dnevi po vbodu okuženega komarja. Bolnik ima vročino, glavobol in bolečine v mišicah in sklepih ter se slabo počuti, redkeje se pojavi izpuščaj, boli ga za očmi, očesne veznice so pordele. Kako vemo, da smo se okužili z ziko? NIJZ pojasnjuje, da je potek okužbe z ziko "neznačilen, podoben številnim nalezljivim boleznim, zato je za potrditev potrebno mikrobiološko testiranje seruma in/ali drugih kužnin". Diagnostiko okužbe z virusom Zika v Sloveniji opravlja zgolj en laboratorij: Laboratorij za diagnostiko zoonoz in laboratorij WHO na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Ker cepiva proti bolezni ni, se pri zdravljenju priporoča počitek, uživanje tekočin, jemanje zdravil za nižanje močno povišane telesne temperature, lajšanje glavobola in mišičnih bolečin. Kako se zaščititi? Nacionalni inštitut za javno zdravje vsem, ki potujejo na območja oziroma v države, kjer so zaznali vročico zika, svetuje zaščito pred piki komarjev, torej uporabo odganjalcev mrčesa (repelenti), nošenje oblačil z dolgimi rokavi in hlačami, spanje v sobah s komarniki ali klimatsko napravo. Nosečnicam, ki nameravajo potovati na okužena območja, pa priporočajo, da potovanje odložijo. Kako ravnati po potovanju po območjih z virusom Zika? Potnikom, ki v treh tednih po vrnitvi s potovanja kažejo simptome, skladne z okužbo z virusom Zika, NIJZ svetuje, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom. Nosečnice, ki so potovale na območja, kjer se prenaša virus Zika, naj o potovanju obvestijo svojega ginekologa, da bo ob rednem pregledu opravil še dodatne preiskave in pozorno spremljal nosečnost. Preložitev načrtovanja nosečnosti V nekaterih latinskoameriških državah zato ženskam svetujejo, naj, dokler o virusu ne bo znanega več, ne načrtujejo zanositev. Takšna opozorila so bila izdana v Ekvadorju, El Salvadorju, Jamajki in v Kolumbiji, kjer je z virusom Zika okuženih že 13.500 ljudi - v El Salvadorju so pristojne oblasti ženskam svetovale, naj z zanositvijo počakajo kar do leta 2018. K. Št. Pogrešam podatke od kje je virus prišel in kakšno je stanje v žarišču od koder virus izhaja....tako kot se tale članek bere je vse kar nekaj....kot da so ga marsovci vrgli na Zemljo Danska sprejela strogo azilno zakonodajo, Avstrija še strožjo Države EU-ja zaostrujejo odnos do prebežnikov 26. januar 2016 ob 07:22, zadnji poseg: 26. januar 2016 ob 18:43 Dunaj, Köbenhavn - MMC RTV SLO/STA Potem ko je avstrijska vlada pričakovano zaostrila azilno zakonodajo, je tudi danski parlament sprejel zakon, ki dovoljuje zaplembo premoženja beguncem in uvaja združitev družin šele po treh letih. Danski parlament je z večino (81 od 109 prisotnih poslancev) sprejel sveženj ukrepov, s katerim želi prebežnike odvrniti od prihoda v državo in vložitve prošnje za azil. Med sprejeti ukrepi je sporni ukrep, da prebežnikom zaplenijo osebno imetje in denar, ki ga imajo pri sebi, saj jim bo z njim država poravnal stroške prebivanja. Nova zakonodaja bo danskim oblastem omogočala, da prebežnike preiščejo in jim zasežejo gotovino nad 10.000 kronami oziroma 1.340 evri, prav tako pa posamezne dragocene predmete, vredne več kot 10.000 kron. Poročni prstani in drugi predmeti s sentimentalno vrednostjo so izvzeti iz tega ukrepa. Nekateri so ta ukrep kritizirali kot preveč drastičen. Toda vlada je ukrep branila z argumentom, da morajo v nekaterih primerih tudi Danci, ki se potegujejo za socialno pomoč, prodati svoje premoženje. Prosilcem bo tudi otežen postopek pridobivanja stalnega prebivališča, skrajšali pa jim bodo tudi obdobje veljavnosti dovoljenja za začasno prebivališče. Danska, v kateri prebiva okoli 5,6 milijona ljudi, je lani dobila 21.000 prošenj za azil, s čimer je postala ena glavnih ciljev prebežnikov v EU-ju glede na število prebivalcev. Strožjo azilno zakonodajo sprejela tudi avstrijska vlada Še predtem je nekoliko strožjo zakonodajo sprejela avstrijska vlada, kancler Werner Faymann pa je izrazil pričakovanje, da bo parlament zakonodajo potrdil aprila. Nova zakonodaja bo veljala retroaktivno. Vlada na Dunaju je z novo zakonodajo omejila pravico do azila na tri leta, pri vsakem prosilcu za azil pa bo preverila, ali se lahko morebiti že varno vrne v državo izvora. Ukrep bi veljal za vse, ki so prišli v državo od novembra lani. Omejitve in konvencije Nove omejitve se napovedujejo tudi za upravičence do mednarodnega statusa subsidiarne zaščite, med katerimi je največ Afganistancev. Ti ljudje bodo lahko svoje družinske člane, z izjemo mladoletnih oseb, v Avstrijo pripeljali šele po treh letih bivanja v državi. Za ljudi s statusom begunca ta omejitev ne bo veljala, a bodo morali prošnjo za združitev družin vložiti v treh mesecih, da bi se izognili dodatnim finančnim obveznostim - ta omejitev bo veljala le, če ne bo v nasprotju s pravico do družinskega življenja, ki je zapisana v Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Vsi begunci v Avstriji bodo morali poleg tega obiskovati delavnice oziroma tečaje za vključitev v družbo, kot so tečaji nemščine in tečaji o vrednotah v Avstriji. Faymann: Zakon bo veljal retroaktivno Gre za ukrep, ki bo omogočil spoštovanje nedavno določene zgornje meje za sprejetje beguncev, je dejal avstrijski kancler Werner Faymann. Podkancler Reinhold Mitterlehner dodaja, da so tako sporočili, da je beguncev preveč in da se vračajo k temeljem pravice do azila. Obenem pa so prosilcem za azil po njegovih besedah pokazali, da obstaja določeno tveganje za vrnitev v domovino. Budimpešta: Zgornja meja za sprejem beguncev te še opogumlja Madžarska je pozdravila odločitev Dunaja o določitvi zgornje meje sprejema števila prebežnikov, a so tovrstne kvote lahko zavajajoče in lahko prebežnikom sporočajo, da še imajo priložnost: "Človek bo storil vse, da se še prebije noter," meni tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs. Madžarska tudi ne podpira izključitve Grčije iz schengna, kot je v ponedeljek nakazala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ampak hočejo le, da Atene izpolnijo svojo nalogo. Kljub temu Kovacs ni skoparil z ostrimi besedami, saj je med drugim pripomnil, da za zajezitev t. i. migrantskega vala več naredi stavka grških trajektov kot pa grška vlada. Budimpešta po besedah Kovacsa želi, da se prihod prebežnikov Evropo ne le upočasni, ampak popolnoma ustavi, v evropsko rešitev pa ne verjame. Drugim državam članicam EU zato svetuje, naj same zaščitijo svoje meje, tako kot to počne Madžarska - ki je, kot je zatrdil Kovacs, pripravljena na postavitev na stotine kilometrov ograje tudi na meji z Romunijo, če bo to potrebno. B. V., K. Št. 26. januar 2016 Po danes izglasovanem dopolnilu bo morala radijska postaja med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe. Za javni radio ta delež znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov. Po mnenju predsednice sindikata glasbenikov Slovenije Tinkare Kovač morata biti na radijskih postajah slovenski jezik in glasba pozitivno diskriminirana in ne moreta biti povsem potrošniška izbira Dušan Zore: Radijske postaje premalo poudarjajo narodno zavest Predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore je po eni strani zadovoljen z odločitvijo DZ-ja, po drugi pa mu je žal, da je v Sloveniji sploh treba zakonsko uvajati kvote. Ocenjuje, da uredniška politika na radijskih postajah premalo poudarja narodno zavest in išče izgovore, da kvot ni treba izpolnjevati, ter slovensko glasbo premika v nočne, manj poslušane termine. Zore ne verjame, da z večjim deležem slovenske glasbe ne bi bilo mogoče ustvariti prav tako dobrega slovenskega medija: "Je pa laže in imenitneje tisto, kar je uvoženo. A res ne vem, za koga? Kdo je tisti, ki določa, kaj je dobro in kaj ni? Ves svet podpira določene stvari, ki so bile narejene v Sloveniji, zakaj bi se tega sramovali?" Prav tako se mu zdi sramotno, da se je treba javno prerekati, ali bodo komercialne radijske postaje v svoj program vključile 20 odstotkov slovenske glasbe. Tinkara Kovač: "Radijske postaje morajo potrošnika tudi vzgajati" "Podpiramo predvajanje slovenske glasbe v dnevnem času, glasbe v slovenskem jeziku in aktualne glasbe," je dejala predsednica sindikata glasbenikov Slovenije Tinkara Kovač. "Moramo se zavedati, da je prisotnosti slovenske glasbe v radijskih programih slovenskih radijskih postaj vedno manj. To seveda ni le problem slovenskega jezika in kulture, ampak tudi zelo konkreten problem finančnih tokov, ki se s plačevanjem avtorskih in izvajalskih pravic na osnovi predvajanja posameznih skladb v največji meri pretakajo v tujino," opozarja. Spomnila je, da kvote obstajajo že od leta 2006 in podatki že tedaj niso kazali, da bi imele negativen vpliv na oglaševanje, na gledanost ali poslušanost posameznih medijev. "Ravno obratno! In tudi danes, leta 2016, ne bo drugače. Bodo pa mladi in vsi ostali imeli več možnosti, da lahko pridejo v stik z lastno kulturo, glasbo in jezikom. In se zavedali, da je tudi naša glasba dobra. V Sloveniji imata radio in televizija kot medij vendar še vedno pomembno vlogo pri distribuciji glasbe in sta pomembna gradnika razvoja slovenske kulture in izražanja." Prepričana je, da morata biti na radijskih postajah slovenski jezik in glasba pozitivno diskriminirana in ne moreta biti povsem potrošniška izbira. "Radijske postaje morajo potrošnika tudi vzgajati - one izbirajo, kakšna glasba se bo vrtela in bo tako postala potrošniška izbira. Navsezadnje so radijske postaje temu zavezane tudi v vlogah za pridobitev frekvenc." Super in hkrati žalostno, da moramo to urejati z zakonom! Po radijskih postajah južno od nas, nisem še nikoli slišal kake slovenske besede in pesmi! Naši radiji nas pa posiljujejo z ceneno južno glasbo! Če se gre zaradi priseljencev... Nemčija ima samo v svojem glavnem mestu okoli 300.000 turkov, pa po Berlinskih radijskih postajah ne predvajajo turških pesmi. Turki pač, če želijo slišati kako domačo pesem, poslušajo satelitski radio. Če želite poslušati Hrvaški, Bosanski ali Srbski krafl, pač poslušajte Hrvaški, Srbski ali Bosanski radio! The Loi du 1er février requires that 40% of music broadcast during peak hours be French-language titles, half of which are required to come from new artists or to be new productions. A boš to tudi označila za fašistično? Ah, ne to pa ne.... če francija tako gleda, je pa že v redu. Če bi si pa slovenija to izmislila pred francijo, bi bil pa to totalni fašizem.... Poglejte malo playlisto od Radio Antena in Radio 1. Spremljajte npr. komada Adele - Hello in Pink - Today is the day kolikokrat se ponovita v enem dnevu... Če je vam to bolj všeč kot to, da bi namesto 6x Adele v enem dnevu slišali "LE" 4x, v ostalem času pa 2 slovenska komada, potem je Leo Oblak dosegel svoje s pranjem vaših možganov. Sem za KVOTE... enostavno zato ker sami ne znate ceniti slovenskega jezika, bodo pač kvote. Hrvatje vrtijo 70% svoje glasbe, Avstrijci vsaj 40% svoje, Slovenci pa 90% neslovenske! A imamo res tako slabe izvajalce ali slabe "glasbene" urednike? Radikalni muslimani so se očitno urili v Dolu pri Ljubljani 27. 1. 2016, 15:58 Ljubljana kot glavno mesto ima kar nekaj potencialnih tarč (foto: Nova24TV/M. G.). Čeprav slovenske oblasti in policija informacije zanikajo in trdijo, da nimajo dokazov, da bi se v Sloveniji urili pripadniki skrajne Islamske države, Avstrijci pri teh informacijah vztrajajo. Teroristi so iz Avstrije v Slovenijo potovali v konvoju treh vozil. Namenjeni so bili očitno v Dol pri Ljubljani, kjer se je srečala salafistična organizacija, katere člani so bili džihadistični borci v Siriji. Da v EU in v Sloveniji obstajajo majhni tabori islamskih skrajnežev, potrjuje tudi Europol. Čeprav sta tako policija kot tudi Karl Erjavec zanikala, da bi se v Sloveniji urili borci Islamske države, Avstrijci pri tem vztrajajo in v medijih poročajo, da do teh dogodkov res prihaja. Kot v današnji izdaji navaja Die Presse, so 19. aprila 2014 islamski skrajneži prečkali Avstrijo v konvoju treh vozil, namenjeni pa so bili v Slovenijo. Na 24ur so poročali, da so se v Dolu pri Ljubljani srečali radikalni džihadisti, ki so povezani s samo vodjo Islamske države Al Baghdadijem. Kočo je najelo Društvo za promocijo islamske kulture v Sloveniji El-Iman pod pretvezo “otroške rojstnodnevne zabave”, katere se je udeležilo okoli 70 ljudi. Upravnik koče je informacijo potrdil – muslimani naj bi se tam srečali celo večkrat, vendar nazadnje leta 2014. Iz avstrijskih prisluhov pa so med drugim razvidne besede: “Tam je orožje, lahko streljaš.” Eden od islamistov iz Gradca pa je po vrnitvi v Avstrijo dejal: “Tam je bil dovoz blokiran in dostop omogočen le povabljenim. Bili so tudi Makedonci in Turki. Tam so bile puške, orožje, lahko si tudi streljal.” Preberite tudi: -Avstrijski Die Presse: Urjenje borcev ISIS poteka tudi v slovenskih gozdovih Avtrijski medij sicer ni navajal Dola pri Ljubljani, je pa opisoval športni center v gozdu okoli 10 kilometrov vzhodno od centra Ljubljane. Na dan srečanja naj bi omenjen objekt za srečanje najela salafistična organizacija, v katero so bili včlanjeni vsaj trije džihadistični borci iz Sirije. Poleg ideoloških izobraževanj je bil zbor odprt tudi za udeležence iz drugih držav, tam pa naj bi imeli tudi trening z orožjem in usposabljanje streljanja. Karl Erjavec v Odmevih: ”Jaz lahko odgovorno trdim, da takih centrov v Sloveniji ni, vsaj po poročanju naših varnostnih služb.” Die Presse: Europol je neformalno potrdil, da so taki tabori tudi v Sloveniji Da obstajajo manjša taborišča islamskih skrajnežev znotraj Evropske unije, pa potrjuje tudi Europol, ki ocenjuje poročila vseh evropskih tajnih služb. Pri tem opozarja, da se v Evropski uniji in državah Balkana formirajo manjši tabori, kjer trenirajo islamski skrajneži. Čeprav Europol ni želel navajati specifičnih krajev, pa Die Presse poroča, da jim je neformalno potrdil, da se taki tabori pojavljajo tudi v Sloveniji. Baje Hanzi TV pripravlja nov 6 urni feljton znanega "novinarja" Erika Valenćića o desnem ekstremizmu v Sloveniji. Obdelali bodo vse, ki jedo z desno, ki pozdravljajo z desno, ki si rit brišejo z desno, ki si zobe umivajo z desno, ki pišejo z desno, ki mahajo z desno, ki plavajo z desno naprej, ki tipkajo SAMO z desno, ki žmigavce v avtu vklapljajo in izklapljao z desno, ki z desnim kazalcem obračajo strani v knjigi, ki z desno celo namigujejo babam...Skratka, kot lahko vidite, bo šlo za zelo izjemno globok vpogled v problematiko desnićarskega ekstremizma v Dolini. Na pomoć je seveda priskoćila še tov Ašćić, ki je zadnje ćase na Hanzi TV zadolžena za razkrivanje desnićarskih paravojaških enot. M. G. Skratka, glejte Hanzi TV, ne bo vam žal. Erjavc nič ne ve, kar je že tipično za našega zunanjega ministra. kučan je denimo postal znan po izjavah: Nič ne vem, sem šele danes bral v časopisu, enako kot vi. Zanimivo je, da tudi Drnovšek, vrhovni poveljnik JNA in vseh varnostnih služb v SFRJ ni vedel, da ima hčerko, dokler ni bila ta že odrasla! Ljudje, ki so postavljeni tja, kjer so, da bi vedeli več in prej kot mi, vedo manj kot mi in precej kasneje kot mi, kadar zjutraj preberemo tuj cajteng. Hasanagić: Igrali smo košarko, nogomet in nekaj pojedli. Ni bilo urjenja. Teroristi na slovenskih tleh? 27. januar 2016 ob 17:33, zadnji poseg: 27. januar 2016 ob 20:00 Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Lastnik zemljišča v Dolu pri Ljubljani je že večkrat oddal zemljišče večjim skupinam muslimanov, a ni imel z njimi nikoli nobenih težav, je povedal za TV Slovenija. Tudi islamski teolog Alim Hasanagić pravi, da je bilo povsem nedolžno srečanje. Islamski teolog Alim Hasanagić z Jesenic je za TV Slovenija v telefonskem pogovoru potrdil, da se je pred časom udeležil srečanja, ki je včeraj močno razburilo slovensko javnost. "Šlo je za navadno druženje, igrali smo košarko in nogomet, nekaj pojedli. Ni šlo za nobeno urjenje, nobenega orožja ni bilo tam in nobene poti niso bile blokirane, kakor poročajo nekateri mediji," je pojasnil. Na vprašanje, ali so bili tam tudi ljudje s kakšnimi skrajnimi prepričanji, je odvrnil, da takrat niso imeli takšnih ekstremnih prepričanj, kakor se je izkazalo pozneje. "Kdo izmed teh ekstremnih ljudi je bil takrat tam, to pa policija ve bolje kot jaz," je sklenil. Ti ljudje s skrajnimi prepričanji naj bi sicer neuradno spadali v krog zloglasnega Mirsada Omerovića, ki mu v Avstriji grozi dolgoletna zaporna kazen, saj naj bi v neki dunajski džamiji novačil mlade muslimane za boj v Siriji. Po podatkih avstrijskih oblasti naj bi mu uspelo rekrutirati najmanj 14 mladih muslimanov. SDS: Vlada naj razkrije, kaj Svet Evrope sprašuje o kandidatih za Strasbourg Zahteva za sklic izredne seje odbora DZ-ja 27. januar 2016 ob 17:28, zadnji poseg: 27. januar 2016 ob 17:56 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA SDS od vlade zahteva informacije, zakaj in kaj je Svet Evrope v Sloveniji poizvedoval glede imenovanja slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Poslanska skupina SDS-a zahteva sklic nujne seje mandatno-volilne komisije državnega zbora in parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora, na kateri bi vladni predstavniki poslancem pojasnili, kaj vse zanima Svet Evrope pri imenovanju slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu in kaj je vlada odgovarjala. V SDS-u se sklicujejo na poročanje medijev, da so iz Sveta Evrope Sloveniji v okviru tajnega postopka izbire kandidatov za sodnika ESČP-ja postavili dodatna vprašanja glede predlaganih kandidatov Nine Betetto, Marka Bošnjaka in Nine Peršak, ki jih je DZ za kandidate izbral novembra lani. Tedaj je s seznama štirih, ki ga je v DZ poslal predsednik države Borut Pahor, odpadel Klemen Jaklič, ki ga je sicer podpiral predvsem SDS. "Državnemu zboru kot organu, ki je kandidate izvolil, vsebina vprašanj in odgovori nanje niso znani," opozarjajo v največji opozicijski stranki in predlagajo, da bi člani mandatno-volilne komisije in odbora DZ-ja za zunanjo politiko na skupni seji dobili ta pojasnila. "Medtem ko je komunikacija med svetovalnim panelom in državo pogodbenico zaupna, pravila nikakor ne določajo, da bi bila ta komunikacija omejena le na vlado države članice, tako da bi slednja iz komunikacije lahko kar samovoljno izključila organ, ki je kandidate izvolil," so prepričani v SDS-u in poudarjajo, da je tudi DZ zavezan k zaupnosti komunikacije s Svetovalnim panelom Sveta Evrope. Ministrstvo: Noben kandidat ni bil zavrnjen Kot so pojasnili na ministrstvu za pravosodje, je ta svetovalni panel že opravil glasovanje o kandidatni listi iz Slovenije in ni zavrnil nobenega kandidata. Zaslišanja kandidatov pristojnega odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) za izvolitev sodnikov pa so predvidena na začetku aprila. Ta odbor PS-ja SE-ja mora potrditi listo, na podlagi razgovorov opravijo tudi preferenčno listo, končni kandidat pa je izvoljen na plenarnem zasedanju PS-ja SE-ja z večino glasov, so še pojasnili na ministrstvu. Pred dnevi so na ministrstvu že pojasnili, da jih je predsednik Svetovalnega panela SE 18. decembra zaprosil za dodatne informacije glede nacionalnega postopka in predlaganih kandidatov, ministrstvo pa mu je odgovorilo 23. decembra. Dodali so še, da gre za običajen del tovrstnih izbirnih postopkov. Sodnik na ESČP-ju do izvolitve novega slovenskega sodnika še naprej ostaja Boštjan M. Zupančič, čeprav mu je mandat potekel 31. oktobra lani. Ne sme sicer sprejemati novih primerov. Ta je sicer v kolumni za Siol.net zapisal, da bi bil seznam, ki ne bi vseboval Jakliča, "zaslužen mednarodni škandal". Al. Ma. SDS zahteva pojasnila glede postopka imenovanja sodnikov v Strasbourgu 27. 1. 2016, 16:17 9 Facebook Twitter Poslanska skupina SDS je na predsednika Mandatno-volilne komisije in predsednika Odbora za zunanjo politiko naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje. Poslanci SDS bi radi razpravljali o tajni komunikaciji med Svetom Evrope in Vlado RS, ki se tiče postopka imenovanja slovenskih kandidatov za sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice. Svet Evrope je glede predlaganih kandidatov Nine Betetto, Marka Bošnjaka in Nine Peršak na Slovenijo naslovil dodatna vprašanja, na katera je Republika Slovenija sicer odgovorila, nato pa so prispela še dodatna vprašanja. Vsebina vprašanj in odgovorov ni znana Državnemu zboru. V SDS so prepričani, da ima Državni zbor, organ, ki je kandidate izvolil, pravico izvedeti vsebino komunikacije med RS in Svetom Evrope, kljub temu, da mora biti vsebina komunikacije zaupna. Nikjer namreč ne piše, da mora biti komunikacija omejena le na Vlado RS, ter da z vsebino ne sme seznaniti tudi Državnega zbora. Odtegnitev komunikacije je nerazumna V SDS se strinjajo, da ni nobenega dvoma, da je tako Vlada RS kot tudi Državni zbor RS zavezan k zaupnosti komunikacije s Svetovalnim panelom. Ob tem pa opozarjajo, da je odtegnitev zaupne komunikacije osrednjemu organu, ki predstavlja državo pogodbenico povsem nerazumno in v neposrednem nasprotju s pravili. SDS zaradi tega predlaga, da Mandatna-volilna komisija in Odbor za zunanjo politiko predlagata vladi, da seznani DZ ali pristojno delovno telo z vso dosedanjo komunikacijo v zvezi z imenovanjem kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, in da DZ tudi vnaprej obvešča o vsebini morebitne komunikacije med vlado RS in Svetom Evrope. Ž. K. Gre Milan Kučana k ciganki, ki napoveduje prihodnost. "Gospod Milan, vi boste umrli na državni praznik..." "Kateri dan pa je to?" "Ne glede na to, kateri dan boste umrli, bo to za državo praznik..." Ali veste zakaj so poslanci SMC (Cerarjevi) zagrenjeni ??? Zato, ker ne morejo hoditi na obletnico mature (vsi imajo ponarejene) !!! Jankovič pred sodnikom: sodnik: Torej gospod Jankovič, vi trdite da Goran Klemenčič laže. Jankovič: Tako je gospod sodnik. Laže in zavaja, da sem zapravil 2,0 milijona evrov več kot sem zaslužil in nisem prijavil KPK! Sodnik: Pa imate v kakšne dokaze da gospod Klemenčič laže in zavaja? Jankovič: Imam. Tule jih imate. Tule so vsi moji računi za deset let nazaj. Sodnik gleda papirje in račune, obrača, bere...in čez pol ure pravi: Toda gospod Jankovič, kot je razvidno iz teh papirjev in računov ste vi v zapravili 12,5 miljona evrov več kot ste zaslužili in prijavili KPK! Klemenčič pa pravi, da je razlika 2,0 milijona evrov. Jankovič: PA SAJ VAM CEL ČAS DOPOVEDUJEM DA KLEMENČIČ LAŽE! Gre Cerar s finančnim ministrom Mramorjem na obisk v vrtec. Gleda otroke, kako se igrajo, ter reče ministru za finance: "Minister, dej napiši ček za 5.000 EVRO za izboljšanje življenjskih pogojev v vrtcu!" Mramor napiše ček. Potem gresta še na obisk zapora na Dobu. Gleda Cerar zapornike in reče: "Minister, dej napiši ček za 5.000.000 EVROV, za izboljšanje življenjskih pogojev v zaporu!" "Pa kako to? Za otroke samo 5.000 EVROV, a za te barabe, razbojnike, lopove pa 5.000.000 EVROV - a je to ta tvoja nova etika?!" "Joj, Mramor, kaj si ti neumen, a ti misliš, da boš šel po naslednjih volitvah v vrtec ??" Ustavno sodišče: Zakona o kazenskem postopku in odvetništvu sta neustavna DZ mora odpraviti neskladje v enem letu 28. januar 2016 ob 11:08, zadnji poseg: 28. januar 2016 ob 13:16 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta zakon o kazenskem postopku in zakon o odvetništvu v neskladju z ustavo, saj komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko ne more biti predmet preiskave. Na ustavnem sodišču so še zapisali, da mora DZ neskladje odpraviti v enem letu. Do tedaj pa je ustavno sodišče samo določilo način preiskav pri odvetnikih. Po ugotovitvah ustavnega sodišča je komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko zaupne narave, odvetnik pa jo mora zato tudi varovati. Varuje pa jo lahko le, če lahko hkrati varuje svojo pravico do zasebnosti na poklicnem področju tudi na način, da država vanjo ne posega. Pri tem varstvo njegove odvetniške zasebnosti ni namenjeno privilegiranju odvetnika, temveč temu, da ščiti in varuje svoje stranke. Po mnenju ustavnega sodišča zato niso dopustna preiskovalna dejanja pri odvetniku, ki je zagovornik osebe, zoper katero se vodita predkazenski ali kazenski postopek, pri čemer pa omejitev velja le glede podatkov, ki so povezani z zaupnim razmerjem zagovorništva. Prav tako se na odvetniško zasebnost ne more sklicevati odvetnik, ki je sam osumljen kaznivega dejanja. Če je treba zaradi pregona kaznivih dejanj poseči v odvetniško zasebnost, je to po oceni ustavnega sodišča ustavno dopustno le, če je poseg nujen in če do podatkov ni mogoče priti drugače. Poleg tega zakonska ureditev po mnenju sodnikov trenutno ne omogoča blažjega posega v odvetniško zasebnost. Sodišče pa ugotavlja tudi, da zakonodaja trenutno odvetnikom in Odvetniški zbornici Slovenije ne zagotavlja pritožbe zoper odredbo o preiskavi. Preiskava pri Šrotovih odvetnikih Odvetniška zbornica je skupaj s tremi odvetniškimi pisarnami na ustavno sodišče konec leta 2013 vložila ustavno pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi Okrožnega sodišča v Ljubljani in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in Zakona o odvetništvu (ZOdv). Pritožbo in pobudo je ustavno sodišče lani oktobra sprejelo v absolutno prednostno obravnavo. Vzrok za ustavno pritožbo je bila policijska preiskava decembra 2013, ko so iskali dokumente v zvezi s preiskovanjem domnevno spornih poslov Boška Šrota in Andrijane Starina Kosem pri njunih odvetnikih. Ti pa so bili prepričani, da je bil s sodnimi odredbami storjen nedopusten poseg v načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko. Po poročanju Radia Slovenija pa je pobudo za oceno ustavnosti zakona o odvetništvu vložila tudi odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, pri kateri je potekala kriminalistična preiskava zaradi Perutnine Ptuj. Prepričani so bili, da je bila izpodbijana odredba za hišno preiskavo pri njih nesorazmerna, saj naj bi sodišče odredilo preiskavo celotne odvetniške družbe. Po ugotovitvah ustavnega sodišča je komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko zaupne narave, odvetnik pa jo mora zato tudi varovati. Varuje pa jo lahko le, če lahko hkrati varuje svojo pravico do zasebnosti na poklicnem področju tudi na način, da država vanjo ne posega. Pri tem varstvo njegove odvetniške zasebnosti ni namenjeno privilegiranju odvetnika, temveč temu, da ščiti in varuje njegove stranke. Po mnenju ustavnega sodišča zato niso dopustna preiskovalna dejanja pri odvetniku, ki je zagovornik osebe, zoper katero se vodita predkazenski ali kazenski postopek, pri čemer pa omejitev velja le glede podatkov, ki so povezani z zaupnim razmerjem zagovorništva. Prav tako se na odvetniško zasebnost ne more sklicevati odvetnik, ki je sam osumljen kaznivega dejanja. Če je treba zaradi pregona kaznivih dejanj poseči v odvetniško zasebnost, je to po oceni ustavnega sodišča ustavno dopustno le, če je poseg nujen in če do podatkov ni mogoče priti drugače. Poleg tega zakonska ureditev po mnenju sodnikov trenutno ne omogoča blažjega posega v odvetniško zasebnost. Sodišče pa ugotavlja tudi, da zakonodaja trenutno odvetnikom in Odvetniški zbornici Slovenije ne zagotavlja pritožbe zoper odredbo o preiskavi. G. C. Švedska bo izgnala 80.000 zavrnjenih prosilcev za azil Letos na grško obalo prispelo 46.000 prebežnikov 28. januar 2016 ob 07:17, zadnji poseg: 28. januar 2016 ob 13:56 Amsterdam, Dunaj, Skopje, Stockholm - MMC RTV SLO/STA/Reuters Švedski notranji minister Anders Ygeman je razkril načrt vlade, ki bo v skladu s strožjo azilno zakonodajo izgnala 80.000 lani zavrnjenih prosilcev za azil - vračali jih bodo s čarterskimi poleti. Zavrnjene prosilce za azil je v preteklosti sicer Švedska vračala v državo njihovega izvora z navadnimi letalskimi povezavami, zaradi tako velikega števila zavrnjenih prosilcev za azil pa jih bodo tokrat izjemoma vračali s čarterskimi poleti. "Za zdaj govorimo o številki 60.000, čeprav bi se ta lahko povišala na 80.000," je dejal po poročanju Guardiana medijem minister Anders Ygeman. Švedska, ki ima 9,8 milijona prebivalcev, je lani sprejela 160.000 prosilcev za azil, kar jo uvršča v skupino evropskih držav, ki so glede na število prebivalcev sprejele večje število prebežnikov. Na grško obalo prispelo 46.000 prebežnikov Odločitev so v Stockholmu sprejeli v času, ko sicer nekatere evropske države (Danska, Avstrija) močno zaostrujejo azilno zakonodajo, medtem pa Združeni narodi sporočajo, da je samo letos na grško obalo prispelo več kot 46.000 prebežnikov, večinoma iz Sirije, kjer že peto leto divja vojna, Irana in Afganistana, kjer se krepi talibansko gibanje. Prenatrpani begunski centri Odkar je Švedska sprejela strožji ukrep za sistematično fotografsko preverjanje osebnih dokumentov 4. januarja letos, je v državo sicer prišlo nekoliko manj prosilcev za azil. Nove težave pa nastajajo v prenatrpanih begunskih centrih. Pred dnevi je v begunskem centru v Mölndalu, ki je namenjen mladoletnikom brez spremstva, mladi prosilec za azil do smrti zabodel 22-letno uslužbenko Alexandro Mezher, katere družina je bila sicer iz Libanona. Motiv za napad še vedno ni znan, poroča Guardian. Danska sprejela strožjo zakonodajo V torek je danski parlament pričakovano potrdil strožjo azilno zakonodajo, ki ji po nedavnih dogodkih na Švedskem mnogi pritrjujejo. Danska zakonodaja po novem uvaja zaplembo osebnega premoženja beguncev in denarja, ki ga imajo pri sebi, če znaša več kot 1.340 evrov, s čimer bodo pokrili stroške njihovega bivanja. Združitev družin bo mogoča šele po treh letih, otežen je postopek pridobitve stalnega prebivališča in skrajšano obdobje veljavnosti začasnega bivanja. Podoben zakon je sprejela tudi avstrijska vlada, a ga mora potrditi še parlament. Avstrijsko notranje ministrstvo je med drugim v svojih statistikah o kaznivih dejanjih uvedlo novo kategorijo kriminalnih dejanj v azilnih in begunskih centrih. Nizozemska bi prebežnike vračala direktno nazaj v Turčijo Nizozemska, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja, je predlagala nov evropski načrt, po katerem bi prebežnike z grških otokov s trajekti vozili kar direktno nazaj v Turčijo in ne na grško celino. Na drugi strani naj bi se EU obvezal, da bo letno sprejel od 150.000 do 250.000 prebežnikov - to je tudi pogoj, pod katerim bi bila Turčija pripravljena preostale prebežnike sprejeti nazaj. Nizozemski premier Mark Rutte se o tem načrtu že intenzivno pogovarja z Nemčijo, Švedsko in Avstrijo. Načrt bi lahko zaživel že marca ali aprila. Resno svarilo Europola: Teroristi bodo napadli tam, kjer najbolj boli 28. 1. 2016, 5:00 Nedavna opozorila evropskega policijskega urada (Europol) pred napadi samooklicane Islamske države se stopnjujejo. Sedaj, ko se bliža pustni čas, mora biti Evropa še posebej pozorna, saj IS svoje žrtve še naprej išče med civilnim prebivalstvom, opozarja nemški strokovnjak za terorizem Udo Steinbach. Po njegovem so še posebej ogroženi vrtci. Strokovnjak za terorizem Udo Steinbach predpostavlja, da so javne institucije za Islamsko državo še posebej zanimive. “Napadi v Franciji so pokazali, da so ogroženi prav mladi, zato menim, da bi lahko teroristi kmalu napadli vrtce in šole,” je zaskrbljen. “Glede na zadnje poročilo Europola lahko pričakujemo serijo velikih terorističnih napadov, še posebej v Franciji,” pojasnjuje Steinbach za avstrijski Kronen Zeitung. Preberite tudi: Avstrijski Die Presse: Urjenje borcev ISIS poteka tudi v slovenskih gozdovih Množična pustovanja bo težko nadzirati Takšni dogodki, kot so pustni karnevali, so še posebej problematični, saj jih je varnostno težko kontrolirati. Ravno zato lahko Islamski državi ti dogodki predstavljajo novo “igrišče”, je prepričan Steinbach. V Kölnu so policisti že preiskovali moškega, ki je v trgovini s strojno opremo kupoval kemikalije za izdelavo bombe. Po mnenju policije bi lahko z ustreznim znanjem in surovinami ustvaril nevaren eksploziv. Kasneje se je situacija sicer izkazala za nedolžno, vseeno pa Steinbach opozarja, da je to dober primer, v kakšnem strahu trenutno živimo. Steinbach: Islamsko državo lahko premagamo le vojaško Udo Steinbach že desetletja spremlja dogodke na Bližnjem vzhodu. Že davno tega je opozarjal, da se državljanska vojna v Siriji ne bo rešila kar sama od sebe. “Upanje mednarodne skupnosti, da obstaja politična rešitev konflikta v Siriji, je oddaljen spomin,” je prepričan. Po njegovem mnenju je Islamsko državo mogoče premagati le z vojaško silo. N. K. Ganljivo pismo Einsteina svoji hčeri, v katerem izda najpomembnejšo skrivnost 29. 1. 2016, 19:33 Albert Einstein (foto: Printscreen/Youtube). Hči slavnega genija Alberta Einsteina je v poznih 80-ih letih Hebrejski univerzi donirala 1400 pisem, ki jih je napisal njen oče. Strogo jim je naročila, naj njihovih vsebin ne objavljajo še dve desetletji po njegovi smrti. Sedaj so objavili eno izmed pisem, ki ga je znanstvenik napisal svoji hčeri Lieserl Einstein. Po spletu je zaokrožilo pismo, ki ga je znameniti znanstvenik napisal svoji hčeri Lieserl Einstein. Pismo so skrivali še desetletja po njegovi smrti. V njem je razkril, da obstaja “izjemno močna sila, za katero znanost še ni našla uradne razlage”. Prepričan je, da bi se morali po človeškem neuspehu z uporabo in nadzorom ostalih sil v vesolju, ki so se obrnile proti nam, negovati z drugo vrsto energije … Za katero vrsto energije gre, pa si lahko preberete v spodnjem pismu. “Ko sem predlagal teorijo relativnosti, me je zelo malo ljudi razumelo, in tudi to, kar bom razkril in prenesel človeštvu zdaj, bo v nasprotju z nerazumevanjem in predsodki sveta. Prosim te, da zaščitiš pisma tako dolgo, kot bo potrebno, leta, desetletja, dokler ni družba dovolj napredna, da sprejme to, kar bom razložil. Obstaja izjemno močna sila, za katero do sedaj znanost še ni našla uradne razlage. To je sila, ki vključuje in ureja vse druge ter je celo v ozadju vseh pojavov v vesolju in pri nas še ni bila prepoznana. Ta univerzalna sila je LJUBEZEN. Ko so znanstveniki iskali enotno teorijo vesolja, so pri tem pozabili na najmočnejšo nevidno silo. Ljubezen je Luč, ki razsvetljuje tiste, ki jo dajejo in prejemajo. Ljubezen je gravitacija, ker zaradi nje nekateri ljudje čutijo privlačnost do drugih. Ljubezen je moč, ker pomnoži najboljše, kar imamo, in dovoli človeštvu, da ne ugasne v svoji slepi sebičnosti. Ljubezen razvija in odkriva. Za ljubezen živimo in umremo. Ljubezen je Bog in Bog je Ljubezen. Ta sila razloži vse in daje življenju smisel. To je spremenljivka, ki smo jo za predolgo časa prezrli, morda zato, ker nas je ljubezni strah, saj je edina energija v vesolju, ki se je človek ni naučil upravljati po svoji volji. Da bi ljubezen naredil vidno, sem v svoji najbolj znani enačbi naredil preprosto zamenjavo. Če bi namesto E = mc2 sprejeli, da je lahko energijo za zdravljenje sveta mogoče dobiti preko ljubezni, pomnožene s kvadratom hitrosti svetlobe, bi prišli do zaključka, da je ljubezen najmočnejša sila, kar jih obstaja, saj nima omejitev. Po človeškem neuspehu z uporabo in nadzorom ostalih sil v vesolju, ki so se obrnile proti nam, je nujno, da se negujemo z drugo vrsto energije … Če želimo, da naša vrsta preživi, če želimo najti smisel življenja, če želimo rešiti svet in vsa čutna bitja, ki ga naseljujejo, je ljubezen eden in edini odgovor. Morda še nismo pripravljeni, da bi naredili bombo ljubezni, dovolj močno napravo, ki bo popolnoma uničila sovraštvo, sebičnost in pohlep, ki uničujejo planet. Vendar pa vsak posameznik v sebi nosi majhen, a močan generator ljubezni, čigar energija čaka, da se sprosti. Ko se naučimo dajati in prejemati to univerzalno energijo, draga Lieserl, bomo potrdili, da ljubezen premaga vse, da je sposobna preseči vse in nič, ker je ljubezen kvintesenca (jedro) življenja. Globoko obžalujem, da nisem mogel izraziti tega, kar je v mojem srcu, ki je tiho bilo zate vse moje življenje. Morda je prepozno za opravičilo, ampak čas je relativen in moram ti povedati, da te imam rad in sem zahvaljujoč tebi dosegel dokončni odgovor!” Tvoj oče Albert Einstein N. K izrezek iz revije Tribuna v aprilu 1990, kjer je v Pismih bralcev gospa Pepca Maček iz Tacen pri Ljubljani takole napisala: “NARODNA POMIRITEV ZDAJ” Izjava predsedstva o “narodni pomiritvi” kaže, da predsedstvo še vedno ni dojelo, kakšno je razpoloženje prebivalcev Slovenije do tega vprašanja. Predsedstvo še vedno ne vidi, da bije komunizmu na slovenskih tleh zadnja ura. Komunisti bodo morali kot posamezniki in kot stranka ne samo moralno, ampak tudi pred sodiščem odgovarjati za storjene zločine. O krivdi Republike Slovenije pa je v zvezi z zločini težko govoriti, saj so bili vsi vzvodi oblasti od 1945 do danes v rokah komunistov. Poboj domobrancev in njihovih spremstev (nedolžnih otrok in njihovih nater), kot tudi številnih zavednih Slovencev, ki sploh niso bili aktivno udeleženi v vojni, pa je bil izvršen v imenu neke ideje – komunizma. Ne gre tudi pozabiti, da so se tovariši komunisti trudili klati da na najbolj nečloveški način, če se sploh lahko tako izrazimo. Ti “tovariši” so danes nosilci visokih državnih odlikovanj in v večini člani ZKS – Stranke demokratične prenove! Predsedstvo bi zato moralo dati pobudo za preiskavo, objaviti imena žrtev in ugotoviti, kje so žrtve pokopane. Treba bo tudi začeti razmišljati o odplačilu odškodnin svojcem. Če smo za pregon vojnih zločincev moramo biti načelni. Vojni zločini ne zastarijo, ne beli ne rdeči. Krivce je treba imenovati in obsoditi zaradi tistih, ki so živi, ki so delali v varnostno-obveščevallni službi, pa niso klali, tistih partizanov, ki se danes čutijo ogoljufane in tistih izseljencev v Argentini, ki so vsaj toliko Slovenci, kot mi, pa si kljub temu, da niso nič krivi, ne upajo v domovino. Zaradi živih in poštenih ljudi, torej! Pepca Maček – Tacen Pripis: Omenjena gospa Pepca Maček, je bila poročena Kardelj in je sestra nekdanjega politika Matije Mačka in uena Edvarda Kardelja. Umrla je 15. 4 1990. Tako vidimo, da je “slučajno” umrla slabe tri tedne po objavi tega pisma. Potem sem slučajno izvedel, da so neko žaro iz družinskega groba, kjer je pokopana ga. Pepca Maček na ljubljanskih žarah ukradli in jo po določenih “ovinkih” vrnili. Govorice so bile različne, čigava je bila? Menda je tudi tu botroval slučaj? Slučajno pa mi je znanec namignil, da se lahko tudi iz pepela pokojnega ugotovi vzrok smrti, še zlasti, ali je bila zastrupitev. Slučjano sem zopet prebral, da je raziskovalec UDBE g. Roman Leljak izbrskal v arhivih SDV (Službe državne varonsti) podatek, da je omenjena Služba državne varnosti 17. 4. 1990, torej dva dni po smrti gospe Pepce Maček nakazala 30.000 DM gospodu Milanu Doniču – Hanziju. To je bilo le nekaj dni po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Slučajno so zapisali, da je g. Milan Donič – Hanzij priznal, da je moril za denar. Ni pa povedal kdaj in koga! V tem primeru pa ni poznano za kakšen posel gre pri tistih 30.000 DM? Mogoče pa je v arhivu še kakšen podatek o tem? Če je, bodo gotovo razvozlali slučaj smrti ga. Pepce Maček – Kardelj. Zopet slučajno mi je zanec namignil, da je uradna razlaga o smrti te gospe, češ, da je naredila samomor. Skratka; “Sami slučaji s slučajnim koncem!” DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA - 30. januar Zimski športniki v sedmih nebesih Sobota, 30. januarja 2016, bo šla v zgodovino slovenskega zimskega športa, saj je postregel z rekordnimi sedmimi stopničkami v enem dnevu. Bero stopničk so začeli skakalci v Saporu (Peter in Domen Prevc, Robert Kranjec), nadaljevala smučarja Boštjan Kline in Ana Drev, na stopničko je skočila še skakalka Ema Klinec, bogato zbirko pa je zvečer zaokrožil še Rok Marguč. Težko ponovljiv dan slovenskega športa. Ko bi le na vseh ostalih področjih (gospodarstvo, kultura, znanost, šolstvo) imeli na vodilnih mestih take sposobne - mednarodno primerljive - osebe, strokovnjake. Jih premoremo, a se jim ne dovoli delovati - ker so nas strukture bizanca paralizirale. Še nismo osvobojeni. Svinjske in človeške glave na kolih 18. 1. 2016, 5:00 170 Facebook Twitter Foto: Primož Lavre Družbena napetost, ki je povezana z odnosom do religij, se stopnjuje. Zadnji dogodki s svinjskimi glavami na gradbišču islamskega centra v Ljubljani samo dokazujejo stopnjo nestrpnosti, ki se bo z nereševanjem migrantskega problema samo še večala. Islamska skupnost v Sloveniji in celotna slovenska – kakor tudi evropska – družba sta na resni preizkušnji. Vendar če politika svojega dela ne opravi ali ga opravlja slabo, ni čudno, če prihaja do ekscesov, ki jih je potrebno obsoditi. Z verskimi simboli kot svinja z mehom Je evropska politika obsodila norčevanje iz Alaha s strani Charlie Hebdo? Ne! Je slovenska vladajoča politika obsodila norčevanje iz brezjanske Marije in drugih napadov na kristjane v času, ko se misli, da je svoboda to, da vsak počne, kar mu pade na um? Ne! Smo slišali odločne in enoglasne obsodbe islamskega sveta proti džihadistom in drugim ekstremistom, ki prihajajo iz njihovega kulturnega sveta? Ne! Posledice vseh “nejev” so in bodo vedno bolj nevarne, ker bodo ljudje jemali odločitve v svoje roke, pri čemer pa lahko pride do nekontroliranega ravnanja. Sicer pa so nas zagovorniki revolucije od osnovne šole naprej učili, da se družbene spremembe delajo na ta način. A to velja za vse druge, samo za revolucionarje ne, ko so enkrat na oblasti. Zgodovinsko pogojeni strahovi V osnovni šoli pa so nas tudi učili, kaj so delali Turki od 14. do 16. stoletja na ozemlju današnje Hrvaške in Slovenije. Spomnim se grafik iz knjig, kako so bile človeške glave nataknjene na kole, kaj so počeli z otroki, kako so deklice končale v haremih in dečki postali janičarji. Pri Valvazorju pa lahko beremo: “… leta 1357, je naš hudi sosed, Turek, prišel na evropska tla; podoba njegovega prihoda je bila, kakor smo pravkar povedali, vojska kobilic. Premagal je mesto Galipolis in tamkajšnji utrjeni grad /…/ Od leta 1429. dalje so začeli Turki čedalje bolj iztezati svoje roparske in morilske kremplje ter jih zasajati v naše in naših sosedov meje. Tako poroča Nota Provincialis …” itd. (Slava Vojvodinje Kranjske, 299–303). Zanimivo je dejstvo, da marksistično-komunistična zgodovina, ki preko levičarskih zgodovinarjev vse v naš čas ponareja zgodovinska dejstva, turških vpadov ni minimalizirala, kot to počnejo z migracijsko problematiko njihovi idejni sodobniki. Njihova zgodovinska metoda je križarske vojne s pridom uporabila za stigmatizacijo krščanstva, čeprav “Turki” v tistih vojnah niso bili nedolžni. A problem ni v tem, kako kdo razume križarske vojne, pač pa v tem, da ima islam na slovenskih tleh svojo hipoteko, ki se je mora zavedati, tako kot se moramo kristjani zavedati svojih hipotek. Kritično spraševanje o preteklosti in sedanjosti je privilegij svobodne, odprte in demokratične družbe. Za to pa so potrebni partnerji v dialogu. Slovenci imamo vgrajen zgodovinski strah pred “Turki”, s tem je potrebno računati. Zanke za Islamsko skupnost Islamska skupnost v Sloveniji ima dva politična problema za odprt dialog. Za dosego cilja – graditev islamskega kulturnega centra – se je povezala z Jankovićem in Katarjem. V to situacijo jo je potisnila slovenska levo-libertarna politika, ki ni pripravljena urediti realnega načina financiranja cerkva in verskih skupnosti. Za razliko od Avstrije slovenska vlada ne more prepovedati pritoka katarskih sredstev, ker bi s tem ustavila gradnjo džamije. Islamska skupnost pa je prav zaradi tega potisnjena v politični molk, če hoče, da ji Katar obljubljenih sredstev ne bo odrekel. Ni žalostno, da nekaj deset tisoč muslimanov v Sloveniji iz svojih sredstev ne more zgraditi centra, če bi jim slovenska davčna politika to seveda omogočala. Tudi Jankovičeva širokogrudnost do islamske skupnosti ni religiozno, ampak trgovsko motivirana. Ljubljanski župan ve, da je volilno telo iz bivše skupne države zanj odločilno za izvolitev. Tihi ali očitni nareki Jankovića, kako naj muslimani v Sloveniji volijo na političnih ali referendumskih volitvah, so cena nesvobode, ki jo Islamska skupnost plačuje na lokalni ravni, kjer se je celo vključila v izvršilno vejo oblasti, saj je njen tajnik Navzet Porić svetnik na Jankovićevi listi. Si predstavljate tajnika Slovenske škofovske konference na listi ene od desnosredinskih strank? Kaj bi počeli mediji z načelom ločitve vere in politike! Islamska skupnost je s to potezo povedala, da cilj posvečuje sredstva in je z Jankovićem sklenila trgovski sporazum. To jo moralno dodatno obremenjuje, saj je s tem pristala na izrazito politično obravnavo s strani javnosti. Neizkoriščena dejstva V dani situaciji, ki za muslimane nikjer na svetu ni lahka in enostavna, so to zgrešena zavezništva. Muslimani na tleh bivše skupne države imajo tradicijo mirnega sobivanja s kristjani in drugimi prepričanji. V Sloveniji so delovna sila, ki za nas opravlja pogosto najtežja in najbolj umazana dela. V vseh letih po družbenih spremembah ne predstavljajo nobenega dejavnika nestabilnosti ali družbenih napetosti. V vrednostnem smislu imajo svoje zaveznike prej v kristjanih kakor v politiki. Sami so pred leti izločili iz svojega vodstva fundamentaliste in ustoličili Grabosa, ki je inteligenten in zmeren verski voditelj. Vsa ta in druga izhodišča jim omogočajo, da se na odprti sceni spopadejo z islamskim fundamentalizmom, da nadaljujejo v Avstro-Ogrski začeto tradicijo sobivanja znotraj evropske družbene tradicije, da se postavijo na tiste duhovne temelje, ki jih ne bo zlorabljala ne mednarodna ne lokalna politika za svoje interese, da odprto in odkrito stopijo v javni dialog in da pokažejo in dokažejo model evropskega islama, ki goji svojo versko identiteto in spoštuje evropski politični in pravni red. To pa pomeni obsodbo glav na kolih (beri: rezanja vratov isisovih norcev in spolno nasilje migrantov) in svinjskih glav kjerkoli. Ivan Štuhec Nemčiji izstavljen vrtoglavi račun za migrantsko krizo 2. 2. 2016, 9:38 62 Facebook Twitter Vir: EPA V javnost prihajajo prve resnejše projekcije o končnih stroških migrantske krize. Študija, ki jo je naredil nemški ekonomski inštitut, predvideva, da bo kriza samo Nemčijo stala vrtoglavih 50 milijard evrov. Za primerjavo, to je skoraj šestkrat več kot znaša celoten slovenski letni proračun. V stroške krize so všteti vsi predvideni stroški za letošnje in prihodnje leto. Avtorji študije so upoštevali stroške prehrane, bivanja in izobraževanja okoli milijona migrantov, vladi pa priporočajo, naj temeljito prevetri predvidene odhodke, če se bo hotela izogniti novemu dolgu. Morda ste spregledali: Kakšna zamisel nemškega ministra: Novi davki tudi za Slovenijo Nemška kanclerka v imenu skrbi za migrante že napoveduje nove davke, kljub temu da je bil predlog njenega finančnega ministra Schäubleja, da bi članice Evropske unije zaradi migrantske krize hkrati implementirale “bencinski cent”, prepričljivo zavrnjen. Če v že tako visoko obdavčeni Nemčiji ne bo prišlo do novih davščin, druge poti, kot je zadolževanje, ne bo, poroča DailyMail. Angela Merkel: Migrantska kriza ni pod nadzorom Nemška kanclerka, ki je ob začetku krize vse begunce in migrante iz Sirije povabila v Nemčijo, sedaj glede vprašanja migrantov “obrača ploščo”. Pred kratkim je namreč priznala, da kriza ni pod nadzorom. “Kar naenkrat se soočamo z izzivom beguncev, ki prihajajo v Evropo. Ranljivi smo, kot vidite, saj nimamo reda, kontrole, ki bi jo hoteli imeti,” je dejala Merklova. Padajoča javna podpora Rezultati študije prihajajo v času, ko se nemška kanclerka že tako sooča s padajočim mnenjem. V nedavni študiji je bilo ugotovljeno, da Merklovo podpira le še okoli 40 odstotkov volivcev. Politični analitiki povezujejo padajočo podporo predvsem z neustreznim obvladovanjem migrantske krize in silvestrskim posiljevalskim škandalom, ki je dodobra načel odnos Nemcev do migrantov. Ž. K. Zbor za republiko: To so alarmantni posegi 2. 2. 2016, 16:52 4 Facebook Twitter Foto: STA Zbor za republiko izraža zaskrbljenost nad nekaterimi incidenti zoper verske ustanove. Pri tem poudarjajo, da so obsojanja vredni tako napadi na župnišča katoliških verkev, kot tudi provokacija na gradbišču ljubljanske džamije. Gre za alarmantne posege v versko svobodo, poudarjajo v zboru. Prav tako obsojajo tudi napade na medijske hiše. Zaskrbljenost nad nedavnimi incidenti, ki so povezani z ideološko in versko nestrpnostjo so izrazili tudi v Zboru za republiko. Kot so zapisali v izjavi, obsojajo omalovaževanje in skrunitev verskih ustanov. Pri tem so se dotaknili tako nedavnih primerov napadov na župnišča katoliške cerkve, kot tudi nedavno provokacijo z živalskimi deli na gradbišču džamije v Ljubljani. Preberite tudi: -Množični vllomi v župnišča: Birmanca napadli s solzivcem, župniku odnesli še čevlje -Ljubljanska džamija ponovno tarča svinjskih glav Zbor za republiko ocenjuje te napade kot ”alarmantne posege v individualno in kolektivno versko svobodo, ki jo zagotavljata slovenska ustava in evropska listina o človekovih pravicah. Z njimi smo pred 25 leti utemeljili novo državo,” so zapisali v izjavi za javnost. Obsojajo tudi napade na medijske hiše Hkrati izražajo svojo zaskrbljenost tudi nad napadi proti svobodii zražanja in svobodi tiska ter nad dejanji uprejenimi proti kritičnemu mišljenju in medijski pluralnosti. Zato obsojajo napade na medijski hiši Reporter in Pop tv. Pozivajo vse svobodoljubne posameznike in civilna združenja k enotnemu nastopu proti takim pojavom v slovenski družbi. M. G. ESČP: Novičarske strani niso odgovorne za "žalitve in nesramne komentarje" Bo to pomenilo več nestrpnih komentarjev na novičarskih portalih? 2. februar 2016 ob 18:40, zadnji poseg: 2. februar 2016 ob 19:27 Strasbourg - MMC RTV SLO/STA Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da novičarske spletne strani niso odgovorne za "žalitve in nesramne komentarje" bralcev, in sicer v primeru tožbe proti madžarskemu Index.hu. Primer se je začel, ko so bralci omenjenega novičarskega portala o neki nepremičninski družbi objavili niz jeznih komentarjev. Nekdo je zapisal: "Takšni ljudje bi morali srati ježa in zapraviti ves denar za grobnice svojih mater, dokler ne crknejo." V odgovor na zapis je nepremičninska družba spletni portal in tudi združenje madžarskih internetnih podjetij uspešno tožila, a je evropsko sodišče zdaj odločilo drugače. Index.hu je sicer takoj odstranil žaljive komentarje in obenem sporočil, da ne morejo biti odgovorni za vse objave bralcev. Njihovi odvetniki pa so takrat menili, da bi s tem, ko bi bile za komentarje odgovorne novičarske strani, resno posegli v svobodo izražanja ter demokratično odprtost v dobi interneta. Madžarska je sicer zaradi delovanja medijev redno deležna kritik, zlasti zaradi medijske zakonodaje iz leta 2011, temu pa je leta 2014 sledil še medijski davek. A. Č. Luksemburg hoče postati svetovno središče za rudarjenje asteroidov Investicije in pravna zanesljivost 4. februar 2016 ob 06:03 Ljubljana - MMC RTV SLO Luksemburg je napovedal serijo zakonskih in gospodarskih ukrepov, ki naj bi to malo evropsko državo spremenili v svetovno središče industrije rudarjenja po vesolju. Pridobivanje dragocenih surovin iz vesolja je oddaljeno še najmanj desetletje, toda potencialne koristi so tako visoke, da so se različni akterji začeli intenzivno pripravljati na to obdobje. Do zdaj pa so tovrstne novice prihajale predvsem iz ZDA. Zdaj se, kot kaže, prebuja tudi Evropa. Natančneje, mali Luksemburg, član Evropske unije, znan tudi kot podjetjem davčno ugodna država in ena najbogatejših zaplat Zemlje. Na vesoljskem področju ni novinec, saj v njem deluje satelitsko podjetje SES, eno izmed vodilnih na svetu. Zdaj pa namerava postati nič manj kot svetovno središče za industrijo rudarjenja po vesolju, so sporočili z luksemburške vlade. Ta je pognala iniciativo Spaceresources.lu, ki obsega širok nabor ukrepov: od konkretnih denarnih investicij do večje pravne zanesljivosti. Razpihovanje negotovosti V prvi vrsti želi razpihati dvome, ki nastajajo zaradi nedorečenosti mednarodnega prava nadzračnega prostora. Eno izmed dolgo neodgovorjenih vprašanj je namreč, kdo si lahko lasti v vesolju nabran material. Luksemburg sledi ameriški praksi. ZDA so lani sprejele zakon o konkurenčnosti odprav v vesolje, ki so ga številni področni strokovnjaki označili za zgodovinski. Ameriški zakonodajalci so svojim podjetjem jasno sporočili, da lahko svobodno razpolagajo s surovinami, nabranimi na vesoljskih telesih. Luksemburg namerava poskrbeti za podobno ureditev, a podrobnosti zdaj ne razkrivajo. IISL spremembam (dokaj) naklonjen Oboje je sicer lahko v nasprotju z mednarodnim pravom nadzračnega prostora, a za zdaj kaže, da ureditev ne bo naletela na večje nasprotovanje med državami. Praktično nobena namreč ni izrazila omembe vrednega protesta, in tudi sveže mnenje Mednarodnega instituta za pravo vesolja (IISL) je ameriškemu zakonu dokaj naklonjeno. Najspornejša je lahko veljavna Pogodba o Luni, ki jo je pred več kot 30 leti sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Pogodba izrecno prepoveduje prilaščanje surovin in namesto tega nalaga vzpostavitev mednarodne organizacije, ki bi skrbela za razporeditev koristi iz dejavnosti. Toda ne Luksemburg ne ZDA nista podpisnici in niti ni ta pogodba postala del mednarodnega običajnega prava, da bi lahko bila zavezujoča tudi za nepodpisnice, navajajo na IISL-ju. Luksemburška vlada je v nasprotju z ZDA ubrala povsem mednarodni pristop. Kot zagotavljajo, bodo konkretni regulatorni okvir postavljali v pogovoru in dogovoru z drugimi državami. Med drugim tudi tako, da so med svetovalce pri projektu vključili tudi strokovnjake iz Kitajske, ZDA in seveda Evrope, je poročal SpaceNews. Finančna podpora in naložbe Drugi pomemben del projekta bodo neposredne naložbe ter spodbude za razvoj, napovedujejo v tej beneluški državi. "Najprej bomo poskrbeli za raziskave, te pa bodo v poznejših fazah omogočile konkretne dejavnosti v vesolju," je izjavil gospodarski minister Étienne Schneider. Kakšen kos proračuna bo odrezala v ta namen, namerava razkriti še pred naslednjim srečanjem Evropske vesoljske agencije (Esa), ki bo potekalo decembra 2016. Je pa podporo že izrazil Jean-Jacques Dordain, še do lani generalni direktor Ese in svetovalec pri tem projektu. "Iniciativa jasno kaže, da je tudi Evropa inovativna in voljna tvegati tudi ob visokih stavah. Projekt sam je res futuristično naravnan, toda to ne pomeni, da nima trdnih temeljev. Potrebno tehnično znanje obstaja tako v Evropi kot po svetu," je zatrdil. Pri tem se je navezoval tudi na dozdajšnje misije, ki vključujejo tako obisk asteroida, pristanek na njem, pobiranje materiala z njega in dostavo nabranega na Zemljo. Vse to je pred leti uspelo misiji Hajabusa japonske vesoljske agencije Jaxa, ki ima povrhu že novo različico na poti. Svetovni igralci izrazili zanimanje Načrti niso ostali neopaženi. Toplo jih je pozdravilo eno najvidnejših podjetij, ki se ukvarja z razvojem asteroidnega rudarstva, ameriški Deep Space Industries (DSI). V Luksemburgu je že odprlo podružnico. Pri tem ni nepomembno, da je kalifornijski DSI zasebna družba, a da za razvoj dobiva precej denarja od ameriške vlade. Svojo prvo, testno vesoljsko plovilo, namerava preizkusiti leta 2017. Odločitev so pozdravili tudi v podjetju Planetary Resources, znano po vložku številnih znanih imen (npr. Googlova Eric Schmidt ter Larry Page, režiser James Cameron). Prvi mož Planetary Resources Chris Lewicki je luksemburški vladi namenil pohvale za "vodilno vlogo" pri vzpostavljanju te industrijske panoge ter izrazil željo po sodelovanju. Platina, kisik, vodik Vesoljsko rudarjenje bi lahko imelo potencial pri zelo redkih kovinah, ki se uporabljajo v visoki tehnologiji. Po nekaterih ocenah bi lahko v enem samem asteroidu nabrali več platine, kot je je bilo v zgodovini pridobljene na Zemlji. Asteroidov, ki so dostopni približno tako kot Luna, naj bi bilo približno 1.500. Drugi pomemben vidik so logistične surovine. Tovorjenje teh nujnosti z Zemlje je izjemna ovira za vesoljsko raziskovanje. Možnost pridobivanja goriva in zraka za dihanje kjer koli drugje po Osončju bi vse skupaj izjemno olajšala. Vse to se da narediti iz vode, ki se razcepi na vodik in kisik. Ena izmed potencialnih "vročih" lokacij je pol Meseca, kjer je veliko vodnega ledu, in bi lahko služil kot črpalka na poti globje v Sončni sistem. Zdajšnji direktor Ese Johann-Dietrich Wörner že dlje časa pripravlja načrte za kolonijo prav na luninem polu, in do zdaj je zanimanje za podvig izrazil tudi ruski Roscosmos. Ameriška vesoljska agencija Nasa namerava še v tem desetletju ujeti en manjši asteroid in ga pripeljati v orbito okoli Meseca. Tja naj bi na začetku 20. let poslali astronavte, ki bi na to telo tudi stopili in vanj demonstrativno povrtali. Slovenija trenutno nima sprejete zakonodaje, ki bi tovrstno dejavnost urejala, zato lahko slovenski državljan po načelu 'kar ni prepovedano, je dovoljeno' z relativno majhnim tveganjem vlaga v vesoljskorudarska podjetja ali pa jih celo sam ustanavlja. Al. Ma Reinhold Messner za MMC: K sreči sem že kar hitro dojel, da neuspeh pomeni učenje. Njegov nasvet: osredotočiti se je treba samo na plezanje Objavljeno: 2. februar 2016 ob 06:42, zadnji poseg: 2. februar 2016 ob 07:46 Ljubljana - MMC RTV SLO false 71-letni Messner se namerava v prihodnje bolj posvetiti snemanju filmov o gorah. Foto: EPA Ko sem enkrat dopolnil 30 let, sem se počutil popolnoma svobodnega oz. neobremenjenega glede neuspeha. Pač sem poskusil znova. K sreči sem že kar hitro dojel, da neuspeh pomeni učenje. Neuspeh dejansko pomeni potencial za naprej. Če mi ne bi nikdar spodletelo, potem mogoče ne bi bil več živ. false Muzej na Kronplatzu, ki ga je Messner odprl lani, pod načrt pa se je podpisala slovita Zaha Hadid. Foto: EPA false Messner je začel plezati pri petih letih, potem pa s svojimi podvigi v naslednjih desetletjih svoje ime za vedno zapisal v zgodovino alpinizma. Foto: EPA Mount Everest Messner se je kot prvi na najvišji vrh sveta povzpel brez dodatnega kisika. Foto: EPA Reinhold Messner Čeprav je Messner najbolj znan po svojih alpinističnih podvigih, se lahko pohvali tudi z izjemnimi podvigi na drugih področjih: med drugim je prečkal Antarktiko, Grenlandijo in Gobi. Foto: EPA "V svojih knjigah nikoli ne sodim o odločitvah ali potezah, ali so prave ali napačne, temveč želim vedno pisati zgolj o mogočem in nemogočem. Funkcioniramo zgolj v tej dimenziji: ali je nekaj mogoče ali ne, ali je nekdo lahko nekaj, kar je bilo dotlej nemogoče, spremenil v mogoče," pravi svetovno znani alpinist, ki bo jutri gostoval v Ljubljani. Reinholda Messnerja ni treba posebej predstavljati. Svetovno znani alpinist, katerega biografija je polna izjemnih dosežkov, od tega, da je kot prvi brez dodatnega kisika osvojil Mount Everest, do tega, da se je kot prvi človek povzpel na vseh 14 osemtisočakov, se v zadnjih letih posveča pisanju in projektu muzeja, ki nosi njegovo ime, a kot poudarja, ni muzej o njem. Gore pa seveda še naprej ostajajo njegova prva ljubezen. Zdaj ga mami predvsem njihova predstavitev skozi film. "Mislim, da sta dva revolucionarna premika, ki sta prišla na trg v zadnjih 10 letih, cineflex, ki ga lahko namestiš na helikopter, kar pomeni velike možnosti za predstavitev gora. Je pa to zelo draga možnost. Drugi mejnik je GoPro, ki je cenovno zelo dostopen in lahek za uporabo. Z uporabo teh dveh naprav so se močno izboljšale možnost za prikaz intimnega dogajanja v gorah." Reinhold Messner bo imel jutri dve predavanji v Cankarjevem domu. Kako ste preživeli dan do zdaj (op. pogovarjala sva se v petek ob 11. uri)? Prav gotovo niste običajen upokojenec, tako da vaši dnevi verjetno ne poznajo rutine? Imamo popolno vreme, dejansko je precej toplo za ta letni čas. Po treh intervjujih za slovenske medije pa se se odpravljam v gore, ne sicer plezat, saj me potem čaka predavanje v Nemčiji. Najprej pa si moram malo napolniti baterije. Da se navežem na vaše udejstvovanje glede muzejev. The Messner Mountain Museum je projekt, ki zajema šest izjemnih točk na Južnem Tirolskem in v Bellunu. Pri zadnjem muzeju, MMM Corones na Kronplatzu, ste sodelovali s slavno arhitektko Zaho Hadid. Fotografije so čudovite. Dejansko smo bili neposredno z njo zelo malo v stiku. Ona je naredila dizajn za načrt, potem pa je njen studio v Hamburgu izvajal dela na kraju samem, tako da nje dejansko ni bilo tja. Gre za veličastno arhitekturo, ki je bila sicer težko uresničljiva, vendar pa nam je uspelo najti dobre rešitve in smo zelo zadovoljni. Gre za nov pristop k turizmu, ki poleg športnih dejavnosti, kot sta smučanje in pohodništvo, ponuja tudi kulturno ozadje gorništva. To je velik projekt, ki ste ga uresničevali več kot 20 let. Kako ste zadovoljni z izvedbo? Projekt muzeja je zdaj končan, za letos so predvidene manjše razstave, v velikem muzeju v Bolzanu pa vsako leto pripravimo večjo razstavo. Skratka, projekt je bolj ali manj končan in sem zelo sem zadovoljen z njim. Dejansko je bolje, kot sem si predstavljal pred 20 leti, ko se je porodila misel. Po letih dela imamo zdaj center in pet satelitov, torej to ni šest muzejev, temveč en muzej, ki ga tvori center v Firmianu blizu Bozna in pet satelitov, ki osvetljujejo različne vidike gorništva. Moja hči prevzema vajeti, sam pa se počasi umikam iz projekta, da se bom lahko posvetil snemanju filmov o gorah. Film je najboljša možnost za pripovedovanje o gorah, zato želimo v prihodnje dati več poudarka filmom. Je težko spustiti vajeti? Že vse življenje ste vajeni, da ste na čelu projektov? V bistvu ne maram nadzorovati končanih projektov. Užival sem v uresničevanju svoje vizije o muzeju, v posameznih korakih te zelo dolge poti, ki pa je zdaj končana. Nisem pravi, da bi zdaj nadzoroval to, kar sicer ni lahka naloga. Dejstvo je, da ne dobivamo nobene finančne pomoči, tako da smo finančno samozadostni. Vedno govorimo o vaših izjemnih uspehih, sami pa vedno poudarjate, da je sestavni del uspeha tudi neuspeh. Kako ste se spopadli z neuspehi? Dejansko je bilo z leti čedalje lažje. Na odpravah, na katerih si dolgo zdoma, je bilo na začetku seveda težko. Ko sem enkrat dopolnil 30 let, sem se počutil popolnoma svobodnega oz. neobremenjenega glede neuspeha. Pač sem poskusil znova. K sreči sem že kar hitro dojel, da neuspeh pomeni učenje. Neuspeh dejansko pomeni potencial za naprej. Če mi nikdar ne bi spodletelo, potem mogoče ne bi bil več živ. Po 25., 26. letu, še posebej pa po 30. letu nisem nikoli imel občutka, da moram uspeti. Šel sem in poskusil. In poskusil sem veliko stvari, ki so se zdele nemogoče. Z boljšo opremo, z več izkušnjami pa je potem seveda bilo tudi več možnosti za uspeh. Pravite, da je film najboljši način za pripovedovanje o gorah. Ko ste vi začeli svojo kariero, so bile tehnološke možnosti za snemanje še zelo omejene, zdaj pa obstaja cela paleta izdelkov. Kako gledate na ta razvoj? Mislim, da sta dva revolucionarna izdelka, ki sta prišla na trg v zadnjih 10 letih, cineflex, ki ga lahko namestiš na helikopter, kar pomeni velike možnosti za predstavitev gora. Je pa to zelo draga možnost. Drugi mejnik je GoPro, ki je cenovno dostopen za vse in lahek za uporabo. Z uporabo teh dveh naprav so se močno izboljšale možnosti za prikaz intimnega dogajanja v gorah. Vam je bilo težko sprejeti dejstvo, da vam telo več ne dopušča takšnih podvigov kot nekoč? Stvari grejo v drugo smer: še vedno sem aktiven kot alpinist in kot zgodovinar, še vedno preučujem in spremljam, kaj se dogaja. Muzej ni muzej o mojih dejavnostih, temveč razstava o tem, kaj se zgodi, ko se srečajo gore in ljudje. Če bi bil to zgolj muzej o mojih dosežkih, bi kmalu propadel. To je logično. Torej v ospredju je ta odnos človeka in gora. Trenutno pišem knjigo o odpravi na Antarktiko pred 100 leti in ko pišem knjigo, je tako, kot bi doživljal to odpravo. Lani sem recimo pisal knjigo o prvem vzponu na Matterhorn, prava zgodba namreč še ni bila v celoti napisana. Prava zgodba je res zelo zelo zanimiva. V svojih knjigah nikoli ne ocenjujem odločitev ali potez, ali so prave ali napačne, temveč želim vedno pisati zgolj o mogočem in nemogočem. Funkcioniramo zgolj v tej dimenziji: ali je nekaj mogoče ali ne, ali je nekdo lahko nekaj, kar je bilo dotlej nemogoče, spremenil v mogoče. V svojem življenju ste imeli privilegij, da ste postavili izjemno veliko mejnikov: veliko podvigov, ki ste jih opravili kot prvi. Če bi bili danes stari 25 let, bi vas frustriralo, da ne morete kot prvi uresničiti tega ali onega cilja, saj ga je pred vami že Reinhold Messner? Ne ne, še vedno je izjemno veliko izzivov in možnosti, kar pa je v bistvu tudi težava. Danes je zelo velika težava povedati široki javnosti, kaj ste storili. Naj pojasnim: kar se osemtisočakov tiče, je bilo že vse narejeno, kar se zdaj dogaja na njih, je v bistvu turizem. Če pa narediš novo zelo težko smer na sedemtisočaku, pa to širše množice ne zanima, češ saj je samo sedemtisočak. Mislim, da je bil Humar prvi, ki je skušal dejansko širši javnosti prenesti zgodbo, kaj se dogaja pri vzpona. Moje železno pravilo glede medijev na odpravi je bilo sicer vedno enako: manj je več. Če sediš pod vrhom in ves čas pošiljaš sporočila prek Facebooka in drugih družbenih omrežij, potem ne plezaš. Je to ovira za plezalce? Živimo v času, ko si nenehno, skorajda povsod na svetu, prek spleta povezan s svetom. Izumil sem svojo abecedo, ki gre takole: A - nič umetnega kisika, (artificial oxygen), B - brez naveze (no bolts), C - brez komunikacije med odpravo (no communication) in D nobenih drog (no drugs). Pri več kot 70 letih sem verjetno še vedno eden najuspešnejših v osrednji Evropi. Mlajši kolegi recimo nimajo toliko predavanj kot jaz, niti ne prodajo toliko knjig kot jaz. Zakaj? Zato, ker sem imel drugačen pristop: ko sem plezal, sem plezal, ko sem se vrnil domov, pa sem se vrgel v pisanje in recimo čez pol leta izdal uspešnico. Danes pa gredo v goro in se vsak dan na Facebooku ali prek drugih medijev posebej javljajo, kako napredujejo. In ko se vrnejo domov, ljudje rečejo zgolj "Uspelo mu je", potem pa pozabijo nanj, v ospredju je že drug podvig. In če potem napišejo knjigo, je dejansko že prepozno, saj so že prej vse povedali. Najboljša zgodba, ki ponazarja ta nauk, je zgodba Roberta Falcona Scotta, ki je umrl na južnem polu. Tja se je odpravil leta 1910 in umrl potem marca 1912, v vmesnem času pa od njega ni bilo nobenih novic, saj takrat to ni bilo mogoče. Našli so ga novembra 1912, novica o njegovi smrti pa je v Veliko Britanijo prišla šele leta 1913, skoraj štiri leta po začetku odprave. Knjiga oz. dnevnik, ki ga je pisal, je postal prodajna uspešnica in je to tudi danes, več kot 100 let pozneje. Ker se je vse zgodilo tako daleč, hkrati pa je pisal tako doživeto in čustveno, jo še danes beremo kot pravo pustolovščino. Gre za brezčasno knjigo. Ocenjujete, da je danes na splošno manj entuziazmaa in več podjetništva v plezanju? Zdi se, da sta dve struji: eni se umikajo javnosti in plezajo daleč od medijev, drugi pa plezajo v žarometu njihovih luči. Kako ocenjujete plezalsko sceno? Še vedno spremljam sceno, seveda. Slovenci imate nekaj najboljših plezalcev na svetu, kot je Marko Prezelj in on ni veliko v stikih z mediji. Uživa pa velik ugled povsod po svetu. Nekateri plezalci, ki jih recimo zdaj poznate samo v Sloveniji, se bodo morali odločiti, kako bodo delovali. Mislim, da plezalci potrebujejo ekonomske možnosti, da lahko sploh gredo na odprave, ki so pač zelo drage. Če nimaš denarja, potem si lahko prisiljen v preveliko tveganje. Poglejmo primer Steva Housa, ki mu je potem uspelo osvojiti Nanga Parbat, ki ga je skušal osvojiti tudi Humar. Nihče ni vedel, da je tam, nihče ni vedel za njegov vzpon, niti odličnega fotoaparata ni imel s seboj. To je potem postal eden izmed največjih plezalskih vzponov v zgodovini. Dejstvo je, da med samim vzponom ni niti pomislil na medije, na predavanja, temveč se je osredotočil zgolj na plezanje. Tako je prav. Ksenja Tratnik Sprejem za alpinista Reinholda Messnerja pri predsedniku republike Borutu Pahorju - 3. feb. 2016. Messner je imel tudi dve odlični razprodani predavanji v Ljubljani - Cankarjev dom. [VIDEO] Krkovič: Osamosvojitvena vojna ni trajala 10 dni, začela se je z razorožitvijo slovenske vojske 5. 2. 2016, 20:58 25 Facebook Twitter Z leve proti desni - Tone Krkovič, Janez Janša in Igor Bavčar (foto: A. D.). Ob 25-letnici deklaracije za mir so se na pogovornem omizju zbrali takratni minister za obrambo Janez Janša, takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar in poveljnik 1. specialne brigade MORiS Tone Krkovič. Vsi omenjeni so danes prepričani, da je šlo v resnici za deklaracijo proti slovenski vojski. “V tistih okoliščinah so bile največje težave tiste, ki smo si jih Slovenci povzročili sami med seboj,” je opozoril Igor Bavčar. Mineva 25 let od podpisa deklaracije za mir, v kateri naj bi se pobudniki zavzemali za “Slovenijo kot suvereno, miroljubno državo, ki aktivno prispeva k svetovnemu miru, za Slovenijo brez vojske in vojaške industrije”. Pučnik je deklaracijo za mir videl kot veleizdajo “Prav je, da obudimo spomin tudi na težke spomine. Obletnica podpisa deklaracije za mir oziroma deklaracije za hitro enostransko razorožitev Slovenije je zagotovo takšna obletnica, ki si jo velja priklicati v spomin,” je opozoril eden izmed govornikov Janez Janša. Poudaril je, da brez poznavanja dogodkov izpred 25 let ne moremo razumeti tega, kar se dogaja danes. “Podpisovanje deklaracije za mir je v bistvu ena od treh kampanj, s katerimi se je skušalo – ne le preprečiti odločitev za samostojno Slovenijo, ampak to odločitev tudi udejanjiti. Pučnik je to opredelil kot veleizdajo,” je še izpostavil Janša. “Če bi to deklaracijo podpisal kakšen podmladek kakšne stranke, bi bilo to za razumeti kot normalen del političnega dogajanja. Če pa to podpišejo štirje ljudje vrhovnega poveljstva, je to veleizdaja,” je bil še kritičen takratni obrambni minister. Preberite tudi: Nenavaden preobrat: Najprej je tožilec Ferlinc Janšo besno preganjal, sedaj pa mu (dobesedno) prepeva Krkovič: Vojna za osamosvojitev ni trajala 10 dni … Tone Krkovič je poudaril, da pozdravlja tako obeležitev. “Smo v obdobju 25. jubileja. Na žalost smo tudi preteklih 25 let veliko preveč pozornosti namenili “častnim obletnicam”. Narobe je, ker ne obeležujemo tistih drugih,” je bil kritičen. Povedal je tudi, da so šli v Demosu potem, ko je elita razorožila slovensko vojsko, v ilegalno organizacijo. “Ta dva človeka” (Janez Janša in Igor Bavčar, op. a.) sta po njegovem “usoden tandem slovenske osamosvojitve”. “Vojna za osamosvojitev ni trajala 10 dni, začela se je z razorožitvijo vojske,” je poudaril Krkovič. Mimo plebiscita ni mogla nobena politična stranka V takratni slovenski politiki so bili ljudje soočeni z neko dvojnostjo. Obveza, ki je pritiskala na Slovenijo kot celoto, je bil plebiscit, je prepričan Igor Bavčar. Ta je bil po njegovem nek mejnik, mimo katerega ni mogla nobena politična stranka. “Takrat ni temu nihče želel odkrito nasprotovati. So se pa pojavljala prikrita delovanja,” je opozoril. “Vendar neformalna partijska struktura ni imela več vpogleda v delovanje celotnega sistema varnostnih priprav,” je povedal. Poudaril je tudi, da so bili časi pred osamosvojitvijo težki časi. “Mednarodna situacija je bila tem težnjam izredno nenaklonjena, prav tako je opozicija vseskozi delovala proti,” je razkril tedanji notranji minister. Deklaracija visoko na zastavi tistih, ki zavirajo svobodno Slovenijo Po Bavčarjevih besedah se je deklaracijo za mir sprejemalo v zadnjih minutah. Sedaj, ko vidi vse te dokumente, na katere takrat ni bil pozoren, so ti njihovi koraki videti še toliko bolj uspešni. “V tistih okoliščinah so bile največje težave tiste, ki smo si jih Slovenci povzročili sami med seboj. V sodobnem času je deklaracija za mir visoko na zastavi tistih, ki ne pustijo, da bi Slovenija končno zaživela svobodno,” je svoj nagovor zaključil Bavčar. N. K. Tole pa je sigurno najbolj resnično, kot pravi Krkovič: "“Vojna za osamosvojitev ni trajala 10 dni, začela se je z razorožitvijo vojske,” " Premalo smo do zdaj cenili našo osamosvojitev - neizmerno pridobitev za mali slovenski narod. Smo se sploh zavedali te NESKONČNE VREDNOTE, ki so nam jo pripravili naši OSAMOSVOJITELJI ??? Še je čas, da se tega bolj zavemo in začnemo cenit! Ne samo da vojna ni trajala zgolj 10 dni, ta vojna traja že 70 let, pač na drugačen bolj medijski način. Janši sicer vsaka čast, da se ne odpove prijatelju tudi, ko ta totalno zagrezne, ampak od Bavčarja bi se vsaj v javnosti moral distancirati. Bavčar je kot totalno abervezni "gospodarstvenik" vsem nam naredil milijonsko škodo in si res ne zasluži, da se še pojavlja v medijih. Če bi imel Janšo vsaj malo rad, bi se sam držal postrani saj mu s svojim slinjenjem res ne dela koristi. Janša ob 25-letnici Deklaracije za mir: "Pučnik jo je označil za veleizdajo" Osrednja zahteva deklaracije je bila demilitarizirana Slovenija 5. februar 2016 ob 20:28, zadnji poseg: 5. februar 2016 ob 21:02 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Razpravljavci okrogle mize Združenja VSO so posebno pozornost namenili Deklaraciji za mir iz februarja 1991, ki je bila "deklaracija za hitro razorožitev Slovenske vojske". Slovenska mirovna koalicija je 7. februarja 1991, pred skoraj 25 leti, predstavila Deklaracijo za mir, ki jo je predsednik SDS-a Janez Janša, takratni minister za obrambo, skupaj s poskusom razorožitve Teritorialne obrambe (TO) in primeri oviranja med osamosvojitveno vojno uvrstil med tri glavne kampanje, katerih glavni namen je bil preprečiti osamosvojitev Slovenije. Jože Pučnik, vodja Demokratične Opozicije Slovenije (DEMOS), je deklaracijo označil za veleizdajo, je spomnil. Janša je izpostavil, da so jo z izjemo Ivana Omana podpisali vsi ostali člani takratnega republiškega predsedstva: Milan Kučan, Dušan Plut, Matjaž Kmecl in Ciril Zlobec. "Ključen problem je bil prav v tem, da so deklaracijo podpisale štiri petine vrhovnega poveljstva obrambnih sil," je dodal. Osrednja zahteva deklaracije je namreč bila, da naj bi bil v novi slovenski ustavi zapisan t. i. mirovni člen, ki naj bi razglasil, da je Slovenija demilitarizirana država. "Nekateri bi deklaracijo najraje pozabili" Deklaracija je po Janševih besedah oboroževanje Slovenije videla kot zgrešeno pot, ki ne prinaša nobene rešitve, lastno vojsko pa kot nepotrebno. Očitno je bila naperjena proti Slovenski vojski in jo je izbrala za glavno tarčo. "Če bi deklaracijo podpisali mirovniki ali podmladki strank, bi jo lahko razumeli tudi kot del procesa demokratizacije. Ker pa so jo podpisali štirje od petih članov predsedstva, je ni mogoče razumeti drugače kot veleizdajo," je sodil Janša in nadaljeval, da se zaradi razočaranja nad deklaracijo del ljudi ni odzval na poziv za vojaško usposabljanje. Že četrt stoletja si glavni akterji deklaracije prizadevajo, da bi njena vsebina, ki so jo javnosti predstavili le poldrugi mesec po plebiscitu, padla v pozabo, je dejal Janša in dodal: "Enostavno je manipulirati z narodom, če ne pozna svoje zgodovine, svoje identitete." Kot govorca na okrogli mizi Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (Združenje VSO) sta nastopila tudi takratna minister za notranje zadeve Igor Bavčar in poveljnik 1. specialne brigade Moris Tone Krkovič. Tudi onadva sta mnenja, da je bila Deklaracija za mir namenjena rušenju obrambnih priprav na osamosvojitev. G. K. Nenavaden preobrat: Najprej je tožilec Ferlinc Janšo besno preganjal, sedaj pa mu (dobesedno) prepeva 5. 2. 2016, 18:05 27 Facebook Twitter Andrej Ferlinc- drugi z leve je v četrtek zapel poslancem v državnem zboru. Znameniti tožilec iz afere Patria Andrej Ferlinc, ki je po ugotovitvah Ustavnega sodišča RS skupaj s sodno vejo oblasti kršil človekove pravice Janezu Janši, Ivanu Črnkoviču in Tonetu Krkoviču, želi očitno nekoliko izboljšati svojo javno podobo – podal se je namreč v pevske vode. V četrtek so v Državnem zboru RS na poseben način obeležili kulturni dan: na povabilo predsednika parlamentarnega odbora za kulturo Dragana Matića in predsednika državnega zbora Milana Brgleza je v kulturnem programu nastopilo Kulturno društvo Moški pevski zbor Slave Klavora Maribor pod vodstvom zborovodje Sama Podbrežnika. Sam nastop ne bi bil nič posebnega, če v njem ne bi nastopal tožilec Andrej Ferlinc, ki mu bolj kot tožilsko delo očitno leži pevsko nastopanje v dopoldanskem času. Zakaj so se v državnem zboru odločili, da povabijo prav ta zbor s pevcem Ferlincem, ni povsem jasno. Prav tako ni jasno, kako je blagozvočne glasove iz Ferlinčevega grla spremljal poslanec Janez Janša, ki je pred tem iz istega grla več let poslušal argumente, ki so se na koncu izkazali zgolj kot kršenje človekovih pravic. [Video] Tako je v. d. generalne direktorice UKC Čoklova izdala tiste, ki izčrpavajo UKC in slovensko zdravstvo. Grozljivo: V mafijske posle vpletena tudi Cerar in Pahor. 5. 2. 2016, 13:34 165 Facebook Twitter Brigita Čokl. Foto: STA Zamejska podjetja lastnikov Mladine preko lobističnega kroga, v katerega naj bi bila vpletena tudi predsednik vlade Miro Cerar in predsednik republike Borut Pahor, iz zdravstvenega proračuna črpajo milijone evrov. To korupcijsko mrežo je na seji komisije za nadzor javnih financ razkrila nova v. d. generalne direktorice ljubljanskega kliničnega centra. Zamejska podjetja kupujejo pripomočke za en evro, nam pa jih prodajajo za štiri. Brigita Čokl, nova v. d. generalne direktorice ljubljanskega UKC, je na torkovi seji komisije za nadzor javnih financ razkrila, kako deluje utrjena koruptivna mreža, ki v Sloveniji finančno siromaši zdravstvo. Razkrila je obsežen lobistični krog, ki preko zamejskih podjetij, vlade in predsednika države iz bolnišnic počrpa milijonske vsote davkoplačevalskega denarja. “Ti ljudje so eni in isti ljudje – vam bom povedala pa takole, čisto konkretno -– če ne dosežejo svojega, gredo naprej. Pridejo na Urad za zamejce, če tam ne dosežejo, gredo v druge institucije, gredo do predsednika vlade in gredo do predsednika države,” je povedala Čoklova. Lastniki Mladine preko zamejskega podjetja do milijonskih zaslužkov Oktobra smo že pisali o vrtoglavi vsoti 196 milijonov evrov proračunskega denarja, ki jih je hčerinsko podjetje časnika Mladine Mark Medical počrpalo iz ljubljanskega kliničnega centra, kar je javno dostopno prek Supervizorja. Preberite več: Iz Supervizorja: Slovenske bolnišnice 196 milijonov evrov lastnikom Mladine Janšo zanima, kaj bo naredila glede odtekanj denarja … O omenjenem odtekanju denarja je na komisiji govoril tudi Janez Janša, predsednik SDS, ki je izpostavil, da so slovenske bolnišnice v zadnjih desetih letih 196 milijonov evrov namenile lastnikom Mladine. “196 milijonov evrov je šlo iz slovenskih bolnišnic nekemu podjetju, ki ima sedež v italijanski Gorici, ki ga večina Slovencev sploh ne pozna, nima nobene zveze z medicino,” ob tem pa je Čoklovi postavil vprašanje: “Ali boste kaj naredili za to, da se to spremeni?” Poslanec SD Škoberne pa želi konkretna imena “Mene pa zanima, kdo lahko pride k ministru, k predsedniku vlade, sploh če je to organizirano ena in ista skupina, in tako in drugače izsili svoj denar,” je Čoklovo spraševal poslanec SD Jan Škoberne in dodal: “Kdo so ti ljudje, za katere pravite, da jih z imenom in priimkom poznate?” Čoklova s tem seznanjena dober mesec, ukrepov nobenih “Ja, poglejte, to ni nobena skrivnost. Poglejte, bom rekla, kdo so voditelji posameznih organizacij in boste dobili imena takoj, brez problema,” mu je odgovorila Čoklova, ki je sicer sprva v vrtoglavo vsoto denarja, ki odteka, podvomila, saj se ji to zdi precej “neverjetna številka”. A je takoj za tem dodala, da je seznanjena s tem, da obstaja podjetje v lasti zamejskih Slovencev, ki je na seznamu dobaviteljev, za kar je sama izvedela pred dobrim mesecem. Ob tem je izpostavila ime Erika Švaba, sicer direktorja podjetja Euroservis, in na glas vprašala: “Zakaj mi kot Republika Slovenija ob tem, ko vemo, recimo, za take zadeve, gospod Janša /…/ še vedno tako izdatno podpiramo tudi Slovence v zamejstvu?” Morda vas zanima tudi: Paravojska, ki je ni in paravojska, ki že je “Nekdo” v zamejstvu je zelo zelo dobro organiziran Ob tem je Čoklova dodala, da so eno gospodarske, drugo po politične poti. V tej zadevi gre več kot očitno za zelo politično pot, saj – kot je navedla sama – poteka celo preko dveh prvih mož države: predsednika vlade in predsednika države. Čoklova je še povedala, da so “določeni ljudje v zamejstvu zelo, zelo dobro organizirani,” in kot pravi, je “imeti poklic zamejca pravzaprav zelo ugodna pozicija”. Bo v. d. direktorice ukrepala? Logično bi bilo, da bi na podlagi teh ukrepov sledile ovadbe vseh vpletenih, katerih imena v. d. generalne direktorice UKC očitno zelo dobro pozna. Toda tega Čoklova na seji ni napovedala. Napovedala je, da bo stvari sicer poskušala urediti, toda po njenem “ne smemo prelomiti strateških verig tam, kjer smo odvisni od posamezne zadeve”. No,no,no komentatorji. Finance so že objavile ,da Čoklova preklicuje nekatere trditve in se odmika od včerajšnjega nastopa pri JJ. Jep! Našii so verjetno že stopili v akcijo in gospo opomninili ,da je druženje z JJ in da je omenjanje nekaterih imen po nemarnem ,slabo za družinsko zdravje. To je ostala neuresničena želja pokojnega papeža Janeza Pavla II. 5. 2. 2016, 18:46 36 Facebook Twitter Foto: epa Papež Frančišek in moskovski patriah Kiril se bosta 12. februarja 2016 srečala na Kubi. Gre za prvo srečanje med rimskim škofom in moskovskim patriarhom v zgodovini. Srečanje, o katerem sta sanjala tako Janez Pavel II. kot tudi Benedikt XVI. Papež Frančišek se bo na poti v Mehiko ustavil na Kubi, kjer se bo na uradnem obisku mudil moskovski patriarh Kiril. Papež in moskovski patrarh se bosta srečala na mednarodnem letališču José Martí v Havani na Kubi, poroča Slovenska škofovska konferenca. Tam se bosta najprej dve uri pogovorjala na štiri oči, srečanje pa bosta sklenila s sprejetjem skupne izjave in govoroma v navzočnosti kubanskega predsednika Raula Castra. Gre za prvo srečanje vrhovnih poglavarjev katoliške in ruske pravoslavne cerkve po razkolu krščanskega sveta na rimskokatoliški in pravoslavni del leta 1054. Srečanje z izjemno zgodovinsko težo Srečanje s Kirilom pa bo imelo še večjo zgodovinsko težo. O takšnem prelomnem dogodku se je govorilo že leta, vsaj od pontifikata Janeza Pavla II. (1978–2005), v zadnjem času pa je bilo vedno bolj otipljivo. Še posebej od leta 2014, ko je Frančišek izjavil, da se je s Kirilom pripravljen srečati “kjerkoli želi”. “Pokliči me in prišel bom,” je takrat izjavil papež. Doslej se je sicer pričakovalo, da bo do zgodovinskih pogovorov prišlo v Evropi. Zdaj pa se bo prelomno srečanje odvilo na Kubi. Morda vas zanima tudi: Paravojska, ki je ni, in paravojska, ki je žeParavojska, ki je ni, in paravojska, ki je že Kot so sporočili iz Vatikana, bo srečanje, ki so ga po besedah tiskovnega predstavnika Federica Lombardija pripravljali dve leti, pomemben mejnik v odnosih med obema cerkvama, bo pa tudi znak upanja “za vse ljudi dobre volje”. Več kot 200 milijonov deklic in žensk po svetu žrtev obrezovanja spolovil Obredno obrezovanje presega religije 6. februar 2016 ob 12:30, zadnji poseg: 6. februar 2016 ob 13:15 New York - MMC RTV SLO/STA Unicef ugotavlja, da je po svetu najmanj 200 milijonov deklic in žensk, ki so bile podvržene obrezovanju spolovil. Polovica jih živi v samo treh državah, 44 milijonov pa jih je mlajših od 14 let. Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) v svojem poročilu pred današnjim dnevom ničelne tolerance do obrezovanja žensk ugotavlja, da je število obrezanih deklic in žensk dejansko še precej višje in da se iz leta v leto povečuje. "Če se bo ta trend nadaljeval, se bo število deklic in žensk, podvrženih temu posegu, v prihodnjih 15 letih znatno povečalo," je opozoril Unicef. Najobsežnejše poročilo o obrezovanju deklic in žensk do zdaj še ugotavlja, da je obrezanih 70 milijonov deklic in žensk več, kot so lani ocenili strokovnjaki. To gre sicer delno pripisati temu, da so tokrat v ocenah upoštevali tudi podatke iz Indonezije, države z največ muslimani na svetu. Obrezovanje ženskih spolovil je po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsakršno dejanje, ki delno ali v celoti odstranjuje zunanje dele ženskih genitalij ali povzroči kakršne koli druge poškodbe ženskih genitalij. V 30 državah, kjer je obrezovanje najbolj razširjeno, ga običajno izvedejo, preden deklice dopolnijo pet let. V nekaterih državah je to pravilo "V državah, kot so Somalija, Gvineja in Džibuti, je ta praksa splošno razširjena," je poudarila glavna avtorica poročila Claudia Cappa. "Če se rodite v teh državah, je več kot 90 odstotkov možnosti, da jo boste prestali," je še dejala. V Somaliji je obrezanih 98 odstotkov žensk in deklic, v Gvineji 97 odstotkov, v Džibutiju pa 93 odstotkov. Se je pa zaradi preventive drastično zmanjšalo obrezovanje žensk in deklic v Liberiji, Burkina Fasu in Keniji. Na splošno se je delež obrezanih žensk v 30 obravnavanih državah znižal z 51 odstotkov leta 1985 na 37 odstotkov, kolikor znaša zdaj. V nekaterih primerih so deklice obrezane brez privoljenja staršev na ukaz lokalnih oziroma vaških oblasti. Več kot polovica vseh žensk in deklic, ki so bile podvržene sporni tradicionalni ali verski praksi, sicer živi v Egiptu, Etiopiji in Indoneziji. Guardian poroča, da je tovrstno obredno obrezovanje v Indoneziji prepovedano že od leta 2006. Praksa, ki ogroža življenje in zdravje "Obrezovanje spolovil je kršitev pravic žensk in deklic," je ob objavi poročila izpostavila namestnica izvršnega direktorja Unicefa Geeta Rao Gupta. Poudarila je še, da je ugotavljanje obsega obrezovanja ženskih spolovil ključno za končanje te prakse. Dejala je, da se obrezovanje deklic in žensk razlikuje med kulturami in regijami, da pa je vsem tovrstnim postopkom skupno, da ogrožajo zdravje in življenje. Obrezovanje povzroča hude krvavitve in druge težave, kot so ciste, okužbe, neplodnost in povečano tveganje, da se bo otrok rodil mrtev. V številnih družbah je obrezovanje ženskih spolovil pogoj za poroko, številni pa ga imajo za versko obveznost, čeprav ga ne zapoveduje nobeno versko besedilo. Gambija, v kateri je islam prevladujoča vera, je recimo konec lanskega novembra obrezovanje prepovedala in se tako pridružila več kot 20 afriškim državam. Decembra 2012 je Generalna skupščina ZN-a sprejela resolucijo, s katero poziva države članice, naj prepovejo tovrstno prakso. B. V. Ah ne, a da to ni prav. To pa ja počnejo samo muslimani, oni pa ja ne delajo kaj narobe. To je sovražni govor s strani MMC...kaj si drznete...vas bodo zbrisali... Drage ženske, draga dekleta! Ker se - žal - iz neznanih razlogov ne smemo v Evropi zapreti meje, kaj šele fizično zaustaviti val migrantov (med njimi tudi Somalijce), ta zgoraj omenjena kultura prihaja tudi v Evropo. Kaj to že kratkoročno pomeni za evropske ženske, si ne upam predstavljati. Če bo SDS (Janša) predlagal, da se uzakoni prepoved obrezovanja v Sloveniji, bodo imeli resne pomisleke proti temu SD, SMC, DESUS, naravnost besni pa bodo tisti iz ZL. No, no apologeti islama. Obrezovanje res ni zapovedano (vsaj ne v vseh različicah), je pa zagotovo tolerirano. Kot zanimivost, ta "tradicija" je zelo pogosta tudi v islamski Indoneziji, ki nima prav nobene regionalne povezave z Afriko ali Bližnjim Vzhodom. Prav tako obrezovanja tam ni bilo pred Islamom. Pa si razlagajte kakor hočete. Iraški migrant na Dunaju brutalno posili 10-letnega dečka, razlog pa … 6. 2. 2016, 13:40 80 Facebook Twitter Slika je simbolična; Foto: Pixabay Migrant, ki je pred šestimi meseci prišel v Avstrijo, je brutalno posilil 10-letnega dečka v enem od plavalnih bazenov na Dunaju. Po tem dejanju pa je šel dobre volje še malo skakat v bazen. Po aretaciji je policiji povedal, da je imel “nujno potrebo”, saj že več mesecev ni imel spolnih odnosov. 20-letni migrant iz Iraka je v Avstrijo septembra lani prišel po balkanski poti. Od prihoda do tega dejanja pa je opravljal delo taksista. Dečka je posilil na stranišču v bazenu Theresienbad. Policiji je povedal, da mu je jasno, da je bilo to, kar je naredil, narobe, vendar se ni mogel zadržati. Dejal je še, da ni bil vedno “bolan”, saj ima v Iraku ženo in hčerko. Dečka so morali hospitalizirati Migrant je 10-letnega dečka tako brutalno posilil, da so morali otroka zaradi hudih poškodb hospitalizirati. Reševalec iz vode je po tem, ko je deček ves v solzah pritekel do njega, nemudoma poklical rešilca. Medtem je iraški migrant veselo skakal v bazen s skakalne deske. Policija je migranta na mestu aretirala, poroča Daily Mail. Policija je to grozovito dejanje spet prikrila Avstrijska policija je dejanje posilstva prikrila, ker je hotela “zaščititi žrtev”. Ko so se začele informacije o posilstvu pojavljati na Facebooku, so na policiji dejali, da je treba biti v primerih migrantov previden, saj so “ti ljudje veliko prestali”. Kljub temu bo policija kaznivo dejanje migranta obravnavala brez milosti, zdaj pa so tudi javnosti predstavili vse okoliščine dejanja. A. R. Grega Repovž Mladina, pravi; Prihaja raznolikost, prihaja učenje za nas in zanje, skupni prazniki, enkrat njihovi, enkrat naši. A vseeno. Prihajajo nova hrana in čudovite restavracije pa literatura, glasba in seveda kakšna navada, ki se ji bomo čudili – oni naši, mi pa njihovi. Kar predstavljajte si, kako bodo debelo pogledali, ko bodo prvič videli na primer kurente. Pa kako bomo mi debelo pogledali, ko ga bomo začutili..., Predlagam pred parlament, z eno dislocirano enoto v Murglah. Menim, da bo tako zadoščeno dežurnim zagovornikom islamističnih invazivnih hord. No v Šenčurju in v Kidričevem so se jim uprli, hvala bogu. Kje je bo naslednji kamp???? V Šenčurju so krajani že enkrat zelo na hitro opravili z tujci. Mislim, da je bilo to leta 1974 ali morda 1975? Za tiste čase je bila njihova akcija nekaj edinstvenega. Bilo je tudi v vseh časopisih. Eden od tujcev, ki je med akcijo spal, a ga je prebudil naval domačinov je povedal za časopis citiram: "ko sam se probudio, mislio sam, da je počeo rat" Nekateri Šenčurjanski borci so bili takrat obsojeni celo na zaporne kazni, nekatere pa je dobil v roke takratni sodnik za prekrške ***ić in jih kaznoval z najvišjimi možnimi kaznimi. V nasprotju z našimi pričakovanji, Šenčur nikoli ni bil razglašen za mesto heroj, ali vas heroj, kar je bilo za vse nas veliko razočaranje. Šenčurjani ne dajte se! Kranj je z vami! Stožce dee .. tam so multikulturni, strpni, napredni... Kako bi izgledalo, če bi ta nedolžen otrok bil nek sorodnik Merklove? Vnuk recimo. Ali pa kakšnega politika, političarke, ki jih vedno in povsod zagovarjajo z najbolj bedastnimi in nesprejemljivimi argumenti, kot npr. tov. Pribac. Čakam morebiten komentar tov. Pribca. Slovenski skakalci v Oslu do devete ekipne zmage! V nedeljo še posamična tekma 6. februar 2016 ob 15:34, zadnji poseg: 6. februar 2016 ob 17:49 Oslo - MMC RTV SLO V Oslu se je končala četrta ekipna tekma smučarjev skakalcev v tej sezoni. Slovenija v postavi Jurij Tepeš, Domen Prevc, Robert Kranjec in Peter Prevc je suvereno zmagala! Drugouvrščena Norveška je zaostala več kot 32 točk, tretja Japonska pa že več kot 50. V nedeljo bo na Holmenkollnu še tekma posameznikov, kjer bo poleg omenjene četverice nastopil še Jaka Hvala. Slovenija je nastopala kot sedma izmed devetih reprezentanc. Vodila je že po prvi seriji, po kateri so Norvežani zaostajali 12,2 točke, tudi Japonci pa so že tedaj držali tretje mesto. Tepeš je kot prvi skakalec Slovenijo popeljal na četrto mesto, po skoku Domna Prevca so Slovenci prevzeli vodstvo 6,6 točke pred Japonsko, sledili pa sta Norveška in Nemčija. Po nastopu Kranjca je bila Slovenija na vrhu popolnoma izenačena z Norveško (340,7 točke), tretja Japonska pa je zaostajala le točko. Tepeš je tudi v drugi seriji uspešno opravil svoje delo in pristal pri 126 metrih. Pri Norvežanih je bil še boljši Daniel Andre Tande in s 130 metrov dolgim skokom znižal zaostanek na 5,4 točke. Enako daljavo kot Tande je nato dosegel Domen Prevc, čemur ni bil kos Andreas Fannemel (123,0 m) in prednost je narasla na 20,3 točke. Kranjec jo je povišal že na 29,9 točke, tako da je bilo jasno, da zmago Sloveniji lahko odvzame le zelo ponesrečen zadnji skok Petra Prevca. Najboljšemu skakalcu letošnje zime bi za potrditev zmage zadoščalo že 114,5 m, s 130 metri pa je poskrbel za suvereno slovensko slavje. To je deveta zmaga Slovenije na ekipnih tekmah za svetovni pokal. Končni vrstni red: 1. SLOVENIJA 977,7 točke Tepeš 122,5 m, 126,0 m/D. Prevc 126,0 m, 130,0 m/Kranjec 116,0 m, 127,0 m/P. Prevc 126,0 m, 130,0 m 2. NORVEŠKA 945,3 3. JAPONSKA 927,2 4. NEMČIJA 915,0 5. AVSTRIJA 910,8 6. POLJSKA 895,6 7. ČEŠKA 811,4 8. RUSIJA 757,9 9. ŠVICA 351,4 Po prvi seriji: 1. SLOVENIJA 468,7 točke Tepeš 122,5 m/D. Prevc 126,0 m/ Kranjec 116,0 m/P. Prevc 126,0 m 2. NORVEŠKA 456,5 3. JAPONSKA 450,7 4. NEMČIJA 450,1 5. AVSTRIJA 440,1 6. POLJSKA 421,5 7. ČEŠKA 401,5 8. RUSIJA 360,4 9. ŠVICA 351,4 DALJAVE SLOVENCEV 1. serija 2. serija Jurij TEPEŠ 122,5 m 126,0 m Domen PREVC 126,0 m 130,0 m Robert KRANJEC 116,0 m 127,0 m Peter PREVC 126,0 m 130,0 m No, upam, da odslej TEPEŠkanja na bo več. ;-) Norvežani šparajo pri pravicah za uporabe državnih himen... Kavčič pravi, da pri Prevčevih imajo še zalogo :-)))) A je kdo telim Norvežanom povedu, kako gre protokol? Igranje himne pa to... Saj ni res pa je... Sramota, da Norvežani nikoli ne zaigrajo himne zmagovalcem! :( Sramota, da ne poznajo osnovne kulture! Bravo naši, res vrhunso skakanje useh štirih. Kje ste zdaj usi hejterji ala Strokovnjak in podobni..... Še jutr tako skakanje in bo prav super vikend Robi da pokalček-kozarček nekomu, un pa, ga obrača in si misli, kaj, Robi, prazen je, ti kej nalijem not? Če bo slučajno kdaj zmagal kakšen Norvežan v Planici, mu naj zaigrajo Na Golici! "Zanimivo Prevca sta skočila 126 in 130 m :)" To se je tudi že na nekaterih prejšnjih tekmah zgodilo. Haha, prav zanimivo res. :P haha Norvežani, kaj pa je bil to za ena procesija? Vsi vas filamo z dnarjem od nafte, dejte kej vrnt no :) Komentar nemskega komentatorja Dirka Rhiele-ja na Eurosportu pred zadnjim skokom P. Prevca: "114 m, das schafft er mit links und mit 40 Fieber" (prevod: 114 m, to zmore z levo nogo in 40 temperature." Pa se res je :-))) Upam, da Kasasan še velikokrat stopi na tretjo stopničko, ker takrat kot po pravilu zmagujejo naši! :) Ma ti Norvežani tudi pri meni rapidno izgubljajo pike, pa so tekmovalci sami čisto simpatični, ampak vse tole okrog ... :( K vragu pa kraljeva godba. Pa daj če bi norveška zmagala bi jo še z jajcami znali zaploskat, a ko Slovenci zmagamo pa je ne dobimo. Da ne začnem o tistem sranju z sodniki, so se pritoževali nad g. Prevcem starejšim, zdaj pa njihov sodnik sodi kot da ne bi sodil iste tekme... Bi moral na lasersko operacijo, da mu zenico presvetijo. Še najbolj pa me glede himne razkuri, ker je na najvišji stopnički prvič bil tudi naš veliki talent Domen in bi si res zaslužil slišati himno slovenije v njegovo čast na njegovi prvi zmagi! Lp In celmo svetu se zdaj ni jasno, da sodniki nasim NE pomagajo. Nasi skacejo, letijo in jih b.k. kdo sodi. Norveski duo pa po vpelanih notah in zdaj s hlodovi namesto nosov. Pa se nekaj. Vsi, ki ste bili in ste vedno pametni okoli nizanja naletisca bi vas proso, da danes malo pokomentirate ne vem ze katero brco v meglo susterja ter vas naproscam da ste samo tiho okoli Janusa. Ja Schuster ga pa je res fejst mimo vsekal. Je pa to tudi takoj po tekmi priznal. Respect! To taktiziranje z zaletom je ena sama loterija. Sem prav zadovoljen da se Janus tega ne gre. Globok poklon nasim zlatim orlom...tudi dva domaca sodnika nista bila dovolj za norvezane...sramota se enkrat vec zaradi himne!! Mimogrede, koliko je star ata Prevc? Najbrž ni dosti starejši od Kasaia? Mislim, mogoče bi lahko probal skakat ;) Čudovite stopničke! Z Japonsko jih še nismo delili (se mi zdi ...?). Sicer pa norveške himne Gangnesu v Lillehammerju niso igrali, zato ne bodite tečni zaradi tega (če ni treba ..) 6. februar: Ugleden avstro-ogrski fizik - in naše gore list Na današnji dan 6. februar 2016 ob 00:00 Ljubljana - MMC RTV SLO Na današnji dan leta 1853 se je na Kamnem Potoku pri Trebnjem rodil fizik Ignac Klemenčič, ki sodi med naše najpomembnejše avstro-ogrske fizike ob koncu 19. stoletja. Sin preprostih kmečkih staršev, odličnjak novomeške gimnazije, univerzitetni profesor v Gradcu in Innsbrucku in fizik evropskega slovesa prof. dr. Ignac Klemenčič, se je rodil 6. februarja 1853 v Kamnem Potoku pri Trebnjem. Zaradi njegovih zaslug za prepoznavnost Slovenije in slovenskega naroda v svetu in Evropi so mu leta 1973 na rojstni hiši odkrili spominsko ploščo. Študiral je v Gradcu in tam leta 1879 tudi doktoriral z disertacijo o mehaničnih pojavih v steklu in železu. Leta 1882 je dobil Baumgartnerjevo nagrado Dunajske akademije znanosti, tri leta pozneje pa je postal redni profesor fizike na univerzi v Innsbrucku. Klemenčiča so zanimala predvsem natančna merjenja svetlobne hitrosti in dielektričnosti nekaterih plinov. Njegovi izsledki so našli pot v vse priročnike fizike in elektromehanike. Raziskoval je elektromagnetiko, energijski tok pa je meril s posebnim termoelementom, ki se po njem imenuje Klemenčičev križ. Preučeval je tudi interferenco radijskih valov in lastnosti trajnih magnetov. Umrl je 5. septembra 1901 v Trebnjem. Klemenčič je drugače delal doktorat pri kemikom in fizikom dobro znanemu Ludwigu Boltzmanu. Kot zanimivost pa še to, da je bil slednjemu doktorski mentor Jožef Štefan. Pa lep večer še naprej =) Zamolčana grozljivka v Belgiji: Migranti posiljevali nezavestno najstnico in – vse posneli 7. 2. 2016, 11:20 38 Facebook Twitter Slika je simbolična; Foto: Pixabay V Belgijskem kraju Ostend se je zgodila nova tragedija. Sedmerica mladih migrantov je z vodko opila 17-letno Belgijko, nato pa so jo skupinsko posilili. Za zločin ne bi sploh nihče izvedel, če policija na mobilnem telefonu 14-letnega migranta ne bi odkrila posnetkov zločina. Belgijska policija je na mobilnem telefonu enega od migrantov odkrila videoposnetek, ki prikazuje nezavestno žrtev, ki jo posiljujejo mladi iraški migranti. 14-letnika, ki je zločin snemal, je v preteklosti njegova šola že prijavila policiji, saj je na svojem Facebook profilu objavljal fotografije, na katerih je poziral v maskirni opravi z orožjem. Smeh, petje in ples … in nato posilstvo Videoposnetek prikazuje, kako se fant, ki je snemal, s skupino še šestih prijateljev smeje, pleše in poje okrog žrtve, ki je zaradi opitosti z vodko izgubila zavest. Na posnetku je nato tudi vidno, kako migranti ženski slečejo spodnje perilo in jo začnejo skupinsko posiljevati, piše Jutarnji.hr. Priporočamo v branje: Iraški migrant na Dunaju brutalno posilil 10-letnega dečka, razlog pa … Zločin se je zgodil že novembra lani in zanj ne bi vedel nihče, če policija ne bi odkrila posnetka. Belgijska policija je aretirala skupno sedmih ljudi. Šest med njimi je Iračanov, eden pa je belgijski državljan tujega porekla. Najbolj pretresljivo je, da je bil med posiljevalci tudi žrtvin partner. “Ženske se ne smejo pritoževati” Večina aretiranih migrantov je zločin priznala, nekateri med njimi pa so na glas izražali svoja ekstremistična stališča glede žensk. “Ona se nima kaj pritoževati. Ženske morajo ubogati moške,” je policiji povedal eden od posiljevalcev. Žrtev, ki je bila v časa zločina nezavestna, se ni spominjala ničesar. Šele ko so napadalce aretirali in si je ogledala posnetek, je videla, kaj so ji storili. Policiji je povedala, da je tisto usodno noč, ko je prišla k zavesti, le poklicala taksi in se odpeljala domov. “Tiste, ki bodo obsojeni posilstva, bomo deportiralli” Belgijski minister za azil in priseljevanje Theo Francken je povedal, da bodo vsi migrati, ki bodo na sodišču spoznani za krive, nemudoma deportirani iz države. “Posiljevalcem ne bomo dali azila. Če bodo spoznani za krive, jih bomo deportirali v Irak,” je bil jasen Francken. A. R. noZvezde Tina Maze odprla temo, o kateri na glas nihče ne razmišlja 6. 2. 2016, 11:19 7 Facebook Twitter Naša najboljša smučarka Tina Maze; Foto: sta Naša najboljša smučarka Tina Maze se je na svojem blogu razpisala o nevarnem vplivu moderne tehnologije na uspehe in padce tekmovalcev ter tekmovalk v zimskih športih. Predvsem je izpostavila smučanje, kjer, kot pravi Tina, potrebuješ 300-odstotno koncentracijo, drugače lahko pride do poškodb in neuspehov. “To pišem le zato, da mogoče odprem diskusijo, o kateri na glas nihče niti ne razmišlja, ko gledamo tekmovalce, ki padajo in se ‘lomijo’ eden za drugim,” je svoje razmišljanje začela Tina. Pravi, da je težava tudi v pametnih telefonih, ki lahko vplivajo na naše življenje ne le pozitivno, ampak tudi negativno. “Koliko živcev vam požre moderna tehnologija?” “Koliko vas živcira tehnologija, hitro odgovarjanje na maile, klice in sporočila, pa naj bodo ti službeni ali osebni? Koliko časa preživite na pametnih telefonih, socialnih omrežjih ali zgolj ob fotografiranju trenutkov, ki jih želite ohraniti na vasem telefonu in jih deliti s prijatelji? Kako se počutite po njihovi uporabi? Koliko časa zapravite za to,” se sprašuje Tina Maze. Priporočamo v branje: Duhovnik o skakalni družini Prevc: “Domen in Cene sta ministranta, Peter pa … “ Naša najboljša smučarka je zapisala, da sama uživa predvsem v fotografiranju, kar lahko s svojim iPhonom počne ves čas. “Stvar je tako zabavna, da nas enostavno ‘potegne not’.” Meni, da nas uporabljanje elektronskih naprav na nek način tudi razbremeni, saj lahko pozabimo na svoje probleme in fokus usmerimo izven nas samih. A pri spletu ne gre za zgodbo z začetkom in koncem. “Gre za kratke besede, kratke slike, kratke videe, kratke oglede, kratke poglede, kratka občutja in kratko mišljenje,” je navedla. “Zaradi tehnologije sem bila nekje drugje in sem se težje skoncentrirala na tekmo” Tina je v svojem blogu zapisala tudi, da je bila po spremljanju spleta utrujena, videla je slabše in se težje koncentrirala, še posebej, če je bila med tekmami vidljivost slabša. “Je to zato, ker sem tako občutljiva ali ker dejansko ima takšen vpliv,” se sprašuje smučarka. Prepričana je, da ni le videla slabo, ampak da tudi ni bila ‘v sebi’ in ni mogla nikoli zbrati dovolj energije, da se vrne v tukaj in zdaj. Pravi, da se ni nikoli počutila tako dobro kot pred uporabo pametnega telefona. Tehnologija nam omogoča, da bežimo pred nami samimi Meni še, da je tehnologija na dosegu v vsakem trenutku, kar nam omogoča beg pred nami samimi. “Bojim se, da zaradi tega vedno bolj izgubljamo stik sami s seboj, s svojimi občutji, svojimi željami , vrednotami. Vse to ni tako dramatično, če nismo izpostavljeni trenutkom med življenjem in smrtjo,” piše Tina. Tako izpostavljenega športa, kot je smučanje, v tem primeru ni. Od smučarja se – ko pobira grbine s svojim telesom, v difuzni svetlobi, pri 130 kilometrih na uro in so linije tako izpiljene, da so tekmovalci na meji med letenjem in pobiranjem terena – zahteva preciznost in 300-odstotna zbranost. “Na razpolago nimamo amortizerjev in ob padcih nimamo oklepa” Smučarji, razen svojih kolen, nimajo amortizerjev, ob padcih pa ne oklepa. V smučanju, ki je – tako piše Tina – eden najbolj kompleksnih športov, se prepleta znanost materialov s fiziologijo človeškega telesa. “Material poganja tekmovalčevo srce, mišice in glavo. In če glava ni čista, smo bližje napačni reakciji,” je jasna Mazejeva. O tem bi po njenem morali razmisliti vsi alpski smučarji, ki želijo ohraniti cela kolena. Pravi, da bo marsikdo rekel, da je to del igre, ona pa si tega ne želi. “Pomislite,” za konec napiše Tina, “koliko osredotočenosti vam vzame pametni telefon in koliko je vplivalo, da je to bil tisti dan eden izmed vaših motečih elementov.” A. R. Mislim , da ima kar prav ! Vidim pri vnučkih ............nič ne vidi....nič ne sliši .......samo v ekranček bulji ! No, pa da jima ne bom delala krivico - tudi jaz nisem ravno " perla " -- sedim za računalnikom , kot prilimana !! A vi tudi - dragi sokomentatorji ? Prešernova proslava s svetovljanskim sporočilom Zdravljice Sedma kitica v več jezikih 7. februar 2016 ob 11:14, zadnji poseg: 7. februar 2016 ob 20:30 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu poteka državna proslava, na kateri podeljujejo Prešernove nagrade. "Posameznik je v sodobnem življenju postal pogosto razvrednoten in zapostavljen, kot del kapitalsko vodljive množice, kjer se postopno zmanjšujejo možnosti za ustvarjalnost in kreativnost. Pa vendar so posamezniki, ki kljub vsemu presegajo povprečja. Še več, s svojimi ustvarjanji v težkih raztemrah lahko dajejo množici, katere del so, nekaj upanja in spodbud," je v svojem govoru dejal prod. dr. Janez Bogataj, predsednik upravnega odbora Prešernovih nagrad. Kot je poudaril, čedalje več mladih, tudi kulturnih ustvarjalcev, odhaja v tujino, kjer jih sprejemajo in jim omogočajo delo. Kvote s slovensko glasbo so bile danes do proslave izpolnjene. Zato lahko zdaj svetovljani uživamo v prepevanju v tujih jezikih. Ali gledate? Izvedba Zdravljice v nekih tujih jezikih, med njimi tudi v arabščini. Še na predvečer kulturnega praznika Slovencev nam vsiljujejo multikulturalizem oz. nam ga takole prefinjeno podtaknejo na račun svetovljanskega sporočila Zdravljice. Himna boljševikov: žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, bo mirno stopal terorist. Na pol prazna dvorana nemo priča kdo sme in kdo ne praznovati le eliti prešerni izbranim od politike izborne da se ve da raja v Cankarjev dom ne sme. še ena črna maša Ne vem kako se počutite vi. Ampak MENE JE SRAM. V zgornjem zapisu sem izrazil svoje mnenje in občutke. Nikogar nisem žalil ali širil sovražnega govora. A bil vseeno je bil komentar izbrisan. Najbrž za to, ker je imel preveč pluskov. Verjetno bo spet izbrisan. če bi bil Prešeren danes živ, bi mu moderator brisal 99% komentarjev Sem videl, de svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača, kak veter nje nasproti tému vleče, kogar v zibéli vid'la je berača, de le petica da ime sloveče, de človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le to med nami, kar um slepí, z goljfijami, ležámi! To je napisal Prešeren pred 187 leti, nič se ni spremenilo od takrat. Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti strup; ker zdaj vas kakor nas, jo sŕčno bránit kliče čas! Če bi to napisal v današnjih časih, bi ga oklicali za nacista. To je napisal Prešeren pred 187 leti, nič se ni spremenilo od takrat. " O pa se je kr dosti spremenilo ... sam ena stvar pa res ostaja enaka že par tisoč let ... človeška narava ... in tako bo ostalo še naslednjih par tisoč let (če bo človeštvo obstalo tak dolgo) ... in to bi moralo biti v poduk vsem ki sanjajo o 'socialnem inženiringu' Od nagrajencev mi je poznan samo Tone Partljič, drugi pa nobeden . Mogoče jih poznajo samo v Ljubljani ? Lepo bi bilo, da bi vsaj kulturniki vedeli, da je Prešernov France napisal ZDRAVICO. Zdravljico je napisal en plagiator, ki je Prešernovem Francu ukradel nekaj verzov in jih potem nekaj še predrugačil ter objavil in to je PLAGIAT Beseda zdravlje nikoli ni bila slovenska in je to potujčevanje slovenskega jezika. To nikakor ni prav. Tudi sam ne morem izvedeti, kdo je bil ta plagiator. Takole je zvenela ZDRAVICA v originalu, če ne veste Zdravica ob novini leta 1844. Spet terte so rodile, Prijatli vince nam sladko, Ki nam oživlja žile, Serce razjasni in oko. Ki vtopi Vse skerbi, Veselo upanje budi. Komu pervo zdravico Napili bomo krog in krog? Slovencov porodnico, Deželo našo živi Bog. Brate vse, Kar nas je Sinov slovenske matere! V sovražnike z oblakov Rodu naj na'šga treši grom! Prost, ko je bil očakov Naprej naj bo Slovencov dom! Naj zdrobe Njih roke Verige vse, ki jim teže! Edinost, sreča, sprava, K njim naj nazaj se vernejo! Otrok kar ima Slava Vsi naj si v roke sežejo, De oblast Spet in čast, Ko ble ste, boste naša last! Bog živi vas Slovenke, Prelepe žlahtne rožice! Ni take je mladenke, Ko naše je kervi dekle; Ko do zdej, Za naprej Slovite drage vekomej! Ljubezni sladke spone Naj vežejo vas na naš rod, V njim sklepajte zakone Da nikdar več naprej od tod Hčer sinov Zarod nov Ne bo pajdaš sovražnikov! Mladenči! Zdaj se pije Zdravica vaša, vi naš up! Ljubezni domačije, Noben naj vam ne osmerti strup! Ker po nas Bode vas Jo serčno varvat' klical čas. Žive naj vsi narodi, Ki hrepene dočakat dan, De koder sonce hodi, Prepir iz sveta bo pregnan! De rojak Prost bo vsak Ne vrag le sosed bo mejak! Nazadnje še prijatli, Kozarce zase vzdignimo! Ki smo zato se zbratli, Ker dobro v srcu mislimo; Dokaj dni, Naj živi, Bog kar nas dobrih je ljudi! Ljubezni sladke spone Naj vežejo vas na naš rod, V njim sklepajte zakone De nikdar več naprej od tod Hčer sinov Zarod nov Ne bo pajdaš sovražnikov! Bog nas vse Kar nas je Živi tovar'še združene! Tisti, ki se imate za slovenske kulturnike - ali vas ni nič sram. Po poštenih kritrijih si Partljič ni zaslužil Prešernove nagrade za življenjsko delo. Bil je zgolj režimski tekstopisec, ki je v svojih "komedijah" prikazoval komunistične priganjalce kot simpatične in naivne predstavnike ljudske oblasti ali podjetij, čemur so se neuki ljudje lahkotno smejali in z zadoščenjem ugibali, kdo vse iz njihovega okolja je podoben Partljičevim režimskim junakom. Kot poslanec ni opravil svojega poslanstva. Po svojih ravnanjih bi lahko bil tudi član preoblečenih komunistov, ki so menjavali ime stranke hitreje kot gate, dokler niso postali Socialdemokrati. Nesorazmerno njegovemu prispevku k slovenski kulturi je bil deležen zaukazane medijske pozornosti in je prevečkrat odigral vlogo mnenjskega voditelja ter ideološkega razsodnika Kakšna prešernova proslava neki?! Prešeren joka, njegova Ljubljana prodana izdana, kaj bi nam on povedal o današnjem stanju Slovencev? Če si Slovenc in katolik si manj vreden od priseljencev, kdaj se bo to spremenilo? Prešerna moramo Slovenci globoko ljubiti in posnemati, ker nam kaže pravo pot. Slovenski prostozidarji so zopet imeli svoj žur. Ker, po programu Iluminatov iz leta 1776 se domoljubje ukine je logično, da slovenski avtohtoni umetniki niso dobrodošli. Slovenska levica ni slovenska in ta levica spoh ni levica temveč prostozidarsko skropucalo. Pa kaj so te nagrade, pa koliko časa bomo to prenašali? Pa Partljič je vsako drugo leto na vrsti za neko nagrado, mlajši sploh ne obstajajo? Neki doživljenski zaslugaši vedno znova, pa celo življenje na Javni dojki. Kaj je Partljič komercialnega naredil v življenu, da je kril svoje stroške? Koliko jezikov, koliko kinov, je razprodal? Ne pa da se stare babe in penzionerji hihotajo ob ponovitvah socialističnega kulaka. Ki je bil narejen kot ventil v 80tih, da omili hudo resne čase 30 let prej, ki so marsikoga stali glavo in premoženje. Pa dosti je tega. A se vam ne zdi da z takimi provokacijami "kulturniki" na slovenski praznik prav načrtno sejejo sovraštvo? A Partljič je dobil Prešernovo nagrado? Wow, naslednje leto jo bo pa Tof. Jutri je slovenski kulturni praznik, a sploh kdo ve kaj to pomeni. Koliko udeležencev je odšlo iz prostora, ki nosi Cankarjevo ime ob tej svinjariji. Verjetno nihče in zakaj ? Ker so se zbrali sami okupatorji in izdajalci slovenskega naroda - zato. Nikjer na svetu okupatorji in izdajalci ne spoštujejo osnovnih etičnih in moralnih norm in tudi v Sloveniji je tako. To so posledice okupacije naše domovine. Ma pa verouk vendarle malo več evropske kulture v sebi kot Islam... Ampak ker katoliki niso manjšina (pa tudi če bi bili) ne smejo izvajat pritiska nad ostalimi. Tako da bi jaz stavil na Islam @veza - Prešeren je napisal cel kup pesmi v nemščini. A tokrat zdravice niso zapeli v nemščini - vsi jeziki so enakopravni, a eni seveda bolj - bizantinski ... Programski svetnik RTV: Opravičilo nacionalke za “jugo” zdrs ni dovolj 7. 2. 2016, 15:14 158 Facebook Twitter Zemljevid v oddaji Dnevnik. Foto: 4d.rtvslo.si/prinscreen Sašo Lap, programski svetnik RTV-ja, ni zadovoljen s kratkim opravičilom, ki ga je RTV Slovenija objavila po “jugoslovanskem zdrsu” v petkovi oddaji Dnevnik. Kot je zapisal na družabnem omrežju Twitter, je to “premalo”. Nacionalka je namreč objavila star politični zemljevid, s katerega je izbrisala Slovenijo, namesto nje pa tja postavila kar Jugoslavijo. Na nacionalni televiziji RTV jim je očitno zaškripalo pri znanju iz geografije, zgodovine in politike. V petkovi večerni oddaji Dnevnik se je za voditeljico Manico Janežič Ambrožič prikazal zemljevid Evrope pred letom 1991, na katerem je Jugoslavija še vedno enotna, Slovenija pa še ne obstaja. Naslednji dan so se za “neljubi spodrsljaj”, kot so ga sami poimenovali, na kratko opravičili. Sašo Lap, programski svetnik RTV-ja, pa se s tem ne strinja in meni, da je to “premalo.” V osrednji oddaji večernega Dnevnika (“predpotopni” zemljevid si lahko ogledate od 11. minute in 55. sekunde naprej) so pripravili prispevek na temo migracijskih poti. Medtem ko je voditeljica Manica Janežič Ambrožič gledalcem pojasnjevala, kako so migranti na svoji poti v Evropo običajno prepuščeni tihotapcem, pa se je za njo na zaslonu prikazal precej nenavaden zemljevid Evrope. Zemljevid "nacionalkine" Evrope. Foto: 4d.rtvslo.si/printscreen Zemljevid “nacionalkine” Evrope. Foto: 4d.rtvslo.si/printscreen Zemljevid je bil namreč še iz časov “pred vojno”, saj na njem ni bilo Slovenije – sodeč po tem zemljevidu je pri nas še Jugoslavija. Tudi Češka in Slovaška še nista dobili svojih držav, saj je na zemljevidu še vedno obstajala Češko-slovaška republika. Prispevek je pripravila novinarka Helena Milinković, urednik oddaje je bil Boštjan Kogovšek, odgovorna urednica informativnega programa pa je Jadranka Rebernik. Morda ste zamudili: Sovražni govor?! Novinarji POP TV-ja sadistično dražijo drugače misleče Naslednji dan pa “zaradi starega političnega zemljevida” sledi opravičilo Dan za tem pa so se v sobotni oddaji Dnevnika za “neljubi spodrsljaj”, kot so sami poimenovali dogodek, tudi opravičili. Voditelj sobotnega Dnevnika Dejan Ladika je povsem ob koncu oddaje dejal: “Ob koncu oddaje še opravičilo zaradi starega političnega zemljevida Evrope, ki smo ga objavili včeraj med prispevkom o tihotapljenju beguncev. Za res neljubi spodrsljaj se, kot rečeno, opravičujemo.” Zamolčana grozljivka v Belgiji: Migranti posiljevali nezavestno najstnico in – vse posneli 7. 2. 2016, 11:20 62 Facebook Twitter Slika je simbolična; Foto: Pixabay V Belgijskem kraju Ostend se je zgodila nova tragedija. Sedmerica mladih migrantov je z vodko opila 17-letno Belgijko, nato pa so jo skupinsko posilili. Za zločin ne bi sploh nihče izvedel, če policija na mobilnem telefonu 14-letnega migranta ne bi odkrila posnetkov zločina. Belgijska policija je na mobilnem telefonu enega od migrantov odkrila videoposnetek, ki prikazuje nezavestno žrtev, ki jo posiljujejo mladi iraški migranti. 14-letnika, ki je zločin snemal, je v preteklosti njegova šola že prijavila policiji, saj je na svojem Facebook profilu objavljal fotografije, na katerih je poziral v maskirni opravi z orožjem. Smeh, petje in ples … in nato posilstvo Videoposnetek prikazuje, kako se fant, ki je snemal, s skupino še šestih prijateljev smeje, pleše in poje okrog žrtve, ki je zaradi opitosti z vodko izgubila zavest. Na posnetku je nato tudi vidno, kako migranti ženski slečejo spodnje perilo in jo začnejo skupinsko posiljevati, piše Jutarnji.hr. Priporočamo v branje: Iraški migrant na Dunaju brutalno posilil 10-letnega dečka, razlog pa … Zločin se je zgodil že novembra lani in zanj ne bi vedel nihče, če policija ne bi odkrila posnetka. Belgijska policija je aretirala skupno sedmih ljudi. Šest med njimi je Iračanov, eden pa je belgijski državljan tujega porekla. Najbolj pretresljivo je, da je bil med posiljevalci tudi žrtvin partner. “Ženske se ne smejo pritoževati” Večina aretiranih migrantov je zločin priznala, nekateri med njimi pa so na glas izražali svoja ekstremistična stališča glede žensk. “Ona se nima kaj pritoževati. Ženske morajo ubogati moške,” je policiji povedal eden od posiljevalcev. Žrtev, ki je bila v časa zločina nezavestna, se ni spominjala ničesar. Šele ko so napadalce aretirali in si je ogledala posnetek, je videla, kaj so ji storili. Policiji je povedala, da je tisto usodno noč, ko je prišla k zavesti, le poklicala taksi in se odpeljala domov. “Tiste, ki bodo obsojeni posilstva, bomo deportiralli” Belgijski minister za azil in priseljevanje Theo Francken je povedal, da bodo vsi migrati, ki bodo na sodišču spoznani za krive, nemudoma deportirani iz države. “Posiljevalcem ne bomo dali azila. Če bodo spoznani za krive, jih bomo deportirali v Irak,” je bil jasen Francken. A. R. Na navedbe o cenzuri pa se je odzval tudi predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj. ”Mislim, da je Slovenija s tem konceptom pokazala, da zna malo drugače gledati nase in na svet. Če pa režiser ni zadovoljen s tem, kar je naredil, pa je to njegovo vprašanje. Dejstvo je, da je upravni odbor pripravljal državno proslavo, da smo morali biti pozorni, ker je to državna proslava, tudi na državne simbole,” je dejal za STA in dodal, da ostale umetniško-izpovedne zadeve, ki si jih je lahko zamislil Bulc po njegovem mnenju spadajo v eksperimentalno gledališče ali izražanje čustev na ulici. Bogataj bi "težko rekel", da je sklad posegal v vsebino Druge "umetniško-izpovedne zadeve, ki si jih je lahko zamislil Bulc", pa po Bogatajevem mnenju sodijo v eksperimentalno gledališče ali v izražanje čustev na ulici. Predsednik sklada bi "težko rekel", da je sklad kakorkoli posegel v vsebino proslave. Zdi pa se mu, da "graditi na simbolih, ki nam že tako grenijo vsakdan tako ali drugače, kot so žica, protestniki in podobe stvari", ne sodijo na državno proslavo ob kulturnem prazniku. "Kajti to je proslava kulturnega praznika, proslava pesnika, ni pa to politični shod." Kot je povedala ministrica za kulturo, za državno proslavo skrbi upravni odbor, ki potrdi scenarij in odloča o tem, koga bodo izbrali za režiserja: "Kolikor mi je znano, so morali gospodu Bulcu zagotoviti, da se državni simboli uporabljajo v skladu z zakonom." Gre za državni praznik in praznik vseh Slovencev, ne pa zgolj glasne manjšine! Če želi g. Bulc ogradi oder žico ali prebarvati nacionalne simbole, naj to stori v zasebni inštalaciji. Že tako ali tako je proslava marsikomu močno dvignila pokrov, tile pa bi še jokali. In še nekaj: Kako vas ni sram, da govorite o cenzuri, spričo cenzure, ki jo izvajate na MMC že od poletja in spričo pristranskega poročanja. Novinarji se igrate z ognjem. To je kariera kulturnika: Od Jankovićevega Grepa prek Isajlovićevega Tehnika do svetovalca za investicije na kulturi 8. 2. 2016, 5:00 24 Facebook Twitter Vir: STA Ko prav vse zavoziš, postaneš dovolj dober, da te v službo vzame ministrica za kulturo. Najprej je deloval v Grepu – firmi, znani iz afere Stožice, nato v zloglasnem škofjeloškem Tehniku – znanem po brutalnem izkoriščanju in neplačevanju bosanskih delavcev. Ko je vse propadlo, pa je lahko postal svetovalec za investicije na ministrstvu za kulturo. To je Jože Žižek. Žižek je namreč kot nekdanji direktor Tehnika tudi kazensko ovaden. Bremenijo ga obtožbe o pridobitvi protipravne premoženjske koristi v poslu z nekim kamniškim podjetjem. Družba SGP Tehnik je z omenjenim podjetjem podpisala več pogodb o sodelovanju, na koncu pa ni izpolnila pogodbenih obveznosti, s čimer je pogodbenega partnerja oškodovala za okoli 90.000 evrov. Reševanje družbe na plečih delavcev Tehnik je z Žižkom na čelu (izvršni direktor je postal 29. 05. 2013) oškodoval tudi lastne delavce. V času pred končnim propadom Tehnika smo v medijih lahko spremljali, kako so vodilni družbo reševali na plečih delavcev z Balkana. Ti so medtem, ko je družba pela svoj labodji spev, brez denarja in hrane stradali v samskih domovih. Priporočamo v branje: Janko Kos: Prešeren je znanilec krščanstva za 20. in 21. stoletje Samo da je naš Z družbo Tehnik je povezan tudi zloglasni lobist Drago Isajlović. Podjetje I.S.O, ki je v 90-odstotni lasti njegove žene Metke Isajlović, je lastnik podjetja Gorenjc, ki ga je I.S.O odkupil od Tehnika, ki je bil takrat že v stečaju. Podjetje Gorenjc je kot podizvajalec sodelovalo pri gradnji Nordijskega centra Planica, Isajlović pa naj bi pri gradnji pošteno zaslužil. Leta 2011 je podjetje Gorenjc beležilo 1,4 milijona evrov, leto kasneje pa je zaradi prodaje betona podjetjem iz konzorcija, ki je gradil Nordijski center Planica, beležilo 2,2 milijona evrov dobička. In da spomnimo še enkrat – bosanski delavci Tehnika, ki so to Planico gradili, so v istem času dobesedno stradali. Afera Grep Toda Žižek se je tega, kako delavce spreminjati v sužnje, očitno učil pri najboljših. Pred Tehnikom je bil namreč zaposlen tudi v Grepu, kjer je bil odgovoren za pripravo planov in strategij družbe za sprejemanje odločitev s strani poslovodstva na vseh področjih delovanja družbe. Grep je širši javnosti verjetno še najbolj poznan iz afere Stožice, kjer je družba nabrala izredne dolgove, zaradi česar je sedaj tudi v stečaju. Zaradi njega je bil ovaden tudi ljubljanski župan Zoran Janković, in sicer zaradi zlorabe uradnega položaja. Grepu naj bi za sanacijo gramozne jame plačal za skoraj milijon in pol evrov preveč. Ž. K. Cerarjevega režima se bomo spomnili po "kadrovskih reformah" in zlorabi represivnega aparata za preganjanje političnih nasprotnikov. To je etika in morala novega razreda! Nadaljevanje fiaska: direktor mafijske Probanke glavni kandidat za zamenjavo Medije v NLB. Nima smisla nadaljnjega komentiranja ... Nadstandard moralne in etične vlade, še dobro nam gre! Šokantno: Daryush Valizadeh je borec in ustanovitelj gibanja za legalizacijo posilstva 8. 2. 2016, 5:00 24 Facebook Twitter V. Roosh (foto: printscreen/Youtube) Če so nekateri levičarski ekstremisti v Sloveniji izražali razumevanje za množična posilstva v Kölnu, pa gredo nekateri po svetu s svojimi bolnimi idejami še korak dlje. S svojim predlogom je ameriški aktivist Roosh V. namreč predlagal kar legalizacijo posilstva. Njegov predlog temelji na ideji, da je to, kar je dostopno oz. legalno, manj zanimivo. Ameriški avtor, antifeminist in “umetnik zapeljevanja” Daryush Valizadeh (36), bolj znan kot Roosh V., je zelo kontroverzna osebnost. Sicer potomec očeta muslimanana iz Irana in mame Armenke. Zaradi svoje grobe podobe o ženskah velja za zagrizenega seksista. Je poln takšnih in drugačnih nasvetov za moške, kakšni naj bodo, predvsem fizično, da bodo pritegnili ženske in prišli do seksa. Na vprašanje, zakaj nosi brado, je nekemu novinarju nekoč odgovoril, da zato, ker je z brado videti seksi. Ženskam, ki ne želijo biti objekt poželenja, pa svetuje, naj se ne razkazujejo. In čeprav do tukaj zveni vse dokaj običajno, Daryush Valizadeh alias Roosh V. trdi, da bi moralo biti posilstvo legalno. Legalizacija posilstva bi privedla do manj posilstev S svojo zahtevo po legalizaciji posilstev, kadar bi se ta dogajala na področju zasebne lastnine, je sprožil val ogorčenja, poroča 20minuten. Roosh V. pravi, da je njegov predlog legalizacije posilstva neke vrste “miselni eksperiment” in ne pomeni, da odobrava spolno nasilje nad ženskami. Ustrezna sprememba zakonov bi po njegovem privedla do manj posilstev, ker bi ženske bolje premislile, ali se bodo družile z moškimi, s katerimi nočejo imeti spolnih odnosov. To bi ženske odvračalo od tega, da se z uporabo drog ali alkohola spravijo v stanje, v kakršnem se ne morejo braniti. “Histerija posilstva” je namenjena preganjanju moških Roosh V. ugotavlja, da vlada v zahodni družbi “histerija posilstva”. Le-ta ni namenjena zaščiti žensk, ampak preganjanju moških. “Moške obravnavajo kot kriminalce, ženske pa kot otroke. Ne razumem, zakaj bi morali biti moški odgovorni za vse, ženske pa za nič.” Roosh V. je izdal 15 knjig z raznimi nasveti. “Kako spraviti v posteljo danske ženske na Danskem” ali “Kako čez dan mimogrede osvajati ženske”. Na njegovi spletni strani lahko preberemo, da na vprašanje, ali je posiljevalec, odgovori z Ne!, medtem ko priznava, da je šovinist. Preberemo lahko tudi, zakaj je odpadel shod “neo-moškega” plemena, ki je bil načrtovan za 6. februar 2016. Dan shodov, ko se bodo združila “neo-moška” plemena Na svoji spletni strani je Roosh V. 6. februar razglasil za svetovni “dan shodov”. Tega dne naj bi se v 165 mestih v 43 državah srečali privrženci njegovih idej z nalogo, da se združijo v lokalna “neo-moška” plemena. Na seznamu je bilo tudi mesto srečanja v Švici: trg Barfüsserplatz v Baslu. Moški, ki se želijo udeležiti teh srečanj, naj bi se prepoznali s pomočjo gesla “Kje je najbližja trgovina za male živali?”. Potem se bodo podali na skrivno zbirno mesto. Za udeležbo je Roosh V. postavil jasne pogoje. Sodelujejo lahko samo heteroseksualni moški – ženske, geji in transseksualci so izključeni. Tudi mladoletnikom udeležba ni dovoljena, saj se srečanje zaključi v barih s pitjem alkohola. Kako umiriti ponorele feministke? Roosh V. je podal tudi navodila glede ravnanja v primeru motečih dejanj: “Če bi se pojavile ponorele feministke, jih fotografirajte in mi pošljite fotografije po elektronski pošti.” Če bi koga zasledovala jezna feministka, naj ji poskusi uiti na poti do lokala, kjer poteka dogodek. Kantonska policija v mestu Basel je na vprašanje, ali je seznanjena z internetnim pozivom, odgovorila pritrdilno. Ker naj bi šlo za zasebno srečanje in ne za manifestacijo, dovoljenje zanj ni bilo potrebno. Leila Straumann, vodja Urada za enake možnosti v mestu Basel, je na vprašanje glede mnenja o tezah Roosha V. jasno povedala: “Posilstvo je v Švici zločin ne glede na kraj dejanja. In tudi kdor k temu poziva, je zagrešil kaznivo dejanje.” Markus Theunert, generalni sekretar krovne organizacije moških Männer.ch, pa je dejal: “Zaščita pred posilstvom je človekova pravica, ki se je ne sme relativirati v nobeni obliki.” Po njegovih besedah so pogledi Roosha V. “ljudomrzni in mačistični”. A Roosh V. je nato shod 6. februarja odpovedal, ker ni mogel zagotoviti “varnosti in zasebnosti za ljudi, ki naj bi se srečanj udeležili”. V. V. Kolikor komunisti ne bodo uničili evrope jo bodo pa njihovi somišljeniki.Oboji so umsko prizadeti. Me zanima, kaj bi rekla na to filozofa dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete v LJ in dr. Franci Kek iz Rock Otočca ter stranke Zares. Sem pogledal. Hvala. Zanimivo. Okej, mediji so šli predaleč, gre pa tudi on predaleč... Je pa nekoliko populista v njem (prodaja njegovih knjig, očigledno živi od tega). S človekom ni vse povsem v redu je enaka norost kot feministke. Je pa žal opisal nekatere stvari ,ki pa držijo-Ženske naj se ogibajo sumljive moške družbe in Ženske naj ne pretiravajo z alkoholom v moški družbi(Slovenci imamo lep pregovor za to "Baba pijana, rit prodana."). Odstalo pa je na ali preko meje treznega razuma. Manjka samo še predlog za legalizacijo umorov. 2 • Odgovori • Deli › Avatar Mirkoca pajot • 3 ure nazaj Legalizacijo umorov lahko sprejme parlament. Temu osebku manjka kakšna dobra izkušnja. Svetujem, da ga pošljejo pod tuš z večjo skupino zapornikov v strogo varovanem zaporu.Menda človek lažje svetuje,če vključi lastno izkušnjo. DR Janez Sveti vesoljc in genij Morda je pa bila proslava in ovijanje Prešerna ter krajevnih tabel po Sloveniji del ene in iste zgodbe ... Iz katerega gnezda ta zgodba prihaja pa najbrž že vsi dobro vemo ... Bulc je hotel oder simbolno ograditi z bodečo žico in nanj marširati pripadnika slovenske vojske, ki bi držal črno-belo slovensko zastavo. Napišite v okrepljenem RTV. angryjoe # 08.02.2016 ob 13:41 Prijavi neprimerno vsebino Cenzura protipravnega dejanja ni cenzura marveč preprečitev prekrška/kaznivega dejanja. Glej, glej. MMC piše o cenzuri - pa sama cenzurira kar naprej. Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno... Kaj pa cenzura na nacionalnem mediju? No, saj vemo kako razmišljajo anarholevičarji in podobni zdraharji. Zažiganje križa v Piranu je umetniški performans medtem, ko pa zažiganje korana je kriminalno dejanje. Prvo naj ti spremenijo malo svoj duh ne pa da tukaj delite neke moralne nasvete. In umetniška svoboda absolutno ni pristransko in agresivno prikazovanje ene resnice. Gre izključno za samopromocijo. Če si neopazen moraš priti iz sence z ekscesom, ki meji že na vulgarnost. Pa še nekaj. Če kdo potem Arabci potrebujejo modrost Zdravljice....... Politično korektnost smo pripeljali tako daleč, da: mladinski pisatelji so potencialni pedofili, veterinarji zoofili, patologi nekrofili... Hinavci... brisanje komentarjev na MMC-ju pa ni cenzura? MMC, vi ste pa vsak dan bolj ubrisani. Kaksen je to naslov? Cenzura?! Ce je proslava drzavna, je pa ja nekako logicno, da "drzava" da smernice, kako naj bi vse skupaj izpadlo. Logicno je tudi, da ekstremistom ne pusti, da delajo, kar hocejo. Gre vendar za drzavno proslavo in ne neko umetnisko izražanje kjerkoli! Prešeren je napisal Lepo Vido, ki je šla z zamorcem in doma moža ter dete pustila in sedaj ji pojejo še slo. himno v arabščini. Ni kaj, krog je sklenjen. Sledi Prešernova Lepa Vida. PESEM OD LEPE VIDE Lepa Vida je pri morju stala, tam na produ si plenice prala, črn zamor’c po sivem morju pride, barko vstavi, praša lepe Vide: »Zakaj Vida nisi tak’ rdeča, tak’ rdeča nisi, tak’ cveteča, kakor ti si prva leta bila?« Vida lepa je odgovorila: »Kak’ rdeča bila bi in cveteča, ker zadela mene je nesreča; oh, doma je bolno moje dete, poslušala sem neumne svete, omožila sem se, starca vzela, malokdaj sem s’rotica vesela, bolno dete cel dan prejokuje, celo dolgo noč mož prekašljuje!« Črn zamor’c ji reče ino pravi: »Če domá jim dobro ni, žerjavi se čez morje vzdignejo, ti z mano pojdi srčno si ozdravit’ rano. Kaj ti pravim, pote, Vida zala, je kraljica španska me poslala, ji dojiti mladega kraljiča, sinka njen’ga, mlad’ga cesariča. Ga dojila boš ino zibala, pestvala, mu post’ljo postiljala, da zaspi, mu pesme lepe pela, hujga dela tam ne boš imela.« V barko lepa Vida je stopila; al’ ko sta od kraja odtegnila, ko je barka že po morju tekla, se zjokala Vida je in rekla: »Oh, sirota vboga, kaj sem st’rila, oh, komú sem jaz doma pustila dete moje, sinka nebogljen’ga, moža moj’ga z letmi obložen’ga!« Ko pretekle so b’le tri nedelje, jo h kraljici črn zamor’c pripelje. — Zgodaj lepa Vida je ustala, tam pri oknu sonce je čakala, potolažit’ žalost nesrečno, poprašala sonce je rumeno: »Sonce, žarki sonca, vi poveste, kaj moj sinek dela, bolno dete?« »Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali? Včeraj svečo rev’ci so držali, in tvoj stari mož je šel od hiše, se po morju vozi, tebe iše, tebe išče in se grozno joka, od bridkosti njemu srce poka.« — Ko na véčer pride luna bleda, lepa Vida spet pri oknu gleda, da b’ si srčno žalost ohladila, bledo luno je ogovorila: »Luna, žarki lune, vi poveste, kaj moj sinek dela, bolno dete?« — »Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali, dans so vbogo sroto pokopali, ino oča tvoj je šel od hiše, se po morju vozi, tebe iše, tebe išče, se po tebi joka, od bridkosti njemu srce poka.« — Vida lepa se zjokala huje, k nji kraljica pride, jo sprašuje: »Kaj se tebi Vida je zgodilo, da tak’ silno jokaš in tak’ milo?« — Je kraljici rekla Vida zala: »Kak’ bi s’rota vboga ne jokala, ko pri oknu zlato sem posodo pomivala, mi je padla v vodo, je iz okna padla mi visoc’ga kup’ca zlata v dno morjá globoc’ga.« — Jo tolaži, reče ji kraljica: »Jenjaj jokat’ in močiti lica! Drugo kup’co zlato bom kupila, te pri kralju bom izgovorila. Id’ kraljiča doji, moj’ga sina, da te mine tvoja bolečina.« — Res kraljica kup’co je kupila, res pri kralju jo je ’zgovorila; Vida vsak dan je pri oknu stala, se po sinku, oču, mož’ jokala. — O proslavi pa tole - če nas je kulrura ustvarila, nas bo očitno tudi uničila. Nekateri umetniki se res delajo, da so neobremenjeni z nacionalnostjo, ... a Prešeren je Prešeren, ker je hotel biti Slovenec in je to jasno povedal. Danes prav domoljubne umetnike izrinjajo iz javnega prostora in se iz njih norčujejo. Ko smo že pri cenzuri...na vseh medijskih trobilih cenzurirate vse, ki ne pihajo v isti rog ali vam nastavljajo ogledalo zato ne razumem gneva, ki ga zdaj doživljao kulturniki. Zaj*****nje ljudi, ki s plačami, ki ne dosegajo niti polovice nemških, plačujejo kurilno olje 100% dražje kot Nemci (skrbna država ne dovoli prostega trga cen in raje navija trošarine), v glavo z arabsko Zdravico in ograjo je višek brezobraznosti sploh ob dejstvu, da vsi izsesani plačujejo tudi te kulturnike, ki bi jimv zahvalo na vrat navlekli še 200.00 beguncev (oskrba enega za mesec dni znaša 800 €, penzija nekoga, ki je 40 let delal in plačeval davke pa je 400 €). Hvala za ribe. PS Cenzurirana je tudi 6 kitica Zdravice, ki pa niti malo ni vsenarodno ljubeča in nagovarja Slovenke naj se ne možijo izven svojega rodu...zato je boh ne daj kje omeniti...ovce travojede. ,,Ljubezni sladke spone naj vežejo vas na naš rod, v njim sklepajte zakone de nikdar več naprej od tod. Hčer, sinov zarod nov ne bo pajdaš sovražnikov,, Pa še nekaj France Prešeren je bil doktor, advokat, in ni prejemal državnih subvencij...se je preživljal s svojim delom in ne na žuljih davkoplačevalcev... New York Times prepovedal objavljati članke Slavoja Žižka. In pri tem so jasni, zakaj ne. 9. 2. 2016, 5:00 38 Facebook Twitter Foto: epa ”Politično korektni levičarji so izjemno občutljivi na vse diskriminacije, rasizem in spolne napade v svoji kulturi. Če poveš šalo o gejih, boš takoj označen za rasista in homofoba. A isti ljudje lahko popolnoma spregledajo in opravičujejo spolne napade muslimanov. Moj bog, svet je popolnoma zmešan,” je v intervjuju za švicarski časopis jasen Žižek. Dotaknil se je tudi migrantske krize, položaja islama v družbi ter zakaj ameriški The New York Times ne dovoli objave njegovih člankov. ”Liberalec? Bog ne daj!” je naslov intervjuja s slavnim filozofom Slavojem Žižkom, ki ga je objavil švicarski Neue Züriche Zeitung, kjer se je ponovno dotaknil ključnih problemov v družbi. Nedavno je objavil esej o begunski problematiki, ki ga je politično korektna levica označila za obupnega. V njem se je zavzemal za uporabo vojske na mejah, a ne za varovanje zunanje meje pred grožnjo oboroženih sil, ampak za zagotavljanje urejenih notranjih razmer. Preberite tudi: -Žižek spet udaren: Največji hinavci so tisti, ki se zavzemajo za odprte meje Za politično korektne levičarje je pošast Zavzemal se je tudi za urejanje namestitvenih centrov v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kjer bi se že pred prihodom v Evropo razrešil status, kdo ima status begunca in kdo ne. ”Prave begunce bi potem lahko prepeljali v Evropo in jih čimprej vključili v trg delovne sile,” dodaja Žižek. Ko so esej brali njegovi levi kolegi, so ga napadli, da gre za militarizacijo.”Vsak, ki le omeni vojsko, je v očeh tistih, ki želijo takoj odpreti vse meje, pošast,” navaja filozof. ”Sam sem mnenja, da je prav njihova kultura pretirane dobrodošlice tista, ki je povzročila tak kaos,” meni Žižek. ”Nimam problema s tem, da starši svoje muslimanske deklice v Nemčiji zahtevajo, da deklici ni potrebno jesti svinjine. To jim zapoveduje kultura. A problem nastane takrat, ko starši zahtevajo, da deklica ne sme biti več izpostavljena vonju svinjine. To je intoleranca. V Evropi smo dosegli neko raven pravic in svoboščin in te moramo nedvomno zaščititi,” je jasen Žižek. “Nujno potrebujemo odkrito debato o islamu” ”Tako kot odkrito kritiziramo temno stran krščanstva, judovstva in celo budizma, tako moramo imeti popolnoma odprto debato tudi o islamu,” meni Žižek in dodaja, da je vsak, ki kritizira islam ter ob tem ne loči dobrega in slabega, označen za politično nekorektnega in islamofobičnega. ”To je absurdno!” je jasen Žižek. ”Prav tako moramo biti sposobni jasno povedati, da so nekateri izmed migrantov prav gotovo kriminalci, gangsterji in morda celo teroristi,” pojasnjuje slavni filozof v Neue Züricher Zeitung. Dodaja še, da je nasilje med ženskami prav tako lahko svetoven fenomen. ”Politično korektni levičarji so izjemno občutljivi na vse diskriminacije, rasizem in spolne napade v svoji kulturi. Če poveš šalo o gejih, boš takoj označen za rasista in homofoba. A isti ljudje lahko popolnoma spregledajo in opravičujejo spolne napade muslimanov. Moj bog, svet je popolnoma zmešan,” je jasen Žižek. Za New York Times je preveč politično na levi V javnosti ga mnogi označujejo za Marksista in celo Stalinista. Žižek pa ob tem le zavija z očmi. ”Kako lahko je v naši domnevno liberalni družbi priti do roba, do skrajnosti. V ameriškem časniku New York Times so celo prepovedali objavljati moje članke, saj so menda moje ideje bile za njih preveč politično levo usmerjene,” pojasnjuje Žižek in dodaja, da se s podobnimi težavami srečuje večkrat. “Podnaslov moje knjige Trouble in paradise (Težave v raju, op. a.) bi moral biti Communism after the end of History (Komunizem po koncu zgodovine, op. a.), a sem moral besedo ‘komunizem’ izpustiti iz nje. Prav tako so v moji knjigi izbrisali kar nekaj šal o Hitlerju, saj so se marsikomu, predvsem Nemcem, zdele še vedno preveč kontroverzne.” M. G. Super članek. Krasno prikaže kako vlada na levici čisto militantno enoumje. Če se v njihovih lastnih vrstah pojavi kdo, ki ne sprejme zaukazanih ideoloških pogledov na kakšno problematiko, ga bodo živega zgrizli. Celo, ko gre za njihovega lastnega očija (beri Žižka) - ni nobenih pomislekov ga vreči morskim psom, kadar ne podpira vseh neumnosti, ki si jih izmislijo. Pa toliko so jih polna usta neke demokracije in svobodne misli. Kaj so Švicarji intervjuvali Žižeka? Slavoja? Pa kaj so mu dali kakšno travco pred intervjujem? A je to taisti Žižek, ki je ob Charlieju Hebdoju pozival k pobojem EU voditeljev? Kateri Žižek.? Hudič s PVC vrečko je nekaj let nazaj zapisal Stern. Zapomil sem si ga, ko se je na praznem Airbusu za Kopenhagen ulegel pred menoj čez tri sedeže in s stevardesami komuniciral kar leže.Oni Žižek, ki je nagradil Golobiča za stalinista no.1 Slovenistana. Nein. Švicarji majo enga druzga Zizeka. (Kitajčki zdaj klonirajo že serijsko, a veste?) Šokovno? NE! Z levaki je to tako. !991, ko se je mili Kučan vrnil ves poklapan in polulan iz Miloševićeve Srbije, sem tdno verjel, da se je v njem zbudil in zaživel pravi pokončni Slovenec. Pa se ni.Levak se poravna šele v grobu, drugače pa je ena sama vrtavka in gumilastika po potrebah in po ciljih, ki mu jih narekuje krdelo! Ne vem katera Muza ali Muzel je tokrat usekal Žižka med ušesa, da je povedal, kar je za švicarski cajtung.Videti je,da je spremenil, celo obrnil ploščo.Ne vem. ON, ŽIŽEK ŽE VE.Se bo pokazalo.Bo treba malo počakati. Življenje je lepo in za vse ,kar je Žižek sproduciral pred švicarskim zasukom v neznano, je veliki NY Times izdal tiralico WANTED in ga vtaknil v klavzuro medijske ječe. Not allowed anymore!STOP. Ne mešajte, slovenceljni, cenzure in prepovedi ! To je močan signal časov - kajti ne premika se samo kalifornijska zemeljska prelomnica Sv.Andreja. Supervulkan brbota v južnokitajskem morju in drugi čez Sredozemsko morje...da niste pozabili Krimskoukrajinskega Vezuva, slučajnično, dragi farani in faranke! Stvari postajajo hudičevo resne, Kitajec je izgubil 500mrd US S vlagateljev, Putinu se rola, Zika hara po planetu, Štefka kuha čaje... zadeve se prerazporejajo v velikem direndaju. Veste, Stalin je, po Leninu,sicer, ki jih je pomoril vsaj dvajset milijonov, izničil v strahotnih mukah vsaj dvakrat več Rusov in ostalih narodov SZ (zgodovinski viri) Imel je pakt o nenapadanju z Satanom štev.2 Evrope, s Hiterjevim Adolfom-ki se je pri Stalinu učil organizacije dela in osnov proizvodnje v uničevalnih taboriščih Sibirije in Arhangelska. In je tudi dobil božanstveni ali vsaj človeški preblisk v jeku vojne, bil prisiljen iti po pomoč k narodu in vzbujati, klicati narodna in domovinska čustva , ko se je Guderian ustavil s svojimi tanki v moskovskih predmestjih in grozil, da mu bo zminiral Kremelj. Ja , Stalin se je, edinokrat, pa vendar, skliceval na domovino, na ljudi, na čustva, na ljudske duše, ki morajo ljubiti in obraniti Domovino. Pred tem in za tem pa, vemo, da je bil v njemu en sam Satan peklenski, eno samo uničevanje Svetega in človeškega. Žižkovega prebliska v Švici ne morem drugače, kot umestiti na vrh njegove stalinistične piramide. Kaj "utirjenega ali iztirjenega" sledi pri ultra levaku Žižku ne vemo.Bo sam izkašljal. Zagotovo njegovega izkašljevanja New York Times ne bo objavil, pokorno javljam, da res. Kaj je strička Žižija prebudilo iz Komi-kome mi je vseeno, lepo je videti da je vsaj eden iz krdela norcev ki jim gravitacija dela probleme, obrnil ploščo. To da mu Liberalno-Federski New York Times noče več objavljati mu lahko samo služi na čast. NYT je pravi razsadnik Federske fekaloidnosti. Hm? Ko začne enkrati iti za preživetje in glavo-se mnenja presenetljivo hitro spreminjajo. Všeč mi je stavek : Tako kot odkrito kritiziramo temno stran krščanstva, judovstva in celo budizma, tako moramo imeti popolnoma odprto debato tudi o islamu,” in se z njim strinjam. NYT je levičarski in pro open-border. Žižka se je odmaknil od te linije in je napisal preveč kritične misli glede migrantov, da bi ga še objavili. Razlog, ki so ga navedli, da je preveč levičarski, je smešen. Mati posiljenega dečka: Žal mi je, da sem otroku govorila, da migranti potrebujejo pomoč 9. 2. 2016, 10:37 10 Slika je simbolična (Foto: epa) Facebook Twitter Mati 10-letnega dečka, ki ga je na Dunaju brutalno posilil migrant, je bila tudi sama begunka iz Srbije. Danes obžaluje, da je otroku vedno govorila, da migranti in begunci potrebujejo pomoč. ”Izgovori posiljevalca so popolnoma pošastni. Takoj bi ga morali poslati v zapor, nato pa izgnati,” je povedala za lokalne medije. Pred tedni je migrant na enem od dunajskih kopališč brutalno posilil 10-letnega dečka Gorana z izgovorom, da je imel ”nujno potrebo, saj že 4 mesece ni imel spolnih odnosov”. Oglasila se je dečkova mati Dunja, ki je v Avstrijo sredi 90-ih let prišla kot begunka iz Srbije. ”Obžalujem, da sem otrokom kadarkoli dejala, da morajo begunce in migrante sprejeti odprtih rok in jim pomagati,” je dejala. Preberite tudi: -Iraški migrant na Dunaju brutalno posilil 10-letnega dečka, razlog pa… Izgovore migranta je označila za pošastne ter dodala, da bi ga morali takoj poslati v zapor, nato pa izgnati. 10-letnik je moral zaradi hudih poškodb več dni preživeti v bolnišnici, kot je povedala mati, pa deček zaradi napada še vedno ne more zaspati in vsako noč joka. ”Nisem mogla verjeti, ko sem slišala izgovore Iračana. Sama sem prišla iz Srbije, pet let sem živela v hiši Karitasa z ljudmi drugih narodnosti. Nisem rasistična, nikakor ne. A njegovi izgovori so pošastni. Kot da bi jutri jaz odšla v banko in jo oropala, ker nimam dovolj denarja,” je dejala mati posiljenega dečka. Otroke učila, naj bodo vedno strpni, danes ji je žal Dunja je razkrila, da je mati samohranilka, ki se težko prebija iz dneva v dan, a je svojih pet otrok vedno vzgajala v duhu, naj ne obsojajo drugih ljudi. A ko je slišala izgovor Iračana, zakaj je napadel njenega sina, je v trenutku obžalovala vse. ”Želim si, da bi svojega otroka več naučila o nevarnosti tujcev,” je dejala mati po poročanju Daily Mail. ”Vem, da se bodo fizične rane zacelile, a njegova duša se morda nikoli ne bo,” je dejala. Posilstvo se je sicer zgodilo že 2. decembra, a so oblasti dogodek pred mediji skrivale več kot mesec dni, saj je ”pri migrantih potrebno ravnati zelo previdno”. Poklicali so jo in ji povedali: ”Vaš sin je bil spolno zlorabljen” Mati je dejala, da je njen sin zelo rad plaval, zato mu je tisti dan dala nekaj denarja, da je s 15-letnim prijateljem lahko šel na kopališče. Ta prijatelj je osebno poznal Iraškega napadalca. ”Zelo se je veselil, da bo lahko šel plavat. Tri ure po koncu pouka sem dobila klic. Goran je jokal v telefon, nato pa je telefon prevzel nekdo drug in mi povedal, da je bil moj sin spolno zlorabljen. Ko sem prišla do kopališča sem videla svojega sina, ki je jokal, ter Iračana vklenjenega v lisice.” pripoveduje mati. M. G. Dokler europejcem, ki imajo oblast ne bo jasno, da so zakoni v Europi pisani in prilagojeni za Europejce, se bo to dogajalo. Vedno znova. Dol, odkoder je, ni upal pogledati njihovega policaja v oči. Za kaj takega, bi ga pa takoj obesili, kot naprimer v Iranu, na kason kamiona, ki potem spelje. Tukaj bo pa dobil psihologa. Pa saj se cel svet drži za trebuhe. Zakaj se otroke uči, da so vsi ljudje dobri, da morajo biti do vseh spoštljivi, prijazni??? Ponižnost, skromnost sta mogoče vrlini.... pa ne vedno in povsod. Vse te privzgojene lastnosti lahko naredijo več škode kot koristi. Poglej, dokler teh turistov ni bilo, je bilo varno, kaj ni jasno, saj otroci pri nas tudi hodijo sami v šolo in domov, ne? Pa se na poti lahko marsikaj zgodi, ne samo ponoči. Kje, kaj je varno??? To je iluzija.... nikol ni blo, ni in ne bo. Drži pa, da se stopnja tveganja, nevarnosti zvišuje. "Pripadnikom skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji status Romov" Manjšinski status v praksi Dimitrievski takole pojasnjuje, zakaj vztrajajo pri spremembi ustave:"Ustava je trajnejša in na tej ustavni podlagi lahko vsa vprašanja, ki so pomembna za delovanje skupnosti razrešujemo s krovnim zakonom, ali pa po posameznih področjih. Denimo, prisotnost skupnosti v medijih bi lahko rešili v okviru Zakona o Radioteleviziji Slovenija". Materni jeziki tudi v šolah In še: "V zakonu o šolstvu bi uredili vprašanje izbirnega predmeta maternega jezika za pripadnike skupnosti, na področju kulture pa bi bilo treba urediti vprašanje financiranja kulturnih društev skupnosti oziroma bolje podpreti delovanje te široke mreže več kot sto kulturnih društev v Sloveniji, ki so zdaj relativno slabo financirana in še ta nezadovoljiva podpora preko Javnega sklada za kulturne dejavnosti se iz leta v leto krči." Admir Baltić, Saša Banjanac Prešeren se v grobu obrača. Pa še marsikateri Slovenec tudi. Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcov svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led! — Tiho pesem! — bolečine ne razglašaj naših ran, če nečast te naša gine, dómu, Kranjc moj, zvest postan’! Zanimivo je tudi, da bi oni uzakonili spoštovanje vrednot, ampak naših vrednot pa nihče ne spoštuje. hizli tren # 09.02.2016 ob 11:39 Prijavi neprimerno vsebino še ena kost za glodanje, ki bo Butale rešila iz krize +17 -7 ZeK # 09.02.2016 ob 11:39 Prijavi neprimerno vsebino nevem Nemci bi lahko dobili status kot avtohtoni prebivalci, če že kdo. Razbijanje slovenske države, kulture, naroda in identitete se nadaljuje ... Multikulti projekt, ki bo iz osamosvojitve naredil farso in jo simbolično uničil. PO tej logiki tudi Sirijcem ki prihajajo gor pripada staus manjšine. Še pojem narodne manjšine bodo popolnoma razvrednotili in spolitizirali da dobijo glasove. Slovenci bomo v kratkem manjšina. Taksne pobude zrastejo na zeljniku tistih, ki na drzavnih proslavah uzivajo v Zdravljici v vseh drugih jezikih, samo slovenskemu ne. i Slovenci imamo radi vse druge, samo sebe ne. Iz NLB so jo nagnali, nato pa je pomagala rešiti islandsko bančno krizo. O Slovencih pravi… 10. 2. 2016, 10:33 25 Foto: STA Facebook Twitter “Islandija je nadzor upravljanja izvajala bolj temeljito kot Slovenija,” stanje glede slovenskih bank komentira bivša nadzornica NLB Marianne Okland. “V Sloveniji ne moreš biti neodvisen,” je jasna finančna strokovnjakinja, ki so jo v Sloveniji odstavili, na Islandiji pa je pomagala rešiti bančno luknjo. Danes bo skupščina NLB sicer imenovala nov nadzorni svet, kmalu pa bo verjetno sledila tudi nova dokapitalizacija. ”V Sloveniji ne moreš biti neodvisen,” je jasna finančnica Marianne Okland, norveška bančna svetovalka, ki je pomagala rešiti bančno krizo na Islandiji. Bila je tudi ena od nadzornic NLB, vendar so jo leta 2013 ob zamenjavi nadzornega sveta odstavili. Preberite tudi: -Tako se kadruje. Prej je kopal luknje v bančni sistem, sedaj bo nadzoroval milijarde. Oklandova je v javnosti že večkrat jasno povedala, kaj misli o upravljanju bank v Sloveniji. ”NLB in največja banka na Islandiji imata podobno korporativno upravljanje, a pripravljenost na nadzor je popolnoma drugačna. Islandija je nadzor upravljanja izvajala bolj temeljito kot Slovenija,” je bila v oddaji Odmevi jasna bančna svetovalka. ”Delno je za situacijo krivo tudi to, da se veliko vpletenih Slovencev boji nadzora, ker vedo, da bi čutili posledice tudi pri svojem nadaljnem delu, je jasna Marianne Okland. Na Islandiji so ljudje veliko bolj pripravljeni sodelovati V NLB smo zmetali že več milijard evrov davkoplačevalskega denarja in verjetno bo kmalu sledila že nova dokapitalizacija, rešitve krize te banke pa ni na vidiku. Islandija je svojo krizo rešila hitro in učinkovito. Bankrot največjih bank, kaznovanje odgovornih, stroškov za državo pa ni bilo. Sliši se dobro, a v Sloveniji, kot pravi Oklandova, to ni možno. ”Na Islandiji so bili ljudje veliko bolj pripravljeni sodelovati, kot so v Sloveniji,” je dejala in dodala, da je to ključna razlika med Slovenijo in Islandijo. Marianne Okland je bila članica nadzornega sveta NLB do leta 2013, ko so jo ob zamenjavi nadzorneg sveta odstavili. Ima veliko mednarodnih izkušenj, delovala je že na Islandiji, v Sloveniji, v Indiji in v Veliki Britaniji. Na Islandiji, ki velja za državo, ki je finančno krizo obvladala najbolje, je pomagala sanirati banke in bančno luknjo. Danes je javni dolg Islandije manjši kot v Sloveniji, glavni krivci za podeljevanje slabih kreditov pa so v zaporu. Danes islandski javni dolg za polovico našega Pred začetkom sanacije bank je bil islandski javni dolg glede na BDP skoraj dvakrat večji kot slovenski, prav tako pa je njihova največja banka podelila dvakrat več slabih kreditov kot NLB. A danes, po vseh ukrepih, ki jih je sprejela Islandija, je njen dolg glede na BDP za polovico slovenskega. ”Največji banki bi lahko laže primerjali, če bi obe bankrotirali. A NLB za razliko od Islandibank ni bankrotirala in sedaj se le pogaja, ali so slaba posojila bila ali ne,” je dejala Marianne Okland. Danes znan nov nadzorni svet NLB Danes bo potekala skupščina NLB, na kateri bo imenovan nov nadzorni svet. SDH, v katerem sedi tudi eden izmed bivših članov uprave Marko Jazbec, ki bo kot upravitelj nadzorni svet predvidoma razširil iz dosedanjih 7 na 9 članov, le-ta pa bo potem v prihodnjih dneh imenoval novo upravo. Že pred sklicem seje pa se pojavljajo opozorila, da naj bi SDH onemogočal zakonito delovanje NLB, saj banki ni poslal seznama kandidatov za nadzornike, zato jih ti niso mogli oceniti, s čimer so kršeni predpisi Evropske centralne banke. M. G. Bolno: Ministrica Katičeva v predstavništvo NATA pošilja odpadnika, ki se je do zadnjega diha boril na strani JLA 10. 2. 2016, 12:04 3 Facebook Twitter Brigadir David Humar. Foto: STA. Slovenija za novega predstavnika v vrhovno poveljstvo Nata v Evropi v Mons pošilja osebo, ki se je v času vojne za Slovenijo boril na okupatorski strani JLA. Po naših informacijah bo to Tomislav Peček. S tem pa ministrica Katičeva po brigadirju Humarju nadaljuje z nagrajevanjem tistih, ki so se do zadnjega diha borili na strani JLA, upoštevali pa niso niti poziva Kučana, da bi prestopili k TO. Polkovnik Tomislav Peček se je v času vojne za Slovenijo boril na okupatorski strani JLA in je eden od petih polkovnikov, ki so še danes zaposleni v SV, vendar nimajo urejenega statusa prestopnika, kar pomeni, da so se do konca vojne borili na strani JLA proti Sloveniji. Oglejte si še: Cerarjevi v boj za priznanje pravic narodom bivše Jugoslavije Generalštab potrdil podpis za imenovanje Polkovnik Peček se je v času osamosvojitvene vojne boril v Ljubljani, a do zadnjega diha na strani JLA. Medtem ko so na našo državo padale bombe, ko so umirali naši vojaki, Peček očitno tudi pomislil ni, da bi spoštoval vsaj poziv Milana Kučana, naj prestopi. Toda to mu očitno ni kaj prida škodovalo pri karireriv slovenski vojski. Še več. Ministrica Katičeva se je očitno odločila, da bo z napredovanji in dobrimi službami v vojski nagrajevala prav tiste izdajalce, ki se niso leta 1991 želeli boriti na strani Slovenije, takoj po zmagi Teritorialne obrambe pa so brez sramu začeli znotraj slovenske vojske delati bleščečo kariero. Generalštab slovenske vojske je po naših informacijah imenovanje že potrdil in čaka na podpis ministrice. Vprašanja za MORS: – Ali boste res poslali Tomislava Pečka na Nato’s Supreme Headquarters Allied Powers Europe v Monsu? – Kakšno sporočilo s tem dejanjem dajete državljanom? – Kakšno je sporočilo osamosvojiteljem, da ob 25. obletnici nastanke naše države v NATO pošljemo nekoga, ki se je boril na agresorski strani? Na odgovore še čakamo… V slovenski vojski napredujejo stare sile Primer Peček pa ni osamljen primer agresorja, ki je po vojni za Slovenijo naredil izjemno kariero znotraj slovenskih vrst. Pred dnevi je slovensko javnost pretresel tudi primer Davida Humarja. Kot je poročal portal Siol.net, je brigadir Humar predstavnik Slovenije pri Natu in EU – prav v času, ko Nato Sloveniji po za zdaj še neuradnih, a preverjenih informacijah očita, da je preveč usmerjena k Rusiji in premalo k Natu. Humar se je do konca osamosvojitvene vojne bojeval v Kninu – pod poveljstvom Ratka Mladića, ki mu od leta 2011 zaradi vojnih zločinov sodijo na mednarodnem sodišču v Haagu. Humar se na Kučanov poziv k prestopu ni odzval vse do konca vojne. Danes pa bi bil rad generalmajor. Lani je bil predlagan za povišanje v generalmajorja, a je predsednik države Borut Pahor napredovanje preprečil. Toda ministrica Katičeva ni obupala. Še vedno ga želi povišati v generalmajorja, čeprav je nanj po poročanu Siola padel tudi sum, da je posredno povzročil, da je bil nekdanji jugoslovanski polkovnik Berislav Popov, ki je bil obtožen vojnih hudodelstev proti civilnemu prebivalstvu v času osamosvojitvene vojne, v nedavnem sojenju oproščen. Marko Puš Video: Šampion Peter Prevc ujel Primoža Peterko Severin Freund na 10. mestu 10. februar 2016 ob 15:27, zadnji poseg: 10. februar 2016 ob 20:37 Trondheim - MMC RTV SLO/STA Slovenski skakalni as Peter Prevc ne popušča, saj je dobil tekmo za svetovni pokal v Trondheimu in se utrdil v vodstvu skupnega seštevka. 23-letni Prevc je s skokom 135,0 m vodil že po prvi seriji preizkušnje na skakalnici Granasen. V finalu je nato vzdržal dodaten pritisk, ko je moral zaradi spremenljivega vetra dvakrat na štartno rampo, in s skokom 132,0 m potrdil deveto zmago v sezoni in 15. v karieri, s katero se je izenačil z do zdaj najuspešnejšim Slovencem Primožem Peterko. Prednost Prevca pred Freundom 443 točk Prevc je v boju za vrh za več kot 12 točk prehitel drugouvrščenega Avstrijca Stefana Krafta, medtem ko je bil tretji Japonec Noriaki Kasai, ki je v finalu s skokom 143,0 m izenačil rekord skakalnice. Največji konkurent Prevca v svetovnem pokalu Nemec Severin Freund je bil deseti. V finalu je pridobil enajst mest. Prednost Prevca pred Freundom v skupnem seštevku je zdaj 443 točk. Do konca sezone je še 13 tekem. Primož je s 15 zmagami osvojil dva globusa "Tekma je bila zahtevna, razmere zahrbtne. Moram pa reči, da sem z vetrom imel kar srečo. In to v obeh serijah. Uspela sta mi tudi zelo dobra skoka. Če ti uspeta, razmere ne igrajo tako velike vloge, če pa narediš napako, pa jo je v težkih razmerah težko popraviti. Seveda sem zadovoljen, da sem ujel Primoža, a med nama je še vedno velika razlika. On je s 15 zmagami osvojil dva globusa, jaz pa nobenega, tako da je še vedno kar veliko pred mano," je povedal Prevc, as iz Dolenje vasi v Selški dolini, ki je poskrbel za 60. moško slovensko zmago, 51. posamično. Tepeš v finalu izgubil enajst mest Točke so izmed Slovencev osvojili še 15. Jurij Tepeš, ki je bil po prvi seriji celo četrti, a je imel nato v finalu tudi smolo z vetrom. Anže Lanišek je bil 19., Andraž Pograjc 26., Domen Prevc 29. in Jaka Hvala 30. Robert Kranjec (40.) je bil prekratek za finale. Konec tedna poleti v Vikersundu Skakalna karavana se bo zdaj preselila v Vikersund, kjer bodo od petka do nedelje tri posamične tekme v poletih. "Nekajkrat sem že razmišljal o Vikersundu, a lani sem tam v soboto postavil rekord in bil junak, drugi dan pa sem bil s 130 metri bedak. Zato vem, kako kratka je pot in čas od junaka do bedaka. Tam bo treba biti predvsem umirjen in potrpežljiv," ostaja prizemljen Prevc, ki je lani na tem prizorišču na jugu Norveške poletel 250 metrov. SKOKI - SVETOVNI POKAL TRONDHEIM Končni vrstni red: daljave točke 1. P. PREVC SLO 135,0/132,0 285,5 2. S. KRAFT AVT 135,0/131,5 273,2 3. N. KASAI JAP 127,0/143,0 266,8 4. M. HAYBÖCK AVT 130,5/134,0 256,4 5. D. ITO JAP 125,5/131,0 254,9 6. A. STEKALA POL 131,0/127,5 253,6 7. D. A. TANDE NOR 137,0/117,5 252,9 8. K. GANGNES NOR 125,0/137,0 252,2 9. A. WANK NEM 124,5/136,5 250,9 10. S. FREUND NEM 127,0/130,0 250,5 ... 15. J. TEPEŠ SLO 130,0/117,0 244,5 19. A. LANIŠEK SLO 122,0/128,5 239,6 26. A. POGRAJC SLO 125,0/125,0 226,0 29. D. PREVC SLO 124,0/120,5 218,6 30. J. HVALA SLO 116,5/115,5 212,4 40. R. KRANJEC SLO 118,5 101,8 Po prvi seriji: daljava točke 1. P. PREVC SLO 135,0 140,6 2. D. A. TANDE NOR 137,0 134,6 3. S. KRAFT AVT 135,0 131,1 4. J. TEPEŠ SLO 130,0 128,2 5. T. TAKEUČI JAP 130,5 127,2 6. J. HAUER NOR 133,0 125,8 7. D. ITO JAP 125,5 122,6 8. A. STEKALA POL 131,0 122,5 9. D. KUBACKI POL 131,5 121,8 10. N. KASAI JAP 127,0 121,2 ... 21. S. FREUND NEM 127,0 113,7 23. A. LANIŠEK SLO 122,0 112,8 27. A. POGRAJC SLO 125,0 110,1 28. D. PREVC SLO 124,0 110,0 29. J. HVALA SLO 116,5 109,9 40. R. KRANJEC SLO 118,5 101,8 Skupni vrstni red (16/29): 1. P. PREVC SLO 1.324 točk 2. S. FREUND NEM 881 3. K. GANGNES NOR 770 4. J.-A. FORFANG NOR 631 5. M. HAYBÖCK AVT 617 6. S. KRAFT AVT 558 7. N. KASAI JAP 448 8. R. FREITAG NEM 433 9. D.-A. TANDE NOR 432 10. D. PREVC SLO 413 19. A. LANIŠEK SLO 214 29. R. KRANJEC SLO 93 30. J. TEPEŠ SLO 80 48. B. PAVLOVČIČ SLO 20 62. J. HVALA SLO 5 62. A. POGRAJC SLO 5 67. A. SEMENIČ SLO 2 veličastna zmaga skakalno letalnega Boga Velikega Petra PREVCA! moj globok poklon za 15.zmago v SP Janus, si videl Shuster spet smo zmagali.... Shuster: ja samo nevem če je pošteno.... zakaj je zmeraj zelena črta pri Severinu v drugi seriji napram Petru postavljena na ravnino,,,skoraj v iztek Po zmagah v eni sezoni je Prevc že itak prehitel Peterko (7/27), ki je imel pri trinajstih zmagah že 2 globusa, npr. Ahonen pa pri 15 zmagah enako kot Prevc še nobenega. Kot je Peterka sam povedal, on je priletel kot meteor, Prevc pa je postopoma napredoval :) ZETAC # 10.02.2016 ob 20:41 Prijavi neprimerno vsebino ...ni čudno da norvežani tok škrtarjo pri nagradah in himnah... vseeno boljše nič, kot v arabščini B in . # 10.02.2016 ob 20:45 Prijavi neprimerno vsebino Šampion največjega kova. Izreden. Fantastičen. Danes je bil pravi triler s tem vetrom in našim neverjetnim Petrom. Uživamo lahko ob taki mašini. Mora imeti tudi izredne osebnostne kvalitete, ne samo športne, za takšne predstave. Srečno! Überflieger Prevc setzt Maßstäbe An Peter Prevc ist in dieser Saison kein herankommen - mit deutlichem Abstand führt er den Gesamtweltcup an. An Zurücklehnen ist dennoch noch nicht zu denken. Vlada prikriva informacije v postopku izbire sodnika na ESČP 10. 2. 2016, 19:12 15 Facebook Twitter Klemen Jaklič (foto: STA). Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) je zavrnil zahtevo poslanske skupine SDS, naj odbor vlado pozove k seznanitvi državnega zbora o vsej njeni komunikaciji z organi Sveta Evrope glede postopka izbire slovenskega sodnika za Evropsko sodišče o človekovih pravicah v Strasbourgu. SDS je namreč predlagala sklep, da bi OZP vlado pozval, da državni zbor oziroma njegovo pristojno delovno telo seznani z vso dosedanjo in prihodnjo korespondenco med organi Sveta Evrope in vlado glede postopka izbora slovenskega sodnika. A odbor je ta predlog zavrnil z desetimi glasovi proti in petimi za. Koalicijski poslanci odbora pa so predlagali, da bi OZP vlado pozval, naj svetovalni panel Sveta Evrope zaprosi za mnenje glede dopustnosti obveščanja DZ v zvezi z mnenjem panela o kandidatih za sodnika. OZP je z devetimi glasovi za in štirimi glasovi poslancev SDS proti podprl sklep koalicijskih poslancev. SDS: Poslanci bi morali biti seznanjeni z dejstvom, zakaj je prišlo do zastoja pri izbiri sodnika “Poslanke in poslanci Državnega zbora bi morali biti v celoti seznanjeni, zakaj je prišlo do zastoja pri obravnavi kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice na parlamentarni skupščini Sveta Evrope,” so prepričani v SDS. Poslanska skupina SDS je zahtevo za nujno sejo naslovila tudi na predsednika Mandatno-volilne komisije Mitjo Hrovata, ki meni, da vprašanje zastoja pri obravnavi kandidatov za sodnika ne sodi v pristojnost Mandatno-volilne komisije oziroma državnega zbora, ker da ta postopek vodi vlada. Dvojnega doktorja prava so izločili Spomnimo, koalicijski poslanci so dne, 18. 11. 2016, izglasovali, da bo Slovenija kot kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice predlagala Nino Betetto, Marka Bošnjaka in Nino Peršak. Ob tem so iz nadaljnjih postopkov izločili dvojnega doktorja prava Klemna Jakliča, katerega kandidatura je imela podporo dveh najboljših pravnih fakultet na svetu, so zapisali na spletni strani stranke SDS. Domov Svet FOTO: Ste katerega opazili? To so najbolj iskani teroristi, ki se prosto... Svet FOTO: Ste katerega opazili? To so najbolj iskani teroristi, ki se prosto sprehajajo naokrog 10. 2. 2016, 17:11 Ibrahim Salih Mohammed Al-Yacoub, Jamel Ahmed Mohammed Ali Al-Badawi, Ramadan Abdullah Mohammad Sallah. To je le nekaj imen najbolj iskanih teroristov na svetu. Vsi prihajajo z Bližnjega vzhoda in so člani ekstremističnih islamističnih skupin. V trumah migrantov, ki dnevno prihajajo v Evropo, so po podatkih tujih obveščevalnih služb tudi ekstremisti. Ste morda katerega opazili? Za mnoge je razpisana visoka nagrada. Europol in FBI sta izdala listi najbolj iskanih teroristov in kriminalcev na svetu. Med najbolj iskanimi seveda prevladujejo teroristi, ki prihajajo iz držav Bližnjega vzhoda. Gre za člane ekstremnih džihadističnih, islamističnih in terorističnih skupin. Naša vlada sicer z gotovostjo trdi, da so migranti, ki vstopijo v Slovenijo, ustrezno identificirani in preverjeni, a izkušnje kažejo drugače. Ponarejeni potni listi, tihotapljenje orožja, zavračanje migrantov na mejah zaradi lažnih podatkov in drugi dokazi so več kot dober razlog za pozornost. Evropo od lanske jeseni pretresajo različni napadi skrajnežev – od grozljivke v Parizu, samomorilskega napada v Istanbulu pa do različnih napadov v evropskih mestih. Mnogi izmed napadalcev, ki so za te napade odgovorni, so v Evropo, pomešani med skupine migrantov, prišli nedavno. Morda se kdo izmed njih sprehaja prav mimo naših hiš. Kdo so najbolj iskani kriminalci v Evropi 1 Ste jih videli? (Foto: FBI) Med najbolj iskanimi so teroristi, za katere FBI opozarja, da so nevarni in verjetno oboroženi. Gre za skrajne islamiste, ki so del terorističnih skupin in osumljeni sodelovanja pri več terorističnih napadih. Za mnoge od njih je razpisana tudi zelo velika denarna nagrada, tudi več milijonov dolarjev. Tudi v Evropi je najbolj iskan terorist Europol, evropski policijski urad, pa je izdal posebno spletno stran eumostwanted.eu, na kateri so objavili fotografije in glavne informacije o najbolj iskanih osebah v Evropi. Gre za najhujše zločince, morilce, posiljevalce, ugrabitelje in tudi teroriste, ki so se izmuznili roki pravice. Mnogi izmed njih so bili za svoja dejanja že obsojeni in zaprti, a so iz zapora pobegnili. Verjetno najbolj znan med vsemi je Salah Abdeslam, 26-letni terorist, ki je kot voznik sodeloval pri napadih na Pariz novembra lani. 8 najbolj iskanih Evropejcev je mlajših od 30 let Najmlajši iskani zločinec je star zgolj 23 let. Gre za Amima Boalija, Alžirca, ki je osumljen umora v švedskem mestu Malmö decembra lani. Sicer pa je kar 8 izmed najbolj iskanih mlajših od 30 let. Med najbolj okrutnimi zločini se najdejo grozljivi umori. Europol med drugim išče 25-letnega Litvanca, ki je po prepiru s prijateljem ponoči prišel v njegovo stanovan Tile teroristi so amaterji proti naši levi bandi!!! Baje gre za glasnike vere miru. Eden se skriva na vrhovnem sodišču, ga je lahko prepoznati, zadet je direkt v čelo. Bizjak Mlakarjeva: Moje besede o RTV SLO so bile napačno razumljene Cerarja je zanimalo delo ministrice 10. februar 2016 ob 18:25, zadnji poseg: 10. februar 2016 ob 19:39 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Premier Miro Cerar je opravil razgovor z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar, od katere pričakuje, da pojasni svoje izjave glede RTV Slovenija. Ministrica pravi, da ni nikogar obtoževala. Iz Cerarjevega kabineta so po sestanku sporočili, da je opravil razgovor z ministrico za kulturo o naslednjih zakonodajnih predlogih, ki jih bo predlagalo njeno ministrstvo. "Ob tem je predsednik vlade izrazil pričakovanje, da bo ministrica za kulturo čim prej utemeljeno javno pojasnila svoje izjave, podane na seji državnega sveta glede novele zakona o medijih minuli teden, ki so izzvale protest vodstva RTV Slovenija. Ministrica za kulturo je pri tem premierju zagotovila, da so bile njene besede napačno razumljene," so še zapisali. Med razgovorom ni imela slabega občutka Bizjak Mlakarjeva je po razgovoru novinarjem dejala, da o premierjevem zaupanju vanjo oz. njeno delo nikoli ni bilo dvoma. "Nisem imela slabega občutka," je odgovorila na novinarsko vprašanje, ali je Cerar z njenim delom zadovoljen. Ob tem je spomnila, da je pred državnimi svetniki opozorila na določene nejasnosti, ko gre za vprašanje, zakaj se določena glasba predvaja in določena ne. Prav tako po njenih besedah ni jasno, ali so tisti, ki o tem odločajo, morda soavtorji določene glasbe. Lastnik nekega medija, ki ga ni razkrila, ji je namreč pojasnil, da je obenem soavtor glasbe, ki se na tej postaji predvaja. Zato je opozarjala na tem področju obrača veliko denarja, zato upa, da bodo na omenjena vprašanja kdaj prejeli odgovore. Danes se je pogovarjala t tem področju obrača veliko denarja, zato upa, da bodo na omenjena vprašanja kdaj prejeli odgovore. Danes se je pogovarjala tudi z direktorjem RTV SLO Markom Fillijem, ki po njenih besedah prav tako "teh stvari ne pozna". "Torej je to zanimivo za vse," je še dejala. Zakon bo moral prestati še eno potrditev Bizjak Mlakarjeva je medije razburila z nagovorom o noveli zakona o medijih v DS-ju. Med drugim je govorila o vplivu lobističnih in finančnih pritiskov na uredniško presojo tudi na RTV SLO. Ta od ministrice pričakuje opravičilo. Na Bizjak Mlakarjevo so sicer v zadnjih tednih kritike letele tudi zaradi zakona o medijih. Pričakovati je, da bosta s premierjem spregovorila o tem, saj je za vnovično potrditev zakona v DZ-ju potrebnih najmanj 46 glasov. Nazadnje je zakon podprlo 47 poslancev. A. Č. Bravo, ministrica! Končno nekdo, ki pove, kar je res. Gre za navaden napad medijev nanjo, ker je hotela uzakoniti odgovornost urednikov za objave. Mediji lahko blatijo posameznike, posegajo v njihovo zasebnost le odgovornost jim je tuja in se ji na vso moč upirajo. Tako je ministrici vse spoštovanje, ker se zavzema za SLOVESNSKO stvar. Izjemni Kopitar s hat trickom ustavil pohod Rangersev "Kopi" prvi zadetek dosegel že po 33 sekundah 13. februar 2016 ob 07:55, zadnji poseg: 13. februar 2016 ob 09:02 New York - MMC RTV SLO Anže Kopitar je pri zmagi Los Angelesa nad Rangersi s 5:4 odigral osrednjo vlogo. Dosegel je tri zadetke in pol minute pred koncem rednega dela izsilil podaljšek, ki ga je odločil Tanner Pearson. To je tretja zmaga Los Angelesa v zadnjih petih tekmah Lige NHL in nov uspeh v podaljšku. Borbeni Kralji so to sezono, ko je v veljavi nov format tri na tri, že osmič zmagali v podaljšku, imajo pa le en poraz. Da bo to Kopitarjev večer v Madison Square Gardnu, je bilo jasno že po 33 sekundah tekme, ko je po samostojni akciji (pridrsal je izza gola, se ustavil in s forhendom natančno sprožil proti vratom) dosegel 14. zadetek sezone. V drugi tretjini je po podaji Lucica izenačil na 3:3, pol minute pred koncem rednega dela pa je po strelu z desne strani dosegel hat-trick (tretjega v karieri) in Los Angelesu priboril podaljšek. Odločilni zadetek za zmago je dosegel Tanner Pearson po dobrih treh minutah podaljška. New York Rangersi so po petih zaporednih zmagah tako prvič led zapuščali poraženi. V vratih LA-ja zaradi poškodbe ni bilo Jonathana Quicka, priložnost pa je prvič to sezono dobil Peter Budaj. Zbral je 24 obramb. Na rezervnega vratarja so se morali zanesti tudi Rangersi. Antti Raanta je ustavil 29 strelov. Liga NHL, tekme 12. februarja: NY RANGERS - LOS ANGELES 4:5 * Stalberg 13., Stepan 28., Zuccarello 30., Hayes 56.; Kopitar 1., 36., 60., Gaborik 12., Pearson 64. BUFFALO - MONTREAL 6:4 CAROLINA - PITTSBURGH 1:2 ** DETROIT - COLORADO 2:3 ** TAMPA BAY - NASHVILLE 4:3 * FLORIDA - ST. LOUIS 3:5 ARIZONA - CALGARY 4:1 * - v podaljšku ** - kazenski streli Tekme 13. februarja: PHILADELPHIA - NEW JERSEY MINNESOTA - BOSTON FLORIDA - NASHVILLE VANCOUVER - TORONTO CAROLINA - NY ISALNDERS COLUMBUS - OTTAWA DALLAS - WASHINGTON CHICAGO - ANAHEIM EDMONTON - WINNIPEG SAN JOSE - ARIZONA Lestvica - Vzhodna konferenca ATLANTSKA DIVIZIJA T Z P PK To FLORIDA PANTHERS 55 32 17 6 70 DETROIT RED WINGS 55 28 18 9 65 TAMPA BAY LIGHTNING 54 30 20 4 64 BOSTON BRUINS 54 29 19 6 64 MONTREAL CANADIENS 56 27 25 4 58 OTTAWA SENATORS 56 25 25 6 56 BUFFALO SABRES 56 22 28 6 50 TORONTO MAPLE LEAFS 53 19 25 9 47 METROPOLITANSKA DIVIZIJA WASHINGTON CAPITALS 53 40 9 4 84 NEW YORK RANGERS 55 31 18 6 68 NEW YORK ISLANDERS 53 29 18 6 64 PITTSBURGH PENGUINS 54 28 19 7 63 NEW JERSEY DEVILS 55 27 21 7 61 CAROLINA HURICANES 55 24 21 10 58 PHILADELPHIA FLYERS 53 24 20 9 57 COLUMBUS BLUE JACKETS 56 22 28 6 50 Zahodna konferenca CENTRALNA DIVIZIJA T Z P PK To CHICAGO BLACKHAWKS 58 36 18 4 76 DALLAS STARS 55 35 15 5 75 ST. LOUIS BLUES 57 31 17 9 71 COLORADO AVALANCHE 58 29 25 4 62 NASHVILLE PREDATORS 55 25 21 9 59 MINNESOTA WILD 54 23 21 10 56 WINNIPEG JETS 54 24 27 3 51 PACIFIŠKA DIVIZIJA LOS ANGELES KINGS 54 33 18 3 69 SAN JOSE SHARKS 53 28 20 5 61 ANAHEIM DUCKS 53 26 19 8 60 ARIZONA COYOTES 54 25 23 6 56 VANCOUVER CANUCKS 54 22 20 12 56 CALGARY FLAMES 54 25 26 3 53 EDMONTON OILERS 56 22 29 5 49 bravooo Kopi To so tiste mafijske organizacije, ki jih je izdala v. d. direktorica UKC Čoklova. In se jih nato ustrašila … 13. 2. 2016, 5:00 33 Facebook Twitter Brigita Čokl, v.d. direktorice UKC Ljubljana. Časnik Mladina. Foto: STA Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) med Slovenci v Italiji še danes velja za eno najbolj vplivnih organizacij, ki posredno nadzoruje večji del finančnega toka med matico in zamejstvom. Njen predsednik je Rudi Pavšič. Prav pod okriljem SKZG je dolga leta delovala znamenita udbovska organizacija SAFTI, njena naslednica pa je podjetje KB 1909. Podjetje, ki ima v lasti tudi Mladino. Prejšnji teden smo objavili posnetek seje Komisije za nadzor javnih financ, na kateri je v. d. direktorice UKC Ljubljana Brigita Čokl razkrila široko korupcijsko mrežo iz zamejstva, ki siromaši slovensko zdravstvo. Lobisti iz zamejstva naj bi po njenih besedah bili “zelo zelo dobro organizirani”, pogledati pa je po njenem potrebno le voditelje zamejskih organizacij – in že imamo imena, vpletena v mafijske posle. Očitki pa so bili res hudi. Da ti ljudje nikoli ne odnehajo, je pojasnjevala direktorica. Če ne uspejo pri direktorjih, se obrnejo na Urad za zamejce, če tudi tam niso uspešni, pa na predsednika vlade oz. predsednika države. Kmalu po koncu seje se je sicer direktorica Čoklova poskušala povleči nazaj, menda se je nekaterim iz zamejstva za izdajo celo opravičevala. Toda dejstva o zamejskih organizacijah, ki jih je navedla Čoklova, potrjujejo tudi finančne transkacije, ki jih odkriva Supervizor. Kdo v resnici izčrpava slovensko zdravstvo? Lastniki Mladine oz. podjetje KB 1909 se je prepoznalo kot tisto prvo podjetje, na katerega naj bi s prstom pokazala direktorica Čoklova. Takoj po objavi našega članka, kjer tega podjetja sploh nismo neposredno omenili, so namreč zahtevali popravek, češ da oni niso vpleteni v te lobistične zgodbe izčrpavanja slovenskega zdravstva. Njihov popravek smo sicer v skladu z zakonom tudi objavili, četudi je bil sam po sebi precej zavajajoč. V popravku so se namreč sklicevali le na podjetje KB 1909, zamolčali pa drugo svoje podjetje, to je Mark Medical, ki je tudi – po podatkih Supervizorja – od leta 2003 iz slovenskih bolnišnic počrpal kar 196 milijonov evrov. Preberite tudi: Mark Medical je od leta 2003 pa do letos iz državnega proračuna počrpal 196 milijonov evrov, tako da je UKC Ljubljana in drugim bolnišnicam v Sloveniji prodajal medicinske pripomočke, katerih cena je za štirikrat presegala običajno tržno ceno. Se še spomnite Udbovskega Saftija? “KB 1909 je njegova naslednica” “Družba KB 1909 je bila svoj čas izredno uspešna. Z vsemi podjetji, ki jih je imela v lasti, je letno naredila milijonski promet, prav tako izreden dobiček. Družba je pred dvema letoma zašla v velike likvidnostne težave,” pojasnjuje naš vir iz zamejstva, ki odlično pozna vse mafijske posle med zamejstvom in matico. “Tole spominja na zgodbo, ki jo še pomnimo – KB 1909 je naslednica zloglasnega Saftija, podjetja zamejskih Slovencev, ki je bilo takoj po osamosvojitvi prav tako vpleteno v različne gospodarske afere v Sloveniji,” še poudarja vir iz zamejstva. Družba KB 1909 je seveda naklonjena levici in povezana s starimi jugoslovanskimi političnimi mrežami, kar se je pokazalo tudi pri njihovem angažiranju, ko je bilo potrebno reševati Mladino. KB 1909 je torej le “nova preobleka” družbe Safti, ki je svoj zlom doživela pred več kot petnajstimi leti. Kot pravi naš dobro obveščeni vir iz zamejstva, je to podjetje sedaj “nova ekspozitura Udbe v zamejstvu”, tudi ta je – kot predhodnik Safti – pod vplivom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ). Spomnimo. Safti je bila finančna družba italijanskih zamejcev, nad katero je v času po drugi svetovni vojni nadzor prevzela Udba. Podjetje je bilo uradno pod okriljem SKGZ, propadlo pa je pred več kot petnajstimi leti – ob istem času, ko je propadla Tržaška kreditna banka, potem ko je italijanska finančna policija poostrila nadzor nad njo. SKGZ je strogo zavračala vse očitke, da naj bi bila družba Safti vpletena v kakršne koli slovenske afere. Vse afere Udbovskega Saftija so imenovali kot “neupravičeni poskus diskreditiranja SKGZ”, bojda zato, ker so nekateri vodstveni člani SKGZ bili tudi v vodstvu podjetja Safti. “Naključja”, ki so sledila propadu Saftija, so nakazovala jasno povezavo med družbama Safti in KB 1909. Boris Perić je bil “šef” in član uprave KB 1909. Prav ta Perić je bil nekoč direktor družbe Proinvest – ta pa je spadala pod perut Saftija. Sicer pa gre omeniti, da je bila struktura Saftija zelo podobna – domala identična – strukturi, ki jo ima danes KB 1909: v ospredju je farmacevtska dejavnost, tukaj so tudi tehnološka, nepremičninska in živilska podjetja. Preberite tudi: Iz državne NKBM več kot 4 milijone evrov za lastnike Mladine In še na kratko o Mladini … “Mladina ne obstaja zaradi kakršnega koli gospodarskega interesa,” pravi naš vir. Namen je obračati denar in poskrbeti za tiste ljudi, ki jim je bilo nekaj obljubljeno, še pojasni in ob tem dodaja: “Pozabite na naključja – v tej zgodbi jih ni.” Pahor ne zanika lobističnih stikov Ker so obtožbe o mafijskih poslih, ki jih je izrekla direktorica Čoklova, vodile do samega predsednika Pahorja, smo pričakovali, da bo predsednik sam pojasnil svojo vpletenost. Toda šele na naša neposredna vprašanja glede lobističnih stikov in zahtev s strani zamejskih organizacij so nam iz njegovega kabineta odgovorili, da se predsednik v skladu z izvrševanjem svojih pristojnosti srečuje s predstavniki zamejstva ob različnih priložnostih, o čemer “vselej obveščamo tudi javnost”. Še bolj formalističen pa je njegov odgovor glede lobističniih stikov, ki jih “prijavi v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.” Žal nam iz kabineta predsednika republike niso odgovorili, kaj je zamejskim organizacijam, ki so lobirale pri njem, obljubil in kaj konkretnega je naredil, da bi udejanil želje zamejcev. Kakor koli – medtem ko je predsednik republike vsaj poskušal pojasniti svojo vpletenost v obtožbe Čoklove, pa predsednik vlade Miro Cerar še vedno molči. Zmedena Štefanečeva KPK Kaj narediti z zelo hudimi obtožbami, pa se še vedno sprašujejo pri Borisu Štefanecu oz. protikorupcijski komisiji. Če smo lahko včasih Štefaneca, ko je suvereno razlagal o korupciji tega ali onega, hitro opazili v javnosti, je v primeru UKC nekoliko zadržan. “Komisija vodi postopek v zvezi z vsebino, ki je omenjena v članku,” so precej suhoparno zapisali na KPK. Kot pojasnjujejo, gre “za preiskavo na sistemski ravni, v okviru katere bo komisija preverila tudi omenjene navedbe in se nato odločila, ali bo omenjeno zadevo obravnavala individualno ali v okviru sistemske preiskave”. Če je torej prav razumeti njihovo sporočilo, niso povsem prepričani, ali sta predsednik vlade in republike v afero vpletena le kot del sistemske korupcije ali pa ju bodo obravnavali individualno. Počakajmo, ali bo popoldne ali jutri, spet kakšna 'ugledna' odvetniška pisarna vzela v bran določene osebe in organizacije, ter zahtevala popravek. Vse je lepo, vse je prav v tem udbokučofevdu. Vedno je bilo in je. Sram naj ga bo kdor dvomi, ali celo misli, kaj šele piše, drugače! Mafijska organizacija se preimenuje v prenoviteljsko mafijsko organizacijo, in vse je spet v redu. Pri nas je to že utečeno v politiki in gospodarstvu. Energije porabiš le toliko, kolikor je potrebuješ za lepljenje etiket, ostalo ostane po starem. Saj se spomnite: Nič več ne bo, kot je bilo (to je povedal na glas). Po tihem pa je še dodal: bomo zalepili nove etikete na staro, da bo zgledalo drugače, spodaj bo pa isto. Od zdaj naprej ji bodo tekste pisali udbaši. Ena lastovka je priletela, kar ne pomeni da se je pomlad začela. Čoklova ima verjetno emocionalni Q malo večji od ostale elite. In o tej temi nobene TARČE , popolnoma nič! Ni ćudmo če se MLADINA lahko tako petelini in piše norosti. Naši levaki pa na juriš! Ni čudno da smo tam kjer smo. Le kako naj drugače bo če so pa zavladali HLAPCI! Če je g.Čokl mafijo zavestno omenila in obelodanila s svoje pozicije, kar se tako ve iza kuloarjev in se je potem malo umaknila, ji je vseeno za čestitat za pogum. Če pa se je umaknila, ker se ji je vse zareklo, je pač stanje duha med mafiozi tudi že počasi kritično, tako, da počasi uhajajo prej skrbno varovani podatki. Se omerta počasi sesuva, ker zmanjkuje financ za vse? Levi zamejski Slovenci, pa naj bo to v Italiji ali pa v Avstriji so bili vsi (pa ne mali ljudje) povezani z UDBO in so še danes z nasledniki Udbe (Kučanom &Co.). Pahor in Cerar s tem nimata praktično nič, saj sta samo figurice, kot kmetje pri šahu, včasih kaj prebereta v časopisu, več pa o tem ne vesta. Shema poslovanja vseh teh firm je bila enaka, kupiti po normalnih cenah, preko zvez prodati po trikratni ceni v Slovenijo, en del razlike (dobička) med nabavno in prodajno pa stricem iz ozadja, ki so omogočili posel, v kešu direktno v žep (bog ne daj na bančni račun). Papež in ruski patriarh z izjavo v zaščito kristjanov in proti istospolnim porokam Voditelja za konec nasilja, pregona kristjanov in splava 13. februar 2016 ob 09:00, zadnji poseg: 13. februar 2016 ob 10:02 Havana - MMC RTV SLO/STA Srečanje med papežem Frančiškom in patriarhom Ruske pravoslavne cerkve Kirilom je postreglo s skupno izjavo, namenjeno zaščiti bližnjevzhodnih kristjanov in svojih različic veroizpovedi. Voditelja Katoliške in Ruske pravoslavne cerkve sta v izjavi pozvala k obnovi enotnosti krščanskega sveta in zaščiti ogroženih kristjanov na Bližnjem vzhodu. "Ob zavedanju, da je treba preseči še številne ovire, upava, da bo najino srečanje prispevalo k obnovi enotnosti, ki si jo želi Bog," med drugim pravi izjava. Šlo je za prvo srečanje poglavarjev obeh cerkva v skoraj 1.000 letih, voditelja pa sta se srečala na letališču v Havani. Kiril je bil na obisku na Kubi, obiskal pa bo še Brazilijo in Paragvaj, Frančišek pa se je na karibskem otoku ustavil na načrtovani poti v Mehiko. Kot je dejal Kiril, lahko skupaj s papežem delujeta za zaščito kristjanov po vsem svetu. Še posebej so zaščite potrebni kristjani na Bližnjem vzhodu, kjer jih preganjajo pripadniki t. i. Islamske države. Frančišek in Kiril sta v izjavi pozvala mednarodno skupnost, naj nujno ukrepa proti preganjanju kristjanov na Bližnjem vzhodu. "Naš pogled mora biti usmerjen najprej v tiste regije sveta, kjer so kristjani žrtve preganjanja. V številnih državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki se popolnoma iztrebljajo celotne družine, vasi in mesta naših bratov in sestra v Kristusu," po poročanju portala rt.com piše v izjavi. Poziv k pomoči beguncem Nasilje v Iraku in Siriji je zahtevalo več tisoč življenj, milijoni pa so brez domov in virov, sta spomnila. Pozvala sta še k zagotavljanju humanitarne pomoči prizadetemu prebivalstvu in beguncem, ki so se zatekli v sosednje dežele. Tudi Ukrajina je omenjena. Frančišek in Kiril sta obsodila nasilje v državi in vse strani pozvala k mirni rešitvi konflikta. Nasilje pa ni edina tema, ki se ji izjava posveča. Za obe cerkvi je pomembna tudi zato, ker sta se voditelja zavezala proti prozelitizmu oziroma širjenju svoje različice veroizpovedi na račun druge. Katoličani tako ne bodo skušali spreobrniti pravoslavnih oziroma obratno. Skupni udarec istospolnim porokam Voditelja cerkva sta razpravljala tudi o njunih skrbeh glede "krize družine v številnih državah", kot piše v izjavi. Tako sta izrazila "obžalovanje", ker so "druge oblike sobivanja" postavljene na enako mesto kot zveza med moškim in žensko. Zaskrbljena sta tudi, ker se "v biblijski tradiciji posvečen koncept očetovstva in materinstva kot različna poziva za moškega in žensko v zakonu izganja iz javne zavesti". "Pravoslavni kristjani in katoličani delimo zasnovo družine. Družina temelji na poroki, dejanju svobodno dane in zveste ljubezni med moškim in žensko," piše v skupni izjavi. Kot poroča Reuters, sta voditelja v izjavi poudarila tudi nasprotovanje obeh cerkva splavu. Frančišek po Kubi v Mehiko Medtem je papež Frančišek prispel na svoj prvi obisk Mehike. Z letališča, kjer so ga pričakali predsednik Enrique Pena Nieto in mariachi, se je do nunciature, kjer je prenočil, odpeljal s papamobilom, pri tem pa mahal navdušenim vernikom. Njegovo vožnjo po ulicah Ciudada de Mexica je pospremilo na stotisoče ljudi, ki so mu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vzklikali "Frančišek, brat mehiškega naroda!". Frančišek se bo sešel z mehiškim predsednikom in mehiškimi škofi, zvečer pa bo v znanem romarskem središču Guadalupe daroval mašo v tamkajšnji baziliki. Med obiskom Mehike se bo srečal tudi z žrtvami oboroženih tolp, ki nadzorujejo tihotapljenje ljudi čez mehiško-ameriško mejo, in molil za tisoče ljudi, ki so umrli med poskusom, da bi prečkali mejo in tako ubežali revščini, nasilju in političnim pritiskom. B. V. takoj, ko civilzacija svoje duhovne vrenote nadomesti z zgolj ekonomskimi začne propadati. Vera in religija, pa je tista stvar, ki v masah prebuja čustva in slednja jih poženejo v gibanje. Marsikateri idealistični ateist je to prepozno dojel :( Ne samo papež in patriarh, tudi mati narava ni navdušena nad istospolnimi, no razen Marije ni še nobena zanosila brez "Jožefa." Pa tudi dva Jožefa si lahko naredita le Ostržka iz lesa... @Tiha voda: Spet narobe. Istospolni ljudje se vtikajo v institucijo (zakonsko zvezo), ki smo jo raznospolni ustvarili zase. LOL Democracy by Slovenia Umrl je komorni glasbenik Tomaž Lorenz Za svoje delo je prejel več nagrad 13. februar 2016 ob 12:30, zadnji poseg: 13. februar 2016 ob 13:06 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V 72. letu starosti je umrl glasbenik Tomaž Lorenz, solist na violini, član različnih komornih skupin in bratovskega tria Lorenz. Tomaž Lorenz je umrl ponoči, po težki bolezni, so sporočili iz družinskega kroga. Deloval je kot solist na violini in bil član različnih komornih skupin. Več kot pol stoletja je skupaj z bratoma Matijo in Primožem (1942-2007) deloval v triu, ki je posebno pozornost posvečal izvajanju komorne glasbe slovenskih skladateljev. Lorenz je končal podiplomski študij violine in komorne igre na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je tudi poučeval. Kot pedagog je več kot štiri desetletja navduševal mlade nad skupnim muziciranjem. Pod njegovim mentorstvom so nastale številne komorne skupine. Zanje je pripravljal tudi poletni tečaj Glasbeni julij na Obali. Komorni glasbi se je, kot je povedal pred leti, posvetil preprosto zato, ker je sam komorni glasbenik že od mladih let. Že kot mladenič je, skupaj s pianistom Primožem in violončelistom Matijo, začel igrati v bratovskem triu Lorenz, pozneje se je javil na razpis takratne srednje glasbene šole za profesorja komorne igre. Ob pedagoškem delu je poleg v triu Lorenz muziciral v različnih komornih zasedbah. Krstno je izvedel več kot sto slovenskih skladb, tako solističnih kot komornih. Kot solist, član Tria Lorenz ali drugih komornih združenj je gostoval v številnih pomembnih glasbenih središčih v večini evropskih držav. Prejel je več nagrad in priznanj, med drugim tri nagrade Prešernovega sklada, dve nagradi Društva slovenskih skladateljev, Župančičevo in Betettovo nagrado ter Škerjančevo diplomo za pedagoške dosežke. Bil je častni član Društva slovenskih skladateljev in Glasbene mladine ljubljanske. N. Ar. Žal mi ga je. Dober človek in glasbenik je bil. Video: Flisar v Idre Fjallu zmagal petič v karieri! Flisar uspešen v kvalifikacijah, Ogorelc ne 13. februar 2016 ob 12:08, zadnji poseg: 13. februar 2016 ob 15:12 Idre Fjall - MMC RTV SLO Filip Flisar je na tekmi svetovnega pokala v smučarskem krosu v Idre Fjallu dosegel 5. zmago v karieri, potem ko je blestel v vseh vožnjah izločilnih bojev. Blaž Ogorelc je obstal v kvalifikacijah. To je bila sicer za karizmatičnega Štajerca jubilejna 10. uvrstitev na stopničke v karieri. Flisar se je brez večjih težav prebil iz kvalifikacij v izločilne boje, kjer je dobil vse vožnje - od osmine finala do finala. Finalni nastop je začel nekoliko slabše, a je že iz prvega zavoja zavil kot prvi. Kmalu si je nabral zajetno prednost, ki je proti koncu začela kopneti. Ogrožati sta ga začela Kanadčan Christopher Delbosco in Christoph Wahrstötter, ki pa v zadnjem delu nista zbrala dovolj moči, da bi švignila mimo in mu ukradla zmago. V izločilnih bojih nepremagljiv Flisar je nastop osmine finala odlično začel, že takoj po štartu je smuknil v vodstvo in si nabral lepo prednost. Sredi proge je grdo padel Sylvain Miaillier, ki je v skoku padel na hrbet in s seboj 'odnesel' še Tristana Tafela, tako da sta se v polfinale brez večjih težav uvrstila Flisar in Andreas Matt. V četrtfinalu je Štajerec znova vožnjo začel sijajno. V prvi zavoj je spet zavil kot prvi, deloval je zelo močan, brez večjih težav se je uvrstil v polfinale. Drugi v njegovi četrtfinalni skupini je bil Šved Victor Oehling Norberg. Izpadla sta Avstrijca Matt in Adam Kappacher. V polfinalu je slovenskemu tekmovalcu rokavico vrgel Bastien Midol, ki je večji del proge vodil. Flisar je ves čas vozil v njegovem zavetrju in čakal na priložnost, ki se mu je ponudila povsem ob koncu. Z višjo hitrostjo je švignil mimo Francoza in dobil tudi polfinale. Midol je bil drugi, Norberg tretji. Drugi slovenski predstavnik Blaž Ogorelc je obstal v kvalifikacijah. Pri ženskah je četrtič v sezoni zmagala vodilna v svetovnem pokalu Švedinja Anna Holmlund pred Kanadčanko Marielle Thompson in rojakinjo Sandro Neslund. Super, Filip. Sedaj pa še skakalke in skakalci, pa je to to. Čestitke. Maja in Špela poskrbeli za popoln dan na Ljubnem Izjemen ekipni uspeh Slovenk pred 5.000 gledalci 13. februar 2016 ob 13:41, zadnji poseg: 13. februar 2016 ob 17:26 Ljubno ob Savinji - MMC RTV SLO/STA Smučarka skakalka Maja Vtič je zmagovalka tekme za svetovni pokal na Ljubnem ob Savinji. To je njena prva zmaga v karieri. Špela Rogelj je bila tretja. Vtičeva je s skokom 91,0 m vodila že po prvi seriji, nato pa v finalu pred 5.000 gledalci vzdržala pritisk, ponovila "vajo" in z 91,0 m prišla do premierne zmage med elito. Premagala tudi Takanašijevo 28-letna Vtičeva je v letošnji sezoni skorajda nepremagljivo Japonko Saro Takanaši (91,5 m/91,5 m), ki je dobila 11 od 13 tekem, ugnala za 4,5 točke. Slovenski uspeh je dopolnila tretja Rogljeva (87,5 m/90,0 m), ki je v finalu pridobila eno mesto. Zmaga Vtičeve je druga slovenska med žensko skakalno elito. Prvo je 5. decembra 2014 v Lillehammerju priskakala Rogljeva. Vtičeva požela sad dolgoletnega dela "V svetovnem pokalu sem postopno iz sezone v sezono izboljševala rezultate. Niti nisem bila živčna, ko so se mi nekajkrat izmuznile stopničke. Vedela sem, da grem počasi proti vrhu. To se je pokazalo. Iz sezone v sezono sem napredovala, v vsaki sem se kaj naučila. Letos nisem ponavljala napak iz preteklosti. Prvi skok mi je dal dodatno energijo, videla sem, da lahko dobro skočim. Nisem bila obremenjena ali nervozna pred drugim skokom, bila sem samo zbrana na še en tak skok. Uspelo mi je," je bila zadovoljna Vtičeva, tretja v skupnem seštevku svetovnega pokala. Enkratno skakati pred domačimi gledalci Izjemno vesela je bila tudi Rogljeva, ki se je v letošnji sezoni precej lovila, a še v pravem trenutku prišla v formo. "Kar nekajkrat sem bila tukaj četrta. Končno stopničke, sploh po vseh težavah, ki sem jih imela. Najlepše je stopiti na stopničke doma. Občutki so res neverjetni. Nikjer nimamo take podpore. Tudi drugim tekmovalkam je všeč, da pride toliko ljudi. Mi smo le doma, stopiti pred njimi na stopničke, kar smo že dolgo čakali, je res enkratno," je povedala 21-letna Rogljeva. Do točk šest Slovenk Odlično so se odrezale tudi preostale Slovenke. Katja Požun je bila osma, 15-letna debitantka Nika Križnar 14., Urša Bogataj 16. in Eva Logar 21. V nedeljo ob 14.00 bo na Ljubnem še ena tekma. Prenos na TVS 2 in na MMC-ju. SMUČARSKI SKOKI - SVETOVNI POKAL (Ž) LJUBNO, sobotna tekma Končni vrstni red: daljave točke 1. M. VTIČ SLO 91,0/91,0 267,7 2. S. TAKANAŠI JAP 91,5/91,5 263,2 3. Š. ROGELJ SLO 87,5/90,0 258,7 4. C. HÖLZL NEM 91,0/92,5 256,3 5. J. SEIFRIEDS. AVT 87,0/88,5 250,0 6. I. AVAKUMOVA RUS 86,0/84,0 243,5 7. N. ENGLUND ZDA 87,5/87,5 242,3 8. K. POŽUN SLO 84,0/87,5 238,3 9. E. PINKELNIG AVT 85,5/87,0 238,1 10. J. SEIFARTH NEM 84,5/84,5 234,8 ... 14. N. KRIŽNAR SLO 87,0/85,5 233,7 16. U. BOGATAJ SLO 82,0/85,5 231,1 21. E. LOGAR SLO 84,0/84,0 228,1 Po prvi seriji: daljave točke 1. M. VTIČ SLO 91,0 132,4 2. S. TAKANAŠI JAP 91,5 130,1 3. C. HÖLZL NEM 91,0 127,1 4. Š. ROGELJ SLO 87,5 124,5 5. J. SEIFRIEDS. AVT 87,0 122,6 6. I. AVAKUMOVA RUS 86,0 122,2 7. N. ENGLUND ZDA 87,5 119,5 8. N. KRIŽNAR SLO 87,0 119,3 ... 12. K. POŽUN SLO 84,0 115,6 22. E. LOGAR SLO 84,0 111,5 24. U. BOGATAJ SLO 82,0 110,4 SKUPNI VRSTNI RED (13/19): 1. S. TAKANAŠI JAP 1.260 točk 2. D. IRASCHKO-S. AVT 829 3. M. VTIČ SLO 638 4. J. SEIFRIED. AVT 500 5. M. LUNDBY NOR 463 6. C. HÖLZL AVT 462 7. I. AVAKUMOVA RUS 426 8. E. KLINEC SLO 426 9. J. ITO JAP 413 10. Š. ROGELJ SLO 246 ... 20. U. BOGATAJ SLO 193 25. K. POŽUN SLO 106 29. E. LOGAR SLO 59 38. N. KRIŽNAR SLO 18 Bravo Maja, Špela in ostale naše fantastično..Japonka drugič letos premagana juhu sam naš sodnik pa ni bil pošten (vem da se nebi spremenil vrstni red), Japonki dal samo 16,5 vsi ostali vsaj 18-ko Novinar po tekmi deklet v Ljubnem sprašuje Primoža Peterko: "Primož, čestitamo za uspeh vaših deklet. Je ta zmaga načrtovana ali se je to zgodilo spontano" Primož: "seveda načrtovana!" Novinar: "imate gledalcem kaj sporočiti?" Primož: "Ne gledalcem ne, samo če lahko Prevcu poveste, da ga spet vodim za eno zmago!" Čisto pravilno je sodil sodnik. Pri moških bo Norvežan vedno dal svojim najvišjo, da ne govorim o Nemcih. Ocena itak odpade. Prav ganljivo je tole, res lepo. Bravo, Maja, Špela, Nika, vse punce v glavnem! Slovenska himna na Ljubnem, poslastica. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa HENRY AAAAAAAAAAAAAAAAAAahahahhahahahahhahahah še ženske te ubijajo ahahhahahahahhaahhahahahah prvo si obupal pri moških pa si mislo eh tu takanašijeve tak ne more premagat tak da bom tu trolal, pol pa te še Vtičeva zabije AHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAH AHAHAHAHHAHAHAHAHHAHAHAHAH Evo punce vrgle rokavice fantom ;) Bravobravo! NASI ORLI IN ORLICE SO ZAKON![ Kako lepo je gledat tele posnetke, to srečo trenerja, celotne ekipe itd. Vau, vražje Slovenke. Odlično ogrevanje pred moškimi skoki. Se bojim, da so lestvico za naše fante danes prestavile precej visoko :) Bravo dekline. Na nekaj podobnega upam še v Vikersundu. Video: Peter Prevc v Vikersundu do rekordne 16. zmage Nov veliki uspeh slovenskih skakalcev 13. februar 2016 ob 15:31, zadnji poseg: 13. februar 2016 ob 18:04 Vikersund - MMC RTV SLO Peter Prevc je dobil sobotno tekmo smučarskih poletov za svetovni pokal v Vikersundu in po številu zmag prehitel dozdajšnjega slovenskega rekorderja Primoža Peterko. Tretji je bil Robert Kranjec. Skakalec iz Dolenje vasi je moral na svoj finalni nastop nekoliko počakati, potem ko se je veter ob vznožju skakalnice okrepil, ko sta bila na vrhu le še dva skakalca. Kenneth Gangnes ni zdržal pritiska, doskočil je pri 209,5 m in se uvrstil za odličnega Roberta Kranjca, ki je v finalni seriji skočil 226,5 m. Odločitev o zmagovalcu je pripadla Prevcu, ki je prikazal nov odlični polet, z brezhibnim telemarkom je doskočil pri 230 m in je za 18,2 točki ugnal Norvežana Johanna-Andreja Forfanga. Njegov najbližji zasledovalec v skupnem seštevku za svetovni pokal Severin Freund je osvojil 5. mesto. V finalu so nastopili še trije Slovenci - Jurij Tepeš je osvojil 12. mesto, Anže Lanišek je bil 21., 29. mesto je zasedel Jaka Hvala. V prvi seriji sta obstala Andraž Pograjc in Tomaž Naglič. Prevc že v 1. seriji najdaljši Prevc je svoje delo v 1. seriji opravil z odliko. Uspel mu je najdaljši skok (238,5 m) in je tudi osvojil prvo mesto. Pred drugouvrščenim Gangnesom (235,5 m) ima 3,7 točke prednosti. Tretji je bil Stefan Kraft (235 m). V najboljšo deseterico se je uvrstil še Kranjec, ki je moral spremenljivega vetra na svoj skok - nastopil je kot zadnji - malce počakati. Doskočil je pri 218,5 m in zasedel 6. mesto. Tepeš je bil 12. (207 m), v finale sta se uvrstila še Lanišek (22. mesto; 195 m) in Hvala (29.; 183 m). Pograjc je bil 35. (155 m), Naglič pa 39. (137,5 m). Na tekmi vseh sedem Slovencev Kvalifikacije za sobotno tekmo je dobil Taku Takeuči (240 m) pred Joachimom Hauerjem (225 m) in Piotrom Zylo (227,5 m). Na tekmo se je uvrstilo vseh 7 slovenskih tekmovalcev. Tepeš je bil 7. (201 m), Lanišek je bil 10. (204,5 m), Hvala 19. (190 m), Naglič (26.), Pograjc 29. (163 m). Na tekmo sta bila sicer že uvrščena Kranjec (169,5 m) in Prevc (209,5 m). Končni vrstni red: daljavi točke 1. P. PREVC SLO 238,5/230,0 457,6 2. J.-A. FORFANG NOR 229,0/222,0 439,4 3. R. KRANJEC SLO 218,5/226,5 429,5 4. K. GANGNES NOR 235,5/209,5 428,2 5. S. FREUND NEM 230,0/216,0 425,2 6 S. KRAFT AVT 235,0/208,0 424,8 7. N. KASAI JAP 219,5/216,0 421,3 8. M. HAYBÖCK AVT 215,0/216,5 409,8 9. D. A. TANDE NOR 215,0/210,0 400,1 10. A. STJERNEN NOR 216,0/195,0 382,1 ... 12. J. TEPEŠ SLO 207,0/192,5 373,5 21. A. LANIŠEK SLO 195,0/190,0 337,6 29. J. HVALA SLO 183,0/149,5 282,6 35. A. POGRAJC SLO 155,0 117,7 39. T. NAGLIČ SLO 137,5 97,5 Po 1. seriji: daljava točke 1. P. PREVC SLO 238,5 225,8 2. K. GANGNES NOR 235,5 222,1 3. S. KRAFT AVT 235,0 220,3 4. J.-A. FORFANG NOR 229,0 215,8 5. S. FREUND NEM 230,0 213,4 6 R. KRANJEC SLO 218,5 203,2 7. N. KASAI JAP 219,5 200,1 8. A. FANNEMEL NOR 218,0 196,9 9. A. STJERNEN NOR 216,0 195,9 10. D. A. TANDE NOR 215,0 193,7 11. M. HAYBÖCK AVT 215,0 193,6 12. J. TEPEŠ SLO 207,0 185,0 ... 22. A. LANIŠEK SLO 195,0 159,8 29. J. HVALA SLO 183,0 144,4 35. A. POGRAJC SLO 155,0 117,7 39. T. NAGLIČ SLO 137,5 97,5 Skupni vrstni red (19/30): 1. P. PREVC SLO 1.474 2. S. FREUND NEM 952 3. K. GANGNES NOR 900 4. J.-A. FORFANG NOR 743 5. M. HAYBÖCK AVT 689 6. S. KRAFT AVT 643 7. N. KASAI JAP 544 8. D.-A. TANDE NOR 490 9. R. FREITAG NEM 471 10. A. FANNEMEL NOR 421 11. D. PREVC SLO 413 18. R. KRANJEC SLO 253 20. A. LANIŠEK SLO 224 27. J. TEPEŠ SLO 122 50. B. PAVLOVČIČ SLO 20 53. J. HVALA SLO 18 66. A. POGRAJC SLO 5 72. A. SEMENIČ SLO 2 Res ne vem, kdo me bolj fascinira: Robi, ki mu je uspel tak nor povratek, a Peter, ki tako dominira že vso sezono. A ste videli tisti nevoščljivi pogled Forfanga ob pristanku našega Petra? Neverjetno danes!! Spet fantastičen dan! Zmaga Maje vtič, Flisarja, Prevca! Kranjec in Špela 3tja!! :Bravoo! Prevc na podelitvi vprasa Kranjca: "Robi, pa kaj je s tabo, da skaces kot prerojen?" Robi pa odvrne: "Sem postekal, kaj pocnejo Norvezani. V Oslu kozarec, vceraj skodelica, ... Pa sem si rekel, da bom zbral cel jedilni servis!" Peter: "Potem za jutri racunas, da bo pribor?" Štajerci ob izjemnem uspehu v žargonu pravijo: Čuj, ti, kaj si ti ja NOR! Norvežani pa danes pravijo: Čuj, ti, kaj si ti ja SLO? Kot da bi se orlice in orli zmenli, da bodo obojni 1. in 3. :)))) DOMINACIJA! Flisar zmaga, punce prva, tretja, fantje prvi, tretji, Celjani premagali Vislo, popolna sobota... ‘Hat-trick’ za slovenski zimski šport: Zmagal tudi Prevc! 13. 2. 2016, 17:11 Facebook ? Twitter Foto: epa Po zmagi Filipa Flisarja in Maje Vtič je tretjo zmago Slovencev v zimskih športih danes dodal še Peter Prevc, ki je s skokom, dolgim 230m, v drugi seriji pometel s konkurenco in zmagal v tekmi poletov v norveškem Vikersundu. Svoje je dodal še Robert Kranjec, ki je pristal na 3. mestu. Za slovenski zimski šport je bil danes izjemen dan. Naši skakalci in smučarji so dosegli kar tri zlate kolajne. Po zmagi Flisarja in Vtičeve je svoje dodal še naš najboljši skakalec Peter Prevc. Po vodstvu v prvi seriji je tudi v drugi seriji, kljub izredno težkim razmeram, prikazal odličen skok in z 230 metri zasedel prvo mesto. S tem si je še povečal prednost v skupnem seštevku, saj pred Severinom Freundom vodi za kar 522 točk. Preberite tudi: -Maja Vtič zmagala na domačih tleh, Špela Rogelj odlična tretja -Legendarni ”brko” Filip Flisar slavil suvereno zmago Svoje je dodal še Robert Kranjec, ki mu je v drugi seriji uspel odličen skok. Poletel je kar 226,5 metra daleč in s tem pridobil kar nekaj mest ter se uvrstil na oder za zmagovalce. Končal je na odličnem 3. mestu. Z današnjo zmago je Peter Prevc na večni lestvici prehitel Primoža Peterko po številu zmag v svetovnem pokalu. Peterka jih je dosegel 15, za Prevca pa je bila to že šestnajsta zmaga. V finalu pet Slovencev Drugo mesto je zasedel Johann Andre Forfang iz Norveške, četrti pa je bil Kenneth Gangnes. Dobro so se odrezali tudi ostali Slovenci. Jurij Tepeš je bil na koncu 12., Anže Lanišek je zasedel 21. mesto, Jaka Hvala pa je končal na 29. mestu. Končni vrstni red: Peter Prevc Johann Andre Forfang Robert Kranjec Kenneth Gangnes Severin Freund Stefan Kraft Noriaki Kasai Michael Hayboeck Daniel Andre Tande Andreas Stjernen ……. 12. Jurij Tepeš 21. Anže Lanišek 29. Jaka Hvala M. G. Čestitke našim orlom , toda Norvežanom dajem " bodečo nežo ", zato ,ker ne zaigrajo himne držav iz katere je zmagovalec . Kaj pa rabijo tam kralja na tekmi ? Brez njega bi tudi morali imeti spoštovanje do vseh zmagovalcev . Ni je čez Planico! Več zgodovinskih pretresov na koncu antike sovpada s tremi izbruhi ognjenikov. Kot kaže, so sprožili malo ledeno dobo, ki je prispevala k velikim spremembam: preseljevanju ljudstev, propadanju Rima in širjenju Justinijanske kuge. Kdor enkrat spozna venete in karantance ve,da se naša kultura ni razviljala od 5-6. stoletja naprej ampak,da smo mi tukaj že zelo dolgo zasidrani in imena krajev to potrjujejo. Rogno Poglie (Rodno Polje) v S. Italiji je samo eden tak primer. A kaj,ko nas srbo-hrvaški prostozidarski lobiji že stoletje forsirajo v lažno zgodovino. k izumrtju Slovanov in Germanov (EU) pa bo potrovala migrantska "kriza" po zaslugi Rusov, SA in vseh ostalih vpletenih v države bližnjega Vzhoda. Haha ta je pa nova - srbo-hrvaški prostozidarski lobiji kujejo zaroto proti podalpskim venetom. Kaj pomeni Rogno Poglie v italijanskem jeziku? Nič,nula. Takšnih krajev je v Italiji in Avstriji na stotine. Pirgijske ploščice so tudi izmišljotina? 2.000 let stare vaze s slovenskimi besedami? Vse to in še več argumentov gladko pomete s slovansko teorijo. @KiselaVoda - Avstrijci npr. med odmori ne kažejo reklam, ampak intervjuvajo svoje skakalce, ki so že skočili. @primopek "Glede današnjih uspehov slovenskih športnikov se mi zdi najbolj ustrezen naslednji citat: Bogu otroci, domovini hčere in sinovi, NIKOMUR HLAPCI. P. S. Pa nisem veren." Iz tvojih ust v božja ušesa, tudi ateist ;-) Bravo Peter, bravo Robi, bravo Jurij, Anže in Jaka! Norvežani jočejo mi pa tudi, od veselja! če smo norvežanom podaljšali nosove, kaj bi se lahko reklo za nemce. očitno so se naveličali čakati kdaj bo Petru zmanjkalo sape in izgubili zaupanje vase. verjel bi da jih ni izdala njihova neprekosljiva preciznost (smo japonci so še boljši od njih v tej disciplini), ko so z analizirajem Prevčevih skokov prišli do ugotovitve da enostavno nimajo zmagovite tehnike skakanja in da jo še dolgo ne bodo imeli, ampak da jih je izdal njihov občutek superjornosti. za šport kot so skoki, kjer šteje vsaka malenkost si enostavno ne moreš privoščiti bahavosti, ker te pokoplje. Zagotovo je tudi norveški odpoklic Božidarja Prevca vplival na slovensko dominacijo na Norveškem. Norvežani se bodo v teh dneh dodobra naslišali in nagledali Slovenije. Pahor: "Če ne bomo uspeli mi, bodo prišli tisti, ki vidijo priložnost v vojni" "Zaenkrat je za tiste, ki podpiramo mir, še čas" 13. februar 2016 ob 18:50 München - MMC RTV SLO/STA "Če tisti, ki vidimo svet miren in varen, ne bomo ponudili receptov, da tak tudi ostane, bodo politično moč in vpliv dobili tisti, ki vidijo rešitev problemov v konfliktih," opozarja Borut Pahor. Predsednik republike je ob robu varnostne konference v Münchnu spomnil, da smo se lani "zavedli, da svet proizvaja več problemov, kot jih rešuje, in se osuplo spogledovali s to realnostjo". "Leto dni pozneje vemo, da so stvari še slabše, a pri večini, tudi pri meni, je prevladalo spoznanje, da je toliko bolj treba ukrepati. Ukrepati, da se bo te probleme rešilo po mirni poti," je prepričan. Vznemirjen zaradi izjave Medvedjeva Glede današnjega opozorila ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva o novi hladni vojni med Rusijo in Zahodom je Pahor dejal, da ga je "tako kot mnoge druge vznemirila". Medvedjeva je sicer Pahor kasneje povprašal, ali se mu res zdi upravičena, in odgovoril mu je, da vendarle misli, da se še nismo znašli v tej situaciji. "Jaz sem rekel, da upam, da se tudi ne bomo. In dejal sem mu, da se mi zdi uporaba te izjave zelo neposrečena. Ker to je kot kitajski pregovor: riž lahko vržeš po tleh in ga pobereš, besede, ki jih vržeš v prostor, pa ne moreš več vzeti nazaj. To je rekel, to danes odmeva in mislim, da konferenco, ki se sicer trudi biti konstruktivna, to postavlja korak nazaj," je povedal Pahor. Razkazovanje moči čas že prerasel Münchensko konferenco so zaznamovala predvsem medsebojna obtoževanja vpletenih v sirski konflikt - tudi potem ko so svetovne sile v noči na petek prav v bavarski prestolnici dosegle dogovor o prekinitvi sovražnosti v Siriji v tednu dni. "To je verjetno prva lastovka, ki pa še ni prinesla pomladi. Da bi se kaj bistvenega spremenilo v Siriji, bo potrebno veliko več dela in veliko več politične volje na vseh straneh za tak dogovor. Slovenija pozdravlja vse te napore in ocenjuje, da je čas bistvenega vprašanja, nenazadnje tudi zaradi naših neposrednih interesov. Nadaljevanje sirske vojne pomeni nadaljevanje begunskega toka in soočanje s konsekvencami, ki so zaenkrat glede tega nepredvidljive," je glede tega dogovora danes povedal Pahor. Na vprašanje, kdo bi moral glede Sirije bolj popustiti, Zahod ali Rusija, je predsednik predvsem opozoril, da "je razkazovanje moči že obsoletno in ga je čas prerasel". "Problemi so postali tako nevarni za mednarodni mir in varnost, da se morajo zdaj tisti, ki so najbolj odgovorni, ki imajo največ moči, takoj zavedati nevrednosti takega početja. To početje ni produktivno," opozarja Pahor. Slovenija mora biti v skupini "prve hitrosti" Tako kot nekateri drugi voditelji v bavarski prestolnici je tudi slovenski predsednik danes razmišljal tudi o prihodnosti Evropske unije, saj se ta že nekaj let sooča z vrsto različnih kriz - trenutno je v ospredju begunska -, ki ogrožajo njeno enotnost. Kot je spomnil Pahor, je osebno velik privrženec poglobitve EU-ja in govori celo o "združenih državah Evrope" ter je že večkrat poudaril, da mora biti Slovenija v uniji, razdeljeni na unijo prve in druge hitrosti, v skupini prve hitrosti, v kateri sta tudi Nemčija in Francija. Opozoril je, da EU morda že kmalu ne bo več tak, kot je danes. "Upajmo, da bo še vedno mirna, a po mojem se bo začela razvrščati v skupine držav in Slovenija mora biti skoraj za vsako ceno v tisti skupini držav, ki so najbolj povezane, to je v našem najbolj neposrednem interesu," je dejal. T. H. Rusi so začeli vojno v ukr., zdaj pa piskajo, ko jim ekonomija škripa. ja, tako pač je, če napadaš vse sosede okoli sebe. Prihodnjič pa naj se bolj za gospodarstvo brigajo. Hujša kot bo ekonomska situacija v Rusiji, bolj agresivna bodo dejanja in retorika Kremlja. Navsezadnje morajo za interno krizo poiskati zunanjega sovražnika, da putko politično preživi. Članek o silnih protestih v Budimpešti na prvi strani slovenskega portala. Zborovanje nekaj tisoč rdečih šolnikov iz Kadarjevega obdobja. To še za Slovenijo ni neko zelo masovno zborovanje, kaj šele za Madžarsko. Je spet striček Soroš prišepnil slovenskim pisunom, naj spet napišejo kaj o Madžarski Madžarske šole učijo o domoljubju, pripadnosti narodu in ljubezni do svoje države in svojega etničnega obstoja. Nekoga to zelo moti. Kaj mislite koga ? Video: Maja Vtič z rekordom ljubenske skakalnice druga Pet slovenskih skakalk med najboljšimi 12 14. februar 2016 ob 13:46, zadnji poseg: 14. februar 2016 ob 17:07 Ljubno - MMC RTV SLO Maja Vtič je tudi na nedeljski tekmi na Ljubnem izvrstno skakala. Zaostala je le za Danielo Iraschko Stolz, v drugi seriji pa s 95,5 m postavila rekord prenovljene ljubenske skakalnice. Najizkušenejša slovenska skakalka je v soboto prvič v karieri zmagala v svetovnem pokalu. To je bila druga slovenska zmaga in prve stopničke na tekmah na Ljubnem. Izjemen uspeh pred domačimi gledalci, ki so tudi tokrat ob Savinji pripravili izvrstno vzdušje. Vtičeva je bila po prvi seriji tretja. V finalu je najprej s 95,0 m visoko letvico postavila Daniela Iraschko Stolz. Izkušena Avstrijka, ki se v soboto na prenovljeni skakalnici ni najbolje znašla, je do zdaj v Sloveniji slavila že sedem zmag. A rekord skakalnice je imela le nekaj trenutkov. Za njo je še pol metra dlje skočila Vtičeva, a skakalka z Mirne na Dolenjskem ni naredila telemarka, s čimer je izgubila dragocene točke in zaostala za tekmico. Chiara Hölzl je nato prišla na tretje mesto, letos skoraj nedotakljiva Sara Takanaši, ki je vodila po prvi seriji, pa je bila tudi na drugi tekmi na Ljubnem poražena, a tokrat celo ostala brez stopničk, ko je v finalu pristala pri 92,5 m. Pet Slovenk v prvi dvanajsterici Maja Vtič, ki je ostala trdno na tretjem mestu skupnega seštevka, je bila po tekmi znova zelo zadovoljna, malce je le obžalovala doskok pri drugem skoku, kar je tudi povedala za TV Slovenija: "Za mano je res sanjski konec tedna. Ne bi se moglo bolje končati. Ko sem videla, da je razlika zares majhna, mi je zelo žal, da nisem tvegala pri doskoku, saj mislim, da bi ga zlahka naredila. Nisem pričakovala, da bo tako uspešen konec tedna. Po tihem sem si želela ene stopničke pred domačim občinstvom, za mano pa sta dva vrhunska rezultata in sem res zadovoljna." Tudi druge Slovenke so znova navdušile. Špela Rogelj, ki je bila v soboto celo tretja, je tokrat zasedla peto mesto. Še tri so končale med najboljšo dvanajsterico. Urša Bogataj je bila osma, Katja Požun 11., mlada, komaj 15-letna, Nika Križnar, ki je v soboto debitirala med elito svetovnega pokala, pa je z 12. mestom postavila nov najboljši izid med skakalno elito. Izjemno nadarjena skakalka je celo dobila kvalifikacije. Eva Logar je zasedla 22. mesto. Končni vrstni red: daljave točke 1. D. IRASCHKO AVT 91,0/95,0 264,0 2. M. VTIČ SLO 92,5/95,5 260,3 3. C. HÖLZL NEM 94,5/94,0 259,0 4. S. TAKANAŠI JAP 93,0/92,5 255,9 5. Š. ROGELJ SLO 88,5/89,5 250,6 6. J. SEIFRIEDS. AVT 89,5/88,5 242,2 7. I. AVAKUMOVA RUS 87,5/87,0 239,9 8. U. BOGATAJ SLO 87,5/88,5 239,8 9. M. LUNDBY NOR 86,5/88,5 238,7 10. J. SEYFARTH NEM 88,0/88,0 238,5 11. K. POŽUN SLO 85,0/88,0 237,4 12. N. KRIŽNAR SLO 90,0/89,0 235,7 ... 22. E. LOGAR SLO 85,5/86,6 227,3 Po prvi seriji: daljave točke 1. S. TAKANAŠI JAP 93,0 131,1 2. C. HÖLZL NEM 94,5 130,5 3. M. VTIČ SLO 92,5 129,1 4. D. IRASCHKO AVT 91,0 128,6 5. Š. ROGELJ SLO 88,5 125,6 6. J. SEIFRIEDS. AVT 89,5 121,5 7. I. AVAKUMOVA RUS 87,5 121,3 8. U. BOGATAJ SLO 87,5 119,2 9. M. LUNDBY NOR 86,5 118,1 10. J. SEYFARTH NEM 88,0 117,9 11. N. KRIŽNAR SLO 90,0 117,2 ... 14. K. POŽUN SLO 85,0 115,7 20. E. LOGAR SLO 85,5 111,7 Skupni vrstni red (14/19): 1. S. TAKANAŠI JAP 1.310 točk 2. D. IRASCHKO-S. AVT 929 3. M. VTIČ SLO 718 4. J. SEIFRIED. AVT 540 5. C. HÖLZL AVT 522 6. M. LUNDBY NOR 492 7. I. AVAKUMOVA RUS 463 8. E. KLINEC SLO 426 9. J. ITO JAP 413 10. Š. ROGELJ SLO 351 ... 17. U. BOGATAJ SLO 225 24. K. POŽUN SLO 130 28. E. LOGAR SLO 68 32. N. KRIŽNAR SLO 40 Ljubezen med Prevcem in Vikersundom: Peter slavil kljub padcu (pravilneje podrsanju) Kranjec ostal brez finala 14. februar 2016 ob 10:50, zadnji poseg: 14. februar 2016 ob 17:43 Vikersund - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Peter Prevc je 14. februarja lani s svetovnim rekordom dobil polete v Vikersundu, leto pozneje je na Norveškem spet deklasiral tekmece in zmagal že na 11. tekmi v sezoni. Najboljši Slovenec je v finalu poletel kar 249 metrov, sile pri pristanku so bile izjemne, zato je podrsal in se skoraj ulegel na hrbet. Kljub slabim ocenam je drugouvrščenega Stefana Krafta premagal za 7,4 točke! Stjernen postavil tretjo daljavo do zdaj Tretje mesto je osvojil Norvežan Andreas Stjernen, ki je imel odličen dan. V kvalifikacijah je poletel 248 metrov, v prvi seriji pa še en meter več, kar je tretja najdaljša daljava v zgodovini poletov. V finalu je skočil toliko kot Kraft - 231 metrov, oba pa je potem zasenčil Prevc. le še Tepešu, Kranjec brez finala Od Slovencev je v finalu nastopil le še Jurij Tepeš, ki je na svoj 27. rojstni dan osvojil 14. mesto. Prevc je vodil že po prvi seriji. Ob koncu te serije je vzgornjik prenehal pomagati, žrtev spremenjenih razmer je bil vodilni v seštevku poletov Robert Kranjec, ki je osvojil 35. mesto. Brez finala so ostali tudi Anže Lanišek, Jaka Hvala in Tomaž Naglič. Prevc zdaj tudi vodilni v poletih "V finalu sem želel leteti kar se da daleč, pri tem pa sem skorajda pozabil na pristanek. Moral sem hitro dati smuči skupaj, da ne bi zares padel v sneg. Morda sem mislil, da bo šlo dlje, morda nisem globinsko dobro ocenil, kje je sneg," je zadnje sekunde tekme opisal Prevc, ki je zdaj tudi novi vodilni v seštevku poletov za svetovni pokal. Med čakanjem si je ogledal okolico Tekma je potekala tekoče, le pri Prevcu so morali nekoliko počakati. "Ko si zapet, te hitro začnejo boleti stopala, ker imaš na letalnici bolj zategnjene čevlje. Malo sem pogledal okoli sebe, ker se je ravno začela delati noč. Tako sem odmislil bolečino zaradi čevljev in sem preprosto čakal," je povedal kralj letošnje sezone. S "padcem" zmagal tudi Goldberger Podoben podvig - zmaga ob padcu - je uspela tudi Andreasu Goldbergerju, ki je leta 1995 dobil tekmo v poletih v Oberstdorfu. Podobno kot Prevc ni zdržal pritiska in se je skorajda ulegel na smuči. Drugega Roberta Cecona je premagal za 16,6 točke! Kar 11 skokov čez 240 metrov Zadnji dan poletov v Vikersundu je postregel s pravo poslastico dolgih poletov, saj so gledalci videli kar 11 poletov dolgih vsaj 240 metrov, v prvih treh dneh so bili le trije taki poskusi. Razlika že skoraj 600 točk To je že peta zaporedna tekma svetovnega pokala na Norveškem, vse so dobili Slovenci (tri Prevc, eno Kranjec, eno pa ekipa). Prevc ima v skupnem seštevku svetovnega pokala pred Severinom Freundom že 572 točk prednosti. Končni vrstni red: daljava točke 1. P. PREVC SLO 237,0/249,0 469,0 2. S. KRAFT AVT 238,0/231,0 461,6 3. A. STJERNEN NOR 249,0/231,0 459,7 4. S. FREUND NEM 236,5/226,5 454,5 5. D.-A. TANDE NOR 229,5/242,0 454,2 6. K. GANGNES NOR 219,0/248,5 447,7 7. J.-A. FORFANG NOR 214,0/243,5 443,2 8. A. FANNEMEL NOR 239,5/216,0 434,1 9. M. HAYBÖCK AVT 224,0/217,5 429,2 10. N. KASAI JAP 199,0/237,5 415,0 ... 14. J. TEPEŠ SLO 225,5/214,5 407,0 ------------ zunaj finala: ------------ 33. A. LANIŠEK SLO 203,0 174,0 34. J. HVALA SLO 196,0 169,8 35. R. KRANJEC SLO 181,5 169,4 40. T. NAGLIČ SLO 196,5 159,1 Po prvi seriji: daljava točke 1. P. PREVC SLO 237,0 243,8 2. S. KRAFT AVT 238,0 242,6 3. A. STJERNEN NOR 249,0 238,7 4. S. FREUND NEM 236,5 237,0 5. A. FANNEMEL NOR 239,5 227,4 6. M. HAYBÖCK AVT 224,0 222,6 7. D.-A. TANDE NOR 229,5 221,7 8. K. GANGNES NOR 219,0 219,6 9. J.-A. FORFANG NOR 214,0 214,1 10. J. TEPEŠ SLO 225,5 209,7 11. S. AMMANN ŠVI 231,5 208,7 12. R. JOHANSSON NOR 227,5 206,5 ... 33. A. LANIŠEK SLO 203,0 174,0 34. J. HVALA SLO 196,0 169,8 35. R. KRANJEC SLO 181,5 169,4 40. T. NAGLIČ SLO 196,5 159,1 Skupni vrstni red (19/30): 1. P. PREVC SLO 1.574 točk 2. S. FREUND NEM 1.002 3. K. GANGNES NOR 940 4. J.-A. FORFANG NOR 779 5. S. KRAFT AVT 723 6. M. HAYBÖCK AVT 718 7. N. KASAI JAP 570 8. D.-A. TANDE NOR 535 9. R. FREITAG NEM 485 10. A. FANNEMEL NOR 453 12. D. PREVC SLO 413 18. R. KRANJEC SLO 253 20. A. LANIŠEK SLO 224 25. J. TEPEŠ SLO 140 52. B. PAVLOVČIČ SLO 20 56. J. HVALA SLO 18 67. A. POGRAJC SLO 5 72. A. SEMENIČ SLO 2 Skupni vrstni red poletov (3/5): 1. P. PREVC SLO 250 točk 2. K. GANGNES NOR 170 3. S. KRAFT AVT 165 4. R. KRANJEC SLO 160 5. J.-A. FORFANG NOR 148 ... 12. J. TEPEŠ SLO 60 27. J. HVALA SLO 13 32. A. LANIŠEK SLO 10 T. O., S. J. generusus # 14.02.2016 ob 23:57 Večkrat sem pogledal let Prevca in njegov padec pri 249 m in primerjal pravila ocenjevanja. Za padec se odšteje 7 točk, za dotik smučine z rokami pa od 4-5 točk. Dejansko ga je najbolj "pravilno" ocenil nemški sodnik, ki mu je dal 12.5 točke, kar pomeni, da mu je za ostale faze, ki se tudi ocenjujejo, odvzel še 0.5 točke. Tudi če bi mu vsi dali 11 točk, bi še vedno zmagal. Ne samo to. Na rtv slo ni ene pametne tedenske športne oddaje, kjer bi strokovnjaki debatirali o najpomembnejših športnih dogodkih za nas. Zares žalostno. Oddaja bo, ko bodo spet kaki levi nogometaši skakali za naš denar po zeleni travi in to brez vsakih uspehov - le da prdnejo je dovolj, da jih omenjajo dve leti ... Se povsem strinjam. RTV SLO bi lahko naredila izjemno zanimivo oddajo, pojasnila vsa pravila pri skokih oziroma poletih, se dotaknila zgodovine skakalnega športa, predstavila najboljše skakalce v preteklosti, razvoj skakalne tehnike in opreme itd. Ne vem ali res čakajo samo na Planico. Še vsaka povsem nezanimiva nogometna tekma, kjer npr. naš hipotetični klub nima nikakršnih možnosti za napredovanje, je pospremljena z analizami; naš svetovni fenomen v skakalnem športu bi si res zaslužil vsaj take pozornosti. In tu ne zdrži nikakršna primerjava, da se za nogomet zanima več ljudi! malo sem preletel norveške medije in nikjer nisem zasledil, da bi imeli z današnjo prevčevo zmago kakšne probleme. Edino reporter Evensen (torej bivši rekorder) se je nekaj obregnil v razpon ocen, ampak tudi omenil, da je prevc pač skakal najdlje in glede na vse je šla zmaga pravemu. Med čakanjem si je ogledal okolico ok tole je verjetno najbolj zabavna izjava kar sem jih slišal od Prevca :) LEGENDAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA :D ZMAGA S PADCEM :D PREEEEEEEEEEEEEEEEEEEEVC!! Mal se je ustrašu na konc Prevc. Previsoko so ga spustili. Peter, kaj nam to delaš! Čisto se tresem :) Bravo bravo bravo!!!!! Aaaaaa...ni se polomol, to je najbolj vazno, rabimo ga se naprej...pa zmaga, je pa jagoda na torto...Slovenijaaaaaaaaaaa Bravo Peter! Tistega norveškega sodnika pa upam da suspendirajo, Freundu so recimo v Sapporu ob padcu namenili višje ocene (okrog 12) kot pa Prevcu sedaj, ko je 'le' podrsal... Višino je imel pa za kolk metrov? 260? Več? Bohpomagaj, zdaj smo lahko veseli, da je ostal cel. Henry Kdor visoko leta, nizko pade! Imel si prav. Prevc je priletel izjemno nizko.. in zato zmagal ... Bravo Peter Prevc, največji šampion trenutno na svetu - še na veliko zmag... HA-HA-HA, že tako so imeli vsi dolge nosove, zdaj jih je pa še s padcem nažgal !!! Kapo dol !!! Vikersund je res SLOVENSKI!!! Danes pa bo himna ob podelitvi. Vsaj pri meni doma, CD je že pripravljen. Peter slavil kljub padcu SAJ STE VIDELI, da mu je KRAFT prvi stisnil roko ? ZAKAJ ? Verjetno je Kraft bil najbolj kompetenten, da oceni Petrovo daljavo. Bravo, Peter Prevc ..... tako padati "v luknjo" .... neverjetno. Super vikend, tudi super,da je Kranjec zmagal,da malo še kakšen drug naš zmaga,ampak Prevc je mojster. Peter Veliki zdaj zmaguje že leže! Priklon legenda Ah.. Se ene bomboncke jim bodo dali... Poleg plisaste igrace... Pred dnevi je Dieter Thoma prav povedal v enem intervjuju, da lahko Prevcu postavijo betonski zid, pa ga ne bodo zaustavili. :)) Se zaveda Prevc kaj bi lahko bilo danes. Se mu vidi na obrazu Peter Prevc je v Vikersundu poletel do 11. letošnje zmage v svetovnem pokalu. Več zmag imata v eni sezoni: - Schlierenzauer 13 - Ahonen 12 Pipistrelovi strokovnjaki že natančno analizirajo Petra:)) Res se ne spomnim, da bi kdo zmagal s padcem, pa skoke in polete spremljam več kot 30 let. Pri Petru ni nič več nemogočega, bojim se, da je že samo po sebi umevno. Hvala našim ORLOM za vse uspehe konec tega tedna v "dalni severni Planici". No ok, če ti tisto ni dovolj...nekaj nesojenih rekordov z dotikom: 1977, Norčič 181m, dotik 1991, Kiesewetter, 196m, dotik 1994, Goldberger, 202m, dotik 1997, Thoma, 213m, dotik 2003, Lindstroem, 232,5m, dotik Vse v Planici seveda. Tu pa je še pravilo rekorda: If a jumper touches the ground with their hands, body, or falls before reaching the outrun line, the jump is deemed invalid and thus not listed as an world record. Zanimiv podatek je, da je na norveškem googlu Peter Prevc na petem mestu po iskanih ključnih besedah. Ma tele debate o Norvežanih in kaj naj v Planici ... to je trapasto. V Planici bodimo mi: prijazni, gostoljubni, pošteni. To je najboljši odgovor. Prevc: Najbolj prepoznaven obraz? Saj imamo predsednika! Na nedeljsko zmago kot da ni najbolj ponosen 16. februar 2016 ob 16:57 Ljubljana - MMC RTV SLO "Finska je psihično zame največja uganka," se naslednjih tekem malce boji Peter Prevc, ki priznava, da v teh dneh izjemne prevlade kdaj dobi tudi kakšen nevoščljiv pogled. Po prihodu s tridnevnega skakalnega spektakla v Vikersundu, kjer je dvakrat zmagal, je Prevc na novinarski konferenci v Ljubljani najprej podelil replike zlatih orlov (lovoriko je letos dobil za zmago na novoletni turneji) vsem tistim, ki mu pomagajo do uspehov, nato pa odgovarjal na vprašanja novinarjev. Kakšen je danes vaš pogled na zmagi v Vikersundu, sploh na neverjeten nedeljski uspeh, ko ste bili na vrhu kljub padcu? Vsaj zame je bila sobotna zmaga res tista prava, saj skakalci štejemo za neuspeh, če pristaneš tako, kot sem jaz na nedeljski tekmi in se spodaj pelješ po hrbtu. Zadnji skok je bil pač skok z napako. Ste v zraku morda čutili, da bi lahko celo šlo do svetovnega rekorda? Kaj pa vem. Mislil sem si: dobro, daleč gre, tam so vejice, kar bo, bo. Sem si pa že v poskusni in tudi prvi seriji rekel: če je kdaj možnost za dolg polet, je to zdajle. Zdi se mi, da je bila letos letalnica spodaj ostreje narejena in ni dopuščala, da bi v dnu kdo lahko obstal na smučeh, čeprav, Stjernen je z lahkoto pristal. Zdaj vas čakajo tekme (Lahti, Kuopio), kjer vam skakalnici ne ustrezata ... Finska zna biti zelo zanimiva. Kot vem, se tam še nikoli nisem dobro odrezal. Tam mi je forma vedno padla v primerjavi z drugimi, no, ali pa so drugi odskočili. Ravno pred kratkim sem razmišljal, ali smo že bili na stopničkah. Jaz gotovo še ne, niti ekipno se ni poklopilo in upam, da je tokrat prišlo tisto leto, ko bo vse v redu. Torej še nikakor ne razmišljate, da ste bolj kot ne že osvojili veliki kristalni globus? Sezone je dolga še en mesec in to je tisti mesec, ko sem imel po navadi 14 dni rezultatske luknje. Ta Finska je psihično zame največja uganka. Zadnji dve leti je bilo v Lahtiju tako, da je bilo na treningu in v kvalifikacijah vse super, na tekmi je bilo že slabše, naslednji dan pa je bilo še več težav. S Kuopiom se tudi nisem ujel, sploh lani ne, potem pa še tista vetrna nesreča. Če mi bo letos tam uspelo, mi bo to veliko pomenilo. Pa lahko sploh odrinete stran misel na kristalni globus? K sreči imam doma toliko dela, da mi ni treba misliti na to. Res je, da kaj preberem, ampak bolj na hitro, da vidim, kaj je novega, potem pa grem že naprej k naslednji nalogi. Gotovo pa radi pomislite na vse to, kar ste v tej sezoni že naredili! Za zdaj sta le dva dogodka, ki štejeta na dolgi rok: svetovno prvenstvo v poletih na Kulmu in novoletna turneja. To je za zdaj to. Na to se kdaj ozreš, a potem hitro zapreš zadnje okno in odpreš prvega. Ste tudi na dobri poti, da presežete rekorden dosežek Schlierenzauerja po številu točk v eni sezoni in dosežete to, kar je pred dvema sezonama Tina Maze? Nočem delati teh primerjav. Ko hočeš posnemati nekoga, ni popolne vrhunskosti. Vedno moraš poiskati nekaj svojega. Te številke me ne obremenjujejo in se ne ukvarjam z njimi. Kako ste dobili idejo, da bi vse tiste, ki vam pomagajo do uspehov, nagradili z repliko zlatega orla, kar ste storili na začetku današnje novinarske konference? To se je že nekaj časa pripravljalo. Po novoletni turneji sem rekel, da se večinoma zdi, kot da sva pri tem uspehu zraven le jaz in Goran (Janus). A videli ste, koliko je še kamenčkov, ki se morajo sestaviti v celoto. Zdelo se mi je, da bi bilo to dobro izpostaviti, in je gospod omenil, da bi lahko naredil te 3D-kipce. Spisal sem seznam, kdo naj dobi zlate orle, vse drugo je organiziral Tomi (Trbovc; tiskovni predstavnik SZS-ja). Kaj pravite na to, da je Planica za soboto in nedeljo že razprodana? Škoda. Seveda ne zato, ker hoče toliko ljudi tja, ampak ker jih ne morejo več spraviti v Planico. Toliko navijačev še potrebuje vstopnice! To bo treba 'pošlihtat', tribune zgraditi še na drugi strani ali v skalo noter, da bo lahko prišlo dovolj ljudi. Bo pa gotovo zanimivo, ker bo tako polno. Lepo bi bilo, če bi imela Planica primat najdaljših poletov, ne Vikersund! Lepo bi bilo, ampak - to težko načrtuješ. Lani je sicer Vikersundu uspelo, da so tam izboljšali svetovni rekord, sicer bi ga imela Planica. A to jim je uspelo tako, da je le šest skakalcev letelo daleč. Letos, ko niso šli na rekord, je bilo veliko dolgih poletov. Zdi se mi, da so takšni konci tedna boljši in si jih gledalci bolj zapomnijo. Ni samo rekord tisti, ki šteje. Z veliko količino dolgih poletov med 230 in 245 že lahko prevzameš primat. V Sloveniji ste povzročili pravo evforijo. Čutite to? Ne čutim prav veliko evforije. Jaz jo dam ven v času od pristanka do konca izteka. Tam imam dovolj časa zase. Sem takšen človek, ki ne uživa prav dolgo v nekaterih stvareh, če pa že, sem rad sam, na samem. Pomembno je predvsem, da ohranjam fokus. Res pa je, da ko grem po tekmi na Facebook ali Twitter, tam bereš le o sebi, ampak - če si povezan s takšnimi ljudmi, ti samo to prikazuje. Sem pa opazil, da me v Sloveniji vsak prepozna in da se je precej spremenilo. Nekako ste postali najbolj prepoznaven obraz v deželi! No, saj imamo še gospoda predsednika (smeh). Greste zato manjkrat ven, po opravkih, morda v trgovino kot včasih? Tudi prej nisem veliko hodil ven. Če pogledamo življenje vrhunskega športnika med sezono, je precej dolgočasno. Tekma, hotel, domov, počitek, trening, počitek, oprema ... Ne hodiš veliko okrog. V trgovino greš na hitro. Sicer ti to vzame malce več časa, a se z dobro energijo vse uredi. Lažje je, če te imajo ljudje radi. Če komu polepšam dan, sem zadovoljen. Se občuti kakšno rivalstvo med Norvežani in vami, je kaj nagajanja? To je morda bolj med novinarji ali med organizatorji. Norvežani so narod, s katerim se najbolje razumem. Same pozitivne šale so. Vem, da je Gangnes po petkovi tekmi rekel, kako je spet dobro skakal, a je bil le drugi, in da ko ni bilo Prevca, ga je pa premagal Kranjec. Se vam zdi, da so druge reprezentance nekako sprejele to vašo prevlado, ali pa čutite kakšne pritiske, čeprav morda ne neposredno na vas? Ne, ne občutim kakšnih pritiskov ali umazanih iger. Morda kdaj dobiš kakšen nevoščljiv pogled, ko niti ne veš, zakaj, ampak s tem se ne obremenjuješ. Večinoma si uspeh privoščimo. Smo športniki in se spodbujamo. T. O. Orban: Ilegalni migranti so horda zla 16. 2. 2016, 20:35 7 Facebook Twitter Foto: epa V Pragi na Višegrajski konferenci je predsednik madžarske Viktor Orban migrante označil za hordo zla ter kritiziral Merklovo, da je odgovorna za nestabilnost v Evropi. ”Nemška politika je ustvarila terorizem in vsesplošni strah,” so bili jasni predstavniki na konferenci. Predstavniki Madžarske, Poljske, Slovaške in Češke so se sestali na Višegrajski konferenci v Pragi in govorili o trenutni migrantski krizi. Zavzeli so se za zaustavitev balkanske migrantske poti. ”Migranti so horde zla,” je povedal. Močno je kritiziral odprto migrantsko politiko Angele Merkel. Kot je dejal, si je s tem Nemčija zagotovila dominantno vlogo v Evropi a ogrozila celoten kontinent. Preberite tudi: -Orban ima informacije: Pripravlja se še več terorističnih napadov, tudi na Madžarskem ”Nemška odprta migrantska politika ni samo popolnoma odpovedala, ampak je ustvarila tudi terorizem in vsesplošni strah,” je bil oster Orban. Z njim se je strinjal tudi Slovaški premier Robert Fico ki je dejal, da je Nemčija naredila napako s tem, ko je v Evropo povabila begunce, sedaj pa želi, da druge države plačujejo za to napako, poroča portal Breitbart. Migrantska kriza je grožnja miru in varnosti državljanov EU Na konferenci so sicer sprejeli skupno izjavo vodij držav Višegrajske skupine, v kateri so dejali, da je migrantska kriza predstavlja grožnjo miru in varnosti vseh državljanov Evropske unije. Pozivajo vse države Eu, naj se pridružijo njihovim stališčem in zaščitijo kontinent pred ilegalnimi migracijami. Zavzemajo se za rešitev krize na njenem izvoru in k prenehanju vojne v Siriji. M. G. To so vplivni strici iz ozadja, ki kadrujejo nekdanje oficirje JLA v Slovensko vojsko 15. 2. 2016, 5:00 Od leve proti desni: Anton Donko, Ladislav Lipič in Vladimir Miloševič (foto: STA). Polkovnik Peček, nekdanji pripadnik JLA, ki ga bo generalštab junija imenoval na Natovo misijo v Mons, naj bi bil trenutno na misiji na Kosovu. Glavni strici iz ozadja, ki kadrujejo po Slovenski vojski JLA častnike, so Ladislav Lipič, Anton Donko in Vladimir Miloševič. Nedavno smo pisali o polkovniku Tomislavu Pečku, ki se je v času vojne za Slovenijo boril na okupatorski strani JLA in je eden od petih polkovnikov, ki so še danes zaposleni v SV, vendar nimajo urejenega statusa prestopnika, kar pomeni, da so do konca vojne vztrajali na strani JLA proti Sloveniji. V nadaljnjem raziskovanju o Pečku smo ugotovili, kdo nekdanje kadre, ki so bili v ključnih trenutkih osamosvajanja Slovenije zvesti Jugoslovanski agresorski armadi, nastavlja na visoke položaje v Slovenski vojski. Oglejte si še: Bolno: Do zadnjega diha se je boril na strani JLA, za nagrado ga Katičeva pošilja v predstavništvo Nata Foto: Matic Štojs; montaža, Urban Cerjak; Demokracija Foto: Matic Štojs; montaža, Urban Cerjak; Demokracija Nabor naj bi delal nihče drug kot Anton Peinkiher Tomislav Peček, ki je bil v času jugoslovanskega napada na Slovenijo pripadnik JLA, je v Zadru končal vojaško akademijo za letalsko oziroma protiletalsko delovanje. Ker so v teh enotah imeli modre uniforme, so jim rekli tudi “plavci”. Nato je v Slovensko vojsko prestopil kot zamudnik. Za vse prestopnike – zamudnike pa naj bi poskrbel nihče drug kot nekdanji obveščevalec in uslužbenec ministrstva za obrambo Anton Peinkiher. Peinkiher, ki naj bi poskrbel za njihov formalen prestop tudi po uradnem prestopnem roku, je dejanja opravičeval z izgovorom, da so v JLA za Slovenijo delovali kot obveščevalci. Vsa kadrovanja v SV idejno zasnujejo v naslednjem trikotniku Polkovnik Peček, ki naj bi trenutno služboval na Kosovu, se junija vrne z misije, nato pa naj bi ga generalštab, če jim uspe nabor, poslal dalje na ugledno funkcijo poveljstva Nata v Evropi. Generalštab Slovenske vojske, ki ureja napotitve pripadnikov SV na mednarodne dolžnosti v različna poveljstva, pa je pod močnim zakulisnim vplivom treh ali štirih oseb. To so predsednik Združenja veteranov Slovenije in nekdanji Türkov svetovalec Ladislav Lipič, predsednik Zveze društev upokojencev in vplivni član stranke Desus Anton Donko ter veteran vojne za Slovenijo, ki je bil zajet s strani JLA v Pekrah, Vladimir Miloševič. Ta trojica, po naših informacijah pa naj bi šlo še za eno osebo, se redno dobiva po gostinskih lokalih v Murski Soboti, kjer kalijo načrte za kadrovanje – predvsem nekdanjih jugo častnikov. Posledica zakulisnega kadrovanja: Porušena razmerja zaposlenih v vojski Nagrajevanje in napredovanje vojakov Slovenske vojske je pripeljalo do tega, da je porušena sestava oboroženih sil. Namesto razmerja častnik, podčastnik, vojak 1:2:5, kar določa doktrina o razvoju vojske zveze Nato, imamo v naši vojski razmerje v sestavi 1:1,5:2. Primanjkljaj okoli štiristotih vojakov je sicer posledica mačehovskega odnosa do vojske in varčevanja na obrambnem področju, ki je daleč od zavezujočih standardov Nata. Na MORS velja nenapisan rek, da se nič ne zgodi brez vednosti in blagoslova generala Lipiča. Poleg tega pa je Slovenska vojska in njeno porušeno kadrovsko razmerje odraz napredovanja kadrov, ki so blizu nekdanji komunistični partiji in JLA ter jih na ključne položaje ciljno kadrira prej omenjena trojica iz ozadja. Poleg zelo vplivnega generala Lipiča je v sistem še vedno močno vpet polkovnik in velik srbofil Milan Gorjanc, ki je v svojih govorih večkrat obračunaval z osamosvojitelji in pripadniki Slovenske vojske ter ji očital proameriško smer. Mimogrede, to je polkovnik, ki je osamosvojitelja Janeza Janšo na javnem govoru označil za plevel, ki ga je potrebno iztrebiti. In tudi on je bil do zadnjega jugoslovanski častnik, ki ni nikoli prestopil v Teritorialno obrambo. Gorjanc in Lipič, skupaj z brigadirjem Davidom Humarjem (do konca osamosvojitvene vojne se je boril na strani JLA in šele potem prestopil, ko je bilo vsega konec), tvorijo lobi, ki se zavzema za rusko-srbsko prihodnost Slovenske vojske. M. P. Kwa pol slavimo odhod JLA vojakov, če imamo cel kup JLA častnikov tukaj. Samo še malo in rekli bomo-adijo Slovenija, pozdravljena Jugoslovenija, če bomo to domoljubni Slovenci dopustili. Mislim,da bo naslednji predsednik, namesto Cerarja, nekdo iz bivše Juge. Idejni predniki teh visokih vojaških "činovnikov" slovenske vojske so pred mnogimi desetletji za izdajalce označili neke druge ljudi, ki pravzaprav z izdajstvom niso imeli nič. Vseskozi so se pa z izdajstvom izkazovali tile revolucionarji. Od začetka okupacije Slovenije v 2. vojni, pa do danes. Pred seboj imate na fofografijah veleizdajalce Slovenije. to je udbaška mafija in vojska narodnih izdajalcev katerih življenski moto je uničenje slovenije, kar jo niso že po letu 45 ko so pobili večino sloveskega prebivalstva Mogoče pa pripravljajo tretjo zločinsko jugoslavijo. Opcija je verjetno tudi, da postanemo ruska republika. Izdajalcem Slovenskega naroda, bi morali soditi, ne pa jih spustiti k vodenju države ! Samo lustracija bi nas rešila pred njimi... Murgeljčan, s svojo kamarilo, nam je dodobra izigral Pučnika, Janšo in vse zaslužne osamosvojitelje in jim zabila nož v hrbet ! Umrl je nekdanji generalni sekretar ZN-a Butros Butros Gali Bil je prvi Arabec na čelu ZN-a 16. februar 2016 ob 17:58 Kairo - MMC RTV SLO V starosti 93 let je umrl nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros Gali, ki je svetovno organizacijo vodil med letoma 1992 in 1996. Butros Gali je umrl v torek v kairski bolnišnici, potem ko so ga sprejeli zaradi zlomljene medenice, poroča BBC, ki se sklicuje na egiptovsko državno tiskovno agencijo. Njegovo smrt, o kateri za zdaj ni dodatnih informacij, je potrdil venezuelski veleposlanik pri ZN-u in trenutni predsedujoči Varnostnemu svetu Rafael Darío Ramírez Carreno. Butros Gali, Egipčan, je bil prvi Arabec na čelu svetovne organizacije. Položaj je prevzel leta 1992, ZN pa je vodil pet let. Njegov mandat je minil v znamenju vojn v Somaliji, Ruandi, na Bližnjem vzhodu, v Angoli in v nekdanji Jugoslaviji. ZN-u se je v tistem času očitala nedejavnost še posebej ob genocidu v Ruandi in angolski državljanski vojni v devetdesetih letih. Različni pogledi na njegovo delo Za nekatere je predstavljal učinkovitega diplomata, ki se je ujel v razcep med ZN-om in ZDA, drugi, predvsem Washington, pa so ga videli kot simbol vsega, kar je narobe z organizacijo, ki jo je vodil. Sarajevčane je šokiral z izjavo, da ne želi omalovaževati groze v Bosni in Hercegovini, a da je bilo v drugih državah "skupno število mrtvih večje kot tukaj", poroča BBC. Po mandatu v ZN-u nove funkcije Po koncu mandata je bil Butros Gali med letoma 1998 in 2002 generalni sekretar Frankofonije, skupine francoskogovorečih držav. Leta 2004 ga je nekdanji dolgoletni egiptovski predsednik Hosni Mubarak imenoval za predsednika novoustanovljenega sveta za človekove pravice, ki je nastal po pritisku ZDA. Rodil se je 14. novembra leta 1922 družini koptskih kristjanov v Kairu. Šolal se je na kairski univerzi in v Parizu, kjer je zgradil globoko vez s Francijo. Na newyorški univerzi Columbia je nato študiral mednarodne odnose, leta 1977 pa je v času egiptovskega predsednika Anvarja Al Sadata postal egiptovski zunanji minister. B. V. V otroških letih je zanj skrbela Slovenka Milena Faganeli, aleksandrinka iz Mirna pri Gorici. BBG je z svojo neodločnostjo direktno povzročil genocid v Ruandi, pa Srebrenico tudi. Ne zmorem spisati kaj pozitivnega v njegov nekrolog. Na valentinov konec tedna si je Mitja Okorn podredil drugod zmagovalnega Deadpoola Uspeh romantične komedije na Poljskem 16. februar 2016 ob 19:51 Varšava - MMC RTV SLO Na presenečenje tujih medijev se le na Poljskem ta konec tedna ni na prvo mesto zaslužkarjev v kinodvoranah zavihtela stripovska pustolovščina Deadpool, ki ji je to sicer uspelo v skoraj vseh državah predvajanja. Marvelovega stripovskega antijunaka je na Poljskem namreč premagala romantična komedija Planeta Singli (slov. Planet samskih). To pomeni, da je slavil film enega najuspešnejših slovenskih "izvoznih" izdelkov, režiserja Mitje Okorna, ki pa ga tuji mediji seveda navajajo kot "enega izmed poljskih vzhajajočih talentov". Sicer pa se je Deadpool prvi konec tedna predvajanja na prvo mesto zaslužkarjev uvrstil v kar 60 državah sveta. Mamljivo povabilo v tujino brez poti nazaj Okorn je na Poljskem dejaven že več let, med drugim je tam leta 2011 posnel film Pisma sv. Nikolaju in tudi ta - sicer božična - romantična komedija je postala uspešnica. Ogledalo si jo je 2,5 milijona gledalcev, v slovenskih kinematografih več kot 60.000 gledalcev, za kar je njen avtor prejel dve zlati roli. Mitjo Okorna je na Poljsko zaneslo povabilo tamkajšnje televizijske postaje TVN k sodelovanju pri nadaljevanki 39 in pol, za katero je napisal scenarij in režiral prvo sezono, ki si jo je ogledalo 4,5 milijona Poljakov. Naslednje leto je prevzel še režijo druge sezone, ki je ponovno doživela rekordno gledanost, poroča STA. Prek Kransterdama do zvezd Planet samskih ima s Pismi sv. Nikolaja poleg režiserja skupnega tudi poljskega igralskega zvezdnika Macieja Stuhra, ki je v novem filmu upodobil televizijskega voditelja. V vlogi glasbene učiteljice, ki skriva svoj seksapil, pa nastopa Agnieszka Wiedlocha. Omenimo še, da je Okornov celovečerni prvenec Tu pa tam, ki ga je posnel skoraj brez sredstev, leta 2005 prejel zlato rolo za več kot 25.000 gledalcev v slovenskih kinematografih. Majster! Pisma sv. Nikolaju me je nenormalno pozitivno preseneto. Takrat še nisem vedo da je tak majster ;) Edini slovenski umetnik, ki je na trgu in živi od svojega dela. Vsi ostali so na državnih seskih. Važno, da pri nas snemajo balkanski kvazi umetniki, ki se norčujejo iz Slovencev in Slovenije ter hvalijo srbsko Jugoslavijo, ki je pobila več svojih ljudi, kot vsi zavojevalci skupaj - in mi to prenašamo ... Slovo režiserja Jožeta Pogačnika Dobitnik berlinskega srebrnega medveda in beneškega srebrnega leva 16. februar 2016 ob 12:56, zadnji poseg: 16. februar 2016 ob 20:41 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ponoči je po dolgotrajni bolezni umrl filmski in televizijski režiser Jože Pogačnik. Za svoje številne filme je v več kot tridesetletni karieri prejel več priznanj doma in v tujini - med njimi Prešernovo nagrado leta 1966 za kratka filma Naročeni ženin in Derby ter srebrnega medveda na Berlinalu za kratki film Tri etude iz leta 1971. Pogačnik se je rodil leta 1932 v Mariboru. Študiral je režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) ter pisal kritike za Dnevnik in Ljudsko pravico, nato pa se je uveljavil predvsem kot avtor izrazito kritičnih in angažiranih dokumentarnih del. Kontroverzni Grajski biki so ga potisnili na obrobje Največji del njegovega opusa zavzemajo kratki filmi. Prvi celovečerec, Grajski biki po scenariju Primoža Kozaka, je posnel leta 1967. Gre za nemirno mladostniško zgodbo, ki se odvija v domu za vojne sirote. Z ostrino prvenca si je nakopal jezo takratnih odločevalcev in se potem dolga leta boril z odrinjenostjo, obenem je z istim filmom navdihoval generacije prihajajočih filmarjev. Do njegovega drugega celovečerca, družbenokritičnega filma Naš človek, je zato minilo 18 let. "Ko sem se vrnil, je oko moje kamere ostalo osredotočeno na človeka, saj je prav lice zrcalo njegove duše. Življenje je postalo film," je zapisal ob retrospektivi nekaterih svojih izbranih filmov v Kinodvoru. Leta 1989 je posnel še celovečerec Kavarna Astoria, v katerem je podal ključni dejavnik svojega rodnega Maribora. Za film je prejel eno zadnjih slovenskih puljskih aren. V Pogačnikov kratkometražni opus spadajo dokumentarci ter filmski in televizijski portreti znanih političnih in umetniških osebnosti (Sestra, Na stranskem tiru, Naročeni ženin, Jutrišnje Delo, Cukrarna, Ta hiša je moja, pa vendar ni moja, Sarabanda za 17. regiment), ob tem pa še filmski in televizijski portret od Vlada Kozaka in Aleša Beblerja do Edvarda Kocbeka, Franceta Balantiča in Nika Grafenauerja. "Pogačnikova dela so barvita, tudi kadar uporablja črno-belo fotografijo, in grafično nazorna, tudi kadar slika z barvami. Pogačnik je vedno angažiran in oster, obenem pa nežen in poetičen, in kot sam pravi, osredotočen na človeka, na obraz, saj je prav ta zrcalo duše", so lani zapisali v Društvu slovenskih režiserjev, ki je Pogačniku podelilo čisto prvo Štigličevo nagrado za življenjsko delo. Za dokumentarce je prejel ugledne svetovne nagrade: berlinskega srebrnega medveda leta 1972, beneškega srebrnega leva leta 1973, beograjski grand prix leta 1987, glavno nagrado v Oberhausnu leta 1970, nagrado Prešernovega sklada leta 1966 in nagrado vstaje slovenskega naroda leta 1980. Leta 2005 je prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev. Društvo slovenskih režiserjev, katerega eden izmed ustanovnih članov je bil, mu je kot prvemu med kolegi dodelilo naziv častnega člana. Za življenjsko delo je leta 2005 prejel tudi zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije. Do konca so ga omejevali bizantinski filmarji. Panorama To je začetek načrtne islamizacije učencev po slovenskih osnovnih šolah – starši ogorčeni 17. 2. 2016, 5:00 122 Facebook Twitter OŠ Toneta Čufarja Maribor (foto: Google maps/printscreen). Kaj imata skupnega film v arabščini in Prešernov dan? Zaposleni na Osnovni šoli Toneta Čufarja tukaj očitno vidijo tesno povezavo, saj so si otroci ob slovenskem kulturnem prazniku ogledali film z muslimansko vsebino. Starši otrok se sprašujejo, v čem je smisel takšne odločitve. Bojijo se, da se na tak način postopoma uvaja načrtna islamizacija Evrope. Učenci osnovne šole Toneta Čufarja v Mariboru so si ob Prešernovem dnevu v sklopu kulturnih vsebin ogledali film z islamsko tematiko. Gre za film Zeleno kolo (Wadjda), ki govori o deklici, ki odrašča v Savdski Arabiji. Je ambiciozna, uporniška in ne mara nositi tančice. Nekateri starši otrok, ki obiskujejo mariborsko šolo, so bili nad vsebino ogorčeni, saj po njihovem ogled takšnih filmov nima nobene povezave niti s slovensko kulturo niti s Francetom Prešernom. Napovednik filma, ki so si ga ogledali otroci: Učiteljice: Gre za odličen prikaz življenja v muslimanskem svetu Za učence tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja je šola torej organizirala obisk kina. “Film je odličen prikaz življenja v muslimanskem svetu. V pogovoru z učenci smo pred filmom in po njem dali močan poudarek globalizaciji in medkulturnosti ter sprejemanju drugačnosti, ker ugotavljamo, da tudi med učenci narašča nestrpnost do drugih nacionalnosti,” sta ogled filma ob kulturnem dnevu pojasnili učiteljici. Preberite tudi: Kako so v SMC učili državljane, kaj je sovražni govor, sami pa bili poučeni, kaj je to sovražni molk Ravnateljica Gimnazije Ptuj pojasnjuje: Ogled homoseksualnih erotičnih filmov je za dijake obvezen Merc: To ni noben kulturni praznik Njuna argumentacija pa ni prepričala ravnatelja Osnovne šole Prule, Dušana Merca, sicer prvega predsednika Združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol Slovenije. “To je bedarija. Razumem, da se recimo moramo seznaniti s to problematiko, ampak za slovenski kulturni praznik je bila bedarija že tisto v Cankarjevem domu, očitno pa to ni bil edini primer,” je kritičen. Sprašuje se, kakšno povezavo ima to s Prešernom. “To, da otroci gledajo en butast film, ni noben kulturni praznik,” je še dodal. “To je primer za šolsko inšpekcijo” Na OŠ Prule so ob kulturnem dnevu denimo učiteljice pripravile programe z vnaprej pripravljenimi besedili, ki so se jih otroci naučili in nastopali. Vsak razred posebej je nastopal po programu, ki jim je bil predpisan. “Že res, da je z jezikoslovnega in arhitekturnega vidika muslimanski vpliv na evropsko kulturo zelo pomemben. Vendar to, da so jim vrteli film o muslimanski deklici, nima nobene veze s slovensko kulturo. Ampak čisto nobene!” je kritičen Merc. Poudaril je, da je za izvedbo programa odgovoren ravnatelj. Prepričan je še: “To je primer za šolsko inšpekcijo!” Ravnateljica: Kulturni dan je bil deloma namenjen tudi filmski vzgoji Ravnateljica mariborske šole Špela Drstvenšek pojasnjuje, da je bil kulturni dan deloma namenjen slovenskemu kulturnemu prazniku, deloma pa filmski vzgoji in določenim temam, povezanim s tematiko filma. “Razloga sta dva – kulturni dnevi v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju so samo trije, v okviru katerih pa uresničujemo mnogo različnih ciljev,” je povedala. Učenci se s Francetom Prešernom in njegovo literaturo po njenih besedah srečujejo tudi na vsaj nek način skoraj v vsakem razredu pri različnih predmetih. “V 8. razredu pa imajo ravno v tem času pri slovenščini celo učno temo namenjeno Francetu Prešernu – njegovemu življenju in delu,” je še dodala. Zato po njenih besedah ta dan pogosto namenijo kulturnemu prazniku (vsi učenci so prisostvovali šolski proslavi, ki je bila v celoti namenjena Francetu Prešernu), delno pa še kakšni drugi temi. Novinarji iščejo napake v njihovem delu Ravnateljica nas je med drugim podučila tudi o tem, katere tematike je smiselno objavljati in katerih ne. “Zelo bi pa bila vesela, če bi novinarji kdaj naše šolsko delo podpirali, ne vedno iskali napak v našem delu. To sicer ne pomeni, da pri svojem delu včasih ne naredimo kakšne napake, vendar je v ospredju dobro in kakovostno delo,” je dodala. “Sicer pa mi ne preostane ničesar drugega, kot da zaupam vaši presoji, kako napisati članek, da ne bo še dodatno spodbujal nestrpnosti, ki smo ji v današnjem času prepogosto priča, v zadnjem času tudi do novinarjev,” je ravnateljica dejala ob zaključku pogovora. Predsednik združenja ravnateljev mariborsko kolegico podpira Z dogodkom je očitno precej dobro seznanjen tudi Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev, ki pa se mu ogled filma ne zdi prav nič sporen, kvečjemu nasprotno. “Priznam, da mi vzgibi za vaše vprašanje niso povsem jasni. Sam v izvedbi kulturnega dneva na omenjeni šoli ne vidim prav nič problematičnega, bi pa (ob predpostavki, da so bile vse dejavnosti izvedene tako, kot so bile predvidene) videl marsikaj vrednega pohvale,” je prepričan. Krivi so mediji Tudi gospod Pečan se je v svojem komentarju bolj osredotočil na to, kaj v medijih objavljati in česa ne. “Prav bi bilo, da se mediji zavedate svojega poslanstva in delujete proti ksenofobnim posameznikom, kajti v zadnjem času je zaskrbljujoč porast sovražnega govora, netenja in podžiganja medetičnih in medverskih nasprotij, kar je izjemno nevarno gnojišče, na kakršnem je nekoč vzniknil fašizem in tudi nacizem,” je ocenil Pečan. Nina Knapič [VIDEO] Tudi Tina Maze in Lindsey Vonn dobrodelni: V spomin Dragu Grubelniku 17. 2. 2016, 20:03 0 Facebook Twitter Drago Grubelnik, foto: Facebook. Kranjska gora bo v petek gostila dobrodelni nočni veleslalom v spomin na preminulega smučarskega asa Draga Grubelnika. Celoten izkupiček od štartnin bo namenjen njegovemu sinu Maksu Grubelniku. Po strmini se bodo spustili številni znani Slovenci – od nekdanjih smučarskih šampionov do estradnikov in politikov. Dobrodelna nočna veleslalomska tekma bo potekala v petek ob 18.00 na smučišču v Kranjski gori, izkupiček od prijav pa bo namenjen Dragotovi družini. Povezavo do dogodka in prijavnico najdete tukaj. V štartni hišici bodo stali prijatelji in nekdanji smučarski asi: Jure Košir, Rene Mlekuž, Mitja Kunc, Matjaž Vrhovnik, Mitja Dragšič, Bernard Vajdič, Mitja Valenčič, Tomaž Čižman, Alenka Dovžan, Urška Hrovat, Špela Pretnar, Mojca Suhadolc, Nika Fleiss, Tone Vogrinec, Tomi Meglič – Siddharta, Gušti, Jernej Kuntner in mnogi drugi. V dobrodelno akcijo sta se aktivno vključili tudi kraljici belih strmin, Tina Maze in Lindsey Vonn, ki na licitacijo podarjata svoj podpisan dres. Kot je v videu dejala Tina, je smučanje izgubilo dobrega prijatelja, osebo, ki jih je vedno spravljala v smeh in razveseljevala. Ta akcijo podarja svoj dres “v upanju, da bo malenkost pomagala njegovi družini.” Ennio Morricone na oskarjih: v šesto gre rado? Mnogi pričakujejo, da se bo Akademija oddolžila za stare grehe 17. februar 2016 ob 20:18 London - MMC RTV SLO/Reuters Italijanska glasbena ikona Ennio Morricone se na letošnjo podelitev oskarjev odpravlja v upanju, da bo v šesto morda le uspelo: za zlati kipec je nominiran za glasbeno podlago, ki jo je zložil za krvavi vestern Quentina Tarantina Osovraženih osem. "Upam, da se bo tokrat posrečilo," je 87-letni skladatelj prostodušno priznal v nedavnem intervjuju za Reuters. V preteklosti je Akademija Morriconeja med drugim nominirala za glasbeni prispevek k filmom Bugsy (1991), Malena (2000) in Nedotakljivi (1987), a osebno ga najbolj boli spomin na leto 1986, ko se je za oskarja potegoval z glasbo za film Misijon - speljal pa mu ga je Herbie Hancock (Round Midnight). Odkupili so se mu s častnim oskarjem "Nisem prepričan, da bom zmagal, zato grem na podelitev umirjen, sproščen in v upanju, da bo šlo vse v redu," pravi Morricone, ki pa v gledališču Kodak le ni bil vselej spregledan: leta 2007 je častnega oskarja dobil za "svoj veličasten in raznolik prispevek k umetnosti filmske glasbe". Glasbena podlaga filma Osovraženih osem je letos že dobila zlati globus in nagrado bafta; londonskega slavja se Morricone sicer ni mogel udeležiti, ker je trenutno ravno sredi turneje. Preberite tudi glasbeno recenzijo: Ennio Morricone: The Hateful Eight OST "Vse skupaj je nepričakovano in fantastično; pri moji vrsti dela ponavadi ne razmišljaš o njegovih pozitivnih ali negativnih učinkih," razmišlja skladatelj. "Negativnih ponavadi ni, razen, če je film čista polomija ali ljudem res ni všeč glasbena podlaga. Ampak tokrat se je vse lepo izšlo, hvalabogu. Srečen sem, osupel." Še pred podelitvijo, ki se bo zgodila 28. februarja, bodo Morrisoneja v Los Angelesu počastili še z zvezdo na Pločniku slavnih; med govorniki na slavnostnem rezanju traku bo tudi Quentin Tarantino. Klicu glasbe se je Ennio Morricone prepustil že v mladosti. Po študiju glasbe v Rimu je sprva skladal popularne pesmi, filmsko glasbo pa je začel pisati v šestdesetih letih, zlatih časih italijanske kinematografije. Ognjeni krst je prestal leta 1961, v filmu Il Federale Luciana Salceja; od takrat je z glasbo podložil že več kot 450 filmov. Na vprašanje, ali ima kako etapo svoje kariere v še posebej lepem spominu, diplomatsko odgovarja, da mu je pri srcu več režiserjev: "Nočem povedati, kateri so moji najljubši, saj jih je kar nekaj. Na to raje ne odgovarjam." Najširši množici pa so verjetno znane Morriconejeve melodije iz vesternov Za prgišče dolarjev in Dober, grd, hudoben Sergia Leoneja. Na torkovem koncertu v Londonu se je publika po poročanju recenzentov najbolj navdušeno odzvala z žvižganjem in ploskanjem ob melodiji za Bilo je nekoč na Zahodu. O svojem ustvarjalnem procesu Morricone prav tako ne razpreda: "Včasih potrebuješ samo idejo, ki postane nekaj uporabnega, ko jo razviješ. Včasih pa ideje sploh ni, nekaj iščeš, in v trenutku, ko to najmanj pričakuješ, te doleti. Ampak ne vem, kako, zame je to še vedno skrivnost." https://www.youtube.com/watch?v=ubVc2MQwMkg Kako smo v Cankarjevem domu razvijali kitajski internet Pogovor z dr. Sašom Dolencem 17. februar 2016 ob 16:13 Ljubljana - MMC RTV SLO Kot pesnike zaprte v neki vlažni in zatohli podstrešni sobici, si veliko ljudi tudi znanstvenike predstavlja kot odbite skuštrance z naočniki, ki v svojem laboratoriju nekaj strastno mešajo in kuhajo, da se vse kar kadi. Jasno, gre zgolj za stereotipne podobe, ki so se nam ob odraščanju s Cankarjem in Prešernom ter gledanju portretov Alberta Einsteina zarisale tam nekam zadaj v možgane. Pri čemer seveda nismo ničesar razumeli. Dr. Sašo Dolenc je fizik in filozof, ki se trudi te stereotipe razbijati, ki se trudi znanost predstaviti na preprost, pa vendar ne trivialen način, kot bi dejal Ali Žerdin, ki skuša biti poglobljen, pa spet ne zatežen. Osupljive zgodbe o znanosti, ki jih je začel zbirati že kot osnovnošolec, je zbral, uredil in izdal v knjigi Od genov do zvezd. Kdaj vas je začel zanimati svet znanosti? Znanost me je zanimala odkar pomnim. Že kot osnovnošolec sem z užitkom prebiral knjige in revije o znanstvenikih. To je bil čas, ko še nismo imeli interneta, zato sem pogosto obiskoval knjižnice in domov tovoril na kupe knjig. Pravzaprav sem sledil vsem virom znanja, ki so nam bili takrat na voljo. Spominjam se, da smo imeli kar solidno ponudbo literature o znanosti. Tudi slovenskih avtorjev je bilo kar nekaj. Recimo? Ne vem, koga bi posebej izpostavil. Morda Janeza Strnada, ki je bil eden redkih strokovnjakov, ki se je trudil, da je o fiziki pisal na poljuden način. Zelo rad sem prebiral tudi knjige matematika Franceta Križaniča, ki je bil mojster pisane besede in je znal zelo doživeto pripovedovati zanimive zgodbe. Težava njegovih knjig je bila, da je v zgodbe pogosto vpletal za nestrokovnjake težko razumljive enačbe. Križanič je bil kasneje sicer moj profesor fakulteti. Spominjam se ga, kako je prišel v predavalnico s širokim slamnikom, vzel v roke kredo in začel pisati po tabli. Prvo uro novega semestra je študente prijazno opozoril, da ne bo enaka kot prejšnje leto le snov, ki jo bo predaval, ampak tudi šale, ki jih bo stresal vmes. Običajno ni imel nobenih zapiskov, ampak je predaval iz glave. Torej je profesor Križanič eden tistih, ki so posredno krivi za te osupljive zgodbe? Ja, gotovo. A vir informacij in navdušenja za znanost vseeno niso bile samo knjige, ampak tudi televizija. Spremljali smo lahko oddaje, kot je bila denimo izvrstna poljudnoznanstvena serija Kozmos - osebno potovanje (Cosmos: A Personal Voyage), ki jo je vodil Carl Sagan. Njegove oddaje sem redno gledal in si pri tem delal tudi zapiske. Serija Kozmos je bila izjemna, saj je gledalcu približala znanost povsem drugače, kot se je tovrstne vsebine takrat poučevalo v šoli. Pri gledanju si dobil občutek, da si skupaj z voditeljem na popotovanju med zvezdami in planeti. Tudi zgodovinski prizori so bili izjemno realistični in so poleg znanstvenih teorij zelo dobro predstavili tudi družbene okoliščine odkritij. Še danes se spominjam, kako se je voditelj sprehajal po aleksandrijski knjižnici, obiskal rojstni kraj Leonarda da Vincija in spremljal Johannesa Keplerja med njegovimi potovanji po Evropi. Takšne oddaje in novo nastajajoč žanr poljudnoznanstvenih knjig so predstavljali pomemben dodaten obšolski vir informacij o znanosti. Veliko nas je šlo študirat naravoslovje prav zaradi dobrih popularizatorjev znanosti, ki so znali fiziko, matematiko, biologijo in tehniko, predstavljati na zanimiv in poljuden način. Svet pred internetom. Si je kar težko predstavljati... Ali pa pred mobilnim telefonom. Midva sva se za tole srečanje dogovorila že pred par dnevi, pa se potem nisva več klicala ali dogovarjala. Nekoč je bilo treba vložiti v zbiranje informacij bistveno več zamudnega fizičnega dela. Tudi pri gledanju dokumentarnih oddaj si moral biti pred televizorjem ravno takrat, ko je bila oddaja na sporedu. Danes je vse bistveno lažje in bolj preprosto dostopno. Na internetu najdemo ogromno vsebin, pri čemer je sedaj ključno vprašanje, katerim virom lahko zaupamo. Tudi knjige so danes bistveno lažje in hitreje dostopne. Včasih smo bili veseli, če smo knjigo lahko dobili že nekaj mesecev po izidu, danes pa je v elektronski obliki na voljo takoj, ko izide. Elektronske knjige imaš lahko tudi vselej pri sebi na telefonu, tako da lahko bereš tudi, ko čakaš v trgovini v vrsti pred blagajno. Kaj vas je pri znanosti tako zelo privlačilo? Zanimivo je opazovati, kako neko novo znanstveno odkritje povsem spremeni naše dojemanje in razumevanje sveta. Nekaj, kar se zdi ljudem povsem samoumevno, naravno, in za kar niti ne pomislijo, da bi lahko bilo tudi drugače, lahko novo znanstveno odkritje povsem preoblikuje. Vzpostavi se lahko nov okvir razumevanja, ko naenkrat nič ni več tako, kot je bilo do tedaj. V zgodbicah, ki jih pišem, sem skušal ta vidik navdušenja nad novim, nenavadnim in presenetljivim prenesti tudi na bralca. Bralca poskušam najprej pritegniti k branju z navedbo kakega dogodka ali podatka, ki vzbudi zanimanje. Bralec se nato ob spoznavanju junakov in ob spremljanju razvoja zgodbe praviloma sploh ne zaveda, da se hkrati marsikaj nauči. Proti koncu zgodbe pa pride običajno še do presenetljivega obrata, ko nekaj, kar nam je bilo že od prej znano, skozi nove informacije, ki smo jih pridobili med branjem, razumemo v povsem novi luči. To je tisto, kar bralca praviloma navduši in kar si želi širiti naprej oziroma pripovedovati drugim. Že, ampak to navdušenje se je skozi zgodovino spreminjalo. Vedno je in še prinaša nek strah pred novim. Strah pred tujim in neznanim je vselej prisoten in je močno odvisen od tega, na kakšen način se ljudje seznanjajo z novimi vsebinami, o katerih še nič ne vedo. Če so jim podane tako, da jih lahko vsaj malo razumejo in si zgradijo neko predstavo, ki jo lahko dograjujejo, se bodo lažje soočali z novostmi in jih ne bo strah novih tehnologij. Zato je poljudno pojasnjevanje in razlaganje dosežkov znanosti tako pomembno za zdrav razvoj družbe. Znanstveniki se morajo vseskozi truditi izražati tudi v jeziku, ki ga lahko širša javnost razume. Sicer lahko pride do zoprnih nesporazumov. Če ljudje izgubijo zaupanje v strokovnjake, to vodi do škodljivih družbenih odločitev, kar ima lahko katastrofalne dolgoročne posledice. Pa dajva potem razrešiti ta stereotip čudaškega znanstvenika! Podoba Alberta Einsteina kot raztresenega čudaškega genija je nastala kmalu po prvi svetovni vojni, ko so imeli ljudje dovolj politike, novic s fronte in poročanj o hudih katastrofah. Potrebovali so nove junake in čudaški znanstvenik, ki je trdil, da je svet v resnici povsem drugačen, kot se nam zdi, je bil idealen kandidat. Prav takrat so znanstveniki potrdili veljavnost njegove splošne teorije o relativnosti, katere stoletnico ravno zdaj praznujemo. Astronomi so med sončnim mrkom opazili, da so se zvezde blizu sonca premaknile ravno za toliko, kakor je napovedal Einstein v svoji teoriji, kar ga je čez noč naredilo za veliko medijsko zvezdo. Takrat se je vzpostavila podoba samosvojega, kuštravega čudaka, ki nekaj razmišlja v svoji sobici, njegova spoznanja pa nato povsem spremenijo naše dojemanje sveta. Danes imamo še veliko drugih novih podob tipičnih znanstvenikov. Stephen Hawking je postal eden medijsko najbolj prepoznavnih in priljubljenih znanstvenikov med drugim tudi zaradi svoje tragične osebne zgodbe. Poleg tega, da je izvrsten raziskovalec, ki je prišel do pomembnih novih spoznanj o črnih luknjah, ima tudi zelo dober občutek, kako o znanosti govoriti ljudem, ki nimajo nikakršnega predznanja. Njegove knjige navdušujejo tudi zato, ker zna ravno prav provocirati, da bralca vzpodbudi k razmišljanju. Značilnost dobre poljudne znanosti je namreč, da zna ne le informirati, ampak tudi vzpodbuditi zanimanje. Med zvezdnike sodi tudi Slavoj Žižek. Kaj njega dela tako priljubljenega? Tudi on se zna zelo dobro prilagajati občinstvu in običajno govori na več različnih ravneh. Njegove šale razumejo praviloma vsi, večina uspe slediti tudi množici raznih zgodb in anekdot, ki jih običajno navaja. Manj pa je tistih, ki dojamejo tudi vse njegove filozofske poante. Ste znanstvenik in filozof. Mnogi menijo, da gre za dve nezdružljivi vedi. Cilj znanosti je priti čim bližje resnici o tem, kako deluje svet. Za to je razvila učinkovite metode preverjanja hipotez, tako da lahko učinkovito razločuje, katera teorija je vredna zaupanja in katera ne. Predmet filozofije pa so pojmi. Vendar filozofija ne želi odkriti prave in dokončne resnice o pomenu posameznih pojmov, ampak so njen cilj čim bolj ostri pojmi. S tem izrazom imam v mislim težnjo, da bi bilo čim bolj jasno, kaj spada pod okrilje nekega pojma in kaj ne. Filozofija ves čas prečesava pojme, ki jih uporabljamo, in poskuša zaznati tiste, ki začenjajo izgubljati svojo ostrino oziroma jasen pomen. S pomočjo filozofske analize jim nato ponovno vrne ostrino. Pojmi, ki nimajo jasnih pomenov, nam niso v pomoč pri mišljenju. Če je pojem le nabit s čustvi, nima pa tudi jasne vsebine, je lahko sicer uporaben za vzbujanje čustvenih reakcij, ne pa tudi za prenašanje misli. Cilj filozofije je tako ostrina pojmov, kar pomeni, da gre za bistveno drugačen pristop kot pri znanosti. Te pomembne razlike velikokrat premalo zavedamo. Knjiga je kot že rečeno polna zanimivih zgodb. Ja, mnoge imajo res tisti efekt osupljivosti. Že začne se tako. In to z zgodbo, ki se je dogajala pri nas. V Sloveniji. In to s kitajsko okupacijo Cankarjevega doma. V resnici so bili kar Slovenci! Saj vem! To je zgodba, ki se naslanja na spomine direktorja Iskre Delte. Dogaja se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so imeli slovenski računalniški inženirji posebno srečo, da so lahko vzdrževali stike z dogajanjem na področju informatike v zahodnem svetu. Uvažali so lahko mikroprocesorje in izdelovali računalnike, saj je bila Jugoslavija izvzeta iz embarga, ki je veljal na izvoz ameriške tehnologije v vzhodne države. Direktor Iskre Delta opisuje, kako smo bili takrat zaradi specifičnega znanja v samem središču zanimanja mnogih držav in ob tem tudi njihovih tajnih služb. Še posebej potem, ko so si Kitajci zaželeli, da bi jim slovenski inženirji zgradi nekakšen zametek interneta. Kakšna pa je bila vloga CIE pri vsem tem. Ne verjamem, da za vse skupaj niso vedeli? Politika je želela projekt za Kitajce najprej skriti pred Američani, a so ji dali inženirji jasno vedeti, da tega, da bodo uporabljali ameriško tehnologijo, pač dolgoročno ni mogoče zadržati v tajnosti. Tako je v Ameriko odpotovala delegacija, ki je predstavila projekt računalniške povezave policijskih postaj večjih kitajskih mest. Američani so bili menda šokirani nad znanjem in pogumom slovenskih inženirjev, zato so pod določenimi pogoji dovolili izvoz svoje tehnologije na vzhod oziroma na Kitajsko. Cankarjev dom so takrat kot ustrezno klimatizirano stavbo pod pretvezo, da gre za redna vzdrževalna dela, za nekaj mesecev zaprli za javnost, v njegovi notranjosti pa so inženirji v popolni tajnosti pripravljali zametke kitajskega interneta. Kako pa so na to gledali prijatelji v takratni Sovjetski zvezi? Sovjetska zveza je imela veliko težavo, da je na področju informacijske tehnologije zaostajala, kar je želela nadoknaditi. Kot se spominja direktor Iskre Delta, je bil odmeven obisk sovjetskega voditelja in začetnika perestrojke Mihaila Gorbačova v Ljubljani konec osemdesetih povezan izključno z dejavnostjo slovenskih inženirjev. Ne glede na uradni program obiska je Ruse takrat dejansko zanimalo samo eno: ali bi lahko s pomočjo slovenskega računalniškega podjetja prišli do računalniške tehnologije, s katero so močno zaostajali za Zahodom. No, po že na pol filmskih zapletih, do tega srečanja potem ni prišlo. Kakšnih zapletih? Seveda so vse skupaj budno spremljale tajne službe. Tudi jugoslovanske, ki naj bi direktorja Iskre Delta omamile, zaradi česar se ni mogel srečati z Gorbačovom. Prav zdaj novinarji radijske oddaje Frekvenca X ponovno raziskujejo zgodbo in bodo poskušali vzpostaviti stik tudi z nekdanjim sovjetskim voditeljem Gorbačovom. In potem so prišla devetdeseta in kot mnoga druga podjetja, je tudi Iskra Delta počasi ugašala. Ja, kmalu po tem obisku je računalniški kompleks Iskre Delte začel razpadati, kljub temu, da so imeli veliko znanja in naročil predvsem iz tujine. Ne bom rekel, da so bili geniji, pa vseeno; se taki ljudje rodijo, gre za talent ali gre za vzgojo, kot navajate v zgodbi na primeru sester Polgar, šahovskih biserov z Madžarske, ki jih je njihov oče, sloviti razvojni psiholog, Laszlo Polgar, podvrgel takorekoč domačemu eksperimentu oziroma razvil kar v svojem domačem laboratoriju. Po nekih teorijah je talent ravno to, da imaš sposobnost, da veliko časa in energije posvetiš neki veščini, ki bi jo rad razvil do te mere, da v njej res postaneš vrhunski mojster. To ni mogoče brez brez notranje motivacije, ki je hkrati vir zadovoljstva in gonilo za vztrajanje pri dolgoletni sistematični vadbi. Lahko torej nogometaša tipa Messi, Ronaldo, Kramarić... vzgojimo kar doma? Pri športu je seveda pomembna tudi zgradba telesa, ne samo motivacija. Če si majhne rasti ne moreš postati vrhunski skakalec v višino. Zanimiva se mi zdi tudi zgodba o tem, kakšno vrednost ima v resnici denar. Česa pravzaprav ne moremo kupiti? Nekatere oblike urejanja odnosov med ljudmi so res takšne, da denar pri tem nima pomena. Če se ti mudi in si v trgovini pripravljen odšteti za kruh dvakrat več denarja kot drugi kupci, zaradi tega ne moreš kar preskočiti vrste pri blagajni. To se ne spodobi. V vsaki kulturi so tudi določena opravila, ki nimajo cene. Ne moreš recimo nekomu plačati, da bo šel namesto tebe v zapor. Ob tem je zanimivo, da spreminjanje tega, s čim vse smo pripravljeni trgovati, vpliva na naše vrednotenje teh dobrin. Ko so staršem začeli zaračunavati zamujanje pri prevzemanju otrok v vrtcu, se je število zamudnikov presenetljivo celo povečalo in ne zmanjšalo. Da bi si pojav razjasnili, so izvedli raziskavo, in ugotovili, da se starši sedaj, ko so jim zamude začeli zaračunavati, niso čutili več krive, če so zamudili, zato tisti, ki jim denar ni bil problem, niso več hiteli, da bi čim prej prišli po otroka. Nekako je ta zgodba v svojem zaključku povezana z zgodbo o Pavjem repu. V začetku sedemdesetih let se je biolog Amotz Zahavi ukvarjal z vprašanjem, ki je mučilo znanstvenike vse od Darwina naprej: zakaj se živali pogosto obnašajo energijsko zelo potratno? Razvil je teorijo, po kateri na prvi pogled nesmiselno in energijsko potratno početje nima pomena samo po sebi, ampak gre za sporočilo. Namen košatega repa je namreč v tem, da potencialnim samicam sporoča tisto, česar neposredno ne morejo videti. Vzdrževanje lepega in košatega repa zahteva veliko energije, kar si lahko privoščijo le močni in zdravi samci. Bolehne in slabotne pave bi namreč takšna investicija v rep preveč izčrpala, da bi se jim splačala. Ti morajo namreč vso energijo usmeriti zgolj v svoje preživetje in nimajo presežkov, ki bi jih lahko investirali v luksuzne dobrine, kakršna je košat rep. Ljubezen je torej mogoče kupiti? Gre za oblike sporočanja, ki dajo tistemu, ki so namenjene, neko informacijo, ki je vsaj ob prvem stiku ne more videti. V vidno obliko pretvorijo nekaj, kar je težko videti. Košati pavov rep lahko v človeškem svetu primerjamo s formalno izobrazbo. Ker se je treba za pridobitev diplome ali doktorata kar močno potruditi, je dosežena formalna izobrazba lahko razmeroma verodostojen signal delodajalcu o potencialni produktivnosti posameznika. Tadej Čater Najprej rušil Janševo vlado, nato pa dobil posel z ministrstvom 17. 2. 2016, 11:16 38 Facebook Twitter Foto: STA Nekdanji načelnik Generalštaba SV in svetovalec nekdanjega predsednika Danila Türka Ladislav Lipič je zlorabil združenje veteranov vojne za Slovenijo za rušenje Janševe vlade na takratnih “vseslovenskih vstajah”. Takoj po padcu vlade je na ministrstvu za obrambo dobil svetovalne pogodbe in velik vpliv na ministrstvo. Ladislav Lipič, ki je bil v času druge Janševe vlade in “vseslovenskih vstaj” predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, je takrat sicer zanikal, da bi bil med organizatorji protestov in rušitelji vlade. Tam naj bi bil zgolj z namenom, da je skupaj z veterani opozoril na razmere v družbi ter na krivice, ki se dogajajo vsem osamosvojiteljem. Oglejte si še: – To so vplivni strici iz ozadja, ki kadrujejo nekdanje oficirje JLA v Slovensko vojsko – Beda Slovenske vojske: Ko ima uradnik ministrstva plačo brigadirja Padla je vlada, družbene razmere se niso izboljšale, prav tako se niso spremenile razmere v veteranskih organizacijah, saj jih še vedno vodijo isti ljudje – Ladislav Lipič pa je državi izstavil račun v obliki svetovalnih pogodb za ministrstvo za obrambo. Izigrani veterani vojne za Slovenijo na vstaji proti vladi (Foto: STA) Izigrani veterani vojne za Slovenijo na vstaji proti vladi. Foto: STA Prejel skoraj 10 tisoč evrov Ministrstvo za obrambo je pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela z upokojenim generalmajorjem Ladislavom Lipičem sklenilo leta 2013, in sicer za obdobje od 1. 7. 2013 do 31. 12. 2013. “Predmet pogodbe je bilo svetovanje pri nadaljnjem razvoju obrambnega sistema Republike Slovenije, svetovanje pri nadaljevanju procesa profesionalizacije Slovenske vojske, svetovanje pri sprejemanju normativne ureditve na obrambnem področju ter priprava različnih analiz in mnenj s predlogi rešitev na obrambno-vojaškem področju,” so sporočili z ministrstva. Po preteku pogodbe je MORS z njim sklenil še dva aneksa, ki sta Lipiču zagotovila svetovanje do 31.12. 2015. V tem času je na račun davkoplačevalcev zaslužil blizu 10 tisoč evrov, še bolj pomembno pa je, da je dobil stalno kontrolo nad delovanjem ministrstva. Pogodba, ki zagotavlja vpliv na MORS Pred nekaj dnevi smo že pisali, da so kadrovske in vsebinske zadeve na obrambnem področju pod močnim vplivom zakulisnih oseb, med katere spada tudi upokojeni general Lipič. Poleg delovanja iz ozadja je ravno pogodba z MORS Lipiču zagotavljala, da je imel stalen nadzor in dostop do ministrstva, kjer se je lahko neposredno vmešaval v politiko dela ministrstva. Tam namreč že dlje časa velja nenapisano pravilo, da se brez vednosti in blagoslova generala Lipiča ne zgodi nič. Mu bo uspelo postaviti načelnika generalštaba? Kljub temu da je Lipič predsednik združenja vojnih veteranov, pa ne izpusti nobene priložnosti, da bi ne zagovarjal tistih, ki so se v času osamosvojitvene vojne borili na strani JLA. Nazadnje je to storil v državnem zboru na odboru za obrambo, kjer se je postavil na stran brigadirja Davida Humarja, o katerem smo že pisali, da se je v času slovenske osamosvojitvene vojne boril na strani JLA. S tem dejanjem je dal svojim veteranom jasno vedeti, kaj si misli o njih in njihovih nasprotnikih, ki so se borili za JLA. Nenazadnje naj bi bil ravno Ladislav Lipič tisti, ki naj bi se na vse pretege trudil, da bi Davida Humarja povišali v generala in ga potem postavili za načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Ker pa je predsednik Pahor to povišanje preprečil, naj bi Lipič sedaj vse karte stavil na brigadirja Franca Koračina, poveljnika 72. brigade Slovenske vojske, ki je slovenski javnosti postal znan kot brigadir, ki ne zna niti angleškega jezika niti ni bil na nobeni mednarodni misiji. M. P. "Najprej rušil Janševo vlado, nato pa dobil posel z ministrstvom" Ja tako to gre v udbofevdu. Saj ni prvi, ki je tako ali drugače nagrajen za zasluge. Kar nekaj jih je že obogatelo v Bruslju, drugi so na položajih doma... Kontinuiteta vse nagradi in tako privlači nove in nove podobne brezvestne oportuniste. Ker jugosov niso lustrirali, bodo jugosi sedaj vse pomladnike zaprli (Janšo, Krkoviča, ...), čeprav so jim prav pomladniki leta 1991 dali še eno priložnost (da se pobolšajo ali vsaj dajo mir). Dobrota je sirota, a zgodovina bo račune poravnala. Domov Svet Priznani profesor na Oxfordu kritičen do Merklove: “Sveta Merklova proti rasistom. To... Svet Priznani profesor na Oxfordu kritičen do Merklove: “Sveta Merklova proti rasistom. To se mi zdi sramotno.” 19. 2. 2016, 7:15 “Preden je Angela Merkel želela postati svetnica, je multikulturno družbo v Nemčiji označila kot neuspelo. Ne vidim razloga, zakaj bi bilo treba to naenkrat spremeniti,” je dejal Paul Collier, priznani profesor na Univerzi Oxford, ki močno kritizira politiko Angele Merkel. Dodaja, da Nemčija v tej krizi pomaga popolnoma napačnim. Britanski razvojni ekonomist Paul Collier, predavatelj na Univerzi Oxford, nemški politiki očita naiven pristop k migrantski krizi in razmeram na Bližnjem vzhodu. ”Mladi moški, ki za pot v Evropo plačajo na tisoče evrov in ki jih Angela Merkel prisrčno sprejme? Tega preprosto ne moram dojeti,” je dejal Collier. Preprosta črno-bela slika se odraža predvsem v javnem diskurzu: “Sveta Merklova proti rasistom. To se mi zdi sramotno.” Foto: epa Paul Collier (foto: epa). Merklova pred povabilom ni izvedla priprav za obvladovanje navala Po besedah Collierja je Angela Merkel s povabilom vseh beguncev v Nemčijo storila ogromno napako. “Še posebej, ker pred tem očitno ni izvedla nobenih priprav za obvladovanje navala, ki izhaja iz tega,” je dodal. Poleg tega označuje povabilo Merklove tudi kot moralno sporno. ”Ljudi je skoraj spodbujala, naj plavajo proti Evropi,” je dejal in dodal, da je to tako dobro kot ruska ruleta. “Najdi si tihotapca in upaj, da se tvoj čoln ne potopi,” se sarkastično posmehuje profesor z Oxforda. ”Zdaj Nemčija pomaga predvsem napačnim – mladim moškim, ki so dovolj premožni, da tihotapcem plačajo na tisoče evrov. Pri tem pa odloča samo pravica močnejšega. Kdor se ne utopi med potjo, lahko ostane. Za humanitarne zahteve ni prostora,” je kritičen Paul Collier. “Če bi Merklova mislila resno, bi organizirala lete iz Jordanije in Libanona v Nemčijo” ”Teh moških bo pri povojni obnovi, npr. v Siriji, odločno premalo. Konec koncev so prodali vse, da pridejo v Evropo,” je dejal Collier in dodal, da če Merklova res želi, da bi veliko število beguncev spravila v Nemčijo na varno, bi morala organizirati lete iz taborišč v Jordaniji in Libanonu. In sicer za tiste, ki to najbolj potrebujejo. “Preden je Angela Merkel želela postati svetnica, je multikulturno družbo v Nemčiji označila kot neuspelo. Ne vidim, zakaj bi bilo treba to naenkrat spremeniti,” je dejal Collier. Raziskave kažejo, da v družbah z visokim deležem priseljencev solidarnost pada Profesor razlaga, da bi stalen pritok beguncev lahko ogrozil razredno povezanost med domačini. “Obstajajo jasni znaki, da solidarnost hitro pada v družbah z visokim deležem priseljencev,” je dejal. Collier pravi, da je razlaga za to preprosta: “Bogati gledajo na revne kot na skupino, s katero nimajo ničesar skupnega in ji ne želijo pomagati s prerazporeditvijo.” Gre za čudež nacionalne države, da ustvari skupno identiteto, ki omogoča solidarnost. A kot pravi Collier, bi preveliko priseljevanje ta dogovor ogrozilo. Meja med Jordanijo in Izraelom (foto: epa). Meja med Jordanijo in Izraelom (foto: epa). Predlaga drugo pot: denar in naložbe v Jordanijo in Libanon Da bi se izognili mračni prihodnosti, bi Collier ubral drugo pot: ”Evropa ima odgovornost, da pomaga državam, kot sta Libanon in Jordanija. Države, ki sprejemajo še večje število beguncev, naj ne bi utrpele nobene negativne finančne posledice.” Konkretno to pomeni razdeliti denar, izvesti naložbe, ustvariti delovna mesta in evropski trg odpreti za proizvode iz teh držav. Collier pa nima preveč upanja, da bi lahko Evropa sledila tej poti. “Nemčija je pomoči za Jordanijo pred dvema letoma celo prepolovila,” komentira. Collier še dodaja, da preden bo od močne nemške kanclerke prišla pobuda v tej smeri, bo morala vsekakor najprej premagati svojo človeško naravo, saj je večini težko reči: ”Naredil/a sem napako.‘’ Tako je to težko storiti tudi Angeli Merkel. M. K. Alpinist Jack Tackle: Pripravljen moraš biti na boj in trpljenje. A je vredno. Ameriški plezalec je opravil več kot 30 vzponov 20. februar 2016 ob 06:28 Ljubljana - MMC RTV SLO "Če si odločen uresničiti velikopotezne cilje in osvojiti različne vrhove v alpskem slogu, potem moraš biti pripravljen na to, da se boš bojeval, da boš trpel in da se boš moral spopasti z različnimi težavami. Toda - ko uspeš, sta zadovoljstvo in veselje, ki ju vzpon prinese, toliko večja," pravi ameriški alpinist Jack Tackle. Ameriški alpinist se je kot prvi vzpel po stenah Isis Face na Denaliju, Diamand Arete na Mt. Hunterju, Viper Ridge na Forakerju, Cobra Pillar na Mt. Barillu, Elevator Shaft na Mt. Johnsonu, North Face na Mt. Thunderju in drugih, udeležil pa se je tudi številnih odprav na različne konce sveta, kjer so opravili številne prvenstvene smeri. Za svoje dosežke je prejel številne nagrade, predava na različnih festivalih in se vse bolj posveča tudi mentorstvu. Ta teden je, v nasprotju z večino dni, veliko časa preživel pri miru, saj je bil član žirije na 10. festivalu gorniškega filma, kar je pomenilo, da je moral pogledati kopico filmov. Pa začniva najprej z vašo vlogo na tem festivalu. Je težko biti član žirije? No, to je delo. Predtem sem bil samo enkrat član žirije, in sicer na festivalu v Trentu, tako da se zavedam, da bom prihodnje tri dni cel dan gledal filme. Vreme je ravno primerno, saj dežuje. Po ogledu vseh filmov se bomo morali člani žirije dogovoriti in sprejeti pomembne odločitve. Je pa tudi zabavno. Nekatere filme sem že videl, večine pa še ne, tako da se tega veselim. V Sloveniji imamo odlične alpiniste, ko pa govorimo o filmskih predstavitvah njihovih dosežkov, pa jih ni veliko. Sami imate za seboj izjemne dosežke. Bi vas motilo, če bi vas med njimi ves čas spremljala kamera? To je zanimivo vprašanje. Ko sem začel plezati, so ljudje že začenjali snemati filme o plezanju, vendar pa je bila tehnika še zelo okorna. Kamere so bile zelo velike in težke, tako da je takrat za ljudi, kot sem jaz, ki nas je zanimal alpski slog plezanja, veljalo, da si moral izbrati: ali boš plezali ali snemal. V določeni meri to velja tudi danes. Je pa res, da je tehnologija močno napredovala in je snemati veliko laže. Recimo film A Line Across the Sky Alexa Honnolda in Tommyja Caldwella je odličen, pa sta uporabljala le majhno kamero. Vseeno pa dejansko ne vidimo posnetkov plezanja, v njem je veliko pogovorov na tleh, v bivaku, skratka mislim, da je zelo težko posneti dober film dejanskega plezanja. Naj omenim še en film, Meru, ki je dobil tudi nagrado na letošnjem festivalu Sundance. Gre za primer, ki jasno kaže napredek tehnike, ki je omogočila snemanje res dobrega filma o plezanju. Veliko je torej odvisno od tvojega lastnega prepričanja, kaj je pomembneje: da si v celoti osredotočen samo na plezanje ali da poskušaš del svojega početja deliti z javnostjo in torej snemaš film, vendar pa tako, da to ne vpliva preveč na plezanje. Če bi bili zdaj mlad alpinist na začetku kariere, bi snemali ali bi se še vedno posvetili samo plezanju? Mogoče. Mogoče bi, če bi začel plezati zdaj. Določene stvari so, zaradi katerih bi si želel snemati. Recimo, jeseni sem bil dva meseca v Indiji in smo posneli nekaj gradiva. V bistvu mislim, da je predvsem odvisno od vzpona: če gre za prvi vzpon, potem verjetno ne bi snemal, ker bi se želel v celoti osredotočiti na plezanje. Ne bi pa kategorično te možnosti izključil. Ljudje se pred kamero spremenijo, in če imaš v glavi, kaj boš naredil in rekel, z mislijo, kako bo to videti na filmu, potem to ni to. Je pa dejstvo, da to ni črno-bela zadeva. Ko običajni smrtniki gledamo gorniške filme, jih gledamo z drugačnega vidika: po navadi smo fascinirani nad krasnimi posnetki, ne znamo pa oceniti tehnične zahtevnosti vzpona, recimo. Kako pa vi gledate tovrstne filme? Oprema je lažja po teži in lažja za uporabo. Napisal sem nekaj besed o tem, kako sam razumevam slovenske alpiniste in njihove dosežke. Ena izmed novinark me je spraševala, ali poznam slovenski alpinizem. Nedolgo zatem, ko sem začel plezati, sem spoznal imena, kot so Tomo Česen, Janez Jeglič, Andrej Štremfelj, Franček Knez, saj je bil to svet, v katerem sem želel biti. Še bolj sem spoznal slovenske alpiniste, ko sem se pripravljal na vzpon na Mount Everest po zahodnem grebenu, kjer je šla kot prva leta 1979 jugoslovanska odprava, v kateri so bili Štremfelj, Zaplotnik, Belak in Stipe Božić. Skratka, že dolgo spoštujem in spremljam slovenski alpinizem. Res je neverjetno, da vas je samo dva milijona, pa imate tako veliko izvrstnih alpinistov. Ko smo šli na Everest leta 1983, smo poskusili posneti film. To je bila res izjemno velika in dolgo trajajoča odprava, ki je trajala tri mesece. Ker je bila odprava zelo velika, je bila tudi draga, zato smo poskušali čim bolj sodelovati z mediji in sponzorji. ABC naj bi takrat v živo predvajal dogajanje z gore, in sicer samo sliko, medtem ko zvočno to tehnično še ni bilo mogoče. Skratka, bil je res kompleksen projekt, ki je zajemal različne vidike in številne dejavnike, na koncu pa je kitajska televizija ABC-ju prepovedala, da bi prinesel svojo opremo, in vse skupaj je padlo v vodo. Tri tedne pred začetkom smo torej izgubili vso opremo, a smo se vseeno potrudili posneti film s kamero, ki je bila težka 14 kilogramov. Po tej odpravi sem se vrnil k bistvu: samo dva ali štirje plezalci, malo in lahka oprema in osredotočenost na vzpon. Če sem vmes posnel dobre fotografije, super, če ne, tudi v redu. Če primerjate to množično odpravo s svojimi drugimi, majhnimi odpravami, je psihološki vidik za plezalca verjetno popolnoma drugačen. Zdaj je priložnost, ko je lahko dokumentirati stvari na digitalni način, ki se lahko potencialno izogne negativnemu vplivu na plezanje. Toda še enkrat, če se nekdo pred kamero spremeni, potem to ni to, je pa res, da sicer to ni nujno slabo. Ne bom dvoličen in rekel, da ni super cilj, če želiš deliti videno oz. doživeto z drugimi. Enako je s pisanjem oz. nepisanjem ali (ne)fotografiranjem. Odraščali ste v Montani, ob omembi katere imamo pred očmi prekrasno pokrajino. Plezati ste začeli, če navedem vaše besede, precej pozno: okoli 20. leta. Kako vas je začaralo plezanje? Če bi imeli mi v ZDA tak sistem, kot ga imate vi že generacije, potem bi začel plezati že veliko prej, toda pri nas se je res majhen odstotek ljudi sploh srečal s plezanjem. Jaz sem na plezanje naletel po naključju. Moj oče je delal za gozdno službo, ki je del vladnih služb, in sicer je bil raziskovalni znanstvenik, ki je proučeval drevesa. Ker so ga zanimali narava, lov, kampiranje in preživljanje poletij v gorah, sem tudi jaz odraščal z njimi. Še preden sem začel plezati, je bilo zame popolnoma naravno, da sem želel biti v gorah. Sicer si želim, da bi začel plezati prej, toda tega pač ne morem spremeniti (smeh). Če zdaj pogledate nazaj, si sploh lahko predstavljate, da bi lahko počeli kaj drugega?Hm, dobro vprašanje. Pogosto pravim, da sem imel veliko srečo, da sem razmeroma zgodaj našel nekaj, kar me je popolnoma navdušilo in od česar sem lahko živel. 30 let sem imel tudi službo, ki je bila povezana z naravo, ki sem jo lahko usklajeval s plezanjem. Ko sem začel plezati, nisem vedel, kako bom živel od tega, ampak vedel sem, da bom. To so bili časi, ko v ZDA še ni obstajal pojem sponzoriranja. Ne znam si predstavljati, da bi počel kaj drugega. V najstniških letih so me zanimali ekipni športi, toda ko sem začel plezati, so me nehali, mi je pa fizična pripravljenost potem pomagala. Res ne vem, kaj bi počel, če ne bi plezal. So vas gore naredile boljšega človeka? Rad bi tako mislil. Mislim, da so me znanje in izkušnje, ki sem jih bil deležen v gorah, naredili boljšega, tako bi rad verjel. Življenje vsakemu pripravi različne izzive in ga popelje v nenavadne okoliščine. Kot sem bil mlajši, sem bil precej sebičen. Predvidevam, da je določena mera sebičnosti v alpinizmu nujna? Mislim, da je določena mera samozaverovanosti in osredotočenosti nase - to se sicer lahko pojmuje kot biti sebičen - dejansko običajna za skorajda vse stvari, ki jih počne človek, če jih počne dobro. To velja tako za raziskovalno znanost, pisanje, za vse. Če hočeš biti v nečem res dober, se moraš nečemu drugemu odpovedati. Ne moreš biti v vsem na vrhu. Zame je bilo to večinoma pozitivno, ne pa vedno. Na Aljaski ste opravili številne vzpone ob svetlobi severnega sija, plezali ste tudi po številnih drugih koncih sveta. Zakaj Aljaska? Za nas z zahoda ZDA je Aljaska logična, saj je blizu Montane, kar pomeni, da je logistično laže, ni bilo treba menjati denarja in urejati dokumentov. Bilo je torej naravno, da sem se po domačih gorah na zahodu ZDA odpravil na Aljasko. Toda ni bilo samo to. V obdobju, ko sem šel tja, je bilo tam še veliko neodkritega, številni vrhovi in smeri so bili še nepreplezani. Če danes nekoga zanima tovrstno plezanje in pogleda na zemljevid preplezanih smeri, je to čisto drugačen pogled kot pred 30 leti. Torej, bili smo srečneži, da smo bili na pravem mestu ob pravem času. Himalajski vrhovi so drugačni, na Aljaski je recimo tudi veliko bolj mrzlo, zaradi lege na severu pa je tudi veliko dlje svetlo poleti. To je odprlo vrata možnostim za drugačne podvige, saj je bilo svetlo in se ni bilo treba ustavljati. Skratka, ko govorimo o Aljaski, je z njo povezanih kar nekaj specifičnih razmer, ko govorimo o plezanju. Mene je dejansko zadela, če se lahko tako izrazim. Omeniti moram tudi Bradforda Washburna, ki je bil znanstvenik, plezalec in fotograf, ki je posnel izjemne črno-bele fotografije ... res so me navdihnile! Ko sem spoznal Washburna, sem se nalezel njegovega navdušenja. Takrat še ni bilo Google Eartha. Kako ste se psihološko spopadli s položajem, ko vam v steni ni šlo? Ali pa recimo, ko ste plezali na Aljaski in je bilo ves čas svetlo in ste padli "noter" in bi kar plezali in plezali? Obrniti se moraš. Če boš nadaljeval, bo to napačna odločitev. Psihična pripravljenosti je načeloma tista, ki loči dobrega od izvrstnega plezalca, določena stopnja fizične pripravljenosti je že predpogoj. Sem povprečen plezalec, je pa res, da sem zelo trmast, ko govorimo o doseganju ciljev. To je tudi razlog, da sem se vrnil na določene stene večkrat, dokler mi ni uspelo. Mislim, da je to del alpinizma, se mi zdi, da je to nujno, sicer ne boš uspešen kot profesionalni plezalec. Si pa seveda lahko v vsakem primeru ljubiteljski plezalec, kar je tudi krasno. Če si odločen uresničiti velikopotezne cilje in osvojiti različne vrhove v alpskem slogu, potem moraš biti pripravljen na to, da se boš bojeval, da boš trpel in da se boš moral spopasti z različnimi težavami. Toda - ko uspeš, sta nagrada in veselje, ki ju vzpon prinese, toliko večja. Zame je bil to zanimiv izziv. Grem stavit, da sem moral na polovico smeri, ki sem jih opravil, plezati več kot enkrat. Torej, moraš se spopasti tudi z neuspehom, z vprašanjem, kdaj odnehati, skratka, veliko je življenjskih podukov. Nisem več mlad. Dejstvo, da še vedno plezam, je še dodaten izziv zaradi tega. Kaj je za vas največja nagrada? Odgovor ni enoznačen. Leta 2009 sva šla skupaj s prijateljem, ki je pol leta starejši od mene, na Aljasko in opravila kup dobrih vzponov. Da lahko pri svojih letih še vedno to počneva, je že samo po sebi nagrada. Večina ljudi, ki pleza take smeri, so 15, 20 ali 30 let mlajši. Lagal bi, če bi rekel, da nisem hvaležen za to. Ko sva šla pred meseci v Indijo, sva bila tik pod vrhom sedemtisočaka, a sva se morala 150 metrov pod vrhom, ki bi ga osvojila kot prva, obrniti. To je frustrirajoče. Velika nagrada zame je tudi možnost, da imam priložnost, da lahko zdaj učim mlajše plezalce, da sem dejaven član v ameriškem alpinističnem klubu, da sem član odbora, ki podeljuje štipendije, pa tudi nagrade za dosežke v alpinizmu. Tudi te stvari mi prinašajo res veliko zadovoljstva. Steve House, ki je moj prijatelj, je ustanovil nepridobitno organizacijo za mentorstvo plezalcem, kar je v Evropi že močno razvito, v ZDA pa veliko manj. Načrtujem, da se bom bolj posvetil tudi temu področju. Ukvarjam se tudi s pisanjem o svojih vzponih, kar ni enostavno, a tudi prinaša veliko zadovoljstva. Koliko časa zdržite pri miru doma? V bistvu sem precej len, rad ležim na kavču. Pred dvema letoma in pol sem se upokojil, in od tedaj zelo veliko potujem. Že prej sem veliko potoval, tudi zaradi službe, zdaj pa veliko predavam. Rad potujem in spoznavam nove kraje. Pred prihodom v Ljubljano sva šla z ženo dva tedna plezat v Arizono, zdaj sem tu. Kako pa se vaša žena spopada s tem, da vas večino časa ni? Predvidevam, da ni lahko biti žena plezalca. Krasna je, zelo razumevajoča. No, tudi žena trgovskega potnika ni lahko biti. Poročen sem bil trikrat, moja zdajšnja žena se prav tako ukvarja s poklicem, ki je podoben mojemu, tako da bolj razume moj ritem življenja. Skušava početi različne stvari skupaj, kar se mi zdi nujno. In rada pleza, kar je super. Skupaj se zabavava. Dolgo sem potreboval, da sem jo našel. Ksenja Tratnik Umrla je pevka Tatjana Gros Pevka iz zlate generacije slovenskih izvajalcev v času Slovenske popevke je umrla v 68. letu starosti. V. U., STA sre, 27.01.2016, 10:30 Ključne besede: [Delosled] Tatjana Gros, [Delosled] Slovenska popevka, [Delosled] glasba Umrla je pevka Tatjana Gros Tatjana Gros. Foto: Igor Zaplatil/Delo Včeraj je v 68. letu starosti umrla slovenska pevka Tatjana Gros. Grosova spada v zlato generacijo slovenskih izvajalcev. V spomin mnogih se je zapisala s pesmijo Zato sem noro te ljubila, s katero je zmagala na Slovenski popevki. Grosova se je rodila 21. marca 1948 v Novem mestu. S petjem je bila povezana že v osnovni šoli, kjer je prepevala kot solistka in zborovska pevka. Po končani gimnaziji in nižji glasbeni šoli, kjer se je učila igranja klavirja, je v rojstnem mestu sodelovala s skupino Dizzy Combo in se že z 19 leti začela poklicno ukvarjati z glasbo. Na Slovenski popevki je prvič nastopila leta 1967 s popevko Klic iz davnin avtorja Janeza Jemca. Tri leta kasneje je na istem festivalu zapela Ljubim te, leta 1973 pa je s popevko Jožeta Privška Zato sem noro te ljubila na Slovenski popevki zmagala po izboru mednarodne žirije. Avtor besedila pesmi je Miroslav Košuta. Na Slovenski popevki je sodelovala še leta 1974, tudi s Privškovo skladbo Zelena leta, za katero je besedilo napisala Elza Budau. Zanjo je prejela prvo nagrado strokovne žirije. Pozneje se je ukvarjala z duhovnostjo in ezoteriko. Je soavtorica knjige Svetlobni križi in drugi čudeži, ki je izšla leta 1999. Več tisoč protestnikov v Šenčurju: Šefic migrante pozdravlja, župane odslavlja 20. 2. 2016, 10:35 - osveženo: 20. 2. 2016, 16:30 Prebivalci Šenčurja in Kranja so se zbrali na protestnem shodu pred poslopjem nekdanjega Baumaxa v Šenčurju. Notranje ministrstvo je namreč napovedalo, da bi v omenjenem objektu lahko uredili center za migrante. Več tisoč krajanov se je zato s transparenti zbralo na protestu, kjer so glasno in odločno vzklikali: “Kako dolgo bomo še hlapci?” Več tisoč protestnikov se je pred poslopje nekdanjega Baumaxa pripeljalo kar s traktorji. Opremljeni so bili s številnimi transparenti z napisi, kot so “Šefic, nisi sončni kralj” in “Migrante pozdravlja, župane odslavlja”. Eden izmed protestnikov je za naš portal povedal, da Gorenjska ne želi migrantov. “Tisti, ki to želi, naj jih zaradi mene tisoč sprejme na svoj dom,” je bil kritičen. Protestnike so prišli podpret tudi poslanci Andrej Čuš, Marko Pogačnik, Žan Mahnič in Branko Grims. Slednji je izrazil upanje, da bo Šefic protestnike slišal in poslušal. “Navsezadnje je tudi on Kranjčan,” je pripomnil. Mahnič pa je dejal, da dejstvo, da za migranta država nameni 830 evrov, za upokojenca pa 440, ne potrebuje dodatnega komentarja. Pobudo Gorenjska je proti migrantskemu centru na družabnem omrežju Facebook spremlja več kot 5 tisoč ljudi. V eni izmed objav so pozvali k mirnemu in kulturnemu shodu, saj ta “služi kot jasno sporočilo vladi, da migrantskega centra tu ali kjerkoli v Sloveniji ne dovolimo”. Preberite tudi: Kakšni so razlogi proti nastanitvenemu centru za migrante v Kranju? Poslopje je kot neprimerno za namen nastanitvenega centra označila tudi policija. Nasprotovanje migrantskemu centru na omenjenem območju so sicer že izrazili tudi v občini Kranj, kjer so ocenili, da lokacija ni primerna iz varnostnih in razvojnih razlogov. 1 od 8 Tudi v kranjskem odboru SDS odločno proti migrantskemu centru Razloge proti migrantskemu centru so navedli tudi v kranjskem odboru opozicijske SDS. Izpostavili so, da se objekt nahaja na križišču avtoceste ter regionalne ceste, ki vodi na letališče, in je varnostno povsem neprimeren. Lokacija in namembnost objekta, ki je namenjen trgovski dejavnosti, sta namreč po njihovem povsem neustrezni za namestitev migrantov. “Pravica do varnosti in spoštovanja osebne integritete je temeljna ustavna pravica vsake državljanke in državljana Republike Slovenije in nikakršen interes tujcev ali tujih držav ni in nikdar ne more biti nad to pravico,” so še opozorili v SDS Kranj, ki mu predseduje poslanec Branko Grims. Predsednik vlade Miro Cerar je po današnjem shodu v pogovoru za TV Slovenija znova poudaril, da je Slovenija varna in da se državljanom ni treba bati. Kot je poudaril, je normalno, da je treba del migrantov začasno namestiti, da jih lahko nato spustimo naprej. N. K. Tokrat so v Siriji spravili begunce v dir Rusi. Vendar rusofili tega ne priznajo. Še vedno me zanima zakaj ni Cerar z RTV-jem prišel pred protestnike povedati, o "varnosti pred migranti" ? (Tam bi lahko pomiril množico.) Vidim da je rudečim cvetovom začelo ta zadnjo stiskat, sedaj je treba nadaljevati s protesti in to v čim večjem številu udeležencov! Aja! Kaj pa sovražni govor danes po rudečih forumih...eh ko "naši" širijo sovražnost ni to nič, ko pa mi pišemo resnico smo pa sovražni....za kozlat! Revolucionarna terapija proti raku z velikimi obeti in nevarnostmi Genska manipulacija limfocitov 20. februar 2016 ob 16:37 Ljubljana - MMC RTV SLO Poskusna imunoterapija na bolnikih s krvnim rakom je dala izjemne rezultate. Pacientom le nekaj mesecev pred smrtjo se je bolezen skoraj umaknila. Toda peščica med njimi je umrla zaradi stranskih učinkov. Ameriški raziskovalci so predelali imunski sistem posameznih bolnikov tako, da se je osredinil natančno na vrsto raka, ki jih je prizadel. Takšno "živo" imunoterapijo so izvedli pri 29 bolnikih in kar pri 27 se je bolezen trajno ustavila, so sporočili s Centra za raziskovanje raka Fred Hutchinson (FH). Za sodelovanje so se lahko prijavili le tisti pacienti, katerih pričakovana življenjska doba je takrat znašala le še nekaj mesecev, naj bo zaradi neučinkovanja preostalih terapij ali pa zaradi ponovnega zagona bolezni. Poskus sam pa se je začel že leta 2013, kar pomeni, da so napoved krepko presegli. Kako prepoznati limfom in levkemijo? Zlahka ju zamenjamo za prehlad. Raziskava še vedno poteka, izidi niso objavljeni še v nobeni znanstveni reviji. Njeni avtorji so se odločili vmesne izsledke razkriti na letnem srečanju Ameriškega združenja za razvoj znanosti (AAAS). Pomembno odkritje slovenskih raziskovalcev o delovanju rakavih celic pri limfomih Metodo zdravljena je 25 let iskal in razvijal Stanley Riddel. Pravzaprav poskus, o katerem poročamo, poteka zato, da se dokaže njeno varnost (ali nevarnost). Za zdaj kaže, da bo imunoterapija novi "svetilnik terapije proti raku", so zapisali na FH-ju. Da bi omejili previsoka pričakovanja pa so še dodali: "Tako kot kemoterapija in obsevanja pa ne bo reševala vseh težav." Usmerjanje obrambe na določeni cilj In kaj natančno so raziskovalci FH-ja, ki sodeluje z ameriškim državnim National Cancer Institute, sploh storili? Najprej so vsakemu posameznemu zdravljencu iz krvi odvzeli obrambne celice, bele krvničke. Te v telesu skrbijo za boj proti vsiljivcem, torej bakterijam in izrojenim celicam. Natančneje, FH-jevi raziskovalci so se osredinili na posebno vrsto belih krvničk, imenovano limfocit T. Ta skrbi za prepoznavanje tujkov v telesu in tako za odziv na nevarnosti, proti katerim je telo razvilo pridobljeno imunost. Limfocit T potuje po telesu po krvi in išče tujke, ki jih že prej ujamejo posebne predstavitvene celice. Toda ko najde kakšnega, denimo poškodovano celico ali bakterijo, je ne napade. Najprej "pogleda", ali je res njegova "osebna" tarča, s preverbo antigena. Antigen je tisto, kar pri limfocitih sproži alarm, imunski odziv, in pri limfocitih T mora biti antigen le določene oblike. Znanstveniki so z limfociti T izvajali gensko inženirstvo: reprogramirali so jih v ubijalce rakavih celic. Nanje so namestili umetno sintetizirane molekule, s katerimi so določili, da prepoznajo antigen točno določenega raka - in ga napadejo. Glede na konkreten vrsto raka, za katero je zbolel vsak posameznik, so njegove limfocite ustrezno prilagodili: akutna limfoblastna levkemija, nehodgkinov limfom in kronična limfocitna levkemija. Hiter učinek Pri akutni limfoblastni levkemiji so, kot omenjeno, po infuziji 27 od 29 pacientov izginile vse sledi raka v kostnem mozgu. 19 od 30 pacientov z nehodgkinovim limfomom je izkazalo delen ali popoln odziv na zdravljenje. Pri nekaterih bolnikih je infuzija poskrbela za izginotje tudi po kilogram tumorske mase v relativno kratkem času po vnosu učinkovine. Prednost metode je tudi v tem, da se predelani limfociti T po vnosu v telo množijo sami - zdravilo je treba vnesti le enkrat, v nasprotju s ponavljajočimi se kemoterapijami, ki znova in znova zastrupljajo telo, upajoč, da se pri tem tumorji uničujejo hitreje. Na FH-ju so še zapisali, da so pri tem ubrali poseben pristop z dvema posebnima tipoma limfocitov T, ki je poskrbel za močnejši in trajnejši imunski odziv proti tumorjem. Uničujoči stranski učinki Limfociti T seveda lahko tudi sami, brez človeškega poseganja, najdejo spremenjene, torej rakave celice in sprožijo imunski odziv. Pogosto se zgodi, da rakave celice odpravijo tako zgodaj, da se tumor sploh ne razvije. Toda naravni odziv je včasih prešibak ali pa premalo vztrajen, da bi lahko premagal tuje tkivo. Limfociti T se lahko iztrošijo, še preden je tumor uničen, poleg tega rakavo tkivo skriva nekaj lastnih trikov, s katerimi se izogne "besu" telesa. Med drugim običajne uravnalne mehanizme, ki preprečujejo premočan imunski odziv. Na inštitutu FH so pojasnili, da je sveži uspeh rezultat dolgoletnega in počasnega umerjanja postopka - predvsem z vidika negativnih posledic. Stranski učinki so namreč lahko hudi, poudarja ustanova, od poškodb živčevja, vročine do padca krvnega tlaka. Na začetku, ko odmerjanje še ni bilo dovolj rafinirano, je kar sedem pacientov potrebovalo oskrbo na intenzivni negi. Po poročanju BBC-ja sta dva pacienta umrla ravno zaradi premočne imunske reakcije. Takšni stranski učinki so lahko včasih še sprejemljivi, ko gre za ljudi blizu smrti in povsem brez drugih možnosti zdravljena, v drugih primerih pa ne. Na FH-ju sicer pravijo, da so skozi čas razvili metode s precej manj negativnimi posledicami in da že pripravljajo nove tipe spremenjenih celic, ki naj bi obetali še učinkovitejše zdravljenje. A dokler izidi ne bodo javno objavljeni, velja zmerna previdnost. Al. Ma. Umberto Eco: Italija in svet žalujeta za eruditom Sožalja pritekajo z vsega sveta 20. februar 2016 ob 16:02 Rim - MMC RTV SLO/STA Italija danes žaluje za pisateljem in filozofom Umbertom Ecom, ki je v petek zvečer v Milanu umrl za rakom. Ecu se je poklonil premier Matteo Renzi, o pokojniku se je razpisal tudi časnik La Repubblica, zastave v Ecovi rodni Alessandrii pa so spuščene na pol droga. Premier Matteo Renzi je Eca, ki je nekoč pisanje uspešnic označil kot nekaj, kar počne ob koncih tedna, češ da je po poklicu filozof, označil za "sijoč primer evropskega intelektualca, izjemen um z neutrudnim darom za napovedovanje prihodnosti." Slovo italijanskega pisatelja in iskalca smisla Umberta Eca Ecovi prijatelji se ga spominjajo kot prijaznega človeka, ki je užival tako ob kozarčku viskija kot ob duhovitih besednih igrah. Kot pravijo, je imel tudi dober smisel za humor. Zadnja leta se je po prejemu kakšne od nagrad pogosto šalil: "Od zdaj naprej samo še Nobelova nagrada ali pa nič." Nobelove nagrade sicer ni nikoli prejel, so pa Eca zelo spoštovali po vsem svetu, predvsem po zaslugi velike uspešnice, romana Ime rože, po katerem je bil posnet tudi film v režiji Jean-Jacquesa Annauda s Seanom Conneryjem v glavni vlogi. V filmsko adaptacijo se ni vmešaval Francoski režiser Annaud je v svojem poklonu pokojniku Eca označil za izjemno osebo, ki mu je dovolila svojo zgodbo prenesti na filmsko platno. "Skupaj sva obiskala veliko samostanov, imel je neverjetno energijo," je Annaud povedal za radijsko postajo France Info in dodal: "Pri režiji filma mi je pustil povsem proste roke, tudi pri izbiri glavnega igralca Seana Conneryja, nad katerim ni bil navdušen. Toda ko je videl film, je dejal, da je bil Connery najboljša izbira." Časnik La Repubblica, za katerega je Eco pogosto pisal, se je pisatelju poklonil z besedami, da je svet izgubil enega izmed najpomembnejših avtorjev sodobne kulture. V Ecovem rodnem mestu Alessandria v italijanski deželi Piemont so danes zastave spustili na pol droga. Ecovo družinsko ime naj bi bilo etimološko kratica latinske besedne zveze "ex caelis oblatus" ali, po naše, "darilo iz nebes". Še sedaj se spomnim ko se bil na njegovem predavanju v Cankarju. Res vrhunsko. To je Nigerijec, ki podarja denar, je vedno nasmejan in v Šiško hodi v … 20. 2. 2016, 5:00 12 Facebook Twitter Blessing Chibuike Eleke (foto: NK Olimpija). “Moraš znati ljubiti ljudi. Vseskozi sem vesel in nasmejan, ker če si sam jezen, so jezni tudi ostali ljudje okoli tebe. Če si jezen, se smej – smeh bo prišel do srca,” pravi Blessing Chibuike Eleke, nogometaš Olimpije, ki je včeraj ostal brez svojega prijatelja, Nigerijca Ezekiela Hentyja, ki je odšel v Rusijo. Čeprav je najdražji prestop – ki je prestopil iz enega v drugi slovenski klub – je pri svojih 19 letih zelo zrel človek. Gre za zelo skromnega fanta, ki je v vsakem trenutku zelo nasmejan. Prva uradna tekma v dresu ljubljanske Olimpije ga čaka prihodnji konec tedna v nedeljo v Stožicah, saj ga čaka obračun proti Kopru. Zdaj je že več kot en mesec, odkar ste se preselili v Ljubljano. Kako se počutite v novem okolju? Vsi so zelo prijazni do mene in vse zaenkrat deluje dobro. Sicer pa delamo trdo, da bomo na koncu prvaki. To leto bo Olimpija prvak. Že kaj pogrešate Novo Gorico? Ja, včasih jo že kar malce pogrešam. Pravzaprav jo malce moram pogrešati, saj sem tam začel. Vem, da bo moje življenje sicer takšno, da se bom kar naprej selil. Že zdaj sem se veliko, tako da to zame vendarle ni nekaj novega. Nedavno je v javnost prišla zgodba o tem, kako ste večkrat darovali denar za ljudi v Domu upokojencev Gorica. Odkod ta Vaša dobrodelnost? Vsak mora živeti svoje življenje. Tega sem se naučil od mame in očeta. Vedno smo radi dali tistim, ki niso imeli. To počnem še zdaj. Ljudje ne razumejo, da moraš v tem življenju dajati, ne le sprejemati. Ne moreš obdržati denarja zase, ampak ga moraš dati tistim, ki ga nimajo. Ljudje včasih ne razumejo, da če imaš, moraš dati – tako je življenje lepše za vse. Bog blagoslovi vse. To bom počel še naprej. Zapis direktorja Doma upokojencev Nova Gorica Bojana Stanteta o tem kako je Blessing Eleke podarjal denar (foto: facebook). Zapis direktorja Doma upokojencev Nova Gorica Bojana Stanteta o tem, kako je Blessing Eleke podarjal denar (foto: facebook). Ste že pred tem velikokrat darovali denar? Ne, zame to ni bilo prvič. V Nigeriji je moja družina to počela vseskozi. Če mi Bog omogoči, da lahko nekaj podarim, moram to podariti. Tudi sam sem dobil. Ko sem bil v Novi Gorici v cerkvi, sem dobil ta občutek, da moram stalno podarjati, to kar imam. Omenili ste mamo in očeta, ki sta Vam podarila kar devet bratov in sester. Bili smo velika družina – imam tri brate in štiri sestre, tako da smo desetčlanska družina. Moja družina je zelo velika (smeh). Imel sem normalno otroštvo, mama in oče sta kristjana. Imeli smo preprosto življenje, že takrat pa smo radi darovali, če smo le lahko in to počnemo še danes. Sem skromen, ne hodim ven in živim za svojo družino. Tu zaslužite kar nekaj denarja. Ali ga pošiljate svoji družini v Nigerijo? Seveda. Včasih mi povedo, da kaj potrebujejo in jaz jim to priskrbim, sicer pa vsi živimo preprosto življenje. Kar imaš danes, podariš. Kakšni pa so Vaši spomini na otroštvo in rodno Nigerijo? V Nigeriji imamo vse, je zelo lepa dežela. Če imaš denar, je vse nekoliko lažje, toda če zaupaš v Boga, lahko uspeš. Trdo moraš garati in delati, toda zame je to nekaj normalnega, tega sem navajen. Se želite po koncu svoje kariere vrniti nazaj domov? Za zdaj ne morem reči ničesar. V Sloveniji mi je všeč in mi pomeni veliko, saj sem se tu razvil v nogometaša. Kdaj pa ste dobili svojo prvo žogo? Prvo žogo sem dobil, ko sem bil star 15 let. V klubu sem bil kapetan in takrat sem jo dobil. Kakšne so pa bile Vaše žoge pred tem? S čim ste otroci igrali nogomet? Pravimo ji ‘blada’. Gre za nekakšno žogo iz gume in je zelo trda. To so bile naše prve žoge, preden smo dobili tiste prave. Kdaj pa ste začeli sanjati, da boste postali profesionalni nogometaš? Ko sem bil star 14 let, naredil sem vse za to, da sem lahko igral nogomet. Bilo je trdo in težko, ampak danes sem na dobri poti. Še naprej se zelo trudim. Takrat so mi rekli, da ne smem ven, ko sem želel igrati nogomet; rekli so: “Ne smeš tja!” in tako dalje. Danes sem tu, kajti če si nekdo nečesa res zelo močno želi, mu tega ne moreš vzeti. Lahko ga tepeš in zadržuješ, vendar se bo vseeno premikal. Takšno je življenje, zdaj so vsi veseli zame. Blessing Eleke (na sredini) si je izbral številko 99 (foto: NK Olimpija). Blessing Eleke (na sredini) si je izbral številko 99 (foto: NK Olimpija). Vseskozi omenjate Jezusa – kaj Vam pomeni vera? Jezus pomeni ljubezen, ker Jezus je ljubezen. Ljubezen je vse, vendar tega nekateri ljudje ne razumejo. Karkoli naredimo v tem življenju, moramo vedeti, da smo vsi eno. Ni pomembno, ali si črn ali bel ali rumen. Vsi živimo svoje življenje, toda ljubezen je največja. Pomembne so tri stvari: vera, upanje in ljubezen. Če vzameš ljubezen, si podrl vse. To me je naučil duhovnik v cerkvi, kamor sem hodil. Ljubezen je največja. Čeprav zdaj govorijo o meni, sem skromen. Moraš znati ljubiti ljudi. Vseskozi sem vesel in nasmejan, ker če si sam jezen, so jezni tudi ostali ljudje okoli tebe. Če si jezen, se smej – smeh bo prišel do srca. Imate tudi svoj slogan, ki ste ga nosili že na majici pod dresom. Res je, to je bilo na tekmi proti Kopru. Moj napis je “I love Jesus” in to zato, ker imam rad Jezusa in če ga imaš rad, moraš to pokazati. Tako to počnejo tudi Ronaldinho, Neymar in drugi. Ste zelo zelo verni. Ali razmišljate, da bi postali duhovnik oziroma pastor, kot je to na primer mariborski kapetan Marcos Tavares? Ne, menim, da to lahko postaneš le, če se za to počutiš poklicanega. Ne moreš kar postati duhovnik, ampak te mora Bog poklicati. Prihodnjo soboto bomo pred naš mikrofon povabili mariborskega kapetana Marcosa Moralesa Tavaresa. Vedno ste nasmejani, pa ste vedno veseli tudi v svoji notranjosti? Ja, vedno sem vesel in nasmejan – nekateri ljudje to razumejo, spet drugi ne. Ljudje me včasih sprašujejo, kako sem lahko vseskozi vesel. Jezni so, ker sem vseskozi dobre volje. Pravijo “Grrr, kaj je to, da si vseskozi vesel?” Vera Vam pomeni veliko in tudi zdaj, ko ste v Ljubljani, ste že našli svojo novo domačo cerkev. Ja, v cerkev grem v Šiško (predel Ljubljane – op. a.). Že nekaj časa ste v Sloveniji, družite se s Slovenci, greste v cerkev, prelistate tudi časopis – Vam je slovenski jezik že postal domač? Ja, razumem nekatere besede. Ko imam čas, sem vesel, če se lahko kaj naučim, saj se zelo rad učim novih stvari. Katere slovenske besede že poznate? Dober dan, dobro jutro, ‘ajde’, dober tek, kako si … Od tujih jezikov znate samo angleško? Ja, govorim samo angleško. Toda če srečam prijatelja v Nigeriji, govorim ‘pidgin’ angleščino, ki je sicer angleščina, vendar bolj polomljena. V Nigeriji obstaja ogromno jezikov, pravzaprav ima vsako mesto svojega. Jaz na primer pripradam plemenu Igbo. Blessing Chibuike Eleke bo prvo uradno tekmo v dresu Olimpije odigral naslednjo nedeljo, ko v Stožice prihaja Koper (foto: NK Olimpija) Blessing Chibuike Eleke bo prvo uradno tekmo v dresu Olimpije odigral naslednjo nedeljo, ko v Stožice prihaja Koper (foto: NK Olimpija). Kdo pa je Vaš nogometni vzornik? Meni najljubši nogometaš je Lionel Messi. To pa zato, ker zaradi njegove bolezni nihče ni verjel, da lahko postane eden najboljših nogometašev na svetu. Bog včasih poskrbi tudi, da kaj nemogoče postane mogoče. Zanj so vsi rekli, da ne bo dober nogometaš, vendar če si človek nekaj močno želi, lahko to tudi postane. Prihodnji vikend se nadaljuje Prva liga. Lahko navijačem obljubite, kolikokrat boste zadeli? Ne, zase ne morem nič reči. Potrudil se bom, da bom zadel čim večkrat, vendar je to Božja volja. *I love Jesus (ang.) – rad imam Jezusa Rok Virag Klemen Slakonja: "Cenzurirali so me samo enkrat. Ko je šlo za določenega politika." Intervju z voditeljem Eme 24. februar 2016 ob 07:44 Ljubljana - MMC RTV SLO "Igral sem Gildenkranza, Jošta, Tiča, drugorojenega sina in Godrnjavčka in ko sem mislil, da nižje ne gre, sem zdaj dosegel najnižjo točko - igram Klemna Slakonjo," v svojem monologu v Kralju Ubuju o minornih vlogah, ki jih dobiva, jadikuje Slakonja. Slakonja je tip estradnika, ki se mu natakarica nasmehne in rahlo zardi, ko jo ob vstopu pozdravi. Je človek, čigar imitacije smo si tudi po oddaji, v kateri jih je lansiral, naslednji dan vrteli na Youtubu, in je človek, ki mu je uspelo povzdigniti Misijo Evrovizijo in Emo leta 2011 v zelo gledljivo, da ne rečem zabavno oddajo. In popolnoma svoboden bo tudi pri svojem novem spletnem projektu (lastni Youtube kanal), ki ga bo sprožil prav z Emo. Idej mu ne manjka, in tudi zato, ker je bila njegova imitacija Slavoja Žižka tako nepričakovano uspešna v tujini, bo meril (tudi) na tuji trg. Slovence se je naveličal imitirati, pravi. Zdaj se bo osredotočil na tuje zvezdnike - že na Emi. Koga se bo lotil, pa preverite v soboto! Ivo ne trolaj Ce bi kdo imitiral Tita bi dobil pocitnice na jadranu, no pa se nekaj je takih nedotakjivih in podpora ljudstva nima nobene zveze z dobrosrcnostjo SFRJ vodstva. Enostavno si dobil pocitnice za napacne besede, imitacija na TV bi bila v tistih casih enostavno nemogoce, kdorkoli bi si upal kaj takega storit gre cela ekipa plus direktor pa se kaka tajnica dobijo oddih ves kje. Seveda ce si kdaj dozivel Yugo bos to vedel, glede na tvoje izjave pa predvdevam da si lethik po 90' Weird Klemen Slakonjič? Slakonji predlagam, da prične zbijat enako težke politikantske štose iz Kučana. Tokrat mu ne bo treba tega početi iz lažnih osnov ... je dovolj resničnega materiala. In bomo videli kako deluje cencura RTV ali pa POP. Drugače pa sem presenečen da so ga na milijonkrat dokazano levičarskem RTVju cenzurirali. Je pa res da je levičarski bolj informativni program kjer kraljuje Šetinc. Slakonja je isti kot Vid Valič, velik privrženec levice, na tem gradi politične štose. Sicer se pa spomnimo kako je Vid Valič promoviral SMC, no sedaj pa imamo vlado SMC... Je pa res da vedno prestavim če vidim da je spet ista imitacija desnega politika. V tujini se komiki norčujejo iz oblasti, pri nas pa iz desnice. Še en režimski dvorni norček s povprečnim humorjem za povprečne množice pač. Tako pa se z davkoplačevalskim denarjem nagrajuje režimsko hlapčevske kadre kalibra Partljič - velja za takorekoč celotno slovensko medijsko estrado, ki jih tuji prosti trg ne bi kupil, tudi če bi bili zastonj. Kopitar se je vrnil z odločilnim zadetkom Prednost pred Anaheimom štiri točke 24. februar 2016 ob 08:11, zadnji poseg: 24. februar 2016 ob 09:18 Los Angeles - MMC RTV SLO Anže Kopitar se je po tekmi odmora zaradi poškodbe vrnil na led in prispeval svoj peti zmagoviti zadetek v sezoni. Los Angeles je premagal Calgary z 2:1. Odločitev je padla ob koncu druge tretjine, ko je Hrušičan premagal Jonija Ortia ob igralcu več na ledu. To je njegov 18. gol v sezoni in 52. točka na 58 tekmah. Kopitar je od začetka sezone 2011/12 izpustil le pet od 413 tekem. Vsi zadetki so padli v razmiku osmih minut druge tretjine. Kralje je v vodstvo popeljal Luke Schenn, dobri dve minuti pozneje pa je izenačil Sean Monahan. Razmerje v strelih na gol je bilo 37:23 v korist Los Angelesa. Kingsi so prednost pred Anaheimom na vrhu Pacifiške divizije povečali na štiri točke. Pred obračunom z Racmani v nedeljo bo Los Angeles doma igral še z Edmontonom in Buffalom. LOS ANGELES - CALGARY 2:1 Schenn 30., Kopitar 38.; Monahan 32. NEW JERSEY - NY RANGERS 5:2 CAROLINA - PHILADELPHIA 3:1 TORONTO - NASHVILLE 2:3 DETROIT - COLUMBUS * 2:1 TAMPA BAY - ARIZONA 2:1 MINNESOTA - NY ISLANDERS 1:4 WINNIPEG - DALLAS 3:5 EDMONTON - OTTAWA 1:4 * - kazenski streli Tekme 24. februarja: WASHINGTON - MONTREAL BOSTON - PITTSBURGH COLORADO - SAN JOSE ANAHEIM - BUFFALO VZHODNA KONFERENCA ATLANTSKA DIVIZIJA T Z P PK To FLORIDA PANTHERS 59 34 18 7 75 TAMPA BAY LIGHTNING 60 34 22 4 72 DETROIT RED WINGS 61 30 20 11 71 METROPOLITANSKA DIVIZIJA WASHINGTON CAPITALS 58 44 10 4 92 NEW YORK RANGERS 60 34 20 6 74 NEW YORK ISLANDERS 58 32 19 7 71 "WILD CARD" BOSTON BRUINS 60 32 22 6 70 PITTSBURGH PENGUINS 58 30 20 8 68 ------------------------------------- NEW JERSEY DEVILS 61 30 24 7 67 CAROLINA HURICANES 61 28 23 10 66 OTTAWA SENATORS 61 29 26 6 64 PHILADELPHIA FLYERS 59 26 22 11 63 MONTREAL CANADIENS 60 28 27 5 61 COLUMBUS BLUE JACKETS 61 24 29 8 56 BUFFALO SABRES 60 24 29 7 55 TORONTO MAPLE LEAFS 58 20 28 10 50 ZAHODNA KONFERENCA CENTRALNA DIVIZIJA T Z P PK To DALLAS STARS 61 38 17 6 82 CHICAGO BLACKHAWKS 62 38 19 5 81 ST. LOUIS BLUES 62 35 18 9 79 PACIFIŠKA DIVIZIJA LOS ANGELES KINGS 59 35 20 4 74 ANAHEIM DUCKS 58 31 19 8 70 SAN JOSE SHARKS 58 32 21 5 69 "WILD CARD" NASHVILLE PREDATORS 61 29 21 11 69 COLORADO AVALANCHE 62 31 27 4 66 ------------------------------------- MINNESOTA WILD 60 27 23 10 64 ARIZONA COYOTES 60 27 27 6 60 VANCOUVER CANUCKS 59 23 24 12 58 CALGARY FLAMES 59 26 30 3 55 WINNIPEG JETS 59 25 30 4 54 EDMONTON OILERS 61 22 33 6 50 Žalostno: Uradni dokumenti razkrivajo vpletenost slavnega Lecha Wałęse v delo tajne policije 24. 2. 2016, 10:27 3 Facebook Twitter Foto: epa Poljski Inštitut nacionalnega spomina (IPN) je od vdove člana komunističnega politbiroja Kiszczaka prejel dokumente, ki razkrivajo mehanizme oviranja sodstva v primeru odkrivanja zločinov komunizma. Uradni dokumenti kažejo tudi na vpletenost Lecha Wałęse v delo tajne policije. Vdova člana komunističnega politbiroja na Poljskem Czesława Kiszczaka je Inštitutu nacionalnega spomina predala dokumente, ki dokazujejo mehanizme, s pomočjo katerih je bilo ovirano sodstvo v primeru odkrivanja zločinov komunizma v postkomunistični Evropi. Preberite tudi: -Slovenski vojaki: Vlada še vedno dela po principih komunizma Prikrivanje dokumentov javnosti Dokumenti, ki razkrivajo tudi vpletenost Lecha Wałęse v delo tajne policije, so bili v zasebni lasti več desetletij, kar kaže na morebiten vzorec prikrivanja občutljivih dokumentov javnosti, to pa ovira sodstvo in omogoča dezinformacije. Foto: epa Foto: epa “Že večkrat smo pozvali države, naj zagotovijo popoln in neoviran dostop do arhivov totalitarnih diktatur. Samo odprt in popoln dostop do dokumentov bo omogočil pregon storilcev in ponovno vzpostavitev pravičnosti za kazniva dejanja iz preteklosti,” je povedal Paweł Ukielski, član izvršilnega odbora Platforme evropskega spomina in vesti. Za premajhen pregon komunistov premalo politične volje in kontinuiteta kadrov v sodstvu Razlogi za pomanjkljiv pregon storilcev komunističnih zločinov po padcu režimov v srednji in vzhodni Evropi so predvsem v pomanjkanju politične volje, kontinuiteti kadrov v sodstvu, policiji in organih pregona ter v oteženem dostopu do dokumentov nekdanjih tajnih policij in represivnih sil, ki so bile odgovorne za hude kršitve človekovih pravic, so nam sporočili s Platforme evropskega spomina in vesti. M. G. SproščenoSvetZanimivosti Prekletstvo mumije: Zgolj vraže ali napoved propada civilizacije? 24. 2. 2016, 5:00 3 Facebook Twitter Mumija. Fotografija je simbolična (foto: epa). O doslej neznani kraljici starega Egipta so znanstveniki odkrili nove dokaze. Profesor, ki vodi projekt, pravi, da so se stari Egipčani spopadali z istimi problemi, kot danes tarejo nas. Če ima prav in če se zgodovina ponavlja, se nam v prihodnosti ne obeta nič dobrega. V novembru so se pojavila nova poročila o grobnici Khentkaus III., kraljice iz obdobja Starega kraljestva (1649–2150 pr. Kr.). Njeno grobnico so našli v nekropoli v Abusirju. Ležala je slabih 200 metrov stran od svojega moža, faraona Neferefre (znanega tudi po imenu Reneferef), ki je vladal pred 4500 leti. Odkrili so grob do sedaj neznane faraonke Odkritje pomaga prikazati zgodovinski svet, ki mu vodja projekta Miroslav Barta pravi “črna pega v zgodovini Starega kraljestva”. Kljub napisu “kraljica mati”, ki je poznan zahvaljujoč hieroglifom na stenah njene grobnice, je bilo zadnje počivališče faraonove prve žene do danes neznano. Ekipa českega Inštituta za egiptologijo je začela dolg proces preučevanja vsebine grobnice. Barta verjame, da bo njena analiza lahko ponudila vpogled v čas, ki je zelo podoben današnjemu in iz katerega sta sledila katastrofa in propad civilizacije. Tempelj v Luksorju; Foto: Youtube Tempelj v Luksorju. Foto: Youtube S karbonskim datiranjem lahko odkrijejo pravo starost kraljice Poleg človeških ostankov so arheologi odkrili lončene izdelke ter izdelke iz lesa, bakra in živalskih kosti. Vse to so bili predmeti, ki jih je faraonka po egipčanskem prepričanju nesla na drug svet, je povedal Barta. Ti predmeti, vključno z antropološkimi dokazi, bi lahko ponudili vpogled v njeno življenje. Ob opisu vsebine grobnice je profesor navdušeno povedal, da se v njej skriva znanstveni potencial za veliko odkritje, poroča CNN. Metoda karbonskega datiranja lahko pokaže starost kraljice in predvidi, če je trpela za kakšnimi boleznimi, glede na stanje medenice pa lahko ugotovijo, koliko otrok je imela. Sama 3D-rekonstrukcija obraza bo skoraj nemogoča, saj ima mumija razbito lobanjo, kar je najbrž posledica brezbrižnosti roparjev grobnic, je še povedal Barta. Profesor ocenjuje, da bo polna analiza vsebine grobnice trajala dve leti, ob čemer je prepričan, da bodo ta odkritja egiptologom prinesla kopico novih informacij. Že zdaj opaža določene podobnosti med našim svetom in svetom, v katerem je živela kraljica Khentkaus. V času kraljice se je začel propad Starega kraljestva “To obdobje je bilo zelo pomembno, saj se je Staro kraljestvo takrat začelo spopadati s celim kupom problemov. Državi so težave povzročali porast demokracije, velik pojav nepotizma in vloga, ki so jo igrale različne interesne skupine,” pravi Barta. Ob tem dodaja, da so svoje pri padcu – ne le Starega kraljestva v Egiptu, ampak tudi drugih kraljestev na območju Bližnjega vzhoda in zahodne Evrope – pridodale tudi klimatske spremembe. 200 let po smrti “kraljice matere” je Nil začel usihati in ni več poplavljal. Suša je zajela kraljestvo. “To je prispevalo k propadu obdobja “gradilcev piramid,” razlaga Barta. “Brez poplav ni bilo dobrih letin. Brez dobrih letin ni bilo dovolj davkov in brez dovolj velikega števila davkov kraljestvo ni imelo sredstev, da bi lahko financiralo državni aparat ter vzdrževalo integriteto in ideologijo države,” še pove Barta. Piramide v Gizi; Foto: Youtube Piramide v Gizi. Foto: Youtube Odmev iz zgodovine nam je lahko v opomin Vodja projekta pravi, da nam je lahko ta odmev iz zgodovine v opomin. “V zgodovini lahko najdemo veliko vzporednic z modernim svetom, ki se prav tako spopada z mnogimi notranjimi in zunanjimi težavami,” pravi Barta. Ob tem meni, da bi se morali “iz študija preteklosti veliko naučiti o sedanjosti. Nismo si tako različni. Ljudje vedno mislijo, da je tokrat drugače in da smo moderni ljudje drugačni. Nismo,” je jasen Barta. Ali smo torej tudi mi na pragu katastrofe? Barta pravi, da je to mogoče, upa pa, da se bomo iz najdb v grobnici Khentkaus in iz svaril zgodovine kaj naučili in ubrali drugačno pot. “Če sprejmemo propad kot preprosto dejstvo, bomo razumeli katastrofe kot naraven potek stvari in kot nujnost, ki nas pelje proti nesmrtnosti,” meni Barta. “Šele takrat bomo lahko naredili kaj glede tega,” jedrnato zaključi svoje napovedi. A. R. Popravite letnico začetka Starega kraljestva. Porast demokracije v starem Egiptu? Čudna teza - porast nereda ali kaj ... "Ni je hujše stvari, kot če ti vzamejo otroka" Očetje menijo, da se jim dogaja krivica 26. februar 2016 ob 06:36, zadnji poseg: 26. februar 2016 ob 10:36 Ljubljana - MMC RTV SLO V društvu DOOR opozarjajo, da so pri dodeljevanju skrbništva očetje v posameznih primerih neupravičeno diskriminirani, pri čemer izpostavljajo tudi posamezna sistemska odstopanja. Do določene mere jim pri tem pritrjujejo tudi uradni podatki. Po besedah Iztoka Ivančiča, predsednika društva DOOR, je že v osnovi zelo težko dobiti podatke, kolikšen delež skrbništva otrok dobijo očetje in je o tem npr. mogoče sklepati zgolj posredno, prek podatkov ministrstva za delo. Ti namreč razkrivajo, da so od 66.641 plačanih preživnin očetje zavezanci za plačevanje v 58.393 primerih, matere pa v 6.616 primerih. Za točno analizo, kako je skrbništvo v posameznih primerih dodeljeno, bi bilo tako treba pogledati posamezne sodne odločbe in odločitve v njih, so nam pojasnili na vrhovnem sodišču, saj posebne sodne statistike na temo dodeljevanja starševstva ne vodijo (str. 85). Ni preprostega odgovora Na uradu varuha človekovih pravic so se tega podviga, prav zaradi očitkov o privilegiranem obravnavanju mater, v omejenem obsegu lotili lani. V pregled so vzeli 147 od 989 odločb oddelka za družinsko sodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča iz leta 2014 in iz njih ustvarili dva vzorca – "splošnega in "konfliktnega" (več podatkov je na voljo na priloženi povezavi). Iz njihovih ugotovitev splošnega vzorca izhaja, da se starši v veliki večini primerov o starševstvu dogovorijo sami in sodišče le v petih odstotkih primerov odloči namesto njih. Pri bolj "konfliktnem" vzorcu pa je sodišče moralo odločiti v 31 odstotkih primerov. Vseeno, od vseh pregledanih spisov (147) so očetje dali le 28 zahtevkov (manj kot petina), da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo njim (eden je pozneje umaknil zahtevek), v 23 primerih od teh pa je med starši prišlo do spora glede varstva in vzgoje. Od teh je v osmih primerih sodišče otroka določilo očetu, v dveh primerih je s sodno poravnavo otroka prav tako dobil oče, v dveh primerih je odločila sodba, ko je bil otrok zaupan enkrat materi in enkrat očetu, v enem primeru pa je sodba vsakemu od staršev zaupala enega otroka, s čimer je v celoti ugodilo očetovemu zahtevku. V končnem izkupičku je bilo varstvo otrok sicer res veliko večkrat zaupano materam, precej je tudi skupnega skrbništva, a je res, da so očetje precej manjkrat tudi zahtevali izključno skrbništvo. Prav tako je vzorec dokaj majhen in ne da dejanskega vpogleda, vseeno pa pokaže, da so zadeve pri dodeljevanju skrbništva velikokrat zapletene. Z očitki o pristranskosti vztrajajo A v DOOR-u so vseeno prepričani, da se jim na sodiščih dela krivica in da je očetovstvo še vedno neuravnoteženo dodeljeno oz. daleč od polovice, kolikor bi moralo biti, da bi odpadel dvom o nepristranskosti sodišč, je pojasnil Ivančič. "Dodelitev je narejena tako zato, ne ker bi bila v korist otroka, ampak ker ženske tako hočejo. Zakon bi moral ščititi predvsem otroka, in ne ženske," je prepričan. S tem se je navezal na izjavo sodnice Irme Kirin v Polnočnem klubu, da skupno starševstvo pri nas, v nasprotju s tujino, ni pravilo in je mogoče le ob strinjanju obeh staršev. "In žal opažamo, da se matere s tem ne strinjajo rade," je poudarila. In to je njihov osnovni cilj, sprememba zakonodaje na tem področju, je zatrdil Ivančič. "V našem društvu se zavzemamo za to, da bi otroci tudi po ločitvi imeli uravnotežene stike. Kako pridemo do tega, se lahko pogovarjamo, a naše izhodišče je, da je skupno starševstvo ob ločitvi samodejno," je stališče DOOR-a pojasnil Ivančič. "Staršem pa, ki niso sposobni prepoznati koristi otrok, ki iz tega izhaja, se pomaga. Sodišča bi morala imeti zakonsko podlago, da takšne starše napoti na ustrezen strokovni program. Skrb za otroka je predvsem dolžnost in naj se pomaga staršu, ki tega ne razume, namesto da danes preganjajo očete, ki si to želijo. Tudi za sodišča meni, bi bilo"apriori"skupno skrbništvo razbremenitev, saj bi se to prekinilo le v izrednih primerih. "Zdaj pa, ko mati otroka želi skrbništvo in se oče s tem ne strinja, mati lahko vseeno relativno enostavno pride do skrbništva, tudi zaradi sodne prakse, ki je njej v korist," je dodal. Komu stanje najbolj koristi? Tu v zgodbo, dodaja, vstopijo še odvetniki, "ki s procesnimi postopki podpirajo lažne ovadbe proti partnerju". "Tudi meni so bili otroci zakonito ugrabljeni na podlagi lažne ovadbe. Nato sem bil s prirejenimi podatki in naročenim pričanjem celo pogojno obsojen nasilništva zoper ženo. V veliki večini primerov gre za zlorabo inštituta prijav nasilništva. Prva stopnja je nasilništvo zoper mater, naslednja stopnja je nasilništvo nad otroki, in če to ni dovolj, je tu zelo prikladna zadeva obtožba zaradi pedofilije," je zatrdil. In to postopke razvleče na več let, iz česar pa odvetniki ustvarjajo lepe denarce, je opozoril. Kritičen je bil tudi do izvedenskih mnenj, ki so po njegovem mnenju in mnenju članov društva, v pomembnem deležu katastrofalna: "V nekaterih primerih gre celo za mnenja 'kopi-pejst'. V svojem spisu sem, recimo, našel podatke iz ene druge zadeve." Na drugi strani pa majhno število izvedencev omogoča velike zaslužke, kar je vsaj neetično, je ugotovil. Prakso pregledal tudi KPK Svojo vlogo igrajo tudi centri za socialno delo (CSD). "Centri v pogovorih, izključno s starši, ugotavljajo, kdo je primernejši za starševstvo, če to zahteva sodišče. V mnogih primerih na DOOR-u ugotavljamo nestrokovno delo CSD-jev. V mojem mnenju so na primer napisali, da sta si otroka želela oditi z materjo. Kar absolutno ni res, saj se z otrokoma nihče v okviru tega postopka sploh ni pogovarjal. Kdo bo prevzel odgovornost zaradi občutka krivde, ko bosta otroka izvedela, da naj bi bilo ravno njuno mnenje povod za odtujitev od očeta. Strokovno in procesno napako je v tem mnenju potrdila tudi socialna inšpekcija, a šele po večletnih dokazovanjih. Kar sedem let sem potreboval, da sem od socialne inšpekcije dobil potrdilo, da je bil postopek napačno voden. Zgodilo pa se ni nič. Podpisnik tega mnenja, Jani Bras, je iz CSD-ja že odšel, a je sopodpisnik tega mnenja, Marjan Vončina, še vedno direktor CSD-ja Moste in na ta način onemogoča rešitev našega primera v korist otrok. To mnenje pa je kontaminiralo tudi celoten sodni postopek, izvedensko mnenje in tudi samo sodniško odločitev, ki na podlagi napačnih dokumentov ne more biti drugačna kot napačna," je razkril svojo izkušnjo*. Pri tem je izpostavil še načelno mnenje Protikorupcijske komisije (KPK) št. 164 iz leta 2009, v katerem je ugotavljala, da "ravnanje uradnih oseb centrov za socialno delo, ki pri opravljanju strokovnih nalog za ureditev izvrševanja roditeljske pravice in stikov z otroki s pristransko obravnavo enemu od staršev omogočijo neupravičeno prednost v nadaljnjih postopkih, ustreza definiciji korupcije", prav tako vsako nekritično sledenje tem ugotovitvam s strani upravnih in pravosodnih organov. V zvezi s tem smo se obrnili tudi na KPK, kjer so v odgovoru zapisali: "Komisija je z omenjenim načelnim mnenjem zaključila zadevo, v kateri je obravnavala več prijav, povezanih z delom centrov za socialno delo ter upravnih in pravosodnih organov pri urejanju izvrševanja roditeljske pravice in otrokovih pravic. Kot je zapisano že v tem mnenju, je komisija izrazila pričakovanje, da bodo rešitve v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti poiskali Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za pravosodje, sodišča, sodni svet in odvetniška zbornica. Prav zato ker so drugi organi primarno pristojni za urejanje tega vprašanja, se komisija s tem ni več ukvarjala." Čeprav naj bi prišlo do koordinacijskega sestanka med več resorji, pa so nam na ministrstvu za delo (MDDSZ) povedali, da takšnega sestanka ni bilo. Na vprašanje, ali morda to, da 90 odstotkov preživnin plačujejo očetje, zanje predstavlja težavo, so zapisali, da "odločitvi o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo sledi odločitev o obveznosti preživljanja, zato z vidika določitve preživnin ni mogoče govoriti o sistemski anomaliji". Na očitke o pomanjkanju zunanjih mehanizmov nadzora nad CSD-ji pa so zgolj navedli trenutno ureditev in dodali, da posameznik lahko vloži ugovor v primeru nezadovoljstva. Prav tako ne razmišljajo, da bi zakonodajo spremenili na način, ki ga predlagajo v društvu DOOR, se pravi, da bi bilo skupno starševstvo avtomatizem. Poudarjajo namreč, da "veljavna zakonodaja omogoča, da imata oba starša varstvo in vzgojo otrok in predvsem spodbuja, da se starša o tem sporazumeta". Ob tem je Ivančič dodal, da so MDDSZ-ju pisali, a niso dobili odgovora. Hkrati se je dotaknil še preživnin in poudaril, da so se sestali z varuhom človekovih pravic, kjer so se strinjali, da to lahko pomeni sredstvo pritiska na enega od partnerjev. "Veste, ko se starša ločujeta, to nista sovražnika, to sta človeka v stiski. Ni pomembno, ali gre za očeta ali mamo, ni je hujše stvari, kot če ti vzamejo otroka," je sklenil najin pogovor. Za dodelitev skrbništva predlagam dva sodnika, žensko in moškega. Ne pa da sodijo samo ženske in povrhu še feministke, v teh primerih otrok potegne kratko. Vsak primer bi morali preučiti posebej, ne pa da je v veljavi precedens, da je mama vedno najboljši starš. Ni res, v veliko primerih je oče tisti, ki bolj skrbi za otroke!!! Menim, da bi sodišče moralo najprej poizkusiti najti možnost skupnega skrbništva. Poznam kar nekaj parov, ki so se odločili za takšno varianto, pa vsaj kolikor vidim, so otroci zelo zadovoljni. In krivica se ne dogaja samo ocetom, dogaja se tudi otrokom, posledicno pa trpi druzbeni napredek. Ocetje, zacnite se boriti za svoje pravice, lepo prosim, res. NI čudno da je vse narobe ko pa zadeve vodijo ljudje tipa Nusdorfer. V Nemčiji morata oba skrbeti za otroka - kar je prav, v Slo. pa otrok kar postane neka lastnina mame in Nusdorfererjeve. To je enakost - a za ženske ... Pahor: Vrhunec begunske krize šele prihaja. Potrpežljivost je nujna. "Vaške straže niso potrebne" 26. februar 2016 ob 17:37, zadnji poseg: 26. februar 2016 ob 19:07 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik republike Borut Pahor vladi in DZ-ju predlaga, naj določita število prebežnikov, ki jih Slovenija še lahko humano obravnava, ter se z občinami in ljudmi zelo potrpežljivo dogovori o lokacijah centrov. Pahor je v pogovoru za TV Slovenija ocenil, da se nezaupanje, strah in posledično znaki nestrpnosti porodijo zato, ker so za njimi nerešene težave. Vlada se soočanja z njimi ni lotila dovolj zgodaj, četudi je zdaj pri tem dokaj uspešna, in tudi zato ljudi ni prepričala, je ocenil. Ponovil je svoj poudarek, da se z nestrpnostjo lahko in mora soočati z obsojanjem, toda to nikakor ni dovolj. S tem se le ustvarja vtis, da sicer težave so, ampak drugega orodja, kot da kritiziramo tiste, ki se nanje nestrpno odzovejo, nimamo. Zaradi odsotnosti načrta ... se rojeva nezaupanje Ker se vlada in DZ "očitno nista ogrela" za njegov predlog, ki ga je podal v posebnem govoru v parlamentu lani, država nima sprejetega nacionalnega načrta za soočanje s prebežniško krizo. "Zaradi odsotnosti načrta, tako slovenskega kot evropskega, ki bi ljudi prepričal, da ima politika probleme pod nadzorom, se rojevajo nezaupanje, strah, tesnoba, posledično pa nestrpnost," je izjavil Pahor. Obema političnima institucijama je tako predlagal, naj čim prej skupaj določita skupno število prebežnikov, ki jih Slovenija še lahko humano obravnava, in drugič, da zelo, zelo potrpežljivo doseže dogovor z občinami, kjer naj bodo nastanjeni. "Tisto, kar smo dolžni storiti, tudi zaradi človeškosti, je, da pomagamo po najboljših močeh. In tisto, kar smo dolžni storiti, je, da izmerimo te moči," je izjavil predsednik Slovenije. Kriza, ki lahko razdre EU "V teh okoliščinah bi bilo dobro imeti redne sestanke vodij parlamentarnih strank s predsednikom vlade. Če bo kdo ocenil, da sem v teh pogovorih koristen tudi sam, ne bom okleval," je poudaril Pahor. "Ima pa begunska kriza moč, da v odsotnosti politične volje in uspešnih naporov, da se jo reši, EU, če že ne razdre, pa tako oslabi, da ne bo več izpolnjevala pričakovanj naših ljudi. To pa bo dalo veliko manevrskega prostora tistim, ki vidijo vrnitev v preživele geopolitične vzorce," je še izpostavil predsednik. Ob tem je dodal, da Slovenija kot majhna država za razvoj potrebuje odprto družbo in mir, ki ga zagotavlja EU, zato je iskanje skupne evropske politike v najbolj neposrednem nacionalnem interesu naše države. "Da nas ne bo pred zgodovino sram, kako smo ravnali" Ob koncu je slovenski predsednik sklenil: "Smo v situaciji, kjer ni lahkih rešitev, kjer medsebojno obsojanje ni produktivno, ampak moramo eden drugega spodbujati, da iščemo najboljše v nas, da se vzdržimo sovražnega govora in skušamo krizo rešiti tako, da ne vas, ne mene, ne mojih otrok pred zgodovino ne bo sram, kako smo ravnali." Traktor revolucija v Lenartu: ‘Cmerar, največji hujskač’ 26. 2. 2016, 16:16 337 Facebook Twitter Vir: Ž. K. V Lenartu je potekal protest proti umestitvi migrantskega centra v Lenartu. Shod, ki se je začel ob 16. uri, je potekal na Trgu osvoboditve. Na shodu protestira približno 400 ljudi, slišati pa je tudi glas harmonike. Namen shoda je bil opozoriti vlado, da se lokalna skupnost ne strinja s postavitvijo migrantskega centra v Lenartu. Organizatorji so morebitne protestnike vabili s številnimi plakati. Eden izmed plakatov je vladi sporočal, naj se nehajo igrati z njihovimi domovi in življenji. “Dajmo tokrat v Lenartu neodgovornim ter lahkomiselnim politikom in funkcionarjem jasno in kulturno izrazit, naj se ne igrajo z našimi domovi in življenji,” je pisalo na spletnem plakatu. Andrej Čuš: Kvazi- levi humanitarci so izdali državo “Že en mesec je, odkar potekajo upori proti vsiljevanju migrantskih centrov v državi. Če bi Slovenija bila pravna država, potem danes ne bi imeli niit enega ilegalnega migranta in nobenega migrantskega centra. Veseli me, da se praksa Šenčurja in Kidričevega razširja na vso državo. Ne smemo poslušati kvazi levih humanitarcev, ki so večkrat izdali državo,” je protest komentiral poslanec SDS, Andrej Čuš, ki je protestnike v Lenartu tudi nagovoril. 1 od 6 Vir: Twitter Franc Donko: Slovenska vlada si želi arabizacije in šeriatizacije Slovenije “Kot domoljub spremljam, kaj se dogaja v državi, protest pa je ena od možnosti, ki jo imamo, da povemo, kaj si mislimo o spletkarskih poslih slovenske vlade, ki sledi agendi arabizacije ter šeriatizaciji Evrope in Slovenije.” Donko je tudi poudaril, da v Lenartu ni bilo skupin, ki bi postavitev migrantskega centra v Lenartu podpirale. Na protestu je govoril tudi župan Lenarta, Janez Kramberger, ki je z zbranimi delil svojo izkušnjo z vlado. Vladi naj bi z občinskega sveta poslal pismo s povratnico, saj vlada drugače naj ne bi odgovarjala, so povedali prisotni s protesta. Milan Brglez: Strah je potrebno razumeti Pred protestom se je v Lenartu mudil tudi predsednik Državnega zbora Milan Brglez, ki se je udeležil pogovora o migrantskem vprašanju v okviru lokalnega odbora SMC Lenart. Za medije je izjavil, da je potrebno strah ljudi razumeti in da se bo treba pogovoriti. Ni znano, ali bo Brglez nagovoril tudi protestnike v Lenartu. Nova24TV pričenja z oddajanjem TV-programa 26. 2. 2016, 15:04 42 Facebook Twitter Spoštovani delničarji, spoštovane gledalke in gledalci! Z velikim veseljem Vam sporočam, da bomo po dolgotrajnih dogovarjanjih in urejanju vseh dokumentov s 1. 3. 2016 začeli predvajati program Nove24TV. Veliko izmed Vas nas je spraševalo, kdaj in kje boste lahko spremljali naš signal. Končno so vsi podatki znani in programska mesta z vsemi kabelskimi operaterji dogovorjena: T-2 16 Telekom / Siol 704 Telemach 124 Amis 24 V kratkem bo omogočeno tudi predvajanje programa preko lokalnih kabelskih operaterjev, ki so za to izkazali interes. V začetku program žal še ne bo viden preko antenskega prizemnega oddajanja, seveda pa se trudimo, da bi tudi to čimprej uredili. Upamo, da bomo tudi z Vašo pomočjo ustvarjali in predvajali vsebine, ki bodo Slovenijo postavile na stran demokratičnih držav, ki se lahko pohvalijo s pluralnim medijskim prostorom. Lep pozdrav, Peter Štrbenk, izvršni direktor So to tisti otroci, o katerih govori vladna propaganda? 26. 2. 2016, 12:20 190 Facebook Twitter Foto: epa Za 12-letnega “otroka” iz Afganistana, ki je v Veliki Britaniji prosil za azil kot otrok brez spremstva, se je izkazalo, da je v bistvu star okoli 20 let. Pred tem je napadel očeta družine, pri kateri je gostoval, in eno od skrbnic, na njegovem telefonu pa so našli zgodovino obiska džihadističnih strani. Podobni primeri so znani tudi na Švedskem. 12-letni otrok brez spremstva, ki je v Veliko Britanijo prišel nezakonito iz francoskega namestitvenega kampa Calais, je v bistvu med 18 in 21 leti star Afganistanec, ki se je za otroka zgolj izdajal. To je potrdila njegova zobozdravnica, ki je glede na njegovo stanje zob ugotovila, da je mladenič vsekakor starejši. Preberite tudi: -Vlada klonila pod pritiskom staršev: Migrantov ne bodo naselili v dijaški dom To so ugotovili kmalu po tem, ko je napadel očeta družine, pri kateri je gostoval, pojavljajo pa se tudi obtožbe, da naj bi napadel eno od žensk, ki je skrbela zanj. Živel pri rejnikih v Walesu, ves čas želel v Bristol Afganistanec je bil sprejet v družino rejnikov iz Walesa, a je vseskozi nasprotoval življenju po njihovih pravilih. Večkrat ni šel v šolo in je izginil za daljše obdobje. Ves čas je govoril, da bi se rad preselil v Bristol, a ko sta mu rejnika razložila, da bo moral ostati tam, je napadel očeta družine. Po vsem tem naj bi na telefonu migranta našli slike otrok v nespodobnih pozah, odkrili pa so tudi zgodovino brskanja na džihadističnih straneh. Potem ko je zobozdravnica ugotovila, da mu gnijejo modrostni zobje, je dejala, da mora biti migrant star okoli 20 let, poroča Daily Mail. Migrant, ki je zabodel socialno delavko na Švedskem, naj bi bil star 15 let (foto: Twitter) Migrant, ki je zabodel socialno delavko na Švedskem, naj bi bil star 15 let (foto: Twitter). Podobni primeri tudi na Švedskem ”Migranti lažejo, da so stari 12 let, ker lahko tako v državi ostanejo 6 let. Ko mine teh 6 let, pa se izgovarjajo na kršitev človekovih pravic in se jih zato ne izžene,” je povedal David Davies, poslanec v britanskem parlamentu, in dodal, da bi morali biti vsi migranti dodatno preverjeni, še posebej, če izgledajo starejši od 18 let. Podobno pa naj bi se dogajalo tudi na Švedskem, kjer se pojavljajo slike migrantov, ki izgledajo stari okoli 20 let, a se izdajajo za 14-letnike. Starejši naj bi bil tudi migrant, ki je pred nekaj tedni do smrti zabodel socialno delavko v namestitvenem centru za mladoletne migrante, ki se izdaja za 15-letnika. Migranti vedo, kako prelisičiti sistem Britanski poslanci so zato že sprožili postopke za spremembo zakonodaje, po kateri bi bolj natančno določali starost migrantov, ki pridejo v državo. Otroci, ki sami pridejo v državo kot migranti, so namreč nameščeni k socialnim delavcem. Kot je komentiral britanski poslanec, migranti vedo, kako prelisičiti sistem. ”Mladeničev, ki pridejo sem in pravijo, da so stari 12 let, nihče ne sprašuje dvakrat ali preverja. Priča smo bili že več grozljivim dogodkom in potrebno je biti previden,” je dejal Davies. M. G. Globus že v nedeljo Petrov, če bo osvojil točko več kot Freund Prevc dosegel 12. zmago v sezoni 27. februar 2016 ob 12:36, zadnji poseg: 27. februar 2016 ob 16:24 Almaty - MMC RTV SLO/STA Peter Prevc je v poskusni seriji s 145 metri postavil nov rekord skakalnice v Almatyju, vodil po prvi seriji 23. tekme za svetovni pokal in na koncu suvereno zmagal z 18 točkami prednosti. Drugi je bil zmagovalec zadnjih treh tekem v Lahtiju in Kuopiu Avstrijec Michael Hayböck. Že po prvi seriji je zaostajal devet točk. Na oder za zmagovalce se je povzpel še Nemec Severin Freund. Prevc, ki je slavil 12. v tej sezoni, lahko že v nedeljo potrdi osvojitev velikega kristalnega globusa, za to potrebuje le še točko več od Freunda. Lahko sem samozavesten in miren "Za zdaj sem lahko popolnoma miren. Za mano je tako dobra tekma kot že dolgo ne. Sem lahko samozavesten in zelo miren. Bolj nemiren si lahko po neuspehih, ko ti ne gre po načrtih, ko ne gre, kot si si zamislil. Ko ti uspe, si zadovoljen in miren. Skoki so bili tudi pred današnjo tekmo že na visoki ravni. Včeraj me je še malo skrbelo, če bom lahko prejšnje skoke prenesel na tekmo, pa sem se danes oddahnil, ker sem v obeh serijah dobro skočil. Upam, da bom dobro skočil tudi jutri," si je novega uspeha zaželel Prevc. Skakalnica je podobna kot Bloudkova v Planici Najboljši skakalec zime je tudi pojasnil, zakaj mu je uspelo tako hitro se privaditi na novo skakalnico. "Prišel sem na skakalnico, hitro sem se ujel z njo. V zraku je podobna kot Bloudkova v Planici. Visoko si nad hrbtiščem, ki je zelo raztegnjeno. Moraš kar vztrajati ves let, ker ne veš, ali boš pristal pri 125, 130 ali 135 metrih. Moraš čakati do konca, kaj se bo izcimilo," je ocenil Prevc in dodal: "Almaty je kar pisana prestolnica, mešanica novega in starega. Imaš 20 starih blokov, ena nova zgradba pa pride takoj za njimi. Po Nižnem Tagilu je tako to še eno novo mesto, kjer do zdaj še nisem bil in sem ga lahko obiskal." Kranjec peti, Tepeš šesti, Hvala 23. Med deseterico sta bila še dva Slovenca. Robert Kranjec je končal na petem, Jurij Tepeš pa na šestem mestu. Kranjec je v finalu pridobil tri mesta, Tepeš pa je zadržal uvrstitev iz prve serije. V finalno serijo se je uvrstil še Jaka Hvala, ki je zasedel 23. mesto. Andraž Pograjc (40.) in Anže Semenič (47.) sta bila prekratka. V nedeljo še ena tekma ob 13.00 V nedeljo bo v Almatyju še ena tekma. Začetek ob 13.00, prenos na TVS 2 in na MMC-ju. Končni vrstni red: daljave točke 1. P. PREVC SLO 141,0/137,5 272,7 2. M. HAYBÖCK AVT 138,0/133,0 254,7 3. S. FREUND NEM 135,0/135,0 252,0 4. D.-A. TANDE NOR 136,5/129,0 244,1 5. R. KRANJEC SLO 129,5/133,0 242,7 6. J. TEPEŠ SLO 130,5/132,5 240,7 7. T. TAKEUČI JAP 132,5/129,5 235,6 8. K. GANGNES NOR 127,0/128,0 234,7 9. R. KOUDELKA ČEŠ 130,5/128,0 232,5 10. N. KASAI JAP 132,0/128,5 232,1 ... 23. J. HVALA SLO 125,0/123,5 221,7 Zunaj finala: 40. A. POGRAJC SLO 120,0 99,6 47. A. SEMENIČ SLO 111,0 85,0 Po prvi seriji: daljava točke 1. P. PREVC SLO 141,0 139,4 2. M. HAYBÖCK AVT 138,0 130,4 3. D.-A. TANDE NOR 136,5 129,8 4. S. FREUND NEM 135,0 126,6 5. T. TAKEUČI JAP 132,5 123,3 6. J. TEPEŠ SLO 130,5 120,7 7. N. KASAI JAP 132,0 120,4 8. R. KRANJEC SLO 129,5 119,0 9. S. AMMANN ŠVI 133,0 117,5 10. R. KOUDELKA ČEŠ 130,5 117,1 ... 21. J. HVALA SLO 125,0 113,5 40. A. POGRAJC SLO 120,0 99,6 47. A. SEMENIČ SLO 111,0 85,0 Svetovni pokal (23/30): 1. P. PREVC SLO 1.798 točk 2. S. FREUND NEM 1.199 3. M. HAYBÖCK AVT 1.098 4. K. GANGNES NOR 1.044 5. J.-A. FORFANG NOR 890 6. S. KRAFT AVT 863 7. D.-A. TANDE NOR 781 8. N. KASAI JAP 665 9. R. FREITAG NEM 544 10. A. FANNEMEL NOR 508 13. D. PREVC SLO 431 17. R. KRANJEC SLO 326 21. A. LANIŠEK SLO 230 24. J. TEPEŠ SLO 199 47. J. HVALA SLO 29 57. B. PAVLOVČIČ SLO 20 68. A. POGRAJC SLO 5 73. A. SEMENIČ SLO 2 Pokal narodov (28/36): 1. NORVEŠKA 5.624 2. NEMČIJA 4.585 3. SLOVENIJA 4.440 4. AVSTRIJA 3.929 5. JAPONSKA 2.347 Poleg zmage pa še lepi uvrstitvi Jurija in Roberta :) Bravo tudi fantoma, nasploh celi klapi. Ob taki formi rabimo še enega (na navadnih skakalnicah Domna), pa bo pokal narodov postal precej bolj dosegljiv. Pa niso samo ti uspehi. Dodati moramo še zmago judoista Andraža Jereba na tekmi v svetovnem pokalu do 66 kilogramov v Pragi. Torej dnevni izkupiček vseh naših danes: 4 prva mesta 2 druga 1 četrto 1 peto mesto 1 šesto mesto 2 deseti mesti 1 enajsto mesto in 1 dvanajsto mesto Noro, kapo dol vsem slovenskim športnikom! Moram pohvaliti tudi komentatorja Kavčiča, ki sem ga že precejkrat kritiziral.In seveda pohvale tudi Jelku. in sedaj manj razveseljiv intermezzo...na kontinentalnem pokalu, v nemškem Brotterodu je thomasa dietharta v poskusni seriji takoj po odskoku sunek vetra zabil v hrbtišče skakalnice...nato je bil s helikopterjem prepeljan v bolnišnico, kjer so diagnosticirali poškodbe hrbtenice, ledvic in pljuč. bojda je bil nekaj časa nezavesten, utrpel pa naj bi tudi hude poškodbe obraza. Ubogi mladi fant :(((((( dajmo malo stisnit pesti zanj, da bo kmalu spet na nogah in nasmejan. Vesel in ponosen sem, da živim v času velikih asov ala Peter Prevc in Tina Maze. Pa tudi ostali zimski športniki so se kar naenkrat začeli prebujati. Komaj čakam Planico! Letos se ne bo pilo, ker ne bo šanse pridit do wcjev haha :) RTV SLO nekritično poroča Varšavske ulice je zavzelo na tisoče protestnikov, ki so prišli iz celotne Poljske. Poljaki se bojijo, da je demokracija v njihovi državi ogrožena. MMC, a o tistem protestu 50.000 Poljakov proti migrantom pa niste poročali! Le zakaj??? Potem ko so levičarji leteli iz poljskega parlamenta pa poročate o vsakem shodu na Poljskem! Še komu kaj ni jasno??? V teh časih se pokaže kako pomembno je da je Evropa razdeljena na države.. ko se Poljska, Slovaška ... še uprejo.. Če bi imeli Združene države Evrope, bi dobivali po 1mio novih prebivalcev vsak mesec. (pa sem prej vedno podpiral združevanje Evrope) hehehe, a je vseh 500 levicarjev na poljskem prislo "protestirat". Najboljse so pa une EU zastavce, ker ves, da jih talajo pred "vhodom" na to show Poljska je postala obljubljena dežela za "leve prispevke", celo na Orbana so pozabili. Tudi pri nas, z vsako cenzuriranim komentarjem na spletnih portalih tudi slovenska demokracija peša. Da ne omenim pobud o omejevanju svobode govora s strani tistih, ki so kot da liberalni, čuteči in na splošno oh in sploh. Mogoče bi morali najprej pomesti pred svojim pragom in ne s prstom kazati na Poljake. Zavrnjene migrante pozdravili kar v arabščini: “Hvala, da ste tukaj!” Dobrodošlico izrekel tudi Kučan. 27. 2. 2016, 14:00 505 Facebook Twitter Foto: Nova24TV Pro-vladni privrženci so se zbrali pred azilnim domom na Kotnikovi v Ljubljani, da vsem migrantom, ki so bili na meji z Nemčijo in Avstrijo zavrnjeni, izrečejo prisrčno dobrodošlico. Zavrnjene migrante pozdravili kar v arabščini: “Hvala, da ste tukaj! Mi vas želimo!” Voditelji shoda so po mikrofonu v arabščini in angleščini izrekali gesla dobrodošlice, zbrana množica pa je v en glas ponavljala za njimi. Nastopil je tudi feministični pevski zbor Zborke, ki so zapele tudi dve pesmi, med drugim “Hej brigade!”. Ob tem so migrante tudi spodbudili, da povabijo v Slovenijo še preostanek svoje družine in druge sorodnike. S seboj so prinesli različne transparente z napisi: “Nihče ni ilegalen!”, “Smrt fašizmu, svoboda ljudem!”. Protestniki so sporočili, da so tukaj pretežno zato, ker želijo, da država begunce sprejme kot enakovredne državljane. V uradnem govoru so jih pozdravili kar v arabščini: “Hvala, da ste tukaj! Mi vas želimo! Dobrodošli, begunci!” SPREMLJAMO V ŽIVO: [VIDEO V ŽIVO] Protestniki pred parlamentom odločno za varnost slovenskih državljanov Nekateri “mirni protestniki” so našim novinarjem, ki jih sprašujejo o sporočilu današnjega shoda in zakaj so se ga udeležili, zabrusili v kamero: “Janševa televizija, mrš, mrš, da vas ne vidim tukaj, mrš!” Pri tem je gospod našega novinarja tudi odrinil in mu tako predal “mirno sporočilo” ter ga pospremil z oznakami “nacist” in “janšist”. Med pro-režimskimi podporniki migrantov so bili tudi predstavniki Socialnih demokratov. Na protestu sta se pokazala evropska poslanka Tanja Fajon in nihče drug kot Milan Kučan. Zavrnjene migrante pozdravili kar v arabščini: "Hvala, da ste tukaj!" Dobrodošlico izrekel tudi Kučan 1 Na protestu se je z glasnim vzklikanjem komunističnih parol udejstvoval tudi poslanec Združene levice, Miha Kordiš, ki je z desno roko držal rdečo zastavo, s pestjo leve roke pa je besno mahal po zraku. Na protestu je bilo poleg rdečih zastav videti tudi črne zastave. Rdeče in črne zastave v kombinaciji ponazarjajo radikalno anarhistično-sindikalistično gibanje. Zavrnjene migrante pozdravili kar v arabščini: "Hvala, da ste tukaj!" Dobrodošlico izrekel tudi Kučan 1 V ozadju protesta pa se je v varnem zavetju s policisti varovane množice skrival tudi Branimir Štrukelj, znan in dolgoletni slovenski sindikalist ter politik. Iz govorov in transparentov je bilo razbrati, da gre predvsem za shod skrajnih levičarjev, marksistov in ljubiteljev propadle Jugoslavije. Številni govorci so prihod migrantov povezovali z neizbežnim propadom kapitalizma, pri čemer naj bi bili prav migranti tisti, ki bodo v družbi povzročili revolucijo. Protestnike so v skladu s tem nagovorili tudi predstavniki Iniciative za demokratični socializem – med prisotnimi je bil tudi njihov znan obraz, Rok Kogej. Na shodu je bilo opaziti tudi druge znane obraze, med njimi poslanca Združene levice Matjaža Hanžka in igralca ter pesnika Andreja “Roza” Rozmana. 1 od 7 “Verjamemo, da bomo žlahtno sobivali in ustvarjali boljšo družbo za vse nas,” se je slišalo po mikrofonu. Govorniki so poudarjali, da mora Slovenija odpreti svoje meje in se boriti proti vsemu, ki kakorkoli nasprotuje nastanitvi migrantov ali širi strah pred njimi. Vse, ki jim niso po godu, označili za “neonacije” Svoj novi dom so zavrnjeni poiskali kar v Sloveniji, ki pa očitno teh razlogov za zavrnitev ne vidi. Skupina, ki se je samooklicala za “antinaciste”, je svoje gostoljubje napovedala s piškotki in čajem za migrante. Predvsem si želijo, da bi se prav vsi migrati, ne glede na to, zakaj so jih druge države zavrnile, prosto gibali po Sloveniji. Protestnike s piškoti naj bi “navdihnili” dosedanji protesti v Šenčurju, Logatcu in drugih krajih, namen katerih je bil opozoriti vlado na nejasno komunikacijo ter na težave samovoljnih postavitev migrantskih centrov. Vse tiste, ki pa se bodo danes uro kasneje udeležili shoda skupine, ki izraža skrb za varnost državljanov, pa je njihova neformalna idejna voditeljica Anuška Delić s precej fašistično potezo označila kar za “neonacije”. Preberite še: Protesti v Ljubljani: Radikalna levičarka Anuška Delić bi rada preprečila shod na Kotnikovi Pripeljite še svoje družine! Vir: Facebook Vir: Facebook; Begunci dobrodošli, pridite s svojimi duržinami. Organizatorji shoda dobrodošlice migrantom pa ne prinašajo samo piškotov in čaja, temveč tudi željo, da migranti ne bi prišli sami, temveč da bi – kot je razvidno s spletnega plakata organizatorjev “Protirasistična fronta brez meja” – s seboj pripeljali tudi svoje družine. “Traktorji, what’s up with that?” – “Kaj je s temi traktorji?” Podporniki zavrnjenih migrantov so se pred shodom na Facebook strani nesojenih organizatorjev spraševali, kaj so to traktorji, verjetno naslavljajoč vozila za obdelovanje zemlje, s pomočjo katerih so potekali shodi na podeželju, od takrat pa se je protestov na podeželju oprijelo ime Traktorska revolucija. Hkrati so pod objavo “prilepili” pesem angleške pevke. Glasbeni video naslavlja migrantsko tematiko, v samem posnetku pa je videti migrante – kako naskakujejo mejno ograjo, prečkajo Sredozemsko morje … Za te migrante se ve, da imajo "nečisto" oz. kriminalno preteklost, zaradi katere so bili izgnani iz Nemčije. Zato moraš razumeti rdeče popenjence, da se jih tako veselijo, saj jim bodo ti musliji v veliko pomoč pri nadaljevanju pogroma nad slovenskim prebivalstvom, ki ravno zaradi njihove oblastnosti in siromašenja Slovenije, v stanju, da naš delavec, ki je garal za ušivo penzijo, več kot 40 let, ga odvržejo v amfiteater revežev, kjer se mora boriti za ušivih 450 E, pri nadaljevanju njihove fašistične rdeče revolucije! samo sovražnik Slovenije in Slovencev zaželi dobrodošlico kriminalcem, in ve se da je kućan številka 1 glede sovražnosti do Slovenije in vsega kar je Slovensko Po njih delih jih spoznamo. Nisem bedak, da bi jim nasedel. Na transparentu imajo napisano "Vojna in to razredna". Pred breznom svojega propada stojijo. Video: Prevc z rekordno zmago do velikega kristalnega globusa Vodil je že po prvi seriji 28. februar 2016 ob 09:43, zadnji poseg: 28. februar 2016 ob 14:48 Almaty - MMC RTV SLO Smučarski skakalec Peter Prevc si je v Almatyju na najlepši način tudi teoretično zagotovil svoj prvi veliki kristalni globus. Prepričljivo je dobil tudi nedeljsko tekmo. Prvega zasledovalca Severina Freunda je premagal za 11,6 točke. Šest tekem pred koncem zime ima zdaj pred Nemcem neulovljivih 619 točk prednosti. Tretje mesto je osvojil Stefan Kraft. Enak vrstni red je bil že po prvi seriji. Precej bolj sproščen kot na Finskem "To je najboljši občutek v mojem življenju. Res je neverjetno, kako se razpleta sezona. Zdaj sem res sproščen. Na Finskem mi je šlo slabše, v Kazahstanu sem bolj sproščen in samozavesten. Res sem užival," je v prvi izjavi razkril še vedno mirni Prevc. Še trije Slovenci osvojili točke V so nastopili še trije Slovenci, Robert Kranjec je bil 15., Jurij Tepeš 17., Jaka Hvala pa 24. Na tekmo so se uvrstili vsi Slovenci, Anže Semenič je bil 42., Tomaž Naglič 43., Andraž Pograjc pa 47. V lovu na nove rekorde To je zgodovinski dan za Prevca, saj je dobil že 13. zmago v sezoni, s čimer je izenačil rekord Gregorja Schlierenzauerja iz sezone 2008/2009. Avstrijec je v tisti sezoni zbral 2.083 in postal sploh edini skakalec, ki je prebil mejo 2.000 točk. Prevc je blizu temu mejniku, saj ima že 1.898 točk, kar je druga najvišja zbrana vsota točk v eni zimi. Ledino je oral Primož Peterka Prevc je tako postal drugi Slovenec z velikim kristalnim globusom. Ledino je oral Primož Peterka, ki ga je osvojil dvakrat - v letih 1997 in 1998. Zanimivo - Peterka ravno 28. 2. slavi 37. rojstni dan. Končni vrstni red: daljave točke 1. P. PREVC SLO 139,5/139,0 325,9 2. S. FREUND NEM 137,0/141,5 314,3 3. D.-A. TANDE NOR 140,5/139,5 310,9 4. S. KRAFT AVT 139,0/138,5 306,4 5. M. HAYBÖCK AVT 135,5/137,0 306,0 6. R. FREITAG NEM 136,5/134,5 294,6 7. N. KASAI JAP 136,0/136,0 294,3 8. T. TAKEUČI JAP 135,0/137,5 293,4 9. K. GANGNES NOR 134,5/130,5 288,6 10. A. WELLINGER NEM 134,0/128,5 280,3 ... 15. R. KRANJEC SLO 132,0/129,0 269,7 17. J. TEPEŠ SLO 132,5/128,5 266,9 24. J. HVALA SLO 128,0/127,0 255,4 ------------ zunaj finala: ------------ 42. A. SEMENIČ SLO 122,0 114,1 43. T. NAGLIČ SLO 121,0 113,8 47. A. POGRAJC SLO 121,0 111,7 Po prvi seriji: daljave točke 1. P. PREVC SLO 139,5 160,6 2. S. FREUND NEM 137,0 155,0 3. S. KRAFT AVT 139,0 154,5 4. D.-A. TANDE NOR 140,5 150,0 5. M. HAYBÖCK AVT 135,5 149,9 6. K. GANGNES NOR 134,5 147,7 7. R. FREITAG NEM 136,5 144,0 8. T. TAKEUČI JAP 135,0 140,2 9. N. KASAI JAP 136,0 139,3 10. A. WELLINGER NEM 134,0 139,2 ... 15. J. TEPEŠ SLO 132,5 135,7 17. R. KRANJEC SLO 132,0 134,3 30. J. HVALA SLO 128,0 125,5 42. A. SEMENIČ SLO 122,0 114,1 43. T. NAGLIČ SLO 121,0 113,8 47. A. POGRAJC SLO 121,0 111,7 Skupni vrstni red (24/30): 1. P. PREVC SLO 1.898 točk 2. S. FREUND NEM 1.279 3. M. HAYBÖCK AVT 1.143 4. K. GANGNES NOR 1.073 5. S. KRAFT AVT 913 6. J.-A. FORFANG NOR 890 7. D.-A. TANDE NOR 841 8. N. KASAI JAP 701 9. R. FREITAG NEM 584 10. A. FANNEMEL NOR 522 ... 13. D. PREVC SLO 431 17. R. KRANJEC SLO 342 21. A. LANIŠEK SLO 230 23. J. TEPEŠ SLO 213 47. J. HVALA SLO 36 57. B. PAVLOVČIČ SLO 20 68. A. POGRAJC SLO 5 73. A. SEMENIČ SLO 2 S. J. Kako sem veselaaaaaa zanj!!!! Človek, ki si RES zasluži VKG! Pokazal je skozi celo sezono, kaj pomeni POŠTENO zmagovati!!!! Čisto kot solza =))))))))))) norooooo Prevcu manjka kot že veste še samo ena zmaga do absolutnega rekorda po številu zmag v sezoni ter še samo 185 točk do 2083 točk Šnicla. Do konca sezone še je 6 posamičnih tekem, torej potrebuje Prevc v povprečju 31 točk na tekmo, da bi podrl rekord. A sedaj bo skakal še mnogo bolj sproščeno in mislim da zna zmagat še recimo najmanj 2-3 tekme do konca sezone. Planica, planica snežna kraljica! Le kdo je ne pozna - lepoto iz snega? Skakalci kot ptice letijo pod nebo in slavo Planice v širni svet neso Pozdrav neustrašnim junakom daljav, prijateljev strmih snežnih planjav! Slava, čast velja vsem skakalcem tega sveta! Junaki Planice letijo kot ptice, spet slava gre v svet za dolgo vrsto let! Planica, Planica, še pridemo nazaj, v Planico, Planico, pod Ponce v zimski raj! Hahaha, Anglež na ES pa še vedno računa, .) kaksna bruka na eurosportu.. tip ocitno ni imel matematike v soli.. se meni je nerodno ratalo:) Noro. Končno je tudi veliki kristalni globus v skokih spet naš! Komaj čakam sprejem v Dolenji vasi Nobody can catch him now;) Eurosport:) Tale Prevc pa Mazejeva sta pa kr visoka merila za nove generacije športnikov postavla. :) Iskrene čestitke Peter, zdaj pa sproščeno čakamo Planico Hvala, Peter! Danes smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Otroc skačejo kot nori in to je to, kar delaš ti: pravi model in idol za mladino. Vidijo, da se delo obrestuje in potem ta nasmeh;) Osebna izpoved slovenske matere: »Želela sva ponuditi topel dom mlademu beguncu« 28. 2. 2016, 5:00 37 Facebook Twitter Foto: epa Odločila sem se, da vam napišem to pismo, ker imam poln »kufer« občutkov krivde ob tem, ker nič ne naredim za uboge migrante ali pa begunce, imenujte jih, kakor hočete. Ampak po vsej tej čustveni kalvariji zadnjih dni sem končno dojela, da so moji občutki krivde čisto odveč. Ker res ne gre za to, da nekaj ne naredim ali nisem naredila, ampak zato, da pravzaprav nič ne morem narediti. Z možem imava svoje otroke. Sva se pa že pred časom odločila, da bova k sebi v rejo vzela še kakšnega, če bi bilo potrebno. Opravila sva izpit za rejnika in zdaj sva na razpolago. Državi, otrokom. Rejniški sistem te države je zanič, pa se zaradi tega nihče kaj prida ne vznemirja. Nujno bi bilo treba omejiti dobo otrokovega bivanja pri rejnikih, saj le-ta predstavlja agonijo tako za rodne starše, ki so ponavadi zapiti, narkomani ali duševni bolniki, kot tudi za rejnike, ki se na otroka čustveno navežejo, še bolj pa otrok na njih in si želi naposled pri njih tudi ostati. Priporočamo v branje: Mariborski kapetan Tavares: “Jaz sem vernik in vem, da je Biblija moje vodilo v življenju.” Najkasneje po treh letih skupnega bivanja bi morali odrediti možnost za posvojitev, če je ta v interesu otroka. Večina staršev otrok, ki so v reji, namreč ne kaže kakšnega posebnega zanimanja za svoje otroke, toliko večje pa zato, da bi od rejnikov dobila udoben kavč, kjer malce zadremajo med (obveznim) obiskom (otroka), kavo, za cigarete in potrpežljivo uho, ki je pripravljeno poslušati njihove vedno iste psihe. Vse to so mi povedali »stanovski kolegi« rejniki, ki se s tem že soočajo, pa vse potrpijo, ker jim je mar za uboge otroke ter njihovo zdravje; fizično, še bolj pa psihično. Že odkar ti ljudje z Vzhoda zaradi klica Merklove v trumah prihajajo v Evropo, vsak dan spremljava njihovo usodo. Ustavljajo se ob ograjah, kjer so jim poti naprej zaprte. Moški, ženske, otroci. Države se utapljajo v skrbeh za lastne državljane, zdaj pa pred njihovimi vrati čakajo trume premraženih ter lačnih, predvsem boljšega življenja. Vrsta krutih zgodb z morja, ko na račun pohlepnih tihotapcev, ki z migranti/begunci služijo več denarja kot s preprodajanjem droge, naju je z možem večkrat zarezala kot oster meč v dno duše, v sredo srca. In še poslednja fotografija malega mrtvega dečka na peščeni obali. Ne vem več, kolikokrat sem se zgrudila v njegovo naročje in jokala, ker me usoda teh ljudi boli. Odločitev je padla »Kaj bova naredila? Nekaj morava narediti, jaz ne morem več tako naprej. Ne morem sedeti v tej hiši, ne morem jesti večerje in ne morem mirno spati, ko vem, da so ti ubogi otroci tam nekje in nimajo več topline doma.« Potem sem se odločila, da pišem na ministrstvo. Niso mi odgovorili, kakšni so pogoji, če bi želela ponuditi bivališče in sprejeti v svoj dom kakšnega migranta. Niso mi povedali, če imamo zakonodajo, ki ureja to področje. Sem pa iz medijev izvedela, da se je že v septembru Slovenski filantropiji menda javilo okoli 50 nama podobnih, ki bi migrantom/beguncem radi omogočili človeku dostojno življenje. Pa jim ne moremo. Zakaj ne? Ker si je država to zamislila po svoje. Morda vas zanima tudi: Iz knjige Vitana Mala, obsojenega zaradi otroške pornografije: »Fantki lahko počakate! Za vas moram imeti eno roko prosto!« Tako se je zavajalo Na vladi so se odločili, da bodo za otroke – dovolite mi, da jih imenujem raje mlade, ker po zadnjih informacijah ne gre več za osemletnike, kot so sprva zavajali (in še z večjim kladivom udrihali po vesti nas, čutečih državljanov), temveč za mlade, stare od 13 do 17 let. Torej najstnike, ob predpostavki, da na vladi dejansko vedo, koliko so v resnici stari. Ampak meni je bilo to takrat, ko sem še resno razmišljala o tem, da bi kateremu ponudila toplo sobo in prijazno besedo, čisto vseeno. Lahko bi bil tudi »starejši otrok«. No, potem pa sem izvedela, da ti mladi dobijo zakonitega zastopnika in mene ne rabijo. Dobijo bivanje v kakšni hali ali zavodu in da mene ne rabijo. Tam dobijo tudi jesti in piti in mene spet ne rabijo. Dobijo tudi prevajalca, ki se bo lahko z njimi pogovarjal, jaz pa se ne bi znala – če pozabim, da obstaja tudi jezik srca. Vlada si bo prizadevala najti njihove sorodnike in starše in jaz jim pri tem ne morem pomagati. Za te mlade vlada ne išče toplega doma, želi jih le uspešno »institucionalizirati« in se jih po hitrem postopku znebiti. Kdo je zdaj tu brez srca? Ali lahko, prosim, nehate kriviti mene?!? Papež Frančišek nas je kristjane že zdavnaj pozval, naj v vsako župnijo sprejmemo po eno begunsko družino. Oprosti papež, ne smemo. (Ime in priimek matere ter celotno dokumentacijo v zvezi s tem postopkom hranimo v uredništvu.) VIDEO: Tako so na včerajšnjem shodu napadli ekipo Nove24TV 28. 2. 2016, 5:00 602 Facebook Twitter Napovedali so shod dobrodošlice, na katerega bodo prinesli piškote in čaj, prinesli pa so psovke, transparente in grožnje – tako bi lahko opisali tiste ekstremiste, ki so se včeraj zbrali na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Da je bil namen shoda vse prej kot pozdravljanje migrantov, je pričalo veliko število zakrinkanih protestnikov, odetih v črno-rdeče barve, ki so se fizično lotili novinarjev Nove24tv. “Izginite, nacisti,” so sprva kričali zakrinkani in militantno nastrojeni provladni “antifašisti” na snemalno ekipo Nova24tv, njene posamezne člane pa oklicali za “mlade janšiste”. Preberite še: Zavrnjene migrante pozdravili kar v arabščini: “Hvala, da ste tukaj!” Dobrodošlico izrekel tudi Kučan in V Ljubljani izjemno napeto: Shoda sta se srečala, policija naredila barikado Voditeljica shoda, ki ga je organizirala samoimenovana “Protirasistična fronta brez meja”, je že na samem začetku protesta napovedala, da migrantov ne bo mogoče pozdraviti, saj ti ne bodo prišli iz stavbe, v kateri so nameščeni, kar pa številnih protestnikov, ki se tam več kot očitno niso zbrali iz tega razloga, ni zmotilo. Na transparentih, ki so jih prinesli s seboj, so se bohotili napisi, ki so le v majhni meri naslavljali begunsko tematiko. Na enem od transparentov je pisalo Brez vojn – razen razredne vojne, na drugem Svoboda gibanju, ne kapitalu, v izobilju pa je bilo tudi simbolike komunističnih totalitarnih sistemov. Zakriti protestnik: Ali veš, komu daješ intervju, mrš, mrš! V nekem trenutku je zakriti možakar, ki mu je bilo, kot kaže, le malo mar za migrante, fizično napadel novinarja Nova24tv, ki se je mirno in brez provokacij pogovarjal s svojim sosedom, s katerim sta stala v prvi liniji protestnikov. “Vsak ima pravico do svobode gibanja in begunci so dobrodošli,” je odgovoril eden izmed podpornikov politike Mira Cerarja, ki pa ga je potem, ko je povedal, da bi kakšnega migranta sprejel tudi na dom, prekinil zakriti možakar na njegovi levi. “Ali veš komu daješ intervju? Janševi televiziji,” ga je opomnil možakar s peterokrako, odrinil našega novinarja in ga pospremil z besedami: “Mrš, mrš, da te ne vidim. Golazen fašistična.” Jure Ferjan, napadeni novinar, sicer pravi, da tega napada ne jemlje osebno, a je razočaran, da se je prekinil trend mirnega izražanja stališč. “Strah me ni bilo, spreleteli pa so me mešani občutki. Zaskrbljujoče je, da prihaja do takšnih obračunavanj in da je v našem narodu toliko sovraštva,” je povedal po napadu. Celotnemu dogodku je prisostvovala tudi novinarka Nina Knapič, ki je bila zaradi incidenta pretresena, čeprav ni vedela, da najhujše šele prihaja. Na Kotnikovo ulico je kmalu za tem prišla tudi protestna skupina, ki migrantskim centrom v Ljubljani nasprotuje. Takrat so policisti vse novinarje, ki so bili prisotni na shodu, stisnili v območje med obe protestni skupini, vendar veliko bližje radikalnim levičarjem. “Potem ko so nas policisti skupaj z ostalimi novinarji stisnili med obe protestni skupini, smo bili zelo blizu nekaterih protestnikov. Ozračje je bilo zelo napeto, mislili smo, da bo vsak čas počilo,” je povedala Nina Knapič. Novinarji so zaradi strahu z mikrofona odstranili varnostno gobico z logotipom družbe, saj so se bali, da jih bo kateri od radikalnih levičarjev fizično napadel. Kaj so ves ta čas počeli migranti? Migranti, ki so bili, hočeš nočeš, povod za celotno dogajanje, so protest spremljali iz svojih sob v azilnem domu. Ne samo to, imeli so odličen pregled nad dogajanjem, kar so s pridom izkoristili in vse skupaj v miru posneli. Na protestu tudi Milan Kučan Včeraj sta v Ljubljani potekala dva protesta. Prvi, ki se je začel na Kotnikovi ulici, naj bi bil protest dobrodošlice, drugi, katerega namen je bilo opozoriti ne neodgovorno reševanje migrantske krize, pa se je začel pred parlamentom, na Trgu Republike. Med njimi je postopal Zmago Jelinčič. Protestniki obeh skupin so se kmalu srečali, saj se je slednja skupina odpravila proti azilnemu domu. Morda vas zanima tudi: [Video] Stanislav Zore: ‘Določena ideologija takoj pade, če se zgodovina napiše takšna, kakršna je v resnici bila’ Na provladnem protestu so se pojavili številni obrazi levice, med katerimi je bržčas izstopal njen neformalni vodja, Milan Kučan. Kot je videti iz slik, je prišel v okviru “delegacije” Socialnih demokratov, ki se jim je pridružila še evropska poslanka Tanja Fajon. Niso manjkali tudi obrazi iz radikalne ZL. Na protestu je bilo opaziti Miho Kordiša, ki je divje opletal z rdečo zastavo, nekje v varnem zavetju policistov pa se je smukal večni sindikalist Branimir Štrukelj. Ž. K. https://twitter.com/IgorTauben... Igor Bricelj alias rdeči džihadist izdajalec Slovenije in udbo provokator Včeraj ste videli, da UDBA še kako živi, tale z zvezdo je to jasno izkazal. Ne bodo, levičarji se počutijo močne le v skupini. Tiho bodo kot miši. Sposobnost levičarja je v prefarbanju po potrebi. Že videno v zgodovini. Kalif el Kučko • eno uro nazaj Slovenci, SD, ZL in Kučan vas imajo radi, vaše žene, hčerke, sestre, vnukinje in svakinje so izročili na milost emigrantov, nič ne jamrajte, le volte jih še naprej. Stanislav Zore: ‘Določena ideologija takoj pade, če se zgodovina napiše takšna, kakršna je v resnici bila’ 28. 2. 2016, 15:00 12 Facebook Twitter Foto: M. G., Nova24tv Spravo bi po mnenju ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta lahko dosegli le, če bi prenovili izobraževalni sistem, saj se tam še vedno skriva ”mitologija neke brezmadežnosti revolucije.” Na podlagi te mitologije imajo določeni ljudje pozicije, ki jih zadržujejo, je bil jasen Zore, ki pravi da je največji izziv sodobnega kristjana, da se osvobodi in izraža svojo vero kjerkoli – tudi na Čopovi ulici. ”Določeni ljudje, predvsem pa določena ideologija takoj pade, če se zgodovina napiše takšna, kakršna je v resnici bila. V Sloveniji imamo mitologijo in ti miti so vse bolj glasni in vse bolj slavljeni. Na temelju teh mitov, neke brezmadežnosti revolucije imajo določeni ljudje pozicije, ki jih zadržujejo. Gre za korist in pohlep,” je v luči 25. obletnice samostojne slovenije povedal ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost na okrogli mizi Evropski večer, ki ga je gostil evropski poslanec Lojze Peterle. Morda vas zanima tudi: – Bodo zakonsko zvezo izključno med možem in ženo zapisali v ustavo? – Knjige Vitana Mala, obsojenega zaradi otroške pornografije, še vedno del šolskega učnega načrta Dodal je, da se ti ljudje nikoli ne bodo odpovedali pohlepu in koristim, in to je tisto, zaradi česar v Sloveniji ni sprave. Po njegovem mnenju, je ključ do tega v prenovi izobraževalnega sistema, predvsem na področjih pedagoške in pravne fakultete ter na področju medijev in vzgoje za novinarsko delo. Prepričan je, da je prav v izobraževanju ključ do sprave. ”Prav zaradi tega nekatere strukture tako krčevito vztrajajo nad izobraževanjem saj vedo, da bi se tam začele stvari premikati,” je še dodal. ”Kriza Evrope je, da izgublja svojo identiteto. Vse, na kar je Evropa ponosna – človekove pravice, liberalizem, verska svoboda, vse je zraslo iz krščanstva. V trenutku, ko je Evropa zanikala krščanstvo, je izgubila bistvo vsega, na kar je ponosna. Ostal je le interes, to pa je premalo,” je dejal ljubljanski nadškof. Ljudje pa nismo razdvojeni od danes in samo v današnjem času, je dejal Zore. ”Jegličev dnevnik konec 19. stoletja piše, da ni bilo drugače kot je danes. Zelo podobne razmere. Gledat stvari preveč iz tega trenutka je kratkovidno. Toliko laži, podtikanj, napadov na cerkev in posameznike, v medijih, vse to se je dogajalo že takrat. Polarizacija je stara stvar. In danes ni nič bolje,” je povedal nadškof. ”Cerkev nima nasprotnikov. Beseda nasprotnik predpostavlja, da je treba nekoga premagati. Cerkev ne rabi nikogar premagati. Poslanstvo cerkve je, da na vsakem koraku oznanja,” je dejal Stanislav Zore. ‘Za to, da imaš škofovski pregovor, moraš pač biti imenovan za škofa’ Pogovor je sicer potekal v sproščenem tonu in dvorana je bila tako polna, da so morali obiskovalci, ki so nekoliko zamudili, kar stati. Nadškof je deloval umirjeno in v nekaterih trenutkih je znal tudi dodobra nasmejati občinstvo. Na Peterletovo vprašanje, kako je prišel do svojega škofovskega pregovora je dejal, da svoj škofovski pregovor lahko najdeš tako, da si imenovan za škofa. Sicer se je v svojih odgovorih predvsem dotikal teme krščanstva, njegovega poslanstva in primerjave s politiko. Dejal je, da je največji problem sodobnih kristjanov to, da niso osvobojeni. ”Prepričali smo se, da ni spodobno biti krščan v javnosti. Sedaj je nenavadno, da se ljudje pokrižajo preden jedo v restavraciji. To je ujetost kristjana, ki se kaže na vseh področjih. Biti kristjan je nekaj, kar prinaša temu svetu oznanilo upanja in prihodnosti, zakaj bi se tega sramovali,” je dejal in povedal, da vseeno misli, da je vedno več osvobojenih kristjanov, saj je pred časom na Čopovi ulici v Ljubljani videl starejši par, ki se je pokrižal preden je pričel jesti kebab. VIŠJE SODIŠČE V LJUBLJANI seznam zaposlenih Sprejemna pisarna 14. RUŽICA CVIJIĆ Kadrovska služba 15. MAJA HERIČ 16. SAŠA MIKETIČ 17. ANITA TODOROVIČ Strojepisnica 18. MOJCA KUMALIĆ 19. NATAŠIJA TAMBOSSO BOSTIČ Oddelek za civilno sodstvo 20. JOSEPH NZOBANDORA 21. DARINKA STOJČEVSKI 22. Vita VIDIC DAMJANOVIČ če boš prebral imena oficirjev domobranskega Rupnikovega bataljona: http://www.leljak.si/index.php... Vuk (srbsko ime) Rupnik, Mikolić, Sučić, Duričković, Rogoz, Uričević, Gasapić, Ivašević, Trbović, Bokulić, Bešković, Zunić, Sokolić...... Ne moreš verjet, enega slovenskega priimka ni bilo med njimi. Kakšno "slovensko" domobranstvo je bilo to? Leon (srbsko Lav) Rupnik in Vuk Rupnik sta si menda zasebna pisma (oče-sin) pisala v srbščini. Rupnikova žena je bila sicer Nemka. Toliko o "slovenskem" domobranstvu. SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE VRHOVNO SODIŠČE RS: PREDSEDNIK VS RS 1. BRANKO MASLEŠA Urad predsednika 2. Dušanka Čulibrk 3. Vasilija Lacković Služba za odnose z javnostmi 4. Nikola Janjić Civilni oddelek 5. Mateja Gavrič 6. Maša Trbojević le zakaj ta Lojze in Ljudmila v teh časih ne stopita na stran zavednih Slovencev in kristjanov?? Le te,v arabiji iztrebljajo,izvajajo genocid, pr nas bi pa arabcem dajali sredstva in streho nad glavo. Število kristjanov je po 2SV drastično upadlo in nihče nič ne naredi da se to obrne. Mi čakamo,trpimo,drugi pa izkoriščajo. V teh dneh me je NSI ZELO RAZOČARALA Rožman ni bil likvidiran, Krener je veselo živel naprej, Vuk Rupnik je živel v Argentini... V tem je tudi neka krivica. Da je navaden folk nastradal v množičnih pobojih, njihovi mnenjski in vojaški voditelji pa so se sončili ob Millstätter See... Res je velika razlika. Ampak ne samo v letu 1945, tudi prej. Na Norveškem je v 5 letih okupacije skupaj umrlo 10.000 Norvežanov (od tega 6.000 v vojni na začetku, 700 Judov). To je tako, kot če bi v Sloveniji do maja 1945 umrlo 4.500 ljudi - jih je pa 85.000! Povojni režim je bil veliko bolj krvav, Peter Prevc osvojil veliki kristalni globus 28. 2. 2016, 15:06 10 Facebook Twitter Vir: EPA Peter Prevc je osvojil 13. zmago v letošnji sezoni, s čimer si je že zagotovil veliki kristalni globus. S tem je izenačil rekord Gregorja Schlierenzauerja. Na drugo mesto se je uvrstil Severin Freund, ki je za slovenskim letalcem zaostal za 11,6 točke, tretji je bil Daniel Andre Tande. “To je največji trenutek v mojem življenju. Na Finskem sem se moral veliko bolj truditi. Bil sem bolj sproščen in samozavesten, bilo je super, užival sem v tekmi,” je takoj po skoku komentiral Peter Prevc, ki je veliki kristalni globus osvojil že šest tekem pred koncem pokala. V finalu so nastopili še Robert Kranjec (15. mesto), Jurij Tepeš (17. mesto) in Jaka Hvala (24 mesto). V lov za novimi rekordi Prevc lahko v nadaljevanju poruši še dodaten rekord. Gregor Schlierenzauer je zaenkrat še edini, ki je v eni sezoni osvojil več kot 2000 točk, in sicer je v sezoni 2008/2009 osvojil 2083 točk. To pa je na dosegu roke tudi za Prevca, ki ima zaenkrat 1898 točk, kar je že sedaj druga najvišja vsota točk, ki je bila kdajkoli zbrana v eni sezoni. Ž. K. 22.03.2015 ob 16:33 "Šport je šport, igra je igra. Zmagal je najboljši. Tega se zaveda tudi Peter. In verjemite, da tudi on ne bi bremzal za Jurija. Bo vsaj imel motivacijo za naprej. Saj veste, vedno si lahko boljši :)" Niti eno leto pozneje in globus je že njegov. Vedel je, da mora biti najboljši, na tem je delal in nič ga ni zlomilo. Na srečo pa motivacija še vedno ostaja. Pero stremi za popolnimi skoki in ne za lovorikami, zato je očitno meja nebo. In njegov odgovor na vprašanje, ali je vesel svojega dosežka: bolj kot veselje se mi poraja zadovoljstvo, po tem ko 10 let za nekaj trdo garaš. Res športnik in človek, vreden vsega spoštovanja. Vipavec PETER samo molimo lahko da te imamo, da ponosno živimo v isti državi pod isto zastavo. bravo Peter! na večni lestvici se je z osvojitvijo VKG prebil že na 15. mesto!!! letos bo očitno prehitel še Hannawalda in Recknagla ... uf, med kakšnimi imeni se je znašel 1. 4217 Matti Nykänen 2. 3645 Janne Ahonen 3. 3570 Birger Ruud 4. 3518 Jens Weißflog 5. 3395 Gregor Schlierenzauer 6. 2966 Adam Małysz 7. 2562 Simon Amman 8. 2433 Andreas Goldberger 9. 2378 Thomas Morgenstern 10. 2040 Jiří Raška 11. 1961 Martin Schmitt 12. 1960 Bjorn Wirkola 13. 1800 Helmut Recknagel 14. 1753 Sven Hannawald 15. 1722 Peter Prevc *************** 16. 1707 Andreas Felder 17. 1590 Reidar Andersen 18. 1545 Sigmund Ruud 19. 1540 Kazuyoshi Funaki 20. 1531 Armin Kogler 21. 1509 Ernst Vettori 22. 1375 Josef Bradl 23. 1280 Veikko Kankkonen 23. 1280 Toralf Engan 25. 1217 Espen Bredesen 26. 1191 Matti Hautamäki 27. 1178 Severin Freund 28. 1175 Noriaki Kasai 29. 1125 Jacob Tullin Thams 30. 1088 Andreas Widhölzl ... upoštevano: 10 4 2 … tekme za svetovni pokal 200 130 60 … svetovni pokal skupno 200 140 80 … OI 150 100 50 … novoletna skakalna turneja 150 100 50 … SP 100 60 30 … svetovni pokal v poletih skupno 100 60 30 … SP v poletih 50 35 20 … OI moštveno - član ekipe 35 20 10 … SP moštveno - član ekipe 25 15 7 … SP v poletih moštveno - član ekipe 50 … svetovni rekord 25 … neveljavni svetovni rekord 30 … perfect jump (5x20) Sijajno Peter, ponosni smo na te rezultate. Čestitke vsem, ki so zaslužni za tako lep uspeh. Ma je neka simbolika, da se je zgodilo na roj. dan Primoža Peterke ... Kako velik je, je pokazal s tem, da ga lanska Planica ni potrla, ampak ga je naredila nepremagljivega ... Velešampion ... Prevc: So trenutki, ko se vračajo spomini iz Planice, a to je zdaj zadaj Nobene evforije ni čutil, le umirjenost 28. februar 2016 ob 19:21 Almaty - MMC RTV SLO/STA Severin Freund je na televizijski postaji ZDF snel čelado pred najboljšim skakalcem letošnje zime Petrom Prevcem. Nemec je lani na zadnji tekmi po drami osvojil veliki kristalni globus, letos pa je moral čestitati asu iz Dolenje vasi. "Skušam strniti misli, ki so prisotne zdaj in pred tem. Takoj po nastopu so bila vprašanja, ali bo dovolj, potem so prišli vsi naši fantje do mene in sem videl, da imajo nekaj za bregom. Potem je prišlo do velikega olajšanja, pomiritve vseh živcev. Nobene evforije nisem čutil, le umirjenost," je pojasnil Prevc, ki ima šest tekem pred koncem sezone svetovnega pokala neulovljivih 619 točk naskoka pred Freudom. "O skupnem seštevku tako ne bom prav veliko več razmišljal, o tem bo tudi manj vprašanj in vsem bo bolje in lažje. Upam, da bom lahko šel umirjeno naprej. To prvič delam, zame je vse prvič, drugo me ne zanima. Skušam biti čim bolj izpopolnjen kot skakalec, ne le z lovorikami, ampak s samimi tekmami. So trenutki, ko se vračajo lanski spomini iz Planice. To je zdaj zadaj, čez tri tedne se bo končala še ena sezona, mogoče se nam na finalu prav tako obeta boj, kot se je lani," je podoživel tudi lansko zimo, ko je v Planici na finalu zbral enako število točk kot Freund, vendar je Nemcu zaradi večjega števila zmag pripadel veliki globus. V Almatyju se je Freund zelo veselil drugega mesta, rekorda skakalnice (141,5 metra) in tudi povečanja naskoka pred tretjeuvrščenim Michaelom Hayböckom. O prvem mestu ni bilo nobenega dvoma, Prevc ni bil nervozen pred odločilnim skokom. "Nisem bil prav zelo živčen. Po kakšni finski tekmi sem bil po prvi seriji veliko bolj nervozen kot tu, tudi včeraj je bilo tako. Zelo dobro sem se ujel s skakalnico, zelo dobro sem vedel, kaj moram imeti v glavi, da bom dobro skočil. Na vrhu naleta sem umirjeno čakal, kako so drugi skakali. Ko je prišel na vrsto čas za ritual, sem razmigal gležnje, kosti, si zavezal čevlje, se oblekel, zapel okovje. Ko mi je kontrolor rekel, da grem dve rampi navzdol, sem vedel, da so dobri pogoji. To je bilo to. Ko sem prišel z mize, sem le čakal, kaj bo. Ni bilo živčnosti," je še dodal Prevc. Izjemno sezono je napovedoval že v prejšnjih zimah Trikratni zaporedni slovenski športnik leta je blestel že v prejšnjih letih. Imel je že dve olimpijski kolajni iz Sočija leta 2014 (srebro in bron), tri kolajne s svetovnih prvenstev (srebro in dva brona), bron s svetovnega prvenstva v poletih, dve drugi mesti v skupnem seštevku svetovnega pokala ter dva mala kristalna globusa za skupni zmagi v poletih (2014 in 2015). Bil je prvi skakalec, ki je preletel 250 m, 14. februarja lani je zmagal na poletih v Vikersundu. V drugi seriji je pristal pri četrt kilometra ter postal drugi slovenski svetovni rekorder v skokih po Jožetu Šlibarju, ki je 24. februarja 1961 v Oberstdorfu skočil 141 metrov. Čaka ga poseben sprejem Uspehi Petra Prevca so močno povezali njegovo domačo Dolenjo vas, v kateri spremljajo vse dosežke slavnega sovaščana in se jih veselijo. Spominjajo se, kako je Peter na domači skakalnici opravil prve skoke in kujejo načrte, kako bodo proslavili letošnjo izjemno uspešno sezono. Za Petra v domači vasi pripravljajo poseben sprejem po koncu sezone, kjer se mu bodo zahvalili za vse trenutke veselja, ki jim jih prinaša. Župan občine Železniki Luznar: Peter je pravi navdih Precejšnji del stroškov sprejema bo tudi tokrat pokrila Občina Železniki. "Smo zelo veseli, da je Peter iz naše občine in da je tako uspešen. Je pravi navdih," izpostavlja župan Anton Luznar, ki si bo v živo ogledal vsaj eno izmed zaključnih tekem v Planici. Kot pojasnjuje, so Petra že osem ali devet let zaporedoma razglasili za najboljšega športnika občine. S tem mu vsako leto izkažejo priznanje. Dopolnijo ga tudi s kakšnim simboličnim darilom. Letos si želijo nagraditi še druge uspešne skakalce družine Prevc. Peter je za prepoznavnost območja naredil toliko, da se v Železnikih radi pošalijo, da so Občina Železniki ob Dolenji vasi. "Pred leti smo bili znani po poplavah, zdaj pa smo vse bolj prepoznani in vse večkrat omenjeni v javnosti v zvezi s Petrom," je zadovoljen župan. A. G. PROFESIONALEN in PREPROST. To je že danes legenda SLO Športa PETER PREVC. Pa dajte že toto lansko pozabit. Freund lani sploh ni, bil na dveh turnejah tak, da če bi Freund odskakal vse skakalnice, kot Prevc, bi že prej blo vsega konec. Zanimivost, ki je v naših občilih in komentarjih čisto zbledela; Freundu danes tudi z rekordnim skokom (uradnim, s tekme!) ni uspelo premagati našega šampiona. Še toliko bolj in več vredno prvo mesto Petra in perfekten način, s katerim je zakoličil VKG že pred zadnjimi 6 tekmami. ja @Kristinka, nesmemo pa pozabit tega, da je Freund skakal iz dveh? naletnih mest višje kot Peter, pa je Peter skoču samo 2 metra in pol manj napram Freundu. Ma že tu se vidi kakšen šampijon je. Objavljeno je bilo 27. feb. 2016 #PutinPutout The first video of my #TheMockingbirdMan project, in which I want to impersonate world famous people singing original comedy songs. Sponsors are more than welcome :) https://www.youtube.com/watch?v=t-wFKNy0MZQ Postproduction / VFX: Erik Margan Editing: Klemen Slakonja, Miha Knific Producer: Miha Knific Executive producer: Klemen Slakonja Putin, Putout Harasho, harasho, I run this freakin’ show! You think I can't speak English? There’s nothing I don’t know. I know that World War III , nobody wants to see, so please EU and USA don’t mothersuckers mess with me. ooooh, Yes I Ken cause I’m the president wit the greatest plan, to make my mother Russia number 1 again, and by the way I hit better than Jackie Chan, I'm gentleman. Do you want piece or you wanna piece of me? I’ve got gas you see, don’t play games with me. You want my gas? Well you can kiss my ass! When I play chess be quiet or eat my pussy riot! Putin, Putout, Putin, Putout, Putin, Putout, Putout, Putin, Putout, Putin, Putin, Putout! Putin, Putout, Putin, Putout, Putin, Putout, Putout, Putin, Putout, Putin, Putin, Putout! Putin, Putout! HEY! Putin, Putout! HEY! Putin, Putout, Putout, Putin, Putout, Putin, Putin, Putout! Putin, Putout! HEY! Putin, Putout! Messin’ with Putin HEY, HEY is a sin! It’s great to be president of the biggest country, you can have Winter Olympic Games in 40 degrees, and by the way, Eurovision is so gay, just please don’t take my soccer world cup 2018 away! I sang for charity, lala, and tranqualized a tiger on a “killing spree”, bangbang, I fight terrorism with my big army, I am nice, why oh why can't I get a Nobel peace prize?! Do you want peace, or you wanna piece of me? I’ve got gas you see, don't play games with me. You want my gas? Well you can kiss my ass! If you are a prick - suck my Moby Dick! Putin, Putout, Putin, Putout, Putin, Putout, Putout, Putin, Putout, Putin, Putin, Putout! Putin, Putout, Putin, Putout, Putin, Putout, Putout, Putin, Putout, Putin, Putin, Putout! Putin, Putout! HEY! Putin, Putout! HEY! Putin, Putout, Putout, Putin, Putout, Putin, Putin, Putout! Putin, Putout! HEY! Putin, Putout! Messin’ with Putin HEY, HEY is a sin! Niet I wont stop! Until I wiiiiiiiiiiiiiiiiiiin! Putin, Putout, Putout, Putin, Putout, Putin, Putin, Putout, Putin, Putout, Putin, Putout, Putin! HEY! Putin! Klemen! Takoj umakni video. Če zanj nimaš odobrenja samega Putina, boš končal kot Ana Politkovska ali Litvinenko. ...ali pa boš morda vseeno, tudi če dovoljenje imaš. Sprožil si pravo "ciriliško" vojno.? Yulia Blazhukpred 3 urami Like it, thanks from Ukraine))? Janša: Lažna solidarnost je sprejemati vse, ki želijo priti sem 29. 2. 2016, 18:02 59 Facebook Twitter Ljudmila Novak in Janez Janša (foto: Nova24TV). “Prava solidarnost je, da se skuša pomagati najbolj ranljivi skupini ljudi, lažna solidarnost pa je, da se sprejema vse, tudi tiste, ki se selijo, ker so v nekaterih državah socialni dodatki večji kot povprečna plača v njihovih državah,” je dejal Janez Janša na javni tribuni o migrantski krizi, ki je potekala v Celju. Zbor za republiko (ZZR) in Inštitut dr. Antona Korošca sta organizirala javno tribuno, na kateri poteka debata o migrantski krizi, v kateri se je znašla Slovenija. Svoja stališča o migrantski krizi bodo predstavili predsednik SDS Janez Janša, predsednica NSi Ljudmila Novak in predsednik SLS Marko Zidanšek. Zbrane je med prvimi nagovoril Andrej Oblak, predsednik novoustanovljenega Inštituta Dr. Antona Korošca. “Prepričani smo, da ne moremo dobiti boljših sogovornikov, kot so ti, ki bodo govorili danes,” je povedal Oblak in govorcem predal besedo. [V ŽIVO] Janša: Lažna solidarnost je sprejemati vse, ki želijo priti sem 1 [V ŽIVO] Janša: Lažna solidarnost je sprejemati vse, ki želijo priti sem 1 [V ŽIVO] Janša: Lažna solidarnost je sprejemati vse, ki želijo priti sem 1 Janez Janša je že uvodoma pripomnil, da se v Sloveniji soočamo z nevarnostjo povratnega vala migrantov. “Vsak, ki je razmišljal še kakšen dan naprej, je vedel, da se bo prostor severno od nas napolnil in da bodo začeli migrante vračati nazaj!” Ponovno je opozoril, da so vlado glede nevarnosti povratnega vala opozarjali že nekaj časa nazaj, a ta takrat ni storila ničesar. Izpostavil je, da bi Slovenija morala spoštovati evropski pravni okvir, pa tega ni počela. “S tem ko se je spuščalo skozi mejo sto tisoče ljudi – prav pri vsakem se je kršil pravni red.” “Prava solidarnost je, da se skuša pomagati najbolj ranljivi skupini ljudi, lažna solidarnost pa je, da se sprejema vse, tudi tiste, ki se selijo, ker so v nekaterih državah socialni dodatki večji kot povprečna plača v njihovih državah.” Janša: Terorizem ni imaginarna bojazen Opozicijski prvak je opozoril, da nekateri migranti prihajajo z območij, na katerih vlada Islamska država, Slovenija pa sprejema ljudi, ki v severnih deželah ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za nastanitev. “Obstaja bistvena razlika med družino, ki je na Dobovi zaprosila za azil, in med skupino moških, ki jih je Nemčija zavrnila,” je bil oster Janša. Ljudmila Novak: Slovenci nismo dolžni sprejeti nikogar Naslednja je govorila predsednica NSi, Ljudmila Novak. “Jaz sama se bom odločila, komu in kako si želim pomagati, pri migratnski krizi pa nam vsiljujejo, komu pomagati, in proti naši volji ustanavljajo centre, v katere bodo spravili ljudi, ki se bodo prosto sprehajali in ogrožali varnost naših otrok.” Novakova je predlagala tudi nekatere rešitve, ki pa do zdaj niso bile sprejete. Vlada Mira Cerarja ni sprejela rešitve, kot je odklonitev pravice do azila za migrante, ki so v svoji deželi storili kazniva dejanja, ali predloga, da bi morali migranti, ki s sabo nosijo večje količine denarja, ta denar tudi deponirati v Sloveniji. S posebno pozornostjo se je posvetila predvsem načinu komunikacije Cerarjeve vlade, ki naj bi bila zelo slaba. V nadaljevanju je še predlagala, naj se Slovenija zgleduje po državah, ki se že dolgo soočajo s problemom migracij in vedo, kaj počnejo. Omenila je Avstralijo in ZDA. Marko Zidanšek: Pravi begunec se ustavi v prvi varni državi “V SLS nas je najbolj motilo, da odločujoči niso predvideli, na kaj smo opozarjali, kljub temu da so imeli vse podatke,” pa je izpostavil predsednik SLS. Poudaril je, da je Slovenija bolj ranljiva kot ostale evropske države, ki jim pomaga velika ekonomska moč, ki lahko določene politične odločitve absorbira. “Žalosten sem, da je milijon in pol migrantov uspelo destabilizirati Evropo,” je povedal in ob tem dodal, da mora Slovenija zaostriti azilno zakonodajo. SLS sicer podpira ukinitev embarga EU proti Rusiji, saj naj bi bila Rusija zaveznik v boju proti terorizmu, škodili pa naj bi tudi sami sebi oz. slovenskim izvoznikom. Evropa, po drugi strani, potrebuje več skupne politike, predvsem pa potrebuje skupno vojsko, skupno policijo, saj se na NATO težko zanese. V nadaljevanju javne tribune so razpravljalci odgovarjali na vprašanja moderatorja debate in javnosti. Prvi je odgovarjal Janša, ki je dejal, da je Slovenija padla na izpitu spoštovanja pravil Schengna. “Čez nekaj let se ne bo nihče spominjal “solidarnosti” Slovenije, spraševali se bodo samo o tem, ali je Slovenija spoštovala schengenska pravila ali ne.” Po Janševem mnenju je imela Slovenija možnost spoštovati pravila Schengna, in sicer takrat, ko je to storila tudi Madžarska, ampak jih ni, kar bo imelo v prihodnosti svojo ceno – še posebej v okviru postavljanja mini schengenskih območij. Glede na to, da migrantska kriza tudi zaradi demografskih dejavnikov ne bo ponehala, vidi Janša rešitev v ustrezni razvojni pomoči državam, od koder migranti izhajajo, pa tudi v vojaškem posredovanju v Siriji. “Takšne, kot so oni, pri njih obešajo” Predsednik meni tudi, da prihodnost Slovenije in migrantske krize ne bo “zavisela” samo od predstavnikov strank, ki so danes prisotne na javni tribuni, temveč celotne Slovenije, ki se bo morala prebuditi. Obregnil se je tudi na proteste, ki so potekali konec tedna, v katerih je bilo po njegovem mnenju prav komično opazovati gejevske aktiviste, ki so migrante pozdravljali v arabščini. “Takšne, kot so oni, pri njih obešajo,” je bil jasen Janša. Govorci enotni: Zaščiti bi bilo potrebno kristjane Novakova pa je povedala, da ji je všeč ideja, ki jo je imel papež že pred časom, in sicer, da bi v Evropi vsaka župnija sprejela eno družino. “Sama sicer ne moremo ponuditi nastanitve, saj nimam stanovanja, lahko pa ponudim hrano, ki jo pridelamo,” je razložila Novakova, Janša pa je dodal, da bi bilo potrebno etnično čiščenje krščanstva, ki je na območju Sirije in Iraka obstajalo tisočletja, poimenovati s pravim imenom – genocid. Temu je pritrdil tudi evropski poslanec Franc Bogovič, ki je sedel v občinstvu. “Srečal sem predstavnike kristjanov s teh območij. Tam, kjer jih je bilo nekoč več kot milijon, jih je sedaj 100 tisoč.” Kriza, ki pretresa državo Migrantska kriza, ki smo jo Sloveniji začeli resneje čutiti šele proti koncu preteklega leta, pretresa slovenski narod in politiko. V odziv na politiko Mira Cerarja so začeli po celotni državi, predvsem pa po podeželju, vznikati spontani protesti, ki se jih je oprijelo ime Traktorska revolucija. Namen protestov, ki jim še ni videti konca, je opozoriti na varnostna vprašanja, ki se porajajo v povezavi z migrantsko krizo, ki ji še ni videti konca. Protestniki na shodih zahtevajo odstop vlade Mira Cerarja, nasprotujejo pa tudi samovoljnim postavitvam migrantskih centrov. Traktor revolucija pa je dobila tudi protiutež v demonstracijah, ki prihod migrantov podpirajo. Prvo večjo manifestacijo so izvedli na protestu “dobrodošlice”, kjer so migrante, nastanjene v azilnem domu, pozdravili v arabščini in jih povabili k skupnemu boju proti kapitalizmu. Žiga Korsika Janša je izpostavil odlično vprašanje, ki zadeva tudi debate resnih filozofov. Žižek namreč pravi, da obstaja fundamentalna razlika med milostjo in usmiljenjem. Tako nam je vsem ljudem, živim bitjem in celemu vesolju lastna Božja milost, usmiljenje pa je nekaj, kar si moramo vzeti, tudi na silo, s čemer se postavimo v vlogo tistega, ki daje, tistega, ki sprejema, pa postavimo v podrejen položaj, saj smo ga s tem zadolžili. Problem je v načinu kako lahko podarimo usmiljenje, ne gre drugače kot, da kršimo zakon. Božja milost je pa nekaj drugega, je razlog, da vesolje sploh obstaja in smo ta hip živi, čeprav smo zato za večno dolžni Bogu, je to pravzaprav naše zveličanje, ker Božja milost ne pomeni nič drugega kot izpolnitev njegove edine želje, da bi nam lahko pomagal in bi se tega zavedli. Zato verjamem, da bi morali objektivno presojati našo dogovornost, dali smo samo kar mora dati človek vsakomur izmed nas, ker tisti vsi potrebujemo enako, tega nismo dali ampak smo samo kanalizirali, kot medij med nami in Bogom. Drugo je ma usmiljenje, ki ga čutimo do teh ubogih revežev, ki presega osnovne življenjske pogoje, to je etično vprašanje, ne pa nekaj, na kar se lahko zanesemo kot samoumevno. Nikar ne mešajmo teh dveh stvari, ko se bodo begunci vračali, ker očitno ne morejo postati emigrantje in azilanti, bodimo človeški, če bi radi postali v Božjih očeh zveličani, usmiljenje pa naj vsakdo sam podari, kolikor ga pač zmore oziroma misli, da si lahko privošči. Se bo treba odcepit od EU in z Višegrajci ustanovit unijo, Čehi že o tem govorijo. Slovenija moja dežela • 4 ure nazaj Janez,Ljudmila,Marko pozni ste. Naj se naredi peticija,referendum da se izjasnimo 5 • Odgovori • Deli › - Avatar janez.pokoncni Slovenija moja dežela • 4 ure nazaj Če kdaj, potem je res zdaj potreben in primeren referendum problem pa je, da v Sloveniji referendum ne pomeni kaj dosti. Na referendumu smo se nekoč že izjasnili glede volilnega sistema, a ga je banda gladko ignorirala. Neizpodbitni foto dokazi: Na FDV urijo levo gverilo. Preverite, kateri profesorji delajo za njo. 2. 3. 2016, 5:00 Levičarske antifašistične skupine, bolj znane pod vzdevkom Antifa, v Evropi veljajo za najbolj nasilne in radikalne skupine in se glede na nasilne metode reševanja problemov postavljajo ob bok neonacistom. Toda prav ta skrajna gibanja imajo domovinsko pravico na Fakulteti za družbene vede. Prav na ljubljanski fakulteti za družbene vede so potekali seminarji te skrajne skupine, kjer so študenti med drugim debatirali o vrstah fašizma in ekonomskih vprašanjih. Gibanje naj bi sicer v zadnjem letu potihnilo, so pa nekateri profesorji FDV še vedno njihovi goreči podporniki, propagandne plakate Antifa pa imajo razobešene na vratih svojih kabinetov. Da bi morala biti vsaj univerza politično nevtralen prostor, za FDV in njihove profesorje več kot očitno ne velja. Morda vas zanima tudi: Fotografski dokazi: Protestniki, ki se jim je pridružil Milan Kučan, so imeli s seboj orožje in Avstrijci bodo migrante skušali ustaviti s plakati Na seminarjih naj bi zaposleni in študentje problematizirali “nove pojavne oblike fašizma v našem neposrednem okolju, torej v Sloveniji in tudi širše, znotraj evropske in globalne družbe”. Antifajevci so prepričani, da je neofašizem za razliko od klasičnega fašizma, “ki je bil zgodovinsko premagan v drugi svetovni vojni, zavit v na videz prijaznejše ideološke maske in manj spektakularne politične prakse, kot so “domoljubje”, “varnost države”, “zaščita narodne identitete”, “obramba pred tujimi vplivi” ipd,” so ob prvem seminarju povedali za portal MMC. “Ta bitka še ni dobljena!” Gibanje je ustanovilo tudi skupino na omrežju Facebook, kjer objavljajo precej radikalna sporočila: “Ob 70. obletnici ‘zmage’ nad fašizmom pozdravljamo antifašistični boj naših prednikov in opozarjamo, da ta bitka še ni dobljena, da jo je potrebno biti in nanjo opozarjati vsak dan! Ne samo ob obletnicah!” se glasi eden od zapisov. Vrata FDV-ja še vedno krasijo propagandni plakati Na vratih kabinetov profesorjev je še vedno opaziti plakate, ki vabijo na seminarje Antifa. Kljub temu da srečanja segajo v leto 2013, jih vse do danes še niso odstranili. Poleg omenjenih pa vrata nekaterih krasijo tudi plakati z naslovom Odrežimo lovke finančnega kapitalizma. 1 od 7 Kabinet, na vratih katerega so zapisani naslednji profesorji: Maja Turnšek Hančič, Andreja Trdina, Boris Mance in Aleksander Sašo Slaček Brlek. Foto: Nova24TV Fakulteta za družbene vede. Kabinet Mitje Velikonje. Kabinet Žige Vodovnika in Cirile Toplak. Gibanje očitno sodeluje tudi s t. i. “Protifašistično fronto”, ki je v soboto organizirala shod, na katerem so zamaskiranci drugače misleče med drugim zmerjali s fašisti in golaznijo, udeležila pa sta se ga tudi Milan Kučan in evropska poslanka SD Tanja Fajon. V skupini so namreč delili tudi njihov dogodek, v zvezi s katerim so člane povabili na Festival odprtih meja za vse, ki je septembra potekal na Prešernovem trgu. Kako izkoristiti migrantsko krizo za destabilizacijo države? Seminarji Antifa spominjajo na nemško različico tovrstnega gibanja. Slednji so pred časom izdali dokument, v katerem so navedena navodila, kako migrantsko krzo izkoristiti za destabilizacijo države. Vsebino internega dokumenta skrajnih levičarjev si lahko ogledate tukaj. “Svoja dejanja moramo zaostriti, da najprej destabiliziramo državno oblast, kjer je mogoče,” so med drugim zapisali. Svojim članom svetujejo, da je potrebno boj proti fašistom okrepiti tako, da izpeljejo veliko več akcij, za katere je mogoče okriviti fašiste. Antifa: “Zagoreti mora še veliko več azilnih centrov” “Zagoreti mora še veliko več azilnih centrov, na katerih je potem mogoče najti nacistične grafite in slogane,” je zapisano v dokumentu. Na njihove (nemške) ustanove pa je treba pripraviti napade, pri čemer je treba nujno nastaviti tudi dokaze, ki bodo potrjevali, da je šlo za dejanja fašistov. “Razen tega se moramo skupaj domisliti nečesa, kar bo deželne vlade privedlo do tega, da nam znatno povečajo finančno pomoč,” so jasni v skupini Antifa. Nina Knapič So nasilne migrante v Ljubljani opili levičarski protestniki v Rogu? 4. 3. 2016, 14:19 14 Facebook Twitter Foto: Facebook/Nova24tv Po sobotnem protestu v podporo migrantom, ki se ga je med drugimi udeležil tudi Milan Kučan, so se, kot smo izvedeli iz zaupnega policijskega vira, radikalni levičarji zvečer zbrali še na zabavi v prostorih nekdanje tovarne Rog. Na zabavo so povabili tudi migrante s Kotnikove ulice, ki so jih v soboto vneto pozdravljali v arabščini. Tako migranti kot protestniki so po zatrjevanju vira spili velike količine alkohola, nato pa so se podali na sprehod po ljubljanskih ulicah. Ali so pijani migranti, ki so v noči s sobote na nedeljo mučili in pretepli drugega migranta, prišli z zabave iz Roga, ni znano, vendar vir meni, da bi bila dogodka lahko povezana. Preberite tudi: Neizpodbitni foto dokazi: Na FDV urijo levo gverilo. Preverite, kateri profesorji delajo za njo. Nasilni migranti so bili v soboto ponoči pod vplivom alkohola Kot smo že poročali, so v soboto ponoči trije državljani Afganistana, ki imajo priznano mednarodno zaščito, pretepli moškega, prav tako Afganistanca. Vsi so bili neuradno stari okoli 30 let, torej ni šlo za otroke ali mladostnike. Incident se je zgodil v prostorih, kjer bivajo, do pretepa pa je po podatkih policije prišlo zaradi spora, saj so bili migranti – pod vplivom alkohola. Kot smo uspeli neuradno izvedeti, so napadalci nasilno vdrli v sobo žrtve ter jo začeli pretepati, med drugim tudi z leseno palico. Tovarna Rog kot prostor za umetniške razstave, druženja in predavanja Nekdanja tovarna Rog je sicer trenutno v rokah “začasnih uporabnikov in uporabnic prostorov tovarne Rog”. Tam med drugim prirejajo številna predavanja, delavnice in razstave. V prostorih organizirajo tudi številne zabave oziroma druženja, kot temu pravijo na njihovi spletni strani. Mestna občina Ljubljana namerava sicer v letošnjem letu del zgradbe, kjer se izvajata vizualna in glasbena dejavnost, porušiti. Ljubljanski župan Zoran Janković je namreč odločen, da bo uredil nabrežje ob Ljubljanici in tja privabil turiste. V svoji viziji novega Roga vidi župan tudi sedanje uporabnike, saj jim je predlagal, naj se prijavijo na razpis za pridobitev prostorov v novem Rogu, in ponudil prednost pri izbiri na razpisu, so zapisali na spletni strani Tovarne Rog. Nina Knapič Kot sem že večkrat napisala. Levičarji točno vedo kaj počnejo. Zgodovinsko so levičarji vedno bili rasisti in desničarji proti rasizmu. Zato so se zdaj levičarji odločili, da desničarjem z "anti-rasizmom", multikulturo in strpnostjo pokažejo in dokažejo rasni realizem. "Affirmative action" vrhunski rasizem in jaz osebno bi bila kot črnka zelo užaljena, če bi dobila službo, štipendijo zaradi privilegija črne kože. Točno je znano, da nebelci veliko slabše prenašajo alkohol kot mi. Tole povsem zapade v njihovo agendo, da s Heglovim dialektom dosežejo svoj cilj. To je neverjetna izpoved Slovenke, ki je vrsto let živela z migranti 4. 3. 2016, 5:00 103 Facebook Twitter Foto: epa “Spoznala sem azilante, ki so lagali o svoji starosti, ki so imeli idealne predstave o Evropi in ki so iskali dekleta, da bi se poročila z njimi – da bi lahko šli naprej v Anglijo, na Švedsko.” Po besedah Slovenke, ki je vrsto let živela z migranti, je mnogo izmed njih pobegnilo iz svoje države, ker so bili kriminalci. Imeli so ogromno denarja in le redki so prihajali z vojnih območij. “Ko bi tudi nekateri izmed vas doživeli poniževanja arabskih ‘tipov’ (ter ostalih) na ulicah evropskih mest, bi na vse to gledali drugače,” je zapisala v odgovor vsem, ki goreče zagovarjajo invazijo migrantov v Evropo. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili zapis, v katerem je Slovenka podrobno opisala svoje dolgoletne izkušnje z azilanti, saj je živela z različnimi migranti v Sloveniji, Angliji in Avstriji. Stanovanje si je delila z Afričani, Maročani, Indijci in drugimi migranti različnih narodnosti. Facebook zapis anonimne Slovenke. Foto: Facebook Facebook zapis anonimne Slovenke. Foto: Facebook Svoj zapis je objavila kot odgovor na grožnje nekaterih uporabnikov Facebooka, da bodo iz svojega kroga odstranili vse tiste prijatelje, ki bi kakorkoli sovražno nastopili proti migrantom. Slovenka, katere ime smo zaradi varovanja podatkov prekrili, razlaga, da je imela možnost pobližje spoznati problematiko migrantov in je ob tem doživela grenko razočaranje. Smešno jim je, ko uspejo ‘nategniti’ policijo “Najbolj žalostna sem bila, ko sem slišala cimra iz Gane, kako je “izgubljal” potne liste, kako je bil hkrati poročen z dvema ženskama (in kako se je igral z njima, ena mu je dajala denar, druga je imela otroka z njim) in kako mu je bilo smešno, ko je ‘nategnil’ češko policijo,” razlaga Slovenka. Ogorčena je nad zgodbami, kako je migrantka iz Nigerije prišla v Evropo, da bi se poročila, a možu šele po poroki povedala, da je prostitutka. Ob tem pa je imela partnerja tudi v domovini. Izpostavila je tudi primer, kako je njen sostanovalec, prav tako Afričan, govoril, da je doma iz Sierra Leone, ki je vojno območje. Ob tem je razlagal, kako je doživel strašno vojno, a je v resnici od tam bila le njegova mati – sam vojne v svojem življenju ni okusil. “Njegovim prijateljem iz azila pa se je zdelo smešno, kako je ‘nategnil’ Slovenijo, da so mu verjeli …” je dodala. Preberite tudi: Vlada migrante pošilja v Lesce, ignorira pa starše. Zaskrbljena mati: “Ali nismo niti toliko vredni, da bi nas o tem obvestili?” Bila je zavita v plašč in ruto, pred arabskimi moškimi je bežala “Verjemite, to je nekaj najbolj groznega, kar sem doživela: verbalna poniževanja arabskih ‘tipov’ (bilo je res grozno, ker so me tako čudno gledali, ampak jaz sem bila zavita v plašč, šal) in da sem tam morala bežati pred afriškimi tipi, ki so me lovili …” opisuje svoje doživljanje. Razlaga, da se je v vzhodnem Londonu morala zavijati v ruto, da so moški mislili, da je muslimanka. Kot pravi, je bil to edini način, da je imela mir pred nadlegovanjem. “To so moje izkušnje. Želim si, da bi bilo drugače, ampak življenjske izkušnje, dogodki, ki jih sam doživiš v tujini, ti marsikaj dajo vedeti … Verjamem pa, da nihče od tistih za in nihče od tistih proti še ni doživel tega, kar sem jaz,” je zaključila svoj zapis. V zapisu je vsem, ki migrante goreče zagovarjajo, priporočala, naj se družijo in pogovarjajo z njimi ter jih spoznajo. “Delite si kopalnico in kuhinjo z ljudmi z drugih kontinentov … Tako je najlažje spoznati druge ljudi. In tudi tako se vam odpro oči. .. Ne širim sovraštva. Ko bi tudi nekateri izmed vas doživeli poniževanja arabskih ‘tipov’ (ter ostalih) na ulicah evropskih mest, bi na vse to gledali drugače …” je med drugim zapisala. Njen zapis pa bil nemudoma tarča kritik Pod njenim zapisom so se – kot je zadnje čase v Sloveniji navada – vsuli obsojajoči komentarji na njeno pisanje. Sama pa je še enkrat poudarila, da je napisala samo dejstva in svoja lastna doživetja. Ob tem je še enkrat pozvala vse tiste, ki si želijo čim več migrantov v Sloveniji, da naj se z njimi družijo in zares spoznajo njihov način razmišljanja. Drugi del zapisa, kjer odgovarja vsem, ki obsojajo njeno pisanje. Foto: Facebook Drugi del zapisa, kjer odgovarja vsem, ki obsojajo njeno pisanje. Foto: Facebook “Če želite spoznati azilante, pojdite do azilantskega doma in se pogovarjajte z azilanti, pojdite na žur z njimi, učite jih slovenščino, dokažite, da se Slovenci ne bojimo tujcev … tako boste res naredili veliko več za begunce in zase …” je dejala vsem, ki iz naslanjača modrujejo, kako negativno je nastrojena proti migrantom. Anja Dangubič Zapis Slovenke ni nič neverjetnega, očitno je, da ima mnogo izkušenj in da migranti degradirajo evropsko družbo. Ampak to vemo tudi tisti z manj osebnih izkušenj, ki jih nekaj vseeno imamo. Za izmišljene "borce NOB" bodo še vedno penzije in tudi prevelike bodo, ostali pa bomo glodali kosti in pobirali drobtine, ki bodo padale iz njihovih preobloženih miz. Vseeno pa upam, da predolgo pa tudi Bog ne bo gledal teh krivic in, da bo iztegnil svojo pravično roko na te, ki nas uničujejo. Andrej Čadež: Ko se bo okno gravitacijskih valov povsem odprlo, bo prišel vihar Andrej Čadež: Ko se bo okno gravitacijskih valov povsem odprlo, bo prišel vihar Podkast Številke (52) MMC RTV SLO - 4. marec 2016. Zaznava gravitacijskih valov je eno največjih znanstvenih odkritij zadnjega obdobja. V projektu LIGO je svoj pečat pustil tudi Andrej Čadež. Zgodovinsko odkritje se je zgodilo 14. septembra lani, svetu pa je bilo posredovano pred nekaj tedni. Gravitacijski valovi po Einsteinovi teoriji nastanejo, ko se masivna telesa v kratkem času hitro premikajo v prostoru-času. Težava meroslovcev na Zemlji je v tem, da jih je težko zaznati. Zaslužni profesor univerze v Ljubljani razlaga: "Če imamo razmeroma visok energijski tok, potem je njihov signal zelo šibak. Rečemo, da se slabo sklapljajo s snovjo. Elektromagnetni valovi pa se dobro sklapljajo. Četudi elektromagnetno polje nima velike elektroenergijske gostote, še vseeno kar dobro premika elektrone in zato lahko te valove zaznamo. Enako velik tok gravitacijskih valov pa snovi noče 'zazibati' in zato jih je težko zaznati." Vabljeni k poslušanju celotne oddaje! Ukvarjati se je začel s črnimi luknjami Valove je ujel observatorij LIGO, del te zgodbe je bil tudi Čadež: "Dve leti in pol sem bil član te skupine. Bilo je zelo zanimivo. Kip Thorne je bil teoretik v naši skupini, jaz sem počel različne stvari. Imel sem se priložnost ukvarjati tudi z eksperimentalnim delom. Po naravi sem sicer teoretik, začel sem s črnimi luknjami, nato so me neprestano vlekli gravitacijski valovi. Ko sem pisal svoj doktorat, je Joseph Weber objavil, da jih je odkril, to me je vleklo. Ko sem imel priložnost delati na CalTechu, me je veselilo, da sem sodeloval tudi pri eksperimentalnem delu razvoja tega detektorja." Med observatorijema je 3.000 km Ideja o detektorju Ligo je stara skoraj pol stoletja. Gre za dva observatorija v ZDA, ki sta med seboj ločena 3.000 kilometrov. V vsakem sta dve pravokotni cevi, po katerih se premika svetloba. Valovni dolžini se ob vrnitvi v izhodiščno točko izničita, če to ne velja, obstaja verjetnost, da so mimo Zemlje švignili gravitacijski valovi. "Naredil sem teste, kako se naredijo mase, ki se morajo premikati zaradi gravitacijskih valov. Morali smo najti take mase, da bodo dovolj mirne in se ne bodo tresle same od sebe." Problem računsko trl eno leto Cev je danes dolga štiri kilometre, sprva je bila le 40 metrov. "Svetloba se širi skozi cevi, ki imajo približno meter premera. Dimenzija 4.000 x 1 meter pomeni, da gre za zelo tanko cev. Laserska svetloba malenkostno siplje, svetloba ne gre iz enega zrcala naravnost nazaj na drugo zrcalo, ampak se je le malo odbije na steno interferometra. Stena interferometra se lahko trese zaradi seizmike ali vetra, zaradi česar lahko napačno sklepamo, da smo dobili gravitacijski val. Izračunati sem moral, kaj je treba narediti, da se to ne bo zgodilo. To je bila ena od mojih nalog, s katero sem se ukvarjal, potreboval sem kar eno leto, da sem naračunal, kaj je treba storiti," je svojo vlogo opisal Čadež. Želi si več kot le dva detektorja Dobra stran dveh observatorijev ni le v tem, da izničita možnost naključnega signala. Prednost velike medsebojne oddaljenosti je v tem, "da če res pride do gravitacijskih valov, ti prej pridejo do enega detektorja kot drugega. Iz časovne razlike lahko sklepamo, iz katere smeri so prišli. Če sta detektorja postavljena, da je signal prišel ravno iz smeri, ki je pravokotna na razdaljo med njima, potem bosta signal dobila v istem času. Če pa en detektor dobi signal malce prej, je malce bližje izvoru kot drugi. Iz tega lahko približno ugotovimo kot, iz katerega je prišel. Ne želimo si le dveh detektorjev, ampak tri, štiri, pet, morda šest. Verjamem, da jih bomo čez nekaj let tudi imeli," je profesor optimističen. Pogum Kipa Thorna Nedavni uspeh bi lahko pozitivno vplival na finančno podporo projekta, pri čemer pa Čadež poudarja neizmerno vero v projekt, ki je potreboval ogromno denarja in časa, da je prinesel tako otipljive rezultate: "Občudovanja in začudenja vredno je dejstvo, da je bil projekt financiran z milijardami dolarjev, a več kot 30 let ni bilo nobenega rezultata. Kakšno zaupanje je moralo biti. Kakšen pogum je moral imeti Kip Thorne, da je ljudi prepričal, da so vložili milijarde! Ljudje mu niso verjeli, da bodo valovi res najdeni." Najprej pričakoval trk nevtronskih zvezd Valove, ki so jih ujeli 14. septembra lani, sta povzročili črni luknji (ena z maso 36, druga z 29 Sončevih mas), ki sta trčili in se združili pred približno 1,3 milijarde let. "Presenetilo me je, da smo ujeli dogodek, ki sta povzročili ravno dve črni luknji. Nismo pričakovali, da bo šlo v prvi detekciji ravno za trk dveh črnih lukenj, pričakovalo se je, da bomo ujeli trk dveh nevtronskih zvezd. Še danes ne vemo, koliko črnih lukenj je z masami okrog 30 Sončevaih mas. To so razmeroma velike mase. Da bi se rojevale zvezde s tako velikimi masami, se nam je vsaj do zdaj zdelo malo verjetno," je priznal sogovornik. Odpira se novo okno In zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni pri spoznavanju vesolja? "Treba se je spomniti, da je šele dobrih 100 let, odkar smo odkrili elektromagnetne valove. Še manj časa uporabljamo radijske valove, infrardečo svetlobo. Do druge svetovne vojne smo zvezde opazovali zgolj s teleskopi. To je bilo relativno primitivno zaznavanje vesolja. Zdaj smo razširili spekter elektromagnetnih opazovanj vesolja na vsa elektromagnetna valovanja. Vsak del spektra nam je prinesel nekaj novega. Gravitacija je tista sila, ki obvladuje vesolje. To je univerzalna sila, to je vrhovna, izvršilna sila. Zdaj smo sploh prvič videli, kako ta sila deluje, to je fantastično okno v vesolje. A to okno se je komaj odprlo. Ko pa se bo popolnoma odprlo, bo nastal vihar," je vesel Čadež. Mogoče proučevanje prapoka V Številkah je pred časom gostoval Alan Guth, oče inflacijske teorije, ki si je še kako želel najdbe teh valov. Kaj najdba zdaj pomeni v kontekstu teorije prapoka? "To bo del tega viharja. Verjamem, da bomo želeli študirati prapok z gravitacijskimi valovi (prepričan sem, da se bo to enkrat zgodilo). Če hočemo prapok videti v gravitacijskih valovih, moramo verjetno zajeti zelo širok spekter valovanj. LIGO je občutljiv na valove frekvence nekaj 10 Hz do 3 kHz, kar je razmeroma ozek interval. Za prapok pričakujemo, da bo svoje značilnosti verjetno kazal na daljših valovnih dolžinah. Detektorji na Zemlji za to niso primerni." Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Andrej Čadež podrobno razloži pojem črne luknje, razmišlja o Albertu Einsteinu, prihodnosti vesolja, odnosu do številk ... Šele dobrih 100 let je, odkar smo odkrili elektromagnetne valove. Še manj časa uporabljamo radijske valove, infrardečo svetlobo. Do druge svetovne vojne smo zvezde opazovali zgolj s teleskopi. To je bilo relativno primitivno zaznavanje vesolja. Zdaj smo razširili spekter elektromagnetnih opazovanj vesolja na vsa elektromagnetna valovanja. Vsak del spektra nam je prinesel nekaj novega. Gravitacija je tista sila, ki obvladuje vesolje. To je univerzalna sila, to je vrhovna, izvršilna sila. Zdaj smo sploh prvič videli, kako ta sila deluje, to je fantastično okno v vesolje. A to okno se je komaj odprlo. Ko pa se bo popolnoma odprlo, bo nastal vihar. O tem, kaj prinašajo gravitacijski valovi. Kip Thorne je eno najuglednejših imen na področju astrofizike in gravitacijskih valov. Andrej Čadež z Američanom ostaja v rednem stiku. Thorne je med drugim strokovno sodeloval tudi z ustvarjalci filma Medzvezdje, kjer so tudi prikazane črne luknje. Čadeža je presenetilo, da so najprej ujeli valove po trku črnih lukenj. Sam je najprej pričakoval trk nevtronskih zvezd. Andrej Čadež je vrhunski slovenski fizik, ki se je veliko ukvarjal s črnimi luknjami (na to temo je tudi doktoriral). Njegovi izračuni podatkov iz valov so pravilno napovedali maso obeh črnih lukenj, ki sta povzročili gravitacijsko valovanje Svet Papež: ”Govorimo lahko o arabski invaziji, to je dejstvo” 4. 3. 2016, 15:24 119 Facebook Twitter Foto: epa ”Danes lahko govorimo o arabski invaziji. To je družbeno dejstvo,” je papež Frančišek dejal o migrantskem valu, ki z Bližnjega Vzhoda prihaja v Evropo. Dejal je, da se je Evropa že iz zgodovine naučila dovolj, in pozval k enotnosti Evrope. ”Evropski narodi si v tej situaciji ne smejo privoščiti egoizma,” je še dodal. Papež Frančišek je izjavo o arabski invaziji izrekel v torek med sestankom s francoskim družbenim gibanjem Poissons Roses v papežki rezidenci. ”Evropa je v zgodovini doživela že mnogo invazij, a ji je te invazije vedno uspelo preseči. Naučili smo se iti naprej in zrasti v izmenjavi kultur,” je še dodal papež. Evropo je pozval k enotnosti in dodal, da si evropski narodi v tej situaciji ne smejo privoščiti egoizma in političnih tekem. Preberite tudi: -So nasilne migrante v Ljubljani opili levičarski protestniki v Rogu? Izpostavil je pomen kulturnih korenin Papež se je na sestanku dotaknil tudi drugih tem. Med drugim je kritiziral nizko stopnjo rodnosti v državah, kot sta Španija in Italija. ”Evropa bi se morala bolj osredotočiti na promocijo družine,” je dejal papež in dodal, da je prav tako pomembna tudi zavest o kulturnih koreninah posameznikih, poroča Kronen Zeitung. Še pred časom je papež v Evropo vabil migrante Za mnoge so kritike papeža Frančiška pravo presenečenje, saj je papež še pred časom dejal, da bi morala Evropa biti bolj solidarna z migranti ter bi jih morala velikodušno pričakati in povabiti v Evropo. Izjava papeža pa je le še en dokaz, da se evropska klima dobrodošlice migrantov počasi spreminja. Že pred dnevi je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk ekonomskim migrantom dejal, naj ne prihajajo v Evropo. M. G. Malo pozno se je oglasil, djihadisti množično pobijajo kristjane in ostale on pa pridiga neko toleranco. Se jim je končno pričelo obračati v pravo smer, saj se jim je moralo, sicer bi bilo po njih. Ne ljubi se mi prevajati je pa tukaj kar dobro citiran Frančiškov pogovor. Roko na srce, ne, da ni kaj hvaliti, preberite pa boste videli. Miks med Merklovo, kakšnim norcem iz ZL in Cerarjem. Ivan Oman: Kakšen hrup okoli te žice na meji. Nezaslišano! Intervju Rosvite Pesek z Ivanom Omanom 5. marec 2016 ob 12:05 Ljubljana - MMC RTV SLO Ivan Oman, starosta slovenske politike, meni, da je prav, da je vlada postavila žičnato ograjo. Tisti, ki so za to, da prebežniki prihajajo k nam, naj povedo, kje bodo ti ljudje dobili delo in kje bomo vzeli denar zanje. Prepričan je, da gre za organizirane prihode v Evropo, ta pa ne ukrene ničesar. Ivan Oman, kmet, je leta 1988 postal predsednik prve povojne, partiji konkurenčne politične organizacije pri nas, Slovenske kmečke zveze. Tudi zaradi njene razširjenosti na terenu in dobre organiziranosti je uspelo še kakšni drugi novonastali politični zvezi kandidirati na prvih demokratičnih volitvah in postati parlamentarna stranka. Oman je na volitvah leta 1990 kandidiral za enega od štirih članov predsedstva in bil gladko izvoljen. Dobil je 46 odstotkov glasov, bolje od njega se je odrezal le pesnik Ciril Zlobec. Bil je trden člen v Demosovi verigi in podpornik osamosvojitve Slovenije. Leta 1992 se je na volitve v državni zbor podal še enkrat in bil izvoljen. Iz politike je odšel kot krščanski demokrat, v trdnem prepričanju, da bi se SLS in SKD morala združiti. Svoj najbolj pogosto citiran stavek "Mi gremo na volitve zato, da zmagamo!" bi danes privoščil Novi Sloveniji. Kakšen je vaš pogled na begunsko krizo? Kaj vi mislite o njej in o tem, kako se je Slovenija spopadla z njo? Kakšen hrup okrog te žice na meji. Nezaslišano! Pa kakšno je bilo, vsa Evropa je tolkla po Orbanu na Madžarskem, ko je mejo zagradil. Potem ko jih je počasi pamet srečala, so pa sami začeli razmišljati, da je to treba napraviti. In prav tako pri nas. Pri nas so mediji tožili čez vlado, ko je začela žico postavljati, kot da ne vem kaj posebnega dela. Če bi sam prišel na mejo brez veljavnega dokumenta, me ne bi noter spustili. Oni pa lahko gredo čez Sotlo kjer koli. Seveda se razume, da je potrebna žica ali pa na vsakih pet metrov vojaki. Pa ni prav, da bi streljali. Če je žica, ne bo treba streljati, čez mejo ne bodo mogli. Pa naj jih kanalizirajo, kjer se jih že sprejema, ne pa počenjati neumnosti - nositi tiste priponke proti žici in podobno. In to ljudje, za katere ne bi verjel, da se gredo te stvari. Ne, ne, kar pustite, kar sem rekel. Kako je mogoče, da pride do takega begunskega vala in imamo dvojne demonstracije - ene za begunce, za to, da pridejo v Ljubljano, da se naselijo, da tam živijo, in druge proti. Kaj vi mislite o tej dvojnosti pogleda na begunce? Zakaj se nam to dogaja? Ljudi, ki so proti, razumem. Ljudje se tega bojijo. Tisti, ki pa so za to, da prihajajo, naj povedo, kje jim bodo dali delo, potem ko imamo naših 100.000 ljudi brez dela, in kje bodo vzeli denar zanje. Zakaj ne bi Evropa, ki je tako pametna, poskrbela, da se tam te stvari uredijo? Preprosto ne verjamem, da ta stvar prihaja k nam neorganizirano. Verjamem, da prihaja z denarjem v ozadju. Da za tem stoji neki kapital. Lahko v tem trenutku razumete konservativno nemško politiko, ki je pravzaprav razlog za to, kar se dogaja? To povabilo, ki je prišlo iz ust kanclerke. Ne razumem. Ne razumem in tudi za Nemce velja isto, kar sem prej rekel. In jih je že teplo po glavi - Köln in tudi Berlin. Je vas osebno strah islama? Mene ne, bom prej umrl, preden se bo kaj hudega zgodilo. Če bi bili danes v politiki, tako kot ste bili leta 1990 - vsaka politika ima svoje izzive, vaša era je imela postavitev demokratične države, danes imajo recimo izziv, kako se spopasti z begunskim valom, ki je vse skupaj zaznamoval -, kaj bi vi naredili? Kaj bi predlagali? Poglejte, mi smo v Evropi. In naj se ta Evropa nekaj odloči, kaj bo napravila tam, kjer je bilo nekoč ozemlje evropskih Korej. Glejte, te države, pa tudi v Afriki, tam je bil lep mir, dokler so imeli okupatorje. Ko so jim pustili samostojno državo, se je to začelo. Ampak kar se pri nas zdaj dogaja, z Bližnjega Vzhoda, to je organiziran pohod v Evropo. V četrtem, petem, šestem stoletju so Slovani in Germani s silo dobili v Evropi svoj življenjski prostor in tako rekoč uničili Rimski imperij - ampak sprejeli njegovo kulturo. In se je rimska kultura nadaljevala med Slovani in Germani. Ta dekadentna Evropa jasno izgublja, ti pa iščejo tukaj življenjski prostor. Če jim ga Evropa sama ponudi, toliko bolje zanje. Ampak prepričan sem, da Slovenija, vsaj zdaj, nima prostora zanje. Nima prostora za tujce. Preprosto ne. Pa ni treba za to nobene ksenofobije, nobenega sovraštva. Ampak preprosto ni prostora. Ker? Ker nas je za zdaj še dva milijona, ker za zdaj še za nas ni dela in ga bo še manj ob sedanjem napredovanju tehnike. In zato so te krize, ki se kopičijo. Napredovanje tehnike, ki ne potrebuje ljudi. Pa bi lahko Slovenci preprosto zatisnili oči, postavili mejo in rekli - čez Slovenijo nič in v Slovenijo nič? Lahko danes to moderna Evropa naredi, če gre na Bližnjem vzhodu za vojno, za pobeg pred smrtjo? Zakaj pa ne ustavijo te vojne? To je vprašanje. Zakaj gredo nad to vojno, ki je tam, z nekaj bombami, da spraznijo svoje arzenale, ki so polni, ne ustavijo pa vojne? Ne vem, ali je to vojna med Ameriko in Rusijo na račun tistih revežev tam ali je kaj drugega? Ampak Evropa ne ukrene ničesar. Amerika se za zdaj lahko požvižga, kaj se z Evropo dogaja. Rusi tudi. Preveliki so, da bi jih zanimala Evropa. Eni in drugi. Nas bi pa moralo zanimati. Naj ustavijo vojno tam. To lahko napravijo. Ampak očitno jim ustreza. Ne Evropi. Pač pa drugim silam. Da. Škandal na Švedskem: Levičarski časnik si je izmislil napade na migrante 5. 3. 2016, 10:52 22 Facebook Twitter Foto: epa Ne samo da levo usmerjeni švedski mediji prikrivajo spolne napade migrantov na ženske, zdaj se je izkazalo, da so si tudi izmislili napade švedskih neonacistov na migrante na stockholmski železniški postaji. Švedsko, ki zaradi levoliberalne politike sprejema na sto tisoče migrantov, je pred meseci zgrozil napad enega od migrantov na delavko v azilnem centru. Napad z nožem je bil usoden za 22-letno dekle Alexandro Mezher, ki je skrbela za nepolnoletne migrante brez spremstva staršev. Preberite tudi: To je neverjetna izpoved Slovenke, ki je vrsto let živela z migranti Odrasel moški, ki se je razglašal za otroka Pozneje se je izkazalo, da je morilec, migrant iz Somalije, ki naj bi bil star 15 let, v resnici starejši od 20 let. Kmalu je švedska spletna stran Nyheter Idag objavila novico, da švedska policija načrtno in namenoma prikriva podatke o spolnih napadih migrantov na Švedinje, in sicer zato, da se švedska javnost ne bi usmerila proti politiki množičnega priseljevanja. Kmalu po napadu na Mezherjevo in razkritju prikrivanja podatkov je švedski levičarski časnik Aftonbladet objavil novico, da je skupina zakrinkanih švedskih neonacistov napadla mirne migrante, ki so se zadrževali na stockholmski železniški postaji. Napad so pospremili posnetki domnevnega razgrajanja neonacistov. Novica o napadih huliganov na nič hudega sluteče migrante je zaokrožila po vsem svetu. Policija nima podatkov o napadih huliganov na migrante Toda kot piše britanski časnik Daily Mail, stockholmska policija nima nobenih podatkov, da je do napadov huliganov na migrante v resnici prišlo. To pomeni, da si je časopis Aftonbladet, ki sicer zagovarja mnenje, da poročanje o nasilju migrantov nad Švedi spodbuja vzpon skrajne desnice, napade izmislil. S tem je želel pri Švedih vzbuditi promigrantska čustva in preprečiti, da bi še več Švedov nasprotovala politiki odprtih vrat za migrante. To politiko zagovarja vladajoča koalicija socialnih demokratov in Zelenih, ki skuša prestrašene Švede pomiriti z vnovično uvedbo nadzora na mejah in z obljubami, da bo deportirala 80 tisoč migrantov. Švedski politiki množičnega priseljevanja nasprotuje zlasti stranka Švedski demokrati. M. H. WHAT IS TAQIYYA - youtube • eno uro nazaj Švedi delujejo kot da gre za neko vrsto skupinskega samomora. Predniki so jim zapustili pravljično deželo, potomcem bodo zapustili "multikulturni" islamski pekel. https://youtu.be/cWSMURYM7bA?t... Ženska ki daje komentar deluje kot da je nekaj v njej umrlo, konec je... žalostno za poslušati. Hvala za link ,! Dobro je povedal g. Oman. Bravo !! Ja , takih mož se manjka v Sloveniji . Škoda , ker sinova nista krenila po njegovi poti !! A se kdo čudi!? Švedski Kajn kaj drugačen od Arabskega ali mehiškega ali od kučanističnega? Morda ne veste, da Švedki prednjačijo ne samo po Sex revoluciji in po Abbi, po Volvu(Made in China today), Ikei, Scanii in po Saabu ter po smrtnem strahu pred Rusjaki, pač pa so najgrši alkoholiki, kar jih moreš najti pod Soncem ter, da je, najverjetneje največ odkritih pristašev nacizma ravno pri njih. Da pa so njihovi fanatični levičarji sorodniki prej omenjenih hitlerčkov je pa ista zgodba kot drugje po svetu-s tem, da jih je procentualno toliko, da jih je navznoter strašno strah samih sebe. Ko smo glih pri komunajzarjih vikingih pa še tole: Ne morem dojet, da fanatiki tipa Lukafakis in Kordiševski ne potujejo več v Venezuelo, kjer je treba trenutno, tri dni nazaj, za košaro hrane odšteti enako veliko in zvrhano košaro Bolivarjev-denarjev! Vse so imeli, komunizem socializem, vojsko, medije, svetega precednika, nafte več kot vode, pa jim ne laufa.Trgovine majo prazne, dnarja cele ruzake pa ne morjo nič kupit in ostal jim je samo še spomin na Chaveza in na njegovo superbogato hčer in imajo precednika šoferja autobusa! Kaj še češ? Kako Tomićka, kdaj bo naslednji izlet v Venezuelo na strošek bednega total obubožanega ljudstva? Dajmo , pametnjakovići, spet kriv kapitalizem, morda že Donald Trump & melanija iz Sevnice ? Kaj? Rdeči boljševiki so povsod isti - držijo z isisom kar ji postavlja na stran sovražnikov in izdajalcev lastnega naroda. Ja islam in džihadisti imajo lovke že vsepovsod, tudi po zaslugi politikov, ki sejejo migrantske centre vsepovsod. dokler se ne bo zacel preganjat laznivih novinarjev se bo to nadaljeval v nedogled. Mediji nimajo novinarjev ampak aktiviste in pocnejo kar zelijo, vsiljujejo svoja zgresena mnenja, ker so zasciteni bolj kot kocevski medvedi. 5 • Odgovori • Deli › Avatar Peter FreedomAndDemocracyNOT • 3 ure nazaj 571 družbenopolitičnih delavcev Kolikšna je prava cena poceni novinarjev? 5. 3. 2016, 5:00 34 Facebook Twitter Foto: Osebni arhiv/STA Na nacionalni radio televiziji, ki jo moramo vsi odjemalci električne energije v Sloveniji mesečno podpirati z 12,75 eur, nas pogosto osupnejo s kakšnim neverjetnim podatkom ali stvarjo. Ne, tokrat ne bom pisal o zemljevidu Evrope, s katerim so nas nedavno “razveselili” in na katerem je bila prikazana Socialistična federativna republika Jugoslavija, ki že skoraj četrt stoletja fizično ne obstaja več. Tudi ne bom pisal o nenehnih propagandnih manipulacijah, s katerim nas bombardirajo oddaje tipa Mestni studio. V tej kolumni bo govor o prispevku z naslovom Kolikšna je prava cena poceni oblačil? Orkestrirano, aktivistično in večno zaničevanje Amerike V prispevku, objavljenem na MMC RTV Slovenija pod rubriko Gospodarstvo, izvemo, da povprečen Slovenec letno zavrže okoli 70 kilogramov oblačil. Seveda novinarka ne pozabi omeniti največjega sovražnika – kapitalistične, imperialistične, globalistične, neoliberalistične Amerike in nam zato v isti povedi pove, da Američani letno zavržejo 12,7 ton oblačil. Zanimivo je, da novinarka za primerjavo navede samo Ameriko (ZDA?), ne pa tudi Rusije, Kitajske, Francije ter Velike Britanije, če ostanemo npr. pri kriteriju Stalnih članic VS OZN. Meni bi bila bolj zanimiva primerjava s povprečjem Evropske zveze ter s sosednjimi državami. Tako bi si lahko ustvaril jasnejšo sliko, kje in kako stojimo Slovenci s svojimi 70 kilogrami letno zavrženih oblačil. To, da je naveden podatek samo za Ameriko, niti ni bistveno, čeprav je že prav moteče to orkestrirano, aktivistično in večno zaničevanje Amerike – predvsem v dominantnih medijih in pri levosučnih liktorjih. Kot da je omemba Amerike v negativnem tonu pogoj, ki ga mora novinar izpolniti, da si zasluži piškotek. Nepozoren bralec bi lahko v članku primerjal 12,7 ton na Američana s 70 kg na Slovenca in ugotovil, da so Američani 181-krat »slabši« od Slovencev. Je bil namen novinarke podati ravno to? Težave s številkami Ker je znano, da imajo slovenski novinarji in uredniki s številkami pogosto težave – spomnimo se samo štetja udeležencev na različnih zborovanjih -, se malo poigrajmo s preračunavanjem podatkov iz omenjenega prispevka. Glede na to, da imajo ZDA približno 320 milijonov prebivalcev (predvidevam, da se beseda Američani nanaša na prebivalce ZDA), bi to pomenilo, da bi povprečen Američan letno zavrgel, ne boste verjeli, okoli 40 miligramov oblačil! Za predstavo, kako “veliko” je to, naj zapišem, da vrečka sladkorja, ki ga dobite ob kavi, če si jo pod Cerarjevo vlado še lahko privoščite, navadno vsebuje 5 g sladkorja. Torej, 125 Američanov zavrže letno za maso ene kavne vrečke sladkorja oblačil! Kar je vsaj alarmantno, če že ne šokantno. Seveda, dopuščam možnost, da sem novinarko narobe razumel, in je želela zapisati, da vsak Američan povprečno zavrže 12,7 ton oblačil. Če bi to držalo, bi to pomenilo, da bi vsak Američan povprečno zavrgel vsak dan, reci in piši, neverjetnih 35 kilogramov oblačil! Eni več, drugi manj, povprečno pa 35 kilogramov oblačil dnevno. Če bi to držalo, bi se mi Američani zelo smilili. Vsak dan odvreči 35 kilogramov oblačil, bi predstavljalo velik fizični in tudi logistični napor. Že samo z nošenjem oblačil iz garderobne omare do zabojnikov za smeti bi imeli veliko opravka. Da ne govorimo o nakupih, ko bi bilo treba dokupiti nova oblačila, povprečno vsak dan 35 kilogramov, da bi nadomestili odvržena oblačila. Ker stanovanja in hiše v Ameriki niso nič večje, kvečjemu manjše kot v Sloveniji, si težko predstavljam, kje bi Američani shranjevali vse te velike količine oblačil. Mogoče pa imajo kje v Avstraliji, daleč od oči slovenskih novinarjev, velika skladišča oblačil? Ko pa jih, zaradi vsakodnevnega prenašanja oblačil uščipne v križu, gredo seveda po pomoč na kliniko, ki se je fatamorganično prikazovala slovenskim novinarjem. Dvom v podatke Ker me je stvar glede količine zavržene obleke zanimala, sem poskušal poiskati podatek, koliko oblačil v resnici zavržemo. V članku časopisa Delo sem odkril, da v Sloveniji zavržemo od 12 do 14 kilogramov tekstilnih odpadkov na prebivalca oziroma 30 milijonov ton na leto, med katerimi dosegajo pomemben delež prav oblačila. Ker med tekstilne odpadke ne uvrščamo samo oblačil, ampak tudi obutev in druge tekstilne izdelke (preproge, pregrinjala, zavese, posteljnino, brisače, krpe …), se ta podatek na prvi pogled in ko ga primerjamo s podatkom iz Velike Britanije – kjer Britanci podarijo dobrodelnim organizacijam slabih 6 kgilogramov oblačil na prebivalca oziroma 350.000 ton – zdi v redu. Vendar le na prvi pogled! Torej 2 milijona Slovencev zavrže 30.000.000 ton, 60 milijonov Britancev pa le 350.000 ton, torej 86-krat manj pri 30-krat večji populaciji. Potem pa zaupaj takim novinarjem in medijskim hišam, ki so sposobni narediti take napake že pri tako nevtralnih in neideoloških podatkih, kot so odpadki. Upam samo, da novinarji pri svojih plačah in honorarjih bolj pazljivo gledajo na številke in 0 na koncu. Razlika med 100 evri in 1.000 evri na plačilnem listu je sicer res samo ena ničla. V praksi pa to pomeni 900 evrov razlike. Koliko so verodostojni tudi ostali podatki v prispevku z začetka kolumne, lahko presodi vsak sam, če mu le deluje zdrava kmečka logika. Vsekakor je dovolj, da upravičeno podvomimo o vseh podatkih iz omenjenega prispevka. Po svoje je to seveda žalostno, saj prispevek obravnava perečo problematiko trajnostnega razvoja, potrošništva in tudi otroške delovne sile. Vendar si nevladne in dobrodelne organizacije z izstreljevanjem takih podatkov v javnost žal delajo medvedjo uslugo. Zaupanje se namreč zelo hitro zapravi. Da pa se ga pridobi, traja zelo veliko časa. To velja za medijske hiše, dobrodelne organizacije in tudi za medčloveške odnose. “V časopisu je pisalo” Ker lahko pri neverjetnih podatkih preverimo večino stvari z enostavnimi kontrolami, bi težko rekel, da gre za naključne, nehotene napake, ki se lahko primerijo vsakomur. Zato lahko sklepam, ali da gre za malomarno delo, kar ni dobro, posebno ne za nacionalno medijsko hišo, ki se vseskozi sklicuje na svoje visoke novinarske standarde. Ali pa gre za načrtno manipulacijo, torej za zavestno podajanje napačnih ali prirejenih podatkov z določenim namenom. Žal večina ljudi še vedno jemlje vsega, kar vidi ali prebere v medijih, za čisto resnico. “Ja, saj to so pa rekli na televiziji” ali “V časopisu je pisalo …” so pogosti argumenti, da neka stvar drži. Pri podatkih je žal tako, da en napačen podatek v članku hitro podre verodostojnost celotnega članka. Tako kot samo en pravilen podatek v romanu v bralcu vzbudi verodostojnost v celotni roman. Zato je odgovornost novinarjev in urednikov, da podajajo pravilne, preverjene podatke in informacije še toliko večja. Tudi zato je treba pozdraviti začetek oddajanja Nove24TV in jo podpreti ter je treba biti dobrohoten in prizanesljiv do začetnih spodrsljajev. Konkurenca na medijskem področju je namreč eden od porokov za razbijanje monopolov ter za zmanjševanje možnosti medijskih manipulacij. Gal Kušar Miren in preudaren Ljubljančan, ki ne razkriva vseh neumnosti 5. 3. 2016, 5:00 0 Facebook Twitter Žan Kranjec (foto: sta). “Huh, to bi pa težko rekel. Morda največje neumnosti vseeno niso za v medije,” je najboljši slovenski veleslalomist sramežljivo odgovoril na vprašanje o tem, katera je največja neumnost, ki jo je storil v življenju. 23-letni Ljubljančan nam je razkril, zakaj moraš biti ‘mirna glava’ ter tudi zakaj je izobrazba trenutno na ‘čakanju’. Žan Kranjec je trenutno najboljši slovenski smučar v tehničnih disciplinah in bo danes lovil dobro uvrstitev, s katero bi si priboril nastop na zaključku svetovnega pokala v St. Moritzu, kamor odpotuje najboljših 25 smučarjev v posamezni disciplini. Miren in preudaren Ljubljančan je bil naš tokratni gost. Včeraj in danes ste spet doma – tokrat imate priložnost odpeljati kar dva veleslaloma na domačih tleh. Sigurno je dobra stvar, da lahko v Kranjski Gori odpeljem dva veleslaloma. Za vrhunec bi bilo najlepše narediti dober rezultat doma, pred svojimi navijači, ampak poizkušam tekmo jemati kot vsako drugo tekmo svetovnega pokala. Ne želim si nalagati nekega dodatnega, nepotrebnega pritiska, ki ga je že tako kar nekaj – moraš ostati ‘mirna glava’ in se zbrati za tekmo. Dvigovanje uteži je del treninga (foto: facebook). Dvigovanje uteži je del treninga (foto: facebook). Ko govoriva o pritisku, se zagotovo – če ne Vi, pa vsaj javnost – spogledujete s 25. mestom v skupnem seštevku veleslalomske razvrstitve, ki na koncu sezone prinaša uvrstitev v finale svetovnega pokala. Moram reči, da se s tem trenutno še najmanj obremenjujem. Finale si želim, ampak če ne bo prišel, pa bom v Kranjski Gori dobro tekmoval, zaradi tega ne bo nekega prevelikega razočaranja. Če bom uspešno tekmoval, je to zame še vedno uspešna sezona, tako da ni zdaj tega “da finale mora biti”. Bi lahko rekli, da je to za Vas najuspešnejša sezona v karieri? Ja, v svetovnem pokalu je to zagotovo najuspešnejša sezona. Pred dvema letoma sem tudi zelo dobro smučal ter zelo uspešno tekmoval v evropskem pokalu. Lani sem pričakoval preskok v svetovnem pokalu, ki mi sicer ni uspel – letos pa je vendarle bil storjen en preskok in upam, da se bo zdaj vsako leto zgodil kakšen preskok oziroma da se to ne bo ustavilo. Bomo delali naprej, da bomo enkrat prišli na vrh in se borili z najboljšimi. Razlika med evropskim in svetovnim pokalom je kar precejšnja – kako se je v svetovnem pokalu prebijati proti vrhu? Med svetovnim in evropskim pokalom je razlika – so različni tereni, različne podlage … Sigurno pa je tudi v evropskem pokalu zmagati ali priti med najboljše tri zelo težko, ampak mogoče je tam vseeno manj pritiska. Tu v svetovnem pokalu lahko po eni slabši tekmi izgubiš dobro štartno številko in se moraš spet boriti; tu moraš res biti vseskozi zelo konstanten ter skozi celotno sezono smučati na zelo visokem nivoju. Žan Kranjec med poletnim 'šprinterskim' treningom (foto: facebook). Žan Kranjec med poletnim ‘šprinterskim’ treningom (foto: facebook). Ste še zelo mladi, zato me zanima, kje, menite, je Vaš domet oziroma kakšne ambicije gojite? Če gledam letošnjo sezono, je moj domet ta, da sem bil sposoben priti zelo visoko, kar sem z nekaterimi teki tudi dokazal. Za prihodnost pa je zagotovo cilj, da bom konstanten na vseh terenih ter da se bom nekega dne z najboljšimi uspel boriti za zmage. Vendar za to sta potrebni dve konstantni vožnji, kar pa Vam letos ni najbolj uspevalo. Ja, dve konstantni, pa hkrati tudi zelo dobri. Svojo kariero ste zastavili široko in načrtno na več področjih – ste eden redkih slovenskih smučarjev, ki imajo svojo spletno stran. Spletno stran sem si zastavil par let nazaj, na žalost pa je do zdaj nisem ravno redno posodabljal. Morda se bo to malce spremenilo v naslednjih dneh, tednih. Sicer pa sem si zastavil kar ‘ornk’ – to delam zaradi sponzorjev, zaradi promocije. Sigurno imajo sponzorji radi, da se pojavlja njihovo ime in tudi ti lažje dobiš dobre sponzorje. Pa se zaenkrat ob Vaših rezultatih da živeti od smučanja? Ja, da se živeti …. Čeprav za to, da bi pa zdaj prav lahko shranjeval denar za obdobje po koncu kariere, pa še ni dovolj. Kako pa je s šolo – malce ste jo dali na stran … Izobrazba je trenutno na ‘čakanju’. Letos sem se zelo veliko ukvarjal s tem in razmišljal o faksu. Zagotovo si želim izobrazbe, vendar je težko izbrati faks, ki bi ga lahko delal poleg smučarije. Na kateri faks pa si želite? Jaz bi se odločil za Fakulteto za šport, ker sem zelo rad v športu in me to zanima, ali pa kaj v povezavi z gradbeništvom, kar bi bilo prav tako logično, saj ima moj oče doma gradbeno firmo. S smučanjem ste se začeli ukvarjati pri sedmih letih. Ste si takrat mislili, da Vam lahko uspe priti tako visoko? Pri sedmih letih si zagotovo še nisem tega mislil, ker so me starši vpisali na smučanje predvsem zaradi nekega gibanja in da se zaposlim. Sem pa kasneje, pri 12, 13 letih tudi jaz postal zelo tekmovalen tip človeka – takrat pa sta to postala moj cilj in moja želja, da bi se nekoč lahko resno ukvarjal s smučanjem in s tem lepo živel. Žan Kranjec danes lovi uvrstitev na finale svetovnega pokala (foto: facebook). Žan Kranjec danes lovi uvrstitev na finale svetovnega pokala (foto: facebook). Vam seže spomin do prve zmage? Morda kakšna v otroški smučariji, ki pa mi ni ostala tako zelo v spominu, ampak če pobrskam nazaj po spominu, bi se je pa najbrž spomnil. Kaj pa Vaša najljubša zmaga do zdaj? Zagotovo zmage na tekmi evropskega pokala. Ta zmaga mi pomeni največ. Ko pa bom dosegel zmago v svetovnem pokalu, na olimpijskih igrah ali svetovnem prvenstvu, mi bo pa zagotovo ta zmaga najbolj ostala v spominu. Kaj pa do prvega intervjuja? Približno se spomnim intervjuja, ki sem ga imel tu v Kranjski Gori pred svojo prvo tekmo svetovnega pokala. Kakšni pa ste bili kot otrok – pobalin ali priden fant? Potem ko sem se začel ukvarjati s smučanjem, sem bil bolj priden fant. Nisem bil zelo veliko naokoli, ko pa sem prišel v šolo, pa nisem bil ravno tak tip, da bi delal nerede in take stvari. Pa vseeno, katera je bila največja neumnost? (smeh) Huh, to bi pa težko rekel. Morda največje neumnosti vseeno niso za v medije. (smeh) Kdo pa je največji zabavljač v trenutni smučarski reprezentanci? Jaz se z vsemi dobro razumem. Imaš kakšne fante, ki so bolj za zabavo, kakšne, ki so bolj resni – ampak to ne pomeni, da nam ni prijetno v njihovi družbi. Sicer pa je zraven Mihe Kürnerja sigurno zelo zabavno. (smeh) Torej je on dežurni zabavljač? Ja, ampak je zelo v redu fant. Vam misli že kaj uhajajo k počitku ali ste še vedno dovolj osredotočeni na tekme, ki prihajajo? Do konca sezone si želim ostati osredotočen na tekme, mi bo pa pavza po koncu sezone zagotovo prišla zelo prav. Poizkušam biti ‘sfokusiran’, ampak mi bo pa res prišla zelo prav. Imate svojega idola? Prav idola, po katerem bi se zgledoval, nimam, imam pa športnike, za katere navijam in si želim, da zmagajo. V tenisu je to Roger Federer, v motociklizmu Valentino Rossi, v smučanju pa imam več smučarjev, ki so mi zelo všeč – Marcel Hirscher mi je zelo v redu, pa še marsikateri smučar. Ni tako, da kateremu smučarju ne bi privoščil uspeha. Tudi poznam katerega izmed njih in vem, da so vsi zelo v redu ljudje. Rok Virag Nov shod proti vladni politiki: Potrjenih vsaj 3000 udeležencev 5. 3. 2016, 5:00 177 Facebook Twitter Sindikat delavcev migrantov Slovenije naj bi bil sčasoma največji slovenski sindikat. Foto: Facebook Več kot 14 tisoč Slovencem je prekipelo. Danes se bo tisoče med njimi udeležilo prvega sestanka Sindikata delavcev migrantov Slovenije, kjer bodo razpravljali o strategijah in načinu boja proti dodatnemu obdavčevanju, ki so ga v vrtoglavih zneskih deležni s strani Slovenije. Shoda se bodo udeležili različni politiki, pa tudi odvetniška družba Čeferin, ki skupino delavcev uradno zastopa v skupni tožbi proti državi. Štajerska, Koroška, Pomurje, Gorenjska – to so regije, kjer je stopnja brezposelnosti najvišja in možnosti za zaposlitev zelo omejene, iz njih pa prihaja večina ljudi, ki so se zaposlili pri severni sosedi Avstriji. Kruh si služijo v Avstriji, denar zapravijo v Sloveniji, davek pa plačajo na obeh koncih. Evropska komisija je Sloveniji izdala direktivo, da s sosednjo Avstrijo uredi davčne dogovore tako, da se izogne dvojni obdavčitvi. A kot poudarjajo delavci, ima Slovenija od njih preveliko korist, da bi imela željo urediti razmere. Shod bomo s prenosom v živo spremljali tudi na našem portalu. Začetek shoda je ob 15. uri, prenos v živo pa začenjamo okrog 14.30. Vabilo na shod - prvi sestanek sindikata. Foto: Facebook Vabilo na shod – prvi sestanek sindikata. Foto: Facebook Koliko denarja je v letih 2012, 2013 in 2014 Slovenija pobrala kot razliko pri obdavčitvi čezmejnih delavcev, ni znano – iz Finančne uprave Republike Slovenije so nam namreč odgovorili, da s temi podatki ne razpolagajo. Dušan Cvetko, predsednik civilne iniciative Apače in pobudnik ustanovitve sindikata, nam je povedal, da bo shod namenjen jasnim dogovorom o tem, kako se bodo delavci skupaj, združeno spoprijeli s problematiko dodatnega obdavčevanja v Sloveniji. Prvo pobudo v boju proti obdavčevanju v obeh državah je prevzela civilna iniciativa Apače, njeni ustanovitelji pa so sedaj tudi pobudniki sindikata, za katerega pravijo, da bo omogočil usklajen, hiter in učinkovit način protestiranja. S članarino se bodo zbirala sredstva, namenjena “borbi tako na sodiščih kot izven njih”. Za pravice delavcev v Avstriji le Milan Zver in stranka SDS Milan Zver, evropski poslanec, se v Bruslju od spomladi 2014 bori za reševanje problematike obdavčevanja slovenskih delovnih migrantov. Iz Zverovega kabineta so nam sporočili, da je poslanec že decembra 2014 na Evropsko komisijo naslovil pisno vprašanje glede neurejenega področja obdavčenja (obmejnih) delovnih migrantov, zahteval tudi njihov odgovor, a večjega napredka ni bilo. Za ureditev problematike se je intenzivno trudila tudi stranka SDS. Leta 2007 je vlada Janeza Janše z državnim sekretarjem Andrejem Šircljem sprejela sklep, da se pristopi k spremembi mednarodne konvencije med Avstrijo in Slovenijo. Proces je stekel, a ga naslednja vlada na žalost ni zaključila. Nato je SDS kot opozicijska stranka v letu 2009 podprla sklep vlade, da se uvede posebna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante, nato pa je v letu 2012 skupaj z drugimi strankami uspela zavrniti prvi poskus ukinitve posebne davčne olajšave. S tematiko je Zver že seznanil tudi druge evropske poslance, ko je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu ponovno pozval Komisijo k nadaljnjim ukrepom za izboljšanje prostega pretoka delovne sile v EU. Ob robu razprave je poudaril, da je “prosto gibanje delavcev ena od štirih svoboščin, ki jih uživajo državljani EU in eno temeljnih načel evropske integracije.” Cerar noče rešitve – se mu ne splača? “Veliko lažje, kot preko evropske zakonodaje, pa bi problem lahko rešila aktualna vlada dr. Mira Cerarja. To je možno narediti v okviru sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Slovenijo in Avstrijo,” pojasnjujejo v kabinetu Milana Zvera. Menijo, da so rešitve možne, a da jih lahko izpelje le vlada oziroma ministrstvo za finance in ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z avstrijskimi partnerji. “A ker vlada tega ne želi oz. ne zna narediti, je treba v Bruslju iskati poti za zunanje pritiske in evropske pobude, ki bi jo končno prisilile k ukrepanju,” so nam situacijo pojasnili v kabinetu evropskega poslanca. 25-letna Sara: Imela sem čuden pritisk v glavi, začel mi je pešati spomin … 5. 3. 2016, 5:00 18 Facebook Twitter Foto: Osebni arhiv Sare Mavri Žalostna zgodba 25-letne študentke prikazuje vse, kar je narobe z našim zdravstvom in politiko. Potem ko so ji slovenski zdravniki v možganih odkrili tumor, so ji predlagali, naj z njim in vsemi simptomi pač živi dalje. Za ozdravitev mora sedaj na operacijo v Nemčijo, za to pa mora plačati 20 tisoč evrov. Ministrica za zdravstvo medtem naroča raziskave, s katerimi ugotavlja, da je slovensko zdravstvo skorajda popolno. Septembra leta 2014 so se 25-letni Sari Mavri iz Kopra pričeli pojavljati prvi znaki bolezni. ”Imela sem čuden pritisk v glavi, začel mi je pešati spomin, nisem se mogla spomniti stvari niti za dan ali dva nazaj,” je svojo pripoved pričela Sara. Sprva je mislila, da je zgolj utrujena in potrebuje več spanca, a tudi to ni pomagalo. Pričele so se ji dogajati vsakodnevne kronične utrujenosti, tudi po 10 urah spanja se je še vedno počutila utrujeno. ”Bilo mi je čudno, zato sem pričela iskati razloge za to,” je pojasnila. Slovenski zdravniki so jo želeli prepričati, da ima psihične težave Magnetna resonanca je pokazala tvorbo v možganih, a slovenski zdravniki so dejali, da tvorba ni razlog za njene simptome. Prepričati so jo želeli, da je vse skupaj izvor psihičnih težav. ”Od začetka sem to verjela, hodila sem od psihiatra do psihiatra, a nič ni pomagalo. A ko enkrat igraš Enko in ne moreš več sešteti točk, čeprav si imel v šoli najboljše rezultate prav pri matematičnih predmetih, se zaveš, da je problem tvojih težav organski,” je povedala Sara. To je bil tudi glavni razlog, da se je odločila iti po svoji poti, stran od tistega, kar so ji rekli slovenski zdravniki. Sari lahko pomagate z donacijo na transakcijski račun: Sara Mavri, Ulica generala Levičnika 32 h, 6000 Koper, TRR: SI56-0223-6145-3355-121. Posnetek tumorja Posnetek tumorja Trije od štirih kirurgov v Sloveniji niso naklonjeni operaciji, predlagali so le ponoven pregled V Sloveniji je le eden od štirih nevrokirurgov, ki jih je Sara obiskala, naklonjen sami operaciji. Ostali so predlagali zgolj ponovno magnetno resonanco čez pol leta, da preverijo, če se tvorba veča, in jo prepričevali, da je za njene simptome kriva psihična bolezen. Edini kirurg, ki je naklonjen posegu, pa izvaja samo zelo invazivno vrsto posega. ”Zato sem v tujini pričela iskati kirurge, ki bi opravljali manj invaziven poseg. Najprej sem našla kirurga v Ameriki, a je bil poseg predrag. Stal bi 400.000 evrov, kar si nikoli ne bi mogla privoščiti,” nam je zaupala mlada Koprčanka. ”Po tem sem pričela iskati tudi v Evropi in našla kirurga v Nemčiji,” je povedala Sara. Kirurg izvaja kombinacijo klasičnega posega in endoskopije, kar je veliko manj invaziven poseg, kot bi ga lahko opravili v Sloveniji. V času iskanja kirurga so se ji simptomi še poslabšali: ”Začele so se vrtoglavice, ki jih prej ni bilo, včasih sem tudi bruhala, glavoboli so na čase nenormalni in nevzdržni. Ko to mine, je nekaj časa spet mir, potem pa simptomi nastopijo ponovno.” Poseg bo stal 20.000 evrov, odzvalo se je že mnogo ljudi 25-letnica se je odločila, da bo poseg opravila v Nemčiji, a mora zanj odšteti 20.000 evrov. Svojo zgodbo se je odločila deliti v javnosti in zbrati potreben denar za operacijo, ki bo 26. aprila. Nad odzivom ljudi je presenečena. ”Najprej sem se obrnila na radio Kapris, nad odzivom pa sem bila že takoj presenečena. Ogromno ljudi mi je pisalo, delilo objave, mi pomagalo. Nisem pričakovala takega odziva,” je povedala Sara, ki upa, da bo kmalu lahko ponovno zaživela normalno življenje. M. G. Ob boku Kučana, Fajonove in Jankoviča: Levičarski klošarji, ki se hranijo s sovraštvom 4. 3. 2016, 5:00 131 Facebook Twitter Miro Petek. Foto: Osebni arhiv Slovenske novinarje je zelo lahko prebrati. Ko mi na naslov Službe za stike z javnostmi stranke SDS pošljejo kakšno vprašanje, že točno vem, kakšna bo konotacija prispevka. Tudi v zadnjem primeru poročanja Evgenije Carl, Slovenke ne-vem-točno-katerega leta že, ki je za nacionalno televizijo pripravila prispevek o sobotnih zborovanjih in protestih sredi Ljubljane, se nisem zmotil. Takole mi je pisala: Evgenija sprašuje, jaz odgovarjam Spoštovani, ker so vaši poslanci v soboto sodelovali na protestu proti nastanitvi migrantov v Šenčurju pri Kranju, prav tako pa so tudi vaši strankarski somišljeniki organizirali redne tedenske proteste pred sodiščem v Ljubljani, nas zanima: kako je vaša politična stranka vpeta v organizacijo shodov in protestov pred sodišči? Ali so shodi organizirani in financirani s strani SDS? In podobno, ali vaša politična stranka in člani vaše stranke sodelujejo tudi pri organizaciji lokalnih protestov po Sloveniji proti migrantom? Ali ljudi nagovarjate za udeležbo na protestih zoper migrante? Ali ljudem pošiljate tudi SMS-sporočila, kje in kdaj naj se udeležijo protestov proti migrantom? In ali financirate prevoze protestnikov ter financirate tudi malico za protestnike na teh shodih in protestih? Odgovoril sem kratko in jedrnato: Spoštovana, naši poslanci so bili na shodu v Šenčurju skupaj z nekaj tisoč državljani, in to je tudi vse. Za vsa ostala vprašanja pa je SDS napačen naslov, ker stranka s tem nima nič. Levičarski klošarji se hranijo s sovraštvom Prispevek v sobotnem Dnevniku na nacionalni televiziji je bil ravno tak, kot sem pričakoval: manipulativen, tendenciozen, brez navajanja dejstev, sogovorniki so bili izbrani ravno v tem duhu, da bi potrdili novinarkino tezo, ki jo je začrtala že v samih vprašanjih. Takšnih modelov na levici, kot so stali na shodu na Kotnikovi ob boku Kučanu, Fajonovi in Jankoviću in ki so se pripravljeni zlagati v kamero, je kajpak na stotine in jih ni težko najti. Kljub temu je morala Carlova enega sogovornika potegniti kar iz arhiva in ga ni niti podpisala, samo da je s svojo izjavo sedel v kontekst njene zgodbe. Niti sendviča ali 20 evrov levičarskim klošarjem ni treba dati, saj se hranijo s sovraštvom do samostojne države Slovenije in z nostalgijo po avtoritarnem komunističnem režimu iz časa Jugoslavije. Okrog Kučana je bila zbrana tudi rdeča ikonografija z vsemi nasilnimi podtoni zakrinkanih posameznikov ter pripravljenost na juriš in odpiranje fojb. In nekaj dni za tem je Kučan razpravljal o porastu in nevarnosti fašizma!? Kakšna ironija, kakšen paradoks! Kljub temu pa ta rdeča ikonografija zamaskiranih skrajnih levičarjev v dominantnih medijih ni vzbujala zgražanja, ogorčenja ali komentarjev, ukvarjali so se s protestniki, ki so mirno nasprotovali migrantom in politiki aktualne vlade, tistim torej, ki so namesto rdečih zastav in zastav z rdečo zvezdo nosili slovenske zastave. Njim so skušali podtakniti, da so za udeležbo na protestih plačani. Ogabno. Preberite tudi: Eugenija Carl, Slovenka leta 2013, z lažmi nad Aleša Primca? Slovenski medijski prostor je zasvinjan! No, tako kot za Jeleno Aščić, ki je SDS obdolžila, da ustanavlja svojo vojsko, smo tudi za Evgenijo Carl spisali pritožbo na Novinarsko častno razsodišče, seveda ob vnaprejšnjem vedenju, da iz tega ne bo nič, saj medijski imunski sistem pri nas ne deluje. V Sloveniji je dandanes manj težav z onesnaženostjo okolja kot pa z zasvinjanostjo medijskega prostora. Etika javnega prostora je povsem na psu. Lažje je s čistilnimi napravami očistiti Šaleško dolino ali Zasavje ali kako drugo degradirano industrijsko okolje, kot pa ob tej medijski ponudbi očistiti javni prostor in zagotoviti ustrezno družbeno ravnovesje z etiko javne besede v javnem prostoru. V domeno etike pa sega tudi novinarski kodeks, nekakšna “soft-low” pravila, ki bi se jih morali vsi, ki so stopili v to profesijo, tudi držati. Vendar smo daleč, zelo daleč od tega. Tudi poročanje Carlove o resnih družbenih temah na javni televiziji ni nič manj rumeno kot poročanje rumenih medijev o nenadnem povečanem oprsju kakšne Slovenke leta. Robate, nič kaj inteligentne manipulacije V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sem bil tudi sam član častnega novinarskega razsodišča, skupaj s pokojno novinarko Slavo Partljič, ki je častnemu razsodišču predsedovala, in v tistem mandatu smo v enem primeru “obsodili” takratnega predsednika novinarskega društva Marjana Sedmaka, zoper katerega je vložil pritožbo Žarko Petan. Ko sem se kasneje o tem pogovarjal s Petanom, mi je omenil, da je bil nad to odločitvijo izjemno presenečen, saj je bil prepričan, da s pritožbo ne bo uspel in da bo razsodišče zaščitilo lik in delo Marjana Sedmaka. Ne smemo biti naivni, pri Aščićevi in Carlovi razsodišče ne bo sledilo praksi izpred dveh desetletij in seveda ni upanja, da bi v kakšni točki prepoznalo kršenja moralnega novinarskega kodeksa. V slovenskem medijskem prostoru večinoma ne gre za sofisticirane medijske manipulacije, kakršne, denimo, v enem od svojih tekstov dobro analizira tudi Noam Chomsky. Tega jim ni treba, večinoma gre za hitro prepoznavne, prozorne, robate in nič kaj inteligentne medijske manipulacije. Mediji se niti ne trudijo ravno veliko, da bi manipulativno poročanje prekrivali in zavijali v celofan poštenosti, saj večina Slovencev brez razmisleka kupi prav vse. Na tem področju so mediji resnično transparentni. To pa jim uspeva tudi zaradi naše medijske nepismenosti. Miro Petek V teh poklicih dela največ psihopatov. Ste med njimi? Mislite, da poznate psihopate samo s televizije? Napaka – lahko jih srečate vsak dan, in to kar na vašem delovnem mestu. Težko jih je prepoznati, a vendar, če boste dobro pomislili, se boste kmalu spomnili koga, ki bi mu takšno oznako z lahkoto prilepili. Ali ste morda tudi vi med njimi? Kevin Dutton je psiholog, ki se raziskovalno ukvarja s preučevanjem psihopatske motnje osebnosti. Je tudi avtor številnih knjižnih uspešnic; med drugim je v knjigi “Psihopati – kaj se lahko naučimo od svetnikov, odvetnikov in serijskih morilcev” izdelal seznam poklicev, v katerih se znajde največ “psihopatov” – oseb, ki kažejo znake psihopatske osebnostne motnje. Poklice je razdelil v dve skupini – z visoko in nizko psihopatijo. Poklici z visoko psihopatijo: 1. direktor 2. odvetnik 3. mediji (televizija, radio) 4. prodajalec 5. kirurg 6. novinar 7. policist 8. duhovnik 9. kuhar 10. uradnik Poklici z nizko psihopatijo: 1. negovalec 2. medicinska sestra 3. terapevt 4. obrtnik 5. kozmetičarka/stilistka 6. zaposleni v dobrodelnih organizacijah 7. učitelj 8. ustvarjalni umetnik 9. zdravnik 10. računovodja Najbrž vas ni preveč presenetilo, da se veliko ljudi s psihopatsko motnjo znajde ravno med šefi. Predvsem takšnimi, ki si delijo skupne lastnosti: tiranski odnos do podrejenih, popolno pomanjkanje sočutja, zahtevanje strahospoštovanja, sprejemanje odločitev mimo volje vseh vpletenih in narcistične poteze. Psihopatski izziv tudi za vas – si upate? Za nekatere poklice je nestabilna psiha pravzaprav koristna stvar, piše Dutton. Če ima nekdo znake psihopatije, to seveda še ne pomeni, da je popolnoma zblaznel ali da je serijski morilec – gotovo pa vam lahko s svojo osebnostjo krepko greni življenje. Avtor Kevin Dutton spada med najbolj uspešne britanske psihologe. Na njegovi spletni strani lahko celo opravite test – psihopatski izziv (http://kevindutton.co.uk/ izberi: Take the Psychopath Challenge)-, ki vam bo pokazal, koliko psihopata je v vas (če si upate). Janez Janša o odhodu Vere Ban iz SDS 8. 3. 2016, 5:00 Slovenija se je znašla v eni najhujših kriz po osamosvojitvi. Z juga prodira proti nam na desttisoče migrantov, s severa pa nam je Avstrija začela vračati na stotine migrantov, za katere je ugotovila, da niso sprejemljvi. In prav v zavetju te največje krize vlada Mira Cerarja izvaja nabolj brutalno kadrovsko politiko. In kakšne rešitve ponuja šef opozicije, Janez Janša? V prvi vrsti opozarja na prave begunce, na tisoče žena in otrok, ki so danes obstali na grško-makedonski meji, ker so se v Evropi kapacitete zapolnile z za boj sposobnimi moškimi. Janša pa opozarja tudi na možnost manifestacije nasilja s strani skrajnih levičarjev, kar je treba absolutno preprečiti. V pogovoru pa je pojasnil odhode nekaterih vidnih članov iz stranke SDS, med drugimi tudi Vere Ban ter možnosti zmage na volitvah, ki jih ima desnica ob najavi ustanavljanja novih strank. Gospod Janša, je sploh še kakšno upanje za to državo, ki ste jo tudi vi postavljali na noge? Upanje zagotovo obstaja, čeprav je tem grožnjam, ki ste jih prej navedli, treba dodati še to, da se dogaja tudi obraten migracijski val. To je v zadnjih 15 letih 12 do 15 tisoč mladih, ki letno zapuščajo Slovenijo. S tem nek razvojni potencial, človeški kapital odhaja iz države. Ravno takrat, ko bi moral oziroma bi lahko, če bi za to imel pogoje, prispevati k temu, da vsi skupaj ustvarjamo boljšo prihodnost. Sami sebi pa pogoje za boljše življenje. Če temu dodamo še to, kar se odpira zadnje dni: država nesramno skubi domače dnevne migrante, se pravi nekaj 10 tisoč ljudi, ki doma niso našli dela in sedaj delajo v Avstriji, pa sedaj dobivajo položnice za 10, 15 ali celo več tisoč evrov doplačil k dajatvam. Če to vse skupaj seštejemo, je stvar še bolj dramatična. Prišli smo v neko obdobje, ko domači človek pomeni veliko manj kot tujec in ko je vsak, ki se temu zoperstavi, proglašen za fašista. Dejansko smo na neki dramatični točki, kljub temu pa mislim, da ima slovenski narod dovolj odpornosti, da bo tudi to premagal. Kdo pravzaprav v tem trenutku vlada v Sloveniji? Če bi to skušali opisati z dvema besedama, potem bi lahko rekli: rdeča mafija. Neke strukture, ki vladajo z oblastjo, ki jo imajo danes na petdeset let podlage bivšega režima. In te se ne ustavljajo pred ničemer. Sicer na površje zmerom potisnejo neke lutke, razne liste in stranke Zorana Jankovića in Mira Cerarja, Zares in podobno, ampak v ozadju pa je omrežje, ki vleče ključne niti, ki obvladuje vsaj eno ali dve koalicijski stranki, in s tem v rokah drži usodo izvršilne oblasti in jo lahko tudi vedno zamenja. S propagando, ki je izjemno močna, pa ta dejstva veliko ljudem uspešno prikriva. Vendar vse manj. Če bi poskušali to bolj plastično opisati, mislim, da bi lahko rekli, da če Slovenija danes ne bi bila v Evropski zvezi in v Natu, bi bila situacija zelo podobna, kot je v Rusiji, kjer so tudi v položaju, ko niso razgradili dediščine nekdanjega totalitarnega režima in je ta dediščina vse bolj močna in ko lik Stalina figurira ponovno, tako kot pri nas lik Josipa Broza – Tita. Ko se skuša na vsak način zagotoviti oblast – pa tudi, če gre za zaničevanje in izgon domačih ljudi in uvoz tujcev, ki nato postanejo državljani in s tem volivci. To se dogaja zdaj. Vsaj formalno vlada Miro Cerar in on je tisti, ki je odgovoren. Za kadre, ki so danes v NLB, za izgon tujcev iz slabe banke in tako naprej. Ampak bolj kot to me – glede na kadre, ki jih je postavil – zanima, kdaj lahko pričakujemo novo dokapitalizacijo banke? Miro Cerar vlada toliko, kolikor je Milan Kučan upokojen. Kar se tiče slovenskih bank, je to ključno napajališče moči tega hibrida, te čudne mešanice starih privilegijev izvora moči od prej, novih privilegijev, novih omrežij in v kombinaciji z demokratičnimi inštrumenti. Še vedno drži tista moja teza, ki sem jo rekel že večkrat: Prej bo padla vlada, kot bo NLB postala normalna banka. V privatnih rokah z odgovornimi lastniki, ki ne bodo vsakih nekaj deset let oziroma zdaj še na krajši čas breme slabih kreditov preložili na slovenske davkoplačevalce. Podobno velja za Telekom – tudi prej pade vlada, kot bi se Telekom prodal. Zadeve so tukaj po vseh teh ponavljanjih in ponesrečenih epizodah in po tem, ko smo bili mnogi zaradi teh poskusov, da stvari normaliziramo, ustreljeni iz zasede, več ali manj transparentne in jih niti ne skrivajo več. Zadnji val, ko so v organe NLB poslali kadre, ki so tam že izpred Kavčičevih časov, ljudje, ki so bili nekoč državni tožilci v represiji, potem pa so v totalitarnem režimu postali bankirji, potapljali podružnice NLB po Balkanu in jih zadolževali. Ti ljudje so prej delovali iz ozadja, danes pa neposredno vodijo to banko. Če se slehernemu slovenskemu davkoplačevalcu ob teh očitnih dejstvih ne bodo odprle oči, potem bo v nekaj letih še tretjič saniral zadolženo NLB. Nova ljubljanska banka deluje kot velik anahronizem. Njeno ime bi se zdaj moralo glasiti že stara stara ljubljanska banka. Prav v zadnjih dneh je v medijih izbruhnila še ena afera, povezana z bankami. Trenutno naj bi bila najbolj ogrožena banka Delavska hranilnica. Se moramo državljani bati za svoje prihranke, pa naj jih imamo na NLB, v Delavski hranilnici ali v kateri koli drugi banki? Po tem, kar je bilo v zadnjih dneh objavljeno, vidimo, da je tako imenovana Delavska hranilnica neka institucija, kjer ta hibrid, ta nenormalnost oziroma sprega med bankirjem in sindikalistom pride neposredno do izraza. To je neka banka, kjer so v nadzornih in upravljalskih organih kar sindikalisti sami, kjer je ta kontradikcija oziroma logično protislovje dobesedno združeno na enem mestu. V bistvu gre za podobno institucijo, kot je bila, recimo, Factor banka, se pravi – gre za žepno banko nekega establishmenta, ki se prodaja za levico, dejansko pa predstavlja neko izrojeno elito tudi v materialnem smislu. Glede na to, kako se je breme teh žepnih tajkunskih bank dve leti nazaj preložilo na slovenske davkoplačevalce, mislim, da bi sedaj morali biti vsi zelo zaskrbljeni, da se bo to zgodilo tudi s t. i. Delavsko hranilnico. Zakaj mislite, da predsednik vlade Miro Cerar stalno laže javnosti, ko ponavlja mantro, da ima glede migrantov vse pod kontrolo – spomnimo samo na bizarne zaplete okrog gradnje ograje? Jaz vseeno mislim, da to govorjenje, da imajo vse pod kontrolo, ni iz trte zvito. Tudi novinarji, ki to frazo vneto ponavljajo, vedo, da ta hobotnica obvladuje pravosodje, represijo, tajne službe, tudi finančne tokove, vse množične medije v Sloveniji, torej neke stvari vseeno imajo pod kontrolo. To jim seveda omogoča, da delajo to, kar ste prej navedli. Danes govorijo o Orbanu kot o nekakšnem diktatorju, zato ker je postavil ograjo, čez tri tedne pa sprejmejo žico od Orbana in ograjo postavijo sami. Če bi si tako kontradiktornost v Sloveniji privoščila vlada, ki ni požegnana od hobotnice, potem bi je bilo konec. Mediji bi to razgalili, tukaj pa uspešno zakrivajo. Kar se tiče ograje, je tako: to je bila poteza, ki jo je Cerarju nekdo piarovsko svetoval, ”češ, to je treba narediti, da bo življenje tvojega režima še nekoliko podaljšano, sicer se bo vse skupaj sesulo vase”. Osnovni koncept pa s tem ne pade, saj ograja ni nikogar zaustavila. Ograjo so po neumnosti postavili tudi ob deroči Kolpi, čez katero pozimi tako ali tako ne bo šel nihče, niso pa je postavili tam, kjer ob meji ni nobene reke. Zaradi te njihove ograje ni prišel v Slovenijo noben ilegalni migrant manj. Ob tem, ko so postavili ograjo, so organizirali brezplačen prevoz od južne do severne meje, čez Slovenijo smo vozili stotisoče ljudi, ki niso izpolnjevali nobenih pogojev za to, da preidejo schengensko mejo. Najbolj problematične od teh nam sedaj severne države, predvsem pa Avstrija, tudi vračajo. Slovenska vlada pa jih želi nastaniti po dijaških domovih in ne vem še kje. Če govorimo o solidarnosti, pa je glavni problem sedaj na grško-makedonski meji, kjer svoje dni v blatu preživlja na tisoče žensk in otrok, dejanskih žrtev vojne, ki si zaslužijo status begunca, ker so se kapacitete po Evropi – tudi s slovensko pomočjo – že zapolnile z ilegalnimi ekonomskimi migranti. Na eni strani je sočutje, ki bi ga morali biti migranti deležni, na drugi strani pa vprašanje varnosti. Kako bi se morala slovenska vlada že lani odzvati na humanitarno krizo? Sočutja je bilo zelo malo v teh kršitvah schengenskega zakonika in dublinskega sporazuma, pri teh največjih zagovornikih teh kršitev s strani ekstremne levice doma ne boste našli nobenega begunca, nobenega migranta. Jaz bi temu verjel, ko bi ti svoje hiše, ki so v glavnem velike, napolnili s tistimi, ki jim je treba pomagati. Sicer pa bi morala slovenska vlada, in to smo svetovali pravočasno, takrat, ko je bilo jasno, da ne bo enoznačnega evropskega odgovora na to vprašanje in ko je Madžarska napovedala zaprtje meje oz. striktno spoštovanje schengna, najaviti natančno isto stvar. Madžarska je tri tedne vnaprej napovedala, da bo striktno spoštovala schengenski zakonik in slovenska vlada, ki varuje zunanjo schengensko mejo v dolžini 640 kilometrov, bi morala isti dan reči, da bo striktno spoštovala schengenski zakonik – in to isti dan, ko je to začela delati madžarska vlada. Če bi slovenska vlada to pravočasno najavila in se na to tudi pripravila, večina tega migrantskega vala, ki je potem pljusknil preko Hrvaške skozi Slovenijo, do nas ne bi niti prišla. Ta najava bi sprožila domino efekt in pritisk na Grčijo bi se povečal pravočasno. Tako bi se izognili mnogim tragedijam. Hkrati pa bi danes, v tem trenutku, Evropa in Slovenija imeli dovolj prostih kapacitet za humanitarno pomoč tistim, ki so je najbolj potrebni. Zdaj pa ni ne enega ne drugega. Prav vi ste bili tisti, ki ste izpostavili, da v Sloveniji ne smemo obdržati niti enega migranta. Zakaj? Noben ilegalni migrant po evropski zakonodaji ne izpolnjuje pogojev, da bi ostal v katerikoli izmed teh držav. Pravzaprav ne izpolnjuje pogojev niti, da bi vstopil v katero izmed teh držav. Vi lahko danes še vedno vstopite čez schengensko mejo, če ste državljan ene od držav schengenskega območja, ki ima veljavno potno listino, ali pa če ste državljan druge članice EU ali pa tretje države, ki ima sporazum z EU za vize prost prehod. To je ena kategorija. Druga kategorija pa so tisti državljani tretjih držav, ki za vstop porebujejo vizo in so si jo tudi pridobili. Tretja, omejena možnost pa je, če ob vstopu v varno državo zaprosite za azil. V Slovenijo ni mogoče priti iz nevarne države, saj so vse države okrog Slovenije po mednarodnih predpisih varne. Teoretično bi, če bi spoštovali vse predpise, za azil v Sloveniji lahko zaprosil samo nekdo na letališču. Letališča so namreč tretirana kot zunanje schengenske meje EU. To je to. Ve se, kaj pomeni spoštovanje predpisov. O tem se ne morem prepirati, ali je stvar bela, siva ali na pol črna. Ve se, kaj to je, in ve se tudi, da se to ne spoštuje. Slej ko prej bo za to nekdo odgovarjal, ker so posledice dramatične. Eno so predpisi, drugo pa je prav ta humanitarna kriza, ki se sedaj dogaja na grški meji. Kako bi vi konkretno pomagali tem beguncev, prebežnikom, ki se nahajajo na grško-makedonski meji? Če bi se evropska in druga mednarodna pravila spoštovala ves čas, bi se delale triaže in bi se ves ta čas sprejemalo samo tiste begunce iz Sirije, ki dejansko bežijo pred uničenjem – mislim predvsem na najbolj ranljive skupine, ženske, otroke in bolne – potem bi bilo v Evropi danes dovolj kapacitet, da pomagamo tudi tem, ki danes čakajo na grško-makedonski meji in v grških begunskih taboriščih. Kapacitete v Evropi so večinoma zapolnjene s skupinami mladih, za boj sposobnih moških, ki bi morali biti nekje drugje, ne pa po azilnih domovih v Nemčiji in drugod po Evropi. Se pa danes žal tem nesrečnikom ne da pomagati. V teh dneh se bodo praktično ravnanja na mejah še bolj zaostrovala. Žal mi je, da moram uporabiti te drastične besede, mnogo ljudi bo v prihodnjih dneh zaradi te lažne solidarnosti, za katero se skriva zgolj lažna želja levice po novih volivcih, umrlo, torej zaradi te lažne solidarnosti, politične kalkulacije, politične sebičnosti, se mnogim pravim beguncem ne da pomagati, ker so kapacitete polne. Veliko ljudi bo zaradi tega umrlo in jaz upam, da bodo tisti, ki so to povzročili, za to enkrat tudi odgovarjali. Bolj kot dialog z državljani vlada bije vojno z vsemi, ki se ne strinjajo s tem, kar dela. Cerar zmerja državljane z nestrpneži, opozicijo pa, da je hujskaška. Res hujskate državljane zoper vlado oziroma zoper migrante? Hujskaški je bil Cerar decembra leta 2012, ko je opravičeval nasilje. Takrat je bilo v nekaj dneh t. i. ljudske vstaje ranjenih skoraj 100 policistov, ki sem jih enkrat sprejel in slišal neverjetne zgodbe o tem, kako so se zakrinkani, zamaskirani protestniki, ki smo jih pred kratkim videli tudi na Kotnikovi, znašali nad njimi, pa jih ni nihče obsodil. Le peščica med njimi je bila kasneje obsojena za neke prekrške. Gospod Cerar pa je njihovo dejanje branil. V Šenčurju, kjer na shodu ni bilo nobenega govora, nobenega hujskanja, ljudje so pač prišli tja in protestirali proti temu, da bi bil migrantski center sredi njihovega okolja – je to označil za hujskaško zbiranje. A je šlo le za izražanje temeljne ustavne pravice. Zanimivo, gospod Cerar je obmolknil, ko je na Metelkovi paradirala skupina ljudi v črnih oblekah, z zakrinkanimi obrazi, s koli za pretepanje, z noži, boksarji in drugimi sredstvi za izvajanje nasilja. Samo policijski kordon je preprečil nasilje. Ob tej manifestaciji, pripravljenosti na nasilje, pa je gospod Cerar ostal samo nem, kajti med množico teh, ki so protestirali skupaj s temi levimi fašisti z zakrinkanimi obrazi, je bil tudi njegov politični mentor in jasno je, da ga ni mogel obsoditi. Bolj strpen pa se zdi predsednik vlade do nedavnih oboroženih levičarskih protestnikov na Kotnikovi v Ljubljani. Kako lahko odreagirajo državljani ob soočenju z levičarskimi ekstremisti, ki na shode hodijo zamaskirani in oboroženi, ob boku pa jim je leva politična elita z Milanom Kučanom na čelu? Takšne situacije so nevarne. Zato smo tudi mi svetovali ljudem, ki živijo v teh krajih, kjer je vlada najavila migrantske centre, naj naredijo vse, da se izognejo provokacijam. Na nekem shodu, ki ni organiziran, kjer ni redarjev ali varnostnikov in ni ozvočenja, zelo težko informiraš ljudi, kako se temu izogniti. To je apel na upravne enote in tudi na policijo – v prihodnje bi policija morala dovoliti zborovanje glede na to, da v Šenčurju oblasti zborovanja niso dovolile, ker ni bilo soglasja lastnikov. V interesu vseh je, da ko pride do takšnih zborovanj, da je to organizirano in da je nek organizator, ki je odgovoren, tudi da je ozvočenje, preko katerega se da pomiriti situacijo, sicer bo slej ko prej kak policijski funkcionar storil napako, nepravilno ali prepozno reagiral in bo prišlo do manifestacije nasilja s strani skrajnih levičarjev. Lahko še letos pričakujemo predčasne volitve? Predčasne volitve se v Sloveniji lahko zgodijo samo zaradi dveh razlogov. Eden je totalni kolaps sistema, kar je opcija, ki je od lanske jeseni naprej tudi možna, ni pa najbrž najbolj verjetna. Drugi možen razlog pa je, da tisti, ki je to vlado postavil, sprejme odločitev, da jo bo porušil. To se je doslej že dvakrat zgodilo. Sami so rušili vlado Boruta Pahorja in sami so rušili vlado Alenke Bratušek. Tako da se z vlado Mira Cerarja lahko hitro zgodi nekaj podobnega. 25. maja leta 2014 smo imeli volitve v Evropski parlament, takrat ni še nihče govoril o predčasnih volitvah, ko sem jih jaz omenjal, so me razglašali za wishful thinking – nekaj, kar si človek želi, ne pa, da o tem govori. Predčasne voltve so bile slaba dva meseca kasneje. Tisti, ki ima nadzor nad slovensko družbo, si to lahko zorganizira in ta možnost obstaja. Bolj zatrjujejo, da tega ne bo, bolj se pripravljajo na to, da zadevo ponovno vzpostavijo. Takoj, ko bo izbran in promoviran t. i. novi obraz, se bodo te priprave začele. Z Mirom Cerarjem pa na predčasne volitve ne bodo šli. Kljub vsemu vam v zadnjem času ankete precej dobro kažejo … Verjamete v te ankete, ki jih objavljajo mediji sedaj? Jaz se že dolgo držim načela, da je največja napaka v politiki, da se ravnaš po anketah. Čeprav nekateri z obračanjem po vetru nadomeščajo svoj program. Pokojni gospod Drnovšek je bil znan po tem, da je govoril, da ne potrebuješ koncepta, da je treba samo malo izmeriti javno mnenje, pa se pač obračati v to smer. Seveda, če ni zadaj nekega omrežja, ti tudi to nič ne pomaga. V primeru gospoda Drnovška je to vedno obstajalo. Sicer pa slovenskim anketam ne zaupam, še posebej ne takrat, ko kažejo dobro. Imamo namreč polno izkušenj, na podlagi katerih je potrebno ob takšnih in drugačnih anketah, na primer v Delu, zgolj zamahniti z roko. S tem operirajo ljudje, ki skušajo vnaprej uganiti želje svojega gospodarja. Vidijo, da je na neki sliki gospa Fajonova skupaj z gospodom Kučanom in na naslednji anketi skoči na lestvici priljubljenosti – ne da bi jim kdo tako naročil. Stvari so naravnost komične. Ko sva ravno pri vaši stranki – kljub kar nekaj spodbudnim anketam se vam je v zadnjem času zgodil odhod nekaj vidnih članov … med drugimi tudi gospe Vere Ban. Kaj se dogaja v ozadju? Jaz sem to stranko prevzel leta 1993, takrat je bilo v stranki na seznamu nekih 100 ljudi, bila je tudi popolnoma na tleh, potem ko je za las prišla v državni zbor na drugih volitvah. Celo člani vodstva niso plačevali članarine, skratka, situacija je bila v popolnem razsulu. Čez eno leto je imela stranka več kot 10.000 članov, postala je množična stranka in od takrat najbrž vsak teden tudi kdo izstopi in tudi nekaj 10 jih pristopi. Glede na leta, kolikor obstajamo, in na število članov danes težko najdete človeka, ki bi lahko naštel 10 ljudi, ki so izstopili. Za te, ki so bolj znani in so stranko zapustili, pa so pri vsakem specifični razlogi – od kariernih do ideoloških ali pa političnih. Morda so pač ugotovili, da se ne strinjajo s programom stranke, čeprav so prej to isto zagovarjali, pa vse do zdravstvenih razlogov. Kar pa se tiče gospe Vere Ban – odkar sem jaz v stranki, ni o njej nihče nikoli rekel žal besede. Niti o njej niti njej, vsaj ne, da bi jaz slišal. In naj tako ostane. Na desnici je sicer napovedanih kar nekaj novih strank – na Štajerskem naj bi novo stranko ustanavljal nekdanji mariborski župan Franc Kangler, najbolj pa seveda izstopa napoved Aleša Primca … Je več strank na desnici recept za zmago desnice ali le drobitev glasov? Imamo zelo slab in izkrivljen proporcionalni volilni sistem, ki je po zaslugi Franca Zagožna zapisan celo v slovensko ustavo. Tukaj gre za veliko zmago Mirana Potrča, Cirila Ribičiča in Milana Kučana. Ta volilni sistem predpostavlja razdrobljen politični spekter. S tem, ko obvladujejo neko malo stranko, ki je jeziček na tehtnici, obvladujejo to ali drugo vlado, oba primera smo že videli. V šahu so držali našo vlado ali pa njihovo lastno. Ustavne večine za spremembo volilnega sistema ni, nekega vdora razuma v slovenski politični prostor tudi še ni bilo, da bi se dalo doseči dogovor preko teh ločnic, zato nizek prag za vstop v parlament tudi ne preprečuje strank z eno točko programa, recimo DeSUS, da bi te stranke tako ali drugače vplivale na politično igro. Zato se je temu sistemu potrebno vsaj kratkoročno prilagoditi. Vsaka iniciativa, ki pride v parlament, ima v prostoru, kjer polovica volivcev sploh ni sodelovala na volitvah, vse možnosti za uspeh, samo kredibilna mora biti. Ljudje morajo v teh iniciativah prepoznati, da resno mislijo. Da kar govorijo, tudi mislijo narediti in da ne gre zgolj za neko frazo, kot bi na primer poslušali Hillary Clinton na televiziji. Prihodnji ponedeljek smo v našo družbo povabili predsednika vlade Mira Cerarja. Vprašanja zanj nam lahko pošljete tudi na info@nova24tv.si. Uroš Urbanija Sramota, nekdanji Türkov sodelavec znova udaril: Cerkev lahko žalite, toda le po neposvečenih fasadah RKC 9. 3. 2016, 5:00 210 Facebook Twitter Foto: STA Da je spodbujanje nestrpnosti nekaj sprejemljivega, tokrat znova dokazuje nekdanji tesni sodelavec Danila Turka. Samo pozor – to lahko delate, če gre za kristajne. Vsaj tako lahko razumemo skrajno primitiven twitt Igorja Pribca kot odziv na včerajšnji grafit na ljubljanski stolnici. O napadu na stolnico pa molči tudi Mirovni inštitut in njegov Svet za odziv na sovražni govor. Kot pravi Pribac, vsebina grafita javno etično ni sporna. Edini problem, ki ga vidi, je uporaba fasade sakralnega objetka. Toda pozor. Tukaj Pribac še ni končal, saj je njegov poziv jasen: “So tudi neposvečene fasade RKC”. (9.3.) Sramota, nekdanji Türkov sodelavec znova udaril: Cerkev lahko žalite, toda le po neposvečenih fasadah RKC 1 To sicer ni prvi izpad sovražnosti, ki ga je Pribac manifestiral na twitterju. Spomnimo. V januarju je bil edini, ki je našel opravičilo za spolne napade, ki so jih zagrešili migranti, ko je zapisal: “Si mlad moški in imaš naenkrat na dosegu to, kar si včasih videl na TV in v sanjah. Kaj storiš v zavetju teme in gruče?” Preberite tudi: -Fotogalerija novega izpada nestrpnosti do katoličanov: Skrajneži napadli ljubljansko stolnico Tiho je tudi Mirovni inštitut in njegov Svet za odziv na sovražni govor O napadih pa je tiho tudi Svet za odziv na sovražni govor, ki v sklopu Mirovnega inštituta deluje v sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za družbene vede in RTV Slovenija. ”Svet za odziv na sovražni govor na podlagi prijave poziva vse lastnike in lastnice zemljišč oziroma nepremičnin, da prekrijejo sovražne grafite (npr. kljukasti križi, keltski križi, sovražni in hujskaški ter neonacistični napisi, npr. »nož, žica, srebrenica«, »88«, »ubi pedra« itn.) oziroma jih prijavijo policiji in po njenem posredovanju prekrijejo,” so zapisali v enem od odzivov na grafite, ki so se pojavljajo po stanovanjskih soseskah v Ljubljani. Ko smo Svet povprašali za odziv na grafite na stolnici, pa smo nazaj prejeli odgovor Nataše Pirc Musar, da naj se obrnemo na Mirovni inštitut, saj se je mandat članov Sveta za odziv na sovražni govor februarja iztekel. Ko smo vprašali, kdaj bo imenovan nov Svet, je Pirc Musarjeva odgovorila, da še ne ve, če se bo projekt sploh nadaljeval. Odziva od Mirovnega inštituta pa prav tako nismo dobili. Dejanja pa ostro obsoja iniciativa za svobodni govor Da pa je potrebno takšen sovražni govor nedvomno obsoditi, je potrdila tudi članica iniciative za svobodni govor, odvetnica Lucija Šikovec Ušaj. ”Spomnimo se vika in krika, ter policijskih akcij ob odvrženih svinjskih glavah na gradbišču bodoče džamije, torej na mestu, ki je še daleč od nekega verskega objekta. Zaenkrat nisem še seznanjena, da je tudi to ravnanje bilo obsojeno na vsaj primerljiv način s strani politike, medijev in obravnavano s strani policije,” je dejala za naš portal. Kot je še dodala, grafiti kazijo podobo mesta, uničujejo lastnino, ”v konkretnem primeru pa imajo tudi politično sporočilio in so napad na vrednote slovenskega naroda in slovenske cerkve. Gre za primitivizem, ki je vreden ne samo obsojanja temveč tudi zaničevanja ne le od Slovencev temveč od vseh državljanov,” je bila jasna Ušajeva. M. G. Goebbels levega fašizma. A na fasado Igorja Pribaca lahko kaj nalimaš? Po mojem je on neposvečen sakralni objekt. Pribac je psihopat, ki si tega sploh ne prizadeva več skrivati, ker mu ni treba; je pač na liniji z enako patološkim režimom. Ko kdo napiše, da se naj islamizacije EU ali Slovenije ustavi pa vsi skočijo v luft - da je to sovražni govor. Smo okupirani s strani biznca in islama - kot pred stoljetji in desetletji - etnično nas čistijo (mlade iz države, not pa pope, joviće in huseine). Pri volitvah Jankoviča sodelujejo vsi, od slovenskih balko kolaborantov, in vseh ostalih veroizpovedi, ki nasprotujejo demokraciji. Pa kje mu je kultura, ne dvomim da sta z drugorazrednim na istem nivoju. Samo prvi je to uspešno prikrival, drugače pa isti nivo. Vprašajte koliko vernih ljudi voli Jankovića, Turka, ne moreš verjet kaj ti ljudje mislijo. Slovenijo zajel val izginotij: Pogrešajo tudi 18-letnega Anžeta 9. 3. 2016, 10:20 19 Facebook Twitter Foto: Facebook Najstnica Polona, ki jo svojci pogrešajo od ponedeljka, očitno ni odšla sama. Na socialnem omrežju Facebook je zakrožila informacija, da je šestnajstletnica odšla skupaj z dve leti starejšim fantom Anžetom. V ponedeljek sta dvignila ves denar in se odpeljala z avtom, svojci pa sumijo, da sta se odpeljala čez mejo. Anže in Polona sta bila nazadnje oblečena v kavbojke, on je imel sivo karirasto jopico, ona črno bundo, oba pa sta imela obute superge. V ponedeljek, 7.3., sta se odpeljala z avtom Kia Pride, z registrsko oznako KR-14-47M. Zjutraj ob 7:30 sta v Radovljici dvignila ves denar in se odpeljala. O pogrešani Poloni smo že poročali: Zdaj pa postaja že grozljivo: Tokrat pogrešana 16-letna Polona Foto: Printscreen/Facebook Foto: Printscreen/Facebook “Ker je velika možnost, da sta odšla čez mejo, prosim tiste, ki poznajo koga v Avstriji, Italiji ali drugje, da delijo to objavo,” je na Facebooku zapisala Barbara Križnar. Prav tako naproša vse, ki so ju morda videli, da to sporočijo policiji oziroma njej na Facebook profil. Na PU Nova Gorica so nam pojasnili, da policisti še vedno zbirajo obvestila o izginulem dekletu, ki je bilo nazadnje videno v Škofji Loki. N. K. aradi Koprivnikarja bo brez službe ostalo sedem policistov. Minister in Cerar zadovoljna. 9. 3. 2016, 8:53 - osveženo: 9. 3. 2016, 10:50 275 Facebook Twitter Foto: Nova24tv/STA Interna preiskava zaradi domnevno dogovorjenega policijskega prometnega nadzora nad ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem naj bi pokazala več hujših kršitev. Policisti in Zoran Petrovič so potrdili, da so že sprejeti prvi delovnopravni ukrepi, brez službe bo ostalo sedem policistov, med njimi tudi sam vodja sindikata. Na Generalni policijski upravi so za STA potrdili, da so bili v tem primeru sprejeti prvi delovnopravni ukrepi, več pa niso razkrili. Bo pa o zadevi popoldne na novinarski konferenci spregovoril generalni direktor policije Marjan Fank. O tem, ali bodo res zaradi domnevnega incidenta z ministrom Koprivnikarjem brez službe ostalo kar 7 policistov, smo vprašali tudi Zorana Petroviča. Informacijo je potrdil, med odpuščenimi pa se je znašel tudi sam. Napovedal je uporabo vseh pravnih sredstev. Več podrobnosti bodo razkrili na jutrišnji novinarski konferenci. Sedem izrednih odpovedi Interna preiskava kranjske policijske uprave je po poročanju Večera končana. Lanska notranja preiskava sicer ni odkrila nepravilnosti, tokratne ugotovitve pa so očitno povsem drugačne, saj je preiskava pokazala hujše kršitve, zaradi česar naj bi Fank podpisal sedem izrednih odpovedi. Preberite tudi: Anonimni policist: Koprivnikarja smo ustavili po navodilih Petroviča Te naj bi že bile poslane obema škofjeloškima policistoma, ki sta 29. novembra lani ponoči ustavila ministra Koprivnikarja, brez službe pa naj bi ostala tudi peterica sindikalistov, med katerimi je tudi predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič. Poleg njega pa po podatkih Večera še: ljubljanski regionalni predstavnik sindikata Vojko Marguč, kranjski predstavnik Denis Kadirić, Mih Sakač, namestnik koprskega regionalnega predstavnik, in Dušan Raj, novomeški regionalni predstavnik. Nauk zgodbe: Policisti lahko pripravljajo zasedbe in grozijo, ampak morajo razmisliti o tem, komu to pripravljajo oziroma komu grozijo. Spomnimo samo, kako je leta 2006 policist Zlatko Gomilšek na spletnem forumu s službeno pištolo in smrtjo grozil ?takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši. Policist je sprva dobil prekinitev delovnega razmerja, nato pa se je lahko čez čas vrnil na delo. Pritožbeno sodišče je namreč odločilo, da znakov kaznivega dejanja ni bilo in da je prekinitev delovnega razmerja neupravičena. Vodstvo policije domnevno ravnanje obsoja Peterica sindikalistov naj bi se bila v komunikaciji preko sicer zaprtega profila Facebook, v katerem naj bi bilo 24 ljudi, dogovorila o tem, da naj bi ustavili ministra Borisa Koprivnikarja, ki je v javnosti kritiziral policijsko stavko. Poiskali so tudi policiste, ki bi bili akcijo pripravljeni izpeljati. Na novico o izredni odpovedi sedmim policistom, ki so sodelovali v dogovorjenem policijskem prometnem nadzoru nad Koprivnikarjem, se je odzval tudi sam minister. Kot je poudaril, policiji popolnoma zaupa, to zaupanje pa se “očitno izkazuje tudi kot pravilno, če so res našli konkretne dokaze”. Premier Miro Cerar pa je dejal, da se je očitno v postopku izkazalo, da je ta skupina policistov storila nezakonita ravnanja. Zato je po njegovem prav, da je prišlo do teh ukrepov, poroča STA. Ravnanje omenjenih policistov so v vodstvu policije že obsodili ter napovedali ukrepe, če se bodo sumi nepravilnosti potrdili. Med drugim so zaradi ravnanja, ki izpolnjuje tudi znake kaznivih dejanj, obvestili specializirano državno tožilstvo. B. O., N. K. Nauk zgodbe: Policisti lahko pripravljajo zasedbe in grozijo, ampak morajo razmisliti o tem, komu to pripravljajo oziroma komu grozijo. Spomnimo samo, kako je leta 2006 policist Zlatko Gomilšek na spletnem forumu s službeno pištolo in smrtjo grozil ?takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši. Policist je sprva dobil prekinitev delovnega razmerja, nato pa se je lahko čez čas vrnil na delo. Pritožbeno sodišče je namreč odločilo, da znakov kaznivega dejanja ni bilo in da je prekinitev delovnega razmerja neupravičena. »Šli smo kot teleta v klavnico, nismo vedeli, ne kod ne kam« Marko Štepec je zgodovinar in kustos Muzeja novejše zgodovine. Večinoma se ukvarja s spominom. Boštjan Videmšek, zunanja politika Sobotna priloga sob, 26.07.2014, 06:00 Ključne besede: [Delosled] prva svetovna vojna, [Delosled] Marko Štepec »Šli smo kot teleta v klavnico, nismo vedeli, ne kod ne kam« »Šli smo kot teleta v klavnico, nismo vedeli, ne kod ne kam« »Šli smo kot teleta v klavnico, nismo vedeli, ne kod ne kam« »Šli smo kot teleta v klavnico, nismo vedeli, ne kod ne kam« »Šli smo kot teleta v klavnico, nismo vedeli, ne kod ne kam« »Šli smo kot teleta v klavnico, nismo vedeli, ne kod ne kam« »Šli smo kot teleta v klavnico, nismo vedeli, ne kod ne kam« Marko Štepec in razstava z naslovom Take vojne si nismo predstavljali. Foto: Leon Vidic/Delo Marko Štepec je zgodovinar in kustos Muzeja novejše zgodovine, kjer je že mesec dni na ogled izjemna razstava Take vojne si nismo predstavljali, ki o prvi svetovni vojni govori prek ljudi, ki so »veliko vojno« bojevali, živeli in popisovali. Štepec je tudi scenarist in »anglosaški« narator vrhunske dokumentarne serije o pogledu na veliko vojno skozi »slovensko okno«, ki jo je spomladi v petih nadaljevanjih predvajala TV Slovenija. Štepec se večinoma ukvarja s spominom. Kolektivnim, nacionalnim, družinskim, skupnostnim, zasebnim, državnim, političnim. V prostem času hodi po Sloveniji in odkriva spomenike padlim v prvi vojni, ki se je začela pred natančno stotimi leti. Ali drži, da je bil prvi doktorat, katerega tema je bila prva svetovna vojna, na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete oddan šele v devetdesetih letih minulega stoletja? Drži. To je bil doktorat Petre Svoljšak, ki se je ukvarjala s problematiko italijanske okupacije Posočja med letoma 1915–1917. V bogatem raziskovalnem delu se je ukvarjala tudi s problematiko begunstva, prva je naredila celovit pregled dnevnikov, strokovne in spominske literature in je še danes vodilna raziskovalka prve svetovne vojne. Ta raziskovalna zamuda je seveda eden od kazalcev slovenskega odnosa do prve svetovne vojne. Ne le državnega, ampak tudi odnosa raziskovalnih ustanov, ki pa se je od osemdesetih let naprej močno izboljšal in spremenil. Pri tem bi pri disertacijah veljalo opozoriti tudi na raziskavo politične problematike nastanka jugoslovanske države, v kontekstu prve svetovne vojne, ki obstaja od začetka sedemdesetih let. O prvi državno financirani razstavi o soški fronti so začeli razmišljati leta 1983 in odprta je bila ob sedemdeseti obletnici konca vojne leta 1988. Postavil jo je Goriški muzej. Njen avtor je bil Drago Sedmak. Bila je zelo odmevna in kvalitetna razstava, z ogromno zbranega gradiva. Leta 1989 je v manjšem obsegu gostovala v Ljubljani v našem muzeju. Vse to dokazuje, da sta se znanstveno raziskovanje in muzeologizacija prve vojne pri nas – glede na preostalo Evropo – dogajala precej pozno. Posebno muzejsko poglavje prve svetovne vojne se v Sloveniji začne v devetdesetih letih s Kobariškim muzejem, na meji različnih kultur spominjanja in z mednarodno odmevnostjo. Kako je to mogoče razložiti? Zakaj prvi doktorat šele skoraj osemdeset let po začetku vojne? Do osemdesetih let so se s prvo svetovno vojno večinoma ukvarjali le zasebni zbiralci. Eden izmed pionirjev je bil letos preminuli Tomaž Budkovič, ki je v Bohinjski Bistrici odprl Mali vojni muzej. Šele potem se je velika vojna počasi preselila v uradne ustanove. Odgovore in razloge na to večplastno vprašanje moramo iskati v dogajanju takoj po koncu prve svetovne vojne. Vrniti se moramo v leto 1918 in šele tako lahko ugotovimo, kaj se je dogajalo s spominom. Najbolj preprosta razlaga odrinjenosti v pozabo je dejstvo, da je avstro-ogrska monarhija ob koncu vojne razpadla in da je bila njena armada poražena. Vojaki, ki so se vrnili domov, so prišli v novo državo, ki se je oprla na povsem drugačne vrednote in ideologijo. V državi, pozneje Kraljevini SHS, naj bi bile uresničene vse južnoslovanske, tudi slovenske emancipacijske želje, ki jih je Avstro-Ogrska ovirala. Zgodbam vojakov so tako le redki prisluhnili in so ostale odrinjene v pozabo. Kljub temu je v dvajsetih in tridesetih letih minulega stoletja izšlo precej dnevniških in spominskih zapisov vojakov. V uradnem, državnem, »velikem spominu« pa so prevladovale vsebine, ki so bile bližje vrednotam nove države in vojni izkušnji Kraljevine Srbije: prostovoljci v jugoslovanskih enotah, ujetniki v Rusiji, uporniki v avstro-ogrski vojski. Poudarjeni so bili »diskontinuitetni elementi« odnosa do Avstro-Ogrske. Spomenik padlim slovenskim avstro-ogrskim vojakom na ljubljanskih Žalah je bil prvotno namenjen spominu na padle vojake 17. pehotnega polka. Danes ga poznamo kot spomenik judenburškim žrtvam. Največja komemorativna državna manifestacija, ki je zapisana tudi na filmski trak, je bil ravno prekop judenburških žrtev. Vlak s krstami je spremljala množica na postajah ob progi južne železnice. Pokop na ljubljanskih Žalah je bilo veliko pietetno in simbolno dejanje, ki so se ga udeležili številni ljubljanski meščani, z izrazito poudarjenim prelomom s »črnožolto monarhijo«. Večinski spomin vojakov pa je bil odrinjen v polje družinskega in ožje lokalne skupnosti. S 3. avstro-ogrskim korpusom je namreč šla velika večina slovenskih vojakov v Galicijo. Danes premagujemo te pozabe in smo obenem presenečeni, koliko spomenikov in spominskih plošč je bilo postavljenih do druge svetovne vojne. Postavili so jih svojci in krajani sami ob podpori Zveze bojevnikov. Po njihovem številu vidimo, koliko vojakov je bilo na frontah, koliko se je z bojišč vrnilo invalidnih in kako močno je vojna zarezala v vsakdanje življenje. Družinski spomin je sicer selektiven, a izjemno močan, usklajenosti med družinskim in državnim spominom pa preprosto ni bilo. Tudi soška fronta, ki se je dogajala na zahodnem robu slovenskega ozemlja, v državnem spominu in učbenikih ni dobila tistega prostora, ki bi ga lahko pričakovali, tudi glede velikih razočaranj, ko je rapalska meja odrezala tretjino slovenskega ozemlja. Spomina na soško fronto v tem smislu ni uporabila niti državna propaganda, saj je bil pomembnejši prelom z monarhijo. Še preden so bile premagane travme prve svetovne vojne, se je začela druga svetovna vojna z okupacijo, revolucijo in vsemi posledicami. Vrednote neke drugačne domovine, cesarja in kulturnozgodovinska dediščina vojne s secesijskimi spomeniki so postale vse bolj tuje. Marsikateri drobec avstro-ogrske vojne dediščine z nemškimi napisi je bil zato poškodovan, odstranjen ali pa je ostal nezaščiten. Na Goriškem so na primer podrli Fabianijev spomenik italijanskim vojakom – ne zaradi prve vojne, ampak predvsem zaradi asociacij na italijanski fašizem. Spomin na prvo vojno in njegova kulturnozgodovinska dediščina sta tako plačala visoko ceno tudi zaradi druge vojne. Pri tem je bil izključujoč in selektiven spomin na drugo vojno v Sloveniji izjemno močan in podprt z državnim aparatom. Ker zgodovino pišejo zmagovalci vojn, je bil spomin na prvo svetovno vojno pri nas poražen že vnaprej, mar ne? Hkrati so se slovenski vojaki bojevali na »napačni« strani, velika vojna pa je bila do konca komunizma »ideološko tabuizirana«? To je odličen povzetek tega, kar se je zgodilo s spominom na veliko vojno na Slovenskem. Mimogrede – na seznamih prepovedanih knjig po letu 1945 je presenetljivo veliko knjig na temo soške fronte in prve svetovne vojne. Prva svetovna vojna je zato ostajala tuja, ne naša. Mogoče je bila zgodba slovenskih polkov neprimerna tudi zaradi svoje »konkurenčnosti« … Raziskovalec slovenske vojaške zgodovine Janez Švajncer je bil med prvimi, ki so začeli govoriti o slovenskih polkih, ne da bi hotel »nacionalizirati« dele avstro-ogrske armade, ampak ker so polki zaradi načina nabora izražali nacionalno strukturo nabornega območja in jih je bilo kar nekaj z večino slovenskega moštva. V Kraljevini SHS in Jugoslovanski ljudski armadi takšnega nabora ni bilo, nasprotno, vojake so načrtno pomešali, da je bila struktura jugoslovanske vojske narodno ­uravnotežena. Je mogoče jasno reči, kako je prva svetovna vojna tukaj in zdaj zapisana v slovenskem kolektivnem spominu? Prva svetovna vojna je že nekaj let izredno popularna, vnema zbiralcev se ne zmanjšuje in nastajajo odlične raziskave mladih zgodovinarjev. V zadnjih dvajsetih letih so pri razi­skovanju prve svetovne vojne veliko naredili posamezni raziskovalci in tudi muzeji. Dejstvo, da je bila prva vojna za dlje časa postavljena na stranski tir, je morda omogočilo več distance in s tem se je odprlo ogromno novih tem in možnosti za raziskovanje. Od zgodb s soškega bojišča do usod in izkušenj slovenskih vojakov … Mlajše raziskovalke in raziskovalci se ukvarjajo s spolnim življenjem avstro-ogrskih vojakov, s problematiko žensk, zaledja, sanitete in vojnimi kurati. V zadnjem letu se je zaradi stote obletnice njena popularnost izjemno povečala tudi v medijih, kar je za slovenski prostor že prav nenavadno. A zamujena desetletja so preprečila, da bi imeli zbrana osebna pričevanja. To je nepovratna škoda. Galicija je bila med raziskovanjem in ustvarjanjem dokumentarne serije tudi za vas svojevrstno presenečenje, mar ne? Absolutno. In to kljub temu, da smo vsi, ki smo pri dokumentarni seriji sodelovali, imeli za seboj dolgoletna raziskovanja … Kot scenarist sem moral obdelati in predstaviti temo, ki je bila slovenski javnosti bolj ali manj neznana. Galicija je izjemno pomembno prizorišče prve svetovne vojne, ki je manj raziskano kot na primer zahodno bojišče, a kljub temu obstaja nekaj temeljnih zgodovinopisnih del. A seveda ne o slovenski izkušnji vzhodnega bojišča. V Galiciji so nas čakala številna presenečenja, ki so bila najprej negativna, saj smo z režiserjem Valentinom Pečenkom skoraj obupali, ko tam, kjer naj bi bili pokopani slovenski vojaki, nismo našli ničesar. Odkrivali smo le številne grobove neznanih vojakov brez imen in priimkov. Potem smo v krajih in na pokopališčih, kjer tega nismo pričakovali, na pruskem pokopališču nad Gorlicami, na zadnjih straneh nagrobnikov začeli odkrivati slovenska imena. Imena s čini, s šumniki, z oznakami polkov. To je bilo pokopališče 17. pehotnega polka. Dober znak! Gorlice so bile zelo pomemben kraj zaradi velike skupne avstro-ogrske nemške ofenzive, ki je rusko vojsko premaknila nazaj do mejnega območja. V kar nekaj vasicah smo nato odkrili lepe keramične ploščice z oznakami vseh teh slovenskih enot. Kako v Galiciji, prostoru, ki je celotno 20. stoletje živelo »presežek zgodovine« in se danes ponovno vrača na geostrateške zemljevide, živi spomin na veliko vojno? Vzhodna Galicija je danes del Ukrajine, zahodna pa Poljske, tako imenovana Malopolska. Na poljski strani so v zadnjih letih naredili velikanske korake pri varovanju in raziskovanju vojne dediščine. Posebej raziskovalci in ustanove iz Krakova, kjer obstajajo posebna društva, ki se ukvarjajo z ohranjanjem spomina, zato so nekatera pokopališča presenetljivo lepo ohranjena in vzdrževana. Na grobovih, tudi slovenskih, so sveče in sveže cvetje. Slabše je z dediščino strelskih rovov, ki zaradi zemljišča na prostranih poljanah in gozdnatih površinah počasi izginja in jo prerašča rastlinje. Bolj ko se bliža ukrajinska meja, bolj se zdi, da je obisk vojnih ostankov in utrdb manjši in ohranjenost dediščine slabša. Tu je bilo namreč dolga desetletja mejno območje med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Znameniti Przemyśl, utrdbeno mesto, ki je imelo na vzhodni fronti podoben status kot Verdun na zahodni in je bilo poleg utrdbe v Pulju eno največjih utrdbenih sistemov celotne Avstro-Ogrske, je bil eno od presenečenj. Obroč 35 trdnjav, ki so povezane s strelskimi rovi, je v bistvu ohranjen v celoti. Zaradi bližine meje ga žal obišče zelo malo ljudi. Ena izmed trdnjav Salis Soglio stoji prav na meji z Ukrajino in tam nas je obmejna policija opozorila, naj bomo previdni, zaradi bližine prebežniških in tihotapskih poti. Tudi zato se tam verjetno manj raziskuje. Bo držalo, da se je v Galiciji, na »tujem ozemlju«, hkrati borilo največ slovenskih vojakov v zgodovini? Že v prvem valu je s 3. korpusom v Galicijo s slovenskih nabornih območij odšlo približno 33.000 Slovencev. To je bila skoraj gotovo največja slovenska »ekspedicijska vojska« v zgodovini. V širši javnosti še vedno velja, da je največ slovenskih vojakov padlo v Posočju, a to ne drži. Največ slovenskih vojakov je padlo v Galiciji in na Karpatih. A še danes na žalost nimamo natančne številke, ampak le ocene. Prav tako nimamo točnega seznama vseh ­pokopališč. Galicija je bila takrat seveda naša »širša domovina«. Tedaj pojem domovine ni bil nujno narodno omejen, a motivacija slovenskih vojakov je bila na bojiščih v Galiciji gotovo manjša kot, denimo, v Posočju, saj mnogi sploh niso vedeli, kje točno so. Stotnik Herman Vidmar je v Galiciji zapisal: »Šli smo kot teleta v klavnico, nismo vedeli, ne kod ne kam.« Galicija je bila kot del avstro-ogrske monarhije prisotna v propagandnem gradivu in šolskem sistemu, a monarhijo še danes skušamo predvsem »narodno opredeljevati« in deliti, a identitete prostora se niso vedno oblikovale in živele. Kako – če sploh – je v slovenskem spominu »zapisana« Galicija? Poleg muzejev, spomeniškega varstva in raziskovalnih ustanov za ohranjanje spomina skrbijo tudi pravnuki, vnuki in sinovi mobiliziranih vojakov, ki so ohranili njihove dnevnike in osebne zapuščine. Dnevniške zapise dobivamo od sorodnikov, ki pogosto poznajo le najsplošnejše drobce, in nekateri sploh ne vedo, kje se je nekdo iz njihove družine bojeval v veliki vojni. Posamezniki tudi izrecno poudarjajo, da ne želijo, da se kar koli javno objavi. Kar kaže, da so njihovi svojci pogosto pisali iz notranje potrebe, za predal, necenzurirano … Morda celo zato, ker so premagovali doživete travme in po vrnitvi niso dobili zadoščenja, ki so ga pričakovali. Kot sinonima krvavih bojev in umiranja sta se v družinskem spominu ohranila pojma Karpati, Galicija. Nenavadno pa je, da skupnost tega ni reflektirala, da niso nastajali filmi, študije in knjige. Bralci, ki so se malo potrudili, so seveda lahko našli knjige iz dvajsetih in tridesetih let Matičiča, Muca, Grčarja ... in tujo literaturo, v izobraževalnem procesu pa Galicije skoraj ni bilo. Po letu 1945 so slovenski spomin na prvo vojno, poleg redkih objavljenih člankov, ohranjale tri knjige. O Galiciji, tragediji 17. pehotnega polka in slovenski vojni izkušnji je v šestdesetih letih objavil razpravo Jurij Mušič. A glede na količino vojakov, ki so se borili v Galiciji, in kakšen vpliv je to imelo na slovenski prostor, je pravzaprav res nenavadno, da knjižne police niso polne. Se vsaj danes v Sloveniji intenzivno išče grobišča in ustvarja seznam žrtev? Cilj je, da bi vsaj ob stoletnici konca vojne dobili celovit seznam padlih Slovencev. Ocenjujemo, da je bilo vseh slovenskih žrtev prek 35.000. Seznam padlih nastaja pri posameznikih v različnih ustanovah. Veliko delo je opravila dr. Petra Svoljšak, Drago Sedmak zbira imena padlih iz časopisov, Nataša Budna Kodrič je v Zgodovinskem arhivu Ljubljana pripravila natančen popis padlih gorenjskih vojakov. Pri nas v muzeju smo pripravili poskusni popis na podlagi plošč in spomenikov na ozemlju Slovenije. Na popisu, ki je na ogled na razstavi, imamo do zdaj zbranih približno 9000 imen. Ko bomo vse te sezname združili in jih metodološko poenotili, bomo blizu temu, da sto let po vojni končno dobimo seznam vseh padlih. S tem bo izpolnjen pomemben pietetni dolg do padlih vojakov, njihovih svojcev in skupne slovenske vojne dediščine. Število žrtev je bilo vedno napihnjeno in zlorabljeno. Povsod. To razčloveči smrt posameznika – tudi na soški fronti? Seveda. Število mrtvih je naraslo do »mitskega milijona« brez pravih virov in se pojavlja tudi v resnih publikacijah in na muzejskih razstavah. »Prek palca« se je seštevalo mrtve, ranjene, izgubljene, dezerterje, bolne in pri tem zamenjevalo pojma izguba in smrt. Na celotnem soškem bojišču je bilo okoli 1,4 milijona izgub. Ko so bralci ta podatek videli v knjigi Vladimirja Gradnika, so pojma padli in izguba zamenjevali. Drugi, mnogo pomembnejši izvor »mita o milijonu«, s katerim bi se bilo treba resno ukvarjati in ga kritično interpretirati, so številke, ki izhajajo iz italijanskega zgodovinopisja v dvajsetih letih. To je ideološko osmišljalo državne cilje in skušalo dokazati, da so Italijani svojo »sveto zemljo« plačali z veliko žrtvami. Število so napihnili na več kot 800.000 padlih na soški fronti in tako upravičevali ozemeljske zahteve, prek stare avstro-ogrske meje, ki so bile v nasprotju z načeli narodne samoodločbe in pravičnosti. To je bil pomemben italijanski argument na mirovnih konferencah, potem pa se je napihnjena številka preselila tudi v zgodovinopisje. Posamezni kritični italijanski zgodovinarji govorijo o manjših številkah, kar malce poenostavljeno pomeni, da je med fašističnim mitom in kritičnim zgodovinopisjem nekaj sto tisoč žrtev razlike, pri tem pa še vedno govorimo o številkah, ki nimajo kritja v virih. Italija je padle italijanske vojake prekopala v tri večje kostnice: v veliki italijanski kostnici na Oslavju je pokopanih nekaj več kot 50.000 vojakov, v kostnici v Kobaridu nekaj več kot 7000 vojakov, v Redipuglii/Sredipolju pa približno 100.000 vojakov. Vojaki so seveda pokopani tudi na pokopališčih v zaledju, a če vse skupaj seštejemo, pridemo do številk, ki so bližje številkam, ki jih navajata slovensko in avstrijsko zgodovinopisje. Avstrijsko in slovensko zgodovinopisje povzeto ocenjujeta, da je na obeh straneh soške fronte skupaj umrlo okoli 250.000 vojakov. Z možnostjo seveda, da se bo prava številka z upoštevanjem vseh posledic še rahlo povečevala, a ne bo bistveno presegla skupnega že tako izjemno visokega in tragičnega števila mrtvih. V Sloveniji se o življenju med vojno, o zaledju, o beguncih, o vlogi žensk in emancipaciji prek vojne ter velikem družbenem, ekonomskem, tehnološkem in povsem človeškem vplivu vojne do vaše razstave skoraj ni govorilo. Tabu? Celotno evropsko zgodovinopisje je šlo skozi različne faze ukvarjanja s prvo svetovno vojno. To velja tudi za največje države, ki so že zelo zgodaj začele zbirati in proučevati vojno gradivo. Njihovi propagandni aparati so zbrano vojno gradivo in fotografijo neposredno »preselili« v muzeje. Tako so hitro nastale velike muzejske in spominske ustanove. Zbrali so tudi osebna pričevanja, a se v zgodnjih obdobjih večinoma ukvarjali z »velikimi« zgodovinskimi temami – vojno strategijo, politiko, bojišči … in s tem tudi servisirali državne potrebe. Popis literature in razvojni pregled vsebin evropskega zgodovinopisja je pripravil dr. Walter Lukan. Zelo pomembna tema je bilo dolgo časa vprašanje vojne krivde in z njo povezano iskanje vzrokov. Ker je Avstro-Ogrska ob koncu vojne razpadla, sta na Nemčijo padla mnogo večja krivda in breme odgovornosti. Šele v šestdesetih letih se je začelo ukvarjanje z vsebinami, ki so bile povezane z običajnimi ljudmi. Šele pozneje se je francosko in britansko zgodovinopisje začelo ukvarjati z življenjem v strelskih jarkih, z vojaki in njihovim doživljanjem vojne, z dezerterji, kaznovanjem in boleznimi. To so bile teme, ki so previdno vstopale tudi v širšo javnost. Kubrickov film Poti slave je bil, denimo, prepovedan v več demokratičnih državah, tudi v Franciji, ker naj bi žalil vrednote armad na zahodnem bojišču. V ospredje zdaj končno prihajajo teme delovne in vojaške mobilizacije, zgodbe žensk in otrok, usoda zaledja. Danes vemo, kako je vojak doživljal strelske rove, kakšen je bil njegov vsakdan, kakšna je bila njegova strategija preživetja: to je za zgodovinopisje in za razumevanje 20. stoletja izjemno pomembno. Veseli smo lahko, da se to počasi dogaja tudi v slovenskem zgodovinopisju, kjer smo za več desetletij zaostajali glede sistematičnega zbiranja in proučevanja gradiva. To je jedro vaše razstave? Naša razstava upošteva to znanje in skuša o prvi svetovni vojni spregovoriti drugače, kot je bilo običajno. Hoteli smo povedati zgodbe o ljudeh, ki se skrivajo za »veliko zgodbo« o politiki, bojiščih, narodnih gibanjih in statističnih podatkih. Zato smo v ospredje razstave postavili trinajst zgodb, izbranih po ključu prostora, v katerem so živeli naši predniki, in po ohranjenih osebnih predmetih, ki nas popeljejo prek vojnega dogajanja na bojiščih in v zaledju. Alice Schalek, avstro-ogrska vojna dopisnica s soške fronte, se je vprašala: Kaj je to vojna, kdo je ta vojna? Vojna so vedno ljudje. Ona je že leta 1916 odgovarjala kritikom, da je treba pisati o vojni, da se o vojni piše premalo, in če se o vojni ne bo govorilo in pisalo, se bo ta znova in znova ponavljala. Na žalost je imela boleče prav. Res se ves čas ponavlja in nikoli o vojni ne govorimo le v pretekliku. Vojna je bila in je del našega življenja in vedno prizadene ranljivega in krhkega posameznika. Hoteli smo pokazati, kaj vojna povzroči človeku. Na to smo si želeli opozoriti z razstavo na primeru velike vojne. Zaradi vsake politične strategije in ideologije, ki pripelje do nasilja in vojne, vedno trpijo ljudje iz različnih družbenih slojev, drugačnih sanj, želja in čustev. Ker je med obiskovalci muzeja vedno veliko otrok, smo si zadali še vzgojno nalogo. Kako in zakaj jim predstaviti grozote vojne? Zato, da ne ponavljamo nasilnih obrazcev in da se naučimo drug drugega poslušati in spoštovati. Z razstavo odpiramo vprašanja in s tem silimo k razmisleku. Tudi o sedanjosti. Kar nekaj let ste hodili po Sloveniji in iskali grobove ter spomenike, o katerih sploh nismo vedeli, da obstajajo. Kakšna izkušnja je to bila? Včasih sem stal deset metrov od zaraščenega obeležja in iskal spomenik. Pogosto so mi rekli, da je tu neka plošča, »pojdite pogledat tam za cerkev« … In se je izkazalo, da je bil tam spomenik iz druge svetovne vojne, v bližini pa zaraščena plošča iz prve. A v zadnjih letih se je zgodila res velika pozitivna sprememba. Ljudje so se začeli zanimati za spomenike v svojem okolju. Se mi je že zgodilo, da sem prišel v kraj, kjer so vaščani samoiniciativno čistili določen spomenik, in to je prijetna novost glede odnosa do spomina in kulturne dediščine. Po Sloveniji je sicer res veliko spomenikov in spominskih plošč, na pokopališčih, cerkvah in trgih. V smislu umetniške dediščine je to pravi muzej na prostem, saj so spomenike izdelovali vrhunski umetniki: France Kralj, Tone Kralj, Ivan Vurnik, Jože Plečnik, Boris Kalin, Stane Cuderman in številne obrtne delavnice. Obstaja zemljevid teh spomenikov in spominskih plošč? Obstaja spletna stran ZRC SAZU – Arzenal, na kateri je zbran velik del spomenikov s podatki, celo GPS-lokacijami. Pionirsko raziskovalno delo je v preteklosti opravila umetnostna zgodovinarka Špelca Čopič, ki je obdelala največje umetniške spomenike. Ona je pravzaprav prva opozorila na to dediščino. Zdaj bi bilo treba narediti še zgodovinsko raziskavo na podlagi podatkov, ki jih dobimo na spomenikih. Mimogrede – na marsikaterem spomeniku, ki je namenjen padlim slovenskim vojakom v avstro-ogrski vojski, ti nosijo italijansko čelado model adrian, ki so jo nosili nasprotniki avstro-ogrske vojske. Kako to? Čelado model adrian so nosili italijanski, francoski, srbski vojaki in »dobrovoljci« v srbski vojski. Po koncu vojne je odločilno vlogo v spominski krajini Kraljevine SHS dobila oziroma si jo prilastila srbska vojna izkušnja. Tudi v slovenskem prostoru so si naročniki za nekatere spomenike »sposodili« model čelade, ki naj ne bi motil »ideološkega okolja«. Je bila pa to v zavesti večine slovenskih veteranov seveda nasprotnikova – italijanska čelada in prepričan sem, da so veterani, kljub ponosu, da so padli tovariši dobili spomenik, ob tem vseeno občutili grenkobo. Zgodovinar dr. Rok Stergar me je opozoril, da lahko obstaja tudi bolj banalen razlog od ideološkega, da so bili nekateri spomeniki preprosto izdelani serijsko, po modelčkih, ki so bili kupljeni na antantnem trgu. Določeni avtorji so se čeladam zato spretno izognili in oblikovali vojake brez čelad ali s pravimi avstro-ogrskimi čeladami, kot je to primer v Stari Loki in še kje. Le domnevamo lahko, kako so bili takšni spomeniki po drugi svetovni vojni še bolj moteči. Je mogoče reči, da je eden izmed ključnih razlogov za »sistematizirano pozabo« dejstvo, da se velike vojne v tem našem širšem prostoru preprosto ni dalo koristno ideološko-politično-nacionalno izkoristiti? Prva svetovna vojna politično in ideološko ni koristila nikomur. Za vladajoče strukture je bila celo škodljiva, ker je odpirala drugačne poglede na preteklost. Posebej po letu 1945 se je percepcija sveta in zgodovine zacementirala v ozek mitski pogled znotraj določenega vrednostnega sistema. To se je dogajalo že pri oblikovanju spomina na drugo svetovno vojno, kjer so se ustvarjale vrednostne razlike med posameznimi skupinami udeležencev: na primer med taboriščniki in partizani. Vojna izkušnja številnih skupin je bila izločena iz kolektivnega spomina. Tu ni bilo več prostora za izkušnjo prve svetovne vojne: čeprav bitk takšnih dimenzij, kot je bil spopad na Svetem Gabrijelu – Škabrijelu, v katerem so sodelovali slovenski vojaki, v slovenskem prostoru ne poznamo, je to postalo povsem nepomembno in načrtno potisnjeno v pozabo ter brez državnih komemoracij prej in pozneje. Danes vemo, da šele s popolnim razumevanjem prve svetovne vojne v vsej njeni večplastnosti lahko razumemo 20. stoletje! Zgodovina se pač nikoli ne začne pri ideološko izbrani domnevni točki nič – tako se ni začela niti z Jugoslavijo ali jugoslovansko idejo niti z odporom v drugi svetovni vojni. Je mogoče boljševiško revolucijo v Rusiji razumeti zunaj konteksta prve vojne? Mislim, da ne, kot se tudi prva svetovna vojna ni začela brez globokih in večplastnih vzrokov v družbenih in socialnih spremembah 19. stoletja. Zanimiv je spreminjajoč se odnos do vojaških uporov v avstro-ogrski vojski in do slovenskih judenburških upornikov. Po prvi svetovni vojni je bil poudarjen njihov negativni odnos do monarhije, po drugi svetovni vojni pa je prišla v ospredje njihova revolucionarnost, brez upoštevanja širšega konteksta, tj. splošnega nezadovoljstva med vojaki in v zaledju. Zanimivo je, da so upor nacionalno mešanega slovensko-italijansko-hrvaškega 97. avstro-ogrskega pehotnega polka iz Trsta v italijanskem prostoru razumeli kot nacionalno motiviran upor italijanskih vojakov v želji po združitvi z Italijo, slovenska javnost pa je v njem iskala vplive deklaracijskega gibanja in po drugi svetovni vojni se je poudarjalo njegovo revolucionarnost in vpliv sovjetske revolucije. Naloga zgodovinarja je, da gre k viru, razišče arhivsko gradivo in pričevanja, zbere vse interpretacije in sestavi celovito sliko o določeni problematiki. Zgodovinopisje ne bi smelo služiti politično-ideološkim potrebam, ampak razumevanju sveta. V tem smislu raziskovanje prve svetovne vojne pri nas ni bilo »koristno«, ker je omogočalo razumevanje sveta v nasprotju z željami oblastnikov. V tem smislu je zgodovina, in humanistika nasploh, pravzaprav najbolj koristna, kadar ne koristi dnevnim ideološkim zahtevam. Zgrožena Kranjčanka: Napadli so me, ker sem na shod prišla s slovensko zastavo 13. 3. 2016, 5:00 166 Facebook Twitter Foto: S. K. Zgrožena in ogrožena je bila včeraj občanka, ki se je udeležila kranjskega shoda radikalne levice, ki je bil bojda v podporo migrantom. Tudi ona je želela izraziti svoje sočutje, pa je doživela bridko razočaranje. “Tako sem doživela, da so me verbalno napadli, da naj me bo sram, da v roki držim SLOVENSKO ZASTAVO in naj me bo sram, da sem si sploh upala priti!!!!!” je zapisala v svojem pismu. Razočarani Kranjčanki (njeno polno ime hranimo v uredništvu) so udeleženci shoda radikalne levice dejali, naj izgine, naj se odstrani in neha provocirati s svojo zastavo, ter kako si drzne priti na shod s slovensko zastavo. ”S slovensko zastavo sem bila edina. Ostali so nosili rdeče zastave, kar se vidi tudi na slikah. Tudi transparenti so bili obarvani z rdečo barvo, opremljeni z gesli levičarjev in dodana je bila zvezda,” je v pismu, ki nam ga je poslala na uredništvo, dejala razočarana protestnica. Preberite tudi: -Tako se manipulira: levi ekstremisti v Kranju izkoristili nič hudega sluteče starše in njihove otroke Foto: S. K. Foto: S. K. Napadel jo je tudi eden izmed organizatorjev Naj se umakne, ji je dejal celo eden izmed organizatorjev shoda, a kot je zapisala v pismu, se ni dala odgnati. ”Odvrnila sem mu, da sem Kranjčanka in da me nima pravice poditi stran,” nam je povedala Saša. Grozil pa ji je tudi eden izmed fotografov dogodka, ki je dejal, naj sname sončna očala in pokaže svoj obraz. Povod za napad že slovenska zastava Kranjčanka mu je odgovorila, da je njen obraz odkrit, za razliko od protestnikov na Kotnikovi. Čeprav se imajo udeleženci teh skrajno levičarskih shodov za strpne in miroljubne, pa so s tem dogodkom še enkrat več dokazali, da v resnici ni tako. Že na shod na Kotnikovi so prišli oboroženi, zamaskirani, skandirali pa so sovražna gesla. Včeraj pa je bil dovoljšen povod za napad že majhna slovenska zastavica. Na shodu izkoristili tudi otroke Tudi sicer so shod v Kranju časovno tako natančno umestili, da jim je uspelo izkoristiti nič hudega sluteče otroke in njihove starše. Udeleženci shoda in prisotni novinarji so začeli udeležence fotografirati ravno takrat, ko so po končani predstavi otroci in starši, ki sicer niso prišli na shod, stopili iz gledališča. Na predstavi je bilo skoraj 200 staršev z otroki, končala pa se je ravno v času, ko se je začel napovedani shod v podporo migrantom. M. G. Avstrija Cerarju ne verjame nič: Vojska in policija okrepljeno vzdolž celotne meje 13. 3. 2016, 9:50 22 Facebook Twitter Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner (foto: STA). Avstrija je, kot kaže, izgubila prav vse zaupanje do Slovenije. Kljub temu da so evropske države prek kratkim sklenile zapreti balkansko migrantsko pot in ponovno vzpostavile pravila schengna, bo Avstrija na svoji meji obdržala popolnoma enak nadzor. Še več, varovanje bodo okrepili celo z dodatnimi vojaki, dvanajstimi novimi nadzornimi točkami in s še strožjimi vstopnimi pogoji na avstrijsko-slovenski meji. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je predstavila načrt obvladovanja migrantske krize v prihodnosti. V njem razkriva, da bo Avstrija na svoje meje poslala dodatne vojake, meje pa nepredušno zaprla. V državo bodo spustili le begunce z veljavnimi dokumenti – vendar le toliko, kot je določeno z dogovorjeno dnevno kvoto, poroča nemški Die Welt. Razglasila je, da je “za Avstrijo balkanska pot trajno končana”. Avstrijci Madžarom zaupajo, Slovencem pa prav nič Avstrijci se zavedajo, da lahko z zaprtjem balkanske poti pričakujemo, da bodo migranti začeli poti in načine prehoda – predvsem na nelegalne načine – za dosego svojega cilja iskati druge. Meje bi bilo treba zdaj, kot pravijo, še močneje varovati, a Sloveniji pri tem prav nič ne zaupajo. Na avstrijsko-slovenski meji bodo Avstrijci vzpostavili kar 12 novih nadzornih točk ter tam namestili vojake in policiste, ki bodo preprečevali nelegalne prihode migrantov v Avstrijo. Kot je dodala Mikl-Leitnerjeva, imajo pripravljene tudi z ograje, inšpekcije, vojsko, policiste in vsa druga sredstva, ki bi jih pri tem nadzoru potrebovali. Ministrica je kot kritično območje izpostavila Karavanke in zagotovila, da bo našla Avstrija v kratkem času učinkovit nadzorni sistem, ki bo omogočal pregled nad celotnim območjem, če bi iz Slovenije začeli k njim prihajati prebežniki. Preberite tudi: To je mati štirih otrok, ki ji je Angela Merkel speljala moža Avstrija ne bo trpela posledic slabih odločitev drugih držav. Foto: epa Avstrija odločena, da ne bo trpela posledic “slabih odločitev” drugih držav. Foto: epa Slovencem kljub ograji ne zaupajo. Meje z Madžarsko ne bodo varovali Dodatnega varovanja na avstrijsko-madžarski meji pa Avstrijci ne načrtujejo. Kot so nam na avstrijskem notranjem ministrstvu sporočili že novembra lani, meje z Madžarsko ne nadzorujejo, saj “to ni potrebno”, kar velja še danes. Madžarska s svojo ograjo očitno zagotavlja dovolj dobro zagotovilo, da nelegalnega pritoka migrantov ne bo dovolila, kar pa za Slovenijo – kljub ograji – ne velja. Avstrijska notranja ministrica je podala kritiko predloga prerazporeditve migrantov po državah EU. Dejala je, da v kolikor ne bo zagotovljena popolna zapora mej pred nelegalnimi vstopi v države na balkanski poti, Avstrija ne bo sprejela nobenih dodatnih migrantov. “Lani smo sprejeli preko 90.000 migrantov, letos jih bomo še nadaljnjih 37.500, kar je veliko več od marsikatere evropske države,” je povedala Mikl-Leitnerjeva, in dodala, da se Avstrija ne namerava ukloniti izsiljevanju Turčije. Zdi se ji pomembno, da države pri iskanju skupnih rešitev sicer sodelujejo s Turčijo, a kot je poudarila, “ne za vsako ceno”. Je nova droga s “smeškom” v Mariboru kriva za izginotja in smrti? Policija skrivnostna. 13. 3. 2016, 12:22 1 Facebook Twitter Foto: PU Maribor/Nova24TV/Twitter V Mariboru se širi nova, izredno nevarna droga s “smeškom”, za katero pravijo, da daje občutek gorečega telesa. Da bi to lahko bil vzrok, da sta dva izginula študenta nato pristala v Dravi, ugibajo mnogi. A policija je skrivnostna – priznavajo, da je droga na pohodu in ima halucinogene učinke. Na vprašanje ali je ravno ta droga kriva za tragični smrti vsaj dveh študentov v preteklem letu, pa ne odgovarjajo. “V lanskem letu smo beležili zaseg večje količine 5–MeO-MiPT, ki spada med halucinogene droge. Dejansko ima prepovedana droga izgled “ecstasy” tablet, v kateri so po navadi amfetamini oz. MDMA (psihoaktivna substanca v ekstaziju), v omenjenih tabletah pa je bila halucinogena droga,” nam je povedal Miran Šadl, predstavnik PU Maribor. 5-MeO-MiPT. Foto: TW 5-MeO-MiPT. Foto: TW Gre za okrogle bikonveksne tablete zelene barve z logom nasmejanega obraza (smeška) na eni ter brez oznak na drugi strani, premera 8,3 mm in debeline približno 4 mm, sporoča policija. Omenjena droga naj bi po besedah našega vira, ki dobro pozna stanje na področju drog, dala občutek gorečega telesa oziroma sprožala mnoge halucinogene reakcije. Ker je na spisku prepovedanih drog prisotna šele dobro leto, o stranskih učinkih še ni veliko podatkov. Nova droga povzroča hude halucinacije 5-Meo-MiPT je od meseca julija 2014 uvrščena na seznam prepovedanih drog. Največ jo konzumirajo mladi med 15. in 30. letom starosti. Kljub temu, da je po obliki podobna ekstaziju, pa mu po strukturi ni – ne gre namreč za prepovedano drogo s stimulativnimi učinki, temveč halucinogeno drogo. Lahko jo primerjamo z LSD-tripi, ki so bili aktualni pred desetletjem, konzumirali so se v obliki pivnikov, je še zapisal Šadl. 5-MeO-MiPT je halucinogena droga z močnim energijskim nabojem, dvigom razpoloženja, vizualnimi učinki, fizično in psihično stimulacijo, občasnimi zamiki/popačenji vidnega polja in drugimi motnjami vizualne percepcije. Začetek vpliva droge, dolžina in učinki se razlikujejo glede na posameznikovo presnovo in nevrokemijo, so nam povedali na policiji. Je kriva za smrt mladih študentov? Policija skrivnostna. Na policijo smo poslali vprašanja ali je smrt študentov Klemna Lenka in Petra Aplinca, ki sta bila lani najdena v Dravi, povezana z omenjeno drogo. Odgovorili so nam, da na vprašanje, ki se nanaša na konkretno osebo, zaradi določil Zakona o varstvu osebnih podatkov, ne morejo odgovoriti. Preberite tudi: Britanski mediji o izginotju mladih fantov: Slovenija se boji serijskega morilca Vzrok za tragični smrti Klemna in Petra torej še naprej ostaja neznan. Med drugim je policija pred časom že ovrgla sum, da bi šlo za trgovino z organi. Prav tako ostaja neznan vzrok, kje se nahaja Domen Simonič, za katerim je izginila vsaka sled. Vedno bolj razširjene droge so stimulansi: kokain, amfetamini, MDMA in ekstazi, še sporočajo iz PU Maribor. V kombinaciji z alkoholom, predvsem žganimi pijačami in energijskimi napitki pa lahko povzročijo tudi druge stranke učinke, ki jih ne moremo predvideti. Sicer je na območju PU Maribor še vedno najbolj razširjena droga konoplja oziroma marihuana, beležijo pa tudi rahel upad uporabe heroina, s katerim je povezanih največ kaznivih dejanj. Anja Dangubič Župnik Turinek, zvezdnik družabnih omrežij: Angela Merkel in moški migranti – tu se vidi privlačnost spolov 13. 3. 2016, 5:00 66 Facebook Twitter Foto: Nova24TV V preteklem tednu se je zgodilo več napadov na rimokatoliške cerkve. Najprej na stolnico, nato še na frančiškansko cerkev v Ljubljani. Toda presenetljivo – sovražnih napadov in zmerjanja niso obsodili največji samooklicani aktivisti proti sovražnemu govoru. Molčal je Mirovni inštitut, molčala je varuhinja človekovih pravic. Nekdanji tesni sodelavec Danila Türka Igor Pribac pa je celo dejal, da je edini problem pri tovrstnih grafitih, da so na sakralnih objektih, dobesedno pozival je vandale, da naj to delajo na drugih objektih v lasti cerkev. Janez Turinek je eden najbolj prepoznavnih slovenskih duhovnikov, ki trenutno deluje v župniji Senovo. Znan je po tem, da je s svojimi – tudi ostrimi – komentarji zelo aktiven na družabnih omrežjih, zato je mnogim ljudem pravi “trn v peti”. V pogovoru je komentiral napade na Cerkev in dvoličnost slovenske družbe, ko je takšne izgrede treba obsoditi. Meni, da bi se s temi grafiti morali ukvarjati na volitvah, da ne bomo več izvolili pobalinov. O protestih, ki so bili na Kotniki v februarju, pravi, da vsaka beseda ”Dobrodošli, migranti” sploh ni mišljena resno. Če bi namreč res bila taka dobrodošlica, potem bi vsak izmed njih vzel koga od njih domov in vsem nam pokazal, kako se to dela. Pravi tudi, da lahko imaš v življenju le enega Boga, ne moreš pa hkrati verovati v Jezusa in Tita. Iz njiju pač ne gre narediti smutija. Pogovor v živo si lahko ogledate na Nova24TV v nedeljo ob 19.30 in 21.00. So vas presenetili napadi na cerkve v zadnjem obdobju? Smo v velikem tednu, prihajajo veliki trenutki naše vere – velikonočni prazniki. Mislim, da se vse to dogaja v deželi takrat, ko prihajajo prazniki in začne hudič malo zobe kazati. Tako da, tudi v tem primeru ima prste zraven. Sam menim, da so napadi bolj pobalinstvo ljudi. Če so bili to odrasli, Bog se jih usmili. Če pa so bili to najstniki, pa še pač niso prešli iz pubertete. Kaj menite: kaj so želeli vandali povedati s temi napisi? »Cerkev, mrš ven iz moje maternice«, in na Frančiškanski cerkvi: »RKC, ven iz naših vagin!« Zame to pomeni – predvsem, ker se je to pojavilo v Ljubljani -, da je duh Cerkve ponovno živ. Da spet nekoga vznemirja in da se bodo znova vsi vprašali o pomenu teh besed: koga Cerkev moti oziroma koga kristjani vznemirjamo. Menim, da kristjani pozitivno presenečamo, saj bo v teh velikonočnih praznikih izjemno veliko ljudi prestopilo prag cerkve. Tudi vsi sezonski verniki, ki pridejo samo enkrat na leto v cerkev, k maši in k blagoslovu jedi. Pri tem sodelujejo tudi ostali – tudi tisti, ki niso krščeni in so celo pripadniki drugih ver. To pobalinstvo se mi zdi nekaj, s čimer se bomo morali ukvarjati predvsem na vsakokratnih volitvah, da ne bomo več izvolili pobalinov, ki eksperimentirajo z nami, ampak da bomo počasi dozoreli. Da bomo v šolah imeli predmet verouk, tako kot so ga Rusi že pred leti postavili v učni načrt. Medvedjev je rekel: ”Rusi ne bomo obstali, če ne bomo svojih korenin živeli.” Tudi mi ne bomo obstali, če se bomo odrekli svojim koreninam. Zakaj ravno sedaj? Kaj je vzrok v okolju? Ugotavljam, da se v naši družbi počasi ne bomo mogli več delati. Poleg raznih združenih desnic in levic bomo mogli ustanoviti združeno zdravo pamet – da bomo enostavno s svojo zdravo kmečko pametjo, ki jo v Sloveniji še veliko ljudi premore, pognali ta slovenski voz, ki trenutno še vedno stoji v blatu. Se mi zdi pa zanimivo, da nam pri tem pomagajo migranti, ki prihajajo v našo državo. Oni nam ga bodo pomagali poriniti. Na kakšen način? Njihova navzočnost sama se dotika vsakega izmed nas. Vsak se sprašuje, kaj pa zdaj to pomeni. Slovenci smo nagnjeni k posploševanju. Migranti se dotikajo tudi teh, ki ste jih našteli na začetku, ko se nič ne oglašajo, če se cerkev pobarva drugače, kot je v originalu. Veste, ko se napiše Cerkev, vsi mislijo, da to pomeni nadškof, mogoče še podškof ali kakšen župnik, in tu se konča. A cerkev – to smo ljudje. To se tiče vseh nas. Če je to naredil človek, ki ima zamero do nekega lokalnega župnika, s katerim je rasel in se mu je to v odraslo dobo podaljšalo, je res pomilovanja vreden, ker nas je vse spravil v isti koš. Tudi mi radi rečemo: vsi migranti so taki. Ali so slabi, kdaj pa kdaj pa mediji odkrijejo tudi kakšno lepo zgodbo. Čisto v vsaki družbi so ljudje takšni in drugačni. Nikjer ne moremo reči: vsi so isti. Tudi cerkve ne moreš dati vse v en kalup in reči: to je zdaj cerkev. Tudi naše skupnosti so različne – ene so cvetoče, ene mogoče zamirajo. Ampak mislim, da je Ljubljana misijon, misijonsko področje. Tu bo treba dati vse glavne adute sem, da bodo zastavo Cerkve prinašali ljudem kot nekaj res odrešenjskega, zaradi česar tudi res obstaja. Vas je presenetil odziv Igorja Pribca, ki skrajneže poziva, da naj uničujejo druga pročelja v lasti RKC, ne pa cerkva? Tega gospoda sicer ne poznam. Verjetno človek ni pomislil, kaj točno je mislil ali pa mu je prehitro ušlo. Jaz mislim, da če želiš nekoga namerno prizadeti, potem je dobro, če se usedeš v avto in greš na Primorsko na kakšen hrib. In tam hodiš ene štiri ure, kot pa da hočeš namerno nekoga prizadeti. Ali želi prizadeti kristjane ali pa muslimane, jude … vse to je za moje pojme v tem času, v katerem živimo, pobalinstvo, s katerim bi se morala ukvarjati policija. S tem bi se morala ukvarjati policija, ne pa sama s sabo. Tudi policisti so kristjani, pa verjetno so nekateri tudi muslimani. Oni so postavljeni, da tukaj delajo red. Povsem drugačen je bil odziv samozvanih borcev proti nestrpnosti, ko je šlo za metanje svinjskih glav na džamijo. Kristjani smo od leta 1941, že več kot 65 let, v tej državi preganjana vrsta ljudi. Kdo vse nas je preganjal – to bi lahko naštevali celo uro. Kristus je letel ven iz šole 52. leta, istega leta so v Novem mestu škofa sežgali … te stvari se je stopnjevalo do te mere, da se je v kristjane nalezel strah. Mislim, da se je moja generacija tega strahu že otresla. Spominjamo se vseh tistih, ki so zdržali ta pritisk. Ne bi rekel, da je bil ta pritisk kaj manjši kot v Albaniji, kjer je bil najhujši. Nad kristjani v Sloveniji je bil pritisk takšen, da so očete enostavno vrgli iz cerkve. Danes je vse drugače. Če se bo komurkoli drugemu (ki ni Cerkev) kaj hudega zgodilo, bodo v tej državi razni inštituti, ki pojejo veliko mleka iz davkoplačevalskega denarja, dvignili svoj glas. Medtem ko za nas pa pravijo: “Kar sami se branite, saj ste že navajeni.” Saj dejansko smo res. Meni tudi ni težko, jaz sem se tudi pripravljen sam braniti. Jaz večkrat rečem: kristjani se morajo sami zase postaviti. Kako si razlagate to dvoličnost v slovenski družbi? Ta dvoličnost bo tako dolgo, dokler ne bomo Slovenci vzeli zares, da je aktiven državljan te države tudi aktiven kristjan, aktiven jud, ali pa aktiven musliman – in to spoštovali. Ta dvoličnost je stalnica, ki se je prenesla v samostojno Slovenijo in kar ne mine. Tista pesem Med iskrenimi ljudmi – te pesmi verjetno ne pojejo vsakemu Slovencu za abrahama, ker ne moreš biti napol pošten. Kot na primer ena dama ne more biti napol noseča. Si ali pa nisi. In to je pri nas veliko vprašanje. Vidite kakšno rešitev? Jaz jo vidim, ko se bo zbudila moja generacija. Ko se ne bodo več zadovoljili z drobtinicami ali pa z bonbončki, ki prihajajo iz tega sistema lovk ali hobotnice. 1001 hobotnica obstaja v naši družbi, ko se moraš prav pisati, zato da nekam prideš. Ampak to se je obdržalo v vseh porah družbe in zdaj ven udarja, saj še nismo razčistili s svojo nesrečno zgodovino. To bi morali urediti. Zato pravim, da nam bodo migranti pomagali pri tem. Prisilili nas bodo, da bomo storili en korak naprej. Eno obdobje ste živeli v Parizu … Kako ste tam videli razmerja med državo, državni institucijami in Cerkvijo? Francozi so že predelali svojo preteklost. Oni se dejansko ne ukvarjajo sami s sabo, kot se mi, oni ne stojijo kot družba. Oni se z migranti preprosto morajo ukvarjati, saj so pri njih dejstvo že 40, 50 let. Oni bi sedaj ob tem velikem navalu drugim državam malo privoščili, da bi se – tudi mi – tako ukvarjali z migranti, kot se oni morajo. Tudi Nemci se morajo malo bolj kot mi, ampak v Franciji je Cerkev ponovno postala hrbtenica naroda. V Franciji je cerkev lepa, simpatična. Nekoč so hodili naši misionarji, ki še vedno hodijo naokrog, po afriških deželah, v Azijo, Južno Ameriko. V prihodnosti pa bo tako: bolj kot boš šel na Zahod, težji bo misijon. Pariz, Ljubljana – ta mesta so novo misijonsko področje. Ko sem v Parizu videl, kakšna množica narodov je tam – kot svet v malem, sem dojel, da mora Francija za globalizirani svet že en čas živeti. Zdi se mi, da se cerkev iz tiste sile v Evropi, ki se je zatekala k bolj materialnim dobrinam, spreminja k bolj duhovni velesili. Mislim, da je to tudi vodilo papeža Frančiška. Pariz zagotovo velja za multikuturno mesto. Kakšne so prednosti in slabosti multikulturnosti? Multikulturnost se kaže predvsem ob migrantski krizi. Za Slovenijo upam, da bo nova televizija uspela narediti tudi kakšen prispevek o kristjanih v Siriji in Iraku. V Parizu živijo pripadniki različnih cerkva in lahko sproti poročajo, kaj se dogaja z njihovimi sorodniki in prijatelji na Bližnjem vzhodu. Preko socialnih omrežij tudi jaz spremljam, kaj se nekje drugje dogaja s kristjani. To je prednost multikulturnosti. Kristjani lahko iz takega mesta, kot je Pariz, postanemo lažje solidarni. Do Ljubljane običajno niti ne pride informacija – mi se bolj ukvarjamo s tem, kaj se dogaja na Kolpi, kot pa da bi se ukvarjali s tem, kaj se dogaja v Siriji ali Iraku s kristjani. Preganjanje kristjanov, kot ga danes doživljajo v Siriji in Iraku, smo pa tako mi pred 60 ali 70 leti dali skozi, pa vse do 90. leta, Francozi pa še 100 ali 150 let prej. Ko se soočamo z migrantsko problematiko, se soočamo z dvema problemoma: sočutjem in varnostjo. Zdi se, da je do sedaj Cerkev ostala tista edina institucija, ki hkrati razmišlja o sočutju kot tudi varnosti … Kako v tem kontekstu vidite izjave papeža Frančiška? Prej sem govoril o tem, da ne smemo vse dati v isto posodo. K temu smo Slovenci najbolj nagnjeni. In tudi migrante ne moremo dati vse v isto vejo. Lansko leto sem v tem času hotel priti čez hrvaško mejo. V naglici sem ob petih zjutraj vzel staro osebno izkaznico. Pridem na mejo, policist me je ustavil in nisem mogel prečkati meje. Obrnil sem se in šel domov po veljaven dokument, čeprav – meni se je zdelo do konca neumno. Jaz sem šel na Hrvaško po oljčne vejice, po simbol miru, ampak njega to ni zanimalo. Čez nekaj mesecev pa gre skoraj milijon ljudi brez kakršnega koli dokumenta preko meje. To pa res ne gre! Enostavno, neka pravila morajo veljati za vse. Kako bodo ti ljudje tukaj med nami živeli, če se že na tisto vhodno vstopnico požvižgajo. Se pa moramo ob tem spomniti, kdo so ranljive skupine. Če bi bilo toliko žensk, kolikor je bilo moških, bi evropski predsedniki odprli svoje roke – pa tudi Evropejci. Ker pa je bilo obratno, so vsi, razen Angela Merkel, ki je ženska in se vidi, da je tukaj neka privlačnost spolov, stopili v bran. Moramo razumeti – Cerkev, papež Frančišek, vsi škofje in duhovniki ter naše dobrodelne ustanove, kot je Karitas, po svojih močeh pomagamo tistim, ki so dejansko reveži. Saj res ničesar nimajo. A potrebno je vedeti, kakšen je njihov namen. Kmalu se bodo pokazali pravi nameni. Eni prav gotovo prihajajo z nameni, da uidejo vojni, drugi pa – verjetno jih je veliko – s kakšnimi drugačnimi, ki jih ne poznamo in jih bomo kmalu odkrili. Kdo jim to dovoli? Na čigavi strani je odgovornost? Že nekaj let ugotavljam, da je verjetno naša vojska malenkost v razsulu. V novembru bi pričakoval, da bi se takoj sprožila takšna reakcija, kakor se je sprožila na Madžarskem – in do tega sploh ne bi prišlo. Ali pa bi prišlo v manjši meri, tako pa nas je dobilo gole. Kot pravi znani rek: tat pride ponoči. Ob uri, ko ne pričakuješ in ne moreš biti pripravljen. To je tudi evangelijska pridiga – bodimo pripravljeni, ne samo na smrt, ampak tudi v življenju. Tudi na migrante, ki sicer niso tatovi, ampak nas ne smejo dobiti nepripravljene. Tudi ko doma pripravljate kakšno praznovanje, je logično, da vas gostje ob obisku dobijo pripravljene. Če se vrneva na protestne shode, ki so potekali konec februarja. Ena skupina je izrekala dobrodošlico migrantom, druga pa je nekako nasprotovala namestitvi ekonomskih migrantov v Ljubljani. Paradoksalno pa je morda to, da tisti, ki so izrekali dobrodošlico migrantom, so prišli s transparenti, kjer žalijo Cerkev. Kako lahko razumemo njihove namene? Beseda, ki ste jo omenili, je dvoličnost in tukaj udarja na vsakem koraku. Za vsako besedo ”dobrodošli, migranti” dvomim, da jo je sploh kdo od njih mislil resno. Če bi namreč res bila taka dobrodošlica, potem bi vsak izmed njih vzel koga od njih domov in pokazal nam vsem, kot je naredil papež, kako se dela. Tako pa se vsako stvar izkorišča, da se preusmeri tok dogajanja ali pa pozornost ljudi nekam drugam … in se v ozadju plete bog ve kaj. Bog ve, kaj vse se je že zgodilo v ozadju teh demonstracij. Na še eno sovražno dejanje bi želela opozoriti – v zadnjih nekaj mesecih so se dogajali množični vlomi v slovenska župnišča. Najhuje je bilo na Gorenjskem in v Savinjski dolini, od koder so poročali o številnih vlomih. Župnikom so odtujili predmete, denar, nekatere med njimi tudi poškodovali. Ob teh dejanjih so bili organi pregona, Mirovni inštitut in druge podobne inštitucije tiho. Kako si lahko to razlagamo? Vse gre v stilu tega, da se moramo braniti sami. Če bom rekel vam, da imam ‘bodyguarda’, me boste čudno gledali, samo predsednik republike ga ima. Ampak jaz večkrat rečem ljudem: imejte radi župnika in pazite ga. Mene so pred kratkim oropali v Rimu, in to mene – tudi najboljšim se zgodi. V enem gostišču, ko ne bi nikoli pričakoval. Vse se bo pri nas uredilo, ko se bo zaupanje začelo tudi preko vaše televizije, ko si bomo med sabo bolj zaupali in bodo stvari začenjale iti na bolje. Za današnje stanje lahko sicer eni kažejo s prstom na enega in obratno, ampak to naši družbi nič ne pomaga. V bistvu se moramo res spreobrniti. V Ljubljani se mora začeti – pri glavi, ki se mi zdi, da zelo smrdi. Vi se veliko izpostavljate s svojimi izjavami in stališči – so tudi vam že grozili? Vsake kvatre dobim kakšno pismo, kaj se bo z mano zgodilo. Mene je že vlak povozil, pa sem ostal živ. Ne vem, kakšna bo Božja volja. Da bi se kaj bal? Se ne bojim – verjamem pa, da se v krogu, kjer bivam, nahajajo ljudje, ki me ne marajo. Jaz nočem in ne morem ugajati vsem. Jaz sem tam zato, da jim nekako odstiram resničnost, da ne živimo v nekem vizualnem svetu, ki je lažniv. Verjamem pa, da vsem ne ugajam. Nazadnje sem pridigal, da ne moreš imeti križa in Tita skupaj, to ne gre. Moraš se odločiti, v katerega boga boš veroval. Ne moreš verjeti in v Jezusa in v Tita. Jaz imam prijatelje, ki imajo samo Tita. V redu, si se vsaj odločil. Obeh skupaj pa ne moreš. Ker ne moreš smutija narediti iz njiju, ne gre. Kako sicer vidite položaj slovenske Cerkve po pretresih v mariborski škofiji, pa navsezadnje tudi po pedofilskih aferah? Jaz sem vedno optimističen in upam, da so vsi tisti, ki so povzročili temno plat Cerkve, sedaj tam, kjer se to več ne bo nadaljevalo. Sedaj se mora preorati njiva spomladi in nova rast že žene ven. Predvsem molim, da bi naš narod imel več duhovnikov. Fantje iščejo službe in upam, da jih bo gospod poklical – tu služba bo, stoodstotna. Veliko župnij je praznih, ljudje potrebujejo duhovno pomoč. Danes ljudje živijo v takem stresu, od žena, mož, ki so na takih delovnih mestih, da ne vedo, kdaj ga bodo izgubili, do brezposelnosti … dejansko pa vsi rabimo eno duhovno prenovo. Vsi. Sem pa srečen, da lahko kot duhovnik živim mirno življenje brez nekih napetosti in sem lahko vsak dan na razpolago ljudem. Je cerkev danes še moralna avtoriteta? Ja, je. In bo vedno ostala. Evangelij bo vedno tista hrana, ki bo ljudem dajala nov zagon, tudi če bodo na tleh, se bo nov začetek nekje sprožil. Kakorkoli – zmaga na referendumu za družino in otroke je pokazala, da odločna beseda vrha Cerkve še vedno nekaj pomeni. Ste bili veseli, da se je Cerkev tako odločno in jasno zavzela za pravice otrok? Sem zelo vesel, zato sem se tudi sam zelo angažiral. Ko sem bil takrat v Franciji, je bil prvi referendum in Francozi so takšno zakonodajo kar sprejeli. Sicer je bila milejša od naše in dejansko ni dobro. V Franciji pride milijon ljudi, ki je proti temu zakonu, na ulice. Tako da sem Bogu hvaležen, da je zdrava kmečka pamet zmagala. Potrebujemo zdravo pamet in dejansko je dalo to vetra, upanja, da pri nas še ni vse izgubljeno. Da se bo rodila nova generacija, ki si bo želela ustvariti nekaj lepega. Da ne bo vse zavoženo. Obisk iz Ukrajine 13. 3. 2016 | Cerkev po svetu Papež Frančišek solidaren s tamkajšnjimi grkokatoličani Papež Frančišek je 5. marca sprejel v zasebno avdienco kijevskega velikega nadškofa Svjatoslava Ševčuka in člane stalnega sinoda grkokatoliške Cerkve v Ukrajini. Ker je bil obisk zasebne narave, tiskovni urad Svetega sedeža ni objavil poročila o vsebini pogovorov. Nadškof Ševčuk je po srečanju za Radio Vatikan izjavil: »Prišli smo, da okrepimo svoje občestvo s svetim očetom in prosimo za pomoč trpečim ljudem v Ukrajini. Sveti oče nam je prisluhnil.« Papež Frančišek je dan po obisku v svojem sporočilu kijevskemu nadškofu in grkokatoliški Cerkvi v Ukrajini zagotovil svojo podporo ob še trajajočih sporih. Obnovil je svojo »solidarnost s pastirji in verniki, ki se v težkem in z vojnimi mukami zaznamovanem času zavzemajo za blažitev trpljenja prebivalstva in za to, da bi našli poti miru«. Pohvalil je moč vere grkokatoliške Cerkve v Ukrajini in zvestobo papežu med zatiranjem v obdobju komunizma. Povod za papeževo sporočilo je bil spomin na odcepitev grkokatoliške Cerkve v Ukrajini od Rima, ki so jo pri tako imenovanem »lvovskem psevdosinodu marca 1946 (pred 70 leti!) vsilili komunistični oblastniki v Moskvi. Na tem sinodu, ki se ga ni smel udeležiti noben zakonito izvoljen škof, so se udeleženci na velik pritisk vlade v Moskvi odrekli Rimu in papežu ter sklenili, da se bodo združili z Rusko pravoslavno cerkvijo. Do konca komunizma je ukrajinska grkokatoliška Cerkev z Rimom lahko delovala le še na skrivnem. Odnos med Svetim sedežem in grkokatoliško Cerkvijo v Ukrajini tudi v zadnjem obdobju ni bil brez napetosti. Ukrajinci so papežu Frančišku po srečanju z moskov­skim pravoslavnim patriarhom februarja v Havani na Kubi očitali, da preveč prizanaša Rusom in da jih ni obsodil kot napadalce na Ukrajince. Predvsem so ga kritizirali, da je ukrajinski spor označil za bratomor. S tem je prevzel izrazoslovje ruske propagande. V nedeljo, 6. marca, objavljeno sporočilo je očitno tudi v zvezi z vatikanskim prizadevanjem za spravo med Rusko pravoslavno cerkvijo in grkokatoliško v Ukrajini. Njun odnos se je za časa ukrajinskega konflikta poslabšal. Papež Frančišek in ruski pravoslavni patriarh Kiril I. sta obe cerkvi po zgodovinskem srečanju na Kubi v skupni izjavi pozvala, naj se »spravita med seboj in najdeta obliko sožitja«. Cerkvi v Ukrajini namreč na noben način ne smeta »podpirati nadaljnji razvoj spora«. L'Osservatore Romano je pred dnevi objavil gostujoči prispevek ruskega pravoslavnega metropolita Hilariona. V njem voditelj urada za zunanje zadeve moskovskega patriarhata obe cerkvi – Rusko pravoslavno cerkev in grkokatoliško v Ukrajini – vabi k dialogu. Premalo papeški? 13. 3. 2016 | Bogomir Štefanič ml. | Kristjani v javnosti Foto: Tatjana Splichal Že vrabci na cerkvenih strehah čivkajo o tem, kako so v slovenskih razmerah najbolj levičarski mediji in najbolj levi politiki najbolj glasni v žugajočem predpisovanju katoliškemu občestvu, kako mora ravnati, da si bo sploh zaslužilo pridevnik katoliško, in kako mora denimo razumeti papeža. Ko se Janković sklicuje na Frančiška Zgodba se ta čas pričakovano ponav­lja ob robu begunsko-migrantske problematike, ki je, sicer popolnoma­ predvidljiva, evropske države in Slovenijo še posebej ujela nepripravljene, da bi nanjo odgovorile s skupnimi, konsistentnimi, pa vendar dovolj prilagodljivimi in dolgoročno vzdržnimi odločitvami. V takih razmerah so bile povsod zlasti humanitarne organizacije tiste, ki so s prostovoljskim osebjem prevzele ključna bremena – med njimi pa so bile nepogre­šljive katoliške ustanove, kot sta pri nas denimo Slovenska karitas in Malteška­ pomoč Slovenije. Katoliške dobrodelne ustanove so s svojimi požrtvovalnimi ljudmi, ki jim prav vera daje moč za pomoč, pokazale pristni sočutni obraz Cerkve, ki hoče in zmore pomagati ljudem v stiski. To pa bi po prepričanju samooklicanih levičarskih odrejevalcev družbenih nalog in pristojnosti smelo biti tako rekoč edino področje, kjer bi katoliško občestvo smelo priti do besede – zlasti pa bi moralo biti tiho pri javnem razmisleku o tem, kaj množične migracije pomenijo za prihodnost stare celine, za istovet­nost njenih nacionalnih skupnosti, ohranjanje vrednot, tudi verskih, na katerih je (bila) utemeljena … Ko se denimo v katoliškem občestvu pojavljajo glasovi, ki s kritično zaskrbljenostjo motrijo politično stihijo, nihajočo od politike popolnoma odprtih vrat do skrajno omejevalnih pristopov, se takoj najdejo politični in medijski dušebrižniki, ki takim glasovom očitajo, da niso dovolj papeški. In že slišimo navedbe, da kristjani na Slovenskem ne sledijo denimo Frančiškovemu lanskemu navodilu evropskim krajevnim Cerkvam, naj vse župnije, redovne in druge skup­nosti ter razne katoliške ustanove medse sprejmejo begunsko družino kot konkretno dejanje solidarnosti in krščanske ljubezni do bližnjega v svetem letu usmiljenja. Komedijantski vrhunec takih očitkov je nedavno moraliziranje ljubljanskega župana ob robu »promigrantskega« (v bistvu pa proti drugače mislečim Slovencem uperje­nega) zborovanja v prestolnici na račun političnih strank s krščansko-demokratskimi programskimi usmeritvami, češ da pri svojih presojah in predlogih, v katerih se med drugim zavzemajo za doslednejše razlikova­nje med resničnimi begunci, ki takoj potrebujejo našo pomoč, in ekonomskimi migranti, ki hromijo učinkovito pomoč najbolj potrebnim, ne sledijo papeževim pozivom in imajo krščanstvo »le na jeziku, v srcu pa tega na čutijo«. Upamo, da se Frančišku ni preveč kolcalo, ko se nanj sklicuje človek Jankovićevega kova, torej politik, ki dobesedno uteleša marsikaj, pred čimer papež vztrajno svari. Če je za ameriškega predsedniškega kandida­ta Donalda Trumpa tvegal sodbo, da ni krščanski, kaj bi šele rekel za ljub­ljanskega župana, če bi pobliže spoznal matrico njegovega »poslovanja« v gospodarstvu in politiki … (Ne)izvedljive papeževe pobude A pustimo ob strani tovrstna ugiba­nja in se vrnimo k papeževemu pozivu katoliškim občestvom. Pisec teh vrstic denimo pozna kakšen župnijski pastoralni svet, ki si je to vprašanje že postavil na dnevni red, jasno pa je, da iskanje primernega odgovora nanj še zdaleč ni preprosta naloga. Sprejeti po eno begunsko družino bi bil dejansko najustreznejši način reševanja sedanje krize, saj bi preprečil tvegano koncentracijo beguncev v velikih in težko obvladljivih centrih, v katerih imajo praviloma glavno besedo najradikalnejši krogi, in bistveno pospešil njihovo integracijo. Žal pa se je izkazalo, da je ta pobuda težko izvedljiva. Papež je namreč izhajal iz napačne predpostavke (ali so ga zavajali?), da v Evropo v večini prihajajo najbolj ranljive skupine ljudi, torej družine z otroki, ki so na vojnih območjih izpostavljene največjemu tveganju. Dejstvo, da večino prihajajočih prestavljajo mlajši samski moški, njihov motiv pa je pretežno sicer razumljive, a ne skrajno urgent­ne ekonomske narave, celo zgodbo postavlja v precej drugačne okvire. Toliko bolj to velja za slovenske razmere, ki se že srečuje s t. i. povrat­nim migrantskim tokom tistih, ki so jih države severno od nas iz takih ali drugačnih razlogov zavrnile. Kdor koli se danes čudi temu povratnemu toku in je bil nanj, če ima v rokah ob­lastne vzvode, nepripravljen, je očit­no zadnje mesece živel na nekem drugem »planetu«. Spomnimo: Andrej Šter z zunanjega ministrstva je že septembra lani na okrogli mizi v okviru socialnega tedna jasno opozoril, da bodo ciljne države po preverja­nju, kdo je dejansko upravičen do varstva, marsikomu, ki se je tudi s prikrito identiteto priključil begunskemu valu, odrekle gostoljubje, kar pomeni, da se bomo hoteli ali ne srečali z novo selitvijo, tokrat v obrnjeni smeri, ko bo marsikdo od vrnjenih zelo verjetno o(b)stal pri nas, čeprav si tega nikoli ni želel. Ali smo se v zadnjih šestih mesecih, ko so bili ti procesi že jasno razvidni, pripravili nanje? Ob pogledu na poteze slovenske izvršilne oblasti temu ni mogoče pritrditi. To integracijske izzive le še pove­čuje. Vendar se jih Cerkev že dalj časa zaveda in je nekatera dejanja tudi predvidela – denimo v navodilu Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih z naslovom Kristusova ljubezen do migrantov iz leta 2004 (slovenski prevod je v zbirki Cerkveni dokumenti izšel leto pozneje). Svarilo pred naivnostjo Poglejmo le nekaj nasvetov, ki sicer niso nastali v tako urgentnih migrantskih razmerah, kot jih evropski­ kristjani v srečevanju z večinsko muslimanskimi pribežniki živimo danes, a prinašajo še vedno uporabne premisleke. Dokument jasno pravi, naj migranti druge veroizpovedi med kristjani uživajo čim večjo podporo, med drugim tudi zato, da bodo ohranili transcendentalno razsežnost živ­ljenja. Cerkev je torej poklicana, da z njimi naveže dialog, a pristen dialog zahteva, »da se katoliške sprejemne skupnosti še bolj učijo ceniti svojo identiteto, da svojo zvestobo do Kristusa verodostojno živijo, dobro poznajo verske vsebine, zopet odkrivajo misijonarsko poslanstvo in tako delujejo v pričevanju za Jezusa, Gospoda in njegov evangelij«. Okrepljena krščanska identiteta je torej nujni pogoj za resen, odprt in spoštljiv dialog z migranti drugačne vere, ta dialog pa »ne sme biti ne naiven ne nepriprav­ljen«. Ali se spomnite, kakšen pogrom je doživel murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ko je ob stopnjujoči se migrantski krizi posvaril prav pred naivnostjo kristjanov? Pa je bil v skladu s temeljnimi usmeritvami cerkvenega učiteljstva. Posebna naloga kristjanov je po prepričanju pristojnega papeškega sveta »tudi v tem, da pomagajo priseljencem pri vključevanju v socialno in kulturno tkivo sprejemne dežele, tako da sprejmejo njeno civilno zako­nodajo«, pri čemer pa so pozvani k razlikovanju: »Gre za to, da v nauku, v verskem ravnanju in moralnih normah islama razlikujemo med tem, kar je sprejemljivo, in med tem, kar ni sprejemljivo.« In že slišimo očitek, da je takšno razlikovanje »politično nekorektno« in ni v skladu z zaukazano ideologijo multikulturnosti. Kakor koli že obračamo, vedno znova pridemo do sklepa, da skuša slovenska dominantna elita katoličane zlepa ali zgrda prepričati, naj mislijo in ravnajo kot oni. A ne pustimo si vzeti svobode, da razmišljamo po svoje. Tudi če nam slaboumno očitajo, da smo manj papeški kot papež. Ne tako 13. 3. 2016 | Stane Granda | Kristjani v javnosti Bližnjevzhodna tragedija, ki je v iskanje boljšega in predvsem varnejšega življenja poslala stotisoče nesrečnikov, deli Slovence. Tisoči naših rojakov so jim kot prostovoljci ne glede na ideološko prepričanje izkazali ob prehodu Slovenije izjemno pomoč. Ob vprašanju njihove naselitve v begunske centre je prišlo do nasprotovanja, ki se izraža v javnih protestih. Normalno je, da imajo ljudje različne poglede in stališča do svojega življenjskega okolja, tragedija pa je, ko postane tuja nesreča ideološko vprašanje. V razdvojeni Sloveniji je to toliko huje, ker delitev teče v smeri klasične delitve levo-desno. Ko gledam posnetke migrantov, mi vedno prihajajo pred oči fotografije slovenskih beguncev ob koncu druge svetovne vojne. Mnogi od njih so prišli na Koro­ško, vendar pa so bili številni vrnjeni in skrivno pobiti. Tudi ženske in otroci, celo dojenčki. Kaj čaka bližnjevzhodne reveže? Med Slovenci se kot izključni varuhi nesrečnikov hočejo uveljaviti ljudje, ki svojim drugače mislečim rojakom niso nikoli­ pokazali, da si želijo njihove enakopravne vključitve v slovensko družbo. Še več! Slovensko demokratično družbo, ki je zrasla na evropskem razpadu totalitarnega komunizma, vidijo kot nekakšno domobransko tvorbo. To nedvomno dokazujejo tudi simboli totalitarizma, s katerimi so manifestirali pred ljubljanskim zavetiščem. Da ne govorim še o metrskih, za pretep pripravnih palicah in zamaskiranih obrazih. Vsekakor je prišlo do notranjepolitične zlorabe, obujanja duha državljanske vojne, zmerjanja s fašisti, za kar ni nobene osnove. Zmerjanje, obračunavanje s sodržavljani ni rešitev. Žrtev so migranti. Glede na nestrpnost in sovraštvo do drugače mislečih mogoče to niti ni naključje! Krivec za nastale razmere je vlada, ki ne zna vzpostaviti minimalnega in za demokracijo nujnega sodelovanja z opozicijo. V njej vidi sovražnika, ne tekmeca. Razmere v Sloveniji zahtevajo soglasje državljanov vsaj s pomočjo v parlamentu zastopanih strank. Moder politik bi urejanje migrantskega vprašanja zaupal opoziciji. Popolnega soglasja ne bo nikoli, bilo pa bi vsaj parlamentarno. To je v demokraciji največ. Tudi za to smo se osamosvojili. Domov › Zadetki Natisni Povečaj pisavo Pomanjšaj pisavo Dodaj na: Facebook Twitter Zadetki 13. 3. 2016 | Kristjani v javnosti ZADETEK V POLNO Da na slovenski državni kulturni proslavi poslušamo slovensko himno v drugih jezikih, je to meni popolnoma nerazumljivo. Ne najdem osnovne ideološke poante v tem, razen tega, da so določeni trendi na nek način favorizirati vse tuje. Vse tisto, kar sodi v zagovor slovenske kulture, pa zelo hitro dobi pe­čat fašistoidnosti, nacistične ideologije. Kdor se sklicuje na domačnost, je nezaželen. Nova24TV Dirigent Lovrenc Arnič * * * »On je bil dober fašist, zato bo tudi dober komunist. Ti pa ne,« je /…/ komandir zabrusil nekemu partizanu v Brdih, ki je v poveljniškem štabu prepoznal bivšega črnosrajčnika. Zato lahko tudi napovemo, da bodo najbolj zagreti slovenski rdeči aktivisti, če se bo to splačalo, v trenutku prestopili med najhujše islamiste. Domovina.je Kolumnist Tino Mamić * * * Negativna selekcija je izraz totalitarne družbe, sistema. Dogaja se zaradi kompleksnega prepleta osebnih lastnosti odlo­čevalcev, ki na svojih mestih zaposlujejo po nekih »čudnih« kriterijih. Ti odločevalci iz igre izločajo poštenost, marljivost, predanost, znanje … V zameno za nekritičnost, poslušnost in upogljivost. Časnik.si Mag. Mitja Steinbacher, raziskovalec na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu * * * Kako lahko javno šolstvo ogrožata slaba odstotka zasebnih srednjih šol in 0,08 odstotka osnovnih šol? Kako so lahko javne finance, ki so rezultat vseh davkoplačevalcev, ogrožene, če se delež za obvezno izobraževanje, kar osnovnošolsko je, 85 odstotkov dvigne za 15 odstotkov, na 100 odstotkov torej, kot to zahteva ustavno sodišče? Pri tem je treba manipulantom s temi 100 odstotki vedno znova in na novo povedati, da gre za financiranje programa, ne pa stavb, materialnih stroškov šole, kar je strošek ustanovitelja, in vseh drugih elementov, kot je nadstandard, ki ga bodo vedno plačevali starši, saj ga tudi oni na svetih staršev potrdijo? Kako lahko zasebne šole ogrozijo kader javnih šol, saj je število učencev tisto, ki po pravilu določa število razredov in posledično ur za učitelje; število učiteljev v javnem in zasebnem sektorju bo torej vedno premosorazmerno številu otrok. Da ne govorim o tem, da je zasebna šola v plačilu učiteljev popolnoma izenačena javnim sektorjem in da nima nobenega svojega manevrskega prostora za nagrajevanje ali odpuščanje. Kako lahko zasebno šolstvo ogroža javnega, če se mora zasebno šolstvo ravnati po isti zakonodaji kot javno? Demokracija Direktor Zavoda A. M. Slomška dr. Ivan Štuhec Lovci na fašiste 6. 3. 2016 | Matej Kovač | Kristjani v javnosti Ko se je izkazalo, da privrženci komunistične ideje ljudem ne morejo pomagati do blaginje in jim (razen v revščini) ne morejo­ zagotoviti večje ekonomske enakosti, je postal antifašizem najpomembnejši pojem za legitimacijo njihovih pozicij v kulturnem boju in za pokritje zločinov njihovih predhodnikov. Stalinisti in titoisti še danes relativizirajo njuno odgovornost za milijone pobitih (v primeru Stalina) in sto tisoče umorjenih (v primeru Tita) z zgodovinskim dejstvom, da sta bila oba člana antifašistične koalicije. Očitno spontane, a množične­ demonstracije proti naselitvi migrantov v opuščeni trgovski center v Šenčurju so trenutnim oblastnikom Slovenije nagnale strah v kosti. Odziv je bil silovit, primerljiv s tako imenovanimi vseslovenskimi ljudskimi vstajami v času druge Janševe vlade. Učitelji v Kranju, ki so zahtevali­ pojasnila v zvezi z naselitvijo mladoletnih migrantov v njihov dijaški dom, so bili ožigosani kot sovražniki nemočnih otrok. Kar naenkrat ni bilo več osrednje vprašanje, kaj bomo naredili, če nam bosta začela Nemčija in Avstrija vračati migrante, ampak obsojanje menda nehumanih učiteljev. V pravičniškem srdu se je zganilo celo slovensko pisateljsko društvo, češ, šola, kjer delujejo taki učitelji, se ne sme imenovati po Francetu Prešernu. A zgolj na osrednje medije in ubogljive civilnodružbene organizacije se oblast ni mogla­ zanašati. Predsednik Pahor in predsednik državnega zbora Brglez, ki sta sicer želela umiriti strasti, sta bila medijsko postav­ljena na stranski tir. Na ulico so bile poslane udarne enote Združene levice, moralno podpo­ro pa so jim prišli dat vodilni levičarski politiki z Milanom Kučanom in Zoranom Jankovićem na čelu. Prav groteskni so posnetki za ulični pretep pripravljenih levičarjev s postkomunistično elito v ozadju. Ker nasprotnika za spopad ni bilo, so tudi mediji preusmerili retoriko. Sedaj naj bi bili nasprot­niki namestitve migrantov v Slo­veniji zavedeni, »ujeti v mreže strahu«. Kot da dobrega pol leta sprenevedanja (begunci–migranti, ograja–tehnična ovira–bodeča žica) ne bi bilo dovolj za razumen dvom, ali je vlada sposobna obvladati migrantski tok in zagotoviti varnost svojim državljanom. Če je ljudstvo zapeljano, bodo sedaj tarča diferenciacije zapeljevalci. Naši antifašisti si znajo vedno poiskati sovražnike. Dober dan, islam 13. 3. 2016 | Alojz Rebula | Credo Znano je, da je bila iz statuta Evropske unije izločena omemba »krščanskih korenin Evrope«. Po svoje je tragično, da je bila menda pobudnik te izločitve Francija, prvorojenka Cerkve, ki je dala v modernih časih krščanstvu največje svetnike, kakor arškega župnika Vianneya in sveto Tereziko iz Lisieuxa. Obenem je bila tudi deležna največ manifestacij nadnaravnega (M. Alacoque, La Salette, Lurd), da ne govorimo o velikih francoskih krščanskih mislecih. Nič presenetljivega ni v tem: tudi Judje so bili privilegiran narod Sredozemlja, pa so z Mesijo naredili, kar so naredili. Če bi smeli Bogu pripisovati človeško maščevalnost, bi si lahko predstavljali njegove besede: »Nočete krščanskih korenin? Pa si boste vsadili druge, ki vam bodo še manj pri duši.« Dejansko islam na Slovenskem ni na dobrem glasu od ljudske tradicije do Prešernovega »ropanja Turčije« v Sonetnem vencu. Ali islam še goji načrt, ki ga je Karel Martel blokiral na Zahodu, poljski kralj Sobeski na Vzhodu pri Dunaju, krščanska koalicija pa na morju pri Lepantu? Gre pač za načrt osvojitve Zahoda in za uničenje krščanske civilizacije? V glavah kolovodij Islamske države nedvomno obstaja. Bo Bog to dopustil? Če je dopustil razkristjanjenje severne Afrike, vključno z Anatolijo, se lahko zgodi to tudi z Evropo. Vse je odvisno od kristjanov. Pravzaprav od trdnosti njihove vere. V tej zvezi je razumljiva šaljiva beseda slovenskega škofa: »Naj le pridejo mohamedanci, da bomo kristjani utrdili svojo pešajočo vero!« Drugo vprašanje je, kako bi na mohamedanske priseljence vplivala krščanska vera, če bi bila avtentična. Razgledanemu intelektualcu ne bi bilo pretežko pretehtati, ali je ena vera evidentno superiorna nad drugo. Vzemimo samo začetek islama: nadangel Gabrijel narekuje Koran s trditvami, kot na primer, da Kristus ni umrl na križu, da ni vstal od mrtvih itd. Tukaj ni govora o kakšnem ekumenizmu, saj je Kristus za kristjana Bog, za muslimana pa samo eden izmed prerokov. Mohamed pa je začel svojo 'novo evangelizacijo' petsto let po Kristusu in jo izpeljal v vizijo političnih osvojitev. Mlado krščanstvo pa je moralo tristo let skozi krvave katakombe. Levičarska pamet 14. 3. 2016, 5:00 157 Facebook Twitter Ivan Štuhec Foto: Primož Lavre V svobodni, pluralni in demokratični družbi imamo samo en skupni imenovalec, to je zdrava pamet. Zdrava pamet mora upoštevati dejstva, ki so znana in razvidna, ter mora iz njih logično sklepati. Slednjemu naj bi bila podvržena tudi znanost ali večkrat tako opevana stroka. Pa da ne bo kakšnih nepotrebnih pomot, poglejmo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, kaj pravi pod besedo pamet. “Pamet je sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo.” Naša skupna najvišja jezikovna norma nam torej govori o tem, da je pamet odvisna od izkustva, da je izkustvo tisto, ki pameti daje kriterij, merilo za dojemanje, razsojanje in delovanje. Pamet je tako človekov duhovni organ, ki mu omogoča, da na podlagi izkustva dojema resničnost okoli sebe, da razsoja ali presoja to resničnost in da na podlagi tega deluje. Ko se soočamo z družbeno resničnostjo, imamo seveda različne izkušnje in zato tudi prihaja do različnih spoznanj in presoj. Za razliko od pametne presoje družbe lahko govorimo o ideoloških presojah, ki ne izhajajo iz družbenih dejstev, ampak iz idej o tem, kakšna naj bi družba bila. Konec dvajsetega stoletja smo nekako predvidevali, da je obdobje družbenih ideologij, ki so skušale ljudem dopovedovati, kakšna bo ali bi morala biti družba prihodnosti, konec. Očitno pa smo se zelo motili in sami sebe varali, da je nastopil čas zdrave pameti. Vrsta filozofov in sociologov se je namreč po drugi svetovni vojni ukvarjala z vprašanjem družbene komunikacije kot načinom, metodo, potjo, po kateri pridemo do tistega družbenega soglasja, ki nas vse pripadnike iste družbe zavezuje, da dosežemo dogovore, ki jih moramo spoštovati tako dolgo, dokler izkustveno in pametno ne pridemo do drugačnega spoznanja, ki posledično zahteva tudi spremembo družbenih pravil. Tako smo izkustveno prišli do spoznanja, da komunistični družbeni red, ki je temeljil na družbeni lastnini, na avantgardi, ki je imela privilegiran absolutni delež oblasti, in na nesvobodi posameznika, ne deluje. Izkustveno se je od industrijske revolucije naprej potrdilo, da je najbolj pravična tista družba, ki je sposobna ohranjati ravnotežje med privatnim in javnim, med delom in kapitalom, med posameznikom in skupnim dobrim. Vse družbe, ki so zašle v potenciranje ene same ideje, ki naj bi družbo usmerjala in vodila, so se prej ali slej znašle v krizi in so propadle. Tako je brezperspektivno razmišljati o tem, da sta edino posameznik in njegova absolutna svoboda merilo družbe, kot je brezperspektivno sanjati o kolektivističnih rešitvah, kot so bili takšni ali drugačni nacionalizmi, socializmi, komunizmi in fašizmi. Očitno pa to ni jasno slovenskim levičarjem, ki se regenerirajo s Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, torej z institucij, ki bi morale braniti zdravo pamet. Ideološka restavracija Moja zadnja osebna izkušnja prisostvovanja Komisiji za ustavne spremembe v Državnem zboru, ki je razpravljala o predlogu Socialnih demokratov in Združene levice, da bi se spremenil 57. čl. Ustave in bi se tako obšlo odločitev Ustavnega sodišča, da je potrebno s strani države 100-odstotno financiranje tistega dela učnih vsebin, ki jih država kot obvezne zahteva od svojih državljanov, mi pravi, da želi slovenska levica z vsemi sredstvi restavrirati propadli družbeni sistem, ki ne funkcionira nikjer na svetu. Zato je njihov cilj na vseh področjih družbenega življenja nasprotovanje privatni lastnini in privatni pobudi, ohranjanje privilegijev partijske avantgarde, ki so se posebej zakoreninili v javnem sektorju, in nasprotovanje svobodi posameznika, da sme izbirati med različnimi možnostmi. Naši levičarji v privatnem šolstvu vidijo liberalni kapitalizem, ki mu gre za profit in dobiček. No, ob tem se lahko vprašamo, koliko najbogatejših ljudi na svetu in v Sloveniji je obogatelo s šolstvom. Teh istih ljudi ne moti, da se v javnem šolskem sistemu kar naprej odkrivajo finančne zlorabe, ki so bile razkrite v obliki daleč preplačanih aneksov ali pa v stalni pripravljenosti nekaterih profesorjev. Njihova fatamorgana “liberalnega kapitalizma” se jim znotraj državnih in kolektivnih sistemov dogaja veliko bolj kakor znotraj privatnih sistemov. Seveda pa tega nočejo ne videti ne priznati, ker z zagovarjanjem javnega sektorja branijo svoje nelegitimno pridobljene privilegije. V tem je ves problem vsake oblike privatnega in zasebnega, ki sam po sebi postavlja pod vprašaj vse oblike zlorab v javnem sektorju. Avantgardne privilegije je mogoče ohraniti samo tako, da ne dovoliš privatne pobude, ki dokazuje, da se da delati drugače in bolj poceni, kot je to v javnem sektorju. Te vrste konkurence se bojijo slovenski levičarji – in ne tiste, katere posledice bi bil profit. Ker tega sami preveč ljubijo. Dolga zgodovina človeštva nam na vseh področjih dokazuje, da je človekovo svobodo mogoče uresničiti samo, če pustimo in dopustimo privatno pobudo. Posledično to pomeni, da je pametno tisto, kar upošteva to izkustvo, kar izhaja iz človeške realnosti in stvarnosti. Kdor tega noče ne videti ne sprejeti, zganja ideologijo, v kateri nimajo teže ne zdrava pamet ne logični argumenti, ampak argument večine in argument oblasti. Naj odgovori zdrava pamet Naj na tem mestu ponovim, kar sem pred časom zapisal v Demokraciji. Kako je lahko javno šolstvo ogroženo od slabih 2 odstotkov zasebnih srednjih šol in od 0,08 odstotka osnovnih šol? Kako so lahko javne finance, ki so rezultat vseh davkoplačevalcev, ogrožene, če se delež za obvezno izobraževanje, kar osnovnošolsko je, s 85 odstotkov dvigne za 15 odstotkov, torej na 100 odstotkov, kot to zahteva Ustavno sodišče? Pri tem je potrebno zoper manipulante s temi 100 odstotki vedno znova in na novo povedati, da gre za financiranje programa, ne pa stavb, materialnih pogojev šole, kar je strošek ustanovitelja, in vseh drugih elementov, kot je nadstandard, ki ga bodo vedno plačevali starši, saj ga tudi oni na sejah sveta staršev potrdijo in ga plačujejo tudi v javnem šolstvu. Kako lahko zasebne šole ogrozijo kader javnih šol, saj je število učencev tisto, ki po pravilu določa število razredov in posledično ur za učitelje in bo torej število učiteljev v javnem in zasebnem sektorju vedno premosorazmerno številu otrok? Da ne govorimo o tem, da je zasebna šola pri plačilu učiteljev popolnoma izenačena z javnim sektorjem in da nima nobenega svojega manevrskega prostora za nagrajevanje ali odpuščanje. Kako je lahko javno šolstvo ogroženo od zasebnega, če se mora zasebno šolstvo ravnati po isti zakonodaji kot javno? Kako je lahko javno šolstvo ogroženo od zasebnega, če mora ustanovitelj zasebne šole najti zasebni kapital za vzpostavitev materialnih pogojev za to, da mu država sploh dovoli, da sme izvajati javno veljavni program? Dejstva, ki jih zdrava pamet uvidi, ideološka pa jih noče Pri vseh teh vprašanjih ne gre za svetovnonazorsko preigravanje, ampak za dejstva, ki jih zdrava pamet uvidi, ideološka pa jih noče, ker je njen cilj vzpostaviti svoj ideološki družbeni sistem. Ker je temu tako, slovenska levica tako krčevito drži in brani svoj prisvojeni šolski sistem. Očitno bodo morali starši uporabiti vsa pravna sredstva, da bodo dobili to, kar jim kot davkoplačevalcem po zdravi pameti in po odločbi Ustavnega sodišča pripada. Ko pa se bo večina slovenskih državljanov zavedala, da so oni – in ne avantgarda – nosilci družbenega reda, bo tudi te norije slovenskih levičarjev enkrat konec. Dr. Ivan Štuhec Bo Švica ostala brez križa na svoji zastavi? 14. 3. 2016, 5:00 138 Facebook Twitter Foto: superemepatriot.com Skupina migrantov, nastanjenih v švicarskem Baslu, je zahtevala odstranitev belega križa iz središča švicarske zastave, saj križ kot krščanski simbol ne odgovarja več današnji multikulturni Švici. Podpredsednik skupine Second@s plus Ivica Petrušić, ki predstavlja muslimansko skupnost v Švici, je naznanil, da bo skupina sprožila kampanjo po celotni državi, kjer bodo spraševali državljane o spremembi zastave, ki bi bila manj žaljiva do muslimanskih migrantov, poroča Gatestone inštitut. Oglejte si še: Bizarno: Tako nazorno nemška vlada uči migrante, kako naj seksajo z Nemkami in Nemci Petrušić je za medije izjavil, da ima križ krščansko ozadje, čeprav bi morali krščanske korenine Švice spoštovati. “Nujno bi bilo ločiti cerkev od države, saj je sedanja Švica versko in kulturno pestrejša.” Po njegovem mora nekdo vprašati državljane, ali država še hoče graditi na simbolu, v katerega mnogi ne verjamejo več. Kot je še dejal, Švica potrebuje nov simbol, v katerega bodo verjeli vsi – vključno z nekristjani. Kot alternativo sedanji zastavi predlaga nekdanjo zastavo helvetske republike, ki je bila uvedena 1799 in je sestavljena iz zelene, rdeče in rumene barve. “Te barve so podobne sedanjima zastavama Bolivije in Gane ter bi predstavljale bolj progresivno in odprto Švico,” je dejal Petrušić. Švicarski križ je uspešna globalna znamka Poskuse za spremembo zastave so komentirali v vseh švicarskih strankah. Iz konservativne ljudske stranke so sporočili, da je “zahteva popolnoma nesprejemljiva, saj bodo sicer zahtevali vedno več, naslednja stvar, ki bo prišla na vrsto, pa bo sprememba ustave.” Prav tako pobudi nasprotujejo v krščansko demokratski stranki, kjer verjamejo, da je švicarska zastava del njihove identitete, med drugim tudi migrantske. V stranki liberalnih svobodnih demokratov pa predlog muslimanske skupnosti ocenjujejo kot velik nesmisel. “Švicarski križ je izjemno uspešna in dragocena globalna znamka in simbol uspeha ter kvalitete. Trdno ga bomo držali iz ljubezni do Švice,” so dejali. Zahtevajo čedalje več V Švici je problem muslimanskih migrantov zadnje čase vroča tema, o kateri se govori, pobuda islamske skupnosti o zamenjavi zastave pa še dodatno priliva olja na ogenj. Muslimanska skupnost v Švici se je od leta 1980 povečala kar za petkrat in obsega že 5 odstotkov švicarske populacije. Večina je turškega in balkanskega porekla, muslimanska demografska slika pa dviguje tenzije po celi državi, saj ti zahtevajo čedalje več pravic in večje priznanje svoje islamske vere. M. P. Policija komaj preprečila napad tolpe 20 Albancev na dijake celjske šole. En dijak težje poškodovan. 14. 3. 2016, 14:08 V petek se je pred tehnično šolo v Celju zbrala nevarna tolpa več kot 20 pripadnikov albanske skupnosti, ki je želela z železnimi palicami obračunati z dijaki te šole. Dan pred petkovim incidentom so surovo pretepli še enega dijaka, ki je težje poškodovan, je za Novo24TV povedal eden izmed staršev dijaka te šole. V petek je bilo grozljivo pred Šolskim centrom Celje, saj se je na spopad pripravila skupina zunanjih pripadnikov – po pričevanju albanske skupnosti. Dijaki te šole so se morali zaradi preteče nevarnosti po navedbah našega vira organizirati v samoobrambi, saj so bili zunanji napadalci mnogoštevilni, starejši in oboroženi z železnimi palicami. K sreči so fizični obračun in napad na dijake preprečili policisti, ki zbirajo nadaljnje informacije o dogajanju v tem primeru. Dan pred petkovim incidentom pa je eden od teh Albancev po pričevanju našega vira surovo pretepel dijaka te šole, ki je težje poškodovan. Zanetili so pravo vojno Po navedbah starša dijaka, ki je bil vpleten v spopad, se je obračun pripravljal že dlje časa. Izvor za sovraštvo se je pričel, ko se so pripadniki albanske skupnosti spravili nad enega dijaka in ga pretepli. Ta se je njim maščeval in nato sam obračunal s štirimi Albanci, kar je sprožilo pravo malo vojno med dijaki in Albanci. Predlog ustavnega priznanja narodnih skupnosti za manjšine do konca leta v DZ-ju Fahir Gutić je novi predsednik EXYUMAK-a 14. marec 2016 ob 15:14 MMC RTV SLO Do konca leta bo pred poslanci DZ-ja predlog zakona o ustavnem priznanju narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji za manjšine, napoveduje novi predsednik EXYUMAK-a Fahir Gutić. EXYUMAK - Zveza zvez kulturnih društev pripadnikov konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ - si ob 25. obletnici sprejetja slovenske ustave želi nominalne uvrstitve skupnosti v slovensko ustavo kot manjšinskih narodnih skupnosti. Novi predsednik Zveze zvez Fahir Gutić je glede pobude optimist. Aktualno dogajanje v Zvezi zvez kulturnih društev narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji si oglejte spodaj ali v 4D-arhivu MMC-ja. Zveza zvez kulturnih društev pripadnikov konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ, ki deluje od leta 2003, formalno registrirana od leta 2006, si ob letošnji 25. obletnici sprejetja slovenske ustave želi vnos 64. a člena v Ustavo, ki bi se glasil: »Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in posebne pravice ureja zakon.« Tovrstno nominalno priznanje skupnosti v slovenski ustavi je bilo tudi temeljni razlog nastanka Zveze zvez EXYUMAK. Zvezo prevzel Fahir Gutić Na februarski skupščini Zveze zvez je po rotirajočem sistemu enoletno predsedovanje prevzel predstavnik Bošnjaške kulturne zveze Fahir Gutić. "Glavna usmeritev Zveze zvez je nominalno priznanje narodov in narodnosti nekdanje Jugoslavije v slovenski ustavi. Vse druge pravice, kot so možnost učenja maternega jezika v šolah, navzočnost v javnih medijih, financiranje in infrastruktura za naša kulturna društva, bi se potem urejale z zakonom," je dejal Gutić. Ustava daje pravno varnost Na vprašanje, zakaj skupnosti vztrajajo pri ustavnem priznanju in ne zgolj pri ureditvi statusa s področnimi zakoni, Gutić odgovarja: "Če nismo ustavno priznana kategorija, se lahko zgodi, da ko pride neka druga vlada, hitro spremeni ali celo ukine zakon in vse skupaj lahko pade v vodo." V Zvezi zvez torej verjamejo, da omemba v ustavi daje želeno pravno varnost. Podpora večine poslanskih skupin Glede pobude za priznanje manjšinskega statusa je Gutić optimist: "To bo prišlo na dnevni red parlamenta in parlament bo o tem slej ko prej moral odločati. Verjamemo, da bo to še letos. Glede na to, da smo dobili večinsko podporo skoraj vseh poslanskih skupin, da niti ena skupina ni bila izrecno proti naši pobudi, sem optimist." Stanje v medijih se izboljšuje Navzočnost narodnih skupnosti v slovenskih medijih pa se je z oddajo TV Slovenija NaGlas! že izboljšala, so presodili člani vladnega Sveta za vprašanja narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki mu predseduje državni sekretar Tone Peršak. Poleg oddaje NaGlas!, ki se že dobro leto predvaja na Televiziji Slovenija, gre v kratkem pričakovati tudi posebno oddajo za skupnosti na Radiu Slovenija, je napovedal direktor Radia Miha Lampreht. Na seji, ki je potekala 25. februarja, so obravnavali tudi vprašanje pobude ustavnega priznanja pripadnikov skupnosti in ugotovili, da se vlada na to pobudo še ni odzvala, so še sporočili iz sveta. Odlocno proti! Nekdo, ki se je k nam preselil pred 20, 30 leti ne predstavlja nikakrsno manjsino in nima pravice zahtevati dodatnih ugodnosti in enakih pravic kot avtohtoni narodi, ki zivijo kot manjsina. Ne zgodovinsko in ne kulturno gledano ni podlage za to. Odobritev oz.sprememba ustave bi bila potemtakem diskriminatorna do vseh ostalih narodnosti, ki prebivajo v Sloveniji saj podlaga za dodeljevanje taksnih pravic ne more biti stevilcnost neke skupine migriranih ljudi. In glede na to si potem ta isti zapis v ustavo, svoj jezik v soli.... zasluzi tudi tisti en Korejec, pa Senegalec, Alzirc ali pa Brazilec, ki zivi v Sloveniji. Ker ce je merilo za priznavanje statusa manjsine to da se te pravice priznava ekonomskim migrantom in beguncem potem so tega opravicene vse narodnosti zivece v Sloveniji. Teh pa je po znanih podatkih mislim da prek 70. Ze tako dobivajo razna drustva drzavni denar za financiranje in so izenacena z ostalimi slovenskimi drustvi. In ob ze tako malomarni rabi slovenskega jezika in vsemanjkrat slisani besedi predvsem v Ljubljani bi oni spet v sole rinl srbohrvascini, albanscino...Temu predlogo se bomo uprl zlepa ali zgrda. To je past, v katero ne smemo pasti, če zapišemo vse bivše narode YU v ustavo, to pomeni izenačitev z Italijansko in Madžarsko manjšino in Slovenija bi postala 9 jezična država, z 9 jezičnim poukom v šolah, z 9 jezično javno upravo, z 9 jezičnimi topografskimi napisi, z 9 jezičnimi dokumenti, pa ne biti abotni... Pravice ja, a ne ustavne in ne konstituitivne, razen če ne prej spremenimo zakona o manjšinah! In pred vrati nas čakajo nove manjšine, tudi begunci bojo zahtevali svoje, čimprej dodelati sedanj zakon o manjšinah... Neposredno voljen predstavnik manjšine je unikum v svetu. Tega nimajo nikjer. To je posledica izrazite antislovenske drže naše levice za kar me je pošteno sram. Zakaj se nihče ne bori za priznavanje Kočevskih Nemcev? zato ker ne volijo levice. Nemci imajo 4 manjšine priznane : - Dance - Frizijce - Sinte in Rome - Sorbe pod pogoje za manjšine imajo anvedeno sledeče (tole bo zdaj v nemščini, ker kopiram iz vira): ihre Angehörigen sind deutsche Staatsangehörige, sie unterscheiden sich vom Mehrheitsvolk durch eine eigene Sprache, Kultur und Geschichte (eigene Identität), sie wollen diese Identität bewahren, sie sind traditionell (also in der Regel seit Jahrhunderten) in Deutschland heimisch, sie leben innerhalb Deutschlands in angestammten Siedlungsgebieten. vir: http://www.bmi.bund.de/DE/Themen/Gesells chaft-Verfassung/Nationale-Minderheiten/nationale-minderheiten_node.html torej Nemci priznavajo manjšine le tistim, ki so že stoletja pri njih. Nič kaj pa se ne naprezajo da bi kot manjšino priznali Turke, Poljake, Italjane, Hrvate, Romune, Grke, Srbe, Ruse (ki jih je v Nemčiji več kot manjšin). Je pa treba priznati, da imajo recimo za Turke urejene bilingvistične šole. Glede ucenja maternega jezika v solah. To je naloga matere ne davkoplacevalcev drzave, ki te gosti. In seveda drustev, ki jih itak drzava financira. Btw so Slovenci v Argentini manjsina? Tam so primorci ze od vzpona fasizma v Italiji. Torej veliko dlje! Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni! Bo cenzor cenzuriral Cankarja l. 2016? ;) Kaj pa pripadniki narodov nekdanje AvstroOgrske? 80 let od prvega skoka prek 100 metrov Čez dva dni v Planico po nov mejnik 15. marec 2016 ob 09:51 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Danes mineva 80 let od prvega skoka čez 100 metrov. Avstrijski smučarski skakalec Josef Bradl je 15. marca 1936 v Planici pristal pri 101,5 metra. "Norveška smučarska zveza je norveškim skakalcem prepovedala skakanje, ker je bila skakalnica prevelika. Takrat je bil dosežena 100-metrska znamka in Norvežani si še danes ne odpustijo tega, da so sprejeli nespametno odločitev, da svojim prepovejo skakanje, drugače bi imeli oni to znamko," je povedal Jelko Gros. Bradl je svoj rekord na 107 metrov popravil leta 1938. Leto pozneje je v Zakopanah osvojil naslov svetovnega prvaka, le da takrat za Nemčijo. Leta 1953 je zmagal na turneji štirih skakalnic, na zimskih olimpijskih igrah pa je nastopil trikrat. Tschanen prvi povojni junak s 120 m Po koncu kariere je presedlal med trenerje, eden njegovih najboljših skakalcev je bil Reinhold Bachler, olimpijski podprvak iz Grenobla 1968. Po Bradlu se med drugim imenuje tudi stadion ob skakalnici Paul-Ausserleitner v Bishofshofnu. Izjemni skakalec je umrl leta 1982 v starosti 64 let. Po vojni je Stanko Bloudek s sodelavci temeljito obnovil skakalnico, FIS pa ni hotel izdati dovoljenja za mednarodna tekmovanja na skakalnici, ki je za tedanje razmere bila že letalnica. Prvi povojni junak je bil leta 1948 Švicar Fritz Tschanen z novo rekordno znamko Planice (120 m). Pri enaki daljavi je ljubljenec domačega občinstva Janez Polda padel. Čez dva dni v Planico po nov mejnik Bradl je torej pred 80 leti kot prvi preletel 100 metrov, leta 2015 pa je Peter Prevc v Vikersundu na Norveškem kot prvi Zemljan preletel 250 metrov. Zdajšnji rekord drži Norvežan Anders Fannemel z 251,5 metra iz Vikersunda lani. Čez dva dni bodo v Nordijskem centru Planica Prevc, Jurij Tepeš, Robert Kranjec in drugi na finalnih tekmah svetovnega pokala lovili 250-metrsko znamko in skušali postaviti nov mejnik v smučarskih poletih. "Zame je to še vedno največja skakalnica na svetu in pričakujem, da se bo rekord vrnil v Planico," je prepričan Primož Peterka, ki je pod Poncami slovenske navijače razveseljeval pred 20 leti. Bizarno: Krkoviča slovensko sodstvo preganja, sklicajoč se na zakon propadle Jugoslavije 15. 3. 2016, 16:13 2 Facebook Twitter Foto: STA Preiskovalna sodnica Deša Cener, ki je sicer znana po zaviranju preiskovanja bančne luknje, je brigadirju Antonu Krkoviču vročila vabilo na zagovor zaradi sestrelitve helikopterja v osamosvojitveni vojni leta 1991 nad Rožno dolino. Zaradi tega je obtožen kaznivih dejanj, ki so pregonljiva po starem kazenskem zakoniku SFRJ. Po mnenju Krkoviča sodni poziv sovpada s kontekstom protislovenske gonje, saj se pomembne bližajo obletnice v zvezi z osamosvojitvijo. Po njegovem bi morala biti sestrelitev helikopterja najpomembnejši mejnik v boju proti JLA in za zmago Slovenije nad okupatorjem, tako pa so z uporabo Jugoslovanske represivne zakonodaje branitelje spreobrnili v agresorje ter agresorje v žrtve. “V sodstvu so nasedli politikantstvu in se jim jasno vidi, da so zgolj orodje za doseganje ciljev politike. Da so se spravili name na tak način in da so uporabili kazenski zakonik socialistične Jugoslavije je nadgradnja neumnosti, ki je nepredstavljiva. Uporaba zakona, ki je ščitila in varovala Jugoslavijo proti meni je nadnorost. Helikopter, ki je bil sestreljen, je bil v obrambi proti agresorju,” je Krkovič šokiran nad ravnanjem sodnice Deše Cener, ki ga je obtožila hudih kaznivih dejanj vojnih hudodelstev. Gre za Patrio II. del in napade na osamosvojitelje Krkovič še pravi, da je ozadje je zelo podobno kot pri Patrii in zelo premišljeno. “V dokumentu celo piše, da Slovenija takrat ni bila v vojni. Da se nekdo sklicuje naj kaj tako absurdnega in hkrati uporablja Jugoslovansko zakonodajo proti nam, me je šokirala,” je zgroženo dodal. Krkovič bi lahko zaradi obtožb sodnice Cenerjeve odšel v zapor za 30 let. Osamosvojitelj, ki je v zaporu že sedel zaradi Patrie, ki v je bila v resnici izmišljen konstrukt, sedaj pravi, “da gre v tem primeru za konkretno stvar, ki je izven zdravega razuma.” V dokumentu se prav tako sklicujejo na odgovornost obrambnega ministra Janeza Janše in notranjega ministra Igorja Bavčarja in jim celo odrekajo pristojnosti za nekatere ukaze in navodila. “Jugoslovanska in postkomunistična skupina se je odločila poseči po najhujših prijemih,” je še o napadih sodstva na osamosvojitelje dejal Krkovič. Kdo je Deša Cener Sodnica Deša Cener je znana po tem, da zavira parlamentarno preiskavo o bančni luknji. Prav tako je pred meseci podpisala preiskavo sedeža SDS in zaseg celotne korespondence stranke, kar se je izkazalo za protiustavno. Maslešino sodstvo je oprostilo agresorja Popova, ki je rušil in pobijal po g. Radgoni, preganja pa branilce SLO To ni še nič, na koncu bo Milan Aksentijević predsednik republike. Še en dokaz, da Slovenija kot samostojna država nikoli ni obstajala... Vse je bil le dogovor med Kučanom in Miloševićem, da se JLA enote le navidezno umaknejo iz Slovenije leta 1991, totalitaristične komunistične ali bolje rečeno pro srbske in mafijske balkanske lovke pa ostanejo zakoreninjene v pravnem, bančnem sistemu in represivnih organih. Ta stvar mora definitivno romati na mednarodno sodišče za človekove pravice, v Haag, kjer se še danes preganja zločince iz komunistične SFRJ, zaradi povzročenega genocida. To je bilo čisto vojno delovanje v korist Slovenije. Krkovič naj ovadi omenjeno sodnico Dešo Cener sodelovanja z okupatorjem, kvizlinštva, da me bodo razumeli tudi komunisti. Krkovič je s svojimi dejanji rešil na tisoče življenj. In preprečil ogromo materialno škodo. Oni pa so želeli krvavo vojno. Je bila takrat jugoslavija še država, samo ne v Sloveiniji in na Hrvaškem. Na zadnje je bila Jugoslavija le še v Srbiji. Naj gre sodnica in njeni nadrejeni lepo v Srbijo. Adijo. Pa kučana naj vzame s sabo. Tam si vas zelo zelo želijo, mi vas imamo pa dovolj že.. od vedno. Si želijo materialne blaginje, ki temelji na svobodi in demokraciji, delovali bi pa po zakonodaji SFRJ. Naj jim SFRJ izplača plače in pokojnine. Lopovi, zločinci, morilci, narkomani, čisti kriminalci. V udbofevdu se sodi skladno z direktivami partije in njenim tolmačenjem prava. Tako je že od medvojnih (2 SV) časov in kontinuirano dalja do današnjega dne, z izgledi za naprej. Je pa stiska 'ne levi' res že zelo huda... Ankete, po katerih eni samo dol drugi pa samo gor, pa glas ljudstva, ki ni sprejelo zakrinkanih kučahedinov, besno mahajičih z rdećimi zastavami. Vse bomo prenesli. Tudi take zmedence,kot so tele cener pa maslesa... Ampak yugovine pa vseeno NI VEC. Kaj nam pa morejo tele luzerji ?! Sramota,da se tako obravnava človeka, ki je veliko naredil za samostojno Slovenijo. vet Grozljivka v Bruslju: Streljanje, zaprto območje, otroci ujeti v šoli Svet [VIDEO] Grozljivka v Bruslju: Streljanje, zaprto območje, otroci ujeti v šoli 15. 3. 2016, 15:59 V Belgiji je med hišnimi preiskavami prišlo do streljanja. Organi pregona so v sklopu antiteroristične racije izvajali preiskave pri osumljencih. Ranjenih je več policistov, eden od njih je bil ustreljen v glavo. Dva napadalca sta na begu, ranjenih pa je več policistov, poročajo belgijski mediji. Osumljenca sta pobegnila na streho, od tam sta skakala iz stavbe na stavbo. Orožje sta odvrgla v eno izmed kleti, sedaj pa ju policija še išče, poročajo tamkajšnji lokalni mediji. Vse bližnje ulice so zaprte. V neposredni bližini dogajanja se nahaja tudi osnovna šola, otroci so zaradi zaprtja območja tam ostali ujeti. Starši po poročanju belgijskih medijev ne morejo do svojih otrok. Na prizorišču je 20 policijskih avtomobilov, nad območjem pa leti tudi helikopter. Foto: twitter Foto: twitter Osumljenci so po poročanju BBC povezani z novembrskimi napadi v Parizu, v katerih je umrlo 130 ljudi. Nekdanji trener Peterke o tem, ali bi moral Tepeš lani v Planici prepustiti zmago Prevcu 12. 3. 2016, 5:00 5 Facebook Twitter Jelko Gros (foto: sta). “Kdo je boljši: Primož Peterka ali Peter Prevc? Ali je prav, da je Jurij Tepeš lani zmagal na zadnji tekmi? Je Planica pijanski praznik? Zakaj Jelko Gros nikoli ni bil uspešen skakalec?” Vse to in še več smo v sobotnem športnem intervjuju vprašali vodjo tekmovanja v Planici in direktorja Zavoda za šport RS Planica, ki je bil tudi trener Primoža Peterke v času njegovih največjih uspehov. Ravno zato je Gabriel ‘Jelko’ Gros zanimiv sogovornik, ko govorimo o tem, kdo je najboljši slovenski skakalec vseh časov. 54-letni Gros nam je povedal tudi to, zakaj je užaljen, če nekdo za Planico pravi, da je pijanski praznik, ter kakšne posledice nosi Jurij Tepeš zaradi medijskega ‘linča’ po lanski zmagi na zadnji tekmi v Planici. S smučarskimi skoki ste povezani že kar nekaj časa – kdaj ste zašli v ta šport? V bistvu sem začel hoditi tam nekje 72' – takrat sem bil prvič in od takrat naprej vedno. Skakati sem začel dve leti pozneje, zelo pozno sem se zastrupil s tem športom in potem vsako leto znova. Danes dekleta in fantje začenjajo precej bolj zgodaj. Danes je najbolj priporočljivo, da začneš med 6. in 9. letom starosti. Imamo pa tudi primere, ko je kdo začel kasneje, pa je dovolj uspešen in hiter, da je marsikaj nadoknadil. To predvsem vidimo pri dekletih, ko so skoki šele kasneje postali šport za svetovna prvenstva in olimpijske igre, zato je bilo takrat treba hitro pospešiti, da so začele skakati na 90-metrskih skakalnicah in se je videlo, da jim je zmanjkalo kakšno leto vmes za stabilizacijo športa. Nekako je priporočljivo, da začneš med 6. in 9. letom. Tudi če se kdo kasneje odloči, nikomur ne rečemo ne. Zakaj so ta leta najbolj priporočljiva? To je tako, kot začneš pisati, tudi motorika se v teh letih najbolj razvija in določeno število skokov potrebuješ na devetmetrski, petnajstmetrski, 40-metrski in potem vse naprej do letalnice, da si uspešen športnik. Če ti začneš skakati pozneje, se zgodi, kot da bi eno obdobje izpustil ali pa se potem še hitro malo abecede naučil – da potem gladko bereš, je težko. Moraš obvladati abecedo, da lahko gladko bereš. V Sloveniji se vse več otrok navdušuje nad smučarskimi skoki (foto: facebook). V Sloveniji se vse več otrok navdušuje nad smučarskimi skoki (foto: Facebook). Da se vrneva k Vam. Vam je žal oziroma zdaj čutite, da bi lahko dosegli kaj več kot skakalec? Ne. Jaz se s tem nisem nikoli veliko ukvarjal – nisem bil tako velik talent, da bi lahko dosegel kaj več. Če pogledam in analiziram za nazaj, mislim, da bi težko uspel. Razen, če bi začel prej in dal vse tiste faze skozi, potem bi se mogoče razvilo kako drugače. Nisem se nikoli ukvarjal s tem, ali da bi sebe ali kogarkoli krivil, da nisem dosegel več. Sem pa to kompenziral kot trener in sedaj kot vodja centra Planice. In ravno ko se je začela ta Vaša trenerska zgodba, so se počasi začenjali tudi uspehi smučarskih skokov v Sloveniji. Kako ste sami doživljali svoj del v vlogi trenerja? Jaz pravim, da so imeli skoki ves čas kakšnega heroja. Janko Šlibar je bil svetovni rekorder, pa Bogdan Norčič je naredil veliko lepih rezultatov, tudi na novoletni turneji je bil drugi na eni izmed skakalnic. Potem je prišla generacija Mirana Tepeša in Primoža Ulage. Jaz sem takrat za trenerja prišel na koncu njune generacije – sem njun sovrstnik. Ulaga je kar dobro postavil merilo višje, kajti kar naenkrat smo izvedeli, da tudi Slovenci zmagujejo, ker do takrat ni še nihče zmagal. On je bil prvi, ki je zmagal. Potem smo čakali na nekega super fanta. In prvi super fant je bil Franci Petek, ki je postal prvi svetovni prvak. Potem smo imeli Peterko z dvema globusoma, pa še enega svetovnega prvaka (Rok Benkovič – op. a.), pa še enega svetovnega prvaka (Robert Kranjec v poletih – op.a.). Nekako se je tako zgodilo, da bila pogostost rezultata večja tudi na mladinskih svetovnih prvenstvih, kjer smo začeli igrati pomembno vlogo, pa je pred tem nismo. Prej smo mogoče imeli koga med deset, zdaj smo pa začeli nositi domov tudi medalje. In to je zdaj tista garancija, da se rezultat vedno znova pojavi, da ni potrebno čakati deset let na čudežnega dečka. Imamo jih kar nekaj. Ne smemo pozabiti niti na Matjaža Debelaka, ki je osvojil prvo olimpijsko medaljo. Imamo kar nekaj takšnih, ki so zaznamovali slovenske skoke, ne nazadnje imamo 82-letno zgodovino, odkar je bil v Planici postavljen prvi svetovni rekord, in če tako pogledamo, potem vemo, da je to šport z 82-letno zgodovino, ki ima največjo prireditev v državi – to pomeni, da gre za zelo pomemben šport. Morda vas zanima tudi: Intervju s prvim slovenskim svetovnim prvakom v smučarskih skokih, Francijem Petkom Je bila to pri nas Slovencih ‘bariera’, da kljub neki konstantnosti v uspehih nismo imeli tekmovalca na vrhu. Zdaj so nam medalje z mladinskih, svetovnih prvenstev in v svetovnem pokalu nekaj povsem vsakdanjega. To je zmeraj tako. Tudi Peter Prevc – njegova pot je bila taka, da je najprej opozoril nase s posameznimi skoki, potem je v kakšni seriji že celo bil na mestu za zmagovalce. Potem je začel počasi stopati na stopničke, pa so ga imenovali “večno drugi”. Potem je začel še zmagovati in letos je dozorel v vrhunskega športnika – in to naj traja. Nekaj podobnega je bilo tudi s slovenskimi skoki. Najprej smo imeli Norvežane, da so nas učili, potem smo šli v svet, smo trenirali tako, kot smo znali, malo smo kopirali druge, danes smo pa v fazi, kjer smo mi opazovani z druge strani, tudi ker imamo tak center. Tekmovalci te garancije nas oponašajo, da so lahko tudi drugi uspešni. Nordijski center Planica je pomembna pridobitev tako za skakalce, kot tudi za tekače (foto: sta). Nordijski center Planica je pomembna pridobitev tako za skakalce kot tudi za tekače (foto: sta). Imamo to znanje, še vedno pa premalo investiramo v razvoj. Ne toliko v razvoj kot v to, da ti lahko eksperimentiraš. To so pa drage stvari. To se dela lahko samo v živo in ti moraš biti mladinec nekega razvoja, sicer se ti lahko zgodi, da ti po sreči z manjšim vložkom tudi kaj uspe. Ampak to potem ni stalnost – tukaj so Avstrijci še vedno pred nami. Avstrijci vlagajo ena proti ena – toliko, kolikor porabijo za trening in tekmovanje, porabijo tudi za razvoj. Tukaj smo pa še malo zadaj. Kakšno je naše razmerje? Recimo, da v razvoj vložimo tam nekje 20 % proračuna. Bili ste trener Primoža Peterke. Kako ste doživljali njega in kako zdaj doživljate Petra Prevca? Moram pa Vam zastaviti tudi malce nehvaležno vprašanje: kdo je do tega trenutka najboljši slovenski skakalec, Primož Peterka ali Peter Prevc? Jaz težko rečem, ker nočem – vsak je bil v svojem času in oba sta bila zvezda tistega časa v svetovnem merilu. Oba sta dominirala, tako da bi težko rekel, kdo je več dosegel. Če bi kdo začel sedaj delati neko analizo in kalkulacijo, potem bi prišel do določenega zaključka. Peter ima več lovorik z olimpijskih iger in svetovnega prvenstva, kot jih ima Primož Peterka, medtem ko ima Primož dva globusa. Ampak mislim, da ima Peter lahko še celo dva ali pa tri, če bo le ostal tak, kot je danes. Če bo imel pa kakšne druge težave, se mu pa lahko hitro zgodi, da se tudi krivulja obrne navzdol. Zato mora ostati tak, kot je danes. Primož Peterka je osvojil dva velika kristalna globusa (foto: epa). Primož Peterka je osvojil dva velika kristalna globusa (foto: epa). Primožu se je zgodilo ravno to. Peter vseeno z drugačnim stilom življenja ali pa morda s svojo osebnostjo ne daje občutka, da bi se mu lahko pripetilo, kar se je Primožu. Zdi se, da ne obstaja bojazen za to, kar se je zgodilo številnim skakalcem – da zabredejo. To je zelo težko reči. Primož je bil najstnik, ko je prvič osvojil globus, tudi pri drugem je bil še najstnik. Peter je že čez 20 in je že bolj formirana oseba, zna reči ne. To je tisto, kar mladostniku zelo težko dopoveš, ampak tukaj Primožu ne gre zameriti ničesar. Mogoče je Peter ravno zato v prednosti, ker je to dosegel kasneje. Jaz ne bi rekel, ali je to bojazen ali ni, ker so v teh letih druge skušnjave – pride menedžer in te začne prepričevati, kakšna je tvoja vrednost na trgu. Športnik se mora zavedati, da je njegova vrednost najboljšega v ekipi vrednost celotne reprezentance. Ne njegova vrednost, kajti iz tega, kar dela Prevc danes, bodo želi (in skakali) tudi drugi športniki, ki so sedaj stari 12, 13 let. Tako kot je žel Peter iz Petka (oziroma ne vem, čigava generacija je on, kdo ga je navdušil). Ampak tudi on je žel od nekoga, da je ta sistem v Sloveniji. Petru Prevcu se povsem upravičeno smeji, saj bo v Planici dvignil svoj prvi težko pričakovani veliki kristalni globus (foto: epa). Petru Prevcu se povsem upravičeno smeji, saj bo v Planici dvignil svoj prvi težko pričakovani veliki kristalni globus (foto: epa). Ogromno je sedaj povpraševanja vpisov v smučarske klube. Mi imamo 28, 29 klubov. Vsak klub naj bi imel vsaj eno skakalnico, se pravi najmanj 15-metrsko. Klube delimo na male, srednje in velike. Srednji klub naj bi imel skakalnico tudi do 50 metrov in potem še veliki, ki naj bi imeli 60-metrsko ali pa še kaj več, oziroma navezavo na katerega izmed teh centrov. Mislim, da se s tem zelo dobro živi, je pa tako kot v vsakem športu – potem tu deluje selekcija in vpis sam še ni garancija, da nekdo ostane. On se mora zastrupiti s tem športom, ker če je to nekdo, ki je bil včeraj alpinec, danes skakalec, jutri tekač, pojutrišnjem pa rokometaš ali košarkar, potem nimaš ničesar od njega. Vse je pravilno, kajti on je ostal v športu, ampak mi potrebujemo tiste, ki jih skoki zastrupijo in ta strup potem nikoli ne spusti. Imamo družino Prevc, kjer so v smučarskih skokih štirje otroci in vsi so zelo uspešni – je to genetika, vzgoja ali čudež? Videli smo že več družin, kjer so se vsi odločili, da skačejo na smučeh. Recimo s Finske je nekaj znanih, tudi z Norveške, v zgodovini se je to večkrat videlo, ampak ponavadi je bilo tako, da če je bil nekdo svetovna zvezda, potem drugi niso imeli prostora stopiti ven iz njegove sence. Pri družini Prevc je malo drugače: dovolj je prostora tudi za Domna in jaz mislim, da je tu poleg genetike – ker brez genetike ni športa – velik del tudi vzgoja. Ste vodja tekmovanja v Planici – lani je bilo kar težav z zimo, kaj se je pravzaprav dogajalo? Mislite z zamrzovanjem? Da. Lansko leto smo imeli nekaj težav. Na eni strani smo zelo pozno začeli proizvajati led, toda letos smo ga naredili ekspresno hitro. Na drugi strani pa je notri ostal kakšen zračni mehurček – tudi instalacija, kjer poteka ta zamrzovalna tekočina, je bila lani oddaljena več kot petnajst centimetrov od površine za drsenje in potem je bilo sonce močnejše, kar nas je premagalo. Letos smo naredili dva ukrepa – znižali smo razdaljo med zamrzovalnim sistemom in drsno površino, dodatno pa smo postavili še senčenje, tako da bomo lahko to preprečili, če bo recimo sonce močnejše. Letos potem teh težav ne bo? Letos teh problemov ne bo. Je pa ostalo še precej snega, ki ga je potrebno odpeljati. Ja. V bistvu ga ne odpeljemo, ampak ga potisnemo ven iz skakalnice. Ampak to ni ostali sneg, to je bilo načrtovano, ker če bi imeli zdajle v tem času, recimo, kakšne res visoke pomladanske temperature – se je že zgodilo, da smo imeli po 18°C in 20°C –, ti pobere tam nekje od 4 do 5 cm snega na dan in v takšnem primeru moraš imeti dovolj rezerve, da ga do tekme obdržiš. Zato ga prej tudi naredimo in pripravimo, toda sedaj, ko takih temperatur ne pričakujemo, ga bomo potisnili ven iz skakalnice. Ena stvar, o kateri pa se ne govori, so olimpijske igre. Vidimo, kaj se dogaja z alpskim smučanjem, kjer je smuk postal disciplina za olimpijske igre. Sami sodelujete tudi v FIS-u (Mednarodni smučarski zvezi), zato vprašanje: ali se pojavlja bojazen oziroma strah, da bi na olimpijskih igrah smučarskim skokom odvzeli katero izmed tekem – bodisi fantom ali dekletom? Ne, ta bojazen ne obstaja. Predvsem zaradi tega, ker so na zimskih olimpijskih igrah najbolj obiskane prireditve, ki so enkratne. Če seštejemo, ima hokej več tekem, ampak enkratne tekme so smučarski skoki, ki imajo tudi največjo gledanost v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji – če skakalci iz teh držav zmagujejo, drugače ne. Planica je za Slovence zelo popularna. Imamo pa eno zelo slabo navado, in sicer da vedno želimo zastonjkarske karte. Koliko klicev ste dobili v zadnjih dneh? Sam mislim, da ne veliko. Ni tako hudo, saj ponavadi za zastonj karte kličejo tisti, ki niso do njih upravičeni, tisti, ki so upravičeni, ponavadi karte že tako ali tako dobijo. Prej sem znal reči ne, pa tudi sedaj lahko rečem ne, da ni v moji ingerenci oziroma ni med mojimi dvajsetimi najbližjimi, ki jih lahko obdarim s kartami. Ni hudega. Je Planica pijanski ali skakalni praznik? Jaz sem takrat, kadar kdo reče, da je Planica praznik pijancev, užaljen, ker žalijo direktno mene. V času Planice ne popijem znotraj dneva nobenega alkohola, zvečer po uspešnem dnevu mogoče s kom nazdravim, ampak ne toliko, da se ne bi mogel usesti v avto. Se pravi, samo nazdravim. Sedaj če nekako obrnem v odstotke, bom rekel tako: 90 % ljudi v Planici je treznih, 5-7 % ljudi je malo veselih tudi s pomočjo substanc in 2-3 % je pa tistih, ki mečejo slabo luč na celoto. In potem mediji včasih pokažejo ravno te, kar naj bi bil odraz, ampak vam povem – nič drugače ni na Norveškem, pa tam velja prohibicija, nič drugače ni na Finskem, pa tudi tam še zmeraj velja prohibicija, in nič drugače ni niti v Avstriji. Mislim, da je še veliko hujše, kot sem videl, na Kulmu. Tako da je to sestavni del vsakega dogodka, športa, in s tem moramo živeti, da poskrbimo tudi za te, da pridejo varno domov. Imate še kakšno posebno vabilo za gledalce, ki imajo karte in pridejo v Planico? Mislim, da morajo s sabo prinesti veliko dobre volje in navijati za naše, biti morajo športni, kar pomeni, da če bomo zmagali, bomo slavili naše, če nas bo premagal kdo drug, bomo pa športno priznali poraz. Ampak tokrat bomo zagotovo zmagali. V skupnem seštevku sigurno in ne dvomim, da je naša ekipa tudi v soboto tako močna, da bi skoraj morala zmagati v poletih, čeprav so letos Norvežani zelo nevarni v poletih, tako da tam ne bo tako lahko. Vendar jaz pravim, da so tudi Robert Kranjec, Jurij Tepeš in Peter Prevc med top desetimi letalci na svetu. Če ima le eden dobro dnevno formo, nas lahko pa tudi v vsakem dnevu posebej razveselijo. Jurij Tepeš po lanski zmagi v Planici (foto: epa). Jurij Tepeš po lanski zmagi v Planici (foto: epa). Za konec se ustaviva še pri lanskem zaključku svetovnega pokala. Kaj pravite na vso ‘gnojnico’, ki se je lani zlivala na Jurija Tepeša v medijih, in sicer po njegovi zmagi na zadnji tekmi? Menite, da bi moral Jurij Tepeš prepustiti zmago Prevcu? To je nemogoče, da bi se to sploh zgodilo. Rekel bom tako: Goran Janus je pred tem skokom malo manj kot okregal Tepeša, ker ni prebil neke rotacije, ki jo moraš narediti tam, da navzdol pospešuješ – v niti enem skoku v spodnjem delu tega ni naredil, razen v zadnjem skoku. Se pravi, da ga je (Goran Janus – op. a.) ves čas spodbujal k absolutno najboljšemu skoku. Juriju je ta skok uspel, Peter Prevc je vodil po prvi seriji, Jurij pa je bil tretji. On je od zadaj šel naprej, se pravi, da tudi kalkulirati ni mogel. Ne nazadnje, Peter je naredil tudi manjšo napako in zmanjkala sta mu tista dva metra. V vseh pogledih bi Peter lahko dodal tisti kanček. Tu se ne da ‘staktizirati’ tako kot pri neki kolektivni igri, kjer se vse nekako odvija počasi – tu se vse odvija pri 105 km/h na mizi in 115 km/h pri doskoku. Tu se ne da kalkulirati, ker ti delaš bolj kot ne refleksno. In če bi nekdo lahko ‘kalkuliral’ in vse to izračunal, je kljub temu moral slabo skočiti še Severin Freund. Bistvo je bilo, da je bil pred njim, ampak tudi Peter bi moral dvakrat zmagati. Na žalost ni, ampak zame je bil Prevc zmagovalec, ker bomo naslednjih sto let čakali, da si bosta dva po tridesetih tekmah v sezoni razdelila enako število točk. Morda vas zanima tudi: Jurij Tepeš: “Zmago v Planici mi bodo zamerili do konca življenja.” Je to na Juriju pustilo kakšne posledice? Sam je v eni izmed objav na Facebooku zapisal, da mu bodo ta skok v Planici zamerili do konca življenja. Mislim, da vsakomur takšni ali drugačni napadi pustijo določene spremembe. Odnos med Jurijem in Petrom ni nič drugačen, kot je bil prej, ta odnos je ostal enak, vedno znova pa se najde nek posebnež – jaz temu pravim posebnež, da ne bom žaljiv –, ki misli, da bi morali ravnati drugače. Šport je potrebno ohraniti čist – naj bo to brez dopinga, brez iger na srečo – se pravi, brez prirejanja tega, da na koncu ‘špekuliraš’, ali se bo kdo ‘peljal spod pukla’. To ni kolesarstvo, kjer vsi delajo za enega, to so smučarski skoki. Rok Virag Hud pretep košarkarskega zvezdnika Nesterovića z direktorjem Bisola. Krive pa so… 19. 3. 2016, 14:00 4 Facebook Twitter Vir: STA V gostilni AS je v pretekli noči prišlo do hudega pretepa med nekdanjim slovenskim košarkarskim reprezentantom, Radoslavom Nesterovićem in podjetnikom, Urošem Mercem. Močno vinjena naj bi se stepla zaradi deklet, ki so bile gostje lokala. Kmalu po tem, ko so pretepača varnostniki komaj spravili iz lokala, pa naj bi se zgodil še en incident, o katerem nas je obvestil znan obiskovalec lokala As. Merca, lastnika podjetja Bisol naj bi z udarci podrl Nesterovićev prijatelj in košarkar Dejan Jevtović, stari znanec policije. Pred meseci je bil obsojen v procesu proti ljudem, ki so za Ivana Zidarja, nekdanjega gradbenega barona, upravljali s shemo davčnih vrtiljakov. Preberite še: Pogrešanega Klemna Jakliča ponovno iščejo v Ljubljanici Zaenkrat še ni znano, ali je Merc v pretepu utrpel hujše poškodbe. Govori se, da to naj ne bi bil prvi Nesterovićev izpad, nekdanji košarkar in sedaj generalni sekretar Košarkaške zveze Slovenije, naj bi bil zadnje čase pogosto opit in verbalno nasilen razgrajal po ljubljanskih lokalih. Zaenkrat se še ne ve, ali bo Košarkarska zveza Slovenije ukrepala zoper Nesterovića. Glede nočnega pretepa v lokalu As smo povprašali tudi policijo. Na njihove odgovore še čakamo. Ž.K. Popravek – prikaz nasprotnih dejstev: Hud pretep košarkarskega zvezdnika Nesterovića z direktorjem Bisola. Krive pa so bile … 23. 3. 2016, 16:28 “Članek z uvodoma navedenim naslovom, ki je bil objavljen na spletni strani Nova24TV dne, 19.3.2016, ne vsebuje resničnih dejstev in okoliščin dogodka oziroma razširja neresnice o nekdanjem vrhunskem košarkarju in slovenskemu reprezentantu ter sedanjem generalnem sekretarju Košarkarske zveze Slovenije Radoslavu Nesteroviću. Članek si lahko preberete tukaj. V noči dne, 18. 3. 2016, namreč ni prišlo do nobenega pretepa med košarkarjem Radoslavom Nesterovićem in direktorjem družbe Bisol Urošem Mercem. Nesterović ne pozna Uroša Merca in z njim ni bil nikdar v stiku, kaj šele v konfliktu, kot ga opisuje avtor članka. Prepir se je vnel med drugimi gosti lokala in Urošem Mercem, Nesterović, ki se je s svojo zaključeno družbo nepričakovano znašel v bližini tega dogodka, je skušal situacijo na umirjen način pomiriti. V tem času so reagirali tudi varnostniki in so iz lokala odstranili samo Uroša Merca. Rašo Nesterović je iz lokala kasneje odšel sam. Prav tako ne drži, da naj bi bil Nesterović pogosto opit in verbalno nasilen, saj tako zasebno kot v javnosti deluje profesionalno in strokovno, s svojo osebnostjo uspešnega športnika vsakodnevno aktivno daje zgled mladim košarkarjem na poti njihovega igralskega razvoja.” Foto: Prevc na prestol skakalnih legend s 15. zmago sezone Spet slovenska prevlada: Prevc prvi, Kranjec drugi 20. marec 2016 ob 07:02, zadnji poseg: 20. marec 2016 ob 11:40 Planica - MMC RTV SLO Peter Prevc je nepozabno sezono začinil še z zmago na zadnji tekmi v Planici, na kateri mu je lahko dostojno konkuriral le Robert Kranjec. V štiridnevnem planiškem spektaklu je manjkal zgolj svetovni rekord. Še en popoln slovenski dan pod Poncami. Prevc je zmagal z daljavama 238 in 241,5 m in je Kranjca (234,0/233,0) premagal za dobrih 14 točk. Tretji je bil Norvežan Johann Andre Forfang. Veselje ka 33 tisoč navijačev v Planici se je samo stopnjevalo in seveda vrhunec doseglo ob podelitvi globusov, ko je odmevalo: "Pero, Pero." MMCživo: Planica v sliki in besedi Konkurenco ogulil do golega Na poti do prestižnega kristala je Prevc zbral rekordnih 15 zmag, kar 22-krat pa je stal na odru za zmagovalce. Nov mejnik je seveda tudi 2.303 osvojenih točk v svetovnem pokalu. Prvi zasledovalec Severin Freund (lani je Prevcu globus speljal za eno točko) je zaostal 813 točk! Ni kaj, Prevc je konkurenco ogulil do golega. Prevc tokrat "zadel" že prvi skok Velemojster Prevc je ostal zbran do konca. Da na zadnji tekmi sezone tekmecem ne bo ničesar podaril, je pokazal že v prvi seriji (v letošnji Planici mu prvi skoki niso najbolje uspevali), ko si je s poletom 238 metrov priboril sedem točk prednosti pred Robertom Kranjcem (234 m), pred Noriakijem Kasaijem pa je bila zaloga že dobrih 17 točk. Planiško dogajanje 2016 Četrtek: Prevc 1., Kranjec 3. Petek: Kranjec 1., Prevc 2. Sobota: Slovenija 2. Forfangu uspela daljava dneva Če v prvi seriji ekstremnih daljav ni bilo, se je v finalu žirija nekoliko sprostila. Najprej je v dno, do 239 metrov, poletel Kenneth Gangnes (s 15. se je prebil na peto mesto), še precej dlje, do 245 metrov, pa je "potegnil" Forfang, ki je s četrtega mesto skočil na stopničke. Slovenska asa sta ostala zbrana, Kranjec je pristal pri 233 metrih, Prevc pa pri 241,5 metra. Pogled na semafor je bil izjemen: Slovenca (kot v petek) spet na prvih dveh mestih. Slavje se je začelo, Kranjec je z masko zlatega orla v areno pritekel s penino in škropil Prevca. Globus ni bilo težko dvigniti "Na takšno sezono nihče niti pomisliti ne upa, ker je skoraj neponovljiva. Psihično je bila tudi napornejša od prejšnjih, saj ob uspehih pride zraven veliko obveznosti. Globus sem z lahkoto dvignil, je lažji kot zlati orel. Zadovoljstvo je neizmerno, slišiš na tisoče grl in vidiš zastave, ki plapolajo," je za TV Slovenija povedal Prevc, ki je imel na odru vse tri največje lovorike sezone, poleg velikega globusa še malega za zmago v poletih (v tem točkovanju je bil Kranjec drugi) in zlatega orla za zmagoslavje na novoletni turneji. Svetovni rekord ostaja 251,5 metra Štiridnevni festival poletov in slovenskega rajanja v Planici, na katerem je gromak aplavz zasluženo dobila tudi Maja Vtič (podelili so namreč tudi globuse najboljšim skakalkam; Vtičeva je bila tretja), je tako končan. Gledalcev je bilo skupaj 110 tisoč. Dobili so vse, kar so želeli, nekaterim je le žal, da žirija ni bila pogumnejša pri izbiri zaletnega mesta. Svetovni rekord ostaja v lasti Andersa Fannemela oziroma Vikersunda (251,5 m). Končni vrstni red: daljave točke 1. P. PREVC SLO 238,0/241,5 435,0 2. R. KRANJEC SLO 234,0/233,0 420,4 3. J.-A. FORFANG NOR 226,0/245,0 405,4 4. N. KASAI JAP 227,0/231,5 404,2 5. K. GANGNES NOR 216,0/239,0 397,6 6. M. HAYBÖCK AVT 219,0/235,5 396,0 7. S. FREUND NEM 227,0/225,0 388,9 8. S. AMMANN ŠVI 224,5/238,5 387,9 9. A. FANNEMEL NOR 222,0/230,0 384,9 10. S. KRAFT AVT 217,0/222,0 381,3 11. R. FREITAG NEM 221,0/227,0 381,2 ... 13. J. TEPEŠ SLO 221,0/223,5 377,6 29. A. LANIŠEK SLO 208,5/198,5 315,5 Po prvi seriji: daljave točke 1. P. PREVC SLO 238,0 221,7 2. R. KRANJEC SLO 234,0 214,7 3. N. KASAI JAP 227,0 204,2 4. J.-A. FORFANG NOR 226,0 201,2 5. S. FREUND NEM 227,0 197,8 6. M. HAYBÖCK AVT 219,0 195,4 7. J. TEPEŠ SLO 221,0 195,3 8. S. AMMANN ŠVI 224,5 193,9 9. R. FREITAG NEM 221,0 193,8 10. A. FANNEMEL NOR 222,0 193,4 ... 25. A. LANIŠEK SLO 208,5 164,8 Skupni vrstni red (29/29): 1. P. PREVC SLO 2.303 točk 2. S. FREUND NEM 1.490 3. K. GANGNES NOR 1.348 4. M. HAYBÖCK AVT 1.301 5. J.-A. FORFANG NOR 1.240 6. S. KRAFT AVT 1.006 7. D.-A. TANDE NOR 985 8. N. KASAI JAP 909 9. R. FREITAG NEM 680 10. A. FANNEMEL NOR 670 13. R. KRANJEC SLO 603 14. D. PREVC SLO 486 21. J. TEPEŠ SLO 307 25. A. LANIŠEK SLO 232 46. J. HVALA SLO 46 57. B. PAVLOVČIČ SLO 20 64. A. SEMENIČ SLO 8 69. A. POGRAJC SLO 5 Skupni vrstni red poletov (6/6): 1. P. PREVC SLO 530 točk 2. R. KRANJEC SLO 400 3. J.-A. FORFANG NOR 348 4. K. GANGNES NOR 305 5. N. KASAI JAP 248 12. J. TEPEŠ SLO 130 33. J. HVALA SLO 18 37. A. LANIŠEK SLO 12 40. A. SEMENIČ SLO 6 Pokal narodov (35/35): 1. NORVEŠKA 7.202 2. SLOVENIJA 5.760 3. NEMČIJA 5.409 4. AVSTRIJA 4.652 5. JAPONSKA 3.088 Prevc: Taka sezona se bo težko še kdaj ponovila "Bil sem močan in konstanten" 20. marec 2016 ob 14:50 Planica - MMC RTV SLO Sezona, kot je v smučarskih skokih še ni bilo, je končana. Zaključila se je v slogu celotne zime - s še eno zmago Petra Prevca, zmagovalca svetovnega pokala in lastnika številnih rekordov. 23-letni šampion iz Dolenje vasi je poskrbel za najdominantnejšo sezono v zgodovini tega športa. Kot prvi doslej je osvojil vse lovorike, slavil na vseh vrhuncih sezone, obenem pa postavil še nekaj mejnikov. Dobil je več kot polovico letošnjih tekem, kar 15, kar je rekord po številu zmag v eni sezoni. Rekordna je tudi bera točk (2.303), kot tudi število uvrstitev na zmagovalni oder (22). Preberite tudi: Prevc na prestol skakalnih legend s 15. zmago sezone MMCživo: V sliki in besedi "Bil sem močan in konstanten" Po dveh drugih mestih v svetovnem pokalu je kot drugi Slovenec – Primožu Peterki je to uspelo dvakrat – osvojil veliki kristalni globus, še tretjič zapored je tudi lastnik malega kristalnega globusa za seštevek poletov, ob tem je po Robertu Kranjcu postal še svetovni prvak v poletih, kar mu je uspelo na Kulmu, dobil pa je tudi prestižno novoletno turnejo, s čimer so od slovenskih skakalcev doslej lahko pohvali le Peterka. Že prej je bila njegova vitrina polna lovorik in medalj s svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger, zdaj pa jo je še oplemenitil z zlatimi in kristalnimi nagradami. "Res je bilo letos lepo. Veliko se je zgodilo. Čez celo sezono sem bil močan in konstanten. Taka sezona se bo težko še kdaj zgodila," so bile prve besede Prevca na novinarski konferenci po koncu naporne in dolge, a zato izjemno uspešne sezone. Imenitno zimo je zaključil na popoln način – z zmago v Planici, kjer je v treh dneh dvakrat stopil na najvišjo stopničko, v petek zasedel drugo mesto za Kranjcem, v soboto pa bil z ekipo prav tako drugi: "Nedeljska tekma v Planici je bila prva v štirih dneh, ki mi je uspela tako, kot sem sposoben. Naredil sem dva dolga poleta in brez kakršnega koli kriljenja. Brez večjih težav sem ju opravil. Sem užival." Planica v slogu celotne sezone Prevc je z nepozabnimi dosežki poskrbel za skakalno evforijo v Sloveniji in praktično so trenutno skoki šport številka ena v državi. Izjemno zanimanje je bilo tudi za tekme v Planici, kjer so na treh posamičnih in eni ekipi preizkušnji lahko navijači spodbujali orle in se poklonili neverjetni Prevčevi sezoni. Na nedeljskem finalu jih je bilo kar 33.000, v štirih dneh pa skupaj 110.000: "Izplačalo se je počakati to Planico. Vse je bilo res izjemno. Tako kot se je vsa sezona odvila, se je tudi letošnja Planica. Bilo je izvrstno. Lani smo imeli dež na podelitvi. Simbolično. Letos je bilo sončno in res lepo." Slovenija na posamičnih preizkušnjah pod Poncami že šest tekem zapored ne pozna poraza. Od tega je štiri tekme dobil Prevc, ki mu je na odru za zmagovalce znova družbo delal Kranjec, ki je poletel na drugo mesto. Najizkušenejši v slovenski reprezentanci, ki je v petek premagal Prevca, je skozi vso sezono proslavljal Petrove uspehe. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko je v iztek pritekel z veliko orlovo glavo – idejo zanjo je dobil Robi sam –, nato pa skočil Petru v objem, dobitnika velikega kristalnega globusa kar podrl na tla in ga zalil s penino. Čustveni trenutki v izteku "Vso presenečenje v izteku je uredil Robi. On je tisti, ki se spomni take stvari. Bilo je lepo," je dejal nasmejani Prevc, ki je v družbi Kranjca in Anžeta Laniška v izteku skupaj z gledalci zapel "a capella" Zdravljico, nato pa na podelitvah še trikrat poslušal himno v čast svojih dosežkov: "Vse skupaj je bilo zelo čustveno. Še preden sem prišel do izteka je bilo veliko teh občutkov in trenutkov. Najprej me je Robi podrl in me pošprical s penino, potem smo skupaj brez glasbene podlage zapeli himno. Ne vem, koliko športnikov je bilo deležnih takih trenutkov." Zdaj čaka Petra zaslužen dopust, nato pa se bodo misli usmerile k naslednji sezoni, ko se bodo začele naporne priprave: "Zavedam se, da bo velik pritisk. Če je potreboval en človek toliko časa, da je postavil te rekorde, se z razlogom ne zgodijo vsako leto in ne moreš pričakovati, da bo vsako leto tako. Zdaj mi jih je uspelo postaviti. Biti vsako sezono rezultatsko tako spredaj, je pa zelo težko. Če bom drugo leto skakal tako kot letos, bom v ospredju. Ostajajo pa izziv. Ves čas je pa treba napredovati. Šport se razvija, skoki se razvijajo, vsako leto so tekme z nižjih zaletišč, kar pomeni, da se tehnika razvija." Tilen Jamnik Pa povejmo po pravici: prelepa pravljica Petra Prevca Ptice pod prepolnimi Poncami. takanashi_sara_peter_prevc20marec2016_Planica_zmagovalca.jpg daryankoff Vsi rekordi Petra Prevca (prevedeno iz poljskega foruma) 1. št. zmag v sezoni 15 2. št. stopničk v sezoni 22 3. št. točk v sezoni 2303 4. povprečje točk na tekmo 79,4 5. največ točk na novoletni turneji 1139,4 6. najvišja razlika do drugo uvrščenega v sv. pokalu 813 7. kot prvi osvojil vse lovorike v isti sezoni; veliki, mali globus, novoletna turneja, sv. prvak v poletih 8. kot prvi osvojil trikrat zapored mali globus za polete 9. ima največ poletov preko 230 in 240m 10. rekord skakalnice na Kulmu in v Engelbergu 11. najvišji % uvrstitev na stopničke v sezoni 75,9 12. kot drugi v zgodovini poleg Malysza prebil mejo 50% zmag v sezoni 51,7 Težko ponovljiva. Zato treba uživat tukaj in zdaj. Ta Planica in sezona se je odvila bolje, kot bi si lahko predstavljali. S takim šampionom, človekom, pa je vse mogoče ... Mislim, da je pri nekaterih kar malo zavisti, kakšno bombastično vzdušje imamo ob skokih v Sloveniji. Bučno, zastave, petje, uspehi. Anja Kopač Mrak diskriminira očete in njihove otroke 20. 3. 2016, 10:31 17 Facebook Twitter Vir: STA “Ministrstvo, ki se v imenu ponaša tudi s skrbjo za enake možnosti, vztraja pri diskriminaciji več kot 60.000 očetov, ki jim ministrstvo kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev odreka pravico do petih dni plačanega očetovskega dopusta,” trdijo v Družinski pobudi. Zato pozivajo ministrico Anjo Kopač Mrak, naj to diskriminacijo odpravi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti diskriminira in dela krivico očetom ter njihovim otrokom. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) namreč očetom kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev odreka pravico do petih dni plačanega očetovskega dopusta, trdijo v Družinski pobudi. Morda vas zanima tudi: O (Udbovskem) predlogu zakona pred diskriminacijo. Oprostite, pred demokracijo! Nova določila, ki so začela veljati s prvim januarjem letošnjega leta, določajo, da lahko očetje otrok, ki še niso zaključili prvega razreda in še niso izkoristili več kot 50 dni neplačanega dela očetovskega dopusta, koristijo 5 dni plačanega očetovskega dopusta. Do petih dni dopusta upravičeni le očetje otrok, mlajših od treh let Vlada je Centrom za socialno delo izdala razlago in navodila za branje, v katerih je pisalo, da so do omenjenega dopusta upravičeni le očetje otrok, mlajših od treh let, kar pa je po mnenju Družinske pobude diskriminatorno, saj očetje starejših otrok prav tako izpolnjujejo vse zakonske pogoje. Zaradi tega so ministrico pozvali, da očitno diskriminacijo odpravi. Ministrstvo sicer vztraja pri svoji razlagi, kljub temu da po mnenju Družinske pobude za to nima zakonske podlage. Še huje – centri za socialno delo so na podlagi navodil za branje zakona že začeli izdajati zavrnilne odločbe očetom, ki so v skladu z zakonom prosili za izrabo odmerjenega dopusta. Centri v svojih odločbah naj ne bi navajali zakonske podlage za zavrnitev. Kamen spotike Po prejšnjem zakonu, ki je prenehal veljati s prvim januarjem, je lahko oče koristil očetovski dopust brez očetovskega nadomestila, in sicer v trajanju 75 dni v obliki polne odsotnosti z dela do otrokovega tretjega leta. To pravico je lahko uveljavil kadarkoli do tretjega leta otrokove starosti. Ministrstvo naj bi določila izvajala v skladu s starim zakonom, kljub temu da novi zakon ne določa, do kdaj se lahko plačani očetovski dopust koristi ali da bi se morali v katerem koli segmentu ravnati po starem zakonu. Na Družinski pobudi zaradi tega od ministrstva pričakujejo, da diskriminacijo očetov odpravi in da odpravi že izdane zavrnilne odločbe, ki so jih prejeli očetje, ki so v skladu z zakonom zaprosili za koristenje očetovskega dopusta. Ž. K. Če bi bil zgolj glasovalni stroj – kot večina poslancev v parlamentu -, bi imel mir. Tako pa … 20. 3. 2016, 9:49 54 Facebook Twitter “Mnogi mi sploh ne verjamejo, da je to lahko sploh razlog. V policijskih preiskavah do sedaj ni bilo primera, da bi nekdo prišel v stanovanje zaradi ene slike, kjer niti ne piše starost tega dekleta,” je o politično motiviranih policijskih akcijah, ki jih je občutil na lastni koži, dejal nekdanji poslanec Demosa in Krščanskih socialistov Andrej Magajna. Posledice še danes občuti na svoji koži: obtožen je bil pedofilije, policisti pa so domnevne dokaze izgubili. Postopek še vedno ni končan. Nikomur se ni zgodilo nič. Morda vas zanima tudi: [VIDEO] Protest levičarjev pred vlado: Res žalostno, radi bi bili strpni, pa zmerjajo drug drugega. Gospod Magajna, kako se počuti človek, ko ga policija in mediji obtožujejo pedofilije? Nič dobro. Ta oznaka za zapornike v zaporih pomeni eno najhujših oznak, ki jih zaporniki tudi sami kaznujejo. Vsi smo bili osupli, saj se doma poznamo in vsi smo vedeli, kaj imamo na računalnikih, zato nas je to šokiralo. Pravzaprav mene niso obtožili pedofilije, temveč posedovanja fotografije mladoletnega dekleta zgoraj brez. Mediji so to s pridom izkoriščali, saj so kasneje zadevo obrnili in to kljub temu, da niso našli nobene fotografije. Po naravi sem dovolj odporen človek in sem navajen prenašati takšne zadeve. V politiki je pač potrebno biti vajen tudi takšnih zadev. Še vedno sem živ in nisem uničen. Kaj pa človek čuti v sebi, je pa druga stvar. Tedaj je bilo to povezano z vašim nasprotovanjem novemu zakonu o RTV. Zakaj poslušamo vsak dan parole o neodvisnosti tega ali onega organa, če je jasno, da ima klika nekdanjega režima dobesedno nadzor nad vsemi družbenimi podsistemi? Jeseni 2010 je prišel predlog zakona o novi ureditvi RTV. Zakonu sem nasprotoval iz čisto vsebinskih razlogov, saj se je v zakon vnašalo javno zasebno partnerstvo. Temu sva odločno nasprotovala skupaj s strankarsko kolegico Julijano Bizjak Mlakar, saj bi bila to kasneje osnova za preoblikovanje vseh javnih zavodov. S to politiko se nisem strinjal, saj je bil cilj te ureditve menjavanje urednikov in novinarjev. Ko spremeniš zakon sestave programskega sveta, pride avtomatsko do menjavanja celotnega vodstva. Osebno nisem toliko pomemben, da bi šli zaradi mene v tako veliko akcijo, bolj je to, da si oblast podredi nek medij. Medij pa podrediš s podreditvijo programskega sveta. Kot je dejal kolega Vili Kovačič: “Kdor ima medije, ima oblast, kdor ima televizijo, ima pa nadoblast.” Ravno te elite širijo informacije, da televizija ni dovolj, kar pa ne drži, saj ima na politični profil največji vpliv ravno televizija. Magajna: Takrat smo zamerili tudi Milanu Kučanu, ki se je priključil pogromu nad Kocbekom, ob njegovi smrti pa se je prikazal na njegovem grobu, kjer ga je hvalil. 1 Po policijskem lovu na ministra Koprivnikarja je na plano zopet prišla vaša zgodba. V primeru Koprivnikar so hitro sledile sankcije, v vašem primeru pa prav nič. Zakaj tako? To je zanimivo. Ravno zaradi tega sem se ponovno obrnil na policijo in jim dejal, da imajo dvojna merila. Generalni direktor policije je takoj planil po tej zadevi, saj je od mene dobil že dva predloga za interno policijsko preiskavo. Tukaj je namreč ogromno spornih stvari. Še najbolj obvestilo o tisti sliki, kjer je neznano dekle oblečeno v hlače, in ki razkazuje golo oprsje. Mnogi mi sploh ne verjamejo, da je to lahko sploh razlog. V policijskih preiskavah do sedaj ni bilo primera, da bi nekdo prišel v stanovanje zaradi ene slike, kjer niti ne piše starost tega dekleta. Zaradi tega sem se obrnil na direktorat za nadzor policije in na generalnega direktorja, vendar nikjer ne odreagirajo. Kot vem, naj ta kriminalist, ki je izgubil računalnike in forenzične kopije, ne bi dobil nobene resne sankcije, razen opomina. Kot vem, ne dela več na temu oddelku. Po drugi strani pa imamo predlog za sedem razrešitev v zadevi Koprivnikar, kar sedem ljudi lahko izgubi službo, ker so opravili alkotest, ki ga niso priredili. V mojem primeru je kriminalist, po ugotavljanju, celo priredil obvestilo iz Luksemburga, saj je v originalnem obvestilu pisalo, da je nekdo obiskal sporno spletno stran in poskušal nekaj prenesti, vendar prenos ni bil izveden. V mojem primeru so kriminalisti torej prišli v hišo iskat nekaj, česar ni bilo. Očitno so potem iskali nekaj drugega. Ta izgovor, da so prišli v hišo, je zelo sporen in nadzorne inštitucije na policiji bi morale zaradi tega odreagirati. Afera Koprivnikar je super afera, o kateri vsi govorijo, o sumu zlorabe vstopa v mojo hišo pa noben ne odgovarja. Menim, da obstaja utemeljen sum, da policija, preiskovalni organi, preiskovalni sodniki in tožilci izrabljajo te zadeve. Namenoma uporabljam besedo, da obstaja sum, saj sem lahko danes ali jutri obtožen žalitve policije. Marjan Fank mi je včeraj odpisal, da kategorično zavrača, da obstajajo politična ozadja. On zadeve natančno ne pozna, saj ga takrat še ni bilo na tem mestu, vendar on trdi, da ni bilo ozadij. Ne rečem, da policisti ne delajo napak, saj so tudi oni ljudje. Sporno se mi zdi le to, da se ne želijo zavedati motiviranih preiskav. Vendar jaz trdim, da sum obstaja ter ga podkrepim tudi s papirji in argumenti. Menda vas še vedno preganjajo. Kje trenutno se nahaja vaš primer? Ni zaključen, narok za glavno obravnavo je bil za tiste stvari, ki so jih kasneje našli, 16. januarja. Šlo naj bi za nek strip, ki naj bi kazal na incest. To je ključna zadeva, ki jo izpostavlja tožilec, vendar ta ni povedal, čigava je ta slika, saj je bilo doma prijavljenih sedem oseb, vsi smo imeli dostop do istega IP- ja. Vse, kar so doma našli, so naprtili meni, čeprav sem ga pozval, da naredimo sestanek z družinskimi člani. Kdaj bo naslednja glavna obravnava, še ne vem, gre še za eno metodo psihičnega izčrpavanja. Še enkrat poudarjam, da sem Kraševec in bom tudi to preživel. Nekoč ste dejali, da vas je vaš prijatelj Milan Balažic, ki je bil v takratni vladi uradni govorec na ministrstvu za zunanje zadeve, opozoril, da se proti vam pripravlja nekaj hudega? Sliši se kot afera Watergate? Že večkrat sem dobil prijateljska opozorila od poslanske kolegice, da gre za izjemno pomembno zadevo. Odgovoril sem ji, naj izboljšajo zakon, da ne bo kot nek hibrid, pa bom zanj glasoval. V ozadju so bili še drugi motivi, vendar sem jim naravnost dejal, da se ne grem njihovih političnih igric. Takrat sem dobil prve grožnje, da bom moral nekaj storiti v tej smeri, sicer bodo posledice. Da je šlo za resne zadeve, pove že dejstvo, da je Milan Balažic prišel k meni domov. “Andrej, v življenju moramo tudi kdaj popustiti, ne bodi trmast, posledice bodo zelo resne. Gre za tvojo kožo,” mi je dejal. Povedal mi je celo nekaj več, vendar tega ne smem javno izpostaviti, sicer bom imel že jutri tožbo. V tem trenutku od policije pričakujem notranjo preiskavo, zadeva pa je zrela tudi za resno parlamentarno preiskavo. Še eno opozorilo sem dobil od nekdanjega kriminalista, da bodo prišli k meni na dom. Takrat se nisem ničesar bal. “Naj pridejo,” sem mu dejal. Ko je ob šesti uri zjutraj pozvonilo, sem takoj vedel, da gre za kriminaliste. Vam bo omrežje sploh odpustilo, da ste mislili drugače, ali pa vas lahko pripelje vse skupaj do zapora? Veliko ljudi mi reče, zakaj nisem bil zgolj glasovalni stroj, kot je večina poslancev v parlamentu, in bi imel mir. V parlamentu bi morali biti ljudje, ki odločajo po svoji vesti, ne da so zgolj izvršilni organ vlade. Omrežja bodo šla do konca. Jaz sem se prekršil, saj se nisem ravnal po njihovih navodilih. Z mano bodo poskušali obračunati, tako da si ne delam iluzij. Tudi moj oče in kolega Balažic sta me vprašala, če ne vem, česa vsega so zmožni. Oče, ki me je opozarjal, je imel hude izkušnje s komunisti po vojni, vendar sem mu dejal, da ne sme preslikavati zgodovine, saj gre že za tretjo generacijo potomcev komunistov. Takrat mi je dejal, da gre za druge ljudi, vendar so metode še vedno iste. Laž, prevara, podtikanja in lažni procesi so stalne metode komunistov in njihovih naslednikov. Proti lastnim ljudem so naredili največ lažnih in zrežiranih procesov. Angela Vode in Dachauski procesi so samo eni izmed njih. Šele takrat sem to ozavestil, saj res nisem pričakoval, da so zmožni takega konstrukta. Realno gledano se je to zgodilo Janezu Janši, zakaj se ne bi vam? V zadevi Patria je bil sodni postopek za moje pojme kriminalen, saj je slonel na slabih dokazih, tako kot v zadevi Novič, ki naj bi bil domnevni morilec direktorja kemijskega inštituta. Gospod Novič je že leto dni v zaporu na osnovi dokazov, ki so zelo sporni. Tako kot v zadevi Patria. Sodi se tako kot v prejšnjem režimu, ko dokazi niso nič veljali, temveč zgolj neke ocene. Tu je zelo dobro, da je nastopilo ustavno sodišče, ki je reklo dovolj sojenju v sklopu indicev. Reklo je, da potrebujemo konkretne in trdne dokaze, ne glede na to, kaj si o nekom mislimo in ali je nekdo iz kroga Janeza Janše. V primeru Hude jame pa je bilo ravno obratno, ko je Zdenka Cerar proti Mitji Ribičiču dejala, da za sprožitev postopka nimajo dovolj dokazov. Tukaj ne za vsakega človeka posebej ne moremo spreminjati pravnega koncepta. Tukaj bo potreben nek premik, ki se še ni zgodil v glavah sodnikov. Kakor koli – tedaj ste bili del vladajoče klike SD-ja. Kako se lahko nekdo upre omrežjem iz ozadja?Moram reči, da sem vedno glasoval avtonomno in nisem deloval po navodilih, kljub temu da mi očitajo, da sem bil z njimi. Čeprav moram povedati, da nikoli nisem bil član stranke SD ali komunistične partije niti ni bil to noben naš družinski član. Z veseljem pa sem se priključil Borutu Pahorju, ki je takrat vodil stranko in je obljubljal neko prenovo. Skupaj z Demokrati Slovenije in Stranko ekoloških gibanj smo se priključili prenoviteljski drži gospoda Pahorja, ki je imel interes, da ne gre samo za zadrto stranko ateistov in smo v njihovih vrstah lahko tudi kristjani. To sem jim dal vedeti tudi jaz. Tukaj moram biti pošten, da vodja poslanske skupine Bojan Kontič ni izvajal nobenega diktata nad mano. Do RTV zakona lahko rečem, da sem dejal avtonomno. Šele v tem primeru se lahko vidi, kako pomembni so mediji za vladajočo politiko. Ko si dominantna opcija podredi vse podsisteme, lahko govorimo o totalitarizmu znotraj demokracije, kar je še huje kot v samem totalitarizmu, kjer smo točno vedeli, kdo je na oblasti. Magajna: Takrat smo zamerili tudi Milanu Kučanu, ki se je priključil pogromu nad Kocbekom, ob njegovi smrti pa se je prikazal na njegovem grobu, kjer ga je hvalil. 3 Delno se je tedaj omrežjem uprl tudi Pahor, ko je izpostavil strice iz ozadja. Njegova vladavina se je nato hitro končala, enako tudi vladavina Alenke Bratušek. Še več, Janez Janša trdi, da bo prej padla katerakoli vlada, kot da bi bil prodan Telekom ali NLB. Zakaj se potem pretvarjamo, da imamo v Sloveniji demokratični sistem? Tako delajo pred javnostjo. Poljski filozof je dejal: “Laž je nesmrtna duša komunizma in z lažjo je najlažje vladati.” To sem izkusil tudi na lastni koži. Ljudje preprosto ne verjamejo, da so možni takšni konstrukti. Pri meni so rabili leto in štiri mesece, da so prišli do mene. Že zdrava pamet nam tukaj pove, da nekaj ne deluje, kot bi moralo. Žal nadzorne inštitucije ne delujejo. Mi imamo direktorat za policijo in varnostne zadeve, ki ga je vodil Miroslav Žaberl, ki je sedaj dekan fakultete za varnostne vede. Ko sem mu svoj primer natančno opisal, mi je odgovoril, naj te zadeve rešujem na sodišču. V vrhu sodstva so ljudje, ki jim za človekove pravice očitno ni mar. Kje vi vidite rešitev problemov, nakopičenih v sodstvu? Priznam, da v prvi Demosovi vladi nisem bil vnet zagovornik lustracije in da bi rezali vse po vrsti. Nismo vedeli, kaj bo, in bili smo prepričani, da nam bo uspelo. Dokler sam na lastni koži ne občutiš, ne verjameš, da je to mogoče. Ljudje na visokih položajih, ki so kršili človekove pravice, sploh tisti v sodstvu, v novem sistemu, ki gradi na novih vrednotah in novem pravnem modelu, ne morejo zasedati visokih funkcij. Lustracija v sistemu, ki poudarja pomen človekovih pravic, je nekaj povsem normalnega in bi jo morali izvesti. Tukaj je sporna tudi vloga Mira Cerarja, ki je bil v sodnem svetu in je imel pomembno vlogo pri izvolitvi sodnikov. Je vaša stranka krščanskih socialistov še politično aktivna? Se odzivate na aktualne politične dogodke? Lani smo spremenili oziroma dopolnili ime. Sedaj smo Krščanski socialisti – Krekovi socialisti. Ko smo brskali po zgodovini, nas je impresioniral Janez Evangelist Krek, ki je pred več kot sto leti napisal kritiko zdajšnjega kapitalističnega sistema, ki je baziral na obrestih in posojanju denarja, kjer se ne ustvarja nobena dodana vrednost. Drugi razlog za spremembo imena je povezovanje s Kocbekom. On ga je precej lomil, saj je bil bolj pesnik kot politik. Dal se je pretentati, ko je podpisal Dolomitsko izjavo, ko je partija prevzela monopol nad Osvobodilno fronto. Druga Kocbekova prevara pa je, da se niso odrekli monopolu po vojni, saj je bil Kocbek pristaš utopične nestrankarske demokracije. Ni si predstavljal, da bo partija postala kadrovski hegemon, kjer bo ta postavljala kandidate, ljudje pa bodo potrjevali samo partijske kandidate. Kocbek je imel slabo vest tudi zaradi povojnih pobojev. V intervjuju v Tržaškem zalivu si je opral vest, kjer je povedal, da obžaluje grozljive poboje nad neoboroženimi ljudmi. Takrat smo zamerili tudi Milanu Kučanu, ki se je priključil pogromu nad Kocbekom, ob njegovi smrti pa se je prikazal na njegovem grobu in ga hvalil. S spremembo imena želimo poudariti, da se navezujemo na Krekovo izročilo in enciklike papeža Leona XIII. Poleg tega smo antifašisti in antikomunisti. Boste nastopili na naslednjih volitvah? Na obletnici Demosa sem imel govor, da Slovenija potrebuje novi Demos, saj bolj kot zamenjavo določenih ljudi na ključnih pozicijah potrebujemo sistemske spremembe. Če bi se ustanovila neka velika koalicija in če bi v novem Demosu našli skupne točke v spremembi volilnega sistema, referendumske zakonodaje, reformi pravosodja in medijev, bi se tej koaliciji – novemu Demosu radi priključili. M. P. Dokler sodniji vladajo srbi ne more bit nič objektivno Kot nekoč Kocbek je šel Magajno v predvolilno koalicijo s krvavo rdečo SD. In Lojze Peterle mu je stal ob strani, Ljudmila Novak je pa vse to s srcem in dušo podpirala. Kučan je daleč naokrog, ne samo v Sloveniji, najbolj zahrbtno in hudobno bitje. kr poglej ga Kućana, kam se sedaj obrača........med anarhiste, sicer pa tja tudi sodi glede na svojo preteklost........ komunistične duše so največji sovražniki človeštva in lastnega naroda......vsi mediji so še danes polni II. sv. vojne, pa vendar po številu žrtev in trajanju terorja, komunističnim režimom in osebkom ne seže niti do gležnjev....... To je slovenske matere sin, ki bo morda kmalu kraljeval v Beli hiši 20. 3. 2016, 5:00 14 Facebook Twitter Foto: Twitter O sinu Donalda in Melanie Trump, ki je prav danes dopolnil deset let, ni veliko znanega. Starša ga nerada izpostavljata javnosti, kar je v dneh, ko Trump dominira v republikanski tekmi za predsedniškega kandidata, vedno težje. Mladi Barron je močno podoben svojemu očetu. Napovedujejo, da ima mladi Trump pred seboj še zelo svetlo prihodnost. Opazka, ki se največkrat pojavi na naslovnicah svetovnih medijev, je, da je Barron močno podoben svojemu očetu Donaldu Trumpu. Čeprav ima Donald še štiri otroke, pa je Barron edini, ki ga ima z Melanio. Preberite tudi: -Veliki intervju Melanije Knavs: ‘Včasih me Trump posluša, včasih pa ne’ Barron je, kot ga opisuje njegova mama, zelo odločen in pameten. ”Točno ve, kaj hoče, je zelo poseben fant,” je o njem povedala Melania. Barron naj bi tekoče govoril kar tri jezike, angleško, francosko in po materini zaslugi tudi slovensko. Foto: Twitter Foto: Twitter Športnik in umetnik Starša ga opisujeta kot naravnega športnika, ki rad igra predvsem baseball in golf. V prostem času 10-letnik ustvarja makete letal in helikopterjev. ”Nanje potem ne nalepi nalepk, ki so priložene, saj ima rad, da so čisto beli,” je v enem od pogovorov za medije dejala Melania. Pojasnila je, da se ga trudi vzgajati čim bolj običajno, čeprav so doma izjemno bogati, poroča Star Pulse. ”Imamo čistilko, kuharja in ostale pomočnike, a varuške nimamo,” je dejala morebitna bodoča prva dama, ki sicer – da ima za Barrona več časa – ne hodi v službo. ”Kar se tiče otroka, se pomoči poslužujeva minimalno. Če imaš preveč pomočnikov, se lahko hitro zgodi, da svojih otrok ne spoznaš popolnoma,” je Melania dejala v enem od pogovorov za People magazine. Foto: Twitter Foto: Twitter Melania več časa preživi z Barronom kot z Donaldom Tudi med naporno kampanjo, ko je Donald večino časa na poti, pa želita zakonca Trump svojemu sinu posvečati enako pozornosti kot poprej. Melania naj bi več časa preživela s sinom Barronom kot z možem Donaldom. Dejala je, da sta si z Barronom zelo blizu in ji predstavlja največjo prioriteto v življenju. ”Potrebuje starše, zato sem v teh časih z njim večinoma jaz,” je še dodala skrbna mati. Pravi mali Donald Izjemna podobnost z očetom naj ne bi bila vezana samo na videz. Kot pojasnjujeta starša, deček izjemno rad nosi obleke in kravate. Z očetom skupaj igrata golf, imata odličen odnos in gresta pogosto skupaj na večerjo. Tudi če ga pot ne bo zanesla v politiko, ima Barron pred seboj svetlo prihodnost. Podedoval bo izjemne vsote denarja, ki mu bodo omogočale, da si izbere svojo profesionalno pot in v njej tudi uspe. M. G. Združenje ameriških pediatrov strogo proti spremembi spola (otrok) 20. 3. 2016, 15:12 5 Facebook Twitter Foto:epa Združenje ameriških pediatrov je izdalo poročilo, v katerem poziva zakonodajalce in učitelje, da naj zavržejo vse politične agende, ki otroke učijo, da je življenje kirurškega in kemičnega oponašanja drugega spola, nekaj normalnega. Poročilo trdi tudi, da je spodbujanje “nestrinjanja z lastnim spolom” enako zlorabi otrok. Pediatri, ki so se podpisali pod poročilo trdijo, da bo spodbujanje “nestrinjanja z lastnim spolom” vodilo otroke v t.i. spolne klinike, kjer bodo prejeli substance, ki bodo blokirale razvoj pubertete. Kasneje bodo ti isti ljudje, ko bodo starejši, morali prejemati hormonsko terapijo, zato, da se bo njihovo telo lahko do konca razvilo. Pri tem je najverjetneje, da bodo prejemali hormonske terapije, ki bi bile namenjene spremembi biološkega spola. Preberite še: Anja Kopač Mrak diskriminira očete in njihove otroke Škodljivi stranski učinki Združenje v poročilu navaja še številne škodljive stranske učinke, ki jih doživijo prejemniki, sicer karcinogenih hormonskih terapij. Za tiste, ki so prestali hormonsko terapijo in kirurško spremembo spola je za 20 odstotkov bolj verjetno, da bodo zagrešili samomor, kar naj bi veljalo tudi na Švedskem, kjer je LGBTQ kultura najbolj sprejeta, navaja poročilo. Isti pediatri tudi trdijo, da je spol biološko determiniran, ter da se nihče ne rodi z zavedanjem svojega biološkega spola, tekom odraščanja pa pridobi tudi zavedanje svojega družbenega spola, ki pa je psihološki in sociološki koncept. Vir: Istock 98 odstotkov zmedenih fantov po konačni puberteti sprejme svoj biološki spol. Vir: Istock Poročilo zaključi, da je v primeru, da se biološki in družbeni spol pri eni osebi ne skladata, to produkt zmedenega razmišljanja, ki ga prav gotovo ne bi smeli spodbujati. Svojo trditev podkrepijo z ugotovitvijo iz neke druge raziskave, v kateri “98 odstotkov spolno zmedenih fantov in 88 odstotkov spolno zmedenih deklet sčasoma, ko mine puberteta, sprejme svoj biološki spol”. Ž.K. Video: 10 trenutkov v dih jemajoči sezoni Petra Prevca Kolumna Slavka Jeriča (132) 21. marec 2016 ob 10:35 Ljubljana - MMC RTV SLO Superlativi, čestitke, evforija. Peter Prevc je s svojimi mejniki premaknil Slovenijo, sam pa ostaja na svoji poti. Pred tremi leti sem na istem mestu zapisal nekaj številk in besed po magični sezoni Tine Maze, ko je osvojila 2.414 točk. Od takrat so resda sicer minile šele tri sezone, a nobeni smučarki se mejniku ni uspelo približati na manj kot 861 točk! Že takrat smo vedeli, da je bila sezona 2012/2013 nekaj posebnega in z vsako novo sezono se ta status le še utrjuje. Nihče ne ve, kaj prinaša prihodnost, a Prevčeve 2.303 točke najbrž spadajo v isto kategorijo. Junak te zime je ves čas govoril in poudarjal pot in napredek. Ta se običajno najbolj kaže v številkah in dosežkih, to je ne nazadnje tudi najlažje primerjati. Vsi si vendarle želijo biti številka 1. Letošnje dosežke bo res težko preseči. A napredek se na srečo ne odraža zgolj v številkah, ampak tudi v poti iskanja in piljenja. Ta pot v večno spreminjajočem športu pa nikoli ni lahka in preprosta. Sam vrh je vedno rezerviran le za enega. In ta pot (in ne številska) je Petru lahko vedno v izziv. V spodnjem časovnem pregledu pa še zadnji postanek po 10 Prevčevih poteh sezone 2015/2016. 1. Rekordna knjiga rekordov Saj vem, večino rekordov že dobro poznate, a ni prav nič narobe, če jih še enkrat preštejemo. In si jih ogledamo ob vsakem naslednjem koncu sezone svetovnega pokala v tem atraktivnem športu. Statistika Prejšnji rekord Peter Prevc Točke 2.083 2.303 Odstotek točk 77,1 79,4 Največja prednost 636 813 Vse zmage 13 15 Zmage v poletih 4 4 Stopničke 20 22 Med najboljših 5 25 26 Preleteni metri 8.489,5 8.633,5 Dobljene serije 17 32 2. Nižni Tagil kraj za zmago in rumeno majico, od katere se ni več ločil Sezona se je začela zelo dobro, a nihče si niti mislil ni, da bo šla po taki poti. Na prvih štirih tekmah še ni zmagal, kar je bil nasploh njegov najdaljši niz brez zmage v sezoni. Na najvišjo stopničko je prvič skočil v Nižnem Tagilu. Takrat je z zmago tudi oblekel rumeno majico, ki je do konca sezone ni več spustil iz rok. V Rusiji se je začel tudi neverjetni niz, saj je na desetih zaporednih tekmah vselej vodil po prvi seriji! 3. (Prva) dvojna zmaga bratov Prevc Sezono si bomo zapomnili tudi po odmevnem krstu najmlajšega brata Prevc - Domna, ki je kar dvakrat osvojil drugo mesto. Na oder za zmagovalce se je prvič prebil v Engelbergu, kjer sta se Peter in Domen podpisala pod sploh prvo dvojno bratsko zmago v zgodovini svetovnega pokala v smučarskih skokih. Na tem mestu velja omeniti še trojno slovensko zmago v Saporu, kjer je bratoma Prevc na odru družbo delal še Robert Kranjec. 4. Prva serija v Innsbrucku Prevc je že lani na novoletno turnejo prišel z velikimi apetiti, a so se mu upi sfižili na tretji postaji v Innsbrucku. Letos je na tej postaji izpustil kvalifikacije, na treningu pred tekmo pa dosegel zgolj 32. daljavo. Olimpijska skakalnica je bila kot lakmusov papir, Prevc je test izdelal z odliko, saj je nato dobil obe seriji in popolnoma prevzel nadzor v boju na zmago v novoletni turneji. 5. Zlati orel pristal na Prevčevih ramenih Tri dni pozneje so se mu sanje izpolnile, saj je prvič v članski karieri tudi dobil eno od najpomembnejših tekem. Prej je imel precej srebrnih in bronastih odličij, nikoli pa ni dobil ene od najpomembnejših tekem. Ko je v Bischofshofnu dobil še sedmo od osmih serij na novoletni turneji je v sanjsko sezono postavil prvi zlati kamenček - zlatega orla! 6. Prvič si je nadel zlato snežinko Smučarski poleti so brez dvoma najatraktivnejša disciplina smučarskih skokov. Karavana se je po novoletni turneji odpravila na Kulm, kjer je Peter Prevc dosegel še drugi mejnik - prvič je postal svetovni prvak. To mu je uspelo res na šampionski način, saj je na poti do zlata dosegel kar dva rekorda prenovoljene letalnice. 7. V Vikersundu slavil kljub padcu Naslednji vrhunec je prišel na največji napravi na svetu - v Vikersundu, kjer je dobil dve tekmi. Na drugi je celo padel, a vseeno pristal na samem vrhu. Ta podvig - zmaga z padcem - je na letalnici uspela le še Andreasu Goldbergerju in Martinu Schmitu. 8. Vsega je bilo konec v Almatyju Glavni trener Goran Janus je že sredi sezone napovedal, da želi vse teoretične dvome o razrešitvi vprašanja o velikem kristalnem globusu razrešiti v Almatyju - šest tekem pred koncem sezone. Njegovemu varovancu je to uspelo na šampionski način, saj je na tem prizorišču dobil vse štiri serije v konkurenci. 9. Dvignil Roberta Kranjca Osebnost zmagovalca se najbolje pokaže, ko ne osvoji prvega mesta. Zgodilo se je v praznični Planici, ko je petkovo tekmo dobil Robert Kranjec, najboljši Slovenec pa ga je dvignil v zrak. Pravi ekipni duh. 10. Na zadnji tekmi planiškega spektakla postavil le še piko na i Na 29. tekmi je še 15. skočil na sam vrh, v celotni sezoni je dobil še zadnji dve seriji - skupno kar 32, kar je dih jemajoča številka. Slavko Jerič, MMC Eksplozije na bruseljskem letališču in postaji podzemne železnice Sumijo, da gre za teroristični napad 22. marec 2016 ob 08:30, zadnji poseg: 22. marec 2016 ob 09:53 Bruselj - MMC RTV SLO Na letališču Zaventem v Bruslju sta odjeknili dve eksploziji. Tuji mediji poročajo o najmanj 17 žrtvah in več kot 30 ranjenih. Eksplozija je odjeknila tudi na postaji Maalbeek podzemne železnice v Bruslju. Belgijska televizija VRT poroča, da je na letališču šlo za samomorilski napad, kar pa še ni potrjeno. Belgijske oblasti so že zvišale stopnjo teroristične ogroženosti na najvišjo za celotno državo. Doslej potrdile eno žrtev, čeprav jih je po neuradnih podatkih najmanj 17. Eksploziji sta odjeknili nekaj pred 8.00. Reuters, ki se sklicuje na belgijsko tiskovno agencijo Belga, poroča, da je na letališču pred eksplozijama odjeknilo več strelov, slišati pa je bilo vpitje v arabščini. Nekateri mediji poročajo, da se je ena eksplozija zgodila v bližini okenca letalske družbe American Airlines, druga pa v bližini okenca Brussels Airlines. Preiskovalci so na letališču našli še več razstreliva, ki ni eksplodiralo. Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Bruslju do sedaj nista prejeli informacij, ki bi kazale na to, da je bil v eksploziji poškodovan ali pogrešan slovenski državljan. Veleposlaništvo v Bruslju je vzpostavilo povezavo do belgijskih oblasti, ki preiskujejo dogodek, ministrstvo pa bo o morebitnih novih ugotovitvah in informacijah sproti poročalo. Zaprta je tudi bruseljska podzemna železnica. Fotografije prikazujejo dim pred vhodom na postajo podzemne železnice Maalbeek, kjer naj bi bili tudi številni ranjeni. Postaja je v evropski četrti. Potnike so iz podzemne železnice evakuirali pri postaji Schuman. Letališča, kjer je velika gmotna škoda, so evakuirali, med ljudmi pa je bila velika panika. Letališče je zaprto in trenutno ne sme pristati nobeno letalo. Prekinjen je tudi ves javni promet do letališča. Dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Erika Štular je za MMC povedala, da je dostop do letališča tako rekoč onemogočen, povsod tulijo sirene. Belgijski mediji so priredili program in v živo poročajo o dogajanju. Posnetki z letališča so skrb vzbujajoči. Eksploziji sta na bruseljskem letališču odjeknili štiri dni po aretaciji Salaha Abdeslama, ki so ga v belgijski prestolnici prijeli v petek. Abdeslam je glavni osumljenec novembrskih terorističnih napadov v Parizu. [Video] Kaos v Bruslju: Najmanj 14 mrtvih na letališču, eksplozija tudi v bližini sedeža Evropske komisije 22. 3. 2016, 8:33 136 Facebook Twitter Foto: Twitter Bruseljsko letališče Zaventem sta pretresli dve hudi eksploziji, pred tem pa je prišlo še do streljanja. Belgijski mediji navajajo, da je najmanj 14 mrtvih in najmanj 100 ranjenih, drame pa še ni konec. Najdene pa naj bi bile še dodatne, neeksplodirane bombe. Belgijska televizija RTBF poroča, da je eksplozijah šlo za samomorilski napad. Odgovornosti za napad še ni prevzela nobena organizacija. Splet so preplavile fotografije potnikov, ki so čakali na letališču. Na fotografijah je videti, kako se dviga dim iz potniškega terminala. Zaenkrat imajo vsa letala prepovedan pristanek. Preusmerjeno je bilo tudi letalo Adire Airways in sicer na letališče Liege. Vsi prihodi vlakov so zadržani. Uprava bruseljskega letališča naproša vse, naj se območju letališča ne približujejo. Belgijske oblasti so spet povišale stanje pripravljenosti na najvišjo raven. Do eksplozij je prišlo tudi na podzemni železnici Schumman in Malbeek, ki sta v neposredni bližini evropskih institucij, poročajo belgijski mediji. Mediji poročajo o ranjenih, podzemna železnica je zaradi varnostnih razlogov zaprta. Očividci poročajo, da je vsaj ena izmed eksplozij odjeknila blizu prostora rezerviranega za ameriško letalsko družbo American Airlines. Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam pojasnili, da so angažirali tako našo ambasado v Bruslju, kot tudi konzularno službo in vse pristojne. Do zdaj niso prejeli informacije, ki bi kazale na to, da je bil v eksploziji poškodovan ali pogrešan slovenski državljan. Veleposlaništvo v Bruslju je vzpostavilo povezavo do belgijskih oblasti, ki preiskujejo dogodek, ministrstvo pa bo o morebitnih novih ugotovitvah in informacijah sproti poročalo Na veleposlaništvu v Bruslju so za pomoč slovenskim državljanom na voljo na mobilnem telefonu +32 494 336 396, zaskrbljeni sorodniki pa lahko za informacije o svojcih pokličejo na telefonsko številko letališča 02/753.73.00 ©K_ris ''Dvomim, da je težava v omembi Tanje Fajon.'' Res je! Težava je v omembi multi-kultija, ki je po novem sovražni govor! Ampak samo v slabem kontekstu. Če rečeš, da je prihodnost v multi-kultiju si pa as, intelektualec in MMC te ne briše!! +7 -0 juk # 22.03.2016 ob 09:53 Prijavi neprimerno vsebino Teroristični napadi na evropskih tleh so se pričeli kakšna 2 stoletja pred našimi posredovanji na bližnjem vzhodu. Da bodo naši levičarji to razumeli niti ne pričakujem. Svet (979) Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 1.8 od 114 glasov Ocenite to novico! V Bruslju vlada na praktično vseh delih mesta obsedno stanje. Foto: Reuters Dve eksploziji sta odjeknili na letališču nekaj pred 8.00, približno uro pozneje pa so napadli še na podzemni železnici v središču Bruslja. Foto: EPA Na letališču so preiskovalci našli še več razstreliva. Foto: EPA Adria Airways sporoča, da sta današnji večerni polet v Bruselj in jutrišnji jutranji polet v Bruselj iz Ljubljane odpovedana. Prioriteta je skrb za potnike, Adria je v navezi z veleposlaništvom RS-a v Bruslju in ministrstvom za zunanje zadeve. Do preklica je letališče zaprto. Foto: EPA VIDEO Odzivi na napad po svetu VIDEO Slovensko veleposlaništvo... VIDEO Trije teroristični samomo... VIDEO Izredna poročila o dogaja... Sorodne novice 22. marec 2016 Slovenija za zdaj ne zvišuje stopnje ogroženosti, pot v Bruselj pa MZZ odsvetuje 22. marec 2016 Voditelji držav v podporo Belgiji, Francija okrepila nadzor na meji 22. marec 2016 Iz minute v minuto: Samomorilski teroristični napadi v Bruslju Dodaj v Facebook Foto in video: V napadih v Bruslju najmanj 34 žrtev in 170 ranjenih Odgovornost za napade naj bi prevzela Islamska država 22. marec 2016 ob 08:30, zadnji poseg: 22. marec 2016 ob 16:09 Bruselj - MMC RTV SLO V terorističnih napadih na letališču Zaventem v Bruslju in na podzemni železnici belgijske prestolnice je po zdajšnjih podatkih število žrtev naraslo na 34, med več kot 170 ranjenimi je tudi slovenski diplomat. Oblasti se bojijo, da so krivci še vedno na begu. Za napadi naj bi bili po nekaterih poročilih odgovorni džihadistični skrajneži Islamske države, ki je prevzela tudi odgovornost za novembrske teroristične napade v Parizu. Na Nizozemskem so na vlaku, ki je bil namenjen na amsterdamsko letališče Schiphol, že aretirali enega osumljenca. Belgijske oblasti so zvišale stopnjo teroristične ogroženosti na najvišjo za celotno državo. V Bruselj so napotile še dodatnih 225 vojakov. Glavna osumljenca Mediji ugibajo, kdo bi lahko bili posamezniki, ki so v napadu odigrali ključno vlogo. Omenja se predvsem dve imeni; gre za moška, ki ju že mesece iščejo zaradi domnevne povezave s terorističnimi napadi v Parizu novembra lani. Najpogosteje se omenja Najima Laachraouija, katerega pravo identiteto so razkrili šele ta teden. Laachraoui je bil septembra na Madžarskem z enim glavnih osumljencev za pariške napade, Salahom Abdeslamom, ki so ga v Bruslju aretirali prejšnji petek. 24-letni Laachraoui naj bi ob prečkanju meje z Avstrijo uporabil ponarejeno belgijsko osebno izkaznico na ime Soufiane Kayal. Isto ime je bilo uporabljeno v pripravah na francoske teroristične napade. Po navedbah oblasti je Laachraoui v začetku leta 2013 potoval v Sirijo. Njegov DNK so odkrili v neki hiši in stanovanju v Belgiji, ki so ju uporabljale teroristične skupine, pa tudi na najmanj dveh samomorilskih pasovih, ki so jih uporabili v napadih v Parizu. Drugi glavni domnevni osumljenec je 31-letni Mohamed Abrini, ki je bil dva dni pred napadi v Parizu na poti z Abdeslamom. 11. novembra so ju skupaj opazili na bencinski črpalki na severu Francije na avtocesti v smeri Pariza. Abrini je sedel za volanom črnega renaulta clia, ki so ga uporabili v pariških napadih. Belgija je za njim že konec novembra razpisala tiralico. Na seznamu osumljencev belgijskih oblasti naj bi se nahajala tudi brata Khalid in Ibrahim El Bakraoui, ki naj bi pod lažnim imenom oddajala stanovanja, v katerih so se zadrževali teroristični osumljenci. TV SLO 3: V živo o dogajanju v Bruslju Pred eksplozijama vpitje v arabščini Na letališču je najmanj 14 žrtev in okoli 100 ranjenih. Eksploziji sta odjeknili nekaj pred 8.00. Preiskovalci so na letališču našli še več razstreliva, ki ni eksplodiralo. Na letališču so našli neuporabljen samomorilski jopič. Belgijska tiskovna agencija Belga poroča, da je na letališču pred eksplozijama odjeknilo več strelov, slišati pa je bilo vpitje v arabščini. Obe eksploziji na letališču – zagotovo je vsaj eden bil samomorilski napad – sta odjeknili pred prvimi varnostnimi kontrolami, torej na območju, kamor na letališče lahko pride vsak. Tuji mediji poročajo, da se je ena eksplozija zgodila v bližini okenca letalske družbe American Airlines, druga pa v bližini okenca Brussels Airlines. Slovenski zunanji minister je dejal, da slovenski diplomat, ki je bil ranjen v napadih v Bruslju, ni v smrtni nevarnosti. Dodal je, da nimajo podatkov o tem, da bi bil med žrtvami v Bruslju še kakšen slovenski državljan. Omenjeni diplomat je bil lažje ranjen v eksploziji na postaji podzemne železnice Maalbeek. Slovenski zunanji minister je tudi dejal, da najostreje obsoja napade in izreka sožalje prizadetim. Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da odsvetuje potovanja v Bruselj. Eksplozija v bližini evropskih institucij Po prvih podatkih naj bi bilo na podzemni železnici najmanj 20 žrtev, ranjenih je 70, od tega so številni v kritičnem stanju. Fotografije prikazujejo dim pred vhodom na postajo podzemne železnice Maalbeek, kjer naj bi bili tudi številni ranjeni. Postaja je v evropski četrti, zelo blizu glavnih evropskih institucij. Gre za zadnjo postajo na liniji iz središča mesta pred glavnim prometnim vozliščem v tem delu mesta, krožiščem Schumann, kjer sta tudi sedeža Evropske komisije in Sveta EU-ja. Postaja Maalbeek velja za glavno postajo za vse, ki delajo v omenjenih evropskih institucijah. Oblasti so prebivalce Bruslja pozvale, naj do preklica ostanejo doma, ustavljen pa je ves javni prevoz v belgijski prestolnici. Motene so tudi telefonske povezave. Bruselj iz minute v minuto Letališča, kjer je velika gmotna škoda, so evakuirali, med ljudmi pa je vladala velika panika. Zaventem je zaprt, prekinjen je tudi javni dostop do njega. Letališče leži 11 kilometrov severovzhodno od Bruslja, prek njega pa vsako leto potuje več kot 23 milijonov potnikov. V Bruslju ustavljen ves javni promet Bruseljski dopisnik RTV Slovenija Matjaž Trošt je povedal, da se na vsakem koraku vidijo izredne razmere. Nekateri predeli belgijske prestolnice so popolnoma zaprti in je praktično nemogoče priti v mesto, ki ga preletavajo helikopterji. Celotna evropska četrt je zaprta. Za ilustracijo, kako "grozljive razmere so v Bruslju", je dejal, da "bolnišnice pozivajo, naj ljudje darujejo kri, ki je primanjkuje". Voditelji držav v podporo Belgiji "Vsi, ki smo zjutraj prišli v Evropski parlament, čakamo navodila, kaj nas čaka, ali nas bodo poslali domov," je za Radio Slovenija povedala Ajda Žižek, asistentka evropske poslanke Tanje Fajon. Zadeva je po njenih besedah precej kaotična, razglašena je najvišja stopnja teroristične ogroženosti, kar pomeni, da trenutno ni dovoljen vstop v evropske ustanove. MZZ odsvetuje pot v Bruselj "Mesto je tako rekoč zapuščeno, javni promet je ohromljen, ljudje ostajajo na svojih domovih in pisarnah, po ulicah hodi malokdo. Ves čas se sliši tuljenje siren, in to že neprekinjeno uro in pol. Sem blizu postaje, kjer je razneslo eno izmed bomb, in v tem območju je izredno stanje," je za TV Slovenija povedal Mark Boris Andrijanič, ki dela in prebiva v belgijski prestolnici. Michel pozval k solidarnosti "Danes sta se zgodila dva atentata. Na nekaj točkah še vedno obstaja nevarnost, tam so močno poostreni varnostni ukrepi. Bolj kot kadar koli prej prosim, da ostanemo mirno in predvsem solidarni. Pred nami je velik preizkus solidarnosti. Budno spremljamo dogajanje. Še enkrat, vse bomo naredili, da bomo razmere obvladali na najboljši mogoč način," je na izredni novinarski konferenci povedal belgijski premier Charles Michel. Kot je še dejal, se razmere spreminjajo iz minute v minute, zato še ni natančnih podatkov o žrtvah in ranjenih. Michel je dodal, da še nimajo informacij o odgovornih in ali so napadi povezani s petkovo aretacijo Salaha Abdeslama. Pred štirimi dnevi v Bruslju aretiran Abdeslam Eksplozije so v Bruslju odjeknile štiri dni po aretaciji Salaha Abdeslama, ki so ga v belgijski prestolnici prijeli v petek. Abdeslam je glavni osumljenec novembrskih terorističnih napadov v Parizu. Sumijo, da je bil Abdeslam zadolžen za logistično izvedbo pokolov v francoski prestolnici. V napadu se je razstrelil tudi njegov starejši brat Brahim. Vodja napadov je bil vidni pripadnik Islamske države Abdelhamid Abaaoud, s katerim naj bi bil Abdeslam tesno povezan. Abdeslam in Abaaoud sta odraščala v zloglasni revni bruseljski četrti Molenbeek. T. J., G. C., K. S. Športni SOS (21) Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 4.4 od 17 glasov Ocenite to novico! Peter Prevc Peter Prevc zadnji dve sezoni prejema najvišje ocene. Foto: BoBo VIDEO Utrinki po izjemnih preds... VIDEO Planica je presegla vsa p... VIDEO Vsakdo si je želel videti... VIDEO Portret Petra Prevca VIDEO Planica je znova navdušila VIDEO Kako se je odvila Prevčev... VIDEO Peter Prevc dvignil velik... Sorodne novice 18. marec 2016 Prevc na poti do najvišjega moškega povprečja, žensko še precej višje 16. marec 2016 Peter Prevc kliče SOS: Kdo je kralj daljav? 8. marec 2016 Prevc v družbi Stenmarka, Maierja in Vreni Schneider 4. marec 2016 Bo James podrl Jabbarjev rekord? Številke mu niso naklonjene. 2. marec 2016 Rekord najvišje prednosti (za zdaj še) Goldbergerjev Dodaj v Facebook Prevc prvak dominantnih zmag in popolnih ocen 20,0 314. del rubrike Športni SOS 23. marec 2016 ob 09:09 Ljubljana - MMC RTV SLO Ob koncu težko ponovljive sezone so mediji našteli številne rekorde, ki jih je dosegel Peter Prevc. Čas je, da postrežemo še z nekaterimi rekordi, ki morda niso bili tako izpostavljeni. Ta teden na portalu Športni SOS delamo analizo pretekle sezone v zimskih svetovnih pokalih. O Petru Prevcu smo nekaj številk že zapisali, sledijo še nekateri odgovori na vaša vprašanja. Vprašanja o športu, športni zgodovini in statistiki lahko pošljete po elektronski pošti ali Twitterju. Odgovore lahko preverite v arhivu. 713. Letos je Peter Prevc običajno zmagal z dvema izjemnima skokoma. Sprašujem se, ali bo postal skakalec z največ zmagami v zgodovini svetovnega pokala, a še bolj me zanima, kako dominantni so bili drugi skakalni asi? Matjaž Gregorič Prihodnost pustimo prihodnosti, lahko pa se zakopljemo v preteklost in nekdanje izide. Prevlado lahko izrazimo z najvišjo povprečno zmago. Analiziral sem vse skakalce, ki so v svetovnem pokalu zbrali več kot 20 posamičnih zmag, in izračunal njihovo povprečno prednost pred prvim zasledovalcem ob njihovih zmagah. Na vrhu te lestvice je Peter Prevc. Skakalec Zmage Prednost Peter Prevc 21 12,4 Adam Malysz 39 11,9 Matti Nykänen 46 10,0 Jens Weissflog 33 8,2 Severin Freund 21 7,8 Martin Schmitt 28 7,5 Thomas Morgenstern 23 7,2 Andreas Felder 25 7,2 Janne Ahonen 36 7,0 Simon Ammann 23 6,6 Gregor Schlierenzauer 53 6,2 Prevlado lahko prikažemo še s pomočjo serij. V zadnjih 15 sezonah, odkar so dostopni celotni zapisniki vseh tekem za svetovni pokal, imata Gregor Schlierenzauer in Peter Prevc največ zmag, na katerih sta najboljšo oceno prejela tako v prvi kot drugi seriji. Skakalec 1/1 Zmage % Peter Prevc 14 21 66,7 Gregor Schlierenzauer 14 53 26,4 Adam Malysz 9 25 36,0 Simon Ammann 8 23 34,8 Thomas Morgenstern 8 23 34,8 Matti Hautamäki 6 15 40,0 Sven Hannawald 5 12 41,7 Opomba: V stolpcu 1/1 je število tekem, na katerih je posamezni skakalec dosegel najboljšo oceno v obeh serijah, v naslednjem stolpcu pa je število vseh zmag, v zadnjem pa odstotek popolnih zmag. Vsi podatki veljajo od sezone 2001/2002 naprej. 714. Peter Prevc je letos prejel veliko ocen 20,0. Kako je glede tega pri drugih tekmovalcih v preteklosti? Kako je bilo tudi z njim v prejšnjih sezonah? Uporabnik Mojega spleta ufo1987 Najboljši slovenski skakalec je skočil na vrh tudi te lestvice. V svetovnem pokalu je namreč (na posamičnih in ekipnih tekmah) kar 18-krat izpeljal skok, za katerega mu je vsaj en sodnik dal najvišjo možno oceno 20,0. Skupaj je prejel kar 34 takih ocen. Skakalec Skoki Ocene Peter Prevc 18 34 Wolfgang Loitzl 12 22 Sven Hannawald 8 18 Thomas Morgenstern 15 17 Jurij Tepeš 7 16 Severin Freund 10 13 Andreas Widhölzl 6 12 Martin Höllwarth 9 10 Noriaki Kasai 7 10 Opomba: V drugem stolpcu je število skokov, v katerem je tekmovalec dobil vsaj eno dvajsetico, v zadnjem pa število vseh dvajsetic skupaj. Lestvica velja za obdobje od 2001/2002 naprej. Prevc 20-ice osvaja v zadnjih štirih sezonah. Sezona Skoki Ocene 2012/2013 2 2 2013/2014 1 1 2014/2015 6 14 2015/2016 9 17 SKUPAJ 18 34 Opomba: 17 popolnih ocen sta v eni sezoni prejela le še Sven Hannawald (2002/2003) in Wolfgang Loitzl (2008/2009). 715. Slovenski skakalci so letos dobili prav vse tekme v poletih. Se je to že kdaj zgodilo? Nina A. To se je zgodilo že 13. v zgodovini svetovnega pokala, a v večini primerov je šlo za sezone, ko je bila na sporedu le ena ali dve tekmi v sezoni. Dvakrat se je zgodilo, da bi ena država dobila vse tri tekme: 1983: Finska (Matti Nykänen 3) 1995: Avstrija (Andreas Goldberger 3) Letos je padel tovrstni rekord, saj so Slovenci dobili vseh šest tekem. 2016: Slovenija (Peter Prevc 4, Robert Kranjec 2) Avstrija je leta 2011 tudi dobila šest tekem, a takrat jih je bilo izvedenih sedem. Gregor Schlierenzauer je dobil štiri tekme, Martin Koch pa dve. Enkrat je slavil Poljak Kamil Stoch, Norvežan Johan Remen Evensen pa si je razdelil eno zmago s Schlierenzauerjem. 716. Ali je to tudi najdaljši niz zmag ene države? Nina A. Tako je. Če upoštevamo še zadnji dve tekmi lanske Planice, kjer sta zmagala Prevc in Jurij Tepeš, niz zmag traja 8 tekem. Drugi najdaljši niz ima Avstrija (zgoraj omenjenih 6 tekem Schlierenzauerja in Kocha), tretji pa ima Finska (pet zmag Mattija Nykännena v letih 1983 in 1984). Slavko Jerič, @lavkeri Svet Izredno stanje v Bruslju: Prijeli še tretjega napadalca, ki je skupaj s še enim osumljencem v Evropo prišel z migrantskim valom 23. 3. 2016, 8:22 53 Facebook Twitter Foto: epa Znana je identiteta dveh napadalcev na bruseljskem letališču Zaventem. Gre za brata Khalida in Ibrahima el-Bakraoui. Sprva so sicer mislili, da sta se oba razstrelila na letališču, kasneje pa so ugotovili, da se je eden izmed njihu razstrelil, drugi pa je sprožil še eksplozijo na podzemni železnici. Tretji napadalec, ki je bil z bratoma skupaj na letališču, je bil en dan begu, a so ga policisti danes prijeli. Dan po napadu so začeli tudi z identifikacijo žrtev. Belgijski medij RTBF je objavil, da sta samomorilska brata stara znanca policije, tretjega udeleženca, ki so ga intenzivno iskali po napadih, pa so po podatkih nekaterih belgijskih medijev tudi že aretirali. Najima Laachraouija, za katerega so prav tako sumili, da je sodeloval pri napadih v Parizu, so prijeli v Anderlechtu v Belgiji. Poleg Laachraouija pa belgijski preiskovalci še vedno iščejo tudi Mohameda Abrinija. Oba naj bi bila sicer tudi prijatelja dolgo iskanega Salaha Abdeslama, odraščala pa sta v Belgiji. Madžarski in drugi preiskovalci pa trdijo, da sta se septembra oba iz Sirije prek Madžarske z migrantskim valom vrnila v Evropo. Eksploziji na letališču in podzemni železnici v Bruslju sta za seboj pustili 34 mrtvih in okoli 250 ranjenih. Odgovornost za napade je prevzela Islamska država, poroča BBC. Foto: Twitter Foto: Twitter Kot še poroča belgijski medij, je eden izmed bratov, Khalid el-Bakraoui, pod lažnim imenom najel stanovanje v belgijski prestolnici, v katerem so nato policisti v protiteroristični akciji pred dnevi ubili enega izmed osumljencev. Med akcijo so policisti v omenjenem stanovanju našli tudi odtis Salaha Abdeslama, glavnega osumljenca za teroristične napade v Parizu, ki so ga sicer aretirali minuli petek. Neeksplodirana tretja bomba Bombi na letališču sta na črni torek eksplodirali ob 8. uri zjutraj, terorista pa naj bi ju prevažala v vozičkih za prtljago. Tretjo bombo so našli neeksplodirano in so jo morali uničiti s kontrolirano detonacijo. Eno uro kasneje je počilo še na postaji podzembe železnice Maelbeek, kjer je umrlo 20 ljudi. Belgijski predsednik vlade Charles Michel je včerajšnji torek razglasil za “tragičen dan, ovit v črnino”. Belgija je razglasila teroristični alarm najvišje stopnje. Identificirana prva žrtev Medtem so identificirali tudi že prvo žrtev napada na letališču. Adelma Marina Tapia Ruiz je bila Perujka, ki je v Belgiji živela šest let, in mati dveh otrok. Na letališču je skupaj s svojim možem in 3-letnima dvojčicama čakala na vkrcanje na letalo. Njena družna je napad preživela. Belgija je sicer po napadih razglasila tridnevno žalovanje, medtem ko šole in ostale ustanove ostajajo odprte. Prav tako ne bodo odpovedovali koncertov in drugih prireditev, saj si oblasti želijo, da bi se življenje v Bruslju čim prej vrnilo na stare tirnice. Številne države, kot so ZDA, Velika Britanija in Nizozemska, odsvetujejo potovanja v Bruselj. Že v torek popoldne je sicer v belgijski prestolnici postopoma stekel mestni promet, ki je bil od jutranjega napada na postajo podzemne železnice v evropski četrti dalje prekinjen. Danes naj bi v mestu normalno vozili tudi hitri vlaki. Zaprto pa ostaja bruseljsko letališče Zaventem. Leti v Bruselj so v skladu z navodili kontrole zračnega prometa preusmerjeni na okoliška letališča. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways bo tako danes letel v Amsterdam, potniki pa lahko vozovnice tudi brezplačno zamenjajo. M. P., B. O. Novak in Prezelj dobitnika zlatega cepina Oktobra preplezali prvenstveno smer na goro v Indiji 23. marec 2016 ob 11:07 Ljubljana - MMC RTV SLO Urban Novak in Marko Prezelj sta dobitnika zlatega cepina - najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu - kar je že sedma tovrstna nagrada za Slovenijo v 24-letni zgodovini. Novak in Prezelj sta skupaj s Haydnom Kennedyjem in Manujem Pellissierjem oktobra lani preplezala prvenstveno smer na 6173 metrov visoko goro Cerro Kištvar v Indiji. Tehnično izjemno zahteven vzpon, ki so ga ocenili z ED+, povišano najvišjo stopnjo francoske ocenjevalne lestvice, so zaznamovali spremenljivo vreme in zahtevne razmere, a slovensko-ameriško-francoska naveza je v alpskem slogu preplezala 1200 metrov dolgo prvenstveno smer "Light before wisdom " (svetloba pred modrostjo) v vzhodni steni Cerro Kištvarja, za aklimatizacijo pa še zahtevno smer po južnem grebenu na Chomochior (6278 m). MMC-jev intervju z Urbanom Novakom decembra lani - Osupljiv razgled z ošiljene piramide nagrada za nor podvig Podelitev zlatih cepinov bo od 14. do 17. aprila v francoskem kraju La Grave. Dogodek vse bolj pridobiva festivalske razsežnosti. "Po pravici povedano, nisem razmišljal, katera od spremenljivk v kompleksni enačbi je bila pri komisiji odločilna, da so nas povabili na letošnji dogodek. Prav zaradi tega, ker alpinističnih vzponov ni mogoče objektivno oceniti, se mi zdi fino, da se dogodek počasi preobraža v – kot ga organizatorji sami imenujejo – festival, kar se sliši manj tekmovalno in tako tudi bolj ustreza pojmu alpinizma," je povedal vodja odprave Novak. Poleg Novaka, Prezlja, Kennedyja in Pellissierja zlati cepin prejmejo še ukrajinska naveza Nikita Balabanov in Mihail Fomin za vzpon na Talung (7348 m, Nepal), angleška alpinista Mick Fowler in Paul Ramsden za vzpon na Gave Ding (6571 m, Nepal) ter francosko-ameriško-argentinska naveza Lise Billon, Antoine Moineville, Jerome Sullivan in Diego Simari za vzpon na Cerro Riso Patron (2550 m, Čile). Prezelj je postal prvi alpinist, ki mu je zlati cepin uspelo dobiti štirikrat. Prvi zlati cepin sta leta 1992 prejela Prezelj in Andrej Štremfelj za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m). Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado drugič prejel Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 pa za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Prezelj. R. K. Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek v tožbo proti Janezu Janši zaradi razžalitve ZNP kritičen do Janševega zapisa, hkrati poziva k spoštovanju novinarskih standardov 23. marec 2016 ob 16:57, zadnji poseg: 23. marec 2016 ob 21:08 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Novinarka TV Slovenija Eugenija Carl in urednica dnevnoinformativnih oddaj Mojca Šetinc Pašek bosta zaradi žaljivega tvita vložili tožbo proti predsedniku SDS-a Janezu Janši. Vložili bosta odškodninsko in zasebno kazensko tožbo zaradi razžalitve in posega v čast in dobro ime. Janša je namreč v ponedeljek tvitnil: "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan." Omenjeni tvit je napisal po tistem, ko je Carlova v ponedeljek poročala, da so se med člani Facebookove strani Legija smrti znašli tudi vidni člani SDS-a, ki pa so zanikali, da bi se v skupino pridružili sami. Janša se je medtem na napovedano tožbo že odzval na svojem Twitterju in zapisal: "Razžalitve? Koliko tožb pa lahko potemtakem vložijo žrtve njunih medijskih umorov ... Bi pa SD opozoril na nekaj: Pred skoraj natanko enim letom smo v uredništvo Žurnala24 prejeli pismo mladih evropskih socialistov (Ecosy) naslovljeno na vodstvo stranke SD in šefe strankinega podmladka. Pismo je bilo sicer spisano konec poletja 2012, v njem pa predsednica in generalni sekretar Ecosy zdaj 27-letnega Jana Škoberneta obtožujeta, da je na poletnem kampu mladih socialistov v hrvaški Savudriji grozil vodstvu mednarodne organizacije in jih označil za pič**. Škoberne je v družbi Jerneja Štromajerja in Davida Delakorde – še dveh takratnih članov Mladega foruma (MF) – v Savudriji pripravil plakat, s katerim so moške člane pozivali, naj se organizirajo kot protiutež ženskam, ki v Ecosyju prevzemajo pobudo, dogodke opisujejo v vodstvu mladih socialistov. Zaradi seksističnih in šovinističnih izpadov so morali v spremstvu varnostnikov vsi trije zapustiti kamp. “Pismo je napisal nekdo iz Slovenije, Ecosy pa je bil uporabljen le kot kanal za lansiranje obtožb. Te so hude, ampak ne držijo, jaz teh besed nikoli nisem izrekel. To so ugotovili tudi v Ecosyju, potem ko smo se z njimi pogovorili. Z njimi še vedno dobro sodelujemo,” je takrat zagotavljal Škoberne.A Ecosy je šefa mladega foruma demantiral. "Dogodki, opisani v pismu, so se zgodili. Bolj jasen ne morem biti," je bil odločen Thomas Maes, generalni sekretar združenja. "Čeprav s Slovenci pogosto komuniciramo, od incidenta s posamezniki, ki smo jih odstranili iz kampa, nismo imeli stikov. Če slovenska stran zanika, da se je incident zgodil, je to težava. Mi smo poslali pismo, in kolikor vem, se je s tem zgodba končala. Incident je na slovenski strani minil brez posledic," nam je takrat v telefonskem pogovoru povedal Maes.Vodstvo SD je dogodek pometlo pod preprogo, saj priznavajo, da kljub hudim obtožbam za dogodke nihče ni odgovarjal. “Gre za staro zadevo, ki je bila že zdavnaj razjasnjena. Nadzorni organ MF je ugotovil, da je šlo za manipulacijo, ki je bila takrat namenjena predkongresnemu boju znotraj MF. S partnersko organizacijo Ecosy od nekdaj sodelujejo zelo aktivno in zgledno, MF pa je pod vodstvom predsednika Jana Škoberneta še vedno eden izmed glavnih borcev za enakopravnost in enakost vseh v družbi, kar dokazuje tudi njegovo delovanje v preteklem mandatu,” so trojici zaščitili hrbet v stranki. "Mislili smo, da bodo ljudje to metodološko provokacijo dojeli kot željo po razpravi o tem, kaj se zgodi, če je ena skupina iz razprave izključena. Namen je bil namreč pokazati nujnost vključujočih politik," je vsebino pisma še komentiral Škoberne. Maes pa je odgovoril: "To je zelo nenavaden opis dogodkov. Zelo jasno je bilo, da je šlo za incident seksistične in šovinistične narave. To je zgodba o slovenskih prostitutkah in demokratičnem socializmu 24. 3. 2016, 10:36 54 Facebook Twitter Foto: iStock Veliko vroče krvi je bilo zadnje dni zaradi prostitutk, nekoliko manj pa zaradi demokratičnega socializma. Ni sicer jasno, od kod prvaku SDS informacija, da je vrednost prostitutk Evgenije C. in Mojca Š.P. med 30 in 35 evri. Cena se zdi bizarno nizka, tako da je zgražanje društva novinarjev Slovenije nad twittom Janeza Janše upravičeno. Iz twitta ni bilo razvidno samo eno, na kar so v Društvu novinarjev Slovenije pozabili, in sicer ali je prvak SDS govoril o novinarkah ali o političnih aktivistkah. Če so v društvu novinarjev dobrohotno napak razumeli sporočilo Janeza Janše in so bili v naglici prepričani, da gre za sporočilo, ki se nanaša na novinarki, potem je njihovo reakcijo mogoče razumeti. V resnici pa so spregledali, da ni šlo za novinarske prispevke, ampak le za sporočilo s spletne strani Iniciative za demokratični socializem, torej skrajno levičarskega gibanja. Gre namreč za sporočilo, ki so ga prvega marca, torej pred skoraj tremi tedni na spletni strani objavili najbolj zagreti pripadniki politične skrajne levice z naslovom, “Kaj je bila Legija smrti in komu se toži po njej”. Preberite še: Janez Janša: Miro Cerar vlada toliko, kot je Milan Kučan upokojen Gre za povsem politično sporočilo, ki ga je ena izmed t.i. novinark dobesedno prekopirala in zlorabila davkoplačevalski denar, ko ga je preko javne televizije (nekdanja ministrica Majda Širca bi rekla javne hiše) posredovala javnosti. O drugi domnevni novinarki, ki naj bi jo prvak SDS užalil, pa je tako ali tako vprašanje, ali v javnem zavodu (javni hiši) zastopa interese javnosti, ali interese svojega moža, znanega politika in lobista. Spomnimo samo na znamenito afero z vprašanji pred volitvami 2012, ko se je dokazalo, da je politik Mile Šetinc pisal vprašanja svoji ženi. “Dragi, pomagaj!” Če nekdo, ki želi biti novinar, ne zna sam napisati novinarskih vprašanj in za to potrebuje pomoč politikov ali lobistov, je težko govoriti o novinarjih – govori se lahko le o političnih aktivistih. Iz tega razloga bi bilo precej bolj na mestu, če bi se namesto novinarskih društev in združenj oglasilo predstavništvo društva politologov in politikov. Se kdo zgraža nad ameriškimi politiki? V luči, da ne gre za odnos politik – novinar, ampak politik – politik, pa je seveda čivk prvaka SDS brezpredmeten oziroma nič posebnega. Samo če pogledamo dogajanje okrog ameriške predsedniške kampanje, vidimo, da so izrazi, ki jih politiki uporabljajo čez lužo, precej bolj nazorni, saj se pred TV zasloni mirno javno prepriajo, kdo ima daljšega, da ne omenjamo njihovih soprog … Slovenske reakcije na besedo prostitutka lahko tako razumemo samo v kontekstu popolne zaplankanosti. Celo naš redni bralec in komentator Igor Pribac, ki je zaslovel s čivkom o posiljevalcih v Koelnu, razmišlja, da je twitt JJ ponižujoč, ne pa seksističen. Verjetno bi ta njegov razmislek še najbolje razumel ljubljanski škof Anton Jeglič, ki je pokupil vse knjige Cankarjeve Erotike in jih sežgal. Ker je tedaj to veljalo za ponižujoče, moralno sporno. Našemu prijatelju Pribcu Noben poklic ni ponižujoč, če ga opravljaš pošteno. Še manj, da bi bilo kaj v zvezi s tem poklicem seksističnega, kar je sicer tudi nekdanji Türkov svetovalec pravilno ugotovil. Pomembno je le, da se ga opravlja pošteno in v skladu z zakonom. In reakcija Evgenije Carl ter Mojce Šetinc Pašek Menda bosta prvaka SDS Janeza Janšo tožile, ker je beseda prostitutka po njuno nekaj žaljivega. Prostitucija je v Sloveniji sicer legalizirana, za njeno legalizacijo pa so se zavzemali prav tisti levičarji, katerih ideje zastopata Evgenija Carli in Mojca Šetinc Pašek. Če smo bolj natančni: prostitucija je pošteno delo in prostitutke opravljajo storitev, kot jo opravljata tudi novinarki Evgenija Carli in Mojca Šetinc Pašek. Vsaj do danes je veljalo, da ni žaljivka, če nekomu rečeš, da je novinarka. Vprašanje tudi, kako bi reagiralo sodišče, če bi dve prostitutki tožili politika, ki bi jima zabrusil, da sta novinarki. Gre namreč za poklica, ki nista del kriminalne dejavnosti. Žal pa sicer velja, da svoje delo številni novinarji in novinarke razumejo na zelo podoben način, kot ga razumejo prositutke. Da pa ne bomo samo o novinarjih – v tem smislu pred novinarji še precej bolj prednjačijo predsedniki uprav in razni direktorji paradržavnih podjetji, pa državnih agencij, skladov itd … Ž. K. hahaha......včeraj na Odmevih cela drama, kjer novinarka ni pustila osebi iz programskega sveta do besede......žolčno ga je prekinjala, ker je njegovo dejstvo govorilo o tem, da je potrebno pogledat vzrok in nato posledico........ kak jim ne paše, če kdo odkrito pove, kar si misli na tisoče prebivalcev Slovenije......dajte desničarjem UKINIT RTV naročnino in tolčite komunistične floskule kolikor vas je volja.....pred tem, pa izbrisat iz registra statut o javnem, neodvisnem mediju........ profesionalna novinarsko-raziskovalna žilica in etika je pa v Sloveniji tako ali tako nedosegljiva oz. znanstvena fantastika...... mene osebno vsak ponedeljek, tudi reklamiranje med tednom, dvigne pod plafon STUDIO CITY in komunajzarsko trobilska oddaja s sila pristransko izbiro gostov in vodenjem oddaje......javni hiši predlagam, da omenjeno oddajo preimenuje v STUDIO OMEJENCEV....... Najvecja razlika med Janso in levimi politiki je v zvitosti. Jansa ni... bi pa moral bit. Zvit in hinavski. Njegovi nasprotniki so... SSKJ: prostitútka -e ž (u?) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo Beseda ni slabšalna. Da se režimski novinarji prodajajo "za piškotke", je javnosti dobro znano. Raje se vprašaj ali bi Pučnik lahko bil take sorte novinar kot sta ti dve kruli, pa boš videl kam si ti zabredel. Dve novinarski prostitutki, ki se prodajata za piškotke, verjetni soustvarjalki lažnega FB profila ''Legija smrti'', sta tako butasti, da sta se sami podpisali pod prispevek, ki prozorno blati vidne člane opozicije. Samo popolen norec bi se namreč javno pridružil nekakšni ''Legiji smrti''. Vrhunski twit je očitno zadel tja kjer najbolj boli, zato tudi taka reakcija. Še posebej pa veseli dejstvo, da je v včerajšnjih Odmevih tudi Gobčeva (še ena novinarska prostitutka) dobila eno direktno na gobec. Normalne ženske se ne enačijo s podobnimi Evgeniji in urbano ropotijo iz javnega sektorja, ki laja za levičarjske parazite. Duhec, nasedla si na spin. V tem primeru prostitucija ni mišljena v seksualnem smislu temveč v prenesenem smislu. Novinarski prostitut je tisti, ki piše po naročilu ali po pričakovanju oblastnikov , ne pa po resnici. Primeri: Evgenija, Mojca, F571. Politični prostitut je tisti, ki menjava stranke iz čisto osebnega interesa ostati pri koritu. Primer: Modeldorfer, ... Kakšne svetovalce pa rabiš,ko ti dnevno svinjajo po življenu s popolnoma izmišljenimi stvarmi.In to zavedno.Ko ti otroka označijo za mongoloidnega,ko ti ženo predstavljajo kot gangstersko nevesto,sorodniki,ki ti naredijo uslugo pa so tazadnji lopovi?Potem se spravijo še na somišljenike,ki so ti blizu in jih popolnoma izmišljeno prilepijo na nek fb neonaciprofil,vedoč da gre za čisto laž?Nisem janšist vendar mislim,da je janša odreagiral pravilno.Človeško.Če bi bila ti med temi opljuvanimi pa bi verjetno mislila drugače.Kakšna zdrizasta kanalska driska pa je evgenija pa bi lahko napisal knjigo Popović in še marsikdo,recimo tisti klošar,ki ga je dan pred volitvami zlorabila v propagandne namene... Vse je lepo in prav in živimo v lepši prihodnosti. Dokler nam nekdo ne pove po resnici. Toda zakaj moram tako TV plačevat? Pa si je voditeljica odmevov (23.3) zopet privoščila in ni dovolila sogovorniku do besedem ker ni govoril po njenih željah. Za to je prostitucija lepa beseda. Prostitucija ni le prodajanje telesnih užitkov. Kdor tega ne razume, ne bere režimu prodanih kvazi novinarjev novinark. Prav zanima me kateri so to tudi ogorčeni "desni" novinarji, ZNP. ZNP je "javna hiša", ki režimu nenaklonjenih novinarjev ne sprejema v svoje vrste predvsem zato, ker ne nudijo svojih uslug za potrebe režima. Pišete o novinarjih v javni hiši ampak jaz tam ne vidim nobenega v glavnem so uslužbenci bivšega totalirističnega režima ki poročajo kot se jim ukaže. Začnimo končno nagrajevati delavnost in uspešnost "Mediji z izpostavljanjem Prevčevega zaslužka sejejo nestrpnost" 24. marec 2016 ob 06:17 Ljubljana - MMC RTV SLO Pogum, delavnost, priznavanje napak, timsko delo in vrednote, ki smo jih po osamosvojitvi zanemarili, to je tisto, kar bi se morala vsa Slovenija naučiti od Petra Prevca oziroma skakalcev. Zgodba o uspehu, ki jo je spisal Peter Prevc, bo za vedno zapisana v slovensko zavest, o tem, kaj lahko iz nje potegne vsak Slovenec, pa smo se pogovarjali s psihologom Matejem Tušakom. Tušak izpostavlja predvsem timsko delo. "Skoki so sicer individualni šport, a slovenska reprezentanca vedno odlično deluje tudi kot moštvo. V Sloveniji je to največja težava. Da nam primanjkuje poguma, je dejstvo, a ni tako hudo kot to, da bi vse radi delali sami. Bolj kot delamo sami, bolj nas nihče ne more nadzirati, bolj si lahko izmišljujemo, kako garamo, v resnici pa je realnost lahko povsem drugačna. Timsko delo je ključna stvar, ki je Slovenci ne obvladamo in bi se je morali naučiti." Mediji sejejo nestrpnost Čeprav Prevc v primerjavi s številnimi preostalimi športniki zasluži zelo malo, Matej Tušak opozarja, da mediji pogosto preveč izpostavljajo njegov zaslužek. "Če bi kot družba znali ceniti vrednote, ki krasijo Petra Prevca, torej skromnost, poštenost, delovna etika, bi se nam veliko bolje pisalo. Tako pa preveč razmišljamo, da tisti, ki plačuje davke, je neumen, tisti, ki veliko zasluži, pa baraba, čeprav je denar zaslužil na pošten način. Skoraj ni novice, da ne bi omenjali, koliko je Peter Prevc letos zaslužil. Ali je v tem smisel? Saj ne skače zaradi zaslužka! Mediji na ta način sejejo nestrpnost. K sreči Prevc fenomenalno dobro posreduje, a naj se mu enkrat zgodi, da mu bo ušla kakšna izjava, ki navijačem ne bo všeč! Takoj bodo začeli pljuvati po njem!" Vprašajmo se raje, koliko je dal Prevc državi Matej Tušak izpostavlja tudi to, da takšni uspešni športniki veliko prispevajo v davčno blagajno: "Ampak žal mediji ne razlagajo na ta način, da je torej Prevc za slovensko zdravstvo, šolstvo itd. prispeval 150 tisoč evrov, ampak raje operirajo z bruto zneskom, koliko je pospravil v žep. In tako pri vseh, ki nadpovprečno zaslužijo. S tem da Petru trenutno nihče ne zameri, da toliko zasluži, če bo kdaj naredil kakšno neumnost, bodo pa vsi pozabili, koliko je naredil za Slovenijo z vidika prepoznavnosti in s finančnega vidika." Običajni delavci prispevajo zelo malo Eden najbolj znanih slovenskih športnih psihologov je prepričan, da mora slovenska družba drugače sprejemati izredne posameznike. "Treba je razumeti, da tisti, ki so uspešni, ustvarjajo blaginjo naroda, saj plačujejo najvišje davke. Kdor je nezaposlen ali ima minimalno plačo, prispeva ekstremno malo. Največ prispevajo bogati. A ko rečejo, da bodo bogatejšim za en odstotek znižali davčno stopnjo, Slovenija zavpije: 'Barabam popuščajo in jih nagrajujejo.' A sploh ni res, da bodo bogatejši sloj s tem nagradili, saj imajo že tako višjo stopnjo. Plačajo 30-krat ali celo 100-krat več davkov kot nekdo, ki nič ne prispeva, ampak samo troši." "V tujini dobim 5000 evrov na uro" "To moramo sprejeti kot družba. Peter Prevc je to dobil v družini, večina ne. Poskušajmo se tega naučiti in začnimo že enkrat nagrajevati pridnost, delavnost in uspešnost, ne pa vsak uspeh označiti kot korupcijo. Pri nas lahko vsak napiše, da je bil nekdo skorumpiran, ker je zaslužil 200 tisoč evrov. 200 tisoč v tujini ne pomeni nič! Mi tega ne razumemo. Ko pridem v tujino, me plačajo 5000 evrov za eno uro, če bom pri nas dobil 200 evrov honorarja, pa bo to korupcija, ker me plača javna uprava. Malo je treba poznati razmere v svetu." Tuji bankir ne bo prišel delat za slovensko plačo Našemu sogovorniku misli ob tem uidejo tudi k razmeram v slovenskem bančništvu. "Tuji bančniki, ki so bili v naši slabi banki (DUTB-ju). A mislite, da bo odličen bančnik prišel za 2500 evrov v Slovenijo reševat banke? Ali smo na glavo padli? Vsak normalen menedžer v navadni nemški firmi ima 30 tisoč mesečne plače. Bankir bo želel najmanj 50 tisoč. Ne moremo jih mi plačevati po slovensko. Nočem reči, da tam ni bilo korupcije in nesposobnežev. Jasno, s tem je treba počistiti, ampak treba je tudi razumeti, da se kakovost v svetu plača." Mediji žal iščejo le afere "To mora enkrat nekdo jasno povedati. In seveda: tudi Slovenci, ki so dobri, bodo zahtevali dobro ceno, ampak bodo od tega plačali davek. Če zaslužim 150 evrov, bom davkariji plačal le 50, če jih bom zaslužil 5000 evrov, bom plačal 2000. Tega Slovenci ne razumejo, ker niso tako vzgojeni. Le mediji lahko to spromovirajo, a kaj, ko mediji iščejo le afere in jih v veliko primerih celo ustvarjajo. Tu vidim njihovo veliko odgovornost. Če bomo pravilno izpeljali te stvari, se nadejam rezultatov, sicer pa bolj težko." Da bi se slovenska družba kot celota dvignila na višjo raven, smo Mateja Tuška prosili, naj izpostavi pet lastnosti, ki jih ima šampion Peter Prevc in bi še kako prav prišle slehernemu Slovencu. 1. POGUM To ni le lastnost Petra Prevca, ampak, v tem kontekstu, vse slovenske skakalne reprezentance. Posebej v poletih se vidi, da ne zmagujejo le tisti, ki so najbolj natrenirani, ampak tudi najpogumnejši, ki si upajo agresivno leteti do dna, čeprav je tveganje tudi za padec ali poškodbo. Tega nam manjka. 2. ISKANJE VZROKOV V SEBI, NE ZUNAJ SEBE Prevc vedno, kadar slabo skoči in mu novinarji rečejo, da je imel smolo z vetrom, odvrne, da je sam naredil napako. Skratka, priznavanje napak, iskanje vzrokov pri sebi, ne pa kritiziranje drugih in iskanje alibijev za lastno pasivnost in slabšo kakovost pri drugih, v sistemu, politiki ... Preprosto je treba pogledati, kaj lahko jaz naredim in spremenim na bolje. Niso vedno krivi drugi, včasih si kriv tudi sam. 3. UČIMO SE NA NAPAKAH Prevc je bil lani v svetovnem pokalu drugi, na zadnji tekmi je nesrečno ostal brez globusa. Namesto, da se tako kot navijači prepiramo in iščemo vzroke tam, kjer jih ni (Jurij Tepeš), se je treba učiti na napakah in neuspehu. Prevc je iz izkušnje naredil dodatno motivacijo in vso jesen razmišljal, kaj narediti, da se ne bo zgodilo isto. Torej: neuspehi niso katastrofa ampak jih lahko izkoristimo za to, da smo še boljši. 4. KLJUČNO JE TIMSKO DELO Skoki so sicer individualni šport, a slovenska reprezentanca vedno odlično deluje tudi kot moštvo. V Sloveniji je to največja težava. Da nam primanjkuje poguma, je dejstvo, a ni tako hudo kot to, da bi vse radi delali sami. Bolj kot delamo sami, bolj nas nihče ne more nadzirati, bolj si lahko izmišljujemo, kako garamo, v resnici pa je realnost lahko povsem drugačna. Na drugi strani, ko delamo timsko, je užitek, ko nekaj dosežeš, večji. Bistveno lažje je tudi dobro delati, saj je vedno nekaj ljudi, ki te popravljajo, ki iščejo izboljšave in znajo videti, ali smo na pravi poti. Timsko delo je torej ključna stvar, ki je Slovenci ne obvladamo in bi se jo morali naučiti. 5. VREDNOTE, KI JIH JE SLOVENIJA ZANEMARILA Prevc ima klasične vrednote, ki jih slovenska družba v zadnjih dvajsetih letih ni prav preferirala, zato verjamem, da se bo lahko dolgo obdržal na vrhu. Predvsem ima poštenost in neko skromnost. Da ne zletiš takoj v nebo in ti sonce stopi kril, ki so kot pri grških letalcih zlepljena z voskom. Skratka, zelo pomembno je, da znamo s strogimi delovnimi vrednotami obdržati tisto, kar smo dosegli. Pri Prevcu je bila družinska vzgoja ustrezno postavljena, saj družba teh vrednot žal ne vzgaja. Verjamem, da je dovolj zrel, da ga uspeh ne bo spremenil, čeprav je res, da povsem enak ne bo mogel biti, ker se bo spremenil cel sistem vedenja okolja. T. O. Prijavi napako Bravo, g. Tušak. Foušija je slovenski nacionalni šport. Da bi se po medijih izpostavljalo in problematiziralo koliko Peter zasluži pa prvič slišim. Poglej v Finance. Na žalost prav one prednjačijo. Sicer se pa s Tuškom v celoti strinjam. Mediji s tem, ko izpostavljajo zaslužek Petra Prevca, sejejo nestrpnost, meni psiholog Matej Tušak, ki se boji, da ga bodo navijači ob njegovi prvi napaki začeli kritizirati. A resnici na ljubo je Prevčev zaslužek (v zadnji sezoni bruto 272 tisoč evrov) v primerjavi s številnimi športniki precej skromen. Foto: BoBo Skoraj ni novice, da ne bi omenjali, koliko je Peter Prevc letos zaslužil. Ali je v tem smisel? Saj ne skače zaradi zaslužka! Mediji na ta način sejejo nestrpnost. Matej Tušak Matej Tušak je sodeloval že s številnimi slovenskimi športniki, tudi s skakalci. Skoraj vsi trenerji iz kranjskega Triglava, kjer sta se kalila Primož Peterka in Peter Prevc, so so psihološke priprave učili pri Maksu in Mateju Tušaku. Veliko znanja je dobil zlasti Jani Grilc: "Jani ima izjemno veliko praktičnega in teoretičnega znanja, prav tako tudi Goran Janus," pravi Matej Tušak. Foto: MMC RTV SLO 200 tisoč v tujini ne pomeni nič! Mi tega ne razumemo. Ko pridem v tujino, me plačajo 5000 evrov za eno uro, če bom pri nas dobil 200 evrov honorarja, pa bo to korupcija, ker me plača javna uprava. Peter Prevc je postal idol slovenske mladine in lepo bi bilo, če bi mladi prevzeli njegove lastnosti, kot so pogum, poštenost, delavnost, nepopustljivost ... Foto: BoBo Da nam primanjkuje poguma, je dejstvo, a ni tako hudo kot to, da bi vse radi delali sami. Timsko delo je ključna stvar, ki je Slovenci ne obvladamo in bi se je morali naučiti. Zato pa je Prev tako dober, ker je že zdavnaj pri sebi razčistil, da ne rabi raznih pijavk kot so "psihići" ala Zadel in njemu podobni... plačan si toliko koker je tvoj prispevek svetu. vsaj po večini je tako. ... Drugače povedano. Plačan si toliko kolikor imaš znanja, kakšno vrednost prineseš in kako težko te je zamenjati. Nenazadnje je to izjava Petra Prevca: "Vitek clovek lazje zivi, enako je z drzavo." Zato pustite ljudi, da si sami kujejo sreco in ne moralizirajte o tem, koliko sme kdo zasluziti. Vsa čast Prevcu kot športniku in kot človeku. Tu ni kaj komentirat. S Tušakom pa se nemorem strinjati. Če že omenja, da bi bilo potrebno strokovnjake spodobno visoko plačati, je potrebno spodobno plačati tudi delavce. Sistem bi moral delovati stimulativno za vse v nekem delovnem procesu, a se to žal ne dogaja. Podjetja, ki izplačujejo mizerno minimalno plačo bi se morala zavedati, da noben delavec s tako plačo ne bo delal zagnano in učinkovito. Prišel bo na delo, oddelal svoje in odšel domov. Zakaj pa se v " gnilem kapitalizmu " v ostalih evropskih državah delavcem plača stimulacije, božičnico in trinajsto plačo.Najbrž ne zato, da bimetali denar skozi okno kajne.Prekleto dobro vedo, da je solidno plačan delavec vir uspeha celotnega podjetja. Se je Tušak kdaj vprašal, zakaj bi v Akrapovičevi ali pa Boscarolovi firmi težko našli nezadovoljnega delavca ? Osebno me prav nič ne moti, če ima USPEŠEN vodilni delavec v katerikoli firmi plačo 50.000 eur neto, če imajo tudi delavci solidno plačo. Me pa zelo moti, če nek kvazi in nesposoben manager prejema visoko plačo, ob tem da gre podjetje v stečaj ali likvidacijo. Vse bolj in bolj se ta zgodovinski dosežek našega Petra politizira, kar me hudo jezi. Mislim, da so hoteli povedat da en ki brca eno žogo po pokošeni travi na 'izi' zasluži več na eni tekmi. Ni denarja ki odtehta osebo karakter delavnost....nasega super sampiona Velikega Petra Prevca! Bravo Tušak! Odlično izpostavljena težava. To sicer le ena izmed mnogih, vendar zelo pomembna. Največji problem naše države je ta, da se v prvi vrsti populistično in manipulativno predstavljajo podatki o zaslužkih športnikov. Pravo vprašanje je najprej: Koliko in kaj je Peter Prevc s svojim nastopom prinesel Sloveniji, njeni promociji, prepoznavnosti? Zna sploh kdo to izmerit??? Potem se pa vprašajmo koliko denarja je zaslužil. Torej učinek nekoga se mora meriti z doprinosom. Temu rečemo dodana vrednost. Veliko ljudi v naši državi tega noče razumeti. Tusak je zadel v crno, in tu ne gre samo za Prevca, ampak na splosno. Toliko, kot se Slovenci obremenjujejo s placami drugih, se redko kdo drug. Prisilna egalitarnost potem ven udari z mateialisticno obsesijo, obicajno s plehom. Kvaliteten članek, lepo nastavljeno ogledalo slovenceljstva. Me prav razveselijo takšni članki, ki so sposobni iz vse te Prevcomanije, potegniti kakšno solidno vzporednico, miselno povezavo... prerez družbe, ali pač izpostaviti določen problem. Ne nazadnje, se le tako lahko kaj spremni v naši neambiciozni apatični vsedrugi krivi socialistični družbi. Občutek imam, da so mediji obsedeni z nestrpnostjo in jo vidijo na vsakem koraku ... jaz Prevcu privoščim dober zaslužek, žal mi je samo to, da mu bo večji delež pokradla davkarija. Država pa večino denarja da raje tajkunom, kot ljudem. jaz Prevcu privoščim dober zaslužek, žal mi je samo to, da mu bo večji delež pokradla davkarija. žalostno da država levičarska živi na šprotnikovih uspehih in ne vidijo kaj vse vrhunski športnik pretrpi za uspeh.. v zahodnih državah, država nagrajuje podpira olajša vrhunskim športnikom kjer se le da ! Peter Prevc ni produkt socialističnega razmišlja nja. On je kontra, skromen garač, ki se ne pritožuje, veren, pošten. Brata sta pa enaka. Čestitke Prevcem! najbolj bode v očeh posnetek Cmerarja s Prevcom na vlaku.. Pero je deloval kot predsednik državniški .. Cmerar kot nek otrok sluzasti ponižen ... to je dokaz da je Cmerar iskal medijsko pozornost samopromocije .. politika nima kaj iskati v šprtu na takšen način .. kaj takšnega si v zahodnih državah politiki ne privoščijo ! splošna veda da politik iz morale in etike se ne sme promovirat na uspešnosti športnika ... sploh pred športnim dogodkom .. ! Bravo Matej Tušek, točno tako je kot ste napisali. Kot narod bi se morali malo zazreti vase, vse preveč je dovoljeno in tudi ta medijska "svobodnost" je krenila v napačne sfere in še enkrat povem, da medij kroji klimo v državi!!!! Torej vemo, da kroji slabo, zato je potrebno na tem področju nekaj ukreniti. Ti lahko poročaš normalno lahko pa tako, da vzbudiš v ljudeh negativizem in to delajo današnji mediji in ni vse tako slabo kot se prikazuje oziroma, če bomo tako nadaljevali se nam res slabo piše!!! Karadžić kriv za genocid v Srebrenici in obsojen na 40 let zapora Tožilstvo je zahtevalo najvišjo kazen, dosmrtni zapor 24. marec 2016 ob 06:57, zadnji poseg: 24. marec 2016 ob 18:50 Haag - MMC RTV SLO Haaško sodišče je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici in vojne zločine med vojno v BiH-u. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov spoznalo krivega v 10 od 11 točk obtožnice. Kazen 40 let zapora se mu bo zmanjšala za več kot sedem let, ki jih je že preživel v haaškem priporu. Odzivi na obsodbo Radovana Karadžića: . "Nisem ravno prepričan, da so vsi razumeli hudodelstva iz preteklosti" 70-letni Karadžić je po razsodbi sodišča kriv za za genocid nad muslimanskim prebivalstvom v Srebrenici julija leta 1995, ko so sile bosanskih Srbov ubile okoli 8.000 ljudi. Karadžić je vedel, se je strinjal in ni preprečil ubijanja Bošnjakov v okviru načrta, katerega cilj je bilo njihovo uničenje, je dejal predsedujoči sodnemu senatu O-Go Kwon. Te zločine je storil v okviru sodelovanja v štirih skupnih zločinskih pobudah od oktobra 1991 do novembra 1995, v katerih je sodeloval tudi nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki še čaka na razsodbo haaškega sodišča. Pobude so vsebovale skupen načrt o stalni odstranitvi Bošnjakov in bosanskih Hrvatov z ozemlja, ki so ga bosanski Srbi imeli za svojega, z izvajanjem zločinov. Karadžić je ukazal zavzetje Srebrenice, po katerem so sile bosanskih Srbov prisilno pregnale okoli 30.000 bošnjaških žensk, otrok in starejših na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Kot je ugotovilo sodišče, je Karadžić nameraval za stalno in na silo odstraniti bošnjaško prebivalstvo iz Srebrenice. Po zavzetju so pridržali bošnjaške moške in fante, ki so jih nato od 13. julija 1995 v nekaj dneh več tisoč pobili. Sodišče je presodilo, da je Karadžić z Mladićem in drugimi nameraval ubiti vsakega za vojaško službo zmožnega Bošnjaka v Srebrenici, kar pomeni namero o uničenju Bošnjakov v Srebrenici. Krivda za obleganje Sarajeva Kot vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov je Karadžić odgovoren za načrtovanje in izvedbo hudih zločinov proti civilistom v Sarajevu, ki ga je vojska Republike srbske oblegala kar 1.425 dni, v tem času pa je bilo ubitih več kot 12.000 ljudi, med njimi 1.500 otrok. "Obtoženec je uporabil ostrostrelske napade in nasilje kot pritisk na bošnjaško vodstvo in mednarodno skupnost, da bi uresničil svoje politične cilje," je dejal Kwon. Pri tem so sodniki med drugim zavrnili trditev Karadžića, da so sile BiH-a same streljale na prebivalce, da bi sprožile odziv mednarodne skupnosti. Kot je poudaril Kwon, dokazi obilno dokazujejo, da so sile bosanskih Srbov s topovi in ostrostrelci redno in nesorazmerno streljale na civilne cilje, kar je privedlo do več tisoč mrtvih in ranjenih. Karadžiću niso uspeli dokazati krivde samo v prvi točki obtožnice, ki ga je bremenila genocida v občinah Bratunac, Foča, Ključ, Prijedor, Sanski Most, Vlasenica in Zvornik. V teh sedmih občinah je Karadžić odgovoren za zločine proti človeštvu, vključno z umori in preganjanjem. Sodišče je odločilo, da je Karadžić kriv zajetja pripadnikov mirovnih sil ZN-a za talce, saj je spodbujal in odobraval njihovo ugrabitev. Vojska bosanskih Srbov je maja in junija zadrževala 377 pripadnikov modrih čelad. Haaško tožilstvo je za Karadžića zahtevalo najvišjo kazen, dosmrtni zapor. Karadžić, ki krivde ni priznal, je pričakoval oprostilno sodbo. Vseskozi je trdil, da so grozodejstva zakrivili posamezniki in ne vojska pod njegovim vodstvom. Njegov odvetnik je napovedal, da se bo pritožil na obsodbo. Sodnik Kwon je povedal, da ima spis o Karadžiću več kot 330.000 strani. Sojenje se je začelo 26. oktobra 2009 in je trajalo skupno 498 dni. Pričalo je skupno 586 prič, od tega 337 tožilstva. Območje okoli sodišča zaprto Zaradi izjemnega zanimanja javnosti so morali na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zagotovili dodatne prostore, območje okoli sodišča pa je bilo zaprto in ga je varovala policija. To je zgodovinska sodba, saj gre za najvišjega politika, ki mu je sodišče izreklo sodbo. Najvišjemu državnemu predstavniku na sodišču, nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, niso izrekli sodbe, saj je pred koncem sojenja leta 2006 v priporu v Scheveningenu umrl. Med vojno v BiH-u je umrlo več kot 100.000, medtem ko jih je bilo več kot dva milijona pregnanih z domov. Vojna se je končala leta 1995 z Daytonskim sporazumom, ki je BiH razdelil na dve entiteti - Republiko srbsko in Federacijo BiH. Na sodbo čaka vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki so ga po 14 letih na begu prijeli maja 2011 v Srbiji. Vabljeni k ogledu nocojšnjega Globusa ob 20.55 na TV SLO 1, v katerem bo obsodbo Radovana Karadžića komentirala pravnica Dominika Švarc z Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. K. Št., G. V. Do 2056 zakazali tretman kod dr. Dragana Dabića zbog putovanja u Nizozemsku. Zanimivo izbran čas. Mogoče skušajo teroriste preusmeriti na druge cilje. Se zelo dobro spominjam začetka vojne na Hrvaškem in zatem v Bosni. Vsi so se spraševali kje so ZDA, da končajo to morijo. Danes pa tukaj komentatorji, ki so takrat pleničke nosili, govorijo o neki krivdi velesil. Živel sem v Jugoslaviji v tej umetni tvorbi z navideznim bratstvom in jedinstvom, kar se je spremenilo s svetlobno hitrostjo, ko režim ni imel več moči , da na silo ohranja povezave med narodi, ki nikoli v zgodovini niso bili povezani. Ti dam jst avjonsko! Bosna obstaja že več kot 800 let! Ko berem vase poste me kar srh spreletava kako si nekateri prizadevate omiliti ali celo zankati srbsko krivdo. Treba je jasno in glasno povedati. Za razpad Yu in vse vojne na teh tleh so krivi Srbi. Samo, da se je nacrt nebeskega naroda izjalovil v krvi stevilnih nedolznih. Kdor gleda dokumentarc: Srbski vojaki izjavljajo, da so partizani! Tako kot v Sloveniji - kako že gre tale znamenita misel: "The fascists of the future will be called anti-fascists" "The fascists of the future will be called anti-fascists" "The fascists of the future will be called anti-fascists" "The fascists of the future will be called anti-fascists" "The fascists of the future will be called anti-fascists" "The fascists of the future will be called anti-fascists" "Karadžič je pač nadaljeval TITOvo politiko, zatiranja religij, manjšinj, političnih nasprotnikov, skratka drugačnih.." KLIPAN garmond Pogljete si dokumentarec! Želeli so TITOvo jugoslavijo in komunizem. Srbski vojaki so izjavljali, da so partizani! Saj tole iskanje Velike Srbije navsezadnje na moč spominja dogodke v vzhodni Ukrajini, in bomo v prihodnosti gotovo gledali podobne dokumentarce tudi za velikoruski pohod. Konflikt se zacne politicno ze s prvo Milosevicevo jogurt revolucijo in mobilizacijo velikosrbske mitologije. Ne revidiraj, fante. Milošević in Karadžić - ZLO KI JE ZAČELO VOJNO - DOKAZANO (sanjali so o Veliki Srbiji) in zlo, ki je zmanipuliralo Srbe, da so ogroženi in da in da jih bodo Bošnjaki po osamosvojitvi izgnali iz Bosne. Šele za tem dvema so Šešelj, Gotovina, Orić, Arkan... in njim podobni. Kar ni Srbom uspelo v Bosni pa je danes v Sloveniji, vse imajo pod kontrolo, banke, sodstvo (Masleša), novinarstvo, medije, šport (so trenerji in igrajo športne stave), kulturo, policijo, vojsko, ... Domov Slovenija Politika Eva Irgl: Miro Cerar z zavajanji še dodatno razdvaja slovenski narod SlovenijaPolitika Eva Irgl: Miro Cerar z zavajanji še dodatno razdvaja slovenski narod 25. 3. 2016, 11:26 117 Foto: STA Facebook Twitter Predsednik vlade Miro Cerar je v pismu predsedniku Evropskega parlamenta v zvezi s predlogom Milana Zvera, da se v prostorih Evropskega parlamenta postavi spominsko obeležje, ki bi opominjalo na več kot 200.000 žrtev komunističnega genocida med in po drugi svetovni vojni v Sloveniji, zapisal kar nekaj zavajajočih trditev. Zlasti pa je namerno izpustil nekatera dejstva, ki njega in njegovo stranko postavljajo v drugačno luč, kot jo prikazuje v pismu evropski javnosti, je v pismu zapisala Eva Irgl. Eva Irgl kot predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in kot poslanka SDS že dolgo opozarja, da bi morali vprašanja po vojni pomorjenih že zdavnaj rešiti na civilizacijski način. Oglejte si še: – Spopad med Slovenci v Bruslju. Tako se je Cerar s pismom lotil evropskega poslanca – Zver o Cerarjevem pismu: Nisem mogel verjeti, pod kaj se je podpisal predsednik vlade Po njenem mnenju je grob namreč neodtujljiva pravica vsakega posameznika, država pa je dolžna zagotoviti pieteten pokop, da vse žrtve, ki jih je na različne zverinske načine pomorila komunistična oblast po vojni, ne bodo več ležale v rudniških jarkih in rovih ter zagrebene v gozdovih. “Zavedam se odgovornosti, ki bi jo morali imeti vsi skupaj do pomorjenih, zato se moram odzvati na nedavni zapis in obtožbe predsednika vlade na pobudo Milana Zvera,” je Irglova zapisala v odzivu. Foto: STA Foto: STA Zavračajo resolucije in ne pokopljejo mrtvih Poslanka SDS je Miru Cerarju še očitala, da v svojem pismu predsedniku Evropskega parlamenta ni nikjer navedel, da slovenski politični vrh ni nikoli obsodil vseh treh totalitarizmov, o čemer sicer govori Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, na katero se tudi sam sklicuje: “Zamolči, da so poslanci njegove stranke že dvakrat zavrnili sprejem omenjene resolucije v Državnem zboru, leva politična opcija v različnih sestavah pa že trikrat.” Premier Cerar tudi zapiše, da je njegova stranka z opozicijsko Novo Slovenijo sprejela zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, pri čemer pa ne pove, da po vojni pomorjeni še vedno niso dobili svojega groba. “Pozabil je tudi omeniti, da je v Sloveniji še veliko neraziskanih področij, ki v sebi skrivajo posmrtne ostanke po vojni pomorjenih,” je dodala Irglova. Omejujejo dostop do arhivov Irglova Cerarju očita tudi, da v pismu Martinu Schulzu nikjer ne zapiše, da se v Sloveniji še vedno omejuje dostop do arhivskih gradiv, pri čemer prav Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu govori o tem, da je treba arhive – tudi arhive nekdanje tajne politične policije – odpreti v celoti. Nikjer tudi ne navede, da je koalicija levih strank sprejela arhivski zakon, s katerim so izenačili žrtve in storilce kaznivih dejanj. Odziv nedostojen za predsednika vlade Za predsednico komisije za človekove pravice je odziv predsednika vlade na povsem civilizacijsko in pietetno pobudo evropskega poslanca Zvera nedostojen in nesprejemljiv. “Predsednik vlade namreč predstavlja avtoriteto in kredibilnost države v širšem mednarodnem okolju, zato mora skrbno in odgovorno izbirati besede, zlasti glede bolečih poglavij slovenske in evropske zgodovine,” meni Irglova. Prav tako se po njenem mnenju Cerar in člani koalicije levih strank že leta izogibajo osnovni razpravi o zločinih nacizma, fašizma in komunizma, ki so del skupne in boleče evropske preteklosti. M. P. Hud udarec za Islamsko državo: Sirska vojska osvobodila Palmiro, Američani ubili glavnega finančnika 25. 3. 2016, 20:29 123 Facebook Twitter Foto: epa Le nekaj dni po napadih, ki so jih v Bruslju izvedli člani Islamske države, je ta doživela dvojni udarec. Sirski vojski je uspelo zasesti Palmiro, Američani pa so ubili več najpomembnejših vodij Islamske države. Ubili naj bi glavnega finančnega vodjo teroristične organizacije, pri naslednjih misijah pa bodo pomagali Iraku, da ponovno zavzame nekatera okupirana območja. Palmira je znana predvsem po starih ruševinah iz časa rimskega imperija, ki jih je Islamska država večkrat napadla in uničila velik del kulturne dediščine. Islamska država je mesto zasedla maja lansko leto, njena ponovna zasedba s strani Sirije pa je največji udarec Islamski državi v zadnjem času. Preberite tudi: -V Bruslju spet eksplozije in streli, policija aretirala tri teroriste Zasedba mesta je izjemnega strateškega pomena, saj leži na vzhodnih poteh, ki vodijo do osrčja območja, ki ga nadzoruje IS, ter do njenega samooklicanega glavnega mesta Rakka. ”Vojska je ponovno zavzela območje v Palmiri po boju s teroristično organizacijo Islamske države. Operacije se nadaljujejo v smeri ponovne vzpostavitve varnosti in stabilnosti v mestu,” so zapisali v agenciji SANA, ki je poročala iz neposredne bližine dogajanja. Sirska vojska v Palmiri (Foto: epa) Sirska vojska v Palmiri (Foto: epa) Ubit finančni vodja Islamske države Ameriški obrambni sekretar Ash Carter je sporočil, da so v nedavnih napadih ubili več pomembnih ljudi Islamske države, med njimi naj bi bil tudi najvišji finančni vodja. Šlo je za Hajija Imana, čigar pravo ime je Abd ar-Rahman Mustafa al-Qaduli, ki velja za enega glavnih mož Islamske države. Američani pa bodo nudili pomoč tudi Iračanom, ki pripravljajo veliko vojaško akcijo, s katero bi ponovno zavzeli nekatera strateška mesta v okolici Mosula. ‘Osvojitev Palmire je zmaga za cel svet’ Maamoun Abdulkarim, ki je v Siriji zadolžen za upravljanje s starinami in antičnimi tuševinami, je dejal, da je ponovna osvojitev Palmire zmaga za cel svet. ”Po vseh tragedijah, ki smo jim priča v Siriji v zadnjih petih letih in 10 mesecih, je Palmira le padla. To je prvi trenutek, ko se res lahko počutimo vsaj malo srečne,” je dejal Abdulkarim. ”Molimo, da bo kmalu prišlo do zmage. Palmira v njihovih rokah je pomenila izgubo civilizacije,” je še dodal. Še vedno pa si mednarodna skupnost prizadeva k zaustavitvi ognja v Siriji in obe strani opozarja k prenehanju spopadov, poroča Daily Mail. Še naprej prizadevanja za končanje spopadov Tako Rusija kot ZDA so se zavezali, da bojo ukrepali na obeh straneh konflikta in tako poskusili zaustaviti napade. ”To pa pomeni, da bo moral tudi Assad sprejeti prave odločitve, ki bi omogočile pravo tranzicijo,” je komentiral državni sekretar za zunanje zadeve ZDA John Kerry. S tem pa se sicer ne strinja Rusija, ki trdi, da Assadova prihodnost trenutno ne sme biti predmet debat. M. G. Kako so ženske, ki kuhajo, perejo in likajo, označene za neizobražene 25. 3. 2016, 18:28 15 Facebook Twitter Foto: iStock Pred dnevi sem na ulici srečal mlajšo znanko iz prestolnice. Zadržala sva se v pogovoru, saj se že precej časa nisva videla. V klepetu mi je zaupala, da ima končno službo. Po družboslovni diplomi je bila dve leti brez zaposlitve. Ob omejevanju zaposlovanja v javnem sektorju ni nič kazalo, da ji bo kmalu uspelo najti primerno zaposlitev. Tako ji je službo uredil oče, direktor večjega podjetja. Z zanimanjem sem jo poslušal, nato pa povprašal, kako ji je nova služba všeč. Presenečen sem ugotovil, da niti najmanj. Rakla je, da ne najde izpolnitve v pisarniškem delu, za katerega je dovolj peta stopnja izobrazbe. To z izobrazbo je bilo začinjeno z rahlo prezirljivim tonom, ki ga nisem takoj razumel. Med poslušanjem sem brskal za kakšno, situaciji primerno spodbudno besedo, a sem kmalu ugotovil, da sem bolj koristen v vlogi poslušalca. Preberite tudi: -Ženske, (p)ostanite (spet) ženske! Nadaljevala je s pripovedjo o službi, ki jo sicer prezira, vendar ima ob skorajšnji očetovi upokojitvi možnost postati direktorica. Ko sem že odprl usta, da bi ji za navedeno čestital, je mojo namero sprevidela in mi takoj hitela pripovedovati o svojih novih sodelavkah. Kako grozne da so, neizobražene, pogovarjajo se samo o možeh in otrocih, tudi tiste njenih let imajo že po več otrok, skratka, zategnjene tradicionalistke. Kulturni šok: ženske, ki kuhajo, perejo in likajo Pripovedovala je malodane o pravcatem kulturnem šoku in pomilovala ženske, ki kuhajo, perejo in likajo za družino, in še ob nedeljah, ko bi lahko poležale, gredo namesto tega k maši in otroke spremljajo k verouku. Nato ji je zazvonil telefon. S kratkim pozdravom se je poslovila in odhitela svojim opravkom naproti. Malo sem še postal in zamišljeno gledal za njo. Tisti hip mi je postalo žal vase zagledanega, rahlo opravljivega dekleta. V naslednjem trenutku sem imel pred očmi ženske, o katerih je pripovedovala. V očeh znanke z diplomo FDV-ja, ki je pri tridesetih še majčkeno očijeva punčka in živi doma, je slovenska katoličanka, dekle, mati, žena označena z etiketo skromno izobražene ženske, tradicionalno usmerjene, sprijaznjene s svojo vlogo v družini, družbi. V pogovoru je zmanjkalo časa za moj pogled, zato ga podarjam materam ob današnjem prazniku. Ženske prinašajo blagoslov življenja Ob tem sem se še enkrat zamislil nad besedami dekleta in skušal ugotoviti, kakšna logika stoji za njimi. Pomislil, da te besede niso zrasle v njenem srcu, kajti zvenele so natanko tako, kot jih v javnost vedno znova pošiljajo njene profesorice, v zadnjem času poznane kot podpisnice peticije proti molitvenemu bdenju pred porodnišnico. Drage slovenske matere in žene! Tudi če vaša izobrazba zaradi podaritve družini ni prestopila srednje šole ali univerze, našemu narodu prinašate blagoslov življenja! Tudi če vas ni slišati v javnosti in je vaš način oblačenja skromen ter nevpadljiv, vam pripada središčna družbena vloga. Matere, znanilke večnega življenja Ste kot jutranje sonce, vaše roke kakor žarki, ki v jutru prvi objamejo svoje ljube. Vaše misli, vaši pogledi radostno iščejo tiste, ki jih nosite v srcih. Celo takrat, ko ni vse v najlepšem redu. Tudi vam ni prihranjeno razočaranje, pogosto ste same, prestrašene ali v stiski. Takrat se tolažite, da ljubezen tudi boli, hkrati pa z razprostrtimi rokami iščete poti v nasprotno smer. Ne sprašujete, ko to ni potrebno, predvsem pa ne dvomite. Drage Slovenke in Slovenci, ob takšnih materah smo zrasli in od njih prejeli najlepšo popotnico za življenje. Ob prihajajočih velikonočnih praznikih se mi izrisuje še spoznanje, kako dragocene ste v božjih očeh. Vaš pogum je vstali Jezus nagradil in se vam dal videti z naročilom, da veselo novico ponesete še drugim. Ve, ki rodite človeka za ta svet, ste hkrati znanilke večnega življenja. Kako čudovita simbolika je v tem! Franci Donko [Video] Kje vse je imel prste vmes Kučanov glavni gospodarski operativec Janez Kocijančič 25. 3. 2016, 5:00 55 Facebook Twitter Miloš Pavlica, Milan Kučan in Janez Kocijančič (Foto: STA) Janez Kocijančič je dolga leta hkrati opravljal tri vplivne funkcije v državi – bil je predsednik sveta RTV Slovenije, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in vodja družbe JK Consulting d.o.o. – ter ob tem tudi glavni gospodarski svetovalec Milana Kučana. Podjetje JK Consulting d.o.o. oziroma JK Svetovanje s sedežem v famozni stavbi na Trgu Republike 3 sicer zastopa Kocijančičeva hči Nike Kocijančič Pokorn. Na račun svetovalnega podjetja se je v preteklih letih steklo več kot milijon evrov. Na to je v oddaji na RTV Slovenija opozoril tudi nekdanji vplivni uslužbenec Telekoma Slovenije Miran Kramberger, ki je dejal, da je Telekom v času njihove uprave Kocijančiču za “svetovanje” plačeval mesečne pavšale. “Za kakšne posle je šlo, ne vem, ker pogodbe nisem sklepal jaz niti zanjo nisem vedel,” je povedal Kramberger. Oglejte si še: Od komunista do najbolj vplivnega kapitalista v državi: To je Kučanov človek Janez Kocijančič Poznavalci pravijo, da je Kocijančič v preteklih letih izpeljal nekaj megaposlov. Nekaterim izmed njih se bomo posvetili še v prihodnosti, a tokrat bi veljalo izpostaviti vsaj nekaj izbranih projektov, ki jih navajamo v nadaljevanju. Prodaja Droge Kolinske Hrvatom Svetoval je hrvaškemu tajkunu Emilu Tedeschiju, ko je njegova Atlantic Grupa uspešno prevzela Drogo Kolinsko. Atlantic Grupa je leta 2010 Drogo Kolinsko kupila za 382 milijonov evrov, od tega zneska so nato odšteli finančni dolg, ki je maja 2010 znašel 146 milijonov evrov. Atlantic je tako plačal okoli 242 milijonov evrov. V navedem poslu je bil ključen lobist Emila Tedeschija prav Janez Kocijančič, ki je izkoristil velik vpliv na svojega varovanca Tomaža Berločnika, takrat predsednika uprave Istrabenza, ki je prodajal Drogo Kolinsko. Pri tem ni nezanemarljivo, da je bil Berločnik nekaj mesecev po prodaji Droge Kolinske Tedeschiju imenovan za predsednika uprave Petrola. Posli z Jankovićem in Škrabcem Finance so leta 2013 pisale, da je Kocijančič odigral ključno vlogo lobista pri projektu čistilne naprave Zalog. V obdobju od leta 2008 do 2013 se je razširitev čistilne naprave Zalog podražila s 6,2 na več kot 40 milijonov evrov. Za kaj gre? Avgusta 2013 je ljubljanski župan Zoran Janković v imenu Mestne občine Ljubljana za izvajalca gradnje tretje faze centralne čistilne naprave v Zalogu izbral družbo Riko Janeza Škrabca, ki je na razpisu kandidirala skupaj z francosko družbo Veolia. A Veolia je pri tem razpisu nastopala v dveh vlogah: v prvi vlogi je Veolia oziroma Veolia Voda, ki je del multinacionalke Veolia, kot podizvajalec Aqua Consultinga pripravila idejni projekt za gradnjo tretje faze. Takrat je Veolia ocenila, da bi nadgradnja čistilne naprave stala 20 milijonov evrov. Sledil je javni razpis za izbiro ponudnika, v katerem sta zmagala nihče drug kot Janez Škrabec in Veolia – ista Veolia, ki je pripravljala idejni projekt. Projekt je v imenu MOL koordinirala družba Vodovod-Kanalizacija, ki jo je v tem obdobju obiskoval Janez Kocijančič, ki je za Finance tudi potrdil, da je v preteklosti kot “strokovni svetovalec” delal za Veolio. Dela analize in svetuje za mastne denarje Konsolidacija lastništva Save Re je že nekajletni projekt, ki ga ob “strokovnem svetovanju” Janeza Kocijančiča “pelje” eden najbogatejših Hrvatov Ante Vlahović, lastnik rovinjskega Adrisa. Ambicija Adrisa je, da postane številka ena zavarovalništva v regiji. Kocijančič je leta 2014 na vprašanje Financ, ali svetuje Adrisu pri prevzemu Save Re, odgovoril: “Svetujem, kar pač svetujem. Delamo analize in svetujemo.” Celotno oddajo Hobotnica si lahko ogledate tukaj. M. P. Video: Reševanje turnega smučarja iz jame na Kaninu Slovenski smučar tri ure čakal na rešitev 25. marec 2016 ob 19:28 Bovec - MMC RTV SLO Kako tvegana je lahko turna smuka, je pretekli petek izkusil slovenski smučar, ki se je sam spustil s Kanina. Med spustom ga je namreč presenetila jama. Padec k sreči ni bil usoden, je pa ponesrečenec na pomoč čakal kar tri ure, preden sta njegove smuči le po naključju opazila smučarja Dragan in njegova hči Lea Lazar. O dogodku sta obvestila italijanske reševalce, Lea Lazar pa je v opomin drugim smučarjem posnetke reševanja objavila na spletu. Dragan in njegova 22-letna hči Lea Lazar, oba izkušena smučarja, sta se ob idealnih razmerah za smuko že drugič spuščala po neurejenih poteh italijanskega smučišča Sella Nevea, preden je njuno zanimanje vzbudila 10-metrska globel v snegu. Odločila sta se za nenačrtovan postanek in ob jami, v snegu, takoj opazila smuči. Nesrečni smučar je ob padcu v jamo neuradno izgubil zavest in si poškodoval zapestje, pred njunim prihodom pa je bil tam ujet kar tri ure. Njegovih krikov na pomoč niso slišali najmanj trije smučarji, ki so tisti dan ubrali pot mimo jame. Gorski reševalci smučarje opozarjajo, naj se na turno smuko nikar ne odpravljajo sami in brez ustrezne opreme. Smučar je namreč ni imel. In če bi se poškodovan odločil za vzpon iz jame, bi tvegal še padec na skalovje. Foto: "Kuba, hvala za neverjeten in nepozaben šov!" Brezplačen koncert privabil več kot pol milijona Kubancev 26. marec 2016 ob 12:17 Havana - MMC RTV SLO/STA Legendarni skupini The Rolling Stones je na Kubi prisluhnilo rekordno število ljudi, Kubanci so do zadnjega kotička zapolnili športni kompleks Ciudad Deportiva, koncert pa so množice spremljale tudi z bližnjih ulic in streh. "Vemo, da je bilo še pred leti na Kubi težko poslušati našo glasbo, a zdaj smo tu in igramo," je frontman skupine Mick Jagger na koncertu v španščini nagovoril množico. Ta se mu je odzvala z gromkim aplavzom. Nato je Jagger dodal: "Menim, da se časi resnično spreminjajo. Saj je tako, mar ne?" Stonesi so v petek zvečer na Kubi poskrbeli za nepozaben rockovski dogodek. Ljudje so skakali v ritmu kitarskih solov in skupaj z Jaggerjem prepevali uspešnice skupine, kot so Angie, Paint it Black, Satisfaction in Start Me Up. Brezplačen koncert skupine ni bil le glasbena poslastica, ampak tudi prelomen dogodek za Kubo, saj bi pred leti Kubanci rekli, da je nastop Stonesov le sen. Oblast je namreč svoj čas glasbo Rolling Stonesov in rock na splošno prepovedala kot ideološko deviacijo. Čas sprememb za Kubo Andres Enda, obiskovalec koncerta, je dejal, da je koncert Stonesov na Kubi neverjeten dogodek, ki je združil mlade in starejše, in dodal: "Spremembe resnično prihajajo. To, da so oni nastopili tukaj, priča o tem." Koncert je bil tudi tehnološka novost za Havančane. Poleg ogromnega odra so v športnem kompleksu postavili deset megalomanskih zaslonov. Oprema za koncert je bila dostavljena v 61 zabojnikih in v polnem boeingu 747. Ljudje so se na športnem kompleksu začeli zbirati že več ur pred koncertom in Ciudad Deportivo, ki sprejme 450.000 ljudi, napolnili do zadnjega kotička. Tisti, ki so ostali pred stadionom, so koncertu prisluhnili na bližnjih ulicah, množice ljudi pa so se zbrale tudi na bližnjih strehah. Po poročanju tujih medijev se je na koncertu zbralo več kot pol milijona ljudi - največ, kar jih je Stonesom prisluhnilo doslej. "Kuba, hvala za neverjeten in nepozaben šov! Krasno vas je bilo videti," so se Stonesi Kubancem po koncertu zahvalili po Twitterju. Jagger, Keith Richards, Charlie Watts in Ronnie Wood so na Kubo prispeli že v četrtek, le nekaj dni po zgodovinskem srečanju ameriškega predsednika Baracka Obame in kubanskega predsednika Raula Castra v Havani. Predsednika sta napovedala novo obdobje v odnosih med državama. Sa. J., foto: Reuters Preprosto neverjetno je, da so Kubanci šele leta 2016 dobili prvi rock koncert kakšne tuje skupine v državi. V svetu je ta kultura prisotna že petdeset let. Socializem se bliža vrednotam zahodnega sveta - koliko prelite krvi in trpljenja za ekstremeiste, zaradi nekih bolanih starcev in zavedenih posameznikov. [VIDEO] Nova revolucija na Kubi: Prvič v zgodovini nastopili Rolling Stones. Brezplačno. 26. 3. 2016, 19:52 3 Facebook Twitter Foto: epa V Havani na Kubi je včeraj potekal revolucionaren dogodek. Skupina Rolling Stones je prvič v zgodovini nastopila v državi, kjer je komunistična oblast svoj čas prepovedala glasbo Stonesov in rock nasploh. Športni kompleks Ciudad Deportiva, ki sprejme 450 tisoč ljudi, je bil napolnjen do zadnjega kotička. Brezplačni nastop zasedbe v Havani je bil prelomen dogodek za Kubo, kjer je tamkajšnja komunistična vlada svoj čas rokersko glasbo prepovedala kot ideološko deviacijo. Veliko ljudi je svojim idolom prisluhnilo tudi z bližnjih ulic in streh. Koncerta se je udeležilo več kot pol milijona ljudi – največ, kar jih je Stonesom prisluhnilo doslej. Dogodek ni bil samo prvi koncert Stonesov na Kubi, ampak tudi prvi koncert katerekoli tovrstne rock skupine v državi. Najprej Obama, nato še Stonesi Mick Jagger, Keith Richards, Charlie Watts in Ronnie Wood so na Kubo prispeli že v četrtek, le nekaj dni po zgodovinskem srečanju ameriškega predsednika Baracka Obame in kubanskega predsednika Raula Castra v Havani. Predsednika sta napovedala novo obdobje v odnosih med državama. Foto: epa Foto: epa Koncert je bil tudi tehnološka novost za Havance. Poleg ogromnega odra so v športnem kompleksu postavili deset megalomanskih zaslonov. Oprema za koncert je bila dostavljena v 61 zabojnikih. N. K., A. J. The Rolling Stones band, so pa itak legende Rock&Blues glasbe, kakršne so bili ljudje v komunističnih deželah zelo prikrajšani. Tudi Slovenija ni bila nikakršna izjema, kar dokazuje dejstvo, da ljudje tudi danes v večini poslušajo izjemno nekvalitetno glasbo. Razne srbske skupine in njihovo zavijajoče cviljenje s katerim polnijo slovenske dvorane je znak, balkanizacije te dežele. Očitno smo komunistično bolj zadrti od Kubancev, pa to ... Foto: Kasaijeva hčerka navdušuje v planiškem dresu Oblečena v jubilejni dres 26. marec 2016 ob 13:56 Ljubljana - MMC RTV SLO Noriaki Kasai je na Facebooku objavil fotografijo svoje hčerke, oblečene v dres, ki ga je prejel v Planici. Legendarni skakalec Kasai je 17. marca v Planici dobil prav posebno darilo - organizatorji so mu ob njegovem 500. nastopu na posamičnih tekmah svetovnega pokala podarili poseben dres s številko 500. Hkrati pa so ga razveselili še z dresom za njegovo hčerko Rino. Očitno je darilo japonskemu skakalcu všeč, saj ga tako on kot njegova hčerka rada nosita, svojo usklajenost pa sta počastila tudi z nekaj fotografijami, ki jih je Kasai objavil na Facebooku in poleg pripisal: "Besede so odveč." Sa. J. Tožilstvo obtožilo Faycala C. terorizma, mediji namigujejo, da je on tretji napadalec Abdeslam ni želel odgovarjati na vprašanja o bruseljskih napadih 26. marec 2016 ob 08:47, zadnji poseg: 26. marec 2016 ob 17:08 Bruselj - MMC RTV SLO/STA/Reuters Belgijsko tožilstvo je za sodelovanje v teroristični skupini in izvedbo terorističnega napada obtožilo tri ljudi, med njimi tudi domnevno tretjega napadalca na letališču Zaventem Faycala Cheffouja. Tožilstvo je v izjavi za javnosti zapisalo le to, da je Faycal C. eden izmed treh obtoženih terorizma, ni pa potrdilo, ali je on tudi dejansko tretji napadalec na letališču, na katerem je bilo torkovem napadu ubitih 11 ljudi. Druga dva obtožena "sodelovanja v teroristični skupini, terorističnega umora ter poskusa terorističnega umora" sta Aboubakar A. in Raban N. Belgijski mediji poročajo, da je Faycala Cheffouja, ki naj bi bil svobodni novinar, in še druga dva napadalca, prepoznal taksist, ki jih je na dan napada v torek pripeljal na mednarodno bruseljsko letališče. kot je dejal bruseljski župan Yvan Mayeur za Le Soir, je policija Cheffouja v preteklosti že večkrat pridržala, saj je poskušal s skrajnimi islamskimi idejami prepričati prosilce za azil v nekem parku. Po besedah župana je dobil celo prepoved približevanja temu parku. Identificirali 24 žrtev napada V torkovih napadih, za katere je odgovornost prevzela Islamska država, je bilo ubitih 31 ljudi 300 pa ranjenih. Žrtve so devetih narodnosti, do zdaj so jih identificirali 24. V petek so skrajneži IS-ja sporočili, da so bili napadi v Bruslju maščevanje za napade koalicije na ozemlju IS-ja v Siriji in Iraku. Belgijske oblasti so danes pozvale prebivalce, naj se v nedeljo zaradi varnostnih razlogov ne udeležijo "shoda proti strahu", ki naj bi potekal v spomin na žrtve torkovih terorističnih napadov. Shod naj bi se v Bruslju začel ob 14. uri po srednjeevropskem času, oblasti pa predlagajo njegovo preložitev za nekaj tednov. Novi varnostni ukrepi na letališču Kot je znano sta se na letališču Zaventem, ki bo zaprto vse do torka, razstrelila Najim Laachraoui in Brahim El Bakraoui. Domnevno tretji napadalec, ki so ga posnele varnostne kamere in je oblečen v belo, bombe ni razstrelil naj bi pobegnil. Nekateri belgijski mediji namigujejo, da naj bi bila ta tretja oseba Faycal Cheffou, česar pa policija ne želi potrditi, saj čaka na analizo DNK-ja. Na letališču Zaventem še vedno potekajo obnovitvena dela, hkrati pa uvajajo nove varnostne ukrepe. Za kakšne ukrepe gre, ni znano, je bilo pa letališče takoj pa napadih deležno ostrih kritik na račun neustrezne varnosti, saj niso sistematično preverjali potnikov, ki vstopajo avlo za odhode. Brata naj bi načrtovala napad na jedrsko elektrarno Sicer pa je belgijska policija med obširno akcijo v četrtek in petek v Bruslju aretirali 12 ljudi, a so pozneje nekaj izpustili (dve osebi so pridržali v Nemčiji, eno v Franciji). Še vedno pa ni znano, ali je imel brat Brahima Khalid El Bakraouija, ki se je razstrelil na podzemni železnici in ubil 20 ljudi, pomočnika. Varnostna kamera je namreč posnela moškega, ki je nosil v rokah veliko torbo, in se je pogovarjal s Khalidom. Časopis Derniere Heure Isti je poročal, da naj bi brata El Bakraoui načrtovala napade na belgijske jedrske elektrarne in da naj bi aretacija Abdeslama pospešila načrte teroristov. V jedrski elektrarni ubit varnostnik Dva dni po napadih v Bruslju je bil v jedrski elektrarni v Charleroiju, ki je od prestolnice oddaljen dobrih 50 km, ustreljen varnostnik, poroča tamkajšnji časopis Derniere Heure. Obenem so mu ukradli tudi prepustnico za vstop v jedrsko elektrarno. Tožilstvo je uradno zanikalo, da je bil umor povezan s terorističnimi napadi in zatrdilo, da je šlo za kriminalno dejanje. Črnkovič, eden izmed akterjev v zadevi Patria, razkriva nikoli odkrito ozadje afere 28. 3. 2016, 5:00 411 Facebook Twitter Ivan Črnkovič. Foto: Demokracija.si Ivan Črnkovič, slovenski poslovnež in lastnik podjetja Rotis, je nad slovenskim gospodarstvom razočaran. “Podjetje dela dobro in je uspešno, vendar so mi zrušili vso voljo in energijo,” je pojasnil poslovnež, ki se je poleg Janše in Krkoviča znašel v aferi Patria. V pogovoru pojasnjuje ozadje Patrie, kaj se je v resnici dogajalo na ministrstvu za obrambo, kakšen odnos imata z Janezom Janšo in druge – tudi nekatere nikoli odkrite – informacije v zadevi Patria Podjetje Rotis Ivana Črnkoviča je bilo ustanovljeno januarja leta 1991 in je že 25 let največji proizvajalec ležajev, zobnikov, sornikov in drugih strojnih elementov v Sloveniji. Sedež podjetja je v Trzinu, proizvodni prostori pa so v Kočevju. Podjetje Rotis svoje izdelke med drugim izvaža v ZDA, Kanado, Brazilijo, Skandinavijo, Rusijo in Turčijo. Kljub uspehu podjetja, od katerega ima država veliko koristi, pa lastnik izgublja voljo zaradi nezmožnosti ohranjanja konkurenčnosti na tujih trgih. Nad tem, kar je doživel v naši državi, je globoko razočaran. Zato razmišlja o umiku iz tega posla. Celoten intervju si lahko ogledate na Novi24TV, oddaja bo na sporedu ob 19.30. “Razočaran sem nad državo, nad politiko. Tukaj nima smisla, za te ljudi, ki kradejo, ki gledajo samo, kako bodo uničili to državo, delati v takšnem okolju, je zame nesprejemljivo in nevzdržno, zato razmišljam samo še, kako bi zapustil to okolje,” je pojasnil za Novo24tv. Razkril je tudi nekaj pomembnih informacij iz ozadja afere Patria, o dogajanju na ministrstvu za obrambo in druge poteze, ki jih je za hrbtom afere vlekla država. Gospod Črnkovič, v časniku Delo so zapisali, da ste v pokoj odšli zaradi užaljenosti. Zakaj se umikate? V Delu niso zgrešili. Res je. Odhajam zaradi užaljenosti in zaradi krivic, ki sem jih doživljal. Zaradi prizadetosti sem res odšel v pokoj. Odločil sem se, da tej državi ne bom prispeval davkov, zato da se bodo redili tisti, ki so to povzročili, ki počnejo samo slabo. V pokoj sem odšel, da bodo oni plačevali mene, ko bom jaz doma sedel. Pa nisem dolgo zdržal, sem se hitro nazaj zaposlil. Za to moraš biti narejen, da greš v pokoj, jaz pa sem prišel z veseljem nazaj. Imam to srečo, da zamere hitro odpustim in grem spet naprej. Kaj je bilo tisto, kar vas je najbolj prizadelo? To je zelo preprosto. Človeka najbolj prizadene krivica. Problem je krivica in čisto nič drugega. To našo državo čutim kot domovino in jo imam rad. Zanjo bi marsikaj naredil. Sem naredil in še bi naredil, vendar sem videl, kaj dejansko je ta domovina. Dejansko so to ljudje, ki jo upravljajo, so ljudje, ki jim ta država ne pomeni čisto nič. Osebni interes je tisti, ki jim nekaj pomeni. Tu zame sreče ni. Ste lahko konkretni? Kateri so ti ljudje, ki jih omenjate? To je zelo jasno. Prvi je bil Milan M. Cvikl. To je bilo v Ropovi vladi, ko je imel Cvikl moč, saj je bil poslanec. On je začel s parlamentarno komisijo, ko so začeli pregledovati, kako smo delali v Patriji, ko nas je blatil nepošteno in po krivici. Brez utemeljitev nas je blatil vse počez. Vsi mediji so ga povzemali. Tako se je začela ta gonja. To so ti ljudje. Zdenko Pavček – veliki as slovenskega gospodarstva, ki so ga postavili za predsednika gospodarske zbornice. Človek, ki je uničil podjetje Viator Vektor, človek, ki je Sloveniji odvzel 150 milijonov evrov v kreditih. Ti ljudje so v prvi vrsti in so prva liga. Vsi ostali, ki pa smo skromni in delavni, in ki skrbimo, da bo v Sloveniji narodu dobro, smo bili pa tako obdelani, kot smo bili. Morda za tiste, ki ne vedo – bili ste v zaporu z Janšo in z gospodom Krkovičem. Zakaj ste bili obsojeni? Mene so obtožili, da sem obljubil nagrado, da bom od posla za Partio dal neko nagrado Janši, stranki, Krkoviču – saj ne vem, komu. Kar ni bilo nikjer nikoli dokazano, saj ni bilo nič od tega res. To so bile izmišljene zgodbe. Ampak – saj vsi vemo – ko eno neresnico poveš desetkrat, postane resnica. To se je zgodilo v Sloveniji. Na koncu ljudje niso več vedeli, kdo ima prav. Žal Slovenci hitro verjamemo nečemu slabemu, in tako je bilo tudi v tem primeru. Za kakšen posel je pravzaprav šlo? Ste vi imeli dobiček od njega? Jaz sem po srcu velik podjetnik, enostavno uživam v poslu oziroma v svojem delu. Zato sem šel tudi v ta posel. Vlekel me je vedno večji posel. Zadnji, ki smo ga sklepali, je bil vreden 5 milijonov evrov. Jaz sem šel s srcem v ta posel. Hotel sem dokazati sebi in drugim, da zmorem tudi to. Dejansko smo zmogli, ampak smo dobili po “buči”. Pohodili smo jim kurja očesa na nogah. Ker smo ta posel prevzeli tistim, ki sem jih prej omenjal, pa še nekaterim drugim. Oni so dali ponudbo, ki je bila za 18 odstotkov višja od naše. Mi smo bili izbrani na tem razpisu, za nižjo ceno. Meni ni izziv denar, nisem požrešna oseba, da bi posel delal zaradi denarja, meni je bilo bistveno, da sem najboljši, da dam najboljšo ponudbo. Da delamo na tako pomembnem projektu in na koncu – posel se šteje na dolgi rok. Če bi mi to zgodbo zaključili, bi s Patrio delali še deset let ali pa dvajset. Vi ste že prej izdelovali vojaško opremo, to za vas ne bi bilo nekaj novega? Imeli ste tudi reference, ne samo oceno. Da, to je ena izmed stvari, zakaj smo mi bili izbrani. V Sloveniji v tistem času, danes pa je še slabše, sploh ni bilo podjetij, ki bi imela dovoljenje za proizvodnjo vojaške opreme. V tistem času smo bili le trije, ki bi lahko izdelali strojne dele, ki jih je Patria potrebovala. Autocomerce, Arex in Rotis. Mi smo imeli vse potrebne certifikate, bili smo pooblaščeni za izdelovanje vojaške opreme. Tako da sploh ni bilo veliko podjetij, ki bi se imela možnost prijaviti – ponudba je bila zelo zožana. Samo niso pravi zmagali, to je problem. Kako se je to potem zaključilo? Kar naenkrat je vse padlo v vodo. Pogodba je bila sklenjena leta 2006, nato smo potrebovali dve leti, da smo prvo vozilo Patria kot prototip tudi dobavili. Potem bi stekla serijska proizvodnja, a so leta 2009 naredili hišno preiskavo in nas takrat uničili. Ko je afera prišla na dan, so bile hišne preiskave – in sicer na ta način, kot so nas predstavili: kot da smo koruptivno delovali. Nato so še Hrvaško, Avstrijo, Finsko zmešali zraven. To je bila grozna afera. Govorilo se je, kot da bi neki milijoni leteli v podkupovanje, in jasno je, da se potem v takem stanju ni več dalo delati. Bom pa povedal eno resnico, ki je še nisem povedal nikoli – danes pa jo končno lahko. Ko smo se v letih 2011 in 2012 pogovarjali, in je afera bila že na sodišču, sta morala ministrstvo za obrambo in država Slovenija ta posel nekako zaključiti. V tistem času je bilo govora, da Slovenija sploh ne more več kupiti 135 vozil, kot je bilo v pogodbi, kajti prišlo je do krize, proračun je padel, denarja ni bilo. In takrat je ministrica javno povedala, da moramo s projektom končati. Jaz pa vam povem resnico, Patria v resnici ni želela nadaljevati s to pogodbo, zato ker so bili v veliki dilemi, ali bo na koncu dejansko kje dokazana kakšna krivda. V tem primeru bi ta pogodba postala nična. Torej nad nami je večno visel ta strah “ničnosti pogodbe”. Kar bi pomenilo, da bi moralo ministrstvo vozila vrniti Patrii, mi bi pa morali vrniti denar. Verjemite, Patria je to dobro preračunala, imajo velike pravne strokovnjake, ki so delali na tem. Vedeli so, da več vozil, kot bodo dobavili, večja je nevarnost in večja škoda bi se dogajala, če bi se karkoli slabo končalo za njih. To so oni delali posle od zadaj z ministrstvom za obrambo, a v Sloveniji tega nihče ni vedel. Patria si je v bistvu želela posel zaključiti in seveda dobaviti čim manj vozil. To je tudi razlog, da smo jih na koncu dobavili le 35, Rotis pa si je pridelal debelo izgubo. Tudi mi smo naredili grozno izgubo. Do leta 2011, ko se je pogodba res zaključila, smo imeli na projektu med 5 in 8 ljudi, ki jih je seveda bilo potrebno plačati. Realizacije pa ni bilo nobene. Vendar ta izguba ni bila samo finančna? Ko sva se pogovarjala, ste mi razlagali, da so še leta in leta na vaših računih iskali transakcijo, s katero bi lahko dokazali, da je denar potoval h gospodu Janezu Janši in tega niso našli. Vi ste pa ob tem izgubljali živce in denar. To je bil najbrž velik stres. Ta zgodba okoli davčne inšpekcije in pa tudi bančna zgodba – to je največja tragika za nas v teh šestih letih življenja pod pritiskom Patrie in groženj po zaporu. Od leta 2005, ko smo s poslom začeli in naredili ponudbo za projekt, pa do leta 2008, ko je začela inšpekcija hoditi v podjetje … in še nato do leta 2014, ko sem bil v zaporu, je bila ta inšpekcija še vedno pri nas. Skozi vsa ta leta so bile inšpektorice nenehno v Rotisu, pregledovale naše poslovanje, iskale, kam je vendar odtekel ta denar, ta provizija in kaj še vse za stranko SDS in Janeza Janšo ter Krkoviča. Tone Krkovič je imel podjetje, gostinski lokal v Kostelu, ustanovljen d. o. o, in tudi k njemu so hodili razni inšpektorji ter inšpektorice. Leto za letom so pregledovali podjetje, ki ni imelo velikih zneskov – a so vseeno vsako stvar pretaknili in iskali napake. Tega denarja seveda niso našli, ker ga nikoli nismo nikomur dajali. Kaj pa gospod Janša in gospod Krkovič? To najbrž zanima vse ljudi v Sloveniji. Vi trije ste bili skupaj v zaporu. Ste vi gospoda Janšo že prej poznali? Ste bili z njim prijatelj oziroma kakšen odnos sta imela? Natolcevanja so bila seveda točno takšna – da sva midva velika prijatelja. Z Janezom nisva prijatelja, sva pa bila sodelavca. Jaz sem bil med leti 1991-1994 v službi na ministrstvu za obrambo na delovnem mestu šefa nabave. Takrat je bil Janša minister, zato je jasno, da smo se spoznali in sodelovali na delovnem mestu. Potem ko je jugoslovanska armada zapustila vojašnice ter so bile vse podrte in uničene, praktično ni bilo niti žarnice niti straniščne školjke. Vse je bilo treba na novo zgraditi, da smo lahko leta 1991 začeli z naborniki. To nabavo sem jaz vodil, bilo je ogromno delo, ki smo ga opravili, in je jasno, da smo se z g. Janezom srečevali na sestankih, saj smo bili sodelavci. Nikoli pa nič več kot samo sodelavci. Vsi vemo, da je gospod Janša resen človek, predvsem ko se gre za posel ali politiko. Na ministrstvu smo tako imeli strogo resen odnos v tistih letih. Trdno smo delali in zato smo tudi imeli rezultate. Torej z g. Janšo sva bila le prijatelja. Potem ko nas je Jelko Kacin “zgonil” z ministrstva, tudi mene osebno, s tem, da mi je rekel, naj napišem odpoved, ker bom dobil odločbo za drugo delovno mesto. Napisal sem, saj sem verjel, da ljudje na taki poziciji ne lažejo. Zaupal sem, napisal odpoved, a druge odločbe nisem nikoli videl. Ostal sem na cesti in tako se je začela moja privatna pot. V letih po tem se z gospodom Janšo nisva niti videvala, razen ob kakih prireditvah, niti govorila. S Tonetom Krkovičem pa sva prijatelja iz otroštva, rojena v sosednji vasi, in vedno bova ostala prijatelja. Na dan, kot je zdaj, zelo trpim, saj mu ponovno delajo veliko krivico. Sprašujem se, kdaj se bo slovenski narod prebudil. Spodubujam slovenski narod, naj se vendar prebudi in ne dovoli, da se v tej državi dela, kar se hoče. Ne moremo obsojati Krkoviča, ki je pomemben osamosvojitelj Slovenije. Kaj ni to sramota za vsakega Slovenca? Celoten intervju si lahko ogledate na Novi24TV, oddaja bo na sporedu ob 19.30. Vesna Vilčnik, Nina Knapič Domov Svet Pet nigerijskih migrantov ugrabilo mlado Italijanko in jo imelo za spolno sužnjo Svet Pet nigerijskih migrantov ugrabilo mlado Italijanko in jo imelo za spolno sužnjo 29. 3. 2016, 19:09 24 Foto: Pixabay Facebook Twitter Za 20-letno študentko iz italijanskega mesta San Cataldo se je zabava pri prijateljih končala s petdnevno grozljivko. Ker je popila preveč alkohola, je obležala nezavestna, pet Nigerijcev pa jo je odneslo domov in jo večkrat dnevno posililo. Zadrževali so jo pet dni, jo silili v prostitucijo z drugimi migranti ter jo pretepali. Po petih dneh muk ji je uspelo pobegniti. Pet Nigerijcev, starih med 23 in 40 let, je brutalno izkoristilo mlado dekle iz Italije. 20-letnica se je novembra odpravila na veliko zabavo k enemu od prijateljev, kjer so precej popili. Policija sumi, da je zaradi prevelike količine popitega alkohola padla v nezavest, česar pa njeni prijatelji niso opazili. Preberite tudi: -Grozljiva izpoved: ”Posiljeval me je skoraj do smrti, govoril o Alahu in nato vprašal, ali mi je bilo všeč” Iz stanovanja jo je naskrivaj odneslo pet Nigerijcev. Odpeljali so jo v zapuščeno hišo, kjer so jo zadrževali kar pet dni. Pretepali so jo, vsak dan pa jo je vsak izmed njih večkrat posilil. Prisilili so jo tudi v prositucijo. Spolne odnose je morala imeti tudi z drugimi migranti, ki so za to plačali Nigerijcem. Po petih dneh ji je uspelo pobegniti Foto: Ilgiornale Foto: Ilgiornale Da se ne bi upirala, so jo večkrat zadrogirali, kar je potrdila tudi medicinska analiza v bolnišnici v Caltanissetti. Po petih dneh mučenja je mladenki uspelo izkoristiti nepazljivost ugrabiteljev ter pobegniti. Takoj je kontaktirala družino. Njenega izginotja starši sicer niso prijavili, saj so bili prepričani, da je bila nekaj dni pri prijateljih, kot je to storila že večkrat poprej, poroča italijanski portal Ilgiornale. Dogajanje je prijavila na policijo, kjer so takoj pričeli s preiskavo. Peterica moških je bila aretirana, obtoženi pa so bili suženjstva, spolnih napadov, posilstva, ugrabitve, izkoriščanja prostitucije in tihotapljenja drog. Policija išče še dva druga sostorilca. M. G. Kruto zabodli muslimana, potem ko je kristjanom voščil vesele velikonočne praznike 29. 3. 2016, 20:02 0 Facebook Twitter Foto: Printscreen/Youtube Trgovec Asad Shah je bil ubit le nekaj ur potem, ko je kristjanom zaželel vesele velikonočne praznike. Shah je bil miroljuben musliman, ki se je vneto zavzemal, da bi muslimani in kristjani živeli v sožitju. Islamski skrajneži njegovo usmrtitev sedaj javno podpirajo. Trgovca so našli v mlaki krvi v njegovi trgovini. Zabodenega 40-letnika so odpeljali v bolniščnico, kjer pa je zaradi hudih poškodb umrl. “Gospod Shah je bil priljubljen, spoštovan in ljubljen član naše skupnosti. Bil je topel in prijazen človek, ki je bil vedno pripravljen na pogovor,” je za The Guardian pojasnil njegov sosed. Musliman, ki se je boril za sobivanje različnih verskih kultur Asad Shah je le nekaj ur pred smrtjo na Facebooku zapisal: “Prijeten petek in vesele velikonočne praznike mojim ljubim kristjanom.” Ob tem je dodal, da je sledenje Jezusu Kristusu pomemben korak za sobivanje “obeh svetov”. Trgovec je bil član muslimanske skupnosti Ahmadiyya, ki je bila že večkrat tarča napadov. Najbolj pogosto jih napadajo v Pakistanu in Indoneziji, saj njihova odprtost do drugih verskih skupnosti ortodoksnim muslimanom ni povšeči. “Čestitke vsem muslimanom” Na Facebooku pa se je pojavila tudi zaprta skupina, ki je izrazito sovražno nastrojena proti “miroljubni” veji islama in podpira Shahovo smrt. Skupina, ki odkrito in izrazito spodbuja versko sovraštvo, ima več kot 13 tisoč članov. Tam so objavili celo sliko umrlega, poleg pa so pripisali: “Čestitke vsem muslimanom,” poroča Daily Mail. N. K. V teroristične napade v Parizu in Bruslju vpletena tudi Hrvaška 29. 3. 2016, 16:32 26 Facebook Twitter Rekonstrukcija policijskih in obveščevalnih poročil evropskih varnostnih agencij razkriva, da je v teroristične napade v Bruslju in v Parizu močno vpletena tudi naša južna soseda. Glavni osumljenci za napade so namreč v Francijo potovali preko Hrvaške, uporabljali so telefon, kupljen na Hrvaškem, večkrat pa so na Hrvaško tudi klicali. Podatki o enem izmed mobilnih telefonov napadalcev so razkrili, da je bil ta kupljen na Hrvaškem, in sicer konec septembra ali na začetku oktobra, kar sovpada s časom, ko so migranti prečkali Hrvaško. Med njimi so s ponarejenimi potnimi listi kot begunci v državo vstopili tudi nekateri izmed pariških napadalcev. Preberite tudi: -Grozljiva izpoved iz zloglasnega Molenbeeka: Kako islamisti terorizirajo nemuslimane Kot begunci so prišli po balkanski poti skozi Srbijo in Hrvaško, od koder so nadaljevali pot preko Avstrije. Kot kažejo podatki obveščevalnih agencij, pa napadalci Hrvaške niso le prečkali, pač pa so se tam za nekaj časa tudi ustavili, poroča Večernji list. Opravili več klicev na Hrvaško Hrvaški mobilni telefon pa ni edina stvar, ki Hrvšako povezuje z napadi v Parizu. Ta telefon so uporabljali ves čas načrtovanja napadov, več klicev pa so opravili tudi na hrvaške telefonske številke. Kontaktirali so namreč nekoga, ki se je nahajal na Hrvaškem. Koga so klicali in ali se tudi na Hrvaškem nahajajo islamistični ekstremisti, še ni znano. Med napadalci, ki so uporabljali hrvaški telefon in klicali na Hrvaško, je tudi Salah Abdeslam, ki je vse od pariških napadov dalje veljal za najbolj iskanega terorista na svetu, dokler ga pred nekaj dnevi niso aretirali v Bruslju. Kot še navaja hrvaški portal, naj bi bilo kar šest od devetih osumljencev na različne načine povezanih s Hrvaško. M. G. Krkovič: Ne dovolim, da se mi sodi po jugoslovanski zakonodaji. To žali mojo čast in slovenski ponos 29. 3. 2016, 11:11 170 Facebook Twitter Foto: Matej Zorko “Pilot helikopterja Mrlak ni bil sodelavec Teritorialne obrambe. Nisem vedel, kdo je v helikopterju niti ali je bil oborožen – kar pa je irelevantno,” je o obtožbi sodnice Deše Cener, ki Krkoviča bremeni umora pilota JLA med osamosvojitveno vojno leta 1991, povedal brigadir Anton Krkovič. Anton Krkovič, ki je dal ukaz za sestrelitev helikopterja Jugoslovanske ljudske armade (JLA), je na novinarski konferenci pojasnil, da ni ciljal v osebo, temveč izključno v objekt. Poleg tega se je tega dne – 27. junija 1991 – na Slovenijo pričela agresija s strani JLA. Kot dokaz je predstavil depešo generala JLA Konrada Kolška, ki je takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta obvestil, da bodo zasedli vse mejne prehode in postopali po pravilih bojne uporabe enot. “Vsak odpor bo zlomljen, za posledice pa bodo odgovarjali naredbodajalci in izvršitelji,” je zapisal v vojni napovedi. Oglejte si še: Zakaj bi jugonostalgiki toneta Krkoviča najraje utopili v žlici vode Glede okoliščin sestrelitve helikopterja je Krkovič še pojasnil, da je ta poletel iz šentviške vojašnice in pristal na Kodeljevem, kjer je bila pekarna, ki je oskrbovala jugoslovansko armado. Poleg tega je helikopter letel nad položaji, za katere je veljala prepoved preletov in ki jih je brigada Moris varovala z ustreznim orožjem. Brigadir prav tako odločno zavrača govorice, ki so se pojavile zadnje dni, da je imel pilot Toni Mrlak namen prestopiti na slovensko stran. “Če bi želel prebegniti, bi lahko to storil in pristal kjerkoli. Prav tako se ni odzval na jutranji klic, naj Slovenci ne sodelujejo z JLA.” Sodnica je instrument vodilnih Glede procesa, ki ga je sodnica Cenerjeva sprožila proti njemu, je Krkovič pojasnil, da le-ta nima realne osnove, temveč globoko politično ozadje. “Tisti, ki vodijo to sodnico, jo vidijo kot instrument, ki ga bodo po uporabi zavrgli.” Prav tako je dejal, da se bo zaradi tega procesa za vedno spremenil status umrlega pilota Mrlaka, saj se je s tem odprla Pandorina skrinjica, in napovedal, da bo na kraj, kjer je bil sestreljen helikopter, potrebno postaviti spominsko ploščo. Želijo očrniti osamosvojitelje Krkovič pravi, da slovenskim sodiščem po izkušnji s Patrio, zaradi katere je moral na več kot 50 obravnav in je bil protipravno v zaporu 294 dni, upravičeno ne zaupa več. Po njegovem je imela sodnica vse možnosti, da bi predlog umaknila, pa tega ni storila. “Sodnica dobiva specialne primere in nihče me ne bo prepričal, da je ta sodnica dobila ta primer po vrstnem redu in naključnem izboru,” je dodal Krkovič o političnih ozadjih v sodstvu. Kot še pravi, dogodki sovpadajo s praznovanjem 25-letnice osamosvojitve, ko želijo očrniti osamosvojitelje in povzdigniti tiste, ki so bili proti osamosvojitvi. Ne dovolim, da se mi sodi po jugoslovanski zakonodaji Krkoviča pravna razlaga pravnikov, ki trdijo, da je uporabljena kazenska zakonodaja Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki je milejša, ne prepriča. “Ne dovolim, da se mi sodi po jugoslovanski zakonih. Če me boste zaprli, me dajte po slovenski zakonodaji,” je kritiziral obtožbe in dejal, da te žalijo njegovo čast in slovenski ponos. “Če bo potrebno, bom prevzel odgovornost tudi za tiste, ki so pritisnili na sprožilec,” je dodal. Gospo Merlak so dobro opremili z pravljicami. Največ ji je k pravljičarstvu pomagala kar sestra pokojnega. Zanimivo, da je bil "Makedonče", ki je sedel polek Merlaka v helikopterju, pripadnik sovražne JLA, sam Merlak pa je bil menda že pripadnik TO. Lepo bi bilo, če bi gospe pokazali tak dokument; ne samo rekla kazala in se zgovarjat na dokument iz leta 98, ko so jih odpravili, da so imeli mir pred njima. Tisti, ki so prestopili, so leteli ven iz Ljubljane oz. stran od Brnika in zamaskirali helikopterje. On pa je vozil kruh sovražni vojski. Bog razumi gospe. Ali se še spomnite, leftardi in humanisti pogajanj med agresorsko zločinsko JLA in predstavniki teritorialne obrambe Slovenije v Mariboru? V helikopterjih JLA z oznakami RDEČEGA KRIŽA so se pretihotapili diverzanti specijalci JLA in ugrabili slovenske pogajalce( med drugimi komandanta TO za Štajersko Miloševića), kar je najhujša možna zloraba oznak Rdečega križa. In mi naj verjamemo pravljicam okorelih komunistov o "dobrih namenih" sestreljenega helikopterja v bližini objektov vladnih in obrambnih struktur nove države?!? Balkan, GO HOME! OK. Dobro, to z vojaki, ki so bili skriti v vojaškem vozilu TAM 110 T7 BV, s sanitetno nadgradnjo in oznakami rdečega križa, se spomnim. Bilo je v Pekrah. Občani smo skušali preprečiti dostop koloni vozil. Odkrili smo vojake, ki so sedeli nabasani v kamionu z oznakami rdečega križa. Po spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica JLA v Novi vasi. JLA je s helikopterji z oznako Rdečega križa dovažala okrepitve in opremo obkoljenim enotam. Tole je tako zblojeno, da sploh ne vem, kej naj začnem kometirat. Naprimer pri SFRJ zakonodaji, ki je največje ponižanje osamosvojiteljev do sedaj! Itak, da je po SFRJ zakonodaji kaznivo sestrelit Jugoslovanski helikopter! Pa tudi vse ostalo takratno ravnanje TO je bilo po SFRJ zakonodaji kaznivo. Ampak TO je zmagala in osamosvojila Slovenijo in zato jim ne bi smel nihče soditi, ampak bi jim morali postavljati spomenike! Drugič pa, kako lahko država dovoli, da vdova toži branitelja slovenske države za umor, ker je v vojni ubil vojaka??? Razumem, če bi bil civilist, razumem lahko tudi, da država razišče domnevne "sumljive" okoliščine dogodkov med vojno ... NE razumem pa, kako lahko država dovoli, da sorodniki agresorskih vojakov tožijo domače branitelje. Kdo nas bo sploh še hotel branit, če pride do vojne, če pa te lahko nato vsaka vdova sovražnih vojakov toži za 20 let zapora???? WTF??? Res sem jezen,da ti jogonostalgiki vedno najdejo nekoga od osamosvobotiteljev naše Slovenije in se jim spet hočejo nedokazano maščevati.TEMU SE BO TREBA NA VELIKO UPRETI IN KONEC !!! Nikjer na svetu okupatorji in domači izdajalci ne spoštujejo nobenih etičnih in moralnih norm, kaj je domoljubje pa sploh ne vedo in tudi v Sloveniji je tako. Zato pri nas sodišča preganjajo osvoboditelje, tiste okupatorje, ki so po Sloveniji streljali in delali škodo pa oprostijo. Krkovič: Ne dovolim, da se mi sodi po jugoslovanski zakonodaji. To žali mojo čast in slovenski ponos Tako je Tone! Časten in pošten človek in domoljub. Če bi bil na tvojem mestu takrat, bi ga tudi jaz na enak način ateriral. Imel si jajca pokazati agresorski JLA kje je črta slovenske tolerance in meja slovenske suverenosti. Kaj zdaj lajajo jugonostalgiki preko ust neke prodane sodnice o umoru? Če je bila po njihovem operetna vojna, je bil tudi "umor" agresorskega pilota operetni. Kaj tu ni jasno leftardom? ZAVEDNI SLOVENCI stojimo in bomo stali ob tebi. Ostani neomajen, heroj Tone ! Absolutno te Slovenci opiramo ! Odpoklic državi R. SLO škodljivih sodnikov, tožilcev ! L.r. Janez Komenda Z uporabo jugobalkanske- komunistične zakonodaje komunisti negirajo državo Slovenijo. Uporaba zakonodaje države, ki je ni, je totalna blodnja. Po tej teoriji bi lahko po zakonu OBZNANA kraljevine Jugoslavije obsodili vse komuniste sedaj. Domači izdajaleci, bi morali biti obsojeni takoj po koncu vojne..., izvedena bi morala biti LUSTRACIJA , vendar so zaradi določenega pokvarjenca, to možnost opustili.... Danes imamo prav to levo kriminalno sodrgo na oblasti..., ki nas hromi, ropa in krade državno premoženje...vsem na očeh ! Tega se moramo zavedati pri naslednjih volitvah !!! Bruseljsko letališče ostaja zaprto; slovenski diplomat huje poškodovan Oblasti še vedno v lovu za osumljencem 29. marec 2016 ob 15:48, zadnji poseg: 29. marec 2016 ob 20:34 Bruselj - MMC RTV SLO Teden dni po terorističnih napadih v Bruslju, v katerih je umrlo 32 ljudi, letališče Zaventem ostaja zaprto. Med 94 poškodovanimi, ki so še vedno v bolnišnici, je tudi huje poškodovani slovenski diplomat. Izvršni direktor letališča Arnaud Feist je sicer upal, da se bo Zaventem odprl že jutri, vsaj z 20-odstotno zmogljivostjo, a so pozneje sporočili, da ostaja letališče zaprto tudi v sredo. Da bo Zaventem ponovno obratoval s 100-odstotno zmogljivostjo, bo sicer trajalo še nekaj mesecev. V ponedeljek so okoli 800 letaliških delavcev poklicali nazaj v službo, da bi testirali začasne ureditve, vključno z začasnimi prijavnimi okenci. V pomožni stavbi uvajajo okrepljene varnostne ukrepe, pred prostorom za odhode pa bodo potnikom prtljago preiskali še enkrat. Slovenski diplomat huje ranjen Slovenski diplomat Rudolf Kaniški, eden izmed 340 ljudi, ki so bili v napadu v Bruslju ranjeni, je dobil hujše poškodbe in ostaja v bolnišnici, poroča POP TV. Kaniški, svetovalec za policijsko sodelovanje in schengen, je dobil hude poškodbe oči in sluha ter opekline na obrazu, zaradi česar je prestal več posegov in dobil 20 šivov. Slovenski diplomat je bil poškodovan v napadu na postaji podzemne železnice Maelbeek v evropski četrti, v času napada pa je bil na poti v službo. Med smrtnimi žrtvami napada na letališču pa je bil tudi kitajski podjetnik Frank Deng, ki je čakal na polet za Ljubljano. Letališče se bo tako odprlo, ko bo dala vlada za to zeleno luč, pri čemer bo začetna pretočnost zgolj 800-1.000 potnikov, v nasprotju z letališkim povprečjem 5.000. "Provizorična stavba ne bo sposobna sprejeti običajnega števila potnikov, kolikršno je bilo pred napadi," je povedal Feist. "Čeprav je struktura stavbe nepoškodovana, bomo morali vse prenoviti, od klimatskih naprav do prijavnih okenc. In to bo trajalo več mesecev." Letalska družba Adria Airways je sporočila, da bodo polete za Bruselj preusmerili v Maastricht. Odhodni časi ostajajo nespremenjeni. Prevoz med letališčema Bruselj in Maastricht ne bo organiziran, bo pa Adria Airways povrnila ceno vozovnice z javnim prevozom med letališčema. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica letališča Anke Fransen, odločitev, da letališče ostaja zaprto, ni povezana z rezultati testov, ki so jih končali pozno popoldne. Po njenih besedah bodo rezultati znani v sredo zjutraj. Takrat bi lahko sprejeli morebitno odločitev o delnem odprtju letališča. Danes so se sicer ob najstrožjih varnostnih ukrepih ponovno odprle EU-institucije, kjer ob vstopu v Evropski parlament zdaj vsakemu obiskovalcu preiščejo torbico in vozilo. Še vedno pa so preloženi tako rekoč vsi javni dogodki. Več aretacij konec tedna Policija medtem še naprej lovi tretjega osumljenca z letališča, potem ko so zaradi pomanjkanja dokazov v nedeljo izpustili Faycala Cheffouja, za katerega so domnevali, da je "mož s klobukom" s posnetkov varnostne kamere. "Indici, ki so vodili do njegove aretacije, se v preiskavi niso izkazali za dovolj trdne," so sporočili z urada tožilstva. V napadih, za katere je odgovornost prevzela Islamska država, je bilo do zdaj ubitih 32 ljudi (vključno s tremi samomorilskimi napadalci). Ranjenih je bilo 340 ljudi iz 19 držav, od tega se jih 94 še vedno zdravi v bolnišnici. V povezavi z bruseljskimi in pariškimi napadi so v zadnjem tednu v Belgiji in sosednjih državah aretirali več osumljencev - v Bruslju so v četrtek aretirali Abderamana A., blizu Pariza pa Reda Kriketa, v sobotnih racijah po Belgiji Yassina A., Mohameda B. in Aboubakerja O., v nedeljskih racijah v Rotterdamu 32-letnega neimenovanega Francoza, v Italiji pa alžirskega državljana Djamala E. O., ki naj bi pariškim napadalcem ponaredil dokumente. Nizozemci pred napadi posvarili belgijsko policijo Še kar naprej pa se vrstijo poročila, da je bila belgijska policija večkrat in z več strani posvarjena pred napadi oz. osumljenci, a ni ukrepala. Nizozemska policija je tako belgijsko policijo pet dni pred napadi obvestila o kriminalnem ozadju dveh samomorilskih napadalcev, bratih Ibrahimu in Khalidu El Bakraouiju. Prvi se je razstrelil na letališču, drugi pa na postaji podzemne železnice Maalbeek. Kot je razkril nizozemski minister za pravosodje Ard van der Steuer, je nizozemska policija od ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) prejela poročilo o kriminalnem in terorističnem ozadju bratov. Že dan po prejemu poročila, ki je bilo poslano 16. marca, sta se o njem pogovarjali belgijska in nizozemska policija. Minister je tudi potrdil navedbe ameriških medijev, da je bil Ibrahim od 25. septembra 2015 na ameriškem terorističnem seznamu. Zakaj mediji niste pokazali kaj se je dogajalo v Bruslju v nedeljo po terorističnem napadu?! Zakaj tako prirejeno poročate?! Zakaj skrivate resnico, da se je Bruselj vstal?! Plavix# 29.03.2016 ob 15:58 Zakaj mediji niste pokazali kaj se je dogajalo v Bruslju v nedeljo po terorističnem napadu?! Zakaj tako prirejeno poročate?! Zakaj skrivate resnico, da se je Bruselj vstal?! Ker je treba to že v osnovi zatreti in prikazovati plakate z napisom "refugees welcome"! Ker bo Klemenčič (po ukazu Cerarja) vsak komentar, ki ni v skladu z mnenjem leve politike, ki odstopa od mnenja leve politične strukture (beri: uvajanja totalitarizma!) kazensko preganjal! Torej tako zgleda multi-kulti paradiž, ki ga hočejo imeti levičarji??? Med žrtve napada v Bruslju je perverzno prištevati teroriste. Žrtve so žrtve, napadalci so pa napadalci in to mešat skupaj je nespoštljivo in ponižujoče za žrtve napada. Zakaj mediji niste pokazali kaj se je dogajalo v Bruslju v nedeljo po terorističnem napadu?! Zakaj tako prirejeno poročate?! Zakaj skrivate resnico, da se je Bruselj vstal?! Javna tajna je, da politiki in mediji podpirajo teroriste. Žiga Turk spet fantastično piše o vsem skupaj v kolumni luči ugašajo po Evropi je zadel vse v nul Odprta debata o neprijetnih vprašanjih ni več dopustna. Izginila je iz civiliziranih medijev in na primitiven način poteka samo še na spletnih forumih. Od tam se prav lahko preseli na ulice. Namesto debate o stvari imamo debato o tem, ali je o stvari primerno razpravljati, ali je to sovražni govor, nestrpnost, politična zloraba neke teme. Namesto debate o stvari imamo stvar o debati. O stvari pa se vsaka stran zakoplje v svojo luknjo. V kateri ni luči, ki bi osvetlila leporečje, preproščino in zablode. Tema je tista téma, ki me skrbi bolj kot terorizem in ki me skrbi bolj kot napačen odziv nanj. RTV a tega, da so na Youtubu objavljeni posnetki o terorističnih napadih v LJ in MB pa ne boste poročali?! Posnetek najbrž res ni legitimen toda vseeno! Diplomat Kaniški je verjetno oslepel, vsaj tako razumem hude poškodbe oči. Ali bo vlada sprožila povračilni ukrep? Diplomat Kaniški je verjetno oslepel, vsaj tako razumem hude poškodbe oči. Ali bo vlada sprožila povračilni ukrep? No, sej tudi danes lahko vidimo novice v to smer: Vandali razbijali po Pipistrelovem objektu, škode za 50.000 evrov Bruseljsko letališče ostaja zaprto; slovenski diplomat huje poškodovan No pa so le napisali kaj več o tem slovenskem diplomatu. Neasimilacija ima bridke posledice. Kako se bo asimiliralo milijone mladih moških, ki smo jih spustili v Evropo? Avtor grozilnih videoposnetkov ni IS, temveč mladi Mariborčan 28-letni Mariborčan je z videoposnetki želel sprovocirati javnost 30. marec 2016 ob 12:37 Maribor - MMC RTV SLO/STA Avtor videoposnetkov na spletni strani YouTube, ki prikazujeta vojaške in druge uradne objekte po Sloveniji, je 28-letni Mariborčan, ki je želel namenoma vznemiriti ljudi in izzvati negativne odzive. Po navedbah policistov je avtor posnetkov sporočil, da je posnetke objavil zato, da bi z objavo namenoma napačnega sporočila druge udeležence izzval k odzivom. "Neokusen poskus šale, ki ga je avtor sicer pozneje obžaloval", je sprožil ukrepanje pristojnih služb, zato bodo proti njemu vložili kazensko ovadbo za kaznivo dejanje zlorabe znamenja za pomoč in nevarnost, za katero je zagrožena kazen do tri leta zapora, so zapisali na policiji. Posnetka sta se na YouTubu pojavila 23. marca, objavil pa ju je uporabnik pod imenom abdul bakr. V njih je navedel, da ima Slovenija dva milijona prebivalcev in le 7.000 vojakov ter da so vsi vojaški objekti zelo slabo varovani. Ob koncu drugega videa je navedel, da Slovenci verjamejo, da so varni, celo najbolj v Evropski uniji in med državami zveze Nato, nato pa dodal, da je čas za Ljubljano in Maribor. G. C. Zabavno tole danes. Vsi levičarji so vedno ultra liberalni, ko gre za nek tretji problem. In vedno takoj pripravljeni obsoditi ZDA za njihov krut boj proti terorizmu. Ko pa se jim nekaj zgodi doma...pa četudi samo neumna, butasta šala, pa so takoj vsi militantni in polni groženj o večletni zaporni kazni. Uf, kako preprosti je biti nenačelen in se ravnati po vetru... Levičarski sktajneži bi se morali opravičiti Janši, ker so ga včeraj obtožili, da je on naredil ta video. Zdej, ko se je izkazalo, da ni Janša bodo pa še naprej tumbali leži, da je zihr kak simpatizer. Še dobro, da se je Mariborčan sam javil policiji, ker drugače bi bil itak Janša kriv. No, saj ni panike! Danes bo Eugenija ekskluziivno poročala, da je tale Mariborčan sledilec Janše na twitterju in FB in tako neizpodpitno ugotovila, da za vsem stoji SDS!! Tina Maze se očitno ne namerava vrniti v svetovni pokal Uradno sicer še ni, a nima tekmovalne energije 30. marec 2016 ob 13:45, zadnji poseg: 30. marec 2016 ob 14:05 Ljubljana - MMC RTV SLO Tina Maze je na opoldanski javni predstavitvi pravljice za otroke, v kateri nastopa, javno namignila, da bo tekmovalne smuči postavila v kot. "Sama pri sebi že nekaj časa vem, kaj in kako. Z uradno odločitvijo bom počakala, da jo vsi prejmejo. In seveda ne morem lagati: če nimam prave tekmovalne energije, ne morem lagati, da jo imam, ker je nimam. Jasno pa se je treba odločiti," je za TV Slovenijo povedala najboljša slovenska smučarka vseh časov. Tina Maze je odkrito potrdila, da se po letu premora ne misli več vrniti v svetovni smučarski pokal, četudi bi tekmovala samo v izbranih, predvidoma hitrih disciplinah. Daljši pogovor s Tino Maze si boste lahko ogledali pri večernih športnih poročilih. Mazejeva se je ustavila v Ljubljani ob predstavitvi otroške slikanice Tina in medvedja moč (Tina Maze, resnična pravljica), ki jo je napisal Primož Suhodolčan, ilustriral pa Gorazd Vahen. Po predstavitvi je 32-letna Črnjanka spregovorila za Televizijo Slovenijo in zelo očitno nakazala, da je njene tekmovalne kariere konec. ... torej le ni tako butasta ( kot so o njej menili neki butci :) ... Vseeno hvala za vse TINA, WE LOVE YOU!!!! :) Hvala Tina za vrhunski šport in promocijo Slovenije. Morda je zdaj čas za družino :) Tina, mi te imamo radi! Pa, a vi novinarji preberete članke za sabo pred njihovo objavo? "Tina Maze se ne namerava vrnitvi v svetovni pokal Uradno sicer še ni, a ne more lagati, da ima tekmovalno energijo" Pa to vam Tina govori že nekaj mesecev, ampak se vsi delate gluhe.....Kjerkoli in kadarkoli so jo vprašali če se bo vrnila, je dala vedet da je zaključila kariero..... Tina je največja slovenska športnica vseh časov, z njo se zaenkrat ne more primerjati nihče! Jaz ji želim vse najlepše v življenju in hvala za vse športne užitke! Za razliko od nekaterih smučarjev, ki so kariero povlekli za sezono ali dve preveč (Goetschl, Paerson, Maier itd.), že davno potem ko se je zmagovalni plamen polegel. Športno občinstvo vselej ceni šampione, ki se znajo posloviti na vrhuncu moči, ne pa da kazijo svoje zmagovite podobe s polomi, porazi in večsekundnimi zaostanki. Kolikor vem, je Herman Maier v svoji zadnji sezoni tudi zmagal, je pa Kostelič primer trmoglavsti, saj že dve sezoni ni sposoben priti niti do točk, vendar si še kar uničuje ugled in svoje močno načeto zdravje. Tina Maze se očitno ne namerava vrniti v svetovni pokal Škoda, ampak ima tudi ona pravico prenehati, si ustvariti družino in začeti umirjeno življenje. Vse naj naj Tina v nadaljnem življenju in hvala za vse trunutke ko smo skupaj s teboj proslavljali veličastne zmage. Tina je pokazala ?e vse kar se da, tako, da ne vem s kom se lahko tekmuje, sama s seboj? Ni ji treba. Tina u?ivaj prislu?eno! Slovenski diplomat je v bruseljskih napadih utrpel hude poškodbe 30. 3. 2016, 15:32 1 Facebook Twitter Foto: epa Slovenski diplomat, ki je bil pred tednom dni poškodovan v terorističnem napadu v Bruslju, je utrpel hujše poškodbe. Zaradi hudih poškodb oči in sluha je prestal več posegov, kljub temu pa je zunanje ministrstvo po napadih mirilo, da gre zgolj za lažje poškodbe. Diplomat Rudolf Kaniški še teden dni po napadu v Bruslju ostaja v bolnišnici. Utrpel je hude poškodbe oči in sluha ter opekline na obrazu, zaradi česar je prestal več posegov in dobil 20 šivov, je poročal POP TV ob sklicevanju na neimenovane vire. Ministrstvo zatrjevalo, da je lažje poškodovan Slovenski diplomat, ki je svetovalec za policijsko sodelovanje in Schengen na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU, je po prvih informacijah ministrstva utrpel lažje poškodbe. Na ministrstvu za zunanje zadeve smo vprašali, ali je se je zdravstveno stanje Kaniškega naknadno poslabšalo, ali so javnosti takoj po napadih dali napačne informacije. Na željo diplomata njegovega zdravstvenega stanja niso želeli komentirati. Preberite tudi: [VIDEO] Nov posnetek s terorističnimi grožnjami Janši in Pahorju: “Čas je za Ljubljano in Maribor” Kaniški je bil poškodovan v napadu na postaji podzemne železnice Maelbeek v evropski četrti. V času napada je bil na poti v službo. Teroristi so pred tem izvedli napad na bruseljskem letališču. Skupaj je bilo v obeh napadih ubitih 32 ljudi. Več sto je bilo ranjenih, 94 pa jih je še vedno v bolnišnici. Svet “Kristjane bi bilo treba obglavljati, dokler jih ne iztrebimo” 30. 3. 2016, 16:33 8 Facebook Twitter Foto: Twitter “Kristijane bi bilo potrebno kaznovati s smrtjo, vse dokler jih ne iztrebimo. Potrebno jim je odrezati glave,” trdi mladi Savdijec na posnetku, ki so ga posneli z skrito kamero. Posnetek je del šokantnega dokumentarca, ki prikazuje brutalni vsakdan v Savdski Arabiji. Dokumentarni film z naslovom “Savdska Arabija brez cenzure” prikazuje nekatere tradicionalne prakse – med njimi tudi nekatere zelo brutalne, ki so še vedno del življenja v državi. V Savdski Arabiji življenje poteka po strogi interpretaciji šeriatskega prava, ki velja za enega izmed najbolj krutih na svetu. Eden izmed najbolj šokantnih posnetkov v dokumentarcu prikazuje obglavljenje ženske, ki je bila obsojena na smrt zaradi umora pastorke. Preberite še: Grozljivo: Džihadisti na veliki petek križali krščanskega duhovnika Arabci zgroženi – toda ne zaradi krutega nasilja! Posnetek, ki je bil predhodno objavljen na spletni strani Youtube, je znotraj Saudske Arabije sprožil zgražanje, vendar ne zaradi obglavljenja, temveč zaradi tega, ker je posnetek pronical v javnost. Usmrtitve z obglavljenem so izvedene tudi kot opozorilo ostalim, ki bi lahko zašli na kriva pota. Savdska Arabija namreč nima modernega pravnega sistema, ki temelji na rimskem pravu. Družba temelji na šeriatskem pravu, ki za umor, rop, prešuštvo, čarovništvo ali odpadništvo od islama predvideva smrtno kazen. Pogosto pa gredo celo korak dlje. Drug šokantni posnetek prikazuje, kako telesa obglavljenih obsojencev visijo na vrvi, razpeti med dvema žerjavoma – sredi ulice. Vse to zato, da se javno pokaže, kaj s zgodi s tistimi, ki se odločijo biti kriminalci, poroča Jutranji list. Ženska je (pre)drzna, če se usede za volan avtomobila V dokumentarcu se pojavijo tudi številne izjave nekaterih aktivistov, ki v Saudski Arabiji tvegajo svoja življenja zaradi svojih prepričanj. Ena izmed teh je Loujain al-Hathloul, borka za pravice žensk. Zaradi svojega aktivizma je prejela že številne grožnje z smrtjo, bila pa je tudi v zaporu, ker si je drznila objaviti posnetek na katerem je videti, kako vozi avtomobil. Ni jasno, kaj se bo zgodilo z aktivisti, ki so upali javno povedati in posneti resnično življenje znotraj monarhije, ki ji vlada peščica kraljeve družine. Kamenje, kri in trpljenje – to so njihovi zakoniki Sicer je šeriatsko pravo znano po izredno krutih prijemih za kaznovanje ljudi. Kamenjanje ostaja v Iranu, Afganistanu, Pakistanu in mnogih drugih muslimanskih delih sveta stalna praksa kazenskih zakonikov. V iranskem zakoniku je zapisano, da je treba človeka, preden ga kamenjajo, zakopati v luknjo. Če se iz nje v času kamenjanja izvleče, je obtožb rešen in mu podarijo svobodo. Vendar ostaja pri tem pomembna razlika – moške je potrebno zakopati “le” do pasu, ženke pa do vratu, s čimer simbolično kažejo, da pripisujejo ženski večjo krivdo kot moškemu. Ena izmed najhujših obtožb, ki lahko doleti žensko, je prešuštvo, pri čemer je za kamenjanje dodano posebno navodilo: kamni naj bodo dovolj veliki, da prizadenejo bolečino, a hkrati dovolj majhni, da se trpljenje obtožene ne bi končalo prehitro, pojasnjujejo dokumenti Amnesty International. A. D. Hrvati v šoku: Šešelj v Haagu oproščen vseh obtožb, zahteval bo 14 milijonov odškodnine 31. 3. 2016, 9:09 - osveženo: 31. 3. 2016, 12:00 192 Facebook Twitter Foto: epa Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije je Vojislava Šešlja oprostilo vseh obtožb. Predsedniku Srbske radikalne stranke, ki je pripravil teren za etnično čiščenje v BiH in na Hrvaškem, tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma. Vodja radikalne stranke sojenju sicer ni prisostoval. Haaško sodišče je Šešlja oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993, poročajo hrvaški mediji. Šešelj je bil po mnenju tožilstva odgovoren tudi za množične pokole na Ovčaru pri Vukovarju in v Voćinu na Hrvaškem. Šešljevi četniki naj bi pobijali tudi v Zvorniku, Mostarju in Sarajevu. Po besedah tožilstva je zaradi Šešljeve politike umrlo skoraj 1000 ljudi. 14 milijonov evrov odškodnine Vodja Srbske radikalne stranke je v Beogradu dejal, da sta sodnika profesionalna in poštena ter nista popustila pred političnimi pritiski. Napovedal je še, da bo od Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zahteval 14 milijonov evrov odškodnine, poroča STA. Orešković oprostitev označil za sramoto “Danes sem v Vukovarju, v katerem je Šešelj delal zlo, nikoli pa se ni pokesal. Zažigal je zastave Hrvaške in Evropske unije. Žal je haaško sodišče povedalo svoje. Upam, da se bo tudi Srbija odzvala ter da bomo videli prave odločitve in n obnašanje naših sosedov,” je bil kritičen Orešković, ki je v Vukovarju obiskal spominsko območje na Ovčari, kjer so srbski vojaki zagrešili množične zločine proti Hrvatom. Preberite tudi: “Varnost je kot zrak; takrat, ko se zaveš, da zraka ni, je zate prepozno” Šešelj je bil v Haagu priprt 12 let, nato pa je bil izpuščen zaradi slabega zdravstvenega stanja. Haaško sodišče je od Srbije zahtevalo, da aretira in 62-letnika izroči, vendar se to ni zgodilo. Šešelj je za srbski Blic pojasnil, da se ne bo udeležil sojenja, saj da je v kampanji in ima pametnejše delo. Haaško sodišče je tako prvič v zgodovini izreklo sodbo v odsotnosti obtoženca. “Celotno območje bo kmalu očiščeno ustašev. Niti eden od njih ne sme živ zapustiti Vukovarja,” je Šešelj pozival novembra leta 1991, tj. le deset dni pred pokolom na Ovčari pri Vukovarju. Sodba Šešlju bo vplivala tudi na notranjepolitične razmere v Srbiji. Vojni zločinec namreč kandidira na predčasnih volitvah, ki bodo aprila. Vodja Srbske radikalne stranke ima sodeč po javnomnenjskih raziskavah dobre možnosti za vstop v parlament, poroča Večernji list. N. K. Haaško sodišče oprostilo Vojislava Šešlja: "Šešelj je svoboden" Tožilstvo je zahtevalo 28 let zaporne kazni 31. marec 2016 ob 07:24, zadnji poseg: 31. marec 2016 ob 16:39 Haag - MMC RTV SLO/Radio Slovenija/STA Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je odločilo, da je predsednik Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj v vseh devetih točkah obtožnice nedolžen. "Vojislav Šešelj je svoboden človek!" se je glasil izrek sodbe predsedujočega sodnika Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Jeana Clauda Antonettija. Hrvaški vrh: "Odločitev sodišča sramota." Presenečeni tudi v Srbiji. Šešelj pohvalil haaška sodnika "Maloprej so mi sodelavci sporočili odločitev haaškega sodišča. Pojavila sta se dva ugledna in poštena sodnika, ki sta pokazala profesionalnost, čast in obraz in nista podlegla političnim pritiskom. S pravnega vidika so sprejeli edino mogočo odločitev. Zelo obžalujem, da moji bližnji prijatelji Milan Martić, general Zdravko Tolimir, ki je umrl v zaporu v Haagu, Radovan Karadžić in še nekateri drugi na sodišču niso imeli uglednih sodnikov. Tudi oni bi bili svobodni," je dejal novinarjem na tiskovni konferenci v Beogradu. Odločitve ne bi spremenil niti za dlako Vodja Srbske radikalne stranke je potrdil, da odločitve sodišča ne bi spremenil "niti za dlako" in da se njegov odnos do haaškega sodišča ni spremenil. "Od trenutka, ko sem odšel v Haag, sem vedel, da mi ne morejo dokazati ničesar. Zavrgel sem vsa lažna pričanja, razkril ponarejene dokumente, ko sem končal delo in zmagal, me odločitev sodišča ni zanimala. Morda bi lahko dobil vsaj nekaj let, če sovražniki v sami Srbiji in zunaj nje ne bi toliko rovarili." Od Haaga že leta 2012 zahteval 12 milijonov evrov, zdaj bi še dva Spomnil je še, da za čas, ki ga je preživel v zaporu v Haagu, ne bo tožil Republike Srbije in da je že leta 2012 zahteval od Haaga odškodnino za 12 milijonov evrov. Zdaj razmišlja, da bi zahteval še dva milijona odškodnine za duševne bolečine, ki jih je imel v letu in pol, odkar so ga pogojno izpustili na prostost, do izreka sodbe. Odzivi Hrvaške in BiH-a ga ne zanimajo, "pričakujem pa povabilo hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović", je po poročanju B92 dejal Šešelj. Na Twitterju je celo objavil izzivalno besedilo: "Draga moja Kolinda, pripravi se, pripravi. Kmalu pridem na uradni obisk!" Tožilstvo predložilo nezadostne dokaze V obrazložitvi še pred izrekom razsodbe je predsedujoči sodnik Jean Claude Antonetti dejal, da je tožilstvo v primeru zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Muslimani podalo "nezadostne ključne dokaze", pri čemer je navedel neustrezne pravne argumente, dokaze, priče in nedosledno uporabo izrazov "nasilje" in "zločin". Tožilstvu po mnenju sodišča tudi ni uspelo predložitvi dovoljšnih dokazov za obstoj kaznivega dejanja z izvajanjem nasilja nad nesrbskimi državljani in z njihovo premestitvijo z namenom oblikovanja 'Velike Srbije'. Sodnik Antonetti je dejal, da je bil cilj dogovora "braniti Srbijo, in ne preganjati Hrvatov". Sodišče je Šešlju sodbo izreklo v njegovi odsotnosti, saj so ga pred letom in pol zaradi slabega zdravja pogojno izpustili na prostost, prostovoljno vrnitev v Haag na izrek sodbe pa je zavrnil. Tožilstvo je sicer zahtevalo 28 let zaporne kazni. Devet točk obtožnice Obtožnica je temeljila na zločinih proti človečnosti in kršitvi ženevske konvencije v BiH-u in na Hrvaškem, ki naj bi jih Šešelj izvajal z javno propagando in širjenjem sovraštva proti Nesrbom. Vplival naj bi na izbor tistih, ki jih je Srbska radikalna stranka novačila za vojskovanje na Hrvaškem in v BiH-u, in organiziral vojaške enote na terenu. Tožilstvo ga je obtožilo tudi umorov, mučenja in nečloveškega ravnanja večinoma proti Hrvatom in Muslimanom ter namernega uničenja vasi, verskih objektov in izobraževalnih objektov. Med devetimi točkami so se tri navezovale na zločine proti človečnosti zaradi pregona, deportacije in nehumanih dejanj; šest pa na vojne zločine za umor, mučenje, brezbrižno uničevanje vasi, namerno uničenje verskih in izobraževalnih ustanov ter plenjenje javnih dobrin zasebne lastnine. Tožilstvo bo proučilo, ali je osnova za pritožbo Tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je sporočilo, da je "vzelo na znanje" današnjo oprostilno sodbo Šešlju in da bo preučilo, ali obstaja osnova za pritožbo. Pritožbo tožilstva sicer pričakuje tudi pravni zastopnik Srbije v Haagu Saša Obradović, ki je opozoril, da je današnja sodba vendarle še prvostopenjska in da postopek še ni končan. Šešelj se je izrekel za nedolžnega Šešelj se je na vse obtožbe izrekel za nedolžnega in dejal, da so politični konstrukt. Med postopkom se je zastopal sam. Dejal je, da vojaki, ki so jih novačili, niso bili pod njegovim vodstvom, saj so bili del jugoslovanske vojske in so imeli svoje poveljnike, ali pa so odgovarjali regionalnim poveljnikom. Dejal je tudi, da ni imel neposredne povezave ali vojaške strukture pod seboj. 'Vojvoda', kot se je poimenoval, trdi, da so bili med prostovoljci tamkajšnji prebivalci, ki so živeli na območju, zato jih on ali člani njegove stranke niso pošiljali na teren, v več skupinah teh prostovoljcev pa so bili po njegovem mnenju zloglasni kriminalci, ki niso bili povezani z njegovimi možmi. Šešelj je še izjavil, da so bili žrtev nasilja Hrvatov in Muslimanov Srbi, ki so se branili. Sojenje se je začelo leta 2003 Obtožnico proti Šešlju so v Haagu vložili na začetku leta 2003, nekaj mesecev pozneje pa je Šešelj prostovoljno odšel v pripor mednarodnega sodišča. Eno izmed najdaljših sojenj v Haagu se je začelo leta 2007. Prvotno je bila sodba napovedana za 30. oktober 2013, a so njeno objavo preložili zaradi Šešljeve zahteve po zamenjavi sodnika. Jeseni 2014 so Šešlja pogojno izpustili na prostost zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, potem ko je zbolel za rakom. K. Št., A. V. Za morijo so bili krivi komunisti, vsi bivči člani KPJ od Tuđmana do Miloševića. Torej takole je v Srebrnici četniki že vzkliksjo "Opet čemo klati". Šešelj v Pančevu žuga, da Hrvati pripravljajo invazijo na Srbijo!!!! ------------------- res je samo zdej bomo pa že v štartu določili krivca- HAAŠKO SODIŠČE Haaško sodišče je cirkus. Sramota. Oproščajo ali dajejo mile kazni srbskim lunatikom, ki so hoteli potrebiti 300.000 Bošnjakov. Prejšnji teden je bil na RTV dokumentarec o Karađiću. Kaki norci so bili to. Za njihovo Srboslavijo so boli pripravljeni poklati celoten Balkan. Dejstva so znana, pri nas pa šele obstajajo ljudje, ki te norce častijo in v njih vidijo neke brate. Naša družba jim je šele naklonjena in bi najraje posrbili Slovenijo, kar se v bistvu dogaja že od nekdaj. Poglejte podjetja, župane, kulturno dogajanje, sindikate. Častijo ljudi, ki so preko ideje Velike Srbije (sirote, kaj jim je pa ostalo do danes?) hoteli izvesti genocid. Če je bil vodja tistih, ki so izvajali vojne zločine, je "de facto" vojni zločinec, ne glede na "de iure" odpustek. Če je nekdo dejansko zločinec, pač lahko napišemo, da je zločinec. Murgle pa so celo mimo svojega jugokomunističnega prava za nedolžnega človeka trdile in trdijo, da je "de iure" kriv, čeprav tudi po "jugokomunističnem pravu" ni in ne more biti kriv, ker dejansko "de facto" (po dejstvih) pač ni. Tapravo pravo seveda sledi dejstvom, jugokomunistično in kominternistično pač ne, zato so po jugokomunističnem in kominternističnem "pravu" nedolžni ljudje krivi, vojni zločinci pa pač ne. Kar se jugokomunističnih zločincev tiče pa je tako ali tako jasno, "da vsaka svinjarija še ni kaznivo dejanje" (kot je znala povedati podpredsednica LDS-a, to je SKOJ-a, Saveza komunističke omladine Jugoslavije u Murglama nje). Šešelj o Slovencih: https://www.youtube.com/watch?... (da bodo vsi vedeli koga zagovarjate, dragi nespoštovani srbofilni jugonostalgiki) Pojdi raje bliže ,v barbara rov.Tam je ogromno otrok,žena ,deklic ki so bili živi ali napol pobiti zazidani za enajstimi pregradami.Amerikancam pa pusti naj pokopljejo svoje žrtve.Če pa si rusofil pa pojdi v sibirijo Ti srbi so še sodnike v evropi kupili,v sloveniji jih imamo pa tako na oblasti.Sedaj sem pa sigurn da evropa razpada. Žalostno: V Dravi našli pogrešanega Domna, potrdila tudi policija 31. 3. 2016, 15:34 - osveženo: 31. 3. 2016, 19:15 61 Facebook Twitter Foto: PU Maribor Policija je pri jezu Hidroelektrarne Zlatoličje našla truplo utopljenca, so potrdili mariborski policisti. Vsi dokazi kažejo na to, da gre za pogrešanega Domna Simoniča. Policija je pri jezu hidroelektrarne Zlatoličje našla truplo utopljenca. Sprva se sicer uradno še ni vedelo ali gre za več kot mesec dni pogrešanega Domna Simoniča, v javnosti pa so zaokrožile neuradne informacije, da gre za Domna. Preberite tudi: – Študent Domen izginil na istem mestu kot ostali nesrečni mariborski študenti – Obvezno za starše! V Mariboru nova nevarna droga. Je kriva za skrivnostne smrti študentov? To je popoldne v izjavi za javnost potrdil tudi vodja mariborskih kriminalistov. Kot je dejal opis trupla in predmeti, ki so jih našli, pripadajo pogrešanemu. Zdaj sledi obdukcija. Prvi izsledki bodo znani jutri. Truplo so v reki Dravi na otočnih rešetkah hidro elektrarne Zlatoličje odkrili delavci v elektrarni, nato so na pomoč poklicali gasilce, ki so nato truplo izvleki vode, je za Maribor24 povedal Primož Osojnik, poveljnik Poklicne gasilske enote Maribor. Domen je bil sicer pogrešan od februarja letos, v tem času pa je bilo v Dravi in njeni okolici organiziranih več iskalnih akcij. Razvile so se tudi različne zgodbe o njegovem izginotju. Če bo tudi uradno potrjeno, da gre za truplo pogrešanega Domna, je to že tretji študent, ki je izginil v Mariboru in so ga nato našli v Dravi. N. K. Iz skopih podatkov o okoliščinah izginotja Domna se ne da sklepati drugače, kot da je šlo za kriminalno dejanje. Bo policija sposobna odkriti storilce ? Res grozno,da morajo tako mladi fantje umreti.To treba do konca raziskati zakaj so trije fantje morali tako tragično končati z utopitvijo v Dravi, drugače temu ne bo konca in smo lahko res prestrašeni, da je na pohudu mafija. sožalje staršem.....upam in želim si, da bodo pozorni in dosledni pri izsledkih obdukcije, če bo potrebno tudi s pomočjo tujine.......zaradi Domna in zaradi drugih potencialno ogroženih v Mariboru in Sloveniji...... Predolgo je bil ze v vodi, zato pa niso ne pri tistih dveh revezih prej našli nič , vsaj tako so nam zatrdili, kakšna pa je resnica, pa------ Še preden so spet našli utopljenca pri jezu v Zlatoličju, je v oči bila tendendcioznost nelogične trditve policije, da izginotja treh študentov na istem mestu v praktično enakih okoliščinah, niso povezana. Pa prav ta enakost jih povezuje, četudi morda nič drugega - kar pa je sedaj malo verjetno. Sedaj je gotovo, da obstojijo še druge neodkrite povezovalne okoliščine. Ali hoče policija zgolj prikrivati svojo nesposobnost, ali je zadaj še kaj več? Varuh bo preveril odločitev CSD-ja o premestitvi dveh dečkov k rejnikom Razlogov za odločitev na centru za socialno delo ne razkrivajo 31. marec 2016 ob 16:27, zadnji poseg: 31. marec 2016 ob 18:25 Velenje - MMC RTV SLO/STA Varuh človekovih pravic bo preveril, kako je bila sprejeta odločitev o namestitvi dveh dečkov, ki sta ostala brez mame, v rejniško družino. Pri tem ga bo zlasti zanimalo, kako je velenjski center za socialno delo, ki je sprejel odločitev, ugotovil največjo korist otrok, so zapisali pri varuhu. Mediji so namreč poročali, da je center za socialno delo dečka, ki sta lanskega decembra ostala brez matere, ker jo je umoril njun oče, na skrivaj odpeljal iz vrtca in ju dodelil rejniški družini. Center je dečka, stara tri in pet let, sicer takoj po družinski tragediji v začasno skrbništvo dodelil staršema umorjene 33-letne ženske v kraju pri Slovenj Gradcu, kjer sta prebivala zadnje tri mesece. Stikov ne nameravajo preprečevati Direktorica velenjskega centra za socialno delo Lidija Hartman Koletnik je za Večer povedala, da so skušali s starima staršema glede rejništva fantov vseskozi sodelovati, a sodelovanje nato ni bilo več mogoče, ker da nista hotela slišati o nobeni drugi možnosti, kot o tem, da otroka odraščata pri njiju. Center pa taki rešitvi po njenih besedah ni bil naklonjen, saj naj bi bila dedek in babica prestara, da bi lahko skrbela za otroka. Babica je namreč stara 56, dedek 60 let. "Zato smo sprejeli odločitev, da otroka dodelimo v rejniško družino, saj jima želimo normalen razvoj," je dejala za časopis. Povedala je še, da za zdaj ne želijo povedati, v katero rejniško družino so dali fanta, v prihodnje pa starim staršem ne nameravajo preprečevati stikov z vnukoma. Starost babice in dedka naj ne bi bila vzrok Za Radio Slovenija je Hartman Koletnikova pojasnila, da so se odločali na podlagi tega, kaj bi bilo otrokoma v največjo korist. "Poudariti moram, da smo odločitev sprejeli timsko in tudi ne na hitro, ampak preudarno - v smeri, da naredimo najboljše za blaginjo otrok," je dejala. Njuna starost, ki je bila sprva omenjena, pa po besedah direktorice CSD-ja ni vzrok za namestitev otrok k rejnikom, je poročala Maja Nabernik. Kako je CSD ugotovil največjo korist otrok? Pri varuhu so v sporočilu za javnost napovedali, da bodo preverili, kako je center ugotovil največjo korist otrok, "ki mora biti glavno vodilo pri odločanju o njihovih pravicah". Pri tem pa so opozorili, da sme varuh le izjemoma posegati v odprte pravne postopke, nikakor pa ne more vsebinsko spreminjati odločitev, ki so jih v zvezi z uresničevanjem pravic posameznikov sprejeli pristojni organi. Kot so pojasnili pri varuhu, bodo stališče o tem, ali so bile v navedenem primeru kršene pravice otrok, oblikovali po pridobitvi vseh zahtevanih informacij. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob tem dodatno poudarila, da je treba odvzeme in namestitve otrok v rejniške družine ali v ustrezne institucije izvajati z največjo mero občutljivosti, pri tem pa otrok ne "dodatno travmatizirati". "Ti otroci so bili že do odločitve o namestitvi podvrženi različnim travmatičnim zgodbam. Javni uslužbenci in predstavniki različnih organov morajo vedno in povsod slediti načelu dobrega upravljanja in v takšnih primerih tudi največji koristi otrok," je poudarila Nussdorferjeva. Odzvala se je tudi Akademija za strateške študije in sporočila, da je na generalno policijsko upravo prijavila utemeljen sum storitve kaznivega dejanja prekoračitve pooblastil z zlorabo uradnega položaja. Meni namreč, da je center babici in dedku dečka odvzel nezakonito in samovoljno. Otroka sta se v vrtec dobro vključila Ravnateljica slovenjegraškega vrtca, od koder so odpeljali otroka, sicer pravi, da sta se tri- in petletnik, v dveh mesecih, kar sta obiskovala vrtec, dobro vključila v skupini in sodelovala. V vrtcu so se prvič soočili z izkušnjo selitve otrok v rejniško družino. "Otrokoma smo omogočili, da sta se od nas poslovila v lepem okolju, brez solz in v spremstvu vzgojiteljice. Sama selitev v rejniško družino ni potekala nič stresno za otroke," je zagotovila. T. H. Super! Sarkazem ON CSD pa ja bolje od starih staršev ve, kaj je za otroka primerno. In nič ni hudega zato, če so ob smrti mame, odsotnosti očeta (zapor) sedaj odvzeti še stari starši. Sarkazem OFF Najhujša oblika terorja države nad človekom! Neverjetno. Pa ne moreš kar stopit v vrtec po otroka in ju odpeljati neznano kam. Stara starša sta bila zdaj ja njuna družina! Če otroka dobesedno ukradeš v vrtcu to ziher ni zanj niti malo stresno. Pa dajte no! Nujno je take odločitve prenesti na sodišča. Socialni centri so lahko v takih primetih le stranka oziroma posvetovalni organ. Vemo, da so čentri že felikokrat delovali katastrofalno in škodljivo za otroke. Vsak ki ima otroka ve, da je taksna poteza nekaj tako neumnega, kot se normalen clovek ne more niti spomniti, da bi naredil. Kot so ze drugi pisali, ce je bilo 3 mesece vse ok, potem je res nenavaden razlog, ki so ga nasli po toliksnem casu.(Tudi) Tokrat so v enem ali drugem primeru dokazali, da ne vedo kaj pocnejo. Tisti, ki so odločali na CSD imajo univerzitetno izobrazbo iz socialnega dela ipd.. Se pravi štiri leta faxa in sedaj naj bi bili oni težki strokovnjaki... Oni naj bi vedeli kaj je dobro za otroka in kaj ne...In potem pribijejo: smo tri mesece vodili postopek, da smo sprejeli odločitev...in to timsko...Naj bodo prekleti taki postopki in skrivanje za timom babnic s faxom, ki mislijo, da zato lahko špilajo male bogove. Vsak lolek že naredi fax te dni. Jaz imam otroka isto starega in meni bi se snelo, če bi se mi dogajalo to kar se dogaja starim staršem, ki otroke brezpogojno ljubijo, tako kot tudi moja hčerka ljubi svoje stare starše in oni njo. Katastrofa od inštitucije. Sramota. Pa kaj je s temi ljudmi. Ogorčen sem do amena. Meni je brat samomor naredil, zaradi psihologov, psihiatrov. Zato mi ne omenjaj teh kekcev, ki mislijo igrat boga ko naredijo tisti usran fax. Ne mi o strokovnjakih iz druzboslovja. Vecina ni vredna pol qrca. Ce ni problema ga naredijo...to pa znajo. Umrl nekdanji nemški zunanji minister Genscher Odlikovan z zlatim častnim znakom Republike Slovenije 1. april 2016 ob 12:23 Berlin - MMC RTV SLO/Reuters Umrl je nekdanji dolgoletni nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, ki je nemško diplomacijo vodil v času osamosvajanja Slovenije. Star je bil 89 let. Nemški zunanji minister in podkancler je bil od leta 1974 do leta 1992. Na čelu nemške diplomacije bil v času, ko je padel berlinski zid je sledila združitev obeh Nemčij. Tako je postal tudi prvi zunanji minister združene Nemčije. Iz njegovega urada so sporočili, da je umrl zaradi sčrnega napada na svojem domu v korgu družine. Za zasluge pri mednarodnem priznanju in uveljavitvi Slovenije je že leta 1992 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije. G. V. Umrl nekdanji nemški zunanji minister Genscher Odlikovan z zlatim častnim znakom Republike Slovenije 1. april 2016 ob 12:23 Berlin - MMC RTV SLO/Reuters Umrl je nekdanji dolgoletni nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, ki je nemško diplomacijo vodil med osamosvajanjem Slovenije. Star je bil 89 let. Nemški zunanji minister in podkancler je bil od leta 1974 do leta 1992, s čimer si je prislužil tudi naziv najdlje delujočega zunanjega ministra na zahodu. Na čelu diplomacije takratne Zahodne Nemčije je bil v času, ko je padel berlinski zid in je sledila združitev obeh Nemčij. Tako je postal tudi prvi zunanji minister združene Nemčije. Iz njegovega urada so sporočili, da je umrl zaradi odpovedi srca na svojem domu v krogu družine. Pobeg z Vzhoda na Zahod Genscher se je rodil leta 1927 v mestu Halle, v nekdanji Vzhodni Nemčiji, v mladosti pa je moral med drugo svetovno vojno služiti v vojski nacistične Nemčije. Tik pred koncem vojne je najprej pristal v ameriškem, nato pa britanskem ujetništvu. Kot vojni ujetnik je študiral pravo, leta 1952 pa je pobegnil v tedanjo Zahodno Nemčijo in tam začel delovati kot odvetnik. V bundestag je bil kot kandidat liberalcev (FDP) prvič izvoljen leta 1965 in ostal član vse do upokojitve leta 1998. Prvič je bil imenovan za ministra leta 1969 v vladi kanclerja Willyja Brandta, ko je prevzel vodenje notranjega ministrstva. Njegov mandat je tedaj zaznamoval teroristični napad na izraelske atlete na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972. Sam je to označil kot najhujši trenutek v njegovi politični karieri. Za vrhunec njegove kariere pa nedvomno velja 30. september 1989, ko je več tisoč Vzhodnim Nemcem, ki so taborili pred nemškim veleposlaništvom v Pragi, dejal, da lahko svobodno odidejo na Zahod. Zasluge pri samostojnosti Slovenije Za zasluge pri mednarodnem priznanju in uveljavitvi Slovenije je že leta 1992 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije. "Hansa-Dietricha Genscherja se v Sloveniji spominjamo predvsem kot državnika, ki je v prelomnem obdobju evropske novejše zgodovine odigral eno ključnih vlog. Bil je eden tistih evropskih voditeljev, ki so prvi zaznali in podprli demokratične spremembe v srednji in vzhodni Evropi. Videl je daleč onkraj berlinskega zidu in razumel enkratno priložnost, ki se je pojavila z njegovim padcem. Pomembno je pripomogel k temu, da smo to priložnost lahko izkoristili tudi mi, se osamosvojili in postali enakopravni člani demokratične in združene Evrope. Bil je velik človek, prepričan Evropejec in vztrajen borec za demokracijo in mir," so v odzivu zapisali v uradu predsednika vlade. G. V. hvala vam za podporo pri samoosamosvojitvi, kdo ve kaj bi blo z nami, če ne bi bil Janez takrat zaropotal. Danke Deutschland! https://www.youtube.com/watch?v=2ua1WB-fovQ G.Bruno # 01.04.2016 ob 13:13 Prijavi neprimerno vsebino In spet so najbolj glasni tist, ki so iz zgodovine diplomirali na Youtube in na straneh s končnico .rs. Hans-Dietrich Genscher je bil velik prijatelj Slovenije in je bistveno vplival nato, da nas je Nemčija hitro priznala. Hvala. DebelaBedra Se vidi po minusih,da so danes spet desničarji penzionisti v večini na portalu MMC. To so samo predznaki IQ nivoja tvojega komentarja. To je bil politik z vizijo, takšnih nam sedaj manjka. velik človek, ki nam je pomagal, da smo lahko odšli iz diktature po imenu SFRJ. te jugonostalgije, ki jo opažam v čedalje večji količini, pa preprosto ne razumem. v SFRJ sem preživel več kot 20 let življenja. in vesel sem za vsak dan, ko nam je dano živeti izven nje. GeorgeB jaz k sreči takšnih ne srečujem več, ker smo se pred dobrim letom iz Slovenije, s podjetjem vred preselili v Labot v Avstriji. par kilometrov za mejo, a ozračje je povem drugo :-) GORILA imamo v širši družini človeka, ki je bil na Golem otoku, tako da prosim bodi tiho, ker če ti nisi imel opravka z režimom, to ne pomeni, da ga nismo imeli drugi. Umrl je enden poslednjih velikanov če že ne poslednji, umrl je še zadnji pravi liberalec v Evropi če že ne na svetu, ki sta ga poslušala tako Zda kot SZ, sedanja Rusija! Sožalje Nemčiji, sožalje Evropi in predvsem sožalje nam pravim liberalcem, liberalcem po duši! Hans Dietrich počivaj v miru, tisti ta pravi liberalci te ne bom nikoli pozabili! tisti, ki smo imeli svoje mnenje in smo želeli svobodo podjetniškega delovanja, pa nismo bili prav srečni. in to še preden je ta tvoj Drnovšek priplaval na površje. in ne boš verjel, danes mi je mnogo bolje. iz tiste "popoldanske obrti" je nastalo resno podjetje, pa tudi svobodo govora imam, ne glede na to, kaj si o tem misli lokalni odbor mirovnega inštituta ali moderator na nacionalnem mediju. Skop # 01.04.2016 ob 15:37 Prijavi neprimerno vsebino Odigral je pozitivno vlogo za nas, ki smo želeli ven iz Jugoslavije, kar je bilo v tistih časih prava redkost. Zato hvala in naj počiva v miru. Pred izredno sejo Janša napisal pismo Eugeniji Carl. Tako se ji je opravičil. 1. 4. 2016, 5:00 127 Facebook Twitter Foto: Nova24tv/STA Prvak opozicije Janez Janša je nedolgo tega šokiral s tvitom, ki še danes razburja koalicijo in novinarsko srenjo. Šokirana levica, ki je pred leti prostitucijo naredila za časten poklic, je tokrat to dejavnost razumela kot žalitev za posameznika in je zato za danes zahtevala izredno sejo odbora za kulturo. Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan.” Takšen zapis je Janez Janša na družabnem omrežju Twitter objavil, potem ko je novinarka Televizije Slovenija Eugenija Carl začela reproducirati zgodbe, ki jih je pred tem sproducirala Združena levica na svoji spletni strani. Novinarka nacionalke vira seveda ni objavila. Razprava o tvitu na eni strani ter o novinarjih, ki nastopajo le še v vlogi družbeno političnih delavcev na drugi, je postala tako vroča, da je pljusknila celo preko meja Slovenije, prvo notranjepolitično pero časnika Delo Zoran Potič pa je modro ugotovil, da se Janez Janša lahko samo še poslovi v politično penzijo. Toda Zoran Potič se je očitno – vse je enkrat prvič – zmotil. Janša namreč ni odšel v politčno penzijo. Še več – tokrat je znova presenetil s pismom užaloščeni Eugeniji Carl. Kot se da iz pisma razbrati, poskuša novinarki pojasniti, kaj je s tvitom mislil. Ekskluzivno z dokumentom: Janez Janša se je opravičil Eugeniji Carl 1 Janša: Nanašal sem se na vaše novinarske usluge Prvak opozicije je v opravičilu skušal novinarki pojasniti, da je z izrazom prostitutka ni želel označiti kot dekle, ki ponuja spolne usluge za denar. “Nanašal sem se na vaše novinarske, politično aktivistične in komentatorske usluge, ki jih vestno nudite v okviru javnih medijskih hiš,” je pojasnil Carlovi. Ob tem je dodal, da se ji iskreno opravičuje, v kolikor je omenjeno sporočilo dojela kot osebno žalitev. Koalicija zaradi tvita zahtevala izredno sejo Zaradi tvita je bila na zahtevo SMC-ja, DeSUSa in SD-ja za danes sklicana izredna seja odbora za kulturo na temo “nedopustnih političnih pritiskov na svobodo novinarskega dela”. Tu velja omeniti, da ta isti obdor o nasilnih protestnikih na shodu v podporo migrantom, ki so napadli ekipo Nove24TV, ni niti bevsknil. Incident se koaliciji ni zdel vreden niti omembe, še manj, da bi ga označila za nedopusten političen pritisk na novinarje, kaj šele, da bi zaradi njega sklicala izredno sejo. ZNP: Carlova je šla predaleč V Združenju novinarjev in publicistov so sicer Janšev tvit označili za neprimeren, vendar pa po njihovem tudi novinarka Eugenija Carl ni ravnala v skladu z novinarskimi načeli. “Ugotavljamo, da sta šli TV Slovenija in novinarka Carlova s prirejeno obravnavo pojavov sovražnih ideologij daleč pod nivo profesionalnega novinarstva, katerega standarde bi morala še posebej uresničevati javna televizija,” so bili jasni v združenju. Rosvita Pesek je desna novinarka pa si nikoli ne bo dovolila takih prispevkov delat. Identične stvar lahko rečemo za Nežmaha,Žerdina. Spomnim se koliko medijskih laži in neumnosti je bilo zaradi Pričevalcev. Medtem ko o sveti trojici levičarske propagande Šetinc,Carli,Aščić kaj takega ne moremo trditi. One lažejo, manipulirajo, žalijo, lahko delajo kar hočejo. In to na javni televiziji. Zanimivo, ko Janša izreče žaljivko provokacijo tega ne sprejmejo. Ko Godnič reče žaljivko, provokacijo jo podpirajo. Smrdi Gospod Janez Janša _ to kar si povedal od cc 21 ure dalje - je pa Absolutna resnica _ upam da bo to objavljeno na MMCju. ______________ Lep pozdrav Ob upoštevanju celotnega konteksta je bil tvit še precej mil. Je pa dobro, da je provokacija uspela in vzpodbudila debato o tem, kaj neodvisno novinarstvo sploh je. Pisanje laži nima ničesar z neodvisnim novinarstvom. Boljših varuhov nima neumnost – Ivan Cankar ! Včeraj 16.02.2016 je bil v DZ poseben, izjemen dan, poslanka SMC Jasna Murgel, ki je dokazano sama prek twiterja širila – retwitala, sovražni govor, v katerem so bili drugače misleči razglašeni za podgane, je predlagala omejitev sovražnega govora. Včeraj 16.02.2016 je bil v DZ poseben, izjemen dan, poslanka SMC Jasna Murgel, ki je dokazano sama prek twiterja širila – retwitala, sovražni govor, v katerem so bili drugače misleči razglašeni za podgane, je predlagala omejitev sovražnega govora. Rezultat njene pobude je predlog vladi, da prouči zakonodajo, ki ureja področje sovražnega govora ! Sledila naj bi nova kaznovalna politika na tem področju ! Ne dvomim da vlada tega ne bo naredila, kajti Cerarjeva ničelna toleranca do negativnih pojavov, ima vedno za posledico njihovo povečanje. Ničelna toleranca do korupcije je pripeljala na vrh SDH človeka iz vrst najbolj zaslužnih za bančno luknjo. Zato ljudje že govorijo - Cerarjeva etika, narodova jetika ! Ampak hujše je nekaj drugega. Ničelna toleranca do sovražnega govora že ima za posledico SOVRAŽNI MOLK, ki ga prakticira in širi nihče drug kot RTVSLO, zvesto pa ga izvajajo uredniki in tudi njen glasno govornik Slavko Bobovnik. Molk traja že več kot eno leto. O tem je bilo govora tudi v 6 urni razpravi v DZ, o kateri pa RTVSLO sploh ni poročala, ne v Dnevniku, ne v Odmevih. O tem je na odprti seji spregovoril Aleš Primc, ampak bog ne daj, da bi o tem ljudstvo kaj izvedelo. Kdor ni gledal neposrednega prenosa – to pa je večina gledalcev, o tem danes ne ve nič. Vedeti NIČ pa za posvečene pomeni vedeti VSE ? Zelo zanimivo bo ko bodo največji parlamentarni kavboji SMC – Jasna Murgel in podobni, začeli vzpostavljati red, ki ga s svojim neredom sami povzročajo. Pozivam, novinarja Slavka Bobovnika naj sooči Aleša Primca in gospo predsedujočo, ki je Primca 3 krat obtožila, da zlorablja čas v okviru milostno podarjenih 5 minut mikrofona, ko je opozoril na več kot leto trajajoč SOVRAŽNI MOLK o prizadevanjih Odbora 2014 za pravno državo in vladavino prava v Sloveniji. Ker avtorstvo SOVRAŽNEGA MOLKA izvorno lahko pripišemo RTVSLO bi bilo zelo prav, ter v duhu omejevanja sovražnega govora, da g. Bobovnik nocoj v Odmevih zasliši Aleša Primca in organizatorico razprave iz stranke SMC. Še je čas: nikoli ni prepozno ! Ali pa gre morda za novo politiko – ne za politiko novih obrazov, pač pa za politiko SKRIVANJA OBRAZOV, katerih pojav na RTVSLO, po analizi štaba Nika Toša, bi preveč skalil duševni mir, skrbno negovano neinformiranega ljudstva. Preprečil bi uveljavljanje Kučanovega prizadevanja za žlahtno konservativno opozicijo ! Vendar, da se razumemo: tukaj ne gre za žlahtnost – tukaj gre za ŽLAHTO. Žlahto v kateri je ključni akter »javna« RTVSLO in njen glasno govornik Slavko Bobovnik. Zaradi te žlahte pa RTVSLO že dolgo ni več JAVNA RTVSLO, gospod Slavko pa ne verodostojen novinar ! Zelo veseli bi bili, ko bi nas gospod Bobovnik demantiral. Z veseljem bi v Odmevih gledali razpravo o SOVRAŽNEM MOLKU in njegovi na RTVSLO cenzurirani in ZAMOLČANI priložnosti. En del pozornosti pa bi namenili tudi predlogu bivšega poslanca A. Magajne in državljana K. - V. Kovačiča, za ukinitev anonimnosti na internetu. Kajti anonimnost je varni ščit in najgloblje leglo najobsežnejšega sovražnega govora v Sloveniji. 9/10 primerov, ki jih je pokazala Violeta Tomič in deloma Eva Irgl je od anonimnežev z interneta.Na internetu delujejo anonimni plačanci. "Jasna Murgel je tista, ki retvita drugače misleče kot podgane!" ... Schlierenzauer privošči Prevcu, da je rušil rekorde Avstrijec po operaciji kolena zapustil kliniko 1. april 2016 ob 15:27 Innsbruck - MMC RTV SLO "Ogenj še tli. Zelo sem motiviran, da se vrnem," pravi skakalni šampion Gregor Schlierenzauer, ki spoznava, kako je, ko z vrha padeš na dno. Zadnji dve sezoni sta bili za 26-letnega Avstrijca zelo slabi. Letos se je po novoletni turneji celo odločil, da ne bo več tekmoval. Sledila je še poškodba, ko si je med smučanjem v Kanadi (vozil je po celem snegu in padel) poškodoval koleno, zato je moral na operacijo, ki jo je opravil na zasebni kliniki v Hochrumu pri Innsbrucku. Kliniko je danes zapustil, ob tem pa domačim medijem povedal, da je še vedno motiviran za skakalne podvige. "Ogenj še tli. Zelo sem motiviran, da se vrnem. Človek mora tudi spoznati, kako je, ko ti v življenju ne gre. Niso le vrhovi, so tudi doline in jaz sem zdaj tu. Počitek (po novoletni turneji) mi je dobro del. Deset let na najvišji ravni zahteva od človeka veliko energije. Že pred tremi leti sem želel vzeti odmor, vendar sem se zaradi olimpijskih iger v Sočiju odločil drugače." Schlierenzauer se je po novoletni turneji lotil tudi izobraževanja na področju psihične priprave. Kdaj bo začel trenirati, še ne ve, saj želi najprej povsem pozdraviti koleno. Vsekakor se bo priprav lotil nadvse resno, saj ga zanimajo le zmage. Takšen serijski zmagovalec, kot je bil nekoč "Schlieri", je zadnjo sezono postal Peter Prevc. Schlierenzauer mu zelo privošči uspehe in ni nič "jezen", ker je Prevc porušil njegova rekorda v številu zmag in točk v eni sezoni: "Rekordi so vendar zato, da se jih ruši. Spoštovanje pred dominatorjem sezone. Lepo je bilo to spremljati." T. O. Upam da ga bo Prevčev uspeh prepričal da se vrne v svetovni pokal. Rad bi spremljal njune dvoboje, ki bi bili zelo zanimivi. Janez Janša: Slovenijo načrtno uničujejo, radi bi pripeljali do 200 tisoč migrantov 2. 4. 2016, 5:00 539 Facebook Twitter Foto: Z.P.S. Na Trgu republike v Ljubljani je potekalo veliko ljudsko zborovanje v obrambo Slovenije. Zbralo se je približno 10 tisoč ljudi. Med množico so vihrale slovenske zastave. “Slovenijo načrtno uničujejo,” je zbranim povedal Janez Janša, pred njim pa so pregovorili še Aleš Hojs, Janko Kos, Ljudmila Novak in Marko Zidanšek. Zborovanje organizira Zbor za republiko, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) ter pomladne stranke SDS, SLS in NSi. “To, da smo Slovenci in da želimo ostati Slovenci v slovenski državi. Vsak prodor tujih narodov, tujih navad in kulture je potrebno jemati z rezervo”, je namen shoda komentiral predsednik Zbora za republiko France Cukjati, ki je prepričan, da so zborovanja potrebna, da ljudje širom Slovenije vidijo, da niso sami v svojem Slovenstvu in da vlak za našo državo še ni odpeljal. Preberite še: Dokazano: Terorista iz Bruslja, sta na poti v Evropo prečkala tudi Slovenijo Njegovemu mnenju se je pridružil tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs, ki je dodal, da ne pristaja na del evropske politike, ki zahteva, da se integriramo z našimi prišleki. “Evropa temelji na judovsko-krščanskih vrednotah in rad bi, da tako tudi ostane,” je povedal Hojs. Na shodu je tudi veteran vojne za Slovenijo brigadir Tone Krkovič, ki je komentiral sojenje proti njemu zaradi sestrelitve agresorskega helikopterja JLA. Prepričan je, da bo primeru proti njemu padel. “Moj sporočilo je, da je slovenski narod ogrožen s strani stvari, ki jih prej nismo poznali. Prva je gospodarska kriza, sedaj pa tudi migrantska kriza. V preteklosti smo veliko preživeli, sedaj pa se soočamo z nečim, česar še nismo doživeli. Naloga tega zborovanja je, da vidimo in začnemo razumeti s čim se soočamo,” je dejal akademik Janko Kos, ki je tudi osrednji govornik shoda. Aleš Hojs: Vemo proti čemu se borimo Prvi je spregovoril Aleš Hojs. “Mi smo danes tukaj, ker vemo proti komu je potrebna obramba. Proti nasprotnikom Slovenstva, starim partijskim strukturam, ki blatijo in vnašajo razdor v našo deželo,” je bil odločen. Obramba je potrebna proti korupciji v gospodarstvu, pravosodju, kastnemu razslojevanju Slovenije, proti pravnemu sistemu in akademskim elitam. Drugi je bil na vrsti Janko Kos, ki je uvodoma poudaril, da je že Aleš Hojs povedal veliko pomembnega, sam pa bo razložil kaj je pripeljalo do tega. “Od vsega začetka, od Primoža Trubarja naprej smo bili ogroženi od tega in onega, turških vpadov, različnih vojn, nato pa italijanskega in nemškega nacionalizma, kasneje pa še komunizma, ki nas je moralno in duhovno oslabil.” Kos je prepričan, da se gospodarska in migrantska kriza razraščata v novo hudo preizkušnjo za slovenski narod. Trg republike, kjer je danes potekalo zborovanje, ima močno simbolno in zgodovinsko težo, saj je bil že večkrat v znamenju pomembnih proslav in shodov. Novembra 1988 – v času slovenske politične pomladi – je bilo na tem trgu drugo protestno zborovanje v podporo četverici JBTZ (Janša-Borštner-Tasič-Zavrl), 26. junija 1991 pa se je tukaj zgodila zgodovinska razglasitev samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Sledil je pesnik Tone Kuntner, ki je zbranim čestital za 25. letnico države in prebral domoljubnim sonet Josipa Stritarja. Za njim je stopila na oder predsednica NSi Ljudmila Novak. “Nisem zadovoljna, da Evropa ni dovolj učinkovita, hkrati pa se zavedam, da trdo in povezano Evropo potrebujemo,” je zbranim povedala Novakova, ki je prepričana, da se migrantska kriza ne bo kar tako končala. Marko Zidanšek: Migrantska kriza je umetno ustvarjena Predsednik SLS, Marko Zidanšek je povedal, da se državljani v Sloveniji ne počutijo več varne, saj Sloveniji socialne varnosti ni, sedaj pa je vedno manj tudi dejanske varnosti. “Ljudje se bojijo za svojo eksistenco, najprej ekonomsko, sedaj pa še fizično,” je povedal zbranim. Janez Janša: Slovenijo načrtno uničujejo “Vse mine, nobena država, nobena skupnost ali občina ne obstaja brez ljudi. Iz Slovenije se izseli skoraj toliko ljudi kot se ji rodi. Cela generacija, vsako leto – to je uničevanje Slovenije. Za vami je slovenski parlament, tukaj zraven pa je stolpnica nove ljubljanske banke. Preko NLB so pokradli več denarja kot ga letno Slovenija zbere v proračunu – 80 milijard evrov,” je povedal predsednik SDS. Janša je poudaril, da se mladi izseljujejo, ker ni denarja za investicije, denar je namreč šel za sanacijo bančne luknje. Prepričan je, da se Slovenijo načrtno uničuje, tega pa ne počne vlada Mira Cerarja, ki je po njegovem mnenju nesposobna, temveč tisti, ki so vlado postavili. Opozicijski prvak je poudaril, da obstaja velika razlika med solidarnostjo in lažno solidarnostjo. “Sloveniji ne more nihče očitat, da ni solidarna,” je povedal Janša, ki je spomnil na čas, ko je Slovenija poskrbela za begunce iz Bosne. V zvezi z migrantsko krizo je tudi povedal, da bi morali zaradi neupoštevanja schengenskih pravil vzpostaviti kazensko odgovornost za tiste, ki so pravila kršili. Posvaril je tudi pred razpadom EU, ki je kljub nekaterim zadržkom, zaradi nedavnih slabih odločitev, za Slovenijo edina opcija. Govoril je tudi o razmerah v slovenskem političnem prostoru, kjer slovenska “titoistična” levica v parlamentu ne deluje v interesu Slovenije. “Nekateri bi radi v državo pripeljali od 50 do 200 tisoč migrantov,” je povedal. “To je uničevanje Slovenije, Slovenije ni brez slovenske kulture, jezika in Slovencev”. “Tako kot diši po koledarski, diši tudi po politični pomladi. Upam, da so mnogi spremljali neposreden prenos preko Nova24TV. Upam, da bomo kmalu postali država blagostanja za vse, da se mladi ne bodo rabili izseljevati, ampak, da bodo zase in za svojo življenje lahko poskrbeli tukaj.Na tehtnici je evropski način življenja, ogrožen je naš način življenja. Združiti se moramo tisti, ki se zavedamo, da Slovenije ni brez slovenske kulture, jezika in podjetnikov,” je povedal v intervjuju po zborovanju. Po Janševem govoru je na oder zopet stopil predsednik Zbora z republiko, France Cukjati, kjer je prebral deklaracijo današnjega ljudskega zborovanja. Z deklaracijo je povzel misli govornikov, ki so do sedaj govorili, dosegljiva pa je tudi na spletni strani podpisnikov. Slovenija je v krizi Slovenija je v krizi: vladajoča koalicija lomasti po gospodarstvu in namešča svoje ljudi (spomnimo se na kadrovski cunami v DUTB in NLB …), v javnosti odmevajo afere o ministrih, ki so si neupravičeno izplačevali dodatke (Dušan Mramor, Maja Makovec Brenčič), a se še vedno oklepajo svojih položajev. Vlada tudi neustrezno ukrepa glede migrantske krize, saj po slovenskih krajih naseljuje migrante proti volji lokalnega prebivalstva. Prav tako je v slepi ulici arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško. Tudi sodstvo je v krizi: slovenska sodišča oproščajo častnike JLA, ki so leta 1991 sodelovali v agresiji na Slovenijo, na drugi strani pa morajo zaradi za lase privlečenih obtožb na sodne klopi sesti veterani vojne za Slovenijo, ki so ubranili slovensko državo. Ž. K. Všeč so mi ljudje, ki so borijo za avtohtone pravice Slovencev... To Veliko gesto bi MORALI podpirati VSI zavedni državljani SLO. Tu ni pomembna starost, ne pripadnost generaciji. Narodna zavest ne pozna generacije, namreč nujno je spoštovati in ceniti državo v kateri se rodiš in kateri pripadaš. Jugoslavija nam je vzela skoraj vse, tudi našo domovino, za katero se moramo še danes boriti. Škoda, škoda... . Nikoli nisem hotela biti Jugoslovanka, temu faktu sem se iz dna duše upirala.... Bravo Slovenci in Slovenke, ker ste! Lep shod je kvarila ljudmila novak s svojimi slaboumnimi idejami. Nekaj njenih flancanj: SKRBI JO AFRIKA - naj se tja preseli skupaj z levaki in jo reši DOLOČITI ŠTEVILO SPREJETIH MIGRANTOV - trajno nobeden SLABA DEMOKRACIJA "DESNICE" - se strinjam, da je nekaj hudo narobe v nsi, da so izvalili takšno negativno selekcijo kot je ona. SOLIDARNOST - že do sedaj smo bili preveč solidarni tudi z njenim škodljivim delovanjem. Slovenci smo trpeče-solidarno poslušali njene flancarije in protestirali dokaj blago. Še bo delala škodo. Ubogi Hojs če je še tam in drugi Slovenci. Najmanj je govorila o Sloveniji kot, da že živi v nebesih ali peklu. Za sls je mogoče še upanje Janša kot vedno v stiku z realnostjo trenutka, duhovit, pronicljiv in odličen govornik. Novakova: Braniti moramo narod, a ne ostati brezčutni do pomoči potrebnih "Veliko ljudsko zborovanje v obrambo Slovenije" 2. april 2016 ob 10:16, zadnji poseg: 2. april 2016 ob 14:50 Ljubljana - MMC RTV SLO V Ljubljani je potekalo"veliko ljudsko zborovanje v obrambo Slovenije", na katerem Zbor za republiko, Združenje VSO, SDS, NSi in SLS sporočajo, da želijo živeti v demokratični in evropski Sloveniji. Množica ljudi, ki se je udeležila zborovanja V obrambo Slovenije, želi sporočiti, da je Slovenija njihova domovina, ki so jo pripravljeni braniti. Ob tem hočejo živeti v varni, demokratični in evropski Sloveniji ter v državi, ki je utemeljena na slovenski kulturi in z ustavo zavarovanih vrednotah. Odziv premierja Cerarja na oba današnja shoda Hojs: Uprimo se evropski levici Navzoče je prvi nagovoril Aleš Hojs, ki je med drugim dejal, da so se zbrali, ker je "potrebna obramba proti jugomentaliteti in proti tistim, ki sejejo razdor in blatijo ime Slovenije". Hojs še meni, da Slovenija potrebuje tudi obrambo proti klientelizmu, korupciji, "skoraj kastnemu pravnemu sistemu in režimskim medijem". Dodal je, da se je treba upreti tudi evropski levici, ki da "zahteva, da se mi prilagodimo prišlekom". Kos: Ogroženi Slovenija in Slovenci Za Hojsom je navzoče nagovoril akademik Janko Kos, ki je prepričan, da je oborožena tako Slovenija kot Slovenci, "kar nam ni nekaj novega že vse od Primoža Trubarja". Poudaril je, da je bil za Slovenijo najbolj usoden jugoslovanski socializem, ki "nas je oslabil duhovno in družbeno". Novakova: Za narod in za pomoči potrebne Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je poudarila, da Slovenija ne sme ostati brezčutna do pomoči potrebnih, zato se mora država odločiti, koliko ljudi lahko še sprejme, da pri tem ne bodo ogroženi narod, jezik in kultura. Pri tem si želi močnejše, učinkovitejše Evrope na temeljih krščanskih vrednot, ki bo zmogla te braniti. Zbranim, od katerih je prejela nekaj nezadovoljnih vzklikov, je dejala, da si desnica ne sme metati polen pod noge, temveč skupaj zgraditi "normalno" državo, kjer lahko človek uspe s poštenim delom. "Desnica mora biti boljša od levice," je sporočila. Janša: Vlada je nesposobna Predsednik SDS-a Janez Janša je uvodoma spomnil na veliko izseljevanje iz Slovenije: iz države se letno izseli skoraj toliko ljudi, kot se jih rodi. "To je uničevanje Slovenije," je dejal. S tem država izgublja generacije, ki bi lahko okrepile srednji sloj, ustanavljale podjetja in krepile demokratično parlamentarno demokracijo. To po njegovem mnenju poteka načrtno, in tega ne počne vlada, saj je po Janševem mnenju nesposobna. "Tega vlada ne počne zavestno, ker je nesposobna. Tisti, ki so vlado postavljali, so vedeli, kaj postavljajo. In ti niso nesposobni," je poudaril. Navezal se je na prebežniško krizo. Slovenska levica zdaj "načrtno izganja" mlade Slovence in Slovenke, je zatrdil opozicijski politik, tako kot je drugače misleče izganjala v begunstvo po drugi svetovni vojni. Obenem za to, da bi krepili svoje volilno telo, "propagatorji titoistične levice pravijo, da mora Slovenija sprejeti 200.000 novih državljanov". Spomnil je, da je Slovenija v času, ko je bil tudi on del vlade, malo po osamosvojitvi, sprejela 70.000 beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije. Tudi zdaj Sloveniji nihče ne more očitati, da ni solidarna, je zatrdil. "Zdaj pa 10-milijonska Grčija kolapsira, ker ima nekaj deset tisoč beguncev," je izjavil. Je pa ozemlje Slovenije v zadnjem letu nezakonito prešlo veliko ljudi, med njimi tudi nekateri teroristični napadalci evropskih prestolnic, pri čemer je "zatajila" slovenska šengenska meja, je zatrdil. Ob tem se po njegovem mnenju odpira vprašanje kazenske odgovornosti države. Udeleženci z zastavami Udeleženci shoda so na Trg republike prišli opremljeni s slovenskimi zastavami in transparenti, s katerimi se med drugim zavzemajo za svobodo Slovenije in so kritični do Foruma 21, podpornikov nekdanjega predsednika Milana Kučana in kandidature Danila Türka za generalnega sekretarja OZN-a. Zborovanje so priredili Zbor za republiko in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) ter stranke SDS, NSi in SLS. Tako je bilo med udeleženci opaziti nekatere poslance DZ-ja, evropske poslance in vidne člane obeh omenjenih organizacij. Na shodu so prebrali tudi posebno deklaracijo, usklajeno z vsemi organizatorji in nekaterimi civilnodružbenimi organizacijami. Kot navajajo organizatorji, želijo z množično udeležbo domači in svetovni javnosti sporočiti, da je Slovenija njihova domovina, ki so jo pripravljeni braniti. Sporočiti želijo, da hočejo živeti v varni, demokratični in evropski Sloveniji ter v državi, ki je utemeljena na slovenski kulturi in z ustavo zavarovanih vrednotah. S shodom želijo sporočiti, da branijo odprto družbo, ki je sposobna enakopravnega sodelovanja z drugimi, nasprotujejo pa enakemu vrednotenju slovenske kulture z vsemi drugimi. Vztrajajo pri vrednotah slovenske osamosvojitve in zavračajo poskuse njihove kriminalizacije. Drugi shod popoldne Shod Facebookove skupine Revni za revne se bo začel ob 16. uri. Na njem želijo opozoriti na težave, ki "zares pestijo našo družbo - revščino, brezposelnost, izkoriščanje delavcev, brezperspektivnost mladih, nestrpnost in seksizem". Skupina sporoča, da sta tako stranki SDS in SMC kot njuna voditelja "del istih elit, ki, ki plenijo državo že 25 let". Al. Ma., A. K. K. Referendum o družinskem zakoniku je dokazal koliko volivcev stoji za SDS-om. Več kot za katerokoli stranko.To je dejstvo. MissingLink • eno uro nazaj Res čudno, da ni še Tonin nastopil in povedal kaj o pokojninski reformi in Kučanovem dodatku, za katerega je glasoval. O, kako enotna je slovenska pomlad. Cerar se je odzval na današnja shoda z izjavo: "Na današnjih shodih želijo spodbujati strah in negativizem". Škoda,da se ne zaveda,da ravno on in njegova elita so tisti, ki to javno spodbujajo. Proti - shod proti elitam, drugo današnje zborovanje v Ljubljani, so zaznamovali skrajni levičarji. Je videt, da se je tistih 30 Slovencev že integriralo v Afganistansko kulturo :) Nemčija neizprosna do iraških kristjanov. Vrnila jih je na Češko, ta pa jih bo poslala nazaj v Irak 3. 4. 2016, 16:57 70 Facebook Twitter Foto: epa Češka namerava v Irak vrniti skupino 25 iraških kristjanov, ki so se skušali preseliti v Nemčijo, je danes sporočil češki notranji minister Milan Hovanec. Skupina 25 Iračanov se je v soboto vkrcala na avtobus, ki jih je odpeljal proti Nemčiji, a so ga nemški policisti ustavili praktično takoj po prehodu češko-nemške meje. Iračane so nato vrnili nazaj na Češko, je poročala češka tiskovna agencija ČTK. Preberite še: http://nova24tv.si/svet/usmrtili-so-jih-z-obglavljenjem-ali-pa-so-jih-ustrelili-v-glavo/ Češka je sicer zavrnila, da bi v skladu z lanskim dogovorom notranjih ministrov EU prevzela določeno število beguncev iz najbolj obremenjenih članic Unije, se je pa decembra zavezala, da bo sprejela 153 Iračanov krščanske veroizpovedi, ki so pobegnili z območja pod nadzorom džihadistične skupine Islamska država, od katerih jih je na Češko doslej prispelo 89. A omenjena skupina 25 Iračanov se je odločila, da srečo raje poskusi v Nemčiji. Kot je danes na Twitterju ocenil češki notranji minister Milan Hovanec, je to zloraba češkega gostoljubja, zato jih bodo vrnili v njihovo državo. Da se pripravijo za vrnitev domov, so jim dali na voljo teden dni. STA, A. Ž. Če begunec beži pred vojno, bo sprejel prvo možno varno državo. Če pa je ne sprejme, in si izmišlja svoje zahteve, je opa -vsaj zame to povsem druga zgodba. In tu se strinjam s Čehi. Janez Janša: "Slovenijo načrtno uničujejo, radi bi pripeljali do 200 tisoč migrantov" .... ??? ..... kdo to? A Nemci? V Ljubljanici našli truplo, najverjetneje gre za Klemna Jakliča 3. 4. 2016, 11:10 37 Facebook Twitter Foto: Facebook Potapljači so danes zjutraj v Ljubljanici v bližini Zmajskega mostu našli moško truplo. Glede na prve ugotovitve gre najverjetneje za Klemna Jakliča, ki je bil pogrešan že od začetka marca. Uradno bo to znano po obdukciji. Kot so nam potrdili na PU Ljubljana, so potapljači danes zjutraj v Ljubljanici našli moško truplo. Najverjetneje gre za Klemna Jakliča – ob truplu so namreč našli predmete, ki na to namigujejo, a bo to z gotovostjo mogoče potrditi šele po obdukciji. Preberite tudi: -Žalostno: V Dravi našli pogrešanega Domna, potrdila tudi policija -Video: Pogrešanega Klemna Jakliča ponovno iščejo v Ljubljanici Pogrešan že od začetka marca Klemen Jaklič iz Ljubljane je bil pogrešan že od 5. marca letos, ko se je zvečer peš vračal z zabave, a domov ni nikoli prišel. Nazadnje so ga videli v okolici Trnovega, kjer so tudi pričeli z iskanjem. Vse od tedaj je Klemna policija vneto iskala, iskalne akcije pa so organizirali tudi njegovi sošolci in prijatelji. Že vse od začetka pa je iskanje potekalo tudi v Ljubljanici, saj naj bi očividci tisto noč, ko je Klemen izginil, v Ljubljanici videli utapljajočega se človeka. Klemna so našli le nekaj dni po tem, ko so v Dravi našli truplo utopljenega Domna Simoniča, ki je bil prav tako pogrešan več kot mesec dni. Iz zanesljivih virov vem, da je bil Klemen najden utopljen že pred 2-3 tedni. Takoj je bil poslan na obdukcijo, test drog/alkohola. Eno veliko vprašanje je, ZAKAJ SE TO SKRIVA?! So malo počakali, da se prah poleže? zanimivo. čeprav ti lahko verjamemo le na besedo, se zdi logično, da so mediji začeli govoriti o "novi drogi, ki povzroči, da imaš občutek, da goriš" ob istem času, ko so se začele pojavljati utopitve "Ker je seveda skok v vodo ob gorenju dobra ideja". torej tisti ki so lansirali zgodbo o drogah, so vedeli kaj se dogaja, in da bodo ljudje pristali v rekah Pa poglejmo dejstva: -nekaj dilerjev poznam sam -dilerje poznajo vsi narkomani -dilerje poznajo vsi sosedje in od sosedov znanci -policija ne pozna dilerjev in jim ne onemogoči distribucijo Nekaj ne štima. Zanimalo me je kako žuri mladostnikov resnično izgledajo, pa sem šla sama pogledat in preverit dogajanje v Tivoli takrat, ko je tam gostoval DJ Umek. Od takrat sem presenečena, da jih toliko preživi. Staršem se sanja ne, kdo so njihovi otroci. Žal. Prvi takšen primer v Sloveniji je bil pred leti izginul in kasneje najden v Ljubljanici znan nemški pokeraš. Izginil iz družbe prijateljev, zgodba identična vsem dosedanjim. KOLIKO žrtev je od takrat, junija bosta minili 2 leti, od takrat se število žrtev samo množi in zanimivo - vedno bolj intenzivno stopnjuje! Policija še vedno NIČ, še vedno trdijo, da ni povezav, čeprav 99% dejstev kaže ravno na to in čeprav 99,9% državljanov verjame v povezave! Se lahko v bodoče bojimo množičnega tihega morilstva?? KOGA?? Psihopatov, dilerjev?? KOGA?? Je podtaknjeno v hrano, pijačo?? Bošta Dr. Dre viktorh • 11 ur nazaj Viktor noooooooo.. Pa to vejo že deca v OŠ, da je policija skorumpirana, da dobi plačano zaščito od glavnega dilerja noooooo.... Če bi želeli, bi naredili red v nekaj tednih, vse polovili, kot podgane, saj se točno vse ve, dokumentira... Zaj si me pa malo razočaral, da teh dejstev naše države ne poznaš.. Seveda je tudi vzgoja, ampak če bi bila ponudba 99% majnša in 20 krat dražja... Kaj bi imeli ??? POLICIJA ščiti vse, narkokartel ima kupljeno policijo, sodišče......A v zadevi Balkanski bojevnik nisi doživel popolnega poloma pravne države, vse po naključju njeeee.. Vsi ti mladi fantje so bili v družbi prijateljev in ravno tukaj se sprašujem,kako da so naenkrat ostali sami in noben od prijateljev neve kaj se jim je lahko zgodilo.Mislim, da bo treba tudi tukaj določene stvari razčistit. Po mojem mnenju, je na pohodu kriminalna združba, to ni več nobeno naključje. Vse žrtve izginejo na podoben način in so najdene v reki. Policija pa ne najde povezave med izginotji. Razkrito ozadje davčnih oaz: znani do milijonov z davčnimi utajami in pranjem denarja Projekt #PanamaPapers razkriva svet globalne korupcije 3. april 2016 ob 21:09, zadnji poseg: 3. april 2016 ob 21:25 Panama City - MMC RTV SLO/STA Nemški Süddeutsche Zeitung je objavil eno najobsežnejših količin zaupnih podatkov v zgodovini novinarstva. Gre za 11,5 milijona dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonesca. Dokumenti dajejo redek vpogled v "svet, ki lahko obstaja le v sencah" - v svet davčnih oaz in kako najbogatejši Zemljani skrivajo svoje premoženje s pomočjo davčnih utaj, pranjem denarja in izogibanjem sankcijam. Časopis SZ je dokumente ene najvplivnejših, a tudi najbolj skrivnostnih in molčečih pravnih družb pridobil pred letom dni od anonimnega vira, "ki v zameno ni želel ne finančne kompenzacije ne ničesar drugega", nato pa projekt #PanamaPapers delil z Mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in več kot sto novinarskimi organizacijami, vključno s slovenskim Delom. Pri tem je sodelovalo 376 novinarjev iz 76 držav. Do dokumentov lahko dostopate na strani ICIJ-ja. Družba Mossack Fonseca, ki se specializira za registracijo podjetij v davčnih oazah, je ena izmed najuspešnejših svetovnih ustanoviteljic navideznih družb - oblik podjetniškega poslovanja, s katerim je mogoče prikriti lastništvo premoženja. Podjetje pomagalo pri nečednih poslih Dokumenti razkrivajo, kako je Mossack Fonseca pomagala svojim strankam prati denar in se izogibati plačevanju davkov, pri tem pa razkrivajo povezave z 72 aktualnimi ali nekdanjimi svetovnimi voditelji, vključno z diktatorji, ki jih obtožujejo plenjenja lastnih držav, med drugim pa razkrivajo tudi, kako so sodelavci ruskega predsednika Vladimirja Putina na skrivaj prenesli kar dve milijardi dolarjev prek bank in skrivnih podjetij. Med tistimi, ki so jih povezali z davčnimi oazami (bodisi prek svojcev bodisi prek sodelavcev), so še nekdanji egiptovski predsednik Hosni Mubarak, nekdanji libijski voditelj Moamer Gadafi, sirski predsednik Bašar Al Asad, kitajski predsednik Ši Džinping, predsednik Ukrajine Petro Porošenko, savdski kralj Salman, oče britanskega premierja Davida Camerona, že pokojni borzni posrednik Ian Donald Cameron, novi argentinski predsednik Mauricio Macri, četrtina islandskega vladnega kabineta, nogometni zvezdnik Lionel Messi, nekdanji predsednik Evropske nogometne zveze Michel Platini, britanski prvoligaš Leonardo Ulloa ... Razkriti interni dokumenti sicer vsebujejo informacije o 214.488 poslovnih subjektih s sedežem v tujini, ki so povezani z ljudmi v več kot 200 državah in ozemljih. ICIJ bo objavil popoln seznam družb in ljudi, povezanih z njimi, na začetku maja letos. Dokumenti razkrivajo tudi podrobnosti o skritih finančnih poslih 128 politikov in javnih uradnikov po svetu ter kažejo, kako globalna industrija odvetniških družb in velikih bank prodaja finančno tajnost politikom, goljufom in trgovcem z mamili, pa tudi milijarderjem, znanim osebnostim in športnim zvezdnikom. Med ključnimi strankami tudi Slovenec Časopis Delo ob tem napoveduje, da bo v ponedeljkovi tiskani izdaji objavil več informacij o eni izmed ključnih slovenskih strank Mossack Fonsece. Ob tem navajajo, da so Slovenci in nekateri drugi do zdaj prek UPC Svetovalne skupine registrirali najmanj 17 podjetij v davčnih oazah. Med drugim so pri časopisu odkrili primere antedatiranja dokumentov, zmanjševanja pomena pravnomočnih obsodb strank UPC-ja in dejavnega skrivanja upravičencev družb v davčnih oazah pred slovenskimi oblastmi. Mossack Fonseca, ki ima podružnice v Hongkongu, Miamiju, Zürichu in v več kot 35 drugih krajih po svetu, se brani, da že 40 let deluje brezmadežno in da v vsem tem času ni bila še nikdar obtožena kakršnih koli kriminalnih nepravilnosti. Po navedbah Gerarda Ryleja, direktorja ICIJ-a, dokumenti pokrivajo vsa štiri desetletja delovanja družbe. "Mislim, da se bo to razkritje dokumentov zaradi svoje obsežnosti izkazalo kot verjetno največji udarec za davčne oaze po svetu," meni Ryle. Ameriški žvižgač Edward Snowden, zaslužen za razkritje prisluškovalne afere NSA-ja, pa je na Twitterju zapisal, da je #PanamaPapers največje razkritje v zgodovini podatkovnega novinarstva, ki razkriva vso korupcijo. komsomolec: "Kapitalizem je kriminalni sistem!" Zna biti, da je to res! Ampak še vedno v njem manj kradejo, ropajo, morijo ... kot v socializmu. David Tasić: Slovenska sodišča ne sodijo po pravu, ampak po tihih navodilih 3. 4. 2016, 5:00 100 Facebook Twitter (Foto: Nova24TV) “Zdaj imamo nekako formalno demokracijo, ki na žalost pogosto pade na izpitu, ko gre za vsebinskost,” je prepričan eden izmed ključnih mož slovenske osamosvojitve David Tasić, ki dodaja, da “sodišča še vedno delujejo na star način in se niso otresla totalitarne navlake. Slovenska sodišča imajo občutek, da so podaljšana roka neke politike. Ne sodijo po pravu, ampak po svojem političnem prepričanju ali tihih navodilih nadrejenih”. David Tasić je novinar, urednik in publicist. Vsem je zelo dobro znan še iz časov slovenske osamosvojitve, zlasti iz afere JBTZ, ko je bil leta 1988 aretiran skupaj z Janezom Janšo, Ivanom Borštnerjem in Francijem Zavrlom. Je eden izmed ključnih posameznikov, ki so zaslužni, da imamo danes samostojno državo. V letošnjem letu bo Slovenija dopolnila 25 let. Kakšni so občutki, ko se po tolikem času spominjate tistih prelomnih zgodovinskih trenutkov v naši državi oz. tik pred nastankom Slovenije? To si bili zanimivi časi. Tisti, ki niso bili udeleženi, oziroma tiste generacije, ki niso imele priložnost sodelovati v tistih časih, so na nek način prikrajšane, zaradi tega, ker se je vse skupaj dogajalo zelo intenzivno. V zelo kratkem času se je veliko zgodilo. Na nek način biti zraven je bilo zanimivo, po drugi strani pa tudi veselje, ker je nastajalo nekaj novega, boljšega in ta stari totalitarni sistem se je v bistvu umikal in pripravil prostor za našo državo. Bilo je prvič v zgodovini. Kaj se je zgodilo po Roški? So bili kakšni pritiski? So bili večji pritiski pred osamosvojitvijo ali po njej? Vam je sledila in prisluškovala Udba? Kakšno težo je nosila vaša družina? Takrat sem bil v uredništvu Mladine. Vsi smo se pravzaprav zavedali, da smo spremljani, da imamo svoje dosjeje in ta roka Udbe je bila na nek način nevidna. Lahko smo samo domnevali, iz katerih stavb nas snemajo in kateri ljudje sodelujejo z Udbo, ampak to so bile seveda samo domneve in ravno pod tem pritiskom je bilo težko sproščeno ustvarjati. Ta nevidni pritisk je bil najmočneje orožje te tajne policije. Na nek način smo se obnašali sproščeno. Če bi ves čas razmišljali o tem, da nas spremljajo, da smo pod nadzorom, potem bi res težko živeli. Zavedali smo se, da počnemo nekaj, kar nas lahko privede v težave. Takrat so bile te težave lahko kar hude. Ko se je ta aretacija zgodila, je bila tudi moja družina, oče in mati, pod velikim pritiskom tistega okolja. Vem, da je predvsem za starša postalo vse skupaj precej nevzdržno, zaradi tega sta se morala tudi seliti. Se četverica JBTZ še druži? Kaj vas veže, zagotovo skupni spomini na ta prelomni trenutek v naši skupni slovenski zgodovini? Do nedavnega smo se družili, vsako leto vsaj enkrat. Nekateri med nami smo se videvali tudi večkrat. V zadnjem času pa je prišlo do določenih sprememb in nekako nimamo več pravih stikov. Ne dobivamo se več na ta dan, ko so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja. To je bila do nedavnega nekako tradicija, z izjemo zadnjih dveh let. Ta srečanja so bila zelo sproščena, nismo samo obujali spomine, bolj smo se pogovarjali o aktualnih situacijah in vsakdanjih temah, pravzaprav smo še najmanj obujali spomine. Te smo obujali zlasti takrat, ko je izšla kakšna nova knjiga z novimi dokumenti. Omenil bi knjigo Igorja Omerze o Odboru in takrat je bila priložnost, da smo se nekoliko bolj pogovarjali tudi o tej temi. Bili ste novinar in urednik pri časopisu Mladina od 1981 do 1989. Leta 1986 ste bili v skupnem izboru vseh mladinskih tiskanih medijev izbrani za najboljšega mladinskega novinarja v Jugoslaviji. Zakaj ste opustili poklic novinarja? Kaj se je pravzaprav zgodilo? Ali še pišete? Dobil sem nagrado za najboljšega novinarja v nekdanji državi Jugoslaviji, kjer sem sodeloval tudi z drugimi mladinskimi revijami po Jugoslaviji, predvsem v Zagrebu in Beogradu, pa tudi v Novem Sadu in po tem so me poznali. Vedeli so, da so moji prispevki kritični in na nekem robu. Na nek način so me tako nagradili za pogum. Nekaj časa sem bil tudi urednik na Mladini, ampak nekje v letu 1990 je prišlo do velikih političnih sprememb in tudi sprememb na področju medijev. Politične stranke so si nekako razdelile medije in to je pomenilo tudi, da so novinarji morali biti lojalni neki politični stranki oziroma njenim usmeritvam. Jaz se tukaj nisem videl. Takrat se je izgubila neka romantična vizija novinarstva, ki sem jo do takrat imel. In enostavno sem potem iz tega izstopil in se začel ukvarjati s podjetništvom in z zelo kreativnim poslom, kot je založništvo. Danes pišem takrat, ko sem k temu povabljen. Napisal sem že kar nekaj govorov ali pa raznih komentarjev za časopise, npr. v zvezi z dogodki pred sodiščem in Odborom 2014. Tako da tukaj sem bil v zadnjih dveh letih najbolj dejaven. Drugače pa sem v glavnem pisal za spremne besede ali pa besedila za lastno založbo, ki se ukvarja z izdajanjem knjig. Celoten intervju si lahko ogledate na Novi24TV, oddaja bo na sporedu ob 19.30, ponovitev pa ob 21.00. Jure Ferjan Švedska: Posilil jo je dan po prihodu v državo 5. 4. 2016, 18:13 41 Facebook Twitter Foto: Istock Le dan po tem, ko je prispel na Švedsko, je afganistanski migrant posilil 15-letno deklico. Prvotno se je izdajal, da je mladoleten tudi sam, na sojenju pa se je izkazalo, da to ni res in da se je glede svoje starosti zlagal le zato, da bi lažje ostal na Švedskem. Pred kratkim je bil za svoje dejanje tudi obsojen. Švedske oblasti so Afganistanca namestile v ustanovo, kjer so nastanjeni otroci s psihološkimi motnjami. Do napada je prišlo, ko sta migrant in dekle v sobi ostala sama. Slednja je osebju iz ustanove že prej povedala, da se prišlek obnaša nenavadno ter naj je z njim ne pustijo same. Brezbrižnost delavcev je morala plačati s posilstvom. Preberite še: [Video]Posnetek nadlegovanja italijanske novinarke med poročanjem v Molenbeeku Švedsko sodstvo v tem primeru ni imelo težkega dela, saj so zaposleni migranta zasačili pri samem dejanju, poroča Breitbart. V začetni fazi so ga sicer obravnavali kot mladoletnika, a se je v teku sojenja nato izkazalo, da ima več kot 18 let. Oblasti so priznale, da ob odobritvi njegove prošnje za azil niso preverile ne njegove preteklosti niti njegove prave starosti. Ž.K. Posilstva niso več presenečenja. Razočaranje pa je Švedska. Dežela, ki se je zdela na nekem socialnem nivoju. V dom otrok s psihičnimi motnjami so naselili migrante. To lahko naredi samo psihopat. Kaj je tem ljudem? Bele krščanske/ateistične Evropejke nočete imeti otrok. Je pač Angela poskrbela, da jih boste imele, sicer ne zlepa, temveč zgrda. Bodite še naprej pasivne in posiljevane. Spoznale boste vzhodni zakon močnejšega, ker ste zahodnjake žal kastrirale. Agresivna kultura vedno premaga pacifistično, drugače sploh ne more biti. Cela evropa je v nekem psiho patološkem stanju, glavni krivci so pa patološki mediji, šibki politiki in neaktivnost opranoglavih domačinov. Ste o tem kaj poročali: KOLEKTOR KUPIL DELEŽ V NOVI24TV IDRIJA, 15. marca – Kolektor je preko hčerinske družbe MBBM postal solastnik medijske hiše Nova24tv, ki jo poznavalci medijskega prostora povezujejo s stranko SDS. Po višini vložka se je umestila na osmo mesto med lastniki. http://www.idrija.com/ (V tretjem stolpcu navzdol) PS Direktor Kolektorja je Stojan Petrič, lastnik Dela in pretendent za predsednika vlade 2 • Odgovori • Deli › Na ministrstvu le pojasnili Mramorjevo vpletenost v panamske posle 5. 4. 2016, 12:03 - osveženo: 5. 4. 2016, 16:00 212 Facebook Twitter Foto: STA Očitno so davki v Sloveniji previsoki tudi za tiste, ki so za to zaslužni. Dokumenti iz Paname razkrivajo, da so v davčne oaze investirali tudi slovenski minister, pet javnih uslužbencev in dva častna konzula. Po naših podatkih, ki smo jih prejeli od virov blizu nemške vlade, gre očitno za samega finančnega ministra Dušana Mramorja. V globalni finančni aferi “Panamski dokumenti” je svoja podjetja registriralo najmanj 78 Slovencev. Hrvaški mediji pa poročajo, da je v afero vpleten tudi eden od slovenskih ministrov. Od virov blizu nemške vlade smo izvedeli, da naj bi Nemci pred Mramorjevim prihodom v njihovo državo pri nas poizvedovali o vpletenosti finančnega ministra v sporne posle v Panami. Na ministrstvu za finance RS vsakršno vpletenost Mramorja v panamske posle zanikajo. Ob tem zagotavljajo, da se minister ni znašel v “Panamskih dokumentih”, prav tako pa zatrjujejo, da v davčnih oazah nima registriranega nobenega podjetja. Ministrstvo za finance RS je ob izbruhu mednarodne afere v izjavi za javnost sicer poudarilo, da so v zadnjih letih odredili za 80 milijonov dodatnih davčnih obvez slovenskih rezidentov. S preverjanjem podatkov v tujini pa so odkrili za 24 milijonov evrov neplačanih dodatnih davčnih obveznosti, poroča hrvaški Politika plus. Preberite tudi: Razkrivamo Slovence iz Paname, ki jih časnik Delo ni objavil Hrvati opozarjajo tudi, da želijo mnogi Slovenci podjetje registrirati v tujini. Kot povzemajo besede slovenskega odvetnika, pri večini od njih ne gre za to, da bi se želeli izogibati davkom, temveč da bi na ta način pridobili večjo anonimnost, saj se nočejo izpostavljati javnosti. Nina Knapič To je vidni član SDS iz Paname 5. 4. 2016, 15:20 163 Facebook Twitter Foto: iStock Morda niste še nikoli slišali za neznanega člana podmladka SDS (SDM) z imenom Matjaž Noč. Morda se vam bo zdelo, da z naslovom – ker gospoda tudi mi ne poznamo – pretiravamo. Da bi bil torej vidni član SDS, je res težko reči. In to so po naših podatkih ugotovili tudi v časopisni hiši, ki ima nadzor nad tem, kdo bo v aferi “Panamski dokumenti” izpostavljen in kdo ne. V hudi stiski – ali ga objaviti ali ne oz. ali je dovolj velika riba ali ne – smo jim seveda z veseljem priskočili na pomoč. Kdo je torej Matjaž Noč in kako se je znašel na spisku spornih imen z računi in podjetji v Panami? Gre za 28-letnega predsednika občinskega odbora Slovenske demokratske mladine (SDM) na Jesenicah. Preberite tudi: -Zakaj Delo in Anuška Delić ne bosta objavila imen vseh vpletenih v panamske posle? ”Podjetje je bilo ustanovljeno decembra 2014 preko podjetja UPC svetovalna skupina d.o.o. Ustanovljeno je bilo z namenom poslovanja na valutnih trgih. Kot podjetje sem dobil boljše pogoje za trgovanje,” je za naš portal povedal Noč. Matjaž Noč: ”V mojem primeru ne gre nikakršno kaznivo dejanje” Začetni kapital v višini nekaj tisoč evrov je bil nakazan z njegovega osebnega računa v Sloveniji. ”Podjetje trenutno ustvarja nekaj profita za nemoteno delovanje, izplačila dobička ni bilo. V primeru, da bi si želel osebno izplačati dobiček podjetja na osebni račun v Sloveniji, se zavedam, da je dohodke potrebno prijaviti davčni oziroma finančni upravi,” je dejal Noč. Odločno je poudaril: ”V mojem primeru ne gre za nikakršno skrivanje premoženja, pranje denarja, utaje davka ali katerokoli kaznivo dejanje.” Lastništva v podjetju sicer ni prijavil finančni upravi, a kot je pojasnil, o tej obveznosti s strani podjetja UPC ni bil obveščen. M. G. Ali tudi Kučanov odlikovanec skriva denar v Panami? 5. 4. 2016, 8:58 82 Facebook Twitter Milan Kučan (foto: STA) Med številnimi Slovenci, ki imajo po razkritju Panamapapers podjetja in bančne račune v davčnih oazah, naj bi bila tudi častna konzula v Luksemburgu in Liechtensteinu – Donat P. Marxer in Franc Zlatko Dreu. Slednjega je odlikoval nekdanji predsednik Milan Kučan. Častni konzul Franc Zlatko Dreu je slovenski podjetnik, ki je leta 1999 iz rok takratnega predsednika države Milana Kučana prejel častni znak svobode Republike Slovenije za dejanja v dobro Sloveniji na mednarodnem področju. Kučan je takrat ob predaji znaka dejal, da Dreu sodi med tiste posameznike, ki so si res zaslužili odlikovanje za dobra dela v korist Slovenije na mednarodnem področju. Dreu se je tudi sicer večkrat znašel kot povezava med offshore podjetji nesojenega tajkuna Pivovarne Laško Boška Šrota. Oglejte si še: Razkrivamo Slovence iz Paname, ki jih časnik Delo ni objavil Dreu je slovenski častni konzul v Luksemburgu že od leta 1992, pri poslih mu pomaga še njegov sin Alexander Dreu, skupaj pa poslujeta v Luksemburgu, na britanskih Deviških otokih in Sejšelih. Sicer pa je Dreu v Luksemburgu v zadnjem desetletju zastopal več podjetij, katerih namen je bil skrivanje lastništva v slovenskih privatizacijskih zgodbah ali izogibanje slovenskim davkom, poroča Požareport. Manj znani častni konzul Liechtensteina pa je bil imenovan med vlado Boruta Pahorja leta 2011. M. P. Egiptovski TV-voditelj: ”Izvor bruseljskih napadov je v islamu. S to vero se ne da živeti v harmoniji.” 5. 4. 2016, 19:14 11 Facebook Twitter Foto: Youtube V osrednji pogovorni oddaji ‘Kairo danes’ je televizijski voditelj Amr Adeeb, ki je sicer znan po svojih družbenopolitičnih komentarjih, dejal: ”Vsi kričijo, da ti teroristi niso muslimani, a to ni res. Oni so muslimani in oni so med nami. Njihovi zločini prihajajo iz islama, ki je poln nehumanosti. To je del islama, s tem odraščamo celo življenje.” Sovoditelj Amra Adeeba je njegovim izjavam nasprotoval in dejal, da to ni res, da teroristi niso povezani z vero, a se Adeeb ni pustil prepričati. ”Ni mi v veselje, a medtem ko vsi govorijo, da teroristi niso muslimani, moram nasprotovati. Napadalci v Bruslju so bili muslimani. Teroristi so muslimani in oni so med nami,” je bil jasen. Preberite tudi: -Grožnja vse bližje Sloveniji: Bo Avstrija naslednja tarča islamskih teroristov? Njegov voditeljski kolega mu je z nekaj provokativnimi vprašanji želel dokazati nasprotno. Vprašal ga je, kdo je potem muslimane naučil, da so morilci in teroristi, če pa živijo tudi v Franciji in Veliki Britaniji. ”Islam jih je naučil tega. Slabe stvari prihajajo iz naše vere, ki je polna nehumanih naukov,” po poročanju časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung meni Adeeb. ”To je del islama” Adeeb je zanikal, da bi šlo zgolj za individualne zločince, pač pa je izrazil mnenje, da je problem islama v veri kot taki. Sovoditelj je jasno povedal, da so muslimani in njihova vera v primeru terorizma izkoriščeni in zlorabljeni, a je voditelj temu odločno nasprotoval. ”Ne, to je del islama. Odraščamo s temi načeli, ki so del naše miselnosti. Za te ljudi je popolnoma dopustno ubiti nekoga, ki ni musliman,” je dejal Adeeb. Amr Adeeb je sicer eden najpopularnejših televizijskih voditeljev v Egiptu, skupaj s svojo ženo, prav tako televizijsko osebnostjo, pa veljata za enega najbolj prepoznavnih parov v Egiptu. Oba sta bila kritika islamističnega predsednika Muhammada Mursija. Čeprav gre za enega najbolj vplivnih egiptovskih mnenjskih voditeljev, pa se z Adeebovim mnenjem o islamu večina ljudi v Egiptu ni strinjala. M. G. Človek je dosti tvegal s temi stališči in je jasno omenil temeljne težave islama vendar je veliko vprašanje ali je to zadevo možno sploh reformirati;najverjetneje ne in sleje kot preje pelje taka stvar v konflikt: Uroš Petrovič, UPC: "Panamski predpisi nas ne zanimajo" Kdo prihaja po nasvete: "Gospodarstveniki, politiki praktično ne." 5. april 2016 ob 23:05 Ljubljana - MMC RTV SLO "Vse delamo po predpisih," je v Odmevih Televizije Slovenija zatrdil najbolj iskani Slovenec zadnjih dni Uroš Petrovič, čigar podjetje UPC pomaga ustanavljati podjetja v davčnih oazah. Veliko razkritje panamskih dokumentov je postreglo tudi z imeni Slovencev in s Slovenijo povezanih podjetij. Kar 17 podjetij v davčnih oazah je pomagal ustanoviti UPC, katerega sedež je nasproti slovenskega parlamenta v Ljubljani. Po skoraj dveh dneh molka je Uroš Petrovič prvič nastopil v javnosti. Bil je gost v torkovih Odmevih pri Slavku Bobovniku. Celoten pogovor si lahko preberete ali/in ogledate spodaj. Marsikdo je včeraj dobil občutek, da se nekoliko skrivate pred javnostjo po razkritju vseh teh poslov, v katerih naj bi imeli neko vlogo. Zadevo sem opazoval z distance, kjer je bilo zelo zanimivo, kaj lahko neki članek, ki ima veliko neresnic, povzroči velik 'kopiraj-prilepi' odmev po vseh slovenskih medijih. Tako da sem se namenoma nekoliko distanciral od te zadeve. Ampak zakaj ste potem Delu grozili s tožbami? Nobenemu nisem grozil z nobeno tožbo. Dejstvo je, da sem vaši kolegici z Dela samo povedal, da to, kar oni počnejo s svojim delovanjem - z razkrivanjem osebnih informacij, z obdelavo nezakonito pridobljenih podatkov itd. - kršijo veliko več zakonov kot vse moje stranke skupaj. Pa vi kršite katerega? Popolnoma nobenega. Vse delamo po predpisih. Gospod Zavec je še včeraj dejal, da je za to, da ima podjetje v davčni oazi, izvedel pred mesecem dni. Zakaj mu tega niste povedali prej? Da ima podjetje tam. Gospod Zavec verjetno ni strokovnjak za te zadeve ... ... ne, ni; ali ima podjetje ali ne, to pa zagotovo ve. Ima podjetje v davčni oazi več kot en mesec. V Angvili, ne pa v Panami, kar so govorili prej. Zakaj pa mu tega niste povedali? Ali pa gospod Zavec ni povedal vse resnice. Jaz sem to povedal. Se mnogo državljanov obrne na vas, da jim rešite neki davčni problem, pa jim vi za rešitev predlagate ustanovitev nekega obvodnega podjetja v kateri od davčnih oaz. Tega je zelo malo. Že novinarji Dela so ugotovili, da smo dejansko v štirih letih ustanovili samo 17 podjetij v davčni oazi. Pri čemer lahko povem, da je približno tretjina teh podjetij v lasti nerezidentov, torej, to so osebe, ki s Slovenijo nimajo popolnoma nič. Plačujejo davke v tujini in imajo središče poslovnih interesov v tujini. Tega je zelo malo. A ustanavljanje podjetij doma pa ni del vašega posla? To je enostavna zadeva, na e-točki se to naredi v dveh minutah. S tem se mi ne ukvarjamo. 17 podjetij, ki ste jih pomagali ustanoviti v davčnih oazah, pa se vam zdi hudo malo? Po mojem mnenju je to zelo malo. Skupna količina teh offshore podjetij - podatki so bili razkriti - je zelo velika. To so milijonske številke. Kaj je agresivno davčno svetovanje? Agresivno davčno svetovanje je svetovanje, ki gre preko meje davčne optimizacije. Je to to, kar počnete vi? Nikakor ne. Za vse te moje stranke, vseh 17 podjetij, koliko so jih prešteli - jaz nisem šel preverjat -, nobena teh strank dejansko ni počela nobenih odvodov denarja iz Slovenije v tujino. Ampak davčna optimizacija je zelo blizu neplačevanju davkov. Moram vas popraviti. Najprej je vprašanje, kakšen je sploh namen teh podjetij, ki so bila ustanovljena v Angvili. Nikakor ni bil njihov namen denar iz Slovenije peljati v tujino. Za to se uporabljajo povsem drugi instrumenti na drugih ravneh. Denar, o katerem vi govorite, odhaja iz države in gre ter konča na nekih offshorih, to je denar iz nekih infrastrukturnih projektov, ki gre prek nekih koruptivnih zadev iz države. S tem se dejansko srečujejo vse države. Ampak vsi, ki jih te dni sprašujemo, pravijo, da ni greh ustanoviti podjetja v drugi državi. Seveda je res, ni greh, ampak zakaj ga potem ustanavljajo? Ustanavlja se predvsem iz osebnih preferenc. Veliko ljudi želi imeti na primer holding družbo v tujini. Zakaj? Iz osebnih preferenc. Npr. ne želijo, da so povsem javno razkriti široki javnosti. Pri čemer moram opozoriti, da banke in posredno država vedno vedo, kdo je lastnik slovenske družbe, ki je v lasti družbe v tujini. Slišali smo prej, da ni povsem tako. Ne vemo vsega. Govorim za mojih 17 primerov. Dejansko točno vemo. Ne vemo pa za tistih milijon primerov. Nočejo biti razkriti. Prav. Še kak drug razlog, da grem ustanavljat podjetje v davčno oazo? Če želite delati mednarodni posel. Če želite izdelati aplikacijo za mobilni telefon, tega ne morete delati s slovensko družbo. To lahko naredite samo z družbo v tujini. Ker vam niti Apple niti Google ne omogočata, da svojo aplikacijo prodajate iz slovenske družbe. Ste dejansko prisiljeni prodajati izdelek prek tuje družbe. Kolega v Dnevniku je zelo poenostavil neki primer. Kupim neki izdelek na Kitajskem za en evro. V Sloveniji ga prodam za osem evrov. In potem mi davčna uprava zaračuna sedem evrov dobička, poenostavljam. Če to naredim prek obvodne družbe v eni izmed davčnih oaz, tja prodam izdelek za en evro. Tam ni davka na dobiček. Iz oaze ga nato prodam v Slovenijo za pet evrov. Sem goljufal. Shema izgleda zelo enostavna, ampak take sheme so se delale mogoče deset let nazaj. Zakaj se zdaj ne delajo? Ker so preveč enostavne. Davčni organi so zelo pametni, to morate vedeti. Niso stvari tako enostavne, kot so bile včasih. Takrat so podjetja res to delala, danes se to več ne dogaja. Povejte mi, katero podjetje je že odkrilo kakšen tak greh, kot sem ga zdaj zelo poenostavil. Kdo je bil zaradi tega kaznovan v Sloveniji ali tujini? Ne poznam takšnega posla. Potem ne morete trditi, da tega ne počnejo več. Ne morem trditi, dejstvo pa je, da ko blago uvoziš, gre zadeva skozi carinsko proceduro, in tam se ve, kakšna je približna, dejanska vrednost, ki bi prišla iz Kitajske. Saj ladji s takšnim izdelkom ni treba pristati na davčni oazi. Absolutno se strinjam z vami. Ampak, kot je meni znano, se ti manevri veliko manj dogajajo. Veliko znanih ljudi - v majhni državi živimo - prihaja k vam po nasvete? Gospodarstveniki, politiki praktično ne. Če bi se pri vas oglasila recimo žena direktorja nekega velikega podjetja, ali pa žena ministra, bi kaj zastrigli z ušesi, ali pa bi normalno izpeljali posel? No, če govorimo o direktorju velike državne firme, je zadeva nekoliko drugačna, kot če govorimo o zasebni družbi. In če govorimo o politiku. Načeloma je tako, da so politiki izpostavljeni, bančnih računov ne morejo kar tako odpreti, in tudi offshore podjetij ne morejo kar tako odpreti. Panama je na seznamu OECD-ja kot država, ki nima najbolje urejene davčne zakonodaje. Ampak vi vendarle brez problemov, pomislekov poslujete s podjetjem iz te države. Človek bi mislil, da se ga izogibate. Če govorite o podjetju Mossack Fonseca, je zelo priznana odvetniška družba, ima 500 zaposlenih, in dobil sem priporočilo za to podjetje od drugega svetovalca iz tujine. S tem niste ničesar opravičili. Še vedno gre za državo, ki ima pomanjkljive davčne predpise, in človek bi pričakoval, da se pri tako občutljivih poslih poskušate izogibati te države. Dejansko nas predpisi v Panami ne zanimajo. To niti ne zanima mene in niti naših strank, ker ne poslujejo v Panami. Davčni predpisi vas ne zanimajo. V Panami ne. Zanimati morajo tisto podjetje, ki je tam. Govorimo o družbah, ki so bile ustanovljene v Angvili in ne v Panami. Je v teh dneh potrkal kateri izmed inšpektorjev Fursa ali katerih drugih organov pri vas? Ne. Za to ni razloga in ne delajo na tak način, da bi se odzvali na novinarske provokacije. To niso provokacije. Zakaj niste član zbornice davčnih svetovalcev? Za to ni potrebe. Zelo malo je svetovalcev, ki so dejansko člani zbornice. Kakšen odstotek? Ne poznam. Potem ne morete trditi, da jih je zelo malo. Poznam zelo veliko svetovalcev, ki niso v zbornici. V zbornici pravijo, da oni agresivnega davčnega svetovanja ne odobravajo. Morda zato niste njihov član? Nikakor. Ker to, kar jaz delam, nikakor ni agresivno davčno svetovanje. Skok v prazno – slovenska smer, ki se je zaplezala 4. 4. 2016, 5:00 91 Facebook Twitter Ivan Štuhec Foto: Primož Lavre Pred dvajsetimi leti je skupina slovenskih intelektualcev izdala zbornik z naslovom “Slovenska smer”. Glede na avtorje prispevkov (Crnkovič, Rupel, Hribar, Žižek, Ude, Vodopivec, Mencinger, Svetlik, Keber in Rus Veljko) lahko ugotovimo, da je šlo za sintezo liberalno levega in sredinskega ter iz marksizma v postmoderno levičarstvo usmerjenega duha. Duh tega zbornika je v veliki meri določal slovenski politični prostor v času politične prevlade Liberalnodemokratske stranke pod Drnovškom in po njem. Po razkroju te politične platforme se je tudi ta skupina razumnikov močno razšla in danes nima nobenega skupnega središča. Vezava na politično moč, ki je propadla in ki je po definiciji minljiva, je ustvarila prazen prostor tako za duhovno-družbeno eksperimentiranje kakor za vračanje k preživelim ideologijam dvajsetega stoletja. Zanimivo je tudi dejstvo, da k temu zborniku ni bil povabljen noben razumnik s krščanskega duhovnega obzorja. Po svoje razumljivo, ker se je politična platforma levo-liberalnega porekla čutila dovolj močno v sedlu in za to ni potrebovala sodelovanja s krščansko-demokratsko in slovensko-ljudsko družbeno komponento. Ti dve sta bile po osamosvojitvi postopoma in sistematično izločeni in potisnjeni na družbeni rob kot v času komunizma. Tudi ko se je govorilo o vrednotah slovenske osamosvojitve, je bil delež krščansko-demokratskega in slovensko-ljudskega izvora zamolčan in prezrt. Tako je v slovenski javnosti prišlo do ukinitve resnega in za nacijo pomembnega javnega diskurza med vsemi subjekti. Vsi so isti Sledilo je obdobje štiriletne vladavine političnih strank Demosove provenience, prestreljenih z udbovskimi elementi, ki so poskrbeli za nestabilnost in preprečili reforme, za kar je predestinirana desusovska politika. Vsaka integracija in normalizacija krščansko-demokratskega družbenega pola v slovensko politično stvarnost je bila pospremljena s huronskim vpitjem levice, ki nosi breme komunistične preteklosti in z nizanjem izmišljenih ter za dnevno politično rabo dobro pripravljenih afer s ciljem, da se ljudstvo prepriča, kako so vsi isti: stari komunistični in ZSMS-jevski politiki in novi, ki so prišli iz Demosovih vrst. Kriminalizacija slovenske osamosvojitvene vojne in njenih protagonistov je postala nacionalna folklora do današnjih dni. Medtem ko haaško sodišče oprosti enega najbolj razvpitih srbskih nacionalistov Šešlja, slovenski pravosodni sistem na zaslišanje kliče prvega junaka slovenske osamosvojitve Toneta Krkoviča. Prvi uradni zgodovinar kontinuitete Repe pa napiše Kučanovo biografijo, v kateri ga po branjevsko prodaja kot očeta naroda. Kot da nismo bili žive priče kameleonstva slovenskih komunistov ob razpadanju Juge. Nacija pred izzivi identitete Menjava levo-liberalnih političnih garnitur na oblasti od leta 2008 do danes je uspela na vsa ključna mesta v državi ustoličiti ljudi, ki odkrito zagovarjajo kontinuiteto s starim komunističnim družbenim redom, ki omalovažujejo slovensko osamosvojitev, ki so vedno bolj nosilci vrednostnega nihilizma, o katerem je govoril akademik Kos na sobotnem shodu za obrambo Slovenije, ki propagirajo multikulturalizem pod krinko humanitarnosti in solidarnosti, ki medijski prostor na široko odpirajo anarho-liberalnim idejam Kurnikovega tipa in drugih novodobnih slovenskih ideologov, katerim kritika liberalnega kapitalizma, od katerega krasno živijo, služi za slepilni manever javnosti, ki je v množici informacij in dezinformacij predvsem zbegana in prestrašena. Pa če je slednje premieru Cerarju po volji ali ne. Nacija kot živ organizem, ki se po sociologu Anthonyju Smithu konstituira tudi na simbolični ravni, se je tako znašla pred novimi izzivi, ki jih prebuja migrantska kriza v Evropi. Obe tezi – tako tista, ki odreka pravico do kritične presoje migrantske problematike, kot druga, ki vidi strahove tudi tam, kjer jih ni, sta za prihodnost pogubni in nevzdržni. Kritični družbeni dialog je eden od postulatov demokratične evropske družbe po drugi svetovni vojni. To je tista vrednota, ki sta jo zgradili Evropa in Amerika. Brez odprtega in kritičnega javnega diskurza bo demokracija prej ali slej pristala v slepi ulici diktature ali anarhije – beri: revolucije. S slednjo imamo na Slovenskem krvave izkušnje, zato bi jo morali v kali zatreti. S prvo imamo zgolj in samo izkušnjo, ko so diktatorji bili tujci. Poskusi fašizacije določenih politikov s strani levice, ki se javno manifestira s simboli komunistične diktature, je za slovensko nacijo največja notranja nevarnost, ki lahko to državo uniči v naslednjih letih migrantske in z njo identitetne krize Evrope. Če nas pred tem ne zaščitijo osrednje nacionalne institucije, kot je tudi RTV Slovenija, nas mora ne samo resno skrbeti, ampak biti upravičeno strah. Simboli, vzori in identiteta Športni uspehi Tine in Petra so bili in so pospremljeni s simboloma slovenske zastave in himne. Ob tem se je vedno znova govorilo o enotnosti naroda, ki ga šport edini združuje. Narod je s slovenskimi zastavami jasno povedal, s čim se identificira. To je bilo eno od sporočil Planice. Drugo pa je bilo, da si je stara nomenklatura s Kocijančičem na čelu prisvojila protokolarni del slavja. Šli so tako daleč, da so na rob odrinili predsednika države, vlade in resorno ministrico. Kaj šele, da bi povabili politične začetnike projekta Planica v času Zverovega ministrovanja. Ker si ne morejo pripeti zaslug Petra Prevca in Tine Maze, so ukradli protokol tako, kot so ukradli državo. Mediji, ki so ponavljali tezo o enotnosti naroda, so to protokolarno nesramnost gladko spregledali. In če res mislijo, da je mogoče identiteto nacije graditi samo na dosežkih športnikov, se globoko motijo. Skandinavci ob podelitvah pokažejo svoje narodne noše, mi pa stevardese oblečemo v boljše trenirke. Prav migrantska kriza je tista, ki nam postavlja ogledalo o tem, kdo smo in kaj hočemo ostati. Potrebujemo novo slovensko smer, ki pa bi morala biti veliko bolj široka in vključujoča, kot je bila tista iz leta 1996. Tista je skočila v prazno, v nič in votlost. Nova pa bi morala s Prevcem pristati na daljavi, ki prinaša zmage za celo nacijo. A upanje v to postaja skoraj utopija. Ne za Petra, pač pa za nacijo. Dr. Ivan Štuhec Nacionalka pred bankrotom. Kdo je persona non grata? 7. 4. 2016, 12:43 23 Facebook Twitter Foto: STA Nič ne bo generalnemu direktorju RTV Marku Filliju pomagalo, da je iztirjal prispevek za nacionalko, ki ga že dve leti ne plačuje prvak SDS Janez Janša. Če ne bo pri oblastnikih uspel zagotoviti, da se prispevek, ki ga plačujemo vsi odjemalci električne energije, poveča vsaj za tretjino. Katastrofalni so namreč poslovni rezultati, ki jih beleži ta javna hiša, ko jo je poimenovala nekdanja ministrica Majda Širca. Če se je nekdanji direktor Anton Guzej trudil, da bi zmanjšal število zaposlenih, se Marko Filli že dobrih šest let vsak dan trudi, kako bi število zaposlenih povečal. Nekdanji generalni direktor Guzej pri svojih načrtih ni bil najbolj uspešen, a kljub vsemu je uspel število zaposlenih zmanjšati za nekaj sto glav na cca. 1900. Kar je še vedno številka, ki marsikoga osupne in mu takoj postavi vprašanje, kaj ta množica sploh dela na nacionalki. Po drugi strani je precej bolj od svojega predhodnika v poslovnih načrtih uspešen Marko Filli. Ni bilo sicer nikjer zapisano, koliko zaposlenih bo imela nacionalka ob koncu njegovega mandata, toda že danes se zdijo rezultati več kot občudovanja vredni. V šestih letih se je število redno zaposlenih povečalo za več kot 300, danes se približuje številu 2300 zaposlenih, da pri tem ne omenjamo vseh zunanjih sodelavcev. Če preračunamo v številke, to pomeni skoraj 600.000 evrov dodatnih mesečnih stroškov, ali skoraj sedem milijonov na letni ravni. Sami, drage bralke in dragi bralci, si lahko preračunate, koliko boste morali več prispevati, da nacionalka preživi. Ko 2300 ljudi ne ve, kako bi se lotili desnice …. Toda kljub 2300 zaposlenim in izjemnemu kadrovskemu ter intelektualnemu potencialu na nacionalki ne vejo, kako bi se lotili desnice (razen da povzemajo članke, ki so objavljeni na spletni strani radikalnih levičarskih strank). Ideja, ki se je porodila v glavni urednice, se je zato sprva zdela več kot briljantna – namesto posameznih prispevkov pripraviti kar celo oddajo o desnici. In to v trenutku, ko Slovenijo pretresa afera ugrabljenih dečkov, da panamskih rokopisov ne omenjamo. Oddaja o desnici – gostje pa levičarji Če je bila ideja urednice sprva genialna, pa se je v že v drugem koraku zdela precej težek zalogaj. Na oddajo o desnici bi bilo vendar čudno, če bi vabili same levičarje. Edini zagovornik posiljevalcev iz Kölna Igor Pribac ima sicer na nacionalki vedno domovinsko pravico, tako da bi bil povsem primeren sogovornik o tej tematiki. Toda vseeno bi se spodobilo, da se povabi vsaj enega, ki deluje desno (prevedeno – ni skrajni levičar). Preberite tudi: Spletka: Zakaj je ministrica Anja Kopač Mrak ugotovila, da pri odvzemu dečkov ni bilo nepravilnosti? In urednica Ilinka Todorovski je naredila prvo katastrofalno napako. Poklicala je predsednika Zbora za republiko, Franceta Cukjatija, če bi kdo od njihovih lahko prišel. Cukjati je malo razmislil in Ilinki predlagal univerzitetnega profesorja in analitika Boštjana M. Turka. S tem pa postavil v nezavidljivo stisko ne samo Ilenko Todorovski, ampak tudi odgovorno urednico Jadranko Rebernik. Zabredla v težave, po otroško zardela – nato pa z lažjo rešila svojo zagato Bizarno so namreč vsi skupaj pozabili, da je Boštjan M. Turk persona non grata na nacionalki. Izjema je bilo le obdobje, ko je bil odgovorni urednik Rajko Gerič, pa potem še kakšen mesec po koncu njegovega mandata. Od tedaj naprej pa – nikoli več. Menda noče povedati tistega, kar pričakuje urednica, ampak raje pove to, kar sam misli. To pa se nikoli na nacionalki ne more končati dobro. Ko se je Ilenka zavedala, v kakšne težave je zabredla, je bilo že prepozno. Kot nam je pojasnil naš vir z nacionalke, je najprej zardela od sramu, da je sploh pomislila in klicala nekoga iz Zbora za republiko. Slaba vest je muhast birič, bi ob tej priložnosti lahko povzeli misel Draga Jančarja iz znamenitega romana Katarina, pav in jezuit. Prav zato Ilenka ni upala Cukajtija sama poklicati, ampak je to “umazano” delo naročila tehniku, ki je moral predsedniku Zbora prenesti to otroško laž: “Ker smo že zaključili z oblikovanjem ekipe, Boštjan M. Turk žal več ne more priti v oddajo.” Majhna laž, ampak kamen se ji je odvalil od srca. Znova bo oddaja Tarča takšna, kot mora biti. M. H. Rtv objavi sliko kucana z njegovim odlikovancem iz davcne oaze, potem morajo pa takoj proti udarec Jansi narediti. ZL nam voče pripeljati 200.000 migrantov. So najbolj nevarna stranka v Sloveniji. Levica pa zares z vsemi topovi napada Janeza Janso in SDS. Kot kaze jim res predobro kaze da se gredo tako gonjo proti njim. Nova slovenska zastava: Malo je manjkalo, pa bi se morali osamosvojiti brez nje Zapleti s sprejemanjem nove slovenske zastave pred 25 leti so se kar vrstili, prireditelji pa do zadnjega niso vedeli, ali bo nova slovenska trobojnica z grbom zaplapolala na osamosvojitveni proslavi. Jan Tomše Jan Tomše Vid Ponikvar STA Matej Leskovšek 2,575 1 18 Industrijski sesalci http://www.bent.si/ Sesalniki, stroji za čiščenje in čistila Bent. Na današnji dan, 7. aprila, praznujemo dan slovenske zastave. Gre za spomin na dan, ko so leta 1848 na Wolfovi ulici v Ljubljani prvič izobesili slovensko narodno zastavo. Državno zastavo je Slovenija dobila le dan pred osamosvojitvijo, 24. junija 1991. Pot do nje ni bila preprosta, saj so se prepreke vrstile ena za drugo. Oblikovalci niso želeli sodelovati V začetku leta 1991 je takratna slovenska skupščina, v kateri je imela večino koalicija šestih strank Demos, objavila razpis za nova državna simbola: grb in zastavo. Takrat je bila namreč uradni simbol Slovenije zastava z rdečo zvezdo. Nekatera strokovna društva so poziv za nove simbole prezrla in se pri tem sklicevala na to, da so merila za izvedbo premalo natančna. V društvu oblikovalcev so svoje člane pozvali, naj na razpisu ne sodelujejo. Na skupščinsko komisijo, ki je imela nalogo izbrati nove simbole, je pozneje prispelo 70 predlogov za nov uradni slovenski grb. Komisija glavne nagrade ni podelila, saj je ni uspel prepričati noben predlog. Je pa zato v ožji izbor uvrstila tri predloge in jim podelila odkupne nagrade. Nato je začela pogovore z nagrajenimi avtorji. Eden od teh je bil akademski kipar Marko Pogačnik in njegova rešitev je bila na koncu tudi izbrana. Marko Pogačnik: "V oblikovanje novih simbolov se sploh nisem želel vmešati, saj sem vedel, da imamo odlične oblikovalce. A ko je sodelovanje z njimi odpadlo – po mojem vedenju zato, ker so zahtevali preveč denarja – in je razpis postal javen, sem pristopil." Marko Pogačnik: "V oblikovanje novih simbolov se sploh nisem želel vmešati, saj sem vedel, da imamo odlične oblikovalce. A ko je sodelovanje z njimi odpadlo – po mojem vedenju zato, ker so zahtevali preveč denarja – in je razpis postal javen, sem pristopil." Navdih pri Prešernu in Plečniku Pogačnik je grb utemeljil kot kozmogram, kot celostni zapis Slovenije oziroma prostora, v katerem ta obstaja. Vanj je vključil štiri elemente sveta, trikotno kompozicijo, dve črti vode, eno za morje, drugo za reke, ter Triglav. "Kot umetnik sem se pri oblikovanju grba čutil zavezanega resnici. Poglobil sem se v identiteto Slovenije in v ideje, ki sem jih našel pri Prešernu in Plečniku. Pri njunem Krstu pri Savici in stebru Device Marije, ki stoji pred župnijsko cerkvijo na Bledu. Pri tem nisem želel odstopiti od kompozicije, ki izraža pravo identiteto. Pri simbolih sem upošteval ravnotežje. Uspešnost dežele izhaja iz osnovnih arhetipov, neba in zemlje, iz moškega in ženskega principa. To je bila zame pomembna popotnica Sloveniji," se spominja umetnik, ki ima od februarja letos naziv Unescovega umetnika za mir. Pogačnik pravi, da se je komisija za njegov predlog odločila iz preprostega razloga: ker je imel edini konceptualna ozadja. Osnova za zastavo Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava, ki so ji dodali državni grb. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu od zgoraj navzdol takole: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Središčna točka grba na zastavi se pokriva s točko 1/4 dolžine zastave in točko stika bele in modre barve. Grb sega z gornjo polovico grba, na kateri so zvezde, v belo polje, z drugo polovico pa v modro polje. Višina grba je 1/3 širine zastave oz. je enaka širini ene od treh barv zastave. Vir: www.dvajset.si/ France Bučar je bil odločno proti temu, da bi Slovenija na samostojno pot stopila pod jugoslovanskimi simboli: "Pod tako zastavo ni bilo mogoče razglasiti države, ki se je odločila prav za nasprotno od tega, kar je simbolizirala njena takratna zastava; za izločitev iz Jugoslavije in za demokratično družbeno ureditev …" Fotografijo hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; avtor: Tone Stojko. France Bučar je bil odločno proti temu, da bi Slovenija na samostojno pot stopila pod jugoslovanskimi simboli: "Pod tako zastavo ni bilo mogoče razglasiti države, ki se je odločila prav za nasprotno od tega, kar je simbolizirala njena takratna zastava; za izločitev iz Jugoslavije in za demokratično družbeno ureditev …" Fotografijo hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; avtor: Tone Stojko. France Bučar: Pod starimi simboli ni mogoče razglasiti države A takratna opozicija v slovenski skupščini, sestavljali so jo prenovitelji (pred tem KPS), liberalci (prej ZSMS) in socialisti, je novim simbolom nasprotovala. Opozicijski poslanci, med njimi je bil najbolj dejaven Jože Smole , so menili, da stari simboli niso nobena ovira in da se lahko Slovenija osamosvoji z rdečo zvezdo na zastavi. Proti temu je bil med drugim takratni predsednik skupščine France Bučar : "Pod tako zastavo ni bilo mogoče razglasiti države, ki se odločila prav za nasprotno od tega, kar je simbolizirala njena takratna zastava; za izločitev iz Jugoslavije in za demokratično družbeno ureditev", so bile deset let po osamosvojitvi njegove besede, ki jih lahko preberemo v knjigi Osamosvojitev Slovenije novinarke in zgodovinarke Rosvite Pesek. "Imaš eno uro časa, da se odločiš" Rudi Šeligo (levo) je poklical Marka Pogačnika in mu dal eno uro časa, da premisli o umestitvi grba na slovensko trobojnico. Fotografijo hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; avtor: Tone Stojko. Rudi Šeligo (levo) je poklical Marka Pogačnika in mu dal eno uro časa, da premisli o umestitvi grba na slovensko trobojnico. Fotografijo hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; avtor: Tone Stojko. Delegati v takratni skupščini so o grbu in zastavi prvič glasovali šest dni pred osamosvojitvijo 19. junija na skupni seji vseh treh zborov: zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora. Ker je šlo za dopolnilo ustave, je bila za sprejem potrebna dvotretjinska večina v vseh treh zborih, ki imeli skupaj 240 delegatov. Koalicija Demos, ki je na volitvah leto dni prej prejela nekaj manj kot 55 odstotkov glasov, na takšno večino ni mogla računati. Za nove simbole je glasovalo 157 delegatov, kar je bilo premalo. Dan pred osamosvojitvijo je bilo videti, da se bo morala Slovenija osamosvojiti brez novih simbolov ali pa uporabiti stare, ki jih Slovenci niso več želeli. Takrat je Marka Pogačnika v Ljubljano poklical delegat Rudi Šeligo in ga vprašal, ali dovoli, da gre njegov grb tudi na slovensko narodno zastavo - trobojnico. "Imel sem eno uro časa, da se odločim. To bi bila kompromisna rešitev. Meni se je to v tistem trenutku zdela najboljša mogoča rešitev. Iti na osamosvojitev s staro zastavo, to bi bil res nesmisel. Tako se je moj grb znašel na zastavi. Sam sem dodal le predlog, kako ga umestimo," se spominja Pogačnik. Uspešno drugo glasovanje, napeto vse do konca Novo slovensko zastavo je nekaj minut pred prireditvijo do skupščine pripeljal nekdanji smučar Boris Strel. Novo slovensko zastavo je nekaj minut pred prireditvijo do skupščine pripeljal nekdanji smučar Boris Strel. Potem ko so v skupščini prvo glasovanje o simbolih razglasili za nejasno, so o teh vnovič glasovali 24. junija, na predvečer osamosvojitve. Tokrat je glasovanje uspelo, saj se je za nova simbola izreklo 176 delegatov. Sprejem novih simbolov je bil toliko bolj pomemben, ker so pisci scenosleda za osrednjo državno prireditev, ki je bila 26. junija, zamenjavi simbolov namenili posebno mesto: stara zastava se bo spustila, ob zvokih Zdravljice pa se bo dvignila nova zastava države Slovenije. Vendar pa tudi po sprejemu simbolov v skupščini zapletov še ni bilo konec. Dogajala se je prava bitka s časom in ker se je mudilo, je po blago za novo zastavo iz Slovenije v Köln odletel helikopter, blago pa so nato dostavili v šivalnico Mihe Kutina . Toda v šivalnici so zastavo sešili narobe. Ko je že kazalo, da bo osrednja slovesnost morala potekati brez zastave, se je nekaj minut pred začetkom prireditve pred skupščino pripeljal (danes že pokojni) smučar Boris Strel , ki je imel v vozilu pravilno zašito zastavo. Nekaj ur po proslavi so na slovenske ceste zapeljali tanki jugoslovanske vojske in začela se je desetdnevna osamosvojitvena vojna. V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25. leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico. Todor Ilinkovski TODORJEV ILINDEN IN TARČA Pesem ta na jugu se godi, kjer je sonce makedonsko vroče, na trenutke šmentano pekoče, ko se praznik ilinden slavi. Ilinden je praznik dobro znan, tudi gazda Todor ga praznuje ko te-ve proslavo prikazuje, ilinden, to Ilijev je dan. Todor na proslavo goste vabi, zanj je ilinden kot krstna slava, je družinska vélika zabava, na nikogar gazda ne pozabi. V tarčo strelja se na tej zabavi, gostje že vnaprej so vsi izbrani, zanje poskrbljeno je v dvorani, Todor gostom puškice pripravi. Ilinden tako si on predstavlja, da na desno merijo zadetki, v tarčo z leve tja letijo metki, Todor ilinden tako proslavlja. Tarča z desne naj bo prestreljena, da se ve, kdo v igri tej zmaguje, tudi če zadetke si kupuje, da na videz tekma bo dobljena. Pa bi skoraj šlo po zlu streljánje, bi namera zlahka se skazíla, neprevidnost se je pripetila, Todor bil je kriv za to dejanje. Kmalu zmešal štrene bi mu gost, ki pomotoma je bil povabljen in potem namenoma pozabljen, razlog zavrnitve bil preprost. Gost je namreč turškega rodu, Turek in zato nezaželen, ilinden lahko bi bil skazen, Todor pa pomazan od sramu. Turek bil naj bi predstavnik zbora, ki republiko na glas pozdravlja in osvoboditve dan proslavlja, kar je nekaterim nočna mora. Raje Todor Turka je zavrnil, zanj pri tarči ni bilo prostora, Todor ubogljivec biti mora, se v nasprotnem zlahka bi prevrnil. Ve, da se lahko slabo mu piše, če se izneveri gospodarjem, kakor da bi sprl se z denarjem raje Todor stisne v kot se hiše. Todor je seveda ubogljiv, v drži klečeplazni ves prelomljen, v duhu orientalskem revež zlomljen kakor na povodcu je vodljiv. Ilindensko s tem je praznovanje tokrat vso ubornost pokazalo, obeležje mu balkansko dalo v prazno tarčo klavrno streljánje. 7. 4. 2016 Oman: Leta 1990 smo zmagali brez podpore medijev, zdaj pa je vse odvisno od njih "Potrebujemo liberalno državo s konservativno politiko" 8. april 2016 ob 08:36 Ljubljana - MMC RTV SLO Ivan Oman, kmet iz Zminca pri Škofji Loki, je bil pred 25 leti eden izmed štirih članov predsedstva Republike Slovenije, ki ga je vodil Milan Kučan. Bil pa je tudi predsednik Slovenske kmečke zveze, prve povojne politične organizacije pri nas, ki se je na volitvah dobro odrezala in le za nekaj desetin odstotka zaostala za Slovenskimi krščanskimi demokrati, ki so znotraj koalicije Demos dobili največ glasov. 26 let po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji, Oman, ki je bil takrat izvoljen za člana Predsedstva Slovenije, v pogovoru za TV Slovenija ocenjuje dva najmočnejša slovenska politika, Boruta Pahorja in Mira Cerarja, ter prizna, da v tako hudi stiski, kot so kmetje zdaj, še niso bili. Se je slovenstvo v 25 letih, odkar imamo svojo državo, krepilo ali se je izgubljalo? Da ne rečem, do kraja izgubilo. Takrat smo bili še Slovenci. Poglejte, pri nas je tako, da že pridevnik slovenski ni več zaželen. In že takrat, ko smo ustanavljali stranko in smo rekli Slovenska kmečka zveza, je bil to hud nacionalizem. Dopustno bi bilo kvečjemu Kmečka zveza Slovenije, kot nam je bilo večkrat rečeno. In to pravili tisti ljudje, ki so prisegali na NOB, tega pa ne bi bilo nikoli, če ne bi bilo slovenskega patriotizma. In zdaj se ta naravnost zatira. Mladih se sploh ne vzgaja v slovenskem duhu. Jaz se dobro spomnim, kako je bilo, ko sem bil jaz šolar. Za državne praznike je bila proslava v šoli, ob koncu šole in za 1. december, za kraljev rojstni dan in za Vidov dan je bila v šoli proslava, kjer smo recitirali domoljubne pesmi. Jaz, na primer, če se ne motim, v petem ali pa že v četrtem razredu za 1. december neko dolgo Gregorčičevo domoljubno pesem. Sem si dobro zapomnil, učitelja je skrbelo, da mi ne bo šla cela skozi in je stal zadaj, da bi prišepetaval, če bi bilo treba. Ampak sem speljal skozi in sem bil strašno ponosen, potem ko mi je gospod polkovnik komandant mesta čestital, da sem tako dobro speljal. Kot smrkavec, 10 let star, si to zapomniš. In tega zdaj ni. To je bilo včasih vse, vse je bilo usmerjeno, da so nas vzgajali v slovenske domoljube, v jugoslovanstvu in v rojalizmu. Njegovo veličanstvo, kralj. Kaj imamo pa zdaj? Imate kakšen odgovor? Zdaj imamo računalnike. Mlade to zanima. Poglejte, pred leti je bil minister za šolstvo profesor dr. Šturm: poslal je okrožnico, da pač potrebujemo nekaj takega, zastava, proslava. Veste, kakšen odpor je bil?! Pa to je nekaj nezaslišanega! In mi se gremo svojo državo, narodne identitete pa nočemo. Kaj se je pokazalo v teh 25 letih? Kaj je bilo narejenega dobro in kaj mislite, da je glavna pomanjkljivost tega četrtstoletnega življenja slovenske države? Veste, to je težko reči. Nekaj sem o tem že govoril: da smo pričakovali, da bomo nova Švica. Pa ne samo tisto leto, že davno. Pred desetletjem je vse govorilo, da bi Slovenija lahko bila nova Švica. In celo, kakor vem, v zahodnih medijih se je govorilo o Sloveniji v Jugoslaviji kot o jugoslovanski Švici. In to bi se res lahko zgodilo. Ampak pri nas, če vzamemo samo ... Jaz – dobro, sem že nekajkrat rekel, ampak recimo, da sem nekoliko obremenjen z Demosom, ker sem bil pač njegov pobudnik. Ko se je razsul Demos, je začelo iti pod pod, samo še navzdol. In nekajkrat sem tudi tole že dejal: zaradi histeričnega antiklerikalizma se je paktiralo s starimi, bom rekel, neokomunisti, zato da se je krščanske demokrate izrinilo z oblasti. Pa ne mislim, da bi bila krščanska demokracija najboljša oblast. Recimo, da bi bila. Ampak sam trdim za zdajle: potrebujemo liberalno državo, ampak v tej liberalni državi pa konservativno politiko. Vam bom ilustriral, kaj to pomeni. Združene države Amerike so popolnoma liberalna država. V taki državi gospodarstvo uspeva. Moj oče je bil Amerikanec pet let in je rekel: "Takrat, ko so bili na oblasti konservativni ljudje, republikanci, ni bilo brezposelnosti," je rekel, "res, kadar so bili demokrati, so bile boljše plače, ampak je bila tudi brezposelnost." Ko so bili pa republikanci, ni bilo brezposelnosti. To je ena majčkena ilustracija te moje trditve. Liberalna država in znotraj liberalne države konservativna politika. Če gledamo današnji čas in današnjo politiko, so se obrazi v tej politiki temeljito zamenjali. Tisti, ki se jih vi še spomnite, s katerimi ste sodelovali, počasi izginjajo, prihajajo novi. Kako bi ocenili naš demokratični razvoj? No, da se obrazi menjajo, je nekaj popolnoma normalnega. Jaz sem bil takrat okrog šestdesetih, zdaj sem pa blizu devetdesetih. Taki ljudje morajo iz politike ven. In prihajajo novi, to je nekaj normalnega. Hudo je pa nekaj drugega. V tistem času, ko sem bil jaz v politiki, okrog 1990 in še kaj, sem v Gorenjskem glasu v pismih bralcev prebral: "Od tistih, ki se gredo politiko, bi pričakoval dvoje: da imajo že kaj pokazati o svojem delu pa urejeno družino." Zdaj, pri nas se pa gremo ... Pa še nekaj je ... Včasih smo prav v tistih časih, prav po volitvah, imeli nekaj stikov z Bavarci, z bavarsko CSU pa z Avstrijsko ljudsko stranko. Bavarci so rekli: "Politiko začeti kot komunalpolitikar na komunalni, občinski ravni torej, potem napredovati." Pri nas pa gre večina tistih, ki gre v politiko, naravnost v državni zbor ali vlado. V najvišji organ države, v parlament, tudi v vlado, brez izkušenj, ne da bi sploh vedeli, kaj hočejo. Celo to. In to imamo. Ko je bil na zadnjih volitvah izvoljen Miro Cerar, ste rekli: "Imam ga za poštenjaka, bo pa imel težave s sestavljanjem koalicije, ki bi izpeljala reforme." Kako vidite vlado Mira Cerarja danes in njega osebno po poldrugem letu vladanja? Takrat sem dejal, naj sestavi uradniško vlado in gre po zaupnico. In če bi to naredil, bi lahko neprimerno lažje delal, kot ... čakajte ... recimo vladati z upokojenci. To je zame nepojmljivo. Drugačne večine pa ni mogel sestaviti. Ali pa, pri nas je, glejte, pri nas je tako rekoč nekaj nezaslišanega, da bi nekdo sestavil črno-rdečo vlado. Tedaj vsi po njem! Na kaj takega je, prvič, že v politiki skoraj nemogoče pomisliti, drugič, ljudstvo ne bi sprejelo. Da gredo črni in rdeči skupaj! A v normalnih demokracijah v Evropi je to nekaj čisto normalnega. Tako v Nemčiji, tako v Avstriji, tako v recimo Belgiji, na Nizozemskem, te države so odličen primer takega sodelovanja. Krščanska demokracija in socialdemokrati, nekaj popolnoma normalnega. Ampak pri nas to ni sprejemljivo, ne za ljudi ne za politike. To je nezaslišano. Pa neka druga težava je pri nas, neki lobiji. Neki lobiji, ki bi človek včasih mislil, da vladajo oni, ne vlada. Ste jih tudi vi opazili? Meni je težko reči, kdo bi to bil. Ne morem, jaz nimam informacij. Ampak videz je tak. Je bilo to težava tudi leta 1990, 1991? Leta 1990 smo bili vsi skupaj vajenci, ki smo 1991. leta šli. Kar se je potem začelo, so pa bili pritiski od zadaj, da je potem končno prišlo do tega, da se je Demos razsul. To ni prišlo od znotraj, iz Demosa, to je prišlo od zunaj. To smo prepričani. Govorili ste o Miru Cerarju in njegovi vladi, kaj pa predsednik države, Borut Pahor? Kako pa on, po vašem mnenju, opravlja svojo funkcijo? Če se osrediniva na dva najvidnejša politična položaja pri nas. Predsednik države Pahor je, bi rekel, prvi predsednik republike, ki se poskuša obnašati tako, da je predsednik vseh državljanov. Ne izključuje nikogar. Se spomni na stvari, ki jih je storil Demos, čeprav je bil sam takrat v opoziciji. Na nasprotni strani in dokaj radikalno mlad je bil še, pa tisti njegovi fantje. Ampak zdaj se obnaša kot predsednik. Nič ne trdim, da napravi vse dobro. Ne vem in tudi se ne spuščam v to. Tudi nima ne vem kakšnih pristojnosti predsednik republike pri nas. Ampak na prvi pogled je drugačen od drugih. Vi ste politiko zapustili leta 1996 kot član Slovenskih krščanskih demokratov. Za katero stranko si danes želite, da bi rekla: Mi gremo na volitve zato, da zmagamo! Ja, jaz bi to želel, seveda, še zmeraj za krščansko demokracijo. Bojim se pa, da bo še lep čas trajalo, preden se bo ta stranka toliko uveljavila, da bo dosegla tisto raven, ki bi jo kot konservativna stranka morala. Jaz odklanjam ta izraz, klerikalna. To ni res. To je stara stvar. Kot konservativni stranki bi ji človek pripisal veliko več, glede na razmišljanje ljudi. Ampak ne vem, ne vem. Mi smo leta 1990 zmagali brez podpore medijev. Zdaj je pa vse odvisno od medijev. Zmagali ste kot Slovenska kmečka zveza. To je bila vaša prva stranka, nasledila jo je Slovenska ljudska stranka, ki je danes v parlamentu ni več. Se bo še kdaj vrnila? Ko bi se nadaljevalo tisto, kar smo delali takrat, potem ji tudi ne bi bilo treba iti iz parlamenta. Sem prav žalosten zaradi tega, kar se je s to stranko dogajalo. Ni bilo ravno lahko takrat, leta 1988, postaviti stvari na noge. Mi smo v praktično nekaj mesecih postavili stranko na noge. Brez Kmečke zveze ne bi bilo Demosa, čeprav so potem rekli, da smo nazadnje prišli zraven. In brez Kmečke zveze ne bi bilo Demosa za zmago. Samo mi smo imeli aparat po vsej deželi. In ne bi bilo večine in ne bi bilo osamosvojitve. Brez Kmečke zveze. Zdaj je pa žalosten pogled, kaj se s to stranko dogaja. Vi še danes pomagate na kmetiji, na kateri gospodari vaš sin, Janez Oman. Kaj danes slovenskega kmeta najbolj pesti? Marsikaj, najhujše je pa to, kar nam zdaj preti, poplava mleka v Evropi in posledično drastičen padec cen, ki zdaj zdaj ne bodo več pokrivale niti materialnih stroškov. In tistih tekočih, da o amortizaciji ne govorimo, kaj šele o zaslužku. Da bodo kmetije praktično odvisne od tistih subvencij, pa še te ne bodo pomagale. S subvencijami bi se na kaki revščini dalo nekako prebiti. Ne bodo pa, ne morejo pa na večjih kmetijah z njimi pokrivati materialnih stroškov. Sem slišal še nedolgo tega, da se že dogajajo hude stvari. Nekje na Gorenjskem, menda, so nekoga že peljali na psihiatrijo. Ljudje so zadolženi s posojili, naložbenimi posojili, ki jih ni mogoče vračati. Tudi to sem že slišal, da naj bi nekje na Štajerskem nekdo že vzel štrik. Kaj bi morala slovenska kmetijska politika narediti, da bi kmetu pomagala, če mu želi pomagati? To je vprašanje. Vprašanje, ali lahko v takem stanju sploh pomaga. Tistega kmetijstva, kot je bilo, ki je bilo v stanju preživeti vse krize, vse pritiske, tudi socialistične, tega ni več. Večina je preživela, ne da bi se upognila. Vse je bilo mogoče. V revščini se je preživelo. Ampak tega kmetijstva danes ni več. Zdaj je kmetijstvo podvrženo vsem zakonom ekonomije, razen tistemu delu te vede: ustaviti proizvodnjo in jo ob konjunkturi ponovno zagnati. Tega pa tukaj ni. Kako se bo država na to odzvala, je pa težko reči. Vam je kdaj žal, da ste šli za tistih šest let v aktivno politiko? Ne, ni mi žal. Ni mi žal, zato ker sem vedel, da je treba nekaj napraviti, nekaj napraviti! Napravili smo pa bistveno premalo. Mi smo – kaj smo naredili? Takrat sta bila projekt Demosa parlamentarna demokracija in samostojna slovenska država. Kaj pa konsolidacija države? Tukaj se je pa ustavilo. Tukaj se je pa ustavilo, tukaj smo se pa razšli in nismo bili vztrajni. Poglejte, zanimivo je to, v Demosu je bila vrsta ljudi, visokih intelektualcev, samo Bučarja omenimo, pa še koga. Veliko jih je bilo, samih intelektualcev, ampak po osamosvojitvi se nismo bili v stanju dogovoriti o delovanju naprej, kako naprej. Doseči dogovor, potem ko je bilo tisto temeljno doseženo, kaj napraviti iz te države. Ne, raje smo šli narazen. Raje smo šli narazen in prepustili državo stihiji. Ja, stihiji! Ni res, kot je že nekdo rekel, da je potem Drnovškova vlada nastopila z nekakšno sredinsko politiko itd., potem se je pa začelo. Zdajle bi si upal reči, da je bila tudi privatizacija, lastninjenje, izpeljana na zgrešen način. Trdim, nekajkrat sem že to rekel, da sem zelo blizu prepričanja, da je bil Mencingerjev model boljši od tega, kar se je zgodilo. Mencinger je predvideval postopno privatizacijo. Če bi šli v to, bi bili v desetih letih izpeljali privatizacijo, je pa v 25-ih nismo. Dve leti ste bili član predsedstva, štiri leta poslanec. Ste naredili kakšno politično napako, bi danes kaj spremenili? Verjetno sem kakšno. Mogoče je bila ena že to, da sem sploh šel kandidirat za člana predsedstva, ne pa za poslanca. To je bila verjetno že napaka. Čeprav mislim, da sem kot član kakšno stvar vendarle dobro naredil. Mislim vsaj. Ali pa tudi ne, kaj jaz vem. Bil sem velik gospod, to je bilo pa praktično vse. Minister za informiranje Stane Stanič me je nekemu angleškemu novinarju predstavil kot podpredsednika. Dobro, saj oni tudi, če bi mu razlagal o predsedstvu, ne bi nič razumel, če je pa slišal podpredsednik, je pa vedel, kaj bi približno to bilo. Poglejte, ampak stranka mi je pa počasi ušla iz rok. Ko sem bil v predsedstvu Slovenije. Ko se je bilo treba zmeniti za volilni sistem, je prišel Franc Zagožen k meni: "Ne gre pa ne gre, ne moremo, ni soglasja, dvotretjinska večina mora biti. Eni hočejo večinski, drugi proporcionalni, vsak na svojem bregu." Sem rekel: "Profesor, zmeniva se takole, 88 volilnih okrajev, pa bomo imeli večinski sistem in naj bo proporcionalni v večinskem ali pa kakor hočete reči." Pa so to prijeli in zdaj ta neumen sistem imamo. Pa je po svoje čisto v redu, ampak je zavajajoč. Ljudje mislijo, da volijo tistega poslanca v tistem okraju, kar pa ni res. Veliko bolj pošten bi bil sistem, ki ga je pozneje predlagal LDS, proporcionalni sistem in ukinitev volilnih okrajev. Takrat so pač vsi sprejeli, ker je bilo pač treba. Seveda, ne strinjam se pa s Potrčem, ki hoče absolutno preferenco. S tem se pa ne strinjam, ker to je spet malo vprašljivo. Jaz bi se strinjal s preferenco, če je polovica, no, recimo večina, to je pa petdeset plus eden, volivcev tiste liste oddala preferenčni glas. Ker to pomeni zamenjati vrstni red na listi, ki jo je postavil predlagatelj liste. S tem se pa strinjam. Ne pa z absolutnim, da en sam preferenčen glas lahko spremeni vrstni red na listi. Hočete reči, da ste boter tega volilnega sistema, ki ga zdaj vsi bolj ali manj kritizirajo? Ja, jaz sem boter tega, pa Zagožen je pomagal. Kakšno prihodnost napovedujete Slovencem? Tako kot vsej Evropi. Ali naj se vrne h krščanstvu ali pa je, v nekaj sto letih, ne bo več. Evropa bo ostala kot geografski pojem, kot kulturni pa ne več. Tako kot se je zgodilo Srbom na Kosovu. Ostra ocena? Tako je. Druge možnosti ni. Ni možna. Zakaj je krščanstvo edini okvir za obstoj take Evrope? Nujno je za obstoj evropske kulture. Ali to ali pa šeriat. Boste junija kaj slavili? 25-letnico Republike Slovenije? Kako jo gledate? Žalostno. Daleč od tistega, kar sem pričakoval, in celo slabše od tistega, kar smo takrat, tisto leto imeli. Vaša zamera gre na račun? Skorajda celotne politike, ki vseh teh 25 let gospodari s to državo. Niso skrbeli zanjo? Niso. Zgolj zase. O imenih ne boste? Ne, o imenih ne bom nič govoril, omenil bom samo to, da gre pri mnogih za politični amaterizem, pri večini pa za karierizem. To mnoge zanima. Kaj pa volilno telo? Vendarle niso prišli na oblast z nasiljem, ampak smo jih sami izvolili in izbrali. Tako je in več kot tretjina ljudi na volitve ne gre, celo blizu polovice. In samo vprašanje – zakaj? Ali jih res prav nič ne zanima? Ali se mnogim tako dobro godi, da jim je prav vseeno, kako je? Ali pa ne vidijo ustrezne alternative, sprejemljive zanje. Tudi to je mogoče. Rosvita Pesek, TV Slovenija Ključna napaka je bila, da ni bilo lustracije. Tu je DEMOS naivno verjel Kučanu in Bučarju, da to pri nas ni potrebno. lumna Anuška Delić v velikih težavah, ker v panamskih dokumentih ni Janeza Janše 8. 4. 2016, 5:00 79 Facebook Twitter Foto: Osebni arhiv Časopis Delo je napovedoval veliko preiskovalno novinarsko zgodbo o panamskih dokumentih, na tujem znanih pod oznako #PanamaPapers, seveda z dodatkom, kdo in koliko Slovencev je pustilo svoje prstne odtise v tej aferi. Doslej velikega razkritja ni bilo, več ali manj je ponavljanje že videnega in slišanega. Pa saj za Karnerja in njegovo zgodbo vemo že nekaj let, če bi kdo prišel na Koroško, kamor tudi vlečejo niti, bi lahko zvedel še kaj drugega. Zavec je kot nesrečnik padel v zgodbo in danes ta svetovni boksarski prvak na vseh svojih računih doma in na tujem najbrž nima toliko denarja, kot ga zasluži, denimo, Janez Škrabec v enem mesecu. Slišali smo še za dva častna konzula, pa enega fanta z Jesenic, ki je tja vložil tisočaka, vendar bi lahko postal zvezda, ker je član SDS in njenega podmladka na Jesenicah. Ne, mene še niso našli, čeprav sem bil pred leti osebno v Panami, pa še Anuška Delić tako rada kaj napiše o meni. Težave, ker v panamskih dokumentih ni Janeza Janše #PanamaPapers je seveda velika zgodba, vprašanje je le, kako velika je ta zgodba za Slovenijo in o Sloveniji. Pričakujejo se, torej, prvič, imena, ki nekaj štejejo, ne glede na to, koliko denarja imajo, in drugič, imena, ki imajo svoj kapital resnično v davčnih oazah in se izogibajo plačevanju davkov. Dokumentov novinarji najbrž niso dobili predvčerajšnjem, skozi milijone datotek se je treba prebiti in novinarji v okviru tega projekta niso začeli delati minuli ponedeljek. Vsi resni tuji mediji, ki sodelujejo v tem projektu, so glavno zgodbo na dan D imeli pripravljeno, najbolj prepoznana imena iz politike in gospodarstva ter njihove mreže so najbrž že dali na mizo. Zagotovo bodo sledila še imena, ki so obrnila veliko več denarja in neplačanih davkov, vendar v javnosti niso tako prepoznana. Sedemdeset in še nekaj slovenskih imen v tej davčni oazi pa je najbrž lahko hitro preveriti, vendar prve lige v naslovih naših medijev še ni. Bi Petrič in njegov piarovec pustila, da zaposleni na Delu grdo pišejo o njem? Morda pa prve lige sploh ni ali pa je v teh papirjih tudi kako ime, za katerega ima Delo velike težave, da bi ga objavilo. Mogoče lastnik Dela. Če bi bil na spisku Janez Janša, potem bi o tem seveda tiskali velike plahte. Ko sem pred leti pisal o pranju denarja v Novi KBM, je bila ta državna banka lastnica časopisa, v katerem sem bil zaposlen. A bi Delo kaj napisalo o Petriču, Kučanu, Rigelniku, Zemljariču …., če bi odkrili, da so se sončili v bančni oazi ali so kako drugače povezani s kriminalom? Ali drugače rečeno: ali bi Petrič, ki je sicer kupil Delo za drobiž, pustil, da novinarji v njegovem časopisu pišejo čez njega? Na Delu odpuščajo novinarje, ki zaradi tega javno in množično ne protestirajo, in očitno ga ni junaka, ki bi dvignil glas proti lastniku. Novinarji kot bankomati Slovensko novinarstvo si sicer priznava, da je v veliki krizi, vendar večinoma uperijo prst v lastništvo in politiko, ki da ne razume pomena in družbene vloge medijev. Samorefleksije, kritičnega razmisleka samih novinarjev o novinarstvu in njihovem delu pa seveda ni. Ko sem pred leti pisal o novinarstvu in korupciji oziroma o korupciji v novinarstvu, je nek slovenski novinar zapisal, da je res škoda, da me niso ubili. Ni edini, ki mu je žal za to. Takrat sem po avtorici Chay Florentino-Hofilena povzel tudi korupcijski slovarček, ki mi je bil zelo všeč in ga je mogoče povsem enostavno prenesti tudi v slovenski medijski prostor. Hofilena je v knjigi News for Sale: The Corruption&Comercialization of the Philipine Media uvedla nekaj slikovitih izrazov za medijsko korupcijo. Na primer AC-DC (Attack-Collecct-Defend-Collect), kar bi lahko poslovenili kot Napadati – Unovčiti in Braniti – Unovčiti. Novinar v nekem časopisu napade neko osebo, za kar ga sovražnik te osebe bogato nagradi. In sledi drugi del, to je Braniti – Unovčiti: napadena oseba se skuša nekako rehabilitirati in na pomoč ji priskoči drugi novinar, vendar ne zastonj, tudi ta skuša kaj zaslužiti. ATM (Automated Teller Machine) ali bankomat se je uveljavil za novinarje, ki prejemajo diskretna ali kar redna plačila na bančni račun. Običajno ne na svojega, pogosto je odprt na sorodnikovo ime. Bog ve, mogoče tudi kje v Panami. Point Man ali medijske prostitutke V slovenskem novinarstvu lahko hitro odkrijemo tudi primere Blood Money ali krvavi denar, kar je oznaka za tisto novinarstvo, ko nekdo plača podkupnino, da ne bi bila objavljena kritična zgodba. Zveni znano, kajne. Nasprotje temu je Smiling Money, ko dobi novinar ali urednik lepo nagrado ali podkupnino kakšne druge vrste, na prvi pogled kar tako, iz prijaznosti oziroma brez pravega razloga, vendar s ciljem, da se vzpostavi dober odnos med novinarjem in virom. In Point Man, oznaka za urednika v medijski organizaciji, ki ga plačuje politik, politična stranka ali kakšno podjetje v imenu politične opcije. Ta Point Man pa skrbi, da so sporočila določene politične opcije objavljena, pozitivne novice konkurenčnega tabora pa ne. Objavljene so lahko zgolj in samo negativne. Vse kategorije medijskega korupcijskega slovarja pa bi lahko brez velikega tveganja dali tudi na skupni imenovalec – medijske prostitutke. Miro Petek Dejstva, dokumenti in datumi: To je ozadje primera ugrabljenih dečkov 8. 4. 2016, 5:00 91 Facebook Twitter Slika je simbolična. Foto: Pixabay Zakaj se v medijih ne govori o ozadju? Zakaj se ne predstavijo resnična dejstva, vse kršitve podrobne zgodbe in kaj se je v resnici zgodilo? Odvetniki so celotno zgodbo, vse dokaze grobih kršitev, vse zapisnike in vso dokumentacijo predali novinarjem raznoraznih hiš in novic, vendar: vsi novinarji ne pišejo o vsem, kar jim je bilo predano, povedano in predstavljeno, ne pišejo celotne podrobne analize zapisnikov, ker: 1. Si redko kateri novinar res vzame čas, vse prebere, preuči, preštudira in potem napiše članek. Večinoma pogledajo samo splošna zunanja dejstva in na tej osnovi na hitro napišejo populistične, berljive članke, v podrobnosti pa se ne spustijo. 2. Predstavijo le delno sliko, samo eno plat – tisto, ki je na strani CSD, seveda, ker so v ozadju politike, lobiji, ki jih vodijo in so primorani pisati v prid državnim inštitucijam, saj so na teh na vodilnih mestih nameščeni ljudje sedanje politike in novinarji ter so s takimi zapisi “enostranskih” zgodb primorani potrjevati številne sedanje oz. ustvarjati nove bodoče volivce. Ne trdim, da so takšni vsi novinarji, zagotovo so vmes tudi zelo iskreni, resni, ki profesionalno in objektivno povedo, zapišejo tako, kot je bilo, se pa v tem konkretnem primeru resnično to dejansko kaže in ne morem mimo tega prikritega dejstva celotne politike vladajočega sistema. Socialna inšpekcija seveda mora tuliti v isti rog z ministrstvom za socialne zadeve, pritrditi, da v postopkih nič ni bilo narobe in je bilo vse po pravilih, saj bi v nasprotnem primeru ministrica Kopačeva nemudoma, v roku par dni, morala odstopiti s položaja, prav tako tudi direktorica dotičnega CSD, vse vpletene akterke pa bi v najmilejši obliki sankcije morale ponovno opravljati strokovni izpit. Preberite tudi: Spletka: Zakaj je ministrica Anja Kopač Mrak ugotovila, da pri odvzemu dečkov ni bilo nepravilnosti? V nadaljevanju navajam le nekaj v nebo vpijočih dejstev, zlorab, ki so vsa zabeležena v uradni dokumentaciji postopka in so le vrh umazane ledene gore: 1. Oče morilec Romeo Bajde je že pred smrtjo mamo otrok pogosto izsiljeval, ji ugrabljal otroka, ju vozil naokrog, dokler ni pristala in pritrdila njegovi besedi. Zaradi njegovega nasilja je bila z otrokoma v varni hiši kar nekaj časa. Takrat je imel vso pravico imeti otroke pri sebi, zato si jih je večkrat odpeljal. Njegova grožnja mamici, da jo bo ubil, otroke pa dal v rejo, se je uresničila! 2. Oče morilec je po smrti mamice s svojim odvetnikom in svojo sestro ves čas pritiskal na CSD, naj otroka čim prej odvzamejo in odpeljejo v rejniško družino. Morilčevo ožje sorodstvo je te tri mesece (od smrti mamice do sedaj) skoraj na dnevni bazi klicalo na CSD, pritiskalo, naj otroka vzamejo in jih ščuvalo proti starima staršema, ju blatili, predstavljali so lažno sliko in širili lažne informacije o njiju, vse v povezavi, da nista sposobna za rejnika. 3. Socialne delavke CSD so nad starima staršema izvajale stalno psihično in besedno nasilje, jima grozile, da če ne bosta poslušna in ubogala, jima lahko v trenutku vzamejo otroka. Izjava ob prvem obisku socialne delavke na domu: “Bodita srečna, da vama takoj ne vzamemo otrok in ju odpeljemo kam drugam!” Že za to grobo izjavo staršema, ki sta ravnokar izgubila hči, bi morala biti ta socialna delavka sankcionirana. 4. Na CSD so si na vsak način prizadevali čim prej spraviti otroka k očetu morilcu v zapor na obiske. Ker da oče morilec ni nevaren otrokoma, samo mami je bil. Seveda bi po vseh pravilih najprej psihiater moral podati mnenje o uravnovešenosti očeta (morilca), šele nato bi lahko stekli pogovori o možnostih stikov zapornika in njegovih otrok, seveda pod strogim nadzorom. 5. Zakaj očetu morilcu niso odvzeli pravice do starševske skrbi, kot bi mu jih morali odvzeti takoj po umoru? Dejstva in datumi: To je ozadje primera ugrabljenih dečkov 1 6. Na dan 22. marca so na skupnem sestanku zapisali zloglasni zapisnik (na sliki zgoraj izsek). Že takoj, ko sta sta starša prihajala v sejno sobo, je socialna delavka začela vpiti nanju tako na glas, da jo je dedek moral opomniti: “Gospa, umirite se!” Ko so jima prvič in v zelo grobi, nasilni komunikaciji povedali, da nista primerna rejnika in da iščejo drugo rejniško družino, je bila odločitev, da se jima otroka vzame, že napisana in je ta sestanek z njima bil samo prazna farsa! To so namreč sklenili že dan pred tem skupnim sestankom, 21. marca, torej so njiju povabili, ko je bilo že črno na belem, da jima otroka vzamejo in premestijo v eno od rejniških družin, le da jima tega sploh niso povedali, ampak so ju s prisilo vodili do podpisa. 7. Grobo so zlorabili svoj položaj strokovnih delavcev, ko so jima z nasilno komunikacijo dobesedno polagali besede v usta, ju prepričevali, da nista primerna, izvajali hud pritisk nad njima in ju z manipulacijo dobesedno prisilili, da sta ta zapisnik, ki govori o njuni neprimernosti, da bi bila rejnika, podpisala. Stara starša sta, seveda, takoj vedela, da sta bila zlorabljena, izkoriščana in zmanipulirana, zato sta to povedala svojemu odvetniku. 8. V torek, 24. marca, sta babica in dedek od CSD prejela naslednje SMS sporočilo na svoj mobilni telefon: “Sporočamo, da smo našli primerno rejniško družino, zato vaju vabimo, da jo 30. marca skupaj obiščemo.” Torej, kar čez noč so našli primerno rejniško družino. Od uradnega zapisnika (22. marec) sta namreč minila šele dva dneva! 30. marec je v resnici bil dan ugrabitve. 9. Na SMS sporočilo sta odgovorila, da imata svojega odvetnika in da naj se vse dogovarjajo z njim. 10. V sredo, 30. marca, sta strokovni delavki iz vrtca otroka odpeljali v neznano rejniško družino, ne da bi starima staršema kar koli povedali. 11. Otroka odvedli brez odločbe, saj še do danes te odločbe nihče ni videl! Po pravilih bi morali odločbo imeti zraven in jo, seveda, pod nujno poslati starima staršema. 12. Še do danes ni znano, kje sta otroka! CSD izsiljuje, da če bosta poslušna in naredila vse lepo in prav, potem jima bodo povedali naslov, kje sta. 13. CSD kratkomalo ignorira vse pisne in ustne pozive združene skupine odvetnikov in svetovalcev, ki jasno opozarjajo na kršitve. Socialne delavke Vanja Dina Dobovičnik, Judita Podjaveršek Krajnc in Lidija Hartman Koletnik so v primeru dveh ugrabljenih dečkov storile hud zločin zoper malčka, stara starša in zoper državo. Povzročile so nepopravljivo škodo v psihi nedolžnih dveh malčkov, vseživljenjske travme, šok in stres nenadne odtegnitve od ljubljenih dveh svojcev. Zato bi morale za vse kršitve, za vsa dejanja odgovarjati pred zakonom, biti nedvoumno in jasno predstavljene kot krivci primera in biti ostro sankcionirane za vse te kršitve (predstavila sem jih le delček). Na željo starih staršev bo v ponedeljek, 11. aprila 2016, ob 15.00 organiziran množični protestni shod pred Ministrstvom RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na Kotnikovi 5 v Ljubljani. Stara starša vztrajata, da je ljubeča povezanost med njimi najboljše okolje za zdravo rast in razvoj njunih vnukov. “Da se v prihodnje to ne bi več ponavljalo komurkoli izmed nas!” je zapisano v vabilu na Facebooku. Katarina Goričan Pokrivač Pred 26 leti smo praznovali demokracijo, danes vztrajamo v demokraturi 8. 4. 2016, 10:38 6 Facebook Twitter Foto: Youtube Mineva 26 let od prvih strankarskih volitev v Sloveniji, ko je slovenski narod prvič po drugi svetovni vojni izrazil svojo demokratično voljo in s svojimi glasovi preglasoval komunistične sile, ki so v državi vladale od druge svetovne vojne naprej. Šlo je za za čas upanja v svetlo prihodnost in boljši – demokratični jutri. Danes mnogi na ta čas gledajo z nostalgijo, saj se veliki upi o popolni demokratizaciji niso uresničili. Danes so si številni politični analitiki enotni, v Sloveniji vlada privid demokracije, t.i. demokratura, kjer politične stranke tranzicijske levice vladajo s pomočjo “instant” političnih strank, politično desnico pa pesti ukleščenost v opoziciji. Kljub temu je šlo za prelomni čas, v katerem se je slovenstvo prebudilo iz dolgega zimskega spanca v totalitarnem režimu. Danes bo prvim demokratičnim volitvam po drugi svetovni vojni posvečena tudi oddaja ob 19:30 uri. Gosta bosta Branko Grims in Anton Žunter, ki bosta gledalcem razkrila do sedaj malo znana ozadja dogajanja v Demosu v kritičnem času osamosvajanja. Demokratične volitve so bile produkt širšega družbenega dogajanja, ki je obsegal hudo ekonomsko situacijo, ki jo je označevala vrtoglava inflacija, propadajoča socialistična podjetja in hitro slabšajoče socialne razmere.Vrenje v družbi se je kazalo tudi po vedno večjih zahtevah po političnem liberalizmu in človekovih pravicah, kot so razumljene na demokratično razvitem zahodu. Z gospodarsko krizo so vedno bolj tudi slabšali odnosi med državami v federaciji. Vse to je bila voda na mlin politične liberalizacije in slovenskih osamosvojitvenih teženj. Preberite še: Nacionalka pred bankrotom. Kdo je persona non grata? Foto: WikiMedia Foto: WikiMedia Demos – znanilec prebujajoče pomladi Stranke demokratične opozicije so, od svoje združitve konec leta 1989, zahtevale odpravo političnega enoumja, tržno gospodarstvo in osamosvojitev Slovenije. Osamosvojitvene zahteve sta v svoj politični program med drugimi uvrstila tudi SDSS (Social demokratska stranka Slovenije), ki jo je ob osamosvojitvi vodil France Tomšič. “Odločili smo se, da prevzamemo odgovornost za slovensko državo, zato hočemo osvojiti slovensko oblast,” je ob ustanovitvi Demosa dejal njen predsednik Jože Pučnik. Na prvih demokratičnih volitvah je zmagal Demos – demokratična opozicija Slovenije. Zmagi Demosa je 23.12.1990 sledil plebiscit o osamosvojitvi. Slovenija je osamosvojitev razglasila 26. junija, 1991. Volitve so potekale v treh delih. V trodomno skupščino se je volilo predstavnike družbenopolitičnega odbora, ki je obsegal 80 glasov, nato se je volilo predstavnike v svet občin, ki je prav tako obsegal 80 glasov, nazadnje pa še v 80 glasov v zbor združenega dela. Nekdanji sistem je tako obsegal vsega skupaj 240 glasov. Volitev se je udeležilo več kot 83 odstotkov volilnih upravičencev, kar je za današnje čase, ko se število volivcev komaj dvigne nad 50 odstotkov, nepredstavljivo visoka volilna udeležba. Na volitvah je sicer največ glasov prejela stranka naslednica komunističnega režima – Stranka demokratične prenove, ki je prejela 17,3 odstotke glasov, druga pa se je uvrstila Zveza socialistične mladine Slovenije, ki je prejela 14,5 odstotkov glasov – kasneje so se preimenovali v LDS. Vzporedno tudi predsedniške volitve Vzporedno z volitvami v skupščino so potekale predsedniške volitve na katerih so se pomerili Milan Kučan, Jože Pučnik, Marko Demšar in Ivan Kramberger. Volitve so se prevesile v drugi krog, v katerem sta se pomerila zadnji vodja slovenskih komunistov Milan Kučan in predsednik Demosa, Jože Pučnik. V drugem krogu volitev je zmagal Milan Kučan, ki je odvodil dva mandata. Prvi predsednik demokratično izvoljene vlade je postal predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle, ki je vodil vlado sestavljeno iz strank Demosa. Ž.K Peterle o plebiscitu: “V tem vidim izredno politično modrost, tudi politični pogum” 23. 12. 2015, 13:41 4 Facebook Twitter Foto: STA Plebiscit o samostojnosti Slovenije, najpomembnejša svobodna in demokratična odločitev slovenskega naroda, se ni zgodil sam po sebi, je na novinarski konferenci ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudaril evropski poslanec Lojze Peterle. Plebiscita ne bi bilo, če bi državotvorne smeri ne začrtale prve demokratične volitve, na katerih je s projektom samostojne demokratične države zmagal Demos in se potem začel pripravljati tudi na izvršitev tega projekta, je izpostavil Peterle, sicer predsednik prve slovenske vlade. “Rad bi poudaril, da je bil z zmago Demosa izpolnjen politični pogoj, potem ko smo imeli stoletja sanj, izjav, deklaracij. To pot so bili izpolnjeni politični pogoji, kajti za izpolnitev tega projekta je bilo treba prevzeti zakonodajno-izvršilno oblast in to se je spomladi 1990 tudi zgodilo,” je povedal. Dialog med vladajočimi in opozicijskimi strankami Kot je dejal, sam glede procesa osamosvajanja izpostavlja še eno dejstvo, za katerega meni, da izstopa iz slovenske politične zgodovine. To je dejstvo, da so se takratne vladajoče in opozicijske stranke v dialogu dogovorile, kako bodo šle na plebiscit, nato pa o skupnem nastopu na plebiscitu podpisale še sporazum. To dejanje je zanj nekaj “še vedno izjemno svetlega in izjemno pomembnega za rezultat in za duha osamosvojitve”. “V tem vidim izredno politično modrost, tudi politični pogum, nekaj, kar se v Sloveniji ni velikokrat zgodilo,” je poudaril Peterle in dodal, da je bila ta politična enotnost lepo sprejeta tudi pri državljanih. “Prepričan sem, da so razumeli ta skupen nastop, ta sporazum in zakon kot skupen projekt,” je dejal predsednik prve slovenske vlade. N. K., STA Svet Ministru, ki je odkrito podpiral osamosvojitev Slovenije, odpovedalo srce 1. 4. 2016, 12:43 18 Facebook Twitter Takratna nemški kancler Helmut Schmidts in zunanji minister Hans-Dietrich Genscher (foto: epa). Umrl je nekdanji dolgoletni nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher, so sporočili z njegovega urada v Bonnu. Star je bil 89 let, umrl pa je zaradi odpovedi srca. Dietrich Genscher je slovenski javnosti poznan predvsem po svojih prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške. Po besedah slovenskih politikov je bil dolgoletni nemški zunanji minister nekakšna dobra vila Slovenije, ki nas je v obdobju osamosvojitve odkrito podpiral. Preberite tudi: Kriminalka v Domžalah: Z nožem večkrat zabodel taksista Liberalec, ki je bil znan po svojem rumenem brezrokavniku, je kar 23 let deloval kot nemški minister, od tega 18 let kot zunanji minister. S tem si je prislužil naslov najdlje delujočega zunanjega ministra v zahodnem svetu. Kot vodja nemške diplomacije je deloval med letoma 1974 in 1992, pod tremi različnimi kanclerji, v prizadevanjih za umiritev napetosti med vzhodom in zahodom pa naj bi po nekaterih ocenah prepotoval okoli dva milijona kilometrov, je poročala STA. “Hans Dietrich Genscher tako za Slovence in Slovenke ostaja simbol našega uveljavljanja v mednarodni skupnosti. Tudi njemu gre zahvala za to, da smo se v tako kratkem času kot država uveljavili na mednarodnem parketu, in da danes lahko polnopravno odločamo o tem, kaj se v mednarodni skupnosti dogaja. Redki so tuji politiki, ki so se zapisali v zgodovino slovenskega naroda. A Hans Dietrich Genscher se je gotovo. Morda kot odločen mož z rumenim puloverjem ali pa kot večen prijatelj slovenske države,” pa se je na naovico o smrti nemškega politika odzval predsednik državnega zbora Milan Brglez. N. K. Odvetnik Cerjak ob oprostitvi Boštjana M. Turka: Slej ko prej bo tudi Slovenija morala sprejeti svobodo govora 17. 3. 2016, 15:21 - osveženo: 17. 3. 2016, 17:00 18 Facebook Twitter Foto: STA Vrhovno sodišče je oprostilo Boštjana M. Turka, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi razžalitve zgodovinarja in politika Jožeta Pirjevca. Sodišče mu je sprva naložilo dva meseca zaporne kazni, pogojno na dve leti. Turkov zagovornik Radovan Cerjak je ob oprostitvi za Novo24TV pojasnil, da je to vsaj pot k neki normalnosti. Sodišče je stroške plačila kazenska postopka in vseh drugih izdatkov naložilo zasebnemu tožilcu Jožetu Pirjevcu. Spomnimo. Turk je v kolumni Referenti in renegati v Reporterju 13. junija 2011 kritiziral Pirjevčevo knjigo Tito in tovariši ter ob tem opozoril na avtorjevo dilemo okoli zapisa njegovega osebnega imena, saj se je dolga leta predstavljal pod italijanskim priimkom Giuseppe Pierazzi, čeprav bi lahko uporabljal slovenski izvirnik, poroča Reporter. Preberite tudi: Iz tajnih dokumentov: Kako bo Erdogan z migranti Evropo molzel kot kravo Vrhovni sodniki Marko Šorli, Damjan Florjančič, Barbara Zobec, Vesna Žalik in Kristina Ožbolt so pritrdili Turkovemu zagovorniku Radovanu Cerjaku, da je zgodovinar Pirjevec kot politik javna oseba. Sodišče je pritrdilo tudi zagovoru, da bi si lahko Pirjevec prej spremenil italijanski priimek, če bi to želel. Cerjak: Svoboda govora bo slej ko prej morala biti sprejeta Cerjak je ob oprostitvi Boštjana M. Turka zadovoljen. “To dejstvo je zame dokaz ali pa vsaj pot k neki normalnosti. Slej ko prej bo svoboda govora tudi na slovenskih sodiščih morala biti sprejeta. Vrhovno sodišče je sledilo naši zahtevi za varstvo zakonitosti, sledilo pa je tudi evropski praksi sodišča za človekove pravice glede svobode govora,” je pojasnil za Novo24TV. N. K. Poklon slovenski zastavi: “Pred 25 leti smo še vedeli, kaj pomenijo slovenski simboli” 10. 4. 2016, 14:15 “Slovenska zastava je simbol časa od 1988 do 1992, ki je navdih za naprej. Naša zastava simbolozira pogum, ki nas je ohranil skozi stoletja, in trud osamosvojitvene vojne,” je predsednik SDS Janez Janša kot slavnosti govornik na proslavi ob dnevu slovenske zastave poudaril v svojem nagovoru. Društvo Heraldica Slovenica je v geometričnem središču Slovenije (GEOSS) v Spodnji Slivni pri Vačah pripravilo tradicionalno proslavo Dan zastave. S proslavo želijo krepiti domovinsko zavest, domoljubje, ponos in ljubezen do simbolov slovenske nacionalne identitete. “Slovenska zastava in državni simboli so danes enakopravni v družbi s simboli drugih držav sveta. Izobešanje državne zastave je izraz samozavesti, ljubezni domovine ter odraz sproščene, odprte in trdne samobitnosti,” so v vabilu na proslavo zapisali organizatorji. Letos je razlogov za proslavo še toliko več, saj obeležujemo: – 25-letnico samostojne Slovenije, – 25-letnico Društva Heraldica Slovenica in – 20. obletnico svečanega razvijanja slovenske zastave v središču Slovenije. Na proslavi so med drugim sodelovali pesnik in igralec Tone Kuntner, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs, zastave in prapore pa je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Slavnostni govornik je bil predsednik SDS Janez Janša, ki se je proslave udeležil skupaj z družino. Pred 25 leti smo še vedeli, kaj pomenijo slovenski simboli “Ko smo tukaj prvič sprejemali tuje državnike, je bila naša zastava enakovredna zastavam drugih držav,” je poudaril Janša v svojem nagovoru, in spomnil na Lovra Tomana, ki je prvi izobesil nacionalno zastavo – ko smo nanjo pred 25 leti prišili še grb, pa je postala državna. Takrat, ko smo jo prvič dvignili, smo po Janševih besedah tudi še vedeli, kaj slovenski simboli pomenijo. “Slovenska zastava je simbol časa od 1988 do 1992, ki je navdih za naprej. Naša zastava simbolozira pogum, ki nas je ohranil skozi stoletja, in trud osamosvojitvene vojne,” je še povedal in dodal, da smo Slovenci tudi Evropejci in da so na evropski zastavi zvezde iz Marijinega kroga, “ni rdeče zvezde ali polmeseca”. Kulturni program so popestrili častna enota in orkester Slovenske vojske, praporščaki vojnih veteranov za Slovenijo in slovenskih občin ter narodne noše in konjeniki GEOSS-a. Nastopili pa so tudi: skupina Čuki, dijaki Škofijske klasične gimnazije Ljubljana in Folklorna skupina Trbovlje. Dan slovenske zastave je spomin na 7. april 1848, ko je slovenski domoljub Lovro Toman prvič izobesil slovensko zastavo na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. B. O. Hvala za obvestilo, bomo gledali, z veseljem. S proslavo želijo krepiti domovinsko zavest, domoljubje, ponos in ljubezen do simbolov slovenske nacionalne identitete. Bravoooooooo, no kaj takšnega v glavnem slovenskem mestu niti slučajno ni za pričakovati, kar je SRAMOTA. Janša ob dnevu zastave poudaril pomen državnih simbolov Poklon slovenski zastavi na Vačah pri Litiji 10. april 2016 ob 17:50 Vače pri Litiji - MMC RTV SLO/STA Slovenska državna zastava na eni strani simbolizira zgodovinski pogum, ki nas je ohranil kot narod, po drugi strani pa težo časa slovenske osamosvojitve, v katerem smo dozoreli in dobili lastno državo, je dejal predsednik SDS-a Janez Janša. Tradicionalno prireditev Dan slovenske zastave v geometričnem središču Slovenije (GEOSS) v Spodnji Slivni pri Vačah je organiziralo društvo Heraldica Slovenica, ki letos, tako kot Slovenija, praznuje 25-letnico obstoja. Dan slovenske zastave društvo zaznamuje kot spomin na 7. april 1848, ko je Lovro Toman prvič izobesil slovensko zastavo na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Zdajšnjo slovensko zastavo in grb pa je slovenska skupščina razglasila 24. junija 1991 s sprejetjem dopolnila k ustavi takratne Socialistične republike Slovenije iz leta 1974. Določbe je povzela tudi nova slovenska ustava, ki jo je slovenska skupščina sprejela 23. decembra 1991. Janša je med govorom spomnil na domoljuba Lovra Tomana, ki je v Ljubljani prvič izobesil slovensko zastavo. "To je bila nacionalna zastava, to še ni bila državna zastava. Državno zastavo smo dobili pred 25 leti, ko smo na našo nacionalno trobojnico lahko prišili naš državni grb," je dodal. V nagovoru zbranim je poudaril pomen simbolov in se zahvalil vsem, ki so v zadnjih 25 letih dvignili slovensko zastavo in s tem pokazali, da so Slovenci in da jih tega ni sram. Simboli so pomembni zato, da simbolizirajo nekaj, kar je globlje, kar je skrito, česar se ne vidi vedno na prvi pogled in česar mladi rod večinoma ne pozna, zato je treba to razlagati, je povedal Janša. Med drugim je dejal, da je Slovenija del evropske kulture, in dodal, da je na evropski zastavi 12 rumenih zvezd, ki so zvezde iz Marijinega kroga: "Na evropski zastavi ni ne rdeče zvezde ne polmeseca." G. C., B. R. jarovit Kakšno laganje in zavajanje in to kar večkrat zapovrstjo... Slovenija je svojo zastavo dobila ko je slovenska skupščina razglasila 24. junija 1991 samostojnost in s tem tudi določila grb in zastavo. V času bivše komunistične države nikoli nismo bili samostojni, kako bi tudi bili, če smo bili zasužnjeni pod jugoslavijo. Naslednjič ko limaš gor nek člen ga vsaj zaključi tako da ne bo tvoje pisanje izpadlo zavajanje: 1.člen Socialistična republika Slovenija je v sestavi Socialistične federativne republike Jugoslavije. stone77 A z lažnivo afero Patria ki so jo zakuhali levičarski veljaki je SDS izpustila oblast iz rok??? Daj no, celotni medijski prostor ki je pod upravo levice je izvedlo nešteto neupravičenih napadov na SDS in Janeza Janšo, samo zato da so spet prišli na oblast. Kar spomni se 3 tedne pred volitvami 2008 kako so ga obtožili da je črka J Janez Janša in da je od Patrie dobil denar za pokojnino...no potem se je izkazalo da je to nek hrvat... a volitve so bile že mimo... Janša je ... - ampak hkrati edini vidni politik, ki se še upa postavit za Slovenijo. Na drugi strani nekaterim politikom in političnim strujam, gre na bruhanje ko slišijo za to državo in to narod ter njene simbole. Takih in teh pač ne morem podpirat. Bravo Janez Janša, bravo msgr. Zore, tako se ljubi in spoštuje domovino in njene simbole! Levičarji, vlada, Cerar, pogreznite se v svojo brezmejno sramoto ob tej priliki! Ignoranca do lastne države, g. Cerar??? Še enkrat se je izkazalo, kdo je kdo v slovenskem prostoru in komu je potrebno zaupati! Neverjetno – celo migranti so se obrnili proti Angeli Merkel: ‘V Evropo nas je zvabila z lažmi’ 10. 4. 2016, 5:00 96 Facebook Twitter Foto: epa Jezni migranti so se obrnili proti nemški kanclerki Angeli Merkel. Njo namreč krivijo za to, da so tvegali svoja življenja in življenja svojih otrok, saj niso vedeli, da jih je z lažmi zvabila v Evropo. Številni migranti so prepričani, da jim je Merklova v svojem slavnem govoru prodala zgolj kup laži. Zdaj zahtevajo, da prevzame odgovornost za ta migrantski kaos, saj so, kot so povedali za Express.co.uk, življenja svojih otrok tvegali zato, da so prišli v Evropo, kjer naj bi jih čakala topla dobrodošlica. Zgodba je bila seveda povsem drugačna, saj so jih v Evropi pričakale bodeče živce, nečloveške razmere, policisti in s sovraštvom napolnjeni prebivalci. Eden izmed migrantov v skupini, ki se je zaupala britanskemu časniku, želi Merklovi predati naslednje sporočilo: “Zakaj niste mogli reči ne, že takoj na začetku?” Politični spodrsljaj Spomnimo. Merklova je lani v svojem govoru poudarila, da bo Nemčija z odprtim rokami sprejela begunce iz Sirije in jim tako dala možnost, da pobegnejo vojni. Kasneje se je izkazalo, da so bile te besede njen največji politični spodrsljaj. Milijoni so slišali njen klic in se pognali proti mejam EU, zaradi česar je nastal kaos, saj je bilo takšne množice ljudi nemogoče obvladati. Postavljene so bile bodeče žice, na meje so poslali policiste in vojsko. Na eni strani so bili tako zaskrbljeni prebivalci, na drugi pa zafrustrirani migranti. Prihajalo je in še vedno prihaja tudi do različnih napetosti, protestov in podobno. “Odpreš vrata in jih nato zapreš. Zakaj?” Medtem ko se je to dogajalo, so Sirijci še vedno prodajali svoje premoženje, da bi zbrali denar za pot proti Evropi, natančneje Nemčiji – objubljeni deželi. A kaj, ko je bila ta pot nevarna – mnogi so na njej izgubili življenje –, da je bila mera polna, pa jih je, ko so prispeli na cilj, tam čakalo razočaranje. Druga realnost, kot so jo pričakovali. To je v njih vzbudilo jezo, zaradi laži, ki jih je servirala prav Merklova. Ena izmed teh nesrečnih in jeznih migrantov je tudi Mohibar Njar, ki je iz Sirije potovala skupaj s svojim možem in sinovoma. Ko so jo vprašali, kaj meni o Merklovi, je dejala: “Odpreš vrata in jih nato zapreš. Zakaj? Rekli ste nam: ‘Pridite v Nemčijo in Evropo in pomagali vam bomo’. Zdaj pa smo nesrečni. Rekli ste, pridite. Zdaj nas nočete več, mi pa smo obtičali tukaj. Zakaj niste mogli reči ne, že od samega začetka,” se sprašuje in dodaja, da bi ostali v Siriji, če bi vedeli, kako bo. Evropa v krču Zaradi očitno nepremišljene izjave je zdaj v krču celotna Evropa. Na eni strani imamo jezne in obupane begunce ter migrante, ki so ujeti v nečloveških razmerah, na drugi strani pa imamo spolne napade migrantov, s katerimi se soočajo po vsej Evropi. Spomnimo samo na napade v Koelnu za silvestrovo. To je razlog za številne proteste, jezne in hkrati prestrašene državljane, ki v strahu za lastno varnost zavračajo vse. Potem pa so tu še tihotapci, ki v želji po dobičku iščejo nove in nove žrtve, ki bodo pripravljene plačati velike vsote do t. i. obljubljene dežele. Trenutna cena za potovanje na sever Nemčije iz Srbije prek Madžarske je okoli 1200 evrov, še piše Express.co.uk. Dejstvo, ki ostaja, pa je: zašli smo v nek začaran krog in samo vprašanje je, kako, če sploh, se bomo iz njega rešili. To je drugi najbogatejši Srb, ki na veliko kupuje v Sloveniji, znašel pa se je tudi v spornih dokumentih 10. 4. 2016, 13:47 63 Facebook Twitter Foto: Youtube V ‘Panamskih dokumentih’ se je zaradi sumljivi bančnih transakcij poleg svetovnih politikov in športnikov znašel tudi drugi najbogatejši Srb, Miodrag Kostić, ki pogosto investira tudi v Sloveniji. Njegova največja investicija do sedaj je bil nakup luksuznega hotela Kampinski Palace v Portorožu. Preberite še: [Video] Tako bogato posluje nekdanji komunist in Kučanov človek Janez Kocijančič Sumljiva nakazila Miodrag Kostić si je neslavno omembo v objavljenih dokumentih prislužil z nakazilom, ki ga je izvedla “off shore” družba “Kelt asset management” iz Paname na transakcijski račun “Venturer Management AG”. “Venturer Management AG” ima transakcijski račun na banki AIK, ki naj bi jo Kostić kontroliral. Izvedeno nakazilo je bilo vredno 368 tisoč evrov. Preko AIK banke je bil opravljen tudi nedavni nakup hotela Kampinski palace. Družba “Agri holding AG” je za 25 milijonov evrov je kupila 100-odstotni delež družbe “Istrabenz hoteli Portorož”, ki s hotelom upravlja. Kupil je tudi 13,86-odstotni delež v Gorenjski banki. Z Gorenjsko banko in Istrabenzom je povezan tudi Matej Narat, nekdanji izvršni direktor SKB-ja in član uprave NLB-ja, v času, ko je slednja podeljevala sporna bančna posojila. Kasneje je postal član kranjske Save d. d., od februarja 2016 pa je bil imenovan v upravo Istrabenza, a je še pred nastopom funkcije odstopil. Kostićeve lovke Finančni strokovnjaki Kostićevo vrednost ocenjujejo na približno 520 milijonov evrov. V lasti ima holding MK Group, ki posluje pretežno v kmetijskem sektorju in ima v lasti številne tovarne sladkorja, skladišča, kmetijske in industrijske obrate. Ob vsem tem investira v bančništvo, nepremičnine in turizem, ena izmed teh investicij je tudi portoroški Kampinski Palace. Ž. K. Srbam z našim nakradenim denarjem pa res ni težko kupovat po sloveniji,s pomočjo komunajzerjev, srbofilov in stotisoč srbi že v sloveniji. avtohtoni neandartalec • 4 ure nazaj Pozabili ste omeniti, da je imperij kralja sladkorja in moke delno tudi v lasti Evropske banke za razvoj; - https://sr.wikipedia.org/wiki/... A Hrvaški lastniki nepremičnin in drugih poslovnih verig pri nas tudi sodelujejo z Evropskimi finančniki in skladi? V Sloveniji lahko kupuje samo "brača z juga". Šli smo v EU in pričakovali, da bojo tukaj investirale zahodno evropske firme, ki so navajene spoštovati in dobro plačati delovno silo. Pa neo-komunistično-balkanistični režim očitno tega ne dopušča. Jaz ! Imam samo!! eno pravo sestro Slovenko ! O kakšnih "bratih" pa pišeš. Nimam nobenih bratov. L.r. Janez Komenda 2 • Odgovori • Deli › Pa saj je v interesu naših levičarjev, da čimveč podjetij in vsega kupijo Srbi, zakaj pa verjetno vsi vemo. O Popoviću iz Kopra pa nić? Pred koncem preteklega leta so nekaj napletali po TV, da je v sumljivi španoviji z visokimi političnimi tovariši iz Republike Srpske, ki za zabavo spotoma celo prirejajo orgije v eni slovenski marini, na krovu luksuzne jahte v lasti enega prej omenjenih. Pa, da je policijska preiskava o konkretnejših zadevah že dokaj napredovala, tako doli na Balkanu, kot v Sloveniji in da se takoj po začetku novega leta predvideva določene aretacije in zaslišanja tudi v Sloveniji. In potem, vse tiho je bilo. Ali, kot pravi Zoki, kupim po 100, prodam za 130 od tistih 13 procentov pa zlo teško žvim, de. [VIDEO] Poslanec novinarki: ”V islamu imamo drugačno posilstvo. Morda bi vas moral peljati h kakšnemu Afganistancu …” 11. 4. 2016, 15:26 3 Facebook Twitter Foto: Twitter V Afganistanu je ženska tista, ki je lahko kaznovana, če jo moški posili. To je razumljeno kot moralni zločin, zaradi katerega gredo ženske lahko celo v zapor. ”Obstaja tako posilstvo, kot ga imate vi, in tako posilstvo, kot ga imamo v islamu,” je afganistanski poslanec Nazir Ahmad Hanafi odgovoril na vprašanje, ali meni, da je posilstvo zloraba in bi morali posiljevalce kaznovati. Nazir Ahmad Hanafi je prepričan, da bi zaščita žensk pred domačim nasiljem in zlorabami uničila afganistanske družine in njihov način življenja. To je izjavil v spornem intervjuju, ki ga je v sklopu snemanja filma o položaju žensk v Afganistanu naredila producentka filmske hiše HBO Isobel Yeung. Preberite tudi: -Bizarno: Islamski terorist se je prekril z burko in želel prečkati mejo Na njena vprašanja o tem, ali bi bilo treba moške, ki posilijo svoje ženske, kaznovati, je Hanafi sprva zahteval pojasnilo o tem, kaj je zanjo posilstvo. Ko je avtorica pojasnila, je osorno odvrnil: ”Raje kar zaključiva tukaj. Mogoče bi te moral peljati k afganistanskemu moškemu, da ti odreže nos.” Protestniki: Otroci niso državna last; vlada je padla na izpitu človečnosti 11. 4. 2016, 11:55 251 Facebook Twitter Foto: Nova24TV Podporniki starih staršev, ki jima je CSD Velenje odpeljal vnuka ter ju namestil v rejniško družino, so se zbrali na shodu pred Ministrstvom RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. “Otroci niso državna last!” so opozorili protestniki, ministrico pa pozvali k odstopu. Protestniki so shod in civilno iniciativo poimenovali Pomagajmo otrokoma ubite matere. S tem so izrazili nestrinjanje z “brutalnim odvzemom otrok”, prav tako pa zavračajo avtoritarno nastopanje ministrice Anje Kopač Mrak. “Nimamo političnih motivov in nobenih političnih povezav,” je zagotovil organizator shoda Andrej Breznik. Stara starša se protesta nista udeležila. Protestniki so poleg odstopa ministrice zahtevali tudi zamenjavo vodstva CSD Velenje in CSD Slovenj Gradec in zamenjavo vodstva socialne inšpekcije, in sicer zaradi hudih napak, ki so jih zgrešili v tem primeru. Zevnikova: “Vlada je padla na izpitu človečnosti. Kolikor je dolga in široka.” Metka Zevnik iz Združenja starih staršev Slovenije je poudarila, da jih boli stiska teh dveh dečkov, ki sta tragično izgubila mamo, nato pa jima je država vzela še babico in dedka. “Vzeli so jima stara starša, ki sta znala ublažiti njuno bolečino,” je povedala v svojem nagovoru pred protestniki. “Gospa ministrica, oblast smo vam dali sosedje in ulica zato, da boste pisali zakone v dobro ljudi. Monopol centrov za socialno delo se mora končati,” je še opozorila. Ob tem je dodala, da je vlada padla na izpitu človečnosti. “Otroci niso državna last” Protestnega shoda se je udeležilo več sto ljudi. Spraševali so se, “kdo bo naslednji”. Kopač Mrakovo so s transparenti pozivali, naj odide z mesta ministrice. Poudarjajo tudi, da “otroci niso državna last”. Starim staršem je prišel izraziti podporo tudi Božo Predalič. “Država z ljudmi ne more delati kot s številkami,” je povedal za Novo24TV. Podpornike starih staršev sprejela Eva Irgl Predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je danes sprejela predstavnike civilne družbe, ki so ji predali peticijo in podpise glede primera koroških dečkov. Peticijo, ki jo je v podporo starima staršema in otrokoma podpisalo 3000 ljudi, je danes Evi Irgl predal predsednik Vaške skupnosti Pameče-Troblje Andrej Breznik, ki je tudi organizator današnjega shoda. Predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je ob tem dejala, da bo komisija peticijo čim prej obravnavala, pri čemer bo na sejo komisije povabila relevantne sogovornike. Predsednica komisije je sicer že v prejšnjem tednu urad varuha za človekove pravice zaprosila, da komisiji pošlje ugotovitve glede omenjenega primera. “Ljudje se današnjega shoda ne bodo udeležili zaradi odvzema otrok starim staršem, temveč bodo protestirali proti nekompetentni vladi, zaradi napovedanega razpisa za dodelitev stanovanj migrantom in družinske zakonodaje, ki jo hočejo spremeniti feministke in LGBT-aktivisti,” je v svojem zapisu, kjer izpostavlja razloge za podporo shodu pred ministrstvom za delo, navedel bloger in podjetnik Tomaž Štih. Preberite tudi: Slepa ubogljivost CSD-jevskih eksekutoric Zakaj na shod? “Bi vi zaupali vladi, ki ima vsak dan drugo zgodbo?” Stara starša sta obupana Spomnimo. Pred časom so uslužbenci Centra za socialno delo Velenje iz vrtca odpeljali otroka, ki jima je pred meseci oče kruto umoril mamo, in ju namestili pri rejnikih. Starima staršema so na CSD povedali zgolj to, da bosta otroka od sedaj naprej nameščena v rejništvu, niso pa jima povedali, kje sta. Babica in dedek sta šokirana in obupana. Kopač Mrakova izrazila polno podporo “stroki” Ministrica Anja Kopač Mrak je prejšnji teden na novinarski konferenci zagotovila, da je CSD Velenje ravnal pravilno in zakonito. Izrazila je tudi popolno naklonjenost stroki, ki je o tem odločala. Na naše vprašanje, kako in s čim lahko zagotovijo, da je njihova odločitev v največjo korist otrokoma, je predstavnik socialne inšpekcije Peter Stefanovski odgovoril, da takšnih zagotovil ni možno dati vnaprej. Prejšnji teden shod pred CSD Velenje Pred CSD Velenje se je v sredo v podporo starim staršem zbralo nekaj deset ljudi. Na shodu sta bila tudi stara starša, ki sta za vnuka skrbela od umora njune mame decembra lani dalje. Kot sta dejala novinarjem, so jima v CSD Velenje povedali, da jima bodo predstavili rejnike, onadva pa sta se odzvala, da bosta sodelovala. “Mi smo sodelovali, stalno smo bili pripravljeni, da se dogovorimo,” sta pojasnila. Zaradi afere na CSD Velenje so v SDS že napovedali vložitev interpelacije zoper ministrico Anjo Kopač Mrak. Napoved je ministrica ocenila kot “zlorabo konkretnega primera v politične namene”. N. K. Neodvisnost pravosodja je v Sloveniji med najslabšimi v EU-ju, pravosodno ministrstvo zadovoljno Vzrok so vladna in politična vmešavanja v pravosodje 11. april 2016 ob 12:09, zadnji poseg: 11. april 2016 ob 14:30 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Zaznana neodvisnost pravosodja v Sloveniji je peta najnižja v EU-ju, ugotavlja Evropska komisija. Slabša je na Slovaškem, v Bolgariji, Italiji in na Hrvaškem Ja no pa so nam postavili še eno ogledalo! "Neodvisnost pravosodja je v Sloveniji med najslabšimi v EU-ju" To nekateri ponavljamo tukaj že leta, pa nekateri (tj. naše leve in ekstremno leve opredelitve) še vedno ne razumejo, da je to predpogoj za delovanje demokratične države. Hkrati z urevnoteženim medijskim prostorom. Oboje je pri nas v katastrofalnem stanju. Neodvisnost pravosodja je v Sloveniji med najslabšimi v EU-ju, pravosodno ministrstvo zadovoljno ah kje pa to sam Janša govori,( vse sam da nebo Janša )(lol) Že ptiči na stehi čivkajo, pa tud iz aviona se vidi. Rupel o Kučanu: Svoji hčerki bi lahko pomagal kako drugače, kot tako da ji je zgladil pot v diplomacijo 12. 4. 2016, 5:00 52 Facebook Twitter “Bivši predsednik Milan Kučan bi lahko svoji hčerki pomagal kako drugače, kot tako da ji je zgladil pot v diplomacijo,” je o imenovanju Špele Kučan na mesto ekonomske svetovalke na stalnem diplomatskem predstavništvu OZN v Ženevi dejal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Pretekli teden smo razkrili, da je gospodarsko ministrstvo hčerko zadnjega šefa slovenskih komunistov Špelo Kučan imenovalo na pomembno diplomatsko mesto, za katerega pa nima prav nobenih izkušenj niti primerne izobrazbe. Do imenovanja je prišlo po notranjem razpisu na Ministrstvu RS za gospodarski razvoj in tehnologijo, na katerega sta se prijavili dve kandidatki, predpisane pogoje pa sta izpolnjevali obe. Oglejte si še: – Poglejte ta video: Nervozen počivalšek ni vedel, da je špela Kučan hči Milana Kučana – Erjavec profesorico španščine pošilja v prestižno diplomatsko službo. Piše se Kučan. Špela Kučan Nekdanji zunanji minister in diplomat Dimitrij Rupel je o tem nenavadnem imenovanju Kučanove hčere dejal, da obstajajo v diplomaciji različne poti za imenovanja na pomembna dilomatska predstavništva. Kot je dejal, bi morali zaposlovati mlade diplomate, ki so zaključili ustrezno šolanje, in pa strokovnjake, ki so povezani z diplomacijo. M. P. Slepa ubogljivost CSD-jevskih eksekutoric 10. 4. 2016, 5:00 124 Facebook Twitter Foto: STA/Osebni arhiv Pa se lotimo ministrice Anje Kopač Mrak – posredno tudi Mira Cerarja – in seveda falange CSD-jevskih strokovnih sodelavk, ne samo velenjskih in ostalih “tvornih agantov” in “trpnih pacientov”, kot se jim reče v teoriji ideologije. O moralni nerazsodnosti žensk (v tej žalostni zgodbi so ključne: Lidija Hartman Koletnik in njeni dve “strokovnjakinji” Judita Podjaveršek Kranjc in Vanja Dina Dobovičnik ter ostale nevednice: Darja Kuzmanić Korba, Sendi Murgel, Darja Zaviršek, Gabi Čačinovič Vugrinčič, Darja Groznik, Vlasta Nussdorfer …) ne bomo izgubljali besede – ampak tukaj so tudi trije pomembni moški: direktor CSD Slovenj Gradec Jurij Šumečnik, inšpektor Petra Stefanoski, v. d. direktorja za družino Andrej Del Fabro – njim pa bi bilo treba odvzeti status moškega, ne samo službo … Vso to njihovo slepo uboganje zakonov je tako absurdno, da je piker, a poučen teoretski ovinek nujen. Ko je Rosvita Pesek v TV Odmevih nacionalne RTV SLO Anji Kopač Mrak rekla: “Duh je ušel iz steklenice,” ji je ministrica hladnokrvno, brez trohice sočutja, skesano in tavtološko odgovorila: “Jaz se moram zakona držat’. Jaz se moram zakona držat’. Ministri nismo nad zakonom.” No, pa si poglejmo, kako so se “Hitlerjevi ljudje”, recimo jim “eksekutorji” (beri: krvoločni in hladnokrvni izvrševalci likvidacij), slepo držali ukazov “od zgoraj”. Pomagali si bomo s povojnimi Nürnberškimi procesi, filozofinjo Arendtovo, socialnim psihologom Milgramom in njegovimi psihološkimi eksperimenti, ne nazadnje pa tudi s psihoanalitikom Freudom in moralnim teoretikom Kohlbergom. Je bil res samo Hitler psihopat? Po II. svetovni vojni si je veliko humanističnih strokovnjakov belilo glavo z vprašanji, ki so se pojavljala ob holokavstu v tej, že drugi svetovni vojni. Torej: kako lahko človek tako brezsrčno in množično pobija nemočne ljudi – predvsem tiste v koncentracijskih taboriščih? Torej: ali je bil res samo Hitler edini psihopat, ki je bil odgovoren za smrt več milijonov ljudi? In kako to, da se je v koncentracijskih taboriščih tako brezsrčno in slepo ubogljivo ubijalo ravno Žide? Ali so bili ob Hitlerju psihopatski tudi vsi njegovi podrejeni sodelavci, lojalni eksekutorji? Vsem tem povojnim humanističnim psiho-strokovnjakom so bili ne nazadnje znane tudi izpovedi vseh teh ključnih Hitlerjevih generalov, ministrov in mnogih “nižjih” eksekutorjev. Nürnberški procesi so pokazali, da so vsi ti “Hitlerjevi ljudje” zgolj poslušno in lojalno ubogali ukaze Hitlerja in svojih nadrejenih, kar je ne nazadnje kriterij dobrega (so)delavca. Ne nazadnje je v šestdesetih letih preteklega stoletja v Jeruzalemu potekalo tudi sojenje nacističnemu zločincu, oficirju zloglasne vojaške organizacije “Waffen SS” Adolfu Eichmannu, ki je bil vodja organizacije za deportacijo Židov v koncentracijska taborišča. Posredno ali pa kar neposredno je bil odgovoren za smrt okrog šestih milijonov nedolžnih ljudi. Slovel je po svoji lojalnosti – svoje delo je opravljal brezhibno; prislužil si je vzdevek “Specialist”. Po vojni je pobegnil v Argentino, kjer je živel povsem umirjeno družinsko življenje, a so ga leta 1962 izsledili in pripeljala v Jeruzalem. Njegovemu sojenju je prisostvovala tudi nemška socialna filozofinja Hannah Arendt in ga opisala kot povprečnega, neagresivnega birokrata, ki je samega sebe videl le kot neznatno kolesce v velikem stroju. (Paradigmatska primerjava s FSD-jevskimi in/oziroma CSD-jevskimi “eksekutorji” je, ali pa tudi ni, zgolj slučajna.) Pregledali so ga tudi različni psiho-strokovnjaki in ugotovili, da je psihično popolnoma normalen; tudi njegovi medosebni odnosi so bili popolnoma normalni … In Hannah Arendt je napisala o njem knjigo “Eichmann v Jeruzalemu: Poročilo o banalnosti zla”. Zapisala je, da je bila večina (na videz) psihopatskih pošasti v tretjem rajhu navadnih ljudi, ki so zgolj in samo sledili ukazom nadrejenih – torej, da lahko v specifičnih okoliščinah tudi najbolj običajen, povsem normalno socializiran človek postane psihopatski kriminalec. (In nič drugače ni z vpletenimi v velenjsko CSD-jevsko kalvarijo obeh dečkov.) Ljudje pripravljeni slepo in nekritično ubogati avtoriteto Eichmanna je sodišče vseeno obsodilo za zločine proti človeštvu. Usmrtili so ga kar v zaporu. Problem oziroma enigma poslušnosti do avtoritet pa je ostala. Še več: paradigma se je ponovila Američanom, in to leta 1969. Skupina ameriških vojakov je v Vietnamu pobila veliko število nedolžnih civilistov. Svoj zločin so opravičevali, da so samo ubogali navodila nadrejenih. In takrat se je spet izkazalo, da so ljudje pripravljeni slepo in nekritično ubogati avtoriteto tudi v primeru, ko očitno kršijo temeljna moralna načela. Vse to je Stanleyja Milgrama tako pretreslo, da je skušal skozi številne psihološko-sociološke eksperimente odkriti ozadje te človekove slepo-sadistične ubogljivosti – in prišel je do strašljivih ugotovitev. Torej: v naravi večine ljudi (ne pa vseh!) je, da slepo ubogajo najbolj sadistične ukaze “od zgoraj” in ubogajo tudi najbolj neživljenjske zakone. Milgram je v namreč v svojih eksperimentih povsem naključne in običajne ljudi “z ulice” dobesedno prepričal oziroma jih prelisičil, da so t. r. ubijali, torej nekritično in slepo ubogljivo, po ukazu. Nekaj zelo podobnega je pred kratkim skozi sugestijo dokumentarno prikazal tudi medijsko popularni Anglež Derren Brown. Psihične brazgotine Na tej (teoretski) točki pa moramo poklicati na pomoč Freuda, njegovo psihoanalizo in zakonitosti formiranja moralne razsodnosti skozi Ojdipov in kastracijski kompleks. Namreč: Milgram je med drugim ugotovil, da pa se vse eksperimentalne osebe vendarle niso slepo držale ukazov in (“zakonskih”) navodil. Freud je poudaril, da je sposobnost moralnega razsojanja v povprečju pri moških večja – in to zaradi narave Ojdipovega in kastracijskega kompleksa –, kar je potrdil tudi Lawrence Kohlberg, na katerega se je v tem velenjskem primeru še posebej smiselno navezati. Ravno ta ameriški proučevalec moralnega razsojanja je ugotovil, da imajo moški v povprečju večjo možnost doseči največjo stopnjo moralnega razsojanja (t. i. postkonvencionalno moralno razsojanje) – torej, ko so v imenu moralnega imperativa sposobni moralno pretehtati in biti neubogljivi, celo kršiti (slabe) zakone. In v velenjskem primeru (in v tem trenutku) bi bilo – če res ne gre drugače – to nujno. Ta dva dečka je treba nemudoma vrniti dedku in babici! Psihične brazgotine, ki jih sedaj, ko nista pri ljubečih in vzajemno ljubljenih dedku in babici, naseljujeta v svojo ranljivo, še ne oblikovano duševnost, so dolgoročne. Mehki patos – ali pa niti ne tako mehki – se bo iz teh brazgotin (najverjetneje) razvil šele v odraslosti. Mlajši deček namreč še ni razrešil Ojdipovega kompleksa – brez dedka, ki bi/bo mu kazal pot in bi mu bil/mu bo nadomestni vzor, to ne bo mogoče. Od vse te moralno nerazsodne in strokovno nepodkovane (beri: nesposobne) CSD-jevske falange žensk (in tudi par moških) pa bi lahko celo pričakovali absurd – namreč, da bodo otroka vodili na pogovore k očetu – morilcu njune mame – v zapor … Roman Vodeb Za telovadke, kot da se nihče ne zmeni. MMC-jev intervju s Tejo Belak 12. april 2016 ob 06:26 Ljubljana - MMC RTV SLO "Že nam tekmovalcem je 'bedno' gledati tekmo, saj veliko stvari ne razumemo," o tem, zakaj gimnastika ni med najpriljubljenejšimi športi, razmišlja Teja Belak. S športom, ki velja za enega z največ trofejami v Sloveniji in je ustvaril številne ikone (Štukelj, Cerar, Pegan, Petkovšek), se 21-letna Teja Belak ukvarja dvanajst let, največji uspeh pa je dosegla leta 2013, ko je bila na evropskem prvenstvu četrta v preskoku. Po uspešnem nastopu na tekmi svetovnega pokala v Stožicah je odpotovala v Rio, kjer jo konec tedna čakajo kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah. Če bo uspešna, bo imela slovenska gimnastika po Saši Golob (tudi Golobova si je olimpijsko vozovnico priborila na predolimpijskem kvalifikacijskem turnirju) in njenem nastopu v Londonu 2012 spet svojo predstavnico na najpomembnejšem tekmovanju. Kako ste bili zadovoljni z nastopom na tekmi v Stožicah? Zadovoljna sem predvsem s preskokom in dvovišinsko bradljo, na gredi je bilo vse super, razen dveh elementov, a sem vseeno dobila dobro oceno. Tudi parter je bil povsem v redu. Zaradi težav z nogo sem se odločila za lažjo vajo, ki sem jo sestavila v treh dneh. Pred kvalifikacijskim turnirjem je verjetno prav na parterju največ rezerv, kajne? Seveda, ampak v tem enem tednu veliko ne bom mogla postoriti. Poskusila bom vajo čim bolje narediti, se pa zavedam, da imam nizko izhodiščno oceno. Na preostalih orodjih sem dobro pripravljena, in če bom vaje normalno izvedla, bi to moralo biti dovolj. Kako potekajo kvalifikacije, kakšen dosežek vas pelje v Rio? To so že v Stožicah vsi spraševali mojega trenerja, a niti on točno ne ve, jaz pa še manj. Nekaj tekmovalk moram premagati, ne vem pa točnega števila. Očitno pri svetovni gimnastični zvezi precej komplicirajo, a se s tem ne bom obremenjevala. Če bom vse naredila tako, kot znam, bi to moralo biti dovolj. Lahko v odstotkih poveste, kakšne so vaše možnosti, da se kvalificirate na olimpijske igre? Mislim, da okrog 90 odstotkov. Vodi pa pot v Rio le prek mnogoboja? Drži, v kvalifikacijah je treba tekmovati v mnogoboju, na olimpijskih igrah pa se lahko odločiš le za posamezno orodje. Ker ne bi imela možnosti za dober rezultat v mnogoboju, bi se v Riu, če se kvalificiram, verjetno odločila za preskok. Parter ste pa kar malo zasovražili ... Malo ga treniram, po operaciji sem imela še vedno težave z nogo, čeprav se je stanje malce popravilo. Veliko elementov ne morem delati. Vse akrobatske prvine delam naprej, kar je veliko težje. Če delam prvine nazaj, postavim ahilovo tetivo pod kot, kar je boleče. Kaj točno je bilo krivo, da ste morali pred dvema letoma na operacijo? Imela sem kostni izrastek v ahilovi tetivi. Slabo se je zacelilo in ne morem normalno počepniti. Zelo boli. Zakaj na bradlji ne uporabljate usnjenih paščkov? Slovenski telovadci se nikakor ne moremo navaditi nanje, je pa še nekaj reprezentanc, ki jih ne uporabljajo. Kako potem pripravite bradljo, da ne drsi? Z vodo, medom in magnezijem, pri tem pa mi pomagajo tudi kolegice. Medom? To najbrž vzame precej časa ... Časa imaš na voljo le toliko, dokler ne podelijo ocene tekmovalcu pred tabo. Včasih to traja le pol minute, včasih tri minute. Ampak v Riu na kvalifikacijskem turnirju ne boste imeli reprezentančnih kolegic, da bi vam pomagale. Ja, to bi lahko bil problem. Upam, da bodo sodnice prijazne in me počakale. Kako zelo sodniki vplivajo na oceno? Večjim narodom, kot so Rusija, Romunija, ali ZDA, samodejno dajejo boljše ocene, tudi če kakšno dekle vaje ne naredi tako, kot bi moralo, medtem ko ti narediš zelo dobro, pa dobiš slabšo oceno. S tem se moraš sprijazniti. Po vaji se sicer lahko pritožiš na svojo oceno. Če presodijo, da pritožba ni utemeljena, moraš plačati, mislim da okrog 300 evrov. Ste se že kdaj pritožili? Dvakrat. Enkrat uspešno, enkrat neuspešno. Če nisi res prepričan, da imaš prav, je bolje, da si tiho. 300 evrov je kar visoka "kazen", glede na to, kako mizerni so zaslužki v tem športu. Koliko dobite za zmago na tekmi svetovnega pokala? 500 evrov. Je pa problem, da za tekmo v Ljubljani od lani še nismo ničesar prejeli od domače gimnastične zveze. V preostalih državah dobiš denarno nagrado takoj, pri nas pa čakamo že eno leto. Ne samo mi, tudi tuji telovadci. Ravno v nedeljo me je izraelska tekmovalka vprašala, ali morda vem, kdaj bomo dobili denarne nagrade za lani. Od teh nagrad gotovo ne morete živeti ... K sreči imam službo v Slovenski vojski, imam pa tudi svojega pokrovitelja, BTC, tako da je veliko lažje. V gimnastiki veliko deklet odide, preden odkrijejo svoj potencial. Do kdaj pa lahko traja kariera, če zanemarimo Uzbekistanko 40-letno Oksano Čusovitino, ki je bila že šestkrat na olimpijskih igrah? Če prideš skozi puberteto in zdržiš, lahko tekmuješ, dokler to dopuščajo poškodbe, kar pomeni nekje do 27. leta. Veliko jih neha pri 26 letih. Takrat je najtežje, dekleta se tudi zredijo. Ste vi imeli kdaj težave s kilogrami? Ne. Ko sem bila v puberteti, sem jedla toliko kot zdaj in imela 54 kilogramov. Trenutno se gibljem med 48 in 49, na prehrano pa ne pazim prav dosti. Je pa tako, da če se zrediš za tri ali štiri kilograme, je vse skupaj težje in trpijo noge. Hitreje se poškoduješ. Kakšne so razmere za trening po selitvi v novi gimnastični center? Od januarja treniramo na Viču in imamo vse urejeno brezhibno. Super pogoji. Prej je bilo tako, da smo vse delali na mehko podlago, torej peno, kar ni isto kot na tekmi, kjer je trda podlaga. Tega nisi bil navajen in te je vse bolelo. Drži tista zgodba, da ste morali prej v telovadnici v Zeleni jami za dovolj dolg zalet odpreti vhodna vrata? Seveda. Tudi kadar je bilo zunaj minus sedem stopinj, smo odpirali vrata, da so nas tisti s ceste samo čudno gledali in se spraševali, kaj te budale počnejo v takšnem mrazu. Kako dolgo je Andrej Mavrič že vaš trener in ali kdaj razmišljate, če bi bilo morda bolje, da bi imeli za trenerja žensko? Gimnastiko treniram dvanajst let, Andrej pa je moj trener že deset let. Zelo dobro se razumeva, je pa verjetno drugače, če imaš žensko za trenerja, saj ji lahko zaupaš več osebnih stvari. Pri moškem nekaj zadržiš zase, vsekakor pa je najin odnos super. Je zelo strog? Kvečjemu premalo. Sem takšna oseba, ki potrebuje nekoga, da ji nenehno 'teži', sicer ne delam maksimalno. A to priganjanje se izplača, saj le tako lahko napreduješ. Ko v družbi rečete, da trenirate gimnastiko, kakšen je odziv? Gimnastike skoraj nihče ne pozna. Zamenjujejo jo za atletiko, ko rečem, da treniram preskok. Malo je nerodno vse skupaj, ampak se ne obremenjujem. Včasih sem na tekme vabila sošolce iz osnovne ali srednje šole, pa ni nihče prišel. Morda kdaj kakšna dobra prijateljica. Zakaj gimnastika ni tako priljubljena? Že nam tekmovalcem je 'bedno' gledati tekmo, saj veliko stvari ne razumemo. Recimo pravil pri ocenjevanju. Morali bi narediti večji šov, da bi bilo privlačneje. Pred nekaj meseci ste posneli video (Handstand challenge) in ga objavili na Facebooku. Pokazali ste, kako spretni ste telovadci pri stoji na roki. Se pogosto merite v tej prvini? Na treningu smo imeli vedno vajo, da smo morali držati stojo eno minuto in včasih smo tudi tekmovali, kako dolgo kdo zdrži. Ravnotežje ni problem, a te bolijo roke. Če te ne bi, bi bil lahko cel dan v tem položaju. V tem izzivu ste nominirali tri športnike in jih pozvali, naj še sami posnamejo video, med njimi tudi Filipa Flisarja. Se je odzval? Ne, nihče od treh se ni odzval. Tomaž Okorn RTV Slovenija prejela še en protest 11. 4. 2016, 19:31 169 Facebook Twitter Janez Janša (foto: STA). Zbor za republiko (ZZR) je po četrtkovi oddaji Tarča na nacionalki naslovil pismo na varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Lada Ambrožiča. “Slišali smo kup neutemeljenega, pavšalnega blatenja Janeza Janše,” in to kljub temu, da sam ni bil prisoten, da bi na kritike lahko odgovarjal. “Tako je razprava vodila v absurden zaključek in smešen presedan, da so tisti, ki niso in niso bili nikoli člani SDS, “zaskrbljeno” pozivali, naj predsednik SDS odstopi. Kot da v normalni demokraciji niso člani stranke tisti, ki svobodno odločajo, kdo je njihov predsednik,” so v ZZR zapisali v pismu Ladu Ambrožiču. V zboru so izpostavili tudi skrbno izbrano omizje. Zapisali, da so vsi prisotni (razen enega ali dveh) skupaj z voditeljico dajali vtis, da jih močno preganja misel na Janeza Janšo in so morda obremenjeni celo z iracionalnim sovraštvom do njega. Dodali so, da je gotovo vsak vsaj malo kritičen gledalec opazil, kako je voditeljica vzpodbujala to iracionalno (neutemeljeno) sovraštvo, kar pa nacionalni televiziji ne more biti v ponos. Spodbujanje sovraštva je celo kaznivo početje. Preberite tudi: Spopad: Združena levica nevarno ogroža SMC Podpisani predsednik Zbora za republiko France Cukjati je varuha Ambrožiča opomnil, da je tudi ZZR prejel vabilo za udeležbo v oddaji, ko pa so predlagali Boštjana M. Turka, so dobili sporočilo, da se oddaje Tarča ne more udeležiti. Cukjati je izpostavil, da je ZZR nad takšnim ravnanjem nekaterih novinarjev in urednikov nacionalne televizije ogorčen predvsem zato, ker ne gre za osamljen primer. “Ne samo člani stranke SDS, tudi mnogi drugi smo ob takih oddajah užaljeni in prizadeti. Podpihovanje iracionalnega sovraštva, ki meji že na histerijo, ne more biti v ponos nobeni televiziji. Da o državni, davkoplačevalski radio-televiziji niti ne govorimo,” so še zapisali. A. D. ljubinica • 3 ure nazaj Na MMC niti besede o tem protestu. UKINITI obvezno plačevanje harača za javno hišo! if • 5 ur nazaj RTV SLO, režimska javna hiša, v kateri monopolno prostituirajo laž, potvorbo, prikrivanje, cenzuro... Kako je Likovička z svojim društvom lepo pluvala, mali palček je menjal taktiko. Bitka se je začela. Več ko govorijo o Janezu Janši, več je reklame, močneje bo zmagal na volitvah. Se pridružujem tistemu, ki kriči tele besede: " V L A D A D O L , J A N Š A G O R " Na HanziTv lahk polovico oddaj kr ukinejo, če gre Janša v penzijo. Pa tudi polovica novinarjev (ups se opravičujem - piscev teorij zarote) nemudoma izgubi službo. Zato gre pričakovati v prihodnosti še veliko podobnih oddaj. Pa polna usta so jih neke t. i. nepristranskosti. Slovenka • 13 ur nazaj Naj delim z vami nekaj pogledov na RTV prostitucijo. Je specifična, kot sem že enkrat omenila. V normalni javni hiši to poteka tako: imaš potrebo, stopiš noter, naročiš storitev, jo plačaš in srečno. Pri nas pa moramo storitve naše javne bajte plačevati vsi, tudi tisti, ki se tovrstnim storitvam na daleč ogibamo. Naj povem še nekaj o prostituciji v srednjem veku. Prostitutke so bile v srednjem veku spoštovane. Zakaj? V srednjem veku je bilo veliko samskih moških brez premoženja, ki bi jim omogočalo gospodarsko samostojnost, zato je zakonska zveza odpadla. S tem ko so hodili v javne hiše, so bile spodobne ženske bolj zavarovane pred spolnimi napadi, prostitutke so imele torej po mnenju okolice pomembno moralno-zaščitno vlogo. Poroka s skesano prostitutko je veljala za dobro delo, slabo pa se je godilo zvodnikom in lastnikom javnih hiš. In pri nas? Mislim, da bi morali novinarskim prostitutkam in prostitutom dati priložnost, da se pokesajo in jim najti druga delovna mesta. Odpirajo se dela na 2. tiru, tam bi lahko malo krampali, FDV jim kakšne pametne izobrazbe za kaj drugega ni dal. Po prstih bi bilo treba krcniti lastnike in zvodnike naše javne hiše. Namakanje v Ljubljanici ali jahanje osla bi bilo ravno pravo za njih. Direktor Teša se je zaklenil v komandno sobo, da bi preprečil stavko Stavka v energetiki 12. april 2016 ob 12:10, zadnji poseg: 12. april 2016 ob 13:09 Ljubljana - MMC RTV SLO Tretji dan splošne stavke v energetiki je zaznamoval zaplet v Tešu in Demu - zaposlenim so namreč preprečili izvajati stavko z omejevanjem proizvodnje električne energije. Posledic konfliktov predsednik sindikata energetikov Branko Sevčnikar ne more napovedovati. Za zdaj je napovedal, da bodo v naslednjih stavkovnih dnevih, torej 19. in 21. ta mesec, šli "zelo restriktivno" v omejevanje proizvodnje električne energije, je poročala TV Slovenija. Direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Arman Koritnik pa ob tem po poročanju istega medija pripravlja 120 odpovedi zaposlitve. Zaklenil se je v sobo Po trditvah Sevčnikarja se je Koritnik danes ob 7. uri zaklenil v komandno sobo Teša, kjer je običajno posadka sedmih ali osmih ljudi, in preprečil vstop vsem, ki so želeli izvajati stavkovne dejavnosti. Stavkajoče, ki so dobili pisna navodila, kako naj stavko izvajajo, pa je po Sevčnikarjevih besedah ustrahoval do te mere, da si stavke niso upali izvesti, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Direktor Teša je po Sevčnikarjevi oceni "več kot država in vsi zakoni, preprečuje izvajanje legitimno napovedane stavke". Tako v Tešu in Dravskih elektrarnah Maribor (Dem) ni prišlo do omejevanja proizvodnje, kar je bilo v okviru stavke predvideno za med 8. in 10. uro. Medtem ko se je v Mariboru zaplet mirno razpletel, pa se je v Tešu zaostrilo. "Tu je očitno prišlo do nasilja, do neke prisile nad tistimi, ki so bili na delovnih mestih. To zahteva ukrepanje," je poudaril vodja Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. O dogodku je sindikat že obvestil pravno službo in ji predal dokumentacijo, ki jo o dogodku imajo. Sevčnikar sicer v tem trenutku še ne more napovedati, kako bo sindikat ukrepal, o tem bo v sredo odločal stavkovni odbor. Bodo pa o incidentu, ko se je stavkajočim preprečilo stavkanje, obvestili vlado oz. ministrstvo za infrastrukturo in druge deležnike. "Nastala je absurdna situacija. Stavkovni odbor se bo dogovoril, kako bomo ukrepali," je dejal in dodal: "To je treba rešiti na krovni ravni. Stavko je napovedal Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije, in sicer vladi. In če se izvaja nasilje nad stavkajočimi, mora sindikat ukrepati." Spet naj bi stavkalo 3.000 zaposlenih Splošna stavka, danes se je izvedla tretji dan, se je sicer po načrtih odvila v Soških elektrarnah in preostalih družbah. Stavki se je pridružilo približno enako število zaposlenih kot v prvih dveh dneh stavke - blizu 3.000, je še dejal Sevčnikar. Sindikat je na vlado posredoval dve stavkovni zahtevi: da oblikuje in sprejme odločitev o prestrukturiranju in organiziranju slovenskega elektrogospodarstva ter da se do sprejetja zahtevanega dokumenta v elektrogospodarstvu ustavijo vse enostranske aktivnosti na področju odpuščanja pod pretvezo domnevnih racionalizacij in optimizacij. Stavka, ki se je začela 4. aprila, je danes potekala v obliki dveurnega omejevanja proizvodnje električne energije v Soških elektrarnah ter v obliki prekinitve dela v preostalih družbah, med drugim v vseh distribucijah. Četrti dan stavke je napovedan za četrtek, ko je med 8. in 10. uro predvideno omejevanje proizvodnje v proizvodnih družbah, v preostalih pa v tem času prekinitev dela. Nato bodo dejavnosti 18. aprila podaljšali za dve uri: tako bodo v Dravskih in Soških elektrarnah ter Termoelektrarni Šoštanj proizvodnjo omejevali med 8. in 12. uro, v preostalih družbah bodo v tem času prekinili delo. Zadnji dan stavke, 21. aprila, se bodo dejavnosti podaljšale še za dve uri, torej bodo potekale med 8. in 14. uro. Šport Še en incident! Trener Olimpije Nikolić svojemu igralcu: “Črni idiot!” 11. 4. 2016, 13:50 11 Facebook Twitter Marko Nikolić in Blessing Eleke (foto: NK Olimpija). Po incidentu v mariborskih vrstah so za incident poskrbeli še v vrstah ljubljanske Olimpije. Če smo bolj natančni, je zanj poskrbel trener Nikolić, ki je – kar je bilo razvidno na televizijskem prenosu – Blessingu Elekeju, strelcu edinega olimpijinega zadetka na včerajšnji tekmi, zabrusil: “Črni idiot!” Vse skupaj se je zgodilo v končnici včerajšnje tekme, ko je Olimpija lovila zaostanek za Zavrčem in ga tudi ulovila. Ravno Blessing Eleke je zadel v 94. minuti, nato pa se ob svojem prvem zadetku za Olimpijo odločil za nekoliko daljše proslavljanje zadetka, kar je trenerja Marka Nikolića vrglo iz tira. “Črni idiot” rešil Olimpijo Čeprav je Blessing Eleke Ljubljančanom prinesel točko, si je srbski trener na klopi zeleno-belih želel, da bi se igra čim prej nadaljevala in da bi Ljubljančani morda izvedli še kakšen napad ter prišli do zmage. V tej želji je Marko Nikolić izgubil samokontrolo in Nigerijca, ki je Olimpiji prinesel točko, označil z besedno zvezo “crni idiote”. Eleke si je resda vzel kar nekaj časa za proslavljanje zadetka – ter se ob tem še poškodoval – toda takšna gesta Srba nima mesta ne v športu ne kjerkoli drugje. Nenazadnje je Nigerijec, ki bi morda res lahko pohitel na sredino, da bi imela Olimpija še dovolj časa za zadnji napad, rešil Nikolića pred porazom. Zdaj je na vrsti disciplinska komisija Nogometne zveze Slovenije, ki bi morala Nikolića ostro kaznovati. Vprašanje pa je, ali ima srbski trener, ki ga je pripeljal Ranko Stojić, še podporo pri predsedniku kluba Milanu Mandariću. Zaključek prvenstva bo še kako zanimiv, žal tudi zaradi raznih incidentov. R. V. Aton • en dan nazaj Kaj bi počeli, če bi rekel to nekdo pri SDS? Župan in bananar lahko... zakaj se ne bi smeli balkanci obnašali po balkansko? Ni rekel črni ampak crni... Erdogan zaradi opolzke pesmi ovadil nemškega satirika Napetosti v odnosih Turčija-Nemčija 12. april 2016 ob 18:44, zadnji poseg: 12. april 2016 ob 19:52 Berlin - MMC RTV SLO/Reuters Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na nemškem sodišču proti nemškemu satiriku Janu Böhmermannu vložil kazensko ovadbo zaradi razžalitve. Böhmermann je v satirični oddaji na nemški televiziji ZDF 31. marca recitiral opolzko satirično pesem, v kateri je med drugim dejal, da ima Erdogan spolne odnose z živalmi. Pesem, podnaslovljena tudi s turškimi podnapisi, je bila polna referenc na Erdoganovo spolno življenje in njegove odnose s kozami in ovcami, ob tem pa je turškega predsednika obtožila, da "brca Kurde in klofuta kristjane, medtem ko gleda otroško pornografijo". Sporno oddajo Neo Magazin Royale so predvajali kmalu zatem, ko je prišlo na dan, da je Turčija zahtevala izbris še ene satirične pesmi iz nemške zabavne oddaje extra3, Böhmermannova pesem pa je bila načrtno zamišljena kot preizkus meja satire. Ob tem, ko je komik recitiral, je tako ob njem sedel "medijski odvetnik", ki mu je dopovedoval, da je "to točno taka zadeva, ki se ne kvalificira kot satira". "Kaj bi se lahko zdaj zgodilo?" vpraša Böhmermann po koncu recitacije. "Mogoče je, da jo bodo umaknili s spletne strani," mu reče njegova desna roka. In točno to se je zgodilo - ZDF je oddajo umaknil s spletnih strani, češ da "ne dosega standardov, ki jih postavlja ZDF za kakovost satiričnih programov". In ni se končalo tu - o oddaji sta se po telefonu pogovarjala nemška kanclerka Angela Merkel in turški premier Ahmet Davutoglu, vpletena sta tudi nemško zunanje in pravosodno ministrstvo. Böhmermann je zaradi lastne varnosti sicer danes dobil še policijsko varstvo, čeprav ni jasno, ali se je policija za ta ukrep odločila po prejemu kakšne konkretne grožnje. Po poročanju Bilda satiriku in njegovi družini predstavljajo resno grožnjo Erdoganovi podporniki. Sam Böhmermann ni zaprosil za varovanje, ampak je bilo to rezultat analiz tveganja. Napad na celoten turški narod? Kot je sporočila Ankara, je turška vlada obtožbe razumela kot napad ne le na Erdogana, ampak na celoten, 78-milijonski turški narod, premier Davutoglu pa je napovedal, da tokrat ne bo šlo brez posledic. Tožilstvo v Mainzu bo zdaj ugotavljalo, ali je Böhmermann kršil del zakona o razžalitvi voditelja tuje države, a mora razžalitev najprej potrditi tudi nemška vlada. Vladni tiskovni predstavnik Steffan Seibert pravi, da je dala kanclerka jasno vedeti, da v Nemčiji vlada svoboda govora in da potrebujejo za odločitev nekaj dni. "Kanclerka Merklova globoko spoštuje 5. člen naše ustave, ki brani svobodo govora, umetnosti in znanosti, in ne more biti stvar pogajanj ne v Nemčiji ne v tujini. To velja, ne glede na to, ali je kanclerki nekaj všeč ali ne," je poudaril Seibert. V Nemčiji se je o tem, ali je šel satirik predaleč, vnela vroča razprava, dokončno sodbo pa bo dalo sodišče. K. S. 7 nasvetov, kako mučitelje spremeniti v učitelje Učenje v odnosih Vsak neprijeten položaj ali odnos lahko spremenite v priložnost, da ustvarite nekaj novega in lepega, vsakega mučitelja pa sprejmete kot učitelja. Resničnost je namreč zgolj interpretacija. Če boste situacije tolmačili tako, da boste v njih videli učenje, bo na lepem okrog vas vse polno priložnosti, ki jih lahko izkoristite. Kadarkoli se znajdete pred zatiralcem, mučiteljem, učiteljem, prijateljem ali sovražnikom (saj vsi pomenijo eno in isto), se opomnite, rekoč: "Ta trenutek je natanko takšen, kot mora biti." Ta trenutek so odnosi, ki ste jih pritegnili v svoje življenje, takšni, kot so vam ta hip potrebni, za njimi pa je skrit pomen, ki služi vašemu razvoju. Kaj torej storiti, ko se znajdemo v konfliktni situaciji s sočlovekom, ki bi ga najraje utopili v žlici vode? 1. Ne krivimo. To pomeni, da nikogar oziroma ničesar ne krivimo za položaj, v katerem smo se znašli. 2. Sprejmemo situacijo, dogodek ali težavo kot zabaven test in se ustvarjalno ter zavestno odzovemo na položaj, kakršen pač je v tem trenutku. Kadar se upiramo trenutku, ki nam ga ponuja življenje, se upiramo vsemu stvarstvu. 3. Zavemo se, da vse težave skrivajo v sebi semena priložnosti in jih lahko uporabimo sebi v prid. 4. Opazujemo samega sebe in gledamo pod lupo, kaj nas situacija uči ter na kaj nas opozarja. Je na testu morda naše odzivanje? Se odzovemo z jezo ali se v nas skriva strah pred izražanjem, ki ga moramo preseči? Morda pa nas pri neki osebi zmoti ravno tisto, kar nas v resnici moti pri sebi. Življenje nam bo prinašalo podobne situacije, vse dokler ne bomo sprevideli, kaj moramo spremeniti v sebi. 5. Izrazimo, kaj mislimo in čutimo - mirno, iskreno in brez drame. 6. Ostanemo odprti za različne poglede in se ne oklepamo togo potrebe, da za vsako ceno branimo svoja stališča. 7. Delujemo z ljubeznijo in hvaležnostjo za vse situacije in učitelje, ki nam jih življenje ponuja, da se izklesamo. Preberite tudi: Alenka Rebula: Kdo smo, odkrijemo šele v odnosih Ana Vehovar Po navdihu Sedem duhovnih zakonov življenja, Deepak Chopra SDS z interpelacijo nad ministrico Kopač Mrak: “V tem primeru se je politika vmešala v stroko.” 12. 4. 2016, 16:24 - osveženo: 12. 4. 2016, 18:41 54 Facebook Twitter Foto: STA V SDS so zaradi odvzema dveh otrok starim staršev s strani Centra za socialno delo Velenje vložili interpelacijo zoper ministrico Anje Kopač Mrak. Kot pravijo v stranki, je v tem primeru prišlo do številnih nepravilnosti. “Že sam odvzem otrok je problematičen,” je pojasnila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na novinarski konferenci predstavila interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak. Kot je pojasnila, so pristojne službe ravnale nepravilno že z odvzemom otrok, saj so jih odpeljale kar iz vrtca. Preberite tudi: Razkrivamo, kje je minister Počivalšek lagal in kaj je prikrival glede svojega odnosa s Špelo Kučan Lep Šimenkova je opozorila tudi, da pristojni center za socialno delo ni sprožil postopka za odvzem roditeljske pravice očetu, ki je ubil mamo omenjenih dečkov. “Praviloma se v takem primeru za skrbnika določi sorodnik, razen kadar to ni v korist otroka,” je pojasnila poslanka. Ob tem je dodala, da glede na to, da sta otroka pri starih starših že bivala 3 mesece, na CSD Velenje očitno niso imeli zadržkov, ali sta primerna skrbnika ali ne, drugače bi ju jima odvzeli že takoj. Socialna inšpekcija je upoštevala zgolj mnenje CSD V največji opozicijski stranki so prepričani, da je bil sam postopek obravnave vloge za skrbništvo popolnoma neustrezen in nezakonito zaključen. “Kadar je dana vloga za skrbništvo, bi o tem moralo odločati ministrstvo,” je še pojasnila poslanka. V tem primeru pa je bilo podano zgolj mnenje centra. Socialna inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti. Starih staršev ni zaslišala, upoštevala je zgolj mnenje CSD. Ministrica pa je mnenje socialne inšpekcije podprla, še opozarjajo v stranki. Na vloženo interpelacijo se je odzvala tudi ministrica, ki je dejala, da gre za zlorabo konkretnega primera v politične namene. Opozarja, da politična razprava o primeru koroških dečkov ni primerna. Kritiko je izrazil tudi predsednik SD Dejan Židan, ki meni, da je razprava o tej zadevi moralno sporna. Kot je dodal, verjame, da je interpelacija priložnost, da se ljudi še bolj seznani z dobrimi rezultati dela ministrice Kopač Mrakove, še navaja STA. V SD imajo velik vpliv na delo CSD V SDS opozarjajo tudi na velik vpliv SD na slovenske centre za socialno delo, kar se je po njihovem mnenju zgodilo tudi pri aferi CSD Velenje. “Politika se je v tem primeru vmešala v stroko. Ona kot ministrica pa je pri tem sodelovala. Tukaj mora nositi odgovornost. Očitamo ji, da je nepošteno posegla v ustavno zapisane človekove pravice,” je pojasnila poslanka Lep Šimenko. Je ministrica želela prikriti nepravilnosti? Ministrica je po mnenju SDS dolžna zagotoviti, da vsi organi, ki so v sklopu ministrstva, delujejo zakonito. Očitajo ji vpletenost pri politizaciji dela na CSD Velenje. “Verjela je socialnemu inšpektoratu. Ni se ozrla niti na medije niti na odvetnika starih staršev, enostavno je verjela socialni inšpekciji. Mislimo, da je želela prikriti nepravilnosti,” so pojasnili v SDS. N. K. Po shodu: Kopač Mrakova bo le razmislila o babici kot rejnici 11. 4. 2016, 11:55 379 Facebook Twitter Foto: Nova24TV Podporniki starih staršev, ki jima je CSD Velenje odpeljal vnuka ter ju namestil v rejniško družino, so se zbrali na shodu pred Ministrstvom RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. “Otroci niso državna last!” so opozorili protestniki, resorno ministrico pa pozvali k odstopu. Protestniki so shod in civilno iniciativo poimenovali Pomagajmo otrokoma ubite matere. S tem so izrazili nestrinjanje z “brutalnim odvzemom otrok”, prav tako pa zavračajo avtoritarno nastopanje ministrice Anje Kopač Mrak. “Nimamo političnih motivov in nobenih političnih povezav,” je zagotovil organizator shoda Andrej Breznik. Stara starša se protesta nista udeležila. Ministrstvo za delo bo odločilo o (ne)izdaji dovoljenja za rejniško dejavnost babici dečkov, ki jih je CSD Velenje namestil v rejništvo, so sporočili z ministrstva po srečanju s pobudnikoma civilne iniciative, ki se je oblikovala v podporo starima staršema. Z njima so se srečali ob robu shoda, ki je danes potekal pred ministrstvom, poroča STA. Protestniki so poleg odstopa ministrice zahtevali tudi zamenjavo vodstva CSD Velenje in CSD Slovenj Gradec ter zamenjavo vodstva socialne inšpekcije, in sicer zaradi hudih napak, ki naj bi jih v tem primeru zagrešili. Zevnikova: “Vlada je padla na izpitu človečnosti. Kolikor je dolga in široka.” Metka Zevnik iz Združenja starih staršev Slovenije je poudarila, da jih boli stiska teh dveh dečkov, ki sta tragično izgubila mamo, nato pa jima je država vzela še babico in dedka. “Vzeli so jima stara starša, ki sta znala ublažiti njuno bolečino,” je povedala v svojem nagovoru pred protestniki. “Gospa ministrica, oblast smo vam dali sosedje in ulica zato, da boste pisali zakone v dobro ljudi. Monopol centrov za socialno delo se mora končati,” je še opozorila. Ob tem je dodala, da je vlada padla na izpitu iz človečnosti. “Otroci niso državna last” Protestnega shoda se je udeležilo več sto ljudi. Spraševali so se, “kdo bo naslednji”. Kopač Mrakovo so s transparenti pozvali, naj odide z mesta ministrice. Poudarili so tudi, da “otroci niso državna last”. Starim staršem je prišel podporo izraziti tudi Božo Predalič. “Država z ljudmi ne more delati kot s številkami,” je povedal za Novo24TV. Podpornike starih staršev sprejela Eva Irgl Predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je danes sprejela predstavnike civilne družbe, ki so ji predali peticijo in podpise, vezane na primera koroških dečkov. Peticijo, ki jo je v podporo starima staršema in otrokoma podpisalo 3000 ljudi, je Evi Irgl danes predal predsednik Vaške skupnosti Pameče-Troblje Andrej Breznik, ki je bil tudi organizator današnjega shoda. Predsednica omenjene komisije je ob tem dejala, da bo komisija peticijo čim prej obravnavala, pri čemer bo na sejo komisije povabila tudi relevantne sogovornike. Predsednica komisije je sicer že prejšnji teden urad varuha za človekove pravice zaprosila, da komisiji pošlje ugotovitve glede omenjenega primera. “Ljudje se današnjega shoda ne bodo udeležili zaradi odvzema otrok starim staršem, temveč bodo protestirali proti nekompetentni vladi, zaradi napovedanega razpisa za dodelitev stanovanj migrantom in družinske zakonodaje, ki jo hočejo spremeniti feministke in LGBT-aktivisti,” je v svojem zapisu, kjer izpostavlja razloge za podporo shodu pred ministrstvom za delo, navedel bloger in podjetnik Tomaž Štih. Preberite tudi: Slepa ubogljivost CSD-jevskih eksekutoric Zakaj na shod? “Bi vi zaupali vladi, ki ima vsak dan drugo ka, ki jima je oče pred meseci kruto umoril mamo, in ju namestili pri rejnikih. Starima staršema so na CSD povedali zgolj to, daka, ki jima je oče pred meseci kruto umoril mamo, in ju namestili pri rejnikih. Starima staršema so na CSD povedali zgolj to, da bosta otroka od sedaj naprej nameščena v rejništvu, niso pa jima povedali, kje sta. Babica in dedek sta šokirana in obupana. Kopač Mrakova izrazila polno podporo “stroki” Ministrica Anja Kopač Mrak je na novinarski konferenci prejšnji teden zagotovila, da je CSD Velenje ravnal pravilno in zakonito, ter izrazila tudi popolno naklonjenost stroki, ki je o tem odločala. Na naše vprašanje, kako in s čim lahko zagotovijo, da je njihova odločitev v največjo korist otrokoma, je predstavnik socialne inšpekcije Peter Stefanovski odgovoril, da takšnih zagotovil ni možno dati vnaprej. Prejšnji teden shod pred CSD Velenje Pred CSD Velenje se je preteklo sredo v podporo starim staršem zbralo nekaj deset ljudi. Na shodu sta bila tudi babica in dedeh odvzetih otrok, ki sta za svoja vnuka skrbela od decembra lani dalje, ko je bila umorjena njuna mama. Kot sta dejala novinarjem, so jima v CSD Velenje povedali, da jima bodo predstavili rejnike, onadva pa sta se odzvala, da bosta sodelovala. “Mi smo sodelovali, stalno smo bili pripravljeni, da se dogovorimo,” sta pojasnila. Zaradi afere na CSD Velenje so v SDS že napovedali vložitev interpelacije zoper ministrico Anjo Kopač Mrak. Napoved je ministrica ocenila kot “zlorabo konkretnega primera v politične namene”. N. K. Zamolčano s kongresa ZL: Vpitje, pljuvanje in grožnje Luki Mescu 13. 4. 2016, 9:55 51 Facebook Twitter Foto: Nova24TV/STA Kongres Iniciative za demokratični socializem (IDS), ki je del Združene levice (ZL), se je sprevrgel v veliko katastrofo. Zakuhala jo je sama elita IDS – Luka Mesec, Miha Kordiš in Tadej Vatovec. Mesca so na hodniku želeli celo pretepsti. V soboto smo že poročali o neenotnosti na skrajni levici. Požareport pa razkriva šokantne podrobnosti s kongresa stranke IDS. Poslanci Luka Mesec, Miha Kordiš in Tadej Vatovec so v Krškem manipulativno poskrbeli za nesklepčnost kongresa, in to takoj potem, ko se je izkazalo, da so nasprotniki združevanja Združene levice vendarle močnejši, kot so to pričakovali Mesec in druščina. Omenjeni portal je objavil tudi del dopisovanja med vidnimi člani IDS na spletnih platformah IDS in ZL. Luko Mesca so želeli na hodniku celo pretepsti, kar je potrdil tudi sam, Kordiš pa je kongres označil za “umobolnico, cirkus, dretje, zmerjanje in žaljenje”. Preberite tudi: Kakšna neenotnost na skrajni levici: Kongres za zaprtimi vrati, pa še prekinjen Mesca je strah V korespondenci se je oglasil tudi Luka Mesec.“Tako obnašanje je razlog, zakaj se nas (levice) ljudje bojijo, zakaj so konec koncev danes nekateri zaprepadeno predčasno zapustili kongres. Priznam, od te točke je v tej organizaciji strah tudi mene,” je poudaril Mesec. Ob tem je dodal, da je viden član stranke tolkel po steni, vpil in pljuval, na hodniku pa so mu v lastni organizaciji grozili s fizičnim obračunom in ga želeli celo pretepsti. “Vpitje ‘izdajalci’, tolčenje po stenah, pljuvanje in poskusi fizičnih obračunavanj so enostavno stvari, preko katerih v tej organizaciji ne mislim iti,” je še pojasnil. Kot je dejal, je organizacija na kongresu prišla do točke, kjer ne morejo več delati skupaj. IDS je po njegovem nastal kot stranka, ki naj bi se borila proti vsem oblikam podrejanja in izkoriščanja, zato je obnašanje na sobotnem kongresu obsodil. “To je navadna farsa” Članica Mojca Žerak je opozorila, da to sploh ni bil kongres, temveč navadna farsa “s strani tistih, ki imajo moč v stranki”. Ker se stališča Mesca in druščine niso ujemala s stališči ostalih članov, so kongres enostavno prekinili. “In to je sramota,” je bila ogorčena Žerakova. Poudarila je tudi, da so “očitno res udobni ti stolčki v DZ”. N. K. Pri skrajni levici gre za izrojene primerke svoje vrste, ki niso sposobni trajnostnega bivanja v simbiozi z ostalim svetom normalnih. So takorekoč rojeni paraziti s težnjo po popolnem nadzorovanju ostalega sveta ter absolutističnemu vladanju le temu in seveda teroriziranju... Če takšni primerki kmalu ne dosežejo opisanega stanja, se njihova izrojenost prelevi v nebrzdano avtodestruktivnost, katere primer je v zgoraj opisanem odgajanju. Popolnoma vse je v riti.... ko bo zmanjkalo dnarja, se bojo streznli.... butli, ki podpirajo levico. Ne bojo. Osrednji mediji jih bodo spet nafarbali, da je za vse kriva desnica. Taki so. Ne moreš iz slabega materiala zgraditi nekaj dobrega. Lahko pa povzročijo še precej škode. V tem so superiorni. Kot ISIS. tepejo se za Sorosov denar. Pika! A niso tejle imel trening že na Kotnikovi? Ima Putin v Evropi res skrito tajno vojsko? 13. 4. 2016, 5:00 145 Facebook Twitter Foto: epa Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi imel v Evropi pod nadzorom zasebno vojsko, ki se je v vsakem trenutku pripravljena odzvati na njegov ukaz. “Speči” vojaki naj bi prestali identično urjenje, kot ga prestanejo ruski obveščevalci, pišejo zahodnoevropski mediji. Skrivnost domnevne vojske Vladimirja Putina je bila “razgaljena” po izidu knjige Putinova skrivna vojna avtorja Borisa Rajtšusterja. V knjigi avtor razkriva, da so specialno izurjeni pripadniki skriti v več evropskih državah, predvsem pa v Nemčiji. V šolah naj bi se v glavnem urili običajni športniki, njihovo urjenje pa naj bi nadzorovali nekdanji pripadniki ruske obveščevalne službe in specialne padalske enote. Preberite še: Rupel o Kučanu: Svoji hčerki bi lahko pomagal kako drugače, kot tako da ji je zgladil pot v diplomacijo Po mnenju avtorja je ravno to, da se ti ljudje predstavljajo kot nekdanji pripadniki posebnih služb, odlična krinka za dejansko podtalno delovanje, kar naj bi bilo tudi temelj Putinovega delovanja v Evropi. Enote naj bi se urile v boju 1 na 1, pa tudi v borbi z noži. Pri simuliranih dvobojih naj bi ne bilo pravil, saj naj bi želeli poustvariti realne borbene situacije. Gre za pripadnike Pegide? Nemški časnik Bild se je prikopal do informacij, da naj bi te enote delovale v okviru gibanja Pegida in njenih partnerskih organizacij, poroča srbski Blic. Prostovoljce naj bi pošiljali tudi v Rusijo, kjer naj bi se urili v napredem specialnem delovanju, ki naj bi vključevalo ravnanje z eksplozivom, strelnim orožjem in podobnimi taktikami. Ž. K. Lepo te prosim, kakšen ruski trg? Če naša partija ne bi bila povezana z njihovo, ne bi bilo z njimi praktično nikakršnega posla razen tistega z zdravili, ki pa jih lahko izvažaš praktično kamorkoli. Naša smer je sever in ne vzhod, razen če želiš nazaj v Titove čase. 1 • Odgovori • Deli › Avatar Hribouc Ruggedplant • 2 uri nazaj Titove ali Šešljeve, ista pašta! Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Mrak je nekoč zapisal, da se Krištof s svojimi upodobljenci srečuje z otroško spoštljivostjo. Patricija Maličev, Sobotna priloga sob, 26.07.2014, 06:00 Ključne besede: [Delosled] Krištof Zupet, [Delosled] slikar Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Krištof Zupet: »Življenje je velika stvar« Krištof Zupet slovenski slikar v Ljubljani 4.julija 2014. Foto: Jure Eržen, Delo Čeprav je bolj znan kot slikar, je njegovo umetniško ustvarjanje tako prepleteno, da bi ga bilo krivično omejiti le na slikarstvo. Piše in objavlja spominske zapise in refleksije o umetnosti. Je avtor več knjig, iz katerih je moč razbrati številne vzpone in padce neobičajnega slovenskega samohodca, predvsem pa močan vpliv, ki sta ga imela nanj prijatelj Ivan Mrak in umetniški opus njegove žene, kiparke Karle Bulovec Mrak. Na prvi strani dnevniških zapisov Izpovedi (še sveže so zunaj šele nekaj tednov) – ki so tako kot vse njegove knjige, pa tudi tiste Ivana Mraka, ki mu jih je, še neobjavljene, pisatelj dal v zapuščino, izšle pri založbi Math – prvi zapis pravi: »Varuj se prevelike zgovornosti. Tvoja forma je skromna – kar imaš povedati, mora biti skrčeno, nekaj čisto majhnega.« In temu zvesto sledi tudi med pogovorom. A ne vedno. Včasih se iz njega usuje kot iz tolmuna po dolgi zimi. »Kaj je rana srca? Kakšne vrste ran ­obstajajo?« Krištof Zupet je bil zaradi paranoidne shizofrenije prvič hospitaliziran v psihiatrično bolnišnico leta 1963, potem pa še dve leti kasneje in še večkrat. Povedal mi je natančno število elektrošokov, ki jih je dobil. Veliko. Svojega dolgoletnega mentorja je spoznal leta 1959 in mu v prijateljstvu ostal zvest 27 let. Pravi, da mu dolguje vse, kar je postal. Mnogi menijo, da ga ni boljšega portretista, kot je Zupet. Mrak je nekoč zapisal, da se Krištof s svojimi upodobljenci srečuje z otroško spoštljivostjo, kajti čuti in zaznava, kako ujeti božjo iskro v slednjem od njih. Zato se z vso dano energijo zakoplje predvsem v oči, od koder se potem logično usuje luč, ki tako magično obseva vsako njegovo upodobitev posebič. Obisk pri njem na ljubljanskem Taboru, v sobici s kuhinjsko nišo, ki je hkrati tudi atelje, je zaveza. Pretvarjanje je treba pustiti pred vrati, ker vse in vsakogar spregleda. Njegove oči, ne da bi za trenutek trznile, lahko v sogovornika strmijo dolgo. Dva modra semaforja. Podčrtana z nasmehom. Rodil se je leta 1939 v Ljubljani kot najstarejši od štirih otrok očeta Alojzija in matere Ane. Večino otroških let je preživel v Horjulu, kjer je bil oče cerkovnik in organist tamkajšnje župnije. Ob vpisu na gimnazijo se je vrnil v Ljubljano; tam sta na njegov osebnostni in umetniški razvoj neizbrisno vplivala dva velika Slovenca, najprej duhovnik Jože Demšar, kasneje pa dramatik Ivan Mrak. Slikarstvo je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani med letoma 1961 in 1967, vendar ga je bolj kot formalno šolanje oblikovalo že zelo zgodnje spogledovanje s slovenskim impresionizmom, predvsem z Ivanom Groharjem, pri katerem je ves čas iskal lastna umetniška in življenjska izhodišča. Danes so za Krištofovo razmišljanje in delo ekspresionistična iskanja, ki slonijo na tradiciji klasičnega evropskega slikarstva, od gotike in renesanse do impresionizma, ter na stalnem kritičnem soočanju lastnega ustvarjanja s stvaritvami velikih imen evropskega slikarstva tako skozi literaturo kot v neposrednem stiku z njihovimi deli na krajših študijskih izletih v tujino. Pariz, Rim, Firence, Dunaj … Kako živite te dni? Vidim, da veliko delate. Odlično. Nečaka Jako Puciharja, njegovo ženo in sinove sem portretiral. Pokazal vam bom. Srkniva kavo! Primorce vas imam zelo rad, ker so edino upanje za Slovence, toliko so pretrpeli pod fašizmom, a ostali so jim vera, zaupanje, milina, mediteranski karakter in še marsikaj, da lepote narave sploh ne omenjam. Boris Pahor, kot starosta med tamkajšnjimi ustvarjalci in pričevalci, naravnost klasično obeležuje junaštva in trpljenje tržaških in goriških sonarodnjakov v najtežjih preizkušnjah. In on vzpostavlja ljubezen kot rešitev. Žal Ivana Mraka nič ne pozna, tudi ne omenja njegovih javnih govorov v Trstu in Gorici, čeprav je Radio Trst A predvajal skoraj dvajset Mrakovih tragedij. Prijateljstvo z Ivanom Mrakom, bolezen, predvsem pa religioznost – to so tri stvari, ki so najbolj determinirale vaše življenje. Krščanstvo sem našel dokončno pri Ivanu Mraku, ki je fundamentalen kristjan in je kot mislec in ustvarjalec vse Jezusove nauke osvetlil in obnovil z laiško mislijo, ki je nastopila ne glede na teološke razlike ali religije. Himnična trilogija Proces je sklop treh tragedij, v katerih doživijo tragično peripetijo izdajalec Juda Iškarijot, tožnik Kajfa in Poncij Pilat kot sodnik. Vsi se duhovno zlomijo ob primeru Jezusovega procesa, ne da bi Jezus na odru sploh nastopil. Vsi so na neki način verni in vsi doživijo v sebi tragiko izničenja smisla. Njihova zavest ni kos Jezusovi izjemi in resnici. Skozi njihove zlome in trpljenje sta razvidna Jezusova resnica in globlji smisel verovanja. Tri strašne priče, dramatsko sijajno okarakterizirane, pomenijo počlovečenje evangelija, počlovečenje krščanstva in prvič zares svobodo verovanja. Trilogija je poezija brez primere. Mrak jo je pisal, ko so se začeli znaki poslavljanja njegove obolele žene Karle Bulovčeve. Povedali ste mi, da vam je Mrak nekoč rekel: Do skrajnosti se lahko discipliniraš. Kako le? Tu je mišljena tudi moja obolelost takrat: shizofreno sem bil večkrat razdvojen in skrupulozen. Veliko sem se mučil in redko sem bil pri njem. Hotel je povedati, da je nujno premagati bolezen s čim večjo zavestjo in z delom! Pozneje, danes vem, kako pomenljiv je bil ta njegov izrek, ko moram premagovati slabosti svoje nravi, bolezen, z disciplino, vendar ohranjam vedrost, prisebnost in moč za delo. Povejte mi o slikanju. Risal sem rad že v šoli in z dvanajstim letom sem se navdušil nad Michelangelom in da Vincijem. Kupil sem Michelangelov življenjepis in ga neprestano prebiral. Dvainpetdesetega leta je bila v Moderni galeriji razstava kopij da Vincijevih konj. Vse sem si natančno ogledoval; leta 1954 sem videl del razstave Karle Bulovčeve, ki me je slutenjsko za zmeraj zaznamovala. Izrazil sem se spremljevalcu: »To je genialno in malo heretično.« V predstavi sem imel cerkvene, zglajene slike, tu pa je obstajala nenavadna ostrina izraza! Pravi začetek mojih del so risbe, ki so začele nastajati po intenzivnem razpravljanju o renesansi z Ivanom Mrakom. To so bile neštete figuralne kompozicije, ki pa so nastajale še brez pravega srečanja z anatomijo in so nekaka intuitivna naznaka mojega sveta. Name je z magično silo vplivalo Karlino risarsko in kiparsko delo, ki me je katarzično presunjalo in odreševalo. Na mojo poklicno odločitev je čudežno deloval film o van Goghu, Sla po življenju. To je bilo v marsikaterem oziru pravo usodno srečanje. Ko se je javila moja obolelost, sem na psihiatrični kliniki več let risarsko upodabljal sopaciente, izmed katerih imam še danes dva lucidna, zvesta prijatelja. Slikati sem pričel pozneje, ko je moj risarski način že dozorel. Name je odločilno vplival polpretekli čas van Gogha in slovenskih impresionistov. Zlasti van Gogh in Grohar sta pripeljala v moderni dobi slikarstvo do vrhunca in pomenita skupaj z Bulovčevo kontrapol italijanski renesansi. Zavedati se moramo ob tem, da smo v ta najvišji vrh vključeni tudi Slovenci! Jakopič, Jama, Karla Bulovčeva so to renesanso podaljšali do povojnih časov. Kako iz življenja prehajate v slikanje, pisanje? Nič ne ločujem med življenjem in delom, slikanjem. Če se model približa, ponudim kavo, se pogovarjam in začnem risati. Tako kot bi zdajle vas lahko postavil v svetlobo k oknu in pričel vleči črte. Črte določajo oblike. Dobra risba temeljno olajša delo z barvami. Treba se je boriti s proporci in odtenki barv. Ne gre za čarovnijo, temveč za žive mešanice na točnem mestu. Nikoli nisem vedoma karikiral modelov. Toliko ljubezni in spoštljivosti imam. Nujno pa je tudi pričati resnico; s krivuljami, poudarki, lisami – plemenitost izraza ne pride do izraza, če se vse sveti, pač pa od resnice, ki je je zmožen slikar. Nekateri se izgovarjajo, češ, star izgledam. Gube tolmačim kot risano zgodbo, ne kaj drugega. Neslano je naturalizirati podobo človeka z ogabnimi naturalističnimi odtenki, kajti revolucija van Gogha je v sežganih barvah. To pomeni, da modernisti niso uporabljali likov in ne vem kakšnih sredstev še, temveč so asketsko določali barvo in odločno zarisali. S tem so napravili neke vrste bližnjico do resnice. Kako s čopičem potujete po obrazu? Potovanje s čopičem po obrazu je moj izraz iz izkustva bolnišnice. Moški svet v bolnišnici je bil zame blažilen, nobenih žensk, nobenih skušnjav, nobenih bolečin. Moška družba, bolniki, nevrotiki, vse mogoče, morilci. Tam je vladala takšna solidarnost, ki jo poznajo samo še redovniki. Vse sem osvojil s cigareti, delil sem jih in oni so mi pozirali. A dvakrat na teden sem moral na elektrošok. Potem so me odpustili, a kmalu sem šel nazaj. Ne da bi me kakorkoli pregledali ali karkoli vprašali, so me čez dva dni dali na elektrošok. Čez nekaj časa so me dali na odprti oddelek. S fanti smo prepevali po hodnikih – takrat sem bil tako srečen kot nikoli poprej. Tako sem bil srečen, v risbi sem delal čudeže, nikoli kasneje ne več tako. No, in ko smo nekoč prepevali, sem vmes od sreče močno zavriskal. Na hodnik je prišla neka zdravnica in me poslala na nove elektrošoke. Ko so mi ga spuščali četrtič, se je nekaj pokvarilo – kri se mi je izlila v možgane. Dve leti nisem mogel potegniti niti črte. In ta poškodba se mi še danes pozna. Čutim, da zlepljam slike, namesto da bi enovito delal. Življenje je velika stvar. Naj nadaljujem: zaradi krutega zdravljenja z elektrošoki sem nenadoma začel osvajati svoj risarski stil in v nekem pismu Ivanu Mraku sem napisal, da potujem po človeških obrazih. To se je dobesedno tikalo nastalih struktur obrazov, ki so bili nekako stopničasto, kot v kaskadah črt detajlno izrisani. Pri slikanju delam s podobnim postopkom in velikokrat planem takoj z barvami na platno. Akademijo sem moral prekiniti in nisem tam študiral, zato sem se zgledoval edino po van Goghu, čeprav mu nisem stilno zapadel, da bi postal nekak njegov epigon. Njegova tragična, prometejska usoda meri na tisočletja, zakaj takih primerov pretresljive kvalitete nimam. Zato sem z manjšim talentom vendarle kar dosti uspel in se nisem šel tekme z velikanom. Še mlad in neprebujen sem se spoštljivo, kritiško oziral na vrsto naših umetnikov, ki so pred vojno študirali pretežno v Zagrebu in nekateri vzljubili socialne motive in poljudne žanre. Veste, bister pogled na umetnino omogoči dojetje žive vrednosti. Na splošno do soočenja ne pride. To je vzrok, da hodimo slepi in nam v spominu po ogledu galerij ostane zgolj estetska vrednost, ki je podobna vtisom na avtomobilskem sejmišču. Morda bi morale biti galerije oblikovane kot svetišča, da bi mogli dojeti pravo moč katarze, ki jo umetnost omogoča. Veliko sem pisal o tem in obžalujem, da je razstavna politika pri nas tako nezaupljiva in mrka, da teh umetnikov ni zaznati; v Moderni galeriji pa visijo Irwini in taki, ki so zunaj vsakega človečnostnega dometa. Kako razumete človečnost? Ivan Mrak pravi, da brez sočutja in človečnosti ne obstaja noben resničen humanizem. Brez sočutja ne obstajamo, se ne moremo definirati. Brez sočutja izgubimo sebe in bližnjega. S sočutjem se tudi dohitevamo. Če smo v zastoju, se ne moremo osvoboditi časa. Če smo času kos, smo v večnosti, razumemo evangelij in prilike. Nemaren človek nima kaj dobiti od Svetega pisma. Če nam poljub zmanjka, smo bednejši v ljubezni. Prek poljuba pa nam je isti in tudi drugi spol. Dostopna nam je dokončna razvidnost. Kaj je rana srca? Kakšne vrste ran obstajajo? V prvi vrsti je to naša krivda, ki jo lahko prekrivamo, in kri kaplja nezavedno. Ob spovedi se rana pred nami odpre in se zavemo skrivnosti in svetosti srca. Drugi primer ranjenosti je krivda, ki jo zagreši naš bližnji. V tem primeru in v vsakem primeru nam preostaneta razumevanje in molitev. V knjigi sem zapisal, da priznavam, kako se me je ves nihilizem zadnjih par let dotaknil negativno. Podlegal sem depresivnim dnevom, ki niso bili vredni Ivanovega izročila, ki so me poniževali in vzbujali dvom o lastni osebi. Ves grušč občil in odsotnost javne kulture; briskiranje v tisku pomembnih razstav in napadi liberalnih floskul na naša izročila. Postavljanje v prvi plan umetnostne nadomestke in banalne derivate kaže, da so se Slovenci odločili za vsakršno moralno neodgovornost in hipokrizijo. Tega razpada ne more zajeziti nobena politika več, odslej bo govorila gola pest. Pravkar je izšla vaša najnovejša knjiga ­Izpovedi – zdi se, da ljudje ne vidijo, ne živijo vsakdana tako, kot ga vidite in razumete vi … Omenil sem disciplino. Mrak je ostal slednji hip buden in priseben. Gre pa tudi za zavestovanje bližnjih razmerij in to, kar je v času. Po Bubru temeljni odnos jaz do ti je poistenje s človekom ali s stvarjo. Kakršenkoli preblisk vedenja, namernosti ali računa ta odnos ukine. Ta odnos, ki je splošen, imenuje Buber razmerje ali jaz – ono. Portret tudi ne more nastati v takšnem »mrtvem« odnosu. Nujno je pronicati v fenomen človeka, modela, ki je pred vami. Buber je sicer po Mrakovi besedi zašel v utopijo, ker je predstiral možnost, da bi skozi razmerje od jaz do ti močan posameznik lahko pozitivno vplival na množice. Vsekakor pa je ta odnos možen do predmetov. Predstavljajte si, da se po petdesetih letih vrnete v rodni kraj, kjer je stala vaša rojstna hiša. Zdaj je to pogorišče in posamezni kamni. Do teh kamnov je mogoče vzpostaviti temeljno razmerje jaz do ti. Vsak dan pišete? Z izjemno kakega dne. Pišem novo knjigo izpovedi in sem ob tem napravil neki zapis, kaj vse lahko človeka zbudi v zapis misli. To je lahko en vrabček, fantek z gluhimi nogami, ena velika nenadna moč duha, praznik, doživetje liturgije, spomin na pretresljivo slovo. Neizčrpen arzenal pobud. Lahko je slučajna beseda, ki je odjeknila s sosednjega omizja, citat, bolečina, spremembe v naturi. Vsi ti vzvodi lahko človeka zbudijo v zavedanje njegove notranje nadzavesti, intuicije. Zapis je lahko neko uresničenje dneva. Povedali ste mi, da so nekateri ljudje zmožni ljubiti od otroštva dalje, imenovali ste Mraka. Kaj pa vi – ljubite človeka? Proti zadnjim letom življenja je Karla Bulovčeva vzkliknila: »Samo ne ljudi!« To pravim zato, ker sem tudi sam star in imam nekaj izkušenj z ljudmi. Zadošča mi intimni krog par ljudi, v katerem je mogoče slediti času z intenzivnimi pogovori. Tako ne trpim, da ne razmetavam v prazno. Imam obiske. Vztrajati pri neki zavesti ni lahko, če nastane popolna osamelost. Za zdaj tega ne trpim. Treba je ohranjati razgled nadzavesti, se pravi, biti neke vrste izjema. Če je z delom ne bom več dohiteval, je ne bom z ničimer. To kot tolažba pa tudi kot resno ­svarilo … Sicer pa mi največ pomeni sorodstvo – spomini na starše in na Ivana Mraka, čigar fotografijo imam vedno ob sebi. Kaj je ključno, da sta z Ivanom Mrakom vzpostavila, kot pravite, odnos brez razpok? Predvsem popolno medsebojno zaupanje, ki se je vzdrževalo od mojega spoznanja, njegove velike vere vame, njegove skrbi zame ves čas obolevanj, njegova trdnost in zvestoba, ko so zaradi moje bolezni od bližnjih letele intrigantske besede. Psovke – in ker sem končno zaradi svojega zaupanja vendar tudi marsikaj storil zanj. Ustvarjali smo vsi okoli Mraka tako rekoč brez posebnih sredstev. Vse je bilo le zasilno preživetje. Vendar so bili tisti časi bolj polni idej, živo je bilo revijalno življenje, zaradi ogroženosti je na naši strani rasla nacionalna zavest in Mrak, ki je s svojo mislijo in tragedijami posegel v plasti takšne ali drugačne državnosti, je bistveno prispeval k državniški misli. To so odmevi na himnično tragedijo Marija Tudor, Abraham Lincoln, Revolucijska tetralogija in Slovenska tetralogija, Herodes Magnus in še bi lahko našteval. Vse to skupaj je kljub politični zadržanosti in nasprotovanju netilo v mladini tiste ideje in državotvorne misli, ki so se uresničile z našo osamosvojitvijo. V svoji knjigi sem leta 1993 za našo zastavo predlagal napis BESEDA s črnimi velikimi črkami na belem papirju trobojnice. Tako bi svetu oznanili, da smo narod, nastal iz besede in umetnosti, in da smo suveren narod. Zdaj imamo neko magicistično spakerijo Marka Pogačnika čez dve polji in to najverjetneje pomeni, da smo magicisti? Vaša mati si je želela, da bi šli za duhovnika. Uslišal jo je vaš brat Janez Zupet, profesor in prevajalec … Ko je zbolela za rakom, je rekel: če bo ozdravela, grem za duhovnika. Umrla je in on se je vseeno odločil za talar. Janez je svetla točka v naši družini. Tako temeljno, kot se je odločil pri dvaindvajsetih, sem se bil jaz morda šele zdaj, na starost. Povedal je, da je imel med gimnazijo, značilno, celo neke dvome, ki so ga motili, a je ob materini smrti sprejel od nje blagoslov za poklic. Je tudi široko razgledan intelektualec po filozofski plati in odličen prevajalec, poliglot. Njegova velika zasluga je Religiozna misel, ki jo je ustanovil pri Mohorjevi založbi, kjer izhajajo silno zahtevna dela verujočih filozofov, intenzivnih iskalcev in teologov. Po njegovi zaslugi imamo Slovenci prevedenega Pascala, Bubra, Newmana, von Baltazarja, Steinovo, Maritaina in še trideset drugih. V neskončni potrpežljivosti in delavnosti je prevajal Sveto pismo in poleg tega garanja poučuje latinščino maturante škofijske gimnazije v Vipavi. Zelo ga prevzame bistrost sogovorca in v vsej svoji krotkosti in strokovnosti pokramlja z njim. Sicer pa je redkobeseden, ker nikoli ni raztresal govora, zaradi določene zahtevnosti in strogosti. Kajti duhovnik je, poln razumevanja, globljega spoznanja in odpuščanja. Kako pa je s svobodo? Odgovoril vam bom z Mrakom: svoboda da, ampak za močne osebnosti. Pravite, da naj bo človek dober. Mar ni strašen življenjski napor, da je že intenca misli čim večkrat dobrohotna? Strinjam se, to je zelo težko. Poznal sem starosto duhovnikov, dr. Jožeta Demšarja – zanj je bilo biti dober življenjsko vodilo. Stanoval sem pri njem med gimnazijo. Če sem napravil kaj grdega, je ob srečanju z menoj dejal: vi ste tako dobri. Zardel sem do ušes. Usmiljen in dober pedagog. Mrak postavlja človeku nasvet, naj prostodušno sprejema udarce, ničevosti in zle namene. To je gotovo tudi psihološko najboljši predlog. Ste zakoniti upravljavec zapuščine Ivana Mraka … Poskrbel sem, da je zapuščina v Nuku. Kar je bilo neobjavljenih rokopisov, smo jih objavili v dveh knjigah Tragični paradoks bivanja. Tretja knjiga izide jeseni ali pozimi. Karlina zapuščina pa je spravljena v Mestnem muzeju. Pogrešate Mraka? Seveda. Veliko ga sanjam. Že dolgo vemo, da se v sanjah svet ne ponavlja, vedno znova se rojeva nov. Z Mrakom imava telefonsko zvezo. In v glavnem me kar okrca, veste … (smeh) Vse te množice besed iz dneva v dan izgubljajo pomen. Treba se je potruditi z bližino, ljudje naj si zaupajo, ne glede na spol, starost. Vsak naj pride na dan s svojimi zahtevami. Mrak je temu rekel terjatev. Sicer smo trava, je govoril, ki se jo pohodi. Mislim, da bi v mladosti moral Mraku bolj zaupati. Ja, v mladosti sem imel en izziv … Kakšen? Da bi z Mrakom združil svojo usodo … Pa saj ste jo. Da bi se mu pridružil kot prijatelj. Brezpogojno. A ko sem premišljeval, kakšne nravi sem, kakšen ekscentrik, sem si rekel, da bi bilo noro, če bi hodila objeta po Ljubljani. Zakaj le? Hja, danes že, takrat pa ne. Tega sem se ustrašil. In se s tem izognil življenju. In veste, ker tega nisem storil, ker se mu nisem zares vdal, sem resnično zbolel. Uprl sem se ljubezni. Kdaj ste torej najbolj srečni? To je težko reči, ker sem večkrat najbolj … V sanjah se mi prikažejo Ivan, mati, oče … Takrat sem najbolj srečen. Krištof Zupet: Slikar Vir: Televizija Slovenija, 12. april 2016 ob 06:20 , zadnja sprememba: 06:20 Slikar Krištof Zupet je ustvaril velik opus slik, risb, akvarelov, fresk, njegovi izjemni portreti pa so hkrati prave psihološke študije. Za svoje dosežke je leta 1985 prejel celo Župančičevo nagrado. Dokumentarni film o njem je nastal letos v naši hiši pod taktirko režiserja Primoža Meška. Slikar Krištof Zupet v dokumentarnem filmu. (Foto: TV SLO) Krištof Zupet kot umetnik predstavlja vez med sedanjim in preteklim stoletjem, kljub navdihovanju pri van Goghu in slovenskih impresionistih ter naslonu na realistično tradicijo evropskega slikarstva, pa je uspel izoblikovati svojstveno novo estetiko. V dokumentarnem filmu lahko gledalec ob prikazovanju najpomembnejših del spremlja portretiranje prijateljice Ifigenije Simonovič in prisluhne odlomkom iz Krištofovih dnevnikov, lucidnim zapisom o nastajanju umetnikovih del. Krištofovo življenje je usodno zaznamovala bolezen. Več let je bil hospitaliziran zaradi paranoidne shizofrenije. Njegove risbe iz tega obdobja so pretresljiva izpoved. Bolezni vse do danes kljubuje prav s slikanjem. Odločilno in odrešujoče za slikarja je bilo dolgoletno prijateljstvo z dramatikom Ivanom Mrakom, posredno pa je nanj vplivala tudi slikarka in kiparka Karla Bulovec Mrak, Mrakova sopotnica. V religioznem zanosu je Zupet ustvaril freske Križevega potu v Gradišču pri Vipavi, več kot petdeset let pa v domačem Horjulu ob Prešernovem prazniku prireja razstave svojih del. Sprehodite se z nami skozi njegovo ustvarjalnost in portrete v torek ob 20.55 na TV SLO 1! Izginotjem ni videti konca: iščejo 17-letnega Žana 13. 4. 2016, 13:29 2 Foto: PU Celje Svojci pogrešajo 17-letnega Žana Fistra, ki stanuje na Repnem na območju Šentjurja. Najstnika so nazadnje videli v torek okoli 7:30 na celjski avtobusni postaji. Žan je visok okoli 190 centimetrov, nazadnje pa je bil oblečen v črno trenerko, sivo bundo in visoke črno-modre športne copate, so sporočili iz PU Celje. Policisti naprošajo vse, ki bi pogrešanega opazili, naj to sporočijo na telefonsko številko celjske policijske postaje 03 54 26 400 ali na telefonsko številko 113. N. K. NASA razglasila izredno stanje 11. 4. 2016, 14:55 10 Facebook Twitter Foto: EPA “Houston, imamo problem,” je stavek, ki se verjetno razlega v prostorih ameriške nacionalne vesoljske agencije – NASA je namreč razglasila izredno stanje. Usoda enega najpomembnejših projektov, vesoljskega plovila Kepler, ki v prostranem vesolju išče nove planete, namreč visi na nitki. Kepler je nepričakovano vstopil v stanje EM (Emergency mode), kar pomeni, da je v tem trenutku na najnižji stopnji funkcioniranja pred izklopom. Razlog za preklop v izredno stanje še ni znan. V tem trenutku skušajo znanstveniki na zemlji na vsak način vzpostaviti povezavo s plovilom, ki je od zemlje oddaljeno več kot 120 milijonov kilometrov. Preberite še: V tej vasi živi kar 300 stoletnikov. Preverite, kaj je njihova skrivnost Strokovnjaki so pod izrednim pritiskom, saj porabi Kepler v stanju EM veliko goriva, ki ga v plovilu ni na pretek, s tem pa se z vsako pretečeno sekundo zmanjšujejo možnosti, da bi lahko nadaljeval z odkrivanjem novih planetov zunaj našega osončja. “V tem trenutku je prednostna naloga, da plovilo preklopi iz izrednega stanja nazaj v normalno,” je reševanje komentiral vodja misije Charlie Sobeck. Popolnoma brez opozorila NASA je imela zadnji kontakt s plovilom 4. aprila in takrat ni bilo nobenih indikatorjev, ki bi lahko napovedovali skorajšnjo katastrofo, poroča Science alert. Do preklopa v izredno stanje je prišlo, tik preden je bilo plovilo usmerjeno proti središču mlečne ceste, kjer naj bi pričelo z novo misijo. Zaenkrat našel 1000 novih planetov Keplerjeva misija v vesolju se je začela leta 2012. Od takrat je zunaj našega osončja zaznal več kot 5000 možnih planetov. Raziskovalci so do sedaj uspeli potrditi kar 1000 Keplerjevih najdb. Po prvotnih uspehih se je nabor iskanih objektov razširil še na mlade zvezde in supernove. Ž. K. Danilo Türk na zaslišanju pred celotnim svetom Že slavni Economist našemu kandidatu, nekdanjemu predsedniku Danilu Türku ne daje veliko možnosti, da bi postal generalni sekretar Združenih narodov, ZDA mu niso naklonjene, tudi sam pa s svojimi dozdajšnjimi izjavami, kot so drugorazredne teme, ni ravno dvigoval svojega ugleda. Mu bo uspelo vendarle koga prepričati v nasprotno? The Economist: Danilo Türk je drugorazredni kadidat Nekdanji predsednik države sicer po poročanju svetovnih medijev nima ravno veliko možnosti za uspeh. Pred časom je o Türkovi kandidaturi poročal tudi The Economist, kjer so takrat zapisali, da mu strokovna javnost ne daje veliko možnosti in da se ime tretjega predsednika Slovenije pojavlja v skupini drugorazrednih kandidatov. ki jim v svoji kampanji za kandidaturo ni uspelo vzbuditi veliko interesa oziroma podpore. Kljub temu da Türk rad poudarja svoja poznanstva in izkušnje v Združenih narodih mu Slovenci zaradi neokusnih izjav o “drugorazrednih temah”, kot so zanj žrtve povojnih pobojev, niso naklonjeni. Podpore pa nima pri ZDA, saj se je v svojih govorih in dejanjih jasno postavil na rusko stran. oliva ''Pa ti, lahko rečeš enako?'' Lahko. Pa lahko dominantni mediji rečejo, da o teh stvareh poročajo enako? Recimo MMC je poročal o zaposlitvi Janševe hčere na Plinovodih, kar je pravilno! A MMC poroča o zaposlitvi Kučanove hčere v Ženevi, čeprav ne izpolnjuje pogojev?? Ja ©kekec, samo da se o enih zaposlitvah poroča, o drugih je pa cenzura! Ker nisi star 80+ let,si lahko o pobojih tiho Zanimiv pogled. Ker nisi kinderjajček, si lahko tudi ti tiho! Zdravniki jezni zaradi ponujenih tečajev hrvaščine. Zbornica: Komunikacija le v slovenščini. Kadrovsko stisko rešili s hrvaškimi kolegi 13. april 2016 ob 19:32 Maribor - MMC RTV SLO/STA Zaradi hrvaških anesteziologov, ki so priskočili na pomoč pri reševanju kadrovske stiske v mariborskem kliničnem centru, se je zdaj tam vnel spor zaradi jezikovne ovire. Zaposlene v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je namreč razburil poziv vodstva bolnišnice k možnosti učenja hrvaškega jezika zaradi sodelovanja z anesteziologi z Reke. V UKC-ju Maribor so pojasnili, da so se za zbiranje podatkov o tem, kako zaposleni obvladajo hrvaščino, odločili zato, da lažje organizirajo delo. "Ker nekatere medicinske sestre in zdravniki obvladajo hrvaški jezik, s komunikacijo v takih ekipah ni težav. Za preostale bomo zagotovili prevajalce. Zaradi organizacije dela in zato, da bomo vedeli, kdaj je potrebna prisotnost prevajalca, smo se odločili, da zberemo podatke o tem, kdo izmed osebja obvlada hrvaški jezik do te mere, da je komunikacija varna," so pojasnili. S tem namenom so na oddelke, kjer delajo tuji anesteziologi, razposlali tabele. "Hkrati smo ponudili tudi možnost tečaja hrvaškega jezika (predvsem strokovne terminologije), ki bi ga, če bodo zaposleni zainteresirani, organizirali na lokaciji in na stroške kliničnega centra," so še navedli. Zdravniška zbornica: Zdravniki morajo govoriti slovensko Zdravniška zbornica Slovenije pa ostro protestira proti nameri vodstva UKC-ja. Zdravniki, tudi iz drugih držav članic EU-ja, morajo govoriti slovensko, izpostavljajo v zbornici. Kot so danes sporočili iz zbornice, so jih zdravniki iz UKC-ja Maribor obvestili o nameri vodstva njihovega zavoda, da redno zaposlene zdravstvene delavce, ki ne govorijo hrvaško, pošljejo na intenzivni tečaj hrvaškega jezika. "Dejstvo ostaja, da specialisti anesteziologi iz kliničnega centra na Reki, ki delajo prek posredniškega podjetja, ne znajo slovensko in pri svojem delu slovenskega jezika ne uporabljajo. Znanje domačega jezika je predpogoj za uspešno sporazumevanje z bolniki in varno medicinsko oskrbo. Poleg tega pa morajo slovenski bolniki pojasnila o zdravljenju prejeti v slovenščini," so navedli v zbornici. Ob tem so poudarili, da zakonodaja zahteva za zdravnike iz drugih držav članic EU-ja znanje slovenskega jezika. "V veljavi je namreč zakon o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije, ki med pogoji za opravljanje dejavnosti za tuje zdravstvene delavce določa tudi ustrezno znanje slovenskega jezika," so pojasnili v zbornici. "Določbe zakonodajalca so jasne in nedvoumne ter ne dopuščajo interpretacije v smislu, da je mogoča komunikacija tudi v npr. hrvaškem in angleškem jeziku," so še sporočili iz zdravniške zbornice, katere predstavniki naj bi sicer prihodnji teden ponovno obiskali UKC Maribor. Vodstvu bolnišnice pa so že zdaj pojasnili, da mora vsa komunikacija z osebjem, opravljanje pojasnilne dolžnosti bolnikom in pridobitve privolitve bolnika za anesteziološki poseg, potekati v slovenskem jeziku. Kadrovsko stisko rešili s hrvaškimi kolegi Spomnimo, da so zaradi kadrovske luknje na mariborskem oddelku za anesteziologijo, intenzivno medicino in terapijo bolečine morali omejiti število nenujnih operacij. V UKC-ju Maribor so pričakovali tudi pomoč iz UKC-ja Ljubljana, a so pogajanja padla v vodo zaradi nezmožnosti dogovora o plačilu. Zato so na spletnem portalu Eures objavili prošnjo za zaposlitev dodatnih anesteziologov. Direktor UKC-ja Maribor Gregor Pivec je poudaril, da si želijo anesteziologov, ki so jezikovno blizu slovenščini, konec februarja pa sporočil, da jim bo prišlo pomagat 20 anesteziologov iz kliničnega centra z Reke na Hrvaškem. T. H. Anesteziolog: Brže! Ova je trudna! Naš zdravnik: Ma kaj, naj se spočije! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni. Katastrofa. Naj za hrvaške zdravnike organizirajo tečaj slovenščine, ne pa obratno . Prokleti hlapci.. "Slovenaćki doktore, da li želite bezplatna kola i pet tisuča eura?" - "O ja, to pa lahko, to pa razumem." Ni, da bi verjel, sploh. Veleumnega Pivca bi vprašal, če se mu je zameglilo in naj naslednjič raje počaka, da ga mine, kot pa da se blamira. Katastrofa! Zaradi takega lapsusa mora vodstvo UKC Maribor takoj odstopiti! A smo v Sloveniji ali na Hrvaškem? 1. Slovenskim anesteziologom niso hoteli placati toliko kot hrvaskim (niti pol tega, ce sem prav slisal) 2. Delavci, ki ne znajo hrvasko, se bodo morali uciti jezik gostujoce gospode, ki je predobra, da bi se ucila slovensko A rabite se kaksno nazorno ilustracijo kako malo ste cenjeni v Sloveniji? A eritrejsko se bote tud začeli učit, glede na ta da baje pridejo Eritrejci? Hlapci morajo vse to znat. S-R-A-M-O-T-A! Ne moreš verjeti... V Sloveniji poteka sporazumevanje v slovenskem jeziku. Če tem Hrvatom dišijo evri jim lahko dišijo tudi tečaji slovenskega jezika!!! Kakorkoli, hrvaški jezik v resnici ne obstaja. Govori se Vukov jezik v ijekavski obliki, nekoliko izumetničen z naknadno vsiljenimi slovenskimi in staroslovanskimi izrazi. s učenje tujega jezika v slovenski ustanovi je nesprejemljivo, ponižujoče in žaljivo do zaposlenih. Krkovič: ”Ker ni bilo lustracije, se sodstvo lahko izrablja v politične namene” 13. 4. 2016, 20:46 10 Facebook Twitter Foto: Nova24TV ”Kaj bi se zgodilo, če naši vojaki ne bi odreagirali tako, kot so? Lahko smo videli, kako se je razplamtela vojna na Hrvaškem in v Bosni,” je bil na seji odbora za obrambo jasen nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. Že v uvodnem nagovoru na seji – kjer so razpravo namenili morebitni zlorabi sodstva v primeru sojenja Tonetu Krkoviču zaradi sestrelitve helikopterja v Rožni Dolini v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo – je Krkovič poudaril, da je slovensko sodstvo možno uporabljati v politične namene, ker se v Sloveniji ni zgodila lustracija. Dejal je, da je osamosvojitev za določene ljudi v samem vrhu nekaj umazanega in nepotrebnega. S tem se strinja tudi bivši minister Aleš Hojs, ki je dejal, da ne samo, da se želi osamosvojitev prikazati kot nepredmetno, agresorje se celo oprošča. Preberite tudi: -Krkovič: Ne dovolim, da se mi sodi po jugoslovanski zakonodaji. To žali mojo čast in slovenski ponos Vojne si niso želeli, so pa se aktivno borili ”Vojna v Sloveniji je bila. Agresor je bila tako imenovana ljudska armada, ki pa nikoli ni bila ljudska, ampak partijska,” je bil v nagovoru jasen Krkovič. Kot je pojasnil, si vojne takrat niso želeli niti je niso povzročili, so pa se aktivno borili. Na vojno so se po njegovem mnenju pripravljali kar 13 mesecev. V primeru sestrelitve helikopterja ni šlo za sestrelitev posameznika, je poudaril Krkovič, pač pa za sestrelitev helikopterja kot bojnega sredstva nasprotnika. ”To ve vsaka kuharica,” je pripomnil brigadir. Neposredni prenos seje odbora za obrambo si lahko v živo ogledate le na Novi24TV. Na zatožni klopi sedijo napačni Da bi na zatožno klop morali sesti drugi, pa je prepričan tudi Hojs. Na sodiščih bi po njegovem mnenju morali soditi tistim, ki so omogočili napad jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo, ter tiste, ki so omogočili razorožitev teritorialne obrambe. Janez Janša: ”Kakšno sporočilo ljudem, ki so branili Slovenijo ob 25. obletnici osamosvojitve, je to, da procesirajo generala Toneta Krkoviča.” Krkovič je le izvrševal ukaze Janez Janša je poudaril, da ukaz ni bil, da je potrebno streljati na vojake, pač pa na tehniko. Pred sestrelitvijo helikopterja je bilo namreč izdano povelje, da je potrebno odpirati ogenj iz vsega orožja na vse helikopterje JLA, ne glede na njihov položaj. ”Krkovič ni izdal povelja, temveč ga je le izvrševal. Ni mi jasno, zakaj se je zdaj znašel kot tarča, prav tako, kot se je znašel v procesu Patria,” je bil jasen prvak opozicije. Aleš Primc napoveduje zbiranje podpisov za spremembe v pravosodju 13. 4. 2016, 18:04 41 Facebook Twitter Aleš Primc (foto: STA) ”Od 9. maja dalje bomo dva meseca zbirali podpise za spremembe v pravosodju,” je na današnjem shodu Odbora 2014 napovedal Aleš Primc. Glavni govorci današnjega shoda so bili Aleš Primc, Tone Krkovič in Alenka Jeraj, ki so se dotaknili nepravičnosti v zvezi s sojenjem Krkoviču in primera koroških dečkov. Današnji shod je ponovno potekal v luči slabega slovenskega pravosodja, predvsem glede sojenja Tonetu Krkoviču zaradi sestrelitve helikopterja v vojni za Slovenijo. ”Ker sem sestrelil helikopter vojaškega agresorja, se zdaj hoče celo zgodbo postaviti na glavo in mene obsoditi za vojno hudodelstvo,” je dejal Krkovič. Danes bo namreč v državnem zboru potekala seja odbora za obrambo na temo suma zlorabe pravosodja v primeru Toneta Krkoviča. Preberite tudi: -“Vrata pravosodnega sistema so še vedno trdno zapahnjena” ‘Takega sodstva ne rabimo’ Na nepravičnost sodstva je opozorila tudi Jerajeva, ki je opozorila, da se posameznikom sodi za dejanja, ki sicer niso opredeljena kot kazniva dejanja. ”Takega sodstva, ki zapira nedolžne, kriminalcev pa ne vidi, ne rabimo,” je odločno dejala generalna sekretarka SDS. Foto: Twitter Foto: Twitter Ne samo žrtve sodstva, tudi žrtve socialnih služb Veliko pozornosti pa je zbudil tudi nedavni primer koroških dečkov. Poleg žrtev sodstva moramo po mnenju Aleša Primca pričeti govoriti tudi o žrtvah socialnih služb. ”Stari starši so iz socialne zakonodaje izključeni, čeprav so pomemben del družine,” je dejal v svojem nagovoru udeležencem. Pri tem se je zahvalil vsem udeležencem shoda pred ministrstvom za delo. Zaupanje državljanov v institucije pada Državljani zaradi krivičnih sodb izgubljajo zaupanje v pravno državo ter ostajajo zaradi krivičnih odločitev psihološko prizadeti in finančno obubožani. Zaupanje državljanov in državljank Slovenije v institucije pravne države je tudi po zadnji raziskavi Evropske komisije eno najnižjih v Evropski uniji, opozarjajo v Odboru 2014. Imamo največ sodnikov na prebivalca v Evropski uniji, kar pa se pri učinkovitosti sodstva in kvaliteti dela ne odraža. Spremembe v slovenskem pravosodju so nujne Pravna država ne more obstojati brez učinkovitega pravosodja, zaradi česar se je Odbor 2014 odločil, da v parlamentarno proceduro vloži predlog Zakona o ukrepih za zagotavljanje javnosti, preglednosti in odgovornosti, ki bo pravosodje naredil bolj pregledno, učinkovito in pravično. ”Spremembe v slovenskem pravosodju so nujno potrebne, da bomo lahko živeli v sodobni evropski Sloveniji in Odbor 2014 se s svojimi aktivnostmi neutrudno zavzema, da bomo te spremembe tudi dosegli,” so še zapisali v Odboru. M. G. Mitja Okorn za Novo24TV razgalil bedo socialistične logike 17. 4. 2016, 5:00 57 Facebook Twitter Foto: Nova24TV Slovenski režiser Mitja Okorn se vedno rad vrača v Slovenijo, da domači publiki pokaže svoj film. Slovenska filmska elita sicer njegovega prihoda ni najbolj vesela, saj se zaveda, da bo začel naštevati imena, zaradi katerih je zapustil Slovenijo. Med njimi je bila tudi nekdanja ministrica Majda Širca. “Zaradi nje sem jaz šel, se znašel in, hvala bogu, da me je na takšen način zavrnila. Hvala bogu za mene osebno, škoda za Slovenijo,” je pojasnil Okorn. Mitja Okorn že osmo leto živi in ustvarja na Poljskem. Najbolj uspešen slovenski režiser ni zdržal v delovnem okolju, kjer lahko uspeš le, če si na pravi strani. Po njegovem v odboru in nadzornem svetu Slovenskega filmskega centra sedijo “največji kriminalci”. Okorn rešitev slovenske filmske scene vidi v tem, da bi direktor Slovenskega filmskega centra nosil osebno odgovornost pri uspešnosti filmov, ki jih izbere. “In potem bi bil on kriv, če bi zanič izbral. Po drugi strani bi bil nagrajen, če bi bil film dober. Če bi pa ‘zafural’ veliko filmov, bi bil pa že minister odgovoren, ki je takšnega cepca nastavil,” je pojasnil v intervjuju za Novo24TV. Z njim smo se pogovarjali tudi o zaslužkih njegovega novega filma, slovenski politiki in o tem, zakaj je Janez Janša idealen lik za film. Nasprotno pa po njegovem velja za slovenskega premierja. “Miro Cerar, kaj pa vem. Malo dolgočasen lik. Ne vidiš ga, ne obstaja,” je prepričan Okorn. V teh dneh v Sloveniji potekajo premiere Planeta samskih, film pa na redni spored naših kinematografov prihaja 21. aprila. Kako menite, da bo vašo novo uspešnico sprejela domača publika? Upam, da bo odziv vsaj takšen, kakor je bil pri mojem prejšnjem filmu Pisma svetemu Nikolaju, ki si ga je samo v kinu ogledalo okoli 65 tisoč ljudi. Na Poljskem pravijo, da je moj novi film še veliko boljši od prejšnjega. Če torej rečemo, da je nov film enkrat boljši kot film Pisma svetemu Nikolaju, potem nekako upam, da bo tudi gledalcev še enkrat več. V Sloveniji me ima publika kar rada in me tudi vedno nagradi. Zato se vedno rad vračam in film pokažem slovenski publiki. Definitivno sem prepričan, da jih ne bo razočaral. Zato upam, da bodo šli v kino. Če jim je bil všeč moj prejšnji film, jim bo všeč tudi ta. Če se ne motim, si je na Poljskem vaš film ogledalo že skoraj 2 milijona ljudi, torej je tamkajšnji uspeh težko primerjati s Slovenijo. Pa vendar, kakšni so občutki, ko se film na velikem platnu predvaja pred očmi Slovencev? Super je videti, kako ljudje reagirajo, ko gledajo film, ki si ga naredil v drugem jeziku. Jaz se zelo toplo spominjam, ko je bila premiera filma Pisma svetemu Nikolaju. Takrat sem se resnično sprostil in sem ves film jokal, ker so ljudje tako dobro reagirali, tako da upam, da bom tukaj tudi imel katarzo, ko bom gledal film s slovensko publiko. Prisotna bo tako vsa moja družina kot tudi vsi prijatelji. Upam, da bodo zadovoljni. Zdi se, da poljski jezik ni niti najmanj zmotil slovenskih gledalcev. Ko je film dober, jezik ni pomemben. Film je univerzalen jezik. V končni fazi – če je film dober, ni važno, v katerem jeziku je narejen. V bistvu je smešno, da je v Sloveniji lahko poljski film tako uspešen v komercialnih kinodvoranah. Foto: Nova24TV Foto: Nova24TV Kaj pa t. i. slovenska filmska elita? Ali ob prihodu vašega novega filma z njihove strani pričakujete zanimanje in podporo ali morda nevoščljivost in ignoranco? V Sloveniji jaz rad kakšno krepko rečem čez nekatere ljudi. In zato oni potem neradi vidijo, da se jaz vrnem. Vedo, da bom začel naštevati imena, kdo vse je kriv, da sem odšel. V Sloveniji se nikoli nič ne spremeni, v bistvu nikoli nihče iz tega filmskega “establishmenta” ne pokliče, ne pride. Nekaj režiserjev, mojih prijateljev, bo prišlo. Ne vem, pač Slovenija. Težko se kaj spremeni tukaj. No, ampak vam je – konec koncev – uspelo. V zadnjem času ste se veliko zadrževali v Združenih državah. Kakšni so vaši načrti čez lužo? Boste zapustili Poljsko? Svet je moj dom, bi lahko rekel. V bistvu bom tam, kjer mi bodo dali možnost ustvarjanja filmov, ki jih želim delati. Tako da – če bo to Kitajska, Indija, Nemčija, Francija, bom šel pač tja. Odprt sem za to, da bi spoznal kakšno drugo državo, drug jezik. Ampak seveda, moje sanje so, da bi delal film v Ameriki v angleškem jeziku, saj bi tako lahko še več ljudi po vsem svetu nasmejal in spravil v jok, ali pa se jih na takšen ali drugačen način dotaknil. Upam, da mi uspe enkrat narediti film v angleščini. Tam imam super agente, super menedžerje, ponujajo mi veliko scenarijev, ampak se morajo vse “zvezde poklopiti”. Torej, da bodo pravi projekt, pravi ljudje in prava količina denarja, da se naredi eno super stvar. Potem za zdaj puščate stvari odprte … Da. Poljska je super, daje mi možnost narediti prav vse, kar hočem. Ampak, kot sem povedal. Super bi bilo v kakšni drugi državi, ker imaš potem stalno občutek, da delaš svoj prvi film. In potem se ne prevzameš češ: “Jaz sem najboljši na svetu”. Na Poljskem so me že okronali kot kralja poljske romantične komedije, zato bi se lahko zelo hitro spozabil in bil nepazljiv ter bi naredil kakšen slabši film. Zato je vedno dobro, da vsake toliko časa zamenjaš državo. Že pred časom ste za slovenske medije pojasnili, da na Poljskem filmski ustvarjalec dejansko nosi odgovornost za uspeh, torej, da je potrebno z vloženim denarjem ustvariti dobiček. Menite, da bo Planet samskih dosegel finančni uspeh vaše prejšnje uspešnice – torej filma Pisma sv. Nikolaju? Film je že dosegel svoj finančni uspeh. Stal je dva milijona dolarjev, plus milijon dolarjev za marketing. Film si je ogledalo dva milijona ljudi, ogledalo si ga bo še več. Od kina je prišlo približno 11, 12 milijonov dolarjev. Pol vzame kino. Torej sta moja producenta že zaslužila dva milijona dolarjev. Onadva sta vložila svoj denar, našla investitorje, tako da imata “velika jajca”. Zato mi je všeč, da sta zaslužila ta denar nazaj, bo pa seveda film služil še v Sloveniji in drugje. DVD-ji se bodo prodajali, predvajal se bo na televiziji, tukaj se bo služilo še deset let. Največ se bo zaslužilo, ko bodo scenarij prodali Američanom za ameriško verzijo. Foto: Nova24TV Foto: Nova24TV Jaz sem prepričan, da bi tudi slovenski film zaslužil ogromno denarja, če bi bil dober. Umetnost nima meja, film je univerzalen, zato bi tudi slovenski film, če bi bil dobro narejen, v tujini dobro prodali. In bi ga lahko Američani kupili. Zato se ne strinjam, da se v Sloveniji ne da povrniti denarja. Seveda se ga ne da povrniti iz kino vstopnic, ampak Slovenci moramo preprosto reči, da nismo Slovenci, ampak smo Evropejci. Seveda najprej Slovenci, takoj potem pa Evropejci. Evropa je velika, tu se da zelo veliko stvari prodati, zato ne moremo biti tako zaprti in misliti, da obstajamo samo mi, ampak se moramo zavedati, da smo v Evropi. In na svetu. No, ampak v Sloveniji – po drugi strani – nekdo, ki je pri svojem filmu ustvaril več sto tisoč evrov izgube, za nagrado postane direktor Slovenskega filmskega centra. Govorim o Jožku Rutarju … Z Jožkom Rutarjem še nisem imel možnosti sodelovati. Tako da ne morem ničesar slabega povedati. Mogoče škoda, da ni prišel na premiero v Berlin, ko smo pokazali film (čeprav je bil tam). Tudi tukaj v Sloveniji ni pokazal interesa, da bi ga prišel pogledat. Mogoče je malo ignorance z njegove strani, ampak z njim še nisem imel takšnega kontakta, kot sem imel recimo z Majdo Širca, Stojanom Pelkom, Igorjem Kaduncem, Denisom Miklavčičem in podobnimi. Za Jožkota ne bi bilo fer, da bi rekel kaj slabega. Kaj pa, če pogledava samo ta fenomen … Nekdo mogoče ne zna delati filmov, ampak zna izbirati dobre projekte. Tako da bi bilo bolj treba pozabiti, da je nekoč delal filme, in pogledati, katere filme je kot direktor SFC podprl, ali so ti filmi uspešni, z velikimi nagradami v tujini in z veliko prihodka iz slovenskih kinov. Potem je njegovo imenovanje upravičeno. Premalo sem v Sloveniji, da bi to vedel. Poleg tega je Slovenija v takem “shitu”, da ni denarja več za ničesar. Včasih so dali za filme 1,5 milijona ali milijon evrov, zdaj dajo pa 600 tisoč evrov. Zato ker so prej “zafurali” prejšnji direktorji, ima zdaj on še manj denarja. Tako da v bistvu je to, kar so ljudje prej delali, večji problem. In to, kar delajo z ekonomijo, gospodarstvom, je razlog, da na koncu ni več denarja za ničesar. Prej ste omenili tudi Majdo Širca. V preteklosti ste bili do nje precej kritični. V kakšnih odnosih sta sedaj? Nikoli nisva imela odnosov, jaz sem samo enkrat prišel do nje in rekel : “Ej, Majda, dajmo mi kaj skupaj narediti. Bi bilo fajn, da bi kaj skupaj naredili.” In je ona rekla: “Ne, Mitja, ti se boš že znašel. Mi moramo pomagati tem, ki se ne znajdejo, katerih scenariji so zaprti v predalih.” To je taka zelo socialistična logika, da pomagaš tistemu, ki ni sposoben, ki ni talentiran, nima možnosti, zato, da bomo vsi enaki in da bomo vsi enako denarja dobili. Seveda meni to ni bilo všeč, ampak – konec koncev – je imela prav. Zaradi nje sem jaz šel, se znašel, in, hvala bogu, da me je na takšen način zavrnila. Hvala bogu za mene osebno, škoda za Slovenijo. Vseeno mislim, da mora minister za kulturo delati za Slovenijo. In mislim, da bi bilo v dobro Slovenije, da bi jaz bil tukaj. In tukaj delal filme. Ampak tako pač je. Kaj je Mitja Okorn povedal o odnosih z Žigo Turkom, si lahko ogledate v današnji oddaji ob 19.30 na Novi24TV. Zdi se, da so filmi, financirani iz slovenskega filmskega sklada, zgolj sami sebi namen. V čem je glavni problem? V Sloveniji je več problemov. Eden je, da so vsi slovenski (filmski) delavci odvisni od Slovenskega filmskega centra. Torej, da lahko preživi slovenska filmska elita, se morajo delati slovenski filmi. Ni važno, ali je dober ali slab. Morajo se delati. Zato sem jaz predlagal Žigi Turku, da bi uvedli davčne olajšave za tuje delavce – producente, da bi prišli snemat k nam veliko filmov. Tako kot zdaj snemajo na Hrvaškem serijo Game of Thrones (Igra Prestolov). In če bi oni prišli, potem bi imeli slovenski filmski delavci delo. Potem ne bi bilo potrebno na silo snemati nekih slovenskih filmov. Potem bi izbral močnega direktorja filmskega sklada, direktorja SFC, ki bi imel dober okus in bi bil osebno odgovoren. On bi izbiral filme s svojo komisijo, ki bi jo sam izbral in bi bil potem on kriv, če bi zanič izbral. On bi bil tudi nagrajen, če bi bil film dober. Če bi pa “zafural” veliko filmov, bi bil pa že minister odgovoren, ki je takšnega cepca nastavil. Če bi imel pa super filme, bi bilo pa v redu. In potem bi ta oseba – to, kar je najvažneje – morala izbrati najboljše scenarije, ne pa izbrati projekta zato, ker je producent nekdo, ki ga pozna in bi skupaj to naredili. Potrebno je izbrati dober scenarij. Mora biti tako močna avtoriteta, da reče “Vem, da se poznava, ampak ne bom ti dal tega denarja, ker je ta (drug) scenarij veliko boljši, zato mora denar dobiti ta.” Ko sem jaz prijavljal svoje scenarije, so po navadi sredstva dobili katastrofalni filmi, kot je Piran Pirano od Francija Zajca. To so milijone dali za take filme in to je škoda, ker bi takrat lahko dali denar za moj film Član, ki je bil zagotovo boljši od vseh tistih, ki so jih oni podpirali. Tako da pod črto: dober scenarij je najvažnejši. Da bi se izbralo dober scenarij, mora biti močan direktor filmskega centra. Tam ne more biti nadzornih, upravnih odborov, kjer se skrivajo največji kriminalci. Direktor mora biti osebno odgovoren in osebno nagrajen, prav tako mora biti minister odgovoren za njegovo delo, ker ga je on postavil. In potem mora ta oseba vedeti, kaj je dober film. Se pravi, mora biti kompetenten in vsi ti filmi morajo potem biti dobri. Ali morajo pobrati velike nagrade na velikih festivalih ali pa mora iti veliko ljudi gledat te filme v slovenske kinematografe. Da, prevzemanje odgovornosti je v Sloveniji kar velik problem. Kako je pa na Poljskem urejeno državno financiranje filmov? Na Poljskem zelo veliko vlogo igra “šefica” filmskega centra, ki je lahko tudi osebno rekla: “Ne, ne, ne. Komisija je izbrala, ampak jaz dam vseeno denar temu.” Vsi smo vedeli, da je bila ona kriva, če je film bil zanič. Ampak navsezadnje je Poljska prejšnje leto dobila Oskarja in veliko nagrad. Filmi so v poljskem kinu zmeraj bolj uspešni – tudi naši. Ti filmi, ki jih jaz ustvarjam, so vsi financirani iz zasebnih sredstev. To je najbolje, jaz v življenju nisem – niti na Poljskem niti v Sloveniji – dobil nobenega denarja od države. Se pravi, ne porabljam davkoplačevalskega denarja, v bistvu pa sta moja oba filma zaposlila 100 ljudi, oba filma sta naredila to, da so zaslužile kinodvorane ter filmski delavci. Moja oba filma pomagata poljski ekonomiji, pa tudi slovenski. Tako da škoda, da slovenski kulturni “establishment” ne razume, da film lahko pomaga ekonomiji, slovenski državi, promociji slovenske države in da ne naredimo boljših filmov. Koliko denarja Poljska nameni za ustvarjanje filmov v primerjavi s Slovenijo? Ne vem, oni naredijo 80 filmov na leto. Se pravi, če dajo vsakemu milijon, je to nekje 80 milijonov. Zdaj ne vem točnih številk, ampak 80 milijonov zagotovo dajo. Ampak je potem še veliko zasebnih investitorjev in televizijskih hiš, ki delajo filme. Na Poljskem tako delajo. Se pa na leto naredi okoli 80 filmov in 100 serij, to je ogromna produkcija. Torej se politika praviloma ne vmešava v kulturo in navsezadnje tudi gospodarstvo ne? Ne, definitivno ne. Lahko delaš, kar hočeš. Zdaj se je sicer zamenjala politična opcija, spet ne vemo, ali bo šlo to na boljše ali slabše. Nekatere stvari, ki so si jih izmislili, so katastrofalne. Mogoče bodo pa naredili tudi kaj dobrega. Zaenkrat je bilo super vse. Boste še kdaj poskušali ustvarjati filme v Sloveniji? Nikoli ne reci nikoli. Ampak zdaj bi morala lepo priti minister za kulturo pa šef (filmskega) centra do mene in reči: “Mitja ,poglej, tukaj imaš 5 milijonov, daj, naredi film.” Potem bi jim naredil to uslugo. Foto: STA Foto: STA Pred dnevi ste za Finance dejali, da bi bil Janez Janša idealen lik za film. Je bila to le hudomušna ideja ali resno razmišljate o tem, da bi o njem posneli film? V filmih so vedno zanimivi takšni liki, ki so konfliktni. Ali so to notranji konflikti ali pa zunanji. Ni važno, ali imaš rad Janšo ali ne. On je najbolj konfliktna oseba v Sloveniji. Okoli njega se najbolj krešejo iskre. Se pravi, polovica ljudi ga ima zelo rada, polovica ga ne prenese. Dvakrat je bil celo v zaporu. To je popoln lik za film. Seveda – če bi se tak film delal – je važno, da se ne postaviš niti na njegovo niti na njihovo stran, ampak se postaviš nekje na sredino. Moraš najti, kje je ta resnica. In ne “pametovati”. Na koncu bi lahko vsi Slovenci gledali ta film in rekli, da jim je všeč. Seveda bi si jaz vzel umetniško svobodo in naredil večji triler, kot je. Mogoče. Potem bi se kot režiser postavil iv vlogo iskanja resnice? Ne, ne. Jaz se nikoli ne postavljam v takšno vlogo. Jaz hočem narediti dober film, ki bo ljudi navdušil. Lahko bi s tem naredil krivico tem, ki so za Janeza, ali pa komu drugemu. Jaz hočem samo narediti dober film. Tako bi se lahko zgodilo, da bi Janša potem bil še večji “bad guy” v tem filmu samo zato, da bi bil dober film, lahko bi bil pa bolj “good guy” na koncu. Ne vem, moral bi razmisliti, kakšen film bi to bil. Itak se s tem ne bom ukvarjal, ker je to slovenska politika. Ne moreš napisati takšnega scenarija, kot ga slovenski politiki pišejo sami. Zakaj ravno on in ne denimo Miro Cerar? Miro Cerar, kaj pa vem. Malo dolgočasen lik. Ne vidiš ga, ne obstaja. Tako da bi bilo potrebno kakšnega drugega dati na drugo stran. Recimo, ko je bil Janković, je bilo zelo zabavno. Janša in Janković. To sta dve močni osebnosti. Če bi jaz delal film, bi delal takšne močne osebnosti. Miro Cerar bi lahko bil bolj tak – Joker. Govorim seveda o filmih, to niso osebna prepričanja. Jaz tudi ne bi naredil filma o Petru Prevcu, ker je to dolgočasen človek, ki je povsod zmagal. Tega nihče noče gledati. Vsi filmi govorijo o tem, kako je nekdo propadel, kako je nekdo nekaj slabega naredil, na koncu pa je nekaj dobrega. Ljudje se morajo spremeniti. Če pa si ti od začetka do konca uspešen, je pa to brez eze. Tako se ne dela. Kot pravim – konfliktne osebe so vedno “fajn”. Za film. V resničnem življenju pa odvisno. Sicer vseskozi poudarjate, da za vas žanri ne obstajajo. Pa vseeno – kako si zamišljate film o Janši? Bi bil to dokumentarni film, kriminalka ali morda komedija? Ne maram dokumentarnih filmov. Ne vem, odvisno, kam bi zgodba peljala. Zagotovo bi bil napet film. Tako, kot je napeto vedno, ko se o njem govori, ko se o njem piše in ko je on v politiki. Pa sicer kaj spremljate dnevno-aktualno dogajanje v Sloveniji? Nekje 20 odstotkov, recimo. Kaj vas je v zadnjem času najbolj presenetilo? V Sloveniji te nič ne more presenetiti, ker je vse stalno isto. V bistvu gledam, kako počasi prehajamo na točko 0, ko se bo zgodil bankrot. Potem pa se bodo mogoče ljudje zavedali, da je potrebna velika sprememba. Da je potrebno gospodarstvo oživeti, da je potrebno davke nižati. Zato, da bodo vsi radi tukaj delali in radi tukaj plačevali davke. Take stvari. Pa menite, da bo Slovenija kmalu prišla do te točke? Ne vem, pojma nimam. Vseeno mi je. Važno, da jaz lahko delam to, kar “mi sede v lajfu”. Kakšni so vaši načrti za naprej, ko se evforija Planeta samskih malce umiri? Ne, ne, dobro bi bilo, da se to ne poleže. Da ljudje hodijo v kino, da so čim bolj navdušeni nad tem filmom. Tako da nič kaj preveč, najprej se moram odpočiti. Nina Knapič "Najbolj uspešen slovenski režiser ni zdržal v delovnem okolju, kjer lahko uspeš le, če si na pravi strani." Naši se niso naučili nič. Takoj sem se spomnil na režiserja, Čeha, Miloša Formana, ki je bil doma zablokiran, v tujini pa je je dosegel svetovni uspeh z Amadeusom, z Letom nad kukavičjim gnezdom itd. Enako je bilo z Milanom Kundero, tudi Čehom, ki je pred komunizmom pobegnil v tujino. Tudi Mitja Okorn je pred slovensko komunistko Majdo Širca pobegnil v tujino. In tam lahko ustvarja. Doma pa je Majda Širca ustvarjala samo zgago. Pa s kakšno pravico ta komunistična svojat vodi našo državo? Enkrat so že pobili večino političnih nasprotnikov, druge pognali v emigracijo, doma pa s temi zločinskimi dejanji v ljudi vlili toliko strahu, da so (smo) še danes otrpli. S kakšno pravico lahko sploh še odprejo usta? Posebno še, ker za vse v nebo vpijoče zločine nihče ni odgovarjal? Ta Okorn ni pravi slovenski kulturnik. Slovenski (filmski) kulturnik nima nobenih rezultatov, snema filme, ki jih 100% financiramo mi vsi in skupni imenovalec vseh teh umetnij je popolna negledljivost. A koga to sploh briga? Slovenski filmski umetniki ne snemajo filmov zaradi "smrdljivega" denarja, ampak zaradi višjih ciljev, ki jih razumejo samo "najpametnejši". Majda Širca bi Okorna preselila na Goli otok. Pa ji je tak scenarij zaenkrat ostal v predalu. Sramota je, da se tudi v kulturi ne moremo otresti priviligirane levičarske struje, ki dajejo možnost za uveljavljanje svojim nesposobnim kulturnikom, ki ustvarjajo same neumnosti in OKORNU ne sežejo niti do "kolen". To kar je Okorn dosegel je čudovito in vse čestitke. Razkrito: Za Nino Betteto v Strasbourgu niso glasovali niti kolegi socialisti Nina Betteto je v Strabourgu pogorela. Odbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za potrjevanje sodnikov ESČP je najprej predlagal, da se lista zavrne, saj je bil izločen najustreznejši kandidat – Klemen Jaklič. Bettetova pa je neuradno na glasovanju dobila le 3 glasove od 13, torej jo niso podprli niti socialisti, ki so jo v začetku tako vneto zagovarjali. V nedeljo je odbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za potrjevanje sodnikov ESČP v Strasbourgu opravil zaslišanje kandidatov iz Slovenije. Še prej so se seznanili z mnenjem svetovalnega panela, ki je ocenjeval strokovno podlago in primernost posameznih kandidatov. Panel je imel pripombe na eno izmed kandidatk, zato so najprej glasovali o tem, da se iz proceduralnih razlogov zavrne lista. Preberite tudi: Vlada prikriva informacije v postopku izbire sodnika na ESČP Predstavitev Betettove v stilu Alenke Bratušek Predlog zaradi stališča pravne službe, da to ni zadosten razlog za padec liste, ni dobil večinske podpore. Na zaslišanju je bilo najbolj vroče pri Nini Betetto, ki je imela tudi zelo skromno predstavitev. Največ vprašanj se je nanašalo na njeno vlogo v sodnem procesu Patria in ostale kršitve človekovih pravic na Vrhovnem sodišču. Po zaslišanjih je odbor na predlog delegatov iz Evropske ljudske stranke najprej glasoval o predlogu, da se lista zavrne iz vsebinskih razlogov, saj je bil v predhodnem postopku predlaganja kandidatov v Sloveniji izločen najustreznejši kandidat, Klemen Jaklič. Prvič nasprotovanje celotni listi iz ene države Politična skupščina EPP je namreč v začetku meseca prvič v zgodovini soglasno sklenila, da bo EPP zaradi tega nasprotovala celotni listi kandidatov iz neke države. Ker pa EPP v PACE nima absolutne večine, je bilo odločanje na odboru zelo pomembno. Predlog za zavrnitev liste je dobil podporo 7 članov odbora, za potrditev liste pa jih je glasovalo 6. Lista gre vseeno naprej v odločanje na plenarno zasedanje PACE, ki se začne danes, saj bi za padec predloga predlagatelji potrebovali dve tretjini glasov navzočih članov na odboru. Potem so člani odbora glasovali o rangiranju kandidatov. Betettove niso podprli niti socialistični kolegi Glasovanje je bilo tajno, rezultati pa bodo objavljeni danes popoldan. Izvedeli pa smo, da je izbranka Masleše, Cerarja in Kučana Nina Betetto na tem glasovanju dobila le 3 glasove od 13, kar pomeni, da zanjo po njeni katastrofalni predstavitvi niso glasovali niti vsi predstavniki socialistov, ki so jo sicer v razpravi na odboru vneto zagovarjali. Nekdanjemu slovenskemu sodniku na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu Boštjanu M. Zupančiču se je mandat iztekel oktobra lani. Državni zbor je novembra s tajnim glasovanjem za tri kandidate za slovenskega sodnika na ESČP izvolil Nino Betetto, Marka Bošnjaka in Nino Peršak. Jaklič je kljub mnogih kompetencam – izpadel. Mnogi so prepričani, da se je to zgodilo, ker je v primeru Patria podprl Janeza Janšo. N. K. Kdo bo po tej blamaži letel s položaja? Nekdo bo moral! 11 • Odgovori • Deli › Avatar Nickname Ryuk • eno uro nazaj Moral bi, verjetno pa jih bo par nagrajenih... 2 • Odgovori • Deli › Avatar tarantela Ryuk • 2 uri nazaj Nihče. So priliman z neostikom. Kako že pravijo ? "Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade " ! Uspesni so sam v levi greznici.... vse skup slaba tolazba. 2 • Odgovori • Deli › - Avatar janez.pokoncni • eno uro nazaj "Mnogi so prepričani, da se je to zgodilo, ker je v primeru Patria podprl Janeza Janšo." Tole se vam je zapisalo neposrečeno. Jaklič, kot vrhunski pravnik, nima kaj za "podpirati" politika po strokovni plati. Jaklič Janše ni podprl, ampak je izražal svoje ogorčenje nad tožilci in sodniki zaradi grozljive obtožnice, ki je temeljila na "megli" in kasneje sodbi, ki je sledila tej "megli". Kar je kaviar socialistična mafija naredila Janši v primeru Patria, ne bi smela narediti nikomur; ne Janši, ne meni in konec koncev tudi Kučanu ne. Kristjan med levičarsko in kapitalistično politiko 18. 4. 2016, 5:00 19 Facebook Twitter Ivan Štuhec Foto: Primož Lavre Pred 25 leti je izšla okrožnica papeža Janeza Pavla II. z naslovom Centesimus Annus (Ob stoletnici, 1991). S to okrožnico je papež naredil pregled stoletnega razvoja družbenega nauka Cerkve in postavil diagnozo časa velikih družbenih sprememb, ki so se dogajale v prvem desetletju njegovega pontifikata. Opozoril pa je tudi na stranpoti, na katere lahko zaide družba po padcu komunističnih sistemov. Za naše družbeno okolje, ki je bilo močno zaznamovano z vsemi političnimi dilemami dvajsetega stoletja, je ta okrožnica v času, ko se odpira razprava o demokratičnem socializmu in o vlogi desnega političnega pola za prihodnost države, še kako aktualna. V analizi družbenih razmer v času nastanka prve socialne okrožnice Rerum Novarum (RN,1891) je Leon XIII. izhajal iz konflikta med delom in kapitalom. Obsodil je metodo razrednega boja kot načina za reševanje družbenih konfliktov in zagovarjal načelo pravičnosti, ki se mora uveljaviti v gospodarskem in socialnem svetu. Izhajal je iz človekovega dostojanstva, ki ga ima vsak delavec kot oseba, in na podlagi tega zagovarjal tudi ostale pravice, kot je zasebna lastnina, pravica do združevanja, do prostega časa, pravična plača in potreben čas za uresničevanje svobode veroizpovedi. Končno je bila okrožnica kritična do družbenih sistemov, ki zagovarjajo ali samo kolektivistično ali individualistično razsežnost človeka. Janez Pavel II. sto let za Leonom XIII. ugotovi, da ima dejstvo propada družbenih režimov, ki so temeljili na marksistično-leninističnem pogledu na človeka in svet, glavni razlog v zgrešenem pogledu na človeka. Človek je na podlagi te ideologije zreduciran na celo vrsto družbenih relacij, s tem pa je pojem človeka kot osebe in kot avtonomnega subjekta moralnih odločitev skrčen zgolj na družbeno dimenzijo človeka, ki posameznika absolutno podredi kolektivnim interesom brez njegovega svobodnega pristanka. Na podlagi RN se družbenost človeka zato ne izčrpa v državi, ampak se uresničuje v različnih skupinah, začenši pri družini pa vse do ekonomskih, socialnih, političnih in kulturnih skupnosti, ki imajo svojo avtonomijo na podlagi človekove narave. To papež imenuje subjektivnost družbe in s tem prevzame novoveško misel o svobodnem posamezniku. Pasti po padcu komunizma Janez Pavel II. podobno kot Leon pred sto leti preroško opozori na nevarnosti, ki čakajo postsocialistične družbe v prihodnosti. Zato se vpraša, ali je “po zlomu komunizma, kapitalizem zmagovit družbeni sistem” tako za postsocialistične kakor narode tretjega sveta? Papež se je zavedal, da odgovor ni enostaven. Zato najprej razlikuje med “kapitalizmom”, katerega gospodarska svoboda ni postavljena v trden pravni red, in “kapitalizmom”, ki prizna vlogo podjetništva, trga, zasebne lastnine, odgovornost za proizvodna sredstva in svobodno ustvarjalnost na področju gospodarstva. Slednje bi raje imenoval “podjetniško gospodarstvo”, “tržno gospodarstvo” ali “svobodno gospodarstvo”. Te vrste družbeno urejanje odnosa med delom in kapitalom je sprejemljivo. “Obstaja pa nevarnost, da bi se razširila radikalna kapitalistična ideologija, ki odklanja vsako razpravo, saj je prepričana, da je vsak poskus soočenja z njim že v naprej obsojen na neuspeh in vidi rešitev v slepi veri v svobodni razvoj tržnih sil.” Jasno je, da Cerkev nima in ne želi predlagati nekega svojega družbenega modela. Njen družbeni nauk pa priznava pozitivni pomen trga in podjetništva, ki morata biti naravnana na skupno dobro. Priznava tudi napore delavcev, da dosežejo polno spoštovanje svojega dostojanstva in večji delež (participacijo) pri življenju podjetij, tako da začutijo podjetje kot “lastno stvar”, saj sodelujejo s svojo pametjo in svobodo. Po stopetindvajsetih letih obeh okrožnic lahko ugotavljamo, da se je v marsikaterem okolju veliko teh idej uresničilo. V globalnem smislu pa smo še daleč od vsega tega, kar na poseben način izpostavlja begunska in migrantska kriza sedanjosti, ki prinaša s seboj nevarnost enostranskih, rokohitrskih in za prihodno stabilnost družb razdiralnih rešitev. Izjava cerkvenih voditeljev na Lesbosu minulo soboto opozarja svetovno javnost na te nevarnosti in na nujnost ukrepanja. Pravičnost je mera politike Ko govorimo o vlogi politične oblasti, nam Kompendij družbenega nauka Cerkve postreže z precizno definicijo, ko pravi, da mora “politična oblast /…/ zagotavljati urejeno in pošteno življenje skupnosti, ne da bi pri tem krnila svobodno delovanje posameznikov in skupin, marveč ga mora ob spoštovanju in varovanju posameznih in družbenih subjektov uravnavati in usmerjati k uresničevanju skupne blaginje”. Ali kakor je zapisal papež Benedikt XVI. v svoji okrožnici Bog je ljubezen: “Pravičnost je cilj in zato tudi notranje merilo sleherne politike, ki je več kot tehnika urejanja javnih zadev: njen izvor in cilj je ravno pravičnost, ta pa je etične narave. /…/ Na tej točki se dotikata politika in vera.” Iz vsega povedanega sledi, da smo vsi državljani, tudi verniki in naša ustanova Cerkev odgovorni, da si prizadevamo za večjo pravičnost in da smo kritični do vseh tistih pojavov, ki ustvarjajo pogoje za krivičnost. Poleg tega nas lastna preteklost marsičesa uči in pred mnogimi sodobnimi pojavi svari. Obujanje duha Kocbekovega krščanskega socializma, ki je pristal na revolucijo kot metodo družbenih sprememb, nas pelje nazaj v tragično razdeljenost – ne samo naroda, ampak tudi kristjanov. Obujanje Grmičeve teologije samoupravljanja nas pelje v nevarna razmerja z najbolj temnimi silami družbe, ki jo je v njegovem času predstavljala Udba, danes pa so to njeni nasledniki, ki še vedno uporabljajo metodo sivih stricev za urejanje družbenih zadev. Po tej metodi se ljudstvo ne odloča o svojih demokratičnih predstavnikih, ampak jih evidentirajo avandgardisti Roterjevega kova po skritih zidanicah ali gostilniških kotičkih. Obujanje socializma v demokratični preobleki je tako prebujanje zmaja pod Triglavom, ki mu evropska Devica v Sloveniji še vedno ni zlomila glave. Zato je vprašanje, kdo nam danes vlada v Sloveniji – ali zmaj na ljubljanskem gradu ali dvanajst zvezd na evropski zastavi? Zdi se, da prvi. Od diagnoze družbenih razmer je odvisno, kako vidimo prihodnost. Socialistični tajkuni so nam tržno gospodarstvo s socialnim korektivom spremenili v zmajevski kapitalizem in s tem svojim ideološkim sinovom in vnukom na široko odprli vrata v družbeno utopijo demokratičnega socializma. Ti potomci nam sedaj pridigajo o socialni pravičnosti in se prevažajo z avtomobili, ki jih njihovi očetje ne bi mogli prislužiti vse življenje, če bi delali pošteno in pravično. Zmešanica družbenih idej na Slovenskem je tako dobila nove verzije, ki dodatno zastrupljajo ozračje in pri ljudeh onemogočajo orientacijo za odločanje. Kristjan v politiki ali v javnosti zato ni poklican, da še dodatno ustvarja zmedo in nejasnost, ampak da kaže na krivice in dela za večjo pravičnost. Nekaj pomembnih vprašanj za kristjana v politiki Kristjan v slovenski politiki si mora odgovoriti na vprašanje, ali je pravično, da komunistični revolucionarji uživajo privilegije, slovenske osamosvojitelje pa se kriminalizira; ali je pravično, da se z davkoplačevalskim denarjem sanira državne banke in njihove tajkunske kredite, od katerih del je končal v davčnih oazah, preganja pa se obrtnike in privatnike, ki so tvegali svoje premoženje, ali malega državljana, če ni pravočasno poravnal svojih položnic; ali je pravično, da javna uprava še naprej deluje po načelu “kar zakonsko ni določeno, ni možno”, ne pa po načelu “zakoni so zato, da rešujejo probleme ljudi”; ali je pravično, da ima javno zdravstvo in šolstvo monopol, ki ga vzdržujemo davkoplačevalci, vse, kar pa je zasebno, se neprestano problematizira; ali je pravično, da se že petindvajset let prerekamo o pluralizaciji medijev, ki živijo od naše članarine, medtem ko ti postajajo vsak dan bolj enoumni in neumni. In ne nazadnje – ali je pravično, da doma na davkoplačevalske stroške izobražujemo mlade, ki poiščejo prvo možnost v tujini za boljši zaslužek in svojo prihodnost. Če je prosti pretok dela in kapitala v EU hotel to, potem so razvite evropske države z nizko nataliteto eden od sodobnih kapitalističnih izkoriščevalcev tako ali tako obubožanih nekdanjih socialističnih družb, ki si očitno ne smejo opomoči od svoje socialistične tlake niti pod dvanajstimi zvezdami. Obstajata levičarski in kapitalistični zmaj, oba bi rada živela na račun drugih, poštenih in delovnih ljudi. Zato njuni predstavniki tako z lahkoto prehajajo iz ene v drugo ideologijo. Kdo bo tej zmajevski kulturi na Slovenskem strl glavo? dr. Ivan Štuhec Orban proti Merklovi – udaril bo tam, kjer najbolj boli 18. 4. 2016, 5:00 57 Facebook Twitter Angela Merkel in Viktor Orban (foto: epa) Da se madžarski premier ne strinja z migrantsko politiko Angele Merkel, ni skrivnost. Pravzaprav je prav on največji kritik njene politike odprtih vrat. Čeprav se je balkanska migrantska pot zaprla, migrantska kriza še zdaleč ni rešena in tega se zaveda tudi Orban. Zato se 19. aprila na svojem obisku v Nemčiji ne bo srečal z Angelo Merkel, pač pa z njenim predhodnikom in mentorjem – Helmutom Kohlom. Ta sicer zaradi zdravstvenih težav v politiki že nekaj let ni aktiven, zato njegovo srečanje z Viktorjem Orbanom dviga še več prahu. Preberite tudi: -Merklova klečeplazi pred Erdoganom. Spravila se je na nemškega Klemna Slakonjo Kohl velja za očeta združene Nemčije, saj je bil eden najvplivnejših nemških politikov med leti 1982 in 1998. Bil je tudi mentor Angele Merkel, a je že nekaj časa tudi njen kritik. Zakaj se bo 86-letnik, ki je v zadnjih letih veliko časa preživel v bolnišnicah, srečal z Orbanom, uradno še ni znano. Merklova in Kohl že dolgo na različnih bregovih Nestrinjanje med Merklovo in Kohlom izhaja vse od znanega škandala z nezakonitim financiranjem stranke CDU, v središču katerega se je znašel prav Kohl. Takrat je Merklova izkoristila trenutek ter v priznanem nemškem častniku objavila pismo, v katerem je zapisala, da se morajo nemški konservativci naučiti ”hoditi brez vojnega konja Kohla”. To je bila njena pot na vrh CDU, kjer vztraja še danes. Luksemburški zunanji minister se pritožuje Dejstvo, da se bo Orban srečal s Kohlom – in ne z Merklovo, je dovolj zgovorno samo po sebi. Obisk zato že dviga veliko prahu. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je dejal, da mu ni jasno, zakaj bi se tako velik Evropejec, kot je Helmut Kohl, želel srečati s tako dvomljivo in kontroverzno osebo, kot je Orban. Madžarska vlada se je na to že odzvala in dejala, da so take izjave popolnoma nesprejemljive. Točnih informacij, kaj je namen sestanka in o čem se bosta Kohl in Orban pogovarjala, še ni, sklepamo pa lahko, da gre še za en obisk več v mreži Orbanovih diplomatskih prizadevanj za spremembo evropske migrantske politike. Maruša Gorišek Marko Bošnjak v Strasbourgu dobil največjo podporo Ocenjen za najprimernejšega kandidata 18. april 2016 ob 12:00 Strasbourg - MMC RTV SLO/STA Spuzva # 18.04.2016 ob 12:05 Prijavi neprimerno vsebino pa bo kljub temu dovolj časa za balkanske bojevnike? +1 -0 Mindmaster # 18.04.2016 ob 12:05 Prijavi neprimerno vsebino A tega, da je izbranka tranzicijske levice Bettetova pogorela, pa ne smete zapisati? Lahko rečemo, da je Betetto izvedla Bratuško :) Berite raje Požarja: Nina Betetto pogorela v Strasbourgu, zanjo niso glasovali niti socialisti Podpredsednica slovenskega vrhovnega sodišča na glasovanju dobila le tri glasove od trinajstih prisotnih članov odbora parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto, izbranka predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, predsednika vlade Mira Cerarja in vladne večine v slovenskem parlamentu za slovensko sodnico Evropskega sodišča za čovekove pravice, je po naših zanesljivih informacijah včeraj (že) pogorela v Strasbourgu. Odbor parlamentarne skupščine Sveta Evrope za potrjevanje sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je namreč v nedeljo opravil zaslišanje kandidatov, Betettova pa je na tem glasovanju dobila le tri glasove od 13 prisotnih. Kar pomeni, da zanjo - po njeni katastrofalni predstavitvi v slogu komisarske kandidature Alenke Bratušek - niso glasovali niti vsi predstavniki socialistov, ki so jo sicer v razpravi na odboru vneto zagovarjali. Za glasovanje na plenarni seji PACE je to slab obet. Največjo podporo odbora je dobil odvetnik in profesor kazenskega prava na novogoriški fakulteti Marko Bošnjak. Na listi, ki so jo posredovali iz slovenskega parlamenta, je bila še profesorica s pravne fakultete univerze v Gentu Nina Peršak. PATRII IN KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC NA VRHOVNEM SODIŠČU V nedeljo je odbor parlamentarne skupščine Sveta Evrope za potrjevanje sodnikov ESČP v Strasbourgu opravil zaslišanje kandidatov iz Slovenije. Še prej so se seznanili z mnenjem svetovalnega panela, ki je ocenjeval strokovno podlago in primernost posameznih kandidatov. Panel je imel pripombe na eno izmed kandidatk, zato so najprej glasovali o tem, da se iz proceduralnih razlogov zavrne lista. Predlog zaradi stališča pravne službe, da to ni zadosten razlog za padec liste, ni dobil večinske podpore. Na zaslišanju je bilo najbolj vroče pri Betettovi, ki je imela tudi zelo skromno predstavitev. Največ vprašanj se je nanašalo na njeno vlogo v farsičnem sodnem procesu Patria in ostale kršitve človekovih pravic na vrhovnem sodišču v Sloveniji. ZARADI BETETTOVE SKORAJ ZAVRNILI CELOTNO LISTO Po zaslišanjih je odbor na predlog delegatov iz Evropske ljudske stranke (EPP) najprej glasoval o predlogu, da se lista zavrne iz vsebinskih razlogov, saj je bil v predhodnem postopku predlaganja kandidatov v Sloveniji "politično" izločen najustreznejši kandidat, predavatelj na sloviti ameriški univerzi Harvard Klemen Jaklič. Politična skupščina EPP je namreč v začetku meseca prvič v zgodovini soglasno sklenila, da bo EPP zaradi tega nasprotovala celotni listi kandidatov iz neke države. Ker pa EPP v PACE nima absolutne večine, je bilo odločanje na odboru zelo pomembno. Predlog za zavrnitev liste je dobil podporo sedmih članov odbora, za potrditev liste pa jih je glasovalo šest. Lista gre vseeno naprej v odločanje na plenarno zasedanje PACE, ki se začne v ponedeljek, saj bi za padec predloga predlagatelji potrebovali dve tretjini glasov navzočih članov na odboru. Potem so člani odbora glasovali o rangiranju kandidatov. Glasovanje je bilo tajno, rezultati bodo uradno objavljeni danes popoldan. @Mindmaster A tega, da je izbranka tranzicijske levice Bettetova pogorela, pa ne smete zapisati? Po vseh teh debaklih te tranzicijske levice (zadnjič tudi nadzorniki NLB), ko njihovi najljubši kandidati padajo kot muhe pred EU inštitucijami, se vidi kako blagodejen učinek bi imela trojka v Sloveniji Ampak naši režimski mediji se raje ukvarjajo s twiit Janše. Da bi se recimo ukvarjali s twitti enega skrajnega levičarja, ki je pravkar postal svetnik RTV-ja pa nikomur ne pade niti na pamet. Pač, Murgle ne pustijo! he he ...kako dozira informacije tale javna televizija ...............sram vas je lahko rdeči režimski medij @thelaw Glede na kadrovanje nestrpnezev in aparatcikov v programski svet RTV se mocno trudijo, da se tega ne bi videlo. Bizjak Mlakarjeva: Bom prva ministrica, ki bo razrešena, ker želi delati po zakonu Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar: Prva ministrica bom, ki bo razrešena zato, ker želim delati po zakonu V DUTB-ju naj bi zevala 50-milijonska luknja DUTB-ju naj bi grozila insolventnost 19. april 2016 ob 11:40 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Zaradi pripojitve Probanke in Factor banke naj bi DUTB ustvaril dodatno izgubo blizu 50 milijonov evrov, ta znesek pa naj bi upravni odbor zdaj terjal od države v obliki dokapitalizacije. Če država tega ne bo storila, bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) uradno insolventna, na podlagi februarskega poročila DUTB-ja piše portal Siol.net. Končna višina luknje v kapitalu DUTB-ja naj bi bila znana maja, ko bo končano vrednotenje sredstev obeh bank. Pri tem so revizorji Pricewaterhouse Coopersa in Deloitta po navedbah portala odkrili, da bo moral DUTB oblikovati dodatne rezervacije za do 40 milijonov evrov. V DUTB-ju so v poročilu, ki ga povzema portal, vlado posvarili, da zaradi pripojitve obstaja tveganje nepoplačila novih upnikov, in jo opozorili, da zaradi 121 novih zaposlenih iz obeh bank ne bodo dosegli zahtevane stroškovne učinkovitost. Izpostavili so še tveganja morebitnih izgubljenih tožb proti bankam ter opozorili na breme morebitnega poplačila izbrisa imetnikov obveznic obeh bank v višini 64 milijonov evrov. Banki februarja odšli v zgodovino Kot je znano, sta Probanka in Factor banka sredi februarja ostali brez bančnih licenc, pri čemer sta deponentom vrnili vse depozite, razen tistih, ki nastopajo kot zavarovanje za garancije ali druge obveznosti, in bili nato pripojeni k DUTB-ju. S tem je stekel prenos premoženja v obliki preostalih obveznosti do države in do SID banke ter neprodanih nepremičnin. DUTB je v začetku aprila že odplačal 150 milijonov evrov obveznosti obeh bank do ministrstva za finance, ki bi zapadle avgusta in septembra. Ministrstvo za finance pa je takrat soglašalo s podaljšanjem zapadlosti preostale obveznosti v višini 208,4 milijona evrov. Slaba banka prevzela obveznosti Ob februarski pripojitvi je DUTB prevzel 196 milijonov evrov premoženja od Factor banke in 228 milijonov evrov od Probanke. Večinoma so bila posojila, ki so že bili predmet skrbnega finančnega pregleda. DUTB je prevzel tudi zaposlene obeh bank, ki sta jih imeli konec lanskega leta skupaj 115. Končno število naj bi bilo znano po zaključku optimizacije delovnih procesov po pripojitvi. Probanko je država za izvedbo nadzorovane likvidacije jeseni 2013 dokapitalizirala za 176 milijonov evrov, Factor banko pa za 269 milijonov evrov. Država je takrat Banki Slovenije izdala tudi poroštvo za zagotavljanje likvidnosti, 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko. Iz revidiranih letnih poročil obeh bank za lani izhaja, da je imela Factor banka ob koncu leta 1,3 milijona evrov kapitala in 16 milijonov evrov neizkoriščene možnosti dokapitalizacije glede na odločbo o državni pomoči. Probanka pa je imela 9,9 milijona evrov negativnega kapitala in 60 milijonov evrov neizkoriščene možnosti dokapitalizacije. Predsednika izrednih uprav Probanke Igo Gruden in Factor banke Klaus Schuster sta pred pripojitvijo presodila, da bo DUTB s prodajo terjatev, nepremičnin in drugega premoženja, ki bo preneseno nanj, lahko poplačal likvidnostno posojilo države. Al. Ma. Eden glavnih lastnikov Factor banke je bil poleg Hermana Rigelnika tudi certifikatski magnat Darko Horvat, ki je imel mnogo ljudi v Aktivi iz Kučanovega in Drnovškovega kabineta. V tujino so preselili na stotine milijonov. Luknje pa bomo poravnali davkoplačevalci. Neverjetno kako so državljani nezainteresirani za svoj denar. Celih 12 komentarjev. Verjetno zato, ker plačanci tega ne smejo komentirat, so specializirani in plačani za komentarje na JJ. erru # 19.04.2016 ob 12:01 Prijavi neprimerno vsebino Hahaha :D :D No, tokrat nas ob ustanovitvi vsaj z imenom banke niso zavajali. Za naslednje ime banke predlagam: NSB - Nova Slaba Banka d.d Prikrita grobišča – stvari se po letih le premikajo, a za nekatere ne dovolj Letos naj bi uredili okoli 70 grobišč 19. april 2016 ob 12:17, zadnji poseg: 19. april 2016 ob 12:37 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ob podpori državnega vrha se je urejanje prikritih povojnih grobišč po letih pometanja pod preprogo le premaknilo z mrtve točke, vendar z razvojem dogodkov vsi niso zadovoljni. Predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel člane komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč pod vodstvom Jožeta Dežmana in kot so povedali v uradu predsednika, se ta redno seznanja z delom komisije, njeni člani pa so po besedah urada zadovoljni, da je na področju urejanja teh grobišč prišlo do napredka. Preberite si tudi: . Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev . Grobišča - dolga zgodba brez epiloga . Ta je bil pravzaprav nujno potreben, saj omenjena komisija obstaja že 10. leto, a se tudi po grozljivem odkritju stotine posmrtnih ostankov v rovu Barbara v Hudi Jami leta 2009 do lani na tem področju ni kaj dosti premaknilo. Vprašanje zunajsodnih pobojev je tudi pogosta točka na političnem dnevnem redu SDS-a in NSi-ja in je v preteklosti, do določene mere še danes, bremenilo politične odnose med strankami levice in desnice. Precej je k tej napetosti pripomogel še nekdanji predsednik republike Danilo Türk, trenutno kandidira za generalnega sekretarja ZN-a, ki je ob razkritju v Hudi Jami dejal, da o "drugorazrednih temah" ne bo govoril. Še vedno nezadovoljstvo s stanjem A vendarle, stvari so se lani poleti po sprejetju zakona o prikritih vojnih grobiščih - pripravil ga je NSi, DZ ga je potrdil s 44 glasovi - s sklepom o postavitvi spomenika žrtvam vseh vojn ob Kongresnem trgu v Ljubljani ter prej odsotni podpori državnega vrha le začele premikati. Ali se tako samo zdi? Član komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč in zgodovinar Mitja Ferenc je bil namreč na začetku letošnjega marca precej kritičen do zdaj izpeljanih postopkov. "Po sedmih letih bi pričakovali, da se bodo stvari v Hudi Jami, ki smo jih predlagali oziroma zahtevali v vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, uredile ali vsaj začele urejati, ampak primer Huda Jama nekako stoji na mestu," je za STA povedal Ferenc. Po odkritju v Hudi Jami so 800 posmrtnih ostankov odkopali in shranili v plastične zabojčke v kostnici, kar po njegovem mnenju ne zadošča civilizacijskim pietetnim merilom. Poleg tega je Ferenc ocenil, da je v rovu še okoli 2.000 do 2.500 ostankov žrtev. Dela v Hudi Jami se nadaljujejo Huda Jama je bila leta 2012 sicer vpisana v register vojnih grobišč, a na to čaka še 591 drugih identificiranih prikritih grobišč, ki bodo do vpisa pod pristojnostjo gospodarskega ministrstva, nato pa bodo prešla pod okrilje ministrstva za delo. Slednje je 21. januarja letos sicer ministrstvu za kulturo že posredovalo predlog, naj začne postopke vpisa vojnega grobišča rova Barbara - Huda Jama v register kulturne dediščine. Za letos so poleg navedenega načrtovana tudi izkopna dela v drugem rovu Hude Jame, za kar je vlada že objavila javni razpis za izvajalca del. Ponudbe bodo odpirali 12. maja, pri čemer so rok za končanje del določili pri 17 mesecih po sklenitvi pogodbe, kar pomeni, da bi dela morala biti končana nekje do konca leta 2017. Ob tem komisija za letos načrtuje ureditev še približno 70 prikritih vojnih grobišč do stopnje, ki bo omogočala pripravo predloga za vpis grobišča v register vojnih grobišč. Za ta namen je letos v proračunu predvidenih 500.000 evrov, še 500.000 pa za prihodnje leto. Poleg tega bo letošnja prednostna naloga komisije ureditev in dopolnitev baze vojnih grobišč z ustreznimi evidencami in ažurnimi podatki, temu pa bodo sledili posegi v prostor, za kar mora komisija pridobiti še ustrezna soglasja lastnikov zemljišč. Ostanke žrtev v Park spominov Komisija je z vlado prav tako sklenila dogovor, da se posmrtni ostanki iz kostnice v Hudi Jami premestijo v kostnico v Mariboru na pokopališču Dobrava, so pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Vendar je bila to prva različica in zdaj se je načrt že spremenil. Po zdajšnjih načrtih bi posmrtne ostanke pokopali v Parku spominov na Dobravi. Direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek je v pojasnilu za STA kot razlog navedla spremembo v naravi posmrtnih ostankov. "Zaradi narave posmrtnih ostankov je ministrstvo skupaj z vladno komisijo za prikrita grobišča sprejelo odločitev, da se pokop posmrtnih ostankov opravi v Parku spominov. Ne gre za spremembo lokacije, saj je kostnica neposredno ob parku in predstavlja pomemben del tega območja," je pojasnila Pliberškova. Prenos in pokop prvih žrtev sta tako predvidena že za letos, nadaljevali pa naj bi ga tudi v letu 2017. Vendar se s to odločitvijo države ne strinjajo v Civilni pobudi Teharje, muzeju genocida in katarze. Premeščanje človeških ostankov iz rudniškega morišča Huda Jama mimo Teharij, od koder so bili odpeljani v smrt, v Maribor, je po njihovem mnenju "nedostojna farsa s pobitimi ljudmi in njihovimi svojci". Ob tem je vodja civilne iniciative Franc Zabukošek spomnil, da so Teharje trenutno najveličastnejši in duhovno najbolj poglobljen slovenski spomenik, ki pa je še vedno nedokončan, zato se je treba projekta lotiti resno. Tudi za Marka Štrovsa, raziskovalca povojnih pobojev, vprašanje povojnih pobojev še ni rešeno. "Več kot 100.000 pobitih ljudi, dostojno pokopališče je le v Slovenski Bistrici, imamo pa tudi kupe okostij in gajbic v kostnicah v Mariboru in Škofji Loki," je prejšnji teden opozoril na nujni seji komisije DZ-ja za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in hkrati spomnil na akcijo Sprava, ki ni dala nobene ovadbe. Z njim se je strinjal predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik, ki je razkril temeljno težavo, kaj točno pomeni dostojen pokop. "To je za nas jasno določeno mesto skladno z vsemi etičnimi zakonskimi pravili," je dejal. V Mariboru na tisoče žrtev povojnega nasilja Obsežen mednarodni projekt vojnih grobišč so v Mariboru začeli uresničevati že leta 2009 z raziskavami vojnih grobišč prve svetovne vojne na pobreškem pokopališču, ga nadaljevali z označitvijo vojnih grobišč in Spomenikom miru na pokopališču Pobrežje ter sklenili s Parkom spominov Dobrava. Različne dele pokopališča so v projektu združili v celoto na območju, kjer je del gozda, v katerem je tankovski jarek s posmrtnimi ostanki med 15.000 do 20.000, po nekaterih ocenah pa celo do 45.000 in več pobitih po drugi svetovni vojni. V podzemni kostnici, ki so jo uredili leta 2008, trenutno počivajo posmrtni ostanki okoli 400 umorjenih v zunajsodnih pobojih po drugi svetovni vojni. V njo so prenesli tudi ostanke neidentificiranih žrtev z različnih grobišč po Sloveniji. A. Č. Poglejte, kako se tožilec Ferlinc na vso moč trudi, da bi Patria zastarala 19. 4. 2016, 13:28 28 Facebook Twitter Foto: STA Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je na Vrhovno sodišče poslal dopis, kjer zahteva, da se zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je po zastaranju Patrie preko Janše vložila odvetniška pisarna Matoz, zavrne. Ferlinc je v odgovoru predlagal, “da se pritožbe zagovornikov zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.” Okrajno sodišče je lani septembra v ponovnem sojenju v zadevi Patria s sklepom razglasilo zastaranje primera. Ker je Višje sodišče pritožbo na zastaranje zavrglo, je Janez Janša preko odvetniške pisarne Matoz vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče. Oglejte si še: – Nenavadno? Vrhovni sodniki zloglasno Betettovo podprli kar brez razprave – Zadeva Patria gre v ponovno sojenje na vrhovno sodišče Gre za prvi primer v zgodovini pravosodja? Tožilec Ferlinc v svojem odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti še poudarja, “da tožilstvo, ki je organ pregona pristojno za potek postopka in obsodilno sodbo, zaradi varovanja načela zakonitosti ne nasprotuje pravnomočnemu zaključku postopka zaradi zastaranja.” Pri tem se je skliceval na sodno prakso sodišča, da sme obdolženec pritožbo na zastaranje vložiti samo v svojo korist ter da institut zastaranja zoper Janšo ni mogoče uporabiti glede na njegov družbeni položaj. Ferlinc je v enem samem stavku svojo odločitev argumentiral precej kontradiktorno in z željo, da si kljub svojim pristojnostim, ne prizadeva, da bi prišlo do razsodbe. Prav tako pa očitno misli, da je Janša vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zato, da bi se ponovno zaprl v zapor, če meni, da je ta ni vložil v njegovo korist. Želijo si prednostne obravnave Predsednik SDS Janez Janša je februarja preko odvetniške pisarne Matoz na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti glede odločitev o zastaranju zadeve Patria. Vrhovno sodišče je takrat zaprosil, naj o zadevi prednostno odloča, saj ne želi, da bi kazenski postopek zastaral, je pojasnil odvetnik Franci Matoz. Patria zastara šele leta 2017 Po mnenju Janše in Matoza je okrajno sodišče napačno uporabilo kazenski zakonik, ko je odločilo, da je kazenski postopek absolutno zastaral. Prepričana sta, da zadeva Patria zastara šele poleti leta 2017, medtem ko je po odločitvi okrajnega sodišča zadeva zastarala lansko leto. M. P. Ta kučanistični podrepnik bi pa resnično potreboval močno klofuto, kot je dejala njegova mentorica iz njegovih pripravniških dni in ga obenem označila za najbolj butastega pripravnika, kar jih je poznala. sem pred dnevi na MMC prebrala komentar........kjer komentator pravi, da v življenju še ni volil Janše, ampak če pred naslednjimi volitvami spet najdejo kakšen konstrukt, ga bo volil iz principa :))) Stajerka • 13 minut nazaj hahaha.......narobe svet........tožilec, ki je spisal obtožni predlog se na vse kriplje bori, da zadeva zastara...... nizko-nižje-greznica.... Baje, da mu je bil obljubljen doktorat za njegovo obtožnico. Ne ve se točno kdaj, kje in na kakšen komunikacijski način... Kako je Cerar zaroto proti ministrici zakuhal skupaj z Združeno levico 19. 4. 2016, 12:10 30 Facebook Twitter Foto: STA Miro Cerar bo za razrešitev kulturne ministrice Julijane Bizjak Mlakar nujno potreboval večino v državnem zboru. Očitno je premier dvomil o podpori strank SD in DeSUS, zato se je vse že vnaprej dogovoril z Združeno levico. Cerar je že včeraj ministrici Julijani Bizjak Mlakar, sicer nekdanji članici SD, postavil ultimat, da ima čas do 12. ure, da ponudi svoj odstop. Premier pa je že prej vse natančno premislil. Po poročanju Požareporta se je z Združeno levico dogovoril, da bo ta za razrešitev delovala kot njegov “rezervni glasovalni stroj”. Premier Miro Cerar je državnemu zboru predlagal razrešitev ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, potem ko ni ponudila odstopa, so sporočili iz premierjevega kabineta. Kot je zapisal v obrazložitvi, je ministrica s svojim delovanjem, predvsem pa nedelovanjem, povzročila oziroma sprožila za slovensko kulturo negativne posledice in procese, poroča STA. Preberite tudi: Cerar že trese stolček Julijane Bizjak Mlakar, ona pa se ga trdno oklepa Ker gre pri razrešitvi kulturne ministrice za politične in finančne usluge skupini nekdanje stranke Zares, dogovor z Luko Mescem in druščino ni bila prav nobena težava, temveč zgolj projekt, še poroča portal. Pričakovati je, da bosta stranki SMC in Združena levica tudi v prihodnje večkrat glasovali enotno. Mesec se mora najprej rešiti le socialističnih radikalcev znotraj svoje – zdaj že praktično nekdanje – stranke IDS. Za pojasnila o dogovorih s Cerarjem smo se obrnili tudi na Združeno levico. Njihove odgovore še čakamo. Si Cerar želi podrediti neubogljive ženske? “Videti je, da bomo šli v parlament. Ženske, ki mislimo s svojo glavo in ne ubogamo moških, si je treba podrediti, da postanejo bolj ubogljive,” je bila včeraj po pogovoru s Cerarjem vidno pretresena ministrica Bizjak Mlakar. Pojasnila je, da jo je premier pozval k odstopu, vendar tega ne bo storila. Pri nesoglasjih med ministrico in Cerarjem je želel pomagati tudi prvak DeSUS-a Karl Erjavec, vendar mu to ni uspelo. Kot pravi, so razhajanja med njima očitno prevelika. N. K. Švedski minister odstopil zaradi obtožb o povezavah s turškimi skrajneži 18. 4. 2016, 16:55 10 Facebook Twitter Mehmet Kaplan (foto: epa) Švedski minister za stanovanjsko problematiko Mehmet Kaplan je po tednu dni afer v švedski javnosti danes odstopil. Zaradi komentarjev, kjer je ravnanje Izraelcev primerjal z dejanji nacističnih Nemcev leta 1930, in fotografij sporne večerje se je nanj vsul plaz obtožb, da naj bi bil povezan s skrajnimi turškimi neonacističnimi skupinami. V javnost naj bi prišle fotografije, ki dokazujejo, da se je Mehmet Kaplan srečal s pripadniki turške skrajno desne skupine Sivi volkovi. Na večerji naj bi bil prisoten tudi ekstremist Barbaros Leylani, ki naj bi v enem od nagovorov dejal, da naj se Turki na Švedskem zbudijo ter pokažejo Švedski, Skandinaviji in Evropi, za kaj se zavzemajo. Preberite tudi: -Škandal na Švedskem: Levičarski časnik si je izmislil napade na migrante ”Ne maramo krvi, a če je potrebno, lahko dopustimo tudi prelivanje krvi,” je dejal Leylani, s katerim naj bi bil švedski minister na večerji. Skupina Sivi volkovi naj bi bila tesno povezana z več politično in rasno motiviranimi umori v zadnjih desetletjih. Obtožbe zanikal – odstopa, ker nima več podpore Švedski minister je vse obtožbe zanikal in dejal, da je vedno deloval proti vsem vrstam ekstremizmov. ”Moj odstop ne potrjuje govoric, še vedno jih ostro zanikam,” je dejal Kaplan ob odstopu. Švedski premier Stefan Löfven je njegov odstop sprejel in dejal, da verjame, da je Kaplan mož demokratičnih vrednot, a bi moral minister Švedsko predstavljati brez kakršnihkoli dvomov. Minister se je za odstop odločil po tem, ko mu je opozicija očitala, da ima kot minister skrite načrte. Dejal je, da odstopa, ker je prepričan, da za nadaljevanje mandata nima več podpore, poroča švedski portal Svenska dagbladet. M. G. No, že en pogled na sliko da vedeti, da gre za tipičnega, zakrnjenega Šveda, no. Iz dobro obveščenih krogov pa so pricurljale novice, da je izjemno rad zahajal v savno v svojem rodnem Herskengdjulnu, kjer je z brezovimi vejami zelo rad nekoliko močneje tepel nage ženske (pa tudi moške) prešvicane riti, pa tudi v bazenu z mrzlo vodo se je sumljivo dolgo zadrževal, zaradi česar so mu ljubosumni lokalni veljaki podtaknili tole zgodbico o Izraelcih. Vrli Meinard (in ne Mehmet, kot se vam je pomotoma zapisalo) je za lokalni časopis Gustafblatten izjavil, da gre za politične motive in da on, kot zaveden in rojen Šved, nima nič opraviti tam z enimi BV plemeni. Tako je bilo, no. Tile nezakoniti migranti bodo sprli med sabo države, vlade, državljane in še sosede med sabo. Politiki, dajte že uredit tele krvave vojne spopade na Vzhodu! Najprej so na tem mestu meli enga Olafa, ampak je bil derpe. Pol so našli enga Ragnarja, da zamenja Olafa, ta je bil pravi Viking, ampak se je kmalu izkazalo, da si zvečer obleče žensko oblekco in gre tak ven. Tako so se hvalili, da bi na dom vzeli prebežnike. Zdaj pa … 19. 4. 2016, 5:00 124 Facebook Twitter Foto: STA Slovenski poslanci so se pred meseci ponosno hvalili, kako bi brez težav sprejeli kakšnega migranta na dom. Ne dolgo tega je Slovenija državljane pozvala k brezplačni oddaji zasebnih stanovanj, zato smo prav te politike vprašali, ali bodo to storili tudi sami – zdaj, ko imajo možnost. Večina se jih je – pričakovano – potuhnila. Finski premier Juha Sipilä je prosilcem za azil ponudil svojo počitniško hišico, nemški poslanec CDU Martin Patzelt pa je dva prebežnika iz Eritreje sprejel kar k sebi domov. V oddaji Tarča so jeseni spraševali poslance, ali bi tudi sami storili enako kot evropski kolegi. Spomnimo. Matjaž Han iz stranke SD je takrat zatrdil, da bi sledil vzoru evropskih politikov, prvak DeSUS Karl Erjavec pa je poudaril, da bi z veseljem vzel kakšnega begunca na dom, še posebej starostnika. Z “najbrž bi” je na vprašanje voditeljice odgovoril poslanec SDS Jože Tanko. Matej Tonin iz NSi pa je zatrjeval, da bi ga z veseljem vzel, če bi se bil ta pripravljen stiskati z njimi na 70 kvadratih. Preberite tudi: Tako živijo slovenski “grofje” bogu za hrbtom Kustec Lipicerjeva bi to storila na načelni ravni, Bratuškova bi, ampak … Predstavnica SMC Simona Kustec Lipicer je dejala, da bi na načelni ravni to storila, vendar se boji, da ji v praksi to ne bi odgovorno uspelo. Alenka Bratušek je zatrdila, da bi to absolutno storila, vendar je ob tem opomnila, da “se moramo zavedati, da tudi če vsak politik vzame enega ali dva begunca, to ne bo rešilo problema.” Luka Mesec iz Združene levice pa je odgovoril, da tega ne bi storil, saj morajo kot politiki sprejeti pomembne politične odločitve. Šest mesecev po tem, ko so poslanci tako lepo govorili, je država pozvala zasebnike, da naj oddajo stanovanja za potrebe namestitve beguncev. Gre za 567 beguncev, ki bodo letos in prihodnje leto premeščeni iz Italije in Grčije ter bodo v Sloveniji zaprosili za azil. Bratuškova: Nimam praznega stanovanja Poslance, ki so na veliko poudarjali, kako bi z veseljem vzeli kakšnega prebežnika na dom, smo vprašali, ali bodo sedaj, ko imajo možnost brezplačne oddaje stanovanje, to tudi storili. “Nisem se prijavila, ker nimam praznega stanovanja,” je pojasnila Alenka Bratušek. Dodala je še, da tudi če bi vsak politik vzel enega begunca, se stvari na takšen način ne bi rešile. Erjavčevi: Kakšno vprašanje pa je to?! Ali bo Erjavec zdaj le sprejel kakšnega starostnika v svojo rezidenco v Naklem, nam ni uspelo izvedeti. Njegova tiskovna predstavnica nam je po telefonu zabrusila, kakšno vprašanje da je to in da bodo razmislili, ali bodo sploh odgovorili. S SMC pa so nam sporočili, da bi Kustec Lipicerjeva na takšno vprašanje danes odgovorila enako. Njen strankarski kolega Jani Möderndorfer je dejal, da tega verjetno ne bi storil, saj nima pogojev za to, da bi jih vzel. Po njegovem to tudi ne bi rešilo problema. “Bi pa bilo zaželeno, da bi našli veliko lokacij za ta namen,” je še dodal. Prav tisti poslanci, ki so zatrjevali, da bi sledili nekaterim evropskim politikom in bi za “cimra” vzeli begunca, pa nam na naša vprašanja niso odgovorili in so se zavili v molk. Nina Knapič Jani Möderndorfer je dejal,"nima pogojev za to," .... Alenka Bratušek,"nimam praznega stanovanja,".... Matej Tonin na 70 kvadratih..... Madona imamo pa revne poslance.....:) A mislijo, da delavci, ki imajo še manj, pa izpolnjujejo pogoje??????? Kaj bodo (Cvergl) pa Putinu rekli! Luknanje EU ni uspelo!!! Prispodoba iz živalskega sveta: po obljubah - levi, po uresničitvah - podgane. Vsak od tistih, ki so na Kotnikovi stali v prvih vrstah in jim klicali dobrodošlico, bi moral vzeti vsaj enega migranta k sebi! Al Murglab ... raj za begunce. Kučan in Cmero vas vabita!!! Unikatna • 5 ur nazaj Zato nam naj nehajo vsiljevati in ukazovati kaj naj narod, če pa sami niso vzor!!! Skipat jim migrante direkt pred njihovo bajto... Zakaj na slovenskih šolah potekajo izobraževanja o ravnanju v strelskih situacijah? 19. 4. 2016, 16:47 7 Facebook Twitter Foto: STA Policija že več mesecev na slovenskih šolah izvaja izobraževanja, kako ravnati v nevarnih situacijah. Tako naj bi učitelji in profesorji lažje prepoznali potencialne storilce, “ki z orožjem ogrožajo neposredno in množično ogrožajo življenja ljudi”. Vlada pa še kar zatrjuje, da je Slovenija varna država ter da razloga za preplah ni. Policija je vzpostavila standarde in taktiko ukrepanja policistov ob morebitnih t.i. amok dogodkih. Gre za aktivne, življenju nevarne dogodke, pri katerih storilec oziroma storilci v zelo kratkem času z orožjem neposredno in množično ogrožajo življenja ljudi – na primer aktivne strelske situacije. Ena izmed pojavnih oblik takšnih dogodkov je po besedah policije tudi aktivno streljanje v šolah, kar se je v Evropi zgodilo že v Nemčiji, Španiji in na Finskem. Po dogovoru z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so policisti navedeno problematiko predstavili tudi ravnateljem srednjih šol in dijaških domov ter ostalim šolnikom, ki so se strinjali, da policisti tovrstno problematiko in nujne ukrepe podrobneje predstavijo zaposlenim na šolah. Obvezna udeležba za vse profesorje in pedagoge Z izvajanjem navedenih aktivnosti pri katerih je poudarek na prepoznavanju opozorilnih znakov, ki jih kažejo potencialni storilci ter izvajanju nujnih ukrepov do prihoda policije, če bi do takšnih dogodkov prišlo v šoli, so začeli julija lani. Po naših informacijah pa so v prejšnjem tednu tovrstna izobraževanja potekala na ljubljanskih šolah, udeležba pedagogov in profesorjev pa naj bi bila obvezna. Na vprašanje, ali je na organizacijo takšnih izobraževanj vplivala varnostna kriza v Evropi in Sloveniji, sicer policija ni odgovorila, je pa dovolj zgovorno že dejstvo, da takšna izobraževanja potekajo po terorističnih napadih v Bruslju, kjer je pred slabim mesecem dni življenje izgubilo več kot 30 ljudi. Policija: Slovenske šole so načeloma varne Na policiji sicer pa so za STA sicer ocenili, da so slovenske šole v tem smislu varne, saj je verjetnost pojava takih dogodkov majhna. Kljub temu pa gre po njihovem mnenju za kompleksno in nepredvidljivo področje, ki terja ustrezno usposabljanje tako za policiste kot za ostale deležnike varnosti. Na ljubljanski šolski center, kjer naj bi potekala tovrstna izobraževanja smo naslovili vprašanja, ali so pričeli z izvajanjem tovrstnih izobraževanj ter kakšen je njihov namen. Prosili smo tudi, da opišejo, kako izgledajo takšna izobraževanja in kdo vse se jih mora udeležiti. Njihove odgovore še čakamo. Nina Knapič Meho • 40 minut nazaj Vsaka asociacija na migranta je neokusna. Zadeve so namenjene izključno za obrambo pred severnim medvedom. Štrukelj je že sedaj na varnem. Je pa ja cmerar še pred kratkim govoril kako varna država smo,sedaj pa dela paniko.Veliki lažnivec. Pahorju se je zdela super: Katastrofalen poraz Betettove med evropskimi sodniki 19. 4. 2016, 19:37 69 Facebook Twitter Nina Betetto (foto: STA) Sodnica Nina Betetto je na glasovanju o novem slovenskem sodniku na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) doživela katastrofalen poraz. Od 134 veljavnih glasov je zanjo glasovalo le 14 ljudi. Za novega sodnika ESČP je bil s 113 glasovi izvoljen Marko Bošnjak. Betettovo – ob njej pa še tri kandidate – je sicer za sodnico ESČP predlagal predsednik Borut Pahor. Taktično je takrat kot četrtega kandidata predlagal nedvomno najbolj kompetentnega Klemna Jakliča, sicer predavatelja na prestižni harvardski univerzi. Preberite tudi: -Absurd: Nina Betetto najprej kršila človekove pravice, zdaj v boj za mesto sodnika za človekove pravice Na glasovanju v državnem zboru je Cerarjeva večina podprla tri kandidate, ki pa niso bili izbrani glede na kompetence, pač pa po načelu – kdo je naš. Tako je z liste izpadel Jaklič, kot najbolj verjetno novo sodnico ESČP pa se je omenjalo prav Nino Betetto. Zavestno je kršila človekove pravice Ne samo da Betettova nima nobenih izkušenj z mednarodnim sojenjem na področju človekovih pravic, sama je te pravice tudi večkrat zavestno kršila – najbolj očitno v prmeru Patria, kjer je zavrnila izločitev sodnice Vesne Žalik in se podpisala pod krivično ter protiustavno sodbo. Vedno je delovala tudi kot desna roka Branka Masleše, zaradi katerega je bila obsojenim v zadevi Patria kršena pravica do poštenega sojenja. Njena izvolitev bi pomenila konflikt interesov Da je Betettova popolnoma neprimerna za novo sodnico ESČP, priča tudi podatek, da bi v primeru njene izvolitve prišlo do močnega konflikta interesov. Sama je namreč na plačilni listi nekdanje političarke Katarine Kresal, ta pa je na omenjeno sodišče naslovila pritožbo. V primeru imenovanja bi Betettova torej odločala o pritožbi svoje nadrejene. Preberite tudi: -Razkrito: Za Nino Betteto v Strasbourgu niso glasovali niti kolegi socialisti Po nedeljski katastrofi danes še huje Nič bolje pa se ni odrezala niti na nedeljski predstavitvi kandidatov na odboru Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za potrjevanje kandidatov. Njena predstavitev je bila izjemno skromna, največ zanimanja pa so požele njene kršitve človekovih pravic – največ vprašanj se je namreč nanašalo na njeno vlogo v sodnem procesu Patria in na ostale kršitve človekovih pravic na Vrhovnem sodišču RS. Izbranka Masleše, Cerarja in Kučana je tako na glasovanju odbora že v nedeljo dobila le 3 glasove od 13, kar pomeni, da zanjo po njeni katastrofalni predstavitvi niso glasovali niti vsi predstavniki socialistov, ki so jo sicer v razpravi na odboru vneto zagovarjali. Danes pa jo je na glavnem glasovanju v parlamentarni skupščini čakala še večja katastrofa – prejela je le 14 od skupno 134 glasov. Novi sodnik je profesor kazenskega prava Za novega sodnika ESČP je bil s 113 glasovi sicer izvoljen Marko Bošnjak, izredni profesor kazenskega prava na novogoriški Evropski pravni fakulteti in odvetnik v Odvetniški družbi Čeferin. Star je 42 let, doktoriral pa je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. M. G. v Sloveniji je nekaj hudo narobe se je slišalo po hodnikih EU inštitucijah ko so izvedeli katera vrhovna sodnica je med kandidati,in kateri kandidati za slovensko politično garnituro baje niso primerni. Da se NORČUJEMO iz lastnega naroda in celotne EU ko za kandidatko za sodnico na EU sodišče za človekove pravice pošljemo gospo ,ki ji je prav to sodišče jasno dalo vedeti,da je v nekaterih sodbah KRŠILA ČLOVEKOVE PRAVICE ,sedaj že vrabci čivkajo le Slovensko volilno telo tišči glavo v pesek in nič ne vidi,nič ne sliši! Počasi se tudi evropskemu parlamentu odpirajo oči, kam sodi slovenska levaška klika......vrata jim je odprla Bratuškova in sedaj so še kako pozorni na novice iz Slovenije.......čeprav v domačih logih neprestano odmeva, da desnica meče polena pod noge........ampak, ko je pa potrebno dokazat svoje znanje in sposobnosti, pa ni večjega debakla kot prezentacija levaka....... vedno znova in znova se zabijajo v evropska vrata in si domišljajo kako so sposobni.......verjetno bodo prej popustila vrata kot bo njim potegnilo ali kliknilo, da so TOTALNO NESPOSOBNI IN POKVARJENI V DNO ČRNIH DUŠ....... Cerarjevo sporočilo: Izplačujte si sporne dodatke, pri idrijskem rudniku pa ni šale 19. 4. 2016, 18:26 17 Facebook Twitter Foto: Nova24TV/ STA Kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar je prepričana, da je vzrok za Cerarjev poziv k njenemu odstopu predvsem ta, da se je “zoperstavila lobijem”. To je očitno večja težava kot afera z neupravičenim izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost, zaradi katere Cerar ni sprejel Mramorjevega odstopa. Predsednika vlade Mira Cerarja je kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar razjezila, ker naj bi odklanjala izvrševanje sklepov vlade glede idrijskega rudnika. Spomnimo. Ko je izbruhnila afera o izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost, je Cerar svojega finančnega ministra vneto zagovarjal. Češ, Mramor je priznal napako, del izplačanih dodatkov bo vrnil, zato bomo delali dalje. Premier kljub pritiskom in nezadovoljstvu javnosti ni sprejel njegovega odstopa. Preberite tudi: Kako je Cerar zaroto proti ministrici zakuhal skupaj z Združeno levico S čim je Bizjak Mlakarjeva v resnici tako razburila premierja, še sama ne ve. “V pogovoru mi je omenjal le moje preveliko zavzemanje za kulturo in idrijski rudnik,” je pojasnila za Novo24TV. Ob tem je dodala, da ji ob predstavitvi argumentov, ki dokazujejo, da je bilo za to področje zadolženih več ministrov, ki pri iskanju rešitev niso sodelovali, sama pa je glede idrijskega in ostalih rudnikov naredila prav vse, kar je bilo glede na pristojnosti ministrstva možno, premier ni oporekal s protiargumenti. Cerar ni pozval tistih, ki so zavračali predloge kulturnega ministrstva Po njenem gre za izrazit medresorski problem, kjer pa so se pristojna ministrstva (ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za finance, ministrstvo za infrastrukturo ter ministrstvo za okolje in prostor) bolj ali manj izogibala sodelovanja pri reševanju problema, hkrati pa so zavračala predloge kulturnega ministrstva in onemogočala rešitve. “Glede na to, da je bilo konec leta kar 32 sklepov vlade nerealiziranih, naše ministrstvo pa je storilo vse – razen sklepov, ki so bili neizvedljivi, je najmanj nenavadno, zakaj niso bili poziva predsednika vlade deležni ministri, ki svojega dela na tem področju v resnici niso opravili,” je kritična Bizjak Mlakarjeva. Po mnenju kulturne ministrice ta situacija ni primerljiva z afero, v kateri se je znašel finančni minister Mramor. “Sama si prizadevam za zakonitost, javno dobro, preglednost in javni interes. Na ministrsko mesto nisem prišla z nobenim nahrbtnikom in si nisem nobenega niti pridobila,” je pojasnila. Minister Mramor stalno nagaja kulturnikom Pred predlogi krčenja sredstev za kulturo, ki so neprestano prihajali s strani ministra za finance, je ministrica uspešno ubranila sredstva za kulturo, ki so se v integralnem delu proračuna celo nekoliko povečala. Kot pravi, pa je ostal podedovani problem manjka sredstev za kulturno dediščino iz nepovratnih evropskih sredstev, zaradi katerih je ministrstvo pripravilo “zakon o kulturnem evru”, ki je eden od zakonov, ki so obstali na mizi ministra za finance, predsednik vlade pa kljub številnim dopisom javnosti o nujnosti zakona le-tega še ni posredoval vladi in v postopek sprejemanja. Ministrica ne bo odletela zaradi kulture Med kulturniki so mnenja glede verjetnega odhoda ministrice deljena. Nekdanjemu predsedniku Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) Metodu Pevcu se razrešitev ministrice zdi pričakovana, po drugi strani pa je razočaran, ker se to ni zgodilo takrat, ko je NSK problematiziral njeno delo na področju kulture. “Očitno to lahko hkrati razumemo tudi kot dokaz, koliko vladi pomeni kultura,” je poudaril za STA. Nina Knapič Peter Prevc nič več na elankah? Elan lani kupila ruski sklad in ameriška banka 19. april 2016 ob 16:22, zadnji poseg: 19. april 2016 ob 20:04 Begunje - MMC RTV SLO/STA Iz podjetja Elan so sporočili, da zaradi nedobičkonosnosti in novih strateških usmeritev ukinjajo program skakalnih smuči. Zanj si želijo poiskati prevzemnika. V Elanu pravijo, da bodo v prihodnje usmerjeni predvsem v razvoj blagovne znamke Elan in na trge z razvitimi zimskimi športi, njihova ambicija pa je postati "najbolj inovativna blagovna znamka med smučkami za alpsko smučanje". Kocka še ni dokončno padla "Želimo si poiskati prevzemnika programa skakalnih smuči, ki bi lahko na osnovi dolgoletnih izkušenj in nabranega znanja uspešno nadaljeval proizvodnjo. Pogovori v tej smeri še potekajo," pravijo v družbi. Dokončne dogovore bodo razkrili, ko in če se jim uspe dogovoriti za nadaljevanje proizvodnje skakalnih smuči. Skakalni program marketinški, ne prodajni Ta program je bil sicer po navedbah vodstva marketinški in ne prodajni ter je v strukturi izdatkov za marketing predstavljal pomemben delež. Sredstva iz skakalnega programa bodo tako preusmerili v aktivnosti za krepitev znamke na ključnih trgih, kot so ZDA, Kanada in Francija ter v preoblikovanje trženjskih aktivnosti v smeri digitalnega marketinga. 95-odstotni lastnik Elana ruski sklad Spomnimo, družbo Elan sta od Slovenskega državnega holdinga (SDH) julija lani kupila Wiltan Enterprises in Bank of America Merrill Lynch. Wiltan Enterprises je v lasti ruskega sklada tveganega kapitala VR Capital in je pridobil 95,1-odstotni delež v podjetju, ameriška banka pa 4,9 odstotka. Nova lastnika sta se morala takoj spopasti z vrnitvijo 12 milijonov evrov nedovoljene državne pomoči. Podrobnosti o prodaji, ki je bila zaključena septembra z vračilom nedovoljene državne pomoči, ne prodajalci ne kupca niso razkrivali. Po neuradnih informacijah naj bi kupnina znašala manj kot 1.000 evrov. Lani 3,8 milijona evrov dobička Elan ima od konca marca novo vodstvo. Sestavljajo ga Michaela Stitz kot predsednica upravnega odbora, Pascal Aymar in Jeffrey Tirman. Elan sicer beleži spodbudne rezultate. Prihodki iz poslovanja matične družbe so v prvem trimesečju višji za več kot 30 odstotkov kot v enakem obdobju lani, za to pa je zaslužna predvsem rast na področju divizije vetrne energije. Skupina Elan je sicer lani ustvarila dobrih 71 milijonov evrov prihodkov, čisti dobiček pa je dosegel 3,8 milijona evrov. Ferjan: Produkt ugasnemo v najboljšem trenutku Predstavnik Elanovega sindikata Dušan Ferjan je povedal, da je odločitev novega direktorja za njih popoln šok. "Nerazumljivo je, da artikel, po katerem je Elan v zadnjem času še posebej prepoznaven, v najboljšem trenutku ugasnemo. Namesto, da bi gradili na zmagovalnosti, pa se temu produktu, ki je ključen za prepoznavnost blagovne znamke, odpovedujemo," je opozoril. Na programu občasno dela le nekaj posameznikov Kot je pojasnil, so zaposleni že izrazili nasprotovanje tej potezi, a se je direktor zanjo vseeno odločil. Za zdaj sicer na število zaposlenih to ne bo bistveno vplivalo, saj je na programu skakalnih smuči v Begunjah delalo le nekaj posameznikov in še to občasno. A se zaposleni bojijo, da ta poteza morda pomeni tudi ugašanje katerih drugih programov. Na "elankah" Prevc in Takanašijeva Na smučeh Elan je v minuli sezoni slovenski skakalni as Peter Prevc osvojil svetovni pokal z rekordnim številom točk, novoletno turnejo, hkrati pa je postal tudi svetovni prvak v poletih. Tudi zmagovalka ženskega svetovnega pokala Japonka Sara Takanaši je skakala na elankah. Če torej program skakalnih smuči ne bo dobil prevzemnika, si bosta morala Prevc in Takanašijeva poiskati drugega opremljevalca. Justin: Jokati ne smemo A kot je radijskemu kolegu Boštjanu Reberšaku z Vala 202 dejal Toni Justin, vodja tekmovalnega programa pri Elanu, časa za jokanje ni: "Ko sem izvedel za novico, sem včeraj prvega poklical Petra. Tudi sam pravi, da je breme pri drugih proizvajalcih iskati svojo smučo. Zato je naloga mene in Petra Slatnarja, da stvari normalno izpeljemo. Kar bomo z otroškim programom poželi, toliko bomo lahko vlagali v svetovni pokal in tekmovalce. Osnovna stvar v tej smuči je še vedno otroški program. Glede na to, kakšno število mladih skakalcev prihaja v klube na račun rezultatov Petra. Kako se bomo lotili tega, bo znano v kratkem. Jokati ne smemo, tako je. Treba se je združiti. Vso tehnologijo, znanje imamo. Če bomo pametno delali, se mogoče že čez nekaj let veselimo." Slatnar: Petru moramo dati, kar je imel, ali pa celo boljše Tudi vodilni proizvajalec skakalnega okovja Peter Slatnar upa, da se najde rešitev v domačem okolju. "To je udarec za Petra kot tekmovalca. Ne finančno, ampak smučka je bila narejena za Petra in po njegovih navodilih. Gre za več let razvoja. Da gre on sam na drugo smučko, ni problem, saj bi ga zelo hitro drugi pograbili. Vprašanje je le, koliko časa bi potreboval, da bi dobil takšno smučko, takšen material, da bo njemu odgovarjal, da bo njemu dal zaupanje v smučko. Kar se mene tiče, je glavni motiv ta, da Petru damo tisto, kar je imel, ali pa celo boljše. Upam, da bomo ljudje, ki se bomo tega lotili, dobili kakšno ponujeno roko, da bi to izpeljali čim manj boleče in v najkrajšem času. Vemo, da se priprave jutri začnejo s treningi. Treba je pohiteti, saj nimamo nič več časa," je za Val 202 povedal Slatnar. A. V., Boštjan Reberšak, Val 202 Kohl in Orban: Evropa ne more integrirati toliko beguncev Kohl: Evropa ne more biti rešitev 20. april 2016 ob 11:18 Manheim - MMC RTV SLO/STA Madžarski premier Viktor Orban in nekdanji nemški kancler Helmut Kohl sta se na sestanku strinjala, da Evropa ne more neomejeno sprejemati prebežnikov. Orban, ki je oster kritik migrantske politike nemške kanclerke Angele Merkel, je v Nemčiji obiskal njenega nekdanjega mentorja, arhitekta združitve Nemčije in velikega zagovornika evropskih integracij v 90. letih. Kohl se redko pojavi v javnosti in je večinoma prikovan na invalidski voziček, obisk pa je sprožil ugibanja, da gre za Kohlov izraz nestrinjanja s politiko Merklove, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Kohl in Orban sta v skupni izjavi zapisala, da si z Merklovo delijo skupni cilj blaženja humanitarne krize, ki jo povzročajo migracije, vendar sta ob tem nakazala, da obstajajo razhajanja glede tega, kako se teh težav lotiti. "Koliko ljudi lahko Evropa sprejme in na koncu integrira? In kaj se bo zgodilo z milijoni ljudmi v stiski po svetu, ki ne morejo bežati?" sta se vprašala Orban in Kohl. Evropa ne more biti rešitev Že v nedeljo objavljenem komentarju v nemškem časopisu Tagespiegel je 86-letni Kohl izrazil prepričanje, da Evropska unija ne more integrirati na milijone beguncev. "Rešitev leži v prizadetih območjih, in ne v Evropi. Evropa ne more postati nov dom za milijone ljudi v stisku po svetu," je zapisal Kohl. Kohl je položaj kanclerja zasedal od leta 1982 do 1998 in Nemčijo vodil v času padca berlinskega zidu in komunizma v vzhodni Evropi. V 90. letih je bil krščanskodemokratski politik mentor Merklove. Njun odnos se je pozneje ohladil, Kohl pa je večkrat izrazil dvome o politiki Merklove. T. J. Jani Möderndorfer predlog zakona utemeljuje s sovražnim govorom 20. 4. 2016, 12:02 9 Facebook Twitter Jani Möderndorfer (foto: STA) Poslanci so se danes lotili druge obravnave zakona o partnerski zvezi, ki ga je vložil poslanec SMC Jani Möderndorfer. Predlogu ostro nasprotujejo v SDS in NSi. Iva Dimic je izpostavila, da poslanec predlog zakona utemljuje s sovražnim govorom, usmerjenim proti kristjanom. Predlog zakona o partnerski zvezi je vložil poslanec SMC Jani Möderndorfer. Zakon za homoseksualne in lezbične pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, hkrati pa ne spreminja definicije zakonske zveze ter izključuje možnost posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Predlog podpira tudi vlada, kar ne čudi, saj je izjemno podoben – oziroma skoraj enak – predlogu, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod okriljem ministrcie Anje Kopač Mrak in državne sekretarke na tem ministrstvu Martine Vuk. Poslanec SMC Saša Tabaković je pojasnil, da v stranki predlog podpirajo kljub opozorilom, da DZ leto dni po referendumu ne bi smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Kot je izpostavil, v SMC namreč menijo, da Möderndorferjev predlog ne ureja družinskih razmerij in sledi glavnim argumentom, ki so jih kot razloge proti noveli na referendumu navajali volivci. “Poslanec predlog utemeljuje s sovražnim govorom” NSi in SDS predlogu zakona ostro nasprotujeta. Iva Dimic (NSi) je poudarila, da je treba pravice istospolno usmerjenih urediti v posebnem zakonu, in opozorila, da poslanec predlog utemeljuje s sovražnim govorom, usmerjenim proti kristjanom. Jelka Godec (SDS) je izpostavila, da minevajo štirje meseci, odkar je bila na referendumu izražena volja ljudstva. Poudarila je, da bodo poslanci, ki bodo Möderndorferjev predlog podprli, to voljo konkretno poteptali. Tudi v SDS so opozorili na elemente sovražnega govora, ki so jih zaznali pri Möderndorferju, predvsem pa je po mnenju opozicijske poslanke zaskrbljujoče, da takšno retoriko prevzema tudi koalicija. Na mizi tudi predlog Koalicije “Za otroke gre!” Spomnimo, da sta tudi Metka Zevnik in Aleš Primc v DZ vložila predlog Zakona o ureditvi položaja istospolnih partnerskih skupnosti. V skupno 117 členih predlog zakona izenačuje pravne položaje istospolnih parov s pravnim položajem raznospolnih parov in s tem prvim prinaša vrsto novih pravic, obveznosti in omejitev. Vključuje vse položaje različne obravnave, razen dela, ki se na naša na posvojitve, oploditve žensk z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo ter vlogo in pomen mame in očeta za otrokovo vzgojo in razvoj. Ključni cilji predloga so: krepitev družbenega konsenza in pravne države, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zagotavljanje načela enakosti pred zakonom, preprečevanje možnosti zlorab, spoštovanje načela delitve oblasti in uveljavljanje državljanske participacije. Največja novost, ki jo prinaša zakon, je izenačitev medsebojnih pravic, obveznosti in omejitev istospolnih partnerjev, ki živita v nesklenjeni istospolni zvezi z zunajzakonskima partnerjema, se pravi s partnerjema različnega spola, ki živita v življenjski zvezi. Glede na to, da je zunajzakonska skupnost v našem pravnem redu skoraj v celoti izenačena z zakonsko zvezo, to hkrati pomeni, da bo tudi nesklenjena istospolna zveza v skorajda vseh medsebojnih pravicah, obveznostih in omejitvah izenačena s sklenjenim istospolnim partnerstvom. V. V., STA Škandal na Šubičevi gimnaziji: Del profesorjev izsilil od ravnatelja prepoved nastopa Krkoviča 20. 4. 2016, 14:54 113 Facebook Twitter Foto: STA/Google maps Ključna osebnost slovenske osamosvojitve Tone Krkovič je bil zopet tarča napada. Tokrat bi moral na Gimnaziji Jožeta Plečnika predavati o slovenski osamosvojitvi, vendar so pred tremi dnevi to srečanje odpovedali, saj se je del učiteljskega zbora temu uprl. Glavni protagonist pa naj bi bil sindikalni aktivist, eden glavnih zaupnikov Štruklja. “To je škandalozno, žalostno!” je prepričan ključni akter slovenske osamosvojitve. Ravnatelj Gimnazije Jožeta Plečnika Anton Grosek ga je najprej povabil, da bi dijakom predaval o dogodkih iz časa slovenske osamosvojitve, nato pa so predavanje odpovedali. Po mnenju Krkoviča je to samo še eno izmed dejanj v kontekstu blatenja njega osebno in slovenske osamosvojitve kot celote. Dijakom so to predavanje vnaprej napovedovali na spletu in v drugih oblikah internega komuniciranja, udeležba pa naj bi bila celo obvezna, potem pa so to odpovedali. Šola ga je označila za vidnega člana SDS Ravnatelj ga je pretresen poklical in izdavil, da je prišlo do upora dela učiteljskega zbora. “Ne razumem, zakaj se je potem moral opreti na tisti del, ki je protestiral in ne na drugi del – če je to institut, od katerega je on odvisen,” je odločitev ravnatelja komentiral Krkovič. Kot najbolj bizaren razlog za odpoved predavanj pa mu je ravnatelj navedel to, da je prikazan kot vidni član SDS. “Pa nisem član nobene stranke,” je še pojasnil Krkovič. Po informacijah časopisa Svet 24 je bil glavni protagonist upora celo sindikalni aktivist, ki je eden glavnih zaupnikov Štrukljevega sindikata. Del profesorjev naj bi tako stopil na njegovo stran, govorili pa naj bi celo: “A zdaj bodo pa še morilci in trgovci s patriami predavali pri nas?” Ravnatelj: Tudi sam sem vojni veteran Krkovič se sprašuje, katera je ta močna sila, ki je ravnatelja postavila v tako nemogoč položaj. Ko mu je Grosek sporočil odpoved, je pogovoru prisostvovala tudi profesorica zgodovine Anamarija Štimec, ki je sicer sodelovala pri organizaciji dogodka. Ravnatelj je Krkoviču najprej obširno pojasnjeval, da je tudi sam veteran vojne za Slovenijo, potem pa je prešel na bistvo pogovora – da mora predavanje žal odpovedati. “Vztrajal sem, naj bodo pozorni, kako bodo dijakom 4. letnikov – to so odrasli ljudje – razložili mojo odsotnost,” je bil ob odpovedi predavanja pretresen Krkovič. V kolikor ne bodo podali resničnih informacij, bo javno reagiral, je napovedal. “Tega si ne bom dovolil,” je zatrdil. Za Novo24TV je pojasnil tudi, da ga je ravnatelj najprej vljudno vabil na predavanje in to tudi potrdil, potem pa so to preklicali. V. V. Absurd in še enkrat absurd, aha, če bi bilo pa predavanje o istospolnih, potem bi pa seveda bilo dovoljeno. To, kar se dogaja sedaj v Sloveniji, pa je nedopustno in skrajno nedojemljivo, do kdaj še. Škandal! Stavim, da o tem nimajo na gimnaziji nobenega zapisnika. To je vse potekalo po Štrukelj partijski direktivi, brez, da bi zadevo dali na glasovanje, ravnatelj pa se je ob napadu jastrebov prestrašil za svoj položaj. Močno upam, da bodo starši otrok z gimnazije za razliko od dolgoletne prakse pohlevnih demokratov, proti temu ostro protestirali in zahtevali pojasnila. Ni ironično, da smo slovenski kristjani in demokrati najtišji, najbolj pohlevni in najmanj opazni, ko se dogajajo norosti v naši državi, medtem ko so tisti, ki ji je za državo najbolj vseeno vselej najglasnejši in najradikalnejši? Pahor dobil zaušnico od poljskega predsednika 22. 4. 2016, 15:27 41 Facebook Twitter Foto: epa Predsednik Borut Pahor je na uradnem obisku na Poljskem, kjer pa mu tkanje meddržavnih odnosov očitno ne gre najbolje. V svojem govoru je dejal, da skupno, evropsko reševanje migrantske krize ni možno brez premeščanja migrantov. Temu pa je poljski predsednik izrazito nasprotoval in mu pojasnil situacijo. ”Poljska je pripravljena pomagati vsem ljudem, ki bežijo iz vojne in iščejo zatočišče. A odločno smo proti nasilnemu premeščanju ljudi. Ne moremo sprejeti ljudi, ki ne želijo biti tu in so za ciljno državo izbrali drugo,” je pojasnil poljski predsednik Andrzej Duda. Preberite tudi: -Pahor razkril šokantne podatke o Slovenski vojski Dejal je, da Poljska že od začetka nasprotuje ideji nasilnega premeščanja migrantov po Evropi. ”Ne predstavljam si, kako bi bilo, da bi migrante na silo privlekli sem in jih tukaj na nek način zaklenili,” je dejal. Pojasnil je, da bi z veseljem nudili zatočišče vsakemu, ki sam pride na Poljsko in beži iz vojne. A tudi v tem primeru bi bili begunci svobodni ljudje in bi lahko Poljsko tudi zapustili, po poročanju portala Blic zagotavlja Duda. Foto: epa Foto: epa Kot je dejal, je to pravica vsakogar. ”Zame so to osnovna pravila državnih meja. In ta pravila morajo spoštovati tudi migranti in begunci,” je Pahorja podučil Duda. Nujna pomoč Makedoniji Predsednika sta se strinjala, da mora Evropska unija zagotoviti pomoč Makedoniji in državam zahodnega Balkana, ki se še vedno spopadajo z migrantsko krizo. ”Potrebno je pomagati Makedoniji, da še naprej uspešno izločuje nezakonite migrante. S tem bi preprečili lanskoletni scenarij, ko so se države morale same spopadati z velikim številom migrantov,” je še dejal Pahor. M. G. Žižek: Evropa mora opustiti liberalne sanje o sobivanju različnih kultur Žižek je spregovoril o evropski politiki do beguncev 22. april 2016 ob 12:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Filozof Slavoj Žižek je evropsko begunsko politiko označil za katastrofalno in kaotično. Ob tem je pozval k nadzoru EU-ja nad migrantskimi tokovi. Žižek je spregovoril za rusko televizijo RT, tema pogovora pa sta bila predvsem vprašanje beguncev in stanje na Bližnjem vzhodu. Po Žižkovem mnenju je eden večjih problemov evropske priseljenske politike ta, da se izvaja iz neokolonialne perspektive, ki se osredotoča na "krivdo" oziroma "breme belega človeka". Bilo bi namreč napačno kriviti Evropo za vse težave na Bližnjem vzhodu in predvidevati, da so begunci zgolj slepe žrtve, ki niso nikakor odgovorne za krizo. Kot opozarja Žižek, gre za redukcionizem, po katerem je Drugi le "nemočna, slepa žrtev, ki nima nikakršne odgovornosti", ta redukcionizem pa je "druga različica tega, čemur so v kolonialističnih časih rekli breme belega človeka". Žižek opozarja na navidezni paradoks, ko se "tisti, ki se pretvarjajo, da so najbolj odprti do migrantov, v resnici do njih obnašajo odkrito rasistično in pokroviteljsko". Evropa se mora izogniti "pasti samopomilovanja", je dejal. Samo dejstvo, da želijo milijoni ljudi v Evropo, po Žižku dokazuje, da ljudje v Evropi še vedno vidijo nekaj. Žižek sicer zagovarja združeno Evropo, vendar ne "anonimne bruseljske evropske demokracije". Po njegovem mnenju "problem Evrope ni demokratični primanjkljaj, ampak primanjkljaj politične sile, ki bi vedela, kaj želi". Zračni mostovi iz Sirije in Libanona Žižek je pozval k militarizaciji reševanja t. i. migrantske krize. Evropske države morajo po njegovem mnenju na vojaški osnovi "organizirati zračne mostove in regulirati priseljevanje" v Siriji in Libanonu. Zdaj namreč prihajajo prebežniki na "neorganiziran način", meni Žižek. Beguncem je treba pomagati, je dejal, a ne na tak kaotičen način. Če bo šlo tako naprej, opozarja filozof, Evropa ne bo več Evropa, a ne v smislu islamizacije, temveč prevlade protipriseljenskega razmišljanja. Ideja, da lahko različne kulture mirno sobivajo, so liberalne sanje, ki jih mora Evropa opustiti, trdi Žižek. "Različne kulture znotraj ene države, ki imajo različne načine življenja, tudi druga drugo obravnavajo različno," je dejal. Kot primer je navedel napade muslimanskih skrajnežev na istospolno usmerjene na Nizozemskem, Danskem in v Nemčiji. Ob tem je Žižek dejal, da morajo Evropejci začeti odpirati vprašanja in spoznati, da imajo muslimani svoje notranje težave, kar vključuje radikalizacijo skupin, kot je t. i. Islamska država, pa tudi delitev na sunite in šiite. Nova "os zla" Glede odgovornosti za spopade na Bližnjem vzhodu pa Žižek vendarle opozarja na zunanje dejavnike. Uporabil je izraz "os zla", s čimer je označil navezavo med Turčijo, Izraelom in Savdsko Arabijo. Kot enega izmed virov težav je označil odkrito varnostno sodelovanje Izraela in Savdske Arabije, ki da je uperjeno predvsem zoper šiitske nasprotnike. Medtem ko je Evropa odprla vrata beguncem, pa niso zalivske arabske države sprejele "praktično nobenega", je dejal Žižek, ki je poudaril, da gre za bogate države, precej bogatejše od Evrope, ki so bližje kriznemu območju, poleg tega pa so pretežno sunitske, tako kot večina beguncev. Sramoten, neetičen dogovor EU-Turčija Turčija je sicer sprejela več milijonov beguncev, obenem pa "surovo" zasleduje svoje cilje v krizi, meni filozof. Dogovor med EU-jem in Turčijo glede vračanja beguncev iz EU-ja v Turčijo v zameno za milijarde evrov, je označil za "sramotnega" in "neetičnega" za Evropo. Ta po mnenju Žižka sprejema kompromis z državo, ki je delno odgovorna za krizo. Turčija se pretvarja, da se bojuje proti terorizmu v regiji, v resnici pa zatira Kurde, ki so "eni redkih v severni Siriji, ki se resnično bojujejo proti Islamski državi". Namen turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v boju s Kurdi je bil preprečiti (pro)kurdski stranki (HDP) vstop v parlament na zadnjih parlamentarnih volitvah, je dejal Žižek. B. V. Kaj za vraga, a je na drogah? Še pred meseci je drugače trdil (klik). Mogoče pa bodo levičarji prisluhnili svojemu guruju in nam nehali težit z idejo, da naj Slovenija sprejme 200.000 migrantov!! Naslov je za naše Levičarje, aktiviste in nevladne organizacije, ki dobivajo davkolplačevalski denar veli šok. Po moje se ne bodo pobrali čez praznike. BRAVO BRAVO BRAVO Žižek. V bistvu se ljudje, ki zagovarjajo sobivanje in multikulturo ne želijo soočiti po tem s tem, pri njih je to moderno. Moderno kot tetovaža, strinjajo se, ne bi pa sprejeli druge kultur pri sebi doma, na ulici itd. Dvoličneži. Grozljivo: Islamski skrajneži z mačetami brutalno razrezali profesorja 23. 4. 2016, 11:54 1 Facebook Twitter Foto: AFP/Nova24TV Skrajni islamisti se z zahodno civilizacijo spopadajo na krut in grozljiv način. Tokrat so si za tarčo izbrali visoko izobražene akademike, ki niso muslimani. Zadnja žrtev njihovih surovih zložinov je 58-letni profesor angleščine iz Bangladeša, ki so ga skrajneži zaklali z mačeto. Gre že za četrtega umorjenega profesorja z iste univerze. Rezaul Karim Siddique je bil namenjen na univerzo v mestu Rajshahi, kjer je poučeval angleščino, ko so ga na poti na avtobusno postajo iza hrbta z mačetami napadli islamski skrajneži. ”Po vratu so ga porezali vsaj trikrat in njegova glava je bila skoraj popolnoma odrezana,” je grozljiv prizor opisal krajevni policist Mohammad Shamsuddin. Preberite tudi: -Tajne službe razkrivajo: Teroristi načrtujejo napade na evropske plaže Foto: Facebook Umorjeni Rezaul Karim Siddique (Foto: Facebook) Profesor ni nikoli nasprotoval nobeni religiji Osumljencev za napad še nimajo, a glede na vrsto napada so policisti prepričani, da gre za islamske skrajneže. Napadov na izobražene akademike je v zadnjih letih namreč vedno več. ”Napad je zelo podoben tistim, ki so se v preteklosti že zgodili različnim ateističnim aktivistom in profesorjem,” je dejal bangladeški preiskovalec Nahidul Islam. Profesor se je poleg službe udejstvoval tudi v kulturnih in glasbenih programih v skupnosti ter je v mestu Bagmara ustanovil glasbeno šolo. To mesto je sicer znano kot nekdanja utrdba skrajne islamistične skupine, poroča The Guardian. Že četrti umorjen profesor z iste univerze Sakhawat Hossain, sodelavka umorjenega profesorja je dejala, da v javnosti nikoli ni govoril proti katerikoli religiji. ”Ukvarjal se je z glasbo, vodil je kulturnoskupino ter izdajal literarno revijo,” je opisala Hossainova. Siddique je že četrti profesor z omenjene fakultete, ki je bil umorjen s strani skrajnežev. Nekaj jih je bilo že aretiranih, a velik del prepovedanih islamističnih skupin še vedno obstaja. Kljub temu, da je Islamska država prevzela odgovornost za nekatere umore v Bangladešu, oblasti še vedno zatrjujejo, da v njihovi državi ne obstajajo tuje islamistične organizacije. M. G. Metode zelo podobne metodam " naših osvoboditeljev" iz časov dvainštirideset _devetdeset in hkrati tudi enih glavnih izvoznikov teh vrst prijemov;pod okriljem politike neuvrščenosti in socializma;katere so podobni barbari in samodržci v teh predelih hiro osvojili: Napadi nakazujejo na to :česar se islam najbolj boji kulturnih in izobraženih ljudi;zato so ti pogosto tarče napadov teh ljudi;no da smo realni tudi komunisti v svoji revoluciji v Sloveniji sso najprej začeli pobijati zavedne in izobražene saj so jim ti največja grožnja: Seveda pa nakazuje ;da islam zaradi takih napadov vse bolj v očeh drugih ver postaja vera primitivizma in kamnenodobarstva in vse večjega odpora do nje;kajti nihče noče primitivcev in morilcev;ob sebi: zATO BODO MORALI ISLAMSKI VODITELJI KRREPKO PREMISLITI ALI SE TOLERIRANJE TAKI STVARI DOLGOROČNO VERI OBRESTUJE: Še ena Erdoganova diktatorska poteza: Islamistična Turčija zaplenila vse krščanske cerkve 23. 4. 2016, 5:00 58 Facebook Twitter Foto: epa Turška islamistična oblast je napovedala vojno krščanstvu z zaplenitvijo vseh cerkva v mestu in jih podržavila. Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan je v svoji zadnji potezi omejevanja svobode govora in religije prevzel šest cerkva v jugovzhodnem mestu Diyarbakir. Nacionalizacija krščanskih verskih objektov je zgolj zadnja izmed številnih zaskrbljujočih dogajanj Turčije v pogajanjih z EU za potovanja brez vizumov tega 80 milijonskega naroda. Oglejte si še: Tajne službe razkrivajo: Teroristi načrtujejo napade na evropske plaže Zasežene cerkve so katoliške, protestantske in pravoslavne. Ena izmed njih je stara kar 1700 let, poroča Ekspress. So res to naredili zaradi prenove mestnega središča? Cerkve so postale v lasti in v upravljanju države, ki grobo krši človekove pravice in kjer je 98 odstotkov prebivalstva muslimanskega. Ukaz za zaplenitev cerkva je Erdogan izdal 25. marca. Turške oblasti pojasnjujejo, da želijo na tistem območju prenoviti zgodovinsko središče mesta, ki je bilo uničeno zaradi 10-mesečnih konfliktov med vladnimi silami in Kurdi iz kurdske delavske stranke. Verniki so zaskrbljeni in razburjeni Zaseg verskih objektov je razburil predvsem vernike, ki se resno bojijo, da jim je vlada stopila na prste zaradi njihove verske pripadnosti. Proti temu dejanju se bodo borili s pravnimi sredstvi. Pastor protestantske cerkve v Diyarbakirju je povedal, “da Erdoganova vlada teh objektov ni zavzela zaradi njihovega varstva, temveč da jih je zadržala zase”. Borili se bodo s pravnimi sredstvi Združenje vernikov ene od cerkva je že uradno vložilo pritožbo proti sporni vladni akciji. V izjavi so zapisali, da med državne objekte spadajo javne institucije in druge, ki so namenjene bogoslužju ter se smatrajo za zgodovinsko in kulturno dediščino. “Ta odločitev je bila sprejeta brez pravnega ali dejanskega razloga in je nesprejemljiva znotraj obstoječih ustavnih okvirov,” so zapisali v pritožbi. Tudi lokalne oblasti nasprotujejo vladi Odločitvi nasprotujejo tudi lokalne oblasti, saj je po njihovem tovrsten ukrep premalo pravno argumentiran in bo povzročil veliko škodo celotni kulturi mesta. Vladni ministri pa vztrajajo, da nadzor nad cerkvami ni versko motiviran, ker naj bi v mestu zavzeli tudi številne mošeje. Toda za razliko do krščanskih cerkva, ki se vzdržujejo same, so vse mošeje v Turčiji državno podprte in financirane, zato se za njihovo prihodnost ni bati. Razmere so podobne tistim v Siriji Škandal turških oblasti je kritizirala tudi svetovalka za zunanje zadeve Victoria Coates, ki je nacionalizacijo primerjala z razmerami na Bližnjem vzhodu, kjer sistematično preganjajo kristjane. Turška vlada bi po njenem morala objekte takoj vrniti dejanskim lastnikom. Erdogan nadaljuje z avtokratskimi potezami Nedavno je Erdogan zavzel tudi opozicijski časopis Zaman, ki je od takrat naprej predvidljivo provladni. Njegove nedemokratične poteze so zbudile pozornost zahodnega sveta in Evrope, kjer se politika trudi z reševanjem kaosa, ki je posledica migrantske krize. V tem kaosu želi Erdogan izboljšati pogajalske pozicije za vstop Turčije v Evropsko unijo in za odprtje meja 80-milijonski Turčiji. M. P. V tem primeru vidim Turčijo kot trojanskega konja.Naduti turčin izsiljuje EU,Nemčijo,čuti se vsemogočnega,he is a vicious snake and very dangerous one. Res je kot da nimamo lastne vojske,kmalu bo ta fakt dvignil turčina nad oblake,in željo po veliki Turčiji. Če bodo turški musliči "preplavili" Evropo se lahko zahvalimo nesposobnim, klečeplazim EU poslancem, z njihovo spreobrnjeno levičarko ANGELO na čelu Kaj pa LUBLANA. Komu se iammo za zahvaliti? 1 • Odgovori • Deli › - Avatar totex39 komar marko • 2 uri nazaj Jankoviću in njegovim komunističnim podpirancem. In seveda zvestemu levemu oprodi Cerarju in levi companiji, ki je na Kolpi na široko odprl vrata muslijem v Evropo. Zakaj bi pa mi bili polnopravni?! Saj nismo znali niti evropske resolucije o izenačitvi treh diktatur, nacizma, fašizma in komunizma, podpisat! Jim je naša bivša država dober zgled. Tudi pri nas so po drugi vojni zaplenili cerkve, še raje so jih pa kar požigali. Pa še nagrajeni so bili za to. V naslovu piše, da je Turčija zaplenila vse krščanske cerkve. Ko odpreš članek, takoj vidiš, da je zaplenila vse krščanske cerkve v nekakšni vasi, za katero še nikoli ni nihče slišal. S takim naslovom se NE strinjam, Kaj, ko bo se ti preselil na kakšen drug portal, kjer nimajo takih " primitivnih urednikov." Borci NOB s podporo Tita Turnška spet po komunistično: Namesto vsebine – eliminacija sovražnika 23. 4. 2016, 11:24 37 Facebook Twitter Foto: STA Razstava o Bohinju in Bohinjcih predstavlja obdobje druge svetovne vojne skozi oči dejanskih podatkov in brez vrednostnih sodb. A resnica združenje borcev za vrednote NOB očitno tako boli, da jo imenujejo ”potvarjanje zgodovine,” namesto predlogov o izboljšanju razstave, pa Jožetu Dežmanu zgolj sporočajo, da je v Bohinju nezaželen. ”S takim početjem le dokazujejo to, na kar razstava opozarja,” je jasen Dežman. Bitka med borci NOB in zgodovinarji traja že nekaj mesecev, vse od odprtja razstave, ki je pri njih povzročila pravo paniko. Da gre za ”drzno potvarjanje zgodovine zadnje vojne na Bohinjskem,” so bili eni prvih komentarjev komunističnih veteranov, ki so zahtevali, ”da se za pripravo podobnih razstav na tematiko druge svetovne vojne angažirajo strankarsko neodvisni zgodovinarji in ne lokalni spreobrnjenci, ki služijo samo svojim interesom in interesom tistih, ki jim služijo.” Preberite tudi: -Škandal na Šubičevi gimnaziji: Del profesorjev izsilil od ravnatelja prepoved nastopa Krkoviča Razstava je bila tak trn v peti komunistom, da se je razpravi pridružil celo sam Tit Turnšek, ki mu ni bilo všeč dejstvo, da razstava deluje do NOB zelo pristranska. Zaradi vse panike, ki so jo borci povzročili, se je Gorenjski muzej odločil za sestanek s kritiki in jih povprašati o tem, kaj je narobe z razstavo. Z borci so se želeli pogovoriti, a ni uspelo Kot v svojem pismu pojasnjuje Jože Dežman, pa predstavnik bohinjskih borcev, ki je prišel na sestanek z županom Občine Bohinj, direktorico Gorenjskega muzeja in Dežmanom, ni vedel povedati nič konkretnega. ”Niti ga ni zanimalo, da bi mu predstavil raziskave in vire izpred skoraj tridesetih let, na osnovi katerih je nastala razstava. Posebej zanimivo je bilo, da ni poznal bohinjskih partizanov, s katerimi sem sodeloval v osemdesetih letih prejšnjega stoletja,” pojasnjuje Dežman. Po drugem sestanku z borčevskimi organizacijami, so se dogovorili, da bodo borci poslali konkretne pripombe na razstavo, da bo možen nadaljni dialog. A pri tem se je očitno zataknilo in vsebinskih predlogov niso našli, zato so se zatekli k dobri stari praksi – eliminacija nasprotnika. Županu občine Bohinj so poslali pismo, da je Jože Dežman zaradi svojega odnosa do zgodovine v Bohinju nezaželen, ter na koncu pripisali: ”toliko v vednost in ravnanje”. ”Spoštovani člani skupščine Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica, ki pošiljate v Bohinj navodila, kako postopati z mano, prebudite se že vendar enkrat iz vašega spanca in nehajte sanjati, da ste še vedno v letih 1941 do 1991. Če pa tega ne zmorete, mi pa za vsak slučaj, ker sem ob preučevanju vaših medvojnih in povojnih dokumentov, tistih, ki ste jih napisali pa jih niste uspeli tudi uničiti, dojel, da ste bili res ”za stvar”, vseeno sporočite, kje imate potegnjeno črto, do katere še smem,” borcem sporoča Dežman. S svojimi dejanji dokazujejo to, na kar opozarja razstava ”Čeprav je vse skupaj komično, pa je res že končno čas, da se domnevno civilno-družbena organizacija, ljubiteljsko društvo torej, preneha slepiti s svojo nekdanjo močjo in željo po njeni zlorabi,” v pismu opozarja Dežman. Kot dodaja, imajo v današnjem času v imenu svojega društva seveda vso pravico opozoriti na morebitne netočnosti na razstavi, predlagati morebitne izboljšave, ali prispevati nova, še morda neznana dejstva. ”Nikakor pa nimajo več nikakršne možnosti zahtevati odstranitve razstave ali izvajati pogroma nad avtorji. S takim početjem nevede dokazujejo prav to, na kar razstava med drugim tudi opozarja. Na zlorabo moči, ki si jo kdo prilasti v imenu ideologije,” je jasen Dežman. Preberite: Pismo borcev NOB občini Bohinj Maruša Gorišek Morate razumeti zakaj čvekajo: tale društva morajo opravičiti svoj obstoj zato, da dobivajo denar iz davkoplačevalske blagajne. Kako pa mislite, da lahko hodijo na izlete in prirejajo novoletne požrtije!? ”Niti ga ni zanimalo, da bi mu predstavil raziskave in vire izpred skoraj tridesetih let, na osnovi katerih je nastala razstava. Posebej zanimivo je bilo, da ni poznal bohinjskih partizanov, s katerimi sem sodeloval v osemdesetih letih prejšnjega stoletja,” pojasnjuje Dežman. Je vse džabe, oziroma stvari so popolnoma ušle v neko iracionalno ihto. Gre se samo še zato, ali "veruješ v NOB" ali ne. Detajli, zgodovinska dejstva, nepristranska poročila, tudi nemška, so odveč. Tega se ne potrebuje. če bi razkril NOB z nepristranskimi zgodovinskimi dejstvi in pričevanji, bi postavil celoten mit zgrajen v 70tih letih na trhle temelje. In tega se ZZB NOVJ zaveda, ter se je zato z vsemi silami in demagogijo spravila na obrambo tega mita. V ozadju so pa seveda finančne injekcije iz proračuna; prilivi ZZB NOVJ iz proračuna, zaslužne penzije pa še kaj bi se našlo. Zato sprave ni in je ne bo. Je nočejo. Tudi ne potrebujejo raziskav tega obdobja, razen naročenih z znanimi ugotovitvami. Tukaj racionalnega dialoga ne bo. Oziroma bo, ko bo usahnil finančni dotok iz proračuna. Bohinjska vstaja, konec leta 1941, je s propagando zvabila okoliške mladce na želežniško postajo v Nomenj, češ da bo Rdeča armada do konca leta 41 v Berlinu. Vstajo je razbil žandarski avto, ki se je po naključju pripeljal v Nomenj. Fantje so se razbežali po domovih. Da pa ne bo nesporazuma. SLAVA in čast HRABRIM partizanom, ki so se borili proti sovragu. No nekako 10 aprila 41 se je nek kapetan s kraljevo vojsko upiral sovragu v Gozdu Martuljku. O tem spopadu se molči! Zakaj? Ke se je kraljeva vojska prva UPRLA? komar marko • eno uro nazaj No PIF se je ustanovil na zahtevo kominterne, ker so Francija in Velika britanija napovedale NEMČIJI vojno leta 39, ko so skupaj z RUSI napadli Poljsko in si jo razdelili. To je uradno dejstvo, sestanek je bil 26 aprila na dan ko je sovrag obiskal Maribor. In kot po čudežu od tega dne ni nobenega zapisa. Za vse drugo natančno vedo, do MINUTE natančno. Teh borcev OF je vedno več, vojna se pa je zaključila pred 71 leti ?!? Kaj imajo kakšen čuden izvir mladosti ? Peter Tom Norris • eno uro nazaj Ne, zdaj so borci za vrednote borcev za vrednote borcev NOB. Pomembno je, da vsako leto iz proračuna pocuzajo okoli 660 mio evrov za pokojnine. Za to pa se že splača boriti, de? PIA PlA • 2 uri nazaj »Vsak po svoje bika dere, Bohinc pa s svedrom!« Bohinci so trmasti in imajo svoj prav; če so pa hkrati tudi "borci" jih nič ne bo premaknilo iz komunizma. Spomnim se, ko mi je stara mama še pred kratkim kazala hišo v Gorjah, v kateri je živel komunistični klavec, ki je žive ljudi razrezal s cirkularko. Vsi so vedeli zanj, a je še dandanes to javna skrivnost. Zavec iskreno o svojem otroštvu: “V družini sta bila prisotna alkohol in nasilje.” 23. 4. 2016, 5:00 13 Facebook Twitter Dejan Zavec (foto: sta). “Jaz bom rekel nekako tako: teh otroških let se ne dotikam preveč. Kajti konec koncev so seveda pustila neko sled. V družini je bil prisoten alkohol in pa seveda nasilje. Iz tega stališča smo potem otroci – imam še brata in dve sestri – velikokrat prespali pri sosedih in pri poznanih ljudeh,” nam je težke trenutke svojega otroštva zaupal slovenski boksarski šampion Dejan Zavec. Čeprav so mu v zadnjem času očitali marsikaj, je Dejan Zavec še vedno isti človek, kot ga poznamo. Prijeten, prijazen in simpatičen možakar, ki vzdevka Mr. Simpatikus ni dobil zaman. Tokrat nas je gostil v svoji boksarski telovadnici na Ptuju, kjer želi mladim pomagati do boljšega življenja ter morda kdaj spet koga popeljati do zvezd, po katerih je posegel tudi sam. Celoten pogovor z Dejanom Zavcem si lahko ogledate v današnji oddaji Športni 1 na 1 ob 19.30. Kako se počutite sedaj, ko ste že nekaj časa v tako imenovanem športnem pokoju? Moram reči, da zanimivo. Je nek nov del življenjskega poglavja, vendarle pa ne tako nov, kajti zelo veliko stvari se mi je dogajalo že prej. Tako da razen treninga ni nič posebno novega. Danes smo v boksarskem ringu, se še vedno najbolje počutite v ringu? Dobim vedno jasne odgovore in nimam nikoli dodatnih vprašanj. Torej namesto meditacije v ring? Ja, absolutno. Eno in drugo, bom pa vseeno rekel, da sem še vedno dokaj veliko v ringu, kajti konec koncev treningi potekajo vsak dan. Ob njih nekako najdem tisti svoj mir in nesmiselno bi bilo, da se kar naenkrat odpovem vsemu temu, kar je bilo do zdaj bistvo mojega življenja. Boks je bistvo Vašega življenja že dolgo, vendar tule sva blizu Ptujskemu stadionu. Niste imeli namena iti na boksarski trening, ko ste začeli? Velikokrat se spominjam prav tega, ko se peljem mimo igrišča: kaj bi bilo, če bi takrat bil ta trening in kaj bi bilo, če ne bi bil boksar. Ampak ne iščem teh odgovorov, vem, da je pač usoda tako hotela. Ne glede na to – še danes z veseljem igram nogomet, ampak bom rekel, da se zdim zadovoljen, pomirjen in v bistvu z velikim veseljem vedno znova prihajam na ta kraj. Za nogomet Vas je nekdo opisal: hiter, nevaren, včasih prenevaren zase. Ja, predvsem za sebe, se strinjam. Se še spomnite tega dogodka, ko ste bili majhen deček: koliko ste bili stari, ko ste se odpravili na ta trening? Ja, seveda. Imel sem malo manj kot 16 let. Pravzaprav je moralo biti nekje okoli januarja, februarja. Bilo je še dokaj hladno in seveda, ko sem odšel na ta trening, ki ga nisem našel, sem potem pogledal v dvorano, kjer se je dogajal boksarski trening. Zato da bi se malo pogrel, sem vstopil tudi v to dvorano, kajti verjetno če bi bilo poletje ali karkoli podobnega, takrat ne bi stopil v dvorano, tako pa je to spet eno tako naključje ali pa usoda, kakorkoli se vzame. Ne iščem nekih odgovorov, ampak sigurno bom rekel, da je življenje tako hotelo in potem se je tako čudovito razvijalo. Niti slučajno si nisem predstavljal, da bi jaz lahko bil boksar oziroma kaj šele, da bi v tem uspel. Je pa tu tudi druga resnica – ko sem prišel po prvem dvoboju, me je 90 % ljudi vprašalo: “Stari, kol’ko si dobo?” Dejan Zavec iskreno o svojem otroštvu: “V družini je bil prisoten alkohol in pa nasilje.” Ivan Pučko je bil prvi trener Dejana Zavca (foto: Nova24tv) Ivan Pučko je bil prvi trener Dejana Zavca (foto: Nova24tv) Kaj je bilo tisto, kar Vas je pritegnilo k boksu? Ja, absolutno bom najprej rekel, da pristop trenerja Ivana Pučka. Pravzaprav ni bil posebno prijazen ali tisto, da bi me z besedami zvabil v dvorano, ampak predvsem tisto: “Ka je pubec, ka bi treniro?” In ob tistem sem iz zmedenosti nekako rekel: “Ja”. Potem sem nekako razmišljal: “Pišuka, zdaj naslednjič bo pa res treba iti na trening, če sem človeku obljubil, da bom prišel.” Potem se zamislim, da me on naslednjič sreča v mestu in me ima za lažnivca ali kaj podobnega in zaradi tega sem potem šel na prvi trening. Potem sem ostal predvsem zaradi ljudi, ki so bili tam. Tudi sam sem imel na začetku neke majhne predsodke o tem oziroma pomisleke, kakšno bo to srečanje, ali se bom moral že na prvem treningu pomeriti s kom, ali me bodo ‘naboksali’, ali bom odšel ‘plavi’ domov, ali se mi bo kaj zgodilo. Vendar moram reči, da kljub temu da sem v socialnem statusu zaostajal za njimi, so me sprejeli med sebe, kot svojega, kot da se poznamo že veliko let in prav to je bilo tisto, kar me je pritegnilo, kajti velikokrat je bilo v družbi takrat tako, da nisi dobil prav takoj svojega mesta oziroma ker sem bil bolj reven, sem pač spadal med revnejše. Med boksarji nisem imel tega problema. Po treningu smo šli skupaj na pijačo, moram reči, da se mi je takrat izjemno prikupil (tudi še zdaj je prijatelj) Boštjan Kerin, za katerega mislim, da je največji krivec, da sem nekako tudi ostal v boksu, kajti spomnim se kolebnice, ki mi nikakor ni šla. Zatikala se mi je tudi tam, kjer se ni mogla zatakniti, vendar pri meni se je. (smeh) Boštjan me je spodbujal: “Ja, ja, super. Super, dobro ti gre!” Potem ko smo si čez nekaj časa boksarske rokavice in ko me je udaril in zadel, je rekel: “Super ti gre!” Pravzaprav sem se pustil voditi. Prav takšni trenutki so me pritrdili na ta boks in dali smisel ter pogled v to, da je to navidezno udarjanje še najmanj boleče. Dejan Zavec o odpuščanju in odnosu do staršev: Boksarska zgodba v Hollywodu se vedno odvija v temačnih telovadnicah. Tudi telovadnica, v kateri ste začeli trenirati, ni bila luksuzna, ampak precej filmsko revna. Društveni dom Koruzjak je bil pač namenjen bolj druženju, ampak Ivan Pučko je potem uspel postaviti ring in vse ostalo. Imeli smo temačno ozračje in okolje, ampak ne glede na to, mislim, da smo zelo dobro funkcionirali in delovali. Seveda se niti slučajno nismo takrat zavedali, da bodo nekoč te poti segale tako daleč, kot danes segajo. Ampak verjetno je to zgodba skoraj večine vseh boksarjev. Začetki so malo težji oziroma tudi nadaljevanje ni bilo lahko, daleč od tega, ampak nikoli nismo dali poudarka temu, da se mora dvorana svetiti in da mora biti notri najboljša oprema ter podobno. Improvizacija je nekako najboljša stvar. Filmi, v katerih nastopa Rocky Balboa, so Vam všeč do trenutka, ko boksar vstopi v ring? Točno tako. Jaz bom rekel, da se življenjska zgodba nekako zelo identificira z boksarji, z življenjem in pa seveda tudi z dejanji. V samem ringu je velikokrat tudi nekaj krvi, ampak tisto, kar je v človeških zmožnostih. Mislim, da velikokrat pretiravajo. Je pa življenje sigurno, če pogledamo zgodovino boksa, težko. Ni boksarja, ki bi bil na začetku kariere preskrbljen. V boksarskem ringu je nekako tako, da lahko rečemo, da je pokazatelj življenja, kjer ni vedno vse posuto z rožicami, ampak ga je na vsak način potrebno preživeti. Jaz bom rekel, da je boksarski ring pravzaprav tisto videno: treniranje, garanje za uspeh je velikokrat očem nevidno, ampak se dogaja in zraven tega se živi življenje. O vlogi žene pri vzpostavljanju stikov z družino: Žena pa je odigrala pomembno vlogo tudi pri tem, da niste postali razsipni. To je spet ena zgodba boksarjev, toda tudi tu je ona držala roko nad Vami. Absolutno. Jaz bom rekel, da nekako mislim, da smo boksarji precej čustveni in nežni ljudje, ne glede na to, da se na zunaj borimo za svoje življenje, da se borimo za svojo eksistenco, da se borimo za tisto svojo nagrado in za svojo pozicijo v družbi. Mislim, da smo dokaj razumni in čutni, kajti imam to srečo, da z ženo razmišljava zelo podobno, enako in da imava enake poglede na življenje. Zdi se mi, da me je znala ob tistih najbolj ključnih trenutkih vedno umiriti, kajti ni bilo stvari, ki si je ne bi delila. Med drugim tudi, da ko prideš do nekega statusa – tudi do, bom rekel … v zadnjem obdobju, ko sem si zaželel neko stvar, ki bi me seveda samo trenutno zadovoljila, mi je velikokrat znala pojasniti s popolnoma druge perspektive, se pravi, kaj pomeni materialna vrednost: ne veliko, če te ne osrečuje generalno, in velikokrat je bila Nataša tista, ki mi je pomagala poiskati pravo pot. Žena Nataša je Dejana velikokrat spravila na 'pravo' pot (foto: Nova24tv) Žena Nataša je Dejana velikokrat spravila na ‘pravo’ pot (foto: Nova24tv) Dejali ste, da ste boksarji nežne duše. Tudi Vi ste bili, če se spomnite enega svojih prvih boksarskih dvobojev. Kljub temu da ste bili zelo dobro pripravljeni na dvoboj, ste v ringu delovali medlo in nežno. Se še spomnite, kaj Vam je takrat dejal trener Pučko oziroma kaj ste ga Vi vprašali? Mislim, da je bil to moj drugi dvoboj v življenju. Mislim, da se je prvi dvoboj končal celo brez odločitve, kajti sodnik naju je imel ‘poln kufer’ in naju je diskvalificiral. Drugi dvoboj pa je bil spet poln nekih preobratov in potem je trener Ivan Pučko vpil name: “Daj ono, drugo, tretje” in potem sem mu jaz odgovoril: “Ivan, pa ta tolče zares.” In on mi je dejal: “Ja, kaj pa delaš ti? Saj tudi ti moraš.” No, potem, ko sem odšel v drugo rundo, ko sem nekako s težavo udaril, ker je pač letelo po meni, je bila zgodba končana oziroma šele takrat sem videl, da lahko udarjam nazaj. Mir in ljubezen je Dejan Zavec kot otrok našel šri svoji teti (foto: Nova24tv) Mir in ljubezen je Dejan Zavec kot otrok našel pri svoji teti (foto: Nova24tv) Torej ste imeli probleme, zadržke udariti na polno na začetku? Seveda. Jaz bom rekel, da generalno rečem tako: da imamo največje zadržke pri nečem neznanem in da je ljudi največkrat strah tistega neznanega. Tudi mene je bilo, saj se sam osebno nisem zavedal svojih sposobnosti in pa seveda, kaj lahko s tem povzročiš oziroma daš. Ko sem ugotovil, da je udarec edino orožje in sporočilo, ki konec koncev prinaša zmago in da ne morem vzpostaviti dialoga z njim v ringu, sem potem ščasoma dojel, da je tukaj milijon in en način za komunikacijo. Potem je šla Vaša pot navzgor, vse do prelomne točke. Blizu ste bili olimpijskim igram, morali bi biti na njih, če bi bilo ‘kaj pravice’, kot radi sami velikokrat rečete. Ja, ampak to je spet šport in življenje. Velikokrat ni pravično, ni prav, ampak se vseeno zgodi. Nekako te stvari, ki se vedno zgodijo, sem sam vzel kot poraz in popotnico oziroma nauk za nadaljnje poti. Zdi se mi, da velikokrat lahko naredimo vse prav, pa se ne zgodi tisto, kar smo si zaslužili. Ampak potem lahko izbereš tisti kozarec, ki je na pol prazen, ali pa na pol poln. Sam sem vedno videl kozarec na pol poln, tako da mi porazi niso dali občutka, da nečesa ne zmorem, ali pa da bi karkoli želel sebi dokazati, kaj zmorem in česa ne zmorem. Enostavno sem videl in dojel, da zgodba na žalost ni povezana samo z boksom in je povezana z državo, zakulisjem in podporo, ki jo imaš v državi ter seveda v sami zvezi. Ko sem videl, da tukaj ne bo velike možnosti, kajti tudi takrat ni bilo videti nekih sprememb, da bi lahko zveza stopila toliko močno za mano, da bi me podprla, da bi uspel. Da bi nas podpirala, vse boksarje nasploh, sem zaradi tega začel iskati tiste vezi do profesionalnega boksa. Čeprav se takrat nisem tega zavedal, saj sem si predstavljal, da če bi rad profesionalno boksal, pač greš in ‘odboksaš’. Ko sem začel iskati, sem videl, da je tukaj bistveno večja težava, da se nekdo profesionalizira, kajti ob ne-rezultatih te nihče ne vzame resno. Neuvrstitev na olimpijske igre pa je bila nekakšna prelomnica v Vaši karieri, saj je bil to trenutek, ko ste se odločili za odhod v Nemčijo. Tomaž Barada je Dejanu zelo pomagal na njegovi poti do uspeha (Nova24tv). Tomaž Barada je Dejanu zelo pomagal na njegovi poti do uspeha (Nova24tv). Res je. Sicer sem najprej še kakšno debelo leto taval oziroma iskal neke svoje rešitve, čeprav mi je bilo vse bolj jasno, da bo potrebno poiskati službo oziroma da bo potrebno ob boksu početi še nekaj takega, od česar bom lahko živel. V tem času sem poizkušal najti čim več kontaktov in takrat sva se s Tomažem Barado začela pogovarjat o mojih načrtih. Takrat sem mu povedal, da se ne nameravam več resno ukvarjati z boksom, kajti tudi živeti je treba. Moje življenje je bilo takrat na zelo nizki točki: nisem imel niti denarja za položnice za stanovanje, niti za hrano itd. To je bil razlog, da sem se odločil za tak korak. Tomaž mi je takrat dejal, da bo pri svojem takratnem sponzorju in prijatelju poizkušal kaj urediti in že čez dva, tri dni mi je rekel, da je možnost, ampak da bo potrebno malce počakati na njo. To je bilo enkrat poleti, že novembra – dva, tri dni, preden je bilo treba odditi – pa mi je Tomaž sporočil, da če sem pripravljen, lahko grem na preizkušnjo v Nemčijo. Jaz bi šel v Nemčijo, tudi če bi bil popolnoma nepripravljen, saj je bila to moja edina želja in hkrati tudi moj edini izhod iz položaja, v katerem sem bil. To je bilo zelo mučno in sila naporno obdobje. Ja, še posebej, ko sem prišel prvi dan v Nemčijo. Najprej sem se 21 ur vozil z vlakom, nato pa sem šel takoj v dvorano, kjer je bil takoj prvi trening. Po prvem treningu me je takratni trener Werner Kirsch takoj soočil z resnico in rekel, da bomo zdaj videli, da sem tam tri tedne in da zdaj ne bo nič govoril, saj že dve leti niso nikogar vzeli in da vsak dan pride pet, deset ‘sparing’ partnerjev na ‘probo’, ampak da bomo na koncu videli, kako se bo vse skupaj odvijalo. Po prvem treningu, ko sem prišel v hotel, sem samo še iskal, kje lahko pokličem in vprašam, kdaj gre vlak nazaj v Slovenijo, kajti nisem videl možnosti, da bi uspel, saj je bilo tam toliko fantov iz boksarsko razvitih držav. Tam so bili Rusi, Turki, Armenci, Bolgari, Romuni, torej boksarji iz držav, ki so boksarske velesile in pa potem jaz, en Slovenček s popolnoma podhranjenim znanjem boksa. Edino, kar je bilo, je bila želja. Želel sem oditi, ampak nisem znal tako dobro nemško, da bi lahko poklical, zato potem nisem. Po drugi strani pa sem si tudi dejal: “Pišuka, to je življenjska priložnost. Prišel si in če te ne odpeljejo, boš preživel te tri tedne.” Prvi teden sem bil nekako bolj v ozadju, šele drugi in tretji teden, ko sem se nekako udomačil v tem njihovem okolju, sem začel lezti v ospredje. Bil sem res popolnoma izčrpan in takrat sem imel prvič v življenju podlahtnice modre, obraz je bil otečen; na dan je bilo potrebno ‘posparirati’ tudi osem, deset, dvanajst, celo petnajst rund in tako vsak dan znova tri tedne. Do zadnjega dneva nisem videl, ali me bodo sprejeli. Potem mi je Werner, ki je imel z boksarji res izjemen odnos, tako čisto mimogrede rekel: “OK!” Nisem vedel, kaj to pomeni, in sem vprašal managerja, ki pa ga nisem razumel, saj ni nihče govoril angleško. Edino, kar sem razumel, je bilo to, da lahko pridem nazaj. Takrat ste bili povsem brez denarja. Rekli so mi, da lahko pridem nazaj, ampak da mi ne morejo obljubiti nobenega denarja ali statusa, ki bi mi reševal življenje. Takrat sem imel na leasing vzet avtomobil, ki sem ga prodal, da sem zbral dovolj denarja, da sem se lahko vrnil v Nemčijo. Mislil sem si, da bom že preživel teden ali dva, potem pa bom že dobil plačo in bo naprej precej lažje. Ko sem tja prišel januarja, so mi rekli, da imam prvi dvoboj marca in da bomo takrat videli, kako in kaj. “Pišuka, šele marca. Kje je še to,” sem si mislil, ampak sem imel dovolj denarja, da preživim do marca. Nisem pa vedel, koliko bom zaslužil za prvi dvoboj, kako dolgo bo dvoboj trajal, kakšna bodo pravila, ničesar nisem vedel. Ko sem potem odboksal prvi dvoboj, sem začutil, da bo ta pot neskončna. Je pa tu tudi druga resnica – ko sem prišel po prvem dvoboju, me je 90 % ljudi vprašalo: “Stari, kol’ko si dobo?” Dolgo časa je bil Dejan nepremagljiv. Na sliki v dvoboju Rafalom Jackiewiczom (desno). Foto: epa Dolgo časa je bil Dejan nepremagljiv. Na sliki v dvoboju Rafalom Jackiewiczom (desno). Foto: epa In koliko ste dobili? Za tiste razmere in zame je bilo to grozno veliko denarja, ampak se spomnim, da sem za prvi dvoboj dobil 1.500 evrov. Ampak ko sem to pretvoril v tolarje, se mi je zdelo, da je to toliko denarja, da ga sploh ne morem nesti domov. Ko sem prišel domov in sem prejel položnice – ljubezen čez telefon in tako dalje –, mi je na pomoč spet priskočil prijatelj, saj mi je, ko sem plačal vse položnice, zmanjkalo denarja za pot nazaj v Nemčijo. Spet sem si moral izposoditi denar in tako sem šel na drugi dvoboj in tako naprej – na koncu sem v prvem letu odboksal deset dvobojev. To je bilo maksimalno brutalno – velikokrat sem pomislil na to, da bi odšel kar na vlak in domov, da se tega več ne grem. Na začetku niti slučajno ni bilo tako, kot sem pričakoval – to pa je bilo, da bom lahko normalno živel. Predstavljal sem si, da bom lahko, ko se bom vrnil domov, Natašo odpeljal na večerjo ali pa v kino, ampak ko sem plačal vse položnice, ni bilo niti za eno dobro večerjo, kaj šele za karkoli drugega. Koliko je stala ta ‘ljubezen čez telefon’? Mislim, da je bila okoli 80 tisoč tolarjev. (smeh) Draga ljubezen … (smeh) Ja, zelo draga. Se je pa na koncu izkazalo, da številke, za katere ste mislili, da so bajne, v resnici niso bile. Še več, pošteno so Vas izkoristili. Na žalost se najbrž podobno dogaja večini športnikov, predvsem boksarjem. Jaz sem bil takrat v stanju, da – z izjemo ljubezni Nataše – nisem imel za izgubiti ničesar, slabše, kot mi je šlo, mi ni več moglo iti. Če drugega ne, sem v Nemčiji dobil stanovanje in hrano, hkrati pa sem počel nekaj, za kar sem si želel, da bi v življenju uspel priti do svojega maksimuma. Dobil sem občutek, da je to idealna priložnost, ampak saj tudi življenje ni idealno, pa ga živimo. Tu sem dobil možnost, da dosežem tisti svoj osebnostni maksimum in predvsem to je bilo tisto, kar me je gnalo naprej. Ste pa po treh letih ugotovili, da to vendarle ni to. Po treh letih profesionalizma sem ugotovil, da zgolj životarim in da si tako ne bom mogel ‘eksistirati’ življenja in da ne bom mogel živeti normalnega življenja. V tem času sem nato navezal kontakte z ZDA in sem verjel, da se bo tam zgodilo to, kar bi se moralo zgoditi že v Nemčiji. Ko sem odšel v ZDA, sem videl, kaj se pravzaprav dogaja, toda nisem imel nobenega ‘jokerja’, saj sem bil brez medalj z velikih tekmovanj. Menedžer je z Vami kar lepo služil. Menedžer mi je najverjetneje ponudil to, s čimer sem se jaz strinjal. Če bi dejal, da želim več, bi najbrž dobil več, ampak v ZDA sem dobil neko sliko, kaj pomeni biti profesionalec. Moram reči, da sem v ZDA dobil pravo priložnost – dobil občutek, kakšni so zaslužki in dobil sem občutek, da sem nekaj vreden. Ko sem se vrnil nazaj v Nemčijo, sem se začel pogovarjati s fanti, koliko zaslužijo drugi, to primerjal s svojimi zaslužki in takrat ugotovil, da sem bil eden izmed tistih, ki so bili z Ulfove (nekdanji Zavčev agent, op. a.) strani izigrani. Lahko rečem, da sem dobival miloščino – lahko bi rekel, da me je pustil živeti, ampak ni me pa pustil nagraditi. Zaradi tega sem se takrat odločil, da grem boksat v ZDA. Dejana Zavec je Slovence spet navdušil za boks (foto: sta). Dejana Zavec je Slovence spet navdušil za boks (foto: sta). Menedžer Ulf Vas je potem poklical. Tako je. Vprašal me je, zakaj sem se odločil za Ameriko. Dejal sem mu, da zato, ker tam dobim bistveno več, on pa me je vprašal, zakaj se potem ta ameriška zgodba ni razpletla. No, razpletla sre ni predvsem zato, ker je bila Nataša takrat prvič noseča, jaz pa tega nikakor nisem želel tega izgubit oziroma biti v Ameriki, medtem ko se mi rodi prvi otrok. Nataši sem dal obljubo, da bom zraven in to obljubo sem tudi držal. Po tistem sva se z Ulfom nekako pogodila in šele takrat sem videl kaj je bilo pravzaprav pretekla tri leta. V ZDA ste tudi končali svojo kariero. Tisti zadnji dvoboj ste zelo hitro izgubili in marsikdo se je vprašal, če ste tja odšli zgolj po denar. Niti slučajno. Moj idealen scenarij je bil, da zmagam in videl sem to možnost, čeprav sem imel za to minimalne možnosti, ampak sem verjel v kondicijske in fizične rezultate, da mi bo to uspelo. Moj idealen scenarij je bil, da osvojim ‘titulo’ in nato v Sloveniji to ‘titulo’ ubranim ter tako končam svojo kariero. Zavedal sem se, da moja leta in telo niso v idealnem stanju. Če bi se ukvarjal bolj s financami, jaz mislim, da se ne bi nikoli dotaknil teh zvezd, ki sem se jih dotaknil. Tudi zadnji dvoboj v ZDA mi niti slučajno ni nudil eksistence, kaj šele nekaj več. Bil je to dvoboj od katerega lahko nekaj časa čisto normalno živim, niti slučajno pa ne bi mogel živeti na veliki nogi eno ali dve leti. Pri meni denar nikoli ni bil v ospredju, kajti če bi bil, danes ne bi bili tukaj, kjer smo. Se da z boksom zaslužiti? Da se zaslužiti, ampak spet: prihajam iz Slovenije, ki športno ni podprta. Moramo pa vedeti, da po nekaj deset milijonov zaslužijo res tisti najboljši boksarji in tisti, ki uspejo prepričati sponzorje. Zelo pomembno je celotno ozadje. Dejan Zavec o medijskem linču in “Panamskih dokumentih”: Rok Virag Bravo Dejan. Je bilo kar je bilo, včasih je bilo tega veliko, še sploh po Štajerskem. Kapo dol, da odkrito spregovoriš o teh stvareh. Večina ne bi upala. Mi ni simpatičen maha z zastavo bivše države pa Jankoviču leze nekam ... Ubogi Zavec. To je slovenski vsakdan, nasilje po družinah. Treba bo napravit red na temu področju, Slovenci smo zelo nasilni, še posebej do svojih. Do tujcih pa odprtih rok. Dunaj: Trije mladoletni Afganistanci brutalno posilili 21-letno študentko 23. 4. 2016, 13:51 96 Facebook Twitter Foto: epa 21-letna študentka se je v noči iz četrtka na petek s svojo 30-letno prijateljico odpravila ven. Dekleti nista bili pod vplivom drog ali alkohola. Nekaj čez polnoč se je 21-letnica odpravila na javno stranišče na železniški postaji Praterstern, njena prijateljica pa je odšla do bankomata. Takrat so k mlajši ženski vdrli trije Afganistanci. Vdrli so v njeno kabino, jo grobo zvlekli ven, z njeno glavo pa večkrat udarili ob straniščno školko. Zvlekli so jo iz kabine, kjer jo je eden od napadalcev močno držal k tlom ter ji zaprl usta, da ni mogla kričati na pomoč. Ostala dva sta jo izmenično posiljevala ter pretepala. Preberite tudi: -[VIDEO] Poslanec novinarki: ”V islamu imamo drugačno posilstvo. Morda bi vas moral peljati h kakšnemu Afganistancu …” Vsi trije so nato pobegnili s kraja dogodka, študentko pa je našla njena 30-letna prijateljica. Ta je nemudoma stekla ven in začela kričati na pomoč. Več mimoidočih se je odzvalo in nekateri izmed njih so prepoznali napadalce. Poklicali so policijo in začela se je obsežna policijska akcija, več kot 30 policistov je preiskovalo okolico Pratersterna. Študentko so odpeljali v bolnišnico, še isti večer pa je policistom dala izjavo o napadu. Napadalci Afganistanci, stari med 16 in 17 let Enega od napadalcev je policija uspela izslediti že hitro po napadu, okoli pol druge ure zjutraj pa so policisti aretirali še druga dva napadalca. Vsi trije so bili Afganistanci, prosilci za azil, stari od 16 do 17 let, ki so v Avstriji od lanskega leta. Vsi trije so trenutno v priporu. Praterstern je sicer zelo popularen del Dunaja za druženje, zato je policija tam okrepila prisotnost. ”Vsak dan je v tem delu mesta okoli sto policistov,” je dejal Roman Hahslinger, predstavnik dunajske policije. Napadi v tem delu mesta so nemreč vse pogostejši. Januarja je bila v Praterju posiljena 18-letnica, storilec pa je bil prav tako afganistanski prosilec za azil, še poroča nemški Die Presse. M. G. Peter • eno uro nazaj Multikulti. Tražili ste, slušajte. Avstrija ji bo izgnala, Slovenski levičarji pa jih bodo poljubljali kot junake. No, kako bo z azilom? 'Mladeniči so doma toliko hudega prestali' in podobna sranja smo že slišali v zagovor teh divjaških, žločinskih muslijev... Tega se preprosto ne da več prenašati. Migrantska taborišča so tempirane bombe. Ali naj dajo tem ljudem delo in takoj začnejo s privzgojo vrednot ali pa naj se poslužijo najboljše možnosti in jih pošljejo domov. Ko števila policajev ne bo mogoče poviševati, bo uvedena policijska ura. Res, smo eni nori evropejčki. Žižek spet udaril: Čez pet let Evropa ne bo več Evropa 23. 4. 2016, 20:02 27 Facebook Twitter Filozof Slavoj Žižek (foto: STA). ”To, kar vidimo v medijih, so navadno slike ubogih beguncev, ki so jih humanitarni delavci rešili pred utopitvijo, pred smrtjo. Kar bi morali videti, je širša slika. Kot v filmu, bi se kamera morala oddaljiti. Čas je, da se začnemo spraševati prava vprašanja,” je bil jasen Slavoj Žižek v seriji intervjujev za tuje medije. Krivda za migrantsko krizo ni le na strani zahodnega sveta, je prepričan. ”Stvari, kot so ISIS, širjenje islama. To ni le pasivna reakcija na zahodni imperializem, kot bi to radi pokazali. Ne, tudi oni so aktivni agenti v tem problemu,” meni slavni filozof Slavoj Žižek. Prepričan je, da je multikulturna družba utopija ter kulture potrebujejo nekaj distance med seboj. Preberite tudi: -New York Times prepovedal objavljati članke Slavoja Žižka. In pri tem so jasni, zakaj ne. Vsiljevanje multikulturalizma je katastrofa Kot je zatrdil v intervjuju za Channel 4 News, idealno stanje ni, ”da vsi živimo skupaj, se imamo radi in smo srečni.” Pojasnil je, da je veliko stvari, ki jih o ljudeh iz drugih kultur ne razume, in tako je tudi obratno. ”Rad imam prostor, kjer se srečujejo različne kulture. Tam se rojevajo nove ideje. A nikoli ne smemo kultur družiti na silo. To je katastrofa,” je pojasnil filozof. Eden večjih kritikov evropske migrantske politike meni, da bi bilo potrebno prepoznati pravi problem migracij in ga reševati na žarišču. Meni, da je eden največjih problemov migrantske krize prav to, da se jo vedno predstavlja s stališča neo-kolonializma, ter se krivdo tako pogosto pripisuje zahodni civilizaciji. ”Napačno je za vso krizo kriviti Evropo in vse migrante obravnavati le kot slepe žrtve, ki ne nosijo nobene odgovornosti za krizo,” je jasen Žižek. Glavni problem Evrope je pomanjkanje politične volje, ki ve kaj hoče Še enkrat več je v intervjuju za rusko RT poudaril hinavščino tistih, ki se v javnosti pojavljajo kot največji zagovorniki migrantov. Prav oni naj bi bili do migrantov najbolj diskriminatorni. ”Prav dejstvo, da milijone ljudi želi v Evropo dokazuje, da ljudje še vedno vidijo nekaj v Evropi,” meni Žižek, ki podpira idejo povezane Evrope. Glavni problem Evrope po njegovem mnenju pa ni demokratični deficit, pač pa pomanjkanje politične volje, ki ve kaj hoče. Opozoril je na zunanje sile držav Bližnjega vzhoda, ki na čelu s Turčijo, Izraelom in Savdsko Arabijo po njegovem mnenju predstavljajo neko novo silo zla. ”Vemo, da Izrael in Savdska Arabija odprto sodelujeta o vprašanjih varnosti, vojske, tajnih policij in podobno. To je ključen podatek in izvor problema,” je prepričan Žižek. ”Čez pet let Evropa ne bo več Evropa” Prepričan je, da je dogovor med EU in Turčijo najbolj sramoten dogovor v zgodovini. Turčija namreč po njegovem mnenju zgolj pravi, da se bori proti Islamski državi, v resnici pa se znaša zgolj nad Kurdi, ki so edini, ki se resnično borijo proti islamistom. Prepričan je, da bi se morala migrantska kriza reševati z večjo militarizacijo, predvsem na tako imenovanih vročih točkah na Bližnjem vzhodu. Trenutno stanje, ko lahko v Evropo prosto vstopajo mase ljudi je označil za škandal in dejal, da čez pet let, Evropa ne bo več Evropa. ”Ne v smislu islamizacije, pač pa v smislu prevladanja populacije proti priseljencem,” je še dodal Žižek. M. G. rock • 8 minut nazaj Nisem si predstavljal, da se bom kdaj praktično v celoti strinjal z njim. To vse je igra najvecjih, problem al pa korist za najvecje.... ko levica, Kucanova hobotnica nemoteno krade. Nisem mislil, da bo kdaj udaril kaj pametnega. Se je ustrašil, da bo izgubil stranke. Sem prebral intervju že na rt.com pred nekaj dnevi in sem bil kar presenečen saj je možakar še pol leta nazaj zagovarjal osvežitev farme z novo krvjo. Še sploh se strinjam s smerjo kam se premikamo. Ultra levičarstvo bo zamenjano z ultra desničarstvom. Ne verjetno še Žižek je prišel k sebi! Slovenka • eno uro nazaj Žižek se je streznil. Če je mogoče majhno primerjati z velikim, bi lahko rekli, da se je Žižku zgodilo podobno kot sv. Pavlu na poti v Damask: spoznal je zgrešenost svojega dotedanjega mišljenja. Najbolj pa me je prepričal ta odlomek: ''Prepričan je, da je dogovor med EU in Turčijo najbolj sramoten dogovor v zgodovini. Turčija namreč po njegovem mnenju zgolj pravi, da se bori proti Islamski državi, v resnici pa se znaša zgolj nad Kurdi, ki so edini, ki se resnično borijo proti islamistom.'' To jaz trdim že od začetka. Tri milijarde oziroma šest, ki jih mislijo izpuliti EU, bodo uporabili v vojni proti Kurdom. Če bodo kaj od tega uporabili za begunce, sem Jane Austen. Möderndorferjeva homofobija in njegovi perverzni pristopi 24. 4. 2016, 5:00 76 Facebook Twitter Foto: STA/osebni arhiv 20. decembra lani smo imeli referendum o noveli ZZZDR, ki smo jo z veliko večino zavrnili. Niso ga zavrnili le desni volivci, pač pa je proti tej spodleteli noveli, ki naj bi gejem in lezbijkam dala iste pravice kot heteroseksualnim ljudem, okrog 100.000 levičarjev. In potem se najde nek sadistično spotaknjen revanšist, ki nima trohice politične kulture – v mislih imamo poslanca Janija Möderndorferja (zdaj člana SMC) – ki en dan po referendumu (21. decembra) v državnem zboru vloži pobudo za nov zakon (za geje in lezbijke), tokrat o nekakšni “partnerski zvezi”. Njegov zakon naj bi nadomestil Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS), ki je po referendumu ostal v veljavi. Möderndorferjev moralno nerazsodni in nebrzdani sadizem (ki, psihoanalitično gledano, domuje v Onem) je v tem kontekstu tako kontaminiral njegovo pamet (ki domuje v Jazu), da bi se resnično veljalo vprašati, ali naj bi politike – bodoče poslance (in svetnike) – morali, preden gredo na kandidatne liste, testirati; preveriti bi morali njihovo sposobnost moralnega razsojanja (Nadjaz), če že ne kar celotno mentalno zdravje in osebnostne specifike oziroma eventualne osebnostne motnje. Morda ste zamudili: Jani Möderndorfer predlog zakona utemeljuje s sovražnim govorom Domala nemogoče je, da se nek normalen človek, z normalno stopnjo pameti in moralnega razsojanja, četudi v objemu notranjega besa (in latentne homofobije) – ker pač ne prenese poraza (Nadjaza oziroma “fair-playa” pa ne premore) –, odloči in vloži podoben zakon, ki je bil prejšnji dan na referendumu zavrnjen; ve se namreč, da se eno leto po referendumu ne sme o referendumski temi ničesar zakonskega spreminjati. Möderndorfer in njegov sprevržen pristop Medtem ko se večini normalnih ljudi zdi tak akt oziroma pristop perverzno sprevržen, če ne že kar psihopatski – pravnikom pa tudi pravno sporen –, se Möderndorferju v njegovem početju ne zdi nič spornega in čudnega; z vidika kliničnega profiliranja oziroma diagnosticiranja pa je Möderndorferjev akt še posebej “zanimiv” oziroma zagaten. Čudno je tudi to, kako so kar vsi (na referendumu) poraženi poslanci “kupili” Möderndorferjevo trik, ne da bi posumili, da gre za perverzen pristop, kakršnega si lahko privoščijo samo moralno nerazsodni/sprevrženi ljudje, torej t. i. predojdipalci. Naj vas spomnim: moralno sprevrženi politiki, torej, predojdipalci – še posebej, če ukrepajo v objemu sadističnega revanšizma – slovijo (tudi) po tem, da v zakonih in ustavi iščejo luknje – in z vso svojo psihopatsko logiko jih vselej tudi najdejo. Obrambna teza, da je politika pač umazana in da se v politiki pač tako dela, je z moralnega vidika pač nevzdržna, a očitno je v Sloveniji, kjer je šla vsa politična kultura »po gobe« ali pa »rakom žvižgat«, še vedno v uporabi. In da ne bo pomote: Möderndorferja geji in lezbijke v resnici sploh ne zanimajo – on hoče zgolj in samo revanšistično zmagati, kar je tipična karakteristika moralno nerazsodnih predojdipalcev. Koliko je Möderndorferjev predlog kontaminiran z njegovo latentno homofobijo, je težko enoznačno reči. Je pa doslej Möderndorferja izdalo kar precej simptomov – eden je njegova revanšistična srditost –, ki nakazujejo njegovo latentno (potlačeno oziroma izrinjeno) homofobijo. Gejem in lezbijkam bo vedno nekaj šlo v nos No, če bi gejem in lezbijkam resnično šlo toliko za te njihove pravice, bi bilo ZRIPS mogoče hitro popraviti. Geje in lezbijke seveda nezavedno (in kronično) spotika lastna spolna “nenormalnost” – in vselej bodo nergali, vselej bo z zakoni (in ustavo) nekaj narobe. Razne (leve), v latentno homofobijo ujete, “Möderndorferje” pa bodo izrabljali za realizacijo svojega spolnega patosa. Spolna frustracija je namreč ena od najbolj podtalnih in zahrbtnih frustracij – samo poglejmo feminizem, kako je kontaminiran s spolno frustracijo vodilnih feministk (pri večini je odločilna spolna zloraba) … Aleš Primc je s svojo koalicijo »Za otroke gre!« imel iskrene namene, da z določenimi zakonskimi dopolnitvami popravi status istospolnih – posvojitve otrok (in tudi sklepanje zakonskih zvez) bi bile seveda urejene drugače, kot so to doslej zahtevali istospolni. Pri Möderndorferjevem zakonu pa gre zgolj za revanšistično paradigmo “kdo bo koga”, ki ima ob pridihu latentne homofobije še obilico sadističnega balasta. Levičarji drug drugemu krijejo hrbet NSi je na sredini seji vložila tudi amandma v zvezi z ugovorom vesti (s strani matičarja) – in to povsem upravičeno in legitimno –, ki (seveda) ni bil sprejet. Referendumsko poraženi poslanci so seveda lojalni drug drugemu. Škoda je le, da ni bil vložen še en pomemben amandma – ki ga osebno vidim kot odločilnega. Namreč: predlagani zakon bi lahko bil transparentno označen kot homoseksualni zakon (o partnerskih skupnostih). Osebno vidim v Zakonu o partnerski skupnosti hud zdrs v tem, da se (sklenjena) homoseksualna/istospolna “zveza po zakonu” ne imenuje (sklenjena ali pa nesklenjena) “istospolna partnerska skupnost”. Za “zakonsko zvezo” se ve, kaj pomeni – pomeni pač “zvezo po zakonu” med (heteroseksualnim) moškim in (heteroseksualno) žensko (ker se je pač ta izraz – “zakonska zveza” – med ljudmi prijel). Tudi za “izvenzakonsko zvezo (partnersko skupnosti)” se tradicionalno ve, da gre za heteroseksualno zvezo. Iz imena »partnerska skupnost« – bodisi sklenjena ali nesklenjena – pa se (za laike) ne vidi in ne ve, da gre za homoseksualno partnersko skupnost. Istospolni se bojijo ravno te stigme – torej transparentne označbe, da so istospolni/homoseksualni, ker v resnici ne bi smelo biti moteče (zame osebno namreč ni). Nomen est omen – izraz “poroka” je pač že zavzet Tudi matični register bi lahko bil ločen glede na spolno usmerjenost; in tudi ritual “poroka” bi se za homoseksualce lahko imenoval “ponoga” ali “zadlana” – izraz “poroka” je pač že zavzet. Seveda bi geji in lezbijke protestirali – oni bi radi bili enaki s heteroseksualci v vsem. Zakonitost “nomen est omen” (“v imenu je pomen”) pa bi vendarle lahko veljala tudi v Möderndorferjevem zakonu. In da ne bo pomote: laiki bodo zakon o partnerski skupnosti označevali kot “zakon o istospolnih/homoseksualnih partnerskih skupnostih” – in volk bo skoraj sit in koza napol požrta. Bi se pa ustavni pravniki vendarle lahko malo “pozabavali” z Möderndorferjevim zakonom. Res je, da se Möderndorferju ne da ničesar dopovedati, vendarle pa bi pravnika “srednješolca” Möderndorferja lahko poučili, da naj se vsaj za eno leto umiri v tem svojem postreferendumskem sadističnem revanšizmu. Po drugi strani bi bilo tudi dobro, da se sam Miro Cerar angažira in svojim poslancem – sedaj, ko ima v svojih vrstah Möderndorferja – angažira kakšnega psihološkega supervizorja, ki bo bdel nad izbruhom norosti svojih poslancev. Namreč: ko je (levi) Möderndorfer polemiziral z desnim poslanskim kolegom Marjanom Pojbičem, je nezavedno seveda projeciral lastno latentno homofobijo v smislu, da si strašno želi, da bi Pojbiča objel gej. V Möderndorferjevem sadističnem hihitanju je bila anticipirana Pojbičeva groza, ki seveda ni bila nič drugega kot Möderndorferjeva lastna latentna (torej potlačena oziroma izrinjena) homofobna groza, če bi se on sam moral objemati z gejem. Kot kulminacijo latentne homofobne groze je Möderndorfer Pojbiča sadistično strašil tudi s seksom z gejem – seveda brez vednosti, da je s tem samega sebe razkril, kako zelo (latentno) homofoben je v resnici. Ampak tak uvid predstavlja »višjo matematiko«, ki presega domet Möderndorferjeve pameti. Roman Vodeb karlina • eno uro nazaj Čudno je tudi to, kako so kar vsi (na referendumu) poraženi poslanci “kupili” Möderndorferjevo trik, ne da bi posumili, da gre za perverzen pristop, kakršnega si lahko privoščijo samo moralno nerazsodni/sprevrženi ljudje, torej t. i. predojdipalci. Samo zato, ker je ta predlog podal njihov-levi poslanec, v tej vladi je tako, da , kar predlagajo desni, se 100% zavrne in kar predlagajo levi se 100% sprejme, to je enostavno igračkanje, nagajanje, posmehovanje, nadvladanje, ignoranca nad desnimi poslanci, ne glede na to, da s svojimi dejanji škodijo celi drzavi, to ni pomembno, pomembno je, da vedno uspe samo njihovo mnenje, vedno-ni niti slučajno moznosti, da bi se posvetovali z desnimi, ni, kajti samo oni so v tej drzavi kot eni bogovi, ki mimogrede peljejo drzavo v propad in prepad, kajti namesto, da bi se ukvarjali z reformami in gospodarstvom, , se ukvarjajo sami s sabo. Bi bilo dobro, ko bi se Jani bolj vključeval v odstranjevanje napak, ki so pripeljale do bančnih lukenj in posledično do vse revnejših državljanov. Vseh, ne glede na spolno usmerjenost! To se mi zdi v sedanjem času najbolj pomembo. Pravice homoseksualni pari seveda imajo, vendar vsaj ena od teh najbrž nikoli ne bo konsumirana in to je pravica do pokojnine po pokojnem partnerju. Vsaj pri gejih. Statistika pravi, da so pri nas v Sloveniji večina oboleli za aidsom moški homoseksualci. Poznam nekaj homoseksualcev obeh spolov, nihče od njih se ne udeležuje trapastih parad, prav tako ne zahtevajo kakšnih izjemnih pravic. Eden od njih si je zaželel otroka, zato se je čisto enostavno poročil in ima otroke, brez ceremonij. Zdi se mi, da te parade in posebne zakone zahtevajo tisti, ki s problemi homoseksualcev sploh nimajo nič. Nekaj tulijo in se mečejo iz povprečja, da bi sami sebi dokazali, da nekaj so. Drekec-pekec so! Gospod Vodeb v članku pač ne sme uporabiti končne diagnoze, ker bi ga lahko zaradi nje preganjali po sodišču: psihopatologija, psihopat, psihopatska sprevrženost. Pravzaprav je potencialno prav vsak zagnan levičar psihopatsko obolela duša, ki se večno z besednimi manipulacijami in srčno krutostjo bori proti svojemu očetu. Ker oče ni bil očetovski ali ga ni bilo, mama pa je vedno na koncu popustila tem zvitim in vztrajnim fantičem, občasno pa jih je eksplozivno kaznovala, tak predojdipalec postane latentno psihopatski, politično pa v 90% levičar, v 10% pa skrajni desničar. Vsi naši državni predsedniki so šibkih očetov sinovi, zato so se naučili fantastično manipulirati. Lepe besede o dobroti, a nek sadizem in krutost v srcih. Z posladkanimi besedami priti na oblast, a zatirati vse v najbližji in daljni okolici. Takšen narod ne prenese možatosti in zato kot država in narod propada. Postane jama nesmiselnih dejanj in laži. Primer: http://24kul.si/16-lazi-v-10-m... čopkovseved • 5 ur nazaj Nekdo s tako kratko pametjo kot jo ima Jani , nima kaj delati v parlamentu! Padel 1. letnik, se komaj v štirih letih prebil skozi dvoletni program bolničarja, ki je bil bistveno lažji od vsake poklicne šole in on bo Slovencem solil pamet. NE! Pa ne žalim ljudi, ki nimajo izobrazbe, ampak on je preprosto bil tepec! Aleš Primc s pobudo o dveh zakonih 21. 4. 2016, 18:32 13 Facebook Twitter Foto: STA Odbor 2014 bo zbiral podpise za kar dva predloga zakonov – zakon, s katerimi bi uvedli pravosodne spremembe, ter drugi zakon, s katerim bi zaščitili stare starše pred odvzemom otrok. Kot vsak četrtek so vztrajniki svoje nestrinjanje s slovenskim sodstvom danes zopet mirno in dostojanstveno izrazili s shodom pred sodiščem. Nagovorili so jih Ljubo Žnidar, Metod Berlec in Aleš Primc. ”Slovenija ima 45 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Avstrija, za primerjavo, pa jih ima samo 19,” je na absurd slovenskega sodstva opozoril Ljubo Žnidar. Na podlagi tako domačih kot tujih kazalcev je stanje v slovenskem pravosodju izredno zaskrbljujoče. Imamo najdražje in najmanj učinkovito sodstvo v EU. Preberite tudi: -Aleš Primc napoveduje zbiranje podpisov za spremembe v pravosodju Foto: Twitter Foto: Twitter Slovenija je tudi na prvem mestu po kršenju človekovih pravic. Kljub temu, da imamo največ sodnikov na prebivalca v EU, sodni postopki trajajo zelo dolgo, uradna statistika Branka Masleše pa kljub temu kaže, da je povprečen čas reševanja zadev 2,7 meseca. Izredno zaskrbljujoč je tudi nedavni podatek Evropske komisije, da je neodvisnost pravosodja v Sloveniji peta najnižja v Evropski uniji, opozarjajo v Odboru 2014. Nujne spremembe v sodstvu Kot menijo v Odboru, je v pravosodju potrebno vzpostaviti učinkovit sistem javnosti, preglednosti in odgovornosti, ki bo omogočil višjo kakovost dela, večjo pravno varnost ter spoštovanje človekovih pravic v pravosodnih postopkih. Zato so v državni zbor vložili tudi predlog zakona o ukrepih za zagotavljanje javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju. Pred sodiščem želeli videti Ferlinca in Krašovca Aleš Primc je v svojem nagovoru dejal, da je pred sodiščem med vztrajniki pričakoval dve ključni osebi slovenskega sodstva: tožilca Andreja Ferlinca, ki po novem trdi, da je Janez Janša nedolžen, ter Darka Krašovca, generalnega državnega sekretarja vlade. Ta namreč meni, da so vsi sodniki v Sloveniji pristranski. Da je zbiranje pred sodiščem še vedno potrebno, meni tako Žnidar kot tudi Metod Berlec. Kot primer je navedel sojenje razvpite Deše Cener proti osamosvojitelju Tonetu Krkoviču. Kot je dejal Žnidar, se bodo vztrajniki pred sodiščem zbirali vse do takrat, dokler Slovenija ne bo svobodna, kulturna in demokratična država. M. G. Bizjak Mlakarjeva Cerarju: Tvoja vlada deluje v interesu lobijev in najpremožnejših 25. 4. 2016, 10:07 40 Facebook Twitter Foto: STA Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je na izredni seji DZ nepreklicno odstopila po tistem, ko je poslancem predstavila svoj pogled na opravljeno delo. “Tukaj je še moja nezaupnica vašemu delu, s katero zapuščam to vlado,” je ministrica ob odhodu dejala Cerarju. “V vladi, ki deluje v interesu lobijev in najpremožnejših, zanemarja pa zakonitost in moralnost, predvsem pa ne vidi težav običajnih ljudi, ki plačujejo davke, upoštevajo zakone in jim je dostojanstvo ukradeno, se ne vidim,” je dejala Bizjak Mlakarjeva in Cerarju po svojem govoru predala odstopno izjavo. Cerarjeva dvojna merila Ob tem je dodala tudi, da je verjetno edina ministrica, ki jo razrešujejo zato, ker ni brezpogojno poslušna njihovim zahtevam, ki bi pomenile ravnanje v nasprotju z zakonskimi predpisi. “Vaše navedbe o neizpolnjevanju sklepov vlade ne držijo,” je pojasnila ministrica. Kot pravi, je bila naloga dodeljena več ministrom, z realizacijo sklepov pa se je ukvarjalo le njeno ministrstvo v okviru svojih pristojnosti. “Zakaj drugih ministrov, ki so prav tako zadolženi ali pristojni za realizacijo istega sklepa, niste pozvali k odstopu?” se je vprašala Bizjak Mlakarjeva. Bizjak Mlakarjeva se vrača v poslanske klopi DeSUS. Začasno bo vodenje resorja prevzel minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, naslednika Bizjak Mlakarjeve pa DeSUS še išče. Preberite tudi: Cerarjevo sporočilo: Izplačujte si sporne dodatke, pri idrijskem rudniku pa ni šale Izplačevanje spornih dodatkov ni bilo problematično Predsednika vlade Mira Cerarja je kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar razjezila, ker naj bi odklanjala izvrševanje sklepov vlade glede idrijskega rudnika. Spomnimo. Ko je izbruhnila afera o izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost, je Cerar svojega finančnega ministra vneto zagovarjal. Češ, Mramor je priznal napako,del izplačanih dodatkov bo vrnil, zato bomo delali dalje. Premier kljub pritiskom in nezadovoljstvu javnosti ni sprejel njegovega odstopa. Njena usoda je bila več ali manj že vnaprej znana, saj so podporo predlogu za njeno razrešitev, ki ga je premier Miro Cerar v DZ poslal v torek, napovedale SMC, ZL in NSi. N. K. karlina • eno uro nazaj V vladi, ki deluje v interesu lobijev in najpremožnejših, zanemarja pa zakonitost in moralnost, predvsem pa ne vidi težav običajnih ljudi, ki plačujejo davke, upoštevajo zakone in jim je dostojanstvo ukradeno, se ne vidim,” je dejala Bizjak Mlakarjeva in Cerarju po svojem govoru predala odstopno izjavo.Bravo, dobro in po pravici mu je povedala, nisem si mislila, da je poštena. Čudim se Cerarju! Erjavec je s svojim čvekanjem zašuštral arbitražni sporazum, kar je za Slovenijo večja škoda, kot neposlušnost Mlakarjeve, pa takrat Cerar ni ukrepal Cerarju se nimaš kaj čudit......je nesposoben, nemoralen in še pokvarjen povrh! Duhec • 2 uri nazaj Levica je tolk umazana, pokvarjena, mocna, mascevalna, da si nihce nic ne upa.... vsi majo druzine. Prava leva diktatura.... Bravo ministrica, lepo je povedala Cerarju o lobijih, ki jih on podpira!!! Cerarju pa je očitala tudi, da se o problemih ni želel pogovoriti. "Hkrati pa ste vzvišeno od mene pričakovali brezpogojno pokornost in 'poslušnost', izpolnitev s pravnimi mnenji dokazano neizvedljivih sklepov vlade," je dodala. "V vladi, ki deluje v interesu lobijev in najpremožnejših, zanemarja pa zakonitost in moralnost, predvsem pa ne vidi težav običajnih ljudi, ki plačujejo davke, upoštevajo zakone in jim je dostojanstvo ukradeno, se ne vidim," je dejala in Cerarju po svojem govoru predala odstopno izjavo. Cerar je njene navedbe o lobijih komentiral, da nima nič z njimi. Sram je lahko Erjavca, da ne bo podprl ministrice iz vrst svoje stranke. In vse upokojence, ki še volijo Desus! Še enkrat , bravo gospa Mlakar , ves čas ste imeli mojo podporo , sedaj kadar ste povedali "bobou-bob" mirne vesti sedite v poslanski klopi in se z nasmehom veselite "demokraciji" , oziroma etičnosti , demagoga Cerarja. Privoščim Vam zmago ! lp Izgleda da so najboljši ministri tisti, ki jih nihče ne jemlje resno. Erjavec je živi dokaz. V politiki je pa itak tak živalski vrt, da noben normalen in sposoben človek noče zraven. Sploh odkar v živalskem vrtu prevladujejo hijene. Po mojem mnenju je to prva ministrica v zgodovini levice, ki je pokazala kaj pomeni imeti hrbtenico, in se je za ceno svojega položaja uprla kupčkanju,sprenevedanju in manipulacijam preostalih bizgecev, ki so v parlamantu izključno in samo za lastno korist in in lagodno življeneje na račun dveh miljonov ovac. V vladi in parlamentu si želim čimveč takih ljudi kot je ministrica, ostale pa v zapor ali pa na zavod. Ja smo mislili, da smo s Pahorjem dosegli dno nesposobnosti in koruptivnosti Slovenske vlade. Pa sedaj vidimo, da fremo lahko še krepko nižje z MIRO ETIČNIM. Cerar je njene navedbe o lobijih komentiral, da nima nič z njimi. Cerar pooseblja čisto vse kar je narobe s to državo! Na vzven narodu prodaja etiko in moralo, v ozadju ga vodi hinavščina, pohlep in interesi elitnih skupin. Kdor tega še ni spregledal mu res ni pomoči... SMC je ena najbolj destruktivnih strank v zgodovini samostojne Slovenije, ki vodi to državo v propad. Pri nas je kultura omejena na partijske veljake in povprečne ustvarjalce, ki delajo kulturo tako da se preimenujejo v Janez Janša ali pa imajo ogromne veze kot naprimer Pelko, Rotovnik. Ta sistem nima nič s kulturo, je zgolj metanje denarja skozi okno. A ne bi kar cela vlada dala odpoved in se spokala delat skodo kam drugam? Ogorčena sirska kristjana: “Papež Frančišek naju je pustil na Lezbosu, v Rim pa odpeljal muslimane” 25. 4. 2016, 14:14 2 Facebook Twitter Foto: epa Kristjana Raoula in Malek Abo sta bila dva od 12 izbranih prebežnikov, ki jim je Vatikan ponudil nastanitev v Rimu. Toda življenjska priložnost je padla v vodo, ko sta ostala na otoku Lezbos, tri muslimanske družine pa so odpeljali v Rim. “Bila sem tako navdušena, da grem v Italijo. Na krožniku so mi ponudili lepšo prihodnost, ki so mi jo 24 ur kasneje vzeli,” je pretresena Raoula. Roula in Malek sta brat in sestra, ki sta na Lezbos prispela 1. aprila letos – le deset dni po odločitvi evropske unije, da bo vračala vse begunce, ki so v Grčijo prispeli iz Turčije. Njuna prošnja za azil je v obravnavi, zato še čakata odločitev oblasti, ali ju bodo poslale nazaj v Turčijo. Preberite tudi: Avstrijci imajo dovolj: Na volitvah so rekli ne sprejemanju migrantov. Kdaj jim bomo sledili Slovenci? Niti v dobrodelni organizaciji, ki je organizirala potovanje, niti v Vatikanu niso znali pojasniti, na podlagi česa so izbrali migrante. Tiskovni predstavnik organizacije Sant’ Egidio Massimiliano Signifredi je dejal, da incident obžaluje. Problem naj bi bil v tem, da so trije Sirci zamudili rok in prišli, ko sta Turčija in EU že sprejeli sporazum. “Naši prostovoljci so šli na Lezbos in se pogovorili z ljudmi, ki so bili izbrani. Končna odločitev je bila na Vatikanu,” je pojasnil. Muslimani v Rim, kristjana obtičala na Lezbosu Raoula in Malek sta tako morala gledati, kako so se tri družine vkrcale na letalo, in se podale na pot za novo življenje v Evropi, medtem ko so njo in brata pustili v negotovi prihodnosti na Lezbosu. “Vse je bilo tako skrivnostno. Ko so naju seznanili z odločitvijo, da naju bodo pustili tukaj, so nama dejali, da mora to ostati skrivnost,” je pojasnila Raoula. Papež Frančišek je pojasnil, da je odločitev za sprejem 12 prebežnikov izraz dobre volje, ta pa bi po njegovem morala predstavljati zgled svetu. “Odločitev papeža, da sprejme samo muslimane, je težko razumeti. Zagotovo mu je bilo težko, saj je kot vodja katoliške cerkve hotel narediti nekaj tudi za kristjane,” je prepričan Signfredi. V Vatikanu odločitve papeža sicer niso želeli komentirati, piše britanski Daily Mail. N. K. Sramota na kubik. Bergoglio dobesedno uničije katoliško Cerkev od znotraj. Dej, nej odstopi, če ne zna voditi Cekrve. Česa takega se nikoli ne bi zgodilo pod JP2 ali Benediktom XVI. elh • 15 minut nazaj Njegov cilj je očitno čim prej baziliko sv. Petra v Rimu spremeniti v džamijo abu Boutrusa. Morda bo v zahvalo tudi on deležen 72 devic v raju konkurenčnega boga. Slovenski veterani ogorčeni: Krkovič je zaustavil razoroževanje Slovenije, zato je lahko njegove nasprotnike sram 25. 4. 2016, 12:00 32 Facebook Twitter Foto: STA Na škandal, ki ga je zakuhal del profesorjev na Gimnaziji Jožeta Plečnika, ko so poskrbeli za prepoved predavanja Toneta Krkoviča, so se odzvali tudi v društvu MORiS. “Nikomur se ni treba zagovarjati, če na slovensko državno šolo povabi osebo, ki je vojaško ključno gradila slovensko državo. Pač pa je lahko neizmerno sram tiste, ki si drznejo temu nasprotovati,” so jasni v društvu. Namesto da bi ključni osamosvojitelji, kot je Krkovič, vsako leto, posebej pa letos, tedensko gostovali na slovenskih šolah in mladim prenesli čudovito izkušnjo o pogumu in domoljubju, ki je v letih 1990 in 1991 povezal celotno nacijo, se po mnenju društva dogaja prav nasprotno. “Nekakšno politično ozadje, ideološko obremenjeno z duhom in privilegiji prejšnjega režima si mlade ljudi, željne znanja, drzne oropati vedenja o tem, kako se je rodila naša država. Kam smo prišli? Sramota brez primere,” so zgroženi pripadniki društva. Brez Krkoviča si je osamosvojitev Slovenije težko predstavljati “Sredi maja 1990 bo minilo 26 let, odkar je Tone Krkovič prvi demokratični vladi predočil, da jugoslovanska armada tajno razorožuje slovensko Teritorialno obrambo,” so pojasnili v društvu veteranov vojne za Slovenijo MORiS. Dodali so, da je bilo po Krkovičevi zaslugi razoroževanje ustavljeno, on sam pa je s skupino domoljubov prevzel organizacijo slovenske oborožene sile, brez katere si osamosvojitve Slovenije in uspešne obrambne vojne sploh ne moremo zamišljati. Preberite tudi: Škandal na Šubičevi gimnaziji: Del profesorjev izsilil od ravnatelja prepoved nastopa Krkoviča MORiS: Brez Krkoviča bi bil ogrožen naš narodni obstoj “Brez ljudi, kot je Tone Krkovič, pa tudi številnih drugih, ki so v odločilnih trenutkih naše nacionalne emancipacije tvegali vse, bi Slovenci ostali v zmešnjavi krvave balkanske vojne, kjer bi bil ogrožen naš ekonomski in narodni obstoj,” so še povedali v društvu. Kdor tega ne ve ali ne prizna in ne spoštuje temeljev naše državnosti ter ljudi, ki so k temu prispevali, po njihovem ne more odgovorno delovati v prid slovenske narodne skupnosti. “Ob tako grobih diskreditacijah osamosvojiteljev, kot smo jim priča, je skrajni čas, da predsednik države z odločnim posegom prekine to vrednostno zmešnjavo, v kateri so simboli in nosilci slovenskega domoljubja grobo teptani, simboli in akterji krivičnega totalitarnega režima pa čedalje bolj čaščeni,” so kritični v društvu MORiS. “Nikomur se ni treba zagovarjati, če povabi osebo, ki je gradila slovensko državo” V društvu so izrazili priznanje osebam na Šubičevi gimnaziji, ki so sklenili brigadirja Krkoviča povabiti, vendar bi njim in hkrati vsem ostalim, ki so v podobnih zagatah, svetovali več poguma in premočrtnosti. “Nikomur se ni treba zagovarjati, če na slovensko državno šolo povabi osebo, ki je vojaško ključno gradila slovensko državo. Pač pa je lahko neizmerno sram tiste, ki si drznejo temu nasprotovati. Če jih moti Slovenija in jim je žal za Jugoslavijo, naj se zavedajo, da jim mati Slovenija reže bel kruh. In nihče drug,” so jasni. N. K. To je to, kjre lustracije nibilo1991 jo komunistična banda izvaja sedaj nad osamosvojitelji! samsara garfi • 2 uri nazaj Lustracija poteka kontinuirano in organizirano že 70 let, z nekaj manjšimi in krajšimi motnjami vmes. Dokler bodo jugonostalgiki zasedali ključne položaje v vseh družbenih podsistemih v Sloveniji, ne bomo nikoli svobodni. Če bi bili pred 25 leti enotni, bi bil Kučan že takrat v sodnem procesu in nikakor ne predsednik predsedstva in nato še države. SlovenijaPolitika Resnica o dnevu OF: 27. aprila niso snovali odpora ali se pripravljali nanj 26. 4. 2016, 5:00 177 Facebook Twitter Foto: STA “Zgodovina NOB ne pozna nobene uradne ustanovitve Osvobodilne fronte. Tudi antifašistična fronta ni bila ustanovljena, kajti ta je obstajala že pred razpadom Jugoslavije …,” je o famoznem prazniku, ki ga bodo 27. aprila pod okriljem državnih proslav praznovale vse borčevske organizacije, davnega leta 1971 zapisal krščanski socialist in ustanovitelj OF Edvard Kocbek. Letošnji 27. april je za malikovalce tega kultnega praznika še posebej pompozen, saj je minilo že 75 let od famoznega sestanka v Vidmarjevi vili v Ljubljani, kjer so se zbrali komunisti, krščanski socialisti, sokoli, žensko gibanje Angele Vode, kulturniki in Nagodetova Stara pravda. Po uradni verziji so se tam zgodili usodni premiki boja proti okupatorju in protifašističnega boja, številni dokumenti in pričevanja pa merijo ravno nasprotno. Oglejte si še: Sodni procesi proti komunističnim zločinom še vedno brez epiloga Celo več. Med leti 1951 in 1968 so dan upora proti okupatorju ukinili celo komunisti in se zato ta praznik ni praznoval, je že leta 2005 zapisal publicist Bernard Nežmah v Mladini. Ukinil ga je tisti, ki ga je sprejel Praznik dneva ustanovitve Osvobodilne fronte so v povojni socialistični Sloveniji sprejeli leta 1948 in se je kot najsvetejši med takratnimi prazniki praznoval do leta 1951. Takrat so poslanci takratne slovenske vlade opustili praznovanje 27. aprila in določili 22. julij kot glavni praznik, ki se je imenoval dan vstaje in simboliziral dan, ko so v okupirani Sloveniji počile prve partizanske puške. V resnici je bil ta dan vstaje več ali manj za lase privlečen partijski mit, ki je nastal na podlagi dokaj nepomembnega dogodka – napada treh komunistov, ki so iz gozda streljali na orožnika slovenskega rodu Franca Žnidaršiča in ga ranili. V resnici je bil prvi oborožen spopad v okupirani Sloveniji med slovenskimi odporniki in pripadniki okupacijskih enot 13. maja 1941, ko se je vodja Tigra Danilo Zelen še z dvema soborcema na Mali Gori pri Ribnici spopadel z italijanskimi karabinjerji. Ta dogodek sta seveda komunistična oblast in partijsko zgodovinopisje desetletja zamolčevala. Slovenski komunisti izbrisali dan OF zaradi strahu pred Srbi Vrnimo se k dnevu OF. Razlog za “izbris” dneva OF leta 1951 je bil v takratnih projugoslovansko usmerjenih komunistih, ki niso želeli, da bi nastali spori med jugoslovanskimi republikami glede datumov in začetkov bojev. Prvenstvo so si namreč lastili Srbi, ki so dan vstaje praznovali 7. julija. Praznovanje OF je bilo pozabljeno vse do leta 1968, ko je Josip Vidmar izpostavil, da bi bilo potrebno znova uveljaviti 27. april. Prav Josip Vidmar pa je bil zraven, ko so leta 1948 prvič sprejeli zakon, prav tako je podpisal njegovo ukinitev leta 1951 in leta 1968 znova predlagal njegovo uveljavitev. Ta datum je nastal manipulativno O začetkih Osvobodilne fronte govori Edvard Kocbek v dnevniškem zapisu, ko so ob tridesetletnici podeljevali posebna priznanja udeležencem ustanovnega sestanka. “Prvič: Zgodovina NOB ne pozna nobene uradne ustanovitve Osvobodilne fronte. Tudi antifašistična fronta ni bila ustanovljena, kajti ta je obstajala že pred razpadom Jugoslavije. Ta datum je nastal manipulativno, Kidrič je potreboval datum ustanovitve in zato so pač nek debaterski sestanek pri Vidmarju proglasili za zgodovinski datum ustanovitve OF,” piše o Kocbekovih spominih Andrej Inkret v delu In stoletje bo zardelo. Oglejte si še: Revolucionarno nasilje v Ljubljani: Komunisti so do leta 1943 pobijali zgolj civilno prebivalstvo “Drugič pa me na tistem debaterskem sestanku ni bilo, ker so mi bili komunisti tisti čas Hitlerjevega pakta s Stalinom upravičeno sumljivi.” Kocbek je namreč odklanjal njihove pogovore vse do Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo, prava OF pa se je po njegovem začela oblikovati šele poleti 1941, ko so začeli aktivno sodelovati tudi krščanski socialisti. Ohranjajo zgodovino za potvarjanje mitov Da gre pri 27. aprilu za mit, ki ne vzdrži zgodovinske presoje, je potrdil tudi nekdanji poslanec Demosa in krščanski socialist Andrej Magajna, ki se sredine proslave ob 75-letnici OF ne bo udeležil, in to kljub temu, da so bili krščanski socialisti del koalicije OF. “Ravno zato ne bom prišel. To je protest proti govorcem, ki bodo omenjali ime krščanskih socialistov po interpretaciji zmagovalcev in jih bodo, tako kot včeraj, zlorabili tudi danes,” je dejal. Magajna: Takrat smo zamerili tudi Milanu Kučanu, ki se je priključil pogromu nad Kocbekom, ob njegovi smrti pa se je prikazal na njegovem grobu, kjer ga je hvalil. 2 M. P. Nacizem (nacionalsocializem) in komunizem sta bili ideologiji, ki sta zapovedovali sovraštvo. Od umora v besedi do dejanskega pobijanja ljudi ne pri nacistih ne pri komunistih ni bilo velike razdalje. Anton Drobnič: 27. april je dan začetka napada na kulturo, pamet in na um slovenskega človeka. 27. 4. 2016, 5:00 223 Facebook Twitter “Ta dan so si izmislili zato, da so prikrili, da so bili tretjino vojnega časa Hitlerjevi vojni zavezniki in da bi se prikazali kot neki heroji in misleci. Izmislili so si laž,” je o praznovanju 27. aprila, dneva boja proti okupatorju, komentiral nekdanji generalni državni tožilec in predsednik Nove slovenske zaveze Anton Drobnič. Med domobrance je vstopil kot 17-letni fant, preživel vojno in zaradi mladoletnosti za las ušel smrti v Teharskem taborišču. Tudi na gimnaziji je nadaljeval s protikomunističnim organiziranjem, zaradi česar je bil aretiran. Kot nekdanji generalni tožilec je zaslužen za rehabilitacijo številnih žrtev protipravnih revolucionarnih sodnih postopkov. V Novi slovenski zavezi pa je združeval vse, ki so bili udeleženi v protikomunističnem boju, zato najbolje ve, kaj se je dogajalo v tistih usodnih časih, ko je Slovenijo zajela največja morija v zgodovini. Oglejte si še: Resnica o dnevu OF: 27. aprila niso snovali odpora ali se pripravljali nanj Gospod Drobnič, kaj vam pomeni 27. april, ki je uradno zabeležen kot praznik upora proti okupatorju? Meni ta dan in ta praznik pomeni prazno. Ne prazno dela, temveč prazno razuma. Meni je to dan prevare Slovencev. Začetek napada na kulturo, na pamet in na um slovenskega človeka. To pomeni, da je to dan žalosti, ki bi ga morali sedaj izkoristiti za dan premisleka in za dan, ko bodo šli Slovenci vase in vendarle videli resnico oziroma bi se vsaj želeli približali resnici. Vendar ni tako, saj uradna Slovenija še vedno slavi revolucijo, laž in mite. Kaj se je dejansko zgodilo na ta dan? Na ta dan se ni zgodilo nič. Bolj ali manj slučajno so se v Vidmarjevi vili zbrali nekateri prijatelji, kar so kasneje opredelili kot ustanovitev osvobodilne fronte, kar je že samo po sebi laž. Tako kot so delali ves čas, vedno tako delajo tudi sedaj, da najdejo neko zunanjost in stvar, ki jo razglasijo za dogodek, ki ustreza njihovi mitologiji. Si je ta praznik izmislila partija za prikritje sodelovanja z nacisti vse do napada na Sovjetsko zvezo? Ta dan so si izmislili zato, da so prikrili, da so bili tretjino vojnega časa Hitlerjevi vojni zavezniki in da bi se prikazali kot neki heroji in misleci. Izmislili so si laž. Obstaja sicer več dokazov o sodelovanju partizanov z nacisti in fašisti. To je potrdil tudi Janez Stanovnik … Dokazov o njihovi kolaboraciji je več kot preveč. Celotnemu svetu je viden skupen napad na Poljsko, razdelitev Poljske in baltskih držav. Ko je Hitler prelomil zavezništvo, tukaj ni šlo za neko idejno ali pravo sovraštvo, temveč zgolj za tekmovanje dveh nasilnežev, kateri od njih bo več pograbil. Kako to, da so komunisti ukinili ta praznik med leti 1951 in 1968? Lažnivci vedno tekmujejo, kdo bo prvi v laži. Slovenija tukaj ni smela biti prva. Zato so ukinili 27. april, da so Srbi lahko forsirali in uveljavljali svoje laži. Zakaj se zdi, da je tovrstna partizanska in komunistična simbolika v takšnem razmahu. Je ideologija prejšnjega sistema še vedno močno vezivno tkivo naše politike? Zato ker komunizem v Sloveniji ni bil uvožen tako kot na Madžarskem in Češkem preko tujih čet ali bil vsiljen od sosednjih republik. Slovenski komunizem je bil avtohton in veliko bolj ukoreninjen kot v Srbiji ali na Hrvaškem. To je tudi razlog, da je slovenski komunizem tako trdoživ in dolgotrajen. Glavno živilo pa ima v strašni krvi, ki je bila prelita. V Sloveniji je bilo prelite toliko nedolžne krvi, da je nemogoče, da bi komunisti to priznali. Morda bi to priznali pred 50 leti, danes pa tisti, ki so še živi, tega ne priznajo. Tik pred smrtjo ne morejo zavreči celo svojega življenja in pokazati resnico in morje krvi, ki so ga prelili. Zato umirajo v velikanskih težavah s samomori in v obupu. Vsi so tako globoko zabredli, da ne najdejo rešitve. Meni jih je strašno žal in za njih večkrat zmolim kakšen Oče naš. Jaz ne vidim rešitve, da bi karkoli lahko še kaj spremenilo. Kakšna je bila tukaj vloga zgodovinopisja? Je res glede tega več resnic ali pa vlada zgolj močna cenzura? Cela uradna javnost je še vedno komunistično socialistična, kot tudi zgodovinopisje. Se pa pojavljajo neki utrinki in iskre, vendar je naše zgodovinopisje kot celota še vedno pravljica in mit. Nekaj mlajših zgodovinarjev se trudi najti resnico in marsikaj so že odkrili, toda na uradni ravni, na ravni najvišjih slovenskih predstavnikov tega še ni čutiti. Ob tem moram opomniti, kako je predsednik Pahor z enim samim stavkom spreobrnil slovensko zgodovino, ko je pred leti še kot predsednik vlade obiskal Kočevski Rog. Na grobovih žrtev komunizma je imel zelo kratek nagovor, kjer ni povedal ničesar pomembnega. V enem stavku je pokazal, kako naš politični vrh razume zgodovino. Rekel je nekako takole: “Želim si, da se ne bi nikoli več zgodilo, da bi ena stran držala roko okupatorju, druga stran pa se je pretirano maščevala.” Stvar zgleda strašno nedolžna, v resnici pa pomeni, da je povsem zgodovinsko napačna. Po njegovem naj bi prvi požigali in ustrahovali kolaborante in šele nato so prišli partizani, ki so se maščevali. Popolna laž, ki daje popolnoma drugačna izhodišča. Komunistična partija je 15 mesecev popolnoma neovirano pobijala. V tem času so brez odpora prebivalstva pobili do 1500 neoboroženih Slovencev, žensk, otrok in celih družin ter okoli 20 duhovnikov. Šele potem se je ustrahovano ljudstvo prebudilo in se začelo organizirano upirati nasilju. Za Pahorja je to popolnoma obrnjeno in kaže, da nima nikakršnega pojma o tistem času. V zadnji knjigi o revolucionarnem nasilju v Ljubljanski pokrajini,je zgodovinar Damijan Hančič zapisal, da so komunisti do leta 1943 pobijali zgolj civilno prebivalstvo in niti enega okupatorskega vojaka. Zakaj ste se vi pridružili domobrancem? To drži. Za področje na ožjem Notranjskem, kjer sem živel, je zgodovinar Okoliš napisal knjižico Žrtve 2. svetovne vojne na ožjem Notranjskem, kjer je natančno popisal žrtve od hiše do hiše in jih naštel 65. Vsi so bili neoboroženi civilisti, 15 mladoletnih in 21 žensk. V istem času je na tem območju umrlo devet okupatorskih vojakov. Razmerje je katastrofalno. Odločitev za domobranstvo ni bila težka, ker je bila to edina rešitev, ki smo jo videli. In dejansko je pomagalo Slovencem. Vsaj za leto ali dve je domobranstvo ustavilo pobijanje. Kar se je pa zgodilo kasneje, ni več stvar domobranstva, temveč drugih sil. K domobrancem sem šel zato, ker med vojno ni bilo možnosti nevtralnega preživetja. Mlad fant je šel k domobrancem ali partizanom, tretja možnost je bila nemška služba, kamor nismo hoteli. Zakaj se ljudje takrat niso bolj enotno in zavzeto uprli tovrstnemu terorju? Glavna nesreča, ki je preprečila, je bila razdeljenost Slovenije. Slovenija je bila edina država v Jugoslaviji, ki je bila razdeljena med tri ali štiri okupatorje. Že tako mala dežela je bila razbita med delčke, ki se niso mogli in smeli koordinirati. Še tistih par politikov, ki so bili bolj vizionarski, so bili razmetani po nemškem, italijanskem ali madžarskem področju in niso mogli imeti skupne akcije. Oglejte si še: Revolucionarno nasilje v Ljubljani: Komunisti so do leta 1943 pobijali zgolj civilno prebivalstvo Kako to, da so kljub medvojnim zločinom partizani v svoje vrste pridobili toliko ljudi? Kje so črpali podporo? Mit o veliki podpori partizanov je ena največjih laži. Partizani med ljudstvom niso imeli podpore. Morda nekoliko več na Primorskem in Štajerskem, kjer so se začele stvari kasneje in drugače razvijati, čeprav so se kasneje odvile v isto smer. Na Dolenjskem, Notranjskem in Beli Krajini partizani nikdar niso imeli večine. Ogromna večina ljudi je bila proti njim. Videz, da jih večina podpira, je bil v njihovem terorju, saj so ustrahovali ljudi. To so oni takrat vedeli, da brez strahovlade njihove oblasti ni. Zato so od vsega začetka pobijali vse, ki so bili proti njihovemu nasilju. Ljudje še danes, 70 let po teh dogodkih, ne upajo govoriti in povedati resnice, še vedno so v strahu, saj so videli, kaj vse lahko naredijo. Če bi bila večina res za partizane, takrat ne bi v dveh mesecih nastala domobranska vojska 15 tisoč mož in fantov. Tudi vaške straže so nastale v dveh mesecih, ko je nastalo 106 postojank po Dolenjskem in Notranjskem in preko 6000 vaških stražarjev. Okupator jih je zelo omejeval, saj so se bali in pazili, da ne bi dobili dovolj orožja, da bi stopili skupaj. Zakaj ima slovenska levica tako odklonilen odnos do raziskovanja povojnih pobojev? Zločin je bil tako velik, da se ga ne da priznati. Radi bi ga zamolčali in spremenili v boj proti okupatorju. To lahko storijo v medijih, ki jih obvladujejo in v javnih nastopih. Ne more pa se tega sicer zanikati in prikazati drugače. Komunistom in levici ne preostane drugega, kot da lažejo in sovražijo. Sovraštvo ni znak sedanjega zla, temveč je posledica medvojnega in povojnega velikega zločina. Kakšen pravni status bi morala imeti partizanska vojska in borci? Je prav, da ti prejemajo borčevske pokojnine?? Partizanska vojska nikoli ni bila vojska, temveč je bila podvržena mednarodni teroristični Kominterni. Prav tako je bila teroristična slovenska skupina, ki se je kasneje začela prikazovati kot vojska, vendar nikoli v zgodovini ni izpolnila vseh meril, ki veljajo po mednarodnem pravu. Eno od posebnih meril je, da ta skupina priznava in deluje v skladu z mednarodnim pravom. Partizanski odredi Slovenije nikoli niso spoštovali mednarodnega prava. To smo videli po vojni, ko so pobili 15 tisoč vojnih ujetnikov. Kdor ne spoštuje mednarodnega prava, ni vojska, temveč teroristična banda. Anton Drobnič: 27. april je dan začetka napada na kulturo, na pamet in na um Slovenskega človeka. 2 Kakšna je pot do sprave? Se bomo Slovenci kdaj spravili? Sprava je beseda, ki zveni lepo in daje upanje. Je pa silno zlorabljena. Kaj pomeni ta beseda? Osebno menim, da je Slovenci ne potrebujemo. 70 let po teh dogodkih ni več ljudi, ki bi se spravljali. Domobrance, ki naj bi se spravljali, so po vojni pobili, ostalo nas je le nekaj. Partizani, ki so pobijali, so med tem pomrli od starosti. Na obeh straneh nas je ostalo tako malo, da se nimamo kaj več spraviti. Poleg tega smo se osebno že davno spravili. Jaz osebno nimam nobenega komunista in partizana danes za sovražnika. Oni sicer živijo v sovraštvu in zavračajo vsako spravo, na naši strani pa je edina Nova slovenska zaveza, ki je oni drugi ne priznavajo. Temeljni pogoj za spravo je, da imamo dve strani, ki se med sabo pogovarjata, pri nas pa tega ni. Dvanajst let sem bil predsednik Nove slovenske zaveze, pa nas nikdar ni povabil noben politik, razen Janeza Janše in Andreja Bajuka. Nasprotniki komunističnega nasilja še vedno niso enakopravni. Pa tukaj nismo samo domobranci, temveč tudi četniki in drugi. Vojni zakoni še danes delajo razliko med udeleženci osvobodilnega boja in kolaboranti. Teh zakonov je med 5 in 6 in niti ne gredo pred ustavno sodišče. Prizadetih je tako malo, da se ne najde več nihče, ki bi se pritožil na sodišče, da bi zakone razveljavili. Slovenska država tako pušča protiustavne zakone v veljavi. Podpirate sicer idejo o skupnem spomeniku, ki bi bil namenjen vsem žrtvam vojn? Ta ideja je zopet ena od prevar in velik nesmisel. Katerim žrtvam? Vsem slovenskim, vsem žrtvam zadnjega stoletja, žrtvam vsega sveta? Katerim mrtvim, torej? V kontekstu sedanjosti in prihodnosti se ve, komu bo spomenik namenjen. Če ima partizanska stran več tisoč spomenikov, domobranska pa nobenega, kaj bodo ljudje videli v tem spomeniku? Spomenik bi zreduciral več tisoč partizanskih v enega samega, ki bi ga javnost imela za spomenik partizanom. To je zopet poskus nadaljevanja prevare. M. P. Skratka, pravi levičar je bil Hitler. Vegetarjanec, t. i. ljubitelj živali, ni maral žensk, pa ni maral župnikov, rad pa je imel muslimane in skupaj z njimi je preganjal Jude. MižekFiga • 26 minut nazaj OF kot največja laž! FO je današnja prava resnica! "Zelo jasno je bilo, kdo je sovražnik in kdo je zaveznik" - mnogi nedolzno pobiti civilisti v Barbarinem rovu, itd. vsekakor niso bili sovrazniki !!!! Mogoce sovrazniki kumunizma.... # 27.04.2016 ob 14:32 Prvega maja pa bo obletnica skupnega maširanja komunistov in okupatorjev v Trbovljah, leta 1941,takoj po ukopaciji. Tudi po vojni ne bo šlo saj je Churchill že 05.03.1946 napovedal kje poteka "železna zavesa" in mi smo bi pač postavljeni na tisto stran kot smo bili. “From Stettin in the Baltic to Trieste in the Adriatic, an iron curtain has descended across the continent.” Pač še eden izmed mnogih legendarnih citatov legendarnega Winstona Churchilla ------------------------------------------ ja in Tito je dobil kar je hotu,čeprav je obljubil Churchillu da bodo v Jugoslaviji demokratične volitve... in Churchill je reku,da je bila njegova največja napaka podpreti Tita... ampak zgodovinska dejstva. Tu lahko narocis knjigo, iz katere so spodnja dejstva povzeta. "6. aprila 1941 so sile osi napadle, razkosale in okupirale Jugoslavijo. Slovenski komunisti so v skladu z navodili iz Moskve nacistično okupacijo sprejeli benevolentno in jo dojemali kot prvi korak k zrušitvi obstoječega družbenega reda. Hvalili so naciste kot sovražnike svetovnega kapitalizma in se navduševali nad državno-planskim gospodarstvom, kot ga je izvajala Hitlerjeva Nemčija." "Komunisti in njihovi simpatizerji v nekaterih največjih delavskih središčih (Jesenice, Trbovlje) so ob prihodu prvih nemških čet s svojih domov izobešali zastave s svastiko, v Trbovljah so organizirali tudi skupinsko proslavljanje 1.maja. Nekateri najbolj goreči med njimi so se celo včlanili v Hitlerjugend in novačili člane zanj. V obdobju, ko so nacistične okupacijske oblasti začele s prvimi izgoni zavednih Slovencev, intelektualcev, duhovnikov in velikih kmetov iz okupiranih Gorenjske, Koroške in Štajerske, so bili slovenski komunisti varni pred preganjanjem. V prvih dveh mesecih okupacije slovenski komunisti niso na noben način nasprotovali nacističnemu okupacijskemu režimu, temveč so ga marsikdaj celo podpirali." Dan PIF - Protiimperialistične fronte je bil ustanovljen 26 aprila 1941. To naj bi bil upor proti vsem zahodnim imperialističnim državam. Takrat so bili slovenski komunisti povezani z Rusijo, ki je paktirala s Hitlerjem do 22. junija 1941, takrat se je PIF preimenovala v OF, kar pomeni, da so naši komunisti skupaj s Stalinom do takrat paktirali s Hitlerjem. Razumeš? Vaške straže so se pojavile kasneje, kot obramba pred klanjem KP in VOSa (Zdenke Kidrič, rojena Armić - Srbkinja, ki je pobijala Slovence). Hrvati okupirali???? Podatki kažejo, da so to bili preje Srbi. Berite seznam partizanskih komandantov ob koncu vojne: Srbi brez Angležev ne bi imeli nobene prilike zavihteti se na ključne položaje. Angleži so seveda inscenirali puč v Belgradu, da bi motili priprave Hitlera na spopad s Stalinom. To jim je v popolnosti uspelo. Hitler je v besu napadel Kraljevino Jugoslavijo, čeprav je imel zagotovilo, da bode med vojno Jugoslavija vazalna država, katera bo dovolila na svojem ozemlju celo premike nemške vojske. Status je bil podoben, kot ga je imela Slovaška. tanja • eno uro nazaj Moj stric je sel komaj 17-leten k partizanom. Bil je briljanten dijak, res brihtna glavca, na podrocju fizike in elektrotehnike genij. Grozili so mu, da po vojni ne bo nikoli videl fakultete, ce ne gre v hosto. In je sel. Tudi iz idealizma boja za domovino. Vsa leta jim je prav prisel, aprila 1945 pa so ga likvidirali njegovi soborci...zakaj? Ker je v prsnem zepu uniforme vedno nosil s seboj rozni venec, materino darilo. To je prišel - po koncu vojne, ko strica ni bilo nazaj - druzini povedat soborec. ki je potem emigriral.Stric nima groba, lezi nekje v notranjskih gozdovih, njegovo ime smo dali zapisati na spomenik zrtvam komunisticne revolucije na Zalah. To so dogodki,ki jih ne bodo nikoli priznali. Repetulci in džuzepiji pa jih maličijo sestavljajo laži in v želeni varianti servirajo na dni,ki jim pravijo prazniki.Celo v učni program so jih vrinili. Komunisti(novodobna levica) lepo skrbi,da Slovenija ostane na balkanu v skupini nerazvitih. S tem,ko uvažajo južne narode v že tako malo državo načrtno uničujejo slovensko zavest,takšen praznik pa je daleč od tega,da bi predstavljal Slovenijo in slovenski narod. Slovenci se takšnih praznikov sramujemo,ker poveličujejo krvav režim,namesto,da bi šli naprej naredimo za vsak korak naprej tri nazaj. Pomemben pogovor ! Res je !! V Komendi partizanov ni nihče vabil. Včasih so prišli gnjavit in izsiljevat za kako žival za hrano.. Primitivni !! KP stalinisti v Komendi niso imeli kaj iskati. Nihče jih tudi ni resno jemal !! Pri Kamniku je par lenuharskih dedcev bilo v KP !! Po vojni se še njih lastni otroci niso zmenili zanje. Koga sta pa brigala Stalin pa Broz !! V Komendi imamo radi živali. Konje - ti so res lepi. Brigajo nas komendčane !! Razni ? Ex KP, ZK Pahorji, Židani - če je veterinar ? Naj skrbi za živali. Ljudi pa pusti pri miru ! L.r. Jaanez Komenda Zakaj sta se Hitler pa Stalin družila ? Zato ?! Cestni razbojniki - Stalin in ... norci- Hitler ... gredo očitno dobro ? Skupaj. L.r. Janez Komenda Biziljevo Ljerko bi na tem mestu opozoril....naj malce popazijo na RTV....da se jim posnetek sinočnje proslave ne zbriše. Patria: Kako je afera desetletja zaznamovala Slovenijo? 27. 4. 2016, 5:00 10 Facebook Twitter Slovensko sodstvo je kislo jabolko, v katerega bo treba ugrizniti. Afera Patria ali “veliki pok” iz Finske je odločil nekaj zadnjih volitev in pustil neizbrisljiv pečat v slovenskem zgodovinskem spominu. Kljub vsemu – po desetletju kalvarije epiloga še vedno ni. Gre za ilustrativen primer, na kakšen način deluje slovensko sodstvo oziroma kako ne deluje. Kazenski zakonik v italijanskem pravosodnem sistemu dovoljuje, da se obdolženec zastaranju odpove. “In zakaj to dovoljuje?” se je vprašal odvetnik Damijan Terpin in ob tem pojasnil: “Ker je zastaranje predvsem omejitev za državo, da ne preganja obdolženca preko nekega razumnega roka.” Celotno oddajo si lahko pogledate na spodnji povezavi: Profesor na evropski pravni fakulteti dr. Marko Novak: “Zelo je zanimivo, kdo pravi, kaj je milejše. Treba je pogledati, kaj stranka oz. nek obdolženi meni, kaj je milejše. Ne pa, kako na to gleda sodišče. Zanima me, kaj se bo zgodilo, če zadeva pride na ustavno sodišče. Prepričan sem, da se bo gledalo širše in ne tako formalistično.” Ustavno sodišče podelilo zaušnice S tem ko je Ustavno sodišče razveljavilo sodbe vseh sodišč v primeru Patria in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo, je podelilo neposredno zaušnico slovenskemu pravosodnemu sistemu, vrhovnemu sodišču in njegovemu predsedniku Branku Masleši. Odvetnik Damijan Terpin: “Če gremo brat sodbo ustavnega sodišča, bomo v njej videli točno to, kar je vsa pravna stroka govorila ves čas. O tem, da takšna obtožnica, tako nedoločena, ne more vzdržati neke resne presoje in točno to se je zgodilo.” Kakšno je stanje v slovenskem pravosodju, odraža dejstvo, da so takšno sodbo potrdile vse tri sodne instance, na prvi, drugi in tretji stopnji. Tako ni presenetljivo, da je evropsko sodišče za človekove pravice v svojih odločitvah ugotovilo že več kot 300 kršitev človekovih pravic s strani slovenskega pravosodja. Področje kršenja človekovih pravic je bil tudi eden izmed glavnih problemov pri imenovanju Nine Betetto in poglavitni razlog, da je na glasovanju na Evropskem sodišču za človekove pravice prejela zgolj 14 od 134 glasov. Predsednik SDS Janez Janša: “To ravnanje je nenavadno in verjetno nek unikum v zgodovini sodne prakse v demokratičnih državah. Tožilec se običajno zavzema za to, da proces pripelje do konca, vedno se borijo proti zastaranju. Če je tožilstvo na takšnem stališču, kot je, zakaj je potem sploh zagovarjalo obtožnico oz. v tem primeru obtožni predlog.” Brigadir Tone Krkovič: “V primeru Patria so nas posilili, da je to, da stvar zastara, boljše za nas. Ja, če bi mene vprašali, za mene ni boljše. Jaz bi si želel nadaljevanje procesa še naslednji 2 leti in odločitev, da jaz s Patrio dejansko nimam nič. Ker nimam! Razen to, da sem bil na 51 obravnavah in sedel v zaporu, po krivici, 294 dni.” Stanje pravosodja katastrofalno, Masleša odstopi “Branku Masleši sem predlagal, naj odstopi, ker se je zaupanje ljudi v pravosodni sistem v Sloveniji tako neverjetno znižalo, da situacija ni več vzdržna.” je povedal Terpin in nadaljeval: “Moj predlog je bil, da odstopi, da naredimo korak naprej ter obrnemo stran in začnemo znova.” Terpin je namreč prepričan, da “država ne more funkcionirati, če imajo ljudje tako malo zaupanja v sodnike.” Damijan Terpin: “Imamo sodnike, ki izhajajo iz nekega drugega sistema, kjer so bili šolani in so tam tudi delali. Sedaj se že 25 let soočajo z nekim novim sistemom. To je vprašanje, ki je po eni strani strokovno, po drugi strani pa še bolj etično in moralno. Sodnik je bil takrat podaljšana roka oblasti in je mnogokrat izvrševal ukaze partije. Nekdo, ki je bil vajen delati na tak način – vprašanje, ali se je bil pripravljen prilagoditi in odpovedati tisti politični orientaciji, ki je bila pogoj, da je sodnik sploh lahko postal.” Slovenija ima največ sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, a učinkovitost in hitrost postopkov nista naša odlika. Evropska komisija celo ugotavlja, da je neodvisnost pravosodja v Sloveniji peta najnižja v Evropski uniji. Dr. Marko Novak: “Imamo največ sodnikov na prebivalca, kar ni dober podatek. Za to so določeni razlogi. Kako pa to zadevo sedaj rešiti? Ve se, da predvsem na nižjih sodiščih nimajo dovolj dela, ampak ti sodniki so v trajnem mandatu. Verjetno imamo res preveč sodnikov, mimo tega ne moremo iti. Želel bi si vitko sodstvo, ki bi bilo bolj učinkovito, pa tudi, da bi imeli v sodstvu najboljše pravnike. Mislim, da imamo veliko sistemskih problemov, ki bremenijo ta naš sistem.” Kako afero, ki je zaznamovala Slovenijo, poimenujeta profesor in odvetnik Dr. Marko Novak: “To je proces desetletja ali dvajsetletja, ki je navrgel nekatere sistemske probleme, ki jih imamo v družbi. Zame osebno pa je to lep šolski primer, da svojim študentom pojasnim, kje so bile storjene napake. Prepričan sem, da je iz vsake zgodbe neka šola.” Damijan Terpin: “Spoznanje, da je možno po 25 letih demokracije v Sloveniji še vedno, preko nekih pravosodnih mehanizmov, spreminjati volilne rezultate – to je nekaj, česar nisem verjel, a se je žal zgodilo. Vprašanje je, kdo iz te zgodbe izide zmagovalec? Bojim se, da smo poraženci vsi in na koncu cela Slovenija.” Kakšen bo epilog in kaj nas čaka? “Mislim, da gre zadeva Patria lahko še naprej. Težko bi ugibal. Pričakujem pa, s strani ustavnega sodišča, če bo zadeva do tja prišla, da bo ‘povleklo’ pravo potezo,” je napovedal dr. Novak, medtem pa je Terpin izpostavil, da potrebujemo “ustrezno reforma in spremembe,” predvsem se morajo “ljudje iz pravosodja zavedati, da so v službi ljudi in morajo biti pripravljeni tudi na kritiko, sicer postanejo kasta, ampak to je slabo za vse.” Enostavno povedano, primer Patria je bil odvraten medijski, politični in sodni linč. In nič drugega. Sovražni govor sodišča, ki ga vodijo tuji ekstremisti - boljševiki in četniki iz Srbije. Ne gre skupaj, ni logično in ne pietetno na državni proslavi opevati "herojstvo" nosilcev osvobodilne fronte, na drugi strani pa še po 70 letih odkrivati nova in nova grobišča njihovih žrtev. Svet Afganistanca z devetimi otroki od države dobita več kot 5 tisoč evrov socialne podpore za veliko družino 27. 4. 2016, 5:00 34 Facebook Twitter Foto: Pixabay Čeprav sta v Avstriji šele pet let oziroma tri leta, afganistanski par z devetimi otroki spada v skupino ”velikih družin,” ki jim avstrijska vlada namenja dodatno socialno pomoč. Na mesec tako zgolj od države dobita 5682,6 evra. Želita pa si še enega otroka, ki bi ga zaplodila s pomočjo umetne oploditve. Najstarejši sin je star 20 let, najmlajša hčerka pa pet. Skupaj jih imata kar devet, na poti pa je še deseti otrok. Dva izmed otrok sta gibalno ovirana in težko živita brez nenehne asistence. A par si vseeno želi še enega otroka. V Avstrijo je mož prispel pred slabimi petimi leti kot prosilec za azil, dve leti za tem pa se mu je pridružila še žena. Preberite tudi: -Šokantna statistika: Lani več prosilcev za azil kot novorojenčkov Pred dnevi sta obiskala bolnišnico na Dunaju, saj si želita s pomočjo umetne oploditve še enega otroka. Predhodne raziskave, ki jih je financirala bolnišnica sama, so pokazale, da je zaradi materine starosti možnost za ponovno nosečnost minimalna. A par se ne da. Zaradi njene starosti si bosta morala stroške umetne oploditve kriti sama, zavarovalnica pa jima bo naprej krila vse preglede, ultrazvoke, ginekološke teste ter analize krvi in semena, poroča avstrijski portal Kronen Zeitung. Primer sproža debate o višini socialne pomoči Njun primer pa v Avstriji že dviga veliko prahu o višini socialne podpore. Za dva odrasla in sedem mladoletnih otrok dobita na mesec več kot 3.600 evrov na mesec, kar znaša več kot 44 tisoč evrov na leto. Ker pa sta dva izmed otrok gibalno ovirana, dobita zanju še poseben dodatek. Tako njuna socialna podpora nanese točno 5.682,6 evra na mesec, z morebitnim novim otrokom pa bo ta znašala že več kot 6.000 evrov mesečno. M. G. Moj stari oče pa dobi 160 evrov penzije ... Naš starši pa dobijo 30 eurov za otroške doklade Sramota do dna. Stajerka • 40 minut nazaj Ne gledat čez plot, tam tudi slovenski migranti dobijo lepe otroške dodatke, prav tako domači Avstrijci. Avstrijska država ni tako diskriminatorna kot Slovenija! Poročajte o domačem dvorišču, kjer Slovenci z lastništvom nepremičnine VRAČAJO socialno-kreditno pomoč državi, so prisiljeni vračat štipendije, v nekaterih primerih tudi otroške dodatke.......nekatere prihodke in premoženje v odločbah upoštevajo 2x, kar je meni osebno nerazumljivo, nelogično........ v Sloveniji je najbolje, da vse spustiš čez rit, nisi lastnik ničesar, čeprav lahko operiraš z milijoni, pogostokrat niti ne s pošteno prisluženimi in si socialni problem, ki mu pritiče vsa dobrota slovenske socialne države....... 2 • Odgovori • Deli › Odkar svet stoji,take budalosti svet še ni videl. Agresorji se tihotapijo v naše dežele,mi jih pa še plačujemo. Pobijejo 100,200,300 ljudi naenkrat,mi pa brž k njim: A tako? Še enega otroka ste dobili?Nate tule 300 evrčkov,da bo mali preživel. Pa kaj je z nami,za boga svetega? Leta 2050 bo po delno končanih vojnah na svetu okoli 500 milijonov ljudi, 3/5 zemeljske oble ne bo naseljive naslednjih 24.000 let, denarja ne bo več, blagovna menjava bo potekala po načelu: Ti meni 9x19, jaz tebi .357 Magnum. ..... zanimiv primer, zakaj pa NE, če pa jima sami NUDIJO ? Vzamaeta pač kaj dajo - mogoče bi bila boljša pomoč v hrani in oblačilih. Vendar DENAR je vseeno NAJBOLJŠI, (kdo se ga brani) Starša sta odklonila delo. Francozi že mislijo zmanjšati podpore, ker se jim to ne izzide. Države izčrpavajo, v blagajno pa nič ne doprinesejo!!! Pred I.sv. vojno je bilo tudi v Sloveniji običajno veliko število otrok. Da sta danes največ eden ali dva je kriva emancipacija in KP/AFŽ politika. "And remember the competitive exclusion principle: if fertility varies in a population that is offered options in fertility, then as generations succeed one another, the pronatalist elements in the population will, in time, displace the ones who conscientiously limit their fertility." - Garrett Hardin Tako so si Albanci v samo 100 letih prisvojili Kosovo. Ko boste to prebrali, boste razmislili, kako si sušite roke 27. 4. 2016, 8:32 0 Facebook Twitter Foto: iStock Vsi poznamo to zgodbo. Uporabimo javno stranišče, si umijemo roke, nato pa … Nekateri iščejo brisačke in če jih ni, si roke raje obrišejo v, na primer, hlače, spet drugi izkoristijo sušilnik za roke. Kaj pa je bolj higienično? Nedavna študija, ki so jo izvedli strokovnjaki iz Velike Britanije, je pokazala, da je koriščenje papirnatih brisačk veliko bolj zdravo kot sušenje s sušilcem za roke. Predvsem so problematični tisti, ki obljubljajo hitro osušitev. Takšni aparati pihajo topel zrak z več kot 600 kilometri na uro, piše britanski Guardian. Kot so pojasnili v raziskavi, se na ta način širi 60-krat več bakterij kot z aparatom na topli zrak, ki ima manjšo moč in pomeni kar 1300-krat več moči kot s papirnatimi brisačami. Trije preizkušeni načini Test so opravili tako, da so si z virusom na rokah na vse tri načine osušili mokre roke. Izkazalo se je, da se je virus najmanj širil z uporabo papirnatih brisač in najbolj z najbolj zmogljivim sušilnim aparatom. Širjenje virusa s papirnato brisačo je bilo zanemarljivo, z običajnim aparatom, ki piha vroč zrak, se je lahko razširil do 75 centimetrov, z zmogljivim aparatom pa celo tri metre naokoli. A ob tem velja opozoriti na še eno težavo, in to je slabo umivanje rok. To je praktično tudi jedro samega problema širjenja virusov. B. O. Trump porazil Cruza in Kasicha, Hillary Clinton varno na poti do nominacije Vse jasneje postaja, kdo bo kandidiral za predsednika oziroma predsednico ZDA 27. april 2016 ob 09:28, zadnji poseg: 27. april 2016 ob 09:38 Washington - MMC RTV SLO/STA Na torkovih strankarskih volitvah v petih ameriških zveznih državah je med republikanci prepričljivo zmagal Trump, na demokratski strani pa je slavila Hillary Clinton. Obe glavni ameriški stranki sta imeli v torek volitve, na katerih njuni volivci izbirajo kandidata oziroma kandidatko za predsednika oziroma predsednico, v petih državah na severovzhodu ZDA. Donald Trump je osvojil večino glasov tako v Pensilvaniji kot v Marylandu, Rhode Islandu, Connecticutu in Delawaru. Po poročanju tiskovne agencije AP je Trump do zdaj tako osvojil 927 delegatov za strankarsko konvencijo junija v Clevelandu. Za osvojitev nominacije pa jih potrebuje 1.237. Kljub zmagi pa ostaja odločitev 54 delegatov iz Pensilvanije neznanka. Ne glede na izide volitev se ti delegati namreč lahko odločijo po svoje, ker jim pravila državne stranke dovoljujejo, da se ne opredeljujejo vnaprej. Trump ima zato nov razlog, da se jezi na Republikansko stranko. Glede na izide vzporednih anket je Trump osvojil vse kategorije republikanskih volivcev, ki so sicer omejeni na bele moške in ženske. Cruz in Kasich daleč zadaj Senator iz Teksasa Ted Cruz, ki je nekaj časa veljal za edinega, ki še lahko premaga Trumpa, ima zdaj najmanj 559 delegatov, guverner Ohia John Kasich pa 148. Nihče izmed njiju tako nima možnosti, da do konvencije dobi potrebnih 1.237 delegatov, zato sta sklenila pakt, da si ne škodujeta in skušata skupaj ustaviti Trumpa na poti do nominacije. Cruz se bo tako posvetil kampanji v ključni državi Indiani, kjer bodo volitve 3. maja. Če Trump osvoji Indiano, ki je ena od desetih preostalih držav, kjer republikanci še niso volili, si bo Trump tako rekoč zagotovil končno zmago med republikanci, saj premočno vodi v anketah z delegati bogate Kalifornije in tudi drugih držav. Trump pa je že po včerajšnjih zmagah tekmo razglasil za dobljeno. V govoru se je posvetil napadom na Hillary Clinton, ki jo je razglasil za nesposobno, in napovedal, da bo sam storil veliko več za ženske kot ona. Kot je zatrdil, ga imajo ženske veliko bolj rade kot nekdanjo zunanjo ministrico. Sanders izgubil, a ni priznal končnega poraza Bernie Sanders, neodvisni senator iz Vermonta, ki je izgubil v štirih državah, slavil pa v Rhode Islandu, poraza proti Hillary Clinton še ni priznal, čeprav so njegove možnosti za nominacijo zelo majhne. Hillary Clinton ima namreč zdaj že 90 odstotkov vseh delegatov, potrebnih za zmago. Skupaj je to okoli 2.100, za zmago pa jih je potrebnih 2.383. Sanders je zbral 1.271 delegatov. Glede na vzporedne ankete je Hillary Clinton v petih državah spet osvajala večino glasov žensk, manjšin in starejših, Sandersa pa so podprli mlajši od 30 let in beli moški. Trump "spodbuja" Sandersa Demokratski volivci bodo med Sandersom in Hillary Clinton izbirali še v 16 državah. Sandersov težek položaj skuša izkoristiti Trump, ki je senatorja iz Vermonta pozval, naj zaradi odnosa demokratske stranke do njega, nad čimer naj bi bil znani poslovnež zaskrbljen, sproži neodvisno kandidaturo. S tem bi seveda na novembrskih volitvah škodil Hillary Clinton in izboljšal možnosti za najverjetnejšega republikanskega kandidata. Nekaj republikanskih volivcev bi gotovo raje izbralo Hillary Clinton kot Trumpa. Glede na vzporedne ankete v Pensilvaniji je bila namreč kar četrtina republikanskih udeležencev volitev naravnost prestrašena zaradi možnosti, da lahko Trump postane predsednik ZDA. Nekdanja ministrica in senatorka iz New Yorka je v zmagovitem nagovoru podpornikom v Filadelfiji, kjer bo konec junija demokratska konvencija, povedala, da republikanski pristop ne bo zmanjšal neenakosti v ZDA niti povečal priložnosti za vse. Zaradi tega je pozvala Sandersove privržence, naj se ji pridružijo, podoben poziv pa je poslala neodvisnim volivcem in preudarnim republikancem. B. V. V višjih predelih Gorenjske močno sneži. Zjutraj bo spet nevarnost slane. Meja sneženja se bo spustila, sneg na gorskih prelazih že na cestišču 27. april 2016 ob 10:59, zadnji poseg: 27. april 2016 ob 12:31 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Popoldne in zvečer se bo še ohladilo, v četrtek zjutraj pa bo ponekod spet slana, zato se priporoča zaščita rastlin pred pozebo. Na cestah v višjih predelih Gorenjske je že sneg, prelazi so zaprti. Slovenija je še vedno pod vplivom polarnega zraka. Že v torek zjutraj so se temperature zraka marsikje v vzhodnem delu Slovenije spustile pod ledišče in povzročile poškodbe zaradi pozebe. Nazadnje je bilo v vzhodnem delu Slovenije konec aprila tako hladno jutro 22. aprila 2005 ter 24. in 25. aprila 1997. Na postajah Agencije za okolje (Arso) so najnižje temperature izmerili v Slovenj Gradcu (-4,3 stopinje Celzija), Kočevju (-3,2), Celju (-3,1) in Murski Soboti (-2,9 st. C). Nazadnje je bilo v vzhodnem delu Slovenije konec aprila tako hladno jutro 22. aprila 2005 ter 24. in 25. aprila 1997, so dodali. Ob četrtkovi ohladitvi pa se bodo temperature lahko še zniževale, saj bo ohladitev zajela še večji del Slovenije kot v noči na torek, so opozorili na Arsu. Zaščitite rastline! Spomnili so, da je toplo vreme v prvi polovici aprila pospešilo razvoj rastlin, večji del Slovenije je v valu različnih faz cvetenja oz. razvoja plodov sadnega drevja. Občutljivost za pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze. Temperature pod -1 stopinjo Celzija lahko rastlinam povzročijo poškodbe, če trajajo večji del noči. Pri breskvah, češnjah in hruškah je v času odpadanja venčnih listov oz. debeljenja plodov nevarna temperatura zraka -1 stopinja, pri marelicah in slivah pa že pol stopinje pod ničlo. Nekoliko nižje temperature zraka prenesejo jablane, so navedli na Arsu. Spomnili so, da so bila tudi tla v preteklih tednih dovolj ogreta za sajenje krompirja in nekaterih zelenjadnic na prostem. Te lahko prizadenejo temperature zraka blizu nič stopinj Celzija. Zato priporočajo preventivno zaščito rastlin s tkanino, slamo ali drugimi izolatorji. Sneg tudi pod 700 metrov, ponekod že na cesti Danes popoldne in zvečer se bo meja sneženja ponekod spustila pod 700 metrov nad morjem. Zapihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter. V noči na četrtek se bo delno razjasnilo, po nekaterih kotlinah bo nastala megla, še navajajo na spletni strani agencije za okolje. Prometnoinformacijski center pa opozarja, da Gorenjskem, predvsem ob meji z Avstrijo, močno sneži. Na višje ležečih cestah je več kot 10 cm snega. Zaradi snega na vozišču so zaprti prelaza Vršič in Korensko sedlo ter cesta Mojstrana - Vrata od slapa Peričnika dalje. Na prelazu Ljubelj so zaradi snega obvezne verige. Prav tako voznikom uporabo verig priporočajo na cesti Sorica - Bohinjska Bistrica ter na prelazih Predel in Jezersko. T. H. Nikoli ne menjat zimskih gum do 1.maja. Malo pokličite vinogradnike na štajerskem in jih povprašajte, če se kaj bojijo jutrišnjega mraza. Hladnikov večer v Rovtah Posted by Damjan Hančič on 18. February, 2016 · Pustite komentar Ljubljana (18. 2. 2016) – V soboto, 13. februarja 2016 je v Rovtah potekal Hladnikov večer, v spomin na monsinjorja in velikega Slovenca Janeza Hladnika, doma iz Rovt nad Logatcem. Slovesnosti se je udeležila tudi sodelavka SCNR Marta Keršič. DSC02050 Po dušnopastirskem poslanstvu v različnih krajih Slovenije (Kostanjevica, Metlika) in po skrbi za slovensko skupnost v Zagrebu je leta 1936 odšel v Argentino, v pomoč patru Jožetu Kastelicu, da sta skrbela za slovensko skupnost, ki je živela v tej državi. Po drugi svetovni vojni je posredoval pri takratnem predsedniku Argentine, generalu Peronu, da so v državo lahko prispele neštete slovenske družine, ki so bežale pred komunizmom. Ob prihodu jim je pomagal iskati službe, zemljišča, zidati hiše in graditi slovenske domove. Ustanovil je Slovensko vas. Umrl je leta 1965, v starosti 63 let. Po njem je danes imenovana ulica v Buenos Airesu. Spominski večer v Rovtah se je začel s slovesno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju daroval zlatomašnik dr. Edo Škulj. Slavje se je nadaljevalo v Kulturnem domu Rovte, z bogatim kulturnim programom in izčrpno predstavitvijo Hladnikovega življenja. Kategorija: Spominske slovesnosti · Tag: Tradicionalna spominska slovesnost v Škrbini Posted by Damjan Hančič on 12. November, 2015 · Pustite komentar Ljubljana (12. 11. 2015) – V sredo, 11. novembra 2015, je pred Fakinovo domačijo v Škrbini pri Komnu potekala tradicionalna, letos že 18. spominska slovesnost s polaganjem vencev in kulturnim sporedom. Slovesnosti se je udeležil tudi sodelvec SCNR mag. Renato Podbersič. DSCN2582 Dogodek, ki se je začel z mašo zadušnico v župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika, je posvečen spominu na primorske padalce, nekdanje italijanske vojne ujetnike v Severni Afriki, ki so jih izurili Britanci in jih poslali v domovino. Nekateri so padli med drugo svetovno vojno, nekateri pa so bili po njej krivično osumljeni vohunstva in so postali žrtve jugoslovanske politične policije. Na prireditvi je poleg komenskega župana Marka Bandellija in britanske veleposlanice v Sloveniji Sophie Honey, spregovoril tudi slavnostni govornik Miha Ferjančič iz Idrije, brat Venceslava Ferjančiča (1919, Idrija–2010, Buenos Aires) iz prve skupine primorskih padalcev, ki so se spustili na slovenska tla marca 1943. Kategorija: Spominske slovesnosti · Tag: Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov 2015 Posted by Damjan Hančič on 25. August, 2015 · Pustite komentar Ljubljana (25. 8. 2015) – Študijski center za narodno spravo in Vojaški vikariat Slovenske vojske sta ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, v ponedeljek, 24. avgusta 2015 pripravila spominski dogodek, ki se je odvijal na treh različnih lokacijah v Ljubljani. Najprej so se udeleženci zbrali v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani, kjer je potekala slovesnost z odprtjem fotografske razstave Umik čez Ljubelj. IMG_0985Avtor razstave Tamino Petelinšek. Uvodni slovenski in evropski himni, ki ju je na trobento zaigral Robert Albreht je sledil nagovor direktorice Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreje Valič Zver (klik na povezavo), za njo pa je spregovoril soavtor fotografske razstave Tamino Petelinšek, ki je razstavo tudi odprl (klik na povezavo). Udeleženci so si ogledali razstavo. Ta bo odprta še do 28. avgusta 2015, vsak dan od 10. do 11. ure. IMG_1005 VIDEO 1: Posnetek dogodka v Celicah. Naslednji dogodek je potekal pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike na Prešernovi 31, kjer je delegacija pred spominsko ploščo za žrtve vseh totalitarnih režimov položila cvetje. Sledil je nagovor namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Davida Burgerja in govor stolnega župnika dr. Jožeta Pluta. IMG_1023aDelegacija pred spomenikom sprave. IMG_1024Polaganje cvetja pred spomenik sprave. IMG_1030Nagovor namestnika veleposlanika ZDA v Sloveniji gospoda Davida Burgerja. IMG_1032Govor stolnega župnika dr. Jožeta Pluta. VIDEO 2: Posnetek dogodka pred ameriškim veleposlaništvom. Nato je sledila sv. maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, ob somaševanju številnih duhovnikov. Po maši je sledil memorial, z nagovorom sodelavca Študijskega centra za narodno spravo zgodovinarja mag. Renata Podbersiča in programom, ki ga je oblikoval Vojaški vikariat Slovenske vojske. IMG_1043Sv. maša v stolnici. IMG_1039 IMG_1057Zaključni nagovor sodelavca SCNR, mag. Renata Podbersiča. Celoten nagovor si lahko preberete TUKAJ. VIDEO 3: Posnetek dogodka v ljubljanski stolnici. Vseh treh dogodkov se je udeležilo veliko število ljudi, ki so na ta način izkazali sočutje do žrtev in njihovih svojcev in pokazali, da si želijo prizadevati za mir, sožitje in spravo v slovenskem narodu. Kategorija: Naslovnica, Spominske slovesnosti · Tag: Spominska slovesnost v Rovtah Posted by Damjan Hančič on 24. August, 2015 · Pustite komentar Ljubljana (24. 8. 2015) – Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bila v nedeljo, 23. avgusta 2015 ob 15. uri v Rovtah pri Logatcu spominska slovesnost. Somaševanje je ob prisotnosti številnih župnikov vodil župnik Franc Maček. Slovesnost je bila posvečena 50 letnici smrti velikega Slovenca, msgr. Janeza Hladnika, ki je pomagal več tisoč slovenskim beguncem, ki so po letu 1945 iskali zatočišče v Argentini. V njegov spomin so domačini iz Rovt pripravili razstavo, njegovo življenje pa je v svojem govoru predstavil tudi osrednji govornik, direktor Rafaelove družbe Lenart Rihar. V kulturnem programu je za njim spregovoril dr. Janez Zorec, katerega korenine po mamini strani izhajajo iz Rovt. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. IMG_9183 S strani Študijskega centra za narodno spravo se je spominske svečanosti udeležila Marta Keršič. Kategorija: Spominske slovesnosti · Tag: Slovesnost pri Kapeli mučencev v Šentjoštu Posted by Damjan Hančič on 13. July, 2015 · Pustite komentar Ljubljana (13. 7. 2015) – V nedeljo, 5. julija 2015 je v Šentjoštu nad Horjulom potekala spominska svečanost pri Kapeli mučencev, z naslovom BODI ZDRAVA, MOJA LEPA DOMOVINA! Slovesnost je bila posvečena spominu na pogumne može in fante, ki so se uprli komunističnemu nasilju in morali zato pred 70. leti v smrt ter 70 letnici begunstva domačinov v tuji svet. Sv. mašo je ob somaševanju daroval kanonik Vinko Vegelj. Slavnostni govornik dr. Boštjan M. Turk je v govoru poudaril, da so fantje in dekleta iz Šentjošta branili elementarne vrednote življenja, ki so tudi vrednote slovenstva. Sledila je podelitev Ehrlichovih priznanj in medalj ter bogat kulturni program, ki je v igri, pesmi in besedi prikazal odhod številnih domačinov v begunstvo in smrt. Šentjošt (1) Dva dni pred tem je bila v cerkvi sv. Jošta odprta razstava o življenju in delu Toneta Oblaka, slovenskega rojaka iz Argentine. Razstava, z naslovom »Zapustil sled sem svojih korenin« je prikazala bogat ustvarjalni opus scenografa, organizatorja, rezbarja in lastnika velike tovarne za izdelavo stavbnega pohištva Oblak iz Argentine. Kljub visokim temperaturam se je zbralo veliko število ljudi, ki so zbrano sledili celotnemu programu in se nato še dolgo zadržali v pogovoru in obujanju spominov na pretekle dni. Marta Keršič je skrbela za promocijo Študijskega centra za narodno spravo in navezala stik z več pričevalci. Kategorija: Spominske slovesnosti · Tag: Spominska slovesnost v Rovtah Posted by Damjan Hančič on 13. July, 2015 · Pustite komentar V nedeljo, 3. maja 2015 je v Rovtah nad Logatcem potekala spominska slovesnost ob 70. letnici umika domobrancev in civilistov. Sv. mašo je daroval Jože Treven, sin teharskega taboriščnika. Pri maši so sodelovali združeni zbori iz sosednjih župnij. IMG_9949 Slovesnost se je nadaljevala pred cerkvijo, pred spominskimi tablami, na katerih so napisana imena 212 rovtarskih faranov, ki so izgubili življenje med in po drugi svetovni vojni. Slavnostni govornik je bil predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik, zbranim pa je spregovoril tudi Jože Leskovec, član odbora Farnih plošč Rovte in predsednik občinskega odbora VSO Logatec. Sledil je kulturni program, v katerem so bila prebrana imena vseh domačinov, ki so bili žrtve revolucionarnega nasilja. S strani Študijskega centra za narodno spravo se je dogodka udeležila Marta Keršič. Kategorija: Spominske slovesnosti · Tag: Spominska slovesnost na Sv. Treh Kraljih Posted by Damjan Hančič on 13. July, 2015 · Pustite komentar V nedeljo 17. maja 2015 ob 10h, je bila na Vrhu Sv. Treh Kraljev spominska slovesnost ob 70. letnici konca druge svetovne vojne. Sv. mašo je ob somaševanju daroval mag. Franci Petrič odgovorni urednik tednika Družina. Slavnostni govornik v spominskem kulturnem programu je bil publicist Ivo Žajdela. Pri maši so sodelovali združeni zbori z Vrha sv. Treh Kraljev in okoliških župnij. Po končani slovesnosti so v župnišču predvajali izredno zanimiv dokumentarni film s pričevanji domačinov, ki so med ali po drugi svetovni vojni utrpeli nasilje revolucionarnega komunističnega režima. Vsa pričevanja pa so bila na ogled tudi kot razstava. Pri izdelavi filma so poleg Mojce Treven pomagali tudi mladi domačini. Marta Keršič je kot sodelavka Študijskega centra za narodno spravo navezala stik z več pričevalci in se dogovorila za snemanje pričevanj za oddajo Moja zgodba na Radiu Ognjišče. Kategorija: Spominske slovesnosti · Tag: Obletnico osvoboditve Auschwitza obeležili tudi v Bruslju Posted by Damjan Hančič on 27. January, 2015 · Pustite komentar Ljubljana (27. 1. 2015) – Danes je v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju potekala slovesnost ob 70-letnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Slovesnosti se je udeležila tudi direktorica SCNR dr. Andreja Valič Zver. IMG_7927Direktorica SCNR, dr. Andreja Valič Zver na spominski slovesnosti v Bruslju. Na slovesnosti je spregovoril podpredsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki je poudaril pomen prizadevanj za mir in človekove pravice v Evropi ter opozoril, da EU ne sloni samo na ekonomiji, ampak tudi na spoštovanju človekove osebnosti. V spominsko slovesnost so se v neposrednem TV prenosu vključevali tudi udeleženci podobne slovesnosti v češki prestolnici Pragi, kjer je med drugim spregovoril tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Kategorija: Spominske slovesnosti · Tag: Tradicionalna spominska slovesnost v Škrbini Posted by Damjan Hančič on 12. November, 2014 · Pustite komentar Ljubljana, 12. 11.2014) – V Škrbini na Krasu so se 17. leto zapored spomnili na pobite primorske padalce. Tako je bilo tudi letos, 11. novembra, pred nekdanjo domačijo Miloša Adamiča, enega izmed pobitih padalcev. Slovesnosti se je udeležil tudi sodelavec SCNR mag. Renato Podbersič. Sicer je tradicionalna slovesnost posvečena spominu na primorske vojake, ki so se kot italijanski vojni ujetniki v Afriki pridružili zaveznikom, se tam izurili in se potem v letih 1943–1944 vrnili v domovino med partizane. Dvanajst izmed njih je med vojno oz. že po končani vojni izginilo v nepojasnjenih okoliščinah, bili so žrtve ideološke zaslepljenosti. Pobiti so bili brez sojenja in brez kakršnihkoli dokazov, niti danes ne vemo, kje ležijo njihovi posmrtni ostanki. DSCN2581 Slovesnosti se ni udeležil nobeden še živeči nekdanji padalec, tako kot prejšnja leta. Zadnji, Ciril Kobal, je umrl junija letos. Pred slovesnostjo je v župnijski cerkvi sv. Antona v Škrbini spominsko mašo za umrle padalce daroval Milan Pregelj, vojaški kurat Slovenske vojske. Škrbina V nadaljevanju objavljamo slavnostni govor, ki ga je letos predstavila zgodovinarka Irena Uršič iz Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije. “Spoštovani župan, gospod Marko Bandelli, spoštovani odpravnik poslov na britanskem veleposlaništvu gospod Christopher Yvon, spoštovani nekdanji britanski veleposlanik v Sloveniji gospod David Lloyd, dragi svojci padalcev in vsi navzoči. V čast mi je, da na dan spomina na pomorjene in padle padalce lahko spregovorim nekaj stavkov. Po besedah Tineta Hribarja »človeško zgodovino beležimo od takrat, ko nahajamo prve človeške grobove. Dokler ne odkrijemo grobov, ne moremo reči, da je bil tu človek. In če imamo mrtve, grobov pa ne, ne moremo reči, da je bil tu človek, marveč je lomastilo nekaj nečloveškega.« Leta 1944, torej pred natanko 70 leti so preminili prvi padalci. Najprej Radko Zuodar, ki se mu padalo ob spustu ni odprlo, nato je v boju v partizanskih vrstah kot prvi padel Valter Gorjanc, za njim sta v partizanih padla še Andrej Škerjanc in Zvonimir Jelen. In isto leto je bil najverjetneje po nalogu OZNE likvidiran prvi padalec britanske misije, Milan Boštjančič, ki je deloval med slovenskimi partizani v Istri. Leto 1944 je bilo tisto leto, ko so komunistični voditelji vzpostavljali upravno, sodno in politično oblast in se pripravljali na povojni politični red. Eno ključnih mest je imela politična policija, tedaj OZNA, ki je bila komunistično orodje za obračunavanje z nasprotniki in je bila neposredno podrejena jugoslovanskemu komunističnemu vrhu. Za Boštjančičem so bili eden za drugim poslani v smrt Milan Golob, Ivan Volarič, v tej hiši rojen Miloš Adamič, Nikolaj Sever, Marjan Fegec, Zdravko Lenščak, Radoslav Semolič, Alojz Černigoj, Josip Dolenc, Alojz Sivec in Franc Ilenič. To je kar polovica od vseh tistih slovenskih padalcev britanskih misij, ki so pristopili v partizanske vrste in so delovali med partizani, nad večino preživelimi pa se je izvajal pritisk. Večina jih je bila likvidirana po vojni, do konca leta 1945. Nihče nima groba. Nima, po enovitem predpisu, ki je veljal za t.i. narodne izdajalce in ki ga lahko preberemo v izjemno redkih ohranjenih dokumentih, kakršen je na primer dopis Okrajnega Izvršnega NOO za Vipavsko z dne 15.12.1945, ohranjen v Pokrajinskem arhivu Nova Gorica, v katerem je jasno zapisano, da se mora »za njimi zabrisati vsaka sled in spomin ter da se na ta način ohrani narodno čast na dostojni višini neokrnjeno.« Pred desetimi leti so se začela sistematična izkopavanja grobišč medvojno in povojni izvensodno pobitih, ki so v štirih letih s šeststotimi grobišči po vsej Sloveniji razkrila šokantno razsežnost komunistične revolucije, pri čemer je čuteč in razmišljujoč človek težko ostajal ravnodušen. Smo sposobni sprejeti v razmislek besede Jožeta Pučnika, da moramo spoštovati narodnoosvobodilni boj kot tak in zato obsoditi kolaboracijo, obenem pa obsoditi tudi revolucijo in spoštovati, kot tak, odpor proti komunizmu? Marsikateri svojci izvensodno pobitih so po odkritju posmrtnih ostankov izpovedovali olajšanje. Toda svojcem likvidiranih padalcev to ni bilo dano. Z likvidacijami padalcev so bili na najbolj okruten način izničeni njihovi patriotski napori, z brisanjem sledi in spomina pa poteptano človeško dostojanstvo. Če se samo v vojnih okoliščinah zdi sprejemljivo obračunavanje med nasprotniki (na tem mestu pomislimo na Antona Božnarja, ki je deloval med slovenskimi četniki in so ga ubili partizani, na Ivana Parona, ki so ga ubili četniki ter na Bojana Kolerja, ki je deloval med slovenskimi četniki in so ga ubili četniki, ker se je želel pridružiti partizanom), je toliko težje doumeti obračunavanje v lastnih vrstah. Prizaneseno ni bilo niti Josipu Dolencu, ki je bil že predvojni komunist. Obračun s padalci pod sumom vohunstva in špijonaže je v nebo vpijoč. To so bili fantje, po večini Primorci, predani svojemu narodu in svoji zemlji, ki jo je dolga leta teptalo fašistično raznarodovanje. V padalske vrste so prihajali s poitalijančenimi imeni in poitalijančenimi priimki, toda s slovenskim srcem in slovensko dušo. Pod okriljem prof. Ivana Rudolfa, ki je v fantih poživljal narodno zavest, so na afriških tleh postali odločni in pogumni v sprejemanju zahtevnih nalog z enim in najvišjim združenim ciljem: v sodelovanju z zavezniki boriti se proti nacifašizmu, osvoboditi domačo zemljo in prispevati k padcu rapalske meje in končni združitvi Primorske z matično domovino. Ciril Kobal, ki je kot zadnji padalec preminil junija letos, je v fotografskem albumu pod fotografijo fantov, zbirajočih se v taborišču El Tahag v Egiptu, decembra 1942 zapisal: razpravljanje, načrti, sanje, veselje in nestrpno pričakovanje. Za božič 1942 je bil med tistimi tristotimi slovenskimi fanti, ki so prof. Ivanu Rudolfu v zahvalo podarili domoljubja polno spominsko knjigo v izraz hvaležnosti in za katero je prispeval, za dvaindvajsetletnega fanta, ganljive zaključne verze: »Danes glasno prisegamo, da slave smo sinovi mi, svečano vsi obljubljamo, do smrti zvesti bomo nji!« Slovenski padalci, ki so se izurili v Palestini in v Egiptu, so bili izbrani fantje: razgledani, zanesljivi, polni patriotizma, psihično trdni in fizično težko uklonljivi. Ko so bili v letih 1943 in 1944 z britanskimi misijami poslani v Jugoslavijo, večinoma na slovenska tla, so se na lastno željo vključevali v partizane, pri čemer jih Britanci niso ovirali, in želeli so se vključiti v komunistično partijo. Predstavljali so prvi stik britanskih misij s partizanskim gibanjem, vzpostavljali radijske zveze, zbirali podatke, izvajali sabotaže. Zaradi padalcev je bila zavezniška pomoč odporniškemu gibanju učinkovitejša in zaradi naporov padalcev je bila zmaga nad silami osi bliže. Z likvidiranimi padalci so delili podoben epilog tudi nekateri drugi prekomorci, zlasti pripadniki 5. prekomorske brigade, ki so brez sledu izginili z bremenom oznake dotedanjih švabskih vojakov. In nenazadnje niti prekomorci kot celota, ki so v zadnjem letu in pol vojne močno okrepili partizansko gibanje in prispevali k zlomu nacističnih sil, niso bili deležni zadoščenja. Oblast jih je ignorirala 23 let po končani 2. svetovni vojni, pravice pa do leta 1990 priznala le četrtini vseh prosilcev. Ohranjanje spomina na padalce je naša dolžnost. Naša dolžnost pa mora biti tudi ne pozaba, pač pa odpuščanje tistim, ki so za likvidacije padalcev odgovorni. Na ta način in s spoštovanjem vrednot, ki so padalce združevale v zvestobi slovenstvu bomo prispevali k svetlejši prihodnosti našega naroda. V imenu Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki se trudi ohranjati spomin tudi na padalce, se zahvaljujem prizadevnim posameznikom, gospodu Ivu Javnikarju, in žal že pokojnim Johnu Earlu, Bobu Planu in Cirilu Kobalu. Hvala tudi vam za pozornost“. Kategorija: Spominske slovesnosti · Tag: Spominska slovesnost v Kanalu ob Soči Posted by Damjan Hančič on 8. November, 2014 · Pustite komentar Ljubljana (8. 11. 2014) – V petek, 7. novembra 2014, je v Kanalu ob Soči potekala spominska slovesnost ob 70. obletnici umora duhovnika Antona Piska (1886-1944), nekdanjega duhovnega pomočnika v Kanalu. Ob koncu oktobra 1944 so ga na Kanalskem vrhu aretirali pripadniki partizanskega gibanja, ker je govoril proti komunizmu, ga odpeljali v oznovske zapore in ga prve dni novembra umorili med Gorenjo in Dolenjo Trebušo. DSCN4670Spominska plošča v spomin Antonu Pisku. Ob tej priložnosti je koprski škof dr. Jurij Bizjak na župnišču v Kanalu blagoslovil spominsko ploščo, posvečeno Antonu Pisku. Sledil je spominski večer z zgodovinsko tematiko, kjer sta dr. Mira Cencič in mag. Renato Podbersič, sodelavec SCNR, spregovorila o času med drugo svetovno vojno in preganjanju duhovščine na Primorskem. Kanal ob Soci,spomin.plosca Anton Pisk,M.Cencic,R.Podbersic 1,7.11.2014Gospa Mira Cencič in Renato Podbersič. Prejeli smo: Kaj bi predsednik Pahor lahko pojasnil Michaelu Mooru Časnik 17.4.2015 7:21 deli na facebooku Foto: Twitter. Foto: Twitter. Spoštovani gospod Borut Pahor, predsednik RS! Pravkar sem v današnjem Delu prebral poročilo o ameriškem filmarju Michaelu Mooru, ki je obiskal Vaš urad in med drugim tudi izjavil, da bi morda “neki Slovenec v ZDA kdaj celo našel zdravilo proti raku”. Dovolite v tej zvezi naslednje pojasnilo: 6. aprila t.l. sem nad 30 slovenskim medijem z elektronsko pošto poslal dopis Bogastvo slovenskega doprinosa k človeškemu napredku, ki v zgoščenem povzetku pove, kaj vse so slovenski ameriški izumitelji in inovatorji prispevali Ameriki in svetu. Sprejem članka je poleg Družine prijazno potrdil edino urednik Demokracije, ni pa mi še znano, če ga je doslej objavil kak vodilni slovenski medij, niti, kdo namerava to še storiti. Knjigo Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji bi lahko pokazali ali, bolje, poklonili g. Mooru in čeprav gre za slovenski prevod mojega dela v angleščini, bi že samo pregled slik potrdil, kako veličasten je slovenski prispevek Ameriki in svetu. V njej je tudi poglavje o dvakratnem ameriškem Izumitelju leta dr. Gordon Veharju, ki je v glavnem rešil problem zdravljenja hemofilije in odločilno prispeval k napredku zdravljenja srca in raka. Sam si v starosti skoraj 89 let zelo prizadevam, da bi knjiga v podobno bibliofilski izdaji izšla čimprej tudi v angleščini. Koliko oseb v vodstvu Slovenije ali medijev pa se zaveda važnosti narodne zavesti med Slovenci in ugleda Slovenije med tujci in koliko jih le sprašuje, kdo je naš in kdo nenaš in temu primerno ukrepa? V kolikor Vas ali koga v vladi zanimajo dokazi o čudovitem slovenskem doprinosu k napredku Amerike in človeštva, je knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji na voljo v slovenskih knjigarnah. Sam sem doslej poleg darovanega zastonjskega dela plačal 1500 USD za darila, tako tudi za ameriško veleposlaništvo v Sloveniji in slovensko v Ameriki. Nekaj o vsebini pa lahko razberete iz priloženega dopisa, ki ga je dobilo skupaj s prošnjo za objavo tudi nad 30 slovenskih medijev. S slovenskimi pozdravi iz Amerike, prof. dr. Edi Gobec zaslužni profesor KSU Ravnatelj Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča ————————————- Bogastvo slovenskega doprinosa k človeškemu napredku Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji . . . »dokazujejo, kako sposoben narod smo Slovenci« (prof. Boris Pahor, slovenski tržaški pisatelj, imenovan za Nobelovo nagrado v književnosti); »so na svojih področjih dosegli sam svetovni vrh« (mag. Bojan Cvelfar, direktor Arhiva Republike Slovenije); »dvigajo zdravo zavest med Slovenci, med tujci pa slovensko razpoznavnost in ugled« (Alfred Brežnik AM, ustanovitelj podjetja Emona Instruments, Pty Ltd, predsednik Emona Group in bivši častni generalni konzul RS v Avstraliji); gre za »pomembno delo, ki bo seznanjalo še zanamce s slovenskim doprinosom Ameriki in svetu« (R.J. «Zapp« Zlatoper, admiral ameriške vojne mornarice v.p. in častni konzul Republike Slovenije, Hawaii; »imenitno delo« (prof. dr. Tadej Bajd, zaslužni profesor in predsednik SAZU); predstavljajo »trajne sledi, ki jih v širnem svetu za seboj puščajo ljudje slovenskih korenin« (kardinal dr. France Rode, Vatikan); so »čudoviti slovenski dragulji po svetu« (Edo Marinček, pisatelj, in Peter Florjančič, slovenski evropski izumitelj, Bled); gre za »pomemben mejnik … in most med domovino Slovenijo in Slovenci po svetu« (dr. Katica Cukjati, predsednica Slovenske kulturne akcije v Argentini). Prebrali ste delček iz odmevov o osupljivih dosežkih slovenskih ameriških izumiteljev in inovatorjev. Gotovo vas zanima, kdo so ti vaši rojaki in kaj vse so prispevali Ameriki in svetu. Tu je zgoščen povzetek: Slovenskih priseljencev in njih potomcev je v ZDA nekaj med eno desetino in eno petino enega odstotka ameriškega prebivalstva. In vendar je ta neznatni slovenski drobec svoječasno dal Ameriki kar tri odstotke njenih zveznih senatorjev in približno isti delež aktivnih astronavtov. Ta delček se seveda ni uveljavil le v politiki in vesolju, ampak tudi na številnih drugih področjih, od zgodnjih misijonskih in človekoljubnih uspehov počenši leta 1687 z jezuitskim misijonarjem, pedagogom in raziskovalcem Markom Antonom Kappusom pa vse do bleščečih dosežkov v športu (vsaj enajst olimpijskih medalj), v vojski (nad ducat generalov in admiralov), v zdravstvu, arhitekturi in drugod. Kaj pa na področju znanstvenih raziskovanj, novih odkritij in tehnologije? Na to vprašanje — in še kaj — odgovarja nova slovenska bibliofilska izdaja knjige Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji z bogatim izborom nad sto slovenskih ameriških izumiteljev in inovatorjev, kjer so številni presenetljivo močno zaznamovali nele Ameriko, ampak ves svet. Poglejte! Ko je ameriški predsednik Richard Nixon leta 1972 obiskal Kitajsko, je njegovo spremstvo vzelo s sabo »HP-35 calculator«, prvi žepni računalnik na svetu, kot »prvenstveni primer visoko razvite ameriške tehnologije«, njegov vodilni izumitelj pa je bil dr. France Rode, priseljenec iz Slovenije. Na svetovni razstavi v New Yorku leta 1964-65 je kot ponos Amerike blestel avtomobil prihodnosti, izum in izdelek vsestranskega genija, priseljenca Janka Bucika. V ZDA in Kanadi se je skozi desetletja vsak dan več milijonov prebivalcev vozilo z avtobusi, ki jih je velepodjetje General Motors zgradilo pod vodstvom clevelandskega Slovenca Edvarda Stokla. Tržaški Slovenec dr. Hilarij Rolih je vodil načrtovanje trajektov, ki dan za dnem prevažajo poleg tovora na tisoče potnikov mesta New York, pa tudi ladij velikank, ki plujejo po oceanih med Avstralijo in Ameriko. Maks Stupar je bil eden pionirjev ameriškega letalstva in ga je Atlanta Journal imenoval »očeta množične izdelave letal«, nazadje pa so pod njegovim vodstvom izdelali znaten del B-29 letečih trdnjav, ki so odločilno pripomogle k zavezniški zmagi nad Nemčijo in Japonsko. Dr. August Raspet je blestel kot izumitelj in vodilni načrtovalec modernih lahkih letal, medtem ko je Joseph Sutter, sin priseljenca Suhadolca, zaslovel kot »oče letal Boeing 747«. Le-ta so, kot je izjavil sloviti astronavt dr. Neil Armstrong, za vedno spremenila potovanja na velike razdalje. Med nje spada tudi »Air Force One«, ameriško predsedniško in verjetno najbolj prestižno letalo na svetu; med prikrojenimi modeli pa so tudi letala za medmestni potniški in tovorni promet na Japonskem, ki si brez njih težko predstavljamo uspešno japonsko gospodarstvo. Poleg treh izjemno uspešnih astronavtov, dr. Ronalda Šege, dr. Jerryja Linengerja in Sunite Williams, so ameriški Slovenci prispevali tudi vrhunskega snovalca medcelinskih in vesoljskih raket Franklina Puhka. Slednji je izumil tudi usmerjevalni sistem raketoplanov Mercury in je pred izstrelitvijo v vesolje poučeval njih pilotiranja nele prvega ameriškega astronavta Johna Glenna, ampak še naslednjih šest ameriških astronavtov, ameriška pošta pa je počastila desetletje uspešnih poletov z izdajo Mercury znamke. Knjiga z besedo in slikami predstavi tudi Edwarda Repiča, ki je odločilno pomagal skupini treh Apollo 11 astronavtov pri poletu na Luno in zdaj z astronavtom Buzz Aldrinom, drugim Američanom, ki je 20 julija 1969 skupaj z Armstrongom prebil 20 ur na površju Lune, raziskuje najboljše rešitve za polet na Mars. In koliko je drugih! Dr. Dušan Petrač je znan strokovnjak za vesoljsko kriogeniko. John Repar je iznašel »astro rubber«, posebno odporno gumo za vesoljske polete. Albert Volk je kot uslužbenec General Motors s sodelavcem izdelal kolesje lunarnega vozila, ki je dobesedno pustilo odtise na Luni, nanje pa je zelo ponosno tudi ameriško velepodjetje General Motors. John Hrastar je bil snovalec vesoljskih vremenskih in izvidniških satelitov in prejemnik najvišje Nasine nagrade za civiliste. Dr. Saša Bajt je izumiteljica in mednarodno priznana strokovnjakinja za večplastno rentgensko optiko in ena raziskovalk vesoljskega kometnega prahu. Gene Nemanich je bil vodilni strokovnjak na področju raziskovanja in uporabe vodika in izvoljen za predsednika vsenarodne organizacije National Hydrogen Association. Dr. Anthony Stražišar, znanstveni direktor John Glenn Nasa Research Centra v Clevelandu, je prejemnik številnih prestižnih nagrad, med njimi tudi Presidential Rank Award. Dr. Anton Mavretič je znan vesoljski strokovnjak na MIT, Harvardu in Boston univerzi. Dr. France Rode in genialni profesor, raziskovalec in organizator dr. Zvonko Fazarinc sta pustila neizbrisen pečat na velepodjetju Hewlett Packard, pa tudi na razvijanju in izboljševanju inštrumentov GPS. Po materi je Slovenec tudi dr. Dan Siewiorek, mednarodno znani, tudi v kitajščino prevedeni strokovnjak v arhitekturi računalnikov, med njimi »mini komputerjev«, ki jih v velikosti očal uporabljajo znanstveniki, piloti, zdravniki in oddelki ameriške vojske. Dr. Stephen Malaker je vrhunski teoretik, izumitelj in graditelj kriogeničnih hladilnih naprav, medtem ko dr. Robert Pucel slovi v Ameriki in po svetu kot eden glavnih izumiteljev in strokovnjakov na področju mikrovalovne teorije in proizvodnje. Dr. Miloš Krofta je izumitelj izredno uspešnih naprav za čiščenje vode, ki jih uporabljajo v 77 državah sveta, medtem ko v 46 državah tiskajo časopise s Tensor stroji, izdelanimi v tovarni Martina Hozjana. Zelo uspešno slovensko podjetje PAKO, Inc., pod vodstvom inovatorja Pavleta Koširja izdeluje precizne dele za letalsko in helikoptrsko industrijo v Ameriki in svetu. Več slovenskih izumiteljev in tovarnarjev (Malaker, Vehar, Fuisz , Lapornik, Svet) je prejelo prestižno priznanje RD-100 Award za enega ali več prvih sto najpomembnejših novih industrijskih izdelkov leta. Dr. Carol Kovač je dosegla vodilne položaje (celo podpredsedniškega) pri velikanki IBM (International Business Machines). Forbes magazine pa jo je izbral za eno 50 najvplivnejših žensk (most powerful women) v Ameriki, saj je najbolj povezala medicino z uporabo (super)računalnikov v Ameriki in tehnološko naprednih državah. Sloviti National Geographic magazine, ameriško časopisje in televizija so proglasili skromno, a odločno Verno Grahek Mize kot rešiteljico Gornjega jezera, največjega ameriškega sladkovodnega jezera, in po njej imenovali park. Knjiga o nad sto slovenskih ameriških izumiteljev in inovatorjev med drugim poroča, kako je tudi v Ameriki blestel svetovno znani dr. Anton Peterlin, kako je dr. Arthur Bergles predsedoval poklicni organizaciji strojnih inženirjev, Society of Mechanical Engineers, z več kot 120,000 člani, Frank Zvanut pa Ameriškemu keramičnemu združenju. Dr. Frederick Stare, ustanovitelj in načelnik oddelka za prehrano na univerzi Harvard, je slovel kot največji strokovnjak te vrste na svetu in njegove klasifikacije štirih za zdravje bistvenih skupin hrane se učijo šolarji po vsem svetu. Mary Ann Celestina, por. Krevh, je zasnovala in patentirala porodne postelje, ki jih uporabljajo bolnice po vsej Ameriki. Dr. Fred Billerbeck, po materi slovenskega rodu, je razvil in patentiral vrsto »Gerber Baby Food« hrane, ki z njo milijoni mater hranijo dojenčke, dr. Jack Beuk pa je po poročilu Chicago Tribune s svojimi izumi dodatkov in preparatov za obdelavo mesa vplival na vso moderno mesno industrijo. Dr. Joseph Vodonikove izume poliestra uporablja tekstilna industrija po vsem svetu in so skoraj gotovo navzoči tudi v oblačilih, pokrivalih ali posteljnini prenekega bralca tega povzetka. Patentirani slovenski izumi se vrstijo od Trentlovih čistilnih naprav za tla in stene in Stalzerjevih avtomatičnih poštnih metrov in kserografičnih elektronskih tiskalnikov do Zupančičevih tomografskih CT skanerjev in dr. August Raspetovih inštrumentov za tehtanje letal med poletom. Dodajmo, da si je komaj šestnajstletni Andrew Zupan leta 1979 prislužil prvo nagrado na Mednarodnem mladinskem sejmu znanosti in inženiringa in bil povabljen kot mladoletni gost na podelitev Nobelovih nagrad v Stockholm. John Larich je med pionirji digitalne fotografije, Franc Grum pa vrhunski strokovnjak preučevanja svetlobe. Elmer Rebol je sodeloval z dr. Enricom Fermijem pri razvoju atomske bombe in atomov za mir, Edward Pekol pa s slavnim astronomom prof. Allenom Hayekom, medtem ko je Frank Kerze snoval nuklearne reaktorje, med njimi tudi tistega za pogon prve atomske podmornice USS Nautilus, splovljene leta 1954. Rudy Ivancic je glavni inženir za elektronske sisteme vesoljskega teleskopa JWST, ki naj bi presegel vse dosedanje v zgodovini človeštva. Dr. Aleš Strojnik je užival mednarodni sloves kot graditelj najmočnejšega elektronskega mikroskopa, bil pa je tudi ljubiteljski graditelj letal, medtem ko je njegov sin, dr. Primož, vodilni ameriški strokovnjak za funkcionalno električno stimulacijo organov, podobno pa se uveljavlja tudi Joseph Mrva, znan zlasti po sistemu MEDStim. Dr. Dušan Prevoršek je za soizum plastike, ki je desetkrat močnejša od jekla, a vendar tako lahka, da plava po vodi, postal eden dveh ameriških soizumiteljev leta, dr. Gordon Vehar, čigar dognanja so v veliki meri rešila problem zdravljenja hemofilije in pripomogla k napredku zdravljenja raka in srca, pa je kar dvakrat blestel kot ameriški Izumitelj leta. Dr. Robertu Suhadolniku so pripisovali »čudežne uspehe« na področju zdravstva, zlasti pri zdravljenju aidsa. Izumi dr. Petra Bonuttija bogatijo ortopedsko medicino, Ziherlovi brizgalniki brez igel pa so z množičnimi cepljenji po strokovnih ocenah preprečili številne epidemije po vsem svetu in rešili stotisoče življenj. In kako bi mogli prezreti dr. Donalda Jerino, ki je bil med milijonom znanstvenikov iz vsega sveta 33. najpogosteje citirani pisec znanstvenih razprav in so ga poznavalci stroke predlagali za Nobelovo nagrado v kemiji. Kaj vse poleg številnih zanimivih in spodbudnih življenjskih zgodb ter »srečanj« z belgijskim in švedskim kraljem in s špansko in švedsko kraljico ter tujimi industrijskimi geniji kot Hewlettom in Packardom ter Steve Jobsom skrbni bralec še odkrije v tej knjigi — izjemni zakladnici podatkov, slik in dokumentov o presenetljivo bogati slovenski iznajdljivosti in ustvarjalnosti, ki je pustila neizbrisen pečat napredka nele v Ameriki, ampak po vsem svetu! Avtor dr. Edi Gobec je zaslužni profesor Kentske državne univerze v Ohio, ravnatelj Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča v Clevelandu, »Outstanding Educator of America« (Odličen vzgojitelj Amerike), 1971 in član znanstvene akademije »The New York Academy of Sciences,« 1984. _______________ Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo. Svet (37) Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 4.3 od 6 glasov Ocenite to novico! false Venezuela se spopada s hudim pomanjkanjem elektrike. Vlada krivi pomanjkanje padavin, kar vpliva na obratovanje hidroelektrarn po državi. Kritiki medtem pravijo, da vlada slabo rešuje nastalo krizo. Foto: Reuters false Varčevanje z elektriko vpliva na vsa področja. Tako bodo tudi osnovne in srednje šole odslej za učence in dijake zaprte ob petkih. Foto: Reuters Sorodne novice 16. april 2016 Venezuela v drug časovni pas, da bi privarčevali energijo 18. februar 2016 Venezuela: Proti krizi s prvo, kar 60-kratno podražitvijo goriva v 20 letih 7. december 2015 V Venezueli po 17 letih konec prevlade socialistov Dodaj v Facebook Venezuela: Zaradi varčevanja z elektriko javni uslužbenci delajo le dva dni na teden Venezuela ima gospodarske težave 27. april 2016 ob 12:26 Caracas - MMC RTV SLO/STA Venezuelska vlada je v torek zaradi varčevanja z elektriko napovedala prisilni dopust za javne uslužbence vsak teden od srede do petka. Država se namreč spopada s hudim pomanjkanjem elektrike. V okviru poskusov varčevanja z elektriko bodo javni uslužbenci tako delali le dva dni na teden. "V javnem sektorju v sredo, četrtek in petek razen najosnovnejših in najnujnejših opravil ne bo dela," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal venezuelski podpredsednik Aristóbulo Istúriz. Ukrep bo veljal za okoli dva milijona javnih uslužbencev, poroča BBC. Gre za najnovejši drastični ukrep venezuelske vlade za varčevanje z elektriko. Venezuela se že več tednov spopada s pomanjkanjem elektrike, in to v obdobju hudih gospodarskih težav. Vlada predsednika Nicolasa Madure je sicer že pred tem javnim uslužbencem delovni čas skrajšala na šest ur, na plačan dopust pa gredo lahko vse do 6. junija. Istúriz je v torek še dejal, da bodo osnovne in srednje šole odslej za učence in dijake zaprte ob petkih. Vlada: Kriv je El Nino Vlada za pomanjkanje elektrike krivi sušo, ki jo povzroča vremenski pojav El Nino in zaradi česar z manjšo močjo obratujejo hidroelektrarne po državi. Venezuelske oblasti zato upajo na obilne padavine v prihodnjih tednih, ko bodo veljale omejitve za varčevanje z elektriko. Maduro je dejal, da so zaprosili za mednarodno tehnično in finančno pomoč za spopadanje s situacijo. Kot je dejal, vlada rešuje težavo na najboljši mogoči način, medtem ko se čaka na padavine. "Več držav v regiji je prizadela suša, ki jo povzroča El Nino. A Venezuela ima najvišjo domačo porabo energije," je dejal predsednik. Kritiki vlade medtem trdijo, da sta za pomanjkanje elektrike odgovorni neučinkovito delovanje in neodgovorno upravljanje energetskega omrežja. B. V. ''Venezuela: Zaradi varčevanja z elektriko javni usklužbenci delajo le dva dni na teden'' Venezuela - sanjska dežela Svizcev in naših podpornikov demokratičnega socializma! Kot sem napovedal. V zadnjem dejanju demokratičnega socializma se bo delalo samo v ponedeljek, vikend bo pa trajal 6 dni od torka do nedelje! Mindmaster # 27.04.2016 ob 12:55 Prijavi neprimerno vsebino Kaj so imeli v Venezueli pred svecami? Elektriko. Pod vladavino socialistov bi v Sahari še peska zmanjkalo :) bravo! slava demokraticnemu socializmu! smrt el Ninu, otroku neoliberalizma! svoboda narodu, ampak zmerna, da ne pobegnejo v ZDA! SF/SN in ostala jajca... Zivela OF, hehehe krepal bom... Škoda, ker članka ni napisala MMC-jeva borka proti neoliberalizmu, K.S. :) V Venezueli ima praktično vso izvršno moč v rokah predsednik. V tem primeru Maduro,.. Kordiš pa Tomička sta bila pred kratkim v Venezueli. Baje sta bila navdušena pa to.... Šofer avtobusa Maduro je zavozil državo. Zadnji čas je, da se umakne, preden ga bo umaknila lačna raja naveličana komunističnih laži o enakosti v uboštvu. Ni kaj, nekatere naše levičarje (polnih riti) niti super uboštvo v zadnjih komunističnih trdnjavah (Severna Koreja, Venezuela, Kuba, Zimbabve) ne strezni in še kar sanjajo utopijo. Realnost pa je komunizem nepovratno povozila že pred 25 leti. Če me spomin ne vara smo tudi mi to dali skozi,mislim redukcije in tudi ostalo - v komunizmu Titeka. Zaradi varčevanja z elektriko javni uslužbenci delajo le dva dni na teden Pred redukcijo so delali en dan v tednu. Tipične konunajzrske finte.... socialisti vladajo tako slabo, da ljudstvo izvoli opozicijo... po nekaj mesecih vladanja opozicije... socialisti obtožijo opozicijo sranja, ki so ga sami naredili. Leljak na Twitterju Janši grozil s tožbo. Slednji po vroči debati umirja žogico 28. 4. 2016, 12:42 343 Facebook Twitter Foto: STA Po številnih negodovanjih Romana Leljaka nad našo medijsko hišo, ki je objavila že dva intervjuja z nekdanjim generalnim tožilcem Antonom Drobničem, za katerega naj bi Leljak odkril, da je sodeloval z Udbo, se je v debato na Twitterju vmešal tudi predsednik SDS Janez Janša. Na spletnem omrežju Twitter se je med publicistom Romanom Leljakom in vodjo opozicije Janezom Janšo razvnela prava besedna vojna. “Roman, bil si profesionalni agent KOS-a. V mojem stanovanju si nastavil prisl. naprave. Zato bodi bolj objektiven do drugih,” je Janša odgovoril Leljaku na trditev, da desni mediji – zdi se, da je ciljal tudi oziroma predvsem na Novo24TV – relativiziramo sodelavca Službe državne varnosti Antona Drobniča. Z njim smo naredili že dva intervjuja, v katerih je pojasnjeval tudi navedbe Leljaka, da je sodeloval z Udbo. Preberite tudi: – Anton Drobnič: 27. april je dan začetka napada na kulturo, pamet in na um slovenskega človeka. – Anton Drobnič po hudih obtožbah prvič iskreno spregovoril o svojih povezavah z Udbo Leljak: To boš dokazoval na sodišču Da je bil Leljak sodelavec nekdanje kontraobveščevalne službe, je slednjega očitno tako razjezilo, da je Janši napovedal tožbo. “Lažeš Janez….Ne vem kaj želiš! Toda ta twit boš dokazoval ponovno na sodišču. Jaz nisem prostitut,” je zapisal Leljak. Spopad med Janšo in Leljakom. Slednji napovedal, da se bosta srečala na sodišču 1 Roman Leljak je precej neroden možakar, ali pa ga res nekaj tišči, kot pravi Nena. Se nas večina strinja z objavo udbovskih seznamov, čeprav jim nekateri nasprotujejo, z obrazložitvijo, da seznam še nič ne pomeni. Prav tako se strinjam z njegovo kritiko posvečenih zgodovinarjev, da že 20 let raziskujejo udbovske arhive pa še do danes niso nič konkretnega objavili. In nenazadnje, tudi sam menim, da je pojasnilo g. Drobniča v zvezi s (ne)sodelovanjem z UDBO, neprepričljivo. Kljub temu pa ne razumem Leljakovega stalnega zaganjanja v Drobniča, v zadnjem času. Kaj želi z njim doseči, razen da sebi dela reklamo. Če obstajajo kakšni problemi z UDBO v tej državi, Anton Drobnič to zagotovo ni. Uvrstil ga je na seznam, naj Drobnič zdaj sam pojasni, kako se je znašel na njemu. Navsezadnje, marsikdo je pod prisilo podpisal nek papir o sodelovanju, pa zato še ni rečeno, da je bil udbovski špicelj ali njihov sodelavec. Je kar prav, da mu je Janša nalil čistega vina, ker ta država ima največ težav ravno zaradi dvojnih meril. In očitno, vsaj po twiterju sodeč, sta se z Janšo o Drobniču že pogovarjala. "...res je odkril veliko.." Kaj pa? A tisto, kar je napisal v zadnji knjigi Špiclji Udbe? Kupil sem jo iz radovednosti, sem zelo razočaran, ti jo podarim, ker nima nobene vrednosti. Gre za seznam starcev in pokojnikov, rojenih v 19. in začetku 20. stoletja. Goli seznam. Osebni in rojstno podatki. Na svojem področju sem poznal številne, pa ni nihče naveden, tudi najbolj hudobni ne, tudi mojih znancev ni... Zanimivo.... zarad Janse uspejo in za zahvalo mu zabijejo noz v hrbet. Pa ne prvic.... JJ se pa itak nic ne nauci. Leljaka cenim zaradi njegovega raziskovalnega dela.Vendar ga zadnje čase nekaj "matra"."Zakaja" se užaljeno v vse po vrsti-v Dežmana,v komisijo za pokope,v Janšo...Naj pove,kaj ga teži in naj se zmenijo. Maconu pa tole: verjetno je težko razumeti, da imajo nekateri ljudje hrbtenico iz "zajle" in bi jim odhod iz Slovenije pomenil kapitulacijo. Včasih tudi sama pomislim,da bi bilo za Janšo najbolje umakniti se na boljše. Vendar sem vesela,da o tem ne razmišlja. Janša čuti odgovornost do vseh poštenih Slovencev, zato z nami tudi vztraja. Če bi odšel, bi murgelsko podzemlje dokončno uničilo našo domovino!!! Škoda, da se je Janša dal sprovicirati Leljako saj za slednjega se ve kdo je in kaj je vse delal . Leljak ni bister, je pa pokvarjen. On ne more niti ni sposoben, da bi sprovociral JJ. Janša točno ve kdaj se mora oglasiti in točno dozira svoje pisanje. Gospe in gospodje, JJ je eden najuglednejših politikov v EU. Ima izjemno preteklost, od komunista do disidenta. Bil je minister, predsednik vlade, predsedoval je EU. Prijatelj Bavčar mu je omogočil, da se je seznanil z marsičem, Sova in VOS pa sta mu omogočila dostop do ključnih informaciji slovenske politične kurbarije. Veliko ljudi ga podcenjuje, se mu smejejo in se muzajo, tudi desničarji. Ogaben odnos do njega imajo v NSi, SLS. Levičarji nimajo kompletnih informacij iz EU. Nihče, niti Kučan. Zaletavajo se vanj, TODA, NEUSPEŠNO. Janšev čas prihaja, on je lider, je "vodja", ki ve kaj je storiti, ki pozna volilno telo in vse barabije v naši domovini. Janša...tako ko vedno...ostro,dostojanstveno....pri Leljaku pa nikoli ne veš.... Domov Slovenija Ljudje RTV z grozilnim pismom nad Novo24TV: Prenehajte s prenosi, sicer vas bomo... SlovenijaLjudje RTV z grozilnim pismom nad Novo24TV: Prenehajte s prenosi, sicer vas bomo tožili 28. 4. 2016, 17:01 303 Facebook Twitter Foto: STA Direktorica javne TV Slovenija Ljerka Bizilj je medijski hiši Nova24TV zagrozila s tožbo. Razlog? Nova24TV je minuli ponedeljek v neposrednem prenosu predvajala sejo preiskovalne komisije o zlorabah v bančnem sistemu. To je bila hkrati seja, ki je javna televizija iz neznanih razlogov ni hotela predvajati. Odgovorni na RTV zaradi tega menijo, da je Nova24TV nedovoljeno posegla v njihov monopol za informiranje državljanov. V protestni noti, ki jo je prejel direktor Nove hiše d.o.o. Boris Tomašič, je navedeno, da je privatna medijska hiša kršila zagotovljene monopole javne RTV, ki ima po zakonu o radioteleviziji dolžnost predvajati poseben nacionalni televizijski program, namenjen prenosom sej državnega zbora in njegovih delovnih teles. Omenjeni zakon javni RTV seveda ne podeljuje ekskluzivne pravice prenosa sej državnega zbora. Celotno protestno noto si lahko preberete tukaj. V nadaljevanju se v protestni noti osredotočijo na 74. člen zakona o medijih, ki vsem izdajateljem televizijskega in radijskega programa daje pravico do kratkega poročanja o vseh pomembnih prireditvah in drugih dogodkih, ki so dostopni javnosti. Kakšno zvezo ima omenjeni člen, ki zagotavlja svobodo poročanja, s pravico zasebnih medijev do predvajanja sej iz državnega zbora, ni povsem jasno. 74. člen zakona o medijih se ne uporablja več 74. člen zakona o medijih sicer res določa, da imajo izdajatelji televizijskega programa pravico do krajšega poročanja o vseh dogodkih, ki so dostopni javnosti, vendar to še ne pomeni, da ta člen zakona komurkoli prepoveduje daljše poročanje o istih dogodkih. To pa še ni vse. Določbe 74. člena zakona o medijih se po zadnjem sprejetju zakona sploh ne uporabljajo več, zato je protestna nota popolnoma brezpredmetna. Preberite še: Cerarjevi ministri pojasnjujejo “špricanje” sej državnega zbora. Poglejte, čigavi izgovori so najbolj bizarni. Branko Grims: To, kar je naredila TV SLO, je smešno “To, kar je naredila TV Slovenija, je smešno. Zakon jim nalaga, da so to dolžni storiti, pa tega sploh ne opravljajo. Če bi bila kakšna sankcija, bi ta morala biti proti njim. V nobenem primeru ni zakonske podlage, da bi lahko komurkoli odrekli to pravico,” je grozilno pismo komentiral poslanec SDS in eden izmed avtorjev zakona o medijih Branko Grims. Dogajanje v DZ ni nogometna tekma Grims je TV Slovenija opozoril, da so po vsej verjetnosti malce pomešali zakonsko določene pravice in dolžnosti. TV Slo ima namreč dolžnost prenašati nekatere vsebine, nima pa ekskluzivne pravice do prenosa. “Dogajanje v državnem zboru ni nogometna tekma, kjer bi RTV zakupila ekskluzivne pravice,” je pripomnil Grims. Hkrati poslanec SDS trdi, da TV Slovenijha svoje naloge pogosto ne opravlja, še posebej takrat, kadar se na sejah parlamenta ali na sejah delovnih teles razkrivajo pomembni podatki o osamosvojitvi. Grims še meni, da se Televizija Slovenija s takšnimi tožbami malce smeši, po drugi strani pa je lepo, da dela novemu mediju veliko reklamo. Žiga Korsika Se opravičujem, ker nisem povsem na tekočem! Kje se da podpisat peticijo za neplačevanje partijske RTV naročnine? Meni in mnogim prisilnim naročnikom bi zelo pomagala ta informacija! Mimogrede, Pokončno naprej Nova24tv! V resnici imate še veliko več podpore in pristašev! Kdaj bom lahko našel zemeljski kanal?Hvala in vsem vse dobro želim! Dobro jim je Grims odgovoril, dolžni so bili prenašati, pa niso, sedaj bi pa tožili konkurenčno TV, ki je opravila dolžnost do državljanov, ki jih je prav ta seja še posebej zanimala. Od kod so sploh naumili, da ima samo njihova TV monopol do prenašanja dogajanj v državnem zboru in njegovih delovnih telesih in to celo tako, da samovoljno selektivno izbirajo o čem bodo poročali, kaj bodo prenašali in česa ne? Še pomnite, tovariš? Vsak čas bodo "vrnili" verbalni delikt. tito - partija... Ko miši stopiš na rep, zacvili. TV Murgle se boji objektivnega poročanja Nove24TV, ker počasi prihaja vsa resnica na dan in zato grozijo z uporabo vseh pravnih sredstev, da bi utišali medij, ki ni po godu levakom, ker razkriva vse njihove lumparije. Nova24TV ne se dat, še naprej bodite v službi resnice. Pa še naj kdo reče, da Slovenija ni vodena od velikih komunjarskih botrov iz ozadja. Preko medijev ustvarjajo vzporedno realnost, ustvarjajo svojo kvazi resnico... Točno se vidi čemu je namenjena RTV, kdo jo je uzurpiral... boli jih ker je nekdo prenašal sejo delovnega telesa državnega zbora ?!?!???!?!?!WTF!?!??!?!!??!?!?!!? Boli jih ker na dan prihaja resnica, neprirejena kot to počno sami !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Jasno tako grožnje, da se preneha z razkazovanjem resnice, čeprav nimajo nikakršne pravne, logične, še manj moralne podlage!!!!!!!!!!!!!!!!! Samo zastraševanje!!!!!!!! Psi čuvaji komunjarske nomenklature so za piškotek pripravljeni ubijati, tako kot njihovi idoli, duhovni očetje, predniki... le da tokrat gre za medijski umor, nekoč je šlo pa za dejanske pogobje... rezultati so pa številna prikrita grobišča!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Nehajmo že enkrat vsi plačevati rtv prispevek!!!!!!!!!!!! Merklova pripravlja nov zakon – za migrante vse, Evropejcem pa takole greni vsakdan 28. 4. 2016, 13:36 43 Facebook Twitter Angela Merkel (foto: epa) V Nemčiji vlada Angele Merkel pripravlja zakon, ki bo državljanom držav članic EU v prihodnje znatno otežil dostop do socialne pomoči in pomoči brezposelnim. Z zakonom želijo omejiti pritok ljudi v Nemčijo, ki odhajajo tja zgolj zaradi socialnih prejemkov. Odločitev za takšen zakon, potem ko je Nemčija še pred meseci z odprtimi rokami sprejemala migrante – preseneča. “Državljani EU v prvih letih bivanja v Nemčiji načeloma ne bodo opravičeni do socialnih prejemkov in pomoči za brezposelne,” sporočajo predstavniki nemškega ministrstva za delo in socialo. Tuji državljani bodo postali upravičeni do omenjenih prejemkov šele, potem ko bodo v Nemčiji bivali več kot 5 let. Preberite še: Avstrija gre na nož: Še ostrejša azilna zakonodaja, od 370 metrov do kilometer nove ograje Zakon proti socialnemu turizmu Uvedbo tega zakona je pristojna ministrica Andrea Nahles napovedala že pred koncem leta 2015, poroča hrvaški Index. Odločitev za uvedbo pravila, ki naj bi preprečila socialni turizem in ki že nekaj časa velja za posameznike, ki niso državljani EU, je možno razumeti tudi kot reakcijo na odločitev nekega sodišča, ki je odločilo, da so prišleki upravičeni do socialne pomoči že po šestih mesecih bivanja v Nemčiji, kar je izzvalo burne odzive nekaterih občin, kjer imajo največ socialnih transferjev – bojijo se namreč, da bo to povzročilo naval posameznikov iz revnejših držav. Ž. K. Pahor na pobudo SDS in NSi ocenjuje stanje v Slovenski vojski 28. 4. 2016, 18:36 6 Facebook Twitter Foto: epa Predsednik republike Borut Pahor ocenjuje, da mora Slovenija tudi zaradi poslabšanja mednarodnih varnostnih razmer in nalog v Natu sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni pripravljenosti Slovenske vojske. Pahor je pozval državni zbor, naj politika in stroka v najkrajšem možnem času dosežeta soglasje za posodobitev celotnega varnostnega sistema. Mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o stanju pripravljenosti Slovenske vojske (SV) je na podlagi zahteve DZ namenjeno predstavitvi na izredni seji DZ. Seja, ki so jo sklicali na pobudo SDS in NSi, se bo nadaljevala 5. maja. Slovenska vojska je na najnižji ravni pripravljenosti Kot je v uvodu spomnil Pahor, je SV že tretje leto zapored na najnižji ravni pripravljenosti delovanja. Kot predsednik republike in kot vrhovni poveljnik njenih obrabnih sil poziva vlado in parlament, vladajoče in opozicijske politične stranke ter strokovno javnost, da v najkrajšem možnem času oblikujejo strokovno in politično soglasje o ukrepih za posodobitev celotnega varnostnega sistema naše države in SV kot njenega obrambnega stebra. Preberite tudi: Leljak na Twitterju Janši grozil s tožbo. Slednji po vroči debati umirja žogico Pahor: To je neodložljiva naloga To je po Pahorjevih navedbah zaradi omejenih razpoložljivih proračunskih sredstev izredno nehvaležna in težka naloga, toda zaradi spremenjenih in nepredvidljivih varnostnih okoliščin v mednarodni skupnosti tudi neodložljiva. Kot ocenjuje, lahko odgovorni le tako zagotovijo in okrepijo varnost naše države in dovolj brezskrbno življenje državljanov. “Menim, da lahko le na ta način zagotavljamo mir, tako z lastnimi razpoložljivimi silami kot v sodelovanju z obrambnimi silami zavezniških držav,” je navedel predsednik. Država mora vlagati v posodobitev vojske in varnostnega sistema Kljub opozorilu o nujnosti dodatnih finančnih sredstev za potrebe SV in drugih nosilcev varnostnega sistema pa poudarja, da ni neposredne povezave med obsegom proračunskega denarja in ravnjo varnosti. Tako je ponovno izpostavil pomen temeljite, premišljene in transparentne strokovne podlage o podrobnem načrtu vlaganj države v posodobitev SV in varnostnega sistema v celoti. N. K., STA Čeprav je bil pavovski Pahor premier, ki je s svojim financ-ministrom Križaničem pridelal Sloveniji gromozansko finančno luknjo, ga še vseeno raje gledam na predsedniškem mestu kot sluzavega Tureka. Očitno je tako mislila večina Slovencev in zato primazala Ostudnežu ter Kučanu eno največjih klofut v samostojni Sloveniji!!! Murgljugokomunistična Barbie lutka je Slovenijo v triletnem ropanju 2008-2011 pririnila na rob propada, bo pa zdaj vsak čas odkrila toplo vodo, samo še murglsko republjik mora najprej prenesti pod sovjetsko oblast tovariša Putina, rest in pis, ljubaf, bok. Naj Pahorja, ki ga tako skrbi za vojake, da jim med svojim mandatom še poštenega sekreta ni privoščil, zdaj se pa na vse spozna in vse najbolje ve, opomnim, da je samo blebetanje premalo, da se kaj konkretnega naredi. Seveda pa je za vsak slučaj poudaril, da ni neposredne povezave med obsegom proračunskega denarja in ravnjo varnosti. Murglštab ima komando, on jo pa samo "izvršuje", ker se preveč boji za svojo plemenito manekensko zadnjico. Nekje na fronti, med prvo svetovno vojno je bila na vratih WC-ja, obešena tabla z napisom: “Tudi najpogumnejši so se tukaj “usrali”." Pavle Ravnohrib se poslavlja, nacionalka ga je odslovila zaradi … 28. 4. 2016, 21:09 110 Facebook Twitter Foto: STA Pavle Ravnohrib zapušča Male sive celice. Prvi mož večkrat nagrajenega kviza za otroke se bo neuradno moral posloviti zaradi svojih “motečih nazorov”. Uradna verzija RTV Slovenije je seveda popolnoma drugačna: Otrokom želimo ponuditi sodobno in privlačno televizijsko oddajo. Sodeč po virih Domovine naj bi bil resnični razlog za odstranitev Ravnohriba v njegovih “motečih nazorih” oziroma aktivnem izražanju le-teh, kot je, denimo, posoja glasu filmu v podporo tradicionalni družini pred decembrskim referendumom o zakonski zvezi. Preberite tudi: RTV z grozilnim pismom nad Novo24TV: Prenehajte s prenosi, sicer vas bomo tožili Vodstvo RTV Slovenija je v javni obrazložitvi zapisalo, da želijo otrokom ponuditi sodobno in privlačno televizijsko oddajo, ki bo obdržala svoje znamenito ime Male sive celice v novi vsebinski in vizualni podobi, poroča portal. Prihajajo nove Male sive celice “Nove Male sive celice bodo ohranile nekaj elementov starega formata oddaje, nadgrajenega s principi sodobnega učenja, ki zajemajo učenje z uporabo več čutil (senzorno učenje) pa tudi funkcionalno učenje,” navajajo in dodajajo, da so pri prenovi sodelovali s strokovnjaki s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in Laboratorijem za vsebinske analize otroških oddaj. Proučili so tudi podobne oddaje v Evropi in svetu, upoštevali pa so tudi želje mladih gledalcev. Nacionalka se Ravnohribu sicer zahvaljuje V sporočilu za javnost se Televizija Slovenija Pavletu Ravnohribu “z velikim spoštovanjem zahvaljuje za kvalitetno in požrtvovalno delo z otroki ter profesionalno vodenje oddaje,” ter poudarja, da je bil zadnji dve desetletji zaščitni obraz kviza. Izredno priljubljeno mladinsko oddajo bo v novi preobleki z drugim voditeljem mogoče spremljati od oktobra naprej, še navaja Domovina. N. K. trobenta Večina jih ima sivo mreno na levici.... Rožle Temo...pa res.. Šport Bogomir Gajser iskreno o smrti sina: ”Ravno tam, kjer sem pristajal, je stal kot kip. Še danes ga vidim.” 30. 4. 2016, 5:00 37 Facebook Twitter Bogomir Gajser (foto: sta). ”Tisti, ki obupa, je slabič in se ni sprijaznil s tistim, kar mu je dal Bog. Tudi ko sem izgubil sina – če bi takrat obupal, naredil samomor ali bi se zapil, bi rekli, da je to normalno. Ker pa sem šel nazaj vozit motokros, sem veljal za čudaka, češ, da se mi je zmešalo,” je svojo izkušnjo o boleči preteklosti z nami delil motokrosist in trener Bogomir Gajser. Je oče Tima Gajserja, mladeniča, ki v najmočnejšem razredu motokrosa MXGP v letošnji sezoni navdušuje svetovno javnost. A Bogomir Gajser je vse prej kot le oče. Je tudi Timov trener, priholog, glavni tvorec njegovih uspehov in ne nazadnje tudi sam uspešen motokrosist. O težki poti, ki je vodila do uspeha, je iskreno spregovoril na domačem vrtu. Celoten pogovor z Bogomirjem Gajserjem si lahko ogledate v današnji oddaji Športni 1 na 1 ob 19.30. Danes je lepo biti oče Tima Gajserja, ti uspehi so nekaj fantastičnega. Ja, danes res. Kar pa se je dogajalo v vseh mojih 33 letih, so pa ljudje pozabili. Vi ste pravzaprav začeli orati ledino v tem športu. Bili sila uspešni, potem pa ste Tima, če se ne motim, že pri dveh letih posadili na motor. Res je. A nisem imel ustreznih pogojev. Nisem imel staršev, ki bi imeli denar. Moja mama je prodajala jajca in mleko, prihajam iz zelo skromne družine. Motokros sem prvič videl po televiziji, mislim, da sem bil takrat star deset let. Tukaj se v tistem času nikomur ni sanjalo o motorjih, jaz pa sem bil trmast in vztrajal. Življenje je tako, da je najbolj pomembno, da si postaviš nek cilj in vztrajaš za to. Kako ste zaslužili za svoj prvi motor? Moj prvi motor mi je dala mama. Danes sem ji za to zelo hvaležen, bilo je kot božje poslanstvo, da se je zgodilo. Takrat sem mami obljubil, da bom res priden, štirinajst dni nisem spal, noč in dan sem bil poleg motorja, ga ”glancal”, tega ne bom nikoli pozabil. Prvo leto, ko sem dirkal v motokrosu, sem imel zgolj dve gumi. Za primerjavo, Tim danes na eni tekmi porabi štiri gume. Jaz sem imel celo sezono samo dve gumi, z njima pa sem vozil državno prvenstvo in vse treninge. Oče in sin (foto: Instagram) Oče in sin (foto: Instagram) Tudi Tim potem ni začel v idealnih pogojih, tudi on je moral dati več kot 110 odstotkov, da je prišel do zmag. Ne samo Tim, tudi jaz sem moral nekaj dati zraven. Kar se tiče talenta, sem bil verjetno večji talent, kot je Tim. A imel sem popolnoma drugačne pogoje. Ni bilo atletike, gimnastike, po rokah sem hodil po telovadnici, delal salte, plezal po drevesih in skakal kot Tarzan. Bil sem nekaj posebnega, a takrat nisem imel drugega. Tako že v začetku nisem imel nikakršnih možnosti, da bi uspel. Kljub temu sem prišel na tretje mesto v evropskem prvenstvu, nekaj sem naredil. Tudi danes, pri petdesetih letih, tekmujem z veliko mlajšimi tekmovalci, tudi na svetovnem prvenstvu, a se o tem seveda ne poroča. Še približno tri leta nazaj sem bil osmi med petdesetimi veterani iz celega sveta. In to brez treninga, saj se povsem posvečam Timu. A danes je tako, kot da bi zmagal jaz. Ker sam nisem imel te možnosti, sem v Tima vložil vse. Od leta 1991 sem privatnik, izposodil sem si denar, garal in vse vložil v motokros. Na začetku je bilo težko, a imel sem vizijo. Pri 18. mesecih sem Tima prvič postavil na kolo, na najmanjše BMX kolo. Malo sem ga potisnil in videl, da ima odlično ravnotežje. V enem dnevu se je že peljal na kolesu. Pri dveh letih in pol sem si od kolega izposodil malo Hondo 50. Malo sem mu pokazal, kako gre, v pol ure pa se je že sam vozil. Je bil to tisti trenutek, ko ste rekli, da bo Tim nekoč svetovni prvak? Ja, takrat sem to začutil. Tudi kasneje je imel Tim neverjetno voljo za treninge. Treniral sem sicer tudi druge otroke, naredil sem celo otroško ligo, a razmišljati sem želel čim bolj pravilno. Ker so otroci hodili v šolo, sem dirke organiziral ob sobotah. Ampak tega nikoli ni nihče niti omenjal. Tudi prvo evropsko prvenstvo sem organiziral v Sloveniji, pa ni tega nikoli nihče omenil. Zakaj mislite, da vas ljudje tako zapostavljajo. Tudi v domačem kraju ste bili nekako zapostavljeni. Eden večjih, boljših gradbenikov ste bili, pa niste skoraj nikoli ničesar gradili doma. Zakaj? To se velikokrat vprašam tudi jaz. Saj – zakaj pa smo v Sloveniji tam, kjer smo? Bil sem eden izmed tridesetih ali petdesetih gradbenikov. In če tistih petdeset udari po enem, je tisti pošten človek. To je čisto normalna logika. Tudi gradbeni stroj ste kupili. Še danes vam je Dars dolžan kar nekaj denarja, pa je od tega minilo že kar nekaj časa. Imam vse račune in papirje. Delal sem avtocesto v Mariboru, zaključna dela. Delalo se je preko Avtoprevoza, pogodbe pa so bile sestavljene tako, da Dars plača Avtoprevozu, ta pa naprej izvajalcu. Dars naj ne bi plačal, ne vem pa, kako je bilo v resnici. Morda so se med seboj kaj dogovarjali. Jaz sem bil eden izmed manjših. Foto: Instagram Foto: Instagram Tim je takrat že bil evropski prvak, v svetu je že bil fenomen. Delal sem zato, da sem lahko zastopal državo, da je po svetu igrala naša himna. Meni pa je Dars, torej v bistvu država, dolžna veliko denarja. Ko sem se takrat posvetoval z odvetnikom in jim pokazal račune, so bili prepričani, da je stvar popolnoma jasna ter bo to zgolj preprosta izvršba. Naslednji dan me je klical in dejal, da se ne bo dalo narediti ničesar. Enako se mi je zgodilo tudi pri dveh drugih odvetnikih. To gre v sam vrh države. Žalostno, ampak resnično. To je moja zgodba. Imel nisem niti enega sponzorja iz Slovenije. Mogoče kakšnega zelo majhnega in nekaj ljudi, ki so mi pomagali. Tem sem zelo hvaležen, za vsakih 100 evrov, ki sem jih dobil in tega nisem nikoli pozabil. Pozabil pa nisem tudi tistih, ki so imeli denar in bi mi lahko pomagali, a mi niso, ker nisem bil za take igrice, ki so jih zahtevali. Danes sem ponosen in hvalažen za to, da sem, kakršen sem, da sem vzgojil otroke, ki so preprosti. Tim je danes svetovni prvak, a je še vedno preprost človek. Tudi jaz sem najbolj srečen, ko pridem v domačo vas, gremo v gostilno in lahko dam za rundo. Ste imeli v tem zadnjem stavku tudi misel na podjetje Akrapovič? Takrat ste prosili za pomoč, pa niso bili za to. Ja, bil sem v stiski, okoli šest let nazaj. Odločil sem se, poklical jih bom in se skušal z njimi dogovoriti. Takrat mi je bilo vsakih sto evrov veliko. Veliko sva potovala in nismo imeli denarja za motorje. Danes vsi omenajo samo Tima, mene nikoli. Vsi mislijo, da je Tim Gajser kar iz zraka padel. Nikoli ne omenjajo nobenega trenerja. Jaz sem bil tako menedžer, psiholog in trener, kot ste omenili. Ampak vse to me je naučilo življenje. Vse, kar se mi je zgodilo, kar sem se naučil, zgubil sem sina, vse te izkušnje so me največ naučile v življenju. Kot ste dejali, ste sami prišli do tega znanja, iz nič, ko vam je mama kupila prvi motor … Tako je, nikoli nisem imel nobenega trenerja, nikoli nisem prebral nobene knjige, vse sem se naučil iz svojega življenja. Povezal sem izkušnje iz juda in drugih športov, ki sem jih treniral, ter ugotovil, kaj je najboljše. To sedaj uporabljam tudi pri Timu, dajem mu take vaje, ki ne bodo škodile njegovi hrbtenici, da se ne bo poškodoval. Lahko vas primerjamo z družino Kostelić, a lahko vidimo pomembno razliko. Sami ste dejali, da bo Tim, ko bo končal kariero, lahko normalno živel, česar za oba Kostelića ne moremo trditi. Ja, prav tu je ta glavna razlika. Vse drugo drži, da smo imeli trnavo pot in začeli iz ničle, a v nečem se z gospodom Kostelićem ne strinjava. Že ko je bil Tim mlad, sem razmišljal o njegovem zdravju. Velikokrat sva se prepirala, saj sem ga nagnal dol z motorja. Še pred letom je vstajal ob petih zjutraj in pred šolo šel trenirat. Takrat sem mu odločno rekel ne. Trenerji se po navadi z varovanci kregajo, ker želijo, da ti trenirajo več, ne manj. Tu je velika razlika. Timu sem takoj povedal, da mi bo nekoč hvaležen. Hočem, da bo po koncu kariere zdrav in bo še naprej užival življenje. Upam, da bo cenil to, kar sem dal skozi, in da bo dober človek. Njemu ni bilo potrebno razmišljati, kako bom jaz kupil motor in kako bom plačal čeke, kako bomo jutri živeli. Vsako noč me je bilo strah, kako bomo preživeli jutrišnji dan. Če odkrito povem, še sam sebi ne morem verjeti, da sem to naredil. Kako bi to razumeli šele drugi. Ko smo Tim in Nejc in jaz vsi vozili na državnem prvenstvu, sem vse tri motorje pripravil, vodil celotno ekipo in še dirkal. Vem, da mi je to uspelo z Božjo pomočjo. Katera je tista stena, za katero je Tim prispeval nekaj denarja. Kolikor vem, vam ga je dal? Ja, že kot otrok je bil dobro vzgojen. Ljudje nikoli ne obsojajo otroka, tudi če se ne obnaša lepo. Vedno je potrebno pokazati na starša. Starš je tega kriv. Tako je tudi obratno. Če ne bi bilo moje žene, ne bi gradil te hiše. Nisem imel denarja. Ko je Tim takrat dobil 20 ali pa 30 evrov za rojstni dan – tega ne bom nikoli pozabil -, je prišel in vprašal, kdaj bo imel svojo sobo. Ponudil je denar in rekel: ”Za koliko opek bo to?” Takrat je bil star 10 ali 11 let. Omenili ste, da ste se prebijali iz dneva v dan. Odigrali ste poker življenja. Vse ste stavili, uspeli, hvala bogu. Kaj ste takrat mislili, ste bili prepričani, da se bo ta ”all in” na koncu izplačal? Prepričan sem bil, a sem vseeno molil, da me sin ne bo pustil “na strani”. Vseeno pa sem imel zadaj neko rezervo. Najbolj ključno je, da ne obupaš. Veliko ljudi obupa nad življenjem, se zapije, delajo samomore. Življenje je šola, ki naj jo da Bog, ki je samo eden. Življenje je trpljenje in vsak ima svoj križ na hrbtu. In vi imate enega zelo težkega. Če se dotakneva tega … Jaz sem ga z Božjo pomočjo razumel. Razumel sem, zakaj smo na svetu. Edini moj šef je Bog in noben drug. To, da življenje razumem tako, je moja prednost. Dejal sem, da se ne sme obupati nad življenjem. Tisti, ki obupa, je slabič in se ni sprijaznil s tistim, kar mu je dal Bog. Tudi ko sem izgubil sina. Če bi takrat obupal, naredil samomor ali se zapil, bi rekli da je to normalno. Ker pa sem šel nazaj vozit motokros, sem veljal za čudaka, češ, da se mi je zmešalo. Imate težek križ. Nesrečno naključje – na dirki ste povozili sina. Čez 14 dni ste se usedli nazaj na motor, ljudje pa so vas imeli za norca. Obsojali so me, hodili mimo mene in gledali v tla. Počutil sem se, kot da sem popolnoma sam. A poslušal sem dušo, čutil sem, da je moj sin vedno ob meni. Ko se je to zgodilo, ni bil za to kriv nihče. To je bila usoda. V zadnjem krogu, pred zadnjo vožnjo, ko tam ni bilo nikogar več, samo še mi smo bili, se je on poslavljal. Hodil je okoli in okoli, me klical in jaz sem ga moral spremljati .. Star je bil tri leta in štiri mesece. Ustavil se je na skakalnici in mi govoril: ”Ati, tukaj moraš ”fejst skočit”, tu je blato, tukaj je voda, tukaj moraš paziti.” Govoril mi je kot trener – da moram voziti naprej, ker on bo prišel nazaj. In res, naslednje leto sem vse zmagoval. Brez vsake poškodbe. Vedno sem čutil, da je ob meni. Njegove zadnje besede so bile na skakalnici, ko je dejal: ”Ati, tu moraš ‘fejst skočit’.” On je takrat povedal, kaj se bo zgodilo. Mislim, da sem božji poslanec, in sedaj mi je Bog dal slavo, a slave ne smeš izkoristiti. ampak moraš ljudem naprej govoriti pozitivno. Vse lahko do smrti še popravimo, vedno imamo čas, da popravimo stvari. In to je potem spet ta zgodba, pravzaprav samo en medij, bila je to Ekipa, ki je popisala to zgodbo, ostalo pa – spet je bila Slovenija nema. Ekipa je bila tudi takrat prva, ki je stvari objavila točno tako, kot sem jih povedal. Jaz sem jim to tudi povedal. So pa mediji, ki so me klicali, in sem jim rekel, kaj naj napišejo, a so mi dejali: ”Nimamo toliko prostora.” Takrat sem jim rekel: ”Hvala lepa, ne rabite.” Ko se je zgodila nesreča, sem vozil motor in on se je kar naenkrat pojavil pod skakalnico. Za to ne obtožujem njegove mame, da je ona kriva. Nihče ni kriv. To je tako moralo biti. To je Božje delo. Tisti trenutek je težko, ampak če to znaš preživeti, bo vedno tako, da bo prav. Bog poskrbi za pravico. Morda ne takoj, morda čez pet ali deset let. Moram pa povedati, da Žan ni letel čez progo. Drugi so govorili, da mama ni pazila nanj, da nas je sodišče obsodilo zaradi malomarnosti. Na sodišču sem tožilki rekel: ”Če se Žanovi mami kaj zgodi, vas pridem lastnoročno zadavit.” Opustili so vse obtožbe in bila je oproščena. Dejal sem, da ni nihče kriv za to, kar se je zgodilo. Priletel sem iz mrtvega kota. Na skakalnico sem prišel s hitrostjo vsaj 70 kilometrov na uro, ko sem ga zagledal. Približno 10, 15 metrov od skoka, ravno tam, kjer sem pristajal, je stal kot kip. Postavil se je ravno tam, kjer je takrat rekel: ”Ati, tu moraš ‘fejst skočit’.” Takrat je povedal, kaj se bo zgodilo. Stal je sonožno, še danes ga vidim. Ni bil v koraku. Če te motor zadane pri taki brzini, si krvav, in hudo poškodovan, on pa je bil star le 3 leta in pol. Ko sem priletel vanj, me je kotalilo še 50 metrov. Ko sem vstal, mi bilo nič. Stekel sem nazaj, in ga vzdignil, takrat je njegova mama sploh videla, kaj se je zgodilo. Ko sem padel, ona sploh ni videla, da sem povozil otroka. To je tako moralo biti. Kot je rekel: ”Ati tu moraš ‘fejst skočit'”,’ prav tam se je postavil. V življenju je tako, človek umre v tistem trenutku, ko mu je dano. Kriminalisti so nas potem zasliševali, nikomur ni bilo nič jasno. Žan je dobil udarec točno v sence. Nikjer drugje ni bil poškodovan, nikjer krvi. Pri taki hitrosti in tako majhnem otroku … S prvo gumo sem ga zadel, če bi ciljal, ne bi mogel zadeti. To je bila stotinka sekunde. Hvala Bogu, da je bilo tako. Da ni trpel, da je bila samo stotinka sekunde, da ga ni bilo treba vlačiti po bolnicah, da ni ostal invalid. Ko je rešilec odpeljal, ni dal niti luči. Šele ob desetih zvečer so povedali, da je bil že na mestu mrtev. Njegova mama je odšla z njim v bolnišnico, jaz pa sem pobiral motor, s katerim sem ga povozil. Del sem ga na prikolico in sam sebi govoril: ”Kaj zdaj jaz tu delam.” Sam proti sebi sem se boril, pa sem vseeno čutil, da moram to delati. To je malo čudno. Ko sem še naprej vozil s tistim motorjem, so me vsi obsojali. Ko sem čez 14 dni želel iti na dirko, mi je brat rekel, da sem nor. A imel sem strašno željo po dirki, to je to. Vsi so me obsojali, celo sorodniki Žanove mame, vsi so pljuvali po meni, a sem jim razlagal, da to preprosto moram narediti. To je tako, kot če stopiš na prag hiše in si rečeš, da ne boš stopil v hišo, nato pa te nekdo porine. Tudi to, kar se je dogajalo po njegovi smrti, je bilo neverjetno, dogajali so se čudeži. Kmalu po smrti sem kupil kombi za motokros, ki ga imam še danes. Zanj sem si izposodil 2.000 mark, ki sem jih kasneje našel v žepu, pa jih nikoli nisem pogrešal. Na kombi sem nalepil nalepke ”Gajser Team”, ker sem želel imeti svojo ekipo. Žanovi mami sem dejal, naj ne nasprotuje mojemu nadaljevanju kariere, ker je to njegova želja. Tudi sama je priznala, da je čez okence kombija enkrat videla Žana, ko smo se peljali na pokopališče, a vztrajala je pri svojem. Ampak zdaj je to za vami in ta zgodba s Timom … Pravzaprav je neverjetno, kaj ste tudi sami dosegli. Ste iz malih Pečk, a šef vsem Japoncem, pred tekmami jih zabavate … Ja, res je, pred štartom se zabavamo. Vsi ostali so resni, ampak to je psihologija. Pred štartom se igra dobra glasba, malo zaplešemo, Tim se pred štartom smeji. Jaz vem, kaj delam. Govorili so mi, da je za Tima to prehitro in je to največja napaka. Danes pa imajo vsi dolge nosove. Že lani sem vedel, da bo napredoval. Vedno znova so me diskreditirali, vsi so želeli svetovnega prvaka, ki ima ime in se vse vrti okoli denarja. Ampak jaz sem vsa ta polena preskočil in nikoli nisem padel. S Timom pred tekmo pojete, pa tudi zmolite vedno, če se ne motim. Da, to pa vedno. On vedno zmoli, jaz pa poleg njega. Ko moliva, gledam številko 243, ki jo imamo na prvi tablici. Dosegel sem, da imamo na tovarniškem motorju na tablici GT 243, tega si nihče ne more privoščiti. To številko so mi dolgo vsiljlevali, a je nisem hotel. Potem pa sem ugotovil, koliko simbolike se skriva v njej. To je datum rojstva Žana, 24. 3., v njej pa se skriva tudi rojstni datum Tima, datum Žanove smrti, letnici rojstva Žana in Tima, če seštevamo številke. Ko to govorim in me ljudje poslušajo, mislim, da jim naredi tak mali klik v glavi ter začnejo razmišljati o Bogu. Foto: Instagram Foto: Instagram Vsa ta polena ste dobili pod noge, pripeljali Tima do vrha, težko bo šel še višje, lahko le zdrži na teh najvišjih točkah. Ali ti ljudje, ki so vam metali polena pod noge, pridejo in želijo pristaviti svoj lonček? Ja, seveda. Podtikali so mi laži, govorili, da sem bil napadalen, pa nikoli nisem bil. Ljudje, ki so me opazovali, so dejali, da imam jeklene živce. Ampak vera v Boga me je držala pokonci. Približno pet, šest let nazaj sva s Timom prišla do podjetja Akrapovič. Želela sva se dogovoriti, če bi mi lahko kako pomagali. A dejali so, da se tukaj nimamo kaj pogovarjati. Če bi nama takrat pomagali, bi danes Tim vozil z izpuhi Akrapovič. Prosil sem jih tudi, ko sem šel na svetovno prvenstvo za veterane. Takrat nisem imel denarja, da bi si kupil nov izpušni sistem, star pa je bil popolnoma uničen. Nisem opravil tehničnega pregleda. Prosil sem jih, če mi lahko dajo izpušni sistem, a niso želeli niti slišati o tem. Dali so mi enega za Tima, o drugem pa se niso želeli pogovarjati. Takrat sem si dejal, da če bom kdaj v taki situaciji, bom jaz Akrapoviču rekel ne. In prišlo je do tega. Ko so me vabili v Yamaho, sem odklonil, ker niso imeli gum Golden tyre. Te gume sem jaz vzdignil in želel sem narediti uslugo Marcu Paoliniju, ki je bil prvi človek, ki mi je kupil motor. Prosil me je, naj uporabljam njegove gume še eno sezono in za to sem se tudi zavzel. Druga stvar, ki me je motila, pa je bila, da je Yamaha uporabljala Akrapovičeve izpušne sisteme. Bil sem tako trmast, da me tudi denar ni prepričal. Nisem pozabil, da je bil Paolini prvi človek, ki mi je pomagal, čeprav so mi ponujali toliko denarja, da ne bi imel več skrbi. Odkar smo nato tri leta nazaj podpisali s Hondo, so stvari lažje. Pred tem pa je res bilo 32 težkih let. Pride sedaj Akrapovič še kdaj prosit? Ko smo prišli k Hondi, so mi povedali, da bodo želeli iti preko mene, češ ”Kaj bo ta Gajser, mi ga ne potrebujemo”. A sem pogodbo dobro preštudiral in sam postavil pogoje, saj je tudi v športu ogromno politike. Dejal sem, da mora dotična ženska leteti, saj naju je ‘zafrkavala’, da želim imeti doma pet motorjev, ter dodal, da želim imeti zadnjo besedo. Dodal sem še eno zahtevo, da v primeru, da pride na pogovore Akrapovič, se z njim ne sme pogovarjati nihče. Sam upam, da me bo Igor Akrapovič nekoč sam poklical. Upam, da mu bom lahko razložil, kaj se je takrat zgodilo, ter bo on razčistil s tem, zakaj mi tisti ljudje niso želeli pomagati. Če bi mi takrat dali 500.000 evrov, bi mi stoodstotno sodelovali. Take napake si ne smeš privoščiti. Potrebno je razčistiti, tako kot na primer na AMZS, kjer se danes vse dela drugače. Ste trn v peti, to ste dejali tudi sami. Bili ste edini, ki niste bili omenjeni na prireditvi športnik leta, kjer je bil Tim Gajser osebnost leta. Ja, razmislite malo, ali je to logično ali ne. V vsakem športu je imenovan tudi trener. Pri nogometu selektor, pri Petru Prevcu njegov trener, pri Tini Maze Andrea Massi. Tim Gajser pa je očitno priletel iz zraka. In to je žalostno, sramotno. Bil pa sem razočaran še nad nečem, kar sem tudi javno povedal. Predsednik Borut Pahor se je na prireditvi pogovarjal samo s Tino Maze. Nikomur drugemu ni šel čestitat. Če ga kdaj vidim, mu bom povedal, da bi moral iti do vsakega športnika. Ne samo do Tine Maze. Jaz sem bil šokiran in nisem mogel verjeti, da je dobil Tim kot mladi moto športnik to nagrado. Novinarji so ga vseeno izbrali, vsa čast novinarjem. A ni prav, da se omenja samo Tim Gajser. Kako naj bo to samo Tim Gajser, če sem pri vsej zgodbi največ dal jaz? Trnova pot, brez katere ga ne bi bilo tam, kjer je. Še posebej zdaj, na tem nivoju. Ko se on oblači, naredim vse jaz. Pregledam vse ovinke, še prej mu povem vso analizo in on ima idealne pogoje. Izbiram tudi amortizacijo, gume, vse mu pripravim. A kaj naj rečem. Ponosen sem na to življenje. Vsem, ki me bodo poslušali, polagam, naj se zamislijo in bodo videli, da je življenje lahko veliko lepše. Tudi če se zdi, da kdaj ”potegneš kratko”, se bo nekje že povrnilo nazaj. Rok Virag Hvala Nova24TV. Sam že par let vedno bolj pozorno spremlajm vzpon mladela šampiona Tima Gajserja in upam, da bu bo tudi v bodoče ta portal namenil pozornost, ki si jo skupaj s svojo vrhunsko šampionsko ekipo tudi zasluži. Gospodu Bogomirju Gajserju in vsem njegovim najbližjim, pa želim dobrega zdravja in nadaljnjih uspehov na njihovi življenski poti. Srečno! Kako je mogoce,da mediji niso imeli volje,casa,prostora za tak svetovni super Slovenski motocros team ?! Cetitke Nova24TV ! Čestitke družini, da ste vse to vzdržali te pritiske in s svojim garanjem dokazali, da v svetu nekaj veljate. V Sloveniji kaj se je dogajalo pa lahko ostaneš brez komentarja. Še enkrat iskrene čestitke, da lahko tudi Slovenci navijamo za te čudovite dosežke. Čestitke za intervju in moj poklon družini Gajser, redki bi vse to zdržali ! Razkrivamo: Kako je Zoran Janković Osvobodilno fronto (OF) poslal na smetišče zgodovine 29. 4. 2016, 18:42 142 Facebook Twitter Zoran Janković (Foto: STA). Partijski mit o Osvobodilni fronti (OF) je eden od najbolj trdoživih mitov slovenske levice. Toda v realnosti je od OF mitologije ostalo bore malo: Vidmarjeva vila je rezidenca nemškega veleposlaništva in po mednarodnem pravu del Nemčije, legalni dedič OF pa je stranka LDS, ki zdaj životari na obrobju slovenske politike. Partijska mitologija o Osvobodilni fronti je takšna: 27. aprila 1941 so se v Vidmarjevi vili v Rožni dolini sestali predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, sokolov in kulturnikov, ki so ustanovili Osvobodilno fronto (OF) in začeli boj slovenskega naroda proti okupatorju. V resnici je bil sestanek verjetno 26. aprila 1941 in je bil v bistvu v tistem trenutku dokaj nepomemben sestanek članov Društva prijateljev Sovjetske zveze, ki so mu komunisti šele pozneje pritaknili usoden zgodovinski pomen. Osvobodilna fronta je dejansko začela delovati šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, pred tem lahko govorimo le o Protiimperialistični fronti, ki je bila usmerjena tudi proti Veliki Britaniji. Preberite še: To je tajno prorusko društvo, ki je zavladalo Sloveniji Resnica o dnevu OF: 27. aprila niso snovali odpora ali se pripravljali nanj Ironija zgodovine: Vidmarjeva vila, kjer naj bi komunisti ustanovili OF, je danes v lasti Nemčije Janez Stanovnik na Novi24TV o dnevu OF Kaj o 27. aprilu in partijskih mitomanih pravi psiholog Osvobodilna fronta, kjer so imeli od vsega začetka škarje in platno v rokah komunisti (zloglasna Dolomitska izjava iz leta 1943 je to stanje le formalizirala), po koncu druge svetovne vojne ni prenehala delovati, ampak je avgusta 1945 postala del Ljudske fronte Jugoslavije (LFJ). Leta 1953 se je OF preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije (SZDL Slovenije), ki je bila del Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. OF – SZDL – Socialistična stranka – LDS SZDL je bila tako imenovana partijska transmisija, torej nekakšna krovna organizacija vseh socialističnih sil, ki jih je vodila Zveza komunistov (ZK). Ob zlomu komunizma in uveljavitvi večstrankarskega sistema v Sloveniji se je SZDL Slovenije leta 1990 preimenovala v Socialistično zvezo Slovenije (SZS) oziroma pozneje v Socialistično stranko Slovenijo. Leta 1994 so se socialisti, ki se jim leta 1992 ni uspelo prebiti v parlament, na kongresu na Bledu skupaj z Liberalnodemokratsko stranko Janeza Drnovška, demokratsko stranko Igorja Bavčarja in delom Zelenih združila v Liberalno demokracijo Slovenijo (LDS). Ta stranka je vladala Sloveniji do leta 2004. Ko je strmoglavila z oblasti, se je razklala. Velik del članov je zapustil LDS. LDS je tako postala majhna stranka. Janković pobere volivce LDS in nevede tudi OF pošlje na nepomembno obrobje Na popolno obrobje je LDS zdrsnila po predčasnih volitvah leta 2011. Na teh volitvah je večina volivcev levice, tudi volivcev LDS, podprla ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegovo stranko. LDS, ki je tudi dedič OF, se tako ni uspelo prebiti v parlament. Gledano s tega zornega kota, je Janković s svojim uspehom tudi OF nevede dokončno poslal na smetišče zgodovine. Epilog Osvobodilne fronte: Hiša, v kateri naj bi po partijski mitologiji 27. aprila 1941 ustanovili OF, tj. Vidmarjeva vila v Rožni dolini, je od leta 2013 v lasti nemške države. To je zdaj rezidenca nemškega veleposlaništva, torej po mednarodnem pravu del Nemčije in ne Slovenije. Zanimivo je, da je Mestna občina Ljubljana, ki jo vodi Janković, imela možnost odkupiti vilo, a tega ni storila. Vidmarjeva vila je tako postala del nemškega ozemlja. LDS, stranka, ki je dedič OF, je zdaj nepomembna neparlamentarna stranka. Aleš Žužek Avatar Rožle • en dan nazaj Meščani lahko polomljeno vejevje tudi sami odpeljejo v zbirna centra Barje in Povšetova......... ZOKI NE SE TI MEN PREVEČ NORCA DELAT ...!!! 5 • Odgovori • Deli › Avatar Aton • en dan nazaj Kaj piše v tem skrpucalu? Saj Srbom nikoli ni bila všeč OF. Vsebina sestankujočih v obravnavani hiši tiste noči 26. aprila 1941 je bila "smo zavezniki nacistične Nemčije, tako bodi naprej ne glede na dogodke 6. aprila 1941". Danes? Hiša je v lasti demokratične Nemčije, Slovenijo vodi nazor, ki je paktiral z nacisti, hiše noče, pred njo polaga vence laži na laž, ki so jo ustvarili slovenski komunisti, prvi slovenski neprisiljeni kolaboranti z nacisti. Jankovića je ustvaril Kučan, brez njega bi bil zgolj en od številnih povprečnih diplomantov ekonomske fakultete, prijavljen na kraju kjer se končajo sanje (Zavod za zaposlovanje). Po zapisu udeleženca ustanovnega sestanka t.i. OF se je ta zgodil deževnega dne, konec aprila. Pomen dneva OF in njegovo praznovanje je protiutež Veliki noči. Postavljen je tako, da se združi s 1.majem in je enotedensko praznovanje delavskega razreda podobno katoliškemu praznovanju Velike noči. Tudi 1. maj kot delavski praznik, je prilagojen krščanstvu. Prvega maja je praznik sv. Jožefa - delavca. V soseščini je tudi vila nekdanjega ljubljanskega župana Hribarja. Hčerka Zlatica jo je predala mestu Ljubljana. Vila hira in se bo nekoč podrla. Župan Janković, ki mu za Slovenijo ni prav nič, le za lastne koristi in megalomanstvo, pa na podarjeno kulturno dediščino gleda zviška. Upam, da boš na Rožniku za 1. maja že spet farbal komunistično našuntan folk, ki te bo poslušal, ne zavedajoč se, da se iz poslušalcev naravnost norčuješ, Žagar po 14. mestu: Že dostikrat izključen, ker sem Slovenec Zmaga na Dansko 30. april 2016 ob 21:23, zadnji poseg: 30. april 2016 ob 22:54 Krško - MMC RTV SLO/STA Mateju Žagarju se ni uspelo uvrstiti med osmerico polfinalistov na uvodni dirki svetovnega prvenstva v spidveju v Krškem. Zmagal je 26-letni Danec Peter Kildemand. Najboljši slovenski spidvejist je po 20 vožnjah rednega dela dirke zbral štiri točke in končal na 14. mestu. Nick Škorja (nastopil je kot rezerva) je bil 16., Denis Štojs (dirkal je s povabilom) pa 17. na dnu razpredelnice. Oba sta osvojila po eno točko. Še en rezervist, Matic Ivačič, v edinem nastopu ni osvojil točke. Posnetki pokazali, da stika s Pedersenom ni bilo Žagarju so se načrti porušili v tretjem nastopu v 12. vožnji, ko je bil zaradi nevarne vožnje diskvalificiran. Po mnenju sodnika je namreč povzročil padec trikratnega svetovnega prvaka, Danca Nickija Pedersena, ki je trčil v ogrado. Televizijski posnetki so pokazali, da stika med obema dirkačema pravzaprav ni bilo. To so na velikem zaslonu videli tudi gledalci, ki so pozneje izkušenega danskega dirkača vsakič, ko se je pojavil na stezi, izžvižgali, vanj pa usmerili tudi nekaj plastenk in kozarcev. Na koncu je bil osmi. Žagar je v preostalih štirih nastopih nanizal 4., 1., 3. in v zadnji, 20., vožnji še enkrat 4. mesto. "Nisem v formi" "Nimam kaj dosti komentirati. Televizija je bila zraven, vsi so videli, kaj se je zgodilo. Nicki bi moral spusti plin, izsilil je padec ... ni bilo prvič, že dostikrat sem bil izključen, ker sem Slovenec. Ne vidim druge razlage," je bil redkobeseden Žagar. "Nisem v formi, to se je videlo, ta odločitev pa mi je vzela še nekaj točk," je dodal. Največ, po 10 točk, so v rednem delu dirke zbrali Poljak Maciej Janowski, Avstralec Chris Holder in Šved Antonio Lindbäck. Svetovni prvak Woffinden pod stopničkami V finalu je bil najhitrejši Kildemand pred Avstralcema Jasonom Doylom in Holderjem ter lanskim svetovnim prvakom, Britancem Taijem Woffindnom. Kildemand je po lanski zmagi pred domačimi navijači v Horsensu slavil drugič v karieri. V sedmih sobotnih nastopih na stadionu Matije Gubca je bil kar štirikrat najhitrejši. Lanski zmagovalec Krškega, Američan Greg Hancock, je obstal v polfinalu. Zasedel je končno 7. mesto. Sezona dirk na najvišji ravni se bo nadaljevala čez 14 dni v Varšavi, kjer je Žagar lani zmagal. M. R. Krkovič heroj, Maček pa … 2. 5. 2016, 5:00 219 Facebook Twitter Ivan Štuhec Foto: Primož Lavre Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je nedavno na društvu Slovenskih katoliških izobražencev med drugim dejal, da na krajih partizanske mitologije ne more maševati, dokler ne bo razkrita vsa resnica, sicer pa s tem, da bi maševal na grobovih partizanov, nima težav. Nekateri mediji so to izjavo, iztrgano iz konteksta, posredovali na način, da bi se lahko razumela tako, kot je to po volji aktualnemu vodstvu borcev in njihovi nekdanji tajni organizaciji Udbi, češ da nadškof ni pripravljen maševati za partizanske borce, ki so bili večinoma kristjani. Okrog 27. aprila smo te mitologije vsako leto znova in znova deležni v zvrhani meri. Letošnje vzdušje pa presega vse meje dobrega okusa. Pred prazniki je bilo najprej v središču pozornosti zaslišanje brigadirja Krkoviča v zadevi sestrelitve agresorskega helikopterja JLA, za tem neslavna odpoved njegovega gostovanja na Šubičevi gimnaziji v Ljubljani. Med prazniki pa smo doživeli sramoto nad sramotami, začinjeno z neverjetno predrznostjo Zveze borcev, ki je odkrila spomenik v Bazi 20, v Kočevskem rogu, Ivanu Mačku Matiji, enemu največjih krvnikov in primitivcev slovenskega naroda, v neposredni bližini množičnih grobišč slovenskih domoljubov, likvidiranih brez sodbe. Pravi in krivi heroji Kriminalizacija, diskreditacija in za tem medijska, miselna ali celo potencialna fizična likvidacija osamosvojiteljev se uresničuje premo sorazmerno z obvladovanjem oblasti in moči v državi. Za demokratično javnost bi moral biti to alarm rdeče stopnje pred ideološkim cunamijem, ki grozi skupnosti, ki to dovoljuje in tolerira. Narodna zavest in samozavest sta odvisni od zgodovine in ne od prihodnosti ali od športnih dosežkov sicer odličnih posameznikov. Kontinuitetna in diskontinuitetna razlaga zgodovine se je na plečih Toneta Krkoviča znašla na usodni prelomnici. Za generalom Maistrom je Krkovič drugi čisti heroj dvajsetega stoletja slovenske zgodovine. Samo po njunih pogumnih dejanjih je slovenski narod pridobil, in ne izgubil. Čas druge svetovne vojne in revolucije nima heroja, katerega junaštvo bi imelo za posledico pozitivni izid za širšo skupnost. Maister je pridobil in zavaroval del slovenskega ozemlja pred germanskim vplivom, Krkovič pa je s svojim tveganjem zaustavil in onemogočil jugoslovansko armado, da bi nam preprečila začeto osamosvojitev. Seveda ne sam. A bil je prvi, ki je videl in deloval v pravi smeri. Pri tem je tvegal svoje življenje. Vojaška in strateška ocena obeh je bila pravilna in njun pogum se da meriti v dobrobiti celotne narodne skupnosti. Popolnoma drugače je s “heroji” komunistične mitologije. Tudi če so to subjektivno bili, se je objektivno njihovo herojstvo razblinilo v terorju in diktaturi Titovega komunizma, o katerem si nekdanji šolski minister Lukšič še vedno drzne trditi, da je to bil socializem s človeškim obrazom. Briljantni odgovor Boštjana M. Turka, da so ti obrazi vidni v Hudi jami, je enega od šefov ideološke kontinuitete v Sloveniji pribil na stol molka vsaj za hip. Ni pa imel toliko ponosa, da bi se opravičil, kaj šele obžaloval svoje sprevračanje zgodovinskih dejstev. Legitimnost in legalnost slovenske vojske Za nastanek slovenske vojske je bil pomemben zakon o obrambi in zaščiti, ki se je v Slovenski skupščini sprejemal marca 1991, torej v času, ko je bil po demokratičnih volitvah vrhovni poveljnik predsednik predsedstva RS v osebi Milana Kučana. Ob tem se je dogajal notranji slovenski politični spopad med dvema popolnoma različnima varnostnima konceptoma. Opozicija (stranke komunistične kontinuitete skupaj z Zelenimi Slovenije) je zagovarjala demitalizirano Slovenijo. Republiški sekretar Janez Janša pa je zagovarjal “vzpostavljanje slovenskih oboroženih sil, skratka, slovensko vojsko, ki se bo v primeru konflikta sposobna in pripravljena upreti JLA” (Pesek, Osamosvojitev Slovenije 2007, 444). Demos je zahteval “izključno pristojnost Slovenije pri obrambi slovenskega ozemlja” in da slovenska skupščina sprejme amandmaje k Ustavi RS, s katerimi se doseže, da državljani Slovenije služijo vojaški rok v Sloveniji, da zanje poskrbi Teritorialna obramba, če tega ne stori JLA, in da JLA slovenske vojake iz drugih republik prerazporedi v Slovenijo. Dalje je “Demos trdno vztrajal pri zahtevi po suvereni državi slovenskega naroda. To pomeni, da bo po volitvah uveljavil ponovno določanje vseh elementov državnosti v Sloveniji, vključno z obrambno politiko … Naš program v zvezi z vojsko in zahteve nameravamo uveljaviti nenasilno, s političnimi sredstvi. Torej z organizirano politično voljo in pritiskom na sedanjo oblast, dokler smo opozicija, ter z državnimi instrumenti, ko bomo po volitvah uveljavili slovensko suverenost.” (Janša, Premiki 1992, 39), je bil odločen in jasen Demos. 26. junija 1991 ob 11.10 je po telefaksu predsednik predsedstva Milan Kučan dobil dva sklepa nočne seje Zveznega izvršnega sveta iz Beograda, ki sta pomenila vojno napoved Sloveniji. Dejanska agresija pa se je začela 27. junija ob 1.15, ko je lahka protiletalska oklepna baterija prestopila mejo med Hrvaško in Slovenijo pri Metliki. Generalštab JA je dobil zeleno luč za agresijo na Slovenijo, ki jo je podpisal Ante Markovič s tihim soglasjem zahodnih držav. Dne 27. 6. 1991 je koordinacijska skupina najvišjih političnih predstavnikov v Sloveniji v svojih sklepih ugotovila, da je Slovenija v vojnem stanju: poseg JA pomeni nasilno intervencijo in poizkus trajne okupacije Slovenije. Poveljnik TO Janez Slapar je tako izdal ukaz za “odločno bojno delovanje, s težiščem na udejstvovanju po oklepnih enotah in drugih sredstvih tehnike …” (Janša, Premiki 1992, 161–167). Zgodovinar dr. Damijan Guštin tako natančno ugotovi, da je “Oboroženi spopad potekal zato, da se z vojaško silo brani izvršeni akt osamosvojitve. Pomenil je torej boj za obrambo državnosti Republike Slovenije, njene osamosvojitve, ne pa za osamosvojitev samo. Skladno s svojimi akti je Slovenija bojevala obrambno vojno” (Guštin, Slovenska osamosvojitev 1991, 202). Kdaj bo konec mitologije? Vse, kar so delali osamosvojitelji, je imelo predhodno izraženo ljudsko voljo in pravno podlago. Vse, kar so delali komunistični revolucionarji, ni imelo ne prvega ne drugega. Rezultat prvih je samostojna država, prvič v zgodovini slovenskega naroda. Rezultat drugih pa prehod izpod ene v drugo okupacijsko silo, ko je ena bolj kot druga vladala s strahom in terorjem. Biti heroj v takšnem kontekstu je nekaj popolnoma drugega kakor v primeru Krkoviča, ki je v tistem trenutku, ko se je odločil, da začne delovati proti jugoslovanski armadi, imel proti sebi eno od najbolj oboroženih in ideološko impregniranih vojaških sil v Evropi. Da ne govorimo o njeni mreži tajnih agentov, ki bi Krkoviču v nekih drugih mednarodnih in domačih okoliščinah nemudoma poslali kroglo v glavo. To, da se takratni poveljnik oboroženih sil Milan Kučan ne oglasi in obrani Krkoviča pred šikanami in omalovaževanjem njegove nesporne osamosvojitvene vloge, seveda pove vse o vlogi takratnega predsednika države. Peterle je kot takratni predsednik vlade to storil na svojem Facebooku, kar pa je ostalo komaj opaženo, ker režimski mediji pač ščitijo mačkovce namesto osamosvojitelje. Ko bodo v Sloveniji vsi spomeniki revolucionarnih nasilnežev pristali v muzeju “Na temni strani meseca” – kot trajnem opominu prihodnjim rodovom, kakšne posledice ima za narodovo telo revolucionarno nasilje komunističnega porekla sredi okupacije narodovega ozemlja s strani tujcev -, takrat bo konec mitologije. Bojim se, da če bo šlo tako naprej, da nadškof Zore še dolgo ne bo mogel maševati na grobovih partizanov, ki bi si to tudi zaslužili, če bi ne bili zlorabljeni. dr. Ivan Štuhec VSO o Krkoviču in predavanju na Šubičevi gimnaziji: To je totalitarizem s človeškim obrazom 1. 5. 2016, 18:31 179 Facebook Twitter Foto: STA/Google maps “Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve z obžalovanjem ugotavlja, da smo po petindvajsetih letih samostojne države – ki je nastala na temelju plebiscitarne odločitve Slovenk in Slovencev, da si zaslužimo in želimo lastno državo – danes v Sloveniji namesto takratnega navdušenja, ponosa in požrtvovalnosti priča hlapčevski drži tistih, ki bi jim kot zadnjim lahko to pripisali,” so zapisali v sporočilu za javnost. Sporočilo za javnost se nanaša na aprilski dogodek, o katerem smo že poročali, ko je bil brigadir Anton Krkovič povabljen kot gost, da bi dijakom gimnazije podal nekaj izkušenj o slovenski osamosvojitvi. Le dva dni po tem, ko ga je povabil aktiv učiteljev zgodovine, pa je od ravnatelja dobil šokanten klic, da zaradi upora dela učiteljskega zbora predavanje odpade. “Tone Krkovič je podobna predavanja že izvedel na nekaj izobraževalnih inštitucijah, povsem brezplačno, in tudi tokrat je že vnaprej zavrnil kakršno koli plačilo ali kilometrino,” so zapisali pri VSO. “To dejanje ocenjujemo kot skrajno zavržno. Najprej s popolnoma človeške plati – ravnatelj je s tem dejanjem kršil vse norme lepega vedenja in morale, saj je gospodu Krkoviču nečastno odrekel dolžno spoštovanje dogovora. Obenem je popolnoma poteptal stroko in odrekel strokovno avtonomijo organu – aktivu učiteljev zgodovine, ki je naveden v zakonodaji kot strokovni organ poleg učiteljskega zbora, ki pa ga ravnatelj ravno tako, po informacijah sodeč, ni vprašal za strokovno mnenje,” ocenjujejo pri VSO Koga se boji ravnatelj? V VSO ugotavljajo, da je na tej gimnaziji, ki je imenovana tudi Šubičeva gimnazija, očitno del kolektiva, ki se ga ravnatelj Anton Grosek zelo boji. Ta del kolektiva je očitno toliko vpliven, da lahko odloča o tako pomembnih zadevah na šoli. “Nasilno prevzemanje oblasti v svoje roke – ali kakor bi lahko ponovili iz totalitarizma znan stavek: Revolucija še traja,” je zapisano v sporočilu za javnost. V VSO ugotavljajo, da je najbolj strašljivo dejstvo, da smo preočitno še vedno v dobi totalitarizma, celo v šoli, v dobi totalitarizma s človeškim obrazom: na papirju vse lepo – stroka, avtonomija, urejenost, v resnici pa vlada v šoli, vsaj v tej, revolucionarna klima, ki lahko potepta vse zakone in načela. Gimnazija Jožeta Plečnika (najbrž se Plečnik v grobu obrača ob tem, kdo vlada šoli, ki nosi njegovo ime) je v tem primeru naplavila ves gnoj slovenske stvarnosti, ki jo tudi sicer opažamo v drugih incidentih v poveličevanju totalitarizma v šolah, v zanemarjanju pomena nastanka slovenske države. Škoda predvsem za dijake! “Obžalujemo pa ne le škode, ki je bila napravljena enemu največjih imen slovenske osamosvojitve, gospodu Tonetu Krkoviču. Škoda je predvsem za dijake, ki so bili prikrajšani za izjemen dogodek, hkrati pa so bili deležni vzgoje z vzorcem hlapčevskega vedenja, ob katerem bi se še Cankar zjokal,” so še zapisali. V VSO so izrazili tudi svoja jasna pričakovanja: Da se bo ravnatelj Anton Grosek vljudno javno opravičil brigadirju Krkoviču ter podal odstopno izjavo, ker je kršil strokovno avtonomijo učiteljev, ter da se bo opravičil vsem dijakom za prestane nevšečnosti in za svoj nemaren odnos do osamosvojitve. Da bosta Združenje ravnateljev osnovnih in srednjih šol in Društvo ravnateljev srednjih šol obsodili ravnanje ravnatelja Antona Groska in pozvali vse ravnatelje k spoštovanju uzakonjene strokovne avtonomije učiteljev. Da bo generalni sekretar Sindikata vzgoje in izobraževanja g. Branimir Štrukelj vzel v bran stroko in zaščitil strokovni aktiv učiteljev zgodovine v Gimnaziji Jožeta Plečnika ter institut strokovnega organa učiteljskega zbora. Da bo šolska inšpekcija ukrepala proti ravnatelju, ki ni spoštoval institutov strokovnega aktiva in strokovnega organa učiteljskega zbora in ki ni spoštoval avtonomije šolskega prostora ter v šoli dovolil vstop politizaciji. Da bo pristojna ministrica, dr. Maja Makovec Brenčič, javno pozvala vse ravnatelje in vse učitelje, da je potrebno spoštovati stroko in strokovno avtonomijo, in da je potrebno vzgajati kritične in pokončne mlade, ki prepoznavajo in obsojajo totalitarizme ter ljubijo demokracijo in svojo domovino. Opozarjajo še, da so v nastanku slovenske države sodelovali vsi domoljubi vseh starosti in mnogi v cvetu življenja ugasnili kot žrtve za to, da imamo svojo državo, svoj jezik, svojo kulturo. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve se ob tem še zahvaljuje vsem ravnateljem in šolskim kolektivom, “ki s ponosom na slovensko državo in njen nastanek vzgaja mlade v domoljubnem duhu in jih vabi, da organizirajo na svojih šolah srečanja z zaslužnimi udeleženci vojne za Slovenijo in vseh dejanj, povezanih z osamosvojitvijo in nastankom slovenske države.” A. D Kaj je o komunističnih "podvigih" vedela in kaj je napisala v pismih bralcev vhttp://dbulat.blogspot.si/2015... Prijetno branje. · NARODNA POMIRITEV ZDAJ (podpisana Pepca Kardelj-Maček, nekaj dni pred smrtjo leta 1990) Izjava predsedstva o »narodni pomiritvi« kaže, da predsedstvo še vedno ni dojelo, kakšno je razpoloženje prebivalcev Slovenije do tega vprašanja. Predsedstvo še vedno ne vidi, da bije komunizmu na slovenskih tleh zadnja ura. Komunisti bodo morali kot posamezniki in kot stranka ne samo moralno ampak tudi pred sodiščem odgovarjati za storjene zločine. O krivdi Republike Slovenije pa je v zvezi z zločini težko govoriti, saj so bili vsi vzvodi oblasti od leta 1945 do danes v rokah komunistov. Poboj domobrancev in njihovih spremstev (nedolžnih otrok in njihovih mater) kot tudi številnih zavednih Slovencev, ki sploh niso bili aktivno udeleženi v vojni, pa je bil izvršen v imenu neke ideje - komunizma. Ne gre tudi pozabiti, da so se tovariši komunisti trudili klati na najbolj nečloveški način, če se sploh lahko tako izrazimo. Ti »tovariši« so danes nosilci visokih državnih odlikovanj in v večini člani ZKS - Stranke demokratične prenove! Predsedstvo bi zato moralo dati pobudo za preiskavo, objaviti imena žrtev in ugotoviti, kje so žrtve pokopane. Treba bo tudi začeti razmišljati o izplačilu odškodnin svojcem. Če smo za pregon vojnih zločincev, moramo biti načelni. Vojni zločini ne zastarajo, ne beli in ne rdeči. Krivce je treba imenovati in obsoditi zaradi tistih, ki so živi, ki so delali v varnostno-obveščevalni službi, pa niso klali, tistih partizanov, ki se danes čutijo ogoljufane in tistih izseljencev v Argentini, ki so vsaj toliko Slovenci kot mi, pa si kljub temu, da niso nič krivi, ne upajo v domovino. Zaradi živih in poštenih ljudi, torej! Pepca Maček Tacen Tribuni Pepca Kardelj leta 1990. Je zato morala narediti "samomor"? Rabelj je verjetno bil njen brat HEROJ IVAN MATIJA MAČEK. Preberite pismo na strani 3 Tribuna 1990 Krkovič danes ne sme predavati na gimnaziji, Mačku pa so ravnokar postavili kip. Izgleda je Maček večji heroj. Režim določa tukajšnje heroje in zanj je to masovni morilec Maček. Pa ? Ne pišimo tako slabo o KP Mačku ! Res je bil napol analfabet in tesar ! Ampak - se je trudil za izobrazbo !! A ne veste? Dobil je "štipendijo" od Stalina in šel v Moskvo v šole ! V fine ruske šple. V NKVD tečaje, šole. Predmeti so bili : 1. Kako v kratkem času ubiti veliko ljudi ? 2. Kako človeka prisiliš, da spregovori. 3. Kako manipuliraš z ljudmi. 4. Kako vohuniš za ljudmi, da tega ne opazijo. 5. Kako izvedeš ugrabitev človeka in ga likvidiraš i.t.d. Skratka : " fine " ruske NKVD šole. KP Maček tam ni bil sam. Z M. Ribičičem, Krdeljem itd. je bil v Moskvi ! L.r. zapis Janez Komenda Začelo se je: Po Janši se RTV-ju upirajo še državljani. Boste tudi vi nehali plačevati? 2. 5. 2016, 12:25 277 Facebook Twitter Foto: STA Nezadovoljstvo velikega števila državljanov, ki so do sedaj predvsem na družabnih omrežjih kritizirali politiko in delo javne hiše Radiotelevizija Slovenija, se je zdaj še okrepilo. Na spletni strani pravapeticija.com so začeli z zbiranjem podpisov, s katerimi zahtevajo ukinitev prisilnega RTV-prispevka v znesku 152,40 evrov letno, ki ga med drugimi že nekaj let več ne plačuje tudi Janez Janša. V prvih dneh je bilo zbranih nekaj tisoč podpisov. Po zadnjih aferah, ki so si jih privoščili na nacionalki, se nezadovoljstvo z njenim programom med državljani očitno povečuje. Avtorji peticije – Gibanje OPS (Osveščeni Prebivalci Slovenije), izpostavljajo številne razloge, zaradi katerih bi po njihovem mnenju RTV morala postati kodirani program, ki bi ga lahko vsak naročnik po želji doplačal, kot je običajno pri drugih kanalih. V besedilu peticije je zapisanih osem glavnih razlogov, zakaj je potrebno ukiniti “prisilno RTV naročnino”, kot so jo poimenovali. Peticijo najdete na tej povezavi. Primer iz peticije, kako narediti RTV-jeve programe kodirane. Primer iz peticije, kako narediti RTV-jeve programe kodirane. Med razlogi prednjači ta, da je plačilo več kot 153 evrov vsiljenega stroška letno za marsikoga prevelik zalogaj. Hkrati izpostavljajo, da ima RTV 1900 stalno zaposlenih oseb (o čemer smo že poročali) in še celo armado zunanjih sodelavcev, kar je “neracionalno, neučinkovito in potratno”. RTV je socialistični neprestrukturiran mastodont, tako po številu, kot po miselnosti večine tam zaposlenih, so zapisali v peticiji. Kdo je primeren za delo na RTV? Pobudniki peticije nadalje opozarjajo, da kadrovanje na RTV poteka še vedno tako, kot je pred letom 1990. “Primerni so samo komunistično in klerovsko indoktrinirani kadri ter tisti, ki jih kadrujejo sorodniki in prijatelji,” so zapisali. Svoje kritike pa so podprli s tem, da ima RTV slab program, kar dokazuje vse manjša gledanost programov. Ob tem so še navedli, da sodobne javne televizije delajo program, ki prinaša denar, slovenska nacionalka pa hoče denar, da bi delala slab program. RTV SLO ne deluje v splošno korist, še posebej, kar se tiče informativnih in političnih oddaj, saj je pristranska in je pravo medijsko trobilo za manipuliranje, poneumljanje, ustvarjanje jevnega mnenja po naročilu elit, zavajanje in skrivanje pomembnih informacij za ljudstvo, da bi se na podlagi objektivnih informacij lahko odločalo. RTV SLO favorizira določene skupine, posameznike in politične stranke, med tem pa mnoge, ki niso politično primerni in so elitam nevarni, ignorira, blokira in jih diskreditira. To je privilegirana oblastniška nomenklatura iz komunizma Kot navaja Gibanje OPS, nacionalka ne dela v skladu s pozitivno slovensko in mednarodno zakonodajo in krši tudi ustavo, kar so v gibanju nedvoumno dokazali z reklamacijo, s katero so zavrnili plačilo vsiljenega RTV-prispevka. Kot zadnji pomemben razlog za predlog ukinitve prisilnega plačevanja naročnine pa izpostavljajo totalitarizem. “V 21. stoletju je totalitarno, da država – privilegirana oblastniška nomenklatura, ki izhaja iz prejšnjega totalitarnega komunističnega režima, prisiljuje, da ljudje plačujmo nekaj, kar ni kakovostno, ni napredno, ni nepristransko in povrhu deluje še mimo zakonov in ustave. Najhuje pa je, da morajo plačevati tudi tisti, ki teh programov sploh ne gledajo,” so še zapisali. Kaj pa če 100 tisoč ljudi ne plača? Mnogi državljani ne želijo plačevati prispevka za programe, ki jih sploh ne gledajo. Janez Janša, prvak stranke SDS, je bil med prvimi, ki je priznal, da ga ni plačal že več kot dve leti. Če bi podobno naredilo 100 tisoč ljudi, bi tudi RTV zmanjkalo možnosti in sredstev za izterjavo naročnine. Bi to pomenilo kolaps? Marku Filliju, generalnemu direktorju RTV, smo poslali vprašanje: Kaj bi storili, če bi 100 tisoč Slovencev nehalo plačevati RTV prispevek? Njegov odgovor še čakamo. A. D. Ja ! Predvsem na RTV SLO še nikoli niso prikazali samostojno kritične oddaje serije s kritičniim pregledom npr. 1. Zgodovine socialnih gibanj, vklučno z marxizmom 19.. in 20. stletja. Po svetu , v Evropi in Sloveniji 2. Nič o zgodovini slo RKC. 3. Nič o zgodovini slo kmetovanja. 4. Nič o zgodovini slo obtti. 5. Nič o zgodovini slo trgovne, podjetij. 7. Nič o zgodovini slo šolstva ! Itd. Itd. Brezkonceptno novičarstvo in KP, ZK komentatorstvo. Veritas • 4 ure nazaj Zadnji čas. Plačujemo jim, da nam lažejo in nas dezinformirajo. Na koncu se pa še norca delajo polnih kvazi večvrednostnih kompleksov. Ni kaj premisljevati. Zakodirati pa naj jih gleda kdor je pripravljen za njihovo laznivo propagando placevati. Stane Granda: Prvi maj ni praznik delavstva, temveč praznik nostalgije 1. 5. 2016, 5:00 534 Facebook Twitter Stane Granda (foto: STA) “Pri nas gre za nostalgičen praznik,” praznovanje 1. maja komentira Stane Granda, eden izmed najbolj uglednih slovenskih zgodovinarjev. Ob tem meni, da bi se za bolj avtentično praznovanje tega praznika morali ozreti v tujino, hkrati pa redefinirati, kaj pomeni biti delavec. Prepričan je, da je v slovenskem političnem prostoru nujno potrebna tudi redefinicija levice, saj so jo ugrabile slovenske totalitarne sile. Nova, pomladna levica, se bo morala opreti na krščanski socialni nauk, ki je med delavstvom nekoč prevladoval, po osamosvojitvi pa ga pomladna stran ni uspela obuditi. Celoten intervju si lahko ogledate tukaj: Število sindikalno organiziranih delavcev upada, tudi samega delavstva je vedno manj, odkar je Slovenija prestopila v storitveno gospodarstvo. Kakšen smisel še ima danes obhajati praznik delavstva, koga ta praznik sploh še naslavlja? Mislim, da bi bilo potrebno na novo definirati delavstvo. Namreč tistih klasičnih delavcev, ki so uporabljali kramp in lopato, kladivo in klešče, teh seveda ni več. Če spremljate svetovne procese, boste opazili, da srednji razred izginja (čeprav ta ni nikoli spadal pod delavstvo), narašča pa število ljudi, ki so odvisni izključno od svojega dela. Tukaj ne gre toliko za politično vprašanje, gre se za delavske pravice. Sindikati pa so mnoge razočarali, zato ker je sindikat vabljiva organizacija, ki se jo rade polastijo politične stranke, v Združenih državah se jih je polastila mafija, v komunističnih državah pa so zgolj izpolnjevali notranjo politiko komunistične partije. Preberite še: Anton Drobnič: 27. april je dan začetka napada na kulturo, pamet in na um slovenskega človeka. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer se na prireditvah za 1. maj ne naslavlja teh modernih problemov, temveč upor delavstva proti kapitalizmu in tako naprej. Za kakšen praznik torej gre, za komunistični ali delavski? Pri nas gre za nostalgični praznik. Za 1. maj se zberejo delavci na Rožniku, kjer jih nagovori ljubljanski župan. To je v nasprotju s samim seboj. Saj vidite, da mož nima osnovne politične higiene. Ali ni ravno Janković v preteklih letih pozival k boju proti kapitalizmu, k drugačnemu kapitalimu? Je sploh na mestu, da k temu poziva? Ne in tudi nikoli ni bil. Računati morate, da je to, kar je on naredil v Stožicah – zame je tudi obrtnik, ki je delal v Stožicah in ni dobil plačano, delavec – tudi ta bolj sodi v delavski sloj kot v sloj nekega Jankovića. Potrebno je opredeliti, kdo je delavec in kdo ni, čeprav politika pa te želje nima, ker želi čim bolj zamegliti stvari, s tem pa zlorablja prvinska in moralna čustva za najbolj pritlehne namene. Pri nas gre za nostalgijo po nekdanjem političnem sistemu, to se pokaže v odsotnosti prvomajskih gesel, tako pa tudi ni nobenih ciljev. Za 1. maj bi si morali zadati, da bodo letos vsi delavci dobili neizplačane plače, to bi bil realen prvomajski cilj. Pri nas tega ni, imamo samo praznik klobase in vina. Na Dolenjskem sicer opažam, da ljudje, ki prej niso nikoli praznovali 1. maja in demonstrativno niso hodili na proslave, ki jih je organizirala oblast, danes hodijo na proslave, če so te res samo delavske. Omenili ste, da marsikdo praznuje praznik brez ideološke navlake. Menite, da se delavstvo na novo organizira brez ideološke prtljage? En del prav gotovo. Še posebej pri »štrajkih«, ki jih pri nas navadno ne organizirajo sindikati. Tam se že organizira. Sedaj smo nekaj podobnega videli na Notranjskem po gozdovih, čeprav je bilo zelo skromno, ko so delavci stopili skupaj in rekli, da tako več ne gre naprej. Vemo, da gozdarstvo pri nas po 2. svetovni vojni kontrolira partija. Tudi tukaj so bili vodilni iz partijskih struktur, zato je zanimivo, da ni nihče načel vprašanja, kdo se tako grdo obnaša do delavcev. “Pri nas so delavci v praznem prostoru, kar se pokaže na vsakih državnozborskih volitvah, ko veliko ljudi sploh ne gre volit.” Bi rekli torej, da imajo ti prazniki pri nas očitno politično konotacijo? Imajo še vedno politično konotacijo, ta je še vedno zelo pomembna. Morali bi pogledati v tujino, kako so ti prazniki videti. Na primer v Italiji je zanimivo opazovati organiziranost sindikalnih central. Imajo krščansko sindikalno centralo, pa tudi socialistično, komunistično in anarhistično. Vsi so šli potem na povorko, so se strogo ločili, ker je včasih prišlo tudi do pretepov – pri delavstvu hitro pade kakšna okoli ušes. Pri tem je bilo zanimivo opazovati, kako so se te skupine pridružile skupni povorki … Pri nas deluje veliko bolj uniformno vse skupaj. Seveda, pri nas je to praznik za naše.Tam ni bilo nikoli pravih delavcev. Pogosto so se politične elite dobile na internih praznovanjih, ločeno od delavstva. “Imam velika pričakovanja do Aleša Primca, ker je eden izmed največjih poznavalcev Janeza Evangelista Kreka v Sloveniji.” Če se je delavstvo umaknilo od politične elite, kam se je torej premaknilo, je to delavstvo v političnem praznem prostoru ali ima neke nove afinitete? Kam se delavstvo premika, morda proti desnici? Pri nas je bilo delavstvo od vsega začetka pa do 2. svetovne vojne krščanskosocialno, mojstri pa so bili partijci in komunisti. V Evropi pa je bilo ravno obratno, mojstri so bili krščanski oz. desni, delavstvo pa je bilo socialistično. Po osamosvojitvi krščanske socialne tradicije nismo uspeli obuditi. Žal ni bilo tega razumevanja. Sindikate so vsi smatrali kot relikt preteklosti, pa vendar gre za eno etapo v zgodovini družbe. Pri nas so delavci v praznem prostoru, kar se pokaže na vsakih državnozborskih volitvah, ko veliko ljudi sploh ne gre volit. Če delavci volijo, se selijo med strankami. Tja, kjer jim kaj obljubijo. Zakaj? Zato ker mnogi zelo težko živijo. Tudi če bi meni nekdo rekel, da se bo zavzemal za redne plače, bi ga šel volit. Eden izmed takšnih absurdov je Erjavčeva stranka. Koliko ljudi je, ki se z njim ne strinjajo, a ga vseeno volijo, ker jim obljublja, da se bo boril za njihove pokojnine. Pri nas nobena pomladna stranka ne postavlja tega v ospredje. Pa bi morala, dokler se bodo zavzemali za neke kapice in za uboge kapitaliste, ki ne morejo spati, ker bodo morali dati delavcem plače, do takrat bo tako, kot je. No, na slovenski desnici se pripravlja takšen projekt, ki bi naslovil težave delavstva. Takšno stranko je napovedal Aleš Primc. Imam velika pričakovanja do Aleša Primca, ker je eden izmed največjih poznavalcev Janeza Evangelista Kreka v Sloveniji. Mislim, da ima veliko možnosti za uspeh, če se bo postavil na socialno stran. Potrebno bo zagrabiti upokojence in mlade. Mislim, da bo igral zelo močno vlogo v parlamentu. Primc tudi ni nek »homus novus«, v politiki je aktiven že od osamosvojitve dalje, pri njem pa je videti tudi to, da je ideološko formiran, da mu ne gre za nek položaj. On je politik v Krekovem smislu, človek, ki bi rad spreminjal svet – in ne grabil oblast. “Spominjam se, da 1. maja nismo nikoli praznovali, ker so 1. maj vedno zlorabljali za komunistično propagando, mi pa tega nismo hoteli gledati, smo raje okopavali vinograd.” Primčev politični projekt gre torej razumeti kot pomladni projekt redefinicije levice. To bi bilo sploh potrebno. Pri nas nimamo nekomunistične levice. Pri nas je komunistična levica, potem ko se je velikokrat preimenovala, vse druge porinila v en tabor. Zdaj pa bi bilo potrebno formirati nekomunistično levico, ki bi bila bolj levo od liberalcev, vendar netotalitarno. Ko bi takšna levica v družbi prevzela nekatere funkcije, bi totalitarna levica hitro zvodenela. Ne čisto, vendar bi bila porinjena na obrobje, kamor spada. Zakaj v Sloveniji najbolj praznujemo internacionalne praznike, domovinski prazniki pa nekako zvodenijo, kakor da jih ni? Zaradi menjavanja državnih okvirov so se stvari precej menjale. Ko je stara Avstrija ali stara Jugoslavija propadla, smo mnogo praznikov ukinili. Primer takšnih praznikov so bili cesarjevi rojstni dnevi, obletnica bitke pri Sisku, vse to, kar je bilo povezano z Avstrijo, smo ukinili, nastavili pa smo praznovanje Vidovega dne, ki ni Slovencem nič pomenil. Potem je prišla nova Jugoslavija, ki je te stare praznike pospravila. Potem se človek težko znajde, težko praznik vzame za svojega, kar pa pomeni, da je praznovanje nekega praznika tudi ideološko opredelitev, to pa ni bistvo praznikov. Spominjam se, da 1. maja nismo nikoli praznovali, ker so 1. maj vedno zlorabljali za komunistično propagadno, mi pa tega nismo hoteli gledati, smo raje okopavali vinograd. Prazniki predstavljajo vrednote nekega naroda. Glede na to, da smo menjali toliko praznikov, torej tudi toliko različnih vrednot, ali ne bi rekli, da smo vrednostno zmeden narod? Popolnoma smo izgubljeni. Vzemite samo za primer, da prihaja 25. obletnica slovenske osamosvojitve, elitna državna gimnazija pa prepove vstop Tonetu Krkoviču, to je katastrofa, kaj se dogaja. Zaradi tega bi moral pasti minister, saj mi bistva svojega obstoja, lastne države ne znamo ceniti. Krkovič je bil operativec, ki je postavljal ključne strukture v času osamosvojitve. To niso bili heci, kar je on počel. Glavo je nosil naprodaj, sedaj pa je izločen iz družbe – ker je rušil komunizem. Upam, da bodo tisti, ki so za to pristojni, na to reagirali. “Papež se vrača k Leonu XIII. in h krščanski socialni tradiciji.” Nekoč ste dejali, da antikomunizem ne bo dovolj, da bo potrebno zavreči tudi skrajni liberalni kapitalizem. Kapitalizem za mnoge pomeni sistem, ki temelji na zasebni lasti produkcijskih sredstev. Na kakšen način torej zavrnemo to, kar je osnovni argument proti socializmu? Gre za to, da se je do sedaj v prvo vrsto postavljalo kapital. Koliko bo kapital prinesel in koliko še lahko prenese. Namesto da bi govorili o človeku, kako bo preživel, govorimo o kapitalu, torej koliko bo prinesel. Ne poznam boljšega sistema, kot je kapitalizem, bi ga zagovarjal, če bi ga poznal, pa vendar mora biti človek v ospredju – in ne kapital. Ta vaša misel je zelo podobna misli, ki jo zagovarja papež Frančišek. Hvala, zelo ste me pohvalili, namreč papež se je naslonil na krščansko socialno tradicijo. Veste, v Cerkvi so bili vedno veliki problemi že s tem, kako pobirati obresti, saj se pobira obresti za čas, ki je dar božji. Papežu nekateri očitajo, da je prestopil rubikon med religoznim in političnim. Pred kratkim je bila organizirana konferenca papeške akademije, na kateri je bil gost tudi ameriški predsedniški kandidat Bernie Sanders, deklariran demokratični socialist. Gre za precej veliko razliko od Vatikana, ki je bil striktno antikomunističen v času papeža Janeza Pavla II, sedaj pa gre ravno v tej smeri, sicer ne popolnoma artikulirano, pa vendar. Bi rekli, da krščanski družbeni nauk na tak način izgublja svojo edinstvenost? Ne, ravno obratno, s papežem se družbeno socialni nauk vrača na svoja izhodišča. Papež je sprejel tudi Tita. Krščanstvo temelji na ljubezni do bližnjega, zato je nesprejemljivo, da nekateri ljudje umirajo od lakote, ker so popolnoma brez perspektive, pa ne, ker bi bilo sami krivi. Koliko imamo primerov, ko ljudje delajo kot mravlje, lastnik pa pobere dohodke in izgine. Tukaj mora država začeti postavljati stvari na svoje mesto. Papež gre po tej krščanski plati, vrača se k Leonu XIII. in h krščanski socialni tradiciji, ki je edini garant, da divja levica ne bo ljudi angažirala in začela zganjati revolucijo. Gre samo za to, da se vrnemo nazaj na normalnost. Žiga Korsika Tako želi odvetnica CSD doseči cenzuro medijskega poročanja o koroških dečkih 2. 5. 2016, 19:42 0 Facebook Twitter Foto: STA Odvetnica Simona Marko, ki zastopa CSD Velenje in Slovenj Gradec želi pri nekaterih medijih z začasno odredbo doseči prepoved poročanja o podrobnostih glede postopkov odvzema dečkov. To naj bi počela v imenu dečkov, ki sta v rejništvu. Odvetnica Simona Marko je na pravdnem oddelku okrajnega sodišča v Ljubljani zoper nekatere medijske hiše vložila tožbo in predlog za začasno odredbo, ki bi medijem prepovedala poročati o podrobnostih glede postopkov odvzema koroških dečkov, ki sta po družinski tragediji zdaj v rejniški družini, poroča Dnevnik. Časnik poroča tudi, da obstaja precejšnja verjetnost, da bodo stari starši otrok v prihodnje imeli dostop do občutljivih dokumentov. In ker CSD nima vpliva na to, katere podatke bi stari starši lahko posredovali v javnost, so se odločili, da zaradi zaščite otrok enostavno zahtevajo prepoved objave vnaprej. Skrbnica pred mediji sama govorila o počutju otrok Nenavadno pa je, da je prav skrbnica otrok Alenka Gabrovec skupaj z odvetnico CSD v torek sama sklicala tiskovno konferenco, na kateri je razlagala o počutju otrok v rejniški družini, pa čeprav so zahtevo za prepoved medijskih objav morali očitno vložiti že prej. Franc Donko (foto: STA). Franc Donko (foto: STA). Donko: Gre za poskus utišanja medijev “Tukaj ni prav nobene zakonske osnove. S strani dedka in babice otrok nobeni osebni podatki niso bili zlorabljeni. Jaz mislim, da gre samo za poskus utišanja medijev in pa zato, da se zaščiti ministrico Anjo Kopač Mrak,” je vložitev tožbe za Novo24TV komentiral socialni delavec Franc Donko. Takšno poskušanje po njegovem služi zaščiti vpletenih, ki so sprejemali napačne strokovne in politične odločitve. “Te bodo sedaj branili z vsemi sredstvi, tudi političnimi. Na vse načine bodo skušali to opravičevati,” je prepričan Donko. N. K. 21-letni Kenijec z železno palico brutalno pretepel in umoril 54-letno žensko 4. 5. 2016, 12:59 28 Facebook Twitter Foto: epa Na Dunaju se je zgodil nov brutalni zločin. 54-letna ženska, ki je delala kot čistilka, se je ponoči odpravljala na delo, ko jo je na cesti nenadoma napadel 21-letni Kenijec. Z železno palico jo je začel brutalno pretepati, zaradi poškodb pa je umrla na kraju dogodka. Motiv za zločin še ni znan. Moški, sicer Kenijec, v Avstriji živeč šest let, je žensko napadel ponoči, ko se je odpravljala na delo skupaj s svojo sodelavko. Slednji je pred napadalcem uspelo pobegniti ter poklicati policijo. Moški je s kraja umora pobegnil, a ga je policija kmalu za tem izsledila. Preberite tudi: -Dunaj: Trije mladoletni Afganistanci brutalno posilili 21-letno študentko Izkazalo se je, da gre za 21-letnega Kenijca, ki je v Avstriji prebival nezakonito, saj je bila njegova prošnja za azil zavrnjena. Moški je sicer stari znanec policije, aretiran je bil že 14-krat, in sicer za 18 različnih prekrškov, med drugimi tudi za napad, tihotapljenje in tatvine. To pa ni bil prvi napad Kenijca z železno palico. V enem izmed ropov, pri katerem je sodeloval, je prav tako uporabil železno palico, s katero je napadel eno osebo in jo tudi poškodoval. Zakaj je Kenijec napadel nesrečno čistilko, še ni znano, saj se domnevno nista poznala. Sodelavka umorjene je še vedno v šoku in potrebuje psihološko pomoč, še poroča ORF. M. G. Pa saj je v Avstriji tako kot v Sloveniji! Lepo vas prosim, 14 x aretiran zaradi kriminalnih dejanj, pa se model še vedno prost sprehaja po državi!!!!???? Manjka samo še to, da ga oprostijo krivde, ker je pač to del njihovega kulturnega izročila, mi pa želimo ”multikulturnost”! P.S.: Adijo pamet - dober dan neumnost Diktatorski dvojec Brglez - Cmerar nam pripravlja uvoz več sto takih afro - muslimanskih primerkov, ki naj bi pri nas zaprosili za azil. Aleluja! Če je bil tolikokrat kaznovan, kako ne morejo takega afriškega brutalneža izgnat iz države, tu res nekaj ne štima. Presenečen sem, RTV, da to objavljate. rasizem, ksenofobija, ...? Cudi me, da o tem sploh lahko pisete. Ko ste toliko casa zavlacevali z napadi v Nemciji. Da stevilnih incidentov, ki so vkljucevali posilstva, imigrante in lokalne otroke, niti omenjam ne. Zlocin nad pravico do informiranja najtezje oblike. zozozo Res je, le zakaj take novice nikoli ne pridejo pod "begunsko krizo" ampak zmeraj pod "svet". Po mojem je tukaj večji Problem da se ima možnost kar prosto sprehajat brez dokumentov. Tukaj je odpovedala policija ki bi ga morala deportirat kot vse njemu podobne Pravniški posvet pri Pahorju, večina podprla Brglezovo odločitev "Dileme postopkovne narave" 4. maj 2016 ob 08:06, zadnji poseg: 4. maj 2016 ob 16:31 Ljubljana - MMC RTV SLO Večina pravnih strokovnjakov, ki jih je na posvet poklical predsednik republike Borut Pahor, potezo predsednika DZ-ja Milana Brgleza ocenjuje za pravilno. Le Rajko Pirnat je nekoliko zadržan, saj meni, da je treba zagotoviti pravno varstvo pobudnikom referendumov. Predsednik DZ-ja Milan Brglez je Pahorju v torek poslal v razglasitev tri zakone: novelo zakona o upravnih taksah, novelo zakona o varstvu kulturne dediščine in zakon o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije. Gre za zakone, za katere je Sindikat delavcev migrantov Slovenije vložil pobude za začetek postopka za razpis referendumov. Zaradi odločitve Brgleza, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov za referendume, je predsednik Pahor na posvet sklical pravne strokovnjake. Po poročanju TV Slovenija se je Pahor posvetoval s Cirilom Ribičičem, Tonetom Jerovškom, Rajkom Pirnatom, Igorjem Kaučičem, Andražem Terškom in Matejem Avbljem. Pravniku Andražu Teršku se zdi Brglezova odločitev, da onemogoči zbiranje podpisov pod referendumske pobude, tudi z vidika ustavnega reda pravilna. Razlaga, ki jo je predsednik DZ-ja podal v povezavi s tem, je po mnenju Terška primerna, saj se v pravni državi vselej presoja, kaj je namen tistega, ki uporablja institute pravne države, in včasih je treba ta namen tudi dokazovati. V tem primeru pa pobudniki dejanskega namena, da gre za protest, niti ne skrivajo, je povedal Teršek. "Navsezadnje je storil nekaj, kar v našem prostoru ni prav običajno; prevzel je osebno politično odgovornost, kar je dobro," je poudaril Teršek. Predsednik republike po ustavi razglaša zakone, in ko dobi gradivo iz DZ-ja, opravi svojo dolžnost in ne izvaja nikakršnih analiz ravnanja parlamenta ali predsednika DZ-ja, je še dejal. Jerovšek: Brglez je ravnal prav Tudi po mnenju pravnika Toneta Jerovška je Brglez ravnal prav, zato sklepa, da bo predsednik republike "verjetno podpisal ukaz o razglasitvi zakonov". Končna odločitev je sicer njegova, je pojasnil. Izpostavil je, da razen v sedmih primerih "nimamo v ustavi absolutnih pravic", med omejene pa spada tudi pravica do referenduma. Se pa v tem primeru postavi vprašanje, ali so pobudniki za uveljavljanje pravic, ki nimajo zveze z zakoni, o katerih predlagajo referendum, uporabili takšen način, da lahko predsednik DZ-ja zavrne določitev roka za zbiranje podpisov. Šolski primer zlorabe "Gre za šolski primer zlorabe pravice do referenduma," je prepričan tudi pravnik Matej Avbelj. Zloraba je namreč opredeljena kot uporaba v nasprotju z namenom, s katerim je dana. Pobudniki referendumov so jasno povedali, da nimajo nikakršnega interesa v zakonodajnih postopkih. Z njimi želijo izboljšati svoj davčni položaj, za katerega je ustavno sodišče že ugotovilo, da je nezdružljiv s slovensko ustavo, je pojasnil. Po besedah pravnika je bil Brglez dolžan ravnati, kot je ravnal. "V nasprotnem primeru bi sam kršil ustavo," je poudaril. Tudi Avbelj je ravnanje predsednika DZ-ja pozdravil tudi z vidika prevzemanja odgovornosti, medtem pa imajo pobudniki ustrezno sodno varstvo na ustavnem sodišču. Zadržani Rajko Pirnat Nekoliko bolj zadržan bo Brglezove odločitve je pravnik Rajko Pirnat. To, da je bila zlorabljena pravica do referenduma, še ne pomeni, da lahko neki državni organ deluje brez zakonskega pooblastila. "To je namreč kršitev načela zakonitosti, ki je ravno tako ustavno načelo," je pojasnil. Še večjo dilemo vzbuja vprašanje, ali je zakon dopustno podpisati. Po njegovem prepričanju bi bilo treba zagotoviti vsaj učinkovito pravno varstvo pobudnikom, in to še preden bodo zakoni objavljeni. Predsednik DZ-ja po mnenju Pirnata predsedniku republike zakonov niti ne bi smel poslati v objavo, meni Pirnat. Različni politični odzivi Brglezova odločitev je sicer naletela na številne odzive. V koalicijskih DeSUS-u in SD-ju so opozorili, da Brglez prevzema pravno in politično odgovornost za tako odločitev, v SDS-u pa so zahtevali njegov odstop. Kazenska ovadba Gibanje Zedinjena Slovenija je zoper Brgleza vložilo kazensko ovadbo, saj meni, da je njegova odločitev protiustavna in protizakonita. Očitajo pa mu tri kazniva dejanja, zaradi katerih so ga tudi ovadili. Poleg zlorabe položaja in nevestnega dela v službi mu očitajo celo terorizem, saj naj bi "s svojim dejanjem hudo ogrozil ustavne temelje države ter zunaj okvira svojih pristojnosti napadel ustavno varovane človekove pravice in svoboščine volivcev". Brgleza so kazensko ovadili specializiranemu državnemu tožilstvu. Napovedan protest V Odboru 2014 pa so zapisali, da "predsednik državnega zbora misli, da lahko dela, kar hoče". "Ne spoštuje ustave in zakona. Državljanke in državljane imenuje ulica ..." Ker menijo, da takšno ravnanje ni primerno za predsednika DZ-ja, bodo svoj redni četrtkov shod, ki po navadi poteka pred sodiščem, tokrat preselili pred parlamentarno poslopje. KSS zaplet skrbi Medtem pa sindikate, zbrane v Konfederaciji slovenskih sindikatov (KSS), ki jo vodi Gvido Novak, skrbi, da bo zaplet s sindikatom delavcev migrantov pripeljal do zakonskih omejitev svobodnega delovanja sindikatov za uveljavljanje pravic v Sloveniji zaposlenih delavcev. Obsojanje tega sindikata in napadanje vseh sindikatov "zaradi zlorabljanja instituta referenduma mečeta slabo luč na vse sindikate, ki imajo z ustavo zagotovljeno pravico do svobodnega delovanja, katerega del je tudi podajanje pobud volivkam in volivcem za referendumski preizkus zakonov, ki nedopustno posegajo v pravice delavcev". Pred nadaljevanjem zapleta je po mnenju KSS-ja sicer treba preveriti, ali je sindikat delavcev migrantov v Sloveniji sploh lahko registriran, saj po njihovem mnenju ne more postati reprezentativen, ker nima zaposlenih v Sloveniji. "Politiki lahko ta zaplet hitro zlorabijo za omejevanje delovanja vseh sindikatov pri njihovi ustavni pravici do svobodnega delovanja, katerega eden najmočnejših vzvodov je referendumski preizkus za delavce škodljivih zakonov. KSS že vnaprej ostro obsoja vse poskuse omejevanja delovanja sindikatov," so zapisali v KSS-ju, kjer so še prepričani, da je skrajni čas za spremembe zakona o reprezentativnosti sindikatov. Al. Ma., G. C. Mene je presenetilo, da je gospod Matej Avbelj tako jasno podprl to dejanje gospoda Brgleza. Pa tudi Jerovšek? Bruselj je ponorel: Za vsakega zavrnjenega migranta bo morala neposlušna članica plačati 250 tisoč evrov kazni 4. 5. 2016, 17:16 0 Facebook Twitter Foto: epa Bruselj predlaga skrajno reformo evropskega azilnega sistema. Države članice bodo morale za vsakega migranta, ki ga bodo zavrnile, plačati 250 tisoč evrov. Madžarski predsednik Viktor Orban se je že odzval in spomnil, da EU ni Sovjetska zveza, da bi lahko uvedla takšne kazni. Nekatere evropske države – vključno z Madžarsko zavračajo evropske kvote za sprejem migrantov. Evropska komisija je zato predlagala nekakšno denarno kazen za države, ki so zavarovale svoje meje. Če se bodo želeli finančnemu “prispevku” – kot so ga poimenovali v Bruslju – izogniti, bodo morali sprejeti določeno število migrantov. Preberite tudi: Orbanov odločni ne: ”Madžarske ne bo nihče prisilil, da sprejme migrante” Poljski se obeta 1,5 milijarde evrov kazni Poljska denimo bo morala plačati 1,5 milijarde evrov, če bodo ohranili zaprte meje in zavrnili sprejem 6.200 migrantov, kot znaša njihova kvota. Na takšno napoved EU se je odzval tudi madžarski predsednik Viktor Orban, ki je dejal, da Evropska unija nima pooblastil za dajanje kazni, češ da EU ni Sovjetska zveza. “Madžarov ne bo nihče prisilil v stvari, ki jih sami ne bodo želeli,” je bil kritičen. Orban je prepričan, da migranti predstavljajo teroristično grožnjo. “Obstaja povezava med migranti in terorizmom. Ti ljudje se želijo maščevati evropskim državam,” je prepričan Orban, piše britanski Express. N. K. Slovenska vojska je polna ljudi iz JLA in agentov UDBE 5. 5. 2016, 12:53 148 Facebook Twitter Foto: STA Predsednik republike Borut Pahor je na izredni seji o pripravljenosti Slovenske vojske dejal, da je le-ta že tretje leto zapored na najnižji ravni. Predsednik SDS Janez Janša pa je Pahorjevo poročilo komentiral z besedami, da “v tem trenutku ni države, v kateri bi vrhovni poveljnik lastno vojsko ocenil z nezadostno oceno, kar pomeni, da mora biti stanje izjemno alarmantno”. Državni zbor nadaljuje z izredno sejo, na kateri prisotni razpravljajo o predlogu priporočila vladi v zvezi s stanjem v Slovenski vojski. Poslanci so sejo o stanju v SV začeli minuli teden, ko so sklenili, da od predsednika republike Boruta Pahorja zahtevajo stališče o stanju pripravljenosti SV. Tega je Pahor že podal in tudi predstavil poslancem. Oglejte si še: Vojska dobila nezadostno oceno, policisti stavkajo, groženj Sloveniji pa vse več Predsednik republike Borut Pahor je pred poslanci dejal, da je Slovenska vojska je že tretje leto zapored na najnižji ravni pripravljenosti. Po njegovem je potrebno sprejeti ukrepe za izboljšanje njene pripravljenosti. Predlagal je posodobitev celotnega varnostnega sistema, pri čemer je pozval k političnemu soglasju. Vladi in parlamentu, vladajočim in opozicijskim poslancem je predlagal, da se skupaj posvetijo tej nalogi, ki je zaradi finančnih sredstev izredno nehvaležna. “Odločitev za vzdržno povečevanje proračunskih sredstev je mogoča samo pod pogojem, da bosta politika in javnost prepričana, da bo vsak evro naložen v posodobitev, naložen v nujne in koristne izdatke za varnost. Brez takega načrta politični dogovor ni mogoč,” je dejal. Vojska na robu zmogljivosti Pahor ocenjuje, da je za ohranitev in okrepitev varnosti države v širšem smislu odločilnega pomena dejstvo, da Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je pa zaradi okrepljenih posrednih in neposrednih terorističnih napadov in humanitarne in begunske krize bolj izpostavljena. Kot je poudaril, je situacija še vedno obvladljiva, a je Slovenska vojska dosegla končne zmogljivosti. Kot kritično je ocenil, da mora vojska posegati v strateške zaloge streliva, kadrovska popolnjenost je zmanjšana za polovico, del vojaške tehnike je zastarel. “Pozitivno je večje število vaj in usposabljanj s tujimi oboroženimi silami,” je dodal predsednik. V vojski ljudje iz JLA in Udbe Poslanec SDS in predsednik odbora za obrambo Žan Mahnič je problem Slovenske vojske razdelil na pet točk. Med ključne spada katastrofalna kadrovske politika, saj vojsko zapuščajo vojaki, ki jih ne zamenjajo novi in mladi vojaki. “V kolikor generalštab temu ne naredi konca, bo slovenska vojska posledice trpela še desetletja.” Druga ključna zadeva je po oceni Mahniča slaba plačna politika generalštaba, ki prispeva k številnim bolniškim odsotnostim ter k slabi morali. Med bistvene slabosti vojske je prištel tudi kadrovsko popolnjenost vojske z ljudmi, ki so se bojevali za JLA ali pa so bili nekoč agenti Udbe. Številni vojaki delujejo tudi kot vojaški izvedenci, katerih mnenja služijo sodiščem kot podlaga za oproščanje vojnih agresorjev. Cerar in Mramor sta grobarja SV Zaradi tega Mahnič apelira, da na področju kadrov in napredovanja v SV potrebujemo resno reformo. Osebno in v SDS si želimo, da predsednik vlade in finančni minister prisluhneta tem potrebam. Ti ljudje so grobarji obrambnega sistema,” je dejal. Po njegovem Cerar in Mramor nista zagotovila potrebnih sredstev v proračunih za naslednja leta. “Obrambni resor je preživel skoraj 50-odstotno znižanje sredstev. V takšnem stanju vojska ne more delovati in daje prej vtis milice, in ne bojne pesti, kot bi morala biti,” je o pripravljenosti vojske še dejal poslanec Mahnič. Slovenija se po bojni efektivnosti namreč uvršča na 49. mesto. Mahnič je opozoril še na sodelovanje SV pri odkritju spomenika zločincu Ivanu Mačku, ki je po vseh mednarodnih standardih vojni zločinec, saj je zločine priznal tudi sam. “Postavlja se vprašanje, kakšne so vrednote te vojske,” je dodal. Še vedno več vojakov vojsko zapusti, kot se ji pridruži Ministrica za obrambo Andreja Katič je v poročilu stanja dejala, da na ministrstvo za obrambo že izvajajo strateški pregled obrambe, prenavljajo normativne strateške dokumente, z zavezniki pa pripravljajo paket sprememb. Hkrati je priznala, da v okviru obstoječih javnofinančnih možnosti ni mogoče zagotoviti dodatnih sredstev, zato se zavzema za zagotovitev stabilnega vira financiranja, ki bi zavezoval vse vlade. Kot je dejala Katičeva, na ministrstvu že od lanskega leta izvajajo ukrepe za zaposlovanje, “vendar še vedno več kadrov zapusti vojsko, kot jih vanjo pride”. Stanje alarmantno, zgodilo se ni nič Predsednik SDS Janez Janša je na Pahorjevo stališče reagiral z besedami, da “v tem trenutku ni države, v kateri bi vrhovni poveljnik ocenil lastno vojsko z nezadostno oceno, kar pomeni, da mora biti stanje izjemno alarmantno. Ko je v javnost prišla ocena, da je vojska nezadostna, se ni zgodilo nič.” To tudi ni povzročilo alarma v slovenskih medijih. Po njegovem bi se moral sestati svet za nacionalno varnost. Kot je dejal, je sejo, na kateri je predsednik danes lahko izrekel nekaj tehtnih, a zaskrbljujočih besed, zagotovila šele opozicija. “Čeprav je predsednik dejal, da Slovenija ni vojaško ogrožena, nas zgodovina uči, da se lahko stvari hitro obrnejo. Ponavadi napadejo, ko si šibak, ne, ko si močan,” je Janša primerjal sedanjo situacijo s tragično zgodovinsko primerjavo leta 1990, ko je Slovenija pred volitvami uspela oborožiti več sto tisoč mož, Milan Kučan pa je krajo orožja s strani JLA takrat zavlačeval tri ali štiri dni. Do agresije je prišlo kasneje, ko so oslabili obrambno moč države. Glavna problema sta odnos in sporočila Janša je izpostavil še primer na slovenskih sodiščih, kjer so oprostili generala JLA Berislava Popova, ki je porušil polovico Gornje Radgone in storil zločine proti civilnemu prebivalstvu. “Oproščen je bil zaradi častnikov Slovenske vojske, ki so bili v času agresije na isti strani kot Popov,” medtem ko osvoboditelje, kot je Tone Krkovič, preganjajo sodišča, ki jih vodijo osebe, kot je Branko Masleša, ki se je navduševal nad “tepihovanjem” vojske JLA nad Slovenijo, je o odnosu do pripadnikov Slovenske vojske povedal Janša. M. P. Janez Jansa je lepo povedal : Potrebna bo druga republika ! Zdaj tudi najvecji bumbarji vidijo,da je res ! Vsi pridejo na Janezove besede prej ali potem ! garfi • 7 ur nazaj Komunajzarji trošijo denar za uvoz svojih novih volivcev - ilegalnih migrantov. Vojske ne bomo rabili saj ne bo več Slovencev. Iz reke Drave potegnili še eno truplo 5. 5. 2016, 19:31 8 Facebook Twitter Foto: Facebook/Ptuj Plus Danes popoldne so v poznih popoldanskih urah v reki Dravi opazili še eno truplo, ki naj bi se zagozdilo pod pešmostom na Ptuju pri stari gostilni Ribič. Uprava RS za zaščito in reševanje je sporočila, da so ob 16:37 v reki Dravi na Ptuju opazili truplo. “Gre za truplo starejšega moškega, ki smo ga našli pod pešmostom, kjer se je truplo zagozdilo,” so za portal Maribor24 povedali gasilci PGD Ptuj. Ti so s pomočjo čolna truplo tudi izvlekli iz Drave. Zaenkrat še ni znano, ali gre za kakšno izmed pogrešanih oseb. Na kraju so tudi policisti, ki še opravljajo ogled in zbirajo obvestila. Identiteta umrlega in okoliščine smrti še niso znane, so za STA pojasnili na mariborski policijski upravi. Več sledi … A. D. Aleš Primc: “Slovenija ne potrebuje fašista za predsednika državnega zbora” 5. 5. 2016, 12:50 135 Facebook Twitter Foto: Nova24TV Predsednik Državnega zbora RS po mnenju Odbora 2014 misli, da lahko dela, kar hoče. “Ne spoštuje ustave in zakona. Državljanke in državljane imenuje ulica. Pobijanje ljudi je zanj naravno pravo,” so prepričani vztrajniki. “To je tudi protest proti elitam, ki nas brezvestno in brezsramno kradejo dan za dnem,” trdi Aleš Primc. Pred parlamentom na Trgu republike v Ljubljani je potekal protestni shod, namen katerega je bil opozoriti na dejanja predsednika državnega zbora Milana Brgleza, ki se je odločil, da ne bo razpisal datuma zbiranja podpisov za pobude referendumov. Njegovo odločitev je nato potrdil tudi predsednik Pahor, ki pa se je naslonil na pravna mnenja strokovnjakov, ki so predhodno že svetovali tudi Milanu Brglezu. Preberite tudi: Predsednik DZ Brglez zavestno v kršitev zakonov. Smo na pragu diktature? Sindikat delavcev migrantov je vložil kar šest referendumskih pobud. Milan Brglez se je danes odločil, da bo še naprej kršil ustavne pravice državljanov in ne bo razpisal datumov za začetek zbiranja podpisov drugega svežnja referendumskih pobud. “Brglez zlorablja svojo funkcijo, ne spoštuje ne zakona in ne ustave. To je fašizem in mi ne želimo fašista za predsednika državnega zbora. Ko se začne diktatura, se začnejo težave v družbi, zdravstvu in pravnem sistemu. V Sloveniji imamo podivjano vlado,” je povedal Aleš Primc. “Tukaj ni nobene pravne dileme. Vsak človek, ki razume pomen slovenskih besed, ne more dvomiti, kaj bi moral storiti predsednik državnega zbora – to je: razpisati referendum,” je v govoru pred parlamentu povedal Primc in znova poudaril, da gre pri dejanjih predsednika državnega zbora za najnižji fašizem. Dodal je še, da bi bil zelo zaskrbljen, vendar ni, ker ve, da se vlade, ki začnejo vladati s takšnimi ukrepi, bojijo. Njegovemu mnenju so se pridružili tudi udeleženci shoda. “To, kar je naredil predsednik državnega zbora Milan Brglez, da je kršil ustavo, pravico do referenduma, ki je ena izmed osnovnih pravic, se mi zdi čisti absurd. Zgrožena sem in zaskrblejna, kaj še bo. Vlada si jemlje preveč pravic,” je povedala ena izmed protestnic, njeno mnenje pa je dopolnil eden izmed protestnikov, ki je prepričan, da je v Sloveniji premalo domovinskega duha, saj sicer takšnih posegov v pravice državljanov ne bi tolerirali. 1 od 4 Foto: Nova24TV Foto: Nova24TV Foto: Nova24TV Foto: Nova24TV Na protestu se je pojavila tudi peščica provokatorjev, ki je nosila napis “Stop janšizmu, svoboda narodu,” a ni bilo videti, da bi dosegli svoj verjetni namen, torej izzvali verbalni spopad. “Spoštovanje svobode ima neposreden vpliv na to, kako bomo živeli” Prizadevanje za svobodo in človekove pravice je po mnenju Primca hkrati tudi prizadevanje za to, da bomo solidno živeli. “Države, v katerih ni spoštovanja človekovih pravic in svobode, so države, v katerih ljudje živijo slabo in v revščini,” je še dodal. Spoštovanje ustave ter človekovih pravic in svoboščin ima po njegovem neposreden vpliv na to, kako bomo živeli. Shod je spremlja tudi kulturni program, v katerem so sodelovali dramski igralec Bine Matoh, pesnik in zgodovinar Boris Golec ter pevca Jožica Svete in Janez Umek. Brglez samovoljno v kršenje ustave Predsednik DZ Milan Brglez se je samovoljno odločil, da ustavne pravice določene skupine državljanov ne bo spoštoval – in ne bo določil roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevam za razpis referendumov, ki so jih aprila vložili člani Sindikata delavcev migrantov Slovenije. Delavci migranti z vlaganjem podpisov v DZ že mesece opozarjajo na ignoranco vlade do njihovega stanja, ko po pošti prejemajo položnice z enormimi zneski, izračunanimi na podlagi razlike v obdavčitvi med Slovenijo in Avstrijo. Brglez pa je ta teden sporočil, da pravice ljudstva ne bo spoštoval. N. K., Ž. K. Aton • 30 minut nazaj Fašistična kraja otrok, nespoštovanje ustave - ja tovariši, kaj še? Vsi Slovenci, ki jim je kaj do domovine Slovenije.. Ki jim je mar prihodnost naših otrok . Politična usmerjenost ni važna - POŠTENJE - PRAVIČNOST - MIR - LJUBEZEN DO SLOVENIJE - TO ŠTEJE !!! Primc ima prihodnost in bo popularen predsednik nove stranke s solidnim volilnim rezultatom, le garderobo mora menjati. V Svetem pismu nisi najbolj doma, zato ga narobe citiraš. Veliko poklicanih in malo izvoljnenih, je zapisano. Tega seveda ni mogoče najti v dokumnetih partijskih kongresov. Ljudje, narobe uporabljate sintagmo levi fašizem. Recite preprosto komunizem, ki itak vsebuje vse prvine fašizma in nacizma. Fašisti in nacisti so bili površni učenci komunistov Tisti bolj natančni pa naj pišejo in govorijo o fašikomunizmu in fašikomunistih. Merklova poziva k zaščiti zunanjih mej in svari pred nacionalizmom Renzi in Merklova nasprotujeta ograji na Brennerju 5. maj 2016 ob 18:00 Rim - MMC RTV SLO/STA Nemška kanclerka Angela Merkel je v Rimu evropske voditelje pozvala, naj zavarujejo zunanje meje Evropske unije, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da se bo vrnil nacionalizem. Obramba meje je "izziv za prihodnost Evrope od Sredozemlja do severnega tečaja", je na skupni novinarski konferenci z italijanskim premierjem Matteom Renzijem poudarila Merklova. Ogrožena svoboda gibanja in schengensko območje V Evropi, ki se spopada z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni, je po mnenju nemške kanclerke ogrožena svoboda gibanja, pod vprašajem pa je tudi prihodnost schengenskega območja. Na vprašanje glede avstrijskih načrtov, da bi na tirolskem prelazu Brenner postavili ograjo in uvedli nadzor na meji z Italijo, je Merklova odgovorila, da bo storila vse, da se izogne zaprtju mej znotraj schengenskega območja: "Storila bom vse, kar je potrebno, da se težave rešijo na druge načine, kot je zaprtje meje." Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je prejšnji mesec v Rimu dejal, da bi lahko letos v Italijo prek Sredozemskega morja prišlo do milijon prebežnikov, medtem ko Italija ocenjuje, da je številka precej manjša. Treba je podpreti države na zunanjih mejah EU-ja Merklova je še dodala, da ne bi smeli dopustiti, da bi drug drugega pustili na cedilu, pač pa je potreba po poštenem sodelovanju. Še posebej je po njenem mnenju treba podpreti države na zunanjih mejah EU-ja, kot so Italija, Grčija, Malta in Ciper. Renzi pozval k strategiji za Afriko Italijanski premier Matteo Renzi, ki se po zaprtju t. i. balkanske begunske poti spopada z bojaznimi novega vala beguncev v Italijo, je ob tem poudaril potrebo po strategiji za Afriko. "Pomembno je vlagati v Afriko (...) Italija zagovarja dolgoročno strategijo in Evropska unija bi morala tukaj igrati vodilno vlogo," je še dejal predsednik italijanske vlade. EK odobril podaljšanje mejnega nadzora Evropska komisija je sicer v sredo odobrila podaljšanje mejnega nadzora na nekaterih mejah znotraj schengenskega območja za dodatnih šest mesecev, saj Grčija še ni zmožna učinkovito nadzirati zunanje meje EU-ja. A. V. Kaj bi dal, da bi se izvedelo, kaj pise v dosjeju, ki ga je sef Cie prisel po padcu zidu iskat v Berlin ... Merklinem namrec. Nemška kanclerka Angela Merkel je v Rimu evropske voditelje pozvala, naj zavarujejo zunanje meje Evropske unije, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da se bo vrnil nacionalizem. Pravi oseba, ki je vabila miljone ekonomskih migrantov v Evropo. Torej tante Merkel več ni willkomen ampak se morajo meje zaščititi. Pa to ti govorimo od časa prihoda prvih beguncev. A se je Meklovi totalno odklopilo ? Priporočam ji obisk pri psihiatru. Najprej zakuha totalno begunsko štalo, potem pa drugim državam pametuje o varnosti zunanjih meja. Dal bi ji Nobelovo nagrado za cinizem. Laže Grkom, laže Italijanom laže Türkom, laže nam, ta ženska samo se laže. Kaj bi dal, da bi se izvedelo, kaj pise v dosjeju, ki ga je sef Cie prisel po padcu zidu iskat v Berlin ... Merklinem namrec. Glede na to, da je bila režimska komunistična agentka na zelo pomembnih funkcijah, nima ravno želje, da pride v javnost njena biografija in delovni uspehi. Ivo Lola Prosil bom za politični azil v Severni Koreji. Ti v Korejo jaz pa kot begunec v Rusijo.Tudi v Rusiji bo možnost preživetja.Medtem bo v EU zopet mesarsko klanje. Pa dobr, a je komu sploh jasno kaj Merklca hoče...refuđis vilkomen, čez pol ure pa, pazte na meje! Zmešana u nulo, njeni podrepniki v naši vladi pa ko hrčki na drogi, sam v krogu lasten rep lovit.... Ta ženska ima zelo sramotno pretekolost, ker drugače si ne morem razlagati njenih salto mortal. Evropo je preba predvsem zaščititi pred Angelo Merkl in njeno pogubno politiko... Gospa Merdogan....... Grozljivo: V Pakistanu so jo živo zažgali. Imela je le 16 let 8. 5. 2016, 19:07 7 Facebook Twitter Zajeti eksekutorji, ki so sodelovali pri okrutnem umoru (foto: Twitter) Mladoletno dekle so zaradi pomoči pri pobegu njenih prijateljev pred prisilno poroko ugrabili, zadrogirali in živo zažgali med tako imenovanim častnim ubojem, ki ga je odobril plemenski svet neke pakistanske vasi. Pri okrutnem umoru je po podatkih policije sodelovalo vsaj 13 vaških starešin in dekletova mama, ki se je strinjala z izrečeno kaznijo. Svet starešin, ki jim v Pakistanu tradicionalno rečejo “jirga”, je najstnico, ker naj bi nekemu paru pomagala zbežati iz vasi pred dogovorjeno poroko, obsodil in usmrtil prejšnji teden, poroča Independent. Oglejte si še: 11-letna deklica pobegnila pred prisilno poroko in spregovorila. Nato so jo ubili Živo so jo zažgali Celoten umor je izgledal tako, da so 16-letnico odpeljali na samoten kraj in ji z vbrizgavanjem različnih drog povzročili, da je izgubila zavest, jo polili z bencinom ter zažgali skupaj z vozilom, s katerim je pomagala pri pobegu svojih dveh prijateljev. Pakistanska policija poroča, da tako barbarskega dejanja ne pomni. Žalostna statistika tovrstnih dejanj V mnogih družbah po svetu se dogaja, da sorodniki ženske ubijejo zaradi spolnih odnosov pred poroko, saj naj bi bilo to dejanje v nasprotju z njihovo družinsko častjo. V omenjenem primeru so tako kruto kazen izbrali za zgled, da se pobegi iz vasi oziroma pomoč pri njih v bodoče ne bi več dogajali. V Združenih narodih ocenjujejo, da je zaradi ubojev iz časti vsako leto ubitih okoli 5000 deklet. Samo v Pakistanu so lansko leto na ta način ubili 1100 deklet in 88 moških. M. To naj bi bili ljudje... Leta Gospodovega 2016... In uporaba ustreznejših nazivov za njih se celo tule obvezno cenzurira... Kam greš, človek? Evropa je jasno posvarjena s takšnimi dejanji. Bo svarilu prisluhnila? A ni novopečeni londonski župan tamkajšnjih korenin? Sam vprašam?: No potem bo očitno poskrbel za vpeljavo naprednih kazenskih metod povzoru domovine: Definitivno bi bilo treba dati kompletno bando z mamo vred pred strelski vod_drugega si niti ne zaslužijo: In ljudje take miselnosti prihajajo v Evropo ?? Brez komentarja ! Cerar ponovno zmerjal: Vsi, ki se z njim in Brglezom ne strinjajo, so “mali ljudje” 8. 5. 2016, 12:52 200 Facebook Twitter Foto: STA “Izjave koalicijskih partnerjev pa tudi drugih so izjave malih ljudi.” S temi besedami je premier Miro Cerar opisal koalicijske partnerje in ostale ljudi, med drugim tudi več kot 10 tisoč delavcev migrantov, ki nasprotuje odločitvi predsednika državnega zbora Milana Brgleza, ki je v nasprotju z ustavo preprosto prepovedal več referendumov. Kljub številnim dvomom o ustavnosti in primernosti Brglezove odločitve za zavrnitev zbiranja podpisov za referendumske pobude, je premier Miro Cerar na včerajšnjem pohodu Pot ob žici po Poti spominov in tovarištva Brglezovo odločitev ubranil na precej nenavaden in ohol način. Da gre za težke besede, ki imajo lahko tudi usodne politične posledice, govori dejstvo, da je za male ljudi označil kar svoje koalicijske partnerje iz strank SD in DeSUS. Oglejte si še: Halo? Cerar zmerjal policiste, da so sramota naše države Podobno retoriko je v zvezi s povojnimi poboji, za katere je dejal, da gre za drugorazredno temo, uporabljal nekdanji predsednik Danilo Türk, poroča 24ur. Poslanec SD Matjaž Han je na Cerarjeve besede odgovoril, da “izjava ne potrebuje komentarja, saj govori sama zase oziroma o avtorju komentarja”. Šaljivo se je odzval predsednik stranke Desus Karl Erjavec, ki je dejal, da je s svojo višino povsem zadovoljen. Spomnimo. Cerar grobo zmerjal že policiste, da so sramota Tovrstne Cerarjeve izjave niso prve, ki so kdajkoli koga razburile ali užalile. Med policijsko stavko, ki so jo policisti začeli zaradi zastarele opreme, ki jim ne omogoča dobrega in varnega dela, plačne anomalije, zlorabe policistov v času migrantske krize in masovnih kršitvah pravic iz delovnih razmerij, so s Cerarjeve strani letele še hujše zmerljivke. Takrat sta se oba sindikata policistov vladnih neukrepanj lotila na način, da sta v državni zbor, podobno kot Sindikat delavcev migrantov Slovenije, vložila pobude volivcev za razpis referendumov o noveli zakona o varstvu okolja, noveli zakona o trgu finančnih instrumentov, spremembah zakona o družbi Slovenske železnice in noveli zakona o sodnih taksah. Takrat je Cerar je po policistih udaril z obtožbo, da zlorabljajo institut zakonodajnega referenduma, njihovo stavko pa označil za sramotno. Vlada je ukinila socialni dodatek NAJREVNEJŠIM družinam, tega je prejemalo 500 revnih SLOVENSKIH družin. Šlo je za 132 Eure/mesečno ali okoli 700.000 Euro letno za vseh 500 družin! ISTOČASNO PA SPREJEMAMO migrante, ki nas bodo letno stali 8.000.000 Euro! Tudi njihova, komunistična, revolucija, bi bila za te samodržce preblaga! Ne bojim se njega in druščine, ki jo vodi, strah me je volilcev, ki so jo volili. Anthon • eno uro nazaj Miro Cerar pač predstavlja slovensko posttotalitarno levico v najžlahtnejši sibirski verziji. samsara • eno uro nazaj Nova komunistična verzije Türkove izjave o drugorazrednosti neke teme, ki se je nanašala na neke, zanj očitno drugorazredne (skrite, zakopane v rudniku) ljudi. Jaz pa pravim, da sta drugorazredna človeka in politika tako tov. Miro Cerar ml., kot tov. Danilo Türk. komar marko • 2 uri nazaj Sem SLOVENEC, ne jambram, delam in preziram MALE LJUDI! To je znamenita Majniška deklaracija, ki je tlakovala pot samostojni državi 8. 5. 2016, 11:17 21 Facebook Twitter Foto: Twitter Na današnji dan pred 27 leti je pesnik Tone Pavček pred večtisočglavo množico na Kongresnem trgu prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda in odcepitev od Jugoslavije. Majniška deklaracija je bila politična izjava, ki so jo oblikovale slovenske opozicijske politične stranke leta 1989 in z njo zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. 8. maja 1989 jo je na Kongresnem trgu v Ljubljani na množičnem protestnem zborovanju zaradi aretacije četverice prebral Tone Pavček, javno pa je bila objavljena v Delu 10. maja 1989. Zborovanje, na katerem je bila prebrana in podpisana deklaracija, je bilo sicer organizirano v podporo zaprtim Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu, poimenovali pa so ga “odprta seja predsedstva RK ZSMS”, ker so ga takratne oblasti prepovedale. Četverico so obsodili zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti, sodbo takratnega vojaškega sodišča pa je vrhovno sodišče razveljavilo leta 1995. Oglejte si še: Tone Krkovič: Ni možno, da komunistična partija ne bi vedela za ukaz o razorožitvi Samostojnost, človekove pravice, demokracija Z Majniško deklaracijo so takratne opozicijske stranke in gibanja Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Društvo slovenskih skladateljev in Univerzitetna konferenca ZSMS izrazila voljo, da želijo živeti v suvereni državi slovenskega naroda ter da se bodo o povezavah z južnoslovanskimi narodi odločala le v okviru prenovljene Evrope. V nasprotju s takratno totalitarno in komunistično Jugoslavijo so pobudniki zahtevali državo, ki bo utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokraciji in družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Majniška deklaracija je nastala aprila 1989 na sestanku v pisarni Dimitrija Rupla na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, pri njenem programu pa so poleg Rupla sodelovali še Janša, France Bučar, Hubert Požarnik, Veno Taufer in Ivo Urbančič. Socializem, kršenje človekovih pravic, Jugoslavija Političnim idejam Majniške deklaracije in demokratom se je takrat močno uprl celoten komunistični vrh, zato je njihov vodja Milan Kučan v glasilu Komunist po pobudi udaril z vsemi topovi. “Nekateri slovenski demokrati, ki so tako goreči nosilci Majniške deklaracije, vidijo perspektivo mimo socializma in mimo Jugoslavije. Sam pa sem prepričan, da se odpovedati Jugoslaviji pomeni odpovedati lastni državi,” je dejal. Kot alternativo Majniški deklaraciji so komunisti mesec dni kasneje predstavili Temeljno listino Slovenije 1989, ki je še vedno predvidevala samoupravni socializem in Slovenijo znotraj Jugoslavije. Temelj, ki nas je pripeljal do lastne države Majniško deklaracijo je podpisalo več kot 100.000 ljudi, postala je tudi temelj političnega programa Demokratične opozicije Slovenije (Demos), v katero so se leta 1990 pod vodstvom Jožeta Pučnika združile politične stranke, nastale v letih 1989–1990. Demos je po prvih večstrankarskih volitvah aprila 1990 prevzel oblast, decembra 1990 je sledil plebiscit, junija 1991 pa razglasitev samostojnosti Slovenije. Na današnji dan: 27 let od znamenite majniške deklaracije, ki je tlakovala pot samostojni državi 2 M. P. soc • 8 ur nazaj Kučan, njegovi mentorji in njegov podmladek se Temeljni listini niso nikoli odpovedali. Nasprotno, od leta 2008 dalje gradijo preko medijskega prostora (ki ga nikoli niso predali) temelje novi balkanski skupnosti pod blagohotnim ruskim očesom. Seveda z izdatnim ruskim sponzorstvom, zapiranjem Slovenije zahodnemu kapitalu in privabljanjem za vsako ceno srbskega in ruskega. Čakajo samo še na neizbežen razpad EU in maske bodo dokončno padle. Nove Hude jame v režiji genetskih in idejnih dedičev organizatorjev prejšnjih žal niti pod razno niso izključene. Kje so bili komunajzi, ki si danes prilaščajo ekskluzivo do samostojnosti Slovenije? Seveda so podpisovali neke druge obskurne dokumente v povezavi z JLA. Ali se bo kaj osamosvojitelj Kučan oglasil? Feministke bi rade ukinile razlikovanje spolov. Skozi slovenske zakone. 8. 5. 2016, 5:00 72 Facebook Twitter Foto: Osebni arhiv/Pixabay 20. aprila je bila v DZ seja, na kateri so poslanci obravnavali dva pomembna zakona. O (gejevsko-lezbičnem) Zakonu o partnerski skupnosti sem na tem mestu že pisal. Kot kritično, torej kot drugače misleči, pa se moram dotakniti, bolje rečeno (po)kritizirati, še Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Ta zakon naj bi zamenjal dosedanji Zakon o načelu varovanja enakega obravnavanja, ki naj bi bilo po mnenju ideologinj novega zakona zastarel. Ko je Jožef Horvat (NSi) državno sekretarko Martino Vuk vprašal, kdo je napisal ta zakon, je začela jecljati, in med vrsticami je bilo razbrati, da so ga pisale uradnice resornega ministrstva in zunanji svetovalci, bolje rečeno – “nevladne” svetovalke. Jasno je, da je šlo za fanatične feministke, ki skušajo svojo ideologijo oziroma teorijo (enakosti) spolov (angl. gender theory) ustoličiti v vseh porah družbe. Trik, ki so si ga feministke in njihovi pajdaši (geji) izbrali, je ravno (ta) Zakon o varstvu pred diskriminacijo v povezavi z napačno interpretiranim 14. členom naše Ustave (in tudi “evropskim” 14. členom EKČP). Slovensko sodstvo je tako slepo in črno-belo kontaminirano s feminizmom (in gibanjem LGBT), da še sami pravniki (in sodniki, bolje rečeno sodnice – eklatanten primer je poslanka Jasna Murgel) ne vedo, da diskriminacija v svojem jedru in bistvu pomeni razlikovanje, razločevanje, razmejevanje, ki pa je ustavno popolnoma sprejemljivo. In očitno vse te pravnike njihov (evropski) kolega – mnogim je bil tudi profesor – Boštjan M. Zupančič ni dokončno po(d)učil, da je pravica do razlikovanja oziroma razločevanje, torej do neenakosti, človekova pravica. Ljudje imamo pravico, da nismo enaki kot drugi. Še posebej je pravica (normalnih) žensk, da niso enake moškim (niti lezbijkam) – in obratno. Ta družbena psihoza, torej feminizem, pa je celo med pravno stroko vnesla zmedo, če ne že kar norost, skozi katero se (naš in evropski) 14. člen ponesrečeno interpretira po diktatu feminizma (in aktivistov LGBTQ) – torej, kot da sta spola res enaka. V kakšni zmoti živijo levaki … Feminizem je tako kontaminiral pravo, da nekateri pravniki (da o levih laikih, tudi poslancih, niti ne govorimo) mislijo, da imajo moški (ne samo geji) kar pravico hoditi na ženske WC-je in da je pravica žensk – torej lezbijk –, da stoje (s pomočjo t. i. lijaka) urinirajo v pisoarje v moških WC-jih. V športu si lezbijke prizadevajo tekmovati v moških kategorijah, ker niti ni tako sporno, ker pač niso konkurenčne (nimajo testosterona) in do nešportne prednosti ne bi prišle. S športnega vidika – torej fair playa – je bolj sporno, ko se geji podajajo na tekmovališča – npr. v borilne ringe, “kletke”, tatamije – ter tam potem “pretepejo” in premagujejo ženske, v ringih so večinoma lezbijke. Še bolj absurdno je, ko se geji silijo v sinhrono plavanje in ritmično gimnastiko pa v latinsko-ameriške in standardne plese (z istospolnimi partnerji) – in se sklicujejo na človekove pravice in prepoved diskriminacije (14. člen). Zanimivo in seveda logično je, da se edino na gimnastično gred ne silijo (ker: tudi geji imajo “jajca”, torej moda/testise). Če bi v tem kontekstu vpeljali še ginekologe in geje ter urologe (in pregled prostate) ter lezbijke, bi tudi (levim) pravnikom počasi postalo nerodno. Absurdov, ki se nanašajo na “nediskriminatorno” enačenje spolov, je še malo morje. Sedanji Zakon o varstvu pred diskriminacijo je v osnovi simptom feminizma, torej zavidanja penisa, ki obvladuje dobršen del ideologinj tega zakona (ki so seveda levo politično usmerjene); družba pa se na ta način poneumlja. Pravica do neenakosti – predvsem spolne – torej do različnosti, je temeljna pravica obeh spolov, moških in žensk. Omenjeni zakon pa bi kar sankcioniral in oglobil vse, ki mislimo, čutimo in se tako tudi obnašamo, da sta spola različna. Ideologinjam v resnici ne gre za manjšine, Rome, invalide … Zakon je paradoksalno zaščitniški do žensk, torej “moškinj”, ki se nočejo sprijazniti, da je “anatomija (genitalij) usoda”, kot bi rekel Freud. Prav ojdipalno míslena (intrapsihično premlevanja) anatomija genitalij, ki je različna glede na spol, v odraslosti determinira moškost in možatost (torej, faličnost) v moškem in ženskost/feminilnost v ženskah in vse simbolne psihične procese. Ne samo to, da ženska nima penisa, pač pa je tudi to, da je njena vagina pasivna oziroma sprejemajoča (njenega “miniaturnega” klitorisa pa tako rekoč ni), ključno za družbeno konstrukcijo spolov, za katero feministke menijo, da je mačističen konstrukt šovinistično-patriarhalne ideologije naravne in normalne (biološke in psihološke) različnosti spolov. Da ideologinje tega zakonika nezavedno moti ravno spolna razlika med moškimi in ženskami (in njuna medsebojna spolnost/seksualnost), izdaja zdrs, v katerem se v nekaterih členih zakona (predvsem v 7. členu) dotikajo spolnega nadlegovanja, ki je že zdavnaj kazensko opredeljeno in sankcionirano (z zaporom do treh let), in to v Kazenskem zakoniku (197. člen) iz leta 2008. Spolno frustrirane ideologinje tega zakona pa del o spolnem nadlegovanju po simptomatsko in po nepotrebnem podvajajo. Tudi neenako obravnavanje zaradi spola ideologinjam zakonika nikakor ni jasno. Npr.: v Linhartovi gledališki igri “Ta veseli dan – ali: Matiček se ženi” vloge ženina Matička ne more igrati ženska, še ena nevesta. (Tudi dojilja ne more biti moški.) Nesmiselno je tudi pričakovati, da so moški sposobni tako dobro čistiti kot ženske – ker moški pač nismo zaznamovani s fenomenom menstruacije. Tudi mehaniki in serviserji strojev/aparatov ženske ne morejo biti s takšno afiniteto kot moški, ker ne premorejo fenomena impotentnosti oziroma erektilne disfunkcije. Kastracijski kompleks v resnici tako fatalno zaznamuje oba spola, da je Zakon o varstvu pred diskriminacijo (v povezavi s spolnim razlikovanjem oziroma enačenjem) v resnici absurden. V našem zakonu ne duha ne sluha Res je, da je včasih določeno razlikovanje (diskriminacija) nedopustno, vendar je tukaj tudi “dopustno (in razumno) razlikovanje” torej “zapovedana neenakost”, predvsem invalidov. In zakon mora včasih vzpostaviti razliko tam, kjer jo resnično mora, ker je to logično in normalno in naravno (v zadevi “Thlimenos proti Grčiji” je ESČP izpostavilo ravno to pravico do diskriminacije). “Nerazlikovanje” – torej enačenje – v primerih, kjer je to logično in pričakovano (normalno in naravno), je torej diskriminacija (kar je ESČP ugotovilo v primeru “X proti Avstriji”). V našem zakonu tega ni zaznati. Skrita in latentno sadistična namera profeminističnih ideologinj tega zakona je, da bi se ideja/teorija in ves javni diskurz, ki zagovarja tezo, da sta spola različna, ukinila. Zakonsko predvidena inšpekcija ima v tandemu s t. i. “zagovornikom” (in nekaterimi nevladnimi organizacijami – po dosedanji logiki bo to najbrž največkrat Mirovni inštitut) simbolno (latentno sadistično) funkcijo srednjeveške inkvizicije. Uzakoniti se misli kolektivno preganjanje drugače (npr. antifeministično) mislečih (34. člen), in to preko “zagovornika”, nekakšnega vrhovnega inkvizitorja/rablja, ki bo seveda politično nastavljen in bo imel vselej levo (profeministično) politično poreklo (tako kot jo ima sedanji “zagovornik načela enakosti” Boštjan Vernik Šetinc). V zakonu je evidentna tiha intenca, da bi bila svoboda govora in kritičnega mišljenja omejena, celo sankcionirana; v zakonu so predvidene tožbe, katere glavni protagonist bi bil “zagovornik” v povezavi z inšpekcijo in mrežo levih nevladnih organizaciji (najverjetneje z Mirovnim inštitutom na čelu). Roman Vodeb Johan • 2 uri nazaj Lahko gredo v Sirijo in tam ustanovijo državo feministk !! Ginekolog ali ginekologinja naj bosta enaka na plačilnem listu..., nikakor pa ne more biti ženska enaka moškemu ali moški ženski... Narava deluje po lastnih pravilih, zakaj se boriti proti naravi,če je ustvarila dva različna spola???? jao jao.... če bo lejzbijka na ženskem wc- ju je to normalno. Če bo moški - gej bo pa neprikladno hecno. Enako velja obratno....nabutani so lahko v ženskih in v moških sekretih.... haha kako butast folk, ker moramo sploh o tem razpravljati. Franc Novak 1979 • 10 ur nazaj Ker je g. Grabus napovedal, da bo čez 20 let večina slovenskega prebivalstva muslimanov, bo prav zanimivo gledati uvajanje LGBT pravic v šerijatsko pravo. Gajser z drugim mestom v Teutschenthalu do rdeče številke Peter Irt osvojil 26. mesto 8. maj 2016 ob 15:01, zadnji poseg: 8. maj 2016 ob 20:06 Teutschenthal - MMC RTV SLO/STA Tim Gajser je na sedmi dirki sezone svetovnega prvenstva razreda MXGP v Teutschenthalu osvojil drugo mesto, kar je bilo dovolj, da je prevzel vodstvo v skupnem seštevku. V obeh vožnjah je bil najhitrejši Italijan Antonio Cairoli. Gajser je bil v prvi vožnji drugi, tretje mesto pa je zasedel Nemec Maximilian Nagl. Najboljši slovenski dirkač je Cairolija za nekaj zavojev sredi dirke celo že prehitel, a mu je nato spet moral prepustiti prvo mesto, v finišu te vožnje se je zadovoljil z mirnim koncem in z novimi zanesljivimi 22 točkami za drugo mesto. Romain Febvre je naredil napako, po padcu pa je privozil le do desetega mesta. Po bolečem padcu se mu je uspelo zbrati V drugi vožnji je Gajser odlično začel, vendar ga je sredi dirke zadel Jevgenij Bobrišev, po padcu pa se je slovenski dirkač še vrnil na četrto mesto. Zmagal je Cairoli pred Bobriševim in Febvrejem, ki se mu kljub številnim poskusom ni uspelo prebiti na drugo mesto. "V drugi vožnji sem začel kar dobro, potem sva zadela z Bobriševim in sem padel. Bilo je boleče, ampak sem se skušal zbrati in čim hitreje nadaljevati dirko. Nekaj časa sem potreboval, da sem ujel svoj ritem, vesel sem, da sem prišel na četrto mesto in osvojil nove stopničke, česar sem seveda zelo vesel," je dirko ocenil Gajser. Irt končal na 26. in 25. mestu V Teutschenthalu je prvič v sezoni nastopil še en slovenski dirkač, Peter Irt, ki je prvo vožnjo končal na 26. mestu, v drugi je bil 25. Skupno ima zdaj Gajser 299 točk, Febvre pa 291. Na naslednji dirki v italijanski Pietramurati že čez teden dni bo Gajser nosil rdečo številko. Vrstni red po 14. vožnjah (od 36): 1. T. GAJSER Honda 299 2. R. FEBVRE Yamaha 291 3. A. CAIROLI KTM 263 4. M. NAGL Husqvarna 238 5. J. BOBRIŠEV Honda 232 6. J. VAN HOREBEEK Yamaha 215 7. K. STRIJBOS Suzuki 169 8. S. SIMPSON KTM 168 9. V. GUILLOD Yamaha 136 10. G. COLDENHOFF KTM 136 M. L. To Gajser! BRAVO! NoFuture # 08.05.2016 ob 22:59 Prijavi neprimerno vsebino Ne se dat Kamenik, samo govori da so ti kršene človekove pravice .. +0 -0 veza # 08.05.2016 ob 23:02 Prijavi neprimerno vsebino Ne se sekirat, ti samo zrihtaj, da ti sodijo v SLO in si zmagal! Naj se identificira za begunca in bo nemudoma oproščen. 1997... Četverni umor, sedaj droge. Koliko časa bo to še trajalo?! Only in banana Slovenia!! Upam, da ga lahi zaprejo za vedno, ker pri nas bo oproščen. Blazz # 08.05.2016 ob 22:29 Prijavi neprimerno vsebino še en dokaz da so naša sodišča komedija par excellence, vsi pa živimo v bananastanu Desetletja negativne selekcije v sodniji in tožilstvih SAMO po političnem merilu...pol pa mate take sposobne javne uslužbence. Upam, da je toliko pameten in, da bo zahteval izročitev v Bananijo. Kajti naši sodniki so znani po vsem svetu, da nikoli ne obsodijo tiste, ki to res zaslužijo. Na seji programskega sveta RTV skrajno vroče. Tudi grožnje s smrtjo. Aktivisti pa kar novinarji. 9. 5. 2016, 15:07 - osveženo: 9. 5. 2016, 18:12 662 Facebook Twitter Foto: Twitter Ni bilo dovolj, da je skrajna levica popolnoma zavzela programski svet naše nacionalne televizije. Danes je seja programskega sveta RTV potekala v izjemno napetem in nenavadnem ozračju. Če se je prvi hip zdelo, da so se seje udeležili številni radikalni levičarji, ki na transparentih s smrtjo grozijo vsem, ki razmišljajo drugače, kot razmišljajo oni, je bilo že v naslednjem hipu jasno: to niso bili aktivisti, ampak kar novinarji nacionalke. Zdi se, da se zgodovina po drugi svetovni vojni ponavlja. Spomnimo se številnih ljudskih protestov in podivjanih množic, ki so po letu 1945 pozivali k linču vseh, ki se niso strinjali s totalitarnim režimom tedanje oblasti. Tovrstni protesti so tedaj pripeljali tudi do nasilnih izpadov – med drugim tudi zažiga ljubljanskega škofa Vovka v Novem mestu. Kdor danes spremlja sejo programskega sveta RTV, si z lahkoto predstavlja dogajanje leta 1945. Ekstremna levica je pretekli mesec preko Cerarjeve stranke v programski svet RTV izvolila svoje predstavnike, ki so po svojih sovražnih izpadih povsem primerljivi s pozivi črnosrajčnikov v Italiji v času fašizma. Pozivi k odstranitvi vseh, ki se z njimi med obema vojnama niso strinjali. Preberite še: “Cerar kaže precejšnjo aroganco. To je nekaj povsem drugega, kar je obljubljal pred volitvami.” Najbolj bizaren primer te fašistoidne ideologije je Domen Savič, ki je zaslovel s številnimi sovražnimi twitti do kristjanov v Sloveniji. Kakorkoli, RTV je danes z nastopom novinarjev aktivistov in z grozilnimi transparenti dopustila širjenje sovražnega govora v ustanovi, ki jo sicer plačujemo vsi državljani. Proti tovrstnim izpadom ni protestiral nihče, kar jasno kaže na situacijo, v kateri se trenutno nahaja RTV. Ljubljansko sodišče ugodilo Nataši Pirc Musar Seja se je začela v znamenju nedavne sodniške odločitve ljubljanskega višjega sodišča, ki je ugodilo pritožbi Nataše Pirc Musar, ki je odločitev svetnikov programskega sveta izpodbijala. Predsednik programskega sveta je sprva pojasnil potek dogodkov, ki so pripeljali do sodbe višjega sodišča v Ljubljani, nato je Sabina Muratović pojasnila pravni pomen sodbe. “Marko Filli ni več generalni direktor, to je dejstvo. Zaradi odprave sklepa nimamo generalnega direktorja, Nataša Pirc Musar pa zaradi odprave sklepa o imenovanju (s strani programskega sveta) ni generalna direktorica,” je povedala Muratovićeva. Foto: Nova24TV Foto: Nova24TV Sodbo je komentiral tudi pravnik Tomaž Toldi. “Odločitev višjega sodišča je popolnoma nasprotna odločitvi prvostopenjskega sodišča v vprašanju, kaj pomeni, če v programskem svetu sodeluje oseba, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za članstvo. Posledično je ključno vprašanje, ali so odločitve, ki jih programski svet sprejme v takšni sestavi, veljavne. Pravna služba je zagovarjala stališče, da je potrebno zadevo obravnavati v kontekstu zakonskega namena. … Upam si trditi, da pritožbeno sodišče ni navedlo zelo prepričljivih razlogov, zakaj je spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča. … Naj dodam, da je odločitev mogoče izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi.” Na stolčku ostaja Filli Dino Bauk, zastopnik Nataše Pirc Musar, pa je zagovarjal ravno nasprotno stališče, kot ga je zagovarjala Sabina Muratović, programski svet pa je pozval, da Natašo Pirc Musar pozove k prevzemu funkcije. Svetniki se v debati o tem niso strinjali. Eden izmed svetnikov, ki je glasoval za Natašo Pirc Musar, je sicer predlagal, da se na sejo umesti glasovanje o sklepu o imenovanju Pirc Musarjeve, a je večina menila, da je potrebno prej zagotoviti ustrezno delovanje RTV in šele nato odločiti o naslednjem generalnem direktorju. Dolgi razpravi je sledil naslednji epilog: programski svet je z 22 glasovi za od 26 prisotnih za v. d. generalnega direktorja imenoval Marka Fillija. Kaj drugega pa jim konec koncev niti ni preostalo, saj jim je Pirc Musarjeva dala košarico. Kot je pojasnila, je njena karierna pot krenila v drugo smer. “Po dveh letih, brez ekipe, ki bi ji lahko zaupala, in na novi poklicni poti ne bi želela začeti opravljati funkcije generalne direktorice RTVS, pa čeprav vem, da je v tem javnem zavodu veliko kreativnega duha, ki čaka na priložnost za spremembe,” je med drugim navedla v sporočilu za javnost. Ž. K. SlovenijaLjudje Pavle Ravnohrib: ”Prekinitev sodelovanja nam je bila vsiljena s strani uredništva RTV” 11. 5. 2016, 20:15 86 Facebook Twitter Foto: STA Pred nekaj tedni je javnost razburkala odločitev, da se legendarni voditelj Malih sivih celic Pavle Ravnohrib poslavlja z malih ekranov. Sedaj je jasno, zakaj – prekinitev sodelovanja mu je vsililo uredništvo oddaje. ”Avtorji kviza Male sive celice se distanciramo od vsega, kar bo pod tem imenom nastalo v po omenjenem datumu,” so jasni. Že takoj po prekinitvi sodelovanja so se pričele širiti govorice, da naj bi Ravnohriba z nacionalke odstranili zaradi njegovih ”motečih nazorov”, saj je konec lanskega leta posodil glas v filmu v podporo tradicionalni družini. Preberite tudi: -Pavle Ravnohrib se poslavlja, nacionalka ga je odslovila zaradi … Takrat se je RTV branila z izgovorom, da je njegov odhod povezan s prenovo koncepta oddaje, ki bi pod istim imenom otrokom ponudila sodobno, privlačno televizijsko oddajo, ki bo nadgrajena s prncipi sodobnega učenja po vzoru podobnih oddaj v Evropi. Nova oddaja bo bolj spominjala na resničnostni šov kot pa na kviz za otroke Ustvarjalci prave verzije Malih sivih celic pa temu ostro nasprotujejo. V izjavi za javnost so ustvarjalci oddaje Pavle Ravnohrib, Darko Hederih in Marjan Škvorc dejali, da je bilo prenehanje sodelovanja vsiljeno s strani uredništva, ”ki želi grobo poseči v uspešen avtorski koncept oddaje z vnašanjem iger, ki bo po tujih vzorih bolj spominjala na resničnostni šov in igre brez meja kot pa na kviz za otroke.” Zapisali so, da imajo ustvarjalci še veliko idej, volje in zagona za delo, a jim je način komunikacije v zadnjem letu, po odstranitvi režiserja in urednika Njegoše Maravića, tuj. ”Na tak način preprosto ne moremo sodelovati,” so jasni ustvarjalci oddaje. M. G. Spoštovani avtohtoni neandartalec: tu se pa motite. Oddaja je bila, redka ali celo edina, na RTV, ki je bila vsebinsko zanimiva, poučna in kulturna! Ne razumem, v čem je stvar, da ste jo tako slabo ocenili! Včasih je potrebno priznati veličino tudi drugim, ko si jo zaslužijo! Nadškof Zore: Ne morem maševati na krajih partizanske mitologije 10. 5. 2016, 16:00 209 Facebook Twitter Foto: STA “Vprašali so me, če bi šel maševat na kraje, kjer so pokopani partizani, v Dražgoše, tam sicer niso pokopani, vendar vemo, kaj se tam praznuje. Rečem brez vsakega pomisleka: samo resnico spregovorimo. Dokler pa ne spregovorim resnice, toliko časa ne morem iti na nek kraj, da bi potrjeval mit ali laž,” je zatrdil nadškof in metropolit Stanislav Zore. Vodja ljubljanske nadškofije je pred časom v javni debati v dvorani pri Svetem Jožefu v Ljubljani spregovoril o pomenu resnice za celjenje zgodovinskih ran, pa tudi o odnosu do islama. V času, ko komunistična mitologija, grožnje s smrtjo drugače mislečim in bolj ali manj prikrite skomine po enoumju pridobivajo domovinsko pravico na javni RTV, je nadškof Stanislav Zore spregovoril o pomirjenju in “izmitju greha” izpred sedemdesetih let, ko je življenje po krivem izgubilo na desettisoče ljudi. Nadškof je prepričan, da je danes vsakdo, ki je rojen v slovenski narod – zaradi dejstva, da se narod še vedno ni pomiril s svojo polpreteklo zgodovino – rojen v greh. Preberite še: Trije krogi slovenskega privatizacijskega pekla “Potreben je nekakšen krst,” je povedal Zore in pojasnil, da do tega ne more priti, ne da bi resnici pogledali v oči. Spregovoril je tudi o popularnem zaklinjanju k pogledu v prihodnost, pri čemer gre po njegovem zgolj za metanje peska v oči, saj se sočasno s tovrstnimi zaklinjanji še vedno ohranjajo pridobitve in privilegiji iz preteklosti. Nadškof Zore: Ni vse črno-belo “Tisti, ki so umrli od komunistične roke, so žrtve, vsi drugi so na strani storilcev – pa mislim, da ni tako črno-belo. Že zato, da bomo začeli razmišljati, kdo so žrtve, bomo potrebovali to vstopanje v resnico. Kot sem rekel takrat na Brezjah, je žrtev tudi tisti, ki so ga prisilili, da je ubijal. Mi sedaj na teh stolih, na toplem, na mirnem lahko rečemo: zakaj pa se ni uprl? Za junaštvo do smrti nismo vsi rojeni. Eni tega preprosto ne zmoremo, to je potrebno vedeti in takšen človek je žrtev, čeprav ima krvave roke. Mi bomo morali začeti moliti za vse žrtve. Do neke mere je prisotna pobuda o vseposvojitvi. Ko sem slišal za to misel, sem rekel: krasno, zelo lepo, ampak hkrati bi morali posvojiti tudi tistega, ki je bil rabelj, tudi on mora biti deležen molitve, tudi njega je potrebno odreševati. Ali smo mi sposobni tega?” se je vprašal mons. Stanislav Zore. Z islamom moramo biti v dialogu Nadškof Zore se je dotaknil tudi migrantske krize, ki je s seboj prinesla tudi debato o sožitju različnih religij in kultur. Poudaril je, da obstajajo med njimi pomembne razlike v pojmovanju vloge religije v družbi. Krščanstvo ima ločnico med državo in religijo dobro definirano, kar je podkrepil z Jezusovimi besedami: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega« (Mt 22,21), islam pa te ločnice ne definira. Kljub temeljnim razlikam med religijami je Zore pozval k dialogu, saj le ta vodi v rast in ne v spopad. Po njegovem bi morali postopati tako, kot sta ravnala sveti Frančišek in sultan Malik Al-Kamil. Frančišek je sultana namreč obiskal, saj ga je želel spreobrniti, kar pa mu ni uspelo. Kljub temu sta se sultan in Frančišek razšla v miru – kot prijatelja in ne sovražnika. “Potreben je dialog, vendar moramo za to prej vedeti, kdo smo,” je povedal Zore. “Ko bomo imeli jasno identiteto katoliškega kristjana, potem bomo lahko stopali v dialog z muslimani,” je nadškof razložil svoje videnje problema. Žiga Korsika Uspešni gospodarstvenik svari: Večina prosilcev za azil bo živela na račun države vsaj 15 let 11. 5. 2016, 18:41 53 Facebook Twitter Marijn Dekkers (Foto: epa). Sprejemanje velikega števila migrantov kot rešitev za gospodarske težave in novo delovno silo ni najboljša ideja, opozarjajo mnogi strokovnjaki. Med njimi je tudi Nizozemec Marijn Dekkers, ki je bil dolga leta prvi mož skupine Leverkusen Bayer, od letošnjega aprila pa vodi britansko-nizozemski prehrambeni koncern Unilever. Dekkers je nad trenutno situacijo v Nemčiji izjemno zaskrbljen. ”Prav je, da smo pomagali ljudem v kritični situaciji. A vprašanje je, koliko ljudi lahko sprejmemo v Nemčiji? Koliko jih realno lahko sprejmemo skozi čas?” je zaskrbljen Dekkers. To je težava, ki jo mora Nemčija nasloviti takoj, je prepričan. Trajalo bo namreč še veliko časa, preden bodo ti ljudje ustrezno usposobljeni, da si sami poiščejo delo. Preberite tudi: -Orbanov odločni ne: ”Madžarske ne bo nihče prisilil, da sprejme migrante” Dekkers pa opozarja predvsem na dejstvo, da si mora država nehati zatiskati oči in živeti v iluziji. ”Preden bo velika večina teh prosilcev za azil popolnoma neodvisnih od države, bo minilo še vsaj 15 let,” je za nemški časnik Die Welt dejal Dekkers. Nemške težave tudi v energetiki Težave Nemčije pa ne vidi le v množicah migrantov, pač pa tudi v vedno slabši konkurenčnosti Nemčije, predvsem zaradi pomanjkanja podjetniške miselnosti in visokih stroškov energije. Nemci namreč želijo promovirati obnovljive vire energije, a prehod na cenejše vire energije traja dlje, kot bi bilo to potrebno, še meni Dekkers. M. G. Zanimanje za Slatnarjeve skakalne smuči preseglo pričakovanja Brez prestopov k drugim proizvajalcem 11. maj 2016 ob 16:39 Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Do konca tedna naj bi v Begunjah izdelali prve smuči blagovne znamke podjetja Slatnar Carbon, ki je prevzelo Elanov program skakalnih smuči. Kot je v oddaji Intervju na Prvem programu Radia Slovenija povedal Peter Slatnar, so za zdaj najeli proizvodne zmogljivosti, vključno z zaposlenimi. Zanimanje za smuči, ki so jim do zdaj spremenili predvsem dizajnersko zasnovo, je preseglo najbolj optimistična pričakovanja. Čeprav je Slatnar najboljšim tekmovalcem povedal, da v prvem obdobju ne morejo pričakovati nagrad za uspehe, prestopov k drugim proizvajalcem skakalnih smuči ne bo. "Vsi tekmovalci, ki so do zdaj tekmovali na Elanovih, ostajajo na naših smučeh. Prihajajo pa še novi, saj je interes iz tujine zelo velik. Mislim, da bomo morali delati selekcijo, koga vse bomo spustili na to smučko," pravi Slatnar. To zanimanje pripisuje tudi dozdajšnjemu uspešnemu sodelovanju, saj praktično vsem najboljšim tekmovalcem dobavlja vezi, v sklepni fazi pa je tudi testiranje skakalnih čevljev. Pri tem poudarja, da je v Sloveniji dovolj znanja, da to postane glavni igralec v tej tržni niši. "V navadi je bilo, da smo hodili v tujino in kupovali drago opremo, zakaj ne bi tega obrnili in nekaj tistega denarja, ki smo ga dolga leta nosili v tujino, nekako pridobili nazaj," meni. Obseg za zdaj ostaja na dozdajšnji ravni Proizvodnja skakalnih smuči za zdaj ostaja v Begunjah. "Mi najemamo za čas proizvodnje skakalnih smuči njihov prostor, stroje in delovno silo. V naslednjem koraku se dogovarjamo, da bomo odkupili stroje, ki so izrecno namenjeni za smučarske skoke, in bodo potem naša last," pravi Slatnar. Obseg proizvodnje v Begunjah naj bi za zdaj ostal na dozdajšnji ravni, to je okoli 250 parov tekmovalnih in nekaj manj kot 1.000 smuči za klube in mlajše kategorije. A Slatnar, ki je prepričan o uspehu, zagotavlja, da jih lahko v Sloveniji izdelajo tudi bistveno več. Na svetu so zdaj le še trije proizvajalci skakalnih smuči, ki na leto izdelajo več tisoč parov. T. H., Drago Balažič/Radio Slovenija verjetno spet ena kuhna. Slatnar ni hotel več delati z elanom, Elan drugih proizvajalcev smuči ni imel, in se ga je prodalo. Vprašanje, kakšna zgodba je zadaj. Na koncu bo Slatnar še huda konkurenca Elanu 10. maj: Rodil se je največji slovenski pisatelj Zgodilo se je na današnji dan leta ... 9. maj 2016 ob 00:00 Ljubljana - MMC RTV SLO Leta 1876 se je na klancu siromakov na Vrhniki rodil velikan slovenske književnosti, pesnik, pisatelj in dramatik Ivan Cankar. Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg njega še Murn, Kette in Župančič). Pisati je začel že v dijaških letih, pesmi pa je objavljal v Vrtcu in Ljubljanskem zvonu. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugim tudi Oton Župančič, Fran Govekar in Fran Eller. Cankar je najprej pisal realistično, pozneje pa se je preusmeril k novoromantičnim tokovom, zlasti k simbolizmu in (v začetku) dekadenci. V svojih številnih spisih je pokazal izjemno jezikovno in oblikovno mojstrstvo. Njegove drame Hlapci, Kralj na Betajnovi, Za narodov blagor in Pohujšanje v dolini Šentflorjanski sodijo v vrh slovenske dramatike. Umrl je leta 11. decembra leta 1918. copy paste iz: http://www.portalplus.si/1503/ivan-cankar/ Kako je umrl Ivan Cankar Ob 140. obletnici rojstva Ivana Cankarja bomo odprli eno najbolj intrigantnih in nikoli zares pojasnjenih dilem, povezanih z njegovo tragično smrtjo. Pričujoči prispevek izhaja iz mojega eseja Poslednje stopnice Ivana Cankarja, objavljenega leta 2014. Ključno pa je vprašanje, ali je Cankarjeva smrt posledica nasilja, ki bi utegnilo imeti politične motive... Ivan Cankar je tisti lik, o katerem si vsak gimnazijec domišlja, da o njem ve skoraj vse. Naš izobraževalni sistem namreč že približno sedemdeset let vestno skrbi, da nas pripelje v intimni konflikt s tem odličnim analitikom slovenskega naroda in poznavalcem njegove kolektivne psihologije. To grobo posiljevanje z avtorjem, ki je bistveno prezahteven za mladoletnike, se prične že v osnovni šoli in se potem nadaljuje v srednji. Za šolski kurikulum je Cankar nekaj podobno svetega, kot je Biblija za Vatikan. Obsedenost šolske in kulturne politike - nenazadnje pa tudi nas samih - s Cankarjem je včasih dejansko nerazumna. Obravnavamo ga kot nepopolnega svetnika, mučenika in napol tragičnega umetnika, obenem pa nas frustrirajo njegova zagrenjenost, domnevna šibkost in alkoholizem. Nanj gledamo kot na nesrečnega literata, ki je trpel zaradi občutka krivde svoje dominantne matere, revščine in uboštva kot tudi zaradi odtujenosti in osamljenosti, ki sta ga pestila med bivanjem in študijem na Dunaju. Toda ob vseh teh klišejskih, že skorajda ponarodelih predstavah obstaja tudi tisti drugi, odločnejši, energični in pogumni Cankar, o katerem otroci v šolah redko kaj slišijo. Tisti drugi Cankar... ... je navduševal množice kot politični govornik in ljudski tribun. Sprva je bil zaprisežen nasprotnik stare monarhije, a je čez nekaj let, ko je rajnko habsburško monarhijo pokopal poraz v svetovni vojni, sprevidel pasti nove južnoslovanske tvorbe in postajal vedno glasnejši kritik ilirizma, tj. ideje o nenaravnem združevanju Slovencev s Hrvati in Srbi. Že v svojem znamenitem govoru Slovenci in Jugoslovani je to odločno povedal: "Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci - po kulturi (...) pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu." Čez pet let, na konvenciji njegove projugoslovanske Socialdemokratske stranke je izrekel tudi nekaj stavkov, ki jih je povojna cenzura prikrivala: "Naši od omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso znali), ne samo na Trubarja, Prešerna in Levstika, temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Šabcu ali vsaj v Varaždinu ... Ljudje so zdaj med nami - saj jih lahko vsaki dan slišite - ki bi nas najrajši prodali - kaj prodali - kar dali vbogajme." Temu je sledil stavek, ki ni bil nedolžen: "Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov... Najbolj gnusni, res gnusni pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače! Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in bi jo najrajši kar vrgli čez plot." Politični atentat? Zaradi teh besed, pravijo alternativni preučevalci Cankarja, ki jih uradna literarna zgodovina prezira, češ da razširjajo nepreverjene govorice, je slavni književnik nosil zelo hude, celo usodne posledice. Izrekel jih je, ko je bila Slovenija dejansko že del SHS, nad katero Cankar ni bil preveč navdušen. Svoje nestrinjanje z novimi političnimi povezavami je zelo glasno izražal, češ da bo imelo za Slovence katastrofalne posledice. Prav o tem naj bi konec oktobra 1918 govoril na posvetu socialdemokratske stranke. Imel je ognjevit govor, po katerem je zapustil dvorano in odšel na sveži zrak pokaditi cigareto. Po nikoli raziskanih ali dokazanih namigih naj bi ga v veži na Kongresnem trgu številka 6 nekdo s kovinskim predmetom večkrat silovito udaril po glavi in potem porinil po stopnišču. Nezavestnega so ga našli na stopnicah in kljub indicem, da je šlo za napad - v današnjem jeziku bi temu dejali poskus atentata -, oblast nikoli ni uvedla nobene preiskave. Ivan Cankar je uradno umrl zaradi posledic podhladitve in poškodb, ki naj bi jih dobil zaradi padca na stopnicah svoje hiše. Bil je pijan in se je "zvrnil po štengah", so vedno govorili ljubljanski opravljivci. V vseh knjigah in učbenikih piše podobno, a za odtenek bolj spodobno: proti koncu oktobra je padel po stopnicah in se hudo poškodoval. Umrl je 11. decembra 1918 v Cukrarni. Najbrž nikoli ne bomo izvedeli, kaj se je v resnici zgodilo "konec oktobra"; ali je véliki literat umrl zaradi alkohola, ki ga je spodnesel na stopnicah, ali pa so ga res brutalno pretepli politični nasprotniki, fanatični srbofili. Morda bo stota obletnica smrti čez dve leti in pol dovolj tehten razlog za verodostojno raziskavo skrivnostnega padca po stopnicah, s čemer bi se lahko izognili razlagam in teorijam, ki spominjajo na literaturo Dana Browna. Ivan Cankar in kapitalizem na Betajnovi V času, ki ga živimo, cankarjanski duh nikakor ni mrtev. Kriza kapitalizma, nad katerim smo Slovenci podobno razočarani kot Cankarjevi sodobniki pred dobrim stoletjem, nas sili k novemu samoizpraševanju, predvsem pa razmisleku o lastnem družbenem angažmaju. Nasilje, ki zaznamuje Kralja na Betajnovi, je posledica obubožanega in v usodo sprijaznjenega slovenskega življa. Prizadevanja za pravičnejšo družbo se razblinijo, dejanja osrednjega junaka ostajajo obsojena na neuspeh; cankarjanski junak je v boju zoper tajkuna svojega časa poražen. Zmaga brutalni kapitalizem, zgrajen na kraji, prevari, nasilju in celo umoru. A če se je Cankar kot literat predajal malodušju in je v spopadu med upornikom z razlogom ter kapitalistom umazanega porekla tehtnico zmage nagnil k slednjemu, je kot javna osebnost in politik vseeno deloval bolj optimistično, včasih celo vzneseno. Očiščenje in pomlajenje, enega najbolj ognjevitih in navdušujočih govorov, ki ga je imel v Delavskem domu v Trstu pol leta pred svojo tragično smrtjo, v tem kontekstu še posebej izstopa, kajti o Slovencih je spregovoril drugače, z nekim novim, suverenim tonom: "Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega naziranja. Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: 'Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat ali nebrat? (...) Nikdar se še ni naš slovenski narod tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v teh zadnjih dveh letih vojne. Dokazal je vsemu svetu, da je zrel za svobodo, zrel za lasten svoj dom. Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: 'Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!' - Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim - nisem poznal. Ne poznal odporne moči njegove, ne politične zrelosti njegove, ne njegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč, da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku!" Sistem potrebuje tudi tistega drugega Cankarja V Trstu je govoril tisti drugi, odločni in retorično sijajni Cankar, pred katerim je dvorana zazibala v transu in so ljudje vstajali ob aplavzih. Tega, politično aktivnega literata, ki je stopil iz svojih knjig, v katerih zmagujejo negativci in amoralneži, slovenska zgodovina 20. stoletja vedno skrbno zamolči. Kajti to ni šibki in rahitični možiček z brki, temveč odločen mož, ponosen Slovenec in predvsem potencialni voditelj naroda, tako dolgo potapljajočega se v svojem močvirju usmrajene nemorale. To je govornik stalno poniževanega in teptanega ljudstva, ki je samo sebe kastriralo. To je mislec prihajajočega časa, v katerem se bo, kot je dejal 20. aprila 1918 v Trstu, naš narod iz hlapčevstva, sramote in bede vzdignil v "novo, svetlo življenje, očiščen in pomlajen". Če je to tisti drugi del naše nikoli dokončane osvoboditve, potem začnimo na Cankarja gledati kot na edinega pravega revolucionarja 20. stoletja, ki je pod nekimi stopnicami mnogo prezgodaj in predvsem zelo tragično končal svoje nikoli do konca pojasnjeno poslanstvo. Ob 140-letnici njegovega rojstva bi bil že skrajni čas za to... To so novinarji RTV, ki mirno protestirajo ob sloganu “Smrt janšizmu, svoboda narodu” 12. 5. 2016, 5:00 207 Facebook Twitter Foto: Twitter “Smrt janšizmu, svoboda narodu,” “Pazite, grizemo,” sta samo dva primera transparentov, ki so jih na seji programskega sveta RTV nosili levičarski aktivisti skupaj z novinarji, ki so se postavili levo in desno ob ta izbruh sovražnega govora. Gre prav za tiste novinarje, ki tudi sicer s svojim družbeno političnim delovanjem polnijo naslovnice časopisov. Prah okoli zadnje seje programskega sveta RTV se še ni polegel. Za to so krivi predvsem odgovorni na RTV, ki so v prostore, kjer je potekala seja, spustili pripadnike skrajne levice, ki so brezsramno klicali k pobijanju podpornikov SDS, v preteklosti pa so že sodelovali na nasilnih protestih, a proti njim slovenski policisti niso ukrepali. Na tej točki prav nič več ne čudi, da novinarjev, prav tako prisotnih na seji, sovražni napisi niso zmotili. Preberite še: SDS zaradi suma kaznivega dejanja naznanila Marka Fillija in Ljerko Bizilj Foto: STA Foto: STA Na seji programskega sveta sta z napisom “Pazi grizemo”, paradirali aktivistki Mojca Pašek Šetinc (na sliki levo) in Eugenija Carl (na sliki desno). Foto: STA Foto: STA Na seji programskega sveta se je prešerno smejala Tatjana Pirc, ki ji pozivi k pobijanju niso izbrisali nasmeška z obraza. Pozivi k pobijanju ne motijo nikogar Fotografije s seje razkrivajo vrednostni sistem novinarjev – aktivistov. Razvidno je namreč, da jih grožnje s smrtjo več kot 200 tisoč volivcem ni zmotilo, motilo jih je predvsem vpletanje v uredniško in novinarsko delo. Očitni primanjkljaj v moralni razsodnosti sta pokazali že vsem znana Eugenija Carl, znana po svojem sovražnem poročanju, Mojca Pašek Šetinc, ki je navdih za svoja novinarsko-aktivistična pisanja iskala pri svojem možu, znanemu lobistu Miletu Šetincu, v ideološki vojni pa so se jima pridružile še novinarke Jelena Aščić, Helena Milinkovič, Ines Kočar, Miša Molk in drugi. Foto: STA Foto: STA Na stolih, na kateri sta mirno sedela direktorica Televizije Slovenija Ljerka Bizilj in direktor Radia Miha Lampreht, se je bohotil sporni napis “smrt janšizmu, svoboda narodu”. Za Ljerko Bizilj je stala Helena Milinković, ki je prav tako znana po svojem levičarskem aktivizmu in podpori Združeni Levici. Na novinarski konferenci sta bili prisotni tudi Miša Molk in Ines Kočar. Levičarski aktivizem na javni RTV Nedavna levičarska manifestacija je za mnoge samo simbolni prikaz dolgoletnega pristranskega in aktivističnega poročanja javne televizije, ki bi, glede na to, da je financirana s pomočjo paradržavnega davka, morala biti v svojem poročanju objektivna. Ž. K. To pa je sovražni govor! Uporništvo z razlogom: Obletnica nastanka Manevrske strukture narodne zaščite Manevrska struktura je odigrala svojo vlogo pri osamosvajanju 17. maj 2016 ob 08:52 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Pred 26 leti je na pobudo Toneta Krkoviča nastala Manevrska struktura narodne zaščite, katere glavna naloga je bilo zavarovanje procesov ob osamosvajanju. Leto dni po nastanku je izpolnila svoj cilj, pozneje pa prešla pod okrilje Teritorialne obrambe. Manevrska struktura narodne zaščite je nastala po ukazu JLA iz leta 1990, ki je od Teritorialne obrambe zahtevala predajo orožja iz svojih skladišč. Posamezni odbori so temu ukazu sledili, nekateri pa so ukaz dojeli kot razorožitev in se mu uprli. Med tistimi, ki jim je bil ukaz sporen, je bil tudi tedanji načelnik oddelka za Ljudsko obrambo občine Kočevje Tone Krkovič. Ko je videl vojake JLA, ki so odvažali orožje iz občinskega štaba JLA, je o dogajanju obvestil tedanjega ministra za obrambo Janeza Janšo in notranjega ministra Igorja Bavčarja. V vojni odigrala svojo vlogo Sestanek je dal podlago za prve aktivnosti pri organiziranju Manevrske strukture. Slovenija je z njo nameravala usposobiti lastne oborožene sile za morebiten spopad z JLA. Manevrska struktura je na začetku delovala v tajnosti in brez formalne podlage, saj je zakonsko podlago dobila šele septembra 1990, oktobra pa je prešla pod okrilje slovenske Teritorialne obrambe, ki se je pozneje preimenovala v Slovensko vojsko. Ob jubileju Manevrske strukture narodne zaščite je njen prvi poveljnik Tone Krkovič dejal, da je bila oblikovana v posebnih razmerah in v najbolj občutljivem času osamosvajanja, njen končni rezultat pa je predstavljala organiziranost več deset tisoč oboroženih vojakov in policistov v enovito vojaško organizacijo. Krkovič je ob tem dejal tudi, da je že leto dni pozneje v osamosvojitveni vojni Manevrska struktura narodne zaščite v popolnosti odigrala svojo vlogo. Uporništvo z razlogom Jubilej Manevrske strukture narodne zaščite je zaznamovalo tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve s slovesnostjo, na kateri je spregovoril tudi načelnik generalštaba slovenske vojske Andrej Osterman. V svojem govoru je poudaril, da je pri manevrski strukturi šlo za uporništvo z razlogom. L. L. Takrat smo potrebovali pogumne ljudi na ključnih položajih in g. Krkovič je to vsekakor bil. Vse spoštovanje. Danes potrebujemo zopet pogumne ljudi na položajih, ki bodo povrnili poštenost in delavnost kot tudi demokracijo spoštovanja in dialoga med ljudi. Ribiič # 17.05.2016 ob 09:57 Prijavi neprimerno vsebino Tone je bil človek na pravem mestu! Tone ne daj se ŠENTVID,tudi upor proti okupatorju se je začel iz ilegale,vsaj tako so nas učili. GD # 17.05.2016 ob 11:12 Prijavi neprimerno vsebino Hvala vam gospod Krkovič za to pogumno delo. Preberite celotno ovadbo zoper Milana Kučana zaradi veleizdaje 17. 5. 2016, 10:20 17 Facebook Twitter Foto: STA, Milan Kučan Preberite celotno ovadbo Milana Kučana zaradi veleizdaje 1 Ljubljana, maj 2016 VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO RS Trg OF 13 1000 Ljubljana POLICIJA NACIONALNI PREISKOVALNI URAD Štefanova 2 1000 LJUBLJANA Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve vlaga kazensko ovadbo zoper: MILANA KUČANA, roj. 14.1.1941, stanuje Murgle 23, Ljubljana zaradi kaznivih dejanj : veleizdaje po 348 členu KZ-1 v zvezi s 360 členom KZ-1, sabotaže po 357 členu KZ-1 v zvezi s 360 členim KZ-1 in kaznivega dejanja pomoči k tem kaznivim dejanjem ki jih je storil s tem, da je: Milan Kučan kot predsednik predsedstva Republike Slovenije, v času, ko so v Sloveniji že potekale politične aktivnosti za ustanovitev lastne države in za osamosvojitev, ki jo je podpirala večina prebivalcev Republike Slovenije preko glasov, ki so jih namenili osamosvojitvenemu programu koalicije Demos na večstrankarskih volitvah aprila 1990, čemur je sledila prisega in prevzem pristojnosti novega predsedstva RS, dne 10.5.1990, nato volitve in prisega novega Izvršnega sveta RS (v nadaljevanju nove vlade), dne 16.5.1990, ter prevzem pristojnosti nove vlade, dne 5.1990; kot predsednik predsedstva RS, edinega organa, ki je bil v času med 10.5.1990 in 19.5.1990 v celoti konstituiran, ki je deloval in je imel pristojnost po takrat veljavni Ustavi RS kot vrhovni poveljnik TO Republike Slovenije v miru za sprejemanje odločitev o oborožitvi in opremljanju Teritorialne obrambe; bil dolžan zavrniti neustavne ukaze vojaškega vrha jugoslovanske armade in Republiškega štaba TO po odvzemu in premeščanju orožja teritorialne obrambe v objekte JLA; a je kljub pravočasni obveščenosti o namerah JLA po razorožitvi TO RS namesto odločnega nastopa proti razorožitvi TO vse do 18. maja 1990 kolaboriral z visokimi častniki JLA, ki so pripravljali in izvajali razorožitev TO RS; prikrito, zahrbtno in na drug pritlehen način s sprenevedanjem, lažmi in prikrivanjem informacij pred vlado in častniki teritorialne obrambe na občinskih ravneh o tem, da JLA pripravlja razorožitev TO RS; kakor tudi z namernim neodločanjem oziroma zavlačevanjem s sprejemom odredbe, s katerim bi neustaven ukaz JLA o razorožitvi TO RS moral zavrniti, z lažnim izgovarjanjem na neobveščenost; ter s prepoznim pošiljanjem ukaza, s katerim je bil ukrep JLA o razorožitvi TO preklican; in s pošiljanjem tega ukaza po napravah, kriptiranih s šiframi JLA, s čimer je jugoslovanski armadi pridobil dodaten čas za odvzem orožja TO RS; v sodelovanju z vrhom JLA v dneh od 16.5.1990 do 19.5.1990 razorožil TO RS, pri tem pa navzven v Republiki Sloveniji dajal lažni vtis, da z ukazi GŠ JLA z dne 14.5.1990 in z ukazom poveljnika RŠTO RS generala Ivana Hočevarja, št. SZ 6251- 90 z dne 15.5.1990, o razorožitvi TO ni seznanjen; ter s tem bistveno ogrozil osamosvojitev Republike Slovenije in nastanek samostojne države in varnost Republike Slovenije; njegova ravnanja pa so imela za posledico smrt večjega števila oseb, hudo nasilje in veliko razdejanje, saj je JLA dobro leto dni po razorožitvi TO razoroženi Sloveniji napovedala vojno in jo dejansko Obrazložitev: Danes javno dostopni dokumenti nedvoumno dokazujejo, da je bil Milan Kučan z ukazom generala Hočevarja o razorožitvi TO, z dne 15.5.1990, seznanjen še istega dne, ko je bil izdan, nato pa v naslednjih urah in dneh še neposredno od častnikov OŠTO Slovenj Gradec, OŠTO Jesenice ter od vseh preostalih OŠTO in vodstev občin, pred tem pa neformalno že od pokrajinskih poveljnikov TO, Službe državne varnosti in s strani visokih funkcionarjev, ki so službovali v Beogradu. Zagotovo tudi od politkomisarja RŠTO, sicer pa nekdanjega sekretarja ZKS za Gorenjsko Zdravka Krvine; glede na to, da je bil Milan Kučan do leta 1990 predsednik CK ZKS, ki je postavil večino poveljniških kadrov v TO, med njimi vse najvišje. Ustava RS in Zakon o SLO in DS sta od Milana Kučana terjala, da kot predsednik predsedstva RS, ki je v mirnem času poveljevalo TO RS, takoj izda ukaz, s katerim bi prepovedal izvršitev neustavnega ukaza GŠ JLA in generala Hočevarja o razorožitvi slovenske TO, glede na to, da predsedstvo RS k takemu ukazu formalno ni podalo soglasja. Vendar Milan Kučan tega ni storil, ampak se je dne 16.5.1990 na kriznem sestanku pri predsedniku skupščine RS Francetu Bučarju sprenevedal, da za ukaz generala Hočevarja ne ve, da o odvzemu orožja TO ni seznanjen, in lagal, da o tem nima nobenih informacij. Dne 17.5.1990, ko je prevzela dolžnosti Demosova vlada in ko so častniki TO ter protestne seje občinskih skupščin in njihova protestna pisma republiškim organom v dneh od 16.5.1990, 17.5.1990 in 18.5.1990 z vseh strani pritiskali na predsedstvo RS z zahtevami, da ustavi razoroževanje TO, pa se ni mogel več sprenevedati, zato je dne 18.5.1990 popoldne ob 17.00 uri končno izdal ukaz – odredbo o ustavitvi oddaje orožja TO v objekte JLA – , vendar pa je z njegovim pošiljanjem zavlačeval, saj je bil ukaz odposlan šele zvečer okoli 19.00 ure, namenoma pa ga je odposlal v taki obliki in na tak način, da ga prejemniki niso mogli ne takoj prebrati in ne uresničiti vsaj še nekaj ur, saj je bil ukaz o prepovedi razoroževanja TO šifriran v šifrah JLA, po vsebini pa neverjetno medel. To je Milan Kučan odredil zato, ker je vedel, da je razoroževanje TO tistega dne povsod po državi v polnem teku in da vsaka ura zamude lahko JLA dodatno omogoči odvzem na tisoče kosov orožja slovenske TO. Dejansko so nekateri občinski štabi TO orožje izročali JLA še naslednji dan, torej dne 19.5.1990. Ker Milan Kučan nemudoma, ko je izvedel za ukaz generala Hočevarja o razorožitvi TO dne 15.5.1990, ni sklical seje predsedstva RS in izdal odredbe, s katero bi razorožitev prepovedal, je Slovenija v dneh od 16.5.1990 do 19.5.1990 izgubila preko 80 % od skupaj preko 110.000 kosov pehotnega, protioklepnega in protiletalskega orožja, ki ga je sama plačala neposredno iz sredstev republike, občin in celo podjetij. Po razorožitvi TO je postala grožnja za napad s strani jugoslovanske armade realna. Do vojne napovedi Sloveniji s strani Zveznega izvršnega sveta in generala JLA Konrada Kolška takoj po razglasitvi neodvisnosti in samostojnosti dne 25.6.1991, nato pa tudi do vojne je v Sloveniji dejansko prišlo. Ta je terjala smrtne žrtve (med drugim so v uniformah TO in policije umrli Jernej Molan, Franc Uršič, Peter Petrič, Edvard Peperko, Vinko Repnik, Stanko Strašek, Robert Hvalc, Bojan Štumberger, Željko Ernoič) tako med branilci kot napadalci pa tudi med civilisti državljani RS in celo med tujimi državljani. Do napada JLA na Slovenijo ter do smrtnih žrtev pa ne bi prišlo, če bi Slovenija razpolagala z odvzetim orožjem. Slovenije JLA, v primeru, če bi le-ta za obrambo lahko vpoklicala 100.000 dobro oboroženih branilcev, ne bi nikoli napadla. Dejansko so priprave na razorožitev TO potekale že več mesecev pred tem in tudi o tem je bil Milan Kučan seznanjen. Njegova odgovornost je nesporna, dokazujejo jo listine, ki so nastale v tistem čas; iz kronologije listin je mogoče rekonstruirati potek dogodkov, ter ravnanje in zle namere odgovornih, predvsem prvega med njimi, Milana Kučana, v kritičnem času nato novoizvoljenega predsednika predsedstva RS. O namerni veleizdaji in sabotaži, kar so kazniva dejanja po kazenskem zakoniku RS in so bila kazniva dejanja tudi po KZ RS leta 1990, je utemeljeno zaključiti na podlagi listin, ki dokazujejo kolaboracijo nekaterih predstavnikov RS, med njimi Milana Kučana, že v času neposredno pred samo razorožitvijo TO, ko takrat aktualna oblast o nameravani razorožitvi TO s strani JLA, za kar je vedela, ni obvestila ne javnosti, ne Demosove vlade, sama pa tudi ni ukrepala. Gre za odgovornost predsednika predsedstva RS Janeza Stanovnika, predsednika skupščine Mirana Potrča, predsednika IS RS Dušana Šinigoja, sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla ter sekretarja za ljudsko obrambo Janka Kušarja. Namesto, da bi vse od konca prepovedi iznosa orožja iz skladišč TO v objektih JLA, ki je veljala od novembra do sredine decembra 1989, stara komunistična republiška oblast premestila vse orožje in strelivo TO zunaj dosega JLA, je informacije o nameravani razorožitvi skrbno skrivala pred javnostjo in kasneje pred Demosovo vlado. Iz zbranih dokumentov je mogoče spoznati kronologijo razorožitve Slovenske TO in dogajanje za čas neposredno pred tem. Iz te kronologije obveščanja je nesporno razvidno, da je Milan Kučan bil o ukazu tudi formalno obveščen še istega dne, kar je konec koncev najprej tudi sam priznal (v prvi informaciji – poročilu predsedstva RS skupščini). V naslednji informaciji skupščini je to zanikal, navajal je datum 17.5.1990, v javnih intervjujih v dnevnem časopisju (Dnevnik, dne 18.5.1990) pa navajal tudi datum 16.5.1990, vendar ni dvoma, da je to bilo najkasneje 15.5.1990, saj so o nerazumnem protipravnem ukazu SZ 625/1-90, ki ga je izdal komandant TO RS generalpolkovnik Ivan Hočevar, podpisal pa načelnik RŠTO generalmajor Drago Ožbolt, takoj »šle govorice« in začudenje vseh, ki so ga prejeli. Ni verjetno, da Kučana o pripravah na razorožitev niso obveščali pokrajinski poveljniki TO, služba državne varnosti, slovenski oficirji v službi v JLA, funkcionarji v Beogradu ter nekdanji sekretar ZKS za gorenjsko Zdravko Krvina, ki je bil takrat politkomisar RŠTO. Nasprotno, dokumenti nedvoumno dokazujejo pravočasno obveščenost. Bistveno pa je, da je Milan Kučan to vedenje zanikal in se sprenevedal, da o zadevi ni obveščen, tudi še po tem, ko je bil dne 16.5.1990 dejansko formalno obveščen od poveljnikov TO, ki so ukaz prejeli v izvršitev in tudi še dne 17.5.1990, ko je o ukazu izvedel neposredno od avtorja generala Hočevarja, saj se je sprenevedal tudi še dne 18.5.1990 ves dan, vse dokler ni bilo skoraj vse orožje in bojna oprema TO RS predana JLA. Milan Kučan kot predsednik predsedstva RS, kot vrhovni poveljnik oboroženih sil RS in edini pristojen za preprečitev razorožitve ni ukrepal, vse dokler ni bil nezakonit ukaz skoraj v celoti izvršen in večina orožja predanega v roke JLA. Na dan 31.12.1989 je Teritorialna obramba Republike Slovenije (TO) razpolagala z več kot 100.000 kosi dolgocevnega in skoraj 10.000 kosi kratkocevnega pehotnega orožja. Enote TO so imele v svoji sestavi skoraj 300 topov, večinoma protiletalskih in več kot 1000 minometov, nadalje več tisoč kosov protioklepnih netrzajnih topov, ročnih raketometov in vodenih raket, ter 97 protiletalskih raketnih lanserjev: skupaj je bilo v skladiščih TO preko 10 milijonov kosov najrazličnejšega orožja, streliva, min, eksplozivov; s tem orožjem bi lahko Slovenija za svojo obrambo oborožila 100.000 oseb. Orožje in strelivo slovenske TO je bilo hranjeno v 203 skladiščih TO po celotnem ozemlju RS in deloma v skladiščih JLA, ki pa so bili večinoma zgrajeni z namenskim denarjem za potrebe TO; vse našteto orožje in strelivo je bilo kupljeno z denarjem za potrebe TO. Z ukazom generalpolkovnika Ivana Hočevarja z dne 15.5.1990 o razorožitvi TO RS, ki ga v Sloveniji brez sodelovanja Milana Kučana ne bi bilo mogoče izvršiti, pa je bilo TO RS to orožje odvzeto in izročeno v posest JLA. S tem je bilo JLA omogočeno, da Sloveniji poskuša osamosvojitev iz Jugoslavije preprečiti tako, da ji napove vojno in jo dejansko napade, kar se je junija 1991 tudi zgodilo. V treh dneh od 16.5.1990 do 19.5.1990 so na podlagi nezakonitega ukaza v vojašnice JLA prepeljali skoraj celotno oborožitev TO. Zaradi neukrepanja Milana Kučana, zavlačevanja, in sprenevedanja je na tak način Slovenija – TO RS v samo treh dneh izgubila najpomembnejšo bojno opremo, vredno okoli 200 milijonov dolarjev. Kučan pa bi glede na obveščenost lahko reagiral takoj, glede na ustavna in zakonska pooblastila pa bi moral. Tudi če bi ukrepal dne 16.5. ali 17.5.1990, bi nastala izguba TO RS bila minimalna. Kučan je med pokrajinskimi in občinskimi poveljniki užival velik ugled. Če bi premeščanje orožja v objekte JLA prepovedal z depešo dne 16.5.1990, ko so ga z Jesenic obvestili o razorožitvi, bi lahko rešili večji del orožja. Milan Kučan pa je molčal in čakal, ter se izgovarjal, da nima uradnih informacij, premeščanje orožja TO v objekte JLA je prepovedal šele potem, ko je bilo večinoma že v vojašnicah JLA. To pa je storil na tak način, da je bilo jasno, da je njegov ukaz le farsa, saj ga ni bilo mogoče pravočasno prejeti in uresničiti; poslal ga je slovenskim organom v šifrah JLA, vedoč, da enote TO ne razpolagajo niti s šifranti in da bo trajalo več ur, preden bodo ukaz razbrali; ker pa je bila v tem času oddaja orožja JLA v polnem teku in ker je ukaz generala Hočevarja imel določen rok izpolnitve, dne 19.5.1990, je Milan Kučan dobro vedel, da bodo do takrat, ko bodo občinski TO prejeli in dešifrirali ukaz, ki bi razorožitev TO preprečil, orožje že predali JLA. Kronologija razorožitve TO: Dne 14.5.1999 je generalštab (GŠ) JLA izdal operativni ukaz o razorožitvi TO. MŠTO Ljubljana je za ukaz izvedel 14. maja, naslednji dan so o ukazu obvestili bližnje sodelavce predsedstva RS. Dne 15.5.1990 je generalpolkovnik JLA, poveljnik RŠTO Ivan Hočevar na podlagi protiustavnega ukaza Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in navodil Vojaškega sveta SFRJ ukazal premestitev orožja TO RS in upravnih organov za ljudsko obrambo v objekte pod nadzorom JLA, z rokom izvršitve ukaza do 19.5.1990 do 19.00 ure in s prepovedjo obveščanja (ukaz št. SZ 6251-90). Ukaz je podpisal načelnik RŠTO generalmajor Drago Ožbolt. Pokrajinski štabi TO in 31. razvojna skupina so ukaz prejeli dne 15.5.1990 in ga razdelali za občinske štabe. O prejemu ukaza je pokrajinski štab TO takoj obvestil predsedstvo RS in takratnega republiškega sekretarja za LO Janka Kušarja. Dne 16.5.1990 so oba organa o prejemu ukaza za razorožitev TO obvestili občinski štabi TO; Iz Poročila OŠTO Slovenj Gradec je razvidno, da so predsedstvo RS obvestili 16.5.1990, prav tako to dokazuje Poročilo OŠTO Jesenice : »16.5.1990 ob 10.00 uri je predsednik IS skupščine občine Jesenice Tomaž Keršmanc obvestil Staneta Dolanca, ta pa je ob 10.30 uri govoril s tov. Milanom Kučanom.« Dne 16.5.1990 je Miran Bogataj poslal brzojavko z obvestilom o ukazu o razorožitvi upravnega organa za LO Šmarje pri Jelšah republiškemu sekretarju za LO Janku Kušarju. Dne 17.5.1990 je Milan Kučan prejel obvestila o prejetju ukaza o razorožitvi TO še od OŠTO Sevnica, o prejetju ukaza so klicali za navodila trikrat, in od OŠTO Krško, obvestili so svetovalca predsedstva RS Bojana Ušeničnika. V dneh od 16.5. do 18.5.1990 so posamezni poveljniki TO, predstavniki občin, župani in Demosova vlada pritiskali na predsedstvo RS za zahtevo, da ustavi razoroževanje TO. Dne 16.5. popoldne je bil zaradi razoroževanja TO krizni sestanek v pisarni predsednika skupščine RS dr. Franceta Bučarja; Milan Kučan je na tem izjavil, da nima informacij o razoroževanju TO, kar je ob takih pisnih dokazilih o poslanih obvestilih in telegramu, ki dokazujejo nasprotno, zavestna laž. Celo iz njegove lastne informacije, ki jo je predsedstvo RS poslalo skupščini RS dne 14.6.11990, izhaja, da je bil Milan Kučan o razoroževanju TO, ki se izvaja na ukaz generala JLA, ki je celo protiustaven, obveščen že dne 15.5.1990. Sam je sicer o tem datumu v intervjuju za časopis Delo, dne 23.4.2011, dejal, da je za ukaz izvedel dne 16.5.1990, medtem ko iz njegove druge informacije za skupščino RS z dne 17.7.1990 izhaja, da naj bi to bilo dne 17.5.1990. Iz dokazov je nesporno, da je Kučan za dejstvo, da JLA razorožuje TO, izvedel že najkasneje 15.5.1990. Tudi če bi držalo, da je izvedel šele dan kasneje, pa je v vsakem primeru njegova reakcija bila prepozna; reagiral je šele, ko je bilo orožje že predano in še to na način, da ja ne bi preprečil odvzema orožja TO. Gre za izjemno pokvarjeno, potuhnjeno, pritlehno delovanje Milana Kučana, ki je bil od 10.5.1990 dalje predsednik predsedstva RS, ki je bilo tudi edini organ, ki je v Sloveniji deloval v času, ko je VŠ SFRJ poslal ukaz o razorožitvi TO, saj se je nova vlada šele konstituirala in je dolžnosti prevzela šele dva dni po ukazu. Pritiske na Milana Kučana, da prepreči JLA nadaljnje kraje orožja TO in razoroževanje slovenske vojske, so izvajali tudi s kriznimi sestanki Demosa in protestne seje občinskih skupščin ter protestna pisma republiškim organom v dneh 16.5, 17.5. in 18.5.1990. Ker je Kučan ves ta čas z izdajo ukaza zavlačeval, so nekateri predsedniki skupščin občin in skupščine občin kar sami zavarovali orožje v svojih občinah, ne da bi čakali na ukaz predsednika. Predsedstvo RS s Kučanom na čelu je odredbo o ustavitvi oddaje orožja JLA izdalo šele 18.5.1990 popoldne ob 17.00 uri, to pa na način, da je imela JLA na voljo še ves čas do naslednjega dne, da pobere orožje od TO. Kučan se je namreč odločil, da se ukaz slovenskim TO pošlje šifriran v šifro JLA! Zaradi tega, ker je bilo potrebno iskati šifrante za dešifriranje ukaza, je v tem času več OŠTO oddalo orožje JLA. Samo 18. maja 1990 so orožje oddale naslednje občine: Hrastnik, Kamnik, Kranj, Laško, Lendava, Ljubljana – Bežigrad, Moste in Vič, Logatec, Maribor, Ormož, Ravne na koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Šentjur, Tolmin, Vrhnika, ter Pokrajinski štab za teritorialno obrambo Ljubljana. Pokrajinski štab TO Zasavje in Občinski štab TO Domžale sta orožje oddala še celo 19.5.1990. Glede na predhodne funkcije Milana Kučana v vrhu CK ZKJ in v institucijah SFRJ, ter glede na njegove povezave z vojaškim vrhom SFRJ, pa ne more biti nobenega dvoma, da je kolaboriral z jugoslovanskim vojaškim vrhom, ter da je bil prav z njim predhodno dogovorjen datum ukaza. Ukrep se je pripravljal dlje časa, vodstvo RS pa je bilo o pripravah obveščeno od samega začetka, ko je januarja 1990 vojaški vrh SFRJ sprejel navodila, sredi aprila pa tudi konkretno odločitev. Informacije o pripravah na razorožitev so v Slovenijo sporočali funkcionarji, zaposleni v organih SFRJ, nekateri upokojeni generali slovenskega rodu ter predvsem služba državne varnosti, ki je imela svoje vire tudi v vrhu JLA. Še pred majsko razorožitvijo TO je JLA iz Slovenije odpeljala v Srbijo večjo količino orožja. Takratno vodstvo je za te transporte vedelo, vendar ni reagiralo, niti ni o njih obvestilo javnosti. Potek razorožitve kaže, da je šlo za akcijo, ki sta jo JLA in RŠTO pripravljala več mesecev; že dejstvo, da je skupaj z JLA kolaboriralo tudi vodstvo RŠTO pa dokazuje, da je bil Milan Kučan o tem obveščen. Začelo se je že novembra 1989, ko je v času napovedanega »mitinga resnice« v Ljubljani JLA onemogočila dostop do orožja TO v njenih objektih. V začetku januarja 1990 je GŠ SFRJ izdal ukaz št. CSZ 831-5 o popisu vseh skladišč TO zunaj objektov JLA; zatem pa že 24.1.1990 RŠTO oziroma general Ivan Hočevar izda ukaz št. 16/4-90 o popisu vseh skladišč TO zunaj objektov JLA v Sloveniji. Bistvo tega ukaza je bil popis orožja v skladiščih TO, hkrati pa so bili s tem narejeni natančni seznami skladišč TO in orožja v njih, kar je bilo osnova za planirano razorožitev. Naslednji Hočevarjev ukaz, ki je pripravljal razorožitev TO, je bil ukaz o zaščiti informacij 10. aprila 1990; ukaz št. 556/I-90, s katerim je pokrajinskim in občinskim štabom TO prepovedal pisanje tajnih dokumentov na računalnike. Zatem pa je 17. aprila 1990 Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo izdal splošno uredbo o razorožitvi TO. Informacije o nameravani razorožitvi TO so v Slovenijo posredovali funkcionarji RS, ki so službovali v Beogradu, agenti SDV in člani ZK, zato je Milan Kučan za vse te informacije vedel. Politična situacija v tem času v Sloveniji pa je bila sledeča: Dne 8.4.1990 so bile prve večstrankarske volitve v Sloveniji, Dne 10.5.1990 prisega in prevzem pristojnosti novega predsedstva RS, Dne 16.5.1990 volitve in prisega Demosove vlade, Dne 17.5.1990 prevzem dolžnosti Demosove vlade, Dne 17.5.1990 novi sekretar za Ljudsko obrambo Janez Janša v okviru svojih pristojnosti prepove oddajo orožja UOLO in enot za V času neposrednih priprav na razorožitev TO v Sloveniji med 10. in 19. majem 1990 je od vseh organov nove oblasti delovalo le predsedstvo RS pod vodstvom predsednika predsedstva Milana Kučana. Kljub temu, da so bile prve svobodne volitve že opravljene, pa se je nova Demosova vlada še konstituirala in dejansko je imela stara komunistična oblast v rokah še vse službe, ki bi razorožitev lahko preprečile. Predsedstvo RS s Kučanom na čelu kot predsednikom predsedstva kot edini delujoči organ nove oblasti v Sloveniji, je bilo o ukazu formalno obveščeno dne 15.5.1990 takoj po njegovem podpisu, kar izhaja tudi iz njegove informacije skupščini z dne 14.6.1990. O praktičnem izvajanju ukaza pa je bilo prav tako obveščeno pravi čas, da bi njegovo izvršitev preprečilo. Ker je ni, ne more biti nobenega dvoma, da je bila razorožitev TO v Sloveniji usklajena med vojaškim vrhom SFRJ in Milanom Kučanom in zelo premišljen tudi sam akt sprejema in izvršitve ukaza. Tempiran je bil na čas, ko je od vseh organov nove oblasti delovalo le predsedstvo z Milanom Kučanom na čelu, ter pomaknjeno na prve dni, ko je formalno prevzela oblast Demosova vlada, s tem, da so bili na vseh organih, ki bi razorožitev TO lahko preprečili, še stari komunistični kadri, med katere spada tudi Milan Kučan. V tem času tudi mnoge občine še niso imele konstituiranih novo izvoljenih skupščin in izvršnih svetov, in ni dvoma, da je bil ta čas izbran namenoma, ko se je vedelo, da resnega odpora proti ukazu ne bo. Kučan in njegovi politični somišljeniki so si vseskozi prizadevali za zrušitev učinkovitega obrambnega sistema. To so počeli preko pomoči slovenske komunistične politike JLA pri razorožitvi TO RS, kasneje preko ti »Deklaracije za mir« februarja 1991, s katero so neposredno zahtevali hitro in enostransko razorožitev TO RS, da bi slovenski vojski odvzeli še tisto malo orožja, ki ga je uspela obdržati, saj je terjala hitro enostransko razorožitev Slovenije, predvsem pa je v najusodnejšem času za Slovenijo in po že izglasovanem plebiscitu nasprotovala vsakršni krepitvi obrambne moči države. Da bi na vsak način omajali in zrušili samostojnost države in napore za osamosvojitev so tudi dosledno glasovali proti ukrepom za zavarovanje osamosvojitve v skupščini (zakon o obrambi, zakon o vojaški dolžnosti, obrambni proračun). Prav tako so (npr. član predsedstva RS Ciril Zlobec) obveščali tuje službe in diplomate o najvišjih državnih skrivnostih iz operativnih načrtov osamosvojitve (čas, seznam funkcij federacije, ki jih namerava Slovenija efektivno prevzeti…). Trenutek za izvedbo razorožitve je bil skrbno izbran. V predsedstvu SFRJ je Borisav Jovič 15. maja nasledil Janeza Drnovška na mestu predsednika predsedstva. Predsednik slovenske skupščine France Bučar je 14. maja napovedal, da bo v sredo 16. maja parlament odločal o izvolitvi nove Demosove vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta. V Sloveniji je bilo torej medvladje, ko je stara oblast odhajala, nova pa še ni bila izvoljena v parlamentu. Edini državni organ, ki je bil po volitvah aprila 1990 konstituiran, je bilo predsedstvo RS, ki je tudi edino imelo formalne pristojnosti nad TO Slovenije. Po vojaški liniji je TO skupaj z JLA tvorila enoten obrambni sistem pod skupnim vodstvom GŠOS in je bila podrejena predsedstvu RS ter tudi generalštabu v Ker je veljal princip “dvostarešinstva”, je bila TO v miru podrejena predsedstvu RS ter v vojni GŠ JLA. V mirnodobnem stanju je bilo za mobilizacijsko pripravljenost, opremljenost in oborožitev TO po veljavni ustavi in zakonu o obrambi neposredno odgovorno predsedstvo RS. Krivda in odgovornost Milana Kučana je nesporna, saj je z opisanim ravnanjem uresničil vse elemente očitanih kaznivih dejanj. Bil je porok JLA za vojno napoved Sloveniji in za vojno; njegovo ravnanje pa je neposredno prispevalo k napadu JLA na Slovenijo 26. junija 1991, zato je soodgovoren za vse smrtne žrtve v tej vojni, hudo nasilje in veliko razdejanje. Dokazi: Poročila Občinskih štabov TO o izvajanju ukaza o oddaji orožja ter poročila drugih organov RS in ostali dokumenti, zbrani v Zborniku dokumentov Bela knjiga Slovenske osamosvojitve, Nova obzorja, 2013, dostopni tudi na elektronskem naslovu http://www.vso.si/index.php/povezave/405-bela-knjiga-slovenske- osamosvojitve-spletna-izdaja Stran Št. dokumenta in datum Ime in priimek Funkcija 47 801/5-91 (10.2.1991) Peter Zupan Poveljnik TO Gorenjska 57 23/2-91 (11.2.1991) Mitja Teropšič Poveljnik TO občine Brežice 60 18/1-91-68 (12.2.1991) Janez Dragoš Komandant TO občine Črnomelj 61 20/2-91 (11.2.1991) Bojan Končan Komandant TO občine Domžale 62-63 80400-1/90-9 (23.5.1990) Mag. Ervin Anton Schwarzbartl, dipl. ing. Predsednik skupščine občine Domžale 75 31/2-91 (12.2.1991) Bojan Šuligoj Poveljnik TO občine Jesenice 80 21/2-91 (12.2.1991) Ernest Breznikar Rez.major komandant občinski štab TO Krško 89 16/07-91 (12.2.1991) Aleksander Škraban Komandant TO občine Ljubljana-Bežigrad, rez. major 112 12.2.1991 Janez Smole Rez.major komandant OŠTO Radovljica 116 11/1 (12.2.1991) Ivan Božič Kapetan I.r. komandant TO 118 60/2-1991 (12.2.1991) Viktor Jeromel Poveljnik TO občine Slovenj Gradec 125 135 (11.2.1991) Matjaž Piškur Poveljnik TO Trbovlje 128 47/2-91 (12.2.1991) Jože Prislan Komandant TO občine Velenje 145- SZ-008-45/90 (24.5.1990) Franc Kunovar komandant TO občine 146 Ljubljana-Šiška, rez. Major 164-168 232/2-1-90 (21.5.1990) Matjaž Piškur Rez.major, komandant 169 17.5.1990 Franc Majnardi Predsednik skupščine občine Trbovlje Poročilo Predsedstva RS z dne 6.1990 (Da je bil Kučan seznanjen z odvzemom orožja že 15.5.1990 navedeno v Informaciji o ukrepih in aktivnostih Predsedstva RS v zvezi s premeščanjem orožja TO, ki ga je dne 14.6.1990 Skupščini RS poslal predsednik Milan Kučan. V njem navaja, da je bilo predsedstvo z odvzemom orožja seznanjeno že 15.5.1990: »Predsedstvo Republike Slovenije je bilo o izvajanju posebnih ukrepov za varovanje orožja teritorialne obrambe obveščeno 15.maja popoldan. O tem so ga obvestili nekateri predsedniki svetov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinskih skupščin. …« -Bela knjiga, str. 342-351, 830-05-12/90 (14.6.1990), Informacija o ukrepih in aktivnostih Predsedstva RS v zvezi s premeščanjem orožja TO, Milan Kučan) Časopisu Delo z dne 16.6.1990 (Bela knjiga, str. 352-353): »Predsedstvo RS je bilo o posebnih ukrepih za varovanje orožja TO obveščeno 15.maja « Zaslišanje prisotnih na kriznem sestanku pri predsedniku skupščine RS dne 16.5.1990: Milan Kučan, Igor Bavčar, Lojze Peterle, Janez Janša Zaslišanje Toneta Krkoviča o pojasnilu poveljnika OŠ TO Kočevje, zakaj oddaja orožje JLA MEFISTO • 2 uri nazaj Za Kučana se bodo uporabljali zakoni gnile Jugoslavije in bo ovadbo po hitrem postopku zavrglo neodvisno režimsko tožilstvo. Po predpisih gnile Jugoslavije se je štelo postopanje Milana Kučana za domoljubno ravnanje. Če meni ne verjamete, vprašajte zaslužnega profesorja kazenskega prava. Ovadba Milana Kučana zaradi veleizdaje Slovenije 17. 5. 2016, 10:04 57 Facebook Twitter Milan Kučan (foto: STA) Združenje za vrednoste slovenske osamosvojitve (VSO) podaja kazensko ovadbo zoper Milana Kučana zaradi veleizdaje Slovenije. Na novinarski konferenci ob 12:30 bodo predstavljene podrobnosti ovadbe nekdanjega predsednika države. Kazensko ovadbo zoper Milana Kučana, nekdanjega predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsednika Predsedstva Republike Slovenije, je združenje VSO vložilo zaradi veleizdaje Slovenije. Celotno besedilo ovadbe Milana Kučana zaradi veleizdaje lahko preberete na tej povezavi. Razloge in vsebino kazenske ovadbe in dokaze zanj bodo predstavili predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in člana predsedstva Janez Janša ter Igor Bavčar. Novinarsko konferenco si boste ob 12:30 lahko V ŽIVO ogledali tudi na programu NOVA24TV in na spletnem portalu Nova24tv.si M. G. Tako se država norčuje iz vojnih veteranov za Slovenijo: Šele od januarja letos imajo povrnjene pravice iz obveznega zavarovanja 17. 5. 2016, 5:00 27 Facebook Twitter Foto: VSO- Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve Veterani vojne za Slovenijo imajo šele od januarja letošnjega leta pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga krije država, medtem ko je vlada Alenke Bratušek borcem NOB takoj ob prihodu na oblast vrnila vse dodatkov višini več kot 27 milijonov evrov, ki so bili ukinjeni zaradi varčevalnih ukrepov. Leta 2012 je takratna druga vlada Janeza Janše zaradi hude javno finančne krize sprejela Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je posegel v več kot 70 predpisov z namenom zmanjševanja javne porabe. Ta je zmanjšal izdatke približno 26 tisočem upokojencem, ki so pridobivali borčevske pokojnine na podlagi pokojninskega zakona iz leta 1964, ki je še zmeraj v veljavi in je podlaga za izplačevanje nadstandardnih pokojnin za borce NOB, veterane španske državljanske vojne ter za narodne heroje in imetnike spominskega znaka 1941. Oglejte si še: Slovenski veterani ogorčeni: Krkovič je zaustavil razoroževanje Slovenije, zato je lahko njegove nasprotnike sram Takoj po padcu vlade in ustoličenju Alenke Bratušek na takratno premiersko mesto je nova vlada v celoti povrnila zneske, ki niso bili izplačani in so državo stali okoli 27 milijonov evrov. Tovrstne pokojnine, ki sicer nimajo nobene zveze z vplačanimi prispevki prejemnikov in so bolj kot ne privilegiran dodatek za podpornike Jugoslovanskega komunističnega režima, so državo med leti 2002 in 2012 stale neverjetnih 660 milijonov evrov. Veterani vojne za Slovenijo v neenakopravnem položaju V uredništvo Nove24TV smo prejeli pismo bralca in veterana osamosvojitvene vojne za Slovenijo v resnih zdravstvenih težavah in z nizko pokojnino, ki mu je država šele z letošnjim januarjem priznala pokritje stroškov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nikakor pa ta določba ne velja za nazaj za povračilo vseh stroškov, kot so to dobili borci NOB. Foto: VSO Foto: VSO Država popolnoma izgubila kompas S podobno birokratsko oviro, ki žali razum osamosvojiteljev, se je naš bralec srečal tudi pri koriščenju veteranskih pravic, ki jih imajo veterani pri Slovenskih železnicah. Ko je želel uporabiti brezplačne vožnje, kot jih imajo ostali, so mu tam razložili, da pravilnik velja samo za borce NOB. “Za nekoga, ki se je boril za Jugoslavijo in komunizem, se denar najde, za tiste, ki imamo zasluge za samostojno Slovenijo, pa nič,” je dejal jezen državljan, ki je razočaran nad tovrstno diskriminacijo, saj se v tej državi počuti kot drugorazredni državljan. “Država je popolnoma izgubila kompas,” pravi veteran vojne za Slovenijo, ki se ne more znebiti občutka, da se nekdo norčujte iz te države in iz pridobitev demokracije. M. P. Koga briga slovensko podeželje? 20. 5. 2016, 11:57 59 Facebook Twitter V nedavni oddaji Tema dneva smo spregovorlili o vladni politiki regionalnega razvoja. Kot je znano, je Vlada Republike Slovenije pred kratkim obiskala osrednjeslovensko regijo in z Mestno občino Ljubljana podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju v višini 300 milijonov evrov. Če bo dogovor med vlado in Ljubljano držal, mora vlada z rebalansom proračuna za leto 2017 denar vzeti nekje drugje, in sicer verjetno iz istega resorja, ker denarja za investicije ni – če pa ga bo, gre za škandal, ker je vlada podpisala dogovor, ki je nezakonit. Obljube vlade so nekorektne glede na ostale regije Uvodoma je poslanec Zvonko Lah poudaril, da se z načinom in vsebino omenjenega dogovora ne strinja: »Obljube vlade so nekorektne glede na ostale regije, ki imajo večje razvojne potrebe kot osrednjeslovenska. Vemo, da so v Ljubljani skoncentrirane javne službe in gospodarstvo, Mestna občina Ljubljana pa ima več prihodkov kot primerne porabe, zato bi s tem denarjem marsikaj zgradila,« je bil kritičen nekdanji župan Mirne Peči in sedanji poslanec SDS. "Takšen način je nekorekten do ostalih občin v Sloveniji saj s tem razmejujemo in priviligiramo Ljubljano. Postavlja se vprašanje ali so te obljube realne ali gre za politično všečnost«, se sprašuje župan občine Brežic Ivan Molan. “Takšen način je nekorekten do ostalih občin v Sloveniji, saj s tem razmejujemo in priviligiramo Ljubljano. Postavlja se vprašanje, ali so te obljube realne ali gre za politično všečnost,« se sprašuje župan Občine Brežice Ivan Molan. Cerar obljublja s figo v žepu »Poteza je zelo dobra. MOL predstavlja osrednjo slovensko regijo in z vlado se je potrebno uskladiti, saj občina gospodari z prostorom. Sprejeti je potrebno tudi kakšne akte, saj tudi država ne more dobiti gradbenega dovoljenja. Pozdravljam sodelovanje med občino in državo,« je Zvonko Lah spregovoril o vladni politiki skladnega regionalnega razvoja, ter dodal: “Ne razumem pa predsednika vlade Mira Cerarja, kako lahko podpisuje in obljublja nekaj, kar ni pokrito s proračunom RS in ni v načrtu razvojnih programov za naslednja leta.” »Ne razumem pa predsednika vlade Mira Cerarja, kako lahko podpisuje in obljublja nekaj kar ni pokrito z proračunom RS in v načrtu razvojnih programov za naslednja leta. V teh tristo milijonov so navedeni projekti, ki so skoraj končani, nekaj takih, ki imajo zagotovljena kohezijska sredstva iz prejšnjega mandata. Problem je nekaj infrastrukturnih projektov brez kritja.« pravi Zvonko Lah poslanec SDS »V teh tristo milijonih so navedeni projekti, ki so skoraj končani, in nekaj takih, ki imajo zagotovljena kohezijska sredstva iz prejšnjega mandata. Problem je nekaj infrastrukturnih projektov brez kritja,« pravi poslanec Zvonko Lah. Centralizacija mesta Ljubljana Večina županov se z načinom in vsebino omenjenega dogovora ne strinja. Ali so obljube vlade nekorektne glede na ostale regije, ki imajo večje potrebe kot osrednjeslovenska? »Predsednik vlade bi moral zagotoviti enakost med vsemi – tako pred zakonom kot tudi med občinami. Zakaj ne podpiše enak dogovor in potrdi projekte z gorenjsko razvojno agencijo, pa četudi je podpisnik Občina Kranj? Takega dogovora pa z našo občino zagotovo ne bo,« pravi Marko Mravlja, župan občine Naklo, ki si želi, da bi vlada tudi njihove projekte enako obravnavala, a je opaziti centralizacijo mesta Ljubljana. »Tisto, kar Ljubljana želi – tisto dobi.« in zaradi te privilegiranosti se občine počutijo zapostavljene," pravi Marko Mravlja župan občine Naklo. »Tisto, kar Ljubljana želi – tisto dobi, in zaradi te privilegiranosti se občine počutijo zapostavljene,” pravi Marko Mravlja, župan občine Naklo. Regionalnega razvoja ni, ker ni denarja V načrtu razvojnih programov, sprejetem do leta 2020, vlada namreč sredstev za izgradnjo objektov, ki jih je obljubila Mestni občini Ljubljana, ni zagotovila. »Gre za absolutno nenormalno centralizacijo države. Vlada bo očitno vsa investicijska sredstva porabila v centru države, na podeželju, kjer že tako ni strategije regionalnega razvoja, pa bo očitno pobirala samo davke,« je dejal poslanec Lah. Pet minut iz mesta boš pa do kolen v blatu Zaradi vsega navedenega je politika vlade nepoštena in neresna. »Prepričan sem, da bodo občine iz osrednjeslovenske regije držale predsednika vlade za besedo. Samo kje bo vzel denar, če ga nikjer ni?« se je na koncu še vprašal poslanec SDS. Vlada namreč obljublja nekaj, česar nima ne v svojem proračunu in ne v načrtu razvojnih programov. »V Ljubljani bo zgrajen center za ravnanje z odpadki take velikosti, da bo lahko sprejel eno tretjino vseh odpadkov v Sloveniji. Verjetno se bodo ustavile izgradnje teh centrov na Dolenjskem, Primorskem, Gorenjskem, ker naj bi te odpadke vozili v Ljubljano. Takso za odlaganje odpadkov pa bodo občine plačevale Ljubljani, torej tam, kjer je odlagališče. In postavlja se vprašanje –kakšne bodo zaradi tega položnice na Gorenjskem? Za Primorsko bo ceneje, da odpelje odpadke v Italijo kot pa prevoz do Ljubljane,« je bil jasen poslanec Zvonko Lah. Izogibanje politični odgovornosti »Nenavadno je, da se občinam zmanjšujejo sredstva za socialo in nevladne organizacije in se moramo odpovedati celo investicijam. Vladna investicija MOL-u je nekorektna, ker gre večina tega denarja za prostorske stiske vladnih uslužbencev. Država ponovno širi javno upravo in centralizira Ljubljano. Ostale kraje pa siromaši,« je opozoril Ivan Molan, župan Občine Brežice. »Če bi želeli ojačati podeželje, bi morali začeti z ustanavljanjem pokrajin. Vlada in center države pa se tega bojita. Če pokrajin ni, potem ni nobene politične odgovornosti. In to pogrešamo,« je dejal Zvonko Lah. Nič več črpanja sredstev EU Črpanje evropskih sredstev pa je pri občinah na točki nič. Kot pravi Marko Mravlja, tudi Občina Naklo –čeprav je bilo črpanje v prejšnjem mandatu zelo uspešno – danes nima iz tega naslova nobenih sredstev. Veliko je bilo zgrajenega. S premajhnim občinskim proračunom se veliko projektov niti ne dokonča. »Mi nimamo pločnikov in javne razsvetljave, kot ima Ljubljana,« pravi, in dodaja: »Zmanjševanje povprečnine, ki je ta trenutek 522 evrov in povečevanje zakonskih obveznosti, pa pridemo do gospoda Viranta, ko je pred leti omenjal ukintev občin. Veliko občin ima težave z likvidnostjo. Gre za tiho politiko ukinjanja občin.« »Na naslednjih volitvah se zna zgoditi, da v kakšnih občinah ne bo kandidata za župana,« je prepričan Zvonko Lah. »Na naslednjih volitvah se zna zgoditi, da v kakšnih občinah ne bo kandidata za župana,« je prepričan Zvonko Lah. Župan Brežic Ivan Molan meni, da regionalnega razvoja ni več. Država ne ve, kaj bi z regijami, saj ne želi prenesti denarja iz Ljubljane na ostale regije. »Zaradi tega se ostali upravičeno počutimo kot drugorazredni državljani. Ljubljančani pa se ne zavedajo, da bo s tem mesto postalo še večji transportni žep,« dodaja. K nam hodi spat minister pa to nič ne pomaga »Čeprav je vloga predsednika države Boruta Pahorja, ki je kar dvakrat obiskal Občino Naklo, pa je v primerjavi s funkcijo ministra precej drugačna in teh, ki bi morali po službeni dolžnosti obiskati Naklo – niti državnega sekretarja niti ministra – še ni bilo,« je povedal Marko Mravlja. »Lahko se pa pohvalim, da minister sedanje vlade, gospod Erjavec – vsak dan prespi pri nas,« nakar mu je Zvonko Lah nagajivo odgovoril: »Boste imel pa penzije!« V Sloveniji vlada diktatura birokratov »Za vsak projekt potrebujemo dovoljenje Ljubljane. Kako naj uradnik v Ljubljani ve kaj vse potrebuje občina Naklo,« je izpostavil birokratizem Marko Mravlja . »Za vsak projekt potrebujemo dovoljenje Ljubljane. Kako naj uradnik v Ljubljani ve, kaj vse potrebuje občina Naklo,« je problematičnost birokratizma izpostavil Marko Mravlja . »Že nekaj časa opozarjam, da imamo diktaturo birokratov. Niti državni sekretar ali minister tega ne moreta prebiti, ker smo prenormirani. Imamo okoli 800 zakonov in 17.000 podzakonskih aktov. Največji problem so ti podzakonski akti, uredbe in pravilniki, ki jih sprejemajo vlade in posamezni ministri. Uradniki se zaščitijo s temi podzakonskimi akti in zato je nemogoče kaj narediti,« je dejal Zvonko Lah. Na veliko napak opozarjajo tudi poslanci. Če bi bil vedež, ne bi bil revež »Večina še vedno misli, da se denar ne porazporeja pravilno, vendar denarja ni. Denarja ni več. Nimamo več denarja,« je jasno opozoril Zvonko Lah. Ogromno dela nas čaka. Problemov je veliko. Če se bomo želeli razvijati v koraku z ostalimi, potem se bo Slovenija kot država morala ponovno graditi – od spodaj navzgor. “Za zgled nam morajo biti veliki in uspešni,” je opozoril župan občine Naklo Marko Mravlja. »Pri nas se v zadnjih letih o rešitvah iz krize pogovarjamo, kot se pogovarjata gluh in slep. Pri pogovorih z vlado je bilo tako, da se nismo niti slišal niti videli. Tudi v parlamentu ni posluha za dialog. Sam – kot župan pa moram prisluhniti vsakemu občanu. Vsak ima svoje težave in vsak ima svoje poglede in če to upoštevamo, potem lahko zelo hitro napredujemo. Težave se rešijo, če je volja – te pa ni,” je zaključil Mravlja. Sofija Pika Simič Izbor najbolj osladnih vprašanj, ki so jih novinarji postavili Milanu Kučanu – “prezgodaj ste odšli iz politike”? 20. 5. 2016, 5:00 237 Facebook Twitter Foto:STA Milan Kučan je – potem ko je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve zoper njega vložilo obtožnico, v katerem ga bremeni veleizdaje in sabotaže slovenskega naroda – organiziral improvizirano novinarsko konferenco na Ljubljanskem gradu. Ne samo da je nesrečna umestitev botrovala motenemu neposrednemu prenosu, na novinarski konferenci so se znašli tudi številni novinarji, ki preprosto niso hoteli zastavljati vprašanj. Tisti, ki pa so si vendarle drznili odpreti usta, so zastavljali naravnost smešna vprašanja. V primeru, da bi se v kateri drugi državi zgodilo, da bi vodja opozicije nekdanjega predsednika obtožil veleizdaje, bi to povzročilo medijsko nevihto, v kateri bi mediji med seboj tekmovali, komu bi uspelo bolje predstaviti zgodbo. A ne v Sloveniji. V Sloveniji se je zbrala peščica nemih novinarjev, ki so pozabili, da je njihova naloga zastavljanje vprašanj. Preberite še: Takole Milan Kučan po veleizdaji brani še svojo hčerko, [VIDEO] Poglejte, v kakšni zadregi je Kučan, ko pojasnjuje svojo veleizdajo, [VIDEO] Kučan veleizdajo opravičuje s sklicevanjem na svojo vest in Preberite celotno ovadbo zoper Milana Kučana zaradi veleizdaje Tisti, ki so vprašanja vendarle zastavili, so to naredili na najbolj možen trivialen način ali pa so zastavili celo “vprašanja”, ki to sploh niso bila. Eden izmed novinarjev se je odločil, da bo nekdanjemu šefu komunistov raje zapel hvalnico. Gospod predsednik, prezgodaj ste odšli iz politike! “Gospod predsednik, stvari, ki nas delijo na leve in desne, zgornje, spodnje – za čas vašega predsednikovanja temu ni bilo tako. Jaz še vedno trdim, da ste prezgodaj odšli iz politike, ne vidimo človeka, ki bi Slovenijo ponovno poenotil,” je dejal eden izmed novinarjev. Kučan je na slavospev njemu v čast odgovoril s šalo, kako je bil on vedno spodaj, kdo pa je v tem trenutku zgoraj, naj bi bila stvar presoje. Le kdaj, le kdaj se je začel konflikt? Naslednjemu novinarju je vprašanje uspelo zastaviti celo v obliki vprašalne povedi. Zanimalo ga je, kdaj se je začel konflikt med njim in Janezom Janšo, kakor da bi bila obtožba Združenja VSO posledica osebnega konflikta – brez dokaznega gradiva. To dokazuje, da si novinar obtožbe s priloženimi dokumenti več kot očitno ni prebral ali pa je šlo samo še za en poskus relativiziranja obtožbe. Če boste morali na sodišče, je vaša vest popolnoma mirna? Novinar, ki je nekdanjemu šefu partije zastavil to retorično vprašanje, je vedel, kakšen bo odgovor. Vprašanje je na žalost služilo zgolj enemu namenu: Milanu Kučanu ponuditi priložnost, da svojim poslušalcem in širni Sloveniji ponovno zagotovi, da je vse v redu in da se ga obtožbe niso dotaknile. Kako je Milan Kučan zagrešil veleizdajo? Kazenska ovadba, ki jo je vložilo Združenje VSO, bremeni takratnega predsednika Milana Kučana veleizdaje in sabotaže. Kot kažejo dokumenti, na katerih je obtožba osnovana, je bil Milan Kučan o razoroževanju Teritorialne obrambe obveščen že 15. maja 1990, na ukaz o prepovedi razoroževanja pa je čakal do 19.maja, ko so bile zaloge TO že temeljito izpraznjene. Dokumenti namreč kažejo, da je agresorska JLA naropala približno 80 odstotkov vseh zalog, ki jih je hranila TO. Obtožba je podkrepljena s številnimi dokumenti, med drugim tudi z dokumentom, ki ga je predsedstvo RS poslalo skupščini – v tem dokumentu je jasno navedeno, da je bil Kučan o razoroževanju TO obveščen 15. maja. Povrh vsega to dokazujejo številna poročila občinskih štabov TO, ki jasno navajajo, da je bilo predsedstvo – in s tem tudi Milan Kučan – o dogajanju na terenu obveščeno. Eden izmed dokumentov navaja tudi, da so iz nekega občinskega štaba obvestili zdaj že pokojnega komunističnega veljaka Staneta Dolanca, ki pa je nato govoril z Milanom Kučanom. Žiga Korsika Ovadba zoper zadnjega partijskega sekretarja Milana Kučana, ker je razorožil vojsko, ki ji je bil poveljnik, ne sme pustiti nikogar neprizadetega. Smo namreč edina država na svetu, ki je na začetku svoje demokratične poti na čelo postavila človeka, ki si samostojne države ni želel. Smo tudi edini, ki bivšemu partijskemu sekretarju dovolimo, da se je povzpel na stolico »učitelja demokracije«, kar je samo po sebi nesmisel. Kučan je namreč večkrat javno povedal, da Slovenija ni njegova izbira, zato pravilno sklepa vsak, ki trdi, da je bil proti osamosvojitvi. Glede na to Kučan tudi ni dvomil, ko je podpisal ukaz, ki je koristil njegovi, t. j. okupatorski vojski, ki je na svojih čepicah imela isto partizansko rdečo zvezdo kot krvniki slovenskega naroda. JLA je namreč bila naslednica in varuhinja partizanske dediščine. Nihče ne dvomi, tudi tožitelji ne, da bo krivosodni sistem obtožbo zavrgel. Sistem, ki je še globoko v totalitarizmu, sistem, ki preganja osamosvojitelje, ker so se bojevali za našo državo, za našo domovino, ne bo preganjal partijskega sekretarja, ki je razorožil našo vojsko. Kljub vsemu mislim, da je obtožnica potrebna, ker tako ne bo prišlo do zaključka procesa, ki so ga zagnali pred nekaj leti in bi ga jaz imenoval »desant na osamosvojitev«. Komuniste je vedno skrbela sodba zgodovine. Zelo skrbijo, da v zgodovino ne bodo zapisani kot pristaši zločinske ideologije. Skrbi jih, da se o njihovih zločinih ne govori in da se pozabijo. V zgodovino hočejo biti zapisani kot »oh in sploh« ljudje. Nič čudnega, če režimski zgodovinar v »stroko« uvede novo literarno zvrst »avtorizirana biografija«. To je knjiga, v kateri piše samo tisto, kar slavljenec želi, da se o njem zapiše in služi samo temu, da počaščenega predstavi kot zgodovinsko velepomembno osebo. Desant na osamosvojitev je proces, ki ga skozi medije in režimske pravljičarje peljejo kontinuitetniki z namenom, da se predstavi le-te kot ključne akterje naše samostojnosti. Po četrt stoletja, ko je vsakomur jasno, celo jugonostalgikom(!), da Jugoslavije več ne bo in da bo Slovenija samostojna tudi ostala, je potrebno očistiti in na novo napisati vlogo komunistov, kontinuitete. Brez sramu to delajo po starem receptu laži, laži, laži, bo že nekaj ostalo. Narod, ki ni premogel niti toliko spomina, da bi se spomnil kdo mu je dolga desetletja kratil svobodo, kdo mu je pobil najboljše fante in može, kdo ga je pahnil v gospodarsko bedo in zaostalost ter je postavil sebi na prvo mesto partijskega sekretarja, danes, po totalni prevladi udbomafije ali levičarstva, ne zmore spomina na svoje junake, ki so pamet in življenje zastavili za svobodno in demokratično Slovenijo. Vlada je bila Demosova ali Peterletova, krščanski ljudje so prispevali kritično maso in nosili breme odpora, Janša je bil obrambni in Bavčar notranji minister, oba sta kot prijatelja garala za našo samostojnost. Komunisti, t. j. Kučan in njegovi, so ves čas le ovirali to delo in pogojevali svobodo s totalitarno dediščino. Njihova vloga je bila povsem primerljiva vsaki peti koloni. Njihova drža je bila (in še vedno je) sovražna do Slovenije in slovenstva. Njihov internacionalizem je povsem ponotranjen, zato pa tudi zdaj, ko nenehoma vladajo naši državi, le-to pojmujejo kot plen, ki ga je potrebno izropati. In točno to delajo. Mediji so se že naveličali pisati o novih in novih milijardnih zadolžitvah, ki jih ponavljajo leve vlade. Pa kaj bi, saj vse tiste milijarde potem pretočijo v svoje žepe in jih re-investirajo v projekt »večno ostati na oblasti«. Mi pa, državljani, ki vdani v svojo usodo, na vsakih volitvah ponovimo izvirni greh naše demokracije: večinsko volimo kontinuiteto in potem hočemo nove čase in nove ljudi. Opazovalec bi upravičeno vzklikal: »Saj so zmešani!« Ne, spoštovana javnost, Kučan ni maral samostojne, neodvisne in demokratične Slovenije, a je kljub temu hotel postati njen predsednik. Kaj ni to absurdno? Še bolj pa je žalostno, da mu je uspelo trikrat! Jo pa izkorišča in si je dal izglasovati, prav po partijsko, dosmrtno pokojninp za svoje zasluge. Katere zasluge že? Pošteno bi bilo, da bi se vsem privilegijem odpovedal, saj je bistvo demokracije tudi v tem, da se državni funkcionarji vrnejo na svoja delovna mesta in postanejo spet eden izmed državljanov. In državljan Kučan se lahko mirno vrne na svoje partijsko mesto … Ah, pozabil sem, da je to na smetišču zgodovine. Da, upokojenec Kučan, ki je bil partijski sekretar in h kateremu se je stekala vsa udbovska dejavnost, je bil prvi predsednik naše države. Funkcija, ki jo je zaradi svoje partijske preteklosti drugače opravljal, kakor se bo to dogajalo v prihodnosti. Predsedniško mesto je namreč prazna lupina in bi mirno lahko shajali brez nje. Funkcija ima namreč smisel, če si Kučan in hočeš delal v ozadju s tajnimi dosjeji o sodržavljanih in podjetjih, ki ti jih dostavlja zloglasna partijska organizacija. Če nisi bivši partijski sekretar, pa se, ker kandidiraš na smrt bolan, zapreš v kvazi duhovnost ali na stroške državljanov potuješ v najbolj eksotične države in izgubiš stik z realnostjo ali pa postaneš neke vrste ljudski klovn, ki vsaj sovraštva in delitev ne spodbujaš. In zato imamo trenutno najboljšega od vseh predsednikov, ker si prav takega zaslužimo. Obtožnica torej uspešno posega v javni prostor in nas sili, da ob četrt stoletnici veličastnih dogodkov obnovimo spomin na Slovenijo, ki je ležala pomorjena v Kočevskem Rogu, Teharjah in Hudi Jami, se je z nesluteno življenjsko silo prebudila, odplaknila komunizem in Slovenijo osamosvojila. Takrat smo si bili edini na nekomunističnih temeljih. Zato zdajšnje sklicevanje zadnjega partijskega sekretarja na »enotnost« zveni kot labodji spev. Ne, tovariš, ne bomo več nasedali na usmiljenje in lepe oči. Ne bomo več edini in enotni pod partijskimi pogoji, ko smo vsi morali isto govoriti ali biti tiho, isto misliti ali pa smo pristali v zaporu. Zdaj hočemo resnico in ne partijskih manipulacij. In resnica tudi tokrat ni naklonjena komunistom. Tožitelji so potegnili dobro politično potezo. S svojo obtožnico so onemogočili, da bi komunisti dosegli svoj namen, da se samo-predstavijo kot osamosvojitelji. V bistvu so rešili naš narodni in državni spomin pred desantom levice. In Kučanu se je spet tresel glas, ko je moral odgovarjati na nepredvidljiva in nenaročena novinarska vprašanja in gledalci smo lahko videli, da od njegove samozavesti ni ostalo nič. Bodo že režimski mediji poskrbeli za serijo intervjujev, srečanj in reportaž, ki ga bodo poskusili oprati. A kakor dobro vedo mojstri komunikacije, težko je popraviti, kar sporočajo tresoč glas, rdečica na obrazu in momljanje pri odgovorih. Boštjan M. Turk o Kučanovih izgovorih: “On je že 25 let zaveden.” 21. 5. 2016, 5:00 146 Facebook Twitter Bliža se 25. obletnica samostojnosti Slovenije. Namesto da bi to praznovanje Slovence združilo, takratni nasprotniki osamosvojitve vse bolj dvigujejo glave in poskušajo glavne akterje osamosvojitve očrniti. “Seveda je Kučanova vest čista,” je za Novo24TV povedal politični analitik Boštjan M. Turk in pojasnil, zakaj je tako. Politične sile, ki so leta 1990 in 1991 metala polena pod noge osamosvojiteljem in skušale preprečiti osamosvojitev, so odgovorne tudi za to, da nobeden od oficirjev JLA, ki so sodelovali v napadu na Slovenijo, ni bil obtožen. Po drugi strani pa potvarjajo zgodovino in si skušajo prilastiti zasluge za samostojno slovensko državo. V studiu Nove24TV smo se pogovarjali z Boštjanom M. Turkom. Preberite tudi: [VIDEO] Poglejte, v kakšni zadregi je Kučan, ko pojasnjuje svojo veleizdajo “Seveda je Kučanova vest čista” “Kučan je bil človek, ki se je oblikoval v nedemokratičnem sistemu. Dosegel je tudi vrh tega sistema, saj je bil med drugim predstavnik partije in UDBE,” je pojasnil politični analitik. Milan Kučan je novinarjem po ovadbi Združenja VSO, ki mu očita veleizdajo, dejal, da je njegova vest čista. “Njegova vest je res čista. Ampak čista v tem smislu, da je naredil vse, da demokratične Slovenije ne bi bilo, kajti demokratična Slovenija je zgrajena na principih, ki so diametralno nasprotni vsemu, kar je bila t. i. titoistična Jugoslavija,” je pojasnil Turk. Je Kučan na svet prišel včeraj? Kučan se je pred dnevi novinarjem izgovarjal, češ da je bil v tistem času zaveden s strani generala Ivana Hočevarja. “Kučan je že 25 let zaveden,” je ob tem poudaril Turk. Po njegovem se nekdanji šef komunistične partije obnaša, kot da bi včeraj na svet prišel. Prepričan je, da je trditev o naivnosti čista Kučanova laž. “V primeru Krkoviča bi morali na zagovor poklicati Jelka Kacina” Tone Krkovič se mora v zadnjih mesecih na sodišču zagovarjati zaradi obrambe slovenske države. Če bi bila Slovenija normalna država, je Turk prepričan, da bi klicali na zagovor Jelka Kacina. Ta je dokumentirano marca ali aprila 1992. leta napisal članek v Obrambi, v katerem je popisal zgodbo z Mrlakom. Kot pravi Turk, je tam jasno zapisano, da “nikoli ne bomo vedeli, kaj se mu je pletlo po glavi, da je zapustil ruto, v kateri je bil dogovorjen za let, in letel nad strateško zelo pomembnimi objekti v prestolnici in nad položaji slovenske vojske,” opozarja Turk. Avtor članka se sprašuje tudi, kaj je bilo Mrlaku, da je naredil kaj takšnega. Boštjan M. Turk je prepričan, da 99,9 odstotkov odgovornega poveljniškega kadra ne bi moglo ravnati drugače, kot je ravnal Krkovič. N. K. Ekskluzivno: Tim Gajser je prvič javno spregovoril o svojem velikem strahu 21. 5. 2016, 5:00 7 Facebook Twitter Tim Gajser (foto: Nova24tv). “Ne vem, če sem to že kdaj povedal v javnosti, ampak res me je zelo strah višine, čeprav tega na motorju dejansko ne občutim, ker res hitro letiš in to zelo hitro mine. Vem pa, da ko smo delali nadstrešek za avtodom, tam pa dejansko nisem mogel biti na strehi in pomagati, ker sem se kar ‘pajtlau’,” je o svojem velikem strahu spregovoril trenitno najboljši motokrosist na svetu. Tim Gajser je svetovni fenomen, a ga je Slovenija žal spregledala šele v zadnjem času. Na domačem vrtu smo se z 19-letnim čudežnim dečkom motokrosa pogovarjali o njegovih življenjskih ciljih, otroštvu, družini, pa tudi o sanjah, da bi nastopal v ZDA. Čeprav ta teden ni tekem v svetovnem prvenstvu razreda MXGP, je mladenič iz Pečk v zadnjih dneh sodeloval na številnih dobrodelnih prireditvah, včeraj je tako na primer v dobrodelne namene podaril tudi dres, hlače in rokavice s svoje prve zmage v razredu MXGP, ki je bila zanj ena izmed dveh najljubših zmag v karieri. Ne zamudite! Športni 1 na 1 s Timom Gajserjem danes ob 19.30. Ste pričakovali, da boste tako hitro v eliti tako visoko? Dejansko nisem pričakoval, nisem si hotel dati pritiska do samega sebe na začetku sezone, tudi s strani mojega trenerja – očeta nisem čutil niti s strani ‘teama‘. Dejansko, prva sezona je mišljena bila bolj za učenje, kot smo pričakovali, a že na prvi tekmi v Katarju smo pokazali, da je ‘brzina’ prava, da smo čez zimo dobro delali in na zadnjih tekmah se vseskozi borim za najvišja mesta in stopničke, tako da gre za zdaj vse skupaj dobro, super. Trudili se bomo, da bo šlo tako tudi naprej. Rdeča tablica za vodilnega v skupnem seštevku svetovnega prvenstva je imenitna in lepo jo je videti na Vašem motorju. Bo ostala na njem do konca sezone? Mi se bomo trudili, to je definitivno cilj – obdržati jo čim dlje in jo poizkusiti obdržati do konca. Ampak kot sem rekel, prioriteta ni to, da osvojim svetovno prvenstvo v moji prvi sezoni, ampak da naberem čim več izkušenj. Ampak ja – po osmih tekmah smo vodilni in smo na dobri poti. A ne razmišljamo o prvenstvu, bolj kot ne se osredotočamo na posamezno tekmo, še vedno je do konca 10 tekem, tako da je še ogromno tekem in bomo videli, kako bo do konca. Zadnja v Trentinu je bila slovensko obarvana. Res je sicer, da se govori, da morda velika nagrada razreda MXGP pride tudi v Slovenijo, vendar tekma v Trenitnu je bila zagotovo Vaša dirka … Navijačev je bilo res ogromno, občutek je bil takšen, kot da bi bila to domača tekma, kot da bi vozil v Sloveniji, čeprav smo bili v Italiji. Tako da bi to priložnosti res rad izkoristil za to, da se zahvalim vsem navijačem, ki so bili res vrhunski. Vsak krog, ko sem šel mimo, sem jih slišal, kako so se drli, navijali, tako da jim res hvala. Res pa je, nekaj sem slišal, da se pogovarjamo, da bi leta 2018 tu pri nas v Sloveniji priredili to svetovno prvenstvo. To bi bila definitivno uresničitev mojih sanj. Da bi lahko na tako veliki tekmi nastopal pred domačimi, na domačih tleh. Bomo videli, kako bo. Je tisti Gajserjev zavoj v Trentinu Vaš najljubši zavoj v svetovnem prvenstvu? Definitivno, tam se res ‘čuje’ množica slovenskih navijačev, tako da ja, to je eden izmed najljubših. Lahko rečemo, da se v tem ovinku navijače bolj sliši, kot se sicer sliši zelo glasne motorje Ja, mislim, da se. Ker na drugih tekmah dejansko ne slišiš tako navijačev, ker je motor zelo glasen, tudi čelado imaš na sebi in si zelo osredotočen. Ko pa greš mimo tega ovinka, pa navijačev dejansko ne moreš preslišati. Ne le v Gajserjevem ovinku, navijače in slovenske zastave je bilo videti povsod. Ja, res je bilo in slišalo se jih je povsod. Zastav je bilo povsod res veliko, pa ne le samo s slovenske strani, ampak tudi iz Italije in iz drugih držav jih je veliko prišlo navijat. Res se je zelo slišalo, ko sem šel tisti poizkusni krog, je bilo nepopisno, ko so se vsi začeli dreti in takrat prav čutiš tisti adrenalin, ko se ti dvigne in res komaj čakaš, da greš na tekmo. Italijani imajo na domačem terenu Cairolija, pa so navijali za Tima Gajserja. Kakšen je občutek, da so tudi Italijani navijali za Vas, saj vemo, da je Cairoli velika legenda tega športa? (smeh) Občutek je super, da imaš tako podporo, mislim pa, da tu veliko vlogo odigra tudi to, kakšen človek si izven proge, da se res zavzameš za navijače, da jim podpišeš plakate, jim daš avtograme in se slikaš z njimi. Mislim, da tudi to zelo vpliva na to, kako navijači gledajo nate, ker jaz se res poizkušam z vsakim slikati, vsakemu dati podpis, tako da mislim, da to tudi pomaga. Zdaj se o Vas precej govori, še kakšno sezono ali dve pred tem pa o vas sploh nismo slišali. Kako Vi občutite to spremembo? Ja, res je, zadnji dve sezoni, od lani, ko sem začel v MX2 zmagovati in kazati dobre rezultate, takrat se je začelo prebujati tudi v Sloveniji, kajti dejansko v Evropi in svetu so vedeli zame. Dejansko sem bil v Evropi in v svetu bolj prepoznaven kot tu v domači Sloveniji. Ampak v zadnjih dveh letih se je prepoznavnost tega športa zelo dvignila, tudi sami vidite, koliko ljudi je pričelo spremljati ta šport, zanimanje je zelo zraslo, tako da mislim, da delamo v pravi smeri. V še kako pravi smeri delate, saj ste daleč najmlajši med samimi izkušenimi tekmovalci. Je pa bil oče tisti, ki Vas je navdušil za ta šport. Ja, ata je bil tisti. On je začel voziti motokros, še preden sem se rodil. Ko sem jaz prišel na svet, je ata že vozil evropsko prvenstvo, tudi kako svetovno, tako da sem bil vseskozi ob njem in dejansko me je pri dveh letih in pol prvič posedel na motor in takrat se je vse začelo. Takrat so se začele sanje, začel sem sanjati, kaj bi želel nekega dne delati v življenju – in to je bilo, da bi postal svetovni prvak in profesionalni motokrosist. Dejansko moram reči, da se mi sanje izpolnjujejo. Zdi se, da za vas druge poti enostavno ni bilo … (smeh) Ja, tak’ je. Ata je bil motokrosist, vse mi je dal, ponudil, vse kar potrebuješ, da postaneš dober voznik v motokrosu, res je vrhunski trener. Sam je imel veliko izkušenj v tem športu, tako da je dejansko od tistih dveh let in pol do sedaj moj trener, pa tudi v prihodnje bo. Skupaj res dobro sodelujeva in tudi rezultati to pokažejo. Tim Gajser (drugi z desne v spodnji vrsti) v ekipi pod vodstvom očeta Bogomirja (zgoraj levo). Foto: osebni arhiv Tim Gajser (drugi z desne v spodnji vrsti) v ekipi pod vodstvom očeta Bogomirja (zgoraj levo). Foto: osebni arhiv Brez očeta ne bi bilo Vas. Oče je vaš trener, psiholog, menedžer, mož za odnose z javnostmi, vse v enem, imata pa res zelo zelo poseben odnos. Ja, ata je vse. Dejansko tudi svetovalec za življenje, ne samo glede motokrosa, ampak tudi glede privatnega življenja, za vse. Tako da je res oseba za vse. Res sem zelo vesel in hvaležen, kaj vse je pač naredil zame v tem življenju, ker je moral res zelo veliko žrtvovati. Vse, kar je zaslužil, ko je delal privat z bagrom, vse, kar je zaslužil, je vložil vame, da mi je kupil novi motor, da sva šla lahko na tekme, na evropsko prvenstvo. In če njega ne bi bilo, jaz ne bi mogel uspeti. Ko si otrok, star osem let, se dejansko ne odločiš sam, da greš na tekmo, ker morajo biti zadaj starši. Nisi še dovolj star, tako da se zavedam, da brez očeta stoodstotno ne bi bil tam, kjer sem sedaj. Tudi vzgojil vas je v pravo osebo. Dejali ste: ”Pomagam in poizkušam biti vedno v stiku z navijači.” To vam uspeva, ste pa tudi kot oseba izjemno popularen in zelo preprost fant. Mislim, da je to najbolj pomembno, da ostaneš isti, kot si bil. Da ne začneš letati po zraku, ko pridejo rezultati. Vsi smo samo ljudje, vsi smo krvavi pod kožo. To je najbolj pomembno, da ostaneš na tleh, ostaneš preprost in potem ti je tudi močno lažje, saj pridejo tudi rezultati in vse skupaj. Tim Gajser javno tudi o svojem velikem strahu: Mislim, da za Vas ni skrbi, da bi želeli letati po zraku. Ne, definitivno zame ni skrbi. Jaz se res trudim, da ostanem isti, kot sem. Imam pa vedno očeta zraven, tako da mi tudi on velikokrat pomaga pri teh stvareh, kot ste rekli, glede treningov, pogodb, glede vsega. Vse delava skupaj in res sem vesel, da imam tako družino za seboj in takega očeta. Ko sem dejal, da za Vas ni skrbi, da bi želeli letati po zraku, sem mislil dobesedno. (smeh) Aja, to. To definitivno, ker se res bojim višine. Ne vem, če sem to že kdaj povedal v javnosti, ampak res me je zelo strah višine, čeprav tega na motorju dejansko ne občutim, ker res hitro letiš in to zelo hitro mine. Vem pa, da ko smo delali nadstrešek za avtodome, tam pa dejansko nisem mogel biti na strehi in pomagati, ker sem se kar ‘pajtlau’. Sva pa dogovorjena, da naslednji intervju delava na stolpu, mar ne (smeh)? (smeh) A res, al’ ka’? Boljše, da ne. (smeh) ‘Scrubanje’ je način vožnje, ko pred skokom položite motor z namenom, da zmanjšate dolžino skoka in ohranite visoko hitrost. Malo za šalo: jaz sem mislil, da to počnete zato, ker se bojite višine? (smeh) To je res posebna tehnika, scruba res ni lahko izvesti, ker se že odrineš in položiš motor, preden se rampa, ki je dolga pet metrov, konča. S tem si omogočiš, da si skrajšaš skok, letiš čim nižje in obdržiš hitrost. Tu se potem pridobiva tiste dragocene stotinke in tisočinke, ki na koncu zelo veliko pomenijo. ‘Scrubanje’ kot ga lahko izvede le Tim Gajser: Po koncu tekme analizirate vse svoje skoke in pa celotno progo. Z očetom vedno greva skozi celotno dirko in se po vsaki tekmi usedeva in narediva analizo, česa nisem dobro delal in kje bi lahko kakšno linijo izboljšal. To se vedno naredi po prvi vožnji, pa tudi po drugi, vendar je po mojem to še najbolj pomembno po prvi, ker čez tri ure sledi potem še nova vožnja in tako se pomeniva, kje bi lahko v drugi vožnji kaj spremenil. Največ se pogovarjava o linijah, ker se tu zelo veliko pridobi, če tu poiščeš tisto idealno linijo, ne luknjasto, ampak čim bolj gladko, da lahko čim dlje držiš gas. Tako da ja, to je zelo pomembno. Oče je tisti, ki se pred tekmo pelje po progi, pregleda teren in poizkuša najti najbolj idealno linijo. To Vam zelo olajša delo. Dejansko je to velik plus, da imam očeta, ki gre res pred vsako tekmo okoli po progi in pregleda celo progo, vse ovinke, vse rampe in pogleda, kje je najbolj idealna linija oziroma kje bi bilo po njegovem mnenju najboljše peljati. To potem jaz v poizkusnem krogu, ko imamo tisti ogrevalni krog pred tekmo, tudi storim. Potem pa se po ogrevalnem krogu pomeniva in mu jaz povem, kje mislim, da gre in kje ne ter potem skupaj sestaviva taktiko. Pred tekmo oba izgledata v nekakšnem transu. Zamišljena sta, oče je dejal, da tudi zmolita pred tekmo, kaj za Vas pomeni ta ritual? Dejansko mi zelo veliko pomeni, pred vsakim startom dirke, pred vsako tekmo ga imam že zelo dolgo. Ko to naredim, se počutim varnega in tudi veliko bolj zbranega. Ko zmolim, imam še razne pogovore sam s seboj. Poizkušam pripraviti samega sebe na tekmo, da sem čim bolj sproščen in da se počutim tako kot na treningu. Če se tako počutim, bom zagotovo odpeljal dobro. Kako izgleda ta Vaš monolog? Gre za pogovor. Ne vem, pogovarjam se sam s seboj, poskušam se prebuditi, da se skoncentriram in to govorim samemu sebi. Ne vem, to sem se zdaj že naučil in to mi odgovarja in vidim, da tudi pomaga in to pred vsako tekmo tudi storim. V zadnjih treh, štirih dirkah ste padli večkrat kot v prvem delu sezone. Je to posledica padca koncentracije ali že splet nesrečnih okoliščin, saj so padali tudi številni Vaši sotekmovalci? Zadnje tri tekme sem imel kar nekaj padcev. Ne vem, vedno sem skoncentriran, moraš biti skoncentriran, a pride tudi do tega. Padci so pač del našega športa. Zdaj imamo dva tedna en vikend prosto. 14 dni smo doma in z očetom bova poizkušala delati na tem, da bom še bolj osredotočen na to in ne bom delal tistih ‘brezveznih’ napak, saj so bile to tiste ‘brezvezne’ napake. Bil sem v vodstvu, imel sem prednost sedmih sekund pred Cairolijem v drugi vožnji v Trentinu in potem sem poizkušal z neko novo linijo, povsem po nepotrebnem, ‘brez veze’, ne bi je potreboval, lahko bi vozil enako linijo, kot sem jo vozil pred tem. A šel sem poizkusit neko novo linijo in tam je bil kamen oziroma neka gruda, na tistem mestu me je vrglo. Tam sem izgubil tista mesta. Vem, da bi lahko odpeljal tisto dirko do konca in zmagal, ampak kot sem dejal, to je šport, se zgodi. Iz napak se učimo, iz te sem se veliko naučil in v prihodnje bom to poskušal popraviti. Je to cena vaše neizkušenosti? Vseeno sem mlad, 19-letnik med elito motokrosa, vsi so starejši in zelo izkušeni vozniki. Definitivno se poznajo te izkušnje njim v prid, a mislim, da se kar hitro učim. Kot sem rekel, iz napak se učim, vsak dela napake in pač bom poskušal v prihodnje to popraviti. "Oče me je pri dveh letih in pol prvič posedel na motor in takrat se je vse začelo." Foto: osebni arhiv “Oče me je pri dveh letih in pol prvič posedel na motor in takrat se je vse začelo.” Foto: osebni arhiv Koliko Vam pomenijo te zmage? Ta pokal iz Trentina je bil tik pred začetkom najinega intervjuja še vedno v avtodomu. Vam ne pomeni dovolj, da bi ga vzeli v sobo, ki je sicer že polna pokalov? Vsak pokal pomeni nekaj posebnega, na vsak pokal imam neke spomine, ki ti pač ostanejo v spominu. Vsak pokal cenim. V ponedeljek smo prišli in ga še nisem vzel vzel iz avta, tako da je iz avtodoma prišel danes. A vsak pokal na koncu dobi svoje mesto v hiši. Kateri pokal ima največjo vrednost pri Vas? Pokal iz prejšnjega leta, moja prva zmaga v karieri v svetovnem prvenstvu, to je bilo lani v Trentinu, in pa tudi letošnja prva zmaga v Katarju. Ta dva, mislim, sta mi najbolj pri srcu. Sicer mi tudi vsi drugi pokali veliko pomenijo, vsak nosi v sebi neke spomine, ampak ta dva sta mi pa res tisti highlights. Imate zelo dober spomin, saj se spomnite svojih začetkov, svojega otroštva, svojega prvega motorja, svoje prve samostojne vožnje na morju,… Dejansko ja, spomnim se svoje prve vožnje z motorjem. Poleti smo bili na morju, na Rabu pri prijateljih. Eden izmed prijateljev je imel 50-kubično Hondo in jaz sem vseskozi plezal po motorju. Star sem bil dve leti in pol. Ata je to videl, me posedel gor na motor, mi pokazal, kje je gas, kje je bremza, kako je treba peljati in loviti ravnotežje. Tako me je prijel, začel sem se voziti in tako se je vse začelo. Tudi Vaša najmlajša sestra že spleza na motor. Dobro ve, kaj je gas. Ne da se opisati tega, kar človek vidi pri Vaši družini. Ja, ko se rodiš v taki družini, težko zaideš v kake druge vode. Tudi glede sester, ki kažejo tako voljo. Jaz bom samo rekel, da si osebno ne bi želel, da bi moji sestri vozili motokros, sicer tudi ženske vozijo svetovno prvenstvo, ampak sestrama vseeno ne bi tega privoščil. Boljše, da gre plesat, ali na balet, ker je to bolj šport za ženske, ampak če ima veselje, bo imeli definitivno svoj motor in bo lahko vozila. Vi imate neizmerno željo ne le do športa kot takega, ampak tudi do treniranja. Oče Vas mora čestokrat zaustaviti, da ne bi pretiravali s treningi. Ja, to je res. Mislim, da je to zelo dobra plat, ker večinoma je problem, da tekmovalci nočejo trenirati, pa jih trenerji priganjajo, da morajo, pri naju pa je ravno obratno. Imam namreč res zelo veliko željo po treniranju. Po tistem uspehu, te zmage in stopničke ti dajo neko dodatno motivacijo in željo za treniranje. Vsakič, ko pridem domov s tekme, imam dodatno željo po treniranju, saj vidim, da uspeva. Ker tisto, ko vložiš v trening trud in trdo garanje, se poplača in potem vidiš, da je vredno to delati. Ko pridete domov, po navadi nimate veliko časa, a vseeno, kako izgleda Vaš dan, ko ste doma v Pečkah? Zdaj moj dan izgleda precej bolj sproščeno, kot je na primer izgledal v preteklosti. Lani sem namreč maturiral, tako da sem zdaj šolo dal na stran in zdaj se res čisto profesionalno ukvarjam z motokrosom in res se lahko skoncentriram samo na treninge in potem na počitek, na pravilno hrano in vse to, kar je zelo pomembno. Zjutraj grem na trening, najprej imam enourno ogrevanje na kolesu, potem sledi stretching, potem imam dve uri prosto, ki ju izkoristim za gledanje televizije, potem pa grem spet na motor ali pa na kolo ali pa tečem. Imam veliko različnih treningov, ker na motorju je potrebno dejansko delo, ni zdaj to, da bi delal v fitnesu in bi pridobival na mišični masi, da bi delal samo na rokah, dejansko mora biti celotno telo pripravljeno, ker se motokros ocenjuje za enega najtežjih športov tudi glede srčnega utripa, tudi kondicijsko moraš biti zelo dobro pripravljen. Dejansko, 35 minut, ko vozimo eno vožnjo, srce povprečno bije s 190 utripi na minuto, tako da moraš biti res dobro pripravljen. Redko kdaj si vzamete povsem prosto, to ste nazadnje storili pred dvema tednoma, ko ste odšli na morje, da ste malo zbistrili misli. Pa tudi takrat dejansko ni bilo povsem brez treninga. Vseeno malo treniraš, si poleg morja, izgleda, kot da imaš počitek, v bistvu pa sem bil na treningu. Tekel sem, tako da nisem bil čisto prost. En dan v tednu imam povsem prost, to je en dan po tekmi, v ponedeljek, da se regeneriram in si po tekmi odpočijem. Zdaj poleti bomo pričeli tudi z igranjem tenisa, ker v ponedeljek ni treninga, pa da vsak dan nekaj migam. Tako je to. Iskreno in prisrčno – Tim Gajser o oboževalkah: Tim Gajser, vaša kariera je na začetku, kakšne cilje ste si postavili? Pred sabo imate še okoli 20 let kariere, vse je še pred Vami. Ja, bom rekel tako: profesionalno ni neke starostne meje, do katerega leta boš vozil, a dejansko profesionalno, mislim, da lahko voziš tam nekje do 35. leta, to je neka zadnja meja, a upam, da bo trajalo čim dlje. Glede ciljev za naprej pa, vseeno sem star šele 19 let, tako da si želim čim dlje voziti motokros, potem pa bomo videli, kaj bo, ko se vse to enkrat konča. Velikokrat se omenjajo tudi Združene države Amerike? Ja, tudi to je v planu, z očetom sva naredila pred parimi leti načrte in prvi cilj je definitivno ta, da osvojim MXGP, po tem pa so sanje tudi to, da bi šel v Ameriko in bi se tam preizkusil v seriji AMA Supercross, ki je zelo popularna, tako da bomo videli, Kakšen pa je Vaš življenjski cilj? Življenjski cilj? Definitivno biti dober človek, biti preprost, pomagati ljudem, ki so v stiski in res rabijo pomoč. Tako, kot sem rekel, biti zelo dober človek, kar je zelo pomembno. Tu ste veliko pobrali od očeta in celotna družina skupaj sodeluje v številnih dobrodelnih aktivnostih. V petek ste na licitacijo dali dres, s katerim ste zmagali v Katarju. Ta zmaga pa vam, kot ste dejali, pomeni največ. Ta vaša gesta ni mala stvar. Ni mala stvar, ker dejansko nekaterim to res veliko pomeni in nekomu smo s tem tudi pomagali in definitivno tam, kjer se pomaga, smo mi. Cela družina, mislim, da prvi, ki pomagamo in se res trudimo, ker tudi sami vemo, saj smo bili včasih na takih točkah, ko ni bilo niti za čeke in take stvari. Nismo bili reveži, a vseeno je bilo težko. A zdaj, ko smo v malce boljšem finančnem stanju in ko smo splezali na zeleno vejo, tudi mi pomagamo drugim družinam. Sami ste precej pomagali. Ko se je zidala hiša, ste že kot otrok poskušali precej pomagati. Kot mlad fant ste očetu rekli: ”Oče tu je nekaj denarja – za koliko stene bo to?” Ja, to je bilo, ko smo zidali hišo in ko sem bil majhen. Prej smo živeli v hiši spodaj z dedkom, tako da ni bilo veliko prostora. Z bratom Nejcem sva bila v isti sobi, zato sva si zelo želela, da bi se čim prej preselili. Tako da takoj, ko sva dobila kaj denarja, na primer, ko dobiš za rojstni dan nekaj malega od sorodnikov, sva ga vedno dala očetu in jaz sem vedno vprašal ”Za kolko ciglov je?” Mislim, da je to zelo dobro, pa ne samo za zdaj, tudi za nadaljnje življenje, da znaš ceniti to, kar si naredil, da veš, da ne pade vse kar z neba. Kakšen pa je Vaš odnos z bratom? Nista bila veliko skupaj, ampak pomaga vam in zdaj tudi sodelujeta. Na sploh sta zelo povezana. Ja, z bratom sva zdaj zelo povezana, bila sva tudi že prej, a zdaj še bolj, ker hodi na vse tekme. Oče je bil na vseh tekmah vedno ob meni, od letošnjega leta pa je tudi brat začel hoditi na vse tekme. Pomaga mi z opremo, vedno je poleg mene in to mi zelo veliko pomeni, da imam na vsaki tekmi dva družinska člana, očeta kot trenerja in brata, ki mi pomaga glede opreme. Na druge tekme, ki so tu blizu – na primer Nemčija, Italija, ko gremo z avtodomom – pa gre zraven vsa družina. Kolikor se le da, poizkušamo biti vsi skupaj. Takšne tekme, kot je bila zadnja v Trentinu, Vam verjetno pomenijo še toliko več, ker je tam zbrana Vaša celotna družina. Ja, to mi zelo veliko pomeni, ker smo skupaj prišli do sem, kjer sem sedaj in res je fino, ko vidiš, da so vsi tam ob progi in navijajo. Čeprav tudi ko me ni, vem, da so pred televizijo, gledajo in navijajo. Ko pa so tam v živo, pa je to še veliko boljše. Stari ste 19 let in morda boste že tako mladi osvojili naslov svetovnega prvaka v MXGP. Ali obstaja bojazen, da bi se zadovoljili s tem? Eh, to ne. Sezona je še dolga, nismo še niti na polovici, definitivno smo na dobri poti, trenutno sem namreč vodilni v tem razredu, a kot sem rekel, je pred nami še veliko tekem, potrebno bo ostati skoncentriran in popraviti te napake, ki jih delam ter jih narediti čim manj. Zdaj imava z atijem dva tedna časa. Veliko se bova pomenila o tem in poizkušal bom biti res čim bolj skoncentriran in ne narediti takih napak, kot je bila zadnja, da sem šel menjat linijo. To je zdaj cilj za naprej. Morda vas zanima tudi: Za dres Tima Gajserja odštel 500 evrov Čeprav ta vikend ni tekme MXGP, je Vaš urnik ta konec tedna celo bolj natrpan, kot če bi bila tekma, saj sodelujete na številnih dobrodelnih prireditvah. Ta vikend je veliko teh prireditev, ampak z veseljem se tega udeležimo in pomagamo ljudem. Potem pa imam za konec v nedeljo še državno prvenstvo v Sloveniji. To je tudi zelo fino, ker grem zelo rad na domačo tekmo in se pokažem tudi na domačih tleh v Sloveniji, ker vsi pač ne morejo priti na tekmo v Italijo pogledat. Vikend je natrpan, a uživam. Najbolj pa se sprostite doma. Doma je le doma. Sploh, ko je tako mirno, lep sončen dan, ja, doma je najlepše. Rok Virag Slovenski plavalec Peter John Stevens je na evropskem prvenstvu v Londonu osvojil srebrno medaljo na 50 m prsno. Damir Dugonjič je bil šesti. 20-letni Stevens je s časom 27,09 zaostal le za svetovnim prvakom Britancem Adamom Peattyjem (26,66). Tretji je bil še en Britanec Ross Murdoch (27,31). Drugi slovenski adut Dugonjič je s 27,56 osvojil šesto mesto. Stevens, ki trenira in študira na univerzi Tennessee, je tako potrdil izjemen talent, ki ga je napovedal že pred tremi leti, ko je na 50 m prsno mladinski svetovni prvak. "Končno sem odplaval tudi zadnjih 15 metrov in po dveh letih spet nekaj dosegel. Priznam, da na koncu nisem gledal Peattyja, da se ne bi zmedel in res sem odlično odplaval vso razdaljo, morda bi lahko še nekaj bolje prišel v cilj, a bilo je odlično. Učil sem se iz starta v start, napredoval rezultatsko in v vodi sem v zadnjem startu ostal velik in dolg ter si priboril medaljo," je po medalji povedal plavalec, ki bo čez deset dni praznoval 21. rojstni dan, ob medalji pa bi se prihodnji teden na državnem prvenstvu v Kranju rad obdaril tudi z normo A za nastop na olimpijskih igrah. Odrova sedem sekund za bronom Tanja Oder je bila 4. na 1.500 m prosto. Odrova, ki je bila že tretja na 800 m, je tokrat z novim državnim rekordom 16:08,67 za sedem sekund zaostala za bronasto medaljo. Zmagala je Madžarka Boglarka Kapas pred Špankama Mirelo Belmonte Garcio in Mario Vilas Vidal. Druga slovenska finalistka 18-letna Gaja Natlačen je bila osma (16:26,08). Vesela, a nekaj grenkega priokusa "Vesela sem državnega rekorda, seveda pa je na četrtem mestu vedno nekaj grenkega priokusa. Mislim, da sta me Španki danes rahlo pretentali, a četrto mesto v Evropi je še vedno zelo dobro, pa čeprav sem si želela še več. Na letošnjem prvenstvu sem osvojila svojo prvo medaljo in s tem sem v celoti zelo zadovoljna," je po nastopu v olimpijskem bazenu povedala Odrova. Klinarjeva v finalu delfina Anja Klinar se je uvrstila v finale na 200 m delfin s 6. časom (2:09,14): "Nisem pričakovala, da bom tako hitra, a dobro sem se počutila že zjutraj, popoldan še boljše in upam, da bom ta izid še nadgradil. Seveda računam na čim višjo uvrstitev." Tjaša Vozel je na 50 metrov prsno z 32,54 osvojila 25. mesto, Nastja Govejšek je na 50 m prosto (26,01) tekmovanje končala na 29. mestu, Anže Tavčar pa je bil na 50 metrov prosto s 23,05 med 83. tekmovalci 37. Popravili 23 let star rekord Ob koncu sobotnega dopoldanskega programa so se Anže Tavčar, Martin Bau, Robert Žbogar in Grega Popović v štafeti 4 x 200 m prosto lotili še enega najstarejših slovenskih rekordov, ki so ga leta 1993 na sredozemskih igrah dosegli Jure Bučar, Igor in Nace Majcen ter Robi Zekanović. Izid 7:24,59 je bil več kot 11 sekund hitrejši od stare znamke, v Evropi pa novi slovenski rekord trenutno pomeni 15. mesto. "Vesel sem, da smo se na koncu vsi lahko tako motivirali, da smo stari rekord popravili za več kot 10 sekund in da smo na ta način zaključili prvenstvo. Zdaj gremo naprej, premor bo kratek, saj nas že drug teden čaka državno prvenstvo," je po pričakovanem rekordu povedal Martin Bau. EVROPSKO PRVENSTVO LONDON, 6. dan, finalne odločitve 50 m prsno: 1. A. PEATTY VB 26,66 2. P. J. STEVENS SLO 27,09 3. R. MURDOCH VB 27,31 6. D. DUGONJIČ SLO 27,56 200 m prosto (Ž): 1. F. PELLEGRINI ITA 1:55,93 2. F. HEEMSKERK NIZ 1:55,97 3. C. BONNET FRA 1:56,51 50 m hrbtno (Ž): 1. F. HALSALL VB 27,57 2. M. NIELSEN DAN 27,77 3. G. DAVIES VB 27,87 200 m hrbtno (M): 1. R. KAWECKI POL 1:55,98 2. J. TOUMARKIN IZR 1:56,97 3. D. RAPSYS LIT 1:57,22 1.500 m prosto (Ž): 1. B. KAPAS MAD 15:50,22 2. M. BELMONTE G. ŠPA 16:00,20 3. M. VILAS VIDAL ŠPA 16:01,25 4. T. ODER SLO 16:08,67 8. G. NATLAČEN SLO 16:26,08 100 m delfin (M): 1. L. CSEH MAD 50,86 2. K. CZERNIAK POL 51,22 3. M. METELLA FRA 51,70 4 x 200 m prosto (M): 1. NIZOZEMSKA 7:07,82 2. BELGIJA 7:08,28 3. ITALIJA 7:08,30 T. O., A. V. Prijavi napako Jeeeej, Peter John Stevens srebro!!!! Bravo! drop dead # 21.05.2016 ob 19:59 Prijavi neprimerno vsebino Stevens ma gotovega enega najbolj impresionantnih štartov v plavanju in na tem lahka gradi v prihodnosti. Pa gdo je ta Stivens, je sploh kaj Slovenca v njem, ali je samo Američan z podarjenim potnim listom , kar seveda medalji v smislu " slovenso plavanje" zmanjša vrednost in seveda to ni produkt slovenske šole plavanja??? Neverjetno, ker je foter Anglež, mati Slovenka, fant rojen v Sloveniji in se ima za Slovenca, nekateri nabijate o nacionalizmu, Slovenija pa preplavljena z raznoraznimi ići, ki niti nočejo govoriti slovensko... Stevensov oče je anglež, mama pa slovenka. Sicer se je pa rodil v Sloveniji, tukaj odraščal in tudi treniral celo svoje življenje. Preden pa začneš takšne bedarije kvasiti, si pa morda prej malo preberi druge komentarje, saj je bilo tole že najmanj desetkrat pojasnjeno. Ni mi pa jasno, zakaj si ta novica ne zasluži mesta med glavnimi štirimi? "Nimamo dovolj hrane za prihodnost, svet potrebuje čebele" Druženje je prineslo pomembno sporočilo 21. maj 2016 ob 14:10 Maribor - MMC RTV SLO/Radio Slovenija V Račah pri Mariboru se je na 14. slovenskem čebelarskem prazniku zbralo približno 2.000 čebelarjev iz vse Slovenije in ljubiteljev te dejavnosti. Dogodek zaznamujejo druženje, bogata ponudba čebeljih pridelkov, oprema za čebelarje in obisk generalnega direktorja Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) Joseja Graziana da Silve. Druženje pa prinaša tudi pomembno sporočilo: "Svet čebele potrebuje in brez čebel ne bo ene tretjine hrane, zato mi predlagamo svetovni dan čebel in to je tudi neka njegova promocija," poudarja predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. S posebnim veseljem so pozdravili tudi generalnega direktorja FAO-a, ki se tako na terenu neposredno seznanja z dolgoletno tradicijo in posebnostmi slovenskega čebelarstva. Ob tem pa da Silva opozarja na najpomembnejše v povezavi s čebelami: "Nimamo dovolj hrane za prihodnost, čebele so osnova za ohranitev biodiverzitete, so nenadomestljive opraševalke in zato pomembne tako za ohranitev biodiverzitete kot za zagotavljanje hrane." Pobuda o svetovnem dnevu čebel je samo del mednarodnih ambicij slovenskih čebelarjev: "Svetovni dan čebel, ki ga bomo dobili leta 2017, je ideja Čebelarske zveze Slovenije in to je ideja, ki govori o varni preskrbi s hrano, o varovanju okolja, ideja, ki povezuje ljudi," je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. T. H., Stane Kocutar/Radio Slovenija 20.maj - svetovni dan čebel Predlagamo, da se svetovni dan čebel obeleži v mesecu maju, ki je na severni polobli mesec najbujnejšega razvoja čebel, ko se številčnost čebeljih družin poveča do te mere, da se družine rojijo, kar je njihov naravni način razmnoževanja. V tem obdobju so čebele najbolj številčne, potrebe po opraševanju pa največje. Na južni polobli pa je to jesenski čas, spravila čebeljih pridelkov in tako dnevi in tedni medu. 20. maj je dan, ko se je rodil Anton Janša (1734-1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Imenovanje je podprl tudi takratni svetovni čebelarski strokovnjak A. G. Schirach. Njegov prispevek k začetku modernega čebelarstva je izrednega pomena. Zbran je v dveh knjigah: Abhandlung vom Schwärmen der Bienenin Vollständige Lehre von der Bienenzucht. Gluhota in omrtvičenost velike vojne v slikanici Anton "Ilustracije niso samo plišasti medvedki" 22. maj 2016 ob 06:20 Ljubljana - MMC RTV SLO Anton se je že navadil spati stoje, zaspal je lahko tudi do pasu pogreznjen v blato in celo med obstreljevanji, če le ni udarjalo preblizu. Bilo je leta 1917 na soški fronti in star je bil 19 let. Tako se začne resnična zgodba Antona Pavlihe (1898-1993), dedka ilustratorja Damijana Stepančiča, ki je zelo nerad govoril o izkušnjah vojne, a je o njegovih prigodah Damijan izvedel na družinskih srečanjih. Odločil se je, da bo eno od njih ilustriral, njegova žena Lucija pa je prispevala besedilo. "Mislim, da bi bil stari oče na knjigo, ki je izšla ob stoletnici, zelo ponosen," je zapisal ilustrator in dodal: "Posvečeno vsem, ki so se borili v prvi svetovni vojni". "Barve nas nagovarjajo na čustva, naredijo nas lahko vesele, ali pa pustijo otožne, žalostne, kar je mogoče opaziti tudi v mojih ilustracijah," je na predstavitvi slikanice Anton! v Muzeju novejše zgodovine Slovenije Stepančič opisal, kakšen učinek je poskušal doseči. "Fotografijo gleda človek čisto drugače kot pa nekaj, kar je bilo narisano, saj je bila zadaj misleča roka oziroma človek, ki je imel idejo v glavi," je primerjal. Na soški fronti je Anton izvedel, da mu je doma umrla mama in neke noči, ko je spal v svoji kaverni, se mu je prikazala v sanjah. Klicala ga je in on ji je sledil, splezal iz jarka in odtaval iz kaverne daleč naprej po bojišču. V tistem trenutku je priletela granata naravnost v kaverno, v kateri je maloprej spal, in ubila vse njegove prijatelje in soborce. "Ilustracije niso samo plišasti medvedki" "Če je zgodba avtentična, morajo biti tudi ilustracije čim bolj avtentične in jasne, da bi skozi zgodbo sledil celo, če ne bi bral besedila, kar je dodana vrednost slikanic," je izpostavil in dodal, da je zanj sicer učinek gluhote in omrtvičenosti še pomembnejši od avtentičnosti. "To ni kar nekaj iz zraka vzeto, pri nas strip velja za neko takšno pavšalno zadevo, kjer se vsi samo zafrkavajo, pijejo in ne vem kaj še, a strip je lahko izredno resna zadeva, tako kot ilustracije, ki niso vedno samo plišasti medvedki," je slikovito poudaril Stepančič. "Med listanjem imaš krvave roke" Kot glavno inspiracijo za ilustracije v slikanici Anton! je Stepančič izpostavil stripa Vojna v jarkih Jaquesa Tardija, pri katerem ima človek po Stepančičevih besedah med listanjem "krvave roke", in pa strip Saint-Acheul '17, ki ga je zrisal Sergio Toppi. Zgodba zadnjega se odvija v kraju Saint-Acheul v Franciji leta 1917, kjer nemški vojak koplje rov na fronti in pri tem najde kremenov pestnjak iz kamene dobe, ki so ga uporabljali kot orodje ali orožje. Po Stepančičevih besedah je izredno zanimivo, kako se avtor stripa oddalji od osnovne teme velike vojne in jo preplete s prazgodovinsko. Vojak Karl, ki je v vojsko prišel naravnost z univerze, je pestnjak prepoznal, a drugi vojaki so se norčevali iz njegove najdbe, češ da gre za navaden kamen, za kazen zaradi svoje "neumnosti" pa je moral tudi na nočno stražo. Ponoči na straži zasliši premik francoske izvidnice in takoj izstreli svetlobno raketo, ki za nekaj trenutkov razsvetli nebo. Na svoji desni strani istočasno zasliši šum in prikaže se zlovešča temna figura, ki spet izgine, ko raketa ugasne. Nakar se pred Karlom pojavi pračlovek s pestnjakom v roki, iz katerega kaplja kri, o francoski izvidnici pa ni več ne duha ne sluha. Avtor na tem mestu združi dva elementa, in sicer nepredvidljivo iracionalnost v smislu pojavljanja pračloveka s pestnjakom in grobo, surovo stvarnost velike vojne, je dejal Stepančič in dodal: "Vojaška sredstva so se skozi zgodovino spreminjala, a rezultat ostaja isti, zgodba je univerzalna." Strip po njegovem mnenju deluje izjemno poetično in prefinjeno, saj s figuro pračloveka izvrstno prikaže vzdušje v vojni. Gre za nekakšno projekcijo vojakov samih, ki jih je vojna prisilila, da so postali divjaki, je sklenil. Gorazd Kosmač Na Šubičevi Krkovič nezaželen, drugje pa bi takšno predavanje privoščili vsem 22. 5. 2016, 11:53 5 Facebook Twitter Foto: STA “Čisto vsem slovenskim učiteljem zgodovine bi privoščil, da bi bili pri svojem delu avtonomni in bi lahko brez ideoloških pritiskov poslušali in preučevali zgodovino,” je prepričan učitelj zgodovine na Gimnaziji Želimlje Jurij P. Emeršič. Upokojeni brigadir Tone Krkovič sicer na Šubičevi gimnaziji ni dobrodošel, medtem pa ga na drugih šolah drugih šolah še vedno vidijo kot “prvorazredni vir“ dogodkov iz časa nastajanja slovenske države. “Učitelji zgodovine skušamo pri pouku predstaviti zgodovinske procese in dogodke z različnimi viri, metodami in oblikami dela. Pri pouku sodobne zgodovine pa je mogoče vključiti v učni proces tudi pričevalce in aktivne ‘oblikovalce’ zgodovine,” je povabilo Tonetu Krkoviču, da bi dijakom Gimnazije Želimlje predstavili ključne dogodke slovenske osamosvojite, pokomentiral tamkajšnji učitelj zgodovine Jurij P. Emeršič. Preberite tudi: Krkoviču so na Gimnaziji Jožeta Plečnika nasprotovali profesorji, ki sploh niso zgodovinarji [Video] Dijak Šubičeve gimnazije: Škoda, da Krkovič ni mogel predavati na naši šoli Po koncu predavanj dijaki še dolgo govorili z gostom Dijakinje in dijaki so lahko tako pri pouku sodobne zgodovine Krkoviču zastavljali številna vprašanja. Odgovori so upokojenega brigadirja razkrivali kot človeka, vojaka, graditelja slovenske vojske, političnega zapornika in glasbenika. Ko je bilo predavanja konec, so mnoge dijakinje in dijaki ostali v predavalnici in še dolgo govorili z gostom. “Več ur bi ga lahko poslušali,” je vzdušje na šoli opisal učitelj Emeršič. “Čisto vsem slovenskim učiteljem zgodovine bi privoščil, da bi bili pri svojem delu avtonomni in bi lahko brez ideoloških pritiskov poslušali in preučevali zgodovino,” je še po poročanju na spletni strani SDS dodal Jurij P. Emeršič. N. K. Kaj bi Krkovič povedal otrokom? Resnico? Pol pa je normalno, da je nezaželjen. "Hrabri" partizani so bili hitrejši od svetolobe, da se o metkih ne pogovarjamo, zato so pri nas dobrodošle le takšne "resnične" ;);) zgodbe. In, ker kri ni voda, so vse te fantastične lastnosti, od katerih je najpomembnejša seveda borčevski dodatek, poddedovali tudi njihovi sinovi, vnuki, prijatelji, znanci, itd. Kučanova ilegalna trgovina z orožjem 22. 5. 2016, 14:23 21 Facebook Twitter Predsednik SDS Janez Janša je v Hobotnici natančno opisal dogodke izpred šestindvajsetih let, natančneje med 15. in 19. majem, ko se je odvijal najnevarnejši poskus blokiranja slovenske osamosvojitve, to je razorožitev Teritorialne obrambe. Nedvomno vodilno vlogo je pri tem po besedah predsednika SDS odigral takratni predsednik CK ZKS in predsedstva RS Milan Kučan. Zaradi takratnih dogodkov so v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve pred dnevi vložili tudi kazensko ovadbo zoper Milana Kučana, ki so jo v oddaji tudi podrobneje predstavili: predsednik SDS Janez Janša, predsednik VSO Aleš Hojs in poveljnik brigade MORIS Tone Krkovič. Zakaj je do agresije na Slovenijo sploh prišlo “Po 25 letih si je težko predstavljati, da bodo vsi tisti agresorji, od polkovnika Popova pa do množice ovadenih, ki so bili na slovenskih sodiščih, oproščeni. Prav tako si nismo predstavljali, da je na podlagi anonimne ovadbe general Tone Krkovič po dveh letih dosegel, da je ovadba zavrnjena. Pa tudi si nismo predstavljali, da bo general Krkovič hodil na sodišče, ker je izpolnjeval ukaze takratnega notranjega in obrambnega ministra, ki so zahteve in ukaze za upor proti agresorju izdali na podlagi predsedstva – na čelu z Milanom Kučanom,” je dejal Aleš Hojs. Predsedstvo je potrebovalo nekaj časa, da je to vojno stanje tudi potrdilo. “Ocenili smo, da v kolikor se razčiščuje neka odgovornost generala Krkoviča in vseh ostalih osamosvojiteljev, je prav, da se razčisti tudi odgovornost – zakaj je do agresije na Slovenijo sploh prišlo. Po naših ocenah so to ključna dejstva, ki so vzpodbudila Jugoslovansko ljudsko armado, ki si je dovolila napad na Slovenijo,” je dodal predsednik VSO Aleš Hojs. Takratna Demosova vlada z Lojzetom Peterletom na čelu je prevzela oblast, ko je bila Teritorialna obramba že razorožena. Na Nova24TV smo sicer Milana Kučana povabili v sredino oddajo, a se, pričakovano, povabilu ni odzval. Na Novi24TV smo sicer Milana Kučana povabili v sredino oddajo, a se, pričakovano, na povabilo ni odzval. Jugoslovanska armada pobira orožje teritorialne obrambe Popoldne, 16. maja 1990, so se na sestanku pri predsedniku skupščine zbrali Janez Janša, Lojze Peterle, Igor Bavčar in Milan Kučan. “Na sestanku smo dali skupaj informacije, kaj se dogaja, in vsi smo nekaj vedeli o tem, ker smo izvedeli od delegatov, razen Milana Kučana, ki se je delal, da nič ne ve,” je takratno dogajanje pričel opisovati predsednik SDS. Ker je Demosova vlada formalno prevzela funkcijo naslednji dan, 17. maja, je predsednik SDS kot takratni obrambi minister šele preko službene pošte uradno izvedel, da jugoslovanska armada pobira orožje teritorialne obrambe. Kljub uradni informaciji pa Milan Kučan še vedno ni preklical nezakonitega ukaza. “Če bi Milan Kučan 17. maja zjutraj podpisal zaustavitev oddajanja orožja, potem bi tudi teritorialna obramba zadržala večji del orožja. Tako je pa bila dinamika takšna, da je približno vsako uro v povprečju slovenska teritorialna obramba izgubila tisoč kosov orožja in opreme za tisoč mož, za tisti čas za obrambo Slovenije je vsaka ura odlašanja pomenila, bom rekel, dober bataljon dobro oboroženih vojakov manj,” je v oddaji poudaril predsednik SDS Janez Janša. "Če Slovenije ne bi razorožili, Slovenija ne bi bila napadena. Tisti, ki so Slovenijo razorožili, tisti, ki so pomagali razorožiti Slovenijo, so krivi za vse smrti, ki so se zgodile leto kasneje v junijski in julijski vojni leta 1991. " je dejal Janez Janša “Če Slovenije ne bi razorožili, Slovenija ne bi bila napadena. Tisti, ki so Slovenijo razorožili, tisti, ki so pomagali razorožiti Slovenijo, so krivi za vse smrti, ki so se zgodile leto kasneje v junijski in julijski vojni leta 1991.” je dejal Janez Janša Če Slovenije ne bi razorožili, Slovenija ne bi bila napadena Tudi naslednji dan, 18. maja, je preteklo veliko ur, preden je prišlo do sklepa predsedstva, da je potrebno razoroževanje takoj zaustaviti. Depeša je bila v Beograd poslana šele ob 19. uri. Razoroževanje je v nekaterih slovenskih mestih trajalo tudi še naslednji dan, to je 19. maja. “Torej v teh treh dneh leta 1990 se je dogajalo nekaj, kar je v temelju ogrozilo projekt slovenske osamosvojitve in poleg tega tudi povzročilo vojno. Če Slovenije ne bi razorožili, Slovenija ne bi bila napadena. Tisti, ki so Slovenijo razorožili, tisti, ki so pomagali razorožiti Slovenijo, so krivi za vse smrti, ki so se zgodile leto kasneje v junijski in julijski vojni leta 1991. Če bi Slovenija lahko poklicala za obrambo 100 tisoč mož, Slovenije nihče ne bi napadel.” je dejal Janez Janša. Ali je pravni sistem enak za vse Vojaška organizacija je specifična organizacija, v kateri deluje par elementov v integralu in orožje je eden nosilnih elementov obstoja vojske. Vojska brez orožja propade, ker je nesposobna delovati. “Razorožitev se je zgodila. Razlog spora ni, koliko orožja je ostalo, ampak da se je razorožitev zgodila. Slovenija je bila popolnoma razorožena,” je bil jasen Tone Krkovič poveljnik brigade MORIS. “Bivši predsednik Milan Kučan na sklicani konferenci za medije ne govori več o poskusu razoroževanja, ampak je jasno povedal, da je šlo za razorožitev. Zanimivo pa je, da je poudaril, da želi, da se zadeve Krkoviča razčistijo na sodišču. To si želimo z ovadbo zoper njega tudi mi,” je jasen Aleš Hojs. “Ne razumem pa, kako lahko z ovadbo vršimo pristisk na sodišče? Ali pravni sistem res velja za vse enako?” »Ne razumem pa kako lahko z ovadbo vršimo pristisk na sodišče? Ali pravni sistem res velja za vse enako?« .« je jasen predsednik VSO Aleš Hojs. »Ne razumem pa, kako lahko z ovadbo vršimo pristisk na sodišče? Ali pravni sistem res velja za vse enako?« se sprašuje predsednik VSO Aleš Hojs. Kučanova kalimerovska drža Kot je znano, predsednik SDS Janez Janša že dlje časa vabi Milana Kučana, da se pred očmi javnosti soočita glede takratnih dogodkov, saj bi bila ljudem tako resnica o takratnem dogajanju končno predstavljena, medije pa poziva, naj jima to omogočijo.”Izjave, ki smo jih slišali (Kučana o. p. p.), pravzaprav povedo vse. Je neka koncentracija ali pa nek konglomerat zanikanja, sprenevedanja, laganja in delegiranja krivde na druge. Vse to je zapakirano v neko kalimerovsko držo. Ampak za to, da bi se te stvari razčistile, bi gospoda Kučana potrebovali za neko mizo. Gospod Kučan govori stvari, ki eklatantno ne držijo, ki so v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi, ki so v nasprotju z dokumenti, ki so javno objavljeni. Ampak v Sloveniji ni novinarja nacionalnega medija, ki bi si upal vztrajati na nekem soočenju, da se te stvari razčistijo. Jaz gospoda Kučana na takšno soočenje vabim že 25 let, pa se je temu vedno izognil in tudi nobenega medijskega pritiska ni bilo v to smer,” je poudaril predsednik SDS. Na Novi24TV smo sicer Milana Kučana povabili v včerajšnjo oddajo, a se, pričakovano, na povabilo ni odzval. Samostojna Slovenija ni bila nikoli Kučanova intimna opcija Nikoli zaključena zgodba za Milana Kučana je tudi mati vseh afer ali tako imenovana trgovina z orožjem, ki jo omeni vselej, ko se mu za to ponudi priložnost. Predsednik SDS Janez Janša pa je jasen: “To, da se je Slovenija oboroževala, da je vzpostavila svoj obrambni sistem pred vojno, med vojno in po njej do leta 1994, je za gospoda Kučana ilegalna trgovina z orožjem. Vse, kar sem jaz počel v funkciji sekretarja za obrambo ali pa ministra za obrambo z orožjem, je bila legalna trgovina z orožjem, jaz sem bil zadolžen za to, da nazaj pomagam oboroževati slovensko vojsko, potem ko jo je gospod Kučan pomagal razoroževati.” "Razlog spora ni koliko orožja je ostalo ampak da se je razorožitev zgodila. Slovenija je bila popolnoma razorožena.« je bil jasen Tone Krkovič poveljnik brigade MORIS “Razlog spora ni, koliko orožja je ostalo, ampak da se je razorožitev zgodila. Slovenija je bila popolnoma razorožena,« je bil jasen Tone Krkovič – poveljnik brigade MORIS Koliko strupa je lahko v majhni steklenički “Kučan – to je človek sprenevedanja. Strup je v majhnih stekleničkah. Njegova izjava za medije je enaka vsem prejšnjim izjavam. On ni nikoli ničesar vedel in nikoli ni ničesar videl. Depala vas je primer njegove šestmesečne »igre«, ki so jo uprizorili njegovi agentje, infiltrirani v naše službe takrat že naše države. O tem obstaja zajetna dokumentacija. Major Mihelič, poveljnik občinskega štaba TO in takratni kapetan Čop, ki je med drugim danes predsednik pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo, organizacije, ki smo jo mi ustanavljali, danes je popolna asistenca Zveze borcev. Poveljevala sta strukturi, ki sta jo razorožila. Slovenije ni nihče razoroževal, samo ukaz je padel z vrha s soglasjem partijskega vrha, na čelu z Milanom Kučanom,” dodaja poveljnik brigade MORIS Tone Krkovič. Iz ilegalne trgovine z orožjem je Milan Kučan dobil tudi denar za volilno kampanjo leta 1992 Še več, obstajajo dokumenti, ki jasno kažejo na to, da je bil prav Milan Kučan tisti, ki se je ukvarjal z ilegalno trgovino z orožjem. Kljub temu da po temeljni Ustavni listini iz 25. junija 1991 predsedstva in sveta za ljudsko obrambo ni bilo več potrebno obveščati o nabavi orožja, je Janez Janša to vseeno storil. “Nismo ga pa (Kučana, o. p.) spraševali, ali se Slovenska vojska lahko oborožuje ali ne, ker teh pristojnosti on nikoli ni imel. Kljub temu se je, recimo, dogovarjal z Izetbegovićem, koliko orožja bo slovenska vojska poslala Bosni. K nam so prihajali ljudje iz bosanskega obrambnega ministrstva z navodili, ki jim jih je dal njihov predsednik Izetbegović, dobil pa jih je od Kučana,« je spomnil predsednik SDS in nadaljeval: »Pri ilegalnem orožju na mariborskem letališču je šlo za orožje za eno dobro divizijo oziroma več, kot nam ga je ostalo, ko so nas razorožili leta 90. To je neposredno Kučanovo maslo. Kršene so bile vse konvencije, vsa domača zakonodaja, pa za to ni nihče odgovarjal, ne izvajalci ne tisti, ki so to ukazali, ker je Kučan to na koncu preko slovenskega sodstva in tožilstva vse lepo spravil v zastaranje ali v oprostitev. Torej, bila je ilegalna trgovina, eden od ključnih akterjev te ilegalne trgovine pa je bil Kučan. Obstajajo tudi podatki, koliko denarja je dobil iz tega za volilno kampanjo leta 1992.” "Torej bila je ilegalna trgovina, eden od ključnih akterjev te ilegalne trgovine pa je bil Kučan. Obstajajo tudi podatki, koliko denarja je dobil iz tega za volilno kampanjo leta 1992.« je dejal predsednik SDS Janez Janša “Torej bila je ilegalna trgovina, eden od ključnih akterjev te ilegalne trgovine pa je bil Kučan. Obstajajo tudi podatki, koliko denarja je dobil iz tega za volilno kampanjo leta 1992,« je dejal predsednik SDS Janez Janša Povejte mi, koga se ne sme kritizirati in povem vam, kdo vlada Ob tem je tudi zanimivo, da je Kučanova ilegalna trgovina z orožjem v Sloveniji tabu tema, medtem ko je Janševa domnevana največja senzacija. “Vedno se to sprevrača name in na tiste, ki smo delali za to, da v Sloveniji vzpostavimo obrambni sistem. Smo ga vzpostavili in je bil boljši, kot je danes po 25 letih. Slovenija je bila po Depali vasi – ko so mene zamenjali z mesta ministra za obrambo, čeprav smo dajali za vojsko manj, kot dajemo danes – takrat obrambno sposobna, danes pa ni, kot pravi predsednik države,” je v oddaji še dejal predsednik SDS Janez Janša. Sofija Pika Simič Jim je, bi ga povabil še h kapelci, pa se bojijo, da Pjutina pol neb noben upazu, no. Milan Zver: “Slovenija bo slej kot prej v poziciji, ko bo morala z živo silo zaščititi svojo mejo. Na te scenarije se moramo pripraviti.” 22. 5. 2016, 5:00 117 Facebook Twitter Milan Zver (foto: Nova24TV). Evropo v zadnjem letu pretresajo številne spremembe, največje posledice pa prinašajo migrantska kriza oziroma invazija migrantov ter teroristični napadi v evropskih prestolnicah. Ali se pravilno odzovemo? Ali evropska politika pravilno reagira? Smo še vedno na dovolj dobri stopnji varnosti ali se lahko bojimo prihodnosti? Kaj bi lahko naredili drugače in kaj moramo sedaj storiti, da bomo lahko zagotovili takšno Evropo, kot smo si jo v začetku zadali in si je želimo? Milan Zver, poslanec Evropskega parlamenta, meni, da je EU precej neučinkovita in zato bolj ranljiva kot kadarkoli prej. Slovenija živi v svojem vakuumu in prepričanju, da se nam ne more nič zgoditi, da smo povsem varni. Vsakdo, ki v Sloveniji omeni besedi vojska ali oborožitev, je takoj označen za nestrpneža, fašista, hujskača. A realnost je kruta – Evropska unija in Nato nas opozarjata, da smo glede varnosti grobo pod evropskim povprečjem. Zdi se, da skrb za obrambo Slovenije in njeno vojsko javno mnenje, pa tudi vlada pripisujeta kar desni politično opciji, a gre v resnici za varnost vseh državljanov. Če začneva pri splošno oceni. Kako ocenjujete uspešnost Evropske unije pri spopadanju z aktualno migrantsko krizo? Lahko bi dejal, da Evropska unija ni najbolj uspešna. Predvsem zato, ker EU ni enotna država, ki bi, tako kot imajo na primer Združene države Amerike, imela ažurno in hitro vlado, ki lahko učinkovito deluje. Tukaj se politike in odločitve sprejemajo počasi in, kot kaže, je zato EU precej neučinkovita pri soočanju z največjimi problemi, ki jo tarejo. Begunska kriza je samo zadnji izraz šibkosti Evropske unije. Terorizem je tipični pojav, ki je nastal zato, ker živi Evropa v nekem varnostnem vakuumu, premalo je vlagala v obrambo in varnost v preteklih letih, desetletjih. Po koncu hladne vojne smo to področje praktično zanemarili, tudi v Sloveniji, zato smo obrambno, varnostno zelo ranljivi. To so seveda opazili mnogi, ki Evropi ne želijo najbolje – ne samo Putinov režim. Nenazadnje je Evropa gospodarsko najmočnejša entiteta, igralec na svetu in bi pričakoval, da je tudi z vidika diplomacije v mednarodnih odnosih enako močna, pa ni. Imamo trikrat več diplomatov kot ZDA, pa smo nekajkrat manj učinkoviti. Imamo enako število vojakov kot Američani, pa smo nekajkrat manj učinkoviti. Študije kažejo, da je po učinkovitosti obrambnega sistema Amerika nekajkrat bolj učinkovita kot EU, kljub temu da imamo nekaj močnih držav. Če povzameva, so notranja neskladja v EU prva točka, kjer bi morali začeti reševati probleme, da bi se rezultati lahko posledično pokazali tudi navzven v večji učinkovitosti? Vse te krize so prinesle različno gledanje na izhod iz krize. Obstaja skupna metoda – več Evrope, kjer bi z bolj integriranimi sredstvi imeli močnejši Bruselj in bi se lažje soočali s posameznimi problemi. So pa seveda popolnoma legitimne zahteve, da je Evropa preveč integrirana in bi bilo bolje, da bi posamezne države same reševale ključlne probleme. To je vprašljiv pristop zlasti za manjše države, kot je Slovenija. Mi smo precej šibki. Mi se težko soočamo z resnimi problemi, kot so terorizem, obramba, varnost ali celo energetska oskrba. Kaj šele, da bi lahko sami reševali migrantsko krizo. Ja, kaže da so tu največje težave. Kot prvo, že nekaj sto migrantov je v Sloveniji lahko problem: kaj z njimi početi, kje postaviti meje in pa seveda obramba – tukaj smo na zelo slabi točki. Točno, migranti so tipičen primer, ki lahko močno destabilizira Slovenijo. Tudi če bi prišli sedaj po morju ali z letali, imamo z njimi problem. Po mojem bo celo dobro sedaj, ko se sprejema nova azilna zakonodaja, bolj enotna za vse države Evrope. Sicer bomo obvezani, da sprejmemo neko določeno število migrantov, vendar, če bo teh preveč, se jih preprosto premesti v druge države. Pri tem pa migranti ne morejo sami izbirati, v katero državo bodo šli, ampak se bo to določilo na sami izhodni točki. Nov azilni sistem je po mojem mnenju prvi korak k bolj uspešnim rešitvam, ampak predvsem za male države, kot je Slovenija. Nemčija sama po sebi ne potrebuje nekega sistema, je dovolj močna oziroma imuna na raznorazne strese. Vsi se spomnimo znamenitega stavka Angele Merkel, ko je izrekla dobrodošlico migrantom. Menite, da je takrat mislila resno oziroma se je sploh zavedala, kakšne posledice bo to potegnilo za seboj? Ne spreglejte ob 19.30 na Novi24TV: Kako uspešno deluje Europol in zakaj je bolj na papirju kot v realnosti? Na kakšen način bi lahko preprečili teroristične napade v Parizu ali Bruslju? Zakaj smo tako zelo ranljivi? Zakaj Evropska unija reagira tako zelo počasi? Evropska unija deluje prepočasi. Obstaja bojazen, da so teroristi vendarle malo bolje zorganizirani kot mi? Opazili so, da EU kot varnostna entiteta ne deluje dobro. Ugotovili smo že, da kot politična entiteta sploh ne deluje dobro. Tudi na področju varnosti ne. Zato nam je tudi padla vzhodna meja, ko smo pričakovali, da bo šest vzhodnih držav eventuelno nekako vsaj vzpostavilo sporazume, a nam je Rusija prekrižala načrte. Tudi mediteranska soseščina doživlja podobne teave. EU je ranljiva in drugi tekmeci na področju obrambe to dobro vedo. Tu bo treba nekaj spremeniti, več bo potrebno vlagati v obrambo in varnostne sisteme. Tudi Slovenija vlaga v obrambo enkrat premalo, kot jo zavezujejo določene obveznosti v okviru zavezništva NATO. Včasih smo celo prekrivali rezultate in navajali napačne statistike in to naši zavezniki v Natu vedo. Na to nas opozarjajo in v prihodnosti bomo morali relativno hitro posodobiti slovensko vojsko, slovenske obveščevalne in druge varnostne organe, če bomo svojim lastnim državljanom hoteli zagotoviti določeno stopnjo varnosti. Ta hip jim to ne zagotavljamo in vlada je odgovorna za to. Zdi se, da je v Sloveniji tisti, ki omeni, da se je treba oborožiti in več vlagati v vojsko, takoj grobo označen za hujskača, nestrpneža in da si želi vojno. Pa vendar, smo pod standardi Nata, pod standardi Evropske unije. Zelo pod standardi. Nenazadnje to rezultira v slabši varnosti, večje je tveganje in nekdo mora za to odgovarjati. SDS se je kot opozicijska stranka pravilno odzvala na trenutno stanje s tem, da je predlagala tudi strukturne spremembe, nacionalno gardo, ki bi bila dobro opremljena in bi lahko pomagala v tako kriznih trenutkih, ko so bili v času migrantskega navala na Slovenijo. Slovenija bo slej kot prej v poziciji, ko bo morala z živo silo zaščititi svojo mejo in na te scenarije se moramo pripraviti. Ta hip mi tega nismo sposobni. To je resnica, ki jo ugotavlja tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Zdi se, da naša vlada ostaja v miselnosti, da do tega ne more priti, da se črni scenariji pri nas ne morejo zgoditi in področje varnosti v Sloveniji ostaja nekako na statusu quo. Milan Zver: “Biti vojak slovenske vojske je bila včasih čast. Statusni simbol. Danes tega ni več, ker smo slovensko vojsko popolnoma osiromašili.” Kdo je izkoristil svoj položaj, da je oslabil slovensko vojsko? Kaj se je dogajalo v času vlade Janeza Janše? Več ob 19.30! Po različnih napovedi naj bi tisoče migrantov iz Severne Afrike čakalo na svoj vstop v Evropo. Govorimo o številki blizu milijona. Lahko pričakujemo nov val migrantov? Vsi pričakujemo nov val, vprašanje je le, kako se bo EU – od Frontexa do Europola – odzvala na vse te nevarnosti, ki prežijo. Seveda pa tudi evropske članice zavezništva NATO, ki bodo morale svojo nalogo tukaj dobro opraviti, zlasti pri varovanju zunanjih meja. Tukaj govorimo o obalni straži in če bomo uspeli zunanjo, schengensko mejo dovolj dobro zaščititi, potem bo tudi več svobode znotraj EU. Jaz mislim, da smo sicer to sposobni narediti, saj je klima sedaj malo drugačna – tudi potencialni migranti sedaj vedo, da so razmere v Evropi malo drugačne kot lani. Ni več nobenega vabila in tudi EU kot celota je veliko bolj pripravljena, da se odzove. Razmišlja se, da bi zunaj meja EU naredili določene kampe, kjer bi sprejemali te migrante in jih tam oskrbovali z vsem potrebnim. To je veliko boljša rešitev, kot da živijo v manj primernih razmerah kje na obrobju Evrope ali pa znotraj EU. To je sicer eden izmed problemov, ki lahko Evropo stresejo v drugi polovici leta, zraven terorističnih napadov, ki jih obljubljajo teroristične mreže, in morebitnim izstopom Velike Britanije iz EU. Anja Dangubič Peter Prevc prejel zlati red za zasluge Priznanji tudi za Janeza Goriška in Gorana Janusa 24. maj 2016 ob 16:03 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Skakalni šampion Peter Prevc je dobil še eno priznanje, saj mu je predsednik republike Borut Pahor v predsedniški palači podelil državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Prevc je priznanje prejel za izjemne športne dosežke, prispevek k uveljavljanju Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih mladim. Slovenski junak, veliki zmagovalec, planiški orel ... "Slovenski junak, veliki zmagovalec, planiški orel. Te besede so danes v Sloveniji sinonim za Petra Prevca, 23-letnega skakalca iz Selške doline, ki je celotno zimsko sezono več kot navduševal Slovence s svojimi rekordnimi smučarskimi poleti na svetovnih velikankah. Je edini skakalec v zgodovini smučarskih skokov, ki je v eni sezoni osvojil veliki kristalni globus, zmagal na novoletni turneji in v razvrstitvi poletov ter postal svetovni prvak v poletih. Svoje zmage je okronal z vsemi štirimi najprestižnejšimi lovorikami skakalnega športa in postavil več rekordov, med drugim po skupnem številu osvojenih točk, skupnem številu stopničk in skupni dolžini skokov. V enem letu je preskočil neverjetnih 23,26 km," je v obrazložitvi odlikovanja Prevcu med drugim zapisal predsednik države. Prevc: Še dolgo bom moral opravičevati čast "Ob prejemu odlikovanja čutim, da sem ga prejel zelo zgodaj, ker računam na visoko starost, bom moral še dolgo opravičevati to čast. Veliko ljudi mi je pomagalo na poti do teh uspehov, ne gre prezreti predvsem prostovoljcev v klubu in staršev, preden sem pred sedmimi leti prišel v člansko reprezentanco. Potem je veliko dela opravila Smučarska zveza Slovenije, med katerimi bi posebej omenil prizadevno delo Ljuba Jasniča," je v zahvali med drugim dejal Prevc. Gorišek: 70 let sem posvetil skokom Predsednik Pahor je podelil tudi srebrni red za zasluge slovenskemu gradbenemu inženirju, enemu največjih konstruktorjev skakalnic in letalnic na svetu, Janezu Gorišku, za inženirski in tehnični prispevek k razvoju smučarskih skokov in poletov. "Dvainosemdeset let imam, od tega sem jih 70 posvetil skokom. Nenehno sem ustvarjal, kar mi je dajalo moč za delo. Moja želja je bila vedno, da smo Slovenci nekje prvi. Smučarski poleti to so in za nami je ekipa fantov, ki bodo delo nadaljevali," je dejal Gorišek, konstruktor planiške velikanke in letalnice v Vikersundu, kjer je padel tudi svetovni rekord. Nagrajeni še Janus, Grilc, Frank in Polak Predsednik Pahor je red za zasluge podelil ekipi trenerjev smučarskih skakalcev za prispevek k vrhunskim dosežkom reprezentance A v smučarskih skokih; nagrado so dobili glavni trener reprezentance Goran Janus, njegova pomočnika Jani Grilc in Nejc Frank ter kondicijski trener Matjaž Polak. A. V. Aleš Primc ustanovil Gibanje za otroke in družine. “Na volitve bomo pripravljeni,” sporoča. 26. 5. 2016, 9:58 420 Facebook Twitter Foto: K.N. “Danes je dan veselja in upanja, danes je najbolj vesel dan po 20. decembru. Ustanavlja se Gibanje za otroke in družine, ki bo v središče dalo to, kar izhaja že iz imena,” je predstavitev gibanja predstavil Aleš Primc. Kot je dejal, bodo še naprej delovali tako civilno-družbeno, kot tudi na političnem področju, v njihovem programu pa je tisto, kar Slovenija ta trenutek najbolj potrebuje. Aleš Primc je zagotovil, da bo Gibanje za otroke in družine naredilo vse, da bo družinam v Sloveniji postalo lepše, kot jim je bilo doslej. Poudaril je, da so do sedaj delali na civilnodružbeni način, ki pa se ni izkazal kot zadosten, saj na strani politike ni bilo zaznati želje po dialogu in iskanju rešitev. “V Sloveniji vladajo podivjane elite, ki ne spoštujejo ustave in zakonov. Naš cilj je narediti družinam prijazno državo, kar ta trenutek žal ni možno, saj so naše vlade naše otroke zadolžile za več kot 30 milijard evrov,” je dejal Primc in opisano stanje označil kot našo veliko bolečino – ker za slovenske otroke in mlade pri nas ni mesta, odhajajo v tujino, zato jim je potrebno omogočiti, da bodo ostali doma, kjer bodo lahko preživeli in ustvarjali družine. Primc se je zavezal, da “bodo številke po koncu naslednjega mandata drugačne in v korist otrokom”. Foto: Nova24TV Foto: Nova24TV Gibanje, ki bo razgibalo Slovenijo Predstavitvi novega gibanja je prisostvovala tudi njegova pomembna članica Metka Zevnik, ki je ustanovitev komentirala z besedami: “Začeli smo kot Koalicija ‘Za otroke gre!'”, odšli bomo kot Gibanje za otroke in družino.” Dodala je, da ima gibanje svoj namen in pomen, in sicer da Slovenijo pripravi, da bo postala dežela, ki bo prijazna otrokom in družinam. Zevnikova je izrazila željo, da bo gibanje dogajanju v slovenskem prostoru vlilo dodatno energijo, ki bo povzročila cunami, ta pa bo razgibal Slovenijo, da bo postala prostor, namenjen vsem generacijam. Sporočila je še, da bodo vložili spremembo družinskega zakona, da se primeri, kot je bil odvzem koroških dečkov, ne bodo dogajali. Enotno in za boljše življenje Primc je prebral deklaracijo gibanja, ki je njihov osrednji program in se dotika zanje bistvenih področij: gospodarstva, družine, kmetijstva, sociale, mladih ter pravosodja. Dodal je, da se bodo aktivirali tako civilnodružbeno kot tudi politično, za naslednje volitve pa bodo pripravljeni. Aktualni oblasti je najbolj očital vzvišenost in nepripravljenost na dialog. “V zadnjih mesecih se pogovarjajo sami s sabo,” je sporočil. “Želimo si, da bi si ljudje prebrali našo deklaracijo in se odločili, ali je to tudi njihova vizija, in da gremo v naslednji mandat enotno, da bomo vsi skupaj živeli boljše,” je slovesno zaključil Primc. 1 od 6 Foto: K.N. Foto: K.N. Foto: K.N. Foto: K.N. Foto: K.N. Foto: K.N. Program Gibanja za otroke in družine v temeljnih točkah sporoča: V Slovenijo je potrebno vrniti spoštovanje življenja, materinstva in očetovstva, slovenske kulture, dela, nedeljskega počitka in krščanstva. Obstajata ženski in moški spol, mama in oče sta naravni prostor rojstva otroka. Poseganje po življenju nerojenih otrok, bolnih in ostarelih je nesprejemljivo. Slovenski zdravstveni in pokojninski sistem ter slovenska kultura lahko preživijo samo ob bistveno večji rodnosti, kot jo imamo danes. Vsi delavci morajo za svoje delo dobiti pošteno plačilo, ki zadostuje najmanj za dostojno življenje, vključno s plačanimi prispevki. V gospodarstvu, poklicnem in visokem šolstvu moramo zagotoviti razmere, da se bodo mladi lahko zaposlili v Sloveniji in jim ne bo treba s trebuhom za kruhom. Ustvariti je potrebno pogoje za uspešno gospodarstvo, saj je to najboljša sociala. Kmetijstvo in podeželje morata postati bistveni sestavni del državne pozornosti, ne pa odmaknjena na obrobje. Starim staršem in upokojencem mora družba priznati njihov izjemen pomen in jim omogočiti ustvarjalno življenje. Nič nam ne pomaga, če smo pridni, delavni in ustvarjalni, če nam nekateri lahko neovirano kradejo. Zato potrebujemo pravično pravosodje. Varnost je pomembna in ni samoumevna, zato predlagamo ponovno uvedbo obveznega samoobrambnega usposabljanja za fante. Prenehajmo z negativizmom ter iščimo dobro in lepo v nas in okoli nas. Celotno deklaracijo, ki je politični program Gibanja za otroke in družine, lahko preberete na tej povezavi. M. P. Sem že upala, da Angelce Likovič ni zraven (nisem je videla na slikah niti tule niti na MMC ...), potem se je pa prikazala na Novi v rumenem in sem kar ugasnila .... Sem že upala, da Angelce Likovič ni zraven (nisem je videla na slikah niti tule niti na MMC ...), potem se je pa prikazala na Novi v rumenem in sem kar ugasnila .... Sem že upala, da Angelce Likovič ni zraven (nisem je videla na slikah niti tule niti na MMC ...), potem se je pa prikazala na Novi v rumenem in sem kar ugasnila .... Sem že upala, da Angelce Likovič ni zraven (nisem je videla na slikah niti tule niti na MMC ...), potem se je pa prikazala na Novi v rumenem in sem kar ugasnila .... Sem že upala, da Angelce Likovič ni zraven (nisem je videla na slikah niti tule niti na MMC ...), potem se je pa prikazala na Novi v rumenem in sem kar ugasnila .... Sem že upala, da Angelce Likovič ni zraven (nisem je videla na slikah niti tule niti na MMC ...), potem se je pa prikazala na Novi v rumenem in sem kar ugasnila .... Sem že upala, da Angelce Likovič ni zraven (nisem je videla na slikah niti tule niti na MMC ...), potem se je pa prikazala na Novi v rumenem in sem kar ugasnila .... Sem že upala, da Angelce Likovič ni zraven (nisem je videla na slikah niti tule niti na MMC ...), potem se je pa prikazala na Novi v rumenem in sem kar ugasnila .... Philosopher • 5 ur nazaj Zelo mi je všeč ko na 24 ur berem komentarje levaških marksistov kako popiždujejo in bentijo in pljuvajo v najboljši levaški maniri. Mislim, da Primc ni homofoben, je pa spoznal, da so ljudje vedno bolj zaskrbljeni zaradi napadov na tradicionalno družino, in se je na to odzval. Glede starih mačkov: boljši stari mački kot razvajeni mehkužni mucki, ki trenutno mijavkajo po Sloveniji. Čuš je lep primer takega mucka. Dr. Stane Granda bi nujno moral sodelovati. Je kar dober poznavalec komunajzarskih svinjarij in simpatizira s Primcem. Potrebovali bodo protimafijsko zaščito. Zanj bomo glasovali NEOPREDELJENI, ki sploh ne hodimo na volitve, ker vsi LEVAKI uslužno hodijo na volitve, samo menjajo stranke kot ukažejo STRICI. Na volitve ne hodi desna stran, zato pri levakih tak OBUP! Kaj čmo nekdo pa mora nekega dne dati tja kamor sodijo. Sem namočil koprive, da bom uši škropil Zaradi migrantske politike Angele Merkel se Nemci množično preseljujejo na Madžarsko 27. 5. 2016, 10:31 88 Facebook Twitter Nemci se zaradi migrantov, ki jih je v Nemčijo povabila Angela Merkel, preseljujejo v Madžarsko (Foto: epa). Angela Merkel je še pred časom v Nemčijo odprtih rok vabila migrante in begunce in jim obljubljala raj v Nemčiji. V isti sapi je kritizirala zaprto migrantsko politiko Madžarske in njeno postavitev ograje. Nemci pa se z njo ne strinjajo in množično bežijo na Madžarsko. Radi bi živeli v državi, ki je niso ohromile trume migrantov. Kritike migrantske politike Angele Merkel so v Nemčiji že nekaj časa vse glasnejše. V državo je v le nekaj mesecih prišlo več kot milijon migrantov, s čimer se Nemci očitno ne strinjajo. Čeprav je svetovna politična scena še pred meseci govorila, da je madžarski premier Viktor Orban diktator in je nečloveški, ker na mejo postavlja ograjo, pa je migrantska kriza še en dokaz več, da politika ni v stiku z državljani. Preberite tudi: -Orbanov odločni ne: ”Madžarske ne bo nihče prisilil, da sprejme migrante” Nemci namreč vse od začetka migrantske krize množično kupujejo nepremičnine na Madžarskem, predvsem v bližini jezera Balaton. Kot razlog za preselitev na Madžarsko pa jih kar 80 odstotkov navaja, da želijo Nemčijo zapustiti zaradi nemške migrantske politike, pojasnjuje nepremičninski agent Ottmar Heide. Nemška mesteca polna priseljencev in migrantov V okolici Blatnega jezera je namreč velika skupnost nemškega prebivalstva, v okolici pa praktično ni migrantov. Popolnoma drugačno stanje pa je v Nemčiji. ”Tam, kjer živim, komaj še slišim pravilno nemško poved med prebivalci. To je zame popolna katastrofa in znak, da so tudi manjši kraji še preveč polni tujcev,” je dejal eden od nemških priseljencev na Madžarsko. Na Madžarskem pa se počuti bolje in predvsem, kot je poudaril, bolj varno. Politični analitiki pa so še vedno razdvojeni, kaj je prava stvar v trenutni migrantski krizi. ”Populizem je izjemno nevaren in potrebno ga je zaustaviti. A če ne storimo ničesar glede migrantske krize, potem bodo migranti popolnoma obrnili podobo Evrope na glavo,” za nemški Focus opozarja analitik Peter Kreko. M. G. ĐSADERERĐŠĐŽAASBDDDVNBN Ryuk • eno uro nazaj To bi lahko tudi pri nas naredili zamenjali Nemške s temi, ki so zdaj pri nas. komar marko • eno uro nazaj Nemci se izseljujejo zaradi cenejšega bivanja. Pa še lepe počitnice bodo imeli. Za migrante se jih hebla. Prepričan sem, da so sami penzionerji in starejši od 65 let. garfi • 2 uri nazaj Levaki in njihovi zblojenci nas bodo naredili za begunce. Zanimivo bo postalo, če VB izstopi iz norega rdečega vlaka. garfi • 2 uri nazaj Angleži so preveč čudni, da bi izstopili ven z EU saj že vse pove kakšnega župana so izvolili v Londostanu. • Odgovori • Deli › - Avatar garfi • 2 uri nazaj Angleži niso neumni, ampak multikulti aktivisti in podporniki ter njihov uvoz Poštenje velja • 2 uri nazaj Tako kot v sloveniji, kamor sedeš, stopiš je balkanščina na pohodu. Novinarska gejevska scena se je povezala z gejevsko sceno na politični desnici 27. 5. 2016, 5:00 100 Facebook Twitter Foto: Osebni arhiv Nekaj časa sem že tako ali drugače v politiki ter si domišljam, da nekatere razmere vsaj približno poznam in razumem. Samo domišljam si, kajti sem daleč od tega, da bi bil na tem parketu res dominanten, da bi res lahko suvereno predvideval posamezne dogodke, jih razlagal, kaj šele, da bi imel vpliv na njihov razvoj. Več časa pa sem preživel v novinarstvu, skorajda toliko let, kot so stari nekateri predstavniki današnjega blond novinarstva. Tu pa bi si kar upal trditi, da dovolj dobro poznam drobovje, kako naš medijski sistem funkcionira. Ko danes kot strankarski piarovec dobim novinarsko vprašanje, mi je vnaprej jasno, kakšen bo prispevek in njegov kontekst. Povsem predvidljivo. Večina prestopnikov iz SDS prestop obžaluje Seveda pa najprej k Andreju Čušu in njegovemu prestopu iz SDS. Kot strankarski kolega mi je bil Čuš kar simpatičen. Zdelo se mi je, da bi z močno postavo nekdanjega judoista ter v svojih bolj zadržanih in umirjenih nastopih z jasnimi odtisi štajerskega narečja lahko delal politično kariero in postal dober politik. Bil je šef strankinega podmladka in postal najmlajši poslanec, kar je izjemno bliskovita politična kariera. Očitno pa ravno ta mladost in hitrost nista bili prednost. Tudi ko prebiram njegove izjave, ki nastajajo na krilih medijske pozornosti, mi je žal, da si tako zapira vrata. Moder politik bi jih pustil vsaj priprta, predvsem pa pogledal v preteklost, da bi si razložil sedanjost in pri sebi predvidel prihodnost. Izstopi iz SDS se doslej nikomur niso kaj prida obrestovali. Nekaj mojih nekdanjih poslanskih kolegov, ki so prestopili v druge stranke, mi ob snidenjih priznavajo, da je to bila njihova največja politična napaka. Izbira: prosti strelec ali politični eksot Ko sem prišel iz novinarstva v parlament, sem si napačno predstavljal, kako mi to daje neko romantično politično svobodo, ki jo zagotavlja celo ustava. Dobro, poslanec je predstavnik ljudstva in le njemu odgovarja, toda tu je stranka in poslanska skupina, znotraj katere se sprejemajo odločitve, krešejo mnenja, pripravljajo amandmaji, predlogi, gradiva za seje, na plenarnih zasedanjih pa mora biti glasovanje več ali manj enotno. Sicer vlada ne more funkcionirati. Vlada ne more vladati, če zakoni v parlamentu niso prejeti. Opozicija ima tu nekoliko več manevrskega prostora, ker je pač večja odgovornost na koaliciji. Kdor te osnovne maksime ne razume, seveda ne more delovati v politiki. Lahko je prosti strelec, ki bo ustrelil tako daleč, kolikor so ga pripravljeni meriti mediji. Ali kak politični eksot, ki bo krožil po medijih, dokler se mu bodo ljudje režali in dokler se ga ne bodo naveličali. Čuš je tudi naiven, če misli, da bo delal lastno stranko in da bo uspel postati relevanten politični igralec. Ker nima finančnega in strokovnega zaledja ter strankarske infrastrukture, ne more plesati niti ene politične sezone, kot so to s svojimi strankami počeli Zoran Janković, Gregor Virant, Alenka Bratušek ali Gregor Golobič z Zaresom, in kar čaka tudi Mira Cerarja. Na koncu bosta na hišni številki pri Čuševih dve marginalni stranki. Naivnost v politiki se drago plača. Tisti, ki ga danes trepljajo po rami, mu jutri pri iskanju kake poslovne priložnosti ne bodo pomagali, nasprotno, zaradi strankarskega odtisa ga bodo onemogočali. Povezava novinarske gejevske scene z geji na politični desnici Bil sem še v parlamentu, ko je iz poslanske skupine SDS in kasneje iz stranke izstopil Franc Pukšič. Za sabo je imel več poslanskih in županskih mandatov, toda takega medijskega cirkusa, kot je pri Čušu, takrat ni bilo. Ali kasnejši izstopi Sonje Ramšak, Dimitrija Rupla, Dragutina Mateja. Mediji so sedaj potrebovali Vero Ban in Čuša, da lahko obračunavajo s SDS in marginalizirajo pomembnejše teme. Naročeno je, da poročajo, kako stranka razpada, kmalu pa bo leto dni, ko je SDS na vseh merjenjih političnega utripa na prvem mestu. Tu se je povezala tudi gejevska scena na novinarski strani z gejevsko sceno politične desnice, ki jih moč SDS boli in jim poraja občutke manjvrednosti, ljubosumja in jeze. Verujejo in častijo različnega boga, toda skupni so si v sovraštvu do SDS. Tu so se našli, le da se ti revčki v politiki ne zavedajo, da so ljubimci z razlogom oziroma ljubimci za določen čas. Hrupna medijska trobila želijo preglasiti resnico Ovadba zoper Milana Kučana zaradi njegove vloge pri razorožitvi Teritorialne obrambe je za (post)komunistično omrežje zelo boleča in pozornost je treba usmeriti drugam. Potrebno je preusmeriti pozornost, da bi lahko v miru ukradli zgodovinsko vlogo pravim osamosvojiteljem. Zasluge za osamosvojitev Slovenije si hočejo pripisati tisti, ki so odkrito in prikrito nasprotovali samostojni državi. Sedaj vidijo pravi čas za ponarejanje zgodovine, kjer so od komunistične revolucije dalje pravi mojstri. In tu imajo na voljo uglašena medijska trobila, ki morajo proizvajati tak hrup, da se resnica ne bi slišala. To Kučanovo politično omrežje ima skupaj z mediji skupni imenovalec: brezmejno sovraštvo do Janeza Janše in SDS. Po svoje pa so vredni našega sočustvovanja, saj mora biti življenje ob tem neprijetnem čustvu nenehne sovražnosti zelo naporno in bi jim bilo treba pomagati s psihoterapevti ali psihiatri. Prek vrste. Brez čakalne dobe. Miro Petek Resnica o nasprotnikih slovenske osamosvojitve je bila v vseh medijih že leta 1990, 1991 in 1992. In kljub vsemu je vse ostalo tako, kot je. Na koncu vsake izdaje in norosti;prevar;laži in lumparij pridejo računi in krvave solze_tako je vedno bilo v zgodovini: Mestna občina Ljubljana (MOL) pod drobnogledom Evropske komisije. Bo to pomenilo konec šerifovanja? 31. 5. 2016, 14:13 117 Facebook Twitter Foto: STA Evropska komisija (EK) je pod drobnogled vzela sum, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) podelila 35 milijonov evrov nedovoljene državne pomoči javnemu podjetju Lekarna Ljubljana. Del preiskave zajema tudi nedovoljeno državno pomoč 20 občinam, kjer ima javni zavod Lekarna Ljubljana svoje poslovalnice. Tam je nedovoljena državna pomoč znašala okoli 5 milijonov EUR. Pritožbo na Evropsko komisijo je vložila Petra Žagar, lastnica Lekarne Kosobrin, o kateri smo že pisali, da ji je župan občine Škofljica Ivan Jordan onemogočil poslovanje, na razpisu pa je favoriziral “Jankovićev” javni zavod Lekarna Ljubljana. S tem je oškodoval sredstva občine, omejeval zasebno podjetniško pobudo in konkurenco ter utrdil monopol Lekarne Ljubljana za 25 let. Sedaj je omenjeno delovanje za časovno obdobje desetih let pod dobnogled vzela Evropska komisija, saj so bili državni regulatorni organi za dogajanje v Mestni občini Ljubljana in v javnem podjetju Lekarne Ljubljana popolnoma slepi. Oglejte si še: Župan Občina Škofljica pleše, kot Janković igra Izkoriščanje javnih zavodov za prevladujoč položaj na trgu je najbolj brutalen ravno na lekarniškem področju, kar je v popolnem nasprotju z vlogo javnih zavodov. Ti namreč ne pridobivajo dobička, temveč presežek, ki gre v občinski proračun. V Mestni občini Ljubljana javni zavod Lekarna Ljubljana to s pridom izkorišča, saj ne deluje kot zavod, temveč se obnaša kot podjetje in s prevladujočim položajem ogroža zasebne lekarne. Sicer v javnosti radi razglašajo, da delujejo v javnem interesu, vendar te floskule skozi dražje in manj kvalitetne storitve vedno plačajo končni uporabniki. V normalnih pogojih bi morale vse lekarne delovati kot družbe z omejeno odgovornostjo ter med seboj tekmovati pod enakimi pogoji – s ceno in kvalitetnimi storitvami. Zavode pa bi morali ustanavljati tam, kjer ni tržnega interesa in je potreba po lekarniških storitvah vseeno prisotna. Nedovoljena državna pomoč v MOL Iz potrjenega zaključnega računa proračuna MOL za leto 2014 je razvidno, da JZ Lekarna Ljubljana Mestni občini Ljubljana na dan 31. 12. 2014 dolguje terjatev v višini 35.036.742 evrov. Višina dolga, ki ga ima Lekarna Ljubljana, tako predstavlja preko 17 % celotne zadolženosti občine Ljubljana, ki po javnih podatkih za leto 2014 znaša 202 milijonov EUR. Obenem ta dolg predstavlja kar 42 % celotnega dolga, ki ga imajo vsa javna podjetja v lasti Mestne občine Ljubljana (po nekaterih podatkih dolg znaša preko 82 milijonov EUR). V primeru, da vsi potrebni zakonski pogoji predhodno niso bili izpolnjeni, se dolg JZ Lekarna Ljubljana 35.036.742 EUR do ustanovitelja MOL lahko smatra kot nedovoljena državna pomoč, ki jo je Javnemu zavodu Lekarna Ljubljana podelila Mestna občina Ljubljana. To predstavlja kršitev 107. člena Pogodbe o delovanju EU in pomeni nezakonito izkrivljanje konkurence s pomočjo javnih sredstev. Prevladujoč tržni položaj Nadalje obstaja tudi sum zlorabe prevladujočega tržnega položaja in podeljevanja nedovoljene državne pomoči v skupni višini preko 5 milijonov evrov Javnemu zavodu Lekarna Ljubljana v drugih občinah, kjer ima omenjeni javni zavod svoje lekarniške enote. Sprego med Lekarnam Ljubljana in MOL, ki pomeni hudo izigravanje pravil EU ter konkurenčne zakonodaje, sta zasnovala župan Zoran Janković in nekdanji direktor Lekarn Ljubljana Marko Jaklič. Se bosta še naprej sladko smejala? (foto: STA) Sprego med Lekarno Ljubljana in MOL, ki pomeni hudo izigravanje pravil EU ter konkurenčne zakonodaje, sta zasnovala župan Zoran Janković in nekdanji direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič. Se bosta še naprej sladko smejala? Foto: STA Neenaka obdavčitev in oškodovanje proračuna Predmet pritožbe pri Evropski komisiji je tudi neenaka obdavčitev zasebnih lekarnarjev, ki za isti promet plačujejo skoraj trikrat več davka kot javni lekarniški zavodi v lasti občin. Posledično so zasebni lekarnarji v veliko slabšem položaju in zato manj konkurenčni. Zaradi neenake obdavčitve je bil v zadnjem desetletju proračun Republike Slovenije oškodovan za več kot 15 milijonov EUR. Vprašljivo je tudi ravnanje Ministrstva za finance, ki dopušča kršenje Zakona o javnih financah: gre namreč za neenako obdavčitev enakih storitev ter posledično oškodovanje proračuna RS. Stanje, ko so enake storitve obdavčene različno samo zaradi drugačne pravnoorganizacijske oblike, predstavlja diskriminacijo in prav tako pomeni očitno kršitev pravil EU. Sodeč po odzivu Evropske komisije je preliminarni postopek v zvezi s pritožbo pričet in so s tem povezane aktivnosti že v teku. V primeru, da bo sum nedovoljene državne pomoči tudi potrjen, lahko Evropska komisija kršiteljem naloži visoke mandatne kazni in zahteva vračilo celotnega zneska nedovoljene pomoči, skupaj z obrestmi za obdobje do 10 let nazaj. Bo ukrepala tudi država? Lekarna Kosobrin se je za postopek pred Evropsko komisijo odločila zaradi neodzivnosti Agencije za varovanje konkurence RS, ki se do sedaj ni odzvala na predstavljeno omejevanje konkurence ter mačehovskega odnosa države do lekarnarjev-zasebnikov, saj do danes naštetih kršitev konkurenčne zakonodaje EU ter kršenje mednarodnih pogodb ni preprečila in ustrezno sankcionirala. Hkrati vlado in zakonodajalca še pozivajo, da takoj izenačit pogoje zasebnih lekarn z javnimi zavodi ter tako omogočita zakonito in pošteno konkurenco na trgu lekarništva v Sloveniji. V kolikor bo Evropska komisija ugotovila kršitve konkurenčne zakonodaje EU, bodo oškodovanci vložili tudi odškodninske tožbe. Vprašanja o postopku Evropske komisije proti podjetju Lekarna Ljubljana in MOL zaradi kršenja evropske zakonodaje in mednarodnih pogodb smo poslali tudi na Mestno občino Ljubljana in Lekarno Ljubljana. Slednji pravijo, da niso seznanjeni z nobenim postopkom pred Evropsko komisijo v zvezi z Lekarno Ljubljana, prav tako pa niso prejeli nobenih vprašanj s strani Evropske komisije. Na odgovore MOL še čakamo. M. P. Svet Kölnski spolni napadi na ženske pokazali, da se nemški moški ne znajo več pretepati 27. 5. 2016, 5:00 21 Facebook Twitter Foto: iStock Strokovnjak za raziskovanje nasilja Jörg Baberowski je prepričan, da so novoletni spolni napadi v Kölnu pokazali, da so se nemški moški pozabili boriti. To je po njegovem mnenju dober znak. Baberowski je to tezo pred kratkim predstavil na filozofskem festivalu v Kölnu. Kot je povedal, je jasen dokaz za to tezo dejstvo, da nihče od moških ni prišel pomagat spolno napadenim ženskam, ki so jih obkolile tolpe migrantov, piše spletna stran Breitbart. “Vidimo, da se možje v Nemčiji niso več sposobni soočiti z nasiljem,” trdi Baberowski. Oglejte si še: Nemčija na vlakih uvaja vagone za ženske. Javnost razdeljena. Baberowski je te rezultate komentiral z besedami: “Hvala bogu, da je tako.” Hkrati je mnenja, da se moški raje zanesejo na državo kot sami nase, kar je po njegovem dober znak. A obenem opozarja: “Novoletni konflikti so bili poraz države pri zaščiti državljanov, in če tega država ne more zagotavljati, bo zaupanje vanjo omajano.” Težava ni islam, temveč država? Strokovnjak meni, da novoletni spolni napadi na ženske niso imeli nič skupnega z islamizmom, temveč s pomanjkanjem državnega nadzora v migrantskih kampih. Če bi po njegovem država bolj nadzirala migrante, bi ti bolj spoštovali zakone in ne bi povzročali kriminala. Pomanjkanje državne avtoritete namreč vodi v tvorbo samoorganiziranih tolp, ki bi jih Baberowski takoj poslal v zapor, da bi si lekcijo zapomnili za vedno. Teze, ki so razjezile večino prebivalstva Odzivi na njegove trditve na socialnih omrežjih so bili pretežno negativni, celo tako, da so številni izrazili željo po tečajih samoobrambe. Nemška desno usmerjena revija Contra pa je njegove besede označila za absurdne, saj so številni migranti oboroženi z noži in drugim orožjem. Poleg tega migranti ne poznajo zahodnjaškega kodeksa časti, ki določa, da se ne sme tepsti ljudi, ki so že na tleh. To neupoštevanje kodeksa časti se mnogokrat konča s smrtjo – kot v primeru 17-letnega Nemca Niklasa P., ki ga je prejšnji mesec v Bonnu do smrti pretepla skupina migrantov. Tako kot v drugih primerih so nemške oblasti najprej skušale zamolčati dejstvo, da so bili napadalci muslimanski migranti. Enega od napadalcev – migranta iz Maroka – so najprej razglašali za Italijana, šele pozneje so oblasti priznale, da gre za Maročana. M. P. Tomo Križnar ponovno zaprt v Sudanu. Bo Miro Cerar posredoval, kot je posredoval Drnovšek? 27. 5. 2016, 9:49 50 Facebook Twitter Foto: STA Slovenski popotnik Tomo Križnar se je ponovno znašel v zaporu. Tokrat so ga aretirali zaradi nedovoljenega snemanja. Trenutno je zaprt v prestolnici Južnega Sudana Džubi. Informacijo je že potrdilo ministrstvo za zunanje zadeve. Erjavčevo zunanje ministrstvo je že vstopilo v stik s Križnarjem. To je storilo preko nemškega diplomata, ki je Križnarja že obiskal v zaporu. Popotnik se ni prvič znašel za rešetkami. Prvič so mu odvzeli prostost v Etiopiji, kjer se je brez dovoljenja gibal na območju nedovoljenega gibanja, nazadnje pa leta 2006, ko je bil posebni odposlanec nekdanjega slovenskega predsednika Janeza Drnovška v Sudanu. Preberite še: Migranti na Nizozemskem ustanovili stranko, ki zagovarja genocid nad kristjani Bo tudi Miro Cerar osebno posredoval? Tomo Križnar je bil v Sudanu, saj je hotel preprečiti genocid v kriznem žarišču v pokrajini Darfur. Lokalne oblasti so ga aretirale zaradi suma vohunstva, saj je vstopil v državo brez vizuma. Tamkajšnje sodišče ga je obsodilo na dve leti zapora in denarno kazen 2.000 evrov. V zadevi je nato posredoval sam Drnovšek, ki je sodišče, ki je obsodilo popotnika, prosil za pomilostitev. Diplomatsko posredovanje se je na koncu obrestovalo, saj je pomilostitev podpisal sam predsednik Sudana Omar al Bašir. Ž. K. STA Štefanec priznava: Janševa vlada padla zaradi političnega odločanja takratnega vodstva protikorupcijske komisije Piše: Uredništvo - 28. maj 2016 ob 6:36 3 @Domovina_je (vir foto: www.kpk-rs.si) Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je v četrtek v državnem zboru priznal, da so v času 2. Janševe vlade pri nadzoru premoženjskega stanja prvakov političnih strank ravnali nezakonito in politično. Zaradi poročila takratnega vodstva KPK, kateri je predsedoval mag. Goran Klemenčič in ki je bremenilo takratnega predsednika vlade Janeza Janšo (ter prvaka največje opozicijske stranke Zorana Jankovića), sta koalicijo zapustili Državljanska lista in SLS, kar je povzročilo padec vlade in vrnitev levice na oblast. Človek, odgovoren za nezakonitost, ki je močno kompromitirala takrat vodilna politika v državi ter bistveno vplivala na politično prihodnost Slovenije, danes opravlja delo ministra za pravosodje. “Iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da so moji predhodniki ravnali nezakonito, ko so objavili poročilo o nadzoru premoženjskega stanja prvakov političnih strank, ne da bi obravnavanim osebam omogočili, da se predhodno izjasnijo. To je bilo politično odločanje in to je huda napaka, ki jo, zagotavljam v času, ko bom sam predsednik, nikoli ne bomo zagrešili,” je na četrtkovi seji mandatno-volilne komisije, na kateri so poslanke in poslanci razpravljali o predlogu njegove razrešitve, dejal Boris Štefanec. Dodal je, da magister prava in doktorica pravnih znanosti ne morata sprejemati svojih odločitev in se pri tem skrivati za dejstvom, da ni izoblikovana ustrezna sodna praksa na tem področju. “Prav zaradi tega je padla takšna odločitev komisije in zaradi tega je padla tudi Vlada Republike Slovenije,” je opozoril predsednik KPK. Boris Štefanec je v svojem nastopu še komentiral odnos nekdanjega predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa do njega pred in po tem, ko je KPK začela s preiskavo njegove svetovalne pogodbe v NLB. Kot je dejal Štefanec, je bil Kos kot predsednik delovne komisije OECD: “do mene zelo prijazen … a to samo do trenutka, ko je postalo javno znano, da komisija preiskuje svetovalne pogodbe v NLB in v tem okviru, v tej preiskavi, tudi sodelovanje družbe R.U.R. d.o.o., katere večinski lastnik je gospod Drago Kos.” “Takrat pa se je iznenada vsul plaz kritik na delovanje komisije in njenega predsednika,” svojo izkušnjo s Kosom opisuje Štefanec. Na mandatno-volilni komisiji so na predlog Alenke Bratušek in skupine poslancev razpravljali o sklepu predsedniku Republike, da predsednika komisije za preprečevanje korupcije Borisa Štefaneca razreši s funkcije. Sklep med poslanci ni dobil zadostne podpore, zato Boris Štefanec ostaja na čelu državnega protikorupcijskega organa. Jordanova: Ostajam v SDS-u, saj še vedno verjamem v vrednote, ki jih predstavlja Dodala pa je, da ostaja v SDS-u, saj še vedno verjame v vrednote, ki jih predstavlja ta stranka. Bravo, Romana, lepo si zaprla usta obrekljivcem! Razočaranost novinarke, ker ji ni uspelo izvlečti tistega, kar je hotela - torej blatenja - je bila več kot očitna. Vsaj malo delajte na zbujanju vtisa neodvisnosti. Res zanimivo, kako o tem, kaj naj bi SDS počel, modrujejo....nasprotniki SDS-a. "Dušebrižnici", bi temu rekli naši bivši zemoti. Ali gre tu za strah pred to stranko in jo nekateri pošiljajo na smetišče zgodovine...najverjetneje. Tako bi, po njihovem prepričanju lahko naprej mirno "harali", ampak to se peč ne bo zgodilo. Sam nisem član te stranke in tudi ne bom, prav zato pa se ne ukvarjam s tem, kaj neki znotraj le-te počno. Prav tako se ne brigam in ne komentiram tujih zadev ( družinske težave kolegov, itd. ), ker to niso moji probleni, ker NISEM član teh družin. In še malo o "članih" in njihovem "intelektualnem dometu"; norcev je povsod preveč, le da jaz večjih od tistih, ki glorificirajo propadli sistem - komunizem, ne poznam. Pa veliko sreče pri "odstavljanju" Janše! To vam ne ratuje že rekordno dolgo. Glavno, da so odstopi/izstopi SDSovcev za RTV pomembnejši od neodstopa Kopač-Mrakove. To je tista širina RTV-ja. V slovenskih medijih zmeraj vse štima na vladni strani. Samo nekaj delno prebranih zapisov pokaže nerazgledanost komentatorjev. Ste vi specialisti raziskovalci že odkrili Janševo kliniko v Avstraliji? Ste videli njegovega prvorojenca? Je defekten, je zastrupljen.................. Ste pezdetki polpismeni našli kakšne verodostojne dokaze o aferi Patria? Zaprli ste ga neupravičeno kljub nepreverjenim dokazom. Na koncu; še vedno je Janša manjše zlo od vaših komunajzarskih hostarjev. Šport Suvereni Tim Gajser spet najboljši, njegov konkurent pa je obležal 28. 5. 2016, 19:14 4 Facebook Twitter Tim Gajser je spet deklasiral vso konkurenco (foto: twitter). Svetovno prvenstvo v motokrosu se nadaljuje, na njem pa sicer ni nič novega. Še naprej prevladuje in kraljuje Tim Gajser, ki je znova suvereno opravil s konkurenco tako na treningu kot tudi na kvalifikacijah. V španski Talaveri de la Reini bo jutri na sporedu tekma, kjer bo Gajser poizkušal še devetič stopiti na stopničke. Prvi dve mesti in zaostanek je bil praktično identičen zadnjim kvalifikacijam v Italiji. Vrh je pripadel našemu Timu Gajserju, drugo mesto pa Maximilianu Naglu, ki je imel nekaj manj kot devet sekund zaostanka. Tretji je bil Evgeny Bobryshev, njegov zaostanek pa 16 sekund. Glavni konkurent Roman Febvre ni končal kvalifikacij, ampak se je poškodoval Roman Febvre je bil osmoljenec kvalifikacij, obenem pa je Febvre brez dvoma glavni Gajserjev konkurent, ki pa je najprej padel in kvalifikacij sploh ni končal, za nameček si je poškodoval še roko, zato je njegov nastop za jutrišnjo tekmo vprašljiv. Francoz se je zapletel s Shaunom Simpsonom, potem pa je mimo njega pridrvel še tretji v skupnem seštevku Cairoli in oplazil Febvrejevo roko. Njegov nastop bo vprašljiv vse do starta prve dirke. Celotna situacija gre na roko Gajserju, ki bi lahko vse skupaj s pridom izkoristil in le še povečal prednost na vrhu v skupnem seštevku, kjer ima po osmih dirkah na prvem mestu 335 točk, Romain Febvre zaostaja za štiri, Italijan Antonio Cairoli pa je tretji s 310 točkami. Rezultati današanjih kvalifikacij Rezultati današanjih kvalifikacij Dirka bo na sporedu jutri, s prvo vožnjo se bo pričela ob 14.15, druga vožnja pa bo na sporedu ob 17.10. G. V. 75 let od mature: gimnazijo so končali v okupirani Ljubljani Kot že desetletja do zdaj so se točno na 31. maj srečali maturanti Državne klasične gimnazije v Ljubljani, ki so maturirali leta 1941 - letos so torej praznovali že 75. obletnico mature. Sedem maturantov, ki so pred točno 75 leti končali šolanje na ljubljanski klasični gimnaziji - ko je bila Ljubljana že okupirana. Sedem maturantov, ki so pred točno 75 leti končali šolanje na ljubljanski klasični gimnaziji - ko je bila Ljubljana že okupirana. Nina Vogrin Nina Vogrin Matej Leskovšek 1,925 1 113 Kako povečati prodajo? www.maoppos.si/davcna_blagajna Z Maop blagajno je to mogoče. Za vse velikosti in panoge poslovanja. Ravno te dni se po slovenskih srednjih šolah potijo maturanti, ki bodo po opravljenih izpitih to verjetno bučno proslavili. Kaj pa, če maturiraš, medtem ko okoli tebe vihra vojna? Tako je bilo 31. maja 1941, ko je maturirala zadnja generacija ljubljanske Državne klasične gimnazije, ki se na obletnicah srečuje še danes. Letošnjo, že 75. zapovrstjo so proslavili v ljubljanski gostilni Šestica, ob sedem nekdanjih sošolcev pa smo se usedli tudi mi. Takšne zgodbe lahko namreč le redko še slišiš v živo. "11. aprila so Italijani zasedli Ljubljano, tudi našo gimnazijo. Nato teden dni ni bilo pouka, potem pa so nas preselili na uršulinsko gimnazijo na Šubičevi, kjer smo nadaljevali pouk do 31. maja, ko smo maturirali," se svojih zadnjih gimnazijskih dni spominja Ruža Kapus Jager, sicer tudi glavna organizatorka njihovih rednih srečanj. Maturanti Državne klasične gimnazije 31. maja 1941 (Foto: osebni arhiv Ruže Kapus Jager). Maturanti Državne klasične gimnazije 31. maja 1941 (Foto: osebni arhiv Ruže Kapus Jager). Generacija, iz katere je prišlo veliko znanih imen Na Šubičevi so se jim pridružili tudi dijaki iz mariborske klasične gimnazije in s šentviške škofijske gimnazije, ki so ju Nemci ukinili - iz Šentvida je med drugim prišel France Bučar. Sicer pa je bilo v tej generaciji precej pozneje zelo znanih imen, kot so publicistka, filmska delavka in prevajalka Rapa Šuklje, pa pesniki France Balantič, Jože Šmit in Mitja Šarobon, slavist Martin Silvester, slikarja France Peršin in Marjan Tršar ter biokemik in profesor Jurij Senegačnik. Zadnji je bil eden od udeležencev srečanja v Šestici. "Ravno ta naša generacija je, čeprav je vmes prišla vojna, pozneje večinoma doštudirala in bila v zelo uspešnih službah, od gospodarstva in bančništva do prosvete in kulture. Morda tudi zato, ker smo morali preživeti vojno, zagotovo pa zato, ker smo imeli zelo dobre profesorje, ki so nam privzgojili prave vrednote in delovne navade," je prepričana Ruža Kapus Jager. Valeta se je zaradi policijske ure končala zgodaj Matura zanje ni bila vesel dogodek. "Sicer smo imeli valeto, a zelo skromno. Bili smo v gostilni Pri slepem Janezu v Šiški, a smo morali zgodaj končati, ob osmih, ker je bila policijska ura. Tako da je bilo to bolj klavrno slavje," se je organizatorka srečanja spomnila proslavljanja konca gimnazije. "Nato se nam je življenje za štiri leta praktično ustavilo. Naše usode so bile različne, fantje so šli k vojakom, tudi nekatera dekleta so šla v partizane, nekateri so bili v internaciji in zaporih. Med vojno smo izgubili pet sošolcev, težko pa je bilo tudi nam, ki smo ostali v Ljubljani. Ta je bila obdana z žico in živeli smo, kakor se je pač dalo." "Študij si lahko nadaljeval le, če si podpisal, da si nemške narodnosti" V Mariboru je bilo še težje, je ob tem dejala Ileana Foršesin Kopčavar, ena od tistih, ki so prišli šolanje iz Maribora končat v Ljubljano. "Hitler je že takoj ob začetku vojne udaril z vsemi topovi, takoj naslednji dan je bilo vse v nemščini, šolanje pa si lahko nadaljeval le, če si podpisal, da si Volksdeutsch, torej nemške narodnosti. Jaz bi torej morala izdati svoj narod, če bi hotela študirati. Zame študij tista štiri leta ni prišel v poštev, kdo pa bi podpisal, da je nemške narodnosti?" Ileana Foršesin Kopčavar ob obujanju spominov. Ileana Foršesin Kopčavar ob obujanju spominov. Foršesin Kopčavarjeva, ki je bila med vojno tudi osem mesecev na prisilnem delu v Tamu, je pozneje doštudirala slavistiko in poučevala na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Kaj bi torej svetovala letošnjim maturantom? Nasvet maturantom: Učite se, ker vse pride enkrat prav "Mi smo imeli horo legalis in niti nismo hrepeneli po tem, da bi bili zvečer zunaj. Predvsem naj se res učijo tako, da jim bo to znanje ostalo, ker vse pride enkrat prav. Ne učiš se za šalo ali pa za tisto dvojko, učiš se zato, da boš to znanje lahko nekoč uporabil. Tako kot smo se mi leta učili latinščino, ki nam še zdaj pride prav – zaradi nje znamo pravilno izgovoriti vsako tujko." Ob tem je ponudila tudi starševski nasvet: "Tudi oni morajo delati z otroki. Ko so starši hodili k meni na roditeljske sestanke, sem jim vedno rekla: pri meni so šest ur, pri vas pa 18. Ne moreš vsega prevaliti na šolo, ampak morajo tudi starši kaj dati otrokom." "Nam dijakom še v zadnjem razredu gimnazije niso dovolili v kavarno na Nebotičniku," se je predvojnih časov spomnila Blaženka Kuhar Švajgar. Blaženka Kuhar Švajgar pa je maturantom položila na srce, "naj pametno živijo in naj se kdaj tudi odpovedo kakšnemu žuru". Kot je dejala, oni tudi v zadnjem razredu gimnazije niso smeli niti v kavarno na Nebotičniku. "Ni bilo dovoljeno. Jaz sem imela srečo, moja mama je bila učiteljica in so se s kolegicami enkrat na teden tam srečevale, zato sem lahko šla gor. Kako sem bila važna." "V gimnaziji so nas zelo držali nazaj" Sicer pa so se mladostniki takrat, pred vojno, družili zelo nadzorovano. "Na primer na plesnih vajah, ki smo jih imeli v telovadnici v gimnaziji, pa na telovadbi v Narodnem domu. Oh, tudi v gledališče smo hodili, na dijaško stojišče, to pa obvezno," je povedala Kuhar Švajgarjeva in se spomnila še ene pomenljive prigode: "V gimnaziji so nas zelo držali nazaj. Jaz sem se recimo v gimnazijo vozila z vlakom s Polja, nato pa smo s sošolci s kolodvora hodili do šole. Nekoč smo srečali profesorja verouka, in ko me je videl, punco v družbi fantov, je v razredu s prstom pokazal name in dejal: 'Kuharca je fantovska.' Tako na tesno so nas držali, ampak smo vse prestali." Janez Janša o procesu proti četverici: Pravo na vojaškem sodišču ni imelo vloge, vse je bilo zrežirano 31. 5. 2016, 10:10 23 Facebook Twitter Foto: Nova24tv ”Oblast je dejala, da gre vse po postopkih. A po teh letih, ko se je v arhivih odkrilo marsikaj, se vidi, da je bilo vse od prve odločitve za aretacijo do kazni, ki smo jo dobili, naročeno in dogovorjeno na političnem nivoju. O tem sta se neposredno pogovarjala Milan Kučan in Veljko Kadiljević,” je dejal Janez Janša, eden ključnih slovenskih osamosvojiteljev in eden od štirih mož procesa proti četverici JBTZ, od katerega danes mineva točno 25 let. Zadišalo je po slovenski pomladi. Četudi politika ni bila nikoli enotna, je proces proti četverici JBTZ, ki so jo sestavljali Janša, Borštner, Tasić in Zavrl, povezal slovenski narod in ga skupaj usmeril k jasnemu cilju – osamosvojitvi Slovenije. Proces, ki ga je publicist Igor Omerza označil za labodji spev bivšega komuističnega režima, je pomenil prelomnico v zgodovini Slovenije. Oddajo ob 25. obletnici procesa proti četverici JBTZ je voditelj Jure Ferjan gostil dva ključna osamosvojitelja – Janeza Janšo in Davida Tasića. Preberite tudi: -Grožnje jugooficirja: “Tudi če pobijemo vse Slovence, ne bo velike škode za Jugoslavijo” Želja po samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je rasla v srcih pogumnih Slovenk in Slovencev. Začelo se je 31. maja 1988, ko je Služba državne varnosti (SDV) Janeza Janšo aretirala zaradi t. i. “izdaje vojaške tajnosti”, kar je prebudilo speči slovenski narod. Bilo je obdobje, ko smo stopil skupaj in terjali, kar nam pripada. Ustanovljen je bil Odbor za varstvo človekovih pravic in začeli so se siloviti protesti v podporo četverici, ki so povzročili korenite premike. ”V pisarni upravnika vojaškega pripora ni visela samo slika jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza Tita, visela je tudi velika Leninova slika z nekaj krvavimi citati spodaj,” se spominja Janez Janša. A tako Janša kot Tasić opozarjata, da je bilo vse skupaj zrežirano – eno glavnih vlog pa je imel Milan Kučan. Raziskovalec Igor Omerza je v arhivu našel zapis, da sta se Milan Kučan in Veljko Kadijević pet dni pred sodbo dobila na sestanku, kjer je slednji potrdil, da je potrebno proces voditi v okviru vseh pravil, vse do kazni, ki naj bo na spodnji meji možnega. ”O tem se bova še pogovarjala,” je takrat dejal Kučanu. ”O procesu niso odločali sodniki, ampak Milan Kučan in Veljko Kadiljević,” zagotavlja Janša. Kučan je kasneje to zanikal in državnemu zboru lagal. Možnosti za pritožbo praktično ni bilo ”Tudi takrat je veljala nekakšna zakonodaja in imeli smo procesni in kazenski zakon, kjer je pisalo, kakšen mora biti postopek in kakšne pravice ima pripornik. Pol ure si imel pravico biti na zraku, a mi tega nismo vedeli. Šele po nekaj dneh pripora sem prišel do zakona o kazenskem postopku in šele takrat videl, kaj je tam pisalo. Pritožil si se lahko le pisno, niso pa ti dali svinčnika in papirja. Dejali so le: To ni naš problem,” se ključnih dni slovenske osamosvojitve spominja Janša. Po 25 letih se dogajajo enake stvari Na žalost pa se v 25 letih stanje v slovenskem sodstvu v nekaterih pogledih še ni spremenilo. ”25 let naše države je in ni dolga doba. Marsikaj se lahko zgodi, obstane pa nekakšna kontinuiteta totalitarne države. Tu so dediči, celo ljudje, ki so bili takrat v policiji, tožilstvu, so že takrat izvajali akcije v nasprotju s človekovimi pravicami. Težko od takih ljudi pričakujemo, da bodo spremenili svoj vrednostni sistem,” je jasen Tasić. V času procesa JBTZ je namreč v uvodu kazenskega zakonika pisalo, da je le-ta sredstvo za uničevanje razrednega sovražnika – to je takrat zapisal Ljubo Bavcon, kasneje predsednik sveta za človekove pravice, še danes častni profesor na pravni fakulteti. ”V sodniških vrstah je veliko sorodnikov, ki se čutijo varuhi nekega starega totalitarnega sistema in iz tega izhaja to, kar se dogaja danes. Ker ni prišlo do lustracije, se nam dogaja, kar se dogaja – primer Patria, ko se obtoži nedolžne ljudi brez dokazov. To je možno le v državi, ki temelji na temeljih nepravne države, kot je bila socialistična Jugoslavija,” meni David Tasić. Obtožnica Patrie še bolj votla kot v primeru JBTZ Še dandanes pa se na slovenskih sodiščih pojavljajo politično motivirani sodni procesi, mnogokrat še hujši kot takrat, opozarja Janša. ”Pred vojaškim sodiščem je bilo jasno, da gre za politični proces, smatrani smo bili za politične sovražnike in se niso sprenevedali. Če to primerjam s Patrio, je tu razlika v tem, da so se sedaj sprenevedali, kot da gre za pravni postopek. A obtožnica v primeru Patrie je bila še bolj votla kot v primeru JBTZ. Tam so imeli vsaj nek materialni dokument,” pojasnjuje Janša. V primeru Patrie pa, kot pravi, ni bilo ničesar. Obljuba nagrade na neznanem kraju, na neznani način in ob neznanem času. Enotni slovenci v Odboru za varstvo človekovih pravic Proces je sprožil velik odziv v javnosti, oblikoval se je Odbor za varstvo človekovih pravic in zdelo se je, da smo Slovenci prvič res enotni. To pa ni bilo povsem po godu komunističnim voditeljem, tudi Milanu Kučanu ne, ki je takrat dejal, da komunistična skupina znotraj tega odbora preprečuje hujše posledice, kot so izstopanje iz partije, vračanje knjižic ali stavke. Odbor so želeli oslabiti in ga preko javne propagande diskreditirati. Odbor je nato zato tudi razpadel. ”Dobra posledica odbora pa je bilo to, da smo bili mi izpuščeni,” je dejal Janša. Danes je Slovenija osamosvojena, ni pa osvobojena. Janša meni, da je potrebno poiskati vrednostno središče naroda. ”Potencial in zdrava pamet obstajata. Spremembe preprečujeta le neznanje in pa medijska blokada,” je zaključil. “Treba je vzpostaviti družbo, kjer verske vrednote nimajo vidnejšega mesta” 31. 5. 2016, 8:46 21 Facebook Twitter Foto: STA “Pri progresivizmu gre za ideologijo tako imenovanega napredka, ki je slogan obenem pa tudi eden od temeljev oziroma derivatov modernega sekularizma. Sekularizem pa je derivat krščanstva. Gre namreč za tezo, da je treba vzpostaviti družbo, kjer verske vrednote nimajo vidnejšega mesta. To pomeni, da je vera potisnjena v zasebno sfero, medtem ko je javno življenje domena tistih družbenih centrov, ki se pri svojem delovanju ne opirajo na verske vrednote,” o progresivizmu pravi dr. Tadej Strehovec. Dr. Tadej Strehovec trdi, da gre za paradigmo, v kateri so na eni strani liberalne, napredne in razsvetljene stranke, na drugi strani pa smo kristjani, torej tisti, ki naj bi bili srednjeveški, mračnjaški. Kristjani so tisti, ki se v javnem prostoru nimajo pravice oglašati, kaj šele da bi lahko kakorkoli participirali v javnem življenju, meni Strehovec. Nekdaj z orožjem, danes z besedo “V preteklosti je bilo velikokrat govora o tem, da se sekularizem širi predvsem preko nasilja. Recimo za časa francoske revolucije ali pa komunističnih revolucij. Takrat je bila ost delovanja uperjena prav zoper verujoče ljudi. V moderni družbi pa pogostokrat to paradigmo, ta konflikt med “naprednimi” in vernimi ljudmi, čutimo ravno na področju jezika. Dejstvo je, da določene besedne zveze v moderni družbi niso zaželene. To so predvsem tiste, ki govorijo o pozitivni samopodobi kristjanov.” V tem lahko prepoznamo tendenco, da se pozitivna sporočila o kristjanih namenoma zamolčuje, promovira pa se družbene skupine, ki se odevajo v kontekst naprednosti oziroma progresivnosti, pravi Strehovec. V progresivizmu ni prostora za vero “Sekularizem že po sami definiciji zagovarja družbo, kjer se državljani in družba ne naslanjajo na verske vrednote oziroma na samo vero. Protislovje sekularizma je v tem, da temeljni postulati sekularizma, kot so na primer človekovo dostojanstvo in človekove pravice, predpostavljajo vero. Treba je vedeti, da nobena znanstvena raziskava ne bo pokazala, da imamo ljudje dostojanstvo in človekove pravice. Preprosto ljudje kot skupnost verujemo, da ima vsak človek pravico do osebnega dostojanstva, človekovih pravic itd.” Strehovec meni, da progresivizem v krščanstvu prepoznava nasprotnika, ker upa, da nasprotovanje krščanstvu vzpostavlja v družbi konflikt, katerega rezultat jim bo omogočil prevzem oblasti in pa ohranjanje družbenih monopolov. Progresivizem je lahko zelo problematičen, saj ustvarja prvorazredne in drugorazredne državljane, trdi Strehovec. Ali lahko progresivizem kot ideologija preživi brez krščanstva? “Včasih ko človek prebira vse te članke, razprave in medijska poročila, se zdi, da bi nas, tudi če bi se katoličani samoukinili, nasprotniki ponovno ustanovili. Bolj pomembno vprašanje pa je, ali lahko družbene skupine, ki zagovarjajo progresivizem, biološko sploh obstanejo. V tem stoletju se zdi, da progresivizem spodkopava biološko substanco družbe, v kateri želi vladati. Tu mislim predvsem na promoviranje takšnih praks, ki ogrožajo temeljno pravico vsakega človeka, to je pravico do življenja. Boj kot je neka družbena skupina progresivna, bolj zagovarja splav, želi redefinirati družino, nasprotuje veri itd.” Opažamo lahko, da imajo te skupine nizko rodnost, nimajo družinskega življenja in da je njihova prihodnost ogrožena čisto na biološki ravni, trdi Strehovec. Prepričan je, da mora krščanstvo, ko se sooča s temi progresivnimi idejami, ohranjati svoje versko izročilo, da si prizadeva za versko svobodo, da zagovarja človeško življenje od spočetja do naravne smrti in daje pomen družinskemu življenju. Celotno oddajo si lahko ogledate na tej povezavi. A. R. Kako je Hitler iz socialista postal nacist 2. 6. 2016, 12:24 13 Facebook Twitter Foto: epa Nemški nacistični diktator Adolf Hitler je v svojem delu Mein Kampf predstavil lažno podobo o tem, zakaj in kako se je navdušil za politiko oziroma postal nacist. V resnici se je potem, ko se je kot vojak po prvi svetovni vojni vrnil s fronte, nekaj časa celo spogledoval z nemško levico in zagovarjal zavezništvo z Rusijo. Na svetu obstaja ogromno knjig o Adolfu Hitlerju, njegovi osebnosti in ozadju druge svetovne vojne. Najnovejšo knjigo z naslovom Kako je Hitler postal nacist je napisal nemški zgodovinar Thomas Weber, profesor Univerze v Aberdeenu na Škotskem. Preberite tudi: -[Foto] Nenavadno: Bitka v 2. sv. vojni, v kateri so se Nemci borili skupaj z Američani Kot je v velikem intervjuju za nemški častnik Die Welt pojasnil Weber, se Hitler, v nasprotju z javnim prepričanjem, za pot v politiko ni odločil tako, kot je opisal v knjigi Mein Kampf, ki jo je napisal med letoma 1923 in 1924. Tam je zapisal, da se je za pot v politiko odločil 10. novembra 1918, torej na dan, ko so nemški socialdemokrati strmoglavili cesarja Viljema II. z oblasti in dan pozneje podpisali kapitulacijo. Hitler kot “kolešček” levičarskih revolucionarnih režimov V resnici je bil takrat politično še dokaj neopredeljen oziroma je politično omahoval. Še več, takoj po vrnitvi s fronte je bil naklonjen levici in revoluciji ter se je vdinjal raznim levičarskim revolucionarnim režimom, ki so se razcveteli po kapitulaciji Nemčije. V času münchenske sovjetske republike, ki se je zgledovala po Leninovi oktobrski revoluciji, je bil celo izvoljen v enega od vojaških sovjetov oziroma svetov. Še leta pozneje, ko je bil nacist, je v zaupnih pogovorih izražal simpatije do levičarjev, če le niso bili internacionalisti. Foto: epa Foto: epa Weber pojasnjuje, da so k Hitlerjevemu zasuku k nacizmu botrovali predvsem oportunizem in politični razlogi. Maja 1919 je namreč propadla münchenska sovjetska republika, in če je Hitler hotel ostati v vojski, je moral zamenjati strani. Na drugi strani je bil razočaran nad socialdemokrati, ker so ti podpisali Versajsko pogodbo in jo pozneje tudi ratificirali v nemškem parlamentu. Od zdaj naprej je bil prepričan, da levica ne ponuja odgovora, kako zagotoviti varno nemško prihodnost. Hitler spreminjal razlage, zakaj je postal nacist Pozneje je Hitler v Mein Kampfu pojasnjeval, da se je za nacizem odločil zato, da bi iz Nemčije izkoreninil anglosaški kapitalistični sistem, za katerim so po njegovem mnenju stali Judje. Verjel je, da bi se na tak način Nemčija notranje okrepila, kar bi lahko kasneje kazali tudi v mednarodnem okolju. Prav ta povezava med socialnim vprašanjem in nacionalnim vprašanjem je tista, ki ga je naredila za nacista, je razlagal Hitler. Toda kot pravi Weber, je Hitler pred Mein Kampfom pogosto spreminjal razlage o tem, zakaj je postal nacist. Najprej se je leta 1920 celo zanimal za boljševizem, prav tako si ni želel podrediti Rusije, ampak se je zavzemal za zavezništvo med nacionalsocialistično Nemčijo in caristično Rusijo. Šele v Mein Kampfu je zagovarjal rasistično idejo o tem, da so Rusi oziroma Slovani podljudje in tako napovedal osvojitev Vzhodne Evrope. Bi Hitlerja lahko preprečili? A Hitler in usoda druge svetovne vojne ni bil neizogiben pojav. Kot pojasnjuje Weber, bi lahko prišlo do drugačnega razpleta dogodkov. Če bi se na Bavarskem po prvi svetovni vojni začel proces demokratizacije, ki bi potekal postopoma in ne z nenadno revolucionarno spremembo, Hitler ne bi imel tako ugodnega terena za tak usodni naskok. M. G. Kako je Hitler iz socialista postal nacist Ni nič postal, temveč je ostal. Internacionalizem je zamenjal za nacionalizem, to pa je vse. Socialist pa je ostal vseskozi. Oziroma podvrsta mnogih levičarskih vrst. Bil je vegetarijanec, ni maral župnikov, judov ter kapitalistov, česar še danes levičarji ne marajo. Pa rad je imel pse. Pravi levičar, če mene vprašate. Pa izbral je rdečo zastavo, torej barvo revolucije, v nazivu je nosil ime delavstva, ter ljudstva. Gradil je delavske ter počitniške domove za delavce, uzakonil minimalno plačo, naročil je "ljudski avto" z limitno ceno 1000 mark, dostopen torej širokemu delavstvu. Ta ljudski avto je še danes priljubljen pri nas. Komunisti po vojni so imeli s tem problem, ker je šlo le za frakcionizem v levem gibanju. Zato so ga načrtno pripisali desnici, češ generali, pa vojaške parade in militarizem. Pa da je preganjal ostale levičarje, komuniste in socialdemokrate. Kot da jih v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji niso ter da ni bilo militarizma. Zato so striktno začeli uporabljati besedo fašizem in še danes Rdeče Brigade iz filo faksa in FDV, pa upokojeni večni revolucionarji (t.i. nasledniki šank brigadistov) iščejo po Ljubljani ter Kranju "fašiste" in ne naciste. Ime se je tako prijelo s 70 letnim ponavljanjem, dočim se polno ime nacional socialistična delavska partija skoraj ni uporabljajlo. Tudi Göbbels se je večkrat hvalil, da je socialist. Šlo je za čisto sektaštvo in frakcionizem, v okviru levih gibanj, nič drugega. Iz socialista postal nacist? Kaj pa je nacizem drugega kot socializem? Tako imenovani "nacizem" je le okrajšava za "nacional-socializem". Polno ime Hitlerjeve stranke je bilo Nacional SOCIALISTIČNA delavska partija (stranka) Nemčije. Hitler je vedno bil in ostal socialist. Podobno velja za Mussolinija in njegov korporativizem, ki je zgolj različica državno dirigiranega socialističnega gospodarstva. Vsi trije totalitarizmi - fašizem, nacizem in komunizem - izvirajo iz socializma. Skratka bil je kot današnji komunisti.Vedno je hotel biti pri koritu pa če tudi je bilo potrebno spreminjati mišljenje vsak dan.Popolnoma isto kot komunisti. Foto: MOL bo vztrajal pri pravnih sredstvih, policisti preiskujejo morebitna kazniva dejanja Rušenje je bilo napovedano za prihodnji teden 6. junij 2016 ob 07:31, zadnji poseg: 6. junij 2016 ob 22:30 Ljubljana - MMC RTV SLO Zgodaj zjutraj so pred tovarno Rog v središču Ljubljane pripeljali bager, ki pa ni začel rušiti. Nasprotniki rušenja so postavili barikade, medtem pa so varnostniki, tudi policisti, že zapustili Rog. Rogovci so se odločili, da bodo "s svojimi telesi pred gradbenimi stroji" poskušali preprečiti, da bi Rog postal še ena gradbena jama. Rušenje bi se po napovedih občine moralo začeti 14. junija, a malo po tretji uri zjutraj so varnostniki družbe Valina vstopili na območje Roga, prišel pa je tudi buldožer, s čimer so se začele napetosti med uporabniki na eni strani ter občino in izvajalci rušenja na drugi strani. Ljubljanski župan Zoran Janković je po neuspešnem sestanku prejšnji ponedeljek z uporabniki Roga napovedal, da bodo stavbe na območju nekdanje tovarne začeli rušiti 14. junija ob 14.00. Protestniki na ulici Varnostniki so zgodaj zjutraj onemogočili vhod na območje tovarne z zaprtjem večjih kovinskih vrat na Trubarjevi ulici. Pred njimi se je zbrala gruča protestnikov. Vmes je uporabnikom Roga z notranje strani uspelo vrata odpreti, mednje pa so postavili ovire, da se jih ne da spet zapreti. Vztrajanje v stavbi Znotraj stavbe tovarne je še do sto ljudi, ki bodo, kot so navedli, tam ostali, "dokler bo treba". "Ne bomo pustili, da županova trma uniči enega od dveh avtonomnih prostorov v mestu," so dejali. Gibanje med posameznimi prostori tovarne so pred odprtjem vhodnih vrat ovirali varnostniki. Uporabniki Roga so še pred odprtjem vrat pozvali ljudi, naj - če podpirajo avtonomno cono - na MOL pošljejo pisma podpore, njim pa hrano, saj jim je bilo takrat onemogočeno premikanje noter in ven iz Roga. Pred odprtjem vrat varnostniki v Rog niso spuščali niti novinarjev, pri čemer niso pojasnili, zakaj. Policisti, ki so prisotni na zunanji strani Roga, torej na Trubarjevi ulici, so nam dejali, da se moramo glede vstopa na območje Roga dogovoriti z varnostniki. Medtem so vsi varnostniki, ki so bili na območju Roga, to območje zapustili, s Trubarjeve ulice pa je odšla tudi policija. Janković: Gremo na sodišče Janković je v izjavi za medije pred zastraženim Magistratom pojasnil, da je s tem, ko so pripeljali buldožer v Rog, tam vzpostavljeno gradbišče, s tem pa naj bi preprečili, da bo zapadlo gradbeno dovoljenje za rušenje in prenovo objektov na področju tovarne Rog. "Označeno je, da je gradbišče, in upam, da bo upravna enota to upoštevala," je dejal Janković. "Stroji bodo ostali notri. Uporabili bomo vsa pravna sredstva in šli na sodišče ugotavljat, kdo ima prav. Zaščititi moramo interes vseh Ljubljančanov," je še razložil in dodal, da si nekateri protestniki v Rogu po njegovem mnenju zaslužijo kazenske ovadbe. Jankovć se je tudi razgovoril o vseh stikih, ki jih je imel z uporabniki prostorov v Rogu, in da so se že leta 2007 strinjali, da bodo ostali zgolj do začetka prenove. Nekaterim je bilo ponujeno, da ostanejo v Rogu oz. naj bi sami naredili sezname, kdo naj bi ostal in kdo naj bi se izselil. Ena takšnih je premestitev skejtparka na novo lokacijo. Janković ni obširneje komentiral nasilja varnostnikov, saj naj bi to po njegovih besedah razčistila policija. "Pri nobenem nasilju nisem bil zraven in obratno. Naj rešijo tisti, ki so bili zraven," je dejal. Rog bo zvezda Ljubljane "Vem, da bo Rog čez dve leti zvezda Ljubljane," je sklenil svojo izjavo ljubljanski župan in pred tem razložil, da bo prenova Roga stala 15 milijonov evrov, financirana bo iz proračunskih sredstev MOL-a za leto 2017-2018 in bo končana v dveh letih. "Govorimo o Rogovi stavbi, preostale stavbe se rušijo," je pojasnil. Varnostnik rogovcu poškodoval sapnik Varnostniki podjetja Valina so v Rog vstopili nekaj po tretji uri zjutraj. Po trditvah uporabnikov so uporabili "izredno nasilna sredstva", pri čemer je bilo več poškodovanih. Večina se jih še zadržuje v tovarni, medtem ko je moral en rogovec, Andrej Erjavec, pomoč poiskati na urgenci, ker ga je, kot je dejal, "varnostnik davil do nezavesti". Kot je za MMC dejal Erjavec, ki govori le s težavo, so se ob prihodu varnostnikov pasivno upirali, nato pa so jih začeli vleči enega po enega. Njega je davil en varnostnik, medtem ko so bili trije varnostniki na njem. Okoli je stalo še več varnostnikov, je pojasnil. "Ko sem bil na tleh, mi je varnostnik s kolenom pritiskal na trebuh, s pestjo mi je pa pritiskal na sapnik," je dejal. Na priloženi fotografiji so vidne poškodbe v predelu sapnika. Ko so ga varnostniki izpustili, je odšel na urgenco, kjer so naredili zapisnik, dogodek pa je prijavil tudi policiji. Policisti napada varnostnikov nanj, čeprav naj bi bili v bližini, niso preprečili. "Policija ni bila daleč stran. Ne vem, ali so videli dogajanje, gledali so stran, a slišali so gotovo. Takoj zatem so dobili ukaz, da ne smejo varovati dvorišča, ampak da morajo varovati zunaj, zato so vsi odšli. Nato so tudi varnostniki nehali biti nasilni." Uporabniki in podporniki Roga, ki je postal uporaben pred desetimi leti, ko so ga začeli samoiniciativno urejati prejšnji in zdajšnji uporabniki, bodo po napovedih vztrajali, dokler bo treba. Policisti preučujejo morebitna kazniva dejanja Na PU-ju Ljubljana pojasnjujejo, da so se sprva odzivali na varnostne dogodke in prijave oškodovancev, niso pa neposredno izvajali aktivnosti na območju Roga. "Nekaj po 11. uri je prišlo do prerivanja med varnostniki in predstavniki Roga, zaradi česar so posredovali policisti, ki so med obema stranema postavili kordon ter tako preprečili neposredni stik ter hkrati omogočili varen odhod varnostnikov iz območja. Pri tem je bil poškodovan en policist (opraskanine po rokah). Policisti prisilnih sredstev niso uporabili," so poznejšo intervencijo opisali ljubljanski policisti. Obveščeni so bili tudi o dogodku, v katerem je bila poškodovana varnostnica (lahke telesne poškodbe), ter o poškodovani osebi v objektu, ki je bila po uporabi ukrepa varnostnika odpeljana na preventivni pregled v klinični center. Policisti zdaj zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe. Valina: Varnostniki so ravnali zakonito Na incidente v Rogu se je odzvala tudi varnostna služba Valina. Pojasnili so, da so v jutranjih urah opravili varovanje gradbenih strojev in opreme, namenjene za opravljanje gradbene dejavnosti v varovanem območju, in gasilskega vozila. Hkrati navajajo, da je nekaj neznancev preskočilo ali preplezalo zid, ki omejuje varovano območje, in s fizičnim oviranjem vožnje gradbenega vozila poskušalo vozilo poškodovati. Kljub opozorilom varnostnikov, da kršijo red na varovanem območju ter ogrožajo življenje in premoženje, so neznanci po navedbah Valine plezali po gradbenem stroju in onemogočali vožnjo. "Ker osebe niso prenehale s kršitvami in niso upoštevale zakonitih odredb varnostnikov, prav tako pa so nadaljevale z ogrožanjem življenja in premoženja in so se pasivno in aktivno uprli varnostnikom, so varnostniki uporabili ukrep fizične sile izključno za zavarovanje ljudi in premoženja in ker drugače niso mogli izvršiti zakonite naloge in vzpostaviti reda in javnega reda in miru na varovanem območju. Pri uporabi ukrepov varnostnika je bila ena varnostnica poškodovana in je bila hospitalizirana. O vseh ukrepih je bila sproti obveščena tudi policija, ki je kršitelje prevzela v nadaljnji postopek," so zapisali. V Valini pa tudi zanikajo, da so varnostniki vstopali v objekte in na silo odstranjevali osebe, ki so bile v teh objektih. T. K. B., Al. Ma., foto: BoBo; G. C. Objekt bivše tovarne Rog v Ljubljani prizorišče hudega spopada 6. 6. 2016, 15:25 140 Facebook Twitter Bivša tovrana Rog v Ljubljani. Foto: Ž. K. V zapuščeni tovarni koles ROG v središču Ljubljane se odvija drama, v kateri je udeležena Mestna občina Ljubljana z varnostno službo Valina in levičarski aktivisti, ki preprečujejo izvajanje občinskih načrtov. MOL namerava porušiti pet stavb znotraj “zapuščenega” kompleksa. Aktivisti so se odločili, da bodo propadajoče zidove zaščitili z lastnimi telesi. Na javno zemljišče, ki so ga samovoljno privatizirali, so spustili vse novinarske ekipe. Vse – razen Nove24TV. “Ne, Nove24TV pa ne,” je bilo slišati iz ust aktivistov. Mestna občina Ljubljana se zadnja leta intenzivno posveča tudi projektu ureditve območja nekdanje tovarne Rog. Od leta 1991, ko je bila v objektu opuščena proizvodnja, do leta 2002, ko je Mestna občina Ljubljana kupila objekt, so potekala razmišljanja in razprave o prihodnosti tega območja. Območje naj bi bilo namenjeno pretežno javnim kulturnim programom. Morda vas zanima tudi: Začelo se je zbiranje podpisov za spremembe v sodstvu. Aleš Primc: Želimo bolj pravično pravosodje! Napovedano rušenje objekta pa se je ponoči zapletlo. Policisti PU Ljubljana so bili danes okoli 3.30 ponoči obveščeni, da je v objektu prišlo do kršitve javnega reda in miru. Policisti so se napotili na kraj dogodka in kasneje z zbiranjem obvestil ugotovili, da v tem objektu naloge varovanja po pogodbi z naročnikom izvaja posebna varnostna služba. Policisti so zato kraj dogajanja zapustili, še vedno pa so ostali prisotni v neposredni okolici objekta, kjer izvajajo naloge javne varnosti. Poškodovali policista Nekaj po 11. uri je prošlo do prerivanja med varnostniki in predstavniki Roga, zaradi česar so posredovali policisti, ki so med obema stranema postavili kordon ter tako preprečili neposredni stik ter hkrati omogočili varen odhod varnostnikov z območja. Pri tem je bil poškodovan en policist, ki po rokah pridobil opraskanine. Policisti prisilnih sredstev niso uporabili. Gradbeni stroj odet v bojne barve (Vir: Facebook) Gradbeni stroj odet v bojne barve. Vir: Facebook Varnostnica utrpela lahke telesne poškodbe Policisti so bili obveščeni tudi o tem, da je bila poškodovana tudi varnostnica, ki je utrpela lahke telesne poškodbe. Pri poskusu obvladanja neke osebe so varnostniki poškodovali tudi osebo, ki so jo kasneje odpeljali na preventivni pregled v klinični center. Policija je bila obveščena tudi o poškodovanju sakralnega predmeta v objektu ter poškodovanju delovnega stroja, ki je bil polit z barvo. mna Ali Milan ali Janez – to je zdaj vprašanje! 6. 6. 2016, 5:00 120 Facebook Twitter Foto: STA/Nova24TV Ob takšnih ali drugačnih političnih dogodkih se prej ali slej postavi vprašanje, kdo je na Milanovi in kdo na Janezovi strani, kdo je v ozadju enega ali drugega dogodka. Tudi zadnji izstop iz SDS-a je mladi politik Čuš zapakiral v to alternativo, ki da zanj ni sprejemljiva in se ji ne misli podrejati. Da ne govorimo o medijih, ki izven tega duela sploh ne znajo usmerjati svoje uredniške politike in ob vsaki priložnosti govorijo o ponovni delitvi in temu podobnih frazah. Ko slišim stavek, kako se je volilno telo razpolovilo in razdelilo, recimo nazadnje v Avstriji, si postavljam vprašanje, kdo te novinarje uči politološke vede. Kdo za vraga jim po petindvajsetih letih demokratične in pluralne družbe še vedno vtepa v glave socialistični egalitizem, ko smo od pionirčkov do socialistične zveze delovnega ljudstva bili vsi eno, združeni pod njegovim božanstvom Titom? Človek bi predpostavljal, da smo se v glavah vendarle že poslovili od časa absolutističnih vladarjev, ki so poosebljali politično enotnost. Ne spreglejte: Veliko soočenje – Milan Kučan : Janez Janša na Novi24TV No, za njimi so imeli svojo zgodovinsko uro monarhi ideološko-diktatorskih manir, ki pa so se vsi po vrsti znašli na smetišču zgodovine. Od tam jih želijo za vsako ceno izkopavati novodobni družbeni utopisti, ki jim izbrisani zgodovinski spomin očitno omogoča, da zavoženim in morilskim idejam in sistemom iščejo novi prostor pod soncem. Kakor da krvave in človeka nevredne izkušnje dvajsetega stoletja niso bile dovolj. Kaj je parlamentarna demokracija Ko se torej pogovarjamo o vprašanju delitve in razdelitve, je popolnoma jasno, da enotne, v vsem poenotene družbe nikoli ni bilo in je tudi ne bo. Delitev v političnem smislu je nekaj povsem normalnega in sploh pogoj, da se o demokraciji lahko pogovarjamo. Za demokratično družbo potrebujemo najmanj dva politična pola, ki ju danes predstavljajo stranke. Tako je v Angleji že več kot tristo let in v ZDA več kot dvesto let. Če študente politični teoretiki poneumljajo s čimerkoli drugim, si naj na Wikipediji sami preberejo to opredelitev: »Parlamentarna demokracija je politični sistem, ki temelji na načelu delitve oblasti – zakonodajne, izvršilne in sodne. Sistem parlamentarne demokracije se je najprej razvil v Angliji, kjer se je sodna veja oblasti razmeroma zgodaj osamosvojila od drugih dveh. Do konca 18. stoletja je parlament predstavljal in opravljal zakonodajno oblast, izvršilna je bila v rokah kralja, po tem obdobju je kralj izgubil vsako nadzorstvo nad izvršilno oblastjo, obdržal je le simbolično funkcijo. Prvo sodobno obliko parlamentarne demokracije so konec 18. stoletja oblikovali v Združenih državah Amerike, kasneje se je razširila tudi v evropske države.« Politične delitve so pogoj za demokracijo Torej problem družbe ni v delitvi na dva ali več političnih delov. Problem je v tem, kaj kateri od njih pooseblja in v kakšnem medsebojnem odnosu oziroma politični kulturi živijo. In tisti, ki nam ob vsaki obletnici dopovedujejo, kako smo bili ob osamosvojitvi enotni in kako smo danes neenotni, nimajo ne zgodovinskega spomina ne treh čistih o tem, kakšna je razlika med politično in versko enotnostjo. Slednje pogosto pomešajo kristjani in seveda verniki v politična božanstva, ki so pri nas večinoma nekristjani. Ob osamosvojitvi nismo bili enotni, to je dejstvo, ki smo ga takrat v živo spremljali vsi danes dovolj stari. Tisti, ki pa so se takrat ali kasneje rodili, so bili očitno v glavnem deležni pranja možganov s starimi socialističnimi koncepti. Ti so v bistvu skregani s koncepti demokracije, zato imamo danes takšne težave z najmlajšo generacijo, da je brez demokratične politične kulture oziroma le-to razume ali kot uveljavljanje lastnih pravic ali kot brezvezno polariziranje. Verska enotnost temelji na pripadnosti enemu Bogu in vsebini, ki iz tega izhaja. Politična enotnost pa je posledica družbenega dogovora in načina sobivanja v različnosti. Ker pa so v preteklosti politika in njeni simboli nadomestili religijo, nekateri še vedno mislijo, da sta ali Milan ali Janez takšni dve božanstvi, ki sta nadomestili Tita. In ti, ki tako mislijo, takšno držo in odnos do obeh politikov pripisujejo tudi drugim. Kristjanom in pravim liberalcem bi moralo biti enostavno, da se od takšnih konceptov poslovijo. Težje pa je za tiste, ki so si Titovo božanskost morali nadomestiti z Milanovo. Vrednostno razlikovanje in spoštovanje politične kulture S tem pa zadenemo v jedro problema poistovetenja z določenimi vrednotami in predstavami o lastni družbeni in politični preteklosti in sedanjosti. Najprej je zgodovinsko popolnoma jasno, da smo se z nastajanjem moderne oblike države in njenega političnega življenja v Evropi začeli deliti glede na odnos do vrednot, kot so posameznik, družina, narodnost, socialno vprašanje, delo, kapital, svoboda, okolje, lokalno, globalno itd. Vsa ta družbena dejstva so v različnih ideoloških konstelacijah dobila različno mesto. Demokratični kontekst pa od nosilcev različnih ideologij in s tem vrednot terja, da se na različnih ravneh med seboj usklajujejo, nasprotujejo in iščejo kompromise. Gre za proceduralne postopke, ki so vnaprej dogovorjeni in se jih morajo vsi držati. Ti so dolgotrajni in mukotrpni, a v načelu za vse enaki. Problem v demokratični kulturi torej ni različnost mišljenja, problem je, če kdo pravila spreminja za ohranjanje nedemokratičnih tradicij in pravil. To pomeni, da se znotraj demokratičnega pravnega reda podtalno nadaljuje praksa in teorija totalitarnega reda in njegovih ostankov. Vsi isti Najbolj osnovni postulat demokracije je, da je življenje slehernega človeka nedotakljivo, zato so vsa nasilna sredstva za spreminjanje družbenih razmer nedopustna in predstavljajo ničelno toleranco. Dediči revolucionarne, komunistične, titoistične tradicije imajo na tej točki svoj osnovni problem. Še vedno zagovarjajo legitimnost revolucionarnega nasilja. Kar pa je še huje, je to, da skušajo z vsemi sredstvi doseči kontinuiteto med nekdanjo totalitarno in sedanjo demokratično družbeno ureditvijo. Za dosego tega cilja uporabljajo eno od svojih najbolj preverjenih in umazanih taktik, da svojega političnega nasprotnika želijo prikazati kot nekoga, ki je uporabljal ista sredstva kot oni. Na ta način bi radi svoje nedemokratično ravnanje opravičili z ravnanjem tistega, ki jim je ali jim še vedno nastavlja ogledalo za njihovo neetično početje. V luči te logike razumemo, zakaj smo priče kriminalizacije osamosvojiteljev (Krkovič, Janša itd.). Kajti samo z njihovo moralno diskreditacijo je mogoče opravičevati svoje nemoralno revolucionarno nasilje. En sam dokaz v osamosvojitveni vojni, ki bi potrdil uresničevanje načela nekontroliranega maščevanja nad nasprotnikom, bi potrdil tezo, da so vsi isti in da je dejansko mogoče potegniti kontinuiteto med revolucionarnim nasiljem in obrambno vojno za slovensko osamosvojitev. V službi tega je obujanje zgodbe o pilotu Toniju Merlaku. Izgubljena priložnost Namesto da bi Kučan in vsi, ki so za njim vodili stranko komunistične kontinuitete, obsodili kriminalna dejanja svojih idejnih predhodnikov in se na vsakem koraku od njih distancirali ter na ta način normalizirali slovenski politični prostor, že petindvajset let vlagajo izjemni napor v diskreditacijo in politično likvidacijo vsega, kar je nastalo z osamosvojitvijo. Omadeževanje osamosvojitve je v službi brezmadežnosti revolucije. Na tej izhodiščni točki je mogoče še naprej interpretirati zgodovino tako, kot je to počela partijsko servilna zgodovinska ne-stroka. Kakor hitro pa obrnemo paradigmo in priznamo, da je nasilje opravičljivo samo kot odgovor na nasilje, ne pa kot sredstvo za obračunavanje z idejnimi nasprotniki, kontinuiteta med titoistično Jugoslavijo in slovensko demokratično republiko ni več možna. Sedanji predsednik države Borut Pahor je imel, ko je bil v svoji stranki na vrhu politične moči, možnost, da ta preobrat naredi. Zamudil je svojo zgodovinsko priložnost, ki se mu ne bo nikoli več ponudila. S to hipoteko bo odšel v zgodovino, ne glede na obliže, ki jih kot predsednik deli. Kučan tega seveda ni bil in tudi ne bo sposoben, ker bi moral s tem zanikati svojo celotno politično zgodovino. Psihološko je to nemogoče brez spreobrnjenja. Pri tem ga dodatno ovirajo vsi, ki jih petindvajset let ščiti na poziciji pridobljenih privilegijev. Odgovor na vprašanje, ali Milan ali Janez, zato ni tako preprost, kot ga vidi Čuš in še kdo. Odgovor se skriva v temeljnih konceptih demokratične družbe in njenem vrednostnem središču. Pri tem pa je stil vodenja in javna podoba politika popolnoma drugotnega pomena. Dr. Ivan J. Štuhec [FOTO IN VIDEO] Poglejte, kako je dveletni sin Jakob presenetil svojega očeta Janeza Janšo 5. 6. 2016, 5:00 180 Facebook Twitter Foto: Osebni arhiv Preteklo nedeljo med Janševim govorom na družinskem shodu SDS k svojemu očetu priteče sin Jakob. Janša prekine govor, se nasmeji, pogleda k tlom in sina poboža. Tipično družinsko situacijo nato rešuje žena Urška, ki sina želi odpeljati z odra. Toda Jakob se očija okrog nog “oklepa z vsemi štirimi,” tako kot se svojih očetov oklepajo vsi otroci. Janša sinu želi prepustiti besedo. Skloni se k njemu, mu ponudi mikrofon, mali Jakob pa se hitro skrije za njegovo nogo. Tedaj znova malo bolj odločno nastopi mamica Urška in sina le odpelje z odra. “Tako je pri nas doma živahno, vidite,” Janša pred množico pokomentira nepričakovan nastop svojega sina. Družinski prizor, ki si ga je vredno pogledati tudi na tej spletni povezavi med 8 in 10 minuto. Pri časopisni hiši Delo pa s povsem drugačno zgodbo Verjetno si večina obiskovalcev tega strankarskega shoda ne bo zapomnila, kaj točno je Janša govoril. Vsi pa si bodo verjetno zapomnili nepričakovano prekinitev in prisrčni nastop malega Jakoba. Prav zato je bilo več kot presenečenje, ko so ta teden pri časopisni hiši Delo – v njihovi reviji Suzy – zapisali povsem drugo zgodbo. Da je Janez Janša prišel na družinski dan SDS sam, brez žene in otrok. In še več – to je dokaz, da je njegov zakon v krizi in pred razpadom, je na veliko zapisal neznani avtor, podpisan s kraticami S. S., članek pa odobril odgovorni urednik Bojan Budja. Da so si pri časopini hiši Delo o prvaku opozicije pripravljeni izmisliti kar koli, je več ali manj jasno. Da so si pripravljeni izmisliti in napadati tudi njegove najbližje, to je njegovo soprogo in nekajmesečnega sina, pa je pred leti že brutalno dokazoval novinar Dela Dejan Karba. Družina mi pomeni glavno zavetje O družini in o tem, kako velik pomen ima, je Janša sicer že večkrat govoril, med drugim tudi na znamenitem shodu, na katerem sta Bojan Budja in neznani novinar spregledala glavni prizor z Urško in Jakobom. “Družina mi pomeni glavno zavetje,” je za Novo24TV pojasnil prvak opozicije Janez Janša po novem obračunu časopisnega podjetja Delo. “Ljudem, ki se na tak način spravljajo na družino, ni nič sveto,” je še prepričan Janša. Dokaz revije Suzy, s katerim posega v družino Janša je sicer zdaj prvič slišal, da ta revija obstaja. “Dali so mi ta članek v roke in sem videl, da gre za čisto laž. Ne gre samo za laž, ampak gre za namerno laž,” je pojasnil za Novo24TV. V omenjenem članku namreč piše, da je glavni dokaz za težave v zakonu dejstvo, da Janševe družine ni bilo na strankarskem družinskem dnevu, ki ga je imela SDS v nedeljo v Solčavi, kar pa ne drži. “Že od nedelje so objavljeni posnetki našega srečanja v Solčavi, videoposnetki in moj govor, kjer sem se družini javno zahvalil. Moja družina je bila tam, to se vidi tudi na posnetkih in slikah,” je poudaril. Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv “Rumeni tisk je šel ponovno čez vse meje” Ob tem je dodal, da je zanimivo, da gospod Budja, ki je za to revijo odgovoren, prej tega ni preveril na spletu, saj zato človek potrebuje samo nekaj sekund. “Tako, da ne gre samo za laž, ampak gre za namerno laž. Lahko rečem samo, da je ta rumeni tisk, ki je v službi neke politike, ponovno šel čez vse meje. Tukaj se vidi, kje je razlika med sicilijansko in murgeljsko mafijo. Sicilijanska vsaj družino pusti na miru, murgeljski mafiji pa ni nič sveto,” je dejal prvi mož SDS. “Za dosego ciljev se ne ustavijo pred ničemer” Pri časopisni hiši Delo je Janševa družina pogosto tarča grobih napadov in diskvalifikacij. “Za dosego ciljev tistih, ki jim je odrejeno, je že 75 let dovoljeno vse. Ne ustavijo se pred ničemer,” je vzroke za tovrstne napade pojasnil prvak opozicije. Po njegovem tukaj ne gre za neke insinuacije ali za podtikanje, temveč gre za laž, za katero vedo, da je laž. Kot pravi, je bilo vse preverljivo, novinarji pa niso preverili ničesar. “Te laži so namerno napisane,” je prepričan Janša. Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv Ko vsaj prek otrok ne bi obračunavali V preteklosti so se v medijih širile številne podle laži na račun Janševe družine, kot na primer, da se predsednik SDS zdravi zaradi psihične bolezni, njegova žena Urška pa da naj bi delala celo samomor. Kot da še to ni bilo dovolj – ko se jima rodil sin Črtomir, so mediji sprožili govorice, da ima novorojenček Downov sindrom, Delov novinar Dejan Karba pa se je na policiji zanimal celo za Črtomirov umor, saj naj bi ga po njegovem “umorili” z uspavali. Kot je pojasnil Janša, se mu novinar, ki je širil grozljive informacije o njegovem otroku, ni nikdar opravičil. “Na Delu niti takrat, ko izgubijo na sodišču, niso sposobni zapisati ali izreči besede ‘oprostite’,” je povedal. Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv Urška Bačovnik Janša je prejemala spodbudna pisma mamic otrok z Downovim sindromom Janševa žena Urška Bačovnik Janša je takrat reviji Jana zaupala svojo bolečo medijsko izkušnjo. “Nobeden od naju nikoli ni imel psihičnih težav. Hvala Bogu, saj v življenju lahko vsakega doleti bolezen. Sama kot zdravnica nimam absolutno nobenih predsodkov do duševnih bolezni in bi lahko o tem mirno govorila.” Obenem je poudarila, da ima takšno pisanje posmehljiv odnos do ljudi, ki res imajo duševne težave. Sin Črtomir se je namreč rodil zdrav: “Zato me je zelo pretreslo in tudi bolelo, ko sem začela dobivati sočutna in bodrilna pisma mamic otrok z Downovim sindromom, ki sem jim morala povedati, da je moj otrok zdrav. Te mamice resnično trpijo in so bile tako samo še enkrat osramočene.” Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv Mediji iščejo njegove šibke točke? Janši v teh časih družina pomeni glavno zavetje. “O tem sem tudi javno govoril v nedeljo in očitno je to nekoga zmotilo,” je prepričan. Ta se je zato poslužil neke laži, ki se sedaj – kot so mi dejali – razmnožena v sto tisoč izvodih. V članku piše celo “Tam, kjer je dim, je tudi ogenj”. To je po njegovem ista metoda, kot so jo uporabljali komunisti, da bi prišli na oblast v Sloveniji. Na dopust z družino se bo odpravil v Bovec Poletje je tik pred vrati, zato ima mnogo družin že načrtovane počitnice. Janez Janša bo dopust z družino preživel v Bovcu. Kot pravi, tukaj zanje ni nobene dileme, saj vsako leto proste dni preživijo tam. Nekaj časa tam preživijo sami, nekaj pa v sklopu strankarskega tabora, ki se začne 23. julija. “Če bi Slovenci vedeli, kako lepa je dolina Soče, bi bistveno bolj odhajali tja in manj na Jadransko obalo,” je še povedal Janša. Nina Knapič ov Slovenija Ljudje Bizarno opravičilo časopisne hiše Delo Janševi družini. So se znova zlagali? SlovenijaLjudje Bizarno opravičilo časopisne hiše Delo Janševi družini. So se znova zlagali? 6. 6. 2016, 17:26 214 Facebook Twitter Janez Janša s soprogo Urško (foto: STA) “V zadnji številki revije Suzy smo v članku Težave v raju Urške in Janeza bralce nehote zavedli z informacijo, da se je Janez Janša na strankarskem družinskem pikniku pojavil brez otrok in žene.” Uredništvo Suzy se je sicer opravičilo za “nehoteno zavajanje bralcev”, saj kot pravijo, niso dovolj dosledno preverili informacij in slepo zaupali svojim virom. In kdo naj bi bili njihovi viri? Če so se sprva sklicevali na družinski shod SDS, kjer naj ne bi bilo soproge Janeza Janše, so po javni objavi videa krivdo za svoje ravnanje naprtili – ne boste verjeli – poslancem SDS: “Take informacije smo dobili od poslancev njegove stranke. Na njihovo pobudo smo tudi preverili fotografije z omenjenega piknika na njihovi spletni strani, kjer fotografije družine Janša-Bačovnik res ni bilo. Žal pa videa nismo pogledali v celoti, saj smo zaupali strankarskim virom.” Prav zaradi suma, da so iz časopisne hiše Delo znova poslali sporočilo z lažjo, smo se nanje obrnili z vprašanjem, kateri poslanci SDS naj bi lagali neznani novinarki oz. novinarju revije Suzy, ki je članek podpisala s kraticami S. S. Prav tako nas je zanimalo, kateri strankarski privrženci so bili tisti zanesljiv vir, ki naj bi jim prodal to povsem jasno neresnično in lažnivo informacijo. Morda ste spregedali: [FOTO IN VIDEO] Poglejte, kako je dveletni sin Jakob presenetil svojega očeta Janeza Janšo Opravičilo V opravičilu zgolj lahko razberemo, da jim je žal zaradi napačno objavljene informacije glede udeležbe na strankarskem shodu. V ničemer pa se niso opravičili za zapisane besede o zakonskih težavah, ki grobo posegajo v zasebnost tako Urške Bačovnik Janša kot tudi obeh malčkov. “Za nevšečnosti se družini Janša-Bačovnik iskreno opravičujemo, prav tako našim bralcem. Članek ni nastal le na osnovi govoric, ampak tudi informacij, ki smo jih dobili in tudi preverjali med njegovimi strankarskimi privrženci,” so znova krivdo prevalili na strankarske privržence SDS. Zavajajoč članek pa so umaknili s spleta. Časopisna hiša Delo se je v preteklosti že večkrat izkazala s svojim lažnivimi članki, ki so grobo posegali v zasebnost posameznikov. Med znamenitimi medijskimi umori, ki so jih poskušali izvesti, je še posebj izstopal tudi članek Dejana Karbe, ki je neznanemu Petru iskal očeta in ga našel v kardinalu Rodetu. Prav tako je časopisna hiša Delo zaslovela v aferi Patria, kjer jih je na laž postavil celo finski preiskovalec. V. V. JJ spoštujem iz dveh razlogov....po meni je slovenski domoljub in je dober oče....v politiko se tukaj ne spuščam.....ampak vse to kar so njemu in njegovim otrokom storili levaki je nagnusno in se ne da oprostiti....pri družini in otocih potegnem mejo....žal se je tako izpostavil , da trpi cela družina.....ali je to vredno ne vem....mi pa ga je žal kot človeka in žal mi je njegove družine....to si res ne zaslužijo....če bi mene in moje otroke tako šikanirali bi se mi totalno odtrgalo in ne vem kaj bi storil.... Razkrivamo: Kako je bila zveza borcev proti osamosvojitvi Slovenije 16. 6. 2016, 5:00 204 Facebook Twitter Tudi Janez Stanovnik, dolgoletni predsednik zveze borcev, ni bil navdušen nad osamosvojitvijo Slovenije od Jugoslavije. "Zame bi bila odcepitev Slovenije samomor", je 9. aprila 1989 povedal za črnogorski časnik Pobjeda (foto: STA). Zveza združenj za vrednote NOB danes poveličuje simbole komunističnega režima in agresorske JLA ter hkrati zatrjuje, da brez njih ne bi bilo osamosvojitve. Dokazi iz tistih usodnih dni leta 1991 pa pričajo o njihovem aktivnem nasprotovanju odcepitvi Slovenije od SFRJ in o nastanku neodvisne slovenske države s svojimi mejami. Objavljamo odprto pismo občinskega odbora ZZB NOV Maribor, ki je takratnemu predsedniku predsedstva Milanu Kučanu in predsedniku skupščine Francetu Bučarju poslalo izraz nestrinjanja glede odcepitve Slovenije. Oglejte si še: Borci NOB s podporo Turnška spet po komunistično: Namesto vsebine- eliminacija sovražnika “Na plebiscitu smo glasovali za suvereno Slovenijo, ne za odcepitev,” so zapisali v pismu, ki so ga 24. junija 1991 objavili v Delu, kar je v nasprotju s tem, kar trdijo danes, da so oni tlakovali pot v samostojno Slovenijo. ODPRTO PISMO Občinski odbor ZZB NOV Maribor pošilja iz svoje razširjene seje, dne 24. junija 1991, odprto pismo predsedniku predsedstva Republike Slovenije Milanu Kučanu in predsedniku skupščine Republike Slovenije Francetu Bučarju. Na plebiscitu smo glasovali za suvereno Slovenijo, ne za odcepitev. Zavzemamo se za skupnost suverenih republik, za tržno gospodarstvo in čiste račune, za parlamentarni demokratični sistem itn. Pred plebiscitom naj bi bili poznani javnosti vsi podatki, potrebni za pravilno odločitev. Danes ugotavljamo, da temu ni bilo tako. Naši najsposobnejši gospodarstveniki nas opozarjajo, da bi odcepitev slovensko gospodarstvo težko prizadela, če ne uničila. Od predstavnika sosednje države smo obveščeni, da nas najvišji slovenski državni voditelji o pogovorih s predstavniki Zapadne Evrope, napačno informirajo. Najodgovornejši voditelji Evrope in sveta nas opozarjajo, da naj ostanemo skupaj v novi, demokratični Jugoslaviji in s skupno močjo premagujemo gospodarsko krizo. Brez gospodarske pomoči zunanjega sveta imamo le minimalne možnosti, da premagamo krizo in še to samo tako, da bomo poceni razprodali svoje imetje in ostali le delovna sila tujemu kapitalu. Želimo vstopiti v Evropo brez mej, a danes postavljamo mejne postaje za vsakim ovinkom. Ali res že živimo v dolini Šentflorjanski. Čutimo se prevarane in nemočne. Danes ne vemo, kaj se bo zgodilo jutri. Zahtevam, da rešujete z vso odgovornostjo današnje težke probleme tako, da bo to prispevalo k urejanju kritičnih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji. OO ZZB NOV Maribor, predstavniki OO ZZB NOV Ruše, Pesnica, Ormož Razkrivamo: Kako je bila zveza borcev proti osamosvojitvi 1 M. P. Sramota in sedaj se ti t.i. borci napihujejo, da so prav oni zasluzeni za osamosvojitev Slovenije, ter mnogi od njih prejemajo visoke pokojnine, zakaj ze-pravi osamosvojitelji Slovenije, pa so popljuvani, to je lahko samo v Sloveniji in nikjer drugje. Gorazd Pučnik o manj znanih podrobnostih iz življenja svojega očeta Jožeta Pučnika 16. 6. 2016, 5:00 15 Facebook Twitter Gorazd Pučnik, sin Jožeta Pučnika (foto: Nova24TV). Dr. Jože Pučnik je bil Človek z veliko začetnico. V svoji poštenosti in srčnosti nad domovino nikoli ni obupal, tudi takrat ne, ko je bilo najbolj hudo in temno. Boril se je za svojo, našo domovino, za demokracijo, svobodo in uspelo mu je. Tudi v letu 2016 imajo znamenite Pučnikove besede “Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo” še vedno močan pomen. Slovenija se je osamosvojila, na miselno osvoboditev pa očitno še čakamo. “Mi imamo iluzijo, da je demokracija nekaj lagodnega in lepega. To sploh ni res,” pravi sin Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik in dodaja: “Mi iščemo rešitve vsi skupaj in pri tem hočemo nekaj dodati. A če gremo samo v enih ideologijah, ki nimajo smisla, potem se dogaja, da to plačaš in zgubiš.” In ravno to se v Sloveniji po četrt stoletja dogaja. Jože Pučnik: “Moramo se zavedati tega, da vsi tisti, ki danes ploskajo samostojni slovenski državi, niso bili udeleženi pri njeni graditvi. Meni ni do tega, da bi na veliko pogrevali vse, kar je bilo. Samo, če hočemo naprej, se moramo zavedati tega, kakšne napake smo mi v preteklosti delali, kakšne napake so v preteklosti delali drugi.” Celotno oddajo si lahko pogledate na spodnji povezavi. Dr. Jože Pučnik ni bil samo vaš oče, ampak je s svojim delovanjem postal oče slovenskega naroda. Kako se ga spominjate? Kako se spominjate trenutkov, ki ste jih preživeli z njim? To so zelo prijetni spomini, ker je bil zelo duhovit. Bil je zelo dober govornik, zelo točen. Njegova značilnost, ki ga je zaznamovala, je bila ta, da smo vedno o nečem govorili, kar je bilo pomembno, ampak to sploh ni bilo težko. To je bila ena zelo luštna šola. Oba sva želela biti precej skupaj in prav zaradi tega sva bila dosti sama. Meni je bilo zelo prijetno, kako je stalno ponavljal iste stvari. Pri nas doma si poslušal določene stvari tudi, ko si imel 10 let. Te njegove misli so se naenkrat vedno bolj približevale in vedno več ljudi jih je sprejemalo kot nekaj resničnega in smiselnega. Jože Pučnik (foto: Twitter). Jože Pučnik (foto: Twitter). Ko je pripovedoval, kako mu je nekoč pomemben človek v tistem obdobju rekel, ‘ampak vi nimate prav, če bi bilo to tako, bi bilo to strašno’ in se je smejal – ‘Kaj! Če je nekaj strašno, potem ne more biti’. Meni je bilo v veliko šolo in izredno doživetje, kako je nekdo, ki je bil obravnavan kot cepec, imel na koncu prav. To je nekaj neponovljivega. Kako je očetovo udejstvovanje na družbeno političnem parketu vplivalo na vas, na vašo družino? Kot je nekoč dejal Jože Pučnik, so bili to vendarle nevarni časi. Kako se je Jože Pučnik obnašal med tistim obdobjem leta 1991 in prej, mene sploh ni presenetilo, ker je bil že treniran, zaradi zapora in vsega tistega, kar je že prej doživel. Me ne preseneča njegova doslednost. Nekateri so ga ocenjevali in še sedaj ga opisujejo kot zelo premočrtnega s prizvokom ekstremista, medtem ko sploh ni šlo za nek ekstremizem, saj je on čutil, da nimamo časa in da je bilo z osamosvojitvijo treba opraviti hitro. Da ti politik odgovori da ali da čez 99 let. On je vedel, da če stvari izvajaš prepozno, potem ne veljajo. Zato je bilo stalno hitro, hitro, hitro in imel je prav. To je bilo ključno za takratno osamosvojitev? Ta hitrost. On je bil moj oče in ne morem biti objektiven, se zavedam in tega me je naučil on sam. Zavedam se, da če ne bi bilo tega ritma, tudi osamosvojitve ne bi bilo. Določene stvari moraš opraviti ob pravem času, če jih ne, potem samo razlagaš, zakaj si zgrešil. Jože Pučnik: “Prva naloga se nam je zelo dobro posrečila, in sicer po zaslugi pogumnih ljudi. Ko smo vedeli, da živimo v silno nevarnih časih, ko so tisti, ki so organizirali MSNZ in podobne oblike slovenske vojske, ko so nosili glavo v torbi, dobesedno.” Se strinjate z idejami, ki jih je vaš oče celo življenje ne le zagovarjal, temveč tudi živel, zlasti na družbeno političnem področju? Tudi on je zelo rad zahajal v hribe. In točno se ga spomnim na teh zadnjih sprehodih. To je bil tridnevni sprehod čez Pohorje, tako da sva spala v gozdu, ne v koči. Ker je vedel, da mu prav veliko časa več ne ostane. Vprašal sem ga: “Kaj si najboljšega napisal?” Povedal mi je, da je to njegova knjiga Kultura družbe in tehnologija. Če pogledate to knjigo, vidite, da je stalno razmišljal o tem, kako lahko država funkcionira. Ne samo to, kako lahko dobro funkcionira in kje so zanke tega. Konec koncev je rekel, moramo ustvariti tako državo, da jo lahko sploh prenašamo. (Foto: Nova24TV) (Foto: Nova24TV) Ko opisujejo Jožeta Pučnika kot nekoga, ki je bil nesrečen, to sploh ni res. On je dobro vedel, da se v državi, posebno v demokraciji, to dogaja, da ne govorimo, kaj se je dogajalo prej. On je želel nekaj več, želel si je, da bi ta država funkcionirala in o tem je stalno govoril ter razpravljal. So se zanke, o katerih je govoril in pisal Jože Pučnik, tudi uresničile? Seveda so se, saj se povsod uresničujejo, še posebno v Sloveniji. Ti imaš en načrt, a žal vedno nekje zamujaš. In to je doživljal tudi on. Mislil je, da bo šlo vseeno nekaj bolj hitro, ampak on ni bil zamorjen. Že je predvideval, da pravni sistem ima luknje, to je stalno govoril v 90. letih, stalno je govoril o strukturah. Ljudje so ga spraševali, kaj so to strukture. To je pravni sistem, ekonomija, šolstvo, mediji in kako vse te stvari povezati skupaj, da ne bi eden drugega uničili, kar pa se občasno tudi dogaja. Dostikrat smo govorili o tem, o demokraciji. O, kakšna luštna stvar, samo en defekt – ne funkcionira. Čeprav je bil filozof in sociolog, je imel poseben smisel za praktičnost in učinkovitost. In če nekaj ni bilo učinkovito, to pomeni, da ni funkcioniralo. To je konec koncev veljalo tudi za komunistični sistem in po tistem, kar sem slišal doma, mi še vedno ostaja to, je oče rekel. Komunizem ima predvsem en defekt – ne deluje in to je res. Je sistem, ki je osnovan na predpostavkah, ki jih ni. Jože Pučnik: “Ni tako, kot se danes gleda. Takrat so mnogi izrecno in dejansko aktivno nasprotovali tem prizadevanjem DEMOS za samostojno Slovenijo. Tega ne marajo danes več omenjati. Radi bi pozabili, samo tega se ne da pozabiti.” Danes pritiski oblasti, takrat pritiski režima? Kako je bilo? Takrat je bilo tako, da če si mislil drugače, tega nisi mogel povedati. Pučnik se je prvič znašel s tem, da ne moreš povedati tistega, kar misliš, že na srednji šoli in zaradi tega ni mogel opraviti mature. Potem je bila Revija 57. Takrat je kot študent te sisteme opisal teoretično, kako sistem funkcionira ali pa kritika filma, ki idealizira nekaj, česar ni. Potem je šel v zapor in ko je prišel iz zapora, je dobro vedel, da bo šel še enkrat. Začel je z drugačnim tipom kritike. To pomeni: dobim informacije, kako država funkcionira, in potem napišem, da je to zlagano, in sedaj hočem videti, kakšen bo ta proces. Iz nekega ekstremnega vidika je bila to napaka, ker je mislil, da se bo na procesu govorilo o teh vsebinah, kar se seveda ni, ker drugič procesa sploh ni bilo. Jožeta Pučnika so blatili, stalno. Ko se je vrnil iz Nemčije, so mu očitali vse mogoče. Imel je samo eno napako, imel je prav. Potem so rekli, da ima prav, a da je prehiter. In zdaj smo zopet tam, ko nekdo pove in ima prav, ga zopet blatijo. Ne samo izgovor, tako nekoga uničuješ. Sistematično in to se ponavlja. Kaj se dogaja Janši? Vedno enak sistem, čisto enak sistem. Sistematično blatenje, ko nimajo argumentov. Gorazd Pučnik o demokraciji Očeta sem prepričeval, naj neha kaditi. Prepričeval sem ga, kako kajenje škodi. V določenem trenutku se je odločil, da bo dal svojemu sinu čudovito lekcijo. Pridno me je poslušal uro in pol, če ne celo več. In vmes večkrat dejal ja in na koncu je rekel: “Veš, fante, imaš prav, ampak ti nič ne pomaga.” In to je bila šola, večkrat se to dogaja, da imaš prav, ampak ti nič ne pomaga. To ti ne sme zadoščati, ne smeš odnehati. Kdo pa je rekel, da je demokracija nekaj enostavnega in lagodnega? Tu gre za kreganje, za diskusije, najboljše ideje pridejo, ko premlevaš vse te negativne različice in predvidevaš, kaj se bo zgodilo. Najhuje je, ko čisto ničesar ne predvidevaš. To se dogaja, sedaj se dogaja in se bo. Konec koncev si nismo izmislili še nič boljšega. Jure Ferjan Gospod PUČNIK je bil velik svetovljan in idol takrat nas mladih ko smo šele začeli stopati v politiko.Imeli smo srečo, da smo ga spoznali in bili v njegovi bližini.Škoda, da nas je tako hitro zapustil in še enkrat velik poklon za tako velikega človeka kot je bil on. Dokler ne naredimo primerjave v razmisljanjih,v dejanjih Pucnika in kucana se v celoti sploh ne zavedamo,kaksno je to murgeljsko skodljivo usrano usrane ! Peterle izstopil iz predsedstva VSO. Aleš Hojs: ”Gre za nerazumljivo potezo.” 19. 6. 2016, 13:35 297 Facebook Twitter Foto: STA Kot član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je odstopil prvi slovenski predsednik vlade, evropski poslanec Lojze Peterle. Njegovemu odstopu je botrovala kazenska ovadba zoper Milana Kučana, Cirila Zlobca, Matjaža Kmecla in Dušana Pluta, saj naj bi se s tem strinjal. Predsednik VSO Aleš Hojs odstop obžaluje in poudarja, da gre za nerazumljivo potezo. Kot je v pismu zapisal Lojze Peterle, je za ovadbo zoper Milana Kučana, Cirila Zlobca, Matjaža Kmecla in Dušana Pluta izvedel šele iz medijev. Zapisal je, da kot član predsedstva ni imel možnosti vplivanja na odločitev v imenu predsedstva ter da ni imel prilike, da bi se o tem predlogu izrazil. Preberite tudi: -Po Milanu Kučanu ovadeni še Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl in Dušan Plut ”Če bi imel priliko, da se o takem predlogu izrazim, bi vprašal nekaj vprašanj in povedal svoje mnenje. Tako lahko post festum po prebrani ovadbi povem, da se s takim pristopom ne strinjam. Tudi se nisem strinjal, da se o tako pomembni zadevi, kot je bila prva ovadba, zadevo izpelje brez razprave zgolj s korespondenčno sejo predsedstva,” je zapisal Peterle. Ne želi, da bi se z njegovim imenom manipuliralo Kot je dodal, ne želi prevzemati odgovornosti za stvari, na katere ni imel vpliva, saj so sestanki predsedstva VSO večinoma sklicani na dneve, ko dela v Bruslju. ”Ker se s takim načinom dela ne strinjam, sem se v takih okoliščinah – tudi z željo, da se z mojim imenom ne bi manipuliralo, odločil, da z današnjim dnem odstopim kot član predsedstva VSO,’‘ je še pojasnil Peterle. Hojs: Peterle je sodeloval v pogovorih o ovadbi Kučana Predsednik združenja VSO Aleš Hojs Peterletovo dejanje obžaluje in poudarja, da gre za nerazumljivo potezo. Kot nam je pojasnil, je bil Peterle preko elektronske pošte o dogajanju vseskozi obveščen in je v pogovorih v zvezi z ovadbo zoper Milana Kučana sodeloval, a se do nje ni opredelil. ”V zapisnikih je jasno napisano, da on ni oddal ne glasu za ne glasu proti,” je dejal Hojs. Termine prilagajali Peterletu, on vseeno ni hodil na sestanke Predsednik VSO Aleš Hojs je tudi pojasnil, da je predsedstvo VSO o drugi ovadbi odločalo na zadnjih dveh sestankih, ki sta bila sklicana v četrtkovih terminih. ”Mi smo kar nekaj sej sklicali v terminih, ki jih je želel izključno gospod Peterle. To so bili termini ob petkih popoldne, ki so bili vsem ostalim članom precej neprimerni, ampak smo ravno zaradi tega, ker smo želeli ustreči temu, da bi se tudi on udeleževal sej, kar štirikrat zaporedoma sklicali sejo ob petkih popoldne. Na žalost se je samo ene od teh sej udeležil,” je pojasnil predsednik združenja. Po tem so zadnja dva sestanka sklicali v četrtkovih terminih, saj je bilo, kot pravi Hojs, več kot očitno, da Peterle – kljub temu da so termine prilagodili njegovemu urniku – na seje ni hodil. M. G. Še 1x ponavljam ! Lojze Peterle je začel svojo delovno dobo ! v Zavodu za družbeno planiranje ! A vam to nič ne pove ! Med samimi ex ZK - JI. Meni - v e. L i k o ! Delal je med pomembnimi ZK-JI "slavnih imen" Kot so bili - poglejte na seznam. Narobe svet! Z ljubljanskega gradu sme vihrati mavrična cunja, slovenska državna zastava pa ne. Peterle pa nič! Lahko bi vsaj posredoval pri prijatelju Kučanu, ta pa pri kalifu Jankoviću. ljubinica • 2 uri nazaj Zdaj se je slika-mozaik sestavila. Vse je bllo storjeno preračunano, zavestno in premišljeno: ni bila "napaka" Tonina, ko je glasoval za Kučanove privilegije; ni bila lahkovernost in naivnost Milke, ko je nasprotovala odprtosti udbovskih arhivov; ni bil nepremišljen zdrs Tonina, ko je proglasil Janšo za politika v zaporu ne pa političnega zapornika; ni bila nerodnost Milke, ko se je "razgovorila" o Janši na Mladini .... NSI so krščanski socialisti. kolaboranti s komunisti. Niso ne krščanski in tudi ne socialisti. So sprijeni politikanti, ki se udinjajo komunajzarjem in trenutni oblasti zato, da imajo osebne koristi. Kaj pa počne Peterle v Bruslju , kasira pa lagodno živi on in njegovi podrepniki. Kaj pa je pametnega že povedal tam, oziroma naredil za nas? Katastrofa bi bila, če bi Janša zbezal takšne ljudi na plano šele tik pred volitvami. Peterleta je zbezal že zdaj. Ne vem kako je to naredil, ampak naredil je mojstrsko. Po navadi se taki skrijejo in glumijo tiho bombo, v danem trenutku se razstrelijo v tvojem žepu. V slovenski politiki mora biti takih bomb na klic na daljavo po telefonu kar jih češ. Meni se poteza zdi cisto razumljiva, samo ne vem, kaj je cakal. PS: sam ga nikoli ne bi niti sprejel v VSO, gnido podrepno. Poguglala sem Slovenija in pika! Planet Siol je že zagnal propagando. Predstavitev knjige je vodil Ali Žerdin. Na naslovnici knjige so slike (poleg 3 tujcev): Igor Bavčar - France Bučar - Andrej Capuder - Gregor Golobič - Spomenka Hribar - Jelko Kacin - Milan Kučan - Jože Mencinger Navedena so še naslednja imena (brez slik): Ivan Oman - Borut Pahor - Lojze Peterle - Ernest Petrič - Boris Pleskovič - Dušan Plut - Marjan Podobnik - Ciril Ribičič - Dimitrij Rupel - Anton Stres in Franc Zagožen ********************************* Kakšno sliko dobimo iz naštetih imen? Povezali so se levaki (poglejte imena!) in "žlahtna desnica" in oni nameravajo pisati zgodovino! Kar nekaj imen še manjka-Aksentijevićć-Kadijevićć-p.polkovnik Popov- general Hočevar in vojska JLA. Tako bodo vsi osamosvojitelji na kupu. Beda genov Peterle se seli na potomce, pa to. edina sposobnost nesposobnih je, da onesposobijo sposobne.... Gajser ob suvereni zmagi pozdravil svoje dekle in slovenske navijače 19. 6. 2016, 18:58 6 Facebook Twitter Tim Gajser je veliki zmagovalec VN Velike Britanije (foto: MXGP) Tim Gajser je veliki zmagovalec motokrosističnega vikenda v Matterley Basinu. Po drugem mestu na treningu je najboljši motokrosist sveta v kvalifikacijah in v obeh vožnjah pokazal, kako suveren je v letošnji sezoni. S to zmago in ob predpostavki, da se je njegov edini resni konkurent Febvre poškodoval, je 19-letni mladenič zdaj tik pred osvojitvijo naslova svetovnega prvaka v razredu MXGP. Potem ko se je najhitrejši na sobotnem treningu Romain Febvre v soboto v kvalifikacijah poškodoval, je Tim Gajser izkoristil odsotnost Francoza ter dvakrat povsem ponižal konkurenco – po zmagi v prvi vožnji z velikansko prednostjo dobil tudi drugo vožnjo. Dvakrat suveren – je to že dovolj za skupno zmago? Potem ko se je v prvi vožnji prebijal iz ozadja, je tudi v drugi vožnji po štartu nekoliko zaostal, a kaj kmalu prehitel tekmece, nato pa večino tekme z veliko prednostjo vozil v ospredju in povsem kontroliral dirko. S tem je Gajser osvojil maksimalno število 60 točk ter močno povečal svojo prednost v skupnem seštevku svetovnega prvenstva, kar bi lahko že zadoščalo za skupno zmago, saj je jasno, da Gajserjevega največjega tekmeca prihodnji teden zaradi poškodbe ne bo na VN Lombardije. Pozdravil navijače in dekle ter zaželel uspešno okrevanje Febvreju Sedem tekem pred koncem ima Tim Gajser pred Romainom Febvrejem, ki mu je naš junak po koncu tekme zaželel uspešno okrevanje, zdaj že 74 točk prednosti. Je pa 19-letni mladenič z novo zmago spet razveselil vse slovenske navijače, ki jih po koncu tekme ni pozabil posebej pozdraviti. “Začel sem nekoliko slabše, a sem potem pridobival mesta ter nato vozil svojo dirko. Bilo je deževno in zelo spolzko, a proga je bila enaka za vse. Res sem presrečen, počutim se enkratno. Rad bi se zahvalil ekipi Honde, očetu in bratu, še posebej pa bi rad pozdravil vse slovenske navijače in tudi svoje dekle,” je takoj po koncu tekme v deževni Britaniji povedal motokrosistični čudežni deček iz Pečk. Naslednja tekma za VN Lombardije bo prihodnji konec tedna v Mantovi, kjer bo imel naš junak zagotovo spet zelo bučno podporo slovenskih navijačev. R. V. Nemci vračajo migrante v države schengna, kjer so bili prvič registrirani. Koliko jih bodo vrnili v Slovenijo? 19. 6. 2016, 5:00 121 Facebook Twitter Foto: STA Migrantski tok se je, vsaj navidezno, ustavil in za trenutek se je zazdelo, da s tem ni več težav. A ni tako. Poleg tega, da več sto tisoč ljudi želi še vedno preko Sredozemlja priti v Evropo, pa jih je Nemčija začela pošiljati v države znotraj schengenskega območja, kjer so bili prvič registrirani. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je že v torek potrdil, da bo Nemčija vrnila 135 migrantov na Madžarsko na podlagi določil Dublinskega sporazuma. Nemci so tudi že sporočili, da bodo podobne ukrepe sprejeli za vse države, razen za Grčijo. Tako bodo migrante pričeli vračati v države, kjer so bili znotraj schengna prvič registrirani. Preberite tudi: -Madžari sprejeli zakon – nezakonite migrante bodo vračali v Srbijo Za večino migrantov, ki so v Evropo prišli po balkanski migrantski poti, pa je bila ta država prav Slovenija. Koliko jih bodo poslali nazaj v Slovenijo, še ni znano. Možno pa je, da bo podobno politiko pričela izvajati tudi Avstrija. Skoraj vsi migranti, ki so prišli na njeno ozemlje, so bili namreč predhodno registrirani že na Madžarskem ali v Sloveniji. ”Nujno je, da vzpostavimo dialog z Madžarsko. Brez Madžarske, ki ima zunanjo schengensko mejo, rešitev za migrantsko krizo v Evropibo ni možna,” je dejal avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil, ki je že napovedal, da bo kmalu odpotoval na Madžarsko na skupne pogovore. Madžarska jih ne namerava vzeti nazaj ”Če Nemčija lahko vrača migrante na Madžarsko in če jih EU lahko vrača Turčiji, potem bi jih lahko tudi Avstrija vračala na Madžarsko,” je dejal avstrijski zunanji minister Wolfgang Sobotka. A madžarski predstavnik vlade Zoltan Kovacs je že pred dnevi dejal, da Madžarska ne namerava vzeti nazaj nobenega migranta, še poroča avstrijski časnik Kurier. M. G. Kako je Ciril Zlobec z izdajo tajnega podatka ogrozil osamosvojitev Slovenije 19. 6. 2016, 5:00 79 Facebook Twitter Ciril Zlobec (foto: STA). V Sloveniji je nekaj povsem normalnega, da so posamezniki – ki so se dokazano izpostavljali z aktivnostmi proti osamosvojitvi – pridobili ali ohranili položaje. Ciril Zlobec, ki je tujim službam v času osamosvojitve izdal najvišjo državno skrivnost, je do konca mandata sedel v predsedstvu Slovenije in postal celo podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ciril Zlobec je kot član predsedstva Slovenije, ki je predstavljalo vrhovnega poveljnika slovenskih oboroženih sil, že po plebiscitu in nekaj mesecev pred osamosvojitvijo Slovenije podpisal deklaracijo za enostransko razorožitev Slovenije, s katero je nasprotoval ustanovitvi slovenske vojske, nato pa je nekaj dni pred agresijo JLA na Slovenijo tujim diplomatom izdal natančen čas načrtovanega prevzema efektivne oblasti v slovenske roke, kljub temu da je bil ta podatek varovan z oznako državna skrivnost. Izdal tajni podatek, da bo razglasitev 25. junija Vsi – tudi Sloveniji sovražni generali JLA – so namreč pričakovali, da bo Slovenija dejansko prevzela efektivno oblast 26. junija 1991, v resnici pa se je pripravljala za prevzem efektivne oblasti že dan prej, tj. 25. junija. Za ta podatek je vedela le peščica ljudi (člani razširjenega slovenskega predsedstva, nekaj članov vlade in ključni operativci), med njimi tudi Zlobec, ki pa je ta tajni podatek povedal italijanskemu konzulu v Ljubljani Fabiu Cristianiju. Preberite tudi: Takole razbijamo mite o uspešnem jugoslovanskem socialističnem gospodarstvu 4. junija 1991 je Christiani pri Zlobcu preveril, ali še drži, da bo uradna razglasitev potekala 26. junija. Zlobec je pritrdil. 13 dni kasneje pa je Italijana obvestil, da se bo to zgodilo 25. junija. Zlobec: “Proslava bi bila neokusna.” Christiani je nato ugibal, da se bo verjetno na ta dan potem zgodila tudi proslava. “Če bi vlada ob takšnih okoliščinah organizirala veliko proslavo, bi bilo to zelo neokusno,” je dejal Zlobec, sodeč po telefonskih prisluhih, ki so objavljeni v Beli knjigi slovenske osamosvojitve. Preko tujih diplomatov je Zlobčeva informacija prišla tudi do Srbije. Kot neposredna posledice te izdaje so tanki JLA na Primorsko prišli 26. junija, dan prej, kot je Beograd prvotno načrtoval intervencijo. Celoten zapis omenjenih prisluhov med Zlobcem in Cristianijem si lahko ogledate na spodnjih fotografijah: 1 od 3 Foto: Nova24TV Zlobca zaradi izdaje ovadilo Združenje VSO Zaradi veleizdaje pri razorožitvi slovenske Teritorialne obrambe je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) poleg Milana Kučana podalo ovadbo še zoper Cirila Zlobca, Matjaža Kmecla in Dušana Pluta. “Zdaj bomo videli, ali smo pred zakonom res vsi enaki,” je novinarjem pred dnevi dejal Janez Janša. Nina Knapič Kdor si je prizadeval za mirni razid, je zame heroj. A ni bil to Pučnik? Kučan&Co. so si prizadevali za kakšno YU??? »Nekateri slovenski demokrati, ki so tako goreči nosilci majniške deklaracije, vidijo perspektivo mimo socializma in Jugoslavije. Sam pa sem prepričan, da se odpovedati Jugoslaviji pomeni odpovedati se lastni državi.« (Milan Kučan, Komunist, 6. junij 1989) mojadezela Jovo Jamnica • 7 ur nazaj Kaj ti lapaš? Kučan je zrel za ječo. Največji še živeči izdajalec. Koga briga kako je on dojemal situacijo takrat. Narod si je želel samostojnosti v celoti in ne na pol. Za Zlobčevo izdajstvo se je vedelo že takrat, takoj po vojni za Slovenijo, vendar se to ni obešalo na veliki zvon, ker od vodilnih partijcev ni nihče pričakoval, da bojo delali v korist Slovenije in Slovencev. Jim je Janša prepreču še večjo Yugoslavijo kukr je zdej..... Kučko pod pručko • 12 ur nazaj Zlobec ni bil samo izdajalec državne skrivnosti, ampak tudi nečastni član predsedstva RS. Edini, ki si iz tiste peterice zasluži vse spoštovanje, je bil Ivan Oman. On je za razliko od ostalih podprl ustanovitev Slovenske vojske, ni pa podpisal deklaracije za mir. S tem dokumentom, katerega pobudniki so bili mirovniki, bi zmanjšali oboroževanje Slovenije, glavni podpisnik pa je bil Kučan. Ko je za deklaracijo slišal dr. Jože Pučnik, je izjavil, da gre za veleizdajo. Torej Kučan ni bil samo veleizdajalec v primeru odvzema orožja TO, ampak tudi, ko je skupaj z Zlobcem, Plutom in Kmeclom podpisal omenjeno deklaracijo. Ivan Oman, čeprav je bil po statusu kmet, pa je edini imel dovolj zdrave pameti in zavednosti do Slovenije, da se je temu veleizdajalskemu dejanju uprl!!! To so citati Milana Kučana, ki vam jih bodo levičarski mediji zamolčali 21. 6. 2016, 5:00 115 Facebook Twitter Foto: STA Vemo, da osamosvojitev Slovenije ni bila Kučanova najintimnejša želja in da je naredil marsikaj, da do osamosvojitve ne bi prišlo. Kljub temu ga mnogo ljudi še vedno ima za enega najpomembnejših slovenskih osamosvojiteljev. Retorika takratnega predsednika predsedstva pa dokazuje, da je bil vse prej kot to. ”Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.” Slavni citat Milana Kučana, po katerem se ga v zvezi z osamosvojitvijo spominja večina ljudi. Res je, že naslednji dan je prebivalce čakal šok – barikade, tanki in vojna. Vojna, h kateri je prispeval tudi Milan Kučan, ki je pomagal razorožiti Slovenijo. V dneh, mesecih in letih pred tem pa je Kučan izrekel še mnogo stvari, ki jasno pričajo o tem, kakšno vlogo je sploh imel pri osamosvojitvi. Preberite tudi: -[VIDEO] Kučan veleizdajo opravičuje s sklicevanjem na svojo vest ”Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta … Vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo,” Milan Kučan, 26. 10. 1988. ”Slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot del nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega. Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana,” Milan Kučan v Ljubljani, 8. 2. 1989. ”Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo, in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi,” Milan Kučan v Beogradu, 28. 9. 1989. ”Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre. Z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi,” Milan Kučan, 2. 10. 1989. ”Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija. Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti,” Milan Kučan v Beogradu, december 1989. ”O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti,” Milan Kučan, 31. 1. 1990. ”Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji,” Milan Kučan, februar 1990. ”O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji,” Milan Kučan, 20. 4. 1990. ”Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem,” Milan Kučan, 23. 12. 2015. Maruša Gorišek da je ta tip postal glavni v Sloveniji je predvsem zaslužna Bordel TV Slovenija25 let osamosvojitvePolitika 25 let kasneje: Mesić razkril vsebino tajnih pogovorov o priznanju Slovenije in Hrvaške 21. 6. 2016, 11:29 14 Facebook Twitter Foto: STA Na pogovornem večeru v Ljubljani je nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić razkril tajne dogovore, ki jih je pred 25 leti imel s tedanjim nemškim zunanjim ministrom Hansom Dietrichom Genscherjem. Ta je pravilno napovedal potek balkanske vojne ter Mesiću svetoval, naj Slovenija in Hrvaška diplomatsko priznanje najprej zahtevata od Islandije – in ne od Nemčije. Hans Dietrich Genscher je že takoj predvidel, da bo vojna v Sloveniji kratka, na Hrvaškem krvava, v Bosni in Hercegovini pa zelo kruta. V tajnih dogovorih s Stipetom Mesićem je predlagal, naj Slovenija in Hrvaška priznanje zahtevata najprej od Islandije. Preberite tudi: -To so citati Milana Kučana, ki vam jih bodo levičarski mediji zamolčali Mesić je to razkril na včerajšnjem panelnem pogovoru z naslovom “Slovenija in srednja Evropa četrt stoletja kasneje”, ki je potekal v Ljubljani. Pogovora so se udeležili prvi slovenski premier Lojze Peterle, nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel ter nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić. Peterle je poudaril, da smo srečna generacija, ki je živela v razdeljeni Evropi, a je imela srečo, da je doživela tudi zedinjeno Evropo. Schlüssel pa je dejal, da je zgodba o osamosvojitvi danes zgodba o uspehu, a da se nekaterim stvarem ni bilo možno izogniti, še poroča hrvaški Večernji list. M. G. Mesič se na vse pretege bori, celo preko sodišča za privilegije in urad bivšega predsednika! Zame je izdajalec, tako kot Kučan! Pokvarjen do obisti! V tej druščini se je verjetno gospod Peterle zelo dobro počutil, saj z VSO ne želi imeti nobenega opravka! Ali so mu kaj obljubili, ali pa ima kaj masla na glavi! Jaz tudi njega popolnoma nič ne cenim! Njihove resnice smo krepko občutili in še občutimo na svoji koži!!! Pot strogo zaupnih podatkov iz slovenskega osamosvajanja (izdajalska pot): Milan Kučan, predsednik RS ---> Neven Borak, svetovalec predsenika RS -------> Obrad Borak, oficir JLA, oče Nevena Boraka --------> vrhovno poveljstvo JLA, štab Beograd Lojze Peterle: “Takrat smo imeli komuniste, ki so bili za osamosvojitev, in tiste, ki so bili proti” 21. 6. 2016, 5:00 89 Facebook Twitter Foto: Nova24tv Lojze Peterle. Prvi predsednik Vlade Republike Slovenije, član koalicije Demos in evropski poslanec se je, po tem ko je izstopil iz predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, znašel pred strelskim vodom. Mnogi so ga, zaradi izstopa, začeli zmerjati z izdajalcem, barabo in prijateljem Milana Kučana. Peterle je nad takšno retoriko razočaran. V intervjuju za našo televizijo je povedal, da je bil napačno razumljen. Da v svojem odgovoru ni omenjal ne Kučana ne Janše in da je iz predsedstva VSO izstopil, ker ni imel besede pri ovadbi zoper Kučana. Dejal je, da se je počutil kot neobstoječi del predsedstva organizacije, ki jo je pomagal soustanoviti, in da zato odstopa. “Dobesedno so me odkartali na Kučanovo stran” “To, da so me dali na Kučanovo stran, se mi zdi nepošteno. Za to ni nobene podlage. Moji kritiki gredo lahko gledat v moje izjave oziroma v to, kar sem napisal. Na prireditvah po Sloveniji sem skupaj z Janšo problematiziral ravnanje predsedstva oziroma Kučana, ko je prišlo do odvzema orožja. Takrat sem bil predsednik vlade in sem razumel osamosvajanje.” Povedal je, da je bil on tisti, ki je Janeza Janšo dvakrat predlagal za obrambnega ministra in to proti volji takratnega vrha. Pravi, da bi, če bi on sodeloval pri ovadbi zoper Kučana, zastavil nekaj vprašanj. Zakaj ravno ob prazničnem trenutku in zakaj šele po petindvajsetih letih. “Zakaj ne takrat, ko je že Jože Pučnik rekel, da je bila to veleizdaja? To je bilo ob desetletnici. Zakaj ne v času prve Janševe vlade, zakaj ne v času druge Janševe vlade, zakaj ne v času Bajuka? Zakaj ravno ta trenutek, ko imamo kakšne stvari praznovati tudi s Kučanom? Ker kakšne stvari smo se tudi z njim pogovarjali in dogovarjali.” “Vojna proti meni ima namen diskvalifikacije” Peterle je povedal, da tak način diskvalifikacije za sedanje ali bodoče politične potrebe odklanja in ne vidi potrebe, da bi se sploh pred kom branil. Meni, da bi lahko to ovadbo vložili veliko prej in da taka ovadba ne bi smela biti povračilni ukrep za ovadbo proti Tonetu Krkoviču. “To bi morala biti zadeva resnice in pravičnosti že davno prej. Mislim, da ni dobro, da je to predstavljeno kot povračilni udarec za to ,kar se je zgodilo Krkoviču. Jaz nisem bil nikoli za to, da delamo enako, kot to dela druga stran.” Pravi, da je bila razorožitev Slovenije za takratno vlado izredno težko dejanje oziroma spoznanje, da takrat predsedstvo ni reagiralo. Zlasti ob dejstvu, meni Peterle, da dokumenti v Beli knjigi kažejo, da je predsednik Kučan vedel za razoroževanje. “Deklaracijo za mir smo vzeli kot nevarno zadevo” Peterle pravi, da so Deklaracijo za mir razumeli takrat kot nevarno zadevo, ker je niso videli kot podporo osamosvajanju. Velikokrat je problematiziral, da so osamosvojitelji po zgodovinski odločitvi na plebiscitu doživeli veliko nagajanja. “In ta deklaracija je bila del tega. Nekateri so to deklaracijo razlagali kot nek slepilni manever, da nas Beograd ne bi preveč resno jemal. Jaz bi to sprejel, če bi bilo kje dogovorjeno. Če bi predsednik Kučan to idejo na razširjenem predsedstvu predstavil kot dejanje, ki nam bo pomagalo zavarovati našo pot v samostojnost.” V bran pa je vzel Dušana Pluta in njegove Zelene ter dejal, da so bili člani Zelenih dobri ministri in niso nasprotovali osamosvojitvi. Meni, da so takrat Zeleni podpisali deklaracijo za mir kar tako, ker je pisalo za mir in so se podpisali. “Imeli smo zelo različne komuniste” “Imeli smo nekdanje komuniste, ki so bili v moji vladi in smo jih vzeli zelo vključevalno kot ljudi, ki so obvladali svoje področje. Navsezadnje so bili nekdanji komunisti tudi Janša, Bavčar, Rupel in še kdo. Bili so komunisti, ki so stopili na stran osamosvojitve, in so bili komunisti, kot je bil general Hočevar, ki so na strani Teritorialne obrambe delali za razorožitev. To ni bila zgolj zgodba Beograda, ampak tudi Ljubljane.” Celotno oddajo si lahko ogledate na tej povezavi. A. R. Predsednik vlade, ki vsegliharsko ne razume kdo so slabi in kdo dobri fantje. Stvari so še vedno rdeče-bele. In še vedno smo v državljanski vojni in še vedno smo domobranci. Petrle pravi, da se v ozadju "prepirov" krade. Kdo krade ga pa sploh ne zanima. Nikoli ni dojel dejanskega stanja in verjetno namerno. Da ga moti ovadba šele po 25 letih dokazuje njegovo zmešano in škodljivo razmišljanje. Peterle je v svojem kontekstu omenil, da bi morala biti ovadba že mnogo prej in ne ravno ob praznečnem trenutku. Lahko bi res bila, saj je kot prvi predsednik Vlade RS o tem vse vedel in ravno zaradi tega ga je lahko sram, da javno na TV izjavlja laži. Sam je pred 25. leti raje izbral drugo "potuhnjeno pot ", da bo zagovarjal komunistične ovaduhe, kateri mu bodo omogočili brezskrbno življenje. Ko smo se osamosvajali, Janša že dolgo ni bil več komunist, nasprotno: komunisti so ga zaprli v zapor na Roški! Tako Lojze, malo točnejši bi lahko bil v svojih izjavah! Ne,mislim na Kucana. Bajuk,Jansa in Peterle bi pa morali,ko je bil se cas stakniti glave in skupa napraviti plan. Ampak zgleda,da je Jansa zmozgal,da Peterle ni zanesljiv,kar se je tudi zdaj potrdilo. Osebno bi bil previden tudi z Bafcarjem. Kolikor mi je znano je se vedno podpredsednik LDS... Peterle naj svojemu krščanskemu poštenju in verodostojnosti v bran ,odgovori na tri preprosta vprašanja. 1. Zakaj je v Bajukovi NSi podpiral odpiranje arhivov v NSi-kd je podprl pa zapiranje arhivov? 2. Zakaj se ni Janši opravičil za svojo sramotno politikantsko izjavo, da Janša ni politični zapornik, ampak politik v zaporu. Ustavno sodišče je zavrglo obtožbo, 'peterle pa še kar molči in vztraja pri izrečenem. 3. Zakaj, česa se boji, da dr. Boštjana M. Turka ne toži zaradi njegovih hudih obtožb na njegov račun, kot mu je z grožnjo "obljubil"? Lojzek, Lojzek a se iz nas norčuješ? Toliko sem ga sinoči poslušala , da vem, kako je " obrnil ploščo " . Toliko lepih besed o tistih , ki so bili proti osamosvojitvi , si en EU poslanec , demokrat , prvi predsednik vlade v samostojni državi , ne bi smel privoščiti . Nekaj pohvale so bili deležni tudi vidni člani iz DEMOSA , toda premalo . Peterle je postal povsem drug človek ! Ali ga je voditelj vprašal zakaj je bila njegova stranka za zaprtje arhivov in zakaj je bilo po osamosvojitvi toliko gradiva, ki bi mnoge obremenilo "sramotno/žalostnega" sodelovanja v času pred njo popolnoma uničenega, ali pa so bili napravljeni posamezni (obremenilni ?) izseki ? Kaj bo Lojze odtrgal največji kolač od 25 letne osamosvojitvene torte? Premetenec, bi dejal ljudski glas. Kako se Britanci v komični oddaji norčujejo tudi iz Slovenije 21. 6. 2016, 12:26 9 Facebook Twitter V oddaji znanega angleškega komika Johna Oliverja so se na precej ciničen način pošalili na račun brexita, tj. izstopa Velike Britanije iz EU. Med vsemi slabimi stvarmi, ki jih spominjajo na EU, je tudi Slovenija. Humoristična oddaja Last Week Tonight, ki jo vodi angleški komik in voditelj John Oliver, je pred četrtkovim referendumom o usodi Britanije v EU postregla s pesmijo, ki prihaja iz srca vsakega Britanca in žali Evropo, čeprav Britanci na koncu priznajo, da bili izredno nori, če bi se odločili za odhod iz EU. Oglejte si še: To so razlogi, zakaj so ženske in pivo najboljša kombinacija “Spelji se Evropska unija, speljite se vsi bedniki, mi smo Združeno kraljestvo … Kljub temu da so rekli, da vas potrebujemo, nima ‘veze’, speljite se …!” se glasi refren znane evropske himne Ode radosti s prirejenim besedilom, v katerem so omenjene tudi lepote Slovenije, a izvajalci pesmi nato dodajo, da gre zgolj za šalo, saj da smo tudi Slovenci bedniki. Na koncu pesmi vseeno priznajo, da bi bili brez nekaterih držav in v primeru odhoda iz EU v riti … M. P. Kadar se spomnim, kako so vzvišano in brez človečnosti predali komunističnim krvnikom naše ljudi, ki bi morali imeti mednarodno zaščito, menim, da bi bilo prav, da bi se globoko zamislili nad svojim humorjem! Ni res. Grof Tolstoy je skupaj z Nigelom Wattsom pisal o tem, natanko so vedeli, kam in komu jih pošiljajo. Brigadir Austin Richard William Low, baron Aldington je vodil operacijo Keelhaul z naivno bebavim namenom, da Stalina in Tita razveselijo in ukrotijo tako, da jima vrnejo vse njune dejanske in potencialne nasprotnike. Hudičevo dobro je vedel, kaj se bo zgodilo z njimi. Vprašanje je le, ali se je lahko odločal na lastno pest, ali je imel odoboritev šefa, maršala Alexandra. Slednjemu v letu 1945 ni bilo treba spraševati nikogar. Ja, vsaj omenili so nas, to pa tudi nekaj velja, no. Predvsem pa ni nobenega razloga za nerganje, to je angleški humor. Država ne živi od kruha in iger 20. 6. 2016, 5:00 98 Facebook Twitter Ivan Štuhec Foto: Primož Lavre Zakaj naj bi imel svojo državo rad in bil nanjo ponosen? Če pa pobira davke, na vsakem koraku me oguli za takšne in drugačne takse. Če iščem kakršnokoli dovoljenje, me pošilja od enega do drugega uradnika, krade mi čas in dobro voljo, še posebej če me na drugi strani okenca gleda kaj zoprno naveličanega in birokratsko oblastnega. Če gledam in poslušam svoje predstavnike v parlamentu, večine tako ali tako ne poznam, nekateri so pravi anonimneži. Le kako jim to uspe, si mislim. Bog pomagaj, pa njihova inteligenca. Politiki se prepirajo, še tisti, ki bi se po vseh zgodovinskih in nazorskih razlogih morali razumeti, si vsake toliko časa spustijo kakšno bombico, da se mediji lahko veselo ukvarjajo z njihovimi razlikami, zamerami, prizadetostmi in karakternimi posebnostmi. Če pogledam čez mejo, vidim, da je država lahko urejena, da lokalna samouprava deluje, da imajo ljudje višje plače, da imajo državljani drugačno zavest o pripadnosti, da so si politiki sicer tudi vsak k sebi, a vendar – ljudje čutijo pripadnost naciji, skupni kulturi, tradiciji, in ko je potrebno, celo veri. Tako in podobno danes – po petindvajsetih letih samostojne države – razmišlja prenekateri Slovenec oziroma Slovenka. Velikokrat je res tako, ne pa vedno, in vprašanje je, ali tak razmislek zadene jedro problemov. Država, ki je zlorabljala identitetne elemente Tisti, ki smo še doživljali nekdanjo komunistično državo Jugoslavijo, vemo, da je Tito s svojimi pajdaši sistematično poskrbel za graditev pripadnosti njemu in njegovi Jugoslaviji. Vzpostavil je obrede in ikonografijo. Ko smo prestopili v osnovno šolo, torej prag iz družine v državno ustanovo, se je zgodil obred iniciacije v pionirčke. Ko smo dopolnili osemnajst let, so te lahko povabili v zvezo komunistov, če si bil nadarjen, zgrajen, ambiciozen, pravega porekla, družbeno zainteresiran in aktiven. Naloga sekretarjev partije je bila, da so v vsaki organizaciji skrbeli za podmladek. Še posebej mikavno je bilo, ko so obljubljali štipendije za nadaljnji študij. Naslednje sito je bila obvezna vojaščina. Če ne prej, si se tam lahko izkazal, kaj ti pomeni pripadnost domovini. Takoj po vojni so temu služile delovne brigade, ko je Titova »omladina« gradila od nacizma porušeno Jugoslavijo. Z namenom spominjanja in poveličevanja junakov partizanskega boja in antifašizma so bili uvedeni prazniki. V perspektivi pripadnosti “tekovinam naše revolucije” se je instrumentaliziralo šport, glasbo, film, gledališče in umetnosti nasploh. Vse to je služilo realsocialističnemu duhu naprednega in novega človeka. Tudi jezik se je poenotil in vsi – od Triglava do Gevgelije – smo govorili srbohrvaščino. Identitetna struktura je bila domišljena in popolna, večina ljudi jo je sprejela, eni sicer s stisnjenimi zobmi, a vendar – vsi smo bili zraven, vsi smo bili bolj ali manj okuženi. Naša zgodovinska zavest se je gradila na spominu in dogodkih druge svetovne vojne in po njej. Vse, kar je bilo pred tem, je bil mračni predrevolucionarni čas. Razsvetljenstvo je nastopilo s partijo in avandgardo. Kdor ni mislil tako, je bil nazadnjak, zgodovina ga je povozila. In večina ljudi ne želi, da bi bili za časom! Ta identitetna struktura je padla s komunizmom. Nekateri jo nostalgično oživljajo, drugi so padli v prazen prostor, tretji ustvarjajo novo. In s to novo imamo težave. Individualizem in kolektivna zavest Sodobni moderni človek je individualist. Kolektivistični identitetni modeli so preživeti. Vsak poizkus vzpostavljanja novih modelov naleti na odpor – ali zaradi zavračanja sleherne pripadnosti širši skupnosti ali zaradi negativnega spomina na pretekli režim ali zaradi multikulturnega globalizacijskega talilnega lonca. To, da večina mladih ljudi nima nobenega pravega odnosa do slovenske osamosvojitve in lastne države, je posledica odsotnosti sleherne identitetne strukture. Ta odsotnost pa ima temeljni problem v izhodiščnem kriteriju: kaj je tisto, po čemer smo prepoznavni kot Slovenci? Jezik, zgodovina, kultura Zagotovo je tu na prvem mestu jezik. Zdi se, da ga ogroža angleščina. Ali ni bil v preteklosti ogrožen od latinščine in nemščine? In vendar je preživel. Slovenska inteligenca je bila dvojezična. To je bilo normalno. Zakaj bi moralo biti danes drugače? Še posebej ob dejstvu, da imamo danes akademske strukture, ki jih včasih nismo imeli. Vendar nam te nič ne pomenijo, če v njih ni duha, duha slovenstva. Akademski kriteriji bi morali iti enakovredno v dve smeri: kaj v znanosti storijo za prenos tujega znanja v domači prostor in kaj od našega znanja lahko prenesemo v tuje okolje. Med tema dvema kriterijema bi moralo biti prisotno stalno in zavestno vzpostavljanje ravnotežja. Drugo področje je naša zgodovinska zavest. Ta je bila zavestno postavljena na sprevračanje dejstev in na laž. Očiščevanje lažnega zgodovinskega spomina je naporen in dolgotrajni proces, ker na teh lažeh temelji mitologija, ki je v veliki meri nadomestila religijo. To očiščevanje bi moralo potekati pod dvema kriterijema. Najprej s predstavitvijo zgodovinskih dejstev brez lažnih interpretacijskih ključev, ki jih predstavlja vsak totalitarizem. Pogled na zgodovino je treba izdelati z vidika človekovega dostojanstva in za kolektivni spomin z vidika tistih elementov, ki so gradili narodovo samozavest, ki je pripeljala do osamosvojitve in lastne države. S tako prečiščeno in pošteno zgodovinsko zavestjo bi bilo potrebno vstopiti v celotno vzgojno in izobraževalno vertikalo ter ustvariti nova simbolna dejanja in identifikacijske strukture. Tretje področje predstavljata omika in kultura v najširšem pomenu besede. K temu spada tudi religija. Po eni strani živi sleherna kultura iz preteklih dosežkov, po drugi strani pa s svojo inovativnostjo kaže duha prihodnosti. V njej se morajo pretakati vsi civilizacijski vplivi iz preteklosti in globalizacijski vplivi iz sedanjosti. Vse pa je lahko izraženo na način, v katerem se prepozna duh slovenstva. Pri tem se ni mogoče izogniti vprašanjem smisla človekovega bivanja. Slovenske kulture ni mogoče razumeti brez razumevanja krščanskega načina bogoiskateljstva. Presežna iskanja se vedno znova vračajo, vprašanje je samo, v kakšni obliki in s kakšno pristnostjo. Država ne živi od kruha in iger Jezik, zgodovinska zavest in kultura z religiozno dimenzijo so trije pomembni temelji vsake skupnosti, tudi državne. Če neka skupnost teh treh področij ne spremlja z vso pozornostjo in jih prepušča stihiji in poljubnosti, omogoča nastajanje izgubljenih generacij. Osebe brez kolektivne identitete ne morejo zavzeti pravega odnosa do lastne države in njenih institucij. Zaradi tega je lahko država ogrožena in obsojena na razkroj. V četrtstoletni zgodovini lastne države smo vsemu temu posvečali premalo ali nič pozornosti. Zato tudi institucije naše skupnosti, kar država je, ne cenimo in ne spoštujemo dovolj. Ne potrebujemo nove zlorabe identifikacijskih struktur. Potrebujemo razvoj in nastanek kolektivne zavesti, ki bo spoštovala človekovo dostojanstvo, to pa se mora izražati z jezikom, zgodovinsko zavestjo in kulturo, ki religijo vključuje in ne izključuje. Brez tega petdesetletnice svoje države zagotovo ne bomo praznovali. Saj država ne živi od kruha in iger – če bi, bi rimski imperij ne bil propadel. Dr. Ivan Štuhec Zelo rada prebiram vse , kar napiše g. Štuhec !! Napsanemu ni kaj dodati . Z vsem se strinjam . Tudi v Družini ima sijajen komentar " Za Slovenijo brez Patrie " ! Nanizal je nekaj dobrih misli ob 15 - letnici naše domovine ! Pozor! Svet za preganjanje drugače mislečih 19. 6. 2016, 5:00 63 Facebook Twitter Foto: STA/osebni arhiv Vsi ljudje imamo v sebi globoko notranjo, torej nezavedno tendenco, da bi preglasili drugače misleče ali jih celo prisilili, da bi mislili tako kot mi. Zato ker smo kot otroci odraslim zavidali odraslost in moč ter sposobnost preglasiti nas, takratne male otročičke, imamo sedaj v odraslosti sadistične tendence, da bi utišali drugače misleče. Vendar funkcionalno odrasli ljudje, ki imamo sposobnost (postkonvencionalnega) moralnega razsojanja, vemo, da morajo tudi drugače misleči ljudje izraziti svoje drug(ačn)o mnenje. No, levi novodobni slovenski neototalitarizem tega čuta za moralno razsojanje nima. Poenotenje, da ne rečem poneumljanje ljudi se skozi nacionalne medije in paradržavne inštitucije dogaja iz dneva v dan. Če kdo misli drugače, kot mu je družbeno (in levo politično) zaukazano, je izžvižgan, diskreditiran – označi se ga za sovražno govorečega. Svet za sovražni govor ali za preganjanje drugače mislečih? Že decembra 2014 so se militantno-enoumni levičarji na krilih FDV-jevskih feministk in njihovih LeGeBiTrovskih pajdašev preko Mirovnega inštituta odločili ustanoviti 9-članski Svet za odkrivanje sovražnega govora, torej institucionalizirano preganjanje drugače/kritično mislečih. Svetu je takrat predsedovala znana levičarka Nataša Pirc Musar. In že takratni Svet me je, na krilih feminizma podpihnjenega z LeGeBiTrovci, našel in me razglasil za sovražno govorečega. Javna razprava ukinjena Glede na to, da (mi) je bila onemogočena javna oziroma parlamentarna razprava pri noveliranju ZZZDR (čemur je sledil referendum), sem pač v 140 znakih takrat twittnil: “Pedofili vseh dežel, združite se in pridite v SLO. Tukaj vam “človekove pravice” (kot manjšini) ne bodo kratene. Pri nas so norosti uzakonjene.” Vedeti je treba, da so takrat, s trikom in mimo vseh demokratični standardov, ukinili javno razpravo na temo enačenja oziroma ukinjanja spolov, redefiniranja družine in posvajanja otrok v istospolne partnerske skupnosti. Več kot s satiričnim twittom pač nisem mogel javno izraziti svojega nestrinjanja. In inkvizicijski Svet me je takrat “na križ pribil” in me “linčal”. Medtem ko je “njihov” (levi) Žižek militantno pozival k »pobijanju novinarjev«, pa je bil s strani tega istega Sveta kar toleriran. Prostitutke ali enostransko poročanje Nova zasedba Sveta je sedaj ponovila isto formulo, torej naredila isto napako. Janšev twitt o “prostituiranju (dveh) novinark” je bil označen kot sovražni govor, medtem je novinarjem nacionalne RTV SLO – predvsem omenjenima dvema novinarkama – dovoljeno enoumno in pristransko poročati o stvareh, ki imajo tudi opozicijsko plat resnice. Enim je torej dovoljeno (domala) vse, drugim (čisto) nič. Če drugače misleči spregovorimo, se nas poskuša inkvizicijsko utišati – od decembra 2014 tudi institucionalizirano. Tudi osnutki Zakona o medijih so bili sprva takšni, da bi se vzpostavila še bolj rigorozna institucionalizirana cenzura do drugače/kritično mislečih. Pranje možganov na Filozofski fakulteti Nedavna kolumna, v kateri sem kritiziral enoumno obeleževanje 30-letnice smrti militantne feministke/lezbijke Simone de Beauvoir, ki ga je na (osebno) pobudo Eve D. Bahovec – brez opozicijske kritike – organiziral Oddelek za filozofijo (FF), je bila prepoznana kot sovražni (in diskriminirajoč) govor. Pranje možganov (s feministično ideologijo), ki ga nad študenti vrši FF, prakticira kar nekaj oddelkov – omenimo naj (vsaj) tri: Oddelek za filozofijo (z Evo D. Bahovec na čelu), Oddelek za sociologijo kulture (z Milico Antić Gaber na čelu) in Oddelek za psihologijo (z Ljubico Marjanović Umek na čelu). Ta isti Oddelek za filozofijo oziroma sama Filozofska fakulteta je odpovedala kar celo konferenco o filozofiji borilnih veščin, ker je bil na listi predavateljev – po mnenju tamkajšnjih feministk – nezaželen predavatelj (kdo drug kot Roman Vodeb). Še levičarjem je nerodno In ko/če kakšen kritično misleči levi intelektualec bere kvazi-argumente, ki jih je povsem spodletelo koncipiral omenjeni Svet – in če še pozna jedro mojega psihoanalitičnega antifeminizma (vključno s sporno kolumno) –, mu je nerodno, da so to sproducirali in plasirali v javnost prav njegovi levičarji. Analogija s srednjeveško inkvizicijo, ki se je nekoč lotila Giordana Bruna, Galileo Galileia, Nikolaja Kopernika, je več kot očitna. Država financira enoumno norost Videti je, da človeška (z)racionalizirana norost, ki je tudi tokrat zabeljena z obilico sadizma, še vedno obstaja, le da dandanes v precej bolj prefinjeni in zakrinkani obliki. Groza je toliko večja, ker država preko FDV in Mirovnega inštituta (ter sklada Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma) tako rekoč (so)organizira in/oziroma (so)financira omenjeni Svet za odkrivanje sovražnega in diskriminirajočega govora. Država torej (so)financira in podpira enoumno/brezopozicijsko norost simptomatsko pristranskih neototalitarcev, ki ne pustijo, da bi (konservativni) ljudje/državljani tudi drugače, torej kritično, mislili. Svoboda izražanja le na papirju? Medtem ko 39. člen Ustave, ki govori o svobodi izražanja, “zagotavlja svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja”, 9-članski Svet inkvizicijsko pristopa tudi k akademskemu antifeminističnemu psihoanalitičnemu diskurzu, katerega tipični (kritični) predstavnik sem prav jaz. Kontekst je tokrat tako banalen in komičen, da se človek lahko le “reži” – hihitanje je pač premila beseda za posmeh, ki se vzpostavi, če človek dostojno razume mojo kolumno in nanjo navezujočo se kvazi-argumentacijo Sveta. Kritika feministične in LGBT ideologije je prepovedana Označiti nekoga, da “sovražno in diskriminirajoče govori”, ker z legitimnimi psihoanalitičnimi protiargumenti kritizira feministično-LeGeBiTrovsko ideologijo, je ena najbolj kontroverznih in hkrati perverznih, če ne že kar psihopatskih kršitev prav omenjenega 39. člena Ustave. Sklicevanje na 63. člen Ustave (ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni) ter na 297. člen Kazenskega zakonika (ki kaznuje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, na zakone s področja enakega obravnavanja in prepovedi javnega izražanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti), pri tem pa na pomoč klicati še Evropsko sodišče za človekove pravice, je skrajno perverzno, celo psihopatsko. Le levičarski aktivisti – v mislih imamo 9-članski Svet – so brez psihoanalitičnega znanja in brez trohice moralne razsodnosti sposobni “spesniti” take kvaziargumente, kot jih je Svet fantazijsko “spesnil” v mojem primeru (in tudi ostalih primerih – še posebej v primeru twitta Janeza Janše). Za konec naj še dodam, da lahko vsebino sporne kolumne, ki je označena kot “sovražna in diskriminirajoča” predavam na katerikoli slovenski fakulteti (ali svetovni univerzi) oziroma se soočim s komerkoli, ki kritizira mojo psihoanalitično kritiko feminizma. Roman Vodeb Za Musarko je sploh škoda besed.Ta mi je že od začetka,ko se je pričela pojavljati v javnost bila antipatična do amena. Ja gre za cirkus, ki preusmerja pozornost od udbomafijskega kriminala. Slovenija a la Greta Garbo Zadnji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji je slovenska prizadevanja za neodvisnost označil za 'garbonacionalizem'. 21. junij 2016 ob 11:47 Ljubljana - MMC RTV SLO Zaupni pogovori svetovnih voditeljev ob razpadanju nekdanje Jugoslavije potrjujejo, da so evropski politiki kljub ameriškim opozorilom usodno podcenjevali jugoslovansko krizo in predolgo zanemarjali demokratične procese v Sloveniji. V teh dneh pred četrt stoletja so se vrstile še zadnje diplomatske akcije za ohranitev Jugoslavije. Evropska skupnost, takratna dvanajsterica, je bila nemočna. Ne prvič in ne zadnjič. Zato je v Beograd 21. junija 1991 na ločena maratonska pogajanja s predstavniki zveznih in republiških oblasti prihitel ameriški državni sekretar James Baker in Sloveniji zagrozil, da je ZDA ne bodo nikoli priznale, če bo uresničila svojo plebiscitarno odločitev in razglasila neodvisnost. Junija 1991 so ZDA zagovarjale celovitost Jugoslavije, a ne brez nujnih demokratičnih sprememb, gospodarskih reform in zagotovil za manjšine. Evropske države pa so se, kot je pozneje nejevoljno ugotavljal Baker, ob zaostritvi jugoslovanske krize razbežale kot jata preplašenih gosi. Celovitost ali demokracija? Eden izmed najspornejših trenutkov jugoslovanske krize je bil 'mandat', ki naj bi ga jugoslovanskemu predsedniku vlade Anteju Markoviću za ohranitev Jugoslavije dal ameriški predsednik Bush. Ta je Markovića, kot razkrivajo dokumenti, res poklical 20. maja 1991 in mu jasno povedal, da so ZDA in evropski partnerji pripravljeni pomagati pri pogajanjih o novem modelu jugoslovanske federacije, a da mora prošnja priti iz Beograda. Marković ni sprejel nobenega Bushevega predloga, češ da je ameriška podpora celovitosti Jugoslavije največ, kar lahko ZDA naredijo. Tudi iz tega pogovora ni mogoče zaslediti, da bi Bush odobril ohranitev Jugoslavije s silo, prav nasprotno. Kljub temu je bil Marković opogumljen in je začel groziti Sloveniji. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle se spominja neprijetnega obiska Markovića v Sloveniji nekaj dni pred razglasitvijo neodvisnosti, »kjer je grozil, da nas ne bo nihče podprl, da ne bomo dobili niti dolarja podpore«. Pogovor med Nemci in Američani dan pred razglasitvijo neodvisnosti 24. junija 1991, dan pred razglasitvijo neodvisnosti Slovenije, je v telefonskem pogovoru z Washingtonom nemški kancler Helmut Kohl sicer poudaril, da Nemčija ne podpira razpada Jugoslavije, a porajali so se tudi pomisleki, saj so po Kohlovem mnenju Srbi izkoriščali stališče mednarodne skupnosti do celovitosti Jugoslavije. Kohl je še povedal, da so Nemci za združitev uporabili pravico narodov do samoodločbe, zato te pravice ne more odreči Slovencem. Ameriški državi sekretar Baker pa je potarnal, da je bil po obisku Beograda zelo potrt, saj ga nihče ni poslušal. Zadnji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmermann je v svojih spominih zapisal, da je Baker na pogovorih v Beogradu Markoviću zabičal, da ZDA sicer zagovarjajo enovitost Jugoslavije, a da bodo na koncu vedno podprle demokracijo. A takrat je bilo že prepozno. Razdeljena Evropa Prvi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pravi, da so Nemci edini razumeli dogajanje v Jugoslaviji in Sloveniji, Francozi in Britanci so imeli že s konceptom večnacionalne države velike težave. Francoski predsednik Mitterrand je govoril o »afriških plemenih« sredi Evrope, italijanski premier Andreotti je prebivalce Jugoslavije opisal kot raznovrstne in poudarjal, da so »vsi nasilni«. Evropska skupnost je bila prepričana, da bo s korenčkom in palico hitro opravila z nadležno Jugoslavijo in 'kapricami' nekaterih njenih delov. Italijani so se bali tudi begunskega vala ob izbruhu vojne, Avstrijce pa so skrbeli »Slovenci« drugje po svetu. Kot se spominja zunanjepolitična komentatorka Blanka Doberšek, je kmalu po koncu vojne v Sloveniji v Ljubljano prišla skupina Kataloncev in iskala recept za odcepitev. V dokumentarnem filmu o mednarodnih okoliščinah osamosvajanja Slovenije nocoj ob 20.55 na TV Slovenija 1 razkrivamo zaupne pogovore svetovnih voditeljev ob razpadanju Jugoslavije. Ekskluzivno boste izvedeli, kaj vse je bilo izrečeno za zaprtimi vrati: od nasilnih, afriških plemen sredi Evrope do odločilne izmenjave mnenj med Nemci in Američani o priznanju Slovenije. Kako se je slovensko vodstvo spopadalo z grožnjami tujine in zakaj je zadnji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Slovenijo primerjal z ekscentrično filmsko divo Greto Garbo? Izbrskali smo tudi bogato slikovno gradivo iz obdobja ob koncu hladne vojne, ko je Slovenija enotno in odločno zagovarjala svojo neodvisnost. "Francoski predsednik Mitterrand je govoril o »afriških plemenih« sredi Evrope, italijanski premier Andreotti je prebivalce Jugoslavije opisal kot raznovrstne in poudarjal, da so »vsi nasilni." Bo komu od pljuvalcev mogoče malo bolj jasno, kako težko se je bilo osamosvojiti in bo morda kdo bolj cenil svobodo in suverenost Slovencev po več stoletjih tujih nadvladanj. Folk tukaj gor itak živi v prepričanju, da se je Slovenija osamosvojila na podlagi različnih vojnih zločinov pripadnikov njene vojske ter da nam je bilo v Jugoslaviji precej lepše. Naj mi zagovorniki teorije, da je Jugoslavija razpadla zaradi zunanje podpore takratni opoziciji prosim povejo, če bi lahko še naprej 10-15 let mirno živeli v Jugi skupaj Miloševičem in Tuđmanom. Kako udobno je bilo takrat biti v skupni državi, ko so se plasirale Ideje o Veliki Srbiji, Srboslaviji in Hrvoslaviji? Tito je jugo držal skupaj z umori - genocidi ... Karkoli si je svet že mislil, Slovenci in Slovenke so na plebiscitu s tolikšnim odstotkom podprli odcepitev od Juge, da teh rezultatov nihče ni mogel ignorirat. To je bila osnova za vso dogajanje v nadaljevanju. Zahod je že ob pešanju Titovega zdravja vedel, da je jugoslovanska tvorba (predvsem pa njeni voditelji) preveč heterogena, da bi dolgo držala skupaj. Razkrivamo: Kako je Jožef Školč v času osamosvajanja deloval v korist jugogeneralov 22. 6. 2016, 5:00 79 Facebook Twitter Jožef Školč (foto: STA). Nekdanji predsednik stranke LDS Jožef Školč je eden tistih, ki je kot poslanec dosledno glasoval proti ukrepom za zavarovanje slovenske osamosvojitve. Želel je preprečiti sprejetje ključnih aktov, kot so zakon o obrambi, zakon o vojaški dolžnosti in obrambni proračun. Ti akti so omogočili Sloveniji, da se je vojaško ubranila pred napadom JLA. Kljub svojemu delovanju proti osamosvajanju Slovenije od Jugoslavije mu je bilo v samostojni Sloveniji postlano z rožicami: med drugim je bil minister za kulturo in celo predsednik državnega zbora. Zakon o obrambi, zakon o vojaški dolžnosti in obrambni proračun so temeljni ukrepi, ki so zagotovili slovensko osamosvojitev, a so bili z nekaj glasovi Demosove večine komaj sprejeti. Osamosvojiteljem so metali polena pod noge zlasti poslanci Liberalnodemokratske stranke (LDS), ki jo je takrat vodil Jožef Školč. Priporočamo v branje: Kolcanje po Jugi ali kako je za “ljudi iz plenic” nastala Slovenija Školč in njegovi proti Janši in slovenski vojski Poslanci LDS so bili vneti kritiki oboroževanja slovenske Teritorialne armade in obrambnemu ministru Janezu Janši, ki je postavil na noge realno oboroženo silo – ta je Slovenijo ubranila pred agresijo ponorele Jugoslovanske ljudske armade (JLA) – očitali militarizem. Med poslanci LDS, ki so se zagrizeno borili za odtegovanje sredstev za Teritorialno obrambo ter zahtevali enostransko razorožitev Slovenije (ne pa tudi do zob oborožene JLA), so poleg Školča izstopali še Vika Potočnik, Metka Mencin, Mile Šetinc, Roman Jakič, Jaša Zlobec in Franco Juri. Pred oboroženimi spopadi Školč zahteval enostransko razorožitev Slovenije Školč je popolnoma stopil na stran JLA 23. maja 1991, ko so enote jugosoldateske obkolile učni center v Pekrah pri Mariboru in zahtevale nabornike in naborniške evidence. Demosova vlada ni popustila in se je JLA uprla z odklopom elektrike, komunikacije in vode v vojašnicah. Ta legitimni upor proti agresiji JLA je LDS označila za zaostrovanje. 30. maja 1991 je Školč celo napisal pismo in ga naslovil na Kučana. V njem je zahteval, naj Kučan odpokliče slovenske fante, ki so služili vojaško obveznost v učnih centrih Teritorialne obrambe v Pekrah in na Igu, ter zapre oba centra. Torej je zahteval isto kot agresorska JLA, ki je prav tako želela v kali zatreti oba učna centra. Školčeva protiosamosvojitvena deklaracija Školčevo nasprotovanje dejanskemu osamosvajanju se je še stopnjevalo. Ko so enote JLA 26. in 27. junija 1991 začele z odkrito agresijo nad novoustanovljeno slovensko državo, je Školč skupaj s svojimi radikalnimi somišljeniki (med njimi je izstopala Metka Mencin – zdaj Metka Mencin – Čeplak) na sedežu LDS pripravljal deklaracijo, s katero je zahteval takojšen odstop Janše in predsednika vlade Lojzeta Peterleta ter slovenske teritorialce, ki so tankovske prodore agresorske JLA preprečevali z barikadami, sestavljenimi s pomočjo civilnih avtomobilov, označil za grobe kršitelje človekovih pravic. Javno objavo protiosamosvojitvene deklaracije je preprečil Mile Šetinc, ki je menil, da bi takšna deklaracija pomenila samomor LDS. Podprl ga je tudi Pavle Gantar. Školčeva bleščeča kariera v državi, ki je ni želel Školča je pozneje na čelu stranke LDS zamenjal Janez Drnovšek, toda to ni bil njegov popoln zaton. Bil je še vedno vpliven član LDS, minister in predsednik DZ. V državi, ki jo, če bi obveljala njegova stališča, ne bi bilo, mu je bila torej omogočena bleščeča politična kariera. N. K. Veritas • 4 ure nazaj ZAKAJ NE PIŠETE O TEM?!?!??!?!?!?!?!!???!!?!??!???!!?!? http://pozareport.si/?Id=dnevn... KAKO JE ČLAN UPRAVE HSE V RESNICI PRODAJAL REPORTER Kar pa zadeva prodajo tednika Reporter, nikakor ne držijo trditve Stojana Nikoliča, da mi je sam predlagal, da bi šla skupaj v posel - nakup Reporterja, in to pred slabim letom. Nikolič se je pri meni s ponudbo za nakup revije Reporter (oziroma družbe Prava smer, d. o. o., ki Reporter izdaja) pojavil okoli novega leta, po telefonu, srečala pa sva se po novem letu. Povedal je, da prihaja v imenu Boštjana Krefta, direktorja in lastnika družbe Prava smer, in "skupine ljudi", ki jih ni imenoval. Za Krefta je dejal, da sta prijatelja, znanca in da mu pomaga prodajati revijo, ker se je Kreft, tako Nikolič, naveličal Reporterja, poleg tega se z odgovornim urednikom Silvestrom Šurlo ne moreta nič zmeniti. Za skupino ljudi, ki jo predstavlja, pa je dejal, da želijo uredniško politiko Reporterja premakniti z desne proti sredini, kar naj bi bil tudi pogoj za nakup. Nikolič je tudi presenetljivo veliko vedel o nekaterih kanalih za financiranje Reporterja iz tujine, česar jaz, recimo, do takrat nisem vedel. Nikolič, še vedno član uprave državne energetske družbe HSE, mi je predstavil tudi finančno konstrukcijo nakupa Reporterja, pri čemer bi večina denarja za prevzem Reporterja prišla s kreditom ene od bank, kar bi uredil Nikolič. Kupnino bi vzel Kreft, kredit pa bi odplačevala revija Reporter (Prava smer). Da bi šla skupaj v posel, sem Nikoliču predlagal jaz, ker sem želel preveriti resnost njegove ponudbe. Po sestanku v ljubljanskem bistroju As sva izmenjala še dva SMS-sporočila, do nadaljevanja pogajanj pa ni prišlo. Zakaj, ne vem (res je, da sem konec februarja za dlje časa odpotoval v tujino), se je pa pred dvema dnevoma izvedelo, da je revija Reporter pristala znotraj imperija spornega tiskarskega tajkuna Martina Odlazka. Mimogrede, morda ni naključje, da je tabloidni časopis Svet24, ki je v lasti Odlazka, novega lastnika Reporterja, ki ga je, vemo, prodajal Nikolič, ravno te dni, po nakupu Reporterja, močno napadel sedanjega predsednika uprave HSE Blaža Košoroka. Za vojsko, je šlo v Jugoslaviji več kot polovica vseh davkov, v Sloveniji smo najprej oklestili obrambni proračun, prekomerno pa so se povečali izdatki za Notranje zadeve. Danes gre za vojsko mogoče 3 % BDP ali nekaj takega, primerjajte to s 50%, pa bo jasno kakšno vojsko nam je zgradil Janša, itak, da je ni. V vojski imajo odlične plače, vsaj profesionalna uprava, poleg tega, so si nekateri osamolastninili tudi po več nekdanjih vojaških stanovanj, posledično se je znašlo več deset tisoč Slovenskih družin na cesti, brez vsega, če je mogoče to kak uspeh. Pa še za zločin proti človeštvu so obsodili Slovenijo, edino od vseh nekdanjih Jugoslovanskih republik, to je pa za zgodovino. Zakaj za splošno diktaturo in velike tatvine ne obdolžijo Školjča, nekdanjih omladinci so si razgrabili cele občine, zgleda noče nobena stran odgovarjati in dati kaj nazaj, ker ni prave vojske v državi, legija jih pa še brani. garfi • 2 uri nazaj petrle bo za vsakega izdajalca posebej odločno protestiral če bodo ovadeni meni pa je ta baraba dolzna flaso whiskiya obljubil je da jo vrne aje izgleda pozabil ,,nekoc ko je bil se manjsa riba je nekaj telovadil za svojo stranko v spolosni plovbi ,dali smo mu prostor a revez ni imel denarja niti za pijaco udelezencem sestanka ,,,,, izposodil ,,, si je steklenico pijace in gospodje so jo izpraznili ,,racun ali drugo steklenico pa nismo nikoli videli ,,to je bil moj prvi blizji stik z takimi junaki ,,zal si lahko mislite kaj si ze od takrat mislim o njemu ,,da ne recem kaj o njem kot politiku ,, Levaki so bili večisko(prazaprav skorajpopolno) proti samostojni SLOVENIJI;ONI SO VEDNO UPALI;KAKO SE BODO LAHKO ZOPET VRNILI NAZAJ V PROPADLE MOKRE Yugo sanje in kako bo Kaučan novi Tito;k sreči so to sheblali Hrčki in je propadlo in to rovarjenje proti Hdz na Hrvaškem podpirajo TUDI slo levaki ;ki bi radi na vsak način zrušili hrvaško nacionalno zastavo in zlezli nazaj v "varnozavetje" Beograda IN mOSKVE NIJHOVIH GOSPODARJEV: Caetano • 5 ur nazaj Nova24, pohvala, da razkrivate kolaborante z agresorjem, agente KOS-a, pomočnike JLA pri razoroževanju Slovenije in saboterje osamosvojitve. Morda bi lahko še kaj napisali tudi o Aureliju Juriju, takrat županu Kopra, ki je tudi sklepal dogovore z agresorji. Vedno me je bolelo, da so ti delomrzni jugonostalgiki zasedali visoka mesta v slovenski politiki. Tega nisem razumel takrat in tega ne razumem zdaj. Tovrstne struje še vedno usmerjajo ladjo na kateri (komaj še) pluje Slovenija. Sodelovanje pri pripravi proslave pa so odpovedali v SLS-u, saj so dejali, da ne bodo sodelovali pri proslavah, ki delijo državljanke in državljane. "V SLS-u ne bomo sodelovali pri nobeni proslavi, ki poglablja nesoglasja v političnem prostoru in kjer se vnaprej ve, kdo bo požel aplavz in komu se bo žvižgalo. To ni demokracija, ampak posmeh demokraciji," so zapisali v sporočilu. Kot so poudarili, so usmerjeni izključno v prihodnost, ob tem pa izrazili tudi nestrinjanje z ustanavljanjem satelitskih strank kot obogatitve političnega pluralizma na poti k zmagi desne sredine na naslednjih volitvah. T. H. Vodstvo SLS zakaj imatepa potem svojo proslavo na Jančah, če gledate v prihodnost? Kako se je Franco Juri boril proti ustanovitvi slovenske države 21. 6. 2016, 13:54 5 Facebook Twitter Foto: STA Franco Juri je bil v kritičnem času slovenskega osamosvajanja proti osamosvojitvi. Glede tega še danes ostaja popolnoma neapologetski, v medijih še vedno trdi, da smo v totalitarni Jugoslaviji uživali večjo suverenost, kot jo uživamo sedaj v Evropski uniji. Njegov najbolj izpoveden članek, tako rekoč osebni manifest, v katerem je izpovedal globoko ljubezen do Jugoslavije, je izšel pred slovesno razglasitvijo samostojne Slovenije – z naslovom “MENE NE BO” Franco Juri, takratni poslanec Liberalnodemokratske stranke (LDS), je v članku jasno zapisal, da slovenski osamosvojitvi nasprotuje. Zakaj? Nasprotoval je predvsem postavljanju meja v njegovi Istri, katere multikulturni interes je pri naj očitno prevladal nad zgodovinskim interesom Slovenije. Preberite še: Razkrivamo: Kako je Jožef Školč v času osamosvajanja deloval v korist jugogeneralov Omenjeni interes se je izrazil, kot je znano osnovnošolcem, jasno izrazil s plebiscitom 23. decembra 1990, ki je dal Demosovi vladi mandat za izpeljavo osamosvojitve. “Sedaj se nam končno pokaže pravi obraz oblastniškega razumevanja plebiscitne volje,” je pred 25 leti povedal Juri – pri čemer je ciljal na vzpostavitev državnih meja z Republiko Hrvaško, ki se je v tistem času prav tako osamosvajala. Celoten članek Franca Jurija si lahko preberete tukaj. Zgrešena zgodovinska napoved Juri se v članku očitno ni mogel izogniti zgodovinski napovedi, ki bi jo lahko uvrstili ob bok tisti z nacionalne televizije, ko je eden izmed državljanov posvaril pred tem, da bo slovenski narod v primeru samostojnosti jedel travo. “V vsakem primeru sem prepričan, da vodi taka osamosvojitev daleč od civilizacije in kulture razvite in združujoče se Evrope. Na Dragonji smo priča prvemu vidnemu nesmiselnemu koraku k avtarkizaciji Slovenije, nespoštovanju narave potencialnih civilizacijskih prvin plurietične in multikulturne istrske regije ter nazadovanju celotnega vrednostnega sistema našega (postmodernega???) časa,” se je Juriju takrat zapisalo. “Gledal bom morje, širino, svet” “Hvala, gospodje oblastniki za tako zgodovino! Osebno je nisem potreboval,” je še zapisal. Svojo vest je upošteval kljub temu, da se je v tistem trenutku bal, da ga bo to stalo njegove kariere. Kasneje se je seveda izkazalo, da je bil njegov strah popolnoma odveč. Za njegove “zasluge” med osamosvajanjem je bil nagrajen z mestom poslanca v državnem zboru in z diplomatskim mestom v Španiji ter Kubi, kjer je brez dvoma užival. Ni kaj, zavidljiva kariera v državi, ki je ni nikoli hotel in med osamosvajanjem katere je raje gledal v morje, širino, svet. Žiga Korsika Za nagrado je postal direktor pomorskega muzeja v Piranu. Znano (in celo dobro vidno v mandraču) je, kako vestno skrbi za jadrnico Galeb, ki jo je muzej dobil od baletniškega zakonskega para Mlakar. Ni prav da ste se spravili nanj. On je vendar brat avtorja svetovno znane uspešnice Swinging in the rain. Celo film se mi zdi da obstaja, vi pa takole, halo. Čudno, da ni tudi takrat, ko so ga imenovali za veleposlanika v Španiji odgovoril, da ga ne bo, no. Konec je. Britanci zapuščajo EU. 24. 6. 2016, 6:19 63 Facebook Twitter Foto: Pixabay Britanci so na zgodovinskem referendumu po 43 letih izglasovali izstop iz Evropske unije. Na volišče je prišlo 72,1 odstotkov volilnih upravičencev. BBC poroča, da je po vseh preštetih glasovih 51,9 odstotkov Britancev glasovalo za izstop, 48,1 odstotkov pa za obstanek. Škoti in prebivalci Londona so glasovali prepričljivo za obstanek, najbolj odločni za izstop pa so bili prebivalci Anglije in Walesa. Volilna udeležba je bila najnižja v severnem predelu Anglije. DOGAJANJE David Cameron kljub pozivom iz vrst zagovornikov Brexita, da odstopi, tega ne namerava storiti. Za javnost bo spregovoril ob 9.00. Na nujnem sestanku se bo sestala tudi francoska vlada na čelu s predsednikom Francois Hollandom. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz zavrača idejo, da bo Brexit sprožil domino efekt in da bi tudi druge evropske države želele izstopiti. Za nemško televizijo je dejal: “Spoštujemo odločitev Velike Britanije. David Cameron je sprejel veliko odgovornost na svoja ramena. Sedaj se moramo resno z njimi pogajati. Velika Britanija bo obravnavana kot tretja država.” Vodilni zagovornik izstopa, evropski poslanec Nigel Farange je že kmalu po 5. uri zjutraj razglasil svojo zmago. Med kampanjo je volivcem, ki bodo podprli izstop, obljubil, da bodo 23. junij praznovali kot Dan neodvisnosti. Izhod Združenega kraljevstva iz EU kot začetek balkanizacije VBritanije in/ali tudi EU?Zgrešena EU migrantska politika zabila zadnji žebelj! Marsikateri del vzroka odhoda V Britanije tiči tudi v migrantski politiki ge Merkel. Če želiš kakšno skupnosr raz*ebat, moraš v njo samo Hrvate povabit :-))))) Britanci imajo najboljši smisel za humor od vseh prebivalcev EU, pa jim vseeno ni bila všeč smešna politika Merklce. Pravijo, da je Kajn ubil Abela, ker mu je stare vice pravil. Britanci pa so zaradi slabih vicev EU politike, odkorakali iz Evrope. Zdaj se bomo lahko sami smejali osladnim šalam trapastih evropskih delegiranih aktov in dekretov Evropske komisije. Angležom ni več do smeha. Kar pa ne pomeni da je konec islamizacije VB. Zmaga Putina napram europudljem Za težave v Evropi nosita Merklova in Juncker s svojo begunsko krizo in zaradi tega so tudi Angleži bili nezadovolnji s tako vsiljeno nedemokratično vodeno Evropo. Angleži že od nekdaj ne marajo Nemcev, Merklca je s svojo migrantsko politiko dodala piko na i za izstop. Angleži so porinili snežno kepo po strmini, zdaj lahko pričakujemo izstope najbolj nezadovoljnih članic EU. Funt si bo hitro opomogel, Evropa pa ne bo nikdar več to, kar je bila. Včasih me zaskrbi, da je lahko razpad Evrope, povod v tretjo in zadnjo svetovno vojno. Vsekakor je tak rezultat referenduma dober tako za Ruse kot za Američane. PS: Štetje glasov se je pravkar končalo. Ne pozabite, da nas je zapustil skoraj vsak peti prebivalec EU. Ko pomislimo, kam bi se skoraj privlekla Bratuškova(komisarka EU), da je V Bruslju Violeta Bulc, KRADELjev vnuk, Peterle, Bogovič udbovska navlaka, ki jih po njih delih in sposobnostih dobro poznamo se dajmo zamisliti, kakšnih je tistih 700 poslancev iz drugih držav, ki sedijo ob slovenskih cvetkah.... Seveda ne pozabimo vsega spremljevalnega stroja več tisoč pijavk, ki sodijo v Bruselj. Britancem prvim počil film... Rimski imperij je začel propadati v Angliji, antika pa v stari Grćiji in danes je prav enako - padec drugega Rima se začenja v Grčiji in Angliji. Združeni angleški emirati. Kdo bo čestital Cerarju, da je prispeval levji delež k temu sranju svetovnih razsežnosti? Prišel bo čas, ko bodo morali narodom in državam odgovarjat politiki tipa Merkel, Cerar, Tsipras, Milanović in še kdo!!! Šele sedaj se bo pričela veselica polnih razsežnosti glede nezakonitih migracij po celotni EU!! ... nič hudega, GB si bo izborila podoben status kot Švica in to je za njih dobro Britanja NI Švica in nikoli ne bo....... In če izstopijo še druge države ... bo vojna? Z muslimanskim županom Londona etc Ni problem župan in tistih nekaj doktorjev ter visoko šolanih ki so šli skozi Brežice, problem so ostali milijoni parazitov....Te pa bo Anglija že zmetala ven - brez skrbi... Brexit je prvi velik rezultat migrantske politike Merklove, viden s prostim očesom iz vesolja, kot kitajski zid. Dogajanje gre na roko slovenski levici, ki se ji na koncu tunela prižiga rdeča zvezda. Popolnoma razumem Angleže. Le kdo normalen bi hotel ostati v neki EU, kjer lahko komunajzarji iz neke obskurne članice držijo za jajca samega predsednika Evropskega parlamenta. V mislih imam tisto, ko je zavrnil spominsko ploščo za pobite po vojni. Če bo Britanija ostala edina, ki je izstopila, ne bo večjih posledic. Britanci so bili vedno posebni, zato njihov izstop ne bi smel biti veliko presenečenje. Če bodo vzoru Britancev sledile še druge države, ki bodo domišljavo mislile, da si to lahko privoščijo, pa bo EU razpadla. Slovenija bi morala biti na to pripravljena. Je namreč ena tistih držav, ki je odvisna od integracije v skupnost (ni samozadostna). Alternativo za EU mora najti izven Balkana. To je za Slovenijo ključno, saj ni nikoli nazadovala, kot je v času Jugoslavije. Za višegrajsko skupino bi lahko igrala zelo pomembno vlogo, saj bi jo povezala z Jadranom, pa še kup drugih prednosti ima. Upam, da ne zamudimo še tega! Za preživetje se mora Slovenja povezati z Višegrajsko skupino. V Srednjo Evropo spadamo. merklovo bi morala kazensko odgovarjati in nemudoma odstopiti Ljudje se sploh ne zavedate kaj to pomeni. V zadnjih 7-8 urah ste vsi izgubili nekaj 1000 evrov, bo pa brexit vplival na vse; na tiste, ki delate in na tiste, ki ne. Trgi divjajo, panika izjemna. Zlato se je dvignilo v parih urah za 10% in še raste. Jože Pučnik: Oče slovenske osamosvojitve 24. 6. 2016, 5:00 11 Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije Facebook Twitter “Kdo je ta Pučnik, da nas bo pošiljal na plebiscit?” je bilo slišati iz ust Milana Kučana le dan po tem, ko je koalicija Demos predlagala plebiscit. Idejni oče slovenske osamosvojitve, ki je rad kritično mislil in to tudi povedal na glas. Človek, ki se je z nedemokratičnostjo povojnega režima v Titovi Jugoslaviji soočil že kot najstnik. To je bil Jože Pučnik. Rojen je bil v katoliški kmečki družini, ki je med drugo svetovno vojno podpirala Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Že kot dijaku so mu na Gimnaziji Maribor zaradi kritičnega razmišljanja onemogočili opravljati maturo, ki jo je zato moral opravljati kot zasebnik. Leta 1958, kmalu po tem, ko je diplomiral iz filozofije in svetovne književnosti, ga je komunistična oblast zaradi člankov v Reviji 57, v katerih je razkrival njene napake, obsodila na devet let zapora. Ikona slovenskih upornikov proti partijski diktaturi Zaprti Pučnik je postal ikona uporništva v takratni komunistični Sloveniji. Oder 57 je uprizoril Dialoge Primoža Kozaka, dramo o stalinističnem procesu, ki pravzaprav govori o Pučnikovi usodi. Kozak je napisal še eno dramo o Pučniku – dal ji je naslov Afera. Tudi Dominik Smole je Pučniku posvetil svojo znano dramo Antigona. Leta 1963 so ga po petih letih trde ječe, v kateri je izkusil tepež, samico, mraz in mučenje z ledeno vodo, izpustili iz zapora. A Pučnik je bil neuklonljiv – leta 1964 je v reviji Perspektive objavil kritiko komunistične kmetijske politike. Znova so ga zaprli, tokrat za dve leti. Leta 1966, ko je prišel iz zapora, je s svojo ženo Ireno in sinom Gorazdom odšel v Zahodno Nemčijo. “Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo.” Slovita Pučnikova izjava po uspešnem plebiscitu o samostojni Sloveniji 23. decembra 1990. Slovenske oblasti mu niso želele izdati diplome Ker mu slovenske oblasti niso hotele izdati potrdila o diplomi, se je v Nemčiji preživljal kot pristaniški delavec v Hamburgu in na novo doštudiral in doktoriral. Kot docent je bil zaposlen na Znanstveni visoki šoli v Lüneburgu. Tam je živel do leta 1989. Leta 1969 ga je zapustila žena Irena, ki se je skupaj s sinom Gorazdom vrnila v rodni Trst. Pučnik se je v Zahodni Nemčiji znova poročil – z Nemko Christel, ki mu je rodila hčerko Katherino. Konec 80. let se je vrnil v Slovenijo in postal predsednik Socialdemokratske stranke (zdajšnja SDS) in vodja Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), koalicije novonastalih slovenskih demokratičnih političnih strank, ki je na prvih svobodnih volitvah leta 1990 zmagala in povedla Slovenijo na pot demokratizacije in tržnega gospodarstva. Na volitvah za predsednika predsedstva Republike Slovenije je kandidiral kot kandidat Demosa. V 2. krogu predsedniških volitev, ki jih imajo mnogi še vedno za ene ključnih v novejši slovenski zgodovini, je izgubil proti kandidatu reformiranih komunistov, zadnjemu predsedniku Zveze komunistov Slovenije, Milanu Kučanu. Pučnik je zbral v drugem krogu okoli 43 odstotkov glasov, Kučan pa okoli 57 odstotkov. Kot vodja Demosa je Pučnik bistveno prispeval k dinamiki slovenskega osamosvajanja, tako pri pripravi ter izvedbi osamosvojitvenega plebiscita kakor tudi v poosamosvojitvenem dogajanju. Leta 1993 je odstopil z mesta predsednika Socialdemokratske stranke in njeno vodenje prepustil Janezu Janši. Zavzemal se je za popravo krivic nekdanjega totalitarnega režima Svojo politično pot je nadaljeval kot poslanec Državnega zbora in predsednik parlamentarne Preiskovalne komisije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev. Leta 1996, ob zaključku svojega poslanskega mandata, se je umaknil iz aktivne politike, a ostal častni predsednik svoje stranke. Po umiku je ostal oster kritik politike Janeza Drnovška in Milana Kučana ter se zavzemal predvsem za popravo krivic, ki so se zgodile v sklopu nekdanjega totalitarnega režima. Jože Pučnik (foto: Twitter). Jože Pučnik (foto: Twitter). Ateist s krščanskim etosom, realist in pošten človek “Slovenija danes ni to, kar sem si takrat predstavljal,” je bil pred časom na Pučnikovem simpoziju v Slovenski Bistrici kritičen Tone Krkovič. Takšnega mnenja bi bil po njegovem tudi Jože Pučnik. Slednjega je poveljnik 1. specialne brigade MORiS opisal kot povsem nemaščevalnega človeka s kršanskim etosom, kljub temu da je bil “deklariran ateist”. Pučnika je označil kot velikega človeka, ki je bil po eni strani tudi naiven – seveda v najboljšem možnem smislu. “Tudi jaz sem strašansko naiven človek, imam se za poštenega človeka,” je pojasnil Krkovič. Po drugi strani pa je bil po njegovem Pučnik velik realist. “Danes bi potrebovali veliko Pučnikov.” Na omenjenem simpoziju je udeležence pozdravil tudi župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. Vprašal se je, kakšen bi bil Pučnikov pogled na današnjo Slovenijo. “Upal bi si trditi, da bi bilo v današnjem času dobro imeti njega in še veliko Jožetov Pučnikov,” je med drugim poudaril župan. Nina Knapič Sodnik in udbovec Janez Žirovnik bo doktoriral iz kršenja človekovih pravic 24. 6. 2016, 5:00 7 Facebook Twitter Foto: TW V demokratičnih družbah pomembne institucije zasedajo ljudje z integriteto, primerno usposobljenostjo in so brez dvomljive preteklosti, ki bi nakazovala, da so sodelovali v organih totalitarnih strank ali tajne politične policije, kot je na primer UDBA. Še toliko bolj to velja za sodniško funkcijo. No, ena izmed slovenskih izjem pa je gotovo sodnik Janez Žirovnik. Znan je po aferah glede sojenja Francu Kanglerju, ko je odrejal številne nezakonite preiskave. Ironično, 4. julija bo Žirovnik na fakulteti za organizacijske vede zagovarjal doktorsko disertacijo na temo kršenja človekovih pravic z naslovom “Procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost kot logistični izziv”. Prepoved opravljanja javnih funkcij nekdanjim agentom tajnih policij je potrdilo že Evropsko sodišče za človekove pravice, na problem pa opozarjajo tudi številni ustavni pravniki. V Sloveniji teh standardov še vedno ne spoštujemo ter še manj izpolnjujemo, tovrstna ignoranca temeljnih demokratičnih standardov pa se kaže v primeru mariborskega sodnika Žirovnika, ki je leta odrejal nezakonite preiskave proti nekdanjemu politiku in županu Maribora Francu Kanglerju. Janez Žirovnik je svojo poklicno pot začel v nekdanji Službi državne varnosti v Mariboru, kjer je imel vlogo operativca in sledilca za notranje sovražnike, o čemer je ohranjenih tudi nekaj poročil. Kariero je nadaljeval v Sovi kot svetovalec direktorja in tukaj so se začeli prvi konflikti s Francem Kanglerjem, ki je opravljal funkcijo poslanca in člana Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je nadzorovala delo Sove. Na sejah komisije so se dogajali prvi konflikti med Kanglerjem in Žirovnikom. Oglejte si še: – Koalicijske stranke obstruirale sejo komisije za človekove pravice zaradi primera Kangler – Še ena črna pika pravosodju: Ugotovljenih kar 11 kršitev proti Francu Kanglerju To ne bi bilo nič narobe, če ne bi bil Žirovnik leta 2006 imenovan za preiskovalnega sodnika na okrožnem sodišču v Mariboru – skoraj istočasno kot je Franc Kangler postal župan Maribora. Že petdeset dni po nastopu svoje funkcije je proti Kanglerju podpisal odredbo o prikritem prisluškovanju. Skupno je proti Kanglerju odredil kar sedem odredb za prisluškovanje in eno za zaseg predmetov, kar je po mnenju Kanglerja “nezakonita igra policije, tožilstva in Žirovnika samega, ki bi se moral izločiti zaradi konflikta interesov”. Pravni standardi po njegovem tega ne zdržijo, zato so proti arbitrarnemu sojenju vložili pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Zaradi političnega sojenja sklicali parlamentarno komisijo Zaradi očitne zlorabe pravosodja v politične namene so 20. januarja sklicali Komisijo za človekove pravice. Da je po ocenah predlagateljev komisije šlo za zlorabo pravosodja, v tem primeru med drugim dokazuje tudi pravno mnenje, ki ga je za potrebe obrambe spisal nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič in v katerem ta ugotavlja, da je bila Kanglerju kršena pravica do nepristranskega sojenja. Več odredb o prikritih preiskovalnih ukrepih zoper Kanglerja je namreč odredil preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, ki je bil pred tem – v času, ko je bil Kangler kot poslanec član Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb – svetovalec in namestnik direktorja Sove. Pri tem sta se s Kanglerjem pogosto srečevala in zapadla tudi v več konfliktov, zaradi česar Žirovnik po Ribičičevem mnenju pri odločanju o odredbah ni mogel biti nepristranski. Prav tako je po njegovo “prehod nekoga iz obveščevalnih služb na funkcijo sodnika sam po sebi močno problematičen in občutljiv”. Da je bilo pravosodje zlorabljeno, po besedah poslanca Franca Breznika dokazuje tudi to, “da je bil Kangler obsojen na sedem mesecev zapora, kar je ravno toliko, kot je treba, da mu je po zakonu prenehal mandat državnega svetnika”. Tudi sodnikova žena je bila Kanglerjeva nasprotnica Kangler je potrdil, da sta bila z Žirovnikom v času, ko je bil član komisije DZ, večkrat v konfliktu, kar sta z overjenima izjavama po njegovih besedah potrdila tudi člana komisije Rudolf Moge in Jožef Jerovšek. Med drugim je Kangler dejal, da je bil “s Sovo v konfliktu, ko ji je komisija dokazovala, da so bili nekateri njeni agenti vpleteni v vlome v stanovanja politikov, med drugim tudi Boruta Pahorja”. Kangler je dejal še, da je Žirovnik prisluhe zanj odredil kmalu po tistem, ko je postal sodnik, ter da je bila Žirovnikova žena Cvetka Žirovnik kandidatka za županjo Maribora, torej Kanglerjeva politična konkurentka. Vpletena tudi mama notranje ministrice Györköševe V Odboru 2015 – odboru za človekove pravice so prav tako ugotovili, da je policija v zvezi s prisluhi podala poročilo okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru, ki ga je podpisal takratni vodja sektorja kriminalistične policije v Mariboru Janez Lovrec. Policija je poročilu priložila kopije DVD-jev in prepise pomembnih pogovorov. Takratna vodja mariborskega tožilstva Elizabeta Györkös je celotno gradivo odstopila preiskovalnemu sodniku Janezu Žirovniku v preizkus gradiva, zbranega z ukrepi, skupaj s poročilom Policijske uprave Maribor – Sektorja kriminalistične policije. Dimitrij Rupel: Hrvaška najverjetneje ne bo spoštovala odločitve haaškega sodišča 23. 6. 2016, 20:44 43 Facebook Twitter Foto: Nova24TV Pahor je ob obisku hrvaške predsednice v Sloveniji dejal, da je mednarodne pogodbe potrebno spoštovati, kar je nekako potrdila tudi hrvaška predsednica, a dodala, da odprto vprašanje meje ne bi smelo krniti odnosov med državama. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je po drugi strani ob obisku hrvaške predsednice za Novo24TV priznal, da je imel v preteklosti slabe izkušnje s hrvaško verodostojnostjo. “Mislim, da je Hrvaška v tem trenutku zadovoljna s situacijo, kakršna je, in ne bo pripravljena na kakšne nove ideje. Vse tisto, kar smo upali in za kar smo si prizadevali, se ni uresničilo,” je žalostne razmere opisal Rupel in dodal, da sicer ne smemo izključiti možnosti bilateralnih dogovorov, da pa bo treba najprej počakati na odločitev sodišča v Haagu, čeprav je prepričan, da Hrvaška odločitve ne bi upoštevala, če ji ne bi bila po godu. Preberite še: To so države, ki lahko v primeru brexita naslednje zapustijo Evropsko unijo Odgovornost za prazne politične razmere, ocenjuje Rupel, so predvsem na slovenski strani, ki je z lastnimi rokami onemogočila arbitražni sporazum, do katerega je prišlo, ko je prvotni sporazum Drnovšek-Račan propadel. Ob tem je spomnil na hvalisanje trenutnega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je javno izjavil, da se je Slovenija na sodišču dobro odrezala in da nam “dobro kaže”. Nato je seveda prišlo še do prisluškovalne afere, ki je usodo arbitražnega sporazuma dokončno zapečatila. Spomnil je tudi na to, kako sta Pahor in Žbogar grozila Hrvaški z blokado vstopa v EU. “To se ne sme, to se naredi, to se ne govori in zaradi tega smo brez kakšnih posebnih adutov,” je povedal Rupel. Kolinda Grabar Kitarović: Arbitražni sporazum je kontaminiran Hrvaška predsednica je ob obisku ponovila hrvaški argument, da je proces dokončno kontaminiran in zaradi tega za hrvaško stran neobvezujoč. Predsednica je prav tako pozvala k čimprejšnji odstranitvi bodeče žice s hrvaško-slovenske meje. Grabar Kitarovićeva je prišla v Slovenijo zaradi 25. obletnice slovenske osamosvojitve. Na isti dan je samostojnost razglasila tudi Hrvaška. Ž. K. Soočenja se je udeležil samo Janez Janša. “Kučan ima čas za podla dejanja, za soočenje z resnico pa ne” 22. 6. 2016, 21:00 627 Facebook Twitter Foto: STA Prvi predsednik države Milan Kučan se je dokončno odločil, da ne bo prišel na soočenje z Janezom Janšo. Slednji se je na povabilo Nove24TV odzval in prišel v studio, kljub temu da medijskega soočenja vendarle ne bo. “Kučan bi moral sam pojasniti, zakaj se izogiba soočenju, sicer pa je za samodržce značilno, da se neradi izpostavljajo,” je uvodoma komentiral Janša. Janša je nato pojasnil, da se Kučan soočenju zagotovo ne izogiba iz razloga, da ne bi imel časa, saj je ravno danes bil slavnostni govornik na Titovem trgu, hodi na promocije knjig, namen katerih je omadeževanje Toneta Krkoviča, ki je med vojno sestrelil helikopter JNA. “Ima dovolj časa za podla dejanja, za soočenje z resnico pa ne,” je razočarano pripomnil Janša. Preberite tudi: -Veliko soočenje – Kučan : Janša. Po Kučanu tokrat Novi24TV pisal še Janša -To je prvi odgovor Milana Kučana na vabilo Nove24TV, da se udeleži velikega soočenja z Janezom Janšo Propagandni stroj še vedno deluje Debata se je prevesila v analizo propagandnega stroja, ki je Slovence v preteklosti prepričeval v pridobitve krvave revolucije. Janša trdi, da bo ta propagandni stroj deloval še naprej, pri tem pa je podal primer, da je bila pred časom na Fakulteti za družbene vede izvedena raziskava, v kateri so študente vprašali, kakšno vlogo je imel Milan Kučan v času osamosvojitve. “Polovica študentov je odgovorilo, da je bil predsednik vlade v času osamosvojitve Milan Kučan, se pravi, da ne poznajo niti osnovnih dejstev in to ne osnovnošolci ali ljudje, ki osnovne šole niso končali, ampak bodoča politična in novinarska elita,” je povedal Janša. Janez Janša trdi, da je to empirični dokaz, da propagandi stroj, katerega je namen zamegliti dogajanja v času osamosvojitve, še vedno deluje, vidimo pa tudi, kdo si je neupravičeno prilaščal zasluge za osamosvojitev. Janša: Kučan ni navaden upokojenec “Če bi bilo res, da je Kučan navaden upokojenec, bi sedaj tukaj sedel z nama,” je idejo o tem, da je Kučan neaktiven v politiki, zavrnil Janša, pri tem pa še dodal, da drugi del odgovora o tem, ali je Kučan še vedno aktiven, najdemo v knjigi Zdenka Roterja, Kučanovega svetovalca. V Padlih maskah namreč natančno opisuje, kje in kako so se Kučan in sodelavci na primer domenili, kdo bo župan Ljubljane. Prihodnost mora temeljiti na zdravih temeljih Janša je na novinarjevo vprašanje, ali ne bi nemara raje gledali v prihodnost, odgovoril, da se od zgodovine ne more živeti, vendar svetle prihodnosti ne more biti, dokler temelji države niso postavljeni na zdrave temelje. Kljub vsemu še vedno obstaja žarek upanja, saj je iz anket videti, da Slovenci in Slovenke še vedno vidijo osamosvojitveni čas kot čas velike enotnosti slovenskega naroda. Kučanova vloga pri razoroževanju Teritorialne obrambe “Kučan je vnaprej vedel, da se bo TO razoroževala v primeru, da bo Demos prevzel oblast,” je zatrdil Janša. Pri tem je tudi ovrgel idejo, da je bil Kučan politik miru, torej, da je z dopuščanjem razoroževanja hotel preprečiti vojno. Janša je argumentiral, da je bila ravno razorožitev prvi akt agresije, ki je na koncu povzročila vojno, Milošević pa ne bi hotel tvegati odprtega spopada med dobro oboroženo TO in JLA. Pogovor je nanesel tudi na Kučanov dogovor z Miloševičem, v katerem se je Kučan dogovoril za slovensko priznanje, da imajo Srbi pravico do tega, da živijo v eni državi, kar je bil tudi eden izmed razlogov za vojno tragedijo pred dokončnim razpadom Jugoslavije. Janša je govoril tudi o priznanju Piera Fassine, vodje socialistične internacionale, ki sta ga Ciril Ribičič in Milan Kučan na obisku v Ljubljani prosila, naj razglasitve samostojnosti Slovenije ne prepustijo slovenski desnici. Janša: Lojzeta Peterleta ne prepoznam več Janša se je obregnil tudi ob nedavni intervju s Peterletom, v katerem je evropski poslanec govoril o času Depale Vasi, kot o času, ko so se med sabo sprli neki obveščevalci. “Človek, ki to govori danes, leta 2016, ko so na voljo vsi dokumenti, ozadja te afere te spletke, jaz tega enostavno ne razumem,” meni Janša, ki je opozoril na to, da že leta obstajajo celoten magnetogram celotnega zaslišanja Radenka Radojčića, specialista KOS v nekdanji JLA, strokovnjaka za specialne oblike bojevanja. Radojčić je namreč v zaslišanju pred hrvaškimi pravosodnimi organi dejal, da so ga v Sloveniji najeli preko Antona Penkiherja zato, da naredi naredi načrt specialne vojne za odstranitev takratnega notranjega ministra, Janeza Janše. “Ko je bila proti meni in Toneta Krkoviča v absurdnem primeru Depala vas, Lojzeta Peterleta ni bilo nikjer, ni nič reagiral. Ko pa je bila vložena ovadba proti Milanu Kučanu, pa je izstopil predsedstva VSO,” je povedal Janša in dodal, da “Gre za dvojna merila, ki kažejo na lik nekega človeka, ki ga jaz več ne prepoznam.” Janša meni, da je takrat Krščanska demokracija delovala nenačelno, zaradi česar je še danes to politično gibanje na meji Državnega zbora. Meni tudi, da je Krščansko demokratsko gibanje vodilo veliko lažnih prerokov, z izjemo Andreja Bajuka, ki pa so s kapitalom gibanja delali kot svinja z mehom. Balažic in Granda o soočenju “Argumentiran pogovor političnih in siceršnjih nasprotnikov je najboljše zdravilo,” je pred velikim soočenjem med Kučanom in Janšo povedal zgodovinar Stane Granda. Njegovemu mnenju se v oddaji pred soočenjem pridružuje tudi nekdanji veleposlanik Milan Balažic, ki trdi, da je odgovornost za to, da do soočenja še ni prišlo, izključno na Kučanovi strani. Balažic je izpostavil, da ima Kučan dva obraza, enega za javnost in drugega, ki ga nosi v političnem ozadju, kjer se najboljše počuti. “Kučan je izreden politikant, kar sem izkusil tudi na svoji koži,” je povedal Balažic. Granda je nadalje izpostavil, da Kučan v preteklosti ni pristal na intervjuje, ki mu niso bili po godu, da pa ima gotovo velik odpor do medijskega soočenja, kjer nima popolnega nadzora. Balažic je nadalje izpostavil, da med politikoma vlada velika razlika, in sicer ta, da Kučan raje deluje v političnem zakulisju, Janša pa po drugi strani raje nastopa javno, z dokazi in dokumenti. Trdi, da bi tovrsten pogovor lahko deloval pozitivno na slovenskem narodnem telesu. Temu je prikimal Granda, ki je dejal, da je tudi v psihoterapiji pogovor najboljše zdravilo in tako je tudi v politiki. Granda je na novinarjevo vprašanje, kaj so točke spora med Kučanom in Janšo, odgovoril, da je to prav gotovo oblast, od katere je Kučan pijan. “Potrebuje jo, kot alkoholik potrebuje alkohol,” je povedal Granda. Veliko medijsko soočenje Po več kot 25 letih samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je naše uredništvo kot prvo v Sloveniji organiziralo in vse pripravilo za veliko soočenje med dvema ključnima igralcema slovenske osamosvojitve: Milanom Kučanom in Janezom Janšo. Začetek soočenja je bil ob 19:15 z analitikoma in poznavalcema dogajanja Milanom Balažicem in Stanetom Grando. Pogovor je vodil Boris Tomašič. Medtem ko je Janez Janša na soočenje pristal, nam je Milan Kučan v svojem prvem dopisu odgovoril, da se mu soočenje med ovadenim in ovaditeljem ne zdi smiselno. Očiten nesporazum Ker je šlo za očiten nesporazum, saj uredništvo ne pripravlja soočenja o dogodkih iz preteklega meseca, smo na nekdanjega predsednika naslovili nov dopis in mu ta nesporazum pojasnili. Da tematika soočenja ne bodo ovadbe, ovaditelji in ovadeni iz preteklega meseca, ampak dogodki izpred 25 let in njihove različne interpretacije. Žiga Korsika Kaj si pa ti pričakoval? Kučan ima polna usta demokracije in civilne družbe. Leta 2005 je pozival državljane, da je potrebno oživiti ''Civilno družbo'', češ da je v Sloveniji ni. Takrat se je morala na hitro organizirati taka civilna družba, da je rušila Janševo vlado, uprizarjala štrajke in razbijala, metala kocke v stavbo parlamenta itn. Ali je danes bolje, kot leta 2008? Ni, štrajkov pa tudi ni! Ti to kaj pove o '' Civilni družbi''? Balažic in Granda sta dobro povedala !! Seveda je Janša velik trn v peti kučana !! Preveč ve in marsikaj lahko tudi dokaže ! Komunisti pa že od nekdaj ne marajo kakršnekoli soočenj ! Eni so vse pozabili .......drugi pa zgodovino preobrnili ! V soboto ne bo na proslavi ne Novakove in ne Zidanška. Obeta se nam lep večer, napoveduje Požareport. Tudi Aksentijevićev ne bo. Milana Kučana vendarle peče vest. Ni mogel stopiti pred človeka, ki ga je dal dvakrat zapreti. 7 • Reply • Share › Avatar Borut Stari MEFISTO • en dan nazaj Takšni ljudje kot je Kučan nimajo vesti. Po odločitvi za izstop britanski premier Cameron napovedal odstop Funt padel 24. junij 2016 ob 06:40, zadnji poseg: 24. junij 2016 ob 09:36 London - MMC RTV SLO Britanski volivci in volivke so večinsko podprli izstop Velike Britanije iz EU-ja. Za izstop je glasovalo 52 odstotkov Britancev. Britanski premier David Cameron je že napovedal svoj odstop. Po 43 letih članstva v Uniji se bo Velika Britanija od nje poslovila. Kot kažejo izidi glasovanja, je 52 odstotkov volivcev glasovalo za izstop, 48 pa za obstanek v Uniji. Razlika v glasovih je več kot milijon. Najbolj so članstvo v EU-ju podprli v Londonu in na Škotskem, večinsko so obstanek države v Uniji podprli tudi na Severnem Irskem, medtem ko so v preostalih delih Anglije in v Walesu glasovali večinoma proti. Preberite tudi: Skrajna desnica po Evropi navdušena nad izidom britanskega referenduma Brglez: Velika Britanija se je podala na težko in trnovo pot Posledice glasovanja Anglije na druge dele države Severnoirska katoliška nacionalistična stranka Sinn Fein po izidu četrtkovega referenduma zahteva referendum o združitvi Severne Irske z republiko Irsko. "Smo v situaciji, ko bo Severna Irska pahnjena ven zaradi glasovanja v Angliji (...) Sinn Fein bo zdaj pritisnil s svojo zahtevo, s svojo dolgoletno zahtevo za glasovanje o meji," je izjavil vodja Sinn Feina Declan Kearney. Premierka Škotske Nicola Sturgeon je medtem dejala, da izid kaže, da "vidijo prebivalci Škotske svojo prihodnost v Evropski uniji". Po vsej Škotski so ljudje namreč večinsko glasovali za obstanek v Uniji. Udeležba je bila po poročanju BBC-ja višja kot na zadnjih parlamentarnih volitvah. Po podatkih britanske volilne komisije se je referenduma udeležilo 33,5 milijona od 46,5 milijona upravičencev oziroma 72,2 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Udeležba je najvišja po letu 1992. Prva posledica delnih izidov je padec vrednosti britanskega funta, ki je padel na najnižjo raven od leta 1985. Funt je tako zdaj vreden 1,35 ameriškega dolarja. Cameron bo odstopil Kot poroča britanski Guardian, je britanski premier David Cameron napovedal odstop, čeprav naj referendum ne bi bil o njem. Kot je dejal, je ponosen na svoje delo na položaju predsednika vlade. Ker se je britansko ljudstvo odločilo za drugo pot kot tisto, ki jo je predlagal on, potrebuje novega premierja, je dejal. Cameron je sicer sklical referendum, a je zagovarjal obstanek države v Uniji. Camerona so po objavi izidov z različnih koncev pozivali k odstopu. Med drugim ga je kj temu pozval Nigel Farage, vodja protipriseljenske in evroskeptične stranke Ukip, ki je najodločneje zagovarjal izstop iz Unije. Tudi iz vrst opozicijskih laburistov so prihajali pozivi, naj Cameron odstopi. Pred Cameronovo napovedjo je drugi vidni zagovornik izstopa, ga je nekdanji konservativni župan Londona Boris Johnson pozval, naj ostane na položaju, ravno Johnson pa se omenja kot morebitna zamenjava za trenutnega premierja. Velika Britanija naj bi tako postala prva država, ki bo zapustila Unijo, a to se ne bo zgodilo tako kmalu. Postopek naj bi trajal najmanj dve leti, zagovorniki izstopa pa so pred referendumom dejali, da naj ne bi izstopili pred letom 2020, torej pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Posledice občutijo tudi na borzah Izid referenduma je sprožil pretrese na svetovnih borzah. Ameriški industrijski borzni indeks Dow Jones je izgubil 3,8 odstotka vrednosti, tehnološki indeks Nasdaq pa 5 odstotkov. Izid bo po napovedih močno zamajal evropske borze; delniški indeksi naj bi že ob odprtju padli za od 6 do 7,5 odstotka, poroča Radio Slovenija. B. V. Žalostno je da smo prišli do točke, ko večina ljudi vidi EU kot nekaj slabega. Jaz sem imel osebno od EU same koristi: 1. Erasmus - nekaj najlepšega kar se ti lahko zgodi v mladosti 2. Evropski denar v raznih slovenskih investicijski skladih, ki jih lahko domači start-upi pridno počrpajo. 3. Enotni trg in Euro - da tudi to je O.K. čeprav so cene poskočile je tudi standard srednjega sloja. Včasih smo delali za 100k SIT (416€) in smo bili srečni danes pa za 1000 € in smo tudi srečni. Zraven pa smo dobili lagodnost plačevanja v enaki valuti po večini evrope. Ni težav s konverzijo, denar se ne izgublja pri trgovanju na notranjem EU trgu. -------------------------------------------------- zdej se pa vprašaj kaj koristnega so od tega imeli zahodnjaki... in tu je point ... zahodnjaki so vse to imeli od 50-ih let prejšnjega stoletja... potem smo se po 1992 pa vzhodnjaki začeli štulit zraven... vse kar si naštel je bilo ZARAČUNANO Nemčiji,Franciji,Angliji... seveda je bilo fajn...ampak potrošeno je potrebno zaslužiti... fevdalizem je pogorel... Druga Švica # 24.06.2016 ob 09:39 Prijavi neprimerno vsebino Ni panike ......... Angleži odhajajo, Turki pa prihajajo in nas bo zopet 28. @stepovsek Poglej ga majstra kako še ne 2 uri po zmagi jemlje nazaj obljube, ki jih je dajal. Sramotno kako lahko v izi nek populist uniči celo državo Očitno za Faraga cilj opravičuje sredstva. Lahko lažeš in zavajaš, s temi lažmi nategneš nekaj milijonov ljudi in potem še javno poveš, da si jih nategnil. prebivalcem britanije ni več to tega: one people ............... eu državljani brez nacionalnosti one empire ............... združene države evrope one leader ................ merkel vprašanje je, kako hitro bo naslednji eu državi zadosti te zgornje politike ? v bistvu je napaka bila sprožena takrat, ko so egs začeli transformirati v neko breznacionalno državo po vzgledu zda. ostati bi morala egs, to je to kar evropa potrebuje, gospodarsko sodelovanje. ne pa, da je ene vrste izredno slaba kopija zda, kar je eu sedaj. A je Pahor že napisal novo EU ustavo?? Aleluja!!! Sorosu ni uspelo. Še je upanje za male ljudi! :) Bi stavil 1000 €, da bodo potvarili rezultate, ampak zgleda je še nekaj poštenosti. Upam, da se ostala EU, predvsem Merkel, Junkcer in ostali Kalergijevi nagrajenci, ki bi nas radi zamenjali malo zresnijo in začnejo delati v dobro navadnih državljanov EU! Španija stegnila prste po Gibraltarju 14 min V Španiji so zaradi brexita predlagali, da bi si z Veliko Britanijo delili upravljanje Gibraltarja. Ta se je sicer z veliko večino izrekel proti brexitu. LEAVE UK votes to LEAVE the EU LATEST Carney: Volatility can be expected but Bank of England well prepared LATEST David Cameron announces he will step down as PM by Oct LATEST Pound and shares plunge on Leave vote LATEST See Leave and Remain vote share in maps 2/5 Brexit: David Cameron to quit after UK votes to leave EU 8 minutes ago From the section EU Referendum Download Flash Player now You need to install Flash Player to play this content. Media captionLive coverage of the result of the EU referendum Prime Minister David Cameron is to step down by October after the UK voted to leave the European Union. Mr Cameron made the announcement in a statement outside Downing Street after the final result was announced. He said he would attempt to "steady the ship" over the coming weeks and months but that "fresh leadership" was needed. The PM had urged the country to vote Remain, warning of economic and security consequences of an exit, but the UK voted to Leave by 52% to 48%. England and Wales voted strongly for Brexit, while London, Scotland and Northern Ireland backed staying in. UKIP leader Nigel Farage hailed it as the UK's "independence day" but the Remain camp called it a "catastrophe". The pound fell to its lowest level against the dollar since 1985 as the markets reacted to the results. Follow the latest developments on our live page Results in full Brexit: What happens now? Kuenssberg: PM's luck runs out World reaction as UK votes to leave EU Labour 'must change' after EU campaign Flanked by wife Samantha, Mr Cameron said he had informed the Queen of his decision to remain in place for the short term and to then hand over to a new prime minister by the time of the Conservative conference in October. It would be for the new prime minister to carry out negotiations with the EU and invoke Article 50 of the Lisbon Treaty, which would give the UK two years to negotiate its withdrawal, he said. "The British people have voted to leave the European Union and their will must be respected," said Mr Cameron. "The will of the British people is an instruction that must be delivered." 'Independence day' The referendum turnout was 71.8% - with more than 30 million people voting - the highest turnout at a UK-wide vote since 1992. Labour's Shadow chancellor John McDonnell said the Bank of England may have to intervene to shore up the pound, which lost 3% within moments of the first result showing a strong result for Leave in Sunderland and fell as much as 6.5% against the euro. UKIP leader Nigel Farage - who has campaigned for the past 20 years for Britain to leave the EU - told cheering supporters "this will be a victory for ordinary people, for decent people". Mr Farage - who predicted a Remain win at the start of the night after polls suggested that would happen - said it would "go down in history as our independence day". He called on Prime Minister David Cameron, who called the referendum but campaigned passionately for a Remain vote, to quit "immediately". Download Flash Player now You need to install Flash Player to play this content. Media captionNigel Farage: "Dawn is breaking on an independent United Kingdom" Image copyright PA Labour sources also said David Cameron "should seriously consider his position". But pro-Leave Conservatives including Boris Johnson and Michael Gove have signed a letter to Mr Cameron urging him to stay on whatever the result. Labour leader Jeremy Corbyn, who called for the UK to remain in the EU but was accused of a lukewarm campaign, said poorer communities were "fed up" with cuts and felt "marginalised by successive governments". "Clearly there are some very difficult days ahead," he said, adding that "there will be job consequences as a result of this decision". He said the point he had made during the campaign was that "there were good things" about the EU but also "other things that had not been addressed properly". Former Labour Europe Minister Keith Vaz told the BBC the British people had voted with their "emotions" and rejected the advice of experts who had warned about the economic impact of leaving the EU. Area-by-area in maps: See how people voted He said the EU should call an emergency summit to deal with the aftermath of the vote, which he described as "catastrophic for our country, for the rest of Europe and for the rest of the world". Germany's foreign minister Frank Walter Steinmeier described the referendum result as as "a sad day for Europe and Great Britain". But Leave supporting Tory MP Liam Fox said voters had shown great "courage" by deciding to "change the course of history" for the UK and, he hoped, the rest of Europe. And he called for a "period of calm, a period of reflection, to let it all sink in and to work through what the actual technicalities are," insisting that Mr Cameron must stay on as PM. Scotland's First Minister Nicola Sturgeon has said that the EU vote "makes clear that the people of Scotland see their future as part of the European Union" after all 32 local authority areas returned majorities for Remain. Analysis by Prof John Curtice Image copyright PA London has voted to stay in the EU by around 60% to 40%. However, no other region of England has voted in favour of remaining. The referendum has underlined the social and cultural gap between London and provincial England. Remain's defeat seems to have been primarily the product of the decisions made by voters living north of the M4. Throughout the Midlands and the North of England the level of support for Remain was well below what was required for it to win at least 50% of the vote across the UK as a whole. Britain is set to be the first country to leave the EU since its formation - but the Leave vote does not immediately mean Britain ceases to be a member of the 28-nation bloc. That process could take a minimum of two years, with Leave campaigners suggesting during the referendum campaign that it should not be completed until 2020 - the date of the next scheduled general election. Image copyright AP Image caption Traders in Tokyo monitor exchange rates The prime minister will have to decide when to trigger Article 50 of the Lisbon Treaty, which would give the UK two years to negotiate its withdrawal. Once Article 50 has been triggered a country can not rejoin without the consent of all member states. Mr Cameron has previously said he would trigger Article 50 as soon as possible after a Leave vote but Boris Johnson and Michael Gove who led the campaign to get Britain out of the EU have said he should not rush into it. But they also said they want to make immediate changes before the UK actually leaves the EU, such as curbing the power of EU judges and limiting the free movement of workers, potentially in breach the UK's treaty obligations. The government will also have to negotiate its future trading relationship with the EU and fix trade deals with non-EU countries. In Whitehall and Westminster, there will now begin the massive task of unstitching the UK from more than 40 years of EU law, deciding which directives and regulations to keep, amend or ditch. The Leave campaign argued during a bitter four-month referendum campaign that the only way Britain could "take back control" of its own affairs would be to leave the EU. Leave dismissed warnings from economists and international bodies about the economic impact of Brexit as "scaremongering" by a self-serving elite. Area-by-area in maps: See how people voted Prvi premier Lojze Peterle: Od nasmeha zgodovine do EU-ja in druge Švice "S Kohlom sva se dobila na vikendu in obdelala mednarodno priznavanje Slovenije" 24. junij 2016 ob 06:20 Strasbourg - MMC RTV SLO Odsvetovali so nam osamosvojitev, saj je politika "umetnost mogočega". Mi pa smo iz politike naredili "umetnost nemogočega", razglasili smo državo in dosegli mednarodno priznanje. Tako je neupoštevanje nasprotovanja slovenski osamosvojitvi iz tujine opisal prvi slovenski premier v Demosovi vladi Lojze Peterle, ki si je v Strasbourgu med hitenjem iz parlamentarne dvorane na sestanek vzel čas in za MMC obujal spomine. Treba je ostati "realen" in nehati "sanjati", so mu še med drugim namigovali dipomati velikih držav. Trikratnega evropskega poslanca jezi, da v šoli mladim največjega dosežka slovenske politike ne predstavijo na način, da bi to vzbujalo domoljubje in odnos do države kot vrednote. "To je kulturni kriminal," je opozoril. Udbovski zet in vir SDV v RKC, je trasiral pot, ki nas je pripeljala v brezpotje. Precej podobna sta si z Jelinčičem. S popoulističnimi nastopi sta zavajala ljudi in delala za postkomuniste. .samo poliranje lastnega videnja itd itd... .. Nič pa o sobojevnikih Janši in Bavčarju.... Itd itd Na vrhu Triglava, ko je zaplapolala slovenska trobojnica: "Tega ne moreš pozabiti" Grba na zastavi takrat še ni bilo 25. junij 2016 ob 06:33 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenska zastava (brez grba) je, kot je znano, na vrhu Triglava zaplapolala že slaba dva tedna pred osamosvojitvijo - v strogi tajnosti in po kar nekaj izzivih. Takrat je bilo tam še kar nekaj snega, tri metre so ga morali odkopati, da so prišli do Aljaževega stolpa oz. da so "imeli kam postaviti zastavo", se spominja že upokojeni dopisnik Dela iz Gorenjske Mirko Kunšič in dodaja: "Ne pomnim, da bi bilo kdaj junija toliko snega gor kot tistega leta." Zgledovali so se po Iwo Jimi Kunšič priznava, da se je v policijskem helikopterju, ki je (z blagoslovom takratne oblasti, ampak ob obljubi molčečnosti) na vrh najvišje gore v državi ponesel izbrano ekipo gorskih reševalcev in predstavnikov medijev, znašel bolj po naključju. Ob njem je bil v helikopterju še Joco Žnidaršič (Delo), ki je imel nalogo fotografirati postavljanje zastave (po ikonografiji postavljanja ameriške zastave na otoku Iwo Jima) za prihajajočo slavnostno, osamosvojitveno številko Dela, in snemalec Televizije Slovenija, pojasnjuje. Spominja se, da so jim "v Ljubljani dali neke bakle, ki so bolj spominjale na otroške igračke", tako da so nato te, ki jih je mogoče videti tudi na posnetkih in fotografijah, nekje izbrskali sami: "Te bakle so res dodatno popestrile zadevo, so ji dale tisto pravo "štimungo", ampak senca, ki je ob zahodu padla na Gorenjsko, je bila pa res taka, da smo si jo zapomnili." Najprej je bilo treba odmetati sneg Helikopter je naprej odpeljal gor ekipo, ki je odmetala sneg, nato pa se vrnil po njih. S helikopterjem so kar nekajkrat zakrožili nad najvišjo goro v državi in v objektiv ujeli nepozabne trenutke, ko je nad Triglavom prvič zaplapolala slovenska trobojnica. Grba na tisti zastavi še ni bilo, se spominja, saj ga politični vrh še ni potrdil, zato so najprej padale šale, da so razobesili rusko zastavo, pravi v smehu. Ker se je vse to dogajalo 12. junija, torej skoraj 14 dni pred uradno osamosvojitvijo, pa tudi zaradi skrivnostnosti fotografiranja, je bilo med zbranimi prisotnega tudi nekaj strahu, pravi Kunšič: "Ena ekipa je bila na vrhu Triglava tri ure, ko so čakali, da se znoči in da prižgejo bakle. V tem času so večkrat mimo priletela letala, in ker niso vedeli, ali niso morda JLA, so kot v vaji na hitro pospravili drog in zastavo." "Vem, po 25 letih bi praviloma moral spomin že malo pešati, a tega ne moreš pozabiti," nostalgično pravi fotograf in dodaja, da se je druga ekipa gorskih reševalcev na Triglav odpravila še enkrat, tik pred razglasitvijo samostojnosti, 23. junija. Fotoaparat še vedno dela Sam je fotografije takrat posnel z malim kompaktnim olympusom, se spominja in ponosno doda, da fotoaparat še vedno deluje - četudi ga ne uporablja več: "Fotografije so presenetljivo dobro uspele, glede na to, da je dan že ugašal. Lepo se je dalo delati." Sploh tiste fotografije, na katerih so reševalci ob zastavi s prižganimi baklami, so mu ostale v spominu, pravi. Tanja Kozorog Blatnik, Foto: Mirko Kunšič @Stopi: izraz trobojnica je v SSKJ, zato z jezikoslovnega vidika njegova raba ni napačna. Je pa napačna v kontekstu veksikologije (vede o zastavah). Trobojnice so namreč zastave s tremi navpičnimi barvnimi polji (francoska, italijanska, irska, ...), v angleščini jim rečejo "tricolor". To pa lahko privede do zmešnjave, saj je slovenski izraz za zastave s tremi vodoravnimi barvnimi polji (slovenska, nemška, madžarska, ...) tribarvnica, angleški pa "triband". Janez Janša: “Za to, da ste danes prišli, je bil potreben enak pogum kot pred 25 leti” 25. 6. 2016, 5:00 451 Facebook Twitter Foto: J.O. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je ob 25. rojstnem dnevu Slovenije priredilo domoljubno proslavo, ki se je začela ob 20.30 na zgodovinskem Trgu republike v Ljubljani. “Verjamem, da je Slovenija zgrajena na tako trdni skali, da bo preživela tudi povodenj, ki ji jo nekateri prikazujejo, vendar se bomo morali zavedati izzivov, ki nas čakajo,” je množici povedal Janez Janša. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi Aleš Hojs, ki je dejal: “Nikoli ni dovolj prizadevanj, da naredimo našo domovino boljšo. Kličem vsem, verjemimo v slovensko pomlad!” Prireditev se je začela z orkestralno izvedbo slovenske himne Zdravljice in nadaljevala z evropsko himno Odo radosti. Sledila je vznesena recitacija Zdravljice in priredba Kekčeve pesmi mladega domoljuba. Foto: Nova24TV.si Foto: Nova24TV.si Aleš Hojs: Verjemimo v slovensko pomlad Prireditev je z govorom odprl predsednik VSO Aleš Hojs, ki je pozdravil poslance Demosove vlade, veterane vojne za Slovenijo, svojce žrtev padlih v osamosvojitveni vojni in vse tiste, ki jim je slovenska pomlad blizu. “Dejal sem, da bi tukaj, kjer stoji NLB, morala zijati luknja, zdaj pa pravim, da bi moral stati tudi spomenik samostojni in neodvisni Sloveniji. Celo lipo, ki jo je blagoslovil nadškof Šuštar, so s tega trga odstranili,” je povedal Hojs in dodal, da bi moral na Trgu republike stati tudi spomenik pripadnikom slovenske teritorialne obrambe (TO). “Naše združenje je hotelo postaviti tablo na drugo stolpnico, tablo, na kateri bi se zahvalili TO, a na žalost to ni mogoče. Včeraj smo s strani države dobili sporočilo, da je ta fasada za take table zaščitena,” je povedal Hojs. Vlada je sporočila, da bi se moralo združenje VSO z ostalimi veteranskimi združenji dogovoriti o vsebini table. “Dogovarjati bi se morali z združenji, ki nas ovajajo?” se je vprašal Hojs, pri čemer je požel aplavz iz publike. “Nikoli ni dovolj prizadevanj, da naredimo našo domovino boljšo. Kličem vsem, verjemimo v slovensko pomlad!” je svoj uvodni nagovor ob 25. rojstnem dnevu naše države zaključil Aleš Hojs. Janez Janša nagovoril domoljube Za Hojsom je spregovoril predsednik SDS Janez Janša, ki ga je množica na oder pospremila z bučnim aplavzom. “Za to, da ste danes prišli, je bil potreben enak pogum kot pred 25 leti,” je povedal Janša. Uvodoma je prebral nekaj odstavkov iz zbornika Vojna za Slovenijo. “V zgodovini vsakega naroda obstaja določen čas, ki je omogočil, da je narod postal suveren, sam svoj gospodar. Narodi ta čas po svetu častijo kot nekaj svetega, po njem poimenujejo ulice trge in odlikovanja. /…/ Takšen čas je vrednostno središče naroda,” je povedal Janša in spomnil na vojno za Slovenijo. Dejal je, da je peščica ljudi, ki je v času vojne za Slovenijo poprijela za orožje in se zoperstavila JLA, s svojim pogumom dosegla nemogoče in omogočila prehod slovenskega naroda v nacijo. Osamosvojitev je uspela kljub nasprotovanju dela leve politike. “To je bila visoka pesem slovenskega naroda,” je povedal predsednik SDS. V govoru je podrobno opredelil dogajanje med vojno za Slovenijo in v okviru tega pozdravil tudi brigadirja Toneta Krkoviča ter častnika Zorana Dernovška, ki sta bila prisotna na prireditvi. Foto: Nova24TV Foto: Nova24TV Janša je spomnil, da so bili s proslavo ob dnevu državnosti križi in težave že pred 25 leti. “Nekateri, ki danes sedijo v prvih vrstah na proslavi, so nekoč dejali – kaj pa bomo proslavljali na tak žalosten dan,” je spomnil predsednik SDS. Obregnil se je tudi ob kritike proslave in dejal, da bi – če bi se z gospodarstvom ukvarjali toliko, kolikor se ukvarjajo s proslavo – Slovenija cvetela. “Za to Slovenijo smo glasovali, jo gradili in branili, da bi lahko njen rojstni dan vsakdo praznoval, tako kot hoče,” je dejal Janša in dodal, da se veselje ljudi ob praznovanju rojstnega dne države ni spremenilo. “Ko boste videli, da na tem trgu stoji osamosvojitvena lipa, ko boste videli, da na tem trgu stoji spomenik slovenski osamosvojitvi in ko se bo ta trg imenoval Trg Jožeta Pučnika, boste vedeli, da ste se zbudili v drugačni Sloveniji,” je povedal Janez Janša. “Verjamem, da je Slovenija zgrajena na tako trdni skali, da bo preživela tudi povodenj, ki ji jo nekateri prikazujejo, vendar se bomo morali zavedati izzivov, ki nas čakajo,” je svoj nagovor zaključil Janša ter ob tem spomnil na besede Jožeta Pučnika, da bomo morali ostati pogumni in ponosni. 25 let Slovenije Pred natanko 25 leti so bili s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije izpolnjeni formalni pogoji, da je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Naslednji dan, 26. junija 1991, pa je potekala prva državna proslava, na kateri so ob častni četi Slovenske vojske, ki ji je poveljeval Tone Krkovič, jugoslovansko zastavo zamenjali za slovensko in jo ponosno dvignili. M. P., Ž. K. Takšna mora biti slovenska proslava, bila je na nivoju, tako kulturnem kot sicer. Živo nasprotje sinočnje, ko so po rdeči preprogi marširali antislovenci, izdajalci in preračunljivci. Še to, hvala Bogu, da jo niso oskrunili izdajalci kot so Peterle, Novačka in podobni. Lepa proslava za SLOVENIJO GRE!!! Nobenega manjka od mile in lojzeka kvečjemu bi kaj pokvarila s prilizovanjem. Škof Zore si ni upal priti blagosloviti lipe. To so mu prepovedali isti, ki so mu ukazali, da je moral včeraj v prvi vrsti sedeti skupaj s prasci, ki zatirajo Slovence, še posebej katoličane in tudi Cerkev samo. Sramota je tolikšna, da je RKC ne bo izprala naslednjih 25 let. Prav tolikšno je tudi ponižanje katoličanov. Večja je, kot takrat, ko se je škof Rožman rokoval z nacističnimi veljaki in prisostvoval njihovim protislovenskim obredom. Takrat smo bili vsaj okupirani, danes pa nas takole ponižujejo v naši lastni državi, ki smo si jo sami priborili. indijanka • 40 minut nazaj Današnjo proslavo smo spremljali s srcem. Ni bila skromna. Veličastna je bila. Zbudila je Čustva, zbudila je Ponos. Vsem, ki ste jo pripravljali in tistim, ki ste jo spremljali v živo, Hvala. Moja mala hči se posebej zahvaljuje za otroški vložek. Res, izjemno tenkočutno, da ste pomislili tudi na najmlajše. Naše Upanje so. Zapomnila si bo! Odlična proslava, ki je vzbudila upanje in narodni ponos. Recept za uspeh: odsotnost NSi in SLS in kot kaže, Slovenci znamo biti zavedni Slovenci tudi brez cerkvenega žegna. Janša: Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet Sodelovanje odpovedala SLS in NSi 25. junij 2016 ob 22:58, zadnji poseg: 25. junij 2016 ob 23:50 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA V Ljubljani je potekala proslava Za mojo Slovenijo v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Slavnostni govornik je bil Janez Janša. Na proslavi ob dnevu državnosti na Trgu republike so poudarili enotnost Slovencev v času osamosvojitve. Enotnost naroda in pogum njegovega oboroženega dela sta skovala zmago v osamosvojitveni vojni, je v nagovoru poudaril prvak SDS-a Janez Janša. Janša je posebej izpostavil pomen desetdnevne vojne za Slovenijo, pri tem pa spomnil na nekatere prelomne vojaške akcije. Kot ključno je omenil zasedbo vojaškega skladišča JLA pri Borovnici. "Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet," je dejal Janša in opozoril na pomen osamosvojitvene enotnosti naroda. Cerar ob dnevu državnosti: "Dovolimo si biti drzni v novih spremembah" Osamosvojitev je Janša znova označil za edino vrednostno središče, ki povezuje slovenski narod in ga zato po njegovih besedah ne smemo rušiti. Ob tem je v nagovoru udeležencem proslave - po nekaterih ocenah se jih je zbralo več tisoč - izrazil optimizem glede prihodnjega razvoja Slovenije. Po njegovih besedah so naši temelji vendarle dovolj trdni, "da ne bo ogroženo bivanje v tej hiši". Kot je opozoril, bo britanski izstop iz EU-ja prinesel novo razvrščanje držav članic, pri čemer bo ključna njihova gospodarska moč. Janša je zato pozval k enotnemu prizadevanju za krepitev slovenskega gospodarstva. Poudaril je tudi nujnost krepitve obrambne moči Slovenije. Denar, ki ga država namenja za obrambo, je po njegovih besedah norčevanje iz obrambnih struktur, saj zadošča le še za životarjenje. Janša se je v nagovoru dotaknil tudi polemik, ki so se v zadnjih dneh pojavile v zvezi z organizacijo proslave VSO-ja. Prihod na nocojšnjo proslavo je po njegovih besedah terjal skorajda enak pogum kot pred 25 leti. Če bi se toliko ukvarjali z gospodarstvom, kot so se nekateri s proslavo, bi Slovenija cvetela, je dodal in izrazil tudi razočaranje nad odnosom "nekaterih visokih državnih uradnikov" do proslave. Janša se je prav tako zavzel za preimenovanje Trga republike. "Ko se bo ta trg imenoval Trg Jožeta Pučnika, vedite, da ste se zbudili v drugačni Sloveniji," je dejal. Ob tem je izrazil razočaranje, da so s trga izgnali osamosvojitveno lipo, ki po 25 letih še ni dobila novega blagoslova: "Nadškof Šuštar še ni dobil naslednika, ki bi ta blagoslov opravil za celo Slovenijo na glas, tako da bi ga slišala lipa in slovenski narod." Udeležencem je pozdravne besede namenil tudi predsednik VSO-ja Aleš Hojs. Opozoril je, da pomlad, ki se je začela ob osamosvojitvi Slovenije, ni in ne bo nikoli končana. Pot pomladi po njegovih besedah namreč vedno znova terja dodatna prizadevanja: "Nikoli ni dovolj prizadevanj, da našo domovino naredimo boljšo." Poudaril je, da bi na Trgu republike moral stati spomenik samostojni in suvereni slovenski državi. Proslava VSO-ja v središču prestolnice je ponudila tudi kulturni program, v katerem so nastopili mladi z različnih koncev Slovenije, dramski igralci in pevci. Za glasbo skrbi tudi orkester Slovenske vojske. Kolcanje po Jugi ali kako je za “ljudi iz plenic” nastala Slovenija 22. 6. 2016, 5:00 179 Facebook Twitter Iz Bele knjige o osamosvojitvi (avtor knjige Janez Janša) V teh dneh je dogajanje po Sloveniji osredotočeno na dve zadevi: v gostinskih lokalih in domačih dnevnih sobah se gleda nogomet, v raznih kongresnih centrih in kulturnih prostorih pa se odvijajo proslave v čast osamosvojitve Slovenije. Čeprav je od vojne za Slovenijo minilo 25 let, pa gre slutiti, da je ta še kako živa. Ob veliki proslavi tega častitljivega jubileja naše mlade državice bodo ljudje na veliko jokali. Nekateri od sreče, ker so se za Slovenijo borili in so si samostojne države zelo želeli, pa so na njo danes izjemno ponosni. Spet drugi pa se bodo z grenkobo v srcu in solzami žalosti spominjali tistih lepih dni v “Jugi”, ko je bilo še vse krasno. Spominjali se bodo tistih časov, ko so bili še mladi, lepi in življenja polni … zasluge za njihovo odlično počutje pa pripisali kar samemu Titu. “Takrat se je živelo, takrat smo imeli sanje,” se bo slišalo. Odličnost “Juge” ali zakaj je morala razpasti najboljša država na svetu Zanimivo bo videti, koliko nostalgije in “kolcanja po Jugi” bo ta teden napolnilo prostor okrog gostilniških šankov. Koliko mater, očetov, babic in dedkov bo svoje “ta mlade” pri kakšnem obedu podučilo, da se je v Jugi odlično živelo! Da so imeli vsi službe, tudi če ni bilo dela. Da so dobili kredite, tudi če je bila država vedno bolj zadolžena. Da je med narodom veljala vsesplošna blaginja, tudi če je večino denarja pobral Beograd. Ob tem bo slišati številna jadikovanja – češ da je bila Juga res najboljša država na svetu. A le malo “modrovalcev” bo omenilo, da so morali osnovne dobrine tihotapiti čez meje. Da so “švercali” kavo, čokolado, potrebščine za otroke, konzerve, margarino in še kaj. Da je bila država tako neprodušno zaprta, da so morali iz Avstrije “švercati” plenice, ki so jih dajali na rit prav tem mladim, ki jim zdaj držijo pridigo o sanjski Jugi. Kako se “ljudje iz plenic” učijo slovenske zgodovine Tako selektivno in sistematično poteka učenje zgodovine slovenskih mladih, ki so v času razpada Jugoslavije šteli le nekaj let. Ti mladi nimajo lastnih doživljanj, kako je bilo živeti v Jugi. Tisti, ki so bili v času vojne za Slovenijo še v plenicah, zares niso občutili, “kako je bilo dejansko živeti v Jugi”. A nenavadno, številni med njimi – zelo veliko jih je – danes častijo rdečo zvezdo, pojejo partizanske pesmi in čutijo neko jugonostalgijo, hrepenenje za Jugo, ki je nikoli niso doživeli. Tukaj se postavi izjemno resno vprašanje – od kod tem mladim, ki pri polni zavesti niso v Jugi prebili niti enega dne, ta navezanost in pozitivna čustva? Od kod jim ideja, da je bilo pod Titom lahko in dobro živeti? Na čigavih izkušnjah gradijo ta odnos in zanos? Janša, če te ni v učbeniku zgodovine, te pač ni Ljudje iz plenic – tako lahko imenujemo kar vse, rojene po letu 1985, ki v Jugi nismo zares živeli – smo se zgodovine učili iz slovenskih učbenikov, v katerih je osamosvojitev obdelana zelo površno. V osmem razredu osnovne šole smo jo v zadnjih junijskih dneh nekako “ošvrknili” pa še to nismo prišli dlje kot do tega, da je vojna trajala 10 dni in da je Kučan (čigar velika slika je krasila to poglavje v učbeniku) daleč najbolj zaslužen za samostojno Slovenijo. V gimnaziji se je zgodba ponovila – junija, ko pride ta tema na vrsto, pač ni več velike delovne vneme. In zato je jasno, da je po mnenju večine ljudi Kučan najbolj zaslužen zanjo. Tako so vse, kar vemo in znamo o osamosvojitvi, le zgodbe babic, dedkov, staršev in sosedov. Od količine in intenzitete njihove navezanosti na Jugo in komunizem je odvisno, kako jo mladi posledično doživljajo. Ljudje, ki so živeli v Jugi, svojo percepcijo in čustva do razpadle države prenašajo na mlade – in ti jih vpijajo kot goba. O kakšnem Krkoviču, Bavčarju, Pučniku in Janši – se razume – običajno ni bilo nobene besede. Če te priimke v tem kontekstu naštejete povprečnemu 25-letniku, vas bo le debelo pogledal. Kdo pa so ti ljudje? V učbeniku zgodovine jih ni. Kovanec slovenske zgodovine je imel samo eno – Kučanovo stran Današnja medijska vojna med tistimi, ki so si samostojne Slovenije želeli, in tistimi, ki bi raje videli Jugo, je torej namenjena nekakšnemu simbolnemu razjasnjenju obzorij. Velik del slovenske javnosti meni, da je skrajni čas, da se pri vseh ključnih zadevah razjasni, kaj je res in kaj ni. Ampak, pozor – tega si želijo le starejši ljudje! Pa mladi? Pri mladih se ta proces sploh še ni sprožil – oni ne čutijo potrebe po nobeni razjasnitvi. Večina jih v teh dneh namreč prvič sliši, da druga kot Kučanova zgodba iz učbenikov sploh obstaja. Anja Dangubič Ja ? Takega "predsednika" - kot je bi . - ex KP, ZK J. BROZ ! pa res ne bomo nikoli več imeli ! 1. Deček iz Kumrovca in 1.1 hkrati nezakonski sin poljsko-galicijske grofice (s posestvom pri Szegedu) 2. Šlosar-kovinar in 2.1 hkrati - klavirski virtuoz, ki dobro igra Chopina ! 3. Proletarec - borec za "delavske pravice" - in agent VKP b Stalinove NKVD ! 3.1 Likvidator 800 YU KP "odvečnih" članov v Moskvi, 1938 3.2 Vodja štaba za likvidacije antistalinskih trockistov v Španiji 1936 dalje ! 4 Tvorec in poveljujoči VKP b stalin partizaanskih političnih oborožencev ! 4.1 ukazovalec množičnih nesodnih političnih povojnih pomorov neoboroženih ujetnikov, civilistov ! Tudi v naci Germany so imeli vsi službe:) vsem, ki si želijo juge takoj socialistične (venezuelnske lahlo tudi severnokorejske) plače oz. penzije in problem je rešen Sem videl že marikaj, tudi ko so punci Varuha konkurence podtaknili en tak kuki, njegovi prijatelji niso vedeli, da ona pa ne kadi tega, zelo slabo se je počutila, cel večer je imela uničen. Taki smo, naivni in tumasti, če ti prijatelji nekaj stresejo v usta, se pač požre, ker ljudje nismo norci in ne razmišljamo, da bi nam najbližji hoteli kaj slabega, v resnici se čedalje slabše poznamo in je med nami ogromno hudih psihopatov. Strokovno izobraževanje alias pranje možganov 26. 6. 2016, 5:00 16 Facebook Twitter Foto: STA Na Rogli se srečujejo predvsem psihoterapevti, ki so bili »v prejšnjem življenju« predani neki drugi stroki, v teku življenja pa so spoznali, da rabijo terapijo – in namesto da bi se šli (zgolj) terapirati, začnejo terapijo študirati in terapirati druge. O 13. študijskih dnevih (nedavno so potekali na Rogli), sem nekaj že pisal tukaj. Gre za nekakšen strokovni kongres, na katerem se določena klientela psihoterapevtov strokovno pogovarja oziroma (do)izobražuje. Na Rogli se srečujejo predvsem psihoterapevti, ki so bili »v prejšnjem življenju« predani neki drugi stroki, v teku življenja pa so spoznali, da rabijo terapijo – in namesto da bi se šli (zgolj) terapirati, začnejo terapijo študirati in terapirati druge. Pogosto so celo zelo uspešni – če že sebi ne morejo pomagati, pa pomagajo drugim, s srcem in predano. Toda problem lahko nastane, ker »naknadno« težko absorbirajo vsa fundamentalna psihoanalitična oziroma propedevtična znanja. In terapevtom, ki so združeni v Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo (SKZP), se dogaja prav to. Zato so izjemno ranljivi, ko jim »gospodarji vednosti« diktirajo določene poglede na segmente psiho-stroke. Ravno te »naknadne« psihoterapevte se da preparirati, torej indoktrinirati z določenimi ideološkimi vsebinami – beri: nebulozami –, ki jih v zadnjih letih tako militantno širi feminizem s svojimi pajdaši LeGeBiTrovci. “Spol in spolnost v psihoterapiji” Študijski dnevi na Rogli so bili – zato, ker je padel decembrski referendum (o noveli ZZZDR) – posledično namenjeni (ponovni) indoktrinaciji o t. i. teoriji (družbenega) spola (ang. gender). Naslov študijskih dnevov je bil »Spol in spolnost v psihoterapiji« in vedelo se je, da si bo »stroka« skozi plenarna predavanja, okrogle mize in (nekatere) delavnice zopet prizadevala oprati možgane svojim nebogljenim, strokovno dojemljivim in poslušnim ovčicam. Levo-liberalno pristranskim gospodarjem psiho-stroke oziroma psihoterapevtske vednosti še vedno ne gre iz glave, da na referendumu (o noveli ZZZDR in Družinskem zakoniku) ni obveljal njihov »strokovni« pogled na spol, (tradicionalno) družino in posvojitve otrok v istospolne partnerske skupnosti. Na Rogli so organizatorji (predsednik ZSKZP je geštalt terapevt Tomaž Flajs, predsednica programskega sveta pa psihologinja in integrativna psihoterapevtka Tamara Trobentar) zelo enoumno in brezopozicijsko v goste vabili plenarne predavatelje in organizirali delavnice. Prvo plenarno predavanje je zelo enoumno in spodletelo, torej (pro)feministično zastavila psihiatrinja (in družinska psihoterapevtka) Breda Jelen Sobočan. Trditi, da je spol zgolj in samo družbeno prepričanje – in da je ženska, če je tako prepričana, lahko tudi moški in da je moški lahko ženska, je hud strokovno-ideološki zdrs. Organizatorji so v to smer koncipirali domala vsa plenarna predavanja in mnoge delavnice ter tudi centralno okroglo mizo, ki je bila izjemno enoumno koncipirana. Iz Severne Irske so »uvozili« celo gejevskega geštalt terapevta, ki je imel sicer zelo iskreno predavanje, v katerem je priznal, da je homofobija normalna in spoštovanja vredna, ter je obsojal celo heterofobijo, o kateri LeGeBiTrovci navadno nočejo govoriti. “Moja opozicijska prisotnost je enoumje omejila” Ideologom študijskih dnevov pa vendarle ni šlo tako gladko. Že zgolj moja opozicijska prisotnost in moje replike – ve pa se, da sem jaz radikalni kritik feminizma (in teorije spola) – so enoumje vsaj malce omilile. Okrogla miza zato ni mogla izpasti kategorično enoumno, ker sem se jaz pač nadležno oglašal. O upokojeni feministki Svetlani Slapšak ne gre izgubljati besed; njene »strokovne« nebuloze so tako spodletele, da jih normalen intelektualec ne more jemati resno. Ampak moj (bivši) profesor, sicer psihiater in psihoanalitični psihoterapevt, Matjaž Lunaček, (me) je pa spet razočaral. Spet si je – tako kot pred leti v gej baru »Cafe open« – drznil izreči, da »je pri pedofilu, z vidika (na)gona, otrok (kot seksualni objekt) čisto legitimna izbira«. Že pred leti sem mu – pred številno publiko gejev in lezbijk (verjetno pa je bil v »Cafe open« tudi kakšen pedofil) – jasno »zabrusil«, da (na)gon (Ono, angl. Id) ob izbiri libidinalnega/seksualnega objekta ni nikoli smaostojen; vedno in vselej je »na delu« (kot cenzura) tudi Nadjaz (angl. Superego). Absurdno se mi zdi, da nekdo (na)gon ločuje od vpliva Nadjaza/Superega, ko govori o »izbiri (libidinalnega) objekta« (znotraj subjekta) – ker je to absolutno nemogoče. Lunaček ima očitno (pre)veliko afiniteto do pedofilije in jo s tako spodletelim argumentom (v prid pedofilom) nezavedno brani ali vsaj tolerira. Njegova teoretska afiniteta do pedofilije se je potrdila tudi v situaciji, ko je trdil, da psihoterapevt ne sme prijaviti pedofila, medtem ko dotični pedofil v soji perverzni spolni praksi tako rekoč uničuje življenja otrokom. Lunaček je mnenja, da mora biti pedofil kot pacient zaščiten. Jaz bi v tem primeru dejal, da Lunaček nima razvite najvišje stopnje (postkonvencionalnega) moralnega razsojanja. V taki situaciji mora psihoterapevt narediti vse, da zaščiti otroke – sedanje in bodoče žrtve – spolnih zlorab, ne pa da slepo zaščiti pedofila. In Lunaček tega moralnega imperativa ne zna začutiti. In lahko si mislite, kakšno, torej kako pristransko, je bilo njegovo diskutiranje na okrogli mizi. Ko sem mu kot replikant domala v usta položil Freudove besede o pravilno razrešenem Ojdipovem kompleksu in normalni ter nenormalni ženski (lezbijki), se je izneveril. Freudu in psihoanalizi je obrnil hrbet – zato, da je bil/ostal zvest (svoji) feministično-LeGeBiTrovski ideologiji. Strokovno izobraževanje alias pranje možganov Enega od zanimivejših zdrsov si je – ne da bi vedel – privoščil tudi predsednik SKZP Tomaž Flajs. Na plenarnem zaključku sem si prav jaz, ki sem tri dni (dokaj) strpno in poslušno »vegatiral« na Rogli, zbranim drznil povedati, da imajo kot strokovno združenje svojo slepo pego in da ni pošteno, da na tak brezopozicijski način, torej enoumno, perejo možgane svojim psihoterapevtom in poslušnim študentom (predvsem tistim z Univerze Sigmunda Freuda) s feministično-LeGeBiTrovsko ideologijo. Dotični predsednik pa še toliko ni dojel moje dobronamerne replike, da je vehementno (iz)rekel, da »nikakor ne razume, kako morem strokovnemu izobraževanju reči pranje možganov«. No, na tej točki sem dojel grozljive razsežnosti institucionalne strokovne indoktrinacije. Flajs kot geštalt terapevt niti kot »univ. dipl. prof.« ne ve, kaj je (strokovna) ideologija niti kako deluje – jasno, ker ne ve niti, kdo je Louis Althusser niti kaj je t. i. »spontana filozofija znanstvenikov«, torej ideologija. »Kje imamo slepe pege – ali: kje, na kakšen način in zakaj smo nori?!« Na Rogli se je prisotnim tri dni pralo možgane – o tem, kako sta spola enaka in kako je moška in ženska spolnost lahko poljubno izbrana. Cilj take institucionalne indoktrinacije je seveda ta, da bi se na naslednjem referendumu psihološko-psihoterapevtska »stroka« popolnoma poenotila glede posvojitve otrok v istospolno partnersko skupnost. Ena od »gobčnih« feminističnih psihoterapevtk, ki jih je na Rogli kar mrgolelo, mi je zabrusila, naj jim vendarle pustim, da imajo SKZP-jevci svoje slepe pege. Ampak njihove slepe pege so pravi madeži, fleki. In hudo mi je, ko vidim, da mnogi psihoterapevti »ne štekajo« vseh razsežnosti stebrnega kamna psihoanalize: Ojdipovega (in kastracijskega) kompleksa. Zato bi SKZP toplo priporočil, da naj bo delovni naslov naslednjih (14.) študijskih dnevov »Kje imamo slepe pege – ali: kje, na kakšen način in zakaj smo nori?!«. In z veseljem se jim (ponovno) »predam v uporabo«, čeprav vem, da bi se spet počutil kot »jedrski odpadek«. Iskreno upam, da se 15. Bergantovih dnevov (oktobra bodo v Portorožu), ki jih organizira (drugo) Združenje psihoterapevtov Slovenije, ne bo organiziralo tako enoumno ideološko – čeprav dvomim, saj poznam vlogo njihove leve profeministične predsednice Milene Srpak v zadnji referendumski kampanji »ZA« novelo ZZZDR. Memorandum o združitvi obeh združenj, ki sta ga letošnjega januarja podpisali obe društvi, ne obeta nič dobrega; o tem sem pisal v kolumni Psiho-stroka ali psiho-ideologija?! Roman Vodeb Grozljiva zgodba: Vnučka, ki ju je ugrabil CSD, hočeta nazaj k babici in dedku. Kaj bo naredila Kopač Mrakova? 27. 6. 2016, 13:20 123 Facebook Twitter Ivan Škratek in Marija Otorepec (foto: Nova24TV) “Babi, a gremo zdaj domov?” je vprašal eden od velenjskih dečkov, ko sta z bratom prvič po ugrabitvi s strani države videla babico in dedka. Seveda nista mogla nazaj. Srečanje je bila kratko in pod nadzorstvom socialne delavke, ki pri časovni omejitvi obiska ni popustila: babici in dedku je pripadala ura in pol srečanja – in niti minuta več. Srečanje je bilo kljub temu veselo. Otroka sta babici pritekla v objem, kakor da se ni nič spremenilo. “Otroka še vedno vesta, kje je njun pravi dom,” meni Franc Donko, potem ko je poslušal izpoved babice. Strokovni zastopnik starih staršev in član Odbora za varstvo pravic vnukov in starih staršev se je namreč bal, da bi otroka izgubila svoje pristne želje – tiste želje, ki ju še vedno vežejo na babico in dedka. Preberite še: Metod Dragonja, ki je zavajal javnost in manipuliral s podatki, bo odstopil s položaja. Ministrstvo zanika. “Zelo sem se namreč bal, da bodo vpleteni, tudi rejniki (morda celo v dobri veri), v tem času že kupili naklonjenost otrok do te mere, da bi se dečka odpovedala svojim pristnim željam, potrebam in hrepenenju po domu. Otrok v nežnih letih, v kakršnih sta dečka, izgubo družine doživlja kot krivico. V otroško srce je pravica do mame, očeta, sester in bratov položena kot najbolj naravna okoliščina njihovega življenja in hkrati najgloblja resničnost njihovega bitja. Ko se otroku opisana krivica zgodi, za to stanje povsem upravičeno nekoga okrivi. Obstaja velika nevarnost, da bosta vnučka v svoji nemoči in stiski za to stanje sčasoma okrivila prav babico in dedka – ker ju nista pred tem zaščitila. V tem trenutku je njihova vez še živa, trdna in močna. Otroka še vedno vesta, kje je njun pravi dom! To je izjemno razveseljivo dejstvo!” Na drugi strani so tisti, ki so nezakonit odvzem dečkov omogočili, še vedno na položajih. Center za socialno delo Velenje, Skupnost CSD, socialna inšpekcija in pristojno ministrstvo so še vedno prepričani, da so ravnali prav ali pa ne želijo spremeniti odločitve, saj bi tako priznali strokovno napako. Prav o tem se bo govorilo na državnozborski komisiji za peticije in človekove pravice pod vodstvom Eve Irgl (SDS), ki je sklicala izredno sejo. Kako dolgo bo še družina razdvojena? “Babi, a grem zdaj domov?” je babico vprašal mlajši vnuk. Babica in dedek sta se morala opravičiti – dejala sta, da morata iti v službo. Vprašanje, ki se poraja, je, kako dolgo bosta otroka še verjela njunim besedam in kako dolgo bo še potrebno lagati. Donko trdi, da ni potrebno veliko, da se zadeve razrešijo. Zadostoval bi klic, navodilo in odločba. Ž. K. indijanka • 7 minut nazaj Ali so otroka namestili v vojaški tabor? Kaj pa se gredo tile z omejitvijo časa? A pod sočuten pristop v korist otrok štejejo obisk pod budnim očesom socialne delavke paznice? Niti same jih niso pustili v intimnem trenutku. Kot bi bila babica in dedek otrokoma nevarna. Fuj in fej. Mi lahko kdo sporoči kje je zapisana teorija, ki jo tile uvajajo v praksi. Pretresljivo je tudi to, da sta otroka vprašala " Babi a gremo zdaj domov "? to človeku pove že vse. Kako ta dva malčka psihično trpita in vse to morata tako mlada "držati" v sebi. Res nimaš več pravih besed kako bi opisal to krivico, ki se dogaja v tej barabinski državi. Poglejmo dejstvom v "ksiht"! Nestrokovna stroka, ki po CSD-jih zlorablja svoj položaj, ima pokritje v politikih izvoljenih od ljudstva!!! Demokratično si volivci nakopljejo na glavo kleptomansko vlado, ki brez korupcije sploh vladati ne zna, podsistemi državne uprave so odvisni od tistih, ki nam vsem skupaj brez dela "vladajo", pa imamo, kar imamo. Imamo koruptivne CSD-je, ki ugrabljajo otroke, da izbrancem rejniško službo zrihtajo. Zaradi izvoljenih v vlado in parlament, nismo niti v danki, ker iz nje, vsa kaj uporabnega za na njivo pride. Zakaj jim lažejo da morajo v službo naj jim raje povejo resnico da sta ugrabljena bosta tut mala silo delala. Res je sramota, da pri nas ni nobenega, da bi tej katastrofi naredil pravični konec. Človek ima občutek, da sta otroka za vse te udbovske komunistične inštitucije v tej državi samo "primerek" in ne človeška bitja. Prvo tale vlada mora podnujno odletet..... Pa prepovedat vse nove murgelske stranke.....na predčasnih volitvah, ker vsi vemo, da gre levak večkrat na led... domovina mili dom • eno uro nazaj Da si predstavljamo motiv temu CSD zločinu in vseh podpornikov, potegnimo nekaj predvidevanj. -stara starša sta vernika -morilec matere otrok je sodelavec rdečih -otroka ne smeta dobiti klasične krščanske vzgoje -rejniki so levičarji Torej to je ugrabitev otrok po vzoru "Petriček". Motiv je narediti rdeče janičarje. Mene pa motita tudi rejnika , ki sta srečanje dečkov z babico in dedkom gledala . Kako se zdaj počutita, ko dobro vesta , da sta dečka ukradena ? Kje imata vest ,kje ? Jaz bi v njunem primeru otroka posadila v avto in ju zapeljala direkt v njun domek kjer sta vajena ljubezni ! Očitno sta na isti valovni kot njihovi dobavitelji... Predvidevam, da sta bila rejnika celo naročnika.... To itak , pa še pri kakšnih istospolnikih Ja čudno je, da se ne izve kje sta dečka? A sta izolirana od zunanjega sveta? Ali ne hodita več v vrtec med vrstnike prijatelje? Ali sta zaprta med štirimi stenami kot v zaporu?? Peter Lojzelja PETROLEJ IN MLAČNA VODA Nekaj spet polzi po tleh, poglej, Mar je stvar, je snov ali oseba? Kot da bi se vračal od pogreba, videti je kalen petrolej. Pesem ta ga personificira, sicer pa je le navadna snov, ki format nadela si je nov, za seboj doseženo podira. Petrolej tako simbolizira, kar po podu plazi se previdno, leze le navzdol, predobno vidno mešanico vseh snovi pobira. Kako se je Slovenija uprla svetovnim velesilam 27. 6. 2016, 5:00 46 Foto: STA Facebook Twitter Ko je Slovenija 25. junija 1991 razglasila svojo samostojnost in neodvisnost, v svetu ni imela veliko zaveznikov. Proti osamosvojitvi so bile skoraj vse velesile ter celotna evropska levica, oporo smo imeli le pri Nemčiji in avstrijskem zunanjem ministru Aloisu Mocku. Še več, Američani so dali zeleno luč jugoslovanskemu zveznemu premierju Anteju Markovića za napad JLA na našo državo. Samo teden dni pred razglasitvijo slovenske države je v Beograd prišel tedanji ameriški državni sekretar James Baker, ki je poudaril, da ZDA ne bo priznala nobenih enostranskih dejanj – torej tudi ne osamosvojitve Slovenije. To stališče je opogumilo Anteja Markovića, da je nad Slovenijo poslal tanke Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Kohl Slovencem: Vi ne spadate na Balkan, ampak v Evropo “Še 50 let vas ne bomo priznali,” je Sloveniji grozil še en ameriški diplomat – ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmermann. Podobno stališče kot ZDA sta imeli tudi Francija, tradicionalna zaveznica Srbov, in Velika Britanija. Skorajda ves svet se je zavzemal za to, da Jugoslavija, morda z manjšimi demokratičnimi popravki, ostane ena država. Slovenci smo imeli pomembno oporo le pri Nemčiji, ki jo je vodil krščanskodemokratski kancler Helmut Kohl. Ta je trdil, da Slovenije ne spada na Balkan, ampak je civilizacijsko del Evrope. Preberite tudi: -[Fotozgodba] Tako smo prišli do lastne države Delegacija Evropske skupnosti, ki je vodila pogovore v Jugoslaviji, je večkrat poudarila, da mora Jugoslavija ostati skupaj. V primeru, da bi se Slovenija vendarle odcepila, pa so želeli doseči, da bi mednarodna skupnost Slovenijo izolirala, s čimer pa Slovenci ne bi več imeli druge izbire, kot da se vrnemo v Jugoslavijo. Grožnje z izolacijo so bile poskus, da se Slovenijo prepriča, da ostane v Jugoslaviji ter se tako ohrani status quo. Toda slovenski uspeh v spopadu z JLA je v svetu krepil moč držav in političnih sil, ki so podpirale slovensko državo. Hrvaški nož v slovenski hrbet Prva država, ki je priznala Slovenijo, je bila sicer Hrvaška. To je storila 26. junija 1991, a je hkrati kljub slovensko-hrvaškemu obrambnemu sporazumu o medsebojni pomoči križem rok opazovala, kako se s hrvaškega ozemlja tanki JLA valijo proti Sloveniji. Veliko bolj iskreno je bilo litovsko priznanje Slovenije 30. julija 1991. Baltski državi so sledile Gruzija, Latvija, Estonija in Ukrajina. Pomemben datum je bil 19. december 1991, ko so Slovenijo priznale Nemčija, Švedska in Islandija. 13. januarja 1992 je našo državo priznal tudi Vatikan, 15. januarja pa še večina držav Evropske skupnosti (današnja EU). Nato so države ena za drugo pričele priznavati samostojno in neodvisno Slovenijo. ZDA priznajo Slovenijo na Ruplov rojstni dan Priznanje ZDA pa smo pridobili šele 7. aprila tisto leto (malo znano dejstvo je, da so ZDA priznale Slovenijo namenoma na rojstni dan takratnega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla). 22. maja 1992 je bila Slovenija sprejeta v organizacijo Združenih narodov, leto kasneje pa so nas sprejeli tudi v Svet Evrope. Pot mednarodne integracije smo uspešno nadaljevali z vstopom v Nato, Evropsko unijo in ko smo se leta 2007 pridružili evroobmočju. Maruša Gorišek Pahor ob 25. obletnici spopada v Trzinu pozval k enotnosti Slavnostni nagovor predsednika Boruta Pahorja 27. junij 2016 ob 22:24 Trzin - MMC RTV SLO/STA Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti ob 25-letnici spopada v Trzinu poudaril pomen enotnosti in pozval k jasno definiranemu nacionalnemu interesu. "Enotnost je dobrina sama po sebi. A to ne pomeni, da moramo - zlasti v demokratičnih in odprtih družbah, v katerih imamo ljudje različna stališča - stremeti za enotnostjo vsak dan in v vseh rečeh. Tisto, k čemur moramo stremeti, je sodelovanje, občutek za skupnost in občutek za tisto, kar nas povezuje," je v slavnostnem nagovoru povedal Pahor, ki je spomnil, da je enotnost pomembna zlasti v prelomnih časih. Ravno enotnost je po njegovih besedah zaznamovala tudi osamosvojitvene dogodke v Trzinu: "V Trzinu je razglasitvi naše samostojnosti naslednji dan sledilo surovo vojaško dejanje, ki je dalo vedeti, da je Slovenija potisnjena v položaj, v katerem mora z vojaško silo braniti razglašeno neodvisnost države. Vse bi bilo veliko težje, če na referendumu ne bi izkazali takšne večine. Naša enotnost je bila naša glavna deviza vseh nadaljnjih ravnanj." Razkol ima tragične posledice Poudaril je, da imamo Slovenci tako izkušnjo sodelovanja kot razklanosti, zato vemo, kakšne tragične posledice ima razkol. Hkrati je poudaril, da moramo imeti jasno definiran nacionalni interes, okrog katerega bo v času odločitve zbrana večina ljudi, saj se utegne prej, kot bi želeli, zgoditi, da bomo Slovenci znova odločali o svoji prihodnosti. Slovenci znamo biti po Pahorjevih besedah pametni, enotni, razsodni, ambiciozni in znamo doseči svoje cilje. "Vendar moramo paziti drug na drugega in med seboj sodelovati. Potem ne bo nobenega vprašanja, ki ga ne bi mogli obrniti sebi v prid," je še dejal Pahor. garmond - Pahor, če si želiš enotnosti, potem moraš kot predsednik države prvo porihtat glavnega zdraharja, šele potem se lahko pogovarjamo o enotnosti. Dvomim, da bi se Pahor upal polotiti Kučana! Glede na komunistični "NOB" je bila osamosvojitvena vojna genialno vodena. Razmerje v žrtvah je bilo 19:45 v korist Slovencev, pa smo dobili neodvisno državo. Med lažnim "NOB" pa je bilo razmerje 97000:7500 v našo škodo, pa smo dobili jugo-komi diktaturo. To dejstvo, ki ga je omenil Janez Janša bo treba znova in znova ponavljati. Zavedenost ubogih duš s kumrovško vzgojo in vsesplošno komunajzersko lažjo, ki so jo predavali in z njo prali možgane ubogemu slovenskemu narodu dolga desetletja je tako velika, da izrečena resnica kljub iskazanim matematično preverljivim dejstvom ne bo mogla priti v zavest ljudstvu kar iz prve. Nekaterim se ja Janez Janša tako zataknil v grlu, da preprosto ne morejo dojeti, da govori resnico in bo potrebno trdo delo ter ponavljanje, da bo spričo osuplosti nad neizpodbitnimi dejstvi, prišlo do uvida v njihovo zmoto! Odlično g. Janez Janša in čestitke za strumno držo pred pokvarjenostjo, ki se plazi po sliovenski deželi! Dajmo se spomniti, medtem, ko je g. Kucan govoril pred parlamentom in smo dvigovali zastavo so na primorskem tanki ze rusili po Sloveniji. Politicna odlocitev je bila, da se ne pokvari slovesnost, da teh info ne bodo posredovali v javnost. Kdo je zacel? Dobro jutro. Elite, ki se naprej kradejo po .si gospodarstvu in drzijo vecino Slovencev na 700-1100€ neto blatijo veliko dejanje malega naroda. In kdo bo danes na proslavi sedel v prvi vrsti? 24. 6. 2016, 5:00 67 Facebook Twitter Foto: Osebni arhiv Na današnji proslavi ob dnevu državnosti me bo zanimala predvsem prva vrsta, mogoče še druga, kolikor jih bo kamera ujela preko tistih pomembnih glav, ki bodo zavzele mesto tik pod odrom. Protokol je že pred časom začrtal sedežni red in je vse več ali manj jasno. In v prvih vrstah bodo sedeli tudi razni modeli, ki jim samostojna Slovenija nikoli ni bila prioriteta, tudi takšni, ki do zadnjega dne niso vedeli, ali bi ostali v Beogradu ali bi prišli v Ljubljano; takšni, ki so jo prek Ljubelja ali skozi Karavanke že prvi dan vojne zbrisali v hotele ob Vrbskem jezeru in čakali na razvoj dogodkov, račune na avstrijskih bankah so itak imeli odprte že mnogo prej; takšni, ki so rajši šli med begunce ali domače izdajalce, kot da bi se po svojih močeh postavili za samostojno slovensko državo. Ti ljudje bodo danes sedeli v prvi vrsti in precej zakrnel spomin Slovencev in osrednjih medijev bo ta format prve vrste enostavno kupil, češ: to so naši, to so pomembni ljudje, to so ljudje, ki so zaslužni, da imamo danes samostojno državo Slovenijo. Junak, ki mu Slovenija ni bila najintimnejša opcija Milan Kučan bo imel kot prvi predsednik samostojne države Slovenije eno od osrednjih pozicij. Kučanu ne gre oporekati tudi pozitivnih potez v času nastajanja države, vendar se je treba spomniti tudi tistega njegovega lika in dela, ki ga njegovi biografi in dominantni mediji ne omenjajo. Posebej okrog razoroževanja teritorialne obrambe, da pri tem ne pozabimo na njegov intimni odnos do samostojne države Slovenije, ki ga je izrazil v izjavi: “O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.” To je v takšni ali drugačni obliki še večkrat ponovil. Po rdeči preprogi se bosta sprehodila in v prve vrste sedla Masleša in Fišer, pri katerih veliko vemo o njunem minulem delu in odnosu do Slovenije, gotovo pa še ne vsega. In ko bodo danes in jutri komentatorji nabijali, zakaj ni bilo Janeza Janše, Igorja Bavčarja, da niso opazili Toneta Krkoviča in še koga od ključnih ljudi slovenske osamosvojitve, je razlog tudi ali predvsem v prvi vrsti. Današnja novinarska pamet je prekratka ali je politično in lastniško tako omejena, da ne pogleda v ozadje; da, denimo, novinarji ne pogledajo glasovanja današnjega slavnostnega govornika Boruta Pahorja v parlamentu. In ne primerjajo njegovih danes izrečenih himničnih besed, ki so mu jih sestavili dobro plačani pisci, z njegovimi glasovanji o ključnih osamosvojitvenih zakonih v takratni republiški skupščini. Povsem mimogrede, v uradnem življenjepisu na spletni strani predsednika Republike Slovenije je ob zapisu, da je bil Pahor leta 1990 izvoljen za delegata v takratno skupščino, spretno zamolčano, kateri stranki je pripadal. To je bila Zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove. Potvarjajo zgodovino, kradejo resnico To, da so ukradli državo, je jasno. Sedaj potvarjajo zgodovino in kradejo resnico, ki jo spretno nadomeščajo s prevaro in lažjo. Bolj se odmikajo ti dogodki osamosvajanja in vojna za Slovenijo, bolj takratni nasprotniki samostojne države dvigajo glave, bolj so glasni in agresivni in izrivajo tiste, ki so bili res v prvih vrstah in na pravi strani. Temu se je seveda treba upreti: priča smo brezobzirnemu pohabljanju resnice in zgodovine, če ne bomo dovolj glasni in vztrajni, bodo pohabili vse nas. Ali nas zmetali v fojbe. Sam sem daleč od tega, da bi bil junak. Orožja nisem nosil. V času vojne za Slovenijo je žena v laboratoriju v lekarni opravljala analize pitne vode, če bi JLA slučajno zastrupila izvire vode, hči je bila vse dni v varstvu. Sam sem dogodke spremljal kot novinar na bojiščih na Holmcu in v Dravogradu, kjer sem s fotografskim aparatom in svinčnikom doživel strahote in veselje ob zmagoslavju. Ob napadih migov na Dravograd sem na pločniku pred praznim lokalom na roko pisal tekst in opazoval, kako znani dravograjski obrazi s polno naloženimi avtomobili drvijo na mejni prehod Vič in v Avstrijo. Je pokalo in bile so človeške žrtve, žalostne zgodbe naših ljudi. Snemalec neke tuje televizije je kolegu s Televizije Slovenija dal kamero, da naredi posnetke ustavljene kolone JLA pred Dravogradom, ker ga je bilo strah stopiti na naša tla. Živeli in delali smo za samostojno državo in prav ogabno je sedaj opazovati ljudi, za katere vemo, da so bili proti tej državi, ki pa jim je vladajoča leva politika v dobrih dveh desetletjih omogočila, da so po družbeni lestvici zlezli tako visoko, da so za njih rezervirani rdeča preproga in sedeži v prvi vrsti. Pa nekateri od njih še vabila za proslavo ne bi smeli dobiti. Dobro si poglejte: sedeli bodo visoko dvignjenih glav, pomembno gledajoč na oder in v kamero, brez sramu, da so bili na drugi strani. Na napačni strani zgodovine. Treba je povedati resnico. Ta je ena sama. Preprosti glas pravi: ja, praznik je, dajmo se veseliti, ne razdvajati, pustimo preteklost, poglejmo v prihodnost. Ne, moramo si razjasniti preteklost, da lahko pogledamo v prihodnost. Sicer bomo vedno znova in znova delali stare napake in neumnosti. Treba je povedati resnico. Ta je ena sama, resnic ni več, kot radi govorijo ideologi komunizma. Govorijo o več resnicah in pravici, da ima vsak svojo resnico, ker vedo, da bo njihova resnica ob takšnih družbenih razmerjih in takšnih medijih zmagovita resnica. Časa pa ni več veliko. Če ob prihodnjem okroglem jubileju prva vrsta na državni proslavi ob državnem prazniku ne bo bistveno drugačna, potem nam res ni pomoči. Miro Petek Ja , novinarji bodo razpredali zakaj ni Janše in Krkoviča, Bavčarja - vendar nikakor ne bodo omenili besedice ključni !! Ja, g. Petek, zadnji odstavek pove vse !! Kako jugonostalgična levica demonizira slovensko osamosvajanje od Jugoslavije 28. 6. 2016, 5:00 26 Facebook Twitter (foto: STA) V osamosvojitvenem letu 1991 je bila za ustanovitev slovenske države velika večina Slovencev, na pa tudi večina politike in medijev. Levica in levi mediji, katerih intimna opcija je bila Jugoslavija, so osamosvojiteljem in Demosu do konca metali polena pod noge. Po osamosvojitvi in slovenski zmagi nad JLA pa so začeli z načrtno demonizacijo slovenskega osamosvajanja od Jugoslavije. Slovenska osamosvojitvena enotnost je samo mit – politična levica ni bila namreč nikoli navdušena nad slovensko osamosvojitvijo od Jugoslavije. Že pred prvimi večstrankarskimi volitvami aprila 1990 je levica koaliciji Demos očitala, da so načrti o slovenski državi nerealni in utopični oziroma nevarna pustolovščina. Posmehovala se je domoljubnim besedam o slovenski državi kot uresničitvi tisočletnih sanj Slovencev. Levica in razorožitev Slovenije Po volitvah, na katerih je slavil Demos, je levica skušala osamosvojitev najprej preprečiti z razorožitvijo Slovenije maja 1990, nato pa še zlasti z zaviranjem oblikovanja slovenske vojske – takšno vlogo je imela na primer razvpita deklaracija za mir, ki je zahtevala enostransko razorožitev Slovenije in katere podpisnik je bil tudi takratni predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. Demonizacija: Izmišljena trgovina z orožjem Ko se je Slovenija v desetdnevni vojni ubranila pred agresijo, pa se je levica, ki je do konca prisegala na Jugoslavijo, odločila za postopno demonizacijo slovenskega osamosvajanja in osamosvojiteljev. Eno od priročnih orodij te jugonostalgične demonizacije so bile izmišljene zgodbe o trgovini z orožjem, s katerimi so skušali očrniti osamosvojitvenega obrambnega ministra Janeza Janšo in obenem odvrniti pozornost od sodelovanja slovenskih partijskih struktur pri razorožitvi Teritorialne obrambe maja 1990. Prve izmišljene zgodbe o trgovini z orožjem so se pojavile že poleti 1991. Demonizacija: Izmišljeno trpljenje “izbrisanih” Drugo orodje demonizacije osamosvojitve od Jugoslavije je bila afera tako imenovanih izbrisanih. V Sloveniji je leta 1991 stopil v veljavo zakon o državljanstvu, ki je bil izjemno liberalen (še zlasti v primerjavi z zakoni o državljanstvih, ki so jih istočasno sprejemale baltske države po propadu Sovjetske zveze, op. p.) in je takrat omogočil več kot 160 tisoč neslovenskim prebivalcem, torej osebam, ki niso imele republiškega slovenskega državljanstva, da so v novi državi dobile slovensko državljanstvo. Preberite še: To so citati Milana Kučana, ki vam jih bodo levičarski mediji zamolčali Razkrivamo: Kako je bila zveza borcev proti osamosvojitvi Slovenije Razkrivamo: Kako je Jožef Školč v času osamosvajanja deloval v korist jugogeneralov Grožnje jugooficirja: “Tudi če pobijemo vse Slovence, ne bo velike škode za Jugoslavijo” Del neslovenskih prebivalcev Slovenije, od katerih večina iz sovraštva do nove države ni želela slovenskega državljanstva, pa je bil februarja 1992 iz registra stalnih prebivalcev prenešen v register tujcev, kar so po ustanovitvi nove države tudi bili. “Izbrisani” so bili še zlasti od leta 1999 eno od glavnih orožij slovenske levice v boju proti strankam in politikom, ki so imeli korenine v Demosu. Demonizacija: Izmišljeni vojni zločini Slovenska levica je osamosvojitev skušala demonizirati oziroma očrniti tudi z izmišljenimi zgodbami o vojnih zločinih. Ena izmed takšnih zgodb je bila izmišljena zgodba o vojnih zločinih slovenskih teritorialcev in policistov nad pripadniki agresorske jugoslovanske vojske po spopadih na mejnem prehodu Vič-Holmec. Ta afera je izbruhnila leta 1999, torej isto leto, ko se je razplamtela prej omenjena afera o “izbrisanih”. V sklop izmišljenih zgodb o vojnih zločinih lahko brez težav uvrstimo tudi preganjanje brigadirja Toneta Krkoviča, enega najbolj zaslužnih mož za zmago Slovenije nad agresorsko Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), in sicer zaradi sestrelitve jugoslovanskega vojaškega helikopterja. Kot v posmeh temu pa so slovenska sodišča kot po tekočem traku oproščala oficirje JLA, ki so napadli Slovenijo. Aleš Žužek LAŽ PREVARA NASILJE IN KRIMINAL so temelj jugokomunajzarjev in njihove udbomafije Prebrisani so sedaj volilna baza komunajzarjev in to se je vedelo že takrat. Enako bo z lažnimi begunci na naš strošek. Zato sedaj rtv murgle stalno grozijo, da smo multikulti država in imamo multikulti šole. Sloovce pa še kar prostovoljno na zakol na vsakih volitvah. Že od vsega začetka sem spregledala njihovo pokvarjeno igro! Tisti, ki niso vzeli slovenskega državljanstva vemo, da so kalkulirali. Njihova intimna opcija ni bila neka Slovenija! Z oržjem sta trgovala Milan in Jelko! Se spomnimo, kam sta šla složno...? V Izralel... V Reporterja piše, da ima Krkovičev sin samo plačo vodnika psov v slovenski vojski. Občina, kjer prebiva Krkovič, je tudi dala izjavo, da Krkovičev družina ni nikoli vložila zahtevka za veteranski dodatek za sina... Kdaj se bomo naučili: vse blatenje je namenjeno diskreditaciji! Ne verjemite ničesar! Z vsakim podatkom manipulirajo! Ali smo res osebno tako nepošteni, da mislimo, da nihče ne more biti pošten?!!! Vsem tem jugonostalgikom in ljubiteljem lopovstva in maltretiranja Slovencev se na kratko rece veleizdajalci samostojne in neodvisne drzave Slovenije ! Več kot polovica slovenskega naroda ima od komunistov in od medijev vcepljeno v možgane njihovo jugonastalgično levičarsko zgodovino in jih nobeden ne bo prepričal, da je bilo drugače.Vsi ti nimajo svojega mišlenja in to je v Sloviniji lahko strah vzbujajoče. Poročanje Proplusa oz POPTV je zrelo za ovadbo, tožbo, pritožbo, javno naznanilo... Citiram voditelja 24ur ob 19:00 - jani muhić: "...udeleženci proslave, ki jo organizira Janez Janša, naj ne bi bili plačani za udeležbo..." WTF?! Čisto podtikanje in omaloževanje - češ, ker jih je toliko je itak možno samo da so plačani, kot da normalen tja itak ne bi šel... FUJ IN FEJ!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! In to so kot da novinarji?!?!?!?!??! Za posrat!!!! Za take stvari bi v normalni državi z lahkoto v muhićevo čelo treščila kazen!!!!!!!!! Priznanje Novi24TV za prenos ----------------------------------------- Včeraj sem si z zamikom ogledal proslavo v počastitev državnosti tudi po televiziji. Še enkrat sem hotel podoživeti prelepi dve uri, ki sem jih preživel na Trgu dr. Jožeta Pučnika, hotel pa sem se prepričati, če je bil prenos res tako slab, kot so nekateri zapisali. Moje mnenje je, da je Nova24TV opravila kar dobro delo in je tudi s skromnimi finančnimi sredstvi poskrbela, da so tudi TV gledalci spremljali zares lep slavnostni večer. Zavedati se moramo, da se Nova ne more primerjati z RTV SLO, ki zaposluje na stotine snemalcev, kamermanov, tonskih in luč-mojstrov, režiserjev, scenaristov in ostalega tehničnega osebja. Če se ozremo po tej primerjavi, se mi zdi, da si Nova24TV poleg organizatorjev iz vrst VSO zasluži vse priznanje, ker je povsem dostojno omogočila ogled prireditve tudi tistim, ki niso mogli priti v Ljubljano in v živo spremljati proslavo, naše osamosvojitelje, domoljube in vse interprete, ki so nas v lepo povezanem programu napolnili z najglobjimi čustvi s pomočjo prelepe slovenske pesmi. Prepričan pa sem, da bodo s kilometrino, ki si jo je Nova24TV pričela nabirati, njeni prenosi tehnično vse boljši in da v prihodnosti tudi bolj zahtevni sladokusci ne bodo imeli nobenih pripomb!!! Dokler bodo levičarske združbe imele v lasti 90% medijev, se bo pranje možganov državljanov z izmišljenimi ali prirejenimi zgodbami nadaljevalo...Še dobro da smo dobili Nova24TV, ki nam kritično posreduje vse novice in takoj demantira neresnične in zavajajoča poročanja drugih medijev...! Holmec! Spomnim se neke pogovorne oddaje na srbski tv,gostja je bila tista lažniva baba (mislim Predan ali podobno),ki je brez sramu lagala o pobijanju vojakov jugo vojske.Danes verjetno uživa v dobri penziji. Letos ob sprejemu v predsedniški "palači" sedi za mizo "osamosvojitelj " Školjč.Drži se in gleda okrog sebe kot,da pričakuje neko svetovno pomembno priznanje in nagrado.No,oboje,sicer nezasluženo je dobil od tistih,ki jih je podpiral pri oviranju osamosvojitve. Borut Pahor končno odlikoval Krkovičev vod 28. 6. 2016, 21:34 1 Facebook Twitter Foto: Nova24TV Krkovičevi fantje, pripadniki 2. izvidniškega voda 30. razvojne skupine TO, so s strani države končno prejeli priznanje za svoje zasluge. Trajalo je celih 25 let, da jim je država priznala, da so s svojim delovanjem med osamosvojitveno vojno bistveno pripomogli k našemu vojaškemu uspehu. Izvidniški vod, ki mu je takrat poveljeval še podpolkovnik Krkovič, je v akciji – poimenovani s kodnim imenom “Nabava” – zasegel vojaško skladišče v Borovnici. Akcija je bila organizirana drugi dan vojne, v popolni tajnosti, in je tudi popolnoma uspela. Z orožjem, ki so ga zasegli JLA, so se Teritorialni obrambi znatno povečale obrambne zmožnosti. Preberite še: Tako strpni Cerar izključuje: Na pogovorih o brexitu pri Pahorju ne želi videti Janše Državno odlikovanje je prejelo vseh dvajset mož, takrat še mladeničev. V akciji so sodelovali Tomaž Brence, Brane Brožič, Bruno Dormiš, Jože Fortuna, Uroš Gabrovšek, Edvard Gregorka, Rok Hrovatin, Stanislav Kucler, Marko Lipuš, Robert Marolt, Peter Mencin, Robert Miklavčič, Janez Novak, Smiljan Pajnkihar, Robert Petrovčič, Andrej Pristavec, Dušan Radošek, Uroš Sajovic, Niko Smole, Denis Ule in Brane Zrinski. Akcijo so izpeljali brez žrtev na eni ali drugi strani. Pozicijo so uspeli obdržati, kljub temu da se je v bližini nahajalo veliko pripadnikov JLA. Do odlikovanja šele po 25 letih “Ponosni smo, da ni bilo žrtev in da smo zasedli … Najbolj pa smo ponosni, da smo naredili prav,” je povedal Rok Hrovatin, eden izmed odlikovanih. Na novinarkino vprašanje, kako se spominja tistega časa, je dejal, da je bilo živčno. “Najtežje je bilo, ko nismo vedeli, ali bodo streljali ali ne.” Kako komentira, da jim je bilo odlikovanje podeljeno šele zdaj, pa je odgovoril: “Ko sem može vprašal, ali bodo sprejeli odlikovanje, so mi odgovorili, zdaj pa je bil že res čas.” Predsednik Pahor je osamosvojitvene junake odlikoval na predlog Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Ž. K. Tako strpni Cerar izključuje: Na pogovorih o brexitu pri Pahorju ne želi videti Janše 28. 6. 2016, 17:55 66 Facebook Twitter Foto: STA Miro Cerar namerava Borutu Pahorju predstaviti pogovore, ki bodo potekali na dvodnevnem vrhu EU v Bruslju. Cerar ne razume, zakaj bi na sestanku, ki ga je sklical Pahor, moral biti prisoten tudi Janez Janša. Predsednik vlade Miro Cerar se je odzval vabilu predsednika republike Boruta Pahorja na pogovor o izidu britanskega referenduma, na katerem so se volivci odločili za izstop iz Evropske unije, ter o njegovih posledicah za EU. Cerar je dejal, da je prav, da predsednika seznami z dogajanjem v tujini. “Nikakor pa ne razumem, zakaj bi moral biti na tem razgovoru prisoten Janša,” je pripomnil Cerar. Preberite še: Merklova z ostrim govorom nad Britance, v parlamentu požela stoječe ovacije Zakaj si Cerar na pogovorih o tako velikem dogodku, kot je brexit, ne želi vodje politične opozicije, ni razumljivo. Sicer je dejal, da bi bil na pogovoru lahko navzoč še predsednik Državnega zbora in Državnega sveta, saj da gre za medinstitucionalni pogovor, v katerem pa za opozicijsko misel očitno ni prostora. “Upam, da če se bomo dobili, se bomo dobili v takšni sestavi, v kakršni bo to smiselno,” je povedal Cerar. Pahor je pogovor o EU in brexitu napovedal že v soboto v izjavi za Televizijo Slovenija. Izguba novinarske identitete: Kučan in Peterle 4. 7. 2016, 5:00 202 Facebook Twitter Ivan Štuhec Foto: Primož Lavre Neodvisni, avtonomni, profesionalni in do vseh političnih akterjev enako neizprosen novinar bi moral po pravilu svoje intervjuvance vprašati vse, kar je za njih neprijetno ali kar o njih misli nasprotna politična opcija. Janez Markeš je imel v Sobotni prilogi pred praznikom državnosti intervju z obema prvima predsednikoma slovenske države. S predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in predsednikom republike Milanom Kučanom. Če bi za prvega zgoraj navedeni pristop veljal, za drugega to gotovo ni bilo merilo pri postavljanju vprašanj. Če bi bilo, bi ga moral vprašati, zakaj se z Janezom Janšo ni pripravljen soočiti na odprti medijski sceni, če ima o njem vedno kaj za povedati. Pa to ni edino zoprno vprašanje, ki bi mu ga lahko postavil, pa ga ni. Teh je veliko. A teološko-filozofsko izobražen novinar Markeš, ki je nekoč pri Slovencu tako krčevito branil novinarsko avtonomijo, je pokazal vso svojo servilnost do nekdanjega predsednika Zveze komunistov Slovenije in njihovega botra vse do danes. O Demosovi legalnosti Mirne duše mu je pustil, da je postavil tezo o nezaupanju v času osamosvojitve, zaradi česar je Demos “sprejemal nekatere bistvene odločitve” sam, in to nekdo, “ki je bil politična ustanova brez državno pravne legalitete in odgovornosti”. Vprašanje zaupanja in nezaupanja je seveda posledica politične prakse partije in njenih vidnih predstavnikov, ki nikoli v svoji zgodovini na prvem mestu niso imeli interesa naroda. Če pa že pravnik Kučan modruje o legaliteti in nelegaliteti Demosa, bi ga veljalo vprašati, s katerim dejanjem si je njegova partija pridobila legaliteto, ko je porušila vsa politična pravila igre, da se je zavihtela na oblast, z nje izrinila vse svoje konkurente, politične nasprotnike pa poslala v večnost. Kdo daje politiki legaliteto? Država in njen pravni red, ki je zgrajen na diskreditaciji in likvidaciji, kar je komunistična država bila, ali državljani, ki plebiscitarno zahtevajo svojo neodvisno državo? Če bi Markeš zavrtal v to Kučanovo stališče, bi ga seveda razkrinkal, kako globoko tiči v svoji izvorno partijsko mišljeni »pravni državi«. Poulična demokracija Da je temu tako, je potrdil z drugo tezo, da ga »skrbi odnos do sodne veje oblasti. Z vrsto manifestacij poulične demokracije je pod stalnim pritiskom«. Verjamem, da Kučanu poulična demokracija ne ustreza, ko se ulica dogaja na nepravi strani. Ko protestirajo in manifestirajo njegovo politični somišljeniki, bi to gotovo označil za legitimno. Ampak bistvo problema je drugje. Kučan brani tisto sodno vejo oblasti, ki je od najvišje sodne instance dobila rdeči karton, natanko takšnega, kot ji ga kaže »poulična demokracija«. Ker je ta sodna veja oblasti izgubila zgodbo o Patriji, ima Kučan s tem problem. In Markeš bi to moral vedeti in ga na tej točki tudi priviti. Bistvo slovenskega problema Glede na njegovo vprašanje o bistvu slovenskega problema, ki ga je opredelil z besedami: »Čaru osamosvojitve sta sledili dve veliki tendenci: prva je bila ideološka interpretacija demokracije in novi mit je bila Evropa. Stari mit in stara veziva so bila kulturna, mobilizacijska moč NOB, kar je nacionalno zgodbo izoliralo in jo naredilo relevantno. Sočasno ob osamosvajanju pa se je že dogajal boj za privatizacijo družbenega premoženja. Šlo je za pritajeno vzporedno vojno, kdo bo olastninil skupno premoženje.« Kučan v odgovoru pove, da je imel pravo rešitev dr. Mencinger – in ne Drnovškov Sachs. Na tem mestu ni dovolj prostora, da bi komentirali vse nebuloze, ki jih je v vprašanju natresel Markeš. Kaj pa naj bi bila ideološka interpretacija demokracije? Morda to, da je za ljudi Pučnikovega kova nezdružljiva s Kučanovo partijo? In kakšen mit je Evropa? Ni prav Kučanova partija imela gesla “Evropa zdaj”? Stavek, kjer je govora o NOB, je najprej nerazumljiv in tudi nelogičen. Saj zato tudi Kučan na ta del nič ne odgovori. Ker pa se vprašanje zgosti okrog lastninjenja, Markeš manifestira svojo zgodovinsko amnezijo, ko govori o vojni za družbeno premoženje. Že kot človek iz sveta medijev bi lahko vedel in videl, kdo so njihovi lastniki in kako so do te lastnine prišli. Da ne govorimo o tem, da mirno sprejme tezo o Mencingerjevi odrešilni ekonomiji, ki je v zadnjih desetletjih doživela nič koliko kritik. Kot avtonomni novinar bi argumente te kritike moral upoštevati, četudi se z njimi ne strinja. In ko nekomu kar tako pripiše »ideološko interpretacijo demokracije«, sam mirno pristane na družbeni lastnini kot neproblematični terminologiji z vsem njenim zelo problematičnim historiatom. Rušenje prve vlade Ker sva z Markešem nekoč sodelovala pri Slovencu – ko je ta crkaval, je Markeš na veliko uveljavljal svojo novinarsko avtonomijo – me res zanima, kako je takrat in kako danes razume ta plen. Časopis, ki mu je vsaj nekaj časa dajal kruh, je bil kapitalsko odvisen od privatnega kapitala posameznikov, ki so verjeli, da je potrebno v demokraciji vzpostaviti pluralen medijski prostor, in od partijskega mencingerjanskega menedžerja Zidarja. V tej spregi so prvi vse izgubili, drugi pa je dobro vedel, kako je medij odvisen od njega in kako mu lahko zapre pipico. A to bi Markešu v drugem intervjuju lahko razložil Peterle oziroma še bolj njegov takratni tajnik, sedanji veleposlanik pri svetem sedežu, Tomaž Kunstelj. Pri pogovoru s Peterletom Markeš z zoprnijami ni varčeval tako kot pri Kučanu. Pri vprašanju o rušenju Peterletove vlade skuša Markeš Bučarjevo vlogo pri tem omiliti, češ da to ni bila Bučarjeva namera. Ker smo ob 25. letnici slovenske samostojnosti slišali in prebrali različne podrobnosti, je prav, da zapišem epizodo z Bučarjem na 25. Dragi leta 1990, ki je bila močno zaznamovana z Demosovimi politiki. V osebnem pogovoru mi je Bučar govoril o Peterletovi nekooperativnosti. Jezil se je nanj, da dela po svoje in da se z nikomer nič ne posvetuje. Na moje vprašanje, koga pa potem vidi na njegovem mestu, je v svoji direktni maniri izstrelil – Bavčarja. To je bilo samo štiri mesece po tem, ko je Peterle prevzel vodenje vlade. Baje da komunizem več ne obstaja Kakorkoli – Peterle Markežu dobro odgovarja in argumentirano zavrne njegove insinuacije ali pa trditve, kot je: »Ogromno se govori o povojnih pobojih, o NOB, o komunizmu. Toda komunizem v realnosti več ne obstaja, kajti levi in desni akterji so enotni v eni veri, ki se imenuje potrošni neoliberalizem …« Moraš pa biti res gluh in slep novinar, da ne vidiš in ne slišiš neokomunistov v slovenskem parlamentu in v slovenski javnosti. Potrošni neoliberalizem je način življenja, ni pa družbena ideologija ali sistem, vsaj ne v smislu, kakršne smo poznali v dvajsetem stoletju. Za razliko od vseh totalitarizmov te potrošni neoliberalizem ne sili ali prisili, da ga moraš sprejeti. Uporablja človeško šibkost, ne pa vseh vzvodov moči in oblasti. Neokomunisti pa počnejo prav to, da bi se v celoti vrnili tja, od koder po vzoru Kučana nikoli niso sestopili, četudi so to pridno trdili. Ko novinar združuje avtonomijo in servilnost, izgubi svoj karakter in identiteto. Ko bo Markež nekoč bral samega sebe, se mu bo postavilo vprašanje, kdo pravzaprav je. Dr. Ivan Štuhec Milan Kučan, rdeči nazor je v Slovenijo zvlekel trojanskega konja, ki uničuje slovenstvo. Večji del tega trojanskega konja nikoli ni in ne bo živel slovenstva. Z "bianco volilno menico", ki ste jo dali trojancu, od znotraj razjeda slovenski narod in njegovo kulturo. To je doslej najhujši okupator slovenstva. Milan Kučan, 31.1.1990: “O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.” Zakaj policija še vedno molči o identiteti morilca policista Damirja Golobiča? 2. 7. 2016, 17:07 128 Facebook Twitter Foto: J. F. Po sredinem umoru policista Damirja Golobiča, ki ga je storil neuravnovešeni 22-letni nemški državljan, še vedno ni v popolnosti znana njegova identiteta. Na socialnih omrežjih se je sicer že pojavil podatek, da naj bi bil morilec nemški državljan pakistanskega rodu. Kdo natanko je bil 22-letnik, ki je zahrbtno ubil slovenskega policista na dolžnosti, še vedno ni znano, saj policija te podatke skriva pred javnostjo. V podobnih primerih brutalnih napadov na policijo je bila namreč vedno znana tudi identiteta morilca, a tokrat to ni mogoče. Oglejte si še: Krvav dan v Brežicah: Do smrti zabodel policista in sodil še sebi Enako se sprašuje poslanec in nekdanji policist Vinko Gorenak, ki ga je novica o tragični smrti policista zelo prizadela, zato želi izvedeti ime in priimek morilca, ki ga policija očitno ščiti z izgovori o varovanju osebnih podatkov. Kot pravi, je policija v podobnih primerih omogočila novinarjem, da so prišli do imen in priimkov umorjenih ali napadenih policistov, v tem primeru pa molči kot grob. Gorenak je nato izpostavil uboja dveh policistov, ki sta ju ubila Dušan Petrovčič in Samo Tadin. Policija skriva islamsko poreklo? Gorenak je prepričan, da ve, zakaj policija skriva ime storilca v primeru uboja policista Damirja Golobiča, zato jo poziva, da tako kot v drugih primerih javnosti omogoči dostop do podatkov o imenu in priimku morilca. “Priimek ne bo zanimiv, ime pa bo povedalo veliko,” trdi Gorenak. Vprašanja o identiteti morilca smo poslali tudi na policijo, saj je v interesu javnosti, da se javno obelodani njegovo identiteto, kot je bilo to v podobnih primerih. Tam so nam odgovorili, da javnosti nikoli ne obveščajo o storilcih kaznivih dejanj. Poleg tega so zanikali, da je morilec policista Nemec pakistanskega rodu z imenom Naveed Jamal Sajjadi, kot se omenja po socialnih omrežjih. M. P. Ta policaj je pač prvi Slovenec, ki ga je v kratki 25 letni slovenske zgodovine pokončala muslimanska roka, in prav to dejstvo po mojem policija skriva. Seveda Pa še tudi niso na odgovorili, koliko takšnih norcev, ki jih že navadni državljani na prvi pogled prepoznajo, zavrnejo brez kakšni koli nadaljne kontrole iz mejnih prehodov nazaj v notranjost Slovenije, da se potem potikajo po državi in počnejo kar se jim zljubi. Če ima EU pol milijarde ljudi, potem si lahko samo mislimo koliko raznih psihičev in klošarjev vrnejo iz meje nazaj v Slovenijo??? Sicer pa tej policiji, ki je objavljala da je migrantov 70% žensk in otrok a cela Evropa sploh pa Nemčija, ugotavljajo ravno obratno http://www.sueddeutsche.de/pol... no potem so tudi vsi ostali podatki, ki jih daje takšna ustanova pač prilagojeni željam dnevne politike zato "uradnim" izjavam niti pod razno ne gre za verjeti! Seveda je bedasto to skrivanje identitete. Nobene logike. Mogoče je prišel "befel" iz Nemčije. Nikjer v nemških medijih nisem zaslediti poročila o tem incidentu. Pri nas pa objavijo, če se v Dresdenu pred cerkvijo podela nekdo, ki na videz ni domorodec... SlovenijaPolitika To je mreža ljudi, ki je sodelovala pri aferi Trenta 6. 7. 2016, 16:13 66 Facebook Twitter Fotografija je simbolična (foto: STA) Pripoved o Janševi parceli v Trenti ima že dolgo brado. Lobist Milenko Šetinc in njegova žena novinarka RTV Slovenija Mojca Pašek Šetinc sta jo skovala v afero tik pred volitvami leta 2011. Domačini v Trenti pravijo, da je novinarske ekipe, ki so iskale Janševo parcelo oziroma hišo, po dolini vodil kar funkcionar Triglavskega narodnega parka Marko Pretnar ob asistenci Boštjana Lajovica, takratnega piarovca predsednika RS Danila Turka. V zločin, primerljiv milijardni bančni luknji, je prodajo posestva povzdignil Goran Klemenčič januarja 2013 v zloglasnem poročilu KPK o premoženju predsednikov parlamentarnih strank. V njem je zapisal, da je bilo 15.000 kvadratnih metrov veliko posestvo s tremi objekti neposredno ob obali reke Soče leta 2005 vredno pičlih 11.000 evrov, medtem ko ga je Janša prodal za kar 130.000 evrov. Poročilo je bilo poslano v vroče ozračje tako imenovanih ljudskih vstaj in je služilo kot povod za odstranitev reformne vlade pod vodstvom SDS. Pravi vzrok za mehki državni udar in odstranitev vlade so bile reforme, ki jih je vladna koalicija s pomočjo ustavnega sodišča konec leta 2012 v nasprotju z vsemi pričakovanji le spravila skozi zakonsko in sodno proceduro. Nagrajen z izgubo službe Novinar dnevnika Finance Jaka Elikan je zadevo v dneh po objavi poročila malo podrobneje raziskal, primerjal cene podobnih nepremičnin ob prodaji leta 2005 v tistem delu Slovenije in ugotovil, da je bila “Janševa Trenta” – dejansko prodana celo nekoliko pod povprečno ceno. Žal je bil eden redkih svojega poklica, ki se je v zadevo poglobil, kajti večina ostalih je ponavljala zgolj Klemenčičevo oceno in Janšo pribijala na križ. Elikan pa je bil za resnicoljubnost nagrajen z izgubo službe. Policijsko- tožilsko kolesje se je vrtelo naprej Saga o “Janševi Trenti” pa s padcem vlade ni bila končana. Goran Klemenčič in nekakšen samooklicani šef preiskav na KPK Darko Stare (danes prvi minister za pravosodje, drugi njegov državni sekretar) sta proti Janši sprožila kazenski postopek, ki so ga nemudoma poprijeli na davkariji, NPU in državnem tožilstvu, oba omenjena pa sta ga na novih funkcijah, s katerimi sta bila nagrajena, verjetno še dodatno podžigala. Za davkarijo, NPU in tožilstvo je pregon Janše postal prioriteta, visoko nad preiskavo bančnega kriminala ali sumov kaznivih dejanj pri močno preplačanih milijardnih investicijah, kot je TEŠ 6. Preiskovalci NPU, med katerimi je prednjačila Tina Pahor, so celo hodili po Trenti in ostarele prebivalce, ki jih je svetoval Marko Pretnar, spraševali, koliko je po njihovem mnenju vredna “Janševa Trenta.” Vršilec dolžnosti direktorja NPU Darko Majhenič je promptno spisal kazensko ovadbo proti Janši ter si takoj zatem prislužil imenovanje na direktorsko mesto. Na državnem tožilstvu so brez razmišljanja primer dodelili tožilcu Boštjanu Valenčiču, ki je po mnenju poznavalcev pod absolutnim vplivom v trdem komunizmu prekaljenega državnega tožilca Hinka Jenulla. Kasneje je bil Valenčiču, ki po pojavnosti spominja na zloglanega polpismenega Ferlinca iz Patrie, v pomoč dodeljen še celjski tožilec Stanislav Pintar, ki je vmes spisal tudi tajno odredbo za ponovno preiskavo Janševega premoženjskega stanja. Zahtevali so sodno preiskavo, ki je bila dodeljena preiskovalni sodnici Ireni Topolšek. Ta je imenovala sodnega izvedenca Franca Nahtigala, ki je v začetku leta 2015 zdelal oceno vrednosti “Janševe Trente” na dan prodaje in jo ocenil na okrog 120.000 evrov. Cenitev je naročila tudi obramba. Sodni cenilec Anton Kožar je vrednost nepremičnine ocenil na blizu 140.000 evrov. Zasebno podjetje IMOS, ki je nepremičnino kupilo, je bilo medtem poslano v stečaj. Na IMOS-u smo dobili podatek, da je bil stečajni postopek uveden z neobičajno naglico in sicer le nekaj dni po tistem, ko se je na javno objavo prodaje omenjene nepremičnine javil resen kupec, ki je bil pripravljen plačati razpisanih 140.000 evrov kupnine. Govorili smo s predstavnikom kupca (nepremičninska agencija), ki je namero potrdil. “Nepolitični” sodni cenilci Janševa Trenta je tako prešla v stečajno maso in bila nedavno na dražbi, za katero je veljalo veliko zanimanje kupcev in medijev, prodana za 127.500 evrov. Vmes je Vrhovno sodišče že drugič razveljavilo poročilo KPK kot nezakonito. Vendar se režim ni vdal. Preiskovalna sodnica je po pritisku tožilstva naročila še tretjo, oziroma, če upoštevamo tudi najbolj realno med njimi, doseženo ceno na dražbi, četrto cenitev. Tokrat zadev niso prepuščali naključju. Imenovana je bila štiričlanska ekipa “zanesljivih” cenilcev in sicer: Andrej Kocuvan, predsednik združenja sodnih cenilcev gradbene stroke in funkcionar SD v Mariboru, do leta 2002 tudi svetnik SD v mestnem svetu MO. Bojan Grum, sodni cenilec gradbene stroke, ustanovitelj podjetja Constructa d.o.o., sodni cenilec v zadevah Pogorelc in Popovič – Rudonja, na predlog Zorana Jankovića član svetov različnih javnih zavodov v Ljubljani. Žena Darja Kobal Grum, članica predsedstva Liberalne akademije, kandidatka LDS na volitvah v Ljubljani, soavtorica različnih publikacij skupaj s predsednikom Liberalne Akademije Darkom Štrajnom. Andrej Udovč, agrarni ekonomist, sodni cenilec, član Upravnega odbora atletske zveze Slovenije, predsednik Ekosocialnega foruma Slovenije. Andrej Avsenek, sodni cenilec za gozdarstvo, znan iz afere z Bornovimi gozdovi, ki pravi, da se s politiko ne ukvarja. A soimenjaka s tem imenom in priimkom najdemo v lokalni politik v Radovljici. Med drugim je ustanavljal Virantovo Državljansko listo in leta 2012 postal član njenega lokalnega vodstva, še prej pa se je poskušal s kandidaturo na listi N.Si in Listi modrega sožitja. Najlepša parcela ob Soči ocenjena za krpo močvirja Četverica cenilcev pod vodstvom Andreja Kocuvana se je cenitve lotila tako, da so vrednotenje razbili na gradbeništvo, kmetijstvo in gozdarstvo. Gradbenik je ocenil vrednost objektov ne glede na lokacijo, gozdar vrednost lesa na posestvu in agrarni ekonomist verjetno pričakovani kmetijski pridelek. Nato so svoje ocene sešteli in zaokrožili na 20.000 evrov. Posestvo v velikosti 15.000 kvadratnih metrov, nekoč najlepša kmetija v Trenti, ki meji na 200 metrov obale Soče v zgornjem toku, so ocenili kot da bi šlo za krpo močvirja ob Rakovi jelši. Pa še tam so Jankovićevim desetkrat manjše kmetijske parcele cenilci istega združenja vrednotili po desetkratni ceni. Pristranskost na vsakem koraku Vmes je Vrhovno sodišče še drugič razveljavilo poročilo KPK, 26.maja 2016 pa je novi predsednik KPK Boris Štefanec na seji v Državnem zboru izjavil, da je njegov predhodnik Klemenčič okužen z glivicami nezakonitosti zaradi kršenja predpisov v poročilu o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank. Zakon terja od sodnih cenilcev enak status nepristranskosti kot od sodnikov. Da so izbrani cenilci pod vodstvom aktivista SD Andreja Kocuvana nepristranski, je toliko verjetno kot je verjetna nepristranskost Masleše, o kateri je Ustavno sodišče že javno presodilo in njegovo vlogo v postopku proti Janši označilo za bistveno kršitev ustave. M. P. Nikjer na svetu okupatorji in izdajalci svojega naroda ne spošujejo nobenih etičnih in moralnih norm in tudi v Sloveniji je tako. Janša je v zemljišče v Trenti kupil julija 1992 od Ivana Cudra iz Bovca. Zemljiška knjiga z zgodovino vred je javna! Aha, Trenta. Zakaj nisem presenečena? Očitno bodo spet začeli, sramota z US jih ni izučila. Hiše sramote spet na delu. So volitve pred vrati? Svetovni mediji: Mario Draghi grozi Sloveniji s sankcijami 7. 7. 2016, 7:31 39 Facebook Twitter Foto: epa Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je v sredo poslal pismo predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, v katerem je izrazil uradni protest zaradi, kot je poudaril, nezakonite zaplembe informacij ECB. Slovenske oblasti je pozval, naj odpravijo to kršitev. Nacionalni preiskovalni urad je v sredo v Ljubljani opravil štiri hišne preiskave v zvezi s sanacijo bank iz konca leta 2013. Pod drobnogled so po več prijavah oškodovancev vzeli sum neupravičeno izrečenega izrednega ukrepa prenehanja obveznosti banke, neuradno prav ravnanje Banke Slovenije pri izbrisu podrejenih obveznic NLB. Preberite še: Kriminalisti preiskujejo bančno sanacijo iz leta 2013 Preiskava je, kot so potrdili, potekala na Banki Slovenije, NLB, revizijski hiši Deloitte, po poročanju medijev pa tudi v revizijski hiši Ernst & Young. Preiskovalci so zbirali obvestila in dokaze za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ki so ga osumljene štiri fizične osebe. Nobeni ni bila odvzeta prostost, ker za to ni bilo podanih zakonskih razlogov. Po informacijah medijev so se med preiskovanci znašli guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt. Med imeni se je sprva pojavljala tudi viceguvernerka Mejra Festić, ki pa je zanikala, da bi bila med osumljenimi. Izkazalo se je, da je med njimi nekdanji viceguverner Janez Fabijan. Draghi pozval Junckerja k ukrepanju Draghi je po poročanju časopisa Wall Street Journal dobil informacijo o preiskavi od guvernerja Jazbeca, nakar je obsodil zaplembo zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije in na računalnikih Jazbeca ter drugih uslužbencev banke. Junckerja je pozval, naj posreduje, ker ukrep slovenske policije postavlja pod vprašaj uresničevanje nalog Banke Slovenije in njenega guvernerja. Draghi je še sporočil, da bodo v skladu s slovensko zakonodajo raziskali možne primerne pravne ukrepe, ker so podatki ECB zaščiteni z zakonodajo EU, ki ECB daje posebno imuniteto. STA, A. Ž. Vse pomembnejše bančne institucije v svetu so pod nadzorom mednarodne bančne mafije. O njih je govoril Kennedy v znamenitem govoru, preden so ga pospravili. Upam, da se naša oblast vsaj tokrat ne bo uklonila! Hčerka idola slovenskih demokratičnih socialistov je najbogatejša ženska v Venezueli 7. 7. 2016, 5:00 27 Facebook Twitter Maria Gabriela Chavez (desno) skupaj s svojim zdaj že pokojnim očetoma Hugom Chavezom (foto: epa). Hči nekdanjega socialističnega predsednika Venezuele Huga Chaveza, ki je nekoč izjavila, da je “greh biti bogat”, je po podatkih venezuelskih medijev najbogatejša ženska v državi. Ima kar 3,8 milijarde evrov premoženja. Maria Gabriela Chavez je druga najstarejša Chavezova hči in ima v ameriški in andorski banki za 3,8 milijarde evrov premoženja. Številni mediji so razkrili različne transakcije, med katerimi so tudi milijonski dvigi denarja iz ameriške banke. Oglejte si še: To je demokratični socializem po vzoru Združene levice. Za 22 minut dela je dobil 24.000 evrov, delavci pa? Številnim ljudem okoli Chaveza je uspelo zgraditi osebno bogastvo, ki so ga skrili v tujih bankah. Alejandro Andrade, ki je bil venezuelski minister za zakladništvo med letoma 2007 in 2010, ima na švicarski banki domnevno kar 10,6 milijarde evrov, poroča Daily Mail. Razvajene socialistke državo drago stanejo Hugo Chavez je med svojo vladavino razlastil številne premožne industrialce, ki so do svojega bogastva prišli s trdim delom. Celo več, na javnih shodih je premožne ljudi označeval za lene ljudi. Leta 2010 je tako izjavil, da “bogati ne delajo, saj so leni. Vsak dan pijejo viski in se drogirajo ter potujejo naokoli”. Po smrti Chaveza njegova hči še vedno živi v predsedniški palači, trenutni predsednik Nicolas Maduro pa je tako prisiljen živeti v podpredsedniški palači. Venezuelski časnik je zapisal, da Chavezove in Madurove hčere državo dnevno stanejo kar 3,3 milijona evrov. M. P. Komu nov spomenik? Narodnim herojem ali junakom osamosvojitve? 7. 7. 2016, 9:29 1 Facebook Twitter (Foto: Nova24TV) Pridnost, vztrajnost, srčnost. Slovenski narod je skozi svojo zgodovino pretrpel marsikaj. Na krilih slovenske pomladi in poguma osamosvojiteljev pa smo si izborili lastno državo in jo zatem tudi ubranili v Vojni za Slovenijo. Komu se postavljajo spomeniki, komu gredo zasluge, predvsem pa, kakšno je stanje 25 let pozneje? “Želimo, da Slovenija končno dobi primeren spomenik naši osamosvojitvi,” je jasen predsednik VSO Aleš Hojs, ki je prepričan, “da je v vsakem državljanu nek naboj, ki nikoli ne ugasne – zavedanje lastne domovine in lastne države je nekaj tako pristnega, da ga je težko na kakršenkoli način iz nas izgnati. Predsednik SDS Janez Janša: “Prizadevanja za Slovenijo, kakršno smo si predstavljali, ko smo zanjo glasoval, ko smo jo gradili in ko smo jo branili, so v samem bistvu programa Slovenske demokratske stranke. Osamosvojitvene vrednote so tudi naše vrednote in mi še vedno verjamemo, čeprav se to danes večkrat sliši kot zmerljivka ali kot norčevanje, da je Slovenija lahko druga Švica.” Okrogle mize, predavanja, proslave pa vse do izdaje Bele knjige slovenske osamosvojitve in zbornika Vojna za Slovenijo. V skoraj 6 letih obstoja ste naredili veliko. Na kaj ste najbolj ponosni? Težko je izvzeti enega, dva ali tri dogodke, na katere smo najbolj ponosni. Mislim, da je največji ponos, da je naše združenje sploh nastalo. Torej, pred dobrimi petimi leti so oz. smo na ustanovnem zboru v Slovenski filharmoniji, ki so ocenili, da je zavest o naši osamosvojitvi zašla in se jo poskuša na nek način potisniti nekam v podzavest. Bolj kot našo osamosvojitev se promovira neke druge čase. Odločili smo se, da je potrebno, da na tem družbenem področju nekaj storimo in takrat je bila ta ustanovitev, kar se kaže danes po petih oz. šestih letih še kako smiselna in potrebna. V temu združenju so bili in so še danes vključeni, vsi tisti glavni akterji slovenske osamosvojitve in ne nazadnje je Ivan Oman, ki je bil eden izmed stebrov začetka slovenske pomladi. Človek, ki je napovedal, da se na volitve hodi zato, da se zmaga. Postal je tudi pri predsednik in je danes častni predsednik Združenja VSO. Nekdanji predsednik VSO Slavko Kmetič: “Ta združenje je dejansko pooseblja tisto energijo in voljo, ki smo jo Slovenci pokazali v letih 90 in 91, tudi če hočete 1992. V tem združenju smo pravi domoljubi, pravi demokrati in pravi Evropejci.” Izpostavljati nekaj dogodkov je seveda smiselno. Morda niso najpomembnejši, so pa najbolj sveži, ki so se zgodili v zadnjem času. Izpostaviti moram odlikovanje izvidniškega voda v Borovnice. Državno odlikovanje, ki ga je tem fantom podelil predsednik RS. Ta predlog za odlikovanje smo v Združenju VSO oblikovali 2 leti nazaj. Torej, kar 2 leti je trajalo, ampak sem vesel, da je predsednik države nekako držal tisto obljubo, ki jo je meni, kot predsedniku Združenja VSO, dal, da bo gotovo priznanje izročil ob 25-letnici. Voditelj Jure Ferjan (foto Nova24TV). Voditelj Jure Ferjan (foto Nova24TV). Zelo pomembna je naša založniška dejavnost, ne nazadnje sta obe knjigi, tako Bela knjiga slovenske osamosvojitve kot Vojna za Slovenijo. Dva dokumenta, sestavljena izključno, razen seveda predgovorov, iz dokumentov. Nič drugega ni notri kot verodostojni dokumenti, iz katerega se da videti, v Beli knjigi slovenske osamosvojitve, kako je potekal politični proces slovenskega osamosvajanja, kako so se zadeve zapletale in odvijale na političnem polju in v knjigi Vojna za Slovenijo, kar se je dogajalo v oboroženih spopadih, pa tudi nekaj pred in po njih. Zaobjema vse tisto, kar je bilo pomembno v sami vojni za Slovenijo. Potrebno je povedati, da smo v Združenju VSO izredno ponosni, da imamo praktično postavljene naše občinske ali pokrajinske odbore po celotni Sloveniji. Še posebej smo ponosni, ta ideja in zavest o teh prelomnih časov slovenske osamosvojitve nekako usidrala tudi drugod po Sloveniji. Občinski odbori so izjemno aktivni, prirejajo domoljubne, kulturne in celo športne prireditve širom po Sloveniji. Mislim, da je društvo v teh letih dokazalo, da je vredno tega zaupanja, da deluje kot društvo kot združenje v javnem interesu in da želimo naš fokus usmerjati izključno v obdobje našega osamosvajanja in kasnejše dobe Slovenije, v čas, ko smo Slovenci dobili lastno državo. Predsednik RS Borut Pahor: “Sedaj, ko je čas teh polemik o času osamosvojitve, želim povedati, da je bila lepota osamosvojitve prav v tem, da je Slovence vključevala, da jih ni izključevala in da moramo spomin na to ohraniti, pa ne toliko zaradi tistih generacij, ki smo to doživeli in vemo, ampak zlasti zaradi mladih ljudi, ki tega niso doživeli in ne smemo misliti, da je ta enotnost padla z neba. Proslava Za mojo Slovenijo je bila verjetno eden izmed večjih projektov. Več tisoč ljudi se je zbralo na Trgu republike, ki je bil praktično poln. Bila je neka posebna nota, nek poseben naboj, kar je tudi prav ob tem pomembnem prazniku. Vsem tistim, ki so tja prišli, vsem tistim, ki so sodelovali v organizaciji in tudi tistim, ki so spremljali dogodek doma preko vaše televizije, se zahvaljujem. Mislim, da je bil ta dogodek res enkraten, izjemno lepo je uspel. Ne gre za nikakršno vzporedno proslavo, jaz osebno sem ta dan bil na bil na treh proslavah širom po Sloveniji. Mi smo želeli s tem praznovanjem, mi smo ga bolj imenovali praznovanje kot proslava, nekako svečano obeležiti to našo četrtletno zgodovino samostojne države. Simbolično na mestu, kjer je bila samostojna država razglašena. Ta trg že kar nekaj časa ni bil tako poln, kot je bil ob tej naši prireditvi, in zato je seveda ta zadeva še toliko bolj pomembna. Imate več kot 4000 članov, lahko rečemo, da ste kar velika družina. Prisotni ste pravzaprav po celotni Sloveniji. Kakšni so vaši cilji oz. projekti za naprej? Letošnje leto je seveda posebno, v letošnjem letu smo, glede na to, da je šlo za 25-letnico naše osamosvojitve, vedeli, da gre za jubilejno leto. Več pozornosti je bilo potrebno usmeriti v ustrezna praznovanja, da se na ustrezen način spomnimo konca vojne oz. konca oboroženih spopadov. Aleš Hojs: “Želimo, da Slovenija končno dobi primeren spomenik naši osamosvojitvi. Torej Slovenija, na žalost, kljub temu, da smo 25 let država, na trgu republike ni nobenega primernega obeležja, ki bi simbolno obeleževal ta trg kot prostor, kjer smo državo razglasili in to je na nek način škandalozno.” V četrtek bomo v ljubljanski stolnici odkrili tudi spominsko ploščo, ki se bo Bogu in vsem, ki so takrat bili nosilci našega osamosvajanja, na primeren način zahvalili. Torej, to bo spominska plošča, ki bo stala v centralni katoliški cerkvi v Sloveniji, torej v ljubljanski stolnici. Pričakujem, da bo tudi ta prireditev zelo lepo uspela. V letošnjem letu je eden ključnih dogodkov tudi odhod zadnjega vojaka iz Slovenije. Obeležitev dneva suverenosti, oktobra v Kopru. Točnega programa še ne bi razkrival, bomo pa v tem segmentu zadevo ustrezno obeležili oz. praznovali. Aleš Hojs: “V naslednjih letih pa so pred nami bolj izzivi, s katerimi želimo znotraj Ljubljane, kot prestolnice države, prej ali slej, vzpostaviti ali zgraditi muzej slovenske zgodovine oz. muzej slovenske osamosvojitve. Povsod smo naleteli na zaprta vrata, tako pri županu kot na ministrstvu za kulturo. Miro Cerar, kot predsednik vlade, pa se mu ni zdelo niti toliko vredno, da bi na naš dopis odgovoril. Torej, to je zagotovo eden od načrtov za naslednje leto oz. naslednja leta.” Pred nami pa je tudi razširitev naše publicistične in ne nazadnje tudi filmske dejavnosti, mi imamo že vrsto let v mislih, da bi bilo potrebno posneti tudi kakšen igralni film na temo naše osamosvojitve. Na žalost takega igranega filma ni, spomnite se samo bivše države, kjer smo imeli kopico igrani filmov o času naše 2. svetovne vojne. Mislim, da bi bil čas, da bi tudi Slovenija našla denar za kakšen igrani film. Aleš Hojs: “V šolske programe je obdobje naše osamosvojitve potrebno umestiti z bistveno večjim številom ur. Še posebej zato, ker smo tako uspešno priborili to državo. Mislim, da bi samostojna država zaslužila, da se o tem govori četrtino ali polovico leta ne pa, da so profesorji in učenci omejeni na nekaj šolskih ur, ki zanimivo, po šolskem koledarju vedno pridejo na vrsto prav med zadnje ure, ko so velikokrat dijaki ali študentje pravzaprav na počitnicah in ne več v šolah.” Kako je s financiranjem oz. razdelitev sredstev za delovanje, s strani države? (Foto: Nova24TV). Aleš Hojs: "Mediji so tudi v letošnjem letu veliko pripomogli k temu, da so prav naravnost kurili ali metali polena pod noge domoljubnim prireditvam, ki smo jih organizirali. Trosili neresnice ali celo laži in na nek način potvarjali zgodovino." (Foto: Nova24TV). Aleš Hojs: “Mediji so tudi v letošnjem letu veliko pripomogli k temu, da so prav naravnost kurili ali metali polena pod noge domoljubnim prireditvam, ki smo jih organizirali. Trosili neresnice ali celo laži in na nek način potvarjali zgodovino.” V državi vsa leta, ne samo v zadnjih petih ali šestih letih, kar VSO obstaja, ampak vsa leta se določena sredstva namenjajo za veteranske organizacije. Pred dobrimi tremi leti smo prvič prišli do nekega pravilnika in postopka, kjer se veteranske organizacije lahko prijavljamo za sredstva, ki jih država nameni za naše delovanje. Po času, ko ta sredstva niso bila več v sklopu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kjer moram odkrito povedati, so se delila zelo po domače, je zadevo prevzelo ministrstvo za obrambo, ki je vsaj na nek način poskušalo zadevo s pravilnikom, z razpisom, ki je objavljen, s točkovanjem, ta denar razdeliti. Seveda je vprašanje, ali so ti kriteriji razdelitve pravi. Misli ob 25. obletnici domovine Slovenije Predsednik RS Borut Pahor: “V marsičem smo veliko dosegli, tudi kar se tiče sprave. V simbolnem in stvarnem smislu, da obstoji neka izkušnja koristnosti sodelovanja med nami, ampak da lahko opazujem tudi nekatere konflikte, nekatere znake sovraštva celo, ki me skrbijo, ki mi pravijo, da imamo eno državo ne pa nujno samo eno domovino. Dveh pa si ne moremo privoščiti in zato ker moramo imeti in eno državo in eno domovino je še marsikaj tega za opraviti. Vsi smo poklicani k temu.” Predsednik SDS Janez Janša: “Imamo potencial, ki je omogočal, da smo v nekaterih obdobjih povprečno razvitost Evrope zelo hitro lovili. Zdaj imamo obdobje, ko padamo ali ko smo zelo pospešeno padali. Smo pa še vedno isti narod, imamo iste potenciale in treba je samo priti do tega, da se bo z državo upravljalo v skladu z vrednotami, na osnovi katerih je nastala. SDS se od samega začetka bori za to.” Predsednik VSO Aleš Hojs:“Šolski sistem ne bo dovolj, osnova kreiranja domoljubja so slovenske družine in tako kot so nas v družini vzgojili za vse kar v življenju nosimo sabo, šola je dala samo vzporeden pečat, se mi zdi prav, da bi v vseh slovenskih družinah ta duh domoljubja – to zavedanje, da imamo lastno državo še okrepili. Tega je že veliko in ko bo temu paralelno pridala svojo moč in energijo še država, z ustreznimi spodbudami v šolah, združenjih in društvih bo domoljubja pri vseh veliko več.” Nekdanji predsednik VSO Slavko Kmetič: “Po 25-ih letih lahko ugotavljamo, kaj je šlo dobro in kaj je šlo narobe. Ene stvari so sigurno dobre, da smo na varni strani Alp, da smo v Nato, da smo v EU, kup stvari pa dejansko ni takšnih kot smo jih želeli in upam, da bomo v naslednjih 25-ih letih zgodbo opravili in da bo Slovenija takšna, ko smo si želeli leta 90.” Jure Ferjan Po nalogu CK so komunisti, kot vemo v raznih obdobjih vojne tudi sodelovali z okupatorji, posebej v casu ital. okupacije, pri nas. Npr. izdaja Tigrovcev fasistom, izdaja bivsih jug. oficirjev itd. Mislim, da sta bila samo dva t.i. narodna heroja, ki nista bila clana KP boljsevikov. Sarh in neka zenska, ki so jo ustrelili, kot talko. Osamosvojitelji pa so se borili za samostojno Slovenijo in demokracijo, proti komunizmu, ki so ga takrat poosebljali zlasti oficirji JLA, ki so bili organizirani s strani vojaskega vrha.in KOS v ZKJ-pokret za Jugoslavijo. Cilj te stranke je bil obnova enopartijskega sistema, paktirala pa je tudi z Milosevicem. Tako, da ni dvoma kdo si zasluzi spomenik. Zaradi ugrabitve velenjskih dečkov protestniki zahtevali odstop ministrice Anje Kopač Mrak 6. 7. 2016, 18:58 35 Facebook Twitter Foto: STA Pred Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so se danes zbrali protestniki, ki so znova zahtevali vrnitev dečkov iz rejništva starima staršema in odstop ministrice za delo Anje Kopač Mrak. Strokovni zastopnik starih staršev Franc Donko je poudaril, da ne bodo odnehali, dokler ne bosta otroka pri babici in dedku. Protest je organizirala Koalicija “Za otroke gre!”. Stara starša se protesta sicer nista udeležila, saj sta po besedah Franca Donka že utrujena od vsega dogajanja. Je pa babica Marija Otorepec udeležence shoda nagovorila preko telefona in se jim med drugim zahvalila za vso podporo, ki jima jo že od začetka izkazujejo. Borut Pogačnik (foto: STA) Borut Pogačnik. Foto: STA Psihoterapevt Borut Simon Pogačnik je v nagovoru zbranim dejal, da sta dečka trenutno v obdobju razvoja, ko za identifikacijo nujno potrebujeta “emocionalni objem”. Po njegovih besedah se bosta soočala s travmatsko nevrozo, kar bo vplivalo na njuno nadaljnje življenje, zato naj država čez 20 let z njune strani pričakuje tožbo. Kot je še poudaril, sta dečka v slabšem položaju kot slovenski zaporniki, saj ju lahko stara starša obiščeta le enkrat mesečno. Preberite še: Borut Pogačnik o ugrabitvi koroških dečkov: Vladajoča koalicija je koalicija zla. Tega niso počeli niti v nacistični Nemčiji Inšpekcija ugotovila hude kršitve v primeru odvzema koroških dečkov Direktorica CSD Velenje zaradi primera velenjskih dečkov odstopila Teoretski psihoanalitik Roman Vodeb je zelo ostro nastopil zoper Kopač Mrakovo, ki po njegovem mnenju svoje delo opravlja ne le slabo, ampak tudi narobe, vsekakor pa nemoralno. “Če bi bil jaz minister, bi šel lastnoročno do teh dveh dečkov in ju pripeljal lastnoročno. Naslednji dan bi bil odstavljen, ampak moralno prav je, da ta otroka dobita dedka in babico,” je poudaril Vodeb. Roman Vodeb (foto: STA) Roman Vodeb (foto: STA) Ravnanje ministrice je ostro obsodila tudi Metka Zevnik iz Koalicije “Za otroke gre!”. Odgovorne je obtožila zavajanja in laganja, njihovo ravnanje pa označila za hudodelstvo. Donko se je odzval tudi na torkov odstop direktorice Centra za socialno delo Velenje Lidije Hartman Koletnik. Kot je poudaril, ne verjame, da se za njeno odločitvijo res skrivajo osebni razlogi. Metka Zevnik (foto: STA) Metka Zevnik. Foto: STA Odbor za varstvo pravic vnukov in starih staršev je še napovedal, da si bo prizadeval za spremembe zakonodaje na tem področju, k čemur bodo skušali prispevati tudi z zbiranjem podpisov. Milan Kučan ponovno vabljen na debato o razorožitvi Teritorialne obrambe. Tudi tokrat ni prišel. 6. 7. 2016, 14:22 177 Facebook Twitter Foto: STA Člani odbora za obrambo na predlog poslanske skupine SDS so razpravljali o odgovornosti predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana in drugih pri razoroževanju Teritorialne obrambe leta 1990 ter o ustanovitvi preiskovalne komisije. Kučana na seji ni bilo. Na današnji dan pred 25 leti je v Sloveniji potekal predzadnji dan vojne za Slovenijo – vojne, s katero je bilo potrebno zavarovati odločitev slovenskega naroda, sprejeto na plebiscitu 23. decembra 1990. Kot pravijo v SDS, so Slovenke in Slovenci takrat jasno in glasno povedali, da ne želijo več enopartijskega sistema, da ne želijo več planske ekonomije, da ne želijo več povezovanja v okviru južnoslovanskih narodov, ampak da se želijo svobodno odločati o tem, s katerimi narodi se bodo povezovali, in da želijo živeti in se opredeljevati skladno z našimi kulturnimi, verskimi in zgodovinskimi načeli in običaji. Tako se je pričela razorožitev Potem ko so bile v Sloveniji izvedene prve večstrankarske volitve in ko je Demosova vlada prevzela oblast, je bilo jasno, da bo Demos naredil vse, da bi izpeljal svojo glavno točko programa, to je osamosvojitev Slovenije. “V dneh od 15. do 19. maja 1990 pa je potekala razorožitev takratne Teritorialne obrambe, ki se je zgodila zato, da Slovenke in Slovenci ne bi mogli z orožjem zavarovati te odločitve, v kolikor bi prišlo do uresničitve te točke Demosovega programa, ki je bila izglasovana na plebiscitu,” je na nedavni novinarski konferenci opozoril poslanec SDS in predsednik odbora za obrambo Žan Mahnič. Mahnič je tudi pojasnil, da je Slovenija v letu 1990 razpolagala z orožjem za 100.000 ljudi, po celi Sloveniji pa je bilo po ukazu odvzetega 80 odstotkov orožja Teritorialne obrambe. Takratno predsedstvo ni – glede na to, da ni bilo vlade – za preklic ukaza o razoroževanju TO storilo nič, za kar bi moral poskrbeti takratni predsednik predsedstva Milan Kučan, ki se je kasneje sprenevedal, da za to ni vedel. “Dokumenti, ki obstajajo, jasno dokazujejo, da so vsi občinski štabi predsedstvo in predsednika Kučana obveščali že od 15. maja 1990 naprej, da poteka razoroževanje TO in da je bil Kučan z ukazom generala Hočevarja o razorožitvi 15. maja tudi seznanjen. Kljub temu ni preklical ukaza o razorožitvi niti ni naročil občinskim štabom, naj orožja ne predajo, vse dokler ni 17. maja dolžnosti prevzela Demosova vlada. Ko so častniki TO z vseh strani pritiskali na predsedstvo z zahtevami, da se razoroževanje zaustavi, se je to zgodilo 18. maja, pa še to na način, da se je s tem zavlačevalo,” je bil jasen poslanec Mahnič. “V poslanski skupini SDS smo mnenja, da je po 25 letih dovolj sprenevedanja in da je tem zadevam potrebno priti do dna, še posebej, ker se v javnosti pojavljajo teze, ki jih izrekajo člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo, da naj do razorožitve sploh ne bi prišlo,” pravijo v SDS, kjer si želijo zaključiti to poglavje slovenske zgodovine. M. P. Že spet: Spolni napadi migrantov na dekleta na švedskem glasbenem festivalu 6. 7. 2016, 18:26 19 Facebook Twitter Foto: Istock Policija na Švedskem preiskuje pet primerov posilstev in 40 primerov spolnega nadlegovanja na dveh glasbenih festivalih. Tuji mladi moški so obtoženi napadov na glasbenem festivalu, dva od sedmih pa so že aretirali in jima odvzeli prostost. Policija je prejela prijave petih primerov posilstev in 12 primerov nadlegovanja v mestu Bravalla, kjer se je odvijal največji glasbeni festival na Švedskem, 35 primerov spolnega nadlegovanja pa so prijavili v kraju Putte in Parken v kraju Karlstad, kjer je bila najmlajša žrtev stara komaj 12 let. Oglejte si še: Danska policija začela migrantom pobirati denar Po poročanju policije dva osumljenca prihajata iz bližnjega migrantskega centra za mlade migrante. V povezavi z enim posilstvom policija še vedno išče moškega, ki govori polomljeno švedščino, piše britanski Telegraph. “Skurite se v peklu” Zadnja poročanja o spolnih napadih migrantov so na Švedskem sprožila jezne odzive aktivistov, politikov in glasbenih izvajalcev festivala. Pop pevka Zara Larsson je po koncertu dejala, da si napadalci zaslužijo, da se skurijo v peklu. “Bodite prekleti tisti, ki brezsramno posilite dekle v javnosti,” je zapisala na Twitterju, hkrati pa dodala, da je lahko sram tiste fante, ki dopuščajo, da se dekleta ne počutijo varno. Country pevka Pernilla Andersson, ki je nastopala na festivalu Putte in Parken, pa je oblasti pozvala, naj se zavzeto borijo proti odgovornim. “Za glasbenika je nepredstavljivo, da med njegovim nastopom posilijo dekle,” je sporočila za javnost. “Bili so migranti. To je resnica” 15-letno dekle, ki je bilo na koncertu in ni želelo biti imenovano, je dejalo, da so migranti spolno nadlegovali pet od njenih šestih prijateljic. “Moški je prišel za mano in se pričel drgniti ob mene,” je dejala in dodala, da je enako počel z eno od njenih prijateljic. Po njenem je šlo za 18–19-letne fante, ki niso bili iz Švedske. “Verjetno so bili migranti. Nočem reči tega, vendar je to resnica,” je dodala. Januarja so bili švedska policija in mediji obtoženi, da so prikrili večje število spolnih napadov na poletnem festivalu v Stockholmu, pri katerih so bili udeleženi migranti. Incident je prišel v javnost šele po novoletnih napadih v Kölnu. M. P. O času, ko so na gradu Rajhenburg delovale kazenske ustanove Na gradu pripravili novo stalno razstavo 7. julij 2016 ob 11:59 Brestanica - MMC RTV SLO/STA Na gradu Rajhenburg predstavljajo čas, ko so bili po drugi svetovni vojni prostori grajske stavbe namenjeni potrebam kazensko-popravnih ustanov. V dveh nekdanjih celicah in njunem predprostoru je tamkajšnji oddelek Muzeja novejše zgodovine Slovenije odprli novo stalno razstavo Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg, 1848-1966. Zgodbo o nekdanjih zapornikih pripovedujejo izvirni predmeti in različno dokumentarno gradivo, pa tudi pričevanja tamkajšnjih političnih zapornic in zapornika, ki je skušal pobegniti prek meje in je bil zaprt v brestaniški sprejemni postaji. Ker pa je tako ohranjenega dokumentarnega gradiva kot zaporniških zgodb preveč, bo del teh v sklopu stalne razstave na voljo v elektronski obliki. Delovanje kazenskih ustanov na gradu podrobneje predstavlja tudi razstavni katalog. Čigave sence so se sprehajale po kaznilnicah na Ljubljanskem gradu? Grad Rajhenburg so po razpustu meniškega reda trapistov leta 1947 nacionalizirali ( najprej so jim denacionalizirali, nato so red dokončno razpustili). Ko je leto pozneje stavbo prevzelo takratno Ministrstvo za notranje zadeve, je v njem bivalo 27 rudarskih družin in nekaj zaposlenih na nekdanjem samostanskem posestvu. Zanje so poiskali nadomestna stanovanja, grad pa začeli preurejati v kazensko ustanovo. Najprej je imel tam prostore Kazensko poboljševalni dom (KPD) za ženske, v katerega so premestili obsojenke iz gorenjskih Begunj. V grajski stavbi so uredili 37 sob s 628 posteljami. Preuredili so tudi stavbi pred gradom za potrebe uprave, v neposredni bližini gradu pa začeli graditi miličniški dom. Največ političnih zapornic Med zapornicami, ki jih je vlak v Rajhenburg pripeljal 30. junija 1948, so bile politične zapornice, obdolžene kaznivih dejanj zoper ljudstvo in oblast, zoper splošno ljudsko premoženje in zadružno premoženje, zoper uradno dolžnost. Obdolžene so bile sovražne propagande, ovaduštva, vohunstva, pobegov čez meje z elementi sovražnega dejanja in podobno. Tri četrtine je bilo političnih zapornic, ena četrtina pa kriminalk, obdolženih različnih kriminalnih dejanj. V KPD-ju Rajhenburg so bile zaprte tudi na političnih procesih obdolžene zapornice, najbolj znana med njimi Angela Vode. KPD za ženske na Rajhenburgu so ukinili leta 1956 in nato tam ustanovili KPD odprtega tipa za moške obsojence. Tega so leta 1959 ukinili in ga nadomestili z organiziranim delovnim naseljem KPD Dob z režimom odprtega tipa. Na ekonomiji Bohor so gospodarili do leta 1963, na Rajhenburgu pa so se nato do leta 1966 zvrstili še taborišče za madžarske begunce, sprejemna postaja Brestanica in zvezni zbirni center jugoslovanskega ministrstva za notranje zadeve, ki je deloval na gradu do vključno aprila 1966. M. K. Grad Rajhenburg so po razpustu meniškega reda trapistov leta 1947 nacionalizirali. no. ni čisto takšno sosledje, najprej so jim denacionalizirali, nato so red dokončno razpustili. sicer pa so Trapisti na tistem območju pustili velik pečat. ne samo, da so uvedli strojno obdelavo (prvi traktor v Posavju), uvedli so še prenekatero novost, ki je koristila lokalnim kmetom. nenazadnje so precejšen del svojih kmetijskih zemljišč že pred vojno podarili okoliškim kmetom. o "obogatitvi", ki so jo prinesli tem krajem tisti, ki so samostan nacionalizirani, pa piše v članku. naj vsak sam presodi.... Združeni narodi z resolucijo zaščitili tradicionalno družino 8. 7. 2016, 5:00 20 Facebook Twitter Foto: EPA Svet za človekove pravice pri generalni skupščini Združenih narodov je potrdil besedilo Resolucije o zaščiti družine. Gre za najbolj jasno opredelitev pomena družine do sedaj v katerikoli resoluciji OZN. Homoseksualni aktivisti so do sedaj to pravno praznino izrabljali za širjenje teorije spola in svoje teze, da je »ljubezen ljubezen«. Za zaščito družine je glasovalo 32 držav, 3 so bile vzdržane, 12 držav, med njimi tudi Slovenija, pa je zaščiti družine nasprotovalo. Kljub temu, da Slovenija demografsko tone iz leta v leto, se je vlada Mira Cerarja odločila, da v skupščini OZN ne bo podprla družine kot osnovne celice družbe. Polom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Ob dejstvu, da slovenska vlada več kot očitno ne podpira tradicionalne družine očeta, matere in otrok, pa so v oči bodeči neuspehi ministrstva, ki ga vodi Anja Kopač Mrak. Poleg vseh dosedanjih udejstvovanj za uzakonitev istospolnih porok in izenačitev pravic heteroseksualnih in homoseksualnih partnerjev, tudi glede posvojitev otrok, pa se na ministrstvu očitno ne ozirajo na kršitve človekovih pravic. Poleg primera koroških dečkov, v katerem je celo sodišče ugotovilo, da so bile otrokoma in starima staršema kršene pravice, pa je sedaj neučinkovitost Centrov za socialno delo dokazal tudi zadnji, tragični primer umrle dveletne deklice iz Jesenic. Namesto sistemske rešitve problema pa lahko poslušamo samo to, da nihče ni mogel narediti ničesar. Vsiljevanje ideologije družbenega spola V večini držav članic OZN raste zavest o pomenu družine kot osnovne celice družbe. Žal pa ideologi in aktivisti LGBTQ gibanja še vedno obvladujejo nekatere države evropskega Zahoda in Latinske amerike. Največjo privrženost teroiji spola so tako ob sprejemanju resolucije pokazale vlade Švice, Anglije in Norveške. Njihovim radikalnim predlogom o redefiniciji družine je nasprotovala velika večina držav članic. Pomembni poudarki resolucije: – priznanje družine kot temeljne celice družbe in naravnega okolja za rast in razvoj, njenih članov, posebej še otrok, ki potrebujejo posebno zaščito in skrb, – priznanje družine kot temeljnega prostora socializacije in njenega pomena za družbo in državo, – potrditev materinske in očetovske skrbi, ki zagotovita najboljše okolje za rast in razvoj glede na otrokovo starost in zmožnosti, – priznanje družinam, da so pomemben prostor socialnega povezovanja in medgeneracijske solidarnosti, – priznanje družini za prenos kulturne identitete, tradicije, moralnih vrednosti in dediščine družbe, – poziv državam, da vodijo takšno družinsko politiko, kjer bodo revnejši in ovirani še posebej zavarovani, – pomen vloge visokega komisarja za človekove pravice pri OZN, ki skrbi, da se konvencija o zaščiti družine izvaja v vseh državah. Zbiranje podpisov Gibanje za otroke in družine pa bo kot odziv na katastrofalno stanje pravic otrok v Sloveniji začelo 1. septembra letos z zbiranjem podpisov za priznanje pomena starih staršev v družini otrok. A. R. Znova so razočarali mnogo državljanov: Slovenija glasovala proti družinski resoluciji OZN!! Kdo jim je dal pooblastilo o takšnem glasovanju? In kaj bodo sedaj ti podporniki, ki nam vsiljujejo ideologijo spola? Glede na to, da so Slovenci na referendumu zavrnili redefinicijo družine in se zavzeli za pravice otrok mislim, da gre za čisto samovoljo naše korumpirane in nesposobne vlade. Bravo. Še sreča, da je na svetu še dovolj razumnih ljudi. Naša vlada, na čelu z Mirom Cerar in Anjo Kopač Mrak se je pač odločila stopiti na politično margino na področju, ki ga pri nas obvladuje gejevski lobi. indijanka • 3 ure nazaj Pa naj še kdo reče, da Vesolje ne skrbi za ravnovesje. Pomagali so nam ZN in sedaj bo potrebno to konvencijo vplesti v zakonodajo predvsem pa v življenje. Pa so šle univerzitetnim profesorjem po zlu počitnice, ker bodo morali svoja predavanja, gradiva in stroko zastaviti popolnoma na drugih konceptih. Da o ministrici ne govorim.....bo zmogla to resolucijo vnesti v zakone in prakso? Svet Angola prepovedala islam in zaprla vse mošeje v državi 8. 7. 2016, 5:00 33 Facebook Twitter Foto: STA Afriška država Angola je islamsko vero označila za nelegalno in izdala dekret, da se zaprejo vse mošeje. Angolska ministrica za kulturo Rosa Cruz e Silva je sporočila, da bodo mošeje v pretežno krščanski državi zaprte do nadaljnjega. Islamsko vero je označila za sekto, ki bi rada uničila angolske običaje in kulturo. Oglejte si še: Nezaslišano: Muslimanski voznik taksija odklonil slepega človeka s psom Iz Angole se slišijo nepreverjene informacije, da številne mošeje že uničujejo. Predsednik Jose Eduardo dos Santos je za nek medij dejal, da “gre za konec islamskega vpliva na našo državo”. Je to konec verske svobode? Skupaj z islamsko vero, ki v tej afriški državi predstavlja zgolj en odstotek 19 milijonske populacije, so prepovedali še 194 drugih verskih skupnosti. Spori med islamisti in kristjani, so se sicer redno dogajali, vendar na ministrstvu za kulturo pravijo, da ne gre za vojno proti islamu ali katerikoli drugi religiji, poroča Daily Mail. M. P. Slovenski dominantni mediji: do vlade servilni, nad opozicijo s kulturo laži in kulturo škandala 8. 7. 2016, 5:00 38 Facebook Twitter Foto: Osebni arhiv Želja po oblasti in vladanju Cerarjeve vlade in aktualne vladajoče koalicije je v obratnem sorazmerju z njihovo sposobnostjo. Se pravi, velika želja, že skorajda patološki pohlep po oblasti na eni in skromen domet ter zelo skromna sposobnost upravljanja z državo na drugi strani. Zaradi razmeroma ugodnih gospodarskih razmer v Evropski uniji in drugih državah, s katerimi sodeluje slovensko gospodarstvo, se po neki inerciji in brez zaslug vladajoče politike naša ekonomija vendarle vrti. Z nobeno reformo in nobenim zakonskim ukrepom pa ta oblast doslej ni zmogla ustvariti pogojev in sistemskih ukrepov, ki bi državi zagotovili vsaj srednjeročno stabilnost. Gasilsko, velikokrat tudi panično reševanje problemov kaže na nesposobnost vladanja. Sam sicer verjamem, da predsednik vlade Miro Cerar ni tako pokvarjen, kot je pokvarjeno okolje, v katerem deluje, čeprav njegovi bližnji spremljevalci pravijo, da se zelo hitro uči. Njegova naivnost pa ga ne obvezuje odgovornosti, da se je obdal z ljudmi, ki so mojstri roparske in kleptomanske obrti, na drugi strani pa s povsem nekompetentnimi kadri, vse od ministrov navzdol. Ceneni humoristični vložki Karla Erjavca, ki brije norce iz Cerarja in vseh nas, sploh niso več smešni, so pa lepa ilustracija funkcioniranja vladajoče politike. Seveda pa državo in igro vodijo drugi, ne predsednik Miro Cerar in njegova vlada. Luka Koper je zadnji, še zdaleč pa ne edini primer, ko vlada ne ve, kako bi se lotila problema. To nas po teh dveh letih, ko jih spremljamo, kako se mučijo na oblasti, sicer ne bi smelo več čuditi, vendar smo kljub temu vedno znova presenečeni, ker smo v dobri veri prepričani, da nižje pač ne gre. Integracija medijev v upravičevanje nesposobnosti vlade Vložki pri Luki Koper so tako veliki, da so predsednici nadzornega sveta Alenki Žnidaršič Kranjc celo grozili s smrtjo. Prava zgodba te njene izpovedi pa bi bila, kdo ji je grozil, kdo ji je rekel, da na avtomobilih pokajo gume in kdo ji je predlagal, da se sama pobere z mesta prve nadzornice Luke Koper. O tem jo je na seji parlamentarne Komisije za nadzor javnih financ spraševal predsednik SDS Janez Janša, vendar se je Kranjčeva izmotavala. Sama imen ni navajala, novinarje pa ime in priimek tistega, ki je grozil, tudi ni pretirano zanimal. Pri Alenki Žnidaršič Kranjc bi mediji morali po poti razkrivanja imen in povezav ali pa ugotoviti, ali je s to izjavo prva nadzornica Luke Koper hotela narediti le spektakel, da bi postala žrtev in se ohranila na položaju. Hkrati pa raziskati njene povezave ter interese v Luki Koper. Omrežje, ki mu pripada ali mu je naklonjena, ni težko identificirati. Nič od tega nismo slišali, videli ali prebrali. Če vemo, da je dandanes pojem preiskovalnega novinarstva postalo vreščeče senzacionalistično delo Eugenije Carl, potem se tej medijski impotenci tudi ne moremo čuditi. Na drugi strani pa je treba priznati, da je integracija medijev in novinarjev v upravičevanje nesposobnosti Cerarjeve in vseh prejšnjih levih vlad naravnost fascinantna. Družba brez svobodnih medijev ne more preživeti Ob takšni zlizanosti dominantnih medijev in vseh dosedanjih levih vlad v zgodovini samostojne Slovenije bi bila zelo težka odločitev, če bi moral izbirati med slovensko vlado brez medijev ali o medijih brez vlade, če parafraziram znan Jeffersonov citat. Thomas Jefferson je že dve stoletji nazaj hotel povedati, da družba brez vlade lahko preživi, brez svobodnih medijev pa ne; skratka, da so svobodni mediji pomembnejši od vlade. Pri nas mediji niso svobodni, ker so v službi neke politike, ker podpirajo, namesto da bi kontrolirali ljudi, ki so prišli na oblast. Jeffersonove dileme v Sloveniji ni, imamo vlado z mediji in medije z vlado. Z roko v roki. Svojega poslanstva ne vidijo v tem, da bi ljudem ponudili več različnih stališč, pogledov, komentarjev, bogastvo različnih informacij in s tem prispevali k boljšemu stanju demokracije. Zaradi lenobe, ideološke zaslepljenosti ali neprofesionalnosti vzdržujejo stanje, ki je naklonjeno vladajoči politični eliti in njenim satelitom, za večino državljanov pa je takšno stanje škodljivo. Kmalu ponovni izbris, tokrat politični Glede opozicije in medijev pa je zgodba seveda drugačna. Tu mediji gojijo medijsko kulturo škandala in kulturo laži. Čeprav je nek dogodek ali pojav povsem obroben, nepomemben, daleč od tega, da bi imel značilnosti škandala, pa mediji s svojim pristopom škandal ustvarjajo. Kot stara lajna se nekatere zgodbe ponavljajo znova in znova in se dodajajo izmišljeni elementi, da bi se upravičila kultura škandala, ki je v Sloveniji tesno povezana z dominantno kulturo medijske laži. SDS kot največja opozicijska stranka, ki predstavlja edini resen upor zoper (post)komunistično kontinuiteto, je deležna te sprevržene medijske kulture, kjer se v zadnjem času kot asistent režije podpisuje s frustracijami majhnosti in nepomembnosti prizadeta invalidna politična opcija, ki s svojim početjem drsi z aktualnega političnega parketa proti dokončnemu izbrisu in pozabi. Miro Petek Ker hodi naokrog v trenirki, mu Švicarji nočejo dati državljanstva 8. 7. 2016, 9:52 28 Facebook Twitter Foto: iStock Švicarska občina Bubendorf, ki je del kantona Basel, je družini Halili zavrnila prošnjo za državljanstvo. Po mnenju domačinov je družina Halili, ta je pred leti v alpsko državo prišla iz Kosova, premalo švicarska. Domačinom tako ni všeč, da oče Halili in njegova dva sinova hodita naokrog oblečena v trenirke in ne v kavbojke tako kot oni. Ni jim tudi všeč, da je oče Halili nezadovoljen s tem, da ima v službi za šefa žensko. Prebivalce občine tudi moti, da člani družine Halili ne pozdravljajo mimoidoče, piše Basellandschaftliche Zeitung. Preberite še: Švica zavrnila prošnjo za državljanstvo muslimankama, ker nista hoteli na plavalni tečaj V Švici, ki je znana po svoji decentralizaciji in veliki vlogi kantonov in občin, prošnje za državljanstvo obravnavajo lokalne oblasti. Tako so v kantonu Basel pred časom zavrnili prošnjo za državljanstvo dvema muslimanskima dekletoma, in sicer zato, ker nista hodila na plavalne tečaje. A. Ž. Nezadovljen z šefico.. ja, če je pa bolj pametna kot oni vsi skupaj.. pa še ne pridejo do polovice- njene pameti.. - naj da pa odpoved, pa gre domov babo komandirat.. Pri nas, v Sloveniji, pa "trenirkarji" kar vladajo! Tudi državljanstva, po katerem so najprej pljuvali in se ga otepali, kasneje pa ga preko mednarodnega sodišča zahtevali, z "odškodnino " vred, so si nagrebli, po zaslugi njihovih rdečih jugoprijateljev in tistih, katerih "najbolj intimna opcija ni bila nikoli in ni, samostojna in svobodna Slovenija"! Tudi Švicarji, so pod svoje okrilje pobrali že preveč "trenirkarjev" , ki se jih tako, kot cela Evropa, nikoli več nebodo - (mo) rešili! Po čem je Švica boljša od Evrope? Po dovoljenju lokalnim skupnostim, da same odločijo, kdo je vreden podeljenega državljanstva in zaupanja okolja v katerem naj bi tujec živel. Evropski politiki so dvolični in nesramni do lokalnih skupnosti. Vsiljuje jim multi-kulti orienta, sami pa živijo v privilegiranih okoljih, kjer se s posledicami svojih političnih odločitev in vsiljenim šeriatarskim multi-kultijem ne srečujejo. Halili naj se pomirjen lepo vrne domov na Kosovo med svoje, kjer bo brezposeln v družbi z moškim šefom, zaneseno molil v prištinski džamiji. He...Trenerkarji vsepovsod po svetu.. Vse je odvisno od naroda. Če ve kaj hoče je Švicar in se zaveda, da je gospodar v lastni državi. Če o nobeni stvari nima mnenja, ga politika ne zanima, ne hodi na volitve, ga lastna zgodovina ne zanima, klečeplazi v lastni državi pred vsakim tujcem, ki ima 5 min časa da ga okrog prinese,...je Slovenec in hlapec v lastni državi. Trenerkarji vseh dežel - združite se. Bi pol Ljubljane ostalo brez državljanstva po tem kriteriju. Ena zanimiva novica z Nemčije. Od več ot 1 miljona migrantov, ki so prišči lansko leto v Nemčijo jih je našlo službo pri večjih firmah celih 54 migrantov za ostale pa pravijo da so več ali manj nezaposljivi. Nemška prihodnost na sociali. SLOVENIJA BREZ KURĆANIZMA = = = ŠVICA Neverjetno: Prvi bankir v državi Jazbec predlagal prenehanje sodelovanja s policijo 8. 7. 2016, 14:09 8 Facebook Twitter (Foto: STA) Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je v prvem odzivu na sredine kriminalistične preiskave v Banki Slovenije komentiral, da je očitno nekaterim uspelo, da zdaj celo pristojne inštitucije menijo, da “je bilo s slovenskimi bankami v letu 2013 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije Banke Slovenije in mednarodnih inštitucij.” “Zasežena je bila oprema in podatki zaupne narave, ki se ne nanašajo na predmet preiskave,” je povedal na zaslišanju pred bančno komisijo DZ in pojasnil, da so preiskovalci odnesli veliko originalnih dokumentov, med njimi zapisnike sej sveta Banke Slovenije, za kar po njegovem mnenju niso imeli pravne podlage. Oglejte si še: Kdaj bo sodišče ukrepalo proti krivcem za bančno luknjo Spomnil je, da so v centralni banki oblikovali posebno inšpekcijsko skupino za bolj konstruktivno sodelovanje s policijo pri odkrivanju bančne kriminalitete. “Sodelovanje je dobro, a glede na podatke in intenzivnost bi pričakoval hitrejše postopke,” je dejal. Večkrat je ponovil, da se “ne more znebiti občutka, da nekdo v državi ne verjame, da so bili skrbni pregledi bank in stresni testi leta 2013 opravljeni v skladu s pravili in zahtevami ter da Banka Slovenije skriva dokumente, ki bi dokazovali, da je želela prikazati potrebe po večji dokapitalizaciji, kot so si jo nekateri predstavljali”. Predlagal prenehanje sodelovanja s policijo Nadaljeval je, da je zato zmeden, ali se na preiskovalni komisiji pogovarjajo o tem, zakaj je nastala luknja, saj nekateri “očitno menijo, da je bilo z bankami vse v redu in sta le Banka Slovenije in on osebno kot guverner kriva za izračun kapitalske luknje. Po preiskavah se mi zdi, da je tarča Banka Slovenije, in ne banke, v katerih je nastala izguba. Verjetno bom kot guverner predlagal, da nehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo,” je bil oster. “Pa ne zaradi strahu, ker lahko na vsako od navedb ali obtožb odgovorimo s podatki in dejstvi,” je izpostavil. So na BS res skrivali dokumentacijo? Dejal je, da postopkom ne oporeka, a da je “očitno danes v Sloveniji ena velika zmeda”. “Osumljen sem, da sem državi pridobil premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, torej da sem davkoplačevalcem pridobil nezakonito premoženjsko korist, danes pa me vi sprašujete o vzrokih za bančno luknjo,” je ugotavljal. Jazbeca skrbijo tudi navedbe organov pregona, da jim Banka Slovenije ni dajala podatkov. “Imamo dokaze za vsako zahtevo in kaj smo jim dali. Če pa niso vedeli, kaj bi zahtevali od nas, je pa to njihov problem,” je bil kritičen. Nacionalni preiskovalni urad je v sredo v Ljubljani opravil štiri hišne preiskave v zvezi s sanacijo bank iz konca leta 2013. Pod drobnogled so po več prijavah oškodovancev vzeli sum neupravičeno izrečenega izrednega ukrepa prenehanja obveznosti banke oziroma ravnanje Banke Slovenije pri izbrisu podrejenih obveznic NLB. M. P., STA Upam, da je ta sovrazni napad na evropske institucije zebelj v krsto tranzicijske levice. Jazbec: Verjetno bom predlagal, da nehamo sodelovati s policijo ........................................ ... Hahaha! Tudi jaz bom naslednjič, ko me ustavijo, predlagal podoben ukrep... Še malo, pa bo izjavil, da je on Bog! Jazbec: Verjetno bom predlagal, da nehamo sodelovati s policijo Slovenski šušmarji pozdravljajo predlog guvernerja Jazbeca. Navaden dan v tej razpadajoči državi. Vsak voluhar (pardon - jazbec) se lahko postavlja nad zakone. Zaseženi so bili oprema in podatki zaupne narave, ki se ne nanašajo na predmet preiskave," je povedal na zaslišanju pred bančno komisijo DZ-ja in pojasnil, da so preiskovalci odnesli veliko originalnih dokumentov, med njimi zapisnike sej sveta Banke Slovenije, za kar po njegovem mnenju niso imeli pravne podlage. Če je tole res, potem morajo leteti glave. Tole je preprosto nedopustno, ribarjenje v kalni vodi. Glede na to da so nekaj podobnega poskušali narediti na sedežu SDS ko so hoteli zaseči kar celoten strežnik obstaja hud dvom v pristranskost delovanja preiskovalnih organov. Prav tako je čudno da je policija prišla točno na dan ko je NLB po zakonu morala predati zaupne dokumente preiskovalni komisiji. Smrdi vse skupaj precej. Tole pričanje je samo še en dokaz več, da živimo v ugrabljeni državi. Kdor tega ne vidi po aferah na DUTB-ju, SDH-ju, NLB-ju, Luki Koper, je slepec. Za osla pravimo, da gre na led samo enkrat, kaj smo potem mi, ki gremo na led ob vsakih volitvah, mogoče amebe? Janez Janša: Vstali in obstali četrtek, 07. 07. 2016 Govor g. Janeza Janše na slavnostni seji Odbora za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije ob 25. obletnici zmage v vojni za Slovenijo. Velja govorjena beseda! Vstali in obstali Vojna za Slovenijo 1991 V zgodovini vsakega državotvornega naroda obstaja točno določen čas, ki je omogočil, da je neki narod postal suveren, sam svoj gospodar. Takšen čas, običajno vezan na dogodke, ki so omogočili osamosvojitev in postavitev na svetovni zemljevid oziroma mednarodno priznanje, narodi častijo kot nekaj »svetega«, mu posvečajo državne praznike, po njem in dogodkih iz njega poimenujejo mesta, trge, ulice ali odlikovanja. Takšen čas veže nase pozitiven odnos večine državljanov oziroma pripadnikov naroda. Takšen čas predstavlja vrednotno središče naroda. Za nas, Slovence, je to čas osamosvajanja. Znotraj tega časa, ki se v svoji zgodovinski končnici razteza od leta 1987 do leta 1992, posebej izstopajo dnevi vojne za Slovenijo. To so bili tedni, dnevi in ure v juniju in juliju 1991, ko je bilo vse na kocki. Samostojna in evropska prihodnost Slovencev, demokratična ureditev, naša vera in postave, blaginja in naša življenja. To so bili dnevi, ko se je - maja 1990 razoroženi - narod znova postavil za svoje pravice, razglasil samostojno Slovenijo in se uprl agresiji JLA. V tistih dneh je nekaj odstotkov Slovencev, ki so ob množični podpori naroda prijeli za vsako razpoložljivo orožje in se skupaj s civilno obrambo zoperstavili 5. tehnično najmočnejši vojski v Evropi, s svojim pogumom doseglo nemogoče in izpisalo končno dejanje prehoda slovenskega naroda v nacijo. Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet. Predstavniki najmočnejših držav na svetu, ki so še nekaj dni pred vojno trdili, da nas ne bodo nikoli priznali, so zaradi našega poguma spremenili svoje stališče. Svetovni tisk je v nekaj dneh spremenil odnos do Slovenije in prestopil na našo stran. Ameriška visokonakladna revija People je svojemu zapisu o vojni za Slovenijo dala naslov: »Miš, ki je zarjovela«. Slovenci po svetu so kot eden stopili na ulice metropol, zasuli vlade s pismi in pozivi ter podprli boj svoje domovine proti Goljatu. Kljub nasprotovanjem osamosvojitvi v delu leve politike je bil narod enoten. Enoten kot še nikoli prej in zelo pogumen. To so bile »the finest hours«, svete ure, visoka pesem slovenskega naroda. Vstali smo in obstali. Svoje povedo tudi številke Tega neizpodbitnega zgodovinskega dejstva ni mogoče ne spremeniti ne ponarediti. Tudi pozabiti in prekriti ne, čeprav se to praktično od leta 1991 naprej nenehoma poskuša. Ali smo v Sloveniji sploh imeli vojno, so nekateri posmehljivo postavljali vprašanja, a seveda šele potem, ko je zadnji agresorski vojak oktobra 1991 zapustil Slovenijo. Medtem ko so trditve nasprotnikov slovenske osamosvojitve, češ da v Sloveniji sploh ni bilo prave vojne, postajale s časovnim odmikom agresije JLA na Slovenijo vse bolj glasne in medijsko podprte, pa, paradoksalno, pri zgodovinarjih v Srbiji o tem ni nobenega dvoma. Knjiga dveh srbskih zgodovinarjev (Kosta Nikolić, Vladimir Petrović: Rat u Sloveniji (junij–julij 1991, Dokumenti predsedstva SFRJ, Institut za suvremenu istoriju, Beograd 2012) ima nedvoumen naslov: Vojna v Sloveniji. Generali JLA in politiki SFRJ, ki so poslali tanke in vojaštvo nad nas, sicer trdijo, da so branili Jugoslavijo in njene mednarodno priznane meje, vendar vojne ne zanikajo. Ne zanikajo niti tega, da so bili v Sloveniji poraženi. Častniki JLA 5. vojaškega območja, ki so operativno vodili agresijo na Slovenijo, v svojih spominih natančno opisujejo, kako so doživljali tiste junijske in julijske dni leta 1991 in kako je nanje »težko padla grenkoba poraza v Sloveniji«. Poveljnika 5. vojaškega območja generala Konrada Kolška so zaradi poraza prvega vala agresije zamenjali z do takratnim poveljnikom 3. vojaškega območja generalom Žikom Avramovićem. Vendar je Avramović že dva dni po prihodu ponovil Kolškovo usodo in doživel še hujši poraz. Svoje povedo tudi številke. JLA je agresijo na Slovenijo 26. 6. 1991 začela z enotami, ki so skupaj štele 22.000 vojakov, častnikov in podčastnikov. V tej knjigi objavljene analize kažejo, da je imela JLA v vojni za Slovenijo 48 mrtvih in 116 ranjenih, enote TO so v spopadih zajele 2.663 njenih pripadnikov, medtem ko jih je prostovoljno na slovensko stran prebegnilo 3.090. Od 22.000 pripadnikov jih je JLA v dobrih 7 dneh spopadov izgubila najmanj 5.917 ali več kot četrtino, med njimi nesorazmerno velik del - najmanj 534 - aktivnih častnikov in podčastnikov. Za prvo primerjavo: TO RS je (ob upoštevanju izgub zaradi nesreč) imela 9 mrtvih in 44 ranjenih, slovenska policija pa 4 mrtve. JLA je zajela samo enega častnika TO. Iz TO v JLA ni prestopil nihče. Za drugo primerjavo (ker omalovažujoče in pikre besede o ne-vojni leta 1991 prihajajo predvsem od članov ZZB): med 6. aprilom 1941 in 9. majem 1945 so slovenske partizanske enote ob lastnih velikih izgubah nevtralizirale bistveno manj pripadnikov okupatorskih italijanskih in nemških sil, kot jih je TO in policiji uspelo v desetih dneh vojne za Slovenijo. In to kljub dejstvu, da sta oba omenjena okupatorja med drugo svetovno vojno v Slovenijo napotila predvsem drugorazredne vojaške formacije s prav takšno oborožitvijo. Ker so bile okrepitve, ki sta jih generala Kolšek in Avramović pošiljala v Slovenijo, večinoma ustavljene že pri vstopu, so bili preostanki enot JLA v Sloveniji v času pred brionskim sporazumom strateško v vseh pogledih v popolnoma podrejenem položaju. JLA je 26. junija začela vojno ne samo tehnično, ampak tudi številčno neprimerno močnejša. Slovenija ni bila sposobna vpoklicati pod orožje niti toliko pripadnikov TO, kolikor jih je JLA imela neposredno na našem ozemlju. Razlog je bil seveda pomanjkanje oborožitve. Slabih 10 dni kasneje se je položaj dodobra spremenil v našo korist. Ne samo da je Slovenija zaradi zaplenjenega orožja in opreme lahko že 5. julija oborožila 35.300 svojih vojakov (brez pripadnikov policije), ampak je s pomočjo pridobljene težke oborožitve, predvsem protioklepnih in protiletalskih sredstev, lahko računala na uspešno zoperstavljanje katerikoli sili, ki bi jo bila JLA sposobna poslati nad mlado slovensko državo. To dejstvo je odločilno vplivalo na spremembo Miloševićeve strategije. Njegov prvotni načrt, načrt A, s pomočjo JLA in administracije SFRJ oblikovati centralizirano Jugoslavijo v dotedanjih mejah in pod neposredno srbsko nadvlado, je s porazom JLA v Sloveniji propadel. Okrog 10. julija 1991 se je srbsko vodstvo dokončno odločilo, da preidejo na načrt B, na oblikovanje velike Srbije. Graf št. 1 po dnevih prikazuje število vseh pripadnikov TO, aktiviranih od 26. junija do 15. julija 1991. Skupaj je bilo v tem času oblikovanih kar 473 enot TO. Graf št. 2 ponazarja število zajetih pripadnikov JLA po posameznih pokrajinah in dobro kaže intenzivnost bojnega delovanja, sposobnosti koordinacijskih podskupin, poveljstev in enot TO ter pogajalskih spretnosti pristojnih poveljnikov in institucij. Skupaj je bilo v akcijah zajetih 2.663 pripadnikov JLA, od tega 253 častnikov in podčastnikov. Brigada Moris, takrat uradno poimenovana še kot 30. razvojna skupina TO, v statistiki tega in naslednjih prikazov nastopa v rangu pokrajine zaradi svojega pomena ter svoje neposredne podrejenosti Republiškemu štabu in Koordinacijski skupini (njen poveljnik je bil član Koordinacijske skupine). 2. PŠTO-Dolenjska, 3. PŠTO-Gorenjska, 4. PŠTO-Južnoprimorska, 5. PŠTO –Ljubljanska, 6. PŠTO- Severnoprimorska, 7. PŠTO-Vzhodnoštajerska, 8. PŠTO-Zahodnoštajerska pokrajina, 30. Rsk-Brigada Moris Graf št. 3 prikazuje število pripadnikov JLA, ki so pobegnili iz enot in poveljstev armade ter se predali slovenskim oblastem. Skupaj je prebegnilo 3.090 pripadnikov JLA, od tega 281 častnikov in podčastnikov. Tudi ta graf dobro kaže aktivnost v posameznih pokrajinah oziroma Koordinacijskih podskupinah. Graf št. 4 prikazuje število mrtvih in ranjenih pripadnikov TO in JLA po pokrajinah. Graf št. 5 prikazuje količino oborožitve in vojaške opreme, ki je bila zaplenjena v bojnih akcijah TO. Poleg sredstev, navedenih na grafu, je TO RS v času od 26. junija do 17. julija 1991 zaplenila še približno 7 milijonov kosov streliva za pehotno orožje, 20.000 kosov streliva za različna protioklepna in protiletalska orožja, približno 400 tisoč ton minskoeksplozivnih sredstev ter manjše količine intendantske, sanitetne in ABKO opreme. V omenjene količine nista všteta orožje in oprema, ki ju je v bojnih akcijah zaplenila policija. https://postar.sds.si/service/home/~/?auth=co&loc=sl&id=17429&part=3 Eden osrednjih dokumentov uspešne obrambne vojne za Slovenijo je štabni ukaz z dne 28. 6. 1991, ukaz za »ofenzivo«. Samo nekaj stavkov tega dokumenta izpričuje več stvari. Prvič, dokument je odraz pravilnega in pravočasnega spoznanja mejne situacije. To je v večini velikih bitk ali vojn tisti čas, ko je od pravilnega in pravočasnega razumevanje trenutka ter posledično od pravilnih odločitev poveljujočih odvisno, kam se bo nagnila tehtnica. 28. 6. 1991 je bil dan, ko je po uspešnih blokadah mnogih njihovih oklepnih kolon in prvem okusu poraza JLA množično uporabila letalstvo za napade na civilne objekte. Namen je bil očiten: demonstrirati premoč v zraku in zasejati strah med branilce in prebivalstvo. Vedeli smo, da bodo tej odločitvi sledile oklepne okrepitve iz varaždinskega in zagrebškega korpusa in da zasilno ravnotežje, vzpostavljeno 27. junija, visi na nitki. Potrebovali smo težko orožje in uspešne akcije za dvig morale; najbolje oboje hkrati, zato je bil skrajni čas za napad na skladišča JLA oziroma uresničitev vnaprej pripravljenih načrtov pod kodnim imenom »Nabava«. Še isti dan je izvidniški vod Krkovičeve specialne brigade v bliskoviti akciji brez žrtev zavzel veliko agresorjevo skladišče orožja, minskoeksplozivnih sredstev in vojaške opreme pri Borovnici. Prav vsi udeleženci si za to akcijo zaslužijo najvišje osamosvojitveno odlikovanje Znak svobode. Dobili so ga šele pred kratkim, po 25 letih. V vojni za Slovenijo je bilo veliko zelo pomembnih dogodkov, ki so odločilno stkali tkanino zmage. V prvi analizi RŠTO, ki bila narejena takoj po končanih spopadih, je upravičeno posebej poudarjena ustavitev oklepnih kolon na Medvedjeku in mostu pri Ormožu na začetku spopadov. V isto kategorijo lahko uvrstimo minometni napad na pristajalno stezo vojaškega letališča v Cerkljah, ki je letalsko eskadriljo JVL pregnal v Bihać, pa osvojitev mejnih prehodov v Rožni dolini, Šentilju in na Holmcu, blokado oklepnih kolon JLA na številnih mestih po državi, sestrelitev sovražnih helikopterjev, osvojitev drugih skladišč JLA itd. Kljub temu pa lahko po podrobnejši preučitvi vseh bojnih akcij TO in slovenske policije ter njihovi umestitvi v čas in širšo sliko brez večjih težav izdvojimo najpomembnejšo bojno akcijo TO za zmago v vojni za Slovenijo. To je bilo nedvomno zavzetje skladišča JLA pri Borovnici. V tej akciji je peščica pripadnikov specialne brigade zaplenila večjo količino orožja, minskoeksplozivnih sredstev in vojaške opreme kot vse slovenske partizanske enote v vseh bojnih akcijah v času druge svetovne vojne skupaj (zasegi ob kapitulaciji Italije in Nemčije po porazu na svetovnih bojiščih so izvzeti). Uspeh je bil popoln tudi zato, ker je bilo skladišče zavzeto tik pred nosom veliki koncentraciji enot JLA v vrhniških vojašnicah, od koder bi lahko s topovskim in z raketnim orožjem skladišče uničili, če bi seveda pravočasno izvedeli za akcijo. A enota, ki je skladišče zavzela, je prepričala radiovezista, ki je moral vsakih 30 minut poročati na Vrhniko o stanju v skladišču, da je še naprej javljal poveljstvu, kako je v skladišču vse v redu. Če parafraziramo znano izjavo Winstona Churchilla po letalski bitki za Anglijo, lahko rečemo, da še nikoli v zgodovini slovenskega naroda tako veliko ljudi ni bilo dolžno tako velike hvaležnosti peščici svojih sonarodnjakov. Ob prebiranju analiz iz zadostne časovne oddaljenosti se danes jasno zavedamo tudi nekaterih napak, ki smo jih takrat naredili. Ena od mojih napak iz obdobja priprav na obrambo Slovenije je moja privolitev v nadaljevanje reorganizacije TO, s katero se je zmanjšalo število pokrajinskih štabov s 13 na 7, občinski štabi TO pa so se združevali v območne. Z vidika resne nevarnosti, ki nam je grozila, bi moral reorganizacijo ustaviti, saj nam je nova struktura predvsem območnih štabov naredila veliko preglavic. Poleg tega, da so se zakomplicirale naravne vezi z lokalnimi skupnostmi, je reorganizacija prinesla veliko birokracije in ne dovolj dodelanih poti vodenja in poveljevanja. Druga podobna napaka je bila naše podcenjevanje pomena novih simbolov in uniform. Bolje rečeno, v hudi finančni suši prenizka ocena prioritet. Čeprav nam je grozila vojna, je finančni minister Marko Kranjec ob strumni podpori opozicije in večinskega dela vlade TO namenil zelo pičla sredstva, ki smo jih morali skoraj v celoti nameniti nabavi orožja. Zaradi nepodpore in mestoma odkritega odpora večine članov vrhovnega poveljstva oziroma Predsedstva RS do krepitve obrambne moči (štirje člani predsedstva od petih so februarja 1991 podpisali deklaracijo, v kateri je pisalo, da Slovenija ne potrebuje vojske) ter neznanskega zavlačevanja in nasprotovanja opozicije sprejetju obrambnega proračuna smo že tako pičla sredstva za obrambo prejeli šele spomladi, kar je resno ogrozilo nabavo vsaj skromnih količin protioklepnih sredstev in pehotnega orožja. Usposabljanje redne vojske smo tako začeli prepozno, šele maja 1991, in še to le dveh manjših enot. Za uniforme ni ostalo nič, poleg tega novih državnih simbolov zaradi nasprotovanja opozicije parlamentu ni uspelo določiti vse do 25. junija 1991. Kljub temu bi morali nekako improvizirati in do vojne z novimi uniformami opremiti vsaj najpomembnejše enote. Predvsem pa ni nobenega opravičila, da do osamosvojitve nismo zagotovili dovolj kokard za vojaške kape. Zato so kritike glede pomanjkanja oznak in novih uniform, ki se pojavljajo v bojnih poročilih številnih štabov, povsem na mestu. Iz poročil in analiz izhaja tudi ugotovitev, da smo imeli težave pri mobilizaciji enot. Vse doslej je ostalo v javnosti prezrto, da Predsedstvo RS niti 27. junija 1991, ko je ugotovilo agresijo in izdalo povelje za uporabo orožja, ni razglasilo mobilizacije. Enote smo zbirali skupaj s pozivi oziroma kot »poskusno« mobilizacijo, ki je bila v pristojnosti RŠTO, kot da bi šlo za vojaške vaje. Za silo je šlo tudi tako. Razlogov za tak pristop je bilo več, nikoli pa najbrž ne bomo izvedeli za vse. Če bi vsi ravnali tako, kot bi morali, 25. junija 1991 v Sloveniji ne bi smel več veljati PRAMOS, famozni akt SFRJ o mobilizaciji. Odzivnost vpoklicanih pripadnikov TO je bila v povprečju visoka, vendar ne povsod. Največ težav in neodzivnosti je bilo v Ljubljani in deloma v Mariboru, kjer smo morali izdati za posamezne enote tudi od 30 do 50 odstotkov več pozivov, da smo dosegli vsaj 90-odstotno popolnjenje enot. Še posebej je bilo kritično prvo obdobje po agresiji v Ljubljani, ko po 10 urah od mobilizacije odziv ni dosegel zadovoljivega odstotka. Pristojni organi so po končani vojni kar nekako pozabili na ukrepanje zoper tiste, ki so se pozivu izognili, kar je upravičeno povzročalo slabo voljo pri vseh tistih, ki so se takoj odzvali klicu po obrambi domovine. Na splošno je bil odziv mnogo boljši na podeželju in v manjših mestih kot v državnem in regionalnih središčih. Poleg omenjenih administrativnih in splošnih pomanjkljivosti ter napak na državni ravni lahko iz danes objavljenih dokumentov (glej zbornik Vojna za Slovenijo, Nova Obzorja, 2014) razmeroma dobro razberemo tudi dogajanje na pokrajinski in občinski ravni. Mnogi dogodki v bojnih poročilih sicer niso opisani dovolj natančno, vendar pa je vseeno mogoče razbrati tudi to, kje so bile težave in napake; včasih preprosto iz dejstva, da se dogodek, ki se je zgodil, je znan in je bil pomemben, v poročilih sploh ne omenja. Nekatere mejne prehode je JLA npr. zasedla brez odpora, čeprav bi jih bilo mogoče braniti že na dostopih. Mnoge barikade niso bile niti minirane niti branjene, zato tankom JLA niso predstavljale večjih ovir. Že prvi dan vojne je bilo jasno, kje so poveljniki sposobni in kje niso dorasli preizkušnji. Na nekaterih ključnih mestih so bile potrebne zamenjave, med drugim v največji pokrajini z največ enotami TO. Časa za učenje in prilagajanje ni bilo. Izgubljenega dne ni bilo mogoče več vrniti. Enoto JLA, ki je prelahko prešla nebranjeno barikado v soteski, je bilo treba potem ob mnogo večjih tveganjih ustavljati na odprtem. Tanki, ki so kljub izrecnim ukazom, da se ustavljajo na začetku, brez odpora zapeljali iz vrhniške vojašnice, so sejali smrt na Brniku, kjer jih, razporejene v bojni položaj, brez težkega orožja ni bilo mogoče preprosto nevtralizirati. Kljub vsem pomanjkljivostim, neenotnosti v politiki in napakam pa je Slovenija v strateškem smislu prevladala nad SFRJ in JLA. Najpomembnejši razlogi za zmago v vojni za Slovenijo so bili: jasen politični cilj, podprt z enotnostjo naroda in s plebiscitnim rezultatom; nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je; naše enote so bile homogene in motivirane, nasprotnikove večinoma ne; večino nujnih in mogočih priprav na obrambo smo izvedli pravočasno; imeli smo dobre informacije o nasprotniku; premoč nasprotnika v orožju in številu smo nevtralizirali z omejitvijo njegovega manevra; human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh, nediskriminatorna obravnava ranjencev in uspešna propagandna aktivnost so motivirali nasprotnikove enote za predajo; številni posamični uspehi enot TO in policije od prvega dne vojne naprej so krepili moč TO ter dvigovali moralo vojaštva in civilnega prebivalstva; dobra organizacija civilne obrambe je z oviranjem nadomestila pomanjkanje težkega orožja; preskrba prebivalstva je kljub vojni delovala skoraj nemoteno, vse veje oblasti razen pravosodne so učinkovito delovale, nova država je zadovoljivo funkcionirala. Enotnost naroda, pogum njegovega oboroženega dela, trdna politična volja vladne koalicije Demos pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika ter samoiniciativnost množice posameznih poveljnikov taktičnih enot TO in policije so skovali zmago v vojni za Slovenijo. Zmago, povzdignjeno v svoji končnosti na slovenski Olimp, zmago, pomembnejšo od vseh bitk, ki so jih naši predniki, mnogokrat žal tudi za tuj račun, bojevali skozi vrtince nehvaležne zgodovine preteklih stoletij. Vojna za Slovenijo je vsak dan odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. Fantov in mož, ki so iz ljubezni do domovine premagali strah. Za orožje so prijeli zato, da branijo svoj dom, svojo vero in postave. Slovenijo. Svoje delo so odlično opravili. Po zmagi so odšli na svoje domove. Država jih je pozabila, domovina jih ne bo nikoli. Kajti to so bile svete ure, visoka pesem slovenskega naroda. Vstali smo in obstali. Janez Janša Janez Janša: Ta pomnik je izraz naše globoke in večne hvaležnosti vsem, ki so umrli za domovino petek, 08. 07. 2016 Janez Janša Deli na: Janez Janša na slovesnosti ob odkritju spominske plošče v ljubljanski stolnici, ki ga je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Predsednik SDS in obrambni minister v času vojne za Slovenijo Janez Janša je ob odkritju spominske plošče ob 25-letnici konca oboroženih spopadov v vojni za samostojno Slovenijo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja uvodoma dejal, da ne obhajamo samo konca oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo ampak tudi dan, ko je Slovenija zmagala. Ob tej priložnosti je potekala sveta maša v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, ki sta jo darovala apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz ter stolni župnik dr. Jože Plut. Nagovor ob odkritju spominske plošče je poleg Janeza Janše imel tudi mag. Igor Senčar, veleposlanik. »Obhajamo dan, ko so pogumni možje in fantje, ki so se v tem času po tem, ko smo razglasili samostojno Slovenijo, držali usodo te odločitve v svojih rokah in so odločitev s svojim pogumom obvarovali,« je poudaril Janez Janša. Nadaljeval je z mislijo, da smo se ob tem pomniku na posvečenem kraju zbrali tudi zato, da se spominjamo vseh tistih v zgodovini stoterih rodov Slovencev, ki so umrli za domovino in so večinoma pozabljeni. Ob tem je spomnil na tisoče umrlih v prvi svetovni vojni ter na množična morišča na slovenski zemlji, kjer so ljudje umirali za domovino in so še vedno nepokopani. Ob Cankarjevih besedah, da nobena solza ni bila potočena zaman in nobena kaplja krvi ni bila prelita zastonj, je Janez Janša dejal, da »so tudi te žrtve pripomogle k temu, da se tragična zgodovina Slovencev ni ponavljala, da se bratomorna vojna ni ponovila in da smo v obrambni vojni plačali relativno nizko ceno.« Ob tem je dodal, da je bila ta cena visoka za tiste, ki so izgubili svoje drage. »Njim smo dolžni največjo hvaležnost.« Obrambni minister v času vojne za samostojno Slovenijo se je zahvalil tudi številnim duhovnikom, ki so bili vpoklicani v Teritorialno obrambo in opravljali svete maše za vojake in policiste. Žal so pokopavali tudi padle v vojni in to so bile tudi sile, zaradi katerih smo v tem neenakopravnem spopadu prevladali. »Ta duhovna pomoč, ki je v tistem času prišla spontano, je omogočala, da smo se Slovenci čutili povezane in da je bil ta klic domovine več kot nekaj zgolj zemeljskega. Tudi zato je prav, da takšen pomnik odkrivamo na posvečenem kraju,« je poudaril Janša. Svoj nagovor je nato nadaljeval s pripovedjo iz obiska na Poljskem, kjer je v cerkvah opazil, da je nekaj drugače kot pri nas v Sloveniji. »Prešinilo me je, kajti polno spominskih tabel, polno pomnikov poljske zgodovine je bilo v teh cerkvah, še posebej so izstopale spominske table na tako imenovano Armio Krajowo, to je bila poljska uporniška armada, ki je bila izdana po poljski vstaji s strani Sovjetov in katere ime je bilo v komunistični Poljski nezaželjeno in prepovedano, ampak pogumna poljska cerkev je kljub časom trdega komunizma postavljala junakom te armade spominske plošče,« je povedal Janša. »Danes se zahvaljujem slovenski cerkvi, da sledi temu pogumu. Resnična hvala. To je zunanji dokaz te povezanosti, ki je takrat prevevala slovensko krščansko občestvo, kljub temu, da gospodu nadškofu Šuštarju niso dovolili slišnega blagoslova slovenske lipe. Ta pomnik je trajen. Je tudi izraz naše globoke, večne hvaležnosti nas in prihodnjih rodov Slovencev vsem, ki so skozi burno zgodovino slovenskega naroda umrli za domovino,« je ob koncu dejal Janez Janša. Galerija Miha Kovač: Slovenska nogometna reprezentanca je posledica avtodestruktivnega nacionalizma 11. 7. 2016, 5:00 51 Facebook Twitter Miha Kovač (foto: STA) Številni slovenski levo usmerjeni intelektualci leta 1991 niso bili preveč navdušeni nad osamosvajanjem Slovenije od Jugoslavije in nastankom slovenske države. Med njimi je bil tudi takratni kolumnist Mladine Miha Kovač, ki je celo nasprotoval oblikovanju slovenske nogometne reprezentance. Letos se je praznovanje 25. obletnice osamosvojitve Slovenije časovno pokrivalo z evropskim nogometnim prvenstvom v Franciji. Na tem prvenstvu sicer naše države ni bilo, se pa je naša reprezentanca do zdaj uvrstila na tri prvenstva: leta 2000 na evropsko prvenstvo v Belgiji in na Nizozemskem, leta 2002 na svetovno prvenstvo na Japonskem in Južni Koreji ter leta 2010 na svetovno prvenstvo v Južni Afriki. Kovačevi dometi slovenske suverenosti Nogomet je najbolj priljubljeni šport na svetu in navijanje za nacionalno reprezentanco je močan povezovalni dejavnik vsakega naroda. Spomnimo se le navdušenja Slovencev nad uspehi slovenske nogometne reprezentance. Toda teh uspehov ne bi bilo, če bi obveljalo mnenje, ki ga je v Mladini nekaj mesecev pred osamosvojitvijo zagovarjal Miha Kovač. Kovač je 26. marca 1991 v zgoraj omenjenem tedniku objavil kolumno za naslovom O nogometni suverenosti in nadnaslovom Jodlarji. Med drugim je zapisal: “Ta mesec sta dva skoraj spregledana dogodka jasno zamejila domet slovenske suverenosti: najprej je Nogometna zveza Slovenije napovedala, da bo izstopila iz Nogometne zveze Jugoslavije, organizirala lastno prvenstvo ter skušala včlaniti slovensko reprezentanco v FIFA, kar bi ji omogočilo nastopanje v kvalifikacijah za evropsko in svetovno prvenstvo; nekaj dni kasneje pa so v evropskem parlamentu z izjemo skrajne desnice vse stranke podprle deklaracijo o ozemeljski enotnosti Jugoslavije.“ Kovač o nogometnem skrajnem desničarstvu Iz dejstva, da so bile proti deklaraciji o jugoslovanski ozemeljski enotnosti v evropskem parlamentu le stranke skrajne desnice, je Kovač izpeljal naslednji dokaj radikalen sklep: “Zato je odločitev NZS, da izstopi iz NZJ, po evropskih političnih kriterijih skrajno desna. Za to potezo namreč ni mogoče najti nobenega pragmatičnega, zgolj nogometnega razloga, saj je dva milijona ljudi premalo za kvalitetno nogometno ligo …” Kovač je napovedoval slovenskemu nogometu zelo črno, katastrofalno prihodnost, če se bo osamosvojil od jugoslovanskega nogometa: “Slovenska reprezentanca bi bila po moči nekje med Malto in Norveško, zato bi se slovenski igralci lažje uveljavili skozi jugoslovansko reprezentanco, ki sodi nekam v sredino evropskega zgornjega razreda, itd. Skratka, če bi razbili jugoslovansko nogometno ligo in slovenski nogomet zaprli v ozke republiške meje, bi to pomenilo njegov konec; lepšega zgleda, kako avtodestruktiven je lahko nacionalizem, si ne bi mogli želeti.“ “… Slovenci ne znajo več trezno presoditi, kje jim povezovanje z ostalimi republikami koristi in kje škodi – in tega niso sposobni zato, ker tako kot evropska skrajna desnica na ves svet gledajo skozi nacionalna očala,“ je še poudaril Kovač in dodal: “Slovenska pot v Evropo pelje zato pelje skozi Beograd, Zagreb in Sarajevo.“ Poglejmo, kakšna je bila v resnici prihodnost slovenskega nogometa, ki se precej razlikuje od črnogledih Kovačevih napovedi. Slovenska nogometna reprezentanca je prvo tekmo odigrala 19. junija 1991 proti Hrvaški. Na zelenici nogometnega stadiona v Murski Soboti so bili uspešnejši naši južni sosedi, ki so zmagali z 1:0. Ta tekma je bila neuradna tekma, saj takrat niti Slovenija niti Hrvaška nista bili neodvisni državi. Igor Benedejčič in njegov zgodovinski zadetek Do popolnega preloma med Nogometno zvezo Slovenije (NZS) in Nogometno zvezo Jugoslavije (NZJ) je prišlo 29. junija 1991, ko je predsednik NZS Rudi Zavrl obvestil predsedstvo NZJ, da zaradi agresije Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na Slovenijo prekinja stike z NZJ. Prvo uradno tekmo je slovenska nogometna reprezentanca odigrala 3. junija 1992 proti Estoniji v Talinu. Izid je bil 1:1, slovenski nogometaš, ki je dal zgodovinski prvi zadetek za slovensko nogometno reprezentanco, je bil Igor Benedejčič, ki je mrežo estonskega vratarja zatresel v 73. minuti. Prve tekme naše reprezentance so bile tako imenovane prijateljske tekme. Prvo kvalifikacijsko tekmo – za uvrstitev na evropsko nogometno prvenstvu v Angliji leta 1996 – je naša reprezentanca odigrala 7. septembra 1994 v Mariboru proti takratnemu svetovnemu podprvaku Italiji. Preberite še: Razkrivamo, kako je proti osamosvojitvi deloval Miha Kovač “Samostojna Slovenija? Končajmo s to zablodo, dokler ne bo prepozno!” Grožnje jugooficirja: “Tudi če pobijemo vse Slovence, ne bo velike škode za Jugoslavijo” Razkrivamo: Zakaj slovenska levica ne mara slovenske države A. Ž. Le kdo je takrat poznal pobčka, ki jih jer stresal iz rokava, kar je od Atita slišal !? Vsakdo ima pravico do svojega mišljenja. Pri zvestobi domovini, v kateri živiš, pa demokracije ni več. Domovina je edina, mati je edina. Tu so pa samo dve variante. Ali si zvest svoji domovini - domu, ali pa si izdajalec. Tudi njegova "novinarska stroka" bi šla za med v jugovini, kamor se lahko tovariš odseli! S sabo naj nese vse Titove in druge spomenike, pa še Karadžičevega, ki ga je župan postavil v Ljubljani! Le kaj ima s Slovenci?! Slovenske nogometne reprezentence ni! jE SAMO BOSANCKO SRBSKA BALKANSKA POVEZAVA, KI FORSIRA SVOJE ZASLUŠKARSKE IGRALCE IN PRIREJA TEKME ZA STAVE. REZULTATI SO TOREJ NA NIVOJU BOSNE! Motiti se je človeško bi rekle pametni, a kaj ko nekateri svojih zmot ne priznajo niti na smrtni postelji ,,Šmentana muha, kok si ti suha, kdo te bo plačal, Miha Kovačev", pravi slovenska ljudska. ,,Zakaj te plačujemo za tvoje bivše, sedanje in verjetno še bodoče nebuloze, Miha Kovačev", pravi danes slovensko ljudstvo. ( Šmentana muha pa je med tem poginila. Miha Kovačev je s svojim novinarskim pisanjem ni mogel prehraniti. Nič od niča.) indijanka • 4 ure nazaj Popolnoma razumem, da je čas dopustov in tem ni v obilju. Miha Kovač je nezanimiv človek. Neprijetno je poračunavat z njim. Nobenega smisla ne vidim v tem. Jasno je, da je razmišljal iz cone lastnega udobja. Mislec ni, na nogomet se ne spozna, še manj se spozna na dejstvo, da so spremembe edina konstanta v življenju. Da je ta sprememba posledica želje po svobodi. Da smo si svobodo želeli številni, tudi sama. Da smo ponosni na izborjeno. Zanimiva borba je s tistimi lovkami hobotnice, ki še vedno migajo in z njeno glavo. Ta zgoraj se je skril. Strahopetec je. Kako je Cristiano Ronaldo osrečil najrevnejšo zahodnoevropsko državo 11. 7. 2016, 13:00 6 Facebook Twitter Foto: epa Portugalska po zmagi na evropskem nogometnem prvenstvu slavi. Toda nogomet je ena redkih portugalskih zgodb o uspehu, saj je ta pirenejska država že dolgo časa najrevnejša zahodnoevropska država. In nič ne kaže, da se bo v bližnji prihodnosti to spremenilo. Ko je Nemčija leta 2014 v Braziliji v velikem slogu postala svetovni nogometni prvak, je ta nogometni uspeh zgledal kot nekakšna pika na i vseplošni uspešnosti države. Nemčija je bila lokomotiva evropskega gospodarstva, ki je leto za letom podirala izvozne rekorde ter z lahkoto prebrodila svetovno finančno krizo. Nemčija klecnila, Portugalska skočila na evropski nogometni Olimp Nato je lani izbruhnila migrantska kriza, ki je zamajala nemški ugled na stari celini. Kot da bi se negativna energija prenesla tudi na nogometno reprezentanco, saj je ta – kljub temu, da je bila največji favorit za osvojitev naslova evropskega prvaka – dokaj neslavno izpadla v polfinalu proti francoski reprezentanci. Pedro Passos Coelho (foto: epa) Konservativec Pedro Passos Coelho je z reformami Portugalsko izvlekel iz najhujšega gospodarskega brezna (foto: epa). Pravo nasprotje je primer Portugalske, ki je v nedeljo, kljub temu, da je večino tekme igrala brez svojega največjega zvezdnika Cristiana Ronalda, osvojila naslov evropskega nogometnega prvaka. Medtem ko Nemčija v zadnjih letih gospodarsko cveti, pirenejska država spada med južnoevropske države EU, ki jih je finančna kriza oziroma kriza evra najbolj prizadela. Portugalsko nad vodo drži le tuja pomoč Leta 2011 je Portugalska – tako kot Grčija – dobesedno bankrotirala, na pomoč so ji morali priskočiti evrske države, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka. Te institucije so bankrotirani državi ob Atlantskem oceanu dale 78 milijard evrov. V zameno je tako imenovana trojka zahtevala zategovanje pasu in reforme. Reformno politiko je začela izvajati desnosredinska koalicija pod vodstvom Pedra Passosa Coelha. Ta je leta 2011 zmagal na predčasnih volitvah, razpisanih po odstopu vlade socialista Joseja Socratesa, ki je Portugalski vladal od leta 2005. Desnosredinski koaliciji je uspelo Portugalsko potegniti iz gospodarskega brezna. Davčni prilivi so se povečali, tako da je Portugalcem uspelo odplačati mednarodno pomoč in maja lani zapustiti evropski reševalni mehanizem. Levica obljublja konec nepriljubljenih ukrepov Toda nepriljubljeni reformni ukrepi so načeli podporo desnosredinski koaliciji. Lani jeseni je ta sicer s 38,6-odstotka dosegla relativno zmago na parlamentarnih volitvah, toda večino v parlamentu so dobile levičarske stranke, nenaklonjene reformni in varčevalni politiki. Konec novembra lani je tako novi premier postal socialist Antonio Costa. Antonio Costa (foto: epa) Reforme so razjezile številne Portugalce, zato je novembra lani novi premier postal socialist Antonio Costa, ki je obljubljal konec varčevanja (foto: epa). Kljub temu, da se je Portugalska znova postavila na lastne gospodarske noge, pa so te še vedno majave in trhle. Javni dolg je po podatkih Eurostata še vedno visokih 129 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), nezaposlenost je bila maja letos 11,6-odstotna, kar je nad evropskim povprečjem (a recimo manj kot v sosednji Španiji, kjer je 19,8-odstotna), brez dela je tretjina mladih Portugalcev. Kriza je vplivala tudi na število prebivalcev. Če je pred leti na Portugalskem živelo 10,6-milijona ljudi, jih zdaj zaradi izseljevanja živi okoli 200 tisoč manj. Kje se je zalomilo Portugalcem? Portugalski BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, je lani znašal 77 odstotkov evropskega povprečja, leta 2005 je na primer znašal 79 odstotkov. Glede na BDP na prebivalca je Portugalska najrevnejša zahodnoevropska država. To je neslavni naslov, ki ga “uspešno brani” že dolga desetletja. Kje so razlogi za ta neslavni naslov? Poleg dejstva, da je ta nekdanja pomorska in kolonialna velesila že pred stoletji začela postajati vse manj pomembna in gospodarsko nazadovati, so razlogi za gospodarsko neuspešnost tudi novejšega datuma. Ti razlogi so nekonkurenčno gospodarstvo, prenapihnjen javni sektor (ta se je začel bohotiti po letu 1974, ko je “revolucija nageljnov” vrgla z oblasti avtoratitarni režim) ter preplet politike in gospodarstva. Portugalska zaspala na lovorikah Portugalska, ki je članica EU postala leta 1986, je v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživljala gospodarski razcvet. Zaradi nizke cene delovne sile so namreč tuja podjetja začela seliti proizvodnjo v državo ob Atlantskem oceanu. Toda tuja podjetja so v času vse bolj globaliziranega sveta kmalu začela seliti proizvodnjo na vzhod stare celine in v Azijo, kjer je bila cena delovne sile še nižja. foto: epa Tako kot grški premier Aleksis Cipras, tudi Portugalec Costa ne more izpolniti svojih predvolilnih obljub. Na Portugalskem tako še vedno vre. Junija letos so na primer na ulicah Lizbone protestirali pristaniški delavci, ki zahtevajo višje plače in nasprotujejo odpuščanju. Na fotografiji: pristaniški delavec med protestom (foto: epa). Ker je Portugalska stavila le na nizko ceno svoje delovne sile in ni pravočasno posodobila svoje industrije, se je začelo gospodarsko nazadovanje. S pomočjo tujih posojil in politike poceni denarja se je to nazadovanje dolga leta uspešno prikrivalo, ko pa je leta 2008 izbruhnila svetovna finančna kriza, je Portugalska zgrmela v brezno. Zdaj ji je s pomočjo grenkega zdravila (tj. reform in varčevanja) uspelo priti iz najhujšega, a je še daleč od uspešnega gospodarstva in blaginje. In nogometni uspehi tega ne bodo spremenili. Aleš Žužek podobno kot pri nas, sedaj ko bo Cerar državo dobesedno prpeljal na rob bankrota, bo Janez janša spet tisti, ki bo moral reševat državo, takoj ko bo trend kazalcev se dvignu, pa bodo levaki nesramno, zahrbtno, kot znajo edino oni s pomočjo medijev-monopilistov, ki so vazali levakov, zrušili Janez Janšo, in cikel se bo ponovil. Predhodnje informacije žal kažejo na to izkušnjo. Norosti uradne psihosocialne “stroke” 10. 7. 2016, 5:00 102 Facebook Twitter (Foto: iStock) Do nesrečnih “koroških dečkov” se je treba enkrat za vselej strokovno opredeliti – in prišel je trenutek, ko je strokovni diskurz treba opraviti javno. Sam sem se angažiral, kolikor mi je bilo to omogočeno (nacionalni mediji se me namreč otepajo in bojijo kot hudič križa). Bistveno več sta opravila in se izpostavila socialni delavec Franc Donko in predvsem Borut Pogačnik (socialni delavec, sociolog in psihoterapevt) s svojim nedavnim, na nek način iskreno (pre)drznim in etičnim, tako rekoč zgodovinskim nastopom – k(j)er ni šlo samo za suhoparni govor – v Državnem zboru (30.6.2016) na 20. nujni seji Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi Eva Irgl. Sejo so koalicijski poslanci sicer zapustili, jo obstruirali. Na podoben način, po svoje pa še veliko bolj brezčutno, se je obnašalo Ministrstvo za družino, ki ga vodi ločenka – torej svojo družino ima razdrto – Anja Kopač Mrak, ki se na sredinem shodu pred zgradbo ministrstva ni prikazalo sočutni množici in tistemu delu psihosocialne stroke, ki ne misli tako spodletelo kot uradna kvazi psihosocialna “stroka”. Shod v podporo »koroškima dečkoma« (in babici in dedku) ni bil politične narave! Šlo je za shod človečnosti proti levi politiki dotičnega Ministrstva. Uradno psihosocialno kvazi stroko je spet kritiziral in streznjeval »njihov« Borut Pogačnik. Svoje sem dodal tuj jaz. Ponavljal sem tisto, kar govorim že tri mesece. (Foto: STA) (Foto: STA) Moji strokovni, torej psihoanalitični argumenti, zakaj sodita, tako rekoč osirotela, dečka v družinski milje, v emocionalni objem dedka in babice – nikakor pa ne v brezčutno rejo k neznanim rejnikom – so še vedno natančno takšni, kot jih je (ob Francu Donku) izpostavil prav Borut Pogačnik. Oba dečka se namreč nahajata sredi najbolj občutljive faze psihosocialnega oziroma libidinalnega (čustvenega) razvoja – gre za falično fazo, katere temelj predstavlja znameniti Ojdipov kompleks. Mlajši deček (3-letnik) je v tem smislu na nek način še bolj ranljiv oziroma ranljiv na drugačen način (kot 5-letni bratec), ker je izgubil svoj temeljni, prvi in primarni “objekt želje”, kot se reče v psihoanalizi, mamico. Če se babica kot nadomestni objekt želje za umrlo mamico ne bo ohranila – aktualna kvazi psihosocialna “stroka” dečkoma kot surogat (nadomestek) vsiljuje neznano rejnico – se bo dečku (oziroma kar obema, tudi 5-letnemu) v temeljih sesul ves libidinalni sistem, torej dobršen del čustvene paradigme, v katero bodo v odraslosti vstopale ženske. In ne samo to – pri obeh dečkih (pri vsakem na svoj način) se bodo lahko obdobno vzpostavljale razne depresivno-anksiozna motnje, tesnoba, epizode oziroma izbruhi depresije »neznanega« izvora, ali še kakšne hujše oblike psihičnih motenj, da o nesublimiranih izbruhih agresije – ker gre pač za dečka in ne za deklici – niti ne govorimo! Za ranljivi duši je neznosna že sama izguba mamice, na nek način pa tudi očeta – oče je namreč (kot “dovolj dober oče”) za oba dečka (vsaj za nekaj let) povsem izgubljen, ker je pač morilec njune mamice. In če je dečkoma odvzeta sedaj še babica, bo njuna rana oziroma psihična brazgotina tako globoka, da se jo ne bo dalo v odraslosti sanirati z nobeno psihoterapijo niti s tableti. Glede na to, da je “otrok oče odraslemu človeku”, kot je rekel Freud, lahko psihoanalitično sklepamo, da se obema dečkoma – če ju ne vrnejo dedku in babici – obeta huda življenjska/psihična kalvarij, v katero bosta posredno vpletla še nekatere druge – vsekakor vse ženske, s katerimi se bosta libidinalno (čustveno in seksualno) “zapletala”. (Foto: STA) (Foto: STA) Legitimno je pričakovati, da bosta zaradi primanjkljaja v prejemanju ljubezni – in babica je po izgubi mamice lahko edino blažilo v njuni libidinalni (čustveni) stiski – pristala v svetu omame, bodisi z alkoholom ali še kakšno hujšo (mehko ali trdo) drogo. Umetnemu ugodju, ki ga ustvarjajo droge, ne bosta znala reči ne, tudi zato ne, ker se v njunem Nadjazu ne bo odražal “(dovolj) dober ojdipski oče”. Njun Nadjaz bo šibek in brez moči, ko bosta pretehtavala ugodje, ki ga nudijo instantni nadomestki (in promiskuitetnost – nezavedno boste vselej iskala manjkajočo mamico in babico). Zato, da bi se Nadjaz vsaj približno dostojno formiral, dečka nujno rabita nadomestni lik manjkajočega ojdipskega očeta, ki ga imata oziroma bi ga imela v dedku, če ne bi v njun ponovno vzpostavljen družinski milje intervenirala država z vso to njeno (FSD-jevsko) kvazi-psihosocialno “stroko”. Moški lik v rejniški paradigmi nikoli ni in ne more biti dostojen surogat/nadomestek za očeta. Dedek pa je lahko. Dečka bosta v odraslosti – če bosta ostala v reji – najverjetneje kršila zakone brez posebnega pečenja vesti. Imperativu ugodja in uživanja (Onega) njun šibek Nadjaz ne bo predstavljal posebne opozicije. In če bosta pristala v zaporu, se bosta lahko sklicevala na ponesrečeno intervencijo države v njuno življenje v reji. (Foto: STA) (Foto: STA) Drugače povedano: državo bosta lahko na Evropskem sodišču (za človekove pravice) tožila vselej, kadar oziroma če bosta prišla navzkriž z zakonom. Vrle, takrat še živeče, CSD-jevske in ministrske “strokovnjakinje”, ki sedaj podpirajo to kalvarijo, ki jo v ozadju diktira FSD in njena siva eminenca Gabi Čečinovič Vogrinčič, se bodo takrat zagovarjale ravno na svoje šolanje na FSD in sedaj že upokojeno “strokovnjakinjo”, torej na takrat (čez 20 let) verjetno že pokojno Gabi Čačinovič Vogrinčič. Ampak Lidija Hartman Koletnik (sedanja oziroma odstopljena direktorica CSD Velenje), ministrica Anja Kopač Mrak (in njen strankarski šef Dejan Židan) in tudi predsednik Vlade Miro Cerar bodo takrat še živi … Živ bo inšpektor Peter Stefanoski, direktor Direktorata za družino Andrej del Fabrio, odstopljeni direktor CSD Slovenj Gradec Jurij Šumečnik, pa direktorica Skupnosti CSD Darja Kuzmanič Korba tudi … Živa bosta tudi vsaj dva dekana FSD: Bogdan Lešnik in Vesna Leskošek in tudi “skrbnica” otrok Alenka Gabrovec, “pooblaščenka” Nuša Maček in tudi pravnica, ki brani logiko strokovnosti CSD Velenje Simona Marko … Ali bodo ti »strokovnjaki« (in politiki) takrat kaj dogovarjali?! PS: In ne obstajata samo »koroška dečka« – še grozljivejša je zgodba 6-letnega »prekmurksega dečka«, ki ga je ugrabil CSD Murska Sobota in ima doma jokajočo mamico in očka in sestrico! Roman Vodeb Zanimivo v kaj se zapletaš. Le kaj naj počnejo CSD in njihovi pomagači na področju homoseksualnosti. Imate urejen status. Družina pač ne morete biti, ker ne marate družin. Me pa čudi, da se pred dnevi nisi vključil v debato: "Združeni narodi z resolucijo zaščitili tradicionalno družino" http://nova24tv.si/svet/zdruze... Kaj se je pa zgodilo z Urošem Urbanijo? Zdaj vidim, da je v.d. odgovornega urednika Jure Ferjan? Uredništvo ni nič obveščalo o kadrovskih menjavah? Kdo kaj ve? Levičarji in levičarstvo so poguba naše (slovenske) družbe. Foto: Obubožani Venezuelci se zgrinjajo v Kolumbijo po hrano Hude posledice padca cen nafte 11. julij 2016 ob 11:45 Caracas - MMC RTV SLO Na tisoče prebivalcev Venezuele, ki jo je močno prizadel padec cen nafte, se je zgrnilo v kolumbijske samopostrežne prodajalne, da bi nakupili osnovne potrebščine, potem ko je Venezuela odprla svojo mejo s Kolumbijo. Meja med San Antoniem del Tachira in Cacuto, ki jo je Venezuela zaradi kriminalnih dejavnosti avgusta lani zaprla, se je zdaj izredno odprla za 12 ur, prečkalo pa jo je okoli 35.000 ljudi, poroča BBC. Supermarkete so preplavili Venezuelci, ki mrzlično nakupujejo osnovne potrebščine, ki so zaradi hudega primanjkljaja v Venezueli izredno drage. "Imeli so vse," se je po nakupih kar smejalo Glorii Archili, ki je stanje primerjala z domačimi trgovinami, kjer so vse police prazne. Huda kriza Venezuela se spopada s hudo gospodarsko krizo, venezuelski bolivar je izgubil skoraj vso vrednost in mnogi prebivalci imajo vse večje težave nahraniti svoje družine. Prejšnji teden je okoli 500 Venezuelk v iskanju hrane prebilo obmejne kontrole in v Cacuti nakupilo hrano. Po navedbah zasebnega javnomnenjskega inštituta Datanalisis skoraj 80 odstotkov osnovnih življenjskih potrebščin, kot so riž, sladkor ali toaletni papir, pa tudi zdravil, v Venezueli ni mogoče dobiti. Okoli 70 odstotkov majhnih trgovin so zaprli, zato je zaposlitev izgubilo 15.000 ljudi. Služenje s prodajo subvencioniranih dobrin Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je zaprtje meje ukazal, ker naj bi prek nje prehajale kolumbijske paravojaške skupine in tolpe, povod za zaprtje pa je bil napad pripadnikov kolumbijske paravojaške skupine na venezuelsko vojaško patruljo, v katerem so bili ranjeni trije ljudje. Med državama je 2.219 kilometrov porozne meje, kjer svojo dejavnost krepijo gverilske in paravojaške skupine, tihotapci mamil, pa tudi številni drugi tihotapci. Madurov ukrep tudi preprečuje tihotapljenje subvencioniranega blaga, kot so hrana in zdravila, iz Venezuele v Kolumbijo - v preteklosti so namreč kar do 40 odstotkov subvencioniranega blaga prodajali v sosednji državi. Kupci so še danes na kolumbijskih policah našli kar nekaj pretihotapljenih artiklov iz Venezuele. Venezuelci, ki želijo prečkati mejo s Kolumbijo v zveznih državah, kjer so mejo zaprli, potrebujejo za to posebno dovoljenje. A zaradi vse hujšega pomanjkanja v domovini mnogi mejo prečkajo nezakonito. To je torej realnost demokratičnega socializma! In to v državi z enimi največjih zalog nafte na svetu. Komaj čakam, da oblast v Sloveniji prevzamejo v ZL. Živim namreč blizu meje z Italijo :) Šverc komerc press ZL je katastrofa za Slovenijo. Skupaj s Syrizo, Podemosom in ostalimi novotvorbami delajo največjo možno škodo levici. ZL iz Slovenije v pol leta naredi Venezuelo. Nam so taki nakupi znani, saj smo tudi mi množično nakupovali v Italiji in Avstriji! TineB # 11.07.2016 ob 14:44 Prijavi neprimerno vsebino In še to dejstvo: moji stari starši so bili eni kmeti na enem najbolj revnih delov Slovenije ... drugi pa iz okolice LJ, neizobraženi delavci - popoldanski kmetje. In ta dva iz okolice LJ sta bila pridna in sposobna, da jima je bilo kmalu obljubljeno napredovanje v firmi - če se včlanita v partijo. Pa se nista. Pa sta pristala v skladišču, kot skladiščnika. Do penzije. Na položaje so pa prišli precej manj pridni, bolj pokvarjeni --- slinarji , ki so pa se včlanili v parrtijo in celo ovaduhi postali, da so lahko prilezli do direktorskega mesta, kjer so firmo potem, ko jo niso znali konkurenčnim razmeram prilagoditi, poslali v stečaj ... folk pa na zavod za zaposlovanje. In takšnega plezanja nesposobnih do najvišjih položajev je bilo polno. Mnogo več kot danes, ki ga je tudi še precej in preveč. Danes mislite, da samo zveze in poznanastva štejejo? LOL ... Včasih v Jugi je bilo mnogo huje. Kup nepotizma, klientelizma, korupcije, portijskih privilegijev itd itd ... Za nove rodove komunitsov je bilo pa vedno dobro poskrbljeno ... hčere so dobivale službe v šolah kot učiteljice, sinovi so postali miličniki. Itd itd. Še danes me zanima, kaj bi danes bil, če bi se stara starša včlanila v partijo takrat. Verjetno sine direktorja, šolan v tujini, tranzicijski povzpetnik in z uspešno firmo doma in v tujini. Čeprav se je dalo priti blizu tudi brez tega ... :) V novem sistemu, v samostojni in demokratični, kapitalistični Sloveniji. Če bi se rodil prej in kariero delal v Jugi - pa ne bi bil partijec - bi končal slabše kot pa se mi danes godi. Hvala demokracija in hava kapitalizem! Čeprav sta gnila, sem vseeno lahko PO SVOJIH ZASLUGAH uspel. V prejšnjem sistemu pač ne bi mogel (razen če bi se v partijo včlanil). Čakajte no, kar zadeva Jugo, kako se je tam delalo, to lahko povsod traja samo nekaj let. Narod sploh ni vedel, kaj se godi, država je morala prositi IMF za denarno pomoč, kot sedaj Grčija, IMF pa jim je postavil pogoje... zadolževali so se na polno, potem pa tega niso mogli vrniti. Pa so okradli gastarbajterje, ki jih sedaj Slovenija sam poplačuje, pa čeprav je devize porabila že stara jugoslovanska oblast. To, da si zgradiš hišo, odplačuješ pa obroke za eno pivo, ni vzdržno nikjer. Tako da ne opevat sistema. Saj sosed ti tudi lahko da posojilo 20.000 eur in boš en čas super živel, samo ko sosedu denarja ne boš vrnil, se bodo začeli pa črni časi. A ni to ta Venezuela, v katero je pred kratkim odsla ekspedicija ZL-ja in ugotovila, da se v tem socialisticnem raju cedita med in mleko? Tako “več demokracije” vidi Ljudmila Novak. Hojs izključen iz NSi! 14. 7. 2016, 7:13 6 Facebook Twitter (Foto: STA) “Desnica more biti bolj demokratična” so besede predsednice NSi Ljudmile Novak, ki so požele žvižge na polnem Trgu republike na aprilskem zborovanju “V obrambo Slovenije”. Danes vemo zakaj. Za predsednico NSi očitno več demokracije pomeni izključevanje “drugače mislečih” – iz svoje stranke je izključila Aleša Hojsa. “S poltiko vodstva NSi sem se razšel že nekaj časa nazaj,” je dejanje predsednice krščanskih demokratov komentiral, sedaj že nekdanji član NSi Aleš Hojs. Izvršilni odbor Nove Slovenije – krščanskih demokratov je na svoji 19. redni seji, 13.7.2016, sprejel naslednji sklep: Aleša Hojsa se izključi iz stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati. Hojs ima sedaj po statutu NSi 15 dni časa, da se pritoži na t. i. razsodišče stranke, ki o zadevi odloča dokončno. NSi: Hojs kršil pravila demokratičnega sožitja V NSi izključitev utemeljujejo z navedbami, da naj bi Hojs v obdobju zadnjih 2 let v različnih medijih večkrat nastopil neprimerno in žaljivo do stranke NSi in njenih predstavnikov ter tako okrnil ugled stranke. Zmotilo jih je tudi, da Lojze Petrle, po izstopu iz predsedstva VSO, ni bil primeren govorec na prireditvi “Za mojo Slovenijo”. S temi dejanji naj bi Hojs, kot so zapisali v NSi, kršil “pravila demokratičnega sožitja”. Aleš Hojs: “Ta politika me vedno bolj spominja, ironično gledano, na fructal politiko, kjer je politika polna samega sebe, kot sporočilo tiste reklame.” Jure Ferjan Ljudmila misli,da bo preko Hojsovega hrbta prisla v parlament. Klasicno levakarska poteza ! Bajuk se obraca... Peterle, Novakova in Tonin plešejo zadnje kolo. Izpad iz parlamenta je zagarantiran, Primcu pa prihod na parlamentarno sceno olajšan. Edit: brez nekih skrbi lahko "žlahtno" stranko zapusti tudi Kucler Dolinarjeva. To zdaj na Hojsu vadijo, kako se bodo izključili iz parlamenta? Demokracija je, da dopuščaš drugačna mnenja, tudi tista, ki ti niso všeč. V razvitih demokracijah tudi žvižgajo in si znotraj iste stranke povejo kaj mislijo, tudi kritične misli (rec. angleške stranke, francoske, danske stranke). NSI torej ni demokratična stranka, saj članom ne diopušča drugačnega mnenja. NSI ima tudi svetovalce, ki so večinoma bivši (in neformalno sedanji) člani totalitarne SDV ... To je ujeta stranka - v imenu imajo krščanstvo, a delajo proti neodvisni in svobodni cerkvi - v bistvu delijo Slovence in kristjane. NSI je kriva za polom MB škofije in noben tega ne izpostavlja - ker ji mafijski mediji ščitijo hrbet - NSI so odprta vsa vrata v protislovenske medije (MLADINA, STUDIO CITY, ODMEVI, DNEVNIK, zadnje čase delno tudi FINANCE, ...). indijanka • 2 uri nazaj Zanimiva novica. Stranka, ki temelji na krščanskih vrednotah je izključila svojega vidnega člana. Na zunaj zaradi ugleda, v resnici zaradi zamere. Običajnega človeškega čustva. Politika bi ga morala znati preseči. Krščanski demokrati pa z odpuščanjem preskočiti. No, spoštovana NSI, v mojih očeh ste zapravili ves ugled in spoštovanje. Ne sledite niti vrednotam, niti se ne znate igrati politike. Žvižgala pa vam ne bom. Škoda moje energije. Stajerka • 2 uri nazaj Ljudmila je modro molčala in NI prav nič nasprotovala Peterletovi udeležbi in nagovoru na kongresu F-21.......torej???? 6 • Reply • Share › Avatar gavra Stajerka • 2 uri nazaj Mogoče pa Peterle vodi stranko ? • Reply • Share › Avatar janez.pokoncni gavra • eno uro nazaj Precenjuješ ga. • Reply • Share › Avatar antimur gavra • eno uro nazaj Ne Peterle, ne Novačka, ampak udbaši s Kučanom na čelu. Ha ha ! Ko izstopi še Kucler Dolinarjeva, bojo v Butalah ostali pravi Butalci! NSI bo zrela za Kučanovo SZDL! Evald Flisar, Anja Radaljac in seksizem 17. 7. 2016, 5:00 152 Facebook Twitter Foto: Nova24TV Afera Flisar-Radaljac, v katero je sedaj vmešan tudi PEN (slovensko združenje literatov, ki mu predseduje Evald Flisar), je – povsem po nepotrebnem – dvignila veliko prahu. Zbiranje podpisov, da bi Flisar odstopil kot predsednik je, po mojem iskrenem prepričanju, banalno. O feminizmu, seksizmu in Anji Radaljac vem toliko, da moram na to temo nekaj »ohlapnega« vendarle napisati. Seksizem je izraz, ki so si ga feministke izmislile, da bi blatile vse tiste, ki mislimo – bolje rečeno vemo –, da sta spola različna. Normalni ljudje mislimo – torej vemo – da imamo moški in ženske pravico, da smo medsebojno različni in zaradi tega še nikogar ne sovražimo – sploh pa t. i. seksisti ne sovražimo žensk, vsaj ne normalnih žensk, s feministkami, torej z »moškinjami« imamo več problemov. Seksizem ni nikakršen predsodek – dejstvo je, da sta spola različna, torej neenaka. In pravico do neenakosti med spoloma je v teh norih časih očitno treba zapisati v Ustavo., t. i. seksistično obnašanje ne izhaja iz »tradicionalnih stereotipov« o spolnih vlogah. Vsak spol – torej moški in ženski – ima svoje naloge tako v partnersko-družinskem odnosu, v starševanju, kot v družbi (npr. v poklicu), in tudi v flirtu – v smislu: (lepa) ženska se »nastavlja«, (normalen) moški (z besedo, včasih pa tudi z dejanji in »voljnim« obnašanjem) »rine« vanjo. Feministična ideologija bi to rada izničila zato, ker (aseksualne) feministke – med katerimi kar mrgoli lezbijk (tu je tudi nadležen in omnipotenten heteroseksualen feministični podmladek) – niso zadovoljne s spolom v katerem so se znašle, še posebej jih moti t. i. družbeni spol (gender). V omenjeni (omni)prepotentni (heteroseksualen) feministični podmladek, ki navadno »zraste« na FF in FDV, sodi tudi Anja Radaljac, mlada literarna in gledališka kritičarka, pisateljica in še kaj. Freudov genializem je med drugim tudi v tem, da je poudarjal, kako anatomija genitalij zaznamuje spol in tudi njegove simbolne procese. Fenomen zavidanja penisa je tisti, ki nekatere ženske sili v faličnost, torej možatost. »Kurčenje« z dejanji, pa je vendarle domena moških, in to natančno zato, ker imajo med nogami (aktivni) penis – ženske pa (pasivno) vagino (in klitoris, ki nikoli ne bo penis) … Razlikovanja med spoloma – kar v resnici diskriminacija pomeni – je temeljni atribut samcev in samic v vrsti homo sapiens. In človek – mislimo pa predvsem na »človekinje« – mora biti resnično nor, da tega dejstva ne opazi in ga sprejme, torej se z njim sprijazni. In feministke se – v objemu zavidanja penisa – ne sprijaznijo z razlikami med spoloma, tudi družbenimi in družinskimi oziroma partnerskimi. V objemu svoje spolne frustracije se oklepajo prepričanja, da so moški v družbi boljši kot ženske, in da so ženske v družbi zapostavljene – da so »drugi spol«, kot je spodletelo trdila, in o tem napisala feministično »biblijo«, nebulozo Drugi spol Simon de Beauvoir. Ta francoska eksistencialistična filozofinja nikakor ni bila partnerica Jeana-Paula Sartra, pač pa zafrustrirana militantna lezbijka, ki je najbolj obžalovala dejstvo, da se svojemu očetu ni rodila kot sin. Simone de Beauvoir se je lotila kritike Freuda prav na stebrnem kamnu psihoanalize – to je Ojdipov kompleks, katerega sestavni del je dekličino oziroma žensko (nezavedno) zavidanje penisa. Ravno kastracijski kompleks – torej to, da deklica v ojdipalni fazi opazi, da nima lulčka – postulira različnost spolov in konstrukcijo psihološkega in družbenega spola. Zato je popolnoma zgrešeno trditi, da se v vsakdanjem življenju seksizem kaže na delovnem mestu, kjer pride – tako trdijo feministke – »do diskriminatornih dejanj pri zaposlovanju ali (v primeru zaposlitve) neenakega plačila ali obravnave v primerjavi s sodelavci nasprotnega spola«. Simbolni psihični procesi v človeku povzročijo, da ima ženska drugačen odnos do denarja (kot simbola penisa) kot moški. Ko ženska »rine« v karieri – penisa s katerim bi rinila pa seveda nima (in to je ta paradoks, absurd, error) – in postane direktorica, izgubi vso svojo seksualno privlačnost, saj s svojo faličnostjo oziroma možatostjo – torej s kariernim »kurčenjem« – simbolno kastrira moškega. Ob falični, karierno uspešni ženski se moški psihično počuti kot kastrirani evnuh, k ob taki »moškinji« pogosto izgubi še potentnost. In trpita oba: karierno uspešna »moškinja«, ki si želi moškega (z erektirano potentnim penisom) in »kastrirani (impotentni) evnuh«. In nesreča je v takšni kombinaciji popolna. Feministični diskurz tovrstne interpretacije seveda ne premore. Psihoanaliza je za feminizem nočna mora – in natančno zato se je Simone de Beauvoir lotila sesuvanja Freuda in njegove psihoanalize. Slovenske feministke bi naredile vse, da bi ukinile psihoanalitični diskurz, ki trdi, da sta in morata biti spola različna, da sta oče in mati pogoje mentalnega zdravja, osebnostne trdnosti in spolne identitete, ki vzklije iz človekovega otroštva. Seksizem kot sinonim za zagovarjanje razlik med spoloma je v resnici pozitivna kategorija. Za razvoj oziroma ponovno vzpostavitev normalnosti v družbi moramo gojiti (med)spolno različnost – tudi v libidinalnem flirtu, kjer se ženska »nastavlja« (z lepoto) moški pa falično »rine« (z besedo, s komplimenti); in natančno tega načela se je držal Evald Flisar (»zelena« Anja Radaljac pa tovrstne libidinalne »pismenosti« pač nima, ker ji je feminizem opral možgane). In ženske so v resnici »prvi spol« in nikakor »drugi«. Moški delajo vratolomije celo svoje življenje (tudi intelektualne, pisateljske), da bi si priborili naklonjenost žensk – žensk kot naslednic incestuozno prepovedane in v otroštvu doživete matere. Nevrotične feministke pa so to latentno hipernaklonjenost, torej pozitivno naklonjenost moških do žensk – kar normalnim ženskam (tistim, ki jim feminizem ni opral možganov) izjemno godi – samovoljno poimenovale kot »benevoletni seksizem«. To, da ženska rabi »gospodarja«, je malce po kmečko poudarja pokojni psihiater Janez Rugelj. Ampak dekličin oče v žensko naseli določene psihične dispozicije za to, da rabi »gospodarja«, pravega moškega, ne pa »copatastega evnuha«, ki je hišna pomočnica, ki čisti (kljub temu, da nima menstruacije), da kuha (kljub temu, da nima sposobnosti roditi, ne dojiti) … Anatomija genitalij je tista, ki dela družbene in partnerske razlike med spoloma in tudi razlike v starševanju. Seksizem je kategorija, ki si mora (spet) pridobiti pozitivno kategorijo. Biti seksist pomeni imeti rad ženske, jih spoštovati na možat način. Tisti moški, ki črti žensko – torej je mizogin – je imel kot otrok velike probleme z mamo. Drugače povedano: mama mu je zagodla, ga uničila. In če je treba, se prav z veseljem javim, da sem in bom tudi v bodoče »prvi seksist« (Evald Flisar mi ne seže do kolen). Ženske, ta božanska bitja, je treba ceniti in oboževati bolj kot vse na svetu – ampak Ženske, ne (psihične) »moškinje«. Za konec naj psihoanalitično poudarim, da Evald Flisar v resnici sploh ni tendenciozno seksistično dvoril Anji Radaljac, saj je njo in njenega fanta, Stritarjevega nagrajenca Aljaža Krivca – torej oba (!) – na koncu spoštljivo pozdravil (poprej pa fantu na nek način, posredno, kot pravi moški, podelil še nekakšno libidinalno priznanje). Če bi imel Flisar res kakšne »nečedne« namene, njenega fant v korespondenci sploh ne bi omenjal. Anja Radaljac, ki je kontaminirana s feminizmom in obsedena s seksizmom prav preži na kontekst, ki naj bi bili, po njenem, seksističen. V luči Flisarjeve izjave: »Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno,« naj sklenem, da zame v tej farsi ni nič smešnega, niti žalostnega, pač pa je indoktrinacija feminizma v svoj feministični podmladek grozljiva. PS: Prav zanima me, kako bi to »seksistično afero« komentirala (Žižkova) Jela Krečič, publicistična kolegica Anje Radaljac. Roman Vodeb ohan • 4 ure nazaj Se čuje, da je bila uspešna montaža na spletu in VELIK INTERES LEVIČARJEV. To je tako, ko jugoviči krojijo usodo PEN-na Radaljac in podobne feministke delajo običajno v CSDjih - Uradih za krajo otrok. Moralno svobodo in vrednote eu - tudi kakšen hec o seksualnost - rušijo od znotraj. Od zunaj pa pomagajo islamisti. Je pa podobna situacija pri gayih. Ko nekje ne uspejo, so krivi vsi normalni... Malo za hec, čeprav je res: če se dedec sprehaja naokoli z razpetim šlicem, ga bodo popokali policaji in ga bo brž kdo obsodil zaradi nemorale. Če pa dekleta hodijo napol oblečene okoli in s svojim videzom, včasih tudi z obnašanjem, naravnost izzivajo moške opazke, je pa to seksizem. Sem butasta, pa tega ne razumem. Evald se je rodil ob koncu 2.sv, v rovtah pri Murski Soboti, v Ljubljani jd doštudiral filozofijo, nato pa se je začel potepat. V Avstraliji je 3 leta študiral psihologijo, medtem ko je vozil vlakeca, pri 30.tih se je preselil v Anglijo, kjer je zgleda 20 let prijateljeval z japiji in služil denar. Potepal se je po celem planetu, čobani v Nepalu so ga navdihnili za svoje slavno delo Čarovnikov vajenec, ki ni ravno Kastaneda, je pa zato balkanskemu patosu bolj blizu. Kaj naj rečem o plodovitemu avtorju, ki je Jugoslavijo preživel v tujini in se namesto k veronauku, zakajal s šamani, ki so ga pumpali z vzhodnjaško mistiko, leta 1990 se je vrnil v Slovenijo, a ni to dovolj zgovorno dejstvo? Očitno je imel dovolj denarja in pomemna poznanstva, spomnimo se Drnovškovih meditacij, Kučanu pa je pomagal ustanoviti ezoterični kult Forum 21, iz katerega izhajajo številne postsocialistične oligarhije, ki imajo vpliv na vojsko, ta na policijo, oni pa na pravosodje, ki usmerja javne službe, zgleda Evald ni več samo vajenec temveč morda celo Veliki svečenik elitne lože, na zgodovinskem poslanstvu, za državo. O Anji ne vem nič Islamisti znova udarili – tokrat nad potnike vlaka kar z nožem in sekiro! 19. 7. 2016, 8:53 40 Facebook Twitter Policija je zavarovala kraj napada, Foto: EPA Val napadov po Nici ne poneha. Mladoletni migrant iz Afganistana je včeraj zvečer z nožem in sekiro na vlaku ranil štiri ljudi. Napad se je zgodil na jugu Nemčije v kraju Würzburg. Trije ranjeni so bili huje poškodovani, 14 ljudi pa zdravstveno osebje obravnava zaradi šoka. Napadalca je policija ubila. Bavarski notranji minister Joachim Herrman je povedal, da je policija napadalca ubila, ko je bil ta na begu. Napadalec je bil 17-letni migrant iz Afganistana, ki je živel v mestu Ochsenfurt. Minister je dodal, da je migrant v Nemčijo prispel brez spremstva. Med napadom naj bi vzklikal “Alah je velik!” Policija preiskuje navedbe prič, ki so povedale, da je napadalec med napadom vzklikal “Alah akbar” oziroma “Alah je velik”. Preiskava še poteka, nemška policija pa v dosedanji mehki maniri, ki smo ji bili priča že po napadih v Kölnu, dodaja, da je “domnevno” lahko šlo za islamskega skrajneža. Incident se je zgodil okoli 21.15 na regionalnem vlaku, ki je peljal med krajema Treuchlingen in Würzburg. Na vlaku je bilo v času napada med 25 in 30 potnikov. Napad se je zgodil pred končno postajo, nakar je nekdo potegnil zasilno zavoro. Vlak se je ustavil, napadalec je skočil z vlaka in pobegnil. Motiv napada še ni znan Po napadu je posredovala posebna enota policije, ki je bila naključno v bližini. Migranta so zasledovali in ko je ta planil proti njim so ga ustrelili. Ozadje in motiv napada še nista znana, ne vemo pa niti ali je nameraval storilec napasti še več ljudi. Bolj kot jasno pa je, da je to verjetno še en incident islamskega terorja, ki se širi po Evropi. A. R., STA Nimaš kaj eden od izobraženih migrantov beguncev ni dobil dela ker je na borzi preveč doktorjev znanosti pa se mu je malo snelo. Čisto resno pa takole, v evropi divja vojna, to ni vojna kakršne smo poznali v prejšnjem stoletju, to je zahrbtna vojna, ki pobija nedolžne civilistve, vsak je lahko tarča. Zanimivo pa bi se bilo vprašati kdo je kriv da ti vojaki islamske države lahko na preprost načim prihajajo v evropo. V bistvu je score za islamsko državo v evropi zelo dober. Ubiti so bili 3 ali 4 skrajni islamisti islamske države, nekaj je zaprtih in bodo zunaj v par letih na drugi strani pa so pobili okrog 400 evropejcev civilistov in jih ranili približno 1000. Mislim da se bo številka ubitih evropejcev v vojni za evropo v naslednjih 3, 4 letih približala številki 5000 tisoč in ranjenih 20000 evropejcev ker IS izgublja in bodo sedaj aktiviriali speče celice. Vsak je lahko tarča. Koliko časa bomo še tolerilali to slepo politiko evropskih levakov z merklco na čelu. V vseh medijih je to glavna novica razen na rdečem mmcju kjer so jo potisnii v ozadje. Verjetno se je Nussdorferjeva vstrašla za svoje "mladoletnike". Že dolgo dolgo nazaj: če je en sam iz sosednjega plemena "slučajno zašel" na ozemlje drugega plemena, je to pomenilo VOJNO. Samo takrat še ni bilo demokratičnega socializma. To so izmišljene novice, plod antimigrantske politike nestrpnežev. Mene so učili, da so to naši dragi gostje, ki jim moramo odpreti srca in vrata doma. Bomo mar zaradi vsakega masakra izgubili vero v njih in v njihove dobre namene? Tudi nacionalsocialisti so bili na nek način dobri, malo so pobijali - pretiravali ..., danes bi jih zagotovo sprejeli s srcem, kot muslime (naciji in muslići so med drugo vojno namreč sodelovali). Napadalec si je doma pred napadom narisal zastavo od IS, kot je že odkrila policija. Nemška vlada noče razumeti, da muslimanu lahko kaj hitro ''preskoči'' in bo izrekel zvestobo kalifatu in začel pobijati. Tudi če nima orožja pa z orodjem, avtom, kamionom... Tajiti kako tesno je povezan IS s klasičnim islamom ne pelje nikamor, ampak je samouničevalno. Merklovo oblečt v burko in izgnat v S. Arabijo! No, vsaj v Kranjskem dijaškem domu jih ni. Ali bo te mladoletne kdo posvojil v Sloveniji ali ne? Violeta, kaj čakaš? Pa vseeno ne razumem nečesa. Namreč tip jih je ranil 20, pa potegnil ročno pa šel. Da ni bilo med vsemi ljudmi na vlaku njih nekaj, ki bi planili nanj, pa ga stolkli. Izgleda je ta ideal humanitarne družbe in mit nenasilja zavzel neslutene razsežnosti. Že dolgo mi je jasno, da Nemci delujejo na ukaz, vendar da se med njimi ne najde nekdo na vlaku, ki bi onesposobil tega tipa, lahko zaključim le eno, da imaš sam lahko hude težave, če se ga dotakneš. Da se nate spravi ves pravosodni aparat in konstrukt prekoračenih silobranov. Ostane ti potem le to, da se prepustiš sekiri. Ali pa so že vsi mone. Na misle mi je prišel nek star film z Silvestrom Stallonom kot policajem, ki ga uvozijo s časovnim strojem v prihodnost, kjer obračuna s tolpo. Ker se družba prihodnosti preprosto ne zna več braniti pred nasiljem tolpe. Pa slavni citat Mira Cerarja 2016, ki bo šel v zgodovino. "A sedaj se bomo pa otrok bali?" Predno jih je začel uvažati v naše šole. Mladoletni begunec s sekiro nad potnike na jugu Nemčije Huje ranjeni so štirje ljudje 19. julij 2016 ob 07:11, zadnji poseg: 19. julij 2016 ob 10:48 Wurzberg - MMC RTV SLO/Reuters Na jugu Nemčije je 17-letni afganistanski begunec na vlaku s sekiro napadel potnike in jih več hudo ranil. Policija je ubila napadalca, pri katerem so pozneje našli zastavo Islamske države, ki je prek spleta prevzela odgovornost za napad. Štirje huje ranjeni so turisti, člani družine iz Hongkonga: 62-letni oče in njegova 58-letna soproga ter njuna 26-letna hčerka in njen 30-letni fant. Njun 17-letni sin ni bil poškodovan. Zaradi šoka obravnavajo 14 ljudi. Skrajna skupina Islamska država je prek svojega medijskega krila Amaq prevzela odgovornost za napad in sporočila, da ga aje izvedel eden od njenih pripadnikov, ki se je odzval pozivu k napadom na države, ki sodelujejo v koaliciji proti skrajni sunitski skupini. Napad se je zgodil v ponedeljek zvečer okoli 21.15 na vlaku med Treuchlingenom in Würzburgom. "Kmalu po prihodu v Würzburg je moški napadel potnike s sekiro in nožem," je potrdila policija. Po napadu je napadalec zbežal z vlaka, a ga je policija kmalu izsledila in ustrelila. Kaj je bil motiv mladoletnika, ki je živel v bližnjem Ochsenfurtu, ni znano. Bavarski notranji minister Joachim Herrmann je sporočil, da je mladoletnik prišel v Nemčijo brez spremstva. Ob tem je še sporočil, da oblasti preiskujejo navedbe nekaterih prič, da je med napadom vzklikal Alahu akbar (Bog je velik). V bližini po naključju posebna enota Po navedbah policije je bilo ob napadu na vlaku od 25 do 30 potnikov. Napad se je zgodil tik pred končno postajo. Ko je nekdo potegnil zasilno zavoro in se je vlak ustavil, je napadalec skočil z vlaka in pobegnil. Posredovala je posebna enota policije, ki je bila po navedbah bavarskega notranjega ministra naključno v bližini incidenta. Najstnika so zasledovali. Ko je planil proti njim, so policisti začeli streljati in ga ubili. Policija je pozneje v njegovi sobi našla na roko narisano zastavo skrajne skupine Islamska država. Mladoletni begunec je najprej živel v begunskem centru v mestu, nato pa se je preselil k rejniški družini. Maja je v podobnem napadu na železniški postaji v Münchnu neki moški z nožem ubil eno osebo in ranil tri. K. T., G. V. Imam občutek, da je ta 17 letni Afghanistanski intelektualec hotel postati kirurg v Minhenski bolnici. Potem, ko so mu sporočili, da tudi za brata ne bo sprejet, se mu je čisto slučajno malo scufalo. Hrvati razmišljajo modro in računajo na možni naval beguncev tudi iz Turčije. Pripravljajo se postaviti ograje na vse mejne prehode. Kot kaže bo Erdogan začel z ubijanjem nasprotnikov njegovega režima in uvajanja trše islamizacije države. Važno, da se naš Mirko nekje na obali sonči in maže s kremo. Za njih je največja sramota, če jim ne uspe in da jih počijo po neuspelem atentatu ! Jezna sem na politike!! Sedaj se že govori, da ni rešitve za terorizem!! Če bi jim zagrozili z deportacijo vseh od prvega kolena do zadnjega, bi bilo morda kaj drugače!! Smešno, ali mora vedno biti znan motiv, ko pa vsi vemo, kdo je napadalec in motivi so znani!!! A so pri nas že kej zvohal kdo je bil nemško brežiški turist....? Bi bilo lepo, da bi o tem zvedeli tudi tuji mediji.......kot o tem incidentu.... No ta najstnik se ni uspel integrirati še v letih, ko je v Nemčiji prišlo 200.000 migrantov. Lani jih je prišlo ŠESTKRAT toliko, kako zavraga naj bi se vsi te asimilirali?? Mladoletni begunec je najprej živel v begunskem centru v mestu, nato pa se je preselil k rejniški družini Želeli so dobro in evo. Čakam samo to, da se na njih krivda zvali. Malo si me prehitel. Čakam popolno obtožbo in obsodbo rejnikov, ker niso bili uspešni pri integraciji. Problem je, ker ne smeš na glas niti povedati kaj je vzrok, da se kar naprej pojavljajo taka dejanja v imenu alaha, kako in kdo jih bo potem sploh reševal...? V naslovu bi moralo pisati "Kriminalec napadel.." Ne pa "mladoletni begunec" Pravzaprav bi moralo pisati: "Borec ISIS napadel nevernike!" # 19.07.2016 ob 09:10 Ko nek od pravljic zblazneli drvar namesto drv vidi ljudi, policist nima ravno casa, da bi ga prijazno poprosil, naj odvrze sekiro in dvigne roke v zrak. Lahko bi ga nevtralizirali z električno pištolo, če bi hoteli seveda. Zgleda pa, da je ukaz, naj se vsakega terorista ustreli na licu mesta. Za strah drugim in da ne delajo iz teroristov mučenike. SamoRes je "zanimiv patron"... Nanj direktno se ne obračam več, ker "na to uho ne sliši". V isti sapi namreč: goreče zagovarja prebežnike kot tudi graničarje ki so v bivši YU streljali na takratne prebežnike. Razumi kdor more... Zakaj ta novica ni na prvi strani? Evrope kot smo jo poznali ne bo več, so lani "humanisti" na dolgo in široko ponavljali v studiih. Ste pa hitro pospravili novico dol s prve strani, pravtako je ne vidim uvrščene med begunsko krizo, čeprav naj bi šlo za begunca. Pri nas so pa pohiteli. Zraven napisa Prepovedano kaditi je zdaj še napis: Prepovedano brusiti serkiro na vlaku. Leta 1999 je na sinodi v Vatikanu, med razpravljanjem o odnosih muslimani in kristjani, eminentni muslimanski učenjak hladnokrvno dejal: "S pomočjo vaše demokracije bomo vdrli k vam, s pomočjo naše vere bomo zavladali nad vami. " - To je povedal udeleženec sinode monsignor Guiseppe Bernardini. - Vir: knjiga Bes in Ponos - Oriana Falacci str. 98-99 Ne morem se otresti občutka, da nekdo z daljincem prižiga psihopate. Teroristične akcije znotraj meja, goloroki upor Turkov proti vojski in prikaz moči novega sultana. Naš svet v Sloveniji pa se še vedno vrti tako, kot se nič ne bi zgodilo. Kot bi bili uročeni, nemočni. Za vse probleme obstajajo rešitve. Če jih ne bo našla oblast, jih bo preprosto ulica. Na ulici ni blokad komentiranja, niti razuma, samo bitka za preživetje. Trapasta naša oblast. Za hip bi lahko popustila pri razslojevanju ljudi kamor usmerja vso energijo, saj je revežev že dovolj in se posvetila varnosti. Notranji in zunanji. "Slovenski" Ukrajinci bodo protestirali proti Putinovemu obisku Putinov obisk naj bi bil medvedja usluga Slovencem 19. julij 2016 ob 12:05, zadnji poseg: 19. julij 2016 ob 12:16 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Ukrajinci, ki živijo v Sloveniji, napovedujejo protest v Ljubljani, ker bo ruski predsednik Vladimir Putin 30. julija obiskal Slovenijo. Putinov obisk je namenjen počastitvi spomina na ruske vojne ujetnike, ki jih je pri gradnji ceste čez Vršič leta 1916 zasul snežni plaz. Putin se bo namreč udeležil slovesnosti ob 100-letnici Ruske kapelice pod Vršičem, na ljubljanskih Žalah pa bo odkril spomenik ruskim vojakom, padlim v Sloveniji. Obisk ruskega predsednika je po poročanju Dnevnika sprožil neodobravanje med Ukrajinci, ki živijo v Sloveniji. Andrija Hevka, Ukrajinec, ki že 42 let živi v Ljubljani in je ustanovitelj društva Ljubljana-Kijev, je napovedal, da bodo Ukrajinci v Sloveniji - uradno jih je okoli 400, neuradno 1500 - v času obiska v Ljubljani organizirali proteste. "Dogodke na Vršiču in Rusko kapelico so izkoristili v napačne namene," je dejal Hevka. Prepričan je, da globalno gledano od Putinovega obiska Slovenija ne bo imela nobene koristi, bolj je to medvedja usluga Slovencem, "saj govorimo eno, delamo pa popolnoma nasprotno - podpiramo sankcije, a mu hkrati zgradimo spomenik". Hevka tudi meni, da je Putin sprejel povabilo, ker se želi promovirati in išče evropske prijatelje. G. C. peglezn Tole je pa precej krivično do Ukrajincev, ki so v vojni trpeli bolj kod kdor koli drug in doprinesli k zmagi več kot večina drugih narodov. Glede na zgodovino Ukrajine, tako v času Putina, kot pred njim, ne moreš drugega kot podpirat protestnike. 18. julij: Odkrili neandertalsko piščal – najstarejše glasbilo na svetu Na današnji dan 18. julij 2016 ob 00:00 MMC RTV SLO Leta 1995 so v arheološkem najdišču Divje babe v dolini Idrijce našli trenutno najstarejšo neandertalsko piščal. Do najznamenitejše najdbe v jami Divje babe I je prišlo med izkopavanji Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inštituta za arheologijo. V ostankih neandertalčevega ognjišča so odkrili koščeno piščal z izvrtanimi luknjicami, ki ustrezajo razmiku prstov na roki. Starost piščali je ocenjena na od 50.000 do 60.000 let. Glasbilo je tako vsaj 15.000 let starejše od preostalih znanih paleolitskih koščenih piščali, ki jih pripisujejo anatomsko modernemu človeku. Najdba je pomenila popoln zasuk v vedenju o neandertalcih in njihovih razumskih sposobnostih, znanih skoraj izključno na podlagi njihovih kamenih izdelkov. Piščal je izdelana iz osrednjega cevastega dela stegnenice mladega jamskega medveda. V celoti sta ohranjeni dve luknjici, delno pa še tretja. V jami so našli tudi orodja, s katerimi je neandertalec izdelal piščal in Ivan Turk je v skoraj desetletnem obdobju dokazal, da luknje nikakor ne morejo biti živalskega izvora, čeprav te možnosti kot znanstvenik ni izključil. Pri dokazovanju so mu poleg slovenskih pomagali tudi kolegi iz Italije, Francije in ZDA. Napadalec v Nici poleg nasilništva in drog obiskoval tudi pornografske spletne strani in se dogovarjal za zmenke z moškimi 19. 7. 2016, 13:40 11 Facebook Twitter Foto: EPA Po napadu, v katerem je bilo ubitih najmanj 84 ljudi, več kot 300 pa jih je bilo ranjenih, so aretirali sedem oseb. Med njim je tudi par iz Albanije, ki naj bi orožje dostavil teroristu Mohamedu Lahouaieju Bouhlelu. Nekdanjo soprogo napadalca so po dveh dneh izpustili. Vseh šest danes ostaja v policijskem pridržanju, še poroča AFP. V zvezi z napadom so sicer preiskovalci zaslišali že več sto ljudi. “Podrobnosti o albanskem paru in njuni povezanosti z terorističnem napadom pa zaradi interesa preiskave ne dajemo,” je za CNN povedala Agnes Thibault Lecuivre, predstavnica za stike z javnostjo posebne skupine tožilstva za boj proti terorizmu. Potrdila pa je, da imajo francoski državni organi pridržanih šest oseb, ki naj bi bili osumljeni sodelovanja s terorističnim napadom Mohameda Lahouaieja Bouhlela vendar njihova identiteta ostaja za javnost prikrita. Bouhlel je na spletnih straneh za zmenke osvajal tudi moške V Franciji zvezi z napadom v Nici aretirali sedem oseb - Albanski par naj bi dostavil orožje 1 Neuradno naj bi pregon za morebitnimi sostorilci še potekal. V Bouhlelovim telefonskem aparatu so našli sledi, ki so preiskovalcem olajšale veliko dela pri sami rekonstrukciji in organizaciji terorističnega napada. Med drugim so našli tudi podatek, da je bil zelo aktiven na spletnih “spolnih” zmenkarijah. Ponudbe za poznanstva je pošiljal tako ženskam kot tudi moškim. Bivšo ženo izpustili iz pripora Bivšo ženo voznika peklenskega tovornjaka Bouhlela so izpustili po dveh dneh pripora. Njen odvetnik Jean-Yves Garino je za CNN povedal, da sta bila “z bivšim možem sredi ločitvenega postopka. Z Bouhlelom nista imela nobenih stikov več. Žal tudi z njunimi tremi otroki ni imel stikov.” Neimenovani vir blizu tožilstva pa je povedal, da preiskovalci niso imeli proti njej nobenih dokazov in zato tudi ni bila podana kazenska ovadba. Samomorilski vojak V Franciji zvezi z napadom v Nici aretirali sedem oseb - Albanski par naj bi dostavil orožje 2Francoz tunizijskega porekla, 31-letni Mohamed Lahouaie Bouhlel, je v četrtek zvečer z 20-tonskim tovornjakom hladilnikom divjal skozi množico, ki se je ob državnem prazniku zbrala na priljubljenem sprehajališču Angleška promenada, dokler ga niso ubili policisti. Odgovornost za napad je v soboto prevzela džihadistična skupina Islamska država. Preiskovalci domnevajo, da se je napadalec radikaliziral v zelo kratkem času ni pa pojasnjena njegova vloga “vojaka”, ki jih militantni islamisti pozivajo k “samomorilskemu” bojevanju. “Do teh povezav s preiskavo še nismo prišli, počakajmo na dokaze,” je za RTL France, povedal francoski notranji minister Bernard Cazeneuve Bouhlel je napad načrtoval V Franciji zvezi z napadom v Nici aretirali sedem oseb - Albanski par naj bi dostavil orožje 3 Foto: Twiter @marinebrenier Vir blizu preiskave je za AFP danes povedal, da je Bouhlel prizorišče napada z najetim tovornjakom obiskal že v dneh pred napadom. Po Angleški promenadi naj bi tako peljal že 12. in 13. julija. Angleško promenado so po napadu zaprli, po poročanju nemške tiskovne agencije Dpa pa so jo danes znova v celoti odprli za promet. Pred tem so se žrtev napada spomnili z minuto molka. Razen enega bolnika so identificirali vse v bolnišnici Francoska ministrica za zdravje Marisol Touraine je danes sporočila, da je po napadu v bolnišnicah še vedno 85 ranjenih. Med njimi jih je 18 v kritičnem stanju, od tega tudi en otrok. Na intenzivni negi se trenutno nahaja 29 ranjenih, 202 človeka pa sta utrpela lažje poškodbe. Po napadu je 500 ljudi zaprosilo za psihološko pomoč. Po besedah ministrice so uspeli identificirati vse ranjene razen enega, še poroča AFP. Francija podaljšala izredne razmere Francija je po četrtkovem napadu v Nici, v katerem je bilo ubitih najmanj 84 ljudi, za okrepitev varnosti vpoklicala 12.000 rezervnih policistov. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve pa je pozval vse domoljubne Francoze, naj se prijavijo za rezerviste, da bodo pomagali varovati meje države. Francija, ki je po napadu v soboto začela tridnevno žalovanje, ima po poročanju britanskega BBC po državi razvrščenih okoli 120.000 policistov in vojakov. Med 12.000 rezervisti je 9000 pripadnikov vojaške policije in še 3000 policistov. Florence Hartmann: “Od Baltika do Jadrana imamo transverzalo profašizma. Kam gremo?” Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico Carle Del Ponto 20. julij 2016 ob 06:15 Ljubljana - MMC RTV SLO Florence Hartmann je v intervjuju za Val 202 povedala, da bo zaradi krivice, ki ji jo je s priprtjem storilo haaško sodišče, proti odgovornim iz Združenih narodov vložila tožbo, saj želi tako opozoriti na dvoličnost mednarodnega prava. Florence Hartmann je francoska novinarka, ki je bila med vojno v nekdanji Jugoslaviji dopisnica pariškega časnika Le Monde. Pozneje je postala tiskovna predstavnica nekdanje haaške tožilke Carle Del Ponte. Po koncu svojega mandata je v knjigi Mir in kazen razkrila, da haaško sodišče namenoma ni upoštevalo dokumentov, ki so dokazovali povezanost Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici. Florence Hartmann so letos 24. marca med čakanjem na izrek sodbe Radovanu Karadžiću v Haagu prijeli. Uradno zaradi neplačane kazni in nespoštovanja haaškega sodišča. Skoraj teden dni je preživela v samici, v zaporih, v katerih sedijo tudi vojni zločinci, na dejanja katerih je opozarjala francoska borka za človekove pravice. S Florence Hartmann smo se srečali na festivalu Subversive v Zagrebu. Florence Hartmann, nekdanjo Jugoslavijo ste prvič obiskali že pred več kot tridesetimi leti, v dolgi karieri dopisnice z Balkana ste se dobro naučili tudi jezika. Kako je mlada Francozinja takrat videla Jugoslavijo? Najprej sem se naučila samo ene besede – (tega) ni! V Jugoslaviji je že bila gospodarska kriza, počasi se je začenjal razpad države, čutiti je bilo tudi odpiranje proti Zahodu in začetke demokratizacije. Spominjam se, da so slovenski intelektualci in novinarji takrat s svojimi razmišljanji in zapisi veljali za pravo avantgardo. Žal se je razpadanje Jugoslavije na koncu iz procesa postopne demokratizacije zaradi nacionalističnih teženj spremenilo v vojno. Zavladal je populizem, ki smo mu pravzaprav tudi danes priča v Evropi. Edini cilj je osvojiti oblast in uveljaviti ideje, ki jih s procesom demokracije ne bi bilo mogoče uresničiti. No, Evropa je bila konec osemdesetih let preveč pod vtisom padca berlinskega zidu in je prezrla možnost, da bi se Jugoslovani razšli v bolj demokratičnem duhu, vlada Anteja Markovića bi morda lahko izpeljala sprejemljive reforme. A zmagala je nacionalistična in vojna opcija. Lahko bi rekli, da ste se zaradi Jugoslavije tudi vi znašli v zaporu. Vas je aretacija 24. marca letos presenetila ali ste morda vseeno pričakovali, da bi se kaj takega lahko zgodilo? Seveda tega nisem pričakovala, Evropejci imamo vendarle določene pravice, Konvencija o človekovih pravicah bi morala biti jasna, Združeni narodi naj bi bili zagotovilo za standarde na tem področju. Več kot očitno je, da je šlo pri mojem priprtju za zlorabo položaja določenih ljudi. To je sramota za Združene narode in tudi evropske države, ne Nizozemska ne Francija nista zaščitili mojih temeljnih pravic. To me zelo skrbi. Če se je to lahko zgodilo meni, pred kamerami, potem se lahko zgodi vsakomur! Simbolično sem končala med zločinci, katerim bi moralo soditi tako sodišče, ki bi na podlagi dokazov obsodilo vse zločine nad nedolžnimi žrtvami, katerih med vojno nihče ni zaščitil, nihče ni rešil. Namesto tega je bila obsojena novinarka! Obsojena sem bila namreč le zato, ker sem kot novinarka spregovorila o stvareh, o katerih se je sicer že prej pisalo, le dopolnila sem jih s podrobnostmi, kot so imena sodnikov, ki so namesto zakonodaji in pravici dali prednost političnim kupčijam. Tukaj je imela interese predvsem Srbija, ki bi morda morala plačati vojne odškodnine. Ko sem opozorila na to odločitev, ki je nezakonita in v nasprotju z resolucijo Varnostnega sveta, ustanovitelja haaškega sodišča, sem na zatožno klop sedla jaz, in ne ljudje, ki so nezakonito odločili. Z ničimer nisem blatila sodišča, saj je pomembno, da deluje in obsodi vse nečloveško, kar se je zgodilo med vojno. Kaj kaže vaš primer, vaša izkušnja? Take reči se dogajajo v nedemokratičnih državah. Moj primer kaže, da skušajo velike sile, ZDA, države EU-ja in nekatere druge, s pomočjo nekaterih sodnikov haaškega sodišča, ki so neetični, nemoralni in na teh položajih sploh ne bi smeli biti, vplivati na sodišče, ki pripada vsem nam, ki pripada človečnosti. Ali to pomeni, da odpiramo možnost širjenju barbarstva, da ukinjamo Ženevsko konvencijo, da pozabljamo vse lekcije, ki bi se jih morali naučiti iz holokavsta? S tem opuščamo najpomembnejše pridobitve Evropske unije! Je res pomembnejša razprava o širini mrež za ribolov v Jadranskem morju ali je vendarle pomembneje braniti človekove pravice? Moramo se vrniti k bistvu – od Baltika do Jadrana imamo transverzalo profašizma. Kam gremo? Temu sem se uprla. To sicer ne pomeni veliko, a nihče mi ne more očitati, da sem se sprijaznila s tem. Vsi se moramo bojevati za skupno stvar in združiti prizadevanja, da se upremo odvzemanju pravic. Lahko pri vašem prijetju morda govorite celo o osebnem maščevanju sodnikov? Recimo Theodora Merona, 86-letnega ameriškega sodnika … Zagotovo! Kot kaže, je celo on izdal nalog varnostnikom, naj me pridržijo. Šest let sem sodelovala s haaško tožilko in skupaj z njo prepričevala države, Nato, naj poiščejo zločince, ki so bili na begu, da bi jih sodišče lahko obtožilo in obravnavalo njihove zločine. Na koncu pa sem bila edina oseba v vsej zgodovini sodišča, ki jo je prijelo mednarodno pravosodje. Za kar sploh niso imeli naloga. Vendar ni pomembna moja osebna zgodba oziroma osebno maščevanje sodnika. Pomembno je, da je smel nekdo vsem na očeh zlorabiti svoja pooblastila za to, da je lahko uveljavil svoje zasebne interese. Ta sodnik je sodeloval pri odločitvi, o kateri sem pisala in zaradi katere sem bila obsojena. Ni šlo le za njegovo zlorabo položaja: zaščitila me ni niti moja lastna država. To pomeni, da ne le moja država, ampak vse zahodne države dopuščajo, da sodišče ne opravlja dela, zaradi katerega je bilo leta 1993 ustanovljeno. To nas mora skrbeti. Jaz sem samo kolateralna škoda zelo nevarnega in skrb vzbujajočega procesa ukinjanja Ženevske konvencije, ukinjanja boja proti nekaznovanju, pravzaprav vračanja v srednji vek. To je ukinjanje pravnega reda, kar je zelo nevarno. Ne zaradi mene, ampak ker te ustanove izgubljajo vsakršno kredibilnost. Sodišče me obsoja, da so zaradi mene izgubili kredibilnost? Pošljite vse v pokoj! Ali sploh kdo preverja, ali so ti ljudje sploh še profesionalni, etični, ali izpolnjujejo svoje obveznosti? V vsaki službi se to preverja, tukaj pa ne. Imamo francoske sodnike, ki so osvobodili Šešlja z argumentom, da sovražni govor ni kaznivo dejanje. Omenjate Šešlja, kot novinarka ste ga srečali že med vojno, kot sodelavka haaške tožilke ste videli veliko dokumentacije, kako je mogoče, da je bil oproščen … … ne, nemogoče je, razen, če smo v ugrabljeni instituciji, ki se očitno ukvarja z nečim drugim, politiko ali kaj vem čim. Če temu sploh lahko rečemo politika. To je institucija, v kateri smejo sodniki razmišljati popolnoma noro, da sovražni govor pač ni nič nevarnega in da sploh ni povezave med sovražnim govorom in zločini, ki se nato dogajajo, ker so borci spodbujeni, naj še naprej delajo zločine. Šešelj ni samo govoril, bil je na terenu, v Šidu, v Vukovarju, ko so njegovi ljudje ubijali, bil je v vzhodni Bosni, na Grbavici, člani njegove paravojaške enote Beli orli so fotografirani na tankih, leta 1993 je osebno razglasil “vojvode”, tiste med njimi, ki so najučinkoviteje klali ljudi v vzhodni Bosni. In potem mu sodi sodnik, ki v življenju ni bil tam, ki je bil svetovalec francoskega predsednika ob koncu te vojne in ki očitno zaradi lastnega političnega prepričanja meni, da je vse to sprejemljivo. Je sploh kdo preverjal mnenja sodnikov? Dva sodnika v tem sodnem svetu sta glasovala proti, a je bil eden od njiju, danski sodnik, izločen iz sveta, češ da je svojim prijateljem poslal zasebno elektronsko sporočilo, ki pa je bilo nato objavljeno v medijih, čeprav ga tem zagotovo ni dal nobeden od njegovih prijateljev. Torej ima sodišče službo, ki se ukvarja z nadzorom elektronske pošte članov, zato da bi se lahko spremenila sestava sodnega sveta in bi potem lahko prišlo do oprostilne sodbe. Šešelj namreč ni bil osvobojen zaradi pravnega razloga, ker ne bi bilo dokazov. So vpletene tajne službe? Lahko domnevamo, dokazov nimamo, nikoli jih nimamo, lahko le rečemo, da smo morda vsi nori. A nismo nori! V Šešljevi sodbi ni pravne podlage, to je dejstvo. Z zamenjavo sodnika se je sodba spremenila. In tako imamo v nasprotju z obsodbo vpliva sovražnega govora v Ruandi, kjer so bili obsojeni ministri, novinarji in mediji, v Evropi sodišče, ki trdi, da sovražni govor v Evropi ni kriminalno dejanje. In to je nevarno, če ne za nekdanjo Jugoslavijo, pa za sedanjost. Sodbi Šešlju bo zagotovo sledila pritožba: menite, da je še možnost za kakšno spremembo, za vsaj simbolno kazen? Da, zdaj nekaj upora vendarle je, kdo bo najbrž vprašal, ali ste nori, pa bo sodnik Meron, ki je zdaj predsednik sodnega sveta, sprejel kakšno rešitev, zaradi katere bo morda videti kot rešitelj pravičnosti. Toda vse to stane milijone! Ali se bomo zdaj malo igrali in nekaj malega popravili, da pač pomirimo javnost? Vsa sodišča, tako haaško sodišče za nekdanjo Jugoslavijo kot tisto za Ruando in tudi stalno sodišče za človekove pravice imajo dolžnost ne le obsoditi konkretne zločine, ampak tudi postavljati splošne smernice, po katerih nato znamo presoditi, recimo, kaj je genocid, kaj je poveljniška odgovornost – da je to jasno in da zaživi v praksi. Zdaj se vse to preprečuje: vse gre v smer ustvarjanja pravnih podlag, na katerih se bo smelo z vsemi sredstvi vojskovati še naprej in tudi kršiti mednarodno humanitarno pravo. To pravo pa je nastalo kot rezultat našega znanja in pameti po največjem zločinu človeštva – holokavstu v času 2. svetovne vojne. Pozabili smo torej na nauke iz preteklosti, kar pomeni, da se lahko vse ponavlja. To me skrbi. Kako se spominjate zadnjih dni junija 1991, v Slovenijo ste prišli kot dopisnica časopisa Le Monde na začetku k sreči kratke vojne … Priletela sem z Jatovim letalom iz Beograda. Bilo je zelo nenavadno. Sopotniku, nemškemu novinarju, ki je očitno poznal pilota, je ta zaupal, da letala tisti večer ne sme več pustiti na brniškem letališču, temveč ga mora odpeljati v Avstrijo. Očitno so imele letalske družbe dobre vire informacij in so se bale, da bi se lahko kaj zgodilo. Mene pa so poslali tja kot mlado novinarko, ker nihče ni mislil, da se bo začela vojna. A naslednje jutro, po proslavi, smo se zbudili in tanki so mleli vse pred seboj, tudi na ljubljanskih ulicah. Resda v primerjavi s tem, kar se je pozneje dogajalo na območju nekdanje Jugoslavije, to ni bilo skoraj nič, a vendarle, bila je vojna, bilo je grozljivo, pred našimi očmi se je začela prva vojna na evropskih tleh po koncu 2. svetovne vojne … Nato se je vse le še stopnjevalo, po dogovoru na Brionih je Milošević sicer dovolil umik vojske, vendar si ni prizadeval, da vojne ne bi bilo, ampak so vsi dovolili, namerno ali ne, da se je vojska le prerazporedila na Hrvaško. Pravzaprav so vsakič, ko so skušali sprejeti kak mirovni dogovor, samo dovolili, da se je vojskovanje še razširilo na sosednje območje. Ni bilo solidarnosti, s katero bi širjenje vojne lahko preprečili. Žal. Vaše življenje je pravzaprav polno simboličnih dogodkov. Iz Zagreba v Beograd ste potovali z zadnjim rednim vlakom, pozneje je bila ta železniška pot zaradi vojne kar nekaj let zaprta. Umaknili smo se z avtom, ker je bila avtocesta zaradi zbombardiranih tovornjakov že zaprta. Potovali smo po poteh, ki jih je sicer uporabljala slovenska Teritorialna obramba, in nekako nam je uspelo priti do Zagreba. Potovala sem s francoskim kolegom, ki ga je pozneje na Hrvaškem ubila mina. On bi se moral vrniti v Francijo, jaz pa sem sedla na zadnji vlak in se odpeljala proti Beogradu. Že pri Vinkovcih so nas ustavili zaradi bombardiranja, stali smo vso noč, noben taksist me ni hotel odpeljati v Beograd. V Beograd smo prispeli šele naslednje popoldne. Na vlaku je bilo zelo čudno ozračje. Sopotniki so me prosili, naj jih opozorim, če bo na postaji v Beogradu vojaška policija. Takrat sem dojela, da so to mladi, ki so bili vpoklicani v JLA in so dezertirali. In ker jih je vojaška policija res čakala, v Beogradu niso izstopili. In to je bil takrat res zadnji vlak, mislim, da je naslednji peljal šele po letu 2000. Napisali ste tudi knjigo o Slobodanu Miloševiću “La diagonale du fou”. Je bil Milošević res malo …? Ne, to so bile šahovske poteze, strategija. Knjigo sem napisala leta 1999, ker me je ob številnih javno dostopnih podatkih, dokumentih, reportažah in pričevanjih različnih funkcionarjev, tudi slovenskih, čudilo, da pri haaškem sodišču za Miloševića, štiri leta po vloženi obtožnici za Karadžića in Mladića, obtožnica sploh še ni bila vložena. Ko sem knjigo končala, je bil obtožen za dogajanje na Kosovu, ne pa za tisto na Hrvaškem in v Bosni. In to je knjiga o njegovih strategijah in o njegovi vlogi pri začetku vojne in etničnem čiščenju. Ko sem dobro leto po izidu knjige prišla v Haag, se preiskava o dogajanju na Hrvaškem in v Bosni sploh še ni začela. Kot kaže, nekateri člani haaškega sodišča, odgovorni za preiskave, sploh niso hoteli zgubljati časa s preiskovanjem ljudi, za katere so bili prepričani, da nikoli ne bodo niti prijeti. Da jih bo politika zaščitila in teh procesov sploh ne bo. A hvala bogu se je preiskava končala in leta 2001 je bila proti Miloševiću vložena obtožnica za zločine na Hrvaškem, leto pozneje pa tudi za tiste v Bosni in Hercegovini. Osebno ste se večkrat srečali z Miloševićem, Karađićem in Mladićem. Kakšni so bili, za kakšen tip ljudi gre? To so ljudje, ki so se oklenili oblasti in … Težko to pojasnim v hrvaščini … To so bili ljudje, ki so bili pripravljeni zlorabiti oblast in uporabljati populizem in ki so bili pripravljeni ubiti vsakogar samo zato, da bi volilno telo ostalo homogeno, kar jim je omogočalo, da sami ostanejo na oblasti. To je povedano zelo poenostavljeno, vsak je imel seveda svoje posebnosti. Ničesar se niso naučili, ničesar dojeli. Živijo na drugem planetu. Zato nikoli ne smemo pozabiti na Montesquieujevo opozorilo, da potrebujemo oblast zato, da ustavi oblast: da ne pride do brezvladja, v katerem lahko pride do osebnega maščevanja, kot se je zgodilo pri sodniku Meronu, ali pa gredo stvari veliko dlje in pripeljejo do grozot, kot je vojna. Še več, na Hrvaškem razpravljajo o objavi seznama državnih sovražnikov po izboru trenutne oblasti … Seveda imate pravico, da kakšnih ljudi ne marate ali se z njimi ne strinjate, a ne morete kar z represijo, silo in terorjem ukinjati demokracije. To so ljudje, ki ne dojamejo, da so uničili državo, ljudi, družine, in ki bodo zločine ponavljali. Morda ne v takem obsegu, kakršnega so imeli zločini, zaradi katerih so potekali nürnberški procesi po 2. svetovni vojni, a gre za enake zločine. Zato je take ljudi vselej treba postaviti pred sodišče in jih soočiti z resničnostjo, ki je sami niso sposobni doumeti. Zločini ne smejo ostati nekaznovani, ne le zaradi žrtev, pač pa tudi zato, ker ti ljudje ničesar ne dojemajo, če jim ne grozimo s kaznijo. Resnici na ljubo, ne dojamejo niti takrat, a treba je stigmatizirati zločin, da je sram storilce, ne pa žrtve. Zdaj pa je sram žrtve. To pomeni, da se Evropa in Zahod nista veliko naučila iz vojne v nekdanji Jugoslaviji? Niso se niti potrudili. Evropa je menila, da gre za vojno na obrobju, ki ni prav pomembna. A če se kaj takega dovoljuje na evropskih tleh, se dovoljuje povsod. Vsi smo tako čutili in zato smo tako zavzeto spremljali to vojno in nismo odšli. To je bil prvi majhen znak. Tudi holokavst se ni začel s plinskimi celicami. Začel se je z drobnimi stvarmi, kot je prepoved vstopa Judov v slaščičarne. Takrat so to jemali kot nekaj nepomembnega. Seveda to ni bilo najpomembnejše, a bil je prvi korak. Tako je bila tudi vojna v Jugoslavija prvo opozorilo, da se mora Evropa odločno in stalno bojevati za svoje dosežke: za demokracijo je treba skrbeti kot za nežno rastlinico. Ko je Jörg Haider po uspehu na volitvah želel vstopiti v avstrijsko vlado, je vsa Evropa, spretno ali malo manj spretno, vendarle predlagala, naj ga bojkotirajo. Pri tem je nepomembno, ali je bila metoda primerna ali ne, a bila je reakcija v smislu ‘to je grozno, kaj bomo storili’. Zdaj pa takih reakcij ni več. Zdaj se nacisti hvalijo, da imajo črno transverzalo od Baltika do Jadrana, in so na to ponosni. In kaj? To se bo širilo? Moramo najti način, kako to preprečiti, sicer se res ničesar nismo naučili! Osvetlili ste zanimiva ozadja delovanja posebnega evropskega sodišča za zločine v nekdanji Jugoslaviji. Izdali ste tudi knjigo o žvižgačih. Se vsaj malo počutite kot žvižgačica? Ne, ker žvižgač nima nikakršne zaščite. Dela v javnem ali zasebnem podjetju in ima dostop do informacij, ki drugim niso dostopne, ter pokaže na kakšno oškodovanje javnega interesa. Žvižgača pogosto ne poimenujemo tako, ker je le anonimni vir novinarja in novinar potem tak problem predstavi javnosti. Jaz nisem žvižgačica, ker nisem bila ne obtožena ne obsojena zaradi tega, ker bi izkoristila svoj položaj za objavljanje informacij o haaškem sodišču v javnosti. Raziskovala sem nekaj, kar je že bilo javno. Nisem žvižgačica, ker bi vsak novinar lahko prišel do teh informacij, zakaj tega niso želeli, pa je drugo vprašanje. Novinar je vsaj teoretično zaščiten, lahko pa je obtožen za obrekovanje, če ne govori resnice. V mojem pisanju je bilo vse res, a se je sodišče odločilo, da ne bo upoštevalo 19. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah o svobodi govora. Zaradi krivice, ki mi jo je s priprtjem storilo haaško sodišče, bom proti odgovornim iz Združenih narodov vložila tožbo, saj želim tako opozoriti na dvoličnost mednarodnega prava. Poleg tega sem ozadje dela haaškega sodišča razkrila, ko nisem več bila njegova tiskovna predstavnica. Moja edina podobnost z žvižgači je, da sem za razkritje plačala visoko kazen. Med balkansko vojno ste bili priča številnim žalostnim usodam beguncev. Kako razumete odziv Evrope na današnje zgodbe beguncev iz Sirije, Afganistana in drugih držav? Veliko je predsodkov, negativnih odzivov … To si razlagam na dva načina: najprej, da je to le še en dokaz o ukinjanju Ženevske konvencije, kar pomeni, da smo se vrnili k torturi, ob tem pa sta molčali Amerika in Evropa. V Siriji je bilo bombardiranih več kot 50 bolnišnic, za posebno resolucijo Varnostnega sveta so potrebovali čisto predolgo. Poleg tega, oprostite, Ženevska konvencija že obstaja. In spomnimo se, da jo je treba upoštevati vselej in do konca življenja. Razen če premorete politični pogum, da jo ukinete in poveste, da boste barbarstvo preganjali z barbarstvom! To ni pošteno. Razumem strah Evropejcev, ko vidijo milijone prihajajočih, a to vojno smo dovolili. Vsak je zanjo kaj financiral ali je prijatelj koga, ki je financiral to zlo. Igračkamo se, kot da smo na šolskem dvorišču. In ker vojna kar trajala, se je širši prostor seveda napolnil z begunci, ki so tam prisiljeni ostati. Libanon, Jordanija in druge države so čisto polne, ne morejo več sprejemati beguncev. Zato je bilo čisto predvidljivo, da bodo po štirih letih begunci šli tudi drugam. Če si tega nismo želeli, bi morali ukrepati prej. Prej bi morali skušati ustaviti vojno na različne načine, jasno je, da se je ne da ustaviti le z enim ukrepom, ampak s kombiniranjem več ukrepov. A mi kot da igramo biljard, kroglo potiskamo sem in tja. Zapreti vrata ljudem, ki jih ščiti Ženevska konvencija, je narobe. To so začasni prebivalci Evrope, in ko se bo vojna v Siriji končala, jih bo Evropa smela vrniti nazaj. Ne sme pa jih vračati zdaj, ko je vojna. Mnogi v Sloveniji menijo, da se je naša država med vojno na območju nekdanje Jugoslavije dobro izkazala, bili smo strpni, ponudili smo pomoč … Ne strinjam se, da so bili begunci prav širokosrčno sprejeti. Morda proti koncu. Sicer pa je sprejemanje potekalo tako, kot je državam pač ustrezalo. Begunci so bili razseljene osebe, ki niso odhajale prek meja nekdanje skupne države. Zato jih ni bilo treba obravnavati kot begunce. Žal mi je, da se begunski status ni podeljeval mladim dezerterjem iz Srbije, ker Srbija uradno ni bila v vojni. Tem ljudem tako ne bi bilo treba služiti Miloševiću pri etničnem čiščenju in ne bi za to umirali. Se je pa pozneje zgodilo, da sta zaradi širokega sprejemanja beguncev v ZDA tja pobegnili dve celotni brigadi, tista iz Zvornika in tista iz Bratunca, pripadniki obeh so sodelovali v srebreniškem pokolu. Te ljudi sicer zdaj vračajo nazaj, ker so lagali emigracijskim oblastem … Res je v Evropi kriza, res je velika brezposelnost, a naša dolžnost je, da begunce sprejmemo. In ta obveznost je odlična, ker nas ves čas opozarja, da moramo paziti, da barbarstvo ne zmaga, da ne bo vojn, da ne smemo obračati glave stran. Vsega tega se zavemo šele, ko se srečamo z begunci, s terorističnimi akcijami. S Florence Hartmann sva morala sredi razprave o terorizmu prekiniti pogovor, telefonski klic jo je spomnil, da zamuja in da jo v Zagrebu že čaka pomemben sestanek. Med sprehodom po središču mesta naju je ustavila neznana gospa in novinarki padla v objem. Povedala je, da je iz Sarajeva in da je Florence Hartmann hvaležna za njeno pokončno držo in zavzemanje za pravice žrtev vojne na Balkanu … Sicer pa je Florence Hartmann pogosto gostuje na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, morda jo lahko kmalu spet pričakujemo tudi v Sloveniji. Kot je povedala, se z eno izmed naših založb dogovarja za prevod svoje nove knjige o žvižgačih v slovenščino. Iz ustavne določbe o suverenosti, da nikomur ne damo in nihče drug nima pravice do naše dežele, smo prišli do miselnosti, da ima vsak pravico do nje, naših socialnih pravic, naših sadov dela.... Humanizem, FDV aktivisti in novinarji so nam v pogubo. če je intervju na valu 202,potem se ve kam pes taco moli Trenutno bi bil bolj aktualen pogovor o Turčji in Erdoganu, njen pogled na te zadeve in kaj si misli o sultanu in mižanje Evrope, ko se gre za njene interese... Danes pa so potomci tistih Slovanov, ki so bili namenjeni iztrebljenju, sami postali simpatizerji fašitov in nacistov. bilzerian, in kje ti vidiš naciste in fašiste, ki pretijo z iztrebljenem Slovanov? Meni se bolj zdi, da neokomunisti v demokratih vidijo fašiste in naciste, ker sami želijo ponovno vzpostaviti levi totalitarizem, magari v obliki demokratičnega socializma, kjer bo beseda "demokratični" pomenila toliko, kot je pomenila v imenu Nemške demokratične republike. Jaz nisem dovolil nobene vojne, pa tudi za ostale Slovence mislim enako. Mogoče gospa razmišlja o tem, kakoje Frncija z Anglijo skupaj po WWI risala meje na BV in to je eden od vzrokov za vojno. In vojna se je začelaq, ko so zahodne sile, tudi Rusija in SA oborožile kriminalce imenovane ISIS in »zmerno opozicijo«, tako, da naj gospa obsoja Američane, Angleže, Francoze, Turke, Ruse in SA, ne pa države,kot je Slovenija, ki s tem, razen da so v zvezi NATO, nimajo prav nič. Grozljivo: Otroke in mladoletnike so imeli na steno priklenjene z verigami 21. 7. 2016, 12:56 34 Facebook Twitter Foto: EPA Romunske oblasti so v obsežni operaciji v vasi Berevoesti severno od prestolnice Bukarešte odkrile skupino 65 mlajših moških in dečkov, ki so bili zasužnjeni. Pri tem so aretirali 38 ljudi, 20 od njih jih ostaja v priporu, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile pristojne oblasti. Mlajši moški in dečki so bili priklenjeni z verigami in trakovi, deležni tepeža in poniževanja, prav tako so jih silili v medsebojne pretepe. Med policijsko operacijo so na domu vodje kriminalne združbe osvobodili pet mladoletnikov, od tega dva dečka, stara 10 in 12 let, ki sta bila zaprta in vklenjena v verigo. Našli so jih v prizidku hiše. Med njimi so nekateri že osem let v ujetništvu. Goli, bosi in podhranjeni Ujeti so bili prisiljeni stradati, za hrano pa so jim dali ostanke. Med njimi so bili nekateri celo brez oblek, občasno pa naj bi jih polivali z mrzlo ali vročo vodo. Roke in noge so jim zavezali in jim ukazali, da jedo s tal. Za zabavo osumljencev so se morali med seboj pretepati, je sporočilo tožilstvo. Valentin Preoteasa vodja preiskovalnega oddelka za organizirani kriminal na tožilstvu je za Associated Press komentiral primer po telefonu. “Šokantno je kaj takega slišati in videti v 21.stoletju.” Ugrabljene mladostnike imeli tudi za spolne sužnje Kot je povedala predstavnica tožilstva Mihaela Porime, so z “ujetniki” ravnali grozljivo. Tožilstvo sumi, da so nekatere tudi spolno zlorabljali. “Preiskava bo še potrdila sume prisilne prostitucije,” je povedala predstavnica tožilstva Mihaela Porime. Med 30 prijetimi so tudi ženske, ki so še v preiskovalnem zaporu. Med racijo so pri enem od vodilnih “sužnjelastnikov” našli 56.300 ameriških dolarjev, kilo zlata, devet motornih žag in tri kombije, ki so jih uporabljali za svoje kriminalne dejavnosti. “Tisti, ki so jih osvobodili, so imeli po telesu sledi odprtih ran, še posebej po glavi. Bili naj bi tako fizično kot psihično travmatizirani“, je za lokalne medije povedal Adrian Macovei iz organizacije za zaščito otrok DGASPC. Ugrabljenih 40 otrok Od leta 2008 so po navedbah tožilstva na javnih mestih, blizu cerkva ali železniških postaj ugrabili okoli 40 otrok, ki so jih nato prisilili, da so opravljali hišna opravila, skrbeli za živali ali gozdarili na črno. Domačinka: “Saj so bili brez staršev” Tamkajšnji prebivalci so novinarjem danes povedali, da ne verjamejo tem trditvam ter da so bili dečki sirote brez doma, s katerimi niso grdo ravnali ali jih zlorabljali. “Če so ti ljudje prišli delat k nam, smo jim dali hrano, zatočišče. Ničesar hudega jim nismo naredili. Bili so nesrečni, brez staršev, zaradi tega so se nam smilili. Bili so kot naši lastni otroci,” je za AFP dejala ena od lokalnih prebivalk, ki ni želela razkriti svojega imena. 65 ljudi – med njimi tudi otroci in mladostniki – zaprtih v ujetništvih Župan mesta Berevoesti Florin Proca Bogdan je pred nekaj meseci opozoril policijo in tožilstvo na ugrabitve otrok in mladostnikov ter sume “suženjstva” v tej romunski vasici. V tem času je obsežna preiskava tožilstvo pripeljala do 90 osumljenih, ki so imeli 65 ljudi, med njim tudi otroke in mladostnike, zaprtih v ujetništvu. V aretacijah je sodelovalo 160 policistov. Tožilstvo o točnem številu mladoletnih otrok še molči. Trenutno so vsi nastanjeni v varovane centre. Večina mladih je tudi brez dokumentov saj so jim bili odvzeti in jih tekom preiskave niso našli. Župan Berevoesti Florin Proca Bogdan za AFP dejal, da je osupel. “Ne morem si predstavljati, da lahko leta 2016 obstajajo takšni brezsrčni ljudje. Videl sem pretresljive fotografije sužnjev, mladoletnih fantov in ljudi, ki so jih zadrževali proti njihovi volji, jih zlorabljali,” je še dejal. Romunske oblasti so sporočile, da priprte “lastnike sužnjev” čaka do 20 let zaporne kazni. SPS “Natovori tovornjak z 2000 tonami železa, spusti zavore, prijatelj moj, jaz bom pa gledal.” 22. 7. 2016, 8:50 10 Facebook Twitter Foto: EPA Neuravnovešeni islamist, ki je pred tednom dni v Nici s tovornjakom do smrti povozil 84 nedolžnih ljudi, je napad načrtoval več mesecev. Državni tožilec Francois Molins je na novinarski konferenci pojasnil, da so Mohamedu Lahouaieju Bouhlelu pri napadu pomagali štirje moški in ena ženska. Ti naj bi teroristu pomagali pripraviti napad, ki so ga načrtovali več mesecev. Gre za 22-letnega Francoza tunizijskega rodu Ramzija A., 37-letnega Tunizijca Chokrija C., 40-letnega Tunizijca Mohameda Oualida G., 38-letnega Albanca Artana H. in njegovo soprogo Enkeledjo Z., ki ima albansko in francosko državljanstvo. Osumljence so privedli pred sodnike Vseh pet pomočnikov so privedli pred sodnike, pristojne za primere terorizma. Molins je dejal, da tožistvo zahteva, da jih obravnavajo tudi zaradi načrtovanja terorističnega napada. Do sedaj so preiskovalci menili, da je Bouhlel deloval sam. Tudi samo odgovornost za napad je prevzela teroristična organizacija Islamska država. Sledi do sostorilcev našli na njegovem telefonu Mohamed Lahouaiej Bouhlel, Foto: EPA Mohamed Lahouaiej Bouhlel, Foto: EPA Ko so preiskovalci analizirali Bouhlelov telefon pa so odkrili sledi petih pomočnikov. Nihče od njih ni bil znan obveščevalnim službam. Izjema je bil le Ramzij A., rojen v Nici, ki je že imel policijsko kartoteko zaradi mamil in ropa. Mohamed Oualid G., eden od osumljencev, je le dan po napadu posnel razdejanje na Angleški promenadi. Tja je prišel skupaj z reševalci in novinarji. Po podatkih tožilstva sta bila Mohamed Oualid in Mohamed Bouhlel med lanskim in letošnjim julijem v stikih 1278-krat. Sporočila o nameri poboja na Facebooku – kje so bile obveščevalne službe? Preiskava, v kateri sodeluje več kot 400 preiskovalcev je pokazala, da je osumljenec Chokri C. Bouhlelu četrtega aprila kar prek Facebooka poslal sporočilo. To se je glasilo: “Natovori tovornjak z 2000 tonami železa, spusti zavore, prijatelj moj, jaz bom pa gledal.” A. R., STA Ali Cerarju že menjajo ključavnico na vratih pisarne? 22. 7. 2016, 5:00 21 Facebook Twitter Foto: Osebni arhiv Delo je v torek objavilo članek z naslovom Novi stari obrazi politike, v katerem govori o problemih vodenja, predčasnih volitev in izzivih pred našo strankarsko politiko, ki narekujejo tudi potrebo po novih obrazih iz mlajše generacije. Kratek tekst končujejo skorajda z retoričnim vprašanjem “Kdo so torej mladi politiki, ki bodo to državo najverjetneje vodili v prihodnosti?” in v sliki ter s kratkim besedilom predstavijo šest potencialnih voditeljev Slovenije v prihodnosti. Poleg vodilnih imen političnega podmladka petih parlamentarnih strank je Delo v ta kontekst uvrstilo tudi diplomata Aleksandra Geržino. Kako Geržina štrli iz tega koncepta novinarskega zapisa se vidi že iz Šmarne gore. Aleksander Geržina, Foto: STA Aleksander Geržina, Foto: STA Z Abrahamom do večne mladosti Prvič, Geržina je od vseh teh mladeničev, ki jih novinarka uvršča na listo političnih voditeljev prihodnosti, najstarejši in je s svojimi 50 leti že kar lepo v zrelih letih, za razliko od, denimo, Žana Mahniča iz SDS, ki ima 26 let. Mimogrede, Mahničev portret so z napakami in selektivnim pristopom precej pohabili, vendar je Delo dan za tem objavilo korekten popravek. Geržina seveda ne sodi med kak politični podmladek, poleg tega bi težko rekli, da je kak nov obraz. Žan Mahnič, Foto: STA Žan Mahnič, Foto: STA In drugič, Geržina je edini, ki ob svojem portretu nima zapisane politične stranke, ki ji pripada, kakopak tudi ni in ne more biti vodja kakšnega strankarskega podmladka. Ob njegovem imenu in priimku je zapisano, da je karierni diplomat. Ob letnici rojstva 1966 takoj sledi stavek, da je njegov oče Ivan Geržina, ki je podpredsednik DeSUS-a in predsednik Društva Slovenija-Rusija. To dovolj zgovorno pove, da je njegova prva referenca oče, ki seveda sodi v politični krog Milana Kučana. Bo Geržina mlajši prevzel DeSUS in Erjavčevo pisarno v Mladiki? Umestitev Geržine v obraze mlajše generacije slovenskih politikov, dasiravno ima enkrat več let kot Mahnič, je novinarski spodrsljaj, ki pa ima svoj razlog. Očitno je Geržina že izbran za nov politično obraz, zato ga je treba promovirati tudi na tako beden način, vprašanje je le, kako daleč ga bodo skušali spraviti. Povsem verjetno je, da ga bodo v kratkem namestili namesto Karla Erjavca, tako v DeSUS-u kot tudi na zunanjem ministrstvu. Erjavčevo obdobje v DeSUS-u se očitno zaključuje, saj z njim ta stranka tone in če hoče leva kontinuiteta to satelitsko politično društvo spraviti čez parlamentarni prag, potem je menjava nujna. Geržina starejši in Kučan pa sta za to vlogo že predvidela Geržino mlajšega. Aleksander Geržina Erjavca tudi nima v najlepšem spominu, saj mu ni branil hrbta, ko je v medije prišla njegovo zgodba o kilometrini, ko je bil še veleposlanik na Dunaju. Možno in verjetno je, da jo je Erjavec vsaj za javno porabo spretno namestil in pod njo tudi kuril. Spomnimo, takrat je interni nadzor ugotovil, da je v času ambasadorskega dela na Dunaju Aleksander Geržina v poldrugem letu prejel 4500 evrov nadomestila za prevoženih 12 tisoč kilometrov, čeprav imajo ambasadorji na voljo šoferja in službeni avto. Ta afera je Geržino tudi odnesla kot kandidata za veleposlanika v Zagrebu. Tudi Geržina naznanja, da se Cerarju končuje mandat Stojan Petrič, Foto: STA Stojan Petrič, Foto: STA Časopis Delo je v lasti Stojana Petriča, zato se takšnemu zapisu ne smemo čuditi, seveda pa bi bil nekoč takšen spin zapakiran in prodan drugače, bolj inteligentno, ne pa tako prozorno, robato, neumno, nizkotno, neprofesionalno, predvsem pa podcenjujoče do tistih bralcev, ki so jih še ohranili.Tudi RTV Slovenija tu ni povsem nedolžna, saj se je Geržina že začel pojavljati kot komentator v Odmevih, v zadnjem primeru razglasitve avstrijskega ustavnega sodišča glede predsedniških volitev v Avstriji. Vendar tu očitki ne morejo biti pretirano veliki, ker Geržina kot nekdanji ambasador na Dunaju tamkajšnje dogajanje dobro pozna. Lahko bi le dodali, da imamo glede te tematike še mnoge druge bolj kompetentne govorce, denimo dr. Ernesta Petriča, nekoč prav tako ambasadorja na Dunaju in hkrati ustavnega sodnika, torej poznavalca tako avstrijske politične stvarnosti kot prava in ustavnega sodišča. Boljšega bi težko našli. Ta pojavljanja Aleksandra Geržine govorijo o tem, da se mandat vlade Mira Cerarja resnično končuje, vprašanje ostaja samo, ali bodo nove volitve ali pa bodo krpali in podaljševali to agonijo s kakšnimi novim mandatarjem. Cerarja bodo zavrgli kot so njega dni Bratuškovo in očitno je, da so tačas najbolj živahna dogajanja v trikotniku Geržina-Kučan-Petrič. Foto: STA Foto: STA Za priimek Geržina bomo v teh dneh velikokrat slišali tudi v luči Putina in Ruske kapelice, da bi ga ljudstvu kar najbolj vtisnili v spomin. Miro Cerar tako postaja vse bolj tragična osebnost slovenske politike, saj ni dobro vedel, v kaj se spušča, ni se znal ubraniti omrežij, ki so ga takoj ujela v svojo past, predvsem pa je stopil v prevelike čevlje. Politični zelenec in šibek vladar se v slovensko politično zgodovino ne bo vpisal z velikimi črkami. Če se bo Miro Cerar predolgo zadrževal na dopustu, mu lahko Milan Kučan med tem že zamenja ključavnico na Gregorčičevi. In ostal bo pred vrati pisarne. Miro Petek Lovro napaka Petek, napaka! Kučan je že zdavnaj zamenjal ključavnico! Mar ne vidiš, kako ponižno in klečeplazniško Cerar vsak dan znova moleduje, da ga dotični spusti do pisalne mize?! Republikanske konvencije v Clevelandu se je udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša 22. 7. 2016, 17:20 0 Facebook Twitter Janez Janša (foto: STA). Melania Trump ni bila edina predstavnica Slovenije na konvenciji republikanske stranke v Clevelandu. Konvencije se je udeležil tudi predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. V Clevelandu je obiskal slovensko skupnost in se udeležil sestanka izvršnega odbora Mednarodne demokratske zveze (IDU). Janša je po izjavah ameriških Slovencev obiskal cerkev St. Mary’s in jim predaval o političnem dogajanju pred in po osamosvojitvi države, vsi skupaj pa so se spomnili njegovega uradnega obiska. Kot premier je leta 2004 ga je v Beli hiši sprejel takratni predsednik ZDA George Bush mlajši. Cleveland je drugi dom Janša je na Twitterju napisal tudi, da je Cleveland drugi dom velikega dela slovenskega naroda. To je del naroda, kjer je zamisel svobodne in neodvisne Slovenije preživela pozabo, je še zapisal predsednik SDS. To bodo tardeči noreli na Kurah, če si bodo sploh upali objaviti to novico. Kar vidim Praška in njegove tovariše in tovarišice, kako bodo zaripli v face, ko bodo udrihali po Janši. Fovšarija jih bo razganjala, saj o udeležbi konvencije republikanske stranke za ameriškega predsednika murgelski podrepniki še pomisliti ne morejo. Sicer pa se bo tudi Mil Kuč Unu ponudila kakšna priložnost, da bo lahko obiskal Kim Džong Una. Bodo že imeli kakšno parado v Severni Koreji!!! Streljanje v nakupovalnem središču v Münchnu – mrtvih najmanj devet ljudi, 16 ranjenih 22. 7. 2016, 19:45 200 Facebook Twitter Foto: STA Nemška policija je odkrila truplo 18-letnega državljana iranskega rodu, ki je v münchenskem nakupovalnem središču v petek ubil devet ljudi in ranil 16, med njimi otroke, nato pa storil samomor. Napadalec, ki doslej ni bil nikoli aretiran ali v preiskavi, naj bi deloval sam, motiv napada pa je policiji za zdaj neznan. Truplo najstnika, ki je imel nemško in iransko državljanstvo ter je več kot dve leti živel v Münchnu, so našli kak kilometer stran od trgovskega centra. Osemnajstletnik se je ustrelil sam, njegov nahrbtnik so pregledali, vendar v njem niso našli eksploziva. Oblasti razglasile posebne razmere V Münchnu so po streljanju v nakupovalnem središču in kasneje še v središču mesta razglasili “posebne razmere zaradi strelskih napadov”. Meščane so preko opozorilnega sistema za mobilne telefone Katwarn pozvali, naj ne zapuščajo domov, se zaradi svoje varnosti izogibajo ulicam in trgom ter vključijo televizor in radio. Navedli so še, da so storilci na begu in da sta avtobusni in železniški promet ustavljena. Mestne oblasti so se sešle na kriznem sestanku Mestne oblasti so se zaradi streljanja že sešle na kriznem sestanku. Srečanja se udeležujeta tudi bavarski ministrski predsednik Horst Seehofer in notranji minister Bavarske Joachim Herrmann. Streljanje je izbruhnilo okoli 18. ure v restavraciji McDonald’s blizu nakupovalnega središča in se nadaljevalo na bližnji ulici, nato so šli napadalci še v nakupovalno središče. Po navedbah virov v policiji naj bi bilo ubitih najmanj šest ljudi. Policija zaprla širše območje olimpijskega parka Policija je zaradi streljanja za javnost zaprla širše območje olimpijskega parka, prizorišča olimpijskih iger leta 1972. Zaposleni ne morejo oditi iz nakupovalnega središča. Ustavljeni so nekateri vlaki podzemne železnice in avtobusi, območje preletavajo helikopterji. Policija je pozvala tudi vse voznike, naj se zaradi obsežne policijske operacije izogibajo vseh avtocest v smeri proti Münchnu ali jih zapustijo in tako omogočijo policijskim vozilom čim hitrejšo pot v mesto. “Ne pomagajte napadalcem!” Münchenska policija je zaradi napada na družbenem omrežju Twitter svetovala prebivalcem, naj se izogibajo javnim krajem v mestu. Prav tako je posvarila ljudi, naj ne objavljajo posnetkov ali fotografij policijskih operacij. “Ne pomagajte napadalcem,” piše v sporočilu policije. https://twitter.com/OnlineMagazin/status/756560621886472192 Nemčijo je že v ponedeljek pretresel napad, v katerem je 17-letni priseljenec, domnevno iz Afganistana, na vlaku na Bavarskem zabodel pet ljudi in jih ranil. Oblasti so po dogodku opozorile na nevarnost novih napadov. KDO je MORILEC slovenskega policista še vedno NI pojasnjeno javnosti!!!! Je pa zanimivo nekaj.......morilci zahodnega porekla NIKOLI NE storijo samomora, VSI teroristi islamskega porekla pa na koncu dvignejo roko še nadse, če policiji ne uspe, da jih pokonča pred tem dejanjem......to je edini merodajni kriterij, kjer se lahko narod, ne glede na poročanja medijev, orientira na vsebino in izvajalce napadov....... tudi glede umora slovenskega policista, zgodba ni popolnoma nič drugačna, ne glede na stališče politike in medijev...... seveda je bila.....in iz policijskih krogov je slišat, da to NI edini primer napada na policiste s strani "beguncev" v Sloveniji.......drugi se niso končali s smrtnim izidom, zato tudi niso znani javnosti...... Zaradi napada je nemška kanclerka Angela Merkel že prekinila dopust in bo kasneje v soboto vodila sestanek nacionalnega varnostnega sveta. Nemški policiji dajem naslednjo pomoč: - Ne sprejemajte priseljencev za katere je očitno, da izhajajo iz okolja z vrednotami, ki niso skupne evropskim vrednotam - Prepoved priseljevanja osebam, ki se ravnajo po šeriatskemu pravu katastrofa od katastrofe FOP TV.......bolj ko jim narod naliva čistega vina, bolj rinejo z glavo skozi zid.......nekega dne bo zid popustil in tudi novinarji bodo nosili velik del svoje krivde.......najbolj kritične in realne komentatorje pa so nas tako ali tako blokirali...... resnica boli in nekaterim je resnica bogokletno dejanje, zato se držijo pravila, da sredstva opravičujejo cilj.......čisto po teroristično, tudi v večini slovenskih medijev!! Stajerka Novakec1 • eno uro nazaj osel iz Lipice še ni Lipicanec....... Mene moti še ena stvar: V večini medijev povejo: v Franciji je terorist francoski državljan po rodu iz Tunizije;, drugič spet francoski ali belgijski državljan afganistanskega rodu ali peč kakšnega drugega rodu; trenutno povejo, da je zločin storil mladec z dvojnim državljanstvom, nemškim in iranskim. Ko pa gre za kriminalce pri nas, so pa vsi Slovenci! Nihče nikjer ne pove, da ima ta in ta kriminalec dvojno državljanstvo ali, da je po rodu iz katere republik bivše države. Vsi so samo "Slovenci", kot, da nimamo dovolj svojih kršilcev zakona in nam pripisujejo še vse, ki so se pritepli od drugod in imajo dvojno državljanstvo. Če ga lovijo pri nas, gre lepo v svoj rodni kraj in obratno. Dvojno državljanstvo bi sploh morali ukiniti! Pa nisem noben šovinist!!! Včeraj sem zapisal: ''Poglejte si top 200 tiralic na spletni strani notranjega ministrstva. Mednarodne tiralice, izdane zaradi zločinov na slovenskih tleh (od krvnih deliktov, goljufij, ropov, tatvin, neplačevanja alimentov itd.), veliko povedo: najbolj bode v oči podatek, da je le 25% storilcev Slovencev. Kar 60% jih je z Balkana, ostalo drugi tujci. Prevladujejo priimki tipa Kurbegović, Atanasović in Beqiri. Mnogi med temi kurbegovići so slovenski državljani, heh. Razumete: ker Janezi Novaki ne zagrešijo dovolj zločinov, moramo kriminalce uvažat, da ne bo policija ostala brez dela.'' Sama poznam veliko priseljenih iz bivše Juge, so čisto v redu državljani Slovenije, je pa žal, med njimi tudi precej takih, ki so izrabili priložnost, imajo dvojno državljanstvo in so samo za zgago pri nas. Parlament bi moral sprejeti zakon, po katerem bi se odvzelo slovensko državljanstvo vsem, ki so nepopravljivi kriminalci! Če je bil strelec skrajni desničar bi bile žrtve kvečjemu priseljenci, ki so, kar je treba priznati dobro prepoznavni. Če je streljal skrajni levičar ali islamist so pa žrtve ljudje, ki se ne obnašajo po njihovih normah, uživajo kapitalistične dobrobiti nakupovalnih središč, niso dovolj oblečeni, pijejo alkohol, jejo svinjino, poslušajo glasbo, naključni ljudje izven muslimanskih getov. Zato ne verjamem, da je streljal skrajni desničar. Koliko muslimanov je obsodilo dejanja kakršnim smo priča ??? Že v temelju psihe so nekaj tisočletij za Evropejci , zato harmonije med morilsko vzgojenimi in NORMALNIMI ni mogoče vzpostaviti na način za katerega se je odločila Fatima Merkel . Se zadnjic danes, za vse, ki ne razumejo bistva: Ti psihopati morijo iz nespostovanja in sovrastva do drugacnih. Breivik in muslimanska druscina s sekirami, puskami, bombami in tovornjaki, kaj imajo zares skupnega? SOVRASTVO do drugacnih A kako je Evropa odgovorila na to? A) 1 fasistoiden Breivik - obsodbe njegove ideologije doma in v tujini, strog nadzor in zatiranje somisljenikov, posledicno mala verjetnost za ponovitev B) 10+ muslimanskih skrajnezev - zagovarjanje in opravicevanje njihove ideologije doma in v tujini, pomanjkljiv nadzor, nobeno zatiranje somisljenikov (salafizem ipd). Lahko uganete kje imamo problem? Leva ideologija na oblasti, ki ne razume, da sta A in B v osnovi problem sovrastva, le da je slednji postal 10x vecji zaradi nedelovanja drzave. Nedopustno je, da se v Evropi dovoljuje skrajnezem sirjenje sovrastva do nevernikov. Iz tega izvira nasilje, vkljucno z umori in posilstvi, pa nihce od ideolosko LEVE oblasti nima pameti, da bi rekel bobu bob. Mali bogovi na slovenskih bankah ali kako so izginile milijarde evrov premoženja 25. 7. 2016, 12:05 33 Facebook Twitter Foto: STA Med prioritetami slovenske policije ostaja boj proti bančni kriminaliteti. Do konca julija je policija skupno zaznala in evidentirala 236 kaznivih dejanj s področja bančne kriminalitete. 161 kaznivih dejanj so že obravnavali, skupna škoda vseh evidentiranih kaznivih dejanj pa naj bi presegala milijardo evrov. Policija je na pristojna državna tožilstva, največ na specializirano državno tožilstvo, podala 108 kazenskih ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Ugotovljena škoda teh kaznivih dejanj po podatkih policije znaša 310 milijonov evrov. Korupcija v bankah ne pozna meja Kazenske ovadbe so bile podane zoper večje število osumljencev. Nekateri izmed njih so v času storitve kaznivih dejanj delovali kot člani organov vodenja in nadzora bank. Pri drugih osumljencih pa gre za bančne uslužbence ali duge fizične osebe, ki niso bile zaposlene v bankah, a so osumljenje napeljevanja in pomoči pri kaznivem dejanju, poroča STA. Policija ima v obravnavi še 75 nerešenih zadev z ocenjeno škodo okrog 518 milijonov evrov, v katerih še zbirajo potrebna obvestila in dokaze. Za policijo je pomembno sodelovanje z Banko Slovenije Zanimivo je, da se policija za pregon bančne kriminalitete zelo opira na Banko Slovenije, v kateri so nedavno potekale hišne preiskave zaradi suma zlorabe položaja pri sanaciji bank. Regulatorja, torej Banko Slovenije, pa preiskuje tudi parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v bankah, ki jo vodi poslanec SDS mag. Anže Logar. Torej se policija za pregon bančne kriminalitete najbolj opira na regulatorja, ki ga sama preiskuje zaradi suma korupcije. Naravnost smešno. Doslej je v okviru Banke Slovenije s policijo in tožilstvom pri preiskovanju bančne luknje sodelovala posebna inšpekcijska skupina, vendar je Banka Slovenije s spremembo statuta to službo integrirala v organizacijsko strukturo in jo tako incognito (na skrivaj) ukinila. Ob tem pa poudarjajo, da bodo še naprej sodelovali s policijo in organi pregona z izmenjavo podatkov in informacij, potrebnih za odločanje o zadevah, ki so lahko predmet kazenskega ali pred kazenskega postopka. Selektivno izločanje dokumentacije “Banka Slovenije se seveda zaveda tudi svoje dolžnosti naznanitve kaznivih dejanj, ki jih odkrije pri izvajanju svojih nalog,” so poudarili v bančnem regulatorju, ki je bil nedavno deležen kritik specializiranega tožilstva, da selektivno izroča zahtevano dokumentacijo. Kako daleč gre korupcija v bančnem sistemu je vidno že slepemu. Policija preiskuje banke, ugotovijo, da so koruptivni odgovorni za nadzor, nato se obrnejo na Banko Slovenije za pomoč. Ta pa je v postopku zaradi zlorabe položaja in korupcije. Najbolj pa bode v oči stavek, da bo Banka Slovenije, še naprej sodelovala pri pregonu kriminalitete. In ob tem ukine organ, ki je namenjen sodelovanju s policijo. Še specializirano državno tožilstvo trdi, da regulator selektivno izloča določeno dokumentacijo. Videti je, da je bančni sistem tako okužen, da si “veliki” slovenski bankirji dovolijo vse. Nad njimi ni nikogar, ne države, ne prava, še najmanj pa ljudje. Denar odteka, prvi minister Miro pa nič. A. R. :) mogoče pa težave izvirajo iz denarja, ki stvarem določa ceno in prikrije vrednost. Saj poznaš tisto indijansko misel. Ko bo odpadlo zadnje listje in bo izginila zadnja žival bodo belci spoznali, da denarja ne morejo jesti. Dokler ne bo brutalne čistke v policiji in pravosodju je pričakovanje kakršnihkoli pozitivnih rezultatov čista iluzija. Da pa to lahko narediš, je potrebna zamenjava oblasti. In smo pri zamenjavi ljudstva, ker s tem kar imamo sedaj, se omenjenih ciljev ne da doseči. Imam namreč zelo slab občutek, da bodo na naslednjih volitvah zopet izvolili rdeče roparje. Drago Kos pa že dela selekcijo in potvarja dokumente v NLB. JJ bo po pričevanju Kusa seveda vsega kriv - Kučič Milan že pripravlja montirane procese proti Janši in zbira balkanske poulične razbojnike iz MB, iz Kopra, iz Lublane, ki bodo besneli po ulicah in metali dimne bombice ..., temu bodo rekli vseslovenska vstaja ... mediji pa bodo to laž seveda veselo razširjali med "Janezi", ki pa bodo modro dejali, da tam kjer je dim, je tudi ogenj - koliko časa še v Sloveniji ta prevara lahko traja. Samomorilec se je maščeval, ker "Nemci ovirajo islamsko vero" Islamska država že prevzela odgovornost za napad 25. julij 2016 ob 06:43, zadnji poseg: 25. julij 2016 ob 16:45 Ansbach - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Bavarski notranji minister Joachim Hermann je povedal, da je šlo pri nedeljskem samomorilskem napadu 27-letnega sirskega prebežnika, ki se je razstrelil v Ansbachu, za teroristični napad. "Na prenosnem telefonu napadalca je bil najden video v arabščini, v katerem storilec pravi, da napada v imenu Alaha, izpoveduje svojo zvestobo znanemu islamističnemu voditelju Abu Bakru Al Bagdadiju in pravi, da je napad maščevanje Nemcem, ker ti ovirajo islamsko vero," je pojasnil Herrmann in dodal, da po tem videu ne more biti več dvoma, da je šlo za teroristični napad z islamističnim ozadjem, saj je Iračan Al Bagdadi vodja skrajne islamistične skupine Islamska država, ki nadzoruje ozemlja v Iraku, Siriji, Libiji in Afganistanu. IS že prevzel odgovornost za napad Medtem pa je Islamska država (IS) prek tiskovne agencije Amaq, ki je blizu skupini, že prevzela odgovornost za napad. "Borec IS-ja se je odzval na poziv, da se napadejo cilji v državah, ki sodelujejo v koaliciji proti IS-ju," je zapisal Amaq. Ranjenih 12 ljudi, od tega trije huje Spomnimo, 27-letni Sirec, ki so mu lani zavrnili azil, se je v nedeljo zvečer okrog 22. ure razstrelil v bližini festivala v mestu Ansbach, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 12 ljudi, od tega so trije v kritičnem stanju. Prebežnik je sprožil razstrelilno sredstvo, ki ga je imel v nahrbtniku, potem ko so mu zavrnili vstop na festivalsko prizorišče, ker ni imel vstopnice. Po prvih podatkih policije je napadalec deloval sam. Policija je zaradi napada zaprla središče mesta in z glasbenega festivala evakuirala okoli 2.500 ljudi. Po poročanju prič je po eksploziji med ljudmi zavladala panika, najprej pa se je razširila informacija, da je razneslo plinsko jeklenko. Zavrnili azil in priskrbeli stanovanje Prebežnik je v Nemčijo prišel pred dvema letoma, oblasti pa so mu pred letom dni zavrnile azil, vendar so mu pustile, da ostane v državi zaradi vojnih razmer v njegovi domovini. V Ansbachu so mu priskrbeli tudi stanovanje. Hermann je povedal, da je hotel 27-letnik pred sinočnjim incidentom dvakrat storiti samomor, a ni jasno, ali je pri tem hotel izvesti tudi samomorilski napad. Po navedbah nemškega notranjega ministrstva so nameravali sirskega prebežnika preseliti v Bolgarijo, saj sirskih prebežnikov trenutno ni mogoče vračati v Sirijo. A kot je dodal Herrmann, je imel Sirec možnost pritožiti se na preselitev v Bolgarijo. "Pravica do azila bo ogrožena" Po ministrovih besedah je po napadu jasno, da je treba "okrepiti nadzor nad tistimi, ki živijo v naši državi". Hermann je pojasnil, da je želel storilec poškodovati druge. "Glede na to, da je imel nahrbtnik z razstrelivom, v katerem so bili tudi številni ostri kovinski delci, moramo domnevati, da ni šlo samo za dejanje samomora, temveč da je hotel škodovati kar se da veliko ljudem," je dejal. Hkrati je izrazil zaskrbljenost, da bo "pravica do azila ogrožena" zaradi dogodkov preteklega tedna, ko je Nemčijo pretresla vrsta napadov. Izrazil je ogorčenje, da bi nekdo zlorabil azilni sistem, in dodal, da bodo naredili vse, da bi preprečili takšno ravnanje. Angela Merkel pretresena Nemška kanclerka Angela Merkel je pretresena nad zadnjimi napadi v državi, je sporočila njena tiskovna predstavnica. Na vprašanje, ali bo zaradi zadnjih napadov spremenila politiko do prebežnikov, je tiskovna predstavnica odgovorila, da je treba počakati na izsledke preiskav dogodkov. Regionalni časopis Neue Osnabrücker, ki se sklicuje na vire pri zvezni policiji, poroča, da so zaznali 410 namigov o morebitnih teroristih med begunci. Glede na nadaljevanje prihajanja prebežnikov v Nemčijo lahko domnevamo, da so med begunci nekdanji in dejavni pripadniki, podporniki in privrženci terorističnih organizacij ali islamističnih vojnih zločincev. Tretji napad v treh dneh, četrti v tednu dni Že tretji napad v treh dneh in četrti v tednu dni bo še okrepil kritike na račun Merklove in njene politike odprtih vrat za begunce, ko je s kriznih območij v Siriji, Iraku in Afganistanu lani v Nemčijo prišlo več kot milijon prebežnikov. Pred tednom dni je pakistanski begunec na vlaku blizu Würzburga na jugu Nemčije s sekiro in nožem napadel potnike na vlaku in ranil pet ljudi. Napadalca je med zasledovanjem ubila policija. Odgovornost za napad je prevzela skrajna skupina Islamska država. V petek je 18-letnik z dvojnim iransko-nemškim državljanstvom v nakupovalnem središču v Münchnu ubil devet ljudi. Najstnik je imel duševne težave in se je zdravil tudi v psihiatrični bolnišnici. V nedeljo je v južnonemškem mestu Reutlingen moški z mačeto ubil žensko in ranil dva druga človeka. Policija je sporočila, da gre za 21-letnega sirskega prosilca za azil. Storilec je bil aretiran. Policija sporoča, da ni znakov, da je šlo za terorizem. T. K. B., G. V., A. V. Najbolj je pa patetična definicija terorizma, ki se ji Nemci tako neposrečeno izogibajo... Vsak napad iz sovraštva je teroriziranje, terorizem. Islamski? Če ga izvrši pripadnik islama je islamski terorizem. Če ga zmešani norvežan Breivik je desničarski terorizem, tudi levičarski terorizem smo že videli..RAF, Rdeče brigade...itd. Tako da ko mediji pišete, da nekaj ni terorizem , kaj drugega je pa streljanje psihiča na nedložne ljudi v Munchenu kot terorizem?! Azilant mora biti do konca postopka nastanjen v ograjenem,varovanem območju. Vse kar je nasprotje tej logiki je navadno spodbujanje kriminala in anarhije. Kako prav je imel Nosterdamus,ko je zapisal,da bodo kamele pile vodo iz Rena.....Prispodoba kar ustreza današnjemu stanju in času...le tega ni mogel nihče predvidet,da jih bodo kar sami povabili ,da se "napijejo Rena".... Normandija: Medtem ko je obglavljal duhovnika je napadalec pridigal v arabščini, njegov pomagač pa je snemal 28. 7. 2016, 8:30 13 Facebook Twitter foto EPA Enega od dveh napadalcev na cerkev v Normandiji so že identificirali. Po besedah francoskega tožilca Francoisa Molinsa gre za 19-letnega Adela Kermicha, ki je bil znan varnostnim službam in je v času napada, med katerim je ubil duhovnika, nosil elektronsko zapestnico. Kot je povedal tožilec, so Keremicha dvakrat aretirali, ko je bil na poti v Sirijo, bil je v hišnem priporu in je nosil elektronsko zapestnico, ki jo je imel na sebi tudi v času napada danes zjutraj.Potem, ko je bil po določenimi pogoji , predčasno izpuščen iz zapora, so mu dovolili “nenadzorovano gibanje” med 8.30 in 12.30 in napad v cerkvi se ravno zgodil v dopoldanskih urah. Med obglavljanjem je pridigal v arabščini, sostorilec je snemal Kermiche in njegov še neidentificirani sostorilec, ki sta bila oborožena z noži, sta vdrla v cerkev ter kot talce zajela 86-letnega duhovnika, tri nune in dva vernika. Eni od nun je uspelo pobegniti in poklicati policijo. Glede na poročila, je Adel prisil 86-letnega duhovnika, da je pokleknil medtem ko je njegov sostorilec na telefon posnel brutalen umor duhovnika. Na posnetku je med obglavljanjem duhovnika slišati islamsko pridigo v arabščini. Zopet v imenu vsemogočnega Ta se je ob prihodu poskusila najprej pogajati z napadalcema, po Molinsovih besedah pa niso mogli vdreti v cerkev, ker so bili pred vrati razvrščeni talci. Nuni in eden od vernikov so nato prišli skozi vrata cerkve, sledila sta napadalca. Eden od njiju je imel v roki orožje, uperjeno proti policistom, vzklikala sta Alah je velik. Pri sebi sta imela tudi imitacijo bombe, je pojasnil tožilec. Identifikacija na podlagi prstnih odtisov Molins je povedal, da so duhovnika našli mrtvega s prerezanim vratom, še ena oseba, stara 86 let, pa je imela hude vbodne rane. Tožilec je tudi povedal, da identifikacija drugega napadalca – oba je policija ubila – še poteka. Kermicha so sicer identificirali s pomočjo prstnih odtisov. Kdo je Adel Keremich? Adel Keremich je bil 18-letni francoski državljan, ki je živel v bližini cerkve. leta 2015 je zapustil Francijo, ker se je želel pridružiti IS na bojiščih v Siriji vendar so ga aretirali v Turčiji. Drugič je bil aretiran v Nemčiji in zaradi mladoletništva so ga vrnili staršem in od takrat je pod sodnim nadzorom v domu svojih staršev. Žrtve Charlie Hebdo so bile zanj detonator Ko je postal polnoleten je bil aretiran v Carigradu, ko je skušal iz Švice priti do Sirije. Zaradi združevanja v povezavi z terorističnimi celicami jebil 10 mesecev v priporu. Adelova mati je že l.2015 v pogovoru za švicarske medije pojasnila sinovo radikalizacijo po terorističnem napadu Charlie Hebdo. “Teroristični napad Charlie Hebdo je bil za njega preolomnica – žrtve pa so delovale na njega kot detonator.” Nekdo mu je opral možgane Adelova mati, učiteljica po poklicu, je pojasnila, da je bil drugače vesel, prijazen mladenič. Potem pa kot bi ga nekdo “začaral” in mu “opral možgane”. “Začel je bežati od doma. Sploh nisem vedela do njegove aretacije, da hoče v IS. Potem je začel obiskovati lokalno mošejo in nam doma pridigal o islamu. Nam – družini ki ni prakticirala islama je bilo to težko poslušati.” je povedala. Po njegovih aretacijah je bil prisiljen živeti doma in nositi elektronsko zapestnico. Odgovornost za napad je že prevzela skrajna sunitska skupina Islamska država (IS). SPS Evdvignil nesposobni in skorupirani liderji so uničili EU ! Evropo kot smo jo poznali do ispred leti nazaj je le še spomin...samo vprašanje časa je, da se bo avtohtoni evropejec dvignil in vzel zadevo v svoje roke..saj so liderji pogrnili na celi črti od varnosti itd. Dovolj nam je tega sranja!!! Kdaj bo konec te morij?! To ni človeško dejanje!!! Naša hiša, naša pravila! Politiki slepci, če bi bila vaša življenja ogrožena, bi takoj našli rešitev! Članek se mora vedno končati z odgovornostjo islamske države pa čeprav morda ni vpletena. V nasprotnem primeru bi pomenilo,da imamo problem z muslimani kot celota. Žal se tudi slovenskapredvsem leva) politika ne zaveda koliko je takih potencialnih posameznikov pri nas;seveda bi ob takem napadu levi takoj okrivili RKC IN NAPADALCE MALODANE OZNAČILI ZA ŽRTVE "FAŠIZMA" RKC: Skratka poodivjana leva politika insovraštvo levakov do RKC je naravnost čudovit humus za razrast takih posameznikov_ob tem pa si levi zatiskajo oči in lažejo narodu ;da to pa v Sloveniji ni možnoin da je nevarnost majhna: Kaj bodo npr: storili ko se bo nek tak norec(bog ne daj) raztrelil kje v kakem trgovinskem centru v najbolj prometnem času ali nemara na železniškii postaji aLI NEMARA UDARIL CELO NA TAKI PRIREDITVI KOT JE NA Brezjah:Kaj bodo takrat storile karikature od politikov kot so Cerar;Klemenčič;Gjerkošova;Han;Kordiš; Mesec;Murgljeva ipd bedaki;ki nimajo niti malo občutka za realno nevarnost in stanje? Slog vladanje imenovanih je bolj nevaren kot samo teroristično dejanje, ker tako vladanje povečuje nevrnost terorističnih napadov. Zakaj se taki, ki so označeni oboževalci države iz katere izvira terorizem lahko prosto sprehajajo med nami? Je naš predsednik objavil številko, koliko njih je med nami? Ali pa kako nevarno je novačenje Romov v muslimansko vero? V Franciji bodo zaradi terorizma ustanovili narodno gardo – predlog je skoraj identičen predlogu SDS izpred pol leta 28. 7. 2016, 13:58 5 Facebook Twitter Foto: EPA Francozi bodo po vrsti terorističnih napadov v Franciji oblikovali narodno gardo, je danes napovedal francoski predsednik Francois Hollande. Pojasnil je, da bo garda sestavljena iz rezervistov, katerih cilj bo varovanje Francozov. Napovedal je tudi, da se bo avgusta sešel francoski obrambni svet, saj je cilj, da začne narodna garda delovati v čim krajšem času. Hollande je možnost ponovne ustanovitve narodne garde prvič omenil v govoru pred parlamentom po terorističnih napadih v Parizu novembra lani, znova pa jo je napovedal po terorističnem napadu v Nici 14. julija. SDS z idejo prehitela vse evropske voditelje Spomniti pa je treba, da je strokovni svet Slovenske demokratske stranke že januarja letošnjega leta predlagal formacijo podobne strukture. Nacionalna garda, bi kot garda prostovoljcev delovala znotraj Slovenske vojske in bi bila vpoklicana v primeru naravnih nesreč in spremenjenih varnostnih razmer. Predsednik odbora za notranje zadeve pri strokovnem svetu SDS Božo Predalič je takrat poudaril, da se varnostne razmere v svetu drastično poslabšujejo, kar povezuje tudi z migrantsko krizo. V SDS so opozorili tudi na to, da policija in vojska v trenutnem stanju nista sposobni odgovoriti na poslabšanje varnostnih razmer. Vik in krik slovenskih levičarjev Takrat se je na SDS vsul plaz očitkov, češ da želi Janez Janša ustanoviti malo da ne para vojsko, s katero bo prevzel oblast. Navkljub jasni obrazložitvi s strani SDS, da bo šlo za prostovoljno strukturo, ki bo popolnoma podrejena generalštabu Slovenske vojske so se napadi samo stopnjevali. Takrat smo poslušali, da nihče pri zdravi pameti ne bi ustanavljal take strukture, s strani oblastnikov pa smo poslušali, da je sploh ne potrebujemo, saj smo popolnoma varni. Sedaj je slovensko multikulturno levico na laž postavila Francija, kateri načeluje nekdanji predsednik Socialistične stranke. Ne samo to, da je Hollande ugotovil, da je narodna garda več kot potrebna, prvi v Evropi bo nacionalno gardo ustanovil socialist. Ker je uvidel, da se bodo brez aktivne državljanske obrambe teroristični napadi samo nadaljevali. Medtem, ko smo v Evropi priča vedno hujšim zločinom raznih islamistov, pa se v Sloveniji še kar sprenevedamo, da je vse dobro in da smo varni. Upamo lahko samo, da ne bomo, ko bo ta fasada padla, na ulicah slovenskih mest gledali prizore iz Nice, Bruslja, Kölna, Münchna in Pariza. A. R., STA Švajncer o aferi Depala vas: Nismo pripravljali državnega udara Avtorica prispevka: Maja Roš Zaradi medijskih polemik o načrtovanem vojaškem udaru pomladi leta 1994 se je odzval Janez Švajncer, ki je bil v času afere Depala vas generalmajor in direktor uprave za vojaške zadeve pri obrambnem ministrstvu. Nekdanji novinar in glavni urednik Večera ugotavlja, da so se pisanja o tako imenovanem državnem udaru iz poletnega branja sprevrgla v resna razglabljanja. Zato je spregovoril. "Ni res, in z ničemer ni potrjeno, da bi kdorkoli izmed nas, v Slovenski vojski (SV), ki ji je poveljeval general Gutman, pripravljal ali sploh dopuščal možnost vojaškega udara. To bi bilo v popolnem nasprotju z vsem, za kar smo se leta 1991 borili, pravi Švajncer. Spomladi leta 1994 so dogodke, pravi imetnik vojnega muzeja v Logatcu, v Slovenski vojski jemali kot nedolžne provokacije. In kdo je stal za njimi? "Oseba, ki naj bi povzročala govorice o državnem udaru, še zdaleč ni bila ocenjena na ta način, in je še danes v SV na zelo visokem položaju," trdi Švajncer. Janez Švajncer Janez Švajncer (Foto: POP TV) Švajncer, sicer pisec zgodovinskih in leposlovnih knjig, zatrjuje, da so v ozadju stala tudi nekatera uredništva. "Kolega, ki je skrbel za tisk našega glasila, mi je povedal, da so v tiskarni Dnevnika, kjer so tiskali Mladino, že vnaprej vedeli, da morajo pustili prazen prostor, ker pride še nekaj zelo pomembnega, a tiskarji niso vedeli, kaj. Zadeva se je zgodila v nedeljo zvečer, ponoči je bila zadeva natisnjena, v ponedeljek zjutraj pa je Slovenija imela škandal s prijetjem Smolnikarja," pravi Švajncer. "Gre za laži," so odgovorili v uredništvu Mladine, saj so revijo v tiskarni Ljudske pravice v takratni tehniki vedno tiskali v noči z nedelje na ponedeljek. Tisti ponedeljek je izšla ob isti uri kot vedno, le da so namesto uvodnika objavili novico o Depali vasi. Nekdanji generalmajor je bil prisoten tudi na kolegiju, ki ga je Janša sklical takoj po aretaciji Smolnikarja. "Minister je bil potlačen in zelo redkobeseden, opisal je le najbolj nujna dejstva. Iz vsega skupaj pa sem razumel, da gre za vprašanje ogrožanja SV," ali pa za spretno politično manipulacijo, razmišlja Švajncer. "Katera je bila posledica tega tako imenovanega dogodka Depala vas? Ali kaj vojaškega, ali kaj policijskega? Ne, Slovenija je dobila novega voditelja opozicije. To je nesporno dejstvo," še dodaja Švajncer, ki se je sicer konkretnim imenom akterjev izognil. Že tako je, pravi, eden tistih, ki živi le še po čudežu. Merklova: Nemčija ne bo spreminjala politike do beguncev Niz napadov v Nemčiji v zadnjih dneh 28. julij 2016 ob 13:36 Berlin - MMC RTV SLO/Reuters Teroristi skušajo z nedavnimi napadi škodovati pripravljenosti Nemčije, da sprejme begunce, je dejala nemška kanclerka Angela Merkel in zavrnila poziv k spremembi begunske politike. Merklova se je na novinarski konferenci odzvala na niz nedavnih napadov v Nemčiji in drugje. Kot je dejala, sta bila dva napadalca na nemškem ozemlju begunca, kar je po njenem mnenju posmehovanje Nemčiji, tistim, ki beguncem pomagajo, in tudi številnim beguncem, ki v Nemčiji iščejo pomoč pred nasiljem in vojno. "Džihadisti bi radi postavili pod vprašaj našo pripravljenost sprejeti ljudi, ki potrebujejo pomoč. Temu odločno nasprotujemo," je dejala Merklova. Kanclerka je napovedala, da se bo odločila o morebitnih dodatnih ukrepih, če se bo to izkazalo potrebno. A najprej je treba opraviti obsežno analizo, preden se v odziv na napade sprejmejo morebitni ukrepi. Vseeno meni, da je treba vzpostaviti boljši sistem pravočasnega opozarjanja na grožnje radikalizacije, poleg tega pa izboljšati sistem vračanja prebežnikov. Sama je prepričana, da se je Nemčija sposobna spopasti s to preizkušnjo in zgodovinsko nalogo. "Pred enajstimi meseci sem rekla, da je Nemčija močna. Toliko stvari nam je uspelo narediti in še danes verjamem, da nam bo uspelo. Nisem rekla, da bo enostavno, toda zgodovinskemu izzivu bomo kos," je dejala. "Zmogli bomo," je dodala. Nemčijo je zadnjih deset dni pretresel niz napadov, s čimer so se okrepile kritike na račun Merklove in njene politike odprtih vrat za begunce, v okviru katere je s kriznih območij v Siriji, Iraku in Afganistanu lani v Nemčijo prišlo več kot milijon prebežnikov. Napad za napadom V začetku prejšnjega tedna je pakistanski begunec na vlaku blizu Würzburga na jugu Nemčije s sekiro in nožem napadel potnike na vlaku in ranil pet ljudi. Napadalca je med zasledovanjem ubila policija. Odgovornost za napad je prevzela skrajna skupina Islamska država. V petek je 18-letnik z dvojnim iransko-nemškim državljanstvom v nakupovalnem središču v Münchnu ubil devet ljudi. Najstnik je imel duševne težave in se je zdravil tudi v psihiatrični bolnišnici, napad pa ni imel džihadističnega ozadja. V nedeljo se je pred prizoriščem festivala v Ansbachu na jugu Nemčije razstrelil 27-letni sirski prebežnik, ki so mu lani zavrnili azil in je bil pred deportacijo v Bolgarijo. Islamska država je pozneje sporočila, da je bil prebežnik njen borec, ki se je odzval na poziv k napadom v državah, ki sodelujejo v koaliciji proti skrajni sunitski skupini. G. V. In zgolj naključje je, da RTV tega ni omenil v članku :) Strelec iz Münchna, ki je pretekli petek ustrelil devet ljudi in na koncu sodil še sebi, po dozdajšnjih dognanjih nemških preiskovalcev ni bil del skrajno desničarske srenje. Na Bavarskem po nedavnih terorističnih napadih razmišljajo o ustavnih spremembah. Napovedali so tudi okrepitev policijskih vrst, poroča nemška tiskovna agencija dpa. STA Sploh, ker nam je RTV prejšnji teden poročala, da je bil napadalec ljubitelj Breivika! Naj jih kar vzame, ampak potem naj jih ne tala po Evropi. Čehi že vedo, čemu so poostrili nadzor na meji. Verjemite, da če bi med žrtvami teh napadov bil kdorkoli iz ožjega družinskega kroga Merklove, bi takoj obrnila ploščo. Pa ne bo žrtve iz njenega kroga, ker jih ščitijo sami muslimi - razen po prevzemu EU, takrat bodo musliči udarili tudi po prvi izdajalki Evrope ... Slovenska dvojina - praktična posebnost 3. avgust 2016 ob 07:06 Ljubljana - MMC RTV SLO Ob sklenitvi zakonske zveze matičarji pogosto omenijo najbolj znano slovnično posebnost slovenskega jezika. Ta z jezikovnega vidika v prihodnost pospremi mladoporočence z dvojinskimi osebnimi zaimki, kot sta »vidva« in »vaju«, ali z bolj ali manj vznesenimi stalnimi besednimi zvezami, kot je npr. »vajina skupna pot«. Slovenski jezik je eden redkih slovanskih jezikov, ki je poleg lužičanov v jugovzhodnem delu Nemčije in kašubščine na severu Poljske v knjižnem jeziku normiral in obdržal slovnično kategorijo popolne dvojine, medtem ko so jo tudi zgolj geografsko zelo bližnji balkanski jeziki delno ali popolnoma izgubili. Uporabniki slovenskega jezika, ki se z narečjeslovjem posebej ne ukvarjajo, pravzaprav ne vedo, da je ta zelo nestabilna slovnična kategorija pri nas zelo dobro ohranjena starinska značilnost, ki jo je večina indoevropskih jezikov nadomestila z množino. Dvojino danes sicer poznajo tudi drugi jeziki po svetu, npr. keltska bretonščina na severozahodu Francije ali sodobna arabščina in hebrejščina. Ta dvojino npr. uporablja le pri parnih delih telesa in drugih stalnih dvojnicah predmetov, v slovenščini pa smo tukaj priča izgubi dvojine oz. t. i. pluralizaciji, saj danes celo slovnica zapoveduje množino. Velikokrat namreč slišimo nepravilno dvojinsko obliko »dvignimo roki« ali »poravnajmo lopatici«(nam. pravilne množinske oblike: »roke« in »lopatice«). Dvojina je v teh primerih ustrezna samo v primeru, ko želimo parnost poudariti, npr. »Končno sem našla obe rokavici.« Drage uporabnice in cenjeni uporabniki MMC-ja! Z današnjim prispevkom končujemo prvi sklop člankov o jezikovnih vsebinah na MMC-ju. Glede na izkazano zanimanje se bomo potrudili, da tovrstne vsebine ponudimo tudi v prihodnosti. . Pluralizacija pa ni pojav novejše dobe, ampak jo zaznamo že pri Trubarju, Dalmatinu in Linhartu. Množinske oblike je Linhartu popravljal v dvojinske Andrej Smole, ko je urejal ponovno izdajo komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, npr. dve poroke › dve poroki. Tudi danes se pojavljajo obširne teorije o izginjanju slovenske dvojine, saj je raba le-te v knjižnem jeziku natančno predpisana in prisotna v večjem obsegu, kot se nato dejansko rabi v narečjih in pogovornih položajih. V slovenskih narečjih se npr. pogosto pojavlja t. i. pluralizacija dvojine, kjer množina že nadomešča dvojino, npr. »pred dvemi dnevi« (nam. pred dvema dnevoma), »pred obemi zbori« (nam. pred obema zboroma), »trajalo bo najmanj dve ure« (nam. dve uri) ali »peljemo se proti dvem krožiščem« (nam. dvema krožiščema) in »pisala sem dvem bratom« (nam. dvema bratoma). V osrednjih slovenskih narečjih pa v dvojini prihaja do pojava t. i. maskulinizacije samostalnikov, kjer srednji spol (dve okni, dve stanovanji, dve jajci) preide v moški spol (dva okna, dva stanovanja, dva jajca), pri čemer se dvojinska oblika ohranja, čeprav se glasovno izenači z množinsko. Pri učenju slovenščine kot tujega jezika se dvojina pogosto izpostavlja kot eden osrednjih vzrokov za posebej težavno učenje izrazito fleksijskih jezikov, ki na precej zahteven način iz osnov besed s pregibanjem in tvorjenjem sestavljajo nove besede. Slovenščina, kot eden takih jezikov, ima namreč 6 sklonov, 3 števila in neredko še dodatne nepredvidene premene besed in druge posebnosti, ki jih pogosto nikoli popolnoma ne usvojimo niti rojeni govorci. Slovenski knjižni jezik namreč slovnično dvojino zelo dosledno izraža pri sklanjanju samostalnikov (npr. dve knjigi, dve izdaji) in pri pregibanju glagolov (npr. midva prebirava in onadva študirata). Vendarle pa Slovenci v celoti nimamo posebej oblikovane normirane dvojine, saj sta rodilnik in mestnik dvojine končniško ukrojena po množini: »Čakam te pri mladih drevesih« (dveh ali treh?) ali »Ljudje so polni namišljenih predsodkov« (dveh ali treh?). Slovenski knjižni jezik je sicer res ohranil nekatere jezikovne ostaline, kot je dvojina, a je izgubil druge slovnične kategorije, ki so jih drugi sorodni jeziki ohranili, npr. aorist, obliko za pretekli čas, ali vokativ, praslovanski zvalniški sklon, ki ga npr. ohranjata hrvaščina in bolgarščina. Ko se bomo naslednjič namenili uporabiti nekaj kot »boma medve uredile«, skušajmo takšno popačitev pravočasno omiliti, če ne preprečiti, in tako prispevati k ohranjanju ene izmed slovenskih posebnosti. Lahko pa se odločimo tudi drugače in utrjujemo nam domače slovenske narečne posebnosti. Andrej Salobir, R. D. Dvojina je del slovanskih jezikov, ne vidim enega pametnega razloga kateri bi opravičil da jo nebi uporabljali tudi naprej. Je pa žalostno kako mlajše generacije (s podporo Balkancev) mesarijo slovenski jezik. Dvojina je zakon. Še na mnogo let :) Udbaša Perković in Mustać obsojena na dosmrtno ječo za umor Đurekovića 3. 8. 2016, 9:57 218 Facebook Twitter Josip Perković na sodišču (foto: STA) Sodišče v Münchnu je izreklo kazen dosmrtne ječe Josipu Perkoviću in Zdravku Mustaću zaradi pomoči pri uboju hrvaškega emigranta Stjepana Đurekovića leta 1983. Nemci obljubljajo nadaljnje preiskave umorov, za katere je odgovorna nekdanja služba državne varnosti. Sojenje Perkoviću in Mustaću se je začelo oktobra 2014 in je že druga sodba za kaznivo dejanje umora Stjepana Đurekovića, ki ga je 28. julija 1983 v nemškem kraju Wolfratshausen dala likvidirati hrvaška služba državne varnosti. Leta 2008 je isto sodišče na dosmrtni zapor obsodilo Krunoslava Pratesa zaradi pomoči pri umoru. Sodišče je že takrat ugotovilo, da je ključ od garaže v kateri je bil ubit Đureković, predal Perković. Mustać je bil v času likvidacije v službi državne varnosti nadrejen Josipu Perkoviću. Oglejte si še: – Nemško tožilstvo zahteva dosmrtni zapor za udbaša Perkovića in Mustaća – Sojenje Perkoviću in Mustaću: Obramba zanikala odgovornost za umor Đurekovića Sodni postopek bi sicer moral biti končan že aprila 2015, vendar se je zaradi velike količine gradiva iz hrvaškega arhiva, ki se je izkazal za ključen dokazni material, zavlekel. Prav tako so postopek zavlačevale številne priče, ki se pogosto niso odzivale na vabila sodišča. Leva Milanovićeva vlada z ‘Lex Perković’ zavirala izročitev Hrvaška javnost je intenzivno spremljala sojenje od samega začetka, še posebej zaradi okoliščin, pod katerimi sta bila Perković in Mustać izročena Nemčiji. Takoj po vstopu Hrvaške v EU, je za to državo začel veljati evropski priporni nalog, zaradi česar je Milanovićeva vlada spremenila zakon, ki ni dovoljeval izročanje obdolžencev. Zaradi pritiskov Evropske komisije so zakon spremenili in izročili Mustaća in Perkovića Nemčiji. Kot poroča Večernji list, je sojenje v Nemčiji poželo veliko zanimanje javnosti, saj se zanj akreditiralo 155 novinarjev. Po besedah tožilstva bosta obsojenca zaporno kazen prestajala na Hrvaškem. Nervoza v levih strankah Za predsednika stranke Most Boža Petrova je obsodba Perkovića in Mustaća pričakovana in jo pozdravlja. Kot je pojasnil, je prepletenost represivnih organov nekdanje skupne države zelo zasidrana v nekatere politične stranke, ki so na žalost še vedno močne, zato gre v njihovih vrstah pričakovati nervozo. Predstavniki zveznega tožilstva so objavili možnost začetka novih postopkov v primerih ubojev hrvaških emigrantov. Leljak: Sodba je dokaz, da je bila Udba zločinska organizacija Obsodbo je za hrvaški portal Kamenjar komentiral tudi slovenski publicist in raziskovalec udbovskih umorov Roman Leljak, ki pravi, da gre v tem primeru za zmago nad totalitarnim režimom, od katerega se še nismo osvobodili. “Sedaj je prišla na dan resnica, da je bila Udba velika zločinska organizacija, ki je zakrivila smrt 80 ljudi v inozemstvu.” Dodal je še, da so isti ljudje še danes aktivni tudi v Sloveniji in da sta Hrvaška in Slovenija še edini državi, ki nista izpeljali procesa lustracije. Samo za časa “udbovanja” Silva Gorenca je služba državne varnosti ubila 36 Hrvatov, vendar po njegovem ni politične volje, da se ga privede na zaslišanje. “Še vedno se svobodno giblje po Krškem in ima pokojnino večjo od 1500 evrov,” pravi Leljak. M. P. Slovenski murgelski klan je deloval učinkovito. Ni sproduciral lex - a Gorenc a -la lex Perkovič. Očitno je organiziral "pretok" iz enega od "skladov" udbovskega nakradenega "dobroimetja" proti odločilnim gospodom avstrijskega tožilstva. Ti nato niso čutili potrebe, da izdajo evropski priporni nalog zoper Gorenca in njegovo izvedbo s pomočjo EU. Enostavno so zaradi nesodelovanja slovenske oblasti ustavili kazenski postopek. To so male ribice. Upam, da sta na VARNEM in da bo dovolj časa, da povesta kako je udba v resnici delovala in kaj vse je storila. Pozdrav vsem pripadnikom jugoslovanske varnostne službe. Tudi meni je grozil.Imam neizpodbitne dokaze.Kjer ni uspela slovenska Udba je vedno vskočila hrvaška Toliko na znanje. Na Rakitni objestnež posekal zaščiteno Brinarjevo jelko Jelka, stara 135 let, je bila krajevna naravna znamenitost 4. avgust 2016 ob 12:15 Vrhnika - MMC RTV SLO V gozdu na Rakitni je rastla izjemna Brinarjeva ali Klanška jelka, ki pa jo je neznanec pred kratkim nezakonito posekal. Gozdarji ne dvomijo, da je šlo za dejanje iz čiste objestnosti, saj je posekano jelko pustil ležati v gozdu, ni je obsekal niti odpeljal, s sekiro pa se je znesel tudi nad tablo v bližini, ki je označevala to naravno vrednoto. Vodja vrhniške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Janko Vidmar nas odpelje do posekane Brinarjeve jelke v gozd nedaleč stran od jezera na Rakitni. Pot je lepo shojena, kar kaže na to, da je bila jelka zaradi svoje izjemne oblike dobro obiskana. Posekano drevo so odkrili člani družine, ki so si jo pred dnevi prišli ogledat, a so bili prepozni. Neznanec, ki se po mnenju gozdarjev spozna na delo v gozdu, je v samo desetih minutah uničil naravno vrednoto, ki je potrebovala kar 135 let, da je dosegla svojih skoraj 40 metrov višine in je razvila posebno stožčasto krošnjo, zaradi katere je bila nekaj posebnega v svetovnem merilu. Brinarjeva jelka je bila namreč genski mutant. Narava ji je oblikovala majhno krošnjo posebne oblike, ki je spominjala na jambor, imela je drugače raščene iglice, gostejše in širše, pove gozdar Vidmar, ki meni, da ljudje v vasi vedo, kdo se je znesel nad jelko in uničil s sekiro tudi tablo, na kateri je bil opis drevesa. Direktor ZGS-ja Damjan Oražem je ob tem dejal: "Ne razumemo, zakaj jo je nekdo podrl, niti je ni oklestil niti odpeljal debla, gre za navadni vandalizem oziroma kaznivo dejanje. Mi smo stvari prijavili policiji in ta zdaj išče storilca." "Narava je potrebovala 135 let, da je oblikovala to izjemno naravno dediščino, ki pa jo je brezvestnež uničil v samo desetih minutah," je sklenil Janko Vidmar. Ob podrtem drevesu je pognalo že več majhnih jelk, ki so vzklile iz semen Brinarjeve jelke, narava vedno poskrbi, da se življenjski krog nadaljuje k sreči navkljub vsej človeški neumnosti, ki jo premore ta svet. In ker si težko predstavljaš, koga je motila jelka, ki je bila zaradi svoje izjemne oblike del naše naravne dediščine, bi članek lahko brez dvoma sklenili z mislijo Alberta Einsteina, ki je dejal: "Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan." Barbara Renčof, TV Slovenija 19-letni napadalec v Londonu Norvežan somalijskega rodu Policija izključila možnost terorističnega napada 4. avgust 2016 ob 06:51, zadnji poseg: 4. avgust 2016 ob 13:20 London - MMC RTV SLO/Reuters 19-letni moški je sinoči na Russell Squaru v središču Londona z nožem do smrti zabodel žensko in ranil še pet ljudi, eno žensko in štiri moške. Napadalca je policija obvladala z elektrošokerjem, nato pa ga aretirala. Policija je kasneje sporočila, da je pridržani moški oziroma osumljenec norveški državljan somalijskega rodu. Ubita ženska Američanka "Ubita ženska je Američanka, ranjeni pa so Avstralec, Američan, Izraelec in Britanec," je povedal predstavnik londonske metropolitanske policije Mark Rowley in zavrnil možnost, da bi šlo za teroristični napad: "Nismo našli znakov, ki bi kazali na radikalizacijo. Verjamemo, da je šlo za spontani napad kot posledico psihičnih težav osumljenca. Žrtve so naključne." Khan: Ostanite mirni in previdni Novoizvoljeni londonski župan Sadiq Khan pa je medtem Londončane pozval, naj ostanejo mirni in previdni: "Varnost Londončanov je moja prioriteta številka ena. Pozivam vse, da ostanejo mirni in previdni. Naša naloga je, da pomagamo policiji pri ohranjanju varnosti v mestu." Visoka stopnja ogroženosti Stopnja grožnje terorističnih napadov je sicer v Londonu druga najvišja. Oblasti že dalj časa opozarjajo, da pripadniki skrajne islamistične skupine Islamska država, ki so že napadali v Parizu in Bruslju, želijo udariti tudi v Veliki Britaniji. Tudi zato je policija v sredo, le nekaj ur pred napadom, sporočila, da bo na ulice Londona poslala dodatnih 600 policistov. Julija 2005 ubitih 52 ljudi Največji teroristični napad v Londonu do zdaj se je zgodil 7. julija 2005, ko so se trije samomorilski napadalci razstrelili v podzemni železnici, eden pa na avtobusu. Pri tem je bilo skupaj ubitih 52 ljudi. Maja 2013 pa sta dva islamska skrajneža na ulici v južnem Londonu ubila vojaka. A. V. Poročanje naših korektnih medijev po ustaljenem receptu: psihična labilnost ubogega mladeniča... Toplo priporočam tale link, ki najlepše kaže, kaj moti FDV-jevske levake pri poročanju o pobesnelih islamistih. http://www.rtvslo.si/slovenija... • Reply • Share › Avatar sprehajalec • 7 minut nazaj Norveški Somalijec. Svetovni mediji še iščejo povezavo z Breivikom. 2 • Reply • Share › Avatar Lokomotivführer sprehajalec • 3 minute nazaj Jedel je z desno roko, torej je vse jasno... Krvava noč v Londonu: 19- letnik na klavskem pohodu ubil žensko, pet pa jih je ranil 4. 8. 2016, 14:18 2 Facebook Twitter Foto: epa V napadu 19- letnika v središču Londona je umrla 60- letna ženska, še pet oseb pa je ranil. Policija preiskuje povezave s terorizmom. Policisti so napadalca aretirali in mu sprva nudili zdravstveno pomoč. Napad se je zgodil na turistično obleganem območju Londona ‘Russel Square’ v sredo zvečer ob 22.30 uri. Pri tem je umrla 60- letna ženska, še pet oseb pa je ranjenih. Oglejte si še: Ameriški terorist povezan z ISIS- imel je teroristične težnje Dve ženski in trije moški so utrpeli številne poškodbe. Tri osebe so že izpuščene iz bolnišnične oskrbe, dva pa sta še vedno pod nadzorom zdravnikov, vendar ni njuno stanje ni znano. Polciija je storilca, katerega identiteta še ni znana, onesposobila s pištolo z električnim nabojem, med samo akcijo pa ni bilo uporabljeno nobeno drugo orožje. Motiv napada še vedno preiskujejo. M. P. Umrl je filozof in Pučnikov osebni prijatelj Ivan Urbančič 8. 8. 2016, 15:07 4 Facebook Twitter Ivan Urbančič (Foto: STA) V 86. letu starosti je včeraj umrl slovenski mislec in filozof Ivan Urbančič. Bil je med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze ter Zbora za republiko. Rodil se je v kmečki družini. Ko je bil še otrok, se je njegova družina zaradi fašističnega preganjanja preselila v Kraljevino Jugoslavijo. Šest let so preživeli v Bistrici pri Bitoli, kjer so se naselili slovenski izseljenci iz Julijske krajine. Leta 1937 so se preselili v Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Tam se je mladi Ivo srečal z Jožetom Pučnikom, s katerim je bil dolgoletni prijatelj. Kritičnost do titoizma ga je stala pedagoške kariere Po končani tehniški srednji šoli v Kranju je eno leto v Beogradu poslušal predavanja iz komunikacijske tehnologije. Leta 1960 ga je Pučnik prepričal naj se vpiše na Univerzo v Ljubljani, kjer je študiral filozofijo. Med študijem je sodeloval s skupino mladih intelektualcev, imenovano Kritična generacija. Leta 1970 je doktoriral na Univerzi v Zagrebu. V letih 1969 in 1970 je študiral na Univerzi na Dunaju, v letih 1971 in 1972 pa na Univerzi v Kölnu, kjer je sodeloval s Karl-Heinzom Volkmann-Schluckom. V letu 1964 je začel raziskovati na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani. Bil je kritičen do titoizma, kar mu je onemogočilo pedagoško delo na Univerzi. Inštitut mu je uspelo preusmeriti v neke vrsto zatočišča za kritične intelektualce. V 1980-ih je bil urednik pri Slovenski matici, kjer je vodil prevod in prvo izdajo več zahodnih mislecev v slovenščino. Med drugim je pomagal izdati celotno delo Nietzscheja. Bil med ustanovitelji prve demokratične stranke V zgodnjih 1980-ih je bil med ustanovitelji alternativne Nove revije. Leta 1987 je bil soavtor Prispevkov za slovenski nacionalni program. Leta 1989 je bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih političnih strank, ki je nasprotovala komunističnemu režimu v Sloveniji. Čeprav po slovenski pomladi ni sodeloval v aktivni politiki, je podpiral Slovensko demokratsko stranko in njenega predsednika Janeza Janšo. Leta 2004 je bil soustanovitelj in prvo podpisnik liberalno konzervativne civilno- družbene organizacije Zbora za republiko. Ivan Urbančič je avtor številnih člankov in knjig, med njimi dela O krizi: epilog k Zgodovini nihilizma, Zgodovine nihilizma, Evropskega nihilizma in Leninove filozofije. Nazadnje je leta 2014 izšlo delo Razmišljanja v preddverju filozofije. Zanimali so ga predvsem problemi in možnosti mišljenja danes – v horizontu fenomenologije v širšem smislu, pri čemer je izhajal iz t.i. dovršitve evropske filozofije Karla Marxa, Friedricha Nietzscheja in Wilhelma Diltheya. Preučeval je tudi slovensko filozofsko izročilo, med drugim je analiziral delo Franca Vebra, ter filozofijo Friedricha Nietzscheja, ki jo je skoraj v celoti prevedel. M. P. Naj počiva v miru, borec za samostojno in demokratično Slovenijo! Olga • 22 minut nazaj Hvala mu za vse! Naj počiva v miru! Mi pa se potrudimo, da bo Slovenija postala takšna, da bomo nanjo vsi ponosni! Takrat trud vseh poštenih in zavednih Slovencev ne bo zaman!! To je skrivnostna ženska, ki lahko uniči Hillary Clinton 24. 8. 2016, 5:00 100 Facebook Twitter Huma Abedin (foto: epa) Huma Abedin je že dolga leta zvesta pomočnica zdajšnje demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton, tako rekoč njena deklica za vse. Toda hkrati je Huma Abedin zaradi domnevnih povezav z islamskim ekstremizmom njena šibka točka, ki jo lahko njen republikanski tekmec Donald Trump spretno izkoristi. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta v Beli hiši delali dve ambiciozni dekleti: prva, Monica Lewinsky, je bila del osebja takratnega predsednika Billa Clintona, druga, muslimanka Huma Mahmood Abedin, pa del osebja takratne prve dame Hillary Clinton. Leta 1998 je izbruhnila svetovno odmevna afera Lewinsky, ko je prišlo v javnost, da je imel Clinton spolne odnose s svojo mlado pomočnico Monico. Strmoglavi padec mlade Monice, mlada Huma se začne vzpenjati Clinton je afero politično preživel, preživel je tudi njegov zakon z osramočeno Hillary, še najslabše jo je odnesla mlada Monica. Na drugi strani je njena kolegica Huma Abedin, ki je v Belo hišo prišla leta 1996, takoj po končanem študiju na univerzi Georgea Washingtona v ameriški prestolnici, v poznejših letih s svojim zvestim služenjem Hillary postala njena tesna zaupnica, svetovalka in deklica za vse. Vzpon Abedinove je neločljivo povezan s Hillary Clinton tudi po koncu njenega službovanja v Beli hiši. Leta 2000 je pomagala nekdanji prvi dami v njeni uspešni kampanji za položaj ameriške senatorke. Bila je del osebja Hillary Clinton tudi v času, ko se je ta leta 2008 neuspešno potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo (bolj uspešen je bil zdajšnji predsednik Barack Obama). Leta 2007, pred začetkom kampanje, je revija Vogue Humo Abedin razglasila celo za “skrito orožje Hillary Clinton”. Huma Abedin hkrati “vleče” kar štiri plače Ko je poraženo Hillary zmagovalec Obama povabil v svojo administracijo kot ameriško državno sekretarko (tj. ameriško zunanjo ministrico), je postala Huma Abedin leta 2009 namestnica vodje osebja na ministrstvu. Poleg dela na ministrstvu je Abedinova opravljala še tri službe: sodelovala je z dvema zasebnima svetovalnima podjetjema ter bila na plačilnem seznamu Clinton Foundation, sklada zakoncev Clinton. Huma Abedin in Hillary Clinton (foto: epa). Huma Abedin je že dve desetletji za Hillary Clinton deklica za vse. Huma, ki poleg angleščine tekoče govori tudi arabsko in urdu, je tudi njena svetovalka glede Bližnjega vzhoda. Huma je prirasla k srcu tudi Billu Clintonu, ki je na Humini poroki dejal, da bi, če bi imel še eno hčerko, to bila Huma (foto: epa). Po odhodu Clintonove z ministrstva leta 2013 je Huma Abedin nadaljevala delo za sklad Clintonovih in ustanovila lastno svetovalno podjetje. Leta 2015 je znova priskočila na pomoč v kampanji – postala je namestnica vodje kampanje Hillary Clinton za ameriško predsednico. Če bo nekdanja prva dama novembra letos premagala republikanskega tekmeca Donalda Trumpa, potem bo njena zvesta Huma postala vodja njenega osebja v Beli hiši. Je Huma Abedin savdijska vohunka? Toda hkrati je Huma Abedin tudi šibka točka v kampanji Hillary Clinton, ki jo bo Trump v jesenskih televizijskih soočenjih najverjetneje skušal čim bolj izkoristiti. Trumpovi republikanski podporniki namreč Humi Abedin očitajo veliko nepravilnosti in jo imajo celo za grožnjo ameriški varnosti. Abedinovi namreč očitajo tesne povezave z islamskimi organizacijami, ki podpirajo islamski terorizem. Trumpov svetovalec Roger Stone je celo dejal, da je Huma Abedin verjetno savdijska vohunka. Abedinova je bila sicer rojena leta 1976 v ZDA v mestu Kalamazoo v ameriški zvezni državi Michigan, a se je pri dveh letih skupaj s svojo družino (njen zdaj že pokojni oče Syed Zainul je bil v Indiji rojeni musliman, njena mati Saleha Mahmood Abedin pa je bila rojena v Pakistanu) preselila v Džedo v Savdsko Arabijo, strogo islamsko državo. Povezave med družinskim podjetjem Hume Abedin in Savdsko Arabijo Njen oče je ustanovil lasten inštitut – Inštitut za zadeve muslimanskih manjšin (ang. Institute of Muslim Minority Affairs) – in začel objavljati lastno revijo Journal of Muslim Minority Affairs (JMMA). Ta inštitut še vedno deluje in ima v Londonu sedež v pisarni, ki je v lasti Svetovne skupščine muslimanske mladine (ang. World Assembly of Muslim Youth, s kratico WAMY). Huma Abedin (foto: epa) Skrivnostna Huma Abedin je trn v peti Trumpovim republikanskim podpornikom. Nekateri ji kar odkrito očitajo, da je savdijska agentka. Na drugi strani so jo do zdaj njeni demokratski kolegi vedno vzeli v bran. Da so očitki o Huminem ogrožanju ameriške nacionalne varnosti iz trte izviti, meni tudi republikanski senator iz Arizone John McCain (foto: epa). WAMY je v letos objavljenem poročilo ameriškega kongresa označen kot organizacija, ki finančno podpira islamski terorizem, tudi Al Kaido in Hamas. WAMY je povezan s savdsko Svetovno muslimansko ligo (ang. Muslim World League). Svetovno muslimansko ligo je Savdska Arabija ustanovila leta 1962 (torej v času hladne vojne, ko sta bila z nafto bogata zalivska kraljevina in ZDA tesni zaveznici). Savdsko omrežje za širjenje skrajnega vahabitskega islama Naloge lige je bila najprej boj proti komunizmu in ateizmu v islamskem svetu, v poznejših letih pa se je liga oblikovala v po vsem svetu razširjeno mrežo verskih in versko-kulturnih organizacij, ki med muslimani in nemuslimani širijo strogi savdski vahabitski islam. Del omrežja lige je tudi inštitut, ki ga je ustanovil oče Hume Abedini. Pod drobnogled Trumpovih podpornikov so prišli tudi članki v reviji JMMA, v kateri je bila Huma Abedini članica uredništva do leta 2008. JMMA, katere urednica je mati Hume Abedin Saleha Mahmood Abedin, je tako leta 1996 objavila članek, ki je namigoval, da so preveč “svobodno oblečene” ženske same krive, če so žrtve posilstev. Po terorističnem napadu islamske teroristične organizacije Al Kaida na New York 11. septembra 2001 pa je mati Hume Abedin napisala članek, v katerem je posredno obtožila ZDA, da so same odgovorne za napad, in sicer zaradi svoje nepravične politike, piše ameriška spletna stran Breibart. Imajo arabski šejki zakonca Clinton v svojih žepih? Povezave med Savdsko Arabijo ter zakoncema Clinton in Abedinijevo so za republikance sporne tudi zato, ker se v Clinton Foundation zliva tudi veliko denarja iz Savdske Arabije in drugih zalivskih držav. Za Trumpove podpornike je to še en dokaz več, da imajo z nafto bogati šejki zakonca Clinton in Obamo v svojem žepu. Huma Abedin (foto: epa) 40-letna Huma Abedin je indijsko-pakistanskega rodu. Rodila se je v ZDA, toda od drugega do osemnajstega leta je živela v strogo islamski Savdski Arabiji. V ZDA se je vrnila leta 1994 zaradi študija (foto: epa) Za Abedinovo in Clintonovo je velika ovira na poti v Belo hišo tudi afera z elektronskimi sporočili, ki jih je Hillary Clinton v času opravljanja funkcije državne sekretarke prejemala na svoj zasebni strežnik in jih po koncu mandata ni izročila ministrstvu. Z uporabo zasebnega strežnika je Clintonova kršila pravila glede varnosti komunikacij in s tem, kot trdijo republikanci, ogrozila ameriško nacionalno varnost. Abedinova: Trumpovi ukrepi uvajajo rasizem Abedinova, ki se javno razglaša za ponosno muslimanko, je tudi ogorčena nasprotnica Donalda Trumpa in njegovega predloga o začasni prepovedi priseljevanja muslimanov v ZDA. Trdi namreč, da je ta predlog, ki ga je Trump predstavil po islamskih terorističnih napadih, rasističen. Anthony Weiner in Huma Abedini (foto: epa) Anthony Weiner in Huma Abedin (foto: epa) Zanimivo je tudi zasebno življenje Hume Abedin. Leta 2009 je spoznala takrat še obetavnega demokratskega politika judovskega rodu Anthonyjeva Weinerja in se z njim poročila leta 2010. Leta 2011 se jima je rodil sin Jordan Zain Weiner. Toda obetavne Weinerjeve kariere je bilo konec leta 2011, ko je izbruhnil medijsko odmeven spolni škandal – Weiner je namreč na Twitterju svoji sledilki poslal svojo erotično fotografijo. Fotografija je prišla v javnost, osramočeni Weiner je priznal še več podobnih primerov (tako imenovanih sextingov) in odstopil kot član kongresa. Leta 2013 se je znova spustil v politiko, saj je želel postati newyorški župan. Toda spet so prišli v javnost novi primeri Weinerjevega sextinga, tokrat je pod psevdonimom Carlos Danger pošiljal erotične fotografije 22-letnemu dekletu. Huma je še vedno stala ob strani svojemu možu, toda ne tudi volilci, saj Weinerju ni uspelo, da bi postal demokratski kandidat za župana. V tretje gre rado pogosto velja. To velja tudi pri Weinerju, saj je letos spet izbruhnil podoben seksualni škandal. Huma mu še vedno stoji ob strani, v medijih pa razlaga, da je krizo zaradi moževih dejanj prebrodila tudi s pomočjo svoje muslimanske vere. Aleš Žužek Udbovec iz Izole je bil profesionalec – zdravnika je najprej ustrelil v prsa, ko je ta padel, pa ga je ustrelil še v tilnik 22. 8. 2016, 16:03 606 Facebook Twitter Foto: Demokracija V Splošni bolnišnici Izola je nekaj po 15. uri prišlo do streljanja v katerem je oborožen moški – Darko Gregorič – streljal na najmanj tri osebe. Po podatkih policije so tri osebe mrtve (policist, zdravnik in storilec), drugi ustreljeni policist pa je prestal operacijo in je zunaj življenske nevarnosti. Ponedeljkov strelski obračun je zahteval življenji zdravnika in policista ter na koncu tudi morilca, ki naj bi bil nekdanji udbovec. Na Lajovčevem seznamu udba.net ima Darko Gregorič, rojen 30. maja 1946, številko dosjeja 0060000-06769, kar pomeni, da je bil poklicni agent SDV oziroma njen rezervist, zaradi česar je verjetno tudi imel orožje. Iz zdravniških krogov smo prejeli podatek, da je bil umor zdravnika izveden profesionalno. Gregorič je zdravnika najprej ustrelil v prsi, ta je padel in se začel plaziti po tleh. Storilec je nato stopil za zdravnika in ga ustrelil še v tilnik. Laik, s psihičnimi problemi, ne bi mogel izvesti tako preciznega umora. Dokaz iz mikrofilmov, da je bil Gregorič Darko sodelavec SDV. Dokaz iz mikrofilmov, da je bil Gregorič Darko sodelavec SDV. Kje je Gregorič dobil orožje? Napadalec je po poročanju streljal s pištolo, do sedaj pa še nihče ni uradno povedal za kakšen kos orožja naj bi šlo in kje je to orožje storilec dobil. Glede na to, da je bil storilec pripadnik Udbe lahko sklepamo, da je orožje prišlo iz ilegalnih udbovskih skladišč. Iz Policije so nam sporočili, da storilec ni imel ustreznih dovoljen za uporabljeno strelno orožje. Kos orožja s katerim je včeraj dve osebi ubil, eno pa ranil je posedoval nezakonito. To samo potrjuje našo tezo, da je orožje, ki ga je posedoval storilec, izviralo iz njegove preteklosti, ko je bil sodelavec Udbe. Koliko takih kosov orožja, ki niso bili nikoli registrirani in jih je uporabljala Udba je še v obtoku? Kdo bo odgovarjal, če se v prihodnosti “odtrga” še kakšnemu staremu udbovcu? Ko se je hotel odpeljati so ga ustavili policisti Gregorič naj bi izstrelil pet strelov, pri čemer je ubil policista, ki mu je hotel streljanje preprečiti. Streljal pa je tudi na zdravnika urologa in še na enega policista. V bolnišnici je vladalo izredno stanje, nekateri ljudje so se skrivali v sanitarijah. Primorske novice poročajo, da so moškega ustrelili policisti, ko se je hotel odpeljati s svojim avtomobilom. Direktor izolske bolnišnice Radivoj Nardin je za Primorske novice povedal, da zaenkrat ne dajejo izjav, dokler ne pridejo v stik s svojci poškodovanih. Policistu in zdravniku niso mogli pomagati, policist, ki so ga s helikopterjem odpeljali v UKC pa je prestal operacijo in je zunaj življenske nevarnosti. Po pričevanju očividca je bil storilčev avtomobil prerešetan od strelov Po poročanju Primorskih novic je očividec, ki je bil prisoten na kraju dogodka povedal, da je najprej slišal strel, nato pa se je rezširila informacija, da je nekdo ustrelil zdravnika in da ta ni preživel. “Ko sva s sinom šla iz bolnišnice, sem na tleh videl ležati še policista, ki je bil hudo ranjen. Kasneje pa sem nekoliko stran videl prerešetan avtomobil in na sedežu negibnega človeka. Zdaj so vozilo prekrili s črnim polivinilom. Mislim, da je storilec umrl, saj je že pol ure v avtomobilu,” je dejal očividec za PN. Posnetke iz kraja dogodka si lahko ogledate na tej povezavi. Odzvali sta se Vesna Gyńörkos Žnidar in Milojka Kolar Celarc Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je po današnjem strelskem incidentu v bolnišnici Izola znova opozorila na nevarno delo policistov. Dejala je, da je “pravica do varnega opravljanja nevarnega dela človekova pravica vsakega policista in policistke”, so sporočili z MNZ. Notranja ministrica je v današnji izjavi za javnost tudi zatrdila, da je prioriteta njenega mandata “skrb za ustrezno opremljenost policije in nemotene pogoje za delo, tudi kar se tiče ustreznih zakonskih pooblastil”. Opozorila je, da smo “v zadnjem času prepogosto priča dogodkom, ko so pri svojem delu poškodovani ali še huje, ubiti policisti. Tragičen dogodek ponovno potrjuje, da policijskega poklica ne gre enačiti s klasičnimi uradniki. Policisti in policistke opravljajo enega najbolj plemenitih in nesebični poklicev, saj v imenu države varujejo naša življenja, ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine in zagotavljajo varnost v državi,” je poudarila Györkös Žnidarjeva. “Iskreno obžalujem tragični dogodek v Splošni bolnišnici Izola in sočustvujem z vsemi prizadetimi, njihovimi družinami in sodelavci. Ministrstvo bo naredilo vse, kar je v njegovi moči, da do takšnih tragičnih dogodkov ne bo prišlo nikoli več. Žal ekscesov ne more preprečiti še tako dobro varovanje. Kljub temu bomo z vodstvi javnih zavodov še dodatno okrepili varnost pacientov in zaposlenih v zdravstvenih ustanovah,” je sporočila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Darth Vader • eno uro nazaj pa tudi besedice ne o tem (na RTV Sloveniji), no tudi slikice ne, da je omenjena oseba na udba.net seznamu.....še sam sem ga našel, ker imam kopijo....tko da taki članki niso vredni počenega groša, ker gre za eno samo brezvezno emocionalno nabijanje..... tinta soc • 4 ure nazaj Pokazal si na pravega krivca . V tem primeru je bil zdravnik le žrtev sistema, ki mu predpisuje norme in pravila, s katerimi prevečkrat le otežuje delo zdravstvenemu osebju, med paciente pa to prevečkrat vnaša jezo in žalost . Kdor malce trezno opazuje dohajanje okrog Izole;vidi ;da v zgodbi nastopa vse več paradoksov in čudnih stvari;ki so že malodane smešnice: Najprej je zanimivo to kakoje policija izogiba javni objavi da je bil "zločinec" v bistvu aktiven udbovec ;ki je imel kljub temu da je imel na grbi že več zločinov imel legalno orožje: Nadalje je prišlo do mešnega paradoksa ;da policisti kateri "morajo" varovati SDVJEVCE POSTAJAJO ŽRTVE POBLAZNELIH SDVJEVCEV: sEVEDA PA SE TAKOJ VZPOSTAVI NOV PARADOKS;POLICISTI PRAVIJO ;DA NISO PRIPRAVLJENI ZA TAKE POKLICNE RIZIKE IN DA TAKI DOGODKI NE SODIJO MED POKLICNE RIZIKE ;KAR JE MALODANE SMEŠNO TOJE ENAKO KOT DA PADEC Z VIŠIE NI POKLICNI RIZIK KROVCA:: Seveda pa se je pojavil nov val čudnih zahtevkov;najprej kako morajo bolnice dobiti;detektorje kovin in varnostnike;seveda gre predvsem za biznis saj bodo detektorje za mastne cene in vaenostnike zopet ponujalew firme katerih lastniki so povezani ali celo del sdv omrežja in molzli proračun: Seveda so se takoj oglasili tudi zdravniki;ki so že znani po svoji nedotakljivosti;kljub kupom napak in barabij;ki vse bolj jezijo narod;ki ga mineva potrpljenje;očitno so vesti hudo kosmate: Da pa bo zadeva še zabeklena so tako zdravniki kot omrežje sdv ja takoj vpreglisvojega človeka;ki je začel prodajati strokovna mnenja totej profesorja Zalarja za katerega je bilo že objavljeno ;da ima številko na Lajevicevem seznamu kot sodelavec: Sratka malce širši pogled zadev pokaže zanimive stvari ki se skrivajo predljudmi;prav tako todi RTVS skriva ;da je bil morilec agent SDVja in s tem prikrivajo ;da ljudje nebi izvedeli kako zelo je umazana slovenska leva politika: Ministrica, vas bi moral! Ne pa nič krivega zdravnika. Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje Republike Slovenije, prevzemite že enkrat svojo objektivno odgovornost in zaradi nesposobnosti, laži in sprenevedanj nemudoma odstopite! Krokodilje solze, ki jih točite po pokolu v izolski bolnišnici, kjer je staremu udbašu zaradi dolgih čakalnih vrst v glavi počil film, ne bodo v ničemer zmanjšale vaše krivde. Recept za Martino Ratej je tudi ne prebirati zlobnih komentarjev MMC-jev intervju z Andrejem Hajnškom 24. avgust 2016 ob 09:50 Ljubljana - MMC RTV SLO Andrej Hajnšek, ki je s Saro Kolak spisal zlato pravljico, meni, da je Hrvatica z leti sposobna doseči svetovni rekord, verjame pa tudi v Martino Ratej, ki pa bo morala povsem slediti njegovemu načrtu. Zlata olimpijska medalja Sare Kolak v metu kopja sodi med največje senzacije Ria. Še na začetku sezone je bil njen domet norma za evropsko prvenstvo, ne pa nastop (kaj šele finale ali celo boj za medalje) med olimpijsko elito. Toda 21-letnica je kopje vrgla 66,18 metra, kar ji je prineslo neverjeten uspeh. Pod pravljico sta se podpisala skupaj z Andrejem Hajnškom. "Našla" sta se pred dvema letoma, Kolakova pa je bila v tem času več v Celju kot doma. Andrej Hajnšek nam je v intervjuju povedal, kako je doživljal njen čudež v Riu, kje so njene meje in zakaj Martini Ratej, ki jo prav tako trenira, nikakor ji ne uspe uresničiti svojega potenciala. Kakšni so odzivi na Hrvaškem po nepričakovani zlati medalji vaše varovanke? Do zdaj je bil najbolj priljubljen trener nogometašev Rijeke Matjaž Kek, a to poletje ste ga prekosili ... Odziv je zelo dober, čestitke prihajajo od povsod, sem pa zelo vesel, da slovenski trenerji uspešno delujemo oziroma sodelujemo v hrvaškem športu. Matjaž Kek in Marijan Pušnik sta zelo uspešna in najbolj prepoznavna, da me nekdo uvršča pred tako veliki imeni, pa si štejem v posebno čast. Hrvaška je letos blestela v Riu. Bo zlata medalja Sare Kolak vseeno primerno ovrednotena, glede na to, da imajo nekateri športi večjo veljavo? Želim si, da bi bila, Sara Kolak si zasluži vso pozornost in vrhunske pogoje, da bo lahko do konca razvila svoj potencial. Ampak - to je atletika. Če bi bila v moškem nogometu, bi se zdaj pogovarjali o milijonih, tako pa se o tisočakih. Kako se je začelo vajino sodelovanje? Sara si je želela napredka, takrat pa je opazovala Martino Ratej. Mislim, da je njena odločitev padla v Dohi pred dvema letoma in pol, ko je zmagala Martina. Po tej tekmi mi je Martina povedala, da me bo poklicala Sara in me vprašala, ali bi delal z njo. Zanimivo je, da je po operaciji ramena pred dvema letoma Sara Kolak izgubila več kot deset kilogramov. Drži, po operaciji ramena smo načrtno izgubili enajst kilogramov telesne teže, ker je bila enostavno pretežka, da bi lahko odtekla zalet dovolj hitro. Enako sem predlagal Martini. Sara je upoštevala navodila, Martina pa je na začetek priprav prišla težja za kilogram in pol. Po poškodbi se je vrnila šele lani jeseni. Kakšne cilje je sploh imela za to sezono? Kaj ste vi pričakovali? Rehabilitacijo smo opravili po navodilih dr. Čička, ki jo je operiral. Po šestih mesecih naj bi lahko začela metati kopje, a se to ni zgodilo, ker je bila še vedno prisotna bolečina. Delali smo vaje za stabilizacijo in moč, je pa ramo najtežje rehabilitirati, ker je najbolj kompleksen sklep na telesu. Še sam ne morem verjeti, kako dobro nama je to uspelo, seveda pa to brez Sarine volje in koncentracije ne bi bilo mogoče. Letos smo najprej imeli cilj, da izpolnimo normo za evropsko prvenstvo v Amsterdamu, to je 57,5 metra. Sara je na treningih metala okoli 54 metrov in rekel sem ji, da je pripravljena za normo. To je dosegla na Ptuju, ko je kopje vrgla 60,32 metra. Takoj po tekmovanju sem ji rekel, da je mogoče tudi, da izpolni normo za Rio, če se ji vse izide ... In hitro se je ... Že čez 14 dni v Splitu z 62,75 metra! A na treningih še vedno kopje ni letelo čez 56 metrov. Pred Amsterdamom sem ji rekel, da je mogoče osvojiti dvojne stopničke, in res smo bili zelo blizu: 3. (Sara) in 6. mesto (Martina) je bil zelo lep uspeh, s tem da je Sara zrušila hrvaški rekord s 63,50 metra. Po tekmovanju sem bil znova Baba Vanga (smeh), povedal sem ji, da lahko naredimo tudi v Riu veliko stvar, da imamo mesec dni časa in da lahko moč dvignemo za 3-5 odstotkov in če bi še popravila tehniko, bi bila lahko konkurenčna tudi v Riu. V Riu je šlo po principu slab začetek, dober konec ... Sami ste videli, kako je tekmovanje potekalo. Po dveh katastrofalnih metih do 55,5 metra v kvalifikacijah ji je v tretjem metu uspel izid 64,30 metra, kar je bil nov mejnik za hrvaško atletiko. V finalu sem verjel, da bo presegla 65 metrov, tudi napovedal sem ji met 66,13 metra, nisem pa si mislil, da bo to dovolj celo za zlato medaljo. Med tekmovanji imata s Saro Kolak precej napet odnos. Jo to dodatno podžge? Vsekakor na tekmovanjih komunicirava drugače, saj sama želi, da se zderem nanjo in jo tudi kam pošljem. S tem ji dam dodatno energijo. Ne gre za to, da bi bil jezen nanjo, to je le del priprave, del motivacije. Pravite, da na treningih kopje nikoli ne leti tako daleč, kot je v Riu ... Pred Riom je presegla 61 metrov in vedel sem, da to pomeni na tekmi štiri do pet metrov več. Ni pa Sara še na ravni, da bi lahko tudi na treningih metala 66 metrov. Kakšen je bil v Riu odziv konkurentk, ki niso računale, da jim lahko 21-letnica spelje zlato medaljo? Po četrti seriji niso spravile več meta prek 65 metrov. Špotakova je šla celo tako daleč, da je izjavila, da je Sara sposobna vreči največ 67 do 68 metrov, ker je majhna, moj odgovor na njeno provokacijo pa je bil, da bo nekega dne Sara vrgla tudi 73 metrov, kar je več od njenega svetovnega rekorda. Ne želim nalagati Sari dodatnega bremena, s tem sem samo želel povedati da je Sara v vsakem primeru konkurenčna vsem. Torej, svetovni rekord Barbore Špotakove 72,28 metra bi lahko zrušila prav Sara Kolak! Najprej moram videti, kako bo vse skupaj prenesla, saj je zdaj velika zvezda. Toda mora se osredotočiti na trening in svojo pripravljenost še dvigniti na višjo raven. V vseh elementih mora napredovati, in če nam bo to uspelo, potem bi se moral tudi izid izboljšati. Do kam lahko seže, bomo videli v naslednji petih, šestih letih. Menda ste v Riu večkrat kar jokali od veselja! Res je, še vedno jočem tu in tam. Čeprav je olimpijska prvakinja, pravite, da je Sara Kolak še vedno slabša od Martine Ratej. Lahko to obrazložite? Martina Ratej je telesno na višji ravni. Specialna moč, moč, hitrost in tehnika so pri njej boljši, problem je, ker se na tekmovanju zakrči, sproščenost pa je nujna za dober izid. Martina se mora soočiti s svojimi strahovi in ne bežati od njih. Rešiti mora svoje težave, zakaj ji na tekmi preveč naraste kortizol in ne adrenalin. Ali sodeluje s psihologom? Lani je sodelovala celo s tremi, kar ni normalno. Enostavno se mora odločiti, kako naprej. Za prihodnjo sezono predlagam enega psihologa in enega trenerja. Še pregovor pravi: več babic, kilavo dete. Je res, da jo iz tira vržejo tudi komentarji na spletnih forumih? Res je in zaradi komentarjev tudi koleba, kaj in kako v prihodnji sezoni. Lahko se zgodi tudi, da konča v atletiki, kar bi bila velika škoda. Potrebujemo jo za ekipo. Tudi njeno 6. mesto v Evropi in 18. mesto na olimpijskih igrah je zavidanja vreden izid. Ste kdaj pomislili, ali ste lahko vi med 6 ali 18 v svojem mestu, državi, Evropi, svetu? Naj na to pomislijo vsi, preden športnikom delijo negativne ocene in komentarje. Z negativizmom, ki je prisoten po forumih, si delamo medvedjo uslugo. Se sama zaveda težav s psihološko pripravo? Prebira kakšno posebno literaturo na to temo? Mislim, da se zdaj zaveda. Želim, da se psihično sprosti, da pride iz krča, ki ga ima, in da ne misli pred tekmovanjem na to, "kaj bodo rekli, če mi ne bo uspelo". Prav to jo vodi do neuspeha. Razmišljal sem že o tem, da bi ji 14 dni pred velikim tekmovanjem vzel telefon, ampak - smo odrasli ljudje in mislim, da bi opozorilo trenerja moralo zadostovati in da bi Martina morala upoštevati napotke. Pred enim mesecem sem ji kupil knjigo Moč podzavesti, ki jo zdaj bere. Ko je Sara videla, kaj sem kupil Martini, je šla še sama v nabavo in si kupila pet knjig na to temo. To samo govori o zavedanju in ambicioznosti Sare. Boste še sodelovali z Martino Ratej? Z veseljem bi sodeloval v prihodnji sezoni, s tem, da naredimo sezono 100-odstotno po moje in ne tako kot zadnjih pet let, ko vedno neko obdobje dela po svoje. Natančno vem, kako jo pripeljati mimo pasti, če mi bo zaupala. Še vedno je moj izziv velik in želim, da bi enkrat tudi Martina vrgla kopje v finalu čez 65 metrov, pa če to pomeni medaljo ali ne, ker verjamem, da je tega sposobna. Tomaž Okorn Olimpijska obljuba dela dolg - Marjan Fabjan peš od Celja do Brezij Najuspešnejši trener juda v Sloveniji na 106-kilometrski poti 21. avgust 2016 ob 18:39, zadnji poseg: 21. avgust 2016 ob 19:56 Lopata - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Kovač slovenskih olimpijskih medalj Marjan Fabjan se je po dveh osvojenih medaljah lotil novega podviga - tokrat pohodniškega. In to zaradi olimpijske stave. Vodja judo kluba na Lopati in tvorec številnih uspehov naših judoistk je obljubil, da bo, če bo Anamari Velenšek osvojila medaljo, romal na Brezje. In danes je odšel na pot. "Peš Celje-Brezje, 106 km ... to je moja osebna odločitev in sem jo dolžan izpolniti samemu sebi," je zapisal Fabjan na Facebookovi strani judokluba Sankaku, ki ga vodi prav sam. Fabi, kot je najuspešnejši trener juda v Sloveniji tudi znan, je dodal: "Prehoditi jo bom poskusil v 4 etapah z vmesnimi počitki (ni mi važno, kako dolgo hodim). Šova in udeležencev ne potrebujem. Odhod planiram popoldne, če ne bo dežja." Fabjan je na pot v spremstvu prijatelja krenil ob 13.30 z Lopate, pri izpolnjevanju obljube pa ga ni ustavil niti dež. Na poti ga je ustavila ekipa TV Slovenija. Na vprašanje, kaj je teže, ob robu opazovati tekmovalke v boju za odličja ali takšna hoja, je odgovoril: "Rekel bi, da kar ob robu opazovati tekmovalko, ko se bori, najbolj zadnje minute, sekunde, je huje." Foto: Trstenjakova in Velenškova proslavili kolajni z domačimi navijači Slovenci ponovili London, a zaostali za Pekingom Pregled vseh slovenskih olimpijskih medalj 22. avgust 2016 ob 08:38 Rio de Janeiro - MMC RTV SLO Šest medalj je pred olimpijskimi igrami napovedal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. Slovenski športniki so se iz Ria vrnili s štirimi, kolikor so jih dobili tudi pred štirimi leti v Londonu. Med olimpijske prvake na poletnih igrah se je od razglasitve samostojne Slovenije po veslaškem dvojcu Iztok Čop/Luka Špik, strelcu Rajmondu Debevcu (Sydney 2000), atletu Primožu Kozmusu (Peking 2008) in judoistki Urški Žolnir (London 2012) vpisala še Tina Trstenjak. Srebrno medaljo, svojo tretjo na olimpijskih igrah, je dobil jadralec Vasilij Žbogar, olimpijski podprvak je v kajaku na divjih vodah postal tudi Peter Kauzer. Velik judoistični uspeh je z bronom dopolnila Ana Velenšek. Igre Zlato Srebro Bron Skupaj Barcelona 1992 0 0 2 2 Atlanta 1996 0 2 0 2 Sydney 2000 2 0 0 2 Atene 2004 0 1 3 4 Peking 2008 1 2 2 5 London 2012 1 1 2 4 Rio 2016 1 2 1 4 Skupaj 5 8 10 23 Po številu medalj je bil Rio za Slovenijo drugi najuspešnejši doslej. Več medalj so slovenski športniki osvojili le na igrah v Pekingu pred osmimi leti. Do napovedanih šestih medalj Bogdana Gabrovca ni manjkalo veliko. Kajakašici Špeli Ponomarenko Janić, denimo, le zavesljaj v preizkušnji na 200 metrov. Blizu je bil judoist Adrian Gomboc, rokometna reprezentanca je v četrtfinalu naletela na poznejše olimpijske prvake Dance, poznejša diskvalifikacija v eni izmed regat je bila usodna za jadralski dvojec Tina Mrak/Veronika Macarol ... Vse slovenske uvrstitve na olimpijskih igrah v Riu V tabeli so vsi slovenski športniki, ki so dobili olimpijsko medaljo - tako v času samostojne države kot pod jugoslovansko ali avstrijsko zastavo. Na seznamu so tudi športniki, ki so odličje dobili kot del ekipe. Športnik Z S B Skupaj Šport Igre Leon Štukelj 3 1 2 6 gimnastika 1924-1936 Tina Maze 2 2 0 4 alpsko smučanje 2010-2014 Miro Cerar 2 0 1 3 gimnastika 1964-1968 Iztok Čop 1 1 2 4 veslanje 1992-2012 Luka Špik 1 1 1 3 veslanje 2000-2012 Primož Kozmus 1 1 0 2 atletika 2008-2012 Rajmond Debevec 1 0 2 3 strelstvo 2000-2012 Rolando Pušnik 1 0 1 2 rokomet 1984-1988 Urška Žolnir 1 0 1 2 judo 2004-2012 Alenka Cuderman 1 0 0 1 rokomet 1984 Tina Trstenjak 1 0 0 1 judo 2016 Vasilij Žbogar 0 2 1 3 jadranje 2004-2016 Matjaž Debelak 0 1 1 2 smučarski skoki 1988 Žan Košir 0 1 1 2 deskanje na snegu 2014 Peter Prevc 0 1 1 2 smučarski skoki 2014 Josip Primožič 0 1 1 2 gimnastika 1928 Brigita Bukovec 0 1 0 1 atletika 1996 Rudolf Cvetko 0 1 0 1 sabljanje 1912 Ivo Daneu 0 1 0 1 košarka 1968 Polona Dornik 0 1 0 1 košarka 1988 Jure Franko 0 1 0 1 alpsko smučanje 1984 Sara Isaković 0 1 0 1 plavanje 2008 Vinko Jelovac 0 1 0 1 košarka 1976 Peter Kauzer 0 1 0 1 kajak in kanu 2016 Mateja Svet 0 1 0 1 alpsko smučanje 1988 Miran Tepeš 0 1 0 1 smučarski skoki 1988 Primož Ulaga 0 1 0 1 smučarski skoki 1988 Stojna Vangelovska 0 1 0 1 košarka 1988 Andraž Vehovar 0 1 0 1 kajak in kanu 1996 Jure Zdovc 0 1 0 1 košarka 1988 Matjaž Zupan 0 1 0 1 smučarski skoki 1988 Aljoša Žorga 0 1 0 1 košarka 1968 Stane Derganc 0 0 2 2 gimnastika 1928 Sadik Mujkić 0 0 2 2 veslanje 1988-1992 Edvard Antonijevič 0 0 1 1 gimnastika 1928 Jolanda Čeplak 0 0 1 1 atletika 2004 Alenka Dovžan 0 0 1 1 alpsko smučanje 1994 Marko Elsner 0 0 1 1 nogomet 1984 Vesna Fabjan 0 0 1 1 smučarski teki 2014 Damjan Fras 0 0 1 1 smučarski skoki 2002 Teja Gregorn 0 0 1 1 biatlon 2014 Boris Gregorka 0 0 1 1 gimnastika 1928 Milan Janša 0 0 1 1 veslanje 1992 Srečko Katanec 0 0 1 1 nogomet 1984 Jani Klemenčič 0 0 1 1 veslanje 1992 Katja Koren 0 0 1 1 alpsko smučanje 1994 Jure Košir 0 0 1 1 alpsko smučanje 1994 Robert Kranjec 0 0 1 1 smučarski skoki 2002 Petra Majdič 0 0 1 1 smučarski tek 2010 Anton Malej 0 0 1 1 gimnastika 1928 Sašo Mirjanič 0 0 1 1 veslanje 1992 Primož Peterka 0 0 1 1 smučarski skoki 2002 Lucija Polavder 0 0 1 1 judo 2008 Janez Porenta 0 0 1 1 gimnastika 1928 Iztok Puc 0 0 1 1 rokomet 1988 Bojan Prešeren 0 0 1 1 veslanje 1988 Ana Velenšek 0 0 1 1 judo 2016 Peter Žonta 0 0 1 1 smučarski skoki 2002 Denis Žvegelj 0 0 1 1 veslanje 1992 R. K. Prijavi napako Ob smrti Mita Trefalta: "Rad je imel televizijo in televizija je imela rada njega." V avli RTV Slovenija je odprta žalna knjiga 24. avgust 2016 ob 15:24 Ljubljana - MMC RTV SLO "V minulih desetletjih je malokateri odgovorni urednik dal takšen pečat programu, kot ga je dal Mito Trefalt," je ob smrti voditelja, urednika in avtorja številnih oddaj dejal njegov tesni sodelavec Marko Prpić. "Zavedal se je tega, da program dela za gledalke in gledalce in da morajo oddaje doseči širok krog ljudi. Hudomušna plat njegovega značaja je najbolj prišla do izraza v osebi Košnikov ata. Najbolje bo, če si ga takšnega vtisnemo v spomin," je zapisal ob njegovi smrti. ?V avli Televizije Slovenija je odprta žalna knjiga. Mito Trefalt se je rodil 2. novembra 1939 v Kranju, kjer je obiskoval tudi gimnazijo, po njej pa je študiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, kjer je leta 1966 tudi diplomiral. Med letoma 1963 in 1966 je bil sodelavec SNG Drama Ljubljana, v novinarske vode pa ga je zaneslo že leta prej. Leta 1959 je tako opravil svoj prvi radijski prenos, leto pozneje pa športnega. Po delu v športni redakciji TV Slovenija med letoma 1966 in 1980 se je preusmeril v razvedrilni program, kjer je deloval do leta 1995. Med letoma 1990 in 1994 je bil član sveta RTV Slovenija, med letoma 2006 in 2008 pa član programskega sveta RTV Slovenija. Leta 1980 je začel pisati scenarije za razvedrilne oddaje, ki jih je tudi vodil (Naše srečanje, Kolo sreče, Ona in on, Silvestrske oddaje z Avsenikom in Privškom in še mnoge druge). Eden od vrhuncev njegovega ustvarjanja pa je bila serija Košnikova gostilna, ki je bila na sporedu od leta 1984 do 1987. Zanjo je pisal scenarije in igral vlogi Prleka Južeka in Gorenjca Janeza Košnika. V času njegovega urednikovanja je RTV Slovenija ponudila veliko zanimivih kvizov, igric in glasbenih oddaj: Košnikova gostilna, Nedeljskih 60, Ona in on, Titanik, Igre brez meja, Komu gori pod nogami, Hugo, Teater Paradižnik … Znan je tudi po akciji Brazde vzdržljivosti, ki jo je zasnoval leta 1978. Med številnimi priznanji in nagradami je leta 2012 prejel viktorja za življenjsko delo. Mito Trefalt je ustvarjal in nedvomno globoko zaznamoval zgodovino televizije na Slovenskem. Ustvaril je številne nepozabne oddaje v razvedrilnem programu in se znal približati ljudem. Bil je karizmatični voditelj in dober urednik, ki je uspel ustvariti in voditi trdno in močno ekipo sodelavcev, s katerimi je naredil oddaje, ki so se usidrale v trajen spomin generacij naših gledalcev. Naučil nas je, da je za uspeh pomembno imeti talent, predvsem pa združiti veselje do dela in strast z odgovornostjo in trdim, vztrajnim delom. Rad je imel televizijo in televizija je imela rada njega. Spominjali se ga bomo s spoštovanjem. Sodelavci razvedrilnega programa Z ženo Metko Leskovšek Trefalt sta bila uigran par v profesionalnem in zasebnem življenju. Foto: Stane Sršen Mito Trefalt Ena od njegovih najbolj prepoznavnih vlog: Košnikov Janez. Foto: Cankarjev dom Umrl je Mito Trefalt, veliko ime RTV Slovenija Igralec, športni reporter, TV-voditelj in urednik 23. avgust 2016 ob 21:15 Ljubljana - MMC RTV SLO V 77. letu starosti je umrl Mito Trefalt, ki je s svojim voditeljskim in uredniškim delom pomembno zaznamoval RTV Slovenija, zlasti njen razvedrilni program. Začel je kot reporter v športnem uredništvu, zatem je bil voditelj in uspešen urednik. V času njegovega urednikovanja je RTV Slovenija ponudila veliko zanimivih kvizov, igric in glasbenih oddaj: Košnikova gostilna, Nedeljskih 60, Ona in on, Titanik, Igre brez meja, Komu gori pod nogami, Hugo, Teater Paradižnik … Znan je tudi po akciji Brazde vzdržljivosti, ki jo je zasnoval leta 1978. V oddaji Košnikova gostilna, ki je bila na sporedu od leta 1984 do 1987, je igral vlogo Prleka Južeka in Gorenjca Janeza Košnika, zanjo je pisal tudi scenarije. Trefalt je sicer diplomiral na nekdanji Akademiji za gledališče in nekaj časa igral tudi v SNG-ju Drama ter pri Odru 57. Svoje začetke na RTV Slovenija je v intervjuju za MMC opisal takole: "Začel sem leta 1959 na radiu kot reporter, leta 1960 pa sem imel prenos državnega prvenstva v judu z Gospodarskega razstavišča. To je bil moj prvi TV-prenos. Režiser je bil Beno Hvala, ki je iskal nekoga, ki se je spoznal na judo. Jaz sem takrat judo treniral že tri leta ali celo več. Niti dolžine prenosa - tri ali štiri ure - se nisem ustrašil. Hodil sem na igralsko akademijo, spretno sem se znal izražati, in to mi je prav prišlo." Med številnimi priznanji in nagradami je leta 2012 prejel viktorja za življenjsko delo. Vabljeni k ogledu pogovora z Mitom Trefaltom v okviru oddaje Slikovitih 55 iz leta 2013. Bil je zelo sposoben kot urednik in voditelj ter prijeten in spoštovan med kolegiTakih žal ni več Trefaltove oddaje so bile njegove izvirne, enkratne in neponovljive in seveda izredno popularne in gledljive. Ne pa danes, ko se vse razvedrilne oddaje štancajo po raznih licencah, res pravi obup. Že ko je nehal na RTV delat takšne oddaje, smo Slovenci izgubili nekaj našega, original slovenskega. Z njegovo smrtjo smo izgubili tudi njega. Njegovo delo pa ostaja zabeleženo za vedno. Počivaj v miru, spoštovani Mito. Moje sožalje najbližjim. Za Mita sem prvič slišal, ko je na TV pripravljal in vodil športno oddajo Na sedmi stezi. Tam konec 60-tih let. Dober je bil. Zelo dober. Ce se prav spomnim enega redkih intervjujev z njim, Mito ni bil ravno fan Tita, in oblastom njegova priljubljenost ni bila ravno vsec. Tak za razmislek samo. Daleč najboljši voditelj razvedrilnih oddaj kadarkoli na TV SLO. S svojim kultnim glasom, nasmehom in iskrivim humorjem nam je popestril veliko večerov ob televiziji. Počivaj v miru Zahvala: Vsem Slovencem je prinesel mnogo lepih trenutkov. Legenda bo živela. Odšla je še ena legenda, ki nas je zaznamovala. V zadnjih nekaj letih, če pogledamo samo SLO sceno, kar odhajajo. :(( Se spomnim Košnikove gostilne pa kolesa sreče ter odklepanja tistih skrinj, ko smo to doma vsi gledal, res zlati časi televizije pri nas. Počivaj v miru v zemljici slovenski ! Streljanje v Izoli: storilec je streljal tudi s pištolo umorjenega policista Ker je mrtev, ne more storiti kaznivega dejanja 24. avgust 2016 ob 12:07, zadnji poseg: 24. avgust 2016 ob 13:22 Koper - MMC RTV SLO Koprski policisti so na podlagi posnetkov nadzornih kamer rekonstruirali strelski pohod moškega, ki je v Izoli ustrelil dva policista in zdravnika. Streljal je tudi s pištolo, ki jo je vzel ubitemu policistu. Po navedbah koprskih policistov je storilec ob 15. uri prišel v bolnišnico na pregled k svojemu urologu, ki mu je prinesel izvide preiskav v Ljubljani, kamor ga je urolog napotil. Na pregledu je s pištolo crvena zastava kalibra 7,65 mm streljal na zdravnika, ta je poskušal zbežati, vendar je pri begu padel, nato pa ga je storilec še najmanj enkrat ustrelil v glavo. Ena izmed izstreljenih krogel je prebila steno in se v sosednjem prostoru, kjer sta bili medicinska sestra in pacientka, odbila od stene. Odpravil se je na urgenco Po umoru zdravnika je storilec odšel na urgenco, za njim pa je prišel policist, ki je pred tem v bolnišnico prinesel dokumentacijo glede poškodovanca iz prometne nezgode. Storilec je očitno vedel, da za njim prihaja policist, najbrž zaradi kričanja ljudi. Pričakal ga je in ga ustrelil iz neposredne bližine. Prve ugotovitve kažejo, da je policist dobil strel v predel srca. Kljub temu je skušal izvleči pištolo, vendar je omagal in nato umrl. Ker je storilec ostal brez nabojev, je pustil svojo pištolo, vzel policistovo in odšel iz bolnišnice. Usedel se je na klopco pred bolnišnico, kjer je preizkusil policistovo pištolo in izstrelil najmanj en strel proti Izoli. Nato je odšel do svojega avtomobila in se skušal odpeljati, vendar se je pri zapornicah srečal s policistoma, ki so ju poklicali na pomoč. Enega izmed njiju, ki je prišel do njegovega avtomobila, je brez predhodnega opozorila ustrelil in zadel v predelu pazduhe, med roko in neprebojnim jopičem. Policistu je kljub temu uspelo izstreliti nekaj strelov proti storilcu, streljal pa je tudi drugi policist, ki se je približal avtu. Po prvih podatkih policije je izstrelil najmanj štiri naboje proti avtomobilu storilca. Zavrnjena hišna preiskava Preiskovalni sodnik je zavrnil zahtevo za hišno preiskavo stanovanja moškega, ki je streljal v izolski bolnišnici, s pojasnilom, da je storilec že mrtev in se kazenski postopek zato ne more nadaljevati. Lastnik hiše, v kateri je storilec živel, je po poročanju novinarke TV Slovenija Eugenije Carl policistom izročil brzostrelko thompson, ki jo je našel v storilčevem stanovanju. Hišo, v kateri je živel, je sicer prodal, a je imel pravico do bivanja v manjšem stanovanju. Vceraj so vse komentarje, v katerih smo opozarjali, da je bil sodelavec Udbe in zaradi tega privilegiran pri organih nadzora, izbrisali. Danes se nase teorije samo potrjujejo. A sploh se lahko govorimo o problemih v Sloveniji ali samo o tistem, kar vladne struje in posvecene politicne opcije smatrajo, da so problemi? Mogoče pa je preizkovalni sodnik že vedel, da so morilčevi pajdaši iz Udbo-mafije že itak počistili ves arzenal... ne-preiskovanje ozadja in okolja tega morilskega psihopata lahko zagovarjajo samo nagravzni servilni ljubitelji statusa quo v Sloveniji in dedicev udbe... v vsaki normalni drzavi bi izvedeli vsako sumljivo podrobnost, tu pa se ze pometa pod preprogo. v kaksni drzavi zelite ziveti? Alenka Puhar: “Povabila bi med nas Angelo Vode, slovensko učiteljico in publicistko, ki je bila zgrožena nad paktiranjem nacistov in komunistov” 24. 8. 2016, 17:27 10 Facebook Twitter Foto: Študijski center za narodno spravo Objavljamo govor publicistke Alenke Puhar ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je prebrala na maši za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja. Slovesnost je namenjena spominu na diplomatski sporazum o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo ter počastitvi žrtev totalitarnih sistemov. Sporazum je bil dosežen 23. avgusta 1939 in je omogočil začetek 2. svetovne vojne: 1. septembra 1939 je Nemčija napadla Poljsko, dva tedna zatem pa je Sovjetska zveza z vzhoda napadla Poljsko. In potem so Nemci krenili na osvajalski pohod po zahodni in severni Evropi – Danska, Norveška, Belgija, Nizozemska, Francija, z manj uspeha še Velika Britanija. Sovjeti pa so krenili na osvajalski pohod na svoji strani – Finska, Estonija, Litva, Latvija, Romunija. Slabi dve leti potem smo prišli na vrsto tudi mi. In da poimenujemo stvari z njihovimi imeni: Osvajalski pohodi enih in drugih so se zgodili z dobro oboroženo armado in s politično policijo. Eni in drugi so živeli v prepričanju o svoji superiornosti, sklicevali so se na visoke ideale in tako rekoč svete cilje; osvajali so vse okoli sebe, da bi vzpostavili nov, svoj, končno pravi red. Za dosego tega cilja so si dovolili množično ubijanje in tudi množične deportacije v daljna, z bodečo žico obdana taborišča, v živinskih vagonih. Taka je bila dominanta podoba Evrope od septembra 1939 do poletja 1941, ko je Hitler prelomil prijateljski dogovor in napadel Sovjetsko zvezo. In zdaj so nenadoma Rusi občutili, kako boli, če se pred domačimi kraji pojavi tuja vojska, s tujo politično policijo, in svojim absolutnim prepričanjem, da v imenu svojih višjih ciljev ali posebnega statusa lahko ubijajo, požigajo, v živinskih vagonih deportirajo Vse to so zgodovinska dejstva in jih je mogoče pospremiti s priljubljenim zamahom – Kaj bi se ukvarjali s preteklostjo!? Usmerimo vendar pogled v prihodnost! Res, še pred kratkim se je zdelo, da bodo slovesnosti ob tem prazniku samo v vzvratno ogledalo obrnjene. S tem pa deležne sumničavih pogledov – prvič, naveličano, kaj nam je sploh treba gledati v zgodovino, drugič, jezno, še na neprimerno izbran datum, ki navaja k spornim primerjavam… V navadi je namreč, da se Rusom mirno spregleda tisti dve leti kolaboracije z Nemci, in se spominja samo onih štirih let, ko so postali njihove žrtve. Zadnje leto, dve pa so na voljo tehtni razlogi proti misli, da bi šlo samo še za neprimerno obujanje tendenciozno izbranih trenutkov zgodovine. Pogled na vojno na Krimu, ki si jo je Rusija pred dvema letoma mirno prisvojila in kjer odtlej živijo napol v vojni, napol v izsiljenem miru, ponuja dovolj razlogov za to. Navsezadnje močno spominja na dogajanje, ki je zanetilo 2. svetovno vojno…Ker pa se ga da interpretirati tudi bolj blago, so lani gospoda tovariša Putina direktno povprašali, kakšni so njegovi pogledi na pakt med Stalinom in Hitlerjem. Mož, ki je prej rad molčal o tem poglavju zgodovine, je bil silno razumevajoč, še več, zatrdil je, da je imela Sovjetska zveza vso pravico braniti svoje interese! In njegovi ministri radi poudarijo, da je bilo pakt sijajen dosežek sovjetske diplomacije! Mladi ljudje morajo to zvedeti! In biti ponosni nanj in nasploh na sovjetski prispevek k antifašizmu. Ves spopad za Krim se odvija ob hudem propagandnem donenju proti t. im. ukrajinskemu nacionalizmu in fašistoidnosti, ki se jima, baje, hrabro postavljajo po robu ruske antifašistične oborožene sile. Hkrati pa komaj kakšna proslava polpretekle zgodovine mine brez resnih svaril proti ponarejevalcem. To večno mantro smo pred enim mesecem slišali tudi od gospoda Vladimirja Putina, ki je na Vršiču posvaril pred poskusi potvarjanja zgodovine. Kdo bi si mislil, a ne?! Le kdo bi bil bolj primeren za pridigarja o ponarejanju zgodovine kot šolani kagebejevec?! Bahava samooznaka patentiranih antifašistov je z letom 1945 v vsej vzhodni Evropi postala čisto običajna, in z njo navada, da se fašistična oznaka lahko poljubno razteguje. V tej zmerjalski športni disciplini je bilo vse dovoljeno – le paralel med nacionalsocializem (fašizmom) in komunizmom (ali stalinizmom, boljševizmom) ni bilo dovoljeno vleči. Ko so se jugoslovanski komunisti skregali s sovjetskimi, je baje Edvard Kardelj prizadeto oznanil: “Dobro poznam Ruse, poznam njihovo logiko. Razglasili nas bodo celo za fašiste, da bi pred svetom moralno in politično utemeljili boj proti nam.” Kar se je tudi zgodilo. Ampak to Kardelja in tovarišev ni motilo, da ne bi podlegli isti strasti. Obkladanje s fašisti, klerofašisti in njihovimi verbalnimi sorodniki je očitno prinašalo izjemno zadoščenje, zanesljivo tudi prav poceni dokazilo o lastnem antifašizmu in s tem avtomatično superiornost. Sčasoma je ta večni, baročno razrasli antifašizem postal tako množičen, da je zbudil željo po kljubovanju in norčevanju – in kmalu tudi dovolj poguma za to. Tomaž Šalamun, ki je svojo poetiko zmeraj črpal tudi iz pobalinske žlehtnobe, je napisal celo pesem “Jaz sem fašist.” Najbolj v nebo vpijoč primer pa je plakat, ki so ga na natečaj za dan mladosti oziroma Titov rojstni dan predložili Laibachovci leta 1987. Izbrali so podobo mladeniča, ki bodro teče v prihodnost, z baklo v roki – in žiriji je bil tako všeč, da mu je dala prvo nagrado. Potem se je nekomu le posvetilo, da gre za prirejeno kopijo pol stoletja starega nemškega, nacističnega plakata – in ogenj je zajel streho… V tistem času se je občutljivost za “fašizem” tako poostrila, da so budna očesa zaznavala fašiste za vsakim grmom – pa so, recimo, v Sarajevu preganjali skupino študentov, ki so praznovali rojstni dan in je nekdo nesel udbi in partiji na znanje, da so se ob pivu pogovarjali o slovenskih pobudah, zraven pa jedli sendviče, ki so bili nekako fašistično okrašeni, menda z majonezo… Če je kdo mislil, da bo s tem primerjanje med fašizmom in komunizmom dobilo dovoljenje za obstoj, se je zmotil. Tudi po padcu komunistov s položaja monopolnih oblastnikov in edino dovoljenih tolmačev resnice se je primerjanja obdržal slab glas. Kar se, jasno, pozna tudi temu prazniku in slovesnostim, s katerimi ga obhajamo. Da bi nam bilo lažje, bom povabila med nas nekaj ljudi, ki si zaslužijo naš spomin in poklon, hkrati pa bi bili lahko tudi priče v obrambi današnjega praznika. Povabila jih bom v duhu, se razume, saj so pokojni. A na srečo so nam zapustili svoje besede. Z njimi so poimenovali stvari, pogosto v izolaciji, in v upanju, da bodo tisti, ki pridejo za nami, razumeli… Najprej bi rada povabila Vaclava Havla, češkega pisatelja, ki je bil dolgo disident in zaradi tega več let zaprt, potem pa predsednik ne-več-komunistične Češkoslovaške. Njegova ideja je bila, da po obilnih čaščenjih žrtev fašizma in nacizma končno zaslužijo nekaj počastitvene energije tudi žrtve komunizma. In on je predlagal 23. avgust, v spomin na dan, ko sta si Hitler in Stalin prek svojih zunanjih ministrov podala roko in začela svoj osvojevalni pohod po Evropi. Povabila bi med nas Angelo Vode, slovensko učiteljico in publicistko, ki je bila zgrožena nad paktiranjem nacistov in komunistov. Kar je tudi dala jasno vedeti, pa so jo zato izključili iz zveze komunistov. In jo potem preganjali, šikanirali, obsodili na nečloveškem montiranem procesu in zaprli. K sreči je napisala spomine, k sreči so se ohranili, k sreči so bili objavljeni, k sreči je bil celo posnet film o njeni usodi. A ko je na premieri o njej govorili Ljubo Sirc, edini še živi obsojenec z istega procesa, so mu na STA cenzurirali govor; pakt med Stalinom in Hitlerjem, skupaj z Angelinim kljubovanjem in kaznijo so retuširali. Povabila bi Izidorja Cankarja, ki ni doživel tako drastičnega kaznovanja, zato pa ga je zagrnil pošten val šikaniranja, omejevanja in sramotenja. Verjetno tudi zato, ker je že nekaj mesecev po »osvoboditvi« izjavil, da pri najboljši volji ne vidi kakšne bistvene razlike med nacizmom in komunizmom. Eni in drugi so pripravljeni preko trupel korakati svojim slavnim ciljem naproti… A z mislijo na tovariša Putina, ki nam je z Vršiča držal pridigo o nesramnem ponarejanju zgodovine, bi rada povabila med nas Vasilija Grossmana. Ta imenitni ruski pisatelj nam je zapustil roman Življenje in usoda. V domovini ga niso dovolili objaviti, vse rokopisne izvode in koncepte so zaplenili; a en izvid je bil dovolj dobro skrit, po pisateljevi smrti so ga pretihotapili na zahod in leta 1980 je izšel v Švici. Nesrečni Vasilij Grossman je kot vojni dopisnik skoraj štiri leta spremljal Rdečo armado na pohodih, to seveda tedaj, ko je opravljala svojo obrambno vlogo, pa tudi tedaj, ko je prestopila meje in začela pohod, ki je bil tako boj proti nacistom kot boj za razširitev sovjetskega imperija na pol Evrope. Ker je bil Žid, je posvetil veliko pozornosti uničevalnim taboriščem, kjer so nacisti izvajali holokavst. To je treba izreči zato, ker nasprotniki današnjega praznika prav holokavst ponujajo kot glavni argument proti temu, da bi tri vodilne totalitarne sisteme primerjali in se njihovim žrtvam poklanjali na isti dan. Grossman je napisal skoraj tisoč strani, kjer skozi človeške usode in občasne osebne refleksije razgrinja prav to: Kako zelo, eklatantno, sramotno, prav gnusno sta si bila podobna Hitlerjev nacionalsocializem in Stalinov boljševizem. In kako “o tem sodobnost z razumljivo skromnostjo molči.” Janez Stanič, ki je prevedel ta Grossmanov roman, mu napisal spremno besedo, ga izdal v založbi, ki jo je vodil, je bil popolnoma jasen: “Velika tema Življenja in usode je enačenje vseh vrst totalitarizmov, v konkretnem primeru predvsem sovjetskega in nacističnega. To nakazuje večina prizorov, kjer nastopajo nemški vojaki in oblastniki, ki v pogovorih pogosto uporabljajo sovjetski politični besednjak, kar je seveda povsem namerna in ciljna ‘napaka’. Povsem nedvoumno pa misel, da sta nacistični in komunistični totalitarizem samo dve plati iste medalje, razvije v prizoru, ko esesovski voditelj pokliče k sebi ujetega starega boljševiškega voditelja in mu razkriva svoje nazore o tem, da sta si nacizem in komunizem podobna in da je zato tragedija, da sta se Nemčija in Sovjetska zveza zapletli v vojno …” In ta Grossmanova “teza in tema je hkrati njegov največji zločin…” Ja, tudi Janeza Staniča bi povabila med nas, to garaško prevajalsko delo je opravil v zadnjih mesecih življenja in v marsikaterem stavku spremne besede se čuti, da bi nam rad povedal nekaj zelo važnega, nekaj zelo strašnega o tem, kako deluje teror, kako zelo pohabi ljudi… A začela sem s Strnišo in cromagnonci, tudi končala bom z njimi. Gregor Strniša je bil gimnazijec, ko so ga zaprli, odpeljali so ga kar iz šolskih klopi na klasični gimnaziji. Tovariši so bili prizadevni v boju za visoke cilje, pa so aretirali tudi njegovega očeta in mamo. Gregor Strniša je dolgo iskal besede, ki bi izrazile njegove stiske, in nazadnje s cromagnonci, našimi pradavnimi predniki, upajoče povedal, da smo mogoče poimenovali stvari z njihovimi imeni… tisti, ki pridejo za nami, bodo laže razumeli — Kdo bi vedel. Mogoče pa tudi ne. A to nas, ki smo prišli za njimi, ne odvezuje dolžnosti, da vsaj poskušamo. Alenka Puhar Trener Marjan Fabjan uspešno priromal iz Celja na Brezje 24. 8. 2016, 16:53 9 Facebook Twitter Foto: Twitter Slovenski tvorec judoističnih uspehov Marjan Fabjan je po štirih dneh prišel do cilja pohoda od Celja do Brezij na Gorenjskem. Oseminpetdesetletnik je 106 km dolgo pot prehodil zaradi obljube, ki jo je dal pred olimpijskimi igrami v Riu de Janeiru, da se bo na pohod podal, če bo katera od njegovih varovank osvojila medaljo. V Braziliji sta to dosegli Tina Trstenjak in Ana Velenšek, prva je osvojila zlato, druga pa bron. “Pot bom skušal prehoditi v štirih etapah in z vmesnimi počitki. Šova in udeležencev ne potrebujem,” je pred odhodom na facebooku zapisal Fabjan. “Peš Celje – Brezje, 106 km… To je moja osebna odločitev in sem jo dolžan izpolniti samemu sebi,” je še na facebooku kluba Sankaku zapisal Fabjan. Oglejte si še: Poglejte, kako je šport tesno povezan s politiko Oseminpetdesetletni trener juda v celjskem klubu Sankaku je s svojimi varovankami osvojil pet olimpijskih medalj. Urška Žolnir se je okitila z bronom in zlatom (Atene, London), Lucija Polavder je bila tretja v Pekingu, zlato Tine Trstenjak in bron Ane Velenšek pa sta “kriva”, da se je Fabjan, sicer po poklicu zlatar, peš odpravil na 106 kilometrov dolgo pot. To ni prva Fabjanova obljuba, saj je leta 2004, ob prvi kolajni Žolnirjeve, na Lopati pri Celju postavil športni muzej, v katerem so na ogled kimona in kopije olimpijskih medalj njegovih varovank. V času iger v Pekingu 2008 je v čast Luciji Polavder usposobil telovadnico na Ostrožnem, po olimpijski zmagi Urške Žolnir v Londonu pa je kupil eno najbolj tipičnih londonskih posebnosti – rdeč dvonadstropni avtobus, ki je zdaj razstavljen ob telovadnici športnega centra Sankaku. Več kot legenda,primer pravega in klenega Slovenca,ki ve kaj hoče in ne podcenjuje nikogar,držal je obljubo in se poklonil brezijški Materi božji, bravo Fabi,Slovenija te spoštuje in potrebuje! V kolikor bi romal namesto na Brezje v Murgle, bi se kučanističnim medijem zrolalo od pisanja in pohval temu pravemu slovenskemu športnemu strokovnjaku in domoljubu. Tako pa na žalost njihov primitivizem tega ne požre in že več kot petinsedemdeset let goni svoj pritlehem stalinizem, revolucijo in sovraštvo do vsega, kar ni premočrtno s partijsko linijo. Video: Obljuba izpolnjena - Marjan Fabjan priromal na Brezje Trenerja z Lopate so na Brezjah pričakali judoisti 24. avgust 2016 ob 17:28 Brezje - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Najuspešnejši trener juda v Sloveniji Marjan Fabjan je po 106 prehojenih kilometrih priromal na Brezje in tako uresničil obljubo, ki jo je dal med olimpijskimi igrami v Riu. Spomnimo, najuspešnejši trener juda v Sloveniji je obljubil, da bo, če bo Anamari Velenšek osvojila medaljo, romal na Brezje. Kot je znano slehernemu Slovencu, je Anamari osvojila bronasto medaljo, Fabjan pa je nekaj dni po prihodu v domovino, potem ko so na Lopati proslavili zlato medaljo Tine Trstenjak in bronasto Velenškove, začel misijo romanje na Brezje. V nedeljo je krenil na pot, ni ga oviral niti dež, danes pa je sklenil svoj pohodniški izziv, dolg 106 km. "Peš Celje-Brezje, 106 km ... to je moja osebna odločitev in sem jo dolžan izpolniti samemu sebi ... Prehoditi jo bom poskusil v 4 etapah z vmesnimi počitki (ni mi važno, kako dolgo hodim)," je zapisal Fabjan na Facebookovi strani judokluba Sankaku, ki ga vodi prav sam, preden je začel izziv. Fabjan je na Brezje prispel pred dobrima dvema urama, bil je precej upehan in prepoten, pričakali so ga tudi judoisti iz njegovega kluba. "Želim normalno živeti" Kot je povedal ekipi TV Slovenija, zdaj želi le počitek: "Od olimpijskih iger nisem bil praktično skoraj nič doma, ves čas je bilo nekaj ... Ko sem prišel domov, so bila takoj dela, takoj so se začeli otroški kampi, vse to me je čakalo doma. Želim si, da bi bil še malo doma, da se zaprem, da sem izoliran od vsega, pa da začnem normalno živeti kot povprečen Slovenec." Pantha Rhei # 24.08.2016 ob 18:31 Prijavi neprimerno vsebino Uredništvo mislim da imate hrošča pod to novico, ker se pri vseh realnih in pohvalnih komentarjih pojavljajo rdeče minus številke. Ne gre za hrošča, ampak levosučno egalitarno kamarilo, zdresirano na FDVju in zaposleno v javnem sektorju, ki bi poteptala vsakogar, ki se izkaže s svojimi dosežki in stoji za svojimi dejanji. Nekdanji novinar z gladovno stavko razkriva: Vstaje v Mariboru so bile plod novinarjev Večera 25. 8. 2016, 10:42 43 Facebook Twitter Foto: STA “Verjemite, šokirani boste,” so besede nekdanjega novinarja Aljoše Dragaša, ki bo v sredo pričel z gladovno stavko, s katero bo razkril ozadje tako imenovanih vstaj konec leta 2012, ko so v Mariboru rušili Franca Kanglerja in ustoličili Andreja Fištravca. Dragaš bo gladovno stavkal na Trgu Leona Štuklja, pred vhodom v časopisno hišo Večer. Oglejte si še: Neznanci barbarsko oskrunili spomenik izvensodno pobitih slovenskih fantov V javni objavi je zagrozil, “da se bo izstradal do smrti, če bo potrebno,” s stavko pa namerava opozoriti na ignorantski odnos medijev do resničnih problemov v Mariboru. S pisanjem bo razkrival zakulisno dogajanje v odnosih mediji- politika in pojasnil resnične vzroke za nastavitev Fištravca in njegove uzurpatorske ekipe na vodilne položaje v občini Maribor. 5. mariborska vstaja pod geslom Pometimo jih vun! 5. mariborska vstaja pod geslom Pometimo jih vun! (Foto: STA) Vstaje so medijsko in fizično vodili novinarji Večera Začetek njegove akcije pri razkrivanju umazanij novinarjev Večera bo obelodanjenje tretje vstaje v Mariboru, ki je bila najbolj agresivna in “krvava,” kot se izrazi Dragaš. Za njo so stali sodelavci Večera Igor Selan, Branka Bezjak in takratni urednik rubrike Maribor Aljoša Peršak in njihovi vojaki, ki so vsi po vrsti izšli iz “druge-pro-komunistične gimnazije Maribor.” Nekateri izmed njih so sinovi mariborskih vplivnežev, vendar je Dragaš razkril zgolj njihove inicialke, sedanja urednica strani ‘Maribor’ Branka Bezjak pa jih je opisala kot bodočnost Maribora. “Tako z vso odgovornostjo zanje dolžim Večerovega urednika Aljošo Peršaka, ki je podnevi hodil k vam na tiskovne konference, zvečer pa varno odet v plašč noči, skupaj s kompanjoni v park na Maistrovem trgu netil nemire,” je nedavno o vstajništvu “Večerovcev,” Dragaš zapisal nekdanjemu županu Francu Kanglerju na spletnem omrežju facebook. Novinarstvo samo za komunistično elito Dragaš še razkrije, da je novinar Igor Selan ljubimec ter ljubljenec Bezjakove in je bil v naprej pripravljen kot del ekipe vstajniškega župana Fištravca in njegove “uzurpatorske ekipe iz Miklavža.” Prav tako pa bo med stavko pojasnil, kako hitro se v Mariboru postane in preneha biti novinar, zaradi česar je njegova družina že pred leti doživela pogrom. Spoštovani gospod Franc Kangler! Upam, da boste dopustili to objavo na Vašem FB zidu! Vsled šokantne odločitve mariborskega sodišča ( že druge zapored, v kateri sem nastopal malodane v glavni vlogi ( prva je bila DISCIPLINIZACIJA NOVINARJEV v primeru Toplak: Fištravec), JAVNO NAZNANJAM GLADOVNO STAVKO na TRGU LEONA ŠTUKLJA V MARIBORU, v neposredni bližini vhoda v zgradbo časnika VEČER, s pričetkom dne 31.8.2016 ob 10:00! S stavko nameravam opozoriti na nevzdržne razmere na več področjih: na področju novinarstva oz. obveščanja/ servisiranja javnosti in s tem povezanim usmerjanjem javnega mnenja, na področju sodstva ( in s tem povezanim družbenim vplivom) in na področju kvalitete življenja posameznika; v tem primeru mene in moje/ naše družine pa tudi vseh ostalih OBUBOŽANIH MARIBORČANOV. GLADOVNA STAVKA je NEPOSREDNO USMERJENA zoper MIKLAVŠKE UZURPATORJE in ( drznem si jih poimenovati) OKUPATORJE MESTA MARIBOR in njegovega javnega življenja, ZOPER NAJBOLJ NESPOSOBNEGA ŽUPANA MESTA MARIBOR VSEH ČASOV ( Andreja Fištravca), najbolj pa ZOPER VEČERova UREDNIKA ALJOŠO PERŠAKA in BRANKO BEZJAK ter Večerovega tako imenovanega novinarja, nekdanjega radijskega moderatorja Igorja Selana, ki si ga je sedanji župan Maribora Andrej Fištravec svojčas ŽE ŽELEL NA MESTU GLAVNEGA in ODGOVORNEGA UREDNIKA MEDIJA, ki mu je poveljeval, kot vsi njegovi – khm- projekti pa je tudi ta doživel neslaven konec. Na tem mestu in z vso odgovornostjo bi rad OPOZORIL na zakulisne igrice v zvezi z izpeljavo protestov, ki so se kaj kmalu – IN POVSEM NAČRTNO- spremenili v nasilne: TAKO Z VSO ODGOVORNOSTJO ZANJE DOLŽIM VEČERovega UREDNIKA ALJOŠO PERŠAKA, ki je podnevi hodil k vam na tiskovne konference, zvečer in varno odet v plašč noči pa skupaj s kompanjoni v park na Maistrovem (nekdaj Lenjingrajskem ( pomenljiva igra usode, mar ne? ;) ) trgu, kjer je NETIL NEMIRE (y) Kaj pa vem; ko sem bil sam novinar, ni bil ravno običaj, da se podnevi hodi k županu na tiskovne koference, ponoči pa v kapuclu, zamaskiran in z granitno kocko v roki. Kako to vem? Preprosto! Ker sem ga tam videl, ker so njegovi prijatelji iz mladosti tudi moji prijatelji iz mladosti in ker sem- HUH in HEH- prav tam dobil tudi KOCKO, GRANITNO, V GLAVO (Y) Ki je priletela iz njegove smeri, kjer sem bil tudi sam, nezavedajoč se kaj sledi, pred tem :( Za netenje nasilnih nemirov torej na tem mestu in Z VSO ODGOVORNOSTJO DOLŽIM ZA IZBRUH NASILNIH PROTESTOV SLEDEČE OSEBE: Samo Anžur, Sašo Čoh, Peter Spolenak, Slavko Mislej, Grega Turk in Slavko Dvoršak, priimka Renata pa se v tem trenutku žal ne spomnim :( HKRATI NA TEM MESTU DOLŽIM TUDI SLEDEČE OSEBE: – direktorja Narodnega doma Maribor Vladimira Rukavino za logistično podporo pri izpeljavi nasilnih protestov ( posodil je ozvočenje iz Narodnega doma, ki je v javni lasti, na bližnji trg Leona Štuklja ga je potem spravil Srđan TrifunoviĆ, ki je eden izmed administratorjev proslulega FB profila FKNO ( Franc Kangler Naj Odstopi) ter sorodnih profilov FKNOD ( Franc Kangler naj ostane v Dupleku ( ali kako že) in še nekaterih sorodnih. – Srđana TrifunoviĆa za vzpodbujanje nasilnih protestov, katerih edini namen je bil, da se posamezniki čim bolje in čim prej okoristijo z javnim denarjem; sam je dobil za nagrado v upravljanje prostore nekdanjega kina Udarnik, klavrn konec je pač logična posledica – mariborskega univerzitetnega profesorja na Filozofski fakulteti Borisa Vezjaka, prav tako enega izmed prikritih administratorjev proslulega FB profila FKNO . vrsto mariborskih novinarjev, katerih vlogo bom razsvetlil postopoma, od pričetka gladovne stavke, s katero bom- kot že povedano- nastopil z dnem 31.8.2016 ob 10:00, med katerimi pa bi na tem mestu zlasti rad izpostavil vlogo ALJOŠE PERŠAKA, BRANKE BEZJAK in BORA GREINERja – mariborsko univerzitetno profesorico Vesno Vuk Godino, katere somišljenike povezujem z NAČRTOVANIM NAPADOM na VAŠO HČERKO, sicer študentko medicine v Zagrebu, kolikor slišim ( na tem mestu ji želim uspešen študij in vse dobro) – in številne ostale osebe, katerih (medsebojno in vsakršno) povezanost bom razkrival v seriji objav, ki se bodo pričele z dnem 31.8.2016 – na tem mestu LAHKO POTRDIM in Z VSO ODGOVORNOSTJO POTRDIM VAŠE NAVEDBE, da so Vam- v kolikor ne bi odstopili s takratnega položaja župana- GROZILI Z UBOJEM POLICISTA, ravno tako pa je VEČINA PREJ OMENJENIH NAČRTOVALA ZAŽIG VAŠEGA AVTOMOBILA in nekaterih gospodarskih poslopij. Hkrati bi rad mariborsko in vsakršno zainteresirano javnost obvestil, da bom razkril motive in razloge za mojo DOLGOLETNO BREZPOSELNOST, za katero krivim pripadnike JUGO-FILSKEGA, nekdanjega LDS-ovskega klana, ki vedri in oblači pretežno po medijih, vse pa z namenom okoriščanja stricev iz ozadja. Kot NEKDANJEGA NOVINARJA me je namreč doletela vrsta krivic, med katerimi izstopa dejstvo, da SEM- ker kot novinar NISEM HOTEL ZAMOLČATI GONDOLSKE NESREČE na MB vzpenjači- ZDAJ ŽE SKORAJDA POLNIH in HKRATI NEVERJETNIH 13 LET BREZPOSELN, dočim so posamezniki ( s tem mislim predvsem na nekdanjega radijskega moderatorja Igora Selana) doživeli neverjeten novinarsko- profesionalni vzpon in danes- KLJUB TEMU, DA SO ZAVESTNO ZAMOLČALI NAPAD NAME in MOJO ODSTRANITEV IZ MEDIJSKEGA PROSTORA- skorajda neverjetno kotirajo kot VEST MESTA, kar je- vsaj zame- ŠOKANTNO :o Ob koncu tega uvodnega zapisa bi rad objavil še nekaj: V KOLIKOR SE ZAINTERESIRANA MB JAVNOST PREPOZNA in SOLIDARIZIRA S TRPLJENJEM in TRAGEDIJO NAŠE DRUŽINE, jih javno pozivam, da to stori na način, da ODPOVE NAROČNINO NA ČASNIK VEČER, katerega kadre JAVNO DOLŽIM za vse našteto in navedeno! Hkrati pozivam člane DNS in tako imenovane novinarje ( dokler ne bodo razkrili in pojasnili okoliščine in razloge fizičnega napada name kot na novinarja, hkrati pa figurirajo kot glas javnosti, zame ne štejejo za novinarje) DA JAVNO POJASNIJO, KAKO JE LAHKO ČLOVEK, ki je ZAMOLČAL NAPAD NA SODELAVCA ( kljub temu, da takrat sploh ni bil novinar ;) ) DOBITNIK NOVINARSKE NAGRADE združenja, ki je prepoznano kot zastopnik ceha! Več kmalu, z nastopom gladovne stavke in čisto na koncu samo še nekaj: SVOJO KORESPONDENCO Z BRANKO BEZJAK BOM OBJAVIL V CELOTI (najbrž Vam bo šele takrat postalo jasno, kaj vse se je dogajalo v ozadju); dotična je najbrž mislila, da je ne hranim ;) HKRATI in JAVNO NAZNANJAM BRANKI BEZJAK, ki jo prvenstveno krivim za nastalo situacijo in VEČLETNO ŠIKANIRANJE, ki je- žal- pripeljalo do (pre)mnogih zdravstvenih težav, še nekaj: V KOLIKOR SE NAMA ( In iskreno upam in si želim, da se nama NE!) POTI KRIŽAJO, TI NE GARANTIRAM, DA BOŠ PREŽIVELA !!!!! Ko sem letos obiskal Dalmacijo, Jadransko in hkrati Meditaransko morje, sem- kot zmeraj- potopil glavo vanj, si umil obraz in spil požirek tega, kar nam je dano ( oče ni pokopan, ampak razsut v morje, kar je bila njegova poslednja želja) IN PRISEGEL: “I WILL GET MY VENGEANCE, ON THIS WORLD OR ANOTHER!” Branko Bezjak- naj bo to jasno mestu in svetu, vesolju in stvarstvu- smatram ( in vse, kar sem dognal, to samo potrjuje) ZA VIR VSEGA ZLA in GLAVNEGA OBVEŠČEVALKA/ OBVEŠČEVALKO MIKLAVŠKEGA KLANA, s katerim je sodelovala ( in kar potrjujejo tudi premnoge priče) pretežno v Hiši jezikoF, ki se nahaja v neposredni bližini njenega doma! Kmalu več! V kolikor Vas- spoštovani nekdanji župan Maribora- moj zapis vznemirja ali Vam je povzročil nepopravljivo škodo, se Vam vnaprej opravičujem! Čisto za konec prilagam še zapis, ki ga je Z VEDENJEM in ODOBRAVANJEM ALJOŠE PERŠAKA odobril in vzpodbujal ( kakor tudi vse ostale, pretežno v smislu diskreditacije mojega in vašega dela) časnik VEČER, katerega nekdanji novinar- ups, ZUNANJI HONORARNI SODELAVEC z besedami Branke Bezjak- sem! Branki Bezjak in njenemu ljubljencu in domnevnemu ljubimcu, vsekakor sodelavcu iz redakcije pa ( in kot že rečeno): “I WILL GET MY VENGEANCE! ON THIS WORLD…OR ANOTHER!” S spoštovanjem, Aljoša Dragaš, prvi protestnik pred zgrado MB občine jeseni 2012 P.S. NAJBOLJ NESPOSOBNEGA ŽUPANA V ZGODOVINI MARIBORA, NASTAVLJENCA UZURPATORJEV PROTESTOV ZOPER KLIENTELIZEM in KORUPCIJO ( in nikakor zoper Kanglerja in Janšo kot je bilo kasneje potencirano v medijih) JAVNO POZIVAM K ODSTOPU in ga V IMENU JAVNOSTI NAPROŠAM, DA SE NAS USMILI in PRENEHA TLAČIT TO NEKDAJ PONOSNO, MOGOČNO, VESELO, POZITIVNO, NIKOLI ZARES ( huh, sovražim to besedo) DOTOLČENO MESTO MARIBOR!!! Povedano drugače: SPIZDI GNOJ, ŠKILAVI GNOJ!!! P.P.S. Hkrati Gabrijelu Toplaku sporočam, da bom javno razkril, kdo vse in na kakšen način je nam vplival ( beri: me izsiljeval), da na pričanju v procesu TOPLAK: FIŠTRAVEC, v katerem sem bil zaslišan kot priča, NISEM PRIČAL PO VESTI in SPOZNANJIH in mu javno sporočam, da BOM JAVNOSTI SPOROČIL IME ČLOVEKA, ki me je seznanil na kakšen način v kabinet župana Fištravca ( in preko koga) prihaja KOKAIN !!! Aljoša Dragaš, nekdanji novinar VEČERa, radia CITY, RTV Slovenija, radia MARŠ… ( Branki Bezjak pa še enkrat: “I WILL GET MY VENGEANCE! ON THIS WORLD OR ANOTHER!”) Čisto za na konec: ČE BO POTREBNO, SE BOM IZSTRADAL DO SMRTI (Y) In ker sem po očetovi strani iz Dalmacije: IMAM KOGA DA ME OSVETI (Y) Branka Bezjak: I WILL GET MY VENGEANCE! ON THIS WORLD…OR ANOTHER! M. P. Ruska vojska z vso silo rožlja ob meji z EU in Ukrajino 25. 8. 2016, 11:44 18 Facebook Twitter Foto: epa Rusija je danes začela obsežne vojaške vaje in svojim enotam ukazala stanje polne bojne pripravljenosti na območjih ob meji z Ukrajino in baltskimi državami. Vaje naj bi trajale do konca meseca, je danes sporočil ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Koliko vojakov sodeluje na vajah, ni povedal. Enote na južnih, osrednjih in zahodnih vojaških območjih ter zračne sile, mornarica in padalci so v stanju polne bojne pripravljenosti od 6. ure po srednjeevropskem času, je ukaz vrhovnega poveljnika ruskih oboroženih sil, ruskega predsednika Vladimirja Putina prenesel Šojgu. Oglejte si še: Ukrajina- država, ki je v vojni z RUsijo- obeležuje 25. obletnico samostojnosti od Kremlja Vaje med drugim potekajo ob meji z Estonijo, Latvijo in Litvo, ki so vse članice Nata. Odnosi med Natom in Rusijo so se zaostrili marca 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim. Države vzhodne Evrope se bojijo, da bi lahko podobna usoda doletela tudi njih, na kar se je Nato odzval z napotitvijo štirih bataljonov na Poljsko in v baltske države. Moskva se je nato odzvala z očitki Natu, da se bori proti “neobstoječi grožnji”. M. P., STA Rusofilni nakladač, pojdi enkrat tja gor v Rigo ali Talinn, pogovarjaj se z domorodci (ne z rusko priseljeno vojaško in fizikalno manjšino treh generacij - kako podobno naši sliki, mar ne?), oglej si sceno izzivalne premožne in nedotakljive ruske barabinske mularije (kako podobno, mar ne?), potem blebetaj. Sam sem bil precejkrat tam gori in mi je vse zelo, zelo jasno. Ti bi pa raje spet v Jugo, kajne? Naj ti prevedem analogijo v tebi razumljiv jezik. Kot Slovenec kadarkoli raje vidim v svoji državi NATO vojsko kot srbsko. Tako kot Estonci in Latvijci z močnima ruskima manjšinama. Dol jim visi tvoja putinska ljubezen. Glede komunistov pa le - blagor ubogim na duhu. Naj ti sonce sreče nikoli ne zaide in naj te zarote Židov, CIA, Vatikana, kapitala in marsovcev nikoli ne zapustijo! Umrl ameriški Slovenec Joe Sutter, "oče jumbo jeta" Prejel nacionalno medaljo za dosežke 31. avgust 2016 ob 11:54 Seattle - MMC RTV SLO/STA V 96. letu starosti je umrl Joseph Sutter, potomec slovenskih staršev, ki je bil vodja razvojnega programa letala boeing 747 in nekdanji podpredsednik družbe Boeing. "Joe je živel izjemno življenje in predstavljal navdih ne le nam pri Boeingu, ampak celotni industriji zračnega prometa. Poosebljal je iznajdljivost in strast za odličnost, s čimer so Boeingova letala postala sinonim za kakovost po vsem svetu," je v sporočilu ob Sutterjevi smrti zapisal izvršni direktor družbe Boeing Ray Conner. Sutter je razvijal več Boeingovih letal (B-727, B-737, B-747, B-757 in B-767), najbolj znan pa je po razvoju modela 747. V 60. letih 20. stoletja je z ekipo tedaj največje letalo na svetu izdelal v 29 dneh, zato se jih je prijel vzdevek Neverjetni. S tem projektom so, kot pravi Conner, odprli možnosti za dostopna mednarodna potovanja in pomagali povezovati svet. Poskrbel za spremembo v svetu Še dolgo po upokojitvi leta 1986 je ostal zelo aktiven v družbi. Med drugim je opravljal funkcijo svetovalca višje svetovalne skupine. "Nato je osivel in se gibal nekoliko počasneje, a vedno imel iskrico v očeh, oster um ter predanost letalski inovaciji in družbi Boeing," je zapisal Conner in dodal, da je Sutter poskrbel za spremembo v svetu. Sutter je bil potomec prve generacije slovenskih priseljencev v ZDA. Rodil se je 21. marca 1921. Očeta Franca Suhadolca je iz Slovenije, natančneje iz Dobrove pri Ljubljani, v ZDA zvabila zlata mrzlica. Po delu v rudnikih, ko je bil kar uspešen zlatokop, je ustanovil podjetje za predelavo mesnih izdelkov. Poročil in ustalil se je v Seattlu. Med njegovimi otroki je Joe kazal izrazito nadarjenost za matematikov in se po vojni po študiju letalskega inženirstva zaposlil pri Boeingu. Prejel nacionalno medaljo za dosežke Sodeloval je pri konstrukciji in razvoju praktično vseh Boeingovih letal, se počasi vzpenjal po poklicni lestvici in bil nato imenovan za glavnega konstruktorja novega projekta – boeinga 747. Letalo z vzdevkom jumbo jet je postalo najuspešnejše civilno letalo vseh časov. Njegovo delo so Američani zelo cenili. Prejel je več nagrad, za njegove dosežke pa mu je tedanji predsednik ZDA Ronald Reagan leta 1985 podelil nacionalno medaljo za dosežke na področju tehnologije in inovacij. Leto prej je postal član ameriške inženirske akademije. Prispeval je tudi k varnosti vesoljskih poletov, saj je kot strokovnjak sodeloval v ameriški predsedniški komisiji, ki je v drugi polovici 80. let raziskovala nesrečo vesoljskega plovila Challenger. Na Sutterjev 90. rojstni dan je Boeing po njem poimenoval glavno inženirsko stavbo oddelka za komercialna letala. Upokojil se je kot podpredsednik Boeinga. T. J. Heh, sploh nisem bil seznanjen s tem, da je bil tale gospod Slovenskih korenin. Nekaj novega. "Sutter je bil potomec prve generacije slovenskih priseljencev v ZDA. Rodil se je 21. marca 1921. Očeta Franca Suhadolca je iz Slovenije, natančneje iz Dobrove pri Ljubljani, v ZDA zvabila zlata mrzlica. Po delu v rudnikih, ko je bil kar uspešen zlatokop, je ustanovil podjetje za predelavo mesnih izdelkov." Samo za informacijo za naše slo levičarje. Za ''usodo'' Steva Jobsa je bilo bolj pomembno, da takrat splav v ZDA ni bil dovoljen. Njegova biološka mama je namreč hotela narediti splav. Če bi bil takrat dovoljen ne bi bilo nobenega Steva Jobsa. Ker pa je bil splav prepovedan ga je rodila in dala v rejo krušnim staršem. Ki so potem v Silicijivi dolini vzgojili Jobsa v to kar je postal!! Samo za informacijo. Za vse navdušene podpornike splava. Koliko Steve Jobsov se ni nikoli rodilo? Zakaj pa danes vsi migranti na svetu rinejo v te grozne dežele, ki so jih zgradili angleški morilci?? Srečo je imela tudi Amerika - brez 747 in Appla bi izpuhtelo nekaj desettisoč delovnih mest. Samo toliko, da rečemo bobu bob glede imigracije: ja, na eni strani je bil Al Capone, na drugi strani pa Antonio Meucci, izumitelj telefona. Sedaj pa prevagaj, kdo je imel večji vpliv na ZDA. Zaradi neprimernega vedenja Severna Koreja usmrtila podpredsednika vlade Od leta 2011 usmrtili več kot sto uradnikov 31. avgust 2016 ob 09:57 Seul - MMC RTV SLO/STA Severna Koreja je zaradi nespoštljivega vedenja na srečanju, ki mu je predsedoval voditelj Kim Džong Un, usmrtila podpredsednika vlade, dva druga uradnika pa poslala na prevzgojo. "Podpredsednik vlade Kim Jong Džin je bil usmrčen," je povedal tiskovni predstavnik južnokorejskega ministrstva za združitev Džeong Džun Hi. 63-letnega enega izmed podpredsednikov vlade, ki je bil, kot piše BBC, pristojen za izobraževanje, je vojaški oddelek za ustrelitev obsojenca usmrtil julija, in sicer kot "protistrankarskega, protirevolucionarnega agitatorja", je dodal neki drug uradnik ministrstva za združitev, ki pa ni želel biti imenovan. Kim Jong Džin se je v javnosti nazadnje pojavil 17. junija. Kaznovan je bil zaradi svojega neprimernega vedenja med sejo parlamenta, saj naj bi za govorniškim odrom zaspal. Pozneje je prestal zasliševanje, ki je razkrilo še druga kazniva dejanja, so še pojasnili na ministrstvu. Kot je dodal Seul, so dva druga visoka uradnika poslali na prevzgojo. Eden izmed njiju je Kim Jong Čol, ki je pristojen za medkorejske zadeve in vohunske dejavnosti proti Južni Koreji. Od leta 2011 usmrtili več kot 100 uradnikov 71-letnik je karierni vojaški obveščevalec, ki naj bi bil organizator pogostih severnokorejskih spletnih napadov proti Seulu. Južna Koreja ga obtožuje tudi potopa njihove vojaške ladje leta 2010 nedaleč od sporne meje v Rumenem morju. V juliju so ga zaradi arogance in zlorabe položaja za en mesec izgnali na kmetijo. Kim Džong Un je na oblasti od leta 2011, po očetovi smrti. Odtlej naj bi usmrtil ali na nižje položaje premestil številne visoke uradnike. Po podatkih Seula naj bi bilo v času njegove vladavine ubitih že več kot 100 strankarskih uradnikov. Pred tremi leti potrdili usmrtitev Kimovega strica Pjongjang najverjetneje usmrtitve ne bo potrdil, saj to storil le malokrat. Južnokorejske navedbe se bodo za resnične izkazale, če bo na primer imel podpredsednika vlade izginilo iz medijskih poročil ali pa bodo, recimo, na njegov položaj postavili novega človeka. Nazadnje je takšno potezo potrdil pred tremi leti, ko se je z odmevno usmrtitvijo Kim Džong Un znebil svojega strica Čang Song Taeka, ki je veljal za drugega človeka v državi in je bil tudi mentor mlademu Kimu pri njegovih začetkih na oblasti. To je bil eden redkih primerov, da je bila severnokorejska javnost seznanjena z odstranitvijo visokega politika. Televizija je tedaj prikazala njegovo aretacijo na seji partije in pozneje še fotografije s sojenja. T. J. Kim Džong Un čisti vse, kar bi mu lahko škodovalo. Vrnitve za njega več ni. Lahko samo še stopnjuje z ˝usmrtitvami˝. Danilo Türk, Franc Šetinc in Mitja Ribičič POP TV odkril toplo vodo o Danilu Türku – pred petimi leti pa so ga branili z vsemi močmi 2. 9. 2016, 10:43 37 Facebook Twitter Foto: Nova24tv Se spomnite tistih floskul izpred nekaj mesecev, ko je vsa levica s Türkom na čelu zagotavljala, da nas kandidatura za generalnega sekretarja OZN ne bo stala ničesar? Podatki, ki smo jih prejeli z ministrstva za zunanje zadeve kažejo ravno nasprotno. Kandidat za generalnega sekretarja OZN Danilo Türk je nekoč dejal: “To ni projekt, ki zahteva veliko dodatnih sredstev. To kandidaturo bo mogoče voditi na način, ki te države ne bo prav nič obremenjeval.” Oglejte si še: Danilo Türk nima možnosti v OZN- z drugega je po dveh glasovanjih, padel na osmo mesto Z ministrstva za zunanje zadeve so nam poslali izračun stroškov Türkove kampanje, ki kažejo, da smo davkoplačevalci za njegove letalske prevoze, nočitve v najboljših hotelih, prevode besedil in pokritje nekaterih diplomatskih dogodkov, plačali skoraj 30 tisoč evrov. Niti enega davkoplačevalskega centa? Türk je še dejal, da v dveh letih lobiranja ni zapravil niti centa davkoplačevalskega denarja, a v isti sapi dodal: “Kadar sem v krajih, kjer imamo veleposlaništvo, mi to omogoča običajen servis, ki je normalen v takih primerih, ko gre za nekdanjega predsednika.“ Türk se je torej hvalil, da ni porabil niti centa, potem pa dejal, da ima dostop do diplomatskih servisov. Te storitve, ki jih ambasada nudi nekdanjemu predsedniku, če Türk tega ne ve, se financirajo iz davkoplačevalskega denarja. ? Türk ni bil primeren kandidat Ko je takrat največja opozicijska stranka SDS opozarjala, da gre za potratno kandidaturo, saj Türk zaradi neprimernosti nima realnih možnosti za izvolitev, so jo večinski mediji napadali, češ “da ni državotvorna.” Šli so celo tako daleč, da so spet začeli z zgodbo o Janševem razdvajanju naroda, češ, da noče podpreti skupnega kandidata vseh Slovencev. A vendar, Türk ni imel podpore opozicijskih strank, zato je težko skupni kandidat vseh Slovencev. Sploh pa je to človek, ki je za tisoče okrutno pomorjenih žrtev komunistične revolucije dejal, da so drugorazredna tema. Levi mediji – leta 2011 tako, danes drugače Ko smo ravno pri Türku pa je treba izpostaviti prispevek medijske hiše POP TV, ki se je predvajal pretekli torek. Tam so “razkrili”, da je bil Danilo Türk udbovec. “Šokantno” razkritje, ki pa bolj kot Türka, razkriva oportunistično naravo levih medijev. Se spomnite februarja leta 2011, ko je Slovenska demokratska Stranka objavila dokumente, ki so dokazovali Türkovo vpletenost v posle SDV (Udbe)? Takrat je Slovenijo zajel medijski tajfun. Vsi levi mediji so ponoreli, kako da, SDS kopira dokumente in zlaga nepovezane dokumente na kup. Na Delu so zbirko dokumentov poimenovali zlepljenka, 24ur pa je objavil članek z naslovom “Dokument ne dokazuje ničesar”. Vsi so se ukvarjali s formo. Dejstvo je, da so bili dokumenti narobe zloženi, v nepravilnem vrstnem redu, a vsebina o Türku je bila pristna. Türk je bil seznanjem s terorističnim napadom v Velikovcu, kot sodelavec Udbe. Sedaj pa isti mediji, ki so pred petimi leti izvajali pogrom nad SDS, objavljajo prispevke o Türkovem udbovstvu. Le kaj se je zgodilo, da so nenadno zamenjali ploščo in začeli napadati človeka, ki so ga pred petimi leti na vse kriplje branili. Branili so ga tudi skozi vseh teh pet let in predvsem pri kandidaturi za generalnega sekretarja OZN. Je razlog morda to, da so po ponedeljskovem fiasku s praznim stolom hoteli pokazati svojo politično nevtralnost in so pač volkovom vrgli nekoga, ki je v politiki tako ali tako “oplel”? Slak naj bi dokumente o Türku imel pri sebi že 9 dni pred oddajo Še bolj neverodostojni pa izpadejo ob dejstvu, da je novinar Uroš Slak imel arhivske dokumente pri sebi že 9 dni pred njihovim prispevkom. Takrat Türku na stavnicah za generalnega sekretarja še ni kazalo, da bo popolnoma pogorel in ga je bilo kot takega treba ščititi. Ko pa se je, po tretjem glasovanju, pokazalo, da bo nima nikakršnih možnosti, pa so odsluženega politika malce popljuvali, da dokažejo, kako so neodvisni. Türk je bil iz pravega testa za Službo državne varnosti Arhivski dokumenti službe državne varnosti razkrivajo, da je nekdanja udba spremljala Türka, ko je davnega leta 1984 hodil v ameriški kulturni center s kodnim imenom “Sončnica,” kjer se je dobival z ameriškimi profesorji in intelektualci. Kot je zapisano v zapisniku SDV, se je takrat mladi profesor udeleževal diskusij in izmenjav mnenj s tujimi udeleženci, kar pomeni, da je bil zelo primeren kandidat za sodelavca SDV, saj bi preko njega vzpostavili nove operativne možnosti, zato so zapisali, da bi z njim opravili razgovor. Teroristični napadi v Velikovcu Veliko bolj obremenjujoča, kot nedavna afera, ki so jo sprožili pri POP TV v zvezi s SDV, pa je afera Velikovec, ko so pri SDS razkrili, da je Danilo Türk takrat vedel za bombne atentate v zamejstvu. Namesto, da bi kot resen medij zadevo raziskali, so raje z vsemi topovi zopet ustrelili po SDS. Konec leta 1979 je Türk namreč postal član IO RK SZDL Slovenije, zadolžen za mednarodne odnose in v RK SZDL hkrati predsednik Komisije za narodnostna, manjšinska in izseljenska vprašanja. S tem je postal najvišji politični funkcionar, zadolžen tudi za avstrijsko Koroško oziroma za našo tamkajšnjo manjšino. V 70.- ih letih prejšnjega stoletja je udba na veliko izvajala teroristične napade na avstrijskem Koroškem, zato glede na takratno prepletenost političnih in kadrovskih funkcij in zadolžitev med omenjenimi organi SZDL, Slovensko matico in Službo državne varnosti obstaja resen sum, da je v tej pomembni in specifični funkciji dobil kako informacijo ali vedel o delovanju SDV v zamejstvu. M. P., A. R. SlovenijaPolitika Odziv evropske poslanke Patricije Šulin na simbole komunizma v OŠ Ajdovščina 2. 9. 2016, 5:00 113 Facebook Twitter (Foto: osebni arhiv) Nedopustno je, da je vodstvo OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini na včerajšnji otvoritvi nove šole v Ajdovščini izrabilo otroke v ideološke namene. Nedopustno, je, da se otroku nadene na glavo kapo z rdečo zvezdo, ki simbolizira komunistični totalitarni sistem. Tovrstno dejanje pomeni tudi žalitev vseh trpečih pod rdečo zvezdo, ki je terjala na milijone nedolžnih življenj. 23. avgusta je bil vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, fašizma, nacizma in komunizma, zato je dejanje na OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini potrebno ustrezno obravnavati in obsoditi. Oglejte si še: Tako nemarno so v Ajdovščini zlorabili otroke v ideološke namene Na slovenskih tleh se nahaja preko 600 množičnih grobišč, ki jih je zakrivil prav ta komunistični režim v obujanje katerega so včeraj prisilili nič hudega sluteče otroke. Komunistični simboli so neevropski 250 tisoč otrokom in mladostnikom, ki so danes ponovno sedli v šolske klopi, smo dolžni zagotovili kvalitetno in s tujino konkurenčno izobrazbo, dolžni pa smo jim tudi podajanja resnice. Resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu nacizem, fašizem in komunizem izenačuje. Gre za tri zločinske režime, kjer je na milijone nedolžnih izgubilo življenje in vsakršno čaščenje komunističnega režima ali njihovih voditeljev je v nasprotju z omenjeno resolucijo, ki je Državni zbor RS še vedno ni potrdil, koalicija pa na ta način dopušča potvarjanje zgodovinskih dejstev. V Sloveniji tako še vedno nismo sposobni oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino in s tem tudi obsoditi storilce totalitarnega režima. Evropski parlament je večkrat opozoril tudi na to, da so se zadnji zločini proti človečnosti in dejanja genocida v Evropi dogajali še julija 1995 ter da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobičnim, avtoritarnim ali totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna budnost, ter da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jo zgrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanje o nemirni evropski preteklosti. Na potezi je ministrica Makovčeva Tragična preteklost Evrope je zaznamovala več generacij, žrtve je potrebno počastiti, storilce obsoditi, sprava pa mora temeljiti na resnici. Podajanje resnice pa je v rokah staršev in učiteljev. Zato je nedopustno, da vodstvo šole dovoli izrabo otrok v ideološke namene. Žal dogodek v Ajdovščini ni osamljen primer, ustreznih reakcij iz pristojnega ministrstva pa še ni. Patricija Šulin Ministrica Katičeva načrtno uničuje spominski park, kjer je bil prvi postroj Slovenske vojske 2. 9. 2016, 5:00 21 Facebook Twitter Foto: VSO Načrt ministrice za obrambo: prodati in uničiti spominski park Manevrske strukture narodne zaščite v Kočevski Reki, ki predstavlja enega od temeljev slovenske države in vrednostno središče nastanka Slovenske vojske. Tam se je namreč 17. decembra 1990 odvil postroj 30. razvojne skupine TO – poznejšega Morisa. To je bil prvi pogumen prikaz slovenske oborožene sile, ki je bila pripravljena braniti odločitev, izraženo na plebiscitu slab teden pozneje. Zato je odveč izpostavljati simbolni in dejanski pomen tega prostora. Oglejte si še: Škandalozno: Ministrica Katičeva meni, da smo bili pod rdečo zvezdo močnejši Prebivalci Kočevske Reke so zgroženi Spominski park MSNZ stoji na zemljišču, ki je last Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, njegov najemnik pa je Zveza društev Moris. Na naše uredništvo so pisali zgroženi lokalni prebivalci, saj naj bi tam pred dnevi opravljali izmero bližnjih parcel, ker MORS prodaja parcele v neposredni bližini parka, ki sodijo v njegov širši sklop. Interesent za nakup je podjetje HIS, sicer v lasti bratov Hrženjak. Že gradijo – in to brez soglasij V neposredni bližini spominskega parka naj bi podjetje HIS na črno, brez vsakega gradbenega, uporabnega ali drugega potrebnega dovoljenja, in tudi brez vsakih soglasij, že zgradilo žago. Prav tako naj bi bila na črno in brez soglasij zgrajena cesta do tega industrijskega obrata. Na objektu oz. parceli, ki je v lasti MORS in je sestavni del spominskega parka, je že danes več kupov hlodovine, kar kazi podobo in funkcionalni namen spominskega parka. Na črno naj bi prej omenjena lastnika zgradila tudi hangar ob spominskem parku. Inšpekcije pa nič … Ministrica za obrambo Andreja Katič tako s prodajo parcel kupcu, ki v popolni samovolji že sedaj počne kar hoče, očitno zavestno uničuje spominski park MSNZ. Ob vsem tem pa se je smiselno vprašati, kaj počnejo pristojne državne nadzorne službe, da lahko podjetje HIS na črno gradi objekte in na tak način posega v prostor, ki ima simbolni pomen za slovenski narod. Vprašanja o odgovornosti ministrice smo poslali tudi na ministrstvo za obrambo. Na odgovore še čakamo. M. P. Tako nemarno so v Ajdovščini zlorabili otroke v ideološke namene 1. 9. 2016, 10:09 611 Facebook Twitter “Bila sem na odprtju nove OŠ v Ajdovščini. Zgrožena nad zlorabo otrok v ideološke namene,” je preko družbenega omrežja Twitter sporočila predsednica komisije za peticije in človekove pravice Eva Irgl, ki je na otvoritvi nove šole v živo videla otroke oblečene v pionirske uniforme. Dan pred prvim šolskim dnem so v Ajdovščini odprli novo šolo, ki so jo otroci in učitelji čakali dolgih sedem let. Da so pristojni popolnoma pokvarili slovesno otvoritev, pričajo fotografije zgroženih obiskovalcev, ki so morali gledati, kako mlade otroke kvarijo z uniformami, ki ne sodijo v slovenski izobraževalni sistem. Oglejte si še: Škandalozno: Ministrica Katičeva meni, da smo bili pod rdečo zvezdo močnejši Šolske uniforme že sicer niso predpisane v slovenskem šolskem sistemu, torej so še manj dovoljene uniforme, ki predstavljajo nekdanji totalitarni sistem, kar modra titovka in rdeča ruta nedvomno so. Zato je še kako na mestu opazka publicista Dejana Kaloha, ki je dal primerjavo z nemško osnovno šolo in uniformami Hitlerjugenda. Skoraj identične uniforme imajo sedaj le še v državah, kjer vladajo vojaške hunte kot so Laos, Severna Koreja, Kuba in podobne. Ministrica Makovčeva brezbrižna do dogodka Do problema so popolnoma brezbrižni na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer so so nam odgovorili, da “so otroci prikazali različna zgodovinska obdobja, pri čemer so bila tudi njihova oblačila v znamenju teh obdobij.” Zaradi tovrstnega spodrsljaja, ki je bil povsem namerno ustvarjen, bi morali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport takoj zahtevati pojasnilo ravnatelja. Da do tovrstnih incidentov v bodoče ne bi več prihajalo pa bi morali vsem šolam poslati dopis, v katerem bi nevednim šolam, ravnateljem in učiteljem razložili, da so vsi totalitarni simboli v demokratični Sloveniji prepovedani. Simbolika, ki je povzročila milijone žrtev “Prav je, da se na takšne stvari opozori, da ne postanejo nekaj povsem normalnega in sprejemljivega. Simbolika takšnega nastopa, če že, bi morala biti v prelomu s komunizmom, ne pa, da so simboli komunizma, celo posajeni na glave otrok, bili predstavljeni kot nekaj romantičnega in sprejemljivega. Škoda, da je ta (ne)premišljena provokacija po nepotrebnem vrgla slabo luč na sicer zelo lepo in kakovostno pripravljen ostali del programa,” je o otvoritvi nove šole povedala obiskovalka Eva Irgl. Zakaj se je vodstvo osnovne šole Ajdovščina odločilo za umestitev pionirskih uniform v program otvoritve nove šole, kako bo tovrstna indoktrinacija vplivala na otroke, ki si še morajo izoblikovati stališča in pogled na svet, smo povprašali tudi ravnateljico šole Ireno Kodele Krašno. Prav tako smo ji zastavili vprašanje o njenem osebnem odnosu do nekdanje totalitarne ideologije. Na odgovore še čakamo. V Venezueli množične demonstracije za odstavitev predsednika Madura Madura krivijo za katastrofalne gospodarske razmere 2. september 2016 ob 09:49 Caracas - MMC RTV SLO/STA V venezuelski prestolnici Caracas so potekale največje demonstracije, na katerih so pozivali k referendumu za odstavitev predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah organizatorjev, venezuelske opozicije, je šlo za največje demonstracije v državi v zadnjih desetletjih, na njih pa se je zbralo več kot milijon ljudi. V belo oblečeni protestniki so na mirnih demonstracijah vzklikali "Venezuela je lačna" in "Ta vlada bo padla". Vodja opozicijskega Omizja demokratične enotnosti Jesus Torrealba je ocenil, da se je demonstracij v vzhodnem delu Caracasa udeležilo med 950.000 in 1,1 milijona ljudi. "Gre za zgodovinski pohod. Danes se začenja zadnja faza našega boja," je poudaril. Opozicija je napovedala, da bodo tovrstne demonstracije potekale vsak teden. Za varnost je skrbelo na stotine policistov, ki so pazili, da se protestniki, jezni zaradi slabega gospodarskega stanja v državi, in Madurovi privrženci ne bi spopadli. Madurovi somišljeniki so se zbrali na trgu Plaza Bolivar v središču venezuelske prestolnice ter Maduru sporočali "Ljudstvo je z vami". Maduro je ocenil, da se je shoda udeležilo okoli 30.000 ljudi. "Danes smo preprečili državni udar," je dejal levičarski predsednik množici, oblečeni v rdeče majice in kape. "Znova jim ni uspelo. Zmaga je naša," je dodal. Maduro je še napovedal, da bo poslancem v parlamentu, kjer ima večino opozicija, z odlokom odvzel imuniteto. "Odločen sem z vsemi sredstvi braniti domovino in suverenost venezuelskega ljudstva," je dejal. Strah pred nasiljem Množične demonstracije so okrepile strah pred nasiljem v Venezueli, kjer je bilo v protivladnih protestih leta 2014 v spopadih med protestniki in policijo ubitih 43 ljudi. Tudi v četrtek je prišlo do posameznih manjših spopadov med protestniki in venezuelskimi varnostnimi silami. O nekaj nasilnih incidentih so poročali tudi iz drugih venezuelskih mest. Opozicija Madura krivi za katastrofalne gospodarske razmere v nekoč cvetoči, z nafto bogati državi, ki se zdaj spopada z resnim pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin, in si prizadeva za razpis referenduma o njegovi odstavitvi. Referendum do januarja? Opozicija želi doseči razpis referenduma do 10. januarja 2017, saj bi po tem datumu v primeru podpore odstavitvi na referendumu Madura na položaju zamenjal podpredsednik države in ne bi razpisali predsedniških volitev. Maduru se bo šestletni mandat iztekel leta 2019. Glede na javnomnenjske raziskave večina Venezuelcev podpira odstavitev Madura. Ankete kažejo, da bi za odstavitev Madura glasovalo 64 odstotkov volivcev, po nekaterih javnomnenjskih raziskavah pa celo 80 odstotkov. K. S. Hokej (511) Poudarki V Pjongčangu tako kot v Sočiju z Rusi, Američani in Slovaki Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 4.9 od 131 glasov Ocenite to novico! Rok Tičar Rok Tičar je na začetku druge tretjine dvakrat zatresel belorusko mrežo, uspešno pa je izvedel tudi kazenski strel. Foto: EPA Anže Kopitar Anže Kopitar je podal pri prvem zadetku, mojstrsko pa je izvedel kazenski strel. Foto: www.alesfevzer.com Jan Muršak Slovenski kapetan Jan Muršak je v Minsku dokazal svojo kakovost. Foto: www.alesfevzer.com risi V slovenskih vratih je odlično svoje delo opravil Gašper Krošelj. Foto: www.alesfevzer.com selektor Nik Zupančič Nik Zupančič je bil v Vojensu še pomočnik, v Minsku pa je v vlogi selektorja prišel do največjega uspeha v trenerski karieri. Foto: BoBo Sorodne novice 4. september 2016 Bodo Slovenci pokvarili hokejski praznik v Belorusiji? 3. september 2016 Risi so imeli prav - Italija je bila le slab trenutek 2. september 2016 Slovenci z odliko opravili drugi del naloge v Minsku 2. september 2016 V Minsku ponoviti Vojens in znova zagreniti življenje Dancem 1. september 2016 Silovit prvi korak risov proti Pjongčangu 1. september 2016 Risi v boj za OI 2018, a ne smejo pozabiti na Malasinskega 31. avgust 2016 Kapetan Muršak: Super bi bilo igrati z Anžetom 26. avgust 2016 Nik Zupančič verjame v ponovitev Vojensa 25. avgust 2016 Kopitar: Reprezentanca ne potrebuje veliko časa za uigravanje Dodaj v Facebook Nov mejnik slovenskega hokeja – izjemni risi drugič zapored na OI Tičar dvakrat zatresel belorusko mrežo in dal odločilni kazenski strel 4. september 2016 ob 15:52, zadnji poseg: 4. september 2016 ob 19:39 Minsk - MMC RTV SLO Hokejska reprezentanca znova piše zgodovino! Drugič zapored bodo risi nastopili na olimpijskih igrah. Nastop v Pjongčangu so si zagotovili z zmago po kazenskih strelih nad Belorusijo (2:3). Vozovnico za Soči si je pred dvema letoma in pol Slovenija priigrala v Vojensu. Tudi tam je ugnala Belorusijo in gostitelje tedanjega turnirja Dance. V Minsku si je pot v Južno Korejo utrla z visoko zmago nad Poljsko (6:1) in z uspehom nad favoriziranimi danskimi levi (3:0). Dvoboj z gostitelji turnirja Belorusi je bil pravi finale. Dve neporaženi reprezentanci sta se pred polno Minsk Areno pomerili za olimpijsko vozovnico. V odlični tekmi so risi pokazali izvrstno predstavo. Prek Roka Tičarja so povedli z 2:0. Belorusi so se vrnili v igro, a nalet domačih hokejistov so Slovenci prekinili. Gašper Krošelj je bil zanesljiv, v zadnji tretjini pa so bili risi znova nevarni. Sprožili so tudi več strelov od gostiteljev (29:32). V podaljšku sta bili obe ekipi previdni in v igri 3:3 nista veliko tvegali. Odločitev je tako padla po kazenskih strelih. Začel je Robert Sabolič, ki je streljal mimo vrat. Nato je Krošelj ubranil poskus Aleksandra Kulakova. Anže Kopitar je z mojstrsko potezo matiral Mihaila Karnauhova, a je odgovoril razigrani strelec dveh beloruskih golov Andrej Stepanov. Vendar je razpoloženi Tičar še tretjič plošček spravil v belorusko mrežo, Andrej Kosticin pa nato ni uspel premagati Krošlja in veliko veselje risov se je lahko začelo. Vse tekme je mogoče spremljati tudi z novo mobilno aplikacijo RTV Šport. V prvi tretjini smo lahko spremljali dober hokej in igro v visokem ritmu. Uvodne minute srečanja so pripadle risom, ki so imeli že po treh minutah, ko je Andrej Kosticin naletel na Žigo Jegliča, igralca več na ledu, toda številčne prednosti jim ni uspelo izkoristiti. Belorusi so dobro odigrali v obrambi in slovenskim hokejistom je šele po minuti uspelo postaviti "powerplay" formacijo in nekajkrat so spravili plošček pred vrata, a je bila domača obramba na čelu s Karnauhovom na mestu. Obe moštvi sta igrali disciplinirano v obrambi in brez večjih napak. Slovenci so sprožili en strel več (4:5), sicer pa je bila tretjina zelo izenačena. Belorusi so dvakrat nevarno zapretili ob koncu. Strel Geoffa Platta je Krošelj ujel v lovilko, ko je Ken Ograjenšek pozabil na Nikolaja Stasenka na levi strani, ta pa je podal pred vrata proti Stepanovu, ki je skušal ploščico zbezati v gol, pa je slovenski vratar ob pomoči Sabahudina Kovačevića tudi pravočasno posredoval. V dobri minut dva gola Tičarja Fantastično je Slovenija začela drugo tretjino. Roman Graborenko si je ob koncu prvega dela prislužil dvominutno kazen, po minuti druge tretjine pa se mu je na kazenski klopi pridružil še kapetan Andrej Stas. 40 sekund so risi potrebovali, da so izkoristili prednost dveh igralcev več na ledu. Kopitar je na desno podal Tičarju, ki je s težkega položaja odlično streljal in ploščico spravil za hrbet Karnauhova. Domači navijači, ki so napolnili Minsk Areno, še niso dobro prišli k sebi, ko je sledil nov šok. Dobro minuto po vodilnem golu se je mreža gostiteljev znova zatresla. Mitja Robar je začel akcijo in podal Jegliču, ki je v prodoru lepo preigraval, a je Karnauhov njegov poskus odbil. Toda pozoren je bil Tičar, ki je pridrsal in odbito ploščico pospravil v mrežo. Kranjc okrvavljen končal tekmo Po zaostanku so Belorusi vse moči usmerili v napad. Ko je bil izključen Aleš Kranjc, je bila slovenska obramba nekajkrat na preizkušnji, toda Krošelj se je izkazal z uspešnimi posredovanji. Nato si je tudi slovenski vratar po neposrečenem posredovanju prislužil dvominutno kazen. Beloruski napadi so se stopnjevali. Nekajkrat so gostitelji streljali z nevarnih položajev in tudi tik pred vrati so bili zelo dejavni, a je Krošelj krotil vse ploščke in zaustavljal številne napade. Nato pa je pred slovenskimi vrati ob padcu Stas z drsalko po obrazu zadel Kranjca. Slovenski branilec, ki se ni več vrnil na led, je okrvavljen obležal na tleh, a se je beloruski napad nadaljeval, sodniki pa so igro prekinili šele, ko je Krošelj pokril ploščico. Zaradi krvi na ledu je bila druga tretjina predčasno končana. Preostale tri minute so bile odigrane z zadnjo tretjino. V tem času so Belorusi izid znižali. Sodniški met, ki ga je najprej dobil Jan Muršak, so ponovili, namesto slovenskega kapetana pa je skušal ploščico pridobiti Miha Verlič, a Jevgenij Koviršin je bil uspešnejši. Aleksander Kulakov je takoj podaljšal do Stepanova, ki je ustrelil s prve in presenetil Krošlja. 12 minut pred koncem je Jan Urbas velemojstrsko preigraval in švignil med Kirilom Gotovecem in Nickom Bailenom, ki je nato slovenskega napadalca podrl, preden bi ogrozil Karnauhova. Urbas je imel na voljo kazenski strel, a je bil iz oči v oči uspešnejši beloruski vratar. Belorusi izenačili ob igralcu več na ledu Kmalu zatem je s palico po obrazu dobil Tičar, a so sodniške piščalke ostale neme. Je pa osem minut in pol pred koncem na kazensko klop moral Verlič. Le 13 sekund so Belorusi potrebovali, da so unovčili igralca več na ledu. Bailen je sprožil z modre črte. Krošelj je bil pokrit, a je ploščico zaustavil, vendar je ni zadržal in končala je za njegovim hrbtom. Strelec je bil Stepanov. Na drugi strani se je takoj priložnost ponudila Žigi Pancetu, ki se mu je odprl prostor pred vrati. Karnauhov je bil na mestu, ubranil pa je tudi strel Urbasa po odbiti ploščici. Slovenija je podaljšek začela z napadalnim parom Kopitar–Muršak. Lepo priložnost je imel po protinapadu Urbas, ki je igral skupaj z Jegličem, po lepem preigravanju pa je zapretil Sabolič, ki je napadal skupaj s Tičarjem. Vse beloruske poskuse pa je uspešno zaustavljal tudi Krošelj, ki se je zares izkazal 18 sekund pred koncem podaljška, ko je z izvrstno obrambo preprečil gol po poskusu Platta. Enaka skupina kot v Sočiju Z zaključkom kvalifikacij so znane že skupine za Pjongčang. Slovenijo čakajo isti tekmeci kot v Sočiju. Igrala bo v skupini B z Rusijo, ZDA in Slovaško. Na zadnjih olimpijskih igrah so risi za preboj v izločilne boje s 3:1 ugnali Slovake, Rusi so bili boljši s 5:2, Američani pa s 5:1. V skupini A so Kanada, Češka, Švica in Južna Koreja, v C pa Švedska, Finska, Norveška ter Nemčija. 3. KROG Belorusija - SLOVENIJA 2:3 (0:0, 1:2, 1:0) - po kazenskih strelih Stepanov 39., 52.; Tičar 22., 23. Kazenski streli: Sabolič Kulakov Kopitar Stepanov Tičar A. Kosticin Odpri razširjeno statistiko v novem oknu POLJSKA - DANSKA 2:5 (1:1, 0:2, 1:2) 2. KROG: SLOVENIJA - DANSKA 3:0 (0:0, 1:0, 2:0) BELORUSIJA - POLJSKA 5:3 (4:2, 1:0, 0:1) 1. KROG: SLOVENIJA - POLJSKA 6:1 (2:0, 3:0, 1:1) DANSKA - BELORUSIJA 2:5 (1:2, 0:0, 1:3) Lestvica: Slovenija 8, Belorusija 7, Danska 3, Poljska brez točk. T. J., @Tilen_Jamnik vrtnar_1 # 04.09.2016 ob 18:35 Prijavi neprimerno vsebino Toooooooooooo Olimpijske igre!! Čestitke risom +21 -0 generusus # 04.09.2016 ob 18:35 Prijavi neprimerno vsebino Eden izmed največjih uspehov slovenskega športa. AAAAAAAA NOROOOOOOOOOOOO BRAVOOOOOOOOOOO SLOVENIJAAAAAAAAAAA juk # 04.09.2016 ob 18:52 Prijavi neprimerno vsebino Sam tale komentator na šport tvju je pa nekaj najboljšega kar sem poslušal v zadnjem obdobju. Komentira hokej s strastjo, vse pohvale. Velika škoda bi bila, da hokej v Sloveniji ne prosperira, zaradi dogajanj zadnjih let na klubskem nivoju ... Obstaja teorija, da Srbi, ki vodijo Slovenijo namenoma medijsko in sponzorsko zatirajo hokej, ker je preveč slovenski ... Deslovenizacija, oziroma en kamenček v mozaiku le te. Just saying. V skupini na olimpijskih igrah pa Slovaška, Rusija in ZDA. Ne vem a sem nor ali kaj ampak mislim da imajo možnosti za spek kakšno senzacijo. Pa čeprav je senzacija že to da so tam. Hokej je bil in upam,da je spet nacionalni šport številka 1.Pozdrav vsem ljubiteljem tega lepega športa. Veleslalom Kopitarja, projektil Tičarja, Krošelj iztegnil nogo do Pjongčanga!!! Neverjetno in več kot zasluženo, gol za 2:2 je bil čisti krompir, ane. Ta reprezentanca je kvalitetna, borbena, fanatična, srčna, kolektivna, in ima več jajc kot kitajsko državno prvenstvo v namiznem tenisu!!! Kapo do podna, imamo manj igralcev kot npr. Finska dvoran in gremo drugič zapored na olimpijske igre. Tako se igra za dres z državnim grbom, učite se ostale reprezentance,;} neka druga reprezentanca v hlevu v Sofiji igra 'derbi' z Bolgarijo in neka tretja reprezentanca v Vilni sramoti dres z državnim grbom, ampak to je specifičen šport, v katerem se lahko marsikaj zgodi. Bravo Risi, gas do daske, privoščite si, zaslužili ste si! Hokej bi moral biti prvi moštveni šport Slovenije in bi se tako morala do njega obnašati tudi država, mediji, rtv slovenija, sponzorji. Izven reprezentančnih fantastičnih uspehov, pa je na klubskem slika povsem drugačna. Še slabša prihodnost se nam obeta, kot v košarki. Bravo Risi!! Tole pa je ena vesela nedelja!! Krošelj pa kralj! To je bila srčna borba, privoščim tem fantom nastope na OI bolj kot komurkoli. Ena redkih reprezentanc, ki na vsaki tekmi pusti srce na igrišču. Čestitke fantje! Ernesto, to o labodjem spevu berem tule na forumu že 10 let. Poglej, na tem turnirju ni bilo Raze, enega Rodmana, drugi ni igral. Tudi Kristan ni igral. Pa so se našli novi. Krošelj recimo, pa cel četrti napad. In imamo še kar nekaj obetavnežev , ki v svojih najstniških letih igrajo po Evropi, tako da tem pravljicam o labodjem spevu hokejske reprezentance enostavno ne verjamem več. Očitno nam ta igra leži in bomo še dolgo krojili svetovno sceno. Včasih malo navzgor, drugič malo dol. @mrzo123 Kampl je še najmnj Slovenec, pa je najbolj željan igre, zmage. Se mi zdi, da je Kampl bolj Slovenec od marsikoga, ki je bil v Sloveniji rojen. Ni važno kje si rojen, temveč v kakšni kulturi si vzgojen. Ravnokar je Nemcija premagala Latvijo in gre tudi na OI, iz druge skupine pa se Norveska. V dobri druscini smo. Bravo risi, kralji ste! Pa da bo vse ok s Krajncem! Risi, res, kapo dol!! Z veseljem Vas je bilo gledati :) Rtvslo....vi bi pa kot nacionalna televizija predvajali tekme nacionalne reprezentance...Pa zaposlili komentatorja iz Šport TVja, saj oni vedo kaj komentirajo :) Novica, da gredo naši hokejisti na OI ima pol manj komentarjev kot ponesrečena tekma naših nogometašev z Llitvo? Ma kje mi živimo? SlovenijaŠport Slovenski hokejisti na zimske OI 2018 4. 9. 2016, 19:23 6 Facebook Twitter (Foto: STA) Slovenska hokejska reprezentanca se je z zmago nad Belorusijo v Minsku po kazenskih strelih s 3:2 (0:0, 2:0, 0:2; 0:0) uvrstila na zimske olimpijske igre 2018 v Južni Koreji. V drugi tretjini je za Slovenijo dvakrat zadel Rok Tičar, v zadnjem delu pa je poravnal Andrej Stepanov. Pri izvajanju kazenskih strelov, te so Slovenci dobili z 2:1, sta bila uspešna Anže Kopitar in Tičar. Za slovenski hokej bo to druga udeležba na olimpijskih igrah po Sočiju 2014, kjer se je Slovenija prebila do četrtfinala. J.F., STA Gajser v Charlottu potrdil naslov svetovnega prvaka Cairoli nima več možnosti, da ga prehiti 4. september 2016 ob 00:15, zadnji poseg: 4. september 2016 ob 06:36 Charlotte - MMC RTV SLO Tim Gajser je štiri dni pred 20. rojstnim dnem postal svetovni prvak v elitnem razredu motokrosa, v kategoriji MXGP. Makolčan je na predzadnji dirki v Charlottu osvojil skupno drugo mesto, njegov edini tekmec Antonio Cairoli pa je bil šele 14. Gajser ima tako pred zadnjo dirko, ki bo naslednji konec tedna v Glen Halenu prav tako v ZDA, neulovljivih 90 točk prednosti. Tomac najhitrejši v obeh vožnjah Dirko je sicer dobil domačin Eli Tomac, ki je bil najhitrejši v obeh vožnjah. Gajser je bil v prvi vožnji četrti, v drugi je dolgo vodil, a se je enkrat povsem ustavil in 34. vožnjo sezone končal na drugem mestu. Po naslovu je pritisk izginil "Prva vožnja je bila zelo težka, veliko sem razmišljal o prvenstvu. Nisem bil sproščen, kar se je opazilo v sami vožnji. Potem ko sem po prvi vožnji osvojil naslov svetovnega prvaka, pa je pritisk pred drugo vožnjo izginil. V drugi vožnji sem po napaki izgubil ritem in se nisem boril za zmago, raje sem se zadovoljil z drugim mestom. Rad bi se zahvalil vsem v ekipi HRC in v ekipi Honda Gariboldi, navijačem, posebno pa seveda moji družini, dekletu in očetu, brez katerega ne bi bil tu, kjer sem," je po uspehu kariere pripovedoval Tim Gajser, svetovni prvak v razredu MXGP. Še drugič zapored prvak Gajser je tako še drugo leto zapored postal svetovni prvak, lani si je konkurenco namreč pokoril v razredu MX2. Vrstni red po 34 vožnjah (od 36): 1. T. GAJSER Honda 693 2. A. CAIROLI KTM 603 3. M. NAGL Husqvarna 565 4. R. FEBVRE Yamaha 549 5. J. BOBRIŠEV Honda 522 6. J. VAN HOREBEEK Yamaha 513 7. G. COLDENHOFF KTM 382 8. C. DESALLE Kawasaki 372 9. V. GUILLOD Yamaha 335 10. S. SIMPSON KTM 322 ... 53. P. IRT Yamaha 1 Kaj naj rečem...vsaka čast takemu šampionu,kot je Tim.In predvsem njegovemu očetu,ki ga je pripravil tako fizično in predvsem psihično,da je zdržal ta pritisk,ki se mu je res poznal v prvi vožnji. Zdaj pa še američana premagat na zadnji dirki,ko ne bo več potrebe po taktiziranju ;) Tim,hvala ker nam lepšaš nedelje.KRALJ SI !!! "Čestitke" RTV in ostalim medijem, še posebej 24ur/Pop TV, ker ste tako intenzivno poročali o dogajanju pred dirko, npr. o odpovedanih kvalifikacijah pa pozneje o rezultatih kvalifikacij ... Nikjer vas ni bilo, sramotno, da smo morali iskati informacije na uradni strani mxgp, zdaj pa kar na prvo stran in bombastični naslovi, ko je big news, ne?!?! 90% Slovenije, vključno z mediji (še posebej bljak POP TV itak ignorira vse, kar ne pokrivajo s prenosi, vključno z F1), se sploh ne zaveda, kaj je uspelo Timu. Zato se žal pridružujem mnenju mnogih, da Tim ne bo športnik leta ... Je pa zagotovo naslov svetovnega prvaka mxgp največji uspeh slovenskega športa v zgodovini! Čestitke Gajserju tudi za drugo vožnjo (za naslov sem čestital že po prvi furi). Je pa prav, da ne pretirava, da bi na vsak način moral zmagati saj že ima naslov in poškodba v tem trenutku ko bo lahko šel kmalu na zaslužen dopust ni potrebna. Človek se vpraša, ampak število komentarjev jim ni pomembno. Zakaj? V zadnjem mesecu so mi brisali najmanj 6 komentarjev, ko sem izpostavljal, in to kar se da nežaljivo, neumnosti nekaterih. Vključno s tem člankom. Sramotno slabo medijsko pokrivanje Gajserja. Tujci vedo več o njem kot mi sami. Da vas ni sram. Gajser svetovni prvak v elitnem razredu MXGP Slovenski motokrosist Tim Gajser je na tekmi svetovnega prvenstva v ameriškem mestu Charlotte v prvi vožnji zasedel četrto mesto, v drugi pa je bil drugi in je s skupno drugim mestom potrdil naslov svetovnega prvaka v sezoni 2016 v elitnem razredu MXGP, ki ga je posvojil že po prvi vožnji. Nedosegljivih 90 točk razlike Prvič prejšnji teden v Assnu še ni bil uspešen, sedaj pa je že na predzadnji dirki sezone postal prvak. Gajser je imel v skupnem seštevku SP že pred drugo vožnjo v Charlottu nedosegljivih 75 točk prednosti pred Italijanom Antoniem Cairolijem, ki je na prvi dirki osvojil 13. mesto. Tako tudi zadnja dirka SP, ki bo 11. septembra v Glen Helenu v ZDA, tako kot današnja druga vožnja, ne bo več odločala o končnem razpletu na vrhu. Gajser ima sedaj 693 točk, Cairoli pa 603; med vodilnima je 90 točk razlike. V Charlottu je bil skupno po dveh dirkah pred Gajserjem le Američan Eli Tomac, najhitrejši v obeh vožnjah. Gajser je tako pri komaj 19 letih (rojstni dan, s katerim se bo poslovil od najstniških let, bo imel 8. septembra) postal prvak v najmočnejšem razredu motokrosa v svetovnem prvenstvu. V manj kot eni sezoni je izpolnil cilj, o katerem je po lanski le sanjal, a ga je z odličnimi predstavami celotno sezono 2016 vse bolj uresničeval in dosegel največji uspeh slovenskega moto športa. Decembra lani je Gajser dobil nagrado Društva športnih novinarjev Slovenije za izstopajočo mlado športno osebnost leta in je pred tem osvojil prvo mesto v skupni razvrstitvi SP 2015 v razredu MX2, ta uspeh pa je letos krepko presegel. Janez Janša na srečanju članov: “S težkim delom in programom bomo prepričali speče volivce” 4. 9. 2016, 16:42 261 Facebook Twitter “Tisti ki na zadnjih volitvah niso volili, so pri nas ključ do sprememb. Spečo silo je potrebno prebuditi,” je na srečanju članov SDS Savinjsko- Šaleške regije na Gori Oljki, zbranim dejal predsednik SDS Janez Janša in dodal, da bodo s težkim delom in programom uspeli prepričati razočarane volivce, da bodo spremenili Slovenijo. Osrednji govornik na srečanju odborov Savinjsko- Šaleške regijske koordinacije SDS Janez Janša je v svojem govoru poudaril več razlogov za katastrofalno stanje v državi in podal nekaj ključnih točk za rešitev. Poleg njega so množico članov pozdravili še poslanec Ljubo Žnidar ter predsednik regijske koordinacije Marjan Golavšek. Oglejte si še: Tradicionalni ribniški sejem odprl Janez Janša Kot alternativo sedanjemu stanju je predsednik izpostavil uspešen mandat v letih 2004-2008, ko so plače in pokojnine realno zrasle za 24 odstotkov, v tem mandatu pa se je okrepil tudi mednarodni ugled države v Evropi in svetu. “Takratni dolg je znašal manj kot 8 milijard evrov. Bili smo druga najmanj zadolžena država v Evropi, nato pa je sledila politika novih nesposobnih obrazov, ki je javni dolg povečala na 32 milijard evrov,” je povedal Janša. Dvakratni predsednik vlade je še opozoril na novo politično prevaro, ki se pripravlja v ozadju političnega odločevanja. Z novimi obrazi namreč na vsakih volitvah preslepijo volivce. “Na volitvah leta 2014 smo dobili oblast, vendar ti niso ne v parlamentu, ne v vladi. Z novimi obrazi se ne splača polemizirati, ker niso intelektualno zanimivi,” je dejal Janša in poudaril, da ne smemo biti naivni, da v tem primeru namesto njih sprejema potrebne odločitve, nekdo drug. SDS dela korake v pravi smeri, nagovarja slovensko podeželje, trud se mu bo slej ko prej obrestoval in s tem bo opogumil zavedne Slovence v mestih. Počasi začenjam verjeti v zmago desnice. Ustavimo levico! To je komunistična levica, ki le ščiti privilegije, krade in zatira drugače misleče! Zbudite se Slovenci! Zbranih več kot 5000 podpisov! Enotni pa tudi znani Slovenci: Stari starši imajo pravico posvojiti vnuke 7. 9. 2016, 17:44 40 Facebook Twitter (Foto: STA) Gibanje za otroke in družine.si je samo po treh dneh zbralo več kot potrebnih 5000 podpisov podpore za spremembe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Za spremembe, ki bodo “zagotovile spoštovanje človekovih pravic vnukov in spoštovanje pomena starih staršev.” Podpora med Slovenkami in Slovenci je po pričakovanju pobudnikov izjemno velika, prav tako pa so predloge Gibanja za otroke in družine.si podprli tudi številni znani Slovenci in Slovenke. Foto: facebook Foto: facebook JERNEJ DAMJAN, SKAKALEC: “Popolnoma se strinjam s tem, da otroci ostanejo v okolju svoje družine in da jih kot prvi lahko posvojijo njihovi stari staši. Meni se zdi to edino prav!” Foto: facebook Foto: facebook BRIGITA ŠULER, PEVKA: “To je najboljše za otroke, saj so stari starši takoj za starši, otroci so zelo navezani na svoje dedke in babice in seveda tudi obratno. Bilo bi nadvse krivično, če bi otroke odvzeli in dali drugam, ne pa njihovim starim staršem. Zdi se mi, da če so stari starši dobro vzgojili svoje otroke, bi lahko dobro vzgajali tudi otroke od svojih otrok. Zato se mi zdi sploh nesmiselno, ko nekateri zagovarjajo, da bi morali stare starše preveriti, ali so sploh sposobni vzgajati.” Foto: facebook Foto: facebook MARIJAN NOVINA, GLASBENIK: “Vsekakor se strinjam, da v primeru, ko otrok ostane sam, zanj skrbijo stari starši. Seveda, če so tega sposobni, torej zdravi, imajo prostor in so finančno sposobni. Družina je in bo družina, potomci, kri, duša in pripadnost. Da se nama z ženo kaj zgodi, sta obvezno in edina možnost babi in dedi!” Foto: facebook Foto: facebook STEFFANIO, GLASBENIK: “Stari starši naj bodo prvi, ki bi lahko posvojili svoje vnuke. Noben človek ne čuti iste povezave, kot jo čuti ista kri.” Foto: facebook Foto: facebook MAŠA URANJEK, PEVKA V SKUPINI M.J.A.V.: “Jaz sem totalno za to, da stari starši lahko posvojijo svoje vnučke. Ni mi jasno, zakaj to še ni uzakonjeno! Nesmisleno je, da bi dali otroke rejnikom, saj so bili stari starši s svojimi vnuki že v otroštvu, zato bi morali stari starši imeti prvi to pravico. Jaz bi najprej svojima staršema predala svoje otroke. Če pa stari starši ne bi mogli skrbeti za njih, potem predlagam, da bi otroke kot drugi v vrsti lahko posvojili njihovi krstni botri, saj so jim starši to vlogo, da skrbijo za njihove otroke, v kolikor oni ne bi mogli, predali že ob krstu.” M.S. Kaj ni jasno? Če starša iz nekega razloga, ne moreta skrbet za svoje otroke, je edini naravni in za moje razumevanja zakoniti nadomestni starš na recimo temu 1.stopnji stari starš. Če me kdo lahko prepriča, da nimam prav, naj izvoli! (samo ne mi začet z nekimi absurdnimi primeri, ker imam v mislih normalne stare starše) Dr Janez Sveti star bik Stajerka • eno uro nazaj današnja seja odbora, kjer so zavrnili inciativo z 5.000 podpisi glede slovenskih sodišč, je pokazala, da se levaki podelajo na slovenski narod.......ko je nekdo iz desnice omenil, da bo na naslednjem shodu poimensko imenoval poslance, ki bodo glasovali proti, je predstavnici DeSusa zabegnilo......NE zabegne pa ji, ko stisne tipko proti, ko kljub upokojitvi odžira kruh mladim in vleče mastno poslansko plačo......JA, poslanci, zavedajte se, da vas plačuje NAROD in da ste v SLUŽBI NARODA - torej so vaša dejanja JAVNA in na PRANGERJU SRAMOTE!!! odlično levaki bodo vse zavrnili vendar trud ni zaman opravil sem dolžnost in podpisal Čeferin z 42 glasovi postal novi predsednik Uefe Čeferin glavni favorit 14. september 2016 ob 09:38, zadnji poseg: 14. september 2016 ob 11:09 Atene - MMC RTV SLO Aleksander Čeferin je postal novi predsednik Uefe. Zanj je glasovalo 42 od 55 članic zveze. Michael van Praag je prejel 13 glasov. "Dragi prijatelji, hvala za fantastično podporo. Izvolitev za predsednika pomeni zame veliko čast in hkrati veliko odgovornost. Name so zelo ponosni moja družina ter moja mala in lepa Slovenija. Upam, da boste nekega dne name ponosni tudi vi," je v prvi izjavi po izvolitvi pred delegati povedal Čeferin, 48-letni odvetnik iz Grosuplja in predsednik slovenske nogometne zveze. Na SN pišejo da je Platini prišel pozdravit svojega novega naslednika iz Slovenije. Upam,da imajo prav. Od Čefa pričakujem najmanj razširitev EP na 50 držav in slovensko uvrstitev na EP po težkih dodatnih kvalifikacijah s San Marinom. Držim pesti! To bi bil res ogromen uspeh, ki se ga verjetno sploh ne zavedamo. Oni že vejo, zakaj so mi pustili zmagati. to je tako, kot biti ameriški predsednik. Ta se menja, kongresniki pa vlečejo štrike. Na koncu ga bodo pa še tako zmasirali, da ne bo vedel kje ima rit niti kje usta. Želim pa mu srečno in brez zapletov. Bravo Slovenija. Bravo! Njegovo življenje se je pravkar spremenilo tako, da si verjetno niti sam, niti nihče drug ne more predstavljati. Čeferinove sanje uresničene: postal je predsednik UEFE 14. 9. 2016, 9:38 12 Facebook Twitter Foto: Twitter V Atenah so delegati članic Uefe izkazali zaupanje Aleksandru Čeferinu, ki je gladko premagal Nizozemca Michaela van Praaga. Že v tednu pred glasovanjem je požel mnoge simpatije in pridobil več kot 30 glasov evropskih nogometnih zvez. Svojega tekmeca je Čeferin premagal z 42 glasovi. Kandidata sta pred glasovanjem še nagovorila zbor delegatov, pri čemer sta zmagali Čeferinova neposrednost in iskrenost. V uvodu je predsednik Slovenske nogometne zveze izjavil, da je njegov kompas odgovornost. Pri delu rad vključuje enakovredne tekmece in nikogar ne izključuje. Poudaril je, da ni neizkušen in premlad, saj vodi SNZ, ob tem pa vodi tudi svoje podjetje. Grajenje igrišč namesto mostov “Nisem tu, da bi izpostavljal nepravilnosti. Nočem ustvarjati imperija strahu, ko nas bo vsak dan strah. Rad bi izpostavil dobre stvari, ki jih je Uefa počela. In ste jih počeli vi. Želim si normalnega obdobja, pozitivnih stvari, prijateljstva,” je poudaril in dodal, da ima jasno vizijo in da njegov pogled ni usmerjen v preteklost. “Veter sprememb piha skozi Uefo. To je konec enega obdobja in začetek novega.” “Nisem sanjač, sem pragmatik. Grajenje mostov je čudovito. Grajanje igrišč je še boljše. Bolje je graditi centre, prihodnost za mlade. Nogomet na prvem mestu, to bo moje vodilo, za to sem pripravljen žrtvovati svoje nadaljnje življenje,” je dejal Čeferin. Čestitke Aleksandru Čeferinu za prepričljivo zmago. Veliko uspehov pri usmerjanju politike najpomembnejše postranske stvari v Evropi@UEFA — Janez Janša (@JJansaSDS) September 14, 2016 Van Praag manj prepričljiv “Tu smo zaradi športa, športa, ki nas združuje. Rad bi postal predsednik, ki bo z vašo podporo igral enako vlogo v svetu nogometa. Predolgo nogometa ni na agendah. Postal je politiziran. Je v interesu denarja, tekmovanja, klubov … Najprej predstavljamo šport, navijače, moške in ženske, ki trenirajo, da bi igrali nogomet, ga trenirali, ga imeli radi. Mnogo držav nujno potrebuje igrišča, objekte. To sem videl med svojo kampanjo. Ponekod bi potrebovali zagon. Pomagal vam bom, lahko računate name. Uefa bo poslušala države članice, nekaj bo storila z vašimi predlogi,” je med drugim dejal van Praag in obljubil, da se bo zavzemal za transparentno, cenejšo, sodobno, enotno, komunikativno Uefo. Njegov tekmec van Praag pa je menil, da Uefa potrebuje človeka z izkušnjami. “V časih, v katerih živimo, ob vseh težavah, s katerimi se soočamo, ob politiki v Bruslju, Evropski uniji in zunaj nje, posebej pa ob dejstvu, da mora Uefa zmanjšati stroške, potem potrebuješ nekoga z izkušnjami, nekoga, ki lahko začne takoj delati,” pravi Nizozemec. Predsednika je izbiralo 55 delegatov članic Uefe, od teh je 42 kandidatov volilo Aleksandra Čeferina. A. B., STA Hči lezbijke o boleči izkušnji odraščanja v gejevski skupnosti 15. 9. 2016, 5:00 16 Facebook Twitter Foto: Pixabay “Nisem vaša hči. Nikoli nisem nosila zastave na paradi ponosa. Nikoli se nisem čutila del skupnosti, ki zahteva strpnost z vso vnemo in strastjo, ne zmore pa je vračati niti svojim najbližjim članom skupnosti”, je odkrito povedala Brandi Walton, hči lezbijke. Brandi v svojih zapisih na blogu opisuje zgodbe svojega otroštva in odraščanja, ki so jo boleče zaznamovale kot deklico, ki je odraščala ob mami, ki je lezbijka in njeni partnerki. Morda vas zanima tudi: Nova moda: Moški v ženske zapore “Ko sem se osamosvojila in zaživela na svojem, sem se končno oddaljila od okolja, ki me je nenehno spominjalo, da sem drugačna. Tako sem nekega dne, leta 2010, opazila oglasno tablo za nov film na katerem je pisalo Otroci so v redu. Nagonsko sem začutila za kaj gre in začutila sem slabost v trebuhu. Ko sem preletela vsebino filma, pa sem postala še bolj jezna. Imela sem občutek, da Hollywood poskuša družbi dopovedati neke stvari o meni, ki pa niso bile resnične. Vsaj zame ne. Jaz se kot otrok nisem počutila ‘v redu’, vzgoja ob dveh ženskah mi ni bila ‘v redu'” je poudarila Brandi in dodala, da je kot otrok močno pogrešala očeta. “Produkt lezbične revolucije v 80-ih” Kako se počuti ženska, ki samo sebe opiše kot “produkt lezbične revolucije v 80-ih”? Brandi se je rodila v Oklahomi, očetu in mami, ki se je po slabem letu ločila in odšla z drugim moškim. Po nekaj letih se je razšla tudi s tem moškim, Brandinega očeta pa oddaljila in izključila iz njene vzgoje. Potem je stopila v odnos žensko. Odraščala je ob mami in njeni partnerici ter v širši LGBT skupnosti. “Že kot otrok sem vedela, da živeti z dvema ženskama ni naravno. To se še posebej čutila takrat, ko sem bila na obisku pri prijateljih, ki so živeli z očetom in mamo. Pri njih sem preživela toliko časa, kolikor je le bilo mogoče. Hrepenela sem po naklonjenosti očeta, ki so jo moje prijateljice dobivale od svojih očetov”, je zapisala Brandi v članku za The Federalist. Počutila sem se ‘drugorazredna’ “Gledano iz mojega zornega kota je bilo tako; mamo sem že imela, nisem potrebovala še ene. Moji dedki in strici so se sicer trudili po svojih najboljših močeh, da bi z mano preživljali čas v stilu kot ga preživljajo hčere s svojimi očeti, ampak to ni bilo tako kot če bi imela očeta. Vedno sem čutila, da sem drugorazredna.” (Branda Walton) Prazniki – dnevi praznine in bolečine Brandi Walton pravi, da je šele takrat, ko je spoznala svojega moža in se poročila, resnično zaživela. Pred tem je imela dve neuspešni in boleči razmerji. “Ženska potrebuje moškega in moški potrebuje žensko”, je dejala v enem od svojih zapisov na blogu, kjer je svojemu možu voščila srečen Dan očetov. Sama na Dan očetov nima lepih spominov. Vsako leto je bila na tisti dan bolj ali manj kar v svoji sobi, spomni se le, da je na ta dan dosledno klical njen dedek. Ampak to ni bilo isto. Pravi, da je bilo še hujše zavedanje to, da nekega dne ne bo prišel nek drug moški s katerim se bo mama spet poročila. Želela si je vsaj očima in se spominjala zgodnjega otroštva, ko je doživljala svojo mamo ob moškem srečno. Ko se je poročila in postala tudi sama mamica, je okrepila prepričanje, da otrok potrebuje mater in očeta. Prepričana je, da življenje z dvema moškima ali dvema ženskami ter celo samo z enim od njiju, bistveno okrne otrokovo čustvovanje in nudi veliko manj kot to lahko nudita ljubeča oče in mama. “Ko sem odrasla sem skušala o svojem življenju govoriti s svojo mamo, vendar me ni razumela. Nenazadnje sta njo vzgajala oče in mama. Svojo mamo imam rada; bila je center mojega vesolja in samo misel na to, da bi rekla kaj takšnega, kar bi jo prizadelo, me je ubijala. In vendar sem morala povedati kako se počutim”, je še dejala Branda. “Raziskave s tega področja zajemajo le določen del populacije otrok lezbijk, homoseksualcev in transeksualcev. Težko bi rekli, da so znanstvene. Veliko se nas ne strinja s posvojitvami v takšne skupnosti. Ampak takšni naslovi ne polnijo časopisov”, dodaja Branda, mamica štirih otrok. Vesna Vilčnik Občutek imam, da ti ljudje posebej sovražijo neke ustaljene norme, nek red, ker v neredu se z ljudmi lažje manipulira. Družba, kjer mora normalnež znanstveno dokazovati, da kamen pade dol, če ga spustimo, mora propasti. Takšne neumnosti zemlja enostavno ne prenese. Lustracija – kako so jo izvedli na Poljskem in kako je propadla v Sloveniji 15. 9. 2016, 5:00 26 Facebook Twitter Foto: epa Številne postkomunistične države se ubadajo s težavnostjo izvedbe lustracije, čemur pogosto botrujejo politične sile iz prejšnjega sistema, pa tudi drugi interesi. Med države, kjer naj bi se omenjeni proces izvajal sodita tudi Slovenija in Poljska. Pri nas je stvar ostala predvsem lepa želja, Poljaki pa so imeli na tem področju precej več uspehov. Tako naša domovina kot tudi Poljska, sta se pred dobrimi 25 leti vsaj uradno otresli starega političnega in družbenega ustroja, četudi je vse do danes še vedno zaznati mnogo vplivov izpred četrt stoletja. Tako so številni “režimski ljudje” ostali na pomembnih državnih funkcijah, v družbenih sferah in gospodarstvu. Zdi se, da Slovenija na tem področju prednjači, kar bi se dalo povezati z določenimi zgodovinskimi okoliščinami, ki so pri nas drugačne kot na slovanskem severu. Oglejte si še: Stare komunistične sile preprečujejo pot k lustraciji Kdo je sodeloval s komunističnimi oblastmi? V največji državi Višegrajske skupine se že vse od padca komunizma leta 1989 ukvarjajo s tem, kdo izmed ljudi, ki imajo tudi današnjem času vpliv na poljsko politično-družbeno sfero je sodeloval s komunističnim režimom, pravzaprav s tajnimi službami Poljske ljudske republike, zato se je prizadevalo, da bi se razkrilo kartoteke omenjenih služb in poiskalo sodelavce. Stvar je predstavljala jabolko spora pred številnimi volitvami, vendar pa je do danes zanimanje javnosti za to področje precej upadlo, navaja poljski portal gazeta.pl Kako stvar sploh izpeljati? Od leta 1989 naprej so bili pobudniki lustracije na Poljskem predvsem razni desničarski krogi, njej pa nasprotovale razne liberalne struje v državi, ki so svoje delovanje opravičevale kot nasprotovanje “lovu na čarovnice”, obenem pa se je v javnosti izpostavljalo tudi uničenje tajnih arhivov v letih 1989 in 1990. Obenem pa so se pojavljale govorice, da je mnogo nekdanjih agentov PRL prav znotraj nekdanje komunistične opozicije. Stvar se je kazala kot precej zapletena. Pravi začetki šele leta 1992 Prvi seznam domnevnih 64 nekdanjih agentov bivšega sistema se je v poljskem parlamentu pojavil šele leta 1992. Osebe so bile namreč navedene v arhivih Urada za varovanje države. Med navedenimi naj bi se znašel celo Lech Wałesa. Dogodek je močno zaostril tedanjo politično krizo, kar je celo pripeljalo do padca tedanje vlade. Kmalu zatem je Ustavno sodišče razglasilo, da je resolucija o lustraciji neskladna s poljskim pravom, ker je bila le-ta izvedena na nepravilen način, poleg tega pa naj bi prišlo tudi do nepravilnosti pri ravnanju z državnimi skrivnostmi. Prvi elementi lustracije uvedeni ob parlamentarnih volitvah leta 1993 Kandidati na parlamentarnih volitvah so bili namreč prisiljeni volilni komisiji priložiti ustrezna dokazila o morebitnem sodelovanju s tajnimi službami PRL. Stvar je znova postala aktualna leta 1995, ko je tedanji premier Józef Oleksy prejel očitke, da je sodeloval z nekim oficirjem tajnih sovjetskih in ruskih služb. V parlamentu se je tedaj pojavilo več predlogov zakona o lustraciji, ki pa so dobili bolj enotno obliko šele leta 1997, v času vladanja Aleksandra Kwaśniewskega. Poenoten predlog je združeval predloge tedanjih pomembnejših strank. Prelomno leto za odstranitev političnih okostnjakov Poljski parlament je lustracijski zakon razglasil 11. aprila leta 1997. Zakon je narekoval, da morajo kandidati za pomembne urade, ali tisti že zaposleni v njih, predložiti predložiti dokazila glede tega, ali so bili pomembni funkcionarji oziroma sodelavci nekdanjih tajnih služb. Če je bil kdo osumljen tajitve omenjenih povezav, je bil njegov primer preusmerjen na Lustracijsko sodišče v Varšavi, kazen za ugotovitev poskusov prikrivanja je bila 10-letna prepoved opravljanja javnih funkcij, kar pa ni veljalo za tiste, ki so sami od sebe priznali takšno sodelovanje. Zapoved preverjanja je veljala za predsednika države, poslance, sodnike, odvetnike, pa tudi direktorje medijev ITD. Leta 1998 je bilo v zakon vključenih še več natančnih določil. Lustracijska evolucija napredovala tudi leta 1999 Tega leta je bila lustracija v polnem teku. Vrstili so se mnogi procesi, ki so razkrili razsežnosti sodelovanja tedanjih politikov s komunističnimi oblastmi. Obenem je vrhovno sodišče mnoge očistilo krivde, ki jih je lustracijsko sodišče poprej razglasilo za lažnivce. Leta 2000 je med drugim omenjeno lustracijsko sodišče opralo krivde tudi Lecha Wałeso, saj naj bi tajne službe dokaze o njegovi krivdi ponaredile in ga v njih imenovale za sodelavca “Bolka”, kar je Wałesa sam večkrat zavračal. Pravzaprav je bil samo vpisan v njihov tajni register. Leta 2010 so se sicer pojavili pozivi o ponovni lustraciji omenjenega vodje Solidarnosti, kar pa se ni zgodilo, čeprav ga je na slab glas spravilo neko knjižno gradivo, vendar nobena nova dejstva niso bila potrjena. Tudi priznani politik Aleksander Kwaśniewski se je znašel med osumljenimi sodelovanja. Vedno se dogaja kaj zanimivega Nekateri lustracijski procesi trajajo vse do današnjih dni. Pomembnejše spremembe so se zgodile še leta 2005, ko je na oblast prišla desna politična opcija – Pravo in Pravičnost, poljsko PiS. Pred omenjenim letom naj bi bili lustracijski procesi osnovani predvsem na kartotekah v lasti nekdanjih služb, v katere pa je bilo vpisano kar nekaj laži, o ljudeh podvrženih lustraciji, poleg tega pa so manjkali tudi ustrezni dokazi proti nekaj sto osebam. Tako se z letom 2006 pojavi nov zakon, ki zahteva preverjanje pristnosti kartotek, poleg tega pa se od tega leta začne javna dostopnost tovrstnih kartotek, prav tako je zakon uvajal “osebno pričevanje” kot dovoljeni vir dokazov v procesih. Lustracija zadobi gromozanske razsežnosti Leta 2007 je v povezavi z novimi pravnimi predpisi prišlo do ukinitve Lustracijskega sodišča in predaje primerov v obravnavo okrožnim sodiščem. Število oseb, ki so bili podvrženi lustracije je naraslo na nekaj 100.000 oseb. Uradnikom na visokih funkcijah v državi so se tako pridružili tudi vsi znanstveniki in novinarji, lastniki medijev, občinski svetniki, šefi delniških pa tudi državnih podjetij, direktorji različnih šol, davčni svetovalci, ITD. Če kdo od teh ni podal ustreznih dokumentov, je bil v nevarnosti, da izgubi svojo funkcijo, tako je nekaj pomembnežev z omenjenih področij dejansko tudi izgubilo svoje delovno mesto. Leta 2007 spet spremembe Vendar pa je na pobudo levice ustavno sodišče uvedlo določene spremembe na področju nove ustave, ki so omejile razsežnosti lustracije, predvsem preiskovanja vseh znanstvenikov in novinarjev. Tako so bili lustrirani le še tisti na vidnejših položajih. Oproščeni so bili tudi direktorji zasebnih šol. Poleg tega je ustavno sodišče določilo, da je možen javni dostop samo do kartotek tistih, ki so v prejšnjem sistemu izpolnjevali najpomembnejše funkcije v državi, pa tudi glede tega so veljala ustrezna določila. Leta 2010 je pod vodstvom Državljanske platforme (PO) prišlo do zakonskih sprememb, ki so povečale možnost dostopa posameznih državljanov do skrivnih datotek. Do današnjih dni je lustracija sicer že precej izgubila na pomenu, pa tudi zanimanje zanjo, kar pa še ne pomeni, da je že zaključena. V zgodovini poljske lustracije, naj bi se do leta 2013 nabralo okoli 300.000 lustracijskih procesov. Med njimi naj bi bilo 2785 primerov ljudi, ki so priznali svojo oporečnost. Lustracija se je dotaknila celo cerkvenih funkcionarjev! Čeprav v skladu z ustavo Cerkev ni podvržena lustraciji, pa so se procesi na tem področju dotaknili celo nekaterih cerkvenih funkcionarjev, kar je postalo aktualno še zlasti po letu 2005, torej po smrti Janeza Pavla II. Leta 2006 so poljski škofje poudarili, da se Cerkev ne želi izmikati vprašanj na tem področju, nasprotuje pa ustvarjanju senzacij, predvsem pa posploševanju. Obenem so poljske cerkvene oblasti priznale, da so zahtevam tajnih služb podlegli tudi nekateri duhovniki. Kaj pa mi? Poljska zgodba o lustraciji vsekakor ni popolna, se pa diametralno razlikuje od slovenske. Pri nas številni državni funkcionarji iz prejšnjega sistema še naprej ostajajo v politiki, medijih, gospodarstvu, šolstvu in sodstvu, na Poljskem temu ni tako, ali pa so bili vsaj javno razkrinkani. Domen Mezeg Dober prispevek. Morda nekoliko nenatančen, kar se tiče lustracije v Sloveniji. Pri nas bo namreč lustracija popolna. Izpeljala jo bo Matilda. Lustracija je nuja in je tudi civilizacijska norma za uvedbo vladavine prava, za spoštovanja osebne svobode posameznika in za izvajanje osebne odgovornosti . Šele z uvedbo take lustracije - očiščenja na osnovi odgovornosti za osebna pretekla dejanja posameznika - bo lahko država na vseh nivojih jasno povedala svojim državljanom, da dela zanje, za njihovo boljše in v vseh pogledih prijazno življenje. No tudi jaz sem imel dedka iz soške fronte, pa so njegova pričevanja drugačna. Po njegovem pripovedovanju so bili najbolj pokvarjeni Hrvatje. Celo besedilo na bobne so takrat izpeljali:"Hrvat je tat, hrvat je tat. Od nedelje do nedelje, hrvat je tat". Trrrmp , pm , pm, trrr pm, pm...... Lustracija naj bi posegala predvsem po UDBOvcih in še to po tistih najbolj zagrizenih - po šefih in po vrhu partije.. Skratka po tistih, ki so škodovali državljanom in družbi na sploh - seveda vse po naročilu partije, - za vzdrževanje partijskega sistema. Ti si naštel same "zelence", ki bi težko zapadli pod lustracijo. Kaj pa mi? Mi smo pa novo vino natočili v stare mehove in se sedaj čudimo, da je kislo. Kolumna Mira Petka: To ni propaganda, to je medijska vojna! 16. 9. 2016, 5:00 31 Facebook Twitter Foto: Osebni arhiv Ideja svobodnega medijskega prostora je v Sloveniji poteptana, saj je moč tranzicijske levice daleč nad močjo medijske svobode. Drži, na normativni ravni so mediji svobodni, toda obstaja velik razkorak med normativnim in dejanskim. Slovenski mediji so razpeti med vplivom politike in kapitala. V našem medijskem prostoru ima kontrolo nad dominantnimi mediji še vedno dominantna leva politična elita, ki se prepleta z ekonomsko elito, katere nastanek je taista politika tudi omogočila. Brez analize, le s floskulami Utrjevanje mnenj vladajoče leve elite in sistematična propaganda proti stranki SDS je del uredniške politike in vsebinske zasnove dominantnih slovenskih medijev. Propagandni sistem skozi svoje novinarske filtre spušča natančno usmerjene informacije, ki poveličujejo levo elito, ki je nastala iz partije ali se je izlegla iz njenih korenin, in marginalizira opozicijo. Le redkokateri dominantni medij je pošteno predstavil interpelacije, ki jih je v zadnjem času vložila SDS. To odpravijo z napadi na največjo opozicijsko stranko z znanimi floskulami o inflaciji interpelacij. In k temu dodajajo še kak prežvečen in stokrat pohojen stavek, kako vladajoči koaliciji najbolj koristi delovanje SDS, ki koalicijo povezuje in krepi. Za resne politične analize večina današnjih novinarjev nima niti intelektualnega potenciala, kdor ga ima, pa je lenuh, apatičen ali pa ga šefi enostavno ne spustijo zraven. Zavzeti stališče »PROTI« SDS in »PROTI« Janezu Janši je prevladujoča religija slovenskega medijskega prostora in ne gre več za propagandno kampanjo, rečemo lahko, da je propaganda že zdavnaj prešla v medijsko vojno. Ta medijska mašinerija proti SDS namreč uporablja strategijo in orodja, ki se jih države poslužujejo v vojnih razmerah. Gremo lepo po vrsti. Medijski prijemi v medijski vojni: zoper SDS Laž z veliko začetnico Nabor medijskih prijemov v medijski vojni zajema selektivno objavljanje medijskih zgodb, kar je v primeru SDS nekaj vsakdanjega. Objavljanje parcialnih dejstev kot orodje medijske vojne je pri slovenskih novinarjih zelo priljubljeno: s tem sami sebe in okolico prepričujejo, kako njihovo delo temelji na dejstvih, resda le na nekaterih in skrbno izbranih. Demoniziranje političnega nasprotnika, ki ga imajo slovenski mediji za sovražnika, je slovenska medijska stalnica. Janez Janša nastopa v vlogi princa teme, Pahor ali Cerar sta v slovenskih medijih princa svetlobe. Pred vsakimi volitvami pa si izmislijo še kakšno afero. Ustvarjanje strahu pred zmago nasprotnika je poglavje, ki ga podmladek slovenske Udbe obvlada do potankosti. Ko bo prišel na oblast Janša, da ne bo več pokojnin, so mediji pred leti vreščali skupaj z neko pomečkano upokojeno partijsko aktivistko. Toda samo v času prve Janševe vlade so se pokojnine realno povečale in zaradi medijskega defekta upokojenci tega ne vedo, saj jim z ekranov nenehno skače karikatura Karla Erjavca kot zaščitnika upokojenskih interesov. Mediji verificirajo svoje medijske zgodbe s posebej posvečenimi “eksperti”, da bi javnosti dali vtis profesionalnosti in poštenosti, posebej izbranih imen pa je le za prste ene roke; gostujejo in komentirajo le tisti, ki gredo v kontekst in ki ne bodo presenetili. Fokusiranje na marginalni dogodek ali izrazita eskalacija medijske pozornosti na nepomemben dogodek je prav tako eno od znanih orodij specialne medijske vojne. Prvo poglavje v medijskih priročnikih za specialno medijsko vojno pa je laž. Proti SDS Laž z veliko začetnico. Resda se večina v slovenskem blond novinarstvu teh gradnikov medijske vojne sploh ne zaveda, naročeno jim je, kako naj delajo in o tem niti ne razmišljajo. Mislijo in odločajo drugi. Deformirano poročanje in komentiranje je velikokrat posledica diktata leve politike in lastnikov medijskih hiš in temu se novinarji ne upirajo. Zato bi večino slovenskih medijev lahko označili tudi kot pomembne politične in ne zgolj medijske institucije, saj s svojim delovanjem sledijo natančno določenim političnim ciljem. Kolaboracija se ne bo obnesla V to zahrbtno medijsko vojno so medijsko-politični botri pritegnili še bedne, dovolj pokvarjene in zahrbtne politike iz političnega tabora, ki je nekoč sodil v polje slovenske pomladi. Ta politična četica, ki kolaborira z medijskim, političnim in gospodarskim podzemljem zaradi drobtinic, ki tu in tam padejo z obložene tranzicijske mize, se ne zaveda, da jih zlorabljajo in da bodo na koncu sami plačali najvišjo ceno. Ker SDS kaže dobro, ker je močna, stabilna in resna stranka, je izstop vsakega posameznika iz stranke medijsko eksploatiran in z obveznim dodatkom “vidni člani” in “težave s članstvom”. To sodi v zgornje poglavje “fokusiranje na marginalni dogodek.” Gre za propagando in manipulacijo oziroma “objavljanje parcialnih dejstev,” ko novinar pove le eno dejstvo, to je, da je nekdo izstopil iz stranke, niti mimogrede pa ne omeni, da v stranko stopajo stotnije novih članov. In običajno za osebe, iz katerih so se taisti mediji še pred meseci norčevali o njegovi ruralnosti ali iz njih delali vaške bebčke, sedaj pišejo, kako so to vidni člani. To napihovanje medijskih marginalij nikakor ne povečuje vsebinske in kritične note našega novinarstva, ampak kaže na njegovo bedo in plehkost. Smo sposobni prepoznati prevare? Medijski teror, stalno demoniziranje in kriminaliziranje predsednika SDS in dela članstva je v preprosti funkciji naporov, da bi bili na drugi strani vsi tisti, ki jim mediji v resnici služijo, v javnosti prepoznani kot lepši, boljši, sposobni … Z medijsko manipulacijo in medijsko cenzuro golega cesarja oblačijo v lepa oblačila, da se ne vidi njegova golota in garjavost. Tako spretno slepijo in tudi preslepijo volilno telo. Da bi Slovenci kmalu prepoznali te prevare? Ne verjamem. Bil pa bi že čas. Miro Petek avtohtoni neandartalec • an hour ago Petek je pozabil omeniti, da včasih tudi koga pretepejo. Bravo Miro, dobro napisano. Ko spremljam naše režimske medije mi je kar slabo. SlovenijaLjudje Ustanovljeno novo literarno združenje, ki ne bo izključevalno kot PEN 16. 9. 2016, 5:00 13 Facebook Twitter Stane Granda (foto: STA) Ustanovljeno je novo društvo literatov, prevajalcev in publicistov Združenje za slovensko besedo, ki mu predseduje zgodovinar Stane Granda. Poslanstvo društva, ki ima že več kot 50 članov, bo zavzemanje za ohranjanje slovenske besede, pri čemer bo zasledovalo vrednote demokratične države in slovenske osamosvojitve. Vseslovensko društvo po besedah Grande ne bo elitistične narave, vanj pa bodo sprejeli vse pišoče posameznike ne glede na to, na kateri strani meje živijo, ter ne glede na njihovo ideološko pripadnost. S tem je nastalo novo združenje, ki za razliko od združenja slovenskih pisateljev, pesnikov in publicistov, ne bo izključevalo drugače mislečih. Ko je bil predsednik društva PEN še Veno Taufer, so na podlagi inkvizicijskega postopka izključili takratnega člana Janeza Janšo, ki je takrat ravno vodil svojo drugo vlado. Po njegovi odstavitvi so PEN klub zapustila imenitna publicistična imena, kot so Drago Jančar in Feri Lainšček ter številni drugi. Prav slednji je takrat svoj izstop utemeljil z besedami, da ne gre več za združenje, ki bi se moralo ponašati z ideali, kot so “svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja ter javnega delovanja.” Nekdanji predsednik združenja Pen Veno Taufer, ki je bil prav tako sodelavec Udbe- s kodnim imenom Filozof. Nekdanji predsednik združenja Pen Veno Taufer, ki je bil prav tako sodelavec Udbe- s kodnim imenom Filozof (foto: STA). Slovenski jezik že ogrožen Osrednja naloga novega društva literatov bo zavzemanje za slovensko besedo, ki je ogrožena zaradi gospodarskega in družbenega razvoja in pa tudi zaradi načrta nekaterih, ki nameravajo v imenu internacionalizacije slovenščino izriniti iz akademskega sveta. Pri tem v društvu po Grandovih besedah podpirajo profesorja Marka Jesenška in njegov izstop iz komisije, ki je na željo slovenske rektorske konference pripravljala spremembe zakona v smeri internacionalizacije. Zavzemali se bodo tudi za boljši položaj slovenščine v obmejnem in zamejskem prostoru. Delovali bodo na podlagi odnosa do jezika, zgodovine in kulture Na vprašanje, v čem se bodo razlikovali od sorodnih društev, je odvrnil, da v nasprotju z društvom slovenskih pisateljev ne bodo ljudi izbirali na podlagi “ocen”. Društvo bo demokratično, bolj kot na literaturi bo temeljilo na odnosu do jezika, njegovega poslanstva v sklopu zgodovine in kulture. Trudili se bodo delovati povezovalno in ne izključevalno. V prihodnje bi si želeli izdajati tudi svojo revijo, a bo na na to zaradi finančne situacije potrebno še počakati. Šele ko društvo deluje dve leti, lahko kandidira za državna sredstva, do takrat pa bo odvisno od članarin in donacij, je pojasnil Granda. V iniciativnem odboru za ustanovitev združenja, ki je v sredo v Ljubljani sklical ustanovni zbor, so Andrej Fink, Boris Golec, Tamara Griesser Pečar, Helena Jaklitsch, Janez Janša, Erika Jazbar, Ivo Jevnikar, Matjaž Lulik, Božidar Novak, Matija Ogrin, Miro Petek, Renato Podbersič, Lenart Rihar, Tone Rode, Igor Senčar, Brane Senegačnik, Justin Stanovnik, Ivan Štuhec in Andreja Valič Zver. M. P., STA Tako je prav. Z delom "drugače", se je treba pokazat in izkazat in počasi odpirat oči zaslepljenim. Odlična poteza! Čestitke vam, gospod Granda in vsem eminentnim Slovencem, ki v tem projektu sodelujete! Ste garancija za svobodo izražanja in ne izključevanja! Dvignili boste tudi kulturni nivo, ki so ga levaki popolnoma izničili! Pozdravljen g. Granda - tole pa je dobra ideja . Ali boste sprejemali tudi simpatizerje ? Mislim tiste, ki jim lepa slovenska beseda ne teče tako lepo, kot vam članom, ki ste spisali že vsak po nekaj knjig ? 1 • Reply • Share domovina mili dom • 2 hours ago Tako je prav, da, kar dajte bodite odprti za vse. Se vam bodo "uturili" komunisti in vas izrinili, kot so vas iz PEN-a. Izkušnje še vas niso poučile? Edino komunist mora biti klinično izoliran v lab. Kot virus. V tej priliki imate priložnost za lustracijo. Če tu ne ukrenete kot je potrebno, mi ne jamrajte več. von Rhein • 4 hours ago V povezavi z današnjo kolumno Mira Petka. Bodimo pozorni kdaj in kako bodo to objavili mediji pod komando rdeče sodrge. althar • 2 hours ago Slovenija ni ena, Sloveniji sta dve. Ena tiči pod udbovskim škornjem in mu liže peto, druga pa želi biti svobodna. "Ugotavljam, da imajo salonski intelektualci isto težavo kot Kim Kardashian" Z MMC-jem na koncert Jana Plestenjaka s simfoniki 16. september 2016 ob 06:22 Ljubljana - MMC RTV SLO Jan Plestenjak se sredi novega koncertnega cikla, ki ga je začel po izdaji albuma Dvigni krila, pripravlja na novo srečanje s simfoničnim orkestrom v Križankah. "Veselim se koncerta, ker bo nastal nov zvok. Ni prvič, da bom nastopal z njimi. Pred leti sem nastopal z njimi v dvanajstih razprodanih dvoranah, ampak so takrat to mediji malo spregledali. Nič hudega. Ljudje niso (smeh). Predvsem je moja glavna naloga, da bom sestavil dober vrstni red. To ni nepomembna stvar," je povedal Plestenjak. V sodelovanju z organizatorjem podarjamo 3-krat po dve vstopnici za koncert Plestenjaka s simfoniki. Do njih lahko pridete, če pravilno odgovorite na nagradno vprašanje: Kdaj je Plestenjak zadnjič nastopil s simfoničnim orkestrom v Križankah? Upoštevali bomo pravilne odgovore, ki bodo prišli na elektronski naslov mmc-nagrade@rtvslo.si do 20. septembra do 10. ure. Ob sporočilu pripišite tudi svoje ime in priimek ter naslov. A še pred prihodom v Križanke je izdal nov videospot za skladbo Kolk nam je luštn, ki sta jo ustvarila skupaj s kitaristom Zdenkom Cotičem - Cotom. Coto je prispeval glasbo, Plestenjak besedilo, pri snemanju pa so se jim pridružili še člani ansambla Modrijani in Poskočni muzikantje. "V zadnjem času naju je s Cotom začela privlačiti forma oz. vsebina, ki je čisto nasprotje tega, kar slišim med slovenskimi glasbeniki in producenti: 'Stari, da ne bo zvenelo preveč slovensko.' In sva rekla, da bova delala ljudsko, ki zveni slovensko in nič drugega. To mi res predstavlja izziv. Umestiti besedilo, ki mora biti preprosto, toda ne vsakdanje, v ljudski format je res izziv," je dejal Plestenjak. Več pa si lahko preberete spodaj. Namen intervjujev v dobi družabnih medijev je oboževanje, ne zasliševanje. Koliko ta trditev pade v vaših očeh, če vemo, da ste zagovornik teze, da ste na odru zaradi vsebine? Sam nisem toliko dejaven na družbenih omrežjih, a moram biti zaradi svoje vsebine. Na Instagramu sem zelo nedejaven in vem, da ko odprem to aplikacijo, se mi pojavi cela plejada deklet, za katera sploh ne vem, zakaj so tam (smeh). Kaj delajo? Zakaj želijo, da ljudje vidijo, ob katerem bazenu so se sončile? Ne, res ne vem, kam to pelje. Intervjuji so nekaj nasprotnega tej evforiji ekstrovertiranosti, evforiji po zbiranju všečkov – žal v večini primerov brez vsebine. Všečka se samo videz, koliko filtrov je čez obraz (smeh). Ogromno mladih je potem hitro zadovoljno zgolj z odzivom, ki se izkaže v obliki števila všečkov. Mogoče zaradi tega pozabijo razvijati talente in vsebino, ki jo ima vsak v sebi. Vsebino, zaradi katere bi posledično prišli všečki. Kakšen 15-letnik bi vas ob tej misli ustavil in vprašal, od kod potem izvira želja, da ste izpostavljeni? Tu je napaka. Želja je, da delaš nekaj, kar rad delaš, in da to delaš dobro. To, da si izpostavljen, mora biti posledica tega, in ne obratno (smeh). Želja ni, da si izpostavljen. Zagotovo imamo vsi, ki smo na odru, v sebi nastopača. Tudi največji alternativci, ki zanikajo, da je všečnost pomembna. Na koncu pa zelo premislijo, katere hlače bo oblekli, da bodo rekli prijatelji, da je kul. In katero ideologijo bodo izbrali, da bo dobro za imidž. Žal zelo velikokrat ugotavljam, da imajo salonski intelektualci isto težavo kot Kim Kardashian. Ona se odloča, katere torbice in katere čevlje bo oblekla, oni pa se odločajo, katera izjava bo najbolj fotogenična, in zelo razmišljajo, kako se naj oblečejo, da niso videti preveč šminkerski. Kje je zdaj razlika? Skoraj je ne vidim. In isti se bodo zgražali nad revo, ki izbira torbice (smeh). Tudi sami ste že v preteklih intervjujih izjavili, da ste se začeli ukvarjati z glasbo, ker ste želeli ujeti kakšno dekle … 15-letniku pa to res ne gre zameriti (smeh). Kaj pa vas še danes drži na odru? Čutim veliko ljubezen do pisanja besedil in glasbe. Na odru sem samo nekdo, ki to posreduje občinstvu. Upam, da na tak način, da se jih dotakne. Glede na to, da imam takšen odziv in da imam po toliko letih še vedno polne dvorane, verjetno dobro delam. Vem pa, da bi lahko še bolje. Če bi mislil, da sem najboljši, pa bi verjetno nehal. Za vsak koncert pravite, da je svojevrsten stres. Kakšen je, če so v zgodbo vpleteni še simfoniki? Nič več ga ni. Veselim se koncerta, ker bo nastal nov zvok. Ni prvič, da bom nastopal z njimi. Pred leti sem nastopal z njimi v dvanajstih razprodanih dvoranah, ampak so takrat to mediji malo spregledali. Nič hudega. Ljudje niso (smeh). Predvsem je moja glavna naloga, da bom sestavil dober vrstni red. To ni nepomembna stvar. Na voljo imaš dveurni koncert, ki je po svoje dveurni film. Če bi režiser dal srečen konec filma na začetek, bi bilo nenavadno (smeh). Podobno je tu. Sestavljanje repertoarja je zelo zahtevna stvar in po navadi ga napišem zelo intuitivno. Brez prevelikega razmišljanja – po občutku. Narejen je v 20 minutah, ampak se ga kar ne lotim tokrat pred Križankami (smeh). Kaj je srečen konec? Barka iz perja? To res ni srečen konec. To bi lahko bila skladba Večja od neba ali pa tudi balada En poljub. Včasih je treba tudi narediti zunaj koncerta. In ta skladba je popolna za to. Da ne končaš s skokom v zrak. Barko iz perja omenjam namenoma, glede na to, da je prav posebna skladba, do katere imajo vaši oboževalci poseben odnos. Posebno je besedilo. Lahko ga interpretiramo kot samo spoštovanje do sebe, ali kot govori besedilo o odnosu med očetom in otrokom, lahko pa je tudi domoljuben. V enem verzu govorim: "Rasti, rasti moj sin. In nikoli ne pozabi korenin." Tako lahko tudi izražamo svojo ljubezen do jezika in dežele. Skladba je večplastna. Kako ste se počutili, ko je do vas prišel oboževalec in vam dejal, da mu je prav ta skladba rešila življenje? To me je res šokiralo. Do mene je stopil gasilec, pravi dedec. Bili smo v Zasavju. In je rekel: "Veš, Jan, zaradi te skladbe nisem naredil samomora." Nisem verjel. Prav zmrazilo me je. Povedal mi je, da je bil v brezupu, toda ko je poslušal skladbo, se je spomnil na svojega otroka in spoznal, da mu ne sme tega narediti. Noro. Nimam občutka, da je to, kar počnem, nekaj pomembnega. S svojim delom polepšam kakšen del življenja drugih. Nisem pa medicinska sestra, ki rešuje bolnika, da ne izkrvavi. In potem se zgodijo takšne stvari, ko si rečeš, da je nemogoče, da ima skladbo takšno moč na ljudi. Ampak se zgodi. Na 13. albumu se pojavi ena priredba - Ko mene več ne bo. Koliko bolj se ob izgubah začne glasbenik zavedati svoje minljivosti? Kdaj zgubiš občutek nesmrtnosti? Po 40. letu sem se začel zavedati, da nisem nesmrten. In to me malo je** (smeh). Ampak ne v smislu slave, toda zaveš se, da življenje gre. In ne bo več šlo nazaj. Prej mogoče tega ne pomisliš. Seveda si začneš nehote postavljati vprašanja, ali si bil dovolj dober, ali si kaj ustvaril? Nimam družine, nimam otrok. In zato se na trenutke počutim, da nisem izpolnil svojega poslanstva. Kaj vam še manjka? Mislim, da smo ljudje tu, da naredimo vrsto. Ampak smo tako razvajeni, da je to postala nepomembna stvar, ker razmišljamo samo o sebi. Pomembno je, da je nam dobro in da smo sproščeni. Toda, ko imaš otroke, ni več tako. To je nekaj, za kar smo tu. Ko rečejo ljudje: "Moje poslanstvo je pisanje pesmi." Ni. To bi bilo res pretenciozno. Edino verjetno relevantno poslanstvo vseh nas je, da nadaljujemo vrsto. Vse drugo, kar rečeš, izpade, kot da želiš na piedestal postaviti svoje delo. In to se mi zdi smešno. Za vami bodo ostale skladbe. To ni kar tako. Ne vem, ali je tako. Meni je pomembno, da se imajo ljudje dobro na koncertih in da se imajo 'luštno'. Oz. da jim pomagam skanalizirati kakšna čustva, da jim privabim spomine prek skladb. Tisti, ki jih ne zanima, jih tako ali drugače ne zanima. In da bi mislil,da so moje skladbe spomeniki, je čista neumnost. Če bodo, bodo, če ne, pa ne bodo. Tu smo in zdaj. 13. album je neke vrste nadaljevanja vašega ritma, ko imate leto za ustvarjanje in leto dni in pol za koncerte. Je tudi zdaj tako? Verjetno bomo imeli koncerte do naslednjega septembra, potem pa ne vem, kaj bo. Imam že nekaj novih skladb. Delam zelo veliko selekcijo in morda sem malce preveč neizprosen pri njej. Mogoče kakšno stvar, ki je malo naivna in ima dober naboj, ne spustim skozi. Mogoče je nevarno, če želiš izpasti preveč pametno in izgubiš čisti nefiltrirani naboj. To je zdaj moj boj. Glede na to, da imate okoli sebe res izkušene in izobražene glasbenike, koliko jim pustite, da sooblikujejo vašo glasbeni izraz? Pesmi pišem sam, ko pa delamo aranžma in dodajamo dodatne linije, me zanima njihova mnenja. Če delam "bendovsko" ploščo, upoštevam ideje, če pa delam "sproduciran" album, pa to pomeni, da so aranžmaji že narejeni na računalnik in ni veliko manevrskega prostora. Gledate nanje kot na glasbenike – enakovredne v boju, glede na to, da ste tudi njihov nadrejeni? Mi smo prijatelji na odru, ampak sem tudi neke vrste vodja. Zanimivo se mi zdi, da, če se na koncertu zgodi kakšna tehnična težava in mi pade naboj, sem jezen, kar se ne vidi ven. Toda ves "bend" to začuti. Toliko smo povezani. Zadnjič so začeli igrati eno skladbo in nič ni zvenelo tako, kot bi moralo, čeprav so odigrali do zadnje note natančno – govorim o čisti energiji. In to je med nami. Pred nastopi se družimo, se imamo luštno, radi dobro jemo in pijemo. Neverjetno. Ampak to sinergijo mi je uspelo vzpostaviti, ker ne izbiram ljudi po tem, kako dobro igrajo – čeprav so vsi izjemni glasbeniki -, ampak je bilo vedno merilo, ali so zraven s srcem. Če nekdo samo pride, da odigra in vzame "gadžo", je to hladno, brez naboja. Tu ni ljubezni. Če vzameva skladbo Tako malo, ste na zadnjem albumu večji pripovedovalec, kot ste bili v preteklosti. Zakaj takšen preobrat? Nimam pojma. Zgodi se. Zdaj sem izdal skladbo, ki jo je napisal Coto – glasbo in besedilo -, ki je čista ljudska skladba. Folk glasba. Čisto nasprotje tega albuma. V zadnjem času naju je s Cotom začela privlačiti forma oz. vsebina, ki je čisto nasprotje tega, kar slišim med slovenskimi glasbeniki in producenti: "Stari, da ne bo zvenelo preveč slovensko." In sva rekla, da bova delala ljudsko, ki zveni slovensko in nič drugega. To mi res predstavlja izziv. Umestiti besedilo, ki mora biti preprosto, toda ne vsakdanje, v ljudski format je res izziv. Ste zadovoljni s predvajanjem skladb z zadnjega albuma na radijskih postajah? Zelo. Po vseh pogovorih, ki so se zdaj zvrstili glede kvot o prevajanosti slovenske glasbe na radijskih postajah, menite, da ste prišli do nekega zdravega jedra za nadaljevanje pogovorov? Žalostno se mi zdi, da se je treba dogovarjati o tem. Slovenski glasbeniki, ki smo uspešni, smo dokazali, da ljudje to hočejo poslušati: s prodanimi vstopnicami in razprodanimi koncerti. Zakaj se je tu treba sploh dogovarjati? Mogoče je prav, da se da priložnost mladim izvajalcem. Žal mi je samo, da veliko mladih poje v angleščini. Kvote mi ne bodo prav nič spremenile "airplaya". Bi vzeli kakšnega mladega izvajalca za predskupino? Nekajkrat sem jih vzel. Tudi že uveljavljene skupine, ki mogoče niso koncertni dvoranski izvajalci, ampak sem jim prepustil, da so začeli moj koncert, toda na koncu nisem dobil niti zahvale. To pa je malo žalostno. Trudim se, da bi slovenske izvajalce potisnil na oder, ko imam to priložnost, da izberem. Kateri so vas v zadnjem času najbolj navdušili? Žal mi je, da primanjkuje popglasbe. Če me sprašuješ nasploh, mi je skladba Na kožo pisana Eve Boto na svetovi ravni. Pa nisem veliko slišal "airplaya". Tudi skladba Reci, da si moja od Pop Designov. Všeč so mi skladbe od Alye in tudi od BQL. Torej spremljate delo drugih? Seveda. Vse me zanima. Rad bi, da se čim prej pojavi v popglasbi nekdo, s katerim bi lahko naredil skupno turnejo. Če zaključiva. Glej, naj stvari so tri? Katere? Moramo to omeniti, a ne (smeh)? Kako se spomniš? To je iz leta 1992. Koliko si bila stara takrat? Štiri. To je bila zadnja popdelavnica. Potem so zaključili (smeh). Tu imaš svoj odgovor (smeh). Žal zelo velikokrat ugotavljam, da imajo salonski intelektualci isto težavo kot Kim Kardashian. Ona se odloča, katere torbice in katere čevlje bo oblekla, oni pa se odločajo, katera izjava bo najbolj fotogenična, in zelo razmišljajo, kako naj se oblečejo, da niso videti preveč šminkerski. Kje je zdaj razlika? Skoraj je ne vidim. In isti se bodo zgražali nad revo, ki izbira torbice (smeh). Tim Gajser - skromen mladenič v svetovnem vrhu Jutranja športna zgodba na Valu 202 16. september 2016 ob 10:10 Ljubljana - MMC RTV SLO Tim Gajser je vse uspehe v karieri dosegel pod budnim očesom očeta Bogomirja, ki je njegov mentor že od malih nog in ki je Tima na motocikel posadil v rosnih letih. Gajser je naslov svetovnega prvaka v svoji prvi sezoni med elitno druščino motokrosistov dosegel že dirko pred koncem sezone. Na zadnji preizkušnji, na znamenitem kalifornijskem dirkališču Glen Helen, je vozil sproščeno in prvenstvo sklenil tako, kot ga je začel. Na zmagovalnem odru. Na prvi dirki v Katarju je svet motokrosa presenetil z zmago v obeh vožnjah, v Kaliforniji pa s tretjim mestom. Njegov končni izkupiček, sedem zmag, ki jim je dodal še devet uvrstitev med najboljše tri, priča o tem, da se je na sezono odlično pripravil in postal najmlajši zmagovalec v elitnem razredu tega bencinskega športa in v katerem je letos nastopalo kar osem svetovnih prvakov. Uspehi pod budnim očesom očeta Tim je vse uspehe v karieri dosegel pod budnim očesom očeta Bogomirja, ki je njegov mentor že od malih nog in ki je Tima na motocikel posadil v rosnih letih. Še pomembneje pa je Bogomir svojemu sinu v dobi odraščanja izoblikoval značaj, značaj pravega šampiona. Tim je tehnično dovršen tekmovalec, hkrati ga krasijo odlike zmagovalcev, je nepopustljiv in vedno lačen uspeha. Obenem ostaja skromen mladenič, ki je pred tednom dni dopolnil komaj dvajset let. Svetovni prvak, skromen mladenič Na sprejemu pred domačimi navijači je to znova dokazal. Po zgodovinskem, verjetno enem največjih slovenskih športnih uspehov si je vzel čas za novinarsko srenjo, se v nadaljevanju posvetil otrokom iz okoliških krajev, ki v njemu vidijo svojega vzornika ter jim delil nasvete in zaupal skrivnosti svojega uspeha. V nadaljevanju, po sprejemu pred dvorcem Štatenberg, ki je bil obarvan v rdeče-rumene barve Gajserjevega moštva, pa se je fotografiral, poklepetal in se rokoval z vsemi, ki so to želeli. Čaka ga tudi preizkušnja v Las Vegasu Po zabavi Tima čakajo novi podvigi. Svetovno prvenstvo se je končalo, pred njim pa je še državno prvenstvo, pokal narodov v Italiji, prihodnji mesec pa še dve dirki superkrosa, stadionske različice motokrosa. Na prvi v Gelsenkirchnu bo kot vodja zastopal tovarniško ekipo Honde, ki je po njegovi zaslugi po več kot desetih letih osvojila konstruktorski naslov v motokrosu. V Las Vegasu v ZDA pa se bo na prestižni dirki pomeril z najboljšimi ameriškimi dirkači, kjer bo pridobil pomembne izkušnje v tej različici športa. Ni namreč skrivnost, da ga Američani vabijo v svoje prvenstvo, kjer so finančne nagrade neprimerno višje kot na svetovnem prvenstvu. Sprejem za svetovnega prvaka Veličasten sprejem za Tima Gajserja #video V neposredni bližini dvorca Štatenberg v Makolah so danes pripravili glasen in srčen sprejem za motokrosističnega mojstra Tima Gajserja, ki se je sinoči vrnil iz ZDA, kjer je sklenil sezono kot svetovni prvak v seriji MXGP. Z 19 leti celo najmlajši v zgodovini. Tima Gajserja je v domačih Makolah pozdravilo okrog 2500 navijačev. Pele so dlani in motorne žage, gorele so bakle in vihrale so slovenske zastave. Tima Gajserja je v domačih Makolah pozdravilo okrog 2500 navijačev. Pele so dlani in motorne žage, gorele so bakle in vihrale so slovenske zastave. Foto: Grega Valančič/Sportida Kaj si ti nor, je najboljši opis sprejema, ki ga je danes v svojem domačem kraju Makole na Štajerskem doživel motokrosistični šampion in vzhajajoča ali, bolje rečeno, že prava zvezda slovenskega športa Tim Gajser. Letošnje poletje je obdobje športnih sprejemov. Potem ko smo na vrhuncu poletnih dni po vsej Sloveniji obiskovali sprejeme slovenskih olimpijcev, smo se 15. 9. udeležili tudi sprejema v Makolah, namenjenega svetovnemu prvaku v elitnem razredu motokrosa MXGP Timu Gajserju. 15. september bo tudi dan, ki ga bodo po besedah župana Občine Makole Franca Majcna praznovali kot občinski praznik. Zakaj? "Ker je Tim pri 20 letih dosegel toliko, kot mi ne bomo vse življenje." Sprejema se je udeležilo dobrih 2.500 navijačev, mnogi so se pripeljali z motorji, ovešenimi s slovenskimi zastavami. Župan občine Makole Franc Majcen bi 15.9., dan, ko so Gajserju pripravili veličasten sprejem, najraje razglasil za občinski praznik. Župan občine Makole Franc Majcen bi 15.9., dan, ko so Gajserju pripravili veličasten sprejem, najraje razglasil za občinski praznik. Foto: Grega Valančič/Sportida Tim Gajser je danes v domačem kraju užival v sadovih uspešne sezone. Tim Gajser je danes v domačem kraju užival v sadovih uspešne sezone. Foto: Grega Valančič/Sportida Medtem ko so se nekateri takoj zapodili med mesne jedi na žaru, so se drugi drenjali okoli stojnice z navijaškimi rekviziti v značilni rumeno-rdeči barvi in številko 243 ali še raje okrog Tima Gajserja, ki je že vse popoldne potrpežljivo poziral z navijači in se podpisoval na plakate. Jutri bo v vrtcih in šolah občine Makol in okolice beseda tekla le o eni temi: kdo je dobil avtogram in kdo se je fotografiral s Timom Gajserjem. Jutri bo v vrtcih in šolah občine Makol in okolice beseda tekla le o eni temi: kdo je dobil avtogram in kdo se je fotografiral s Timom Gajserjem. Foto: Grega Valančič/Sportida Eden tistih, ki jim je radodarno odmeril svoj čas, je bil tudi štiriletni motokrosist Anej, vnuk Stanislava Koresa, ki je bil v 70. letih prejšnjega stoletja mehanik Bogomirja Gajserja, danes pa se ukvarja z restavriranjem motorjev. Ko deček pred časom zaradi mavca na nogi ni mogel hoditi, je še vedno vozil motor, in fotografski dokaz tega je danes pokazal tudi Gajserju. Štiriletni Anej je velik oboževalec Tima Gajserja, tudi po zaslugi dedka, ki je bil pred leti mehanik Bogomirja Gajserja. Štiriletni Anej je velik oboževalec Tima Gajserja, tudi po zaslugi dedka, ki je bil pred leti mehanik Bogomirja Gajserja. Foto: Alenka Teran Košir Motorju se ni odpovedal niti takrat, ko si je zlomil nogo. Motorju se ni odpovedal niti takrat, ko si je zlomil nogo. Foto: Alenka Teran Košir Dogajanje, ki ga je ogrevala kopica glasbenih skupin, med drugim je nastopil tudi Vili Resnik, se je ob 18. uri preselilo na glavni oder ob dvorcu Štatenberg, ki je nekaj ur prej gostilo novinarsko konferenco. Uradni del sprejema se je začel z Zdravljico, ki so jo v letošnji sezoni na dirkah MXGP kar sedemkrat zavrteli tudi v čast Gajserju: Po županu je za mikrofon prijel predsednik AMZS Anton Breznik, ki je obljubil, da bodo Gajserjevim stali ob strani, tudi ko oziroma če jim bo kdaj spodrsnilo. Sicer pa bo še naprej vsako nedeljo s strahom in veseljem spremljal Timove rezultate v svetu motokrosa. Predsednik AMZS Anton Breznik je obljubil, da bodo Gajserjevim stali ob strani, tudi ko oziroma če jim bo kdaj spodrsnilo. Predsednik AMZS Anton Breznik je obljubil, da bodo Gajserjevim stali ob strani, tudi ko oziroma če jim bo kdaj spodrsnilo. Foto: Grega Valančič/Sportida Zmagovalni tandem Gajser: oče in sin. Zmagovalni tandem Gajser: oče in sin. Foto: Grega Valančič/Sportida Zelo visoko je naslov svetovnega prvaka v razredu MXGP ocenil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, ki je dejal, da gre za edinstveni dosežek, saj je Gajser slavil dve leti zapored (najprej v razred MX2, leto pozneje pa še v razredu MXGP), svetovni prvak v elitnem razredu pa je postal pri komaj 19 letih. Gajserjev dosežek je postavil ob bok olimpijskim medaljam in drugim dosežkom z velikih športnih dogodkov. Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je naslov svetovnega prvaka v MXGP postavil ob bok olimpijskim medaljam in drugim dosežkom na največjih športnih tekmovanjih. Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je naslov svetovnega prvaka v MXGP postavil ob bok olimpijskim medaljam in drugim dosežkom na največjih športnih tekmovanjih. Foto: Grega Valančič/Sportida Tim Gajser sprejem Foto: Grega Valančič/Sportida Največji aplavz si je večkrat zaslužil prav glavni akter sprejema Tim Gajser, ki je povedal, da so se letos pač zložili vsi koščki sestavljanke. "Nisem si nalagal bremena in pritiska, dirkal sem sproščeno, užival sem in vse se mi je poplačalo," je povedal zbrani množici. "Nisem si nalagal bremena. Užival sem in vse se mi je poplačalo," je dejal Tim Gajser. "Nisem si nalagal bremena. Užival sem in vse se mi je poplačalo," je dejal Tim Gajser. Foto: Grega Valančič/Sportida Da je bilo vredno, se je s pogledom na razigrano množico prepričal tudi njegov oče Bogomir. "Nimam besed, to, kar vidim pred seboj, je največ vredno. Vi, Slovenija!" Povedal je še, da je verjel, da bo sinu s pomočjo vere in njegove poštenosti uspelo poseči po zvezdah. "Kapo dol, Slovenija!" "Kapo dol, Slovenija!" Foto: Grega Valančič/Sportida Navijače je pozdravil tudi generalni sekretar direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Boro Štrumbelj, ki je Gajserjevo zgodbo ocenil kot zgodbo odrekanja, vizije in uspeha, javno pa razkril, da so nagrade, ki si jih je zaslužil, z današnjim dnem izplačane. Boro Štrumbelj iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je sporočil: Nagrade so z današnjim dnem izplačane. Boro Štrumbelj iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je sporočil: Nagrade so z današnjim dnem izplačane. Foto: Grega Valančič/Sportida Gajserjevo družinsko zgodbo (Bogomir Gajser je po spletu nesrečnih okoliščin na dirkališču povozil svojega komaj triletnega sina Žana, v spomin nanj pa Tim nosi številko 243, ki označuje datum rojstva pokojnega bratca, 24. 3. 1992) je izpostavil tudi boksar Dejan Zavec. "Za idealen rezultat niso potrebni idealen scenarij in idealni pogoji. Težje ko je, prej nastane pozitiven rezultat," je poudaril. "Širimo to pozitivnost," je položil na srce zbranim, "naj vesta, da smo z njima, tudi kadar sta daleč stran," je dejal. Tudi vrata boksarskega studia so Timu odprta 24 ur na dan, je namignil, saj se zaveda, da se je šampionu treba prilagajati. Za idealen rezultat niso potrebni idealen scenarij in idealni pogoji, je povedal Dejan Zavec. Za idealen rezultat niso potrebni idealen scenarij in idealni pogoji, je povedal Dejan Zavec. Pred desetimi leti sem pri tebi kopal z bagrom, se je ob srečanju z Zavcem spomnil Bogomir Gajser. Pred desetimi leti sem pri tebi kopal z bagrom, se je ob srečanju z Zavcem spomnil Bogomir Gajser. Foto: Grega Valančič/Sportida Eden zabavnejših trenutkov sprejema, ki so ga prekinjali aplavz, bakle in zvoki motorne žage, je bil nastop svetovnega prvaka v igranju diatonične harmonike Roberta Gotarja, ki je s preigravanjem Golice sprožil tudi plesni polka šov tandema Gajser. Golica izpod tipk Roberta Gotarja, svetovnega prvaka v igranju diatonične harmonike, je na ples spravila tudi motokrosista. Golica izpod tipk Roberta Gotarja, svetovnega prvaka v igranju diatonične harmonike, je na ples spravila tudi motokrosista. Foto: Grega Valančič/Sportida Uradni del sprejema se je, tako kot vsaka tekma, končal s škropljenjem penine, svečanosti dogodka primerno pa tudi s torto velikanko. Vodja prireditve ob sprejemu Beno Toplak je družini Gajser predal spominsko darilo prebivalcev občine Makol, zbrane navijače pa spomnil, naj ne skoparijo z denarjem, saj bo del sredstev, zbran s prodajo hrane in pijače namenjen dobrodelnosti. Prejemnike bodo razkrili v prihodnjih dneh. Vodja prireditve ob sprejemu Beno Toplak je družini Gajser predal spominsko darilo prebivalcev občine Makol, zbrane navijače pa spomnil, naj ne skoparijo z denarjem, saj bo del sredstev, zbran s prodajo hrane in pijače namenjen dobrodelnosti. Prejemnike bodo razkrili v prihodnjih dneh Italijo pretresa samomor dekleta, ki je postala nacionalna tarča posmeha Žgečkljivi posnetek objavil njen nekdanji fant 16. september 2016 ob 18:43 Neapelj - MMC RTV SLO Italija žaluje za Tiziano Cantone, 31-letnico, ki je leto dni trpela javne zbadljivke in nadlegovanje, potem ko je v javnost prišel njen posnetek seksa. Cantonejeva je bila prava spletna senzacija, posnetek, ki ga je objavil njen nekdanji fant, si je ogledalo več kot milijon ljudi. Po pisanju La Repubblice je Cantonejeva šest posnetkov poslala petim ljudem, ki jim je zaupala, a že naslednji dan so zaokrožili po spletu. Njena intima je naglo postala viralna spletna uspešnica, iz mlade Neapeljčanke pa so se norčevali, jo zbadali in ogovarjali na ulici, stavek "Snemaš video? Bravo", ki ga izreče v posnetku, pa so si ljudje celo natisnili na majice. Po spletu so zaokrožile govorice, da naj bi poskušala postati pornoigralka, navedbe pa so povzeli tudi mediji. Življenje je za Cantonejevo postalo tako nemogoče, da je celo dala odpoved v službi, se preselila v Toskano in sprožila postopek za spremembo imena, a ni pomagalo, posnetek jo je spremljal skoraj leto dni in pol. Plačilo sodnih stroškov kot zadnja žalitev Ta mesec je sodnik razsodil njej v korist na podlagi "pravice do pozabe" in ukazal umik posnetka s Facebooka in drugih družbenih omrežij, a je bil do takrat že več tisočkrat snet in naložen na druga omrežja, tako da ji kaj veliko to ni pomagalo. Za nameček Cantonejevi ni bilo jasno, zakaj mora kljub dobljeni tožbi plačati 20.000 evrov pravnih stroškov. "Vedno je bila zdravo, normalno dekle. Zadnje čase pa je bila zelo nesrečna. Trpela je zaradi vsega, kar je videla in slišala, še posebej pa zaradi izida tožbe, saj je menila, da pravici ni bilo zadoščeno," je povedala njena 58-letna mama, medtem ko so italijanski mediji o znesku poročali kot o "zadnji žalitvi" za osramočeno dekle. Njena prijateljica Teresa Petrosino je za Corriere della Sera dejala, da je šokirana nad javnim sramotenjem ženske, ki ni storila ničesar slabega. "Mislim, da bi jih bilo lahko sram. Vse tiste, ki so polnili medmrežje z žaljivkami, medtem pa se na skrivaj naslajali nad posnetki," je pribila. Po dveh neuspelih poskusih samomora si je Cantonejeva vzela življenje v tetini hiši v Mugnanu blizu Neaplja. Odprta preiskava zaradi smrti Javni tožilec Francesco Greco je odprl preiskavo njene smrti, v kateri naj bi ugotovili, do katere stopnje je objava posnetka vplivala na pokojnico. Številni Italijani zdaj žalujejo za Cantonejevo in se posipavajo s pepelom, a ne vsi. Tako je Walter Caputo, torinski mestni svetnik iz vladajoče Renzijeve Demokratske stranke, na Facebooku zapisal, da je Tiziana s pošiljanjem posnetka znancem morda "merila na določeno prepoznavnost" in da "prav gotovo ni bila svetnica". Pozneje se je za opazke opravičil. Oglasil se je tudi znani italijanski novinar in pisatelj Roberto Saviano, avtor Gomore, ki je na Twitterju zapisal, da sovražnost do Tiziane izvira iz "morbidnega" odnosa Italije do seksa. "Žalujem za Tiziano, ki se je ubila, ker je bila ženska v državi, kjer sproščen in igriv seks še vedno velja za najhujši greh," je zapisal. Številni menijo, da bi bila Cantonejeva še živa, če bi bila moški, saj spolno življenje moških ne izzove takega zgražanja in pozornosti. Ob tem izpostavljajo tudi, da na njenem pogrebu moških tako rekoč ni bilo, kar je zelo zgovorno. Ob tem lahko dodamo, da pri nas očitno tudi moški niso imuni na tovrstne pritiske javnosti - najbolj zgovoren je tragični primer samomora ravnatelja mariborske srednje šole, ki si je življenje vzel potem, ko so ga dijaki posneli med spolnim odnosom v pisarni, nato pa je posnetek zaokrožil po spletu in medijih. K. S. Ja ja, danasnji mediji in seveda tudi ljudje. Se pomnimo ravnatelja,ki je bil javno ozigosan s strani medijev zaradi avanture in si je vzel zivljenje. Pa se takrat noben novinar ni posipal z pepelom. Naj pociva v miru. Pa včasih preberem, da smo civilizirani. Civlizacija pa takšna, navadni primati smo. Škoda punce, da jo je en "pošlji" stal življenja. Je pa mogoče to (še ena) priložnost, da bodo ljudje bolj pomislili, kaj je za delit z drugimi in kaj ne. Naivni dajo svojo zasebnost na spletni oltar, veliko jih pa po družabnih omrežjih zdravi zafrustriranost. Poglejte kateri pogosto spreminjajo svoje fotke in vse vam bo jasno... S čisto malo intelekta, brez nekih globokih znanj in s pomočjo googla lahko analiziraš vsakogar. Več boš o njem vedel kot on sam... To nima neposredne povezavo s pokojno, zgolj v razmislek, ker dajanje preveč informacij na splet, V Libiji porazili kalifat – ali to pomeni konec džihadističnega terorja? 17. 9. 2016, 5:00 8 Facebook Twitter Provladni borci pred pomembno bitko (foto: epa) Zavzetje strateško pomembnega mesta Sirte, največjega oporišča IS v Libiji, ki se nahaja 450 km vzhodno od Tripolija, velja za enega večjih porazov IS. Kalif Abu Bakr al-Baghdadi je mesto zavzel junija 2015 in ga spremenil v teroristično oporišče v Afriki. Širitev v Libijo je bila načrtovana kot rezervni teritorij za umik, če bi prišlo do poraza v Iraku ali Siriji. K porazu v Libiji je prispevalo več dejavnikov. Al Kaida in IS sta dve frakciji znotraj teroristične organizacije, ki imata isto vahabitsko-salafistično ideologijo, a je med njima v Libiji prišlo do nesoglasij zaradi teritorija in delitve plena. Razlika med Al Kaido in IS v Libiji Al Kaida je vedno imela močno oporišče v Libiji in je pomagala rušiti Gadafijev režim, zato to področje razumejo kot svoje. Vodja upornikov v Libiji Abdelhakim Belhadj je bil najbližji sodelavec in osebni prijatelj ubitega vodje Osame bin Ladna. Al Kaidini libijski pripadniki se po poročanju medijev v lanskem letu niso strinjali z grozodejstvi IS, ki so na posnetkih obkrožili svet – sekanje glav domnevnim vohunom od 10 do 80 let. Potek vojne za Libijo Najpomembnejša bitka za poraz kalifata v Libiji se je začela maja, ko je libijska vojska (GNA) začela vojno ofenzivo na mesto Darnah, nato pa nadaljevala z boji in osvojila pristanišče in upravno središče Sirte. Trenutno se odvijajo boji za osvojitev zadnje četrti v mestu Sirte, ki ga nadzirajo džihadisti, poroča Večernji list. Vlada narodne enotnosti vendarle deluje Letos januarja je Libija dobila vlado narodne enotnosti s premierjem Fayezem al-Sarrajem na čelu. Ta je ob začetku mandata napovedal, da bo do konca 2016 IS poražena, in to ne samo v Libiji, temveč tudi v Iraku in Siriji. Premier Fayez al-Sarraj je po poklicu arhitekt in izvira iz ugledne družine v Tripoliju, saj je bil že njegov oče politično aktiven in udeležen pri ustanavljanju postkolonialne Libije. Za aktualnega premierja je značilno, da se strastno bojuje proti IS in da je učinkovit pogajalec, ki združuje še tako različne skupine ljudi. Združeni v boju proti IS uspešni K porazu kalifata je prispevalo pomembno dejstvo, da sta se v boju združili dve vojaški frakciji – uradna vladna vojska iz Tobruka in vojska islamske uporniške vlade iz Tripolija. Gre za vzporedni vladi, vsaka s svojim parlamentom, vojsko, policijo in državnimi institucijami. Pomembna je bila tudi premierjeva odločitev, da na prostost spusti sina pokojnega Moamerja Gadafija, Saifa al-Islama Gaddafija, čeprav je bil ta obsojen na smrtno kazen. Mnogi Gadafijevi simpatizerji, ki so po porazu prešli k IS, so zapustili džihadistično organizacijo in se pridružili vladni vojski. Miru v Libiji še nekaj časa ne bo Kljub veliki zmagi vladne vojske zoper IS pa za Libijo to še ne pomeni miru. Po padcu režima Gadafija je namreč državo zajela anarhija in tudi državljanska vojna, kjer med seboj obračunava več kot 1500 frakcij in 200 plemen. A. B. Roman Vodeb svetuje: Starši, ne ločujte se! 18. 9. 2016, 5:00 180 Facebook Twitter Foto: iStock Pred dnevi sem tvitnil: “Problem sodobnih družin in družbe je, da imajo starši raje svoje užitke, kot svoje otroke – in se ločujejo kot po tekočem traku. Groza!” In potem so se ločenci začeli braniti … Ta moja pridigarska modrost se je tudi delila na sto koncev in burna debata je stekla. Ker vsak berač svojo malho hvali, je jasno, da so se mnoge replike vrtele okrog teze, da je včasih ločitev neizbežna. In res je, včasih je ločitev staršev resnično neizbežna. Vendar če bi se oziroma se bodo starši (v bodoče) ob/po vsakem prepiru (in/ali varanju) kar ločevali, bodo njihovi otroci pogosto imeli ponesrečene duševne brazgotine, ki se bodo odražale tudi v širšem družbenem kontekstu. Takšni otroci bodo v odraslosti svojo ločitveno travmo oziroma frustracijo simptomatično vtkali v svoj partnerski odnos, v svojo družino in tudi v družbo. Velika verjetnost je, da se bodo tudi sami ločili – kljub temu, da bo ločitev povsem nepotrebna. Oglejte si še: Aseksualci – ponosni, da ne čutijo poželenja, Vodeb: “Gre za spolne frustrirance” Naj vas ne premami seks, ki prej ali slej preraste v rutino Zato da se to ne bi in ne bo dogajalo, vam posredujem nekaj iskrenih modrosti, ki niso zgolj pridigarske narave, pač pa imajo močno in konsistentno psihoanalitično teoretsko jedro. Ne gre za to, da sem zgolj jaz tako pameten, da vem, kako ponesrečeno so oziroma bodo zaznamovani mnogi otroci ločenih staršev. Gre tudi za to, da so se mi mnogi “prekaljeni ločenci” zaupali in priznali, da je bila to ena njihovih največjih napak njihovega življenja. V danem ločitvenem trenutku je mnoge premamil zgolj dober seks ali misel nanj, ki je/bo seveda po par tednih ali mesecih povsem zvodenel in postal rutinsko monoton – tak, kot je bil s partnerjem/partnerico oziroma možem/ženo. Včasih so bili ločenci med seboj zgolj nepopustljivo trmasti in načelni – in svojo trmo in revanšistično-sadistični užitek do partnerja/partnerice so imeli na nek način raje kot svoje otroke. Po svoje pa so bili tudi popolnoma nepoučeni, da ne rečem “glupi” oziroma “butasti”, saj niso vedeli/predvidevali, kako zelo njihovi otroci pri ločitvi staršev trpijo. In potem se najde ženska, verjetno ločenka, ki se brani: “In to, da se ločiš oziroma si ločen niti slučajno ne pomeni, da nimaš rad svojih otrok …” Dotična ločenka zagotovo “ne šteka”, ne razume bistva teze, ker ne pozna teorije libidinalne ekonomije oziroma zakonitosti znamenitega načela ugodja. Vsak ločenec v resnici sam pri sebi dela kalkulacije – včasih zgolj nezavedne – v smislu, kaj je zanj bolj prijetno: ali to, da trpi še naprej in da ima otrok družino z obema staršema, ki se občasno kregata, ali to, da se loči in pri tem doživlja rahlo in začasno olajšanje, ugodje – a ima pri tem nesrečne otroke, ki imajo ločene starše oziroma razdrto družino?! Starši, ne ločujte se! 2 Partnerske terapije rešijo marsikateri problem V tem kontekstu se mnogi ločeni navadno jezno branijo takole: “Je mar bolje, da otroci gledajo, kako se tepeva in žaliva pred njimi?!” Ena od še bolj norih moških racionalizacij je šla v to smer: “Če bi jaz ostal poročen, bi imela moja otroka svojo mamo na Žalah, v grobu, mene, očeta, pa v zaporu. Zato je bilo bolje iti narazen.” No, temu ločenemu pametnjakoviču bi rekel, da vendarle obstajajo partnerske/družinske/zakonske terapije oziroma psihoterapije, kjer se partnerji/starši/zakonci lahko “naglihajo” do te mere, da so sposobni skupaj živeti brez kreganja in na ta način osrečujejo svoje otroke. Človek ni robot in dobra psihoterapija lahko marsikoga “nagliha” in “utiri” v normalnost, ki je potrebna za spodoben partnerski, družinski in zakonski odnos. Vreči puško v koruzo po enem ali nekaj začetniških prepirih ali varanjih je dejansko otročje oziroma moralno neodgovorno. Tako ravnajo funkcionalno neodrasli ljudje. Ker: ločitve se navadno zelo ponesrečeno končajo – navadno v še bolj nesrečni zvezi, ki pogosto tudi razpade. Ena od modrih replik se je na to temo glasila: “Vse se vrača, vse se plača. Samo da tega ločenci še ne vedo.” Za otroke se ne skrbi, otroke se ljubi Namreč tudi ločence slej ko prej sreča pamet. “Sama sem enkrat tudi ločena. Ta ločitev je na otrocih pustila posledice, čeprav moj sedanji partner, s katerim imam tudi enega otroka, ni nikoli ločeval med njimi – moji-tvoji.” In potem se najde pametnjakovič, ki reče: “So pa tudi izjeme, kjer ločenci potem še bolje skrbijo za otroke.” Moja replika se pri tem glasi: “Za otroke se ne skrbi – otroke se ljubi!” Mnogi moralno neodgovorni moški navadno tudi dobro zaslužijo, ker z lahkoto zapopadejo divjo kapitalistično logiko prodaje (če je treba, tudi blefa), in pri svojih štiridesetih ali petdesetih letih z lahkoto očarajo mlado žensko in pridejo do adrenalinskega seksa ter na stara leta postanejo še mladi očetje. Najdejo pa se tudi takšni moški, ki se na stara leta vendarle “zdivjajo”, ker so njihovi otroci že odrasli, svoje psihopatske žene – beri: ženske, ki imajo vsaj mejno osebnostno motnjo (angl. borderline) – pa jim tudi ni treba več prenašati. Takim se pač ne more veliko očitati. Vnovčiti mladost in se ločiti ali ostati? Mnoge ženske obvladuje druga logika: rade bi se ločile, navadno kakšno desetletje po poroki oziroma pred magičnim 40. letom; zato, ker imajo takrat še sprejemljiv EMŠO (beri: mladost, ki jo lahko še »unovčijo«), ker so še kolikor toliko lepe, ker po 50. letu s svojo telesno-obrazno lepoto ne morejo več libidinalno “trgovati” oziroma je ne morejo več unovčiti s takšno lahkoto. Ta skušnjava oziroma dilema je prisotna pri mnogih ženskah, predvsem tistih, ki kot deklice niso bile deležne pristne očetove ljubezni – bodisi ker očeta sploh niso poznale (ločitev ali zgodnja očetova smrt) ali pa je bil oče pravi kreten/bedak in so ga kot deklice sovražile. Mnoge ženske se ločijo, ko srečajo abrahama – medtem so izgubile in mladost in menstruacijo – otroci so odrasli, svojega “kretenskega” moža (mnogi moški so dejanski kreteni ali pa seksualni debili – skratka bedaki) pa jim tudi ni treba več prenašati (ker so tudi emancipirane/neodvisne in imajo svojo plačo). Torej, ko so otroci polnoletni, je ločitev bistveno bolj sprejemljiva oziroma manj sporna – v posameznih primerih pa tudi povsem logična. Otroci ponavljajo napake svojih staršev Žalostno pa je, da otroci ločenih staršev navadno ločitev ponovijo sami, podobno kot njihovi starši. Obstajajo redki otroci ločenih staršev, ki so sposobni aktivirati takšne obrambne mehanizme, da so si ob prvih pravih partnerskih prepirih (v povezavi s seksualno monotonijo/rutino) sposobni sami pri sebi odločno reči: “Tega, kar sta meni naredila moja starša, ko sta se ločila in zaradi česar sem neizmerno trpel, jaz svojim otrokom nikoli ne bom naredil! Jih imam preveč rad!” Razumem človeka, ki ga čevelj zelo boleče žuli, pa si kljub temu ne bo dal odrezati noge in se na ta način ognil bolečini. Pri partnerskih/zakonskih/družinskih sporih se je mogoče pobotati tudi v psihoterapevtskem procesu – res da ne pri vsakem terapevtu. Osebno ljudi kar svarim pred poplavo raznoraznih družinskih psihoterapevtov, ki na svojih seansah v resnici – na nezavedno simbolni ravni – v bistvu terapirajo sebe, svojo primarno ali pa sedanjo razpadajočo družino. In zapomnite si: biti terapevt pogosto pomeni imeti diagnozo. Tistega, ki vleče v psihoterapevtske vode, ima sam velike psihične/duševne probleme, ki jih v resnici nikoli ni in ne bo dokončno predelal v še tako dobri učni analizi ali superviziji. P.S.: To kolumno posvečam vsem tistim mladim parom/staršem/družinam, ki jim nisem mogel dopovedati, naj se ne ločijo. Tisti pa, ki ste mi hvaležni, da ste ostali skupaj, pa tako ali tako vse to, kar ste prebrali, že veste. Roman Vodeb Problem jaz vidim v nihilizmu. Ljudje hitro degenerirajo v uživaške živali, ki gledajo le na sebe in religija in kultura je včasih skrbela za to, da smo te nagone in skušnjave začeli brzdati v skupno dobro. Slovenska Demokracija skozi čas – njeni vzponi in številni sodni postopki 18. 9. 2016, 5:00 3 Facebook Twitter Tednik Demokracija praznuje 20-letnico nepretrganega izhajanja! V letu 1996 so obudili Demokracijo kot tednik, ki izhaja vsak četrtek. Zasnovali so ga kot tednik slovenske pomladi. Takšen je bil tudi slogan poleg loga Demokracija. Vrednotam slovenske pomladi in osamosvojitve je uredništvo Demokracije zavezano še danes! Večina soustvarjalcev Demokracije je prišla z dnevnika Slovenec, ki je bil v tistem času že v globokem zatonu. Po komaj nekaj (petih) letih od ustanovitve je dnevnik namreč ugasnil. Vseeno pa je ustvaril številne nove kadre, ki so se - nekateri prej, drugi kasneje - večinoma razkropili po uredništvih drugih medijev. Novinarstvo na terenu Ekipa, ki je leta 1996 odšla k Demokraciji, je bila sveža, ustvarjalna in polna idej, predvsem pa naklonjena slovenski pomladi, to je strankam, ki so nastale z demokratizacijo slovenske družbe. Neugnanost Demokracije se je kazala tudi v tem, da niso nikoli šteli delovnih ur, da so vsak teden poskušali v tednik spraviti vse, za kar so menili, da bi utegnilo zanimati bralce. Takrat so bili namreč drugačni časi, internetnih povezav ni bilo, novinarstvo se je “delalo” na terenu. Za novinarstvo so bili to zlati časi. Ni bilo lahko, veliko polen Pri Demokraciji jim ni bilo nikoli lahko. Že od začetka so bili deležni številnih polen pod noge, pomoči bolj malo. Poleg tega so jih pestile tudi številne tožbe zaradi različnih objav. V nekem trenutku, v prvih letih izhajanja, jih je bilo hkrati kar okoli 30. Jemale so jim čas, denar in predvsem prepotrebno energijo, ki bi jo sicer vložili v ustvarjanje novih zgodb in še boljšega tednika. Vse to pa je bil cilj tistih, ki so se trudili, da bi jih uničili. Ni jim uspelo. Lastništvo skozi čas Sprva so izhajali v časopisni obliki. V prvih mesecih leta 1999 so izhajali tudi dvakrat na teden, vendar se je to izkazalo kot preveliko finančno breme, zato so prešli na izdajo enkrat tedensko. V letu 2000 je tednik postal revija. Sprva je Demokracijo izdajala družba Veda, nato pa je julija 1998 izdajateljstvo prešlo pod okrilje podjetja Nova obzorja. Skoraj leto dni (od 29. julija 1998 do 11. junija 1999) je bil edini lastnik Novih obzorij Ludvik Čanžek, ki je po podatkih Poslovnega registra Slovenije (PRS) iz lastništva izstopil 11. junija 1999, v lastništvo pa je vstopila Slovenska demokratska stranka. Trinajstega julija 2000 se je kot lastnik pridružil Dušan Sava Lajovic iz Avstralije, leta 2011 pa z manjšim lastniškim vložkom še Dejan Kaloh. Demokracija skozi čas 4 Kdo vse je vodil Demokracijo? Ob ustanovitvi je izdajateljico Demokracije vodil danes že pokojni Jože Zagožen. Dlje časa jo je vodil tudi Ludvik Čanžek. Nato je direktor postal Dušan Strnad, zdajšnji župan občine Ivančna Gorica. Nova obzorja, izdajateljico Demokracije, so vodili še Andrej Lasbaher, Božo Predalič, Miha Smrekar in Metod Berlec, dolgoletni glavni in odgovorni urednik Demokracije. Zdajšnji direktor Novih obzorij je Miha Hočevar, ki je vodenje prevzel leta 2012. Štirje uredniki V vseh teh letih je Demokracija imela štiri urednike. Prvi je bil Marcel Koprol. Njegova naloga je bila priprava in zagon projekta ter izdaja prve številke. Po tem je odšel na druge zadolžitve, uredništvo je prevzela Vida Kocjan in ga vodila štiri leta. Maja 2001 je vodenje uredništva prevzel mladi Dejan Steinbuch, ki je Demokracijo vodil le kratek čas. Urednik tednika je v začetku leta 2002 prevzel profesor zgodovine in geografije Metod Berlec, ki je urednik Demokracije že skoraj 15 let. Številni sodelavci V dvajsetih letih so se stvari spreminjale in delno tudi spremenile. Pri tem imamo v mislih novinarje. Nekateri so vztrajali in ostali pri Demokraciji, številni so odšli. Vzgojili so tudi nove mlade novinarje, ki so danes tudi v drugih uredništvih, novinarsko pot pa so začeli pri Demokraciji. Od prvotne ožje ekipe so v uredništvu le še trije: Vida Kocjan, lektorica Joža Gruden in strokovna sodelavka Monika Maljevič. Udarna začetna moč je bila tudi novinarka Marjeta Smolnikar, ki je k Demokraciji prav tako prišla s Slovenca. Po nekaj letih je odšla drugim izzivom naproti, nato pa zbolela in je žal ni več med nami. Novinar Gašper Blažič je prišel v uredništvo nekaj let po začetku in še vedno vztraja. Petra Janša se jim je pridružila pred desetletjem. Preostali so prihajali postopoma in bogatili naš prostor. Zavezani demokraciji, svobodi in resnici Tednik Demokracija je v ponedeljek, 5. septembra, praznoval 20-letnico nepretrganega izhajanja. Časopisi z imenom Demokracija imajo sicer v slovenskem medijskem prostoru že dolgo tradicijo. V letih 1918-1919 je Slovenska socialna matica izdajala Demokracijo kot socialdemokratsko bolj narodno usmerjeno revijo. Duhovne, miselne in vsebinske korenine sedanje Demokracije segajo v pomlad 1947. Tednik Demokracija je namreč izhajal v Gorici in Trstu v letih 1947–1963 kot glasilo protikomunistične Slovenske demokratske zveze. Njenega prvega urednika Andreja Uršiča so agenti Ozne 31. avgusta 1947 ugrabili v bližini Kobarida. Časnik se je pod njegovim urednikovanjem že od prve številke odločno zavzemal za pravice Slovencev na Goriškem in Tržaškem, hkrati pa razgaljal resnico o rdečem režimu v takratni Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, o spletkah tržaške OF in o nenehnih montiranih procesih, aretacijah in zaplembah v titoistični Sloveniji. V času t. i. Nagodetovega procesa avgusta 1947 je bila Uršičeva Demokracija verjetno edini medij v slovenščini, ki je sproti in obširno poročal o resničnih ozadjih te sodne farse ter se jasno opredelil proti njej. Uršiča je Ozna odpeljala v ljubljanske zapore, od koder se ni nikoli vrnil. Najverjetneje je bil umorjen. V letih demokratičnih sprememb na Slovenskem 1989–1991 je izhajal neodvisni časopis Demokracija, ki je bil sprva glasilo Slovenske demokratične zveze, kasneje pa glasnik Demokratične opozicije Slovenije – Demosa. Bil je prvi pravi opozicijski in strankarski časopis v Sloveniji po letu 1945 in je imel pomembno vlogo pri zmagi koalicije Demos na volitvah 1990. Ljudi je nagovarjal s temami, ki so bile prej v totalitarnem komunističnem režimu desetletja zamolčane in zavestno pometene pod preprogo. Žal je v začetku leta 1991 nehal izhajati. Prva številka zdajšnjega slovenskega političnega tednika Demokracija je izšla pred dvajsetimi leti. Časopis se je kljub sprva slabim gmotnim razmeram in majhni uredniški ekipi, ki je prišla iz takrat usihajočega Slovenca, z jasno, dosledno in kritično uredniško politiko postopoma začel uveljavljati. V javnosti je bil prepoznan in oglaševan kot tednik slovenske pomladi. Avgusta 2000 se je Demokracija oblikovno prenovila in začela izhajati kot revija. V mesecih pred tem je v njeno lastniško strukturo kot večinski lastnik vstopil uspešen avstralski podjetnik slovenskega rodu Dušan S. Lajovic. Demokracija je danes prepoznaven družbenopolitični tednik s stabilno novinarsko ekipo, ki se je s trdim in vztrajnim delom uveljavil v slovenskem medijskem prostoru. Seveda nas konkurenca in številni, ki jim naše pisanje ni všeč ali na nas gledajo vzvišeno, etiketirajo, da smo “strankarsko glasilo”, “strankarsko trobilo”, “strankarski časopis” in še marsikaj. S tem skušajo odvzeti kredibilnost in tehtnost našemu pisanju. A bralci znajo ločiti zrnje od plev, zato nas iz tedna v teden z zanimanjem berejo, saj s svojo uredniško politiko presegamo strankarske okvire. Je pa jasno, da smo zavezani vrednotam slovenske pomladi, slovenske osamosvojitve, slovenstvu, demokraciji in evropski ter krščanski tradiciji. Zavezani smo svobodi, resnici in pravici. Časi za tiskane medije so tako v svetu kot v Sloveniji nedvomno zelo težki. Zavedamo se, da se moramo vsak teden znova dokazovati kot revija in vsak dan kot spletni portal, ki ga bere čedalje več bralcev. Zato smo vedno na lovu za zanimivimi in ekskluzivnimi informacijami. Včasih nam uspe bolj, drugič manj. V slovenski medijski prostor smo prinesli številne ekskluzivne zgodbe, zamolčane teme in ogromno različnih intelektualnih razmislekov. Metod Berlec Začetki in vsebina Prvi odmevnejši članki jeseni leta 1996 so se nanašali na delovanje nekdanjih partijskih veljakov v nekdanjem komunističnem sistemu. Takrat je bil tudi čas pred volitvami v državni zbor, zato so spremljali stanje tudi na tem področju. Posebno živo nam je ostalo v spominu dogajanje okrog Slovenske ljudske stranke in njenega takratnega predsednika Marjana Podobnika, ko se je namesto za pomladno koalicijo s strankama SDS in SKD raje odločil za sodelovanje s stranko LDS, ki jo je vodil Janez Drnovšek. Tista noč, ko so v državnem zboru glasovali o novi vladi, je bila posebno dolga. Nepozabna je tudi zgodba poslanca Cirila Pucka, prestopnika iz SKD v LDS. V državnem zboru smo v živo spremljali njegov prihod tako rekoč v objemu Antona Anderliča (LDS) v parlamentarno dvorano. Tudi Pucko je bil med tistimi, ki nas je tožil zaradi takratnega poročanja, tožbo pa je na sodišču izgubil. Naš nekdanji sodelavec Zmago Šalamun nam je takrat pripravil več nepozabnih in izvirnih prispevkov, ki so spadali v kontekst zgodbe o Pucku. Redno smo objavljali tudi prispevke o povojnih pobojih in grobiščih, za kar gre zahvala nekdanjemu novinarju Slovenca Ivu Žajdeli. Mimogrede, nekdanji zaposleni na Slovencu Ivo Žajdela, Marcel Koprol in Mateja Komel Snoj (urednica kulture na Slovencu) so posredno tudi zaradi Demokracije leta 1996 ostali pred zaprtimi vrati Slovenca. V preddverju so jih pričakali varnostniki in jim preprečili vstop v poslovne prostore. Tudi to kaže, kakšni časi so bili takrat. Lahko zapišemo, da so v marsičem podobni današnjim. Seznami sodelavcev SDV Z objavo seznama sodelavcev nekdanje Službe državne varnosti (Udbe) in opisom načina njihovega dela pa so si že kmalu po začetku izhajanja nakopali obisk Jožeta Bogataja, inšpektorja za varovanje osebnih podatkov. Dobili so prepoved objavljanja tovrstne vsebine, objaviti pa jim je uspelo le poimenski seznam s celjskega območja, drugi seznami so ostali v predalu. Večina tistih, ki so bili poimensko navedeni v objavi, jih je tudi tožila; na Okrožnem sodišču v Ljubljani so z delavskimi knjižicami dokazovali, da so bili v tistem obdobju (uradno) zaposleni drugje, ne pri SDV, primere je vodila ista sodnica in vse sodbe so tudi dobili. Jože Bogataj je uredništvo Demokracije nato obiskal še nekajkrat. Med drugim aprila 2006, ko so ekskluzivno razkrili plače vodilnih in novinarjev pri časopisni hiši Delo. V tem primeru se je neverjetno divje na Demokracijo spravila takratna informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in jih zaradi tega oglobila z 10.000 evri. A uspelo jim je razgaliti takrat dobro plačane režimske novinarje. Vse to jih je stalo veliko časa in denarja Ne samo člani SDV, tudi drugi so veselo vlagali tožbe zoper izdajateljico Demokracije. Odmevnejši sta bili tožbi Maksimiljana Lavrinca, poslanca, in Francija Perčiča, svetovalca Danila Türka, zdaj že nekdanjega predsednika države. Za oba so v rubriki Govori zapisali, da sta bila sodelavca SDV. Tožila sta Demokracijo in odškodninski tožbi dobila. Odmevnejša je bila še tožba Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB). V komentarju so namreč zapisali, da so osamosvojitvi Slovenije nasprotovali, med osamosvojitveno vojno pa se “poskrili”. Nad zapisom so bili ogorčeni; takratni predsednik zveze Ivan Dolničar je na sodišču skušal dokazati obratno, a pri tem ni bil uspešen, saj so trditev podkrepili z ustreznimi dokazi. ZZB NOB je tožbo izgubila. Demokracijo je tožil tudi Janez Markeš, ker so pisali o njegovi visoki uredniški plači pri Delu. Tožili so jih tudi različni mali agenti Udbe in Kosa zaradi popravkov, a so večinoma proti Demokraciji izgubili. Tožili so jih tudi nekateri mariborski “vstajniki” in izgubili. V zadnjem času Demokracijo toži tudi Mestna občina Ljubljana oziroma župan Zoran Janković in podžupan Janez Koželj, nekdanja novinarka, ki je imela v najetem stanovanju polno golobov, in nekdanji direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec. Demokracija skozi čas 5 Pozorno brali, ne pa omenjali V letu 2003 so objavljali sezname sodelavcev in agentov SDV iz knjige Med svobodo in rdečo zvezdo Dušana Lajovica, ki je pred časom, kot smo že omenili, postal eden od lastnikov družbe Nova obzorja. Zanimivo je, da Demokracijo navedeni v tej knjigi (izdala so jo Nova obzorja) za objavo niso več tožili. Če je bilo le mogoče, so skušali tovrstne objave prezreti. Podobno so vseh 20 let počeli tudi vladajoči eliti in tranzicijski levici naklonjeni mediji. Demokracijo so brali, le redki pa so jo povzemali ali citirali. Intervjuji in zgodbe V Demokraciji so objavili številne pogovore z ljudmi, ki sicer nikoli ali vsaj še dolgo ne bi mogli v takšni (necenzurirani) obliki predstaviti svojih življenjskih zgodb ali pogledov na Slovenijo skozi čas. Omenimo samo nekatere, ki jih ni več med nami: Aleksander Bajt, Viktor Blažič, Andrej Bajuk, Borut Prah, Jože Pučnik, Albert Svetina, Rudi Šeligo, Ivan Urbančič in še bi lahko naštevali. Posebna dragocenost - kolumnisti Ponosni so na številne zunanje kolumniste, ki reviji Demokracija tedensko dajejo poseben pečat ter s svojimi prispevki veliko in neprecenljivo dodano vrednost. To so: Andrej Aplenc, Metod Benedik, Bernard Brščič, Andrej Capuder, Branko Grims, Vinko Gorenak, Janez Jerovšek, Janko Kos, Primož Lampič, Matej Makarovič, Damjan Prelovšek, Hubert Požarnik, Brane Senegačnik, Ljubo Sirc, Matjaž Steinbacher, Mitja Steinbacher, Vasko Simoniti, Ivan Štuhec, Peter Starič, Matevž Tomšič, Milan Zver in drugi. Elan in Pavel Koder Objavljali so tudi številne tranzicijske zgodbe o nepoštenem lastninjenju nekdanjega družbenega premoženja in opozarjali na številne nepravilnosti, ki Sloveniji ne prinašajo nič dobrega. Med tranzicijskimi zgodbami omenimo zgodbo Elana iz Begunj in s tem povezane krivice, ki so se dogajale Pavlu Kodru, nekdanjemu podpredsedniku in članu poslovodnega odbora, zadolženemu za gospodarjenje in naložbe v Elanu. Njegovo zgodbo so predstavljali že v prvih letih izdajanja Demokracije, nato pa spet v začetku lanskega leta, ko so izvedeli, da je nekdanji Elanov finančnik, kot ga je poznala javnost, v zaporu na Dobu. Po številnih poskusih in s težavo so novinarji Demokracije prišli do njega in ugotovili, da je sicer fizično zelo bolan, vendar njegovega duha partijskim veljakom ni uspelo ubiti. S Kodrom so prav na njegov 81. rojstni dan v zaporu na Dobu naredili ekskluzivni intervju, v katerem je med drugim razkril, kako je Elan financiral nekdanjo Udbo. Odstotek od deviznih sredstev je namreč v gotovini pobrala Udba. Dejal je: “Prav konkretno, od deviznih sredstev, ki smo jih kupili tako, da je Cerkev Elanu ta nakazala prek Karitas Avstrije, Švice, Nemčije na naš račun v Avstriji, smo morali od vsakega priliva odstotek v gotovini izročiti za delovanje nekaterih v Sloveniji. Vse je šlo brez podpisa, prek zadolženega za te zadeve gospoda Petra Mayerja, ki je bil takrat uslužbenec Ljubljanske banke, potem uslužbenec Adria Bank na Dunaju, po osamosvojitvi pa vodilni v LB Finanz v Zürichu. Njemu sem moral vsakokrat, ko je prišel, odstotek v gotovini izplačati na hodniku banke, ne pri okencu, ampak na hodniku banke, da nihče ni videl. V Celovcu.” Samo v enem primeru pa je moral v pisarni direktorja banke v Celovcu Ivanu Mačku Matiji (“botru” Ivana Zidarja) osebno izročiti kar 570 tisoč šilingov. To in takšna darila slovenski politiki in Udbi so v Elanu v času pred slovensko osamosvojitvijo knjižili na “znameniti” konto 196. Pavel Koder je še potrdil: “Kot sem že leta 1993 dejal, je samo gospod Milan Kučan v letih od 1986 do 1989 dobil od Elana za več kot 400 tisoč nemških mark vrednih daril. Potem pa mi je leta 2000 gospod Peter Mayer, ki je vsa ta denar in darila prevzemal, tudi za druge, ne samo za Kučana, ko me je srečal na Tromostovju, rekel: ‘Pavel, a veš, kako se Milan boji, če boš ti vse povedal?!'” Pavel Koder v letih 2014 in 2015 v zaporu na Dobu ni bil zaradi Elana (sodišča so večino teh sodb pustila zastarati, pa ne zaradi Kodra, pač pa drugih), ampak so izbrskali nekatere druge stvari. Kodra so 30. junija lani, tudi zaradi zapisov v Demokraciji, izpustili iz zapora. Plagiat enodnevne ministrice Aprila lani so prvi razkrili, da je magistrska naloga takrat na novo imenovane ministrice za šolstvo Klavdije Markež plagiat. Še isti dan je ministrica odstopila. Seveda pa je zgodb, ki so jih prvi objavili v reviji Demokracija ali na spletu, cela vrsta. Za konec in popotnico Dvajset let z Demokracijo je torej za nami. Ob tem urednik Metod Berlec poudarja: “Naše poslanstvo je v služenje interesom slovenske demokratične javnosti in v prvi vrsti interesom slovenskega naroda. Kljub samostojni slovenski državi je namreč slovenski narod vedno znova na preizkušnji. Še vedno smo ujetniki totalitarne komunistične preteklosti, katere sence so se razpotegnile še v čas tranzicije, in komunističnih botrov iz ozadja! Slovenija zato potrebuje pravo evropsko smer! Novo slovensko pomlad! V Demokraciji zato objavimo tudi to, kar drugi zamolčijo!” Naj bo novih 20 še bolj plodovitih in iskrivih, predvsem pa raziskovalnih v dobro vseh nas. Za Slovenijo gre, kot je rekel pokojni Jože Pučnik. Za pravico in resnico! V. K., M. B. Čestitke! Pogumno naprej! Za resnico, za pravico in svobodo Slovenijo! Ja, ljudje božji .......kaj ni čudno ? Kakšno " demokracijo " imamo ? Da so še sedaj ta glavni eni in isti . Ki časopisom , ki jim niso povšeči ne pustijo dihati ? Ki se tožarijo......in navsezadnje na sodišču tudi uspejo ? Pfej in pfuj !! Držite se Demokracija !!!! Zgodovinske izkušnje kažejo, da zaradi trenutnih napetosti med Rusijo in Evropo pride do velike vojne 18. 9. 2016, 5:00 48 Facebook Twitter Foto: epa Zgodovina vzhodnoevropskih držav je že stoletja zaznamovana s stalnimi trenji in še zlasti globokim nezaupanjem, ki je posledica morja prelite krvi na tamkajšnji zemlji. Skozi mnoga obdobja so se po tamkajšnjih stepah in gozdovih odvijali srditi spopadi, ki so terjali brezštevilna človeška življenja in trajno sprli različne narode. Med spori še posebej slovi rusko-poljski, še zlasti v zadnjem času, ko se mednarodna skupnost ubada z razpletom ukrajinske krize pa tudi vprašanjem varnosti pribaltskih držav. Zasedba Krima pred več kot dvema letoma in ruska podpora upornikom na ukrajinskem vzhodu sta prebudili stare strahove, ki so skriti na pokopališčih, v spomenikih, knjižnih delih, starem časopisju in še zlasti v ljudski podzavesti ves čas prežali in čakali na svoj ugoden trenutek, da izbruhnejo kot gejzir. Ta je nastopil prav z ukrajinskim “Majdanom” in krvavim političnim preobratom, ki je za seboj potegnil tudi priključitev Krima. Le redko kdo je pričakoval takšno rusko potezo, ki med drugim krši mednarodno pravo in skupaj z njo postavlja pod vprašaj tudi povojno ureditev sveta zaradi kršenja pravila nedotakljivosti državnih meja. Lahko zaradi tovrstne poteze pričakujemo domino učinek? Trenutne ruske vojaške vaje ob Baltiku dajejo slutiti o najhujšem. Oboroževalna mrzlica in duhovi hladne vojne Zdi se, da si je Rusija od konca hladne vojne do danes že toliko opomogla, da se je ponovno pričela vmešavati v notranje zadeve drugih, še zlasti sosednjih držav. Kot dokaz za to se navaja vpletenost v vojno v Siriji pa tudi kratkotrajno “vojaško akcijo” v Gruziji izpred nekaj let in trenutno vpletenost v ukrajinsko krizo kot pomoč tamkajšnjim upornikom, ki se vojskujejo proti uradnim ukrajinskim oblastem. Za Rusijo je znano, da v svoj vojaški potencial vlaga zelo veliko denarja, pri financiranju vojaških projektov pa ji med drugim pomagajo dobički od prodaje zemeljskega plina. Tovrstna dejavnost pa pri njenih sosedah, kot so Poljska, pribaltske države, Gruzija in v zadnjem času tudi Ukrajina, vzbuja vse večji strah in zaskrbljenost zaradi možnosti ruske invazije na njihova ozemlja. Ta strah pa ni brez podlage, marveč je utemeljen na številnih negativnih zgodovinskih izkušnjah. Šopirjenje velikega pava, čigar perje so tanki, bojne ladje in rakete Zadnje dni so na evropskem vzhodu veliko prahu dvignile ruske vojaške vaje na območje enklave Kaliningrad, navaja poljski portal tvn24.pl. V njih sodeluje ruska mornarica ter okoli 1000 vojakov. Vaje, na katerih je prisotno tudi streljanje z ladijskimi topovi, naj bi trajale nekaj dni in naj bi imele tako napadalni kot tudi obrambni značaj, obenem pa naj bi se preverilo izurjenost ruskih vojakov za tovrstne podvige, še zlasti njihovo spretnost v tovrstnih situacijah. V taktičnih vajah naj bi bila med drugim uporabljena tudi vojaška vozila BMP-2 in tanki T-72 ter mnogi drugi tehnološki dosežki ruske vojaške industrije. Portal navaja, da se podobni manevri dogajajo tudi na ruskem jugu, kjer naj bi v urjenju sodelovalo kar 12.000 pripadnikov oboroženih in ki je dobilo ime Kavkaz 2016. Vlaganja v poljsko vojsko in Natove baze Poljska za obrambo namenja kar 1,95 odstotka BDP, kar je precej več kot Nemčija, ki za to področje nameni zgolj 1,3 odstotka. Proračun v te namene pa vsako leto narašča, kar je na nek način presenetljivo, saj so z nedavno gospodarsko krizo številne države zveze Nato dajatve za obrambo opazno zmanjšale. Po drugi strani pa stvar ni tako nenavadna, če vemo, da poljsko oborožitveno mrzlico poganja prav strah pred Rusijo. Vendar pa je ta procent še vedno nizek v primerjavi z največjo državo sveta, ki za to področje porabi kar 4,4 % BDP, navaja portal dw.com “Če bi se pri nas nahajali dve veliki brigadi držav Nato, bi bili srečni,” pravi poljski minister za zunanje zadeve Radosław Sikorski, še navaja portal, kar se nanaša na poljsko zavedanje o svojem šibkejšem položaju nasproti Moskvi in o potrebi po večjem sodelovanju z omenjenim severnoatlantskim paktom. V tej luči lahko razumemo tudi julijski vrh Nata v Varšavi, od katerega so si Poljaki obetali povečanje prisotnosti Natovih vojakov na svojem ozemlju. Tako naj bi bili po navedbah portala wiadomosci.wp.pl v tej srednjeevropski državi nastanjeni štirje bataljoni po tisoč vojakov. V program so po navedbah vključene tudi pribaltske države. Enotam bodo poveljevale Kanada, Nemčija, Velika Britanija in ZDA, še navaja vir. Poljsko-ruski odnosi v luči krvave zgodovine Poljski strahovi glede preteče ruske invazije pa so še bolj jasni, če se malce ozremo v preteklost. Zgodovina namreč navaja kar 18 oboroženih konfliktov med slovanskima državama, med katerimi prvi segajo v same začetke novega veka, torej v 15. stoletje, med katerimi je najbolj znan tisti ob začetku zadnje svetovne vojne, ko je prišlo do Stalinove zasedbe delov poljskega ozemlja, pa tudi tisti iz začetka 20-ih let dvajsetega stoletja, ko so Poljaki navkljub kratkemu obdobju svoje nove državnosti na čelu s slovitim generalom Józefom Piłsudskim porazili komunistično grožnjo z vzhoda. Zgodovinski dogodek je bil ovekovečen v filmu z naslovom 1920 Bitwa Warszawska, ki se v prevodu glasi Varšavska bitka 1920. Stalinov duh še živi Zgovorna se zdi upodobitev Stalina skupaj s Putinom, ki jo najdemo na portalu russia-insider.com. Putin je že pokazal določene ideološke podobnosti s svojim diktatorskim predhodnikom gruzinskega rodu, kar pravzaprav ne preseneča, saj je sam nekoč izjavil: “Lahko se me ima za posrečen izdelek domoljubnega vzgajanja sovjetskega človeka,” navaja wyborcza.pl. Ruski predsednik je bil namreč nekdaj član sovjetske tajne policije KGB in je skupaj s svojimi pajdaši zgradil trenutni politični aparat moderne ruske države. Poleg tega skrb vzbujajo tudi njegovi vojaški podvigi na Kavkazu, Krimskem polotoku in ukrajinskem vzhodu. Bi se slednjim lahko pridružila tovrstna dejanja v Litvi, Latviji, Estoniji ali celo na Poljskem? Kakšne so možnosti za novo hibridno vojno po vzoru ukrajinske na obalah Baltika z ozirom na geostrateško pomembnost tega območja in prisotnost ruske manjšine v pribaltskih deželah? Se lahko razplamti nova velika vojna? Domen Mezeg Olga • 5 hours ago Putin ravna enako z okupacijo Krima kot je pred drugo svetovno vojno ravnal Hitler s predvajanjem tujih držav! Hitlerju je Sovjetska zveza s Stalinom velikodušno stopila naproti s paktom o nenapadanju in s skupnim napadom na Poljsko!?? Sovjetska zveza je kolaborirala z nacistično Nemčijo!? Spoštovati je treba mednarodno pravo o nedotakljivosti meja! Olga razerznak • 5 hours ago Rusi so prvi napadli suvereno Ukrajino ter okupirali Krim in finančno in materialno ter vojaško podprli upornike v Ukrajini(podobno kot balvan revolucija Srbov na Hrvaškem, ki jo je podpiral Miloševič)! antimur • 8 hours ago Tako kot se v Rusiji ne odrečejo Stalinu, tako se v Sloveniji nočejo odreči Brozu. Zanimivo, eni in drugi verniki v te zločince so nekdanji klavci, kriminalci, zdajšnji privilegiranci,, ki jim domovina in lasten narod ne pomenita nič. To je pot, ki vodi k zanesljivi tragediji. FORT WORTH dr Janez Sveti • 8 hours ago Ce bi ti kdaj tam bil bi vedel,da Rusija ni niti priblizno evropa. To je popolnoma drugi svet. Jaz bi dodal samo toliko: "....bo prišlo do UMETNE/NAČRTOVANE vojne!". Če eno in isti zion-židje financirajo obe strani potem so oni edini zmagovalci. Mi OVCE pa nasedamo temu že več kot 200 let! Vse od francoske revolucije (Rotschild bančniki so financirali obe stani-bratje) je vse UMETNO in inscinirano samo z enim ciljem: DELJI IN VLADAJ! Volitve v Rusiji bodo zgolj farsa, ki jo kreira Putin 18. 9. 2016, 5:00 199 Facebook Twitter Foto: epa Danes potekajo ruske parlamentarne volitve, ki pa sprememb ne bodo prinesle. V času od zadnjih volitev decembra 2011 so se zgodile predvsem spremembe v zunanji politiki: polotok Krim so priključili Rusiji in poželi najhladnejše odnose z Zahodom po drugi svetovni vojni, zanetili so vojno na vzhodu Ukrajine, gospodarska kriza se je poglobila in začeli so vojaško akcijo v Siriji. Golos, neodvisna ruska organizacija za opazovanje volitev, ugotavlja, da gre za najbolj medlo in neaktivno kampanjo v zadnjem desetletju, saj se zgoraj omenjeni dogodki kljub volitvam skoraj ne omenjajo, temveč je nasprotno po aneksiji Krima priljubljenost Vladimirja Putina narasla na več kot 80 odstotkov. Pričakovali bi kampanjo za uvajanje reform in odpravljanje gospodarskih sankcij Zahoda, ki jih občuti cela Rusija, a kampanje o reševanju gospodarske krize skoraj ni. Putin ima namreč v rokah močno orožje, ki se mu reče medijski stroj, ki v celoti podpira ruskega despota in za vse težave v državi krivi zahod. Analitiki opozarjajo, da je tokrat opaziti pomanjkanje izbire oziroma možnosti za kakršne koli spremembe, kar je nezainteresirane ruske volivce privedlo na novo raven apatije. Drugi pa govorijo, da je prestavitev volitev z decembra na september strateška poteza, ki naj bi s poletno kampanjo, ko so Rusi večinoma na počitnicah, razvodenila vsaka prizadevanja za spremembe. Po prejšnjih parlamentarnih volitvah se je na ulicah Moskve zbralo okrog 50.000 ljudi, in sicer s pozivi k ponovitvi volitev in izpustitvi političnih nasprotnikov, kar je povzročilo številne aretacije in množične intervencije s strani policije in vojske. Med stavkajočimi so bili mnogi politično neopredeljeni, kot je poročal BBC. Na današnjih parlamentarnih volitvah v Rusiji so se pojavili prvi očitki o poneverbah. Kandidat opozicije Vladimir Rižkov je tako dejal, da so v njegovem volilnem okraju v Altaju v Sibiriji študentom plačevali za večkratno oddajo volilnega glasu. Vodja volilne komisije Ella Pamfilova je že napovedala preiskavo, poroča STA. Predvolilna razmerja moči v Dumi Rusija ima v Dumi s 450 sedeži štiri večje politične stranke. Vladajočo politično stranko Enotna Rusija, ki v Dumi prevladuje od volitev leta 2003, trenutno vodi premier Dmitrij Medvedjev, njeni poslanci pa zasedajo 238 sedežev. Za drugo največjo stranko velja Komunistična stranka, njeni poslanci pa trenutno zasedajo petino vseh sedežev oziroma 92 mest. Ta stranka je zelo priljubljena med upokojenci, ki se z nostalgijo spominjajo pretekle Sovjetske zveze. Drugi dve stranki v Dumi sta še skupina socialnih demokratov v stranki Pravična Rusija, ki ima trenutno 64 sedežev, in Liberalno-demokratska stranka (LDPR), ki – v nasprotju z imenom – dejansko združuje desničarske nacionaliste in ima 56 poslancev. Analitiki pričakujejo minimalne spremembe po volitvah Po oceni ruskega političnega analitika Mikhaila Troitskega bo Pravična Rusija ostala v Dumi, vendar bo izgubila nekaj sedežev, saj predstavlja lažno opozicijo in ustvarja navidezno ravnovesje. Nekaj sedežev bi lahko dobila še levosredinska stranka Jabolko, ki je bila sicer v Dumi prisotna že v devetdesetih letih, a je po vzponu Enotne Rusije izpadla iz parlamenta. Ruski predsednik spodbuja k večji udeležbi na volitvah Nedavno je ruski predsednik v televizijskem nagovoru državljane pozval k udeležbi na volitvah: “Pozivam vas, da pridete na volišča, glasujete in poveste svoje mnenje,” je dejal ter izrazil prepričanje, da je – ne glede na politično stališče – “udeležba na volitvah za vsakogar od nas državljanska dolžnost, manifestacija naših iskrenih občutkov do države in skrbi za njeno prihodnost. Glasujte po svoji volji, glasujte za Rusijo,” je dodal. Kaj pa pravi javnost? V anketi neodvisnega inštituta Levada je 43 odstotkov Rusov ta mesec povedalo, da volilno kampanjo popolnoma ignorirajo, medtem ko jih je le devet odstotkov dejalo, da jo pozorno spremljajo. Čemu apatija volivcev? Apatija ruskih volivcev izvira iz stroge delitve ruskih elit in deprivilegiranih, kar povzroča, da okrog 20 milijonov Rusov živi pod pragom revščine. Sicer pa si Rusija po mednarodnih kazalcih ne prizadeva za varstvo človekovih pravic, ima nizko stopnjo spoštovanja demokracije (132. mesto), nima urejenih pogojev za otroke in ljudi s posebnimi potrebami in otroke brez staršev, glede ekonomske svobode pa zaseda 153. mesto med 178 državami sveta. Po podatkih Human rights watch so v Rusiji pogosto kršene pravica do svobodnega izražanja, pravica do spolne usmerjenosti in pravica do združevanja ter političnega zbiranja, saj oblast nasprotnike zastrašuje, jih zapira in nekateri umrejo na nenavaden način. A. B. Ko preberem proruske vseglihatje kako branijo Putina in Rusijo na vse načine je naravnost smešno: Še bolj smešno je njihovo "domoljubje" ;ki smo ga že bili že od njihovih političnih prednikov deležni med in pred vojno in še enaindevedeset;za spomin in opomin pa so nam ostala množična grobišča:vOJSKA NJIHOVEGA GOSPODARJA PA JE KLALE IN POSILJEVALA PO prekmurju:Putin ni nič drugega kot komunist v tranziciji k nacionalsocialistu enako rusofili:so zlo kot islamisti;vsako tako zlo pa je treba izkoreniniti;ker hoče podjarmiti narod: Tudi volitve v Slovenistanu so zgolj farsa...kreirajo jih levaki i Volitve v Slovenistanu zelo spominjajo na Ruske. A volitve bodo imeli spet, to je pa lepo, pomeni Medvedjev bo postal predsednik države, Putin pa parlamenta, potem se bosta pa spet zamenjala nazaj. Zmenit se je treba! Putinova podpora Trumpu vse bolj direktna 18. 9. 2016, 16:28 2 Facebook Twitter Tretji dan nacionalne konvencije republikanske stranke v Clevelandu. Republikanski predsedniski kandidat Donald Trump. Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj izrekel doslej najmočnejšo podporo ameriškemu republikanskemu predsedniškemu kandidatu Donaldu Trumpu, čeprav ga ni neposredno imenoval. “Pazljivo opazujemo dogajanje v ZDA in seveda z naklonjenostjo gledamo na tiste, ki javno izjavljajo, da je treba graditi odnos z Rusijo na temelju enakosti,” je dejal. Izjava, ki jo je podal na sestanku z novinarji, je jasno namigovala na Trumpa, ki je večkrat izrazil svojo pripravljenost sodelovati s Putinom in izjavil celo, da je Putin precej boljši vodja kot sedanji ameriški predsednik Barack Obama. Putin doslej ni želel javno izraziti podpore kateremu koli kandidatu. Vedno večja podpora Trumpu Trumpove izjave o Putinu so sprožile precej kritik, med drugim tudi pri njegovi protikandidatki iz demokratskega tabora, Hillary Clinton. Trump ima v anketah, ki vključujejo Johnsona in Steinovo, vedno manjši zaostanek za Clintonovo. Ankete se sicer trenutno spet spreminjajo v prid Trumpu, kar je posledica padca podpore Clintonovi zaradi prikrivanja pljučnice. Na televizijskem soočenju samo Trump in Clintonova Komisija za televizijska soočenja predsedniških kandidatov ZDA je odločila, da se bosta 26. septembra na prvem od treh soočenj pomerila le demokratka Hillary Clinton in republikanec Donald Trump. Komisija, v kateri so le republikanci in demokrati, je izključila vse druge kandidate. S. P., STA Bogate države zaradi beguncev manj denarja namenjajo za boj proti revščini in boleznim Poziv k drugačnemu zagotavljanju sredstev za razvojno pomoč 18. september 2016 ob 13:33 Ljubljana - MMC RTV SLO/Reuters Mednarodna organizacija, ki se bori proti revščini, One Campaign, opozarja, da številne vlade pomoč za humanitarne težave namenjajo za pomoč beguncem v lastnih državah. Vlade donatorice sredstva, ki naj bi bila namenjena za dolgoročno razvojno pomoč po svetu, vse bolj porabljajo za obravnavo beguncev v lastnih državah, opozarja v poročilu omenjena organizacija, zato se bodo morda cilji, kot so končati ekstremno revščino in obvladati bolezni do leta 2030, premaknili v prihodnost. Organizacija je pripravila analizo proračunov za mednarodno pomoč pred pomembnim vrhom ZN-a v ponedeljek, ki bo namenjen reševanju t. i. begunske in migrantske krize v času, ko je na svetu največ razseljenih ljudi. Najbolj skrb vzbujajoča je prav praksa porabe sredstev za mednarodno pomoč za podporo beguncem v državah donatoricah, kar pomeni manj razpoložljivega denarja za smrtonosne bolezni, kot sta aids in malarija, opozarja One Campaign. Več za pomoč Nemčiji kot Etiopiji Organizacija je ocenila, da se je za pomoč znotraj držav donatoric leta 2015 porabilo 13,9 milijarde dolarjev sredstev, namenjenih za razvojno pomoč po svetu. Kot ugotavlja v poročilu, se je lani več sredstev za pomoč porabilo v Nemčiji kot v Etiopiji. Iz organizacije One Campaign sporočajo, da se svet spopada z rekordnim številom kriz, nekatere države pa denar, namenjen tistim, ki živijo v ekstremni revščini, porabljajo znotraj svojih meja. Ob tem organizacija poudarja, da morajo begunci vsekakor prejeti podporo, ki jo potrebujejo, a z domačimi sredstvi, ne pa s krčenjem razvojnih sredstev, ki rešujejo življenja. Ob tem opozarjajo na omejen čas za boj proti aidsu in virusu HIV. V tem boju je bil dosežen velik napredek, a svetu grozi ponovna širitev še hujšega virusa, če se sredstva za boj proti njemu ne bodo kmalu povečala. Poročilo tako poziva h koncu porabe razvojnih sredstev za pokrivanje stroškov z begunci znotraj držav donatoric. Ob tem organizacija predlaga restrukturiranje proračunov za pomoč, tako da ne bodo več odvisni od kratkoročnih ciklusov financiranja in političnih pritiskov. B. V. Je to za koga neprucakovano? Noben proracun ni vreca brez dna In vsi novi reveži, ki bodo nastali zaradi pomanjkanja sredstev, bodo spet želeli v Evropo, ta pa jih bo lepo po materinsko sprejela ... Tako bomo počasi vsi postali revni, torej enaki v revščini in to je komunizem - raj v obliki lakote na Zemlji. Ves tretji svet želi v Evropo in vsakomur so odprta vrata. Konec Evrope. Bogate države bodo spoznale , da je najbolje porabljen denar proti revščini nakup ograje. Preveliko število migrantov in beguncev ruši socialni standard v evropskih državah in onemogoča napredek. Lani je v Nemčiji živelo več kot 27.000 Slovencev Število Slovencev v Nemčiji se povečuje 18. september 2016 ob 14:30 Ljubljana - MMC RTV SLO Po podatkih nemškega statističnega urada je konec leta 2015 v Nemčiji živelo 27.222 Slovencev, od tega 14.587 moških in 12.635 žensk. Nemški zvezni statistični urad je v petek objavil podatke o številu tujcev, ki so v Nemčiji prebivali konec leta 2015. Nemčija ima po podatkih statistikov rekordno število tujcev, saj je lani tam živelo kar 17,1 milijona tujih državljanov, kar je 4,4 odstotka več kot leta 2014, oziroma tujci predstavljajo že več kot petino (21 odstotkov) nemškega prebivalstva (81,4 milijona). Številčno so med tujimi državljani v Nemčiji na prvem mestu Turki, ki jih v Nemčiji uradno prebiva nekaj več kot 1,5 milijona. Število Turkov v Nemčiji sicer od začetka novega tisočletja močna upada (v Nemčiji jih je tedaj živelo več kot dva milijona), v zadnjih letih najbolj narašča število Poljakov in prebivalcev držav z območja nekdanje Jugoslavije (lani jih je bilo v Nemčiji nrkaj več kot 1,1 milijona), med njimi tudi Slovencev. V Nemčiji je konec lanskega leta živelo 27.222 Slovencev, kar je 1.609 več, kot jih je v Nemčiji prebivalo konec leta 2014 (25.613). Konec prejšnjega desetletja pa je v najštevilčnejši državi EU-ja prebivalo zgolj nekaj več kot 20.000 Slovencev. Lani pa je 181 Slovencev tudi pridobilo nemško državljanstvo. Število Slovencev je tako nekako primerljivo z velikostjo mest, kot sta Koper ali Velenje. Tuji zvezdniki se iz Slovenije delajo norca, a ob našem alkoholu ostanejo brez besed 18. 9. 2016, 5:00 46 Facebook Twitter Slovenci smo prava senzacija v tujih TV-šovih! Če ste do sedaj poznali pregovore o Slovencih, kot je Kdor za narod naš se ne žrtvuje, naj Slovenec se ne imenuje!, potem si morate pogledati oba videoposnetka. Slovenci sami sebe opisujemo kot najboljšo mešanico med severnim in južnim. S severnimi sosedi imamo skupne delovne navade, smo pošteni, zagreti, nikoli preveč utrujeni za nadure, a ko pade mrak, se v nas prebudijo južnjaško veselje, potreba po druženju in po čem alkoholnim – da se veselimo in kasneje lažje zaspimo, seveda. Zborček petih Britancev v duhu božičnega vzdušja poje: “Bodimo pošteni, Slovenija je ljubka … Samo šalimo se, zanič je!” Evropa razpada ali vesela slavnostna glasba Slovensko glasbo si je zaželel severnokorejski voditelj Kim Džong Un. In če si svetovni voditelj njegovega kova in predvsem bizarnosti zaželi nekaj slovenskega, to takoj izve cel svet. “Koga si želi poslušati Kim Džong un? Rolling Stonese? U2? Michaela Jacksona, ker Severni Korejci še ne vedo, da je mrtev? No, koga? Izkazalo se je in to je res, da bo zanj nastopila slovenska umetniška rock skupina Laibach, in če niste seznanjeni s to skupino, to je vesela slavnostna glasba, ki jo bodo Severni Korejci poslušali na njihovi posebni obletnici,” je povedal voditelj TV-šova in ob tem spustil Laibachovo pesem, kjer besedilo pravi “Evropa razpada”. Hvala, Tina Maze! Zaradi tebe je bizaren Justin Bieber, ne mi! No, ni pa vse tako črno. Dobro so si zapomnili Tino Maze, ki jo voditelj primerja z Justinom Bieberjem. Takole se je pošalil: “Slovenka, ki je osvojila zlato medaljo v alpskem smučanju, je v svoji državi tudi pop zvezdnica. Ja, to je kar ‘kul’, res je. Torej Justin Bieber ni edini zvezdnik, ki gre hitro navzdol.” To pa si je za zapomniti, kajne? Še dobro, da imamo Tino, da nam v tujini dviguje ugled in povprečje. V neki drugi oddaji se gost, slavni košarkaš Kobe Bryant, prav tako ni mogel – ali pa želel – ogniti Slovenije. Smo pač hvaležno blago, vsaj tako izgleda. Tole je rekel NBA zvezdnik: “Fantom sem rekel: ‘LeBron, če nočeš biti Hrvat, Dwayne, če nočeš biti Slovenec in če jaz nočem biti Italijan, potem je bolje, da tole presneto igro zmagamo! Ker če zgubimo, nas ne bodo več spustili v Združene države.'” Slovenci sprejmejo kogarkoli Čeprav sta se voditelj in Kobe ob tem smejala, poleg pa še cela dvorana, pa ni tako smešno. Se vam ne zdi, da smo res pripravljeni sprejeti kogarkoli? Migrantom naša vlada na široko odpira vrata in včasih se nam, Slovencem, zdi, da bi bilo bolje, če bi se izjasnili za Afganistanca ali Sirca, bi nas stanovanje verjetno že kje čakalo … No, čeprav bi Kobeja z veseljem imeli! Ne obremenjujemo se samo Slovenci s svojo zastavo Potem je tu še večna zadrega z zastavo. Prevzeli smo jo od Rusov, zdaj pa imamo! Res je, da je naš grb popolnoma unikaten, a vsak si pač ne vzame časa, da bi raziskoval, kaj pomenijo zvezde, tri gore in krivulje pod njimi. In potem se zgodi to, kar se je zgodilo K’naanu, glasbeniku, ki prepeva Wavin’ Flag – pesem, ki je bila leta 2010 himna svetovnega prvenstva v nogometu v Južnoafriški republiki. Voditelj Strombo mu je na zaslonu pokazal zastavo, K’naanu pa se sanjalo ni, ali je slovenska, slovaška ali katera druga … Potem je le ugotovil, da je Slovaška, a brez pomoči ni šlo. No, je pa tudi res, da bi Slovenci verjetno težko prepoznali zastavo države, od kjer prihaja on – Somalije, saj je ravno tako pisana kot večina ostalih afriških in tudi latinskoameriških … Mimogrede, ne obremenjujemo se samo Slovenci s svojo zastavo, ker je preveč podobna slovaški. Na slovaški spletni strani slovac-republic.org je natančno razložena razlika med tema po imenu podobnima državama – tudi glede športa, seveda pa niso pozabili omeniti, kako je na neki konferenci italijanski premier Silvio Berlusconi Antona Ropa predstavil množici novinarjev: “Zelo sem vesel, da sem tukaj s predsednikom vlade Slovaške.” Slovenska vodka obkrožila svet Smo pa Slovenci v nečem vodilni. Ne, ne mislite na fovšijo in gorenjsko škrtost. S prvim se hvalijo tudi Brazilci, predvsem moški (tako poroča BBC), škrti pa so tudi Škoti, o čemer vedo ogromno povedati prav pristni Britanci, in seveda židje, ki si v mnogih mednarodnih anketah o varčevanju pogosto prislužijo prvo mesto. V mislih imamo predvsem alkohol. Ni ga čez slovensko vodko! In to sta ugotovila tudi televizijski voditelj David Letterman in ameriški igralec Bill Murray, ki je v Lettermanov šov prinesel steklenico slovenske vodke in požirek ruknil kar s konca steklenice, potem pa ostal brez besed. Nič boljši ni bil Letterman, ki je po požirku komaj prišel do besede. Očitno nista navajena na kvaliteten alkohol … 14 ur obkrožen s pijanimi Slovenci ali kako spraviti Matthewa Perryja na rob obupa No, o slovenskem alkoholu pa se je v oddaji Jimmyja Kimmla razgovoril tudi Matthew Perry, ki ga je Anže Kopitar povabil na svojo poroko v Slovenijo. Tole je povedal Matthew: “Anže je iz Slovenije, kar je tako daleč, kot je le možno, v bistvu Luna. Poročil se je in jaz sem se poroke udeležil.” Seveda je Kimmla zanimalo, kakšna je bila poroka, tu pa si je Matthew dal duška: “Poroka je bila zanimiva. Veliko tradicije je bilo, trajala je 14 ur. Torej sem bil s pijanimi Slovenci obkrožen 14 ur. Le nekaj od njih jih je govorilo angleško.” Nas prav zanima, na kakšne poroke je do sedaj hodil Matthew. Slovenci smo veseli in na poroki je seveda treba nazdravljati! M. S. Plezalka Janja Garnbret je pri 17 letih postala svetovna prvakinja v težavnosti. Le Avstrijka Johanna Ernst (16 let) je bila v zgodovini tekem v težavnosti mlajša, ko ji je uspel takšen podvig. Ob Zdravljici si je rekla: tokrat jo moram peti na glas MMC-jev intervju z Janjo Garnbret 20. september 2016 ob 09:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Začelo se je s plezanjem po omarah in drevesih, že pri 17 letih pa je splezala na vrh sveta. Janja Garnbret, čudežna deklica plezanja, gre v tej sezoni po principu prišla, videla, zmagala. Pri Janji Garnbret se vse zdi tako preprosto. V svoji prvi polni sezoni med elito športnih plezalk je zmagala na prvih treh tekmah svetovnega pokala, se potem malce "umirila", a ravno toliko, da je dobila zalet za vrhunec sezone in zmago na svetovnem prvenstvu v Parizu. Predtem je zlato kolajno (leta 2001) med slovenskimi plezalci osvojila le še Martina Čufar. Z mlado Korošico, dijakinjo velenjske gimnazije, smo se pogovarjali na novinarski konferenci, ki jo je za uspešno slovensko reprezentanco (izjemna sta bila tudi Mina Markovič, tretja, in Domen Škofic, četrti). Ko ste v finalu dosegli vrh, ste doživeli stoječe ovacije 8.000 gledalcev v pariški dvorani Bercy. Ste že kdaj plezali pred toliko gledalci? Sem, lani, ko sem prvič nastopila na tekmi svetovnega pokala v Chamonixu. Tam je bilo podobno bučno. Če je veliko gledalcev, je res neverjetno in te kar nekaj drži v steni. Ko sem zlezla smer, je bil občutek neverjeten, čeprav sem skoraj padla. A želja je bila tako velika, da mi je uspelo. Na vrhu gledalcev sploh nisem slišala, vsa čustva so privrela na plan, samo to mi je rojilo po glavi, da sem svetovna prvakinja V Pariz niste potovali z naboljšo popotnico, ampak vseeno pravite, da je bila to bolj prednost kot ne. Zakaj? Na zadnjih dveh tekmah svetovnega pokala sem bila tretja in peta. Ta rezultatski padec mi je koristil, dal mi je dodaten zagon, poleg tega sem šla na svetovno prvenstvo brez večjih pričakovanj. Na svetovnem prvenstvu ste delovali suvereno, dobili tako kvalifikacije kot tudi polfinale in finale. Ste bili res ves čas tako sproščeni in prepričani o sebi? Ne, pred kvalifikacijami sem bila živčna. Veliko število tekmovalk je bilo, bili smo razdeljeni v dve skupini, v vsaki skupini jih je šlo 13 v polfinale. Smeri so bile dokaj lahke in sem vedela, da je treba zlesti do vrha, da prideš v polfinale, zato sem bila malce živčna. Ko ste v finalu čakali, da pridete na vrsto, ste slišali, kako bučno je bilo v dvorani, ko je svoj nastop opravila Belgijka Anak Verhoeve. Sklepali ste, da je prišla do vrha. Je bil to dodaten pritisk, ker ste vedeli, da morate tudi vi po njeni poti, če želite osvojiti zlato medaljo? Anak je že na eni od letošnjih tekem v Chamonixu zlezla celotno smer in sem vedela, da ji je spet uspelo. Takrat sem bila malce živčna in nesigurna vase, zdaj pa sem bila povsem sproščena. To je bilo moje prvo svetovno prvenstvo in vem, da jih je še veliko pred menoj. Ker sem vedela, da je zlezla na vrh, sem si rekla zgolj to, da se moram potruditi in - kar bo, bo. Na podelitvi medalj ste glasno peli slovensko himno ... Res, še nikoli je nisem pela Zdravljice, tokrat sem si rekla, da moram to storiti. Kako so konkurentke "sprejele", da jim letos štrene meša 17-letnica? Starejše tekmovalke, na primer Mina, mi vedno čestitajo in se res vidi, da se veselijo z menoj. Pri tistih malo mlajših, ki so bolj moja generacija, pa se že vidi malce več tekmovalnosti. Ste proslavili zlato in bronasto medaljo? Smo, saj se še vidi, kako malo sem spala. Neposredno z zabave smo šli le za eno uro v hotel in potem v letalo. Bili smo z drugimi plezalci v enem od barov v Parizu in se družili. Super je bilo. Kako plezanje usklajujete s šolo? Boste jutri (torek) že v šolskih klopeh? Ne, ker grem v Stuttgart na naslednjo tekmo, tokrat ekshibicijsko. Težko je usklajevati vse. Treningi so dolgi tudi do štiri ure. Treba se je tudi učiti ... Imam srečo, da imam treninge v Velenju, kjer obiskujem tudi gimnazijo. Takoj po šoli grem na trening, zvečer pa se učim. Poškodb prav veliko k sreči niste imeli v karieri, kajne?Prostega časa torej pravzaprav ni ... Zelo malo ga je. Večinoma ga preživim s svojim fantom Domnom (Škoficem), izvajam stretching in vaje za preventivo pred poškodbami. Imela sem odkrušeno kost na sredincu leve roke, pa še to na srečo po sezoni, tako da ni vplivala na sezono. To sezono ste res presenetili vse. Ste vi pričakovali takšne uspehe? Nikakor. Upala sem na eno zmago, zdaj imam tri zmage plus naslov svetovne prvakinje. Nisem se počutila 100-odstotno pripravljeno, nisem bila sigurna o sebi. A sem odpravila vse negativne misli in nepričakovano zmagala že na prvi tekmi. Kako se soočate s pritiski, glede na to, da imate šele 17 let? V steni se zdite izjemno močni, pa ste tudi odlično psihološko pripravljeni? Veliko sem moram še naučiti na tem področju. Psihološka priprava je včasih pomembnejša kot fizična. Če je v glavi vse urejeno in na svojem mestu, lahko prideš daleč. Nisem še povsem zrela za te pritiske, moram se tudi naučiti, kako prenesti malo slabše rezultate. Včasih pomislim, da je uspeh prišel prehitro in bi bilo morda bolje, če bi šlo vse postopoma. V steni ste odvisni samo od sebe. Vam bolj ležijo individualni športi kot skupinski? Vsekakor. Skupinski športi mi od nekdaj niso ležali, saj nisi odvisen od nekoga, ki se mu ne ljubi. Ti lahko odigraš najbolje, pa izgubiš tekmo zaradi drugega. Pri plezanju si odvisen samo od sebe. Vseeno pa ste s preostalimi tekmovalci zelo povezani, kajne? V slovenski reprezentanci je zelo dobro ozračje, veliko se zabavamo, pa tudi z drugimi smo v dobrih odnosih. Na ogledu si izmenjujemo mnenja. Ko je tekma, je sicer nekoliko drugače, sicer smo še vedno prijateljice, a ima vsaka svoj fokus. A tekmujem sama s seboj in nikoli ne rečem, da bi hočem biti na tekmi boljša od kakšne določene tekmovalke. Mina Markovič je bila dolga leta vodilna slovenska in tudi svetovna plezalka, trikrat je zmagala v svetovnem pokalu v težavnosti. Ste se kdaj učili od nje? Mina mi je bila vzornica, ko sem bila majhna, zdaj mi je inspiracija, ko želiš narediti, kar je naredila ona. Radi poudarjate, kako uživate v plezanju. Pa kdaj tudi trpite v steni, so kakšne bolečine? Tudi trpim kdaj, ampak ne pogosto. Jaz pravim: zakaj bi to delal, če ne uživaš pri tem? Ko bom nehala uživati, mi verjetno plezanje ne bo več veliko pomenilo. Je pa res, da ko te pečejo prsti, ni najbolj prijetno. Moraš se naučiti tudi trpeti. Kaj rečete tistim, ki vas vprašajo, zakaj tako uživate med plezanjem? Rada imam, da imam svoje telo pod kontrolo, rada se počutim močno, samozavestno, lahkotno, ko plezam po steni. Ta občutek se mi zdi neverjeten. Ko daš vse od sebe in zlezeš smer, je to res dober občutek. Kako se je začela vaša kariera? Plezati sem začela, ko sem bila stara šest ali sedem let. Plezala sem, kjer se je le dalo, po omarah, po drevesih. Poskusila sem tudi na plezalni steni, všeč mi je bilo in tako se je začelo. A prvi treningi so bili bolj igra, zares se je začelo šele pri dvanajstih letih. Ste želeli trenirati tudi kaj drugega? Plezanje je bila prva stvar, v katero sem se zaljubila. Noben šport me ni tako pritegnil kot plezanje. Zdi se, kot da ste med plezanjem kar malo zamaknjeni ... Ja, res sem v svojem svetu. Povsem sem osredotočena, imam brezizrazen obraz. Zavestnega razmišljanja sploh ni, vse je podzavestno. V Kranju vas bo novembra na zadnji tekmi svetovnega pokala pričakala razprodana dvorana. Koliko sploh slišite navijanje? Prvih nekaj gibov še slišiš publiko, potem gre to v ozadje. Ko ti zmanjkuje moči, spet zaslišiš publiko, ki ti kar vrne energijo in lahko prav zaradi tega splezaš do vrha. Plezalcem se vsak kilogram pozna. Morate zelo paziti na hrano, na kilograme? Jaz nič ne pazim. Če si nekaj dovolj želiš, se bo tvoja teža temu prilagodila. S tem nikoli nisem imela težav. Ni dobro imeti preveč kilogramov, ne smeš pa jih imeti niti premalo. Neka zmerna pot je najboljša. Ste v tretjem letniku velenjske gimnazije. Koliko lahko sploh obiskujete šolo? Le prvi teden v septembru sem bila. Zdaj me do začetka oktobra in, manjkala bom tudi novembra, saj imam svetovno mladinsko prvenstvo, pa še tekmo v Kranju. V spodnjem videu si lahko ogledate posnetek finala svetovnega prvenstva. Nastop Janje Garnbret se začne po uri in štirih minutah videa. T. O. krawica # 20.09.2016 ob 09:27 Prijavi neprimerno vsebino Bravo Janja, navdih si! Naša vnukinja je že rekla da bi se rada vpisala na plezanje! V Parizu je bil odličen tudi Domen Škofic, fant Janje Garnbret, ki je osvojil četrto mesto. Ne pazim na prehrano. Če si nekaj dovolj želiš, se bo tvoja teža temu prilagodila. S tem nikoli nisem imela težav. Ni dobro imeti preveč kilogramov, ne smeš pa jih imeti niti premalo. Skupinski športi mi od nekdaj niso ležali, saj nisi odvisen od nekoga, ki se mu ne ljubi. Ti lahko odigraš najbolje, pa izgubiš tekmo zaradi drugega. Pred kvalifikacijami sem bila živčna. Veliko število tekmovalk je bilo, bili smo razdeljeni v dve skupini, v vsaki skupini jih je šlo 13 v polfinale. Smeri so bile dokaj lahke in sem vedela, da je treba zlesti do vrha, da prideš v polfinale. Če je veliko gledalcev, je res neverjetno in te kar nekaj drži v steni. Ko sem zlezla smer, je bil občutek neverjeten, čeprav sem skoraj padla. A želja je bila tako velika, da mi je uspelo. Tukaj so dokazi, da je bil Marx prerok zla in smrti civilov 22. 9. 2016, 5:00 25 Facebook Twitter Foto: epa Kot je znano družino kot temeljno celico družbe skozi različna zgodovinska obdobja ogrožajo različni filozofski in ideološki tokovi. V zadnjem času prihajajo v ospredja predvsem prizadevanja feministk in gejevskih združenj. Ob tem se ugotavlja, da gre pravzaprav samo za določeno pojavno obliko mnogo starejših družbenih trendov iz 19. in 20. stoletja. Marksizem se je v zgodovini svojega obstoja udejanjal na mnogotere načine, po eni strani preko nasilne revolucije na evropskem vzhodu, po drugi pa preko bolj prefinjenih kulturnih tokov na zahodu in se ga imenuje “kulturni marksizem”. Slednji je mnogo bolj zahrbten, saj ima to lastnost, da se vtihotapi v same temelje zahodne družbe in jih načenja. Kot eden izmed njegovih pojavnih oblik v sodobnem času je tudi napad na družinske vrednote in teorija spola. Za družino zelo destruktivni družbeni trendi Družinsko življenje na Zahodu je med drugim na preizkušnji zaradi razmaha potrošništva, uživaštva, individualizma in nebrzdane želje po dobičku. Potrošništvo in individualizem, pa ne spadata pod vzroke, marveč sta predvsem ugodna dejavnika, ki pomehkužita moralni stav družbe. Napad, ki se namreč dogaja na družino in človeško življenje ima namreč globlje korenine. Osrednji namen prikritih akterjev je namreč transformirati tako človeško družbo, kot tudi njegovo naravo. Gre za pobudo, ki je pravzaprav revolucija uperjena proti Bogu in njegovemu stvarstvu ter ima potemtakem duhovno komponento, gre razbrati na portalu 24kul.si. Komunisti so bili najbolj napredni pri uničevanju družine Zgodovina nas uči, da je prvi dekriminaliziral splav prav Lenin, in sicer leta 1920. V ZDA je do tega namreč prišlo šele leta 1973. Tudi ločitev brez krivdnih razlogov je bila najprej uvedena v Sovjetski zvezi – leta 1918, to je nedolgo po prevzemu oblasti s strani boljševikov. To področje so Američani zakonsko uredili šele leta 1969 v zvezni državi Kaliforniji. Tudi homoseksualnost so že leta 1922 prvi dekriminalizirali prav sovjetski oblastniki, kar se je v ZDA zgodilo šele leta 1961, in sicer v zvezni državi Illinois. Radikalno spolno vzgojo za otroke v osnovnih šolah, pa so prvi uvedli Madžari leta 1919, kar gre pripisati tedanji komunistični oblasti v tej srednjeevropski državi. Namen tovrstnih sprememb šolskega sistema je bil moralno kontaminirati otroke in na ta način degradirati tradicionalne družinske vrednote, kar se je na ameriških tleh zgodilo šele v 60. letih – z normalizacijo homoseksualnosti v ameriški družbi. Avtorji tega programa naj bi bili prav tako komunisti pod vplivom Moskve. Vojna proti judovsko-krščanski civilizaciji Gre za gnostično revolucionarno ideologijo, ki je pripeljala do trenutnega stanja v globalni družbi. Šlo naj bi za duhovno dimenzijo in ljudi, ki so se zavestno odločili delovati proti Cerkvi in ki imajo tudi mnoge somišljenike, celo med kristjani. Obstaja tudi knjižno delo, ki se dotika tega področja in se glasi: Marx in Satan avtorja Richarda Wurmbranda, kjer se med drugim navaja Marxova besedila s satanističnim ozadjem. Omenjeni ideološki vodja naj bi v svojih spisih izražal globoko sovraštvo tako do Boga kot tudi do celotne človeške vrste. Ker Marx Boga sovraži bi rad prevzel njegovo mesto. Temeljno izhodišče Marxa naj bi bilo odrešenje na tem Svetu s človeškimi močmi pri čemer je Bog izvzet. Stara zabloda v novi preobleki Je pa Marxovo razmišljanje pravzaprav ideologija, ki se je pojavljala že mnogo pred njim, in sicer že v prvih stoletjih obstoja krščanstva. Reklo se ji je gnosticizem. Gre za način razmišljanja, ki želi preko znanja prevzeti vlogo Boga in popraviti to, kar je Bog napravil narobe, kar precej spominja na zgodbo o Adamu in Evi. Cerkev je tako nevarnost komunistične ideologije prepoznala že v 19. stoletju in jo vztrajno zavračala. Pri komunizmu naj bi šlo za nekakšen verski nadomestek in moderno obliko gnosticizma. Nacizem in komunizem pravzaprav religiji Eric Voegelin, ki je deloval v 20. letih 20. stoletja, je menil, da sta tako nacizem kot boljševizem “politični veri”, ki ju zaznamuje njuna lastna simbolika, preroki, religiozni spisi, liturgija in hierarhija ITD. Po njegovem mnenju naj bi šlo pravzaprav za plagiata religije, saj kulture nista gradila, marveč sta jo zgolj uničevala. Gre torej za dve obliki gnostične zmote. Alain Besançon pa navaja, da naj bi bil nacizem “satanistični preobrat judovstva”, za katerega se je zdelo, da bo prinesel odrešenje po Izvoljenem ljudstvu, medtem ko naj bi bil “rdeči totalitarizem” satanistični preobrat krščanstva, ki naj bi prinesel odrešenje za ves svet, pred čemer naj bi svarila že Fatimska Marija v svojih prikazovanjih ob začetku 20. stoletja. Dve taktiki ene ideologije Komunizem se je v svetu za svojo prevlado poslužil kar dveh taktik. Prvo je zaznamovalo nasilje, ki se je razbohotilo v vzhodni Evropi in je terjalo 100 milijonov smrtnih žrtev, medtem ko je druga “bolj umirjena” oblika prodrla na zahod v obliki “kulturnega marksizma”, ki vključuje “ruske zmote”, ki so po razpadu vzhodnega bloka preživele. Moralna degradacija zahoda Kulturni marksizem je bil mišljen predvsem kot orodje, ki naj bi tlakoval pot fizični komunistični zasedbi tega dela sveta. Njegova revolucija je še bolj dolgotrajna kot tista, ki se je zgodila na vzhodu, saj kot mutacija zadobiva nove oblike, ki posegajo na področje družine, spolne identitete in človeške narave, medtem ko je klasični marksizem posegal predvsem v družbo bolj na splošno. Končni produkt obeh oblik marksizma naj bi bilo izoblikovanje enotne globalne komunistične družbe, še zlasti pa preobrazba človeške narave kot takšne. Na zahodu danes ta ideologija prodira tudi kot politična korektnost, ki jo diktirata tako EU, kot tudi Združeni narodi. Pomenljive so besede z Leninom povezanega levičarja Willijem Münzenbergeom, ki je izjavil: “Zahod bomo tako pokvarili, da bo zaudarjalo.” Frankfurtska šola Omenjene besede pripadajo enemu od treh ustanoviteljev že omenjene šole, ki je bila ustanovljena v Frankfurtu v Nemčiji, pozneje pa se je razširila tudi na ameriška tla in je poznana tudi pod imenom “kritična šola” ali “kritična teorija” in predstavlja direktno povezavo med Leninom in današnjo LGBT-jevsko ideološko aktivnostjo ter ideologije spola. Pripadniki Frankfurtske šole naj bi si prizadevali za vsestransko uničevanje zahodne kulture, predvsem z njenim kritiziranjem ter vsesplošnim zapostavljanjem. Poleg omenjene šole se pojavlja tudi “Gramscijev cilj“, ki pa je za dosego svojih smotrov želel uporabiti bolj sofisticirane tehnike vlivanja na zahodno družbo, še zlasti preko vpliva igralcev in drugih slavnih osebnosti, ustvarjanju lažnih manjšin, infiltraciji in prevzemanju ustanov, skozi medije, izobraževanje ter celo preko katoliške cerkve. Tako naj bi se zgodila neopazna komunistična revolucija “kulturnega marksizma”. Virus, ki je okužil zahodno civilizacijo Kulturni marksizem pravzaprav deluje kot mikrob, ki načenja moralni in kulturni ustroj Zahodne omike, torej tudi družino. Mnogi so v stiski, ko vidijo razkroj naše civilizacije, zato svojega zaveznika iščejo celo v ruskem predsedniku Putinu, ali pa v islamu, vsaj kar se tiče zaščite družine pred “zahodnjaško” izprijenostjo. Zahod je res načet, vendar bitka še vedno traja. A iskati zaveznika v ruskem predsedniku se zdi napačno, saj je trenutni režim v tamkajšnji državi pravzaprav le nadaljevanje starih komunističnih praks, ki nikdar niso bile prekinjene. V Rusiji še nihče ni odgovarjal za komunistične zločine, prav tako pa je vpliv nekdanjega KGB ostal pretežno neokrnjen. Nihče torej ni presekal s starim in začel z novim, zato je vpliv starega v svetu še vedno prisoten. Nespreobrnjena Rusija Kljub drugačnemu navideznemu vtisu, pa Rusija navkljub uradni prekinitvi starega sistema, ostaja nespreobrnjena, saj so stare politične in tudi ideološke strukture preživele, kot je bilo že navedeno v poprejšnjem odstavku. Sovjetski duhovi so preživeli svoj čas in se zgolj reinkarnirali. Tako Rusija še naprej ostaja velika varnostna grožnja vsemu svetu, Fatimske prerokbe pa do nadaljnega neuresničene. V tej situaciji se zdi posvetitev Mariji ključnega pomena. Zaskrbljujoče je občudovanje Putina s strani nekaterih katoličanov, ki v ruskem predsedniku vidijo “zagovornika življenja”, kar v resnici ni. Naše edino upanje ostaja prav zahodna civilizacija, kjer se še vedno lahko borimo za dobro. V Rusiji je namreč že odločeno kaj je dobro in kaj ne, glas opozicije pa marginaliziran. Cerkev je ključni branik V svoji moderni zgodovini se je prav katoliška cerkev izkazala kot ključni branik pred rdečim totalitarizmom. Z antikomunistično retoriko so se proslavili številni papeži 19. in 20. stoletja, v boju proti komunizmu pa so sodelovali tudi številni katoličani, ki so v ta namen posegli tudi na področje politike. Kristjani v vzhodni Evropi, pa so zaradi komunističnega preganjanja pogosto darovali svoja življenja. Napaka, ki bi jo lahko očitali Cerkvi pa je ta, da omenjenega totalitarizma ni obsodila tudi na 2. Vatikanskem koncilu, čeprav ga je ob mnogih drugih priložnostih. Dogajalo pa se je celo to, da mnogi cerkveni dostojanstveniki niso dejavno spodbujali boja proti komunizmu, ali pa so se mu celo pridružili, kot lahko razumemo pobudo v okviru “teologije osvoboditve” v Latinski Ameriki, ki naj bi jo zasnovala sama KGB, to pa je imelo vpliv tudi na tamkajšnjo politiko. Cerkvena protirežimska retorika slabi V Cerkvi je po zadnjem Vatikanskem cerkvenem zboru opazno postopno slabljenje obsodbe omenjenega totalitarizma. To se začenja z Janezom XXIII, kar se kaže kot nekakšna neopredeljenost med zahodnim in vzhodnim blokom, ki sta bila vse bolj deležna podobne kritike na svoj račun s strani največje cerkve na svetu. Tovrstno početje pa ni imelo pravega vpliva na komunistični blok, obenem pa je oslabilo položaj antikomunistov na zahodu. Z nagovarjanjem vlad in mednarodnih organizacij k sprejetju nove vloge in novih nalog je RKC prispevala k razvoju današnje socialne države ter rasti organizacij mednarodnega pomena npr. EU in ZN, ki so danes glavni akterji napada na življenje, na družino in krščanstvo v družbi, s tem pa je Cerkev doprinesla k sekularizaciji. Cerkvena kritika se je od marksizma preusmerila na “nebrzdani liberalizem”. Vrnitev k staremu Retoriko do komunizma je ponovno zaostril šele Janez Pavel II., ki se je vrnil k predkoncilskim konceptom na tem področju, saj je izpostavil, da gre pri komunizmu za zmoto verske narave. Obenem sta bila že omenjeni papež in Pavel VI branilca tako družine kot tudi zagovornika življenja, kar predstavlja boj proti kulturnemu marksizmu kot takemu. Tudi po zaslugi prvega izmed obeh papežev, je bil klasični marksizem leta 1989 poražen, kar pa ni veljalo tudi za kulturnega, ki se lahko v ustrezni zgodovinski situaciji preobrazi nazaj v svojo nasilno obliko. Tako so “ruske zmote” preživele. Pojav je tako postal bolj prikrit in zahrbten ter posledično pripeljal do večje pasivnosti vernikov v boju proti njemu. Zmotna prepričanja Kot posledica tega se pojavlja prepričanje, da je dovolj omejevanje kapitalizma, obenem pa se krivdo pripisuje kapitalističnemu individualizmu in potrošništvu, kar je zmotno. Tako levica dobiva glasove katoličanov. Marsikje namreč prav glasovi katoličanov podpirajo kulturni marksizem in njegove reforme, obenem pa se dogaja tudi to, da nekateri krščanski politiki celo sprejemajo antikrščanske zakone, primer je Giulio Andreotti, ki je v Italiji uvedel zakon o splavu. Evropa podlegla kulturnemu marksizmu Evropska unija danes zavrača svoje krščanske temelje, čeprav so jo zasnovali krščanski politiki kot je bil npr. Robert Schuman, saj jo vodijo marksistično obarvani politiki, kar se udejanja tako preko zakonodaje kot tudi preko političnih in gospodarskih vzvodov. V Latinski Ameriki so se revolucionarji zakrinkali v borce za socialno pravičnost, proti neenakosti, imperializmu, podnebnim spremembam, kar je mnogokrat sovpadalo z učenjem Cerkve. S prihodom na oblast so te ljudje pričeli uzakonjati splav in homoseksualne poroke. Dialog med komunisti in katoličani še nikdar ni spreobrnil nobenega komunista, se je pa pogosto dogajalo nasprotno. Tako so verniki mnogokrat postajali somišljeniki revolucionarne ideologije. Družina je temelj socialne pravičnosti Če želimo zagotoviti socialno pravičnost moramo podpreti predvsem družino in krščanske vrednote, saj se katoliška dobrodelnost tesno povezuje z oznanjevanjem. Ne smemo si želeti večje vloge države v družbenih sferah ali celo koncentracije oblasti v rokah peščice, saj bodo zakrinkani revolucionarji vselej delovali v škodo tako družine kot življenja. Zaradi izgube krščanskega duha so mnoge katoliške organizacije postale le še orodje socialnega aktivizma. Za slabitev moči kulturnega marksizma se obenem zdi ključno razkrinkavanje obravnavane ideologije in boj na duhovnem področju – z molitvijo. Domen Mezeg Ni bil Marx neumen. Neumni so tisti, ki mu sledijo.Komunisti vedo poskrbeti zase. Marx je bil sponzorušek...Engels in njegova žena sta ga stregla spredaj in zadaj. Zelo dober povzetek, čeprav morda rahlo kaotičen. Svoj namen bi optimalno dosegel, če bi bil objavljen v Nedeljcu, Nedelu in Družini, kar se seveda nikoli ne bo zgodilo. Zelo dober povzetek, čeprav morda rahlo kaotičen. Svoj namen bi optimalno dosegel, če bi bil objavljen v Nedeljcu, Nedelu in Družini, kar se seveda nikoli ne bo zgodilo. Pahor za konec obiska v ZDA sprejel newyorške Slovence Niz srečanj z voditelji 22. september 2016 ob 08:01 New York - MMC RTV SLO/STA Slovenski predsednik Borut Pahor je sklenil obisk New Yorka s sprejemom za newyorške Slovence, ki ga je organizirala misija ZN-a pod vodstvom veleposlanika Andreja Logarja. Pahor je v New Yorku sodeloval na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 71. zasedanja Generalne skupščine ZN-a. Obisk je sklenil v sredo zvečer, ko je sprejel predstavnike Slovencev v New Yorku. Ob tej priložnosti je Logar župniku slovenske cerkve Sv. Cirila, frančiškanskemu patru Martinu Krizologu izročil posebno priznanje vlade ob 100. obletnici cerkve, ki jo bo praznovala 16. oktobra. Z udeležbo jo bodo med drugim počastili newyorški kardinal Timothy Dolan, ljubljanski nadškof Stanislav Zore in provincial Marjan Čuden. Krizolog je v imenu cerkve podobno priznanje prejel tudi ob njeni 90. obletnici leta 2006 iz rok tedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Velika pričakovanja od Slovenije Pahor se bo danes pred slovesom od New Yorka neformalno srečal še s predsedujočim predsedstvu Bosne in Hercegovine Bakirjem Izetbegovićem, s katerim bosta pogledala, kako naprej po pozitivni odločitvi EU-ja, da premakne proces pridruževanja Bosne in Hercegovine naprej, govorila pa bosta tudi o nedeljskem referendumu v Republiki srbski. "Kot lahko vidite, skušam izkoristiti srečanja v New Yorku tudi za to, da upravičim velika pričakovanja, ki jih imata Evropa in širša mednarodna skupnost do Slovenije kot države, ki pozna regijo Zahodnega Balkana in se skuša uveljaviti kot država, ki se trudi za mir, blaginjo in spravo. Tukaj je ena taka niša, kjer lahko in moramo pomagati mednarodni skupnosti, da je lahko boljša in varnejša," je v izjavi za STA dejal Pahor. Predsednik Slovenije je obisk New Yorka začel v ponedeljek z udeležbo na vrhu ZN-a o prebežnikih, kjer je sopredsedoval okrogli mizi o vzrokih za migracije. V torek je imel govor na splošni razpravi 71. zasedanja Generalne skupščine ZN-a, v katerem je med drugim poudarjal izzive digitalne transformacije, vmes pa se je udeleževal sprejemov in dvostranskih srečanj, med katerimi sta v sredo izstopala srečanji s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom in iranskim kolegom Hasanom Rohanijem. Pahor se je sestal tudi s predsedujočim generalne skupščine ZN-a Petrom Thomsonom, generalnim sekretarjem ZN-a Ban Ki Moonom ter ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, s katerim sta se dogovorila, da novembra pride na uradni obisk v Slovenijo. Sestal se je tudi z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom, predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom Paname Juanom Carlosom Varelo. Umrlim nerojenim otrokom je končno priznana pravica do pokopa. Kdo je zakon podprl in kdo je glasoval proti? 22. 9. 2016, 9:10 21 Facebook Twitter (Foto: iStock) V Sloveniji je po dolgih letih prizadevanj umrlim nerojenim otrokom priznana pravica do pogreba. Po vetu državnega sveta je Državni zbor ponovno z veliko večino 56 poslank in poslancev sprejel Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki prinaša prelomno novost – starši bodo končno lahko pokopali svojega umrlega nerojenega otroka. Nekaterim staršem je ob silnih prizadevanjih, če so imeli srečo, da so naleteli na sočutno medicinsko osebje, že uspelo pokopati nerojenega otroka, vendar so se ob tem srečeali z izjemnimi birokratskimi preprekami. Mnogim to na njihovo veliko bolečino žal ni uspelo. Od sedaj naprej bodo starši veliko lažje pokopali svojega umrlega nerojenega otroka in ščasoma bo postalo samoumevno, da se umrlega nerojenega otroka pokoplje tako kot vsakega drugega človeka. Kateri poslanci so glasovali za in kateri proti? Sprejem tega zakona je pomemben dosežek. Koalicija je prispevala 43 glasov (3 premalo za potrditev), od tega je DeSUS prispeval zgolj 1 glas, odločilno vlogo za sprejem pa je odigrala največja opozicijska stranka SDS, ki je prispevala 13 glasov, medtem ko NSi in Združena levica nista prispevali niti enega glasu. 20.člen (mrtvi plod) Pokop ali upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev. Pokop ali upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega poročila o vzroku smrti in ob smiselni uporabi določb tega zakona. V komentarju k 20. členu je zapisano: Pokop ali upepelitev mrtvega ploda se na željo staršev lahko opravi le na podlagi zdravniškega poročila o vzroku smrti. Pri tem ni mišljeno obdukcijsko poročilo, ampak poročilo porodničarja-ginekologa. Nekaj pomanjkljivosti ostaja, a gre za pomemben korak naprej Zakon ima sicer še pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti. Tako se za nerojenega otroka še vedno uporablja popolnoma neprimerna beseda “plod”, so zapisali na 24kul.si. Prav tako bi morali imeti pravico do pokopa vsi nerojeni otroci – tudi tisti za katere starši ne izrazijo posebne želje po pokopu. Temu pomembnemu koraku za spoštovanje in človekove pravice nerojenih otrok bodo morali slediti naslednji, vendar je bil prelomen korak storjen. V naši državi imajo nerojeni otroci končno pravico do pokopa, matere in očetje pa pravico do žalovanja. S tem se veča zavest, da je nerojen otrok človek, ki ima tako kot vsak drug človek, ne le temeljno človekovo pravico do pokopa, ampak predvsem tudi do življenja. J.F. Adijo NSI. Ne dobiš NIKDAR VEČ mojega glasu niti glasu mojih bližnjih. Bravo SDS sledili ste pomembnemu koraku za spoštovanje človekovih pravic, kar krščanska stranka ponovno dokazuje ravno nasprotno od imena, ki ga predstavlja. Olga • 3 hours ago Vidimo, kam spada Nova Slovenija, krščanska stranka!? Kaj je za njih človek in kdaj je človek?! Ljudmila svojo vrednoto pokaže tudi s parkiranjem na parkirišče označeno za invalide!?? Kaj s tem sporoča?! Da je invalidna?! Združena levica me ne preseneča, saj zanje tudi v po vojni pomorjeni niso ljudje!?? Brglez ostro napadel Primca zaradi minute molka v spomin žrtvam pravosodja 22. 9. 2016, 12:02 0 Facebook Twitter Foto: sta Milan Brglez (foto: STA) Predsednik Odbora 2014 Aleš Primc je na seji državnega zbora navedel, da slovensko sodstvo ustvarja razbite družine, krivično zapira slovenske državljane in številne druge kršitve , zato se je z minuto molka poklonil vsem žrtvam zlorab. To je tako razburilo predsednika DZ Milana Brgleza, da mu je izrekel opomin. Poslanec SD Jan Škoberne pa je zahteval, da se ga odstrani iz dvorane. Danes je v državnem zboru potekala obravnava predloga Zakona o ukrepih za zagotovitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, kot prvi v imenu Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbora 2014 spregovoril Aleš Primc, ki je obenem tudi predsednik omenjenega odbora. Izpostavil je nekaj najbolj perečih kršitev na tem področju. Nekateri poslanci so izrazili podporo omenjenemu predlogu, drugi pa mu ostro nasprotujejo, a prevladuje mnenje, da so določene spremembe na tem področju nujne. Oglejte si še: Koga ščiti sodnica in poslanka SMC Jasna Murgel, ki je glasovala proti pravosodni reformi Primc zaradi minute molka grobo napaden Predlagatelj predloga je med drugim je navedel, da slovensko sodstvo ustvarja razbite družine, krivično zapira slovenske državljane in številne druge kršitve ter se z minuto molka poklonil vsem žrtvam zlorab slovenskega pravosodja, obenem pa pozval vse poslance naj o tovrstni problematiki dobro razmislijo. Nadaljevanje seje DZ, na kateri so poslanci med drugim obravnavali novelo zakona o SDH in predlog zakona o dimnikarskih storitvah. Predsednik Odbora 2014 Ales Primc je predstavil predlog pravosodnega zakona. Minuta molka pa je močno zmotila predsedujočega državnega zbora – Brgleza, ki je tovrstno potezo ostro obsodil, saj naj nebi bila v skladu s pravili, ki veljajo v državnem zboru ter Primcu izrekel opomin. Po njegovem mnenju lahko minuto molka odredi zgolj predsednik državnega zbora. Zakon predlagalo več tisoč državljanov Primca je v svojem prizadevanju podprl poslanec Vinko Gorenak, ki je dejal, da predlagatelj predloga zakona ni poslanec, zato mu Brglez ne more izrekati opomina. Obenem je poudaril, da je žrtev pravosodja toliko, da jih je težko prešteti. “Gre za navaden, ampak ljudski zakon, ki ga je predlagalo več tisoč volivcev in je primeren za nadaljno obravnavo, saj je ljudstvo potrebno vključevati v oblikovanje predpisov,” je bil kritičen. Med drugim je še poudaril pomembnost uveljavitve ločenih mnenj, možnost snemanja sodnikov, možnost materialne odgovornosti sodnikov ter javne objave premoženja sodnikov. Škoberne militantno napadel Primca Med Primčevimi nasprotniki pa se je med drugim znašel Jan Škoberne, ki je mnenja, da bi bilo potrebno Princu izreči ukrep odstranitve iz državnega zbora. Obenem je omenjeni poslanec navedel, da tudi socialni demokrati želijo, da se pravosodje po načelu pravičnosti izvršuje v maksimalnem obsegu, torej bolj neodvisno in odgovorno. Vladni predlogi ne bodo prinesli ustreznih rešitev Po mnenju poslanke iz stranke Nova Slovenija, so predlogu omenjenega zakona naklonjeni. Omenjena poslanka pravi, da je v naši družbi nekaj hudo narobe, če morajo državljani zbirati podpise in vlagati zakone ter pristavila, da si javnosti in preglednosti v pravosodju želimo vsi. V NSi so prepričani, da zakonski predlogi vlade ne bodo prinesli ustreznih rešitev področja. Poudarila je pomen večje preglednosti v pravosodju in izpostavila vprašanje zakaj se nasprotuje mnenju ljudstva. “Vse kar je v imenu ljudstva je javno – zakaj torej takšno nasprotovanje?” Poleg tega pravi, da slovensko pravosodje v širšem pomenu besede ni sposobno samorefleksije. “Sodniki bi morali za svoja dejanja materialno odgovarjati, odločanje sodnega sveta pa mora biti transparentno in dostopno javnosti. Sodniki morajo biti neodvisni, vendar pa ne nedotakljivi,” ocenjuje Dimičeva, ki predlaga preizkusno dobo za sodnike pred trajnim mandatom, napredovanje pa le za najučinkovitejše. Delajo na rešitvah, ki jih ni Sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj o rešitvah v pravosodju že dlje časa razmišlja, a poudarja, da se predlagane spremembe že ureja v sklopu nekaterih sistemskih zakonov. Poudarja pomen javnosti in transparentnosti sojenja, pomen ločenih mnenj in okrepitev pristojnosti sodnega sveta. Predlogi so že v obravnavi. Vendar vlada RS predloga zakona ne podpira. Funkcija sodnika je nezdružljiva z drugimi funkcijami Bojan Dobovšek iz skupine nepovezanih poslancev pa meni, da mora pravosodje najprej samo poskrbeti za transparentnost. Obenem izpostavlja težavo predolgih postokov. Prav tako navaja, da nekateri sodniki opravljajo še druga dela, kar je nezdružljivo z njihovo funckijo. “Sodniki ne morejo obenem privatno izobraževati in tako služiti,” je izpostavil Dobovšek. D. M. SlovenijaPolitika Tako zdravstveni lobi krade bolnim pacientom. Za žilne opornice kar tisoč evrov več kot drugje 22. 9. 2016, 14:17 7 Facebook Twitter Fotografija je simbolična (foto: STA) V Sloveniji se afere v zdravstvu kar vrstijo. Zadnja je afera žilnih opornic, za katero potrošnik pri nas odšteje 1.350 evrov. Samo za primerjavo: popolnoma isti izdelek v Nemčiji stane 300 evrov, na Poljskem pa še 60 evrov manj. Predsednica preiskovalne komisije za ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic Jelka Godec je po seji komisije predstavila dosedanje delo komisije. Splošna bolnišnica Celja še ni posredovala zahtevanih podatkov Poslanka SDS je povedala, da se je komisija, ki preiskuje korupcijo v zdravstvu, do sedaj sestala na štirih nujnih sejah, na katerih so sprejeli sklepe o izvedbi pripravljalnih dejanj. Na podlagi teh sklepov so pridobili določena gradiva iz strani UKC Ljubljana, UKC Maribor in Splošne bolnišnice Nova Gorica, Splošna bolnišnica Celje pa gradiva komisiji ni posredovala. Rok imajo do konca septembra. Več o aferi z žilnimi opornicami si lahko preberete na tej povezavi: http://nova24tv.si/panorama/ne-mine-dan-brez-afere-ali-korupcije-v-zdravstvu/ Preiskuje jih tudi komisija za preprečevanje korupcije Godčeva je pojasnila, da se je v času od konstitutivne seje preiskovalne komisije sestala s predstavniki komisije za preprečevanje korupcije, ki so jo seznanili z njihovim delom na tem področju, ”saj tudi oni preiskujejo sume korupcije pri prodaji in nabavi žilnih opornic. Po tem sestanku smo tudi od njih zahtevali gradivo oz. njihove izsledke, pri čemer gradivo KPK pričakujemo do konca meseca septembra,” je povedala Godčeva. Predsednica preiskovalne komisije za preiskovanje zlorab v zdravstvenem sistemu Jelka Godec (foto: STA) Predsednica preiskovalne komisije za preiskovanje zlorab v zdravstvenem sistemu Jelka Godec (foto: STA) Trdno odločeni, da pred KPK ne bodo popustili Člani komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic so trdno odločeni, da mora njihova komisija vztrajati pri tem, da od KPK dobijo vse dokumente, ki jih ta komisija ima na področju prodaje in nabave žilnih opornic. Specializirano državno tožilstvo je zavrnilo njihove zahteve, zato gredo na sodišče Jelka Godec je tudi razkrila, da je komisija poslala zahteve po pridobitvi gradiva še na Specializirano državno tožilstvo, ki pa je ”dvakrat zavrnilo našo zahtevo za pridobitev gradiva na področju korupcije v zdravstvu, zato smo sprejeli sklep, da se obrnemo na okrožno sodišče z zahtevo po zasegu dokumentacije.” Po njenih besedah je pot prek sodišča edina pot, da komisija pride do ustreznega gradiva. Zaključila je še, da upa, da bosta tako KPK kot Specialno državno tožilstvo sodelovala s komisijo, ki ji predseduje, saj bo tako njihovo delo še bolj uspešno. M. S. Janko Gedlička • 44 minutes ago Tako kot vedno tožilstvo ščiti svoj NOVI RAZRED - udbomafijo. Preden bo predlagana, izdana in pravnomočna odločitev sodišča na predajo dokumentacije, bodo tozilstvo in mafijci redoljubno pospravljali. Skrb za slovenski jezik na javnem mediju bi bilo vendarle umestno pričakovati. V Nemčiji ne stane popolnoma ISTI, pač pa popolnoma ENAK izdelek 300 EUR. Res je čas,da zahtevamo,odgovornost! Obenem pa še sporočam avtorju naslova in prispevka,da je lublana morda res bolana in bulana...sicer pa imamo v Sloveniji in v Slovenščini bolne ljudi ali bolnike... Našel morilca in dve žrtvi – nato je bil odpuščen, ker je kršil pravice morilca 25. 9. 2016, 8:40 2 Facebook Twitter Britanski policist, slika je simbolična (Foto: Epa). Britanski detektiv Steve Fulcher, ki je odkril morilca dveh žensk, je žrtvoval svojo kariero, zdravje in srečo, da je psihopatski morilec končno obsojen. Zaradi postopkov in načina delovanja sodnega sistema se sprašuje o delovanju moderne policije. Leta 1986 se je zaposlil pri policiji kot 21-letni policist. Po vidnih dosežkih je napredoval in se izšolal za kriminalista ter postal višji detektiv. Zaradi vestnega in uspešnega dela je bil razglašen za policista meseca v okrožju Wiltshire, pozneje pa je bila njegova kariera uničena, saj je bil v procesu proti dvojnemu morilcu Christopherju Halliwellu odpuščen zaradi slabega vodenja preiskave. Kako je potekal postopek? Ko so 19. marca 2011 prejeli klic o izginotju Sian O’Callaghan, je pri preiskavi upošteval glavno načelo varovanja žrtve, kot če bi bila ugrabljena oseba morda še živa. Storilec je bil zasledovan in opazovan, dokler ni v lekarni kupil ogromne količine uspavalnih tablet. V nameri, da preprečijo morebitni samomor storilca, so Halliwella aretirali kot osumljenega ugrabitve, čeprav so tvegali, da bi ugrabljena žrtev lahko v času pridržanja “ugrabitelja” umrla. Kdaj so pravice zares kršene? Storilec se je po strokovnih zaslišanjih odločil razkriti mesto zakopanega trupla; takrat bi detektiv moral zaradi spremembe postopka aretacije (ugrabitev se je spremenila v umor) ponovno opozoriti Halliwella na njegove pravice in ga spomniti na odvetnika. Po razkritju prvega groba je sledilo tudi razkritje groba druge žrtve, do česar pa ne bi prišlo, če bi prekinil storilčev miselni tok. Forenzične raziskave potrdile storilca Leta 2011 so bili na voljo forenzični dokazi za obsodbo morilca v zvezi s primerom Godden in tudi priznanje storilca, a je storilčeva obramba dosegla, da se ustavi postopek proti Halliwellu zaradi domnevne kršitve pri policijski preiskavi in da se priznanje storilca šteje kot neveljavno. Napaden pravični član družbe Fulcher je v tem času postal nezaposljiv policist in je delal kot svetovalec za Somalijo. Njegovo družinsko življenje je utrpelo veliko škodo. Sledili so javni napadi zoper Fulcherja, kot da bi šlo za primer razkrite korupcije. Leta 2014 je proces dosegel dno: Fulcher je bil obsojen hujše kršitve, ker je pospremil žrtvino mater, ki ga je prosila za spremstvo. Sodni procesi dolgi kot jara kača Na srečo so forenzične preiskave potrdile, da je Halliwell res ubil l. 2011 Sian O’Callaghan, čeprav je šele 5 let in pol kasneje Fulcherju uspelo dokazati tudi mesto pokopa prve žrtve Becky Godden, ubite l. 2003. Starši žrtev so podali izjave, da so končno dosegli zadoščenje z obtožbo morilca njihove hčere. Fulcher je izjavil, da delo papirnatih uradnikov povečuje norost pravnega sistema in utrjuje obsedenost s procesnim pravom pred pravicami žrtev in njihovih družin. “Nihče ne bi rad nazaj starih časov, ko je policija grobo kršila pravila, toda sedaj se je nihalo predaleč zanihalo v zaščito kriminala,” je še dodal. Ko pravila ovirajo preiskavo Ta obsedenost s procesom po njegovem mnenju onemogoča, da bi lahko primere nemoteno raziskovali. Prepričan je, da če bi dobesedno sledil predpisanemu postopku, ne bi nikoli našli Sianinega in Beckyjinega trupla: “Javnost mora izvedeti, česa policija ne bo storila, če bo izginila njihova hči. To je pravi škandal!” Morda vas zanima tudi: Sodniki še naprej ostajajo nedotakljivi in očem skriti Detektiv Fulcher je za medije izjavil tudi, da je bilo verjetno še več žrtev istega storilca, ker je med 2003 in 2012 predolg premor. Konec dobro, vsaj nekaj dobrega Včeraj je sodni postopek dočakal epilog. Sodnik John Griffith Williams je potrdil, da je detektiv Fulcher ravnal v dobri veri in še, da v zakonodaji obstaja temeljna napaka, ko bi moral detektiv zavrniti prostovoljno priznanje storilca. Fulcher je bil rehabilitiran na delovno mesto in prejel tudi kraljičino policijsko medaljo, ki velja za najvišje izkazano čast v policiji. Ko se ozremo po domačih sodiščih, ne moremo mimo domačih primerov, ki bi morali biti obsojeni, in mimo tistih, ki so bili obsojeni, čeprav ni bilo pridobljenih nobenih dokazov. A. B. Janez Janša: “Vložili bomo interpelacijo zoper delo vlade” 24. 9. 2016, 12:37 419 Facebook Twitter Foto: Nova24TV “Naslednji teden bo poslanska skupina SDS v DZ vložila zahtevo za interpelacijo dela vlade, kjer bomo mi predstavili delo vlade in dali vladi še eno priložnost, da odgovori, zakaj po polovici mandata ni uresničeno tisto, kar so obljubljali. Ne bodo se izognili temu,“ je povedal Janez Janša. Na vsakoletnem srečanju odborov Obljubljanske regije SDS v Domžalah, kamor je med drugimi prišla tudi poslanka v Evropskem parlamentu Romana Tomc, je predsednik Obljubljanske regije SDS Robert Hrovat poudaril, da SDS povezujejo vrednote, ne koristi ali kakšne zasluge: “Stranka napreduje in se krepi kljub vsem napadom in to daje dober obet za naprej, da bo SDS na naslednjih volitvah ponovno zmagovalka.” Napoveduje se vroča jesen Evropska poslanka Romana Tomc je napovedala zelo vročo jesen: “V nadaljevanju se bomo v Evropskem parlamentu ukvarjali z zelo pomembnimi temami, predvsem kako na učinkovit način porabiti sredstva, z davčnimi utajami in z verjetno najpomembnejšo stvarjo – kako zagotoviti našo varnost. Upam, da nas bodo pri tem pomembnem reševanju tega problema vodila načela in vrednote, ki jih imamo v SDS. Da bo prevladal razum in zdrava pamet.” SDS človeka postavlja na prvo mesto Poslanec SDS Andrej Šircelj je povedal, da SDS čaka sončno obdobje, ker “bo naš program za naslednje volitve temeljil na vrednotah, ki bodo popeljale Slovenijo k napredku. Ta napredek bo viden pri ljudeh, na podeželju, v mestih … Pripravljamo program, ki bo vključeval vse od financ, socialnega varstva, gospodarstva, da bo torej človek osnovna vrednota in najpomembnejši v državi.” Poslanec SDS Branko Grims je v udarnem govoru požel bučen aplavz: “Hvala vam, ker ste pokazali, da nam gre za Slovenijo. Hvala vam, ker ste se zbrali zato, ker vemo, da Slovenija potrebuje varnost. Če bo Slovenija varna, bodo k nam prihajali podjetniki, država bo prijazna ljudem in lahko bomo krepili blaginjo v državi. Potrebujemo vlado, ki bo znala prisluhnit ljudem, ki bo poskrbela za varnost ljudi in za blaginjo. Nam gre za Slovenijo! “ Leta 2008 je bila Slovenija dežela blaginje Vrhunec srečanja pa je bil govor predsednika SDS Janeza Janše, ki je povedal: “V tej regiji tradicionalno dosegamo dobre rezultate, imamo veliko županov, izvoljenih poslancev, svetnikov, tradicionalno dosegamo tudi solidno udeležbo na volitvah za razliko od nekaterih drugih delov države, kjer dosegamo dobre rezultate, je pa volilna udeležba nizka. S tem problemom se ukvarjamo tisti, ki nam je nam mar za slovensko demokracijo. Dobri dve leti nazaj smo imeli v Sloveniji nek dogodek, ki mu sicer pravimo volitve, ampak tisto niso bile volitve, ker niso bile poštene in legitimne. V sosednji državi Avstriji so volitve razveljavili zaradi bistveno manjših kršitev.” Objavljamo najpomembnejše poudarke iz govora Janeza Janše: “Prišli so rezultati in stranka, ki je dva meseca pred volitvami še ni bilo, je na volitvah postala relativna zmagovalka, v parlament so prišli ljudje, ki se niso poznali med sabo, in v slovensko vlado nekdo, ki ni poznal svojega dela. V skladu s tem in z načinom, na kakršnega so dobili svoje volitve, tudi vladajo zadnji dve leti. Če bi bil mandat cel, kar ne bo, smo teoretično na polovici tega mandata. Vlada je delala svojo bilanco, naredili pa smo jo tudi mi. S strani vlade smo slišali v glavnem kitenje s tujim perjem, da imamo stabilno gospodarsko rast, padanje brezposelnosti in da nam agencije dvigujejo ocene, ki so pomembene za mednarodne finančne trge. Če pogledamo to stabilnost in gospodarsko rast, moramo vedeti, da ti rezultati, manjši proračunski primanjkljaj, vse to temelji na naporih, ki smo jih mi vložili v sanacijo gospodarske krize. Ukrep, ki je Sloveniji omogočil, da zmanjšuje primanjkljaj, je tako imenovani Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki so ga napadali z vseh strani in nas proglašali za uničevalce javnega sektorja. Ta zakon je oklestil javne finance in zaradi tega je Slovenija obstala pred čermi, ki so grozile, da se bo naš sistem razbil na njih. In ravno tisti, ki so najbolj kritizirali ta zakon, so ga potem z veseljem uporabljali. Ker se je ponekod manj porabilo, se je lahko drugje več potrošilo. Ko se je končal naš mandat leta 2008, je bil slovenski javni državni dolg okrog 8 milijard evrov, bili smo druga najmanj zadolžena država v Evropski uniji in nikoli ni bilo toliko rezerv kot 2008, dvignili smo blaginjo v državi, hkrati smo znižali zadolženost. Po ‘uspešni’ politiki, ki so jo vodili novi obrazi, dolg znaša 32 milijard evrov. Obresti za ta dolg so visoke, zato ni denarja za posege v infrastrukturi. Ta hvala je precej prazna, ker ne temelji na dejanjih, ki bi jih naredila ta vlada niti vlada Alenke Bratušek. Delajo na tem, da se NLB ne bi privatizirala in bi vse ostalo v domeni istih ljudi, ki so iz te vreče jemali po lastnih željah in potrebah, in da se odgovornost ne bi ugotavljala. Slovenske banke so bile izropane drugič v času, odkar Slovenija obstaja, prvič pa konec 80. let prejšnjega stoletja. Demosova vlada je dobila prazne državne banke, potem se je to še enkrat zgodilo, ker so banke ostale v rokah istih ljudi in ker nihče od tistih, ki so izropali slovenske banke prvič, ni odgovarjal za to. Vsi so ostali tam, napredovali in še enkrat naredili isto kot prvič. Minilo je več kot 4 leta, odkar je naša vlada posredovala policiji, tožilstvu, računskemu sodišču, uradu za preprečevanje pranja denarja poročilo o bankah, kjer je bilo na tisoče sumov kaznivih dejanj podeljevanja milijonskih kreditov, in v štirih letih nihče ni bil za to obsojen niti ni odgovarjal. Eden od uspehov vlade Mira Cerarja je tudi ta, da so naredili vse, da se prepreči ugotavljanje odgovornosti za drugo krajo bank. S tem se sicer javno ne hvalijo, delajo pa vse v tej smeri. V njihovih vrstah sedijo ljudje, ki so bili v nadzornih odborih Faktor banke. Ena sama institucija, ki resno dela na tem, je tista, ki jo vodi naš poslanec Anže Logar in je komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Zaradi dela te komisije, ki ga skušajo omejiti na vse načine, kot je, da ne dajejo papirjev, bodo lopovščine slovenskih bančnikov ostale zabeležene in jih bo možno sankcionirat – če ne v tej vladi, pa v naslednjem madatu. Od vlade nismo pričakovali logične ocene svojega dela, v smislu ‘to smo si zastavili na začetku in toliko in toliko je uresničeno.’ Obljubili so marsikaj, a niti en minister ni prestavil svojih rezultatov in tistega, kar je objubljal pred dvema letoma. Nihče ni naredil te bilance. Naredila pa jo je obrtno-gospodarska zbornica, kjer so predstavljeni ukrepi, ki so jih slovenski podjetniki predlagali vladi na začetku mandata, razvojno naravnane točke, nekaj, kar bi bilo normalno ugotoviti, in po dveh letih gospodarska zbornica ugotavlja, da je od teh predlogov uresničenih 2 odstotka, pa še to slučajno. In ker vlada tega ni bila sposobna naredit, namreč resne ocene svojega dela, smo to naredili mi. Naš strokovni svet je v zadnjem mesecu primerjal po resorjih, kaj je ta vladna koalicija obljubila pred dvema letoma in kaj je naredila. Naslednji teden bo poslanska skupina SDS v DZ vložila zahtevo za interpelacijo dela vlade, kjer bomo mi predstavili delo vlade in dali vladi še eno priložnost, da odgovori, zakaj po polovici mandata ni uresničeno tisto, kar so obljubljali. Ne bodo se izognili temu, ker niti slovenski vodilni mediji niso dobili teh odgovorov. Verjetno bodo zavlačevali, ampak še letos bo DZ opravil to razpravo in miza bo po tej razpravi precej bolj čista. To potrebujemo tudi zato, ker je to zamegljevanje v slovenskem političnem prostoru neizmerno. Zaradi tega zamegljevanja je potrebno, da se naredi bilanca po dveh letih, ker tega ni naredila niti vlada niti sedma sila, potrebna pa je alternativa. Naš strokovni svet od začetka letošnjega leta za vsak resor predlaga načrt konkretnih ukrepov, kako stvari izboljšat in da bi to kljub blokadam prišlo do slovenske javnosti. Predlagali smo konkretne ukrepe, tudi kar se tiče financiranja projektov v nacionalni infrastrukturi, ustanovitev narodne garde, konkretne ukrepe za racionalizacijo javne uprave, ključne rešitve, ki so potrebne, da se popravijo stvari v našem zdravstvu – to smo predlagali tik pred poletjem, v tem mesecu pa ukrepe na področju kmetijstva in podeželja, saj je še predvsem gozdarstvo zelo prizadeto. Ko bodo naslednje volitve, ne bo nihče mogel reči, da SDS nima programa. Zadnji mesec pred volitvami se vedno medijski prostor zapre, lansirajo kakšno afero, soočenja pa so bolj lepotna tekmovanja. Na podlagi izkušenj smo se lotili bolj dolgoročno in vsak mesec pripravimo eno točko programa, tako da bomo v času volitev lahko rekli, da je to že vse objavljeno in da se stvari ne da zamolčat. Pred dvema letoma niso oškodovali le SDS, temveč celo Slovenijo. Slovenija ima potenciale, da bi se razvijala bistveno hitreje in bistevno bolje. Nikomur ne bi bilo treba odhajat v tujino zaradi ekonomske nuje, s trebuhom za kruhom. Ima potenciale, da bi lahko privabila investitorje najsodobnejših tehnologij, da bi se razvijala bistveno hitreje kot naša okolica, pa je realnost drugačna. Ostali znižujejo davke, pri nas se dogajajo obratni procesi. V veliki meri ljudje tega ne vidijo, ker se o tem ne poroča, glavna obvestila v slovenskih medijih so poplave, nesreče ali da se nek zvezdniški par v Ameriki ločuje, ali pa da se je Cerar v službo pripeljal s kolesom, hkrati pa v sredini Slovenije odkopavajo grobišče s stotinami pobitih, pa je to manj pomembno, kot kar se dogaja tisoče kilometrov stran. V takšnem vakumu resničnega obveščanja veliko ljudi tega res ne vidi. Najbrž slutijo, ampak ker tega ni na tv ali v drugih medijih, mislijo, da samo oni tako mislijo, ne doživijo potrditve svojega prepričanja. Rezultat pa je, da ne gredo na volitve. Najbolj katastrofalno sporočilo zadnjih volitev je volilna udeležba – vsak drugi, ki bi lahko volil, ni šel volit. Državljani so izgubili upanje, da s svojim glasom na volitvah lahko kaj spremenijo, in v tem leži ključ do spremembe v Sloveniji. Nekateri razmišljajo, da bi tudi volitve ukinili ali pa obdavčili, upam, da se bo to ohranilo in da je to še vedno moč, ki jo imamo. To spečo moč je treba prebudit. To ni možno čez noč niti s floskulami, tega ni možno narediti zgolj s tem, da se mi trudimo v parlamentu in župani z dobrim delom, ker doseg tega učinka propaganda v veliki meri nevtralizira ali znižuje. Še največ lahko naredimo, da govorimo z ljudmi. V tej točki je tudi ključna moč SDS. SDS nikoli ni šlo le za to, da smo na oblasti, to je poudarjal že moj predhodnik Jože Pučnik. Zmaga je zgolj pomagala, da uresničujemo naš program. Če imaš večino v parlamentu, še ne pomeni, da imaš oblast. Tisti, ki ima v oblasti večino slovenskih bank, ima večjo moč kot vlada. Za SDS je zmaga na volitvah, sodelovanje pri izvršilni oblasti zgolj sredstvo, da lahko naš program izvršujemo. Naš cilj je vsebinski in zaradi tega tudi nismo stranka, ki je muha enodnevnica. Če danes pogledate po slovenskem političnem prostoru, tam ne boste našli nobene stranke, ki je starejša od enega mandata in ki ima več kot 10 odstotkov. SDS je še vedno tukaj, ker nikoli nismo bili projektna stranka, da zmagamo ene volitve in kar bo, bo. Zaradi tega so naše korenine globlje, smo stranka, ki je daleč najbolje organizirana, ki ima najbolj številčno aktivno članstvo, ki je zmagala na zadnjih dveh evropskih volitvah, ki je trikrat, štirikrat sodelovala v izvršni oblasti in jo dvakrat vodila, je stranka, ki ima izkušnje tudi preko vodenja neke nadnacionalne države iz časa, ko smo vodili EU. Tekmujemo v prostoru, kjer ne odločajo rezultati dela, kaj je neka politična sila naredila za dobrobit države, ampak vse drugo. Kot vsaka manipulacija se tudi te stvari izčrpajo in trikov počasi zmanjkuje, SDS pa je še vedno tukaj. V tem trenutku je SDS v slovenskem političnem prostoru največja alternativa za boljšo slovensko prihodnost. Ne le zaradi programa in znanja, kar smo storili v preteklosti, ampak tudi zaradi tega, ker smo stranka z daljšim spominom in ker smo stranka, ki ve, kaj Slovenija realno zmore. Slovenija zmore mnogo več od tega, kar se dogaja danes, in se zaveda časov, ki prihajajo. Ti ne bodo lahki zaradi dogodkov v svetu, Evropi, naši soseščini. Treba je strniti sile in tudi pozabiti marsikaj, hkrati pa smo tudi stranka, ki se zaveda, da ni možno pridelat dobrega pridelka na njivi, kjer je polno plevela in kjer se gospodarji kregajo, katero seme posaditi. SDS je v tem času upanje za boljšo prihodnost Slovenije, ker vemo, da smo zmogli najbolj čudovite stvari v najbolj težkih razmerah. V Sloveniji je mnogo potencialov, ki niso izkoriščeni, samo prostor je treba odpreti. Ljudem je treba dati priložnost, da izkoristijo svoje potenciale. Če sem konkreten – ravno obratno politiko je treba vodit, kot se dogaja zdaj. Vrača se čas iz zadnjega obdobja Liberalne demokracije, ko niso vedeli, kaj bi še pograbili, pa so si izmislili nalepke za avtomobile, da je nekdo dobro zaslužil. Zdaj imamo stranko na oblasti, ki ima miselnost iz LDS-a, popolnoma se je reinkarnirala. Kako registrirati kolesa s pomožnim motorjem samo zato, da bo nekdo dobro zaslužil. Te stvari so tako absurdne, pa je nekdo rekel, da še dve leti SMC, pa bomo že dobili nalepke na čevlje. Ko je Liberalna demokracija začela prihajati s takšnimi predlogi, je sledil potop te stranke in nič drugačna usoda ne čaka največje vladne stranke, ker je to popolnoma skregano z zdravo logiko. Ko prevladajo lobistični interesi, kjer vsak vidi neko priložnost, kako bi od slovenskih davkoplačevalcev potegnil še dodaten denar ne glede na to, da zadeva nima nobene racionalne osnove, smo na napačni poti. In ko predlagajo takšno prelaganje davčnih bremen iz enega žepa v drugega le zato, da bo en del javnih uslužbencev dobil večjo plačo, in to imenujejo mini davčna reforma, je kompas popolnoma izgubljen. Imenovali bodo še štiri ustavne sodnike, potem pa bodo tisti, ki so postavili to vlado, začeli iskati alternativne možnosti. Ne bodite presenečeni, če se predčasne volitve zgodijo drugo leto. Dajmo ljudem, ki pred dvema letoma niso šli na volitve, novo upanje. Predvsem zaradi optimizma, ki ga v SDS delimo v smislu vere in prepričanja v sposobnost slovenskega človeka, so pred nami časi sprememb. Trdno verjamemo, da bo do tega prišlo. Zdaj prihaja naš čas in ta čas je treba izkoristit s trdim delom, dobrimi rešitvami, predlogi in ukrepi, v katerih bodo ljudje prepoznavali sebe in svoj položaj, da se SDS ne bori za stolčke in oblast, ampak se bori za ljudi, da bo to prišlo do vsakega upokojenca, podjetnika, mladih in to je tista sila, ki bo v prihodnosti spremenila Slovenijo.“ M. S. Kaj se dogaja v Novi Sloveniji? Nova Slovenija, ki je za časa Andreja Bajuka predstavljala trdno stranko s programom, vizijo in krščanskimi moralnimi standardi, se prevrača v nasprotje same sebe. Spomnimo se le glasovanja o pokojnini Milana Kučana, kjer je NSi, natančneje Matej Tonin, prispevala glas za ostarelega strica iz ozadja. Tudi pri arhivih so naredili ogromno škode, saj so podprli zakon, ki je dovoljeval počrnitev dokumentov (v NSi so verjeli, da bodo počrnjeni samo občutljivi podatki). Naj spomnimo tudi na govor Novakove, ki se je postavila ob bok Janši in Zidanšku, nato pa govorila, da na desnici ni dovolj demokracije in odhitela dat intervju za Dnevnik in Delo. V tem zadnjem primeru pa so glasovali popolnoma proti vrednotam lastne stranke. Je Nova Slovenija prodana duša ali stranka z motnjo osebnosti? Tonin na glasovanju prispeva glas za Kucanovo penzijo in Novakova ga podpre ! Hojsa izkljucijo iz NSI,ker se po njihovem okusu prevec druzi z Janso ! Je to panika in kupckanje pred naslednjimi volitvami ali so izgubili kompas ? Kolikor poznam razmere pri nas si edino Kucan mane roki... Izgovarjanje NSi, zakaj niso podprli zakona, je žalostno. Za njih je pri tem zakonu najpomembnejše to, kdo bo opravljal prevoz pokojnika, ter možnost, da pokojnik leži doma, kar je po starem zakonu možno v zelo redkih primerih (vendar je ukinitev te možnosti nerazumna in bo to potrebno v najkrašem času popraviti). Uveljavitev temeljne pravice do pokopa umrlega nerojenega otroka pa za NSi ni toliko pomembna, da bi zakon podprli. S pravico do pokopa je nerojenemu otroku po sprejetem zakonu pripoznano človeško dostojanstvo, ki ga ima po naravi, v Sloveniji pa se ga že več kot 65 let grobo tepta, so še zapisali na 24kul.si. 24kul.si navaja, da so v NSi 20. 9. 2016 naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da zgodovinski zakon ne bi bil sprejet. Hoteli so preprečiti zakon, ki priznava pravico do pokopa in daje človeško dostojanstvo nerojenemu otroku. A zahvaljujoč večini v Državnem zboru jim ta načrt ni uspel. Sadizem nas bo spravil v grob! 25. 9. 2016, 5:00 8 Facebook Twitter Roman Vodeb (foto: STA). Septembra se izteka rok, v katerem naj bi “večni študenti” diplomirali. Po tem roku se za te “večne študente” vse spremeni. Zapadejo pod novo zakonodajo, ki je diktirana s t. i. “bolonjskim študijem”, in zanje se potem vse spremeni – dodajo se izpiti, študij se enormno podraži oziroma se zasolijo cene dokončanja študija. Skratka – vse se jim podre oziroma oteži. Mnogim “večnim študentom” se je v zadnjih mesecih življenje popolnoma spremenilo. Nekateri so vendarle našli energijo – beri: motivacijo – in se lotili tega nedokončanega poglavja v svojem življenju oziroma študiju/izobraževanju. Drugi so povsem obupali in dokončno spoznali, da pač nikoli ne bodo diplomirali. Tretji so ubrali bližnjico, si našli pisce svoje diplomske naloge in odšteli nekaj sto evrov in medtem že diplomirali – razen če se jim na zagovoru diplome ni kaj zalomilo. Sadisti se sami silijo v zagovorne komisije In mnogim se res zalomi. Pa ne tistim, ki bi si po svoje “zaslužili”, da se jim zalomi, pač pa tistim, ki okusijo latentni sadizem “gospodarjev vednosti”, torej profesorjev, ki imajo v svojih potlačitvah ogromno zamer in nanje vezanega “spečega” (latentnega) sadizma. Ravno taki sadisti se navadno kar sami silijo v zagovorne komisije in komaj čakajo, da dobijo žrtev na svojo (sadistično) “piko”. Tokrat se bom razpisal ravno o teh sadistih (vmes pa še malce ovinkaril). Da ne bo pomote – v vsaki populaciji, torej tudi med povsem povprečnimi ljudmi, se najdejo ljudje, ki so imeli – prosto po Freudu – “težko otroštvo”. Taki ljudje v svojih nezavednih depojih uskladiščijo – torej potlačijo – ogromno nekih zamer, ki jih redki predelajo (npr. v psihoterapiji), in te zamere simptomatsko (torej nezavedno) potem trosijo po okolici in po nič hudega slutečih (so)ljudeh, s katerimi prihajajo tekom življenja v stike. Latentnih sadistov je povsod dovolj. Da “prikrite”/”speče” (latentne) sadiste privlačijo točno določeni poklici, se iz psihoanalize ve. Najbolj tipični latentni sadisti, ki svoj sadizem sicer dobro sublimirajo, so mesarji – v športu pa “borci” v pretepaških športih (K-1, (kick)box, ultimate fighting, full contact …). Prav na mesarje so opozarjali že psihoanalitiki zlate dobe s Freudom na čelu. O kakšnih rabljih in srednjeveških inkvizitorjih pač ne bomo izgubljali besed. Sodobni način življenja – več poklicev za latentne sadiste Sodobni način življenja je navrgel še kar nekaj profilov poklicev, ki so prav pisani na kožo latentnim sadistom. Mnogi sadisti sicer aktivirajo obrambni mehanizem že omenjene sublimacije in se dobro vklopijo v družbo. Med najboljšimi sublimatorji so dandanes pač kirurgi, ki s skalpelom med operacijo režejo meso. Operiranci (bolniki) pod narkozo tega kirurškega (sublimiranega) sadizma pač ne čutijo – ko se zbudijo iz narkoze, so (latentno-sadističnemu) kirurgu seveda hvaležni za dobro opravljeno operacijo. Bolj problematični so delavci in predvsem delavke (ženske) nege in zaposleni v socialnih poklicih – predvsem v centrih za socialno delo, domovih (onemoglih, upokojenih) t. i. starejših občanov in tudi zavodih za zaposlovanje oziroma za brezposelne. Tudi inšpektorji in policisti svojega sadizma pogosto ne znajo držati pod kontrolo. Problem nastane, če se latentni sadizem prelevi v manifestnega, ker potem “boli” seveda tiste, ki so deležni sadističnega izživljanja. Med najbolj znanimi latentnimi sadisti so tudi učitelji (predvsem težkih predmetov – npr. matematike in fizike). Zloglasni so profesorji v srednjih šolah in na fakultetah. Kadar oni začnejo uživati v “jemanju na piko”, se mnogim nedolžnim učencem/dijakom dogaja kalvarija. Moje Zasavje si je letos prav oddahnilo, ko se je eden takšnih učiteljev/profesorjev upokojil. V svoji enormno dolgi pedagoški karieri je “spil veliko (dijaške) krvi” pogosto povsem nedolžnim in nič hudega slutečim dijakom (in dijakinjam) in njihovim staršem. Zdaj se bo lahko posvetil svoji (sadistični) “ljubezni” – lovu in ribolovu (na palico/trnek). Ravno lovci so med največjimi latentnimi sadisti. Z ubijanjem živali je svoj premalo sublimiran sadizem (in agresivnost) napovedalo tudi veliko serijskih morilcev že v mladosti, domala kar vsi. Veliko sadizma je tudi v politiki. Sadistični politiki se načeloma dobro znajdejo v opoziciji, kjer “pijejo kri” vladni koaliciji (poziciji), in so pri tem nemalokrat tudi konstruktivni. Je pa po svoje zagatno, ko takšni latentni sadisti dobijo vladno moč in oblast. Takrat uživajo, ko se sadistično izživljajo nad opozicijo oziroma svojimi političnimi nasprotniki in samim narodom, ki bi mu morali služiti. Manifestni sadizem v primeru “koroških dečkov” Eden zadnjih transparentnih primerov nekontroliranega, torej manifestiranega sadizma se že nekaj mesecev dogaja v povezavi s “koroškima dečkoma”, kjer te sadistke s CSD-ja (Velenje in Slovenj Gradec) ter resornega ministrstva prav uživajo – predvsem v tem, da narod trpi, ker ta dva “koroška dečka” ne prideta v objem dedka in babice. S svojimi političnimi nasprotniki in drugače mislečimi sadistično obračunavajo, usoda dečkov pa jih v resnici sploh ne zanima. Floskula “v otrokovo korist” jim služi natančno zato, da lahko (nezavedno) uživajo v svojem gospodovalnem sadizmu. V zadnjih mesecih sem se seznanjal in tudi sam bil deležen sadizma direktorice enega od prekmurskih CSD-jev, ki prav sadistično uživa, da 6-letnega “prekmurskega dečka” ne izroči v ljubeč materin oziroma starševski objem. Ta mali nesrečnik že več kot eno leto dnevno joka in hira, falanga CSD-jevk (vključno z enim moškim socialnim delavcem!) pa sadistično uživa, ker dečkova mama, oče in dečkova sestrica dnevno trpijo in “stokajo” od neizmerne (psihične) bolečine, žalosti. Sadističnega duška si pogosto dajejo tudi novinarji – predvsem tisti “raziskovalni”. V tem v Sloveniji prednjači Uroš Slak (nekoč v tandemu z Bojanom Travnom). Včasih je to družbeno koristno, pogosto pa tudi pristransko. Veliko latentnega sadizma je zaznati tudi v “rumenih” temah – posebno v času izborov lepotnih tekmovanj, ko se lepotice sadistično muči z raznimi “podtalnimi” vprašanji (npr. o geografiji in glavnih mestih). Priporočamo v branje: Ko novinar prestopi mejo – zgodba o Urošu Slaku, družbeno-političnem delavcu, ki je za denar pripravljen narediti vse V septembru pa bodo na svoj sadistični račun spet prišli raznorazni “gospodarji vednosti” po raznih fakultetah, ki bodo linčali kandidate na zagovorih diplomskih nalog. Toliko kot je tam sadizma, ga je samo še na popravnih in maturitetnih izpitih – in seveda klasičnih fakultetnih izpitih. Mnogi profesorji ravno na izpitih (in predhodnih konzultacijah) dobesedno izsiljujejo seks z (lepimi) študentkami. Mnoge “mečejo” večkrat zaporedoma – vmes pa jih vabijo na “sumljive” (osebne) konzultacije, da bi se te lepotice “sesule” in podlegle tihim predlogom po erotizaciji odnosa. Podvržene profesorjem brez moralnih norm Mnoge študentke so bile ukleščene v seksualne primeže pohotnih profesorjev, ki nimajo nikakršnih moralnih norm; škoda je, da o tem molčijo – če bi spregovorile, bi se (jim) dogajale ločitve kot po tekočem traku, pa tudi sodni mlini bi (počasi) začeli mleti. Sadizmu pa ne podležejo le profesorji moškega spola – včasih so ženske v raznoraznih komisijah za zagovor diplome še hujše. Dalo bi se navesti kar imena – tudi imena fakultet – kjer se take sadistično-psihopatske profesorice najbolj izživljajo nad študenti (ne glede na spol), pogosto pa zgolj nad študentkami. Zavidanje mladosti in lepote je najbolj zahrbtno zavidanje, ki obvladuje mnoge profesorice (seveda pa ne vseh). Takšnim sadistom in sadistkam bi osebno svetoval – če bi bil dekan ali rektor odločen (in ne bi bil politično nastavljen), pa celo predpisal – psihoterapijo. Tablete sadizma načeloma (pač) ne zmanjšajo. Roman Vodeb Slovenija – dežela “kritičnih mislecev” in diplomiranih idiotov 25. 9. 2016, 5:00 97 Facebook Twitter Foto: Twitter Po svetu in tudi v Sloveniji se vedno bolj, sploh med mladimi, širijo ideje liberalne kritične misli. To so ljudje, predvsem mladi, ki hodijo po svetu in sprejemajo vse migrante, homoseksualce, manjšine, subkulture in vere. Brezkompromisno pa zavračajo evropsko vrednostno središče, kljub temu da se ponašajo z odprtostjo do vseh. Seveda je tovrstno obnašanje najbolj razširjeno v Združenih državah Amerike, kjer se je tistih, ki za vsako ceno zagovarjajo “liberalno” agendo, že prijelo ime libtards (liberal retards – liberalni zaostaleži). To so ljudje, večinoma mladi, ki se domnevno borijo za odprt, topel in sprejemajoč svet, hkrati pa imajo nabor besed (rasist, fašist, homofob, islamofob etc.), s katerimi so pripravljeni ožigosati kogarkoli, ki se ne strinja z njimi. Borba za enoumje pod zastavo sprejemanja drugačnih Vedeti moramo, da se v ameriški različici “svobodno mislečih” združuje cel kup ideologij. Ideologija družbenega spola, feminizem, družbeni marksizem, supremacizem in druge sektaške ideologije. Te imajo sicer različne pristope in agende, a cilj ostaja isti. Popolno uničenje evropskega (tudi Amerika temelji na kulturi Evrope) vrednostnega središča. To je uničenje idealov grške filozofije, rimskega prava in judovsko-krščanske etike in morale. Mit o kritičnem mišljenju in diplomi kot garantu znanja Seveda se vse skupaj začne s šolskim sistemom. Morda ste tudi sami večkrat slišali, predvsem iz ust levičarskih trobil ali pa opranih mladih nadebudnežev, da potrebujemo več kritično mislečih ljudi. To je seveda res, a kaj ko so kritično misel že davno tega privatizirali in monopolizirali levičarji. V Ameriki so to zeleni liberalni multikulturalisti, v Sloveniji pa marksistično-feministični multikulturalisti. Kritično misleči so v Sloveniji le tisti, ki zagovarjajo socializem, ki se borijo za pravice raznoraznih spolnikov in ki sprejemajo migrante z odprtimi rokami. Vsi ostali pa so zaostali kmetavzarji, ki brez možganov sledijo kot ovce svojim duhovnim ali političnim pastirjem. A kaj, ko je ravno obratno. “Kritično misleči” posamezniki so že na gimnazijah in fakultetah prepričani v absolutno veljavnost svojega mišljenja, ki je spretno manipulirano in usmerjano. Na koncu dobite cel kup diplomiranih idiotov, ki skandirajo parole, “furajo” alternativo, sprejemajo migrante in homoseksualce, nimajo pa posluha za drugačne (zanimivo, saj se ponašajo ravno s sprejemanjem drugačnih). Slovensko šolstvo ustvarja diktaturo “kritičnih mislecev”, diplomiranih idiotov, ki so popolnoma vodljivi in popolnoma odvisni od države. Najprej ustvariš pošast, nato pa jo izpustiš iz kletke Ti ljudje, ki jih omenjam v prejšnjem odstavku, zapustijo šolski sistem s tremi predpostavkami. Da so večvredni (zaradi izobrazbe), da drugače misleči ne razumejo prave stvarnosti (prepričani so v svoj absolutni prav) in z imperativom, ki so jim ga vcepili profesorji, to je, da morajo biti – kot kritični misleci – družbeno aktivni. Seveda je to v popolnem nasprotju s človekom, ki doštudira, se zaposli, si ustvari družino, ljubi svojega partnerja in primarno, v miru svojega doma, vzgaja svoje otroke. Večina teh (ta večina tudi prispeva največ denarja v proračun) živi mirno družinsko življenje in se ne udejstvuje v družbi, saj med delom in družino za to niti nimajo časa. “Kritični misleci” pa se, vsaj kolovodje, do svojih srednjih let prekladajo po raznih študentskih klubih, alternativnih družbenih “scenah” ali državno financiranih društvih. Na vsake toliko se, če se izrazim malo slikovito, napol nagi zavijejo v žico in protestirajo. Temu pravijo kultura in družbeno udejstvovanje, leve vlade pa, ki spodbujajo kulturo diplomiranih idiotov, to plačujejo. Samo da je proti kristjanom, konservativcem, članom SDS, drugim desnim strankam in gibanjem ali po domače – da je proti evropskim vrednotam. Večina “kritičnih mislecev” se zaposli v javni upravi Zanimiva je tudi statistika, da država, ki vzgoji takšne ljudi, le-te rada zaposluje. Pri 1200 evrih neto plače so celo življenje tiho in ubogljivi. Imajo vse socialne pravice, sem pa tja kaj postrani zaslužijo v kakšnem alternativnem državno sponzoriranem društvu, na vsake toliko gredo na bolniško in seveda imajo ob hudi “obilici” dela čas za svoje najljubše stvari. Za proteste, kavice in za “shopping”. Najbolj pomembno oblastnikom, ki to debilnost financirajo, pa je, da vedno volijo levo. Ne zaradi programa, ampak zato ker vedo, da bodo v primeru menjave politične klime najbrž odleteli z delovnih mest. Ne zanima jih blagostanje države, proračun pa še manj. Kajti na koncu dneva ni pomembno, če živiš pod smreko, ampak to, da imaš kritično mišljenje. Tudi tega so jih naučili v šoli. 76 let družbenega inženiringa se močno pozna Ko se danes ozremo na slovensko družbo nam je kdaj kar slabo od vse politične korektnosti. A glej ga zlomka, ko gre ta korektnost samo v eno (levo) smer. Ko novinarka levičarskega trobila Dnevnik napiše, da je treba vse člane SDS pobiti, je to mnenje. Ko se na podlagi podatkov nekoga označi za nekdanjega člana Udbe, pa je to sovražni govor. Zakaj? Zato ker je levica privatizirala in monopolizirala vse vzvode za uničevanje nasprotnikov. Mediji so v tej skupini najbolj očitni. Manj očitna pa so združenja ljudi, o katerih govori moj članek. Združenja “kritičnih mislecev”, ki pod krinko demokratičnosti uničujejo nasprotnike svojih gospodarjev. Monopol nad tem, kdo uporablja sovražni govor, ima pri nas Svet za sovražni govor (konstrukt levice za diskreditacijo političnih nasprotnikov), zadnjo besedo pri obravnavi migrantov in tujcev in multikulture ima Mirovni inštitut (ki bo mir dosegel, a prek “trupel” svojih nasprotnikov). Omeniti velja tudi nekaj tisoč proračunsko financiranih “kulturnih” društev, ki so v pripravljenosti, da skočijo, ko bo treba spet organizirati kakšno zadrogirano vseslovensko vstajo (seveda se ta ne bo zgodila v času levih vlad, ne glede na stanje v državi). Ob tem pa režimu pomagajo še varuhinja človekovih pravic, računsko sodišče, informacijski pooblaščenec in ne pozabimo na pravosodje. Prihaja naš čas Prav je, da po 25 letih samostojnosti tiha večina dobi svoj glas. Da se vsi tisti, ki so leta prenašali vsegliharstvo ljubljanske “kritično misleče” srenje, dvignejo in povejo, da imajo dovolj. Da tisti, ki delamo, ne bomo več plačevali 200.000 privilegirancev v javni upravi in raznih društvih, ki ohranjajo levico na oblasti. Da je dovolj politike “kritičnih mislecev” in diplomiranih idiotov, dovolj sistema, v katerem uspešni “umrejo” ali gredo na tuje, povprečni pa cvetijo v “zlati” sredini med uspehom in revščino. Dovolj je izkoriščanja delavcev za propagando levice (kdo od levih politikov je kdaj delal v tovarni in kdaj se je leva vlada že kaj poznala zaposlenim v privatnih podjetjih). Dovolj je diktature “intelektualnega” enoumja, ki našo državo potiska v stare svinčene čase, ko je bilo baje dobro, samo da je bilo. Taka atmosfera ustvarja okolje, v katerem je dobra ideja poteptana, podjetniška žilica “prerezana”, dosežki ničvredni in trud brez smisla. Potrebujemo pa okolje, v katerem bo posameznik na prvem mestu. Kjer bo uspešnost ideal, trud poplačan in kjer bodo dosežki prepoznani. Čas je, da se Slovenci po 76 letih prebudimo iz zimskega spanca, nehamo razmišljati o socialnih piškotkih in podpori države, ampak s svojim uspehom iz te države naredimo, kar bi morala biti. Raj pod Triglavom, kjer živijo dobri ljudje. A. R. Ali povsod prebereš samo naslov? Preberi moder kvadratek. Si v njem? Crosby s tremi točkami popeljal Kanado v finale Danes ob 19.00 bo na led z Evropo stopil Anže Kopitar 25. september 2016 ob 07:32 Toronto - MMC RTV SLO Hokejisti Kanade so prvi finalisti svetovnega pokala, v Torontu so v zadnji tretjini strli Rusijo in slavili s 5:3. V uvodni tretjini je zadel Sidney Crosby, v drugi so Rusi zapretili in z zadetkoma Nikite Kučerova in Jevgenija Kuznecova povedli z 2:1. Še pred koncem tretjine je Crosby v obrambi izjemno ukradel plošček, zaposlil Brada Marchanda, ki je postavil izid tretjine. Na začetku zadnje je isti par spet udaril, nato sta zmago gostiteljev potrdila Correy Perry in John Tavares. Crosby je s sedmimi točkami najučinkovitejši igralec turnirja. Po tekmi ga je hvalil Marchand: "Zakaj je tako dober? Zaradi svoje odločnosti, na najpomembnejših tekmah je vedno na pravem mestu, nikoli ne zataji." Danes se bosta v drugem polfinalu pomerila še Švedska in Evropa z Anžetom Kopitarjem. Finale se igra na dve dobljeni tekmi. Svetovni pokal, polfinale: KANADA - RUSIJA 5:3 (1:0, 1:2, 3:1) Crosby 8., Marchand 38., 42., Perry 46., Tavares 50.; Kučerov 29., Kuznecov 37., Panarin 60. Danes ob 19.00: ŠVEDSKA - EVROPA S. J. Crosby je res mojster, ki s svojo igro razigra se vse soigralce. Sicer pa upam da danes Kopitar tako kot Crosby pomaga Evropi do finala. Svedi niso prevelika ovira, zmagovalno mesto v finalu pa nislim da je vendarle oddano(Kanada je pac razred zase). Francozi želijo ostanke Karla X. in družine iz Slovenije: "Pripadajo naši domovini" Pobudo podpirajo tudi njegovi nasledniki 28. september 2016 ob 10:50, zadnji poseg: 28. september 2016 ob 11:15 Pariz - MMC RTV SLO/STA Združenje za vrnitev francoskega kralja Karla X. in zadnjih Burbonov v Francijo bo sprožilo pobudo za to, da bi njihove posmrtne ostanke iz Slovenije prepeljali v Francijo. S to pobudo, v okviru katere bi ostanke pokopali v kraljevi nekropoli v baziliki Saint-Denis severno od Pariza, slovensko zunanje ministrstvo doslej uradno ni bilo seznanjeno. Kralj Karl X., ki je Francijo vodil med letoma 1824 in 1830, nato pa je abdiciral in zbežal iz države, je od leta 1836 skupaj s še nekaterimi družinskimi člani pokopan v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici pri Novi Gorici. "To je edini kralj, ki ni pokopan tukaj," je v soboto na novinarski konferenci v Saint-Denisu dejal eden od dveh ustanoviteljev združenja za vrnitev Burbonov, profesor zgodovine Julien Morvan. Francozi načrtujejo takten "napad" Kot še poroča francoski časnik Le Parisien, je napovedal, da se bo sestal s predstavniki slovenskega veleposlaništva, na vprašanje, ali bo mogoče prepričati lokalne oblasti, pa je dejal, da bo treba delovati taktno. "Sarkofagi so slovenska turistična zanimivost. Zato načrtujemo samo vrnitev posmrtnih ostankov Burbonov, medtem ko bodo sarkofagi ostali na Kostanjevici," je dejal častni predsednik združenja, zgodovinar Philippe Delorme. S slovenskega zunanjega ministrstva so v zvezi s pobudo sporočili, da ima slovensko veleposlaništvo v Parizu že vrsto let redne stike s predstavniki organizacije Institut de la Maison de Bourbon, uradne inštitucije, ki skrbi za ohranjanje dediščine in francoske tradicije ter organizira kulturne dogodke, zgodovinske konference in potovanja. O pobudi za vrnitev Burbonov so seznanjeni iz francoskih medijev, slovenskega veleposlaništva v Parizu pa zaenkrat o tem nihče ni uradno obvestil, so sporočili z MZZ-ja. "Pripadajo naši domovini" Morvan in Doyen sta tudi povedala, da sta se prepričala, da Karl X. za časa življenja ni nikoli nasprotoval temu, da bi njegove posmrtne ostanke vrnili v Francijo, pobudo pa podpirajo tudi njegovi nasledniki. "Pripadajo naši domovini. Čas je, da se združijo s svojimi bližnjimi v družinski grobnici," je po poročanju časnika Le Parisien dejal princ Charles-Henri de Lobkowicz, eden od prapraprapravnukov Karla X. Glede stroškov vrnitve, o kateri je po poročanju Le Parisiena razmišljal že pokojni francoski predsednik Francois Mitterrand, so v združenju dejali, da bi strošek predstavljale le letalske karte, kar bi francoska država ali meceni lahko financirali. Arčon: Karl X. Naj ostane na Kostanjevici Na novico so se odzvali tudi v Mestni občini Nova Gorica, v kateri leži zadnje počivališče francoskega kralja. Novogoriški župan Matej Arčon je dejal: "Mislim, da moramo spoštovati osebno željo zadnjega francoskega kralja. Kralj Karl X. si je želel biti pokopan v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici in tako naj tudi bo." Grobnica Burbonov ima za Novo Gorico velik promocijski pomen in vsako leto pritegne veliko število turistov. "Skupaj z včerajšnjo uradno pridobitvijo mednarodne znamke kakovosti zelena destinacija bomo lahko v prihodnosti še dodatno razvijali tudi zgodbo Burbonov in zadnjega francoskega kralja, ki si je želel biti pokopan v našem lepem okolju in ki je tudi edini kralj, ki je pokopan na slovenskih tleh. Sicer pa prizadevanja francoskih rojalistov za prenos posmrtnih ostankov niso nova, ampak obstajajo že nekaj časa," je še dejal Arčon. A. K LOL, kakšna traparija. Pol naj pa še Francozi kadaver Oscarja Wilda vrnejo Irski, Chopina Poljski, Jima Morrisona v ZDA... potem se pričakuje, da tudi Louvre vrne umetniška dela in zgodovinske predmete....začnejo naj z Egiptom ...al ne? Točno takole: Mislim, da moramo spoštovati osebno željo zadnjega francoskega kralja. Kralj Karl X. si je želel biti pokopan v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici in tako naj tudi bo. Pustite ga na miru ... SAM si je izbral svoj zadnji dom. Franciji posmrtni ostanki ne pripadajo. Saj jih nismo ukradli. Naj si jih pridejo Francozi sem pogledat, če želijo. TO je del zgodovine. Mi pa smo jih dolžni primerno varovati. Kralj je odstopil s položaja in pobegnil. Tako naj tudi ostane. Lahko jim pa damo nasega Karla Erjavca! Slovenija [Video]Gibanje za otroke in družine ter ustavni pravnik Teršek nad omejevanje svobode izražanja s strani stranke SD in Jankovića 8. 10. 2016, 5:00 38 Facebook Twitter “Na pročelju frančiškanskega samostana sredi Ljubljane so se odločili predvajati film o čudovitem razvoju nerojenega otroka, iz katerega je vsakemu normalnemu človeku jasno, da je nerojen otrok človek – tako kot vsi mi. In bi moral imeti vse pravice – tako kot vsi ostali. Tudi in predvsem – pravico do življenja,” so se na nedavne dogodke odzvali v Gibanju za otroke in družine. Da stranka SD in ostali prijavitelji ne razumejo temeljnih ustavnopravnih vprašanj in da gre za pravno povsem deplasirano potezo, pa se je oglasil ustavni pravnik Andraž Teršek. Nedavno so zaradi predvajanja filma pred frančiškansko cerkvijo Čudež življenja, ki prikazuje razvoj nerojenega otroka, dogodek v stranki SD kot tudi v mestni občini Ljubljana prijavili inšpekciji za komunikacijska omrežja in storitve. Morda vas zanima tudi: Slovenski abortivni lobi s kazensko ovadbo nad zagovornike življenja Na njihovo reakcijo in medijski pogrom so se odzvali tudi v Gibanju za družine in otroke, kjer sporočajo, da v Sloveniji lahko po televiziji in v kinih gledamo vsemogoče nasilje, krvavo pobijanje, pornografijo in druge neprimerne vsebine, zato je po njihovem edino, česar po mnenju zagovornikov smrti nerojenih otrok slovenski človek ne sme videti, film o pravici nerojenega otroka do življenja. Kot navajajo v izjavi za javnost v naši družbi še vedno prevladuje tragični mit, predsodek in tabu prepovedi resnice o nerojenem človeškem življenju, ki vsako leto povzroča na tisoče žrtev. “Na pročelju frančiškanskega samostana sredi Ljubljane so se odločili predvajati film o čudovitem razvoju nerojenega otroka, iz katerega je vsakemu normalnemu človeku jasno, da je nerojen otrok človek – tako kot vsi mi. In bi moral imeti vse pravice – tako kot vsi ostali. Tudi in predvsem – pravico do življenja,” ocenjujejo v Gibanju za otroke in družine. Gre za odrekanje pravice do življenja nerojenih otrok “Žal nerojenim otrokom to pravico slovenska država odreka. Odrekajo jim jo tudi iz državnega proračuna bogato financirane organizacije na čelu z Društvom za nenasilno komunikacijo, ki je samo v letu 2015 iz davkoplačevalskih sredstev prejelo več kot 780 tisoč evrov. Odrekajo jo tudi mediji, ki jih obvladujejo nosilci agresivne ideologije, ki se zavzema za pravico do smrti nerojenih otrok,” še menijo v Gibanju. Stališče zavoda Živim “V Sloveniji lahko po televiziji in v kinih gledamo vsemogoče nasilje, krvavo pobijanje, pornografijo in druge neprimerne vsebine. Edino, česar po mnenju zagovornikov smrti nerojenih otrok slovenski človek ne sme videti, je film o pravici nerojenega otroka do življenja. Ta tragični mit, predsodek in tabu prepovedi resnice o nerojenem človeškem življenju, ki vsako leto povzroča na tisoče žrtev, načenjajo v zavodu Živim.” Foto: RKF Foto: RKF Pripadniki stranke SD prijavili zavod Živim zaradi tega filma Kot poročajo mediji, stranka SD sumi, da naj bi Zavod Živim s predvajanjem filma na pročelju cerkvenega objekta na Prešernovem trgu v Ljubljani kršil določbe zakona o medijih, zato je na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS SD oddal prijavo. Sklicujejo se na to, da izdajatelj medija nima dovoljenja za razširjanje programskih vsebin, ker ni vpisan v razvid pri ministrstvu za kulturo. Prizadeto dostojanstvo vs. izguba življenja Pri SD si razlagajo, da je prizadeto človekovo dostojanstvo, kar je argument na zelo trhlih nogah, saj tisti, čigar dostojanstvo naj bi bilo prizadeto, sploh pri tem filmu niso omenjeni. Prav tako si SD razlaga, da je v zvezi s 55. členom Ustave zapisana pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, in prav zato v predvajanju tega filma vidi tudi “prefinjen napad na ustavno ureditev, saj poskuša pri gledalcih ustvarjati vtis o neprimernosti splava.” Splav v očeh pripadnikov SD nekaj nevtralnega ali celo pozitivnega? Predvajani video bi lahko po njihovem mnenju kršil tudi ta del zakona, saj video, pravijo v SD-ju, “vsebino prikazuje na način, ki pri gledalcih vzbudi vtis, da je splav nekaj slabega”. Temu ogorčenju se je pridružila tudi ljubljanska občina. Zavod Živim: “Nismo proti splavu, smo za življenje”. Odziv društva Gibanje za otroke in družine Na prijavo zoper Zavod Živim in odziv MOL-a so se odzvali tudi v Gibanju za otroke in družine in zapisali, da “SD in Zoran Janković z ovajanjem zagovornikov pravic nerojenih otrok inšpekcijam zlorabljata svojo moč proti nerojenim otrokom“. Pobudnike prijave pa pozivajo, naj s takim ravnanjem prenehajo. Stranka SD si česa takega ne bi smela nikoli privoščiti Potezo stranke SD je na socialnem omrežju Facebook ostro skritiziral tudi ustavni pravnik Andraž Teršek, saj je po njegovem mnenju prijava SD “nazorni prikaz popolnega nerazumevanja pomena, funkcije in vsebinskih razsežnosti svobode izražanja v ustavni demokraciji.” Dodal je tudi, da je takšna prijava antipolitična, pravno pa popolnoma deplasirana poteza. Stranka z imenom “socialna demokracija”, si po njegovem mnenju česa takega nikakor ne bi smela privoščiti. “Če tako elementarnih ustavno pravnih in političnih vprašanj stranka SD ne razume, lahko razume še težja in bolj zapletena vprašanja,” se je resno vprašal Teršek. Stajerka • 2 uri nazaj kar se tiče filma in sporočila......če so rešili "samo" 1 ŽIVLJENJE, je namen dosežen....in verjamem, da bodo s tem rešili več kot 1 življenje......mogoče pa to ni po godu levakom, mogoče se bojijo preveč številčne avtohtone populacije in bo manj manevra za uvoz.....sicer pa se mi vedno bolj dozdeva, da levaki sovražijo sporočila krščanstva in spoštujejo vse kar jim na pladnju prinese islam.......pod podnom!! ljubinica • 3 ure nazaj Očitno se je Evropa namenila storiti samomor. Propagira splav, o tem da se enkratno človeško življenje začne s spočetjem (kar je znanstveno dejstvo) je prepovedano govoriti .... Zaukazano pa je sprejemati migrante, da bodo nadomestili manko prebivalstva .... Popolna norost. Evropa ubija lastne otroke, zato da bo lahko srkbela za tuje .... Svet Katyński pokol – množična grobišča poljskih oficirjev 2. 10. 2016, 5:00 138 Facebook Twitter Foto: epa Množična grobišča so v zadnjem času spet vroča tema na Slovenskem, saj se namerava v Ljubljani postaviti spominsko obeležje žrtvam vseh vojn, čemur pa mnogi nasprotujejo, saj bi se sredstva zanj lahko namenilo dostojnemu pokopu žrtev povojnih pobojev. Tovrstno problematiko pa poznajo tudi Poljaki. Leta 1939 sta si tedanja Nemčija in Sovjetska zveza razdelili Poljsko. Moskvi so pripadla predvsem vzhodna območja poljskega državnega ozemlja. Po okupaciji so se Sovjeti lotili “nevtralizacije” oporečnih poljskih državljanov. V sklopu te akcije so med drugim pridržali približno 15.000 poljskih oficirjev in jih najprej zaprli v taborišča za jetnike, navaja prawicowyinternet. Drugi viri poleg vojaških oficirjev omenjajo tudi policiste in druge poklice. Cvet poljske inteligence Med omenjenimi jetniki naj bi bilo veliko izobražencev – zdravnikov, pravnikov in učiteljev, ki naj bi predstavljali intelektualno elito predvojne poljske družbe. Sovjetska oblast je zanje ugotovila, da so “njeni brezupni sovražniki” in zanje ter še za nekaj 1.000 drugih jetnikov, torej skupaj okoli 21.800 poljskih državljanov, odredila usmrtitev. Jetnike naj bi brez kakršnihkoli dokazov in sodnih procesov pokončali s streli v glavo. Eksekucijo naj bi izvedla NKVD (Ljudski komisariat za notranje zadeve). Avtorji množičnih umorov Odgovorna za množične pomore naj bi bila predvsem Stalin in Beria, pomori pa naj bi se zgodili na petih krajih: Katyń, Harkov, Kalinin, Kijev in Minsk. Posmrtni ostanki pobitih so končali v množičnih grobiščih v bližini omenjenih krajev. Mnogo okoliščin, povezanih s temi dogodki, je vse do danes nepojasnjenih. Ste morda spregledali: Zgodovinske izkušnje kažejo, da zaradi trenutnih napetosti med Rusijo in Evropo pride do velike vojne Družine pomorjenih – okoli 60.000 ljudi z območja vzhodne Poljske – naj bi bile spomladi 1940 premeščene v Kazahstan, navaja polskieradio. Sovjeti krivili Nemce Celotno obdobje komunizma so Sovjeti za tragedijo krivili naciste, šele leta 1990 pa so se pričele uradne preiskave takratnih dogodkov s strani oblasti v Moskvi. Preiskave naj bi bile zaključene 15 let pozneje, vendar večina rezultatov le-te ni znanih, navaja wp. Letalska nesreča v Smoleńsku Leta 2010 se je v kraju Smoleńsk blizu Katyńa zgodila letalska nesreča, v kateri je med drugim življenje izgubil tedanji predsednik Lech Kaczyński. Poleg njega je svojo življenjsko pot končalo še 95 ljudi, večinoma pomembnih poljskih politikov in vojaških častnikov. V Smoleńsk so se odpravili ob obletnici sovjetskega pomora poljskih oficirjev, navaja tvn24. Odgovornost za nesrečo nosijo Rusi? Najprej je prevladovalo mnenje, da je prišlo do slučajne nesreče zaradi neugodnih vremenskih razmer, pozneje pa so se pojavila ugibanja, da katastrofa ni bila naključna, marveč načrtno povzročena. Po nekaterih navedbah bi lahko šlo za načrtno povzročeno eksplozijo (wpolityce). Mnogi Poljaki menijo, da so nesrečo povzročili Rusi, da bi tako odstranili Rusiji nenaklonjene politike, kar je ustvarilo številne teorije zarote, za katere se zdi, da še dodatno otežujejo poljsko-ruske odnose in krepijo pomen množične morije izpred desetletij. Napeti odnosi med Poljaki in Rusi že tradicija Katyń predstavlja zelo bolečo izkušnjo v poljsko-ruskih odnosih. Odnose med narodoma (predvsem na poljski strani) zaznamuje tudi strah, ki je med drugim posledica številnih vojn med Poljsko in Rusijo v preteklosti. Zdi se, da v zadnjem času strahove še dodatno krepita ukrajinska kriza in z njo povezana domnevna ruska nepredvidljivost. Domen Mezeg Razkrivamo imena in priimke komunističnih rabljev, ki so ubili nedolžne civiliste v Krimski jami 8. 10. 2016, 5:00 149 Facebook Twitter Foto: Jamarsko društvo Borovnica V Begunjah pri Cerknici bo v nedeljo krščanski pokop vseh žrtev iz Krimske jame, še prej pa je v gasilskem domu v Begunjah potekala okrogla miza o krivično in brez možnosti poštenega sojenja ubitih 28 ljudeh, ki so svoj žalostni konec dočakali prav v Krimski jami. Med njimi so en še nerojen dojenček, star komaj 32 tednov, ter otroka, stara okrog eno leto in 2 do 3 leta. Za zločine sta odgovorna 1. bataljon Notranjskega odreda in pa tretja četa. Antropologinja Martina Kocmur, ki je preučevala njihove kosti, je vidno prizadeta povedala, da je upala, da so to živalske kosti, vendar je njen profesor v Španiji potrdil, da so njene ugotovitve pravilne in da gre za majhna nedolžna bitja. Ob tem je dodala, da so ji svetovali, naj ne razkrije, da so v jami tudi otroci, a je vztrajala pri resnici in povedala, kaj je našla. Preberite tudi: V Krimski jami izkopali posmrtne ostanke umorjenih ljudi Večina žrtev so bili mladi ljudje, nekateri so umirali počasi in boleče “Kosti so bile iz Krimske jame prenesene v župnišče v Begunjah, kjer sem jih očistila in jih, ko so bile suhe, analizirala. Določila sem tudi spol in starost ter jih na podlagi tega poskušala spraviti skupaj. Gledala sem tudi barvo kosti in sledove, ki jih puščajo korenine, ter anomalije in bolezni. Na podlagi tega sem sestavila okostja. Nato sem vsako okostje posebej še enkrat pregledala, določila natančno starost, če je morda kaj posebnega, tiste, ki jih nisem mogla nikamor določiti, sem posebej dokumentirala. Vsega skupaj je bilo v Krimski jami 28 ljudi – zagotovo 8 žensk, 17 moških in 3 otroci. Bili so večinoma mladi, mladoletnih oseb je kar 9, starejših od 30 samo 5. Nihče ne presega 50 let. O načinih smrti je znanega bolj malo, saj je le 9 lobanj dokaj celih, 7 zelo fragmentiranih, ostale pa so le slabi ostanki … Točno lahko potrdim za tri osebe – dve sta imeli strelno rano na temenici, ena pa vbod noža. Nekateri so v Krimski jami umirali boleče in počasi. Večina jih ima zelo razvite kosti, kar pomeni, da so v svojem življenju opravljali težaška dela, pa tudi vnete sklepe, kar pomeni, da so opravljali fizična dela.” Krimska jama je mnoga leta ustrahovala prebivalce od blizu in daleč. Postala je sinonim za smrt in sredstvo za ustrahovanje, zato tudi žrtev niso pokopali. Zgodovinar Stane Okoliš pravi, da je Krimska jama nek simbol in sredstvo za zastraševanje. Po njegovih besedah je imela že v obdobju pred začetkom 2. svetovne vojne ime, nek širši namen, bila je primerno sredstvo za širjenje te grožnje v smislu: “Še je prostor v Krimski jami!” in ta renome se je daleč razširil: “Že v medvojnem obdobju se je bralo, da je v Krimski jami 200, 300 in več žrtev, mi smo prišli na številko 28. Bolj kot število žrtev se je širilo ustrahovanje in izraz Krimska jama je pomenil smrt. Če smo samo omenili Krimsko jamo, smo že povedali bistvo.” Končno pa je postala tudi predmet odprte debate. Novinar in zgodovinar Jože Možina je poudaril, da je potrebno iskati resnico, ker je le tako možno iti naprej, v prihodnost. “To je sicer ukvarjanje s preteklostjo, a je hkrati tudi naložba v prihodnost,” so se strinjali razpravljalci. Ob pobijanju se je pojavil nenavaden izraz, da je treba združevati najplemenitejše ideje s pobijanjem ljudi Strokovnjaki, ki so sodelovali pri odkrivanju Krimske jame in njenih žrtev, so si ves čas prizadevali, da se popiše vse žrtve. Ob tem je Okoliš povedal, da je bilo ugotovljeno, da je z ožjega notranjskega območja več žrtev, kot pa je slovensko povprečje. Na tem območju je kar 12,8 odstotka žrtev med prebivalci, v Begunjah pri Cerknici celo še več – kar 18 odstotkov, medtem ko jih je bilo v Ljubljani 8,8 odstotka, v Republiki Sloveniji pa povprečno 6 odstotkov. In če to primerjamo z zahodno Evropo, vidimo, da so pri nas odstotki zelo visoki. Največ žrtev Krimske jame pa izhaja prav iz obdobja med majem in julijem 1942. “Ob pobijanju se je uporabljal nenavaden izraz, da je treba združevati najplemenitejše ideje s pobijanjem ljudi. Te poboje lahko označimo kot neko pričakovanje komunistov za konec vojne, saj so se v tem obdobju kazali znaki, da se bo vojna nekako zaustavila oziroma da je možnost zmage rdeče armade. S tem so komunisti v Sloveniji pričakovali, da bo ta revolucija, ki so jo začeli, prešla v drugo fazo, torej da se bodo začeli množični poboji vseh nasprotnikov. V letih 1941 in 1942 ni bilo več okupacijske oblasti, vzpostavila se je nova oblast, tako imenovana Sovjetska republika,” je dejal in dodal, da je na tem območju deloval Šercerjev bataljon. “Vsi ljudje, ki so bili ubiti na tak način kot tisti v Krimski jami, so nedolžni, ker so bili ubiti brez sojenja,” so povedali govorci. Konec koncev, kaj so ženskam ali pa otrokom, ki še govoriti niso znali, sploh lahko očitali, da bi si zaslužili umreti? “Za vsako dejanje, zlasti če je šlo za umor, je bilo potrebno neko opravičilo, nekatera so se naredila šele kasneje, ko je že bila žrtev. Na vsak način je bilo treba to žrtev očrniti, da bi v ljudeh zasejali dvom. Potem se je ta dvom širil naprej in v tem smislu so bili ljudje, ki so izvajali ta dejanja, do neke mere mojstri, to so se tudi naučili. Vemo, da je večina bivših komunistov to znanje prinesla iz Sovjetske zveze in to je bilo izhodišče, ki so ga širili, ustvarjali tudi na domačem terenu. Ti vzorci so bili že dolgo položeni v to taktiko in strategijo. Vsak je nekaj našel, kar se je potem pojavilo kot razlog za usmrtitev.” Za izvedbo revolucije so bile potrebne žrtve in najbolj zgovoren dokaz za to je prav Krimska jama Okoliš pa je pojasnil tudi značilnosti delovanja Sovjetske republike. Ob tem je poudaril, da se je uveljavila partijska oblast, izvajalci te oblasti pa so bili terenski odbori. Za Krimsko jamo je pomemben dokument iz dne 13. 7. 1942, v katerem piše, da so v Begunjah usmrtili več žensk. V dokumentu piše: “Vse navedene so bile danes zaslišane in takoj justificirane.” Iz tega dokumenta torej vidimo, da so bili izvrševalci teh pobojev terenski odbori posameznih krajev. In prav ti so odločali o življenju in smrti ljudi na tem območju. V tej Sovjetski republiki je bil namen odstraniti tudi vse predstavnike lokalnih oblasti, kot sta bila župan in župnik. Republika je izkazovala sovraštvo tudi do Cerkve, dokaz so mnogi umori župnikov. Okoliš je še sklenil, da ne moremo razumeti Krimske jame, če ne vemo, kakšni so bili glavni cilji komunistične partije, kakšna je bila njena struktura in kakšno je bilo njeno delovanje. In prav vse je bilo po njegovem mnenju po vzoru boljševistične revolucije iz Rusije: “Cilji so ves čas ostajali isti – nekateri so mislili, da so zaradi drugačne strategije in taktike spremenili tudi cilje, a jih niso. Za svoje cilje so uporabljali vse možne načine, tudi grožnje in umore. Za izvedbo revolucije so bile potrebne žrtve in najbolj zgovoren dokaz za to je prav Krimska jama.” Poimenski seznam morilcev šokiral prisotne Pri izkopavanju posmrtnih ostankov žrtev iz Krimske jame je bil tudi Damjan Debevec, ki je povezal vsa spoznanja o okostjih z identifikacijskimi podatki, kdo so bili ti ljudje. Spol in starost najdenih okostij je primerjal s seznamom pogrešanih oseb in ugotovil, da je identificiral vse ženske osebe. “Večinoma so v jami civilisti, nekaj pa je tudi partizanov, ki so tam zaradi obračunavanj med sabo. Zagotovo vemo, kdo je nosečnica, po drugi strani pa nimamo podatka, kdo sta enoletni otrok in malček, star med 2 in 3 leti.” Potem pa je šokiral vse prisotne – poimensko je imenoval ljudi, ki so odgovorni za te žrtve: “Živih od odgovornih ni več. To je delala vojska in v vojski je jasna linija poveljevanja in ta linija poveljevanja je tudi linija odgovornosti. Pobijala je 3. četa 1. (Šercerjevega) bataljona Notranjskega odreda, ki mu je poveljeval Tone Vidmar s partizanskim imenom Luka Suhadolc, politkomisar bataljona pa je bil Mirko Novak s partizanskim imenom Fric. Poveljnik 3. čete je bil Jože Merlak s partizanskim imenom Milan Pišler, politkomisar te čete pa je bil Albert Kovač s partizanskim imenom Peter Grčar – Lumpi. Če bi bili ti ljudje še živi, z obsodbo ne bi bilo nekih hudih težav.” Arheolog Anton Velušček ob tem dodaja, da so sicer poskušali pobrati vse kosti in koščice, kolikor je le možno temeljito, vendar je zagotovo tam ostala še kakšna krajša kost ali del nje. Tisti, ki so metali v brezna, so gotovo vedeli, zakaj mečejo tja. Vedeli so, da ne delajo prav. In kaj sploh sporoča to dejanje, da vržemo mrtvega ali živega človeka v jamo, v brezno? Na to vprašanje je odgovoril geograf Andrej Mihevc, ki je hkrati najboljši poznavalec kraških jam in brezen v Sloveniji. “V jame se meče stvari, ki jih ne potrebujemo več, pa tudi tiste stvari, za katere bi radi, da izginejo s površja, da se skrije samo dejanje oziroma zločin. Tisti, ki so metali v brezna, so gotovo vedeli, zakaj mečejo tja. Vedeli so, da ne delajo prav. Tudi med vojno so vladali zakoni, veljale so tudi ženevske konvencije, ki opredeljujejo ravnanje z ujetniki med časi vojne. Potem ko so v brezna zmetali, kar in kolikor so nameravali, so jih velikokrat minirali. V nekaterih primerih je prišlo do miniranja že takoj, na primer v breznu v Kočevskem Rogu, torej ljudi so pobili, zmetali v brezno in proti večeru tudi razstrelili in zasuli. Namen tega je bil tudi pobiti ljudi, če bi bil spodaj še kdo živ, pa tudi zakriti sledi. Krimsko jamo pa se je začelo prikrivati šele kasneje. Po kakšnih 10 letih se je tedanja oblast zavedla, da bi ji to lahko škodilo, zato so začeli zakrivati sledove. Kje so jame enostavno razstrelili, v večini primerov pa so zakrili zgolj na pol, tudi pri Krimski jami. Človek ima občutek, da so malo prikrili, malo pa pustili, da se te kosti še vedno vidijo. V Krimski jami so bile namreč kosti še nekoliko na površju, na ta način pa so nekoliko širili strah. Strah je tudi razlog, da nekatere jame niso popolnoma zakrili. Da so strašili in ustrahovali ljudi, v smislu, da ne preveč govorit’ o tem, ker se ti lahko kaj zgodi.” Sicer pa metanje trupel ni bilo le v kulturi slovenskih partizanov in komunistov, to so počeli tudi v Črni Gori, na Hrvaškem, v Bosni, v Grčiji, torej povsod tam, kjer je kras, Mihevc pa predvideva, da so to počeli tudi na Kitajskem, v Indoneziji, Vietnamu in Kambodži, nekaj takšnih primerov pa je znanih tudi iz Francije. “Izvrševalci pobojev so bili v svojem ustrahovanju pripravljeni iti tako daleč, da so popolnoma izgubili svoj človeški čut.” Teolog Janez Juhant je ob tem povedal, da bo to nedeljo v Begunjah pri Cerknici krščanski pokop žrtev iz Krimske jame, kar je tudi korak k spravi: “To so majhni koraki k velikemu cilju, ki ga lahko označimo kot spravo med nami. Zelo je pomembno, da razlikujemo med partizani in komunisti. To je izjemno pomembno na tej poti, da vemo, od kod so bile silnice, ki so tako brutalno in nečloveško obračunavale med ljudmi. Izvrševalci pobojev so bili v svojem ustrahovanju pripravljeni iti tako daleč, da so popolnoma izgubili svoj človeški čut. Zato je bilo tudi preteklo obdobje komunistične oblasti imenovano revolucionarno obdobje. To se dogaja še danes – glavni akterji na pozicijah delujejo z istim motom, le veliko bolj sofisticirano in veliko bolj zapleteno. Vesel sem, da bo prišlo do pokopa. Pri tem bi morali biti vsi slovenski kristjani, predstavniki cerkve in vsi, ki nam je v dobro države.” Med žrtvami v Krimski jami je tudi nekaj partizanov – en partizan je bil ubit, ker je ukradel marmelado, druga partizanka je bila ubita, ker jo je nekdo slišal reči nekaj proti Italijanom. Sogovorniki so razkrili, da je bil teror izredno agresiven tudi do samih partizanov. Partizansko gibanje je predstavljalo večji strah kot pa italijanski okupatorji Sogovorniki so se strinjali, da Krimska jama ponuja vpogled v zgodovinsko dogajanje vsega, kar se je dogajalo tudi kasneje. “Krimska jama priča o tem, da je bilo partizansko gibanje zavestno, vodili pa so ga komunisti. Konec leta 1941 so se osredotočili na iskanje poglavitnih nasprotnikov med civilnim prebivalstvom. Partizansko gibanje je predstavljalo večji strah kot pa italijanski okupatorji. Poslužili so se neverjetnega terorja, da bi na ta način pripravili teren za prevzetje oblasti,” je povedal Možina, zgodovinar Stane Granda pa je razkril, da je zgodovinska resnica težko breme. “S tem se je težko sprijaznit’ in ti poboji so travma, ki leži na ljudeh, krivda pa pade tudi na tiste, ki niso bili nič krivi. Na Dolenjskem vem za številne primere, ko ljudje po vojni enostavno niso zdržali tega bremena vojne in so delali samomore, pa partizanske bolezni, to je breme, ki ga bomo zelo dolgo časa nosili s seboj. Spet si upamo o tem govorit’ in to je veliko, poleg tega so v roke te stvari vzeli mlajši. Ne gre več za ljudi, ki so osebno prizadeti, ampak to delajo iz lastnega prepričanja,” je dejal. Ljudje se morajo partizanov bati kot hudiča – razkrivamo, zakaj Vodja okrogle mize Možina je še povedal, da je Fric Novak iz Šercerjevega bataljona nekoč rekel, da se morajo ljudje bati partizanov kot hudiča. In o tem priča več primerov, med drugim iz leta 1942 primer ženske, ki je bila noseča z italijanskim vojakom. Partizani so jo prišli iskat, a ker je ni bilo doma, so odpeljali njeno sestro. Iz Begunj prihaja primer neke beračice, ki so jo odpeljali in usmrtili le zato, ker je hodila okrog. Za vse te žrtve je značilno, da niso bile stalno prisotne v krogu svojega vaškega okolja, ampak so se gibale iz različnih vzrokov, ker so kaj prodajale, nekateri so imeli tudi neposredne stike z Italijani, da so na primer kaj delali za njih. Dodal je še: “Kakor hitro je šel nekdo iz nekega nadzora vaških odborov, je bil sumljiv. Z mučenjem so želeli od žrtev izsiliti priznanja. To je tudi dodatni razlog, ki je potem upravičeval, da so ljudi usmrtili oziroma umorili.” M. S. Šahovnica je v grbu Dežele Kranjske že od 14 stoletja, dragi polpismeni provokator, medtem ko peterokrake rdeče zvezde slovensko grboslovje ne pozna, ker so jo na naša tla preko trupel vsilili primitivni sovjetski klavci šele sredi 20. stoletja, ki najbrž niti ne vedo kaj pomeni grb - in zate lahko ugotavljamo podobno. Hvala vsem,ki se trudijo razkrivati to revolucionarno morijo ! Revolucionarjem se je slo in se gre se danes samo in zgolj za OBLAST !! Govorice. Tone Vidmar je po vojni "pomotoma" ubil ženo (po letu 70). Niso ga kaznovali... Zakaj so vsi komunisti izvajali diktat Kominterne evropskim KP iz julija 1940 "sprejemajte naciste prijateljsko, bojkotirajte odporniška gibanja"? Zakaj so ta diktat prakticirali slovenski komunisti ob napadu nacifašizma na Slovenijo? Zakaj so bili komunisti "na pravi" strani z nacisti v času pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, zakaj v času napada na Jugoslavijo, zakaj je Tito 13. maja 1941 komandno raportiral SZ v Moskvo "Odzvali se bomo v slučaju, če boste napadeni", zakaj so slovenski komunisti prožili vstajo šele 22. julija 1941 in ne takoj po 6. aprilu 1941 ... Krimska jama je eden od primerov pobojev od samega začetka druge svetovne vojne, še preden so bile formirane prve vaške straže. Družine, po njihovo "kulake" so prišli zvečer gonit v gozd, kamor so jih zvabili z različnimi lažmi in jih potem potolkli do zadnjega. Tega je bilo veliko že 1941. Škoda, da so tako zvesto brisali na forumih poimenske sezname, ki so jih ponudil svojci in znanci. Evropska komisija začela s preiskavo Jankovića in Lekarne Ljubljana, zaradi katere državi grozi večmilijonska kazen 11. 10. 2016, 5:00 174 Facebook Twitter Zoran Janković (foto: STA) Z ministrstva za finance smo prejeli dokument Evropske komisije, ki potrjuje, da je Evropska komisija začela preiskavo o nedovoljeni državni pomoči v višini 35 milijonov evrov, ki jo je Mestna občina Ljubljana (MOL) podelila javnemu podjetju Lekarna Ljubljana. V primeru, da bo sum nedovoljene državne pomoči tudi potrjen, lahko Evropska komisija kršiteljem naloži visoke mandatne kazni in zahteva vračilo celotnega zneska nedovoljene pomoči, skupaj z obrestmi za obdobje do 10 let nazaj. Kazni za Jankovićeve nasedle in zgrešene projekte bomo tako kot do sedaj plačali davkoplačevalci. Konec meseca maja smo pisali, da je pritožbo na Evropsko komisijo vložila Petra Žagar, lastnica Lekarne Kosobrin, saj ji je župan občine Škofljica, Ivan Jordan, onemogočil poslovanje, na razpisu pa je favoriziral “Jankovićev” javni zavod Lekarna Ljubljana. S tem je oškodoval sredstva občine, omejeval zasebno podjetniško pobudo in konkurenco ter utrdil monopol Lekarne Ljubljana za 25 let. Meseca avgusta je omenjeno delovanje za časovno obdobje desetih let pod drobnogled vzela Evropska komisija in zahtevala od ministrstva za finance in ministrstva za zdravje, da pojasnita številne zadeve, ki so v evropskem prostoru prepovedane in hudo kršijo temeljne evropske predpise. Ob tem je potrebno poudariti, da so bili državni regulatorni organi za dogajanje v Mestni občini Ljubljana in v javnem podjetju Lekarna Ljubljana popolnoma slepi. Oglejte si še: – Zoran Janković pod drobnogledom Evropske komisije. Ali bo to pomenilo konec njegovega “šerifovanja”? – Župan občine Škofljica pleše, kot Janković igra Evropska komisija tako preiskuje in zahteva od države odgovore o posojilu v višini 35 milijonov evrov, ki ga je odobrila MOL in ga javni zavod Lekarna Ljubljana sploh ni odplačeval. Pojasnila zahtevajo tudi o brezplačni podelitvi stavbne pravice na zemljišču za gradnjo lekarne ter izključno pravico za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju občine Škofljica, ki ju je odobrila občina Škofljica. Prav tako pa bodo morali pojasniti podelitev koncesij brez plačila koncesijske dajatve 24 občin za opravljanje lekarniške dejavnosti. Država je dopis komisije prejela 9. avgusta, za odgovor pa je imela 20 dni. [Ekskluzivno] Objavljamo dokument Evropske komisije zaradi katere državi grozi več milijonska kazen 1 [Ekskluzivno] Objavljamo dokument Evropske komisije zaradi katere državi grozi več milijonska kazen 2 [Ekskluzivno] Objavljamo dokument Evropske komisije zaradi katere državi grozi več milijonska kazen 3 Slovenski lekarniški sistem izrazito monopolen Izkoriščanje javnih zavodov za prevladujoč položaj na trgu je najbolj brutalen ravno na lekarniškem področju, kar je v popolnem nasprotju z vlogo javnih zavodov. Ti namreč ne pridobivajo dobička, temveč presežek, ki gre v občinski proračun. V Mestni občini Ljubljana javni zavod Lekarna Ljubljana to s pridom izkorišča, saj ne deluje kot zavod, temveč se obnaša kot podjetje in s prevladujočim položajem ogroža zasebne lekarne. Sicer v javnosti radi razglašajo, da delujejo v javnem interesu, vendar te floskule skozi dražje in manj kvalitetne storitve vedno plačajo končni uporabniki. Slovenija bo tako morala pojasniti Evropski komisiji odnos med zasebnimi, javnimi in bolnišničnimi lekarnami. Predvsem je vprašljiva prodaja medicinskih izdelkov pod enakimi pogoji in konkurenčnost zasebnih lekarn z javnimi. V normalnih pogojih bi morale vse lekarne delovati kot družbe z omejeno odgovornostjo ter med seboj tekmovati pod enakimi pogoji – s ceno in kvalitetnimi storitvami. Zavode pa bi morali ustanavljati tam, kjer ni tržnega interesa in je potreba po lekarniških storitvah vseeno prisotna. Zasebne lekarne plačujejo trikrat več davkov Predmet pritožbe pri Evropski komisiji je tudi neenaka obdavčitev zasebnih lekarnarjev, ki za isti promet plačujejo skoraj trikrat več davka kot javni lekarniški zavodi v lasti občin. Posledično so zasebni lekarnarji v veliko slabšem položaju in zato manj konkurenčni. Zaradi neenake obdavčitve je bil v zadnjem desetletju proračun Republike Slovenije oškodovan za več kot 15 milijonov evrov. Vprašljivo je tudi ravnanje ministrstva za finance, ki dopušča kršenje zakona o javnih financah: gre namreč za neenako obdavčitev enakih storitev ter posledično oškodovanje proračuna RS. Stanje, ko so enake storitve obdavčene različno samo zaradi drugačne pravnoorganizacijske oblike, predstavlja diskriminacijo in prav tako pomeni očitno kršitev pravil EU. Primerljiv izračun kaže, da je državno favorizirana Lekarna Ljubljana v letu 2014 plačala 350.021 evrov davkov, medtem ko bi zasebni lekarnar pod enakimi pogoji plačal 985.543 evrov, kar je skoraj dvakrat več. To pomeni, da je vseh 24 občinskih lekarn poravnalo davke v višini 921 tisoč evrov namesto 2.763.000 evrov. Javne lekarne so tako v desetih letih prejele kar 18 milijonov evrov državne pomoči. Bistvo javnih zavodov, ki jih ustanovi država, je v njihovi posebni pravnoorganizacijski obliki – so namreč osebe javnega prava. Ker pa je njihova oblika neprofitna, je ne varuje 49. člen Pogodbe o delovanju EU, kot je to v primeru zasebnikov. Zaradi tega javni zavodi nimajo enake svobode ustanavljanja, kot jo imajo druge pravne oblike, ki ustvarjajo dobiček in plačujejo davke. Direktorji zavodov pa so po zakonu javni funkcionarji. [Ekskluzivno] Objavljamo dokument Evropske komisije zaradi katere državi grozi več milijonska kazen 4 [Ekskluzivno] Objavljamo dokument Evropske komisije zaradi katere državi grozi več milijonska kazen 5 [Ekskluzivno] Objavljamo dokument Evropske komisije zaradi katere državi grozi več milijonska kazen 6 [Ekskluzivno] Objavljamo dokument Evropske komisije zaradi katere državi grozi več milijonska kazen 7 [Ekskluzivno] Objavljamo dokument Evropske komisije zaradi katere državi grozi več milijonska kazen 8 Si bo država upala ustaviti Jankovića? Lekarna Kosobrin se je za postopek pred Evropsko komisijo odločila zaradi neodzivnosti Javne agencije RS za varstvo konkurence, ki se do sedaj ni odzvala na predstavljeno omejevanje konkurence ter mačehovski odnos države do zasebnih lekarnarjev, saj do danes naštetih kršitev konkurenčne zakonodaje EU ter kršenja mednarodnih pogodb ni preprečila in ustrezno sankcionirala. Hkrati vlado in zakonodajalca še pozivajo, da takoj izenačita pogoje zasebnih lekarn z javnimi zavodi ter tako omogočita zakonito in pošteno konkurenco na trgu lekarništva v Sloveniji. V kolikor bo Evropska komisija ugotovila kršitve konkurenčne zakonodaje EU, bodo oškodovanci vložili tudi odškodninske tožbe. Kako so na zahtevo Evropske komisije odgovorili na zastavljena vprašanja in očitke na ministrstvu za zdravje in ministrstvu za finance, kjer so pripravljali uradni odgovor, smo omenjeni ministrstvi povprašali tudi v naši novinarski hiši. Na odgovore še čakamo. Janković preiskavo Evropske komisije vzel osebno – to naj bi bilo zgolj pismo užaljene farmacevtke Odločitev Evropske komisije, da ga preiskuje, pa je komentiral tudi sam župan Janković: “To je njihova (od Evropske komisije, op.p.) pravica in so dobrodošli v Ljubljani. Rad bi pa videl bolj konkretno, kako gre ta državna pomoč Lekarni Ljubljana. To bi označil bolj kot pismo užaljene farmacevtke, ki je imela zasebno lekarno, pa jo je izgubila – zakaj jo je izgubila, pa naj se obrne na tisto občino, kjer jo je izgubila. Poslala je pač to pismo, komisija reagira, ampak z mirno vestjo čakam. Država bo z lahkoto odgovorila. Prebral sem tudi neko novo tezo, da zasebniki plačujejo več davka kot javni sektor. Ta je pa lepa! Pa ne bom komentiral, naj poskusi to dokazat. Ta zasebna farmacevtka je tudi meni pisala pismo, če sem ga dobro razumel, bi bila pripravljena na neko poravnavo, pa ne vem, če bi se poravnavali. Ona celo dopoveduje o neki črni gradnji v Grosupljem. Za črne gradnje se ve, kdo je zadolžen – druga občina, ki tudi nima nič s tem, razen osnovnega načrta,” je vidno sprovociran odgovoril Janković ter dodal, da ga gospa ni izsiljevala, temveč mu je zgolj predlagala poravnavo: “Gospa mi je napisala pismo, v katerem je predlagala neko poravnavo, jaz pa ne vem, o čem bi se poravnavala.” Kako pa Janković komentira odobreno pomoč Lekarnam Ljubljana? “Zelo jasno sem povedal, da ni bilo nobene pomoči. Bi bil pa zelo vesel, če bi se vlada odločila in bi nam dala 20, 30 milijonov evrov. Ni bilo nobene pomoči in kot sem rekel, komisija je dobrodošla.” Potem trdite, da teh 35 milijonov evrov, ki naj bi bili odobreni za Lekarno Ljubljana, ne obstaja? “Jaz jih nisem videl. Mislim, da je problem v tem, ker nekdo ne zna brati bilance. Po eni strani nam očitajo, da mi kot ustanovitelji Lekarne Ljubljana jemljemo dobiček Lekarni Ljubljana, kar je dejstvo. To se vidi tudi v vseh proračunih, kdor jih zna brati in jih hoče brati. Po drugi strani pa naj bi dali pomoč. To dvoje ne gre skupaj.” M. P., M. S. MEFISTO In kaj potem, če Sloveniji zaradi Jankovića grozi večmilijonska kazen!? Saj ne bodo prvi milijončki, ki jih bo Slovenija zavrgla zaradi kalifa, pa tudi zadnji ne. Konec koncev pa je Ljubljana največje srbsko mesto izven Srbije. In “udri brigu na veselje” tudi nekaj stane. Naj Evropska komisija odloči karkoli,dokler ima ta srbski harambaša podporo v slovenski politiki se ne bo zgodilo nič.Če bo odločitev o vračilu denarja in plačilu kazni,bomo za to ponovno obremenjeno davkoplačevalci.Način njegovega dela in goljufij je enak načinu iz carigrajskih časov,ki so se najbolj prijeli v Sloveniji po prihodu takih capinov. Dobiček in prigoljufani denar ni samo njegov,skrbi tudi za tiste,ki so ga preobuli iz opank v čevlje. Za lepši dan pa izbrskajte kakšno sliko iz časa,ko se je slovenska “elita” z vseh področij družbenega življenja ponižno priplazila na magistrat s prošnjo naj kandidira s svojo stranko.Bolj zahtevni pa lahko poiščete še slike tistih,ki so se takrat pojavili v njegovi stranki. (sodnikov in tožilcev iz vzroka “nevtralnosti” ni). drzavljanslo Pa saj je ja jasno, da je Slovenija v Srbskih rokah (s pomočjo rdečih slovenskih izdajalcev). Kot je npr. Fajonova. Kaj je pred meseci dejala ? Da bi bil čas, da iz Beograda dobimo arhive, ki so povezani s Slovenijo. Del kopij tega kar so v Sloveniji rdeči morilci skoraj v celoti požgali imajo še vedno v Beogradu. In Srbi, zviti kot so, s tem izsiljujejo slovenske komuniste in njihove naslednike. Ti so pa tako vedno po srcu bili bolj za Beograd kot za Slovenijo. Pa saj je vse to logično in dokaj znano. Neverjetno je, da je nek narod tako zabit, da 25 let lastnoročno voli svoje lastne uničevalce in za župane ter politike bolj podpira tujce kot svoje; to pa je za v psihiatrično bolnico. Jože Možina: “Združenje NOB relativizira morijo in nadaljuje zločin z drugimi sredstvi” 9. 10. 2016, 5:00 565 Facebook Twitter Jože Možina (foto: STA) Ob izkopavanjih v Hudi jami so se oglasili v zvezi borcev, za katere je tovrstno početje zapravljanje proračunskega denarja, priznani zgodovinar in novinar Jože Možina pa jim odgovarja: “Predstavniki zveze borcev naj gredo raje vase in postrežejo z informacijami, kdo so dejansko žrtve v Hudi jami.” V Zvezi združenj borcev NOB so bili danes zelo kritični glede dogodkov, povezanih s prenosom posmrtnih ostankov po vojni pomorjenih iz Hude jame, saj menijo, da gre za ustaše, za katere naj bi bilo nesmiselno trošiti proračunski denar z namenom njihove identifikacije. Obenem navajajo, da se je “t. i. sprava sprevrgla v širjenje sovraštva”. Ste morda spregledali: Ženski odbor SDS poudarja: “Nesprejemljivo se nam zdi, da povojna morišča ostajajo neraziskana” Zveza NOB nadaljuje zločin z drugimi sredstvi Priznani zgodovinar in novinar ter avtor oddaj Pričevalci Jože Možina pa borcem odgovarja: “Vsi pobiti na ta način so a priori nedolžni, ker niso bili sojeni, tisti, ki so jih pobijali, pa zločinci. Predstavniki zveze borcev naj gredo raje vase in postrežejo z informacijami, kdo so dejansko žrtve v Hudi jami in ostalih več kot 600 moriščih po državi, ne pa da mora komisija za prikrita grobišča in svojci iskati ter ugibati, kje je bil kdo umorjen. Logično domnevam, da so bili med morilci tudi poznejši člani Zveze združenj borcev. Vsak, ki ob tragediji Hude jame, Krimske jame in drugih ni sposoben vsaj iskrenega obžalovanja, ampak namesto tega relativizira morijo, pravzaprav nadaljuje zločin z drugimi sredstvi.” Predsednik Zveze združenj NOB Tit Turnšek še vedno molči o pobojih (foto: STA) Predsednik Zveze združenj borcev NOB, Tit Turnšek, še vedno molči o medvojnih in povojnih pobojih. (foto: STA) Strahotne razsežnosti povojnih pobojev Nedavno so v Ženskem odboru SDS poudarile, da je nedopustno, da se povojnih morišč ne razišče. V ta namen so predstavnice vodilne opozicijske stranke pisale tudi slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju in ga pozvale, da bi se denar namesto za načrtovani spomenik “žrtev vseh vojn” v Ljubljani rajši namenil za izkop žrtev po vojni pomorjenih. Po njihovih navedbah naj bi šlo za “osnovno civilizacijsko dolžnost našega naroda”. Odkritja povojnih grobišč namreč kažejo na strahotne razsežnosti tedanjega dogajanja na Slovenskem. Posmrtni ostanki žensk ubitih v Hudi jami (foto: Nova24TV). Posmrtni ostanki žensk, ubitih v Hudi jami (foto: Nova24TV). Titofilni del družbe težko sprejme resnico Leta 2009 so v rovu po imenu Barbara v rudniku z imenom Huda jama odkrili nekaj sto trupel po vojni pomorjenih. Posmrtni ostanki so bili mumificirani. Jože Dežman, ki je v javnosti znan po svojih prizadevanjih za ureditev tovrstne problematike, je naknadno izjavil: “Po odkritju grobišča je bil viden ves obup titofilnega dela slovenske družbe, ki težko sprejme resnico in odgovornost za to resnico.” Omenjeni dogodek pa je zaznamovala tudi izjava nekdanjega slovenskega predsednika Danila Türka, da gre za “drugorazredno temo”. Domen Mezeg sprehajalec Naravni prirastek in umrljivost seveda nista upoštevana. Je bilo pa težko, to pa ne zanikam. Nekoč sem bral neke spomine o teh dogodkih, po lepem sprejemu v Srbiji so bili dodeljeni srbskim gazdam. Ki so jih imeli za sužnje. Tisti, ki so bili na podoben način dodeljeni nemškim gazdam v Raichu po kmetijah za pomoč, opisujejo svoja doživetja veliko lepše. Kdo pa nam sedaj, že od davnega leta 1918 gospoduje? Slovenci? Ne! Jugoteroristi, ki se hočejo “proglašati” za Slovence! Vsi ki od tam prihajajo, največ iz srbije, se imajo kar za jugoslovane, ki imajo pravico izkoriščati in krasti Slovencem ter nam gospodovati in nas voditi v propad – kar pa se pod vodstvom AO ali Nemčije ni in nebi moglo zgoditi! Poglej si samo njihovo gospodarstvo in kako tam živijo delovni ljudje! Slovenija Ljudje Preberite si 10 izjav Cheja Guevare, ki se jih ne bi sramoval niti Hitler 18. 10. 2016, 5:00 20 Facebook Twitter Foto: STA Imel je nadimek mesar iz La Cabane, saj je lastnoročno ubijal ujetnike, bil je velik rasist, hkrati pa je preganjal homoseksualce. Che Guevara je kljub temu velik vzor za slovenske levičarje in zagovornike pravic LGBT. Poslanec Združene levice Miha Kordiš nosi njegove majice celo v prostorih Državnega zbora. Revolucionar Ernesto Che Guevara je bil za razliko od splošnega prepričanja zelo okruten človek, ki je lastnoročno pobijal ljudi. Prvi znan primer je iz leta 1957, ko je ubil soborca, ki je vanj posumil, da je ovaduh. Brez kakršnekoli slabe vesti je v svoj dnevnik zapisal: “Metek kalibra 0,32 sem mu poslal v desno hemisfero njegovih možganov, krogla pa mu je izstopila pri levi senčni strani … njegove stvari sedaj pripadajo meni.” Oglejte si še: Portret Tita Turnška – infiltriranec komunistov v Demosu in SLS Po osvojitvi oblasti na Kubi je Che takoj zasnoval komplekse koncentracijskih taborišč, med drugim pa je postal upravitelj najbolj zloglasnega in krutega od njih, kjer se je zanj tudi prijel vzdevek “mesar iz Cabane”. V tem taborišču smrti so pristali pripadniki nekdanjega režima, kristjani in celo mladoletni otroci, Che pa je zanje dal ukaz, da jih je potrebno brez milosti pobiti. Revolucionarno disciplino in sadizem je pričakoval tudi od vseh podrejenih. Ernesto Lynch, bolj poznan pod revolucionarnim imenom Che Guevara, je bil ključna osebnost v kubanski revoluciji, prav tako pa je poskušal zanetiti revolucije v nekaj državah južne Amerike. Leta 1967 so ga v Boliviji ubile vojaške enote pod vodstvom CIE. Nato je bil več desetletij idol študentskih gibanj z zahoda, predvsem zaradi nekaj antimaterialističnih citatov iz njegovih knjižnih del ter ene popularne fotografije, ki je postala zelo močan marketinški simbol na majicah in drugih proizvodih. Brutalnega, rasističnega in genocidnega posnemovalca Che Guevare imamo Slovenci tudi v državnem zboru. (foto: STA) Posnemovalca brutalnega in rasističnega Cheja Guevare imamo Slovenci tudi v Državnem zboru. (foto: STA) Komunistični ubijalski stroj V resnici pa je bil Che Guevara vse drugo kot romantični borec za svobodo, še manj pa nedolžni revolucionar, saj je v mnogih primerih kar sam ubijal zajete ljudi. Po revoluciji na Kubi je sprožil krut pregon homoseksualcev, se norčeval iz temnopoltih, zatrl politično opozicijo, popolnoma omejil svobodo tiska in govora ter povsem uničil kubansko gospodarstvo. Poglejte si spodnje pretresljive citate, za katere bi sicer mislili, da pripadajo prej Adolfu Hitlerju kot Cheju Guevari: 1. Mladi morajo prenehati spoštovati vladne ukaze. Namesto tega se morajo osredotočiti na študij, delo in vojno delovanje. 2. Mladi ljudje se morajo naučiti misliti in delati kot kolektiv. Narobe je razmišljati kot posameznik. 3. Zmaga socializma je vredna milijone žrtev. 4. Ukiniti moramo vse časopise. Revolucija ni mogoča pri svobodi tiska. 5. Da postaviš ljudi pred strelski vod, ne potrebuješ nobenih dokazov za sojenje. Ti sodni procesi so arhaična buržujska dediščina. To je revolucija. In revolucija mora postati ledeni ubijalski stroj s čistim sovraštvom. 6. Sovraštvo je središčni element naše borbe. Tako divje sovraštvo človeško bitje sili preko njegovih naravnih meja ter iz nejga naredi hladnokrvni stroj za ubijanje. Takšni morajo biti naši vojaki; 7. Črnci, ta veličastni primerek afriške rase, ki je obdržal rasno čistočo s pomanjkanjem umivanja, danes zavračajo čiščenje teritorija s strani druge sorte sužnjev: Portugalcev. 8. Črnec je len in zaspan, svoj denar zapravlja za neumnosti in pijačo. Evropejec izvira iz tradicije dela in varčevanja, ki sta ga pripeljala v ta del Amerike in ga žene še naprej; 9. V desno hemisfero njegovih možganov sem ustrelil kroglo kalibra 0,32, ki je izstopila na levi senčni strani. Nekaj trenutkov je stokal, zatem pa je umrl. 10. Priznam, oče, da sem v tem trenutku odkril, da mi je ubijanje všeč. M. P. if • eno uro nazaj Poslanec Združene levice Miha Kordiš nosi tudi majico Karla Marxa v prostorih parlamenta. Karl Marx, 1848, Neue Rheinische Zeitng: “Narodi, ki ne bodo mogli napredovati v socialističnem razvoju, morajo umreti v revolucionarnem holokavstu." Našteva Srbe, Baske, Bretonce ... Caetano • 2 uri nazaj Sicer pa ce sodobna levica casti in zagovarja islamiste, potem ni cudno, da tudi ne vidi protislovij pri Che Guevari. Ja. Pogosto pa so jih pobijali tudi bolj postopno. Recimo v SZ je bilo 30 milijonov taboriscnikov. Ogromna sila, ki dela prisilno in zastonj preko cloveskih zmoznosti. Ce umirajo zaradi bolezni in izcrpanosti se jih pac nadomesca z novimi politicnimi jetniki. Tak nacin ima za drzavo ogromen pozitiven ekonomski ucinek. Drug nacin masovnega iztrebljanja je unicevanje z lakoto, ki so ga prakticirali tako v SZ, kot na Kitajskem. Z njim so za ceno smrti milijonov ali celo desetin milijonov strli odpor kmeckega prebivalstva do kolektivizacije. V glavnem je slo za male kmete, kajti veleposesti so razlastili ze v zgodnji fazi revolucije. Pri tem gre pa spet tudi za ekonomijo, saj se pobere vsa hrana in se jo izzvozi, prebivalstvo pa pusti umreti. Melania Trump: Ženske, ki obtožujejo Donalda, lažejo Melania Trump: Donald je džentelmen 18. oktober 2016 ob 08:37 Washington - MMC RTV SLO Melania Trump je po tednu dni vzela v bran svojega moža, republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Ženske, ki ga obtožujejo spolnih napadov, lažejo, je dejala. Trump je "džentelmen", vztraja njegova soproga, ki se je z zamudo odzvala na objavo 11 let starega posnetka pred desetimi dnevi, na katerem Trump pravi, da "z ženskami počneš, kar koli želiš ... če si slaven", hvali pa se tudi, da lahko ženske grabi za spolovila in da ne čaka na dovoljenje, preden jih poljubi. Po objavi posnetka so se zvrstile številne obtožbe žensk, ki pravijo, da jih je Trump spolno nadlegoval, kar sam zanika. Melania Trump je sicer dejala, da so izjave njenega moža na omenjenem posnetku nesprejemljive, a da ne predstavljajo Trumpa, kot ga ona pozna. Trump se nikoli ni vedel neprimerno do žensk, je zatrdila. Ravno nasprotno, po njenih besedah se pred njim velikokrat vedejo neprimerno ženske, ki mu tudi ponujajo svoje telefonske številke. "Vem, da spoštuje ženske," je za ameriško televizijo CNN dejala Melania Trump. "Verjamem svojemu možu," je dejala. "Moj mož je prijazen, on je džentelmen in nikoli ne bi storil česa takega." Trumpa je po njenih besedah k takim izjavam pravzaprav napeljal voditelj oddaje, s katerim se je Trump pogovarjal, Billy Bush. "Ženske lažejo" Kot poroča BBC, zdaj dodaja, da ženske, ki obtožujejo njenega moža, lažejo. Afera je bila "organizirana in pripravljena, da bi škodila njegovi kandidaturi", za tem pa stojijo tabor demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton in mediji, je dejala Melania Trump, ki sprašuje, ali so mediji sploh preverili, kdo so ženske, ki obtožujejo njenega moža. Ob tem pa je upravičevala taktiko svojega moža, ki se pojavlja ob ženskah, ki so spolnih napadov obtožile moža Hillary Clinton, nekdanjega predsednika Billa Clintona, še poroča BBC. B. V. pašeresje # 18.10.2016 ob 09:24 Prijavi neprimerno vsebino Melania Trump: Ženske, ki obtožujejo Donalda, lažejo sigurno je čudno, da ga po 30 letih začnejo obtoževati 4 tedne pred volitvami in da mediji pišejo le o tem, ne pa o: - Clinton foundation, - sto milijonskem plačilu za Wall street govore Clintonov, - oprostitvah kriminalcev, ki jih je Bill Clinton izvedel za milionska protiplačila, ko je bil predsednik - Clintonovih posilstvih, - čudnih smrti Clintonovih žvižgačev, - izginulih emailih, - Bengaziju.... SlovenijaPolitika Vrhovno sodišče odločilo: Odvzem velenjskih dečkov je bil nezakonit. Bo ministrica Kopač Mrakova odstopila? 19. 10. 2016, 15:04 47 Facebook Twitter Anja Kopač Mrak (Foto: STA) Sem zelo vesel! Vrhovno sodišče je odločilo, da se mora končati trpljenje in krivica koroških fantkov in starih staršev. Pričakujem, da bosta fantka v najkrajšem času pri starih starših ter da socialne službe in ministrica ne bodo izigravale odločitve vrhovnega sodišča,” je o odločitvi vrhovnega sodišča o nezakonitosti odvzema koroških dečkov dejal predsednik Gibanja za otroke in družine Aleš Primc. Gibanje za otroke in družine je ves čas od začetke afere opozarjalo nezakonitosti v tem primeru. Nazadnje tudi na nedeljskem taboru, kjer je bila zahteva za vrnitev koroških dečkov starima staršema, ena od zahtev taborske deklaracije. Vrhovno sodišče je v današnji javni razglasitvi sodbe v zvezi s pritožbama Centra za socialno delo (CSD) Velenje in zastopnika babice dečkov iz Velenja navedlo, da je bil odvzem dečkov iz vrtca nezakonit ter da so bile njuni babici, pri kateri sta živela do odhoda k rejnikom, kršene ustavne pravice. Otroka za zdaj ostajata pri rejnikih. Vprašanja o odgovornosti za odvzem koroških dečkov smo poslali tudi na ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti ter varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Na odgovore še čakamo. CSD Velenje ukrepalo brez vednosti staršev Center za socialno delo Velenje je brez tega, da bi bili stari starši seznanjeni (pri katerih sta po tragediji v družini po izgubi matere bratca živela), 30. marca letos oba otroka iz vrtca dalo v varstvo rejnikom. Upravno sodišče v Mariboru vložilo tožbo Odvetnik babice odvzetih otrok Velimir Cugmas, je na Upravno sodišče v Mariboru vložil tožbo, s katero je zahteval ugotovitev, da je CSD Velenje s tem dejanjem ravnalo proti zakonu in tako posegel v otrokove pravice. Obenem je zahteval izdajo začasne odredbe, v skladu s katero bi se dečka do pravnomočnosti odločitve vrnila k dedku in babici, torej vrnitev v prvotno stanje. Z odvzemom so bile kršene človekove pravice Upravno sodišče v drugem največjem slovenskem mestu je 11. maja letos razsodilo, da so bile z odvzemom otrok grobo kršene ustavne, pa tudi človekove pravice njuni babici, in sicer do družinskega življenja, medtem ko ni želelo ugoditi zahtevi, da se otroka do pravnomočnosti odločitve vrneta k babici in dedku, marveč je glede tega obljubilo posebne postopke. Pritožila sta se oba zastopnika Na odločitev upravnega sodišča sta se na vrhovno sodišče – to v nadaljnjih postopkih odloča glede pritožb v zvezi s sodbami upravnih sodišč, pritožila odvetnika tako Centra za socialno delo Velenje kot tudi babice otrok. “V Gibanju za otroke in družine smo presrečni, da je tudi Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bil odvzem fantkov starima staršema nezakonit ter da so bile kršene tako pravice fantkov kot starih staršev. To pomeni, da se morata fantka čimprej vrniti domov k starima staršema. Od socialnih služb in ministrice pričakujemo, da ne bodo izigravali odločitve Vrhovnega sodišča in bodo omogočili, da bosta otroka čimprej doma pri starih starših. Pričakujemo, da se bodo vsi vpleteni za zlorabe funkcij opravičili ter fantkoma, ki so ju po krivici iztrgali iz naročja starih staršev, iz svojih žepov izplačali primerno odškodnino, za vse gorje, ki so jim ga povzročili.” Borut Pogačnik nedavno že zatrdil, da tega niso počeli niti nacisti Pred časom je na seji Komisije za peticije in za človekove pravice ter enake možnosti, ki je vzela v obravnavo odvzem teh otrok starim staršem, brez zadržkov komentiral dogodek tudi psihoterapevt Borut Pogačnik, ki je zatrdil, da je bil odvzem zločin, vlado pa za označil za “koalicijo zla”. “To, kar se dogaja sedaj, pa niso počeli niti v nacistični Nemčiji niti v stalinistični Sovjetski zvezi,” je še navedel. Za odvzemom ne stojijo nobeni pravni argumenti Obenem je navedel tudi, da za tovrstnimi zločinskimi dejanji ni nikakršnih strokovnih argumentov. Ob tem je izpostavil dvojna merila ministrice, ki je v eni od oddaj povedala, da so njeni otroci v varstvu starih staršev, medtem ko preostalim starim staršem, kot se zdi ne zaupa. Obenem je vse poteze države označil za izredno škodljive, saj znajo imeti psihološke in vedenjske posledice na otroka, ko bosta odrasla. Kdo bo odgovoren za to, če postaneta kriminalca? “Lahko bosta zagrešila kakšno kaznivo dejanje, saj je to položena pot, ki vodi v deviacijo, če se k zadevi ne pristopi strokovno,” še navaja strokovnjak. Zgrožen pa je tudi zaradi obiskov obeh otrok, ki so dovoljeni le enkrat mesečno, o čemer pravi: “Ljudje božji, še v zaporih se lahko obiskujejo enkrat na teden. To je zločin, ki ga je storila država, zato je proti takšnim dejanjem nujno protestirati in jih preprečiti, saj smo vsi soodgovorni.” To je velika sramota za našo državo! Za Pogačnika je to dejanje nekaj povsem nezaslišanega: “Kako lahko nekdo prepreči stik otroka, ki hrepenita po stiku z bližnjimi?” V zvezi s tem, je tudi povedal, da ga je sram takšnih poslancev, in ki jih tudi on financira ter od njih zahteval odstop. “Jaz te koalicije ne priznavam,” je še dejal. Gre za koalicijo zla! Že omenjeni strokovnjak je še navedel, da zaradi tega primera ta koalicija ne more ponuditi ničesar moralnega, pa tudi ničesar takšnega, kar bi doprineslo k boljši družbi: “Mi moramo imeti boljšo družbo in to zahtevamo, zaradi uresničitve te države, ki jo imamo. Dečka morata imeti stike s starimi starši vsak teden. To, kar se dogaja sedaj, pa niso počeli niti v nacistični Nemčiji niti v stalinistični Sovjetski zvezi.” Vrhovno sodišče o vsebini ni odločalo “Vrhovno sodišče je v postopku izdaje začasne odredbe zavrnilo pritožbo, zoper katero sem izpodbijal sklep prvostopenjske sodbe in v katerem mi ni ugodilo pri izdaji začasne odredbe, ki je vsebinska – da bi morala otroka nemudoma takoj k babici do pravnomočnosti zadeve,” je odločbo vrhovnega sodišča komentiral odvetnik starih staršev ugrabljenih dečkov Velimir Cugmas. Odvetnik se je razveselil dejstva, da vrhovno sodišče navkljub vsemu v odločitvi pove, da je “osmi člen konvencijske pravice razmerja med babico in vnukom ključen, kar je zelo dobro.” je še dejal omenjeni zastopnik ter pristavil: “Dobro je tudi, da je takoj odločeno, da se lahko pritoži na ustavno sodišče. Upam, da bo zadeva rešena prioritetno in da bo odločeno do 15. julija,” doda Cugmas. Bodo letele glave? Ob razsodbi omenjenega sodišča se je že pred časom domnevalo, da bi tovrstna odločitev lahko ogrozila pozicijo ministrice Anje Kopač Mrak. Sedaj je prišla ura resnice. Številni na socialnih omrežjih namreč zahtevajo, da mora premier Miro Cerar nemudoma odstaviti ministrico. Prav tako bo morala velik del odgovornosti nase prevzeti varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in celoten aparat strokovnjakov različnih družboslovnih smeri, ki so vseskozi stali za odvzemom nedolžnih otrok. Gre namreč za hudo sramoto, ki ima za posledico hude kršitve otrokovih pravic, ki si jih stroka ne bi smela nikoli privoščiti. Obrazložitev sodbe vrhovnega sodišča: Vrhovno sodišče je danes pravnomočno odločilo, da je bilo z odvzemom vnukov poseženo v ustavno varovano pravico tožnice do družinskega življenja. Vrhovno sodišče v tem upravnem sporu ni moglo odločiti o tožbenem zahtevku, da se mladoletna otroka namestita v rejništvo na dom tožnice oziroma starih staršev, vendar pa odločitev po vsebini razlogov pomeni ustrezno podlago za ureditev bodočih razmerij med tožnico in vnukoma. Vrhovno sodišče se je v senatu upravnega oddelka, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki predsednik Peter Golob, poročevalec Erik Kerševan in član senata Marko Prijatelj, za namen zagotovitve poštenega postopka ter zato, da se glede na nujnost in naravo zadeve postopek ne bi po nepotrebnem podaljševal, odločilo za izvedbo pritožbene obravnave ter sodbo javno razglasilo. Sodišče je potrdilo izpodbijano sodbo Upravnega sodišča RS, v utemeljitvi pa izpostavilo pravno relevantna vprašanja za nadaljnje urejanje rejniških odnosov med starimi starši in mladoletnimi otroki. Kot je senat poudaril v obrazložitvi razlogov sodbe, je razmerje med otroci in njihovimi starimi starši varovano z Ustavo in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pravico otrok do starih staršev, pa tudi pravico starih staršev do otrok, je treba varovati ne le pred posegi države temveč tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov. Razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki (oziroma med mladoletnimi otroci in njihovimi bližnjimi sorodniki) lahko nastane in obstoji tudi brez predhodno izdanih pravnih aktov pristojnih organov. Čeprav je drugačno kot razmerje med starši in otroci in uživa manjšo stopnjo pravnega varstva, lahko pride do posebnega izraza v primeru, če so mladoletni otroci ostali brez skrbi svojih staršev, kar je podano prav v konkretnem primeru. Tožena stranka, CSD Velenje, je nezakonito posegla v pravico tožnice do družinskega življenja zato, ker je bilo sporno dejanje izvršeno pred odločitvijo pristojnega ministrstva o vlogi tožnice za dovoljenje za opravljanje rejništva za mladoletna otroka, njuna vnuka. Vrhovno sodišče ni moglo odločiti, da se mladoletna otroka ponovno namestita na dom tožnice, saj ta zahtevek po vsebini presega možnost odprave posledic nastale kršitve ustavne pravice tožnice. Sodišče je v razlogih sodbe poudarilo, da se otroci lahko skladno z zakonom dodelijo v rejništvo starim staršem samo na podlagi ustreznega dovoljenja, ki pa je bilo tožnici s strani ministrstva zavrnjeno. V tem sporu pa Vrhovno sodišče glede na zakonske omejitve ni moglo presoditi, ali je bila odločitev o tem, da se dovoljenje za rejništvo pritožnici zavrne ali ne, pravilna in zakonita, in ji ga v tem postopku ni moglo podeliti. Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je tožnici za uresničitev namestitve otrok pri njej v rejništvo zagotovljen drug postopek, v katerem ji je dana možnost izkazati pogoje za opravljanje rejništva. Na tej podlagi lahko pridobi ustrezno dovoljenje, ob ustavno skladni razlagi zakona pa temu sledi tudi namestitev mladoletnih otrok v rejništvo na njenem domu. To je edini zakoniti način, da stari starši pridobijo rejništvo nad mladoletnimi vnuki. Vrhovno sodišče je ob odločitvi poudarilo, da čeprav sprejeta odločitev o tem, da je bila tožnici kršena njena ustavna pravica do družinskega življenja pomeni določeno zadoščenje, v okviru stališč iz sodbe predstavlja tudi podlago za ureditev bodočih razmerij z mladoletnima otrokoma, njenima vnukoma. D. M., STA Kako je levica zlorabla otroka Janeza Janše??? Pol se pa čudite tej ugrabitvi... Miklavž ima letos priliko, da za spremljevalko, strašilko otrok, vzame kopačevo namesto hudičkov. Otroci, če ne boste pridni, bo prišla mrakova ta ardeča in vas ukradla. Hitro en oče naš zmoliti. Aton • 19 minut nazaj Komunisti že veio, zakaj je treba vteti otroke, prekiniti vezi s tradicijo in nacionalnimi vrednotami. Treba je vzgojiti janičarje. Ste prepoznali koalicijo zla na oblasti? Borut Stari • 41 minut nazaj Odstopanje v slovenski politiki? Misija nemogoče! Kdo in kako lahko sproži v Sloveniji odpoklic kot je to normalnov resnih državah; Impičment (engleško-impeachment)je v politiki: postopek za odpoklic visokega državnega uslužbenca z imuniteto zaradi zlorabe položaja. Anja Kopač Mrak more odstopit. Pa Nussdorferjeva tudi. Odvzem velenjskih dečkov iz vrtca nezakonit Zoper odgovorne naj se v nadaljevanju postopa, kot te sicer ravna z ugrabitelji otrok. Anja Kopač Mrak mora odstopit in Nusdorferjeva tud. OBVEZNO? Treba je zahtevati odstop. In to je še en dokaz o fiasku te vlade,celotna vlada je gnila od znotraj. Vrhovno sodišče: CSD velenjska dečka odvzel prenagljeno Ministrstvo dovoljenja sicer pozneje ni izdalo 19. oktober 2016 ob 15:23, zadnji poseg: 19. oktober 2016 ob 17:12 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Vrhovno sodišče je odločilo, da je bil odvzem dečkov nezakonit - CSD bi moral najprej počakati na odločitev ministrstva, ali dajo starim staršem dovoljenje za rejniško dejavnost. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je Center za socialno delo (CSD) Velenje prenagljeno posegel in 30. marca letos otroke odvzel starim staršem, saj bi najprej moral počakati na odločitev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo je sicer pozneje, 11. aprila, odločilo, da se starim staršem ne izda dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti - zaradi te odločitve sicer po pritožbi teče spor na mariborskem upravnem sodišču. Vrhovno sodišče pa je v današnji javni razglasitvi sodbe v zvezi s pritožbama velenjskega CSD-ja in Velimirja Cugmasa, zastopnika babice dečkov iz Velenja, navedlo, da je bil odvzem dečkov iz vrtca nezakonit in da so bile njuni babici, pri kateri sta živela do odhoda k rejnikom, kršene ustavne pravice. Otroka ostajata pri rejnikih Ob tem pa je vrhovno sodišče zavrglo pritožbo Cugmasa na zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe, s katero bi otroka do pravnomočnosti odločitve vrnili k babici. Kot so poudarili v sodbi, odločba o dovoljenju za rejništvo ni bila predmet upravnega spora, o katerem je po pritožbi odločalo še vrhovno sodišče. Prav tako ni bila predmet tega odločanja sodišča presoja, ali je nadaljnje bivanje otrok pri rejniški družini, v katero sta bila nameščena, v njunem interesu ali ne, saj so presojali zakonitost prvostopenjske sodbe na podlagi dejstev in okoliščin, ki so veljale v času izdaje sodbe upravnega sodišča. Dodajajo, da morajo o najboljšem interesu otrok presojati pristojni organi, ki so tudi specializirani za takšne odločitve. Pri tem pa so pripomnili, da "tako skrbnica kot druge pristojne osebe zagotavljajo, da sta sedanje bivanje in razvoj otrok dobro urejena in da stiki s starimi starši in drugimi sorodniki redno potekajo". Vrhovni sodnik Erik Kerševan je ob tem babici na izreku dejal, da tudi ugotovitev kršitve ustavnih pravic pomeni določeno zadoščenje in bo lahko podlaga za urejanje razmerij med njo in vnuki. Ob tem je poudaril, da bi ji, če ji bo uspelo z upravnim sporom na mariborskem sodišču in bo dobila dovoljenje za rejništvo, glede na odločitev vrhovnega sodišča o kršenju ustavnih pravic do družinskega življenja nato morali dodeliti otroke. Prednost ima pravica mladoletne osebe Odvetnica Centra za socialno delo (CSD) Velenje Simona Marko je nad razsodbo vrhovnih sodnikov, da je bil odvzem velenjskih dečkov iz vrtca nezakonit in da so bile njuni babici zaradi tega kršene ustavne pravice, presenečena. Pričakovala je, da bo sodišče dalo večji poudarek njihovim argumentom, da v zakonodaji pravica do družinskega življenja ne izhaja iz odnosa med starimi starši in vnuki, ampak med starši in otroki. "Pravica do skupnega družinskega življenja je primarno dana staršem in otrokom. Vse druge vezi pa morajo biti predhodno urejene in mora za to obstajati dogovor, ali pa, če ni mogoč, sklep sodišča," je dejala. Odvetnica je še opozorila, da v današnjem postopku ni bil poudarek na otrocih, pač pa o pravicah odraslih oseb. "Ko trčita skupaj pravica odrasle osebe in otroka, pa ima absolutno prednost pravica mladoletne osebe," je dodala. Napovedala je, da bodo razloge sodišča preučili in se pozneje odločili, kako ukrepati. Poudarila pa je, da je najbolje za otroka, da ostaneta pri rejnikih. Če bi babica dečkov iz Velenja uspela s pritožbo na odločitev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in bi pridobila dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, bi lahko na CSD-ju ponovno ugotavljali otrokove koristi. "In če se ugotovi, da je v največjo korist otrok, da bi bila umeščena v bivalno okolje, varstvo in vzgojo babici, bi lahko prišlo do premestitve otrok," je dodala Markova. Otroka tako še naprej ostajata v rejniški družini, CSD Velenje pa spremlja izvajanje rejništva. "Otroka lepo napredujeta, vključena sta v njuno novo bivalno okolje, uspešno pa tudi izvajata stike s starimi starši," je poudarila. Primer je močno razburil javnost CSD Velenje je 30. marca letos bratca iz Velenja iz vrtca odpeljal k rejniški družini brez vednosti starih staršev iz Koroške, pri katerih sta po tragediji v družini, ko sta izgubila mamo, bivala. Cugmas je nato na Upravno sodišče v Mariboru vložil tožbo, s katero je terjal ugotovitev, da je CSD z odvzemom otrok ravnal nezakonito in tako posegel v otrokove pravice v razmerju do babice. Hkrati je zahteval izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi se dečka do pravnomočnosti odločitve vrnila k starim staršem, oz. je zahteval vrnitev v prvotno stanje. Z današnjo odločitvijo vrhovnega sodišča je postala pravnomočna odločitev Upravnega sodišča v Mariboru, ki je 11. maja letos odločilo, da so bile z odvzemom dečkov kršene ustavne in človekove pravice njuni babici do družinskega življenja. Ni pa ugodilo zahtevi, da se dečka do pravnomočnosti odločitve vrneta k starima staršema, ampak je zapisalo, da bodo o tem tekli posebni postopki. Na odločitev upravnega sodišča sta se na vrhovno sodišče, ki v nadaljnjih postopkih odloča o pritožbah v zvezi s sodbami upravnih sodišč, pritožila pravna zastopnika tako CSD Velenje kot babice dečkov. CSD Velenje se je na sodbo pritožil, ker je menil, da z odvzemom otrok očetu in namestitvijo v rejniško družino "z ničimer ni bilo poseženo v pravico do družinskega življenja babice" ter da je ugotovitev sodišča, da je bila babici kršena pravica do družinskega življenja, nejasna. Ob tem je CSD izpostavil še, da je upravno sodišče odločalo le o obsegu posega v pravico do družinskega življenja babice in da ni bila predmet presoje zakonitost ali nezakonitost odločanja CSD-ja Velenje glede namestitve otrok v rejniško družino. Pritožbo CSD-ja je vrhovno sodišče zavrnilo, saj naj očitki ne bi bili konkretizirani in ni navedeno, zakaj je upravno sodišče sprejelo napačno oziroma nezakonito odločitev. Cugmas pa se je na vrhovno sodišče pritožil zaradi zavrnjene zahteve za izdajo začasne odredbe, s katero bi otroka do pravnomočnosti odločitve vrnili k babici. To pritožbo je vrhovno sodišče že zavrnilo junija letos, v odločitvi pa je takrat med drugim zapisalo, da vrhovno sodišče v tem postopku ne more odločiti o tem, kje naj se namestita otroka, saj to izhaja iz odločbe, ki je določila, da se otroka namestita v rejniško družino. Zapisalo je tudi, da ne more odločiti, da se otroka (začasno) namestita k pritožnici, saj ta takrat ni imela potrebnega dovoljenja za opravljanje rejništva. Otroka očetu odvzeta Medtem sta dečka pri rejniški družini in se glede na dogovore srečujeta s starima staršema. Oče dečkov, ki sta mu bila otroka pravno-formalno odvzeta, je v priporu zaradi suma, da je decembra lani v Velenju umoril mater dečkov, zoper njega pa sojenje poteka pred Okrožnim sodiščem v Celju. Al. Ma., T. H. Veliki intervju z Janezom Janšo: “Kučan je zločinec prve kategorije, ki se doslej ni niti malo pokesal!” 20. 10. 2016, 5:00 42 Facebook Twitter (Foto: Urban Cerjak) Janez Janša se je rodil leta 1958. Širši slovenski in jugoslovanski javnosti je postal znan v drugi polovici osemdestih let prejšnjega stoletja med sodnim procesom proti JBTZ pred vojaškim sodiščem JLA v Ljubljani, ki je sprožil slovensko pomlad. Kot podpredsednik Slovenske demokratične zveze je bil v Demosovi vladi minister za obrambo. Pod njegovim vodstvom je slovenska teritorialna obramba oziroma na novo nastajajoča slovenska vojska skupaj s policijo poleti 1991 uspešno obranila komaj nastalo slovensko državo pred agresijo JLA. Ministrstvo za obrambo je uspešno vodil do marca 1994, ko se je zgodila afera Depala vas. Maja 1993 ga je tretji kongres SDSS izvolil za predsednika stranke. Leta 2000 je znova postal minister za obrambo v Bajukovi vladi. Leta 2004 je s SDS zmagal na parlamentarnih volitvah, nato pa leta 2009 in 2014 na evropskih volitvah. Zmagal je tudi na lokalnih volitvah leta 2006, 2010 in 2014. Decembra leta 2004 je Janša prvič postal predsednik vlade. Za Slovenijo so se začela “zlata leta”. Gospodarska rast je bila v povprečju za 3 odstotke višja kot v EU, plače in pokojnine so se v 4 letih realno povišale za 24 odstotkov. Republika Slovenija je kot prva nova država članica Evropske unije izpolnila zahtevne pogoje in januarja 2007 prevzela evro, leto kasneje pa stopila v območje prostega pretoka ljudi z odpravo administrativnih meja. V prvi polovici leta 2008 je Slovenija uspešno vodila EU, Janša pa je predsedoval Svetu EU. Slovenija je bila takrat na vrhuncu svojega razvoja in mednarodnega ugleda. (Foto: Urban Cerjak) (Foto: Urban Cerjak) Na državnozborskih volitvah leta 2008 je SDS povečala odstotek podpore in število volilnih glasov, vendar pa zaradi podtaknjene afere Patria za las izgubila relativno večino. Na predčasnih volitvah jeseni 2011 je Janševa SDS zasedla drugo mesto, a kljub temu sestavila koalicijsko vlado. V dobrem letu vodenja je njegova druga vlada skozi zakonodajni postopek spravila pet ključnih reformnih ukrepov za izhod iz krize. Začeli so se kazati prvi znaki okrevanja Slovenije, a zaradi rovarjenja postkomunističnih sil in t. i. virantovanja je vlada, ki jo je vodil Janša, marca 2013 predčasno končala reformno naravnan mandat. Leta 2014 pa je postkomunistični režim s škandalozno zlorabo sodstva tik pred evropskimi volitvami Janšo obsodil in ga nato tri tedne pred predčasnimi volitvami v državni zbor poslal v zapor. Lani konec aprila je ustavno sodišče razveljavilo to sramotno sodbo. Danes je Janša kot predsednik SDS spet na čelu stranke, ki prepričljivo vodi v slovenskem javnem mnenju z daleč najvišjo podporo. Gospod Janša, glede na to, da je bil vaš zadnji veliki intervju za tiskane medije junija letos zelo osamosvojitveno obarvan, bi tokrat pogovor začeli z mednarodno problematiko, ki se Slovenije kot članice Evropske unije in Severnoatlantskega zavezništva (NATO) ter drugih mednarodnih organizacij vse bolj dotika. Naj se najprej dotaknemo kaosa na Bližnjem vzhodu in v Afriki, ki je lani posledično privedel do velikega pljuska beguncev in migrantov v Evropo. Nedvomno je vzrokov za napetosti, spore in brutalne vojne v tem delu sveta cela vrsta. Drži. Gre za preplet domačih dejavnikov in interesov zunanjih sil. Zadnji čas pa je vse skupaj dodatno začinjeno z vzponom radikalnega islama, ki izkorišča kaotične razmere v posamičnih propadlih državah ter naivnost, vrednotno izpraznjenost in govorico politične korektnosti v zahodnem oziroma severnoatlantskem prostoru. Kaj pa zelo razširjene levičarske trditve, da so za vse krive Združene države Amerike, ki so zrušile režim diktatorja Sadama Huseina in posledično omogočile, da so se na oblast zavihtele skrajne islamske skupine? ZDA niso krive za vse, niso pa tudi brez krivde za nastale razmere. Enako kot EU in nekatere njene članice. Nimam nikakršnih simpatij do diktatorjev. Bil sem vesel, ko so zrušili režim Sadama Huseina ali Moamerja Gadafija. Na milijone ljudi je trpelo pod njima, tisoči so bili pobiti v Iraku in Libiji. A bilo je neodgovorno režime strmoglaviti, ljudi v teh državah pa potem prepustiti kaosu. To velja še bolj za razmere v Libiji, ki so pretežno evropsko maslo, kot pa za Irak, kjer so si ZDA vseeno bolj prizadevale za pomoč ljudem in stabilizacijo razmer. Popolna katastrofa pa je bilo vmešavanje v Siriji, ki je paradoksalno poleg drugega povzročenega zla pomagalo islamskim milicam iztrebiti tamkajšnje kristjane, ki so tam kot močna skupnost obstajali stoletja pred islamom. Če potegnemo črto pod dogajanja na omenjenem prostoru vse od napada na Irak pa preko arabske pomladi, potem moramo žal priznati, da so ljudje v Iraku, Siriji in Libiji pred revolucijami ali pred zunanjim posredovanjem kljub diktaturam živeli bolje, predvsem pa varneje kot danes. Manj je bilo mrtvih, manj beguncev in migrantov, manj trpljenja. Ob tem je zanimivo, da predsedniški kandidat republikancev Donald Trump zmešnjavo na Bližnjem vzhodu v veliki meri prepisuje politiki sedanjega ameriškega predsednika Baracka Obame in njegove državne sekretarke v prejšnjem mandatu Hillary Clinton. Nedvomno ima delno prav, saj se je ameriška vojska po Obamovem naročilu prehitro začela umikati iz Iraka … Čim močnejša je neka svetovna sila, tem večja je njena odgovornost. Nesprejemljivo je, da ena ameriška administracija razsuje neki režim, druga pa se potem po volitvah iz politikantskih razlogov ali zaradi pritiska javnega mnenja od tam umakne ali usodno zmanjša svojo navzočnost ter ljudi v tisti državi prepusti kaosu. Kri na tisoče nedolžnih ljudi je na rokah tistih, ki sprejemajo take odločitve. “ZDA niso krive za vse, niso pa tudi brez krivde za nastale razmere. Enako kot EU in nekatere njene članice.” Poleti ste bili na republikanski predsedniški konvenciji v Clevelandu. Takrat ste na Twitterju zapisali, da ZDA morda dobivajo novo politično dinastijo … Bil sem na letnem srečanju Izvršilnega odbora Mednarodne demokratske zveze v Clevelandu, katere članica je tudi Republikanska stranka. Neposredno smo spremljali tudi konvencijo in opravili pogovore z vsemi vodilnimi republikanci. Srečali smo razklano stranko, s tem da je razkol večji med vodstvom kot med članstvom. Članstvo je Trumpa v veliki meri sprejelo, pri vodstvu pa smo naleteli na obratno sliko. Posebno poglavje konvencije je bila Trumpova družina. Vsi so nastopili s prepričljivimi govori, nekateri so presegli etablirane republikanske politike. Samozavestni, vsebinski, tehtni nastopi. Med novinarji, kar 15.000 jih je spremljalo konvencijo, je bilo slišati ocene, da bi tudi demokrati glasovali za priimek Trump, če bi kandidirala njegova hčerka Ivanka. Tudi Melanija je bila zelo dobro sprejeta na konvenciji, čeprav je bilo prej med delegati zaslediti nekaj skepse. Po njenem govoru je bilo čutiti navdušenje tudi zunaj republikanskih vrst, zato so si mediji naslednji dan nadvse prizadevali prikazati vse iz govora Michelle Obama prepisane stavke. V njenem govoru je bila, verjetno prvič v zgodovini predsedniških nominacij oziroma konvencij, korektno in pohvalno omenjena tudi Slovenija. Na milijone ljudi, ki je spremljalo prenos, je nato na spletu iskalo podatke o naši državi. Kdor je prebral Trumpovo knjigo Crippled America, How to Make America Great Again ali poslušal njegove govore, ve, da z udarnimi, preprostimi, razumljivimi in logičnimi gesli nagovarja ljudi. Se vam zdi, da lahko Trump kljub vsem medijskim napadom nanj še vedno zmaga na novembrskih predsedniških volitvah? Trump ni klasičen predsedniški kandidat, ki bi upošteval govorico politične korektnosti, ki je sicer ponekod na Zahodu že dosegla tisto stanje, ki ga je Orwell označil kot “čas, ko se resnica razglaša za sovražni govor”. Lahko govoriš vse, le resnice ne. Izkorišča razpoloženje ljudi, ki je v ZDA zelo nenaklonjeno političnim institucijam. Kongres kot zakonodajno in nadzorno telo ima npr. manj kot 10-odstotno podporo v javnem mnenju. Politične elite so v očeh običajnega ameriškega volivca v veliki meri skorumpirane, prepletene z interesi multinacionalk in finančnih institucij. Močno je upadlo tudi zaupanje v medije. Internet je razgalil mnoge njihove laži in potvorbe. Zaradi tega je Trump tudi zmagal na notranjih volitvah v Republikanski stranki in zaradi tega ima še vedno možnosti tudi za zmago na predsedniških volitvah. “Trump ni klasičen predsedniški kandidat, ki bi upošteval govorico politične korektnosti, ki je sicer ponekod na Zahodu že dosegla tisto stanje, ki ga je Orwell označil kot čas, ko se resnica razglaša za sovražni govor.” Se pravi, da lahko s svojo “politično nekorektno govorico” nagovori večino? Lahko. Problem pa so nekatera njegova stališča, ki so precejšen odmik od odgovornosti, kakršna pritiče daleč najmočnejši svetovni sili. Kajti če si želimo miru v svetu, predvsem pa varnosti v severnoatlantskem prostoru, kjer živimo, potem moramo biti tudi ob najmanjših signalih izolacionistične politike ZDA zelo zaskrbljeni. ZDA namenjajo za obrambo več kot 600 milijard dolarjev, kar je več, kot za enake namene potrošijo Kitajska, Rusija, Francija, Nemčija in Savdska Arabija skupaj. Imajo deset letalonosilk, kar je več kot vse druge države skupaj. So brez resne vojaške konkurence na zemlji, na morju, v zraku in v vesolju. Res se vojaško zelo hitro vzpenja Kitajska, ki potroši za vojsko okrog 280 milijard dolarjev letno, vendar bodo minila še desetletja, preden se lahko globalno približajo ZDA. Postajajo pa tako kot Ruska federacija na vzhodu Evrope nesporen hegemon v svojem delu zemeljske oble, zato je bila politika administracije predsednika Obame, ki je ustrezno pozornost usmeril v Južno kitajsko morje, v tem delu pravilna. No, poleti sem imel priložnost govoriti s Trumpovimi svetovalci za nacionalno varnost in obrambne zadeve in ti so me precej pomirili. Rečeno je bilo, da Trumpovi nastopi pač odražajo razpoloženje večine Američanov, ki so prepričani, da oni neupravičeno plačujejo za varnost ljudi v večini držav članic Nata, saj velika večina držav ne namenja za obrambo dogovorjenih najmanj 2 odstotkov BDP. Slovenija npr. niti 1 odstotka. Realno torej lahko pričakujemo, da bo v primeru Trumpove zmage nastopil konec teh “fiskalnih počitnic” v Severnoatlantskem zavezništvu, ne bodo pa se ZDA umikale iz njega. Boris Tomašič, Jure Ferjan, Metod Berlec in Janez Janša. (Foto: Urban Cerjak) Boris Tomašič, Jure Ferjan, Metod Berlec in Janez Janša. (Foto: Urban Cerjak) V drugem delu intervjuja, ki ga bomo objavili prihodnji teden (četrtek, 27. 10. 2016), Janez Janša govori o rešitvah za gospodarski razvoj Slovenije, o potrebi po razgradnji monopolov, o profilu in razmerah v stranki SDS, o novih strankah na desnici, o Lojzetu Peterletu … Konec lanskega avgusta ste v članku Rešitve za begunsko krizo napisali, kaj vse bi morala storiti mednarodna skupnost za rešitev kaosa na Bližnjem vzhodu in predvsem v Siriji. Pri tem ste se zavzeli za veliko aktivnejšo vlogo Evropske unije, ki se ni znašla ob vsem tem burnem dogajanju v njeni neposredni bližini! EU ima vse pogoje, da se z begunsko in imigrantsko krizo uspešno spopade tako doma kot pri njenih izvorih. Ima ljudi, znanje, sredstva. Problem so neenotne ocene posledic, neustrezna organizacija in šepavo vodstvo. Nekateri vaši predlogi so že uresničeni, nekateri žal še vedno ne … Razlogi so že omenjeni. Treba pa je priznati, da aktivnosti, čeprav prepočasi, tečejo v smer realizacije prav vseh predlogov, ki so bili podani. Nedavno je zaživela Evropska mejna in obalna straža, ki je nekakšna nadgradnja Frontexa. Bo Evropska unija po novem varnejša? Glede na njeno malo številčnost se zdi to bolj propagandna akcija kot pa resna mejna straža. Tukaj ni alternative. Če hočemo rešiti problem oziroma tudi dolgoročno reševati problem, potem mora Evropska mejna in obalna straža postati močna sila, in to čim prej. Kot rečeno, potencialov je dovolj na razpolago. Kako pa gledate na predloge za uvedbo evropske vojske? Kaj bi se v tem primeru zgodilo z Natom? Predlog podpiram. Če hočemo, da EU v teh razmerah obstane, potrebuje svojo vojsko. Tehnično njena vzpostavitev ne predstavlja večjega problema. Je precej lažja naloga, kot je bila npr. uvedba skupne evropske valute oziroma evra. Prav tako to ne more biti vzporedna struktura Nata, ampak njegovo evropsko krilo, ki samostojno rešuje probleme v Sredozemlju in soseščini oziroma na regionalni ravni, v primeru globalnih ali jedrskih groženj pa je sestavni del Nata. Potrebna je le delna reorganizacija Nata v ta namen, kar prav tako ne bi bil vsebinsko zahteven podvig. V zadnjih mesecih je zaradi poznega in zmedenega ukrepanja v primeru t. i. begunske krize letelo veliko kritik na Evropsko unijo, predvsem na predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in nemško kanclerko Angelo Merkel. Zdi se, da se še danes ne zavedata povsem, kakšen problem za Evropo predstavljajo množice islamskih in negroidnih migrantov. Oba imata nesporne zasluge pri uspešnem reševanju krize v evroobmočju, Merklova tudi pri usklajevanju lizbonske pogodbe in na mnogih drugih področjih. A pri reševanju migrantske krize so mnoge kritike na njuno delo upravičene. Do Junckerja in Merklove so kritične predvsem države Višegrajske skupine, ki jim preseda vsiljevanje t. i. begunskih kvot … Kritika je mnogo širša od Višegrada. Begunske kvote so problem iz dveh razlogov. Ker ni določena zgornja številka, ki je za EU in posamične članice še sprejemljiva, in ker naj bi bile obvezne in ne dogovorjene s posamičnimi državami. Zato seveda iz tega pristopa ne bo nič. Sicer pa je delitev migrantskih bremen v EU, če bi delovala skupna mejna in azilna politika, nujna, sicer bi bile preplavljene predvsem države na obrobju. Se politična kariera Angele Merkel zaradi vsega tega izteka? S svojo politiko je šla namreč po mnenju številnih preveč v sredino, če ne celo v levo, zaradi česar je na desni pustila veliko prostora za protimigrantsko Alternativo za Nemčijo, ki je v vzponu … Utemeljitelj EU in sodobne demokratične Nemčije ter njen prvi povojni kancler Konrad Adenauer je po pripovedovanju sodobnikov vztrajal, da v nemškem političnem prostoru desno od CDU ne sme biti resne politične konkurence, sicer država ne bo stabilna. Do pred kratkim je CDU upoštevala to izročilo. Na posvetu SDS v Lenartu ste opozorili, da je begunsko-migrantska kriza odločilno vplivala na izid junijskega referenduma o članstvu Velike Britanije v Evropski uniji. Pri tem ste neuradno izpostavili, da so si nekateri vodilni evropski politiki prav želeli izstop VB iz EU … V preteklih letih pa tudi desetletjih smo lahko slišali veliko izjav evropskih celinskih politikov, ki so ob posamičnih konfrontacijah in t. i. opt-outih oziroma izjemah za Veliko Britanijo v evropskem pravnem redu Britance naganjali iz EU. Včasih so mislili resno, včasih ne. Velikokrat je bila jeza tudi upravičena. Vsekakor se jim je sedaj želja uresničila. A dvomim, da bodo tega veseli tudi čez nekaj let. Lahko izstop VB iz EU povzroči domino efekt? EU namreč po brexitu ne bo več to, kar je bila … Pandorina skrinjica je odprta. Domino efekta sicer vsaj kratkoročno ne pričakujem, lahko pa se podoben referendum že kmalu ponovi v še kakšni državi. Pa ob naslednji krizi EU še eden in tako naprej. V kakšno smer mora iti v prihodnje Evropska unija? V smer federacije ali konfederacije? O tem ste sicer že govorili na tiskovni konferenci po brexitu. Ta čas v smeri stabilizacije. “EU ima vse pogoje, da se z begunsko in migrantsko krizo uspešno spopade tako doma kot pri njenih izvorih. Ima ljudi, znanje, sredstva.” In kaj bi bilo pri tem najbolje za Slovenijo? Da se EU, kot jo je začrtala lizbonska pogodba, ohrani. Da se na tej osnovi širi in stabilizira soseščina na Zahodnem Balkanu, na Vzhodu in v Sredozemlju. Če bo EU razpadla na nekaj močnih držav z manjšimi sateliti okrog in kakšno regionalno zvezo, bo to za Slovenijo precej slabša možnost. Moramo pa biti pripravljeni tudi nanjo in krepiti naše gospodarstvo, obrambo in identiteto. In kolikor je mogoče zaceliti stare rane v narodu, da bo kos morebitnim novim preizkušnjam brez usodnih razhajanj. Slovenija mora stati in obstati, najbolje z EU, v skrajnem primeru pa tudi brez nje. Če Evropsko unijo z juga ogrožajo islamski migranti, pa jo z vzhoda vsaj delno Ruska federacija pod vodstvom Vladimirja Putina. Nekdanji šef dopisništva New York Timesa Steven Lee Myers ga je v svoji lani izdani knjigi označil za novega ruskega carja (The new tsar – The rise and reign of Vladimir Putin). Očitno je, da je Putin kot nekdanji KGB-jevec zelo zvit politik, ki zna dobro igrati na ruska nacionalna čustva in mu številni zahodnoevropski politiki niso ravno kos … Drži. Večina današnjih ključnih evropskih politikov je bila rojena v blaginjo. Generacija Adenauerja, De Gasperija, Helmuta Kohla, Mitteranda itd., ki je iz osebnih izkušenj vedela, kako dragocena je EU za skupni mir in varnost, je odšla. Prišli so večinoma evrokrati, ki velikokrat ne vidijo gozda, še posebej ne, če raste v naslednjem mandatu. Poleg tega se hitro menjajo, Putin pa ostaja. Preko ljudi v posamičnih državah, ki so rusofili in sodelujejo pri usklajevanjih EU in Nata, brez težav prihaja do strateških informacij. KGB je imel pred letom 1989 v Zahodni Nemčiji 30.000 svojih agentov in sodelavcev Stasija. Zagotovo so nekateri še vedno ali znova aktivni, mnogi na pomembnih položajih. Na drugi strani so nekatere poteze Moskve popolno presenečenje za Zahod. Vzemimo samo primer zasedbe in priključitve Krima. Iz zgodovine vemo, da so narodi na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze močno trpeli pod komunizmom. Podobno je bilo tudi pri nas. To dobro opisuje britanski zgodovinar Orlando Figes v svoji knjigi Tragedija ljudstva – Ruska revolucija 1891–1924. Nekateri ob tem opozarjajo, da je zaostrovanje odnosov med Evropo in Rusijo nesmiselno, saj bosta v prihodnje “krščansko Evropo” ogrožala predvsem radikalni islam in demografska eksplozija islamskih in negroidnih ljudstev. Vi ste v enem od svojih intervjujev dejali, da bi lahko Evropa in Rusija dobro sodelovali, če … Ruska federacija in EU imata vse geostrateške in ekonomske pogoje za strateško partnerstvo, mogoče nekoč v prihodnosti tudi za tesnejšo povezavo. Poseljenost prostora, meja med Rusko federacijo in Kitajsko, surovine in energenti, tehnologije, krščanske korenine, nekatere skupne grožnje. Ni pa danes za to političnih pogojev. Danes sta Zahod in Ruska federacija na robu nove hladne vojne. Leta 2006 do 2008 pa smo bili še zelo optimistični glede strateškega partnerstva EU in RF. Zelo smo si prizadevali, da uskladimo nov sporazum o strateškem partnerstvu, in junija 2008, ob koncu našega predsedovanja, smo zaprli še zadnje odprto poglavje. Potem pa je poleti izbruhnila kratka rusko-gruzijska vojna in od takrat naprej je šlo vse samo še po zlu. Je pa na mestu vprašanje, ali je takrat Putin res spremenil svojo politiko ali je le čakal na trenutek, da bo Rusija dovolj močna, da spet začne obnavljati svoj imperij. Že na začetku svoje politične kariere, ko ni še nihče slutil, kakšno vlogo bo igral v prihodnjih desetletjih, je namreč v svojem prvem promocijskem intervjuju dejal, da je bil razpad Sovjetske zveze največja geostrateška katastrofa 20. stoletja. Kakorkoli, dobra prihodnost Evrope nikakor ni v dolgotrajni konfrontaciji z Rusijo, ampak v sodelovanju s partnerjem, ki pa se mora prej odreči metodam hladne vojne. Glede na doslej povedano so pred nami in celotno Evropo nedvomno zelo turbulentni časi. Če strnemo, kaj so po vaše največji izzivi, ki so pred nami danes in jutri? Staranje prebivalstva večine evropskih držav, migracijski pritiski na meje zaradi vojn in revščine v soseščini, krepitev radikalnega islama v muslimanskem svetu in islamskih getih znotraj EU, obujeni ozemeljski in hladnovojni apetiti Moskve ter strateškim izzivom nedorasli, v blaginjo rojeni in vrednotno izkoreninjeni politični razred Zahoda predstavljajo pet ključnih problemov sodobne Evrope in severnoatlantske civilizacije nasploh. Vsi so rešljivi pod pogojem, da se najprej krepko izboljša kvaliteta vodilnega razreda. Na Hrvaškem je prišlo do pomembne politične spremembe. Kaj pričakujete od nove hrvaške vlade pod vodstvom Andreja Plenkovića? Bolj umirjeno in odgovorno politiko, kot smo ji bili priča pod vlado socialista Milanovića, ki je bil populist brez omejitev. Vidim pa v koaliciji, ki jo je sklenila HDZ, nekatere obraze, ki me močno spominjajo na profil Gregorja Viranta. Zato se bojim, da bo vladanje precej burno in brez zagotovil polnega mandata. Če preidemo na notranjepolitične in gospodarske teme, je gotovo najprej na mestu vprašanje, kdo pravzaprav odloča v Sloveniji. Je to vlada, so to stranke vladne koalicije, je to zakulisje oziroma strici iz ozadja, kot temu pravi ljudstvo? Odločajo vsi našteti, pravo vprašanje je, kdo je na vrhu piramide pri najpomembnejših odločitvah. Po neposrednih izkušnjah sodeč je to vsekakor zakulisje. Drugače si ni mogoče razlagati npr. rezultatov zadnjih treh državnozborskih volitev, ujemanja posameznih faz zlorabe pravosodja v zadevi Patria z razpisi predčasnih volitev ter nastanka povsem novih, z vseh strani medijsko in finančno podprtih strank nekaj tednov pred volitvami. Veliko ljudi verjame, da je na vrhu tega zakulisja, včasih poimenovanega udbomafija, zadnji predsednik CK ZKS in kasnejši predsednik republike Milan Kučan, ki se že desetletja izogiba soočenju z vami pred kamerami. To zakulisje ali njen vrh zagotovo ni samo Milan Kučan. Je precej bolj široko razpredeno omrežje, ki v veliki meri deluje po inerciji in interesih in kjer zagotovo Kučanu ali komu drugemu ni treba stalno dajati navodil. Del omrežja deluje na podlagi interesov oziroma osebnih koristi, del na ideološki podlagi in del na izsiljevanju na podlagi udbovskih dosjejev ali pripadnosti nekdanji SDV. Mimo vprašanj o Kučanovi vlogi vendarle ne moremo. Kdo je pravzaprav Milan Kučan? Zločinec prve kategorije. Težke besede. Temeljijo na dejstvu, da vas je dal leta 1988 aretirati in izročiti vojaškemu sodišču JLA ali da je organiziral veliki pok iz Finske, kot je v Nedeljskem dnevniku o njem zapisal Aleksander Lucu? Temeljijo na dejstvu, da je bil član najožjega partijskega vodstva SFRJ v času, ko je to odobravalo likvidacije, torej umore političnih nasprotnikov in teroristične akcije SDV v tujini. Nato je bil kot predsednik CK ZKS Slovenije in predsednik Komiteja za SLO in DS prvi šef SDV, slovenske Udbe torej, ki je v tistem času prav tako sodelovala pri podobnih rabotah v tujini in doma - ne samo z njegovo vednostjo, temveč neposredno pod njegovim vodstvom in političnim nadzorom. Nemško sodišče je letos hrvaškega udbovca Zdravka Mustača zaradi poveljniške odgovornosti pri umoru obsodilo na dosmrtno ječo. Ne zato, ker bi sam neposredno sodeloval pri likvidaciji tako kot Perković, temveč zato, ker je bil nadrejen tistim, ki so morili. Lahko enaka usoda doleti tudi Kučana? Kučan ima glede na svoje funkcije na vesti precej večje zločine kot Mustač oziroma precej večjo odgovornost. Zato taka ihta pri uničevanju arhivov leta 1990 in napori, da se njihov borni preostanek zapre pred javnostjo. Zato tudi tak strah pred arhivi v Beogradu. Ali to dejstvo poleg tistega, da je bil v času služenja JLA sodelavec KOS pod psevdonimom Plavi, pojasnjuje njegovo kolaboracijo z JLA pri razorožitvi TO in kasnejša prizadevanja, da se slovenska osamosvojitev izvede samo kot operetna brez dejanskega odhoda iz SFRJ? Zagotovo. Slovenski osamosvojitvi so nasprotovali predvsem tisti, ki so se bali, da bo samostojna slovenska država vzpostavila vladavino prava, v kateri bodo zločini kaznovani, in tisti, ki so v SFRJ videli garancijo za lastne koristi, oblastne in komercialne. Partijska nomenklatura je bila seveda zato pretežno proti. “Kučan ima glede na svoje funkcije na vesti precej večje zločine kot Mustač oziroma precej večjo odgovornost.” Njegova vloga po osamosvojitvi? Mnogi mu pripisujejo zasluge za t. i. žametni prehod iz komunizma v demokracijo. Tega prehoda vsebinsko žal še nismo dočakali. Kolikor pa ga je bilo, je bil žameten predvsem za nekdanjo komunistično nomenklaturo, zločince iz partizanskih vrst in t. i. Kučanove rdeče direktorje. Ima predvsem zasluge za prevaro, ki se ji reče sestop z oblasti, in podaljšano trpljenje deset tisočev, ki so jim bile v času njegove vladavine in prej storjene krivice, pa zaradi uničenih arhivov niso mogli do pravice ali pa je bila pot dolga in trnova. Na desettisoče svojcev po vojni pomorjenih zaradi uničenih in skritih arhivov še danes ne ve, kje prižgati svečo bratu, sestri, očetu ali materi. Celotnemu procesu uničevanja in prikrivanja ter kasneje zaviranja poprave krivic je dirigiral osebno Milan Kučan. Na vesti ima nepregledno količino človeškega gorja, ki je bilo povzročeno zato, da so zločinci ostali nekaznovani in privilegiji njihovih potomcev nedotaknjeni. V času njegove vladavine in pod njegovim okriljem so za zidovi sodnih palač in zaporov potekali montirani sodni procesi, uničevala so se življenja ter zdravje nedolžnih ljudi in njihovih družin. Preberite si samo knjigo Igorja Omerze o procesu proti Stepanjanu in kolegom iz tega časa. Grozljivo. Skratka, gre za zakrknjenega zločinca, ki se doslej ni še nikoli niti malo pokesal ali vsaj obžaloval silnega trpljenja, ki ga je povzročil ali podaljšal desettisočim. Njegova dvojna vloga v času osamosvajanja je z dokumenti razkrinkana v Beli knjigi slovenske osamosvojitve, ki jo je izdala založba Nova obzorja v sodelovanju z VSO. Njegova neposredna “zasluga” je tudi to, da imamo danes v Sloveniji namesto vladavine prava karikaturo pravne države, v kateri so na čelu ključnih pravosodnih institucij hudi kršilci ustave in človekovih pravic. Kučan se je udeležil shoda ultralevičarjev v podporo migrantom, na katerem so sodelovali tudi zakrinkani posamezniki, prekriti s totalitarnimi komunističnimi simboli, oboroženi s palicami in z noži. Kaj bi se zgodilo, če bi bila slika obrnjena in bi vas slikali na protimigracijskem shodu, na katerem bi mahali z nacističnimi zastavami, palicami in noži? Verjetno bi se propagandisti nekaj mesecev izživljali nad dogodkom, a ga nikoli ne bodo dočakali. Mi povsem enakopravno zavračamo vse totalitarne simbole in njihovo vsebino, tako komunistične kot nacionalsocialistične. Kučanova lažna solidarnost do trpečih pa se je na tej točki še enkrat razkrinkala. Zaradi tega, kar je v SFRJ počel Kučan, še mnogo bolj pa zaradi ravnanja njegovih predhodnikov, je iz naše domovine emigriralo na desettisoče rojakov. Nekateri so morali s trebuhom za kruhom, še več jih je pobegnilo pred smrtjo, zaporom in taborišči. Ste kdaj slišali, da bi se jim Kučan opravičil oziroma da bi jih vabil nazaj v domovino? Verjamete, da lahko nekdo, ki ni pokazal niti trohice sočutja do svojih rojakov, goji iskreno solidarnost do muslimanskih migrantov? Naj verjame, kdor hoče. Gre le za pozo in željo po tujerodnih volivcih, ki jih levičarji potrebujejo za oblast. Se ne bojite, da vas bo Kučan zaradi teh izjav preganjal na sodišču? Mislite, da bi sam šel v tožbo? Ne verjamem. Sicer bi tam pred sodniki, ki jih je večinoma sam ali s pomočjo Bavcona tja kadroval, z lahkoto dosegel pregon. Vendar tega ne bo naredil, ker vse, kar sem dejal, drži in ker se Kučan najbolj od vsega boji soočenja z resnico. Z mano se, kot ste dejali, npr. nikoli ni upal soočiti pred kamerami, čeprav je bilo veliko poskusov različnih medijev, nazadnje tudi Nove24TV, da bi do soočenja prišlo. Znano je, da so ljudje, ki pretežno delujejo iz ozadja, po svoji naravi strahopetci. Bo pa na vas nedvomno naščuval sodstvo in F 571. Vsekakor, vendar to že tako ali tako vseskozi počne. Najbrž se mu pravzaprav niti ni treba preveč truditi, saj pisci in poročevalci režimskih medijev delujejo na podlagi pogojnega refleksa. Isto velja za večino tožilcev, sodnikov, politične policije oziroma NPU. Vedo, da bodo dobili toliko večje koristi, kolikor bolj bodo hvalili Kučana in blatili mene. Orwell je nekoč dejal: “Povejte mi, koga ni dovoljeno kritizirati, in povedal vam bom, kdo vam vlada.” No, Kučana v slovenskih medijih ni dovoljeno kritizirati. Ima odprte termine celo na tretjem kanalu nacionalne TV, ki je po zakonu parlamentarni kanal. Nikoli ni bil poslanec, pa ga njegova Ljerka Bizilj v nasprotju z zakonom promovira tudi tam. Kučan pa nima podpore samo na levici. Matej Tonin iz NSi, ki je glasoval za poseben dodatek k njegovi pokojnini, pravi, da to ni bila pomota, ampak zavestno dejanje. Lojze Peterle je zato, ker je VSO Kučana ovadil zaradi veleizdaje, protestno izstopil iz predsedstva VSO in v času, ko ste bili vi po krivici v zaporu, obiskal njegov Forum 21. Kako ocenjujete ta dejanja? Tega ni mogoče ocenjevati kot nekaj dobronamernega. Vsekakor pa se omenjeni zaradi teh dejanj še niso izenačili s Kučanom in zlom, ki ga predstavlja. Ko gre za mlade ljudi, kakršna sta npr. Matej Tonin ali Luka Mesec, tudi ne smemo izključiti možnosti pozitivnega razvoja v prihodnje. Mogoče bosta oba čez 10 ali 15 let politika, ki bosta iskreno delala za skupno dobro. (Foto: Urban Cerjak) (Foto: Urban Cerjak) Odnosi SDS s stranko Nova Slovenija očitno niso najboljši. Je vzrok v njihovem privoščljivem obnašanju ob aferi Patria, izločitvi t. i. Bajuk-Hojsove pomladne linije iz stranke ali v vaši zameri zaradi njihovega glasovanja za Kučanove privilegije, zapiranje arhivov in preimenovanje morišč v grobišča? Razlogi za nenehno zaletavanje posameznikov iz te stranke, vključno s predsednico, v SDS in njeno vodstvo so v tem, kar je iz NSi danes nastalo. Andrej Bajuk, Igor Senčar, Aleš Hojs, Alojz Sok, Mojca Kucler Dolinar in še na stotine drugih pokončnih krščanskih demokratov je leta 2000 ustanovilo Novo Slovenijo, stranko, ki je iz pogorišča združene SLS+SKD reševala tisto, kar se je rešiti dalo. Čast dane besede, krščanske vrednote, upanje. Tudi Lojze Peterle je takrat odločilno pomagal Andreju Bajuku. Uspešno so rešili 10 odstotkov volilnih glasov. Oblikovali smo koalicijo Slovenija, ki je predstavljala hrbtenico naše volilne zmage štiri leta kasneje, ko se ji je pridružila tudi SLS pod vodstvom Janeza Podobnika. Nekaj let je bila koalicijska zgradba trdna, nikjer je niso mogli načeti. Nato je počil najšibkejši člen in SLS je Podobnika leta 2008 zamenjala s Šrotom. Baje sta tu ključno vlogo odigrala Peter Vrisk in kapital brata Boška Šrota. Ta stranka je potem v nasprotju s koalicijsko pogodbo začela rušiti že pripravljeni privatizaciji Telekoma in NLB ter v kampanji nasploh zavila v levo, kar je bil zadnji pogoj za njen kasnejši izpad iz državnega zbora. Pred volitvami 2008 pa so zakurili tudi v NSi. Lojze Peterle je pisaril javna pisma članom vodstva in obtoževal Andreja Bajuka, ki se je moral ob napornem delu vodenja finančnega ministrstva in stranke tik pred volitvami otepati še nesmiselnih očitkov od znotraj, kar mu je vidno pobiralo moči in uničevalo zdravje. Notranje sprta stranka je na volitvah za las zgrešila parlamentarni prag, razočarani Andrej Bajuk je odstopil, nekoč trdno in načelno stranko je prevzemal aparat glavnega tajništva, preko njega pa nato sčasoma v dobršni meri prikrit homoseksualni lobi, ki ima močne lovke v Katoliški cerkvi, delu gospodarstva, državni administraciji in represivnem aparatu. Prevzem stranke je bil formalno končan na zadnjem kongresu, ko so na manipulativen način porezali večino ustanovnih članov stranke. Aleš Hojs je po kongresu dejal, da je tajništvo stranke pred kongresom prilagajalo delegatsko sestavo tako, da je bila izrazito v prid Novakovi in da je on kot njen protikandidat lahko delegate nagovoril in se jim predstavil, šele ko so že oddali svoje glasovalne listke. Zanimivo ob tem je, da navzoči novinarji teh manipulacij sploh niso problematizirali, omenjali jih niso niti letos, ko je Novakova na Kongresnem trgu govorila o pomanjkanju demokracije na desnici. Forum 571 je bil očitno na strani Novakove, ker je pač delovala v njihovem interesu. No, kljub temu je Hojs dobil podporo tretjine delegatov, kar pomeni, da takrat stranka še ni bila v celoti prevzeta? Stranka kot celota takrat najbrž ni bila še niti večinsko prevzeta. Zato so tudi morali manipulirati z delegati. Prevzet pa je bil aparat, vodstvo in poslanska skupina. Saj rdeče mafije, ki stoji za prevzemom, običajno članstvo niti ne zanima. Pomembni so tisti, ki sprejemajo politične odločitve, in tisti, ki pritiskajo na glasovalne gumbe v parlamentu. Odbor NSi v Argentini ali Ormožu lahko mirno ostane pomladno usmerjen, to Kučana prav nič ne moti, saj ne odloča o ničemer. Še prav jim to pride, da laže prikrivajo dejansko stanje in mešajo meglo. Mislim pa, da se aparat pred bližnjim kongresom in po njem pripravlja na obračun z ljubljanskim in še nekaterimi drugimi vodstvi lokalnih odborov, ki so intelektualno kar močni in ki so ostali na pomladni oziroma Bajukovi liniji. NSi ima statut, po katerem predsednica in preko nje glavni tajnik praktično določita tako večino drugih članov vodstva kot posredno tudi razpored kandidatov po volilnih okrajih za državnozborske volitve. Če bi takšen statut imeli v SDS, bi bilo to najbrž trajno gorivo za pisanje o nedemokratičnosti in totalitarnosti. Zagotovo. Ni pa NSi s takšnimi vprašljivimi določbami notranjih pravil edina. Tak je bil vsaj na začetku tudi statut SMC, pa to prav tako ni nikogar motilo. Vedno se obregnejo le ob nas, pa če obstaja razlog ali ne. Sicer pa je po četrt stoletja spremljanja dogajanj na slovenskem političnem prizorišču mogoče zelo jasno videti vzorce in vzvode, s katerimi so obvladovali del politično organiziranih kristjanov. Eden ključnih orodij obvladovanja pri SKD in njenih naslednicah so bili glavni tajniki stranke: Edvard Stanič, Hilda Tovšak, Vida Čadonič Špelič, Robert Ilc. Vsi po vrsti neposredno orodje tranzicijske levice na delu v SKD. Linijo je za nekaj časa prekinil le Andrej Bajuk, ki ni hotel biti lutka v rokah aparata. Znano je, da se je po odstopu Andreja Bajuka z mesta predsednika NSi v njegovo pisarno na Beethovnovi vselil kar tajnik Robert Ilc in ne nova predsednica Ljudmila Novak. Kako si to razlagate? Precej povedno. Predvsem v luči dejstva, kdo pravzaprav vodi stranko. Menite torej, da je Ilc za NSi nekaj takšnega, kot je bil Golobič za nekdanjo LDS? Mogoče delno. Vsekakor pa je z Novakovo najbrž neprimerno laže manipulirati, kot je bilo z Drnovškom. Ilc je organizacijsko sposobnejši od Golobiča, enako sprevržen, vendar komunikacijsko šibkejši. To plat nadgrajuje Marko Pogorevc. Oba delujeta iz ozadja, članstvo stranke vidi pač le tisto, kar zabeležijo režimski mediji ali kar razlaga na sestankih oziroma zapiše v pismih vodstvo. Nekatere povezave so vendarle na daleč vidne in zelo zanimive. Nedavno je bil splet poln fotografij z izleta v Minsk na hokejsko tekmo med Slovenijo in Belorusijo, na katerih so sijali, kot je na Twitterju zapisal Aleš Hojs, “vroči navijači” Tonin, Ilc in Janez Škrabec, ki naj bi bil ta izlet tako kot še mnogo drugih tudi navdihnil. Zanimiva je bila tudi udeležba vabljenih na promocijskem dogodku v čast Tonina na Škrabčevi domačiji, kjer so Toninu za sogovorca povabili dr. Mojmirja Mraka, enega podpornih stebrov nekdanjega Saftija, udbovskega omrežja v italijanskem zamejstvu, ki je še do nedavnega prek KB1909 izčrpaval slovensko zdravstvo in državne banke ter prelival denar v revijo Mladina in druge podporne stebre režima. Bolj kot zaradi obiskov hokejskih tekem ali kakih drugih zasebnih interesov je ta naveza pomembna zato, ker je neposredna povezava NSi s Kučanovim F 21. Domnevam, da je bilo preko nje verjetno dogovorjeno in nagrajeno tudi tisto famozno Toninovo glasovanje za Kučanove privilegije, ki ste jih prej omenjali. Mislite, da se lahko NSi kljub vsemu prebije tudi v naslednji sklic parlamenta? Ne nazadnje je sedanjemu vodstvu to že dvakrat uspelo, čeprav za las. Močno dvomim. Z izključitvijo Aleša Hojsa, ki je zelo negativno odmevala med njihovim članstvom in še posebej med volivci, z glasovanjem proti pravici do pokopa še nerojenih otrok in s stalnim zaletavanjem v SDS, kot da bi bili mi na oblasti in odgovorni za vse, izgubljajo tudi najzvestejše volivce. “Razlogi za nenehno zaletavanje posameznikov iz te stranke, vključno s predsednico, v SDS in njeno vodstvo so v tem, kar je iz NSi danes nastalo.” Delajo torej po vaše zavestno nekakšen politični samomor? Prvi cilj ozadja, ki jih usmerja, je iz NSi dokončno narediti “žlahtno konservativno stranko”, kot je projekt že pred časom iskreno poimenoval Milan Kučan. Prizadevanja v to smer so precej neposredno opisana v Roterjevih Padlih maskah. Stranko, ki bi bila tako kot Zagožnova SLS med letoma 2000 do 2003 figov list na poljubno koalicijsko sestavljanko tranzicijske levice. Po dokončnem prevzemu torej jim bodo sedaj medijsko in finančno pomagali na volitvah. Čim bolj se bodo zaletavali v SDS, izdatnejša bo ta podpora. To igro v vodstvu NSi igrajo zavestno. Ne zavedajo pa se, da je za usmerjevalce dobiček gotov tudi v primeru, če NSi izpade iz parlamenta in tako izniči nekaj odstotkov volilnih glasov. “Nekoč trdno in načelno stranko je v roke prevzemal aparat glavnega tajništva, preko njega pa nato sčasoma v dobršni meri prikrit homoseksualni lobi …” Pomladnih oziroma krščanskih volivcev? Zagotovo ne levih. Ne glede na vse, kar počnejo v to smer. Nihče, ki se ima v Sloveniji za levičarja ali liberalca, ne bo volil stranke, ki ima vsaj v imenu naziv “krščanska”. Tudi če Novakova in Tonin ves čas volilne kampanje mahata z rdečo zvezdo in pojeta hvalnice socializmu in Kučanu, jih ne bodo volili. Zakaj bi nekdo glasoval za kopije, če ima na voljo original v različnih izvedbah? Poleg tega na tranzicijski levici praktično vsi dobro vedo, da je NSi prevzeta stranka. SPV, special purpose vehicle, vozilo za posebne namene, ki naj v njihov tabor pripelje nekaj dodatnih poslanskih glasov. Če pa to ne bo uspelo, pa vsaj odpelje v nič čim več glasov krščanskih volivcev. Že večkrat ste dejali, da prepiri na desnici koristijo levici in obratno. Kaj lahko vi storite, da se stanje umiri? Drži, da prepiri v sorodnem političnem bloku škodujejo vsem tako kot prepir v družini. Zunanji opazovalci običajno ne poznajo razlogov in okoliščin in vidijo samo, da se nekdo prepira. Večina takoj navede tisti pregovor, da sta za prepir potrebna dva, in pri tem ostane. Le malokdo pomisli, da sta tudi za umor potrebna dva. Morilec in žrtev. Razen v Sloveniji se to nikjer drugje ne izenačuje. V dogajanja znotraj NSi se doslej nismo vmešavali, čeprav že leta opazujemo, kako se načrtno iz nekoč suverene Bajukove NSi dela SPV. Dogajanj nismo niti javno komentirali, dokler ljudje s telekomanderjem niso tega vozila čelno usmerili na SDS. Sedaj nimamo druge izbire, kot da se branimo, kajti nesuverena NSi, ki vidi poslanstvo svojega obstoja v streljanju v naš hrbet, ni več del rešitve, ampak je del problema. To glede vmešavanja drži, saj vi npr. niste nikoli dejali, da Novakova ne sme biti predsednica NSi niti niste na zborovanjih nedostojno govorili o razmerah v njeni stranki. Zelo zadržano ste reagirali tudi leta 2014, ko je podmladek NSi kot edini nasprotoval resoluciji podmladka Evropske ljudske stranke, ki vas je podprl v zadevi Patria, ali ko vas je Novakova tik pred volitvami v Mladini grobo napadla. Sedaj pa ste v tem intervjuju vendarle izrekli nekaj krepkih na njihov račun. Kakšne, mislite, bodo reakcije? Zagotovo bo vreščanja veliko, vendar je treba ljudem naliti čistega vina. Obžalujem samo, da smo predolgo čakali, stiskali zobe in upali, da bo razum vendarle močnejši od prišepetovalcev. (Foto: Urban Cerjak) (Foto: Urban Cerjak) V zadnjih tednih se vse bolj jasno kaže tudi strateška naloga, ki jo je za tranzicijsko levico v vlogi SPV, kot temu pravite, opravila NSi z zakonom o pokopu po vojni pomorjenih ljudi. S tem zakonom so morišča preimenovali v grobišča, izključili obvezno obravnavo policije in tožilstva ob odkritju trupel ter preprečili kazenski pregon odgovornih zločincev. Slišati je, da je vlogo kurirja, ki je kukavičje jajce tega zakona prinesel v NSi, opravil Janez Pogorelec, namestnik direktorja vladne službe za zakonodajo in član vodstva NSi. Kako vidite ta projekt? Dejansko je ta zakon režimu bistveno olajšal nadaljnje sprenevedanje, otežil identifikacijo žrtev in njihovih morilcev. Gre za skrbno pripravljen in nadzorovan scenarij, v katerem sodeluje celoten ešalon tranzicijske levice oziroma druge generacije potomcev nekdanjih organizatorjev in izvajalcev genocida. Osrednjo vlogo tu ne igrajo več tisti, ki so si neposredno umazali roke s krvjo, temveč tisti, ki so in še uživajo sadove tega zločina proti človeštvu. Pomorjene ljudi naj bi sedaj pokopavali oziroma pravilneje rečeno skrivali na čim bolj odročne kraje tisti, ki jim po vilah in stanovanjih še vedno visijo od očetov podedovane umetniške slike, naropane po domovih ubitih. Poleg je seveda tudi nekaj naivnih, dobro mislečih ljudi, ki nasedajo propagandi. Slovenska škofovska konferenca in Združenje Ob lipi sprave triku nista nasedla. Hvala Bogu. Žal pa jim je uspelo preslepiti mnoge druge, tudi ljudi v Cerkvi, ki so v nasprotju z izjavo Škofovske konference privolili v prevaro. “Dejansko je ta zakon režimu bistveno olajšal nadaljnje sprenevedanje, otežil identifikacijo žrtev in njihovih morilcev. Gre za skrbno pripravljen in nadzorovan scenarij …” Je sploh še upanje, da se mrtvi dostojno pokopljejo, vsaj simbolično obsodijo zločini ter doseže sprava? Upanje je, vendar se morajo stvari odvijati po logičnem zaporedju, v ospredju pa mora biti resnica o preteklosti. Dostojen pokop mrtvih, vrnitev njihovega dobrega imena, obsodba zločina, obžalovanje in sprava. Mešanje vrstnega reda še nikjer ni pripeljalo do cilja. Ni mogoče iskreno postavljati spomenika sprave, dokler po moriščih leži še na tisoče žrtev nepokopanih. Drugi del intervjuja bomo objavili prihodnji teden (četrtek, 27. 10. 2016). Janez Janša bo med drugim spregovoril tudi o rešitvah za gospodarski razvoj Slovenije, o potrebi po razgradnji monopolov, o profilu in razmerah v stranki SDS, o novih strankah na desnici, o Lojzetu Peterletu … Intervju si lahko preberete tudi v današnji Demokraciji. Metod Berlec, Jure Ferjan, Boris Tomašič Danes bo spet vrelo od idiotskih komentov kretenčkov komunistkov. Ko jim Janez nalije pelina na njihove rane, rdeče podgane cvilijo do onemoglosti. Reporter ima še bolj papricirani naslov. Janša: Kučan je zločinec prve kategorije, na vesti ima večje zločine od Mustača Rusija preti Evropi, zato želijo ameriški marinci prisotnost okrepiti na Norveškem 20. 10. 2016, 5:00 30 Facebook Twitter Foto: epa Ameriški marinci bi tokrat radi sodelovali z Norveško, kjer si želijo okrepiti svojo prisotnost in tako povečati vojaške možnosti zveze Nato v severni Evropi. Pobuda mora še počakati na zeleno luč norveškega političnega vrha. Ta se sicer pojavlja prav v času napetih odnosov med Rusijo in ZDA. Prav mogoče je, da bodo na Norveškem kmalu nastanjene rotacijske enote ameriških marincev, kar bi lahko predstavljalo nov udarec za ruskega predsednika Vladimirja Putina. Pobuda prihaja ravno v času zaostrovanja odnosov med ZDA in Rusijo, v času humanitarne katastrofe v Siriji, pa tudi ruskih kibernetskih napadov na ameriške politične organizacije in še zlasti posameznike, piše CNN. V severni Evropi pa tudi Rusija krepi svojo vojaško prisotnost. V zadnjem času je znana njena namestitev raketnega sistema na območju mesta Kaliningrad. Poljska in Pribaltske države ob teh potezah izražajo svoje bojazni. Ste morda spregledali: Rusija prestavlja raketni sistem v osrčje Evrope – je Slovenija varna? ZDA in Norveška sta pomembni zaveznici Ameriška stran zagotavlja, da imajo z norveškimi oboroženimi silami zelo dobre vezi, določena ameriška vojaška prisotnost na Norveškem, pa bi te vezi še okrepila, obenem pa tudi zmožnosti za večje medsebojno sodelovanje na vojaškem področju. Pobudo mora sedaj odobriti še norveška vlada, to pa bi prav tako izboljšalo vojaške zmožnosti celotnega Nata v severni Evropi. Vzroki za ameriško-ruske napetosti Odnosi med ZDA in največjo državo sveta so se zaostrili po ruski priključitvi Krima in vmešavanju v oborožene spopade na vzhodu Ukrajine s strani slednje. Od takrat naprej so tako ZDA, kot tudi zveza Nato okrepili svojo vojaško prisotnost v vzhodni Evropi, še zlasti na Poljskem in v Pribaltskih državah. V tem letu so ameriški marinci sicer že imeli vojaške vaje na Norveškem, pri tem pa so se jim pridružile še druge članice Nata. Foto: epa Foto: epa Norveška potrjuje dobre odnose med državama Na norveškem ministrstvu za obrambo sicer potrjujejo dolgoletno in tesno zavezništvo z ZDA, to pa je po njihovem pomembno za njuno partnerstvo na področju zagotavljanja varnosti, vendar pa se ameriške vojaške vaje na Norveškem ne zdijo ravno preprosta stvar, zato pogovori o tem področju na politični ravni še niso končani. Ste morda spregledali: Zgodovinske izkušnje kažejo, da zaradi trenutnih napetosti med Rusijo in Evropo pride do velike vojne Napetosti v vzhodni Evropi so stalnica Znano je, da je Nato v zadnjem času povečal svojo vojaško prisotnost na poljskih tleh, kar je sorazmerno z rastočo poljsko bojaznijo, da bi v prihodnosti Rusija lahko ogrožala Poljsko. Strahovi so utemeljeni tako z ukrajinsko krizo, kot tudi obsežnimi ruskimi vojaškimi vajami na območju mesta Kaliningrad, pa tudi na polotoku Krim. Obenem rusko-poljske odnose močno zaznamuje njuna krvava medsebojna zgodovina, ki je prinesla kar 18 oboroženih konfliktov. Tudi Rusija krepi vojaško prisotnost na evropskem severu V zadnjem času je tudi Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost na severu Evrope, in sicer na območju ruske enklave Kaliningrad, kjer je namestila raketni sistem Iskander-M, ki ima doseg 500-700km in lahko doseže večino krajev na Poljskem. Tovrstne poteze pa strašijo tudi Pribaltske države, vendar je ruska stran skušala pomiriti razgreto ozračje s trditvami, da gre za rutinske manevre njihove vojske. Tako poteze Nata kot tudi Rusije v severni in vzhodni Evropi pa se zdijo skrb vzbujajoče, saj odpirajo vprašanja o morebitni novi veliki vojni na Stari celini, ali pa vsaj začetku nove hladne vojne med vojaškima velesilama. Domen Mezeg Tako ZDA, kot Rusija potrebujeta novo oblast. Janša je v zadnjem intervjuju za Nova24 to jasno nakazal. In ima še kako prav! učko • 3 ure nazaj Vzhodno Evropske države in narodi, ki so bili pod Rusijo, si sigurno nikakor ne želijo več iti pod Ruse!!! Tega si želijo samo nekateri umsko zaostali Slovenci in tisti malo manj slovenci, zato pa umsko toliko bolj zaostali !!!!!!!!!!!!!!!! Njena pot in njena odločitev – Tina Maze za konec še na pohorsko strmino "Ne čutim več potrebe po tekmovanju na tako visoki ravni" 20. oktober 2016 ob 16:16, zadnji poseg: 20. oktober 2016 ob 21:24 Sölden - MMC RTV SLO Na novinarski konferenci v Söldnu je najuspešnejša slovenska športnica vseh časov Tina Maze razkrila, da končuje kariero, a želi nastopiti še enkrat – pred domačimi gledalci na Zlati lisici. Tini se je zaradi lepih spominov na ledenik Rettenbach zdel Sölden primeren kraj, da sporoči svojo odločitev, zadnje misli in želje za prihodnost. Sölden je pomenil začetek največjih uspehov v karieri slovenske šampionke, tam je osvojila prve točke v karieri in tudi prvič zmagala. "Po toliko letih v alpskem smučanju je treba reči, da sem zadovoljna z vsem, kar sem dosegla. Ne čutim več potrebe po tekmovanju na tako visoki ravni," je uvodoma povedala Mazejeva. Dvorana v hotelu Bergland je bila nabito polna, konference so se udeležili številni novinarji, televizijske ekipe, člani Tinine šampionske ekipe Team to aMaze in Tinina družina. Vsi rekordi Tine Maze Mazejeva je dejala, da se je razveselila boja v Meribelu pred dvema sezonama, ko je, čeprav je izgubila tekmo za veliki kristalni globus proti Anni Veith (tedaj še Fenninger), vedela, da je dala vse od sebe. Zato si želi še enkrat nastopiti na najvišji ravni – pred zvestimi navijači na domači pohorski strmini, a še ni razkrila, v kateri disciplini. "Ker tedaj nisem imela ne časa, ne prostora, ne energije, da bi si lahko predstavljala, da je bila to moja zadnja tekma, sem zelo motivirana. Želim še enkrat, najverjetneje zadnjič, nastopiti pred domačimi gledalci. Vsem pokroviteljem prijateljem, ekipi in novinarjem želim ponuditi še eno vrhunsko predstavo," je pristavila. Predsednik Bortu Pahor je na Twitterju ob slovesu Mazejeve zapisal: "Srečno, Tina Maze, ponosni smo nate." Predsednik vlade Miro Cerar pa je dodal: "Razlog več, da grem letos na Zlato lisico. Tina Maze, želim ti uspešno in srečno pot še naprej!" Zahvalila se je vsem najtesnejšim sodelavcem, ki so jo spremljali ob največjih uspehih. Nazadnje še Andrei Massiju, za katerega je dejala: "Njegove besede bolijo, a ko me objame, se počutim doma." Massi, ki je bil sprva kondicijski trener, nato pa vodja uspešne ekipe Team to aMaze, je povedal, da sta "dve minuti premalo za povzetek vseh 14 let skupnega dela". Ob koncu je Tini v solzah predal slovensko zastavo, ki mu jo je poklonil predsednik Borut Pahor in s katero je Massi slavil vse njene uspehe. "Team to aMaze je malo nora ideja, ki jo je težko opisati s samo enim pridevnikom in opisati samo z enim pridevnikom, kaj vse je bilo narejeno. Uporabil bi več pridevnikov, malo noro, malo genialno, neverjetni talent, ki je Tina Maze, in revolucionarno. Narediti nekaj novega je težko, nam je uspelo," je povedal Massi. Dvakrat olimpijska in štirikrat svetovna prvakinja 33-letna Črnjanka je od lanskega maja v tekmovalnem premoru. Izpustila je celotno sezono 2015/16, ki jo je označila za sezono odmora in čas za razmislek. Zdaj je razkrila odločitev za slovo, a želi nastopiti na strmini, ki jo je imela najraje, pred domačimi gledalci na Zlati lisici, kjer je leta 1999 tudi prvič nastopila v svetovnem pokalu. Na Pohorju bo karavana najboljših alpskih smučark tekmovala 7. in 8. januarja. Od tedaj je ena najbolj vsestranskih smučark, ki je zmagala v vseh disciplinah, štartala na 400 tekmah, dosegla vse, kar se v alpskem smučanju da. V sezoni, v kateri je prejela veliki kristalni globus, je postavila rekord po številu točk (2.414) v eni sezoni svetovnega pokala tako med moškimi kot ženskami. Ob tem ima še dva mala kristalna globusa, 26-krat se je povzpela na najvišjo stopničko, 81-krat pa je stala na odru za zmagovalke. Njeni sta še dve zlati in dve srebrni olimpijski medalji, štirikrat je postala svetovna prvakinja, s svetovnih prvenstev pa je prinesla še pet srebrnih kolajn. Pridružila se bo Greisu in Malyszu Ob koncu športne poti se je pridružila ekipi Eurosporta, ki s pomočjo zimskošportnih legend odšteva do olimpijskih iger v Pjongčangu. Do začetka iger v Južni Koreji je še 500 dni, Mazejeva pa je okrepila zasedbo Eurosporta, v kateri sta že trikratni dobitnik zlate olimpijske medalje v biatlonu Nemec Michael Greis in legendarni poljski skakalec Adam Malysz. Tina bo na podlagi bogatih tekmovalnih izkušenj gledalcem s pogovori z nekdanjimi kolegi pred tekmami in po njih omogočila vpogled v vse, kar se dogaja v glavah vrhunskih smučarjev v trenutkih, ki odločajo. Obenem bo delala tudi neposredne strokovne analize smučarskih taktik in strateških odločitev. Obenem je razkrila, da ima še nekaj načrtov za prihodnost. Želi posneti tudi dokumentarni film o ekipi Team to aMaze. "Vsak konec ima nov začetek," je še dodala šampionka. T. J. Pet nepozabnih trenutkov v karieri Tine Maze Mejnik Val d'Isere, največji uspeh 2.414 točk v eni sezoni 21. oktober 2016 ob 09:10 Ljubljana - MMC RTV SLO "Le zmage me izpolnjujejo in ko jih ni, mi je težko," so besede Tine Maze, ki zrcalijo njen šampionski duh. Ključno vlogo je imel Andrea Massi, ki jo je ponesel do 26 zmag v svetovnem pokalu in 13 medalj na velikih tekmovanjih. Tina Maze je javnost vse od konca sezone 2014/15 do včeraj pustila ugibati, kakšni so njeni načrti, na novinarski konferenci pa le sporočila, da bo tekmovala samo še na januarski Zlati lisici v Mariboru, kjer je leta 1999 debitirala v svetovnem pokalu. Ko je v sezoni 2002/03 prvič zmagala med elito alpskih smučark, se je zdelo, da bo pot k vrhu lahka, a ni bilo tako. V slovenski reprezentanci ni mogla izkoristiti svojega potenciala, padcev je bilo več kot vzponov, velika tekmovanja so bila dolgo zakleta. Njeno neizmerno težnjo k vrhunskosti in popolnosti je znal razumeti šele Andrea Massi. Leta 2008 sta si upala narediti korak v neznano, ustanovila sta samostojno ekipo Team to aMaze, kar je bil temeljni kamen za vse prihodnje uspehe. Sledi (kronološki) izbor petih nepozabnih trenutkov v karieri najuspešnejše slovenske športnice, katere vrhunec sta bili dve zlati olimpijski medalji v Sočiju in rekordnih 2.414 točk v eni sezoni svetovnega pokala. St. Moritz 2008: do zmage s številko 47 Sezona 2007/08 se je za Tino Maze začela le s 25. mestom na veleslalomu v Söldnu, prehitela jo je Srbkinja Jelena Lolović. Pozneje tudi v hitrih disciplinah ni šlo po željah in ko je 2. februarja 2008 v St. Moritz prišla na šesti smuk sezone, v kraljevski disciplini ni imela še niti ene točke. Prenos se je že končal, tudi na TV Slovenija nihče ni več računal, da bi lahko kdo ogrozil najhitrejše. Toda razmere so bile vse boljše, posijalo je sonce. Tina Maze je startala s številko 47, komentator v cilju pa je ob njenih odličnih vmesnih časih vedno bolj vpil. Ko je v cilju videla enico, Tina ni mogla verjeti. Po petih zmagah v veleslalomu je takrat 24-letna Črnjanka dosegla prvo slovensko žensko zmago v smuku. Sezono svetovnega pokala je končala na 28. mestu z 287 točkami. Val d'isere 2009: Prva medalja na velikih tekmovanjih Ker Tina Maze do leta 2009 ni osvojila nobene medalje na velikih tekmovanjih (niti na mladinskih prvenstvih), so nekateri zatrjevali, da ni rojena za velike tekme. Danes se lahko takšnim ugotovitvam smejimo, je pa marsikdo tako upravičeno razmišljal tudi po prvi vožnji veleslaloma za svetovno prvenstvo v Val d'Iseru 2009. Mazejeva je bila po prvi vožnji šele petnajsta in je zaostajala dobri dve sekundi. Med obema vožnjama je bilo na relaciji Maze-Massi zelo burno. Odvijala se je prava drama: medtem ko je bila Tina jezna in povsem obupana, jo je Massi prepričeval, da še ni vsega konec in da zmore priti do medalje. Brezkompromisni napad na vso moč se je izšel in Slovenija je po osmih letih (Mitja Kunc, 2001) spet dobila medaljo na velikih smučarskih tekmovanjih, srebrno. Massi je pozneje večkrat poudaril, kako je bila ta tekma ključna za Tinino glavo. In res: vse od takrat je pridno nosila medalje z največjih tekmovanj. Maribor 2013: Prvič zlata lisička Potem ko je slalom dalj časa veljal za najšibkejšo disciplino Tine Maze, je v šampionski sezoni 2012/13 dvakrat zmagala tudi na slalomskih tekmah svetovnega pokala. Januarja jo je 18.000 navijačev v Mariboru v obeh vožnjah nosilo do cilja in Tina Maze je imela na koncu kar 86 stotink prednosti pred Tanjo Poutiainen. Postala je šele tretja Slovenka, ki je dobila zlato lisico. Kakšen magnet za ljubitelje smučanja je bila Tina Maze, še bolj dokazuje obisk veleslaloma dan prej, na katerem je bila Črnjanka druga z osmimi stotinkami zaostanka za Lindsey Vonn. Uradno se je zbralo 21.573 gledalcev, kar je enodnevni rekord v bogati zgodovini tega tekmovanja, na katerem bo januarja 2017 Tina Maze tudi uradno končala kariero. St. Anton 2014: vstop v elitni klub Šestkratna slovenska športnica leta je imela v čudežni sezoni 2012/13 neverjeten niz zmag (11) oziroma uvrstitev na zmagovalni oder. Končnih 2.414 točk bo verjetno še dolgo nedosegljiv mejnik za vse prihodnje generacije v moškem in ženskem smučanju. V tej sezoni ji je uspelo zmagati še v superveleslalomu. 13. januarja 2013 se je tako v St. Antonu uvrstila v elitni klub alpskih smučark z zmagami v vseh disciplinah. Postala je šesta smučarka v zgodovini, ki je zmagala v vseh petih disciplinah alpskega smučanja! Pred njo je to uspelo Petri Kronberger, Pernilli Wiberg, Janici Kostelić, Anji Pärson in Lindsey Vonn. Soči 2014 oz. Beaver Creek 2015: zlato v smuku Med številnimi posamičnimi zmagami Tine Maze (26 v svetovnem pokalu, štiri na svetovnih prvenstvih in dve na olimpijskih igrah) imata verjetno največjo težo zmagi v smuku za olimpijske naslove v Sočiju 2014 in leto pozneje za naslov svetovne prvakinje v Beaver Creeku. 12. februarja 2014 je Tina Maze osvojila prvo slovensko zlato olimpijsko medaljo na zimskih olimpijskih igrah, in to kar v smuku. Na najvišji stopnički je bila skupaj z Dominique Gisin. "Po vsem tem, kar sem letos prestala, je to nekaj neverjetnega. Pred smukom sem se spomnila svoje prve tekme v karieri, ko sem "štanfala" po hribu navzgor. Celo noč sem mislila na to tekmo. Takrat sem zmagala in rekla sem si, da lahko to naredim tudi danes," je povedala slovenska šampionka, ki je leto pozneje v Beaver Creeku postala še svetovna prvakinja v smuku. Anno Fenninger je ugnala za dve stotinki. Ker nimamo pravic za objavljanje arhivskih posnetkov iz Sočija, si oglejte video zmagoslavja Tine Maze v Beaver Creeku: Drama z ugrabljenimi dečki s strani Kopač Mrakove šla tako daleč, da so dečkoma spremenili priimke 21. 10. 2016, 5:00 203 Facebook Twitter Ima Anja Kopač Mrak slabo vest? (foto: STA) Vrhovno sodišče je odločilo, da so bile v primeru koroških dečkov kršene ustavne pravice babice zaradi nezakonitega odvzema vnukov iz vrtca. Ministrica Anja Kopač Mrak kljub svoji objektivni odgovornosti glede odločitve sodišča še kar molči, zaradi česar je zrela za odstop, saj je bila v tem konkretnem primeru storjena nepopravljiva škoda otrokoma in starima staršema. V primeru koroških dečkov pa so šli celo dlje. Naš portal Nova24TV je neuradno izvedel, da naj bi dečkoma spremenili celo priimek. Po nedavnem razgovoru na Centru za socialno delo Velenje naj bi babica dečkov Marija Otorepec, na dom prejela zapisnik iz katerega je bilo mogoče razbrati, da so njunima vnukoma spremenili priimek. Glede na to, da je oče dečkov, ki je v zaporu zaradi hladokrvnega umora njune matere, ostro nasprotoval temu, da bi rejništvo prešlo v roke starih staršev, je mogoče sklepati, da je k spremembi priimka prav on podal soglasje. Preberite več: Anja Kopač Mrak je objektivno odgovorna, zato mora odstopiti Socialni delavec Franc Donko je opozoril, da s spremembo imena ali priimka pride do posega v čustveno identiteto otrok. Škoda je bila narejena- dečka sta se pričela odtujevati Oče dečkov ima vsak mesec pravico do dvournega stika z dečkoma, kljub temu, da je prav on odgovoren za to, da sta njuna sinova že v rosni mladosti izgubila svojo ljubečo mater. Stara starša pa lahko svoja vnuka vidita dvakrat na mesec za eno uro in pol v spremstvu strokovnega sodelavca. Po besedah njune babice je že mogoče videti, da sta se otroka zaradi nastale situacije pričela odtujevati, saj na svoji lastni koži čutita krivico in škodo, ki jima je bila povzročena tekom celotne agonije. Mrakova je več kot zrela za odstop Poslanka Suzana Lep Šimenko je poudarila, da so v stranki SDS že z vložitvijo interpelacije v primeru odvzema koroških dečkov starima staršema opozorili na številne nepravilnosti in opozorila, da je Center za socialno delo Velenje (CSD Velenje) prehitro odvzel vnuka starima staršema, saj bi pred tem moral počakati na dovoljenje za rejništvo s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po besedah poslanke bi se morala do ugotovitve o nepravilnosti dokopati socialna inšpekcija, več kot očitno pa je da ta v tem konkretnem primeru svoje naloge ni opravila. “Ministrica Anja Kopač Mrak je v mesecu aprilu odločitev socialne inšpekcije in centra za socialno delo Velenje zagovarjala in za njo stala. Par dni kasneje je na to stran stopila tudi varuhinja, ki prav tako ni ugotovila nepravilnosti v postopku CSD Velenje.” Podatek, da je interpelacijo ministrice podprlo kar 43 poslank in poslancev jasno kaže, da ministrica nima veliko podpore, je še dodala. Med drugim je tudi opozorila, da bi Mrakovo k odstopu moral pozvati tudi premier Cerar, ki je še pred začetkom interpelacije povedal, “da je zaradi nepravilnosti v postopku mogoče najti določene vidike njene objektivne odgovornosti.” Več je razlogov za odvzem roditeljske pravice očetu Lep Šimenko je opozorila, da so otroka s svojim ravnanjem iztrgali iz zavetja varnega doma in jim tako protizakonito odvzeli pravico do stika s svojima starima staršema, torej z najožjima članoma družine. V CSD-ju pa se branijo, da so jih s tem odvzeli iz “travmatičnega” okolja. “Le kje so bili takrat, ko je njun oče, več let izvajal nasilje nad pokojno partnerko?” Prav tako je jasno poudarila, da je več kot dovolj razlogov, da takšnemu očetu, ki hladokrvno umori mater svojih otrok odvzamejo roditeljsko pravico. Foto: STA Foto: STA V javnosti so se nad dogajanjem upravičeno pojavili burni odzivi državljanov, ki kar ne morejo verjeti, da lahko živimo v takšni državi, kjer lahko morilec odloča o usodi otrok. Lokalna skupnost se je nemudoma odzvala Andrej Breznik iz civilne iniciative, ki je bil pobudnik zbiranja podpisov za rešitev problematike, je izjavil, da so ljudje v lokalni skupnosti nemudoma pristopili k reševanju primera, saj sta bila otroka starima staršema odvzeta na povsem nezakonit in nehuman način. Stari starši predstavljajo družino Članica Gibanja za otroke in družine Metka Zevnik je povedala, da je bil takšen odvzem otrok nezakonita ugrabitev. “Nad razsodbo Vrhovnega sodišča sem zadovoljna in se mi zdi kot luč v megli, ki jo trosi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.” Poudarila je, da v gibanju veš čas trdijo, da je zakonodaja mačehovska do starih staršev, zato so tudi predlagali spremembo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. “Popolnoma neverjetno je, da samo v Sloveniji nikakor ne razumejo, da stari starši predstavljajo družino.” Foto: STA Foto: STA Ministrstvo zaradi protestiranja ljudi označila za cesto Zevnikova je opozorila, da jih je ministrstvo zaradi glasnega opozarjanja na nepravilnosti popolnoma neupravičeno označila kot cesto. Breznika pa je takšna izjava zarezala kot nož. Poudaril je, da imajo ljudje v rokah oblast, torej imajo zaradi tega tudi vso pravico do svobodnega komentiranja ter napovedal, da zaradi tega vsekakor ne bodo popuščali pri zahtevi, da se otroka čim prej spravi na varno k njunima starima staršema. (Shod v podporo starima staršema, ki jima je CSD Velenje odpeljal vnuka, stara tri in pet let, ter ju namestil v rejniško družino) Foto: STA Shod v podporo starima staršema, ki jima je CSD Velenje odpeljal vnuka, stara tri in pet let ter ju namestil v rejniško družino (Foto: STA) Ni več razloga, da dečka ostaneta v rejništvu Socialni delavec Franc Donko je opozoril, da koroška dečka še vedno ostajata v rejništvu, kljub temu, da je odločitev Vrhovnega sodišča vplivala na pravnomočnost odločitve Upravnega sodišča v Mariboru, kar pomeni, da so vsi ostali akti okrog tega prenehali veljati. “Nikakršnega razloga več ni, da otroka še naprej ostajata pri rejnikih. Ministrica bi glede tega morala nemudoma ukrepati.” Babica otrok je povedala, da so z odložitvijo Vrhovnega sodišča dobili novo energijo in upanje, da se otroka čim prej vrneta nazaj v domače ognjišče. Primer koroških dečkov je razgalil bedo ministrstva Lep Šimenko je izjavila, da v takšnih primerih praviloma stari starši vedno dobijo pravico do skrbništva, razen, če to ne bi bilo v interesu otrok. V tem konkretnem primeru pa je razvidno, da sta se otroka v treh mesecih, ki sta jih preživela s starima staršema, počutila bolje. Njuna babica je celo izjavila, da so se v tem obdobju med njimi stkale tesne družinske vezi. Foto: STA Foto: STA Poslanka je opozorila, da je primer koroških dečkov jasno razgalil vso bedo, ki se dogaja pod Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. “Do tega v zahodni demokratični državi ne bi smelo priti. Bojim pa se, da je teh primerov še več.” Socialne delavke zadeve niso vzele dovolj resno Donko je izpostavil, da socialne delavke niso dovolj resno vzele stiske pokojne mamice otrok, ki je kar dve leti opozarjala na nasilje očeta otrok in se je zaradi resnosti situacije zatekla tudi v varno hišo. “Sedaj je napočil čas, ko lahko pomagamo otrokom in odpravimo to nevzdržno stanje. Vsaka minuta več, ki jo otroka preživita v rejništvu je preveč.” Po prepričanju Donka so socialni delavci popolnoma izgubili stik z resničnim življenjem in poudaril, da iz tega razloga nujno potrebujemo spremembe v tej stroki. Pri čemer je izpostavil primer pogovora z ministrico Mrakovo, ki je izpadel bolj kot monolog. Najbolj pa ga je zmotilo, da je ministrica izjavila, da se sicer z zahtevami, da so področje glede skrbništva starih staršev uredi strinja, ampak naj bi to namesto z predlaganim zakonom uredila to s svojim družinskim zakonikom. “Iz tega je razvidno, da takšni ljudje ne morajo zastopati tako odgovornega področja.” S strani odgovornih ni bilo nikakršnih odzivov Na odločitev sodišča se ni odzvala ne ministrica Mrakova kot tudi ne varuhinja človekovih pravic in premier Cerar, ki se trenutno mudi v tujini. To je po besedah poslanke Lep Šimenko nezaslišano glede na to, da zasedajo tako odgovorne funkcije v državi. Danko je še izpostavil, da bi se stroka pri reševanju problematike morali zavedati pomena čustvenega odziva, ne pa zgolj odločati na podlagi suhoparnega zakona. “Zavzemamo se, da bodo stari starši lahko posvojili svoje otroke”, je dejal Donko in apeliral na odgovorne, da rešijo dramo otrok in pozval k razmisleku v kakšni državi želimo živeti. N. Ž. Duhec • eno uro nazaj Kje je odgovornost vseh, ki so bli nesposobni ocenit ogroženost matere??? Za bv ni bla v varnih hišah.... itd, itd. Dedek in babica nista gola in bosa.... očitno jima pa nihče noče pomagat. 1 • Reply • Share › Steiermark • 14 minut nazaj Komunistične pokveke so totalno ponorele - zblaznele! Duhec • 2 uri nazaj Za spremembo priimka so rabl soglasje očeta.... in so ga dobli. No to so gnili zakoni, ki jih nikjer drgje na svetu ni. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšen priimek so jim sedaj dali ? So mogoče do zdaj nosili materin priimek in jim je sedaj dal svojega ? Jih je šele sedaj priznal (???) Mogoče rabi, da bi tako hitreje prišel ven, ker bi "moral" skrbeti za otroka pa šola bo, bolezen....... sam bogve, kaj si namerava namislit. Dvomim, da so do sedaj nosili njegov priimek in bi jim ga sedaj spremenil na materin priimek (to je samo moje razmišljanje...) - mogoče pa čisto nek drug priimek. ??? neny • 2 uri nazaj Več bi naredilo Društvo proti mučenju otrok, katerega bi bilo treba čimprej ustanoviti. Politika samo zapleta, otroci so predmet političnih obračunov.... Obup. Široko odprt medijski prostor za psihopate komunistične nomenklature 21. 10. 2016, 5:00 31 Facebook Twitter Miro Petek Prejšnji teden se je nekaj čudakov z goriškega zbralo na Sabotinu pri napisu TITO, kjer so čakali, da bodo na vrh prišli člani SDS, ki so imeli na ta dan napovedano družabno srečanje goriške regije. Srečanje je bilo zaradi slabe vremenske napovedi nekaj dni poprej odpovedano. Ti čudni modeli z zastavami z rdečo zvezdo so poklicali POP TV in v kamero izjavljali, kako ne bodo dovolili, da bi na drogu na vrhu Sabotina nekaj deset metrov nad napisom TITO (včasih je bil to napis NAŠ TITO) zaplapolala slovenska zastava in kamera POP TV je potrpežljivo čakala, kdaj bo nastal konflikt. Malo bolj resna televizija bi takšne čudake ignorirala ali pa naredila analitični prispevek o zblojenosti ljudi, ki ob pomoči postkomunističnih političnih strank zastrupljajo našo družbo. Na Sabotinu je manjkal samo še Tit Turnšek. Mogoče se je skrival v kakem grmovju. Na katerem političnem polu je več netolerantnosti? Skupaj s Turnškom bi ti primorski eksoti lahko bili zanimiva slovenska folklora, ob katerih bi se lahko režali in zabavali, če ne bi vse skupaj zrcalilo stanje duha na Slovenskem. Ko levičarji in njihove iz državnega proračuna dobro plačane organizacije tako imenovane civilne družbe na dolgo in široko razpredajo o nestrpnosti Slovencev in politike do raznih manjšin ali migrantov, pa sami ravnajo ravno v maniri, ki jo v teh kavarniških razpravah kritizirajo: spodbujajo nestrpnost do drugih, drugače mislečih, drugače opredeljenih. Dominantni mediji poskušajo ustvarjati ozračje, kako je netolerantnosti in nestrpnosti več na konservativni kot na liberalni strani, ali, če hočete, več na desni kot na levi. V Sloveniji bi si taka hipoteza gotovo polomila zobe, če bi se nekdo lotil resne empirične raziskave in če ne bi potvarjali podatkov in rezultatov raziskav, kar je pri nas v javnomnenjskih raziskavah in anketah pač nekaj običajnega. Za nestrpnost slovenske leve politike kakopak ni kakšnih empiričnih podatkov, ker so v teh desetletjih uspeli ustvariti podobo, kako je ta politike strpna in tolerantna. Bučam v Prekmurju več pozornosti kot škandalom v parlamentu Ta avtoritarni, izrazito nedemokratični sindrom slovenske leve politike, se je v zadnjem času najbolj pokazal pri odvzemu poslanskega mandata Janezu Janši, kar je za državo, ki je članica Evropske unije in Nata, škandal brez primere. Dominantni mediji ta škandal in napad na demokratične norme danes bolj redko omenjajo in ga potiskajo v pozabo. Ob letni inventuri dogajanja v državi dajejo več časa in prostora največji buči v Prekmurju kot pa temu ekscesu v slovenskem parlamentu. Več časa in prostora je namenjenega debati, kako nekdo čaka na odgovor glede azila poldrugo leto, kar je seveda nedopustno, kot pa takemu robatemu posegu parlamenta in levičarskih poslancev v demokratične in civilizacijske norme ter človekove pravice. In nikakor se ne smemo se čuditi, zakaj ta država ne funkcionira, ko pa si oblast nekaznovano privoščijo tak poseg, kot si ga je pri Janši. Imajo imuniteto za kriminal in vse neumnosti, ki smo jim vsakodnevno priča. Nič se jim ne zgodi ali pa jim ljudstvo vse odpusti. Beg pred psihopati komunistične nomenklature Politična psihologija bi za nestrpnost in netoleranco slovenskega levega političnega bloka seveda morala iskati razloge v preteklosti in ideologiji, v kateri koreninijo te novodobne leve politične stranke na Slovenskem. Individualna nestrpnost, kot jo je prezentiral tisti model na Sabotinu, in kolektivna nestrpnost in mržnje, ki jo poosebljajo levičarske civilne organizacije in leve parlamentarne stranke, vsestransko škodujejo. Zavirajo kreativnost, inventivnost, nove ideje in napredek. Ko mladi, razgledani in izobraženi Slovenci na televiziji gledajo razne psihopate iz nabora komunistične nomenklature, ki širijo sovražnost in vnašajo v družbo nestrpnost, poiščejo najbližjo pot na tuje, saj v tej državi ne vidijo prihodnosti. Za nesposobnost aktualne oblasti naj bo odgovorna kar SDS Shizofrena medijska scena pri tem pomaga po najboljših močeh. Parlamentarna opozicija bi skupaj z mediji in novinarji morala biti temelj demokracije in nadzora nad oblastjo, mediji pa svoj obstoj utemeljujejo na sesuvanju opozicije in poveličevanju vlade, četudi je njeno vladanje škodljivo. In če slučajno kritizirajo oblast ali njene satelite v gospodarstvu, bankah in zavarovalnicah, poskrbijo še za dobro dozo manipulacije. Svet na Kanalu A je ob poročanju o nepravilnostih v DUTB in dr. Marku Simonetiju, predsedniku upravnega odbora DUTB, na fotografiji prikazoval dr. Vaska Simonitija, člana SDS in ministra za kulturo v prvi Janševi vladi. Slučajno? Pomota? Ne se hecat. Ob napakah in kriminalu aktualne oblasti je treba vzpostaviti najmanj ravnotežje in pri ljudeh aktivirati pogojni refleks, da je tudi za nesposobnost, kriminal in neumnosti te oblasti vendarle kriva SDS. Miro Petek SlovenijaČrna kronika Tito ni bil nič manjši “gurman” od Stalina – obema je teknila “krvava požrtija” 23. 10. 2016, 5:00 190 Facebook Twitter Foto: wikimedia commons Tito slovi po svojih množičnih umorih. Takoj po 2. svetovni vojni in v poznejšem obdobju je pomoril okoli milijon ljudi, s čimer se uvršča med diktatorje, ki so pomorili največ ljudi na svetu. Stvar dobi povsem nove razsežnosti, če število pomorjenih s strani posameznih diktatorjev primerjamo s številom prebivalcev v teh državah. Tito se je sicer proslavil kot zelo uspešen množični morilec, vendar pa ga je pri njegovi “karierni uresničitvi” verjetno oviralo dejstvo, da je pripadal državi z manj prebivalci, kot je bilo to v primeru Stalina ali Mao Cetunga, kjer se zdi, da so bili za uresničitev “krvavih sanj” bolj ustrezni pogoji. Ste morda spregledali: Tako brutalno se je Tito od Stalina učil ovajati in ubijati svoje prijatelje Titova vajeniška leta ali kako je “režimska zver” prestala uspešno sovjetsko dresuro Potem ko smo ugotovili, da je naš kumrovški krvolok svoja “vajeniška leta” preživel v Moskvi, kjer je izpopolnil svojo morilsko obrt – tam je izdal v smrt mnoge svoje tovariše ter si celo prislužil priznanje velikega učitelja Stalina, ki je zanj dejal: “Tito je junak, vse je pobil!” – bi se tokrat osredotočili na njegova poznejša leta, ko se je kot težka politična mrcina prav nemarno “mastil s človeškimi trupli”. Za boljšo primerjavo njegovega krvavega karierizma bomo navedli tudi morilske uspehe nekaterih drugih svetovnih diktatorjev. Ob tem je vredno omeniti dejstvo, da Tito po nekaterih seznamih spada med 10 najbolj krvoločnih tiranov sveta. Foto: epa, fotografija je simbolična Foto: epa, fotografija je simbolična “Zver”, spuščena z vajeti, “razgrizla” 1 milijon žrtev Medtem ko je znano, da so številni Jugoslovani iz dneva v dan životarili v pomanjkanju hrane in svojo lakoto tešili s tržaškimi bananami, si je “zver” privoščila kar zajeten obrok. Portal thetoptens govori o 1 milijonu žrtev. Obenem je navedeno, da Tita lahko štejemo med 10 najbolj krvoločnih svetovnih diktatorjev zaradi števila zločinov, zagrešenih v večdesetletnem obdobju njegove “komunistične kraljevine”. Med drugim je odgovoren za več 100 tisoč pomorjenih civilistov po koncu 2. svetovne vojne. Hkrati ga portal obtožuje številnih zločinov, ki jih je izvedla tajna policija UDBA, ki je ubijala tako doma kot na tujem – ubiti vse nasprotnike jugoslovanskega totalitarnega režima. Foto: STA, fotografija je simbolična Foto: STA, fotografija je simbolična Eden najbolj krvavih diktatorjev v vsej zgodovini Portal ga imenuje celo za enega najbolj krvavih diktatorjev v celotni svetovni zgodovini, ki se je osredotočil predvsem na pobijanje predstavnikov jugoslovanskih, torej “svojih” narodov, še zlasti katoliških duhovnikov in vseh tistih, ki so se režimu upirali. Tako je vsak nasprotnik izgubil življenje ali pa so ga vtaknili v katero izmed delovnih taborišč – najbolj zloglasno je bil Goli otok. Takoj po vojni je pod njegovo vladavino življenje izgubilo preko 500.000 ljudi. Obenem portal pomenljivo dodaja: “Za vse tiste, ki pravijo, da je bilo ‘življenje pod Titom dobro’ – življenje je bilo prav tako lepo za naciste pod Hitlerjem pred vojno.” Za primerjavo statistični podatki o nekaterih drugih diktatorjih Stalin je v času svoje vladavine že med vojno žrtvoval 27 milijonov ljudi, v celoti pa je v času svoje diktature pomoril kar 75 milijonov ljudi, medtem ko je Hitler pokončal “zgolj” 15 milijonov ljudi. Število smrtnih žrtev kitajskega diktatorja Mao Cetunga se prav tako ocenjuje na okoli 70 milijonov. Za Kim Džong Ila, očeta trenutnega severnokorejskega diktatorja, pa je navedeno, da je pod njegovo vladavino izgubilo življenje okoli 20 milijonov ljudi – mnogokrat počasne in boleče smrti, navaja hawaii. Še drugi krvoloki, primerljivi s Titom Idi Amin Dada iz Ugande je svoje krvave roke dvignil nad 300.000 človeških življenj. Za Kim Il Sunga se navaja med 710.000 in 3.500.000 smrtnih žrtev, poroča hawaii. Med preostalimi najkrvoločnejšimi Titovimi “tovariši” so še: Šejk Hasina iz Bangladeša, Pol Pot iz Kambodže, Sadam Husein iz Iraka, Vladimir Lenin, Nicolae Ceau?escu iz Romunije, Napoleon in drugi, navaja thetoptens. Ste morda spregledali: Žrtve komunističnih pobojev v številkah: “To so ‘neosebe’ – brez pravice do groba.” Je bil Tito kaj manj zločinski od Stalina? Ob tem se zdi pomenljivo dejstvo, da je bilo kar nekaj najslavnejših množičnih morilcev komunističnih diktatorjev. In četudi so številni med njimi pomorili več ljudi kot Tito, pa stvar dobi povsem drugačne razsežnosti, če jo osvetlimo še s kakšnim drugim statističnim podatkom. V Jugoslaviji je leta 1971 živelo okoli 20 milijonov ljudi, medtem ko je na primer v Sovjetski zvezi med letoma 1951 in 1959 živelo približno 200 milijonov ljudi. Gre le za grobo primerjavo, ki pa nekaj pove o tem, da je bil naš diktator v “kategoriji množičnih umorov” zrel vsaj za bronasto medaljo. D. M. Winston Churchill: "To, da nismo ubili Tita, je ena naših največjih napak druge svetovne vojne." Iz knjige Hoodwinking Churchill, Peter Batty. _________ Winston, za vas je bila napaka, za nas je vir gorja segajočega skozi preteklost v današnji čas v vse pore Slovenije vključno z MOL-om, parlamentom, pravosodjem, sodstvom, šolstvom ... Pravna stroka in moralna razsodnost 23. 10. 2016, 5:00 29 Facebook Twitter Roman Vodeb (foto: STA). Ne vem, kako bi lahko živel sam s sabo, če bi moral v primeru “koroških dečkov” kot odvetnik braniti CSD Velenje? Simona Marko to zmore. Nebuloze, ki jih v javnost spušča dotična odvetnica, sramotijo celoten ženski spol in ne znam si predstavljati, da bi bil jaz mož tako spodletele odvetnice – sram bi me bilo v dno duše. Če bi bil njen oče, bi jo naučil kozjih molitvic. Če bi bil pa njen otrok, bi jo pa pomnožil z ničlo. Največja groza v celi zgodbi je ta, da ženska niti ne opazi, kako “blond” je, torej kako glupo in spodletelo se obnaša kot odvetnica, kot ženska, kot človek. Svojega moralnega zdrsa sploh ne opazi – tako kot Hillary Clinton ne, ko je branila pedofila, ki je posilil 12-letno deklico, in t. r. zmagala (pedofil je uničil življenje deklici/ženski, dobil pa je samo 2 meseca zapora). Večina žensk ne more zaznati svojih zdrsov v moralnem razsojanju, saj so na stopnji najstniškega, torej konvencionalnega moralnega razsojanja. Usoda koroških dečkov je sploh ne zanima Ženske pravnice – pa naj si bo to Hillary Clinton ali Simona Marko (podobno pa razmišljajo tudi nekateri moški, ne pa vsi!) – bi v pravdi rade zmagale kot odvetnice. V primeru Simone Marko jih to, da s svojim branjenjem velenjskega CSD ugonabljajo “koroška dečka”, sploh ne zanima. Če osirotela, v rejo pahnjena dečka ne bosta nemudoma prišla nazaj v objem babice in dedka, bosta s to kalvarijo resnično skrajno ponesrečeno zaznamovana do konca življenja. Te “nore babe” – mislim na socialne delavke sadističnega lobija CSD-jev – so dečkoma po zadnjih informacijah spremenile celo priimek. Očitno se držijo konvencij, torej zakonov, kot pijanec plota. Na spremembo priimka je menda pristal njun oče – torej morilec mame obeh dečkov. S pomočjo babice in dedka bi dečka smrt svoje mamice morda še dokaj “normalno” prenesla, kolikor je to sploh mogoče. Toda ta sedanja, več kot polletna kalvarija s ponesrečenim rejništvom pa jima zabija žebelj v krsto. Jasno je, da dečka ne bosta umrla, ker sta v reji, bosta pa večno zaznamovana ravno z ugrabitvijo, ko so ju velenjske CSD-jevke iz vrtca nasilno odpeljale v rejo. Vrhovno sodišče je ta teden odločilo, da je bil odvzem “koroških dečkov” nezakonit. Logično bi sedaj bilo, da se dečka vrneta domov, k babici in dedku, kar je v resnici edino relevantno. V resnici so res najpomembnejše t. i. “koristi” otrok. Ampak, vrhovno sodišče je zavrglo pritožbo odvetnika starih staršev Velimirja Cugmasa v zvezi z izdajo začasne odredbe, s katero bi otroka do pravnomočnosti odločitve vrnili k babici. Prejemanje ljubezni s strani babice in dedka bi moralo biti – če bi bilo sodstvo normalno – edino relevantno. Fizične okoliščine so v tem primeru nerelevantne Ravno prejemanje ljubezni bi moralo učinkovati kot veto, ki preglasuje vse. Prejemanje in dajanje ljubezni na relaciji dečkov (vnukov) in starih staršev je v tej aferi edino bistveno in merodajno. Pri psihičnem oziroma čustvenem razvoju otroka obstajajo bistvene in nebistvene stvari. In zelo nebistveno je, kje – na kakšni postelji – otroka spita, koliko kvadratnih metrov ima bivalni prostor, koliko igračk imata. Bistveno je, ali se v svoji psihični realnosti čutita ljubljena. In nobena reja (z neznano rejnico in neznanim rejnikom) otroku ne more dati tistega, kar jima daje babica (nadomestek za mamico) in dedek (nadomestek za očeta). In če uradna slovenska psihosocialna stroka tega ne ve, bi lahko njihovo napako popravili sodniki. Mogoče jo celo bodo – vendar kdaj? Kot vemo iz razvojne psihologije – bolje rečeno iz (Freudove) psihoanalize – se otrokova osebnost t. r. zapečati do 6., najkasneje do 8. leta. Otroštvo je ključno za razvoj mentalnega zdravja, ki se bo sicer uveljavilo šele po puberteti. In če se otrok ne čuti ljubljenega – in v reji pri neznancih se otrok spontano ne more čutiti ljubljenega, v želji po ljubljenosti pa ima(ta) še babico in dedka – bo to svojo brazgotino vlekel s seboj celo življenje. V kalvariji “koroških dečkov” v resnici niso pomembni spodrsljaji pravne narave, ki so se očitno zgodili. Najpomembnejše in hkrati grozljivo je to, da omenjena dečka iz dneva v dan – še vedno, po pol leta – pridobivata dispozicije za psihično patologijo, ki se jima bo uveljavila sicer šele v odraslosti. Krivo ni toliko sodstvo, pač pa vsa ta leva kvazipsihosocialna stroka, ki domuje na Fakulteti za socialno delo (FSD), ki s svojim kvazipsihosocialnim kadrom, ki je spotaknjen še z latentnim sadizmom, zalaga CSD-je povsod po Sloveniji. Spodletelo in sadistično ravnanje CSD-jev Ne pozabimo, kako nespretno, strokovno popolnoma spodletelo in celo sadistično so se murskosoboške CSD-jevke (direktorica Nataša Meolic) – tam pa je v kalvariji “prekmurskega dečka” udeležen tudi moški socialni delavec (Damir Kotnik) – lotile ugrabitve 6-letnika iz šole oziroma iz ljubečega objema družine (mamice, očeta in sestrice). O kalvariji “prekmurskega dečka” si je, tudi zaradi kolumen, ki so bile pisane na tem portalu, “upal” spregovoriti tudi voditelj Odmevov na nacionalni RTV SLO Slavko Bobovnik. Bistveno pri psihosocialni stroki bi moralo biti razumevanje delovanja psihičnega aparata. Freudova psihoanaliza nam je omogočila, da danes vemo, kako zelo je za otroka pomembno prejemanje ljubezni – če že ne s strani staršev, pa v čustveno paradigmo naknadno vstopijo ali v sili razmer intervenirajo stari starši. Če se otrok ne čuti ljubljenega, ga to zaznamuje skoraj tako kot spolna zloraba. Deficit v prejemanju ljubezni se lahko prelevi v t. i. mejno osebnostno motnjo (angl. borderline). Psiholog Harry Harlow je eksperimentalno – na krut način, na opicah – dokazoval, da če mladi, torej tudi otroci, ne prejemajo materine ljubezni, (od žalosti) umro. Tudi John Bowlby je skozi teorijo navezanosti (otroka na mamico) skušal staršem dopovedati, kako zelo je za otroka pomembno, da od staršev – predvsem od mame – prejema ljubezen. Otroci v reji si – zaradi primanjkljaja v občutenju prejemanja ljubezni – zelo hitro pridobijo status t. i. zavrženih otrok, ki v odraslosti navadno razvijejo simptome mejne osebnostne motnje. Pravna stroke bi morala biti v primeru “koroških dečkov” predvsem moralno razsodna in ažurna. Načela, da mora biti vsak obtoženec oziroma vsaka stranka v kakršnemkoli pravdnem postopku deležna dostojne obrambe, ne moremo tako suhoparno jemati, kot to očitno jemlje Simona Marko. V pravdnem postopku med CSD Velenje in starima staršema “koroških dečkov”, gre sedaj predvsem za tekmovanje, ali bosta ostarela babica in dedek uspela premagati hobotnico (z vsemi lovkami) in sistem CSD-jev, ki ga perpetuirajo profeministična FSD, resorno ministrstvo in celotna leva politika (diktiran s strani politične stranke Socialnih demokratov, ki daje tudi resorno ministrico Anjo Kopač Mrak). To pa ni moralno prav. Žrtvi tega norega političnega tekmovanja in revanšizma sta mladi koroški/velenjski duši(ci). To je moralno izprijeno, pokvarjeno in sodni mlini bi morali mleti hitreje in pravičneje. Dečka še vedno “umirata na obroke” In če odločba o dovoljenju za rejništvo ni bila predmet upravnega spora, o katerem je po pritožbi odločalo še vrhovno sodišče, je to moralni in ne pravni zdrs. Dečka tudi po tej sodni odločbi še vedno “umirata na obroke” in dela se jima nepopravljiva psihična brazgotina, za katero sodnim mlinom (ki meljejo počasi) ni mar. Oni delajo – “počasi meljejo” – po črtki zakona. Psi lajajo, karavana gre dalje – “koroška dečka” pa postajata psihična invalida. Priporočamo v branje: Slepa ubogljivost CSD-jevskih eksekutoric Moralno tudi ni prav in prav tako ni bilo predmet tega odločanja/presojanja sodišča, ali je nadaljnje bivanje otrok pri rejniški družini, v katero sta bila nameščena, v njunem (otrokovem) interesu ali ne. Sodniki so namreč presojali zakonitost prvostopenjske sodbe na podlagi dejstev in okoliščin, ki so veljale v času izdaje sodbe upravnega sodišča. Še najbolj grozljivo je po svoje to, da je vrhovno sodišče mnenja, da morajo o najboljšem interesu otrok presojati pristojni organi, ki so (domnevno) tudi specializirani za takšne odločitve. Pri tem pa sodišče spodletelo dodaja, da “tako skrbnica kot druge pristojne osebe zagotavljajo, da sta sedanje bivanje in razvoj otrok dobro urejena in da stiki s starimi starši in drugimi sorodniki redno potekajo”. Vrhovno sodišče bi verjetno lahko v tem primeru naročilo neodvisno ekspertizo – lahko tudi mednarodno; in v tem primeru bi se zagotovo izkazalo, da se slovenske CSD-jevske kvazistrokovnjakinje v primeru “koroških dečkov” niso prav posebej strokovno izkazale – celo osmešile so se. Vendar se sedaj skušajo “izmazati” z dobro odvetnico (ki v resnici sploh ni dobra, pač pa moralno pokvarjena – beri: moralno nerazsodna). Priporočamo v branje: Norosti uradne psihosocialne “stroke” Mnogi že sedaj vemo, da ko bo pravdna vojna končana, bosta dečka psihično zapečatena za celo življenje. Dedka in babico pa bosta (nezavedno) krivila, da sta se premalo pobrigala zanju – z nezavednim infantilnim apelom: “Če bi naju z bratom imela dovolj rada, bi šli vsi skupaj takoj – torej že zdavnaj – domov.” Slovenska država pa bo – oziroma je že – kriva za domala vse, kar se bo tema dvema dečkoma v nadaljnjem življenju hudega zgodilo. Slovenijo, kot državo, bosta ta dva dečka lahko nekoč – čez 20 ali 30 let – tožila, ker jima je uničila življenje. In prav bosta imela. Roman Vodeb Olga • 2 uri nazaj Sodišče je odločilo, otroka je treba vrniti k starim staršem! Naše pravo pa itak ni pravo, to je bavconarija! Če bi bili pravna država, se to z dečkoma sploh ne bi zgodilo! SLO umira na obroke in mi vsi z njo! Ker gre za otroška življenja in se počutim strahotno nemočna, ker ljudje ne dojemejo tragedije rejništva, podpiram zgoraj zapisano. Mi pa ob "linču" polzijo solze po licih in se sprašujem o svojem moralnem kompasu. V taborišču v Calaisu pred rušenjem spopad beguncev in policije Prebežniki v Džungli živijo v slabih razmerah 23. oktober 2016 ob 17:24 Calais - MMC RTV SLO/STA V begunskem taborišču v francoskem mestu Calais, znanem kot Džungla, je dan pred načrtovanim začetkom rušenja izbruhnil spopad med prebivalci in policijo. Francoske oblasti so namreč za 24. oktober napovedale rušenje taborišča, v katerem biva okoli 7.000 ljudi, po poročanju BBC-ja morda celo 10.000, ki upajo na nadaljevanje poti v Veliko Britanijo, oddaljeno le 40 kilometrov. Več deset ljudi je tako v policiste metalo steklenice, ti pa so se odzvali z dimnimi bombami. V soboto je po poročilih okoli 50 prebežnikov v policiste metalo kamenje, ti pa so uporabili solzivec in gumijevke. V ponedeljek naj bi se začela evakuacija, ki bo predvidoma trajala teden dni. Ljudi bodo premestili v uradna taborišča po državi, v preselitvi pa bo sodelovalo okoli 1.250 policistov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Prebežniki, ki živijo v Džungli, večinoma ne želijo oditi. "Nekateri se bodo skušali skriti v sosednjih predelih Calaisa. Obstaja resnična grožnja, da bomo morali spremljati stanje," je v komentarjih za časopis Journal de Dimanche povedal vodja humanitarne organizacije Dom za begunce Christian Salome. Za drug časopis je Salome dejal, da sicer podpira zaprtje taborišča, a je obenem dodal, da mesto še vedno mora imeti neke vrste sprejemni center za prebežnike, ki bodo prispeli v Calais, potem ko bo taborišče že zaprto. V Franciji je vojna! Mar ste pozabili na 150 mrtvih v Parizu, na 70 mrtvih v Nici in tako dalje? Paradoksalno ta vojna dejanja izvajajo migranti, ki jih naši mediji imenujejo begunci... in potem del teh "beguncev" beži v Veliko Britanijo ne po mir, ampak po socialo in easy money... "novinarji" - Sorosovi plačanci, ne pa novinarji Pahor v Argentini: Ne le ena država, ampak tudi ena domovina Uradni obisk predsednika republike v Argentini 23. oktober 2016 ob 11:48 Buenos Aires - MMC RTV SLO/STA Predsednik republike Borut Pahor nadaljuje svoj uradni obisk v Argentini in v soboto se je srečal s Slovenci, ki živijo v tej državi. Po navedbah urada predsednika republike je predsednik Borut Pahor obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu, dom Bernal, kjer deluje Slovensko prekmursko drüštvo, ter sedež argentinskega radia, kjer nastaja oddaja Okence v Slovenijo. V Slovenski hiši v Buenos Airesu vsako soboto pripravljajo sobotno slovensko šolo slovenskega jezika in delujejo predvsem na kulturnem in izobraževalnem področju. Društvo Zedinjena Slovenija iz Buenos Airesa, ki je uradni predstavnik organizirane skupnosti Slovencev v Argentini in povezuje vse krajevne domove, je ob obisku predsednika republike pripravilo slovesnost. Njegov predsednik Jure Komar je orisal, kako se v društvu trudijo ohranjati slovenstvo in spomnil, da so se tudi pred 25 leti Slovenci, živeči v Argentini, zelo potrudili, da je Argentina kot prva med državami Latinske Amerike priznala Slovenijo. Po Komarjevem mnenju prihod predsednika vzbuja upanje, da bo v bodoče sodelovanje potekalo v duhu naklonjenosti in iskrenosti in da bomo "držali skupaj". Predsednik Pahor se je društvu Zedinjena Slovenija zahvalil, da hodijo po poti sodelovanja in sožitja ter slovenski svet in z njim ves svet gradijo z odgovornostjo in ne s strahom. Komarju je predal slovensko zastavo, sicer posebno protokolarno darilo predsednika republike ob praznovanju 25. obletnice samostojnosti Slovenije. Zahvala Argentini Pahor je še povedal, da se je v pogovoru z argentinskim predsednikom Mauriciom Macrijem zahvalil Argentini, da je v več obdobjih v težkih časih vedno z odprtostjo sprejemala naše izseljence (pred drugo vojno je sprejela Slovence, ki so bili žrtve fašizma, po drugi vojni pa Slovence, ki so bili žrtve komunizma). Po njegovih besedah moramo storiti vse, da bomo imeli vsi Slovenci in Slovenke ne samo doma, ampak tudi po svetu ne samo eno državo, ampak tudi eno domovino. Predsednik republike je nato obiskal prekmurske Slovence v domu Bernal, sedež radia, kjer nastaja oddaja Okence v Slovenijo, popoldne pa se je na delovnem srečanju sestal s predstavniki slovenskih društev v Argentini. Obiska Argentine se bliža h koncu Pahor bo v nedeljo obiskal dom Triglav v Buenos Airesu, ki je bil odprt leta 1974, ko se je vanj združilo več društev, ki so prej delovala samostojno. Uradni obisk v Argentini bo sklenil z obiskom društva Pristava. V Argentini po ocenah živi približno 30.000 slovenskih izseljencev in njihovih potomcev, ki so se tja priseljevali v treh obdobjih, glavnina v obdobju med obema svetovnima vojnama. Pahor si je med obiskom v Buenos Airesu ogledal tudi nogometni stadion La Bombonera, ki ga je zasnoval slovenski arhitekt Viktor Sulčič. Foto: Urad predsednika republike G. C. Dragi administrator. Ni posebne potrebe, da si brisal moj komentar. Ampak, ok - naj bo. Vsekakor pa ostane dejstvo. Marsikdo je tam v daljni Argentini bolj Slovenec od marsikoga, ki živi v državi Sloveniji. To je ena najpomembnejših potez, ki jih je predsednik Pahor opravil v svojem mandatu - in požel simpatije mnogih Slovencev! Kar ni uspelo dr. Drnovšku ob obisku Bolivije, stopiti še malo nižje do velike slovenske enklave v Argentini, je pač uspelo Pahorju - zares, to je predsednik vseh Slovencev! In kar je pomembno, iz negativne karizme premierja 2009/2010 se je v dokajšnji meri odkupil kot uspešen in pošten predsednik države. Bravo Pahor, tako se povezuje vse Slovence po svetu. Izjemna predsedniška drža. Blizu ljudem, nekonflikten in odprt za vse. Še te bom volil Samo resnica nas bo osvobodila. Zakaj se tega nekateri tako bojite? Nekatere tako moti slovenska izseljenska skupnost v Argentini zato, ker so 45 let (raz)lagali, da so to izdajalci, ki so prodali domovino. Pa danes tretje, cetrte generacije se vedno govorijo slovensko in ohranjajo slovenske kulturne obicaje, ne pa nemskih. Lepo da se predsednik RS trudi povezovati Slovence širom sveta. Čisto nasprotje od propadlega Türka (ki ga je "Kofi Anan" napodil iz OZN, kjer je delal same težave). Švica! Ker je Švica zaprla meje. Takratni begunci si niso mogli sami izbirati državo, kamor bi radi šli. Argentina je bila ena redkih, ki je sprejela družine z otroki. Pravzaprav je žalostno, da je to sploh prvi uradni obisk slovenskega predsednika države, ki je v različnih obdobjih sprejemala Slovence kot begunce in emigrante. Ne bom razpredal, zakaj in kako, po toliko letih je to pravzaprav brezpredmetno. Zato, bravo Pahor, pripada ti še en mandat. Anonymous vrača udarec: vrnite Assangeu internet! 25. 10. 2016, 5:00 5 Facebook Twitter Foto: epa. Pripadniki skupine Anonymous so naznanili, da so prisiljeni izključiti elektronsko pošto in telefon ekvadorske ambasade, ker so Julianu Assangeu onemogočili dostop do interneta v času ameriških predsedniških volitev. To zahtevo po vrnitvi interneta Assangeu so podkrepili s fotografijo izključenega interneta pri sporočilih, ki niso mogla potrditi prejema s strani vladnega naslova. Ekvadorska ambasada v Londonu je v ponedeljek onemogočila dostop do interneta Julianu Assangeu, in to po objavi svežnja informaciji o demokratski predsedniški kandidatki Hillary Clinton in voditelju njene kampanje Johnu Podesti. Sledil naj bi še en sveženj datotek, povezanih z ameriškimi volitvami, kar pa želijo na vsak način preprečiti. Morda vas zanima tudi: Assange se je spravil na Clintonovo in ostal brez interneta Ekvadorska vlada je sporočila, da jih je k tej potezi spodbudila objava dokumentov, ki bi lahko vplivali na predsedniško bitko v ZDA. Ekvador izjavlja, da se ne želi vmešavati v predsedniške volitve drugih držav in da se ne želijo opredeljevati za eno ali drugo stran v predsedniški kampanji ZDA. V nedeljo je uredniški odbor WikiLeaksa objavil izjavo, s katero je zavrnil obtožbe ekvadorskih oblasti ter hkrati poudaril, da žvižgaških strani “niso nikoli objavili uradno na ekvadorskih internetnih straneh in tudi nimajo namena tega storiti,” kakor tega ni nameraval storiti niti Assange. “WikiLeaks objavlja svoje novinarske prispevke v velikih podatkovnih centrih, ki med drugimi obstajajo tudi v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in Norveškem.” S to izjavo so hoteli odpravili kakršno koli krivdo ekvadorskih oblasti, ki nikakor niso odgovorne za te objave. Assange živi na ekvadorski ambasadi v Londonu že od 2012, odkar mu je bil podeljen politični azil, saj je obstajala nevarnost, da bi ga preganjali zaradi objav v ZDA. Assange se je soočil z izročitvijo Švedski zaradi obtožb v zvezi s posilstvom, kar pa odločno zanika ter verjame, da so to konstrukti, namenjeni pretvezi za izročitev ZDA, kjer bi mu sodili zaradi vseh objav do sedaj. A. B., RT Dejansko mi ni jasno kako lahko nek človek ki ima svoj iq voli clintonvoo ko je več kot jasno da si svojo pot tlakuje s trupli. Tisti ki dvomite v to pojdite na google vpišite imena oseb ki so jih nekateri omenili in boste videli kakšne smrti so to. Skok pod vlak, nekdo ga je ustrelil pred vrati doma in podobno. Če zmaga clintonova v ameriki bo prišlo do tretje svetovne vojne. 2 • Reply • Share › Avatar myopinionmatters • 3 ure nazaj Assangev odvetnik John Johnes "mrtev". Ustanovitelj Wikileaks-a Gavin MacFadyen "mrtev". Seth Rich Wikileaks-ov glavni ovaduh "mrtev". Julian Assange - lahko sklepate! 2 • Reply • Share › Avatar cornusmas myopinionmatters • 2 uri nazaj Mrtev tudi mlad zdravnik,ki je proučeval možgansko tkivo Clintonove...po njenem možganskem kolapsu.....Ena kopica čudnih smrti. 3 • Reply • Share › Avatar cornusmas myopinionmatters • 2 uri nazaj Levičarski CNN ...in ostali...pa nič kaj o smrti MacFadyena......Zanimivo. 1 • Reply • Share › Odvratno: Migrant, ki je brutalno posilil 10-letnega dečka oproščen – niso imeli dovolj dokazov 24. 10. 2016, 18:17 122 Facebook Twitter Foto: STA Sodba proti iraškemu migrantu, ki je posilil 10-letnega dečka na bazenu in to dejanje opravičil s tem, da pač že dolgo ni seksal in je imel potrebo, je bila razveljavljena, ko je sodišče v Avstriji prišlo do spoznanja, da se 20-letni napadalec ni zavedal, da otrok ni želel biti zlorabljen. 20-letni migrant Amir A. je lani decembra v okviru integracijskega procesa obiskal bazen Theresienbad na Dunaju, z njim pa je bil tudi 15-letni prevajalec, ki naj bi mu pomagal pri integraciji. Preberite več: Iračan na dunajskem bazenu brutalno posilil dečka, kazen pa… Po ostudnem posilstvu se je pretvarjal kot da se ni zgodilo nič Migrant, ki je v Iraku delal kot voznik taksija, je 10-letnega dečka zvlekel v sobo za preoblačenje, zaklenil vrata in ga nasilno spolno zlorabil. Deček z imenom Goran je reševalcu iz vode povedal, da je bil napaden, zato je le ta poklical policijo. Iz otroške bolnišnice so sporočili, da je deček utrpel hude notranje poškodbe, še vedno pa trpi zaradi post-travmatske stresne motnje. Po ostudnem incidentu se je migrant pretvarjal kot, da se ni zgodilo popolnoma nič in se odpravil nazaj v bazen, kjer je nadaljeval z uživanjem, ki je vključevalo uporabo skakalne deske. Foto: STA Foto: STA Dejanje opravičil kot nujno spolno slo Migrant, ki je septembra lani v sosednjo Avstrijo prišel preko Balkana, je priznal posilstvo in ga opravičil kot nujno spolno slo, ker naj ne bi imel spolnih odnosov štiri mesece. Kronen Zeitung poroča, da naj bi medtem, ko so ga vprašali, če so takšna dejanja zakonita v njegovi domači državi, le ta priznal, da je vedel, da so takšna dejanja prepovedana v kateri koli državi na svetu. Foto: YouTube Foto: YouTube Junija je sodišče Amirja spoznalo za krivega zaradi spolnega napada in posilstva mladoletnika, zaradi česar je bil obsojen na šest let zaporne kazni. Fantka pa so opisali kot žrtev, ki trpi zaradi velikega obupa in njegovi družini dali odškodnino v znesku 4.730 evrov. Vrhovno sodišče odredilo ponovno sojenje Heute poroča, da je Vrhovno sodišče razveljavilo razsodbo in odredilo ponovno sojenje. Sodišče je razsodilo, da medtem ko razsodba v zvezi z resno spolno zlorabo mladoletne osebe “drži vodo”, napisana razsodba glede obsodbe posilstva naj ne bi mogla biti v zadostni meri dokazana. Priporočamo v branje: Iraški migrant na Dunaju brutalno posilil 10-letnega dečka, razlog pa … Novo sojenje bo najverjetneje potekalo v drugem letu, do takrat pa bo migrant ostal v priporu. Vienna Online poroča, da v primeru, če bo migrantu na drugem sojenju dokazano dejanje posilstva, bi bil lahko napadalec obsojen na zaporno kazen do 15 let zapora. Mati žrtve je povedala, da njen sin trpi zaradi hudih napadov panike in da lahko zaspi le s pomočjo pomirjeval. Heute poroča, da deček pogosto kriči, joka in je prestrašen. Napadi migrantov na bazenih so pogosti Po Avstriji in drugod po Evropi je bilo na podlagi poročil nekaj podobnih napadov na bazenih. Foto: STA Foto: STA Marca letos sta bila 37-letna mati in njen 4-letni sin spodvržena spolnemu napadu v mirnem južnem avstrijskem mestu Klagenfurt. Priporočamo v branje: Srhljivka na bazenu: Afganistanca spolno zlorabila 14-letnika, 11-letnik se jima je skril Oblasti v avstrijskem mestu Mistelbach so izdale začasno prepovedale migrantom obiskovanje bazena, po tem, ko je je junija letos migrant posilil 13-letno deklico. Po poročanju avstrijskega časopisa Kronen Zeitung, naj bi migrant deklici sledil v žensko slačilnico in jo tam prisilil v oralni spolni odnos. Zaradi dekličinega ostrega nasprotovanja in vpitja, je bil napadalec prisiljen v pobeg. N. Ž. Foto: Mineva četrt stoletja od odhoda zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije 25. obletnico dogodka bodo proslavili z državno proslavo v Areni Bonifika v Kopru 25. oktober 2016 ob 08:11, zadnji poseg: 25. oktober 2016 ob 08:23 Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija/STA V noči na 26. oktober leta 1991 je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA, s čimer se je končal proces slovenskega osamosvajanja. Od lani 25. oktober zaznamujemo kot dan suverenosti. Po koncu osamosvojitvene vojne leta 1991 so sledila pogajanja na Brionih med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Končala so se s podpisom t. i. brionske deklaracije 7. julija 1991, s katero so bila osamosvojitvena dejanja v Sloveniji zamrznjena za tri mesece. Do izteka moratorija so takratne jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so sledili pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja. Ozemlje Slovenije je Jugoslovanska ljudska armada začela zapuščati iz koprskega pristanišča 20. oktobra 1991, 25. oktober je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Koper priplula vojaška ladja Galeb, v naslednjih dneh pa še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. Zadnja ladja z vojaki na krovu je bil malteški trajekt Venus, ki je odplul tik pred polnočjo. Neposredni prenos državne proslave iz dvorane Bonifika v Kopru boste lahko spremljali na 1. programu TV Slovenija, na MMC TV sočasno tudi s tolmačem v SZJ, v posnetku pa ob 22. uri na TV SLO 3. Scenarist in režiser proslave je Tomaž Letnar, režiser TV prenosa pa bo-tako kot tudi pred 25 leti - Peter Juratovec. Državna proslava na Bonifiki 25. obletnico dogodka bodo zaznamovali z državno proslavo v Areni Bonifika v Kopru, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlade Miro Cerar, udeležil pa se je bo tudi predsednik republike Borut Pahor. V predsedniški palači je spet dan odprtih vrat, Pahor pa bo na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil državno odlikovanje srebrni red za zasluge Zvezi slovenskih častnikov. Foto: Bobo A sedaj so se pa vrnili, veliko takih zastav sem videl zadnje čase po Slovenji... A bodo danes na proslavi tudi zastave z rdečo petokrako? Mogoče celo iste, kot so odšle skupaj z pregnano vojsko. Na proslavi bo plapolanje trobojnic spremljala Bandiera rossa. No ja. In kasneje so jim najprej priznali "pravice", kot del "izbrisanih", zdaj že postavljajo kipe in zahtevajo svojo manjšino. Narobe svet. Vojaki so šli,so pa drugi prišli,brez uniform,.. Nekateri se še kar ne morejo sprijazniti, da Juge ni več, še več hočejo celo status manjšine ! Predrzno do konca ! Ti juk a veš, da je bil Igor Bavčar v LDS ??? Dane popoldan grem v Koper, ker sem povabljen, saj vam bi prilepil E-mail ki sem ga dobil, a je ta na moje uradno ime in priimek, ker pa tu pišemo pod "nicki" tega ne mora storiti ! Bilo je napeto do zadnjega trenutka, živci so bili napeti kot struna, to se spomnim, kot da je bilo včeraj ! JLA je bila na teritoriju Slovenije okupatorska vojska. 1945 so nas osvobodili naši prekomorci, takoj za njimi pa so se pripeljali v komuniste prekrščeni četniki in začeli ukazovat. odšli so jugoslovanski vojaki, na žalost pa Jugoslavija ostaja trdno zasidrana v glavah Slovencev ... NE bomo streljali na našo JLA Na to tvojo srbsko vojsko ni bilo treba niti streljat. 1915, 1941, 1991, 1995 in 1999 so se razbežali kot zajci! Zanimivo, kako nekateri razmišljate. Kupovali bi s Kitajske, po drugi strani jamrate, da so šle tovarne k vragu. Komu bi pa prodajali, če še sami teh proizvodov nočete kupovati? No ja. Velja tisti rek:"Što južnije to tužnije". Nikoli več Jugoslavije, čeprav jo eni že napovedujejo. Verjetno se je par ljudi pozabilo vkrcat na barko. Še danes jih lahko vidimo mahat z jugo zastavami na raznih shodih..... Kar sedem aneksov in 150 milijonov evrov – “poroka” Puljića, Miklavčiča in Zemljariča 25. 10. 2016, 5:00 50 Facebook Twitter Foto: STA Iskratel iz Kranja že več let velja za pomemben vzvod akterjev levega gospodarsko-političnega miljeja. Dolga leta ga je vodil Andrej Polenec, ki se je v Iskri zaposlil leta 1975, kjer je kasneje sodeloval pri ustanavljanju družbe Iskratel, ki sta jo leta 1989 ustanovila Iskra Telekom Holding in Siemens. V družbi je bil vse od njegove ustanovitve njen direktor, vse do leta 2012, ko se je upokojil. Leta 2014 so ga zaradi domnevno spornega ozadja menedžerskega prevzema Merkurja ovadili kranjski kriminalisti. Iskratel, ki je pred leti Merfinu posodil kar 20 milijonov evrov, je bil namreč eden glavnih, ki so ekipi Bineta Kordeža pomagali pri poskusu odkupa delnic nakelskega trgovca. Do večine teh sredstev naj bi ob asistenci Iskratela neupravičeno prišli v Gorenjski banki, ki so vsega 45.000 evrov vreden vložek na škodo Iskratela v manj kot 24 urah spremenili v 20 milijonov evrov čistega zaslužka. Tudi ta podjetja so šla v stečaj, ostal je le dolg do upnikov Nekaj let kasneje je v stečaju končala tudi nizozemska Aktiva Holdings, v lasti nekdanjega barona Darka Horvata. Med največjimi upniki se je znašel spet, Iskratel. Ta je bil, kot so pokazale listine, le obvod Factor banke, s katerim je ta zniževala svojo izpostavljenost do imperija Darka Horvata. Iskratel je namreč financiral Horvatovo nizozemsko družbo CG Venture. Gre za nekdanjo Aktivo Holdings, ki je lastniško obvladovala slovensko Aktivo, leta 2015 končala v stečaju. Upniki so prijavili 45 milijonov evrov terjatev, največ državna NLB, kar 26 milijonov evrov. Tovrstnim praksam primerna je tudi lastniška struktura družbe Iskratel, ki jo upravljata komanditna družba Fintel Holding & co, k. d., in Fintel Holding, d. o. o., ki sta v lasti sedanjega in nekdanjega managementa ter drugih privilegiranih zaposlenih. Po vsem zapisanem, si je svojevrsten fiasko privoščila stranka DeSUS, ki jo vodi zunanji minister Karel Erjavec, saj je leta 2015 Andreja Polenca predlagala celo za člana nadzornega sveta državnega SDH, a je ta po kazenski ovadbi umaknil soglasje za svojo kandidaturo nadzornika. Polenec v pokoj, njegov izbranec razvpiti Željko Puljić Ko se je Polenec februarja leta 2012 upokojil je mesto direktorja zasedel njegov izbranec Željko Puljić. Le-ta ima na slovenski politično-korporativni sceni bogato zgodovino. Leta 1959 rojeni Puljić se je rodil v Sarajevu, kjer je leta 1983 na tehnični fakulteti diplomiral iz telekomunikacij. Od leta 1983 do 1984 je deloval v družbi Unioninvest v Sarajevu, leta 1984 pa se je preselil v Iskratel v Kranj, kjer je deloval do aprila 2006. Takrat se je na predlog njegovega dolgoletnega prijatelja Bojana Dremlja, takratnega predsednika uprave Telekoma Slovenije, pridružil Telekomu, kjer je do aprila 2010 deloval kot član uprave in glavni tehnični direktor. Puljićev mandat na Telekomu je zaznamoval kup nepravilnosti, zaradi katerega je leta 2013 Nacionalni preiskovalni urad na Telekomu Slovenije izvedel spektakularne hišne preiskave, povezane s sumi gospodarskih kaznivih dejanj, kjer gospodarska škoda znaša najmanj 25 milijonov evrov. NPU naj bi med drugim preiskoval posle, kjer je bil zaznan prav močan pečat Željka Puljića, med drugim s kosovskim Ipkom, makedonskim One, posle z nekdanjim Interseekom, kasneje preimenovanim v Najdi.si. Omenjena domnevna kazniva dejanja so bila izvedena med letoma 2007 in 2009. Leta 2015, dobri leti po hišnih preiskavah, je NPU tožilstvu ovadil 5 oseb. Iz tega časa Puljiću po obsežni reviziji družbe Deloitte za vratom visi tudi tožba zaradi domnevnega oškodovanja Telekoma. Kako pomemben kader Iskratela je Puljić, pove tudi podatek, da je eden od štirih managerjev, ki imajo v Iskratelu skupaj formalno 17-odstotni delež, dejansko pa zaradi velikega deleža lastnih delnic in lastniške prepletenosti še znatno večjega. Tesna prepletenost vladne politike trde levice v večino svojih mednarodnih delegacij vabi prav njej ljube gospodarske družbe in podjetja. Vir iz Telekoma Slovenije nam je zatrdil, da je zaposlenim že leta znano, da sta bila predvsem Željko Puljić in nekdanji član uprave Dušan Mitić, dolgoletna prijatelja Gregorja Golobiča. Tesno zavezništvo med Puljićem in politiko potrjuje tudi vir iz Ministrstva za zunanje zadeve, ki je potrdil, da praktično ne obstaja pot v tujino, bodisi predsednika Pahorja, premierja Cerarja ali ministra Erjavca, ko v delegaciji ni Željko Puljić. Tako je bilo Puljića videti na številnih obiskih v Rusiji, pa v Iranu, kjer je v Teheranu skupaj z Rikom, družbo v lasti Janeza Škrabca, znanega podpornika Foruma 21 in Nove Slovenije, ustanovil celo skupno pisarno. Septembra 2015 je v pogovoru za časnik Večer Željko Puljić aktivno lobiral za odprtje slovenskega veleposlaništva v Teheranu. Puljić je bil v prvih vrstah tudi ob nedavnem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina pod Vršičem. Lani maja je uradni obisk Slovenije v Iskratelu sklenil kar predsednik Turkmenistana Gurbanguli Berdumuhamedov. Puljić je pred leti postal tudi predsednik slovensko – turškega poslovnega kluba, tako se je ob obisku turškega predsednika Erdogana leta 2015 srečal tudi z turškimi poslovneži. Ko je vlada Mira Cerarja leta 2015 vodila postopek za prodajo Telekoma Slovenije sta se za nakup družbe borila Deutsche Telekom in britanski naložbeni sklad Cinven je časopis Dnevnik poročal, da naj bi Željko Puljić, skupaj z nekoč prvim finančnikom Telekoma Filipom Ogrisem Martičem, Cinvenu svetoval kot lokalni lobist s ciljem prepričati akterje slovenske vlade, da se Telekom proda prav Cinvenu. Pomembna slovenska svetovalca Cinvena pri naskoku na Telekom Slovenije naj bi bila člana nekdanje uprave, ki naj bi bila odgovorna za sporne posle na Balkanu. Njuna naloga naj bi bila med drugim prepričati vlado o prodaji Telekoma. Leta 2013 se je Željku Puljiću zaželelo še malo bančništva, tako je na skupščini Probanke leta 2013 za naslednja štiri leta postal njen član nadzornega sveta. Kako se je končala zgodba s Probanko in Factor banko je slovenskim davkoplačevalcem dobro znano, še posebej aktivno se z bančnim fiaskom ukvarja preiskovalna komisija, ki jo vodi dr. Anže Logar, ki bi utegnil Puljića kmalu tudi povabiti na zaslišanje. Projekt GSM-R in 7 aneksov k osnovni pogodbi – poroka Puljića, Miklavčiča in Zemljariča Ena največjih državnih investicij zadnjih let je projekt posodobitve železniške infrastrukture, ki so ga leta 2013 od Direkcije RS za infrastrukturo, dobili izbranci tranzicijske levice, ki so bili “ob pravem času, na pravem mestu, v družbi pravih ljudi“. Projekt izvaja konzorcij podjetij Iskratel in GH Holding, ki ga vodi razvpiti Blaž Miklavčič. Svoj del financiranja je, ker gre za del vseevropskega prometnega omrežja, tako imenovanega mediteranskega koridorja, z dobrimi 89 milijoni primaknil tudi Kohezijski sklad EU. 1200 kilometrov dolgo slovensko železniško omrežje naj bi svoje dispečersko omrežje dobilo v prihodnjih tednih, skupni znesek pa naj bi se približal znesku 150 milijonov evrov. Po podatkih STA je direkcija za infrastrukturo z izvajalcema Iskratel in GH Holding sklenila kar 7 aneksov k osnovni pogodbi. Po pisanju Siola, naj bi Iskratel in GH holding na direkcijo za infrastrukturo poslala že 36 predlogov za anekse k osnovni pogodbi. Prav tako naj ne bi, po pisanju Siola, ki naj bi informacije prejel iz gradbenih krogov, Iskratel pri projektu GSM-R vgrajeval opreme, ki jo je navedel v ponudbi. Direkcija za infrastrukturo, ki jo vodi Damir Topolko, nekoč sicer direktor ptujske družbe Petovia Avto, za Siol tega ni ne potrdila, ne zanikala. Letos se jim je na razpisu Darsa izmaknil posel leta za uvedbo elektronskega cestinjenja, saj so bili zaradi 10 milijonov evrov dražje ponudbe izločeni iz tekme. Iskratel je na razpisu kandidiral v konzorciju s slovaškim Sky Tollom. Le ta je v delni lasti skrivnostnega slovaškega podjetja J&T, ki zadnja leta aktivno kopiči lastniški delež največje slovenske energetske družbe Petrol pod vodstvom Tomaža Berločnika. Puljić se hvali z uspehi, a množično odpušča in zniža plače Čeprav se Puljić hvali, da se je Iskratel po njegovem prihodu gospodarsko razcvetel, so kratko potegnili prav delavci Iskratela. V zadnjih letih je delo v Iskratelu izgubilo več kot 400 ljudi, od Puljićevega prihoda, v obdobju 2012 do 2014 skoraj 190. Pred leti so se zaposleni Iskratela na predlog vodstva, v “dobrobit družbe” začasno odpovedali delu plače. Številni aneksi, nato kar stalno znižanje plač in dodatno zadržani deli plače so se nabrali tja do tri milijone evrov. Poštenje velja Duhec • 38 minut nazaj lepa beseda za njIh je ratatatatata. Oni so POSPRAVILI 100000 PRAVIH SLOVENCEV, tudi otrok, da lahko danes skupaj z jugo izdajalci ropajo slovenske ovce! (kar jih je še ostalo). Pri 50 tih mi gre na bruhanje in nekoč se bo našel nekdo, ki bo znanega dne na znanem mestu pospravil znane lopove in kriminalce ...... Mislim pa ,da bo to prej Mujo ko ne bo dobil socialne podpore, kot Janez ki bo cel dan kopal krompir in tarnal v vaški gostilni ter se po luknjasti cesti odpeljal domov in potiho priplazil v domov ker se boji žene! BBBEEEEEEEEEEEEEEEE SLOVENCI -OVCE- JALOV NAROD HINAVCEV IN NESPOSOBNEŽEV. Stajerka • 3 ure nazaj banda, drhal, mafija, golazen, izmečki nevredni človeške rase.......kako dolgo še bo narod dopustil takšne svinjarije??!! Oče koroških dečkov v stiku s sinovoma Torek, 25. oktober 2016 Nova podrobnost v primeru koroška dečka: oče, ki je na zatožni klopi zaradi umora njune mame, se je s sinovoma srečal že trikrat in ima stike z njima. Kako je to mogoče? Od umora se je Romeo Bajde s sinovoma srečal trikrat, a stikov z njima nima v priporu. vir: http://www.vecer.com/oce-koros... Iskratel je mafijska firma. Če ne bi bilo Evropskih revizorjev projekta GSM-R, nihče ne bi vedel, da je Iskratel ugrajeval zastarelo tehniko. Pa ne samo to, tudi vsega kar bi po pogodbi morali narediti, ni narejeno. Je pa zaračunano. Imeli bodo še en zelo hud problem. In to s partnerjem v tem projektu, avstrijskim Kapschem, katere je iskratelov vodja projekta gladko ignoriral in izpustil. Še bo veselo. von Rhein • 5 ur nazaj Nekoč sem videl nek napis na daljši betonski škarpi. Napisa ni bilo naslednji dan več,premazan je bil.Čas je opravil svoje,pozabil sem,nikoli več ni bilo zame aktualno. Ko pa berem take stvari kot jih počnejo uvoženi strokovnjaki tipa Puljić,Murgla,nekaj poslancev in nasploh uvoženi finančni strokovnjaki tipa Isajlović,se mi slika tiste škarpe prikaže v svetlobi na kateri je napis....bog reši nas bolezni kužne,golazni te proklete južne. Duhec • 2 uri nazaj Leva policijska mafijska država.... pa naj še kdo reče, da so levi nesposobni. Oblak po priznanju: "Srečen, a to ni samo moja zasluga" Pregled iger slovenskih nogometnih reprezentantov 25. oktober 2016 ob 09:39 Madrid, Leverkusen, Firence - MMC RTV SLO "Rad bi se zahvalil soigralcem, trenerskemu štabu in zlasti svoji družini za vse," je ob prejemu nagrade za najboljšega vratarja Španije dejal Jan Oblak. Če že ni bil med 30 nominiranci za prestižno zlato žogo, med katerimi je komisija France Football uvrstila četverico vratarjev, je Oblak prejel zadoščenje vsaj na zanj domačem nogometnem prizorišču v Španiji. Kljub 3. mestu prekosil Navasa in Brava V Valencii na galaprireditvi La Lige je bil namreč izmed Keylorja Navasa (Real Madrid) in Claudia Brava (Barcelona) ravno Jan Oblak (Atletico Madrid) izbran za najboljšega vratarja sezone 2015/16, v kateri je že tako osvojil lovoriko zamoro in izenačil njen rekord s samo 0,47 prejetega gola na tekmo. "Srečen sem, a to ni samo moja zasluga, temveč zasluga celotega moštva. Vesel za priznanje in upam, da bomo še kaj osvojili. Prejeli smo številne nagrade, a mislim, da zasluženo, saj smo lani imeli spektakularno sezono," je po prireditvi dejal Oblak in pri tem pokomentiral to, da so Atleti dominirali pri nagradah, čeprav so lani osvojili le 3. mesto v La Ligi, za Realom in prvakom Barcelono. Rekordna sezona za statistične anale V sezoni 2015/16 je Škofjeločan branil na vseh 38 tekmah La Lige in pri tem odigral maksimalnih 3.420 minut in še vse sodniške dodatke. Pri tem je prejel samo 18 golov in tako izenačil rekord Paca Liana iz sezone 1993/94 v dresu Deportiva La Corune. Na kar 24 tekmah ni prejel gola, ob tem pa je zbral 82 obramb, z 82-odstotnim deležem obramb pa je bil najboljši v Španiji tudi po tem merilu. Pri zlati žogi navija za Griezmanna "Tudi zdaj imamo dobro sezono in upam, da bomo tako nadaljevali," je dodal Oblak, ki se ni mogel ogniti lobiranju za prvo zvezdo galavečera v Valencii:"Upam, da bo Antoine Griezmann osvojil zlato žogo, čeprav vem, da to ni lahko, a sem le njegov soigralec in upam na vse najboljše zanj." Francoz je sicer bil poraženec dveh velikih finalov poletja: Lige prvakov in evropskega prvenstva, kar v vlogo nespornega favorita postavlja Cristiana Ronalda (kaj pa Pepe?). A na koncu štejejo osvojeni naslovi Oblak je bil v nedeljo šele četrtič premagan v prvenstvu, Atletico pa je v Sevilli doživel prvi poraz, zaradi katerega se je moral posloviti od vodstva. Na vrhu Primere Division vlada velika gneča, saj vodilno peterico ločijo samo tri točke. A od čete Diega Simeoneja se ne pričakuje več samo dobrega vtisa, trdega boja in granitne obrambe z Oblakom na čelu, temveč tudi lovorike, in to ne posamične, temveč klubske. N'Zonzi iz oči v oči ugnal Oblaka Res mu iz srca privoščim. Bravo. Slovenci imamo z Janom res nogometaša, ki sodi v sam svetovni vrh. Na kar 24 tekmah ni prejel gola, ob tem pa je zbral 82 obramb, z 81,8-odstotnim deležem obramb pa je bil najboljši v Španiji tudi po tem merilu. Kako so/ste prišli do 81,8%? Prejel je 18 golov, zbral je 82 obramb. Če to seštejemo dobimo točno 100, kar pomeni, da je z 82 obrambami pri 82% obranjenih strelov. Brez kakšnih decimalk .. Hahaha, bravo za decimalke Toni! Ne spremljam glih nogometa, ampak takšni dosežki so pa res BISER! :) Si direktor UKC Maribor Lavre po spornem imenovanju utrjuje svoj položaj s prestopom v SMC? 25. 10. 2016, 11:43 8 Facebook Twitter Foto: STA Ni tako dolgo od tega odkar je bil Janez Lavre imenovan za v. d. direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, že se je lotil spornega kadrovanja. Kot svetovalca za kakovost je zaposlil svojega prijatelja Ivana Tandlerja, kot svetovalko za vzdrževanje, varstvo okolja in zdravja pa svojo partnerko Danijelo Čepin in to dejanje opravičeval kot nujo, da mora imeti na pomembnih področjih zaposlene tiste ljudi, ki jim zaupa. Sedaj pa naj bi zaradi številnih očitkov, prestopil iz NSi v SMC, da bi si utrdil svoj položaj. Lavretovo kadrovanje so najprej problematizirali mediji, ki so se spraševali, če ne gre v tem konkretnem primeru za klasične oblike nepotizma, klientelizma in kronizma, nato pa so se razprave vnele tudi na svetu zavoda UKC Maribor, nadaljevanje le teh pa sledi danes. Preberite več: Janez Lavre iz NSi- zagovarja krščanske vrednote, skače čez plot, nastavila ga je Milojka Kolar Celarc Poročilo o seji je bilo dano v javnosti še pred zaključkom seje O dogajanju na sejah sveta zavoda, smo lahko obveščeni samo preko splošnih sporočil za javnost, saj so seje zaprte za javnost. Portal Politikis poroča, da naj bi predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek po eni izmed zadnji sej dejala, da je bilo sporočilo za javnost prirejeno, saj je bilo v njem mogoče zaslediti, da je bilo v primeru zaposlitve Lavretove partnerice vse po pravilih. Poročilo naj bi bilo objavljeno že kar po dveh urah seje, ko vprašanja kadrovanja še sploh niso bila na agendi. Tako naj bi bila v resnici razprava, ki je potekala za zaprtimi vrati zelo pestra in neprijetna za Lavreta. Na svetu zavoda so mu zastavili nekatera “neprijetna” vprašanja Razpravo naj bi po navedbah Portala Politikis pričela članica sveta Stanislava Naterer, ki je želela na vsak način izvedeti zakaj je Lavre že po 2 tednih od imenovanja odločil za imenovanje novih svetovalcev, pri čemer se je odločil za sistematizacijo novega delovnega mesta za svojo partnerico. Na seji je vidno izrazila dvom, da je bila takšna odločitev strokovna in dejala, da se pojavlja sum, da je v tem primeru šlo za pridobivanje premoženjske koristi njegovi partnerki. Med drugim je izpostavila, da ima prenizko izobrazbo za zaposlitev na takšnem delovnem mestu, s končano višjo šolo v Velenju ima tako nižjo izobrazbo od svetovanca, čeprav naj bi veljalo, da bi moral imeti svetovalec veliko več izkušenj. Natererjeva je Lavreta pozvala, da se do naslednjič opredeli ali je v tem primeru šlo za nepotizem ali kronizem. Foto: STA Foto: STA Med člani sveta zavoda, ki je Lavreta spravil v neprijeten položaj, je bil tudi Ljubo Germič, nekdanji poslanec LDS, ki je med drugim izjavil: “Če to kar dr. Danko trdi (dr. Gregor Danko) drži, potem ste gospod direktor najmanj nemoralna oseba.” Vprašanja o dogajanju v UKC Maribor smo poslali tudi njim. O Lavretovem prestopu iz stranke NSi, kjer so nam sporočili, da informacija o njegovem prestopu ne drži. Na odgovore stranke SMC še čakamo. Na današnji seji pričakujejo odgovore od Lavreta Germič in Nataverova na današnji seji pričakujeta odgovore na zastavljena vprašanja, portal Politikis pa navaja, da naj bi Lavre že pripravil odgovore, iz katerih naj bi bilo mogoče sklepati, da pri kadrovanju ni bilo zaslediti nič spornega in da naj bi pri le tem sledil pravilniku o sistematizaciji delovnih mest, ki mu daje možnost, da pri zaposlovanju svojih sodelavcev odloča sam. Vendar pa se ravno tu pojavi težava, saj številni člani sveta zavoda menijo, da je z zaposlitvijo svoje partnerice deloval neetično in pri tem kršil tudi predpise. N. Ž. Anton • eno uro nazaj očitno je bila stranka nsi premalo etično moralna in je prestopil v najbolj etično moralno stranko v parlamentu demokracije na Slovenskem sarkazem press Anton • eno uro nazaj bandid hinavski, ja takih oportunistov v "hramu demokracije", pri nas je bilo kar dosti in očitno ne dovolj. simplya • 17 minut nazaj S prestopom v SMC si bo utrdil in zapečatil samo svoj konec.... Na Donački gori odkrili edinstveno prazgodovinsko arheološko najdišče 54 Komentiraj Pošlji Tiskaj Velikost pisave Rogatec, 21.10.2016, 13:17 | STA / K.H. Na strmem pobočju Donačke gore so odkrili prazgodovinsko arheološko najdišče – ostanke naselbine iz začetka železne dobe. Gre za izjemno najdbo, ki je po ocenah arheologov edinstvena tudi v evropskem prostoru. Nahajališče z ostanki več kot 200 kosov prazgodovinske keramike je na višini okoli 750 metrov po naključju odkril pohodnik. Arheologija (Foto: Thinkstock) Po ugotovitvah arheologa Boštjana Odarja so najdbe stare približno 2800 let in segajo v prelom iz bakrene v železno dobo. "Gre za izjemno najdbo. V Sloveniji imamo veliko višinskih naselbin, tako izjemnega najdišča kot na območju Donačke gore pa tudi v Evropi na poznamo. Gre za unikum," je dejal Odar in dodal, da najdišče ne bi bila tako velika posebnost, če ga ne bi odkrili na tako visokem in strmem pobočju. Kot so dognali z nadaljnjimi raziskavami, je bila gora nekoč poseljena, kar dokazuje obstoj novo odkritih teras. Da je bila na Donački gora nekoč naselbina, priča terasasto oblikovan teren. Terase niso bile delo narave, temveč človeških rok. "Da so ljudje lahko živeli na gori in si na njej postavili bivalne objekte, so morali strmi hrib preoblikovati v ravne terase. Terase so široke okoli pet metrov in dolge 20 metrov ali več in so verjetno nastale po tem, ko je bil narejen golosek," je pojasnil Odar. Po njegovih ocenah je na tem območju pred 2800 leti bivalo vsaj sto ljudi. Preživetje na gori so jim med drugim omogočali bližnji izvir pitne vode in pašne površine, na kateri se je najverjetneje pasla drobnica. Pri raziskovanju tega pomembnega najdišča so se združili Pokrajinski muzej Celje, ki hrani najdbe, ter Narodni muzej Slovenije in Inštitut za arheologijo. Po Odarjevih besedah so arheologi s terenskim delom v teh dneh zaključili, na vrsti je analiza raziskave, do sredine prihodnjega leta bo sledila še objava gradiva v publikacijah, morda tudi v monografiji. Najdbe si bo prihodnje leto mogoče ogledati v Rogatcu, Pokrajinskem muzeju Celje in najverjetneje tudi v Ljubljani. Zadeva s sestrelitvijo helikopterja med osamosvojitvijo je končana – možnosti za zmago Mrlakove ni več 25. 10. 2016, 18:49 85 Facebook Twitter Foto: STA Emilija Mrlak, žena pokojnega pilota Tonija Mrlaka, se v primeru sestrelitve helikopterja, v kateri je življenje izgubil njen mož, ne bo pritožila na zavrnitev zahteve za preiskavo brigadirja Antona Krkoviča. Na novinarski konferenci je izjavila, da je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, in da se umika, ker je prišla do ugotovitve, da nima možnosti za zmago. Zahteva Mrlakove za uvedbo preiskave zoper brigadirja Krkoviča je bila pred nedavnim zavrnjena s strani ljubljanskega okrožnega sodišča, ker naj bi senat prišel do spoznanja, da ni podanih zadostnih okoliščin, ki bi dokazovale, da v tem primeru gre za kaznivo dejanje protipravnega pobijanja in povzročanja ran sovražniku. Sodišče je ocenilo, da je Krkovič 27. junija 1991 ukazal sestrelitev helikopterja na podlagi podanih ukazov in navodil. Prav tako so ugotovili, da ni prav z ničemer mogoče utemeljiti suma, da naj bi bilo dejanje izvedeno na zahrbten in grozovit način. Preberite več: Sodišče zavrnilo zahtevo za preiskavo Krkoviča v zvezi s sestrelitvijo helikopterja leta 1991 Foto: STA Foto: STA Krkovič je glede sestrelitve helikopterja že večkrat poudaril, da vidnejše akterje osamosvojitvene vojne, branilce Slovenije, prikazujejo kot kriminalce: “Nas posameznike kriminalizirajo in želijo pri ljudeh narediti vtis, da če so bili nosilci osamosvojitve kriminalci, potem tudi osamosvojitev ne more biti kaj drugega. Želja je kriminalizirati in tudi zmanjšati pomen osamosvojitve v zgodovinskem kontekstu, hkrati pa odkrito favorizirat’ NOB, ker pozabijo revolucijo kot temelj k slovenski osamosvojitvi. Treba je razumeti ta širši kontekst, da se potem razume, zakaj se z nami tako počenja, kot se počenja. Patria je seveda kronska zadeva, ta zadeva s sestrelitvijo helikopterja pa tudi ni kar tako mimogrede, ker se nas hoče prikazat’ kot kršilce mednarodnega vojnega prava in v tem primeru, tudi ko so nadaljevali, so se celo obregnili ob mednarodno humanitarno pravo. Prikazat’ zločin, zločince in slovenski osamosvojitvi nadeti nekaj, kar slovenska osamosvojitev definitivno nima.” Tisti, ki vodijo to umazano igro, niso v dobrem položaju Prav tako Krkovič tudi pravi, da je slovenska osamosvojitev ena najbolj čistih stvari, kar jih piše zgodovina, seveda kolikor je sploh možno govoriti o čistosti v kontekstu vojne. “Mi se nismo nikomur maščevali, nismo se spozabili in prestopili mednarodnega vojnega prava, skratka Slovenija tega nima. V tej sodbi tudi prvič vidim, da so v obrazložitvi nekatere stvari pravno prikazane drugače, kot so zatrjevali nekateri politiki. Tako da v tem vidim precej lep korak, ne glede na to, kako se bo nadaljevalo. Po moji razsodbi tisti v ozadju, ki vodijo to umazano igro, niso v dobrem položaju,” je še zaključil Krkovič. N. Ž., STA Zmešnjava v SMC: Pietetna poslanka Koleša in nespoštljivi Murglova ter Dekleva na nasprotnih bregovih glede vprašanja žrtev povojnih pobojev 26. 10. 2016, 5:00 60 Facebook Twitter Poslanki SMC Jasna Murgel in Erika Dekleva (Foto: STA) Poslanki SMC Jasna Murgel in Erika Dekleva sta prejšnji teden všečkali nedostojno objavo poslanca SD Jana Škoberneta, ki je na družabno omrežje Facebook zapisal, da se ta četrtek ne bo udeležil pogreba žrtev Hude jame, ki bo na pokopališču Dobrava pri Mariboru, ker se bo takrat s prižigom svečke raje poklonil spominu na partizanke in partizane XIV. divizije, ki so bili med drugim odgovorni za smrt številnih nedolžnih civilistov. Poslanka iste stranke Anita Koleša pa je predsedniku vlade zastavila vprašanje kaj je bilo do sedaj narejenega glede odkrivanja in urejanja prikritih vojnih grobišč in poudarila, da je nastopil čas, da vse pokopljemo, kar kaže na veliko neskladnost v stranki SMC glede na ravnanja Murglove in Dekleve. Poslanka SMC Anita Koleša je nedavno v Državnem zboru spomnila na prihajajoči dan spomina na mrtve, “ko večina izmed nas ve, kje so naši predniki in naši najbližji našli počitek.” Spomnila je, da so slovenska tla prekrita s številnimi prikritimi vojnimi grobišči, zaradi česar številni še vedno živijo v upanju, da bodo to nekoč izvedeli in premierju Cerarju zastavila vprašanje, kaj je vlada do sedaj naredila na področju odkrivanja, urejanja prikritih vojnih grobišč in katera dela so v teku ter katere aktivnosti so načrtovane v prihodnje. Preberite več: Nedostojno norčevanje poslanca stranke SD Škoberneta iz žrtev povojnih pobojev Poslanka SMC Anita Koleša, Foto: DZRS Poslanka SMC Anita Koleša, Foto: DZRS Premier Cerar je v odgovoru na vprašanje poslanke Koleše dejal, da moramo proces pomiritve med nami nujno peljati naprej, da dokažemo, da smo civilizirana družba. V svojem odgovoru je poudaril, da je zadovoljen, da je bila stranka SMC edina med koalicijskimi strankami, ki je podprla sprejetje Zakona o prikritih grobiščih, ki omogočajo korak naprej v smislu pomiritve in zapiranja ran. Glede prekopa posmrtnih ostankov iz rova sv. Barabare v Hudi jami v spominski park Teharje pa je dejal, da je le ta pomemben in pri tem izpostavil, da je pričel čas, da naklonimo neko spoštovanje vsem mrtvim in na ta način začnemo graditi temelje prihodnje slovenske družbe. Stranka neetičnih standardov Da so v stranki SMC dejansko proti pietetnemu pokopu žrtev in temu kar govori premier Cerar, dokazujeta poslanki Erika Dekleva in Jasna Murgel, ki sta na spletnem omrežju facebook všečkali objavo poslanca SD Jana Škoberneta, ki je brezobrazno zavrnil Pahorjevo vabilo na pogreb žrtev povojnih pobojev, ki bo v četrtek v Dobravi pri Mariboru. Vsako tako dejanje je seveda zasmehovanje primerne počastitve umrlih s pogrebom ter obsojanja vredna žalitev umrlih, kot tudi volivcev SMC, ki so na volitvah izbirali novo politično kulturo in etične standarde. Nedostojno norčevanje poslanca stranke SD Škoberneta iz žrtev povojnih pobojev 1 Znotraj SMC vlada hudo neskladje Glede na to, da pravica do pokopa predstavlja eno izmed temeljnih človekovih pravic, je prav, da le to podpirajo vsi poslanci Državnega zbora, saj je za 21. stoletje žalostno, da številni še vedno ne vedo, kje ležijo posmrtni ostanki njihovih najbližjih. Prav zaradi tega je naravnost sramotno in nespoštljivo ravnanje Murglove in Dekleve do žrtev in njihovih svojcev, ki si tega nikakor ne bi smeli dovoliti. Njuni sprevrženi dejanji pa glede na izjavi premierja Cerarja in poslanke Koleše kažejo na to, da imajo znotraj največje koalicijske stranke velike težave pri dojemanju temeljnih človekovih pravic, kot tudi glede usklajenosti glede najpomembnih političnih vprašanj. N. Ž. Udbovsko omrežje Milana Kučana ima po nekaterih podatkih kar 7 tisoč kosov ilegalnega orožja 26. 10. 2016, 5:00 22 Facebook Twitter Foto: STA V državnem zboru se je odvijala še ena pereča tema, ki straši Slovence:“Kje je orožje, ki ga je v nekdanji Jugoslaviji posedovala služba državne varnosti?” Predvsem zadnji dogodki ubojev v Izoli in Ajdovščini kažejo, da gre orožje, ki so ga storilci imeli kot nekdanji pripadniki Udbe. Sicer ekspertize o orožju, s katerim je storilec avgusta letos streljal na zdravnika in policaja, preiskovalci še niso podali, se pa ve, da le-to ni imelo serijske številke, saj je bila profesionalno odstranjena. Na seji državnega zbora so poslanci obravnavali primer dela Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v letu 2015 v zvezi z nezakonitim posedovanjem ubojnih sredstev nekdanje tajne službe državne varnosti, katere člani naj bi še vedno nelegalno posedovali tudi do 7 tisoč kosov orožja. Preberite še: Grims in Leljak spregovorila o ozadju umora v Izoli: Udba še vedno poseduje ogromne količine orožja Je 7 tisoč kosov orožja še zmeraj v rokah neusmiljenih morilcev? Po dostopnih podatkih naj bi nekdanji pripadniki Udbe še vedno posedovali 7 tisoč kosov orožja, za katere se ne ve, kje se nahajajo. Kot eno izmed možnih naštetih lokacij navajajo bunkerje, ki še vedno nepregledani stojijo po Sloveniji in so za okolico nevarni, saj naj bi bilo območje okoli njih minirano. Prav tako so na upravičenem sumu tudi bivši pripadniki Udbe, ki bi naj del tega orožja nelegalno posedovali doma. Krvavo orožje in mine Dejstvo je, da so imena bivših pripadnikov Službe državne varnosti javno znane pa kljub temu še vedno ni bilo opravljene nobene hišne preiskave, s katero bi si prizadevali zaščito države in rešitev te trajne anomalije. V zadevi obravnavanega orožja, ki si ga je lastninila nekdanja politična policija nekdanjega režima, bi se po mnenju Slovenske demokratske stranke moralo pregledati vse podpisane dokumente s katerimi bi se naredilo evidenco o količini, izvoru, vrsti in lastništvu tega orožja. V nadaljnjem postopku pa bi se moralo identificirati podpisnike in ugotoviti, ali so odgovorni še živi. Predlagatelji seje so spomnili tudi na udbovska skrivališča, ki jih po Sloveniji ni malo, in služijo kot depoji, ki so kot “tempirana bomba”. Če bi namreč do njih dostopali nepoklicani, bi se aktivirala mina, ki bi uničila vsebino depoja. Preko vsebine depojev bi lahko dostopili do pogrešanega orožja, razstreliva ali tajnih dokumentov. “Kdor od poslancev glasuje proti takemu določilu, je sokrivec. S tem, ko se nič ne zgodi, ste tudi vi med odgovornimi osebami,” je jasno povedal poslanec Žan Mahnič. Preberite še: KGB in UDBA – dve znani zgodbi umorov Kot je poudarila tudi poslanka SDS Eva Irgl, smo Slovenci edini, ki imamo strah pred spopadanjem s tovrstnim resnim problemom. Avstrija in Hrvaška že uspešno rešujeta in razkrivata nečedne posle Udbe. “SDS bo podal priporočilo, da se nemudoma sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili odkritja kemičnih in drugih ubojnih sredstev za množično in tajno likvidacijo, s katerimi bo dokazano, da je UDBA razpolagala z depoji in ve, kje je 7.000 kosov orožja, katere si prizadevamo najti,” je dejala Irglova. Vrhovno sodišče je v zadevi UDBA dosodilo, da je bila kriminalna organizacija, ki je pretvarjala stvari, morila, ugrabljala in likvidirala ljudi. K. Ž. Obama zaradi gospodarskih interesov podpira radikalni islam v Maleziji 26. 10. 2016, 5:00 3 Facebook Twitter Foto: epa Obamo se obtožuje podpiranja radikalnega islama v Maleziji, saj je prav fanatizem kriv za številne kršitve človekovih pravic v tej državi. Ameriški predsednik naj bi na takšen način posredno podprl uveljavitev za ZDA ključnega Sporazuma o transpacifiškem partnerstvu (TTP) in s tem omejil vpliv Kitajske v regiji. Spomladi 2016 je organizacija Wikileaks razkrila dokument v katerem George Soros obtožuje ameriškega predsednika Baracka Obamo, da podpira versko radikalizacijo Malezije z namenom posredno podpreti Sporazum o transpacifiškem partnerstvu (TTP). Obama naj bi skrivaj podpiral malezijskega premierja Najiba Razaka, ki je znan po številnih zlorabah svoje oblasti, še zlasti pa odgovoren za porast skrajnega islama v državah jugovzhodne Azije. V Maleziji se obenem verski fanatizem povezuje z občutkom superiornosti malezijske rase, navaja breitbart. Ste morda spregledali: Džihadisti napadli Američane s kemičnim orožjem Kitajci in kristjani žrtev hudih preganjanj Delovanje malezijske politike je pripeljalo do tega, da je vsem ne-muslimanom prepovedano uporabljati besedo “Alah”, obenem pa je prišlo do prepovedi uporabe biblije v malajskem jeziku, poleg tega pa se je na tisoče Malezijcev odločilo pridružiti skrajni skupini Islamska država v Iraku in Siriji. Obenem se je v državi zgodilo kar nekaj primerov nasilja nad kitajsko in krščansko manjšino, opazen pa je tudi porast antisemitizma. Več kot očitno pa je tudi to, da bolj ko se premierja obtožuje korupcije, bolj ta postaja radikalen. Še drugi primeri hudih kršitev človekovih pravic V imenu islamizma je bilo v tej državi v obdobju vladavine že omenjenega premierja izvedenih več skrajnih dejanj, ki kažejo na versko radikalizacijo Malezije. Med drugim so omenja aretacijo nekega reparja, ki je v svoji pesmi uporabil besedo “Alah”, aretacijo najstnice, ki je v javnosti objela pop pevca in podobne stvari. Poleg tega so v tej državi celo prepovedali uporabljati besedno zvezo “hot dog”, ker naj bi med muslimani ustvarjala zmedo – da jedo pasje meso, ki v islamu sicer velja za nečisto. Znani so tudi primeri aretacije zaradi praznovanja Valentinovega. Obenem Malezija zavrača sodelovanje s FIFO, zato ker ne želi Izraelcev na svojih tleh. Foto: epa Foto: epa TTP je ključni sporazum za ZDA Malezija je sicer znana kot ključni člen pri sprejemanju TTP – Sporazuma o transpacifiškem partnerstvu, s čimer naj bi se malezijsko gospodarsko bolj povezalo z ameriškim na škodo kitajskega. Najib Razak igra vlogo nekakšne “odskočne deske” za dokončno uresničitev tega partnerstva, še navaja breitbart. Amerika si želi omejiti vpliv Kitajske v regiji Ob tem pa mnogi verjamejo, da Sporazum TTP ne bo ogrozil dobrih malezijsko-kitajskih odnosov. Kitajska trenutno namreč (še) ni članica omenjenega partnerstva. Zadeva se zdi izrednega pomena, saj je prav Malezija glavni trgovinski partner Kitajske med 10 državami, ki so članice Asean-a. Mnogi sicer omenjeni sporazum vidijo kot nadaljevanje ameriških kolonialnih teženj v regiji, vendar pa naj bi vsaka izmed članic omenjene zveze z svojo udeležbo profitirala. Predvsem se pričakuje olajšave glede carin na izdelke ter dostop do novih trgov za posamezne članice zveze, navaja thesundaily. Domen Mezeg Bizarno: Na državni proslavi ob dnevu odhoda zadnje rdeče zvezde, so se bohotile rdeče zvezde 26. 10. 2016, 5:00 34 Facebook Twitter Foto: STA Na včerajšnji dan smo obeleževali 25 let od tega, odkar je le nekaj minut pred polnočjo, zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA) z ladjo zapustil Slovenijo. V počastitev državnega praznika Dneva suverenosti, ki ga letos praznujemo prvič, je bila v Areni Bonifika v Kopru, organizirana državna proslava, na kateri so bili prisotni praporščaki, ki so nosili simbol rdeče zvezde, ki jih je bilo mogoče zaslediti tudi na čeladah in tankih vojakov JLA, ki so bili pred 25-imi leti premagani in izgnani iz Slovenije. Prav paradoksalno je bilo na uradni državni proslavi zopet videti paradiranje “rdečezvezdašev,” ki s samostojno državo nimajo nič skupnega, razen to, da so bili na okupatorski strani in bili premagani s strani slovenske vojske. Prav tako je bil paradoksalen tudi govor premierja Mira Cerarja, ki je proslavo zlorabil za naštevanje političnih in ekonomskih dosežkov vlade, ki dejansko nimajo nobene zveze z njegovimi zaslugami in delom vlade. Preberite več: Pred 25 leti odšel zadnji vojak JLA iz Slovenije Ljubljanski stolni župnik Jože Plut je že na ponedeljkovi sveti maši v ljubljanski stolnici opozoril na pomembnost odhoda zadnjega vojaka okupatorske armade iz Slovenije in izpostavil, da šele takrat ko zadnji vojak odide iz ozemlja ali ko sleče uniformo lahko govorimo o svobodni državi. Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs pa je med drugim opozoril, da odhod zadnjega vojaka JLA predstavlja sklepno dejanje slovenske osamosvojitve ter dokončen prelom z nekdanjo totalitarno državo in njenimi simboli, zato je popoln paradoks, da na državni proslavi plapolajo prapori s simbolom rdeče zvezde. Takšno obnašanje pa je posebej nespoštljivo do vseh tistih, ki so za samostojnost naše države dali svoja življenja in do njihovih svojcev. Slovenija še vedno ni potrdila resolucije EU, ki obsoja vse totalitarne režime Kljub temu, da sta od vladavine komunizma minili že več kot dve desetletji, si Slovenija še zmeraj ne prizadeva dovolj za reševanje krivic, storjenih žrtvam in njihovim družinam. Očitno je, da trenutna vlada Mira Cerarja še vedno ne zmore potrditi resolucije, ki je bila potrjena in večinsko izglasovana iz strani Evropske unije že leta 2009, s katero je EU obsodila vse totalitarne režime. Miro Cerar (foto: epa). Miro Cerar (foto: epa). Preberite več: V Sloveniji še kar nismo sprejeli resolucije o totalitarizmih- leve vlade si ne želijo obsodbe komunizma Ostanki rdeče miselnosti vidni vsepovsod- tudi v vojski Vojska JLA je odšla, njena miselnost pa je še žal vedno prisotna pri nekaterih visokih častnikih Slovenske vojske. V Slovenski vojski na najvišje pozicije tako napredujejo kadri, ki so se v času osamosvojitvene vojne borili na strani JLA in tisti, ki jim je bližje ruska vojaška doktrina kot Natova. Med visokimi častniki SV so tisti, ki nikoli niso prestopili na slovensko stran v času osamosvojitvene vojne. Na pomembne pozicije zveze Nato v tujini pošiljamo sporne osebe, med katerimi sta npr. brigadir David Humar, ki je vojaški predstavnik pri zvezi Nato in se je v času osamosvojitvene vojne boril na strani JLA skupaj z Ratkom Mladićem in Darjo Škodnik, ki ima kartoteko bivše pripadnice tajne komunistične politične policije SDV, pa je bila kljub temu postavljena na mesto dekanje Natovega kolidža. (Brigadir David Humar) Foto: STA (Brigadir David Humar) Foto: STA Slovenija se nahaja na razpotju Slovenija se nahaja na razpotju, ko se bo morala odločiti, kakšnemu vrednotnemu okvirju bo sledila v prihodnje. Vsekakor pa je Sloveniji kot državi članici EU mesto med zahodnimi, demokratičnimi državami, ki spoštujejo človekove pravice in svoboščine in so v duhu tega prepovedale uporabo komunističnih simbolov, ki ponazarjajo sistem, pod roko katerega je umrlo preveliko število nedolžnih ljudi, ki niso bili po godu vladajočega sistema. N. Ž. Beli Sneg • 22 minut nazaj Če bivši "slovenski" in yugo oficirji niso prilezli nazaj na stolčke v slovenski vojski, so pa nastaljeni v ZZB. Zato bomo še dolgo delali za "borčevske penzije", ker borcev z rdeče zvezdo je vedno več. v državnem vrhu sedijo sami taki, ki jim samostojnost ni intimna opcija zato pa imamo zvezdo še vedno i povsod. Slovenski Sinergise zmagal na tekmovanju Evropske vesoljske agencije Zmagovalni Sentinel Hub 26. oktober 2016 ob 17:25 Ljubljana/Madrid - MMC RTV SLO/STA Slovensko podjetje Sinergise je zmagalo na mednarodnem tekmovanju s področja uporabe satelitskih podatkov Copernicus Masters, ki poteka pod okriljem Evropske vesoljske agencije. Zmagali so z rešitvijo Sentinel Hub, ki skrajša čas za prikaz in uporabo satelitskih posnetkov z nekaj ur na le nekaj sekund. Nagrado Copernicus Masters so v Madridu podelili vodji skupine Sentinel Hub v podjetju Sinergise, Bojanu Šerneku. Izročil mu jo je direktor programov opazovanja Zemlje v Evropski vesoljski agenciji (Esa) Josef Aschbacher, so sporočili iz podjetja in dodali, da se je letos na tekmovanje prijavilo več kot 200 rešitev z vsega sveta. Več o temi: Pogled na naš planet z okna satelita na višini 800 kilometrov nad površjem Sinergise je podjetje iz Ljubljane, osredotočeno na razvoj geografskih informacijskih sistemov (GIS) na področju upravljanja z nepremičninami, pomoči pri procesih kmetovanja in splošne oblačne prostorske storitve Geopedia. V podjetju so že od začetka spremljali razvoj misije satelita Sentinel 2 v okviru programa Ese, poimenovanega Copernicus. Namen omenjene misije je zagotavljati tedensko osvežene satelitske posnetke. Obvladovanje velikih količin podatkov Zaradi brezplačne dostopnosti podatkov so v podjetju videli veliko možnosti za njihovo uporabo. Ko so poskusili uporabiti podatke za svoje stranke, pa so v podjetju ugotovili, da trenutne tehnologije niso kos veliki količini podatkov. Skupina razvijalcev se je odločila ta problem rešiti in nastala je rešitev Sentinel Hub, ki omogoča enostavno in učinkovito arhiviranje, procesiranje in dostavo satelitskih posnetkov. Ti so uporabnikom dostopni prek spletnih storitev, ki jih je enostavno vključiti v namizne, spletne in mobilne aplikacije. Čas za prikaz in uporabo satelitskih posnetkov se je s tem skrajšal z nekaj ur na le nekaj sekund. Z enostavno vključitvijo v spletne aplikacije razvijalcem prihrani težave s prenašanjem, arhiviranjem in procesiranjem več petabajtov velike baze podatkov. Razvijalci aplikacij se lahko tako osredotočajo na aplikacije za končne uporabnike, Sentinel Hub pa s tem povečuje uporabo rezultatov programa Copernicus. Kaj lahko slovenska podjetja ponudijo Esi? Kmetijstvo, gozdovi, naravne nesreče Podatki se v največji meri koristijo v kmetijstvu za spremljanje stanja vegetacije, pri analizi naravnih nesreč in pri načrtovanju ukrepov v prostoru, a to so po navedbah podjetja Sinergise le nekatere od možnosti. Sinergise ima dostop do celotnega arhiva podatkov Sentinel 2 in načrtuje, da jih bodo uporabili za učenje algoritmov strojnega učenja, ki s samodejnim iskanjem vzorcev in zakonitosti v podatkih obetajo nove možnosti izrabe satelitskih opazovanj. Rešitev Sentinel Hub je sicer osredotočena na evropske satelite Sentinel, podpira pa tudi Nasin Landsat in nekatere komercialne ponudnike satelitskih posnetkov. Deluje v Amazonovem oblaku in uporablja inovativne metode za učinkovito obdelavo in dostavo podatkov. Al. Ma. Pahor v Argentini: Ne le ena država, ampak tudi ena domovina Uradni obisk predsednika republike v Argentini 23. oktober 2016 ob 11:48 Buenos Aires - MMC RTV SLO/STA Predsednik republike Borut Pahor nadaljuje svoj uradni obisk v Argentini in v soboto se je srečal s Slovenci, ki živijo v tej državi. Po navedbah urada predsednika republike je predsednik Borut Pahor obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu, dom Bernal, kjer deluje Slovensko prekmursko drüštvo, ter sedež argentinskega radia, kjer nastaja oddaja Okence v Slovenijo. V Slovenski hiši v Buenos Airesu vsako soboto pripravljajo sobotno slovensko šolo slovenskega jezika in delujejo predvsem na kulturnem in izobraževalnem področju. Društvo Zedinjena Slovenija iz Buenos Airesa, ki je uradni predstavnik organizirane skupnosti Slovencev v Argentini in povezuje vse krajevne domove, je ob obisku predsednika republike pripravilo slovesnost. Njegov predsednik Jure Komar je orisal, kako se v društvu trudijo ohranjati slovenstvo in spomnil, da so se tudi pred 25 leti Slovenci, živeči v Argentini, zelo potrudili, da je Argentina kot prva med državami Latinske Amerike priznala Slovenijo. Po Komarjevem mnenju prihod predsednika vzbuja upanje, da bo v bodoče sodelovanje potekalo v duhu naklonjenosti in iskrenosti in da bomo "držali skupaj". Predsednik Pahor se je društvu Zedinjena Slovenija zahvalil, da hodijo po poti sodelovanja in sožitja ter slovenski svet in z njim ves svet gradijo z odgovornostjo in ne s strahom. Komarju je predal slovensko zastavo, sicer posebno protokolarno darilo predsednika republike ob praznovanju 25. obletnice samostojnosti Slovenije. Zahvala Argentini Pahor je še povedal, da se je v pogovoru z argentinskim predsednikom Mauriciom Macrijem zahvalil Argentini, da je v več obdobjih v težkih časih vedno z odprtostjo sprejemala naše izseljence (pred drugo vojno je sprejela Slovence, ki so bili žrtve fašizma, po drugi vojni pa Slovence, ki so bili žrtve komunizma). Po njegovih besedah moramo storiti vse, da bomo imeli vsi Slovenci in Slovenke ne samo doma, ampak tudi po svetu ne samo eno državo, ampak tudi eno domovino. Predsednik republike je nato obiskal prekmurske Slovence v domu Bernal, sedež radia, kjer nastaja oddaja Okence v Slovenijo, popoldne pa se je na delovnem srečanju sestal s predstavniki slovenskih društev v Argentini. Obiska Argentine se bliža h koncu Pahor bo v nedeljo obiskal dom Triglav v Buenos Airesu, ki je bil odprt leta 1974, ko se je vanj združilo več društev, ki so prej delovala samostojno. Uradni obisk v Argentini bo sklenil z obiskom društva Pristava. V Argentini po ocenah živi približno 30.000 slovenskih izseljencev in njihovih potomcev, ki so se tja priseljevali v treh obdobjih, glavnina v obdobju med obema svetovnima vojnama. Pahor si je med obiskom v Buenos Airesu ogledal tudi nogometni stadion La Bombonera, ki ga je zasnoval slovenski arhitekt Viktor Sulčič. Foto: Urad predsednika republike G. C. Dragi administrator. Ni posebne potrebe, da si brisal moj komentar. Ampak, ok - naj bo. Vsekakor pa ostane dejstvo. Marsikdo je tam v daljni Argentini bolj Slovenec od marsikoga, ki živi v državi Sloveniji. To je ena najpomembnejših potez, ki jih je predsednik Pahor opravil v svojem mandatu - in požel simpatije mnogih Slovencev! Kar ni uspelo dr. Drnovšku ob obisku Bolivije, stopiti še malo nižje do velike slovenske enklave v Argentini, je pač uspelo Pahorju - zares, to je predsednik vseh Slovencev! In kar je pomembno, iz negativne karizme premierja 2009/2010 se je v dokajšnji meri odkupil kot uspešen in pošten predsednik države. Bravo Pahor, tako se povezuje vse Slovence po svetu. Izjemna predsedniška drža. Blizu ljudem, nekonflikten in odprt za vse. Še te bom volil Samo resnica nas bo osvobodila. Zakaj se tega nekateri tako bojite? Nekatere tako moti slovenska izseljenska skupnost v Argentini zato, ker so 45 let (raz)lagali, da so to izdajalci, ki so prodali domovino. Pa danes tretje, cetrte generacije se vedno govorijo slovensko in ohranjajo slovenske kulturne obicaje, ne pa nemskih. Lepo da se predsednik RS trudi povezovati Slovence širom sveta. Čisto nasprotje od propadlega Türka (ki ga je "Kofi Anan" napodil iz OZN, kjer je delal same težave). Švica! Ker je Švica zaprla meje. Takratni begunci si niso mogli sami izbirati državo, kamor bi radi šli. Argentina je bila ena redkih, ki je sprejela družine z otroki. Pravzaprav je žalostno, da je to sploh prvi uradni obisk slovenskega predsednika države, ki je v različnih obdobjih sprejemala Slovence kot begunce in emigrante. Ne bom razpredal, zakaj in kako, po toliko letih je to pravzaprav brezpredmetno. Zato, bravo Pahor, pripada ti še en mandat. Anonymous vrača udarec: vrnite Assangeu internet! 25. 10. 2016, 5:00 5 Facebook Twitter Foto: epa. Pripadniki skupine Anonymous so naznanili, da so prisiljeni izključiti elektronsko pošto in telefon ekvadorske ambasade, ker so Julianu Assangeu onemogočili dostop do interneta v času ameriških predsedniških volitev. To zahtevo po vrnitvi interneta Assangeu so podkrepili s fotografijo izključenega interneta pri sporočilih, ki niso mogla potrditi prejema s strani vladnega naslova. Ekvadorska ambasada v Londonu je v ponedeljek onemogočila dostop do interneta Julianu Assangeu, in to po objavi svežnja informaciji o demokratski predsedniški kandidatki Hillary Clinton in voditelju njene kampanje Johnu Podesti. Sledil naj bi še en sveženj datotek, povezanih z ameriškimi volitvami, kar pa želijo na vsak način preprečiti. Morda vas zanima tudi: Assange se je spravil na Clintonovo in ostal brez interneta Ekvadorska vlada je sporočila, da jih je k tej potezi spodbudila objava dokumentov, ki bi lahko vplivali na predsedniško bitko v ZDA. Ekvador izjavlja, da se ne želi vmešavati v predsedniške volitve drugih držav in da se ne želijo opredeljevati za eno ali drugo stran v predsedniški kampanji ZDA. V nedeljo je uredniški odbor WikiLeaksa objavil izjavo, s katero je zavrnil obtožbe ekvadorskih oblasti ter hkrati poudaril, da žvižgaških strani “niso nikoli objavili uradno na ekvadorskih internetnih straneh in tudi nimajo namena tega storiti,” kakor tega ni nameraval storiti niti Assange. “WikiLeaks objavlja svoje novinarske prispevke v velikih podatkovnih centrih, ki med drugimi obstajajo tudi v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in Norveškem.” S to izjavo so hoteli odpravili kakršno koli krivdo ekvadorskih oblasti, ki nikakor niso odgovorne za te objave. Assange živi na ekvadorski ambasadi v Londonu že od 2012, odkar mu je bil podeljen politični azil, saj je obstajala nevarnost, da bi ga preganjali zaradi objav v ZDA. Assange se je soočil z izročitvijo Švedski zaradi obtožb v zvezi s posilstvom, kar pa odločno zanika ter verjame, da so to konstrukti, namenjeni pretvezi za izročitev ZDA, kjer bi mu sodili zaradi vseh objav do sedaj. A. B., RT Dejansko mi ni jasno kako lahko nek človek ki ima svoj iq voli clintonvoo ko je več kot jasno da si svojo pot tlakuje s trupli. Tisti ki dvomite v to pojdite na google vpišite imena oseb ki so jih nekateri omenili in boste videli kakšne smrti so to. Skok pod vlak, nekdo ga je ustrelil pred vrati doma in podobno. Če zmaga clintonova v ameriki bo prišlo do tretje svetovne vojne. 2 • Reply • Share › Avatar myopinionmatters • 3 ure nazaj Assangev odvetnik John Johnes "mrtev". Ustanovitelj Wikileaks-a Gavin MacFadyen "mrtev". Seth Rich Wikileaks-ov glavni ovaduh "mrtev". Julian Assange - lahko sklepate! 2 • Reply • Share › Avatar cornusmas myopinionmatters • 2 uri nazaj Mrtev tudi mlad zdravnik,ki je proučeval možgansko tkivo Clintonove...po njenem možganskem kolapsu.....Ena kopica čudnih smrti. 3 • Reply • Share › Avatar cornusmas myopinionmatters • 2 uri nazaj Levičarski CNN ...in ostali...pa nič kaj o smrti MacFadyena......Zanimivo. 1 • Reply • Share › Odvratno: Migrant, ki je brutalno posilil 10-letnega dečka oproščen – niso imeli dovolj dokazov 24. 10. 2016, 18:17 122 Facebook Twitter Foto: STA Sodba proti iraškemu migrantu, ki je posilil 10-letnega dečka na bazenu in to dejanje opravičil s tem, da pač že dolgo ni seksal in je imel potrebo, je bila razveljavljena, ko je sodišče v Avstriji prišlo do spoznanja, da se 20-letni napadalec ni zavedal, da otrok ni želel biti zlorabljen. 20-letni migrant Amir A. je lani decembra v okviru integracijskega procesa obiskal bazen Theresienbad na Dunaju, z njim pa je bil tudi 15-letni prevajalec, ki naj bi mu pomagal pri integraciji. Preberite več: Iračan na dunajskem bazenu brutalno posilil dečka, kazen pa… Po ostudnem posilstvu se je pretvarjal kot da se ni zgodilo nič Migrant, ki je v Iraku delal kot voznik taksija, je 10-letnega dečka zvlekel v sobo za preoblačenje, zaklenil vrata in ga nasilno spolno zlorabil. Deček z imenom Goran je reševalcu iz vode povedal, da je bil napaden, zato je le ta poklical policijo. Iz otroške bolnišnice so sporočili, da je deček utrpel hude notranje poškodbe, še vedno pa trpi zaradi post-travmatske stresne motnje. Po ostudnem incidentu se je migrant pretvarjal kot, da se ni zgodilo popolnoma nič in se odpravil nazaj v bazen, kjer je nadaljeval z uživanjem, ki je vključevalo uporabo skakalne deske. Foto: STA Foto: STA Dejanje opravičil kot nujno spolno slo Migrant, ki je septembra lani v sosednjo Avstrijo prišel preko Balkana, je priznal posilstvo in ga opravičil kot nujno spolno slo, ker naj ne bi imel spolnih odnosov štiri mesece. Kronen Zeitung poroča, da naj bi medtem, ko so ga vprašali, če so takšna dejanja zakonita v njegovi domači državi, le ta priznal, da je vedel, da so takšna dejanja prepovedana v kateri koli državi na svetu. Foto: YouTube Foto: YouTube Junija je sodišče Amirja spoznalo za krivega zaradi spolnega napada in posilstva mladoletnika, zaradi česar je bil obsojen na šest let zaporne kazni. Fantka pa so opisali kot žrtev, ki trpi zaradi velikega obupa in njegovi družini dali odškodnino v znesku 4.730 evrov. Vrhovno sodišče odredilo ponovno sojenje Heute poroča, da je Vrhovno sodišče razveljavilo razsodbo in odredilo ponovno sojenje. Sodišče je razsodilo, da medtem ko razsodba v zvezi z resno spolno zlorabo mladoletne osebe “drži vodo”, napisana razsodba glede obsodbe posilstva naj ne bi mogla biti v zadostni meri dokazana. Priporočamo v branje: Iraški migrant na Dunaju brutalno posilil 10-letnega dečka, razlog pa … Novo sojenje bo najverjetneje potekalo v drugem letu, do takrat pa bo migrant ostal v priporu. Vienna Online poroča, da v primeru, če bo migrantu na drugem sojenju dokazano dejanje posilstva, bi bil lahko napadalec obsojen na zaporno kazen do 15 let zapora. Mati žrtve je povedala, da njen sin trpi zaradi hudih napadov panike in da lahko zaspi le s pomočjo pomirjeval. Heute poroča, da deček pogosto kriči, joka in je prestrašen. Napadi migrantov na bazenih so pogosti Po Avstriji in drugod po Evropi je bilo na podlagi poročil nekaj podobnih napadov na bazenih. Foto: STA Foto: STA Marca letos sta bila 37-letna mati in njen 4-letni sin spodvržena spolnemu napadu v mirnem južnem avstrijskem mestu Klagenfurt. Priporočamo v branje: Srhljivka na bazenu: Afganistanca spolno zlorabila 14-letnika, 11-letnik se jima je skril Oblasti v avstrijskem mestu Mistelbach so izdale začasno prepovedale migrantom obiskovanje bazena, po tem, ko je je junija letos migrant posilil 13-letno deklico. Po poročanju avstrijskega časopisa Kronen Zeitung, naj bi migrant deklici sledil v žensko slačilnico in jo tam prisilil v oralni spolni odnos. Zaradi dekličinega ostrega nasprotovanja in vpitja, je bil napadalec prisiljen v pobeg. N. Ž. Foto: Mineva četrt stoletja od odhoda zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije 25. obletnico dogodka bodo proslavili z državno proslavo v Areni Bonifika v Kopru 25. oktober 2016 ob 08:11, zadnji poseg: 25. oktober 2016 ob 08:23 Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija/STA V noči na 26. oktober leta 1991 je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA, s čimer se je končal proces slovenskega osamosvajanja. Od lani 25. oktober zaznamujemo kot dan suverenosti. Po koncu osamosvojitvene vojne leta 1991 so sledila pogajanja na Brionih med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Končala so se s podpisom t. i. brionske deklaracije 7. julija 1991, s katero so bila osamosvojitvena dejanja v Sloveniji zamrznjena za tri mesece. Do izteka moratorija so takratne jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so sledili pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja. Ozemlje Slovenije je Jugoslovanska ljudska armada začela zapuščati iz koprskega pristanišča 20. oktobra 1991, 25. oktober je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Koper priplula vojaška ladja Galeb, v naslednjih dneh pa še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. Zadnja ladja z vojaki na krovu je bil malteški trajekt Venus, ki je odplul tik pred polnočjo. Neposredni prenos državne proslave iz dvorane Bonifika v Kopru boste lahko spremljali na 1. programu TV Slovenija, na MMC TV sočasno tudi s tolmačem v SZJ, v posnetku pa ob 22. uri na TV SLO 3. Scenarist in režiser proslave je Tomaž Letnar, režiser TV prenosa pa bo-tako kot tudi pred 25 leti - Peter Juratovec. Državna proslava na Bonifiki 25. obletnico dogodka bodo zaznamovali z državno proslavo v Areni Bonifika v Kopru, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlade Miro Cerar, udeležil pa se je bo tudi predsednik republike Borut Pahor. V predsedniški palači je spet dan odprtih vrat, Pahor pa bo na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil državno odlikovanje srebrni red za zasluge Zvezi slovenskih častnikov. Foto: Bobo A sedaj so se pa vrnili, veliko takih zastav sem videl zadnje čase po Slovenji... A bodo danes na proslavi tudi zastave z rdečo petokrako? Mogoče celo iste, kot so odšle skupaj z pregnano vojsko. Na proslavi bo plapolanje trobojnic spremljala Bandiera rossa. No ja. In kasneje so jim najprej priznali "pravice", kot del "izbrisanih", zdaj že postavljajo kipe in zahtevajo svojo manjšino. Narobe svet. Vojaki so šli,so pa drugi prišli,brez uniform,.. Nekateri se še kar ne morejo sprijazniti, da Juge ni več, še več hočejo celo status manjšine ! Predrzno do konca ! Ti juk a veš, da je bil Igor Bavčar v LDS ??? Dane popoldan grem v Koper, ker sem povabljen, saj vam bi prilepil E-mail ki sem ga dobil, a je ta na moje uradno ime in priimek, ker pa tu pišemo pod "nicki" tega ne mora storiti ! Bilo je napeto do zadnjega trenutka, živci so bili napeti kot struna, to se spomnim, kot da je bilo včeraj ! JLA je bila na teritoriju Slovenije okupatorska vojska. 1945 so nas osvobodili naši prekomorci, takoj za njimi pa so se pripeljali v komuniste prekrščeni četniki in začeli ukazovat. odšli so jugoslovanski vojaki, na žalost pa Jugoslavija ostaja trdno zasidrana v glavah Slovencev ... NE bomo streljali na našo JLA Na to tvojo srbsko vojsko ni bilo treba niti streljat. 1915, 1941, 1991, 1995 in 1999 so se razbežali kot zajci! Zanimivo, kako nekateri razmišljate. Kupovali bi s Kitajske, po drugi strani jamrate, da so šle tovarne k vragu. Komu bi pa prodajali, če še sami teh proizvodov nočete kupovati? No ja. Velja tisti rek:"Što južnije to tužnije". Nikoli več Jugoslavije, čeprav jo eni že napovedujejo. Verjetno se je par ljudi pozabilo vkrcat na barko. Še danes jih lahko vidimo mahat z jugo zastavami na raznih shodih..... Kar sedem aneksov in 150 milijonov evrov – “poroka” Puljića, Miklavčiča in Zemljariča 25. 10. 2016, 5:00 50 Facebook Twitter Foto: STA Iskratel iz Kranja že več let velja za pomemben vzvod akterjev levega gospodarsko-političnega miljeja. Dolga leta ga je vodil Andrej Polenec, ki se je v Iskri zaposlil leta 1975, kjer je kasneje sodeloval pri ustanavljanju družbe Iskratel, ki sta jo leta 1989 ustanovila Iskra Telekom Holding in Siemens. V družbi je bil vse od njegove ustanovitve njen direktor, vse do leta 2012, ko se je upokojil. Leta 2014 so ga zaradi domnevno spornega ozadja menedžerskega prevzema Merkurja ovadili kranjski kriminalisti. Iskratel, ki je pred leti Merfinu posodil kar 20 milijonov evrov, je bil namreč eden glavnih, ki so ekipi Bineta Kordeža pomagali pri poskusu odkupa delnic nakelskega trgovca. Do večine teh sredstev naj bi ob asistenci Iskratela neupravičeno prišli v Gorenjski banki, ki so vsega 45.000 evrov vreden vložek na škodo Iskratela v manj kot 24 urah spremenili v 20 milijonov evrov čistega zaslužka. Tudi ta podjetja so šla v stečaj, ostal je le dolg do upnikov Nekaj let kasneje je v stečaju končala tudi nizozemska Aktiva Holdings, v lasti nekdanjega barona Darka Horvata. Med največjimi upniki se je znašel spet, Iskratel. Ta je bil, kot so pokazale listine, le obvod Factor banke, s katerim je ta zniževala svojo izpostavljenost do imperija Darka Horvata. Iskratel je namreč financiral Horvatovo nizozemsko družbo CG Venture. Gre za nekdanjo Aktivo Holdings, ki je lastniško obvladovala slovensko Aktivo, leta 2015 končala v stečaju. Upniki so prijavili 45 milijonov evrov terjatev, največ državna NLB, kar 26 milijonov evrov. Tovrstnim praksam primerna je tudi lastniška struktura družbe Iskratel, ki jo upravljata komanditna družba Fintel Holding & co, k. d., in Fintel Holding, d. o. o., ki sta v lasti sedanjega in nekdanjega managementa ter drugih privilegiranih zaposlenih. Po vsem zapisanem, si je svojevrsten fiasko privoščila stranka DeSUS, ki jo vodi zunanji minister Karel Erjavec, saj je leta 2015 Andreja Polenca predlagala celo za člana nadzornega sveta državnega SDH, a je ta po kazenski ovadbi umaknil soglasje za svojo kandidaturo nadzornika. Polenec v pokoj, njegov izbranec razvpiti Željko Puljić Ko se je Polenec februarja leta 2012 upokojil je mesto direktorja zasedel njegov izbranec Željko Puljić. Le-ta ima na slovenski politično-korporativni sceni bogato zgodovino. Leta 1959 rojeni Puljić se je rodil v Sarajevu, kjer je leta 1983 na tehnični fakulteti diplomiral iz telekomunikacij. Od leta 1983 do 1984 je deloval v družbi Unioninvest v Sarajevu, leta 1984 pa se je preselil v Iskratel v Kranj, kjer je deloval do aprila 2006. Takrat se je na predlog njegovega dolgoletnega prijatelja Bojana Dremlja, takratnega predsednika uprave Telekoma Slovenije, pridružil Telekomu, kjer je do aprila 2010 deloval kot član uprave in glavni tehnični direktor. Puljićev mandat na Telekomu je zaznamoval kup nepravilnosti, zaradi katerega je leta 2013 Nacionalni preiskovalni urad na Telekomu Slovenije izvedel spektakularne hišne preiskave, povezane s sumi gospodarskih kaznivih dejanj, kjer gospodarska škoda znaša najmanj 25 milijonov evrov. NPU naj bi med drugim preiskoval posle, kjer je bil zaznan prav močan pečat Željka Puljića, med drugim s kosovskim Ipkom, makedonskim One, posle z nekdanjim Interseekom, kasneje preimenovanim v Najdi.si. Omenjena domnevna kazniva dejanja so bila izvedena med letoma 2007 in 2009. Leta 2015, dobri leti po hišnih preiskavah, je NPU tožilstvu ovadil 5 oseb. Iz tega časa Puljiću po obsežni reviziji družbe Deloitte za vratom visi tudi tožba zaradi domnevnega oškodovanja Telekoma. Kako pomemben kader Iskratela je Puljić, pove tudi podatek, da je eden od štirih managerjev, ki imajo v Iskratelu skupaj formalno 17-odstotni delež, dejansko pa zaradi velikega deleža lastnih delnic in lastniške prepletenosti še znatno večjega. Tesna prepletenost vladne politike trde levice v večino svojih mednarodnih delegacij vabi prav njej ljube gospodarske družbe in podjetja. Vir iz Telekoma Slovenije nam je zatrdil, da je zaposlenim že leta znano, da sta bila predvsem Željko Puljić in nekdanji član uprave Dušan Mitić, dolgoletna prijatelja Gregorja Golobiča. Tesno zavezništvo med Puljićem in politiko potrjuje tudi vir iz Ministrstva za zunanje zadeve, ki je potrdil, da praktično ne obstaja pot v tujino, bodisi predsednika Pahorja, premierja Cerarja ali ministra Erjavca, ko v delegaciji ni Željko Puljić. Tako je bilo Puljića videti na številnih obiskih v Rusiji, pa v Iranu, kjer je v Teheranu skupaj z Rikom, družbo v lasti Janeza Škrabca, znanega podpornika Foruma 21 in Nove Slovenije, ustanovil celo skupno pisarno. Septembra 2015 je v pogovoru za časnik Večer Željko Puljić aktivno lobiral za odprtje slovenskega veleposlaništva v Teheranu. Puljić je bil v prvih vrstah tudi ob nedavnem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina pod Vršičem. Lani maja je uradni obisk Slovenije v Iskratelu sklenil kar predsednik Turkmenistana Gurbanguli Berdumuhamedov. Puljić je pred leti postal tudi predsednik slovensko – turškega poslovnega kluba, tako se je ob obisku turškega predsednika Erdogana leta 2015 srečal tudi z turškimi poslovneži. Ko je vlada Mira Cerarja leta 2015 vodila postopek za prodajo Telekoma Slovenije sta se za nakup družbe borila Deutsche Telekom in britanski naložbeni sklad Cinven je časopis Dnevnik poročal, da naj bi Željko Puljić, skupaj z nekoč prvim finančnikom Telekoma Filipom Ogrisem Martičem, Cinvenu svetoval kot lokalni lobist s ciljem prepričati akterje slovenske vlade, da se Telekom proda prav Cinvenu. Pomembna slovenska svetovalca Cinvena pri naskoku na Telekom Slovenije naj bi bila člana nekdanje uprave, ki naj bi bila odgovorna za sporne posle na Balkanu. Njuna naloga naj bi bila med drugim prepričati vlado o prodaji Telekoma. Leta 2013 se je Željku Puljiću zaželelo še malo bančništva, tako je na skupščini Probanke leta 2013 za naslednja štiri leta postal njen član nadzornega sveta. Kako se je končala zgodba s Probanko in Factor banko je slovenskim davkoplačevalcem dobro znano, še posebej aktivno se z bančnim fiaskom ukvarja preiskovalna komisija, ki jo vodi dr. Anže Logar, ki bi utegnil Puljića kmalu tudi povabiti na zaslišanje. Projekt GSM-R in 7 aneksov k osnovni pogodbi – poroka Puljića, Miklavčiča in Zemljariča Ena največjih državnih investicij zadnjih let je projekt posodobitve železniške infrastrukture, ki so ga leta 2013 od Direkcije RS za infrastrukturo, dobili izbranci tranzicijske levice, ki so bili “ob pravem času, na pravem mestu, v družbi pravih ljudi“. Projekt izvaja konzorcij podjetij Iskratel in GH Holding, ki ga vodi razvpiti Blaž Miklavčič. Svoj del financiranja je, ker gre za del vseevropskega prometnega omrežja, tako imenovanega mediteranskega koridorja, z dobrimi 89 milijoni primaknil tudi Kohezijski sklad EU. 1200 kilometrov dolgo slovensko železniško omrežje naj bi svoje dispečersko omrežje dobilo v prihodnjih tednih, skupni znesek pa naj bi se približal znesku 150 milijonov evrov. Po podatkih STA je direkcija za infrastrukturo z izvajalcema Iskratel in GH Holding sklenila kar 7 aneksov k osnovni pogodbi. Po pisanju Siola, naj bi Iskratel in GH holding na direkcijo za infrastrukturo poslala že 36 predlogov za anekse k osnovni pogodbi. Prav tako naj ne bi, po pisanju Siola, ki naj bi informacije prejel iz gradbenih krogov, Iskratel pri projektu GSM-R vgrajeval opreme, ki jo je navedel v ponudbi. Direkcija za infrastrukturo, ki jo vodi Damir Topolko, nekoč sicer direktor ptujske družbe Petovia Avto, za Siol tega ni ne potrdila, ne zanikala. Letos se jim je na razpisu Darsa izmaknil posel leta za uvedbo elektronskega cestinjenja, saj so bili zaradi 10 milijonov evrov dražje ponudbe izločeni iz tekme. Iskratel je na razpisu kandidiral v konzorciju s slovaškim Sky Tollom. Le ta je v delni lasti skrivnostnega slovaškega podjetja J&T, ki zadnja leta aktivno kopiči lastniški delež največje slovenske energetske družbe Petrol pod vodstvom Tomaža Berločnika. Puljić se hvali z uspehi, a množično odpušča in zniža plače Čeprav se Puljić hvali, da se je Iskratel po njegovem prihodu gospodarsko razcvetel, so kratko potegnili prav delavci Iskratela. V zadnjih letih je delo v Iskratelu izgubilo več kot 400 ljudi, od Puljićevega prihoda, v obdobju 2012 do 2014 skoraj 190. Pred leti so se zaposleni Iskratela na predlog vodstva, v “dobrobit družbe” začasno odpovedali delu plače. Številni aneksi, nato kar stalno znižanje plač in dodatno zadržani deli plače so se nabrali tja do tri milijone evrov. Poštenje velja Duhec • 38 minut nazaj lepa beseda za njIh je ratatatatata. Oni so POSPRAVILI 100000 PRAVIH SLOVENCEV, tudi otrok, da lahko danes skupaj z jugo izdajalci ropajo slovenske ovce! (kar jih je še ostalo). Pri 50 tih mi gre na bruhanje in nekoč se bo našel nekdo, ki bo znanega dne na znanem mestu pospravil znane lopove in kriminalce ...... Mislim pa ,da bo to prej Mujo ko ne bo dobil socialne podpore, kot Janez ki bo cel dan kopal krompir in tarnal v vaški gostilni ter se po luknjasti cesti odpeljal domov in potiho priplazil v domov ker se boji žene! BBBEEEEEEEEEEEEEEEE SLOVENCI -OVCE- JALOV NAROD HINAVCEV IN NESPOSOBNEŽEV. Stajerka • 3 ure nazaj banda, drhal, mafija, golazen, izmečki nevredni človeške rase.......kako dolgo še bo narod dopustil takšne svinjarije??!! Oče koroških dečkov v stiku s sinovoma Torek, 25. oktober 2016 Nova podrobnost v primeru koroška dečka: oče, ki je na zatožni klopi zaradi umora njune mame, se je s sinovoma srečal že trikrat in ima stike z njima. Kako je to mogoče? Od umora se je Romeo Bajde s sinovoma srečal trikrat, a stikov z njima nima v priporu. vir: http://www.vecer.com/oce-koros... Iskratel je mafijska firma. Če ne bi bilo Evropskih revizorjev projekta GSM-R, nihče ne bi vedel, da je Iskratel ugrajeval zastarelo tehniko. Pa ne samo to, tudi vsega kar bi po pogodbi morali narediti, ni narejeno. Je pa zaračunano. Imeli bodo še en zelo hud problem. In to s partnerjem v tem projektu, avstrijskim Kapschem, katere je iskratelov vodja projekta gladko ignoriral in izpustil. Še bo veselo. von Rhein • 5 ur nazaj Nekoč sem videl nek napis na daljši betonski škarpi. Napisa ni bilo naslednji dan več,premazan je bil.Čas je opravil svoje,pozabil sem,nikoli več ni bilo zame aktualno. Ko pa berem take stvari kot jih počnejo uvoženi strokovnjaki tipa Puljić,Murgla,nekaj poslancev in nasploh uvoženi finančni strokovnjaki tipa Isajlović,se mi slika tiste škarpe prikaže v svetlobi na kateri je napis....bog reši nas bolezni kužne,golazni te proklete južne. Duhec • 2 uri nazaj Leva policijska mafijska država.... pa naj še kdo reče, da so levi nesposobni. Oblak po priznanju: "Srečen, a to ni samo moja zasluga" Pregled iger slovenskih nogometnih reprezentantov 25. oktober 2016 ob 09:39 Madrid, Leverkusen, Firence - MMC RTV SLO "Rad bi se zahvalil soigralcem, trenerskemu štabu in zlasti svoji družini za vse," je ob prejemu nagrade za najboljšega vratarja Španije dejal Jan Oblak. Če že ni bil med 30 nominiranci za prestižno zlato žogo, med katerimi je komisija France Football uvrstila četverico vratarjev, je Oblak prejel zadoščenje vsaj na zanj domačem nogometnem prizorišču v Španiji. Kljub 3. mestu prekosil Navasa in Brava V Valencii na galaprireditvi La Lige je bil namreč izmed Keylorja Navasa (Real Madrid) in Claudia Brava (Barcelona) ravno Jan Oblak (Atletico Madrid) izbran za najboljšega vratarja sezone 2015/16, v kateri je že tako osvojil lovoriko zamoro in izenačil njen rekord s samo 0,47 prejetega gola na tekmo. "Srečen sem, a to ni samo moja zasluga, temveč zasluga celotega moštva. Vesel za priznanje in upam, da bomo še kaj osvojili. Prejeli smo številne nagrade, a mislim, da zasluženo, saj smo lani imeli spektakularno sezono," je po prireditvi dejal Oblak in pri tem pokomentiral to, da so Atleti dominirali pri nagradah, čeprav so lani osvojili le 3. mesto v La Ligi, za Realom in prvakom Barcelono. Rekordna sezona za statistične anale V sezoni 2015/16 je Škofjeločan branil na vseh 38 tekmah La Lige in pri tem odigral maksimalnih 3.420 minut in še vse sodniške dodatke. Pri tem je prejel samo 18 golov in tako izenačil rekord Paca Liana iz sezone 1993/94 v dresu Deportiva La Corune. Na kar 24 tekmah ni prejel gola, ob tem pa je zbral 82 obramb, z 82-odstotnim deležem obramb pa je bil najboljši v Španiji tudi po tem merilu. Pri zlati žogi navija za Griezmanna "Tudi zdaj imamo dobro sezono in upam, da bomo tako nadaljevali," je dodal Oblak, ki se ni mogel ogniti lobiranju za prvo zvezdo galavečera v Valencii:"Upam, da bo Antoine Griezmann osvojil zlato žogo, čeprav vem, da to ni lahko, a sem le njegov soigralec in upam na vse najboljše zanj." Francoz je sicer bil poraženec dveh velikih finalov poletja: Lige prvakov in evropskega prvenstva, kar v vlogo nespornega favorita postavlja Cristiana Ronalda (kaj pa Pepe?). A na koncu štejejo osvojeni naslovi Oblak je bil v nedeljo šele četrtič premagan v prvenstvu, Atletico pa je v Sevilli doživel prvi poraz, zaradi katerega se je moral posloviti od vodstva. Na vrhu Primere Division vlada velika gneča, saj vodilno peterico ločijo samo tri točke. A od čete Diega Simeoneja se ne pričakuje več samo dobrega vtisa, trdega boja in granitne obrambe z Oblakom na čelu, temveč tudi lovorike, in to ne posamične, temveč klubske. N'Zonzi iz oči v oči ugnal Oblaka Res mu iz srca privoščim. Bravo. Slovenci imamo z Janom res nogometaša, ki sodi v sam svetovni vrh. Na kar 24 tekmah ni prejel gola, ob tem pa je zbral 82 obramb, z 81,8-odstotnim deležem obramb pa je bil najboljši v Španiji tudi po tem merilu. Kako so/ste prišli do 81,8%? Prejel je 18 golov, zbral je 82 obramb. Če to seštejemo dobimo točno 100, kar pomeni, da je z 82 obrambami pri 82% obranjenih strelov. Brez kakšnih decimalk .. Hahaha, bravo za decimalke Toni! Ne spremljam glih nogometa, ampak takšni dosežki so pa res BISER! :) Si direktor UKC Maribor Lavre po spornem imenovanju utrjuje svoj položaj s prestopom v SMC? 25. 10. 2016, 11:43 8 Facebook Twitter Foto: STA Ni tako dolgo od tega odkar je bil Janez Lavre imenovan za v. d. direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, že se je lotil spornega kadrovanja. Kot svetovalca za kakovost je zaposlil svojega prijatelja Ivana Tandlerja, kot svetovalko za vzdrževanje, varstvo okolja in zdravja pa svojo partnerko Danijelo Čepin in to dejanje opravičeval kot nujo, da mora imeti na pomembnih področjih zaposlene tiste ljudi, ki jim zaupa. Sedaj pa naj bi zaradi številnih očitkov, prestopil iz NSi v SMC, da bi si utrdil svoj položaj. Lavretovo kadrovanje so najprej problematizirali mediji, ki so se spraševali, če ne gre v tem konkretnem primeru za klasične oblike nepotizma, klientelizma in kronizma, nato pa so se razprave vnele tudi na svetu zavoda UKC Maribor, nadaljevanje le teh pa sledi danes. Preberite več: Janez Lavre iz NSi- zagovarja krščanske vrednote, skače čez plot, nastavila ga je Milojka Kolar Celarc Poročilo o seji je bilo dano v javnosti še pred zaključkom seje O dogajanju na sejah sveta zavoda, smo lahko obveščeni samo preko splošnih sporočil za javnost, saj so seje zaprte za javnost. Portal Politikis poroča, da naj bi predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek po eni izmed zadnji sej dejala, da je bilo sporočilo za javnost prirejeno, saj je bilo v njem mogoče zaslediti, da je bilo v primeru zaposlitve Lavretove partnerice vse po pravilih. Poročilo naj bi bilo objavljeno že kar po dveh urah seje, ko vprašanja kadrovanja še sploh niso bila na agendi. Tako naj bi bila v resnici razprava, ki je potekala za zaprtimi vrati zelo pestra in neprijetna za Lavreta. Na svetu zavoda so mu zastavili nekatera “neprijetna” vprašanja Razpravo naj bi po navedbah Portala Politikis pričela članica sveta Stanislava Naterer, ki je želela na vsak način izvedeti zakaj je Lavre že po 2 tednih od imenovanja odločil za imenovanje novih svetovalcev, pri čemer se je odločil za sistematizacijo novega delovnega mesta za svojo partnerico. Na seji je vidno izrazila dvom, da je bila takšna odločitev strokovna in dejala, da se pojavlja sum, da je v tem primeru šlo za pridobivanje premoženjske koristi njegovi partnerki. Med drugim je izpostavila, da ima prenizko izobrazbo za zaposlitev na takšnem delovnem mestu, s končano višjo šolo v Velenju ima tako nižjo izobrazbo od svetovanca, čeprav naj bi veljalo, da bi moral imeti svetovalec veliko več izkušenj. Natererjeva je Lavreta pozvala, da se do naslednjič opredeli ali je v tem primeru šlo za nepotizem ali kronizem. Foto: STA Foto: STA Med člani sveta zavoda, ki je Lavreta spravil v neprijeten položaj, je bil tudi Ljubo Germič, nekdanji poslanec LDS, ki je med drugim izjavil: “Če to kar dr. Danko trdi (dr. Gregor Danko) drži, potem ste gospod direktor najmanj nemoralna oseba.” Vprašanja o dogajanju v UKC Maribor smo poslali tudi njim. O Lavretovem prestopu iz stranke NSi, kjer so nam sporočili, da informacija o njegovem prestopu ne drži. Na odgovore stranke SMC še čakamo. Na današnji seji pričakujejo odgovore od Lavreta Germič in Nataverova na današnji seji pričakujeta odgovore na zastavljena vprašanja, portal Politikis pa navaja, da naj bi Lavre že pripravil odgovore, iz katerih naj bi bilo mogoče sklepati, da pri kadrovanju ni bilo zaslediti nič spornega in da naj bi pri le tem sledil pravilniku o sistematizaciji delovnih mest, ki mu daje možnost, da pri zaposlovanju svojih sodelavcev odloča sam. Vendar pa se ravno tu pojavi težava, saj številni člani sveta zavoda menijo, da je z zaposlitvijo svoje partnerice deloval neetično in pri tem kršil tudi predpise. N. Ž. Anton • eno uro nazaj očitno je bila stranka nsi premalo etično moralna in je prestopil v najbolj etično moralno stranko v parlamentu demokracije na Slovenskem sarkazem press Anton • eno uro nazaj bandid hinavski, ja takih oportunistov v "hramu demokracije", pri nas je bilo kar dosti in očitno ne dovolj. simplya • 17 minut nazaj S prestopom v SMC si bo utrdil in zapečatil samo svoj konec.... Na Donački gori odkrili edinstveno prazgodovinsko arheološko najdišče 54 Komentiraj Pošlji Tiskaj Velikost pisave Rogatec, 21.10.2016, 13:17 | STA / K.H. Na strmem pobočju Donačke gore so odkrili prazgodovinsko arheološko najdišče – ostanke naselbine iz začetka železne dobe. Gre za izjemno najdbo, ki je po ocenah arheologov edinstvena tudi v evropskem prostoru. Nahajališče z ostanki več kot 200 kosov prazgodovinske keramike je na višini okoli 750 metrov po naključju odkril pohodnik. Arheologija (Foto: Thinkstock) Po ugotovitvah arheologa Boštjana Odarja so najdbe stare približno 2800 let in segajo v prelom iz bakrene v železno dobo. "Gre za izjemno najdbo. V Sloveniji imamo veliko višinskih naselbin, tako izjemnega najdišča kot na območju Donačke gore pa tudi v Evropi na poznamo. Gre za unikum," je dejal Odar in dodal, da najdišče ne bi bila tako velika posebnost, če ga ne bi odkrili na tako visokem in strmem pobočju. Kot so dognali z nadaljnjimi raziskavami, je bila gora nekoč poseljena, kar dokazuje obstoj novo odkritih teras. Da je bila na Donački gora nekoč naselbina, priča terasasto oblikovan teren. Terase niso bile delo narave, temveč človeških rok. "Da so ljudje lahko živeli na gori in si na njej postavili bivalne objekte, so morali strmi hrib preoblikovati v ravne terase. Terase so široke okoli pet metrov in dolge 20 metrov ali več in so verjetno nastale po tem, ko je bil narejen golosek," je pojasnil Odar. Po njegovih ocenah je na tem območju pred 2800 leti bivalo vsaj sto ljudi. Preživetje na gori so jim med drugim omogočali bližnji izvir pitne vode in pašne površine, na kateri se je najverjetneje pasla drobnica. Pri raziskovanju tega pomembnega najdišča so se združili Pokrajinski muzej Celje, ki hrani najdbe, ter Narodni muzej Slovenije in Inštitut za arheologijo. Po Odarjevih besedah so arheologi s terenskim delom v teh dneh zaključili, na vrsti je analiza raziskave, do sredine prihodnjega leta bo sledila še objava gradiva v publikacijah, morda tudi v monografiji. Najdbe si bo prihodnje leto mogoče ogledati v Rogatcu, Pokrajinskem muzeju Celje in najverjetneje tudi v Ljubljani. Dosje: JLA, TVS 1, 25. oktober 2016 ob 21.00 Oddaja o Jugoslovanski ljudski armadi od 1945 do razpada 1992. Prej državna proslava ob dnevu suverenosti. Cenzura na RTV Slovenija – dokumentarec o JLA izpuhtel iz arhiva 26. 10. 2016, 18:49 34 Facebook Twitter Foto: Nova24tv Dokumentarec novinarja in vojnega dopisnika na TV Slovenija Valentina Areha o Jugoslovanski ljudski armadi, v katerem dokazuje, da je šlo dejansko za represivno orodje v rokah totalitarnega komunističnega režima pod vodstvom Josipa Broza Tita, je bil očitno za vplivneže na RTV in njihove strice iz ozadja prehud udarec. Areh je prikazal, da je bila JLA krvoses državljanov, saj je šlo zanjo kar 20 odstotkov bruto domačega proizvoda , ob tem je razkril tudi bedo jugoslovanskega socializma, ki je gospodarsko vse bolj zaostajal za Zahodom. Dokumentarec je izginil iz internetnega arhiva Toda dokumentarec je nenadoma izginil iz internetnega arhiva TV Slovenija, pri čemer ni nikjer nobenega pojasnila, zakaj se je to zgodilo. Najprej so na RTV menjavali URL-naslove, na katerih je bil posnetek, zdaj pa je dokončno izginil. Morda pa je posnetek izginil zato, ker se na enem od posnetkov v filmu s Titom rokuje veliki mirovnik in demokrat Milan Kučan? Ne samo, da imamo nesposobno in despotsko vlado. Imamo tudi institucije tipa RTV, ki nam dajo vse bolj čutiti, da živimo v svinčenih časih trdega komunizma. Odzval pa se je tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamič: “RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom? V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno časom, katerih slovo smo včeraj enotno praznovali, pa morajo za cenzuro odgovarjati. Sprašujemo se, kdaj bo tega enoumja konec? Ali bo RTVS postala pluralna šele, ko se bo začelo množično blokiranje plačevanja prispevka RTVS?” Dokumentarec pa si tisti, ki ga še niste videli lahko ogledate na tej povezavi. A. R., Reporter Hillary je prekinila "kable" Wikileaksu....."slovenski" rdečkarji pa ga bodo resnicoljubnim, vendoželjnim Slovencem, ki se ne pustijo na suho nat****nit...... Julian Assange: My Next Leak Will Ensure Hillary’s Arrest paralela je kar smiselna......a bo tudi izplen in sankcije bo prikazala prihodnost :))) domovina mili dom • 2 uri nazaj Kučan je bil kompromitiran v tem dokumentarcu. Dokumentarca niso uničili, samo skrili so ga. Novinarji povprašajte varuha komunističnih režiserjev v javni rdeči hiši, zakaj so plačniki oškodovani za ogled tega dokumentarca. Sramota. Danes sem dvakrat gledal dokumentarec, ko je še bil dosegljiv. Poslal sem link prijateljem, ki ga ne morejo odpreti in gledati. Tole je nekaj neverjetnega. Pisal sem že na TV in varuhu gledalcev. Seveda, ker je RTV gnezdo ptičkov, ki so po Smoletu, ki jih v dokumentarcu imenuje "dužbenopolitični delavci, ki morajo delati v smeri doktirne komunizma in marksizma" ni čisto citirano je pa zelo blizu. In seveda so so družbenopolitični delavci alias prostitutke in prostituti takoj polulali in dokumentarec maknili iz arhiva, ker ni po volji strica iz ospredja, izdajalca in komunista Kučana. Udba na @RTV_Slovenija umaknila dokumentarec Valentina Areha s spleta. Državljani, organizirajmo se in protestirajmo, dokler ga ne vrnejo! TinoMamic POVEJTE NAPREJ! DELITE NAPREJ! ZA SVOBODO GRE! SlovenijaPolitika Bizarno: Na državni proslavi ob dnevu odhoda zadnje rdeče zvezde, so se bohotile rdeče zvezde 26. 10. 2016, 5:00 203 Facebook Twitter Foto: STA Na včerajšnji dan smo obeleževali 25 let od tega, odkar je le nekaj minut pred polnočjo, zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA) z ladjo zapustil Slovenijo. V počastitev državnega praznika Dneva suverenosti, ki ga letos praznujemo prvič, je bila v Areni Bonifika v Kopru, organizirana državna proslava, na kateri so bili prisotni praporščaki, ki so nosili simbol rdeče zvezde, ki jih je bilo mogoče zaslediti tudi na čeladah in tankih vojakov JLA, ki so bili pred 25-imi leti premagani in izgnani iz Slovenije. Prav paradoksalno je bilo na uradni državni proslavi zopet videti paradiranje “rdečezvezdašev,” ki s samostojno državo nimajo nič skupnega, razen to, da so bili na okupatorski strani in bili premagani s strani slovenske vojske. Prav tako je bil paradoksalen tudi govor premierja Mira Cerarja, ki je proslavo zlorabil za naštevanje političnih in ekonomskih dosežkov vlade, ki dejansko nimajo nobene zveze z njegovimi zaslugami in delom vlade. Preberite več: Pred 25 leti odšel zadnji vojak JLA iz Slovenije Ljubljanski stolni župnik Jože Plut je že na ponedeljkovi sveti maši v ljubljanski stolnici opozoril na pomembnost odhoda zadnjega vojaka okupatorske armade iz Slovenije in izpostavil, da šele takrat ko zadnji vojak odide iz ozemlja ali ko sleče uniformo lahko govorimo o svobodni državi. Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs pa je med drugim opozoril, da odhod zadnjega vojaka JLA predstavlja sklepno dejanje slovenske osamosvojitve ter dokončen prelom z nekdanjo totalitarno državo in njenimi simboli, zato je popoln paradoks, da na državni proslavi plapolajo prapori s simbolom rdeče zvezde. Takšno obnašanje pa je posebej nespoštljivo do vseh tistih, ki so za samostojnost naše države dali svoja življenja in do njihovih svojcev. Slovenija še vedno ni potrdila resolucije EU, ki obsoja vse totalitarne režime Kljub temu, da sta od vladavine komunizma minili že več kot dve desetletji, si Slovenija še zmeraj ne prizadeva dovolj za reševanje krivic, storjenih žrtvam in njihovim družinam. Očitno je, da trenutna vlada Mira Cerarja še vedno ne zmore potrditi resolucije, ki je bila potrjena in večinsko izglasovana iz strani Evropske unije že leta 2009, s katero je EU obsodila vse totalitarne režime. Miro Cerar (foto: epa). Miro Cerar (foto: epa). Preberite več: V Sloveniji še kar nismo sprejeli resolucije o totalitarizmih- leve vlade si ne želijo obsodbe komunizma Ostanki rdeče miselnosti vidni vsepovsod- tudi v vojski Vojska JLA je odšla, njena miselnost pa je še žal vedno prisotna pri nekaterih visokih častnikih Slovenske vojske. V Slovenski vojski na najvišje pozicije tako napredujejo kadri, ki so se v času osamosvojitvene vojne borili na strani JLA in tisti, ki jim je bližje ruska vojaška doktrina kot Natova. Med visokimi častniki SV so tisti, ki nikoli niso prestopili na slovensko stran v času osamosvojitvene vojne. Na pomembne pozicije zveze Nato v tujini pošiljamo sporne osebe, med katerimi sta npr. brigadir David Humar, ki je vojaški predstavnik pri zvezi Nato in se je v času osamosvojitvene vojne boril na strani JLA skupaj z Ratkom Mladićem in Darjo Škodnik, ki ima kartoteko bivše pripadnice tajne komunistične politične policije SDV, pa je bila kljub temu postavljena na mesto dekanje Natovega kolidža. (Brigadir David Humar) Foto: STA (Brigadir David Humar) Foto: STA Slovenija se nahaja na razpotju Slovenija se nahaja na razpotju, ko se bo morala odločiti, kakšnemu vrednotnemu okvirju bo sledila v prihodnje. Vsekakor pa je Sloveniji kot državi članici EU mesto med zahodnimi, demokratičnimi državami, ki spoštujejo človekove pravice in svoboščine in so v duhu tega prepovedale uporabo komunističnih simbolov, ki ponazarjajo sistem, pod roko katerega je umrlo preveliko število nedolžnih ljudi, ki niso bili po godu vladajočega sistema. Poslansko vprašanje glede rdečih zvezd pa je postavil tudi poslanec SDS Branko Grims. Celotno vprašanje objavljamo v nadaljevanju. “Na osrednji državni proslavi ob 25. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije ter dneva suverenosti, ki je potekala 25. oktobra 2016 v Kopru, je bilo mogoče videti tudi številne simbole poražene JLA – rdeče zvezde –, in sicer tako na odru kot tudi na širšem prostoru prireditve. JLA je v času vojne za Slovenijo iz letal s simbolom rdeče zvezde metala kasetne bombe ter pomorila več civilistov, tujih šoferjev kamionov na Medvedjeku, kar je vojni zločin; streljala iz tanka z rdečo zvezdo na z oznako PRESS dobro označeno civilno vozilo in umorila avstrijskega novinarja ter snemalca; streljala iz oklepnikov z rdečo zvezdo na civiliste, hiše in neoborožene civiliste v Gornji Radgoni, kar je oboje prav tako vojni zločin; in pod simbolom rdeče zvezde povzročila trpljenje in smrt še številnih drugih ljudi. Slavljenje simbola poražene JLA na državni proslavi ob 25. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA je zato nesprejemljivo, saj predstavlja v bistvu skrajno ponižanje in grobo žalitev vseh, ki smo si prizadevali za samostojno Slovenijo in vzpostavili ter tudi za ceno najhujših žrtev obranili suverenost Republike Slovenije proti agresorski vojski nekdanje JLA, ki se je borila za simbol rdeče zvezde ter ga nosila kot svoj znak. Vladi Republike Slovenije postavljam naslednjo poslansko vprašanje: Kako Vlada Republike Slovenije opravičuje prisotnost simbola poražene JLA na državni proslavi ob 25. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA?” N. Ž. Zmešnjava v SMC: Pietetna poslanka Koleša in nespoštljivi Murglova ter Dekleva na nasprotnih bregovih glede vprašanja žrtev povojnih pobojev 26. 10. 2016, 5:00 197 Facebook Twitter Poslanki SMC Jasna Murgel in Erika Dekleva (Foto: STA) Poslanki SMC Jasna Murgel in Erika Dekleva sta prejšnji teden všečkali nedostojno objavo poslanca SD Jana Škoberneta, ki je na družabno omrežje Facebook zapisal, da se ta četrtek ne bo udeležil pogreba žrtev Hude jame, ki bo na pokopališču Dobrava pri Mariboru, ker se bo takrat s prižigom svečke raje poklonil spominu na partizanke in partizane XIV. divizije, ki so bili med drugim odgovorni za smrt številnih nedolžnih civilistov. Poslanka iste stranke Anita Koleša pa je predsedniku vlade zastavila vprašanje kaj je bilo do sedaj narejenega glede odkrivanja in urejanja prikritih vojnih grobišč in poudarila, da je nastopil čas, da vse pokopljemo, kar kaže na veliko neskladnost v stranki SMC glede na ravnanja Murglove in Dekleve. Poslanka SMC Anita Koleša je nedavno v Državnem zboru spomnila na prihajajoči dan spomina na mrtve, “ko večina izmed nas ve, kje so naši predniki in naši najbližji našli počitek.” Spomnila je, da so slovenska tla prekrita s številnimi prikritimi vojnimi grobišči, zaradi česar številni še vedno živijo v upanju, da bodo to nekoč izvedeli in premierju Cerarju zastavila vprašanje, kaj je vlada do sedaj naredila na področju odkrivanja, urejanja prikritih vojnih grobišč in katera dela so v teku ter katere aktivnosti so načrtovane v prihodnje. Preberite več: Nedostojno norčevanje poslanca stranke SD Škoberneta iz žrtev povojnih pobojev Poslanka SMC Anita Koleša, Foto: DZRS Poslanka SMC Anita Koleša, Foto: DZRS Premier Cerar je v odgovoru na vprašanje poslanke Koleše dejal, da moramo proces pomiritve med nami nujno peljati naprej, da dokažemo, da smo civilizirana družba. V svojem odgovoru je poudaril, da je zadovoljen, da je bila stranka SMC edina med koalicijskimi strankami, ki je podprla sprejetje Zakona o prikritih grobiščih, ki omogočajo korak naprej v smislu pomiritve in zapiranja ran. Glede prekopa posmrtnih ostankov iz rova sv. Barabare v Hudi jami v spominski park Teharje pa je dejal, da je le ta pomemben in pri tem izpostavil, da je pričel čas, da naklonimo neko spoštovanje vsem mrtvim in na ta način začnemo graditi temelje prihodnje slovenske družbe. Stranka neetičnih standardov Da so v stranki SMC dejansko proti pietetnemu pokopu žrtev in temu kar govori premier Cerar, dokazujeta poslanki Erika Dekleva in Jasna Murgel, ki sta na spletnem omrežju facebook všečkali objavo poslanca SD Jana Škoberneta, ki je brezobrazno zavrnil Pahorjevo vabilo na pogreb žrtev povojnih pobojev, ki bo v četrtek v Dobravi pri Mariboru. Vsako tako dejanje je seveda zasmehovanje primerne počastitve umrlih s pogrebom ter obsojanja vredna žalitev umrlih, kot tudi volivcev SMC, ki so na volitvah izbirali novo politično kulturo in etične standarde. Nedostojno norčevanje poslanca stranke SD Škoberneta iz žrtev povojnih pobojev 1 Znotraj SMC vlada hudo neskladje Glede na to, da pravica do pokopa predstavlja eno izmed temeljnih človekovih pravic, je prav, da le to podpirajo vsi poslanci Državnega zbora, saj je za 21. stoletje žalostno, da številni še vedno ne vedo, kje ležijo posmrtni ostanki njihovih najbližjih. Prav zaradi tega je naravnost sramotno in nespoštljivo ravnanje Murglove in Dekleve do žrtev in njihovih svojcev, ki si tega nikakor ne bi smeli dovoliti. Njuni sprevrženi dejanji pa glede na izjavi premierja Cerarja in poslanke Koleše kažejo na to, da imajo znotraj največje koalicijske stranke velike težave pri dojemanju temeljnih človekovih pravic, kot tudi glede usklajenosti glede najpomembnih političnih vprašanj. N. Ž. Udbovsko omrežje Milana Kučana ima po nekaterih podatkih kar 7 tisoč kosov ilegalnega orožja 26. 10. 2016, 5:00 71 Facebook Twitter Foto: STA V državnem zboru se je odvijala še ena pereča tema, ki straši Slovence:“Kje je orožje, ki ga je v nekdanji Jugoslaviji posedovala služba državne varnosti?” Predvsem zadnji dogodki ubojev v Izoli in Ajdovščini kažejo, da gre orožje, ki so ga storilci imeli kot nekdanji pripadniki Udbe. Sicer ekspertize o orožju, s katerim je storilec avgusta letos streljal na zdravnika in policaja, preiskovalci še niso podali, se pa ve, da le-to ni imelo serijske številke, saj je bila profesionalno odstranjena. Na seji državnega zbora so poslanci obravnavali primer dela Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v letu 2015 v zvezi z nezakonitim posedovanjem ubojnih sredstev nekdanje tajne službe državne varnosti, katere člani naj bi še vedno nelegalno posedovali tudi do 7 tisoč kosov orožja. Preberite še: Grims in Leljak spregovorila o ozadju umora v Izoli: Udba še vedno poseduje ogromne količine orožja Je 7 tisoč kosov orožja še zmeraj v rokah neusmiljenih morilcev? Po dostopnih podatkih naj bi nekdanji pripadniki Udbe še vedno posedovali 7 tisoč kosov orožja, za katere se ne ve, kje se nahajajo. Kot eno izmed možnih naštetih lokacij navajajo bunkerje, ki še vedno nepregledani stojijo po Sloveniji in so za okolico nevarni, saj naj bi bilo območje okoli njih minirano. Prav tako so na upravičenem sumu tudi bivši pripadniki Udbe, ki bi naj del tega orožja nelegalno posedovali doma. Krvavo orožje in mine Dejstvo je, da so imena bivših pripadnikov Službe državne varnosti javno znane pa kljub temu še vedno ni bilo opravljene nobene hišne preiskave, s katero bi si prizadevali zaščito države in rešitev te trajne anomalije. V zadevi obravnavanega orožja, ki si ga je lastninila nekdanja politična policija nekdanjega režima, bi se po mnenju Slovenske demokratske stranke moralo pregledati vse podpisane dokumente s katerimi bi se naredilo evidenco o količini, izvoru, vrsti in lastništvu tega orožja. V nadaljnjem postopku pa bi se moralo identificirati podpisnike in ugotoviti, ali so odgovorni še živi. Predlagatelji seje so spomnili tudi na udbovska skrivališča, ki jih po Sloveniji ni malo, in služijo kot depoji, ki so kot “tempirana bomba”. Če bi namreč do njih dostopali nepoklicani, bi se aktivirala mina, ki bi uničila vsebino depoja. Preko vsebine depojev bi lahko dostopili do pogrešanega orožja, razstreliva ali tajnih dokumentov. “Kdor od poslancev glasuje proti takemu določilu, je sokrivec. S tem, ko se nič ne zgodi, ste tudi vi med odgovornimi osebami,” je jasno povedal poslanec Žan Mahnič. Preberite še: KGB in UDBA – dve znani zgodbi umorov Kot je poudarila tudi poslanka SDS Eva Irgl, smo Slovenci edini, ki imamo strah pred spopadanjem s tovrstnim resnim problemom. Avstrija in Hrvaška že uspešno rešujeta in razkrivata nečedne posle Udbe. “SDS bo podal priporočilo, da se nemudoma sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili odkritja kemičnih in drugih ubojnih sredstev za množično in tajno likvidacijo, s katerimi bo dokazano, da je UDBA razpolagala z depoji in ve, kje je 7.000 kosov orožja, katere si prizadevamo najti,” je dejala Irglova. Vrhovno sodišče je v zadevi UDBA dosodilo, da je bila kriminalna organizacija, ki je pretvarjala stvari, morila, ugrabljala in likvidirala ljudi. K. Ž. Astronomi naj bi zaznali 234 signalov nezemljanov 24. 10. 2016, 12:18 11 Facebook Twitter Foto: epa Astronomi so zabeležili skrivnostne signale 234 zvezd, ki po njihovem mnenju kažejo na prisotnost nezemeljske inteligence- to je ideja, ki bo zagotovo navdušila tiste, ki verjamejo v obstoj nezemljanov. Astronoma Ermanno Borra in Eric Trottier iz Univerze Laval v Kanadi sta analizirala 2,5 milijona zvezd v okviru projekta Raziskava digitalnega neba Sloan, poroča neodvisna organizacija TV-Novosti. Prišla sta do zaključka, da bi lahko bili nenavadni signali od nezemljanov, ki poskušajo priti v stik s planetom Zemlja, svoje rezultate raziskovanja pa sta objavila v reviji Solar and Stellar Astrophysics. Preberite več: Bo življenje v vesolju kmalu odkrito? Predhodna študija je bila podlaga za takšno razlago Raziskovalca sta prišla do potencialne razlage na podlagi predhodne študije Borra, ki je predvidela obliko nezemeljskega inteligentnega signala. 234 signalov se je tako ujemalo s to predvideno obliko. Dejstvo, da samo majhen delež zvezd v našem osončju- 234 od 2,5 milijona- oddaja ta signal se ujema z vnaprej zastavljeno hipotezo. Foto: NASA Foto: NASA Teorija, da naj bi bili to signali nezemljanov predstavlja le eno izmed možnosti, na podlagi študije naj bi bilo tudi mogoče, da bi signali nastali na podlagi rotacijskih prehodov v molekulah ali hitrega utripanja. Je torej to odkritje na katerega smo čakali, da končno potrdimo, da nismo sami v vesolju? Ne čisto. Verjetnih scenarijev je več Avtorji priznavajo, da bo potrebno nadaljnje delo za potrditev te teorije, prav tako pa so vzeli v obzir “malo verjeten” scenarij, da so signali nastali na podlagi nenavadne kemijske sestave majhnega dela galaktične halo zvezde. Preverjeni dokazi so ključni Program za znanstveno in tehnološko raziskovanje Iniciativa Preboj, ki v svojih vrstah vključuje Stephena Hawkinga in izvršnega direktorja Facebooka Marka Zuckerberga, je napovedala načrt za nadaljnje raziskovanje in poudarila, da je za trditve prej potrebno vsakič znova preveriti dokaze. “Nenavadne trditve zahtevajo nenavadne dokaze,” je skupina poudarila v izjavi za javnost. “Prezgodaj je še, da bi te domnevne signale pripisali dejavnostim zunajzemeljskih civilizacij.” Foto: NASA Foto: NASA Mednarodno dogovorjeni protokoli za iskanje dokazov naprednega življenja izven Zemlje zahtevajo, da morajo neodvisne skupine ljudi najprej s pomočjo uporabe teleskopov izčrpati vse naravne razlage preden se poslužijo pojasnila, da je razlog nezemeljski. N. Ž. Slovenski Sinergise zmagal na tekmovanju Evropske vesoljske agencije Zmagovalni Sentinel Hub 26. oktober 2016 ob 17:25 Ljubljana, Madrid - MMC RTV SLO/STA Slovensko podjetje Sinergise je zmagalo na mednarodnem tekmovanju s področja uporabe satelitskih podatkov Copernicus Masters, ki poteka pod okriljem Evropske vesoljske agencije. Zmagali so z rešitvijo Sentinel Hub, ki skrajša čas za prikaz in uporabo satelitskih posnetkov z nekaj ur na le nekaj sekund. Nagrado Copernicus Masters so v Madridu podelili vodji skupine Sentinel Hub v podjetju Sinergise, Bojanu Šerneku. Izročil mu jo je direktor programov opazovanja Zemlje v Evropski vesoljski agenciji (Esa) Josef Aschbacher, so sporočili iz podjetja in dodali, da se je letos na tekmovanje prijavilo več kot 200 rešitev z vsega sveta. Več o temi: Pogled na naš planet z okna satelita na višini 800 kilometrov nad površjem Sinergise je podjetje iz Ljubljane, osredotočeno na razvoj geografskih informacijskih sistemov (GIS) na področju upravljanja z nepremičninami, pomoči pri procesih kmetovanja in splošne oblačne prostorske storitve Geopedia. V podjetju so že od začetka spremljali razvoj misije satelita Sentinel 2 v okviru programa Ese, poimenovanega Copernicus. Namen omenjene misije je zagotavljati tedensko osvežene satelitske posnetke. Obvladovanje velikih količin podatkov Zaradi brezplačne dostopnosti podatkov so v podjetju videli veliko možnosti za njihovo uporabo. Ko so poskusili uporabiti podatke za svoje stranke, pa so v podjetju ugotovili, da trenutne tehnologije niso kos veliki količini podatkov. Skupina razvijalcev se je odločila to težavo rešiti in nastala je rešitev Sentinel Hub, ki omogoča enostavno in učinkovito arhiviranje, procesiranje in dostavo satelitskih posnetkov. Ti so uporabnikom dostopni prek spletnih storitev, ki jih je enostavno vključiti v namizne, spletne in mobilne aplikacije. Čas za prikaz in uporabo satelitskih posnetkov se je s tem skrajšal z nekaj ur na le nekaj sekund. S preprosto vključitvijo v spletne aplikacije razvijalcem prihrani težave s prenašanjem, arhiviranjem in obdelavo več petabajtov velike baze podatkov. Razvijalci aplikacij se lahko tako osredotočajo na aplikacije za končne uporabnike, Sentinel Hub pa s tem povečuje uporabo rezultatov programa Copernicus. Kaj lahko slovenska podjetja ponudijo Esi? Kmetijstvo, gozdovi, naravne nesreče Podatki se uporabljajo predvsem v kmetijstvu za spremljanje stanja vegetacije, pri analizi naravnih nesreč in pri načrtovanju ukrepov v prostoru, a to so po navedbah podjetja Sinergise le nekatere izmed možnosti. Sinergise ima dostop do celotnega arhiva podatkov Sentinel 2 in načrtuje, da jih bodo uporabili za učenje algoritmov strojnega učenja, ki s samodejnim iskanjem vzorcev in zakonitosti v podatkih obetajo nove možnosti izrabe satelitskih opazovanj. Rešitev Sentinel Hub je sicer osredotočena na evropske satelite Sentinel, podpira pa tudi Nasin Landsat in nekatere komercialne ponudnike satelitskih posnetkov. Deluje v Amazonovem oblaku in uporablja inovativne metode za učinkovito obdelavo in dostavo podatkov. Al. Ma. Čestitke! Članstvo v ESI bo definitivno prineslo pozitivne spodbude za razvoj naše znanstvene sfere, upajmo da se birokratski postopki glede tega odvijejo čim prej. Cenzura na RTV Slovenija – dokumentarec o JLA izpuhtel iz arhiva 26. 10. 2016, 18:49 Dokumentarec novinarja in vojnega dopisnika na TV Slovenija Valentina Areha o Jugoslovanski ljudski armadi, v katerem dokazuje, da je šlo dejansko za represivno orodje v rokah totalitarnega komunističnega režima pod vodstvom Josipa Broza Tita, je bil očitno za vplivneže na RTV in njihove strice iz ozadja prehud udarec. Areh je prikazal, da je bila JLA krvoses državljanov, saj je šlo zanjo kar 20 odstotkov bruto domačega proizvoda , ob tem je razkril tudi bedo jugoslovanskega socializma, ki je gospodarsko vse bolj zaostajal za Zahodom. Dokumentarec je izginil iz internetnega arhiva Toda dokumentarec je nenadoma izginil iz internetnega arhiva TV Slovenija, pri čemer ni nikjer nobenega pojasnila, zakaj se je to zgodilo. Najprej so na RTV menjavali URL-naslove, na katerih je bil posnetek, zdaj pa je dokončno izginil. goldhorn • 2 uri nazaj Najbolj mi je v dokumentarcu padel v oči tale stavek Jožeta Smoleta (leta 80+): Novinar je družbenopolitični delavec, ki je zavestno podvržen idejam marksizma in leninizma. Tale stavek dosti pove o razlogih za umik dokumentarca. Če to ne odnese pokrova s tega zafuranega lonca, potem bomo Slovenci tokrat potrdili da je naša neumnost brezmejna! Padli slovenski vojaki so po sto letih dobili spomenik Spomenik padlim slovenskim vojakom v Doberdobu 26. oktober 2016 ob 15:07 Doberdob - MMC RTV SLO/STA Predsednik republike Borut Pahor in italijanski predsednik Sergio Mattarella sta v Doberdobu odkrila spomenik slovenskim vojakom ob letošnji 100. obletnici začetka krvave morije na goriškem krasu med prvo svetovno vojno. "Vojne ne rešujejo problemov. Ustvarjajo nove," je poudaril Pahor in dodal, da vojne običajno začenjajo nesposobni ali lahkomiselni voditelji, v njih pa trpijo nič krivi vojaki in nedolžni ljudje. Pahor je tudi opozoril na krepitev nacionalnih antagonizmov v Evropi, ki jim na podlagi izkušenj iz preteklosti ne bi smeli slediti. Slovesnosti v Doberdobu so se ob predsednikih Pahorju in Mattarelli udeležili tudi slovenski ministri Gorazd Žmavc, Anja Kopač Mrak in Tone Peršak ter podpredsednik državnega zbora Matjaž Nemec. Prisotna je bila tudi predsednica pokrajine Furlanija - Julijska krajina (FJK) Debora Serracchiani. Pobudnika za postavitev spomenika sta bila Kulturni dom Gorica in italijanska občina Doberdob. Čeprav je Doberdob po ponarodeli pesmi znan kot "slovenskih fantov grob", pa v njem doslej ni bilo nobenega spominskega obeležja, ki bi opozarjalo na velike žrtve Slovencev na tem območju. Svoje spomenike so postavili Italijani, Hrvati, Madžari in Poljaki, šele zdaj pa tudi Slovenci. Idejno zasnovo spomenika, ki naj bi glede na napovedi stal okoli 30.000 evrov, je pripravil slovenski arhitekt Jože Cej, oblikovali pa so ga v podjetju Kamen Kras v Opatjem selu. Doberdob je bil porušen med 1. svetovno vojno Doberdob je bil med prvo svetovno vojno prizorišče krvavih bojev. Naselje je bilo skoraj v celoti porušeno, saj je prek Doberdobske planote potekala avstro-ogrska obrambna linija soške fronte. Prva svetovna vojna je bila uvertura druge , sedaj čakamo tretjo, nekako smo že v tretji vojni, če smo natančni, brez vojn ni napredka in gospodarske rasti, to je žalostna resnica... Predsednik Borut Pahor, vse pohvale za neumorno delo v prid slovenske narodne sprave in sožitja med narodi. Preziram pa nestrpneže Lepo in skrajni čas. Moj praded je tu pokopan. "Padel za Dom in Cesarja" je baje pisalo na pismu ki so ga domači dobili... "Umik Jugoslovanske ljudske armade ni bil samoumeven" Okrogla miza združenja VSO 26. oktober 2016 ob 21:55 Koper - MMC RTV SLO/STA Ob odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije je "armija" doživela kolaps, sami pa smo začutili, da je Slovenija resnično suverena, se je na okrogli mizi VSO-ja spominjal Vojko Obrulj, član teritorialne obrambe. Kot mlad častnik jugoslovanske vojaške policije je Vojko Obrulj prešel na stran teritorialne obrambe (TO) in v zadnjih oktobrskih dneh leta 1991 varoval umik Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Kot se je spomnil na omizju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), je odhajajoča vojska tedaj doživljala kolaps in to je bil začetek njenega konca. Ob odhodu iz Slovenije se je JLA moral soočati s tem, da je bila poražen in da se je moral odločiti, ali naj se še naprej ukvarja s Slovenijo, pa je ocenil tedanji minister za notranje zadeve Igor Bavčar. Če jih je JLA podcenjeval, saj je bila prepričan, da se Slovenci niso sposobni operativno zoperstaviti takšni vojaški sili, pa je slovenska stran pokazala nasprotno in ves čas spopada nadzirala ozemlje. V JLA so ocenili, da Slovenije enostavno ni mogoče več osvojiti, je še povedal Bavčar. Kot je dodal, je taista jugoslovanska vojska nato odšla na nova bojišča. Krkovič: Treba je bilo usposobiti profesionalce Stvari pa seveda niso bile tako preproste. Poveljnik brigade MORiS v času vojne Tone Krkovič je navedel, da veliko častnikov ni povsem verjelo obljubam brionskega sporazuma, zato so dobili nalogo, da usposobijo dodatno formacijo tisoč profesionalcev in vzpostavijo potrebno infrastrukturo za morebiten nov spopad z JLA. Vsi so se zavedali, da bi se armija v tem primeru zavedela slabosti svojega ravnanja v prvem konfliktu. Janša: Podlaga je bil sklep predsedstva SFRJ-ja Tedanji minister za obrambo Janez Janša je opozoril, da brionski sporazum kot tak ni predvideval umika JLA, pač pa je bila podlaga zanj sklep predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki ga je vojaški vrh predlagal deloma pod vplivom Srbije z namenom, da okrepi enote ob mejah t. i. Velike Srbije, deloma pa je šlo za oceno vojaškega vrha, da ni bilo mogoče ponovno vzpostaviti enot JLA v Sloveniji. Te enote so bile namreč v razsulu. "V prvih šestih dneh vojne so namreč izgubili tretjino moštva," je pojasnil Janša. Delno so pripadnike JLA zajeli, delno pa so sami dezertirali. Je pa res, da je bilo tudi iz informacij, ki so jih prestregli, jasno, da je vsaj del vojske računal s tem, da se bo vojska po "obračunu" s Hrvaško vrnila v Slovenijo, je dejal. Zaprisegli so "v vojnih razmerah" Sogovorniki so sicer obudili spomin tudi na druge vidike tistega obdobja. Tako je Janša na vprašanje, kdaj je začutil, da so bili v vojni, spomnil, da so člani tedanje slovenske vlade na neki način prisegli že v vojnih razmerah. Za Bavčarja pa se je to zgodilo, ko je postalo jasno, da JLA prevzema orožje TO-ja. Janša je ob tem zatrdil, da je tedanji predsednik predsedstva Milan Kučan zavlačeval z izdajo ukaza o prepovedi predaje orožja, zaradi česar je bilo po Janševih besedah odpeljanih vsaj še 10.000 kosov orožja več, kot bi ga bilo sicer. Obrulj: Jasno mi je bilo, na katero stran Če za Obrulja to ni bila vojna, kot so se je učili iz priročnikov, mu je bilo vseeno takoj jasno, na katero stran se mora postaviti. Tudi znotraj MORiS-a pa je bila potrebna diferenciacija med zvestobo partiji in zvestobo domovini, je povedal Krkovič. Če je taka diferenciacija po eni strani pripeljala do temeljite redukcije moštva, pa je bila zato kakovost enote toliko boljša, je ocenil. Krkovič je komentiral tudi nedavno arhiviranje sodnega postopka proti njemu zaradi sestrelitve helikopterja JLA. Kot je dejal, so njegovi občutki zdaj lažji, vendar zgodbe še ni konec. O nadaljnjih korakih, ki bodo sledili dokončni odločitvi sodišča, bo tako v prihodnjih dneh spregovoril na novinarski konferenci, je napovedal. Al. Ma. Dokumentarec, ki je bil predvajan na RTV SLO zelo realno prikazuje kam lahko zaide družba, ko so vsi njeni podsistemi, vključno z vojsko, namenjeni za zaščito ene totalitarne stranke. Medijska manipulacija je bila pol stoletja tako silovita, da so še danes nekateri državljani prepričani, da smo živeli v raju. Dokumentarec, ki je bil predvajan na RTV SLO zelo realno prikazuje kam lahko zaide družba, ko so vsi njeni podsistemi, vključno z vojsko, namenjeni za zaščito ene totalitarne stranke. Medijska manipulacija je bila pol stoletja tako silovita, da so še danes nekateri državljani prepričani, da smo živeli v raju. ------------------ Saj smo živeli v raju, zradi inflacije smo bili milijonarji in miljarderji... No ja. Te malo spomin daje? Zakaj je Srbija vdrla v Yu. monetarni sistem? Vplačevanje "raje v tujino kot v Beograd, carine ostanejo Sloveniji", sklad za nerazvite, posebni vojaški oz. JLA sklad za pokojnine, itd. Najprej ni bilo nobenega nacionalizma. Šlo se je za denar. Ker vedno se gre za denar. Šlo se je za zapravljanje našega denarja za štafeto, JLA je zahtevala več, nerazviti več, itd. Statistički zbornici oziroma statistični almanahi. Notri so bili podatki skoraj o vsem. In na koncu se Sloveniji, ki je vplačevala v razne sklade in proračune 26% sredstev v fazi sukcesije prizna 16+drobiž iz nasledstva? Niko Kavčič, Vzporedna ekonomija. Tajni uradni listi, ki so selektivno prikazani? Resnica prihaja na dan: Tako je Kučan spletkaril z orožjem, samo da ga ne bi dobili Slovenci, in kako je Zlobec pokvaril presenečenje 27. 10. 2016, 5:00 28 Facebook Twitter Foto: sta Jugoslovanska vojska je bila na slovenskih tleh preganjana, pregnana in izgnana. Zato Janša, Bavčar, Krkovič in Obrulj pravijo, da je “odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije” napačno pojmovanje, saj je JLA v Sloveniji doživela poraz in nikakor niso odšli prostovoljno, kot bi iz “odhoda” lahko sklepali. Na pogovornem omizju, ki je potekalo v koprskem hotelu Bio, so sodelovali glavni akterji osamosvojitve Slovenije – takratni obrambni minister Janez Janša, takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar, poveljnik 1. Specialne brigade MORiS v času vojne za Slovenijo Tone Krkovič in poveljnik vojaško-policijske enote za varovanje MORiS Vojko Obrulj. Na omizju, ki je potekalo pod organizacijo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), je povezovalec programa Jože Možina povedal, da se je Slovencem pred 25-imi leti uresničila želja po svobodi. Z vojno, ki se je končala 25. oktobra 1991, je Slovenija postala zares svobodna. Krkovič se je počutil prizadetega Seveda pa na omizju niso mogli mimo “male” zmage Toneta Krkoviča pred dnevi, ko je sodišče odločilo in ga dokončno oprostilo obtožb o krivi sestrelitvi helikopterja v Rožni dolini. Krkovič je priznal: “Počutil sem se prizadetega od te norosti, ki se dogaja, in to ne prvič, saj sem se v zadnjih letih tako rekoč navadil. Ljudje so mi sicer govorili, da iz te tožbe ne bo nič, vendar po Patrii o tem nisem bil več tako zelo prepričan. Tisti, ki ga piči kača, se boji “štrika” na cesti. Zdaj, ko je odločitev pravnomočna, so moji občutki lažji. Ravno na pretekli seji VSO smo se odločili za konferenco, na kateri bomo napovedali korake, ki bodo sledili.” Janez Janša je poudaril, da vojna za osamosvojitev ni trajala “le” 10 dni, saj se je za takratno slovensko vodstvo začela mnogo prej. In kdaj je začutil, da je Slovenija v vojni? Janša je povedal, da je bilo to še prej, preden je postal minister. “Ko smo čakali v skupščini na glasovanje v prvi vladi, Demosovi vladi, ko smo bili šele kandidati za ministre, so naši kolegi predvsem iz zbora občin hodili do nas in nas spraševali, kaj se dogaja, saj so jih sklicali lokalni poveljniki Teritorialne obrambe, da so dobili ukaz za predajo orožja. Še preden smo prisegli, smo vedeli, da smo napadeni, ogroženi,” je povedal prvak SDS ter dodal: “Razoroževanje je že konkretno dejanje agresije, Demosova vlada je prisegla v vojnih razmerah.” Predstavniki poražene oblasti na volitvah jim niso nikoli oprostili Na omizju pa je sodeloval tudi Igor Bavčar. Še posebej je izpostavil svojo vlogo pri ustavljanju oddajanja orožja. “Takoj, ko je bilo evidentno, da nam jemljejo orožje, smo začeli z organizacijo, predvsem z ustavljanjem oddajanja orožja. Kasneje smo se začeli pogovarjati, kako se temu zoperstaviti in tudi, kako se soočiti z oboroženim spopadom. To je trajalo nekaj mesecev, medtem pa smo v ilegali sestavili močno organizacijo Manevrske strukture, ki jo je dokončno oblikoval Tone Krkovič. Nemudoma so šle depeše na postaje milice, začeli smo zbirati podatke o tem, kako lahko te postopke oddajanja ustavimo. Predstavniki poražene oblasti na volitvah nam teh stvari niso oprostili.” “Iz skladišč je bila pobrana večina orožja, saj so poveljniki, ne da bi kogarkoli obvestili, orožje enostavno pobrali, razen nekaterih, ki so obvestili občinske svete, kjer so bili izvoljeni Demosovi župani. Ti so rekli, naj ne oddajo orožja, vendar pa je šlo vseeno za pretežno staro oblast, kjer so se skupno odločili, da sledijo partijski oblasti in so orožje oddali,” je povedal Janša o izropanih skladiščih. Janša je dodal, da je bila na južnem Primorskem večina orožja pobranega, a se točno ve, kdo stoji za tem. “Seznami z natančnimi poročili so objavljeni v Beli knjigi slovenske osamosvojitve. Nobene skrivnosti ni več, za vsako občino se natančno ve, kje je bilo orožje pobrano.” Kako je Krkovič naletel na izropano skladišče Krkovič se je ob tem spomnil, ko je po naključju naletel na stežaj odprta vrata skladišča v Kočevski Reki. “To je pomenilo totalno razorožitev, šlo je za krajo, rop, saj smo v istih skladiščih hranili tudi svoje orožje. In to ni bilo pojasnjeno, niti ni bil nihče sankcioniran za ta rop. Ker sem pred funkcijo poveljnika 1. Specialne brigade MORiS deset let delal kot operativni častnik v Kočevski Reki, poznal sem vse JLA in lastne teritorialne strukture, mi ni bilo težko ugotoviti, da je to prvi korak agresije na novo nastajajočo državo. Z gospodom Janšo, ki je bil takrat sekretar za obrambo, sem vzpostavil kontakt – sprejel me je, opravila sva analizo in se poenotila, da gre za agresijo in za razorožitev.” Najprej zavlačeval, potem pa izdal šifriran ukaz Janša je ob tem poudaril, da v tistem času ni bil minister za obrambo, temveč sekretar za obrambo. “Nad sto tisoči kosi orožja je imelo evidenco predsedstvo Republike. Pobrali so tudi orožje za ljudsko obrambo. Če bi Milan Kučan napisal prepoved oddaje orožja, bi Slovenija obdržala vse orožje. Seveda tega ni naredil, ker je bilo to usklajeno med staro partijsko oblastjo in njim. Dva dni kasneje, ko je bila večina orožja že odpeljana, je le napisal to prepoved. Vendar je bil njegov ukaz šifriran, bolj zaradi zavlačevanja. Občine namreč niso imele profesionalnih šifrantov, kar je pomenilo, da če je na občino prišla šifrirana depeša, so potrebovali tudi 6,7 ur, da so dešifrirali. In ko so tako čakali šifrante po občinah, je bilo odpeljanih še za 10 tisoč kosov orožja.” Dodal je še, da ko je začel ukaz Milana Kučana veljati, je bila Slovenija že razorožena, razen tistih predelov, ki so se uprli predaji orožja. Zato so tudi ovadili Milana Kučana veleizdaje, vendar je bila njihova ovadba zavržena. Spremljali so vsak korak Slovencev Svojo plat zgodbe pa je povedal tudi polkovnik Vojko Obrulj, ki je pobegnil iz varaždinske vojašnice ter se pridružil Teritorialni obrambi. “Ko so se začeli odvijati pekrski dogodki, je šla kolona vozil iz Niša v Maribor. Predstavljeno nam je bilo, da gre za neko vajo, običajno aktivnost. Hitro smo spoznali, da to ni bila nobena vaja, ampak dejansko stanje. Kot zavednemu Slovencu so mi bile stvari dosti bolj jasne, čeprav sem bil deležen šolanja, prevzgoje v jugo-vojski, vendar sem kljub temu začutil, kakšna je moja pozicija Slovenca. Sedaj, po 25-ih letih, ko človek dozori in postane zrelejši in razmišlja stvari za nazaj, spoznavam, da so v JLA neprestano iskali notranjega sovražnika. Dogajali so se tudi pritiski, hitro sem spoznal, da me spremljajo.” Te besede je podkrepil, da mu je 1990 umrl oče in je sporočil v Varaždin, da ga zaradi te tragične izgube nekaj dni ne bo. In čeprav je klical le tri ure po očetovi smrti v varaždinsko vojašnico, so tam že vedeli za njegovo izgubo, saj je dežurni vojak sporočil, da mu je nadrejeni odobril prosto. “Ko danes govorijo, da nas niso spremljali in niso vedeli – zagotovo so vedeli. In prav ta dogodek ob očetovi smrti je bil signal, da sem bil zelo zadržan.” “Veliko napora smo morali vložiti, da je prišlo do uporabe strelnega orožja” Bavčar pa se je dotaknil tudi uporabe oborožene sile. “Ukaz o uporabi oborožene sile je bil izdan kar nekaj ur po agresiji. In prav območje južne Primorske je doživelo prve vpade. To so bili eni najtežjih trenutkov, ki so zaznamovali vse ljudi. Težava je bila ne le ukaz o uporabi strelnega orožja, ampak da ga je bilo treba tudi spoštovati. Mladi ljudje in poveljniki niso imeli izkušenj s strelnim orožjem, veliko napora smo morali vložiti, da je prišlo do uporabe strelnega orožja. V Kopru sem morali zamenjati načelnika koordinacije, prav tako v Ljubljani. Ni nam uspelo ustaviti nekaterih ključnih prodorov, čeprav smo bili za to pripravljeni, JLA je zasedla veliko mejnih prehodov, ki smo jih morali osvojiti nazaj. Ognjeni krst ni bil enostaven. Po nekaj dnevih, ko je prišlo do prve iniciative za premirje, pa se je začel obraten proces; ni bilo več mogoče ustavljati lastnih ljudi.” Krkovič je naredil kadrovsko čistko Popolnoma drugačne občutke kot Bavčar pa ima Krkovič, saj je priznal, da je bila v primeru brigade MORiS obremenitev manjša. “V tej enoti sem se dobro zavedal, da moram med prvimi prioritetami izpeljati kadrovsko diferenciacijo, torej iz zvestoba partiji v zvestoba domovini. Od jeseni 90 do poletja 91 sem čas izkoristil za to, da sem izvršil to kadrovsko diferenciacijo. Ves kadrovski sestav brigade sem opredeli v tri kategorije – pogovor, usposabljanje, direktni kontakt – in na hitro odslovil tiste, ki v ta nov sestav ne sodijo. To sem naredil uspešno, saj nisem imel primera, ki bi deloval pasivno. Nobeno selekcijsko usposabljanje se ni končalo, ampak so sledila stažiranja; sleherna enota je šla skozi ta filter, opravljala je naloge na skrivaj, v civilu. To je pripeljalo do višje ravni akcijske sposobnosti, postopno smo bili uvedeni v to agresivno stanje.” Po Krkovičevi “čistki” je v MORiSu od okrog 2700 ljudi tako ostalo le še 1013 oseb, ki so se izkazale za vredne zaupanja. Krkovič je še dodal, da med večje dosežke šteje zavzetje vojaškega skladišča v Borovnici. To je pogovor, ki je pomiril Janeza Janšo Dr. Jože Možina pa je opozoril tudi na dejstvo, da smo v vojno vstopili brez zaveznikov. Se je Janša težko odločil za tako pogumna dejanja? “Če bi s tem znanjem in poznavanjem, ki ga imam danes, odločal o stvareh takrat, bi me bolj skrbelo. Res pa je, da vse ni bilo tako črno. Z Ruplom sva se marca 1991 na skrivaj dobila v Bruslju s pomočnikom generalnega sekretarja Nata v njegovi rezidenci, kjer sva predstavila naše načrte za osamosvojitev. Njegov neformalen odgovor je bil, kar se je dalo razbrati, da bo Nato pasiven, kar je bilo precej bolje, kot če bi se aktivno zavzemali za enotno Jugoslavijo. Tisti pogovor me je precej pomiril, kar je pomenilo, da nas vsaj streljali ne bodo. Iz nekaterih drugih izjav je bilo možno razbrati, da bo podpora Jugoslaviji še kaj več kot le besedna. Evropska unija je na primer Markoviču 5 dni pred napadom odobrila nekaj milijard pomoči oziroma nekega kredita, ki je bil kot nek izkaz podpore enotni Jugoslaviji in nasprotovanja odcepitvi Slovenije. Junija 1991 je vsak dan prišlo kakšno negativno sporočilo od kakšne od zahodnih držav in naša sreča je bila, da nismo imeli časa tega spremljat, to je bila bolj skrb dr. Rupla,” je povedal. Janša je na omizju priznal: “Naša največja skrb ni bila, kaj bo naredil Beograd, saj smo imeli načrte za 4 možne scenarije, pripravljeni smo bili na hujše. Naša bojazen je bila, kaj se bo zgodilo pri nas. Za sabo smo že imeli plebiscit, nismo pa imeli ustavnega zakona, ki ga je bilo treba sprejeti z dvo tretjinsko večino, ki je Demos ni imel. Ko je prva generacija prisegla v Pekrah in na Igu, smo imeli še rdečo zvezdo, ki smo jo zamenjali s kukardami. Fantje niso hoteli imeti istih simbolov na kapah kot JLA. Ni bilo himne, zastave, grba, ni bilo nič, kar pritiče državi navzven. V zraku se je čutila vojna, v ustavni komisiji pa so tekle debate o raznih vejicah in členih in ali so celjske zvezde primerne za grb ali ne.” Kako je Ciril Zlobec vse izčvekal naprej Načrt največjih slovenskih osamosvojiteljev je bil, da Beograd strateško presenetijo. Vsi so govorili, da se bo to zgodilo 26. junija, njihovi načrti pa so bili, da to izpeljejo en teden prej, torej 19. junija. “Ta načrt je bil predstavljen tudi predsedstvu, za to so vedeli Školjč, Ribičič in ostali mojstri zavlačevanja in se je pač vleklo. Ko je nastopil 19. junij, ko bi morali prevzeti efektivno oblast, nismo imeli niti grbov, ničesar, in je trajalo cel teden, da smo tik pred zdajci, 25. junija, razglasili samostojnost. Naslednji dan je morala JLA posredovati s silo, da je dobila nazaj del teh institucij, zasegla je mejne prehode, ni pa zasegla drugih institucij,” se tistih pomembnih trenutkov spominja Janša ter dodaja, kdo je krivec, da presenečenje ni uspelo. “Presenečenje je propadlo, ker je Ciril Zlobec to izčvekal italijanskemu konzulu, od tam je šla informacija v Beograd in Rim. Strateško presenečenje Čadovi tanki so šli en dan prej v akcijo, zato na Primorskem govorijo, da se je vojna začela dan prej. Še posebej v Vipavski dolini, Črniče, so ljudje goloroki ustavljali te tanke,” še dodaja Janša. Obrulj je poudaril, da so bili za njim neprestano pripadniki obveščevalne službe, vendar smo bili tudi mi za njimi. “Oni so nas podcenjevali, mislili so, da se operativno nismo sposobni zoperstaviti tako veliki sili.” JLA poveljniki so se zavedali teže svojega poraza Vsi sogovorniki so se strinjali, da 25. oktobra ne praznujemo odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, saj bi se to moralo imenovati drugače. Bavčar je poudaril, da je bila JLA poražena in da se je Kadijević zavedal teže tega poraza, Obrulj pa je dodal, da se je jugoslovanska vojska natančno zavedala, da je v Sloveniji doživela totalen poraz ter da je bil umik samo posledica. “Mi smo ves čas spopada obvladovali in nadzirali celoten teritorij ter tako onemogočili JLA, da bi s protiofenzivo zasegla ključna skladišča orožja. Malteška ladja je samo ena od tragikomičnih slik tega dejanja.” JLA je tako po njegovem ocenila, da Slovenije ni več mogoče osvojiti, zato je odšla drugam – v Doboj, Banja Luko, v Tuzlo, v Valjevo … Janša pa je dodal: “Ne vem, zakaj se je termin odhoda zadnjega vojaka tako uveljavil, saj ni šlo za odhod, ampak za odvoz, vsebinsko pa za osamosvojitev.” Bavčar je opisal neprijeten pogovor z Bajićem, ki je postal poveljnik 5. korpusa. Ta mu je rekel: “Prihajamo zato, da bomo zravnali Ljubljano.” Na te besede mu je Bavčar odgovoril: “Izvolite, pridite, čakamo. Prav veliko ne boste mogli narediti.” Poudaril je, da se je ta vojska umaknila, ker je bila poražena, ostal pa je le material za diplomatsko barantanje. Kako naj se TO vrne v vojašnice, če pa jih ni imela, saj so TO sestavljali rezervisti Čeprav je bil na Brionih podpisan sporazum, pa glavni akterji slovenske osamosvojitve niso bili prepričani, da se ga bodo vsi podpisniki držali, zato so imeli ves čas v mislih, da morajo biti pripravljeni v primeru, da bi JLA iz maščevanja udarila nazaj. “Zato smo dobili naloge formirati dodatno formacijo tisoč profesionalcev,” je povedal Krkovič, Janša pa je dodal, da je Brionski sporazum predvideval, da armada dobi nazaj vse izgubljene položaje. Ob tem naj bi prišlo tudi do konfuznosti, saj je na primer v sporazumu pisalo, da se TO vrne v vojašnice. “TO sploh ni imela vojašnic, ker so jo sestavljali rezervisti,” je kritičen Janša. JLA je le v nekaj dneh izgubila kar eno tretjino vseh pripadnikov. Janša je povedal: “Deloma smo jih zajeli, deloma so dezertirali. V ujetništvu smo imeli več kot 500 častnikov in podčastnikov jugoslovanske armade.” Kako je slovenska vojska iz nič opreme prišla praktično na vso V sporazumu je tudi pisalo, da je potrebno takoj izpustiti vse ujetnike. Mi smo izpustili 500 ujetnikov, vendar je v JLA ostalo še okrog 5000 nabornikov iz Slovenije. “Torej, mi smo izpustili vaše ujetnike, vi pa izpustite teh 5000,” je povedal Janša ter dodal, da naši pogajalci na Brionih niso tega izpogajali. Zahteva je tudi bila, da se JLA spravi v stadij, kot je bila pred 25. junijem. “Oni so to tolmačili, da moramo vse nazaj vrniti. Pogajalci pa so bili zelo spretni – začeli so vračati opremo, ki je bila po skladiščih in za nas ni pomenila nič. Vrnili pa nismo nobenega kosa orožja, poleg tega so tudi naši železničarji poskrbeli, da naši vlaki niso tako hitro odhajali, kot bi lahko. Slovenska obrambna moč se je po zaslugi zavzetja teh skladišč med samo vojno podeseterila, iz nič smo prišli pravzaprav na vse, enako velja za protioklepno orožje, dodatno smo prišli do oklepnih transporterjev, tankov, ki so dejansko vse, kar slovenska vojska danes ima.” Preberite tudi Zadeva s sestrelitvijo helikopterja med osamosvojitvijo je končana – možnosti za zmago Mrlakove ni več Da se zna JLA vrniti na slovensko ozemlje, pa so napovedovali kar sami pripadniki JLA, saj so iz letala spuščali letake, na katerih je pisalo “Vrnili se bomo”, iste napise pa so imeli tudi na tovornjakih. “To smo vzeli resno in se intenzivno pripravili,” je poudaril Janša. Kljub vsemu pa do tega ni prišlo in iz 25. na 26. oktober, ko je slovenska tla zapuščal zadnji vojak JLA, je bilo čutiti, da je JLA doživela poraz. “To je bil začetek konca, vojska je bila preganjana, pregnana in izgnana. Niso imeli več niti poveljniške strukture, bili so zmedeni,” pa je njihov odhod videl Obrulj. M. S. Hribouc • 2 uri nazaj HVALA VAM, JANŠA, KRKOVIČ, BAVČAR IN VSI, KI SMO NAREDILI,KAR JE BIL MOŽ DOLŽAN STORITI! U maloro veleizdajalci s Kučanom Milanom na čelu, tudi Zlobec ! KAJ ČAKAJO POLICAJI, TOŽILCI IN SPDSTVO ! KUČANA NA SODIŠČE! Anton • 3 ure nazaj iz dneva v dan se izkazuje pomembna vloga nova24tv na parketu medijev, ki z razliko od ostalih režimskih medijev sporoča ljudem še drugo plat zgodbe, kot bi jo sicer imeli možnost slišati. Tako se vzpostavlja realna možnost, da bralec ob soočenju različnih argumentacij, lažje presodi kaj je prav in kaj ni. Tega v preteklosti za časa monopola medijev ni bilo možno, Amen. Anonimka zaposlenih na MNZ – “Kučanova neformalna omrežja obvladujejo ministrstvo, imamo dokaze” 27. 10. 2016, 5:00 32 Facebook Twitter Foto: Nova24tv Kar je preveč, je pa preveč. Korupcija v zdravstvu, dolge čakalne vrste, ugrabitve otrok iz vrtcov, prepovedi referendumov, cenzura na RTV. Ko mislimo, da ne gre več na slabše pa poči še v policiji. Očitno se razmere v policiji od zadnje stavke policistov niso prav nič izboljšale. Prav nasprotno. Po zadnji anonimki zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) je videti, zadeve gredo stvari v prave absurde. Predsedniku vlade Miru Cerarju so uradniki MNZ, policisti GPU in kriminalisti UKP z željo, da predstavijo razmere na MNZ, poslali anonimko. Že takoj na začetku so ga prosili, da o vsebini resno razmisli, saj so razmere na MNZ katastrofalne. A bolj verjetno je, da bo Cerar pismo vrgel v okrogli “fascikel” pod delovno mizo. Sušanj popolnoma koruptiven – dobil pa bo odpravnino in šel penzion Pred tedni smo izvedeli za korupcijo v UKC, kjer naj bi bil capo di banda nek skladiščnik (lepo vas prosim). Po prisluhih pa se je v mreže lastne policije ujel tudi direktor uprave za policijske specialnosti Robert Sušanj. Ta je “skladiščniku” ponudil in omogočil panoramsko vožnjo s policijskim helikopterjem, da bi njegova žena preskočila vrsto pri operaciji. Uslužbenci MNZ in policisti so bili nad obravnavanjem tega primera ogorčeni. Robert Sušanj, Foto: STA Robert Sušanj, Foto: STA “Kriza vodenja, odklonski pojavi v policiji, politikantstvo, usposobljenost, odliv podatkov in informacij, odzivnost organa so le nekatere naštete težave, ki so prisotne tako v MNZ kot v policiji. Poglejmo samo zadnji primer policijskega funkcionarja Sušanja. Vsi smo že več mesecev vedeli za opisan primer, pa ni bilo ustreznega nujnega odziva oz. ukrepanja. Javna tajna je bila, kako so se odvijale zadeve, pa se je čakalo, kar je v sami policiji sprožalo številne negativne odzive. Vodstvo je enostavno zatajilo in to ne prvič in ne v edinem primeru. Tudi če smo realni, bi moral nekdanji kolega Sušanj oditi že znatno prej, saj je bil “vpleten” v različne nečiste posle, od Planice naprej. Pa nič. Nič se ni zgodilo in se ne bi pripetilo, če zadeva ne bi bila vodena na PU Ljubljana kot nepomembna in je Sušanj na koncu, pred tremi meseci, padel v prisluhe in ni bilo več pomoči. In epilog? Sušanj odhaja na dopust, potem odpravnina in upokojitev. Kako elegantno brez posledic. Posledice pa nosijo njegovi podrejeni in to neupravičeno, ker so ga samo ubogali in so se bali njegove maščevalnosti. Žalostno je tudi znano dejstvo, da je bil v podobni zgodbi, na južni meji, ob postavitvi tehničnih ovir, posredno vpleten tudi vaš državni sekretar Andrej Špenga. Zaradi svoje nesposobnosti, napak pri komuniciranju ter odločanju ob migrantski krizi, mu je priskočil na pomoč ravno Sušanj. Seveda se ve, da je pričakoval za tako gesto poplačilo, napredovanje, kar je bila njegova praksa. In to so dejstva, ki so vredna razmisleka kakšne ljudi postavljate na odgovorna mesta in kako se ukrepa ob zaznavi odklonskih pojavov,” so zapisali v anonimki. Očitno je korupcija dovoljena ko si del prave ekipe. Prave v smislu levega pola, ki očitno še vedno obvladuje vse ključne podsisteme v državi. A kljub temu, da so v policiji že mesece vedeli za Sušanjevo koruptivno držo, bo gospod dobil še odpravnino in polni penzion. Čemu? Mar si ne bi zaslužil zapora? Če bo šel sedet tisti ubogi skladiščnik iz UKC (noben zdravnik ne bo niti videl sodnih dvoran), bi morali odsedeti tudi vsi, ki so bili v ta korupcijski škandal vpleteni na policiji. Še predvsem zato, ker se državljani zanašamo na to, da nas policija pred takšnimi dejanji ščiti. Kučanova neformalna omrežja obvladujejo vodilne na MNZ Nato pa so šli zaposleni na MNZ v malo globje vode in pokomentirali tudi besede predsednika SDS Janeza Janše, ki je v intervjuju dejal, da za vsemi kazenskimi pregoni proti njemu stojijo neformalna omrežja, ki nadzorujejo vzvode pregona na policiji in tožilstvu. Policisti v anonimki izpostavljajo, da Janševe besede, ne glede na politično pripadnost, niso iz trte izvite. Neformalne mreže imajo v rokah vse niti na MNZ. “Če bi brali intervju predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janše, bi rekli: ‘Zopet neke frustracije imenovanega. Preganjajo ga mračne sile iz ozadja, ki jih pojavno vodi Kučan. Nesmisel.’ Pa vendar, brez simpatij do Janše, velja omeniti v smislu vodenja, vplivanja in obvladovanja MNZ, greneralno sekretarko Barbaro Šefman Sardoč. Tiso Barbaro, ki je hči velikega prijatelja, svetovalca in nekdanjega varnostnika Petra Šefmana. Res je, da ste jo (ali pa je bila uspešno politično vam nastavljena) pripeljali v naš sistem s priporočili vašega prijatelja Mitje Sojerja.” “Toda Kučanova veja v kabinetu ministrice deluje in zagotovljen je nezakonit odtok podatkov in sprotno informiranje neformalnih omrežij, ki skušajo vplivati na dogodke v Sloveniji. Za to imamo nesporne dokaze v konkretnih primerih, ki vsebujejo elemente kaznivih dejanj. Menimo, da imate mogoče še čas za ukrepanje in saniranje zadeve, saj nočemo biti plen tranzicijske levice (pa ne posnemamo besednjaka Janše, vendar je to realno dejstvo),” so še zapisali zaskrbljeni na MNZ. Ne pozabimo, da je Barbara Šefman Sardoč sestra Urše Šefman Sojer, ki je lastnica lokala Zvezda, kamor najrajši zahaja Milan Kučan. Njun oče pa je Peter Šefman, ki je bil šef varnosti pri Milanu Kučanu, ko je bil ta še predsednik države. Povezava Kučan, Peter Šefman, Barbara Šefman Sardoč je tako praktično direktna linja za vpliv Kučanovega klana na delovanje ministrstva. Šefic je neformalna moč na ministrstvu – ne ministrica “Kdo vodi ministrstvo? Ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar, državni sekretar Boštjan Šefic, generalna sekretarka Barbara Šefman Sardoč ali kdo iz ozadja (državnega sekretarja Andreja Špenge ni moč omenjati, ker se večino časa tako ukvarja s političnimi posli SMC),” še pišejo zaposleni. “Menimo, da vsak po svoje, na svoj način in svojo korist. Kdo je minister, vaša strankarska kolegica Žnidarjeva ali večno apolitičen Šefic?! Iz prakse in načina vodenja je neformalna moč v ministrstvu Šefic, z razlogom in ciljem. Prihodnost bo hitro pokazala ambicije posameznika in menimo, da boste neprijetno presenečeni. To je realna slika vodenja, ki se pozna na odnosih, učinkovitosti, odzivnosti, strokovnosti, svetovanju in programih dela. Žal v negativnem smislu. Vodstvo je šepavo, kar kondicijsko hromi celotni sistem. Ti ljudje imajo res srečo, da sistem notranjih zadev deluje tradicionalno dobro in ga tudi njihova neučinkovitost ne more ohromiti. Kadri v sistemu se kljub vsem slabostim znajo odzivati in pokrivati napake vodstva MNZ. Pa jih res nebi še dodatno naštevali in vas z njimi obremenjevali, in to je vse od javnega naročanja, poseganja v naše pravice z raznimi odločbami, od promoviranja posameznikov, ki so znali “priskočiti na pomoč”, kot Sušanj,” so jasni zaposleni v anonimki. V varnostnem sistemu se kuha in vre – ogrožena sta red in varnost Poleg vsega zgoraj naštetega, poleg vseh politično nastavljenih nesposobnih ali koruptivnih kadrov, pa zaposleni v anonimki pišejo tudi o samem vodstvu policije. Tudi Marjan Fank, ne glede na nedavno družinsko tragedijo, po njihovem ni primeren kandidat za vodenje takšnega resorja. Marjan Fank, Foto: STA Marjan Fank, Foto: STA “Policija. NPU. Kaj se dogaja z vrhom? Res je, da je generalni direktor Fank doživel družinsko tragedijo, za kar nam je žal. Pa vendar, kdo je temu tudi kriv? Delno tudi sam, ko je zapustil družino, ji ni bil v oporo in si iskal uteho tudi pri službenih kolegicah. Žal grdo in umazano, toda realno. In sedaj naj del tega plača tudi policija. Krivično in neodgovorno. Še tako kruto, vendar določene poteze je potrebno speljati že iz vidika organizacijske higiene v organu,” še pišejo zaposleni, policisti in kriminalisti. Zaskrbljeni policisti, kriminalisti in zaposleni na MNZ zaključujejo: “Predsednik, enostavno povedano se kuha in vre v sistemu, kar ni dobro. Ni dobro za vas, za red in varnost v naši državi in delovanje tako pomembnega, več tisoč članskega kolektiva, ki nima vzgleda v vodstvu in čigar integriteta je načeta.” Ker je veliko bralcev izrazilo to željo anonimko objavljamo v celoti: Spoštovani gospod predsednik vlade RS dr. Miro Cerar. Najprej vas vljudno pozdravljamo, uradniki MNZ, policisti GPU ter kriminalisti UKP in to predvsem z željo, da vam predstavimo razmere na MNZ skupaj z organi v sestavi (predvsem policijo), ki bremenijo vodenje tega organa, predstavljajo praktično in operativno breme pri zagotavljanju notranje varnosti naše države z obvladovanjem vseh varnostnih tveganj. Ob prebiranju tega pisma (opozorila) boste najprej pomislili “zopet neka anonimka”, pomislili boste na anonimke iz SOVE, pa vendar vas prosimo, da o vsebini pisanja razmislite, saj z vsebino želimo vam predstaviti dejstva, ki so vredna tehtnega političnega razmisleka glede delovanja represivnega aparata, kot je MNZ s policijo. Mogoče bomo uspeli, mogoče pa boste pismo enostavno vrgli v okrogli fascikel pod mizo v vašem kabinetu. Kriza vodenja, odklonski pojavi v policiji, politikantstvo, usposobljenost, odliv podatkov in informacij, odzivnost organa so le nekatere naštete težave, ki so prisotne tako v MNZ kot v policiji. Poglejmo samo zadnji primer policijskega funkcionarja Sušana. Vsi smo že več mesecev vedeli za opisan primer, pa ni bilo ustreznega nujnega odziva oz. Ukrepanja. Javna tajna je bila, kako so se odvijale zadeve, pa se je čakalo, kar je v sami policiji sprožalo številne negativne odzive. Vodstvo je enostavno zatajilo in to ne prvič in ne v edinem primeru. Tudi če smo realni, bi moral nekdanji kolega Sušanj oditi že znatno prej, saj je bil “vpleten” v različne nečiste posle, od Planice naprej. Pa nič. Nič se ni zgodilo in se ne bi pripetilo, če zadeva ne bi bila vodena na PU Ljubljana kot nepomembna in je Sušanj na koncu, pred tremi meseci, padel v prisluhe in ni bilo več pomoči. In epilog? Sušanj odhaja na dopust, potem odpravnina in upokojitev. Kako elegantno brez posledic. Posledice pa nosijo njegovi podrejeni in to neupravičeno, ker so ga samo ubogali in so se bali njegove maščevalnosti. Žalostno je tudi znano dejstvo, da je bil v podobni zgodbi, na južni meji, ob postavitvi tehničnih ovir, posredno vpleten tudi vaš državni sekretar Andrej Špenga. Zaradi svoje nesposobnosti, napak pri komuniciranju ter odločanju ob migrantski krizi, mu je priskočil na pomoč ravno Sušanj. Seveda se ve, da je pričakoval za tako gesto poplačilo, napredovanje, kar je bila njegova praksa. In to so dejstva, ki so vredna razmisleka kakšne ljudi postavljate na odgovorna mesta in kako se ukrepa ob zaznavi odklonskih pojavov. Če bi brali intervju predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janše, bi rekli ‘zopet neke frustracije imenovanega. Preganjajo ga mračne sile iz ozadja, ki jih pojavno vodi Kučan. Nesmisel.’ Pa vendar, brez simpatij do Janše, velja omeniti v smislu vodenja, vplivanja in obvladovanja MNZ, greneralno sekretarko Barbaro Šefman Sardoč. Tiso Barbaro, ki je hči velikega prijatelja, svetovalca in nekdanjega varnostnika Petra Šefmana. Res je, da ste jo (ali pa je bila uspešno politično vam nastavljena) pripeljali v naš sistem s priporočili vašega prijatelja Mitje Sojerja. Toda Kučanova veja v kabinetu ministrice deluje in zagotovljen je nezakonit odtok podatkov in sprotno informiranje neformalnih omrežij, ki skušajo vplivati na dogodke v Sloveniji. Za to imamo nesporne dokaze v konkretnih primerih, ki vsebujejo elemente kaznivih dejanj. Menimo, da imate mogoče še čas za ukrepanje in saniranje zadeve, saj nočemo biti plen tranzicijske levice (pa ne posnemamo besednjaka Janše, vendar je to realno dejstvo). Kdo vodi ministrstvo? Ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar, državni sekretar Boštjan Šefic, generalna sekretarka Barbara Šefman Sardoč ali kdo iz ozadja (državnega sekretarja Andreja Špenge ni moč omenjati, ker se večino časa tako ukvarja s političnimi posli SMC). Menimo, da vsak po svoje, na svoj način in svojo korist. Kdo je minister, vaša strankarska kolegica Žnidarjeva ali večno apolitičen Šefic?! Iz prakse in načina vodenja je neformalna moč v ministrstvu Šefic, z razlogom in ciljem. Prihodnost bo hitro pokazala ambicije posameznika in menimo, da boste neprijetno presenečeni. To je realna slika vodenja, ki se pozna na odnosih, učinkovitosti, odzivnosti, strokovnosti, svetovanju in programih dela. Žal v negativnem smislu. Vodstvo je šepavo, kar kondicijsko hromi celotni sistem. Ti ljudje imajo res srečo, da sistem notranjih zadev deluje tradicionalno dobro in ga tudi njihova neučinkovitost ne more ohromiti. Kadri v sistemu se kljub vsem slabostim znajo odzivati in pokrivati napake vodstva MNZ. Pa jih res nebi še dodatno naštevali in vas z njimi obremenjevali, in to je vse od javnega naročanja, poseganja v naše pravice z raznimi odločbami, od promoviranja posameznikov, ki so znali “priskočiti na pomoč”, kot Sušanj. Pa o tem mogoče kdaj kasneje. Policija. NPU. Kaj se dogaja z vrhom? Res je, da je generalni direktor Fank doživel družinsko tragedijo, za kar nam je žal. Pa vendar, kdo je temu tudi kriv. Delno tudi sam, ko je zapustil družino, ji ni bil v oporo in si iskal uteho tudi pri službenih kolegicah. Žal grdo in umazano, toda realno. In sedaj naj del tega plača tudi policija. Krivično in neodgovorno. Še tako kruto, vendar določene poteze je potrebno speljati že iz vidika organizacijske higiene v organu. Predsednik, enostavno povedano se kuha in vre v sistemu, kar ni dobro. Ni dobro za vas, za red in varnost v naši državi in delovanje tako pomembnega, več tisoč članskega kolektiva, ki nima vzgleda v vodstvu in čigar integriteta je načeta. Odločitev je na vas S pozdravi, uslužbenci MNZ, policisti, kriminalisti? A. R. Duhec • 14 minut nazaj Še sam to manjka, da začnete zaupat policajem, tožilcem in sodnikom.... da bojo oni tista luč na koncu tunela. Tak kriminal, tako uničenje brez njih neb blo možno.... oni so to omogočli. Ryuk • 2 uri nazaj Utopično je pričakovati, da bo Cmero etični ukrepal zoper ljudi, ki so ga na položaj nastavili. Namesto tega bodo raje sadili rožice: Györkös Žnidarjeva se je včeraj že mrko smejala ob splavljenju dveh gumenjakov. Pod fasado pa razvalina. 2. del velikega intervjuja z Janezom Janšo: “Program pripravljamo predvsem za čas po volitvah. Želimo biti pripravljeni od prvega dne!” 27. 10. 2016, 5:00 87 Facebook Twitter (Foto: Urban Cerjak) V nadaljevanju objavljamo 2. del velikega intervjuja s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo, ki si ga lahko v celoti preberete v današnji Demokraciji, medtem ko bomo celotni intervju na naši spletni strani objavili v ponedeljek, 31. 10. 2016. Janez Janša je spregovoril o delu Cerarjeve vlade, slovenskem pravosodju pa tudi o Damirju Črnčecu in Lojzetu Peterletu … Govorili smo o pripravah na naslednje državnozborske volitve in dejavnikih, ki bodo prevesili jeziček na tehtnici. Je SDS zato (da se mrtve dostojno pokoplje, op. M. B.) v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev? Tudi zato. Povsem nesprejemljivo je, da v primeru, če se odkrije eno samo truplo oziroma človeški ostanki prvorazrednih, takoj obvezno na kraj dogodka prideta policija in preiskovalni sodnik. Ko pa se odkrije na stotine trupel drugorazrednih, to ni obvezno. Sami se lahko odločijo, ali tja pridejo ali ne, ker sta tako odločila Miro Cerar in Ljudmila Novak ter njuni poslanci. Se vam zdi to normalno? Ob tem nekateri poslanci vladajoče koalicije in Združene levice naravnost malikujejo množičnega morilca Josipa Broza Tita, ki ima na vesti 570.000 umorjenih ter več kot 3 milijone v taboriščih in zaporih mučenih ljudi. Predstavljajte si to neizmerno količino trpljenja, ki ga je povzročila ta oseba, in poškodovanost osebnostne strukture človeka, ki lahko še danes, ko je to splošno znano, časti takšnega zločinca. V času SFRJ velika večina nas, ki smo se rodili po vojni, tega ni vedela, pa tudi če smo kje kdaj slišali šepetanje prestrašenih o komunističnih zločinih, se je normalni človeški um upiral verjeti, da bi bila takšna grozodejstva sploh mogoča. Z lahkoto je režim prepričeval mladino, da gre za sovražno propagando. Toda danes, ko je vse na dlani, ko Slovenijo ob poskusih pokopov znova preveva podoživeta groza Krimske in Hude jame? Takšno malikovanje zločina je danes ne samo sprevrženo, ampak tudi nevarno. Sporočila državnega in nekaternih lokalnih odborov ZZB, npr. v Cerknici, pa tudi zapisi odborov Socialnih demokratov in Združene levice so grozljivi. Ljudem, ki se trudijo za resnico, grozijo z enako usodo, kot so jo doživele žrtve Krimske jame. Namesto da bi se predsedniki republike, vlade in parlamenta uprli takšnim javnim grožnjam, preprosto molčijo. Oblikovalci javnega mnenja, npr. Marko Filli in Ljerka Bizilj z RTV Slovenija, pa v tem občutljivem času v zabavni oddaji propagirajo totalitarne simbole in sporočajo širni slovenski javnosti novodobni pionirski pozdrav: Za domovino – z množičnim morilcem naprej. Oprostite, na takšnih temeljih ni mogoče graditi dobre prihodnosti za Slovenijo, tudi če bi imeli 10-odstotno gospodarsko rast. (Foto: Urban Cerjak) (Foto: Urban Cerjak) V zadnjem delu intervjuja bo prvak SDS Janez Janša spregovoril o Slovenski demokratski stranki, pripravah na volitve – potrebnih ukrepih v zdravstvu, kako razbremeniti in zagnati gospodarstvo, o razvoju podeželja … Med drugim bomo govorili tudi o privatizaciji in dejanski ceni pokrivanja bančne luknje. Ne zamudite v današnji Demokraciji ali v ponedeljek, 31. 10. 2016 na www.nova24tv.si. V zadnjem času vas torej ne napadajo samo iz tranzicijske levice, ampak precej žolčno tudi nekateri z domnevno pomladne, t. i. desne strani. Tudi nekdanji predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec, ki so ga nedavno v prestolnici videli v družbi Mateja Tonina. Črnčec trdi, da ste ga vi predlagali za predsednika Odbora 2014. Ali to drži? Ne drži. Kdo pa ga je potem predlagal? Predlagal se je sam. Ste mu takrat še vedno zaupali? Seveda, vabili smo ga celo, da kandidira za SDS, čeprav ni bil naš član. To je zavrnil, češ da bo formiral in vodil Odbor 2014. Predlagal je vrsto aktivnosti za svoje delo, deloval je prepričljivo. Kdaj pa se je potem prvič zapletlo z njim? Ob mojem odhodu v zapor. Praktično nič od tega, kar smo se pogovarjali prej, ni bilo narejenega. Tisto prireditev na Dobu, kamor je prišla množica ljudi in bi lahko brez organizacije ter ob morebitnih provokacijah nastal kaos, so potem na vrat na nos organizirali kolegi iz regijskega odbora in našega glavnega tajništva. Vendar tega širša javnost ni slutila. Zakaj ste to skrivali? Moj vpliv na dogajanje je bil precej omejen, poleg tega pa sem imel vsak prispevek k delu Odbora 2014, seveda tudi Damirjevega, za dodano vrednost, kot nekaj dobronamernega, omejenega pač s potenciali posameznika. Vse smo skušali reševati z dolgimi pogovori in prepričevanji. A nasprotja v pogledih na delovanje so se krepila, Damir je odstopil, vodenje Odbora 2014 pa je spontano prevzel Aleš Primc, sicer bi kljub velikemu potencialu lahko delo zamrlo. Največjo težo tistega časa je seveda nosilo vodstvo SDS, Zvone Černač še posebej, pa večina sedanjih poslancev in poslank. Predvsem zaradi njih in našega članstva smo stali in obstali. Konec poletja 2014 sem nekaterim članom odbora poslal pismo, v katerem sem jih opozoril na samohvalo Milana Kučana, ki jo je izrekel leta 1988 na zaprtem partijskem sestanku, ko je dejal, da v veliki meri od znotraj obvladujejo delovanje takratnega Odbora za varstvo človekovih pravic. “Ni res, da bi vlada ali jaz videla ali celo odobrila sporazum, ki je bil podpisan 7. februarja 2013. Objavljeno je bilo le sporočilo za javnost.” Vendar takrat še niste vedeli za to, da Črnčec ni izročil vseh dokumentov Udbe Arhivu Republike Slovenije … Ne, nasprotno. Ena njegovih nalog kot direktorja Sove je bila, da to naredi. Da popravi napako direktorja Rupnika iz leta 2008. Že na začetku. A se je vse skupaj vleklo celo leto, dokler tik pred koncem vlade nisem bil obveščen, da so vsi dokumenti izročeni. Ni res, da bi vlada ali jaz videla ali celo odobrila sporazum, ki je bil podpisan 7. februarja 2013. Objavljeno je bilo le sporočilo za javnost. Letos pa se je ob nadzoru državnozborske komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami izkazalo, da vsi dokumenti niso izročeni. Še več. Izkazalo se je, da sta Črnčec in Dežman podpisala natanko tak sporazum kot Rupnik. Da dokumentov SDV izpred maja 1990, ki so priloženi novejšim dokumentom, arhivu ne izročijo. Ta določba je po 26 letih absurdna, a omogoča enostaven izgovor za neizročitev dokumentov. In na tej podlagi so v Sovi dejansko ostali dokumenti SDV? Da. Tudi nekateri, ki so zelo pomembni za današnji vpliv udbovskega omrežja v državi. Zanimivo je, da Damir Črnčec v zadnjih izjavah napada Antona Drobniča, ki naj bi podpisal izjavo o lojalnosti režimu v najtežjih razmerah komunističnega koncentracijskega taborišča tik po drugi svetovni vojni, medtem ko v isti sapi zagovarja Petra Jambreka, ki naj bi po podatkih iz istih virov ovajal slovenskega disidenta Leva Detelo, ki je živel na Dunaju. Čeprav Jambrek takrat ni bil zaprt, ampak v ugledni državni službi. Kako to komentirate? Dvojna merila pač. Mogoče so obtožbe neupravičene v obeh primerih. A takšno razlikovanje je vseeno povsem brez logike in zato zelo prozorno, saj to dodatno pojasnjuje njegove motive za neizročitev nekaterih arhivov SDV. Še posebej pa je prozorna njegova postavitev za dekana na Jambrekovi fakulteti. Vam se mogoče to ne zdi nič posebnega, meni pa. Ravno o Jambreku, ki je sicer eden najbolj inteligentnih, ne pa tudi najbolj etičnih Slovencev te generacije, je Damir Črnčec namreč nekoč znal povedati zelo zanimive reči. “Že poleti 2014, ko sem bil v zaporu, je nekaterim kolegom in predvsem kolegicam na našem glavnem tajništvu, ki jih je vabil na kosila, razpredal o tem, kako mora SDS zamenjati predsednika.” Novinarski kolegi pravijo, da je Damir Črnčec zelo vplival na izjave Vere Ban in da je urejal tudi njene stike s POP TV, kjer je javno napadla stranko in vas osebno. Povsem mogoče. Že poleti 2014, ko sem bil v zaporu, je nekaterim kolegom in predvsem kolegicam na našem glavnem tajništvu, ki jih je vabil na kosila, razpredal o tem, kako mora SDS zamenjati predsednika. Nekateri so mislili, da gre za provokacijo in da on po mojem naročilu testira njihovo lojalnost. Takrat na vse to nisem reagiral, čeprav me je veliko ljudi nanj opozarjalo, nisem reagiral niti pozneje, ko je o tem pisal javno, saj je takšno razmišljanje bilo in je povsem legitimno, čeprav v njegovem primeru nekoliko nenavadno, ker nikoli ni želel vstopiti v SDS, ukvarjal pa se je s tem, kdo naj stranko vodi. Mogoče ste mu preprosto preveč zaupali že na začetku. Ostal je namreč direktor varnostne službe na ministrstvu za obrambo tudi pod ministrico Ljubico Jelušič, ki je danes desna roka Tita Turnška na ZZB. Vas ni nihče opozoril na ta čas njegove kariere? So opozarjali. Tone Krkovič je bil na primer eden od njih. A po drugi strani so ga mnogi drugi hvalili kot profesionalca, ki bo delal korektno ne glede na barvo ministra. Takrat sem še naivno verjel, da takšni obstajajo. In da ne bo pomote, naivnost glede Damirja Črnčeca je izključno moja napaka. Danes Črnčec trdi, da se je zavzemal za vas, medtem ko je evropski poslanec Milan Zver prirejal piknike … Neumnost. Pa pokvarjenost tudi. Milan Zver se je takrat v evropskem prostoru skupaj z drugimi izjemno angažiral. Ti napori navzven sicer niso bili vidni, so pa bili vidni rezultati. Ni bilo enostavno evropski politiki v času menjave bruseljskih struktur pojasniti, da se sredi EU dogaja klasičen politični sodni proces. Vendar so bili uspešni in primer je bil v poznavalskih krogih deležen pozornosti, ki je zagotavljala hitro obravnavo na Evropskem sodišču za človekove pravice. To je bilo edino, česar se je mafija v Sloveniji res bala. Mislite, da bi slovensko ustavno sodišče res soglasno razveljavilo vse sodbe v zadevi Patria, če ne bi bilo evropske ravni? Tisti, ki tako misli, naj se vpraša, zakaj so bili junija 2014, ko bi se še dala preprečiti kraja volitev, za takšno rešitev samo trije ustavni sodniki? Mislite, da bo Damir Črnčec ustanovil novo stranko? Je njegov izrazito ostri protibegunski besednjak iskren ali samo poza? Ali ni nenavadno, da nanj v dominantnih medijih ni nobene reakcije, čeprav je državni uslužbenec, nekaj časa pa je bil celo v diplomaciji? Že velikokrat sem slišal, da bi našega Braneta Grimsa ali kogarkoli drugega, če bi nastopal tako ekstremno, dnevno pribijali na križ in mu grozili s postopki. Očitno je nekaterim dovoljeno več in najbrž ne po naključju. V tem primeru je protislovje še toliko večje, če vemo, da je Črnčec prikriti lobist Goldman Sachsa. Glede stranke pa ne verjamem v njegov potencial. Nastopa preveč protislovno, kar običajno hitro privede do razgaljenosti. Verjetno tudi ni naključje, da je Črnčec za napade na SDS in vas osebno izbral dva medija v lasti tajkuna Martina Odlazka. Najprej Svet24, sedaj Reporter? Ne, ni naključje. Če bi izbral Dnevnik, Mladino ali POP TV, ne bi bilo v njegovem stilu. Vendar gre, vsaj kar se lastništva tiče, za isto politično zaledje. Preberite še 1. del velikega intervjuja s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo – Veliki intervju z Janezom Janšo: “Kučan je zločinec prve kategorije, ki se doslej ni niti malo pokesal!” So med dokumenti Udbe, ki so nezakonito ostali v Sovi, tudi dokumenti o Lojzetu Peterletu? Tega ne vem. Je bil Peterle po vašem udbovec? Ne. Nekateri pisci, na primer Boštjan M. Turk, vztrajno dokazujejo nasprotno. Mislim, da se motijo. Problem Lojzeta Peterleta je drugje. Kje? V dejstvu, da je njegov ego večji od srca. Kandidira za predsednika evropskega parlamenta. Menda se je sam predlagal za to mesto. Ga boste podprli? Ne. Zakaj? Zaradi pravkar povedanega. Vse, kar bi še dejal, bi bilo odveč. Pa ima kaj možnosti? Ima. Toliko, kot jih je imel Türk s svojim egom za generalnega sekretarja OZN. Je Cerarjeva vlada lutka v rokah botrov in lobijev iz ozadja? Absolutno. Nihče pri zdravi pameti ne verjame, da je mogoče brez lobijev in mafijskega ozadja 2. junija ustanoviti stranko, sredi julija istega leta pa zmagati na volitvah. Pa potem s stranko, ki to sploh še ni, ustanoviti vlado in voditi državo. Jasno je, da oboje v pretežni meri naredi nekdo drug in ne stranka ali formalna vlada. Nedvomno imajo ti botri in njihovi nasledniki velik vpliv tudi na pravosodje, na slovensko sodstvo. Poznamo ogromno primerov politično motiviranih odločitev sodnikov; od sodne farse Patria, Kanglerja do Noviča in še bi lahko naštevali. Slovenija je država z največ kršitvami človekovih pravic na 100.000 prebivalcev v Evropi. Nazadnje smo slišali za skoraj 1.000 založenih oporok, vrhovna sodnica Nina Betetto pa je izjavila, da nima smisla, da bi kdo odgovarjal za to. Kako to komentirate? Nedavno smo lahko na Twitterju prebrali misel Božidarja Novaka, da si pred 25 leti, ko smo se trudili za samostojno in demokratično Slovenijo, pod tem pojmom nismo predstavljali države, ki krade volitve, dediščino in otroke. Odgovarja pa nihče, ker to niso posamične napake, ki se dogajajo povsod, ampak je to sistem. Sistem kršenja človekovih pravic, ki je povzdignjen v absolutno nedotakljivost. Zlorabljajo kriminalistično policijo, tožilstvo in sodstvo, ob tem pa kričijo, da jih je treba zato še spoštovati. (Foto: Urban Cerjak) (Foto: Urban Cerjak) “Cilj je sodstvo, ki ga sestavljajo neodvisni sodniki s hrbtenico in integriteto namesto sedanjega stanja, kjer na vrhu prevladujejo kršilci človekovih pravic, vmes sodnice z rdečo rutico in pionirsko kapico, spodaj pa …” Kako pa komentirate izjavo ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, da bodo “letele glave”, če bo primer Bavčar zastaral? Očitno pa ne bodo letele v primeru “založenih” oporok … Ali v primeru Patria. Vrhovna sodnica Vesna Žalik že od 16. januarja zavlačuje s pripravo povsem preproste formalne odločitve glede zahteve za varstvo zakonitosti zaradi odločitve Višjega sodišča v Ljubljani, ki je presodilo, da primer Patria še ni zastaral in da je prvostopenjsko sodišče odločilo napačno, vendar se moja pritožba zavrne zato, ker da se ne morem pritožiti v svojo škodo. Predstavljajte si te sodne Butale, kjer zapišejo takšno norost. Če bi mislil, da gre namerno zastaranje primera v mojo korist, se najbrž ne bi pritožil. Jemljejo si torej tudi pravico, da v nasprotju z voljo državljana odločijo, kaj je zanj bolje. Tipičen totalitarni popadek prvorazrednih. Seveda gre za absurdno logiko, ki kaže samo krčevita prizadevanja sodne mafije, da njihova največja sramota v tem stoletju na vsak način zastara. Zato tudi takšno zavlačevanje na vrhovnem sodišču, čeprav gre za primer s prednostno obravnavo, ker se roki iztekajo. Klemenčič seveda nič ne reče o tej zamudi, saj je že dolgo del ekipe, ki namerno uničuje vladavino prava v Sloveniji. Je kaj novega v primeru sodne farse Trenta? Enaka zgodba. Zavlačevanje za vsako ceno. Potem ko je preiskovalna sodnica Irena Topolšek brez uspeha zaslišala vrsto prič tožilstva in pridobila dve oceni sodnih cenilcev za posest v Trenti - obe sta bili blizu ali nad prodajno ceno iz leta 2005 - in potem ko je IMOS na dražbi posest prodal za podobno ceno 120.000 evrov, bi se morala preiskava po vsaki normalni logiki ustaviti. Toda ne. Topolškova je naročila še tretjo cenitev, tokrat kar pri funkcionarju Socialnih demokratov iz Maribora in njihovem nekdanjem mestnem svetniku Andreju Kocuvanu. Ta je zbral ekipo, ki je “ugotovila”, da je bila posest leta 2005, ko so bile cene nepremičnin visoke, vredna kakih 20 tisoč evrov oziroma šestkrat manj kot leta 2016, ko so cene nepremičnin še vedno občutno nižje. Obramba je zahtevala izločitev očitno pristranskih, politično motiviranih cenilcev, vendar je sodnica zahtevo zavrnila. Farsa se torej nadaljuje, Bavconova “aleja slavnih” sodnic pa poleg Klajnškove, Arifinove, Cenerjeve in podobnih dobiva še eno članico. Kaj je treba storiti, da se bo stanje v pravosodju spremenilo? Zastavili ga bomo na novo, tako da se bo spoštovala zakonska klavzula, po kateri tisti, ki so kršili človekove pravice, ne morejo opravljati trajnega sodniškega mandata, ter vzpostavili sistem, v katerem bodo sodniki odgovarjali za namerno krivo sojenje. Ta člen v zakonu sicer obstaja že 10 let, a se ne uporablja. Druge potrebne spremembe, od javnosti sojenja do odprave zaostankov, pa so tako ali tako že predlagane v pravosodnem svežnju, ki smo ga oblikovali skupaj z Odborom 2014. Cilj je sodstvo, ki ga sestavljajo neodvisni sodniki s hrbtenico in integriteto namesto sedanjega stanja, kjer na vrhu prevladujejo kršilci človekovih pravic, vmes sodnice z rdečo rutico in pionirsko kapico, spodaj pa vrsta sicer mogoče poštenih, a prestrašenih in ubogljivih imen, od katerih se npr. niti eden ni upal javno oglasiti ob drastičnih zlorabah pravosodja v primerih, ki ste jih našteli. Prvi del tega intervjuja so dominantni mediji ignorirali, čeprav ste zelo neposredno govorili o položaju v družbi. Tudi o Milanu Kučanu ste govorili brez dlake na jeziku. Ravno zato. Ko ni protiargumentov, se beži od soočanj in uvaja cenzura. Ob drugi obletnici sedanje vlade se je njen predsednik Miro Cerar na veliko hvalil, kaj vse je njegova vlada storila v teh dveh letih. Pripisuje si zasluge za gospodarsko rast, večjo finančno stabilnost in manjšo brezposelnost. Po njegovo je velika zasluga te vlade tudi politična stabilnost. Kaj porečete na to? Politično stabilna je tudi Severna Koreja, zato ta floskula brez utemeljitve ne pomeni nič. Primerjalno gledano je naša vlada v 4 mesecih leta 2012 naredila bistveno več kot Cerarjeva vlada v 24 mesecih svojega mandata. Vrti sicer rutino, ki jo iz tedna v teden producira administracija, vmes so tudi samoumevne dobre rešitve kot pri vsaki rutini, dodane vrednosti pa praktično skoraj ni. Povečuje število zaposlenih v administrativnem delu javnega sektorja, ohranja in povečuje najrazličnejše privilegije prvorazrednim državljanom in t. i. civilni družbi leve usmeritve, jemlje denar občinam in zamuja s projekti, zato propadajo evropska sredstva. Kitenje s tujim perjem je v takšni situaciji samoumevna posledica delovanja najšibkejše vlade v zgodovini Slovenije. “Politično stabilna je tudi Severna Koreja, zato ta floskula brez utemeljitve ne pomeni nič. Primerjalno gledano je naša vlada v 4 mesecih leta 2012 naredila bistveno več kot Cerarjeva vlada v 24 mesecih svojega mandata.” Nedvomno SDS pod vašim vodstvom cilja na vnovično relativno zmago na prihodnjih državnozborskih volitvah. Zato se je vaš strokovni svet usmeril v analizo zdajšnjega stanja in pripravo programa za prihodnost. Očiten znak, da v Sloveniji ni perspektive, je izseljevanje, in to predvsem visoko izobraženih mladih, ki se ne nameravajo vrniti. Kot sem skušal pojasniti že prej, vzroki niso samo ekonomski in socialni, temveč tudi zatohlo ozračje, ko se kot zgled in dobra praksa ponujata množični morilec Josip Broz in propadla SFRJ. Ponuja se torej preteklost. Slaba, mestoma zločinska preteklost. To počnejo tisti, ki hkrati obtožujejo nas, da smo zazrti v preteklost. Nobeno sprevračanje ni tako perverzno kot pravkar omenjeno. Povsem jasno je, da mlad izobražen posameznik nagonsko začuti, da takšno okolje ni nekaj dobrega. Redki se odločijo, da ga bodo pomagali aktivno spreminjati na bolje, večina voli z nogami oziroma išče povsem individualne rešitve zase in svoje najbližje. Slovenija pa tako izgublja najpomembnejši potencial prihodnjega razvoja. Izvaža svoje hčere in sinove ter v zameno uvaža migrante iz muslimanskega sveta. Vlada Mira Cerarja begu možganov in narodove substance iz domovine ne posveča prav nobene pozornosti, medtem ko je za uvoz migrantov letos namenila v proračunu 130 milijonov evrov. Rešitev problema je na načelni ravni preprosta. Vlada mora zamenjati ti dve prioriteti. Še prej pa morajo očitno volivci zamenjati vlado. (Foto: Urban Cerjak) (Foto: Urban Cerjak) Verjamete, da bodo na prihodnjih volitvah odločali programi? Doslej z izjemo leta 2004 niso prav veliko. Ne verjamem. Program pripravljamo predvsem za čas po volitvah. Želimo biti pripravljeni od prvega dne. Prihodnje volitve bodo poleg SDS odločili trije dejavniki: krhanje medijskih monopolov, panika v režimskem taboru zaradi zločinov preteklosti in število tistih, ki bodo ugotovili, da je cesar nag. 2. del velikega intervjuja s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo si lahko v celoti preberete v današnji Demokraciji, medtem ko bomo celotni intervju na naši spletni strani objavili v ponedeljek, 31. 10. 2016. V zadnjem delu intervjuja bo prvak SDS Janez Janša spregovoril o Slovenski demokratski stranki, pripravah na volitve – potrebnih ukrepih v zdravstvu, kako razbremeniti in zagnati gospodarstvo, o razvoju podeželja … Med drugim bomo govorili tudi o privatizaciji in dejanski ceni pokrivanja bančne luknje. Metod Berlec, Jure Ferjan, Boris Tomašič Kanada odpovedala vrh EU - Kanada Belgija še vedno nima privolitve valonske pokrajine 27. oktober 2016 ob 07:19, zadnji poseg: 27. oktober 2016 ob 11:37 Bruselj, Montreal - MMC RTV SLO Kanada je odpovedala vrh z Evropsko unijo, namenjen podpisu gospodarskega in trgovinskega sporazuma Ceta. "Pogovori s Ceto se nadaljujejo. Upam, da se bo Belgija izkazala za prvaka pri dosegi soglasja. Jutrišnji vrh je še vedno mogoč," je v sredo ob 22.00 na svojem Twitterju zapisal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Razlog za odločitev Otawe ni znan, EU je vrh preložila za nedoločen čas. Še vedno obstaja možnost, da bo podpis Cete izpeljan v soboto. Ko in če bodo belgijski politiki dosegli soglasje, morajo dokumentacijo poslati v pregled veleposlanikom vseh 28 držav članic EU, nato pa jo bodo najverjetneje vrnili valonskemu parlamentu in drugim belgijskim institucijam. Reynders je izrazil pričakovanje, da bodo dokumentacijo veleposlanikom EU poslali okoli 11. ure. "Obžalujemo odpoved vrha, a bi ga bilo nemogoče izpeljati danes," je dejal predsednik valonske vlade Paul Magnette. Kanadska vlada je sicer kljub odpovedi poti v Bruselj še vedno zainteresirana za podpis sporazuma. "Kanada je še naprej pripravljena podpisati ta pomembni sporazum, ko bo na to pripravljena Evropa," je za nemško tiskovno agencijo DPA dejal Alex Lawrence, tiskovni predstavnik kanadske ministrice za trgovino Chrystie Freeland. Sporna določila Belgija še vedno nima privoljenja valonske pokrajinske vlade in nekaterih belgijskih skupnosti za podpis Ceta, ki se bodo nadaljevala danes. Osnutek besedila o zavezah in pojasnilih v zvezi s Ceto med drugim zadeva posebno naložbeno sodišče, javne storitve in kmetijstvo. Predvideli naj bi izboljšanje spornega dvostranskega naložbenega sodišča že v obdobju do polne uveljavitve sporazuma. Za kmete naj bi predvideli posebno varovalko, ki bi omogočala ukrepanje v primeru motenj v na trgu v posameznem sektorju ali pri posameznem pridelku. Belgija in entitete bi si pridržale pravico do izstopa iz sporazuma, je poročala RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Erika Repovž. Kanadska ministrica za trgovino Chrystia Freeland je prejšnji petek zapustila pogajanja z valonsko vlado, rekoč, da "Evropska unija ni zmožna izvesti mednarodnega sporazuma z državami", in še, da je zdaj "žogica na strani EU-ja". K. Št. Cene bi imeli kanadske, trg pa zaprt ... Belgijci po odpovedanem vrhu Kanada-EU le dosegli dogovor o Ceti Belgijski dogovor mora zdaj odobriti vseh 28 držav članic 27. oktober 2016 ob 07:19, zadnji poseg: 27. oktober 2016 ob 13:35 Bruselj, Montreal - MMC RTV SLO/Reuters/STA Le nekaj ur po tem, ko je Kanada odpovedala vrh z EU-jem, na katerem naj bi podpisali gospodarski in trgovinski sporazum Ceta, so belgijski poslanci dosegli dogovor o tem spornem dokumentu. Belgijski premier Charles Michel je sporočil, da so po maratonskih pogajanjih s predstavniki zvezne vlade ter regionalnih oblasti in skupnosti, ki so preprečile sklenitev sporazuma, vendarle dosegli dogovor. Tega so že posredovali veleposlanikom članic EU-ja, do petka opolnoči pa morajo soglasje k dogovoru podati tudi regionalni belgijski parlamenti. Belgijski premier je dodal, da bo trgovinski sporazum med EU-jem in Kanado lahko podpisan zelo kmalu. "Valonija je izredno srečna" Dogovor je že pozdravil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in sporočil, da se bo o novem datumu vrha EU-Kanada, namenjenem podpisu Cete, posvetovali šele, ko bodo na evropski strani končani vsi postopki. Med glavnimi nasprotniki podpisa Cete so bili Valonci, predsednik valonske vlade Paul Magnette je dejal, da so "končno dosegli dogovor med Belgijci, ki bo zdaj posredovan evropskim institucijam in evropskim partnerjem". "Valonija je izredno srečna, da so bile naše zahteve upoštevane," je dejal. Kanada pripravljena na podpis Belgija je bila do zdaj edina od 28 držav članic EU-ja, ki ni privolila v podpis sporazuma, saj zvezna vlada ni dobila potrebne podpore vseh regij in skupnosti. Zaradi tega je bil odpovedan tudi za danes predvideni vrh EU-Kanada. Kanadska vlada je sicer kljub odpovedi poti v Bruselj še vedno zainteresirana za podpis sporazuma. "Kanada je še naprej pripravljena podpisati ta pomembni sporazum, ko bo na to pripravljena Evropa," je za nemško tiskovno agencijo DPA dejal Alex Lawrence, tiskovni predstavnik kanadske ministrice za trgovino Chrystie Freeland. Lord Vader9 # 27.10.2016 ob 15:38 Prijavi neprimerno vsebino ©oliva ''a si videl fotko, ki jo je postnil @hexen'' In kaj hočeta povedati?? Da bomo zdaj v EU proizvajali nafto iz tar sands?? Slo leviičarji se sicer radi vozijo v avtih, sam nafte ne bi črpali :) :) :) Ustavno sodišče salomonsko odločilo o izbrisu podrejencev DZ mora neustavnosti odpraviti v pol leta 27. oktober 2016 ob 15:16, zadnji poseg: 27. oktober 2016 ob 15:37 Ljubljana - MMC RTV SLO V dolgotrajnem postopku je ustavno sodišče ugotovilo, da sta dva člena dveh zakonov, s katerimi smo reševali banke, neskladna z ustavo. Gre za člena, ki opredeljujeta možnost pravnega varstva. Iz sporočila za javnost je razvidno, da gre za 350.a člen zakona o bančništvu in 265. člen zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank. Prvi določa varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih, drugi pa je spremenil postopke sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije in oškodovance napotuje na neustaven zakon o bančništvu. Odločitev je soglasno sprejelo vseh pet ustavnih sodnikov, ki so o zadevi odločali. Na ustavnem sodišču so ob tem zapisali, da se v argumente o domnevni nezakonitosti oz. protiustavnosti konkretnih odločb Banke Slovenije iz decembra 2013 in decembra 2014, s katerimi so prenehale kvalificirane obveznosti nekaterih slovenskih bank, glede na svoje pristojnosti niso spuščali. "V odločbi se je ustavno sodišče ukvarjalo samo z oceno ustavnosti zakona, kar pa samo po sebi ne pove ničesar o tem, ali so bile s konkretnimi odločbami Banke Slovenije kršene človekove pravice upravičencem iz kvalificiranih obveznosti bank. To je lahko le predmet konkretnih postopkov," so zapisali ter s tem v bistvu breme dokazovanja, da so bili oškodovani, prevalili na "podrejence". Odločba o neustavnosti omenjenih členov namreč pomeni, da je ustavno sodišče ugotovilo le, da "podrejenci" niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije, sam izbris pa je bil zakonit. Pol leta imajo časa za popravke Ob tem so zapisali tudi, da zakon o bančništvu ni bil v neskladju z načelom zaupanja v pravo. "Po svoji ekonomski logiki je pomenil odločitev, da določena kategorija upnikov banke ne bo deležna reševanja z javnimi sredstvi. Za presojo ustavnega sodišča je bilo odločilno dejstvo, da je izpodbijana ureditev vsebovala načelo 'noben upnik na slabšem', ki pomeni, da posamezni upnik zaradi prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke ni smel utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel, če prenehanja ali konverzije ne bi bilo," so zapisali v obrazložitvi svoje odločitve. Dodali so, da zakon tudi ni posegal v pravico do zasebne lastnine, saj da je moral biti izveden tako, da "so upniki iz kvalificiranih obveznosti kljub uporabi izrednega ukrepa prejeli vsaj toliko, kot bi prejeli v stečaju". DZ mora ugotovljene ustavne neskladnosti zdaj odpraviti v šestih mesecih od objave v uradnem listu, je odločilo sodišče. Delno razočaranje in zadovoljstvo s sodbo Odvetnica razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic Tamar Kek je za Radio Slovenija povedala, da so razočarani, ker je sodišče njihovim pobudam ugodilo le v delu, ki se nanaša na učinkovitost pravnega varstva. Jasna Iskra iz pravne službe Banke Slovenije pa je zadovoljna, da je sodišče ugotovilo, da je bil izbris skladen z ustavo, zakonodajalcu pa je po mnenju Banke Slovenije dalo dodatna navodila, kako zagotoviti pravno varstvo. A. Č. Anji Kopač Mrak se mudi – z novim zakonom bi rada ovadila še več staršev 2. 11. 2016, 5:00 70 Facebook Twitter Foto: sta Očitno še ni konec nemoralnih protidružinskih zakonov. Tokrat je ministrica Anja Kopač Mrak s pomočjo Cerarjeve vlade presenetila še z enim zasoljenim zakonom, ki bi dopustil razvajanje otrok in ovajanje staršev. Poslanci so sprejeli nov zakon o razvajenih otrocih in nemočnih starših, katerega pobuda je prišla iz strani ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak. Zakon dobesedno navaja, da se bi vsako vzgojno ravnanje s svojim otrokom, pa naj bo okaranje zaradi strganih hlač ali ena “čez ritko” zaradi kraje sosedovega kolesa, obravnavalo kot nasilje, ki bo nemudoma sankcionirano. Preberite še: Drama z ugrabljenima dečkoma s strani Kopač Mrakove šla tako daleč, da so dečkoma spremenili priimek Do nedavnega naj bi bila naloga staršev vzgoja, torej izoblikovanje, ki bi otroka pripravilo in oblikovalo tako, da se bo v bodoče nagibal k moralnemu in odgovornemu ravnanju. Vsakemu staršu je v interesu, da bo njegov otrok postal tak, kot si želi biti sam, vendar z dobro “podlago“, ki pa mu jo posredujemo starši. Če je do nedavnega “vzgajanje” pomenilo, da smo svojega triletnika s povzdignjenim glasom podučili o tem, kako se obnašati za mizo, od zdaj naprej ne bomo več smeli, saj nam lahko še v isti minuti na vrata potrka “socialna” in nas sankcionira zaradi izvajanja nasilja nad otrokom. Naše otroke moramo spodbujati k temu, da se sami naučijo, kako v življenju sprejemati odgovornosti letom primerno in se skozi opravljanje domačih opravil naučiti skrbeti zase, s tem pa ceniti tudi delo drugih. Če bo s prihodom novega zakona staršem to onemogočeno, strokovnjaki napovedujejo, da se lahko poslovimo od odgovornih in inteligentnih ljudi, ki bodo enkrat postavljeni na realna tla in prepuščeni sami sebi. Nov zakon prepoveduje vzgojne dotike, grožnje v smislu: “če ne boš priden, ne bo računalnika en teden” in podobno, žuganje s prstom in celo dodeljevanje dela v družini. S takimi spremembami Slovenci ne bomo naredili nič za naš narod, kvečjemu bomo našo družbo sprevrgli v neodgovorno, leno in nemotivirano. “Po novem Zakonu o preprečevanju nasilja v družini je lahko obravnavana kot nasilje že čisto običajna vzgoja, npr. zahteva staršev, da otrok prihaja zvečer pravočasno domov ali da pomaga pri domačih opravilih. V Gibanju za otroke in družine smo opozorili tudi na prikriti namen zakona, ki bo omogočal še dodatno že tako bogato financiranje vladne organizacije Društva za nenasilno komunikacijo. To je samo v lanskem letu prejelo neverjetnih 780.000 EUR! V Gibanju za otroke in družine nasprotujemo nasilju in se zavzemamo za družini naklonjeno družbo, ki bo spoštovala pravico družine do družinskega življenja, brez nepotrebnega vmešavanja države,” pa so napisali na spletni strani 24kul. Starši pa se ob tem upravičeno sprašujejo, da če jim je zdaj onemogočeno otrokom v vzgojne namene vzeti računalnik, za katerega so drago plačali, ali bo torej država dvignila otroški dodatek na tak nivo, da bodo omogočili otrokom nakup raznovrstne tehnologije po njihovem izboru z njihovim denarjem? Katarina Žagar Zadnji del velikega intervjuja z Janezom Janšo: “Naša poslanska skupina ni najštevilčnejša, je pa najkvalitetnejša” 31. 10. 2016, 5:00 197 Facebook Twitter (Foto: Urban Cerjak) V zadnjem delu velikega intervjuja je prvak SDS Janez Janša spregovoril o Slovenski demokratski stranki, pripravah na volitve – potrebnih ukrepih v zdravstvu, kako razbremeniti in zagnati gospodarstvo, o razvoju podeželja … Odprli smo tudi področje privatizacije in dejanske cene pokrivanja bančne luknje. “Brez težav samo nekaj naših poslank in poslancev v spopadu argumentov preseže ves potencial celotne vladne koalicije z vlado vred,” je poudaril predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša in tako jasno ovrednotil moč opozicije in stranke SDS. (Foto: Urban Cerjak) (Foto: Urban Cerjak) Drug ogromen problem je naše zdravstvo. V zadnjih dveh letih so se čakalne vrste s 130.000 podaljšale na 270.000 čakajočih. Bolniki čakajo in trpijo, nekateri med čakanjem tudi umrejo. To je grozljivo. Tu so še skoraj podvojene bolniške, korupcija v zdravstvu, izgube javnih zavodov, nezadovoljni zaposleni … Kaj predlagate za rešitev teh težav? Temeljito reformo zdravstvenega sistema, v katerem je poleg naštetega velik problem tudi izkoriščanje mladih zdravnikov, posledica pa njihov beg v tujino. Če se bo ta trend nadaljeval, bo slovensko zdravstvo v nekaj letih pristalo na ravni grškega. Odbor za zdravje pri Strokovnem svetu SDS je pred poletjem pripravil celovit nabor ukrepov za omenjeno reformo, ki ga lahko najdete na spletni strani sds.si. Vabim vse, da ga preberejo. Imamo jasne rešitve za reorganizacijo, zatrtje korupcije pri javnih naročilih in odgovore na temeljno vprašanje, kako z vedno omejeno količino sredstev, ki jih lahko namenimo za javno zdravstvo, kar najbolj povečati dostopnost in kakovost storitev. Po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma so največji problemi našega gospodarstva davki ter prevelika in neučinkovita birokracija. Kako se boste lotili tega problema ob dejstvu, da nižanje davkov povzroči manjšo javno porabo? Nižanje davkov ne pomeni nujno nižanja javne porabe. V mandatu 2004 do 2008 smo z nižjimi davčnimi stopnjami zbrali več denarja, ker je bilo več zaposlenih in boljši gospodarski rezultati, kar mora vedno biti prva srednjeročna posledica pametne davčne reforme oziroma nižanja davkov. Seveda pa ta čas potrebujemo oboje. Pri zmanjševanju porabe ločimo storitveni del javnega sektorja, ki ponekod, npr. pri zdravstvu in oskrbi starejših, potrebuje celo krepitev, medtem ko so velike rezerve v administrativnem delu javnega sektorja. V začetku leta 2012 smo pripravili natančne ocene viškov v administraciji in to je bil potem eden od razlogov, da so čez noč zrušili našo vlado. Danes je največja stranka v vladi praktično stranka birokracije, zato se ta del izjemno krepi. Problem torej narašča in je ne samo ekonomski, temveč tudi političen, kajti gre za obvezne oziroma redne volivce. Rešljiv pa je samo tako, da na volišča pride tudi pretežni del tistih, ki na zadnjih volitvah niso volili. Preberite še 1. del velikega intervjuja s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo: Veliki intervju z Janezom Janšo: “Kučan je zločinec prve kategorije, ki se doslej ni niti malo pokesal!” Kaj pa Slovenska vojska, ki je bila v zadnjih letih pod levimi vladami finančno in kadrovsko osiromašena. Prav tako se je zmanjšala njena ognjena moč. Kako komentirate dejstvo, da je povprečna plača slovenskega vojaka okoli 750 evrov neto, plača slovenskega policista pa skoraj 1.200 evrov neto? Tudi plače policistov niso previsoke, medtem ko so plače vojakov sramotno nizke, in to namerno. Na ta način se uničuje obrambna struktura države, ki jo tisti, ki jim samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, nikoli niso sprejeli kot svoje. Posebej pa jih je vseh 25 let od osamosvojitve motilo, da ima Slovenska vojska velik ugled v javnosti. Kučan tu ni prenesel konkurence in je storil vse, v veliki meri pa to iz ozadja počne še naprej, da bi Slovenski vojski odvzel čim več ugleda in operativne sposobnosti. V zadnjem času so to njegovi krogi počeli še z večjo ihto zato, ker so se bali, da bi jim Slovenska vojska lahko oteževala njihove načrte z uvozom migrantov. V številnih evropskih državah razmišljajo o vnovični uvedbi naborniškega sistema. Se k temu nagibate tudi v SDS? Verjetno je to neustavljiv trend v Evropi. Mi smo z ustanovitvijo nacionalne garde sicer predlagali vmesno rešitev, ki pa ne bo zadostovala, če bomo še naprej odlašali z njeno uresničitvijo. Potem bo ostala samo še uvedba splošne vojaške obveznosti, in to brez diskriminacije enega ali drugega spola. Dogajanje v Evropi in soseščini neizogibno vodi k temu. Kaj boste storili glede razvoja podeželja? Očitno je, da je pod to vlado zapostavljeno, da je “Jankovićeva Ljubljana” privilegirana. Je prej precej izpostavljeno. Cerar je z Jankovićem podpisal sporazum za dodatnih 300 milijonov evrov za najbogatejše mesto v državi. Mi temu nismo nasprotovali pod pogojem, da se vsaj enaka skrb in denar namenita tudi vsem drugim, bistveno revnejšim mestom in občinam. Doslej tega še nismo dočakali. Naše javno vprašanje vladi se torej glasi: G. Miro Cerar, kje so milijoni za Maribor, Mursko Soboto, Koroško, Notranjsko, Dolenjsko, slovensko Istro, Goriško, Gorenjsko ter druge regije in mesta v državi? Koliko časa boste samo ljubljanska vlada? Preberite še 2. del velikega intervjuja s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo: [EKSKLUZIVNO] 2. del velikega intervjuja z Janezom Janšo: “Program pripravljamo predvsem za čas po volitvah. Želimo biti pripravljeni od prvega dne!” V zadnjem času se pojavljajo ocene, da smo davkoplačevalci predrago plačali sanacijo slovenskih bank. Se strinjate s to oceno? Mi to trdimo že od samega začetka. Ko smo sanirali banke, je bil na voljo poceni denar iz evropskega sklada, katerega uporaba se niti ne bi neposredno štela v naš javni dolg. Toda vlada Alenke Bratušek ga ob pritiskih stricev ni želela sprejeti, ker bi z njim prišli tudi pogoji, s katerimi bi se preprečilo nadaljnje ropanje državnih bank. Ne, tega niso želeli. Raje so luknjo, ki so jo ob tem verjetno še malo dodatno poglobili, zapolnili s komercialnim denarjem, ki so ga najeli na naš račun. Letno tako slovenski davkoplačevalci namenimo za sanacijo bank najmanj 125 milijonov evrov več, kot če bi se odločili za pomoč iz evropskega sklada. Vas je presenetilo, da je predsednik vlade Miro Cerar začel govoriti, da je treba preložiti prodajo NLB? Se pravi, da bomo davkoplačevalci še naprej metali denar v jamo brez dna! Nikakor me ni presenetilo. Eden od razlogov, da so rušili našo vlado leta 2013, je bil prav ta. Z enakim razlogom so naredili SMC. S tem ko obvladujejo NLB, lahko kupijo vsake volitve. Podkupujejo večino novinarjev in urednikov. Nagradijo Draga Kosa za Patrio in Roka Praprotnika za rabote v korupcijski komisiji. Poglejte samo ta dva očitna primera, kako bogato so jima postregli pri teh jaslih. Eden glavnih virov korupcije in klientelizma so podjetja v državni lasti. Prek njih t. i. strici in nečaki iz ozadja obvladujejo državo. Prodaja teh podjetij kvalitetnim tujim lastnikom bi verjetno rešila ta problem … Kakšni so vaši načrti glede privatizacije? Prvič: da ne boste imeli napačnega vtisa, kako so Kučanovi komunisti proti privatizaciji. Nikakor. Poglejte, kaj vse so že privatizirali za svoj račun. Danes v Sloveniji ne najdete nobenega lastnika, ki je obogatel s privatizacijo nekoč državnih podjetij ali deležev in ki ne sodi v njihov krog oziroma v Forum 21. Tudi na ta način obvladujejo del države. Drugič: NLB ali Telekoma zaradi velikosti in evropske regulative ni mogoče kar čez noč pobasati v žep, zato takšna podjetja obvladujejo oziroma skušajo obvladovati prek zgoljufanih volitev. Pri NLB je to še posebej udobno, saj tako za izgube poskrbijo kar davkoplačevalci. Doslej že dvakrat. In tretjič: čim bolj pregledno privatizacijo vsega državnega premoženja z izjemo nekaj infrastrukture je kljub temu treba izpeljati čim prej ob povsem odprtih vratih za tujo konkurenco, predvsem strateške partnerje, ki lahko poleg kapitala prinesejo tudi znanje in dobre prakse upravljanja. (Foto: Urban Cerjak) (Foto: Urban Cerjak) No, mnogi so kljub temu prepričani, da bo koalicijska vlada, ki jo sestavljajo SMC, DeSUS in SD, zdržala celoten mandat!? To je samo deloma odvisno od njih. Najbolj pa od teh, ki so jo vzpostavili. Mafija, ki krade volitve, dediščino in otroke, bo odločila, kdaj razgraditi to koalicijo in povzročiti predčasne volitve. Ali pred prihodnjimi volitvami pričakujete spet “nove” leve oziroma sredinske obraze? Pričakujem vse to in še mnogo več, saj bodo igrali na vse. A bliža se čas, ko nova cesarjeva oblačila ne bodo več zadostovala. Vse več ljudi gleda, gleda, gleda … in na cesarju kljub hrupu in bleščavam ne najde nobenih oblačil več. Celotni intervju si lahko preberete tudi v Demokraciji. Volilna udeležba je vsakokrat nižja. V javnosti prevladuje prepričanje, da doma ostajajo levi volivci. Je to res? Po drugi strani pa zadnje predčasne volitve kažejo, da je v resnici ostalo doma veliko potencialnih desnih volivcev … Doma so ostali nevolivci. Zagotovo to večinsko niso tranzicijski levičarji. Tisti, ki branijo privilegije, vsi do zadnjega gredo na volitve. Doma ostajajo tisti, ki so izgubili upanje. Vsa komi propaganda je usmerjena v to, da bi čim več ljudi izgubilo upanje. Ključ do potrebnih sprememb v Sloveniji je namreč v obujenem upanju v moč lastnega glasu. Kako ste zadovoljni z vašo poslansko skupino? Je najkvalitetnejša doslej. Ne najštevilčnejša, vendar je kvaliteta v opozicijskem položaju pomembnejša od števila. Brez težav samo nekaj naših poslank in poslancev v spopadu argumentov preseže ves potencial celotne vladne koalicije z vlado vred. “Gledano z evropskimi kriteriji je SDS po svojem programu, profilu in dosežkih tipična sredinska stranka, članica Evropske ljudske stranke, Mednarodne demokratske zveze in Internacionale sredinskih demokratov.” Nekateri v oznakah SDS ne izbirajo besed. Razglašajo vas za nazadnjake, skrajne desničarje, za domobransko stranko. Kako vi vidite SDS v političnem prostoru? SDS ni ne domobranska in ne partizanska stranka. Domobranske stranke sploh ni mogoče ustanoviti, saj so komunisti praktično vse pobili že sredi prejšnjega stoletja. Gledano z evropskimi kriteriji je SDS po svojem programu, profilu in dosežkih tipična sredinska stranka, članica Evropske ljudske stranke, Mednarodne demokratske zveze in Internacionale sredinskih demokratov. V nekaterih točkah programa zmerno konservativna, v drugih liberalna in desnosredinska. V programu EPP npr. piše, da je EPP sredina evropske politike, v kateri so levo socialisti in desno liberalci. V slovenskem političnem prostoru pa si pravico do označevanja drugih jemljejo samo tranzicijski levičarji in skrajni levičarji. In kadar skrajni levičar ocenjuje druge, te razglaša za desničarje in skrajneže, sebe pa za normalo. Kot temeljni označevalec levice pa je njihov pozitivni odnos do SFRJ in njenega nekdanjega diktatorja. Kolumnist Matej Kovač piše o strategiji osamitve vaše stranke, ki da ji naseda tudi NSi. Zakaj si po vašem mnenju tako prizadevajo za osamitev SDS? Končno je to lahko dvorezen meč, saj poudarjanje, da so na eni strani vsi razen SDS, krepi tudi občutek, da je SDS edina alternativa obstoječemu stanju, s katerim pa velika večina ljudi ni zadovoljna. Ali ta strategija osamitve ni v nasprotju z interesi politike novih obrazov, s katero je tranzicijska levica - ob izdatni pomoči zlorab pravne države - zmagala na volitvah? Verjamejo, da so propagandno tako močni, da lahko kombinirajo dva deloma med seboj nasprotujoča si pristopa. In verjamejo, da bo stransko škodo protislovja, če bo nastopila, plačala predvsem NSi. Ne verjamem pa, da so se povsem odrekli politiki lansiranja potrošnih novih obrazov za en mandat. Podpirate uvedbo obveznega verouka v javne šole? Ne. Zakaj? Zato ker imajo starši, tako verni kot ateisti, pravico, da sami izbirajo, v katerem svetovnem nazoru in veri bodo vzgajali svoje otroke. Boste predlagali spremembo tistega člena ustave, ki govori o svobodnem odločanju glede rojstva otrok? Ne. Bomo pa delali na drugem odstavku istega člena, ki nalaga državi, da naredi vse potrebno, da torej ustvarja ugodne razmere za družine in posameznike, da se bomo odločali ZA rojstvo otrok. Kaj je po vašem mnenju ta čas najpomembnejše za blaginjo Slovenije? Vrnitev pravičnosti v domovino oziroma vzpostavitev vladavine prava, resnica o preteklosti in sprava, ugodno okolje za gospodarsko rast oziroma dovolj dela, kruha in poslovnih oziroma življenjskih priložnosti za mlade ter splošna in socialna varnost upokojene generacije, ki mora biti še naprej vključena v družbo. (Foto: Urban Cerjak) (Foto: Urban Cerjak) Kako se začne vaš običajni delovni dan? Odhod žene v službo, prebujanje Jakoba in Črtomirja ter priprava za vrtec in varstvo pri babici, vožnja v Ljubljano, čakanje v koloni običajno nekje pri Domžalah, seje, sestanki, razgovori … Pozno popoldne ali zvečer pot domov ali obiski lokalnih odborov, javne tribune itd. Kadar sem pravočasno doma, igra in obvezno branje pravljic otrokoma pred spanjem. Velikokrat pa je ta rutina prekinjena z obveznostmi v tujini, dolgimi sejami ipd. Za kreativno delo ali pisanje tako ostanejo pozne nočne ure ali kaka ura med vikendi, če so prosti. Bralci sprašujejo, kdaj bodo lahko vzeli v roke drugi del romana Noriško kraljestvo? Upam, da kmalu. A letos smo delali na prevodih in jaz predvsem na priredbah romana za angleško in nemško govoreče bralce. Za angleški trg bo struktura trilogije namreč nekoliko spremenjena, ker uredniki želijo več akcije na začetku. Končujem pa tudi knjigo o vodenju Evropskega sveta in slovenskem predsedovanju Svetu EU ter aktualnih izzivih, ki so danes pred staro celino, kar prav tako terja svoj čas. Ste po naravi optimist ali pesimist? Nepopravljiv optimist. Na pol stoletja podlage. Metod Berlec, Jure Ferjan, Boris Tomašič Afera oporok se nadaljuje: zemljiška knjiga na Primorskem je čisti ponaredek 1. 11. 2016, 5:00 86 Facebook Twitter Foto: sta Oporoke na Primorskem se ne izgubljajo slučajno, ker je taka dejavnost širše zastavljena organizirana in kriminalna ter se izvaja vseskozi že od leta 1945. Kljub temu, da anomalija oporok zadeva veliko slovenskih sodišč pa ni nikogar, ki bi izvedel nadzorno funkcijo. S problemom “založenih” oporok se ne želi ukvarjati nihče, saj se verjetno bojijo poraznega in katastrofalnega delovanja slovenskih sodišč, ki so “na celi črti” delovala nekorektno in protizakonito. Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča, pa kljub očitkom zatrjuje, da je “Slovenija v marsikaterem pogledu lahko zgled državam Sveta Evrope na področju informatizma.” Preberite še: Izgubljene oporoke – problem, ki ga želi vrh sodstva pomesti pod preprogo Po navedbah naj bi organizirana dejavnost v primeru oporok v občinah Piran, Koper in Izola bila popolnoma kriminalna, saj naj bi bila zemljiška knjiga in geodezija na Primorskem bila čisti ponaredek, oškodovanci pa se ne morejo obrniti na nikogar. Nihče namreč ne želi opravljati nadzorne funkcije. “Odgovorni so absolutno samo sodniki in odgovorni na sodiščih. O izgubljenih oporokah sodišče do zdaj sploh ni govorilo in je skrivalo dejstva o neodgovornem delovanju. To pa kaže na njihovo strahopetnost,” je povedal nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje Lovro Šturm. Dodaja, da je v zadnji fazi odškodninska odgovornost na državi. Če je v zakonu, da oporoke hrani le sodišče, ima tudi neko verodostojnost, ki jo mora dajati državljanom. Logično bi moralo biti, da bi hramba bila taka, da bi lastnino povrnila. Sodišča pa bi morala hraniti oporoke tudi tako, da bi zagotovila pravno zaščito državljanov. Ilegalen promet z nepremičninami Pri preiskavi vzroka, zakaj oporok ni na njihovem mestu, se je ugotovilo, da so se pod isto opravilno številko vodile druge – ponarejene oporoke. S tem so dosegli, da se je izvajal promet z nepremičninami in se je pridobilo ogromno protipravnega premoženja. Posledično je bila dejanskim lastnikom torej storjena ogromna škoda. Dejstvo je, da je izguba tolikšnih oporok za sodišče nedopustno. Za tovrstne nepravilnosti so krivi sodniki in ne odvetniki, saj so dobili odgovornost hranjenja dokumentov, odgovornost pa nosi tudi ministrstvo za pravosodje, ki je za nepravilnosti vedelo že vrsto let prej. “To je izraz nereda in neodgovornosti. Od leta 1955 je ustanovljena procedura, po kateri se morajo v zadevi oporok ravnati sodniki. Če se niso, so dolžni zadevo urediti,” je povedal odvetnik Jože Ilc. Ogoljufani občani ostali brez opravičila Oškodovanci so v tem primeru ostali brez moči, saj ni nikogar, na katerega bi se lahko obrnili v vseh navedenih goljufijah, pri katerih so ostali brez dediščine, ki jim je pripadala preko spisanih oporok. Kdo in kako se vo za dejanja prevzela odgovornost, še ni znano, smo pa vprašanja poslali na Ministrstvo za pravosodje in sodišča na Primorskem, in sicer nas zanima, kateri nadzorni organ so namestili, da bo preveril realno stanje oporok ter kdo bo odgovarjal za kriminalna dejanja. Odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli, zato ga bomo objavili takoj, ko ga bomo dobili K. Ž. ;) nisem vedel, sem pa šel to takoj preveriti in imaš prav. Obalnih občin NI ?! Gorica je, Postojne ni, da se o Kopru, Piranu, Izoli, itd., ne pogovarjamo. btw., Tudi Ljubljane, Celja in Maribora ni. :) Kar poskusite odpreti primorsko na geoprostor. antimur • en dan nazaj Ko bomo začeli čistiti tožilstva in sodišča, bo ostalo zelo malo takšnih, ki bodo lahko nadaljevali svoje delo. Vse, ki zagovarjajo povojne poboje, pederstvo in lezbijstvo, napade na katolike, krajo otrok, krajo bank in gospodarstva (Forum21) za vzdrževanje kučanistov, migrantske kvote, povezave predvsem z balkanci in Rusi itd, je pa potrebno nemudoma transportirati na Dob. Le kdaj bo tega konec... Pravijo da komunist preživi toliko časa kolikor časa lahko izkorišča druge, da zanj delajo, saj sami niso sposobni ustvariti brez prevare niti za kruh. Od tu naprej pa se ve koliko časa človek preživi brez hrane... Adolf Hitler silil ljudi, da so žrli golobe, mačke in pse! 2. 11. 2016, 15:46 21 Facebook Twitter Avtor: Spiridon Ion Cepleanu, wikimedia commons “Vsakega prebivalca mesta je potrebno ubiti, ni dovoljeno jemati nobenih jetnikov. Varšava mora biti zravnana z zemljo, to pa bo zastrašujoč primer za celotno Evropo!” je dejal Heinrich Himmler, ko je odločal o nadaljni usodi poljske prestolnice po izbruhu znamenite Varšavske vstaje. Varšava se je jeseni leta 1939 znašla v Hitlerjevih krempljih. Nemški okupator se je takoj po zasedbi poljske prestolnice lotil sistematičnega iztrebljanja tamkajšnjega prebivalstva. Še posebej je bila na udaru poljska inteligenca. Jetnike so množično zapirali ter masovno odvažali v koncentracijska taborišča, pa tudi morili v sklopu množičnih eksekucij. Ste morda spregledali: Poljska porušena – leta 1939 je bila ta država “med dvema ognjema” Skoraj tretjina prebivalcev poljske prestolnice je bila judovskih korenin, za katere so Nemci uredili geto. Le-tega so Nemci spomladi 1943 po vstaji tudi uničili, vendar pa je imela ta vstaja velikanski pomen, saj je za podobno dejanje navdihnila druge prebivalce Varšave. Območje geta je bilo sicer zravnano z zemljo, ne pa tudi upor, ki se je razplamtel v Poljakih, in ki je bil upirjen v naciste, navaja sppw1944. Vendar pa ne le proti slednjim. Stalin in Hitler sta se “skupaj spala” že pred vojno, njun prvi pankrt je bila poljska katastrofa To, da sta komunizem in nacizem pravzaprav dve srhljivi podobi enega kovanca, so Poljaki spoznali že vsaj leta 1939, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov, saj so glede na svojo geografsko lego in zverinski apetit svojih sosedov ter predvsem vse svoje bogate zgodovinske izkušnje, zelo dobro vedeli, da so kot pleskavica v hamburgerju, v katero se bodo vsak čas zarili že okrvavljeni zobje nacistov in komunistov prežečih na njihovih vzhodnih in zahodnih mejah. Po letih zatiranja Poljakov prišlo do vstaje, a ta se je sprevrgla v pravo demografsko katastrofo Varšavska vstaja je bila eden največjih spopadov na nemških okupiranih ozemljih v času 2. svetovne vojne. Celoten spopad je trajal 63 dni in se pričel 1. avgusta 1944. Zaradi dolgoletnega nemškega zatiranja so se prebivalci Varšave naposled odločili, da se bodo nemškemu okupatorju uprli, zato so prijeli za orožje, kar pa je imelo katastrofalne posledice, saj ni ostal kamen na kamnu, v tedanjem oboroženem spopadu, pa je življenje izgubilo približno 150 tisoč ljudi, ostali pa so bili izgnani, navaja gazetastoleczna. Nemci so se umikali, zato se je zmaga zdela kot na pladnju Najprej so Poljaki za vstajo kazali veliko navdušenje, saj se je že zdelo, da bo trpljenja vsak čas konec. Mislili so namreč, da je zmaga kot na pladnju, ker so se številni Nemci Varšavo zapuščali ter se odpravljali proti zahodu, rdeča armada, pa je bila tako rekoč pred vrati. Varšava se je znašla na samem pragu fronte tedanjih vojaških velesil – Hitlerjeve Nemčije in Sovjetske zveze, ki sta se še vedno spopadali za svojo prevlado v vzhodni Evropi, četudi je nemška moč opazno slabela. Stalina je potrebno prehiteti! Varšava naj bo svobodna še pred prihodom njegove armade! Tako se je poljska oblast, ki je poveljevala iz Londona skupaj z vodstvom poljske uporniške vojske po imenu Armia Krajowa odločalo, kdaj natanko bi lahko začeli s svojo uporniško akcijo. Šlo je za tako težko in tako dramatično odločitev, da prerekanja glede nje vse do današnjih dni še niso potihnila. Tako se je že poleti leta 1944 zdelo, da je nastopil ugoden trenutek za to, da bi okupatorsko vojsko naposled pregnali iz svoje prestolnice in s tem prehiteli rdečo armado, ki je prodirala z vzhoda. Upor je sicer nastopil 1. septembra. Foto: epa, fotografija je simbolična Foto: epa, fotografija je simbolična Žrtev napada najprej točno določeni objekti v Varšavi Vodstvo poljske uporniške vojske se je odločilo, da bodo napadli točno določena točke. Njihov namen je bilo predvsem zasesti strateško pomembne objekte ter jih obdržati vse do trenutka, ko bo mesto zasedla rdeča armada. Četudi je Poljakom uspelo za nekaj dni osvoboditi velik del mesta, pa se naskok na pomembne vojaške objekte, mostove, letališča, postajališča in urade ni posrečil. 50.000 vstajnikov, vendar mnogi brez orožja! Na dan izbruha upora je imela omenjena poljska armada okoli 50.000 zapriseženih sodelavcev, predvsem mladih. Med njimi je bilo veliko izobražencev, predvsem absolventov in celo gimnazijcev, ki so morali poleg svojih šolskih obveznosti in udeležbi v uporniških aktivnostih skrbeti tudi za preživetje svojih družin. Vendar pa število udeležencev organiziranega odpora ne pove veliko, dokler se ne izpostavi dejstva, da je bila ta armada izredno slabo oborožena, tako da v trenutku začetka vstaje številni uporniki sploh niso posedovali orožja, med drugim je primanjkovalo brzostrelk, težje oborožitve razen nekaj manjših topov, pa vstajniki sploh niso posedovali. Vstajniki niso bili pripravljeni na poulične boje Vstajniki so imeli predvsem kratkocevno orožje, ki pa ni bilo preveč uporabno za poulične spopade z redno vojsko. Tu gre omeniti tudi pomanjkljive izkušnje s področja vojskovanja, a kljub temu so boji trajali preko dva meseca. Prednost Poljakov je bilo predvsem dobro poznavanje območja in odločnost. Poleg enot vojske Armia Krajowa, so v bojih sodelovale tudi enote Narodowe Siły Zbrojne (Narodne oborožene sile), in sicer okoli 2,5 tisoč pripadnikov, vendar so bili podrejeni AK. Nemci že v prvih dneh razbili uporniške skupine in jih uspešno uničevali Ko je vstaja izbruhnila je bilo v poljski prestolnici nameščenih 16.000 nemških vojakov, od tega okoli 6000 pripadnikov Wehrmachta, pa tudi 4,3 tisoč SS-manov in policajev. Nemške enote so bile razpršene po vsem mestu. Med njimi so bili mnogi izkušeni bojevniki, vendar pa kljub temu nemške sile nastanjene v mestu niso bile kos težavni nalogi “pacifikacije” poljskih odporniških enot. Bolje oboroženi in izkušeni Nemci so uspeli že v prvih dneh presekati kar nekaj območij, ki so jih obvladali odporniki in slednje razdeliti, tako, da so se marsikje sovražniku zoperstavljali le še posamezni Poljaki. Himmler ukazal popolno uničenje Varšave Za poljske vstajnike je stvar postala še bolj dramatična, ko so po nekaj dneh Nemci dobili okrepitve, in ki jih je organiziral prav zloglasni Heinrich Himmler, ki je tudi nadziral pacifikacijo mesta. Ta je svojim podrejenim dejal: “Vsakega prebivalca mesta je potrebno ubiti, ni dovoljeno jemati nobenih jetnikov. Varšava mora biti zravnana z zemljo, to pa bo zastrašujoč primer za celotno Evropo!” Posiljevalci in kriminalci pokažejo vse svoje zločinske talente Zanimivo je dejstvo, da so za utišanje tega upora Nemci pripeljali tudi številne zločince iz zaporov in koncentracijskih taborišč, torej z družbenega dna, ki so jih sami imenovali “čreda svinj”, in ki so bili med drugim obdolženi zločinov, kot so posilstva mladoletnic. V akciji so sicer sodelovale tudi druge nemške enote in celo tujci – Rusi, Kozaki in Turkmeni ter drugi, ki so z Nemci kolaborirali, ki so pred tem sicer služili v rdeči armadi, a so v toku vojne postali nemški ujetniki. Posiljevalsko-roparska tolpa RONA Nemci so v mesto pripeljali tudi rusko-ukrajinsko-belorusko brigado po imenu RONA, ki je še posebej “odlikovala” po svojih zverinskih dejanjih, med drugim posiljevanju in ropanju ter je svoje kriminalne kapacitete še potrdila prav v času omenjene vstaje. V bogat repertuar nemške vojaške tehnike so spadala tudi oklepna vozila in bombniki, ves čas pa so Nemcem prihajale na pomoč nove in nove enote, tudi specialne, pa tudi specialisti za boj proti partizanskim enotam. RONA, poleg vseh drugih zločinov zagrešila tudi več 10.000 smrti RONA se je v Varšavi sicer “proslavila” z 10.000 žrtvami. Nesreča Poljakov je bila tudi ta, da so nacisti še dodatno okrepili svoje enote na vzhodni fronti zaradi bližajoče se rdeče armade. Za dosego svojega krvavega cilja je nemški okupator poslužil celotne palete vojaških tehnničnih pripomočkov in orožja. Od hiše do hiše, od prostora do prostora, mož na moža so se borili nemški vojaki in vstajniki “19-krat sem se boril proti nožem in bajonetom. V kleteh. Bil sem hitrejši. Ubil sem tistega Poljaka. Varšava mi je ostala v spominu po mojih najstrahotnejših doživetjih!” je svoje spomine opisal nekdanji nemški vojak. Golobi, mačke in psi – vsakdanji kruh prebivalcev Varšave Posebej visoko ceno vstaje so plačali civilisti. Te so, da bi preživeli, jedli najrazličnejše reči, med drugim tudi golobe, pse in mačke. Na vsakodnevnem jedilniku je bila juha iz zrn ječmena ali pšenice imenovana “plujka”, zrna pa so meščani mleli kar v kavnih mlinčkih. To so počenjali po cele dneve od zore, pa do mraka, včasih pa je bilo ropot mlinčkov slišati tudi še ponoči. Zaradi podhranjenosti umirali otroci, a meščani navkljub vsem tegobam ves čas vstajnikom stali ob strani Velike težave so nastale tudi zaradi oskrbe s čisto vodo, saj so bile vodovodne cevi pogosto uničene, po uničenju mestne elektrarne pa je zmanjkalo tudi elektrike, ki je poganjala vodovodne črpalke, zato so se meščani lotili izkopavanja vodnjakov, pred vrtinami pa so se nabrale dolge vrste ljudi s čebri in posodami. Najtežje je bilo za dojenčke, ki so zaradi podhranjenosti množično umirali. A navkljub vsem vsakodnevnim naporom so se prebivalci Varšave pridružili boju za svobodo. Tako so vstajnikom pomagali postavljati barikade in jim prinašali hrano. Kapitulacija vstajnikov Konec septembra je bila v mestu situacija katastrofalna, vendar ne le zaradi pomanjkanja vode in hrane, marveč bi se vsak čas lahko zgodil tudi izbruh epidemije, vstajniki pa niso bili več združeni v enotnem taboru, marveč so vztrajali v bojih samo še v med seboj ločenih otokih, zato se je vodstvo AK odločilo za predajo, da bi okupator tako vsaj malce prizanesel poražencem in civilnemu prebivalstvu, vodje upora pa so Nemci odpeljali kot jetnike. Kakšne so bile žrtve vstaje? Vstaja je pripeljala do gromozanskega števila žrtve, ki pa jih je težko natančno oceniti. Podatki navajajo, da je umrlo med 16 in 18 tisoč vstajnikov ter med 120 in 200 tisoč civilistov. Nemci so svoje usmrtitve izvajali tako, da so hodili od ulice do ulice in od doma do doma, ljudi vlekli na cesto ter jih tam postrelili, stavbe pa požigali. Mnogi so svoj konec dočakali tudi pod ruševinami domov, ki so jih porušili bombniki. Nemci dosledno izvršili Himmlerjev ukaz Nemci pa so v skladu z ukazom Himmlerja tudi po koncu vstaje še uničevali mesto, da bi celovito izvedli njegovo naročilo. Preživele civiliste so Nemci izselili v mesto Pruszkow, kjer so zanje uredili prehodno delovno taborišče v katerem je bilo skupno ujetih preko 500.000 civilistov. Mnoge so potem porabili za druga prisilna dela, ali pa jih odpeljali v koncentracijska taborišča. Del izseljencev se nikdar več ni vrnil domov, še navaja gazetastoleczna. Ste morda spregledali: Poljska porušena – leta 1939 je bila ta država “med dvema ognjema” Poljaki želeli osvoboditi Varšavo pred Sovjeti Poljaki so želeli z osvoboditvijo Varšave v lastni režiji ohraniti del svoje suverenosti ter obenem Sovjetom omogočiti lažji vstop v mesto, a slednji so tedaj odlašali s pomočjo in to prav v trenutkih, ko je bilo Poljakom najtežje. Ob tem se zdi pomembno dejstvo, da se je AK fizično sicer borila proti Hitlerju, obenem pa ideološko in politično proti Sovjetski zvezi, svojo vstajo pa naposled želela razširiti na celotno območje okupirane Poljske, sppw1944. AK je dokaz, da za osvobajanje izpod ene totalitarne ideologije ni potrebno uporabiti drugo, kot se je to zgodilo pri nas in kot se je ljudi želelo prepričati – da je to edino zveličavno. Revolucija torej ni potrebna za osvobajanje izpod nacizma, ampak je nacizem kvečjemu njen izgovor. Domen Mezeg Po moje so Angleži našuntali Poljake v to. Lepo piše, da je bila poljska oblast v Londonu, da so šli avgusta 1944 žrtvovat toliko lastnega naroda, na koncu pa vseeno pristali pod Sovjeti. Rusi pa niso hoteli pomagati Poljakom, ker ti niso bili za rusko nadoblast - klanje so namesto Rusov opravili kar prvi zavezniki Nemci iz let 1918 - 1941 ..., angleži pa so vodili umazano igro od zadaj. Tomaž Domicelj obujal spomine na Šubički: Takšnih ne delajo več MMC na koncertu Tomaža Domicelja 5. november 2016 ob 10:45 Ljubljana - MMC RTV SLO Letnik 48. Mogoče bolj kot letnica rojstva njegovo bistvo zaobjame skladba, ki jo v svojem 69. letu starosti v živo zaigral z neizmerno lahkoto. Takšen je Tomaž Domicelj 51 let po prvem nastopu na Šubički - na robu zafrkantstva, samoironije in genialnosti. "Na posnetku Gajo začne, zdaj bom jaz. Da bo še daljši," je v nesramno privoščljivem tonu nagovoril zbrane Domicelj, ko se je po dobrih dveh urah že skoraj začel poslavljati od občinstva v atriju Šubičke s pesmijo, ki jo je ustvaril z Dragom Gajićem – Gajem. "A je preveč naglas? Je, ne," je začel uglaševati kitaro. "Uvod je nov. Potem je vmes tako, kot je. Potem pa igram marsikaj, kar boste prepoznali, vi, ki ste malo starejši. Če pa ne, vprašajte še kakšnega starejšega, kaj ste pozabili. Ravno zadnjič sem gledal 16. poslovilni koncert ansambla Status Quo. Pa sem še od njih nekaj notri dodal," je nadaljeval z nasmeškom na obrazu, preden se je z Gajem spustil v preigravanje Letnika 48. Najprej s kitarskim solom, potem v družbi, na koncu s primesmi z vseh strani. Nekako tako, kot je zastavil poseben retrospektivni koncert. Kaj o Domicelju pravijo njegovi sopotniki in kako so potekale priprave na koncert, si boste lahko ogledali v sredo, 16. novembra, v oddaji Popšop. Koncert z naslovom Na Šubičevi začeli – in preživeli je začel v družbi EMŠO Blues Banda, s katerim se je za začetek sprehodil po udarnih kitarskih himnah, kot sta klasiki The Shadows – Apache in Shadoogie. Toda obujanje spominov na same začetke se je kmalu končalo, saj je Domicelj na koncertu zbral posebne goste, ki jih je prav tako predstavljal na posebni način. "Pred 10 leti je bil moj zelo dober prijatelj, tako rekoč sosed, moj največji idol. Kakšen Justin Bieber, kakšen George Michael, kakšen Freddi Mercury?! Takšnega idola ni bilo. Njega so celo na radiu bojkotirali, ker je v Kamniku v šolski nalogi Moj najljubši Jugoslovan neko dete napisalo, da je ta moj prijatelj bolj popularen - takrat še ni bilo tega izraza - kot Tito. Takrat je že začel hoditi na turnejo v Rusijo, ker je imel že dober pedigre. Čim si popularnejši od Tita v tistih časih, si brez težav prišel v Rusijo. Potem je celo pristal v Beogradu. Zdaj je tu in ima Beograjčanko - že vmes, prej in potem. Ampak - saj to zdaj ni pomembno. Saj nismo tu zaradi seksa, drog in Beogradrolla," je napovedal svojega prvega gosta Lada Leskovarja. Domicelj se je že po nekaj uvodnih skladbah ob spremljavi dolgoletnega prijatelja postavil v ozadje in samo odigral skladbo Poslednji vlak. Podobno je storil ob prihodu Jerneja Junga in še enega sotvorca Helionov, Janeza Bončine – Benča, s katerim sta nadaljevala v duhu prepevanja največjih klasik – zdaj že skoraj pozabljenega – časa. Z Jungom je lovil nizke tone v priredbi Ticket To Ride (v izvirniku skladba Beatlov), medtem ko se je spustil v duet z Benčem pri klasiki zasedbe Animals House Of The Rising Sun. Nekoč na Šubički ... Površna zgodba "ostali živi in videli" se je pri Domicelju začela na Šubičevi gimnaziji (danes Gimnazija Jožeta Plečnika). Anekdota govori, da je pred natanko 51 leti s svojimi Helioni (v katerih sta glasbeno kariero začela tudi Benč in Jung) prvič nastopil na Šubičevi gimnaziji, pred 50 leti pa zadnjič. "Na Šubičevi sem najprej začel s Škorpijoni. Par skladb sem igral na orglice," je v pogovoru pred koncertom povedal Domicelj. To so bili časi, ko je bilo samo pojmovanje "imeti bend" popolnoma drugačno, kot je danes. "Najprej je pomenilo, da si moral imeti kitaro in bobnarja, ki je imel po možnosti vsaj nekaj bobnov in kakšno činelo od 'pleh muzike'. To je bil naša največja težava – ne samo da ni bilo denarja, ni bilo stvari," se je spominjal Domicelj. Preživeli so najbolj iznajdljivi. "Ojačevalnike smo naredili svoje – radioamaterji. Edini veliki zvočniki in ojačevalniki so bili iz kinodvoran. Elektromehanika Niš. To je bilo še na 110 voltov. To je bila grozljiva stvar – težka. Mikrofoni so bili iz kakšnega čudnega magentofončka, stojala smo si naredili sami. Ampak smo vadili," je razložil Domicelj. Vir nove glasbe je bil Radio Luxemburg, in to edini. "Glavo smo dali v radio in si zapomnili, kar smo si lahko. Potem pa smo na naslednji vaji približno lovili tone." Stvari so se spremenile, ko je izdelal tretji letnik brez negativne ocene in za nagrado dobil dobro električno kitaro. "Ki je ne najdemo več danes," doda kantavtor. V času formiranja Helionov je manjšo vlogo v zgodbi odigral celo Tomaž Pengov: "Pengov je bil v prvi kombinaciji, da pride v mojo skupino Helioni namesto Jerneja Junga. Pogovarjali smo se na drsališču (smeh). Predstavil mi je Benča, ker sta bila oba s Prešernove – Pengov s Prešernove 1, Benč s Prešernove 13. Rekel je, da mojemu slogu glasbe bolj ustreza Benč. In potem se je privalila ta skala na drsalkah. 'No, Benč, boš pa ti,' sem ga vprašal in je privolil. Za novo leto sem zamenjal pevca in kitarista. Ampak osnova smo bili mi štirje. Plakat, ki ga imam, je druga različica. Naredil pa ga je Kostja Gatnik. Originalni linorez." Helioni so bili v času svojega delovanja edini kvartet. "Kaj pa oni zdaj delajo, so se spraševali. Imeli smo okoli 20 oz. 25 skladb v repertoarju, dvakrat smo ga zaigrali na koncertih in vsi smo bili srečni," je povedal Domicelj. Danes gleda na to obdobje kot dobro glasbeno srednjo šolo: "Družil sem se s starejšimi glasbeniki – ampak to je bila velika razlika, če si bil mulo, ki se je pri 16 letih sam naučil brenkati, nekdo pa je bil star 20 let in je imel za sabo srednjo glasbeno šolo za saksofon. Zdaj so te razlike manjše. Takrat pa so bile res velike. In mene so ti starejši kar sprejeli, kar je blazno zanimivo. Z nekaterimi sem še danes prijatelj." Koncert v družbi prijateljev Prostora za vse uspešnice in odmevna dela Tomaža Domicelja sinoči na Šubičevi gimnaziji ni bilo. Je bil pa zato prostor za njegove prijatelje. Tako je Domicelj odstopil oder Pavletu Kavcu, ki je v družbi Čarlija Novaka na baskitari in Gaja na bobnih soustvaril bluzovski moment. To pa so pozneje nadgradili člani zasedbe EMŠO Blues Band z izvedbo priredbe Gambler's Road. Domicelj se je predstavljal v družbi različnih glasbenikov in seveda tudi sam na kitari (kot v priredbi Dust My Broom). Glasbeni sladokusci so lahko prišli na svoj račun s skladbami Franci, kako ležiš (z Bojanom Bračkom na bobnih in Janijem Golobom na baskitari) in Brez sonca cvetja ni, ki jih Domicelj redkeje izvaja. Tako je imel sinočnji koncert dva pola. Enega so sestavljale priredbe. Pri tem je treba omeniti še venček v izvedbi bobnarja EBB-ja Marka Avanza, Goloba in Domicelja - You Really Got Me/Satisfaciton/The Last Time/MyGeneration/Gloria. Drugega pa izbrana dela iz Domiceljevega avtorskega ustvarjanja. Naj bodo to skladbe, ki jih je pozneje izvedel sam, kot je Jamajka, ali pa skladbe, ki jih je napisal za druge, kot je Življenje je lepo. Prav z omenjenima je sprožil še največ odziva pri obiskovalcih, ki so ob njem ogrevali svoje glasilke. "Imamo še več presenečenj. Koliko časa imate? Še dve leti?" se je šalil Domicelj, ko je na oder povabil bobnarja Andreja Hribarja in baskitarista Janija Laha – člana njegovega aktivnega tria. Seveda ni šlo brez angažiranih skladb (Gospod direktor), kot ne brez gostov presenečenj, kot je bil pevski nastop Mihe Jazbinška, ki je prav sinoči praznoval 75 let in zato prejel še čestitke polne avle. Končni izkupiček je znašal dve uri in 25 minut časa obiskovalcev koncerta in en uničen kabel ravno pred skladbo Slovenskega naroda sin. "Kabel na akustični kitari je kot 'oli guma': 'Sej ti pride, samo ni isto,'" je pripomnil Domicelj. Toda pogled na vse nastopajoče, ki so se ob Domicelju drli Moj dom je Ljubljana (na melodijo Sweet Home Alabama), je bil vreden vsake minute koncerta. Ali kot je sam pripomnil sredi koncerta: "Takšnih ne delajo več." Klavdija Kopina Tomaž je pojava in pol...srečno in še na mnoga leta gospod Noben slo. glasbenik iz tistih časov ne pride v medije, le hrvaški, bosanski in srbski starčki se vrtijo po slo. radijskih postajah, imajo koncerte, itn - predvaja se jih celo več kot v srboslaviji - Slovenci - kam smo zašli ... a je to še naša domovina Slovenija ... 75. rojstni dan Arta Garfunkla, polovice dueta Simon & Garfunkel Za samostojno delo je dobil šest grammyjev 5. november 2016 ob 09:14, zadnji poseg: 5. november 2016 ob 09:21 New York - MMC RTV SLO/STA Danes praznuje 75. rojstni dan Art Garfunkel, član dueta Simon & Garfunkel, ki je ustvaril uspešnice, kot so The Sound Of Silence, Scarborough Fair in Mrs. Robinson. Sloviti duet Simon & Garfunkel sta Paul Simon (ta je enak jubilej praznoval pred kratkim) in Art Garfunkel ustanovila leta 1964 in največje uspehe požela z albumoma Sounds of Silence in Bridge over Troubled Water. Avtor večine njunih skladb je bil Simon. Ko sta glasbenika leta 1972 izdala album uspešnic in se združila za nastop v podporo predsedniškemu kandidatu Georgeu McGovernu, se je Garfunkel odločil vrniti v glasbene vode. Leta 1973 je izdal svoj prvi samostojni album Angel Clare, ki je bil sprejet z mešanimi odzivi. Leto pozneje je izšel uspešen album Second Avenue, ki mu je leta 1975 sledil še album Breakaway, na katerem sta nekdanja glasbena sopotnika združila moči za uspešnico My Little Town. Album vključuje tudi skladbo I Only Have Eyes For You, prvo Garfunklovo samostojno pesem, ki se je povzpela na vrh britanske lestvice uspešnic. V drugi polovici 70. let njegova kariera ni bila ravno bleščeča. V tem času je glasbenika tudi zelo prizadel samomor dolgoletne partnerke Laurie Bird. Garfunklov album iz leta 1981 Scissors Cut mnogi ocenjujejo za najnižjo točko v njegovi glasbeni karieri. Po izjemno slabi prodaji albuma sta se Simon & Garfunkel za nekaj časa priložnostno združila. Koncertirala sta v newyorškem Centralnem parku in se odpravila na turnejo. Ukvarjala naj bi se tudi z novim albumom, a sta se med turnejo sporekla. Tako je leta 1983 Simon izdal samostojni album Hearts and Bones, leto pozneje pa je Garfunkel pripravil svojo prvo kompilacijo The Art Garfunkel Album. Novo tisočletje, prvi avtorski album Leta 2003 je Garfunkel izdal svoj prvi album z avtorskimi besedili, naslovljen Everything Waits to Be Noticed. Album prinaša Garfunklovo poezijo, ki sta mu jo pomagala uglasbiti kantavtorja Maia Sharp in Buddy Mondlock. Glasbenik je leta 1989 izdal tudi zbirko pesmi v prozi Still Water. Simon & Garfunkel sta se leta 2003 ponovno skupaj podala na izjemno uspešno svetovno turnejo, ki je trajala do leta 2004. Leta 2006 je Garfunkel izdal album Some Enchanted Evening, ki je bil poklon glasbi njegovega otroštva. S Simonom sta se nato še dvakrat odpravila na turnejo. Leta 2012 je Garfunkel izdal album The Singer, za katerega je izbral 34 skladb iz svoje samostojne kariere ter nekaj pesmi iz obdobja sodelovanja s Simonom. Izidu albuma naj bi sledila turneja, a je bil glasbenik zaradi zdravstvenih težav primoran večino koncertov odpovedati. Šest grammyjev V karieri je za samostojno delo in za sodelovanja prejel šest grammyjev, leta 1990 pa sta bila skupaj s Simonom sprejeta v Hišo slavnih rokenrola. Za seboj ima tudi nekaj manjših igralskih vlog. V 70. letih je nastopil v filmih Mika Nicholsa Kavelj 22 in Meseno spoznanje. Garfunkel je bil v 70. letih kratek čas poročen z arhitektko Lindo Marie Grossman, s katero nista imela otrok. Pozneje je bil v zvezi s fotografinjo in igralko Lauri Bird, ki je leta 1979 naredila samomor, in v 80. letih z igralko Penny Marshall, s katero sta tudi po razhodu ostala zelo dobra prijatelja. Leta 1985 je spoznal nekdanjo manekenko Kathryn (Kim) Cermak, s katero sta se tri leta pozneje poročila. V zakonu sta se jima rodila dva sinova - leta 1990 James in leta 2005 (s pomočjo nadomestne matere) Beau Daniel. Bob Dylan ob nobelu "brez besed", v Stockholm pride, "če bo le mogoče" "Kdo sploh sanja o čem takem?" 29. oktober 2016 ob 10:15, zadnji poseg: 29. oktober 2016 ob 10:19 London - MMC RTV SLO/STA Ameriški kantavtor Bob Dylan je dobra dva tedna po razglasitvi le sporočil, da sprejema Nobelovo nagrado za literaturo. V pogovoru za britanski časnik Telegraph pa je povedal, da se bo podelitve v Stockholmu udeležil, "če bo le mogoče". Dylan se od 13. oktobra, ko je Nobelov odbor sporočil odločitev o letošnjem nagrajencu za literaturo, ni odzval, zdaj pa je sporočil, da je ob novici "ostal brez besed". Kot je v petek zvečer sporočil Nobelov odbor, jih je Dylan ta teden poklical in sporočil, da "seveda sprejema nagrado". 75-letni kantavtor je te dni v Oklahomi, kjer nadaljuje svojo "neskončno turnejo" - pravega premora od koncertiranja si ni vzel že od leta 1988 -, z ameriško novinarko in glasbeno kritičarko Edno Gundersen pa sta se za britanski Telegraph pogovarjala pretežno o prihajajoči razstavi njegovih slik v Londonu. Od razglasitve, da je prav on letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književnost, kar je dvignilo veliko prahu, se Dylan (vsaj javno) na to temo sploh ni oglasil. Prejšnji teden se je na njegovi spletni strani sicer pojavila omemba nagrade, a so jo nato v manj kot enem dnevu spet izbrisali. Poleg tega se ni odzival na klice Nobelovega odbora ali se izrekel glede tega, ali se bo podelitve 10. decembra, na kateri bi prejel ček za skoraj milijon evrov od švedskega kralja Gustava, udeležil. "Saj sem ves čas tukaj" Zdaj je potrdil, da se slovesnosti namerava udeležiti, a z dodatkom: "Če bo le mogoče." Je pa, kot piše Gundersenova, iz njegovih besed le čutiti nekaj zadovoljstva glede dejstva, da je postal Nobelov nagrajenec. "Kar težko verjamem," pravi in doda, da se mu je zdelo, ko je slišal novico, to izjemno, neverjetno. "Kdo sploh sanja o čem takem?" Povprašala ga je še, kaj je pomen dolge javne tišine, zakaj se več kot dva tedna ni odzival na klice. Doslej je nagrado v dolgi zgodovini podeljevanja zavrnil le francoski eksistencialist Jean-Paul Sartre, in to pred več kot 50 leti. A zadeve Dylan ni želel pojasnjevati, namuznil se je in dejal: "Saj sem ves čas tukaj." Kot piše Gundersenova, nikoli ni bila skrivnost, da Dylan ne mara medijev. Nazadnje je s kakim novinarjem spregovoril pred dvema letoma. Že več kot pet desetletij se oklepa svojega načela zasebnosti in tega, da ne želi, da bi o njem vedeli več, kot je pripravljen povedati s svojo umetnostjo. Pa se strinja z opisom Nobelovega odbora, da njegove pesmi spadajo k največjim delom literature? Sara Danius, stalna tajnica Švedske akademije, je, denimo, njegov prispevek k svetovni književnosti primerjala z deli velikih avtorjev antične Grčije. O tem je malce zadržan: "Akademiki bodo že vedeli. V resnici nisem kvalificiran. Nimam mnenja." Bob Dylan 29. oktober 2016 ob 12:51 Stockholm - MMC RTV SLO Ostal sem brez besed. Nobelov nagrajenec za literaturo pojasnjuje, zakaj se po razglasitvi, da je dobitnik nagrade, ni odzval cela dva tedna, kar je povzročilo jezen odziv švedske kraljeve akademije, BBC ..ne glede na to, ali je Bob Dylan tiho ali spregovori, dvigne veliko prahu.... to zmorejo Veliki ljudje... Lahko bi dobil tudi Nobelovo za mir. Njegov vpliv na mirovna gibanja je veliko večji od dosedanjih nobelovcev, ki so jo sprejeli. Vsekakor pogumna poteza švedske akademije. Slavoj Žižek: “Clintonova je povezana z bankami, se pa pretvarja, da je socialno napredna!” 4. 11. 2016, 16:04 170 Facebook Twitter Foto: STA “Clintonova je povezana z bankami, se pa pretvarja, da je socialno napredna!” je bil do demokratske predsedniške kandidatke kritičen Žižek, ki bi svoj glas rajši dal Trumpu, če bi bil ameriški državljan ter pojasnil, da se mu oba kandidata sicer zdita katastrofalna, vendar pa je Clintonova bolj nevarna. Vsi levičarji Clintonove k sreči ne podpirajo. Tokrat jo je celo marksist Slavoj Žižek spoznal za preveč nevarno, da bi bila lahko predsednica ZDA, saj je sestavila nemogočo koalicijo, v kateri je zaobjeto vse, zato podporo rajši izkazuje Donaldu Trumpu. Omenjeni marksist in filozof sicer pravi, da je zaprepaden nad izbiro obeh glavnih političnih opcij v ZDA, vendar pa bi izvolitev Trumpa pripeljala do zloma ustaljenega političnega sistema, kar bi obe politični strani prisililo v samorefleksijo. Žižek pa zadnje čase preseneča tudi s svojimi izjavami o migrantih. Slednje je nedavno ostro kritiziral. Ste morda spregledali: Slavni filozof Žižek: Med begunci je tudi veliko “hudobnih, nasilnih, zabitih in nevarnih” Clintonova se “prostituira z bankirji”, udinja pa kot nekdo, ki ima široko srce za ljudske težave Če bi Trump zmagal, bi se morali obe politični opciji vrniti k svojim temeljem, gre še razbrati iz mnenja filozofa. Po njegovih besedah ZDA ne bodo postale diktatorska država, Trump pa ne bo uvedel fašizma, vendar bi njegova izvolitev marsikoga prebudila, obenem pa bi bil sprožen nov politični proces. Se pa Žižku Trump zdi precej nevaren v smislu, da bi na vrhovnem sodišču ustoličil svoje desničarske kolege, Hillary pa je slaba borka povezana z bankami, ki nosi lažno masko občutljivosti za socialna vprašanja, še navaja deathandtaxesmag. Video: https://www.youtube.com/watch?v=RBCXColjQgE Žižek v zadnjih mesecih že presenečal Pred meseci pa je bil Slavoj Žižek zelo kritičen do migrantov: “Begunci so ljudje tako kot drugi. Veliko med njimi je hudobnih, nasilnih, zabitih, nevarnih. O tem je treba odkrito govoriti.” Obenem je bil oster tudi do levičarjev, ki migrante brezumno podpirajo: “Meni je izjemno sumljiv ta politično korekten prezir do antimigrantskih nacionalistov. Ali ne vidijo, da je to zrcalna slika te multikulturne odprtosti, ki je prava ideologija današnjega kapitalizma?” D. M. Žižek podpira Trumpa, ker bo ta dovolil Rusom zasedbo Poljske, Česške, Slovenije, Madžarske, Estonje, Litve, Latvije, ... - kar so pač "izgubili" leta 1990, Jalta je torej še vedno živa in ZDA nas drugič prodajajo boljševikom. Komunisti izgubili vojno z Masko demokracije – njihov vpliv je ničvreden, prepovedani film končno tudi na slovenski televiziji 5. 11. 2016, 5:00 48 Facebook Twitter Za film Maska demokracije so komunisti uporabili vse svoje zveze in naveze, da bi mu preprečili predvajanje na slovenskih televizijah. A očitno njihova moč plahni, saj so film po dveh letih bitk, cenzure in diskreditacij le zavrteli na slovenski televiziji Nova24tv, kjer je doma resnica. Na Nova24tv smo tako premierno od vseh slovenskih televizij zavrteli film Maska demokracije, ki si ga je sicer v kinematografih ogledalo nekaj več kot 2000 ljudi, na Youtube- u pa 13 tisoč gledalcev. Film se sicer prodaja tudi na DVD-jih, a svojo pravo moč dobi šele takrat, ko je tudi na televiziji. Direktor Novih obzorij Mihael Hočevar je razkril, da bi moral biti že pred dvema letoma na Planet tv, vendar so slednji zadnji hip odpovedali predvajanje. “Na Planet tv je bil planiran marca 2014. Že ob dogovorih, kdaj bo film predvajan, so s Planet tv želeli, da iz filma umaknemo določen del, predvsem tisti, ki se nanaša na sodnike in tožilce pri zlorabi svojih funkcij. Temu nismo želeli ugoditi in to je bil njihov formalni razlog, zakaj tega filma ne bodo predvajali,” je povedal Hočevar. Preberite tudi Resnica prihaja na dan: Tako je Kučan spletkaril z orožjem, samo da ga ne bi dobili Slovenci, in kako je Zlobec pokvaril presenečenje Pripravljen je bil prevzeti vso odgovornost, a zaman Da so bili vse, kar so s Planet tv uradno izjavili, le plehki izgovori, pa priča tudi dejstvo, da so sprva datum predvajanja Maske demokracije iz sredine marca prestavili na konec istega meseca, nato pa film popolnoma umaknili iz programa, čeprav je bil napovedan. “Uraden razlog, ki so ga navedli, zakaj ga ne bodo vrteli, je bil, da zakon o medijih določa, da za vsebine, ki so objavljene v posameznem mediju, odgovarja družba. Bali so se prevzeti odgovornost. Zavedal sem se, da v filmu ni nič tako pomembnega, da bi kdo moral odgovarjati v kazenskem pogledu, zato sem predlagal, da to odgovornost preložijo na založbo Nova obzorja. Pripravljen sem bil podpisati tako pogodbo, da mi krijemo vse morebitne zahtevke tretjih oseb, ampak to ni bilo dovolj. Razlog je bil drugje, potrebovali pa so formalen odgovor oziroma opravičilo.“ Govorice so bile, da je pri njegovi umaknitvi iz programa ukrepala takratna vlada z Alenko Bratušek na čelu, ki naj bi se dobila z lastniki Planet tv Antenna group. Hočevar je prepričan, da je nasprotnikom tega filma najbolj moteča resnica ter da nočejo, da resnica pride na dan. S tem se strinja tudi David Tasič iz založbe Karantanija, sicer pa močno znan po JBTZ: “V filmu je jasno pokazano, kakšna so ozadja naše neuspešne tranzicije in kdo je v senci teh dogajanj. Ne pozabimo na to, da je film vedno močno orožje in tisti, ki se z njeno vsebino ne strinjajo, se ga na nek način bojijo. Tudi diktatorji so se zavedali, kakšno moč ima film, zato v tem vidim razlog za tako živčno reakcijo nekaterih.” Komunisti izgubili vojno z Masko demokracije - njihov vpliv je ničvreden, prepovedani film končno tudi na slovenski televiziji 1 Na RTV Slovenija kar dvakratna cenzura Velik problem je bilo pridobiti tudi dokumentarne posnetke iz javne hiše RTV Slovenija, saj so postopek zavlačevali, dokler je le šlo. “Težav je bilo na vsakem koraku ogromno – že na začetku na RTV SLO, ko smo želeli odkupiti avtorske pravice za arhivske filme. Za 6 minut arhivskih filmov smo porabili mesec in pol, da smo sploh prišli do pogodbe. RTV ima namreč dvofazen postopek – najprej hočejo vedeti namen, kar je že to neka cenzura, potem pa šele steče procedura, ki traja in traja. To smo premostili in tudi drago plačali,” je razkril direktor Novih obzorij ter dodal, da so za 6 minut plačali neverjetnih 8000 evrov! Poleg tega, da je bil film prepovedan na slovenskih televizijah, pa je bil deležen še mnogih napadov predvsem s strani režimskih novinarjev. Večina novinarjev se je namreč ukvarjala s tem, kdo je film naredil in financiral, ne pa z njegovo vsebino. Hočevar je pojasnil v oddaji Aktualno na Nova24tv: “Vsa vprašanja novinarjev, ki smo jih dobili, so bila uperjena v to, da bi projekt očrnili. Želeli so ga spodkopati, ga diskreditirati, da bi zmanjšali gledanost ali jo celo preprečili. Nihče ni vrtal o vsebini. Napad novinarjev je bil vezan samo na finance, tu so videli srž problema.” Janšo so želeli dokončno uničiti Po mnenju Tasiča je glavna tarča teh režimskih novinarjev in komunistov prav prvak SDS Janez Janša, zato so delali vse, da bi njegovo predvajanje preprečili. “Film razkriva določene stvari, ki so vsekakor moteče, ne glede na to kdo je glavni protagonist. Leta 2014, ko je bil film pripravljen na predvajanje, se je vse usmerilo na Janšo in na to, da ga dokončno uničijo v političnem smislu in verjetno tudi, da ga diskreditirajo po človeški plati, kot osamosvojitelja.” “Türk je drugoligaški politik” Film Maska demokracije pa razkriva tudi Milana Kučana brez maske ter ozadje montiranih procesov, za katerimi stoji prav Kučan. “Kučan pri teh montiranih procesih stoji verjetno kot najmočnejša figura, čeprav nisem prepričan, da je on najmočnejša figura, saj je kar nekaj teh protagonistov, ki so na nek način imeli direkten opravek z Udbo in so enako močni kot Kučan,” je prepričan Tasič. Ob enaki kategoriji kot je Kučan pa ne vidi Danila Türka, sa je po njegovem mnenju “Türk politik druge lige”. Govornika sta razkrila, da se omrežja vodilnih komunistov prepletajo po raznih interesih, predvsem pa po finančni in gospodarski plati. “Medtem si ščitijo vodstvene položaje, denar. Moteče za njih je, da je teh resursov v koritu vedno manj in se med sabo spopadejo, sporečejo okrog določenih interesnih sfer,” pojasnjuje Tasič. Pri nas vlada negativna klima – tudi do lastne države in osamosvojitve Voditeljico oddaje Sofijo Piko Simič pa je zanimalo tudi mnenje Davida Tasiča o tem, koliko je po njegovem mnenju mladina seznanjena s ključnimi dogodki Slovenije. Tasič ob tem ugotavlja, da premalo, saj večina ne ve pravzaprav ničesar. “Snov v zgodovinskih učbenikih o osamosvojitvi Slovenije je proti koncu in ponavadi ni časa, da to obravnavajo v šoli. Tudi starši očitno ne opravijo svojega in premalo povedo otrokom, na kakšen način smo pridobili svojo državo. Ugotavljam, da generacije, ki so rojene po 1991, ne vedo skoraj nič o tem. Seveda pa so tudi takšni, ki nekaj dajo na to, patriotizem in državljansko vzgojo posebej negujejo, a še vedno je premalo teh ljudi. To odraža tudi neko splošno klimo, ki je negativna do vsega pri nas, pa tudi do lastne države in tudi osamosvojitev nekako dajejo v nič, kot da ni pomembna. Ne zavedamo pa se, da smo preko te osamosvojitve prišli do Evropske unije in odprli vrata Evrope. Ni prave vzgoje doma niti šolah.” V Maski demokracije je slišati Kučana, kako pravi, da je Janez Janša težava in ovira k demokratični Sloveniji. Tasič pravi, da je to narobe svet in da je “žalostno, da večina ljudi sploh ne razmišlja o dejstvih, ampak samo o tem, kdo je pripadnik katerega tabora, torej kdo govori, ne pa kaj govori.” Celovita reforma države je nujna Tasič je omenil, da je presenetljivo, da je sicer že 25 let, odkar socializma v Sloveniji formalno ni več, a se še vedno ukvarjamo s temi temami in “šele zdaj določene zadeve prihajajo na plano. Po 25-ih letih odkrivamo resnico, ki bi jo morali odkriti v petih letih po osamosvojitvi. Mislim, da se bomo še kar nekaj časa ukvarjali z našo zgodovino, kar je seveda potrebno. Nekateri pravijo, naj se raje ukvarjamo s prihodnostjo, a to so samo floskule, ker še vedno nismo razčistili zgodovinske resnice.” Dodal je še, da bi potrebovali celovito reformo države. Slovenija je v državljanski vojni Hočevar je dodal, da smo Slovenci izgubili zelo pomemben del: “Lustracija bi se morala izpeljati pet let po osamosvojitvi, saj bi bil takrat efekt mnogo večji kot je danes. Toliko naslednikov od komunističnih voditeljev je že zasedlo svoja mesta, da je njim to dokazovat prepozno.” Tasič pa je ob tem dodal primer Češke in Poljske, ki sta to razčiščevanje naredili v nekaj letih po osamosvojitvi in zdaj napredujeta ne le gospodarsko, temveč tudi na drugih področjih. “Tudi v miselnosti. Mi tudi v tem zaostajamo, naša miselnost je še vedno arhaična. V petih letih bi morali zaključiti neko obdobje, odkriti vse Hude jame in druga grobišča, pokopati svoje mrtve … Ampak tega ne moremo narediti, ker smo še v državljanski vojni, ker nam je ta vojna še vedno vsiljena.” Zaslužimo si domovino brez maske Ob tem pa je prav neverjeten odziv gledalcev, ki so si film Maska demokracije ogledali. Vsi klicatelji v oddajo so bili enotnega mnenja, da film razkriva pravo resnico in da je dokumentarec primeren za učno gradivo. Hočevar pa je o odzivih gledalcev povedal: “Še vedno sem pod vtisom nagajanj in blokad, vidim pa, da so odzivi večinoma pozitivni. Seveda se najdejo tudi posamezniki, ki želijo projekt pokopati oziroma ga diskreditirati.” Tako Hočevar kot Tasič pa sta na koncu prišla do zaključka, da si zaslužimo domovino brez maske. Marjanca Scheicher to ni nikakršna zmaga. Ko se bo film vrtel na vseh tv, bomo lahko rekli, da moč komunistov slabi. Najlepša hvala, ker ste ta dokumentarec predvajali! Sam sem ga že videl v kinu, zdaj že drugič. Ta film bi moral videti vsak Slovenec! Čestitke, končno bodo lahko tudi mlajši rodovi izvedeli pravo resnico o naši osamosvojitvi, ki jo je prekrivala komunistična murgelska tovarišija. Jasnovidna reklama iz leta 1993 – že takrat so Melanio Trump videli v Beli hiši 4. 11. 2016, 10:11 16 Facebook Twitter Očitno je slovensko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo oblačil, že leta 1993 vedelo, da bo takrat 23-letna Melania Knavs, danes Trump, nekoč v Beli hiši. V reklami, ki traja skoraj dve minuti, so ji sicer zaupali vlogo prve predsednice ZDA. Začne se tako, da na ameriškem letališču pristane letalo, iz katerega izstopi Melania – med svojim spuščanjem po stopnicah vsem zbranim pomaha po predsedniško. Kot se za prvo predsednico te velesile spodobi, ves čas njene premike budno spremljajo varnostniki, še bolj pa premike potencialno nevarnih obiskovalcev. Na dnu stopnic pa je celo vojak, ki Melanii kot predsednici in posledično vrhovni poveljnici vojske, salutira. Jasnovidna reklama iz leta 1993 - že takrat so Melanio videli v Beli hiši 1 Foto: Printscreen/Youtube @Scott Lee Ko se končno spusti do konca stopnic, da novinarjem še kratko izjavo, saj jo pričaka tudi televizijska ekipa, nato pa jo že čakajo nadaljnji sestanki. V širokem, trenutno zelo modernem over-size plašču peščene barve, se sprehodi do prestižnega avtomobila letnik 1980 Chevrolet Caprice Classic. Seveda jo ves čas spremlja ekipa službe tajnih agentov ter slovenske policije. Jasnovidna reklama iz leta 1993 - že takrat so Melanio videli v Beli hiši 1 Foto: Printscreen/Youtube @Scott Lee V avtomobilu se mora Melania najprej urediti, predvsem popraviti make-up, saj jo čaka udeležba na povorki. Tudi tem maha; množica je več kot navdušena nad njo. No, v resnici je ta množica mahala v pozdrav predsedniku Johnu F. Kennedyju, posnetek pa je vzet kar iz arhiva. Jasnovidna reklama iz leta 1993 - že takrat so Melanio videli v Beli hiši 1 Foto: Printscreen/Youtube @Scott Lee Ker je posnetek dolg skoraj dve minuti, torej vsaj petkrat daljši kot so običajne reklame, je v njej zajetih ogromno prizorov, poleg izstopa iz letala, mahanja podpornikom, sestankov, intervjujev, tudi prisega. V reklami je prikazan tudi očitno nadvse pomemben sestanek v neki prestižni pisarni, kjer visijo slike z zlatimi okvirji, na mizi pa je v stilu 90-ih velika ikebana. Zaključi pa se s prizorom iz “Bele hiše”, kjer Melania v svoji pisarni, kjer je tudi zastava Evropske unije in na mizi celo zastava Slovenije, podpiše nek nadvse pomemben papir. Jasnovidna reklama iz leta 1993 - že takrat so Melanio videli v Beli hiši 1 Foto: Printscreen/Youtube @Scott Lee Oglas je bil narejen, da bi v Sloveniji neko podjetje s tekstilom spodbujalo njihovo linijo oblačil med kupci. Kadri pa so bili posneti kar v Sloveniji, med drugim tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici Slovenije. M. S. hahaa kaaaj no to pa je najdba Čez sedem let vse prav pride - pravijo , no ! Roman Vodeb: Tako ne bo več šlo naprej! Vse bo vzel hudič … 6. 11. 2016, 5:00 70 Facebook Twitter Roman Vodeb (foto: STA). Tisti, ki redno berete moje kolumne, ste verjetno že dobili občutek, da se močno zavzemam, da bi otroci imeli srečno otroštvo – kar seveda še zdaleč ni pogojeno s kakšno permisivno vzgojo in izpolnjevanjem vseh želja ter prepovedjo fizičnega/telesnega kaznovanja. Srečno otroštvo je v bistvu pogojeno s funkcionalno in harmonično družino – torej z neločenima, skupaj živečima in ljubečima staršema, tudi medsebojno ljubečima. Največ, kar starši lahko v resnici naredijo za svoje otroke, je, da se imajo medsebojno radi. Redno izkazovanje ljubezni do otrok – torej transparentno izkazovanje, ne samo občutenje – je samoumevno. In ker so mnogi starši sami domala pravcati pacienti, bi bilo dobro, da redno hodijo na psihoterapijo ali pa vsaj na svetovanje. Ne gre toliko za to, da ne znajo starševati, gre bolj za to, da mnogi včasih izgubljajo svoj življenjski kompas. Poteze, ki jih mnogi ljudje kot starši vlečejo v svojem življenju, so popolnoma napačne. Svojega notranjega kompasa, ki ima seveda moralno poreklo, ne premorejo in na ta način pogosto vzgojno zavozijo svoje otroke. Oglejte si še: Psihopati so med nami in vse več jih bo! Zavoženi otroci v odraslosti postanejo psihopati Taki otroci pa, potem ko pridejo v odraslost, svoj mehki psihični patos, ki so ga v svojo osebnost inkorporirali iz primarne družine, perpetuirajo v svojem nadaljnjem življenju; tudi tako, da uničujejo družbo v številnih njenih podsistemih. Ko govorimo o družbi, moramo vedeti, da bo ta normalno funkcionirala le, če bodo členi te družbe – torej ljudje – psihično/mentalno zdravi in osebnostno zreli. To pa marsikaj pomeni – predvsem to, da bodo znali pravilno moralno razsojati. Sedanje mlade generacije, ki so zrasle v disfunkcionalnih družinah – bodisi ločenih, razdrtih družinah bodisi s ponesrečenim starševanjem (s formalno skupaj živečimi starši) – bodo tako zelo ponesrečeno vtkane v družbo, da se bodo, čez kakšno desetletje ali dve, modreci začeli resno spraševati, kakšen radikalne zakone mora politika sprejemati, da bi se družba zopet normalizirala. Psihopati na odgovornih položajih so družbeno nevarni Sistemsko dovoljeni, ali pa vsaj tolerirani, moralni zdrsi, ki so značilnost gospodarstev in ekonomij ter vsesplošnega družbenega funkcioniranja “razvitih” držav, postaja značilnost tudi Slovenije. Razne družbene anomalije, ki se v nekaterih državah že dogajajo, postajajo nekaj vsakdanjega tudi v Sloveniji – mislimo predvsem moški patološki narcizem. Drugače rečeno: Slovenija “dobro” in “zvesto” sledi temu mednarodnemu psihopatokratskemu trendu; in to nas bo, kot družbo, sčasoma povsem ugonobilo. Film Volk z Wall Streeta nakaže profil novodobnih “polimorfnih uživačev”, patoloških narcisov, ki brez kančka slabe vesti, na krilih svoje moralne izprijenosti demolirajo vse, kar v življenju/družbi stopi na pot njihovemu nebrzdanemu (polimorfnemu) uživanju. Da ne bo pomote: takšni moralni izprijenci nastanejo v družini, v kateri oče ni opravil svojega ojdipskega poslanstva – to pa je, da svojemu sinu v sistem moralnega razsojanja (v Nadjaz) “vgradi” notranji moralni kompas (in z zgledom in s strogimi prepovedmi). S tem kompasom – beri: z močnim Nadjazom – se bo posameznik znal moralno orientirati in ne bo počel “neumnosti” takšne ali drugačne valence. Kot opombo naj v tem kontekstu dodamo, da s tem noveliranim Zakonom o preprečevanju nasilja v družini moško psihopatokracijo samo vzdržujemo in ji dajemo celo krila. Zaradi tega političnega zdrsa, v ozadju katerega tiči feministična stroka, bolje rečeno ideologija, se nam torej še slabše piše. Oglejte si še: Fizično kaznovanje mora biti dovoljeno Tri tisoč evrov kazni zaradi peteršilja Nedavno smo bili priča precedensu, ko je tržni inšpektor FURS-a neko upokojeno branjevko na tržnici oglobil s 3000 evrov kazni, ker mu ni izstavila računa za kupljeni peteršilj v vrednosti 1,5 evra. V tem absurdu ne gre za to, da dotični inšpektor nima svojega notranjega moralnega kompasa, niti ne zato, da je ubogljiva ovca, ki slepo izpolnjuje ukaze svojih nadrejenih. Gre za to, da davčni lobi (poosebljen v FURS-u in svojih davčnih in inšpekcijskih podsistemih) tvorijo ljudje, ki jih mama v analni fazi, v fazi t. i. toaletnega treninga, ni pravilno navajala “srat’ v kahlico”, ker je bila odsotna, ker je raje delala kariero in zanemarjala svojega otroka. Sadizem, ki je, ob trmi in skopuštvu, glavni atribut “analcev” – beri: tistih ljudi, ki imajo v svojem nezavednem libidinalno hiperinvestirano (kot se reče v psihoanalizi) “prvo imetje” (drek) za simbol vsega nadaljnjega imetja, predvsem denarja – bo “ubil” družbo. Sadizem je nebrzdana osebnostna lastnost tistih ljudi, katerih mama je v njihovem otroštvu namesto materinovanja/materinstva, dajala kariero na prvo mesto. In takšna mama je, na pobudo feminizma, postal splošni (modni) trend sodobne ženske. Da ne govorimo o tem, kako takšna mama – v povezavi s svojim možem/partnerjem (očetom svojih otrok) – zagode tem svojim otrokom (za družbo so fantje/sinovi bistveno bolj problematični kot dekleta/hčere) v falični fazi, kjer se dogodi Ojdipov kompleks, s svojim fatalnim atributom kastracijo. Ženske na položajih so veliko bolj sadistične od moških Ob tem naj pikro dodamo, da je direktorica FURS-a ženska (Jana Ahčin). Sistemski sadizem, izvajan nad trpečim (in finančnem oziroma davčno-inšpektorsko trpinčenim) narodom je ob tem podatku samo še bolj logičen. Iz psihoanalize vemo, da ima ženska – zaradi narave kastracijskega kompleksa –v svoji latentni strukturi osebnosti seveda (v povprečju) inkorporiranega precej več sadizma kot moški. Družbene inštitucije, ki jim poveljujejo (direktorujejo ali ministrujejo) karieristične ženske – ki zaradi zavidanja penisa ne morejo biti drugačne kot falične – so domala neukrotljive in nenadzorljive. Tudi (sodobno) pravo, ki ima v svojem kaznovalnem sistemu precej več obzirnosti, jim ne more do živega. Kaznovalnega terorja – začinjenega z obilico sadizma –, ki ga v Sloveniji s svojimi inšpekcijskimi rablji izvaja FURS, sodobno pravo ne more ukrotiti. In krivi so politiki, ki so to dovolili – najprej skozi koncepcijo raznih (pod)sistemskih inštitucij, nato pa še s samo zakonodajo (bodisi davčno, družinsko ali kaznovalno). Ves družbeni kaos je nastal zaradi ljudi – bolje rečeno: zaradi moralne nerazsodnosti ljudi, tudi politikov. Moralna razsodnost pa se v človeka naseli v primarni družini, v ojdipalni fazi (z medsebojno ljubečima – obema – in različnospolnima staršema). In ker nam “crkuje” tradicionalna družina, ker se enači oba spola – in ker je feminizem tako ponesrečeno inkorporiran v inštitucije odločanja ter sisteme moči in oblasti – bo šlo vse v maloro! Vse bo hudič vzel! P. S.: In naj sedaj “Svet za odkrivanje sovražnega in diskriminirajočega govora” tole kolumno (spet) označi za sovražni govor! Roman Vodeb Poglejte, kako je bil komunist Kučan še 14 dni pred padcem berlinskega zidu prepričan v zmago revolucije 6. 11. 2016, 5:00 421 Facebook Twitter Foto: STA “V (dis)kontinuiteti razvoja ZKS od desetega kongresa do danes pa je pomembno to, da smo za gotovo naredili evolucijo, pri čemer se nismo odrekli nobenemu izhodišču: socializem, revolucija, samoupravljanje,” se je v Dnevniku glasil citat prvega med slovenskimi komunisti Milana kučana tik pred padcem berlinskega zidu. Bliža se obletnica padca železne zavese, s tem pa tudi spomin na simbol enega hujših zločinov komunistov in Sovjetske zveze nad svobodnim svetom. Medtem ko so se kot domine začeli rušiti totalitarni režimi po Evropi in svetu, pa je predsednik nekdanje Zveze komunistov Milan Kučan še vedno navijaško ter naivno verjel v zmago komunistov, ki so s krvavo revolucijo prišli na oblast, pobili opozicijo ter pokradli vse premoženje, ki so ga ustvarili podjetni ljudje. Preberite še: Komunisti izgubili vojno z Masko demokracije – njihov vpliv je ničvreden, prepovedani film končno tudi na slovenski televiziji Isti Milan Kučan je še dve leti pred demokratičnimi spremembami dal aretirati četverico JBTZ, v tem času pa je Udba v tujini še vedno opravljala likvidacije političnih nasprotnikov. V času njegove vladavine in pod njegovim okriljem so za zidovi sodnih palač in zaporov potekali montirani sodni procesi. Časopis Dnevnik, ki je izšel 27. oktobra 1989 Časopis Dnevnik, ki je izšel 27. oktobra 1989. Časnik Dnevnik je 27. oktobra 1989 na veliko poročal o Centralnem komiteju ZKS, o dokumentih za 11. kongres ZKS in o njenem nadaljnjem delovanju. Dokument, ki so ga spisali na kongresu, naj ne bi bil v nasprotju z bistvenimi elementi – socializmom, revolucijo ter samoupravljanjem. Dogodke, ki so v tistem času zadevali države s komunističnim sistemom, je Kučan komentiral z besedami: “Razlike obstajajo in to je dobro; po tem se današnja ZKS razlikuje od včerajšnje.” Dnevnik tudi danes ostaja zvest režimskim gospodarjem Medij, ki je dajal podporo komunistom in skupaj z njimi zavajal ljudi, danes še vedno deluje. In zanimivo dejstvo je, da se v svoji 65 let dolgi zgodovini sploh ni spremenil. Naj samo spomnimo, da je bila ustanoviteljica medija Dnevnik Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Časnik Dnevnik si deli lovoriko s časnikom Delo, ki prav tako služi kot močno promocijsko sredstvo v rokah levice. Danes je v rokah tajkuna Bojana Petana in služi predvsem njegovim poslovnim interesom ter političnim umorom opozicije in zdravih sil, ki bi v Sloveniji želele ukiniti hibridni tajkunsko-mafijsko-komunistični model vladanja in gospodarjenja z državnim premoženjem. Zid, ki je ločil in pogubil številne družine, Kučana ni ganil Berlinski zid je s svojimi 150 kilometri predstavljal najmogočnejšo prepreko, ki je delila Berlin na komunističen vzhod in kapitalističen zahod. Ta politična, gospodarska in kulturna delitev je vzhodu vzela svobodo in ga pod težo socializma povsem razvrednotila. Grozljiva stena, ki je ločila in pogubila družine, je bila zgrajena na ukaz Enotne socialistične partije Nemčije (SED). “O gradnji zidu ne vem ničesar. Moji gradbeni delavci gradijo le stanovanja in druga poslopja,” je narod slepil predstavnik SED Walter Ulbricht, ki je bil vzhodnonemški glavni pobudnik gradnje. K padcu zidu sta pripomogla padec komunističnih držav in upor vzhodnih Nemcev, ker so zgubili potrpljenje nad svojim delavsko-ujetniškim statusom. S tihim uporom novembra so padec samo še pospešili. Zdaj vsako leto obeležujejo padec železne zavese in pogubnega komunističnega režima. Komunisti so bili prepričani v zmago kljub bližajočemu koncu Za komuniste pa je berlinski zid predstavljal simbol junaštva in herojstva socialistov, ki so želeli dobesedno preko trupel zgraditi oblast in ukročeno, nevedno nacijo. Tudi nekateri še zdaj dejavni slovenski politiki so na zaveso gledali s ponosom in bridko žalovali ob njenem padcu. “V (dis)kontinuiteti razvoja ZKS od desetega kongresa do danes pa je pomembno to, da smo za gotovo naredili evolucijo, pri čemer se nismo odrekli nobenemu izhodišču: socializem, revolucija, samoupravljanje,” je natanko 14 dni pred padcem zidu povedal Milan Kučan, slovenski politik, ki je v tistem času vplival na slovensko levičarsko stran enako močno kot danes. Lunatiki, ki so verjeli v dedka mraza Kučan pa ni edini, ki je v 80. letih modroval o uspehu in revolucijah komunizma. “Jugoslavija je imela svojo avtentično komunistično revolucijo, tako kot jo je imela Sovjetska zveza. Zato njen socialističen sistem nikoli ne bo propadel tako kot v državah vzhodnega bloka,” je bila teza Staneta Dolanca, dolgoletnega komunističnega funkcionarja, nekdanjega spremljevalca Tita in Aleksandra Rankovića, enega najvplivnejših nosilcev jugoslovanske udbopolicijske represije. Padec zidu še ne pomeni premika v nekaterih glavah Protesti po mestih Vzhodne Nemčije so imeli velik vpliv tudi na dogajanje v takratni SFRJ in posledično tudi na Slovenijo, ki je bila pred dvema desetletjema še ena od jugoslovanskih socialističnih republik s podobnim položajem, kot so ga imele republike v sklopu nekdanje ZSSR. Ko so bili spomladi leta 1988 aretirani slovenski politični zaporniki s strani tajne komunistične policije in so jim sodili brez procesov in pravice do odvetnikov, je tudi v Sloveniji prišlo do množičnih uporov in do ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je v dveh mesecih narasel na 100 tisoč članov. Kljub protestom so komunisti svoje nasprotnike zaprli. Prišlo je do formalne spremembe oblasti in svobodnih volitev v SZ in SFRJ, s tem pa je prišlo tudi do razpada obeh socialističnih imperijev. V želji jugoslovanskih komunističnih politikov je bilo, da bi komunizem v določeni obliki zaradi avtentičnosti preživel. Vodilni slovenski politiki so bili mnenja, da bo, vsaj v Sloveniji in Srbiji, socializem kot enopartijska vladavina v mogoče nekoliko modernizirani obliki ostal. Njihove teze so padle, tako kot so padli berlinski zid in komunistični režimi. A da je do tega prišlo, je moralo zaradi totalitarnih eksperimentov umreti 100 milijonov ljudi po svetu. K. Ž. “Program otroške srčne kirurgije naj se takoj ukine in uvede kriminalistično preiskavo v primeru dveletne Neže” 6. 11. 2016, 13:59 44 Facebook Twitter Fotografija je simbolična (foto: Pixabay) “Vsa Slovenija zadnjih nekaj dni spremlja agonijo dveletne Neže, ki naj bi jo zdravili na pediatrični kliniki V UKC Ljubljana v okviru otroške srčne kirurgije. Ravnanje slovenskih zdravnikov na tem oddelku je nezaslišano! Nasprotujoče si izjave, ki jih dajejo družini uboge deklice, kažejo na to, da sploh ne vedo, kaj delajo,” so se oglasili v društvu na srcu operiranih Slovenije. V civilni iniciativi operiranih na srcu Slovenije pravijo, da ne morejo molčati v primeru odločitev zdravnikov, ki so se po njihovem mnenju odločili za povsem nelogično zdravljenje. Predvsem jih moti odločitev, da so malo Nežo operirali kirurgi za odrasle bolnike, saj velja, da tega ne smejo početi, če niso posebej izurjeni za operacijo otrok. Oglejte si še: Korupcija, čakalne vrste in katastrofalno stanje v zdravstvu niso odnesli ministrice Kolar celarčeve Zato v društvu naslavljajo vse ustanove, ki so zadolžene za naše zdravstvo, da se program otroške srčne kirurgije takoj ukine, ker je za otroke nevaren in hkrati zahtevajo neodvisno kriminalistično preiskavo. “V času, ko ta traja, morajo biti vsi zdravniki, ki so vpleteni, suspendirani in sicer takoj,” zahtevajo. Ali ministrica Kolar Celarčeva zavaja? “Posebej opozarjamo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc naj nemudoma ukrepa in preneha govoriti, da je ta program varen,” zahtevajo od pristojne ministrice ter jo pozivajo naj uvede preiskavo, ki bo jasno povedala, koliko otrok je umrlo, oziroma utrpelo razne poškodbe zaradi ravnanj zdravnikov na otroški srčni kirurgiji. “Čas je namreč, da se preneha slepiti in pogleda resnici v oči. Enako velja za zdravniško zbornico. Koliko časa še namerava ščititi dr. Klokočovnika in zdravnike, ki delajo z njim, med drugim tudi dr. Kneževiča, ki je sodeloval pri vstavitvi drugega podpornega sistema pri Neži.” Pod Milojko Klar Celarc razpada zdravstveni sistem (Foto: STA) Pod Milojko Klar Celarc razpada zdravstveni sistem (Foto: STA) Neža mora takoj na zdravljenje v tujino V iniciativi prav tako pozivajo naj zdravniki tega oddelka takoj pomagajo Nežinim staršem, da bodo deklico Nežo prepeljali v tujino, kjer jo bodo pregledali in zdravili strokovnjaki, ki se na to res spoznajo. “Na ZZZS apeliramo, da morajo biti stroški prevoza in zdravljenja v tujini plačani iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tako kot je to bilo pri drugih otrocih. Mnenje konzilija pa naj si pridobijo v tujini, saj od naših zdravnikov tako ne bodo dobili realne ocene. Konec koncev tudi niso kvalificirani, da bi tako oceno dajali.” “Še enkrat; program naj se ukine takoj! Začne naj se kriminalistična preiskava, prav tako naj se suspendira vse, ki so v tem programu sodelovali, otroke pa na operacije do nadaljnjega pošilja v tujino. Ponovno naj se oceni (in to naj naredijo tisti, ki se na to spoznajo, ne pa iste osebe, ki so zadeve pripeljale do te točke, kjer smo danes), kakšen program v Sloveniji potrebujemo in ga potem tudi takega vzpostaviti.”[/color-box] Društvo na srcu operiranih Slovenije apelira na pristojne, naj se odgovorne, ki so sodelovali pri tako imenovanem zdravljenju male Neže, takoj pokliče na odgovornost. Po njihovem je prišel že skrajni čas, da zdravniška zbornica končno opravi svoje delo. M. P. "Veselimo se, da smo doživeli ta dan, na katerega smo čakali 500 let" Skupna slovesnost Katoliške in Evangeličanske cerkve ob 500. obletnici reformacije 6. november 2016 ob 11:32, zadnji poseg: 6. november 2016 ob 18:27 Murska Sobota - MMC RTV SLO/STA Evangeličanska in Katoliška cerkev v Sloveniji sta s skupno spominsko slovesnostjo z ekumenskim bogoslužjem v Murski Soboti proslavili 500. obletnico začetka reformacije. Škof Evangeličanske cerkve Geza Filo in katoliški celjski škof ter predsednik Slovenskega ekumenskega sveta Stanislav Lipovšek sta v evangeličanski cerkvi Martina Lutra poudarila, da se v obeh cerkvah veselijo dogodka, s katerim po 500 letih namesto poudarjanja razlik stopa v ospredje ekumenski pogled in poudarjanje tistega, kar ju združuje. Filo se je na začetku vprašal, kdo bi si pred 100 ali celo pred 20 leti upal sanjati, da bosta leta 2016 Svetovna luteranska zveza (SLZ) in Katoliška cerkev skupaj gostiteljici ekumenskega bogoslužja ob obletnici reformacije in da bodo bogoslužje na dan reformacije skupaj vodili predsednik in sekretar SLZ-ja in papež. "Tako papež Frančišek kot Munib Younan sta poudarila, da luterani in katoličani zaradi dialoga in skupnega pričevanja nismo več tujci, da se ne smemo sprijazniti z razdvojenostjo in odtujitvijo, ki se je med nas prikradla z ločitvijo, hkrati pa vernike pozvala, da skupaj pomagajo tistim, ki so na robu družbe," je dejal Filo. Dodal je, da se tudi v Sloveniji tako pridružujemo slovesnostim, s katerimi se po Evropi in svetu zaznamuje 500 let reformacije. "V tem zgodovinskem trenutku se mi, luterani in katoličani, zavezujemo, da bomo tudi našo slovensko preteklost, prežeto z marsikatero bolečino in konfliktom, pustili za seboj in bomo stopili na pot skupnosti," je še poudaril Filo. Na ta dan smo čakali 500 let "Veselimo se, da smo doživeli ta dan, na katerega smo čakali 500 let. Jubilejno leto, ki ga začenjamo, je priložnost, da bomo nekoliko premerili razdaljo in nebeško stran ter poskušali iskati odgovore na vprašanja, kaj nam naš gospod Jezus Kristus sporoča po zgodovinskih dogodkih," je dejal Lipovšek. "Našim slovenskim protestantom smo nadvse hvaležni za oznanjevanje evangelija in za veliko tiskanih knjig, posebej za katekizem, abecednik in še posebej za celoten prevod Svetega pisma, ki je nam Slovencev omogočil vstop v polnost in bogastvo Božje besede, in smo se tako uvrstili med kulturne narode Evrope. Veseli smo, da 500-letnico prvič obhajamo ne v polemičnem, ampak v ekumenskem duhu," je še povedal Lipovšek in dodal, da morata cerkvi najprej poudarjati tisto, kar ju povezuje, da bodo v ljubezni in resnici lahko reševali tudi tisto, kar ju še ločuje. Škof Katoliške cerkve Peter Štumpf in častni škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša sta prebrala pet imperativov oziroma zavez, ki sta jih izdali Svetovna luteranska zveza in Katoliška cerkev. Pri bogoslužju so poleg škofov in duhovnikov obeh cerkva ter duhovnic evangeličanske cerkve sodelovali pevska zbora iz obeh cerkva, glasbena skupina iz soboške evangeličanske cerkvene občine ter verniki obeh veroizpovedi. Pahor: Reformacija je pomembna za Slovenijo in Evropo Slovesnosti so se med drugimi udeležili predsednik republike Borut Pahor, ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz in predstavniki binkoštne in srbske pravoslavne cerkve ter islamske verske skupnosti. Pahor je po dogodku povedal, da je njegovo sporočilo za današnji čas zelo dragoceno, saj nam sporoča, naj gradimo na tistem, kar nam je skupnega, in sprejmemo različnost: "To je sporočilo, ki se mi zdi zelo pomembno ob 500. obletnici začetka reformacije, ki je tako pomembna za Slovenijo, ne nazadnje tudi za Evropo, in upam, da bomo tudi Slovenci, ki nam je reformacija toliko dala, gledali v prihodnost z upanjem in ne strahom," je poudaril Pahor. Skupna pot sprave Papež Frančišek in predsednik Svetovne luteranske zveze Munib Younan sta v Lundu na Švedskem v skupni katoliško-luteranski izjavi, ki sloni na ekumenskem dokumentu Od konflikta do skupnosti, povedala, da so katoličani in luterani s tem stopili na skupno pot sprave in da priznavajo, da obstaja veliko več stvari, ki jih združujejo, kot pa tistih, ki jih ločujejo. G. C. Končno jih je srečala pamet. Merklova spremenila politiko za 180 stopinj: ukazala je vrnitev migrantov nazaj v Afriko 7. 11. 2016, 11:01 81 Facebook Twitter Foto: epa. Angela Merkel je glede migrantov doživela razsvetljenje. Nemčija je EU ukazala, naj pričnejo čolne z migranti vračati v Afriko. Nemško notranje ministrstvo je Bruslju naročilo, naj pošljejo nadzorne čolne, ki bi prestregli tihotapske čolne in jih preusmerili nazaj v Afriko, kar je velik premik v uradni nemški zunanji politiki. Do sedaj so članice EU ravnale tako, da so iskale in reševale migrante, ki potujejo čez Mediteran v plovilih, da bi dosegli kopno in prosili za azil. Sedaj pa Nemčija, ki je lani sprejela že več kot milijon migrantov, spreminja politiko in pravi, da je treba spremeniti pristop, ker dosedanji način spodbuja še več ljudi, da se odpravijo na to nevarno pot. Morda vas zanima tudi: Naval migrantov preko Sredozemlja se nadaljuje: pred smrtjo rešili kar 2100 migrantov V političnih krogih zaveznikov Angele Merkel so se pričele širiti govorice, da jo bodo odstranili s položaja vodje dežele, razen če ne bo spremenila svojega stališča o migrantih in si priborila zaupanja volivcev. Zdi se, da se je končno odzvala na te komentarje, kar se kaže v spremenjeni politiki do množičnih migracij v Evropo. V Muenchnu je bila zgrajena visoka ograja za zaščito družin pred migranti, kar kaže jasno stališče Nemcev do migrantov. Za azil naj ljudje zaprosijo iz svoje države Nastal je nov načrt, da bi migrante preusmerili nazaj v Tunizijo, Egipt in druga mirna področja v Severni Afriki, ne pa v Libijo, kjer divja vojna in od koder potuje večina migrantov. Morda se bo zgodilo podobno kot s Turčijo, ki je dobila milijarde evrov in proste vize za schengensko področje za svojih 80 milijonov državljanov, še poročajo na Expressu. A. B. Ravno sedaj bi bil pravi čas, da to hudičevko v človeški podobi naženejo iz politike naravnosst pred sodišče in da se ji javno sodi. S to svojo podlo politiko, ki jo je uvajala z migranti je uničila Evropo in mora za to odgovarjati. Na radiu Ognjišče so povedali, da je bilo v zadnjem času v Nemčiji preko 800 napadov domačinov na azilantska bivališča. ta gnila uvela kurba bi pac naredila karkoli, da se zadrzi na oblasti... ampak tudi nemci niso ravno po juhi priplavali.. GLOBALNA PRIJEVARA Vladimir Putin i Angela Merkel sjedili u istoj masonskoj loži i slušali istog meštra! Halo- NOVA 24 TV , čedalje boljši ste - ampak- emergency : kaj je na novici na Financah/The independent - da zahod namesti v 2 mesecih 300.000 soldatov na mejo z Putanistanom ? HVALA! no, to pa je drugi obraz anarhistov....nemških in medijskih...... Zakrita muslimanka na televiziji zagovarjala radikalizacijo mladine V nedeljo zvečer je za razburjenje v Nemčiji povzročila oddaja Anne Will na televiziji ARD. Kot gostjo so namreč povabili tudi 32-letnico, ki je bila v oblečena v nikab. Oddaja je imela provokativen naslov: »Moje življenje za Alaha – zakaj se radikalizira vedno več mladih«. Voditeljica je povabila več gostov. Psihologa Achmada Mansourja, ki je tudi strokovnjak za islam, politika krščanske demokracije Wolfganga Bosbacha in 32-letno v nikab oblečeno muslimanko Noro Illi, ki je ženska predstavnica centra za Islam v Švici. Mislim, da je to njena lažna zavajajoča politika in vse zaradi volitev v Nemčiji. Zanimivo je še to kaj bo pa naredila z arabskimi teroristi a za njih pa še velja "Willkommen". Naše nevladne organizacije se s tem zagotovo ne strinjajo. Hči Hillary Clinton je svojo poroko financirala kar iz dobrodelne organizacije 7. 11. 2016, 12:15 54 Facebook Twitter Foto: epa, printscreen Nov sveženj elektronske pošte WikiLeaksa je razkril, da je Chelsea Clinton, hčerka Hillary Clinton, uporabila sredstva iz dobrodelne Clintonove fundacije za plačilo svoje poroke z Marcom Mezvinskyjem. V številnih elektronskih sporočilih se je Doug Band, nekdanja desna roka predsednika Billa Clintona in nekdanji član upravnega odbora Clintonove globalne iniciative, pritoževal nad Chelsea Clinton. Preberite več: Slavoj Žižek: “Clintonova je povezana z bankami, se pa pretvarja, da je socialno napredna!” Chelsea Clinton usmerjala notranjo preiskavo in poslovanje z denarjem V enem izmed sporočil z dne 1. januarja 2012 je Band pisal Johnu Podesti, vodji predsedniške kampanje Hillary Clinton, in mu sporočil, da Chelsea Clinton usmerja notranjo preiskavo v Clintonovi globalni iniciativi in Clintonovi fundaciji, kar po njegovo predstavlja nasprotje interesov. Ni jasno, zakaj je Chelsea Clinton preiskovala svojo družinsko fundacijo in poslovanje z denarjem. Foto: epa Foto: EPA Elektronska sporočila so razkrila, da je Chelsea eno izmed hčerk nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha obvestila o preiskavi, kar je informacije potisnilo v roke republikanskega tabora – kar za Banda predstavlja konflikt interesov. Ni čisto jasno, kateri izmed hčerk je Chelsea razkrila informacije in zakaj je sploh povedala, da vodi notranjo preiskavo. Takšno potezo hčerke Hillary Clinton je Bari Lurie, šefinja osebja Chelsea Clinton v Clintonovi fundaciji, označila kot zelo nespametno. Foto: Printscreen Foto: Print Screen Hči Hillary Clinton označili kot razvajenega otročaja brez fokusa v življenju Doug Band je Chelsea Clinton označil kot razvajenega otročaja, ki nima v življenju drugega dela kot to, da se opravičuje, zakaj kaj naredi, prav tako je dodal, da Chelsea še ni našla svoje poti in da jo pesti pomanjkanje fokusa v življenju. Foto: epa Foto: EPA Chelsea eno izmed uslužbenk skoraj pripeljala do samomora V enem izmed sporočil je Band razkril, da je nad eno izmed uslužbenk stresala toliko stresa, da se je zaradi tega skoraj ubila. Lauro Graham je Band na podlagi dolgotrajnega pregovarjanja odvrnil od samomora, kajti bila je tik pred tem, da z avtom zapelje v reko. Leta 2015 je Band s Clintonovo pretrgal prav vse stike. Podesta se je na razkrite komentarje odzval tako, da jih je označil kot podcenjevanje. Na kar pa je Band odgovoril z naslednjimi besedami: “Učil sem se od najboljših. Potrebna bi bila preiskava proti njej zaradi tega, ker je bila financirana iz denarja, namenjenega za kampanjo, zaradi financiranja svoje poroke iz denarja fundacije.” Poroka stala približno 3 milijone ameriških dolarjev Ocenjeno je, da naj bi poroka Chelsea Clinton stala okrog 3 milijone ameriških dolarjev, ni pa natančno jasno, koliko denarja naj bi bilo za financiranje le-te porabljenega iz denarja fundacije, ki je milijone pridobila iz držav, ki podpirajo Islamsko državo. Foto: Printscreen Foto: Print Screen FBI naj bi bdel nad poslovanjem Clintonove fundacije, vendar ni jasno, kaj in če se sploh kaj preiskuje, poroča Daily Mail. Fox News poroča, da naj bi Hillary Clinton že v preteklosti dejala, da naj bi bila elektronska sporočila, ki jih je zbrisala s svojega zasebnega strežnika, povezana s poroko njene hčerke. Fundacija Clintonovih povezana s podjetjem Teneo za bogatenje sredstev Clintonova fundacija gre tudi skozi postopek notranje revizije in se poskuša distancirati od Tenea, svetovalnega podjetja za investicijsko bančništvo, ki je bilo delno lansirano s strani Banda poleti 2011. V 11 strani dolgem elektronskem sporočilu, ki ga je razkril WikiLeaks, naj bi Band razkril, da naj bi bil namen podjetja Teneo, da finančno obogati Clintonovo fundacijo. Tesno povezani tudi z milijarderjem maroškega rodu Fox News poroča, da naj bi bila Clintonova fundacija povezana z milijarderjem maroškega rodu Marcom Lasryjem, ki je velikokrat priskočil na pomoč. Tudi takrat, ko so potrebovali za prevoz letalo tako za namene fundacije kot tudi za osebne namene. Prav tako pa je pripomogel pri cenzuri zgodb v Enquirerju, mediju, v katerem ima svoj lastniški delež, ki bi lahko škodile Clintonovim. Donatorji fundacije v zameno za denar pričakovali koristi Na podlagi odkritij so ugotovili, da naj bi nekateri donatorji fundacije v zameno za denar pričakovali koristi. WikiLeaks razkriva, da naj ne bi bilo prav nobene transparentnosti pri izbiri članov Clintonove globalne iniciative, ki so za svoje članstvo morali prispevati 20.000 ameriških dolarjev. WikiLeaks razkriva, da naj bi mož Chelsea Clinton, Marc Mezvinsky, ki ima judovsko poreklo, organiziral večer pokra, z namenom, da bo za fundacijo zbiral denar, kar pa ni bil njegov edini namen. Povabil je vrsto potencialnih investitorjev in nekatere podjetnike, ki bi prav tako investirali v njegovo fundacijo, pri upravljanju katere sam ni pretirano uspešen. Foto: epa Foto: EPA Clintonova fundacija ima 242.000.000 ameriških dolarjev stroškov Clintonova fundacija, uradno imenovana Bill, Hillary & Chelsea Clinton Foundation, je neprofitna dobrodelna organizacija pod vodstvom družine Clinton. Cilj fundacije naj bi bil izboljšanje globalnega zdravja, povečanje možnosti za ženske in deklice, zmanjšanje debelosti med otroki, obveščanje o posledicah globalnega segrevanja in številni drugi. Ocenjeno je, da naj bi celotni stroški dobrodelne organizacije znašali 242.000.000 ameriških dolarjev. N. Ž. Iskrene sožalje RTV! Trump je pač boljši kandidat od Hillary! Življenje je grdo! 9. 11. 2016, 12:11 12 Facebook Twitter Foto: epa “Mi namerava ponuditi službo? Upam, da mi bo!” je o zmagovalcu tokratnih ameriških predsedniških volitev Donaldu Trumpu dejal njegov tesni prijatelj Nigel Farage, ki že upa na to, da bo postal Trumpov ambasador na evropskih političnih tleh. Trump sicer slovi kot kot velik podjetnik in delodajalec. Za mnoge rezultat ameriških volitev prinaša gromozansko presenečenje, še zlasti za tiste, ki so srčno upali, da bodo na predsedniškem stolčku končno videli svojo ljubljenko Hillary Clinton, vendar se slednja ni mogla izogniti svojemu drugemu nadvse bolečemu porazu. Mnogi se ob Trumpovi zmagi že sprašujejo kaj pravzaprav prinaša izvolitev republikanskega kandidata za predsednika ZDA, medtem ko drugi v tej zmagi vidijo dogodek, ki po svoji odmevnosti presega sam Brexit, navaja dailymail. Ste morda spregledali: Trump je veliki zmagovalec ameriških volitev – konec je vladavine elit. 288 elektorjev za Trumpa in še zmaguje Trump povzročil večji potres od samega Brexita! Čestitke ob zmagi dežujejo z vseh strani neba, tudi iz Velike Britanije, kjer se je tamkajšnji ugledni britanski politik Nigel Farage, takoj odločil poleteti v ZDA in svoje osebne čestitke osebno izreči novemu ameriškemu favoritu, ob tem pa dejal, da je ta dogodek “presega sam Brexit”, ki se je pred meseci zgodil na Otoku in je svet prav tako pretresel kot današnji ameriški praznik demokracije. Omenjeni britanski politik je še zatrdil, da je bil po Brexitu znova izražen protest “malega človeka” proti “establishmentu“. Clintonova je imela do Britancev ohol odnos, Trump ga zagotovo ne bo! Po mnenju Faragea je Trumpova izvolitev zelo ugodna za Veliko Britanijo, saj je prepričan, da se v Belo hišo tokrat seli njegov prijatelj, ki mu je Otoška država blizu, medtem ko je bil po njegovem mnenju ta odnos v času vladavine Obame in Clintona precej bolj hladen in prezirljiv. Obenem omenjeni politik sebe vidi kot bodočega Trumpovega veleposlanika na evropskih tleh. Farage je kot tesni Trumpov prijatelj je s slednjim sodeloval že v času predvolilne kampanije. Britanski politik izid ameriških predsedniških volitev pojasnjuje še z besedami: “Vprašanje je ali želiš spremembo, ali pa želiš obtičati tam kjer si?” Na slovenski RTV si jo očitno ne želijo. Zanje je praznik demokracije postal “dan spomina na mrtve” Vsi pa niso tako navdušeni nad Trumpovo zmago. O domnevni sredinskosti naše RTV zelo jasno pove njihova več kot očitna podpora Clintonovi in blatenje Trumpa. Eden najbolj pristranskih zapisov na RTV se glasi: “Donald Trump se bo preteklega tedna do konca življenja najbrž spominjal kot najhujše more, od česar je lahko hujša samo še ena stvar: spoznanje, da ne gre za moro, ampak za neizprosno resničnost. Začel se je v ponedeljek z njegovim soočenjem s Clintonovo pred televizijskimi kamerami, ki je po večinski oceni dramatično razgalilo njegovo “cesarjevo goloto.” Kako kruto je lahko življenje. Iskrene sožalje RTV. Foto: epa Foto: epa Kot dokaz za “nepristranskost” RTV: http://www.rtvslo.si/kolumne/trumpov-teden-groze/404253 Trumpov zmagoviti politični potres dosegel kar 289 glasov po elektorski lestvici! A navkljub drugačnim željam levičarjev se ne gre izogniti dejstvu, da je Donald Trump prejel 289 elektorskih glasov, Hillary Clinton pa zgolj poraznih 218. Za zmago bi Trump sicer potreboval zgolj 270 elektorskih glasov. Republikanec ob izidu volitev sicer zatrjuje, da bo predsednik vseh Američanov, navaja cnn. Domen Mezeg Stajerka res jih peće, skeli in boli…..očitno še ni končano, kljub končani volilni kampanji in RTV neljubi, če ne celo katastrofalni, Trumpovi zmagi :)))….. komentar iz MMC….. B-in. 09.11.2016 ob 11:39 “KAKŠEN LAŽNIVEC JE EBERGANT! REKEL JE DA JE KILLARY DOBILA VEČ GLASOV NASPLOŠNO, VENDAR TA TRDITEV NE VELJA SAJ JE ZA TRUMPA ZAENKRAT GLASOVALO BLIZU MILIJONA VEC LJUDI! LAZNIVI RTV!! Ampak resnično – še kr ne boste nehali lagat?” PS…..a Štefančič je še živ?? Kaj pa Žitnik poreče :)) Nata Sedaj bo pa zanimivo . RTV jevci so mojstri za ” nevtraliziranje ” uspehov nasprotnikov . Bastian Čestitke Tumpu,dobro je razgonil,sfukal bando.Povzeto pa naših politikih. Cerar: Glede na rod Melanie Trump bo tudi njen mož bolj seznanjen z dogajanjem v Sloveniji Slovenski odzivi na zmago republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa 9. november 2016 ob 10:05, zadnji poseg: 9. november 2016 ob 14:12 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik vlade Miro Cerar je poudaril, da novemu predsedniku ZDA želi uspešno delo, hkrati pa ga veseli, da je Slovenija na neki način dobila prvo damo ZDA. Cerar je tudi pojasnil, da bo glede na rod nove prve dame ZDA Melanie Trump tudi njen mož in novi ameriški predsednik Trump bolj seznanjen z dogajanjem v Sloveniji, ki pa jo, kot je presodil, že zagotovo dobro pozna. Premier je razložil, da se zaveda, da Trump prevzema veliko odgovornost in da bo moral nekako pomagati, da se preseže razdeljenost, ki se je v ZDA pojavila ob zadnjih volitvah. Cerar si tudi želi, da bi imela Slovenija še naprej dobre odnose z ZDA in da bi jih še naprej razvijala. Ob tem upa, bo novi ameriški predsednik kos vsem tem izzivom in da bo razumel, da morajo ZDA sodelovati z Evropo in s Slovenijo in da bodo demokratične vrednote, kot jih poznajo zdaj, skupaj širili po vsem svetu. Pahor: Odločilo je ljudstvo Slovenski predsednik Borut Pahor je po zmagi republikanca Donalda Trumpa na torkovih predsedniških volitvah v ZDA poudaril, da so ZDA prijateljska država Slovenije. "Imamo zavezništvo v okviru Nata in prizadeval si bom, da bi prijateljstvo, sodelovanje in zavezništvo še poglobili. Ameriško ljudstvo ima pravico, da odloči o svojem voditelju. Ameriško ljudstvo je odločilo," je v prvem odzivu na odločitev ameriških volivcev dejal Pahor. Napoved sprememb Glede na Trumpove napovedi gre pričakovati spremembe v ameriški politiki, je pojasnil ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley. "Vsaj, kar se tiče zunanje politike, smo imeli dolga leta stalnice v ameriški zunanji politiki, saj smo zagovarjali demokratične vrednote, blaginjo in skupno varnost. Kako bo to vodila naslednja administracija, bomo morali še počakati," je dejal ameriški veleposlanik Brent Hartley. Hartley je glede Trumpovih določenih spornih napovedi sprememb v ameriški zunanji politiki, zlasti glede predanosti ZDA zavezništvu v Natu, poudaril, da je "dejansko vladanje nekaj popolnoma drugega kot kandidiranje". "V ZDA imamo pregovor, da je tvoje stališče glede določenega vprašanja odvisno od tega, kje si. Če si v predvolilni kampanji, potem morda želiš izpostaviti določen vidik, ko pa si na oblasti, so zadeve morda nekoliko drugačne," je pojasnil. Pomembno je, da so volitve demokratične Ameriške volitve kažejo na veliko delitev volilnega telesa, se je na izide ameriških volitev odzval slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki meni, da je pomembno, da so volitve demokratične in da so volivci izbrali po svojem prepričanju, kdo naj vodi ZDA. Volivci so tisti, ki odločajo in izberejo, je dodal. Gospodarska rast bi bila višja pod Clintonovo Namestnik veleposlanika ZDA v Sloveniji Gautam Rana je na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) dejal, da bo Trumpova zmaga zaradi slovenskih korenin njegove žene Melanie gotovo pripomogla k rasti slovenskega turizma. Direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve Jure Stojan se je osredotočil na gospodarske kazalnike in pojasnil, da je 40 odstotkov gibanja ameriškega gospodarstva v prvem letu predsedniškega mandata mogoče učinkovito napovedati že samo na podlagi uradnega psihološkega profila predsednikov, ki ga je za vsakega od tokratnih kandidatov opravila znanstvena revija Scientific American. Rast pod Trumpom je, sodeč po tej analizi, lahko v najslabšem primeru negativna, in sicer za 0,6 odstotka, v najboljšem primeru pa 1,9-odstotna. Pod Clintonovo bi se gibala med 1,3 in 3,8 odstotka, je pojasnil Stojan. Vrednost borznega indeksa višja pri demokratih Generalna direktorica Bisnode južni trgi Maria Anselmi je predstavila izsledke raziskave gibanja gospodarske rasti glede na vrednost borznega indeksa S & P 500. Pojasnila je, da je bila v preteklosti v prvem letu mandata novega predsednika vrednost indeksa v povprečju višja pri demokratskih predsednikih. Podobno velja za BDP, ki je imel v preteklosti za okoli 350 milijard višjo rast v mandatu predsednika iz vrst demokratov. Anselmijeva je poudarila, da ti kazalniki sicer niso nujno negativni, poleg tega pa je pred iztekom prvega leta mandata zelo težko podajati podrobnejše ocene gospodarskih gibanj. Slovenijo bodo spremembe po besedah Anselmijeve sicer zadevale bolj posredno, kar pa ne velja za velika, izvozno usmerjena gospodarstva. Jazbec: Prehitro za ocene Guverner slovenske centralne banke Boštjan Jazbec je po zmagi Donalda Trumpa na volitvah v ZDA dejal, da je še prehitro za ocene, kaj se bo dogajalo s svetovno gospodarsko rastjo. "Verjamem pa, da sta ameriška in evropska centralna banka dovolj trdni, da lahko ustrezno odgovorita na morebitne šoke, ki bi jih prinesli prvi odzivi na izid volitev." Predsednik uprave Unicredit banke Slovenija Stefan Vavti pa je dejal, da smo videli, da so bili trgi sprva precej volatilni, nato pa so se stvari nekoliko umirile. G. C. Janez Janša: “Trump je zmagal proti režimskim medijem, ki so 90-odstotno podpirali njegovo tekmico” 9. 11. 2016, 14:17 136 Facebook Twitter (Foto: Urban Cerjak) Danes spremljamo pravo sago. Američani praznujejo izvolitev novega predsednika. Podporniki LGBT-ideologije, feminizma, masovnih migracij, multikulturalizma in teorije spola pa se jokajoč mečejo ob tla. Ameriške volitve so bile fenomen. Prvič v zgodovini je kandidat skoraj lastnoročno premagal celotno državno mašinerijo. Na zmago Donalda Trumpa pa se je odzval tudi predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki je dejal, da zmago Trumpa napoveduje že nekaj mesecev. Celoten odgovor predsednika Janše objavljamo v nadaljevanju. Kako komentirate rezultate ameriških predsedniških volitev? “Najprej iskrene čestitke našim prijateljem iz mednarodne demokratske zveze. Republikanci so na teh volitvah osvojili mesto predsednika, večino v senatu in večino v kongresu. Pred Ameriko je dejansko nov čas, nova doba. Jaz si želim, da bi se ponovil v nekih drugih razmerah čas Ronalda Reagana. Tudi on je bil v kampanji približno enako sprejet kot Donald Trump, vendar je bil kasneje eden najboljših ameriških predsednikov v zgodovini, ki je veliko prispeval tudi k dogodku, ki se ga spominjamo danes. Kajti na današnji dan leta 1989 je padel berlinski zid, kar je omogočilo tudi spremembe v Sloveniji in naši osamosvojitvi vsaj delno demokratizacijo. Še bolj pomembno pa je to, da so te volitve v nasprotju s tem, kar trdijo mnogi levičarski komentatorji. Dejansko so dokazale, da demokracija v ZDA deluje. Donald Trump je namreč zmagal proti korporacijam, proti režimskim medijem, ki so bili 90-odstotno na strani njegove protikandidatke. So pa za razliko od tega, kar spremljamo pri nas, vseeno drugačni. Jaz sem to videl na lastne oči, bil sem na republikanski konvenciji v Clevelandu v Ohiu julija. Preden so napadli Trumpa, preden so ga komentirali negativno, so vendarle prej predvajali celotne njegove izjave oziroma so prenašali njegove dogodke. Tako da so si ljudje, ki so te dogodke gledali, lahko ustvarili lastno mnenje. Recimo nacionalna televizija, Pop TV, ostali režimski mediji, in da ne govorimo o časopisih, iz tega, kar ti poveš, iztrgajo nekaj stavkov in to potem masakrirajo, napadajo, blatijo, zvijajo, manipulirajo in ljudje sploh ne vedo, kaj si ti dejansko povedal. In to je še posebej izrazito pri nas v volilni kampanji. V Ameriki situacija ni tako izkrivljena in pokvarjena. Zaradi tega so sporočila, ki jih je Trump naslavljal na volilno telo v volilni kampanji, prišla do ljudi in potem so si oni lahko ustvarili tudi lastno mnenje. V smislu je medijska scena, ki je sicer precej pristranska v ZDA, vseeno precej boljša od Slovenije. Je na nivoju, ki omogoča, da demokracija deluje. To sem videl že julija, ko sem govoril z ljudmi v Clevelandu in nekaterih drugih ameriških mestih. Sporočila so prišla do volivcev in Donald Trump je tukaj potrjeval njihova osebna prepričanja, medtem ko so tisti ljudje od korporativnih medijev slišali, da nimajo prav. Trump pa je govoril tisto, kar so tudi oni nekako z lastno glavo dojeli, da je bolje za njih. Vendar so jim mediji govorili, da temu ni tako. Ampak glede na to, da so lahko gledali sporočila, je seveda bilo jasno – meni je bilo jasno od julija naprej – da bo Trump zelo verjetno zmagal, razen če se ne bo zgodilo nekaj nepredvidljivega, kar lahko vedno obrne tudi usodo vsake volilne kampanje. V Sloveniji so mnogi, ki nekako sledijo podobnim trendom manipulacij, bili do zadnjega trenutka prepričani, da se bo v ZDA ponovila Slovenija, in od tega takšni šoki.” Kako komentirate to, da tudi uradne ankete niso uspele izmeriti tako velikega plazu, kot se je sedaj vsul, glasov za Donalda Trumpa? “Del teh anket oziroma raziskav javnega mnenja v ZDA je očitno ponarejenih. To se je videlo že na prvi pogled. Niso pa ponarejene ankete glavnih raziskovalnih hiš, ki si tega ne morejo privoščiti. Je pa razlika med tem, kar so oni namerili, in tem, kar je dejansko bil rezultat volitev, predvsem posledica dejstva, da zaradi medijskega stampeda, zaradi vseh teh obtoževanj, zaradi razglašanja Trumpa malodane za bebca. Marsikdo, ki so ga anketarji poklicali, ni povedal, da bo volil za Trumpa. Enostavno si je mislil, mogoče me pa ne kliče nekdo iz agencije za merjenje javnega mnenja, ampak me mogoče sosed preverja, ali sem tudi jaz bebec. Skratka, ta razlika se pokaže povsod. V vseh tistih državah, povsod, kjer je medijski prostor pristranski. In ker ljudje sicer mislijo drugače, ampak kot vidimo v časopisih in na televiziji, večina pa misli, da je, kot primer, Borut Pahor najbolj priljubljen, torej ne morem jaz izpasti kreten in reči, da je to nekdo drug. Skratka ta razkorak je skoraj vedno prisoten, tudi na volitvah v Sloveniji. Tudi te tako imenovane izhodne ankete, ko ljudi sprašujejo, ko gredo že z volišč, potem ko so volili, mnogokrat zgrešijo.” Kaj zmaga Donalda Trumpa pomeni za Slovenijo? Bomo tudi Slovenci v nekaj letih, tako kot smo videli v Ameriki, stali v vrstah pred volišči? Demokratična kultura pri nas je namreč zelo nizka. Zahvaljujoč tudi medijem in ostalim. “Do tega bo zagotovo prišlo tudi v Sloveniji. Ne more biti drugače. Bo pa do tega prišlo z določenim zamikom, sicer bi do tega že prišlo. Ravno zaradi te razlike, o kateri sem prej govoril – ameriški mediji kljub temu da so pristranski, niso manipulativni do te mere, vsaj osrednji mediji ne, da ne bi poročali v celoti o tem, kar je bilo sporočilo enega od kandidatov. Oni poročajo o tem, prenašajo neposredno in šele potem komentirajo. V Sloveniji pa manipulirajo že osnovno sporočilo ali pa lažejo. V tem smislu, da nečesa sploh nisi rekel, pa ti to pripišejo. In na podlagi tega potem delajo analize in prikazujejo stališče do nekega dogodka ljudem. Zaradi tega se je skozi to močvirje težje prebiti, ampak – kot se je pokazalo tudi v ZDA – socialna omrežja oziroma internet in vse tisto, kar je mogoče ljudem sporočati preko tega omrežja, v veliki meri nevtralizira to manipulativno učinkovitost klasičnih medijev. In ta trend je praktično prisoten povsod. Ne samo pri nas, ampak tudi v državah tretjega sveta oziroma v državah, kjer niti ne poznajo fiksne telefonije, uporabljajo pa s preskokom časa mobilno telefonijo. Tako da ta trend prihaja v Slovenijo. V kolikor ne bi bilo te niše, pravzaprav recimo Slovenske demokratske stranke, ki je osrednja tarča teh režimskih medijev in režimskega esteblišmenta, prakično sploh ne bi bilo, ker ne bi mogli do ljudi – niti do omejenega števila ljudi – spraviti naših sporočil. Zdaj je to s pomočjo te internetne niše nekaterih medijev, kot je Nova24TV, vendarle mogoče v večji meri in ta kepa se bo valila, se bo povečevala. Tako da slej ko prej bo prišel čas, da se tudi slovensko močvirje izčisti in ta rezultat ameriških volitev bo veliko prispeval k temu, ker ljudem, ki so že izgubilli upanje, da je možno nekaj spremeniti proti takšni sili, vendarle to upanje, ta rezultat vrača. Donald Trump je praktično premagal politični esteblišment v Washingtonu, premagal je korporativne medije, korporativne finance ter tisto, kar je v veliki meri Ameriko delalo dekadentno v zadnjih 15 letih in zaradi česar je imel tudi ves ostali svet, ki je v veliki meri neposredno odvisen od dogajanj v ZDA, velike težave. Čeprav se je to zavijalo in prikazovalo drugače, ampak šibka Amerika je velikanski problem za ves ostali svet.” A. R. Jok in stok. Krivi so neizobraženi volilci, starejši..(očitno so samozadostne ženske in novi priseljenci, privrženci Clintonove, biser izobrabe). Kako običajno nakladanje pametnjakovičev, ki znajo artikulirati demagoške, prazne fraze. Pa mimogrede spregledajo mnenje sicer tako hvaljenega ideologa Žižka. Razen Janše, je samo še Žižek praviljo napovedal kaj se bo zgodilo, Žal Murgle niso bankrotirane, ker v tretjem ropu Slovenije, nadaljujejo plenjenje! Forum 21 je zavzel SDH in Slabo banko, ter si tako odprl pot novim krajam davkoplačevalskega denarja! Rešitev je privatizacija, reforme (sodstvo, zdravstvo, šolstvo, individualni pokojninski računi), ukinitev politične korektnosti, lustracija, še več, udbaške zločince in komunistične morilce v Hag! Vse to lahko zagotovi le desna vlada! Zato Slovenci na volitve in volimo desne stranke (SLS in NSI sta komunistični ekspozituri) in desnega predsednika! Slovenski zet. Namesto da bi bil ognjemet na cast temu danes v Ljubljani, dvolicni in butasti levicarji cvilijo ter stokajo. Narobe svet in zmesana pamet. sprehajalec avtohtoni neandartalec • 14 minut nazaj Sevnica je cudovit kraj in za vedno bo zabelezena v svetovni zgodovini. Dobr pa je, ker levaki v Ameriki ne bojo več dobl milijard in bo vse šlo hitr v pm. ....najlepša v zgodovini amerike....klintonca je bila še mlada pregrda,da bi lahko bila starleta edini spas ji je bil od sexa zasvojeni bill.....kaj pa ji je drugega preostalo,kot politika? Tusk: EU in ZDA "obsojeni" na sodelovanje Odmevi po zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah 9. november 2016 ob 10:04, zadnji poseg: 9. november 2016 ob 16:40 Washington - MMC RTV SLO/STA/Reuters Po razglasitvi zmage Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah se vrstijo mednarodni odzivi. Med čestitkami pa so tudi nekoliko hladnejše reakcije. Trumpov predhodnik Barack Obama je Trumpu čestital v telefonskem pogovoru, ki je bil po besedah vodje Trumpove kampanje zelo prisrčen. Obama je svojega naslednika v četrtek povabil v Belo hišo, da ga bo seznanil s procesom prenosa predsedniških dolžnosti. Mogherini: Vezi med EU in ZDA so globoke Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je po Trumpovi zmagi na družbenem omrežju Twitter sporočila, da bodo EU in ZDA še naprej sodelovale. "Vezi EU-ja in ZDA so globlje kot kakršne koli spremembe v politiki. Še naprej bomo sodelovali in ponovno odkrivali moč Evrope." Mogherinijeva je sicer zunanje ministre EU, ki se bodo v ponedeljek sestali na rednem mesečnem zasedanju, povabila v nedeljo zvečer v Bruselj na neformalno razpravo o poti naprej v odnosih z ZDA po izvolitvi Trumpa. Tusk: EU in ZDA nimata druge možnosti kot sodelovanje Podobno kot Mogherinijeva meni tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je ob čestitki Trumpu povedal, da Evropa in ZDA po njegovem prepričanju nimata druge možnosti, kot da čim tesneje sodelujeta. Nobena država ne more biti velika v osamitvi, je še prepričan Tusk. "EU in ZDA lahko, morata in bosta sodelovali. To je v našem skupnem interesu," je poudaril. Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je opozoril, da je v EU potreben premislek o nadaljnjih politikah, saj se veliko držav čuti izključenih. "Verjamem, da bodo ZDA ostale močna in zaupanja vredna partnerica močne EU," je še dejal evropski komisar iz Francije. Ameriški veleposlaniki v državah EU-ja in Nata želijo ameriškim zaveznikom v Evropi zagotoviti, da se bo tesno sodelovanje nadaljevalo. Trump je med kampanjo večkrat postavil pod vprašaj ameriško trošenje sredstev za obrambo Evrope, zaradi česar so številni evropski voditelji, še posebej iz držav blizu Rusije, zaskrbljeni. Julija je tako izjavil, da bo treba pregledati, kako države izpolnjujejo svoje finančne obveznosti do Nata, preden se bo odločil, ali jih je ZDA pripravljena braniti. Stoltenberg se veseli srečanja s Trumpom Medtem je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg Trumpu čestital. "Pred nami so zahtevni novi varnostni izzivi, kot so hibridno vojskovanje, kibernetski napadi in nevarnost terorizma. Vloga vodilnih predstavnikov ZDA pri odgovorih ostaja izrednega pomena," je zapisal Stoltenberg. "Veliko dela še imamo. Zato se veselim čimprejšnjega srečanja z gospodom Trumpom in možnosti, da mu izrečem dobrodošlico v Bruslju na vrhu Nata prihodnje leto, ko se bomo pogovarjali o nadaljnjih korakih." V Kaliforniji so medtem izbruhnili protesti proti Donaldu Trumpu. Protestniki so v Oaklandu zažgali podobo Trumpa, razbijali so izložbe in zažigali smetnjake ter pnevmatike. Nekaj kilometrov stran, na Univerzi v Kaliforniji Berkeleyju, so protestirali študentje. Na Univerzi v Kaliforniji v Davisu pa so študentje blokirali ulice in vzklikali "Ti nisi Amerika, mi smo Amerika", poroča Reuters. Nemčija hladna Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je Trumpu že čestitala, ostali predstavniki oblasti pa so bili manj diplomatski. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je tako glede Trumpove zmage dejal, da jo moramo sprejeti. Kot je dejal, ga je način vodenja kampanje v ZDA pretresel. Glede ameriške zunanje politike je nemški minister dejal, da v prihodnje ne bo več tako predvidljiva. Putin za skupno delo Med prvimi svetovnimi voditelji je Trumpu čestital ruski predsednik Vladimir Putin. V telegramu je Trumpu napisal, da upa na skupno delo na rusko-ameriških odnosih. Ob tem je izrazil tudi upanje, da bo dialog med Moskvo in Washingtonom služil obema stranema, je poročal Reuters. Čestitke pa je Trump prejel iz Velike Britanije. Premierka Theresa May je poudarila, da obstaja med ZDA in Veliko Britanijo dolg in poseben odnos, ki da temelji na svobodi, demokraciji in podjetništvu, poroča Reuters. Francoski predsednik Francois Hollande je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da Trumpova zmaga "odpira obdobje negotovosti". Trumpu je sicer čestital. Trudeau se veseli tesnega dela s Trumpom Ameriški severni "sosed", kanadski premier Justin Trudeau je Trumpu čestital in obljubil, da bo "zelo tesno" sodeloval z novoizvoljenim ameriškim predsednikom. "Veselimo se tesnega dela z novoizvoljenim predsednikom Trumpom, njegovo administracijo in kongresom ZDA v prihodnjih letih in na področjih trgovanja, investiranja, mednarodnega miru in varnosti," je še dejal Trudeau. Južni "sosed" ZDA, mehiški predsednik Pena Nieto, pa je izrazil pripravljenost na sodelovanje s Trumpom. Poudaril je tudi partnerstvo in prijateljstvo s sosednjo državo. Priljubljen na skrajni desnici Nizozemski skrajni desničar Geert Wilders je na Twitterju zapisal: "Američani so si vzeli nazaj svojo zemljo." Vodja britanske evroskeptične in protipriseljenske stranke Ukip Nigel Farage pa je pohvalil Trumpa, da se je pogumno boril, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Nemška skrajna desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) razume Trumpovo zmago kot klic prebivalcev Zahoda, da si želijo politične spremembe. Nad Trumpovo zmago je navdušena predsednica francoske skrajno desne stranke Nacionalna fronta Marine Le Pen, Trumpov uspeh pa so pozdravili tudi v nemškem islamofobnem gibanju Pegida. Orban: Demokracija je še živa Trumpu je medtem čestital madžarski premier Viktor Orban. "Kakšna odlična novica. Demokracija je še živa," je zapisal na Facebooku. Avstrijski kancler Christian Kern pa je povedal: "Volitve ne lažejo. To je izbira, ki so jo predvideli redki. Mnogi zavračajo politični sistem ZDA. Morali bomo počakati, da vidimo, v katero smer bo šla nova politika." Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izrazil upanje, da bo Trumpova zmaga vodila k pozitivnim korakom za Bližnji vzhod in osnovne pravice in svoboščine v regiji. Tudi zunanji minister Mevlut Cavusoglu je čestital Trumpu. Dejal je, da želi Ankara okrepiti svoj "odnos, ki temelji na zaupanju, in sodelovanje z ZDA." Premier Binali Yildirim pa je dejal, da so ameriške volitve priložnost za krepitev dvostranskih odnosov. Čestitke so prišle tudi iz Egipta, pomembnega bližnjevzhodnega zaveznika ZDA. Predsednik Abdel Fatah Al Sisi je dejal, da upa, da se bo po volitvah začelo novo obdobje povezovanja z ZDA. Iranski zunanji minister Džavad Zarif je dejal, da bi moral ostati novoizvoljeni predsednik Trump zavezan mednarodnemu jedrskemu sporazumu z Iranom. Predsednik Hasan Rohani je dejal, da izidi volitev ne bodo vplivali na politiko Teherana in krepitev gospodarskih vezi Irana s svetom, ki da je nepovratna. Netanjahu: Trump pravi prijatelj Izraela Trumpu je medtem čestital tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je novoizvoljenega predsednika označila za "pravega prijatelja" Izraela. "Železna vez med ZDA in Izraelom temelji na skupnih vrednotah, podprta je s skupnimi interesi in gnana s skupno usodo," je dodal Netanjahu. Palestinski predsednik Mahmud Abas pa je sporočil: "Pripravljeni smo na pogovor z novoizvoljenim predsednikom in na vzpostavitev palestinske države z mejami iz leta 1967." Kitajci pričakujejo medsebojno spoštovanje Kitajski predsednik Ši Džinping je ob čestitkah Trumpu dejal, da se nadeja uspešnega sodelovanja z njim. Kot je poudaril, odnose med državama zelo ceni in pričakuje nadaljnje medsebojno spoštovanje, medtem ko je japonski premier Šinzo Abe je dejal, da sta ZDA in Japonska neomajna zaveznika. Okoljevarstniki pričakujejo Trumpovo spoštovanje pariškega podnebnega dogovora Izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) Patricia Espinosa je čestitala novoizvoljenemu predsedniku ZDA Trumpu, ki je sicer med kampanjo napovedoval odstop ZDA od pariškega podnebnega dogovora. Espinosa se je ob tem izrekla za čimprejšnje sodelovanje nove administracije ZDA na tem področju. Vodja podnebnega dosjeja pri ZN drugega komentarja na račun zmage Trumpa, ki je podnebne spremembe označil za potegavščino, ni izrekla. Lani sklenjeni pariški podnebni dogovor je v veljavo stopil 4. novembra. Države se morajo sedaj dogovoriti o nekaterih pravilih, po katerih bo dejansko lahko deloval. Gre med drugim za velike naložbe v obnovljive vire energije, na podlagi česar naj bi se gospodarstva obrnila stran od fosilnih goriv. Trump je velik zagovornik slednjih. B. V., K. T., A. V. Islamska država otroke v vrtcih učila sekanja glav in izdelovanja bomb 9. 11. 2016, 5:00 11 Facebook Twitter Foto: YouTube Islamska država je veliko prestrašenih iraških otrok prisilila v obiskovanje šol, ki so bile pod njihovim popolnim nadzorom. Namesto da bi se otroci učili pisati in brati, so jih tam učili, kako uporabljati pištole, izdelovati bombe, izdelati samomorilske jopiče in kako obglaviti ujetnike. Več kot milijon iraških učencev, ki živijo na ozemlju, ki je pod nadzorom Islamske države, v zadnjih dveh letih ni obiskovalo šol ali pa so bili prisiljeni v obiskovanje pouka, ki so ga vodili pripadniki teroristične skupine. Preberite več: Islamska država v paniki na veliko ubija civiliste in rekrutira otroške vojake Učenje branja in pisanja je bilo popolnoma zanemarjeno Številni tisti, katerih mesta so bila osvobojena s strani iraških sil, so razkrili, kako so ekstremisti pri poučevanju ignorirali učenje osnovnih veščin, kot sta branje in pisanje, saj so jim poskušali čim bolj oprati možgane z džihadističnimi ideologijami. Foto: YouTube Foto: YouTube Dobrodelna organizacija Save the Children poroča, da so namesto tega mlade otroke učili, kako uporabljati orožje, kako narediti bombo in kako obglaviti ujetnike. Več deset tisoč ljudi je zbežalo iz Mosula, trdnjave Islamske države, ko so iraške sile vkorakale z namenom ponovnega zavzetja mesta. Mnogi starši otrok, ki so živeli pod vladavino Islamske države, je sedaj lociranih v kampu Jad’ah, ki se nahaja južno od Qayyaraha. Po pranju možganov v šoli je sledila propaganda preko TV-ekrana Oče petih otrok Hamid je povedal, da so otroke učili, kako narediti bombe: “Potem ko so se otroci vrnili iz šole, se je na velikem zaslonu na vrtu predvajala propaganda: kako ubijati, kako izdelovati smrtonosne bombe in kako sekati glave ljudem.” Izdal je, da je bilo samo fantom dovoljeno obiskovati šolo, večina staršev pa je kljub pritiskom s strani Islamske države naredila vse, kar je bilo v njihovi moči, da jih je obvarovala pred obiskovanjem takšnih šol. “Povedali smo jim, da nikakor ne smejo verjeti njihovim besedam, saj to ne predstavlja pravega islama,” je dejal. Karim, oče štirih otrok, je izdal, da je Islamska država za borbo rekrutirala veliko 12-letnih otrok. Foto: Printscreen Foto: Print Screen Otroke so učili, da je ubijanje ljudi dopuščeno dejanje Na podlagi Karimovih besed naj bi Islamska država otroke po 40 dni zadrževala znotraj svojih baz, v katerih so jih usposabljali in učili, da je ubijanje vojske ljudi dopuščeno dejanje. V vsak program so vključili od 50 do 100 otrok. Tisti otroci, ki so se uprli pranju možganov, so bili ubiti v bojevanju. Karim je za Daily Mail izdal, da so njegovi otroci živeli v nenehnem strahu in da je bil prisiljen v to, da jih obvaruje pred teroristično skupino: “Moje hčerke je bilo zelo strah, vseskozi so se jokale in se tresle. Za svoje otroke želim, da se izobrazijo in dobijo službo. Za njih je najbolj prioritetnega pomena, da se naučijo pisati in brati.” Za otroke so sedaj zgradili začasne učilnice Dobrodelna organizacija Save the Children je v kampu, kjer sedaj živi 1000 družin, zgradila začasne učilnice. Foto: Printscreen Foto: Print Screen Direktor dobrodelne iraške šole Maurizio Crivellaro je povedal, da nedolžni otroci pod nobenim pogojem nikoli ne bi smeli biti izpostavljeni takšni vrsti poučevanja v šoli. “Ključnega pomena je, da se jih vrne na varno v pozitivno naravnano šolsko okolje, z namenom, da se čim prej prične postopek okrevanja in se jim da nekakšno upanje za boljšo prihodnost,” je dejal. Po njegovih besedah naj bi se otroci takoj po tem, ko so bile učilnice postavljene, zbirali zunaj in radovedno kukali v notranjost. “Če sklepamo na podlagi njihovih velikih nasmehov, so nad novo šolo navdušeni, saj so komaj čakali, da se stvari spet povrnejo v normalno stanje,” je dejal Crivellaro. N. Ž. V prvem razredu so naši komunajzarji nabili vsakemu sedem letnemu otročku titovko in rumeno rutko rekoč sedaj ste titovi pionirčki,za njega boste dali tudi svoje življenje.Isis je samo copy paste naše rdeče skrajne diktature, ki si je tlakovala pot z množičnimi poboji. Trumpovo zmago proslavili tudi v Sevnici: "Gre za spodbudo Melaniji" Sevničani ponosni na Melanio 9. november 2016 ob 10:57, zadnji poseg: 9. november 2016 ob 11:59 Sevnica - MMC RTV SLO "V Sevnici smo želeli poslati v svet pozitivno spodbudo Melaniji. Slovenija je nekoliko drugače reagirala, ampak mislim, da se je to obrestovalo, kajti domačine je vredno podpirati na njihovi poti," je dejal župan domačega kraja prihodnje prve dame ZDA Melanie Trump. "To je bilo spontano druženje, tudi zaradi prihoda številnih novinarjev. Ljudje pridejo sem, izrazijo zadovoljstvo in odidejo, kajti v Sevnici je normalen delovni dan," je o manjšem praznovanju, ki so ga pripravili v središču Melanijinega domačega kraja dejal župan Srečko Ocvirk in dodal, da je razpoloženje zato, ker bo Sevničanka postala prva dama ZDA, pozitivno. Koliko ljudi se je zbralo, težko presodi, saj od šestih zjutraj ves čas prihajajo in odhajajo, je še dejal in dodal, da je bistveno to, da so ponosni na Melanio. Preberite tudi: MMCživo: Iz minute v minuto Melania Trump - bodoča prva dama ZDA Mešani odzivi na Trumpovo zmago Donald Trump: "Obljubljam, da bom predsednik vsem Američanom" Občina Sevnica si od zmage Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah tako ne obeta kaj dosti, "nekaj posebnega pa je že to, da bo Melanija zdaj Sevnico postavila na svetovni zemljevid, da bomo postali bolj prepoznavni med srednjeevropskimi mesti". "To je velik prispevek k prepoznavnosti, večji, kot tisti neposredni učinek — torej, kaj bo kdo sponzoriral," je poudaril in dodal, da bodo to, da iz kraja prihaja ameriška prva dama, tržili le kot enega izmed elementov turistične prepoznavnosti kraja — poleg obiska Lisce, ribolova na Savi, kolesarstva itd. Pa je občina pripravljena na morebiten prihod turistov v kraj? "Občina Sevnica kot celota se postopoma razvija kot turistična destinacija, in to je eden od elementov, ki bo pripomogel še k večji prepoznavnosti," je pojasnil župan in dodal: "Ta trenutek je obiska toliko, da ga s svojo infrastrukturo zadovoljujemo, zagotovo pa se bo turistična ponudba še povečala." Tanja B. Kozorog Ameriške zastave po Sevnici. To bo proruska in levičarska populacija na MMC srečna :) Hillary Clinton Donald Trump ------------ -------------------- Vermont 3 Kentucky 8 Illinois 20 Indiana 11 New Jersey 14 Zahodna Virginija 5 Massachusetts 11 Oklahoma 7 Maryland 10 Tennessee 11 Rhode Island 4 Mississippi 6 Delaware 3 Južna Karolina 9 Okrožje Kolumbija 3 Alabama 9 New York 29 Kansas 6 Connecticut 7 Wyoming 3 Nova Mehika 5 Južna Dakota 3 Virginia 13 Severna Dakota 3 Kolorado 9 Teksas 38 Kalifornija 55 Arkansas 6 Havaji 4 Louisiana 8 Oregon 7 Nebraska 5 Washington 12 Ohio 18 Nevada 6 Misuri 10 Maine 3 Montana 3 New Hampshire 4 Severna Karolina 15 Minnesota 10 Florida 29 Idaho 4 Utah 6 Wisconsin 10 Georgia 16 Iowa 6 Pensilvanija 20 Aljaska 3 Maine 1 Arizona 11 Skupaj 232 Skupaj 290 Parents: Melania's father Viktor Knavs, Melania's mother Amalija Knavs. EXCLUSIVE: Is this America's next First Lady? As Donald tops the polls, Melania Trump's journey from a Slovenian Communist's daughter and teenage model to White House favorite's wife is revealed Melania Trump, 45, was born and raised in Sevnica, Slovenia to parents Viktor and Amalija Knavs Document from the Slovenian State Archives that her father was a listed member of the League of Communists Melania and her sister Ines took part in fashion shows alongside the children of their parents' fellow factory workers 'She would talk about becoming a model. It was her only dream,' said a former friend and classmate Melania met renowned fashion photographer Stane Jerko in 1987 at a modeling contest Married Donald Trump in 2005 and they share one son, Barron, who is nine, and is Trump's fifth child Seen at Wednesday night's presidential debate as her husband remains front-runner in Republican polls See our full coverage on Donald Trump, his wife Melania and his Presidential campaign By Hannah Roberts In Sevnica, Slovenia, For Dailymail.com Published: 20:57 GMT, 29 October 2015 | Updated: 14:16 GMT, 30 October 2015 e-mail 1.3k shares 907 View comments She is the wife of a billionaire who is still top of the polls among Republican contenders for the White House. Last night Melania Trump went center stage as she accompanied her husband Donald at the party's debate in Colorado - and where despite a muted performance, he remained front-runner in the polls. To be in such a position would be unusual of itself. But, Daily Mail Online can disclose, it is extraordinary. For Melania Trump is also the daughter of a card-carrying Communist and was brought up in a Soviet-era apartment in a country which fell apart in a bloody frenzy of inter-ethnic violence. Until last night the potential first lady had hardly been seen on the campaign trail with her husband. But she wasn't always one to shy away from the cameras. In fact, exclusive photos paint a different portrait - a young Melania shining in front of the lens, trying to launch her modeling career. Melania, who could become the first foreign-born First Lady in almost 200 years, was born in 1970 in south-eastern Slovenia, near the border with Croatia. Scroll down for video Strike a pose: Melania Trump's first modeling photos unveiled. A then 17-year-old posed for famed fashion photographer Stane Jerko Strike a pose: Melania Trump's first modeling photos unveiled. A then 17-year-old posed for famed fashion photographer Stane Jerko Strike a pose: Melania Trump's first modeling photos unveiled. A then 17-year-old posed for famed fashion photographer Stane Jerko Family ties: Donald Trump was joined by his wife Melania, his three eldest children, and their spouses, at the Republican debate in Boulder, Colorado, on Wednesday night Family ties: Donald Trump was joined by his wife Melania, his three eldest children, and their spouses, at the Republican debate in Boulder, Colorado, on Wednesday night Humble beginnings: Melania grew up initially in this apartment with her father, mother and sister in Sevnica. Melania's father was an active Communist, state records obtained by Daily Mail Online show. Humble beginnings: Melania grew up initially in this apartment (left) with her father, mother and sister in Sevnica. Her father was an active Communist, state records obtained by Daily Mail Online (right) show. The way she was: A picture taken during a child fashion show shows Melania Knavs in the center with her friend Nena Bedek and sister Ines. The two, and other children, would take part in fashion shows organized by their parents The way she was: A picture taken during a child fashion show shows Melania Knavs in the center with her friend Nena Bedek and sister Ines. The two, and other children, would take part in fashion shows organized by their parents Treasured memories: Melania (right) and her friend Nena Bedek featured in a local newspaper (right) as taking part in a young fashion show. 'Melania was transfixed by the idea of becoming a model and loved sketching designs for clothes,' Bedek tells Daily Mail Online Treasured memories: Melania (right) and her friend Nena Bedek featured in a local newspaper (right) as taking part in a young fashion show. 'Melania was transfixed by the idea of becoming a model and loved sketching designs for clothes,' Bedek tells Daily Mail Online Treasured memories: Melania (right) her sister, Ines and friend Nena Bedek featured in a local newspaper (right) as taking part in a young fashion show. 'Melania was transfixed by the idea of becoming a model and loved sketching designs for clothes,' Bedek tells Daily Mail Online School days: Sevnica elementary school is where Melania attended class from age seven to fifteen. Her father also arranged for her to attend a technical high school before she went on to the University of Ljubljana School days: Sevnica elementary school is where Melania attended class from age seven to fifteen. Her father also arranged for her to attend a technical high school before she went on to the University of Ljubljana Among friends: Melania's class in 1984 at the local high school. She is third from the left of the front row. 'She always had higher goals than the rest of us and more ambition. Her goal was to leave Sevnica for Ljubljana and to go abroad,' her friend Nena Bedek says Among friends: Melania's class in 1984 at the local high school. She is third from the left of the front row. 'She always had higher goals than the rest of us and more ambition. Her goal was to leave Sevnica for Ljubljana and to go abroad,' her friend Nena Bedek says Before the break-up of socialist Yugoslavia in the 1990s, Slovenia was just one part of the Communist country, a dictatorship under Marshall Tito, and a satellite state of Soviet Russia. And, as a document from the Slovenian State Archives shows, her father Viktor Knavs was a listed member of the League of Communists. Her mother Amalija Ulcnik was not listed as a member. Melania, who is Trump's third wife, has been tipped as Donald's 'Trump card' in the race to the White House. And while the campaign is based on his record as an entrepreneur, his free-market capitalism is dramatically out of kilter with the socialist values his wife was raised with. Her luxurious lifestyle is also a far cry from her upbringing in the small industrial town of Sevnica, an hour through the mountains from the regional capital Ljubljana. Sevnica sits in a forested valley, strung along the banks of the river Sava and its defining feature is a 12th century castle, worthy of Melania's fairytale life story. more videos Obama tells the world 'the sun will rise in the morning' Watch video Farage says current results of election are 'bigger than Brexit' Watch video President-elect Trump vows to 'renew the American Dream' Watch video Dramatic scenes as group of snakes pursue fleeing iguana Watch video Shocking music video has hidden moment man jumps off building Watch video Clinton concedes defeat in presidential election (full speech) Watch video Donald Trump: I will be President for all Americans Watch video Video shows London tram that derailed and overturned in Croydon Watch video Moment police carry passenger out of derailed tram in Croydon Watch video Donald Trump arrives home as 45th President of United States Watch video 'He gets things done': Katie Hopkins backs Donald Trump Watch video Massive crocodile measuring over 5m long rescued in Sri Lanka Courtesy Extra Scenic setting: The Knav family moved to a new house in 1984, escaping the state-owned communal property they had been in. Melania's father's Communist party membership is likely to have helped. They stayed, however, in the same scenic village Scenic setting: The Knav family moved to a new house in 1984, escaping the state-owned communal property they had been in. Melania's father's Communist party membership is likely to have helped. They stayed, however, in the same scenic village Centerpiece: Sevnica is built around its 12th century castle. Until the end of World War I it was part of Austro-Hungary, then Yugoslavia until that country collapsed in bloody civil war. Slovenia left peacefully and was not scarred by ethnic cleansing. Centerpiece: Sevnica is built around its 12th century castle. Until the end of World War I it was part of Austro-Hungary, then Yugoslavia until that country collapsed in bloody civil war. Slovenia left peacefully and was not scarred by ethnic cleansing. Family home: The current house of Viktor and Analja Knavs in Sevnica. Melania's parents have lived in the same home since 1984 Family home: The current house of Viktor and Analja Knavs in Sevnica. Melania's parents have lived in the same home since 1984 Centuries of history: While Donald Trump boasts of being a self-made man, Melania's hometown has a castle dating back to the 12th century and updated for centuries Centuries of history: While Donald Trump boasts of being a self-made man, Melania's hometown has a war memorial showing how the town has been affected by the tides of European history Centuries of history: While Donald Trump boasts of being a self-made man, Melania's hometown has a castle dating back to the 12th century and updated for centuries (left) and a war memorial showing how the town has been affected by the tides of European history During her childhood only five percent of Slovenians were Communist party members and although her father did not advertise his political affiliation, it was obvious to neighbors and relatives. It no doubt helped both her father and mother hold down solid jobs at the state-owned children's clothing manufacturer Jutranjka, which, with 1,200 workers, was the town's best employer. Amalija was a pattern-maker at the factory, and Viktor was a driver for one of the directors, although he later had a shop selling parts for cars and motorcycles. In line with their father's officially atheist Communist beliefs, Melania and her sister were not baptized and did not make their first holy communion with the other children, a decision which did not escape Catholic relatives. Melania's father Viktor, originally from Radice, an agricultural village 15 miles away, was able to use party contacts to access goods that other people did not have access to. As one relative in the village remembered: 'Viktor was in the Party which helped you to get government jobs or higher positions.' It was not clear whether Knavs was 'a true believer', she acknowledged. 'Maybe he was just being pragmatic. Being in the Party made things a bit easier and meant he could help his family.' But whether or not they believed, the Knavs' adherence to the regime's philosophy helped make life more bearable at a time when some goods including petrol were rationed because of shortages. Read more: http://www.dailymail.co.uk/news/article-3279399/Will-Lady-Melania-Trump-s-extraordinary-journey-card-carrying-Communist-s-daughter-teenage-model-White-House-favorite-s-wife-revealed.html Temačna zgodovinska dejstva prihajajo na dan – komunisti so morili tudi v Trstu 10. 11. 2016, 5:00 7 Facebook Twitter Foto: B.P. Počasi, a vseeno vztrajno, prihaja na dan tudi resnica. Pri tržaški založbi Mladika je izšla knjiga Martina Breclja Anatomija političnega zločina, Trojni umor v Rossetijevi ulici med ugibanji in dejstvi. Delo govori o umoru književnika in politika dr. Stanka Vuka, njegove žene Danice Tomažič ter njunega ljubljanskega gosta dr. Draga Zajca 10. Marca 1944 v Trstu. Foto: B.P. Foto: B.P. Martin Brecelj se je rodil v Buenos Airesu v Argentini, že od mladih let pa živi in deluje večinoma na Tržaškem. Maturiral je na klasičnem liceju Franceta Prešerna v Trstu, iz filozofije pa je diplomiral na tržaški univerzi. Do leta 2015 je bil zaposlen kot časnikar in naposled kot urednik pri Primorskem dnevniku, v katerem se je rad oglašal s komentarji. V mlajših letih se je udejstvoval na političnem področju. Bil je pokrajinski in nato deželni politični tajnik stranke Slovenske skupnosti ter občinski svetnik in podžupan v devinsko-nabrežinski občini. V zadnjem obdobju intenzivneje goji lastna filozofska in širše kulturna zanimanja. Predstavitve knjige sta se udeležila tudi sorodnika žrtev, prof. dr. Drago Zajc ml. in Majda Colja Kompan. Za omizje so sedli avtor knjige Martin Brecelj, književnica, publicistka in časnikarica Alenka Puhar in dr. zgod. znan. Renato Podbersič. Foto: B.P. Foto: B.P. Slednji je povedal, da je to knjiga, ki je šla na obrobju, ki se ga premalo zavedamo. Trst je bil že 100 let nazaj največje slovensko mesto. Ta zgodba je tržaška zgodba, a je hkrati vpeta v širši slovenski prostor. To je strašna podoba slovenske medvojne revolucije, ki ni bila omejena zgolj na ljubljansko pokrajino kot se večkrat poudarja, ampak je segala tudi v druge pokrajine. Revolucija, katere žrtve so bile tudi te tri osebe, je imela svoje lovke tudi na Primorskem. “V tej sliki, ki se zadnja leta izrisuje, je partizanska stran v krajih izza rapalske meje zahtevala vsaj 1100 žrtev, to je ljudi pobitih s strani revolucije, pripadnikov partizanskega gibanja,” je povedal dr. Podbersič. S to tematiko so se v preteklosti ukvarjali le umetnostni zgodovinarji, publicisti, književniki. Dokončnih zaključkov še ni mogoče postaviti, a knjiga je dobra osnova, da se preiskava nadaljuje. Slika še ni popolna, a na podlagi te študije lahko rečemo, da je zadeva bolj kot ne jasna. Bili so ubiti zaradi revolucinarnega nasilja. Dr. Renato Podbersič je pojasnil, da do 1943 ni bilo organiziranih protirevolucionarnih enot, ker Italija tega ni dovolila. Z razpadom Italije in prihodom Nemčije so se stvari spremenile in posledično je bil povečan interes slovenskih partizanskih enot in protirevolucinarnih oblasti za Trst. Žrtev hladnega umora je bil ugleden gospod Dr. Stanko Vuk je bil krščanski socialec, pripadnik ugledne goriške rodbine, višjega oz. srednjega sloja, sloneč na jasnih krščanskih temeljih, zapornik drugega tržaškega procesa, mladoporočenec, ki zakona ni imel priložnosti užiti v polni meri. Bil je človek, ki je jasno odklanjal protirevolucijo in opozarjal, da bo eksplicitno uveljavljal krščansko socilano smer znotraj OF, ki je pred 2. svetovno vojno, zlasti na Goriškem, imela vodilno vlogo. Foto: B.P. Foto: B.P. Alenka Puhar je dan, ko je izšla ta knjiga, označila za zgodovinskega. Dodala je, da to zdaj v naši državi preprosto ni bilo izvedljivo, dovoljeno, ni bilo mogoče, preprosto se zaradi ljudi, ki so to zavirali, to ni zgodilo. Marsikdo je že skušal odgovoriti na vprašanji, kdo je zagrešil ta zločin in zakaj, od politikov do publicistov, od književnikov do zgodovinarjev, odgovor pa je ostal vedno zavit v tančico skrivnosti. Znameniti je tudi roman tržaškega pisatelja Fulvia Tomizze, ki je izšel v slovenskem prevodu Majde Capuder z naslovom Mladoporočenca iz ulice Rossetti. Martin Brecelj v svoji knjigi obnovi dosedanje razlage tega krvavega dogodka in jih kritično pretrese. Na osnovi poglobljene zgodovinske raziskave pa ugotavlja, da so trojni umor v Rossettijevi ulicci izvršili trije pripadniki Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte. Po njegovih dognanjih so imeli nalogo, da likvidirajo predvsem Vuka, ki se je tedaj skupno z ženo pripravljal na odhod v partizane. Slovenski komunistični voditelji so se namreč bali, da bi mladi krščanskosocialni voditelj načel njihov politični monopol nad narodnoosvobodilnim gibanjem na Primorskem. Delo obsega skoraj 300 strani srednjega formata, prinaša pa tudi dokumente in fotografije iz tistega časa. Foto: B.P. Foto: B.P. Ob koncu so spregovorili tudi obiskovalci, med drugim tudi sin žrtve, prof. dr. Drago Zajc ml., prof. zgodovine in novinar Tino Mamič, zgodovinar dr. Stane Granda in publicist Igor Omerza. Celotno predstavitev knjige si boste lahko kmalu ogledali samo na naši televiziji. B.P. Janez Škrabec: zgodba o marksistu, ki smuča z Lukašenkom in prisega na Novo Slovenijo – 1. del 10. 11. 2016, 5:00 11 Facebook Twitter Foto: STA Ko v Sloveniji govorimo o lobijih, vplivnih omrežjih in njihovem poslovanju, ne moremo mimo Janeza Škrabca. Zase pravi, da je marksist in hkrati kristjan, ki da verjame v Boga. Ob ustanovitvi Foruma 21 je bil med njegovimi ustanovnimi člani, danes pa voli in finančno podpira Novo Slovenijo. Je član društva Slovenija – Rusija, častni konzul Belorusije v Sloveniji in hkrati član ameriške gospodarske zbornice AmCham v Sloveniji. Človek širokih pogledov ali zgolj pregnan preračunljivec, ki gre preko “trupel”, ko gre za milijone evrov in deljenje proračunskega denarja? Škrabec danes menda strašno uživa, če se ga v družbi prepoznava kot ”integratorja”. V zvezi s poslovanjem Rika je znal odkrito povedati, da nima tehnološke izobrazbe in da sebe vidi predvsem kot vodjo, ki ”zna vzpostaviti stik s kupci” in ustvariti ”dobre razmere za svoje sodelavce”. Novinarju Tadeju Golobu je pred leti v intervjuju za Playboy dejal, da ”zdaj delamo elektrarno v Makedoniji in jaz o elektrarni ne vem kaj dosti več od vas. In tudi takrat, ko jo bomo dokončali, ne bom vedel kaj bistveno več.” Genex in Smelt – poslovni model Rika za prihodnost V omenjenem intervjuju je tako opisal svoje mladostniške ideje: ”Sam se nisem videl takoj v podjetništvu. Do kakšnega leta 1988 sem se videl bolj kot predstavnik kake naše velike firme, Genexa, Inexa, v Sloveniji mogoče Slovenijalesa ali Metalke v Rusiji. To, da bom v Rusiji, sem pa vedno vedel.” Dodal je: ”Že takrat, ko sem študiral, mi je bil vzor Smelt, Jože Žagar in Peter Rigl. Že takrat sem vedel, da se nočem ukvarjati s proizvodnjo, da mi bo proizvodnja le za alibi, želel sem si pa inženiring podjetje za global project management in to Riko postaja, podjetje, ki to ponuja.” Škrabec seveda zelo dobro ve, kaj sta bila v času komunističnega režima Genex in Smelt. Kot sam v intervjuju potrjuje, je bil prav to poslovni model, iz katerega je črpal idejo ”globalnega projektnega menedžmenta” za svoj Riko. Zaradi kompletnega razumevanja Škrabčeve poslovne miselnosti in poti velja ob tej priložnosti na kratko spomniti, kaj sta pravzaprav bila Genex in Smelt. Udba je imela namreč v nekdanji državi različna projektna podjetja za posle s tujino. Le-ta so se po večini ukvarjala s prodajo orožja iz skladišč JNA, med drugim prodajo orožja Crvene Zastave, pa s prodajo novih in rabljenih vojaških vozil v dežele tretjega sveta, s kupovanjem in trgovanjem z zveznimi rezervami nafte in številnimi drugimi ”posebnimi” operacijami. Genex, ki je zaposloval preko 3000 ljudi, je imel celo svojo letalsko floto, svoja posredništva pa po vsem komunističnem in tretjem svetu. Vir, ki dobro pozna gospodarsko delovanje Udbe, nam je dejal: ”Zapomnite si, vse, kar ima -ex, -ix na koncu, je bila Udba.” Podobna zgodba je bil Smelt, le-ta je bil ljubljanska različica Genexa. Smelt je bilo projektno podjetje, preko katerega je potekal izvoz približno 20 podjetij iz nekdanje Jugoslavije, pri čemer je bila večina od njih slovenskih. Hkrati ga je Udba uporabljala za trgovino z orožjem, ob tem pa je Smelt na svoji študijski poti dokazano štipendiral še Ano Kučan, hčer Milana Kučana. Kmalu po osamosvojitvi je vitalni del gospodarskega omrežja Udbe začel z operacijo čiščenja, premoženje naj bi se prenašalo v Švico, kjer je dolga leta delovala družba Smelt International. Omrežje je v paniki pospravljalo, kar se je pospraviti dalo, a v času prve Janševe vlade se je vendarle našlo kar nekaj dokumentacije. Smeltova stolpnica v Ljubljani živi še danes, kakor celotno poslovanje Smelta je tudi njegova stolpnica povezana z eno največjih nepremičninskih afer v Ljubljani, kar je dolga leta odlično razkrival Vinko Vasle. Priporočamo v branje: [EKSKLUZIVNO] Janez Janša: Trump je zmagal proti režimskim medijem, ki so 90 odstotno podpirali njegovo tekmico Le-ta je pred leti za Delo razkril, da je Svetovni trgovinski center v Ljubljani deloval tako, da je zanj Smelt plačeval vse račune, ta denar pa naj bi hkrati postajal Smeltov lastniški delež v WTC. Po informacijah s spleta naj bi v 6. nadstropju stavbe Smelta dolga leta imela svojo pisarno tudi Ana Kučan, danes pa v stavbi s svojo družbo Eti-Par d.o.o. še vedno deluje nekdanji načelnik Udbe Janez Zemljarič. Na podobnem parketu, kot sta Genex in Smelt, je Škrabec kasneje gradil tudi svojo poslovno kariero. O svojih poslovnih začetkih Škrabec zelo rad pripoveduje v številnih intervjujih, ki jih daje. Uradna verzija njegovih začetkov govori o tem, da je svojo poslovno pot začel v Riku, kjer je kot direktor deloval njegov oče Stanislav Škrabec. Po stečaju Rika je mlajši Škrabec leta 1991 s štirimi partnerji ustanovil podjetje Transtrade, ki je posloval z rusko družbo AvtoVaz, proizvajalcem avtomobilov znamke Lada. Pet let kasneje pa je skupaj z razvpitim hrvaškim partnerjem Jozom Draganom ustanovil današnji Riko, ki se ukvarja z ”globalnim inženiringom za srečo ljudi”, kot piše v njihovem logotipu na strani na Facebooku. Zunanji minister v senci Tisti, ki Škrabca bolje poznajo, pravijo, da vsako sekundo vsakega dne nameni le za poliranje svojega ugleda in iskanje priložnosti za zaslužek. Leta 2004 je Janez Škrabec nase opozoril, ko je na smučanju na Krvavcu gostil Aleksandra Lukašenka, znanega diktatorja in večnega predsednika Belorusije. Svojo ljubezen do Belorusije je kronal pred tedni, ko je 4. septembra 2016 na slovesnosti v Minsku postal častni konzul Belorusije v Sloveniji. Kot so ob tej priložnosti zapisali na spletni strani Rika, ”Janez Škrabec v svoji podjetniški drži deluje kot integrator, ki povezuje gospodarske oz. podjetniške, kulturne in diplomatske dosežke okolij, v katerih deluje.” Foto: STA Glavni tajnik nove slovenije Robert Ilc in Janez Škrabec, Foto: STA V belorusko prestolnico Minsk, kjer se menda v njegovi organizaciji odvijajo zanimive zabave, ga redno spremljajo tudi različni akterji iz slovenskega političnega miljeja. V preteklih mesecih sta javnost razburjala predvsem dva; Roman Horvat, življenjski sopotnik dolgoletne desne roke Boruta Pahorja Simone Dimic, je skupaj s Škrabcem in znanima ljubljanskima gostincema Svetozarjem in Sebastjanom Raspopovićem iz gostilne AS obiskal Minsk z namenom ogleda predstave Macbeth, ki jo je pod Škrabčevim pokroviteljstvom v tamkajšnjem gledališču izvajala ljubljanska SNG Drama. Vse skupaj ne bi bilo prav nič sporno, če ne bi bil Roman Horvat v osebnem stečaju, kjer so upniki zoper njega prijavili kar 1,6 milijona evrov terjatev. Stečajni upravitelj Ervin Novak je menda imel v preteklih mesecih strašne težave z odzivnostjo Horvata in z njim, če verjamete, nikakor ni uspel navezati stika. Drugi razvpiti obisk se je zgodil septembra letos ob robu hokejske tekme Belorusija : Slovenija v Minsku, ko sta bila v družbi Škrabca videna njegova tesna prijatelja Matej Tonin, vodja poslanske skupine NSi, in Robert Ilc, glavni tajnik Nove Slovenije. Tonin in Ilc sta po tem, ko so njun obisk Minska razkrili številni mediji, hitela nervozno pojasnjevati, da sta si vse stroške poti in namestitve poravnala sama. Ko je leta 2014 Evropska komisija zaradi hujših kršitev človekovih pravic začela s postopki novih sankcij proti Belorusiji, je Slovenija potegnila ročno zavoro. Medtem ko je večina držav članic Unije podpirala predlog za prepoved potovanj in zamrznitev premoženja okoli 30 posameznikom iz Belorusije, je Slovenija sprejetje blokirala z željo po dodatni konkretni razpravi o imenih, ki naj bi bili na seznamu. Ključno vlogo za ”urejanje” seznama oseb je odigral Karl Erjavec, ki mu je Škrabec potem ”podelil piškotek” in ga pohvalil kot ”najboljšega zunanjega ministra v zgodovini”. Viri z Ministrstva za zunanje zadeve trdijo, da se praktično ne zgodi, da v delegaciji Erjavca ob mednarodnih obiskih ne bi bilo Škrabca. Škrabec obsesivno pazi na svoj ugled v Sloveniji Tako sta letos junija potovala tudi v Moskvo, kjer se je Erjavec zaradi ruskega lobiranja za odpravo evropskih sankcij proti Rusiji sestal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Ob robu srečanja je Škrabec za slovenske medije dejal, da ”sankcije za gospodarstvo gotovo niso dobrodošle, tudi ne prinašajo pozitivnih učinkov, zato je logično, da si gospodarstveniki želimo, da bi bile čim prej odpravljene vse sankcije in normaliziran politični dialog med EU in Rusijo.” Januarja letos se je Škrabec z gospodarskim ministrom Počivalškom mudil v Iranu, kjer je v Teheranu skupaj s štirimi slovenskimi podjetji odprl predstavniško pisarno. Ob robu dogodka so, zanimivo, kot slovenske prioritete v Iranu identificirali energetiko, elektroindustrijo, avtomobilsko industrijo … Hkrati z vsemi zgoraj navedenimi funkcijami Škrabčev življenjepis razkriva pisano paleto ”import-export” funkcij: predsednik slovensko-kuvajtskega poslovnega foruma, predsednik nadzornega odbora Nemško-slovenske gospodarske zbornice, član nadzornega odbora UN Global Compact Slovenija, član društva slovensko-kitajskega, slovensko-japonskega in slovensko-hrvaškega prijateljstva. Uradni življenjepis sicer skrbno skriva podatek, ki so ga o Škrabcu razkrile Finance: podjetje Riko Invest, ki sodi v imperij Janeza Škrabca, ima v lastniški sestavi podjetje iz Liechtensteina, gre za družbo Indtrade Establishment. Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da Škrabec obsesivno pazi na svoj ugled v Sloveniji, najbrž v luči te strategije povečini komunicira glede svojih poslovnih uspehov izključno v tujini. Češ, denar zasluži v tujini, četudi v spornih državah, kot je recimo Belorusija, in spornih projektih, kot je Čehov, a da doma v Sloveniji deluje kot glavni slovenski filantrop in mecen umetnosti, kulture, znanosti in športa. V svoji predstavitvi na medmrežju ponosno izpostavlja, da ga je zaradi njegovih pokroviteljskih dejanj ter podjetniško usmerjene mecensko-filantropske drže Charles Handy v svoji knjigi The New Philanthropists: The New Generosity (London, 2006) umestil med 23 novih svetovnih filantropov. A kampanja uspešnega mednarodnega poslovneža je zgolj metanje peska v oči. Škrabec je globoko prisesan tudi na slovenski proračun in številne z njim povezane investicijske projekte. Po poročanju Siola naj bi od 1. 1. 2013 naprej z državo naredil za 261 milijonov evrov poslov. Aplikacija Erar razkriva, da je Škrabec spreten tudi pri pridobivanju državnih subvencij in nepovratnih sredstev. Tako je njegova družba Riko Invest d.o.o. 19. 12. 2015 od Ministrstva za kulturo dobila 30.455,51 evra pod postavko ”Spomeniki”. Družba Riko Hiše d.o.o. pa je v letih od 2009 do 2012 (do konca leta) prejela kar za 375.865,50 evra subvencij Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije, dodatno leta 2009 od javnega sklada za podjetništvo kar 164.000,00 evra. V obdobju 2013 do 2015 jim je Javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma podarila še 194.846,22 evra. Več sledi v jutrijšnji objavi, ne zamudite … Andrej Žitnik Tile v Novi Sloveniji, so prodane duše. Plačilo pride ob prvih naslednjih volitvah. NSi je itak po kučanovi definiciji "žlahtno konservativna stranka" po meri in potrebah ud-be. Na volitvah jemljejo glasove od "desnih volivcev" in jih prodajajo za drobtinice z obložene mize režimcev. SDS zaradi cenzure na RTV zahteva sklic nujne seje odbora za kulturo 11. 11. 2016, 15:22 44 Facebook Twitter Foto: STA Pred nekaj tedni si je nacionalna RTV privoščila potezo, ki se je ne bi sramovali niti v Severni Koreji. Dokumentarec o JLA je preprosto izginil iz spletnega arhiva televizije, ker stricem iz ozadja ni bilo pogodu, da se v slovenskem prostoru gleda dokumentarec o realnem stanju v Jugoslaviji. V dokumentarcu smo lahko gledali vrste za kruh (in to za socialni kruh), vožnjo par/nepar, redukcije elektrike, prazne police in slovenske politične veljake (Milan Kučan), ki se rokujejo s kriminalcem in morilcem Josipom Brozom Titom. Seveda so ljudje to popolno zlorabo opazili in pritisk je bil tako velik, da naj bi dokumentarec sedaj bil v arhivu. A nekateri svarijo, da je bil medtem cenzuriran. SDS meni, da je to resen problem televizije, ki naj bi bila nevtralna Poslanci Slovenske demokratske stranke so v ta namen sklicali nujno sejo odbora za kulturo, kjer se bo o problematiki cenzure na RTVS tudi govorilo. Državljani bomo lahko videli, kakšne izgovore bodo ponudili vodilni na televiziji, pa tudi kako močno bodo stranke koalicije zagovarjale oziroma trivializirale to, da je bil eden redkih, do nekdanjega sistema kritičnih dokumentarcev poslan v tako imenovani “bunker”. Priporočamo v branje: Cenzura na RTV Slovenija – dokumentarec o JLA izpuhtel iz arhiva Besedilo sklica seje in obrazložitev za sklic v nadaljevanju objavljamo v celoti. ZADEVA: Zahteva za sklic nujne seje Odbora za kulturo Na podlagi drugega odstavka 48. člena poslovnika DZ in v povezavi z 32. členom poslovnika DZ v PS SDS zahtevamo sklic nujne seje Odbora za kulturo z obravnavo naslednje točke: 1. Cenzura na javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija I. Razlogi za sklic nujne seje Radiotelevizija Slovenija (v nadaljevanju RTVS) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki je ustanovljen in urejen z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija. Dejavnost RTVS je javna služba na področju radijske in televizijske dejavnosti, ki med drugim obsega tudi ustvarjanje in arhiviranje televizijskih programov (3. člen zakona), pri čemer se zlasti zagotavlja ustvarjanje dokumentarnih oddaj nacionalnega pomena, ki predstavljajo dokument preteklega časa (4. alinea 1. odstavka 4. člena zakona). Dne 25. oktobra 2016 je bil na sporedu 1. programa Televizije Slovenija prenos proslave ob Dnevu suverenosti. Po prenosu proslave je bil na sporedu dokumentarni film Dosje: JLA – Jugoslovanska ljudska armada, ki je prikazoval razvoj in propad Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila ključni steber ohranjanja partijske diktature in komunističnega totalitarnega režima. JLA je bila ustanovljena marca 1945 in se je sprva imenovala Jugoslovanska armada. Njena vloga ni bila samo obrambna proti zunanjemu sovražniku, temveč tudi vzpostavitev in kasneje vzdrževanje komunistične diktature in obramba proti notranjemu sovražniku. To se je pokazalo v procesih ob razpadu Jugoslavije in v republiških osamosvojitvenih vojnah, kjer je bila JLA zadnjič angažirana. V zgodovini bo zapisana kot ena izmed tistih totalitarističnih armad, ki so ob nastanku leta 1945 izvajale množične poboje civilistov in vojnih ujetnikov ter je takšen način delovanja ohranila vse do svojega razpada. Dokumentarec temelji na številnih arhivskih posnetkih in zapisih, ki prikazujejo dejansko sliko komunistične partije in njene armade JLA. Dokumentarec, ki prikazuje razvoj JLA skozi desetletja in njeno družbeno-politično vlogo je tako nedvomno v javnem interesu in zasleduje zakonske cilje in naloge RTVS. Po predvajanju je bil dokumentarec Dosje JLA takoj naslednji dan umaknjen iz arhiva oddaj, a se je kmalu spet pojavil na drugi povezavi. Pozno popoldne pa je bil umaknjen z uradnim pojasnilom RTVS, da za oddajo “Dosje JLA” nimajo urejenih vseh avtorskih pravic za spletno arhiviranje, zato ga ni več na voljo v arhivu. Dokumentarec je RTVS nato ponovno objavila v arhivu oddaj, predvajana je bila celo ponovitev, vendar šele po množičnem protestu gledalk in gledalcev na družabnih omrežjih, nekateri so celo pisali protestna pisma na RTVS. Opisano dogajanje kaže na to, da je v tem primeru šlo za povsem neutemeljene razloge za umik dokumentarca iz arhiva RTVS. Domnevni razlog, da avtorske pravice za arhiviranje niso urejene, ne more biti utemeljen razlog, saj je bil dokumentarec že predvajan in bi to pomenilo, da avtorske pravice za predvajanje niso urejene, prav tako ne bi mogla biti predvajana ponovitev dva dni kasneje. V kolikor bi se v arhivu znašel dokumentarec, ki je vseboval posnetke z neurejenimi avtorskimi pravicami, pa bi bilo dovolj, da bi zamenjali posnetek in v arhiv namestili verzijo, ki so jo predvajali dan pred tem in dan po tem, ali pa takoj izrezali posnetke, za katere RTVS domnevno ni imela avtorskih pravic. Da v primeru umika dokumentarca Dosje JLA ni šlo samo za formalne in tehnične zaplete, kažejo tudi dejstva o dogajanju znotraj kolektiva novinarjev RTVS. Novinarka zunanje politične redakcije Helena Milinković je na Programski svet RTVS naslovila protest v imenu Aktiva novinarjev Informativnega programa TV Slovenija, ki se je nanašal na vsebino samega dokumentarca in s tem posegla, ali poskušala poseči preko Programskega sveta RTVS v novinarsko avtonomijo avtorja dokumentarca dr. Valentina Areha. Kasneje se je izkazalo, da je Helena Milinković celo zlorabila ime omenjenega aktiva in besedilo protesta sploh ni bilo usklajeno z aktivom. Kot izhaja iz obvestila vodje aktiva Tadeje Anžlovar, naj razprava na Programskem svetu v tej fazi ne bi bila potrebna. Programski svet naj bi z obravnavo te teme počakal oziroma bo naknadno obveščen o reševanju navedene problematike znotraj aktiva. In to navkljub temu, da je omenjeni aktiv do sedaj zavračal, da bi imel Programski svet pravico do kakršnekoli razprave o posameznem novinarju ali oddajah. Ob tem se pojavlja dodatno vprašanje, kaj pomeni “obravnava te teme na aktivu”, saj kakršnakoli obravnava nastalega dokumentarca lahko pomeni samo poseg v novinarsko avtonomijo avtorja dr. Valentina Areha. Navedeno dogajanje kaže na to, da na RTVS dejansko obstajajo okoliščine, ki pomenijo ogrožanje nalog, ciljev in poslanstva, ki naj bi ga RTVS imela po Zakonu o Radioteleviziji Slovenije. V Poslanski skupini SDS menimo, da je potrebno te okoliščine razčistiti in v okviru pristojnosti odbora sprejeti sklepe, ki bodo zagotovili uresničevanje poslanstva RTVS, določeno z zakonom. Z zahtevo za sklic nujne seje se ne posega v novinarsko avtonomijo, saj se nujne seje ne sklicuje zaradi vsebine novinarskega prispevka, temveč se novinarsko avtonomijo v tem primeru poskuša zaščititi. II. V ta namen Odboru za kulturo predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednja sklepa: Odbor za kulturo se je seznanil z dogajanjem v zvezi z dokumentarno oddajo Dosje JLA potem, ko je bila predvajana dne 25. oktobra 2016. Odbor za kulturo priporoča ministru za kulturo in Vladi RS, da spremljata stanje na javnem zavodu RTVS glede cenzure in novinarske avtonomije ter sprejmeta vse potrebne ukrepe iz svoje pristojnosti, da se bo zagotovilo nemoteno izvajanje poslanstva, ciljev in nalog, ki jih ima RTVS po zakonu. A. R. Podlost brez primere: tako Brglez in vladajoča oblast ščitijo kriminal najhujše vrste 11. 11. 2016, 13:12 103 Facebook Twitter Predsednik državnega zbora Milan Brglez (Foto: STA) “Kaj lahko naredi sistem, da minimizira pozornost o poročilu glede bančne luknje? Na dnevnem redu ga uvrsti v petek zvečer in skrči čas za predstavitev,” je ogorčen nad predsednikom Državnega zbora Milanom Brglezom zapisal predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu Anže Logar. Predsednik preiskovalne komisije Logar, ki se že dlje časa ukvarja s poročilom o ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, je na Twitterju ogorčen zapisal, da je predsednik Državnega zbora Milan Brglez uvodno predstavitev poročila o preiskovanju bančne luknje z zahtevanih 60 minut skrajšal na 15 minut, še huje pa je to, da ga je uvrstil na dnevni red v petek zvečer, ko je gledanost parlamentarnega kanala in zainteresiranost javnosti na najnižji možni točki. Oglejte si še: Anže Logar na lovu za krivci bančne luknje – najprej nad Factor banko in Probanko, potem še nad ostale Na najnižji možni točki je tudi ukrep Brgleza, ki mu očitno ni v interesu, da bi javnost izvedela ključne ugotovitve o največjem bančnem ropu v zgodovini države, ki je davkoplačevalce stala milijarde evrov. Brglezova nenavadna reakcija je močno ujezila tudi vodjo opozicije Janeza Janšo, ki je njegov manever označil za krožno ščitenje najtežjega kriminala. “Bančna kriminaliteta je dobila novega sponzorja v obliki vlade in stranke SMC,” je zapisal. Pri preiskovanju bančne luknje naleteli na številne primere onemogočanja Logarjeva preiskovalna komisija za ugotavljanje odgovornih in vzrokov za nastanek največje bančne luknje in bančne krize v zgodovini Slovenije je pred mesecem dni prešla v sklepno fazo pri enem svojem delu in bi tega morala tudi ustrezno predstaviti na seji Državnega zbora. “Moje delo od začetka avgusta je bilo skoncentrirano na pripravi tega delnega poročila skupaj s strokovno ekipo, tako notranjo – Državnega zbora – kot tudi z zunanjimi strokovnjaki. Sama sestava poročila je razdeljena na dva dela. Splošni del, ki bo tudi javen, opisuje potek dela preiskovalne komisije, vse zaplete, ki so nastali na relaciji preiskovalna komisija – okrožno sodišče v Ljubljani in nekaterimi drugimi deležniki, v zaključku tega splošnega dela pa bodo tudi bistvene ugotovitve skupaj s predlogi sklepov zakonskih sprememb oziroma novel posamezne področne zakonodaje,” je takrat povedal Logar. Foto: STA Anže Logar (Foto: STA) Logarjevo poročilo bo služilo kot naznanitev suma kaznivega dejanja organom pregona Logar je na zadnji tiskovni konferenci povedal, da so poimensko ugotavljali sume kaznivih dejanj in odkrili številne primere, ki so jih naznanili organom pregona. “Namen priprave tega poročila je, da bi se to poročilo samo po sebi smatralo kot naznanitev suma kaznivega dejanja organom pregona. V delu o Banki Slovenije smo se poimensko opredelili do krivcev za slab nadzor in za nastanek dela bančne luknje,” je dejal Logar in še zaključil, da so že zahtevali tudi gradiva za druge banke, ko pa bo to poročilo sprejeto v DZ, bodo v začetku 2017 začeli z zaslišanji v naslednji fazi. Trump se bo odrekel predsedniški plači, ki znaša 400 tisoč dolarjev letno 11. 11. 2016, 18:38 134 Facebook Twitter Foto: epa. Donald Trump je bil v torek na volitvah izbran za 45. ameriškega predsednika in je eden redkih kandidatov v zgodovini, ki mu ne gre očitati, da bi poizkušal s prebojem na predsedniško funkcijo obogateti. Trump si je svoje bogastvo ustvaril kot nepremičninsko-gradbeni poslovnež in kot zvezda resničnostne televizije, Forbes pa njegovo premoženje ocenjuje na 4,1 milijarde ameriških dolarjev, kar ga na svetovni lestvici bogatašev uvršča na 405. mesto. Ne čudi, da se namerava Trump svoji predsedniški plači – ta letno znaša 400 tisoč ameriških dolarjev – preprosto odpovedati. Ko je republikanski predsedniški kandidat Donald Trump lani septembra stopil na govorniški oder v Rochesterju v New Hampshiru, je svojim podpornikom zagotovil, da se bo predsedniški plači, če bo izvoljen, odrekel. To je bila samo ena izmed njegovih napovedi o radikalnih spremembah v ameriški politiki, saj namerava uzakoniti tudi prepoved posebnih privilegijev, ki jih imajo kongresniki pri pokojnini in zdravstvenem zavarovanju. Preberite še: Kontroverzni filipinski predsednik Duterte: “Oba s Trumpom rada preklinjava” “Prva stvar, ki jo bom naredil, če me izvolijo za predsednika, je to, da ne bom sprejel plače. V redu? Denar mi ne pomeni ničesar,” je v Rochesterju govoril Trump, ki sam sicer trdi, da je njegovo bogastvo še precej večje, kot ocenjuje Forbes, saj naj bi znašalo okrog 10 milijard ameriških dolarjev. Njegova letna plača je tudi do desetkrat višja od predsedniške plače. Trump ne bi bil prvi predsednik v ameriški zgodovini, ki bi se odpovedal bajni predsedniški plači; Herbert Hoover, ki je bil na ta položaj izvoljen na volitvah leta 1921, je več milijonov dolarjev zaslužil že prej z rudarskimi posli, enako pa velja tudi za Johna F. Kennedyja, ki je prihajal iz izjemno bogate družine. Oba omenjena predsednika sta svojo plačo darovala v dobrodelne namene. L. S. Pred kongresom NSi: gradili bi normalno Slovenijo, delajo pa po komunističnem sistemu 11. 11. 2016, 5:00 245 Facebook Twitter Glavni tajnik NSi Robert Ilc in predsednica NSi Ljudmila Novak. Foto: sta Nova Slovenija gre na volilni kongres pod geslom Gradimo normalno Slovenijo. To bo sicer bolj težko, ker je njihova glavna graditeljica Hilda Tovšak v zaporu. Se bo pa na tem kongresu za naslednji mandat samookronala Ljudmila Novak, a kaj, ko naj bi bila ona le lahko vodljiva figura na šahovnici lobija, ki vlada Novi Sloveniji. Govorili smo z nekaterimi člani Nove Slovenije (v nadaljevanju NSi), od katerih pa jih večina ne želi biti imenovana, saj se očitno bojijo lobijev, ki v resnici kraljujejo v NSi. Stanko Pavrič, ki prihaja iz zreškega občinskega odbora Nove Slovenije in nima problemov s skrivanjem, pa nam je razkril, kakšno je zares stanje v NSi in da stranke dejansko sploh ne vodi Ljudmila, temveč drugi, mnogo močnejši ljudje, ki se skrivajo za mnogo manj pomembnimi funkcijami. Kot v komunističnem sistemu vnaprej dogovorjeno, kdo bo predsednik Ljudmila rada ponavlja, da je v desnih oziroma desnosredinskih strankah v Sloveniji mnogo premalo demokracije. Če pri tem misli na NSi, potem temu pritrjuje tudi Pavrič: “Zagotovo je v NSi premalo demokracije ali pa premalo analiz vodilnih ljudi v stranki. To lahko argumentiram tudi širše, vodstva nekaterih območnih enot NSi niso najbolj v redu. Bil sem med ustanovitelji Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) na tem območju in takrat smo popolnoma drugače kadrovali kot pa danes. To je tudi v NSi en bolj negativni del, saj kadrujejo tako, kot se nekaj ljudi zmeni, se pravi skupina zainteresiranih ljudi se dogovori ‘mi bomo občinski odbor, izmed teh nas bomo tega in tega imeli za predsednika’. Potem so seveda formalne volitve, saj morajo biti že zaradi naziva demokratične, na katerih pa se vnaprej pripravi, da bo izbrani dobil glasove. Skoraj po komunističnem sistemu, vnaprej je dogovorjeno, kdo bo predsednik.” Ljudmila je z izključitvijo Hojsa prestrašila ostale, da si ne upajo kandidirati za predsednika S tem, da v NSi ni vse po demokratičnih pravilih, se strinja tudi nekdanji poslanec NSi Anton Kokalj. “Lahko rečem, da je bilo v stranki NSi včasih več demokracije. Priznati moram, da sem tudi sam sodeloval pri prvih večjih spremembah statuta, ki so vpliv volilnega kongresa zmanjšale v dobri veri, da bo to pripomoglo k večji kvaliteti ekipe okoli predsednika stranke,” pravi Kokalj ter dodaja, da je bilo to, da bo Ljudmila na volilnem kongresu nastopila kot edina kandidatka, tudi pričakovano. “To sem pričakoval. Po eni strani je res, da večina ljudi ni pripravljena sprejeti bremena vodenja stranke, po drugi pa je morda izključitev Aleša Hojsa kot tistega, ki je to pred dvemi leti poskusil, koga odvrnila od razmišljanja o kandidaturi,” je prepričan Kokalj. Pavričev odbor je sicer na zadnjem volilnem kongresu NSi močno podprl Aleša Hojsa za predsednika. “Ker nova metla boljše pometa,” pravi Pavrič. “Hojs je izredno inteligenten, pošten, je pa tak, kot v Sloveniji moraš biti: oster; in to je prav. V NSi manjka poštene ostrine,” je dejal Pavrič, ob tem pa se je spomnil tudi na dogajanje med takratnim kongresom, da je predstavitev kandidatov za predsednika NSi potekala kar med glasovanjem. “To ni bilo v redu, ni bilo higienično. Pri nekaterih se je videlo, da je Hojs že malo formalno potlačen oziroma na stranskem tiru. V tajništvu nekaj ne ‘štima’. Če je več kandidatov, morajo imeti vsi do konca, do volitev, enake možnosti. Ni prav, da nekoga že kar vnaprej v besedah izločiš. Nekateri, ki to pametno razumejo, takoj med besedami čutijo, za koga kdo navija. Vem, da bi bil Hojs odličen predsednik.” “V stranki ni pristnega odnosa” Pavrič pravi, da je tako lobiranje za predsednike občinskih odborov NSi zasledil v precejšnji meri na štajerskem koncu, prav to pa odvrača resne in poštene ljudi, da bi se bolj vključevali v politiko: “Ravno zaradi tega ni toliko aktivnih članov, kot bi jih lahko bilo. Kadrovanje je bilo bistveno boljše v SKD-ju kot zdaj v NSi, ker smo se z vsakim človekom ukvarjali, ga preverili po vseh plateh in ni bilo tega lobiranja, predvsem pa ne sistemov že vnaprejšnjega odločanja.” Moteče je tudi to, da znotraj stranke NSi ni pravega, pristnega odnosa, zato se tudi on ne vključuje toliko, kot bi se lahko. “Moti me tiho dogovarjanje pred raznimi odločitvami. Tudi jaz ne dajem svojega prispevka, ki bi ga lahko dal. Bistveno večjega, kot ga zdaj; ravno zaradi takih odnosov se ne vključujem dosti oziroma premalo,” pravi Pavrič. Ljudmili drugi pripravljajo zadeve, ki njim ustrezajo O NSi pa so zadnje čase vse glasnejše govorice, da stranke v resnici sploh ne vodi Ljudmila Novak, temveč so jo ugrabili razni lobiji. “Naših pet poslancev zagotovo ni med tem lobijem. So drugi, ki to vodijo,” je povedal Pavrič ter dodal: “V tajništvu se dogajajo stvari, tam se pripravljajo, lobirajo in vnaprej dogovorijo.” In prav tajništvo naj bi bilo po njegovih besedah tisto, ki je krivo tudi za to, da je Ljudmila nekatere vidne člane NSi in strokovne kadre postavila na stranski tir, med drugim tudi nekdanjo poslanko in ministrico Mojco Kucler Dolinar in poslanca Antona Kokalja. “Ljudmila ne more o vsem vedeti 100-odstotno vsega, zato ima pomoč tajništva, oni ji pripravljajo stvari,” pravi Pavrič, nas pa je zanimalo, ali Ljudmila sploh vodi svojo stranko? “Bolj malo jo vodi. Ne odloča ona o vsem. Njej drugi pripravljajo stvari, ki njim ustrezajo,” je odgovoril Pavrič. Na to, da Ljudmila ob sebi zadržuje ljudi, ki je ne ogrožajo, vsi ostali sposobni, inteligentni in delavni člani pa ne najdejo prave pozicije v NSi, je odgovoril tudi Kokalj: “Razlogov za tako držo do nekaterih včasih zelo aktivnih in vidnih članov stranke ne razumem, ker mislim, da se že tako premalo ljudi resno in odgovorno ukvarja s politiko.” V glavnem tajništvu Nove Slovenije so glavni tajnik Robert Ilc, njegov namestnik Blaž Pavlin, predstavnika za odnose z javnostmi Matic Cvelbar in Aleš Trtnik, organizacijski tajnik Andrej Cimperšek in logist Primož Vaupotič. Kandidatov za predsednika NSi je veliko, a Ljudmila očitno ne bo prepustila oblasti še tako kmalu Člani Nove Slovenije so tudi prepričani, da ni prav, da bo Ljudmila edina kandidatka za predsednico NSi – Pavrič pravi, da bi se lahko s kom dogovorila, da bo njen protikandidat že zaradi vtisa demokratičnosti. V kom pa on vidi naslednjega predsednika NSi? “Zagotovo so to Hojs, Jožef Horvat in Jernej Vrtovec. Vrtovec je kljub svojim mladim letom primeren, ima intelektualne sposobnosti, ima pristop, pa še korajžen je, kar tudi moraš biti. Sedanjim nekaterim predsednikom občinskih odborov zamerim, da so šleve, da niso korajžni; danes je večina naših svetnikov takih revčkov, ki za tisto, kar župan reče, dvignejo roko, kar ni prav,” pravi Pavrič. Kot primernega kandidata vidi tudi Tonina, a dodaja: “Člani Nove Slovenije imajo glede njega kar nekaj zadržkov. Zamerijo mu to, da je malo preveč na strani Kučana, sploh pa glede glasovanja o njegovi penziji. Stari tega ne pozabijo, mladi pa tudi ne. Drugače pa je odličen fant, delaven, mogoče bo še enkrat obrambni minister.” M. S. To je zgodovinsko društvo, ki je s svojim delovanjem ljudem odprlo oči 12. 11. 2016, 5:00 3 Facebook Twitter Foto: Nova24TV Zgodovinsko društvo Bled 1004 (deseti april) praznuje dvajset let od svoje ustanovitve. Slavnostna obeležitev dogodka se je odvijala v viteški dvorani na blejskem gradu. Med ostalimi so pozdravili predvsem župana Janeza Fajfarja in predsednika zgodovinskega društva iz Brixna, Petra Brunnerja. Zgodovinsko društvo Bled 1004 ima zasluge tudi za to, da je praznik občine Bled 10. april, in da je Bled svojo tisočletnico lahko izkoristil v turistične namene. Predsednik društva Franci Kindlhofer, pobudnik za ustanovitev društva in oživljanja ponovnih stikov z mestom Brixen je uvodoma dejal: ‘2004 je bila pred vrati, in za turistični kraj je tisočletnica nekaj izredno pomembnega. Zato smo razmišljali kako bi zgodovino gledali z realnimi očmi, zato je bila ideja da ustanovimo Zgodovinsko društvo, ki bi s svojim delovanjem ljudem odprlo oči.’ Foto: Nova24TV Franci Kindlhofer (Foto: Nova24TV) 25. julija 1996 so ustanovili društvo S tem da so ustanovili društvo, še ni pomenilo da je bila pot do 10. aprila odprta. Pot je bila še dolga in težka. Bile so volitve in spraševali so se ali bo 10. april kdaj sploh bil občinski praznik. Konec leta so bile nove volitve in dobili so novega župana in nove občinske svetnike. Župan je bil prazniku bolj naklonjen in zakon je bil sprejet. ‘Ko smo dosegli ta cilj, da je datum 10. april tudi to, da je potrebno politično delo. Prišli so predlogi tudi za druge praznike. In smo na srečo uspeli to zavrniti, da ni bilo potrebno čakati do naslednjega mandata’, je še povedal Kindlhofer. Zakaj Bled praznuje 10. aprila? Odgovor se skriva v zgodovini: Prva znana omemba Bleda je datirana s 10. aprilom 1004, ko je sveti rimski cesar Henrik II. Bled z ozemljem med obema Savama poklonil briksenškemu škofu Albuinu z južne Tirolske. Albuin je bil po rodu s Koroške, zato lahko sklepamo, da je na drugi strani Karavank ležeče Blejsko jezero dobro poznal in se zavedal, kakšne dohodke bo za njegovo škofijo pomenila pridobitev že takrat znanega romarskega središča. Predsednik društva je še razkril zakaj je rimski cesar Henrik II. Bled podaril: ‘Ker je bil Albuin Korošec in je Bled poznal in je bil dober prijatelj Henrika II., ga je prosil, da mu ga podari.’ Dogodek je prelomnica v blejski zgodovini Romarji so že od srede 8. stol. prihajali k Sveti Mariji na Blejskem otoku, kjer so predniki današnjih Slovencev, Karantanci, častili Živo – staroslovansko boginjo ljubezni in plodnosti. Dogodek je velika prelomnica v blejski zgodovini, saj je bil Bled prvič pisno omenjen v zgodovinskih virih. Prvi dokument, ki omenja Bled, je torej darovnica, ki nosi datum 10. april 1004. Brixen je še edini kraj, ki ima arhiv. Lahko smo zelo zadovoljni da to imamo, ker smo edini, ki imamo to v Sloveniji, je dejal blejski župan in se zahvalil vsem, ki so prispevali k sodelovanju z Brixnom. Foto: Nova24TV Peter Brunner, župan Brixna in Janez Fajfar, župan Bleda (Foto: Nova24TV) Župan Brixna pa se je vsem gostom najlepše zahvalil za povabilo in pogostitev, ter dejal da je z veseljem prišel. Poudaril je še, da smo vsi zelo povezani: Gospod Henrik II. je pripomogel k temu, da sedaj praznujemo 2004 in da to obnavljamo. Vsa zasluga poleg zgodovinske gre tudi Janezu Fajfarju in gospodu iz turistične zveze v Brixnu, ki vzdržujeta že 20-letne stike. Zelo važno je, da se stvari poglabljajo z osebnimi odnosi. Brunner je izrazil željo, da bi še večkrat prišel, saj je letos prvič tukaj pri nas. Hartmuth Staffler, iz referata predsednika Zgodovinskega društva Brixen pa je zelo vesel, da v okviru tega gradu lahko pove svoje misli: Zgodovina Brixna je včasih potekala paralelno, nasprotno, kontroverzno, harmonično, manj harmonično. Kaj povezuje mesti je tudi Društvo za zgodovino. Povedal je, da so tudi na Brixnu imeli svoje društvo in sicer že pred 1. svetovno vojno, vendar je v času 2. vojne propadlo. Zdaj pa že 23 let deluje novo društvo. V teh letih so skupaj predstavili svojim someščanom že veliko gradiv, 12 knjig in eno veliko raziskovalno delo. Nastopajo pa tam, kjer je s temi zgodovinskimi deli potrebno postreči. Način kako se zgodovina ljudem približa je različna. Zato v Brixnu organizirajo izlete, predavanja, na priljubljen način in ne na način strokovnjakov. Na koncu so sledile še podelitve priznanj in zahval. Zgodovinsko društvo Bled 1004 pa želi svoje delo postaviti na širšo osnovo, saj se ne vidi kot izključno blejsko društvo, ampak kot društvo vseh krajev, ki so povezani z letnico 1004. Z mnogimi, zelo originalnimi idejami, se društvu obeta zanimiva prihodnost. I. K. Mladi demokrati za ukinitev najdražjega RTV prispevka – ta poroča pristransko, neresnično in celo lažnivo 12. 11. 2016, 5:00 28 Facebook Twitter Foto. STA “Program RTV je pristranski, nekakovosten, aktivističen in navijaško naravnan na en del volilne opcije, poleg tega pa ne naredi nič, da bi upravičili plačevanje več kot 150 evrov letnega prispevka,” ugotavljajo iniciatorji peticije za ukinitev RTV prispevka v Slovenski demokratski mladini. Na pobudo Slovenske demokratske mladine je komisija za peticije enake možnosti razpisala sejo o peticiji za ukinitev RTV prispevka, ki so jo več mesecev zbirali v Slovenski demokratski mladini po vseh krajih Slovenije. V tem času so zbrali 2500 podpisov državljanov, ki se ne strinjajo s programom ali višino obveznega prispevka. Oglejte si še: RTV – najdražja javna hiša v Evropi, ki bi jo mladi ukinili V Slovenski demokratski mladini menijo, da RTV zavaja kupce in potrošnike, saj ne deluje v splošno korist, ki bi jo morala zasledovati kot javni zavod vseh državljanov. To se vidi predvsem na področju informativnih oddaj, kjer so manipulacije najbolj očitne. Prav tako ugotavljajo, da gre za finančno neodgovorno ustanovo, ki s prejetimi sredstvi ne ravna gospodarno. To so pospremili z dejstvom, da je tam zaposlenih 2 tisoč ljudi, medtem ko jih je na nacionalni televiziji Slovaške, zaposlenih le nekaj čez 300. Foto: SDM Foto: SDM RTV odgovorna za volilne rezultate blaginjo ljudi Da RTV redno poroča pristransko, neresnično in včasih celo lažnivo, je navedel Žiga Štiftar, ki je za primere vzel afero Patria, migrantsko krizo in vsakokratne volitve. Kot pravi se neprestano diskreditira ljudi, ki so uresničili večstoletne sanje Slovencev, zaradi česar ima večina mladih državljanov negativen odnos do lastne države. “Gre za posledico monopola osrednjih medijev, med katere spada tudi RTV.” Prav tako je po njegovem v zadnjem času močno opažena naperjenost sovražnega govora proti skupinam, ki se borijo za življenje in ne zagovarjajo pravice do splava. “Enako je z napadi na katoliško cerkev in gibanja, ki so podobnega svetovnonazorskega prepričanja.” Prav tako je Štiftar opozoril, da se nekdanje svinčene čase prikazuje v lepi luči in to kljub temu, da so ljudje takrat živeli v revščini in represiji. RTV program ima velik problem glede selektivnega poročanja, saj ni korektno predstavljana tudi druga stran, kar pa vpliva na odnos javnosti do določenih ljudi in skupin ter povzroča sovraštvo med ljudmi. “Ker tovrstno poročanje v končnem vpliva tudi na volilni rezultat na volitvah, pa to vpliva tudi na splošno blaginjo ljudi,” še meni član SDM. Plačevanje prispevka je prisilno in v nasprotju s svobodo posameznika Po mnenju Roka Klajnška pa program RTV služi zgolj interesom tranzicijske levice. Klajnšek meni, da SDM vodi vrednota svobode, zato v svobodni družbi nihče ne sme nekoga v nekaj prisiliti. “V naši državi pa mora vsako gospodinjstvo letno prispevati več kot 150 evrov.” Po njegovem je zaskrbljujoče tudi število zaposlenih na zavodu, ki jih je prek 3000. Pri tem je ponudil podatek, da Slovaško javno televizijo ustvarja zgolj 300 ljudi, grško pa 600 in to ob dejstvu da imata obe državi nekaj milijonov več prebivalcev. Akcijo zbiranja podpisov so pričeli v vseh večjih slovenskih krajih, velika večina podpisnikov pa je rekla “kje smo se tako dolgo obirali.” (Foto: Nova24TV) (Foto: Nova24TV) Brez prispevka 75 odstotkov manj vsebin Na seji je prisostvoval tudi minister za kulturo Anton Peršak, ki je dejal, da je ustavno sodišče že dvakrat presojalo utemeljenost prispevka, ki ni ustavno sporna. Po stališču ministra zasebne novinarske hiše same določajo programe, države pa poskušajo z javnim servisom zagotoviti tudi druge manj zanimive vsebine. “Če bi prišlo do ukinitve RTV prispevka bi se odrekli 75 odstotkom programskih vsebin,” je dejal minister Peršak. Predstavniki RTV Slovenija se seje niso udeležili, čeprav so bili vabljeni. Opravičil se je le generalni direktor, od ostalih niso dobili opravičila. Predsednik SDM in poslanec Žan Mahnič je plačevanje prispevka primerjal z uporabo cest, ki jo plačujejo zgolj tisti, ki jo tudi uporabljajo. “Pri RTV pa je tako, da ga morajo plačevati tudi tisti, ki ga ne gledajo.” Posebej je bil krtičen do javne televizije v odnosu do pluralnosti, saj v zadnjih letih ne naredi nič, da bi upravičila plačevanje prispevka. RTV je ideološko in politično pristranska Po mnenju poslanca Vinka Gorenaka bi morala imeti nacionalna televizija, ki jo plačujemo vsi, do vseh političnih strank enak odnos. “Če pa nacionalka v pomembnem delu novinarskega kadra forsira levo politično opcijo, daje prednost eni politični opciji, kar je narobe.” Poleg tega je izpostavil, preveliko zaposlenost na RTV in zaskrbljenost nad nekaterimi kadri, ki dobivajo plačo pa že pet let ne prihajajo v službo. Po njegovem bi pri 150 zaposlenih, ki bi ustvarjali program, državljani plačevali le 2 evra prispevka. M. P. Ali res že 25 let živimo v samostojni demokratični državi? Nekatere stvari so še vedno iste kot v letih 1990-1991 12. 11. 2016, 5:00 35 Facebook Twitter Foto: sta Pogumni politiki, ki so verjeli, da si Slovenci zaslužimo živeti v samostojni in neodvisni državi, so pred 26-imi leti v Poljčah sprejeli predlog datuma plebiscita. Ta se je zgodil le dober mesec dni kasneje, rezultat pa je med ljudmi ustvaril val navdušenja, saj smo bili korak bližje k svoji državi in svetlejši prihodnosti. Vendar, ob zadnjih volitvah v ZDA se je izkazalo, da nekateri družbeno-politični delavci, ki se radi predstavljajo kot novinarji, še vedno živijo v tistih časih. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v avditoriju NATO Centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah organiziralo prireditev Poljče 1990 – 2016. Že 26 let je namreč od dneva nadvse pomembne odločitve, ko so delegati vladne koalicije Demos in ministri leta 1990 sprejeli predlog datuma plebiscita, ki nas je popeljal v samostojno in neodvisno slovensko državo. In tudi v tem letu, ko praznujemo že četrt stoletja slovenske samostojnosti, se s ponosom spominjamo dogodkov, ki so botrovali, da smo Slovenci uresničili svoj sen. Ena izmed ključnih odločitev na poti k samostojnosti pa je padla prav v Poljčah. “To je kraj spočetja Slovenije” Kot prvi je za govorniški oder stopil občinski svetnik v občini Radovljica Avguštin Mencinger, ki je izrazil zadovoljstvo, da se ta praznik praznuje prav v Poljčah, saj “je to kraj spočetja Slovenije. In če ne bi bilo tega spočetja, se kasneje ne bi rodila Slovenija. Tudi jaz sem bil tukaj pred 26-imi leti in bil sem nadvse ponosen, ker so mi ljudje zaupali, da jih zastopam v parlamentu. Bil sem srečen, ker smo se tukaj dogovarjali o samostojni Sloveniji, bil pa sem tudi prestrašen, ker nisem vedel, kaj nas čaka,” je povedal ter dodal: “Predvsem pa sem Bogu hvaležen, da sem sodeloval pri rojevanju države.” Preberite tudi Komunisti izgubili vojno z Masko demokracije – njihov vpliv je ničvreden, prepovedani film končno tudi na slovenski televiziji V šoli učijo teorijo spola, namesto da bi učili o ljubezni do domovine Da se v Sloveniji dogaja beg možganov, po mnenju Mencingerja ni kriva le ekonomska situacija. Prepričan je: “Že v osnovni šoli vzgajajo otroke o teoriji spola, namesto da bi jih vzgajali o ljubezni do domovine. Kasneje mladino usmerjajo na FDV in druge fakultete brez garancije, da bodo dobili službe, namesto da bi jih usmerjali v tehniške fakultete in poklice, ki jih naš narod rabi.” A Mencinger vsega le ne vidi tako črnogledo, saj pravi, da je v Sloveniji velikokrat tudi srečen. “Sem pa tudi zadovoljen, da živim v občini, ki živi bogato kulturno, gospodarsko in kulturno življenje. Prepričan sem, da je takih občin v Sloveniji veliko. Včasih imam občutek, kot da sta dve Sloveniji.” Dodal je še, da vidi, da se “ladja Slovenija” počasi obrača v pravo smer, čeprav tiho in komaj opazno, ter da bomo nekoč zagotovo postali “normalna evropska država”. Fotografija s 26. obletnice odločitve o slovenski samostojnosti v Poljčah. Foto: Mitja Humar Fotografija s 26. obletnice odločitve o slovenski samostojnosti v Poljčah. Foto: Mitja Humar Tisto, kar so “ljudje sami pri sebi čutili, pa si niso upali na glas povedati” Še posebej udaren govor pa je imel predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. “To je ena tistih prireditev, ki so v organizaciji VSO postale tradicionalne; tu je zgodovinsko mesto, kjer so se takrat pogumni poslanci odločili, da želijo in predlagajo slovenskemu ljudstvu samostojno državo. Smo v začetku drugih 25 let, ko upam, da ta država doseže tisto, kar smo v letih naše osamosvojitve tudi verjeli,” je povedal. Je pa bil njegov govor nadvse aktualen, saj je potegnil kar nekaj vzporednic med osamosvajanjem Slovenije in volitvami v ZDA. “Sama po sebi se vsiljuje paralela med dogodki, ki so se zgodili ta teden ter pred 26-imi leti. V Ameriki je zmagal kandidat, ki se je uprl medijsko plačani reklami, ki je povedal nekaj, kar so ljudje tudi sami pri sebi čutili, pa si niso upali na glas povedati. In to je prva paralela s tistim, kar se je zgodilo tukaj pred 26-imi leti.” Hojs pa je šel še dlje: “Druga paralela pa je tista, ki smo jo mnogokrat slišali v zadnjih dneh predvsem v prispevku Valentina Areha o naših družbeno-političnih delavcih. Nekateri so se sicer imenovali za novinarje. Naši družbeno politični delavci so slovensko ljudstvo prepričevali in v kamere govorili, da še vedno obstaja upanje za Hillary. Prav tako so leta 1990 po besedah dr. Pučnika v nekaj dneh pravilno izmerili javno mnenje, ki je v levih, desnih, črnih … Slovencih dalo jasen odgovor, da bomo za plebiscit in da se bomo na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo. Zato se je tudi retorika prvega partijskega šefa v nekaj dneh spremenila – kar naenkrat je začel govoriti, da je to prava odločitev in naj Slovenci povedo, kaj si želimo. Ta razlika med takrat in danes ostaja.” Hojs je še sklenil: “Ena od bistvenih stvari, ki jih moram v naslednjih 25-ih letih postoriti, je ta, da bomo imeli novinarje in ne družbeno-politične delavce.” Program je bil tudi kulturno zelo bogat. Tega sta obogatila Marcos Fink in Vlasta Doležal Rus. Fink je sicer v Buenos Airesu rojeni Slovenec, ki nastopa po vsem svetu. Sodeloval je z več kot 55 orkestri iz 18-ih držav in stal na 150 odrih v več kot 20-ih državah. Dvakrat je bil tudi nominiran na nagrado grammy. Je velik Slovenec in domoljub. Vlasta Doležal Rus pa je ena izmed najbolj vidnih slovenskih pianistk, svoje znanje in talent pa z veseljem deli z mlajšimi generacijami. Socialistični režim tako opevajo, a tudi mladi poznajo resnico Na praznovanju 26. obletnice odločitve o slovenski samostojnosti je spregovoril tudi član Mladinske sekcije VSO Triglav Matej Bečaj. “Samostojna slovenska država ni nastala čez noč, prav tako nam ni bila podarjena. Kljub temu, da tisti, ki so bili proti samostojni Sloveniji, poudarjajo, da je bila Slovenija izbojevana v komaj desetdnevni vojni, mi vemo, da temu ni tako. Težnje za slovensko samostojnost so se intenzivneje začele kazati že globoko v času jugoslovanskega totalitarizma, takrat, ko je bilo treba po banane hoditi čez mejo, ker takratni, sicer danes tako lepo opevani socialistični režim, ni premogel ne banan, omejena pa je bila celo poraba bencina.” “Na začetku je sicer kazalo, da gre Slovenija po pravi poti, potem pa so stvari sčasoma šle po zlu.” Bečaj je kot privilegij označil, da je rojen po letu 1991, saj mu tako ni bilo treba trpeti jugoslovanskega totalitarizma in zaničevanja Slovenije vse od leta 1941 dalje. “Kot že vemo, noben socialistični sistem ni demokratičen, človeški, niti ni ekonomsko vzdržen. Velika želja po osamosvojitvi je bila postati razvita, moderna, demokratična in bogata država s temelji v tržnem gospodarstvu. Na začetku je sicer kazalo, da gre Slovenija po pravi poti, potem pa so stvari sčasoma šle po zlu. Največji problem je brez dvoma nedokončana tranzicija na vseh področjih. Slovenija ni pravilno in dodobra izšla iz komunizma in se razvila v normalno demokratično državo, kar se zelo pozna tudi v gospodarstvu, saj imamo namesto normalnega tržnega sistema t.i. tovarišijski kapitalizem, ki pa nekaterim očitno zelo ustreza.” “Na srečo danes o samostojni Sloveniji obstajajo lepo ohranjeni zapisi nekaterih zgodovinskih dejstev in spominov, tako da imamo mlajše generacije lahko jasno sliko glede tega, kako je slovenska država sploh nastala,” je povedal Bečaj, ki je sicer sin veterana vojne za Slovenijo. “Otroci veteranov vojne za Slovenijo danes nimamo nikakršnih privilegijev, medtem ko na drugi strani tisti, ki Slovenijo tepihujejo, prejemajo smešno visoke in nezaslužene privilegije, po zaslugi katerih danes nimamo normalne javnofinančne slike. Toda kljub temu, da ne prejemamo nezasluženega denarja, smo zelo privilegirani, saj živimo v samostojni državi. Od te države ne zahtevamo privilegijev, ki jih ne bi sami zaslužili, ampak zahtevamo samo tisto, kar so si sicer tudi naši osamosvojitelji zamislili, torej to, da lahko z lastnim znanjem in delom uspemo in zaradi napačnega družinskega porekla ali strankarske izkaznice nismo prikrajšani za nič.” Odločitev v Poljčah je bila modra in demokratična Težko pričakovan pa je bil tudi govor predsednika DPZ 1990-1992 dr. Ludvika Toplaka, ki je spregovoril tako o lastnih izkušnjah kot tudi o ocenah strokovnjakov v preseku minulega četrt stoletja. “Danes s ponosom rečemo, da je bila odločitev v Poljčah modra in demokratična. Zahvaljujoč odločnosti Slovencev v skladu z mednarodnim pravom smo Slovenijo obvarovali vojnega pekla. Pridobili smo tudi simpatije mnogih evropskih držav, posebej Vatikana, saj je papež Janez Pavel II. verjel, da narodu, ki mu je Bog dal jezik, sledijo vsi atributi kulture, politike in Cerkve.” V Skupščino izvoljeni ljudje različnih interesov Toplak pa je tudi iskreno povedal, da so bili na prvih demokratičnih volitvah izvoljeni v trodomno Skupščino ljudje različne provenience in različnih interesov. “Eni smo v tranzicijo verjeli resno, drugi so videli v tranziciji znotrajpartijski medgeneracijski spor, zlasti spremembo političnih privilegijev v lastninsko pravico, ki bo dedna. Temu se je reklo menedžerske privatizacije. In prav zato so se tajkuni generirali iz vrst prejšnje nomenklature; rekli so, da je znal ali da se je znašel.” “V Poljčah smo se zbrali Demosovi ljudje. Vse nas je vodila ena sama misel: uresničiti osamosvojitev Slovenije,” je dejal Toplak ter se spomnil na zapisnik s sestanka Društva Manager, “kjer so tiste dni razpravljali o privatizaciji in kjer piše, da takim, kot so Peterle, Toplak, Pirnat, Janša pa samo `metak u čelo`.” Ogrožena je suverenost države Toplak opaža, da smo v Sloveniji soočeni s številnimi elementi veleizdajstva države v politiki, ekonomiji, kulturi in v medijskem razkrajanju vrednot slovenske osamosvojitve, narodnih simbolov, družine, vere, blagovnih znamk, vključno s parlamentarno ignoranco ustavnih odločb pa vse do izgona mladih ljudi, posebej izobražencev, v tujino s trebuhom za kruhom. “In če danes oblast ni voljna ali sposobna varovati državne meje, varovati gospodarstva, spoštovati pravne države, zagotoviti vladavine prava, dati kulture in dela mladim ljudem, potem je ogrožena suverenost države.” Prave vrednote je treba prenašati na mlade rodove “V tej vrednostni in pojmovni zmedi je tudi danes naloga VSO, da prebudi Slovenijo, da vrednote slovenske osamosvojitve ohranja in razvija, da spodbuja domovinsko vzgojo in prenaša vrednote na mlade rodove,” je svoj govor sklenil Toplak. Marjanca Scheicher V Sloveniji bo boljše takrat,ko bo še ostalih 75% Slovencev odraslo in začelo razmišljat z svojo glavo,do takrat pa upajmo,da bo Slovenija sploh še obstajala. Sicer pa je povsod tako, kjer vladajo komunisti, socialist in drugi narobe misleči levičarji. Razen nasilja, takšnega in drugačnega, populizma, demagogije, prevare, sleparije in plenjenja nimajo kaj ponuditi. Iz rok v usta, od danes do jutri, je njihov moto. Zloglasni Kučanov prijatelj in lažni humanitarec George Soros ima vodilno vlogo v protestih proti Trumpu 13. 11. 2016, 5:00 86 Facebook Twitter Foto: epa “Nocoj se bo zbralo na tisoče Američanov na stotinah miroljubnih mitingih v velemestih in mestih po državi, tudi pred Belo hišo, zaradi rezultatov torkovih predsedniških volitev,” so napovedali na organizaciji MoveOn.org pod finančnim pokroviteljstvom zloglasnega Sorosa, ki se ne more sprijazniti s Trumpovo zmago. Med organizacijami, ki podpirajo proteste proti bodočemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, so tudi tiste, ki jih financira zloglasni George Soros. Za protestnike proti Trumpu je sicer značilen skrajnolevičarski primitivizem na nivoju latinskoameriških marksističnih gverilcev. Med drugim se po ameriških mestih pripravlja grmadam podobne ognje, v katerih sežigajo lutke v podobi novoizvoljenega predsednika, poroča Russia Today. Ob tem pa se zdi, kot bi se v ZDA pripravljalo na pravo komunistično revolucijo, ki so se je Američani desetletja dolgo bali kot “hudič križa”. Ste morda spregledali: George Soros in Milan Kučan – oba humanitarca in demokrata pod pretvezo Organizacijo, ki se ukvarja s “partizanskimi posli ustvarjanja zdrah na ulicah”, financira Soros Nekatere od skupin, ki so pripravile proteste proti novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku so tudi takšne, ki jih velikodušno sponzorira kar sam George Soros. Ta je sicer v javnosti poznan kot absolutni podpornik liberalnih ameriških politikov in milijarder. Med organizacijami, ki delajo s Sorosovim blagoslovom, je tudi MoveOn.org, kar je razkril Wikileaks. Na spletni strani omenjene organizacije so pred dnevi zapisali, da se na tisoče Američanov in na desetine organizacij menda mirno zbira pred Belo hišo, pa tudi drugod po državi, da bi se uprli rasizmu, islamofobiji in ksenofobiji. “Ovčiče” slepo sledijo svojim “pastirjem” Protestniki, ki ustvarjajo “zgago” na ameriških ulicah, pravzaprav niso glavni krivci za nemire, marveč kvečjemu “naivne ovčice”, ki slepo verjamejo svojim režimskim pastirjem z milijardami dolarjev v svojih “bančnih mošnjičkih”. Slednji uboge razgrajače strašijo, da so v nevarnosti zaradi Donalda Trumpa, čeprav bodoči ameriški predsednik vse od svoje zmage dalje ne govori o ničemer drugem kot o narodni enotnosti. Soros si v resnici želi enopartijski sistem Ob vsem tem pa je najbolj tragikomično dejstvo, da so imeli Trumpovi nasprotniki veliko večino medijev in finančnih sredstev v svojih rokah, pa so njihove predsedniške ambicije kljub temu tako klavrno propadle. Naj živi revolucija! To pa dokazuje prepričanje, da je za nekatere finančne mogotce, ki podpirajo demokratske kandidate edini dopustni sistem enopartijski, medtem ko je druga stranka na politični sceni zgolj za kamuflažo, saj želijo, da politika počne izključno to, kar si oni želijo, in če ne dobijo tistega, kar mislijo, da jim pripada, so sposobni izvesti kontrarevolucijo, s katero so pripravljeni celo izmaličiti demokratično voljo ljudstva, navaja Russia Today. Se vam ne zdi, da vse skupaj malce diši po letu 1945 pri nas? Trumpa želijo s protesti ustrahovati Vendar pa je bolj malo možnosti, da bi to kakorkoli vplivalo na ameriško politično stvarnost, še najmanj pa da bi spodnesli samega Trumpa, marveč mu želijo predvsem nagnati strah v kosti, da bi postal bolj ubogljiv in poslušen za določene interese. V zameno za družbeni mir bi morda od njega pričakovali, da ne ogroža raznih orožarskih poslov po svetu. Vsi trenutni protesti proti Trumpu imajo sicer demokratsko ozadje in se bodo prav verjetno nadaljevali tudi v naprej. Zahtevajo razveljavitev volitev, ker po njihovem niso v skladu z vrednotami države Zaradi huliganskih izpadov “demokratičnih pouličnih partizanov” je morala policija že posredovati s solzivcem in celo gumijastimi naboji, številni pa so bili aretirani. Mnogi demokrati celo pozivajo k razveljavitvi rezultatov predsedniških volitev, rekoč da ni v skladu z vrednotami države. Stvar je še posebej pomenljiva zato, ker v ZDA nikdar v zgodovini še ni bil problem sprejeti rezultate predsedniških volitev. Barvne revolucije globalnega strica iz ozadja Gre za nekakšno “barvno” revolucijo, kakršnim smo bili v preteklosti že priča drugod po svetu. Podobno ozadje naj bi imela tudi oranžna revolucija v Ukrajini. Za Sorosa, ki se igra globalnega strica iz ozadja, je ob tem pomembno le to, da bodo potešeni njegovi nenasitni finančni apetiti, zato ga posledično tudi zanima le demokracija, s katero se lahko okoristi. Zanimiv je podatek, ki ga je leta 2004 razkril Washington Post in govori o tem, da sta Soros in njegova soproga Susan Weber Soros organizaciji Move.On.org darovala 1,46 milijona dolarjev. Ste morda spregledali: To je Soros, George Soros. Milijarder, ki izdatno financira svetovni kaos Soros deluje kot prava hobotnica George Soros se v javnosti sicer predstavlja kot velik človekoljub in humanitarec, vendar pa naj bi bilo njegovo resnično ozadje povsem drugačno. Poznavalci pravijo, da v resnici deluje kot prava hobotnica, ki podtalno vpliva na mnoga področja družbenega življenja. Znano pa je, da sta v navezi tudi s Kučanom ter da je le-ta Sorosa že pred leti počastil z državnim odlikovanjem. D. M. komar marko sončnica • 35 minut nazaj katero resnico? a to da so elektronske glasovalne naprave, ko si oddal glas za NAŠEGA ZETA avtomatsko potrdile Hilary? A je bilo pri nas kaj drugače? Zakaj so bile vstaje tako ORKESTRIRANE? No ja, možno je tudi da inovaguracije ne bo doživel! JFK se lahko ponovi! Caetano • eno uro nazaj Izgleda, da je Trumpova zmaga opogumila tudi nekatere v Vatikanu. Nekaj pozitivnega tudi iz Vatikana. Kardinal Tauran predsednik sveta za medverski dialog je dal izjavo, da je bil govor papeža Benedikta XVI. leta 2006 v Regensburgu preroški. To iz prve troke. A se financirajo iz tistih 13 milijard dolarjev naloženih v ŠVICI o katerih piše ĐUSEPE v knjigi NAŠ TITEK, ki jih je imela dELEGATSKA stranka konec 90 let! V Sloveniji rdeča kuga še vedno razsaja – v Nemčiji in na Poljskem za propagiranje totalitarizmov grozi zapor! 13. 11. 2016, 5:00 101 Facebook Twitter Foto: sta, fotografija je simbolična V Nemčiji so na 8 mesecev zaporne kazni obsodili skrajnega desničarja, ki je nosil tatu, s katerim je promoviral nacizem. Tudi na Poljskem je zagrožena kar 2-letna zaporna kazen za promocijo totalitarnih ideologij, med drugim komunizma. Kdaj bo vse totalitarne simbole prepovedala Slovenija? V Nemčiji tisti, ki nosijo nacistične simbole oziroma slike, ki promovirajo nekdanji Hitlerjev totalitarni režim, pristanejo za zapahi. Nazadnje je sodišče v Nemčiji na večmesečno zaporno kazen obsodilo nemškega skrajnega desničarja, ker je na telesu nosil tatu, ki je upodabljal nemško koncentracijsko taborišče. Obsojeni sicer pripada ultradesničarski nemški stranki NPD in mu je bila odvzeta prostost za 8 mesecev, navaja portal DW. Tudi na Poljskem je za nošenje nacističnih in še zlasti komunističnih simbolov zagrožena zaporna kazen do dveh let. Bi Slovenija morala ravnati enako? Ste morda spregledali: Bizarno: Na državni proslavi ob dnevu odhoda zadnje rdeče zvezde, so se bohotile rdeče zvezde Zaradi tetovaže, ki je upodabljala taborišče Auschwitz, že obsojen Skrajni desničar je simbol, ki poveličuje nacistično ideologijo v lanskem letu javno razkazoval na bazenu Brandenburg v Berlinu. Ob upodobitvi koncentracijskega taborišča je bil tudi napis iz taborišča Buchenwald, ki se je glasil “Jedem das Seine” oziroma v prevodu “Vsakemu svoje”. Tetovaža je sicer upodabljala koncentracijsko taborišče Auschwitz. Nemški ideolog je sicer pred tem že prejel 6-mesečno pogojno zaporno kazen zaradi kršitve nemškega zakona, navaja DW. Je pritok ilegalnih migrantov kriv za ideološko radikalizacijo? Nemčija se želi na takšen način zoperstaviti porastu desničarskega radikalizma, ki se je okrepil še zlasti v času zadnjega migrantskega vala. Pripadnik nemške skrajne desnice je bil zaradi obsodbe sodišča šokiran, stvar pa bo predana naprej v obravnavo na višje sodišče. Tatu s podobo taborišča naj bi bil sicer po prvotni obsodbi prekrit z nekim drugim, ki ni propagiral totalitarne ideologije, vendar pa je sporni napis ostal. Na Poljskem za promocijo skrajnega levičarstva grozita 2 leti zapora! Na podoben način so na Poljskem že prepovedali nošenje vsakršnih simbolov, ki propagirajo komunizem, za kar je zagrožena celo zaporna kazen do dveh let. V tej državi ob Baltiku je bilo leta 2010 določeno, da ni dovoljeno proizvajati in prodajati simbolike, ki promovira to skrajno Marksovo totalitarno ideologijo. Enak odnos imajo Poljaki do simbolike, ki promovira nacizem in antisemitizem. Obenem je med drugim prepovedano tudi posedovanje, pošiljanje in javno predstavljanje gradiva, ki promovira tovrstno zločinsko totalitarno ideologijo. Na Poljskem potemtakem velja enak odnos do vseh znamenj, ki kakorkoli poveličujejo krvave režime 20. stoletja, navaja piotrskarga. Celo Evropa že “linčala” totalitarizme, tudi krvavo rdeče, v Sloveniji to ni pomembno “Pred dobrim letom, namreč aprila 2009, je Evropski parlament sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter v njej obsodil vse totalitarne režime v Evropi in 23. avgust je bil razglašen za vseevropski dan spomina na njihove žrtve. Ker je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki na državni ravni ni obsodila komunizma, seveda ni presenetljivo, da v Državnem zboru resolucija ni bila sprejeta, ker je koalicijskim poslancem povzročala težave obsodba komunizma,” navaja Časnik. Foto: sta Foto: sta Bi morala Slovenija ravnati enako in nosilce rdečih zvezd poslati za zapahe? Ni čudno, da Slovenija s tovrstno simbolistično nesnago še ni pometla, saj se celo na državnih proslavah, na katerih obeležujemo konec komunističnega obdobja in začetke slovenske suverenosti, še vedno pojavljajo rdeče zvezde. Zadnji takšen primer se je zgodil na proslavi ob Dnevu suverenosti 25.10., ki ga je slovenski državni vrh obeležil v Kopru, kjer so se naši politiki spomnili odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Foto: epa Foto: epa Ste morda spregledali: Lustracija – kako so jo izvedli na Poljskem in kako je propadla v Sloveniji Pri nas velik problem izvedba lustracije To, da je komunistično simboliko pri nas še vedno mogoče opaziti na proslavah, na katerih se absolutno ne bi smela pojavljati, pa je predvsem posledica neizvedbe lustracije, saj politični kadri iz preživetega sistema še naprej rovarijo po naših družbenih sferah. Različne oblike lustracije so izvedle domala vse države nekdanjega vzhodnega bloka, kar je zelo pripomoglo k zmanjšanju korupcije pri njih, le pri nas se tega perečega problema še nismo lotili. Dokaj uspešno je sicer lustracijo izvedla prav Poljska. Domen Mezeg Habsburžani so vladali od leta 1273, ko je Rudolf I. postal prvi cesar Svetega rimsko-nemškega cesarstva, pa vse do leta 1918!!! No zadnji TOTALIRIZEM je povzročil največ gorja na svetu. Naprimer na PRIMORSKEM do konca leta 42 so fašisti pobili 20 SLO državljaniov, v protiutež pa je naša stran , ki se je boirila za osvoboditev dala pobiti 700 SLo prebivalcev! Le kdo bo sedaj obsodil totalirizem, če pa imamo še vedno 25.000 prejemnikov zaslužnih penzij. Ob koncu vojne pa smo imeli enako število partizanov. Ja to so kleni Slovenci, polni zdravja. Očitno v hosti ni bilo tako slabo! Komunizem je kot beton 100 let se utrjuje, 100 let pa propada. Viktorh Anton • 2 uri nazaj ..komunizem je kot aids. Zlahka se ga nalezeš in zelo težko znebiš... if • 2 uri nazaj Slovenija je obsodila komunizem aprila 2009 v evroparlamentu v obliki podpore resouciji o totalitarizmih. GLASOVANJNE evroposlancev: 631 poslancev, ZA: 554, PROTI: 44, VZDRŽANIH:33. Vsi slovenski evroposlanci so resolucijo podprli, torej vsa takratna vodilna politika: Mojca Drčar Murko (LDS) in Jelko Kacin (LDS); Aurelio Juri (SD) Romana Jordan Cizelj (SDS); Miha Brejc (SDS); Ljudmila Novak (NSi); Alojz Peterle (NSi). V tistem času je vlado vodil Borut Pahor. ______________ Kdo so, ki v Sloveniji preprečuejo uveljavitev učinkov resolucije o totalitarizmih. ki so jo sicer podprli v Evropi? Hinavci, razdiralci Slovenije in veleizdajalci demokracije in uspešnega razvoja samostojne Slovenije! Na katerih državnih funkcijah živijo danes? Prvi je predsednik države, drugi so vsi v parlamentu v skupinah Desus, SD, ZL, SMC vključno s šefom SMC! lumna Veličina Trumpove zmage je v porazu Clintonove 13. 11. 2016, 5:00 20 Facebook Twitter Roman Vodeb (foto: STA). Ko je Žižek pred ameriškimi volitvami v odmevnem intervjuju izjavil, da bi, če bi bil Američan, volil Donalda Trumpa – in ne Hillary Clinton –, je to treba prvenstveno razumeti v skladu z Žižkom kot novodobno pop ikono, ki mora skrbeti za svoj šokantni imidž. Če ne bi rekel, da bi volil Trumpa, ne bi bil Žižek. Ves ekscesni naboj bi izgubil, če bi rekel, da bi volil Clintonovo. To pa(č) ne bi bil Žižek. Čeprav … Žižkova izjava pa je bila po drugi strani vendarle genialna – in to se je izkazalo šele po volitvah. Navidezna neumnost, ki si jo je kot (levi) marksist privoščil Žižek, je bila seveda prvenstveno naperjena proti Clintonovi oziroma kar proti ideologom ameriških demokratov. Trumpa se iz slovenske leve perspektive dejansko da prepoznati kot nekakšno poosebljeno in pretečo nevarnost. In Žižek je opredeljevanje “za” Trumpa uporabil predvsem zato, da bi ameriškim demokratom posredno sporočil, kako ponesrečeno so izbrali Clintonovo za svojo kandidatko, in s tem ugonobili vse, kar je pri (levih) demokratih dobrega. Sedaj, ko so volitve končane, se vsi, ki smo bili proti Clintonovi (in ne toliko za Trumpa), bojimo, da bo Trump, kot predsednik, prevelike “afne guncal” … Ne smemo pozabiti, da pri ameriških volitvah v resnici ni pomembno to, da je Trump zmagal, pač pa to, da je Clintonova izgubila. Ali je bilo res dobro, da je zmagal Trump, se lahko pokaže šele z leti. Vsekakor pa je že sedaj dobro, da je Clintonova izgubila. A zdaj je, kar je … Če bi mene povprašali kaj takega in na takšen način, kot so Žižka, bi rekel, da ob tako spodletelih kandidatih ne bi šel na volitve. Sem pa o Trumpu in Clintonovi pred volitvami med drugim izjavil tudi tole: “Ampak Hillary je res obupna – že zato, ker je tako (pro)feministična. Donald Trump je po drugi strani podobno spodletel v svojih mačističnih nastavkih. Je pa dejstvo, da Donald Trump nima razvitega moralnega razsojanja. Njegov Nadjaz je šibek – vendar ne tako šibek, kot je šibko moralno razsojanje Hillary Clinton. Clintonova nikoli ne more biti dobra predsednica – lahko pa njena ekipa, četudi z njenim možem Billom na čelu, solidno in spodobno vlada (posredno tudi svetu).” No, Clintonova ni zmagala – in to bi lahko pomenilo, da je ameriški feminizem s svojimi “moškinjami”, eklatanten primerek pa je prav Hillary, dobil smrtni udarec. Le upamo lahko, da se bo antifeministični trend razširi tudi na Evropo, torej tudi na Slovenijo. In da ne bo pomote: Trump ne sovraži žensk – ob takšni (lepi) ženi, kakršna je Melania, se žensk pač ne da sovražiti. To je bil ne nazadnje hud zdrs oziroma nesporazum, na katerega se je ponesrečeno obešala Clintonova (in njen demokratski štab), ko je hotela diskreditirati Trumpa. Tudi slovenski novinarji, predvsem nacionalni, Trumpu niso bili naklonjeni in so mu vseskozi očitali, da je mačist, ki žaljivo govori o ženskah. Po navijaštvu sta prednjačila (levo pristranska) Edvard Žitnik in Nataša Briški. Prav Žitnik je na nacionalni televiziji, ko se je že nekako vedelo, da bo Trump zmagal, svojo vključitev v eter zaključil z: “Upanje na zmago Hillary Clinton ostaja. Bodimo optimisti.” Obupno pristranski – navijal je za Hillary Clinton – je bil gost torkovih TV Odmevov, Bogomil Ferfila. Za razliko od Sebastjana Jeretiča, ki je govoril precej bolj politološko in analitično, ni znal skrivati svojih (levih) čustev. Trumpu kot o dobrem (ali slabem) predsedniku Amerike se v tem trenutku pač (še) ne da govoriti – je preveč nepredvidljiv. Apriorno naklonjenost Trumpu si (že ves čas) lahko privoščijo le zagrizeni konservativci, tudi ameriški republikanci. Za Trumpa se v tem trenutku pač ne da napovedati, ali bo dober predsednik, ali ne; mogoče je le soglašati, da bi bila slaba predsednica falična Clintonova (ki jo bi morali njeni “suflerji”/inštruktorji, z njenim Billom na čelu, vseskozi korigirati). Je pa ravno feminilna Melania tip ženske, ki lahko vsaj delno (u)kroti svojega nepredvidljivega moža. Melania ni tip ženske, ki v hiši/doma nosi hlače – mišljeno v prispodobi. Hillary Clinton pa se zadnja leta dejansko vseskozi ponujala kot falična “mama”, kot glava neke velike ameriške družine/nacije – njen Bill je v zadnjem času pač simbolno kastriran. Ampak Amerika ni Nemčija. Ameriški družinski oče nikoli ni bil simbolno kastriran tako kot nemški oče v II. svetovni vojni. Zato je bila zmaga Hillary ena velika utopija in zmota ideologov ameriških demokratov. Ameriški feminizem je imel prevelike oči in apetite. Iz tradicionalno konservativnih Američanov se ne da delati norca na tak način kot npr. iz Slovencev, ki vsa ta leta podlegajo feminizmu, enačenju spolov, floskulam o človekovih pravicah in enakih možnosti … Možnosti (za vse) so različne. PS: O tem, zakaj je dobro, da Hillary Clinton ni postala predsednica Amerike, se bom, skozi psihoanalizo kritično razgovoril na prvem od petih predavanj, ki jih bom imel vsak mesec v Kavarni Union v Ljubljani – začenši na “dan filozofi”, 17. novembra 2016: Roman Vodeb – nadvse težko pričakovana predavanja Roman Vodeb Pa res "pekli" tale čista zmaga Trumpa....... Ha, ha , ha, komunajzli, razbijte si prazne glave z razmišljnjem, kako omalovaževati in spodnesti Trumpa..... Res, pravi duševni reveži! Niste sposobni sprejeti poštene zmage na rdečo fašistoidno satanistično drhaljo! indijanka • eno uro nazaj Nikoli v življenju si nisem želela, da nekdo zmaga, samo iz razloga, da drug izgubi. Take tekmovalnosti ne premorem. V Trumpu sem zaznala znanilca možnih sprememb v prerazporeditvi vpliva in moči na tem planetu. Zanj nisem navijala niti zaradi njegovega razmerja. Ženske moških ne krotimo. Lahko pa sodelujemo. Moški z očmi, ženske s srcem. Ta dva različna pristopa k odnosu lahko poveže samo iskrenost. V tem odnosu je navzven ni čutiti. Ampak, to zame preprosto ni pomembno. Njuna osebna stvar je. Zame je pomembno to, da se sproži prva domina v nizu sprememb. tohuvabohu dvanajstzvezdic • 24 minut nazaj A ti si pa zvest privrženec Hlintonke? if dvanajstzvezdic • 26 minut nazaj Tak učinek (večinsko vzroečn) izraža Ljubljana, večinsko voli antislovenstvo, zato trpi cela Slovenija. Malo preštudiraj marxa, pa ti bo bolj jasno, kdo so "levaki" - sovražniki človeštva, prisvajalci vsega, kdo je podpornik lgbt in drugih gibanj, ki razčlovečijo človeka in ustvarjajo neke pošasti, in ki propagirajo, da se človek ne rodi z spolom ampak si ga naj sam določi in še več takšnih, ki je tvoja killary, glavni promotor - tudi sama je biseksualka, za njenega billa se ve, kaj je itd., glavna borka za abortiranje in tudi njen prvi zakon, ki so ga uveljavili levaki, z črnim huseinom načelu, je bil, zakon, ki omogoča abortus, vse do 3 tedne pred rojstvom otroka..... Sicer, pa, nekdo, ki je v navezi z sorosom in ostalo satanistično svojatjo, drugačnih zakonov in idej nemore sprejemati , kot "zmanjšanje števila ljudi na zemlji, ki na j šlo nazaj, na 500 milionov - njihovih sužnjev. Priča njenemu iztrebljanju in zasužnjevanju človeka je ta islmsko afriška okupacija, predvsem Evrope, s katero so začeli z iztrebljanjem belcev - Evropejcev.... Pa še in še levih for imajo! turbokapitalist zoki janković je tudi veliki levičar...taki kretenizmi so možni samo pri nas... Beneški davek turizma - domačini se izseljujejo, življenje ugaša Benečani protestirajo zaradi velikega izseljevanja domačinov 13. november 2016 ob 10:32 Benetke - MMC RTV SLO/Reuters/STA Več sto prebivalcev Benetk je v soboto protestiralo zaradi vse večjega izseljevanja domačinov iz tega italijanskega turističnega bisera, ker da to dobesedno ugaša življenje v mestu. V času ene generacije se je namreč število domačinov v Benetkah skrčilo za polovico. Protestov proti "veneksodusu" so se udeležili prebivalci vseh starostnih skupin. Želeli so predvsem opozoriti nase, da čeprav živijo s turizmom, se mu ne bi smeli umikati. "Ne bom odšel. Ostal bom in vztrajal," je bilo mogoče prebrati na enem izmed transparentov. Na drugem pa: "Brez Benečanov? Ne kličite me več Benetke." Na številnih so bile tudi podobe kovčkov, kar naj bi predstavljalo nenehno odhajanje iz mesta. Italijanske časopise so prejšnji teden napolnile fotografije s turisti povsem natrpanih beneških uličic, ki so se v mesto na laguni zgrnili za praznik vseh svetih. Benetke vsak dan obišče okoli 60.000 turistov, kar je več, kolikor ima mesto prebivalcev. Trenutno jih ima manj kot 55.000, medtem ko jih je v Benetkah še pred 40 leti živelo več kot 100.000. Vsako leto pa mesto zapusti okoli 1.000 prebivalcev, je opozoril Matteo Secchi iz združenja Venessia.com, ki je organiziralo zborovanje. Secchi je položaj primerjal z antičnimi Pompeji, mestom starega Rima, ki ga je izbruh vulkana leta 79 uničil, a hkrati ohranil v času. "Spreminjamo se v Pompeje, mesto, ki ga ljudje obiskujejo in zanj pravijo, da je čudovito, a tam nihče ne živi," je dejal. "Benečani nismo proti turistom. Pravica turistov je, da obiskujejo Benetke. Ampak tudi prebivalci imamo pravico, da tu lahko živimo. Najti moramo sožitje med tema različnima svetovoma," je pojasnil bistvo sobotnih protestov. Delovna mesta samo v turizmu Ena največjih težav v mestu v laguni so stanovanja. Vse več lastnikov nepremičnin oddaja stanovanja turistom, cene za dolgoročne najemnike pa so astronomske. Poleg tega primanjkuje tudi delovnih mest v drugih sektorjih razen v turizmu. "Če imaš kvalifikacije na drugih področjih, moraš oditi. Mestne oblasti so že pred leti obupale, da bi spodbujale ljudi k življenju v Benetkah, da bi ustvarjale delovna mesta in ustvarjale mesto s prihodnostjo, ne pa zabaviščni park," je bil kritičen 35-letni Benečan Marco Vidal. Tudi sicer je življenje za domačine sredi nepreglednih množic turistov - letno Benetke obišče okoli 20 milijonov ljudi - zelo težavno. Ne le, da je na ozkih ulicah sredi kanalov velika gneča, tudi trgovin z živili in osnovnimi potrebščinami tako rekoč ni več. Zamenjale so jih trgovine s spominki, domačini pa se morajo prebijati daleč, da pridejo do osnovnih živil. "To ni protest proti turizmu, ampak protest proti politiki, ki jo je mesto dovoljevalo zadnjih 40 let," je razložil Benečan Andrea Castelli, ki je oblečen v doža vodil protestni pohod. "Nočemo zapustiti mesta, Benečani smo, hočemo živeti tu, zato prosimo mestno upravo, naj nam pomaga ostati v Benetkah." Predlogov, kako zaustaviti izseljevanje iz mesta, je sicer veliko. Borci proti eksodusu domačinov tako npr. predlagajo omejevanje dnevnega števila turistov na Trgu sv. Marka s pobiranjem vstopnine in rezervacijami vnaprej. Predlagajo tudi davčne olajšave lastnikom nepremičnin, ki bi stanovanja oddajali domačinom. A tudi predlagateljev se že loteva obup, da bi bili tovrstni ukrepi kdaj sprejeti. Za zdaj so jih vsaj sprejeli v mestni hiši in napovedali, da jim bodo prisluhnili. K. S. Benetke še zdaleč niso edino mesto, kjer se število avtohtonih prebivalcev skokovito znižuje. Podvrženo mu je veliko mest, vključno z našima Ljubljano in Mariborm. Res je, da stanovanjska naselja rastejo na obrobju mest (kamor se vseljujejo predvsem prišleki od drugod in ki mesto ne čutijo), centri mest pa se spreminjajo v džungle lokalov in nesmiselnih prireditev, ki bistvo in izročilo mest povsem zdesetkajo. Kaj bodo mesta brez avtohtonih prebivalcev, ki mestu dajejo karakter, da so ravno to kar so? Mesta vse bolj postajajo zaradi finančnih vzgibov vse bolj zabavišča, ne pa prostori za kulturno bivanje. niso krivi samo predstavniki kapitala. Tudi anti-kapitalistični politiki iz levih vrst zagovarjajo priseljevanje. Tudi v socialističnih režimih so se ljudje selili. V Ljubljano je večjih del srbov in bošnjakov prišel pod SFRJ. Pa ne samo v Ljubljano....samo poglej koliko jih je prišlo v Trbovlje, Jesenice, Novo Gorico, Hrastnik... Tudi v Baltske države so se masovno selili Rusi. Seveda manj kot si razvit manj priseljencev imaš. V Jugoslavijo se ni nihče selil, žal Slovenije je bila najbolj razvita regija zato si prihajali gor iz manj razvitih predelov. V Avstrijo so pa itak bežali iz cele Jugoslavije, iz Albanije, iz Madžarske, iz Slovaške, Češke... Benetke postajajo muzej na prostem. Svet se pač spreminja. Ljudi je preveč. Bolj sem star, bolj se nostalgično spominjam, kako je svet bil lep, ko sem bil mlad. Clintonova otročje s prstom kaže na FBI: “Oni so krivi za moj poraz!” 13. 11. 2016, 11:06 25 Facebook Twitter Foto: epa Hillary Clinton sedaj izgovore za svoj porazen nastop na predsedniških volitvah išče v direktorju FBI, ki se je nedavno ponovno lotil preiskav afere v zvezi z njeno elektronsko pošto. Obenem njeni podporniki še vedno ustvarjajo “zgago” na ameriških ulicah, Trump pa se s tem ne obremenjuje – ima pomembnejše delo. Navkljub celotnemu propagandnemu stroju in vsej finančni podpori tako velikih ameriških bank, kot tudi multimilijarderjev in celo arabskih šejkov, je bila demokratska kandidatka očitno tako slaba izbira, da ji niti mnogi naivni Američani niso nasedli. BBC navaja, da tokrat izgovore za svoj poraz išče pri FBI, podrobneje pri njegovem direktorju. James Comey je namreč tik pred predsedniškimi volitvami sprožil nove preiskave v zvezi z njeno v javnosti tedaj že poznano afero glede zaupnih elektronskih sporočil, kar naj bi ohromilo njeno predsedniško kampanijo. “Njeni” protestniki pa še niso odnehali s svojimi nemiri na ameriških ulicah, četudi priznavajo poraz. Proteste sicer financira milijarder Soros. Ste morda spregledali: Zloglasni Kučanov prijatelj in lažni humanitarec George Soros ima vodilno vlogo v protestih proti Trumpu George Soros financira poulično kvazirevolucijo Obenem se še vedno nadaljujejo protesti proti njenemu republikanskemu tekmecu Donaldu Trumpu, ki je Clintonovo po demokratični poti premagal na zadnjih predsedniških volitvah. Nazadnje je medijsko pozornost v New Yorku vzbudilo pičlih 2000 protestnikov, ki so se med glasnim hujskanjem polni obupa zaradi zmage svojega ideološkega nasprotnika odpravili proti stolpnici, v kateri biva novoizvoljeni ameriški predsednik Trump. Svoje nestrinjanje z izvolitvijo so nemočno izražali z besedami: “Ni moj predsednik!”, poroča BBC. Znano, je da te proteste financira ameriški milijarder George Soros, ker se ne more sprijazniti s porazom svoje ljubljenke Clintonove, obenem pa ščiti svoje finančne interese. Hillary Clinton otročje s prstom kaže na FBI -oni so krivi za moj poraz! 2 Po spletu pa so začele krožiti fotografije neokusnih transparentov, ki so jih izdelali protestniki. Med drugim brutalno sporočajo: “Posilite Melanio“, kar je prestopilo vse meje dobrega okusa. Jasno je, da protestniki ne zahtevajo demokracije, saj s Trumpovo izvolitvijo le-ta nikakor ni ogrožena, temveč da se tam zbirajo le zato, da bi ustvarjali kaos. Trump se ne bo več ukvarjal s sporočili Clintonove, sedaj ima pomembnejše skrbi Protesti proti novoizvoljenemu predsedniku se sicer vrstijo po mnogih ameriških mestih vse od Trumpove izvolitve naprej. Očitno pa je, da se Trump pretirano ne obremenjuje z migrantsko manjšino, ki želi na revolucionaren način diksreditirati demokratično voljo ameriškega ljudstva, saj se rajši posveča konkretnim problemom kot je ObamaCare. Med drugim je pripravljen izpustiti nekatere njegove dele. Obenem se mu nadaljne preučevanje afere v zvezi z elektronskimi sporočili njegove protikandidatke ne zdi več prioriteta, saj se namerava kar se da posvetiti področju zdravstvenega varstva, zaposlovanja, davkov in nadzoru meja. Zafrustrirani protestniki priznavajo svoj poraz, a še vedno delajo “scene” Organizatorji protestov obenem priznavajo, da se morajo sprijazniti s porazom, in da ne želijo spodnašati legitimnosti zadnjih predsedniških volitev, kar dokazuje, da gre pravzaprav le za izražanje jeze zaradi bolečega poraza, svoje protestniške akcije, ki so predvsem odraz njihovih frustracij in nesprejemanja dejstev, da ni bil izvoljen njihov favorit, pa želijo prikriti z opravičevanjem, da morajo preprečiti širjenje sovraštva po deželi. D.M. V tem čalnku aktualni protestniki in njih gonjači (Soroš) ne marajo demokracije, oni ljubijo diktatokracijo. Take ljudi ima vsaka družba, v slovenski so večina! Demokracija ZDA bo z enim sunkom pogoltnila ta tip diktatokracije. Slovenija? Obed je v teku, trajal bo dolgo, naporen bo, bruhanje bo stalnica. Tipična levičarka, ki gre preko trupel za dosego svojega in ki ima na grbi kup nezakonitih koruptivnih dejanj in pod seboj vse medije kot naši skrajneži - zločinski komunisti. Poglejte to sliko in jo skušajte gledati 1minuto v oči, kaj vidite? http://dynaimage.cdn.turner.co... Svojo kampanijo je financirala z državnim denarjem, denarjem bank, medijev, muslimanskega sveta in vsega drugega kar si je dinastija Clinton v ZDA pokorila (kot pri nas sprevrženi za delo nezainteresirani levičarji) Samo pomislite... celo Trum je plačeval davke iz katerih se je posredno financirala kampanija Clintonove, pa ji še kljub Trumpovi pomoči ni uspelo. Brez podpore medijev bi Trumpa zmagal vsaj 80:20 zagotovo. To z mediji je zelo podobno kot v Sloveniji. Poleg tega so levičarji v ZDA kot naši komunisti, ki uničujejo svojo državo in da obstajajo vedno iščejo zunanjega sovražnika. Samo poglejmo kaj so naredili z Libijo in drugim državami... prej je bil tam mir, živeli so skromno, a mirno. Sedaj vojna, poboji, lakota, sosed soseda sovraži... Trump pa si je svojo kompanijo financiral sam kar pomeni, da si res želi narediti nekaj dobrega za državo, za ljudi. To je čisto levičarsko, nikoli ne sprejmejo poraza. Levičarji potrebno se bo sprijazniti z zmago Trumpa. Nič ne pomaga razgrajanje po ulicah, sežiganje avtomobilov, uničevanje izložb in streljanje. Torej je Slovenija fašistična država - tako si zapisal! Pri nas zločinska rdeča pederajzlrska "elita" odstranjuje sebi "neljube" in poštene politike, kot je storila najprej s Krambergerjem, nato pa tudi z JJ in Krkovičem - dvema najbolj zaslužnima osamosvojiteljema! In ti že veš, zakaj podpiraš te rdeče jugosrbske zveri, ki nas še naprej držijo v šahu! Clintonova ima za grešnega kozla fbi,novakova pa janeza.... avtohtoni neandartalec janez cepec • 44 minut nazaj Janša je pravilno napovedal zmago Trumpa. jamnica, nehaj jamrati in prebirati rdeča trobila, ki jih skupaj drži samo natolcevanje in laži.....Če pa že hočeš napisati nekaj resničnega, potem se bi pa tole morlo glasiti: Trumpova "sreča" je v tem, da so se zganili volilci iz podeželja ter končno oddali svoj glas za najprimernejšega, ker so haranje komunistov (demokratov) bili siti, saj so jih tardeči v zadnjih deset letih spravili v revščino in v podrejen položaj z rusi, delali so same vojne in klali svoje ljudi......itd. Vsak normalen človek se pa enkrat nasiti takšnih "gazd"! Tudi pri nas se bo zgodilo tako, ko bodo volilci , predvsem iz podeželja dvignili svoje indolentne riti ter dali svoj glas za demokratično oblast, ki pa nikakor nemore biti rdeča! Sicer je pri nas še en problem in to je "štetje glasov", po stalinovo ali tržiško! Toliko o tvojem rdečem modrovanju.Klintonovko so pokopale predvsem laži, veleizdaja, kar pa pri nas, izgleda, da za rdeče, ko opravijo veleizdajo, ni kaznivo ampak jim takšno dejanje Steiermark avtohtoni neandartalec • 34 minut nazaj Neandertalće, poglej si "zemljevid" ZDA, kjer so Trumpova zmagovalna volišča označena z rdečo barvo, do killary pa z modro in ti bo takoj "jasno" da pri štetju glasov ni moglo biti govora o kakšnih "težavah" in ponarejanjih (kot se to dogja, redno, pri nas) . To bi sicer lahko že opazil, če nebi bil "farbenblind"! zaton • eno uro nazaj Joj, kako poraz Clintonovo boli. Nikakor ne more dojeti, da je izgubila volitve in zato za njen poraz krivi druge. totex39 • eno uro nazaj Sama si je kriva z svojo koruptivno in lažno politiko. Hillary Clinton za poraz krivi FBI Bo Trump sprejel predsedniško plačo ali ne? 13. november 2016 ob 09:12 New York - MMC RTV SLO Hillary Clinton za svoj poraz na predsedniških volitvah krivi posredovanje direktorja FBI-ja Jamesa Comeyja, ko je teden dni pred volilnim torkom znova odprl preiskavo glede njene zasebne e-pošte. Prav to je ustavilo zagon njene kampanje, trdi Clintonova. Nesojena demokratska predsednica je svoj poraz analizirala v poslovilnem sobotnem konferenčnem klicu svojim donatorjem, ki je pozneje pricurljal v medije. "Veliko je razlogov, zakaj te volitve niso bile uspešne. A naša analiza je, da je Comeyjevo pismo porodilo dvome, ki so bili neupravičeni, neutemeljeni in so, dokazano, ustavili naš zagon. Padli smo in res smo se morali truditi, da smo prišli ponovno v prednost," je dejala Clintonova, ki se je sicer po porazu umaknila iz javnosti. Comey je 28. oktobra obvestil kongres, da FBI preučuje na novo odkrita e-pisma Clintonove, s tem pa znova odpira že julija končano preiskavo. 6. novembra, dva dni pred volitvami, je Comey nato v drugem pismu Clintonovo opral vseh sumov. A tudi to ji kaj dosti ni pomagalo, meni nekdanja državna sekretarka, saj naj bi tudi to še podžgalo Trumpove podpornike v utrjevanju mnenja, da Clintonovo ščiti prirejen volilni sistem. Najštevilčnejši protesti Medtem pa se po ZDA še vedno nadaljujejo protesti proti novopečenemu predsedniku Donaldu Trumpu - v New Yorku se je okoli 2.000 protestnikov z vzkliki "Ni moj predsednik!" podalo do stolpnice, v kateri trenutno 70-letni republikanec živi. Med prvimi, ki se jim je uspelo prebiti do Trumpove stolpnice, je bil znani levičarski filmar Michael Moore, ki je prišel do vhoda Trumpove stolpnice in zahteval srečanje z novoizvoljenim predsednikom. Varnostniki so mu to preprečili, malce pozneje pa so vstop omogočili vodji britanske kampanje za brexit Nigelu Farageu, ki je tako postal prvi britanski politik, ki se je srečal s Trumpom po njegovi zmagi. Farage je Trumpa obiskal, da bi se z njim pogovoril o "svobodi in zmagi", je sporočil tiskovni predstavnik UKIP-a, medtem ko je Trumpova predstavnica Kellyanne Conway srečanje označila za "zelo produktivno". "V veliko čast mi je bilo, da sem preživel nekaj časa z Donaldom Trumpom. Bil je sproščen in poln dobrih zamisli. Prepričan sem, da bo dober predsednik. Njegova podpora ameriško-britanskim odnosom je zelo močna. To je človek, s katerim lahko sklepamo posle." Protitrumpovski protesti potekajo po več ameriških mestih vse od srede, ko je bila Trumpova presenetljiva zmaga tudi uradno potrjena, v soboto pa so bili najštevilčnejši doslej. Kenneth Shelton, eden izmed organizatorjev newyorškega protesta, je za BBC dejal, da s protesti ne poskušajo postaviti legitimnosti Trumpove zmage pod vprašaj. "Izgubili smo," priznava. S plakati, kot sta "Trump: ameriška tragedija" in "Zdaj smo vaša nočna mora", bolj izražajo svojo jezo in obup. Obrat v Trumpovi politiki? Je pa Trump v teh dneh malce omilil svoje najradikalnejše predvolilne zaobljube - tako je denimo že bolj odprt do Obamove zdravstvene reforme, čeprav je pred volitvami napovedal njeno razveljavitev. Tudi za sodni pregon Clintonove, s katerim je grozil svoji tekmici, zdaj pravi, da ni njegova prioriteta, ampak so to zdravstvo, delovna mesta, nadzor meja in davčna reforma. Ni še znano, ali si bo Trump premislil tudi glede prejemanja predsedniške plače, do katere je upravičen. Pred zmago je namreč napovedoval, da "ne bo vzel niti centa" od 400.000 dolarjev, kolikor predsedniška plača znaša. "Prva stvar, ki ti jo bom povedal, je, da če bom izvoljen za predsednika, ne mislim sprejeti nobene plače, okej? To zame ni nič posebnega," je dejal na shodu septembra. Svoje trditve je nato ponovil še na Twitterju, ko ga je eden izmed uporabnikov ponovno vprašal o plači. "Kar zadeva mojo plačo - ne bom vzel niti dolarja. Če postanem predsednik, se popolnoma odrekam svoji plači." Trumpovo premoženje revija Forbes ocenjuje na 3,7 milijarde dolarjev, premožni predsedniki, kot sta bila Herbert Hoover in John F. Kennedy, pa so v preteklosti svoje predsedniške plače darovali v dobrodelne namene. Trump bo prisegel 20. januarja, ko mu bo Obama po dveh mandatih predal stolček v Beli hiši. K. S. vse drugi samo ona ne hahahahah luzerka , vsi so jo futrali pa še pol zgubi ahhahaha Folk je glasoval PROTI crooked Killary in ne za Trumpa...! Še ji ni jasno... "Kar se tiče moje plače - ne bom vzel niti dolarja. Če postanem predsednik, se popolnoma odrekam svoji plači." Ali bi Hillary Clinton dejala enako?? Opa, me čudi da se naslov ne glasi "za poraz Hillary odgovoren FBI" Naslov ponavadi večkrat popravijo, predlog bo najbrž upoštevan. A bomo od novinarjev RTV, ki so prostovoljno delali za kampanjo Clintonove, dobili kakšno opravičilo? ohh zdaj pa še hitro opravičit poraz ! RTVS ni vam več pomoči... Očitno je nekakšen kontra-efekt amerikanizacije pri nas, da sedaj ameriški politiki prevzemajo slovenske ideje: za poraz XY je kriva UDBA, analog je pa FBI v ZDA. Ali pa je nekaj resnice na tem? Levičarji nikoli ne sprejemajo demokratičnega poraza... na ulice s pestmi gor zganjat nemire. Saj to ni nič novega. Levičarji ne tolerirajo niti občasnih desnih manifestacij... ko se enkrat na par let organizira kaka desna manifestacijo se že takoj levičarji kje v bližini delat kontraproteste - in domoljube zmerjajo z naciti. To je pač levičarska toleranca do drugače mislečih. Novinarka Guradiana Monisha Rajesh je na svojem Tweeter profilu objavila "čas je za likvidacijo predsednika" Seveda so jo odpustili..... No, v Sloveniji še nismo tako daleč, pri nas bi ji povišali plačo.... Pri nas bi za MMC pisala ekskluzivni blog. Toliko o tem da se še ni odločil. Glede Crooked Hillary pa drži saj ta ženska tako nikoli ni nič kriva. Pri mailih so bili Rusi, Pri Bengaziju tudi ni bila kriva, zdaj ko je izgubila je kriv Comey, ki se mu je nekaj mesecev nazaj zahvaljevala. Skratka ona enostavno ni kriva. Kje je Obama? Nobelovec in mirovnik! Po petih dneh neredov se še ni oglasil, da bi naredil red. RTV zaprite štacuno, vse kar delate je to da manipulirate. zakaj me tako poročanje spominja na situacijo v politiki-mediji v Sloveniji? Ni res, krivi so trenirkarji! Nekdo jih je iz štaba z kombijem dovažal na volišča in jim v roke potisnil listek koga naj obkrožijo. Prepoznali smo jih, ker so bili oblečeni v trenirke in slabo govorili ameriško. Ojej, bolj hladno in preracunljivo zensko tezko najdes. In ona isce vzroke... ČE bi Žitnik imel intervju z Melanijo, bi ta izgledal približno takole: Prvo vprašanje: "Ali vam ni nič nerodno, da ste razočarali volilce Hillary Clinton?" Drugo vprašanje: "Verjetno ste uvidela, da bi vam bilo, če bi ostala v Sloveniji, bolje!?! Tretje vprašanje: "Ste se za zmago vašega moža že komu opravičila?" Četrto vprašanje: "Kdaj lahko pričakujemo nove gole fotografije vas in po možnosti tudi Donalda?" Peto vprašanje: "Ali pri vožnji z avtomobilom kdaj upoštevate LEVO pravilo?" Šesto vprašanje: "No, z ozirom na to, da je danes dvejseti avgust 2017, vas bi rad opomnil, da ŠE obstajajo možnosti za zmago Hillary Clinton, to vam je verjetno jasno, mar ne?" Obama, Clinton in Sanders bi lahko brez težav ustavili nemire, a samo gledajo in čakajo. Klintoni in Soros začenjajo vijolično revolucijo v ZDA. zanimivo branje kako levičarji kar naenkrat branijo desničarskega predsednika .. torej levičarji so vreme odvisno kam veter zapiha.. nimajo nekih stalnih stališč samo da je korist .. Slovenija unikat Če primerjam kaj vse je Trump izjavljal naenkrat ni več problem ... Janša je ovčka proti Trumpu..kaj se izjav tiče .. se vidi kakšna merila imajo levičarji da sami sebe revidirajo v mnenjih in izjavah.. ljudje brez hrbtenice ! lažno tovarištvo nevoščljivost sovražnost anti demokratičnost....je značilnost levičarjev kar dokazuje zelo dobro pisanje komentatorjev .. Tej ženski ne bo nikoli jasno kaj se je v resnici zgodilo... Mediji pa bolj kot branite eno stran in drugo označujete z rasisti in s fašisti, v bistvu delate večjo škodo strani, ki jo zagovarjate. Migrantska kriza - če si nasproti misleč ilegalnemu priseljevanju si rasist in fašist, komentarji pa izbrisani Zelo mi je fascinantno, da se v Ameriki, "najbolj demokratični državi na svetu" v zadnjih desetletjih za politično oblast borijo ene in iste dinastije. Clintonovi oblast jemljejo kot nekaj kar jim pripada, kot nekaj samoumevnega, tako kot so za samoumevno jemali podporo temnopoltih, Latinoameričanov in žensk. In to pot so se ušteli, ker enostavno niso v stiku z realnostjo. Z vsakih rekrutiranim Hollywoodarjem, je Hillary izgubljala glas ljudi, ki garajo za preživetje in nimajo časa gledati CNN in brati zvezdniških tviteov.... Tako, da ne, ni kriv FBI, ne Obama ne kdo drug, ljudje je pač enostavno ne podpirajo zaradi tega kar predstavlja in kriva je ona sama. Najsteviljcnejsi protesti?? Prosjm rtv? A jih ni bilo 5000 v NY najprej sedaj pa 2000. Za vas ocitno je 2000>5000. Moram vas pohvaliti za znanje matematike! Mogoče pa bo za uteho,dugo leto dobila Nobelovo nagrado,če so jo podelil Obami jo lahko tudi njej,tudi to je možno. Morda Clintonovi res krivijo FBI, vendar bi se morali zavedati, da so sprejemali denar iz tistih držav, ki financirajo IS. Seveda, bi se tega moral zavedati med drugim tudi Ljubljanski nadšerif, saj je tudi on dobil dinarčke iz Katarja in Savdske Arabije za đamijo in stanovanjski blok in je takorekoč v istem loncu kot Hillary. Le da je uspel utemeljiti prvi Ljubljanski ghetto. mataj-finance # 13.11.2016 ob 12:25 Prijavi neprimerno vsebino Obama, Clinton in Sanders bi lahko brez težav ustavili nemire, a samo gledajo in čakajo. Klintoni in Soros začenjajo vijolično revolucijo v ZDA. ---------------------------------------------------------------------------- Res je, a moraš vedeti, da ima Soros v svojih rokah zelo velik del vzhodne in centralne Evrope. Recimo, novinarstvo v Sloveniji je v veliki večini v njegovih rokah.... Tudi trenutni režim je pod njegovo kontrolo.... Na MMC ne prdnejo brez njegove privolitve, to se vidi že prispevkih, ki so še vedno nastrojeni proti legitimnemu in legalnemu , novo izvoljenemu predsedniku, Donaldu Trumpu!!! Nato svari Trumpa: "Samostojna pot ni opcija" Rusija si od novega predsednika obeta lažje sodelovanje 13. november 2016 ob 14:04 Washington/Bruselj - MMC RTV SLO/Reuters Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa posvaril, da "samostojna pot" ni opcija ne za Evropo ne za ZDA. Ob tem je dejal, da se Zahod spopada z največjim varnostnim izzivom generacije. Trump je med svojo predvolilno kampanjo Nato opisoval kot "zastarelega" in dejal, da bi pod njegovim poveljstvom ZDA dvakrat premislile, preden bi priskočile na pomoč kateri koli Natovi zaveznici, če ta ni "plačala svojega dela". Stoltenberg je za britanski časopis Observer priznal, da ima Trump do neke mere prav, ko izpostavlja, da nekatere članice Nata ne prispevajo dovolj v skupno blagajno, saj so ZDA lani pokrile kar 72 odstotkov stroškov zavezništva in so le ena od petih članic od 28, ki dejansko prispevajo v blagajno toliko, kot jim nalaga pogodba. Je pa Natov generalni sekretar dodal, da so ameriški voditelji vedno priznavali, da imajo močan strateški interes za stabilno in varno Evropo. "Vse prelahko je jemati svoboščine, varnost in blagostanje, ki ga uživamo, za samoumevne. V teh negotovih časih potrebujemo močno ameriško vodstvo, potrebujemo pa tudi, da Evropejci prevzamejo svoj delež bremena," je zapisal nekdanji norveški premier. "Postopanje na lastno pest ni opcija, ne za Evropo ne za ZDA. Soočamo se z največjimi izzivi svoje varnosti v pol stoletja. To ni čas za dvome o vrednosti partnerstva med Evropo in ZDA." Skrbi jih tudi ruska naveza Stoltenberg je ob tem izpostavil, da je bilo ob terorističnih napadih 11. septembra v ZDA edinkrat, ko je Nato posegel po svoji samoobrambni klavzuli, ki terja od vseh članic, da priskočijo na pomoč napadeni članici. "To je bilo več kot samo simbolno dejanje. Nato je prevzel operacijo v Afganistanu. Od takrat je v Afganistanu služilo na stotisoče evropskih vojakov. In več kot tisoč jih je plačalo ultimativno ceno v operaciji, ki je bila neposreden odgovor na napad na ZDA." Kot poroča BBC, Nato do torka Trumpovim grožnjam ni posvečal veliko pozornosti, saj so menili, da realnih možnosti za zmago nima. A zdaj se bojijo, da bi Trump, če začne uresničevati svoje grožnje, dejansko ogrozil celotno zavezništvo. Nato poleg tega skrbi tudi odkrito Trumpovo občudovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina. V petek je Putinov predstavnik za medije dejal, da bi Trump lahko pomagal obnoviti medsebojno zaupanje med državama, če prepriča Nato, da umakne svoje sile z ruske meje. Na to temo se je danes oglasil vodja britanskih laburistov Jeremy Corbyn, ki sicer Putina kritizira, a bi se strinjal z demilitarizacijo evropskih meja z Rusijo, da bi preprečili novo hladno vojno. "Imam veliko, veliko kritik na račun Putina, od kršitev človekovih pravic v Rusiji do militarizacije družbe, a treba se je ogniti nadaljnjemu zaostrovanju. Mislim, da moramo poskusiti demilitarizirati mejo med članicami Nata in Rusijo, da razdvojimo ti dve sili, med njima postavimo več prostora ... Ne smemo se spustiti v novo hladno vojno," je dejal za BBC. K. S. Trump ne bo popustil Putinu. Ameriškim državljanom pač ne bo uspel pojasniti kako to, da ZDA trepetajo pred Putinom. Potrjeno: Hrvati v naskoku na drugo največjo zavarovalniško skupino v Sloveniji Potem ko so hrvaška podjetja prevzela vso slovensko prehrambno verigo od Mercatorja in Droge Kolinske do Žita, uradno potrjujejo, da so se zdaj lotila še slovenskih finančnih podjetij. Poudarki: Rovinjska Adris Grupa, ki je lastnica največje hrvaške zavarovalnice, je začela postopek za povečanje lastništva v drugi največji slovenski zavarovalniški skupini Savi Re. Adris Grupa je za Republiko Slovenijo druga največja lastnica skupine Sava Re. Aktivnosti hrvaške Adris Grupe v lastništvu druge največje zavarovalniške skupine so presenetile največjega lastnika – Republiko Slovenijo. Vrednost zavarovalniške skupine Sava Re na borzi je 250 milijonov evrov. Slovenska Sava Re in hrvaška Adris Grupa sta v regiji konkurenta. Zdaj lahko Hrvati blokirajo slovenske načrte v regiji. marker / 11.05.2016. ob 08:40 +2 / -0 Zakaj naši ne morejo kupiti na Hrvaškem nobenega podjetja ali hotela? Ali ni nobenega drugega kupca, kot samo Hrvati? božo / 11.05.2016. ob 11:09 +2 / -0 Imamo povsem GNILE politike in lahko nas je sram da živimo v taki BANANI. Kakor koli nisem ljubitel našega Janše, samo on bi obvladal in naredil tajno strategijo, kako , kaj takega preprečiti, ker slabših, kot Hrvatov tako ali tako NI, spomnite se, kake kadre so pripeljali v naše privatizirane hotele, ki so jih prevzeli, naše inšpekcije pa niti ukrepati niso upale. Sramota HOČEMO VOLITVE. Kučan vrača udarec: Slovenije ni več - gre za Srboslavijo in Rusoslavijo in genocid nad Slovenci - koliko jih ne bo pbegnilo na sever in zahod, jih bodo posrbili ali zmetali v Hude jame. Ameriška študentka priznala – napad nanjo, s strani podpornikov Trumpa, si je enostavno izmislila 14. 11. 2016, 10:11 11 Facebook Twitter Iz Banjaluke so že konec avgusta poslali Melaniji Trump čevlje, da bi zmagovito vstopila v Belo hišo. Foto: You tube. Študentka iz Luisiane je v četrtek priznala, da si je izmislila napad dveh moških, ki naj bi bila domnevna privrženca Trumpa, eden izmed njiju pa naj bi tudi nosil klobuk z napisom Trump. Policija mesta Lafayette je po zaslišanju podala izjavo, da nič več ne preiskujejo primera 18-letne ženske, ki je prijavila napad ‘Trumpovih privržencev’ v času volitev za ameriškega predsednika. Trdila je, da je v sredo zjutraj šla mimo Univerze v Lafayettu (Luisiana) in da sta jo nadlegovala dva moška, ki sta se pripeljala mimo v sivi limuzini. Policija je razkrila študentkine obtožbe, da sta jo obkladala z rasističnimi nespodobnostmi in da sta jo tudi podrla na tla, ji ukradla denarnico in njeno naglavno ruto. Morda vas zanimajo tudi druge nespodobne igre Trumpovih političnih nasprotnikov: Trumpova izvolitev je dokaz, da ljudstvo lažnivim levičarskim medijem ne verjame več. Kdaj bodo doumeli tudi slovenski volivci? Tiskovni predstavnik lafayettske policije je za časopis The Advocate povedal, da študentka ni pojasnila, zakaj je lagala. Rekel je, da se ji lahko zgodi, da bo soočena z obtožbo za podajanje lažne prijave. “Takšnih stvari ne jemljemo zlahka, zato je prišlo v naslove časopisov,” je rekel. “Sledile bodo posledice,” kot navajajo Fox News. V Ameriki je seveda drugačen pristop kot pri mariborskih plačanih vstajah: tam odgovornosti za norenje, razbijanje in nasilje nihče ni prevzel, čeprav so bili poškodovani tudi policisti, ki so bili tam po uradni dolžnosti. Da bi odgovornost za nasilje prevzeli tisti, ki so jih organizirali, seveda pri nas ni mogoče misliti. V Ameriki so pričeli tudi levi mediji po večdnevnih zrežiranih protestih miriti javnost in dokazovati, da dialog med aktualnim in prihodnjim predsednikom poteka čisto kultivirano, česar od levih slovenskih medijev zaenkrat še ni mogoče pričakovati. Zanimivo ostaja, da ravno levičarji, ki so bili tako za mir in prijaznost sedaj razbijajo po ulicah Amerike. In ti naj bi bili tudi plačani s strani Georga Sorosa in z njim povezanih fundacij. Zgodba je odraz slovenske realnosti. Tisti, ki so za mir in multikulturnost in za mirne odnose so najhujši razbijači, norci in polni sovraštva do drugače mislečih. A. B. Tisti, ki so za mir in multikulturnost in za mirne odnose so najhujši razbijači, norci in polni sovraštva do drugače mislečih. Bingo! Nov migrantski val: na stotine migrantov pešači v Slovenijo kar po avtocesti iz Srbije 14. 11. 2016, 5:00 208 Facebook Twitter Foto: epa “Odprite meje, odprite meje!” se derejo migranti, ki iz Beograda prodirajo proti Hrvaški, pri čemer se očitno zdijo sami sebi tako pomembni, da so zaustavili kar promet na avtocesti. Seveda pa na Hrvaškem ne nameravajo ostati, marveč želijo prispeti v Italijo in Francijo, torej preko ozemlja Slovenije! Pred Slovenijo je nov migrantski val, ta pa bo znova pljusknil iz Hrvaške. Po avtocesti je iz Beograda proti našim krajem namenjena velika skupina več sto ilegalcev, ki bi radi preko našega ozemlja prispeli do Italije in Francije, prikazuje kratek film, ki se je pojavil na twitterju. Slovenija je migrantski kaos sicer že izkusila v lanskem letu. Se stvar lahko ponovi, glede na to, da na meji ni ustrezne zaščite, v vojski pa ni denarja niti za sproti? Ste morda spregledali: Orban: “Bojno polje je sedaj Bruselj, naredili smo vse, kar je bilo moč narediti” Navadna bodeča žica ne bo nikogar ustavila. Skrajni čas za resno ograjo! “Če so ljudje prepotovali tisoče in tisoče kilometrov, jih taka žička ne bo zaustavila,” je nekdo dejal ob postavitvi bodeče žice na hrvaško-slovenski meji, ki naj bi preprečila ilegalne prehode migrantov preko državne meje. Ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj Cerar po vzoru Madžarske raje ne postavi visoko in dovolj trdno jekleno ograjo. Kdo ga pri tem ovira? Premier varuje svoje državljane ali kakšne druge interese? Foto: epa Migranti na poti iz Beograda proti Zagrebu, nato v Slovenijo. Foto: epa Slovenska vojska finančno podhranjena, ni denarja niti za naboje, kako lahko varuje državljane? V Slovenski vojski za naše fante, ki so pripravljeni pogumno braniti državo, primanjkuje celo osnovnega streliva in hrane, vendar pa ne primanjkuje denarja za Zvezo častnikov Slovenije. Med leti 2003 in 2016 je ta prejela kar okoli 2,5 milijona evrov. Obenem v Slovenski vojski ni denarja za popravilo zastarele in pokvarjene opreme, primanjkuje pa celo nabojev, kar vodilnih ne ustavlja pri tem, da si ne bi izplačevali visokih honorarjev. Kaj to pomeni za našo varnost v primeru, da migrantski kaos povsem uide izpod nadzora? Migranti že pustošili na sončni strani Alp “Kjer so plesali, tam so scali, kjer so pili, tam so kozlali,” je lansko leto dejal eden izmed prebivalcev Kamnika, kjer so ilegalni migranti osrednji del mesta spremenili v pravo deponijo. Kamničani so za migrante sicer pripravili gostoljuben sprejem, saj so jih bogato pogostili ter zanje celo pripravili kulturni program, vendar pa so ilegalci med obupnim vreščanjem zasedli osrednji mestni trg, na mestnih ulicah pa za seboj pustili smeti in iztrebke. Poleg tega za prejeto hrano niso bili hvaležni, marveč so od humanitarnih delavcev med pošastnim tuljenjem sredi noči zahtevali še več pijače, prostovoljke pa celo zmerjali in grabili za spolovila, obenem pa v svoji podivjanosti spravljali kar nad spomeniško zaščitene objekte v mestu, poroča Kamnik.info. Na nevzgojene migrante je opozarjal tudi župan Zavrča Miran Vuk, ki je migrante označil za divje horde. Migranti so za sabo v njegovi občini pustili neznosno razdejanje, od smeti pa vse do lastnih iztrebkov kar povsod naokrog. Poleg tega z migranti pride tudi nevarnost, od bolezni, ki smo jih v Evropi že uspeli iztrebiti, a se z migranti vračajo, pa vse do nasilja. Več o tem si lahko preberete tukaj: Maročan v Ljubljani napadel uličnega glasbenika Domen Mezeg Ko se ukvarjate s teroristi, levi kradejo.... uničujejo vse po vrsti. To so tudi teroristi.... golazen, ki vlada Sloveniji. Dokler se jih bo nosilo po rokah, bodo prihajali. btw., Nikomur na kraj pameti ne pride, da bi "bežal pred vojno" (šaljivci) proti jugu, ampak vsi "bežijo" proti severu. RTV spet zlorabil otroke za svoje politične igrice – poglejte kako “objektivno” otroci ljubijo Hillary Clinton 14. 11. 2016, 13:00 18 Facebook Twitter Foto. STA No naša RTV še naprej širi svojo negativno kampanjo proti Donaldu Trumpu. A tokrat ne gre za neke kvazi strokovnjake ali analitike. Ne. Gre za majhne otroke, ki so zelo ekspertno povedali svoje mnenje o ameriških predsedniških volitvah. Poglejte si kako strokovno naši 7-letniki obvladajo zunanjo politiko. Seveda pa je treba predvsem poudariti, da so vsi otroci za Hillary Clinton in svarijo kaj bo, če zmaga Donald Trump. Ravno da ne bo nastopil konec sveta. Konec sveta kot ga poznamo. Padale bodo bombe in povsod bodo vojne. V nadaljevanju objavljamo nekaj citatov otrok iz oddaje Dobro jutro na RTV. “Donald Trump hoče biti predsednik in pa Clintonova. Ampak meni bi bilo bolj všeč, da bi bila Clintonova. Ker tisti Donald Trump hoče imeti vojne je enkrat rekel, pa da mora iti Clintonova v zapor.” “Donald Trump take besede govori, da bi bil on predsednik in Hillary Clinton drugače govori. Take boljše stvari. Meni se Donald Trump ne zdi tako dober.” “Meni pa se zdi, da ZDA čaka kar velika odločitev. Odločitev je njihova, ampak je boljše, da se sedaj pravilno odločijo, ker če se napačno, bo še slabše kakor jim je bilo.” “Niti sanja se mi ne kaj bo sedaj iz tega nastalo. To pa vem, da Donald Trump ni preveč prijazen, pa da bi jaz rada kaj naredila. (rez) Rada bi pomagala, da Donald Trump ne bi bil predsednik. Strah me je zaradi tega, ker ne vem kaj bo.” Kaj pa mislite, da se bo zgodilo če zmaga Donald Trump oziroma Hillary Clinton? “Če bi bil Donald Trump predsednik ZDA, bi same bombe metali na druge države, da bi bil ZDA največji kralj. Če bi bila predsednica Hillary Clinton se pa ne bi nič spremenilo, samo še poboljšalo bi se.” “Če bi Donald Trump zmagal bi jaz najraje poslala te Američane k nam, da spoznajo, da imamo mi boljšega predsednika. Če bi pa Hillary Clinton zmagala bi bilo pa čisto ok.” Zanimiva so stališča teh otrok, ki se pri svojih 7 letih močno obremenjujejo z mednarodno politiko. Najbolj zanimivo je, da nihče od teh otrok ni zaznal vseh kriminalnih dejanj Clintonove in pa tega, da bi v vojno zagotovo šla ona, Trump pa je vseskozi govoril o umikanju ameriških sil iz nepotrebnih zunanjih konfliktov. Rezi in retorika so bili naučeni Zanimivo je, da pri otrocih, ki ne vedo točno kaj govorijo, sledi rez v posnetku, nato pa takoj radikalno napadejo Trumpa. In tudi sama retorika teh otrok je retorika levičarskih komentatorjev in novinarjev na RTV. Zanimivo do skrajnosti in izjemno zaskrbljujoče. RTV je očitno res javna hiša, na kateri sedaj za svojo propragando izrabljajo že majhne otroke, ki jim napišejo tekste, otroci pa jih morajo brati. Da si to privošči neka marksistična televizija, ki jo plačujejo levičarji bi še razumel (dela z otroci nikdar). A to, da naš nacionalni medij, ki ga moramo vsi plačevati otroke sili, da izražajo stališča slovenske levice na televiziji, pa je ogabno. Kje se bo ta pokvarjenost brez dna končala in bomo nehali plačevati to vrečo brez dna, ki za naš denar deluje kot politično glasilo marksizma in leninizma. Dovolj zlorabe davkoplačevalcev, predvsem pa dovolj zlorabe otrok. Ne samo, da jih našemljajo v pionirčke, sedaj bi radi prodajali novico kako je najmlajše strah Trumpa. Bizarno do konca. Oddajo si lahko puslušate na tej povezavi: http://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro-otroci/174436154 A. R. Jožef • 7 minut nazaj Rasnično je javna hiša široko je odprla vrata Sorošivi propagandi .Po moje to počnejo namerno, čimbolj nas spret z Trampom, da nas prisilijo na široko odpret vrata Rusom.Še eden čist primer zlorabljanje javne ustanove za politične namene, povzročanja nemirov,jeze.Če gremo protestirat bodo dosegli ravno to kar hočejo.Kjer se prepirata dva tretji dobiček ima. Že dolgo niso v ilegali. Oni so "osvobojeni". Ker jim revolucionarna žilica ne da gmaha se zdaj gredo Osvežilno Fronto. Menda so v OŠ Bičevje v Ljubljani oblačili otroke v pionirčke. (spet) Caetano • 38 minut nazaj Kaksne neumnosti ucijo otroke. Namesto da bi jim povedali, da ima Trump simpaticnega sina, ki govori tekoce slovensko. Moramo se malo potruditi, da zdaj Trumpa privabimo kaj v Slovenijo, ce vlada ne zna, naj prevzame pobudo opozicija. Morda bo celo Pahor za, ko ima tako rad javno izpostavljenost. Pa koristno bi bilo za Slovenijo.... Me vseeno malce skrbi. Za rojstni dan sem mu dal na izbiro ali Iphone 7 ali pa enodnevni izlet v kraj po njegovi izbiri. Odločil se je za Sevnico. Škandal brez primere: Slovenska vojska že uri svoje pripadnike za boj proti lastnemu narodu 15. 11. 2016, 5:00 95 Facebook Twitter Foto: STA Slovenska vojska je na nedavni vojaški vaji Takojšen odgovor 2016 vadila simulacijo protestov, ki bi se pojavili v primeru novega migrantskega vala. V vaji so uri svoje pripadnike, da zavarujejo migrante in obvladujejo množico ‘jeznih Slovencev.’ Primer tovrstnega protislovenskega delovanja je bil javno opisan kar v vojaški reviji Obramba. “Ob približevanju navidezne meje s Slovenijo so enote Slovenske vojske dobile navodilo, da varujejo svoje območje ob meji in zagotovijo varen prehod ter oskrbo beguncev,” je v vojaški reviji Obramba opisana vaja Slovenske vojske. Simulacija vaje se je nato sprevrgla v obrambo nezakonitih migrantov pred “jeznimi domačini.” Oglejte si še: Blišč in beda Slovenske vojske: ministrica Katičeva z novim BMW- jem, vojaki pa na Karitas po hrano “Nad prihodom beguncev lokalni prebivalci niso bili navdušeni, zato so protestirali proti njihovemu sprejemu in začeli ovirati delo kontrolnih točk na sprejemu. Poveljujoči je zato poklical na pomoč enoto za nadzor množic in nemirov, ki je zagotovila varnost beguncev ter enote na delovni točki in protestnikom preprečila oviranje njihovega dela.” Vojska, ki varuje nezakonite migrante pred svojimi državljani Kot so navedli v vojaški reviji, je šlo za simulacijo dogodkov, ki se lahko zgodijo v prihodnje, kar pomeni, da je država pred resno varnostno krizo, ki jo je sprožil velik migrantski val in napredovanje migrantov po balkanski migrantski poti. Prav nedavno je iz Beograda proti Hrvaški, kar po avtocesti krenilo več tisoč migrantov, čez nekaj dni pa jih lahko pričakujemo v Sloveniji. Seveda bi v normalni situaciji, kjer bi bilo ogroženo domače prebivalstvo, vojska sprva zaščitila svoje državljane, šele nato pa bi poskrbela za ilegalne migrante, ki množično in nezakonito vstopajo v državo ter hkrati predstavljajo grožnjo terorizma. Foto: Obramba Dokaz o vaji, ki je potekala (Foto: Obramba) Mednarodno vojaško vajo Takojšen odgovor 2016 je Slovenija gostila med 9. in 23. septembrom že tretje leto zapored, v njej pa so sodelovali pripadniki 10 držav. Obsegala je izvedbo bataljonske računalniško podprte štabne vaje, taktične vaje enot na ravni čet, usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja in vajo humanitarne asistence v katero je spadala vaja z migranti. Kdo bo ustavil potencialno nevarne migrante, če ne vojska? “Če so ljudje prepotovali tisoče in tisoče kilometrov, jih taka žička ne bo zaustavila,” je nekdo dejal ob postavitvi bodeče žice na hrvaško- slovenski meji, ki naj bi preprečila ilegalne prehode migrantov preko državne meje. Ob tem se postavlja resno vprašanje, kako bo država, ki bi morala skrbeti za varnost, red in mir v državi, poskrbela za državljane, če že na vojaških vajah deluje ob predpostavki nevarnih državljanov in pomoči potrebnih migrantov. Pri varovanju državne meje namreč velja pravilo, da sama ograja ne bi nikoli zadržala migrantskega vala, če je ne varujeta vojska in policija. Ob takem državnem vodstvu, ki dopušča, da se v vojski dogajajo tovrstni spodrsljaji, ki imajo elemente protidržavnosti, pa sovražnikov niti ne potrebujemo. M. P. 13 kilogramov zlata, 200.000 nemških mark in umor Ivana Krambergerja – kaj se dogaja v kriminalistični policiji? (1. del) 15. 11. 2016, 5:00 27 Facebook Twitter Foto: STA Velikokrat gledamo na poslance različnih strank kot le na poslance. Pozabljamo pa, da jih je večina, z izjemo nekaterih večnih, v življenju počela že marsikaj drugega. Tako je recimo poslanec SDS Vinko Gorenak velik poznavalec dela policije, saj je v njej deloval desetletja. Na svojem blogu je opisal marsikatero zgodbo, ki pa zaradi medijske blokade SDS ni doživela večje medijske pozornost. Do sedaj. V nadaljevanju objavljamo zapis, ki je zanimiv že s tega zornega kota, da je v slovenski kriminalistični policiji nekaj očitno hudo narobe. Ne gre le za odnos do dela, ampak tudi za 13 kilogramov zlata in 200.000 nemških mark. Gre se za kovčke denarja, ki nikoli niso bili predani v proračun. Gre se za dogovarjanje kriminalistov za “okroglo” mizo, koga bodo zje*ali. Z bloga Vinka Gorenaka: Pred dnevi sem objavil prispevek z naslovom Kako kriminalisti ”zje*ejo” kogarkoli. Prispevek so povzeli tudi nekateri mediji. Očitno pa je imel velik odmev tudi v vrhu kriminalistične policije in vrhu policije. Na svoji spletni strani so dan za tem objavili nepodpisan zapis z naslovom Osebna integriteta, strokovna pripadnost in dobri rezultati so trdni temelji kriminalistične policije – odziv. Zapis je neke vrste slab odgovor na moj prispevek. Ker ni podpisan, niti ne vem, komu naj odgovorim. Naj na začetku zapišem, da moja osnovna trditev prejšnjega prispevka, kako kriminalisti sedejo za mizo in se dogovorijo, kako bodo koga ”zje*ali”, temelji na pripovedovanju kriminalista, ki je bil pri takem sestanku udeležen, v nadaljevanju pa na nekaterih dokumentih, ki sem jih lahko videl kot član parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Avtorji zapisa sploh ne polemizirajo z mojimi trditvami v prispevku, ampak jih le označijo za laži. V zameno in podkrepitev svojega zanikanja ne navedejo prav nobenega dokaza. Niti ne predstavijo mehanizmov, ki bi zlorabe v kriminalistični policiji preprečevali. Zato pa avtorji kar naprej opletajo z leporečenjem tipa ”etika, integriteta, zakonitost, strokovnost”. Ne pozabijo opisati vloge policije v vojni za Slovenijo, ki je v mojem prispevku ne omenjam, govorijo o policistkah in policistih, ki jih v mojem prispevku sploh ne omenjam. Skratka nepodpisan zapis, poln moraliziranja, brez kakršnihkoli argumentov, ki bi navedbe v mojem prispevku vsaj poskušal negirati. V nadaljevanju bom zato navedel še nekatere primere, ki veliko povedo o etiki, integriteti, zakonitosti, strokovnosti kriminalistične policije in še čem. Primeri se večinoma ne nanašajo na danes vodilne ljudi v kriminalistični policiji ali policiji, zato pa veliko povedo o stanju duha zlasti v kriminalistični policiji. Nespoštovanje sistema pritožb državljanov in sistema nadzora nad uporabo prisilnih sredstev Uniformirani del policije je tudi v času pred letom 1990 v celoti in popolnoma spoštoval takrat dobro vzpostavljen sistem pritožb državljanov in sistem nadzora nad uporabo prisilnih sredstev. Mirno lahko zapišem, da smo bili odgovorni v uniformirani policiji pri tem izjemno strogi in mnogi policisti so morali zapustiti službo in stopiti pred sodišče že zaradi najmanjših odstopanj od predpisanih pravil na teh dveh področjih. Zato pa kriminalistična policija do takrat nikoli ni spoštovala zakonsko vzpostavljenega sistema pritožb državljanov in sistema nadzora nad uporabo prisilnih sredstev. Kakršnokoli ukrepanje kriminalistične policije na tem področju je bilo prej izjema kot pravilo. Tudi zato so se uniformirani policisti vedno počutili manj vredne. Priporočamo v branje: Tako podlo je policija prekoračila svoje pristojnosti in zlorabila svoja pooblastila v primeru Ornig Še posebej zato, ker so že takrat uniformirani policisti rešili kar 95 odstotkov vseh kaznivih dejanj, kriminalisti pa le 5 odstotkov. Konec leta 1988 se je tak primer grobe prekoračitve pooblastil zgodil v takratni celjski kriminalistični policiji. Takratni načelnik uprave (ne kriminalistične policije) Ivan Paul je zahteval uvedbo vseh predpisanih postopkov zoper kriminaliste. Bil je neuspešen, poslali so ga v pokoj in mu za darilo in molčečnost kupili barvni televizor. Užaljen je v pokoj odšel, televizorja pa ni hotel sprejeti. No, ”etike, integritete, zakonitosti in strokovnosti” že takrat, vsaj v tem primeru, ni bilo, čeprav so se na to tudi takrat sklicevali. Red na tem področju v kriminalistični policiji smo z veliko odpora in veliko problemi naredili šele leta 1991. Sam sem pri tem, v vlogi svetovalca takratnega ministra Igorja Bavčarja, seveda aktivno sodeloval in si nakopal nemalo jeze in grdih pogledov kriminalistične policije. Od kod orožje, strelivo in zlatnina? Prve dni junija 1992, na dan umora Ivana Krambergerja, se je takratni notranji minister Igor Bavčar odločil, da bo zamenjal direktorja policijske uprave Koper. Poklical ga je v Ljubljano, tako da ni vedel, da bo zamenjan, mene pa poslal na njegovo mesto v Koper. V varovani železni blagajni v njegovi pisarni sem našel pravo malo orožarno dolgocevnega orožja in pištol ter nabojev. Našel pa sem tudi kakšnega pol kilograma zlatih izdelkov in kup lističev z zapisi ”prodali 50 gramov zlata in kupili …”, ”prodali 100 gramov zlata in kupili naprave za ozvočenje ljudi” in podobno. Zadeva naj bi bila last kriminalistične policije. Ker pa njihov vodja ni vedel nič o tem, sem obvestil vrh kriminalistične policije v Ljubljani. Ti so prevzeli vse od orožja do nabojev in zlatnine ter listkov z zapisi o prodaji zlata. Pričakoval sem, da bo takratni vrh kriminalistične policije v Ljubljani izpeljal kakšne postopke, a jih nikoli ni. Na moje vprašanje, zakaj sem bil deležen le nekaj neprijetnih pogledov. Etika, integriteta, zakonitost in strokovnost so bile že takrat kar prirojene floskule odgovornih v kriminalistični policiji. ”Partizanske trojke” za višje plače Skoraj polnih pet let, od leta 1994 do maja 1999, sem vodil službo za organizacijo in kadre notranjega ministrstva. V tej vlogi sem bil seveda zadolžen za notranjo organizacijo in tudi za plače vseh zaposlenih. Predstavniki kriminalistične policije so bili vsakodnevni obiskovalci moje pisarne. Njihove želje pa so bile seveda organizacijske narave, kar naprej je bilo, v imenu etike, integritete, zakonitosti in strokovnosti, potrebno izvajati spremembe v organizaciji, posledica česar bi bile seveda višje plače. Zahtevam sem se pogosto upiral, ko pa so prepričali vsakokratnega ministra, pa sem seveda moral popustiti. Stvari so šle tako daleč, da smo imeli organizacijo kriminalistične službe že v obliki ”partizanskih trojk”, kot sem njihovo organizacijo takrat sam poimenoval (danes ni bistveno drugačna). Šlo pa je za to, da je večina oddelkov imela sistemiziranega vodjo, enega ali dva kriminalista in tajnika. Realno pa je bilo zasedeno delovno mesto vodje in tajnika, kriminalistov pa največkrat v mnogih oddelkih sploh ni bilo. Vsako moje nasprotovanje takemu umetnemu višanju plač je bilo seveda sprejeto z grdimi pogledi in še čim (o tem morda kdaj drugič). Pravi zaklad – 13 kilogramov zlata Ko je leta 2000 mesto ministra prevzel dr. Peter Jambrek, sam pa sem prevzel mesto državnega sekretarja, sva v njegovi pisarni našla tudi železno blagajno. Ključev ni bilo nikjer, zato sva zahtevala, da strokovne službe blagajno na silo odprejo. V njej je bil star dežnik in manjši kup papirja. Zanimiv je bil zgolj en sam kos papirja. Na njem je bilo spisano neko potrdilo Banke Slovenije z neko šifro. S to šifro smo v Banki Slovenije dvignili kar 13 kilogramov zlata in dragocenih zlatih izdelkov. V Banko Slovenije je bilo vse to prinešeno tik pred prihodom prve demokratično izvoljene vlade Lojzeta Peterleta leta 1990. Od kod vse to bogastvo, nismo nikoli izvedeli. Ne verjamem, da bi bilo to delo uniformirane policije, prej bi to lahko bil nenavaden posel kriminalistične policije. Vse skupaj smo predali kriminalistični policiji z naročilom, da zgodovinsko vrednostne zlatnike in srebrnike preda ustreznemu muzeju, s preostankom zlatnine pa da ravna kot z najdenim predmetom. Ravnali smo v skladu z etiko, integriteto, zakonito in strokovno, tisti pred nami pa zagotovo ne. Prvi nadzor vrha kriminalistične policije Vrh kriminalistične policije od njenega nastanka do leta 2000 nikoli ni bil nadzorovan. To še posebej velja za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, kot so prisluškovanja, tajna opazovanja, sledenja in drugo. Sam sem pobudnik, takratni minister dr. Peter Jambrek pa podpisnik zahteve, s katero smo želeli opraviti prvi nadzor kriminalistične policije na tem področju sploh. Če se prav spomnim, se je takratni šef kriminalistične policije uprl nadzoru in smo ga zato zamenjali z Dušanom Mohorkom. Nadzor smo nato opravili, sam pa sem si seveda nakopal na glavo bes in jezo mnogih v kriminalistični policiji. Tudi takrat so govorili, da delajo v skladu z načeli etike, integritete, zakonito in strokovno, seveda ne da bi kdo preverjal, ali res ravnajo tako. Od kod 200.000 nemških mark Prvi ali drugi dan dela na mestu vodje slovenskih kriminalistov leta 2000 me je poklical njihov novi šef Dušan Mohorko. V železni omari svoje pisarne je našel kovček, poln nemških mark. Mislim, da je šlo za okoli 200.000 nemških mark (v evrih bi to bilo okoli 100.000 evrov). Točnega zneska se ne spomnim več, a manj kot 200.000 nemških mark ni bilo, prej več. Od kod ta denar, ni vedel nihče. Njegovega izvora tudi nikoli nismo verodostojno potrdili. Le ugibanja so se pojavila. Denar naj bi prometni policisti iz Novega mesta našli v vozilu nekega tujca, ki je v prometni nezgodi umrl. Denar naj bi odnesla kriminalistična policija, seveda nezakonito. Na načela etike, integritete, zakonitosti in strokovnosti pa so se sklicevali že takrat. No, denar smo nakazali v proračun Republike Slovenije. Bes in jeza odgovornih nad ravnanjem ministra dr. Petra Jambreka in mene pa nama je bil posredovan preko medijev. Tega namreč v imenu etike, integritete, strokovnosti in zakonitosti ne bi smela povedati javnosti. Skrivanje kriminalistične policije za tožilstvo in sodstvo Kakorkoli gledamo stvari, se vse odmevnejše zadeve tako ali drugače začno v kriminalistični policiji. Pa četudi gre za anonimne prijave ali pa prijave sumov kaznivih dejanj tožilstvu. V slednjem primeru tožilci tako ali tako pošljejo zadeve v preverjanje kriminalistični policiji. Uradno je seveda jasno, da kriminaliste pri tem ”usmerjajo”, kot pravi zakon, tožilci, v praksi pa je pogosto jasno, da je situacija povsem obratna, saj kriminalisti tožilcem predstavijo tiste dokaze, ki jih tako ali tako najprej oni sami selekcionirajo. O tem sem pisal v uvodoma omenjenem prispevku. Kakorkoli pa se posamezen postopek na relaciji od kriminalistične policije preko tožilstva do sodstva konča, ostaja dejstvo, da se začne praviloma v kriminalistični policiji, ki tudi po ugotovitvah sodstva pogosto krši človekove pravice, pa tudi zakonodajo. Več primerov bom navedel v nadaljevanju. Skrivanje kriminalistične policije za tem, da jih pri delu usmerjajo tožilci, je zato pogosto priročen izgovor za prikrivanje nezakonitosti in nestrokovnosti dela kriminalistične policije. Se nadaljuje … A. R., povzeto po blogu Vinka Gorenaka vinkogorenak.net Je slogan NSi s sobotnega kongresa plagiat? Aleš Primc pravi, da ja 15. 11. 2016, 5:00 33 Facebook Twitter Foto: NSi Stranka Nova Slovenija je na sobotnem kongresu nastopila s sloganom Gradimo normalno Slovenijo. Vse lepo in prav, če v NSi ne bi kopirali programskih načel Gibanja za otroke in družine Aleša Primca, ki jih je predstavil na oktobrskem taboru za družine in otroke v Slovenski Bistrici. Boj za prevlado na polju krščanske demokracije se očitno zaostruje, saj sta se obe stranki zapletli v vojno za ideje in slogane. No, prej se zdi, da je stranka NSi za potrebe sobotnega kongresa izbrala precej ponesrečen slogan, ki ga je že pred mesecem dni na taboru za družine uporabilo gibanje Aleša Primca. Ni pa to prvič, da so v NSi uporabili intelektualno lastnino druge stranke, saj so podobni očitki prišli iz stranke SDS, ko so predstavili interpelacijo zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Oglejte si še: Na prvem vseslovenskem taboru sprejete zahteve, v kakšni državi želimo živeti Geslo kongresa NSi se je glasilo Gradimo normalno Slovenijo, kakršen je bil tudi naslov sprejete kongresne resolucije, je dalo izhodišče tudi mnogim razpravam. “Mnogi so tako pozvali k čim prejšnji normalizaciji razmer v državi in sprejetju nujnih reform,” piše na njihovi spletni strani. Bitka za normalno Slovenijo Primc je že na taboru za otroke in družine 16. oktobra predstavil program za normalno državo, kjer se ni dotaknil samo družinskega področja, temveč tudi gospodarskega programa, ki bi bil dober za Slovenijo. Takrat je povedal, da delajo vse to, ne glede na to ali so na oblasti ali ne, saj živimo v državi, kjer so stvari postavljene na glavo. “Naša naloga je, da državo pripeljemo v normalnost.” V svojem govoru je še dodal, da je za uresničitev njihovega programa nujno potreben nastop na volitvah. “Za nastop za normalno Slovenijo,” je sklenil govor na taboru. Aleš Primc (foto: Nova24TV) Aleš Primc na taboru za otroke in družine v Slovenski Bistrici (foto: Nova24TV) Primc za enotnost na desnici Za komentar o neverjetni podobnosti slogana NSi z Gibanjem za otroke in družine smo povprašali tudi predsednika Primca. “Sem vesel, da se očitno strinjajo z nami. Zdaj naj se še strinjajo z mano, ko jih prosim, naj se nehajo kregati s SDS, ker to nima nobenega smisla,” je o plagiatorstvu programa stranke in njihovem odnosu do SDS povedal predsednik Gibanja za otroke in družine Aleš Primc. Je v NSi ostalo še kaj krščanskega? Na sobotnem kongresu Nove Slovenije, ki se ga je udeležilo okoli 500 članov te stranke je ponovno zmagala Ljudmila Novak, ki pa ni imela nobenega protikandidata. Zadnji, ki je upal proti njej kandidirati, je bil Aleš Hojs, vendar so ga kasneje – sicer po mnenju mnogih članov neupravičeno – iz stranke tudi izključili. Stara- nova predsednica Novakova je dejala, da je NSi konservativna, liberalna in socialna stranka, ki spoštuje družino, delo, red in poštenost. Predvsem pa so na kongresu največ časa posvetili obračunavanju z SDS in Janezom Janšo, s katerim ne želijo več sodelovati. Taborska deklaracija z naslovom: O kakšni državi si upamo sanjati? Na oktobrskem taboru Gibanja za otroke in družine, kjer so tudi predstavili program za normalno Slovenijo, so sprejeli Taborsko deklaracijo in zahteve, o kakšni državi si upamo sanjati in v njej živeti mi in naši potomci. O državi, ki bo tudi nerojenim otrokom priznala pravico biti človek O državi, ki bo upoštevala družinske vezi in bo staršem pustila vzgajati svoje otroke v ljubezni in po svojih vrednotah O državi, ki bo upoštevala, da so stari starši del družine in poleg staršev svojim vnukom najbližji O normalni državi, kjer bomo živeli v skladu z Božjimi, naravnimi in gospodarskimi zakonitostmi O državi, kjer bodo socialne službe razumele ljubezen med starimi starši in vnuki in ne bodo nasilno trgale teh čustvenih vezi, kot v primeru koroških dečkov. Zahtevajo takojšnjo vrnitev dečkov starima staršema O državi, ki bo omogočala, da človek od poštenega dela dostojno živi O državi, ki mladih in podjetnikov ne bo podila v tujino O državi, kjer bo svoboda izražanja misli veljala za vse in ne samo za tiste, ki so všeč elitam O državi, ki spoštuje svoje prednike – tudi tako, da so dostojno pokopani in imajo grob s svojim imenom O državi, kjer se bomo znali pogovarjati in iskati skupne rešitve tudi, če smo si različni M. P. garfi • 3 ure nazaj Primca bodo onemogačali, saj bo huda konkurenca murgelski nsi 3 • Reply • Share › NSI je stranka, kjer eno govorijo drugo pa delajo! So kot komunisti! Tudi če ne uspejo priti v parlament, se jim lahko pridružijo, ker so zelo "kompatibilni"! Ljudmilka je zinila, da pogreša Andreja Bajuka. Tudi mi ga pogrešamo, hehe. Z njim na čelu NSI ne bi padla tako globoko, kot je zdaj. Milka bo ministrica za komunalo v vladi na odpadu zgodovine po volitvah: Tina Maze z nasmeškom predstavlja pot do sedmih nebes Sedem aksiomov, ki pripeljejo do smučarske popolnosti 15. november 2016 ob 06:23 Ljubljana - MMC RTV SLO "Obstaja možnost, da bo na premiero prišel avstrijski Demo team. Včasih še odzdravili niso," je pred premiero filma 7doUspeha, ki ga je soustvaril skupaj s Tino Maze, vznemirjen Sandi Murovec Muri. Tri leta po filmskem projektu "Na kanto!", nekakšnem vodniku, kako smučati z zarezno tehniko, prihaja nov, še udarnejši filmski zapis. Premiera bo 25. novembra v Kranju, film pa že zdaj vzbuja veliko pozornosti širše javnosti. Z Murijem smo se pogovarjali o tem, kako je potekalo snemanje, komu je film namenjen, kakšne aksiome film razrešuje in kakšen je bil prvi odziv Tine Maze in Andree Massija. Premiera filma bo 25. novembra. Ste že kaj vznemirjeni, nervozni ...? Nekaj nervoze je že v zraku, vendar o uspehu filma ne dvomim. Če pred kamero postaviš dva smučarska profesionalca, skoraj ni razloga za strah, a odgovornost vseeno ostaja velika. Tina je s svojimi rezultati in smučanjem letvice postavila zelo visoko, pričakovanja pa so temu primerna. Ko imaš takšnega športnika ob sebi, enostavno ne smeš pasti pod nivo. Kakšen je bil odziv, potem ko sta si film prvič ogledala Tina in Massi? Massi je izjavil, da če bi kadar koli posnel tehnični film, ker to pač ni dokumentarec o Tininih uspehih, bi si želel posneti natanko takšnega. Mislim, da je film res nekaj posebnega. Če bi ga na primer naredili Avstrijci, sem prepričan, da bi se mnogi zavistno spraševali: zakaj mi ne znamo ustvariti nečesa podobnega? Ponosen sem, da je to slovenska zgodba, slovenski produkt in slovensko znanje. Bodo film videli tudi v Avstriji? Upam, vendar gremo lepo po vrsti. Pogovarjamo se o premieri na Dunaju, a je za navajanje konkretnejših dejstev še prezgodaj. Zgodi pa se lahko, da bodo na slovensko premiero v Kranj prišli člani avstrijskega Demo teama. Veste, kaj to pomeni? Včasih še odzdravili niso. Filma Na kanto! in 7doUspeha te klišeje razbijata v celoti. Kaj želita povedati z naslovom 7ToHeaven oziroma 7doUspeha? S Tino govoriva o sedmih detajlih (aksiomih, kot sva jih poimenovala) na katere sva bila najbolj pozorna in hkrati v njih iskala največjo možnost ustvarjanja razlike oziroma prednosti pred konkurenco. Hkrati sva vsebino filma prilagodila gledalcem in omenjenih sedem aksiomov uporabila kot analitično-sintetično orodje. Termin "aksiom" v smučanju uporabljava prvič in zdi se mi, da bo postal simpatična stalnica. Vse, o čemer v filmu spregovoriva, je argumentirano in dokazano v praksi, kar je najpomembnejše. Tina je izjemna "eksekutorka", ki je stvari dokazala tudi na najvišji ravni. In ko se z lastnim pristopom dokažeš v svetovni konkurenci, postaneš kredibilen, da to predstaviš širšemu občinstvu. Težko si namreč predstavljam, da postavljaš teze, če si stoti na svetu. Je pa število 7 povezano tudi s sedmimi sezonami, kolikor je trajala Tinina samostojna pot in v katerih je osvojila praktično vse oz. postala "nesmrtna". So v filmu tudi podrobnosti, zaradi katerih je Tina Maze odstopala od konkurence? Na primer "roka zmage"? Res je, ničesar ne skrivava. Vse aksiome sva poimenovala nekoliko drugače in s tem vnesla novosti tudi v smučarsko izrazoslovje. Roka zmage, kot pravite, pa nizka misija, spopad goleni, bitka pod kontrolo itd. Ne bom izdal vsega ... Tina je bila znana po burnem sodelovanju z Andreo Massijem. Verjetno je vajino sodelovanje precej mirnejše kot njuno? S Tino sam nikoli nisem imel problemov. Tina je posebna, a čudovita oseba. Imava zelo korekten, tako profesionalen kot prijateljski odnos, vendar Tina z menoj ni čustveno povezana kot z Massijem. Naj omenim, da Tino pogosto predstavljajo kot zahtevno ali naporno športnico, zato bom dodal naslednje: najprej je izjemno zahtevna do sebe! Profesionalka! Uspehi, ki jih je dosegla, zahtevajo točno takšnega človeka, nič manj, nič več. Mislim celo, da si tudi sama večkrat želi, da bi bila morda manj ortodoksna ali brezkompromisna, ampak ljudje tega ne razumemo. Želeli smo imeti zmagovalnega konja in dobili smo ga! To ni plišasti kužek, ki gleda z nedolžnimi očmi. Takšni živijo le na policah in nikoli nikogar ne premagajo. Je bilo težko uskladiti urnike in ujeti prave trenutke za snemanje na smučišču? Oba sva veliko odstotna, ampak - že v času skupnih treningov sva se odločila, da bova ta film posnela. Če upoštevamo, da tudi snemalne ekipe niso vsak trenutek na razpolago, in če iščeš prave dneve, pravo svetlobo, sonce, dober sneg, je to logistično kar zahteven projekt. Jasno, vedno bi, kot pri pisanju knjige, še kaj dodal, a na določeni točki moraš potegniti črto. Ste Tini kdaj rekli, da ni odsmučala tako dobro, kot bi lahko in da bo treba kader posneti še enkrat? Na srečo sva zadosti presmučala skupaj in najina komunikacija je povsem čista. Če ni dobro, pač ni dobro! Za oba je veljalo enako merilo, snemali smo toliko časa, dokler nismo bili zadovoljni. Snemanja so vedno naporna. Če sem iskren, lažje je trenirati kot snemati, čeprav spadam med tiste, ki so radi pred kamero. To je poseben izziv, kamera je namreč neverjetno kruta in zahteva maksimalno perfekcijo. Kdor je kadar koli poskušal stopiti pred kamero v akciji, ve, o čem govorim. Ob tem kamera, vsaj kar se smučanja tiče, povsem anulira tako hitrost kot strmino. Ustvariti posnetek, ki mora biti vzorčen, je vse prej kot enostavno. Večinoma gre za potenciranje akcij, smučanje v zelo velikih hitrostih, na zelo velikih strminah, vse v želji, da bi končna slika zadovoljila visoka merila. Smučarski demonstratorji se trudite, da se med smučanjem vsaj malo smejite, kadar vas snemajo ali fotografirajo. Ste tudi Tini dali takšne napotke? Tina temu reče "smučanje z Murijevim nasmeškom". Na ta račun sva se precej zabavala. Jaz se med smučanjem sicer ne smejim, vseeno pa sem se z leti snemanj med resnim smučanjem, ko so sicer obremenitve velike, navadil postaviti usta v položaj, da so res videti, kot bi se smejal. Je pa tako: če delaš film ali fotografijo o smučanju, ki promovira užitek, težko to potrdiš z obrazom, ki trpi ali se kremži. Tina je poskusila z mojim trikom in na vseh fotografijah je nasmejana. Saj sem rekel – profesionalka! Da bo film navdušil ljubitelje smučanja, verjetno ne gre dvomiti. Toda: ali bo preveč strokoven za povprečnega ljubitelja športa in mu zato ne bo zanimiv? Težko vprašanje. Ne vem. Lahko povem le, da je film zelo poseben preplet smučarske tehnike, tekmovalne perfekcije, izvirnih posnetkov, grafik, analiz, posebnih učinkov in čustev. Gre za nizanje podatkov, ki so uporabni tako za vrhunske smučarje, tekmovalce vseh starosti, trenerje kot za popolnoma navadne smrtnike. Ravno v tem je posebnost filma. Bistveno lažje je posneti dokumentarec, kjer kronološko nizaš podatke, ki so več ali manj znani. S filmom, kot je 7doUspeha, pa Tina ostaja aktualna in "živa". Mnogim bo zanimivo pokukati v zakulisje in spoznati, kako se učijo takšni šampioni. Mene bi še danes zanimalo, kako je svoje znanje nadgrajeval Ingemar Stenmark. Kaj je delal tako zelo drugače kot drugi? Zato pravim, takšen film ne obstaja. Tina je prva, ki je pripravljena na vrhuncu kariere te iste informacije zelo intimno razložiti in deliti z vami. Videli jo boste v povsem novi vlogi. Ste prej kot javnost izvedeli, da bo kariero končala v Mariboru? Ne. Tina je zelo iskrena in ni špekulirala. Ko reče 'vzela si bom čas in še sama ne vem, kaj bi naredila,' je tako tudi mislila. Ni vedela, ali jo bo smučanje ponovno zagrabilo do mere, da nadaljuje kariero. Skratka, ko je videla, koliko ima želje za nadaljevanje kariere, se je odločila, kot se je. Že trdo trenira za poslovilno tekmo v Mariboru? Je kar precej na snegu, vem, da se kondicijsko pripravlja, drugih informacij nimam. A kot poznam njo in Massija, zagotovo ne bosta ničesar prepustila naključju. Andrea Massi je izjavil, da ne pozna človeka, ki bi bil tako nor na sneg kot on. Zdi se, da mu kar dobro konkurirate ... Ko me vprašajo, kako zdržim toliko let na snegu, odgovorim, da ni težko. To je služba, ki jo imam preprosto rad. Hkrati je smučanje moje življenje, to sem jaz. Če me torej vprašate, ali to rad delam, bo odgovor naslednji: jaz to živim, čeprav so tudi slabi dnevi. Če je na Krvavcu megla ali veter, greste na teren ali v kočo? Odvisno. Malokrat smučam le za sebe. Če je tak dan povezan z mojo profesionalno dejavnostjo, potem sem pač zunaj, pa če je sonce, megla ali sneg. Če bi smučal zase in bi bila megla, pa bi šel prav gotovo v kočo. Naredil bi vožnjo ali dve in se prepričal, da se ne da. Ne manjka mi kilometrov, da bi pogrešal takšno smučanje. Tomaž Okorn Massi je izjavil, da če bi kadar koli posnel tehnični film, ker to pač ni dokumentarec o Tininih uspehih, bi si želel posneti natanko takšnega. Mislim, da je film res nekaj posebnega. Če bi ga na primer naredili Avstrijci, sem prepričan, da bi se mnogi zavistno spraševali: zakaj mi ne znamo ustvariti nečesa podobnega? Ponosen sem, da je to slovenska zgodba. Termin "aksiom" v smučanju uporabljava prvič in zdi se mi, da bo postal simpatična stalnica. Vse, o čemer v filmu spregovoriva, je argumentirano in dokazano v praksi, kar je najpomembnejše. Tina je izjemna "eksekutorka", ki je stvari dokazala tudi na najvišji ravni. In ko se z lastnim pristopom dokažeš v svetovni konkurenci, postaneš kredibilen, da to predstaviš širšemu občinstvu. Težko si namreč predstavljam, da postavljaš teze, če si stoti na svetu. Snemanja so vedno naporna. Če sem iskren, lažje je trenirati kot snemati, čeprav spadam med tiste, ki so radi pred kamero. To je poseben izziv, kamera je namreč neverjetno kruta in zahteva maksimalno perfekcijo. Kdor je kadar koli poskušal stopiti pred kamero v akciji, ve, o čem govorim. Ob tem kamera, vsaj kar se smučanja tiče, povsem anulira tako hitrost kot strmino. Ustvariti posnetek, ki mora biti vzorčen, je vse prej kot enostavno. Večinoma gre za potenciranje akcij, smučanje v zelo velikih hitrostih, na zelo velikih strminah. Gre za nizanje podatkov, ki so uporabni tako za vrhunske smučarje, tekmovalce vseh starosti, trenerje kot za popolnoma navadne smrtnike. Ravno v tem je posebnost filma. Bistveno lažje je posneti dokumentarec, kjer kronološko nizaš podatke, ki so več ali manj poznani. S filmom, kot je 7doUspeha, pa Tina ostaja aktualna in "živa". TINA hvala za vse in srecno se naprej Krkovič napovedal številne tožbe, zaradi krivic, ki so mu jih storili ljudje iz podzemlja in sodstvo 15. 11. 2016, 16:14 3 Facebook Twitter Brigadir Anton Krkovič je danes napovedal tožbe proti vsem, ki so ga preganjali. Odškodninske tožbe se nanašajo na zadevo Patria, na sestrelitev helikopterja in na Antona Peinkiherja, ki je Krkoviča sistematično blatil in o njemu lagal. Brigadir Anton Krkovič, je na današnji novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo sodišča, da zavrne predlog pregona v zadevi sestrelitve helikopterja JLA. Oglejte si še: Sodišče zavrnilo zahtevo za preiskavo Krkoviča v zvezi s sestrelitvijo helikopterja leta 1991 Sodišče ga je opralo vseh sumov Sodišče je z zavrnitvijo priznalo, da je bilo dejanje storjeno v okoliščinah vojaškega spopada, da je bil helikopter takrat vojaško sovražno vozilo in da osumljeni Krkovič nikakor ni mogel vedeti, da je v vozilu Anton Mrlak. Nasprotna stran pa še vedno vztraja pri svojem in brigadirja, ko je to le mogoče, žali in mu skuša čimbolj očrniti javno podobo. Krkovič poudarja, da je Mrlakova soproga Emilija Mrlak izkoriščana in uporabljana za namene podtalne slovenske politične struje, ki želi izničiti pomen osamosvojitvene vojne in diskreditirati osamosvojitelje. Krkovič: “Mrlak je letel v območju, kjer so bili koncentrirani državni organi. Ti so vodili to državo v času vojne. To je bilo najbolj varovano območje v Sloveniji. Jaz osebno, kot komandant enote brigade Moris, sem bil skupaj s svojo enoto zadolžen za varovanje tega območja.” Ne bo dovolil, da bo v zgodovino zapisan kot preprodajalec orožja Mrlakovo zgodbo v svoji knjigi Skrito povelje povzema pokojnikova svakinja Dragica Potočnjak, v njej pa poleg drugih neresnic, Krkoviča opiše kot preprodajalca orožja. Tudi njo bo Krkovič tožil. Dramska igralka Dragica Potočnjak, avtorica knjige Skrito povelje (foto: STA) Dramska igralka Dragica Potočnjak, avtorica knjige Skrito povelje (foto: STA) Anonimki iz podzemlja Pred dnevi pa je Krkovič od sodišča prejel dve pismi. Obe sta vsebovali zavrnitev predloga kazenskega pregona. Oba predloga sta bila podana na podlagi anonimnih prijav. Ena od njih ga je celo obtoževala, da je zasliševal, mučil in likvidiral. Tožila bosta tudi Janez Janša in Ivan Črnkovič (Foto: STA) Tožila bosta tudi Janez Janša in Ivan Črnkovič (Foto: STA) Tožil bo vse, ki so mu storili krivice in ga diskreditirali Tone Krkovič ne bo več sedel križem rok. Zaradi zadeve Patria je bil na sodišču obravnavan kar 51 krat, 294 dni je preživel v zaporu. Kot je povedal, bosta državo, zaradi Patrie tožila tudi Janez Janša in Ivan Črnkovič. Obtožbe in diskreditacije so pri Krkovičevi družini, njegovemu zdravju, dobremu imenu, časti in ponosu povzročile škodo, zato se je odločil za odškodninske tožbe. Tožil bo tudi Antona Peinkiherja, nekdanjega vodjo obveščevalnega oddelka na ministrstvu za obrambo. Krkovič: “Gre za zadevo, ki ima na slovenskih sodiščih minimalno sodno prakso. To daje možnost tistim, ki imajo diktate in vir financiranja iz podzemlja. Ne bojim se, da gospod Peinkiher te vsote ne bo mogel plačati. Plačal ne bo on, plačalo bo podzemlje, ki mu takšne naloge daje in za kogar, s svojo veščo obrtjo, takšne naloge opravlja.” Krkovič še poudarja, da je tudi sodstvo RS zlorabljeno od ljudi iz podzemlja. Po njegovem je zanimivo, da do danes pred sodiščem ni bil obravnavan niti en oficir JNA, z vsemi mogočimi konstrukti pa sodišče želi obsoditi osamosvojitelje. Krkovič pričakuje, da bo pravico moral iskati tudi na evropskem sodišču. Aleksandra Jug Klemen Jaklič prejel pismo podpore najvplivnejših profesorjev prava s Harvarda in Oxforda 15. 11. 2016, 15:33 13 Facebook Twitter Klemen Jaklič (foto: STA) Kandidatu za novega ustavnega sodnika Klemnu Jakliču, so podporo v posebnem pismu, naslovljenem na predsednika države Boruta Pahorja, poslali najbolj eminentni pravniki z Oxforda in Harvarda. Med njimi je tudi mentor in svetovalec predsednika ZDA Baracka Obame. Klemnu Jakliču, ki kandidira za novega ustavnega sodnika, so izredno podporo izkazali tudi njegovi dolgoletni sodelavci iz najbolj prestižnih svetovnih univerz – Oxforda in Harvarda. Profesorji so ga označili za “izjemnega pravnega akademika in misleca izjemnih sposobnosti ter kot moralno pokončno osebnost, katere delo je predano napredku demokracije, človekovih pravic ter zvestobi pravu“. Preberite tudi: Pravni strokovnjak Jaklič napovedal kandidaturo za ustavnega sodnika, prav tako se poteguje za najvplivnejšega pravnika v državi “Z veseljem izražamo svojo močno podporo kandidaturi univerzitetnega diplomiranega pravnika, magistra pravnih znanosti, dvojnega doktorja pravnih znanosti, ddr. Klemna Jakliča,” so v svojem pismu zapisali Frank I. Michelman, Laurence H. Tribe in Mathias Risse s Harvardske univerze ter častni predavatelj Paul P. Craig z Oxfordske univerze. Podpora profesorskih kolegov je izjemna čast Med Jakličevimi podporniki, častnimi harvardskimi in oxfordskimi profesorji pa je tudi predavatelj ustavnega prava na Harvardu, ki je bil med drugim tudi mentor sedanjega predsednika ZDA Baracka Obame na harvardski pravni fakulteti, njegov glavni pravni svetovalec in pozneje sodelavec v Washingtonu. Pahor prejel pismo s podporo Jakličevi kandidaturi za ustavnega sodnika s strani najvplivnejših svetovnih pravnikov s Harvarda in Oxforda Pahor prejel pismo s podporo Jakličevi kandidaturi za ustavnega sodnika s strani najvplivnejših svetovnih pravnikov s Harvarda in Oxforda Tribe, ki že od leta 1968 deluje na harvardski pravni fakulteti, je bil nagrajen za najvplivnejšega in za razvoj najpomembnejšega sodelavca pri oblikovanju ameriške ustavne zakonodaje. Pedavatelj, ki nosi redek naziv univerzitetnega predavatelja, pa je leta 2000 zastopal tudi ameriškega predsedniškega kandidata Ala Gora, ki ga je nato premagal George W. Bush. Sodeloval pa je tudi kot Jakličev mentor pri doktorski nalogi in igral vlogo pri njegovem predavateljskem in raziskovalnem delu na Harvardu. Tribe pa se lahko ponaša tudi s tem, da je bil poleg profesorskega mentorstva Baracka Obame, mentor tudi trenutnemu predsedniku ameriškega vrhovnega sodišča Johnu Robertsu, ameriški vrhovni sodnici Elene Kagan in nekdanji dekanki stanfordske pravne fakultete Kathleen Sullivan. Letos oktobra je potekal mandat ustavnemu sodniku v Republiki Sloveniji Miroslavu Mozetiču, novembra pa poteče sodnici Marti Klampfer. Namesto njiju sta že bila imenovana Marko Šorli in Špelca Mežnar. Marca in aprila prihodnje leto pa mandat poteče Jasni Pogačar, Janu Zobcu, Mitji Deisingerju in Ernestu Petriču. Klemen Jaklič, ki je letos že četrtič na lestvici za pridobitev naziva najvplivnejšega pravnika v Sloveniji, je pridobil kar dva doktorska naziva, in sicer na oxfordski univerzi v Angliji leta 2008 ter na Harvardu, ameriški zasebni univerzi s sedežem v Cambridgeu, leta 2011. Od leta 2008 deluje kot harvardski predavatelj in deluje na področju človekovih pravic, evropskega prava, teorije pravičnosti, etike, ustavnega prava in globalne pravičnosti. Za svoja profesionalna predavanja ga je Harvard že večkrat nagradil. Njegovo sedanje raziskovalno področje se nanaša na evropsko ustavo in prihodnjemu razvoju ideje demokracije v kontekstu globalnega pomena. Napisal je že nekaj knjig, od tega je avtor del Constitutional Pluralism in the EU in Democracy’s Third Coming: Europe as a Route to Humanity’s Third Historic Stage of Democracy?, za katero mu je Harvard leta 2011 podelil Mancinijevo nagrado za najboljše delo na področju evropskega prava in evropske pravne miselnosti.? Vodilni pravni akademik kandidat za naziv najvplivnejšega pravnika v državi Profesor evropskega prava in človekovih pravic Jaklič se je tudi letos že četrto leto zapored znašel na glasovalni lestvici IUS- INFO za najvplivnejšega pravnika v Sloveniji. Po besedah strokovnjakov s področja prava, je Jaklič “vodilni akademik s področja ustavnega prava, človekovih pravic in evropskih institucij.” K. Ž. EU in korupcija (Kako korupcijo zaznavajo korupcijo Evropejci? vir: Transparency International) država plačilo podkupnine (odstotki) neučinkovito preprečevanje korupcije (odstotki) korupcija je problematična (odstotki) Nemčija 3 25 2 Poljska 7 26 15 Švedska ni podatka 28 6 Portugalska 2 36 51 Estonija 5 38 25 Belgija ni podatka 40 17 Romunija 29 43 49 Ciper 2 46 49 Nizozemska ni podatka 53 17 Bolgarija 17 54 36 Madžarska 22 55 28 Slovaška 12 56 38 Hrvaška 10 57 51 Velika Britanija ni podatka 57 16 Grčija 10 59 24 Francija ni podatka 64 23 Češka 9 67 41 Italija 7 70 28 Latvija 15 71 35 Litva 24 71 54 Slovenija 3 77 59 Španija 3 80 66 Avstrija ni podatka ni podatka ni podatka Danska ni podatka ni podatka ni podatka Finska ni podatka ni podatka ni podatka Irska ni podatka ni podatka ni podatka Luksemburg ni podatka ni podatka ni podatka Malta ni podatka ni podatka ni podatka zapatist # 16.11.2016 ob 14:09 Prijavi neprimerno vsebino Zanimive so Romunija, Madžarska, Bolgarija,Slovaška...kjer ljudje najbolj sodeljujejo v podkupovanjih, vendar korupcije ne doživljajo kot problem. Jaz bi dal pa državne medije na prvo mesto. Brezupno lažnivi, neracionalni, antidemokratični , subverzivni in izdajalski kup brezhrbteničnih zombijev. No, če koga izmed njih nisem užalil, se iskreno opravičujem. Percepcija realnosti je za Slovenca vedno težavna. Kje so zdravniki??? Drugače pa je, Policija je kar krepko koruptivna, problem je da se ščitijo in skrivajo med sabo, tudi sodstvo pogostokrat stopi na stran policije. Kriminala, podkupnin in raznih svinjarij v slovenski policiji je OGROMNO! Kaj pa visoki etični standardi našega Mirota in kompanjonov, a niso že vse porihtal? Haha, na kake floskule pada folk pri nas. Skoraj vsake volitve isto sranje, Pri nas med ljudi ni ravno veliko korupcije, je pa je korupcije veliko med strukturami v upravi in v politiki (Kučan ...), sodstvo (Masleša ...), ki še zmeraj vlečejo korenine iz Juge - Balkana - Beograda - Sarajeva ... To nas je že na pol pokopalo - milijarde dolga, slovenske kulture ni več ne v medijih, ne na ulicah ..., pokradli so naša podjetja - Mercator, zavarovalnice, Kolinsko, Žito, ... Slovenija je koruptivna dežela: - še noben bančni tajkun ni v zaporu - v zaporu tudi niso vsi tisti, ki so prejeli milijonska bančna policija brez ustreznih zavarovanj - še vedno ni vzpostavljen zgolj en nabavni center za zdravila in ortopedske pripomočke, kar ima za posledico, da se blago nabavlja tudi po 5 x višji ceni Državo vodi slovenska vlada, ki ni izvedla še nobenih konkretnih ukrepov za vzpostavitev pravne države in zato je slovenska vlada s Cerarjem na čelu še najbolj odgovorna za nastalo situacijo. Za vzgled nam je lahko islandska vlada, ki svoje delo opravlja konkretno in zadovoljivo. Pri nas je denimo minister za pravosodje tisti, ki je bil predsednik protikorupcijske komisije in je US ugotovili, da je kršil ustavne pravice. Zakaj bi sploh razpravljali o korupciji? Živinsko ravnanje s civilisti je dokaz, da našim “Rdečim Kmerom” med vojno ni šlo za svobodo, ampak za oblast 16. 11. 2016, 5:27 141 Facebook Twitter Foto: STA “Vsa imena dovolj zgovorno potrjujejo, koga komunisti uničujejo v svoji revoluciji: Slovence. In s tako revolucijo pravijo, da nas bodo osvobodili!” je medvojni tisk pisal o resničnih namerah komunistov, ki so med drugim s podminiranjem civilnega vlaka na Krasu dokazali, da jim gre le za oblast. Leta 1944 so boljševiki podminirali civilni potniški vlak pri Št. Petru na Krasu. Zaradi tega strahotnega dejanja je v eksploziji in njenih posledicah izgubilo življenje ali bilo ranjenih okoli 200 nedolžnih ljudi. Triumfirajoči komunistični morilci so se že tedaj po truplih civilistov hitro vzpenjali vse do svojega cilja – oblasti. V tragičnem dogodku na Primorskem so pobili mnoge Slovence, še zlasti otroke, medtem ko se vojakov niso dotaknili. Ste morda spregledali: V Sloveniji rdeča kuga še vedno razsaja – v Nemčiji in na Poljskem za propagiranje totalitarizmov grozi zapor! Živinsko obnašanje naših rdečih kmerov dokazuje, da jim ni šlo za svobodo, marveč za oblast! 1 Tračnice so zaminirali V sredo, 15. novembra, se je okoli devetnajstih iz kraja Št. Peter na Krasu odpeljal “večerni tržaški vlak”. Kot običajno so v omenjenem kraju združili po dva vlaka, enega iz Ljubljane, drugega pa z Reke. Vendar pa je imel prav tisti dan vlak iz Ljubljane zamudo. Ko so vagone iz Ljubljane naposled le priključili reškim, je parno vozilo nadaljevalo svojo pot proti Trstu. Po zgolj okoli dveh kilometrih vožnje, kjer je bil na desni strani borov gozdič, pa so bile na progi nastavljene mine, ki so jih tja prinesli revolucionarji. Ko jih je vlak povozil, se je razlegel zadušen pok, vlak pa se je stresel in poškodovan obstal. Na mestu eksplozije je zazijala globoka jama. Živinsko obnašanje naših rdečih kmerov dokazuje, da jim ni šlo za svobodo, marveč za oblast! 2 Ostala sta le krvavi pod in kolesje Največje število žrtev je bilo med potniki, ki so potovali v prvih vagonih. Zaradi pritiska vagonov od zadaj, in sicer zaradi njihove hitrosti, je bil prvi povsem zmečkan, drugi voz pa se je zaril globoko vanj, pri tem pa dvignil v zrak in celo prebil karoserijo ter pomendral pod seboj številne potnike. Od nesrečnega vagona sta ostala le krvavi pod in kolesje, iz njega pa se je rešila le kakšna težko ranjena oseba. Kar 200 civilnih žrtev, od tega preko 80 mrtvih V drugem vozu je bilo smrtnih žrtev sicer manj, vendar pa je vsakdo odnesel kakšne poškodbe. A kar je najhuje – oba voza sta bila povsem natrpana. “Ker so bili ranjeni tudi nekateri potniki v naslednjih vozovih, je zahteval zločin rdečih tolovajev na civilni vlak preko 200 žrtev, od teh preko 80 mrtvih,” mnogi težko poškodovani so umrli na poti v bolnišnico ali pa med samim zdravljenjem, še navaja tedanji tisk. Ste morda spregledali: Tito ni bil nič manjši “gurman” od Stalina – obema je teknila “krvava požrtija” Namesto da bi se zločince poslalo v Haag, jim levičarski mediji še dandanes pojejo slavospeve “Vedeti moramo – ne vem, zakaj tega Zveza borcev ne poudarja -, da partizani niso pobijali kar tjavendan. V našem kraju so partizani ubili mladega fanta, ki je z družino prebegnil iz Italije. Ker je znal italijansko, se je z njimi družil. Obtožili so ga, da ovaja. Vendar sam menim, da se ni pobijalo kar v tri dni, četudi drži, da se je vse dogajalo brez sodnega procesa,” je navedeno na blogu na nekem levičarskem portalu. In zakaj so potemtakem pobili vse te civiliste na Krasu? Česa so bili krivi otroci? Domen Mezeg Vlada Mira Cerarja daje pokvarjenim bančnikom drugo priložnost za nov bančni rop 16. 11. 2016, 13:51 11 Facebook Twitter Foto: epa Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na današnjem posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju v imenu stranke izrazil prepričanje, da ne podpirajo kandidatov za prosto mesto viceguvernerja – člana Sveta Banke Slovenije, ki so v preteklosti že bili na funkciji v Banki Slovenije ali so tako ali drugače sodelovali pri opravljanju funkcij, ki so v povezavi z bančnim sistemom. Viceguvernerki Mejri Festić 28. februarja naslednje leto poteče mandat in v skladu z Zakonom o Banki Slovenije je določeno, da mora Svet Banke Slovenije šteti pet članov, zaradi česar je tudi nujno, da se izvede postopek imenovanja novega viceguvernerja – člana Sveta Banke Slovenije. Preberite več: Janša o bančni luknji: Slovenija je tipična država, kjer je veliko zločina in malo kazni Na javni poziv predsednika Pahorja se je odzvalo 11 kandidatov: Andrej Bertoncelj, Jožef Bradeško, Vlasta Brečko, politik in iniciator afere Patria Milan Martin Cvikl, Mejra Festić, Iztok Gornik, Viktor Lenče, Igor Masten, Mitja Mavko, Alen Mitrović in Vesna Pogačar. Jože Tanko je po končanem posvetu s predsednikom republike v izjavi za javnost dejal, da predsedniku stranka SDS ni posredovala specifičnega imena, je pa podala prepričanje, da podpore ne uživajo kandidati, ki so v preteklosti že zasedali funkcije v Banki Slovenije ali so bile pri opravljanju funkcij povezane z bančnim sistemom. Foto: STA Jože Tanko (Foto: STA) Vlada neodgovornim bančnikom daje drugo priložnost Tanko je poudaril, da SDS že dolgo časa opozarja, da Cerarjeva vlada daje drugo priložnost tistim bančnikom, ki so bili vpleteni v kopanje bančne luknje v višini 5 milijard evrov, pokritje katere pa so morali kriti slovenske davkoplačevalke in davkoplačevalci. N. Ž. Mohorku ponudili 10 milijonov dolarjev podkupnine, da bi Janković ostal šef Mercatorja (2. del) 17. 11. 2016, 5:00 20 Facebook Twitter Foto: STA Že zadnjič smo objavili prvi del zapisov iz bloga poslanca SDS Vinka Gorenaka. Gre za človeka, ki je desetletja svojega življenja prebil v policiji. Pozna njeno delo, pozna pa tudi bolj temne aspekte. V prvem delu smo pisali o skrivnostnih blagajnah in papirjih s katerim so dvignili 13 kilogramov zlata na Banki Slovenije. Pisali smo o zbirkah orožja, o 200.000 nemških markah in o kovčkih denarja. Danes zgodbo nadaljujemo s prisluškovanji, vdiranji v zasebnost. S primeri vidnih slovenskih politikov, ki so bili deležni nezakonitih prikritih ukrepov. Pišemo pa tudi o Mercatorju. Kdo ga je v resnici prodal in kako je potekalo lobiranje, da bi Janković ostal šef Mercatorja. To je zgodba o vrtoglavih podkupninah in načelnih nadzornikih. Kriminalisti so nezakonito zahtevali ves telefonski promet na nekem repetitorju Kriminalisti lahko, kadar za to obstajajo zakoniti razlogi, od mobilnih operaterjev zahtevajo točne podatke o tem, ali se je neka telefonska številka oziroma njen lastnik zadrževal in komuniciral na območju točno določenega repetitorja ali več njih, s čimer potrdijo sum, da se je določena oseba ob določenem času zadrževala na določeni lokaciji. Toda poglejmo klasičen primer zlorabe kriminalistične policije, ki se je dejansko zgodil ob raziskovanju nekega delikatnega primera kaznivega dejanja. Kriminalisti so pri tožilcih iskali verifikacijo zahteve, da bi za določen dan dobili vse telefonske številke za določen repetitor. Si zamislite, da je to tisti repetitor na ljubljanskem Maximarketu (v danem primeru ni bil). Kriminalisti bi tako razpolagali s podatki o okoli 200.000 imetnikih telefonov, ki so se v določenem dnevu nahajali v okolici tega repetitorja. Ob strinjanju tožilca so tako zaprosili za odredbo preiskovalnega sodnika, da jim telefonski operater izroči vse telefonske številke vseh uporabnikov, ki so se na določen dan in določen čas zadrževali na območju omenjenega repetitorja. Tudi preiskovalni sodnik se je strinjal. Toda operater mobilne telefonije je odgovoril, da je taka zahteva preiskovalnega sodnika nezakonita. Preiskovalni sodnik ni več vztrajal, da mora operater izročiti omenjene podatke, niti ni operaterja kaznoval z denarno kaznijo, kar bi ga moral, temveč je spisal kratek dopis policiji v stilu ”v prilogi vam pošiljam odgovor operaterja …”. Primer niti ni tako star. Pet ali šest let. Lahko tako kršitev zakona pokrijemo s floskulami ”etika, integriteta, zakonitost, strokovnost”? Nekateri očitno mislijo, da lahko. Primer Šircelj Primer odredbe za hišno preiskavo na sedežu SDS po svoji vsebini dejansko predstavlja čisto zlorabo in prekoračitev pooblastil. Kriminalistična policija se ne more sklicevati na usmerjanje tožilcev, še manj pa na odločitev preiskovalne sodnice, ki je odredbo izdala. Če so kriminalisti preverjali komunikacije Andreja Širclja v točno določenem obdobju s točno določenimi štirimi osebami, potem je nesporno, da bodo točno to komunikacijo s strežnikov SDS tudi kopirali. Toda v predlogu za odredbo za hišno preiskavo so kriminalisti sami zapisali, da želijo kopirati vse podatke s strežnika SDS. Torej podatke o komunikacijah kakšnih 20.000 članov ali več, med njimi tudi vso večletno komunikacijo vseh poslancev SDS. Priporočamo v branje: 13 kilogramov zlata, 200.000 nemških mark in umor Ivana Krambergerja. Kaj se dogaja v kriminalistični policiji (1. del) Preiskovalna sodnica je njihovo željo v obliki ”kopiraj” in ”prilepi” le prenesla v odredbo za hišno preiskavo. Res je, da je odredbo podpisala preiskovalna sodnica, toda odgovornosti za poskus zlorabe se kriminalistična policija ne more izogniti, seveda še manj preiskovalna sodnica. Zanikanje kriminalistične policije, da niso želeli kopirati vseh podatkov na strežniku SDS, je le slaba šala, ki je tudi sklicevanje na etiko, integriteto, zakonitost in strokovnost ne more prikriti. Še posebej zato, ker so v Državnem zboru kopirali vse komunikacije Andreja Širclja v določenem obdobju in ne le komunikacij z v odredbi omenjenimi štirimi osebami. Primer Kangler Sojenje Francu Kanglerju v zadevi stanovanja vedeževalke je bilo končano tudi na Vrhovnem sodišču. Sodba je bila v celoti razveljavljena in sojenje se začenja od začetka. V sodbi Vrhovnega sodišča je jasno zapisano, da je kriminalistična policija del dokazov proti Francu Kanglerju dobila na nezakonit način. Vrhovno sodišče je tudi odločilo, da mu je bilo sojeno za dejanje, ki ga ni mogoče kvalificirati tako, kot so ga kvalificirali kriminalistična policija, tožilstvo in obe sodišči. V vsej tej sagi okoli Franca Kanglerja se tudi kriminalistična policija ne more izogniti svojemu delu odgovornosti (poleg tožilstva in sodstva). Ne pomagajo niti floskule o etiki, integriteti, zakonitosti in strokovnosti. Tudi najnovejše dogajanje, točneje sojenje Francu Kanglerju, spominja na hude kršitve kriminalistične policije. Dne 16. in 17. 5. 2013 je kriminalistična policija na Mestni občini Maribor izvajala preiskave v zadevi radarjev. Z dovoljenjem vodstva občine, toda brez odredbe sodišča, je kar 18 ur kopirala vso elektronsko pošto vseh 500 zaposlenih. Šele 30. 9. 2015 pa je pridobila odredbo sodišča za pregled elektronske pošte sedmih oseb. Te je povabila na odpiranje in pregled omenjene elektronske pošte, toda brez povabila Francu Kanglerju. Končno sodbo o tem bo dalo sodišče, toda zadeva je v tej fazi hudo sporna, da ne zapišem dokončno nezakonita. Etika, integriteta, zakonitost in strokovnost dela kriminalistične policije bodo, kot kaže, odpovedale. Primer Patria Ta primer večina dobro pozna. Začel se je seveda prav tako pri kriminalistični policiji. Vsi trije obdolženi so bili na treh sodiščih spoznani za krive. Poslani so bili tudi v zapor. Ustavno sodišče pa je odločilo le o eni neustavnosti. O ostalih niti ni presojalo. Enoglasno je presodilo, da je bil kršen 28. člen ustave. To pomeni, da so vsaj v primeru Janeza Janše vsi po vrsti preiskovali, obtožili in sodili za nekaj, kar ni kaznivo dejanje (neznani kraj, neznani čas, neznani komunikacijski način, obljuba neznane višine nagrade). Kriminalistična policija se tudi v tem primeru ne more oprati svojega dela odgovornosti. Tudi floskule o usmerjanju tožilcev ne. Ostaja eno samo dejstvo. Nedolžne ljudi so preiskovali za nekaj, kar ni kaznivo dejanje. In v tem delu kriminalistična policija nosi polno in dokončno odgovornost. Ne pomagajo floskule o etiki, integriteti, zakonitosti in strokovnosti. Primer NKBM Se še spomnite hišnih preiskav NKBM in stanovanja njenega nekdanjega direktorja Kovačiča? Tudi tam so kriminalisti kopirali podatke o komunikacijah Kovačiča, kar na celem strežniku. Le zakaj? Če je Kovačič izvrševal kakšno kaznivo dejanje ali je pri tem komu pomagal, potem imajo te osebe imena in priimke in kriminalistična policija bi lahko kopirala le tako korespondenco. Tako pa je kopirala vso njegovo elektronsko korespondenco. Tudi tisto, ki jo je Kovačič imel z Janšo in Pahorjem v času, ko sta bila omenjena v vlogi predsednika vlade. Toda domnevna korespondenca med Kovačičem in Janšo je prišla v javnost, seveda v obtožujoči obliki za Janšo. Objavil jo je levi režimski časopis Dnevnik. Če so korespondenco imeli le kriminalisti, so jo Dnevniku lahko posredovali le kriminalisti in nihče drug. S kakim namenom pa, če jih je ena sama etika, integriteta, zakonitost in strokovnost? Zakaj niso Dnevniku posredovali korespondence med Kovačičem in Pahorjem? Kot je povedal Kovačič, je v času vlade Pahorja take korespondence bilo celo več. Je kdo v kriminalistični policiji le ob imenu Pahorja pomislil na etiko, integriteto, zakonitost in strokovnost? Ali pa imajo dvojna politično motivirana merila? Po moje slednje. Še več. Ne samo da je nekdo iz kriminalistične policije zlonamerno in politično motivirano s selektivnimi informacijami oskrboval levi režimski časopis Dnevnik, situacija je še hujša. Kot smo lahko prebrali v medijih, naj bi del podatkov kar izginil in iskali naj bi jih pri upokojenem preiskovalcu NPU. Tipičen primer želje kriminalistične policije po več podatkih, kot jih potrebujejo za svoje delo, in posledično seveda selektivnega kapljanja teh podatkov v medije z namenom očrniti nekoga. Ne, ne! Kje so tu etika, integriteta, zakonitost in strokovnost? Jih ni! Primer Magajna Primer Magajna sodno sicer še ni zaključen, je pa značilno, da so ga kriminalisti obiskali nekaj dni po tem, ko se je uprl Pahorjevi koaliciji in ni želel glasovati tako, kot so hoteli oni. Obiskali pa so ga za en sam primer kopiranja posnetka deklice v kavbojkah ”zgoraj brez”, ki naj bi ga naredil pred takrat več kot letom dni. Ne spuščam se v nobene podrobnosti, ki jih v zvezi s tem navaja Magajna. Ne moremo pa mimo dejstva, da so kriminalisti trdi disk računalnika Magajne preprosto izgubili. Eni trdijo, da celo dvakrat. Tudi če gre le za izgubo trdega diska računalnika Magajne, se tudi v tem primeru pojavlja ogromno vprašanj, same izgube pa nobena floskula o etiki, integriteti, zakonitosti in strokovnosti ne opraviči. Srečanja s kriminalisti V času ministrovanja, pred in po njem se je in se kar pogosto dogaja, da želijo z menoj govoriti posamezni kriminalisti in kriminalistke. Nobenega takega pogovora ni nikoli bilo na mojo željo. Naj opišem tri take primere srečanj s kriminalisti in kriminalistkami. Zgodili so se ločeno v razdobju pol leta, in sicer leta 2012. Eden za drugega in za pogovore z menoj niso vedeli, sam pa jim tega tudi nisem povedal. Vsi trije so mi opisovali situacijo na NPU in primere preiskovanja sumov kaznivih dejanj ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Točneje povedano. Opisovali so mi namerne neaktivnosti NPU v zvezi z njim. Z vsebino razgovorov sem seznanil takratnega generalnega direktorja policije. Šele po njegovi intervenciji so se zadeve začele premikati. 10 milijonov dolarjev podkupnine za direktorski stolček v Mercatorju V javnosti danes še vedno velja splošno prepričanje, ki temelji na poročanju dominantnih medijev, da je avgusta leta 2005 Mercator prodal Janez Janša v svoji pisarni predsednika takratne vlade. Kupca naj bi bila Boško Šrot in Igor Bavčar. To ”zgodbico”, v katero verjetno verjame velika večina naših ljudi, so objavili naši dominantni mediji že leta 2005. Janez Janša je torej ”medijsko” kriv za prodajo Mercatorja. Kaj hujšega bi se mu lahko zgodilo. No, verjetno se mu je še kaj hujšega. To je bil čas, ko se je direktorski stolček Zorana Jankovića že hudo majal. Tudi zato so ljudje iz okolice Zorana Jankovića stopili v akcijo, očitno so razpolagali z milijoni dolarjev, ki so jih bili pripravljeni plačati za stolček Zorana Jankovića. Kaj je o tem vedel Zoran Janković, iz knjige Dušana Mohorka Kriminalist in odvetnik ne izvemo, saj tega ne ve niti Dušan Mohorko. Zoran Janković bo danes verjetno zanikal, da je imel karkoli s tem, toda sam mu tega ne bom verjel. Zame je bil seveda najbolj zanimiv tisti del knjige, ki opisuje, kako je podkupovanje potekalo. Nekdo iz kroga Zorana Jankovića (Dušan Mohorko v knjigi (še) ne razkrije imena) ga je povabil na kosilo ali večerjo. Ko sta stala pri solatnem bifeju mu je omenjeni neznanec ponudil milijon dolarjev v zameno za ”dobro sodelovanje” z Zoranom Jankovićem v vlogi direktorja Mercatorja, seveda. Dušan Mohorko mu ni odgovoril, tisti dan neznanec ponudbe sploh ni več omenjal. Ker Dušan Mohorko ni odgovoril v nekaj dneh, je Jankovićev krog ljudi očitno ocenil, da je ponudba Dušanu Mohorku prenizka, zato je bila ponudba povečana na dva milijona dolarjev. Ker Dušan Mohorko ni odgovoril niti na drugo ponudbo, je bila ta povečana na pet milijonov dolarjev, ker pa niti na to ponudbo ni odgovoril, je dobil zadnjo ponudbo za deset milijonov dolarjev. Prav ste prebrali, 10 milijonov dolarjev. Če za primerjavo ta znesek preračunamo v evre, lahko vidimo, da gre za vrtoglavi znesek 7.249.003,26 evra. Ker Dušan Mohorko ni odgovoril niti na to ponudbo, nove ni več dobil. Podkupovalci iz kroga Zorana Jankovića so očitno ocenili, da direktorski stolček slednjega v Mercatorju pač ni vreden več. Zoran Janković je bil na prvi seji nadzornega sveta zamenjan na direktorskem stolčku v Mercatorju. Podkupnina gor ali dol, to se zgodi, če se po žilah osebe, ki ji ponujaš podkupnino, pretaka policijska kri in ima ta oseba policijski imunski sistem. Kot pravi Dušan Mohorko, je zgodbo povedal nekaterim novinarjem in kriminalistom že takrat leta 2005. Kot veste, se ni zgodilo nič. Se bo sedaj? Danes se lahko vprašamo tudi to, kaj bi se zgodilo, če bi bil na mestu Dušana Mohorka nekdo, ki bi podkupnino sprejel? Bi Zoran Janković ostal na čelu Mercatorja in ne bi zašel v politiko? A. R., povzeto po blgu vinkogorenak.net Pretresljiva osebna izpoved: Po 30 letih delovne dobe slovenski upokojenec dobi 10-krat manj kot migrant 17. 11. 2016, 5:00 31 Facebook Twitter Foto: Pixabay V uredništvo smo prejeli pretresljivo pismo, ki opozarja na nesorazmerno ravnanje državne politike na področju pokojninskega in socialnega varstva. Franc Majcen iz Gornje Radgone nam je poslal dokaz, da bo ob upokojitvi prejemal le 206 EUR pokojnine. Do sedaj je prejemal 395 EUR invalidnine, zato je nad izračunom močno razočaran. Ima tudi dva invalidna otroka in 30 let delovne dobe, vendar ni prepričan, da so mu jo sploh šteli. Zaradi nizke akontacije pokojnine, ki mu jo je pripravil ZPIZ, se v pismu sprašuje, kako naj s tem preživi sebe in družino, to pa se sprašujemo tudi mi. Ker ima dva invalidna otroka, je zaprosil tudi za varstveni dodatek, a odgovora do danes še ni prejel. Franc Majcen je še zgrožen dodal, da je tudi socialna podpora višja od njemu izračunane pokojnine. Morda vas zanima kaj več na temo slovenske vlade in migrantov: Vsak mladi migrant nas bo stal skoraj 24000 evrov na leto ali 2000 evrov na mesec Opis družinske situacije in bolezni otrok “Z ženo skrbiva za dva težko prizadeta invalidna otroka s cerebralno paralizo, ki potrebujeta 24-urno nego in skrb. Hčerka je stara 31 let, sin pa 22. Podnevi ju za nekaj ur peljeva v VDC, da lahko žena in jaz opraviva nujna dela v hiši. V času nekajurne pavze si psihično opomoreva za nadaljnjih 18 ur skrbi in nege, saj sta otroka v plenicah, ne govorita in ne hodita. Dejansko sta v invalidskih vozičkih in odvisna od najine nege. Kljub temu, da sta vešča vožnje z vozički, je treba nanju stalno paziti, ker nista sposobna presoditi nevarnosti.” “Oba najina otroka, ki sta doma, imata cerebralno paralizo in sta dejansko 24 ur odvisna od najine skrbi. Res je, da sta od 4 do 6 ur v VDC-ju, kjer osebje lepo skrbi zanju. Zjutraj sva še posebno pazljiva glede prebujanja, saj če sta nerazpoložena, se začneta tolči in se poškodujeta ali pa drugače izražata svoje nerazpoloženje in ju je nemogoče umiriti. V VDC, kjer je strokovna oskrba, imajo samo 10 takšnih oskrbovancev.” Družinski prihodki premajhni za oskrbo težko invalidnih otrok in za normalno preživetje Franc Majcen je zapisal, da dobi 206 € akontacije pokojnine, žena pa 236 € pokojnine. “To pa je ves najin dohodek. Dodatek za nego in pomoč znaša 165 € za otroka, kar je skoraj trikrat manj, kot dobijo za tujo nego in pomoč upokojenci, ki jim je priznan dodatek 450 €.” Pretresljivo - po 30 letih delovne dobe in plačevanja prispevkov je domač človek vreden le 206 EUR pokojnine! 1 Koliko let delovne dobe imate in koliko let ste vestno plačevali prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje? “Po mojih računih imam več kot 30 let delovne dobe, vendar so naračunali le polovico vplačane pokojninske dobe. Ker se z izračunom nisem strinjal, sem se pritožil in zahteval priznanje vse dobe, med drugim tudi priznanje dela v tujini, vajeniške dobe in čas služenja vojaškega roka.” “Prošnjo sem vložil oktobra, ko sem dobil odločbo o akontaciji, vendar pa mi je že takrat rekla socialna delavka, da je težko verjetno, da bom kaj dobil. Koliko bi mi varstveni dodatek pomagal, je povsem odvisno od višine zneska. Če bi skupaj z akontacijo dobil 395 €, tako kot sem dobival nadomestilo, bi še nekako šlo, saj bi lahko plačal vse položnice in kupil material za popravila pri hiši.” Izračunana pokojnina ne zadošča za vse minimalne potrebe družine Dejansko akontacija ne zadošča za plačilo položnic, čeprav živijo v lastni hiši. Ker poleg parcele, na kateri stoji hiša, nimata nobene zemlje, je treba kupiti vso hrano. Žena spremlja vse razprodaje, da nekako preživijo iz meseca v mesec, Franc pa poskrbi za vsa tehnična in gradbena popravila, ker si obrtnikov ne moreta privoščiti. Oskrba otrok je zahtevna, saj sta oba v plenicah. Pri tem je treba stanovanje ogrevati, da se pri previjanju ne prehladita. Preoblačenje otrok in postelje poteka večkrat dnevno, to pa pomeni visoke stroške zaradi higiene. Največ denarja gre za ogrevanje. “Politiki, ki ne poskrbijo za svoje državljane, niso vredni, da sonce sije nanje” “Zdi se, da so vladi prva skrb ilegalni migranti, za katere namenja vlada 4-krat več denarja, kot so meni priznali pokojnine in to kljub temu, da niso nikoli nič prispevali v državni proračun. Še huje pa je, da jim je prva skrb oskrba migrantov, v državo jih brezplačno vozijo z letali iz Grčije. Prava sramota je, da jih ne zanima, kako živimo državljani, ki plačujejo ali pa so plačevali vse prispevke za delovanje države. Na zunaj se ti politiki kažejo kot kvazi humanitarci.” “Meni so pred leti kot invalidu 3. kategorije naredili izračun nadomestila na podlagi delovne dobe in dohodkov pred brezposelnostjo. Te pogoje so tako spremenili, da so mi sedaj izračunali samo 50 % pred leti izračunane pomoči na podlagi delovne dobe in dohodkov. Kam je zginil dohodek oziroma revalorizacija takratne plače, ki so ga upoštevali pri nadomestilu za invalidnost?” Za ilegalne migrante je dovolj denarja, za dostojno življenje državljanov pa ga nikoli ni “To, da so pripravljeni plačati za enega migranta tudi več kot 2.000 €, pa je skregano z logiko zdravega razuma, medtem ko državljana odpravijo z 200 evri pokojnine. Človek se v tej državi počuti kot drugorazredni državljan, saj imajo prednost tujci – in to ljudje v dobrem fizičnem stanju in zdravju. Primerjava z oskrbo migrantov me pripelje do občutkov, da smo ignorirani in nepomembni, politika pa všečno izpolnjuje neke zahteve evropskih politik,” je povedal Franc Majcen. Jalova pomoč vladnih služb nezaposlenim “Vlada namenja sredstva kvazi delavnicam za učenje pisanja prošenj, čeprav je vsem jasno, da zaradi takih delavnic nihče ne bo dobil dela, saj ko enkrat prestopiš mejo 50, te nihče več noče zaposliti. Dejansko so delavnice namenjene organizatorjem, ki s takimi delavnicami kujejo dobiček na račun nezaposlenih,” je še izrazil svoje mnenje. Namenjanje sredstev za zaposlovanje težje zaposljivih je samo pesek v oči, vladna politika je zgrešena! “Izkoriščevalci takoj izkoristijo dobljena sredstva, invalidnega delavca pa ob prvi priliki vržejo na cesto. Še huje je, da se na tak način okoriščajo tuji državljani, ki ob zahtevi po vrnitvi denarja takoj zapustijo državo. Zgrešena je tudi povišana starostna meja za pokojnine, saj že pri 50. letih ne dobiš več dela, izračun za pokojnino pa je sramotno nizek.” Glede na povedano je jasno – ljudje v zrelih letih, če so povrhu še invalidi – skoraj ne morejo dobiti dela. Kakšno rešitev je za podobne primere predvidela vlada? Po besedah Franca Majcna “okorno, neuspešno, neučinkovito ter ponižujoče in uničujoče.” A. B. Hillary po porazu na volitvah besno preklinjala in metala predmete v člane svojega osebja 17. 11. 2016, 5:00 20 Facebook Twitter Foto: epa Torkova katarza za volivce Donalda Trumpa je spremenila večer Hillary Clinton v večer besa. Demokratska predsedniška kandidatka je po tem, ko je izvedela za nepričakovan poraz, pričela z nenadzorovanim kričanjem psovk, udarjanjem po mizi in z obračanjem predmetov. Viri so za ameriški časnik Specator v torek zvečer povedali, da je Hillary postala izredno besna po tem, ko je spoznala, da za njeno zmago ni več realnih možnosti. Uradniki tajnih služb so razkrili vsaj enemu izmed virov, da je pričela s kričanjem, izrekanjem psovk in z razbijanjem pohištva. Prav tako je predmete pričela metati v svoje spremljevalce in člane osebja. “Bila je neobvladljive jeze,” je poročala R. Emmett Tyrrell. Preberite več: Clintonova otročje s prstom kaže na FBI: “Oni so krivi za moj poraz!” Podesta se ni želel sprijazniti z realnostjo Na obrazu predsednika kampanje Johna Podeste v centru Javitz na Manhattnu je bilo mogoče v prvih urah sredinega jutra videti veliko zmedo in presenečenje. Podesta je v dvorani polni žalostnih in osuplih ljudi dejal, da še vedno štejejo glasove in poudaril, da prav vsak glas šteje. “V številnih državah gre na tesno, tako, da kaj več v tem trenutku ne moremo povedati.” Foto: epa Foto: epa Medtem ko se Podesta nikakor ni želel sprijazniti z realnostjo, ki jo je prineslo sredino jutro, je Hillary Clinton poklicala Donalda Trumpa in mu čestitala za zmago. V demokratskem taboru je tako prišlo do neusklajenega ravnanja predsednika kampanje in predsedniške kandidatke, kar za opazovalce predstavljalo veliko presenečenje. Hillary zaradi slabega duševnega stanja ni zmogla nagovoriti volivcev Iz poročanja Tyrrell je razvidno, da je duševno stanje Clintonovi onemogočalo, da bi svoje podpornike nagovorila na volilni večer kot je to v navadi. Njeno odsotnost je tako nadomestil Podesta, ki je namesto nje tudi spregovoril. Kljub temu, da so bili rezultati v prid Trumpa več kot zgovorni, je Podesta še vedno trdil in vztrajal, da predsedniška bitka še ni končana. Hillary je potrebovala čas, da se pomiri, zato so svetovalci predlagali, da naj namesto nje raje spregovori Podesta, ki pa je razočaranim volivcem podal zelo brezciljno naravnan govor. Bill Clinton se je ženi zaradi jeze raje izognil Mož Bill se je pojavil ob Hillary naslednji dan, ko je za svoje razočarane podpornike imela govor. V časopisu Spectator poročajo, da na svojem obrazu ni imel sledov vijoličnih oznak, saj naj bi se je izogibal prejšnjo noč. Tyrrell je izpostavila prepričanje, da ima Bill srečo, da je preživel v svojem zakonu. Foto: epa Foto: epa Hillary Clinton vztraja o obstoju desničarske zarote Poročanje Tyrrellove ostaja trn v peti Clintonovih že več kot dve desetletji, po tem, ko je ameriški Spectator objavil svoje zgodbe o podvigih Billa Clintona. Skoraj 19 let po tem, ko si je Hillary Clinton zamislila idejo o velikanski desničarski zaroti, ki je usmerjena proti njenemu možu, so zopet razkrili prava obraza zakoncev Clinton. Tyrell je izdala, da so v 90ih letih objavili številne članke, v katerih so na podlagi virov blizu Clintonove zapisali, da je ob napadih jeze naokrog metala svetilke in knjige. “To se dogaja zelo pogosto, prav tako pa ji psovke niso tuje,” poroča Breitbart. N. Ž. Clintonova bi se po porazu najraje zaprla s psom v hišo in brala Prvi nastop Clintonove po porazu 17. november 2016 ob 08:16 Washington - MMC RTV SLO/STA Na prvem javnem dogodku po porazu je Hillary Clinton v sredo priznala, da si je po porazu včasih želela, da ne bi nikoli več odšla od doma. Na dogodku, ki ga je sponzoriral humanitarni Sklad za obrambo otrok v Washingtonu, je Clintonova priznala, da ji priti na dogodek ni bilo najlaže. "Prejšnji teden se je večkrat zgodilo, da sem želela samo biti z dobro knjigo ali z našim psom in da ne bi nikoli več odšla iz hiše," je dejala in dodala, da prihod na dogodek zanjo ni bila najlažja stvar na svetu. Glede izida volitev pa je dejala, da ve, da so mnogi, tako kot ona, razočarani, in pozvala ljudi, naj verjamejo v svojo državo in se bojujejo za ameriške vrednote. Glede na poročilo nestrankarske organizacije Cook Political Report je demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton na ameriških predsedniških volitvah po številu glasov porazila republikanskega kandidata Donalda Trumpa, saj je dobila dober milijon več glasov volivcev kot Trump, ki pa je zmagal zaradi večjega števila osvojenih elektorskih glasov. Uradno štetje glasov povsod še ni povsem končano, do srede pa je imela Clintonova skoraj 62 milijonov glasov, Trump pa skoraj 61 milijonov. K temu seštevku bodo dodani še določeni glasovi iz Kalifornije, Utaha in Washingtona, pa tudi Michigana, kjer zmagovalca še vedno niso razglasili, čeprav bo to najverjetneje Trump. On se je pred volitvami pritoževal ravno nad elektorskim sistemom. Položaj se je zdaj zasukal in Trump podpira elektorski sistem, demokrati pa so vse glasnejši v zahtevah, da naj se odpravi. Trump je v sredo sporočil, da se je skupaj z novoizvoljenim podpredsednikom Mikom Penceom doslej po telefonu pogovarjal z 29 svetovnimi voditelji in uglednimi osebnostmi, med katerimi pa ni slovenskih predstavnikov. A. Č. Brglez in Cerar dokončno pokopala pravno državo. Slednji celo zavestno zagovarja kršenje zakonov pri sprejemanju proračuna 17. 11. 2016, 5:00 24 Facebook Twitter Foto: STA Sprejetje proračuna za 2017 in 2018 v državnem zboru kaže kako zelo vehementno in odkrito trenutna koalicija krši pravni red in zakone, ki jih je celo sama sprejela. Proračun so potrdili kar mimo Fiskalnega sveta in kljub neusklajenim postavkam za plače javnih uslužbencev. Tako očitno nezakonito ravnanje predsednika državnega zbora Milana Brgleza in Cerarjeve večine, spominja povsem na neke druge totalitarne čase. V zgodnjih jutranjih urah je državni zbor kar po hitrem postopku potrdil proračune za leti 2017 in 2018 in to kljub temu, da za ta korak niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Predsednik državnega zbora Brglez je speljal potopek razprave in sprejemanja proračuna tako, da bi zaobšel zahtevo po mnenju fiskalnega sveta glede obeh proračunov. Edini, ki so se temu uprli so bili poslanci SDS, saj niso želeli glasovati o fiktivnem proračunu – poleg tega pa na vladni strani niso predvideli niti virov za plače javnih uslužbencev za leto 2018, kar znaša okrog 300 milijonov evrov. Oglejte si še: Bruselj ugotavlja neskladnost proračuna z evropskimi pravili, vlada Mira Cerarja pa nezakonito nadaljuje s sprejemanjem Zakon o fiskalnem pravilu, ki ureja pravila načrtovanja, izvajanja in nadzorovanja proračunskih politik je bil sprejet julija 2015, usklajevala in pripravila pa ga je vlada Mira Cerarja. Nov zakon je kot novost uvedel tudi samostojen in neodvisen organ Fiskalni svet, ki mu mora vlada predložiti okvir za pripravo proračunov za naslednja tri leta, prav tako pa ga mora najmanj 20 dni pred rokom za oddajo programa Evropski komisiji posredovati državnemu zboru, kot tudi Fiskalnemu svetu. Fiskalni svet ima tri člane, ki jih na predlog vlade imenuje državni zbor. Za člane Fiskalnega sveta se za dobo petih let imenujejo strokovnjaki s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije, pri čemer mora biti vsaj eden strokovnjak s področja makroekonomije, vsaj eden pa s področja javnih financ. Kot strokovnjak s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije se šteje oseba z najmanj univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in najmanj 10 leti delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju, pri čemer se ocenjujejo tudi poslovna uspešnost, uspešnost na dosedanjih delovnih mestih in ugled. Ker Fiskalni svet po dolgih 16 mesecih od sprejetja zakona še vedno ni ustanovljen, tudi ni mogoča potrditev proračuna, kot to zahteva zakon o fiskalnem pravilu. Neupoštevanje zakonov je pot do samovolje Marca letos je vlada sicer poskušala sestaviti Fiskalni svet, vendar ta na glasovanju ni dobil zadostne podpore, saj ga niso podprle niti stranke, ki so podprle zakon o fiskalnem pravilu. V Fiskalni svet so bili predlagani Damjan Kozamernik, Marjan Senjur in Davorin Kračun, ki pa niso bili izglasovani, saj je vlada popolnoma prezrla mnenje opozicije, s katero se o kandidatih ni pogovarjala, čeprav je potrebovala tudi njihove glasove za izvolitev.. Poslanec Jože Tanko je že na marčevski redni seji državnega zbora dejal, da se zdi kot, da si je vlada padec kandidatov za Fiskalni svet intimno celo zaželela, saj tako nad seboj nima nikogar, ki bi ga morala upoštevati pri pripravi okvirov za proračune in načrtovanje fiskalnih politik. S tem si je predsednik vlade Cerar zagotovil, da si vlada lahko svobodno tolmači in interpretira določbe iz ustave in zakona, koalicijska tiha večina pa jih le nemo in brez razmisleka potrdi, kar je pri tej koaliciji že stalna praksa. Ko celo ustavni pravnik Cerar prizna, da je ob oviri potrebno kršiti zakon Cerar se je takrat našel nespreten izgovor, da vlada dela vse, da v skladu z zakonom in možnostmi vlaga odloke in druge akte na zakonit način, nato pa je priznal: “Seveda, če pa nekega organa ni, je pa nezmožnost podajanje mnenja takega organa očitna in je treba izvesti postopek potem tudi ob tem. To je podobno kot če se zgodi neka druga višja sila, takrat je pač treba jasno ukrepati.” S tem odgovorom je Cerar povedal vse o sebi in svojih načelih, ki jih je pred volitvami prodajal v popolnoma drugačni podobi. Pravna država za rajo, anarhija za elito Pri tem je potrebno poudariti, da zakonitost velja enako za politika in za ustavnopravnega strokovnjaka in jo je potrebno soditi z istimi kriteriji. Cerarjev izgovor je tako tipičen za tiste, ki so v funkciji pravnega strokovnjaka izraziti legalisti in črkobralci, ko pridejo na funkcijo, ko se morajo tudi sami držati pravil, pa najdejo tisoč izgovorov, da jim to ni potrebno. “Tako dvolično gledanje na pravno ureditev v tej državi ne more biti ponos nobenemu predsedniku vlade, nobenemu parlamentu, še najmanj pa tistemu predsedniku vlade, ki se ima za ustavnopravnega strokovnjaka in je pisal mnenja za državni zbor o takih vprašanjih,” je o Cerarjevih pravniških manevrih povedal poslanec Tanko. Poleg nezakonitosti samega postopka sprejemanja proračuna pa nas Evropa opozarja, da Slovenija spada skupaj z Italijo, Ciprom, Španijo, Portugalsko, Belgijo, Finsko in Latvija med države, kjer obstaja veliko tveganje neskladnosti proračuna z Evropskimi pravili o državnih proračunih. Med uspešnejše sodijo Irska, Francija, Avstrija, Latvija, Malta, medtem ko Nemčija, Estonija, Nizozemska, Slovaška in Luksemburg sodijo med države, ki imajo popolnoma skladne proračune z evropskimi predpisi. Torej smo uvrščeni v najslabšo skupino EU držav. M. P. Po dveh dneh razprav in številnih postopkovnih zapletih so poslanci ponoči okoli pol treh potrdili proračuna za prihodnji dve leti. Opozicija ni sodelovala v glasovanju. Ker so bili nezadovoljni z neusklajenimi postavkami za plače, so v opozicijskih poslanskih skupinah že v razpravi odrekali podporo proračunoma, nato pa - ko kljub pozni uri niso dosegli prestavitve glasovanja - drug za drugim napovedali obstrukcijo. Prvi so zapustili dvorano poslanci SDS-a že pri glasovanju o proračunu za prihodnje leto, pri proračunu za leto 2018 pa so se jim pridružili še ostali iz opozicije. Pretresljiva osebna izpoved: Po 30 letih delovne dobe slovenski upokojenec dobi 10-krat manj kot migrant 17. 11. 2016, 5:00 31 Facebook Twitter Foto: Pixabay V uredništvo smo prejeli pretresljivo pismo, ki opozarja na nesorazmerno ravnanje državne politike na področju pokojninskega in socialnega varstva. Franc Majcen iz Gornje Radgone nam je poslal dokaz, da bo ob upokojitvi prejemal le 206 EUR pokojnine. Do sedaj je prejemal 395 EUR invalidnine, zato je nad izračunom močno razočaran. Ima tudi dva invalidna otroka in 30 let delovne dobe, vendar ni prepričan, da so mu jo sploh šteli. Zaradi nizke akontacije pokojnine, ki mu jo je pripravil ZPIZ, se v pismu sprašuje, kako naj s tem preživi sebe in družino, to pa se sprašujemo tudi mi. Ker ima dva invalidna otroka, je zaprosil tudi za varstveni dodatek, a odgovora do danes še ni prejel. Franc Majcen je še zgrožen dodal, da je tudi socialna podpora višja od njemu izračunane pokojnine. Morda vas zanima kaj več na temo slovenske vlade in migrantov: Vsak mladi migrant nas bo stal skoraj 24000 evrov na leto ali 2000 evrov na mesec Opis družinske situacije in bolezni otrok “Z ženo skrbiva za dva težko prizadeta invalidna otroka s cerebralno paralizo, ki potrebujeta 24-urno nego in skrb. Hčerka je stara 31 let, sin pa 22. Podnevi ju za nekaj ur peljeva v VDC, da lahko žena in jaz opraviva nujna dela v hiši. V času nekajurne pavze si psihično opomoreva za nadaljnjih 18 ur skrbi in nege, saj sta otroka v plenicah, ne govorita in ne hodita. Dejansko sta v invalidskih vozičkih in odvisna od najine nege. Kljub temu, da sta vešča vožnje z vozički, je treba nanju stalno paziti, ker nista sposobna presoditi nevarnosti.” “Oba najina otroka, ki sta doma, imata cerebralno paralizo in sta dejansko 24 ur odvisna od najine skrbi. Res je, da sta od 4 do 6 ur v VDC-ju, kjer osebje lepo skrbi zanju. Zjutraj sva še posebno pazljiva glede prebujanja, saj če sta nerazpoložena, se začneta tolči in se poškodujeta ali pa drugače izražata svoje nerazpoloženje in ju je nemogoče umiriti. V VDC, kjer je strokovna oskrba, imajo samo 10 takšnih oskrbovancev.” Družinski prihodki premajhni za oskrbo težko invalidnih otrok in za normalno preživetje Franc Majcen je zapisal, da dobi 206 € akontacije pokojnine, žena pa 236 € pokojnine. “To pa je ves najin dohodek. Dodatek za nego in pomoč znaša 165 € za otroka, kar je skoraj trikrat manj, kot dobijo za tujo nego in pomoč upokojenci, ki jim je priznan dodatek 450 €.” Pretresljivo - po 30 letih delovne dobe in plačevanja prispevkov je domač človek vreden le 206 EUR pokojnine! 1 Koliko let delovne dobe imate in koliko let ste vestno plačevali prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje? “Po mojih računih imam več kot 30 let delovne dobe, vendar so naračunali le polovico vplačane pokojninske dobe. Ker se z izračunom nisem strinjal, sem se pritožil in zahteval priznanje vse dobe, med drugim tudi priznanje dela v tujini, vajeniške dobe in čas služenja vojaškega roka.” “Prošnjo sem vložil oktobra, ko sem dobil odločbo o akontaciji, vendar pa mi je že takrat rekla socialna delavka, da je težko verjetno, da bom kaj dobil. Koliko bi mi varstveni dodatek pomagal, je povsem odvisno od višine zneska. Če bi skupaj z akontacijo dobil 395 €, tako kot sem dobival nadomestilo, bi še nekako šlo, saj bi lahko plačal vse položnice in kupil material za popravila pri hiši.” Izračunana pokojnina ne zadošča za vse minimalne potrebe družine Dejansko akontacija ne zadošča za plačilo položnic, čeprav živijo v lastni hiši. Ker poleg parcele, na kateri stoji hiša, nimata nobene zemlje, je treba kupiti vso hrano. Žena spremlja vse razprodaje, da nekako preživijo iz meseca v mesec, Franc pa poskrbi za vsa tehnična in gradbena popravila, ker si obrtnikov ne moreta privoščiti. Oskrba otrok je zahtevna, saj sta oba v plenicah. Pri tem je treba stanovanje ogrevati, da se pri previjanju ne prehladita. Preoblačenje otrok in postelje poteka večkrat dnevno, to pa pomeni visoke stroške zaradi higiene. Največ denarja gre za ogrevanje. “Politiki, ki ne poskrbijo za svoje državljane, niso vredni, da sonce sije nanje” “Zdi se, da so vladi prva skrb ilegalni migranti, za katere namenja vlada 4-krat več denarja, kot so meni priznali pokojnine in to kljub temu, da niso nikoli nič prispevali v državni proračun. Še huje pa je, da jim je prva skrb oskrba migrantov, v državo jih brezplačno vozijo z letali iz Grčije. Prava sramota je, da jih ne zanima, kako živimo državljani, ki plačujejo ali pa so plačevali vse prispevke za delovanje države. Na zunaj se ti politiki kažejo kot kvazi humanitarci.” “Meni so pred leti kot invalidu 3. kategorije naredili izračun nadomestila na podlagi delovne dobe in dohodkov pred brezposelnostjo. Te pogoje so tako spremenili, da so mi sedaj izračunali samo 50 % pred leti izračunane pomoči na podlagi delovne dobe in dohodkov. Kam je zginil dohodek oziroma revalorizacija takratne plače, ki so ga upoštevali pri nadomestilu za invalidnost?” Za ilegalne migrante je dovolj denarja, za dostojno življenje državljanov pa ga nikoli ni “To, da so pripravljeni plačati za enega migranta tudi več kot 2.000 €, pa je skregano z logiko zdravega razuma, medtem ko državljana odpravijo z 200 evri pokojnine. Človek se v tej državi počuti kot drugorazredni državljan, saj imajo prednost tujci – in to ljudje v dobrem fizičnem stanju in zdravju. Primerjava z oskrbo migrantov me pripelje do občutkov, da smo ignorirani in nepomembni, politika pa všečno izpolnjuje neke zahteve evropskih politik,” je povedal Franc Majcen. Jalova pomoč vladnih služb nezaposlenim “Vlada namenja sredstva kvazi delavnicam za učenje pisanja prošenj, čeprav je vsem jasno, da zaradi takih delavnic nihče ne bo dobil dela, saj ko enkrat prestopiš mejo 50, te nihče več noče zaposliti. Dejansko so delavnice namenjene organizatorjem, ki s takimi delavnicami kujejo dobiček na račun nezaposlenih,” je še izrazil svoje mnenje. Namenjanje sredstev za zaposlovanje težje zaposljivih je samo pesek v oči, vladna politika je zgrešena! “Izkoriščevalci takoj izkoristijo dobljena sredstva, invalidnega delavca pa ob prvi priliki vržejo na cesto. Še huje je, da se na tak način okoriščajo tuji državljani, ki ob zahtevi po vrnitvi denarja takoj zapustijo državo. Zgrešena je tudi povišana starostna meja za pokojnine, saj že pri 50. letih ne dobiš več dela, izračun za pokojnino pa je sramotno nizek.” Glede na povedano je jasno – ljudje v zrelih letih, če so povrhu še invalidi – skoraj ne morejo dobiti dela. Kakšno rešitev je za podobne primere predvidela vlada? Po besedah Franca Majcna “okorno, neuspešno, neučinkovito ter ponižujoče in uničujoče.” A. B. Zaupanje staršev v program otroške srčne kirurgije je na najnižji ravni do sedaj 17. 11. 2016, 8:57 3 Facebook Twitter Najbolj odgovoren za stanje na otroški srčni kirurgiji Rajko Kenda (foto: STA) Poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke poudarjajo, da je otroška srčna kirurgija zelo občutljivo področje zdravstva. Zaradi večjih napak, ki so se v programu otroške srčne kirurgije zgodili v preteklosti in se očitno dogajajo še danes, je zaupanje staršev in ostalih v ta program v Sloveniji na najnižji ravni. Poslanska skupina je na predsednika Odbora za zdravstvo naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali problematiko neurejenih razmer na otroški srčni kirurgiji. V poslanski skupini SDS na neurejene razmere na otroški srčni kirurgiji opozarjajo že dalj časa. Na njihovo pobudo je o tem Odbor za zdravstvo enkrat že razpravljal, in sicer 2. oktobra 2015. Pred tem je bil namreč opravljen izredni nadzor na omenjenem oddelku. Preberite več: Tako socialisti brez čuta za človeka uničujejo zdravstvo in socialo, narod pa trpi in umira Nadzorna komisija ugotovila številne nepravilnosti na področju otroške srčne kirurgije Nadzorna komisija je ugotovila, da je bil sedemletni program otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana kadrovsko pomanjkljiv, neetičen, odnosi med zaposlenimi so bili na zelo nizki ravni. Komisija je opozorila tudi na napačne odločitve zdravnikov pri zdravljenju štirih otrok, ki so kasneje umrli. Na omenjeni seji je bil sprejet sklep, da Ministrstvo za zdravje v roku treh mesecev seznani člane in članice Odbora z zdravstvo z načrtom izvajanja programa otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana. Foto: STA Foto: STA Stanje na UKC Ljubljana se še kar ne izboljšuje Prav tako je Ministrstvo za zdravje februarja letos sprejelo Strategijo obravnave otrok in odraslih s prirojeno srčno napako v UKC Ljubljana. Poslanke in poslanci SDS so prepričani, da se kljub sprejeti strategiji na otroški srčni kirurgiji ni spremenilo popolnoma nič, na kar kaže tudi to, da v teh dneh celotna Slovenija spremlja agonijo dveletne deklice, ki naj bi jo zdravili na Pediatrični kliniki v UKC Ljubljana v okviru otroške srčne kirurgije. V primeru 2-letne deklice so ravnali nezaslišano Kot je znano, so dveletno deklico konec avgusta sprejeli na Pediatrično kliniko zaradi utrujenosti, potem ko so v jeseniški bolnišnici ugotovili, da ima srčno popuščanje ter da deklici levi srčni prekat peša in slabo deluje. Deklico so med zdravljenjem zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja premestili na intenzivno enoto srčne kirurgije, ob tem so jo priklopili na zunanje predihavanje in zunanji krvni obtok. Kasneje so zdravniki deklico odklopili od podpornih sistemov z napovedjo, da bo kmalu umrla, kar pa se ni zgodilo. Deklica še vedno živi. Foto: Screenshot Foto: Screenshot V društvu na srcu operiranih Slovenije so omenjeno dejanje in ravnanje zdravnikov označili za nezaslišano. Po njihovem mnenju nasprotujoče si izjave, ki so jih zdravniki dajali družini deklice, kažejo na to, da zdravniki ne vedo, kaj počnejo. Prav tako se jim zdi čudno, da so deklico operirali kirurgi za odrasle bolnike, saj naj bi veljajo, da tega ne smejo početi, če niso posebej izurjeni za operacije otrok. Glede omenjenega primera se je v javnosti odzvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije, ki je UKCL zaprosila, da jih seznani s potekom zdravljenja in z medicinsko dokumentacijo dveletne deklice, za katero starši trdijo, da so jo zdravniki v programu otroške srčne kirurgije malomarno zdravili. Borijo se, da bi deklici odobrili zdravljenje v tujini. Prijavo suma malomarnega zdravljenja so pred dnevi prejeli tudi na Policijski upravi Ljubljana. Po pritisku javnosti so se minuli teden na zdravniškem konziliju vendarle sestali vsi, ki spremljajo potek male deklice. Dogovorili so se, da se bo deklica zdravila v tujini. Zdravstvena zavarovalnica je njeno zdravljenje odobrila, vendar pa tudi sedaj lahko spremljamo zaplete v zvezi s tem. Ministrica za zdravje vztraja, da je program otroške srčne kirurgije popolnoma varen Kljub preteklim večjim napakam v programu otroške srčne kirurgije in nizkemu zaupanju staršev in ostalih v ta program ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc vseskozi poudarja, da je program otroške srčne kirurgije varen, da se na programu dobro dela, da so kirurgi odlični, predlagatelji zahteve za nujno sejo pa menimo, da je potrebno zahtevati odgovornost za nastale napake na otroški srčni kirurgiji. N. Ž. http://student.pfmb.uni-mb.si/~jkline/doseski.html V vojnih letih je Einstein uspel dokončati splošno teorijo relativnosti, ki jo je leta 1916 nato tudi objavil v reviji Annalen der Physik. Že pred objavo je o svoji teoriji predaval v Göttingenu in zapisal: "V moje veliko veselje sem uspel prepričati tako Hilberta kot Kleina". Pravzaprav je Hilbert teden dni pred Einsteinom poslal v objavo članek, v katerem je zapisal pravilne enačbe splošne teorije relativnosti (odtod tudi ime Einstein-Hilbertova akcija za akcijo, ki nastopa kot osnova splošne teorije relativnosti). V članku je Einstein podal tudi nekaj mogočih eksperimentalnih potrditev teorije, med drugim tudi ukrivljenje poti svetlobe, ki bi potovala blizu Sonca. Ukrivljenje, ki ga napove splošna teorija relativnosti, je dvakrat večje, kot bi ga dobili ob upoštevanju Newtonovih zakonov, kar je omogočilo razlikovanje med obema teorijama. EORIJA RELATIVNOSTI UVOD ZGODOVINA Merjenje svetlobne hitrosti Začetnik teorije relativnosti Albert Einstein - življenjepis Albert Einstein - dosežki ČRUS IN UČNI NAČRT RELATIVNOST HITROST SVETLOBE PODALJŠEVANJE ČASA SKRAJŠEVANJE DOLŽINE POLNA, LASTNA in KINETIČNA ENERGIJA ANIMACIJE IN FILMI LITERATURA IN POVEZAVE KONTAKT Leta 1905 je napisal serijo člankov iz teoretične fizike (annus mirabilis, od tu tudi odločitev za leto 2005 kot svetovno leto fizike). Prvi članek iz marca 1905 (v reviji Annalen der Physik) je Einsteinu tudi prislužil Nobelovo nagrado iz fizike sedemnajst let kasneje. V njem argumentira, da elektromagnetna slika svetlobe, ki jo je razvil Maxwell, ne more pojasniti vseh njenih lastnosti. Slika svetlobe kot čistega elektromagnetnega valovanja na primer ne pojasni fotoefekta. To je pojav, kjer svetloba iz snovi izbija elektrone, pri čemer velja zveza med energijo izbitih elektronov E in frekvenco svetlobe, E = h?-A, kjer je h Planckova konstanta in A tako imenovano izstopno delo. Einstein je v članku pojasnil to zvezo, tako da je vzel zares kvante svetlobe, ki jih je kot računski pripomoček vpeljal že Planck leta 1900. Vsakemu izbitemu elektronu po tej sliki ustreza en absorbiran foton (kvant svetlobe). Energija, ki jo je nosil foton, se pretvori v kinetično energijo elektrona, pri čemer mora elektron premagati tudi energijsko bariero A - od tu izstopno delo. Naslednja po spisku sledi njegova doktorska disertacija z naslovom Nova določitev dimenzij molekul, ki jo je po dolgem odlašanju 30. aprila 1905 zagovarjal na ETH. Leta 1906 jo je nato tudi objavil v reviji Annalen der Physik. Pravzaprav je to najmanj impresivno Einsteinovo delo iz tega leta, a prav zanimivo, najbolj citirano - verjetno zato, ker so ostala dela kaj kmalu postala klasika. V njem je Einstein pokazal, kako določiti velikost molekul in Avogadrovo število iz difuzije sladkorja v raztopini. Drugi članek je nato sledil že maja 1905 (v reviji Annalen der Physik). V njem je Einstein pokazal, da kinetična teorija plinov (po kateri so plini sestavljeni iz gradnikov, atomov in molekul) napove Brownovo gibanje. To je kaotično gibanje delcev, recimo drobcenih delcev saj v vodi, ki ga opazimo pod mikroskopom. Kaotično gibanje je posledica tega, da so delci saj dovolj majhni, da jih trkanje ob molekule v vodi premika naokoli. Včasih je na eni strani več trkov z molekulami vode, drugič na drugi. Skozi čas se gibanje delca seveda izpovpreči, tako da le-ta v povprečju miruje. Le mesec in pol zatem je sledil že naslednji, najbolj revolucionaren članek, ki je vpeljal posebno teorijo relativnosti (v reviji Annalen der Physik). Ključni predpostavki posebne teorije relativnosti sta, da je svetlobna hitrost v vakuumu konstantna in da so si vsi inercialni (to je nepospešeni) sistemi med seboj enaki. Resnici na ljubo je bilo ozračje za odkritje teorije relativnosti zrelo, saj je bilo kar nekaj sestavnih delov odkritih že prej. V tem članku je Einstein med drugim "na novo odkril" tako imenovane Lorentzove transformacije, ki jih je že leta 1895 vpeljal Lorentz in so sestavni del matematične strukture posebne teorije relativnosti. Najslavnejšo formulo, E = mc2, je Einstein izpeljal v kratkem dodatnem članku iz septembra 1905 (v reviji Annalen der Physik). Po odkritju posebne teorije relativnosti je Einstein nadaljeval delo s ciljem, da bi v opis zajel tudi gravitacijo. Že leta 1907 se je dokopal do ekvivalenčnega principa, po katerem je delovanje gravitacije oz. gravitacijskega pospeška povsem nerazločljivo od pospeška, ki bi ga povzročile kakšne druge, recimo mehanske zunanje sile. Po tem principu sta inercialna masa (to je masa, ki nastopa v enačbi F = m·a ) in gravitacijska masa enaki. Leta 1911 je sledil naslednji veliki korak, ko je Einstein lahko napovedal, da bo gravitacijsko polje ukrivilo pot svetlobe - ta napoved je tudi pripeljala do prve potrditve splošne teorije relativnosti. Okoli leta 1912 je Einstein začel z novo fazo raziskav, ko je s pomočjo Marcela Grossmana prepisal svoje delo v jeziku tenzorskega računa. Slika31 Slika32 V vojnih letih je Einstein uspel dokončati splošno teorijo relativnosti, ki jo je leta 1916 nato tudi objavil v reviji Annalen der Physik. Že pred objavo je o svoji teoriji predaval v Göttingenu in zapisal: "V moje veliko veselje sem uspel prepričati tako Hilberta kot Kleina". Pravzaprav je Hilbert teden dni pred Einsteinom poslal v objavo članek, v katerem je zapisal pravilne enačbe splošne teorije relativnosti (odtod tudi ime Einstein-Hilbertova akcija za akcijo, ki nastopa kot osnova splošne teorije relativnosti). V članku je Einstein podal tudi nekaj mogočih eksperimentalnih potrditev teorije, med drugim tudi ukrivljenje poti svetlobe, ki bi potovala blizu Sonca. Ukrivljenje, ki ga napove splošna teorija relativnosti, je dvakrat večje, kot bi ga dobili ob upoštevanju Newtonovih zakonov, kar je omogočilo razlikovanje med obema teorijama. Slavi in z njo povezanim obveznostim navkljub, se je Einstein še vedno posvečal raziskavam - novi cilj je bil najti enoten opis elektromagnetizma in gravitacije. Vendar pa to delo ni prineslo nobenih rezultatov, čeprav se mu je posvečal vse do konca življenja. Pravzaprav so njegovi sodobniki že dokaj zgodaj precej pesimistično gledali na njegov program raziskav, saj je na novo nastajajoča kvanta teorija fundamentalno spremenila pogled na svet. Opisa gravitacije tako ni mogoče združiti s kvantno naravo elektromagnetizma, če gravitacije ne kvantiziramo tako ali drugače. Vendar pa Einstein kvantne mehanike, čeprav je sledil njenemu razvoju, vseeno ni mogel sprejeti kot tisto pot, ki bi vodila k poenotenju sil. V svojih raziskavah se je tako odcepil od glavnega toka teoretične fizike. Znani nemški kvantni fizik Max Born, med drugim tudi dober prijatelj Einsteina, je ob tem dejal: "Mnogi na to gledamo kot na tragedijo, tragedijo tako zanj, saj je v svojih raziskavah povsem osamljen, kot tudi za nas, saj pogrešamo svojega vodjo." V Princetonu je Einstein zaživel življenje, ki je ostalo skoraj povsem nespremenjeno naslednjih 20 let, do njegove smrti. Leta 1939 je Niels Bohr, slavni danski kvantni fizik, obvestil Einsteina, da je Lise Meitner v Copenhagnu uspela razcepiti uran, pri čemer se je sprostila energija. Poskus Meitnerjeve je bil pravzaprav ponovitev podobnega, a nekoliko manj natančnega poskusa, ki sta ga nekaj mesecev pred tem v Berlinu opravila Otto Hahn in Fritz Strassmann. Bohr je špekuliral, da bi lahko razcep urana uporabili za izdelavo izredno učinkovite bombe. Čeprav je bil Einstein skeptičen, so ga kolegi prepričali, da je napisal pismo predsedniku Franklinu D. Rooseveltu, ki je pomenilo začetek manhattanskega projekta. Čeprav Einstein ni sodeloval pri delu v Los Alamosu in ni izvedel za obstoj atomske bombe, vse dokler je niso odvrgli na Hiroshimo leta 1945, pa je bilo njegovo ime v javnosti tesno povezano z razvojem atomske dobe. Pravzaprav med vojno ni sedel povsem križem rok, saj je leta 1944 prepisal svoj članek iz leta 1905 o posebni teoriji relativnosti in ga dal na dražbo, izkupiček pa je šel za vojne izdatke. Brez dvoma - Andy Murray je številka ena svetovnega tenisa Zmagovalec pobere vse 20. november 2016 ob 18:27, zadnji poseg: 20. november 2016 ob 20:59 London - MMC RTV SLO Andy Murray je s prepričljivo zmago v finalu zaključnega turnirja v Londonu nad Novakom Đokovićem s 6:3 in 6:4 potrdil primat in sezono prvič končal kot številka ena svetovnega tenisa. Dvoboj ni postregel s kvalitetno igro, Murray je ves čas dominiral, prevladoval in dokaj zlahka ugnal večnega rivala. Škot je s tem prvič dobil zaključni turnir sezone, prvič pa je sezono končal kot številka ena. V prvem nizu odločil en sam brejk Andy Murray je dobil uvodni niz s 6:3. Ves čas je bil boljši, saj si je priigral kar nekaj priložnosti za brejk, a je Đoković vse napade še nekako odbil, brez moči pa je bil v osmi igri, ko je Škotu uspel sploh edini brejk v tem nizu, kar je odločilo niz. Kazalo je na pravo blamažo V drugem nizu je nekaj časa kazalo na popoln razpad Đokovićeve igre, saj se je hitro znašel v zaostanku dveh brejkov s 4:1. V zadnjih 15 minutah je le nekoliko dvignil nivo igre, se s svojo edino priložnostjo za brejk približal na na 4:3 in 5:4, a to je bilo vse premalo za preobrat. Na drugi strani si je Murray priigral kar 9 priložnosti za odvzem servisa, vnovčil je tretjino njih. Po vrnitvi Lendla Murrayjeve delnice zrasle Do sredine leta je sicer kazalo na novo dominantno leto Đokovića, ki je imel po slavju na Roland Garrosu več kot 8.000 točk prednosti pred Murrayjem, a slabše nadaljevanje sezone in druga pomlad Murrayja, za katero je bilo krivo novo sodelovanje z Ivanom Lendlom, je razmerje moči popolnoma izenačilo, na koncu pa prevesilo na stran Škota. Finale: MURRAY (VB/1) - ĐOKOVIĆ (SRB/2) 6:3, 6:4 Polfinale: MURRAY (VB/1) - RAONIC (KAN/4) 5:7, 7:6 (5), 7:6 (9) ĐOKOVIĆ (SRB/2) - NIŠIKORI (JAP/5) 6:1, 6:1 S. J. Katastrofalno slaba igra Đokovića... Vse čestitke Škotu, ampak tole je bilo res porazno. Srba v zadnjih mesecih praktično nisem spremljal in dejansko izgleda, kot da bi gledali drugega igralca. Nekoč nezlomljivi BH je izginil in tudi številne ostalw zadeve... E moj Djoko, razocaral si. Vse cestitke Murrayu za prikazano. Naši mediji pa seveda navijajo zgolj za Srba, tako kot za Clintonovo ..., za moralne zgube. Primer nemške Madeleine McCann rešen po 15 letih, ko so policisti odkrili DNK neonacističnega morilca na njenem trupelcu 29. 11. 2016, 14:14 8 Facebook Twitter Fotografija Peggy Knobloch. Foto: epa Trupelce 9-letne Peggy Knobloch, ki je izginila leta 2001, so našli šele letošnjega julija. Ob tej tragični novici, ki je pokopala vsakršne upe, da bodo Peggy našli živo, pa so našli vsaj DNK moškega Uweja Böhnhardta, morilca deklice iz vrst neonacistov. Böhnhardt in njegov pomočnik Uwe Mundlos sta sicer novembra 2011 po bančnem ropu naredila samomor, je pa pripravljena resnico povedati nemška “nacistična nevesta” Beate Zschäpe. Sodnikom je rekla, da hoče pričati v zvezi z brutalnim umorom 9-letnice in da je bila punčka žrtev enega od njenih ljubimcev. Böhnhardt in njegov pomočnik Uwe Mundlos sta storila samomor po tem, ko sta oropala banko, in sicer z namenom, da bi financirala svojo nacionalsocialistično podzemno celico, ki je bila namenjena izvozu imigrantov iz Nemčije. Oba umrla sta bila sicer ljubimca Zschäpejeve, ki jo nemški mediji imenujejo kar “nacistična nevesta”, po aretaciji pa so na njenem računalniku našli tudi pornografske slike ter nacistično propagando. Je v umor vpletena tudi “nacistična nevesta”? Modrooka Peggy je takoj po izginotju postala najbolj znana pogrešana deklica v državi, mnogi so ji rekli kar nemška Maddie McCann. Po opravljeni DNK-analizi pa so v Nemčiji ugotovili, da ji je življenje vzel neonacistični množični morilec Uwe Böhnhardt. Proti 41-letni Beate, ki je edina preživela iz te tolpe, pa sicer poteka postopek na sodišču zaradi njene vloge pri umoru desetih priseljenih poslovnežev in policistke. Policisti so sicer na njenem računalniku odkrili več indicev, ki povezujejo smrt male Peggy z Böhnhardtom. Kljub temu, da želi Beate v zvezi z umorom punčke pričati le kot nekdo, ki ji je morilec zaupal svoje grehe, pa je dejstvo, da so v razbitinah prikolice, ki je bila skrivališče neonacistične trojice, našli številne otroške igrače, vključno z medvedkom, ki jih je Zschäpejeva zažgala po samomoru svojih ljubimcev. V tem skrivališču pa je policija našla tudi družabno igro Pogromoly – gre za sestavljenko besed pogrom in Monopoly – v kateri je zmagovalec tisti igralec, ki prižene največ Judov v plinsko komoro. Njeno trupelce le 10 kilometrov stran od domače hiše Peggy je izginila leta 2001 na Bavarskem, njeno trupelce pa so našli šele letošnjega julija v gozdu, ki se nahaja 95 kilometrov od mesta Eisenach. Njeno izginotje Nemce preganja na skoraj enak način kot primer Maddie McCann Britance. Peggy so nazadnje videli 50 metrov od vhodnih vrat njenega doma v bavarskem Lichtenbergu na dan njenega izginotja 7. maja 2001. Potem ko so starši prijavili izginotje, je na stotine vojakov in policistov prečesalo širše področje okrog njenega doma tudi z letali, opremljenimi s kamerami za toplotno slikanje. Toda njena usoda se je razjasnila šele letošnjega julija, ko je nabiralec gob nepričakovano naletel na njeno trupelce v gozdu, ki se nahaja zgolj 10 kilometrov stran od njenega doma. Daily Mail poroča, da so njen osamljen grobek motile le divje živali. Za umor Peggy so obtožili napačnega Za morilca male Peggy je bil že leta 2004 spoznan za krivega duševni bolnik Ulvi Kulac in bil obsojen na dosmrtni zapor. Leta 2014 so ga sicer oprostili krivde, a kljub temu je odkritje DNK-ja 34-letnega Böhnhardta na trupelcu Peggy ustvarilo pravi medijski ognjeni vihar. Bild ob tem poudarja, da se Peggyjin rojstni kraj nahaja neposredno med Zwickauom, kjer je imela Böhnhardtova nacionalistična celica svojo bazo, in Nürnbergom, kjer so se zgodili prvi umori, ki jih je skupina opravila leta 2000. Sicer pa bo “nacistična nevesta” na sodišču v zvezi s tem primerom pričala 5. decembra in takrat se bo razjasnila tudi povezava med mrtvo deklico in njenim zlobnim gangsterskim fantom. Marjanca Scheicher Ko demokrati jokajo za diktatorjem in papež moli za morilca in ne za žrtve, je nekaj hudo narobe 28. 11. 2016, 5:00 242 Facebook Twitter Foto: STA Svet je dočakal novico o smrti Fidela Castra, diktatorja, ki je Kubi vladal desetletja in je preživel kar deset ameriških predsednikov. Odzivi na njegovo smrt so različni. Za večino ljudi na Kubi je bil junak in idol, za katerim dobesedno jokajo, tako kot smo v nekdanji jugi za Titom. Tega, da je bila Kuba pred njim ena bogatejših držav tistega območja in da je danes ena najrevnejših, niti ne vedo. Med vsemi tistimi, ki so pred njegovim režimom uspeli živi pobegniti v tujino, pa vlada veliko veselje. Mnogi pa njegove smrti sploh niso dočakali, ker jih je dal Castro preprosto pobiti. Precej malo znani so Castrovi strelski vodi, ki jih je vodil morilec in zločinec Ernesto “Che” Guevara. No, to je tisti Che Guevara, ki je idol naše Združene levice, poslanec Kordiš pa pogosto nosi majico z njegovo podobo. Po nekaterih podatkih je trojica Castro, Che Guevara in Castrov brat Raul, sedanji samodržec na Kubi, lastnoročno pobila najmanj 1.253 ljudi. Različni podatki o času Castrove vladavine Kubi govorijo o različnem številu ubitih in pregnanih Kubancev, nekateri celo o 100.000 žrtvah. Kako se politični voditelji sprenevedajo in predajajo hinavščini Smrt kakšnega aktualnega predsednika države, vlade ali parlamenta, pa tudi kakšne kronane glave, običajno zahteva sožalne brzojavke drugih voditeljev. To naj bi veljalo vsaj za medsebojne odnose med demokratičnimi ali vsaj kolikor toliko demokratičnimi državami. Zapisal sem, da naj bi to veljalo. Toda temu ni tako. V svetu smo tudi v tem pogledu priča hinavščini in sprenevedanju. Kako si drugače razlagati nekatere včerajšnje reakcije med posameznimi političnimi voditelji Evrope ali njenih držav? Pa si poglejmo nekatere njihove hinavske in sprenevedave izjave, pa tudi tiste bolj previdne in objektivne. Pričakovane so izjave v nekaterih še danes bolj ali manj socialističnih državah ali tistih s podobnimi režimi, kakršnega je poosebljal Castro. Putin je Castra označil za “simbol nekega obdobja” in dejal: “Ime tega pomembnega državnika se ima upravičeno za simbol nekega obdobja v sodobni zgodovini sveta. Fidel Castro je bil iskren in zanesljiv prijatelj Rusije.” Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je na Twitterju objavil: “Vsi revolucionarji tega sveta moramo nadaljevati njegovo dediščino in nositi naprej zastavo svobode, socializma, humane države.” Kitajski voditelj Xi Jinping je poudaril, da bo “tovariš Castro živel večno”. Kakšen pečat je dal Castro Kubi? Krvavega? Če so te izjave bolj ali manj komunistično in socialistično obarvane, kar je pričakovano, pa nekatere druge izjave, ki so jih izrekli demokratično izvoljeni predstavniki nekaterih drugih držav ali vlad ali mednarodnih asociacij, predstavljajo hinavščino in sprenevedanje. Zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je hinavila takole: “Fidel Castro je bil odločen mož in zgodovinska osebnost. Umrl je v času velikih izzivov in negotovosti ter velikih sprememb v njegovi državi.” Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je še bolj hinavil in se sprenevedal, zapisal je, da je bil Castro “ena od zgodovinskih osebnosti preteklega stoletja in poosebljenje kubanske revolucije. S smrtjo Fidela Castra je svet izgubil moža, ki je bil za številne junak.” Vse žrtve Castra in njegovega režima Junckerja pač ne zanimajo. No, Federica Mogherini in Jean-Claude Juncker naj bi bila tudi vaša in moja politična voditelja? Ne, moja že nista več. Le malo previdnejši, a še vedno hinavski je bil v svoji izjavi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je na Twitterju objavil: “Fidel Castro je dal Kubi, Latinski Ameriki in svetovni politiki močan pečat. S tem se je zaprlo eno poglavje zgodovine. EU gleda skupaj s kubanskim narodom v prihodnost.” No, vsaj povedal bi lahko, kakšen pečat je mislil. Morda tistega krvavega? Odzvala sta se tudi naša predsednika države in vlade. Kaj točno sta zapisala, niti ne vem, a bi bila veliko večja demokrata, če bi bila tiho. Celo papež se spreneveda Agencije poročajo, da je sožalje ob tej “žalostni vesti” kubanskemu predsedniku, drugim svojcem pokojnega in ostalim prebivalcem “ljubljene Kube” izrazil tudi papež Frančišek. Francoska tiskovna agencija AFP je zapisala, da je Frančišek v telegramu zapisal, da bo “molil za Castra.” Neverjetno sprenevedanje papeža. Naj raje moli za desettisoče ubitih žrtev in ne za morilca. Frančišek je lani Castra obiskal celo na domu, nikoli pa nismo prebrali, da je obiskal kakšen grob Castrovih žrtev. Frančiškovih ravnanj ni mogoče opravičevati z dejstvom, da je Castra še kot diktatorja Kube obiskal tudi papež Janez Pavel II. Ta je obiskal še več podobnih kalibrov, kot je bil Castro, pa ne zato, da bi jih z obiskom počastil, kot je to naredil papež Frančišek, temveč zato, da bi jih spreobrnil ali vsaj opozoril na njihova nesprejemljiva početja. Pokončnost in doslednost papežev kaže tudi odločitev nekdanjega papeža Pavla VI., ki si ga je Tito še kako želel na obisku v nekdanji Jugi, a je ta obisk pogojeval z molitvijo na grobu kardinala Stepinca, žrtve komunizma. Ker mu to ni bilo omogočeno, Juge nikoli ni obiskal. V takih razmerah ne morem zaključiti drugače, kot sem začel. Ko demokrati jokajo za diktatorjem in ko papež moli za morilca in ne za žrtve, je nekaj hudo narobe. dr. Vinko Gorenak Bil je diktator takega kalibra, da se ga je odrekla lastna sestra. Ko ubiješ enega, nimaš več problemov za umor tisočev. Izjava krvnika. SlovenijaPolitika Janez Janša pravnomočno oproščen, obtožni predlog v primeru Patria je bil prirejen 1. 12. 2016, 15:50 156 Facebook Twitter (Foto: Urban Cerjak) Pred letom dni se je začel postopek, v katerem je država na predlog Branke Zobec Hrastar, nekdanje tožilke v zadevi Patria, Janeza Janšo in Francija Matoza obdolžila krive ovadbe in žaljive obdolžitve. Hrastarjeva je Janši in Matozu očitala, da sta jo krivo ovadila in da sta jo na tiskovni konferenci žaljivo obdolžila, da je “v obtožnem predlogu v zadevi Patria navedla neresnično dejstvo z namenom, da obremeni gospoda Janeza Janšo”. Že na prvi stopnji je sodnik Zvjezdan Radonjić Janšo oprostil vseh očitanih mu dejanj, saj za Janševo krivdo ni bil podan niti en dokaz. Matoza pa je oprostil dejanja krive obtožbe, a razsodil, da je kriv žaljive obdolžitve. Tako Matoz kot tožilka sta se pritožila na višje sodišče, ki je v oktobru razsodilo. Ne samo da je potrdilo nedolžnost Janeza Janše, razveljavilo je tudi odločitev prvostopenjskega sodišča glede Matoza. Tako sta Janša in Matoz pravnomočno oproščena vseh očitanih kaznivih dejanj. Zobec Hrastarjeva je v obtožnici navedla lažni dokaz Matoz je na novinarski konferenci dejal, da je nekdanja tožilka v obtožnem predlogu primera Patria navedla neresnično dejstvo z namenom obremeniti Janeza Janšo. Tožilka je zaradi te izjave sprožila postopek proti omenjenima. A za Zobec Hrastarjevo ne bi moglo iti slabše. Ne samo da sta bila Janša in Matoz spoznana za nedolžna, sodišče je celo ugotovilo, da je Branka Zobec Hrastar priredila obtožni predlog v primeru Patria. Oziroma, če se izrazimo z besedami sodišča, da je Matoz navedel resnično dejstvo. V tej zgodbi je namreč šlo za enega glavnih dokazov v aferi Patria. To je bilo pismo Marije Črnkovič, ki naj bi ga ta poslala Wolfgangu Riedlu. To pa je bil tudi edini dokaz v celem postopku Patria, v katerem je bil, sicer zelo posredno, omenjen predsednik vlade, ki je bil takrat Janez Janša. “In ker je prav v tem elektronskem sporočilu omenjen ‘predsednik vlade’, kar je bil v tistem času obtoženi Janša, je bil zato dopusten Matozov sklep, da je bil ta dokaz izmišljen,” je zapisalo višje sodišče v svoji sodbi. Samo sodišče je torej pritrdilo, da je bil to edini dokaz, v katerem je bil omenjen Janša, pa še za ta dokaz je Matozov sklep dopusten, kar pomeni, da obstaja možnost, da je bil dokaz izmišljen. Sodišče v sodbi še zapiše: “[…] tako je konkretno za to elektronsko sporočilo in sicer glede vprašanja ali je bilo poslano Riedlu ali ne, obtoženi Matoz na tiskovni konferenci trdil, nedvoumno pa ugotovil na podlagi kazenske ovadbe, kar je potrdila v tem pritožbenem postopku tudi državna tožilka, da elektronsko sporočilo Riedlu ni bilo poslano.” Sodba, ki lahko zamaje same vrhove pravosodja Nekdanja tožilka Hrastarjeva pa se je v postopku Patria sklicevala na to, da je Marija Črnkovič to sporočilo poslala in da, ker je v njem omenjen predsednik vlade, to pomeni, da se je ona, sicer prek svojega moža, za Janšo z Riedlom dogovarjala o poslu Patria. Sedaj pa imamo na mizi sodbo višjega sodišča, kjer je jasno napisano, da to elektronsko sporočilo ni bilo nikoli poslano in da je Matozova trditev, da je bil ta dokaz izmišljen, dopustna. To preprosto pomeni, da sodišče priznava možnost, da si je Zobec Hrastarjeva dokaz izmislila, saj je danes jasno, da e-mail, na katerem je bil zgrajen proces Patria, ni bil nikoli poslan. Sodišče je še zapisalo: “Obtoženi Matoz je na novinarski konferenci predstavil resnično dejstvo, to je, da Marija Črnkovič problematiziranega elektronskega sporočila ni poslala Riedlu.” Seveda v tem primeru ni šlo za sodbo Patria, v kateri je ustavno sodišče spoznalo, da so bile obdolženim kršene človekove pravice. Šlo pa je za povezano zgodbo, v kateri se je razkrilo, da je bil eden od dokazov v sodbi Patria izmišljen. Da ni šlo za krog indicev, ampak za krog neresničnih indicev. Glavni dokaz odletel skozi okno – kdo pa bo počistil ideološko nesnago? Sodišča počasi čistijo ideološko nesnago procesa Patria in z vsakim dnem je bolj jasno, da je šlo za zrežiran proces. To potrjujejo tudi sodbe sodišč. Glavni dokaz, to je, da je Marija Črnkovič Riedlu poslala elektronsko sporočilo, v katerem je bil omenjen predsednik vlade, je izmišljen, saj po ugotovitvi višjega sodišča to elektronsko sporočilo ni bilo nikoli poslano. Ta sodba, ki jo bodo dominantni mediji gotovo marginalizirali, je izjemno pomembna za resnico primera Patria. Pomembna je zaradi dejstva, da si je tožilka Zobec Hrastarjeva preprosto izmislila dokaz. Ta sodba kaže na to, da še imamo montirane procese in da je bil Janez Janša žrtev in ne storilec. Aleksander Rant? Kako katoliški duhovnik s komunističnimi gesli ustvarja enotnost? 29. 11. 2016, 8:53 177 Facebook Twitter Fotografija je simbolična (fotro: epa) Levičarska himna, bolj znana pod naslovom Internacionala, je bila nekaj časa celo uradna himna Sovjetske zveze, dandanes pa ostaja nekakšen relikt ideologije, ki se ji razpolovna doba še ni iztekla. Njen prvi verz se izvirno (v slovenščini) glasi: “Vstanite, v suženjstvo zakleti …” Zakaj omenjamo Internacionalo? Predvsem zato, ker je založba Sanje – slednja pokriva predvsem levičarsko agendo in velja za nekakšno Kučanovo hišno založbo – poslala vabilo na predstavitev knjige duhovnika in publicista dr. Karla Gržana, sicer avtorja številnih knjig. Knjiga ima naslov, ki se ujema s prvo kitico Internacionale (“Vstanimo, v suženjstvo zakleti”), kot podnaslov je dodan “Izstop iz smrtonosne igre polov”. Prispevek k spravi? Na spletni strani založbe je pojasnjeno, da gre za zapis o možnih izstopih iz manipulacij, v katere smo vpeti, in da avtor stavi na “vlogo ozaveščenih/prebujenih posameznikov in ljudskih gibanj/iniciative na raznolikih področjih človekovega bivanja”. In še: “Knjiga svari pred pastmi vojne/revolucije, ki se slej ko prej izkaže za ponovitev predhodnega stanja, in vabi v evolucijski napredek sobivanja tako na svetovni kot slovenski ravni. Osnovni knjigi bo priložena (ali pa bo izstopajoče vanjo vključena) enota o slovenski spravi z analizo, zakaj je, kljub formalni spravi, na dejanski ravni še nismo dosegli. Nakazala bo korake do spravljive pomiritve, v kateri postane edinost v raznolikosti vir nenehnega preraščanja (družbenega napredka), in ne razlog zavračanja ali nekonstruktivnega dvobojevanja. Nakazane smeri so, glede na globalno dogajanje, nujna preventiva pred ponovitvijo za naš narod usodnih medvojnih in povojnih dogajanj. Preden bomo praznovali stoletnico konca prve svetovne vojne, bo knjiga povabilo k izstopu iz smrtonosne igre polov.” Brani enotnost in udarja po Janši Ni sicer povsem jasno, kako si popularni duhovnik, ki so mu odprta vrata tako v posvetne kot cerkvene medije (Družina, mesečnik Ognjišče, Radio Ognjišče), predstavlja pot do sprave, saj je knjiga komaj dobro izšla. So pa nekateri namigi s spletne strani založbe dovolj jasni, da lahko zapišemo nekaj besed, seveda pod pogojem, če to povežemo z intervjujem, ki se je poleti pojavil v Nedeljskem dnevniku. V intervjuju, ki ga je naredil nekdanji Zaresov poslanec Franci Kek, je Gržan med drugim obračunal z Janezom Janšo, tudi v luči prazničnega shoda, ki ga je na 25. obletnico osamosvojitve organiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. V intervjuju je Gržan pohvalil tudi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, ker se slednji kljub prvotni napovedi ni udeležil shoda, ki ga je organiziralo združenje. Češ, Janša je tisti, ki deli narod, zato se je potrebno distancirati od njega. Že v omenjenem intervjuju je Gržan dejansko nakazal vsebino svoje knjige. Iz vsebine je mogoče razbrati, da se za sicer dobronamernimi pozivi k spravi in prenehanju sovražnosti skriva dvojna past. Prva nevarnost je ta, da pozivi k poenotenju lahko zakrijejo nujno potrebno razčiščevanje med dobrim in zlim. V krščanski duhovnosti je razločevanje duhov ena od osrednjih karizem, ki je tudi zelo potrebna, saj se zlo zelo rado prikriva – in če človek ne razločuje, se lahko hitro ujame na zunanji videz. To področje verjetno Gržan dobro pozna. Politika po meri SZDL Mnogi t. i. desni publicisti in politiki hočejo na vsak način doseči nasilno izločitev predsednika SDS Janeza Janše iz politike. Po njihovo Janša ustvarja konflikt, slovenska pomlad pa je s tem talec njegovih osebnih zamer – vsaj tako je mogoče razumeti mnoga sporočila, ki jih preko Twitterja pošilja viden član krščansko-demokratske stranke z doktoratom iz pravnih znanosti, ki si želi normalnosti in nekonfliktnosti. Torej politiko po meri SZDL, torej tiste nekdanje družbenopolitične organizacije, ki je v najširšem smislu zagotavljala nekakšen nestrankarski pluralizem oz. zastopstvo “samoupravnih interesov” – seveda pod nadzorom ZKS in njene udarne pesti – Udbe. Kakšna je bila takšna “enotna” politika, smo imeli priložnost okusiti: nobene javne razprave o nepravilnostih, vse se je gibalo v mejah zapovedane politične korektnosti. Kdor je ta okvir presegal, je postal “špica, ki jo je treba porezati” (po Tomažu Ertlu). Kastrirana teologija Morda je naključje, da je predstavitev nove Gržanove knjige s pomenljivim naslovom padla ravno v čas neposredno po smrti zadnjega velikega komunističnega (in zločinskega) revolucionarja Fidela Castra. Čeprav ni mogoče izključiti možnosti, da je umrl spravljen z Bogom, pa je obnašanje papeža Frančiška samo potrdilo to, kar vemo – da se Cerkev pod vodstvom sedanjega papeža obrača v smer levičarske teologije osvoboditve, kar se pozna tudi po trenutni duhovni dezorientaciji Cerkve na Slovenskem. Očitno se s tem ujema tudi aktualno pisanje Karla Gržana. G. B. Mag. Marko Bitenc: Na področju zdravstva zmeraj bližje nekdanjim jugoslovanskim republikam 1. 12. 2016, 12:16 48 Facebook Twitter Foto: STA “Zdravniki dnevno sklepamo gnile kompromise zato, da zdravstveni sistem sploh še nekako deluje. Skrbi me, da se čedalje bolj približujemo nekdanjim jugoslovanskim republikam (Hrvaški in Srbiji), in to brez potrebe. Približevati bi se morali Nizozemski, Švedski in Danski. To bi morali biti naši cilji.” Tako je povedal mag. Marko Bitenc, doktor medicine in kirurg ter stoodstotni zagovornik javnega zdravstva, v nedavnem intervju za tednik Demokracija. Dodal je, da je bilo podobno kot zdaj v zdravstvu “tudi na področju gospodarstva in zdaj vidimo, kako se je končalo - z največjim ropom slovenske družbe”. V zdravstvu smo sicer evropsko še primerljivi, vendar z izjemo, da imamo specifično usmerjen pogled na zasebništvo, kjer se s populizmi in demagogijo vpliva tudi na javno mnenje, češ da je zasebništvo slabo. Na samostojno pot je stopil pred dvanajstimi leti (je tudi lastnik Kirurgije Bitenc) in pravi, “da ni pomembno, kakšne pravne oblike ali status ima izvajalec javne zdravstvene službe, pomembno je, da se sredstva zbirajo in razdeljujejo na način javnega financiranja, pri čemer zagovarja načelo kakovosti in nasprotuje takšnemu zavarovalniškemu načinu, kot ga imamo danes”. O 400 tisoč čakajočih Na vprašanje Demokracije o razlogih za dolge čakalne vrste, na poseg in preiskavo trenutno čaka okrog 400 tisoč oseb, je Bitenc odgovoril, da za to obstaja “izključno en razlog”. Izvajalci vedno opravijo več storitev, kot jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) “kot plačnik tudi plača”. To je “izključno na strani tistih, ki neustrezno načrtujejo potrebne programe zdravstvenih storitev in na strani tistih, ki na podlagi takšnega načrtovanja odmerjajo finančna sredstva za izvajanje tovrstnih programov”. Škoda je velika, bolniki na različne operacije pa večinoma čakajo v bolniškem staležu. Spomnil je, da so se čakalne dobe so “bistveno skrajšale v času, ko je bil resorni minister Andrej Bručan (v času prve vlade Janeza Janše – op. av.), ki je bil tudi prvi, ki se je čakalnih dob lotil na ustrezen način”. Sprejel je ustrezne ukrepe, zdravstvu izgovoril več denarja, “čakalne dobe za več različnih programov skrajšale dobesedno čez noč”. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov Glede stavke zdravnikov in zobozdravnikov je povedal, da je za njega in “verjame, da tudi za druge zdravnike, stavka velika etična dilema in frustracija. Vemo sicer, da je stavka uperjena zoper državo oziroma vlado, vendar pa stavka vladajočih politikov nikoli ne prizadene. Prizadene samo naše bolnike”. Dodal je, da se zdravniki sicer dnevno soočajo s številnimi neurejenimi razmerami, osebno je tudi pogosto “v veliki etični stiski, ko ne more zagotoviti pravočasno vsega tistega, kar bi mu moral zagotoviti tako skladno s Hipokratovo prisego kot tudi Kodeksom zdravniške etike”. To je “zelo žalostno, ker živimo v državi, ki ni revna in nerazvita” in to ni potrebno. Zdravniki pa so tisti, “ki lahko spodbudijo primernejši tempo reševanja. Vendar je to največkrat šele takrat, ko smo potisnjeni na rob,” je dodal. Za zdravniško stavko je dejal, da se bo pokazalo, da ta ni potekala “zaradi lastnih stanovskih interesov”, pač pa zaradi prebivalcev in bolnikov. Očitno pa je bilo treba začeti s stavko, “da se sploh začnejo pogovarjati, čeprav bi se lahko že eno leto v miru in v mirnih okoliščinah pogovarjali o ustreznejših rešitvah”. O plačah zdravnikov Glede plač zdravnikov je opozoril, da so te nizke, “še večji problem pa je sistem nagrajevanja”. Bitenc meni, da mora sistem javnega uslužbenca ostati “in mora biti prevladujoč način”, vendar “pa manjka določen status med povsem zasebnim zdravnikom in javnim uslužbencem”. Opozoril je, da je veliko “ozkih grl, to so anesteziologija, radiologija, nekatere veje kirurgije in urologija, kar vse pa bi lahko rešili tudi z obstoječimi zdravniki in odpravili čakalne dobe”. O vodenju zdravstvenega resorja Na vprašanje o ustreznosti vodenja zdravstvenega resorja je dejal, da je bil prav optimističen, “ko se je resorna ministrica (Milojka Kolar Celarc – op. av.) z ekipo udeležila izredne skupščine Zdravniške zbornice Slovenije”. Z njimi je bila pet ur in poslušala, ob koncu razprav pa je dala tudi jasno sporočilo, da se skoraj z večino ugotovitev in predlogi rešitev strinja. “Optimizem je kmalu zbledel”, saj ni bilo nobenih ukrepov več. Rekel je še: “Kjerkoli s čimerkoli v naši družbi, državi upravlja država, je to slabo vodeno in slabo upravljano. Menim tudi, da država v Sloveniji ni sposobna biti dober gospodar in dober upravitelj ne glede na resor - kulturo, zdravstvo ali šolstvo.” Glasovanje za opcije, ki ohranjajo državni kapitalizem Opozoril je, da je “problem tudi v volilnem telesu, ki na vsakih svobodnih in demokratičnih volitvah glasuje za opcije, ki ohranjajo državni kapitalizem, čeprav vemo, da smo največje rope družbenega premoženja doživeli prav zaradi državnega upravljanja. Slovenijo namreč še vedno vodijo politične opcije, ki volilni bazi zagotavljajo ohranjanje tega, kar nas je oropalo. In verjetno imajo slabe možnosti za uspeh na volitvah opcije, ki predlagajo spremembe, ki bi Slovenijo končno postavile na razvojno pot, ob bok starim zahodnim demokracijam”. Vlada in parlament nista sposobna pripraviti boljše zakonodaje Glede nujnosti reforme na zdravstvenem področju je Bitenc dejal, da “je izgovarjanje na nujnost reforme samo izgovarjanje na neuspešne postopke pri reševanju problemov”. Prepričan je, da “boljše zdravstvene zakonodaje, kot jo imamo ta hip, ta parlament in ta vlada nista sposobna pripravit”, vsa “orodja za rešitev zdajšnjih težav s področja javnega zdravstva so napisana v obstoječi zdravstveni zakonodaji”, celo ključni problem javnega financiranja - to je obseg sredstev in načrtovanje potrebnih programov - je zelo dobro opredeljen v zdajšnji, 20 let stari in veljavni zakonodaji. Presenečenje nad sindikati in upokojenci Govoril je tudi o vlogi in sestavi skupščine ZZZS. Po zakonu ima ta namreč “v rokah škarje in platno za financiranje javnega zdravstva. V skupščini je 20 predstavnikov delodajalcev, med katerimi so tudi predstavniki vlade, 25 članov pa je predstavnikov delojemalcev, med njimi so predstavniki upokojencev in sindikatov. To pomeni, da oni odločajo o tem, kakšno zdravstvo bodo namenjali tistim, ki jih predstavljajo,” je dejal in dodal: “Še vedno pa sem presenečen, da predstavniki sindikatov in upokojencev, ki so dnevno izpostavljeni čakalnim dobam, ne uporabijo pristojnosti, kot jo imajo.” O podhranjenosti zdravstvenega sistema Na vprašanje Demokracije, koliko je slovenski zdravstveni sistem letno podhranjen, pa je odvrnil, da se številke gibljejo med 150 in 200 milijoni evrov. “To je drobiž za dejstvo, da bi s tem lahko rešili številne težave slovenskih državljank in državljanov. Žaljivo do davkoplačevalcev, državljank in državljanov je, da manjkajočega denarja ne namenijo za zdravstvo.” V. K. Svet Mladi džihadist nameraval s sladoledom zastrupiti otroke in razstreliti vrtec 1. 12. 2016, 13:07 36 Facebook Twitter Foto: epa Iz Nemčije prihaja šokantna vest, da je džihadistični najstnik, ki so ga aprila prijeli zaradi bombnega napada na sikhovski tempelj v Essnu, bil povezan z načrtovanjem napada na vrtec z zastrupljenim sladoledom in avtomobil bombo. Sedemnajstletnega Mohammeda Ö. so aretirali avgusta zaradi povezav z napadom na sikhovsko poroko, na kateri so bili huje ranjeni trije ljudje. Zaradi napada z doma narejeno bombo je dobil kazen dve leti zapora. Oglejte si še: Na Slovaškem so islamski veri rekli stop pri pridobivanju statusa uradne vere O grozljivih načrtih mladega džihadista so izvedeli preko pisem, ki si jih je izmenjeval z drugim skrajnežem, oba pa sta bila zaprta v zaporu. Po besedah osumljenca si je z Yusufom T. – skrajnim salfaistom – izmenjal vsaj tri pisma v nemškem, turškem in arabskem jeziku, v katerih ga je spraševal, “če lahko ubija otroke v načrtovanih napadih.” Pri raziskovanju njegovih nadaljnjih načrtov je detajlno opisal krvav način, s katerim namerava uresničiti svoje napade. “Delam kot prodajalec sladoleda z mojim vozilom za dostavo sladoleda, ki ga prodam številnim otrokom. Lahko skladno s šeriatskim pravom zastrupim sladoled z arzenom, varfarinom ali še bolje s strihninom, da bi ubil otroke?”, je džihadist spraševal svojega mentorja in mu predlagal, da bi v svoje vozilo namestil tudi eksploziv, nato pa bi ga zapeljal v vrtec in razstrelil. Posiljeval bi hčere nevernikov Poleg grozljivih ubijalskih načrtov na nedolžne otroke je islamski skrajnež spraševal kolega o mnenju glede posilstev hčera “nevernikov”, ki ne pripadajo islamski veroizpovedi, saj je po Koranu dovoljeno posiliti spolne sužnje, poroča RT. Njegov sogovornik je bil bolj previden, zato mu je naročil, naj mu ne pošilja več pisem, saj se je zbal, da bi jih lahko odkrili in jim uničili upe o znižanju zaporne kazni. M. P. Svet Na Slovaškem so islamski veri pokazali STOP pri pridobitvi statusa uradne vere 1. 12. 2016, 11:15 26 Facebook Twitter Foto: epa Parlament v Bratislavi je v sredo potrdil zakon, ki preprečuje islamski veri, da bi v bližnji prihodnosti postala uradna vera. Reuters poroča, da je levji delež pri sprejetju tega zakona odigrala Slovaška nacionalna stranka (SNS), ki je del koalicije premiera Roberta Fica. Zakon je bil sprejet z dvotretjinsko večino v parlamentu, ki je vključevala tako glasove s strani vladajočih kot tudi opozicijskih strank. Novi zakon več kot podvaja število vernikov, ki so potrebni, da se religija poteguje za prejetje državnih subvencij in za vodenje lastnih šol. Vsaj 50.000 vernikov, napram prejšnjim 20.000, je potrebnih, da se določena vera lahko poteguje za pridobitev uradnega statusa državne vere. Preberite več: Prvorazredni islamisti: Borka Islamske države prejela 150.000 evrov davkoplačevalskega denarja Trenutno se 62 odstotkov Slovakov (5,4 milijonov ljudi) razglaša za rimokatolike, poroča Russia Today. Slovaška skrajno desna Ljudska stranka se je zavzemala za to, da bi se prag vernikov moral dvigniti na število 250.000, vendar se s tem ni strinjala večina zakonodajalcev. (Slovaški protestniki, ki nasprotujejo islamizaciji Evrope) Foto: epa (Slovaški protestniki, ki nasprotujejo islamizaciji Evrope) Foto: epa Islamizacija se začne še s kebabom Predsednik Slovaške nacionalne stranke Andrej Danko je opozoril, da se islamizacija prične že s kebabom in dodal, da je potrebno narediti vse, kar je v njihovi moči, da ne bo v prihodnosti na slovaških tleh zgrajena niti ena mošeja. Reuters poroča, da je na Slovaškem na podlagi zadnjega popisa prebivalstva okrog 2.000 podpornikov islamske vere, do sedaj pa ni bila tam zgrajena še niti ena mošeja. Islamska fundacija na Slovaškem, ki se še ni odzvala na sprejetje novega zakona, trdi, da je na Slovaškem 5.000 privržencev islama. N. Ž. V 97. letu starosti je umrl Ljubo Sirc Poslovil se je pravnik, ekonomist in avtor številnih knjig o mednarodni ekonomiji 1. december 2016 ob 21:37 Ljubljana - MMC RTV SLO V 97. letu starosti je umrl pravnik in ekonomist Ljubo Sirc, avtor številnih knjig o mednarodni ekonomiji in ustanovitelj londonskega inštituta za proučevanje komunističnih oziroma postkomunističnih gospodarstev. Ljubo Sirc se je rodil podjetniški družini leta 1920 v Kranju. Po maturi je v Ljubljani študiral pravo, že zelo zgodaj pa ga je začela zanimati tudi ekonomija. Ob nemški okupaciji je njegova družina pobegnila v Ljubljano, saj jim je grozila izselitev v Srbijo, družina pa je ostala skoraj brez vsega premoženja. Po vojni si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva in tako postal eden med aretiranimi v Nagodetovem procesu leta 1947, kjer je bil obsojen na smrt, a je bila njegova kazen pozneje znižana v 20 let prisilnega dela. Skupaj z njim je bil obsojen tudi njegov oče, ki je leta 1950, kmalu po pogojni izpustitvi, tudi umrl. Dolgo življenje po smrtni obsodbi Po sedmih letih in pol zaporne kazni so Ljuba izpustili, a v Jugoslaviji zanj ni bilo prihodnosti, kar je opisal tudi v svojem življenjepisu Dolgo življenje po smrtni obsodbi. Leta 1955 je pobegnil v Veliko Britanijo, šest let pozneje pa v Švici doktoriral iz ekonomije. Ekonomijo je predaval v Bangladešu in v Glasgowu, leta 1983 pa je ustanovil londonski inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev, ki se je leta 1996 preimenoval v center za proučevanje postkomunističnih gospodarstev. Leta 1989 se je vrnil v Slovenijo, preden je dve leti pozneje vrhovno sodišče razveljavilo sodbo iz Nagodetovega procesa. Leta 1992 je kandidiral na volitvah za predsednika republike, a bil poražen. Leta 2001 je postal prejemnik britanskega odlikovanja CBE, nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek pa mu je nameraval podeliti zlati častni znak svobode, a ga je Sirc zavrnil. L. L. Veliko je on in njegova druzina pretrpela zaradi komunistov. Naj pociva v miru! Med njegovimi deli je tudi knjiga z naslovom Dolgo življenje po smrtni obsodbi. Na montiranem političnem procesu (Nagodetov proces) je bil obsojen na smrt. Bil je velik človek! Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti Ljubo Sirc je bil dejanski narodni heroj. Zavzemati se za vecstrankarsko demokracijo, obdan s tremi totalitarnimi silami, je bilo neizmerno pogumno dejanje. Nekoc bodo tudi Slovenci cenili to. SlovenijaČrna kronika Umrl je velik domoljub, liberalec in borec proti komunizmu dr. Ljubo Sirc 1. 12. 2016, 22:26 0 Facebook Twitter dr. Ljubo Sirc, Foto: STA Predsednik ameriške organizacije Atlas Network Alejandro Chafuen, je po tviterju sporočil žalostno novico o smrti dr. Ljuba Sirca, velikega zagovornika svobodne družbe. Dr. Sirc je bil borec proti komunizmu, velik domoljub, zgled slovenskega liberalizma in član Slovenske demokratske stranke. Ljubo Sirc se je 19. aprila 1920 rodil očetu Franju in materi Zdenki. Oče Franjo je bil predvsem v tridesetih letih 20. stoletja eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Po maturi v Kranju je Sirc v Ljubljani študiral pravo, že zelo zgodaj pa ga je pričela zanimati tudi ekonomija. Ob nemški okupaciji je družina iz Kranja zbežala v Ljubljano, saj je Sirčevim grozila izselitev v Srbijo, obenem pa je družina ostala skoraj brez premoženja. Bil je aktiven član Stare pravde Med okupacijo je bil Sirc aktiven v odporniški skupini Stara pravda, ki je bila nekaj časa del Osvobodilne fronte, in ki jo je vodil Črtomir Nagode. Po izključitvi Stare pravde iz Osvobodilne fronte je Sirc odšel v Švico in tam iskal stik z zavezniki. Sirc je nato sodeloval v bojih Pete prekomorske brigade in v artileriji VII. korpusa. Bil je velik borec za demokracijo Po vojni si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva in tako postal eden med aretiranimi v Nagodetovem procesu leta 1947, kjer je bil obsojen na smrt, a je bila njegova kazen kasneje znižana v 20 let prisilnega dela. Skupaj z njim je bil obsojen tudi njegov oče, ki je leta 1950, kmalu po pogojni izpustitvi, tudi umrl. Leta 1954 je bil sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela in ne prihodnosti, zato je že leta 1955 preko Italije zbežal v Veliko Britanijo. Leta 1961 je na Univerzi v Fribourgu v Švici doktoriral iz ekonomije, nato pa predaval ekonomijo v Bangladešu in nato v Glasgowu. Oženil se je Sue, ki jo je spoznal na univerzi na Škotskem, v zakonu pa se jima je rodila hčer Nadia. Leta 1983 je ustanovil in nato dolga leta vodil londonski inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev (CRCE ali Centre for Research into Communist Economies; od leta 1996 Centre for Research into Post-communist Economies). Sirc se je v Slovenijo vrnil šele leta 1989. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 1991 razveljavilo sodbo iz Nagodetovega procesa. Leta 1992 je kot član LDS kandidiral na predsedniških volitvah, vendar je pri tem šlo predvsem za liberalno-demokratski politični manever, Sirc pa je nato v predvolilnem boju ostal sam in brez podpore ter je bil na volitvah poražen. Med ekonomisti v postsocialističnih deželah še danes uživa velik ugled, zlasti med liberalno usmerjenimi. Leta 2004 je bil med pobudniki ustanovitve Zbora za republiko. Od leta 2008 do leta 2010 je sodeloval kot predavatelj na Liberty Seminars v organizaciji Društva Svetilnik. Leta 2010 pa se je včlanil v Slovensko demokratsko stranko. A. R., povzeto po Siol.net Kdo v Sloveniji se boji beograjskih arhivov? 4. 12. 2016, 5:00 271 Facebook Twitter Foto: sta “V obrambo svoji novi veleizdaji slovenskih interesov in rušenja ustavnega reda levičarji praktično niso vedeli (razen žaljivk) povedati ničesar. Posebej sramotna je bila ob tem tudi vloga vladnih predstavnikov, ki so praktično ves čas molčali in o temi ter ustavno pravnem določilu v zvezi z arhivi očitno niso imeli pojma (kar ni nobena državna skrivnost!), saj je bila uvodna utemeljitev predstavnikov vlade, da je Srbija naredila velik napredek na področju javnih naročil in preprečevanju trgovanja z drogo. Kaj ima to zveze z arhivi in kulturo, je najbrž jasno samo slovenski vladi in koaliciji, ki jo slepo podpira,” je prepričan poslanec mag. Branko Grims. Državni arhivi predstavljajo neprecenljivo narodno bogastvo, saj so najpomembnejši zgodovinski vir o delovanju države in njenih institucij ter državnih funkcionarjev. Analiza zgodovine posameznih držav brez upoštevanja ali brez dostopnosti tega vira je nepopolna, v določenem delu celo povsem nemogoča. Analiza zgodovine neke države, ki ne temelji na državnih arhivih kot bistvenem viru, lahko hitro postane predmet različnih interpretacij; če pa državni arhivi kot vir sploh niso dostopni, pa tudi manipulacij, ki z zgodovinskimi dejstvi nimajo prav ničesar več skupnega. Zato zgodovinska stroka neprecenljivo vrednost državnih arhivov vedno postavlja na prvo mesto, njihovo pridobitev, ustvarjanje, ohranitev in zaščito pa šteje kot najpomembnejšo dolžnost vseh za to pristojnih državnih institucij. Komunistična oblast je velik del arhivov o svojih zločinih uničila Žal je komunistična oblast v begu pred resnico o svojih zločinih velik del arhivov na ozemlju Republike Slovenije uničila. Tako so arhivi v Beogradu oziroma na ozemlju Republike Srbije edina možnost, da Slovenija nazaj pridobi ključne dokumente o svoji zgodovini in zgodovini slovenskega naroda. Zato je 25. junija 1991 Skupščina Republike Slovenije sprejela Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki v 12. členu določa: “Republiki Sloveniji pripadejo vsi državni arhivi SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo.” Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je neločljiv sestavni del ustavnega reda Republike Slovenije in zavezuje vse in vsakogar, še posebej pa državne institucije, ki se tej odgovornosti na noben način ne smejo in ne morejo izogniti. Republika Srbija je začela postopek za vključitev v Evropsko Unijo. V procesu pridruževanja dajejo države članice Evropske Unije soglasje za odpiranje in po pogajanjih za zapiranje posameznih poglavij. Zgodovina uči, da je nujno ključna vprašanja urediti prej, preden se odpre poglavje, ki ta vprašanja zajema. Bolj ko pridružitveni proces napreduje, manjše so dejanske možnosti za uspešno bilateralno ureditev posameznih vprašanj. Izkušnje zadnjih let (arbitraža …) žal tudi zelo jasno kažejo, na kako trhlih nogah je zanašanje na pomoč ali odločitev nekoga tretjega. Branko Grims je prepričan: “Za uresničitev ustavno pravne določbe 12. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je obstajala torej samo ena možnost: da bi Republika Slovenija v procesu pridruževanja Republike Srbije k Evropski Uniji dala soglasje za odprtje poglavja Izobraževanje in Kultura, katerega sestavni del je tudi vprašanje nasledstva državnih arhivov nekdanje SFRJ, šele po tem, ko bodo vsi državni arhivi nekdanje SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo (oz. njene predhodnice v okviru nekdanje SFRJ) in se nahajajo kjerkoli na ozemlju Republike Srbije, v celoti dejansko že izročeni Republiki Sloveniji.” Kako simboličen datum so si izbrali – kar nekdanji komunistični praznik Grims razkriva, da je bila v ta namen sklicana nujna skupna seja treh odborov Državnega zbora: Odbora za zadeve Evropske unije, Odbora za kulturo ter Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. “Sporen “nujen” sklic v zadevi, ki traja že več let, in bo trajala še več mesecev, če ne celo nekaj let, je bil opravljen v samo 48 urah, saj je bilo vabilo poslano na simbolen datum – 29. novembra 2016 (ravno na Dan republike, enega največjih komunističnih praznikov nekdanje Jugoslavije), seja pa se je začela ob 7.30 zjutraj in to – zaprta za javnost,” pravi Grims. Seje so se iz SDS sicer udeležili Nada Brinovšek, mag. Branko Grims, dr. Anže Logar, Žan Mahnič, Ljubo Žnidar in vodja Poslanske skupine SDS Jože Tanko. Že dan prej so iz poslanske skupine SDS v zakonitem roku poslali predlog, da se sporna točka “Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za odprtje in začasno zaprtje poglavja 26 – Izobraževanje in kultura za Srbijo” umakne z dnevnega reda. Na seji sta mag. Branko Grims in Jože Tanko predlog SDS za umik še dodatno utemeljila in opozorila na ustavni red. Vladajoča koalicija je predlog z glasovanjem zavrnila, na koncu pa je s preglasovanjem z večino glasov tudi dala soglasje za odprtje in hkrati že tudi zaprtje poglavja Izobraževanje in kultura za Srbijo. Proti temu neustavnemu in nespametnemu početju so glasovali samo poslanci SDS. V obrambo svoji novi veleizdaji slovenskih interesov in rušenja ustavnega reda levičarji praktično niso vedeli (razen žaljivk) povedati ničesar. Vladni predstavniki molčali, ker očitno nimajo pojma “Posebej sramotna je bila ob tem tudi vloga vladnih predstavnikov, ki so praktično ves čas molčali in o temi ter ustavno pravnem določilu v zvezi z arhivi očitno niso imeli pojma (kar ni nobena državna skrivnost!), saj je bila uvodna utemeljitev predstavnikov vlade, da je Srbija naredila velik napredek na področju javnih naročil in preprečevanju trgovanja z drogo. Kaj ima to zveze z arhivi in kulturo, je najbrž jasno samo slovenski vladi in koaliciji, ki jo slepo podpira,” je situacijo na seji opisal Grims. Strah pred resnico je največji strah levičarjev Strah pred resnico je največji strah levičarjev. Z glasovanjem koalicijskih poslancev na skupni seji je Slovenija najbrž trajno izgubila velik del svojega narodno zgodovinskega arhivskega bogastva, kar je očitno protiustavno in predstavlja novo veleizdajo Slovenije in njenih vitalnih interesov. Toda resnice se ne da več ustaviti. M. S. xtc • 2 uri nazaj Beogajski arhivi so obup za slovenske komuniste tam je velioko materijala;ki so ga uničili z prihodom v javnost in v Bruseljske urade;pa bi bilo vseh laži konec: SEVEDA JE TAM TUDI DOKUMENTACIJA O ZVEZNEM NAČELNIKU;KI JE TRIINOSEMDESETEGA OBRAČUNAVAL IN POBIJAL ALBANCE NA KOSOVU IN ŠE KAJ IN DRUGI DOKUMENTI ;KI SO JIH SLOVENSKI KOMUNISTI UNIČILI;DA BI PRIKRILI DOKAZE;ZATO JE NAJVEČJA GROZA;ČE BI ZMAGALA DESNA OPCIJA IN BI ZADEVE PRIŠLE NA OČI ZASLEPLJENEMU NARODU IN EU ORGANOM PREGONA SAJ SO PRAKTIČNO mrtvi: Ravno zato si želijo preprečiti dostop do teh dokumentov oz:se jih dokopati in jih uničiti;saj bi se dalo iz njih še živeče marsikaterega preganjati sodno tudi mednarodno in narod bi imel vpogled v razgaljenje komunistične lažnive zločinske politike: radames Jovo Jamnica • 3 ure nazaj Janez Jalen, slovenski duhovnik in pisatelj. Med italijansko okupacijo v Slovenčevi knjžnici izide njegov kultni roman Bobri v treh knjigah. "Osvoboditelji" takoj po vojni prepovedo vse knjige Slovenčeve knjižnice. Vse, kar najdejo v knjigarnah zažgejo ali uničijo. Bobre ponovno izdajo šele v 60. letih. Marsikatera njegova povest v izdaji Slovenčeve knjižnice ni bila nikoli več natisnjena. Kdo v Sloveniji se boji beograjskih arhivov? Kučanovi sobratje, vendar! Tako je sin jugo-oficirja Dragan Matić prezrl poziv o cenzuri dokumentarca, ki govori o JLA 3. 12. 2016, 5:00 394 Facebook Twitter Dragan Matić (foto: STA) V poslanski skupini SDS so 11. novembra na predsednika Odbora za kulturo naslovili zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali problematiko cenzure na javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija glede dokumentarca Dosje JLA Valentina Areha. Predsednik odbora poslanec SMC Dragan Matić se v zvezi z omenjeno sejo v poslovniškem roku ni z ničemer odzval. Ravnanje poslanca Matića je še toliko bolj jasno, saj je znano, da je v Slovenijo prišel kot sin ‘jugooficirja.’ V poslanski skupini SDS menijo, da te seje očitno ne želi in ne namerava sklicati, so v zvezi z omenjeno problematiko v parlamentarno proceduro vložili priporočilo, ki naj ga poslanke in poslanci obravnavajo na seji državnega zbora. Predlagatelji priporočila izpostavljajo, da je bil 25. oktobra 2016 na sporedu 1. programa Televizije Slovenija predvajan prenos proslave ob Dnevu suverenosti, nato pa je sledila objava dokumentarnega filma Dosje: JLA – Jugoslovanska ljudska armada, ki je prikazoval razvoj in propad Jugoslovanske ljudske armade. Oglejte si še: Kaj imajo skupnega džihadisti, sirski uporniki in komunisti? Vsi so radi pobijali otroke JLA je bila ustanovljena marca 1945 in se je sprva imenovala Jugoslovanska armada. Njena vloga ni bila samo obrambna proti zunanjemu sovražniku, temveč tudi vzpostavitev in kasneje vzdrževanje komunistične diktature in obramba proti notranjemu sovražniku. To se je pokazalo v procesih ob razpadu Jugoslavije in v republiških osamosvojitvenih vojnah, kjer je bila JLA zadnjič angažirana. V zgodovini bo zapisana kot ena izmed tistih totalitarističnih armad, ki so ob nastanku leta 1945 izvajale množične poboje civilistov in vojnih ujetnikov ter je takšen način delovanja ohranila vse do svojega razpada. Dokumentarni film je temeljil na številnih arhivskih posnetkih in zapisih, ki prikazujejo dejansko sliko komunistične partije in njene armade JLA. Omenjeni dokumentarni film, ki prikazuje razvoj JLA skozi desetletja in njeno družbeno-politično vlogo, je tako nedvomno v javnem interesu in zasleduje zakonske cilje in naloge RTVS. Tako je stekla cenzura po hitrem postopku… Po prvem javnem predvajanju pa je bil naslednji dan umaknjen iz arhiva oddaj na spletni strani RTV Slovenija, a se je kmalu spet pojavil na drugi povezavi. Pozno popoldne pa je bil ta dokumentarni film umaknjen iz spleta RTV Slovenija z uradnim pojasnilom RTVS, da za oddajo “Dosje JLA” nimajo urejenih vseh avtorskih pravic za spletno arhiviranje. Dokumentarni film je RTVS nato ponovno objavila v arhivu oddaj, predvajana je bila celo ponovitev, vendar šele po množičnem protestu gledalk in gledalcev na družabnih omrežjih, nekateri so celo pisali protestna pisma na RTVS. Opisano dogajanje kaže na to, da je v tem primeru šlo za povsem neutemeljene razloge za umik omenjenega dokumentarnega filma iz arhiva RTVS. Po mnenju predlagateljev domnevni razlog, da avtorske pravice za arhiviranje niso urejene, ne more biti utemeljen, saj je bil dokumentarni film že predvajan. Za cenzuro stojijo znana novinarska imena na RTV Da v primeru umika dokumentarnega filma Dosje JLA ni šlo samo za formalne in tehnične zaplete, po mnenju poslank in poslancev SDS kažejo tudi dejstva o dogajanju znotraj kolektiva novinarjev RTVS. Novinarka zunanje politične redakcije Helena Milinković je na Programski svet RTVS naslovila protest v imenu Aktiva novinarjev Informativnega programa TV Slovenija, ki se je nanašal na vsebino samega dokumentarnega filma in s tem posegla, ali poskušala poseči preko Programskega sveta RTVS v novinarsko avtonomijo avtorja dr. Valentina Areha. Kasneje se je izkazalo, da je Helena Milinković celo zlorabila ime omenjenega aktiva in besedilo protesta sploh ni bilo usklajeno z aktivom. Kot izhaja iz obvestila vodje aktiva Tadeje Anžlovar, naj razprava na Programskem svetu ne bi bila potrebna. Ob tem poslanke in poslanci izpostavljajo, da je omenjeni aktiv do sedaj zavračal, da bi imel Programski svet pravico do kakršnekoli razprave o posameznem novinarju ali oddajah. Ob tem se pojavlja dodatno vprašanje, kaj pomeni “obravnava te teme na aktivu”, saj kakršnakoli obravnava nastalega dokumentarnega filma lahko pomeni samo poseg v novinarsko avtonomijo avtorja dr. Valentina Areha. Navedeno dogajanje po mnenju poslank in poslancev SDS kaže na to, da na RTVS dejansko obstajajo okoliščine, ki pomenijo ogrožanje nalog, ciljev in poslanstva, ki naj bi ga RTVS imela po Zakonu o Radioteleviziji Slovenije. V poslanski skupini SDS zato menijo, da je potrebno te okoliščine razčistiti in sprejeti priporočilo, ki bo zagotovilo uresničevanje poslanstva RTVS, določeno z zakonom. Z zahtevo za razpravo na seji državnega zbora in sprejem priporočila se ne posega v novinarsko avtonomijo, saj se priporočila ne vlaga zaradi vsebine novinarskega prispevka, temveč se novinarsko avtonomijo v tem primeru poskuša zaščititi. Poslanska skupina SDS po koncu razprave poslankam in poslancem predlaga v sprejem naslednje priporočilo: Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da spremlja stanje na javnem zavodu RTVS glede cenzure in novinarske avtonomije ter sprejme vse potrebne ukrepe iz svoje pristojnosti, da se bo zagotovilo nemoteno izvajanje poslanstva, ciljev in nalog, ki jih ima RTVS po zakonu. M. P. Halo, Radio Erevan? Ali veste, zakaj so Turki tako zaostali? Odgovor: Zato, ker so bili petsto let v Srbiji. et Nemci zgroženi: 17-letni afganistanski migrant posilil in ubil 19-letno nemško študentko medicine 4. 12. 2016, 15:12 43 Facebook Twitter Policijska preiskava v Freiburgu (Foto: You tube). V nemškem mestu Freiburg so iz reke Dreisam potegnili truplo Marie Ladenburger, ki je v tem mestu študirala medicino, v prostem času pa je bila prostovoljka v migrantskem centru. Forenziki so s pomočjo lasu dokazali storilca, ki je bil sicer že prej osumljen tega dejanja. Storilec je 17-letni migrant iz Afganistana, ki je dejanje priznal, sojenje se bo pričelo naslednje leto. To je že drugo posilstvo in umor na tem področju. Glede dogodka ni jasno, če je Maria že kdaj prej srečala storilca ali ne. Preiskave so pokazale, da je bila posiljena in nato vržena v reko. Med pomembnimi dokazi, ki so vodili policijo, je bil njen črni šal in delno pobarvan las, najden na grmu borovnice. Pri odkrivanju storilca so jim pomagali tudi odtisi nog na obrežju reke in nenavadna migrantova pričeska – primerjava las je potrdila, da se je zadrževal na kraju dogodka. Mariin oče Clemens Ladenburger, ki je desna roka visokega uradnika EU, je popolnoma pretresen. V osmrtnici je zapisal, da je Maria predstavljala edini sončni žarek v življenju njegove družine in njegovo edino upanje je, da je Maria pri Bogu. David Muller, šef posebne enote pri policiji, je za medije povedal: “S pomočjo intervjujev in preiskav na internetu smo lahko rekonstruirali Mariine zadnje ure življenja. 19-letnica je bila na zabavi, ki jo je zapustila ob 2.37. Nato se je domov odpeljala s kolesom, kot je to počela običajno.” Policija preiskuje storilca, afganistanskega migranta, če ni morda on kriv tudi za smrt drugega dekleta, ki se je zgodila v začetku novembra. Tudi 27-letna Carolin G. je bila posiljena in ubita, ko je šla teč v Endingu, ki je le 28 kilometrov oddaljen od Freiburga. Na splošno se je kriminaliteta zoper ženske, ki se gibljejo brez spremstva, močno povečala. Ali bodo novice o posilstvih in umorih le prepričale volivce, naj ne volijo Angele Merkel? Strašne novice o posilstvih in umorih so objavljene pred konferenco kanclerke Angele Merkel, ki napoveduje ponovno kandidaturo za to mesto. Nemiri v nemških mestih, umori, zlasti pa še zadnji primeri so povečali jezo zoper politiko odprtih vrat Merklove. A. B. Anton • eno uro nazaj V novicah bo jutri članek o tem* kako se je mladi migrant do ušes zaljubil v Nemko*... "Mariin oče Clemens Ladenburger, ki je desna roka visokega uradnika EU, je popolnoma pretresen". Kot smo že pisali; nobeden ni imun in tudi najvišjim politikom EU (in njihovim otrokom), ter tudi komunajzerjem bodo ubogi muslimančki rezali vratove. Kar se jim ne da dopovedati zlepa (komunajzerjem), bo šlo in že gre zgrda. Ampak saj očitno si želijo skupinskega EU umora in samomora. Edina dobra stran te strašne zgodbe je, da je "Mariin oče Clemens Ladenburger, ki je desna roka visokega uradnika EU,", ker drugače bi jo bili spet medijsko zamolčali kot v primerih, ko gre za otroke ne tako visoko pozicioniranih staršev. Piše, da je bila Marie: "v prostem času pa je bila prostovoljka v migrantskem centru." Torej tudi žrtev neprestanega pranja možganov mladim in otrokom o "ubogih beguncih", namesto, da bi starejši v invaziranih državah svarili mladino in otroke, da se iz varnostnih razlogov drže čim bolj stran od teh centrov. macon AlojzZ • 3 ure nazaj Levičarke ne rabijo spremstva, saj vendar vedo, da so migranti isti kot mi in jih torej nikakor ne ogrožajo. Tako so jim povedali na družboslovnih faksih in v levih medijih, marksistična teorija je vse prav razložila. Vlada pozablja na primer ‘koroška dečka’, ljudstvo pač ne 4. 12. 2016, 5:00 26 Facebook Twitter Shod v podporo starima starsema, ki jima je CSD Velenje odpeljal vnuka (Foto: sta). Poslanska skupina SDS je na predsednico Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in na predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi obravnavali točko z naslovom Kršitve človekovih pravic s strani državnih organov v primeru ‘koroških dečkov’. Od konca marca 2016 v medijih odmeva primer koroških dečkov, ki sta bila s strani Centra za socialno delo Velenje odvzeta starima staršema, čeprav sta stara starša po umoru njune matere tri mesece dobro skrbela za svoja vnuka. Način ravnanja velenjskega CSD je nedopusten, vendar se navkljub očitnim kršitvam človekovih pravic do danes za stara starša in vnuka ni nič spremenilo. Odstopi dokazujejo, da so se napake res zgodile Odstopi direktorjev CSD Slovenj Gradec in CSD Velenje dokazujejo, da so se zgodile napake, ki jih je prepoznala celo širša javnost, 19. oktobra 2016 pa je tudi Vrhovno sodišče RS pravnomočno ugotovilo, da so delavci CSD kršili zakonodajo in osnovne človekove pravice do družinskega življenja, ki se izvršuje obojestransko, saj obsega odnos med vsemi osebami, ki v družinski skupnosti živijo oziroma so v družinski skupnosti živeli, torej so kršili pravice starima staršema in vnukoma. Država si jemlje pravico do kršenja lastne zakonodaje, njeni uradniki jo redno kršijo in prirejajo Na CSD so kršili tudi določbe o varovanju podatkov, saj so z Gabi Čačinovič Vogrinčič sklenili pisno pogodbo za nudenje strokovne pomoči rejniški družini šele 11. 4. 2014, vendar je bila s podrobnostmi spisa nezakonito seznanjena že pred tem, kar je razkrilo njeno sodelovanje na novinarski konferenci. Ustreznost varovanja osebnih podatkov so preverjali tudi v uradu informacijske pooblaščenke in ugotovili nezakonito stanje, ker bi CSD Velenje moral v svojem internem aktu Vogrinčičevo določiti kot osebo, ki lahko zaradi narave dela obdeluje osebne podatke, pa tega ni storil. Nepravilnosti primera ‘koroških dečkov’ pa imajo od vsega začetka podporo pristojne ministrice Anje Kopač Mrak, ki bi lahko po nadzorstveni pravici v skladu s svojimi pooblastili ukrepala zoper odločitve pristojnih centrov za socialno delo, vendar do danes niti en pristojni državni organ ni sprejel nikakršnega ukrepa, ki bi odpravljal kršitve človekove pravice do družinskega življenja starih staršev in vnukov. V pojasnilih za javnost so namesto konkretnih ukrepov za odpravo teh kršitev predstavniki pristojnega centra za socialno delo in ministrstva za delo predstavljali tezo, da se o pravicah vnukov ni odločalo ter da je sodišče odločilo o tem, da morata vnuka ostati v rejništvu, saj naj bi bilo to v največjo korist otrok. Varuhinja človekovih pravic v slogu dobro plačane državne uradnice? Tudi Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer vse do danes ni storila ničesar, da bi opozorila na pravnomočno ugotovljene kršitve človekovih pravic v primeru ‘koroških dečkov’ in na pasivnost državnih organov pri odpravi teh kršitev. V zvezi s tem primerom je Nussdorferjeva zatrdila, da bo posredovala vsaj v primeru določitve večjega obsega stikov obeh vnukov s starima starša, a ostaja dejstvo, da imata vnuka večkrat stike z očetom v priporu, ki je umoril njuno mater, kot pa s starima staršema. V poslanski skupini SDS predlagajo, da se po opravljeni razpravi na skupni seji sprejmejo naslednji sklepi: 1. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve sta se seznanila s stališči Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Varuhinje človekovih pravic, Centra za socialno delo Slovenj Gradec in Centra za socialno delo Velenje o razlogih za nadaljevanje kršitev človekovih pravic, kot jih je pravnomočno ugotovilo Vrhovno sodišče RS in s predlogi ukrepov za odpravo posledic teh kršitev. 2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide priporočata Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo po uradni dolžnosti razveljavilo odločitev Centra za socialno delo Velenje ali kako drugače odpravilo posledice kršitev človekovih pravic, ki jih je ugotovilo Vrhovno sodišče RS. 3. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide priporočata Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Vladi RS, da sprejmeta vse ukrepe, da se bo pri delu državnih organov zagotovilo dosledno varstvo varovanja osebnih podatkov v postopkih o družinskih razmerjih. 4. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlagata Varuhu človekovih pravic, da v skladu s svojimi pristojnostmi posreduje pri državnih organih za odpravo kršitve človekovih pravic v primeru »koroška dečka«. 5. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlagata Informacijskemu pooblaščencu, da uporablja enake kriterije pri odkrivanju, ugotavljanju in sankcioniranju nezakonitega razpolaganja z občutljivimi osebnimi podatki. Aleksandra Belšak Zanimivo je v avstrijskih medijih videti podatke o glasovanju po spolu in starosti, da je za Hoferja glasovalo 56% moških (za Van der Bellena 44%), žensk za Bellena 62 % (za Hoferja 38 %) in mladi od 16 do 29 leta 58 % za Bellena in 42 % za Hoferja. Prav tako je razvidno, da je Bellen dobil višje odstotke v mestnih središčih, medtem, ko na podeželju, kjer je še avtohtono prebivalstvo, Hofer. Imeniten napad Domna Prevca – s 4. mesta na vrh in v rumeno Do točk še 17. Tepeš in 22. Peter Prevc 4. december 2016 ob 14:29, zadnji poseg: 4. december 2016 ob 18:04 Klingenthal - MMC RTV SLO Na posamični tekmi v Klingenthalu je Domen Prevc drugič v karieri zmagal in znova prevzel vodstvo v svetovnem pokalu. V obeh serijah je skočil prek 140 m. Že v prvi seriji je skočil 140 m, s čimer je bil najdaljši, a po težavah pri doskoku, ko se je komaj rešil padca, je prejel slabše ocene od najboljših in zasedel četrto mesto. Razlike so bile zelo majhne in 17-letni as iz Dolenje vasi je bil v igri za zmago. Pred njim so bili le Poljaka Maciej Kot in Kamil Stoch ter Avstrijec Stefan Kraft, ki so bili že najboljši trije posamezniki ekipne tekme, na kateri je Domen v prvi seriji napravil napako, v drugi pa z izvrstnim skokom 145 m napovedal nedeljski boj za najvišja mesta. V finalu je najmlajšemu bratu iz skakalne družine Prevc z daljavo dneva rokavico vrgel Daniel Andre Tande. Norvežan, ki je na Vogtland Areni slavil lani, je skočil 143 m. Za njim je bil Domen dva metra krajši, a v skupni oceni dve desetinki uspešnejši. Kraft je nato zaostal za dobri dve točki za Domnom, Stoch je nazadoval na četrto mesto, Kot, ki je blestel poleti, pa na peto, s čimer je izenačil svoj najboljši dosežek v svetovnem pokalu. Domen prvič poslušal Zdravljico "Konkurenca je bila zelo zgoščen. Če si in na Finskem lahko še povprečen, si bil tu hitro izven boja. Tu sem ves čas delal dobre skoke in bil ves čas zraven. Zato sem po prvi seriji vedel, da bom lahko še nekaj izvlekel iz nastopa. Ob prvi zmagi so me še usmerjali, kam moram iti, ker je v svetovnem pokalu posebna procedura ob podelitvi, skrbiš, da so ostali okrog tebe veseli. Toda danes je bilo drugič in je bilo že lažje, razlike pa sicer ni bilo velike. Slovenske himne na račun moje zmage še nisem slišal, na Finskem je niso igrali, tudi lani v Oslu na mladinskem tekmovanju ne ... Ko pomisliš, kako majhen narod smo, kako malo nas je, pa smo tako dobri v športu. Očitno se gradi na pravih temeljih in tudi vodstvo je pravo," je povedal Domen Prevc. Do točk še Peter Prevc in Jurij Tepeš Domen je sezono izvrstno začel. Dobil je uvodno tekmo v Ruki, nato bil na drugi 13., ko je prepustil vodstvo v svetovnem pokalu Severinu Freundu, zdaj pa si je z 61. posamično oziroma 70. slovensko zmago, če se upoštevajo še ekipne tekme, nazaj priboril rumeno majico. V skupnem seštevku ima 220 točk, Freund pa je drugi z 204. Peter Prevc je trenutno sedmi, osvojil je 105 točk. Točke je v tej sezoni osvojil še Jurij Tepeš, ki je skupno 25. Domen je bil najboljši že v poskusni seriji, ko je skočil 138,5 m. Blizu vrha je bil tudi njegov brat Peter s 135,5 m, ki je prejel četrto oceno, na tekmi pa je najboljši skakalec pretekle zime, ki je na tej skakalnici na Saškem lani zasedel drugo mesto, razočaral. Že po prvi seriji je bil daleč od najvišjih mest, ko je bil 15. Skočil je 131,5 m, v finalu pa je bil še tri metre krajši in je nazadoval na 22. mesto. Uspešnejši je bil Tepeš, ki je bil po polovici preizkušnje s 129 m 21., nato pa je napredoval na 17. mesto, ko je zmogel 131 m. Dežman, Lanišek in Hvala se ne znajdejo Povsem so razočarali preostali trije, ki so se jim nastopi (znova) ponesrečili in so bili daleč od finala. Nejc Dežman je bil 44., Anže Lanišek (48.) in Jaka Hvala (49.), ki je pred tremi leti v Klingenthalu slavil svojo edino zmago za svetovni pokal, pa sta prehitela le Američana Michaela Glasderja. Na treh tekmah jim sploh še ni uspelo osvojiti točk. Na sobotni ekipni tekmi je Slovenija v postavi brata Prevc, Tepeš in Hvala zasedla peto mesto. Zmagala je Poljska, druga je bila Nemčija, tretja pa Avstrija. Naslednji teden se karavana seli v Lillehammer. Norveško olimpijsko mesto je vskočilo namesto Nižnega Tagila. Končni vrstni red: daljave točke 1. D. PREVC SLO 140,0/141,0 286,9 2. D. A. TANDE NOR 136,5/143,0 286,7 3. S. KRAFT AVT 138,0/140,0 284,8 4. K. STOCH POL 137,5/137,5 284,5 5. M. KOT POL 138,0/135,0 280,9 6. M. EISENBICH. NEM 134,0/140,5 278,5 7. A. STJERNEN NOR 131,5/133,5 261,8 8. A. KOFLER AVT 133,5/133,0 260,2 9. M. FETTNER AVT 134,5/130,5 258,3 10. V. DESCOMBES FRA 130,5/134,5 258,0 11. S. FREUND NEM 133,0/131,5 257,7 ... 17. J. TEPEŠ SLO 129,0/131,0 252,4 22. P. PREVC SLO 131,5/128,5 248,9 -------------zunaj finala:------------- 44. N. DEŽMAN SLO 123,5 110,0 48. A. LANIŠEK SLO 121,5 106,0 49. J. HVALA SLO 119,5 103,3 Po prvi seriji: daljave točke 1. M. KOT POL 138,0 143,6 2. K. STOCH POL 137,5 143,4 3. S. KRAFT AVT 138,0 142,0 4. D. PREVC SLO 140,0 140,7 5. D. A. TANDE NOR 136,5 137,9 6. M. BOYD-CLOWES KAN 135,0 135,8 7. M.EISENBICHLER NEM 134,0 133,2 8. M. FETTNER AVT 134,5 132,0 9. K. GEIGER NEM 134,5 131,7 10. A. STJERNEN NOR 131,5 130,1 ... 14. S. FREUND NEM 133,0 129,1 15. P. PREVC SLO 131,5 127,4 21. J. TEPEŠ SLO 129,0 123,3 44. N. DEŽMAN SLO 123,5 110,0 48. A. LANIŠEK SLO 121,5 106,0 49. J. HVALA SLO 119,5 103,3 SKUPNI VRSTNI RED Po tretji tekmi: 1. D. PREVC SLO 220 točk 2. S. FREUND NEM 204 3. D. A. TANDE NOR 178 4. M. FETTNER AVT 139 . S. KRAFT AVT 139 6. M. KOT POL 122 7. P. PREVC SLO 105 8. A. KOFLER AVT 104 9. V. DESCOMBES FRA 97 10. M. EISENBICH. NEM 92 ... 25. J. TEPEŠ SLO 23 POKAL NARODOV Po štirih tekmah: 1. NEMČIJA 840 točk 2. AVSTRIJA 732 3. POLJSKA 705 4. SLOVENIJA 548 5. NORVEŠKA 510 6. JAPONSKA 191 7. ČEŠKA 181 8. FRANCIJA 97 9. ŠVICA 75 10. RUSIJA 37 Freund si misli, mater ko en Prevc malo popusti pride pa drugi Prevc. Se mi zdi, da bo Freund imel na koncu kariere kompleks Prevc :-) No, sem videl sedaj izjavo Petra, povedal je, da nima pravih občutkov, a ni bil paničen, sem malo pomirjen... Pač, mora ponovno najti samega sebe, itak si bo moral pomagati sam, kot vedno... PO PREVCU, PREVC! :D NORO! Tam kjer se dela individualno (Prevc, Stuhec, Maze, Kopitar, itd.) so rezultati. Tam kjer je vmesana Slovenska leva vlada pa beda. Ne rab bit polnoleten, trenerji ga morjo spustit. Za starše pa nevem če majo kako vlogo. Najbrž nucajo njihovo soglasje Evo mamo ga Miklavza.bravooooooooo mladi moz....bravo veliki Domen Bravo zlata Ilka Štuhec! 3. 12. 2016, 14:07 9 Facebook Twitter foto: STA Na uvodnem smuku v kanadskem Lake Louisu je zmagala Slovenka Ilka Štuhec. Mariborčanka je tako osvojila 73. slovensko zmago v svetovnem pokalu, 50. v ženski konkurenci ter sedmo smukaško. Šestindvajsetletna Štajerka je šele tretja Slovenka s smukaško zmago na tekmah za svetovni pokal. Dvakratna mladinska svetovna prvakinja, v smuku in slalomu je bila velik smučarski talent, je imela tudi veliko smole s poškodbami, zaradi katerih je odložila pohod na vrh. Očitno se je prekletstvo poškodb ustavilo, Slovenija pa dobiva novo odlično smučarko, ki bo pred TV ekrane pritegnila Slovence tako, kot je to znala Tina Maze. V izjavi za medije je Ilka povedala: “Želela sem si odpeljati dobro, dati vse od sebe. Ko pa sem prišla v cilj in videla to številko 1, zeleni napis, prednost, sem si mislila: res svetovno. Res fajn.” Foto: STA Foto: STA Zmaga je zaslužena Štuhčeva je drugi tek dobro peljala že od starta, saj je imela najboljše vse vmesne čase. Tudi v novi sezoni trenira pod vodstvom trenerja Gregorja Koštomaja. Ta je ob zmagi dejal: “Predvsem poleti smo zelo dobro trenirali, veliko s fanti. Imela je zelo dobro primerjavo, predvsem pa motivacijo, morala se je dokazovati. Že tam je bilo čutiti, da je hitra, a saj veste, to se mora vedno potem potrditi na tekmi. Tu na treningih smo poskušali narediti nekaj stvari in takoj se je videlo, da je med boljšimi tekmovalkami.” Veselje je bilo v cilju nepopisno, vsem se je od srca odvalil velik kamen. Trener Koštomaj pa je še povedal, da je bila zmaga več kot zaslužena. STA, Aleksandra Jug Začel je Primož Ulaga, na elitni seznam se je vpisala še Ilka Štuhec 400. del rubrike Športni SOS 4. december 2016 ob 08:45, zadnji poseg: 4. december 2016 ob 09:26 Ljubljana - MMC RTV SLO Smučarski skakalec Primož Ulaga je pred 31 leti postal prvi slovenski športnik, ki je na tekmah svetovnega pokala v zimskih športih v dveh dneh zmagal dvakrat. Od takrat se je v tej druščini znašlo le malo športnikov. V lanski sezoni je Peter Prevc postal prvi Slovenec, ki mu je uspelo nanizati tri take pare dvojnih zmag. Nekoliko nepričakovano se je na tem seznamu znašla tudi Ilka Štuhec, ki je v teh dneh blestela v Lake Louisu. Vprašanja o športu, športni zgodovini in statistiki lahko pošljete po elektronski pošti ali Twitterju. Odgovore lahko preverite v arhivu. 873. Ilka Štuhec je v petek dobila prvo tekmo za svetovni pokal. Že lani sta bila temu blizu Ana Drev in Boštjan Kline. Kdo je bil zadnji Slovenec (z izjemo serijske zmagovalke Tine Maze), ki je slavil v svetovnem pokalu? Krištof Kovačič To je bil Andrej Jerman, ki je 29. decembra 2009 v Bormiu dobil smuk, v isti disciplini je najprej slavil leta 2007 v Garmischu. Za iskanje predzadnjega Slovenca (seveda brez upoštevanja Tine Maze) pa je treba že skoraj vse do preloma stoletja - Mitja Kunc je namreč 27. februarja 2000 v Jongpjongu dobil slalom (svojo edino tekmo za svetovni pokal). 874. Kateremu zimskemu športniku je uspelo dobiti v dveh dneh dve tekmi za svetovni pokal? Krištof Kovačič To je uspelo sedmim slovenskim športnikom v zimskih tekmah svetovnega pokala. Športnik Šport Kraj Datum Primož Ulaga smučarski skoki Thunder Bay 7./8. 12. 1985 Mateja Svet alpsko smučanje Kranjska Gora 30./31. 1. 1988 Primož Ulaga smučarski skoki Planica 26./27. 3. 1988 Primož Peterka smučarski skoki Engelberg 11./12. 1. 1997 Jakov Fak biatlon Nove Mesto 7./8. 2. 2015 Žan Košir deskanje na snegu Asahikava 28.2/1. 3. 2015 Peter Prevc smučarski skoki Engelberg 19./20. 12. 2015 Peter Prevc smučarski skoki Vikersund 13./14. 2. 2016 Peter Prevc smučarski skoki Almati 27./28. 2. 2016 Ilka Štuhec alpsko smučanje Lake Louise 2./3. 12. 2016 Rasizem nad belci v ZDA na najvišji stopnji – po Trumpu so se znesli še nad Jezusom 6. 12. 2016, 5:00 123 Facebook Twitter Foto: epa V svojem poskusu politizirati vsako stvar na rasni osnovi so se dvignili na noge tisti, ki zagovarjajo “protirasne teze”. Ti ljudje, ki si pravijo kar Race Warriors, se zdaj borijo za to, da bi cel svet spoznal, da Jezus ni bil takšen, kot ga prikazuje krščanstvo, torej moški bele polti, peščenorjave barve las in modrih oči. Pod tem imenom Race Warriors pa se v bistvu združujejo vsi, ki očitno še kako sovražijo belo raso. Dovolj zgovoren je že napis moškega na fotografiji, ki poziva, naj se “ubije vse belce”. Ena izmed članic Race Warriors, temnopolta Danni Roseman, se z ostalimi člani trudi na vse pretege dokazati, da krščanstvo ni izum belih ljudi, ki po njenem prepričanju iščejo prevlado in nadzor nad “ljudstvom barve”. V svojem zapisu za neko spletno stran je razglasila svojo postopno odtujitev od krščanstva zato, ker so jo “bombardirali s podobami tega moškega s peščenorjavimi lasmi, modrimi očmi in belo poltjo”. Tako je Danni opisala Jezusa Kristusa. To pa ni edini primer rasizma nad belci. Preberite tudi: Svet pretreslo več primerov rasizma nad belci Ne prenese niti belopoltih misijonarjev, pridigarjev in vseh, ki širijo “mit” o belem Jezusu V svojem sovražnem zapisu se je znesla tudi nad misijonarji in pridigarji ter nasploh nad vsemi, ki širijo “mit” o belem Jezusu. Vse njihove pridige so le še en primer “belih ljudi, ki manjšinam ukazujejo, kaj reči in kako se obnašati,” trdi Danni, ki je prepričana, da so belim kristjanom oprali možgane. “Nikoli ne pozabite, da je za večino črnih Američanov ta tradicija povezana z dolgotrajnimi vezmi črne skupnosti s krščansko cerkvijo,” je dejala. No, zanjo je celo vera povod za rasistična obračunavanja, čeprav trdi, da ni rasistka. A dejstvo, da je močno proti belcem in da jo odvrača vse, kar je povezanega z belci, govori samo zase. Jezusova polt jo je tako zaslepila, da poziva vse somišljenike k opustitvi krščanstva Da ima Rosemanova resne težave, verjetno tudi sama s sabo, priča tudi to, da jo moti ne le beli Jezus, temveč tudi to, da je bil Jezus človek. A o tem pravi, da bo razglabljala kdaj drugič. Tokrat pa je svoj gnev raje znesla nad njegovo poltjo, saj pravi, da je bila zlorabljena v “tržne namene, za kolonizacijo, izkoriščanje in pomiritev manjšin in ‘obarvanih’ ljudi na stotine let.” Po njeni logiki na tisoče črnih krščanskih voditeljev in duhovnikov v ZDA in drugod niso nič več kot le sodelavci oziroma po njenem kolaboranti, ki sodelujejo v načrtu, da so črnci neprestano “pod čevlji” belcev. Zato kot edino možnost vidi, da vsi njeni somišljeniki opustijo krščanstvo, ki je po njenem neučinkovit instrument za osvoboditev “ljudstva barve”. Zagotavlja, da bo še naprej “gojila duhovnost” “Beli Jezus ni odgovor za ‘ljudi barve’ oziroma za njihovo pridobivanje na enakosti, spoštovanju in sprejemanju na tem svetu. Lahko mirno protestiramo ali pa navdušeno molimo, pojemo in častimo,” je dejala. Medtem ko se je ločila od Jezusa, pa vseeno zagotavlja bralcem, da bo še naprej “gojila duhovnost”, ki ji bo pomagala, da bo moč “izzivom, da se naučim stvari, ki so bile sprejete v evangeliju,” še povzema njene hujskaško usmerjene besede Breitbart. Marjanca Scheicher Anonimni_Profesor • eno uro nazaj Torej za pametne bom naredil povzetek. Današnji Judje Aškenazi so genetsko zelo sorodni Evropejcem, ki so belci. Zakaj? Ker so verjetno potomci izgubljenega plemena Judov iz Irana, ki so se emancipirali iz Asirske sužnosti po babilonskem porazu Asircev. Ti Judje so bili torej belci sicer z nekaj rdečimi primesmi, torej so tudi Judje iz Jezusovega časa bili pretežno belci in tudi Jezus je bil pretežno bele polti. Jezus je bil Žid. Arabci in Židi imajo enake gene in so pravzaprav brati. Zato bi moral biti Jezus napol črn, s kljukastim nosom in s črnimi lasmi. Podoba v naših cerkvah je idealizirana in prilagojena belcem, ker sicer nihče ne bi verjel napol črnemu. Enako je z Marijo. Za črne vernike je Jezus ponekod črnec. O rasizmu pa toliko: iz lastnih izkušenj so največji rasisti Japonci, črnci, Arabci in potem vsi ostali. venijaLjudje Logika CSD-jev: Morilec se lahko dobiva z otrokoma, medtem ko se starima staršema to otežuje 6. 12. 2016, 16:05 0 Facebook Twitter Romeo Bajde, Foto: sta Velenjčan Romeo Bajde, oče velenjskih dečkov, je na celjskem okrožnem sodišču podal zagovor zaradi umora svoje partnerke decembra lani v Velenju. Zanikal je navedbe iz obtožnice, da jo je ubil iz ljubosumja. Kot je povedal Bajde, je njegova partnerka imela novega partnerja in se je on s tem sprijaznil. Po njegovi oceni je bila njegova partnerka nesramna in problematična, veliko je tudi pila. Poudaril je še, da je na mesec za mobitel zapravila od 280 do 300 evrov. Ker je Bajdetov zagovornik Tomaž Bromše zahteval izločitev javnosti z glavne obravnave zaradi varstva osebnega in družinskega življenja obtoženega, je sodni senat sklenil, da bo o tem odločal sproti. Bromše ne more biti dolgo prisoten na obravnavah zaradi terapije Sodišče ni zaslišalo mame umorjene in zdravnika iz velenjskega zdravstvenega doma, ki je ugotovil njeno smrt, saj je Bajde moral iti na terapijo, po kateri pa ne more nadaljevati s spremljanjem obravnave, poroča STA. Obtoženi Bajde, ki je od dogodka decembra lani v priporu v Celju in je v preteklosti že bil obsojen zaradi nasilništva, lahko glede na ugotovitve izvedenca obravnavam na sodišču aktivno sledi največ dve uri, pretežno sede. Centrom za socialno delo se zdi normalno, da ima oče stike z otrokoma Ne glede na to ali je bila mama problematična, pa ni imel Bajde nobenega opravičila, da jo je ubil. Če je prebolel ljubosumnost, kaj je bil potem razlog in na kakšne terapije hodi Bajde, da ne more poslušati obravnave več kot dve uri. Očitno je, da je Bajde močno psihično nestabilna oseba. Za umor partnerke pa mu grozi 15 do 30 let zapora. Centrom za socialno delo pa se zdi, da je popolnoma normalno, da ima taka oseba stike z otrokoma. Oče, ki je umoril svojo partnerko, otroka vidi večkrat kot stara starša, ki sta ju vzela k sebi in za njiju skrbela dokler jih ni CSD ugrabil iz vrtca in odpeljal k rejnikom. Stara starša, ki jima je samo do tega, da njuna vnuka živita v ljubeči družini, imata s koroškima dečkoma manj stikov kot oče morilec. S tem, da Bajde ni nikakršen svetnik, saj je imel probleme z nasilništvom že v preteklosti. Pri kakšnih drugih starših bi otroke vzeli že pred tem dogodkom, tukaj pa pač ne. Mentaliteta zafrustriranih feministk na Centrih za socialno delo dejansko uničuje družine, otroke ropa ljubezni in jih ugrablja iz objema starih staršev. Stara starša, če se spomnimo, nista imela ustreznih bivalnih prostorov. Bilo je še mnogo drugih izgovorov. Glavni pa je bil, da je to, da jih vzamejo rejniki, v korist otrok. Center za socialno delo sprašujemo ali je otrokoma v največjo korist, da se redno srečujeta z morilcem, ki je umoril njuno mamo? A. R. Slovenija zares postaja policijska država – zaslišanja bo vodila policija brez prisotnosti odvetnika 6. 12. 2016, 16:33 0 Facebook Twitter (Foto: STA) Darko Stare in Goran Klemenčič imata očitno željo ljudi čim prej spraviti za zapahe, saj sta predstavila, da dobiva policija možnost zaslišanja osumljenca tudi brez odvetnika, zaslišanje pa bodo kar avdio-video posneli. Državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Darko Stare je povedal, da bo sedaj možno “zaslišanje osumljenca tudi v nenavzočnosti odvetnika. To možnost bosta imela tako policija kot tudi državni tožilec, vendar bosta pravna varnost in pa položaj osumljenca kot tudi nenazadnje tožilstva in policije zavarovana z obveznim avdio-video snemanjem tovrstnega zaslišanja, kadar ne bo odvetnika.” Preberite tudi http://nova24tv.si/slovenija/sprenevedanje-na-visku-direktor-urada-za-preprecevanje-pranja-denarja-plemenske-konje-enaci-s-cebelami/ Trenutna ureditev daje dokazno vrednost zapisniku pri zaslišanju samo pod pogojem, da je navzoč odvetnik. “Svobodna izbira vsakega osumljenca je, ali bo izbral oziroma angažiral odvetnika ali ne, bo pa poštenost, korektnost in tudi pravna pravilnost postopka zagotovljena z avdio-video snemanjem. To pomeni, da če bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji za to, da bo lahko tak zapis tovrstnega zaslišanja tudi avdio-video posnet, bo lahko dokaz na sodišču, kar pa bo prosta presoja sodnika oziroma sodišča, ki bo o tem odločal.” Nad avdio-video snemanjem niso zadovoljni niti na policiji Klemenčič pa je opozoril na to, da če osumljenec izrecno izjavi, da si zagovornika ne želi izbrati, vendar se njegovo zaslišanje posname, potem gre “v takem primeru zapis tega zaslišanja v sodni spis in ta zapis je relevanten, če ti potem na glavni obravnavi potem izpoveš drugače,” je povedal Klemenčič in priznal, da nova ureditev ni naletela na dober odziv. “Policija nad tem ni pretirano navdušena, ker to pomeni na nek način posvetit z lučjo tudi v postopek policijskega zaslišanja in ta postane bolj transparenten, ker ga lahko potem vidijo sodniki, tožilci, obramba. Obramba pa ima s tem tudi težave, ker pač meni, da se je bistveno lažje braniti, če izjave, ki jih daš policiji, pod varovalkami ne pridejo in ne ugledajo luč sveta na samem sojenju.” Minister za pravosodje je sicer izjavil, da se bo osumljenca lahko snemalo tudi v primeru, da bo prisoten odvetnik. “Ampak štos je v tem, da če vi imate odvetnika, potem je ta tisto zagotovilo, da je postopek korektno izpeljan in se lahko napiše zapisnik. Če pa se odrečeš odvetniku, potem je pa to potrebno posnet.” “Če nekdo na zaslišanju liže sladoled” “V tujini tudi policija tak pristop pozdravlja, ker se na ta način lahko brani zlonamernih obtožb, da je bilo neko priznanje izsiljeno, da so ga maltretirali, da so z njim grdo ravnali. Če nekdo na zaslišanju liže sladoled, recimo, pa … No, to je to,” svoje misli ni dokončal Klemenčič. No, mi še nismo slišali za primer, da bi kdo med zaslišanjem lizal sladoled. Vrednost opreme policistov razkrita kar v SIT ali kako je za policiste vse dobro Seveda pa se je veliko vprašanj porajalo tudi o avdio-video opremi, predvsem koliko je nabava le-te stala. A je Stare razkril, da pravzaprav nič, saj je oprema še iz časov, ko se je kupovalo s slovenskimi tolarji. Samo za informacijo: ta že od 1.januarja 2007, torej skoraj 10 let, ni več valuta, ki bi jo uporabljali v Sloveniji. Stare je namreč na vprašanje o avdio-video opremi, ki jo bodo sedaj policisti uporabljali, razkril, da je bila policija že v preteklosti opremljena s tovrstno opremo v ta namen in ki je stala “okrog 30 milijonov tolarjev. In seveda tudi oprema za prostore je bila realizirana v vrednosti, mislim da, 60 milijonov tolarjev. Takrat so se vsi prostori praktično vseh policijskih postaj in enot kriminalistične policije opremili s to opremo.” Marjanca Scheicher Komaj 17-letni Domen Prevc je novo sezono smučarskih skokov začel fenomenalno. Z dvema zmagama je zasedel prvo mesto tudi v skupnem seštevku, v hrbet pa mu tako gledata veliko bolj izkušena skakalca Severin Freund in Daniel Andre Tande. Domen ima neizmeren talent, močno voljo, očitno neverjetne gene in še marsikaj, kar zmagovalci potrebujejo. Rade ga imajo tudi punce, saj je uradno samski, podpira ga tudi družina. Njegov starejši brat Peter, ki je blestel v lanski sezoni, letos pa bo na njegove najboljše predstave treba še malce počakati, se je Domnu na facebooku ob zadnji zmagi poklonil v svojem slogu: »Bravo, Domen Prevc!! Dobr', da te 'mamo.« Zase sicer pravi, da mu najboljših skokov še ni uspelo pokazati, je pa gotovo toliko bolj vesel za svojega brata. Nato in EU z združenimi močmi za boj proti hibridni vojni Podpis svežnja več kot 40 ukrepov 6. december 2016 ob 16:18 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Moč Nata se lahko krepi le z močnejšim sodelovanjem z EU-jem, je dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki bo na vrhu v Bruslju potrdil sveženj ukrepov za uresničitev svoje izjave. Zunanji ministri Nata bodo na dvodnevnem zasedanju v Bruslju razpravljali predvsem o Rusiji in sodelovanju z EU-jem v senci negotovosti glede ameriške politike po izvolitvi naslednjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v preteklosti večkrat dejal, da ZDA morda ne bodo pomagale članicam Nata, ki ne plačujejo svojega finančnega deleža. To bo tudi poslovilno zasedanje za ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja, od katerega je pričakovati sporočila o pomenu čezatlantskih vezi. Potrditev več kot 40 ukrepov Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini bosta predvidoma danes potrdila in predstavila sveženj več kot 40 ukrepov za uresničevanje izjave o krepitvi sodelovanja na sedmih področjih, med drugim načrte za boj proti kibernetskimi in hibridnim grožnjam. Nato in EU naj bi namreč združila moči v oblikovanju odgovora hibridni vojni (hibridno vojskovanje združuje tako konvencionalno kot kibernetično vojskovanje), med drugim tudi z okrepitvijo deljenja informacij. Stoltenberg je poudaril, da je takšno sodelovanje za Nato pragmatičnega in komplementarnega značaja, s tem pa ne bodo podvajali svojih dejavnosti. V preteklosti so namreč poželi kar nekaj kritik zaradi podvajanja dejavnosti obeh organizacij. K. Št. Po dobrih štirih urah napetega metanja in pometanja smo dobili nove državne univerzitetne prvake: ekipo Filozofi s Filozofske fakultete, ki so jo sestavljali: Nuša Kovačič, Kaja Pavletič, Ana Vičar in Matic Zupan. Vir: https://www.flickr.com/photos/141121946@N03/albums/72157675151889281 Državno univerzitetno prvenstvo v curlingu 2016/17 Slovenska univerzitetna športna zveza, Športna zveza Univerze v Ljubljani in Curling zveza Slovenije so v ponedeljek, 5. decembra 2016, po enoletnem izpadu, organizirali drugo Državno univerzitetno prvenstvo v curlingu. V konkurenci 14-ih moštev je bila najuspešnejša Univerza v Ljubljani, državni univerzitetni prvaki v curlingu 2016 so tako postali Filozofi s Filozofske fakultete. Včeraj, 5.12.2016 so ledeno ploskev dvorane Zalog, ki obratuje v sklopu Javnega zavoda Šport Ljubljana, zavzeli študentje in študentke, ki so se potegovali za naslov državnih prvakov v curlingu za leto 2016/2017. Tekmovanja so se udeležile najboljše ekipe z različnih visokošolskih zavodov, največ ekip je tudi letos bilo z Univerze v Ljubljani. Že na prvenstvu Univerze v Ljubljani so ekipe, ki so se kvalificirale za nastop na državnem univerzitetnem prvenstvu, napovedale hud boj za naslov državnega univerzitetnega prvaka. Ko sta se s tako naravnanostjo na tekmovanju pojavili še odlično razpoloženi ekipi z Univerze v Mariboru in Šolskega centra Velenje, Višje strokovne šole, smo vedeli, da bo tekmovalno vzdušje vse prej kot ledeno. Po dobrih štirih urah napetega metanja in pometanja smo dobili nove državne univerzitetne prvake: ekipo Filozofi s Filozofske fakultete, ki so jo sestavljali: Nuša Kovačič, Kaja Pavletič, Ana Vičar in Matic Zupan. Filozofi so na prvem DUP v curlingu zasedli drugo mesto, letos pa je kot so dejali, bilo nekaj več sreče. Kapetanka ekipe Kaja je dejala: »Vzdušje je bilo super, vsi nasprotniki so bili zelo dobri, moja ekipa pa še boljša. Včasih je šlo malo na tesno, a se je vse izšlo srečno. Po lanskoletnem drugem mestu smo si letos res želeli zmage!« »K zmagi je definitivno pripomogla tudi naša uigranost, v isti sestavi smo nastopali že na kar nekaj prvenstvih univerze v Ljubljani«, je dodal Matic. Drugo mesto je osvojila ekipa Poljanc, ki so jo sestavljali študentje Fakultete za šport: Rok Hajd, Matic Šen, Andrej Rot, Jaka Kramaršič in Marko Čipič. To je prva osvojena medalja difovcev v tem športu, s čimer so morda izrazili težnjo ali celo napovedali, da želijo dominirati tudi v tem športu. Tretje mesto so osvojili študentje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo – Plajba. Marko Jalovec, Andrej Hlača, Valentin Hegediš in Mateo Turčić. »Organizacija je res super, vedno boljša. Zadovoljni smo tudi s pripravo tekmovalne površine. Ta tekmovanja v curlingu so res super, mladi smo res navdušeni, ko lahko probamo kaki novi šport. Curling je res poseben in nem je zelo všeč, zato smo se tudi udeležili že vseh tekmovanj v curlingu, ki jih je organizirala Športna zveza Univerze v Ljubljani!« Za podporo programu se zahvaljujemo Fundaciji za šport, Mestni občini Ljubljana, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dnevniku Ekipa24 in Zavodu ŠKL. https://sites.google.com/a/student.uni-lj.si/sportna-zveza/programi-zveze/programi-sportne-zveze-univerze-v-ljubljani-2016-17/drzavno-univerzitetno-prvenstvo-v-curlingu-2016-17?pageReverted=5 Avstrijo preplavili do Slovencev nestrpni plakati: “Nadlegovali bodo naše ženske” 7. 12. 2016, 5:00 0 Facebook Twitter “Državljani pozor! Morda izgleda prijazen, vendar bo uničil našo kulturo, izkoristil socialni sistem, vzel naše službe in nadlegoval naše ženske. Branite nas!,” piše na plakatu izobešenem v Celovcu, na katerem je upodobljen Kekec in s katerim opozarjajo na prihod vse več Slovencev, ki migrirajo iz Slovenije zaradi slabih ekonomskih razmer. Zaradi eksodusa mladih Slovencev, ki v Sloveniji ne dobijo zaposlitve in so primorani najti delo v tujini, so nestrpneži v Avstriji že pričeli z ostro kampanjo, ki spominja povsem na neke druge čase pred drugo svetovno vojno. Medtem ko se vlada Mira Cerarja tako rada hvali, da je rešila slovensko gospodarstvo, nas naši sosedje soočajo povsem z drugačno sliko. Oglejte si še: Janez Janša: “Po dveh letih je jasno kam je ta krmar zapeljal ladjo slovenskega razvoja” Ta jasno kaže, da je večino nezaposlenih slovenskih kadrov zaposlila kar Avstrija in s tem rešila večji del brezposelnosti v Sloveniji. Zaradi ogromnega odliva Slovencev v sosednjo državo pa smo za nekatere tam postali nezaželjeni, saj po njihovem ogrožamo delovna mesta, kulturo, socialni sistem in celo njihove avstrijske ženske. Po nekaterih podatkih živi v Avstriji že 30 tisoč Slovencev, kar 13 tisoč pa jih nov dom našlo na avstrijskem Koroškem, kjer se je te dni znašel ta nestrpen plakat. Poleg delujočega trga dela in višjih plač v sosednji Avstriji, je ta država zanimiva za tujce tudi zaradi nižjih cen zemljišč in manj zapletenih birokratskih postopkov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za hiše in poslovne prostore. To posebej pride do izraza v času gospodarske krize, ko slovenska vlada ni naredila še ničesar, da bi olajšala poslovanje ter birokratske ovire gospodarstvu. To je tudi eden glavnih razlogov, da slovenska podjetja selijo svoje sedeže v sosednjo Avstrijo, mladi ljudje pa si tam ustvarjajo družine. Leta 1938 je imela Slovenija 80 odstotkov avstrijske življenjske ravni. Po drugi svetovni vojni je Avstrija ostala del kapitalističnega zahoda, Slovenija pa je skupaj z Jugoslavijo pristala vzhodno od železne zavese. Izid tega je bil, da je imela Slovenija leta 1990 le še od 40 odstotkov življenjske ravni severne sosede. Slovensko gospodarstvo se je povprečju EU najbolj približalo v letih med 2004 in 2008, ko smo dosegli 92 odstotkov BDP-ja Evropske unije. Takoj po letu 2008, ko je prišlo obdobje levih vlad, je standard začel strmo upadati, zadolževanje pa močno naraščati. Tako smo leta 2015 dosegali le še 82 odstotno raven razvitosti Evropske unije, zadolženost države pa je iz 22 odstotkov v letu 2008 poskočila na sedanjih 83 odstotkov ali kar za 24 milijard evrov. M. P. Ta plakat je maslo globalistov. Z njim skušajo odvrniti pozornost od pravega problema, to je migrantov iz Afrike in Azije, na problem, ki to ni. Slovenci so že itak del avstrijske družbe. Tega plakata ne bode skoraj nihče od Avstrijcev, povezal s Slovenci. Niti ne poznajo Kekca, niti jim flika (zaplata) v obliki slovenskega čudaškega grba, nič ne pomeni... Po vsej verjetnosti, sledi vodijo v naše loge, kjer želijo nekateri mednarodni konflikt, da bi še dodatno oslabili pozicijo vladi ali celo, da bi tiste, ki danes iščejo delo v Avstriji... prestrašili. Čista levičarska propaganda Avstrije. Bolje bi bilo, da se osredotočijo na arabske in afriške migrante. Ne vem v čem se razlikuje kultura Avstrijcev In Slovencev,ki naj bi uničili njihovo kulturo.Če so izumitelji plakata ciljali na" slovenske državljane",ki so btw.resnično nadležni (enako kot v Sloveniji) s svojo kulturo,bi lahko to počeli z drugačno sliko.Kekec,ne samo,da izgleda prijazen (Er mag freundlich scheinen),on tudi je prijazen,zato z besedo Aber proč. Šokantne podobe angleškega mesta Blackburn, kjer so domačine zamenjali muslimani, cerkve pa mošeje 7. 12. 2016, 5:00 9 Facebook Twitter Foto: Youtube Kako nenavadno se je sprehajati po predelih angleškega mesta Blackburn in spraševati mimoidoče muslimane, če v kateri izmed hiš v ulici še živi družina bele rase, se danes na svoji naslovnici v šokantnem članku, ki razkriva posledice liberalne britanske multi-kulti politike 21. stoletja, sprašuje časopis Daily Mail. Novinar Neil Tweedie zgroženo ugotavlja, da je Blackburn danes povsem neprepoznaven in da je od tipičnega delavskega angleškega mesta v občini Lancashire ostalo bore malo. Človek bi pričakoval, da se zaradi množičnega priseljevanja v tem delu Anglije, nedaleč od milijonskega mesta Manchester, mešajo ljudje vseh ras sveta, a je ravno nasprotno. Blackburn se nevarno radikalizira v eno smer, muslimansko: belci so se že zdavnaj odselili, tradicionalne angleške ulice so preplavljenje z v burke in druga pokrivala ter halje pokritimi ljudmi, na gričih mesta rastejo mošeje kot gobe po dežju. V mestu živi samo ena bela družina Blackburn, ki se nahaja približno 35 kilometrov od Manchestra, tretjega največjega angleškega mesta, je danes kandidat za mesto z največjo stopnjo rasne segregacije na Otoku. Na vprašanja novinarja Neila Tweedieja odgovarja mimoidoča mlada dama britansko-pakistanskega porekla in pravi, da bela družina živi v hiši na koncu ulice, na dvorišču ima parkiranega forda. Vsi jo poznajo, saj je edina, ki se še ni odselila. Na vrhu te iste ulice stoji mošeja, minareti, ki rastejo visoko v nebo, oblikujejo novo podobo mesta. Zamenjali so dimnike nekdanje tovarne, ki je predstavljala središče bombažne industrije v Blackburnu. Preberite še: Rasizem nad belci v ZDA na najvišji stopnji – po Trumpu so se znesli še nad Jezusom Daily Mail razkriva šokanten podatek, da se danes v širši okolici Blackburna nahaja več kot 40 mošej, samo v delavskem predelu Darwen je danes tretjina prebivalstva muslimanske veroizpovedi, medtem ko v nekaterih drugih predelih ta številka naraste celo do 50 odstotkov. Problematično je, ker je muslimanska populacija tako visoko koncentrirana, da se nekontrolirano spreminja v geto. Takšnih getov je po Angliji na stotine, vse več domačinov živi v strahu in se javnim institucijam nemočno pritožuje, da se počutijo tujce v lastni deželi. Tisti, ki so finančno dovolj zmožni, se množično selijo v varnejše, dražje predele mesta, kjer živijo belske družine. Verske in kulturne prakse muslimanov v nasprotju z britanskimi zakoni Da stopnja segregacije počasi dosega alarmantni nivo, je krivo predvsem mlado muslimansko prebivalstvo, saj je do vsega, kar ni “njihovo”, še bolj nestrpno nastrojeno od svojih staršev ali starih staršev. Tako jih uči že vzgoja; muslimani kupujejo hiše v bližini mošej in kadar jih prodajajo, pod ceno raje prodajo drugim muslimanom, kot da bi te hiše končale v rokah Angležev. Mesta, kot je Blackburn, so v 21. stoletju posledično doživela množičen eksodus belskega prebivalstva, ki ne želi živeti v vse bolj tujih okoliščinah. Tako prihaja do izolacije muslimanskega prebivalstva, ki večinoma prihaja iz Pakistana in Bangladeša. Daily Mail poroča, da so nekatere verske in kulturne prakse muslimanov ne samo v nasprotju s tradicionalnimi britanskimi vrednotami, temveč tudi v nasprotju z britanskimi zakoni. Ena prepoznavnejših delavskih ulic Blackburna iz 20. stoletja je danes dom le še eni angleški družini, kjer živi Donna Phillips z možem invalidom in tremi otroki. Le-ti hodijo v šolo na drugo stran mesta, saj v njihovi najbližji šoli praktično ni Angležev, saj so v svoji lastni deželi postali rasno diskriminirani. Mladi različnih ras in veroizpovedi se med seboj ne družijo več in ne pogovarjajo, nestrpnost in ekstremizem naraščata. Družina Phillips je ena izmed mnogih, ki za nastalo situacijo krivi državo, saj je dovolila nekontroliran pritok ekonomskih migrantov z vseh koncev sveta. Azijski muslimani so izolirana in nestrpna skupnost, ki sovraži vse, kar ni njihovo Zadnji popis prebivalstva na Otoku je pokazal, da je danes belih Britancev nekaj manj kot 80 odstotkov, še leta 2001 pa je ta rasna skupina predstavljala kar 87 odstotkov vsega prebivalstva. Muslimani so danes največja tuja verska skupnost in po zadnjem cenzusu štejejo vsaj 3 milijone ljudi. Realne ocene so, da jih je še precej več. V mestih, kot je Blackburn, so razlike še večje; bela britanska populacija predstavlja le še dobrih 60 odstotkov prebivalstva, v nekaterih predelih pa manj kot 7 odstotkov. Zadeva je šla tako daleč, da britanska vlada razmišlja o tem, kako bi svoja mesta znova naredila bolj britanska. Ljudi želi prepričati, naj ne zapustijo svojih domov, da ne bi prav vsa na koncu končala v rokah azijskih muslimanov. Odpirajo se nove tradicionalne britanske trgovinice, pivnice in rastejo nogometna igrišča, župani panično pozivajo k proslavi tradicionalnih krščanskih praznikov. Toda nekateri razočarani prebivalci Blackburna menijo, da je za kaj takšnega že prepozno. Multi-kulti politika je prinesla nepopravljive posledice in je lahko v opozorilo drugim evropskim državam, ki se lotevajo podobne levičarske politike. “Te azijske družine se nočejo družiti z Angleži. So zelo izolirana skupnost. Včasih, ko se sprehajam po ulici, me ti ljudje grdo gledajo. Njihovi pogledi mi sporočajo, da Angleži tu nismo zaželjeni, da nas niti ne razumejo, zakaj bi želeli živeti z njimi. Mlada generacija je še bolj nestrpna od stare,” za Daily Mail pove Phillipsova. Tudi njen sin, ki trpi za avtizmom, je bil že tarča posmeha in zlorabe s strani mlade azijske muslimanske skupnosti. Levičarski aktivisti migrante še vedno zagovarjajo Nepremičninski agent iz Blackburna, ki je v pogovoru za Daily Mail želel ostati anonimen, pravi, da so Azijci dobesedno ukradli mesto in da ga Angleži ne bodo mogli dobiti nazaj: “V azijskih predelih mesta prodamo zelo malo nepremičnin, ker jih je na voljo neverjetno majhno število. V 90 odstotkih so te nepremičnine v rokah Azijcev, ki kupujejo in prodajajo med seboj. Ne bodo pustili, da jih kupi kdo drug!” Na vsakršne kritike muslimanske skupine slabo reagirajo. Pred tedni je vlada objavila poročilo, ki razkriva, da se zaradi vse višje segregacije viša tudi stopnja kriminala in verskega ekstremizma, sprožila pa je nasilne proteste ogorčenih ekonomskih migrantov. V nekaterih getih je situacija pripeljala že tako daleč, da ljudje na ulicah protestirajo proti “razgaljenim” Angležinjam, ki žalijo njihovo vero, s transparenti pozivajo k uvedbi šeriatskega prava. Ministrstvu za zunanje zadeve se ne sanja, kako ustaviti islamski ekstremizem Vladno poročilo je med drugim obtožilo javne organe, da ne ukrepajo zoper kriminala, saj se bojijo biti označeni za “rasiste”. Javne institucije v Angliji že dlje časa takšne nasilne izpade muslimanov pometajo pod preprogo, saj se jim preprosto ne upajo zoperstaviti. Posledično je na ulicah vse več simpatizerjev islamskega ekstremizma, džihadistov, verskih voditeljev, ki pozivajo k sovraštvu, in pedofilov. Poročilo še razkriva, da so v primerih, ko je javna institucija dejansko želela posredovati, naleteli na ogorčenje med levičarskimi aktivisti, ki so uradnike, pričakovano, označili za nestrpneže. Takšno vladno poročilo je bilo v izdelavi več mesecev, britanska vlada pod vodstvom Davida Camerona pa ga je zaupala vladni uradnici na področju socialnega varstva, Dame Louise Casey, da bi izvedla obširen preglede kohezije in ekstremizma v muslimanskih in drugih migrantskih skupnostih. Angleški mediji pišejo, da bi moralo biti poročilo objavljeno že oktobra, a so imeli na Ministrstvu za notranje zadeve precej pomislekov zaradi vsebine, ki je razkrila njegovo kritično pomanjkanje strategije za vključevanje v skupnosti in odziv na ekstremizem med muslimani. Predsednica vlade Theresa May je sicer že zanikala, da bi sama videla poročilo pred njegovo objavo. L. S. V kakšni levičarski glavi se verjetno še vedno odvija film o tem, kako bomo vsi živeli skupaj, kako se bodo kulture mešale, pod soncem mavrica, vsi so srečni... Slej ko prej droga popusti. Pokaže se resničnost, ki je opisana zgoraj. Naj bo jasno: globalisti imajo natančno agendo, katere cilj je uničenje evropskih narodov in narodov sploh ter uničenje nacionalnih držav z namenom vzpostavitve svetovne države pod vodstvom mednarodnega kartela bankirjev. OZN je organizacija v njihovi funkciji, prav tako EU in do izvolitve Trumpa tudi ZDA. V Evropi so edini, ki so spregledali globalistično agendo, višegrajci in to zato, ker še nimajo kritične mase migrantov, ki bi lahko blokirala pobude domačinov. Zato je Juncker tudi oblikoval kvote za razdelitev migrantov, ker bi s tem enakomerno porazdelil trojanske konje globalizacije po vseh evropskih državah. Evropski narodi in med njimi slovenski še nikoli niso bili pod večjo grožnjo izginotja kot zdaj pod globalistično fašistično vladavino. Slabo je, da se Angležem niti ne sanja kako bi se spoprijeli z muslimanskim ekstremizmom, dobro za Angleže pa je, da sanjajo. Tudi v Sloveniji preveč sanjamo in strpno prenašamo leve vlade, ki nas poseljujejo z ekstremističnimi šeriatarji. To je res grozovit pogled na musliče v mestu Blackburna. Tukaj lahko vidimo, kam nas lahko pripelje multi-kulti politika butastih in lažnih evropskih vlad. Bogati muslimanski šejki "podkupujejo" evropske in lokalne birokrate z velikimi denarji. V tem je problem. Mi pa se čudimo "neumnosti" nekaterih. Tudi vprašanje je, kako Merklco izsiljujejo, da špila to kar špila!!! Jezikovni spletovalec: Hočeš nočeš imaš in nimaš Slovenska negacija ? in ali res ne potrebuješ ničesar, da bi bil srečen? 7. december 2016 ob 07:24 Ljubljana - MMC RTV SLO Pravila slovenskega zanikanja včasih kar zmedejo. Kako neki vedeti, kaj naj bi avtor "hotel povedati"?! Janko Moder je naslov Hemingwayevega dela To Have and Have not (1965) prevedel kot Imeti ali ne. V tem izvirniku precej zvestem prevodu je isti prevajalec v primerjavi s pozneje spremenjenim naslovom, ki je izšel ob 30-letnici smrti velikega pisatelja, ohranil neosebno glagolsko obliko ("imeti"). V drugem delu naslova nedoločniške oblike sicer ne podvaja, ampak jo izpusti in uporabi besedico "ne". Ta je slovnično gledano nikalni členek, s katerim v slovenskem jeziku izražamo univerzalno jezikovno lastnost nestrinjanja oz. zanikanja. Najpreprostejša oblika je sedanjiška, npr. "ne vem", in oblika za prihodnjik, npr. "ne bo deževalo" — ta je zgovoren primer za učenje zapisovanja besed skupaj in narazen (ne bo — nebo). Besedica "ne" s pomožnim glagolom "biti" med drugim tvori del nikalne oblike pomožnega glagola za preteklik, npr. ne + je (3. os. ed.) = ni (napisal). Lahko pa se preprosto spoji s polnopomenskim glagolom v tvorbe, kot so recimo nimam, nisem, nočem itd. (ne + imaš = nimaš, ne + si = nisi, ne + hočeš = nočeš), kjer prihaja tudi do glasoslovnih sprememb (npr. e › i). Omenjeno delo je s slovensko osamosvojitvijo torej izšlo ponovno, in sicer s spremenjenim naslovom Imaš in nimaš, tj. svobodnejšim prevodnim premikom, saj prevajalec tokrat uporabi osebno glagolsko obliko ("imaš", "nimaš"). Oblika s "ti" morda neposredneje in bolj osebno nagovarja bralca k premisleku o odnosu do "imetja" — četudi avtor romana tega ni "hotel" povedati. (Zaradi navedene formulacije mnoge učiteljice slovenskega jezika nad svojimi varovanci pri interpretaciji umetniških del vijejo roke.) Hemingwayeva literatura je literatura popolnega nesprejemanja negacije, saj je, kot poročevalec, pisal zgolj resnične in nesporne stvari. V vsakdanjem življenju pa (pre)pogosto ne (z)moremo biti tako pozitivistično usmerjeni k spoznanju (a smo ob tem vendarle lahko pozitivni!). Z "imeti" ali "ne imeti" namreč v danem trenutku neobjektivno čustvujemo, a je to občutenje velikokrat odvisno od objektivnih okoliščin: vidimo, česa vsega nimamo, a ne opazimo, kaj vse imamo. Lahko imamo družino, upanje, obe roki ali svojo barko, lahko dobimo Nobelovo nagrado — ali je ne; lahko nimamo denarja, sreče, zdravja ali obeh rok oz. nobene roke, lahko tudi ne dobimo Nobelove nagrade — ali pa jo. Lahko ustrezno zanikamo predmet z rodilnikom ali pa predmet-a ne zanikamo pravilno in uporabimo raje tožilnik. Pravilo pravi, da je treba predmet za zanikanim prehodnim glagolom postaviti v rodilnik. Pri tem je dobro posebej poudariti, da se to zgodi pri nepredložnem predmetu, na katerega lahko prehaja dejanje glagola, npr. "Rad imam bazen", medtem ko se pri predmetu s predlogom, ki je pravzaprav prislovno določilo, tožilnik tudi pri zanikanju ohranja, npr. "Ne hodim rad na bazen" in ne "na bazena". To pomeni, da pravilo zamenjave predmeta iz tožilnika v rodilnik ne velja kar vsepovprek, ampak samo v omejenih skladenjskih strukturah. V nasprotnem primeru se lahko zgodi tudi "Ne grem v Novega mesta". Uporaba rodilnika zanikanja v slovenskem jeziku je, še posebej v sodobni govorjeni in narečni slovenščini, namreč vse redkejša. Gre za baltoslovanski skladenjski pojav, danes obvezen le v slovenščini, poljščini in litovščini, ki se je v drugih slovanskih jezikih ali izgubil, npr. v makedonščini, ali je delno ohranjen, npr. v ruščini, ali pa ima prizvok arhaičnosti, denimo v latvijščini. Slovenska slovnica opuščanje rodilnika zanikanja, za koga precej presenetljivo, kar nekako normira, čemur se je kasneje precej nasprotovalo, saj se obravnava kot neobvezen, denimo pri dvodelnih veznikih: "Ni napisal le romanov (romane), ampak tudi novele." Nesporno pa je tožilnik neustrezen v naslednjih primerih: "Ne pozabi pozdraviti ženo." – "Ne dajaj to na mizo, ker bo ostal odtis." Včasih slišimo, da je oblika z rodilnikom elegantnejša in celo plemenitejša, a naj bo raje razumljena predvsem kot posebna, a vendarle ustrezna. To velja tudi za slovenski paradoks večkratnega zanikanja tipa "Nihče nima nič s tem." ali "Nihče me nikoli ne nasmeji." Kopičenje zanikanj v primerih, ko ničesar ni ali nimamo nič povedati, je tudi psihološko, ne samo slovnično, precej zanimiv pojav … Morda pa ob vsem tem ugotovimo samo, da ne potrebujemo ničesar več in imamo vse. Andrej Salobir, R. D. Nobenega razloga ni, da se ne bi potrudili in uporabljali rodilnika v zanikanih stavkih. Meni osebno se zdi še dodaten poudarek, da gre za nikalni stavek, tudi če smo nikalnico preslišali. Kar ušesa (ali oči) me bolijo ob primerih kot npr.: "Zakaj niso to napravili že prej?" "Nihče nima nič s tem." ali "Nihče me nikoli ne nasmeji". Dober članek. Le to bi vprašal: ali ne gre celo za trojno zanikanje, ne le dvojno? Kdo so športniki leta 2016? Prenos na TV SLO 2 in na MMC-ju 13. december 2016 ob 12:07 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) bo danes najboljše športnike sezone razglasilo na tradicionalni prireditvi Športnik leta, ki poteka nepretrgano od leta 1968. Prireditev se bo tradicionalno odvila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani z neposrednim prenosom na Televiziji Slovenija (začetek ob 20. uri). Priznanja najboljšim bodo ob petindvajsetletnici samostojne slovenske države izročili vrhunski športniki iz tega obdobja: Iztok Čop, Brigita Bukovec, Primož Peterka, Urška Žolnir, Dušan Hauptman in Rajmond Debevec. Prireditev bo vodila novinarka Televizije Slovenija Sanja Modrić, glasbena gosta pa bosta Nina Pušlar in Zlatko. Popolnoma nova priznanja DŠNS za najboljše športnike je izdelala Skupina SIJ, Slovenska industrija jekla. DŠNS prireditev tudi letos organizira z Radiotelevizijo Slovenija in Olimpijskim komitejem Slovenije, ki bo ob tej priložnosti podelil tudi svoja najvišja priznanja v olimpijskem letu. Krone iz leta 2015 trenutno nosijo alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, ekipa leta pa je bila lani moška odbojkarska reprezentanca Slovenije. Dozdajšnji športniki leta: 1991: Franci Petek (smučarski skoki) 1992: Rajmond Debevec (streljanje) 1993: Igor Majcen (plavanje) 1994: Jure Košir (alpsko smučanje) 1995: Iztok Čop (veslanje) 1996: Andraž Vehovar (kajak/kanu) 1997: Primož Peterka (smučarski skoki) 1998: Primož Peterka (smučarski skoki) 1999: Gregor Cankar (atletika) 2000: Rajmond Debevec (strelstvo) 2001: Andrej Hauptman (kolesarstvo) 2002: Aljaž Pegan (gimnastika) 2003: Dejan Košir (deskanje na snegu) 2004: Vasilij Žbogar (jadranje) 2005: Mitja Petkovšek (gimnastika) 2006: Matic Osovnikar (atletika) 2007: Primož Kozmus (atletika) 2008: Primož Kozmus (atletika) 2009: Primož Kozmus (atletika) 2010: Dejan Zavec (boks) 2011: Peter Kauzer (kajak/kanu na divjih vodah) 2012: Anže Kopitar (hokej na ledu) 2013: Peter Prevc (smučarski skoki) 2014: Peter Prevc (smučarski skoki) 2015: Peter Prevc (smučarski skoki) Športnice leta: 1991: Nataša Bokal (alpsko smučanje) 1992: Marika Kardinar (kegljanje) 1993: Brigita Bukovec (atletika) 1994: Britta Bilač (atletika) 1995: Brigita Bukovec (atletika) 1996: Brigita Bukovec (atletika) 1997: Brigita Bukovec (atletika) 1998: Brigita Bukovec (atletika) 1999: Metka Sparavec (plavanje) 2000: Špela Pretnar (smučanje) 2001: Alenka Bikar (atletika) 2002: Jolanda Čeplak (atletika) 2003: Jolanda Čeplak (atletika) 2004: Jolanda Čeplak (atletika) 2005: Tina Maze (alpsko smučanje) 2006: Petra Majdič (smučarski tek) 2007: Petra Majdič (smučarski tek) 2008: Sara Isakovič (plavanje) 2009: Petra Majdič (smučarski tek) 2010: Tina Maze (alpsko smučanje) 2011: Tina Maze (alpsko smučanje) 2012: Urška Žolnir (judo) 2013: Tina Maze (alpsko smučanje) 2014: Tina Maze (alpsko smučanje) 2015: Tina Maze (alpsko smučanje) Ekipe v individualnih športih: 1991: dvojec brez krmarja (veslanje - Iztok Čop/Denis Žvegelj) 1992: dvojec brez krmarja (veslanje - Iztok Čop/Denis Žvegelj) in četverec brez krmarja (Jani Klemenčič, Sašo Mirjanič, Milan Janša, Sadik Mujkič) 1993: kanuisti na divjih vodah (slalom - Jože Vidmar, Boštjan Žitnik, Simon Hočevar) 1994: četverec brez krmarja (Jani Klemenčič, Sašo Mirjanič, Milan Janša, Sadik Mujkič) 1995: kajakaši na divjih vodah (slalom - Marjan Štrukelj, Andraž Vehovar, Fedja Marušič) 1996: četverec brez krmarja (veslanje - Jani Klemenčič, Denis Žvegelj, Milan Janša, Sadik Mujkič) 1997: kanuisti na divjih vodah (3 x C 1 slalom, Simon Hočevar, Gregor Terdič, Sebastjan Linke) 1998: jadralski dvosed razreda 470 (Tomaž Čopi in Mitja Margon) 1999: dvojni dvojec (veslanje - Iztok Čop in Luka Špik) 2000: dvojni dvojec (veslanje - Iztok Čop in Luka Špik) 2001: četverec brez krmarja (veslanje - Jani Klemenčič, Milan Janša, Matej Prelog, Rok Kolander) 2002: ekipa smučarskih skakalcev (Primož Peterka, Peter Žonta, Damjan Fras in Robert Kranjec) 2003: jadralna posadka v razredu 470 (Vesna Dekleva, Klara Maučec) 2004: dvojni dvojec (veslanje - Iztok Čop/Luka Špik) 2005: dvojni dvojec (veslanje - Iztok Čop/Luka Špik) 2006: po sklepu skupščine DŠNS je ta nagrada združena z ekipo leta v moštvenih športnih igrah (ekipa leta) Ekipe v moštvenih športnih igrah: 1991: KK Smelt Olimpija 1992: moška košarkarska reprezentanca 1993: moška rokometna reprezentanca 1994: KK Smelt Olimpija 1995: KK Ježica 1996: HK Olimpija Hertz 1997: KK Union Olimpija 1998: hokejska reprezentanca Slovenije 1999: nogometna reprezentanca Slovenije 2000: nogometna reprezentanca Slovenije 2001: nogometna reprezentanca Slovenije 2002: hokejska reprezentanca Slovenije 2003: rokometašice Krim Eta Malizia 2004: rokometaši Celja Pivovarne Laško 2005: košarkarska reprezentanca Slovenije Ekipa leta: 2006: dvojni dvojec (veslanje - Iztok Čop/Luka Špik) 2007: odbojkarji ACH Volleyja (v prejšnji sezoni Autocommerce) 2008: veslaški četverec brez krmarja (Rok Rozman, Tomaž Pirih, Rok Kolander, Miha Pirih) 2009: nogometna reprezentanca Slovenije 2010: nogometna reprezentanca Slovenije 2011: slovenska reprezentanca v smučarskih skokih 2012: dvojni dvojec (Iztok Čop in Luka Špik) 2013: hokejska reprezentanca Slovenije 2014: hokejska reprezentanca Slovenije 2015: odbojkarska reprezentanca Nagrada za izstopajočo mlado športnico/športnika leta: 2014: Maruša Mišmaš (atletika) 2015: Tim Gajser (motokros) Ferplej: 1998: Dejan Kralj (kajak/kanu na divjih vodah) 2001: Tomaž Jemc in Matjaž Korošak (avtomobilizem, reli) 2002: Natalija Prednik (strelstvo) 2003: Bojan Tokič (namizni tenis) 2004: Miran Stanovnik (motociklizem) 2005: Gašper Vinčec (jadranje) 2006: Simon Vogrinčič (nogomet) 2009: Mitja Petkovšek in Edvard Kolar (gimnastika) 2010: Valter Birsa (nogomet) Nagrada za posebne športne dosežke: 1999: Tomaž Humar (alpinizem) 2000: Davor Karničar (ekstremno smučanje) 2005: Jure Robič (kolesarstvo) 2009: Peter Mankoč (plavanje) Posebna nagrada: 2003: Tanja Romano (umetnostno kotalkanje) 2004: Franc Pinter Ančo (strelstvo), Tatjana Majcen (atletika) in Mateja Pintar (namizni tenis), dobitniki medalj na paraolimpijskih igrah invalidov 2006: Mateja Bogatec (rolkanje) 2007: Iztok Čop (veslanje), Mateja Svet (alpsko smučanje), Tanja Romano (umetnostno kotalkanje) 2008: Jože Flere (atletika), Mateja Pintar (namizni tenis), Franc Pinter (strelstvo) 2009: Miro Cerar (ob njegovi 70-letnici) 2012: Franček Gorazd Tiršek (strelec, dobitnik paraolimpijske medalje) Dobitniki nagrad pred osamosvojitvijo, športniki: 1968: Miroslav Cerar (gimnastika) 1969: Ivo Daneu (košarka) 1970: Miroslav Cerar (gimnastika) 1971: Brane Oblak (nogomet) 1972: Danilo Pudgar (smučarski skoki) 1973: Vinko Jelovac (košarka) 1974: Vinko Jelovac (košarka) 1975: Bojan Križaj (alpsko smučanje) 1976: Borut Petrič (plavanje) 1977: Borut Petrič (plavanje) 1978: Borut Petrič (plavanje) 1979: Bojan Križaj (alpsko smučanje) 1980: Bojan Križaj (alpsko smučanje) 1981: Borut Petrič (plavanje) 1982: Bojan Križaj (alpsko smučanje) 1983: Borut Petrič (plavanje) 1984: Jure Franko (alpsko smučanje) 1985: Rok Petrovič (alpsko smučanje) 1986: Rok Petrovič (alpsko smučanje) 1987: Bojan Križaj (alpsko smučanje) 1988: Matjaž Debelak (smučarski skoki) 1989: Andrej Jelenc (kajak/kanu) 1990: Tomo Česen (alpinizem) Dobitniki nagrad pred osamosvojitvijo, športnice: 1968: Marijana Lubej (atletika) 1970: Nataša Urbančič (atletika) 1971: Nataša Urbančič (atletika) 1972: Nataša Urbančič (atletika) 1973: Nataša Urbančič (atletika) 1974: Nataša Urbančič (atletika) 1975: Mima Jaušovec (tenis) 1976: Mima Jaušovec (tenis) 1977: Mima Jaušovec (tenis) 1978: Ljuba Tkalčič (kegljanje) 1979: Breda Lorenci (atletika) 1980: Mima Jaušovec (tenis) 1981: Bojana Dornig (alpsko smučanje) 1982: Andreja Leskovšek (alpsko smučanje) 1983: Lidija Lapajne (atletika) 1984: Mateja Svet (alpsko smučanje) 1985: Mateja Svet (alpsko smučanje) 1986: Mateja Svet (alpsko smučanje) 1987: Mateja Svet (alpsko smučanje) 1988: Mateja Svet (alpsko smučanje) 1989: Mateja Svet (alpsko smučanje) 1990: Mateja Svet (alpsko smučanje) M. L. Zakaj je do industrijske revolucije prišlo ravno v Evropi? 13. 12. 2016, 5:00 15 Facebook Twitter Foto: Wikimedia Commons V poznem osemnajstem stoletju so inovacije in izumi sprožili v Evropi industrijsko revolucijo, napredek, ki mu ni enakega v človeški zgodovini. Od leta 1800 vemo, kaj se je zgodilo, in bolj ali manj vemo, kako in kje se je zgodilo, a še vedno je velika skrivnost, na katero ni zanesljivega odgovora, zakaj se je zgodilo. Predvsem pa ni jasno, zakaj se je to zgodilo v Evropi (in se potem razširilo po celem svetu), ne pa na Kitajskem, v ZDA ali na Arabskem polotoku. Na to skuša v svoji novi knjigi A Culture of Growth: The Origins of the Modern Economy odgovoriti profesor in raziskovalec zgodovine ekonomije Joel Mokyr. Njegova raziskovanja so ga pripeljala do politično nekorektnih ugotovitev (zato njenega branja na politično korektnih fakultetah najbrž ne bodo priporočili): “Do kulture rasti je pripeljala edinstvena kombinacija politične razdrobljenosti in dovolj mobilne intelektualne skupnosti.” Države so med seboj tekmovale Mokyr razume politično razdrobljenost kot neizogibno konkurenco med suverenimi in svobodnimi državami. Države so med seboj tekmovale tudi v tem, katera bo na svoje univerze pritegnila največje znanstvenike in intelektualce tistega časa. To je pripeljalo do kulture odprte znanosti, ideje so bile razpršene. Na tej točki je pomembna še ena selekcija – selekcija med znanstveniki in intelektualci. Ta je bila kruta in neusmiljena, a izluščili so se zares samo najboljši. Mokyr trdi, da je vse to lahko peljalo v le eno smer. V eksploziven tehnološki in gospodarski razvoj Evrope. Nasprotno od tega, kar je danes politično korektno govoriti, je, da lahko samo široke skupnosti (zveza držav), kot je denimo Evropska unija, privede do napredka. Za Britance je ta knjiga, tako pravijo, v tem času zelo dobrodošla. Še posebej zdaj, ko levičarji svarijo, da bo šlo z državo po brexitu le še navzdol. A če sledimo Mokyrjevim mislim, bo Velika Britanija po brexitu postala le še močnejša. Čeprav tega izrecno ne napiše, se končna ugotovitev njegovega raziskovanja ponuja sama od sebe. Nova rast Evrope je možna le, če bodo v njej močne, samostojne, nacionalno in kulturno homogene ter suverene države. Knjiga je vredna branja Joel Mokyr sicer knjige izdaja na vsakih šest ali sedem let, kar pomeni, da vse zelo dobro premisli, preden objavi. Njegovo zadnje delo The Enlightened Economy (2009): An Economic History of Britain 1700–1850 se že delno dotika najnovejše knjige. V njej je namreč pojasnil vpliv razsvetljenstva na vzlet Evrope, v novi knjigi pa pojasnil, zakaj se je industrijska revolucija zgodila prav v Evropi, čeprav so imeli tudi denimo Kitajska, ZDA ali Bližnji vzhod dostop do enakega znanja kot Evropejci. Čeprav se z Mokyrjem mogoče ne bomo strinjali, je knjiga, vsaj po recenzijah sodeč, vredna branja. Predvsem pa premisleka. Kavarna Hayek Zgodovinsko gledano je 95% izumov in napredka plod belih moških, 4% azijskih moških in 1% ženske in ostali narodi. Naš izobraževalni sistem rad pozabi omeniti, da je bila populacuha zgodnjih civilizacij v Egiptu in bližnjem vzhodu etnično mediterantski Evropejci, Bistvo in vzrok uspeha oz. napredka tehnologije je ena sama čista lenoba. Ta misel ni čisto moj izum, ampak močno verjamem, da je to res. V začetku so bila vsa dela na ročni pogon, potem so se pa nekateri zleknili na koc in začeli razmišljati, kako bi se dalo kaj opraviti brez muk. Samo primer: žito so prej želi ročno, mlatili s cepci, kar je delalo veliko ljudi, veliko malic veliko mezd. Sedaj imamo velike stroje, ki jih upravlja en sam človek, ki požanje in omlati veliko hektarjev žita v enem dnevu. Sama na tem portalu mlatim še ročno, noben hudič mi nič ne plača, malico si moram pa sama priskrbeti. Ampak to, da je gonilo napredka lenoba, bo pa držalo! Anja M. Mihilus • 3 ure nazaj Evropejski moški so konflikte reševali s tekmovanjem. Ženske in drugi narodi svoje konflikte rešujejo s pogajanji in dogovarjanjem. In kot ugotavlja raziskava je ta tekmovalnost gonilo napredka. Ima ta tekmovalnost tudi svoje grde plati, ki jih EU poskuša reševati. Žal pri temu deluje proti interesom in tudi proti naravi Evropejcev. Vedno intenzivnejša in odkrita opresija Evropejcev zopet prebuja naravni odziv Evropskega moškega - tekmovalnost. IQ , tu bo treba iskati . In zakaj se to ni zgodilo pri kamenobacačih ali pa v Srbiji ??? Ob vsem navedenem je treba vzeti na znanje tudi dejstvo, da so bile to večinoma krščanske države. Kaj pa Kitajci? Izumili so purfel, papir, svilo ...pa še brez kristjanov! Kitajci imajo danes več kot 100 milijonov kristjanov - torej so pametni. Ustvarjalna inteligenca se še ne meri - a je zelo pomembna - v njej lahko najdemo del odgovora. Je Smučarska zveza načrtno umazala ime najboljše slovenske smučarke vseh časov? 14. 12. 2016, 22:54 35 Facebook Twitter Foto: epa “Gre za zavajanje ljudi, meni pa se dela krivica. Še vedno se soočam z njo, saj mi ni vseeno, kaj si mislijo ljudje o meni. Absolutno je to velika škoda, predvsem pa mi je žal ljudi, ki morajo vse to gledati in poslušati. Znova se pojavljajo stvari, za katere smo mislili, da so se končale,” je za nacionalno televizijo dejala Tina Maze glede zadnjih špekulacij o njenem poslovilnem nastopu 7. januarja Mariboru. Našo najboljšo smučarko vseh časov so namreč na Smučarski zvezi obtožili, da zahteva za svoj nastop v reprezentančnem dresu 90 tisoč evrov. Oglejte si še: Škandal: Najbolj etična vlada ponovno zaposlila spornega Lebna in Grebenška Odvetnik Tine Maze, Damijan Terpin, je na današnji novinarski konferenci izjavil, da Mazejeva nikakor ni pogojevala nastopa s toliko denarja, kot navajajo na Smučarski zvezi. Ta je povedal, da so na SZS navedli vrsto neresničnih trditev, ki črnijo ugled in dobro ime Mazejeve, hkrati pa so ji uničili praznik, ki so ga pripravili za slovo največje slovenske športnice. Potezo Smučarske zveze je označil za “neumno, nedostojno in nesmiselno.” Tudi nekdanji trener Tine Maze in njen partner Andrea Massi je dejal, da od Zveze nikoli niso zahtevali toliko denarja ter da so bili še vedno v fazi pogajanj. Vse to kaže, da so funkcionarji na SZS grobo izrabili zaupanje in na grd način umazali ime največje slovenske športnice, hkrati pa so dokazali, da je bila njena samostojna pot brez krovne smučarske organizacije pravilna odločitev, sicer nikoli ne bi dosegla tako odličnih rezultatov v svoji karieri. Večina ve, da je najuspešnejša slovenska smučarka žrtev funkcionarjev na SZS: Slovenska smučarska mafija nikakor ne more preboleti dejstva, da je @TinaMaze športna zvezda svetovnega formata. Zato ji še naprej nagaja! Kaj vam ni jasno na SZS?? 13 medalj iz OI in SP,26 zmag v sv. pokalu,sv.rekord po osvojenih točkah v eni sezoni, to in še več je @TinaMaze Naša največja smučarska šampionka @TinaMaze je žrtev podle spletke birokratov Smučarske zveze, ki zanjo niso nikoli naredili nič. #bedniki A je pri nas res treba vse umazati? Še napovedano slovo @TinaMaze na Zlati lisici? Nam res ni pomoči. Sin družinskih prijateljev trenira tek na smučeh. Ker smučarska zveza zelo dobro skrbi za podmladek, beri - funkcionarji denar sebi v žep, je odnehal, ker starši niso več zmogli finančnih bremen. Skratka - smučarska zveza = leglo levih tatov in lažnivcev. DOMOLJUBNI SLOVENCI SMO S TABO TINA IN VEMO, DA SE TI DOGAJA KRIVICA. Stavim,da bodo kreteni,ki se vrivajo v slovenski šport uničili Štuhecovo,če doseže še nekaj odličnih rezultatov v lastni režiji in se pri tem ne ukloni zahtevam "strokovnjakom". totex39 • 4 ure nazaj Sramota za to mafijsko, požrešno in parazitsko smučarsko zvezo Slovenije, ki non stop na različne načine blati Tino, ki je naša svetovna uspešna športnica vseh časov. Svetovno nazorsko spada Tina v desni blok. Živi od svojih žuljev in ne od proračuna. In to tiste v levem bloku peče- zelooo. Če dobro pomislim, bi bila lahko nekoč prva predsednica v Sloveniji. Naj na RTV povedo, koliko zahtevajo za reklame med filmi. Tisto je posiljevanje gledalcev . Saj plačano naročnino. Povedal bo odvetnik.Kar sem včeraj prebral na MMC sem trdno prepričan,da hoče slo smučarska mafija iztržiti sigurno več kot Tina,ki btw. zasluži odškodnino.Vsi so se slikali z njo,ko je pokazala medalje. "Bravo Tina! Ničesar niso naredili za tvoj uspeh, vse si morala doseči sama s svojim znanjem, trmo in ekipo, ki si si jo izbrala; Slovenska civilizacija , je vsaj dve zgodovinski fazi pred pračlovekom iz serbostana , kjer se še podijo za turškimi magarci . KJE IN KDAJ SO SE POTOMCI MORILCEV RAZUMELI Z NORMALNOSTJO . Vukojebino so srbske poturice naredile iz , pod Avstroogrsko normalne dežele . Slovenci , kaj se čaka ??? Strpnost med banditi = = = samomor . Tina ne daj se tem pohabljencem . sanja se jim ne kaj bi za tino dali jodlarji ali katera druga država, v srbostanu pa zasrbijo (zaserjejo) vse kar še ni posrbreno in ni po fuzbalsko - sramota, kdo jih je sploh postavil na te pozicije - mafija, srbska športna mafija v slo!!! Ta mafija vlada v slolandiji v vseh porah ne samo v športu, sloovce so že v rezrvatih. Leta 1945 bandit= tudi 2016 BANDIT! Tina ne daj se! Zgoni bando pohlepno komunistično in nam s tem pribori še eno,najslajšo zmago! TINA FOR EVER!!!!! Podle majhne kreature so spet našle hrano za svoje primitivnosti. Močno upam, da si bodo na Tini Maze in Andrei Massiju krepko polomili zobe. Potem pa marš v kot, kamor sodijo. Pa 1000x napisat: jaz sem majhen primitiven butelj" za kazen. Saj ne morem verjeti, da taki tipi vodijo SZS. Podlosti in podtikanja so vedno bile in bodo glavno orožje okupatorske in izdajalske zalege, ki živi na tuj račun v slovenskih deželah, to že vendar veš. Ne daj se, Tina. Od mladih smučarjev pa zveza denar vzame. Izjava za javnost Platforme evropskega spomina in vesti po zaključku letnega srečanja članic med 24. in 26. novembrom 2016 v Kijevu (Ukrajina). Po sprejetju petih novih članic, Platforma vključuje 55 članic organizacij in institucij iz trinajstih držav članic Evropske unije, Ukrajine, Moldavije, Islandije, Albanije, Kanade in ZDA. Srečanje Platforme s politiki, sprejetje petih novih članic, poklon žrtvam Holodomora (velike lakote) v Kijevu, Ukrajina. Praga 28. november 2016/ Na letnem srečanju Platforme evropskega spomina in vesti, ki je potekalo med 24. in 26. novembrom 2016, je Platforma evropskega spomina in vesti sprejela pet novih članic, organizacij in institucij, ki prihajajo s Češke, Slovaške, Poljske, Ukrajine in Albanije. Ob sklepu letnega srečanja so udeleženci prisostvovali uradni komemoraciji v počastitev žrtev Holodomora. Na letnem srečanju, ki ga je gostil Inštitut nacionalnega spomina v prostorih ukrajinske vlade v Kijevu, je Platforma obravnavala problem dekomunizacije v vzhodnoevropskih državah. Poleg obiska znamenitega trga Maidan v Kijevu, katedrale sv. Sofije in več muzejev, so se predstavniki Platforme srečali s Hanno Hopko, predsednico parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, z Mykolom Knyazhytskym, predsednikom parlamentarnega odbora za kulturo in z Yevhenom Nyshchukom, ministrom za kulturo. Nove članice Platforme evropskega spomina in vesti so The Institute for Democracy, Media & Culture (Albanija), the Nation’s Memory Institute (Slovaška), the Witold Pilecki Center for Totalitarian Studies (Poljska) in the Foundation to Preserve the History of Maidan (Ukrajina). 26. novembra je Platforma sodelovala pri uradni komemoraciji Holodomora in prižgala sveče za žrtve velike lakote, ki jo je povzročil Stalin med letoma 1932 in 1933. Mahnič: Poslanci narobe razumeli govor o "petokolonaših" "Očitki so nesmiselni in neupravičeni" 15. december 2016 ob 11:00 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik odbora za obrambo Žan Mahnič je poziv štirih poslancev SMC-ja k odstopu zaradi govora o "petokolonaših" označil za nesmiseln in neupravičen, saj so ga narobe razumeli. Spomnimo, da so poslanci koalicije pred tednom dni obstruirali nujno sejo, ko so na odboru za obrambo razpravljali o prodaji tankov M-55S. "Lepo je zopet imeti sejo brez petokolonašev in tistih, ki so bili proti slovenski osamosvojitvi, tako da smo tukaj tisti, ki nam gre za Slovenijo, tisti, ki nam gre za vojsko, in to je Slovenska demokratska stranka," je takrat predsednik odbora Žan Mahnič dejal po odhodu poslancev koalicije iz dvorane. Poslanci SMC-ja Marjan Dolinšek, Erika Dekleva, Aleksander Kavčič in Marko Ferluga so v sredo v sporočilu zapisali, da je bil omenjeni Mahničev nastop dogodek brez primere, ki ga močno obsojajo. Zahtevali so odstop Mahniča z mesta predsednika odbora za obrambo, "saj je s svojimi dejanji in besedami pokazal, da temu položaju ni dorasel, ne premore zahtevane odgovornosti, znanja in izkušenj". "Petokolonaška dejanja" Mahnič je v odzivu navedbe poslancev SMC-ja v celoti zavrnil. "Dva takrat prisotna poslanca SMC-ja sta veterana vojne za Slovenijo, prisotna poslanka je bila takrat stara štiri leta. Kako, pri zdravi pameti, bi lahko bili potem ti nasprotniki osamosvojitve," se je vprašal. Prav tako niso prav razumeli izraza "petokolonaši", je nadaljeval, saj se beseda ni nanašala na čas slovenske osamosvojitve. Danes živimo v času zaostrene varnostne situacije, vlada pa prodaja tanke M-55S in s tem eno glavnih bojnih moči Slovenske vojske (SV), dopušča odhajanje iz SV-ja in ne ukrepa ob nezadostni oceni bojne pripravljenosti, je še navedel Mahnič. "Mar niso to dejanja, ki slabijo slovenski nacionalnovarnostni sistem, petokolonaška dejanja?" se je vprašal. O odstopu je Mahnič pripravljen razmisliti le, če bodo poslanci SMC-ja odstopili kot poslanci državnega zbora, ker "so protiustavno vzeli mandat poslancu Janezu Janši, protiustavno prepovedali referendum o ZZZDR-ju in protiustavno potrdili proračun za leti 2017 in 2018". S tem so pokazali, da so »nedorasli« funkciji poslanca v DZ-ju, je sklenil. G. K. Žan Mahnič: “Poziv štirih poslancev SMC k odstopu je nesmiseln in neupravičen” 15. 12. 2016, 10:19 46 Facebook Twitter Žan Mahnič, Foto: STA Poslanci SMC, ki so člani odbora DZ za obrambo, so včeraj zahtevali odstop poslanca SDS Žana Mahniča z mesta predsednika odbora. Po njihovem mnenju je šel z izjavo o petokolonaših in tistih, ki so bili proti slovenski osamosvojitvi, pred tednom dni čez vse mere spodobnega, kulturnega, človeškega in sprejemljivega. Odbor za obrambo je na nujni seji pred tednom dni razpravljal o prodaji tankov M-55S. Poslanci koalicije pa so “zaradi mnenja, da obravnavana tema ni primerna za politično razpravo, ampak je stvar izključno vojaške stroke,” sejo obstruirali (kot obstruirajo vse seje, ki jim niso všeč). Po napovedani obstrukciji in odhodu koalicijskih poslancev iz dvorane je Mahnič med drugim dejal, da je “lepo zopet imeti sejo brez petokolonašev in tistih, ki so bili proti slovenski osamosvojitvi, tako da smo tukaj tisti, ki nam gre za Slovenijo, tisti, ki nam gre za vojsko in to je Slovenska demokratska stranka.” Mahnič: “Poslanci SMC me niso prav razumeli” Poslanec Žan Mahnič pa se je že odzval na navedbe poslancev SMC. V svojem odgovoru je pojasnil, zakaj meni, da ni storil nobene napake. Odgovor v celoti objavljamo v nadaljevanju. “Navedbe štirih poslancev SMC v celoti zavračam in ugotavljam, da so me poslanci narobe razumeli. Dva takrat prisotna poslanca SMC sta veterana vojne za Slovenijo, prisotna poslanka pa je bila takrat stara 4 leta. Kako, pri zdravi pameti, bi lahko bili potem ti nasprotniki osamosvojitve? Je pa res, da smo poslanci med drugim tudi predstavniki političnih strank, med člani političnih strank koalicije pa je najti marsikoga, ki je dokazano nasprotoval slovenski osamosvojitvi. Poslanci, ki so člani takšne stranke, torej predstavljajo tudi njega. Za več informacij o tem si lahko preberete Belo knjigo slovenske osamosvojitve. Kar pa se tiče izraza petokolonaši, pa prav tako ugotavljam, da me poslanci niso prav razumeli, saj se beseda ni nanašala na čas slovenske osamosvojitve. Danes živimo v času zaostrene varnostne situacije. Grožnje s strani Rusije, nestabilni Bližnji vzhod in severni del Afrike, migrantska kriza in ostali aktualni ter potencialni konflikti so zagotovo razlog za skrb. Namesto, da bi se Slovenija tem izzivom primerno odzivala, vladajoča koalicija prodaja tanke M-55S in s tem eno od glavnih bojnih moči Slovenske vojske, dopušča odhajanje pripadnic in pripadnikov iz Slovenske vojske, ne ukrepa ob oceni, da bojna pripravljenost Slovenske vojske ni zadostna, tiste, ki so se v času osamosvojitve borili na strani JLA, imenuje na visoke položaje in ne sprejema pozitivnih predlogov za izboljšanje stanja s strani Slovenske demokratske stranke. Mar niso to in še ostala dejanja, ki slabijo slovenski nacionalno varnostni sistem, petokolonaška dejanja? Na podlagi vsega navedenega lahko ugotovim, da je poziv štirih poslancev SMC k odstopu nesmiseln in neupravičen. Sem pa pripravljen razmisliti o svojem odstopu, če bodo poslanci SMC odstopili kot poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, ker so protiustavno vzeli mandat poslancu Janezu Janši, protiustavno prepovedali referendum o ZZZDR, protiustavno potrdili proračun RS za leti 2017 in 2018 in druga dejanja, s čimer so dokazali, da nimajo izkušenj ter da so nedorasli ter premalo zreli za funkcijo poslancev Državnega zbora Republike Slovenije.” Aleksander Rant Zapirajo arhive SFRJ, odpirajo Ustavo Republike Slovenije 16. 12. 2016, 5:00 5 Facebook Twitter Miro Petek. Foto: Osebni arhiv Dva pomembna dogodka sta se odvrtela v zadnjih dneh, ki sta v javnosti minila brez večjih odzivov, medijska ignoranca pomembnih odločitev in preusmerjanje pozornosti javnosti na trivialnosti pa je najboljši pokazatelj, da se v ozadju dogajajo pomembni premiki. Nujna seja treh odborov slovenskega parlamenta, ko so poslanci samo v 48 urah na za javnost zaprti seji odprli in zaprli točko “Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za odprtje in začasno zaprtje poglavja 26 – Izobraževanje in kultura za Srbijo”, v prevodu dejansko pomeni, da se je Slovenija s to odločitivijo vladajoče koalicije odrekla gradivu, ki je sedaj shranjeno v beograjskih arhivih. Ko bo Srbija stopila v EU, ne bo nobenih možnosti, da bi dobili arhive, čeprav to določa Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki je pričel veljati 3. junija 2004. Priloga D tega sporazuma govori o državnih arhivih SFRJ, ki dajejo Sloveniji pravico, da raznovrstno arhivsko gradivo dobi v originalu. Izigrani pri Hrvaški, sedaj še pri Srbiji Ne smemo biti naivni: po tej odločitvi za Slovenijo ne bo možnosti, da bi beograjsko arhivsko gradivo še kdaj videli. Ko je Hrvaška pristopala k Evropski uniji, sem bil poslanec in naša poslanska skupina je bila proti ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške k Evropski uniji, vse dokler ne bo znano, kakšen bo arbitražni postopek glede meje. Sedaj se že nekaj let kaže, da smo takrat imeli opozicijski poslanci prav in da bi morali rešiti vprašanje meje pred vstopom Hrvaške v EU. Tako kot bi morali rešiti vprašanje dragocenih arhivov, preden zapiramo poglavja s Srbijo in ji odpiramo pot v Evropsko unijo. Zaprtje arhivov koristi slovenski levici in Srbiji Seveda pa ta hitrost in odločitev, ki so jo sprejeli koalicijski poslanci, ustreza tako krogom v Srbiji kakor tudi marsikateremu v Sloveniji. Mnogo je ljudi na oblasti, lastnikov privatiziranih podjetji in vplivnih omrežij, ki dejansko vladajo v Sloveniji in se bojijo beograjskih arhivov. Večina udbovskih arhivov je bila v Sloveniji na prelomu v demokratizacijo uničenih, nekaj malega je sicer padlo mimo strojev za uničevanje dokumentov v Vevčah, in tranzicijsko levico je strah, kaj se še nahaja v arhivih Beogradu. Zadovoljni pa so tudi v Srbiji: v rokah imajo mnoge dokumente, s katerimi je mogoče trgovati s slovensko tranzicijsko levico in marsikaterega tudi izsiljevati. Da bodo arhivi pod ključem, so mnogi v Slovenij pripravljeni na marsikatero koncesijo. In to škoduje državi Sloveniji. V ustavo tudi skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ? In drugi, le navidez manj pomemben dogodek, ki se je končal z nekajvrstično vestjo na STA, pa je bil sprejem predstavnikov tako imenovane Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodnosti nekdanje SFRJ pri predsedniku parlamenta Milanu Brglezu. Ta zveza zvez je ponovno predstavila zahteve za zakonsko ureditev položaja narodnostnih skupnosti nekdanje SFRJ in vpis v Ustavo Republike Slovenije. Predstavniki narodnih skupnosti nekdanje SFRJ so govorili, da bi vpis pomenil simbolno gesto, Brglez je govoril, da to vprašanje ni enostavno, da je zahtevno in občutljivo. Toda branje med vrsticami nam lahko pove, da je ustavna večina Cerarjeve vlade očitno pripravljena podeliti tem skupnostim enake pravice kot avtohtonim manjšinam. To pomeni tudi zagotovljene sedeže v parlamentu in lažje vladanje kontinuitetnih političnih strank. Deklaracija RS o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS iz leta 2011 jim je postala preozka, čakali so na ustrezna politična razmerja in primeren čas. Brglez in Cerar bosta očitno širokosrčna, saj Brglez kot morebitni kandidat za predsednika države ne bo izpustil priložnosti, da si pridobi 200 tisoč potencialnih volivcev. “Držim besedo!” je slogan, o katerem Brglez razmišlja ob morebitni kandidaturi na predsedniških volitvah. Pahorjeva patološka narcisidnost in nastopaštvo za državo seveda nista koristna, gotovo pa je veliko manj škodljiva, kot pa vse to, kar se sedaj na levici pripravlja in ponuja. Miro Petek Vse je treba predstaviti v evropskem parlamentu tudi zaradi tega, ker je Slovenija talka Srbije! Gre tudi za zapiranje arhivov, ki jih je NUJNO ODPRETI za javnost, domačo in mednarodno! Zaradi zaprtih in uničenih arhivov, je slovenska politika prepredena z Udbaši kot sta trenutno Dolinšek in prej Meršol! Ti ljudje sodijo v zapor in ne v parlament!!! Nam bodo ti zločinci pisali KOMUNISTIČNO ustavo?!!! To se mora končati! Ustaviti je treba tudi zločinca Kučana in ga postaviti na hladno! Če bi že moral, bi raje manekena kot srepogledega tiča. Ptič brglez: Prisoten je po celi Evropi, razen na skrajnem severu. Znan je po sunkovitih gibih in izvrstnih plezalnih sposobnostih, med drugim lahko pleza tudi z glavo navzdol. Še en Srb na vodilnem položaju. Nemec: Težko je v tem sistemu Nemec po porazu ni bil pretirano razočaran: "Kje pa. Ko sem začel kandidaturo, sem bil v nogometnem svetu popoln neznanec. Začel sem iz nič, prišel sem do finala. Težko je v tem sistemu, poleg tega v nogometnem svetu obstajajo dolgoletne vezi in krogi prijateljev, v katere je zelo težko priti. Vesel pa sem, da sem imel to priložnost. S svojim programom sem prinesel neko svežino, to je priznal tudi tekmec. Verjamem, da bodo znali uveljaviti tudi moje pobude, ki so dobre za slovenski nogomet. Lahko samo čestitam svojemu protikandidatu za zmago z dobrimi obeti in željami." Skupščina se je začela ob 17.00, razglasitev zmagovalca pa je bila ob 19.20. To pomeni, da smo predsednika dobili kakšno uro pozneje, kot je bilo predvideno, za nekoliko "drame" so poskrbele izenačene podpredsedniške volitve. Mijatović: Regionalna liga v bližnji prihodnosti ni realna Gost Odmevov na TV Slovenija 16. december 2016 ob 06:53 Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija "Če se ne bi vmešali določeni kandidati, ki so pomen te funkcije vzeli preveč osebno, kampanja ne bi bila taka, kot je bila," je v Odmevih povedal novi predsednik NZS-ja Radenko Mijatović. Janković, Mandarić, Mijatovič, Stojić....... in LJ ne bo podprla balkanske lige??? Mislim, da liga v bližnji prihodnosti ni realna Ja? Upam! Čeferinu si tudi obljubil, da ne boš kandidirak, samo da bi zasedel mesto podpredsednika in si si tako lahko nastavil volitve! Ramadaniju je že dal ključe od pisarne? srbsko-albanska mafija ima popolnoma v rokah zvezo. Če je Čeferinu še uspelo omejiti vpliv Ramadanija, sem prepričan da Mijatoviću to ni v interesu. Mu bo NZS plačala tudi kakšen tečaj slovenskega jezika, glede na to da bo predstavljal Slovenijo. V naši državi je vsak tujec več vreden kot Slovenec in enako počne SMC v nadzornih svetovih in upravah slovenskih podjetij in bank. Žalostna država brez hrbtenice. "Prvi mož Uefe je sicer v intervjuju za Večer sredi oktobra izjavil, da je Mijatovića pooblastil za vršilca dolžnosti predsednika tudi zaradi tega, ker mu je "vnaprej povedal, da ne bo kandidiral za predsednika, ker ne bi bilo prav, da predvolilne postopke vodi nekdo, ki je sam kandidat". Mijatović je nato dva tedna pozneje napovedal, da se vseeno podaja v bitko..." Smem predlagat, da sedaj po končanih volitvah vprašate še enkrat Čeferina za mnenje o njegovi izjavi, kandidaturi in izvolitvi Mijatovića? A nimamo Kakšnega Slovenca?Sramota!!! Katastrofa, to je dokončen pogreb našega nogometa, ki je bil že tako na samem evropskem dnu. Res nas je lahko sram kakšno zvezo imamo in kdo postane njen predstadnik. Verjetno bi za Nemca dejal isto, ker je pravtako obupen kandidat, zna pa vsaj slovensko! Da je nekdo, ki je bil predsednik sodniške zveze in postane predsednik krovne zveze, to je čisto dokaz kako zavožena je naša država, to je tako, kot da bi dal mesarja za glavne kirurga. V tem primeru me je sram, da sem slovenec, ker po nobelih etičnih in profesionalnih načelih tole ni sprejemljivo. To je sramota za celotno Slovenijo in ne samo za nogomet. No vsaj nekaj je jasno. Slovenija bo igrala v balkanski ligi. Pokop končno zanimive PLTS. Če večina trenerjev, lastnikov klubov in igralcev govori slabo ali sploh ne slovenski jeik, potem je logično da je predsednik NZS Radenko Mijatović. Še 20 let pa se lahko spet preimenujemo v Jugoslavija. Tak je pri nas, tujci odločajo o položaju Slovencev. Balkanska posla glavna kvaliteta Tadenko-vića je, da zna druge "prepričati", da "ga je dobro ubogati". In seveda, vsi se tako besno tepejo za to funkcijo zato, ker "je častna, ne plačana". Ja, itak. Svizec je že dobil krč od zavijanja čokolade v folijo. Sramota je za nogomet in posebi še za Slovenija, da je postal predsednik Mijatovič...katastrofa res. Predsednik bi mogel postati Nemec ali kdor koli-- Bojan ...ne pa ta maskota, naj se prej navadi pravilno slovensko. Jaz nisem slovenc, tisti ki še neveste. Prišel sem v Slovenijo, da bi se rešil Balkana, sedaj pa je Balkan prišel za mano - konec podalpske idile ... Okupacija Slovenije v 25 letih - Srbi so zmagali z mafijskimi prijemi - osamosvojitelje pa so spravili v zapor. Rusi enako počnejo v Baltskih državah - a tam jim še ni uspelo. Pri njemu je marsikje drugje problem kot v jeziku. Skorumpiran do konca Zanimivo je, da človek s tako nizko podporo javnosti vseeno zmaga za predsednika Prejle pri športu prispevek, so vprašali Ačimoviča, Zavrla, Šporarja ... Rudonjo ... in vsi čist vzhičeni in presrečni ... zakaj le in zakaj se je vprašalo samo zelene? Glih toliko, da niso kr javno povedali oz. priznali, kaj je bistvo te borbe za ta stolček? Vpliv v korist svojim, jasno ko beli dan. Seveda tudi cekinčki prijajo, ampak tega imajo že danes dovolj za željen luksus. Do leta 2020 naj bi okrog Zemlje krožilo do 30 novih satelitov 15. 12. 2016, 19:51 0 Facebook Twitter Foto: epa Galileo, najnatančnejši satelitski navigacijski sistem na svetu, je danes postal realnost, je sporočila evropska komisarka za enotni trg in podjetništvo Elzbieta Bienkowska. Do leta 2020 je vrednost projekta, ki bo služil tudi v vojaške namene 10 milijard evrov. Sistem, ki ga je Evropska vesoljska agencija v sodelovanju z Evropsko komisijo začela vzpostavljati leta 1999, prinaša natančnejši signal in boljšo pokritost z njim. EU bo z njim lahko konkurirala ameriškemu sistemu GPS in ruskemu Glonasu. Evropski sistem satelitske navigacije naj bi za več kot dvakrat izboljšal navigacijske zmogljivosti ter signale na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih. Tam namreč visoke zgradbe povzročajo motnje. Nov navigacijski sistem bodo lahko uporabljali tudi v vojaške namene. Sever Evrope z boljšim signalom in zmogljivostjo, motnje bodo preteklost. Za razliko od sistema GPS ali Glonas, ki sta sposobna lociranja do nekaj metrov natančno, naj bi Galileo iz vesolja usmerjal na meter natančno. Trenutno okrog zemlje kroži 18 satelitov, do leta 2020 pa naj bi jih do 30. Do takrat je vrednost projekta ocenjena na 10 milijard evrov. B.J. STA Bernard Ženko: Mars Express je že upravičil naložbo Podkast Številke (82) 16. december 2016 ob 06:47 Ljubljana - MMC RTV SLO Navdušenje ljudi nad svojo službo niha od organizacije do organizacije. Po mnenju Bernarda Ženka izjemno zadovoljstvo vlada med zaposlenimi na Evropski vesoljski agenciji (Esa). Ta teden na podkastu Številke predstavljamo primer ekipe raziskovalcev iz Inštituta Jožefa Stefana, ki je zmagala na Esinem mednarodnem natečaju, ki je s tem želela podaljšati življenje misiji Mars Express. Povabilu se je odzvalo 40 ekip iz celotne Evrope, zmagala pa je prav slovenska skupina znanstvenikov. AVDIO: Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora! Arhiv vseh epizod Številk. Preverite teme in goste, ki smo jih že gostili Programi se učijo Pri iskanju najboljše rešitve so si pomagali s strojnim učenjem. Član slovenske ekipe Bernard Ženko je ta izraz opredelil: "Strojno učenje je veda, ki se ukvarja s programi, ki se lahko učijo. Učenje v tem primeru pomeni, da se na podlagi izkušenj njihovo delovanje izboljšuje po nekem merilu. Izkušnje so tipično podane v obliki podatkov. Če računalniku podamo množico podatkov, jih algoritmi strojnega učenja analizirajo, zaradi česar znajo določeno nalogo bolje rešiti." Na voljo so bili številni (nerazumljivi) podatki Vsak udeleženec je dobil podatke o delovanju sonde v obdobju treh marsovskih let (približno šest zemeljskih let), teh podatkov pa je bilo precej. "Na sondi imajo sistem, ki beleži vse dogodke na sondi. Ti podatki vsebujejo lokacijo sonde, kje na krožnici je, koliko je oddaljena od Sonca, kako je obrnjena, ... Sonda je kockasta, stranica ima približno dva metra, iz kocke štrlita dve plošči s solarnimi celicami. Ta kocka je različno obrnjena proti Soncu, ploskvi s celicami pa se lahko premikata. Sonda kroži okrog Marsa, ko je za njim v senci, ne prejema Sončeve toplote. Imeli smo tudi podatke o njenem delovanju. Sonda je tako kompleksen instrument, ki ima veliko podenot (kamere za slikanje, merjenje, komunikacijska oprema za prenos podatkov na Zemljo ...). Dobili smo podatke v kodirani obliki, podatki so bili tako precej nerazumljivi," je razložil Ženko. Prvi ključni korak je bil tako surove podatke pretvoriti v obliko, ki je bila primerna za analizo z algoritmi strojnega učenja. 33 grelnikov skrbi za delovanje sonde Sonda deluje v neprijaznem okolju, v vesolju je namreč izjemno hladno, kar je neprijetna okoliščina pri optimalnem ohranjanju naprave. "Naša naloga je bila povezana s tem, da je na sondi treba ohranjati primerno temperaturo. Vesolje je zelo hladno. Tisti del sonde, ki je obrnjen proti Soncu, pa je zelo vroč. V kocki je veliko različnih sistemov, vsak je za svoje delovanje zahteval sebi primerno temperaturo. Kamere so občutljive na termični šum, zato morajo biti ohlajene na nekaj 10 stopinj pod ničlo. Na drugi strani pa mora elektronika delovati pri precej višji sobni temperaturi. Šlo je torej za kompleksno nalogo. Operaterji z Zemlje morajo tako uravnavati primerno temperaturo za vse dele sonde. To delajo s pomočjo 33 električnih grelcev, hkrati so imeli tudi hladilnike, ki so neke vrste okna, ki se lahko odprejo. Ko so se ta odprla, se je hladilo. Mi smo poskušali napovedati, koliko elektrike je potrebne za ogrevanje sonde. Ta elektriko dobi iz sončnih celic in jo potrebuje za delovanje opreme. Če vemo, koliko energije potrebujemo za grelce, potem vemo, koliko energije imamo za delovanje znanstvene opreme in lahko bolje načrtujemo delovanje sonde," je razložil znanstvenik. Napoved delovanja za četrto leto Vsaka ekipa je na podlagi podatkov o prvih treh marsovskih letih tako podala napoved za porabo električne energije v četrtem letu. Zmagala je tista ekipa, ki je s svojo napovedjo najmanj zgrešila resnične podatke o porabi o četrtem letu, ki jih tekmovalci seveda niso imeli na voljo. Pri tem so si pomagali z različnimi triki, kot je bil ta, da so na podlagi prvih dveh let podali napoved za tretje leto in svoje rešitve primerjali s podatki (za tretje leto), ki so jih imeli na voljo. Vse je premišljeno pol leta vnaprej Ženko je še poudaril: "Delovanja sonde se ne upravlja v realnem času. Vsi ukazi, ki jih operaterji pošljejo z Zemlje, so preverjeni, načrtovani in optimirani vsaj pol leta vnaprej. V resnici je upravljanje sonde zelo zapleten proces. Naš model je le delček, ki bi operaterjem pomagal pri boljšem izkoristku sonde." Natečaj je bil tako neke vrste Esino viharjenje, ki je iskala različne rešitve. Enak tip baterije kot v telefonih Esa je ob slovenski ekipi povabila še nekaj najboljših ekip, kjer so med drugim debatirali, koliko časa bo operacija še potekala, a tega nihče ne vem. Glavna neznanka in problem je po besedah Ženka baterija v sondi: "Ta je litijonska. Gre za enak tip baterije, kot jo imamo v mobilnih telefonih. Z leti se kakovost baterije manjša. Telefone in prenosne računalnike imamo nekaj let, potem kupimo nove. Mars Express deluje že 13 let, zmogljivost baterije je morda nekje na polovici. V resnici ne vedo, koliko časa bo še dovolj dobro delala. Baterija je eden ključnih delov, ki lahko odpove. Takrat bo sonde konec. Že zdavnaj je presegla načrtovano življenjsko dobo in je s tem je že upravičila svojo naložbo." Zaposleni navdušeni nad svojim delom In kaj se je Ženku najbolj vtisnilo v spomin ob obisku Ese? "Zanimivo je bilo videti, kako v resnici poteka vodenje vesoljskih sond. Vsaka sonda ima svojo ločeno kontrolno sobo, kjer jo upravljajo. Predvsem pa mi je bilo zelo zanimivo, da so praktično vsi zaposleni tam neznansko navdušeni nad svojim delom. V resnici se ne spomnim, da bi še kje videl ljudi, ki bi bili tako navdušeni nad svojim delom." Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko za aktivacijo), v katerem je Bernard Ženko razkril še številne podrobnosti o natečaju, kakšno strojno opremo so potrebovali, govoril o ljubiteljski astronomiji, simuliranju možganov, umetni inteligenci, ... NEVERJETNO!!! Že to, da je Slovenija med članicami ESA, je skorajda znastvena fantastika. Ko pa berem dosežke teh naših znastvenikov, s ponosom ugotavljam, da smo v svetovnem vrhu. Kaj ko bi o tem imeli okrogle mize, pa debate in prispevke na TV. Ne pa neke duhamorne oddaje, ki družbo spravljajo na rob obupa in jo držijo v kontorliranem strahu. BRAVO ekipa in čestitek vsem, ki so sodelovali. Želim, da s takšnim tempom nadaljujete in dosegate nadaljnje uspehe. Peterka edini, ki je dva globusa osvojil kot najstnik 403. del rubrike Športni SOS 16. december 2016 ob 08:39 Ljubljana - MMC RTV SLO Ta konec tedna bodo v Engelbergu prvič na tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih nastopili vsi trije bratje Prevc. Ta dogodek odmeva tudi med bralci Športnega SOS-a, ki tokrat odgovarja na vaša vprašanja o bratih ter podrobneje še o Domnu Prevcu. Vprašanja o športu, športni zgodovini in statistiki lahko pošljete po elektronski pošti ali Twitterju. Odgovore lahko preverite v arhivu. 881. Ta konec tedna bodo v svetovnem pokalu v smučarskih skokih nastopili Domen, Cene in Peter Prevc. Je to prvič, da bodo v isti disciplini nastopili tri bratje ali tri sestre? Mojca Zadnikar Ne, večkrat se je že zgodilo, da so v isti disciplini nastopili po trije bratje ali sestre. Če pogledamo zgolj najvišjo obliko tekmovanja - olimpijske igre - se je to pripetilo kar nekajkrat. Najbolj svež primer sega v nedavno končane olimpijske igre v Riu, kjer so v ženskem maratonu nastopile estonske trojčice Luik. V cilj sta prispeli dve, Lily je osvojila 97. mesto, Leila 114., njuna sestra Liina pa je odstopila. Tek je bil nenavaden, saj sta sodelovali (in v cilj prispeli) še dva para dvojčic: Severni Korejki Kim Hjesong in Kim Kjegjong (10. in 11. mesto) in Nemki Anna in Lisa Hahner (81. in 82. mesto). Dva primera sta se pripetila tudi na zadnjih zimskih igrah v Sočiju 2014. Med akrobatskimi smučarkami so na grbinah izjemno nastopale kanadske sestre Dufour Lapointe. Justine je namreč osvojila zlato medaljo, Chloe srebro, njuna sestra Maxime pa je bila 12. Na istih igrah so na isti (posamični) tekmi nastopile tudi švicarske sestre Gasparin. Šlo je za posamično preizkušnjo biatlonk na 15 kilometrov. Selina je osvojila srebro, Elisa je bila 33., Aita pa 62. Vabljeni k branju: - bratje in sestre z dvojno zmago na OI - uspešni bratje v zimskih športih Kaj pa če sem optimistična in »predvidim njihovo trojno zmago? To pa bi bilo prvič v zgodovini, ne? 882. Če Domen Prevc marca 2017 osvoji svetovni pokal, bo tedaj star 17 let in 9 mesecev. Kdo pa je bil najmlajši zmagovalec svetovnega pokala v skokih? Mojca Zadnikar Domen Prevc bo na zadnji tekmi svetovnega pokala 2016/2017 štel natanko 6.505 dni, oziroma dobrih 17 let in 9 mesecev. Če bi takrat dvignil veliki kristalni globus, ne bi bil najmlajši smučarski skakalec s tem dosežkom. Ta rekord že dobrih 24 let pripada Fincu Toniju Nieminenu. V spodnji tabeli so vsi skakalci, ki so bili ob tem uspehu mlajši od 20 let. Med temi je z dvema (edinima) globusoma tudi Primož Peterka. Sezona Skakalec Starost 1992 Toni Nieminen 16,83 1997 Primož Peterka 18,06 1998 Primož Peterka 19,06 2009 Gregor Schlierenzauer 19,20 1980 Hubert Neuper 19,49 1984 Jens Weissflog 19,68 1983 Matti Nykänen 19,69 Opomba: Starost je izražena v letih (na dan zadnje tekme v posamični sezoni). Povprečna starost skakalca ob skupni zmagi v svetovnem pokalu je sicer 23 let in pol. 883. Kdo pa je najmlajši zmagovalec v zimskih športih? Mojca Zadnikar Ta primat še vedno pripada Nieminenu. Med alpskimi smučarji je bil edini dobitnik velikega kristalnega globusa, ki je bil pri tem mlajši od 20 let, Italijan Piero Gros (19,36 leta), med nordijskimi kombinatorci pa Finec Samppa Lajunen (17,91). Med tekači takega tekmovalca (še) ni bilo. Tone Krkovič: “Služiti ideologiji ali partiji je razvrednotenje vojakovega dostojanstva” 17. 12. 2016, 14:00 25 Facebook Twitter Foto: B. P. V Kočevski Reki je na slavnostni obeležitvi dneva, ko je bil opravljen prvi postroj Slovenske vojske, spregovoril tudi načelnik Manevrske strukture narodne zaščite 1990 Tone Krkovič. Preberite, kaj je povedal. Tone Krkovič je na slavnostni obeležitvi dneva, ko je prvič zadišalo po slovenski vojski in ko je bil ponazorjen tudi prvi postroj, povedal, da se je “pisalo za Slovenijo in slovenstvo nedvomno usodno prelomno leto 1990. Slovenija je bila še polnopravna članica skupnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije z vsemi atributi takratne skupne države.” V nadaljevanju njegov govor objavljamo v celoti: Vojaški obrambni nosilni steber sta tvorili komplementarni JNA in TO. Varnostni steber pa zopet povsem komplementarni elementi, UDBA, KOS in uniformirana Milica. V obrambno-varnostni sistem t. i. “splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite” je bilo v končni fazi vključeno vse “živo in neživo”… Na čelu vsega je bil edini “bog in batina” ?? Komunistična partija. Na čelu vseh naštetih in nenaštetih institucij so bili (razen v JNA) ?? v glavnem Slovenci. Na videz tako zelo popolno, dobronamerno in idilično, da bi se človeku od ganjenosti na tako harmonično ‘družinsko sliko’ utegnila utrniti solza ganjenosti… A to je bila iluzija. Realnost pa je bila takšna, kot jo je pred kratkim Valentin Areh prikazal v ‘Dosje JNA’, za kar se mu zahvaljujem. Zaradi te krute in našemu narodu sovražne ter celo obstoju preteče nevarnosti so se stvari že od samega začetka tega usodnega leta ali še kakšen dan pred tem pričele nevarno zapletati. Spor komunistov v Beogradu je povzročil odkrito grožnjo s prihodom tisočih fanatičnih srbskih nacionalkomunistov v Ljubljano. Hvaležni smo za upor pogumnih železničarskih sindikalistov, ki so se s sprejetjem nedvoumnega sklepa, da ne bodo na dan t. i. mitinga resnice vozili vlakov iz Dobove v Ljubljano, zapisali z zlatimi črkami v osamosvojitveno zgodovino. Leta 1989 so v svoj dokument zapisali, da je vzrok bojkota v tem, da srbski miting v Ljubljani ni v interesu osamosvajanja in demokratizacije Slovenije. Kapo dol! Le še spomenik na glavni železniški postaji morate postaviti temu pokončnemu dejanju, pa bo delo dokončno opravljeno. kocevje4 kocevje5 kocevska-reka Tudi takratnih miličnikov in njihove vloge ob tem ne smemo pozabiti. Pri tem pa je bistvena razlika v motivih in dejanju, če jih primerjamo s sindikatom strojevodij. Nikjer nisem uspel najti oz. prebrati dokumenta za to ‘akcijo’, kot jo imenujejo, ki bi utegnil ‘akcijo sever’ motivno povezati z zavarovanjem procesa osamosvojitve Slovenije. Tega tudi od takratnega republiškega sekretarja za notranje zadeve v Socialistični republiki Sloveniji, Tomaža Ertla, ni bilo možno pričakovati, kajti Milica je bila udarna pest republiške Partije in je tudi v tem primeru ščitila predvsem njene pozicije in interese. To, kar opredeljuje ‘akcija sever’ pa je posredno seveda pozitivno vplivalo na proces demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Ali če nekoliko poljudno ponazorim in poenostavim z metaforo: “V ‘partijskem bordelu’ Jugoslavije sta se zlasali slovenska in srbska prostitutka. Slovenska Milica je (v nenormalnosti-normalno) po ukazu ‘šefa slovenskega bordela’ ščitila slovensko prostitutko.” Tudi Milici hvala za vse pozitivne učinke, ki so posredno pripomogli k procesu osamosvajanja. Osmega aprila istega leta so bile po pol stoletja partijskega režima prve demokratične volitve. Za zvezno in reformirano slovensko Partijo je bila tu še zadnja točka upanja za obstoj in ohranitev Jugoslavije. Če bi slednji zmagali, se v Sloveniji ne bi nič bistvenega spremenilo. Bilo pa bi za Slovenijo in slovenstvo po mojem trdnem prepričanju pogubno. Ohranili bi Jugoslavijo in svoj primat v njej pod nekakšnimi novimi pogoji. V ‘YU partijskem bordelu’ bi se že nekako zmenili, da lasanje ne bi prestopilo okvirjev dopustnega … Mednarodna demokratična skupnost na čelu z Ameriko jim je bila takrat zelo naklonjena. Na srečo je zmagala koalicija DEMOS s programom samostojne in demokratične Slovenije. To pa je bila točka dokončnega preloma, kjer je “vrag šalo vzel…” Zato je sledilo dvoje: pospešeno uničevanje arhivov in (samo)razorožitev TO. Sledila pa so tudi vsemogoča početja za blokiranje in onemogočanje implementacije političnega programa DEMOS-a. Tako je prva demokratična slovenska vlada 16. maja dejansko, čeprav se ni zavedala, prisegla v vojni. Dan pred prisego vlade, 15. maja, je bil v poveljstvo slovenske TO SRS iz Zagreba (v popolni tajnosti in pod najstrožjimi ukrepi varovanja) prinesen ukaz za razorožitev. Že isti dan se je pokazalo, koliko so Slovenci na najvišjih partijskih funkcijah v resnici tudi demokrati, koliko so naklonjeni svoji domovini Sloveniji in v kolikšni meri je TO SRS v resnici slovenski … Najkrajše rečeno – nič od nič – to je resnica. Kajti na celi hierarhični črti se je dejansko zgodila veleizdaja! Razorožitev Teritorialne obrambe Socialistične Republike Slovenije (TO SRS) je bila v bistvu samorazorožitev in dejansko prvo dejanje vojaške agresije JNA in njenih slovenskih pomagačev v Sloveniji, ki se je odločila za samostojno pot izven propadle Jugoslavije. S tem korakom so pripravili teren za povsem odkrito oboroženo agresijo na Slovenijo, ki se je na srečo, glede na razvoj dogodkov na mednarodni in lokalni ravni, pričela šele junija 1991. Ko smo ugotovili, da se je zgodila veleizdaja in taktično presenečenje, smo nemudoma, še takoj po nastopu vlade, pričeli izvajati priprave na oboroženi odpor. Spočeli in rodili smo MSNZ, tajni obrambno-varnostni projekt, lojalen nastajajoči samostojni in demokratični Sloveniji, ki nima primere v zgodovini. S tem korakom sta se dejansko tudi vzpostavili dve nasprotujoči si strani v bližajoči se vojni: JNA kot napadalec, in naša stran, kot branilec. S tem je bil, ne glede na zunanji videz, vzpostavljen temeljni pogoj za vojaški spopad, in vojna se je začela med JNA kot agresorjem in slovensko obrambno silo, ki si je sočasno z nastajanjem tudi nadevala svoje ime, danes je znana po kratici MSNZ. Sočasno z nastajanjem resnično slovenske obrambne varnostne komponente se je odvijal intenziven notranji in zunanji politični proces, ki je med drugim 4. oktobra formalno uveljavil ‘amandma k ustavnemu zakonu’, s katerim je republika Slovenija v celoti prevzela ingerenco nad lastnimi oboroženimi silami. kocevje1 kocevje2 Foto: Barbara Pirh Foto: Barbara Pirh S tem so razlogi za formalno ime in tajno delovanje MSNZ prenehali. Vsebini, ustvarjeni v preteklih mesecih tega usodnega leta 1990, pod tem imenom, je bilo zaradi taktičnih razlogov zopet nadeto formalno ime iz Zakona o SLO in družbeni samozaščiti, to je Teritorialna obramba Republike Slovenije. Tu domuje tudi prvi korak zmede, ki je potencirana vse do danes, kajti SV, kljub mojim vsakoletnim javnim intervencijam, še danes ne ve, koliko je stara. Generali, ki so naredili briljantne kariere v tej SV in jo s svojimi dejanji pomagali spraviti na kolena, pa so pred dnevi končno spregledali in nam iz Radovljice skupaj s svojim partijskim šefom sporočajo, da je SV stara 48 let. Povrh vsega pa k uradni kokardi SV dorišejo še en del rdeče zvezde. Te pravice nimajo, to ni demokracija, to je anarhija. Pristojni bi morali po uradni dolžnosti ukrepati. K tej izvirni napaki določitve napačnega in zavajajočega imena je treba nujno prišteti še nič manjšo napako, to je reorganizacijo TO RS leta 1990/1991 v času latentne vojne. Tega se skladno s splošno vojaško doktrino preprosto pač ne počne. S to amatersko strateško napako so nasedli Partiji, ki je predvsem temeljito premešala kadrovske karte in s tem pričela korak za korakom prevzemati vajeti v svoje roke. Foto: B.P. Foto: B. P. Zaradi tega sem bil tudi sam premeščen, ko je položaj načelnika MSNZ ugasnil. Deležen sem bil kadrovskega premika na položaj komandanta režimske 27. zaščitne partizanske brigade TO Edvard Kardelj Krištof in s tem tudi poveljujoči mirnodobni desetiji, imenovani 30. razvojna skupina (30. RSK). Napredovanje ali degradacija? Bog si ga vedi, še zlasti v vojski je to vedno relativno. Občutki pa mi vseh 26 let govorijo, da je šlo za degradacijo. Škoda. Ne toliko zame, kot je za SV. Takoj ob prevzemu dolžnosti mi je bilo jasno, da ujma (samo)razorožitve ni zaobšla niti te enote. Nasprotno! Ugotovil sem, da so vodilni iz mirnodobne desetnije, imenovane 30. RSK, že maja leta 1990 povsem prostovoljno, na namig generala Ožbolta, nemudoma odpeljali v lesenem Mačkovem zaboju in s katrco R4 kompletno mobilizacijsko in vojno dokumentacijo v garnizon Ribnica. Razoroževati pa jih tako ni bilo treba, saj je imela že prej vso najmodernejšo oborožitev za 2000 ljudi pod ključem JNA. Na tem področju je ostalo orožja le za 1 bataljon. Kakšni občutki so me prevevali prvi dan napredovanja, si lahko samo predstavljate … Glavni kapital, na katerega sem se delno lahko naslonil, je bil človeški potencial, ki pa ga je bilo na predvideno novo poslanstvo nujno treba temeljito diferencirati. To je bilo poleg prioritete vzpostavitve nove organizacijske sheme, prilagojene realni situaciji stanja brigade brez orožja, glavna prioriteta. Tako me je naloga tu v Kočevski Reki, v podporo plebiscitu, zalotila v fazi intenzivnih selekcijskih usposabljanj, v ad-hoc prilagojenem skritem učnem centru na Medvednjaku. Zaradi tega nisem uspel postaviti kompletiranega bataljona, kot mi je bilo ukazano, temveč sem se znašel tako, da sem glede na nalogo in razpoložljive vire modularno sestavil bataljonsko skupino približno 300 pripadnikov nastajajoče nove brigade MORiS, ki so večinoma že šli skozi filter priprav na Medvednjaku. kocecska-reka1 Tako smo na današnji dan pred 26. leti, tu na tem svetem mestu, prvič v zgodovini predstavljali resnično celotnemu slovenskemu narodu in njegovi demokratično izvoljeni oblasti lojalno Slovensko vojsko. ‘Vonj’, ki ga je zaznal prvi predsednik slovenske vlade in ga je v trenutku spozabe tudi javno ubesedil, ni bil fraza in tudi ne naključje, ampak preprosto pristen čustveni refleks. Kajti tu je bila takrat postrojena, čeprav iz povsem taktičnih razlogov z zvezdami na kapah, toda z rdečimi trakovi v žepu, po namenu in srcu SLOVENSKA VOJSKA, zavezana izključno in samo domovinskemu in državotvornemu namenu. Ne pozabimo, da se je s tem dejanjem 17. decembra 1990 v opogumljanje Slovencev ter svarilo znanemu nasprotniku v prihajajoči vojni ob prisotnosti redkih politikov takratne oblasti, preko TV ekranov, brez krinke na obrazih, javno pokazala vojska Republike Slovenije, ko je le-ta šele nastajala. Čast in dolžnost vojaka je služiti domovini. Služiti ideologiji ali partiji pa je razvrednotenje vojakovega dostojanstva. Kot je nekoč rekel predsednik prve slovenske demokratične vlade Lojze Peterle, je na tem območju, ki je s Kočevskim Rogom delilo nesrečni sloves slovenske politične in moralne teme, posvetil žarek upanja in Slovencem odprl novo perspektivo… Tudi zato je 17. december 1990 velik in prazničen dan. Praznujmo, ker se je tukaj zgodilo nekaj, kar je bilo pomembno za vso Slovenijo in kar zahteva dostojno mesto v našem zgodovinskem spominu. M. S. Hvala! Pogumno in pokončno naprej Slovenija z domoljubi kot sta Janša in Krkovič in vsi zavedni in pošteni osamosvojitelji! Krkoviču vsa čast in večna slava in hvala za vse kar je storil , da je nastala čudovita Slovenija-država Slovenk in Slovencev - več kot tisočletni neizsanjane sanjske sanje, ČUDEŽ SLOVENIJA! Pisali bodo učbeniki, piše Zgodovina-Krkoviču dolgujemo ogromno. Veleizdajalci pa bodo, čeprav počasi, dobili vsak svoje, natanko tako in toliko kolikor jim pripada! Vse kar so storili Krkoviču pa bomo, ker je preveč za nas vse, ki dobro mislimo, da bi storili sami-prepuščamo Bogu, “Prispevek polkovnika Štefana Šemrova v času osamosvajanja je nenadomestljiv” 17. 12. 2016, 12:00 12 Facebook Twitter Prispevek polkovnika Štefana Šemrova je v času osamosvajanja nenadomestljiv in je bil odločilnega pomena na področju zahodne štajerske pokrajine. V Laškem je potekala spominska slovesnost ter odkritje spominskega obeležja Štefanu Šemrovu, polkovniku Slovenske vojske. Na začetku je delegacija Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve položila venec na grob pokojnega Štefana Šemrova v Laškem. V delegaciji so bili Aleš Hojs, predsednik VSO, dr. Božo Predalič, generalni sekretar Združenja, ter praporščaki. Pri polaganju venca so bili prisotni tudi ožji družinski člani, sorodniki in njegovi nekdanji stanovski kolegi in prijatelji. Kasneje je sledila maša za Domovino v cerkvi Svetega Martina v Laškem, ki jo je daroval dekan župnije gospod Rok Metličar. V pridigi je posebej poudaril potrebo po negovanju pristnih domovinskih čustev. Ljubezen do Domovine je nedeljiva in mora predstavljati ravnanje, ki pelje in pripelje do ljubezni in edinosti slovenskega naroda. Osrednji del slovesnosti je bilo odkritje spominskega obeležja Štefanu Šemrovu na Gradu Tabor v Laškem. Na lokaciji, kjer je bilo odkrito spominsko obeležje, sta se 25. julija 1990 tajno sestala Anton Krkovič in Štefan Šemrov z namenom organiziranja Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), ki je bila obrambna organizacija novo nastajajoče države Slovenije. Spominsko obeležje je odkril Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO, ki je med drugim dodal, da je pri nas več takšnih ljudi in osebnosti, ki si zaslužijo takšna obeležja, Štefan Šemrov pa je eden izmed najpomembnejših v takratni zahodni štajerski pokrajini. Pozdravni nagovor sta imela Srečko Javornik, predsednik OO VSO Laško, in župan Občine Laško, Franc Zdolšek, ki je pozval k enotnemu nastopanju vseh obstoječih veteranskih organizacij, ne samo v Laškem, ampak tudi na državni ravni. Slavnostni govornik je bil dr. Andrej Osterman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Počaščen in vesel je bil, da je lahko prisostvoval slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja polkovniku SV, Štefanu Šemrovu. Poleg že omenjenih zaslug v osamosvojitvenem času nas je seznanil z delom in njegovim prispevkom pri graditvi in krepitvi obrambne moči sodobne Slovenske vojske. Slovesnost je bila obogatena s kulturnim programom, za katerega so poskrbeli Vaška godba z Vrha nad Laškim, moški pevski zbor Sedraž in skupina Ta mlad’ pobi. dsc_0090 dsc_0095 dsc_0135 dsc_0092 dsc_0106 dsc_0098 dsc_0187 dsc_0126 dsc_0084 dsc_0163 dsc_0166 dsc_0176 Vančo Tegov Me pa kar čudi,da se slovesnosti niso udeležili tovariši komunajzarji z vrha.Tovariš podgana Kučan pa Cmera ter Pahor kateri si podeljujejo vse zasluge za osamosvojitev Slovenije. Za Pahorja še razumem,da ni prišel,ker je pri njegovem pedofilskem morilskem diktatorskem prijatelju Erdoganu. Kako pa je lahko tovariš Kučan pozabil na slovesnost,da se je ni udeležil mi pa tudi ni jasno. Ostermana bodo zaradi tega še bolj minirali.Je preveč naš, je preveč pošten, je prevel ik domoljub, je človek pisano z veliko začetnico.Poklon polkovniku g.Šemrovu Olga • en dan nazaj Tudi vsi zavedni Slovenci smo počaščeni in hvaležni, da smo imeli med sabo tako velike ljudi! Naj počiva v miru! Osamosvojitvena vojna nam je lahko v ponos, saj so osamosvojitelji ravnali častno in domoljubno! Spoštovali so mednarodno pravo in konvencije! "Tile" zgoraj obeležujejo,spoštujejo in negujejo osamosvojitveno slovensko vojno izpod rdečega JLA in slovenskega terorja. Za razliko od Kučanovih "nagrajencev", ki se še vedno bojujejo proti slovenski osamosvojitvi - nekaj teh sedi celo v parlamentu. "Surov fižol je grizel kot bombone, zraven pa lizal moko" "Pse so svobodno pobijali, mačko pa težje pahneš v nesrečo" 18. december 2016 ob 09:25 Ljubljana - MMC RTV SLO "Bila so tudi taka obdobja, da po tri dni nismo nič jedli, ker so po poti umrli ti, ki so šli po hrano, ali pa je bilo obstreljevanje tako gosto, da nisi mogel pokazati glave," je v dnevnik zapisal vojak na Krasu. "Slovenski pregovor pravi, da prazna vreča ne stoji pokonci, nekoliko bolj znanstveno pa bi lahko rekli, da dnevne energijske potrebe lahko nadomestimo le s hrano in pijačo," je uvodoma v Muzeju novejše zgodovine na temo prehrane v jarkih 1. sv. vojne dejal zgodovinar Rok Stergar. Skozi zgodovino so se vojaški poveljniki tega zelo dobro zavedali, od začetka 20. stoletja dalje pa je ta intuitivna spoznanja zamenjalo znanstveno ugotavljanje kalorične vrednosti hrane in dnevnih energijskih potreb ljudi. Prav vojske so bile ene prvih institucij, ki so ta znanja uporabile v praksi in prehrano vojakov standardizirale. Ob začetku velike vojne je bila britanska norma za vojake na fronti postavljena precej visoko, na 4.200 kalorij, a to je bila le številka na papirju, saj je po Stergarjevih besedah najverjetneje niso nikoli dosegli in so jo posledično hitro znižali. Italijanska je bila nekoliko nižja od britanske, francoska pri 3.400 in nemška pri 3.200 pa sta bili že realnejši, je naštel Stergar in dodal, da mu podatka za avstro-ogrsko vojsko še ni uspelo izbrskati. Poznavanje števila kalorij, ki naj jih vojak zaužije dnevno, je zgolj en del zgodbe, saj je precej večja težava to, kako te kalorije vojakom dostaviti v strelski jarek. Zavedanju o pomenu hrane navkljub je bilo več ali manj skozi zgodovino prehrana vojaka prepuščena improvizaciji in samoiniciativi vojakov, ki so se morali znajti po svoje. Šele od sredine 19. stoletja so se pod okriljem industrializacije, modernizacije in tehnološkega napredka zgodili ključni premiki in do 1. svetovne vojne je bila oskrba v celoti integrirana v vojaške strukture in profesionalizirana, je navedel. Pomen železne ceste in pločevink Železniško omrežje, ki se je konec 19. in na začetku 20. stoletja bliskovito razširilo, je povečalo prevozne kapacitete in omogočalo oskrbo ogromnih armad na daljše razdalje. Vojaki tako niso bili več odvisni od lokalne oskrbe in vodnega transporta. Drugi ključen moment, ki je prinesel velike spremembe, je konzervirana hrana, ki je še dodatno olajšala oskrbo, saj jo je lažje tovoriti, poleg tega so se zaloge hrane manj kvarile. "Prve konzerve so se pojavile že v prvi polovici 19. stoletja, pojavijo se kondenzirano mleko in mleko v prahu ter številni drugi industrijski proizvodi," je naštel predavatelj. Stergar je nadaljeval, da so železniški tiri in konzerve rešili oskrbo na strateški ravni, a vse to vseeno ni moglo rešiti oskrbe vojakov na taktičnem nivoju manjših razdalj. Taktična oskrba v tem času še ni doživela tehnološke revolucije in je še vedno temeljila na tovorjenju hrane, pijače, orodja, orožja in streliva na hrbtih ljudi in živali. Medtem, ko se je strateška oskrba ves čas izboljševala, in sicer od vojn za Nemško združitev do 1. sv. vojne se je razdalja od zadnje železniške postaje na kateri so vojaki lahko računali na delovanje oskrbe prepolovila s 100 na 50 milj, je taktična oskrba slabela. Količine, ki jih je bilo treba dostaviti so bile naravnost ogromne, je izpostavil. 2,7 milijona hektolitrov piva za Nemce Nemški primer nam pokaže, da so zgolj v prvih dveh letih vojne do strelskih jarkov pritovorili 1,2 milijona ton moke, milijon glav goveda, milijon prašičev, 600 tisoč ovac, 275 tisoč ton mesa v konzervah, 63 tisoč ton kave, 15 tisoč ton kakava in čaja, 2,7 milijona hektolitrov piva ter 8 milijonov ton cigaret in cigar. K tem količinam pa je treba prišteti še prevoze moštva, vojaškega materiala, vlečnih živali ter ogromnih količin krme zanje. Pehotna divizija poje 40 ton hrane na dan Povprečna pehotna divizija med veliko vojno je dnevno potrebovala okoli 40 ton hrane, kar je naneslo od 50 do 100 vozov. Transportne zmogljivosti vseh vojskujočih držav so bile tako na skrajnem robu zmogljivosti in občasno niso dohajale potreb na frontah. Nihče si po Stergarjevih besedah pred začetkom spopadov ni mislil, da bo mobiliziranih toliko vojakov, da bodo izstrelili toliko nabojev, in predvsem da bo vojna trajala tako dolgo. Avstro-ogrska vojska je nameravala zagato taktične oskrbe rešiti s pomočjo lokalne oskrbe, tako da bi čim večji delež hrane in pijače za vojake ter krme za živali dobili v neposredni bližini bojišča, in sicer bodisi s prostovoljno ali prisilno prodajo, lahko tudi zaplembo. V pomoč je bila tudi posodobljena oprema, tako so leta 1909 nakupili nekaj tisoč mobilnih kuhinj na vozovih, da bi vojake razbremenili časovno zamudnega pripravljanja hrane. Vojaki so kot 'železno rezervo' sicer ves čas pri sebi imeli za slab teden bojevanja hrane, v kolikor bi po uspešnem preboju naprej ostali odrezani ali pa bi oskrba zatajila, je še pojasnil. Slavni dunajski skladatelj in violinist Friedrich Kreisler, ki je leta 1914 nekaj časa služil v graškem črnovojniškem polku, je v spomine zapisal, da je v prepolnem nahrbtniku nosil tudi konzervirano meso, riž, kavni ekstrakt, prepečenec in sol ter sladkor. Izobilje in evforija ob začetku vojne Izkušnje vojakov, podčastnikov in častnikov ob začetku vojne sploh niso bile slabe, saj so predvsem slednji poskrbeli tudi za lastne zasebne zaloge. Rezervni podporočnik Janko Hacin je tako v dnevnik zapisal, da je na poti v Bosno na vlaku jedel svojo klobaso, salamo in sir, sopotnik na vlaku pa mu je zraven ponudil še pečeno gos. V Tuzli je nato od župana kot poveljujoči častnik za vojake dobil "tobak, čokolade, vino, konjak, klobase... itd." Stergar opozarja, da vojaški dnevniki in spomini sicer kličejo po relativizaciji vojnega navdušenja, saj evforija niti slučajno ni obnorela prav vseh, a v prvih tednih je bilo pristnih vojnih navdušencev več kot dovolj, hrane pa tudi. Nič drugače ni bilo v drugih vojskah, nekateri britanski vojaki so se ob začetku vojne prav lepo zredili, kar je veljalo tudi za italijanske vojake slabo leto kasneje ob vstopu Italije v vojno. "Razlog ni bila le dobra in obilna hrana v vojski, ampak tudi slaba prehranjenost velikega dela vojakov v civilnem življenju. Redni in predvsem z mesom bogati obroki so bili za revne mobilizirance ali prostovoljce pomembna pridobitev," je dejal Stergar. Poraz v Srbiji zaradi slabe logistike Vse oskrbovalne kolone po ofenzivi na balkanskem bojišču enot niso dosegle, po prečkanju srbske meje in z oddaljevanjem od železniških postaj so se problemi stopnjevali, saj je šlo za izredno težaven teren z nikakršno prometno infrastrukturo. Vojaki so bili tako odrezani od oskrbe, izčrpani in odvisni zgolj od 'železne rezerve' v svojih nahrbtnikih. "Prav izčrpanost, ki je bila tudi posledica pomanjkljive oskrbe s hrano, je bila med ključnimi razlogi za poraz 21. domobranske divizije na Cerski planini in s tem za neuspeh prve avstro-ogrske ofenzive v Srbijo," je pojasnil predavatelj. Podporočnik Hacin, ki je bil ob koncu leta 1914 nekje na vzhodni fronti je v dnevnik zapisal: "Medtem ko je predvčerajšnjim prišel tren za nami šele ob 12. uri ponoči, so včeraj okoli polnoči prišle za nami samo kuhinje, ostali tren pa šele danes opoldne" in dodal: "Moštvo ni včeraj jedlo ničesar. Le zjutraj je dobilo kavo in isto tudi zvečer". Dva dni pozneje je zapisal še: "Vojaki grejejo svoje konzerve na ognjih, kajti naše kuhinje so ostale v blatu daleč za nami". Problematika slabe taktične oskrbe se je najbolj izrazito pokazala v trenutkih premikov, oskrba na 'zacementirani' zahodni fronti je bila zato po Stergarjevih besedah praviloma stabilna. Povsem drugače pa je bilo na balkanski in vzhodni fronti, kjer je bilo kaotično bojišče zelo mobilno, polno velikih in hitrih premikov daleč na sovražno ozemlje in nazaj, vojaki pa so posledično ostajali odrezani od oskrbe. Avstro-ogrski vojak je v dnevnik med umikom pred Rusi julija 1915 tako zapisal, da "so lačni kot volkovi". Problematičnih zadnjih sto metrov Frontne črte so bile kmalu močno utrjene, tako da so bile najšibkejša točka ravno oskrbovalne poti, kamor je sovražno topništvo usmerilo vso svojo pozornost. V času najhujših spopadov se je po Stergarjevih besedah pojavil problem zadnjih sto ali dvesto metrov, ki so ga zelo dobro poznali tudi na zahodni fronti. Posledično so začeli hrano dostavljati ponoči. Avstro-ogrski vojak Franjo Malgaj je med boji na Doberdobski planoti zapisal: "Ker podnevi sploh ni smel nihče pokazati glave iz svojega bivališča, so nam hrano prinašali le ponoči. Vzdolž rova so nosili kotle z menažo". A včasih se ni izšlo niti ponoči. "Zgodilo se je, da so nam Lahi z granatami pobili tovorno živino, ki nam je ponoči prinašala proviant (hrano ali črno kavo), " je še zapisal. Obstreljevanje pa ni imelo namena zgolj presekati oskrbovalnih poti, pač pa so na takšen način tudi nadlegovali vojake med obroki. Vojak Ivan Matičič je v svoj dnevik zapisal: "Menažo so nam prinesli v linijo. Ko je sovražnik čul ropotanje kotlov, nam je vedno dobrodušno zaželel dober tek z nekaj naboji ekrazita in smodnika." Stergar je tu izpostavil nenavadna neformalna premirja, ki so se včasih izoblikovala, in so enostavno med 'kosilom' dali drug drugemu mir. Takšen primer najdemo v dnevniku Janka Hacina, ki je zapisal, da "mi nanje ne streljamo in zato tudi oni ne streljajo". Vse skupaj je ponavadi hitro padlo v vodo po prihodu novega polka na fronto, ki ni vedel za 'dogovor', ali pa zaradi preveč zagretih in fanatičnih poveljnikov. Pol litra vode za pitje in higieno na dan Ekstremne vremenske razmere kot je mraz ali vročina so povečevale potrebe po vnosu hrane in pijače. Huda poletna vročina je povzročala nemalo nevšečnosti na Krasu, kjer je vojak Franjo Malgaj zapisal: "Vojaki so prosili za vodo, ust niso mogli več zapirati zaradi sopare. Žejo smo trpeli dva dni. Če pa smo na srečo dobili vodo, potem jo je dobil vsak le toliko, da si je za nekaj minut namočil suho grlo." Analiza poljskih virov po Stergarjevih besedah pokaže, da so vojaki dnevno dobivali le od pol do enega litra vode, in sicer za pitje in osebno higieno. Slednji so se zato običajno odpovedali. Neznosen mraz na prazen želodec Problematično pa je bilo tudi zimsko bojevanje, predvsem v visokogorju Alp in Dolomitov, kjer je nenehno snežilo, občasno celo v poletnih mesecih. Posadke so bile tako pogosto odrezane od vsakršne oskrbe. Rezervni poročnik 17. pešpolka, Franc Rueh, je položaj sredi decembra 1916 orisal: "Začel je padati sneg in nas popolnoma zasul, da sta cesta in železnica popolnoma prekinjeni." Ciril Prestor, ki je lačen doživel junijski sneg in mraz v trdnjavi Forte Cherle, na višini 1445 m, je svoje občutke strnil: "Fental bi se če bi človek tako rad ne živel." Janko Hacin je med boji na ruskem bojišču ob koncu decembra 1914 v svoj dnevnik zapisal: "Večerjo oz. kosilo smo čakali zaman. To je bilo tem bolj usodno, ker je proti jutru začelo snežiti in deževati in je bil mraz toliko bolj neznosen, ker so bili želodci prazni." Poveljniki so izboljševali razpoloženje vojakov ter preganjali mraz in lakoto s pomočjo vina in žganih pijač, a to je bil zasilen ukrep, ki ni mogel prinesti dobrih rezultatov, je navedel Stergar. Od 'veselic' do vsesplošnega pomanjkanja S trajanjem vojne je poleg spremenljivih okoliščin kot sta vreme in mobilnost vojskovanja postal glavni problem pomanjkanje hrane. Bolj kot je šla vojna h koncu, bolj se je poslabševala preskrba vojske. Sredi leta 1915 v dnevniku Franca Zupančiča še lahko beremo o nenehnih "veselicah", ki niso bile rezervirane le za častnike, za božič istega leta Ivan Primožič ni samo dobro jedel, temveč je tudi pil "Gumpoldskirchnerja in šampanjca", navadni vojak Franc Reberšek pa je oktobra domačim pisal: "Stradav dosedaj še nisem." Že naslednje leto je Primožič za božič uspel dobiti le še steklenico piva in slabega likerja ter "eno limono, malo smrdljive klobase, malo slanine, malo meda in malo kolača," kot je zapisal. Po veliki noči leta 1916 pa je vojak Jakob Prešeren zapisal: "Preživljamo praznike, zraven pa stradamo. Včeraj ni bilo ne kruha, ne kosila, pač pa so nam dovolili, da za kosilo lahko pojemo vsak po eno rezervno porcijo prepečenca in eno celo konzervo. Vendar pa je vojaštvo civilistom izpraznilo vse zaloge, tako da se niti za denar ničesar več ne dobi. Želodec nam poje kot gramofon s pokvarjeno ploščo." Povprečen vojak malo nad 50 kilogramov Ob koncu vojne vse bolj katastrofalnega stanja ni bilo moč spregledati, jeseni leta 1918 je bila tako povprečna teža avstrijskega vojaka na italijanski fronti vsega malo nad 50 kilogramov, dosti bolje pa ni bilo niti na drugih bojiščih, je izpostavil Stergar in dodal, da grozen podatek malce omili upoštevanje precej nižje povprečne višine tedanjih moških. Ne glede na to je dejstvo, da je vojska ob koncu vojne stradala, je dodal. "Obup raste in raste in kmalu bo dorastel do skrajnosti. Klobčič črnega sukanca sem zamenjal za liter fižola. Křiž pa je petdeset cigaret zamenjal za kilogram koruzne moke. Zdaj kuhava fižol in polento. Křiž je tako sestradan, da je drobil surov fižol in ga grizel kot bombone, zraven pa lizal surovo moko. Grobo sem ga moral odpoditi, češ, da je to na prazen želodec zelo nezdravo, " je v dnevnik zapisal Jakob Prešeren. Lov na žabe, mačke in pse Večina slovenskih vojakov je imela po Stergarjevih besedah kar srečo, saj so prihajali iz kmečkega okolja in tako imeli številne potrebne spretnosti, ko se je treba znajti 'po svoje'. Ribe so lovili kar z eksplozivom, ujeli kakšno srno, jedli žabe, nabirali sadje in divja zelišča, privoščili pa so si tudi 'pasje, mačje in lisičje pečenke'. Vojak Aleksander Ličan je zapisal, da so vojaki v obleganem Přemyslu, ko je zmanjkalo vsega, pojedli vse mačke in pse, začeli pa so izkopavati tudi mrhovino. Drug vojak v svojem dnevniku mirno prizna, da so pred koncem vojne "pospravili precej psov, nekega dne pa posebno velikega. Kakor so me izvolili za kuharja, tako so me tudi zdaj za mesarja. Prav velik čebriček je bilo samega mesa, ki se je pozneje kuhal in pražil v naših loncih". Vinko Gaberc pa v svojih spominih navaja, da je bilo mačke težje loviti. "Pse so naši vojščaki svobodno pobijali in si jih pripravljali kot dodatek k nezadostni menaži. Mačka pa se drži bolj doma in često je bilo treba zvijače, da si jo pahnil v nesrečo," je zapisal. Dno pred porazom in razpadom monarhije "Moštvo je postajalo vedno bolj nezadovoljno. Hrana je bila pod ničlo. Bili smo bolj lačni kot siti. Niti enkrat nismo imeli možnosti do sitega se najesti" je še v dnevnik zapisal Jože Hameršak, poleg tega pa tudi: "Moštvo je bilo precej revolucionarno. Samo malo bi bilo treba migniti, pa bi bila zmeda tu." Vsesplošno pomanjkanje, širjenje bolezni in neuspela ofenziva čez reko Piavo skupaj s političnim nemirom v monarhiji zadnje mesece vojne so povzročili popoln zlom morale na soški fronti, drugod pa ni bilo dosti bolje. Vse kar je zavezniška propaganda poskušala doseči dolga leta vojne, se je zdaj materializiralo skozi prazne želodce. Armada se je sesuvala sama vase, sodba poročnika Franca Rueha pa je bila pomenljiva: "Naj dajo raje vojakom jesti, pa se bojo dobro borili!" Vojaški upori v letu 1918 so bili upori lačnih vojakov, kakor so bili povezani tudi z delavskim gibanjem, prizadevanji za mir in kipečimi nacionalizmi, je sklenil Stergar. Gorazd Kosmač prider # 18.12.2016 ob 10:24 Prijavi neprimerno vsebino Odličen prispevek. Najbolj mi je dalo misliti, sedaj ko bodo prazniki, da bom imel jaz osebno vsega v obilju. (večerja pred božičem bo obilna, miza se bo šibila od dobrot - meso, potica, doma bom na toplem, obdan z najbližjimi). Tako kot zdravja ne znamo ceniti, ko smo zdravi, in ga znamo ceniti šele ko smo bolni, tako je tudi s hrano. Za streznitev večine ljudi bi bila potrebna kakšna katastrofa ali vojna, saj s takim načinom, ki ga živimo danes, ne vidimo več soljudi okoli sebe in ne znamo ceniti stvari, ki jih imamo. Odličen članek. Ono o začetni vojni evforiji je zanimivo brat. Vedno je tako. Vedno se začne nedolžno iz politične debate v eno in drugo nestrpnost, nepremišljeno in hujskavo, dokler se ne začne vojna. Potem je že prepozno, ko bivanjska struktura s pospešeno naglico razpade. :/ Kim Džong Un je izumil hamburgerje, ženske nikoli ne zanosijo, če niso poročene – tako si običajna Severnokorejka razlaga življenje 18. 12. 2016, 5:00 0 Facebook Twitter Foto: epa. Nadarjena severnokorejska študentka je zahodnim medijem razkrila, kakšno je življenje v tej komunistični diktaturi, ki ji vlada Kim Džong Un. To je storila, ko je sploh prvič v svojem življenju zapustila glavno mesto Pjongjang. Dvajsetletnica je v družbi francoskega fotografa Erica Lafforgueja prepotovala svojo deželo, z njo pa je opravil tudi daljši intervju v angleščini, saj je na svoji univerzi najboljša v prvem tujem jeziku. Študentka se predstavlja kot Miss Kim, pogovarjala pa se je s francoskim fotografom, ki je Severno Korejo obiskal že šestič. Intervju je potrdil, v kakšni zablodi živi severnokorejski narod, saj Kim med drugim še ni slišala za popularno pop pevko Lady Gaga, za elektronske naprave, kot je iPad, prav tako še ni slišala, da bi kdo naokoli hodil s strganimi modnimi kavbojkami. Prepričana je bila tudi, da je Kim Džong Un leta 2009 izumil hamburgerje. Čeprav je Miss Kim na ulici videla tudi berače, francoskemu fotografu zagotavlja, da imajo v Severni Koreji vsi prebivalci enak standard in da neporočena ženska nikoli ne zanosi. Ko je Miss Kim vprašal, zakaj angleška ali ameriška glasba ne prodre na severnokorejski trg, mu je študentka jasno odgovorila, da ljudi v tem delu sveta to preprosto ne zanima, saj raje prisluhnejo klasični glasbi Mozarta, Bacha in Beethovna. Takšna je po standardih Severne Koreje lepa ženska Tudi zahodna moda nima v Severni Koreji kaj iskati, Miss Kim pa opisuje, kaj pomeni biti lepa ženska po severnokorejskih standardih: “Ženska mora imeti velike oči, visok nos, majhna usta in belo polt, prav tako pa ne sme biti suha.” Na vprašanje, če se ji zdi voditelj države privlačen, je odvrnila, da je nezaslišano, da jo sploh sprašuje kaj takšnega. Razkrila pa je tudi, da fantje in dekleta ne plešejo skupaj, ker jih je preveč sram. Fotograf je študentki pokazal tudi sliko najbolj slavnega risanega junaka iz Walt Disneyja, Mikija miška: “To je samo navadna miš. Kitajska.” Na popotovanju po Severni Koreji je francoski obiskovalec s seboj nosil iPad, Kim pa je moral razložiti, da se na tablici da poslušati tudi glasbo, gledati videoposnetke in preveriti internetno pošto. Zanimivo, preminulega diktatorja ne želi naslavljati z njegovim imenom, pač pa ga poimenuje kot Velikega vodjo Kima il-Sunga, ki je bil oče naroda pred svojo smrtjo leta 1994. Njegov obraz je viden na vsakem koraku po državi. Fotograf je opazil tudi, da v Severni Koreji hamburgerje jedo z rokavicami, saj se ne želijo umazati. Na vprašanje, zakaj v Pjongjangu kolesarijo samo moški, ženske pa ne, je hitro pojasnila, “da je to nevarno, pa še lepih nog ne dobiš zaradi tega.” In za konec še vprašanje, če si Kim želi obiskati tujo deželo? Rada bi videla Evropo, predvsem Anglijo, nikakor pa ne ZDA, “saj Američane sovražim.” Luka Svetina Se spomnim ;ko mi je še za časa Yuge zdaj že davno pokojni prijatel dejal :"Veš mladi moj prijatelj socializem in komunizem;sta kot psihični bolezni neoszdravljiva in trajno okvarita možgane in sposobnost in voljo za delo": KoSEM GA POBARAL KAKO TO MISLI;MI JE DEJAL:"tO MORAŠ ODKRITI IN RAZUMETI SAM:" nO PRED SMRTJO ME JE VPRAŠAL:ČE ŽE RAZUMEM: Odgovoril sem mu da razumem;"No potem si se naučil neprecenljivega nauka" je dejal: In res je res gre za psihični bolezni;če pogledate konec držav kot so bile DDR;SZ;yUGA;kUBA;vENEZUELA KO GLEDATE S Korejo vidiš;da ta propaganda in realnost ter konec teh režimov nima veliko skupnega z ljudmi zdravega razuma: Tudi pri nas, po 35 letih še vedno hodijo v POLITIČNO šolo KUMROVEC ob njihovi obletnici ali pa v mavzolej občudovati marmor! Ko se sprehodiš pa po Golem otoku, te spreletava SRH! Ha, ha, ha. Le zakaj ste rdečkoti zaprli toliko fabrik ki so jih ustvarili DESNI LJUDJE! Do danes pa niste ustanovili niti ENE! Ali veš čigava je bila Mura, Metalna, Krka, Peko, Alpina, Polzela, strjna v zasavju in tako dalje Kim je bil pri treh letih tudi olimpijski zmagovalec, torej so bili hamburgerji zanj mala malica. Tudi tito je bil najmanj Dr strojništva: Odmevi po zmagi: Domen Prevc ostaja isti fant, kot je bil Goran Janus, slovenski selektor: "Nisem samo zadovoljen, prav užival sem v tekmi." A. V. ned, 18.12.2016, 17:47 Ključne besede: [Delosled] smučarski skoki, [Delosled] Domen Prevc, [Delosled] Peter Prevc, [Delosled] Goran Janus Odmevi po zmagi: Domen Prevc ostaja isti fant, kot je bil Domen Prevc: Ko sem pristal, nisem vedel, da sem doskočil pri rekordu skakalnice, bil sem kar presenečen. : AP Pictures Engelberg - Domen Prevc je skupaj z Ilko Štuhec novi junak slovenskega športa. V Engelbergu je slavil že četrtič letos in še povečal prednost v skupnem seštevku svetovnega pokala. "Danes sem naredil zelo dober prvi skok, pri drugem pa nisem bil najbolj uspešen. Odriv se mi ni najbolje posrečil. O tem, da sem favorit pred novoletno turnejo, govorijo drugi, sam sem ostal isti fant, kot sem bil," je v prvi izjavi po tekmi povedal Domen Prevc, ki je blestel že včeraj, ko je osvojil drugo mesto. Dan kasneje je dosegel triinšestdeseto posamično zmago za slovenske smučarske skoke. Član kranjskega Triglava si je priskakal četrto zmago v svetovnem pokalu v karieri in sezoni na že četrtem prizorišču (pred Engelbergom še Lillehammer, Klingenthal in Kuusamo). Njegov starejši brat Peter Prevc, zmagovalec novoletne turneje v prejšnji sezoni, z 21 zmagami prepričljivo vodi med Slovenci na seznamu slovenskih uspehov. "Prvi skok je bil še posebej dober, sploh če ga primerjam z drugim, ki je bil slabši, a sem imel dobre razmere in se je dobro izšlo. Ko sem pristal, nisem vedel, da sem doskočil pri rekordu skakalnice, bil sem kar presenečen. Če so razmere dobre, bi se dalo skočiti še kakšen meter dlje," je še dejal letošnji vladar svetovnega pokala. Obremenjeval pa se ni niti s potezami tekmecev, Norvežani so pred njegovim prvim skokom Tandeju na trenersko zahtevo znižali naletno mesto (slovenski trener Goran Janus te možnosti ni izkoristil): "O tem se z Goranom nisva pogovarjala pred tekmo. Zdaj, ko so Norvežani enkrat prestavili naletno mesto, se pa že igrajo? Pač so prestavili, mi se o tem nismo pogovarjali in izšlo se je čisto dobro." Goran Janus: Vse se je lepo izteklo Zadovoljstva ni skrival niti trener Goran Janus: "Nisem samo zadovoljen, prav užival sem v tekmi. Nekako sem imel tudi željo, da bi popravil rekord skakalnice, kar mu je v prvi seriji tudi uspelo, nato pa še fantastičen drugi nastop in zato mu gredo vse čestitke, tako kot tudi Juriju in Cenetu." Slovenski prvi mož stroke je dejal, da sam ni razmišljal o morebitnem znižanju zaletnega mesta za Domna. "Videl sem, da je spodnji radius dobro urejen, željo je imel tudi Domen, tako da se je vse lepo izteklo. V finalnem skoku pa je Domen z nižjega zaletišča skakal na podlagi žirije in tudi mene. Če ne bi znižala žirija, bi znižanje zahteval jaz." Bomo res dopustili, da to čudovito državo uniči ‘par’ gnilih jabolk? 19. 12. 2016, 5:00 326 Facebook Twitter Foto: STA Ko gledamo to državo, kam drsi zadnjih nekaj let, nam od vsega lahko postane pošteno slabo. Zadnja leta niso bila prijazna. Ne z državljani, ne z gospodarstvom in ne s politiko novih obrazov. Vsakih nekaj let so državljani zadrževali dih in čakali, kdo bo naslednji mesija. Bo to Borut Pahor, Zoran Jankovič ali Miro Cerar? Na koncu smo dobili rezultate teh vladavin in ugotovili, da so bili mesije v bistvu jezdeci apokalipse. Z vsakim je prišlo še večje gorje. Več in več ljudi ostaja brez dela, vedno več ljudi je postalo apatičnih do problemov družbe. Vlada prepričanje, da so vsi politiki zanič in da ni bilo nikoli bolje. A to je laž. Vse te odrešenike pa združuje ena stvar: vsi so imeli in imajo iste botre. Gnila jabolka iz ozadja in njihove pajkove mreže Ko pogledamo vse leve vlade v zgodovini Slovenije, lahko ugotovimo, da so imele vse ene in iste botre in strice iz ozadja. Mafijska struktura, ki je vladala nekdanji Jugoslaviji, se je zgolj preimenovala, na videz umaknila iz politike in aktivno nadaljevala z vladanjem. Seveda pa ne bi šlo brez lojalnega kadra, ki so ga nadzorovali z edinim sredstvom, ki danes šteje. Denar. Seveda so strici imeli izkušnje iz preteklosti in niso šli v osamosvojitev nepripravljeni. Takoj ko so ugotovili, da ne bo romunskega scenarija, so ponovno aktivirali svojo mašinerijo in prevzeli oblast. To pa ne bi bilo možno brez zvestega kadra v vseh družbenih podsistemih. Nekateri so bili pripravljeni služiti stricem iz ozadja zaradi prepričanja (ti so najcenejši), drugi zaradi drobtinic oblasti z gospodarjeve mize, tretji pa so bili motivirani z večjimi vsotami denarja. Ne glede na motivacijo so s temi sodelavci strici prevzeli ključne podsisteme družbe. Sodstvo, policijo, tajne službe in medije. Večina teh sodelavcev je bila že v prejšnjem sistemu več kot pripravljena izvrševati ukaze mafijske enopartijske oblasti, zato tudi v osvobojeni Sloveniji s tem niso imeli problema. Če obvladuješ represijo, sodstvo in medije, boš vladal ne glede na aktualno oblast, nikoli ne boš procesiran in boš vedno lahko krojil javno mnenje. V zadnjih letih odkrivamo vedno več gnilih jabolk Hvala bogu, pa smo v Evropski uniji, leve vlade pa so vedno bolj katastrofalne. Sistem je izstradan, finančno in kadrovsko, zato ne more več podpirati vseh interesov. Vedno bolj prihaja na plan vladavina gnilih jabolk v vseh družbenih podsistemih. Škandali v policiji, v sodstvu in v medijih so vse pogostejši. Širi pa se tudi medijski prostor in marsikatera zgodba, ki bi ostala zamolčana, pride na plan. Počasi se jasno razkriva, da je za porazno stanje naše država kriva le peščica prvorazrednih, ki jim je pohlep po denarju in oblasti omračil um. Hoteli so preveč. Preveč denarja, preveč oblasti, preveč vpliva. In zato smo jih opazili. Opazili pa smo tudi armado njihovih sodelavcev v policiji, sodstvu, medijih in gospodarstvu. Monopoli so se začeli razgrajevati, a ljudje so edini, ki jih lahko razgradijo do konca. Zato še ni vse izgubljeno. Večkrat sem že napisal, da zagotovo 80 odstotkov policistov, sodnikov, zdravnikov, direktorjev, medicinskih sester, vojakov, učiteljev … dela dobro. A tista peščica, ki ščiti sistem, je težava Slovenije. To je tistih nekaj odstotkov gnilih jabolk, brez katerih lahko naša država brez problema preživi. Namesto da izvažamo delavne in inteligentne mlade ljudi, lahko izvozimo privilegirance. Bomo videli, kako jih bodo obravnavali Nemci ali Avstrijci. Slovenija ima od mladega inovativneža stokrat več kot od privilegiranega birokrata. Ko bomo enkrat iz košare izločili gnila jabolka, bomo šele lahko zmagali na kakšnem tekmovanju. Šele takrat bomo lahko iz te države naredili raj pod Triglavom, kjer živijo dobri ljudje. Aleksander Rant TURČIJA: Zaradi terorizma zaprli ameriškega pastorja, v ozadju pa se dogaja krščanski genocid 20. 12. 2016, 5:00 17 Facebook Twitter Foto: epa Družina priprtega 48-letnega Andrew Brunsona, pastorja iz protestantske cerkve v Izmirju, je začela kampanijo za njegovo izpustitev. Ameriška družina iz Severne Karoline živi po poročanju medijev že 23 let v Turčiji. Pastorja Andrewa Brunsona, ki je zaprt že dva meseca, so turške oblasti obtožile, da je povezan s terorizmom in turškim disidentom, ki živi v ZDA, Fetullahom Gulenom. Po več tednih molka se je družina odločila za ukrepanje. Obtožbe proti pastorju so ‘šokantne’ in zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev. Pastorjeva žena Norine, ki je prav tako ameriška državljanka, je povedala: “Z možem Andrewom sva bila povabljena na lokalno policijsko postajo v Izmir. Domnevala svo, da bova po 23 letih prejela dolgo pričakovano dovoljenje za stalno bivanje. Namesto tega so nama povedali, da naju bodo izgnali zaradi ‘ogrožanja nacionalne varnosti’. Najprej so aretirali Andrewa – potem še mene. To je bilo 7. oktobra in takrat smo ga zadnjič videli. Mene so izpustili 19. oktobra.” Vključil se je tudi ameriški kongres V reševanje pastorja se je vključil tudi ameriški kongres, ki je na podlagi zahtevanega poročila o izgnanih in pridržanih ameriških državljanih v Turčiji zahteval od ameriškega zunanjega ministrstva dodatne aktivnosti za učinkovito reševanje težav in zagotavljanje konzularnih storitev. Zaradi resnosti situacije v Turčiji z zaprtimi in s pridržanimi državljani ZDA so na veleposlaništvu v Istanbulu povečali število odvetnikov. _15__-_norine_brunson_stands_below_izmirs_harmandanli_detention_center_where_her__husband_had_been_held_since_oct-_20-1 V Turčiji se izvaja genocid nad kristjani Zastopnik družine Brunson – izvršni direktor ‘American Center for Law and Justice’ – ACLJ, Jordan Sekulow, je v izjavi za javnost povedal: “Vlado Turčije vodi Islamistična stranka, katere namen je zajezitev krščanstva v Turčiji. Obtožbe proti pastorju Andrewu so zelo resne, saj mu grozi dosmrtni zapor, čeprav so obtožbe neutemeljene in lažne.” V svojih nastopih je znan kot zelo dober retorik in odvetnik, ki se zavzema za človekove pravice. “Ameriški Center za pravo in pravosodje” – ACLJ bo vložil zvezno tožbo proti U. S. State Departmentu zaradi neukrepanja proti genocidu,” je povedal Jordan Sekulow. V Turčiji je prepovedano Sveto pismo? Turški uradniki so pastorju Brunsonu zasegli osebne predmete, vključno s telefonom in Svetim pismom. Ko je tudi odvetnik od pristojnih zahteval, da pastorju odobrijo Sveto pismo, so odvrnili, da je ‘prepovedano’. Da bi mu preprečili stike z družino in odvetnikom, so ga premestili v samico. Po 64 dnevih v ujetništvu je pastor skupaj z odvetniki menil, da čaka na deportacijo, vendar je po zaslišanju 9. decembra prejel odločbo turškega sodišča, v kateri so mu namesto izgnanstva napisali, da ga obtožujejo ‘za članstvo v oboroženi teroristični organizaciji’. Zaprt zaradi neprimerne vere – genocid nad krščanstvom Ameriški protestantski pastor je 9. decembra prvič slišal obtožbe, vložene zoper njega, ki so očitno spodbudile njegovo aretacijo in dolgotrajen pripor. Po mnenju sodnika je obtožba za terorizem zasnovana na podlagi prijave ‘tajnega informatorja’. Sodišče je odločilo, da bo vpogled v sodne spise primera Brunson za njegovega odvetnika Sekulowa še naprej ostal nedostopen. Prav tako so bila odvetniku onemogočena srečanja z obtoženim pastorjem Brunsonom. ab Svetovna javnost obveščena – ACLJ zahteva izpustitev pastorja Odvetnik ACLJ Jordan Sekulow je za Fox TV povedal, da turške oblasti nimajo nobenega dokaza ali obremenilnega dokumenta za pastorjevo obtožbo. “Z mednarodno kampanijo želimo opozoriti na pastorjevo stisko. Zahtevamo, da Turčija kot članica NATA takoj – brez odlašanja – izpusti pastorja Andrew Brunsona,” je dejal. Globalna kampanija za izpustitev pastorja Andrewa Družina Brunson je tako začela z globalno kampanijo ‘Free Pastor Andrew’ in skupaj z ACLJ začela pozivati članice NATA ter obveščati preko družbenih omrežij in s pomočjo medijev so pričeli izvajati pritiske na Združene Narode. Na njihovi spletni strani lahko oddate tudi svoj glas podpore pastorju. Zbrali so jih že 104,285. bfree-andrew-foto-aclj Otroci na varnem v ZDA Trije otroci družine Brunson, ki so odraščali v Turčiji, so se pred kratkim zaradi študija preselili v Ameriko. Najstarejša, 18-letna hči Jacqueline, je vidno pretresena o svojem očetu povedala: “Videla sem, kako je oče razdajal vso svojo ljubezen, usmiljenje. Rad je imel te ljudi v Izmirju. Do njih je bil več kot milosten. Oče je ves čas ljubil Turčijo in turški narod.” “Najlepše božično darilo bo izpustitev mojega očeta iz turškega zapora,” je povedala pastorjeva hči Jacqueline. Pastor Andrew je bil edini pastor v Izmirju, ki je 23 let skupaj s 40 verniki opravljal svojo versko službo. Krvava noč v Berlinu: Pakistanski migrant zapeljal tovornjak v množico ljudi na božičnem sejmu in umoril 12 ljudi, 48 pa jih ranil 19. 12. 2016, 21:26 122 Facebook Twitter Foto: epa Po streljanju v Turčiji se je zgodil krvav incident tudi v središču Berlina, kjer je pakistanski migrant zapeljal 25- tonski tovornjak v množico ljudi in ubil 12 ljudi, 48 pa jih je ranil. Odgovornost za napad so prevzeli teroristi ISIS, da je šlo za teroristični napad pa sta potrdila tudi nemški notranji minister in nemška kanclerka Angela Merkel. Policija ocenjuje, da je šlo za namerno dejanje, in ne za nesrečo, posnetki nadzornih kamer pa kažejo, kako je pred seboj podiral stojnice in ljudi, ki so ranjeni obležali na tleh. Po poročanju Washington Timesa je odgovornost za napad prevzela skrajna teroristična skupina ISIS. Oglejte si še: Napadalec ubil ruskega veleposlanika v Turčiji in kričal Alahu akbar Osumljenec je paksitanski migrant Naved B., ki je vstopil v Nemčijo pod izmišljenim imenom za novo leto 2015. Sicer pa je bil že stari znanec policije, večkrat obtožen zaradi manjših kriminalnih dejanj. h_53179816 Dogodek se je zgodil na božičnem sejmu v Breitsceidplatzu, blizu cerkve cesarja Viljema v Kurfuerstendammu. Berlinski časnik Berliner Morgenpost je zločin opisal kot ‘ogabno dogajanje’. Po podatkih policije poljski državljan, ki so ga našli mrtvega v kabini tovornjaka, nikakor ni sedel za volanom, ko je tovornjak zapeljal na tržnico. Še vedno pa ni znano, ali je tovornjak res pripeljal s Poljske in ali ga je terorist iz Afganistana ali Pakistana ugrabil že na poti iz Italije v Berlin. To je povedal lastnik prevozniškega podjetja Ariel Zurawski, ki je več ur pred napadom zaman klical šoferja tovornjaka, sicer svojega sorodnika. Berlinska policija namreč preiskuje tatvino tovornega vozila, ki je bilo ukradeno z gradbišča na Poljskem. Še vedno niso pojasnjene okoliščine, v katerih je umrl sopotnik v tovornjaku. Poljskega državljana, ki je imel več identitet, je policija že obravnavala za manjša kazniva dejanja, ki pa do sedaj niso bila povezana s terorizmom. Nemški minister za notranje zadeve Tomas de Meziere je med drugim povedal, da gre za intenzivno preiskavo tragičnega dogodka, hkrati pa je že potrdil, da je šlo za teroristični napad. Opažam, da so poleg inženirjev, zdravnikov, profesorjev, arhitektov in umetnikov prihajali tudi šoferji tovornjakov. Kordiš, Violetka, Fajonka in Repovž pa nič o tem. Pakistanec, prosilec za azil, ki je prišel v Nemčijo po balkanski poti! Komaj čakam izjavo dr.Primoža Šterbenca! Rekel bo, moramo razumeti begunca, ki v okrilju teme razmišlja kaj bi storil. Odloča se med posilstvom mlade ženske ali vožnji tovornjaka čez šolska dvorišča. Ampak krivi smo pa mi kristjani, ker mu ne pomagamo!! Ti kozojebi muslimani lahko udarijo le po civilistih, ženskah otrocih, pa še to zahrbtno. Za direkten boj imajo dosti prenizek IQ (precej pod 90), posledično so za svoje vodje zelo vodljivi in predani. Ja kmalu bomo ugotovili zakaj nam je trenutna oblast zaigrala Zdravljico v arabskem jeziku.... Prešeren ibn France akbar Varuhi pravoreka na portalu hanzi TV že vse jutro panično izločajo vse poste, ki niso povsem v skladu z njihovo mantro. Groza. In vsi skupaj prisilno plačujemo te združenolevaške evnuhe... Čakaj, tip je ubil polskega šoferja in z ukradenim tovornjakom 80m gazil po množici, prihaja iz (recimo) terorizmu bolj dovzetnih okolij - vse skupaj pa je še vedno samo najverjetneje teroristično dejanje? Kaj se pa mora zgoditi, da bo zanesljivo? Dobili ste, kar ste želeli, kaos na ulicah, strah ljudstva... Veliko je takih neprištevnih visoko izobraženih prišlo letos na podaljšan dopust v Evropo. Po pravici povedano, ali je kdo dvomil? Evropo čaka še veliko takih napadov ... Na žalost so zdaj postali vsakdanjost. Problem je ker nam je to postalo normalno. Javnost je postala prevec staticna na take novice. E moja Evropa. Nazaj v srednji vek drsiš. Kakšne posledice morajo čutiti nedolžni ljudje zaradi ekspanzionistične neokolonialne politike zahodnih držav? Še sreča, da je Clintonova, ki je tole povzročila izgubila na volitvah. Sledila bo Merklova. Sožalje svojcem. O takšnih komentarji šele vidiš kako so naši "humanisti" in "človekoljubi in "borci za človekove pravice" spravni v glavi. Še sam ne morem verjeti, da sem volil levo stranko. Nikoli več! Sedaj pa naj samo še kakšen slovenski politik ali hujše t.i. nevladnik reče prebivalcem Črnomlja in Velenja, da bo varnost v njihovi občini ostala enaka. Tuji mediji pišejo, da je terorist bival v Nemčiji od februarja in je že imel policijsko kartoteko zaradi "manjših" kaznivih dejanj. Kaj je v Nemčiji potrebno, da te izženejo iz države ? V času napada je bila Angela Merkel na nekakšni migrantski proslavi, kjer je podelila odlikovanja migrantom To je slika iz te proslave, ko je zvedela za napad. # 20.12.2016 ob 09:22 Možje sposobni za boj namesto, da bi se borili v svojih državah kot strahopetci bežijo v evropo in pobijajo tiste ki so jih sprejeli. Grozljivo. Nič ni grozljivo. Vse poteka po načrtih. https://www.globalistage nda.org/ Vedno je v zgodovini zmagal tisti, ki si je nečesa bolj želel. Napad na božični sejem je napad na evropske vrednote. Si mi želimo bolj ohraniti svojo kulturo in civilizacijo kot jo drugi poskušajo uničiti? To je v tem trenutku ključno vprašanje. Sožalje vsem, ki so izgubili svojce in čimprejšnje okrevanje ranjenim. gelca ni povedala nič, samo to, da bi ji bilo zelo neprijetno, če bi se izkazalo, da je napadalec nekdo, kateri je prišel na njeno povabilo. +1 Celjan27 # 20.12.2016 ob 11:22 @anny22: Če pogledaš današnje 20-30 letnike (slovenske), se ti zdi da se bodo borili in uprli? Mogoče. Z iphoni. Saj se bojujejo in dnevno umirajo v LOL-u in Call of Dutyju. Kje so pa sedaj rožice in balončki kot lani na železniških postajah ob prihodu migrantov? Kolk se folk da hitro napumpat da ti sledijo. Očitno se nekateri niso iz Nice nič naučili. Božične tržnice in množična silvestrovanja s tisočimi ljudmi kar na cestah in mestnih trgih, seveda z odprtim dostopom za "dostavna" vozila. Vsi tisti politiki, ki se strinjajo s prihodom beguncev v Evropo so odgovorni za teroristična dejanja. Napadalec ubil ruskega veleposlanika v Turčiji in kričal: “Alahu akbar!” 19. 12. 2016, 18:08 58 Facebook Twitter V Ankari je napadalec na umetniški razstavi ustrelili ruskega veleposlanika v Turčiji, poročajo turški mediji. Napadalec je med napadom kričal: “Alahu akbar. Ne pozabite Aleppa! Ne pozabite Sirije!” Ruski veleposlanik Andrej Karlov se je po do sedaj znanih podatkih udeležil fotografske razstave, kjer je imel slavnostni govor, med katerim ga je napadalec, ki je stal za njim, ustrelil. Napadalca so policisti kasneje tudi ustrelili. Strelec je po razkritih podatkih 22-letni pripadnik specialnih policijskih enot Mevlüt Mert Altintas iz Ankare. Oglejte si še: Makedonija na pragu ameriško – ruske balkanske vojne Karlov je bil dolgoletni diplomat, ki je svojo kariero začel leta 1976, v Turčiji pa je služboval od leta 2013. Po poročanju medijev je na mesto streljanja hitro prišla policija. Oblasti še ne vedo, kdo je odgovoren za napad. M. P. Tudi Erdogan je islamist in ni nič kaj manj islamističen od podobnih primerkov temu. Le, kaj je tem islamistom stopilo v glavo, da terorizirajo in morijo po vsem svetu ? Janković pa nam je to pripeljal v SRCE glavnega mesta SLOVENIJE. JE ŽE POJASNIL ZAKAJ TO POČNE ??? Poglejte Arabce ki financirajo džamijo v LJ., to bi naj bili isti ljudje ki financirajo isis Jasno in odločno! Islamisti delajo tako kot komunisti! Delajo iz ozadja in pobijajo nedolžne! Kar poglejmo umazano vlogo Kučana, ki iz ozadja ruši demokracijo v Sloveniji z udbaši in jugooficirji! Proti komu smo že gradili obrambne zidove ?...Nekoč ? Edino kar je Cerar do sedaj naredil prav, je to, da je poslušal Janšo. Pa še tam je zamujal nekaj mesecev; dokler se ni ustrašil, da bojo Arabci prikorakali pred slovenski parlament in zahtevali islamsko republiko ! Pustite nas v Evropo. Mi smo samo ubogi begunci iz Sirije, (se sliši iz trojanskega-muslimanskega konja). Maksim Gaspari From Wikipedia, the free encyclopedia Maksim Gaspari Maksim Gaspari (1).jpg Born January 26, 1883 Selšček, Duchy of Carniola, Austria–Hungary Died November 14, 1980 Ljubljana, SR Slovenia Nationality Slovene Education Academy of Fine Arts Vienna Known for painting Notable work Painting and illustration Awards Levstik Award 1949 for Čuri-Muri velikan Prešeren Award 1953 for his achievements in painting Maksim Gaspari (26 January 1883 – 14 November 1980) was a Slovene painter best known for his paintings and illustrations as well as numerous postcards with folklore motifs and scenes from rural life.[1] Gaspari was born in Selšček above Cerknica in Inner Carniola in 1883. He studied drawing at the Academy of Fine Arts Vienna but was unable to support himself financially so he returned to Kamnik, where he lived before going to Vienna. Later he studied in Munich for a while and settled in Ljubljana in 1913, where he taught art. He died in Ljubljana in 1980. Gaspari is today best known for his postcards with rural motifs and greetings as well as political messages. A collection of his postcards is held by the National and University Library in Ljubljana.[2] He also illustrated numerous books and journals. He won the Levstik Award in 1949 for his illustrations of Korney Chukovsky's Čuri-Muri velikan (The Monster Cockroach).[3] In 1953 he received the Prešeren Award for his achievements in painting.[4] From 1972 he was a regular member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts.[5] Velenjska dečka: Odgovorni naj popravijo napako ali pa odstopijo in dajo priložnost drugim! 22. 12. 2016, 19:47 9 Facebook Twitter Foto: Luka Svetina Pred stavbo Vlade RS na Gregorčičevi je potekal družinski shod v podporo velenjskima dečkoma, ki ju je država odvzela starima staršema in dala v rejništvo neznancem, odločitve pa ne želi popraviti niti po tem, ko je Vrhovno sodišče odločilo, da je šlo za nezakonito dejanje. Sicer mineva eno leto, odkar je lastni oče koroškima dečkoma odvzel mamo, a sta otroka lani vendarle praznovala božične praznike v krogu svoje družine, kar pa jima je bilo letos onemogočeno. Protestni shod je povezoval Franc Donko, ki je v družbi približno 30 podpornikov odgovorne še zadnjič pozval, naj se opravičijo za svoja nerazumna dejanja in otroka vrnejo starima staršema. “Marsikomu izmed nas je bilo težko priti semkaj, na ta mraz, a tukaj smo se vendarle zbrali zagovorniki otrok, družin in demokracije, ki želimo sporočiti predsedniku vlade Miru Cerarju, pa tudi Andreju Židanu in Karlu Erjavcu, da problem koroških dečkov ni več samo problem ministrice Anje Kopač Mrak, pač pa vseh omenjenih,” je na shodu pred vlado poudaril Franc Donko. Preberite še: Ikea bo plačala skoraj 50 milijonov zaradi smrti treh malčkov Koroška dečka sta že drugo leto iztrgana iz svoje družine zaradi pomanjkanja sočutja odraslih. Najprej jima je oče odvzel mamo, zdaj del stroke ne premore empatij in čustev, ne spoštuje slovenskih zakonov in odločitev sodišč, temveč kaže neverjetno trdosrčnost, so na shodu opozorili protestniki. “Takšne države, ki tako grdo ravna s svojimi državljani, pred 25 leti nismo sanjali,” je razočaran Donko. Pogačnik: Še zaporniki na Dobu vedo, kje je njihova družina! Na shodu je bil eden izmed govorcev tudi priznani psihoterapevt Borut Pogačnik, ki je komentiral strokovno nekorektno dejanje kar kot državno ugrabitev: “Lahko smo srečni, da imamo vsaj možnost protestirati in izraziti svojo jezo ter razočaranje, saj pred 30 leti tega ne bi smeli. Slovenija je le na poti v demokracijo, zato se mi zdi res nedržavniško in nestrokovno, da so ta otroka ugrabili in ju odpeljali neznano kam. Ta poteza utegne imeti za koroška dečka hude posledice, vplivala bo na izgradnjo osebnosti teh dveh otrok. V boljšem položaju so celo zaporniki na Dobu, za katere sorodniki vedo, kje so, medtem ko stara starša dolgo časa sploh nista vedela, kje sta njuna vnuka.” Na shodu so razočarani, ker pristojna ministrica, za razliko od socialne delavke iz Velenja, še vedno ni ponudila svojega odstopa, čeprav je Vrhovno sodišče odločilo, da je bil odvzem dečkov protipraven. Donka je sram tudi, ker je predsednik Borut Pahor napovedal ponovno kandidaturo, sam pa za rešitev nastale situacije ni storil ničesar. “On ima moč, da pomilosti celo obtožence, dveh otrok pa ne more. Poslali smo mu pismo, naj se zavzame za ta dva otroka, pa je našo pobudo vrnil ministrici,” je razočaran Donko. Če vlada ne namerava popraviti napake, naj odstopi in da priložnost komu drugemu Na božičnem shodu se je trideseterica zbrala zato, ker še verjame v pravno državo. Ne nameravajo popustiti, saj so se vse velike spremembe v naši zgodovini začele na ulicah, med drugim tudi pomlad narodov in slovenska osamosvojitev. Upajo, da bodo odgovorni vendarle spoznali, da so se zmotili in napako popravili. Ravno čas božičnih praznikov, ki je čas miru, družine in odpuščanja, je naravnost idealen za kaj takšnega. “Če pa niste sposobni priznati svoje napake, potem vas pozivam, da daste priložnost komu drugemu, ki bo spoštoval sodišča,” je Donko pozval vlado k odstopu. Ker otroka letos ne bosta mogla praznovati božičnih praznikov v krogu svoje družine, so jima v znak podpore zbrani na shodu prižgali sveče in zapeli Sveto noč, preden so se mirno razšli. Luka Svetina Postojnska jama razvaja obiskovalce – čarobne žive jaslice 22. 12. 2016, 19:39 0 Facebook Twitter Foto: Nova24tv Zgodba Postojnske jame je zgodba o uspehu. Leta 2009 je Družba Postojnska jama imela 10 milijonov evrov prometa, letos se je ta številka povečala na 20 milijonov. Čisti dobiček pa znaša nič manj kot 5 milijonov evrov. “Naši rezultati kažejo predvsem na to, da se v turizmu da ustvariti neko drugo zgodbo. Turizem je stvar ne samo tistih, ki jih gostimo, ampak tudi stvar odnosa do njih,” je jasen direktor Marjan Batagelj, ki se rad pohvali, da so za to zaslužni delavci, ki jih zna družba primerno nagraditi. Povprečna bruto plača znaša 1.868 evrov, zaposleni redno prejemajo tudi nagrado za kolektivno uspešnost in regres, slednji letos znaša 1000 evrov. Ker imajo jama, Vivarij in Predjamski grad največ obiska v avgustu, so zaposleni takrat nagrajeni z dodatkom. Foto: Nova24tv Marjan Batagelj (Foto: Nova24tv) Neverjetnih milijon obiskovalcev Do 30. novembra letos je družba zabeležila milijon obiskovalcev. Od tega si je Predjamski grad ogledalo 200.000 ljudi. Srednjeveški grad je uvrščen med 10 najbolj fascinantnih gradov na svetu. V družbi Postojnska jama ga obnavljajo z veliko mero strokovnosti. Med nove vsebine sodita orožarna in avdio-video predstavitev. Letos so se zelo razveselili povečanega števila italijanskih gostov, po številčnosti jim sledijo gostje iz Koreje in Nemčije. V Družbi Postojnska jama opažajo, da je neevropskih gostov iz leta v leto manj, kar kaže na to, da Evropa ni varna destinacija. “Za varnost bo treba v prihodnje veliko storiti,” pravi Batagelj in nadaljuje, “čeprav Slovenija govori in sporoča vsem, da je varna država, govori to znotraj Evrope in gostov to prav nič ne zanima.” Foto:Nova24tv Foto:Nova24tv Človeška ribica, najbolj znana prebivalka podzemlja Letos so se, kot vemo, v Postojnski jami izlegle človeške ribice. S celotnim procesom se je ukvarjalo več strokovnjakov, tudi iz tujine. Svetovni mediji so o malih zmajčkih neutrudno poročali. Objav, ki so Postojno popeljale v svet, je bilo več deset milijonov. Ribice se dobro razvijajo pod budnimi očmi rejnikov. A vse le ni tako rožnato. Marjan Batagelj razočarano pokaže fotografije onesnažene reke v jami in fotografije zaposlenih, ki čistijo umazanijo. “Ni problematična samo gnojnica, gre za hujši problem. Vsa koncesijska sredstva so namenjena čistemu porečju reke Pivke, kljub temu analize kažejo, da je stanje iz leta v leto slabše,” pravi Batagelj. Foto: STA Foto: STA Jamske jaslice pričarajo nadrealistično vzdušje V teh dneh Postojnska jami vabi k ogledu živih jaslic. Mineva že 27 let od postavitve prvih jaslic. Letos so priprave trajale dva meseca. Postavili so 17 svetopisemskih prizorov, v katerih sodeluje 150 nastopajočih. Prvi vrhunec spektakla bo na Veliki Gori. Žametni glas opernega pevca Jureta Počkaja bo dogodek še oplemenitil, božični spektakel pa bo zavzel celotno turistično pot jame. Pet kilometrov dolgo pot vzdolž jame bo letos osvetljevalo več kot 2100 luči v pisanih barvah. To je tudi priložnost, ko Postojnska jama zasije drugače osvetljena, z barvnimi lučmi, kar ustvarja še večjo čarobnost in nadrealistično vzdušje. Aleksandra Jug Nemci imajo dovolj in odhajajo na ulice: “Angela Merkel si je umazala roke z našo krvjo!” 22. 12. 2016, 15:23 70 Facebook Twitter Foto: EPA. Politika odprtih vrat, ki jo kanclerka Angela Merkel vodi v Nemčiji, nima več prihodnosti, so prepričani tamkajšnji politični analitiki, ki menijo, da bo morala najmočnejša država v Evropski uniji spremeniti način reševanja migrantske krize. V Nemčiji so bili doslej priča le posameznim poskusom napadov, ki se praviloma niso končali z veliko žrtvami, toda letošnjih sedem napadov, med katerimi je bil najhujši ponedeljkov na božičnem sejmu v Berlinu, je popolnoma spremenil stanje duha v Nemčiji. Pri popularnem časniku Die Zeit opozarjajo, da se bo domači nadzor na mejah in povsod po državi zdaj zaostril, Nemcem se obeta življenje kot v resničnostnem šovu Big Brother, ves čas bodo na očeh varnostnih kamer. Naj spomnimo, da je v ponedeljkovem napadu v Berlinu neznani migrant, ki je še na begu, z ukradenim tovornjakom zapeljal v množico ljudi, jih 12 ubil, 48 pa poškodoval. Storilec je uspel prevoziti približno 60 metrov. Berlinska policija je sicer prijela 23-letnega pakistanskega migranta, katerega pa je naslednji dan izpustila, saj ni našla nobenih dokazov, da bi bil vpleten v teroristični napad. Pravi storilec, lahko bi jih bilo tudi več, je še vedno na prostosti. Islamska država je sicer že prevzela odgovornost za napad. Preberite še: Vodstvo kliničnega centra želi brez pravega razloga nasilno izseliti priljubljenega gostinca, zaposleni pa so zgroženi Razmere v Nemčiji so v teh dneh zaostrene, med ljudmi pred božično-novoletnimi prazniki, ki bi morali predstavljati družino in mir, vladata strah in nemir. Nihče ne ve, kje in kdaj bodo islamski skrajneži znova udarili, vsi pa se dobro zavedajo, da bodo kmalu znova poskušali. To so nove razmere v Nemčiji, na katere se bo očitno treba privaditi, saj je lani brez nadzora Angela Merkel v svojo državo spustila več kot milijon ekonomskih migrantov. Nemška zunanja diplomacija doslej uspešno krmarila v nevarnih vodah na Bližnjem vzhodu Die Zeit piše, da so imeli Nemci pravzaprav srečo, da se ni kakšen podoben teroristični napad zgodil že prej. Drži tudi, da je bila nemška zunanja diplomacija previdna in premetena, svojih vojaških čet ni pošiljala v Irak, v Afganistanu pa samo na območja, kjer ni bilo spopadov. Na Bližnjem vhodu imajo Nemci svoja izvidniška letala, ki pa ne uničujejo tarč, jih samo opazujejo. To seveda ni bilo vedno pogodu zaveznikom, a so zaradi nevmešavanja džihadisti Nemčijo pustili pri miru. Foto: EPA. Foto: EPA. Toda berlinski napad je Nemčijo šokiral in jo postavil v središče vojne proti terorju. Zgroženemu ljudstvu je Merklova obljubila, da bodo storilci najstrožje kaznovani po nemških zakonih, a zanjo je verjetno že prepozno. Nemška obveščevalna služba je v navezi s francoskimi in z britanskimi v zadnjem letu in pol uspela preprečiti na desetine načrtovanih napadov, v prihodnje jih bo še več. Vseh se ne bo dalo preprečiti. Volitve, ki bodo prihodnje leto, bodo bržkone končale vladavino kanclerke, ki traja neprekinjeno od novembra leta 2005. Nemški mediji pišejo, da bo zdaj država prisiljena večji odstotek proračuna nameniti za varnost in oboroževanje. To je v nasprotju z nemško politiko od konca 2. svetovne vojne – s sprejetim pacifizmom, a druge možnosti ni. Kot je napovedal že novo izvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, bodo v združenju NATO izvedene korenite spremembe, saj je zavezništvo postalo neučinkovito. V ZDA so nezadovoljni tudi, ker Putinova ekspanzivna politika pritiska na Natove vzhodne meje, evropski zavezniki pa niso bili sposobni storiti ničesar. Največja priljubljenost desnice po 2. svetovni vojni Nemški mediji trdijo, da bo Angela Merkel z gotovostjo izgubila zaupanje svojih volivcev, če se izkaže, da je bil berlinski napadalec dejansko migrant, ki je v Nemčijo prišel lani v času migrantskega vala. Javno mnenje v Nemčiji še nikoli od 2. svetovne vojne ni bilo tako naklonjeno desnici, kot ravno zdaj, saj si ljudje želijo zmage stranke, ki se bo odločno zavzela za antimigrantsko politiko. Die Zeit piše, da je poskušala Merklova s svojim povabilom ravnati moralno, ker je Nemčija še vedno obremenjena zaradi svoje temačne preteklosti, a jo bo očitno ravno akt zgodovinske sprave dokončno pokopal. Nemci se zavedajo, da se je njihova država zdaj dokončno pridružila skupini držav, ki jih je terorizem doslej najbolj prizadel – ZDA, Angliji in Franciji. Protestniki so se v torek in sredo zbrali pred pisarno nemške kanclerke in s transparenti zahtevali njen odstop. Trdijo, da ima Merklova svoje roke umazane s krvjo lastnega ljudstva. Prebrati je bilo mogoče tudi zapise, kot so “Zaščitite meje“, “Dovolj je” in “Kako dolgo še?” Levičarski aktivisti še vedno ne odnehajo, shodi v podporo kanclerki Vseh Nemcev pa berlinski napadi vendarle še niso predramili, saj se je v podporo kanclerki in promigrantski politiki zbralo nekaj deset levičarskih aktivistov, ki so prepevali Jacksonovo uspešnico iz leta 1985 “We are the World” (Mi smo svet), in ti so pozivali k enakosti vseh ljudi. Verjetno bo tudi njim odklenkalo, ko bo enkrat potrjeno, da je bil napadalec migrant. Trenutno pa se lov na 24-letnega osumljenca iz Tunizije z imenom Anis Amri nadaljuje. Berlinska policija je pod voznikovim sedežem morilskega tovornjaka našla potni list z njegovim imenom, šlo naj bi za prosilca za azil. Vsakomur, ki bi karkoli vedel o njem, policija ponuja 100 tisoč evrov nagrade. Luka Svetina Bolna država: Za zastavo dežele Kranjske nori policija, medtem ko totalitarni simboli nekaznovano paradirajo na državnih proslavah 27. 12. 2016, 5:00 114 Facebook Twitter Grb dežele Kranjske (foto: STA) Slovenski državljan je dobil plačilni nalog in grožnjo s prisilno odstranitvijo zastave z grbom dežele Kranjske, ki jo je postavil v čast svojemu sosedu, ki se je pod isto zastavo boril z Rudolfom Maistrom. Javno nošenje zastav totalitarnih jugoslovanskih, sovjetskih ali nacističnih sistemov pa še vedno ostaja nekaznovano. Da je Slovenija država, ki se še vedno ne ravna po vseh demokratičnih postulatih, priča zgodba državljana iz enega izmed slovenskih krajev, ki je pred tednom dni v čast svojemu sosedu - Maistrovemu borcu - na hiši razobesil zastavo dežele Kranjske, pod katero se je boril naš najpomembnejši borec za slovensko ozemlje. Oglejte si še: Poljska z zakonom zapovedala popolno odstranitev komunističnih simbolov iz javnosti Kot je povedal ekskluzivno za Novo24TV, se je na njegovem domu takoj zglasila policija, saj naj bi zastava vznemirjala nekatere sosede. Pri tem je treba poudariti, da zastava ni žaljiva do nikogar, saj predstavlja del naše slovenske zgodovine, kulturno in narodno dediščino tistih časov. Nikakor pa ne gre za domobransko zastavo, kot še vedno velja splošno prevladujoče prepričanje, utemeljeno na ideologiji komunizma. zastava-1 Zastava, ki je brez potrebe razburila sosede in pripeljala do povsem nezakonite reakcije državnih organov. Evropske države imajo prepovedane totalitarne simbole Ker postavitelj te zastave ni želel umakniti s svoje hiše, je od policije dobil plačilni nalog, v osmih dneh pa bodo prišli s sodnim nalogom za prisilno odstranitev in zaseg zastave. Slovenski domoljub se pri vsem tem počuti zelo prikrajšanega, saj ga država kaznuje za nekaj povsem nekaznivega in tudi nespornega, medtem ko paradiranje s simboli rdeče zvezde ne moti nikogar. Pod simbolom rdeče zvezde je po svetu umrlo 200 milijonov ljudi, v Sloveniji pa je pustila za seboj 600 množičnih povojnih morišč, a z njo še vedno nekateri nekaznovano paradirajo po Sloveniji kot narodni heroji. Poljska je letos sprejela Zakon o dekomunizaciji, ki prepoveduje propagiranje komunističnega ali kateregakoli drugega totalitarnega sistema in se nanaša na vse javne zgradbe, objekte, naprave, javno praznovanje komunističnih praznikov, ki spominjajo na ljudi, organizacije, dogodke in datume, ki simbolizirajo represiven ter avtoritaren režim na Poljskem med letoma 1944 in 1989. Kot primer dvoličnosti in nedelovanja pravne države, nam je naš vir navedel tudi sosedovo hišo, kjer visi tabla z napisom ‘Patizanska hiša,’ poleg pa je še rdeča zvezda. Ko je policistom omenil, da tudi njega moti sosedova totalitarna simbolika, ‘so se začeli samo smejati.’ grb2 Gre za narodni in ne domobranski simbol Pri tem je treba povedati, da domobranska zastava in tudi grb nista nikoli uradno obstajala, kot narodna vojska pa so domobranci uporabljali 100 let staro narodno zastavo in 700 let star kranjski grb, kot je o tem že poročal Časnik. Grb Kranjske pa se je uradno nehal uporabljati že v stari Jugoslaviji, vendar se je njegov spomin ohranil. Po drugi svetovni vojni je bila čista slovenska narodna zastava iz političnih razlogov s strani novih oblasti razglašena za domobransko. Slovenska republiška zastava je po drugi strani kot prej partizanska ostala sestavljena iz narodne zastave in rdeče zvezde. S tem je bil poprej enoten narodni simbol ideološko degradiran, več desetletij trajajoča simbolna indoktrinacija pa je pustila svoje sledi tudi v narodovem spominu. Grb dežele Kranjske se je pojavil že v 13. stoletju Grb dežele Kranjske se je pojavil že v 13. stoletju. Poskus, da bi obveljala narodna zastava, preprečili komunisti Slovenija je imela edinstveno priložnost, da ob osamosvojitvi uvede narodno zastavo kot uradno državno. Osamosvojitvena koalicija DEMOS v tedanji tridomni skupščini ni imela absolutne večine, zato je lahko opozicija pod vodstvom prenovljenih komunistov (SDP) ter ob podpori mladih liberalcev (LDS) in socialistov (SSS) preprečila, da bi bila narodna zastava brez dodatkov sprejeta za državno zastavo. Ponovno je obveljal argument iz leta 1945, da gre za belogardistično zastavo, ker so jo med drugo svetovno vojno uporabljali nasprotniki revolucije. Prepričevanje, da so domobranci uporabljali narodne in ne ideološke simbole, žal ni prestalo demokratičnega preizkusa. Miha Pirih Mojo teto, ki ji je pred komunizmom uspelo ocvreti preko severne. meje, smo kakšno leto po osamosvojitvi Slovenije popeljali po mestu, po Titovi cesti, čez Titov most, v trgovino Partizanko po "košto".... pa me je nadebudno vprašala; "a vi ste še vedno v vojni????..." Hvala bogu, da je že pokojna, sicer bi jo morali še danes voziti po poteh "revolucije" ... Antonius • 43 minut nazaj Zakaj imamo danes v zastavi podtaknjeni Triglav? Zato, ker je komunistična osvobodilna fronta med triglavske vrhove čečkala svojo kratico OF. Triglav je slovenski simbol postal zaradi velikega Slovenca po srcu, župnika Aljaža, ne pa zaradi nekih OF-jevcev. Po komunistih se je slovenska zgodovina začela z letom 1941. Vsa, kar ni njim v prid je pa preganjano domobranstvo. Duhovniki so v zgodovini za priznanje slovenstva od Brižinskih spomenikov, Trubarja, Prešerna in primorskih župnikov v fašistični Italiji naredili več, kot vsi slovenski revolucionarni komunisti skupaj. Od njih ima izmozgana Slovenija zgodovinski spomin na državljansko vojno, prek 600 morišč, stotine tisočev zverinsko umorjenih, pokradene državne banke, krivosodje in neverjetno zapufanost Slovenije. Današnji politikantski dediči rdeče svojati niso vredni niti pasjega dreka! Zakaj jih ljudstvo voli, je pa drug problem. Ob prvem prazniku in proslavah, ki ga bomo imeli pri nas bodo ponovno vihrali vse povsod komunistični simboli in dajmo poiskusit provicirati in poklicati policijo, da vidimo njihovo reakcijo, ki bo sigurno ravno nasprotna v tem smislu, da ne bo noben kaznovan in ne odgovarjal. fmg9 • eno uro nazaj Uh. Jaz imam dve zastavi. Slovensko in karantansko (belo s karantanskim panterjem). Na hiši vedno izobesim obe. Do sedaj nisem imel problemov s sosedi (hiša je praktično v gozdu), ampak zdej ne vem: ali je izobešanje karantanske zastave prepovedano? A kdo ve? 2 • Reply • Share › One other person is typing… Avatar Olga fmg9 • eno uro nazaj To je problem v policiji in tajnih "uradnih" navodilih - v tajnem uradnem listu!? Če je hiša v gozdu imaš pač dobre sosede. Poljak Lukasz in Italijan Luca sta junaka berlinskega terorističnega napada 27. 12. 2016, 5:00 9 Facebook Twitter Pozornost vse evropske javnosti je pritegnil poziv 18.000 Nemcev, ki želijo posmrtno odlikovati 37-letnega ugrabljenega poljskega šoferja Lukasza Urbana, ki je žrtvoval svoje življenje in tako preprečil še večjo tragedijo na berlinskem božičnem sejmu. S spletno peticijo so za vdovo ubitega poljskega šoferja in njegovega sina v treh dneh v znak podpore zbrali več kot 140.000 evrov. V Italiji pa je policist Luca , ki je ustrelil islamskega skrajneža Anisa Amirja, postal zvezda družbenih omrežij in medijev, ki mu posvečajo vedno več pozornosti. 3b9d523600000578-0-image-a-7_1482608633145Na ducate sveč in cvetja je položenih na prizorišču terorističnega napada v Berlinu, kjer se je usodnega 19. decembra na trgu Breitscheidplatz v središču mesta zbralo nekaj tisoč obiskovalcev na božičnem sejmu. Na tisoče domačinov in obiskovalcev se je prišlo s cvetjem in svečami poklonit tistim, ki so izgubili svoja življenja. Veliko pripetih sporočil vsebuje zahvale šoferju Lukaszu Urbanu, ki je s svojim ravnanjem rešil življenja številnim nedolžnim obiskovalcem sejma tistega usodnega dne. Žrtev bi bilo več, če bi zavil v desno 3b8a86ff00000578-4049822-image-m-15_1482239035124 Lukasz Urban je bil dober človek, predan oče in poklicni šofer (foto: Facebook). Obdukcija ubitega šoferja kamiona, ki je pod ‘prisilo’ zapeljal v množico ljudi, kaže, da se je boril do zadnjega diha. Imel je več globokih vbodnih ran, ki mu jih je zadal islamski skrajnež IS Anis Amri. Sledovi v kabini ugrabljenega tovornjaka kažejo na hud boj med žrtvijo in krvoločnim skrajnežem. Usodni udarec mu je krvnik Anis Amri zadal, ko je Lukasz Urban zadnji trenutek obrnil volan in teroristu preprečil, da bi zapeljal v gosto množico ljudi na berlinskem trgu Breitscheidplatz, kjer je potekal božični sejem. S tem dejanjem je tako razburil Anisa Amrija, da ga je ustrelil v tilnik in mu zadal smrtno rano. Tako je dokazano Lukasz Urban postal prva žrtev berlinskega terorističnega napada. Posmrtno odlikovanje za pogum foto-epa (Foto: EPA). Lukasz Urban je s svojim pogumom in junaškim dejanjem, ko je zavil volan tovornjaka stran od množice, preprečil, da ni prišlo do večje tragedije, kjer bi lahko umrlo še več nedolžnih ljudi. Za njegov pogum in dejanje, ki ga je stal življenja, je 18.000 Nemcev s peticijo pozvalo oblasti, da Lukasza Urbana posmrtno odlikujejo z najvišjim priznanjem. “Pred božičem bom doma” 3b8a9d5400000578-0-image-a-5_1482607989233 Zadnja fotografija iz kebab kioska, kjer so ga posnele varnostne kamere (foto: FB). Poljak Lukasz Urban se je vračal iz Italije domov v vasico Sobiemysl blizu Gryfinona na severozahodnem delu Poljske. Obljuba, ki jo je dal ženi Zuzzani in 17-letnemu sinu, da bo doma do torka, še pred božičem, se je z vsakim kilometrom bližje domu uresničevala. Lastnik velikega transportnega podjetja, za katerega je Lukasz Urban delal, je bilo v lasti njegovega bratranca Ariela Zurawskega, s katerim sta bila v dobrih odnosih že od malih nog. Ta je povedal, da je bil Lukasz dober prijatelj, marljiv in dobrodušen. Zadnjič sta govorila po telefonu na usodni ponedeljek, 19. decembra, ko je bil Lukasz v predmestju Berlina parkiran na počivališču za tovornjake. Povedal je, da se je izgubil in da se nahaja v četrti, kjer so sami muslimani. Ukradenemu tovornjaku so sledili po GPS-napravi Lukasz se je še pohecal, da gre lahko na kebab. Vmes je Lukasz še poklical ženo Zuzzano ob 14. uri, ki se zaradi službenih obveznosti ni utegnila oglasiti. Klic mu je vrnila šele ob 15. uri, ko je Anis Amri tovornjak že ugrabil in je Lukaszov telefon zvonil v prazno, dokler številka ni bila več dosegljiva. Lastnika transportnega podjetja in bratranca pa je presenetil klic uslužbenca, ki spremlja tovornjake z GPS napravo, saj je povedal, da je tovornjak z Lukaszom izginil. Do konca se je boril za življenje ariel-zuravski Lastnik transportnega podjetja Ariel Zurawski z zadnjim posnetkom bratranca Lukasza v kebab kiosku, ki ga je dobil na nemški policiji (foto: Facebook). Žena Zuzzana je slutila, da je nekaj narobe. Ponavadi sta bila redno na zvezi, saj ji je tako poročal o vožnji. Nemški pravosodni organi so jo poklicali na identifikacijo, vendar zaradi čustvenega pretresa ni bila sposobna na soočenje z moževim truplom. Prepoznali so ga njegovi najbližji sorodniki. Na fotografijah z obdukcije je bil Lukaszev obraz neprepoznaven. Bil je podplut in imel vbodne rane po celem telesu. Ker je bil Lukasz pravi ‘hrust’, saj je imel 190 cm in tehtal 130 kilogramov, je malo verjetno, da ga je islamski skrajnež in terorist Anis Amri ubil sam. Policija domneva, da je bilo napadalcev več. Tudi bratranec Ariel pravi, da bi Lukasza terorist Anis Amri težko sam obvladal. Dejstva o peklenskem tovornjaku, ki je ubil 12 ljudi in poškodoval več kot 50 oseb Lukasz Urban je voznik tovornjaka, ki se je s tovorom jekla vračal iz Italije v Berlin, kjer bi moral raztovoriti tovor in nadaljevati pot domov na Poljsko. Ob 14. uri je klical ženo, ki se ni oglasila; na njegovem telefonu je bil ob 15. uri neodgovorjen klic žene. Nemški preiskovalni organi so potrdili, da je bil Lukasz Urban ugrabljen. Točne ure usmrtitve pa ni mogoče ugotoviti. Po obdukcijskem poročilu je očitno, da se je Lukasz Urban boril in upiral do zadnjega strela v tilnik. GPS-naprava kaže, da se je tovornjak na peklenski poti v središče mesta večkrat ustavil. Zadnji postanek in najkrajšo pot do božičnega sejma je naprava zaznala ob 19.34. Tovornjak s pospešeno hitrostjo in z vijuganjem po cesti kaže na boj in prerivanje v kabini, ob 20.uri je zapeljal v množico. Nemški pravosodni organi so razpisali 100.000 evrov nagrade za informacijo o napadalcu. foto EPA Nemški pravosodni organi so razpisali 100.000 evrov nagrade za informacijo o napadalcu (foto: EPA). Teroristični napad se je zgodil le eno uro po strelskem napadu na ruskega veleposlanika v Ankari. Nemški varnostni organi so priznali, da so zaprli napačnega ‘terorista’. Nemška policija po družbenih omrežjih pozove Berlinčane, naj ostanejo doma na varnem in vsako sumljivo dejanje v njihovi okolici prijavijo pristojnim organom. Poljska predsednica vlade Beata Szydlo je takoj po terorističnem napadu Nemcem izrekla sožalje in potrdila, da je bil prva žrtev gnusnega nasilnega dejanja Poljak Lukasz Urban. Smrt je terorista Anisa Amrija pričakala v Italiji 3b9819d800000578-4061486-christian_movio_is_recovering_in_hospital_after_being_shot_foto-policia-di-stato Policist Christian Movia okreva v bolnišnici (foto:Facebook). Anisa Amrija, osumljenega, da je v Berlinu s tovornjakom povozil več deset ljudi na tamkajšnji božični tržnici, je v Milanu ustrelil policist Luca Scata. S policijskim kolegom Christianom Movio sta ga namreč ustavila v bližini železniške postaje Sesto San Giovanni zaradi rutinskega pregleda dokumentov. 24-letni Tunizijec je zavpil ‘Alah je velik’ ter začel streljati, pri čemer je Christiana Movia ranil v ramo. Drugi policist, novinec Luca Scata (na terenu je šele devet mesecev), je stekel za njim potegnil, pištolo in napadalca ustrelil. Policija pravi, da o identiteti Anisa Amrija ni nobenega dvoma. Tunizijec je v Evropo pobegnil pred sedmimi leti, ker mu je doma grozila zaporna kazen. Tudi v Italiji je bil večkrat obravnavan zaradi prestopniških dejanj in prekrškov; od tega je preživel štiri leta v zaporu na Siciliji, saj je zažgal dva migrantska centra za nastanitev 3500 ljudi. Facebook profil se mu je sesul luca-scotaLuca Scata je postal ob svojem kolegu Christianu Moviu prava zvezda. Na svojem FB-profilu se mu je v nekaj urah nabiralnik s sporočili in prošnjami za prijateljstvo napolnil, kar je sprožilo pravo sesutje. Na zidu mu podporniki pišejo sporočila in tudi zahvale za njegovo pogumno dejanje. Barbara Dalpozzo je napisala: “Italija je lahko srečna, da ima take policiste, kot si ti”. Ivobbello Tridick pa dodal: “Hvala Ti in čestitam za pogum. Ti si naš junak, pravi junak, ki je predan svojemu poklicu in domovini. Naj živi Italija!” Telefon mu neprestano zvoni. Oboževalke so ustanovile celo klub. Obstaja tudi Klub prijateljev Luce Scata, v katerem sam Luca piše dnevnik dogodkov policista Luca in do danes je vpisanih že nekaj tisoč oboževalk. Dobil je tudi nekaj ponudb, da bi se preizkusil v vlogi manekena, vendar kot pravi, je delo policista za njega najpomembnejše. Zadnje minute terorista Anisa Amirja: Luca Scata je bil šele sedem mesecev zaposlen kot policist v Milanu. Sicilijanec Luca Scata in kolega Christiano Movio sta bila na obhodu na železniški postaji Sesto San Giovanni. Med rutinskim pregledom je Luca Scata ustavil Anisa Amrija in zahteval njegove dokumente. Amri je iz nahrbtnika potegnil pištolo, zavpil ‘Alah je velik’ in ustrelil proti Christianu Moviu. Uniforma kot opozorilo vsem policistom foto-policia-di-stato Uniforma Christiana Movia kot opozorilo vsem policistom (foto: Polizia Di Stato). Uniforma z luknjo, kjer je Anisov naboj predrl v ramo Christiana Movia, je na policijski postaji postavljena na vidno mesto kot opozorilo vsem policistom, ki se vsakodnevno izpostavljajo pri opravljanju svojih dolžnosti. Veliko težav imajo zaradi migrantov, ki povzročajo nemire v nastavitvenih centrih. Ob vsem rutinskem delu so povečali število policistov na cestah ter obmejnih mestih predvsem na obalnem pasu. Znotraj Italije pa so poostrili nadzor tudi na avtocestah in železniških postajah ter na avtobusih. Policista Movia in Scata sta postala prava italijanska junaka, ker sta prepoznala obraz Anisa Amirja in ga ustavila. Minister za notranje zadeve Marco Minniti jima je čestital za pogum in obljubil, da ju ‘pride osebno objet’. V izjavi za javnost je poudaril: “Mlada policista sta v izjemni situaciji s svojo odločitvijo naredila veliko uslugo celotni državi. Italija je ponosna, saj bo božič zaradi njiju lepši.” S. P. S. Zaradi takih degenerirancev kot so tile islamisti, policisti ne bodo več najprej spraševali in nato streljali, ampak bodo najprej streljali in nič spraševali. Poklon Poljskemu šoferji in mlademu policistu v Italiji! Poklon pa tudi vsem, ki so zbrali sredstva za šoferjevo družino, za njihovo solidarnost in hvaležnost! Če nebi imeli izdajalcev na oblasti...tale poljski šofer nebi umrl in bi danes bil doma pri svoji družini. Res je, zato morajo Merklova, Cerar in podobni izginiti iz politike! S Coso Nostro se ni za zajebavat. To niso pussiji kot Merklštajnovi. Sicilianec, na začasnem delu v Milanu, Luca, se ni izneveril tradiciji. Kamen v robec, pa na gobec. Pišuuukkaaa! Nemci so pusice! Obraze jim umivajo Hrvat (oni iz kölnske noči), Poljak in Italijan! Našega moralneža očitno nihče ne mara – na državniški obisk so ga v dveh letih povabili le Srbi 28. 12. 2016, 5:00 85 Facebook Twitter Miro Cerar in Karl Erjavec (foto: STA). Odkar je dr. Miro Cerar predsednik Vlade Republike Slovenije, je bil poleg uradnih obiskov v institucijah, katerih članica je tudi Slovenija, zgolj na enem uradnem obisku v tujini, in sicer v Srbiji, doma pa je na uradnih obiskih gostil pet predsednikov tujih vlad, od tega so kar štirje predsedniki vlad z držav Balkana. To, da naš predsednik vlade nerad potuje, bi bilo seveda popolnoma v redu, če ne bi bil predsednik vlade. Tako pa lahko po njegovih obiskih vidimo, koliko ga ceni svetovna politična javnost. Ne samo, da smo sami gostili zelo malo voditeljev, temveč je bil tudi Cerar v tujino povabljen le enkrat. Pa še to s strani srbskega kolega. SDS zanima, zakaj tako malo obiskov Poslanca SDS mag. Andreja Širclja je v pisnem poslanskem vprašanju, ki ga je sredi letošnjega novembra naslovil na Vlado Republike Slovenije, zanimalo, koliko uradnih obiskov je imel dr. Miro Cerar v funkciji predsednika slovenske vlade in koliko predsednikov tujih vlad je na uradnem obisku v Sloveniji gostil Cerar kot predsednik slovenske vlade. Odgovorom, ki jih je poslanec dobil iz kabineta predsednika vlade, skoraj ne morete verjeti. Uvodoma so zapisali, da je bil Cerar v funkciji predsednika vlade na uradnem obisku pri predsedniku Evropske komisije, predsedniku Evropskega parlamenta in pri generalnem sekretarju zveze NATO. A to je zgolj mlatenje prazne slame, saj se vsak slovenski premier sestane s to trojico. Slovenija je namreč del Evropske unije in NATA, zato ti obiski niso stvar diplomacije, ampak nuje. Cerarja očitno evropski voditelji ne jemljejo preveč resno. Do sedaj ga je na obisk povabil le srbski predsednik in nihče drug. Lahko bi rekli, da dajeta Cerarjeva nesposobnost voditi državo in Erjavčeva nesposobnost dobro voditi zunanjo politiko določene rezultate. A žal ne takšnih, kot bi si jih želeli. Za mednarodno skupnost postajamo malodane pozabljena ‘ruska’ enklava. Zgodil se je velik padec od leta 2008, ko smo vodili 500-milijonsko Evropsko unijo. Gostili pa smo tudi veliko ‘pomembnih’ igralcev Je pa Cerar nekaj več voditeljev povabil na obisk v Slovenijo. Pričakovali bi, da se bo povezal z evropskimi državami ali pa vsaj sestal z voditelji Avstrije in Višegrajske skupine. No, naš Miro ima drugačen pogled. Na obisk je povabil premierja Srbije, premierja Kosova, premierja Črne Gore in Premierja Albanije. Edini voditelj, ki ga je Cerar povabil na obisk in ki je bil vsaj približno povezan z EU, je bil premier Češke. Morda pa ima Cerar drugačne načrte in mi tega še ne vemo. Če natančneje pogledamo, mora povabiti samo še premierje Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Makedonije, pa bo povabil vse voditelje nekdanjih jugoslovanskih republik. Morda pa sanja o ponovni združitvi nekdanje države, saj je bilo ja včasih vse bolje. No, pri Cerarju smo se že navadili, da nekaj govori, nekaj popolnoma drugega pa počne. Popolnoma možno je, da nihče drug ni hotel priti k nam na obisk. Domet dr. Mira Cerarja v mednarodnih vodah je torej jasen – odkar je dr. Miro Cerar predsednik slovenske vlade, je bil poleg uradnih obiskov v institucijah, katerih članica je tudi Slovenija, zgolj na enem uradnem obisku v tujini. Vprašanje je, ali bo dr. Miro Cerar kot predsednik Vlade Republike Slovenije sploh kdaj odšel na uradni obisk v katero izmed srednjevropskih ali zahodnoevropskih držav in ali bo prišel kdaj čas za kak njegov uradni obisk izven Evrope. Glede na stanje te vlade in slovenske diplomacije je tak scenarij skoraj nemogoč. Aleksander Rant Varnostne kamere razkrile, da je 7 migrantov zažgalo moškega na berlinski podzemni postaji in se ob tem smejalo na ves glas 28. 12. 2016, 5:00 27 Facebook Twitter Foto: Youtube V Berlinu so aretirali sedem migrantov, ker so na božični večer zažgali brezdomca na berlinski podzemni postaji, poroča britanski Daily Mail. Moški, stari od 15 do 21 let, so osumljeni trpinčenja moškega, ki je spal na klopi postaje Schönleinstraße. Proti sedmim sirskim in libijskim državljanom je stekla preiskava zaradi poskusa umora. Preberite več: Le nekaj ur po napadu na božični sejem v Berlinu je pred kratkim ubiti radikalni islamist Amri obiskal mošejo Tiskovni predstavnik berlinske policije Thomas Neuendorf je za nemški Bild povedal, da detektivi menijo, da je 21-letnik glavni storilec. Ta je bil skupaj s svojimi sostorilci včeraj aretiran. Ob zažigu moškega so se migranti smejali Po zažigu brezdomca so migranti skočili na vlak, da bi pobegnili s kraja zločina. Varnostna kamera je razkrila, da so se migranti ob pogledu na gorečega moškega smejali. Na podlagi poročanja lokalnih medijev naj bi dajali vtis, kot da nekaj praznujejo. Neverjetno je, da je žrtev ostala kljub zažigu skoraj nepoškodovana zaradi hitrega posredovanja prisotnih prič. (Klopca na kateri je bil moški zažgan)Foto: YouTube Klopca na kateri je bil moški zažgan (Foto: YouTube). Do tega incidenta je prišlo nekaj metrov stran od mesta, kjer je moški porinil žensko navzdol po stopnicah. Osumljenec je bolgarski državljan, dogodek pa se je odvil na postaji Hermannstraße, ki je blizu tiste, kjer je zagorel brezdomec. Po napadu na žensko, ki se je zgodil oktobra, je posnetek napada zaokrožil splet, to pa je glavnega osumljenca Svetoslava Stoyka pregnalo v Francijo, kjer živijo njegovi sorodniki. Krvavo nasilje se je najbolj stopnjevalo od 18. julija dalje Čeprav motiv za zažig brezdomca ni znan, je dejstvo, da je Nemčijo v tem letu pretresel teror, ki povečuje pritisk na politiko odprtih vrat, ki jo tako vneto podpira kanclerka Angela Merkel. Krvav teden nasilja, ki je pretresel Nemčijo, se je pričel 18. julija, ko je pakistanski najstnik Riaz Khan Ahmadzai na vlaku v Wurzburgu napadel potnike s sekiro in pri tem poškodoval 5 ljudi. Le štiri dni po napadu s sekiro je neuravnovešen najstnik iranskega rodu Ali Sonboly na svojem strelskem pohodu po trgovskem središču v Münchnu ubil 9 ljudi, potem pa si je sodil še sam. Sonboly naj bi se odločil za ubijanje, ker je bil s strani nekaterih sošolcev ustrahovan in se je na ta način želel maščevati. Na začetku oktobra se je 22-letni pripadnik Islamske države, ki je načrtoval napad na berlinsko letališče, obesil v svoji zaporniški celici s pomočjo svoje majice. Al-Bakr je po podatkih varnostnih sil izdeloval bombo v svojem stanovanju v Chemnitzu. V ponedeljek, 19. decembra, je Anis Amri, pripadnik Islamske države tunizijskega rodu ukradel 35-tonski tovornjak in ga zapeljal v množico na berlinskem božičnem sejmu, ki je terjal 12 smrtnih žrtev. N. Ž. To se lahko zgodi tudi v Sloveniji: Šokantni posnetki islamizacije Nizozemske, kjer so se osnovnošolci prisiljeni klanjati Alahu! 28. 12. 2016, 12:48 25 Facebook Twitter Foto: Twitter. Otroci z nizozemske osnovne šole so prisiljeni moliti k Alahu. Islamizacija je že dlje časa pereča tema v državah Evropske unije, kjer imajo največji odstotek prebivalstva muslimanske veroizpovedi, zaradi tega pa je tudi največ težav z njegovo hitro radikalizacijo, ki v času evropske migrantske krize dosega nove razsežnosti. Takšna je tudi tradicionalno liberalna Nizozemska, kjer je levičarska promigrantska politika pustila najbolj globok pečat na ljudeh in okolju in kjer so levičarski aktivisti najmočnejši v svoji nameri oblikovati ‘jutrišnjo multikulti Evropo’. Fotografije, ki so jih pretekli teden znova posneli v mošeji Gulzar-e-Madina v mestu Zwolle, kjer se svetlolase deklice in dečki klanjajo Alahu, ker so jih v to prisilile učiteljice iz njihove osnovne šole, so spet pretresle svetovno javnost. Mnogi so prepričani, da gre za enega najbolj dramatičnih prizorov neizogibne islamizacije Evrope. Če se zdi, da lahko le vzpon desnice prepreči nadaljevanje promigrantske politike, ki se vse pogosteje odraža z grožnjami in nasiljem na ulicah ter celo s terorističnimi napadi, kot je bil zadnji v Berlinu, pa imamo v Evropi v tem trenutku očitno še večjega sovražnika, kot ga predstavljajo islamski skrajneži – sami sebe. Skrajnih levičarskih aktivistov prav nič ne ustavi, da ne bi ekonomskih migrantov iz držav tretjega sveta še naprej vabili v evropske države. Mediji, ki jih pri tem podpirajo, pa skrbijo, da si ljudje še vedno ne upajo na glas povedati, da imajo politike odprtih meja dovolj. Preberite še: Varnostne kamere razkrile, da je 7 migrantov zažgalo moškega na berlinski podzemni postaji in se ob tem smejalo na ves glas Kaj se zgodi, ko islamizacija Evrope doseže skrajne razsežnosti, pričajo zadnje fotografije z Nizozemske, kjer ena izmed osnovnih šol, Vinkenbuurt, že celo desetletje svoje učence vozi na ekskurzije v mošeje, kjer se nedolžni otroci, ne zavedajoč se, za kaj so sploh tam, klanjajo Alahu. Posnetek je dostopen na tej povezavi. Na osnovni šoli Vinkenbuurt je klanjanje Alahu postala že tradicija, vsako leto otroke in njihove učiteljice sprejme imam, ki jim predava o tem, zakaj je islam prava vera zanje. Ogorčeni starši, teh je v zadnjih letih zaradi radikalizacije muslimanov vse več, lahko le nemočno opazujejo, kako njihovi otroci klečijo na preprogah in se učijo islama, saj je obisk mošeje del kulturnega in verskega izobraževanja, ki ga vsako leto načrtuje osnovna šola. Čeprav skušajo v osnovnih šolah Nizozemce s takšnimi ekskurzijami naučiti sprejemanja drugih kultur, njihovi gostitelji takšnega medsebojnega spoštovanja ponavadi ne poznajo. Pred leti je tako na Nizozemskem že odmevala afera, ko so otroci iz drugega razreda osnovne šole De Horizon obiskali mošejo El Mošedin, tam pa jih je imam ‘razsvetlil’, da ljudje, ki niso muslimanske veroizpovedi, pravzaprav niso vredni več kot psi. Takrat se je morala ravnateljica zaradi jeze staršev opravičevati tudi v javnosti, da se podobni incidenti v preteklosti niso dogajali in da je šola projekt razvila iz spoštovanja do svobodne izbire vere. Zadeva je šla hitro v pozabo, ekskurzije v mošeje so se nadaljevale. Čeprav Nizozemci še vedno sanjajo o multikulti Evropi, se predeli njihovih mest, kjer živi večinsko muslimansko prebivalstvo, vse bolj radikalizirajo. V Hagu, Amsterdamu in Rotterdamu zdaj obstajajo že prave enklave ortodoksnih muslimanov, ki želijo na ulicah uveljaviti svoja pravila. Ženske, ki niso pokrite, so deležne zasmehovanja in groženj, diskriminirani so ljudje, ki pijejo alkohol in kadijo; muslimani jih ustavljajo kar na cesti in jim dajejo jasno vedeti, da njihovega početja ne odobravajo. Najbolj slaven takšen predel mesta je okrožje Schilderswijk v Hagu, kjer živi pet tisoč muslimanov. S svojega področja so želeli izgnati celo policijo, maloštevilčni kristjani pa se bojijo, da jim bo enkrat to celo uspelo, poroča časopis De Telegraaf. Ne preseneča, da so temu predelu mesta Nizozemci nadeli vzdevek ‘Šeriatski trikotnik’, saj so v bližini tudi tri salafistične mošeje. Foto: EPA. V Berlinu levičarski aktivisti za žrtvami terorističnega napada ne žalujejo več. V Berlinu levičarski aktivisti za žrtvami terorističnega napada ne žalujejo več (foto: EPA). Ne čudi, da javno mnenje na Nizozemskem že nekaj časa ni več naklonjeno politiki odprtih meja, državi se prihodnje leto na marčevskih parlamentarnih volitvah namreč obeta velik obrat v desno, saj ljudje zdajšnjemu premierju Marku Rutteju preprosto ne zaupajo več. V zadnjih mesecih je tako močno zrasla podpora desničarskemu politiku Geertu Wildersu, ki že ves čas od začetka migrantske krize vztraja pri prepovedi Korana, zavarovanju meja in izgonu vseh ilegalnih migrantov iz Evropske unije. L. S. Nekateri bi radi novo sredinsko stranko in tudi ta bo imela eno programsko točko – nasprotovanje SDS-u 29. 12. 2016, 5:00 82 Facebook Twitter Foto: Youtube Ivo Žajdela, novinar Družine in zgodovinar, naj bi imel ideje o ustanovitvi nove sredinske stranke. V uredništvo smo prejeli besedilo, v katerem Žajdela domnevno piše o potrebi po novi sredinski stranki, hvali Državljansko listo Gregorja Viranta in napada SDS, Janeza Janšo ter Novo24TV. Bolj kot pobuda za ustanovitev stranke deluje celo besedilo kot kritika največje opozicijske stranke in njenega predsednika. Gospoda Žajdelo smo tudi poklicali, da bi preverili navedbe, ali je besedilo res njegovo. Odgovoril nam je le: “Tega ne mislim komentirati.” Ko smo vztrajali, naj nam vsaj potrdi ali pa ovrže navedbe, je zaključil z “midva bova ta pogovor zaključila,” nakar je odložil slušalko. Že star latinski pregovor pravi ‘Qui tacet ubi loqui debuit ac potuit consentire videtur’, torej ‘Kdor molči, ko bi moral in mogel govoriti, se zdi, da pritrjuje’. Kaj pravzaprav želi Žajdela? Žajdela svoje pisanje začne s trditvijo, da je politično prizorišče v Sloveniji deformirano. “Pojavljajo se ‘nove stranke’, z le pogojno novimi obrazi, ki vedno znova nagovorijo želje znatnega dela volivcev. V večini so levosredinsko usmerjene,” piše Žajdela. Do tu je vse lepo in prav. Nadaljuje pa, da se je “v zadnjih letih v nasprotju z levo sceno oblikovala le ena prava sredinska stranka, to je bila Državljanska lista Gregorja Viranta.” Z vso resnostjo trditi, da je bila propadla Virantova stranka edina prava sredinska stranka, je danes smešno. Predvsem v luči dejstev, da je Virant skakal iz ene koalicije v drugo. Namesto da bi pomagal SDS izpeljati nujno potrebne reforme, pa je raje rovaril v ozadju in se povezoval s Pozitivno Slovenijo. Glede na družinske povezave Jankovića in Viranta bi težko trdili, da je bil Virant res kdaj na sredini. A tako trdi Žajdela. Nato pa v pisanju Žajdele nastopi čas za tisto, kar je hotel res povedati. Polni frontalni napad na Slovensko demokratsko stranko in njenega predsednika Janeza Janšo. Najprej piše, da se je Janša radikaliziral in da se je oddaljil od naravnih zaveznic NSi in SLS. Pri tem se je treba resno vprašati, kakšne so te naravne zaveznice. Nova Slovenija že dalj časa rine v naročje levice z zakonom o arhivih, s Kučanovo pokojnino, z zbliževanjem z Janezom Škrabcem. SLS pa ima očitno težave, saj je pred kratkim nastala Nova ljudska stranka, v kateri so zbrani veliki igralci SLS iz preteklosti. Sestavljeno ima tudi listo kandidatov, ki bi bili v tej stranki Žajdela nadaljuje, da si je Janša zaprl pot do pomembnih medijev. Morda Žajdela ne ve, a človeku (pa naj si bo to Janša ali kdorkoli drug) najbrž ni v korist, da nastopa v medijih, kjer ga vedno cenzurirajo ali o njem lažnivo poročajo. Seveda ne pozabi dodati, da ima Janša na voljo samo še Demokracijo in Novo24TV. Če je to res, nam ni jasno, zakaj se vsi ostali mediji vedno drenjajo okoli predsednika SDS, kadar ima tiskovno konferenco. Žajdela je v svojem zapisu, katerega avtorstva ni zanikal, sestavil tudi spisek oseb, ki so primerne, da bi bile v taki sredinski stranki. To so: Romana Jordan, Bernard Brščič, Damir Črnčec, Matej Avbelj, Matej Lahovnik, Janez Šušteršič, Matej Kovač, Tomaž Štih, dr. Anže Burger, Mojca Kucler Dolinar, dr. Helena Jaklitsch, Lenart Rihar, Aleš Hojs, Anže Logar, dr. Andreja Valič Zver, dr. Klemen Jaklič, dr. Aleš Maver in Rado Pezdir. Zanimivo je, da se Žajdela zgraža nad novimi obrazi, ki to niso, v tej stranki pa navaja same že profilirane ljudi. Nekaj ekonomistov, ki so že sedeli v Virantovi stranki, nekaj članov Nove Slovenije, predsednika VSO, člane SDS, itd. Žajdela si očitno želi stranko, ki bo videti kot druga Janševa vlada. Samo, da je koalicijo preslikal v stranko. Pa tako ga moti ta SDS. Najbolj neumno pri vsej stvari pa je, da ljudje, ki so na tem spisku, za to sploh ne vedo. Poklicali smo Anžeta Logarja, poslanca SDS, ki nam je potrdil, da je o tem že nekaj slišal, a elektronskega sporočila s pobudo za ustanovitev stranke ni prejel. Žajdela torej očitno (še enkrat poudarjam, da avtorstva teksta ni zanikal) operira z imeni ljudi, ki o tem sploh niso bili obveščeni. To pa je svojevrstna predrznost. Kaj res potrebujemo še eno ‘Državljansko listo’? Ob vseh dobrih ekonomistih, ki jih je Virant ujel na limanice, nam je lahko škoda Državljanske liste. A po vseh drugih karakteristikah je bila Državljanska lista le še ena volilna prevara. Stranka je po koalicijskem vrtiljaku in po izgubi najboljših članov klavrno propadla in utonila v spomin kot stranka enodnevnica. Bila je vrhunska priložnost, da bi dobili stranko libertarcev in mladoekonomistov, a jo je njen predsednik Gregor Virant zavozil s svojimi političnimi igricami. Zagotovo bo taka stranka nekoč spet nastala, a zagotovo ne zaradi pobožnih želja Iva Žajdele. Do takrat pa, glede na fiasko levice in oportunizem nekaterih desnih strank, resnična alternativa ostaja SDS. Aleksander Rant "Sestopajoči komunisti" imajo v parlamentu ustavno večino, 90% medijev, 90% šolstva, 95 % kapitala (večinoma nakradenega), in glej ga zlomka, še vedno se najde kakšen pametnjakovič, ki bi pomladno stranko še bolj pohodil in imel avtohtono slovenstvo za predpražnik. Pa, naredite si vendar stranko, po lastni meri, imenujte jo kakorkoli, mene niste nikoli našponali, in tudi tokrat me ne boste! Györkös Žnidar: Potrebujemo skrajni ukrep, če migracijski mehanizmi EU-ja odpovejo Notranja ministrica prepričana, da so nova pooblastila policiji nujno potrebna 29. december 2016 ob 11:33 Ljubljana - MMC RTV SLO V Sloveniji smo razpravo o zakonu o tujcih pripeljali do absurda, je prepričana ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Ob tem dodaja, da razpetost med schengensko demagogijo in očitki o pomanjkanju človečnosti ne ponuja nobene alternative predlaganemu zakonu. "Države okoli nas namreč bistveno zaostrujejo zakonodajo in pogoje za vstop in Slovenija kot suverena država pri tem ne more biti izjema. Zakon pa vsebuje dorečene postopke in kar nekaj varovalk in je strokovno usklajen," je v pogovoru za STA zatrdila ministrica in pojasnila, da je težava tudi v tem, da EU nima širše strategije za reševanje vprašanja migracij. "Dejstvo je, da Slovenija potrebuje nekakšen skrajni ukrep, s katerim se bo zoperstavila množičnemu nedovoljenemu priseljevanju, če bi mehanizmi na ravni EU-ja popustili," je še dodala ministrica in zagotovila, da se s tem zakonom trudijo že leto dni, čeprav je potreben tudi za vprašanja nacionalne varnosti. Ministrica je pojasnila, da je morebiten nov val migracij odvisen od različnih dejavnikov tveganja, zlasti gre za sporazum med EU-jem in Turčijo, kjer je po mnenju ministrice treba vzdrževati dialog, sicer bo položaj izjemno težaven. Nova pooblastila potrebna tudi zaradi terorizma Ministrica je zagotovila, da stopnja teroristične ogroženosti v Sloveniji ostaja nizka, a to ne pomeni, da se ne more spremeniti. "Varnost v Sloveniji je povezana z varnostjo v regiji in Evropi, zato je potrebno skupno preventivno delovanje." Obenem je še dodala, da se trudi zagotoviti policiji tudi potrebna orodja za preventivno dejavnost. Med drugim je izpostavila predlog, da bi policija dobila vzvod za prestrezanje kriptirane komunikacije, a na ministrstvu za pravosodje za to še ni volje. Prepričana je tudi, da bodo policiji znatno olajšala delo tudi nova pooblastila iz predlagane novele zakona o nalogah in pooblastilih policije. Po njenih zagotovilih so vsi predlogi kar se da usklajeni s širšo in strokovno javnostjo. "Policiji je treba dati primerna orodja, da bo lahko učinkovita, kajti v nasprotnem je edina pot, da zmanjšamo pričakovanja, ki jih imamo do nje." Nadzor nad policijo bi prenesla na MNZ Ministrica je pojasnila tudi, da so že na začetku mandata ministrstvu za pravosodje predlagali "evropsko primerljiv sistem preiskovanja kaznivih dejanj policistov. Trenutni sistem je nepravičen do policista, saj je Specializirano državno tožilstvo pristojno za preiskavo vseh kaznivih dejanj policistov, tudi tistih, ki jih naredijo zunaj svojega delovnega časa, kar pomeni, da so strožje obravnavani kot drugi." Ministrica je zato predlagala, da bi te pristojnosti s tožilstva prenesli na direktorat za policijo. Ministrica je ponosna tudi na svoje dosežke na polovici mandata. "Spominjam se časa, ko sem prevzela resor in policija ni imela denarja niti za plačilo računov. Danes je finančna slika policije bolj svetla. Lahko rečemo, da ima prvič v zadnjih desetih letih možnosti za normalno delovanje." L. L. Ministrica govori eno, sekretar Šefic (njena roka), pa dela nasprotno in se trudi najti čimveč namestitev za migrante. Kdo (razen državljanov, ki to gledajo ) je tu nor ? A potem ne bomo sprejeli 200.000 Hanžkovih migrantov?? Ajej... Ukrepati bi morali vsaj leto in pol nazaj. Sedaj pa tole zgleda malo patetično, saj ljudje kljub silnemu medijskemu pritisku ne verjamejo več novicam in informacijam in razlagam glede migracijskga toka. Je pa res da bodo 2018 volitve in potrebno je ljudi pripravljati, da bodo vedeli koga volit. Rafko Irgolič danes praznuje 83 let. Velik pevec, domoljub ... Rafko Irgolič Iz Wikipedije, proste enciklopedije Rafko Irgolič Rojstvo 29. december 1933 Radlje ob Dravi Poklic glasbenik Rafko Irgolič, slovenski glasbenik, * 29. december 1933, Radlje ob Dravi. Nastopil je na prvem festivalu Slovenska popevka leta 1962 na Bledu. Izvedel je prekrasen šanson Sivi zidovi starega mesta, a žal ostal brez nagrade. V času zlate dobe slovenske popevke je sodil med najbolj prepoznavne slovenske glasbene izvajalce. Med njegovimi najbolj znanimi pesmimi so Moj črni konj, Jaham spet v Kolorado, Deček s planine in Moja dolina. Snemal je zabavno in narodnozabavno glasbo. Veliko je sodeloval z glasbenikom in urednikom Borisom Kovačičem ter Francem Korbarjem. Vokalist, ki se je na slovenskem glasbenem prizorišču uveljavil v 60. letih prejšnjega stoletja, je znan po slovenskih priredbah kot so Moj črni konj, Jaham spet v Kolorado in O, Suzana. Irgolič se je rodil leta 1933 v Radljah ob Dravi. Širšo prepoznavnost na slovenski glasbeni sceni si je zagotovil z nastopom na prvem festivalu Slovenska popevka leta 1962 na Bledu. Predstavil se je s skladbama Sivi zidovi starega mesta in Marijana, na festivalu pa je kasneje nastopil še trikrat. Irgolič se je med najbolj priljubljene slovenske vokaliste vpisal s slovenskimi prepesnitvami svetovnih glasbenih uspešnic. Med letoma 1964 in 1973 so številne, med njimi Taksi za Teksas, Moja dolina in Čez milijon let, izšle tudi na ploščah založbe Yugoton. Posvečal se je tudi narodnozabavni glasbi. V sodelovanju z glasbeniki Jožico Svete, Magdo Koren in Francem Korbarjem je posnel pesem Zabučale gore, z ansamblom Franca Korbarja skladbo Domovina ter z ansamblom Borisa Kovačiča pesem Dober dan, sonce. Irgolič je bil med leti 1957 in 1995 kot višji zobotehnik zaposlen na Stomatološki kliniki UKC v Ljubljani. Vse najboljše gospod Rafko, in Bog vam naj da še veliko dobrega. Mejduš Veliko lepega mu želim in to mnogo let,veliko bol so mi všeč te pesmi, kot jih danes mladina poje Pošastno: Musliman pred 16. leti ugrabil 15-letnico in jo 13 let posiljeval, ponujal za spolne usluge in prodal njene otroke 29. 12. 2016, 12:41 27 Facebook Twitter Foto: Facebook. Britanska spolna sužnja je po 13 letih grozljive zlorabe spregovorila. Pri 15. letih je bila ugrabljena s strani muslimanskega voznika taksija. Anna Ruston trdi, da jo je njen ugrabitelj redno posiljeval, jo ponujal za spolne usluge drugim moškim in prodal štiri otroke, ki jih je med tem grozljivim časom rodila. Voznik taksija Malik jo je prisilil, da je potrebo opravljala v majhno konzervo v njeni sobi, še vedno pa jo vonj česna spominja na smrad njenega ugrabitelja. Za ugrabljenko so vedeli tako starši kot sorojenci ugrabitelja, a niso storili ničesar, da bi ji pomagali. Druge žene, ki jih je Malik prav tako zlorabljal, so ji občasno ponudile puder, da si je prekrila modrice, in tablete proti bolečinam. Primer je srhljivo podoben Fritzlovemu “Še vedno vidim tisto spalnico in tisti kot, v katerem sem se zvijala od bolečine. Sčasoma sem prenehala čutiti bolečino, moje telo se je preprosto izklopilo,” je povedala Anna. Njena zgodba je srhljiv odmev grozljivega primera Elizabete Fritzl, ki jo je imel njen oče Josef v kleti zaprto 28 let. V tem času je Elizabeta rodila sedem otrok, enako pa se je dogajalo Anni. Anna Ruston je bila najstnica, ki je živela pri prijatelju, saj ji je umrla babica, starši pa so se ji odrekli. Malik je točno vedel, da je ne bo nihče pogrešal. V knjigi, v kateri razkriva svojo žalostno zgodbo, je zapisala, da se je navezala na Malika, saj je bil prijazen in vljuden moški, ona pa je potrebovala pozornost odraslih. Vabil jo je k sebi domov, kjer sta jedla, pila in kramljala. Sprejela jo je tudi njegova družina. A nenadoma se je njegov odnos spremenil. Začel jo je klicati ‘bela cipa’, jo posilil in zaklenil v sobo. Posiljeval jo je skoraj vsak dan, 13 let. Ko je zanosila prvič, je bila srečna, saj je mislila, da ji bo v tem trpljenju vsaj otrok v uteho, poroča Daily Mail. A te sanje niso trajale dolgo, saj ji je Malik otroka iztrgal iz rok takoj po porodu. Anna sumi, da ga je prodal, saj ga ni videla nikoli več. Malik jo je prisili nositi naglavno ruto in gledati v tla Malik jo je redno pretepal. Tepel je ni le med nosečnostjo. Anna je spregovorila tudi o svojem razočaranju nad organi pregona. Nihče ji namreč ni želel pomagati, saj so se bali, da jih bodo obtožili diskriminacije. Anna je povedala tudi, da jo je “Malik oblačil v nošo njegove kulture.” Lase si je morala pobarvati na črno, nositi je morala naglavno ruto in vedno gledati v tla, ko je govorila z njim. Poskušala je tudi pobegniti. Ni ji uspelo in Malik jo je tako okrutno pretepel, da si ni več upala poskušati. Še danes jo je strah Malika in to tako, da ne želi pričati na sodišču. Skušala se je tudi obesiti, a naglavna ruta ni zdržala teže. Zbežati ji je pomagal zdravnik, ki jo je zdravil zaradi podhranjenosti. Po begu se je uspela postaviti na noge in je celo navezala stike z moškim (takrat najstnikom), pri katerem je živela po babičini smrti. On je bil presrečen, da jo je spet videl. In čeprav je imela Anna v odnosu z moškim velike težave zaradi travm iz preteklosti, sta danes srečno poročena in imata štiri otroke. A štirih, ki jih je rodila v ujetništvu, najbrž ne bo nikoli več videla. Aleksander Rant Krvav začetek leta: Preoblečen v Božička ubil 39 ljudi 1. 1. 2017, 9:37 11 Facebook Twitter foto: epa Strelski napad v klubu Reina v Turčiji je terjal 39 žrtev, od tega je skoraj polovica tujcev. V terorističnem napadu je danes ponoči v Turčiji v Istanbulu življenje izgubilo najmanj 39 ljudi, poroča BBC. Streli so v klubu odjeknili okoli 1:30 po lokalnem času, terorista, za katerega notranji minister Suleyman Soylu trdi, da je deloval sam, pa zaenkrat še niso prijeli. Trenutno ugotavljajo, da je napadalec nosil Božičkovo obleko. Soylu je še dodal, da je najmanj 69 ljudi na zdravljenju v bolnišnici, štirje od teh so huje poškodovani. Med žrtvami so do sedaj identificirali 21 ljudi, od tega jih je 15 ali 16 tujcev, je še sporočil minister Soylu ter dodal: “To je bil pokol, resnično nečloveško divjaštvo.” V času napada je bilo v klubu okrog 700 ljudi, med katerimi so si nekateri življenje rešili tako, da so skočili v vodo. So pa policisti že zaslišali nekaj prič, ki so izjavile, da je napadalec govoril v arabščini. Sicer pa je bila Turčija v letu 2016 pogosto tarča terorističnih napadov. 10. decembra je bil bombni napad zunaj nogometnega stadiona v Istanbulu, ki je ubil 44 ljudi, odgovornost pa je prevzela kurdska militantna skupina. 20. avgusta je prav tako bombni napad terjal 30 življenj, 30. julija je 35 kurdskih borcev poskušalo zrušiti vojaško bazo. 28. junija so izvedli streljanje in bombni napad v Carigradu, ki je ubil 41 ljudi, 13. marca so kurdski skrajneži ubili 37 ljudi z avto-bombo v Ankari, 17. februarja pa je v napadu na vojaški konvoj v Ankari umrlo 28 ljudi. Marjanca Scheicher Kulturniškega vstajnika Koršiča, ki je rušil Janšo in pozival k omejevanju demokracije, danes bogato plačuje ministrstvo 1. 1. 2017, 5:00 144 Facebook Twitter Foto: STA. Se še spomnite Igorja Koršiča iz Koordinacijskega odbora kulture Slovenije, ki je na začetku leta 2013 želel v tujini prati umazano perilo in je tujim medijem prodajal izmišljene obtožbe zoper takratnega predsednika vlade Janeza Janše? Profesorja na AGRFT (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) javnost pozna zlasti kot t. i. kulturniškega vstajnika, ki je pripomogel k rušenju desne vlade, njegovih zaslug pa na zdajšnji Vladi RS niso pozabili, saj je bil nagrajen s pogodbami o sodelovanju na Ministrstvu za kulturo. Samo v zadnjih dveh letih je namreč kot zunanji sodelavec ministrstva zaslužil kar dobrih 25 tisoč evrov. Upokojeni generalmajor Ladislav Lipič še zdaleč ni edini, ki ga je zdajšnja levičarska vladajoča struja nagradila zaradi pomoči pri rušenju druge Janševe vlade leta 2013. Takšnih vladnih sodelavcev, ki so na račun davkoplačevalcev znali unovčiti sodelovanje pri protestih, je v Sloveniji kar nekaj, med najbolj znanimi obrazi pa je tudi Igor Koršič, ki je bil nekaj časa kot tesen sodelavec ministrice tudi član kabineta Julijane Bizjak Mlakar, preden je slednja odstopila. Preberite še: Je Veteran novi režimski medij? Glasilo zanika razorožitev TO, Lipič se v nagovoru bralcev spominja partizanov in hvali Cerarja Kot je pred časom poročal tednik Demokracija, je imel Koršič na ministrstvu za kulturo celo svojo pisarno in službeni telefon, kar je bilo razvidno s seznama zaposlenih. Ministrico je spremljal na službenih poteh ali pa jo nadomeščal ob protokolarnih in drugih službenih dogodkih. Delo ministrstva za kulturo je ‘predstavljal’ celo na obisku v Srbiji. Koršiču je lani ministrstvo izplačalo dobrih 15 tisoč, letos slabih 10 tisoč evrov Trenutno je sicer minister za kulturo Anton Peršak, Koršič pa je še z njegovo predhodnico podpisal posebno pogodbo o sodelovanju prek svojega statusa samostojnega podjetnika (AV Dela, umetniške dejavnosti, Igor Ignac Koršič, s.p.), tako da je samo letos zaslužil 9.900 evrov, leta 2015 pa mu je država izplačala kar 15.330 evrov po pogodbi, ki je bila vredna 18.500 evrov. Koršič je za ministrstvo uradno pripravljal študije, analize in raziskave za potrebe zakonodaje in drugih ukrepov. Raziskoval je tudi dobre prakse na področju nacionalnih in evropskih politik. Kot je poročala Demokracija, vsi zaposleni na omenjenem ministrstvu nad tem niso bili pretirano navdušeni, saj naj bi Koršič več govoril, kot delal. Naj spomnimo, da je Igorja Koršiča pred leti v oddaji Odmevi na RTV gostil novinar Slavko Bobovnik, kjer je bilo govora o skupnem pismu, ki so ga slovenski kulturniki naslovili na tuje medije, da bi opozorili na domnevno aroganco vlade Janeza Janše in njegove bojda nestrpne zapise na Twitterju, v katerih naj bi takratni premier protestnike naslavljal kot ekstremistične levičarske zombije. Takrat se je Janša pisno odzval in Koršiča pozval, naj mu sporoči ime avtorja pisma, v katerem je bila zapisana kopica laži, saj bi v nasprotnem primeru sprožil pravne postopke. Ob tem so v vladi ves čas poudarjali, da so takšni pritiski kulturnikov zgolj posledica branjenja političnih elit, ki so imele v državnih bankah in pri nacionalnem interesu samopostrežbo. Foto: YouTube. Foto: YouTube. Koršič na javni televiziji potvarjal Janševe besede in pozival k prepovedi Reporterja in Demokracije Koršiča so na javni televiziji javno razkrinkali, da je slovensko javnost zavajal s potvarjanjem Janševih objav na Twitter profilu. Stranka SDS je takrat dejansko zapisala, da se ji protesti niti približno ne zdijo podobni ljudski vstaji. “Komunistična internacionala, retorika državljanske vojne, totalitarni simboli? Vstaja zombijev, ne pa vstaja naroda,” so razmišljali pri SDS-u, Koršič in njegovi prijatelji kulturniki pa so si dovolili ta zapis personoficirati. “Mi smo te izjave zgostili v eno izjavo, Janša pa mora odgovarjati za zapise svojih ljudi, četudi je jasno, da vsega tega ni izrekel sam,” se je v zadregi in jecljajoče takrat opravičeval Koršič. Na Bobovnikovo vprašanje, če niso imeli Koršič in njegovi veliko ugovorov, ko so dokumente sestavljali pri SDS, pa se je doktor znanosti (disertacijo z naslovom Suspended Time. An Analysis of Bazin’s Notion of Objectivity of the Film Image je opravil leta 1998 na stockholmski univerzi) izgovoril, “da je bilo to nekaj povsem drugega.” Da ima Koršič dvojna merila, pa je v enem samem pogovoru za Tednik potrdil še večkrat. Naj spomnimo, da ga je Slavko Bobovnik spraševal tudi o smiselnosti pošiljanja takšnih pisem tujim agencijam, saj bi bilo veliko bolje sesti za pogajalsko mizo in doseči konsenz, pa je Koršič zatrjeval, da želijo njegovi kulturniki s pismi in protesti doseči večjo stopnjo demokracije. Upal je celo, da bi ga Janša res tožil zaradi laganja in bi se zadeva znašla na sodišču, da bi se tam razpravljalo o večji svobodi govora in prenehanju omejevanju medijev, praktično v istem stavku pa je napadel desno usmerjena Demokracija in Reporter, da bi ju bili treba ukiniti. “Demokracija in Reporter sta pravzaprav – težko je to imenovat novinarska izdelka časopisa. Jaz bi rekel, da v normalnih demokracijah takih izdelkov ne bi smelo biti,” je svoje levičarske režimske težnje razkril Koršič. Seveda je bil zaradi tega v slovenskem medijskem prostoru deležen ostrih kritik, ogorčeni pa so bili tudi v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP), kjer so menili, “da je izjava predstavnika slovenskih kulturnikov v nasprotju s standardi svobodne in demokratične družbe, v kateri je svoboda izražanja ustavna kategorija. Tako kot ima pravico do svojega mnenja Igor Koršič, imajo enako pravico do izražanja stališč tudi novinarji Demokracije in Reporterja”. V ZNP-ju so Koršiča upravičeno obtožili sovražnega govora in skrajnih političnih izjav. “Organizacija, katere predstavnik se javno zavzema za prepoved izhajanja nekaterih medijev, je sama po sebi problem in pokazatelj slovenskega demokratičnega deficita, ne pa verodostojna opisovalka razmer doma in v tujini. Zlasti pa ne more predstavljati stališč, ki zadevajo svobodo javnega izražanja, saj se njeni predstavniki zavzemajo za njeno omejevanje,” so takrat še dodali v sporočilu. Pismo kulturnikov odločno obsodila tudi slovenska policija Naj spomnimo še, da se je takrat na sporno pismo kulturnikov v angleškem jeziku odzvala tudi slovenska policija in prav tako zanikala nekatere navedbe, ki so se nanašale na njeno ravnanje. Poudarili so, da ne drži, da so bili nekateri ukrepi, kot so zaprtje centra glavnega mesta, uporaba policistov posebne policijske enote in njihove opreme ter zapiranje večjega števila mladostnikov, pretirani glede na pretežno mirno naravo zbiranj. Vsi policijski ukrepi so bili zakoniti in rezultat temeljite predhodne strokovne varnostne ocene in izkušenj s preteklih zbiranj, policijo pa je pri odločitvi glede ukrepov vodila izključno skrb za varnost udeležencev in zakonska obveza, da mora zagotoviti javni red ter zaščititi ljudi. Koršiču in sodelavcem ugleda Janeza Janše v tujini kljub vsem nameram ni uspelo pokvariti, so pa odločujoče pripomogli k rušenju takratne vlade, ki je s svojimi varčevalnimi ukrepi državo peljala iz gospodarske krize. Leva vlada se je vrnila na oblast in svoje tesne sodelavce na protestih znala nagraditi. Slovenci in Slovenke tako vstopajo v še eno negotovo leto, ko se lahko bojijo, kam bo državo peljala Cerarjeva politika, mirni so le tisti, ki so ‘pri koritu’. Luka Svetina Najbolj brani članki leta 2016 iz sveta znanosti in tehnologije Najbolj vas je zanimalo ... 1. januar 2017 ob 16:56 Ljubljana - MMC RTV SLO Katere zgodbe ste na sekciji Znanost in tehnologija najraje brali leta 2016? Najbolj vas (in nas) so zanimali evolucija človeka, odkritje težnostnih valov in napredek slovenske znanosti. Preteklo leto so zaznamovali številni znanstveni in tehnološki presežki. Spodaj je seznam tistih, ki ste jim cenjeni bralci MMC-ja sami namenili največ pozornosti. Najbolj brano leta 2015 Najbolj brano leta 2014 Najbolj brano leta 2013 20. Kitajska dokončala največji radijski teleskop na svetu Azijski velesili je kapnilo, da je vesolje prihodnost. Analizirali so ZDA in ugotovili, da je stari ameriški program Apollo izjemno pozitivno vplival na družbo kot celoto. Takšnih učinkov si želi tudi Kitajska. Odprla je gejzir, ki napovedi vesoljskih odprav divje bruha. Nekaj jih je opisanih v tem članku. Že letos dokončani podvigi pa so: največji radijski teleskop na svetu, obuditev največjega letala na svetu, izstrelitev prvega kvantnega komunikacijskega satelita in postavitev lastne vesoljske postaje. Pospešeno se pripravljajo na robotsko raziskovanje Lune, iščoč predvsem rudnine in zaloge vodnega ledu. Medtem ko ZDA razmišljajo o raziskovanju oddaljenega Marsa, jim Kitajci hočejo "pred nosom" kolonizirati pomembne točke na Mesecu. Kot smo že zapisali: nova vesoljska tekma se ni začela. Je že v polnem teku. Z novim predsednikom ZDA morda še toliko bolj. 19. Na testu: HTC 10. Čista desetka Leto 2016 je MMC obogatilo z novo serijo člankov 'Na testu', kjer se novinarja Vladimir Milovanović in Gregor Cerar posvečata ocenjevanju potrošniške elektronike. Kot kaže tale članek, je mobilni telefon HTC 10 požel njuno navdušenje – in obžalovanje, da je "vrhunska" tudi cena. 18. Na testu: Ali lahko Applova "črna ovca" postane nova uspešnica? Applovi izdelki, čeprav jih je zgolj peščica, veljajo, vsaj po svetu, za tržne uspešnice. "Črna ovca" je bil medijski predvajalnik Apple TV. Toda četrta generacija te naprave naj bi to spremenila. Morda res. 17. Znanstveniki korak bližje "eliksirju življenja" Nekateri vretenčarji živijo stoletja, drugi zgolj prgišče let. Vprašanje, zakaj eni ostarijo in odmrejo precej prej kot drugi, je na mestu. Ne nazadnje se v telesu celice nenehno znova "rojevajo" in tudi staro telo je polno mladega tkiva. Kaj sproži nenaden in nepovraten proces deterioracije? Znanstveniki odgovor iščejo na miših in kot kaže, so košček našli. Nekaj glodalčjim primerkom so jeli odstranjevati t. i. senescentne celice; tiste, ki so se prenehale deliti. Izid: do od 17 do 35 odstotkov daljše življenje. To še ni vse: v nekem drugem poskusu malo prej so starejšim mišim vbrizgavali kri mlajših in dosegli pomlajujoče efekte. Vampirska terapija? 16. V laboratoriju vzgojili utripajoče človeško srce Tkivno inženirstvo oz. gojenje organov v laboratoriju je zadnja leta v velikem razmahu. Strokovnjaki v belem proizvajajo vse od človeških penisov do manjših različic možganov, jeter, nekatere enostavnejše, kot sta denimo mehur in nožnica, pa so že davno uspešno vsadili v ljudi. Srce, neutrudna mišica, ki bije vse od 22 dneva po spočetju pa do smrti, spada med zahtevnejše izzive. Do dneva, ko bodo medicinci kot solate proizvajali personificirana nadomestna srca pomoči potrebnim, je še zelo daleč. Vsekakor pa se nezadržno bliža, tudi s tem zadnjim poskusom, v katerem so vzgojili primitiven, a utripajoč primerek. 15. Se s Trumpom ZDA vračajo na Mesec? Odločitve, ki jih bo o najpomembnejši vesoljski agenciji sveta sprejemal bodoči predsednik ZDA Donald Trump, utegnejo zaznamovati njeno delo za naslednjih 50 let. Mars ali Mesec? Vesoljska postaja ali kolonija? Zasebne ali javne rakete? Predvsem pa, orožje v vesolju - da ali ne? Konflikt s Kitajsko se izrisuje. 14. Planet, ki bi lahko podpiral življenje, kar pri najbližji sosednji zvezdi Zemlji se je posrečil galaktični zadetek na lotu. Eksoplanet, ki bi morda lahko podpiral razvoj življenja, je kar njen najbližji sosed. Kroži okoli rdeče pritlikavke Proksima Kentavra 4 svetlobna leta stran. Naj navdušenje ne bo prehitro; za zdaj je o njem znanega malo in zgolj to, da možnost razvoja življenja tam ni izključena. Vseeno obeta, zato vznikajo številne misije za preučevanje - več tukaj. Področje planetov izven Osončja nasploh bujno raste. Dva zelo zanimiva primerka sta le 39 svetlobnih let stran, celotni katalog pa je letos dobil kar tisočerico novih vnosov. 13. So "nova" pravila YouTuba cenzura ali zgolj legitimna poslovna odločitev? Odločitev YouTuba, da ustvarjalce vsebine začne obveščati, da je njihove videe demonetiziral, je v veliki meri sprožila divji val kritik in očitkov o cenzuri. Druga stran pa izpostavlja, da je odziv čisto pretiran in opozarja na osnovno naravo YouTuba - to je zasebna družba, ki lahko služi denar na način, ki si ga sama izbere. Vseeno je to še en korak iz dobe svobodnega, prostega medmrežja naproti vse bolj reguliranemu in omejenemu. 12. Carski rez že vpliva na človeško evolucijo Teorija evolucije Charlesa Darwina že davno ne velja več za človeka. Nič več ne preživijo zgolj najbolj prilagojeni, saj družba zanje poskrbi. Tako se ohranijo in naprej širijo tudi njihovi geni. To se očitno pozna tudi pri porodih. Zaradi carskega reza preživijo ženske, ki bi zaradi preozkega medeničnega dna sicer pri porodu umrle. Carski rez torej vpliva na človeško evolucijo. 11. Dokazi se kopičijo: se na robu Osončja skriva deveti planet? 6 proti 4. Takšne so možnosti, da je družinski album Osončja nepopoln. Daleč za orbito Plutona naj bi se skrival še neodkrit planet z maso desetih Zemelj in obsegom Neptuna, je nakazalo več študij zadnjih let, dokazi pa se kar nalagajo. Zdaj je v teku intenzivno iskanje z več teleskopi sveta. V roku dveh let naj bi izvedeli, ali Planet devet res obstaja ali ne. Za zdaj je gotovo le to, da se je nekaj zelo masivnega poigralo s krožnicami zelo oddaljenih ledenih teles Sončnega sistema. 10. 20-kilometrski magnet poganja 141 bilijonov kilometrov velik vesoljski vihar Nevtronske zvezde spadajo med najbolj čudaške stvari vesolja. Velike so od 10 do 20 kilometrov, pa vsebujejo za kar dve naši Sonci mase. Če bi se po nekem čudnem naključju znašli zgolj pet metrov od površja takšne krogle, bi nanjo padli s hitrostjo več milijonov kilometrov na uro. Trk pa bi bil tako silovit, da bi kosti in meso nemudoma razbil vse do atomov in še dlje. So najgostejše stvari, ki jih še lahko vidimo - z malo več mase se spremenijo v črne luknje. Astronomi so sveže našli primerek nevtronske zvezde, ki je še bolj čuden. Proizvaja tako močno magnetno polje, da bi atome vašega telesa - če bi se znašli v bližini - nemudoma poravnal po silnicah in iznakazil do neprepoznavnosti. Ta 20-kilometrski magnetar s svojim magnetnim poljem poganja tako veliko vesoljsko nevihto, da bi vanjo lahko stlačili stotisoče Osončij. 9. Lovec na komete Rosetta odšel v zgodovino Esina misija Rosetta je leta 2014 poskrbela za daleč najbolj brano novico rubrike s prvim pristankom na kometu. Zdaj, po 12 letih podenja po Osončju in dveh letih pri repatici se med najbolj brane vrača s kar tremi članki. Nenazadnje zato, ker je podvig izpred dveh jeseni ponovila in poskrbela za še drugi pristanek na ledeni grmadi, ki leti s hitrostjo 50.000 kilometrov na uro. Pa tudi zato, ker so izgubljenega malega robotka Philae, ki se je proslavil leta 2014, najprej dokončno pokopali, tik pred koncem misije pa skrivnost njegovega izginotja uspeli razrešiti. Ni še vsega konec: zbrani znanstveni podatki ostajajo. Morda bomo o nastanku Osončja in izvoru organskih snovi na Zemlji še kaj novega izvedeli. 8. Našli grenlandskega morskega psa, ki bi bil lahko star 400 let Skrivnost dolgoživosti? Zakaj lahko tale grenlandski morski pes živi kar 400 let, človek pa se mora posloviti v povprečju pri 65 letih? Morda razlog tiči v počasnosti, saj ti psi rastejo le okoli centimeter na leto in spolno zrelost dosežejo šele pri 150 letih starosti. Vsekakor je avgusta odkriti primerek najstarejši znani vretenčar na svetu. Spada med ogrožene vrste. 7. Zakon, ki "odpira vrata cenzuri interneta" Živimo v času, ko države svoj primež nad medmrežjem iz leta v leto zgolj jačajo. Jasno je, da t. i. zlate dobe med letoma 1995 in 2010 nikoli več ne bo. Tudi Slovenija se prepušča toku. Drži, da je medmrežje v naši državi v primerjavi z večino sveta zelo svobodno in odprto, toda sveži predlog zakona o elektronskih komunikacijah kaže tendenco k cenzuri. Sporne določbe, ki odpirajo vrata blokiranju neželjenih vsebin, so sicer na ministrstvu za javno upravo po pisanju medijev in opozorilih stroke umaknili. Ostajajo pa tiste, ki načenjajo načelo nevtralnosti medmrežja. Zakon seveda vsebuje še marsikaj, zato lahko vedoželjni preverijo, kaj vse kanijo vladajoči določiti. In se sami odločijo, kaj je zanje kot državljane dobro ali slabo. 6. Supernova, ki naj bi jo Kitajci videli leta 386, izbrisana iz zgodovine Supernove spadajo med najsilnejše, najsvetlejše eksplozije vesolja. Skozi zgodovino so jih astronomi imeli priložnost z golim očesom opazovati vsakih nekaj stoletij. En takšen superluminozen dogodek so kitajski astronomi zabeležili leta 386. Sodobni so ga povezovali s točno določenim, ogromnim oblakom plina in prahu, domnevnim ostankom smrti te zvezde. Nova opazovanja pa so to supernovo izbrisala iz zgodovine. V vsakem primeru so posledice supernov navadno vizualno privlačne. Galerija je na voljo tukaj. 5. Video: Najnatančnejši posnetek toplogrednih plinov in taleče se Arktike Ledeni oklep Arktike se vse bolj šibi. To je lepo vidno z dolgoletnih satelitskih opazovanj Nase. Na to vpliva globalno segrevanje, ki je dejstvo. Pomembno vlogo igra ogljikov dvokis, katerega prisotnost v atmosferi je prav tako s sateliti merila Nasa. Na podlagi meritev je javnosti ponudila lično animacijo. Še eno dejstvo: lansko leto je bilo najbolj vroče, od kar se sistematično meri temperaturo, letošnje pa bo predvidoma rekord podrlo. Koliko ima še človeštvo možnosti, da trend obrne? Kaj pomeni pobezljani učinek tople grede, nam kaže primer zemljine "sestre", sosednje Venere ... Znanstveniki se trudijo iskati načine, kako CO2 loviti iz ozračja in ga koristno uporabljati. Kanadski so naredili prvi korak k pridobivanju goriva iz tega toplogrednega plina. 4. Slovenski znanstveni uspeh: do 50-odstotno zmogljivejše baterije Alternativa kurjenju fosilnih goriv, pomembnega izvora CO2-ja, je električna energija. Če v omrežje priteče iz jedrske ali hidroelektrarne, seveda, ne iz termoelektrarne na premog. Ena izmed težav električnega omrežja je v tem, da se ogromno električne energije izgubi. Elektrarne v omrežje ves čas pošiljajo elektriko, a če na drugi strani ni ustrezne količine porabnikov, izzveni v prazno. Možna rešitev so baterije, ki bi odvečno energijo ulovile in shranile. Toda za zdaj niso dovolj poceni in zmogljive, da bi lahko bile realna alternativa za množično potrošnjo. Znanstveniki že dolgo iščejo načine, kako v isto prostornino in za vsaj podobno ceno shraniti več. To počnejo tudi na slovenskem Kemijskem institutu, kjer so letos našli način, kako litij-ionskim akumulatorjem do 50-odstotkov povečati energijsko gostoto. Za zdaj pa ni ravno poceni, pot do množične proizvodnje ostaja dolga. 3. Slovenski raziskovalci izdelali prvi prototip elastokaloričnega hladilnika na svetu Hladilnik je naprava, ki določenemu prostoru ali predmetu toploto odvzema in jo odvaja drugam. Hladi svojo notranjost, greje pa sobo, v katero je postavljen. Medij za prenost toplote so navadno stisnjeni plini v hladilnikovem drobovju. Navadno so toplogredni, in to precej bolj od ogljikovega dioksida. Pred leti so Američani našli način, kako toploto učinkovito prevajati brez plinov - s krčenjem in raztezanjem kosa kovine. Na ljubljanski fakulteti za strojništvo so na podlagi te tehnologije izdelali prvi prototip. Dokazali so, da je že v tej fazi najmanj tako energetsko učinkovit kot navadni hladilniki, potencialno - skozi nadaljni razvoj - pa še bolj. 2. Zgodovinsko odkritje gravitacijskih valov Do zdaj smo lahko zgolj s svetlobo zaznavali, kaj se dogaja daleč od nas - tujih zvezd pač ne moremo vohati ali slišati, kaj šele tipati. Zgolj fotoni nas obveščajo, kaj je tam, preko devetih dolin in devetih svetlobnih let. Zdaj pa ima človeštvo na voljo še en način "videnja" vesolja - gravitacijske valove. Napovedal jih je Albert Einstein pred stotimi leti, prav letos pa jih je observatorij LIGO prvič zaznal. Težnostno je videl dogodek, ki bi sicer vekomaj ostal človeštvu neznan - združitev dveh črnih lukenj nekje v galaktični bližini. Silen trk je okoli sebe valovito krčil čas ter prostor, način, kako sta se dimenziji spreminjali, pa je zemeljskim znanstvenikom razkril, kaj se je zgodilo. Poleti je LIGO našel še en primer združitve črnih lukenj. Toda ta observatorij se nahaja na zemeljskih tleh, kjer je veliko seizmičnega šuma, zato je omejen. Esa medtem v vesolju, kjer je veliko tišje, gradi observatorij Lisa, ki veliko obeta. V vsakem primeru je odkritje zelo verjeten kandidat za naslednje Nobelove nagrade. Kot je za podcast Številke povedal astrofizik Andrej Čadež: "Ko se bo okno gravitacijskih valov povsem odprlo, bo prišel vihar." 1. Praljudje so se parili s skrivnostno, neznano vrsto Čudna so pota človeška. Evolucija človeka je zapletena, in to zato, ker ni štafeta. Ni ene linije, kjer so si vrste in podvrste podajale nasledstvo vse do dandanašnjika. Zelo različne inačice človeka so obstajale vzporedno, se mešale in spet razcepljale kot reka z ducati rokavov. Za marsikaterega izmed njih se je izgubila vsakršna sled. Znanstveniki jih odkrivajo prek fosilnih ostankov, ki so redki, in s pomočjo analize DNK-ja. Vsako toliko naletijo na drobce dednine, ki ne pripadajo homo sapiens sapiensu. Bralci MMC-ja ste absolutno prvo mesto po branosti namenili novici o odkritju sledi, ki kaže, da so se praljudje parili s še eno skrivnostno, neznano vrsto. S kom, naj bi izvedeli v prihodnjih letih. Pa tudi to, ali smo ljudje res potomci ene same, male skupine ljudi, ki se je iz Afrike izselila pred približno 60.000 leti in se razširila po vsem svetu. Zanimivo bo. Na MMC-ju se novih spoznanj v letu 2016 veselimo in upamo, da jih bomo odkrivali skupaj z vami. Tudi z vašimi predlogi in kritikami, za katere vas prosimo v komentarjih pod člankom. Aljoša Masten Umrl je dr. Peter Vencelj 2. 1. 2017, 13:22 11 Facebook Twitter Foto: sta Iz Mestne občine Kranj so sporočili žalostno vest, da nas je zapustil častni občan dr. Peter Vencelj. Naziv mu je bil podeljen leta 2015. Dr. Peter Vencelj je bil slovenski fizik in politik. Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je bil predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Leta 1992 je postal državni sekretar Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Bil je tudi predstojnik Malteškega viteškega reda v Sloveniji. “Žalna knjiga bo odprta v Galeriji Mestne občine Kranj v torek, 3. januarja 2017, v poslovnem času mestne uprave in na dan januarske seje Sveta Mestne občine Kranj 25. januarja 2017 (ves dan do zaključka seje),” so zapisali. M. S. Peter Vencelj, slovenski fizik in politik, * 28. maj 1939, Stražišče, † 1. januar 2017[2]. Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je bil predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Leta 1992 je postal državni sekretar Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Bil je tudi predstojnik Malteškega viteškega reda v Sloveniji. Ta članek in Wikipedija navajata, da je bil fizik. Ni čisto točno. Bil je matematik s specializacijo v mehaniki. Ko sem študiral, je bil asistent znamenitega profesorja Antona Kuhlja pri predmetu tehniška mehanika (dve stopnji). Oba sta bila vešča svoje vede in profesure. Kuhelj je kljub visoki starosti deloval izredno sveže in bistrega duha. Po tabli je pisal, da ga je bilo veselje gledati. Bil je tudi rektor UL. Še pred WW2 je skonstruiral več uspešnih modelov letal. Najbrž ga zato Wikipedija površno omenja kot inženirja. Petra sem poznal dobro, saj je stanoval nedaleč od našega bloka. Oče, ki je bil tovarniški delavec in mati gospodinja, sta imela štiri otroke, ki sta jih vse izvrstno šolala. Peter je postal doktor fizike, starejša hči je doktorica matematike, mlajši sin diplomirani inženir elektrotehnike, 'tamala' pa je diplomirala na fakulteti za matematiko. Starša sta vzgojila svoje otroke v poštene državljane in tak je bil Peter do svoje smrti. Naj počiva v miru!!! No, Nova? Malo več pa res lahko napišete! Bil je velik človek in demokrat. Bog naj mu da večni mir in pokoj, naj počiva v miru. Zverinsko novo leto 2017: Sprevrženci med migranti spet napadli Nemke, v ljudi pa metali rakete in petarde 3. 1. 2017, 9:58 135 Facebook Twitter Foto: epa Očitno Nemcev in Angele Merkel nič ne izuči! Migranti so se že lani spolno znesli nad Nemkami, ki so praznovale vstop v novo leto 2016 v Kölnu, letos pa so udarili v Hamburgu. Ko je nebo nad Hamburgom razsvetlil novoletni ognjemet, se je množnica migrantov spravila nad tamkajšnje ženske. Express poroča, da so stvari dobesedno ušle izpod nadzora, čeprav je bila tudi tam povečana stopnja varovanja zaradi terorizma. Kar 14 žensk je bilo žrtev spolnega napada na tokratno silvestrovo, ki so se na najdaljšo noč v letu veselile v Hamburgu. Nemška policija je potrdila, da so domnevni napadalci, ki so jih že prijeli, ženske grabili za mednožje. Aretiranih je bilo 10 migrantov. Trije Sirci, dva Afganistanca, en Eritrejec ter en Nemec so bili aretirani zaradi spolnega nadlegovanja na Große Freiheit in Beatles Platz. Sicer pa so policisti med praznovanjem v Nemčiji zabeležili kar dva tisoč incidentov! Migranti pa so se spustili z vajeti tudi v Augsburgu, kjer jih je policija nekaj pridržala prav tako zaradi spolnih napadov. Policisti pa so v Königsplatzu dobili tudi prijavo, da migrantje v ljudi ciljajo novoletne rakete. Zaradi slednjega so aretirali 22-letnega Sirca, saj je prižigal in metal novoletne rakete v ljudi. Prav tako so prijeli tri migrante iz Iraka in Sirije, ker niso upoštevali varnostnih navodil pri iztreljevanju novoletnih raket in metanju petard. Nemška policija je sprožila preiskavo proti omenjeni trojici, ker je ena izmed raket zadela 30-letno žensko v glavo, poškodovan pa je bil tudi policist, ko je raketa zadela policijski patruljni avtomobil. Trije migrantje iz Afganistana, stari 19, 21 in 37 let pa so obtoženi spolnega nadlegovanja dveh 18-letnic. Pričakovano so vse obtožbe zanikali. Do problemov pa je prišlo tudi na Ludwigstraße, kjer je 31-letni migrant iz Iraka ob štirih zjutraj spolno napadel 31-letno Nemko, pred tem pa se ji je razkazoval. Zločini s strani neutrudnih migrantov so se nadaljevali tudi proti jutranjim uram. Na Ulmerstrasse v Stuttgartu sta se stepla migranta iz Sirije in Iraka. Obračunala sta kar z nožem. Slabše jo je odnesel Sirec, ki ga je njegov kolega iz Iraka zabodel v stegno kar z žepnim nožem. Izjema glede problemov s strani migrantov pa ni bil niti Dortmund. Kar pet policistov je bilo ranjenih v kaosu, medtem ko so izvajali aretacijo desetih migrantov. Tolpa približno 1000 ljudi, ki je vključevala tudi migrante, se je v tem mestu vila od glavne železniške postaje do trga Platz von Leetsa, poroča Express. Močno pijana množica je, ko so zagledali policiste, postala nadvse agresivna. Prezrli so njihova opozorila in se z baklami spravili nad policiste, medtem pa vpili “Allah Akhbar”. Marjanca Scheicher Ustavno sodišče vzelo pod drobnogled udbaša Perčiča in stranko SDS 3. 1. 2017, 15:42 6 Facebook Twitter Franci Perčič (Foto: STA) Ustavno sodišče je sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo Slovenske demokratske stranke v zadevi proti nekdanjemu svetovalcu predsednika Danila Türka, Franciju Perčiču, zaradi kršenja več členov Ustave Republike Slovenije. Po mnenju SDS v spornem članku, zaradi katerega so bili obsojeni, niso zapisali ničesar neresničnega, temveč so želeli javnost informirati o predsednikovih najožjih sodelavcih, ki naj bi njihovem mnenju bili prav tako deležni politične kritike. Ustavna pritožba se nanaša na sodbi Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani, ki sta nekdanjemu svetovalcu predsednika države in sodelavcu SDV, Franciju Perčiču, ugodili preklic nekaterih trditev, ki jih je zapisala stranka SDS na svoji spletni strani. Oglejte si še: – Svetovalec Danila Türka odšel z dolgim nosom – Nekdanji Türkov svetovalec Perčič še zadnjič izgubil proti Janši Naj spomnimo: takrat so na spletni strani največje opozicijske stranke zapisali, da je Perčič nedvomno sodeloval pri velikem poku v aferi Patria in aferi Depala vas, hkrati pa so nekdanjemu svetovalcu, ki je znan po tem, da ima povsem neznane kvalifikacije in življenjepis, očitali, da je stečaj Elana trajal toliko časa, da “so varčevalci Les banke po malem že pozabili, kdo jih je pravzaprav okradel.” Perčič je bil namreč določen čas stečajni upravitelj Elana, ki pa ga je stečajni senat razrešil iz krivdnih razlogov. Politična kritika zajema tudi svetovalce Slovenska demokratska stranka v svoji pritožbi ocenjuje, da je z objavo zgolj uresničevala pravico do svobode izražanja in politične kritike nekdanjega predsednika države, o tožniku Perčiču pa ni zapisala ničesar takega, za kar ne bi utemeljeno verjela, da je resnično in to tudi dokazala. Njen namen ni bil zaničevanje tožnika, temveč izraz mnenja v obliki kritike z namenom informiranja javnosti o predsednikovih najožjih sodelavcih. Članek je po besedah SDS obravnaval Francija Perčiča kot visokega uradnika in politika, kot takšnega pa ga opredeljuje tudi njegovo preteklo delovanje. Politik bi moral po judikaturi ustavnega in evropskega sodišča biti deležen tudi kritike, ki je širša in zajema tudi njegove svetovalce. Prav tako okrožno in višje sodišče nista argumentirala, v čem je bil zapis protipraven, zato bi ga moralo sodišče pojasniti in povedati, zakaj je bil ta žaljiv. Franci Perčič je sicer že izgubil dve tožbi proti predsedniku SDS Janezu Janši, ker je ta nekdanjega svetovalca predsednika Danila Türka označil za udbovca. Perčič namreč ni mogel prenesti, da ga je Janša v eni izmed izjav za medije označil za udbovca in se pri tem skliceval na udbovske zapise, iz katerih je razvidno, da so imeli udbovci Perčiča za svojega sodelavca. Perčič je na Lajovčevem seznamu Udbe označen kot poklicni agent ali rezervist, seznam pa je sodišče označilo za verodostojnega. Miha Pirih V kleteh škofjeloškega gradu so še vedno zasuti pomorjeni jetniki tamkajšnjega komunističnega taborišča 4. 1. 2017, 5:00 8 Facebook Twitter Foto: Janez Turinek Teolog in predsednik društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant je v javnem pismu opozoril, da vsaj iz poročila novinarja Iva Žajdele v zadnji Družini o posvetu ‘Človekove pravice in temeljne svoboščine za vse čase!’, ki ga je ob Dnevu človekovih pravic organiziral Študijski center za narodno spravo z drugimi soorganizatorji, ni razvidno, ali je kdo od predavateljev simpozija omenil, da so po pričevanju očividcev na škofjeloškem gradu v kleteh še vedno zasuti pomorjeni jetniki tamkajšnjega komunističnega taborišča. “Ob krutih dejstvih kršenja človekovih pravic, kot so pomor in izgon nemško govorečih prebivalcev iz škofjeloških hribov, o čemer je govorila gospa Marija Gasser, izstopajo krutosti v gradu in okrog njega. Še danes pa očitno ni volje za razjasnitev usode zasutih v kleteh loškega gradu, prav tako ne pomorjenih in zasutih nedolžnih otrok hrvaških voditeljev nad Pevnim, zažganih zapornikih v stavbi ob cerkvi v Crngrobu ter drugih umorjenih zaradi povojnega revolucionarnega nasilja ter sploh celotnega od revolucionarjev načrtovanega in izvedenega genocida nad slovenskim narodom,” je ta še neraziskani in namerno zamolčani del zgodovine osvetlil Juhant. Oglejte si še: Poglejte, kako huligani uničujejo vse, kar je slovensko Po njegovem mnenju je škofjeloške pomore vsaj delno že razkrila in potrdila Komisija občine Škofja Loka, a so v marsičem iz nerazumljivih razlogov ob delovanju posameznikov ali celo državnih uradnikov znova prikriti ali odstranjeni iz javne pozornosti. “S tem se odkrivanje resnice ter dokumentiranje zločina v marsičem odmika ali zapira javnosti, a organi, ki bi morali po svoji dolžnosti zadeve po zakoniti poti pripeljati do končnega rezultata, nedejavno stoje križem rok. Kdaj se bomo torej dostojno približali resnici povojnih pomorov ter vzpostavili stanje temeljne in zakonske pravičnosti, ki so jo po Ustavi dolžne izvajati državne ustanove?” “Zato moramo na to stalno opozarjati” Juhant opozarja, da so k temu po zakonu zavezani vsi državni organi: predsednik, državni zbor, vlada, vsa sodišča, uradništvo. “To je dolžnost varuhinje človekovih pravic, ki je bila navzoča na posvetu,” meni predsednik združenja za spravo in dodaja, da na to vseskozi opozarjajo v civilni družbi. Dodaja, da so poleg društev, ki se v statutih zavzemajo za reševanje teh zadev, odgovorni tudi organizatorji omenjenega posveta, pa Amnesty International, Mirovno gibanje itd. Še posebej je bil kritičen do stotine raznih društev in nevladnih organizacij, ki za razliko od teh, ki se zavzemamo za ureditev pravic žrtev povojne morije, dobivajo denar iz proračuna. Te zadeve bi morale teči bolj učinkovito v smeri uveljavljanja človekovih pravic za zamolčane in zasute. “To velja tudi za Zvezo borcev, ki namesto zavzemanja za žrtve žal še vedno ščiti zločince in skuša s svojimi političnimi vplivi v nedogled odložiti sodno in človekovim pravicam skladno popravo krivic, ki so jih storili z načrtovanimi množičnimi med- in po-vojnimi pomori utemeljitelji te organizacije. Zato je razumljivo, da je društvo Huda Jama vložilo ovadbo za kazenski pregon Zveze borcev kot organizacije, ki deluje proti načelom človekovih pravic.” Dostojanstvo za vse pomorjene Juhant še omeni, da so verske skupnosti kot varuhinje človekovega dostojanstva in uveljavljanja njegove svobode prav tako odgovorne za uveljavljanje tega procesa za rehabilitacijo in pokop žrtev ter ureditev spravnega procesa, ki so ga dolžni izpeljati državni organi. Zato prosi in poziva voditelje Katoliške cerkve, Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v RS, Islamske skupnosti v RS in ostale verske skupnosti, da tudi v teh zadevah delujejo skladno z načeli človekovih pravic. “Posebej v Katoliški cerkvi smo dolžni za svoje rojake, ki so zaradi katoliške vere trpeli nasilje in bili pomorjeni, storiti vse za uveljavitev njihovega dostojanstva. Zato prosim in pozivam škofe, da skupaj s pristojnimi poiščemo načelne in tehnične rešitve za ustrezen izkop in pokop vseh žrtev medvojnih in povojnih pobojev v skupni grob bodisi na Teharjah ali na Žalah v Ljubljani. Pozivam državne ustanove, da pripravijo ustrezne pogoje, da bo to čim prej uresničljivo.” Ob tem Juhant poziva, naj se preneha stihija, ki se je ob prekopu iz Hude jame v marsičem izkazala za diletantsko in je izpadla kot nepripravljenost delovati po načelih človekovih pravic, da bi se končala revolucija, da bi rehabilitirali žrtve ter opravili narodno spravo ter prihodnje rodove dokončno razbremenili strahot bratomornega zločina. “Šele potem lahko sledi spomenik kot znamenje ustavno in zakonsko uveljavljene narodne sprave in obsodbe vseh medvojnih in povojnih zločinov,” zaključi predsednik društva Združenje ob lipi sprave. “France Bučar je sicer izjavil, da naj bi bili medvojni zločini nad civilnim prebivalstvom kazenskopravno bolj vprašljivi kot načrtni povojni poboji. Kakor da ni šlo v obeh primerih za načrtovana in množična teroristična dejanja nad neoboroženimi ljudmi! Je to le sprenevedanje sodelavca v povojnem nasilju, kar pojasnjuje tudi odgovornost prvega predsednika Državnega zbora za to, da demokratični zbor ni obsodil zločinov totalitarnega režima. Kot v zadnji Novi slovenski zavezi piše Ivan Oman, so pri Bučarju očitne povezave s UDBO, čeprav bi jih ta rad obšel. Ali ni čas, da se izmotamo iz teh prijemov ter osvobodimo žrtve in nas vse njenih bremen? Zato kličemo k prisebnosti in odgovornosti!” Miha Pirih Zlata slovenska lisička odplesala zadnji rokenrol Ana Drev z novimi smučmi bolj suverena 7. januar 2017 ob 20:00 Maribor - MMC RTV SLO Tina Maze, športnica, kot je Slovenija še ni imela, je pod Pohorjem snela smuči, športni praznik pa so z lepimi dosežki soustvarile tudi njene naslednice v slovenskem dresu. Razen fotografov, ki jih je Tina Maze ujela na "napačni nogi" (nihče ni vedel, da bo sredi proge zavila k Massiju), in gostincev, ki so jim zjutraj zmrznile naprave za točenje piva (termometer se je spustil pod -10 stopinj), je "prvi polčas" Zlate lisice povsem zadovoljil želje več kot 15 tisoč gledalcev. Veleslalomska tekma je bila lepa, razburljiva, razmere za smučarke idealne, Slovenke pa zelo dobre, čeprav Ani Drev ni uspelo ponoviti lanskega drugega mesta. A 7. januar 2017 bo šel seveda v slovensko športno zgodovino predvsem zaradi slovesa Tine Maze. Tina Maze: Živim za trenutek in ta trenutek je moj najpomembnejši Tessa Worley zmagovalka veleslaloma za Zlato lisico Maribor idealen teren za slovo od kariere "Vem, da nikjer drugje na svetu nimam toliko podpore kot v Mariboru, zato sem se odločila za nastop. Zame je bil to izziv, pripravljala sem se, saj potrebujem to motivacijo. S treningom skrbim za zdravje in tudi za vas novinarje, da imate kaj pisati," je po svojem zadnjem izzivu v karieri povedala Tina Maze. Slovo je bilo čustveno in v slogu Bojana Križaja (Saalbach, 1988). Na progi je najprej zavila k Andrei Massiju in trenerju Valeriu Ghirardiju, v zadnji strmini pozdravljala gledalce, pred ciljem pa snela smuči in uživala v bučnem vzklikanju navijačev. Po tekmi je s svojimi smučmi tudi zaplesala rokenrol. Tudi ko se igra, je vrhunska Massi je pogosto poudarjal, da je Tina umetnica na snegu, in nekaj tega je očitno videl tudi v njenem zadnjem nastopu, čeprav je pričakoval, da bo v zgornjem delu, ko je Tina še vozila na polno (ob vmesnem času je zaostajala 69 stotink), še bližje najboljšim: "Tudi ko se igra, ima dober položaj na smučeh. Takšen položaj ima samo še Shiffrinova. Sicer pa jo je bilo krasno videti brez pritiska in da ni bilo nobenega pametovanja. S temi šampioni je tako, da manj ko pametuješ, bolje je. Saj so oni dovolj pametni. Lepo je bilo tudi videti, kako se je odzvalo občinstvo." Pustimo spomine in glejmo naprej Idejni vodja Tinine ekipe je znova poudaril, da je Mazejeva kariero končala brez poškodbe: "Da smo danes celi, je naš največji uspeh. Tina je zdrava kot 20-letnica in to je dokaz, da smučanje ni nevaren šport, če je vse urejeno. Če je improvizacija, pa je to lahko zelo nevaren šport." So ob Tininem slovesu na dan prišli številni spomini? "Ne. Kot otrok sem živel preveč v spominih. S Tino sem se naučil, da se gleda naprej. Kar je bilo, je bilo, čeprav so tudi spomini krasni. Ta trenutek se spomnim le današnjega dne ... Na primer ena obetavna tekmovalka Sophia Goggia, ki joče v cilju, to mi nekaj pomeni." Košir po sporu s Šmitkom vso noč bruhal V cilju je Tino Maze med nekdanjimi reprezentančnimi kolegi pozdravil tudi Jure Košir, ki je imel pred 11 leti nepozabno poslovilno tekmo. "Najprej sem se poslovil na zelo grenak način, ker sem se s trenerjem Janezom Šmitkom sprl na polno in spakiral sredi sezone. Doma sem od samega razburjenja vso noč bruhal. Zdaj ko gledam nazaj, se mi to zdi smešno. A zabava Ski Legends, ki sem jo ob koncu sezone 2005/06 organiziral v Kranjski Gori ... to je bilo pa noro in nepozabno. Vse življenje se bom spominjal vseh podrobnosti." Uganil, kaj bo naredila Tina! "Absurd je bil, da je bil isti dan v Podkorenu svetovni pokal, kjer je bilo 5.000 gledalcev, na tekmi legend pa jih je bilo 15 tisoč. Pač - nam je uspelo. Tudi srečo smo imeli. Siddharta je igrala, močni sponzorji so bili na čelu s Hitom. Vsi so razumeli idejo. Zlati časi. Zdaj bi bilo to nemogoče organizirati." Koširju, bronastemu slalomistu na olimpijskih igrah leta 1994, je uspelo pred tekmo uganiti namero Tine Maze, saj nam je povedal, da bo šla do vmesnega časa "na polno", nato pa bo odstopila. V resnici se je tako tudi zgodilo. Zakaj bi šla do cilja in bila dvajseta? "Če malo pomislite, je to najbolj logično. Zakaj bi šla do cilja in bila dvajseta? Le zato, da bi še enkrat vozila v finalu? Svoje je naredila." Jure Košir priznava, da je ob spremljanju Tine Maze malce podoživljal svoj konec kariere, in pravi, da je približno vedel, kako se Tina Maze počuti. Vesel je, da je bil odziv gledalcev tako pozitiven: "Pohvale vredno je, da je bilo toliko gledalcev, da so se prišli poklonit njenim uspehom." Košir še meni, da se Tina (kljub nekaterim izjavam) ne bo premislila in v resnici ne bo več tekmovala. Izid kariere (na veleslalomih) za Ilko Štuhec Če smo še pred dvema sezonama obupovali, da bo ob slovesu Tine Maze v slovenskem ženskem smučanju velika praznina, se je k sreči obrnilo drugače. Lani se je med najboljše zavihtela Ana Drev, v tej sezoni je svoj talent končno unovčila Ilka Štuhec, ki napreduje tudi v veleslalomu. S 14. mestom je postavila izid kariere v tej disciplini, za kaj več pa se bo morala znebiti drobnih napak, ki jih je bilo v obeh vožnjah še precej. Na pohorski progi, ki ne velja za najtežjo, je treba namreč za vrh odpeljati brezhibno, kar je spoznala tudi Mikaela Shiffrin, ki ni ubranila vodstva po prvi vožnji. Ana Drev z novimi smučmi bolj suverena Najboljša Slovenka je bila Ana Drev, osma. Smučala je na visoki ravni in na terenu, ki ji ni med najljubšimi, izpolnila cilj. O svojem smučanju je povedala: "Položaj še ni tako suveren, da bi lahko popolnoma napadla. A nisem daleč od tega. V vseh razmerah sem bila to sezono med deset in to je dobra osnova za naprej. Danes sem nastopila z drugimi smučmi kot v prvem delu sezone in takoj sem se počutila bolj suvereno." Na svojem že enajstem veleslalomskem nastopu na tekmah za Zlato lisico je imela o prirediteljih same pohvalne besede: "Takšnega Maribora kot letos še nisem doživela. Vse je bilo tako, kot si tekmovalke le želimo." Srečno KRALJICA! Danes sem pod Pohorjem komaj zadrževal solze .. koliko enega veselja nam je prinesla .. HVALA! Ne moremo pa ji oporekat rezultatov. In ti pravijo, da je najboljša in najuspešnejša slovenska smučarka in verjetno bo tako še lep čas tako ostalo. Tekmovala in zmagovala je v vseh disciplinah, kar je uspelo le peščici. Postala je 2-kratna olimpijska, 4-kratna svetovna prvakinja, zmagovalka skupnega pokala, ima 3 male globuse, 26 zmag, 80 stopničk. Čez 10 let se bomo spominjali teh zadev in ne zadev s sponzorji in ne njenih muh. Tina,uživaj v pokoju in hvala za veselje, ki si nam jih pripravila z zmagovanjem! Auch Österreicher, die ich kenne, bewundern deine Leistungen! Ich habe oft gehört, dass sich auch sie so eine super Skifahrerin, die in jeder Disziplin fantastisch gefahren hat, gerne hätten. Sowas hatten sie schon lang nicht.... Cel svet jo slavi kot veliko šampionko, smučarsko kraljico, samo komunisti na MMC-ju jo blatijo in pljuvajo po njej. Moram priznati, zelo lepa gesta Lindsey Vonn in Mikaele Schiffrin, celo največje tekmice jo bodo pogrešale. Resnica o “dražgoški bitki” in povojni obnovi Dražgoš v očeh domačina 9. 1. 2017, 5:00 440 Facebook Twitter Foto: STA Ko so med drugo svetovno vojno Slovenijo razkosali okupatorji, so Nemci zasedli Štajersko in Gorenjsko in tako je pod nemško oblast prišla tudi vas Dražgoše. Ta leži pod strmim robom Jelovice, za katerim se dviga Kotlič (1410 m), ki se sedaj imenuje Partizanski vrh. Gozd se razteza skoraj do vasi, ki je široko razpotegnjena. Zahodni del vasi se imenuje Pri cerkvi. Ta se s seniki in kozolci podaljšuje daleč pod Dražgoško goro. Vzhodni del vasi je Na pečeh, naprej od njega pa stoji še osameli zaselek Jelenšče. Z Jelenšč vodi pot čez Jamnik v Kropo in v Savsko dolino. Nad zaselkom štrli iz pobočja Jelovice skalnat pomol Jelenca, danes imenovana Bičkova skala. Čez strm rob vodijo poti na Jelovico, kjer je najbližja Mošenjska planina. Proti jugu poti vodijo v dolino Češnjice. Ob vznožju pod Dražgošami je vas Rudno, ob izhodu v Selško dolino pa Češnjica, do koder je iz Dražgoš pet kilometrov. Pred vojno je bilo v Dražgošah 81 hiš in 444 prebivalcev, po štetju leta 1948 pa je bilo tu samo še 209 ljudi. Dražgošani so bili kmetje, gozdni delavci, oglarji in vozniki (furmani). Zaradi pridnosti vaščanov in njihove miroljubnosti je v vasi vladalo blagostanje. Vas je imela župnijo, cerkev, ki je stala na nadmorski višini 853 m, šolo, prosvetni in sokolski dom, več društev, igralski oder, gasilce, električno napeljavo iz vasi Rudno … Znamenitost Dražgoš je bila baročna cerkev iz 17. stoletja, ki je imela štiri pozlačene oltarje iz leta 1658. Prihod partizanov V letih 1936–1938 je v dražgoški šoli poučeval učitelj Bertot. Izobraževal se je v Sovjetski zvezi in bil član komunistične partije. Pridobival je ljudi za komunistične ideje in ustanavljal komunistične kominterne. V Dražgošah je učitelj Bertot naletel na ugodna tla, saj se je manjša skupina prebivalcev (približno pet ljudi) nad njegovimi komunističnimi idejami zelo navduševala. Do vojne je bilo to delovanje prikrito. Tudi Bertot sam ni zbujal nobene pozornosti. Med vojno pa se je to pokazalo tako, da so ljudje iz ustanovljene komunistične kominterne povabili partizane prezimit v Dražgoše. Cankarjev bataljon je prišel v Dražgoše v noči s 30. na 31. 12. 1941. Prišli so iz Poljanske doline čez Pozirno, Sv. Mohor (Zabrekve) in Kališe. Vas je imela zelo dobro lego za umik na Jelovico, če bi Nemci morda napadli. Snega je bilo zelo veliko, vsaj meter in pol, vendar so imeli vozniki lesa dobro utrjene poti z Jelovice. Vas je bila razpotegnjena, vendar so bile hiše na kupu, tako da so imeli partizani hrane in prenočišč dovolj. Za takratni čas so bile Dražgoše bogata vas. Vse to potrjuje dejstvo, da je bila vas načrtno izbrana. Med partizani se je govorilo: “Take farške vasi pa res ni škoda.” Cankarjev bataljon je bil ustanovljen 5. avgusta 1941 sredi Jelovice na Vodiški planini. Vodil ga je Stane Žagar, član CK KPS in Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Poveljnik je postal kapetan Jože Gregorčič – Gorenjc, španski borec. Politkomisar je bil Ivan Bertoncelj – Johan. Operativna častnika sta bila Franc Primožič – Marko in Miha Švigelj, oba oficirja bivše jugoslovanske vojske. Bataljonski zdravnik je bil najprej dr. Jože Gabrovšek, po njegovem odhodu pa medicinec Janez Konšek s Trojan. Cankarjev bataljon je najprej štel 120 ljudi. Imeli so 40 pušk, eno strojnico, nekaj samokresov in bajonetov. Razporejeni so bili v dve četi: Jeseniško-Cankarjevo in Jelovško. Cankarjev bataljon se je v naslednjem mesecu zmanjšal za tretjino zaradi nekaterih bojev in nemškega preganjanja. V drugi polovici oktobra pa sta se četi spet združili. Partizani so se namestili na Sv. Mohorju z nadmorsko višino 948 m. Cankarjev bataljon je svoje lokacije menjal pogosto, na Sv. Mohorju pa so ostali do 9. decembra 1941. V novembru je prišlo tudi do sprememb v vodstvu Cankarjevega bataljona. Komandant je postal Stane Žagar, namestnik Jože Gregorčič in politkomisar Lojze Kebe – Štefan. Gregorčič je bil hkrati še vedno komandant, njegov politkomisar pa Ivan Bertoncelj – Johan. Do januarja 1942 je Cankarjev bataljon štel 200 borcev. 80 mož je bilo iz Poljanske doline, kjer so jih partizani mobilizirali in jim zagotavljali, da bo konec vojne čez 14 dni … Boj se začenja Cankarjev bataljon je prišel v Dražgoše v dveh skupinah. Glavni štab so imeli na domačiji Pr‘ birt Na pečeh. Partizani so bivali po hišah, v hlevih in sokolskem domu. Na novo leto zvečer je bil prvi miting (1. 1. 1942), drugi miting pa so organizirali 6. januarja 1942 v sokolskem domu. Glavni govornik na drugem mitingu je bil Stane Žagar, ki je govoril, da so v Dražgoški republiki tako rekoč svobodni, da so dobro oboroženi in da bodo branili Dražgošane pred Nemci. Govoril je tudi o komunizmu in o tem, da bo po uvedbi nove družbene ureditve vse boljše. Večina ljudi je dvomila v to, kljub temu pa so nekateri nasedli njegovim besedam. Ljudi je bilo predvsem zelo strah in so se bali prihodnjih dni. Že prvi dan bojev, v petek 9. 1. 1942, je moj oče prosil partizane, naj odidejo iz vasi, ker so Nemci premočni, da bi jih partizani lahko premagali. »Pojdite iz vasi! Jaz vem, kaj je vojska in vojna, ker sem bil v prvi svetovni vojni. Nemci tega ne bodo dopustili. Ljudje bomo nesrečni, vas pa bodo premagali ali pa se boste morali umakniti. Pripravljeni smo vam voziti hrano na Jelovico, samo pojdite iz vasi!« jih je rotil oče. Na Jelovici je bilo namreč takrat veliko planinskih in gozdarskih koč. Vendar so bili partizani odločeni, da se bodo uprli in da bodo ljudi branili pred Nemci, če bi ti napadli. Tudi Stane Žagar in Jože Gregorčič sta bila enakih misli, češ, uprli se bomo, pa bo, kar bo. Možje, ki so bili za to, da bi se umaknili in so vodstvo tudi prosili, da to storijo, so morali odstopiti. Tudi komandir čete, tovariš Pečnik, je menil, da se je treba umakniti iz vasi. Zato so ga kmalu odstranili iz svojih vrst … Ko so borci videli, kaj se dogaja, jih je vsaj 120 pobegnilo že prvi dan bojev. Partizani tudi orožja niso imeli veliko. Slišal sem, kako so se v petek zvečer (9. 1.) pri nas doma partizani pogovarjali o tem, da ima nekdo samo še pet metkov, drugi le tri, borec z jugoslovansko zbrojevko pa je dejal, da ima samo dva šaržerja. Nazadnje so se partizani in domačini nekako dogovorili, da bodo Dražgošani »dogodek« oziroma prebivanje partizanov v vasi prijavili županu Francetu Benediku. Izbrali so tri može. Nazadnje je to dolžnost opravil samo Pintar, ki je živel v vzhodnem delu vasi Na pečeh. Župan mu je rekel, da bo to olajševalna okoliščina in da so ljudje svojo dolžnost izpolnili. Vendar ljudje temu niso verjeli. Franceta Benedika, po domače Mlinarja, so za župana postavili Nemci. Še istega leta (1942) so ga partizani ubili kot izdajalca, prav tako so pobili tudi njegovo družino. Dražgošani vedo povedati, da se je Franc Benedik kot župan zavzemal za ljudi in se boril za pravico, kolikor se je v tistem času lahko. Nemci so v petek, 9. januarja 1942, ob 8. uri zjutraj najprej začeli prodirati v Dražgoše z zahodne strani, vendar so se kasneje obrnili nazaj proti Rudnu. To so potrdili gozdni delavci (furmani) iz vasi, ki so v petek zjutraj delali na Jelovici v Češnc, tj. kraj na stičišču Rudna in Dražgoš. Tam so Nemci te delavce zjutraj zajeli. Ko se je začelo mračiti, so fantom na sani (»posmojke«) naložili municijo in se začeli pomikati proti vasi. Mlade fante domačine so Nemci postavili v prvo vrsto za ščit. Partizani, Jaka Brnard in njegov vod, so se »srečali« z Nemci in ujetniki na kraju, imenovanem Kras, ki je od vasi Pri cerkvi oddaljen približno 500 metrov. Tu so imeli partizani zasedo. Jaka Brnard ni mogel streljati, ker mu je zamrznil mitraljez. Drugi njegovi soborci, ki so bili skriti za kozolci, pa so na Nemce začeli streljati … Ujeti fantje, med katerimi je bil tudi moj brat Janez, so se v zmedi pognali po strmini, ki se je odpirala pod cesto, in se tako rešili. Konje so Nemci zasegli in se umaknili nazaj. Prvi dan so Nemci začeli streljati s topovi z Rudna. Ljudje so bili ta dan še v hišah. Ena hiša (po domače Žerevnikova) Na pečeh je prvi dan že pogorela. Drugi dan, v soboto, 10. januarja 1942, se je obstreljevanje stopnjevalo. Pogorelo je več hiš v vasi Na pečeh, ki so bile v dosegu topov, postavljenih na Rudnu pri Novakovi žagi. V soboto so se ljudje umaknili v kleti. V nedeljo, 11. januarja 1942, ko se je začelo daniti, so Nemci spet napadli s topovi z Rudna. Ljudje so bili večinoma v kleteh, nekateri pa so se že umaknili na Jelovico, ker so slutili, da se bo zgodilo nekaj hudega. Bil je zelo hladen dan, minus 15 stopinj Celzija in meter in pol snega. Istega dne so Nemci napadli tudi z vzhoda – na Jelenščah. Veliko ljudi se je pred granatami umaknilo prav tja, ker je ta zaselek bolj v zavetju in nekakšen »mrtvi kot«, kamor ni priletelo toliko izstrelkov kot v druge dele vasi. In prav tu so Nemci zajeli veliko ljudi in ob 11. uri dopoldne pričeli z morijo. Ljudje so stali v vrsti in nemški vojak je postavil roko na določeno višino. Kdor je bil višji od njegove roke, so ga postavili v vrsto za streljanje, kdor je bil manjši od te višine, so ga izpustili. Tako je bilo ustreljenih 21 mož: najstarejši je imel 73 let, najmlajša fanta pa sta bila stara samo 12 let. Tam je bilo tudi veliko žensk in majhnih otrok, ki so morali gledati morijo in nato iti mimo postreljenih trupel. Na tem mestu bi rad še enkrat opozoril na to, da Dražgošan Ludvik Jelenc še vedno trdi, da je pobegnil Nemcem iz vrste za streljanje na Jelenščah. Vendar to ni res. Resnica je, da je bil Ludvik Jelenc takrat še otrok in manjši od višine, ki jo je z roko določil nemški vojak, torej ni bil v vrsti za streljanje. Tisti, ki je skočil iz vrste, je bil Evgen Luznar iz Dražgoš. Nemci so za njim streljali, vendar jim je pobegnil. Žal je že pokojni, da bi lahko o tem spregovoril … V nedeljo zvečer, 11. januarja, je prišel stric Peter, očetov brat, z Jelovice, kjer je delal v gozdu, do nas in prosil mojega očeta Janeza, da bi šla skupaj pogledat, kaj je z njegovo družino, ki je živela Na pečeh. Moj brat, tudi Janez, je šel s stricem namesto očeta. Ko sta prišla do stričevega doma, je stric našel le gorečo hišo, njegove družine pa ni bilo nikjer. Iz gorečega hleva sta poskušala rešiti kravo, v tistem hipu pa je strica Petra oplazil rafal (Nemci so bili oddaljeni le še 50 m od stričeve hiše), moj brat pa se je uspel rešiti tako, da je skočil v bližnji svinjak. Stric se je uspel rešiti in je nato ves obupan pritekel nazaj v vas Pri cerkvi in povedal, da njegove družine ni nikjer in da so verjetno ubili tudi mojega brata Janeza. Moj oče in mama ter stric so bili obupani in niso več razmišljali, da bi se umaknili zvečer na Jelovico. Tako so naslednji dan, v ponedeljek zjutraj, Nemci zajeli mojega očeta in strica doma in ju ubili … Mojega brata Janeza pa je v svinjaku našel avstrijski vojak, ki je govoril slovensko. Usmilil se ga je in ga odpeljal do Gričarjeve hiše, kjer so Nemci zbirali ljudi za selitev (v Šentvid v Škofove zavode, kot se je izkazalo pozneje), in mu podaril verižico s križcem z besedami, naj se ga spominja … Bičkov vod in štab, ki sta bila v nedeljo, 11. januarja, v vzhodnem delu Dražgoš, sta bila od 200 do 300 m oddaljena od kraja na Jelenščah, kjer so Nemci streljali domačine. Vsi partizani, kolikor jih je še ostalo, so se poskrili v Grogcovih gosto zasajenih smrekicah in samo opazovali … Videli so, kaj se dogaja, vendar niso ničesar ukrenili. Nihče od partizanov tudi ni prišel sporočit ljudem Na pečeh in Pri cerkvi, kaj se dogaja v Jelenščah, ali jih opozorit, naj zbežijo oziroma se vsaj poskušajo rešiti. Torej so se možje, ki so se prej bahali, da bodo branili Dražgoše pred Nemci, zdaj skrivali! V nedeljo zvečer v vasi ni bilo nobenega partizana več in so prepustili Dražgošane na milost in nemilost Nemcem. Vsi so se umaknili na planino Kališnik (kraj, ki že spada pod Jelovico), od koder so iz bajte pregnali Dražgošane iz vasi Na pečeh, ki so se še uspeli umakniti pred morijo. Pred morijo se je na Jelovico umaknil tudi Matičev stari ata, star 85 let. Pot do Kališnika je bila za starega človeka zelo naporna, zato je moral večkrat počivati. Nekako na sredi poti med Dražgošami in Kališnikom, kraj se imenuje Počivalo, je oče moral spet počivati. V tem času ga je dohitel štab Cankarjevega bataljona. Ko je soborec Staneta Žagarja videl, da je oče skoraj omagal, je prosil druge, da bi pomagali staremu človeku, da nekako pride do Kališnika. Vodstvo pa gaje zavrnilo, da se zdaj nima časa ukvarjati s temi ljudmi … Za borci pa je mimo Matičevega starega ata prišla Brinovcova mama, ki je bila noseča, z leto in pol starim otrokom v košu. Pomagala je Maticovemu očetu, da so skupaj nekako prišli do bajte na Kališniku. Ob 11. uri zvečer pa se je 31 domačinov, ki so se zatekli v to bajto in med katerimi je bila tudi 10-letna deklica, ki je sedaj moja žena, moralo spet umakniti štabu Cankarjevega bataljona (približno 15 partizanov) in si poiskati novo zatočišče v drugi eno uro oddaljeni bajti na Pstinah. V ponedeljek zjutraj, 12. januarja ob 8. uri so Nemci vdrli v vas Pri cerkvi. Vse hiše v vasi so obkolili in vse moške, ki so jih dobili po hišah, nagnali v Pikcovo hišo, med njimi tudi mojega očeta in strica, in jih nato odgnali v župnišče in prosvetni dom ter jih žive zažgali. Vseh žrtev je bilo 18. Takrat sem svojega očeta zadnjič videl. »Slavna bitka« v Dražgošah je tako zahtevala 41 žrtev med domačini: 39 moških in 2 ženski (punčko, staro tri leta, je zadela granata, Kolendrova mama pa je bila ranjena na Jelovici, ko so bežali, in je potem umrla). Tu moram opozoriti še na napako Ivana Jana, ki je pisal o dražgoški bitki. Ta je v svoji zadnji knjigi zapisal, da je bila ranjena Koritnikova mama, vendar to ni res. Koritnikovi mami je umrl otrok, ki je bil obstreljen in je pozneje umrl, ranjena pa je bila Kolendrova mama, ki je kasneje umrla. V Dražgošah je padlo sedem partizanov in 27 Nemcev. Trditev, da je padlo sto ali več Nemcev, nikakor ne drži. Vseh ranjenih Nemcev pa je bilo 14. O njihovem številu sem stoodstotno prepričan, ker sem moral v zaporu v Šentvidu skupaj z Birtovim Matijem ribati sobo, v kateri so ležali Nemci, ranjeni v Dražgošah. Med njimi je bil tudi vojak iz avstrijske Koroške, ki je potrdil, da je bil ranjen prav v Dražgošah … Izseljevanje Otroke in ženske iz vasi Pri cerkvi so Nemci v ponedeljek, 12. januarja, okoli 12. ure zaprli v Jorcovo hišo v dnevno sobo (približno 40 ljudi), da nas bodo skupaj s hišo zažgali. Otroke in ženske iz vasi Na pečeh pa so strpali v t. i. ta malo Matičevo bajto (približno 20 ljudi), okrog katere so že položili drva, da jo bodo zažgali, in v klet Gričarjeve hiše (tudi približno 20 ljudi). Ko je župan Mlinar izvedel, kaj nameravajo Nemci storiti s preostalimi domačini, je posredoval pri Nemcih in jih prosil, naj vsaj njim prizanesejo … Nemci so se zaradi posredovanja župana odločili, da domačine preselijo. S selitvijo so začeli v ponedeljek popoldne Na pečeh, v torek dopoldne pa v vasi Pri cerkvi. Najprej so nas peš odgnali na Rudno, približno tri kilometre, tam pa so nas strpali v vojaški tovornjak … Ko sem se po poti do Rudna ozrl proti domači vasi (po približno 500 metrih), sem videl, da je bila vas vsa v plamenih … Star sem bil deset let, ostal sem brez očeta in brez doma … Jokal sem in nemški vojak mi je zagrozil s pištolo. Drug vojak mu je preprečil, da me ni ustrelil. Odpeljali so nas v neznano… Pripeljali so nas v Šentvid v Škofove zavode. Vseh skupaj iz obeh delov vasi nas je bilo 81. Pred vrati zapora v Šentvidu sem zagledal svojega brata Janeza, za katerega smo vsi mislili, da je mrtev. Skupaj z drugimi vaščani iz vasi Na pečeh so ga namreč preselili že v ponedeljek popoldne. V tem času, ko smo bili v zaporu, je nemška minerska enota zminirala vse hiše v Dražgošah, razen cerkve. Vsi preseljeni Dražgošani smo bili zaprti v enem samem prostoru. V Šentvidu smo ostali šest tednov. Hrane je bilo zelo malo. Vsaka družina je dobila eno skodelico (približno liter in pol) in to hrano si je morala razdeliti med družinske člane. Zadnjih trinajst dni so v zaporu v kuhinji delala tri dekleta iz Dražgoš (Birtova Tončka in Albinca in Megušarjeva Micika) in tako smo po dolgem času lahko spet poskusili gorenjske koruzne žgance. Po šestih tednih, na pustni torek ob sedmih zjutraj, je prišel ukaz, da moramo biti ob devetih pripravljeni za odhod. Prepričani smo bili, da nas pošiljajo naprej v nemška taborišča. Naložili so nas v dva vojaška kamiona in začeli smo se voziti proti Jeprci in nato zavili proti Škofji Loki. Slišal sem, da so se starejši pogovarjali, da se peljemo proti Selški dolini. Pripeljali so nas do vasi Češnjica. Tam so nas razložili in nas pustili sredi ceste. Premišljevali smo, kako naprej … Dobri ljudje in nekateri sorodniki so izvedeli, da so pripeljali Dražgošane iz zapora in so nam prišli pomagat. Našo družino je vzel pod streho daljni sorodnik Erzarjev Franc iz Podlonka, ki je živel v Otokih, to je naselje nekako med Češnjico in Železniki. Nikoli ne bom pozabil, kako nam je Francetova sestra postregla s pustnimi dobrotami (bil je ravno pustni torek). Počutil sem se, kot da sem na kraljevski gostiji. V tej hiši smo ostali do sredine leta 1945. Vsi izseljeni Dražgošani so dobili dom pri dobrih ljudeh. Tudi tisti Dražgošani, ki niso bili zaprti v Šentvidu, torej tisti, ki so se uspeli še pravočasno umakniti na Jelovico, so kasneje dobili zavetje pri dobrih ljudeh, in to kljub temu, da je bilo vsem, ki bodo vzeli pod streho Dražgošane, zagroženo s smrtno kaznijo. Spominjam se, kako sva 25. marca 1942 z mamo odšla k Markcovim na Rudno po hrano in prav na ta dan sem videl z Rudna (od Novakove žage), da so Nemci zminirali tudi cerkev, ki je še edina stala v Dražgošah … To je bil dejanski konec vasi in od nje ni ostalo ničesar več. Do 25. aprila 1942 je bilo območje Dražgoš razglašeno za zaprto vojaško območje in vsakomur, ki bi se zadrževal na njem, je bila zagrožena smrtna kazen. Po 25. aprilu 1942 smo začeli občasno hoditi v Dražgoše obdelovat zemljo, da smo se lahko preživljali med vojno. Iz Češnjice smo hodili peš ali s konjem. Sredi leta 1944 so bili Nemci pregnani iz Železnikov in partizani so mobilizirali več fantov (jaz sem imel takrat trinajst let) za prevoz hrane in materiala za oskrbo partizanov do Novakov in Cerknega, na t. i. Področje. Zelo dobro se spominjam, kako sem pozimi 1944 ponoči moral odpeljati tovor s konjem na Področje. Nekdo od prevoznikov je peljal sol. Pri nas doma je bilo zelo malo hrane, o soli pa smo lahko le sanjali … Ko sem videl toliko soli na kupu, sem si zaželel, da bi jo lahko vsaj malo prinesel domov. Slekel sem suknjič in nekaj soli stresel v rokav in pustil suknjič pri drevesu. Ko sem se vračal s Področja, sem sol spotoma pobral. Spominjam se tudi, kako so partizani približno teden dni pred božičem 1944 mobilzirali šest fantov (med njimi tudi mene), da smo šli vozit les z Blegoša na žago v Novake pri Cerknem. Stanovali smo v vasi Robidnica nad Poljansko dolino. Les je bil namenjen za graditev bolnice Franje. Eden od fantov, Boškov Jur iz Češnjice, je rekel, da za božič še nikoli ni delalo in tudi letos ne bo. Stražar pa mu je odvrnil, da bo letos pač drugače. Naslednje jutro stražarja ni bilo nikjer, zato smo se vsi fantje hitro odpravili proti domu. Zdelo se nam je čudno, kam so vsi izginili. Tišina se je zdela kot zatišje pred viharjem … In naslednji dan, na božič, se je ravno na tem območju začela hajka. Nemci so požgali vas Robidnica in vse moške postrelili. Če ne bi pravočasno odšli, bi bili tudi mi med mrtvimi … Stražar pa nam prejšnji dan niti z besedo ni omenil, da Nemci pripravljajo hajko, ali nas opozoril, da bi se tudi mi lahko umaknili na varno, kot so se partizani. Vrnitev domov in obnova vasi Do konca vojne je naša družina ostala v Železnikih, junija 1945 pa smo se vrnili v Dražgoše. Nastanili smo se v sušilnici za sadje, ki smo jo obnovili. Velika je bila približno devet kvadratnih metrov. Začeli smo graditi malo leseno barako, da smo se do zime 1945 lahko vanjo preselili. V tem času je država zgradila šest zasilnih barak za Dražgošane, in sicer tri v vasi Pri cerkvi in tri v vasi Na pečeh, in dva skupna hleva za živino. Les za barake so z Rudna nosili nemški ujetniki, ker cesta še ni bila zgrajena. In to je bilo tudi vse, kar je država prispevala za obnovo Dražgoš! 15. avgusta 1945 je Dražgoše obiskal minister za gradbeništvo, tov. Kambič. Postavili smo mu oder na razvalinah Urbanove hiše, od koder nam je razlagal, kako bo tekla obnova Dražgoš. Na sestanek je prišlo pet moških, ki so se uspeli rešiti, in petnajst vdov. Slišali smo veliko lepih besed, natančno pa nam minister ni razložil, kako bo obnova potekala. Vdove so po sestanku odšle, z moškimi pa se je želel tov. Kambič še posebej pogovoriti, češ da noče vznemirjati vdov. Andrej Marenk (Pikcov oče), Franc Lotrič (Markonov oče), Franc Luznar (Gobovcov oče), Tomaž Jelenc (Jorcov oče) in jaz (Franc Kavčič) smo po pogovoru s tov. Kambičem izvedeli, kako si država pravzaprav predstavlja obnovo. Tovariš Kambič je rekel, da država načrtuje v Dražgošah zgraditi dva velika stanovanjska bloka (v vsaki vasi po eden) in dva skupna hleva za živino (v vsaki vasi po enega), ostalo zemljo pa bi spremenili v pašnike. Ko je Pikcov oče to slišal, se je tako razburil, da je v jezi pljunil ministru Kambiču v obraz. In tako se je končala pomoč države pri obnovi Dražgoš. Država je obljubljala tudi izgradnjo ceste do Dražgoš … Nemški ujetniki so jo zgradili do zadnje hiše na Rudnem, nato pa je bilo delo prekinjeno. Leta 1947 je bila v Dražgošah ustanovljena obnovitvena zadruga. Vodil jo je Janez Berce, lesni trgovec iz prejšnje Jugoslavije. Sam sem bil v odboru obnovitvene zadruge od 16. leta do vojaščine leta 1951 ter od leta 1953 dalje do ukinitve zadruge leta 1960. Naša glavna skrb je bila, kako obnoviti Dražgoše brez pomoči države. Na srečo se je v Sevnici na Dolenjskem »našel« gater (polnojarmenik), ki so ga Nemci po odhodu iz države odvrgli, in tako smo začeli z razrezom lesa. Prodajali smo deske in denar od lesa se je najprej porabil za dokončanje ceste, nato pa za obnovo vasi. Vdove in manj premožni prebivalci Dražgoš so tako dobili nepovratna sredstva za obnovo hiš, kar so zaman pričakovali od ministra Kambiča. Prvi hlev je bil zgrajen leta 1949, to je bila Beštrova štala. Celotna obnova je trajala približno pet let. Med zadnjimi je bila zgrajena Megušarjeva hiša. Med tem časom je bilo zgrajenih 52 hiš in približno 30 gospodarskih poslopij. Jeseni 1949 smo tudi pri nas začeli obnavljati gospodarsko poslopje. Ko poslopje še ni bilo dograjeno do prve plošče, je prišel inšpektor za gradbeništvo takratnega okraja Kranj, tovariš Šorli, doma iz Žirov. Prepovedal nam je nadaljevati gradnjo z obrazložitvijo, češ da se zasebna gospodarska poslopja ne bodo več gradila. Še vedno je namreč pri oblasteh živela misel o načinu življenja v naši vasi po vzoru sovjetskih kolhozov. Jeseni 1948, po sporu z informbirojem, se je tovariš Šorli znašel v t. i. Stalinovem taboru (»stalinovci«) in je bil odstavljen z oblasti in izgnan na Goli otok. Tako smo lahko spomladi leta 1950 nadaljevali z gradnjo in uspeli dokončati gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo. Leta 1951 smo imeli v Dražgošah prvo birmo po vojni. Cerkev je bila zasilno urejena v izpraznjeni baraki. Birmovalec je bil škof Vovk, ki so mu stregli po življenju, zato ga je bilo potrebno stražiti. »Stražarji« smo se menjavali na vsaki dve uri. Janko Pintar in jaz sva na 30 metrov visoko smreko obesila slovensko zastavo, ki jo je sešila moja mama. Ko sva se spuščala po smreki navzdol, sva sproti sekala veje in lupila lubje … Ko sva bila na tleh, sva lahko občudovala 30 m visok mlaj. Janko Pintar je za to sedel v zaporu tri dni, mene pa so zaradi mladoletnosti izpustili po enem dnevu. Tudi pritrkovanje je bilo pri birmi strogo prepovedano. Jernej Lotrič pa je poudaril, da se je za birmo vedno pritrkovalo in tako mora tudi ostati. Po birmi je bil za to tri dni v zaporu. Obnovitvena zadruga je uspešno delovala do leta 1960, nato so jo nasilno ukinili in priključili Kmetijski zadrugi Češnjica, pozneje pa Kmetijski zadrugi Škofja Loka. Žal ni ostalo nobenih dokumentov o obnovitveni zadrugi, ker sta voznik, Nace Frelih iz Sorice, in knjigovodkinja Nežka Kavčič imela nesrečo in sta z avtom na poti od Rudna do Češnjice zgrmela v potok. Potnika sta se srečno rešila, ves arhiv in dokumente o obnovitveni zadrugi pa je žal odnesla voda. Zadnje leto je imela obnovitvena zadruga v Dražgošah 16 milijonov dinarjev čistega dobička. Od teh smo 5 milijonov uspeli »rešiti« za izgradnjo pokopališča v Dražgošah, ostalih 11 milijonov pa je »izginilo« v Kmetijski zadrugi Češnjica. Vsa leta po vojni in po obnovi vasi je tlela želja domačinov, da bi zgradili novo cerkev, ker je bila stara med vojno popolnoma porušena. Prvi sestanek za načrtovanje njene izgradnje je bil jeseni leta 1963. Udeležil se ga je tudi župan tovariš Osojnik iz Škofje Loke, ki je skupaj s svojimi somišljeniki z vsemi silami nasprotoval izgradnji cerkve. Dal nam je na izbiro: ali izgradnja cerkve ali cesta Dražgoše–Jamnik. Na sestanku je bila sprejeta odločitev o gradnji cerkve. Nato smo začeli zbirati dovoljenja za gradnjo. Po takratnem zakonu je bilo treba imeti zagotovljena sredstva na računu na banki in za dodelitev gradbenega dovoljenja je bilo potrebno zbrati 11 milijonov dinarjev. Z veliko truda in dobre volje smo ta denar zbrali in ga položili na račun v banko. Na podarjeni denar (donacije domačinov in dobrih ljudi) pa bi bilo treba takrat plačati 72 % davka, kar je pomenilo, da s preostankom denarja gradnje cerkve ne bi mogli niti začeti. Ker smo spoznali, da nam gradnja na ta način ne bo uspela, sem se posvetoval z odvetnico Ljubo Pretner, kaj je mogoče storiti v tem primeru. Svetovala nam je, da lahko navedemo, da so nam denar za gradnjo cerkve ljudje le posodili. Tako smo ljudem izstavili račune za posojeni denar in se izognili plačilu prometnega davka. S temi računi pa smo si nakopali 14-dnevno zasliševanje (zaslišali so vse, ki so imeli račune o posojilu denarja). Ker zasliševanjem ni bilo konca, se je delegacija 12 ljudi (s tremi »fički«) odpravila najprej do škofa Pogačnika, ki pa ni imel poguma, da bi skupaj z nami odšlel na seketariat za verske zadeve. Tako smo tja odšli sami in prišli le do vratarja. Ta nas je odpravil z besedami, češ da ni nikogar od ljudi, ki jih iščemo, trenutno v uradu. Zato sva skupaj z Andrejem Marenkom odšla do odvetnice Ljube Pretner in se z njo takoj odpeljala na občino Škofja Loka, kjer je ona po pravni poti uredila, da je bil naslednji dan denar na banki sproščen. Odvetnica Pretnerjeva je tudi poskrbela, da se je s tem dnem končalo zasliševanje Dražgošanov in da se je z zbranim denarjem lahko začela gradnja cerkve. Cerkev je bila zgrajena leta 1966, cesta Dražgoše–Jamnik pa leto pozneje … Sam sem bil od vsega začetka v odboru za gradnjo cerkve, zato lahko jamčim, da so vsi navedeni podatki resnični. Do kdaj še proslavljanje dražgoške tragedije? Po več kot 60 letih se še vedno slavi zmaga partizanov in njihove obrambe Dražgoš in ljudi pred Nemci. Žalostno je, da tudi nekateri ljudje, katerih dedje in očetje so umrli v Dražgošah, to podpirajo. Celo Dražgošani so glede tega razdeljeni v dva tabora. Žalostno je, da ne moremo reči bobu bob, da še danes ne moremo priznati, da je bila dražgoška bitka le boj za oblast za vsako ceno. Žalostno je, da so postavili tako veličasten spomenik partizanom, padlim v Dražgošah, posmrtne ostanke ubitih domačinov pa iz svete zemlje prenesli v neposvečeno grobnico pod spomenikom, in to brez vsakršnih imen, čeprav je večina domačinov prekopu nasprotovala. Mit o pogumnih partizanih, ki so branili Dražgoše in ljudi, je izmišljen in neresničen. Resnica je, da je bila vas Dražgoše izbrana načrtno, da so partizani s tem izzivali Nemce. Ko pa so Nemci zasedli vas, so partizani »stisnili rep med noge« in pobegnili na Jelovico, ljudi pa prepustili na milost in nemilost Nemcem. Če tisto zimo 1941/1942 ne bi bilo meter in pol snega, bi se ta neslavna bitka končala v pol ure ali največ v eni uri. Sprašujem se, kdaj se bo končalo to »slavje« v Dražgošah? Kdaj se bo darovala maša za ubite domačine in padle partizane? Ne obsojam mladih partizanov, ki so morali izpolnjevati ukaze in za to plačati z življenjem. Koliko nedolžne krvi je bilo prelite v tej neslavni bitki samo zaradi hlepenja predstavnikov partije po oblasti?! FRANC KAVČIČ Viktorh • 36 minut nazaj Viktorh 9 ur nazaj Žalostno in sramotno za revolucionarje. Ta vsebina je bila v zadnjih letih že velikokrat povedana in napisana. Toda, ljudje nasedajo levičarjem, ki ne morejo preboleti, da so izgubili svoj socializem in še naprej širijo laži Proslava, ki obrača želodec vsakemu človeku z zdravo pametjo! Malo opazujem, kdo se vse udeležuje teh srečanj. VSI PRAVOVERNI, s pedigrejem. A so potem slučaji? 91 so se skrivali, ko je bil čas so prilezli na plano in se trkali po prsih! odlična razčlenitev "junaštva"! Preživeli so, ker so "junaško" stisnili rep med noge in zbežali v hosto! 7 tipov levičarjev v Sloveniji 12. 1. 2017, 5:00 161 Facebook Twitter Foto: STA Slovenija je prestreljena z levičarji, so povsod. A obstajajo različni tipi. Tako sem se pred dnevi spomnil na besedilo kolumnista portala Depo Danijala Hadžovića in njegovo klasifikacijo različnih tipov levičarjev izpred dveh let. In da ne bom odkrival tople vode, si bom od njega sposodil pet tipov levičarjev, dodal dva svoja in lestvico prilagodil Sloveniji. Delitev na desnico in levico se namreč spreminja od države do države, pač glede na demokratično tradicijo in razmere v družbi. Pred vami je tako sedem tipov levičarjev v Sloveniji in kratek opis, kako jih prepoznate. Tip št. 1: Jugonostalgik Gre za najbolj razširjen tip levičarja v Sloveniji. Zanimivo je, da je med njimi veliko mladih, tudi takih, ki so se rodili že v samostojni Sloveniji, zato zanje ni jasno, ali so imeli izkušnjo s časovnim strojem ali se zgolj napajajo z zgodbami starejših jugonostalgikov, ko nosijo zastave z rdečo zvezdo in druge komunistične simbole. Ta tip je sicer lahko povsem simpatičen, ob njem se samo nasmehnemo, če ne bi bil popolna zguba in škodljiv. Kakršnakoli razprava z jugonostalgikom je povsem odveč, kajti argumenti, dejstva in statistični podatki, ki mu jih lahko ure in ure navajate, so popolnoma brez pomena od njegovih lastnih izkušenj z življenjem v Jugoslaviji, najbolj popolni in najbolj dovršeni državi na svetu vseh časov. Po njegovem mnenju (ali bolje rečeno, tako kot se spomni jugonostalgik) je bilo vse od vseh, ni bilo socialnih razlik, stanovanja so bila družbena, delo si imel zagotovljeno, prenočil si lahko na klopci v parku, ne da bi se bal za svojo varnost (čeprav ni jasno, zakaj bi tam spal, ko pa si imel zastonj stanovanje), v družbi sta prevladovali pravičnost in enakost in tako naprej. Pri teh frazah se začne in konča vsak pogovor z njim, to je doseg njegove komunikacijske sposobnosti. Če želite jugonostalgiku dokazati, da je bila blaginja (če tistemu sploh lahko rečemo blaginja, prej revščina) v Jugoslaviji le nekaj večja kot v Romuniji, da je bila Češkoslovaška celo pred Titovo državo, da je Jugoslavija v 80. letih prejšnjega stoletja de facto bankrotirala, da ni logično, saj so ljudje bodisi bežali iz države bodisi iskali delo v Nemčiji, ne pa naj bi bila Jugoslavija bogata država z visokim standardom in da je njegov spomin po vsej verjetnosti posledica halucinacij ali neuresničenih sanj v mladosti, vas bo, ne da bi dosti razmišljal, obtožil, da ste del klero-nacionalno-fašistično-fevdalno-neoliberalno-kapitalistične elite, ki kleveta Tita, najboljšega voditelja na svetu, ker da razširjate laži o najboljši državi na svetu, želite ropati in tlačiti delavski razred. Priporočljivo je, da se resnim debatam z jugonostalgikom izogibate, ker je vsaka debata popolnoma brezupna. Ko se ga bo napil in vam bo razlagal svoje seksualne izkušnje s potrebnimi kapitalističnimi “švabicami” v gozdičku v okolici Poreča ali na razbeljenem kamenju na Pagu leta 1975, zgolj kimajte z glavo in potožite, da vam je žal, da tudi vi niste tako uživali. Kje jih najdemo? Na partizanskih proslavah, na predvolilnih zborovanjih SD in ZL, v bifejih urbanih središč, kabinetu predsednika vlade in predsednika države, v ZZB NOB. Tip št. 2: Kaviarec Kaviarec ima precej značilnosti vseh tipov levičarjev, a z bistveno razliko. Je precej dobro podkovan z znanjem, pred imenom običajno stoji mag. ali dr. Je vpliven in ugleden član družbe, ne zapade v kolektivno evforijo in se ne udeležuje zborovanj, ki so namenjena širokim množicam. Nasprotno. Sam sebe ima za nesporno avtoriteto, katere dolžnost je razsvetljevanje neumnega naroda. Težava je, ker ljudje veliko bolj poslušajo ali verjamejo Blažu Švabu iz Modrijanov ali gledajo prsato La Toyo kot pa njegova visokoleteča in intelektualno dovršena sporočila. Tudi med študenti njegova predavanja o socializmu kot družbi prihodnosti in njegovo znanstvo z Jürgenom Habermasom ne naletijo na ustrezen odziv, ker jih bolj zanima večerna zabava, zato so zafrustrirani, kar se kaže tudi navzven v obliki gnojnih turov po telesu, zabuhlosti obraza in podočnjakov. Sicer so dobro privezani na državni jasli, drug drugega hvalijo v medijih, si med seboj podeljujejo nagrade in priznanja ali pa si med seboj podajajo kakšne neumne študentke, ki se jim ne da študirati. In če med študenti slučajno zablesti kakšna marksistična zvezda, jo bomo že jutri lahko videli v vlogi asistenta pri priljubljenem profesorju ali kot novo zvezdo kolumnistov v enem izmed main stream medijev. Kje jih najdemo? Na FDV in Filozofski fakulteti, socioloških inštitutih, v nevladnih organizacijah, medijih, kulturnih združenjih. Tip št. 3: Kruhoborec So salonski levičarji, ki se od tipa kaviarcev ločijo, da pred svojim imenom običajno nimajo mag. ali dr., niti nimajo ugledne službe na kakšni od fakultet, kljub temu so solidno teoretično podkovani in trosijo neumnosti o zlobnem neoliberalnem kapitalizmu. Običajno so zaposleni v javnem sektorju (tu so pristali, ker so nezaposljivi v zasebnem sektorju), za katerega menijo, da je gonilo razvoja vsake države. Menijo, da imajo vso pravico, da jemljejo drugim in dajo sebi. So proti fiskalnemu pravilu, trdijo, da država ustvarja delovna mesta, ne pa gospodarstvo, in menijo, da so za svoje delo premalo plačani. Z njimi težko razpravljaš, ker jim kljub argumentom, ki jih navajaš, ne prideš do konca. Na vsako vprašanje imajo bolj ali manj neumen odgovor. Ko goreče govorijo o zadružništvu, krožnem gospodarstvu in samoupravljanju podjetij ter jih pozoveš, naj svoje ideje udejanjijo v praksi, te obtožijo, da si fašist in proti socialni državi. Ko zaneseno govorijo po mobilnem telefonu ali tipkajo po tablici in opaziš, da gre za najnovejši in najdražji kapitalistični tehnološki izdelek, ki so ga skupaj sestavili za mizerno plačo delavci nekje na Kitajskem, ter ga opomniš, da prav s tem podpira izkoriščanje “človeka po človeku”, te obtožijo, da si kapitalistični plačanec, ki tako ali tako nič ne razume, nato pa dodajo, da to sploh ni izdelek, ampak pripomoček za osveščanje in povezovanje enako mislečih ali za nadzor podjetnikov. Kje jih najdemo? V javnem sektorju, v nevladnih organizacijah, humanitarnih društvih, inštitutih in zavodih, ki jih financirajo davkoplačevalci. Tip št. 4: Varuh Gre za parazite, ki so dojeli in ugotovili, da so veščine prodajanja megle, ki so jih pridobili s študijami o neenakosti spolov, migracijah in socialni izključenosti še kako dobičkonosne, če le obstaja dovolj veliko število bedakov, ki sprejemajo tovrsten piar in ga doživljajo kot pomembnega za družbo. Za razliko od jugonostalgikov, so varuhi vseh mogočih pravic usmerjeni v prihodnost. Varuh je kozmopolit in SJW (social justice warrior), ki se v imenu drugih žrtvuje, da na svojih ramenih nosi križ, ki so ga z denarjem polepili razni skladi EU in posamezna ministrstva, da bi v primitivno in zaostalo Slovenijo prinesel sapo človekovih, ženskih, transeksualnih, homoseksualnih, rastlinskih, feminističnih, živalskih, ekoloških, gozdnih, vodnih, zračnih, vesoljskih, gorskih in še na milijone drugih pravic, ki so, kakopak, splošne človekove pravice. Čeprav politična opredelitev varuha človekovih pravic ni toliko posledica jasnega svetovljanstva kot donosnega sledenja svetovnim trendov, bo sam zase rekel, da je empatični levičar, ker se mu vse, kar je povezano z narodom, vero, tradicijo in drugimi srednjeveškimi slabostmi, gabi, in ker je vse to, seveda, desničarsko. Po potrebi in občasno kritizira neoliberalni kapitalizem in multinacionalne korporacije, kako delujejo proti malemu človeku. A ne zato, ker bi vedel, o čem govori, ampak zato, ker je “fancy” in “in”. Kje jih najdemo? V nevladnih organizacijah, medijih, marginalnih političnih strankah, na FDV, Filozofski fakulteti in Fakulteti za socialno delo, na agencijah, ki so specializirane za proizvodnjo in prodajanje megle. Tip št. 5: Skandinavec Eden bolj zabavnih tipov levičarja, ki je nagnjen k ignorantstvu. Običajno gre za sindikaliste, ki imajo srce na pravi, levi strani, a kljub vsemu kažejo določen odklon od komunizma. Zasebno podjetništvo jim je sicer v redu, a le, če je pod strogim nadzorom države, ki preprečuje, da bi njegovo dušo dušila zavist, ki jo povzroča pohlepni sosed, ki je nesramno bogat in si drzne pred svojo hišo parkirati Porsche Cayenna. Zato imajo rešitev, ki sliši na ime Skandinavija. Od tod tudi ime tega tipa levičarja. Skandinavske države so ideal socialne države in socialne pravičnosti. Tam na severu ti ni treba delati, da bi živel dobro, saj država tistim, ki veliko zaslužijo, veliko jemlje in prerazporedi drugim. Človek bi rekel, da država zate skrbi od zibelke do groba. In “skandinavci”, ki imajo pred očmi skandinavske države pred 40 ali 50 leti, bi to radi preslikali v Slovenijo. Težava je, da Slovenija nima niti približno potrebnega akumuliranega kapitala, da bi tak sistem vzdrževala. Poleg tega so tudi skandinavske države že zašle v krizo (na prelomu 80. v 90. leta prejšnjega stoletja) in od takrat naprej so precej reformirali svoj sistem. No, sindikalisti v skandinavskih državah še vedno vidijo ideal socialne države, kjer država povsem poskrbi zate. Kje jih najdemo? Pri sindikatih, v SD in ZL, v kabinetu predsednika vlade, v tovarniških kuhinjah, na centrih za socialno delo, na Fakulteti za socialno delo, med migranti. Tip št. 6: Antifa Gre za radikalne levičarje, ki jih vodijo najvišji cilji socialne pravičnosti, enakosti in mešanje Delamainovega konjaka z lokalnim sadjevcem. V življenju niso prebrali knjižice s petdesetimi stranmi, a vedo, da živijo v skrajno nehumanem in nepravičnem svetu, kjer vlada diktatura kapitala. Zato so Antifa odločeni, da tej kapitalistični zveri prerežejo vrat. Navdih za svoje početje najdejo v verzih alternativnih in manj znanih ‘underground’ bendov, ki s herojskim in neartikuliranim kričanjem v mikrofon sporočajo resnico o svetu, v katerem živimo. Ta tip levičarja nikoli v življenju ni imel želje, da bi kaj naredil v življenju, tudi za osebno higieno mu ni mar. Čas zabija v bifejih in na klopcah v parkih, kjer kot študent, ki že deset let študira sociologijo in ima nič (0) dni delovne dobe, sedi oblečen v majico s podobo Che Guevare, v roki ima 2-litrsko steklenico cenenega vina in zvitek kanabisa, ki ga je kupil z denarjem, ukradenem upokojenim staršem ali babici. In tak sanja, da se bodo nekega dne delavske množice osvobodile kapitalističnih oklepov ter krenile na lov za buržuji in nacionalističnimi kačami. So antiglobalisti. Od časa do časa skuša organizirati zborovanje in protest, kjer udeležencem, ki jih običajno ni za število prstov obeh rok, kriči levičarske parole. Cinik bi rekel, da njihova ideološka prepričanja uplahnejo tisti hip, ko v rokah občutijo večjo vsoto denarja, ki so ga zaslužili z delom. Ampak, poglejmo realno, kdo bo te ljudi sploh zaposlil. Kje jih najdemo? V mestnih parkih, underground klubih, na Metelkovi, tudi v parlamentu, na shodih v podporo migrantom. Tip št. 7: Kristjan Za razliko od drugih levičarjev, ki so zapriseženi ateisti, hodi tip levičarskega kristjana (krščanski socialist) v cerkev, podpira žensko duhovništvo in ne nasprotuje gejevskim porokam, zelo so naklonjeni tudi multikulturnosti, saj menijo, da morajo biti kristjani do migrantov sočutni in da je njihova dolžnost, da odprejo svoje srce in svoje denarnice. So goreči podporniki svojega idola, papeža Frančiška, ki pridiga o socialni pravičnosti, prerazdelitvi bogastva in poziva svoje ovčice, naj medse sprejmejo begunce, ki pridejo v njihove države po boljše življenje. Čeprav živijo na videz mirno in skromno življenje, si nadvse želijo moči in ugleda, tudi za ceno, da se odpovedo tipu kristjana in preidejo v drug tip levičarja. O delavstvu govorijo skoraj lirično, ciljajo na socialno pravičnost in povzdigujejo enakost, a ko pride ta tip levičarja v situacijo, ko mora dati prednost ali vplivnemu človeku ali povsem običajni osebi, se odloči za tistega, ki ima večjo moč od njega. V tem pogledu so tipični “kolesarji”, ki se klanjajo tako cerkveni kot posvetni oblasti in tlačijo navzdol. Kje jih najdemo? V cerkvah, med duhovščino in škofi, v parlamentu, vladnih službah in javnem sektorju, sem in tja kakšnega ulovijo v bordelu. Originalen tekst Hadžovića si lahko preberete tukaj. Kavarna Hayek Jugoslavija najbogatejša država v Evropi? To je eden od primerov velikih levičarskih laži 13. 1. 2017, 5:00 Naslovnica znamenite revije Forbes, ki nekdanjo Jugoslavijo uvršča med najbogatejše države v Evropi in jo slovenski levičarji in jugonostalgiki vehementno delijo po socialnih omrežjih, je povsem izmišljena in ni nikoli obstajala. Slovenski skrajni levičarji so zadnje čase oblikovali več celic na spletnem omrežju Facebook, kjer širijo svoje skrajne ideje. Za njih je splošno znano, da ne sprejemajo resnice, zaradi česar se morajo kot vsi komunisti posluževati laži – najsi gre za zgodovino, ekonomijo ali pa katera druga dejstva. In ker jih resnica glede nekdanje Jugoslavije močno boli, saj razkriva njihovo genocidno naravo in odgovornost za moralni in ekonomski kolaps države, so začeli s širjenjem lažne propagande. Oglejte si še: Takole razbijamo mite o uspešnem jugoslovanskem socialističnem gospodarstvu Ena izmed teh je naslovnica slavne poslovne ameriške revije Forbes, kjer naj bi v eni izmed njihovih izdaj nekoč pisalo ‘Jugoslavija med najbogatejšimi narodi Evrope’. Levičarsko navdušenje nad naslovom, ki povzdiguje nekdanjo bankrotirano in propadlo državo, je bilo tolikšno, da so jo delili več tisočkrat – ne da bi se prepričali o njeni verodostojnosti. Na njihovo žalost tovrsten izvod revije Forbes, ki je mimogrede turbokapitalisična ameriška poslovna revija, ni nikoli obstajala in je 100 odstotno lažna. Preidimo k dejstvom… Fotografijo lažne revije Forbes so umetno sestavili v srbski hekerski skupini Anonymous, v Srbiji pa so jo že pred pol leta označili za ‘nateg leta.’ V tako znameniti reviji bi namreč letele glave, če bi na naslovnico dali naslov z očitno slovnično napako. “Yugoslavia among the richest nations in THE Europe” ima namreč hudo napako, ki jo prepozna že vsak osnovnošolec z začetnim znanjem angleškega jezika. Če bi se pri Forbsu resno odločili napisati naslov s takšno vsebino, bi napisali “Yugoslavia among the richest nations in Europe.” Vseeno je vsakršna skrb odveč, saj pri tako ugledni reviji ne bi nikoli izbrali tako neumnega naslova, ki nima nobene zveze z realnostjo, saj nekdanja Jugoslavija po nobenih parametrih ni bila uspešna država, kaj šele, da bi bila najbogatejša v Evropi. Je pa revija Forbes res napisala več naslovnic v zvezi z Jugoslavijo, vendar v povsem drugem kontekstu: – “Kako diktatorji upravljajo s svojimi milijardami?” – “Popravljanje Jugoslavije” – “Kako podjetniki bežijo iz kaosa nekdanje Jugoslavije” – “Od Iraka do Ukrajine, od Sirije do Jugoslavije: Teroristi, ki so uničili moderen svet pred stoletjem, danes povzročajo še več vojn” Vprašanje o verodostojnosti Forbesove naslovnice smo poslali tudi na njihovo uredništvo. Tam so nam seveda povedali, da nikoli niso izdali revije s takšno naslovnico, ki je povsem v nasprotju z njihovo uredniško politiko. Resnična ekonomska slika Jugoslavije – Jugoslovanski javni dolg je skokovito naraščal od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Naraščal je (približno za 17,6 odstotkov vsako leto od 60. let naprej) zaradi nemoči jugoslovanskega gospodarstva, ki ni moglo servisirati javne porabe. – V tujino, predvsem Zahodno Nemčijo in Avstrijo, se je do leta 1973 odpravilo skoraj 700 tisoč Jugoslovanov, nato pa v prihodnjih letih še nadaljnji milijon. Povprečna nezaposlenost v Sloveniji je v sredini osemdesetih let znašala približno 5 odstotkov (najvišja brezposelnost je vladala na Kosovu, 57-odstotna), vendar ta podatek ne vzdrži sodobne presoje. – Ekonomija v Jugoslaviji je bila znana po fiktivni zaposlenosti. Tako naj bi bilo zaposlenih približno 20 do 30 odstotkov vseh zaposlenih, trdi Susan Woodward, profesorica na univerzi Princeton. Fiktivna zaposlenost je oblika zaposlenosti, ko zaposleni v podjetju ne prispeva dodane vrednosti oziroma poslovanje podjetja ne bi prav nič trpelo v primeru, če ga v podjetju ne bi bilo. – Problem neproduktivnosti ekonomije se je skušalo reševati s tiskanjem denarja oziroma inflacijo. Ta je bila problematična od samega nastanka jugoslovanske ekonomije. V 80. letih je bila inflacija 100-odstotna, kar pomeni, da so se cene samo v enem letu podvojile. – Poleg bencina je v trgovinah med drugim primanjkovalo tudi kave in pralnih praškov, pogosti so bili tudi električni mrki zaradi varčevanja. – Za nakup televizorja je bilo v Jugoslaviji treba zastaviti deset mesečnih plač. Danes ga dobimo že za tretjino ene povprečne slovenske plače. M. P. Velik problem je, ker takšnim "fake news" in jugonostalgični propagandi na sploh, številni Slovenci veselo nasedajo. Mladi in stari. Kakšnega starejšega vprašaš, pri kateri starosti je bil prvič na morju, če smo bili tako bogati, se pa ne more spomniti. Že dobesedno na prvi pogled se vidi, da gre za fake news. In THE Europe? Take angleščine v kaki publikaciji še nisem videl. Yugoslovanski komunisti so bili med najbolj premožnimi v Evropi. To je dejstvo. Za to so poskrbeli sami. Na račun delavske raje, ki si je morala z lastnimi rokami in mešalcem narediti hišo, so si oni priborili zastonj stanovanja, zato so si lahko gradili vikende ob Jadranu in po hribih. Masovno pranje možganov v tej deželici poteka s "sto na uro"! Še dobro, da imamo svoboden internet, ki izniči kar nekaj tega pranja. Vsega sicer ne, nekaj pa le. V kratkem lahko pričakujemo napad na internetno svobodo, saj se volitve bližajo. jugoslavija je očitno menda bankrotirala od samega bogastva...to je tako kot bi en debeluhar umrl od lakote... Levičarji se doma delajo pomembne, v tujini pa so ničle – v slavni reviji Forbes za mnenje prosijo Janeza Janšo 15. 1. 2017, 5:00 596 Facebook Twitter (Foto: Urban Cerjak) Revija Forbes se je razpisala o domovini bodoče prve dame Melanie Trump. Avtor prispevka Alejandro Chafuen piše o tem, da je dolga leta deloval v Sloveniji in da ne more dovolj prehvaliti njenih naravnih lepot. Piše, da se imamo Slovenci kulturno in zgodovinsko za Srednjeevropejce, da smo del NATA, Evropske unije in Schengenskega območja. Forbes pa poroča tudi, da smo eden najbolj obdavčenih narodov na svetu. Kar 45 odstotkov prigaranega damo državi. Chafuen meni, da s tem država zagotavlja dokaj visoko stopnjo enake obravnave, a tisti, ki tu živimo vemo, da to ni tako. Revija Forbes ugotavlja, da smo Slovenci demotivirani za poslovna tveganja, imamo slabo demografsko sliko in smo eden najhitreje se starajočih narodov na svetu. Veliko ljudi se trudi za svobodno družbo, a je boj težak Nato pa se Chafuen od lepot Slovenije in težkega položaja prebivalcev usmeri v kritiko sistema. Pravi, da je Sloveniji veliko ljudi, ki se trudijo, da bi državo popeljali v boljšo prihodnost. A zaradi zakoreninjenosti v pretekle ekonomske vzorce, njihovo delo ni lahko. Intelektualna elita je alergična na idejo svobodne družbe in prostega trga, zato se nič ne premakne. Za to, da bi Slovencem približali idejo svobodne družbe, je nastal Karantania Inštitut, ki objavlja knjige, ki spodbujajo to idejo. Prevedli so tudi knjigo Novi Razred Milovana Džilasa, ki lepo pokaže hipokrizijo socialističnih elit, še piše Forbes. Na tej točki pridemo do prvega Slovenca, ki je omenjen poimensko. Chafuen v članku močno pohvali dr. Lovra Šturma. “Nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje je zelo spoštovan v Sloveniji in tudi širše,” poroča Forbes. Visoko na lestvici spoštovanih je tudi Katoliški Inštitut. Forbes omenja dve imeni. Upokojenega nadškofa in nekdanjega dekana Teološke Fakultete Antona Stresa in patra Andreja Nagliča. Prav tako je za idejo svobodne družbe pomemben Visio Inštitut, ki ga vodi Tanja Štumberger Porčnik. Forbes omenja tudi Alena Alexandra Klarića, ki predseduje društvu Svetilnik. Janez Janša je referenca za eno najbolj slavnih revij na svetu Chafuen pa je za mnenje o trenutnem stanju v Sloveniji povprašal tudi nekdanjega premierja in predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo. Janša verjame, da mora Slovenija v tem trenutku razbiti kvazi monopol, ki ga ima levica nad slovenskimi dominantnimi mediji. Forbes poroča, da so v Sloveniji štirje mediji, ki se borijo za ideal svobodne družbe. To so Nova24TV, revija Demokracija, revija Reporter in NoviceJutro. Posebej je izpostavljen tudi znani ‘resetator’ in minister v Janševi vladi dr. Žiga Turk, ki je investiral ogromno časa in energije, da bi spodbudil think tank projekte. “Malo je tistih, ki uspejo v Sloveniji, zaradi državne regulacije in tveganega poslovnega okolja, a se še vedno najdejo. Še bolj pa bi bili uspešni v Sloveniji, ki bi sledila ideji prostega trga in svobodne družbe. Takšni ljudje, ki so tu omenjeni, so priložnost, da se naveže dobre poslovne stike s Slovenijo in da poskušajo Sloveniji omogočiti večjo blaginjo v prihodnosti,” svoj prispevek za Forbes zaključi Chafuen. Zanimivo je, da med vsemi omenjenimi ni niti enega velikega ‘šerifa’ z levega političnega pola. Očitno je, da se resni svetovni mediji ne ukvarjajo s slovenskimi ‘težkokategorniki’. Niti ne vedo za njih. Tisti pa, ki so v mednarodni skupnosti pustili dober vtis, so doma najbolj zatirani. Ta članek pa pove največ o slovenski medijski sceni. Vsi, ki so pri nas veliki igralci in komentatorji vseh mogočih zadev, so v tujini ničle. Levičarski mediji so tu, da za njih prikrivajo in da služijo kot blažilec njihovega ega. Socialisti jemljejo ljudem in ustvarjajo revščino. To ve cel svet, a Slovenci vedno volijo za njih, ker jim mediji ne sporočajo prave slike, ampak tisto, zrežirano od pravih oblastnikov te države. Zato ima Forbes prav, ko navaja Janšo. Najprej je treba počistiti medijsko meglo, da bodo ljudje vedeli resnico. Aleksander Rant Steiermark • 2 uri nazaj Ja, koga drugega pa naj vprašajo, tiste duševno zaostale v DZ, brez mnenja, ki morajo brati iz predlog, da "povejo" to kar durgi mislijo, pa še tam se jim zatika, pri branju, kot prvošolčkom! Četrt stoletja od mednarodnega priznanja Slovenije Po tem so priznanja začela deževati 15. januar 2017 ob 16:51 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Mineva 25 let, odkar je takratna Evropska skupnost, predhodnica Evropske unije, priznala Slovenijo. To je bila prelomnica pri vključevanju države v mednarodno skupnost. Kot prva je Slovenijo že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se osamosvojili na isti dan. V drugi polovici leta so sledile še nekatere države naslednice nekdanje Sovjetske zveze. Islandija, Švedska in Zvezna republika Nemčija so Slovenijo priznale 19. decembra 1991. Zadnja je na ta dan sicer sprejela le sklep o priznanju, ki je začel veljati 15. januarja 1992. Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi čezmorski državi, ki sta priznali novo državo, sta bili Kanada in Avstralija 15. in 16. januarja 1992. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 je sledilo še priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do slovenskega osamosvajanja. Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij. Že marca 1992 je začela delovati kot polnopravna članica Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, današnji Ovse. Leta 1992 v Združene narode V Združene narode je bila Slovenija kot prva nekdanja jugoslovanska republika sprejeta maja 1992, leto pozneje je postala članica Sveta Evrope, pa tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V Nato je bila sprejeta konec marca 2004, mesec pozneje, 1. maja 2004, pa je postala še članica EU-ja. Nazadnje je leta 2010 vstopila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Po vstopu v EU je Slovenija leta 2007 kot prva med državami iz t. i. velikega vala širitve uvedla evro, konec istega leta pa postala še članica schengenskega območja. Video: Revoz išče, a ne najde delavcev za nočno izmeno Proizvodnja novega clia 15. januar 2017 ob 19:44 Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija Več kot 11.000 ljudi je zavod za zaposlovanje povprašal, ali bi delali v novomeškem Revozu. Odziv je bil neverjetno slab, komaj bodo zagotovili nekaj sto potrebnih delavcev. Revoz išče 300 delavcev za nočno izmeno, spomladi jih bo potreboval še 200. A v poštev pridejo samo razmeroma mladi, popolnoma zdravi ljudje z dokazanimi ročnimi spretnostmi. Resda je na Dolenjskem brez dela 30-krat več ljudi, kot jih iščejo v Revozu, a glede na pogoje bodo 500 delavcev težko našli. Več v videoprispevku Petre Držaj za Dnevnik TV Slovenija. Uknit vse socialne transferje tistim, ki delo zavrnejo. Enostavno.Ja, ni ne vem kaka plača. Ampak kakšno plačo imajo/imamo pa ostali, ki plačujemo davke? Koliko je plača v Revozu? Naj jih povišajo - plače mislim - problem so visoki davki Cmerarjeve vlade. Slovenski levičarji so nacisti in fašisti v cesarjevih novih oblačilih 16. 1. 2017, 5:00 51 Facebook Twitter Foto: Youtube Že znani rek pravi: “Fašisti prihodnosti se bodo imenovali antifašisti.” In ta rek, ne glede na to, kdo ga je izjavil, danes drži. Primerjav med deklariranimi antifašističnimi združenji (recimo Antifa) in dejanskimi fašističnimi in nacističnimi organizacijami je ogromno. Prav tako pa je postal problem črnski rasizem, ki se kaže v raznih supremacističnih črnskih gibanjih po svetu in predvsem v ZDA. Moje videnje obeh pojavov bom opisal v nadaljevanju, a naj najprej naslovim najbolj osnovno bedarijo, ki jo bodo pod tem člankom pisali levičarji. Nekateri bodo trdili, da levi fašizem ne obstaja in da je to oksimoron. A če se deklarirani levičarji začnejo obnašati kot fašisti, uporabljajo njihove pristope, govorijo kot Hitler in Goebbels, ustrahujejo ljudi in organizirajo svoje ljudi kot SS in SA, kaj je to drugega kot nacizem in fašizem, le da ga izvajajo levičarji? Levičarski nacisti in fašisti so v porastu Danes živimo v svetu, kjer so vloge obrnjene, retorika obrnjena. Tisti, ki prakticirajo fašizem in nacizem, se razglašajo za antifašiste in borce za svobodo. Primerov za to trditev pa je nič koliko. Naj se najprej ozremo v zgodovino in pogledamo, kako je delovala SA, zloglasna nacistična organizacija. Organizirane skupine moških so hodile naokoli, terorizirale jude in tiste, ki jim niso bili pogodu. Moteče posameznike so obiskovali na domu in jim grozili, preprečevali so predavanja judovskim profesorjem, blokirali vhode v stavbo, prirejali so srečanja in pohode in množične demonstracije na ulicah mest. Obešali so in zažigali lutke politikov, ki se niso strinjali z njihovim mnenjem. Sedaj pa se ozrimo v sedanjost. Vam je zgoraj opisano kaj znano? Se morda sliši podobno temu, kar so počeli Študentska Iskra, mariborski vstajniki, vseslovenski vstajniki, Združena levica? Ni samo podobno, ampak identično. Mariborski vstajniki (deklarirani levičarji in antifašisti) so hodili od vrat do vrat mariborskih svetnikov in jim pri vhodu lastnega doma grozili. V Ljubljani so vseslovenski vstajniki (deklarirani levičarji in antifašisti) javno izobešali lutke politikov desnice in jih zažigali. Vstajniki so tudi paradirali po Ljubljani, ovirali promet, zažigali letake na Banki Slovenije in vzklikali parole, koga je treba ubiti in zakaj. Vdrli so na Filozofsko fakulteto (tudi deklarirani antifašisti pod vodstvom poslanca ZL Mihe Kordiša) in prekinili izobraževalni proces zato, da so lahko obračunavali z desnico. Organizirane in zamaskirane tolpe teh levičarskih norcev so prišle na Kotnikovo (ob protestu proti migrantom in za njih), pripravljene na spopad, oborožene s količki za pretepanje in celo s katano. Vedno so glasni, nasilni in nekompromisni. Že če imate polovico možganov, boste hitro ugotovili, da gre pri slovenskih levičarjih za anarhističen element v družbi, ki ruši in ruši in nato poskuša na pogorišču zgraditi svoj avtoritarni raj. Ne gre za spremembe ali za reforme. Kje pa. Novodobni fašisti krvavo potrebujejo pogorišče, da lahko potem gradijo in iščejo domače izdajalce. Če mislite, da to ni tako, naj vas samo spomnim na interni dokument Nemške Antife. V njem je vodstvo zapisalo, da morajo požgati čim več azilnih domov in nanje napisati desničarske parole. To so počeli tudi nacisti. Požgali so judovsko trgovino in nanjo napisali komunistične parole, ker so si želeli znebiti komunistov. Slovenski levičarji, kot nam jasno kažejo primeri, so postali reinkarnacija nacističnih in fašističnih skupin. Imajo enake cilje, enak način dela in enako retoriko. Še program Združene Levice spominja na program NSDAP (Hitlerjeva stranka). Zato priporočam, da vsakič, ko se mirno borite za pravo stvar in se na vas vlije gnojnica neofašistov, preoblečenih v antifašiste, le mirno preštejete do 10 in greste naprej. Z njimi je dialog skoraj nemogoč, ker so brezkompromisni in ne bodo odnehali, dokler ne bodo stali na pogorišču, ki ga bodo naredili sami in za to okrivili nekoga drugega. In danes bi bil skrajni čas, da začnemo “Smrt fašizmu!” vpiti desničarji, ker nas bodo drugače levi fašisti pripeljali do samega dna. Supremacizem je zlo, ne glede na raso, spol ali vero Naj napišem še stavek ali dva o črnskem rasizmu. Prvi problem je, ker je levičarska politično korektna logika opredelila rasizem kot enostranski pojav. Rasizem izvajajo belci nad vsemi ostalimi. Tako pravijo levičarji. A to enostavno ni tako. V ZDA so časi rasne segregacije že zdavnaj minili in črnski prebivalci imajo enake pravice kot belski. A to ne ustavi določenih posameznikov, da z rasizmom opletajo vsepovsod. Dober primer črnskega rasizma in idiotizma levičarjev je gibanje Black lives matter. Njihov cilj je opozoriti vlado na nasilje, ki ga policija izvaja nad črnskim prebivalstvom v ZDA. Do tu je vse lepo in prav. Problem pa je nastal že na soočenjih kandidatov za demokratsko predsedniško nominacijo. Vprašanje se je glasilo: “Do black lives matter or do all lives matter (So pomembna življenja črncev ali so pomembna vsa življenja)?” Hillary Clinton je brez obotavljanja odgovorila, da so pomembna črnska življenja. Senator, ki pa je trdil, da so pomembna vsa življenja, je bil izžvižgan s strani gledalcev debate. Vidite hipokrizijo in rasizem? Ne? Naj razložim. Ob primerjavi črnih življenj in vseh življenj je že vsakemu bebcu jasno, da so v vsa življenja vključena tudi črnska. Vsem razen samooklicanim liberalcem, levičarjem in demokratom. Občinstvo pa je izjavo, da so pomembna vsa življenja, izžvižgalo, češ da je rasistična. Resnica pa je, da je izjava “Vsa življenja so pomembna” najmanj rasistična izjava, izjava “Črna življenja so pomembna” pa je rasistična, saj s tem sporočate belcem, azijcem in vsem ostalim, da so pomembni samo črnci. In ta idiotizem politične korektnosti gre tako daleč, da ljudem sploh ne moreš dopovedati, kako zelo so zavedeni. Če črnci mučijo belca, to ni rasizem, če policija ustreli kriminalca, pa je? Pred dnevi smo lahko vsi spremljali novico, kako so štirje črnci mučili mentalno prizadetega belca in ga celo prisilili, da je pil urin iz školjke. Je bil to rasizem? Dominantni mediji pravijo, da ne. Videli smo črnska gibanja, kako napadajo Donalda Trumpa, da je rasist, čeprav ni nikoli izjavil ničesar rasističnega. Ob tej priložnosti se bo s strani levičarjev spet vsulo: “Rekel je, da so Mehičani posiljevalci in kriminalci.” In na tej točki vprašam: “Kje tu vidite rasizem?” Rekel je Mehičani, ne mestici, belci, črnci. Ni govoril o rasi, ampak o naciji. Trump tudi ni nikoli govoril o črncih kot o problemu. Celo pozval je črnske prebivalce, ki po osmih letih črnega predsednika še vedno živijo v getih, naj volijo zanj, da bo poskrbel za njihove soseske. In kaj so rekli levičarji? Da je rasist, ker misli, da črnske skupnosti rabijo pomoč. Vidite, dragi bralci, kako se paradigme obračajo. Tudi ko policija ustreli črnskega kriminalca, levičarji tulijo, da gre za rasizem. Ne gre za rasizem, statistično je več kriminala v črnskih skupnostih, zato je tudi več črncev, ki umrejo v obračunih s policijo. Tudi beli kriminalci so padli pod policijskimi streli, pa ni nihče na veliko razglašal, da gre za rasizem, samo zato, ker je streljal črni policist. Še večji problem pa nastane, ko se črnski rasizem prenese v sodne dvorane. Primer rasističnega črnega sodnika je Olu Stevens, ki je črnemu vlomilcu v stanovanje bele družine, čeprav ga je ta izropal, dal le pogojno kazen. Družino, ki je bila žrtev ropa, pa je označil za rasiste samo zato, ker je oče povedal, da se hči vse od ropa naprej boji črnih moških. Seveda je pri normalnih ljudeh logičen sklep, da se hči pač boji črnih ljudi, ker jim je eden od njih razdejal hišo. A sodnik jih je javno označil za rasiste, storilca pa odpravil z minimalno kaznijo. Seveda je rasizem problem ne glede na to, kdo ga izvaja in nad kom, a nehajmo si že zatiskati oči, da črni rasizem ne obstaja. Obstaja in zaradi politično korektnih fanatikov postaja vse hujši. Aleksander Rant Švedska policija priznala, da je izgubila nadzor – razglasili so 55 prepovedanih območij, ki jim vladajo migranti 16. 1. 2017, 5:00 66 Facebook Twitter Fotografija je simbolična, Foto: Youtube Tolpe mladoletnih migrantov so spremenile največji švedski nakupovalni center v prepovedano cono, kjer ustrahujejo policijo, nadlegujejo ženske in javno preprodajajo drogo. Gothenburška policija je morala zaradi vedno večjega števila incidentov uvesti izredne ukrepe. Zaradi dejanj migrantov je delavce in nakupovalce strah prihajati po nakupih in na delo. Nordstan je glede na prodajo in število obiskovalcev največji nakupovalni center na Švedskem. Ko se trgovine ob osmih zvečer zaprejo, pa nakupovalni center prevzamejo tolpe migrantov, kljub temu da kar mrgoli policistov. Eden od vodij policijskih enot, Jonas Berggvist, je povedal: “Zaznali smo velik porast mladoletnih migrantov, ki živijo v severnem delu mesta. Zvečer preprodajajo droge, zgodijo pa se tudi spopadi med različnimi tolpami. Spore, ki so jih imeli doma, so prinesli s sabo.” “Svojemu sinu ne bi pustil, da pride sem” Berggvistov kolega Rikard Soresen je dodal, da opažajo povečanje nasilnih dejanj proti policiji. “V obtoku je veliko drog. Svojemu sinu ne bi pustil, da pride sem. Veliko je ropov in nadlegovanja žensk,” je še povedal Soresen. Čeprav so v spopade občasno vključeni tudi lokalni mladoletniki, je policija ugotovila, da so za izbruh nasilja in nezakonitih dejanj odgovorni predvsem migranti iz Afganistana, Sirije in Maroka. Nakupovalni center so morali na Silvestrovo zapreti predčasno, saj so migranti grozili, da bodo sprožili ognjemet znotraj kompleksa. Zgodil pa se je tudi incident, ko je okoli 150 mladoletnikov sklenilo obroč okoli policistov in jim grozilo. Incidenti pa se kar množijo. Tako so migranti pred dnevi oropali mladeniča tako, da so mu razbito steklenico pritisnili na grlo in grozili s smrtjo. Prav tako so grozili prodajalcu, ko je hotel migrantom preprečiti, da bi ga oropali. Soresen je obsodil dejanja migrantov, predvsem pa je bil kritičen do Švedske migracijske politike. Po njegovem mnenju je preblaga, saj večina mladoletnih migrantov nima niti osebnih dokumentov. Migrante so, ker niso imeli s čim dokazovati njihove starosti, predali socialnim službam. A tam jih niso prav dolgo zadržali, saj so se kmalu vrnili v nakupovalni center. “Pred sabo sem imel ljudi, ki so bili videti stari 35 let, trdili pa so, da so stari 15 let. Nismo mogli dokazati, da lažejo, zato smo jih morali izpustiti,” pravi Soresen. Švedska policija je v poročilu priznala, da je Nordstan postal prepovedana cona. Takšnih območij je na Švedskem več, do sedaj pa jih je bilo razglašenih 55. Na teh točkah se dogajajo napadi na policiste, spolni napadi in splošen kaos, ki ga povzročajo migranti. Tretje največje Švedsko mesto Malmo je bilo v medijih razglašeno za “vojno območje”. Policija je priznala, da je izgubila nadzor. Aleksander Rant Trump: Merklova je s sprejemom prebežnikov naredila katastrofalno napako Znova kritike Nata 16. januar 2017 ob 09:17, zadnji poseg: 16. januar 2017 ob 11:19 Washington - MMC RTV SLO/Reuters Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je nemška kanclerka Angela Merkel, sicer po njegovih besedah daleč najpomembnejša evropska voditeljica, s tem, ko je sprejela več kot milijon prebežnikov, naredila katastrofalno napako. V dvojnem intervjuju za britanski časnik Times – z njim se je pogovarjal britanski poslanec Michale Gove, ki je odigral vidno vlogo v kampanji za odhod Velike Britanije iz EU-ja –, in za nemški časnik Bild je novi ameriški predsednik prvič podrobneje orisal svoje načrte na področju zunanje politike. Angela Merkel je po njegovih besedah "daleč najpomembnejša evropska voditeljica". Če pogledate Evropsko unijo, gre dejansko za Nemčijo, EU je sredstvo za dosego nemških ciljev, je prepričan. Kot je dejal, bosta njegovi prioriteti tudi izboljšanje pogojev za ZDA glede sklenitve trgovinskih sporazumov in močnejše meje. Med drugim se morajo ZDA spopasti s trgovinskim primanjkljajem, predvsem v trgovanju s Kitajsko. Poudarek administracije bi prej kot svobodna trgovina morala biti pametna trgovina, je dodal. Umik sankcij proti Rusiji v zameno za zmanjšanje jedrskega arzenala? Glede možnosti za dogovor z Rusijo je Trump dejal, da bi moralo biti jedrsko orožje njegov del, ob tem, da bi se morala njegova količina močno zmanjšati, v zameno pa bi ZDA umaknile sankcije proti Moskvi. Kremelj se je že odzval na Trumpov predlog, rekoč, da je še prezgodaj, da bi komentirali njegov predlog. Kot je dejal tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, bodo počakali, da Trump tudi prevzame predsedovanje, kar se bo zgodilo v petek. Znova je zavrnil poročanja o možnem srečanju ruskega predsednika Vladimirja Putina in Trumpa. Pojavljale so se namreč informacije, da naj bi Trump lobiral za srečanje na Reykjaviku. "Vsa poročanja o dogovorih glede srečanja ne odražajo realnosti," je dejal Peskov. Ponovil je tudi svoje prepričanje, da je bila odločitev britanskih volivcev za odhod iz EU-ja pametna odločitev, povod zanjo pa je bil po njegovem mnenju odločitev Bruslja, da morajo članice sprejeti prebežnike. "Države želijo svojo identiteto in tudi Velika Britanija želi svojo identiteto," je dejal in dodal, da misli, da gre Veliki Britaniji odlično in da bo njenemu odhodu sledilo še več držav. Trump: Samo pet članica Nata v celoti plačuje obveznosti Znova je bil kritičen tudi do delovanja Nata. Kot je dejal, je že dolgo predtem opomnil, da ima Nato težave. "Prvič, Nato je zastarel, ker je bil ustanovljen že pred veliko leti, in drugič, da države ne plačujejo svojih obveznosti, kot bi jih morale." Poudaril je, da samo pet članic plačuje v proračun v skladu z dogovorom. V pogovoru se je dotaknil tudi Bližnjega vzhoda. Invazijo na Irak je označil kot najslabšo sprejeto odločitev v zgodovini ZDA, o več kot pet let trajajoči vojni v Siriji pa je dejal, da bi morale biti znotraj države vzpostavljene varna območja, ki bi jih morale financirati zalivske države, ki so zaveznice ZDA. V ločenem pogovoru za Washington Post je napovedal, da je blizu končni rešitvi, ki bo nadomestila Obamacare, zdravstveno reformo, ki jo je uvedel Obama. Med redkimi podrobnostmi glede tega je dejal, da bo s spremembo zdravstvena oskrba zagotovljena vsem in da bodo stroški zanjo nižji. Več bo znanega po imenovanju Toma Pricea za zdravstvenega ministra. K. T. Bruselj brez posluha za pomisleke Slovenije o uporabi imena teran Podobne izjeme so bile priznane tudi Sloveniji 16. januar 2017 ob 14:47, zadnji poseg: 16. januar 2017 ob 19:04 Bruselj - MMC RTV SLO/STA Evropska komisija namerava Hrvaški pod določenimi pogoji glede etiketiranja dodeliti izjemo pri uporabi imena teran. Postopek za dodelitev te izjeme naj bi sprožila prihodnji teden. Komisija kljub pomislekom Slovenije ne vidi razloga, da Hrvaški ne bi dodelila izjeme pri uporabi imena teran, so po sestanku odbora za kmetijstvo v Brusljum, v katerem sodelujejo strokovnjaki članic in predstavniki komisije, pojasnili v pisni izjavi. V izjavi piše, da je komisija na današnjem sestanku članicam opisala ozadje in pravno podlago za svojo namero, da hrvaškim proizvajalcem dodeli omejeno izjemo, ob opredelitvi jasnih pravil za omejitev uporabe imena sorte grozdja teran na etiketi za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra. "To ne spreminja ekskluzivne pravice slovenskih proizvajalcev do uporabe imena teran na oznakah za vino za opis zaščitene označbe porekla teran," je komisija pojasnila v pisni izjavi. Vino bi bilo še naprej zaščiteno le v Sloveniji Vino teran naj bi bilo torej še naprej zaščiteno le v Sloveniji, Hrvaška pa bi lahko uporabljala ime sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra. Kot so že decembra pojasnili viri pri komisiji, bi moralo v tem primeru teran pisati z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra in oboje bi moralo biti na istem vidnem polju. V komisiji so izpostavili, da se z načrtovanim ukrepanjem dejansko odzivajo na vlogo Hrvaške za odobritev omejene uporabe imena sorte grozdja teran pri označevanju vina z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra, in to pod strogimi pogoji. Ta vloga je bila po navedbah komisije podana pred pristopom Hrvaške k EU-ju. S svojimi dejanji komisija potrjuje pravice hrvaških proizvajalcev in želi končati trenutno pravno negotovost. Komisija tako deluje v skladu z obveznostmi iz pogodbe, po kateri mora ukrepati. Nestrinjanje, da bi šlo za precedens Ob tem komisija v izjavi še izpostavlja stališče, da ni razloga, da bi primer terana obravnavali drugače od drugih primerov, ko je v eni članici zaščitena označba porekla, v drugi članici ali tretji državi pa se pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla uporablja homonim, ki označuje sorto grozdja. Trenutno je 53 takšnih izjem, od katerih ima koristi večina vinogradniških članic unije, tudi Slovenija. Podobna izjema velja za Slovenijo po navedbah komisije v primeru francoskega burgundca in nemške frankinje. Za to vprašanje je po navedbah komisije ključna zakonodajna podlaga tretji odstavek 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov, po katerem je komisija pristojna za sprejetje delegiranih aktov za upoštevanje obstoječih praks označevanja in dovoljuje izjeme od pravila, da se ime sorte grozdja, pri katerem gre za zaščiteno označbo porekla, ne sme pojaviti na oznaki kmetijskih proizvodov. Odziv komisije na vlogo Hrvaške in načrtovana odobrena izjema sta popolnoma v skladu s pristopom, ki ga je komisija sprejela v primeru podobnih vlog in odobrenih izjem v preteklosti, še poudarja komisija v pisni izjavi. Strniša: Zadeva teran absolutno zaprta Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je potezo komisije označila za zelo problematično. "Menimo, da če je komisija reševala druge izjeme z aktom, sprejetim avgusta 2013, bi morala absolutno takrat dati na mizo tudi vprašanje terana. Slovenija ni vedela za nobeno vlogo s strani Hrvaške, kar se tiče terana," je poudarila v izjavi za novinarje v Ljubljani. Dodala je, da je bilo celo nasprotno. "Prav zaradi tega, ker je pri teh izjemah reševala samo dve drugi izjemi, za vse ostale zaščitene označbe pa določila triletno prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, je bilo s tem še potrjeno, da je zadeva teran absolutno zaprta in ni predmet nobenih pogajanj," je pojasnila Strniša. Postopek naj bi sprožili prihodnji teden Slovenija je sicer po navedbah virov danes zahtevala tudi razpravo o vprašanjih v povezavi s teranom pod točko razno na zasedanju kmetijskih ministrov Unije prihodnji ponedeljek, a za zdaj ni znano, ali bo to vprašanje res uvrščeno na dnevni red. Komisija naj bi postopek za sprožitev delegiranega akta, s katerim naj bi Hrvaški pod določenimi pogoji etiketiranja dodelili omejeno izjemo pri uporabi imena teran, sprožila 24. januarja. Sprejetje delegiranega akta posamezna članica zelo težko zavrne, saj so za zavrnitev potrebni glasovi 55 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije. Tudi Tanja Strniša je poudarila, da so možnosti za zavrnitev zelo majhne. Po njenih besedah so z dogajanjem na tem področju sicer v preteklih mesecih seznanili številne kmetijske ministre in pri vseh naleteli na "neko razumevanje in dvome, ali je takšno ravnanje Komisije ustrezno". "Še vedno pa nas izkušnje učijo, da se pri takšnih odprtih vprašanjih med dvema državama ministri postavijo na eno ali drugo stran," je dejala državna sekretarka. Glede možnosti tožbe proti Komisiji je Strniša pojasnila, da jo je mogoče vložiti šele po objavi akta v uradnem listu EU-ja. Erjavec poudarja uporabo pravnih sredstev Tožbo je v svoji izjavi na to temo izpostavil slovenski zunanji minister Karl Erjavec. "Moje stališče je, da bo treba uporabiti pravna sredstva, ki so na voljo. To je povsem legitimen način," je minister odgovoril na vprašanje, ali vidi še kakšno drugo možnost za rešitev spora. Na dodatno vprašanje, katera pravna sredstva naj bi uporabila Slovenija, je odgovoril: "To je tožba na sodišču." Ob tem je ponovil, da je precej nenavadno, da Evropska komisija v tej zadevi predlaga delegirani akt, saj se ta po njegovih besedah po navadi predlaga za zelo enostavne, administrativne zadeve, ne za tako občutljive politične zadeve. Zgubljamo na vseh frontah, Hrvati so nam pokupili dosti firm, Eu nas ne upošteva,poleg tega zahteva da prodamo še več njim.. Z hrvaško zgubimo šr arbitražo in je znano kaj mislijo o nas... Kdaj bomo nehali biti hlapci? Tako kot so komunisti podarili zemljo kjer je sedaj hrvaši Teran, tako podarjajo danes še sam Teran. Beri ponovno: Komunisti so podarili slovensko zemljo hrvaški! To Židana zelo boli, ker je njegov projekt "glejte mi iz SD nismo samo neoliberalci ampak tudi domoljubi" pa se je opekel, ker je kar celotno kraško geografsko področje, kjer pridelujejo teran, okronal za slovenskega... To se ti naredi, če pozabiš, kaj je tvoje poslanstvo in kaj si obljubil, npr. med drugim to, da se boš upiral pozidavi kmetijskih zemljišč. Bilanca: Magna 100ha, hitra cesta Velenje 50 ha in potopljeno kvazi domoljubje. Naj potone čim nižje. Kje je zdaj svetovni dan čebel, Svetovni dan "čebel" je samo pred volitvami v Evropski parlament, ko "čebelar" potrebuje glasove. kje je slovenski teran, Na Hrvaškem? kje je cukrarna, V Avstriji, pri nas pa višje cene sladkorja v trgovinah. kje je razvoj slovenske prašičereje, Nekje v italijanskem uvozu tretjerazredne robe pred rokom. kje je Židan zaboga??? Na to vprašanje verjetno lahko odgovori samo bog. Ja in, ste pričakovali kaj drugega, razen repenčenja Židana... Končni rezultat tega spora bo: Slovenija nima pravice do uporabe imena Teran ker je zaščiteno s strani hrvaške. Bravo naši diplomati, ma pol evra niste vredni... Kdo že vodi slo vlado??? Pa je ne levičar Miro Veliki! Kdo je kmetijski minister?? Pa ja ne karizmatični Dejan!! Slo levičarji čestitke. Dobro vam gre. Samo še Milojka predstavi zdravstveno reformo in bo. Ob naslednjih volitvah pa spet Murgle poslušat. Da boste vedeli koga volit :) :) Slovenija počasi, korak za korakom, postaja del Velike Hrvaške. Zdaj pa bodo Hrvati še stegnili prste po kranjski klobasi (če me spomin ne vara se je kakšno leto nazaj o tem že govorilo) ter prekmurski gibanici. Čakam samo še to, da je tudi Blejska rezina njihova ter Aljažev stolp. Še to doživim, potem pa lohk tud umrem. Alo Brici, čas je da svoje vino ponovno poimenujete Tokaj! Pa Rebulo tudi kakor želite, ko je*** kaj pravijo Italjani. Sej se da, komisija dela izjeme. Razkrivamo: Zakaj slovenska levica ne mara slovenske države 6. 7. 2016, 5:00 254 Facebook Twitter Trije pomembni poslanci LDS leta 1990: Gregor Golobič, Zoran Thaler in Jožef Školč. LDS je bila stranka, ki ni bila navdušena nad ustanovitvijo slovenske nacionalne države (foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije). V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Slovenija doživljala nekakšno novo narodno prebujanje, ko so zagovorniki slovenske države pridobivali vse več podpore. Toda po drugi strani so bili med politiki in levičarsko usmerjenimi intelektualci številni, ki so zavračali tako slovensko državo kot tudi koncept naroda, saj so ga imeli za nekaj preživetega. 25-letnica slovenske države je priložnost za zgodovinski pregled slovenskega osamosvajanja od Jugoslavije. Ko govorimo o programskih temeljih slovenske države, seveda ne moremo mimo “novorevijašev” in slavne 57. številke Nove revije iz februarja 1987, v kateri so bili objavljeni Prispevki za slovenski nacionalni program. Levica, ki je zavračala slovensko nacionalno državo Te prispevke je slovenska partijska oblast, ki je še vedno prisegala na Jugoslavijo, pričakala na nož, smešili pa so jih tudi številni levičarski intelektualci, zbrani okoli tednika Mladina. Ti so gledali na narod kot na nekaj preživetega in nemodernega, zato jim je bila ideja o slovenski nacionalni državi nekaj tujega, celo nevarnega. To zavračanje naroda in nacionalne države v veliki meri temelji na marksistični teoriji o odmiranju narodov in držav. Preberite še: “Samostojna Slovenija? Končajmo s to zablodo, dokler ne bo prepozno!” Razkrivamo, kako je proti osamosvojitvi deloval Miha Kovač Kako se je Franco Juri boril proti ustanovitvi slovenske države Razkrivamo: Kako je Jožef Školč v času osamosvajanja deloval v korist jugogeneralov Poleg ideje o slovenski državi oziroma o slovenski suverenosti je bilo za kroge, ki jih je navdihovala Nova revija, značilna tudi ideja Srednje Evrope. Leta 1983 je češki pisatelj Milan Kundera, ki je pred komunisti leta 1975 zbežal na Zahod, v Franciji izdal esej Ugrabljeni Zahod ali tragedija Srednje Evrope. Ta obuditev ideje Srednje Evrope je imela močan protisovjetski in protikomunistični naboj. Kundera je trdil, da je bila Srednja Evropa, ki so jo leta 1945 zasedle enote Rdeče armade, s tem odtrgana od Zahoda in zahodne civilizacije. Slovenci se navdušijo nad Srednjo Evropo Ta esej je bil leta 1984 preveden tudi v slovenščino, in sicer v zgoraj omenjeni Novi reviji z naslovom Tragedija Srednje Evrope. Pojem Srednje Evrope je med Slovenci, ki jih je vse bolj ogrožal jugoslovanski centralizem in unitarizem, kmalu dobil protijugoslovanski naboj. Srednja Evropa je tudi postala nasprotje Balkana. Ideja Srednje Evrope je bila tako eden od temeljev krepitev teženj od osamosvojitve Slovenije od Jugoslavije. Veliki navdušenci nad idejo Srednje Evrope so bili v Društvu slovenskih pisateljev (DSP), ki je bilo takrat v prvih vrstah boja za večjo slovensko suverenost. DSP je tako od leta 1986 skupaj s Kulturnim društvom Vilenica začel vsako leto organizirati srečanje pisateljev, pesnikov, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope – mednarodni literarni festival Vilenica. Nasprotovanje osamosvajanju od Jugoslavije Kot je ugotovil avstrijski pisatelj Peter Handke (sam sicer nasprotnik srednjeevropske ideje in pozneje tudi zagovornik srbskega voditelja Slobodana Miloševića), je prav želja po Srednji Evropi Slovence pripravila do tega, da so se odcepili od Jugoslavije. No, ni samo Handke vihal nosu nad srednjeevropsko idejo, tudi slovenski levičarski intelektualci, ki so zavračali idejo slovenske nacionalne države, niso bili navdušeni nad slovenskim oziranjem po Srednji Evropi. Še tik pred osamosvojitvijo Slovenije so se na primer v Mladini pojavljali članki, ki so se norčevali nad slovenskim oziranjem po Srednji Evropi (Avstriji, Bavarski …) in napovedovali, da bo Slovenija, če bo odšla iz Jugoslavije, prej ali slej postala le deseta avstrijska dežela in ne suverena država. Ti levičarski intelektualci so bili ideološko jedro Liberalnodemokratske stranke (LDS), ki jo je takrat vodil Jožef Školč. Zato ne preseneča, da je ta stranka koaliciji Demos, ki je želela osamosvojiti Slovenijo od Jugoslavije, najbolj metala polena pod noge. Aleš Žužek http://reporter.si/clanek/slovenija/a-chafuen-slovenija-melanie-trump-mala-lepa-zahtevna-492022 A. Chafuen: Slovenija Melanie Trump: Mala, lepa, zahtevna Alejandro Chafuen 14. jan. 2017 6:41 | 6911 | Osveženo: 11:54 / 14.1.2017 Deli na: A. Chafuen: Slovenija Melanie Trump: Mala, lepa, zahtevna Foto: arhiv Reporterja Ameriški volivci so se lahko poučili o Melanii Knauss Trump, bodoči prvi dami. Tabloidi, ki so prej izpostavljali njene izzivalne fotografije iz preteklega življenja manekenke, zdaj menjajo fokus. Dala je intervjuje o svoji sedanji vlogi matere, o svojih bodočih obveznostih in življenju ob strani moža, ki bo zasedal najpomembnejši izvršni položaj na svetu. Bolj malo pa je bilo povedanega o zelo posebni državi, iz katere prihaja: Sloveniji. Že več kot desetletje obiskujem Slovenijo in delam na raznih projektih v tej državi, zato upam, da lahko zapolnim to praznino. Mnogi jo zamenjujejo s Slovaško, približno dvakrat večjo državo z zelo podobno zastavo in imenom, a z zelo drugačnim jezikom in zgodovino. Deželi loči Avstrija, njuni prestolnici, Ljubljana in Bratislava, sta 450 kilometrov narazen. Po zgodovini, geografiji in pomenu se imajo državljani te izredno lepe države za Srednje Evropejce. Slovenija je malce manjša od ameriške zvezne države New Jersey in skoraj tako velika kot Izrael. Antropološke in arheološke raziskave so odkrile skupne korenine z Benetkami in prebivalci Benečije. Majhnosti ne gre enačiti z nepomembnostjo. Male države, tudi nekdanja Beneška republika, so postale pomembni pozitivni vzori svetu. Slovenija je veliko večja od Hongkonga ali Singapurja, ki zasedata najvišje položaje na lestvicah ekonomske svobode in dinamizma. Slovenija je članica Nata in Evropske unije, letos pa bo minilo deset let, odkar je postala del schengenskega območja. To skupino tvori 26 evropskih držav, ki so uradno ukinile potne liste in druge oblike mejnega nadzora na notranjih mejah območja. Slovencev je okoli dva milijona, davčno breme je visoko, okoli 45 odstotkov BDP. Po tradicionalnih statističnih standardih za merjenje neenakosti, denimo po Ginijevem koeficientu, je Slovenija ena dohodkovno najbolj enakih držav sveta in je celo pred skandinavskimi državami. A relativna varnost, ki jo zagotavlja država, ima svojo ceno. Ima družbo, ki je nagnjena k izogibanu tveganju, po demografski rasti je pri dnu lestvice in že zdaj ima eno najstarejših prebivalstev sveta, Nizka stopnja rasti prebivalstva in starajoče družbe v majhnih državah niso redek pojav. Singapur je en primer, pa je rastel neprimerno hitreje od Slovenije. Pred tremi desetletji sta imeli državi približno enak BDP in BDP na prebivalca. Danes je singapursko gospodarstvo skoraj trikrat večje od slovenskega. Tisti, ki se v razumevanju narodov osredotočajo bolj na politične in intelektualne korenine, se spomnijo, da je bil Thomas Jefferson dobro seznanjen z nekaterimi običaji Carinthie ali Koroške, severne regije, ki si jo Slovenija deli z Avstrijo. Jefferson je prebral Šest knjig o republiki Francoza Jeana Bodina (1530-1596), kjer je med drugim izvedel, kako so Slovenci izpeljali svojo »inavguracijo«, ustoličenje koroških vojvod. Obred je bil poln simbolizma, osredotočenega na soglasje, delitev moči in služenja vsem, tudi navadnim ljudem; vojvoda se je moral za ceremonijo obleči kot »mož iz ljudstva«. Rastoče število intelektualcev podjetnikov se trudi premakniti Slovenijo proti bolj svobodnim in bolj uspešnim obzorjem. A intelektualna scena je tako očitno pristranska do korporativizma in načrtno vodenega gospodarstva, da njihovo delo ni enostavno. Da bi spreminjali javno mnenje, v Inštitutu Karantanija, poimenovanem po Jeffersonovi Karantaniji, pridno izdajajo temeljne knjige, ki promovirajo načela svobodne družbe, od del Frederica Bastiata do del ekonomistov avstrijske in čikaške šole, pa tudi nekatere dela z globljim zgodovinskim pomenom. Eno takih je bil prevod Novega razreda Milovana Đilasa, ki napada hipokrizijo socialističnih elit in prinaša tudi mnoge lekcije za današnji čas. Karantanijo vodi Lovro Šturm, nekdanji predsednik ustavnega sodišča in nekdanji minister za pravosodje. V Sloveniji in v regiji uživa široko spoštovanje, leta 2012 ga je Evropska unija imenovala tudi za Državljana Evrope. Poleg izdaje in promocije več kot dveh ducatov knjig je Karantanija sprožila pobudo za ozaveščanje srednješolcev z izobraževalnimi videi o svobodnem gospodarstvu. Produkcijo teh videov je izpeljala IZZIT.org v okviru Free to Choose Network. Karantanija deluje kot mini fundacija s podpiranjem drugih startupov in iskanjem mladih slovenskih zagovornikov svobode, ki delujejo v think tankih, na univerzah, v semeniščih in v korporacijah. Vseh ne morem omeniti, a ne morem prezreti neutrudnih bratov Steinbacher (Mitje, Mateja in Matjaža), mladih in zagretih zagovornikov svobodne družbe. Drugi projekt za svobodno gospodarstvo je Katoliški inštitut, ki ga je ustanovila tamkajšnja Katoliška univerza. Ključna posameznika v tem think tanku sta Anton Stres, upokojeni ljubljanski nadškof in nekdanji dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, ter dr. Andrej Naglič. Stres je ugleden filozof, Naglič pa je, preden je postal duhovnik, delal pri Inštitutu Karantanija. V mali državi so mednarodna zavezništva ključnega pomena. Katoliški inštitut je vzpostavil formalen odnos z Univerzo Katalonije, Naglič pa je pogost gost na Univerzi Acton, ki jo gosti Inštitut Acton v mestu Grand Rapids v Michiganu. Inštitut Visio vodi Tanja Štumberger Porčnik, sodelavka Inštituta Cato in soavtorica Indeksa človekove svobode. Minuli september je Visio v sodelovanju z Inštitutom Fraser opravil revizijo slovenske ekonomske politike z namenom povečanja ekonomske svobode. Fred McMahon, ki pri Fraserju vodi te aktivnosti, izpostavlja, da je Slovenija med letoma 1995 in 2008 rasla hitreje kot svetovno gospodarstvo, 69 odstotkov v primerjavi s svetovnim povprečjem 29 odstotkov. Med letoma 2008 in 2014 je trend obrnjen. Slovenski BDP na prebivalca je padel za 9 odstotkov, v svetu pa je v tem obdobju zrasel za 5 odstotkov. Danes je država med najslabše uvrščenimi evropskimi državami, ko gre za kazalce ekonomske svobode. V zadnji raziskavi Inštituta Fraser je pokazala nekaj napredka, a lanski indeks ekonomske svobode, ki sta ga izdala fundacija Heritage in Wall Street Journal, kaže nazadovanje za 3 odstotke po letu 2014. Glavne slabosti so spoštovanje vladavine prava, draga delovna zakonodaja in finančni intervencionizem, kar vse omejuje podjetnike in spodbuja tovarišijski kapitalizem. Alen Aleksander Klarič vodi Svetilnik, ki ga je nekoč vodila Tanja Štumberger Porčnik. Svetilnik je pobudnik slovenskega dneva davčne svobode in izvaja izobraževalne programe za domače in mednarodne študente. V inštitutu so tudi intelektualni podjetniki v akademski sferi, tak je denimo Blaž Ivanc, profesor prava na Univerzi v Ljubljani. Je strokovnjak za zdravstvo in pravo in trudi se vzpostaviti center za bioetiko. A sile na univerzi so se zarotile proti prizadevanjem za svobodno ekonomijo. Janez Janša, nekdanji premier in predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS), zdaj v opoziciji, je prepričan, da je za Slovenijo najpomembneje, da razbije medijski monopol levice. Med najinim zadnjim pogovorom je opisal Nova24 TV, televizijski program, ki skuša zaobiti osrednje medije. Med mediji, ki so naklonjeni svobodni družbi, sta še dve pomembnejši reviji, Reporter in Demokracija, ter NoviceJutro, slovenska različica Drudge Reporta. Mnogi nekdanji sodelavci Janševe vlade, denimo nekdanji šef obveščevalne službe Damir Črnčec in Žiga Turk, bivši minister za izobraževanje, znanost in kulturo, so sodelovali v programih ameriških think tankov, usmerjenih v promocijo svobodnega trga. Oba igrata pomembno vlog kot svetovalca vlad v regiji. Posebej Turk je precej časa namenil vzpostavljanju novih projektov think tankov. Članek o Trumpu mora omeniti tudi poslovneže. Navkljub težavam z regulacijo in okolju, ki se izogiba tveganjem, je moč najti uspešne posameznike. Še bolje bi jim šlo v svobodnejši Sloveniji. Med svojim zadnjim obiskom v Sloveniji sem preživel lepe trenutke v družbi treh takih poslovnežev: Toneta Rodeta, ki vodi pomembno založbo Družina; Tomaža Laha, ustanovitelja in šefa Nektar Nature, ki dobavlja kakovostne sokove hotelom; in Mihe Novaka, ki je ustanovil podjetje za proizvodnjo medicinskega pohištva. Trumpovo predsednikovanje bi zaradi Melanie Trump moralo povečati prepoznavnost Slovenije in dvigniti zanimanje za državo. Poslovneži in intelektualci v tem članku bodo naravni zavezniki nove administracije, ki bodo pomagali odkrivati nove priložnosti za blaginjo Slovenije. KOMENTAR JE BIL OBJAVLJEN NA SPLETNI STRANI FORBESA Jaz, Tina: zaupni dnevniki gladiatorke belega cirkusa MMC-jev pogovor z novinarjem Dela Vitom Divcem 17. januar 2017 ob 06:48 Ljubljana - MMC RTV SLO Novinar Vito Divac je ob pisanju biografije Jaz, Tina, spoznal, kako izjemna oseba je Tina Maze, njena globina razmišljanja pa je takšna, kot je pri športnikih še ni doživel. "Tina je super oseba, v resnici precej drugačna, kot jo poznamo. Morate razumeti, da vrhunski šport zahteva, da si popoln egoist, sicer nimaš 'šans'," nam je v intervjuju med drugim povedal Delov novinar, ki velja za izjemnega poznavalca alpskega smučanja, predvsem Tine Maze, saj jo je spremljal vso kariero. Biografijo Jaz, Tina, je predstavil na Zlati lisici na dan, ko je Tina Maze odpeljala poslovilno tekmo, knjiga pa bo izšla tik pred februarskim svetovnim prvenstvom v St. Moritzu. Kdo je dal pobudo za biografijo o Tini Maze? To je bila skupna ideja. Rekel sem, da bi bilo dobro napisati knjigo o njej, saj je ljudje ne poznajo takšne, kot je. V resnici je precej drugačna oseba, kot jo poznamo skozi šport. V knjigi je opredeljena ta njena dvojnost. Na eni strani Tina kot ženska, ki čuti okolje in vsak dražljaj, na drugi strani pa Tina Maze kot gladiatorka v tem belem cirkusu, v katerem moraš biti drugačen. Moraš biti čisti egoist. ... in lačen zmag. Ste srečali še kakšnega slovenskega športnika, ki bi imel tako izrazito željo po zmagah kot Tina Maze? Sem. Recimo Mateja Svet. Zelo podobni sta si po pristopu in načinu razmišljanja. Pri čemer je Tina bolj delila navijače. Eni so jo imeli radi, drugi ne. Kakšna oseba je po vašem mnenju Tina Maze? Super oseba. Morate razumeti, da vrhunski šport zahteva, da si popoln egoist, sicer nimaš 'šans'. Morda se Petru Prevcu zdaj dogaja to ravno zato, ker ni bil egoist in se je pustil zapeljati raznim okoliščinam. Ne moreš se razdajati. Tako živijo vsi vrhunski športniki sveta. Shiffrinova je še bolj ekstremna kot Tina. Tina je ob slabih rezultatih v cilju odšla po svoje in se ni menila za nikogar, medtem ko je Lindsay Vonn znala biti vedno prijazna, nasmejana. Se samo navzven kaže v tako pozitivni luči? Videl sem jo tudi v cilju, ko se je pogovarjala, potem pa je šla zadaj jokat. Nekoč je bil v slovenskem smučanju Jure Košir zgled, kako sodelovati z mediji, navijači ... Moški so drug teren, druga zgodba. Ženske imajo ta svoj čustveni del, ki je neprimerljiv z moškimi. Pisal sem o vseh vrhunskih slovenskih športnicah, zmagovalkah in osvajalkah kolajn v zadnjih 30 letih. Vse so si zelo podobne. Ena je manj občutljiva, druga bolj. Vse pa so – občutljive. Pred sedmimi leti ste zapisali, da Tina v Whistlerju ni niti odzdravila Andreju Jermanu in da je na finalu svetovnega pokala sejala nejevoljo. Znali ste torej biti tudi kritični do Tine Maze, ostri ... Pa niti ne. Tisto z Jermanom ... Meni so pač tako povedali in sem napisal, pa je Tina potem rekla, da ni bilo popolnoma tako. Sicer pa – seveda sem kritičen, saj sem novinar. Ste tudi kaj zamolčali, češ, ne bom slabo pisal o tako uspešni športnici? Ne. Vse te punce, vsi slovenski in svetovni športniki so me naučili, da jih moraš kot novinar najprej spoštovati. Na kakšen način jih razumeti, je druga stvar. Ne vem, zakaj naj iščem slabe stvari v nekom, ki zmaguje? Ne vidim razloga. Zelo veliko vam je zaupala, kajne? Odprla mi je neka vrata in sem jo lahko še bolj spoznal v globino. Biografija je nastala na podlagi Tininih dnevnikov. Kako piše? Izvrstno. Ima neko samorefleksijo, ki je pri športnikih zelo redka. Veliko športnikov sem spoznal v novinarski karieri, NBA-zvezdnikov, atletskih legend, kot je Carl Lewis, smučarskih, kot je Ingemar Stenmark, ampak – takšne globine pa še ne. Sta s Tino prijatelja? Sva. Je lahko novinar prijatelj s športniki? Seveda. Pravijo, da potem o tem športniku ne moreš pisati objektivno ... Seveda lahko objektivno pišeš. To je stvar percepcije. Saj imaš novinarsko etiko, moralo. Če bi ona počela neumnosti, bi to napisal, če pa je slabe volje, pa ... vsak ima pravico, da je kdaj slabe volje in ne vem, zakaj bi jo zato razgaljal pred javnostjo. Kateri dosežek Tine Maze je za vas največji poleg osvojenih 2414 točk svetovnega pokala v sezoni 2012/13? Obe smukaški zmagi, ko je postala olimpijska in svetovna prvakinja. Da zmagaš na olimpijskem smuku, pomeni, da nisi le odlično pripravljen na sezono, ampak si se znal fokusirati tudi na najpomembnejšo tekmo. In ona se je znala. Zmagati v ZDA, v Beaver Creeku, kjer se eno leto prej ni sestavila skupaj, to je izjemen dosežek. Pri oddaji člankov ste menda pogosto lovili zadnji rok in kar dolgo je nastajal tudi biografija Jaz, Tina. Zakaj zamuda? No, če je sploh bila zamuda. Ne bi rekel. Knjigo bi lahko napisal že pred letom in pol. Najin namen je bil deliti njene izkušnje tudi po tem, ko je marca 2015 še zadnjič, če ne štejemo te tekme na Pohorju, nastopila v svetovnem pokalu. Zanimivo je tudi, kaj se je dogajalo potem, saj se je spremenila. Drugače razmišlja, in to razmišljanje me je zanimalo. Pričakujete, da bo knjiga prodajna uspešnica? Ne, nič ne pričakujem. Kdor bo želel, jo bo pač prebral. Veliko zanimivih stvari je napisanih o njej. Jure Košir je tudi želel imeti svojo biografijo. Kje se je zataknilo? Jure je bil z mojim pokojnim prijateljem in sodelavcem Borutom Šautom zmenjen za knjigo. Borut mi je o tem veliko govoril. Žal je umrl. Jure mi je prinesel celo škatlo zapisov in me prosil, ali bi morda jaz naredil knjigo. Rekel sem mu, da enostavno ne morem. Ta knjiga o Tini pa se je nekako razvijala in bila vedno boljša. Najbrž pa bi na koncu še vedno kaj dodali, tako kot je to v navadi. Drži. Si nisem mislil, da je tako, a je res: kar dodajal bi poglavja. Nisem znal nehati. Dokler mi ni kolegica Tina Keber, tudi odlična Tinina prijateljica, lektorica, rekla: No, Divac, zdaj pa nehaj, ker ne boš nikoli končal. Nočem biti kot Goethe, ki je Fausta pisal 60 let. Je Tina Maze knjigo v celoti prebrala? Je in ni skoraj ničesar popravila. Massi tudi ni imel nič pripomniti. Kateri slovenski športnik, ki ste ga spremljali, bi si še zaslužil biografijo oziroma kaj bi se dobro bralo? Iz prejšnje generacije bi bila krasna knjiga o Juretu Franku. Poseben človek je bil, človek z dvema obrazoma. En obraz je bil tisti Jure, ki smo ga vsi poznali, zabavljač, a je bil v bistvu precej drugačen. Tudi Rok Petrović bi imel lahko zanimivo biografijo, z njim sem bil veliko skupaj in sem ga dobro poznal. Prepričan sem, da bi Mateja Svet lahko kar sama napisala vrhunsko knjigo, ker je izjemno pismena. Kdaj sta se zadnjič srečala? Pred kratkim sem govoril z njo. Dogovarjamo se, da bi organiziral srečanje Mateje in Tine. Po telefonu sta se že pogovarjali, videli pa se še nista. Je bil res Tone Vogrinec glavni krivec, da je že pri 22 letih končala kariero? Marsikaj se je govorilo, ampak mislim, da ni končala zaradi njega. Ne more biti en človek kriv, da končaš kariero. Bil je splet okoliščin. Ni bila razumljena, tudi sama je imela poln kufer vsega. Finančno pa od kariere ni imela prav veliko, kajne? Časom primerno. Ne morete tega primerjati, nesmiselno je to. Ste s knjigo nekako zaokrožili tudi svoj opus, glede na to, da greste kmalu uradno v pokoj? Zdelo se mi je prav, da glede na vse, kar poznam – ker Tino Maze sem res dobro spoznal – napišem to biografijo. Predvsem je bilo bistveno to, da želi deliti svojo izkušnjo popolnoma odprto, brez zavor. Tina je rekla, naj raje zapremo knjigo, če nismo pripravljeni na vse ... Pač, povedala je, kakšne travme je imela sama s seboj, kako se je spopadala s strahovi, s slovensko miselnostjo. Ste se kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi Massi prej začel sodelovati z njo? Po mojem bi bila kot Shiffrinova ali kot Janica Kostelić. Najlepše mi je povedal Ante Kostelić. Ko sem ga vprašal, kaj si misli o Tini in kaj meni o primerjavi z Janico, je rekel, da je imela Janica pri 17 vse tisto, kar je Tina dobila pri 25. To vse pove. Torej, da je imela svojo ekipo in sistem dela, ki je povsem podrejen njej? Ja, vse tisto, kar športnik potrebuje za vrhunski izid. Če nisi v nekem balonu, odmaknjen od vseh, potem ... Poglejte te punce: Lindsey ima svojo ekipo, Shiffrinova prav tako, in to že od 15. leta. Zato pa je tako vrhunska. Tudi v prihodnje se potem znotraj reprezentanc praviloma ne bodo rojevali serijski zmagovalci? Ne. Lep primer je Ilka Štuhec. Ima svojo ekipo, in je to sezono že štirikrat zmagala v svetovnem pokalu. Tudi Tina je imela svojo ekipo. Nekaj je narobe s slovensko stroko. Drugače si tega ne znam razlagati. T. O. Jaz lahko rečem samo: Bravo Tina, kapo dol za vse kar si naredila! Samo ti veš koliko garanja in odrekanja je potrebno, da prideš na nivo, ki si ga ti dosegla. In vsem ostalim, ki vas zgornje boli: Hvala bogu, da je zmogla in znala to svoje garanje še dobro tržiti in na stara leta ne bo životarila. Punca je sposobna in take moramo spoštovati in se po njih zgledovati. Zakaj je Slovenija v k...u? Ker je mind-set precejšnjega dela Slovencev tak, da dojema Tino v negativnem kontekstu namesto, da bi jo spoštovali, se od nje učili in jo poskušali posnemati - vsak na svojem področju. Kot je rekel Boscarol, Slovenec ti vse oprosti, samo uspeha ne. Čeprav je tina vse naradila s svojim trdim delom in odkrekanjem in trdim delom njene ekipe, nikomur ni nič vzela, nikogar pahnila na beraško palico, nikogar oškodovala. Za razliko od mnogih, ki bi jih sicer slovenski negativneži označili za "uspešne". Mene ta dejstva žalostijo, saj jasno govorijo o tem, da Slovenija nima šans, da v bližnji ali srednji prihodnosti postane normalna, moderna država uspešnih ljudi. Sposobni se raje odselijo kot da bi se pustili za....vat zagrenjenim povprečnežem. In ja, hvala bogu, da nimamo Ronalda, saj bi revež bil državni sovražnih št 1 v Sloveniji. Samo zato, ker je uspešen, ambiciozen in ker hoče biti najboljši. če bi bili vi vsi Tina Maze tu gor bi se na vse po....li, lenuhi, ona pa dela in ne počiva,dela kot pri športu tako drugje. Zlagani miti o Cerkvi in bančni luknji ali kako je Alenka Bratušek nasledila Jelinčiča 16. 1. 2017, 14:53 213 Facebook Twitter Fotografija je simbolična (fotro: epa) Prejšnji teden sem po naključju zasledil zapise komenskega župana Marka Bandellija na Facebooku glede zaščite kraškega terana, ob tem pa našel še nekaj drugih zapisov. No, že na prvi pogled je bilo mogoče ugotoviti, da je gospod župan ponosen predstavnik stranke, ki se imenuje Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov – karkoli naj bi že ta sintagma pomenila. V našem političnem prostoru to stranko, sicer derivat Jankovićeve Pozitivne Slovenije, bolje poznamo pod njenim starim imenom: Zavezništvo Alenke Bratušek, krajše ZaAB. Kot je mogoče opaziti, je omenjena stranka v zadnjem času prevzela zelo podobno vlogo kot Jelinčičeva SNS nekje od sredine devetdesetih let dalje. Zmago pl. Jelinčič je namreč takrat ves čas zaostroval svojo značilno proticerkveno retoriko in tako na limanice ujel marsikaterega borbenega a(nti)teista. Tu in tam je požugal tudi s kakšnim referendumom o vračanju nacionaliziranega premoženja Cerkvi in ostalim “fevdalcem”. Seveda je s tem lahko navdušil slabo poučene Slovence, ki jih ni toliko zanimala resnica kot zadovoljevanje lastnih frustracij, kontaminiranih s pranjem možganov. Jelinčič je kasneje svojo retoriko nekoliko spremenil in se posvečal drugim temam, že kar nekaj časa pa ga ni več v parlamentu, zato pa je paradno vlogo proticerkvene gonje tokrat prevzela Bratuškova, ki ni kdorkoli, ampak nekdanja predsednica vlade. In to celo tista, ki je leta 2013 (očitno preko dobrih zvez) takoj pohitela na obisk k pravkar izvoljenemu papežu Frančišku, ki je bil na podlagi svoje levičarske usmerjenosti verjetno kar navdušen nad dokaj mlado slovensko političarko. No, če bi seveda vedel, kakšne stvari govori A. B. doma… No, pa se vrnimo še malo k Facebook profilu prej omenjenega župana Bandellija, ki ima glede na zapisana sporočila očitno močne ambicije, da bi se prebil v sam državni vrh. Poleg tega, da nikoli ne pozabi omeniti, kako je Bratuškova rešila Slovenijo pred zloglasno evropsko “trojko”, tudi ne pozabi brati levite “desnim” evropskim poslancem iz Slovenije, da jim je figo mar za domovino in skrbijo le za lasten žep (seveda je pri tistih z “levice” ravno obratno). Toda bolj kot županovo mnenje je skrb vzbujajoč odziv ljudi, saj je razvidno, da “raja” zelo rada nasede na povsem nelogične mite o Cerkvi in o tem, kdo nam je pridelal razvpito bančno luknjo, torej javni dolg, ki je nastal zaradi nevračila kreditov državnim bankam. Torej: po logiki Bratuškove in Zavezništva je bančno luknjo davkoplačevalcem “zakuhala” kar (katoliška) Cerkev, ki jo pristaši neokomunizma najraje poimenujejo s še bolj zloglasno kratico RKC. In to tista RKC, ki, pomislite, sploh ne plačuje davkov, tako kot jih plačujemo vsi davkoplačevalci. Poglejmo ta dva mita, ki imata podobno duhovno ozadje kot zlagana dražgoška epopeja: “RKC je kriva za bančno luknjo!” Ljudje smo na splošno nagnjeni k temu, da zelo radi posplošujemo. Sploh če gre za nekoga, ki je v naši socialni mentaliteti še vedno prepoznan kot razredni, pardon, državni sovražnik, kot je denimo Cerkev. In za kaj gre pri bančni luknji? Gre za nasedle naložbe mariborske nadškofije (pravzaprav družb, povezanih z njo), zaradi česar se je slednja znašla v strahotnih dolgovih do bank, ki so ji odobrile kredite. Banke ji denarja ne morejo vzeti, kajti kjer nič ni, še vojska ne vzame, pravi star pregovor. In ker gre za banke, ki so tako ali drugače lastniško povezane z državo, je jasno, da bo primanjkljaj, ki je nastal zaradi kreditov (ki so bili spremenjeni v nepovratne donacije), pač pokril proračun. Ali drugače povedano: “Narod bo vse pozlatil.” Toda povejmo naglas: teh naložb se ni šla celotna Cerkev, pač pa mariborska nadškofija, pa še tam v glavnem določen krog ljudi, ki imajo svoja imena in priimke. Med njimi posebej izstopa sedaj že nekdanji nadškofijski ekonom Mirko Krašovec. Še dobro se spomnim, kako so režimski mediji (ki seveda ne marajo Cerkve) pred kakšnim desetletjem peli hvalo temu priučenemu ekonomistu, da je zelo sposoben. In ko je šlo za vlaganja v skrajno tvegane naložbe, je moral pridobiti kredite (in to ne majhne) od bank. Vsakemu otroku je jasno, da banka kreditov ne daje na prvo žogo, še zlasti, če gre za velike vsote posojenega denarja. Kdo je torej te kredite odobril? Kdo so bili bankirji, ki so “požegnali” te tvegane projekte? Kam ti bankirji spadajo? Kot je znano, se je v “državne” banke v glavnem kadrovalo politično, seveda v prid tranzicijske levice. In verjetno jim ni bilo težko posojati denarja za tvegane naložbe, če so delovali v skladu z mentaliteto, da bo “narod vse pozlatil”. Prav na podlagi osebne odgovornosti ne samo nekdanjega vodstva ekonomata na mariborski nadškofiji, pač pa tudi vodilnih na bankah, ki so take kredite odobrili, se mit o tem, da je RKC kriva za bančno luknjo, razblini v nič. Bolje rečeno: gre za populistično floskulo brez vsebine, a ji je lahko nasesti v teh časih, ko se krivca za slabo stanje v glavnem išče tam, kjer ga ni. “RKC ne plačuje davkov!” Mit o katoliški Cerkvi kot nekakšni davčni oazi je še eden v vrsti produktov kovačnice laži v slogu nacističnega propagandnega ministra Josepha Goebbelsa, ki je učil, da vsaka laž postane resnice, če jo stokrat ponoviš. No, to o neplačevanju davkov s strani Cerkve beremo in poslušamo že celo večnost, čeprav je ta mit povsem nelogičen. Če pustimo ob strani dejstvo, da Cerkev ni zgolj institucija, ampak zajema vse katoličane (in vsi plačujemo davek, mar ne?), potem velja preveriti vsaj zakonske določbe o davkih, ki ne delajo izjem, da bi bile gospodarske družbe in dejavnosti v lasti Cerkve oproščene davkov. Navsezadnje je že Jezus sam izrekel znan stavek: “Cesarju, kar je cesarjevega.” Prav tako je jasno, da so v sistem izračuna dohodnine vključene tudi vse pravne osebe znotraj Cerkve (škofije, župnije). Edino, kar res ni obdavčeno, so nabirke ter intencije za maše, kar je celo komunistični režim pustil na miru. No, marsikoga bi lahko zmotilo tudi dejstvo, da država klerikom celo delno financira socialno in pokojninsko zavarovanje, vendar je to stvar zakona o verski svobodi, ki predvideva takšno ureditev za verske uslužbence v vseh verskih skupnostih. Skratka, tudi trditev, da Cerkev ne plačuje davkov, ne pije vode. In navsezadnje: proticerkvena retorika je posebej v tem času, ko Cerkev na Slovenskem precej bolj sledi politični korektnosti kot pred dvajsetimi leti, povsem anahronistična. Zato lahko utemeljeno sklepamo, da je tovrstna retorika predvsem paničen strah Bratuškove in njenih kameradov pred odhodom te stranke na smetišče politične zgodovine. Spomnimo: ZaAB se je le za las prebila v parlament, vendar je najmanjša poslanska skupina razpadla, saj sta jo zapustila dva od štirih poslancev in se pridružila koalicijskim strankam. Peter Vilfan je prestopil v DeSUS, najbolj znani politični migrant Jani Möderndorfer pa je danes eden najbolj prepoznavnih (in jezikavih) poslancev vladajoče SMC. In po miselnosti tudi ne preveč daleč od sedaj samostojne poslanke, nekoč pa premierke Bratuškove, vsaj glede na njegova stališča do cerkvenih zvonov (in Zvonov). Bomo videli, če bo Bratuškova čez nekaj let namesto sedenja v parlamentarnih klopeh šivala mašna oblačila… Gašper Blažič Koalicija z nepovabilom na včerajšnjo večerjo v čast bodoči prvi dami ZDA Melaniji Trump dobila veliko zaušnico 18. 1. 2017, 12:15 146 Facebook Twitter Foto: Facebook Donald Trump se je včeraj zvečer, tri dni pred prisego za ameriškega predsednika, odpravil v Washington, kjer se je udeležil glamurozne zabave, na katero so bili povabljeni njegovi največji donatorji in mednarodni diplomati. Na gala sprejem, ki je bil organiziran v čast bodoče prve dame ZDA Melanie Trump, sta bila poleg slovenskega veleposlanika v ZDA Boža Cerarja, povabljena poslanca največje opozicijske stranke SDS Tomaž Lisec in Žan Mahnič, ni pa bil povabljen prav nihče iz vladajoče koalicije, kar predstavlja vidno zaušnico vrhu naše države, ki se je glede izvolitve Trumpa obnašala preveč pasivno, sploh glede na dejstvo, da je bodoča prva dama slovenskega rodu. Trump se je na večerjo pripeljal s svojim zasebnim letalom, na poti pa ga je spremljala njegova svetovalka Kellyanne Conway. Večerje, ki jo je organizirala Mednarodna organizacija pobratenih mest skupaj s slovenskim veleposlaništvom v ZDA, se bodoča prva dama ni udeležila, je pa po poročanju STA izrazila veliko hvaležnost glede organizacije dogodka v njeno čast. Preberite več: Poslanca Tomaž Lisec in Žan Mahnič bosta gosta gala večerje bodoče prve dame ZDA Melanie Trump Med povabljeni so bili sami izbranci Gala dogodka z natančno določenim kodeksom oblačenja (“black-tie”) se je udeležilo 500 povabljencev, med katerimi je bilo 150 diplomatov in 300 Trumpovih največjih donatorjev in VIP gostov, poroča Wall Street Journal. Med navzočimi so bila po poročanju Daily Maila tudi nekatera velika imena: Daniel Snyder, lastnik profesionalne ameriške nogometne ekipe Redskins, igralec Jon Voight, senator zvezne države Alabama Jeff Sessions (eden izmed prvih politikov, ki je javno podprl kandidaturo Trumpa za ameriškega predsednika), kazinojski magnat Steve Wynn, upokojeni general Michael Flynn, bivši župan New Yorka in Trumpov svetovalec Rudy Giuliani in izraelski ambasador v ZDA Ron Dermer. Trump je nagovoril zbrano množico v razkošno opremljenem zgodovinskem avditoriju Andrew W. Mellon v Washingtonu in se v nagovoru zahvalil novoizvoljenemu podpredsedniku Miku Penceu in njegovi ženi Karen ter vsem prisotnim v avditoriju. V govoru je posebej omenil bodočega novega zunanjega ministra Rexa Tillersona in dodal, da je zelo ponosen na vse izbrane člane kabineta. Slovenska kultura je bila v ospredju Po besedah poslanca Žana Mahniča, ki se je prireditve udeležil, so se lahko povabljenci na gala večerji seznanili slovensko kulturo in kulinariko, saj so poslušali slovensko Golico, jedli pa so tudi slovensko orehovo potico in pili priznana slovenska vina in slovensko vodko. Foto: Facebook Foto: Facebook Predsednik največje in hkrati rudi najstarejše slovenske organizacije v ZDA Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ) Rudolph Krasovec, ki je sofinancirala gala sprejem, je povedal, da so zelo ponosni, da bo Slovenka postala prva dama v Beli hiši in dodal: “Volitve včasih delijo ljudi, vendar Slovenci v Ameriki razumemo, da moramo stopiti skupaj, ker so naši predniki prišli iz težavnih razmer, da živijo v svobodi.” Melania bo v Washington prispela v četrtek Bodoča prva dama slovenskega rodu bo iz New Yorka v Washington prispela v četrtek, da se bo v petek udeležila inavguracijske slovesnosti, na kateri bo kot ameriški predsednik zaprisegel njen mož. V Washingtonu pa naj se ne bi zadržala dlje časa, saj se je odločila, da bo sinu Barronu v New Yorku delala družbo do konca šolskega leta. Foto: Facebook Foto: Facebook Poslanec Lisec je izjavil, da je ponosen, ker bodoča prva dama ZDA prihaja iz njegovega rodnega kraja Sevnice in izrazil upanje, da bo večkrat obiskala Sevnico in Slovenijo. Izpostavil je, da se je zaradi Trumpove izvolitve povečal obisk turistov v Sevnici, kjer so v odgovor na to pričeli pripravljati turistične brošure v angleškem jeziku. Foto: Facebook Foto: Facebook Mahnič, ki se v teh dneh udeležuje tudi parlamentarne skupščine zveze NATO, je povedal, da ta dogodek predstavlja dobro priložnost za povezovanje in komentiral Trumpovo izjavo glede pomanjklivega financiranja Zavezništva. “Na vrhu Nata 2014 smo se zavezali, da bomo do leta 2020 dva odstotka BDP namenili za obrambo, znotraj te strukture pa 20 odstotkov za investicije. Danes imamo 0,94 odstotka BDP za obrambo, za investicije pa 0,7 odstotka,” je za STA povedal Mahnič. Dejstvo je, da je nepovabilo na gala dogodek zagotovo prizadelo slovenski politični vrh, na kar kažejo tudi govorice iz Državnega zbora, da naj bi Cerar zaradi nepovabila zahteval pojasnilo od zunanjega ministra Karla Erjavca. Dejstvo, da nihče iz vladajoče koalicije ni dobil vabila na tako pomemben dogodek, pomeni veliko politično in diplomatsko zaušnico. Slovenski politični vrh je namreč izgubil izjemno in edinstveno priložnost za promocijo države in za sklepanje diplomatskih in gospodarskih vezi. Videti je kot, da se samo v največji opozicijski stranki SDS zavedajo pomena krepitve transatlantskih odnosov. N. Ž. Mainstream mediji ostali brez moči: Donald Trump je absolutni zmagovalec tudi v tej bitki 18. 1. 2017, 11:16 15 Facebook Twitter Donald Trump (foto: epa). Večina vodilnih medijev želi o sebi dajati vtis, da so miroljubni. Seveda podpirajo nadzorovanje orožja, nasprotujejo smrtni kazni in proračunu Pentagona, prav tako so zelo ponosni, da njihovi bralci volijo kandidate, ki se zavzemajo za “mir”. A ko ni kaj po njihovo, se obnašajo, kot bi napovedovali vojno. In da bo zadovoljstvo dvojno, je njihova tarča še Donald Trump. Če je na sliki Donald Trump, potem jezik novinarjev brez zadržkov zdrsne v razmišljanje o boju in vojni. Seveda se za pravo slikovitost poslužujejo izrazov vsakdanjega govora, ne pozabijo tudi na nekatere bolj vojaško zveneče besede. Breitbart to obrazloži z besedo “akcija”, ki je bila nekoč uporabljena predvsem, ko so članki govorili o vojaških operacijah, sedaj pa jo uporabljajo za opis političnih dejavnosti. To pa utemeljujejo tudi z naslovom v The New York Timesu letošnjega 13. januarja, kjer je bilo zapisano, da je Trump “oborožen, pripravljen na spopad in z načrtom”, vendar pa so ga kasneje omehčali in ga zamenjali s “Trump gradi medije, potrebna je nova strategija za pisanje o njem”. Kljub temu so v naslov dali besedo “strategija” ter tako svojim bralcem zopet nekje v podzavest vsiljevali vojaško besedišče, seveda z določenim namenom. Breitbart ob tem ugotavlja, da je omenjeni članek napisal Timesov kolumnist Jim Rutenberg, ki s svojimi vzvišenimi članki, kjer se izživlja nad Trumpom, zavaja ljudi. Ob tem navajajo Rutenbergov članek še iz avgusta, v katerem je zapisal, da je čas za novinarje, da zavržejo idejo o nepristranskosti glede poročanja o Trumpu in naj se premaknejo “bližje uporništvu”. Natančneje, to po njihovem mnenju pomeni, da bi morali imeti svobodno izbiro, kako bodo imenovali Trumpa, tudi če to pomeni, da ga nazivajo “lažnivec“. Pred kratkim pa je Rutenberg v svojem zapisu opozoril bralce, da je Trump “mojster medijske manipulacije” in da je bil uspešen v boju proti tisku. To naj bi pomenilo, da je novoizvoljeni predsednik uporabil svojo moč za strokovno odrekanje legitimnosti medijev, kar naj bi izkoristil na tak način, da je dal v javnost svoje posnetke, v čemer pa Rutenberg vidi resen problem. Breitbart se seveda z njim ne strinja in zagovarja, da če so mainstream mediji napovedali boj proti Trumpu, je prav, da se Trump primerno na to odzove. Pravzaprav Trump počne to bolje od mainstream medijev. In zakaj zmaguje? “Ker je pametnejši in močnejši,” dodajajo. Da je tisto, kar izreče Trump, res bolj vplivno kot pa “izbrano” povzemanje s strani pisunov mainstream medijev, priča tudi podatek, da Trumpu na Twitterju sledi več kot 20 milijonov privržencev. Trump se je celo sam pohvalil, da ima enako veliko občinstvo, kot ga ima The New York Times, le brez finančnih izgub. Poleg tega, vključno z vsemi družabnimi mediji, njegovo “občinstvo” znaša približno 50 milijonov ljudi. Če pa štejemo še to, da njegovi zapisi na Twitterju pogosto polnijo strani časopisov in nosilne vrstice spletnih medijev, je krog privržencev Donalda Trumpa še mnogo širši. To tudi dokazuje, in velja že za čas pred njegovo inavguracijo, da če želi Trump neko informacijo spraviti v javnost, mu bo to tudi uspelo. Breitbart se ob tem spomni tudi starodavne vojaške modrosti Sun Cuja, ki je bil prepričan, da bo zmagal tisti, ki se je pripravljal, da počaka nepripravljenega sovražnika. In Trump je bil pripravljen. Trump je človek, ki je gledal navzdol novinarko Megyn Kelly, papeža, vse njegove republikanske tekmece in Hillary Clinton. In ne nazadnje, Trump je zmagal na soočenju med “umazano dokumentacijo” in rafalom obtožb, ki so višek sicer dosegle prejšnji teden z BuzzFeedom. Ravno v vrtincu tega medijskega viharja se Trump na novinarski konferenci ni ustrašil, temveč je odreagiral mirno in sporočil javnosti svoje besede. Zanikal je vse obtožbe in dodal, da bi moralo biti novinarje sram, ker so dali v javnost nepreverjeno raziskovalno “smetišče” opozicije. Zavrnil je tudi vprašanje novinarja CNN-a Jima Acoste ter njihov medij označil za “lažnive novice”, BuzzFeed pa za “propadajoči kup smeti”. S Trumpom se je strinjala tudi legenda preiskovalnega novinarstva Bob Woodward, ki je BuzzFeedov dokument označil za “smet”. Po tej novinarski konferenci je Trump udaril nazaj še z večjo silo, ko je primerjal napad nanj z grozodejstvi, ki so se dogajala v nacistični Nemčiji. Ni treba posebej poudarjati, da je bil ta razvoj dogodkov še kako moteč za Rutenberga, ki Trumpa odkrito ne mara. Zapisal je, da morajo imeti njegovi “bratje in sestre” v naslednjem boju proti Trumpu močnejši načrt. Medtem pa mainstream mediji o Trumpu pišejo, da je še vedno v ofenzivi. Breitbart povzema naslov The New York Timesa iz 15. januarja, kjer je zapisano, da se “Trumpova ekipa pripravlja na selitev novinarjev” in da so ti “vznejevoljeni”. Članek pa govori o tem, da Trumpova ekipa za komunikacije razmišlja, da bi novinarje iz sobe v Beli hiši v Zahodnem krilu, ki je v neposredni bližini Ovalne pisarne, premaknila v poslopje Stare izvršne zgradbe ob Vzhodnem krilu Bele hiše. Sean Spicer je dejal, da še ni bila sprejeta nobena odločitev, vendar pa je veliko zanimanje za pisanje o Donaldu Trumpu. “Sedanja soba ima le 49 sedežev, zato smo preverili še druge sobe, ki bi lahko sprejele več novinarjev,” je utemeljil predvideno selitev novinarske sobe. Spicer je ob tej izjavi zadel žebljico na glavico. Zakaj bi v državi, ki šteje 320 milijonov ljudi, in seveda se jim pridružujejo še novinarji z vsega sveta, le 49 posameznikov dobilo privilegij, da sedijo na tiskovni konferenci predsednika ZDA? Zakaj se novinarska soba enostavno ne premakne na lokacijo, ki bi omogočila, da bi na novinarski konferenci lahko sodelovalo več ljudi? Ni treba posebej poudarjati, da se Društvo dopisnikov iz Bele hiše (WHCA) s selitvijo ne strinja. Gre namreč za zelo zaprt klub z izbranimi člani, Trumpov predlog pa odpira svoja vrata novi konkurenci. In čeprav je nova lokacija za novinarje manj kot 100 metrov stran od Zahodnega krila, se mainstream mediji v ZDA obnašajo, kot da jih namerava Trump izgnati v Sibirijo. Ob tem pa jih sploh ne moti dejstvo, da do leta 1890 novinarji sploh niso imeli rednega dostopa do Bele hiše, ampak so morali stati pred stavbo in čakati na informacije. M. S. Muslimanska družina v Angliji zasužnjila reven poljski par, levičarski mediji pa so zgodbo namenoma ignorirali 18. 1. 2017, 5:00 35 Facebook Twitter Slika je simbolična (foto: epa). V teh dneh, ko levičarski mediji na glas trobijo o nujnosti uvedbe spletnih novičarskih filtrov, ki bi zaznali in blokirali lažne novice, sami pozabljajo, da je njihova dolžnost javnosti poročati objektivno. To za levičarske medije tudi v Sloveniji velja samo takrat, ko to ustreza vladajoči struji, v nasprotnem primeru pa se resnica postavlja na stranski tir. Zadnji podoben primer prihaja iz Velike Britanije, kjer je javnost pretresla novica, da je družina muslimanske veroizpovedi zasužnjila reven poljski par, ki je moral živeti v nemogočih življenjskih pogojih v umazani baraki zraven hiše. O škandalu so poročali samo konservativni britanski mediji, medtem ko so ostali, ki jih nadzoruje levica, novico preprosto ignorirali. Zadnji primer, ki se je zgodil v Lancashiru v Angliji, je klasičen primer modernega suženjstva, policija pa je aretirala dva člana muslimanske družine, ki je v suženjstvo prisilila poljski par, Michala Czesniawskega in Margosho Bienick. Sojenje čaka 62-letnega Mohameda Riaza in njegovega 27-letnega sina Kurama Riaza. Poroti je bilo na sodišču med drugim povedano, da so oblasti aprila leta 2015 odkrili premražen poljski par, ki se je stiskal na nekaj kvadratnih metrih v umazani, vlažni in plesnivi leseni baraki. Muslimanska družina naj bi Poljakoma na dan plačevala štiri funte za njuno delo, za najemnino pa naj bi jima zaračunavala 7 funtov. Takšno taktiko po navadi uporabljajo muslimanske države, da bi legalno obdržale sužnje. Preberite še: Poglejte, kako študentski funkcionarji že leta kradejo vaš denar! Časnik Lancashire Telegraph je poročal, da je moral poljski par za bedno plačo delati od sedmih zjutraj do desetih zvečer, ob tem pa trpeti vsakodnevno fizično in psihično nasilje. Muslimanska družina je svojima žrtvama dnevno omogočila omejeno količino hrane, Margoshi pa plačala samo 1 funt na dan, ker je ženska. To je v skladu s Koranom, ki muslimane prepričuje, da so ženske inferiorne moškim in lahko zaslužijo samo polovico tistega, kar pripada moškim. Poljaka sta morala glavo družine, Mohameda, klicati po imenu ‘Papa’, medtem ko si je njegov sin Kuram omislil vzdevek ‘Boss’ (Šef). Če sta svojega ‘šefa’ razjezila, so ju pretepli. Policisti so namreč med drugim ugotovili, da je imela Margosha na svojem telesu vidne znake telesnih poškodb, črnic in podplutb. Kadar se je Michal skušal upreti nasilju nad njegovo partnerko, so brcnili še njega. Družinski odvetnik je sicer dejanja svojih klientov branil z besedami, da sta si Poljaka sama kriva, ker sta se pustila zasužnjiti, saj sta bila brezdomca in alkoholika in naj bi imela srečo, da ju je družina Riaz ‘sprejela medse’. K sreči sodišče v Lancashiru takšnih izmišljenih zgodb ni ‘kupilo’; oče Mohamed je sodnici zatrjeval, da je družina ravnala v skladu s Koranom, ki mu zapoveduje ‘dobrodelno’ ravnanje, a ga je slednja obtožila modernega suženjstva. Slabi dve leti pozneje pa je ta zgodba javnosti še vedno dokaj nepoznana, saj se mediji držijo svoje liberalne agende. Zgodba ob hitri radikalni islamizaciji Evrope postaja pereča tema med britanskimi konservativci. Bo to kmalu otoški vsakdan? Kot poroča Lancashire Times, si je muslimanski prerok Mohamed za časa svojega življenja lastil številne črnske in judovske sužnje, Koran pa suženjstvo in spolno nasilje dovoljuje. Po šeriatskem pravu naj bi bilo muslimanom dovoljeno imeti v lasti človeška bitja. Po nekaterih podatkih je danes v muslimanskih državah v določeno obliko suženjstva prisiljenih več kot 14 milijonov temnonopoltih Afričanov, kar nazorno kaže, da 1400 let staro suženjsko izročilo v Koranu še živi. T. F. Franklin R. Puhek, vrhunski vesoljski strokovnjak 4. 7. 2010 | Edi Gobec | Spominjamo se Vnuk slovenskih priseljencev iz Minnesote je bil snovalec in vodja skupine raketnega vodenja v ameriškem vesoljskem programu. Kot eden vodilnih strokovnjakov je v času hladne vojne leta 1962 odločilno pomagal pri poletu v vesolje prvemu Američanu in zastopniku svobodnega sveta, astronavtu Johnu Glennu. Oktobra 1962, ko je bila hladna vojna med kubansko raketno krizo na vrhuncu, se je Amerika znašla tik pred morebitno jedrsko vojno s Sovjetsko zvezo in medsebojnim uničenjem brez primere. Čudaškemu sovjetskemu predsedniku Nikiti Hruščovu se je ameriški predsednik John F. Kennedy zdel premlad in premalo izkušen in odločen, da bi se znal učinkovito odzvati, zato je dal namestiti rakete na komunistični Kubi. Le-te bi oborožene z jedrskimi konicami zlahka zadele strateške cilje kjerkoli v Združenih državah Amerike. Toda 22. oktobra se je mladi predsednik nemudoma in odločno odzval: »Naša država bo vsako jedrsko raketo, izstreljeno s Kube na katerokoli državo na zahodni polobli, razumela kot napad Sovjetske zveze na Združene države Amerike, kar bo zahtevalo povračilne ukrepe proti Sovjetski zvezi.« Hruščov je k sreči spoznal, da mora rakete umakniti s Kube, Združene države Amerike pa so privolile, da bodo svoje rakete odstranile iz Turčije. Medsebojno uničenje je bilo preprečeno, evropska komunistična vladavina pa je nepričakovano propadla okrog četrt stoletja pozneje brez kakršnegakoli oboroženega spopada zaradi njene lastne notranje šibkosti in moralne moči voditeljev svobodnega sveta, kot so bili papež Janez Pavel II., predsednik Ronald Reagan in drugi. Ameriške rakete, razpršene po večini zahodne poloble, so pomagale obvarovati deželo svobode in priložnosti pred grožnjami komunistov, da bodo Ameriko pokopali bodisi z vojaško silo bodisi z revolucijo. Danes naši bralci verjetno ne bodo več presenečeni ob navedbi dejstva, da so tudi ameriški Slovenci sodelovali pri varovanju Amerike in svobodnega sveta. Pomagali so razviti ameriški raketni program tako za miroljubno uporabo kot za vojaško svarilo. Verjetno se bralci še spominjajo doslej predstavljenih rojakov, ki so mnogo prispevali k razvoju vesoljskih programov, na primer Repič (pri poletih na Luno), pa Maleker, Petrač in Repar. Morda se kdo celo spomni enega prvih slovenskih in evropskih vesoljskih pionirjev Hermana Noordunga Potočnika. Njegova knjiga iz leta 1929, ki smo jo omenjali v naši uspešnici Slovenian Heritage (Slovenska dediščina, trije natisi, 1981) in v drugih publikacijah, je, kot nam je potrdil tudi njegov urad, močno vplivala na Wernherja von Brauna, nemško-ameriškega očeta vesoljskih programov. Franklin ali Frank Puhek pa je bil eden tistih kar presenetljivo številnih ameriških Slovencev, ki so odigrali nadvse pomembno vlogo pri raziskovanju vesolja. Razvil je tudi usmerjevalni sistem rakete, v kateri je leta 1962 poletel v vesolje prvi Američan, astronavt John Glenn. Stari starši po očetovi (Puhkovi) in materini (Petričevi) strani so prišli v Ameriko iz Slovenije (s Trške Gore in iz Grosuplja) na začetku 20. stoletja. Najprej so se naselili v Chisholmu, pozneje pa v bližnjem Hibbingu v Minnesoti, kjer sta se moža zaposlila kot rudarja v bogatih rudnikih železne rude, ženi pa sta skrbeli za dom in tudi za hrano in stanovanje več neporočenih rudarjev podnajemnikov. Puhkovi stari starši so imeli enajst otrok, Petričevi pa štiri. Dva Puhkova brata, ki sta se jim rodila v Ameriki (eden je bil Franklinov oče), sta se poročila s Petričevima dekletoma. A naj vam najprej povem, kako sem izvedel za te zanimive ljudi. Za arhive našega Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča sem seveda hotel najti tudi čim več minnesotskih Slovencev, še posebej uspešnežev. Zelo so mi prišli prav napotki, naslovi in časopisni izrezki, ki so mi jih ljubeznivo pošiljali tamkajšnji prostovoljni sodelavci, med njimi zlasti najbolj zavzeta družinska prijatelja John Kovach iz Elyja in Anica Tushar iz Gilberta. Pomagal sem si tudi s številnimi stiki, ki se mi jih je posrečilo navezati na predavanjih in razstavah, ki sem jih imel na univerzi v Duluthu, v Mednarodnem železarskem muzeju v Chisholmu in v slovenski župniji v Evelethu, kjer je takrat župnikoval slovenskohrvaški rojak Frank Perkovich, široko znan kot »polka priest« ali polka duhovnik. V Duluthu ter v Mednarodnem železarskem muzeju in Raziskovalnem centru, kjer smo že prej uspeli s priporočili slovenskoameriške umetnice Lillian Brulc iz Jolieta v Illinoisu kot najboljše ustvarjalke tamkajšnjega spomenika slovenskemu rudarju, sem spoznal tudi Vido Ponikvar, izredno vplivno javno delavko v vsej Minnesoti in urednico časopisa Tribune Press, na katerega sem se takoj naročil. Prav v njem sem skozi leta našel mnogo dragocenih člankov in podatkov o Slovencih v Minnesoti, ki so mi omogočili začetek podrobnejših raziskav in znatno obogatitev naše izjemno zajetne arhivske zbirke. Tako sem leta 1989 našel tudi članek z naslovom »Bratje Puhek so morda postavili rekord: trije diplomanti Akademije vojnega letalstva v eni družini«. Tam je bila tudi fotografija s podnapisom, ki je veliko povedal: »Neznansko ponosen dedek s tremi vnuki, diplomanti Akademije ameriškega vojnega letalstva v Colorado Springsu. Od leve proti desni: Peter, Jim, John Puhek starejši, in Gary. /.../ Vsi so obiskali pokrajino Iron Range. Njihova babica je pokojna Frances Petrich Puhek.« Takoj sem začel raziskovati Puhkov »klan« in nazadnje odkril tudi raketnega znanstvenika in snovalca raket Franklina Puhka, ki ga danes ponosno predstavljamo. Franklinov oče Frank starejši, rojen v Ameriki, je čez dan delal kot električar v rudarskem podjetju v Hibbingu, imel pa je tudi majhno delavnico v kleti svojega doma, kjer je ponoči in med konci tedna popravljal električne motorje za druga rudarska podjetja in zasebne stranke. Takšno težko – »dvojno« – delo sploh ni bilo nenavadno med priseljenci in njihovimi otroki. Tako lahko razumemo, zakaj so se uspešno vzpenjali na lestvici, ki je znana kot »American Dream« ali ameriški sen. Ta delovna etika, poleg varčnosti, podjetnosti in medsebojne pomoči, nam lahko pomaga odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj so imeli ameriški Slovenci po ameriškem javnem štetju leta 2000 med vsemi ameriškimi narodnostnimi skupinami (tudi angleško, irsko, škotsko, nemško, švedsko, francosko, italijansko, kitajsko, japonsko in drugimi), najnižji odstotek oseb, ki živijo v revščini. V pismu, ki mi ga je poslal 10. aprila 2006, je Franklin, ki se je rodil leta 1934 v Hibbingu v Minnesoti, ponosno omenil, da ga je oče do njegovega desetega leta naučil marsikatere spretnosti svoje obrti. Znal je npr. odviti tuljavo električnega motorja in namestiti novo. Kjub skromni delavnici je bilo očetovo podjetje precej uspešno. V Hibbingu, Chisholmu in v vsej pokrajini Iron Range je bil spoštovan in priljubljen. Ta izkušnja je mladega Franka prepričala, da bo nekoč postal elektroinženir. S tem ciljem v mislih je končal srednjo šolo v Hibbingu (eno največjih in najlepših tovrstnih šol v državi, ki jo je pozneje vodil slovenski ravnatelj William Lah) in nato dve leti študiral na višji šoli v Hibbingu (pozneje so jo preimenovali v tehniško višjo šolo, ki jo je vodil slovenski ravnatelj dr. Anthony Kuznik). Medtem je naš mladi rojak zagrabil za vsako delo: bil je mizar, delal je v tovarnah in med poletnimi počitnicami celo v rudniku. Leta 1956 se je poročil s srednješolsko ljubeznijo Dorothy. Junija 1959 je na univerzi v Minnesoti diplomiral iz elektroinženirstva. V začetku pomladi je več podjetij vabilo na razgovore diplomante iz Minneapolisa in St. Paula. Franklin, ki so ga posebej zanimale rakete, se je odločil za podjetje General Dynamics. Še isti dan, ko je diplomiral, je pripravil prtljago ter se z ženo in dojenčkom odpravil na pot v San Diego v Kaliforniji, kjer je mladi par decembra istega leta poleg sinka dobil še hčerkico Jane. Pri General Dynamics so ga vzeli v službo kot pomožnega inženirja v oblikovalsko skupino inercialnega senzorja za program medcelinskih balističnih raket vrste Atlas. Rakete so lahko imele jedrsko konico, doseg več kot 8000 kilometrov in so lahko dokaj natančno zadele izbrani cilj. Številne take rakete so namestili v skrita podzemna izstrelišča, raketne silose, na strateških krajih, da bi zavarovali Ameriko in odbili morebitni sovjetski napad. Franklin je v novi službi razvijal žiroskope in merilnike pospeševanja. Znanja ni črpal samo iz univerzitetnega študija, ampak, kot je ponosno poudaril, tudi iz izkušenj in spretnosti, ki jih je pridobil v očetovi kletni delavnici. Pri tem programu sta bila s sodelavcem odgovorna za celotno oblikovanje in razvoj električnega vezja in tehnične povezave z napajalniki inercialnih senzorjev. Razvil je več vrst žiroskopov za nadzor vodenja rakete in usmerjanje v pravo smer, da bi zadela načrtovani cilj. Prvi preskusi novih izboljšanih sistemov vodenja za rakete vrste Atlas so bili na Cape Canaveralu na Floridi in pozneje še v letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji (ki mu je po naključju malo pred Franklinovo upokojitvijo poveljeval podpolkovnik Jim Puhek, eden od vnukov priseljenca Johna Puhka). Mladi Franklin je moral velikokrat z žiroskopi odpotovati na območje preskusov. Inercialne senzorje, ki jih je General Dynamics kupoval od dobaviteljev, so sprva razvijali za letalstvo, zato so bili zelo veliki in težki. Franklin je razvil veliko lažje, »premične« žiroskope, ki so bili veliki samo še kot pločevinka kislega zelja (kot jih je duhovito opisal), drugi, stopenjski žiroskopi pa so bili nazadnje malo manjši od pločevinke paradižnikove juhe. Na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja se je Amerika dejavno vključila v vesoljsko tekmo. Tako je ameriško vojno letalstvo podjetju General Dynamics naročilo, naj rakete Atlas prilagodi, da jih bodo lahko uporabljali kot nosilne rakete. Med prvo prilagoditvijo so morali oblikovati adapter na raketni konici, da bi nanjo lahko namestili drugostopenjsko raketo vrste Agena. Da bi uravnovesili novo težišče kombinirane rakete, so morali opraviti mnogo zapletenih prilagoditev na daljinskem žiroskopu in tako je v glavnem po Franklinovi zaslugi nastala nova zasnova pomožne rakete vrste Atlas, s katero so v Zemljino orbito poslali neštete satelite. Pri General Dynamics so nato razvili mnogo večjo vesoljsko raketo Centaur, ki jo je bilo treba pritrditi na vrh primerno prikrojene nosilne rakete Atlas. Ta kombinacija je močno povečala celotno nosilnost in tako je Amerika lahko izstreljevala lunarne sonde in sonde za globoko vesolje na različne planete. Med sateliti, ki sta jih v orbito izstrelila Atlas Agena in Atlas Centaur, so bili sateliti za spremljanje vremena, komunikacije, vohunjenje za morebitnimi sovražniki Združenih držav Amerike, sistemi globalnega določanja položaja (GPS), kjer je mogoče s tremi sateliti v vesolju določiti natančen tridimenzionalni položaj kateregakoli predmeta v orbiti in na zemlji. Nato so spet spremenili konico Atlasa in jo prilagodili vesoljski kapsuli Mercury. Tako so utrli pot v zemeljsko orbito prvemu Američanu, astronavtu Johnu Glennu. On in šest drugih astronavtov iz Mercuryja je obiskalo General Dynamics, da bi se seznanili z raketoplanom in njegovim delovanjem. Franklin je moral predstaviti vodilne ali usmerjevalne žiroskopske sisteme in njihovo delovanje. Pozneje, preden je vsak astronavt poletel v orbito, je še enkrat obiskal raketne izvedence, da je z njimi pregledal raketoplan, dobil navodila in preveril podatke. Franklin nam je v pismu poročal, da je bil zlasti vesel pogovorov z Johnom Glennom, ki je nanj napravil močan vtis. Glenn je, kot vemo, prvi astronavt, ki ga je Amerika leta 1962 poslala v orbito in je pozneje postal ameriški senator iz države Ohio. Naštejmo, po abecednem redu, še šest drugih vesoljskih pionirjev z Mercuryja, s katerimi je Frank podobno sodeloval: M. Scott Carpenter, L. Gordon (Gordo) Cooper mlajši, Virgil I. (Gus) Grissom, Walter M. (Wally) Schirra, Alan B. Shepard mlajši, in Donald K. (Deek) Slayton. Franklin je v službi hitro napredoval. Leta 1960 so ga povišali v inženirja, leta 1964 v višjega inženirja, leta 1969 v strokovnega oblikovalca, leta 1979 v višjega strokovnega oblikovalca, leto pozneje v vodjo misijske avionike, leta 1984 v vodjo programa napredne avionike in leta 1988 v glavnega inženirja programa Thirsty Saber. Potem ko je izdelal miniaturne žiroskope, je z vedno večjo skupino inženirjev pod svojim vodstvom razvil visoko zanesljivega avtomatskega pilota in tiskana vezja iz mylarja ter druge naprave, ki so preštevilne in prezapletene, da bi jih mogli predstaviti v tem članku. Nato je v začetku leta 1980 postal odgovoren za zasnovo, razvoj in vgradnjo vseh elektronskih sistemov za rakete Tomahawk, začenši s tistimi za podmornice. Krila in smerne stabilizatorje je bilo treba zložiti v ohišje torpeda za izstrelitev, ko pa je bila raketa v zraku, so se odprli. Tomahawke je bilo moč izstreliti tudi iz zraka s pomočjo vrtečega se katapulta v prostoru za bombe. Malce prilagojeni Tomahawk so lahko izstrelili navpično iz izstrelitvene cevi na ladijskem krovu, z zemlje ali iz premičnih izstrelitvenih cevi na kopnem. Naslednji Franklinov podvig je bil manevrirni izstrelek, ki je moral imeti možnost izstrelitve iz zraka. Moral je ostati čim dlje kar najbolj neviden za radar in človeško oko. Večina Franklinovega dela je bila seveda strogo zaupna, zato mnogo njegovih uspehov niso smeli objaviti. Dejansko je moral v tistih nevarnih časih varnostnemu oddelku sporočiti podroben načrt poti, kamorkoli je šel. Na vsakem koraku so ga tudi spremljali lepo oblečeni agenti, ki so varovali njega in tajnosti, ki so mu bile znane. Za program »Thirsty Saber«, pri katerem je Franklin sodeloval kot glavni inženir, so potrebovali izredno izpopolnjene vodilne in navigacijske senzorje, saj je raketa pogosto morala preleteti na tisoče kilometrov in najti vnaprej točno določen cilj, npr. stavbo in točno določeno okno ali vrata, kjer je eksplodirala. Ni treba posebej poudarjati, da je Franklin, pionirski snovalec številnih sistemov za vodenje raket, pa tudi za prilagoditev nosilnih raket za vesoljska plovila, prejel mnogo priznanj, razen seveda za delo na najbolj tajnih projektih. Znan je bil tudi po uspešnih prizadevanjih za zmanjšanje stroškov. Tako je bil npr. odlikovan, ker je svojemu oddelku samo v zadnjem četrtletju leta 1988 prihranil 1.738.437 dolarjev. Poučeval je tudi na raznih tečajih, med drugim na tečaju o teoriji nadzornih sistemov na državni univerzi v San Diegu. Ko je General Dynamics leta 1992 prodal Convairjev sistem v San Diegu in ko naj bi se Franklinov inženirski oddelek preselil v Tuscon v Arizoni, se je odločil, da se bo po 33 uspešnih delovnih letih upokojil. Končno je lahko užil več prostostosti, se predal branju, kolesarjenju, ribolovu, opazovanju ptic ter potovanjem z Dorothy, otroki in vnuki. Pred kratkim sem gospodu Puhku spet poslal eno izmed mnogih pisem, v katerem sem mu povedal, da sem začel za časopis Slovenian American Times pisati članek o njem, ki ga bom, če Bog da, pozneje razširil in uredil za objavo v še eni čudoviti knjigi o dosežkih Slovencev po svetu. Prosil sem ga tudi za boljši dvojnik ene od fotografij, ki sem jih želel vključiti, če ga morda ima. 8. aprila sem prejel elektronsko pismo gospe Dorothy Puhek z naslednjim žalostnim sporočilom: »Žal vas moram obvestiti, da je moj dragi Frank pred desetimi dnevi umrl zaradi zapletov raka na prostati. Zelo ga pogrešam po 54 letih zakona. /.../ Če vam lahko kakorkoli pomagam, mi prosim sporočite.« Užaloščen sem lahko samo izrekel iskreno sožalje njej in drugim sorodnikom. Franklin, vnuk slovenskih priseljencev, elektroinženir in raketni znanstvenik ter snovalec, ki je tako uspešno razvijal in izboljševal ameriške raketne in vesoljske programe, je odšel na zadnjo in najdaljšo pot. Naj zgled njegovega marljivega dela in izjemnih dosežkov še naprej navdihuje ter spodbuja prizadevanja za napredek in varnost Amerike in domovine njegovih prednikov Slovenije in za pravičen mir med vsemi narodi sveta. Ameriški Slovenec z dolenjskimi koreninami učil astronavta Johna Glenna pilotiranja raketoplana Ko je letos 8. decembra v Columbusu, Ohio, v starosti 95 let umrl John Glenn, prvi ameriški astronavt in poznejši zvezni senator (1974-1999), ga je upravičeno v osmrtnicah opeval domala ves svet. Bil je eden največjih sodobnih ameriških junakov. Tudi naše Slovensko ameriško raziskovalno središče in gotovo še marsikak ameriški Slovenec hrani pisma, ki smo jih dobivali od senatorja Glenna, saj je bolj kot je danes v navadi vzdrževal stike s svojimi volilci in je sam ali njegov urad redno odgovarjal na pisma. Le kdo pa ve, da je astronavt Glenn imel ameriškega slovenskega "inštruktorja" pred svojim prvim poletom v orbito dne 20. februarja 1962 in istočasno prvem poletu pionirske skupine Mercury 7 astronavtov?! Vsi ti astronavti so pred poleti prihajali v podjetje General Dynamics, kjer jih je seznanjal z raketoplani in njih pilotiranjem slovenski ameriški vrhunski strokovnjak za medcelinske in vesoljske rakete Franklin Puhek, rojen v Hibbingu v Minnesoti, čigar stari starši (Puhek in Petrič) so bili priseljenci iz Grosuplja in Trške gore v Sloveniji. "Mercury 7" astronavti so bili nesporni pionirji ameriških vesoljskih poletov. Naštejmo njihova imena: John Glenn, M. Scott Carpenter, L. Gordon (Gorbo) Cooper, ml., Virgil L. (Hus) Grissom, Walter M. (Wally) Schirra, Allan B. Shepard ml. in Donald K. Slayton. Čeprav je Puhek vseh sedem vesoljskih pionirjev pred poleti seznanjal z Mercury raketoplani, mi je v enem svojih pisem omenjal, da je bil posebno vesel pogovorov z Johnom Glennom, ki je nanj napravil močan vtis. Franklin Puhek, prejemnik številnih priznanj, je umrl leta 2010. Leto pozneje je izšla ameriška spominska znamka "Project Mercury" v počastitev prvega, izredno plodnega desetletja vesoljskih programov, kjer je tako odločilno sodeloval tudi naš rojak Puhek, skupaj z več drugimi slovenskimi ameriškimi vesoljskimi strokovnjaki. Poglavje o njem smo na straneh 71-77 objavili v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji: Njihove sledi na Zemlji in v vesolju (Založba Družina, 2015) in v angleški izdaji, Slovenian American Inventors and Innovators: Their Contributions to America and the World (Družina, 1916, strani 72-79). V obeh bibliofilskih izdajah je tudi več slik Puhka in nad sto drugih naših izumiteljev in inovatorjev in njih stvaritev ter številnih odlikovanj, ki so jih za svoje dosežke sprejeli. Kateri Slovenec bi ne bil ponosen nanje? prof. dr. Edi Gobec Izumi Slovencev v Ameriki Med ameriškimi Slovenci so pionirji letalske in vesoljske tehnologije ter še številni drugi znanstveniki. 1 / 4 2 / 4 Prvi vtis šteje www.rosa.si S pravo vrečko zagotov naredite dobrega. Preverite na rosa.si! Ko je med nedavnim obiskom Slovenije razvpiti ameriški režiser Michael Moore prenehal duhovičiti o Sloveniji, Slovaški in predsednikovi ribici, se je resno vprašal: "Ali si ne želite, da bi Slovenci lahko delovali po vsem svetu? Mogoče bo nekoč neki Slovenec, ki bo delal v ZDA, našel zdravilo proti raku." Ob tem je mislil, da imamo pri nas tako dober izobraževalni sistem, da naši znanstveniki lahko delujejo povsod po svetu, in da v tem ni nič slabega, saj bodo tudi v tujini še vedno Slovenci. Slovenec, izumitelj zdravila za hemofilijo A Michael Moore ne ve, da je v Ameriki že Slovenec, ki deluje na področju iskanja zdravila. In to ne le za raka, temveč tudi za Alzheimerjevo bolezen in hemofilijo. Gordon Vehar je podpredsednik biotehnološkega podjetja BioMarin in je bil dvakrat izbran za ameriškega izumitelja leta ter ima več kot 30 patentov. Res pa je, da se Gordon Vehar ni šolal v Sloveniji, temveč v ZDA, saj je ameriški Slovenec. In še zdaleč ni edini ameriški Slovenec, ki je z inovacijami ali izumi pomembno zaznamoval svet. "Slovenskih priseljencev in njihovih potomcev je v ZDA nekaj med eno desetino in eno petino enega odstotka ameriškega prebivalstva. In vendar je ta neznatni slovenski drobec dal Ameriki kar tri odstotke njenih zveznih senatorjev in približno enak delež aktivnih astronavtov," je zapisal profesor Edi Gobec, zaslužni profesor kentske državne univerze v Ohiu, ravnatelj slovenskega ameriškega raziskovalnega središča v Clevelandu in avtor knjige Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina. V njej je opisanih nad sto slovenskih ameriških izumiteljev in inovatorjev, o katerih v Sloveniji ne vemo veliko. "Prvi vtis je morda, da prevladujejo fiziki in kemiki, a vrhunske dosežke so dosegli tudi vsakovrstni inženirji in drugi inovatorji," o področjih, na katerih delujejo slovenski inovatorji v Ameriki, razmišlja profesor Gobec: "Dejavni in izredno uspešni na zelo velikem številu področij, od avtomobilske, avtobusne, ladjedelniške, letalske in vesoljske industrije, do izumov v računalništvu, kriogenični mikrovalovni, metalurški in tekstilni tehnologiji, poleg čudovitih dosežkov v medicini in farmakologiji." Pionirji vesoljske tehnologije V Sloveniji so najbolj znani astronavti Ronald Šega, Jerry Linenger in Sunita Williams, pa tudi raziskovalec pri Nasi Dušan Petrač. Toda k osvajanju vesolja so pripomogli tudi drugi Slovenci. Franklin Puhek je bil eden pionirjev osvajanja vesolja. Izumil je usmerjevalni sistem raketoplanov Mercury. Pred poletom je poučeval Johna Glenna in še šest astronavtov, kako se pilotira raketoplan. Bil je vnuk slovenskih priseljencev iz Minnesote, ki so se v Ameriko kot ekonomski migranti preselili v začetku 20. stoletja. Oče, sicer električar v rudniku, ga je navdušil nad tehniko in zato se je odločil, da bo elektroinženir. Ko je diplomiral, je dobil službo v podjetju General Dynamics iz Minnesote in se s svojo mlado družino preselil v Kalifornijo. Pri podjetju je delal 33 let. Poleg sistemov za Mercury je v 80. letih sodeloval tudi pri razvoju elektronskih sistemov za rakete Tomahawk. K razvoju vesoljske tehnologije je pripomogel tudi Edward Repič, ki je odločilno pomagal pri konstruiranju Apolla 11. Buzz Aldrin mu je podaril podpisano fotografijo z Lune z zahvalo, ker ga je spravil tja. Prav z njim pa Repič zdaj sodeluje pri projektu raziskav, kako bi lahko pristali na Marsu. Oče boeinga 747 Slovenski inženirji pa so bili zelo dejavni tudi v letalstvu. Max Stupar, priseljenec iz Metlike, je že okoli leta 1910 prispeval ključno znanje pri masovni proizvodnji letalskih delov, vključno z deli za bombnik B-29. Leta 1944 so ga v časopisu The Atlanta Journal opisali kot "očeta množične letalske proizvodnje". Joseph Sutter, sin priseljenca Franca Suhadolca, ki je v Ameriko prišel v času zlate mrzlice, je vodil 4500 inženirjev pri konstrukciji boeinga 747, zato je zaslovel kot "oče boeinga 747". Leta 1985 je dobil priznanje ZDA za tehnološki prispevek pri razvoju komercialnih reaktivnih letal. Leta 2011, na njegov 90. rojstni dan, je po njem Boeing poimenoval glavno inženirsko stavbo oddelka za komercialna letala. Računalniki, avtomobili in čistilne naprave Med izumitelji in inovatorji slovenskih korenin ni pravila, ali so iz prve ali druge generacije priseljencev. "Pred drugo svetovno vojno so se celo med Judi in gotovo med Slovenci kot izumitelji in inovatorji močneje uveljavili šele v Ameriki rojeni otroci priseljencev," je razložil Edi Gobec: "Zdi se, da na splošno – z izjemo političnih emigrantov, npr. evropskih beguncev, nobelovcev in tistih študentov priseljencev, ki po študiju ostanejo v Ameriki – to v glavnem tudi za Slovence drži še danes. Seveda pa so izjeme. France Rode, izumitelj legendarnega kalkulatorja HP-35, ki je bil prelomnica v računalniški tehnologiji, je v Ameriko prišel v 60. letih z ladjo in 80 dolarji v žepu. Kot je dejal v intervjuju za revijo Jana leta 2012, se nikoli ni imel za Američana. Njegov prvi ameriški izum je bil stroj za hipnotiziranje, nato pa je bil 20 let v službi pri Hewlett-Packardu. Čeprav je bil HP-35 uspešnica, je še bolj ponosen na poslovni kalkulator HP 80. Upokojenec, ki živi nedaleč od Standforda v Kaliforniji, na uspeh v svojem življenju gleda takole: "Pomembno je, da sem nekaj naredil, ne pa da sem nekaj zaslužil." Tudi John Bucik, avtomobilistični inovator, se je v Ameriko leta 1959 priselil sam. Kmalu zatem se je zaposlil kot razvojni inženir v avtomobilskem oddelku podjetja Sun Electronic, pozneje pa ustanovil svoje podjetje za izdelavo avtomobilskih prototipov. Na svetovni razstavi v New Yorku leta 1964 so razstavili avtomobil prihodnosti, ki je tedaj požel mnogo pozornosti. Eden njegovih avtomobilov je bil poimenovan Trieste, z njim pa je odšel na turnejo po Evropi. Zasnoval pa je tudi podmornico in futuristični avtodom s kaminom in slapom v notranjosti. Približno ob enakem času se je v ZDA priselil tudi Miloš Kroft, ki je študiral v Ljubljani in Pragi. Že v Sloveniji se je seznanil s tehnologijo proizvodnje papirja. V Ameriki je nato ustanovil svoje podjetje in iznašel način čiščenja in recikliranja vode v papirni industriji, ki se zdaj uporablja po vsem svetu. Profesor Gobec bi se težko odločil, kateri je najpomembnejši izum ali inovacija, ki so jo prispevali ameriški Slovenci: "Ali je najpomembnejše Sutterjevo "očetovstvo" letala 747? Ali so morda pomembnejši "press-o-jet" vbrizgalniki Franka Ziherla, ki po vsem svetu preprečujejo epidemije? Ali pa morda odkritja dr. Veharja, ki omogočajo uspešno zdravljenje hemofilije, in njegovi 'izumi stoletja' pri zdravljenju srca in raka, ki rešujejo na milijone življenj po vsem svetu? Ali je pomembnejše čiščenje vode Miloša Krofta v 77 državah sveta ali Puhkovo nepogrešljivo poučevanje prvih sedmih ameriških astronavtov?" Vsak od njih pa je nedvomno prispeval droben kamen v reki razvoja človeštva Ekskluzivni prvi vtisi iz Trumpove inavguracije: Prisega pri dveh Biblijah in dan, ko je moč vrnjena ljudem 21. 1. 2017, 7:51 73 Facebook Twitter (Foto: epa) Donald Trump je slovesno in častno prisegel za 45. predsednika ZDA ter na tisoče zbranih navdušil s svojim čustvenim in domoljubno obarvanim govorom, kjer je poudaril, da bo z njim Amerika spet uspešna in da se rojeva novo tisočletje, nova doba, nova prihodnost. Iz Washingtona je prve vtise inavguracije, ekskluzivno za Nova24TV, strnil poslanec največje opozicijske stranke Žan Mahnič, ki je povedal, da “Američani z novim predsednikom čutijo, da zopet dobivajo svojo državo nazaj. Državo, ki je bila ukradena s strani elit, s strani tistih, ki financirajo kaos,” ob tem pa dodal, da so občutki po takšnem dogodku izjemni: “enostavno nepozabno, gre za dogodek, ki si ga bom za vedno zapomnil.” Celoten pogovor s poslancem Žanom Mahničem o prvih vtisih inavguracije si lahko ogledate tukaj: Trumpov govor navdušil: Kaplje dežja, čustvene besede in bučen aplavz Inavguracija 45. predsednika ZDA na 20. januar 2017 se bo v zgodovino zapisal tudi za Slovenijo. Donald Trump je prisegel pri dveh Biblijah (svoji in tisti znameniti, pri kateri je prisegel tudi Abraham Lincoln), ki ju je držala Slovenka Melanija Trump, ki je s tem postala tudi prva dama največje svetovne velesile, ZDA. Žan Mahnič: “Trump je večkrat omenil Boga, srce, državo, ponos, domoljubje, patriotizem, tako da res zgodovinski govor, ki cel svet navdaja z upanjem.” Prvi nastop Donalda Trumpa v vlogi predsednika ZDA so pospremile kaplje dežja, govor pa je bil izrazito čustven in domoljubno obarvan. Predsednik Trump je med drugim dejal: “Naj smo črni, beli, vsi krvavimo z isto barvo patriotizma, vsem pripadajo enake svoboščine pod isto zastavo.” Vabljeni k ogledu ekskluzivnega pogovora s Tomažem Liscem, ki se je v Washingtonu udeležil gala večerje v čast bodoči prvi dami slovenskega rodu Melaniji Trump. Trump: Moč jemljemo Washingtonu in jo vračamo ljudem “Množica je govor spremljala z navdušenjem, velikokrat so predsednika Trumpa prekinili z aplavzom,” je povedal Mahnič in poudaril, da se mu je v spomin najbolj vtisnilo, ko je Trump dejal, “da z današnjim dnem ne gre samo za zamenjavo dveh administracij, ne gre le za zamenjavo med dvema političnima strankama, ampak da z današnjim dnem moč jemljejo Washingtonu in jo dajejo nazaj ljudem.” Žan Mahnič: “Američani z novim predsednikom čutijo, da zopet dobivajo svojo državo nazaj. Državo, ki je bila ukradena s strani elit, s strani tistih, ki financirajo kaos, kot je George Soros. Državo, ki je ugrabljena s strani tolp, s strani radikalnih muslimanov, s strani nezakonitih priseljencev, s strani tistih, ki skrbijo za to, da se Američani ne počutijo varne.” Trump: Nihče ne bo pozabljen Trump je v svojem govoru povedal, da je dovolj odhajanja delovnih mest iz države in da se bodo vrnila nova, kvalitetna delavna mesta, predvsem pa, da nihče od Američanov ne bo več pozabljen, kot se je to v preteklosti prevečkrat zgodilo. Po Trumpovih besedah so Američani v preteklosti preveč delali red po svetu, pozabili pa so na red doma, prav tako so preveč zagovarjali varnost drugod, pozabili pa so na svojo lastno varnost. Tako kot so drugim branili meje, pozabili pa so braniti svoje. Večina Američanov verjame, da se bo to pod Trumpovim vodstvom spremenilo, zato od novega predsednika upravičeno pričakujejo veliko. (Foto: Facebook/@Žan Mahnič) (Foto: Facebook/@Žan Mahnič) Žan Mahnič: “Socialistom še vedno ni jasno, kaj se je tukaj v ZDA zgodilo, ampak prav oni so tisti, ki so v zadnjih letih vodili takšno politiko, da je sedaj prišlo do neke točke preloma, ko bo treba stvari, ki so jih socialisti pripeljali do neke skrajne točke, popraviti in da ne rečem odpraviti in politiko začeti na novo.” Varnost na najvišjem nivoju, nič ni bilo prepuščeno naključju “Za varnost je bilo poskrbljeno res na nivoju, Američani so se res odlično organizirali in nobene stvari niso prepustili naključju. Bili sta dve točki, kjer smo se morali identificirati in pokazati vstopnico, ki smo jo imeli za inavguracijsko prireditev. Na prvi točki je bila samo kontrola vstopnic, na drugi točki pa je bilo treba iti skozi detektor kovin. Nismo smeli vstopiti z dežniki, nahrbtniki,” opisuje Mahnič in dodaja, da je bilo do prizorišča nemogoče priti razen preko teh vstopnih točk, saj je bila “policija na vsakem koraku, helikopterji so preletavali prizorišče, na strehah pa so bili ostrostrelci.” Preberite tudi članek “Donald John Trump je 45. predsednik Združenih držav Amerike”. NATO ob Trumpovem prevzemu oblasti vznemirjen Žan Mahnič se bo v ponedeljek (23. 1. 2017) udeležil parlamentarne skupščine NATA, kjer bo glavna točka pogovorov Ameriška zunanja in varnostna politika s predsednikom Donaldom Trumpom. “Med kolegi v parlamentarni skupščini NATO je kar nekaj vznemirjenja oz. nervoze, ker ne vedo, kaj bo Trumpova zunanja politika prinesla zvezi NATO. Predvsem tistim državam, kamor štejem tudi Slovenijo, ki zadnja leta izigravajo sistem, ki samo obljubljajo in nič ne naredijo,” je razpoloženje v zvezi NATOM opisal poslanec SDS. Področja varnosti se je Trump dotaknil tudi v svojem govoru, kjer je poudaril, da je dovolj politikov, ki samo govorijo in nič ne naredijo in da je čas za politike, ki bodo dejansko kaj naredili. “Tukaj mislim, da bo predsednik Trump zahteval, da se dvigne obrambne proračune in da se breme bolj porazdeli, da ne bo celo breme na ZDA in Britaniji ali ostalih državah, ki že sedaj za obrambo namenjajo 2 ali več odstotkov BDP,” je prepričan predsednik odbora za obrambo v Državnem zboru RS, ki ob tem dodaja: “Po besedah republikancev, ki so blizu Donalda Trumpa, bo slednji še vedno imel tiste senatorje, ki tvorijo trdno jedro republikanske stranke, ki bodo skrbeli, da bo linija do zveze NATO, takšna kot je.” Celoten govor Donalda Trumpa si lahko ogledate na tej povezavi. Med mediji velika panika: Se bo (ne)naklonjenost do Trumpa spremenila? “Menim, da se mediji ne bodo spremenili, dokler se ne bodo hoteli, vprašanje je samo, do kakšne mere bodo Trumpa napadali,” opozarja Mahnič in ob tem poudarja, da je Donald Trump tisti, ki je medije že premagal, saj je kljub vsem polenom, ki so mu jih metali pod noge in ga večkrat označili za odpisanega, da njegovo vedenje ni primerno, da njegove besede niso primerne, vendarle slavil s svojo zmago na volitvah. Žan Mahnič: “Če se bo to tako nadaljevalo, bodo tudi v drugih državah stranke, ki opozarjajo na to, kako so države ugrabljene s strani lobijev in kako te lobije podpirajo mediji, govorim tudi o Sloveniji, bodo volitve, ki nas čakajo v prihodnosti, zagotovo zmagovite za konservativne stranke.” “Tukaj je velika panika na medijskem področju, kot tudi pri nas, saj se z ljudmi, politiki, kot je Donald Trump, kot je ne nazadnje tudi madžarski premer Viktor Orban, tudi politična korektnost umika oz. se njen mit razbija,” analizira stanje v ZDA Mahnič in ob tem pojasnjuje, da so predstavniki levice t. i. politično korektnost “ustvarili za svoje potrebe, da so lahko vsakega označili za fašista, za rasista, ko so v to politično korektnost zavili praktično vse – enakost spolov, sovražni govor, pravice, dolžnosti … To se jim sedaj podira.” 1 od 23 Nekaj citatov iz inavguracijskega govora predsednika ZDA Donalda Trumpa: “Danes je poseben dan zato, ker prenašamo moč iz establishmenta na ljudstvo!” “20. januar bo šel v zgodovino kot dan, ko so državljani spet postali vladarji te države. Spremembe se začnejo tukaj in zdaj. Ta trenutek pripada vam, ki ste zbrani tu, ki gledate. ZDA so vaša država!” “Bogastvo srednjega razreda je bilo ukradeno in razdeljeno po celem svetu!” “Od tega dne naprej bomo imeli novo vizijo. Od tega dne naprej bo Amerika na prvem mestu!” “Združili bomo svet v boju proti radikalnemu islamizmu. Tega bomo popolnoma izkoreninili.” “Delimo si eno srce, en dom in eno slavno prihodnost! Skupaj bomo Ameriko naredili močnejšo, bogatejšo, varnejšo in seveda – spet veliko.” “Hvala vam! Bog vas blagoslovi in bog blagoslovi Ameriko!” Jure Ferjan Oath of office of the President of the United States "I do solemnly swear (or affirm) that I will faithfully execute the Office of President of the United States, and will to the best of my ability, preserve, protect and defend the Constitution of the United States. So help me God" “I do solemnly swear (or affirm) that I will support and defend the Constitution of the United States against all enemies, foreign and domestic; that I will bear true faith and allegiance to the same; that I take this obligation freely, without any mental reservation or purpose of evasion; and that I will well and faithfully discharge the duties of the office on which I am about to enter: So help me God,” Poglejte si to neverjetno incestno hobotnico dveh butičnih bank Foruma 21 – Factor banke in Probanke 22. 1. 2017, 5:00 89 Facebook Twitter Foto: arhiv preiskovalne komisije o preiskovanju bančne in finančne kriminalitete, ki jo vodi dr. Anže Logar “Če greste na banko po kredit 10 tisoč evrov, boste plačali najmanj 500 evrov stroškov odobritve. Mi smo naleteli na primere, ko si je posameznik izposodil 1 milijon evrov in so stroški odobritve zanj znašali ‘neverjetnih’ 42 evrov. Ko ugotoviš, da so se taki postopki ponavljali, potem si lahko misliš le to, da je moralo v našem bančnem sistemu močno zaškripati. Kmalu ugotoviš, da je šlo narobe vse, kar je lahko šlo narobe. Da so tisti podsistemi, ki so vzpostavljeni zato, da skrbijo za etično upravljanje v bančnem sistemu, v našem primeru odpovedali. Nekateri bodo rekli, da je bilo to naključje, a težko je verjeti, da je toliko naključij na enem mestu,” je povedal predsednik preiskovalne komisije, ki raziskuje bančno luknjo, Anže Logar. O bančni luknji in zlorabah v slovenskem bančnem sistemu, natančneje, ali gre pri tem za splet okoliščin ali pa za kriminalno dejanje, je v Pastoralnem domu Svetega Jožefa v Preski pri Medvodah spregovoril poslanec SDS, Anže Logar, ki vodi parlamentarno preiskovalno komisijo o zlorabah v bančnem sistemu. Dejstvo je, da odločitve v bančništvu spet plačujemo slovenski davkoplačevalci, na kar je opozoril profesor Jože Duhovnik. “Trditev, da nam ne bo treba nič plačevati južnim republikam, se je izkazala za napačno. In ko se bo izkazalo, da so nekateri poštenjakarji odlični lažnivci, bomo videli, da je resnica nekje drugje. Zgodba o bančni luknji je namenjena, da ljudje vedo, kako se ta sistematično dela, kako so kreditni odbori dali 15 milijonov evrov, pa nihče tega ne sme izvedeti, ker je to bančna tajnost in še mnogo drugih zgodb, ki bi morale biti na vodilnih televizijah,” je v uvodu izpostavil Duhovnik. Štiri leta po sanaciji bančne luknje še noben bankir ne “sedi” Logar pa se je razgovoril o ugotovitvah njegove parlamentarne preiskovalne komisije, ki ugotavlja odgovornost za največjo bančno luknjo v zgodovini Slovenije, ki pa žal ni edina bančna luknja pri nas. “Eno smo že sanirali, sanacija je bila končana 1997, a so se vzpostavile okoliščine za novo bančno luknjo, ki smo jo sanirali leta 2013. Smo leta 2017, a še noben bankir ne sedi,” je dejal. Prepričan je, da se nihče, razen bančnikov, ne bi smel strinjati s takim razpletom, ker “kadar ne odkriješ krivca ali pa ti niso penalizirani, vzpostavljaš pogoje, da se ponovi zločin, kriminal ali podobno ravnanje.” Če bi se odločili, da banki ne zaupate več, in ves denar dvignili, bi se bančni sistem sesul v nekaj dneh “Bančni sistem je hrbtenica finančne stabilnosti države,” pravi Logar ter dodaja, da je to ključni vzvod, ki poganja gospodarstvo, zato v bančništvu veljajo posebna pravila. “Morajo se, ko poprimejo za to zahtevno nalogo, soočiti in se zavedati, da ne upravljajo s svojim, ampak s tujim denarjem, zato bi morala biti odgovornost še toliko večja, ker posledice nosijo drugi, ne bančniki.” Vse prisotne na predavanju je soočil z resnico: “Oni denar, s katerim varčujete za svojo prihodnost, porabljajo zato, da ga investirajo, da ga dajejo kot kredite drugim fizičnim in pravnim osebam in jim zaračunajo obresti ter na ta način služijo. V kolikor bi vsi izgubili zaupanje v bančni sistem in bi vi ugotovili, da je bolj pametno in varneje imeti denar v nogavici kot v banki in bi šli dvignit ves denar, bi se bančni sistem sesul v nekaj dnevih, ker bi bankam zmanjkalo likvidnega denarja in ne bi imele več denarja za poplačilo zapadlih obveznosti, izplačilo plač, kreditov itd. Skrb za stabilen finančni sistem je zlato pravilo, ki vzpostavlja poseben režim nadzora bančnega poslovanja, ki določa posebej rigorozno zakonodajo – zakon o bančništvu, ki je temelj vsakega bančnega sistema, in regulatorja, torej Banko Slovenije, ki bdi nad izvajanjem tega zakona.” V Sloveniji so se anomalije razvile do ekscesnih dimenzij “Na deklarativni ravni imamo v Sloveniji vse, kar moramo imeti, da ohranjamo stabilen bančni sistem. V realnosti pa se kažejo anomalije in v Sloveniji so se te anomalije razvile vse do ekscesnih dimenzij. Zakaj je prišlo do tega, je treba širše pogledati,” je prepričan Logar. Pri zagotavljanju bančnega sistema imamo namreč štiri stebre: (1) državo, (2) vlogo lastnikov in nadzornikov – lastnik postavlja nadzornika, vendar pa imamo v Sloveniji “rahlo invaliden sistem, ker imamo veliko državnega lastništva in država igra vlogo lastnika bančnega sistema in tudi nadzornika”, (3) vloga uprav in bankirjev, kjer pa se pojavlja vprašanje, ali so to častne, etične, zaupanja vredne osebe ali ne. Zadnji “steber” pa je vloga (4) bančnega policista, torej Banke Slovenije. “Ali ta opravlja nalogo nadzora nad bančnim poslovanjem?” se je vprašal Logar in prišel do ugotovitve, da je nadzor šibak in da nepravilnosti ostajajo neopažene, zato se velikokrat zgodi, da “priložnost dela tatu, nadzorniki pogledajo upravam malo skozi prste ali pa gredo celo z roko v roki v primeru kaznivih dejanj.” “V Sloveniji je nastala 5-milijardna bančna luknja. Profesorji in ekonomisti se večkrat sklicujejo na to, da je bančna luknja posledica zunanjih dejavnikov. To je samo delno res; v drugem delu gre za huda kazniva dejanja, ki so zaenkrat ostala še nekaznovana. Zakaj je to tako, ima vsak svojo razlago.” Ko je “posebnim osebam” dovoljeno več kot ostalim Logar je poudaril, da v razviti demokraciji velja, da se kršitve in kazniva dejanja dogajajo, vendar so organi pregona in sodni sistem na podlagi vladavine prava vzpostavljeni tako, da v primerih kršitev krivci v veliki meri tudi odgovarjajo. “Ravno ta strah, da če kršiš zakone, boš odgovarjal, deluje preventivno, da se te stvari ne dogajajo pogosteje. Ko sem po dolgih procesijah le uspel pridobiti dokumentacijo, ki je označena kot bančna tajnost, poslovna skrivnost in podobno, sploh nisem mogel verjeti, da so se takšne stvari dogajale v našem sistemu. Ko sem nadalje preverjal, sem ugotavljal, da to niso bile izjeme, ampak kar pravilo poslovanja v določenem sistemu,” je opisal svoje začudenje ter dodal, da so kršitve opravljale “posebne osebe v posebnem razmerju z vodstvom določenih bank, ki so si lahko dovolile več.” “Če greste na banko po kredit 10 tisoč evrov, boste plačali najmanj 500 evrov stroškov odobritve. Mi smo naleteli na primere, ko si je posameznik izposodil 1 milijon evrov in so stroški odobritve zanj znašali ‘neverjetnih’ 42 evrov. Ko ugotoviš, da so se taki postopki ponavljali, potem si lahko misliš le to, da je moralo v našem bančnem sistemu močno zaškripati. Kmalu ugotoviš, da je šlo narobe vse, kar lahko gre narobe. Da so tisti podsistemi, ki so vzpostavljeni zato, da skrbijo za etično upravljanje v bančnem sistemu, v našem primeru odpovedali. Nekateri bodo rekli, da je bilo to naključje, a težko je verjeti, da je toliko naključij na enem mestu.” Factor banka in Probanka – butični banki Foruma 21 Ko se je Logarjeva komisija lotila pregledovanja bančne dokumentacije, se je sprva odločila za Probanko in Factor banko, ki sta bili butični banki Foruma 21, želeli pa so videti tudi vlogo in odgovornost regulatorja, torej Banke Slovenije. Naleteli so na precej zanimivih dejstev, saj so bili kreditni postopki zelo neurejeni ali pa dogovorjeni brez natančno določenih internih pravil, čeprav je Banka Slovenije že konec leta 2006 od teh dveh bank, torej ko so se začeli pojavljati t. i. tajkunski krediti, zahtevala vpeljavo zelo rigoroznih internih pravil, ki bi natančno določali postopek kreditiranja. “Banka Slovenije je ugotovila šele po treh letih, da Factor banka teh internih pravil nima vpeljanih. Po tolmačenju nekaterih pravnikov pa je za obdobje, ko ni bilo sprejetih internih pravil, nemogoče preganjati upravo te banke za odškodninsko odgovornost.” “Kot davkoplačevalca, ki je za bančno luknjo plačal 2500 evrov, me rezultat ne zadovolji.” Za pregon tovrstnih kaznivih dejanj oziroma bančne kriminalitete so v predvsem odgovorni kriminalisti, tožilci in za pravično sodbo sodniki. “Zelo me je zanimalo, zakaj se ti odškodninski in kazenski postopki tako počasi premikajo naprej in ugotovil sem, da mene kot davkoplačevalca, ki je za to bančno luknjo plačal 2500 evrov, rezultat ne zadovolji. Pri tako jasnih indicih, da je šlo v nekaterih primerih za kazniva dejanja in nihče ne odgovarja, je verjetno nekaj narobe v samem postopku spoznavanja krivde ali odgovornosti v bančnem sistemu. Bojim se, da če ne bo javnega, medijskega in tudi strokovnega pritiska za odkrivanje odgovornosti za to bančno luknjo, se bo ta zadeva razblinila in postopoma zvodenela kot v primeru prve bančne luknje leta 1997. Če ni pritiska na nek sistem, ki je odgovoren za to, da najde krivce, potem tudi ni motivacije, da se zadevi pride do dna.” Logar predlaga ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne oziroma finančne kriminalitete. Trenutno je približno toliko sodnikov, kot je sumov kaznivih dejanj s področja bančne kriminalitete in “če vsak oprosti svojega bančnika, se ne bo nič resnega zgodilo. Če pa na specializirano sodišče daste 10 sodnikov, kar pomeni 25 primerov na sodnika – kdo bo šel branit učinkovitost sodišča potem, ko bo povprečni sodnik oprostil že 17. bančnika?” se sprašuje Logar in ugotovi: “Ga ni. Če se bo izbralo sodnike, ki bodo sodili po pravici in bodo želeli najti krivce za bančno luknjo, se bo pisala drugačna sodna praksa, takšna, ki bo opravila del vzgojnega momenta, uvedla sistem ravnovesij in opravila naloge pravne države oziroma vladavine prava. Pomembno je zavedanje javnosti in tudi vseh deležnikov, parlamenta, javnosti …, da se izvede ta pritisk, sicer tlakujemo pot za naslednjo bančno luknjo” To so incestna razmerja v Probanki in v Factor banki Razkril pa je tudi organizacijsko shemo Probanke in Factor banke. Pomembno je namreč, da ne pride do skrivanja lastništva bank in tudi do skrivnega in obvodnega financiranja. Skratka, da se ohrani transparentnost poslovanja. “Probanka je bila butična banka, relativno majhna. V letu 2008 je imela NLB kreditni portfelj v vrednosti 16 milijard evrov, Probanka pa je bila 16-krat manjša; imela je eno milijardo kreditov. Človek bi pričakoval, da ima manjša banka enostavno organizacijsko shemo, da je lastništvo enostavno in da gre za zelo pregledno banko. A če bi trdili, da je to res, bi se motili. Predsednica uprave banke je bila Romana Pajenk, lastniki pa Avtotehna, Primo, Perutnina Ptuj, Medaljon … A v Avtotehni, Primu in v Profectusu je bila Romana Pajenk hkrati tudi predsednica uprave ali nadzornega sveta družbe, ki je bila lastnica Probanke. In hkrati je bila sama največja lastnica družbe, ki je bila recimo 20-odstotni lastnik Probanke. Gre za popolnoma incestna razmerja.” Poleg Pajenkove so bili v to hobotnico vpeti tudi drugi, na primer Radovan Stonič. “To so imena, ki so vodila banko in bila hkrati v organih institucije ali družb, ki so bile lastnice banke. Romana Pajenk je bila torej v veliki meri odgovorna sama sebi. In kot lastnica družbe, ki je bila hkrati lastnica Probanke, je dobiček, ki ga je ustvarjala Probanka, hkrati sama spravljala v žep. Družba Medaljon je bila 20-odstotna lastnica Probanke, lastnica Medaljona pa je bila družba Profectus, kjer je bila Romana Pajenk največja lastnica. Izposodila si je denar in s tem izposojenim denarjem kupila banko, ki jo je tudi sama upravljala. Na koncu je naredila tako, da je Probanka izkazala visoke dobičke, s temi dobički pa je odplačala del kreditov, s katerimi je kupila Probanko, skratka – pravo krožno gospodarstvo. Brez enega samega beliča iz lastnega žepa, samo preko sposojenega denarja postati postopoma lastnik banke, ki jo upravljaš.” “Profectus, Medaljon in Zlata Moneta, torej lastno lastništvo Probanke, ki jo sicer sam upravljaš, je nastalo na podlagi privoljenja Banke Slovenije. Banka Slovenije je dala soglasje, da je vodstvo banke preko lastništva postalo tudi solastnik Probanke. Da bo zgodba še bolj zanimiva: v organu v Banki Slovenije, torej v komisiji za licenciranje, ki je dala to soglasje vodstvu Probanke, je bil Samo Nučič, mož Janje Nučič, ki je bila vodja poslovne enote Probanke v Ljubljani. Ko smo gospoda Nučiča vprašali, če ve podrobnosti o poslovanju v času, ko je podelil soglasje, je rekel, da se z ženo o tem nista pogovarjala. Prav tako je rekel, da se z ženo nista pogovarjala o njenem podjetju – je namreč lastnica podjetja iz davčne oaze na Cipru, ki je tudi ena izmed solastnikov banke. To se mi zdi rahlo nenavadno.” Sestrsko-bratska naveza Romana Pajenk ima še brata Tomaža Ročnika, ki je bil hkrati lastnik podjetij, ki so bile lastnice Probanke, hkrati pa še lastnik dveh imperijev. “Po Zakonu o bančništvu velja, da si lahko posamezna družba ali skupina povezanih oseb, torej podjetja, ki imajo isto vodstvo ali pa imajo medsebojne deleže, v banki izposodijo do 25 odstotkov kapitala družbe, to pa zato, da se ne bi banka preveč izpostavila do določenih družb. Meja je torej 25 odstotkov in se je ne sme prekoračiti. Ampak konec leta 2012, ko je bila Probanka že v hudi krizi, sta imeli ti dve skupini, ki ju je obvladoval Ročnik, izposojenih kar 55 odstotkov. Nekaj, kar je v teoriji skoraj nemogoče, pa se je kljub temu zgodilo. Probanka je ti dve podjetji vodila kot ločeni, čeprav hitro ugotoviš neposredno povezanost, in enako je počela tudi Banka Slovenije. Banka Slovenije je gledala stran, ko se je kreditni imperij na račun kapitala Probanke bohotil in ostajal dolžan Probanki.” Romana Pajenk (foto: STA) Romana Pajenk (foto: STA) Celo Banka Slovenije priznala: v Factor Banki je nemogoče ugotoviti, kdo je lastnik te banke “Tudi v Factor banki zadeva ni dosti drugačna, le da spremenimo imena tistih, ki so upravljali banko in so bili hkrati tudi lastniki,” je povedal Logar in razkril, da je Skupina Aktiva Darka Horvata dobivala nova in nova podjetja, ki so postajala lastnik Factor banke, lastništvo pa je bilo popolnoma nepregledno. “Takšna sestava bank je v popolnem nasprotju s transparentnim in z etičnim poslovanjem. V tem postopku nadzora bančnega poslovanja je bilo nekaj hudo narobe, v nekem delu namenoma, v nekem delu pa zaradi verjetno nesposobnosti regulatorja.” Sicer pa je glede te banke celo Banka Slovenija zapisala, da je nemogoče ugotoviti, kdo vse je realno lastnik te banke. Razgovoril pa se je tudi o nekaterih konkretnih primerih posameznih kreditnih predlogov. “V Ljubljani se je v dogovoru z mestno upravo kupovalo zemljišča, ki se jih je nato zastavljalo za odobritev teh kreditov. Najelo se je kredit za 14 milijonov evrov ob predpostavki, da je to zemljišče vredno 17 milijonov evrov. Ko pa je v Factor banko ob nadzorovani likvidaciji vstopila izredna uprava in dala preveriti te posle, je bilo ugotovljeno, da je to zemljišče v resnici vredno 850 tisoč evrov. Verjetno je bilo v tem postopku nekaj narobe, pa tudi to, da regulator tega ni opazil in dopustil, da je do takšnih postopkov prišlo.” Navzkrižne funkcije v obdobju 2004–2012 Kopičenje funkcij pripelje do tega, da nobene funkcije ne opravljaš več dobro. Kljub temu pa so nekatere osebe v Probanki in Factor banki vztrajno kopičile svoje funkcije: graf7 graf8 “Minister Čufer je en dan pred likvidacijo v eno od bank vložil 10 milijonov evrov depozitov” Država je v obdobju finančne krize ekstenzivno nalagala svoje depozite v bančni sistem, seveda tudi v omenjeni banki Factor banko in Probanko. “Vlada Alenke Bratušek je od aprila 2013 do septembra 2013 vložila v ti dve banki 160 milijonov evrov dodatnih depozitov, čeprav je bilo aprila 2013 že znano, da sta ti dve banki praktično propadli, da ni interesentov, ki bi vstopili v ti dve banki in da bosta šli bodisi v stečaj ali pa bosta likvidirani. Kljub temu pa je država vzpostavljala ali ohranjala likvidnost teh bank, da je v vsako vložila 80 milijonov evrov dodatnih depozitov. Na nek način je vlada umetno ustvarjala edini možni izhod, to je likvidacija banke z državnim denarjem. Če bi šli banki v stečaj, bi depoziti izpuhteli. Tu pa pridemo do odgovornosti in vloge politike pri sanaciji našega bančnega sistema,” je povedal Logar ter vse prisotne pustil brez besed z izjavo: “Minister Čufer je zadnji dan pred likvidacijo vložil za dodatnih 10 milijonov depozitov v eno od teh dveh bank. Pa naj razume, kdor more.” Vloga regulatorja Banke Slovenije Factor Banka in Probanka sta rastli po stopnji 30 do 40 odstotkov portfelja v letih od 2005 do 2008, 2009, kar Logar ocenjuje kot nenormalno, nezdravo rast. “Nekdanji guverner Gaspari je na enem od zaslišanj pred preiskovalno komisijo dejal, da je sprejemljiva rast dvakratnik gospodarske rasti, kar pomeni med 10 in 12 odstotkov rasti bančnega portfelja. Zanimivo, bil je guverner, ko so banke rasle po stopnji 30 do 40 odstotkov, pa kljub temu ni naredil nič, prav tako njegov naslednik Kranjec. Banka Slovenije ni vstopila, da bi pregledala kreditni portfelj od 2005 do 2009, v tem času pa je ta kreditni portfelj zrasel z 200 na 900 milijonov v Factor Banki, kar pomeni, da Banka Slovenije za 700 milijonov novih kreditov dejansko sploh ni vedela, kakšni so. Enako se je zgodilo tudi v Probanki. Banka Slovenije je v petih letih le enkrat pregledala kreditni portfelj, ta se je zvišal z 250 na 950 milijonov. Regulator, ki ima vsa pooblastila, da to pregleduje, tega ni izvajal.” Marjanca Scheicher indijanka • eno uro nazaj V zgodbi teh dveh bank ni nobenega presenečenja. Svojo tržno nišo sta našli v najbolj tveganih poslih. Probanka v trgovanju z vrednostnimi papirji in Factor banka s factoringom. Rit so jima lahko pokrili le dogovorjeni posli. Depoziti države in dogovorjeni krediti. Meni se od samega začetka zastavlja vprašanje, kdo je dovolil, da sta to sploh banki. Da to nista, je popolnoma jasno, saj niti postopkov za delo nimata zapisanih, kaj šele od komerciale neodvisen del banke, ki bi se ukvarjal s tveganji. indijanka von Rhein • 20 minut nazaj Financ ne berem več. Nekaj časa sem se borila proti reklamiranju CHF kreditov in produktom, kot je bil kredit Probanke, katerega del si porabil za nakup točk skladov, potem sem pa spoznala, da gre za rumeni časopis in ne za stroko. Tudi sama opažam, da je poslovna samozavest lahko privzgojena in ne izhaja iz lastnih izkušenj. Še vedno mi pa ni jasno ali so ljudje pokvarjeni ali butasti. Nekaj v meni si želi verjeti, da se v vsakem skriva nekaj dobrega. Dokler ne bo večina teh F21 modelov dobilo po 21 let zapora, bo tu Slovenistan, ne Slovenija. Dragan ja imaš kar prav, leta 1993 se je začelo bolj na veliko izvajati rop. Ker je Janša takrat skušal zbrati dovolj podatkov in pred javnostjo razkrinkati Organizacijo, ki je bila za tem, so ga odstranili v t.i. aferi Depala vas. Olga • 2 uri nazaj Vsi sodijo v zapor, vključno z Bratušekovo, Čufarjem in guvernerjem Banke Slovenije! Zdaj vidimo, zakaj je morala pasti Janševa vlada! Janša je bil PROTI reševanju teh dveh bank, kar je tudi jasno povedal! Bil je tudi za prodajo NLB, pa so mu to koalicijski "partnerji" preprečili! Iz NLB je treba vzeti ves denar, saj je ta banka greznica! Če bodo hoteli še eno dokapitalizacijo, moramo državljani na ulice in na referendum!! Jasno je treba reči: NE! DOVOLJ JE! Nemška kanclerka Merklova Trumpu skesano ponuja oljčno vejico 22. 1. 2017, 10:45 10 Facebook Twitter Foto: epa Nemška kanclerka Angela Merkel je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ponudila oljčno vejico v znak sprave, ko je ta pričel z opuščanjem za nekatere kontroverznega trgovinskega sporazuma TTIP med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike le nekaj ur po inavguraciji. Merklova je v včerajšnjem govoru nastopila v spravljivem tonu, saj je Trump v svojem inavguracijskem govoru večkrat ponovil, da bo Ameriko postavil v ospredje. Že med volilno kampanjo je obljubil, da bo zavrgel trgovinski sporazum z EU, v kratkem času po njegovi prisegi so bile podrobnosti o sporazumu tudi umaknjene z uradne spletne strani Bele Hiše. Preberite več: Donald Trump napadel Merklovo in njeno katastrofalno migracijsko politiko Verjame, da je sodelovanje nujno Kanclerka je dejala, da bo iskala kompromise na področju trgovine in vojaškega financiranja in dodala, da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da ohrani dober odnos med Evropo in ZDA. “Svoja prepričanja je jasno izrazil v svojem govoru,” je povedala in dodala, da verjame, da je za vse najboljše, da sodelujemo na podlagi veljavnih pravil in skupnih vrednot, ter da na podlagi skupnih akcij sodelujemo tako v mednarodnem ekonomskem sistemu kot tudi v mednarodni trgovini in si prizadevamo k oblikovanju vojaških zavezništev, piše Express. Podala je prepričanje, da transatlantski odnosi v prihodnjih letih ne bodo manj pomembni kot v preteklih letih. “Za to si bom prizadevala,” je izjavila kanclerka in dodala, da kljub obstoju drugačnih mnenj verjame, da je na podlagi izmenjave mnenj mogoče poiskati kompromise in ustrezne rešitve. Njeni komentarji so prišli v javnost po tem, ko je na začetku tega tedna Merklova užalila Trumpa, saj je dejala, da ne bo komentirala svoje migrantske politike odprtih vrat, dokler ne bo uradno nastopil funkcije. Foto: epa Foto: epa Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo TTIP med EU in ZDA je trgovinski sporazum, ki se zavzema za odpravljanje trgovinskih ovir, predvsem dragih predpisov, tarif in omejitev naložb v gospodarskem sektorju, kar bi prispevalo k lažjemu trgovanju med EU in ZDA. Merklova verjame, da je TTIP v veliko korist EU Mnogo pogovorov glede sporazuma TTIP je potekalo v tajnosti pod Obamovo administracijo, saj sta se tako Merklova kot Obama zavzemala za njegovo sprejetje, pri čemer je Merklova izjavila, da je ta predlagan sporazum v veliko korist EU. Trump, velik kritik multilateralnih trgovinskih sporazumov, je napovedal, da se bo že v prvih dneh zavzel za ukinitev Transpacifiškega partnerstva in sporazuma TTIP. Foto: epa Foto: epa Isti večer, ko je Trump uradno postal predsednik, je pričel s podpisovanjem dokumentov in podpisal odredbo, ki olajšuje predpise, povezane z Obamacare, s socialnim sistemom, podpisal je namero za spremembo zakonodaje, ki ureja področje socialne oskrbe, in takoj z odlokom zamrznil delovanje vladnih agencij. N. Ž. Le kaj mu bo v spravo ponudil Cerar? Poglejte, kako je Slavko Bobovnik javno obračunaval s “tviterašem”, ki je poročanje Televizije Slovenija postavil na laž 21. 1. 2017, 5:00 304 Facebook Twitter Foto: RTV SLO Novinar Televizije Slovenija Slavko Bobovnik je 3. januarja letos v informativni oddaji Odmevi gostil Petra Jenka, namestnika generalne direktorice pri FURS, in Branka Meha, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice, ki sta gledalcem zatrjevala, da je imela uvedba davčnih blagajn pozitiven vpliv na povečanje slovenskega proračuna, saj naj bi bil izkupiček od blagajn v višini kar 75 milijonov evrov. To je natanko toliko, kot je država izračunala pred njihovo dejansko uvedbo lani 1. januarja, toda uradni podatki Finančne uprave RS o obračunanem DDV za prvih enajst mesecev leta 2016 v primerjavi z istim obdobjem za leto poprej kažejo drugačno sliko; pobranega je bilo samo za 19,4 milijona evrov DDV več. Da so morda želeli na FURS samo prikriti škodo, ki jo je vlada povzročila z uvedbo davčnih blagajn, med drugim se je zaradi tega zaprlo kar 4119 slovenskih podjetij, na Televiziji Slovenija ni bilo govora. In ko je Bobovnika na zavajanje gledalcev na Twitterju javno opozoril uporabnik TOML, se je novinar z njim odločil javno obračunati kar v televizijskem Dnevniku. Da bi na RTV priznali svojo zmoto, raziskali podatke in se opravičili gledalcem, niso niti pomislili. Razlika pobranega DDV, ki je bila leta 2016 (do meseca decembra) višja samo za 19,4 milijona evrov, predstavlja realno sliko državnega zaslužka od davčnih blagajn, kar so nam potrdili tudi nekateri znani slovenski ekonomisti, zato se javnost upravičeno lahko čudi, kako so pri Finančni upravi izračunali, da je bila uvedba davčnih blagajn pozitiven gospodarski ukrep, s katerim naj bi se slovenski proračun povečal za svežih 75 milijonov evrov. Preberite še: Resnica o drugem tiru – kako bo Kučanovo omrežje pokradlo na stotine milijonov evrov Po javno dostopnih podatkih so januarja lani številna podjetja zaprla svoja vrata, takšnih je bilo kar 4119, to pa je 2275 več v primerjavi z decembrom 2015; skokovita rast sovpada z uvedbo davčnih blagajn, saj so se zaradi dragih stroškov številni mali obrtniki odločili zapreti svoj posel ali v najslabšem primeru, svojo obrt preseliti v sivo ekonomijo. Foto: Stop-neplačniki Foto: Stop-neplačniki Podatkov za december leta 2016 sicer še ni, končni podatki o potrošnji v strukturi BDP za leto 2016 bodo namreč znani šele po oddaji letnih obračunov (konec februarja), po že objavljenih podatkih pa se je od januarja do novembra 2016 zaslužek od DDV povečal za 19,4 milijona evrov, kar je za približno 1,7 milijona evrov mesečno. Mesec december sicer utegne odstopati navzgor, ker je prodaja v prazničnem času višja, kot je v navadi, vseeno pa naj dodatni zaslužek od DDV ne bi predstavljal več od četrtine izračunanega mesečnega povprečja. Z drugimi besedami, ni realnih možnosti, da bi končni letni obračun pobranega DDV znašal več kot 22 milijonov evrov. To je še vedno 53 milijonov evrov manj, kot so izračunali pri FURS. Ravno na to je Televizijo Slovenija in dolgoletnega voditelja Odmevov Slavka Bobovnika opozoril “tviteraš” TOML, namreč da so lagali slovenski javnosti in slepo verjeli podatkom, ki sta jih navedla omenjena gosta v studiu, ne da bi podatke tudi sami preverili. Na RTV se jim razlika očitno ni zdela sporna, se jim je pa zdel sporen TOML-ov tvit, zato so se odločili z njim javno obračunati v informativni oddaji, ki jo je, izjemoma, nekaj dni vodil prav Slavko Bobovnik. Ena izmed dnevnih tem se je 14. januarja v Dnevniku ob 19. uri dotikala tudi družbenih omrežij in meja svobode govora. Bobovnik je v studiu gostil nekdanjo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar in kot primer lažnivega in žaljivega tvita na spletu gledalcem grafično prikazal zapis uporabnika TOML. Foto: YouTube. Foto: RTV SLO Bobovnik je Pirc Musarjevo spraševal, kaj lahko človek naredi v takšni situaciji, in ko mu je slednja brezkompromisno odgovorila, da je predvsem treba preveriti, kdo ima v resnici prav, saj je možno, da se je zlagal gost v studiu, jo je novinar RTV nemudoma demantiral. FURS ima po Bobovnikovih besedah pač prav, zato podatkov po njegovem mnenju ni treba preveriti. Musarjeva mu je zagotovila, da kaj dosti proti takšnim zapisom na Twitterju ni mogoče storiti, Bobovniku pa svetovala, naj uporabniku TOML-u, če se moti, argumentirano in s povezavo na spletno stran MF v mirnem tonu odgovori “oprostite” in “nimate prav”. Slavko Bobovnik si je besede Pirc Musarjeve očitno razložil po svoje in se namesto, da bi preveril podatke na spletni strani, raje spustil v besedno vojno s “TOMLOM”. Slednji je bil sicer zaradi javnih obtožb v dnevniku nacionalne televizije, da laže, ogorčen, in je Bobovniku znova posredoval javno dostopne podatke in povezavo na uradno dokumentacijo, a pri Televiziji Slovenija se tudi po tem niso odločili stopiti korak nazaj. Je šel pa Bobovnik še dlje, saj je naročil izvedensko mnenje dveh davčnih svetovalcev (prvi Simič & partnerji, identitete drugega ni razkril), za dodatno mnenje povprašal tudi svojega gosta iz FURS-a Petra Jenka, dobil pa pravo zmešnjavo nasprotujočih si odgovorov. Simičevi so mu v odgovoru med drugim zapisali, da ministrstvu za finance sploh ne verjamejo glede izplena davčnih blagajn, saj se jim zdi zelo sumljivo, da je višino davčnega izplena mogoče predvideti za leto vnaprej in nato čez 12 mesecev potrditi natanko takšne številke. Bi bilo pa bolje počakati še na davčne prilive v mesecu decembru 2016 in nato delati primerjave z letom 2015, so še zapisali v odgovoru Simič & partnerji. Drugi, neimenovani davčni svetovalec, je Bobovniku trdil, da je pregledal komunikacijo na Twitterju in prišel do ugotovitve, da je TOML primerjal celotno leto 2015 z le 11 meseci leta 2016, kjer naj bi se očitno nabrala razlika – v višini dobrih 50 milijonov evrov! Seveda to ni res, saj je TOML na Twitterju ves čas navajal primerjavo za obdobje 11 mesecev v obeh letih. Peter Jenko je Bobovniku v odgovoru, kot je razvidno iz dokumenta, objavljenega na Twitterju, zatrdil, da je možno priti do podatkov o učinkih davčnih blagajn na področju DDV samo prek podatkov v obračunih davka na dodano vrednost, ki pa po njegovem niso javno objavljeni. Zanimivo, mi smo jih našli na spletni strani finančnega ministrstva za vse mesece (z izjemo decembra 2016) od leta 1997 naprej, si jih naložili na prenosni računalnik in preučili. Uporabnik TOML je imel prav, razlika v obračunanem DDV za 11 mesecev leta 2015 in 2016 nazorno kaže, da so davčne blagajne “prinesle” slabih 20 milijonov evrov. A tudi na račun številnih propadlih podjetij. Foto: MF. Podatki o obračunanem DDV so javno dostopni za vsak mesec od leta 1998 dalje. Foto: MF. Podatki o obračunanem DDV so javno dostopni za vsak mesec od leta 1998 dalje. Pri FURS-u se očitno poskušajo izgovarjati na dejstvo, da lahko na izkupiček davčnih blagajn vplivajo tudi davki na drugih področjih, kot so dohodnina, prispevki in davek od dohodkov pravnih oseb, toda večina priznanih ekonomistov, s katerimi smo govorili, meni, da je neto učinek davčnih blagajn ravno v razliki pobranega DDV prej in potem. Nekaj dodatnega denarja bi lahko v državno blagajno sicer priteklo tudi od trošarin, med drugim tudi od cigaret, žganih pijač in piva, a niti približno toliko, da bi lahko z njim pokrili razliko v odstopanju od Fursovih izračunov. “Če sem odkrit, mi ni jasno, od kje Fursu takšni izračuni,” nam je potrdil nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik. Na Televiziji Slovenija pa se jim računati javno dostopnih podatkov ni ljubilo. Kot je na svojem uradnem Twitter profilu večkrat zatrdil Slavko Bobovnik, zaupa ljudem s FURS-a in davčnim svetovalcem, ki računajo namesto njega in njegovih sodelavcev, TOML-a in njegove podatke pa je arogantno odpravil z besedami, da bo moral, preden si naslednjič drzne pregovarjati z njim, “opraviti kakšen semester matematike in kakšen letnik bontona”. Glede na pogovor s Pirc Musarjevo v Dnevniku smo si o Slavku Bobovniku lahko ustvarili vtis, da zapisom na Twitterju ne verjame preveč, sploh ne, če le-ti dvomijo o verodostojnosti novičarstva na Televiziji Slovenija, lažje pa Bobovnik na Twitterju očitno verjame anonimnim uporabnikom, ki se skrivajo za sliko nekdanjega jugoslovanskega diktatorja Maršala Tita, ki je TOML-a označil za vulkanizerja Tomaža Bitenca. V praktično vseh nadaljnjih tvitih, ki sta si jih Bobovnik in TOML še izmenjala, namreč dolgoletni novinar RTV svojega sogovorca naslavlja z “G. Bitenc” in “G. Tomaž”. Iz naših preverjenih virov smo izvedeli, da TOML ni Tomaž Bitenc in da je šlo za spletno laž. Se je pa Slavko Bobovnik očitno vseeno raje posvetil raziskovanju identitete nasprotno mislečega kot pa raziskovanju spornih podatkov, ki so jih slovenski javnosti v njegovi oddaji predstavili gospodje iz FURS-a. Luka Svetina sodnikisozločinci • 15 minut nazaj Novinarstvo je pač oblika prostitucije, izvaja se pa v javnih hišah, ena od njih je RTV SLO. Samo ( ne daj Tito!) če jim rečeš, da so prostitutke in prostituti bodo hudo užaljeni in trpeli bodo neznosne bolečine, da se jim dvigne greben, jih je treba nazivati javne delavke in javni delavci. tohuvabohu Rudolf Teškač • 19 ur nazaj Krivico doživlja slovenski narod, ki mu glavni mediji prodajajo bučke, in če ne bi bilo peščice demokratičnih medijev, bi živel v totalni temi in zablodi. Smrt fašizmu in komunizmu! Homo-lezbični-bi-trans-queer seksualni aktivisti v paniki – študije jih postavljajo na laž 22. 1. 2017, 5:00 80 Facebook Twitter Foto: FB/Slovensko veleposlaništvo v Berlinu Ljudje naravno vemo, da teorija spola ni pristna in vredna našega prepričanja. Ker ljudje homo-lezbičnim-bi-trans-queer seksualnim aktivistom vedno manj nasedamo, poskušajo neumnosti svoje ideologije vsiljevati s ‘težko roko zakona’, češ da je vsaka zavrnitev njihovih zmot in laži ‘diskriminacija’. Kdor jih ne uboga, je ekonomsko kaznovan, staršem je prepovedano zaščititi svoje otroke pred zahtevo po skupnih kopalnicah, ki omogočajo moškim uporabo prhe, omaric in slačilnic za dekleta. Vse naštete vsiljene zahteve temeljijo na propagandi brez znanstvene legitimnosti. Odmevna znanstvena odkritja razkrivajo laži homo-lezbičnih-bi-trans-queer seksualnih aktivistov, njihovi zaukazani miti padajo kot domine! Vse več je senzacionalnih odkritij, ki razblinjajo mite homo-lezbičnih-bi-trans-queer seksualnih aktivistov. Prava bomba je bila študija, objavljena v The Journal – The New Atlantis, (August 23, 2016). Gre za priznano revijo za znanost, tehnologijo in etiko s sedežem v Washingtonu. Ta študija analizira znanstvene raziskave o vprašanjih homo-lezbičnih-bi-trans-queerseksualnih oseb, do danes objavljenih v znanstvenih revijah. Poročilo sta sestavila dva ugledna znanstvenika, dr. Lawrence Mayer, profesor psihiatrije in statistike in biomedicine z arizonske State University, in dr. Paul McHugh, eden izmed vodilnih psihiatrov v svetu. Homo-bi-trans-queerseksualci imajo več duševnih težav Mayer je pričal v številnih zveznih in državnih sodnih postopkih in vedno je močno podpiral enakopravnost in nasprotoval diskriminaciji homoseksualcev, lezbijk, biseksualcev, transseksualcev in queerseksualcev. Vendar je tokrat isti dr. Mayer izjavil, da podpira vsak stavek v tem poročilu, brez pridržka, saj gre za resne znanstvene, medicinske raziskave. Izjavil je tudi, da je zaskrbljen, ker je v pregledu več kot 500 znanstvenih člankov ugotovil, da se homoseksualci, lezbijke, biseksualci, transseksualci in queerseksualci soočajo z nesorazmerno veliko stopnjo težav v duševnem zdravju v primerjavi z ostalim prebivalstvom. Dr. Paul McHugh je bil vodilni psihiater v John Hopkins bolnišnici v Baltimoru od 1975 do 2001. Skupaj s kolegi znanstveniki je pregledal na stotine objavljenih strokovnih študij na področju istospolne usmerjenosti in spolne identitete iz bioloških, psiholoških in družbenih ved. Njihove ugotovitve so bile: • Prepričanje, da je istospolna usmerjenost prirojena, biološka pogojena človeška lastnost – da so ljudje ‘rojeni na ta način’ – ni podprta z znanstvenimi dokazi. • Prepričanje, da je istospolna identiteta prirojena, osnovna človeška lastnost, neodvisna od biološkega spola – tako, da bi obstajal ‘moški, ujet v ženskem telesu’ ali ‘ženska, ujeta v moškem telesu’ – ni podprta z znanstvenimi dokazi. • Obstaja pa nekaj otrok, ki izražajo glede na spol netipična prepričanja ali vedenja in bodo to počeli še naprej. Vendar imajo tudi oni čas, da sprejmejo svojo identiteto v adolescenci ali odraslosti. Ni razlogov, da bi morali biti vsi ti otroci spodbujani, naj postanejo transseksualne osebe, podvržene hormonskemu ‘zdravljenju’ ali ‘kirurškim posegom’. Homoseksualci in transseksualci imajo višjo stopnjo duševnih težav (anksioznost, depresija, samomor) – vedenjskih in socialnih težav (zlorabe psihoaktivnih snovi, menjave intimnih partnerjev, nasilje) kot običajna populacija. Foto: FB/Slovensko veleposlaništvo v Berlinu Foto: FB/Slovensko veleposlaništvo v Berlinu Homoseksualci se lahko spremenijo Lezbična aktivistka, dr. Lisa Diamond, soavtorica ‘Priročnika APA’ o spolnosti in psihologiji, je priznala, da istospolna usmerjenost ni nespremenljiva. S tem je dr. Diamond je potrdila, da je mit, da se ‘homoseksualci ne morejo spremeniti’, zgolj slepa teorija. Pomembne ugotovitve je povzela v predavanju na univerzi Cornell, v katerem je ugotavljala, da je istospolna usmerjenost – tako za mladostnike in odrasle ter za oba spola – tudi privlačnost, vedenje in iskanje lastne identitete. S tem je pripomogla, da bodo ustrezno spremenili zakonodajo v nekaterih državah v ZDA in v Kanadi, ki prepoveduje ‘popravljalno terapijo’, ki si prizadeva za pomoč bolnikom, soočenih z istospolnim nagnenjem. Prav tako navedene študije ovržejo utemeljevanje homoseksualnih aktivistov, da je istospolna usmerjenost ‘gibanje za državljanske pravice našega časa’. Spolna želja se oblikuje tudi na osnovi kulturnih vzorcev in drugih izkušenj, ne pa v genetiki ali na osnovi hormonov. Edino, kar nam znanost vedno znova potrjuje, je, da smo rojeni kot moški in ženske. Nezanesljive, škodljive ideologije in laži, še posebej teorijo spola, in tiste, ki ogrožajo življenja otrok, je treba obsoditi brez odlašanja. Jasno je, da je treba zakone o pravicah istospolno usmerjenih in transseksualcev ponovno oceniti v luči resnice. Mainstream mediji so pričakovano prezrli najnovejša spoznanja, ki razkrinkavajo LGBTQ lobi Svet za človekove pravice se je odzval, kot se to običajno zgodi, ko je ogrožena njegova moč. Gre za napad, napad in napad. Ob tej priložnosti je prišlo tudi do napadov na New Atlantis list, ki se je izpostavil z razkrivanjem resničnih dejstev o homoseksualnosti. ‘Svet za človekove pravice’ je objavil ‘kritiko’ raziskovalnega pregleda. Mayerja in McHugha so označili kot ‘Anti-Trans All-Stars’ in ‘anti-LGBTQ’. Resnicoljubna avtorja so obtožili ‘namenoma zavajajočih izjav’ in ‘pristranske interpretacije’. Da bi ublažili razkritja svojih prevar, bodo homoseksualni aktivisti angažirali svoje ‘znanstvenike’, ti pa bodo z velikim pompom in obširno poročali o svojih ‘odkritjih’ v medijih. Te goljufije in prevare, ki temeljijo na pomanjkljivi metodologiji, pa bodo predstavljene kot ‘velika resnica’. Kako je lahko drugače, če so njihove ugotovitve vnaprej določene? Namen študij bo samo propagandna hiška iz kart. Kdor premore vsaj malo zdravega razuma, dobro ve, da so takšne ‘študije’ le poskus dobro financiranih ekstremnih homo-lezbičnih-bi-trans-queerseksualnih aktivistov, da bi še naprej nasilno ali zvito vsiljevali svoje ideje ter terorizirali družbo. 24kul.si Tako je Kučanov svetovalec Roter onečastil ime škofa Vovka: Udba sledi zločina briše še danes 22. 1. 2017, 11:09 24 Facebook Twitter Doprsni kip nadškofa Antona Vovka. Foto: sta “Zdenko Roter je od Vovka tudi zahteval ožgane predmete, ki jih je nato Udba uničila in s tem izbrisala sledi zločina. Sledi zločina briše še danes,” je v svojem govoru poudaril zgodovinar Jurij Pavel Emeršič. Krščanski forum Slovenske demokratske stranke je v sodelovanju z ljubljansko stolnico pripravil sveto mašo ob 65. obletnici zažiga škofa Antona Vovka, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Po maši je spregovoril zgodovinar Jurij Pavel Emeršič. Njegov nagovor objavljamo v nadaljevanju: Jurij Emeršič Jurij Emeršič Spoštovani! Naj začnem razmišljanje pri 100 let starih dogodkih. Lepih in hudih, ki so zaznamovali 20. stoletje in mnogi vplivajo na naš čas. V dunajskem parlamentu je Anton Korošec prebral slovenski politični program, Majniško deklaracijo. Centralne sile so jeseni slavile vojaški uspeh, preboj na soški fronti. Na Ruskem pa so nekaj dni kasneje boljševiki izvedli oktobrsko revolucijo. Prav tiste krvave jeseni 1917 je vstopil v malo semenišče 17-letni Anton Vovk. Prešernov sorodnik iz Vrbe na Gorenjskem, ki je 2 leti kasneje na Škofovih zavodih maturiral in vstopil v ljubljansko bogoslovje. Leta 1923 je bil posvečen v duhovnika. Med obema vojnama je opravljal duhovniško službo v Metliki in Tržiču, tik pred vojno pa nastopil službo kanonika in sodnika cerkvenega sodišča. Med vojno je vodil škofijski odbor za pomoč duhovnikom beguncem, bil odbornik Mohorjeve družbe in vodja škofijskega semenišča. Ko je takoj po vojni komunistična oblast aretirala generalnega vikarja Ignacija Nadraha, je prevzel njegovo mesto. To se je zgodilo sredi meseca junija, prav v dneh, ko so v kočevskih gozdovih, v okolici Teharij in drugod po Sloveniji potekali največji poboji, kar jih je bilo v Evropi po 2. svetovni vojni. V okviru teh pobojev je potekal genocid nad kristjani, med katerimi je bilo veliko duhovnikov, redovnikov, bogoslovcev … Razsežnosti genocida se v tistem trenutku Vovk ni zavedal, saj so komunisti ustavili pretok informacij in strogo nadzirali njegove stike. Poleg tega so pričeli v škofijo seliti partizanske invalide, grafičarje, ženske sumljivega slovesa, ki so razgrajali po hiši. V Vovkovih zapiskih preberemo: “Večna pregledovanja, štetje sob, zahteve, nemiri, plesi, pijančevanje, harmonika, ponočevanje, vpitje, babe nesramne, gorje, gorje …” Mnogi duhovniki in celo Vovkovi sorodniki niso mogli priti do Vovka, ker jih je pri vhodu ustavila partizanska straža in jim odvzela prtljago. “Za kurbe (oprostite, gošarjem je treba po gošarsko govoriti) je pa vstop prost,” je Vovk zabrusil oblastnikom in ministru Poliču, ki je prav v tistih dneh izdal ukaz o uničenju domobranskih pokopališč na Orlovem vrhu in drugih pokopališč nasprotnikov revolucije drugod po Sloveniji. Revolucija je na oblast prinesla drhal, s katero je moral Vovk komunicirati. Njegovi protesti seveda niso nič zalegli, nobena komunistična obljuba ni držala, proti Vovku pa je nova oblast pričela psihološko vojno, ki se je bila zlasti na plečih duhovnikov, redovnikov, redovnic in bogoslovcev. Ti so bili deležni aretacij, montiranih sodnih procesov, likvidacij, taborišč, zaplemb premoženja, itd. Verski tisk, šolstvo in karitativna dejavnost so bili onemogočeni, verouk postopno izrinjen iz šole … Na to preganjanje Cerkve so jugoslovanski škofje jeseni leta 1945 opozorili v pastirskem pismu. V ljubljanski škofiji so ga duhovniki brali bistveno bolj disciplinirano kot v lavantinski, čeprav so bili zaradi tega mnogi deležni pritiskov in aretacij. Oblast je namreč zelo surovo reagirala na pismo in ga blatila po vseh časopisih, mitingih in odborih. Tudi na škofijo so množično prinašali nepodpisane proteste. Vovk je v svojih spominih omenil žensko, ki je ob odhodu iz škofije “regljala kar čez ramo moškega: “Če boste take reči brali po cerkvah, bodo kmalu cerkve prazne.” Jaz pa mirno: “Gospa, to skrbimo, da nebesa ne bodo prazna.” Skrbimo, da nebesa ne bodo prazna. Ta stavek je recept za rešitev številnih težav, s katerimi se danes srečujejo mnogi duhovniki v svojih pastoralnih in družbeno-koristnih prizadevanjih. Kjer po cerkvah govorijo ljudem všečno, jim čehljajo ušesa in se ob tem sklicujejo na ljubezen, se cerkve verjetno polnijo, nebesa pa ne. Vovk je dal duhovnikom in škofom jasen zgled. Govoriti v skladu s cerkvenim naukom in resnico ter razgaljati laži in krivico. Pa čeprav zaradi tega kak mlačni nedeljnik odpade. V času izida omenjenega pastirskega pisma je postalo tudi oblastnikom jasno, da Sveti sedež ne namerava imenovati novega ljubljanskega škofa, ki bi bil všečen oblastnikom (npr. Mikuž, Miklavčič, Tominec). Sveti sedež je za škofa priznaval le Rožmana, ki je leta 1945 s slovenskimi begunci odšel na rodno Koroško, oblastniki pa so proti njemu naslednje leto pripravili montirani sodni proces, pred kratkim razveljavljen. Največji absurd je, da je vodstvo nemške obveščevalne službe sredi vojne Rožmana in Stepinca označilo za najbolj odločna nasprotnika nacifašizma v Jugoslaviji. Montirana povojna procesa pa sta obema očitala podporo temu istemu nacifašističnemu režimu. Vovk je dobro vedel, da je to laž in da je bil Rožman vedno odločen nasprotnik tako internacionalnega kot tudi nacionalnega socializma. Zato se je Vovk vselej odločno postavil v bran Prevzvišenemu. Globoko ga je spoštoval in se o njem najlepše izražal, čeprav so ga oblastniki večkrat hoteli prepričati, naj se mu zoperstavi in doseže njegovo zamenjavo. To je Vovk vsakokrat kategorično zavrnil, čeprav ga je zvestoba Rožmanu zelo drago stala … Ko so oblastniki spoznali, da jim diferenciacije na ravni Vovk-Rožman ne bo uspelo izvesti, so se lotili diferenciacije na drugih nivojih: škofe so skušali odtrgati od Vatikana in propagirali nacionalno Cerkev, z ustanovitvijo CMD-ja so skušali spreti duhovnike, laike so skušali odtrgati od duhovnikov s klevetami in sodnimi procesi, s politiko “divide et impera” so skušali spreti predstavnike različnih redovnih ustanov, lavantinsko škofijo z ljubljansko, itd. Vsakega izmed naštetih poskusov diferenciacije bi lahko dolgo osvetljevali, a moje predavanje naj bi bilo kratko. Tako piše v oznanilih. V Udbinih dokumentih pa je pisalo, da je Cerkev kot hrbtenico opozicije treba s politiko diferenciacije zlomiti. In od leta 1946 je bil pomožni škof Vovk na čelu edine opozicije, ki je ostala v totalitarnem času. Junaško se je upiral zastraševanju, psihičnemu izčrpavanju, poniževanju in drugim oblikam terorja … Nasilje pa je doseglo vrh z zažigom v Novem mestu leta 1952. Na napad se je Udba dobro pripravila. Sorodnik enega od načrtovalcev mi je zaupal, da se je njegov dedek z Udbo sprl, češ, “Mučenca boste naredili iz njega.” In so ga, čeprav ni umrl neposredno po napadu, ko ga je eden od “spontanih demonstrantov” polil z bencinom, nekdo pa je pristavil k politi suknji ogenj… “Ubijmo hudiča!” se je drla množica, ko je zagorel. “Zgori naj hudič, crkne naj!” so se drli. Vovk se je rešil gorečih oblačil, nato pa moral s hudimi opeklinami počakati več ur, ko je odpeljal vlak proti Ljubljani. Po zažigu ni škof nikoli povsem okreval. Udba pa je takoj nadaljevala z nasilnimi zasliševanji. Med zasliševalci Vovk omenja Zdenka Roterja, kasnejšega Kučanovega svetovalca. Vovk je opisal, kako ga je Roter spraševal, če ga je morda zažgal spremljevalec, župnik Čampa, ki je bil strasten kadilec. Roter je od Vovka tudi zahteval ožgane predmete, ki jih je nato Udba uničila in s tem izbrisala sledi zločina. Sledi zločina briše še danes. Zdenko Roter (foto: STA) Zdenko Roter (foto: STA) Škof Vovk je požig preživel. Prepričan pa sem, da ni zaradi tega nič manj mučenec za vero. Kvečjemu bolj, saj njegovo mučeništvo ni trajalo nekaj trenutkov, ampak od leta 1945 do 1963. Ko se je leta 1962 že kot nadškof udeležil 2. vatikanskega cerkvenega zbora, so ga tam vsi pozdravljali kot sodobnega mučenca. Tudi papež, ki je Vovku rekel: “Jaz bi moral poklekniti pred Vami.” Za milosti, ki nam jih lahko prinese njegova priprošnja, Slovenci premalo molimo. Na tem področju so nam lahko zgled južni sosedje Hrvati. Bolj kot večina Slovencev so ponosni na svojo zgodovino, svetnike in državo. Ni glavni problem, da nam bodo speljali teran. Posvojili so tudi našega Antona Mahniča, ki ga pri nas nismo znali ovrednotiti, ga prekrstili v Mahnića in že teče postopek za njegovo beatifikacijo. Pa še brez česa bomo ostali, če se ne bomo zgledovali po junaških osebnostih iz naše zgodovine. In to je škof Vovk brez dvoma bil. Skrajni čas je, da se mu začnemo priporočati vsi, od glave do peta svete katoliške in apostolske Cerkve. M. S. Trump med obiskom sedeža Cie ameriške novinarje označil za najbolj nečastna človeška bitja na Zemlji 22. 1. 2017, 13:27 41 Facebook Twitter Foto: epa Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj obiskal sedež Centralne obveščevalne agencije CIA, da pomiri obveščevalce, saj je več tednov kritiziral njihovo delo. Njegov govor pred steno, ki je postavljena v spomin padlim obveščevalcem, je požel glasne ovacije, saj je med drugim povedal, da je “v vojni z mediji, kjer delajo najbolj nečastna človeška bitja na Zemlji.” Nad njegovim govorom pa za razliko od večine ni bil navdušen nekdanji direktor Cie John Brennan. Nekdanji pomočnik Brennana, Nick Shapiro, je povedal, da je nekdanji direktor Cie nad Trumpovim nastopom izjemno razočaran in jezen, saj nastop ocenjuje kot odvraten primer samopoveličevanja pred spominsko steno, ki poveličuje junake Cie, ki so padli med opravljanjem svojega dela. Brennan verjame, da bi se moral Trump sramovati sam sebe. Preberite več: [FOTO in VIDEO] Ekskluzivni prvi vtisi iz Trumpove inavguracije: Prisega pri dveh Biblijah in dan, ko je moč vrnjena ljudem Do tega odziva s strani nekdanjega direktorja Cie je prišlo po tednih občasnih sporov med predsednikom Trumpom in Brennanom glede dosjejev Cie. Spor med njima pa je dosegel vrhunec, ko je Trump obveščevalne agencije obtožil, da uporabljajo taktike, ki so podobne tistim v nacizmu, poroča Daily Mail. Foto: epa Foto: epa Trump je v današnjem govoru izrazil podporo tej obveščevalni agenciji in obtožil medije zaradi pristranskosti glede pokrivanja inavguracijskega vikenda. Povedal je, da so mediji tisti, ki so ustvarili napetost med njim in Cio, in dodal: “Sem v vojni z mediji. Novinarji so med najbolj nečastnimi človeškimi bitji na Zemlji.” NBC poroča, da je precej časa v govoru namenil razpravljanju o sebi, o svojih dosežkih in o množici, ki je bila prisotna na inavguraciji. https://www.youtube.com/watch?v=_vksTZQ97Ak S svojo prisotnostjo je pomiril večino obveščevalcev Za razliko od Trumpa so imeli ostali ameriški predsedniki na sedežu Cie govor, v katerem so veliko pozornosti namenili zahvaljevanju za žrtovanje obveščevalcev Cie in njihovih družin. Eden izmed nekdanjih uslužbencev Cie je za NBC komentiral Trumpove opazke kot narcisoidne, med tem ko je drugi nekdanji uslužbenec njegov govor označil kot uspešen. “Gre za stvar, ki je mediji ne razumejo, Trump ni podoben ostalim predsednikom,” je rekel in dodal, da je mogoče opaziti, kako ga določeni kritiki tako močno sovražijo, da preprosto ne znajo iti preko tega. “V resnici je šlo pri tem obisku za srečanja iz oči v oči. Ljudje so bili zelo veseli, da so se lahko pogovorili z njim, in to je zagotovo prispevalo k zmanjševanju strahu in zaskrbljenosti glede njegovih preteklih izjav.” Obregnil se je tudi ob nepoštenost njihovega poročanja glede števila prisotnih ljudi Novi ameriški predsednik se je posvetil tudi kritiziranju medijev glede njihove nepoštenosti in dejal, da so ti neresnično poročali o številu prisotnih ljudi na inavguraciji, eden izmed medijev pa je celo predvajal posnetke množice, še preden se je inavguracija začela, da bi lahko poročali, da se je slovesnosti udeležilo malo ljudi. “Na slovesnosti je bila prisotna velika množica ljudi. Imel sem govor in ob pogledu na množico sem videl okrog 1,5 milijona ljudi, oni pa so želeli prikazati, da jih je bilo le okrog 250.000.” Foto: Twitter Foto: Twitter N. Ž. Židanovi levičarji so nacionalna katastrofa: Poglejte, kaj vse so nam zapravili poleg terana 24. 1. 2017, 10:02 30 Facebook Twitter Foto: Twitter Hrvati pravijo: “Teran je naš,“ tega pa ni rekel kmetijski minister Dejan Židan. Evropski komisiji je s svojo pasivnostjo olajšal delo. Evropska komisija naj bi Hrvaški dodelila omejeno izjemo pri uporabi imena. Slovenija je leta 2000 sicer zaščitila teran kot slovensko vino in temu takrat Hrvaška, ki še ni bila članica EU, ni nasprotovala, čeprav je imela možnost za to. Čeprav Slovenija nasprotuje, bo, kot poroča STA, Evropska komisija sprožila postopek za sprejetje zakonodaje v obliki delegiranega akta, s katerim želi Hrvaški dodeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran. Razprava o osnutku delegiranega akta velja za začetek postopka. Komisija vztraja, da bo teran še vedno zaščiten izključno kot slovensko vino, Hrvaška pa bo lahko ime sorte grozdja teran uporabljala pri označevanju vina z zaščiteno označbo porekla z imenom ‘hrvatska Istra’. Pri označevanju bo treba upoštevati stroge pogoje. Napis teran bo moral biti manjši kot napis ‘hrvatska Istra’ in oba naziva bosta morala biti na istem vidnem polju, to je na sprednji ali hrbtni strani steklenice. Slovenija kljub tem zagotovilom trdi, da bruseljska rešitev potencialno neposredno ekonomsko ogroža slovenske proizvajalce. Piranski zaliv, kranjska klobasa, teran, varčevalci NLB, Nuklearna elektrarna Krško … kaj bodo še zapravili Socialni demokrati oziroma njihovi ministri v vladi Mira Cerarja? Kmetijski minister Dejan Židan Evropski komisiji med drugim očita, da se je s Hrvaško dogovarjala za našim hrbtom in torej ni ravnala v dobri veri ter da bi lahko z načrtovano izjemo ustvarila nevaren precedens in prekoračila svoje pristojnosti. Ob tem pa je očitno Židan pozabil, da je prav on komisiji rekel, da se bodo glede terena s Hrvaško dogovorili sami. Vlada je torej leto 2017 začela s še eno zapravljeno priložnostjo, Hrvaška jo je prehitela po desni. Delegirani akt je mogoče zavrniti s 55 odstotki glasov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU. Malo pa je verjetno, da bi se toliko članic dejansko izpostavilo in pomagalo Sloveniji, saj se nobena noče zameriti Evropski komisiji. Enologi poudarjajo, da imajo Slovenci v zgodbi o teranu zgodovinske, ekološke in pedološke argumente, tradicijo in kulturno dediščino, sedaj pa Hrvati trdijo, da imajo iste ekološke pogoje kot mi, kar pa ni res. Pridelovalci terana na Krasu so ogorčeni nad ravnanjem Bruslja, niso pa presenečeni. Evropska komisija je pomagala Hrvaški, da je prišla do tega položaja, ki ga ne podpirajo. V treh letih in pol so večkrat opozorili, da je teran na Krasu zelo pomemben, vendar pa na to niso dobili nobenega odgovora, kar kaže na ignoranco Bruslja. Slovenija in Evropska komisija vztrajata vsaka pri svojem in sta prepričani, da je zakon na njuni strani. To pomeni, da se slovenski tožbi proti komisiji na sodišču EU v Luksemburgu ne bo mogoče izogniti. Ko delegirani akt začne veljati, ima članica dva meseca časa, da vloži tožbo na evropsko sodišče, je v Bruslju pojasnil minister Dejan Židan in ponovil, da bo Slovenija to tudi naredila, če bo šlo tako daleč. Hrvaška je trenutno zadovoljna in zato tudi bolj redkobesedna. V celoti bo podprla odločitev komisije, ne glede na to, kakšna bo, je v v Bruslju dejal hrvaški kmetijski minister Tomislav Tolušić. Migranti našli novo tarčo: Spravljajo se nad upokojence, ki jih najprej umorijo, nato še okradejo 24. 1. 2017, 8:37 28 Facebook Twitter Foto: iStock Migrant, ki se je rodil v Savdski Arabiji, čeprav pa zatrjuje, da prihaja iz Pakistana, je obtožen umora 70-letne upokojenke. Zločin je zagrešil kar v njenem domu, kot pojasnilo, zakaj se je spravil nad nemočno žensko, pa je navedel, da je bila ženska nevernica. Policija pravi, da je 27-letni migrant, sicer prosilec za azil, po umoru 70-letne upokojenke na stene njenega stanovanja, ki se nahaja v Bad Friedrichshall-Untergriesheimu v Nemčiji, napisal verske citate v arabščini, zato tožilci verjamejo, da gre pri tem umoru za verski motiv. Umor se je sicer zgodil 19. maja lani. Kaj točno pomenijo verski citati, ki jih je morilec zapisal na stene v stanovanju umorjene, še ni razkrito, so pa potrdili, da je bil DNK osumljenca najden na kraju zločina. Prav tako je migrant umorjeni 70-letnici odtujil predmete, vključno z gotovino, nakitom in mobilnim telefonom. Tamkajšnje sodišče mu sodi, ker je “ubil nekoga, ki je po njegovem mnenju nevernik, ter ker je ukradel denar in druge dragocenosti.” Obramba je dejala, da je osumljenec prišel v Nemčijo leta 2013, takrat je tudi zaprosil za azil, vendar pa je njegov azilni postopek še v teku. Sicer trdi, da je v Nemčijo prišel iz Pakistana, rodil pa naj bi se v Savdski Arabiji. Odvetnika tega migranta, Christoph Troßbach in Elisabeth Unger-Schnell, pravita, da “mnoga vprašanja ostajajo odprta” ter da obtoženi migrant pravi, da je bil v času umora nekje drugje. Družinski člani umorjene pa so še vedno pretreseni in so povedali, da je pomembno, da “dobijo informacije o okoliščinah in namenu kaznivega dejanja.” Breitbart London pogosto poroča o številnih primerih umorov, ki so jih v zadnjem letu storili migranti, velikokrat so tarče njihovega morilskega pohoda upokojenci. Poleg tega, da morijo Evropejce, pogosto obračunavajo tudi med seboj – ugotovili so, da so pogosto tarče migrantov njihovi kolegi in družinski člani. Eden takih primerov se je zgodil novembra 2016, ko je migrant iz Čečenije vrgel svojo ženo skozi okno, še pred tem pa jo je zabodel do smrti. Eden najbolj razvpitih umorov, ki so jih storili migranti v Nemčiji, pa je tisti, ko je migrant iz Afganistana brutalno posilil in umoril nemško študentko Mario Ladenburger. Ta primer je sprožil ogorčenje nemške javnosti, saj so nemški mediji sprva zavrnili poročanje o tem umoru in so trdili, da ta “lokalna novica ni vredna nacionalne pozornosti,” poroča Breitbart. Marjanca Scheicher POPRAVEK: Tudi Obrtno-podjetniška zbornica se ne strinja z izračuni FURS-a glede davčnih blagajn 24. 1. 2017, 5:00 18 Facebook Twitter Predsednik OZS Branko Meh (foto: V.V.) Na našem portalu smo 21. 1. 2017 objavili članek z naslovom: Poglejte, kako je Slavko Bobovnik javno obračunaval s “tviterašem”, ki je poročanje Televizije Slovenija postavil na laž. V njem pišemo o lažnem poročanju RTV o višini zbranega denarja iz naslova davčnih blagajn in o arogantnem odnosu voditelja Slavka Bobovnika. V članku smo zapisali: “Novinar Televizije Slovenija Slavko Bobovnik je 3. januarja letos v informativni oddaji Odmevi gostil Petra Jenka, namestnika generalne direktorice pri FURS, in Branka Meha, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice, ki sta gledalcem zatrjevala, da je imela uvedba davčnih blagajn pozitiven vpliv na povečanje slovenskega proračuna, saj naj bi bil izkupiček od blagajn v višini kar 75 milijonov evrov”. Pri Obrtno-podjetniški zbornici niso zatrjevali, da so imele davčne blagajne pozitiven vpliv Predsednik OZS Branko Meh pa v oddaji na RTV ni zatrjeval, da je imela uvedba davčnih blagajn pozitiven vpliv na povečanje slovenskega proračuna, kar je razvidno tudi v prispevku. Predsednik OZS Branko Meh v Odmevih ni izpodbijal številk FURS-a, je pa ob tem pojasnil, da je izkupiček manjši, če upoštevamo tudi stroške davčnih blagajn ter plačan DDV. In dodal: “Če še prištejemo, da je gospodarska rast v RS, kar je za pozdraviti … in da se je skozi domačo potrošnjo povečal DDV in tudi DDV prinaša v državno blagajno večji prihodek, in se mi zdi, da ta izkupiček ni takšen, kot ga zdaj predstavlja Finančna uprava RS”. Meh je v Odmevih med drugim dejal, da davčne blagajne niso zajezile sive ekonomije in dela na črno. Očitno je, da se tudi Obrtno-podjetniška zbornica ne strinja povsem z izračuni Finančne uprave RS. Kljub napaki novinarja, za katero se gospodu Mehu in OZS iskreno opravičujemo, pa je sedaj s tem popravkom še bolj jasno, da je Slavko Bobovnik zavajal slovensko javnost in da izračuni FURS-a niso točni. Zbornica in pa ekonomski strokovnjaki so potrdili, da se je FURS uštel pri svojih izračunih, Bobovnik pa je to neresnico brez pomisleka prenesel slovenski javnosti. A. R. Ljudmila Novak bodoča mati naroda? Nemogoče, saj z njo nihče ne želi sodelovati 24. 1. 2017, 11:45 0 Facebook Twitter Foto: Demokracija Stranka Nova Slovenija s predsednico Ljudmilo Novak na čelu je povabila politične stranke, civilne družbe in organizacije, naj se “pridružijo pri oblikovanju političnega stebra zdravega razuma.” A dobila je košarico, kakršne verjetno ni pričakovala: od vseh povabljenih se je srečanja udeležil le Franc Kangler. V vabilu, ki ga nam je posredoval eden izmed povabljenih, so v Novi Sloveniji zapisali, da se “zavedamo, da je za normalizacijo razmer potrebno združiti moči, tako na političnem kot na strokovnem področju. Zato vabimo politične stranke, civilno družbo in posameznike, da se nam pridružijo pri normalizaciji Slovenije in pri oblikovanju političnega stebra zdravega razuma, ki si bo prizadeval za resnične spremembe v naši državi.” Od vseh povabljenih, ki jim je Nova Slovenija poslala vabilo na prvo srečanje, je prišel le Franc Kangler. Prvo takšno srečanje je bilo v ponedeljek, 23. januarja, a je izmed vseh povabljenih prišel le Franc Kangler. Ta nam je zaupal, da pravzaprav ni seznanjen, s kakšnim razlogom so ga povabili, pa tudi ne, kdo je bil še povabljen. “Pričakujem dobro voljo in boljšo prihodnost za Slovenijo,” je za Nova24tv povedal Kangler in še dodal: “Za nas, za Novo ljudsko stranko Slovenije, je zelo pomembna pravna država. Pravo, poštenost in pravičnost so prioritete. Če se tu najdemo, potem se najdemo tudi v slovenski politiki.” Kangler je še menil, da se je v zadnjem času slovenskemu narodu zgodilo preveč krivic, ki jih je treba popraviti. Vabilo Nove Slovenije. Vabilo Nove Slovenije. Neuradno smo izvedeli, da sta vabilo na srečanje dobila tudi Aleš Primc in Slovenska ljudska stranka, a se ga, kot kaže, nista udeležila. Za stranko NSi in predsednico Ljudmilo Novak pa je bil to bolj žalosten dan, saj ostajata glede na odziv na vabilo bolj kot ne sami. Sestanka se ni udeležil niti Milan Balažic, ki je pred kratkim ustanovil gibanje Nova prihodnost. Ajda Stritih Stranka UDBOPARTIJSKIH ovaduhov , sestrična Ljudske stranke , ima preveč črvivo strukturo . Zalega , podtaknjena od murglosrbskega podrepnika Peterletovega Lujzeka , razjeda temelje slovenske NORMALNOSTI od samih začetkov druženja bande kruhoborcev , ki kruh namakajo v golaže ZZB na proslavah za napadalce kleti , shramb in hlevov , katere financiramo potomci razmetanih po 700 HUDIH JAMAH . Luda mila z napadi na SDS , dobi na RTV HANZI KURBENHAUS , exskluzivo za nastopanje pred laži navajenimi kamerami . Zato je dal malinovec Tonin penzijo žveplenemu , da se lahko sonči z reflektorji , katere smo plačali nagačeni Slovenci . GORJE NARODU , KO LUJZEKOVA DEKLA RINE NA OBLAST Bo zaradi polomije z arbitražo in sramotenja ministra Erjavca padla celotna levosučna politična elita? 23. 1. 2017, 5:00 271 Facebook Twitter Foto: epa Slovenija je v nekdanji skupni državi Jugoslaviji veljala za najbolj ekonomsko in družbeno napredno državo, ki se je kot prva odločila, da se osamosvoji in si tako samostojno tlakuje pot brez vmešavanja Beograda. V mednarodni skupnosti je kmalu postala znana kot geopolitična entiteta, ki se nahaja v Srednji Evropi in ne na Zahodnem Balkanu kot ostale nekdanje republike. Med prvimi je pričela tudi s pristopnimi pogajanji za vstop v EU in si leta 2008 z uspešnim predsedovanjem Svetu EU pridobila velik mednarodni ugled, ki pa ga je sedaj zapravila. Za to je v največji meri odgovoren zunanji minister Erjavec, ki s svojim nediplomatskim obnašanjem škodi interesom Slovenije, kar je bilo še posebej vidno v primeru arbitraže. Za to pa seveda, kot je v tej moralni vladi navada, ni odgovarjal. Da vladna elita v Ljubljani skriva poraz pred Zagrebom, pišejo v Jutranjem listu. Medtem ko se je Hrvaška utapljala v zgrešeni politiki do Bosne in Hercegovine in s problemi v Haagu, je bila Slovenija globoko prepričana, da ima v rokah vse potrebne adute, s katerimi lahko pritisne na Zagreb glede protesta hrvaških deviznih varčevalcev proti nekdanji Ljubljanski banki in glede vprašanja meje v Piranskem zalivu. Slovenija si je zadala jasen cilj, da ne vrne denarja in da dobi čim več morskega teritorija in odprti dostop do morja. Preberite več: KPK nad Karla Erjavca zaradi političnega izsiljevanja. Erjavec: Interpelacijo smo podprli iz vsebinskih razlogov Vprašanje glede meje je priljubljena predvolilna tema Na slovenski in hrvaški strani so poskušali večkrat uskladiti nerešena vprašanja glede meje, do najbolj obetajočega dogovora pa je prišlo leta 2001, ko sta takratna premierja Janez Drnovšek in Ivica Račan podpisala sporazum Drnovšek-Račan, s katerim bi Slovenija dobila 80 odstotkov Piranskega zaliva in zagotovljen dostop do odprtega morja, Hrvaška pa bi obdržala morsko mejo z Italijo. Sporazum je bil potrjen s strani Državnega zbora, ne pa tudi s strani hrvaškega Sabora. Hrvaško nestrinjanje s sporazumom je prispevalo k nadaljevanju političnih sporov, kar je vplivalo na to, da je vprašanje glede meje na morju in kopnem postala zelo priljubljena tema v predvolilnem času. Foto: STA Foto: STA Na Hrvaškem se je zdelo, da je denar hrvaških varčevalcev izgubljen, leta 2005 pa se je soočila z zapleti v pristopnih pogovorih za članstvo v EU. Slovenska diplomacija je v pristopnih dokumentih Hrvaške odkrila zemljevide, na katerih je meja med državama potekala po sredini Piranskega zaliva in protestirala tako, da je takratni minister za zunanje zadeve v odhodu Dimitrij Rupel blokiral hrvaške pogovore v več poglavjih, vse dokler ne bodo izvzeti sporni dokumenti. Slovenija je tako še naprej računala na svojo politično in ekonomsko premoč. Tajkuni in prevzemi so pričeli ekonomsko slabiti Slovenijo V času tranzicije so se v Sloveniji razpasli številni tajkuni, kar je vplivalo na to, da je državo v veliki meri obvladoval gradbeni lobi, ki si je na račun države polnil denarnico. Ko pa se je zgodil še dodal finančni polom mariborske nadškofije, je pričela Slovenija izgubljati ekonomski primat. Prav tako je počasi pričela izgubljati politično prednost in pozornost s strani EU glede reševanja meje med državama. Ivan Zidar (foto: STA). Ivan Zidar (foto: STA). Prevzeli so nam slovenska podjetja, hrvaški varčevalci v NLB dobili tožbo na ESČP Ko je bil leta 2009 podpisan sporazum s strani Jadranke Kosor in Boruta Pahorja, ki je predvidel začetek arbitražnega postopka, ki bi prispeval k reševanju mejnega vprašanja s pomočjo arbitražnega sodišča, je za slovensko državo sledil niz novih udarcev s prevzemi: skupina Atlantic je kupila Drogo Kolinsko, Agrokor prevzel Mercator, Podravka pa je postala lastnica Žita. Tako so trije dragulji iz slovenske krone padli v hrvaške roke. Slovenija je nato doživela še končni udarec, ko je izgubila na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je naši državi naložilo poplačilo neplačanih deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH v znesku 103 milijone evrov. Foto: STA Foto: STA Prisluškovalna afera ogrozila arbitražo Gromozanski neuspeh slovenske države pa se je zgodil, ko je prišlo do prisluškovalne afere pri arbitraži, ko so Hrvati objavili prisluhe pogovorov med slovensko agentko Simono Drenik in našim arbitrom Jernejem Sekolcem na sodišču, kjer ji je ta povedal, da bo Slovenija ohranila dostop do odprtega morja. Hrvaška je po tem takoj pričela z umikom iz arbitražnega sporazuma, češ da Slovenija goljufa. Zagreb je z arbitražnim sodiščem prekinil vse stike, afera pa je vplivala na odstop obeh vpletenih in pričela se je nova saga z iskanjem naslednjega slovenskega arbitra. Po tem, ko smo že imenovali neodvisnega strokovnjaka, predsednika meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama, je ta po petih dneh odstopil in njegovo mesto je nato zasedel Rolf Einar Fife. Ministra pogosto opisujejo kot nekompetentnega V tej aferi glavno vlogo igra Karl Erjavec, tako imenovan slovenski večni minister, ki od leta 2004 zaseda ministrske stolčke: od obrambnega, okoljskega in zunanjega ministra. Ne samo da ga slovenski mediji opisujejo kot nekompetentnega, hrvaški Jutranji list poroča, da se podobno o njem govori tudi v bruseljskih krogih. Erjavec je predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), glasovi katere so vedno potrebni, da lahko desna ali leva opcija oblikuje večino v Državnem zboru, na problematičnost le-te pa je kritično opozoril tudi prvak največje opozicijske stranke Janez Janša. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec Foto: STA Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec (foto: STA). Arbitražo ogrozil že pred prisluškovalno afero Erjavec se je zaradi občutka moči na slovenskem političnem parketu navadil izrekanja všečnih in populističnih izjav in praznih obljub, ki jih daje svojim volivcem glede višanja pokojnin. Med drugim je slovenskim upokojencem obljubljal pokojnine v znesku tisoč evrov, vidimo pa lahko, da je realnost popolnoma drugačna, saj le-ta nekaterim ne omogoča dostojnega življenja. V vladi Mira Cerarja je dosegel povišico zgolj dveh evrov za slovenske upokojence. Poleg tega je spomladi 2015 v svojem znamenitem slogu dvakrat izjavil, da je prepričan, da bo Slovenija z arbitražo pridobila tisto, kar hoče, torej dostop do odprtega morja in dve tretjini Piranskega zaliva. Do podobnega greha pa je prišlo že leta 2006, ko je Slovenija razkrila, da nemška obveščevalna služba iz Ljubljane nadzira celoten Balkan, pri čemer je bil njihov glavni cilj sledenje srbskim haaškim obtožencem Radovanu Karadžiću in Ratku Mladiću. Povsem jasno je, da takšne vrste hvalisanja resne države na Zahodu nikakor niso mogle prezreti. Ni presenečenje, da so nepremišljene besede zunanjega ministra izvale burno reakcijo Zagreba, s čimer je arbitražo ogrozil, še preden je v javnost pricurljal posnetek med Simono Drenik in Jernejem Sekolcem. Naš zunanji minister brezglavo grozi in se ne ozira na posledice Erjavec pa še naprej pridno opravičuje svoj ugled, ki si ga je v javnosti ustvaril, saj je prejšnji teden izjavil, da če Hrvaška ne bo spoštovala razsodbe arbitražnega sodišča, bo Slovenija pričela oteževati prehod turistov na Hrvaško, predvsem Avstrijcev in Nemcev, ki v največjem številu prihajajo tja. Takšne izjave si zunanji minister države članice EU ne bi smel dovoliti pod nobenim pogojem, saj bi s tem Slovenija ogrozila prosti pretok ljudi, ki predstavlja eno izmed temeljnih svoboščin EU, pa morajo spoštovati prav vse države članice, pri čemer Slovenija ne more biti nikakršna izjema. Foto: STA Foto: STA Arbitražni postopek bi se moral zaključiti že sredi leta, vendar zaradi zapletov ni tako. Hrvaški mediji poročajo, kako se v Sloveniji razglaša, da postopek teče dalje in da ga bo morala hrvaška vlada sprejeti, kar so Hrvati označili kot laž. Kakorkoli, Erjavec se zaveda, da je njegova glava na pladnju, kajti njegov padec bi najverjetneje za seboj potegnil tudi padec vlade. Nove volitve bi lahko prinesle povratek Janeza Janše, kateremu ankete napovedujejo zmago. Če bi prišlo do tega, da bi arbitražni sporazum izzvenel ravno v času predsedniških volitev, bi to lahko ogrozilo ponovno izvolitev Boruta Pahorja, podpisnika arbitražnega sporazuma Pahor-Kosor, za mesto predsednika države, kajti za morebiten neuspeh bo v prvi vrsti odgovorna slovenska politična elita in nihče drug, ocenjujejo politično situacijo v Sloveniji na Hrvaškem. N. Ž. Ano Roš okronali za najboljšo kuharsko mojstrico na svetu! Hiša Franko postavila piko na i najuspešnejši sezoni 24. januar 2017 ob 07:30 London/Alta Badia - MMC RTV SLO Golo naključje je, da smo Slovenci v roku tedna dni dobili dve prvi dami – Ana Roš je namreč postala uradno najboljša kuharska mojstrica na svetu in na tem mestu nasledila Dominique Crenn iz Ateliera Crenn v San Franciscu. Gre za izjemen dosežek, ki Slovenijo trdno postavlja na gastronomski zemljevid sveta, Roševo pa dokončno utrjuje na elitnem seznamu največjih kuharskih mojstrov sveta. "Ana Roš je zelo zaslužna prejemnica letošnjega naslova za najboljšo chefinjo. Njena natančnost, pozornost do detajlov in domišljija jo odlikujejo za pravo vodjo svetovne gastronomije. Njena strast do lokalnih surovin, njeno vlaganje v ljudi in njena predanost k povzdigovanju kulinarične umetnosti v njeni rodni Sloveniji jo delajo za navdihujočo vzornico," je za MMC povedal urednik World's 50 Best Restaurants William Drew. In glede na to, da gre za izbor referenčne revije Restaurant, ki naziv najboljše kuharske mojstrice (The World's Best Female chef) podeli v sklopu svoje razglasitve najboljših restavracij sveta (The World's 50 Best, op. a.), si Hiša Franko lahko verjetno obeta tudi uvrstitev med 100 najboljših restavracij, kamor je do zdaj od slovenskih predstavnikov uspelo priti zgolj restavraciji JB, ki je bila leta 2010 89. Ampak na potrditev bo treba počakati do aprila, ko bo tudi znano, ali se bo Osteria Francescana Massima Botture ohranila na prvem mestu. Vse je spremenil Netflix Ko to pišemo, Roševa svoj laskavi naziv proslavlja v Alta Badii, kjer je ena od udeleženk kulinarične konference Care's, edinstvenega projekta, ki propagira trajnostno in etično kuhinjo, Slovenki pa dela družbo še kar nekaj predstavnikov z lanske lestvice 50 Best, od Rodolfa Guzmana (Borago, Čile) do Vladimirja Muhina (White Rabbit, Moskva). Najboljše kuharske mojstrice (World's 50 Best): - 2012: Elena Arzak (Arzak, San Sebastian) - 2013: Nadia Santini (Dal Pescatore, Canneto sull'Oglio) - 2014: Helena Rizzo (Mani, Sao Paulo) - 2015: Hélene Darroze (Hélene Darroze, Pariz in London) - 2016: Dominique Crenn (Atelier Crenn, San Francisco) - 2017: Ana Roš (Hiša Franko, Staro Selo) Kot nam je priznala, jo je novica nedvomno presenetila, čeprav si ambiciozna Kobarijka v zadnjem času dejavno prizadeva za položaj na svetovnem odru. Roševa je tista, ki je v lani krenila v hollywoodskem slogu, kot se je nekaterim zapisalo, s svojo lastno epizodo v Netflixovi kulinarični seriji Chef's Table, s tem pa si dobesedno čez noč pridobila pregorele telefonske linije, poln e-predal in kopico mednarodnih častilcev. In izraz "častilci" je tu na mestu, saj je t. i. foodie scena zlasti v ZDA tako močna, da je o Anini epizodi splet kar brnel od navdušenja. "Moram v Slovenijo. Takoj," je zapisal eden, spet drugi pa: "Vsi morate nujno ogledati najlepšo epizodo Chef's Table, tisto z Ano Roš." Nagla izstrelitev med največje Roko na srce, epizoda je imela svoje napake, predvsem malce pretirane ameriške sladkobnosti in nepotrebnega vložka potencirane družinske drame, a naredila je svoje – Ano Roš, 44-letno nesojeno smučarko in nesojeno bruseljsko diplomatko, ki jo je v Hišo Franko zanesla ljubezen, je naredila za svetovno kuharsko zvezdnico. Roševa sicer tega izraza ne mara niti ji v resnici ni najbolj lagodno ob nenadnem navalu na Hišo Franko. To je ženska, ki ne skriva žuljev na svojih rokah, ženska, ki zjutraj nabira divje zeli za svoje jedi, nato pa odpelje otroka v šolo, ženska, ki rada uspešno večerjo zaključi s svojo ekipo ob steklenici Mlečnika pozno v noč, malce odveč pa so ji selfiji z ameriškimi gosti, ki v zadnjih mesecih do zadnjega zapolnjujejo mize Hiše Franko, restavracije, ki se je iz tiste, ki se bojuje za vsakega gosta, prešla v tiste vrste restavracijo, ki je polno zasedena več mesecev vnaprej. A to je t. i. učinek Netflixa, ki je ujel popolnoma nepripravljene že svetovno bolj znane kuharje, kot je bila do zdaj Ana. A, kot se zdi, Roševe vse skupaj ni vrglo iz tira, kar gre morda pripisati tudi tisti njeni vrlini, ki jo kot kuharico dela tako zelo zanimivo in edinstveno – spontanosti. Povsem edinstvena kuhinja Roševa ni šolana kuharica niti nima za seboj dolge kilometrine stažev pri najboljših. Brbončice si je izostrila, ko jo je življenjski sopotnik in sommelier Hiše Franko Valter Kramar na začetku njune skupne poti vodil po priznanih estavracijah, svoj slog pa razvila z neizmernim posluhom tako do neposrednega okolja kot do bolj eksotične kulinarike, ki jo je spoznavala na potovanjih. Če sama priznava, da se je na začetku močno lovila, danes njen nenehno brneči um igraje sestavlja nešablonske krožnike drznih, a harmoničnih okusov. Nihče drug vam ne bo pred vas postavil lignja z jagenjčkovim priželjcem, črnim česnom, Valterjevim fermentiranim sirom in bobom, nihče drug ne bo naredil take poezije iz luštreka kot Ana, ki ga je z gobjim fondom in ravioli povzdignila v višave, nihče drug si ne bo upal iz mortadele delati sladico, ostrigo podtikati na najbolj nepričakovana mesta in si izmišljevati duhovita imena krožnikov, kot so "zajec, ki hoče biti mehiški piščanec" ali "American (g)rape", ameriško posilstvo. Kako do potankosti ocenjevalci iz 50 Best poznajo vse Anine male skrivnosti, je težko reči, navsezadnje je seznam ocenjevalcev tajen, je pa res, da tiste na najvišjih položajih na kulinaričnem področju navdušuje ravno to, da je Roševa začela kot nepopisan list, da za seboj nima že strogih in po šolsko izoblikovanih nastavkov, kaj spada skupaj in kaj ne. "Pri Ani so najvznemirljivejše ravno njene napake, da jed nenehno razvija. Da sebe nenehno razvija," mi je nedavno povedal Andrea Petrini, kulinarični publicist, znan kot nekakšen iskalec mladih, še neznanih chefov, ki jih vzame pod svoje okrilje in jih povzdigne v zvezde. Njegov najbolj priljubljeni projekt zadnjih nekaj let – Ana Roš, s katero v teh dneh piše knjigo Ana and her Boys. Ana in fantje Naslov bi lahko razumeli tako, kot ga uradno interpretira Ana – da so ti fantje iz naslova ekipa, s katerimi ustvarja knjigo (Petrini, Kramar, fotograf Benjamin Schmuck in oblikovalec Boštjan Botas Kenda), lahko pa bi ga razumeli tudi kot ošvrk zaprti, izrazito mačistično naravnani kulinarični srenji, v kateri je mesta za ženske kuharice malo. Ana je od danes na samem vrhu te družbe, naslov najboljše je prevzela od Crennove, ki ji je že dala nekaj nasvetov, kako se spopasti z vso pozornostjo in obleganostjo, ki je bo deležna, pred njo so se z naslovom pohvalile Helene Darroze (Helene Darroze, Pariz in London), Helena Rizzo (Mani, Brazilija), Nadia Santini (Dal Pescatore, Italija) in Elena Arzak (Arzak, San Sebastian). Samotno na vrhu Jasno, biti na vrhu je samotno, pravi priljubljena krilatica, in Roševa se je znašla v položaju, ko je po eni strani deležna toliko mednarodne pozornosti, da mora vsak dan paziti, da šum ne posrka vase restavracije, katere velik del šarma predstavlja tudi umirjen in sproščen tempo, po drugi strani pa ima včasih več težav prepričati domačo javnost, ki si še vedno prepogosto želi tiste crknjene sosedove krave, še zlasti, če prinaša več mleka. Povedano drugače: Roševa je ravnokar prejela kulinaričnega oskarja (ali pa veliki kristalni globus, če želite), tisti, ki skrbijo za razvoj turizma pri nas, pa še vedno ne vedo točno, kaj početi z mednarodno kulinarično zvezdo. Pri nas je pač še vedno popolnoma nepojmljivo, da bi tuji gostje svoj obisk načrtovali okoli Hiše Franko, ne pa Ljubljane, Bleda in Pirana. Da Američani prej rezervirajo mizo v Starem selu kot pa letalsko vozovnico in da turisti pod "pristna slovenska kuhinja" ne razumejo Sokola z gobovo juho v krušni skodelici, ampak hočejo poskusiti Slovenijo, kot so jo videli prek kamere, uperjene v Anino kuhinjo. "Zakaj ni še nihče slišal za Ano Roš?" se je lani dva meseca pred premiero Chef's Table spraševala ameriška kulinarična revija Saveur, ta mesec pa se je članek Associated Pressa že bral: "Kuharska velemojstrica usmerja pozornost h kulinariki domovine Melanie Trump". Čas je, da še Slovenci usmerimo pozornost k Ani Roš. Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si bravo Ana, tako mojstrico v kuhanju težko da bomo še kdaj imeli! Poje vse kuharje naše za zajtrk!! Nov primer levega primitivizma: Tako je poniževala pijana TV-voditeljica Donalda in Melanio, starševstvo pa razglasila za versko sran*e 24. 1. 2017, 14:54 38 Facebook Twitter Pijanska igrica dveh televizijskih voditeljic se je sprevrgla v medijsko katastrofo. Chelsea Handler, ki je leta 2012 prišla med 100 najbolj vplivnih oseb na svetu po mnenju revije Time, je začela pljuvati čez Donalda in Melanio Trump, druga, ki jo je intervjuvala, je komaj zadrževala smeh. Seveda pa sta se kar naenkrat “streznili” in govorili spoštljivo, ko je beseda nanesla na Hillary Clinton. Ni kaj, tudi pri nas pogosto vidimo, da se levičarske voditeljice v hipu spremenijo, ko so na tapeti “njihovi”. V intervjuju, ki ga je dala ameriška TV-voditeljica in komičarka Chelsea Handler novinarki za Variety, sta se dogovorili, da bosta nagnili kozarca ob vsaki omembi besed “ženska ali gospa” oziroma v zvezi s čimerkoli, kar je povezano z ženskami. Ves čas intervjuja sta veselo nazdravljali, vidno opita “top” ameriška voditeljica Handlerjeva pa je dobila pogum in začela s poniževanjem predsednika ZDA Donalda Trumpa in prve dame Melanie. Handlerjeva je rekla, da tudi če bi se Donald in Melania sama ponudila za gosta v njenem pogovornem šovu na Netflixu, ju ne bi sprejela, ker noče govoriti z njima. “Ne. Melano? O čem bi govorili z njo? Saj komaj govori angleško.” Kaj si misli o novi prvi dami ZDA? Voditeljica jo je nato vprašala, kaj si misli o Melani kot o prvi dami, Handlerjeva pa je odgovorila: “Točno to, kar si mislim o njem kot o prvem možu. Nič. Ne spoštujem nobenega izmed njiju.” Pred oddajo se je udeležila protesta proti Trumpovi inavguraciji Da zna biti Handlerjeva še bolj primitivna, pa kaže odgovor na vprašanje voditeljice, kaj bi rekla Donaldu Trumpu, če bi bil tam, saj je odgovorila: “Odj**i!” in to še ponovila. Alkohol je naredil svoje (no, za vse ne moremo kriviti alkohola, saj je svoje nestrinjanje s Trumpom pokazala tudi pred nekaj dnevi na protestu v Utahu, kjer je vodila ženski pohod, ki je protestiral proti Trumpovi inavguraciji). Handlerjeva je še dodala: “Nagnusno! On je najbolj nagnusen. Fizično, čustveno, psihično. Ta kip, ki so ga naredili po njegovi podobi – grem stavit, da točno tako izgleda gol, z majhnim grozdjem med nogami.” Dodala je še, da jo pri Trumpu najbolj skrbi domnevni rasizem. Ima “bogat” besedni zaklad … Kot žensko, pa Handlerjeva pravi, da jo najbolj skrbi načrtovano starševstvo. “Nihče nam nima pravice govoriti, kaj naj delamo s svojimi telesi. To ni okej,” je dejala in dodala, da je to versko sran*e. “Sem sama svoja. Noben moški mi ne bo govoril, kaj naj naredim s svojim telesom. Nihče. Ne mož, politik. Zakaj bi mi nekdo, ki ga ne poznam, govoril, kaj naj naredim? Ne gre samo za splave, ampak za kontrolo rojstev.” Seveda pa je v popolnoma drugačnem tonu začela govoriti, ko je voditeljica omenila Hillary Clinton, češ, da Clintonovi ne bo dajala nasvetov, saj “jo zelo spoštujem.” Marjanca Scheicher Barack Obama je tik pred odhodom iz Bele hiše teroristični organizaciji nakazal več kot 220 milijonov dolarjev 25. 1. 2017, 5:00 49 Facebook Twitter Hamasove sile (foto: epa) Barack Obama je nekaj ur pred odhodom s predsedniškega stolčka odobril prenos več kot 227 milijonov dolarjev na tuje račune, pri čemer je zaobšel voljo republikancev. Več kot 97 odstotkov je namenil samooklicani palestinski vladi, ki je na seznamu terorističnih organizacij in pomaga džihadističnim samomorilcem in njihovim družinam. Približno 221 milijonov dolarjev je Obama namenil palestinski državi, ki je bila ustanovljena leta 1994. Preostali denar je namenil agencijam po vsem svetu: 4 milijone dolarjev je namenil programu podnebnih sprememb za zmanjšanje emisij in delovanje podnebnega tehnološkega centra, 1,25 milijona dolarjev bo šlo za sklad miru Združenih narodov in drugim njihovim programom. Nekaj več kot milijon dolarjev bodo prejeli predstavniki State Departmenta v Afganistanu in Pakistanu ter predstavniki Južne in Srednje Azije. Ameriški kongres je sicer v proračunih za leti 2015 in 2016 odobril denar za podporo in humanitarno pomoč na Zahodnem bregu in v Gazi, vendar so temu nasprotovali republikanci, ker gre denar dejansko za teroristične namene. Republikanec Ed Royce je julija 2016 povedal, da Palestinska vlada uporablja ameriški denar pomoči za “sklad mučenikov”, iz katerega plačujejo družinam palestinskih zapornikov in samomorilskih napadalcev. Royce je povedal, da ni mogoče, da ta politika, s katero se plačuje morilce, ne bi uvrstila ZDA na seznam sponzorjev terorizma. Barack Obama je bil velik podpornik palestinske oblasti, vendar je leta 2012 ameriški kongres zamrznil 192 milijonov dolarjev pomoči Palestini. Načrt novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo ameriško veleposlaništvo iz Tel Aviva preselil v Jezuzalem, je povzročil ogorčenje palestinskega voditelja Mahmuda Abasa. Abas ocenjuje, da bi imela ta poteza “katastrofalne posledice za mirovni proces, za rešitvi dveh držav in za stabilnost in varnost celotne regije,” piše RT. Branka Jurhar Domov Svet Otroški migrantje niso tako nedolžni, kot izgledajo – v Avstriji prijeli 12-letnega... Svet Otroški migrantje niso tako nedolžni, kot izgledajo – v Avstriji prijeli 12-letnega borca Islamske države 25. 1. 2017, 5:00 Po prijetju 17-letnika, ki je načrtoval teroristični napad na Dunaju, so aretirali tudi fanta, mlajšega od 14 let, ki je prav tako velik simpatizer in podpornik Islamske države. Avstrijska policija je povedala le, da je fant mlajši od 14 let, toda avstrijski dnevni časopis Kronen Zeitung je prišel do informacij, da šteje le 12 let. Fant sicer prihaja iz Makedonije, v njegov dom pa je v nedeljo vdrla policija – glavni vir so jim bile kar besede aretiranega 17-letnika, ki so ga prijeli, ko je načrtoval napad na Dunaju. Oba sta nameravala izvesti napad v imenu Islamske države. Policisti pravijo, da je bil 12-letnik ne le v stiku s 17-letnim terorističnim osumljencem, temveč je bil tudi radikaliziran s strani salafističnega sovražnega pridigarja v Avstriji. Dojemljiva za različne vplive, tudi skrajno islamistične Generalni direktor uprave za javno varnost na notranjem ministrstvu, Konrad Kogler, je za Breitbart razkril, da sta bila mladoletnika v tesnem stiku in poudaril, da sta oba “v tej fazi življenja, ko se še iščeta in sta posebej dovzetna za različne vplive.” Aretacija 17-letnega Lorenza K. je polnila naslovnice avstrijskih medijev čez vikend. Kogler je razkril, da so nekaj dni pred aretacijo dobili podatke, da navedeni Lorenz K., sicer izvorno iz Albanije, načrtuje teroristični napad. Policisti so pri njem zasegli več računalnikov in telefonov, ki jih še vedno preiskujejo. So pa ugotovili, da se je ta albanski migrant povezal z drugimi simpatizerji Islamske države v nemškem mestu Neuss, zato se je avstrijska policija povezala z nemško, na podlagi njihovih odkritij pa so aretirali še 21-letnika, ki je bil prav tako povezan v to teroristično mrežo. Christian Pilnacek, ki vodi kazenski oddelek na Ministrstvu za pravosodje, je razkril, da 17-letni teroristični osumljenec v samici čaka na datum obravnave na sodišču. Lorenzov odvetnik Wolfgang Blaschitz pa pričakovano trdi, da 17-letnik ne predstavlja neposredne nevarnosti, češ “da je bil daleč od tega, da naredi bombo ali izvede napad.” Blaschitz je v preteklosti že večkrat branil borce Islamske države in tokrat je izjavil: “Njegova motivacija je bila politična. Želel je soditi ZDA in drugim državam, ki mečejo bombe na Sirijo.” Avstrijski mediji pa poročajo, da se je 17-letnik verjetno radikaliziral, ko je bil v zaporu v letih 2014 in 2015. Trend, da se mladoletni muslimani radikalizirajo in načrtujejo ali poskušajo storiti kazniva teroristična dejanja v imenu Islamske države, v Evropi narašča. Policisti in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se ta nov val mladih muslimanov, ki se želijo boriti za Islamsko državo, imenuje že kar generacija džihada. Marjanca Scheicher Zakon o tujcih – izsiljevalci, hinavci, realisti, cincarji in odločna ženska 25. 1. 2017, 5:00 42 Facebook Twitter Milan Brglez in Goran Klemenčič (foto: STA) Zakon o tujcih, po katerem naj bi Slovenija dobila zakonsko osnovo za zaprtje meje v primeru ponovnih množičnih in nezakonitih migracij, bi moral nastati julija 2015, torej pred prvim valom nezakonitih migracij. Kljub opozorilom opozicije, zlasti SDS, se to seveda ni zgodilo. Je pa notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar tak zakon spisala tam nekje septembra 2016 in ga poslala v vladno proceduro. Prvi izsiljevalec in grozilec Goran Klemenčič Danes je javno znano, da je zakonu aktivno nasprotoval pravosodni minister Goran Klemenčič, glede na svoje dosedanje reakcije v podobnih primerih je sklepati, da je tudi grozil in izsiljeval. Zakon je zato kar nekaj mesecev ležal v predalu Mira Cerarja. Drugi izsiljevalec in grozilec Milan Brglez Še preden je zakon sploh prispel v Državni zbor, se je pojavil že drugi izsiljevalec in grozilec. To je Milan Brglez, sam predsednik Državnega zbora. Jasno je namreč povedal, da nasprotuje takemu zakonu, da si ne bi več upal v učilnico na fakulteti in da bo, če bo zakon prispel v Državni zbor, glasoval proti zakonu. Tretji izsiljevalec in grozilec Thornbjorn Jagland No, še preden je zakon prispel v Državni zbor, je iz Sveta Evrope v Ljubljano priromalo grozilno pismo, ki ga je podpisal Thornbjorn Jagland, generalni sekretar Sveta Evrope, češ da poslanci takega zakona pač ne smemo sprejeti. Poudarjam, da poslanci takrat zakona sploh še nismo dobili v Državni zbor. No, tudi Thornbjorn Jagland zakona ni mogel imeti niti ga ni poznal, saj je čistopis zakona šele nastajal v vladni palači. Od kod in zakaj torej njegovo pismo? Jasno je, da je pismo nastalo v Ljubljani, da je od tod romalo na Svet Evrope, omenjeni gospod ga je podpisal in poslal nazaj v Ljubljano. Preprosto ali ne? Po vladnih in parlamentarnih hodnikih v zvezi s tem kroži novica, da je pismo hinavsko nastalo kar na pravosodnem ministrstvu v režiji Gorana Klemenčiča. Za kaj takega obstaja velika verjetnost, saj je bil Klemenčič nekoč tam že zaposlen, tam ima danes zaposleno tudi svojo ožjo sorodnico. Po njegovih reakcijah je sklepati, da tam vidi tudi svojo bodočo službo. Četrti izsiljevalec in grozilec Nils Muižnieks S posebnim pismom poslancem Državnega zbora, naj omenjeni zakon zavrnejo, se je oglasil tudi Nils Muižnieks komisar Sveta Evrope za človekove pravice. V pismu seveda pametuje o človekovih pravicah migrantov, nič pa ne govori o njihovem izkoriščanju zaradi ekonomskih razlogov. Še manj pa o tem, zakaj ni poskrbel za to, da bi Evropa imela enotno azilno politiko. Drugi izsiljevalec in grozilec Milan Brglez v akciji proti Miru Cerarju in Vesni Györkös Žnidar Pretekli teden je omenjeni zakon končno priromal v Državni zbor. V akcijo je takoj stopil Milan Brglez in napovedal temeljite popravke zakona v smislu individualne obravnave na meji, kaj to pomeni, ne ve nihče, jasno je le to, da v zvezi s tem zakonom sedaj ni jasno nič več, tudi v SMC so med seboj sprti, eni zagovarjajo stališča Mira Cerarja, drugi stališča Milana Brgleza, DESUS in SD pa previdno čakata. Trezen glas strokovnjaka dr. Boštjana M. Zupančiča Precejšnje olajšanje in upanje pa je zato prinesel nastop Boštjana M. Zupančiča, dolgoletnega sodnika na ESČP v Odmevih pred dvema dnevoma. Jasno je zavzel stališče, da je tak zakon potreben, to je tudi pravno utemeljil. Še več, obregnil se je tudi ob pismo Thornbjorna Jaglanda in povedal, da so tudi v Veliki Britaniji z blokado predora pod Rokavskim zalivom praktično zaprli mejo za ilegalne migrante, pa si omenjeni gospod tja ni upal poslati nobenega pisma. Jasno je še povedal, da se mi takega pisma ustrašimo, Angleži pa bi se nanj požvižgali. No, tako pravna eminenca profesor dr. Boštjan M. Zupančič, njegov nekdanji učenec Klemenčič in sodelavec, sedaj pa tudi šef, dr. Boštjan M. Zupančič je namreč zaposlen na pravosodnem ministrstvu, pa po svoje. Odločna Vesna Györkös Žnidar Znano je, da sem bil dolgo časa do svoje naslednice, notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar precej kritičen. Toda kritike imajo tudi svoje meje, tudi tisto, ko niso potrebne. Svet Evrope je v tem času Sloveniji ponudil tudi pomoč v obliki strokovnjakov, ki bi se ukvarjali z vsebino omenjenega zakona. Sam sem tako pomoč zavrnil in jim svetoval, naj se raje ukvarjajo s skupno evropsko azilno politiko. Moj glas ni prišel niti do naših državljanov, kaj šele do uradnikov v Bruslju. Se je pa zato oglasila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki je pomoč odločno zavrnila in utemeljila, zakaj tak zakon potrebujemo. Pohvalno za njo in sramota za Mira Cerarja, ki bi moral prvi odločno reagirati tako doma do svojih izsiljevalcev, kot tudi do Bruslja in tamkajšnjih institucij, pa tega ne naredi, temveč menca. Vinko Gorenak blog Zanimivo, da je ta, recimo "desni", zakon postal najbolj cenjen zakon, ki ga je sprejela Cerarjeva levičarska vlada. Zdaj se pojavlja vprašanje, kaj, če sploh, Slovenci razmišljajo, ko obkrožajo kratice na volilnem lističu. Svet Trump izpolnjuje predvolilne napovedi: Gradnjo zidu in zaustavitev migrantov iz muslimanskih držav napoveduje že danes 25. 1. 2017, 10:09 15 Facebook Twitter Foto: epa Predsednik Trump bo že danes pričel z izvršilnimi ukazi za zajezitev pritoka migrantov, in sicer s poostrenim mejnim nadzorom, govori pa se tudi o ograji oziroma zidu na mehiško-ameriški meji. Medtem pa bo Trump tudi prekinil prihod migrantov iz muslimanskih držav, saj povzročajo grožnjo nacionalni varnosti. Na črnem seznamu so predvsem Sirija, Iran, Irak, Libija, Jemen, Sudan in Somalija. Varnostne ukrepe pa bo ameriški predsednik sprejel tudi za povečano varnost okoli tistih ameriških mest, ki zavračajo procesiranje nezakonitih migrantov. Milostni bodo le do kristjanov iz muslimanskih držav Bo pa Trumpova administracija še preučila ukrepe o deportaciji več tisoč otrok nezakonitih migrantov, ki so bili zaščiteni pod predsednikom Obamo. Glede tega preučujejo več opcij, so povedali uradniki Bele hiše. Ukaze za postavitev zidu bo Trump izdal že danes, medtem ko bodo ostali ukrepi končani v naslednjih dneh. Namero o gradnji zidu je ameriški predsednik včeraj že sporočil preko Twitterja. Varnostni ukrepi pa bodo imeli izjeme glede preganjanih manjšin z vojnih območij. Mednje sodijo kristjani iz Sirije in drugih muslimanskih držav, piše Daily Mail. Donald Trump ima v naslednjih dneh naslednje načrte: pričetek gradnje in financiranja zidu na južni mehiško-ameriški meji, s predpisi zajeti tista mesta, ki zavračajo procesiranje nezakonitih migrantov. Ukrepi, ki so še v pripravi: štirimesečna zamrznitev vstopa v državo vsem beguncev, izjemno dovoljenje kristjanom iz muslimanskih držav, 30-dnevna ukinitev viz za Sirijo, Irak, Iran, Libijo, Somalijo, Sudan in Jemen, prekinitev varstva nelegalnim migrantom, ki so v državo vstopili kot otroci. Migranti v ZDA pod Obamovo administracijo v letu 2016: ameriška vlada je izdala dovoljenje 38.901 islamskim migrantom, gre za največjo številko islamskih migrantov, odkar se spremljajo podatki, ZDA so v istem času sprejele 37.521 kristjanov, večina muslimanov je prišla iz Sirije in Somalije, nekaj manj pa iz Iraka, Afganistana in drugih držav. M. P. Ladjevje je treba umakniti in ne bo nobenega gumenjaka v Evropo... Naša flota išče in prevaža "begunce" v EU. Malo preveri zemljevid da boš razumel kje je Libija, Lampedusa in Sicilija... Hudo bo - pa ne zaradi beguncev - temveč narko mafije, ki je imela lepo odprto pot. In mito so dobivali vsi, vključno z uSA politiki. " Trump bo milosten le do kristjanov iz muslimanskih držav". Njegova izjava bo sigurno prišla prav islamistom in se bodo začeli izrekati, da so kristjani. Žal je takšna realnost, da ne more Amerika in EU vseh revežev k sebi vzeti in za njih skrbeti! Naj bogate države na BV dajo svojemu ljudstvu denar za hrano in zdravila, ne pa da po vsem svetu gradijo džamije!! Arabci v Bosni niso zgradili še nobene tovarne. džamij pa malo morje. Kot na primer Zoranbegova džamija v Ljubljani.Katera bo naslednja? Edini ki v ZDA lahko vstopi brez odvečnih vprašanj o verski pripadnosti in celo s tepihom na rami je dr. Franc Trček. Ta privilegij je pri Trumpu izposloval koncern Monsanto, ki bi si zelo rad od blizu ogledal človeka, ki je narejen iz gensko spremenjene sperme. Mislim, da bo Zitniku vizum kmalu potekel, ampak za vedno!!! ze to, da je trump povzrocu ogromn stresa nasim levim, mi da ogromn zadovoljstva. Hvala trump in hvala obama, brez tvojega katstrofalnega mandata trumpu ne bi uspel... Romana Tomc ob spominu na žrtve holokavsta: Stop nestrpnosti in ponarejeni strpnosti! 25. 1. 2017, 14:34 6 Facebook Twitter Romana Tomc Ob prihajajočem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki letos sovpada z 72. obletnico osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, so v Evropskem parlamentu pozvali k boju proti antisemitizmu. Slovesnosti v Bruslju se je med drugimi udeležila tudi evropska poslanka Romana Tomc. Opozorila je, da antisemitizem še vedno ni zgolj stvar preteklosti, saj v svetu, Evropi in tudi v Sloveniji zaznavamo vedno več nestrpnosti. Nobena vrsta nestrpnosti ni sprejemljiva “Nobena vrsta nestrpnosti ni sprejemljiva, tudi tista ne, ki se skriva pod krinko strpnosti. Ljudje, ki ne sprejemajo drugačnega mnenja, so v resnici nestrpni, čeprav sami sebe razglašajo za najbolj strpne. Za lepimi besedami se skriva popolnoma drugačna vsebina. Zelo smo lahko srečni, da živimo v demokratičnem okolju. V pravi demokraciji imajo vsi pravico izraziti svoje mnenje. Vsi imajo pravico živeti v miru ter uživati sadove gospodarskega in socialnega razvoja. Nihče nima pravice, da to spodkopava,” je dejala Romana Tomc. V Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali pri poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi. V nacističnih in fašističnih taboriščih pa je bilo zaprtih okoli 63 tisoč slovenskih internirancev, od katerih se jih 12 tisoč nikoli ni vrnilo domov. V holokavstu je skupaj umrlo okoli 6 milijonov Judov. Slovenija še ni obsodila vseh totalitarizmov “Holokavst predstavlja temno preteklost evropske zgodovine. Žal to ni vsa temna zgodovina, ki jo je izkusila Evropa. Nacizem, fašizem in komunizem so totalitarni režimi, ki so vsi povzročili veliko zla in trpljenja. Evropa je obsodila vse tri in se tako poklonila vsem njihovim žrtvam. Slovenija tega še ni zmogla. To je še eden izmed razlogov, ki razdvaja Slovenke in Slovence in onemogoča, da bi se otresli spon preteklosti in svoje misli usmerili v prihodnost,” je ob robu slovesnosti v Bruslju povedala Romana Tomc. Dodala je: “Dolžnost nas vseh je, da spoštujemo zgodovino in se učimo iz napak, ki smo jih naredili. Holokavst se ne sme ponoviti nikoli več! Zato se moramo upreti podpihovanju sovraštva, nestrpnosti ter diktaturi posameznikov in skupin, ki pod krinko strpnosti med ljudi vnašajo nemir.” A. R. Danes največja nevarnost, kar se tiče antisemitizma preti od islamistov. Oni zelo jasno nosijo zastavo. Za njimi pa korakajo tudi številni levičarji in kulturni marksisti. Tudi, če se spomnimo kdo je stal od strani nacistom in ustašem v času druge svetovne vojne v takrat okupirani kraljevini Jugoslaviji, kdo drug kot bosanski in albanski sledilci jeruzalemskega muftija, združeni pod zastavo SS-a na pomoč so jim prišli pa še arabski mudjahedini. Najbolj nestrpni ste levi fašisti;ko se vas odstrani od zizke in oblasti; pa kocke in molotovke in grožnje v imenu strpnosti: Peter Prevc pred Jamesom, Curryjem, Murrayjem, Ronaldom ... V ženski konkurenci zmagala Simone Biles 25. januar 2017 ob 15:21 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Peter Prevc je v izboru za športnika leta 2016 Ameriške športne akademije osvojil tretje mesto. Pred njim sta končala le ameriški plavalec Michael Phelps in jamajški šprinter Usain Bolt. Prevc je bil na akademiji razglašen za športnika meseca marca 2016. Po celoletnem glasovanju se je šampion iz Dolenje vasi znašel v družbi športnikov, kot so šprinter Bolt, košarkarja Stephen Curry in LeBron James, golfist Rory McIlroy, teniški igralec Andy Murray, plavalec Phelps in nogometaš Cristiano Ronaldo. Skupaj za nagrado kandidira po 14 predstavnikov in predstavnic najrazličnejših športov. Pred Petrom le Phelps in Bolt Na koncu je prvo mesto v moški konkurenci osvojil Phelps, ki je na olimpijskih igrah v Riu osvojil šest medalj, pet zlatih in eno srebrno. Sicer ima Phelps 28 olimpijskih odličij, 23 od tega jih je zlatih, in je športnik z največ medaljami vseh časov. Pred Prevcem je končal tudi najhitrejši Zemljan Bolt, ki je v Braziliji ponovil uspehe iz Londona 2012 in Pekinga 2008, ko je osvojil zlato na 100 in 200 metrov ter s štafeto na 4 x 100 m. Na tretjem mestu med moškimi je slovenski smučarski letalec Peter Prevc, ki je v prejšnji sezoni osvojil skupni seštevek svetovnega pokala, zmagal je na novoletni turneji in osvojil še mali kristalni globus v poletih in naslov svetovnega prvaka v poletih. Bilesova pobrala smetano V ženski konkurenci je slavila telovadka Simone Biles, dobitnica štirih zlatih in ene bronaste kolajne v Riu. Druga je bila madžarska plavalka Katinka Hosszu, ki se je iz Brazilije vrnila s tremi zlatimi in eno srebrno medaljo. Tretje mesto je osvojila ameriška teniška igralka Serena Williams za zmago v finalu grand slama v Wimbledonu. Akademija, neodvisna akreditirana športna univerza s programi za izobraževanje, raziskave in storitve, nagrado vsako leto podeli tistemu, ki je pomembno prispeval k športu. M. L. Nekdanji udbovci in tajkuni s sodnimi procesi namerno uničujejo pripadnike slovenske pomladi 26. 1. 2017, 5:00 44 Facebook Twitter Foto: STA Nekdanjega poslanca SDS Zvoneta Černača so sodni postopki stali že okoli dvajset tisoč evrov, a tudi v primeru uspeha sodni stroški niso in nikoli ne bodo povrnjeni v celoti. Tožita ga nekdanja zaposlena na Sovi Iztok Podbregar in Bojan Bratuša ter tajkun Herman Rigelnik. V času, ko ustavni pravniki organizirajo okrogle mize na temo “Tajni predpisi včeraj, danes in jutri”, se nekdanji poslanec stranke SDS Zvone Černač bojuje s pravosodnimi mlini, kar seveda ni brez povezave z afero Sova v času, ko jo je vodil Iztok Podbregar. Rabote na Sovi Kot je znano, je leta 2007 t. i. Šturmova komisija v tedanji Janševi vladi razkrila številne rabote na Sovi. Omenjena Šturmova vladna komisija je leta 2007 razkrila, da je Sova v podjetje Webs, ustanovljenem leta 2004, med junijem 2004 in julijem 2005 prelila polovico letnih sredstev iz posebnega fonda, sredstva za njegovo ustanovitev in delovanje pa naj bi bila posredovana brez odobritve, a z vedenjem takratnega direktorja Sove Iztoka Podbregarja. Na ta način si je agencija želela zagotoviti direkten dostop do informacijske hrbtenice pod imenom podjetja, ki naj bi se ukvarjalo s telekomunikacijskimi storitvami. Agencija je načrtovala, da si bo s tem zagotovila komunikacijsko neodvisen dostop do spleta in s tem povezane dostope do posameznih servisov, ki so vsebina internetne ponudbe, je med drugim pisalo v poročilu takratne vladne delovne skupine. Takratni direktor podjetja Webs pa je bil Bojan Bratuša, nekdaj eden od vodilnih na Sovi. V zadnjih letih pred izbruhom afere je bil Bratuša šef oddelka prisluha etra in fizičnega priklopa, kar pomeni tehniko, ki lahko s pomočjo računalniškega programa razvozla zapletene signale mobilne telefonije. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je stekel tudi kazenski postopek zoper Iztoka Podbregarja in Bojana Bratušo, a je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zavrnilno sodbo, potem ko je maja 2013 od pregona brez obrazložitve odstopil okrožni državni tožilec Matej Peterca, leta 2014 pa so ustavili še odškodninski postopek, ki je tekel prek državnega pravobranilstva proti obema omenjenima za približno 61.000 evrov. Iztok Podbregar je od oktobra lani dekan kranjske Fakultete za organizacijske vede, ki deluje pod okriljem Univerze v Mariboru. V sodnih postopkih z Iztokom Podbregarjem pa se je znašel nekdanji poslanec SDS Zvone Černač. V času mandata Pahorjeve vlade je Černač kot opozicijski poslanec predsedoval Komisiji Državnega zbora za nadzor obveščevalnih služb (KNOVS). Leta 2010 je omenjena komisija v letnem poročilu obravnavala tudi nepravilnosti, ki so se dogajale na Sovi, ko je bil direktor Iztok Podbregar, kar smo uvodoma poudarili. Černač je rabote, ki jih je ugotovila t. i. Šturmova komisija, takrat izpostavil in pri tem poudaril, da je Sova pod Podbregarjevim vodstvom delovala kot nekdanja tajna politična policija. Podbregar pa je nato napovedal odškodninsko tožbo proti Černaču, češ da je slednji posegel v njegovo dobro ime. A se je Podbregarju zalomilo, saj je bila tožba kasneje zavrnjena. Iz sodbe jasno izhaja, da Černač v ničemer ni ravnal protipravno. Podbregar se je na sodbo pritožil, Višje sodišče v Kopru pa je odločitev nižjega sodišča decembra 2015 potrdilo. Tožba Bojana Bratuše in Hermana Rigelnika Slabo leto za Iztokom Podbregarjem, januarja 2011, je tožbo proti nekdanjemu poslancu Zvonetu Černaču vložil še Bojan Bratuša, ki je bil na Sovi, kot je ugotovila Šturmova komisija, zaposlen s ponarejenim spričevalom. Da bi se izognil blamaži tudi zaradi afere Webs, sta s Podbregarjem podpisala sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Največji absurd pa je, da je Bratuša tožbo proti Černaču vložil zaradi spletnega zapisa, ki je datiran mesec dni po seji KNOVS, to je 16. avgusta leta 2010 na spletni strani Dela. Članek, ki ima naslov “Kdo vse je na liniji”, je takrat deloma poročal o seji KNOVS z dne 15. julija 2010. Tedanji predsednik KNOVS Zvone Černač je omenjeno sejo sklical na zahtevo takratnih poslancev stranke Zares Francija Keka in Tadeja Slapnika zaradi domnevnega nezakonitega prisluškovanja in sledenja takratnemu direktorju Urada za intelektualno lastnino Juriju Žureju oziroma zaradi afere, poimenovane “Čista nota”. V zahtevi za sklic seje sta omenjena poslanca Zaresa Bojana Bratušo obtožila nezakonitega sledenja in prisluškovanja. “Da gre za bivšega uslužbenca Sove, ki je mogoče z njo še vedno povezan,” sta zapisala Kek in Slapnik. Pred 15. julijem 2010, torej pred sejo KNOVS, so o Bojanu Bratuši, ki je Sovo zapustil zaradi ponarejenega spričevala, o Websu in drugem, obširno poročali vsi mediji, kakor tudi o Bratušovem nezakonitem prisluškovanju in sledenju Žureju. A to Bojana Bratuše ni zmotilo in ni poseglo v njegove osebnostne pravice, to je v čast in dobro ime. Ne glede na to, da je Černač želel tako Sovo kot Bratušo takrat ščititi, o njem pa sta govorila takratna poslanca Zaresa Franci Kek in Tadej Slapnik, teh dveh Bratuša ni tožil. Je pa Bratuša tožil Černača in sprva zahteval 21.000 evrov odškodnine in zakonske zamudne obresti. Okrožno sodišče v Kopru je Bratuši sprva v celoti zavrnilo tožbeno zahtevo, a se je Bratuša pritožil. Višje sodišče v Kopru je nato isto tožbo vrnilo v odločanje isti okrožni sodnici Tatjani Pavlovec, ki je nato na podlagi istih dokazov spisala diametralno nasprotno sodbo, kot jo je napisala sprva ter razsodila, da je Zvonko Černač dolžan plačati Bojanu Bratuši odškodnino v višini 5.000 evrov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Černač se je nato pritožil, a je Višje sodišče v Kopru Černačevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo okrožnega sodišča. Černač pa se je znašel v kazenskem postopku, ker je na seji DZ pred dobrimi tremi leti (2013) ob interpelaciji takratnega ministra za finance Uroša Čuferja izrekel besede o tajkunskih prevzemih Hermana Rigelnika. Takrat je Černač dejal, da bi morali za svoje banke najprej poskrbeti njihovi lastniki, ne pa, da so si napolnili žepe, zapitek pa plačujejo državljani. Pri tem je Černač mislil Factor banko. Okrajno sodišče v Ljubljani je Rigelnikov zahtevek v celoti zavrnilo, a se je ta pritožil. Gašper Blažič Za oba Udbokučanista se bo na koncu zelo slabo končalo-kot vedno v zgodovini-četudi imata vse maseše in fišerje v rokah. Enkrat bo tega dreka hitro konec, samo lonec se mora čisto malo napolniti, potem bo šlo pa čez. Nekdanji uslužbenec Sove Bojan Bratuša je celo PONAREDIL spričevalo o izobrazbi! Seveda bi bilo to medijsko odmevno le, če bi bil "v sorodu z JJ". MURGLOSRBSKO TERORISTIČNO CELICO BO TREBA RAZBIT . GORJE NARODU , KO SINOVI OVADUHOV IN MORILCEV , BREZ USTREZNEGA ODZIVA NARODA , TERORIZIRAJO NORMALNE . antimur • 2 uri nazaj V pošteni državi, udbaški barabini kot sta Podbregar in Rigelnik ne bi smela imeti drugih pravic, kot do porcije ričeta, ne pa da tožita tiste, ki so pomagali ustvariti slovensko državo. Toda prej ko slej, bo pravica kaznovala te antiosamosvojitelje, v to bodite kučanisti prepričani. Bog jim pomagaj: Real Madrid odstranil križ iz svojega grba, da ne bi užalil muslimanskih navijačev 26. 1. 2017, 12:05 1 Facebook Twitter Foto: EPA. Cristiano Ronaldo moli k Bogu za pomoč med tekmo. Španski mediji poročajo, da je španski nogometni prvoligaš Real Madrid umaknil križ iz svojega grba v šestih muslimanskih državah na Bližnjem vzhodu. V resnici gre za novo pogodbo z dubajskim proizvajalcem oblačil Marka, ki bo Špancem plačal 50 milijonov evrov za pet let, da bo lahko na Bližnjem vzhodu proizvajal, oglaševal in prodajal Realove navijaške artikle. Na znamenitem belem dresu pa v kraljevem grbu na zahtevo Arabcev ne bo več križa, saj pri Marki trdijo, da bi bilo to preveč občutljivo za njihove muslimanske kupce. Dubajski proizvajalec oblačil bo imel ekskluzivno pravico za distribucijo oblačil v Združenih arabskih emiratih, Savdski Arabiji, Kuvajtu, Katarju, Bahrajnu in Omanu. Kot je za tiskovno agencijo Reuters povedal podpredsednik podjetja Marka, Kaled al-Mehri, “moramo biti previdni pri prodaji izdelkov v zalivskih državah. Ljudje tam so zelo občutljivi na produkte, ki vsebujejo tudi križ, simbol krščanstva.” Preberite še: Na avstrijskem Koroškem pripravljeni na morebiten val migrantov Po pogodbi bo Marka v omenjenih državah prodajala nogometne drese, polo majice in kopalke, vseeno pa bo na Bližnjem vzhodu še moč kupiti tudi repliko originalnega dresa s križem v grbu, ki ga proizvaja nemški velikan Adidas. Ni prvič, da so enajstkratni evropski nogometni prvaki umaknili križ iz svojega grba zaradi investitorja iz Združenih arabskih emiratov. Španski mediji so o tem poročali že leta 2014, ko se je Real Madrid za sponzorstvo dogovoril z državno banko v Abu Dabiju; stranke si od takrat lahko omislijo kreditno kartico v klubskih barvah Real Madrida, na katerega grbu pa manjka krščanski simbol. Besede temnopoltega Američana: “Več možnosti je, da me bo ubil črnec, kot pa vsi belci, policisti in neonacisti skupaj!” 29. 1. 2017, 5:00 32 Facebook Twitter Foto: Twitter Po Twitterju, ki je veliko orožje proti medijskemu enoumju, so začeli krožiti posnetki, ki dokazujejo, da levičarji preprosto lažejo. Bela protestnica, ki misli, da je Trump sovražnik vseh črncev in drugačnih, se iz oči v oči sooči s temnopoltim moškim, ki ji pove, da so glavni problem črnske skupnosti črnci. Na koncu so argumenti moškega tako močni, da ženska preprosto oddide, saj nima protiargumentov. Video se prične s protestnico, ki visoko drži napis Lock him up! (Zaprite ga!) Približa se ji temnopolti moški in jo nagovori. Vpraša jo: “Zakaj se vam zdi ‘Black lives matter’ gibanje sprejemljivo, ne dopuščate pa gibanja ‘White Power’? Obe sta skupini, ki širita sovraštvo.” Ona popolnoma politično korektno, vidno pretresena, odgovori: “Gibanje ‘Black lives matter’ ni skupina, ki širi sovraštvo, sploh ne!” Odgovor temnopoltega moškega pa je še bolj pretresljiv in resničen: “Black lives matter je skupina, ki širi sovraštvo, pravzaprav je teroristična organizacija!” “Ne bom se spuščala v tako absurden pogovor!” Kljub temu da ji je to povedal temnopolti moški, bela protestnica ne odneha. Še več, reče, da se v tako absurdne debate ne bo spuščala. Zanimivo, kako delujejo oprani politično korektni možgani. Čeprav je argument o črnskem gibanju prišel iz ust črnca, mu ne verjame in ga takoj ožigosa za absurdnega. https://twitter.com/OnlineMagazin/status/824980286928740353 Temnopolti moški nato nadaljuje z resnico, ki bo pretresla vse liberalne zombije, ki mislijo, da je belski rasizem največji problem za temnopolte prebivalce Amerike. Dejal je: “Črnci predstavljamo 13 odstotkov vseh prebivalcev ZDA, storimo pa več kot 55 odstotkov vseh kaznivih dejanj. 95 odstotkov tega nasilja, je usmerjenega proti drugim črncem. Torej imam jaz kot črnec 2000 odstotkov več možnosti, da me ustreli in ubije črnec, kot pa da mi kaj hudega stori belec, policist ali neonacist!” “Mi Afroameričani pobijamo en drugega. To je pravi problem. Če bi imel Barack Obama pogum, da bi dejal, naj se črnci nehamo pobijati med seboj, bi bil to dosežek. On pa je za to krivil belce.” Ob tem stavku ženska odkoraka, saj nima ničesar dodati. “Žalostno je to, da si ne upam v črnske predele mesta, saj tvegam, da bom ubit. Problem je v nas črncih in tega ne želi nihče priznati!” Aleksander Rant Črnci letno v Ameriki umorijo 80.000 belcev in belci okoli 10.000 črncev. To so statistike. Cel čas se pasejo na na očitkih kakšni rasisti so belci a so sami postali veliko bolj brutalni rasisti. A ni ta številka pretirana, preveč ničel. Levica se špeglu tudi v ZDA izogiba bolj, kot hudič križu! Levičarji so navadni pezdeti, ki svoje nesprejemljivo nasilno prepričanje vsiljujejo za skrivanimi obrazi. 'küčan je svoje skritoobrazne esesovce na metelkovo prišel podpreti z evropsko poslanko SD, 'tanjo 'fajon. Se spomnim, da si že pred časom opisoval kako zgleda, če bi si upla- si upa- belec v črnski lokal.. - ga ni hujšega kot črnski rasizem - Tako nekao je to zvenelo Levičarske “nevladne” organizacije dobivajo milijone, da sponzorirajo kulturo smrti 29. 1. 2017, 5:00 33 Facebook Twitter Franc Donko, Foto: STA Cerarjeva vlada se bo zapisala v zgodovino ne samo kot najbolj nesposobna, ampak tudi najbolj socialno gluha. Eno govori, drugo dela, ljudi pa kot da ne sliši. Posledice teh ‘zdravstvenih težav’ vlade pa seveda nosimo ljudje. Cerarjeva koalicija je s pomočjo Anje Kopač Mrak v socialni politiki odkrila nišo, skozi katero si želi zagotoviti neomejen vpliv na družine, svojim pomagačem v ‘nevladnih’ organizacijah pa omogoča bogato financiranje iz denarja davkoplačevalcev. V novem Družinskem zakoniku so to celo zapisali v sam zakon! 2. člen ustave: Slovenija je pravna in socialna država po meri ‘socialnih’ demokratov Med uvajanjem spornega Svetlikovega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev sem napredoval v svetovalca, spoznal vso bedo tega sistema, vso krivico, ki jo povzroča zgrešena socialna politika, ki z odvzemanjem transferjev in s slabšanjem materialnega položaja ljudem jemlje dostojanstvo, zajamčeno v ustavi. Anja Kopač Mrak je že kot državna sekretarka pri ministru Svetliku sodelovala pri uveljavitvi nove socialne zakonodaje, zaradi katere si družine materialno še danes niso opomogle. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je družine prikrajšal za okoli 100 milijonov evrov letno. Zagovarjala je dva propadla poskusa družbenega inženiringa, propadli Družinski zakonik in novelo ZZZDR, ki smo jo decembra 2015 zavrnili na referendumu, uvedla dijakom neprijazen sistem štipendiranja, dobesedno vrgla denar skozi okno za vrednotnice, zagovarjala uvedbo spornih davčnih blagajn, zaradi katerih je propadlo na tisoče malih podjetij, podaljšala veljavnost omejevalnih ukrepov ZUJF itd. V času njenega ministrovanja prihaja do izrazitih poskusov umetnega ustvarjanja trenj v odnosih med spoloma, na račun katerega se iz proračuna izdatno napajajo homoseksualne-lezbične-bi-trans-queer-seksualne organizacije, ki davkoplačevalski denar porabljajo za otrokom in družinam sovražne kampanje in pod njenim vodenjem zlorabljajo centre moči, kot je ministrstvo in druge državne ustanove. Pod ministričinim okriljem je na ministrstvu nastal tudi demokraciji nevaren Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki uvaja ideološko politično policijo, ki jo vodi homoseksualni aktivist Miha Lobnik. Volilna kampanja iz denarja, namenjenega socialno šibkim, in neomejeme količine denarja za ‘naše’ Anja Kopač Mrak za delo, ki bi ga naj opravile njene službe, rada najema različne ‘strokovnjake’ in jih bogato plačuje z našim denarjem. Za svojo reklamo v zvezi s komunikacijsko strategijo in promocijsko kampanjo o ukrepih evropske kohezijske politike je dala 100.000 evrov državnega denarja agenciji Pristop! Ta denar je za državljane, potrebne socialne pomoči, vržen skozi okno. Koristi le agenciji Pristop in pa stranki SD in Anji Kopač Mrak, ki jima verjetno Pristop dela volilno kampanjo. Tudi uveljavitev novele Zakona o preprečevanju nasilja so pospremili z zapravljanjem denarja z jumbo plakati in s TV-oglasi, kar je vse prej kot poceni. Kot vidimo, ji gre razmetavanje našega denarja dobro od rok. Tudi za pisanje zakonov, kar je, mimogrede, naloga zaposlene armade pravnikov in strokovnjakov po ministrstvih. Vsebino izredno občutljivega Zakona o preprečevanju nasilja v družini je zaupala aktivistom iz Društva za nenasilno komunikacijo, ki se izdatno krmi iz državnih jasli. To društvo je samo v letu 2015 prejelo neverjetnih 780.000 evrov davkoplačevalskega denarja! In kar je najbolj zaskrbljujoče in tragično: obubožane slovenske družine preko davkov prisilno plačujemo družinam sovražne vladne organizacije, kot so Amnesty International, Mirovni inštitut, Društvo za nenasilno komunikacijo, Legebitra, Zavod TransAkcija in podobne. Kruha in iger! Če je Janković pri preprostih priseljencih z juga popularen zato, ‘ker se znajde’, je podobno tudi s Cerarjevo vlado. S kadrovskimi čistkami so lepo poskrbeli za svoje, izkazali so se tudi s poznavanjem zgodovine, a spet le za svoje potrebe. V drugi polovici mandata nastopajo kot stari Rimljani pred propadom imperija. Če so bogati Rimljani med igrami množicam še metali kruh, ravna Cerarjeva ‘socialno čuteča’ vlada malce drugače. Za navadne ljudi so izbrali igre, kruh pa je namenjen ‘našim’. Bančno luknjo tako polnimo vsi, tudi tisti na socialni pomoči, z davki skrbimo za borčevske penzije, ki se podedujejo, zdaj pa so na vrsti še množice mladih, za boj sposobnih moških. ‘All inclusive’ enega prosilca za azil nas stane 2.000 evrov na mesec! Takšna je socialno politika Cerarjeve vlade. Vsak dan te vlade je za slovenske državljane nekoristen in škodljiv. Franc Donko In Memoriam: “Ker si ljubil Slovenijo, te je slovenska oblast obsodila na smrt! Razumi, kdor lahko razume!” 29. 1. 2017, 12:47 1 Facebook Twitter dr. Ljubo Sirc, Foto: STA Na kranjskem pokopališču je svoj poslednji počitek našel dr. Ljubo Sirc, velik domoljub in demokrat. Življenje mu ni bilo naklonjeno. Na poti so ga čakale ovire, ki so ga hotele ukloniti in zlomiti. On pa jih je sprejel kot izziv, ob njih rasel ter jih spreminjal v prednosti. Bil je pokončen mož, zagovornik pravičnosti, dane besede in človek visoke morale. Med vrednotami je svobodo in človeško dostojanstvo postavljal na najvišje mesto. Z veličino pogumnega Slovenca, Evropejca in svetovljana je dr. Ljubo Sirc oblikoval miselne tokove, ki bodo v zgodovini človeštva pustili sledi. V življenju je dosegal najvišje vrhove kot profesor, ugleden mednarodni ekonomski strokovnjak, raziskovalec in znanstvenik. In sedaj se je ta veliki domoljub in demokrat vrnil tja, kjer je preživel svoja najzgodnejša leta – v Kranj. Nagovor ob pogrebu je imel dr. France Cukjati, ki je povedal, da je bil čas, v katerem je živel dr. Ljubo Sirc, čuden. “Ker si ljubil Slovenijo, te je slovenska oblast obsodila na smrt! Razumi, kdor lahko razume!” je dejal Cukjati ter dodal: “Smrtna kazen je bila kasneje spremenjena na 20 let prisilnega dela. V zaporu si bil nato sedem let in pol, od tega dve leti v samici. Ker so ti bila v ‘svobodni’ Sloveniji in v celotni Jugoslaviji zaprta vsa vrata zaposlitve, si leta 1955 zbežal v Veliko Britanijo. Doktoriral si iz ekonomije in leta 1983 ustanovil londonski Center za preučevanje komunističnih ekonomij (CRCE ali Centre for Research into Communist Economies). Za zasluge pri širjenju demokratičnih idej v Vzhodni Evropi ti je angleška kraljica leta 2001 podelila visoko britansko odlikovanje (CBE).” Bolelo ga je, v kakšno slepo ulico je komunizem potegnil slovensko gospodarstvo Cukjati se je vprašal, zakaj je Ljubo Sirc zapustil pravo in se s strastjo lotil preučevanja komunistične ekonomije. “Zakaj, če ne zato, ker te je bolelo, v kakšno slepo ulico je komunizem potegnil slovensko gospodarstvo! Vedel si, da socialistična družba brez svobode in pravičnosti nima bodočnosti. Govoril si svetu in upal, da te bodo slišali tudi v domovini. A tudi drugi režimi Vzhodne Evrope te niso hoteli slišati in ti niso verjeli. Šele padec Berlinskega zidu je dokončno potrdil tvoje napovedi.” Dr. Cukjati: “Ko smo mislili, da je tudi na južni strani Alp padel berlinski zid, si se začel vračati v domovino. Brez zamere, brez zagrenjenosti, v mladostnem upanju, da bo tvoja in naša domovina zadihala s polnimi pljuči. Sprejel si celo kandidaturo za predsednika nove Slovenske države. A spet si bil politično izigran. Nezaželen. In v naslednjih letih si spet v živo spoznal, kako trdovratna je komunistična zabloda dvajsetega stoletja. In spet te to ni zlomilo, le svoj inštitut si (leta 1996) preimenoval v Center za preučevanje postkomunističnih ekonomij.” Škoda je bila povzročena nam, ker smo ostali brez mnogih sposobnih in srčnih domoljubov “Že ko si bil pred šestdesetimi leti izgnan oziroma prisiljen v pobeg, ti je bila povzročena velika krivica in velika škoda. A še večja je bila povzročena nam, ki smo ostali tu, brez mnogih sposobnih in srčnih domoljubov. Brez tistih, ki bi že takrat znali pogumno in jasno opozarjati na škodljivost komunistične avanture. In koliko škode se še danes povzroča slovenskemu narodu, ko državne institucije ne sprejemajo v svojo sredo tistih razgledanih in visoko izobraženih sonarodnjakov, ki so v tujini že dosegli zavidanja vreden ugled, pa bi srčno radi prispevali k normalizaciji in k blaginji svoje domovine,” je poudaril Cukjati ter dodal, da Ljuba Sirca Slovenija ni hotela poslušati, “mi pa smo te in vse bolj spoštujemo tvoja stališča in tvoja spoznanja. In vse več nas je, ki odkrito priznavamo, kako prav si imel! Ker si ljubil Slovenijo, te je slovenska oblast obsodila na smrt, nato pa prisilila v izgnanstvo. Danes, spoštovani Ljubo Sirc, pa te domovina dokončno sprejema v svoje naročje. Tu si doma! Naš si! Velik sin slovenske zemlje!” “Prepričeval nas je, da bosta razpadli Sovjetska zveza in Jugoslavija, ker komunistični gospodarski sistemi ne morejo preživeti svojega prebivalstva” Prvak SDS in poslanec DZ RS Janez Janša je bil na spominski slovesnosti, ki je po pogrebu potekala na Mestni občini Kranj, slavnostni govornik. V svojem izjemno srčnem govoru se je spomnil prvega srečanja z Ljubom Sircem leta 1988, le kakšna dva meseca po tistem, ko so Janšo izpustili iz vojaškega pripora na Metelkovi po procesu pred vojaškim sodiščem na Roški, in je dobil domov obvestilo, da lahko dobi svoj potni list nazaj. “Šel sem ga iskat, dva dni kasneje pa sem dobil vabilo za obisk britanskega parlamenta na Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je bilo naslovljeno osebno name. Odločil sem se, da grem, nisem pa poznal ozadja niti tega, kdo organizira srečanje. V Londonu nas je počakal dr. Ljubo Sirc in to je bilo moje prvo srečanje z njim. Naslednji dan, kakšne tri mesece po mračnem času v vojaškem priporu na Metelkovi, sem povsem nepričakovano sedel v britanskem parlamentu in lahko nagovoril velik del britanskih poslancev. Celoten obisk, poleg mene je bilo tam še nekaj disidentov iz ostalega dela takratne nekdanje Jugoslavije, je tako logistično kot politično organiziral dr. Ljubo Sirc. Veliko smo se pogovarjali, kaj se bo v prihodnosti zgodilo s Slovenijo in celotno takratno Jugoslavijo in takrat sem videl, da je dr. Sirc rojen nepopravljiv optimist. Vse nas je prepričeval, da bosta razpadli Sovjetska zveza in Jugoslavija, ker komunistični gospodarski sistemi ne morejo preživeti svojega prebivalstva in je to strokovno teoretično dokazoval. Tisti, ki smo prihajali iz Jugoslavije, smo bili malo skeptični, dejal sem mu, da tolčemo revščino, ampak to se dogaja že dolgo časa, pa še nič ne propade. Da v vojaškem priporu visita sliki Tita in Lenina, torej gre za neko ideologijo, ki ji ni mar, kako živi prebivalstvo, za nekatere je pa tako ali tako dobro poskrbljeno. S tem se ni strinjal in je vztrajal, da vidi iz svojih študij, da se bliža konec tako Sovjetski zvezi in Jugoslaviji kot komunistični državi in da bo do tega prišlo zelo kmalu. Od tam smo skupaj odpotovali v Pariz na kongres liberalne internacionale, kot delegacija smo bili sprejeti tudi pri takratnem pariškem županu Jacquesu Chiracu, srečali pa smo tudi veliko drugih pomembnih ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, kako je treba pomagati novim demokratičnim silam v komunističnih državah, da pride do sprememb. Takrat sem prvič neposredno začutil, da nismo sami, da je neka podpora in da ni tako, kot nas je prepričevala naša oblast in tudi mediji, da se nihče dosti ne zanima, razen sovražne migracije in tujih obveščevalnih služb, kaj se dogaja z nami in kaj bo s Slovenijo.” Janša je razkril, da mu je dr. Ljubo Sirc pomagal navezati številne politične stike z vplivnimi političnimi akterji v Evropi in po svetu, tudi z disidenti ali pa s predstavniki na novo nastajajočih demokratičnih gibanj v vzhodnem bloku. “To je bilo izjemno pomembno za takrat nastajajočo demokratično alternativo in za kasnejšo opozicijo v Sloveniji, bilo je nekaj, brez česar se ne bi mogli informirati o začetkih, ker ni bilo znanja, vedenja, kako se to sploh počne, predvsem pa je šlo za samozavest, da smo dobili potrditev, da nismo sami, da se to dogaja tudi drugod in da to ni zgolj neka eksotika.” “Ob mojem 90-em letu nisem več naiven, zato se vam bom z veseljem pridružil” Janez Janša pa se je spomnil tudi enega od zadnjih daljših pogovorov z njim pred sedmimi leti. “Leta 2010 mi je njegova sestra rekla, da bi se dr. Ljubo Sirc želel ob njegovi 90-letnici vključiti v SDS. Pristopno izjavo je z veseljem izpolnil, rekoč, da sedaj ni več naiven, zato se bo z veseljem pridružil.” “Dr. Ljubo Sirc je bil hudomušen, njegova kombinacija je bila med britanskim in gorenjskim humorjem. Nikoli ga nisem videl zagrenjenega. Vprašal sem ga, kako, da je tak optimist, in je rekel, da so ga obsodili na smrt in jim ni uspelo. ‘Kaj hujšega se mi še lahko zgodi?’ Torej, treba je biti pozitiven in optimističen. V tem zadnjem pogovoru sem ga spomnil na njegov optimizem iz leta 1988, ko je dejal, da je s komunizmom konec. Je eden redkih, ki je razpad SZ, Jugoslavije in padec berlinskega zidu napovedal prej, preden se je to zgodilo. Rekel je, da ga je presenetila trdoživost teh ostankov v Sloveniji. ‘To bo še trajalo, kajti ni preživel komunizem kot organizem, preživeli so kot paraziti. Ostanki so se priklopili na nekaj, kar je zdravo, in iz tega črpajo življenjski sok.’ Dejal je tudi, da je star 90 let in da je njegova izbira, da vstopi v SDS, premišljena, kajti danes ni več naiven in na slovenski politični prostor ne gleda več enako kot pred 20 ali 25 leti,” je razkril Janez Janša. Prvak SDS pa je opomnil tudi na neprecenljivo zbirko zapisov dr. Ljuba Sirca ter apeliral na vse, ki se bodo ukvarjali z njegovo zapuščino, ki še ni natisnjena, da se to čim prej naredi. “Veliko je njegovega intelektualnega bogastva, ki ga Slovenija potrebuje.” Bil je častni občan Kranja Na spominski slovesnosti na dr. Ljuba Sirca je spregovoril tudi župan Kranja Boštjan Trilar, saj je bil dr. Ljubo Sirc častni občan Mestne občine Kranj. Povedal je, da se je Sirc ves čas z veseljem vračal v Kranj in v svoj dom, za katerega sicer skrbi njegova sestrična. Grozeče vojne razmere so sicer terjale, da se je njegova družina preselila v Ljubljano, spomnil pa je, kako so njegove razlage, ki jih je povedal v javnih nastopih, še danes aktualne, “če ne celo bolj kot takrat, ko jih je izrekel.” Vse prisotne v dvorani v Kranju pa je nagovorila tudi Sue Sirc, soproga dr. Ljuba Sirca, ki je razkrila, da je bil Ljubo 45 let središče njenega življenja. “Nadvse pomemben je bil za mlajšo generacijo. Bil je velik mož, bil je inspiracija mlajši generaciji in intelektualcem,” je dejala ter dodala, da je bil svetovljan v vseh pogledih, saj je govoril kar šest tujih jezikov, opomnila pa je tudi na njegovo človeško plat. “Personaliziral je krščanske vrednote, nikoli ni bil jezen in ni sodil tistih, ki so ga podcenjevali. Znal je odpuščati. Spomnili se ga bomo po njegovi tolerantni naravi. Deliti z njim življenje je bil izjemen privilegij.” Ker se je boril za resnico, je tvegal največ, kar človek ima – svoje življenje Spregovorila pa je tudi predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika in direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver, ki je razkrila, da Ljubu Sircu življenje ni prizanašalo, saj je živel v sistemu, ki ni dovoljeval svobode misli in dejanj. “Kot pokončen in pogumen človek je dr. Sirc ostal zvest resnici, se zanjo boril in jo branil. S tem je tvegal največ, kar človek ima, to je življenje. In Ljubu Sircu je totalitarna komunistična mašinerija namenila prav to, saj ga je na povojnem montiranem političnem sodnem procesu – t. i. Nagodetovem procesu – obsodila na smrt. A Ljubu, ki je bil rojen leta 1920 v Kranju, je usoda namenila drugačno pot: tako kot dr. Jože Pučnik je v naslednjih desetletjih prehodil tvegano pot enega najbolj znanih slovenskih političnih disidentov ter se z mogočno in neizbrisljivo sledjo vpisal med velikane slovenske polpretekle zgodovine. Usoda Sirca in Pučnika je v marsičem povezana: oba sta bila svobodomiselna, kritična do obstoječih razmer, ki jih je vzpostavljala komunistična oblast, oba sta se ji upirala in oba sta se bila pripravljena angažirati pri premagovanju ostankov totalitarnega režima konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.” “Ljubov oče Franjo Sirc je bil podjeten lastnik tekstilne tovarne v Kranju, ki so jo Nemci po okupaciji zasegli in jo spremenili v tovarno letalskih delov. Tovarna je bila leta 1945 požgana. Družina Sirc, ki je ostala tudi brez drugega premoženja, je pred preganjanjem pobegnila v Ljubljano, ki je bila v italijanski zasedbeni coni,” je razkrila Valič Zverova. Nemilost pri komunistični oblasti: zaprta sta bila tudi njegov oče, stric in prijatelja Dr. Andreja Valič Zver je tudi razkrila: “Po vojni se je kot prevajalec in tolmač zaposlil na tiskovnem uradu republiške vlade, vendar je že kmalu zašel v nemilost pri tedanjih komunističnih oblasteh, saj je skupaj s Črtomirjem Nagodetom in z drugimi somišljeniki razmišljal o organizaciji nekomunistične opozicije. Povod za aretacijo so bili njegovi stiki z nekdanjimi člani londonske vlade, Britanci, Američani, Francozi in Čehi. Avgusta 1947 je bil na tako imenovanem Nagodetovem procesu kot domnevni britanski vohun obsojen na smrt skupaj s Črtomirjem Nagodetom in z Borisom Furlanom, pozneje je bila kazen znižana na 20 let prisilnega dela. V zaporu je preživel sedem let in pol, od tega dve leti v samici. Med 15 obsojenci na Nagodetovem procesu je bil tudi Ljubov oče Franjo Sirc, ki je dobil 10 let zapora. Po 4 letih je hudo zbolel in umrl. Žrtev montiranih političnih procesov je bil tudi Ljubov stric Metod Pirc, ki je bil obsojen na 20 let zapora in izpuščen po 6 letih. Leta 1954 je bil Ljubo sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela in ne prihodnosti, obenem pa ga je tajna politična policija Udba (v podobi Mitje Ribičiča – Cirila) silila k sodelovanju. Zato je že leta 1955 preko Italije zbežal v Veliko Britanijo. Tam se je zanj začelo drugo življenje.” “Dr. Ljubo Sirc je bil v samostojni Sloveniji sodno rehabilitiran, t. i. Nagodetov proces pa ostaja v zgodovinskem spominu kot eden večjih madežev povojnega sodnega sistema. A zgodba še ni končana … Ljubu so namreč zadnja leta grenila neuspešna prizadevanja za vrnitev družinskega premoženja, ki je bilo zaplenjeno ob nemški zasedbi Kranja leta 1941. Kot hlapec Jernej je dolga leta iskal pravico na slovenskih sodiščih. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo neobčutljivo za kršenja človekovih pravic zaradi dolgotrajnosti postopka, kršenja enakosti pred zakonom itd. In tako je Ljubo še naprej doživljal ponižanja od naslednikov tistih, ki so ga obsodili na smrt in uničili družino Sirc,” je opomnila vse prisotne Andreja Valič Zver. Kljub vsemu pa je dr. Ljubo Sirc ostal neomajen optimist, sijajen intelektualec, ki se je po osamosvojitvi Slovenije vsako leto vračal v domovino in oral ledino po vojni uničenega slovenskega ekonomskega liberalizma. Marjanca Scheicher Umrl odvetnik in borec za slovensko pomlad Drago Demšar 23. 1. 2017, 13:04 8 Facebook Twitter Foto: Slovenska-pomlad.si Danes je v slovenski javnosti odjeknila novica, da je umrl odvetnik Drago Demšar, znan tudi kot borec za slovensko pomlad, saj je leta 1988 pomagal obtožencem v znamenitem procesu proti četverici JBTZ. Drago Demšar se je rodil 16. februarja 1942 v Ljubljani. Osnovno šolo in klasično gimnazijo je končal v Mariboru, leta 1960 pa se je vpisal na ljubljansko pravno fakulteto in diplomiral leta 1964. V prvi polovici šestdesetih let je bil član uredništva Tribune. V drugi polovici šestdesetih let je bil po diplomi najprej sodniški pripravnik (pravosodni izpit je opravil 1968) in nato odvetniški pripravnik. Od leta 1969 je bil asistent na katedri za kazensko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1973 je magistriral na pravni fakulteti v Zagrebu. Bil je član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic Po koncu študija je bil zaradi prekrška kaznovan na zaporno kazen dvajset dni, ker se je nedostojno izrazil o kipih, ki krasijo portal slovenske skupščine. Leta 1984 je branil prvoobtoženega v beograjskem procesu, Vlada Mijanovića, takrat je bil Demšar zaradi aktivne obrambe kaznovan z denarno kaznijo in odstranitvijo iz dvorane. Kasneje pa je kot odvetnik sodeloval v več najodmevnejših kazenskih zadevah v SFRJ. V osemdesetih letih je v ključnih kazenskih zadevah branil Mladino, Katedro in novinarje. Leta 1988 je postal član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Kot odvetnik pri obrambi je pomagal Franciju Zavrlu, vendar je v absurdnem sojenju, kjer obtoženci niso imeli možnosti imeti civilnega odvetnika, pomagal vsem obtoženim. Jeseni 1988 je vodil kolokvij pravnikov, na katerem je bila zbrana pravna argumentacija za pripravo pritožb obsojene četverice. Drago Demšar je bil več let tudi predsednik Jurčičevega sklada, ki je podeljeval Jurčičeve nagrade za novinarsko in publicistično dejavnost. V času afere Patria je bil zelo kritičen do ravnanja pravosodja, saj je menil, da mora biti v kazenskem pravu izrecno izražena volja, torej se mora nekdo izraziti, da sprejema obljubo. V izreku obtožbe v omenjeni zadevi pa ni bilo zapisano, kako naj bi Janša to obljubo sprejel, je takrat dejal Demšar. Demokracija.si Sirski migrant okrutno zaklal žensko, ker ni hotela z njim v posteljo – sedaj trdi, da je mladoleten 28. 1. 2017, 16:24 68 Facebook Twitter Umorjena Jolanta K., Foto: Twitter Sirski migrant je obtožen, da je z nožem za rezanje kebaba v divjem besu veckrat zaklal žensko. Mohamad H. trdi, da je mladoleten, ceprav so njegovi starši dejali, da je starejši od 21 let. Poleg umora ženske v Reutlingenu je obtožen tudi poskusa umora in petih povzrocitev hude telesne poškodbe. Njegovo barbarsko klanje se je koncalo, ko ga je mimoidoci voznik povozil. Mohamad se je z nožem spravil na sodelavko poljske narodnosti Jolanto K., ki je delala v isti prodajalni kebaba. Jolanta se je morala spopadati s spolnim nadlegovanjem, a se je seksualnim ponudbam Mohamada jasno upirala. Ta je pobesnel in jo zaklal pri belem dnevu. Seveda Mohamad trdi, da je še otrok Ob zacetku sojenja je Mohamad dejal, da je rojstni datum na njegovem potnem listu napacen. Trdil je, da se je rodil novembra leta 1995. Ce bi to držalo, bi bil Mohamad ob storitvi dejanja star 20 let in bi ga kot takega moralo nemško sodišce obravnavati kot mladoletnega. Praksa v Nemciji je, da mladoletni storilci prejmejo milejše kazni, le redkokdaj zapor. Najvišja zagrožena kazen za umor, ce gre za mladoletno osebo, je 10 do 15 let. Za polnoletno osebo pa je zagrožena dosmrtna jeca. Express poroca, da je treba preveriti, ce navedbe Mohamada držijo, saj bi v tem primeru moralo primer prevzeti sodišce za mladoletne. Politicna korektnost Evrope se kaže tudi v izjavi sodnika, ki je dejal, da bo treba upoštevati institut “in dubio pro reo” (v dvomu je treba razsoditi v korist obtoženca). Foto: Youtube “Mladoletni” migrant Mohamad, Foto: Youtube A mit o Mohamadovi starosti so razbili njegovi starši, ki trdijo, da je bil Mohamad zagotovo že polnoleten ob storitvi kaznivega dejanja. Tako trdi tudi njegov sodelavec, ki je povedal, da Mohamad živi v migrantskem taboru. Sodelavec je dejal, da je imel obtoženi že prej težave s pravili in da je imel redno nasilne izpade. Obtoženi je videti kot odrasel moški. Ce bo spoznan za otroka, bo primer prevzelo sodišce za mladoletne A pri nemški pravici, ki je v zadnjem casu, sploh od zacetka migrantske krize, vedno bolj politicno korektna, ne moremo jasno napovedati rezultata. Glede na to, da so nemški sodniki na prostost izpustili islamske pedofile, morilce in posiljevalce, je popolnoma verjetno, da bodo tudi za Mohamada ugotovili, da je mladoleten. Izpostaviti pa je treba, da ta umor jasno kaže na mentalno stanje celotne islamske populacije. Ženska ima v Evropi pravico zavrniti spolni odnos z neznancem in za to ne sme trpeti nikakršnih posledic. Mohamad pa jo je brutalno umoril, ker ga je vztrajno zavracala. V svoja nedrja sprejema Evropa psihopate, ki mislijo, da je ženska lastnina in predmet, globalna levica s feministkami na celu pa jim ploska. Ob prekletem zavezništvu med feminizmom in islamom pa postaja vse bolj jasno, da se levica ne bori za nobene pravice, pac pa le za popolno prevlado. Globalni levici je treba enkrat za vselej napraviti konec. Aleksander Rant Janez Janša: Lahko bomo zadovoljni, če bo EU ob koncu leta 2017 še vedno v stanju, v kakršnem je sedaj 30. 1. 2017, 10:33 20 Facebook Twitter Predsednik SDS Janez Janša (Foto: Urban Cerjak) “Sedanja kriza z Brexitom in migracijami v ospredju ni priložnost za Evropo. Vsaj ne še. Je začetek pravega boja za preživetje evropskega projekta,” je v pogovoru za Vocal Europe dejal predsednik SDS. Objavljamo pogovor s predsednikom SDS Janezom Janšo, ki ga je za Vocal Europe opravila Madalina Sisu Vicari in je bil objavljen 23. januarja 2017. Vocal Europe: Predsednik Evropske komisije je v svojem lanskoletnem nagovoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta govoril o »večkrizju«, s katerim se sooča Evropa. Eno leto kasneje so krize še vedno tukaj in Evropa se sooča s preobilico populističnih, skrajno desničarskih in evroskeptičnih gibanj, ki se bodo lahko še okrepila pred nacionalnimi volitvami. Bo leta 2017 Evropska unija močnejša ali šibkejša? Janez Janša: Lahko bomo zadovoljni, če bo EU ob koncu leta 2017 še vedno v stanju, v kakršnem je sedaj. Nedvomno bomo še vedno na razpotju. In da, prihajajoče volitve v Nemčiji in Franciji bodo pomembno, če ne odločilno določile bližnjo prihodnost zgodovinskega projekta EU. Vocal Evrope: Mnogi vidijo “Brexit” kot upor proti globalizaciji, poleg tega razkol med globalizacijskimi zmagovalci in poraženci deli evropsko družbo. Raziskava zadnjega Eurobarometra iz decembra 2016 kaže, da je brezposelnost glavni izziv EU (45 %). Pa vendar, globalizacija bo ostala in kot kaže, prav tako tudi skromna gospodarska rast v Evropi (Evropska komisija pričakuje 1,6 % rast v letu 2017). Kaj lahko EU stori za boljše obvladovanje posledic globalizacije? Janez Janša: Globalizacija ni izbira. Je realnost, ki je posledica tehnološkega razvoja. Pri tem se soočamo s pozitivnimi in z negativnimi vplivi globalizacije. Odgovornost in uspeh vlad in mednarodnih institucij je spodbujanje pozitivnih posledic in boj proti negativnim. Najbolj zahtevna posledica globalizacije ni brezposelnost v nekaterih delih industrializiranih držav, ampak vzhajajoča vojaška velesila – Kitajska, ki dosega do 50 % vojaške moči ZDA. Rusija, regionalna in jedrska velesila, po velikosti gospodarstva in vojske ni glavna skrb za Evro-Atlantski svet in svetovni mir. Kitajska je torej največja zmagovalka globalizacije. Tam ni ravnotežja in delitve oblasti, ne svobodne civilne družbe, ni svobode govora, ni svobodnih volitev in ni demokracije. Danes lahko imamo odgovorno vodstvo Kitajske komunistične partije, toda že naslednji politbiro je lahko popolnoma drugačen. Tveganje je ogromno. To dejstvo še ni jasno množici volivcev v državah EU niti v ZDA. Največja napaka Zahoda po koncu hladne vojne je, da ni bila ustanovljena t. i. zveza demokracij s strogimi pravili. Namesto tega smo dobili G-8 in G-20. Tako smo bili na Zahodu priča širjenju najbolj naprednih tehnologij, ki so bile na voljo praktično vsakomur, ki je imel denar. EU se mora zavedati prednostnih nalog med globalnimi izzivi, da jih lahko pravilno rešuje. Vocal Europe: Kako je Evropska unija padla v past nizke rasti, visoke neenakosti ter makroekonomske neuravnoteženosti med državami EU? Katere konkretne in takojšnje reforme bi po vašem mnenju morali sprejeti za spopadanje s temi izzivi? Janez Janša: Eden od razlogov je hitra širitev po padcu berlinskega zidu. Uskladiti zakonodajo in pravila je pomembno, toda usklajevanje osnovnega znanja in navad je povsem drugačen izziv. To je mogoče le, če bomo imeli v mislih originalne filozofske temelje EU. Širitev sama je imela in še ima več priložnosti kot izzivov. Glavni problem je, da se je unija vrednot kot smernic za trenutni vladajoči politični razred v številnih državah članicah EU in v EU institucijah večinoma izgubila. Zamenjala so jih pragmatična vprašanja, ki se obravnavajo kot strateške prioritete, strankarski programi in politična korektnost. Na eni strani institucije EU uveljavljajo stroga pravila za države kandidatke, na drugi strani pa odobravajo selektivno pravičnost, popolne medijske monopole in ukradene volitve v nekaterih državah članicah. Nizka rast, visoke neenakosti in makroekonomsko neravnotežje med državami EU so vse rešljivi problemi, večinoma v znanih okvirih EU, toda le, če bomo imeli čas, da se ukvarjamo z njimi. Če je na vrhu dnevnega reda Sveta le krizno upravljanje, se bodo vse te težave le še povečale. Torej, zavedati se moramo prihodnjih strateških problemov in pripraviti rešitve vnaprej. Poleg izzivov, ki jih prinaša globalizacija, je pet največjih izzivov sodobne Evrope: staranje prebivalstva v večini evropskih držav, migracijski pritisk na mejah zaradi vojne in revščine, krepitev radikalizma v islamskem svetu in islamska geta znotraj EU, obnovljeni teritorialni apetiti in apetiti hladne vojne v Moskvi ter nevešč zahodni politični razred, ki se je rodil v blaginji in izgubili svoje vrednote. Vocal Europe: Donald Trump je izjavil, da bo predlagal konec sankcij za Rusijo zaradi priključitve Krima v zameno za dogovor o zmanjšanju jedrskega orožja. Ali lahko po vašem mnenju Trumpovo predsedovanje vpliva na odnose EU z Rusijo? Kako vidite odnos med EU in Rusijo v letu 2017? Janez Janša: V enem letu bi lahko bili priča bolj napetim odnosom med ZDA in Rusko federacijo kot v zadnjih letih Obamove administracije, ki se je pojavila glasno, a bila šibka. In EU lahko začne igrati vlogo, ki je bila na žalost zanemarjena po razpadu Sovjetske zveze. Vocal Europe: Kateri od navedenih scenarijev bi izboljšal kohezivnost Evropske unije in skladnost njenih politik?: Evropa »dveh hitrosti«, medvladna konfiguracija, sedanji način odločanja ali več integracije? In kateri se bo po vašem mnenju uresničil? Janez Janša: Sedanja kriza z Brexitom in migracijami v ospredju ni priložnost za Evropo. Vsaj ne še. Je začetek pravega boja za preživetje evropskega projekta. Zato se ne smemo igračkati z novimi pogodbami, ustavnimi predlogi in ostalimi eksotičnimi rešitvami. Preden začnemo razpravljati o drugih pravnih okvirih unije, je treba zagotoviti preživetje in implementacijo Lizbonske pogodbe. Vocal Europe: Širi se splošno prepričanje, da se je projekt EU »izčrpal«. Kako bi ga ponovno oživeli s ciljem, da se izboljša sposobnost EU-ja naslavljati dane izzive in nenazadnje popraviti nezadovoljstvo ljudi z Evropsko unijo. Janez Janša: Najprej moramo razumeti, kako smo prišli do te točke. Maja 2004 je iz Evrope izginila zadnja vidna senca železne zavese. Z enim zamahom je EU sprejela 10 novih članic; osem nekdanjih komunističnih držav skupaj s Ciprom in z Malto. Prvič po več stoletjih se je skoraj celoten evropski kontinent združil v eno politično unijo in ustvaril največje območje varnosti, stabilnosti in blaginje na obličju Zemlje. Vsakomur se je zdelo, da gladka in široka pot Evropske unije vodi samo naravnost in optimizem je pljuskal čez rob politične preudarnosti. Pripravljali smo načrte za priključitev držav zahodnega Balkana in vzhodno partnerstvo, ustvarili smo Sredozemsko unijo, širili monetarno unijo, usklajevali novo strateško pogodbo z Rusko federacijo in se zavzeli za neusmiljen boj proti klimatskim spremembam v karibskih državah. Razpravljali smo o evropski ustavi in preudarjali ambicije za evropsko odločilno vlogo pri oblikovanju ostalega sveta. Vse se je zdelo mogoče. Že po desetletju in pol v samostojni državi in lastni parlamentarni demokraciji smo se Slovenci lahko poistovetili s takim optimizmom. Poenotili smo se z njim, saj smo tudi mi istočasno, ko sta se zrušila železna zavesa in berlinski zid, uspeli doseči cilj, ki se je še nekaj let pred tem zdel nemogoč. Z veseljem smo sprejeli izreden izziv: kot prva nova članica EU predsedovati Svetu EU in Evropskemu svetu. To je bilo v času, ko je bil optimizem stare celine na vrhuncu in moj položaj predsednika Evropskega sveta mi je omogočal, da sem to posvečeno obdobju spremljal od blizu. Opazil sem razlike med različnimi evropskimi politiki. Mnogi od tistih z zahoda so bili že rojeni v blaginji in so živeli v prepričanju, da bo blaginja obstajala sama od sebe, po inerciji delovanja institucij. Bili pa so tudi tisti iz novih držav članic, ki so bili zaznamovani z neusmiljenimi leti komunizma in so se morali za svojo svobodo in demokracijo boriti. Videl sem generacijo velikih evropskih politikov zapustiti središče dogajanja, generacijo državnikov, ki so nosili svoje žive spomine na grozote druge svetovne vojne in vsa prizadevanja, ki so jih vlivali v temelje EU, da se podobna tragedija ne bi nikoli več ponovila. Večinoma so jih nasledili tehnokrati, polni stavkov, ki jih niso razumeli, in briljantni privrženci političnega marketinga z nebrzdanimi osebnimi ambicijami. Prav ta zamenjava generacij je eden izmed razlogov, zakaj je bilo veliko nevarnosti, ki so vzplamtele na vzhodu in jugu, spregledanih, in zdaj postavljajo Evropo pred težke izzive. Svetovni mir bo ohranjen in temelji Severnoatlantske civilizacije in EU se bodo okrepiti, če bodo v prihodnjih letih volivci v ključnih zahodnih državah glasovali razumno, se izogibali skrajnostim in destruktivni politični korektnosti. Iz okolja, kjer se skoraj po pravilu resnica označi za sovražni govor – kot je nakazal Orwell – se mora Zahod dvigniti kot prostor vrednot, kjer je resnica še naprej temelj medsebojnega spoštovanja, solidarnosti in blaginje. Ker je lahko Evropa, kot politična entiteta povezana v EU že jutri samo spomin. Ponovno lahko postane okolje sprtih velikih nacionalnih držav s številnimi sateliti in nekaj regionalnimi povezavami, ki si bodo prizadevale ohraniti ostanke neodvisnosti in blaginje. To ozemlje bi bilo pahnjeno v rastoč kaos in oborožene spopade, kar bi se lahko razširilo navznoter. Po drugi strani pa lahko upamo in se moramo boriti, da bo Evropa ostala prostor okrepljenih temeljev, soglasja in blaginje. V tem trenutku so vse možnosti odprte. In če resnično želimo obrniti nezadovoljstvo ljudi z Evropsko unijo, morajo dobiti vse informacije o trenutnem stanju in alternativah o prihodnosti Evrope. M. P. SlovenijaPolitika Slovenija policijska država, kjer je izobešanje ali nošnja zastave, pod katero se je boril Maister, prekršek, če to pri nekom vzbudi vznemirjanje ali razburjenje 30. 1. 2017, 11:55 0 Facebook Twitter Foto: STA Neverjetno je, da živimo v državi, kjer je izobešanje zastave nekdanje Dežele Kranjske, ki je iz časa Avstro-ogrske monarhije in pod katero se je boril tudi general Rudolf Maister, kaznovano, ko pa gre pa za zastavo SR Slovenije ali nekdanje SFR Jugoslavije, je zgodba popolnoma drugačna. Temu smo lahko bili priča prejšnji mesec, ko je bil eden izmed slovenskih državljanov zaradi svojega domoljubja oglobljen. Poslanec največje opozicijske stranke SDS Vinko Gorenak je v zvezi z incidentom na Ministrstvo za notranje zadeve naslovil vprašanje, saj kot je na svojem blogu zapisal, nikakor ni mogel razumeti, da je policija zaradi izobešanja zastave nekdanje Dežele Kranjske nekoga oglobila, in dodal, da v primerih izobešanja zastave SR Slovenije in SFR Jugoslavije do tega ne pride, čeprav ti dve vsebujeta rdečo zvezdo, ki ponazarja nekdanji totalitarni sistem, ki je sejal grozote in zaradi katerega je po svetu umrlo 200 milijonov ljudi, v Sloveniji pa je pustil za seboj 600 množičnih povojnih morišč. Preberite več: Bolna država: Za zastavo dežele Kranjske nori policija, medtem ko totalitarni simboli nekaznovano paradirajo na državnih proslavah Policija na dom domoljuba prišla na podlagi prijave nekoga, ki ga je izobešanje zastave motilo V vprašanju je Gorenak navedel, da se je policija na podlagi prijave “nekoga iz okolice”, ki ga je izobešena zastava motila, zglasila na domu domoljuba in od njega zahtevala, naj jo nemudoma odstrani. Ker ta zastave ni želel odstraniti, mu je bil izdan plačilni nalog, zagrožena pa mu je bila tudi nasilna sodna odstranitev zastave. Državljanu naj bi se policisti smejali, ko je ta povedal, da njega moti napis partizanska hiša in rdeča zvezda na sosednjih hišah, pri čemer lahko vidimo, da gre za primer dvoličnosti. Foto: Nova24TV Foto: Nova24TV V zvezi s postavljenim poslanskim vprašanjem je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar odgovorila, da čeprav izobešanje tujih zastav ureja 14. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), zastave Dežele Kranjske kot dela Avstro-ogrske monarhije ne moremo obravnavati kot zastavo tuje države, zato njeno izobešanje kot tako ni prepovedano in je v skladu z načelom svobode izražanja v demokratični družbi. Pri tem je poudarila, da 1. odstavek 7. člen ZJRM-1 določa, da lahko izobešanje ali nošenje take zastave pomeni prekršek nedostojnega vedenja, v primeru ko takšno ravnanje med posamezniki, ljudmi ali na javnem kraju povzroča vznemirjanje ali razburjenje. Foto: Nova24TV Foto: Nova24TV Ministrica je prav tako navedla, da je poleg tega treba upoštevati tudi določila, ki so navedena v 20. členu ZJRM-1, če je prekršek storjen z namenom vzbujanja narodnostne, etnične, rasne, spolne, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti, ki je povezana s spolno usmerjenostjo. “Kadar policija ugotovi elemente prekrška, je dolžna ukrepati oz. začeti prekrškovni postopek po 50. členu Zakona o prekrških (ZP-1).” Na podlagi odgovora ministrstva vidimo, da je v Republiki Sloveniji dovoljeno izobešanje tako zastave Dežele Kranjske kot tudi zastavi SR Slovenije in nekdanje SFR Jugoslavije, saj so vse tri zastave nekdanjih držav oziroma delov držav, kjer živimo Slovenci, vse dokler izobešanje ali nošenje ne spodbudi vznemirjanja ali razburjenja. V praksi to pomeni, da ni dovolj, da se policiji prijavi nošnja ali izobešanje katere izmed teh treh zastav, ampak je nujno, da pri tem dodate, da vas to razburja in vznemirja. N. Ž. Miro Cerar je politično “truplo” ali osem razlogov, zakaj bodo volitve letos jeseni 30. 1. 2017, 5:00 98 Facebook Twitter Foto: facebook stran Butalci.si Predsednik vlade Miro Cerar je politično “mrtev”. Uporabili so ga in izkoristili, sedaj ga bodo v kratkem izpljunili. Točno tako, kot se je to zgodilo z Zoranom Jankovičem, Gregorjem Virantom in Alenko Bratušek. Vsi imajo eno skupno lastnost. Vsi imajo na embalaži napisano: “Po uporabi zavrzi.” Ta prispevek je na začetku naslovljen na Mira Cerarja osebno, ker je očitno on edini, ki ne ve, da je pripravljen za na ‘odpad’. Razen njega ve to celo vsak politični analfabet. Če bi se predsednik vlade tega zavedal, bi začel v teh zadnjih mesecih delati v korist državljanov in naše države Slovenije. Nima kaj izgubiti, lahko pa se vsaj malo odkupi za vse, kar je slabega storil ali dovolil. Volitve v Državni zbor bodo letos jeseni Za to trditev obstaja kar nekaj dokazov. Čeprav večina meni, da bo ta koalicija z lahkoto zdržala do rednih volitev, ki naj bi bile maja prihodnje leto, je to daleč od verjetnega. Zakaj? Miro Cerar je tako politično in retorično nespreten, da mu niti najboljši in zelo dragi piar svetovalci ne morejo pomagati. Njegova karizmatičnost je na nivoju amaterskega igralca v vaškem gledališču, ki so mu dali stransko vlogo zgolj zato, ker si jo je močno želel. Miro Cerar in njegova SMC so popolnoma brez vsebine, idej in hrbtenice. So zgolj zvesti izvajalci navodil stricev iz ozadja. Gre za stranko brez programa in brez politične identitete. V resnici je to interesno združenje, in ne politična stranka. Cerarjeva nesposobnost reševanja najbolj banalnih problemov in njegova popolna nekompetentnost za delovanje izven področja pravnega pisunstva ogroža celotno levico, ki lahko do rednih volitev utrpi nepopravljivo škodo. V diplomatskih krogih se resno govori, da bo odločitev arbitražnega sodišča znana že letos aprila. Kakršnakoli bo, bo za levico neugodna. Če bo za Slovenijo ugodna in nam bo priznala dostop do mednarodnih voda, je Hrvati ne bodo priznali. Postavilo se bo vprašanje, kako uveljaviti to odločitev v praksi. Paktiranje z Rusijo nam tu gotovo ne bo koristilo. Ravno nasprotno. Zmedenost naše zunanje politike, odmik od ZDA, NATA in Višegrajske skupine nas je postavil med tretjerazredne s popolnoma zanemarljivim vplivom na velike sile. Nesposobnost predsednika vlade, nekompetentnost zunanjega ministra Erjavca in politični razkol znotraj vladne koalicije in celo znotraj SMC pa so zagotovilo, da dlje od protestnih diplomatskih not Zagrebu ne bomo prišli. Če pa bo odločitev arbitražnega sodišča neugodna za nas in nam ne bo določila dostopa do mednarodnih voda, pa bo Slovenska vladajoča politika v še večjih težavah. Državni zbor je namreč februarja 2013 soglasno sprejel sklep, ki se glasi: “Republika Slovenija izjavlja, da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem, torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve 25. junija 1991. Republika Slovenija bo kakršnokoli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem, v skladu s točko b prvega odstavka tretjega člena in točko b četrtega člena arbitražnega sporazuma, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa Slovenije, štela kot odločitev ultra vires, to pomeni v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča.” Ta sklep jasno nalaga vladi, da v primeru, če ne dobimo dostopa do mednarodnih voda, odločitev arbitraže ne prizna. Sedaj si poskušajte predstavljati Mira Cerarja, ki bo takšno odločitev zagovarjal in izpeljal. Z vso dobro voljo in domišljijo je to nemogoče. Operativnost in odločnost Mira Cerarja se preprosto neha pri dveh ali treh propagandnih izjavah, ki praviloma nimajo nič skupnega z dejanskim stanjem. Če držijo informacije, da prihaja nov, še večji migrantski val, bo to še en pomemben motiv za predčasne volitve. Miro Cerar bo moral, kljub temu da je nedavno še zagovarjal odprte meje in “refugees welcome”, meje zapreti. To je pa resen problem, ki mu ni kos. Zato bo raje pobegnil v varne, odlično plačane profesorske vode. Saj je vendar vzgojen in prepričan levičar, levičarji pa probleme rešujejo tako, da od njih bežijo. V prihodnjih mesecih bo prišlo do izvolitve štirih ustavnih sodnikov. Ne glede na relativno zaznaven upor Boruta Pahorja bodo v najboljšem primeru izvoljeni štirje levičarji, ki bodo stroko zlahka povozili z ideologijo. S tem si bodo strici zagotovili stabilno večino na Ustavnem sodišču in bo morebitna zmaga Janeza Janše na volitvah onemogočena. US bo namreč preprečilo vsakršno resno spremembo, ki bi lahko ogrozila pozicije komunistov in njihovih naslednikov v gospodarstvu in v pravosodju. Ko bo ta projekt zaključen, bo Cerarjevo in SMC-jevo poslanstvo končano. Gospodarski in finančni kazalci v resnici niso tako dobri, kot jih prikazujejo. Razmere v zdravstvu in sociali so katastrofalne in se jih ne da več prikrivati. Pravosodje je razkrinkano in Cerarjeve floskule o morali ter vladavini prava so večini postale smešne in celo žaljive. Dejansko stanje v državi je slabo in gre na slabše. Mediji ne morejo več prikrivati stvari. Prav tako ne morejo več prikrivati nesposobnosti Mira Cerarja in vseh njegovih ministrov. Samo vprašanje časa je, kdaj bo Karel Erjavec prešel v ofenzivo in začel zahtevati več denarja za upokojence. Socialni demokrati pa so ‘de facto’ v opoziciji že nekaj časa. Več kot očitno je, da predčasne volitve bodo. To so nam potrdili tudi viri iz političnega ozadja. Prepreči jih lahko zgolj zamenjava Cerarja in njegove vlade s tako imenovano tehnično vlado. Takšne ideje se sicer pojavljajo pogosto, nikoli pa še niso bile realizirane. Miro Cerar novega leta 2018 ne bo dočakal kot predsednik vlade. Škoda je le, da bo to dojel mnogo prepozno. Žal je ujetnik svojih piarovcev in lastne narcisoidnosti. Svetovalci pišejo in objavljajo v režimskih medijih hvalospeve o njegovem delu. ‘Ubogi’ Miro naslednji dan sliši in prebere te pohvale in jim verjame. Reče le: “Sem pa res dober.” Slovenija pa počasi in zanesljivo drsi v brezizhodnost. Vsak mesec kasneje kot bodo volitve, težje bo popraviti škodo, ki so jo povzročili aparatčiki. Žal se bodo, ne glede na katastrofalno zapuščino, vrnili na udobna in dobro plačana delovna mesta v javni upravi. Vprašamo se lahko le, ali slovenskim volivkam in volivcem ta politična ‘Sodoma’ ustreza ali pa je res ne opazijo. Boris Tomašič Domov Slovenija Politika Tako se Janković norčuje iz Ljubljančanov in poledenelih ulic: “Treba bo počakati... SlovenijaPolitika Tako se Janković norčuje iz Ljubljančanov in poledenelih ulic: “Treba bo počakati na odjugo” 25. 1. 2017, 17:54 115 Facebook Twitter Ljubljanski župan Zoran Janković (foto: STA). Župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković se je na vse večje nezadovoljstvo Ljubljančanov, ki se pritožujejo nad katastrofalno očiščenimi ljubljanskimi ulicami, odzval na skrajno bizaren način: “Potrebno bo počakati na odjugo,” je dejal na današnji novinarski konferenci, medtem ko je urgenca polna poškodovancev, ki so si zlomili ude na spolzkem ledu. Župan Janković očitno ne obvladuje niti Komunalnega podjetja Ljubljana, ki skrbi za ljubljanske ulice, saj se v minulih dneh sooča s številnimi kritikami prebivalcev Ljubljane ter s pozivi in prošnjami, naj jim pojasni, zakaj nekatere ulice, pločniki in ceste glavnega mesta po desetih dneh od zadnjega sneženja še vedno niso očiščene. Janković je na današnji novinarski konferenci dejal, da toliko peska in soli že dolgo niso posuli po ljubljanskih ulicah, težave pa po njegovem mnenju povzroča predvsem led, nad katerim je očitno povsem obupal, saj je brezbrižno dejal, da je treba počakati na toplejše dneve, da se bo led stalil sam od sebe. Župan Janković, se vam ne ljubi, ne zmorete več ali pa je čas za slovo KPL? Janković je sklical novinarsko konferenco tudi zaradi očitkov mestnega odbora Slovenke demokratske stranke, ki so ga soočili z neprijetnim dejstvom, “da ne zna urediti cestnih razmer v mestu, kljub dejstvu, da je v Ljubljani zapadlo relativno skromnih 10 centimetrov snega in da plugom, lopatam in ostali mehanizaciji KPL, za katere davkoplačevalci Ljubljane letno namenjamo skoraj 15 milijonov evrov, še vedno ni uspelo obvladati cest in pločnikov, kot se za glavno mesto spodobi,” so zapisali v SDS Ljubljana. Nevaren led v središču Ljubljane (foto: STA) Nevaren led v središču Ljubljane (foto: STA) Mestni odbor SDS: “Ali je županu in pristojnim službam vseeno, če na poledenelih in zasneženih delih slehernemu pešcu ali kolesarju grozi nevarnost?” Županu pojenjale moči? Glede na povsem neočiščene pločnike, parkirišča in ulice se v SDS Ljubljana sprašujejo, če so županu, ki se rad pohvali z delovno vnemo, pojenjale moči za povsem enostavno delo. “Se vam ne ljubi več? Ne zmorete? Ali pa je to rezultat zadnjega lastniškega prevzema KPL, ki sedaj kljub nezmanjšanim finančnim injekcijam MOL bistveno slabše opravlja naložene mu storitve,” so bili kritični v ljubljanskem odboru do župana Jankovića, zato mu predlagajo, naj ne presliši njihovega poziva. M. P. Balkan je dokončno prevladal nad Ljubljano. Zakaj bi čistili poledenele pločnike, saj bo odjuga... ..pppppsssssstttt....v lublan lahko jenjaš kot cankar George Soros napovedal vojno Donaldu Trumpu – globalistična levica se boji ameriškega predsednika 30. 1. 2017, 5:00 44 Facebook Twitter Foto: epa Donald Trump je državljanom sedmih arabskih držav (Sirija, Somalija, Sudan, Libija, Jemen, Iran in Irak) za 90 dni popolnoma prepovedal vstop v Združene države Amerike. Sedaj pa so odvetniki, ki jih plačuje George Soros, sprožili tožbo proti ukrepom Donalda Trumpa. S to tožbo želijo blokirati ukrepe proti islamskemu terorizmu, ki jih je podpisal ameriški predsednik. Predsednik je podpisal tudi ukaz, s katerim je prepovedal vstop vsem migrantom za 120 dni, vstop sirskim migrantom pa je prepovedan do nadaljnjega. Znižal je tudi kvoto migrantov, ki jih bodo ZDA sprejele v letu 2017. Kvota sedaj znaša 50.000 migrantov. Trumpa tožijo same Sorosove podružnice Sedaj pa si poglejte, kdo toži Trumpa. Tožbo so vložile organizacije International Refugee Assistance Project, National Immigration Law Center, Jerome N. Frank Legal Services Organization pravne šole Yale, American Civil Liberties Union (ACLU), International Refugee Assistance Project in Urban Justice Center. Ne boste verjeli, vse te organizacije znatno financira omrežje psihopatskega milijarderja Georgea Sorosa. Samo organizacija ACLU je v letu 2014 prejela več kot 50 milijonov dolarjev donacij s strani Sorosove Open Society Foundation. Prav tako sta na plačilni listi Sorosa tudi organizaciji National Immigration Law Center in Urban Justice Center. Direktor organizacije International Refugee Assistance Project Taryn Higashi, ki prav tako toži Trumpa, je trenutno v izvršilnem odboru mednarodne migrantske iniciative, ki je del Sorosove fundacije. Soros je v zadnjem desetletju izdatno financiral vse organizacije, ki podpirajo migrantsko agendo. Podaril jim je več kot 76 milijonov evrov. Še več. Analitiki ugotavljajo, da so te skupine v ZDA postale tako močne, da lahko pritiskajo na samega predsednika države. To se je zgodilo v mandatu nekdanjega predsednika Baracka Obame, ki je v ZDA spustil največ ilegalnih migrantov v zgodovini. Organizacije, ki lobirajo za načrte Georgea Sorosa, so v zadnjih letih prejele več kot 300 milijonov dolarjev, poroča Breitbart. Globalistična levica ustvarja vojne, kaos in kriminal Vedno bolj jasno postaja, da so za vsemi katastrofami tega desetletja isti ljudje. Isti ljudje, ki pridigajo o miru in strpnosti, ustvarjajo konflikte in kaos. Njihovi plačani pristaši pa svoje obljube o miru uresničujejo tako, da teoririzirajo ljudi, ki se ne strinjajo z njimi. Samo poglejte si proteste skupin Antifa po svetu. Požari, nasilje in uničevanje tuje lastnine. Končno je čas, da rečemo bobu bob. George Soros in ostali globalisti so teroristi in kot take jih je treba tudi obravnavati. Financirajo vojne, teror in kriminal. Brez ljudi, kot je George Soros, bi bil svet veliko mirnejši in bolj človeški. Aleksander Rant Zemljarič, Hrastar, Isajlović: Udbaši, ki so vedeli za osamosvojiteljske težnje in nam načrtno ukradli novo državo 31. 1. 2017, 5:00 165 Facebook Twitter Foto: Matic Štojs. V večini republik nekdanje skupne države Jugoslavije se s pripadniki bivše politične tajne policije po osamosvojitvi ni obračunalo, znano je le majhno število aretacij nekdanjih udbašev na sosednjem Hrvaškem, v Srbiji pa se na to še pripravljajo, saj bodo v kratkem odprli vojaške arhive in naj bi bilo kmalu več znanega o zločinih UDBE, čeprav je bila večina obremenilnih arhivov že uničenih. To velja tudi za slovenske arhive, saj naj bi jih po nekaterih podatkih ostala samo petina. Večina zločinov slovenskih udbašev tako verjetno nikoli ne bo obelodanjena, saj so iz arhivov izbrisana tudi imena najvplivnejših mož, ki pri nas še vedno vlečejo nizi iz ozadja. Še danes imajo veliko moč, kapital in informacije, zato pa tudi številne privilegije, ki jih dovoljujejo in omogočajo levi politični lobiji. Izkoriščajo jih predvsem za obračunavanje s slovenskimi pomladniki, izčrpavanje državne blagajne in politično lobiranje. V preteklosti smo že poročali, da nekdanji vplivni udbovci najraje obračunavajo s pripadniki slovenske pomladi, ki so v Sloveniji odločno pripomogli k razpadu enopartijskega sistema oziroma Jugoslavije. V javnosti v zadnjih dneh najbolj odmeva primer poslanca SDS Zvoneta Černača, ki se je znašel v središču sodne bitke z nekdanjima uslužbencema Sove Iztokom Podbregarjem in Bojanom Bratušo. Slednja sta bila medijsko izpostavljena v aferi Sova leta 2007, ko je preiskava Šturmove komisije obelodanila nepravilnosti slovenske obveščevalne službe. Preberite še: Mladina še kar obračunava z Grimsom in ga primerja z Goebbelsom, ministrstvo pa brani striparja Lavriča Černač je rabote, ki jih je ugotovila t. i. Šturmova komisija, takrat izpostavil in pri tem poudaril, da je Sova pod Podbregarjevim vodstvom delovala kot nekdanja tajna politična policija. Podbregar pa je nato napovedal odškodninsko tožbo proti Černaču, češ da je slednji posegel v njegovo dobro ime. A se je Podbregarju zalomilo, saj je bila tožba kasneje zavrnjena. Iz sodbe jasno izhaja, da Černač v ničemer ni ravnal protipravno. Podbregar se je na sodbo pritožil, Višje sodišče v Kopru pa je odločitev nižjega sodišča decembra 2015 potrdilo. Kako udbovci obračunavajo s Černačom, smo že pisali. Kako udbovci obračunavajo s Černačem, smo že pisali. Nekaj podobnega je storil Bratuša, ki je Černača tožil leta 2011 zaradi obrekovanja na podlagi lažnih novinarskih zapisov. Sodni epilog še čakamo, saj je okrožno sodišče v Kopru na prvi stopnji Bratuševo tožbo zavrnilo, a se je slednji pritožil na višje sodišče, ki je zadevo vrnilo v obravnavo koprski sodnici, ta pa je nato spisala diametralno nasprotno sodbo, na katero se je pritožil Černač. Obstaja utemeljen sum, da sta Bratuša in Podbregar s svojimi poznanstvi vplivala na sodišče, sodnica pa se je naposled ustrašila obračunavanja z nekdanjimi udbovci. Ni prvič, da so slovenska sodišča ustavila sojenje omenjenemu dvojcu. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti v Sovi je pred leti stekel kazenski postopek zoper Iztoka Podbregarja in Bojana Bratušo, a je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zavrnilno sodbo, potem ko je maja 2013 od pregona brez obrazložitve odstopil okrožni državni tožilec Matej Peterca, o čemer je takrat pisala Demokracija. Leta 2014 so iz nikoli pojasnjenih okoliščin ustavili še odškodninski postopek, ki je tekel prek državnega pravobranilstva proti obema omenjenima za približno 61 tisoč evrov. Iztok Podbregar je za pretekle zasluge po odhodu s Sove dobil dobro plačano službo pod okriljem Univerze v Mariboru, saj je od oktobra lani dekan Fakultete za organizacijske vede. Bratuša pa je dovolj zaslužil že prek Sovinega nelegalnega podjetja Webs, občasno pa opravlja tudi tajne vohunske naloge, kar je razkrila afera Sazas. Neposredne povezave s sodstvom ima tudi bivši agent Sove Zvonko Hrastar, o katerem so levičarski mediji le redko poročali, čeprav je soprog Branke Zobec Hrastar, nekdanje tožilke, ki je Janeza Janšo obtožila v aferi Patrija. Gre za absurno situacijo, saj je nekdanji kriminalist leta 1988 aretiral Janšo. Pred kratkim je izgubil sodno bitko z državo zaradi izgube službe v Slovenski varnostno-obveščevalni agenciji. Foto: Wikipedia. Mož s kovčkom, ki Janšo pelje na zaslišanje, je Zvonko Hrastar. Foto: Wikipedia. Mož s kovčkom, ki Janšo pelje na zaslišanje, je Zvonko Hrastar. Nekdanji član partije in udbovec sicer zanika svojo vpletenost v politični konstrukt proti Janezu Janši v času afere JBTZ, v času nastopa prve Janševe vlade pa si je na vse pretege prizadeval normalizirati svoje odnose s prvakom stranke SDS, saj je nekdanjemu premierju med drugim napisal tudi osebno pismo, v katerem ga je opozarjal na številne kršitve v Sovi. Naj spomnimo, Hrastarja so s Sove odpustili zaradi neresnosti, saj več dni zapored iz nepojasnjenih okoliščin ni prihajal v službo. Hrastar se je nadejal sodelovanja z Janšo, da bi obračunal z ljudmi na Sovi, ki so ga odpustili (to naj bi lastnoročno podpisal tedanji direktor Iztok Podbregar). Ker Janša z nekdanjim udbovcem, ki ga je leta 1988 pomagal spraviti v zapor, ni želel imeti ničesar, se mu je Hrastar odločil maščevati. Njegova žena Branka Zobec Hrastar je spisala obtožni predlog zoper Janšo v aferi Patrija, sam pa je v medijih ves čas zanikal, da bi o tem karkoli vedel. Enemu izmed slovenskih medijev je tedaj celo zatrdil, da se z ženo ne pogovarja o službenih zadevah. V letu 2010 je tudi napovedal je tožbo zoper Janšo, če se mu ta ne opraviči. Sledilo je maščevanje … Da si nekdanji udbovci v Sloveniji radi jemljejo prekomerno pravico, česar so navajeni še iz bivšega enopartijskega sistema, so pokazali tudi dokazi, da je Hrastarjeva žena priredila del predloga v zadevi Patria. Janša in odvetnik Franci Matoz sta v postopku izvajanja dokazov takrat predstavila odstavek iz obtožnega predloga v zadevi Patria, kjer Hrastarjeva trdi, da je Marija Crnkovič, žena Ivana Crnkoviča, Wolfgangu Riedlu poslala elektronsko sporočilo. V tem elektronskem sporočilu naj bi trdila, da se bodo za posel dogovorili še s predsednikom vlade, kar je Janša takrat bil. Da je šlo za ponarejen dokaz, je ugotovilo sodišče To je bil v celi zadevi Patria eden izmed ključnih dokazov za Janševo vpletenost, a je sodnik Zvjezdan Radonjić razsodil, da je ta dokaz Hrastarjeva priredila, saj je bilo v kazenski ovadbi zapisano, da je Crnkovičeva žena pripravila le osnutek elektronskega sporočila, ki pa ni bil nikoli poslan. Zanimivo, Hrastarjeva žena se je kmalu po obtožnici umaknila v privatno odvetniško pisarno, medtem ko je njen mož opravljal vlogo svetovalca za varnost v Merkurju, kjer ga je zaposlil predsednik uprave Merkurja Pesjak. Njegove naloge nikoli niso bile jasne in jih uprava niti ni želela deliti za javnostjo, kar priča, da je šlo še za eno v dolgem nizu svetovalnih pogodb, ki so jih nekdanji partijci dobili za pretekle zasluge. Takšno svetovalno pogodbo si je z ministrstvom za finance pred nekaj leti zagotovil tudi podjetnik Dragan Isajlović, ki je bil prav tako znan kot član skupine nekdanje Službe državne varnosti, ki je leta 1988 aretirala Janeza Janšo in Davida Tasića. Isajlovića so pred časom predlagali tudi za člana nadzornega sveta Darsa zaradi njegovih “gradbenih referenc”, bil pa je tudi lastnik dveh podjetij, ki sta se ukvarjali s posredništvom. Foto: STA. Dragan Isajlović. Dragan Isajlović. Iz podatkov o dejavnostih podjetij Di Trade in I.S.O., ki jih je ustanovil Isajlović, pa nikoli ni bilo mogoče priti do utemeljenih zaključkov, kakšne vrste svetovanje bi lahko njihov lastnik ponujal ministrstvu za finance. Eno izmed podjetij denimo sploh ni imelo prihodkov. Naj omenimo še, da je bilo podjetje Elmont d.o.o., ki je lastniško povezano z Isajlovićem, zastopnik za zloglasno Ultro, in to za tri države. Isajlović naj bi torej službo dobil predvsem zaradi prijateljskih vezi z nekdanjim ministrstvom za finance Francijem Križaničem, a so se pri SD po zgražanju slovenske javnosti ustrašili, zato je Borut Pahor njegovo zaposlitev tik pred zdajci preklical. Isajlović naj bi bil sicer neke vrste kolovodja preiskave v konstruirani aferi JBTZ, o čemer je večkrat govoril tudi nekdanji lastnik založniškega podjetja Mikro Ada, Igor Omerza, in pri kateri je sodeloval tudi Miran Frumen. Zemljariča povezujejo s številnimi umori emigracije Javnosti pa je verjetno še najbolj od vseh poznan Janez Zemljarič, ki še od časa slovenske tranzicije sklepa velike posle in lobira, čeprav uradno ni registriran kot lobist. Danes 88-letni partijec uradno s svojim podjetjem ni ustvaril več kot za eno povprečno plačo, njegov vpliv pa se danes čuti predvsem v zdravstvu. V medijih se je v zadnjih letih največ pojavljal v času policijskih hišnih preiskav. Velja za enega izmed najvplivnejših stricev iz ozadja, javnosti so znane njegove tesne povezave z Milanom Kučanom. Zgodovinar Roman Leljak je pred časom razkril dokumente, iz katerih po njegovih besedah izhaja, da je Zemljarič v 70. letih naročil umor nekdanjega hrvaškega emigranta in nekdanjega poročnika hrvaške domobranske vojske Nikico Martinovića v Celovcu. Ubila naj bi ga slovenska Služba državne varnosti (SDV), ko je bil načelnik SDV prav Zemljarič. Ko je novica preplavila slovenske medije, je “siva eminenca” napadel novinarja komercialne televizije POP TV, ki je želela iz prve roke informacije o njegovi domnevni vpletenosti v udbovske umore. zemko Udbovske strukture so povsem uničile idejo o uspešni državi V prispevku smo poudarili samo nekaj najbolj znanih slovenskih nekdanjih udbovcev, čeprav je takšnih še precej več. Po informacijah, ki jih ima Roman Leljak, naj bi Udba leta 1946, ko je nastala, štela 20 tisoč sodelavcev, katerih število pa se je kasneje zaradi sistema ugodnosti za njihove družinske člane in potomce povzpelo do dramatične številke 35 odstotkov vseh ljudi, ki so živeli v Sloveniji. Po nekaterih zapisih v arhivskih dokumentih je Udba celo že leta 1987 vedela za razpad Jugoslavije in se zavestno vključila v demokratične procese z namenom ponovnega prevzema oblasti in nadzora nad ekonomijo in gospodarstvom. Pred osamosvojitvijo in po njej so udbovci tako uničili vsaj 90 odstotkov obremenilnih arhivskih dokumentov, preprečili lustracijo, na politične funkcije in za direktorje bank in podjetij pa postavili svoje operativce. To je eden glavnih razlogov, zakaj se v Sloveniji komunizem še vedno zajeda v vse pore naše družbe, zakaj poveličevanje totalitarnega režima vladajoče elite še vedno potihoma dovoljujejo in zakaj Slovenija nikoli ni postala druga Švica, kot so si leta 1991 želeli slovenski pomladniki. L. S. Slovenija zaradi udbe ni postala druga Švica, postala pa je druga Srbija - vukojebina. Poglejte lj. župana, špor. trenerje, pevce, medije, direktorje ..., sami bizantinci ... Koprsko sodišče, koprsko sodišče. Pred nekaj leti sem s tega sodišča, ko sem po telefonu iskal neko informacijo, dobil zelo jasno sporočilo, kako je to sodišče povezano z zelo visokimi udbovci. Slovenci imamo udbovce, jugovići pa udbaše. Jaz sem Slovenec. Ne pišem po jugoviško. Pa čeprav je v SSKJ naveden tudi udbaš. Zato, ker nas hočejo poenotiti v "enoten jugoslovanski narod". Še vedno!!!! Vemo, od leta 45 se ni nič spremenilo. Čaki mal - se je, saj lahko bluzimo po spletu, nam dovolijo, ker jim nič ne moremo. Karl May je sedel v arestu in pisal knjige, ki jih je vsa mladež požirala. Tudi jaz. V tistih časih - kmalu po 2. vojni - je bil pri nas za mladino najbolj bran pisatelj. Zoran Janković in ljubljanski častni komunistični meščani 31. 1. 2017, 5:00 46 Facebook Twitter Lucija Šikovec Ušaj Ste se kdaj vprašali, ko ste slišali, da je župan Ljubljane podelil različna priznanja in nazive častni meščan ali meščanka, kaj neki je ta oseba naredila za tak naziv in kaj bo od tega naziva konec koncev imela. Sploh pa, kdo se še spominja vseh častnih meščanov Ljubljane, čeprav verjetno na pamet vsi kot iz puške izstrelite eno ime, “ime ponosito”, tov. Tito. Ne enkrat, dvakrat je postal častni meščan Ljubljane. Prvič v letu 1946, verjetno zato, ker je izpolnil z balkona Univerze dano obljubo: “Roka pravice, roka maščevalka našega ljudstva je že dosegla ogromno večino, a samo manjšemu delu izdajalcev se je posrečilo pobegniti pod okrilje pokroviteljev izven naše dežele. Ta manjšina ne bo nikdar več gledala naših divnih planin, naših cvetočih polj. Če bi se to vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo kratek čas …” Takrat je bil župan seveda prvoborec in član OF, Fran Albreht. Drugič je Tito dobil naziv častnega meščana Ljubljane leta 1962, ko mu je ta naziv podelil Marjan Tepina, ki mu je leto zatem pripadla enaka čast za častnega meščana imenovati Egipčana Gamala Abdela Naserja. Danes bi rekli, da je bil to prvi znak islamizacije Slovenije. Ker seveda funkcije župana ni smelo biti in smo morali pretrgati tudi jezikovno povezavo z “nesocialističnimi in nedemokratičnimi” režimi, se je njegova funkcija imenovala predsednik Mestnega sveta Ljubljane. Bil je sicer arhitekt po izobrazbi, zasluge pa je verjetno pridobil, ker je v hiši tasta zgradil bunker za člane OF. Razlog za naziv Titu je bil verjetno v znamenitem 3 in pol ure dolgem govoru v Splitu, kjer je Tito za probleme in težave nezadovoljnih državljanov okrivil nekatere vodilne člane partije, izvzemši sebe in njemu bližnje, za kar je seveda požel ogromen aplavz. Lahko pa je bil razlog tudi bolj profane narave, ohraniti lastništvo hiše na Mirju, last njegovega tasta Vinka Vrhunca, očeta Marka Vrhunca in starega očeta Simona Vrhunca. Po Titu pa se vam verjetno pri naštevanju častnih meščanov kar malce ustavi. Jasno, tukaj je še sin slovenskega naroda, Edvard Kardelj, ki je bil častni meščan Ljubljane leta 55 in par let kasneje še častni meščan, občan, vaščan vseh zaselkov po Sloveniji. Ljubljana že ima resnično častne meščane Malokdo ve, da ima Ljubljana resnično znanega častnega meščana, in sicer je leta 1852 ta naziv prejel Joseph Wenzel Radetzky (poslovenjeno tudi Jožef Vencelj Radetzky). Ljubljana bi, če bi čutila pripadnost srednji Evropi, lahko to dejstvo tržila dosti bolje kot razne dražgoške katastrofe. Tivolski grad, ki ga je Radetzky dobil kot nagrado za vojaške zasluge, bi bil lahko turistična atrakcija, Strauss in Radetzky marš ob kavi s sladico Radetzky!! Zgodovina častnih meščanov je torej zelo pisana, vendar se pravzaprav od konca 2. svetovne vojne do osamosvojitve ni kaj dosti spreminjala. Častni meščani so bili vedno seveda borci NOB, narodni heroji, vsekakor pa v Jugoslaviji Ljubljana s tem nazivom ni razmetavala. Verjetno pod pezo eminentnih pred vojno imenovanih ljudi, Jože Plečnik, Anton Korošec, Josip Turk, Bonaventura Jeglič, Ivan Tavčar, da ne naštevam. Po podatkih Marka Morela od 45. do 87. leta ni bilo imenovanih več kot 9 častnih meščanov Tudi v samostojni Sloveniji prvi župan Ljubljane Jože Strgar ni imenoval za častnega meščana nikogar. Šele Dimitrij Rupel jih je imenoval 5. Ob upoštevanju, da je bil župan s predpisom omejen le na dva častna meščana letno, je izbor, ki ga je opravil po jugoslovanskih letih, brez dvoma tak, da mu ni treba zardevati: Anton Trstenjak, Pia in Pino Mlakar, Alojzij Šuštar in Mila Kačič. Pravilniki oz. odloki so se z leti spreminjali, prva sprememba je bila leta 2001, ko je županja Vika Potočnik podpisala nov Odlok o priznanjih mesta Ljubljana. Števila “častnih meščanov na leto” ni omejila, zato je v času svojega mandata v letu 2001 naziv podelila kar trem, Aleksandri Kornhauser, Pavletu Čeliku in Milanu Osredkarju. Leta 2000, ko je bila omejitev še v veljavi, pa Lidiji Andolšek Jeras. V času njenega županovanja je bilo v Odloku tudi zapisano, da je naziv častni meščan priznanje, ki ga prejmejo osebe, ki so izjemno zaslužne za ugled in razvoj MOL ter za razvoj njenih dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov. To priznanje se lahko podeli osebam odstavka samo enkrat. Danica Simšič je za razliko od predhodnice, ki je čutila manko častnih meščanov iz akademskih krogov, podelila nazive štirim priznanim umetnikom: Marjani Lipovšek, Dubravki Tomšič Srebotnjak, Francetu Berniku in Rudolfu Franclu. Z Jankovićem se je pričelo odlikovanje komunistov V letu 2006 je postal župan Ljubljane Zoran Janković. Z njegovo dobo se je nedvomno pričela inflacija častnih meščanov, ki so bili vedno bolj tudi ponovno politično profilirani. Na začetku mandata ni poleg Kristine Brenkove in Toneta Pavčka častni meščan postal Tito, temveč njegova manjša enačica Milan Kučan. Naslednje leto Irena Grafenauer in prof. dr. Vinko Dolenc, nato France Bučar, Miran Goslar, Ana Nuša Kerševan, Janez Stanovnik, Mojmir Sepe, Svetlana Makarovič, dr. Alenka Šelih, dr. Matjaž Kmecl, Štefka Drolc, Jurij Gustinčič, dr. Ljubo Bavcon, Jože Ciuha, dr. Zora Konjajeva, dr. Marko Vrhunec in lani Jelka Reichman ter Ciril Zlobec. Vmes se je seveda spremenil odlok in naziv častni meščan. Ostalo je najvišje priznanje MOL, ki ga prejmejo posamezniki, ki so izjemno zaslužni za ugled, pomen in razvoj MOL ter za razvoj njenih dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov. Dodani pa so “kriteriji” za podelitev naziva častni meščan: izjemni dosežki življenjskega dela, ki ga odlikujejo: vizionarstvo, odličnost, dobrobit, sodelovalnost ali skrb za blaginjo v MOL ali promocijo MOL. Letno se lahko podelita največ dva naziva častni meščan. Kriteriji so torej raztegljivi kot elastika, vendar se v mrežo častnih meščanov več ne ujame nihče, ki bi ne bil jasno in glasno pripadnik ortolevičarskega dela družbe. In kdo so torej ti častni meščani, ki jih Janković v svojem mandatu tako »obilno« ovenča s častjo, ki pa v njegovem mandatu dobi tudi konkretne materialne oblike? Zoran Janković (Foto: STA). Zoran Janković (Foto: STA). Vsekakor kirurga Dolenca lahko prištejemo med osebe, ki so doprinesle k mednarodnemu ugledu, ne sicer MOL, temveč UKC. Vendar ne gre pozabiti, da je prejel priznanje v letu 2008, se pravi leto za Milanom Kučanom. In leta 2008 je tudi operiral Milana Kučana in prvi podpisal priporočilo za operacijo v Švici na stroške davkoplačevalcev. Torej njegova udeležba med podporniki Zorana Jankovića za državnozborske volitve ni presenečenje. Ali je vzrok za Dolenčevo podporo in udeležbo v procesiji, ki je romala k Zoranu Jankoviću, v nazivu častni meščan, v 3 milijonskem davčnem dolgu, nasedlem projektu, Milanu Kučanu ali strahu pred sodnim postopkom, vam ne vem povedati. Mi je pa hudo, profesor je bil izjemen nevrokirurg, ki pa žal za seboj ni pustil naslednika. Njegova udeležba v procesiji je madež na njegovem ugledu. Tako imamo torej že dva častna meščana, ki sta romala k Zoranu Jankoviću, vendar seveda nista edina. Dr. France Bučar in Miran Goslar, častna meščana po kdove kakšnih kriterijih v letu 2009, sta bila tudi podpornika, da ne rečem napeljevalca Jankovića h kandidaturi. Za F. Bučarja vemo vsi, bil je demokrat do trenutka, ko bi ga lahko demokracija odnesla, Miran Goslar, komunistični direktor Mercatorja, ki je Mercator prepustil svojemu “sinu” Jankoviću, je s tem pridobil tak ugled, da je naziv častnega meščana več kot utemeljen. Ugled Mestne občine Ljubljana skozi oči Mercatorja! Da je bil predsednik Skupščine SRS, verjetno tudi ni škodilo njegovemu ugledu. V mojih očeh pa je postal ugleden šele, ko se je odrekel Jankoviću. Da sta med častnimi meščani kar dva profesorja kazenskega prava Ljubljanske Pravne fakultete, je verjetno preventiva in zahvala. Oba sta se še kako angažirala pri obsodbi JJ v zadevi Patria, naziv in čast sta s tem brez dvoma pričakovana. Vloga Bavcona po vojni je še vedno zavita v tančico skrivnosti in nekateri govorijo, tako kot pri Bučarju, da se njegovih rok vsaj posredno drži kri. Za naziv, ki ti ga podeli Jankovič, pa je to bolj kot ne pozitivna referenca. Saj celo Jelka Reichman ob podelitvi naziva posluša in ne zapusti prireditve, na kateri l. 2016 Janković grmi proti postavitvi spomenika vsem žrtvam vojne. Nasprotno, leta 39 rojena ilustratorka se vrne v rano otroštvo okupirane LJ in opisuje veselje ob njeni osvoboditvi! In kdo je prijezdil v »osvobojeno« Ljubljano? Nihče drug kot častni meščan leta 2015, dr. Marko Vrhunec, sin Vinka Vrhunca in enigma, ali je oče ali stric Simona Vrhunca, »znanega« direktorja UKC. Zoper častnega meščana, ne edinega, ki ga je ovenčal Janković, je bila vložena kazenska ovadba zaradi genocida, kar je verjetno eden od pogojev, ki jih je v Odloku o priznanjih mesta Ljubljane sprejel Jankovič! Zgodovina Vrhuncev je zanimiva, sposobni oče Vinko, katerega hišo si sedaj lasti Miro Senica, hiše ni želel prostovoljno podariti Partiji in so jo nacionalizirali. Verjetno je zet Marijan Tepina z nazivom častni meščan Titu kupoval odpustke, vendar so to le moja sklepanja. Vsekakor vsa leta Jugoslavije noben predsednik skupščine mesta Ljubljane ni začutil najmanjše potrebe po podelitvi naziva častnega meščana osvoboditelju Ljubljane. Ne gre spregledati do smrti vdanega Udbovca Jurija Gustinčiča, ki ga očitno tudi izpoved njegove matere Anice roj. Lokar o življenju v komunistični Rusiji ni spreobrnila. Knjiga Od Anice do Anice Antonove je tako pretresljiva, da jo je vredno prebrati. Težje je razumeti trmasto vero v režim, v katerem izginjajo prijatelji, sorodniki, sosedje. Naziv častnega meščana je ujel za rep leta 2013, saj je leta 2014 umrl. Prof. dr. Zora Konjajev, partizanska borka, porodničarka, za katero mi je stranka dejala, da upa vedno potrditi na sodišču, da je od porodnic zahtevala, da rodijo brez carskega reza, ker so tako rojevale partizanke. Vsaj nečak moje stranke ima zaradi »partizanskega« poroda cerebralno paralizo. Častna meščanka leta 2015. Janez Stanovnik, dolar in cent, veliki podpornik Zorana Jankovića, ki je ocenil izgradnjo oskrbovanih stanovanj v Trnovem kot nekaj fantastičnega. Leta 2010 je postal častni meščan, leta 2011 je bil del procesije, ki je ohrabrila Jankovića, da kandidira. V Dražgošah pa človek več ni vedel, kdo koga zares podpira, Stanovnik Jankovića ali Janković Stanovnika! Seveda pa ob določanju meje s Hrvaško ne gre pozabiti vizionarstva Stanovnika (glej Odlok in pogoje za naziv častni meščan). O osamosvojitvi Slovenije je rekel: Temu nasprotujem, zame bi bila odcepitev Slovenije samomor. To bi bilo navzkriž z zgodovinskimi interesi slovenskega naroda. Vedeti je treba, da je naše zahodne meje podpisala Jugoslavija in ne Slovenija. V hipu, ko bi Slovenija nastopila kot neodvisna mednarodna enota, bi mirovna pogodba z Italijo nehala veljati, če pa bi izgubili severno mejo, bi bilo to za slovenski narod samomor, ki mu ga bodoči rodovi ne bi odpustili. Hudič je v podrobnostih, problem ni zahodna meja, niti severna, temveč južna in tukaj je vizionarstvo častnega meščana zdrsnilo na poledenelih pločnikih. Jože Ciuha, častni meščan 2014. O njem pa iz prve roke: hišo na Prešernovi je podaril takratni državi Jugoslaviji, potem ga je ta šolala v Parizu, bil je član CK, po l. 91 pa je v postopku zatrjeval, da so darilno pogodbo za hišo od njega izsilili. Verjela bi, če ga ne bi režim, ki ga je prisilil v podpis, bogato obdarjal skozi vse življenje. Pika na i je naziv častnega meščana, tudi tik pred smrtjo. Štefka Drolc, ljubljenka Milana Kučana, ki ni nasprotovala Jankovićevi zahtevi po selitvi Šentjakobskega gledališča s Krekovega trga v Dom Španskih borcev, je verjetno za to in še za kaj postala dovolj zaslužna, da ji je Janković priznanje izročil leta 2013. Ko sta postala častna meščana Nuša Kerševan in Janez Stanovnik, je župan lakonično odgovoril, da bi Boris Pahor sicer zaslužil priznanje, vendar za to ni podlage. Ker, pozor, za vse ostale je podlaga v zavezanosti Partiji in Udbi, če ne njihova, pa njihovih prednikov. Torej, do letošnjega leta je Mesto Ljubljana pod županom Jankovićem dobilo kar 20 častnih meščanov. Delim jih na tiste, ki jim Janković dolguje uslugo, in na one, iz katerih dela dolžnike. Praktično celotna kazenska katedra PF je vendarle neko sporočilo tožilstvu in sodišču. Da bo povsem jasno, da je čast težko namazati na kruh in da je primerno, da se čast tudi opredmeti, je naziv častnega meščana nedvomno treba povezati s pridobitvijo prednostne pravice do oskrbovanega stanovanja. To sicer formalno določi Javni stanovanjski sklad MOL na podlagi Splošnih pogojev poslovanja. Za nas, običajne meščane, je vrsta kriterijev, od tega, da ne smemo imeti v lasti nepremičnine večje vrednosti, moramo biti starejši od 65 let, ne smemo imeti dohodka nad določenim zneskom, sedaj približno 1000 evrov, vendar vse to ne velja, če gre za zaslužnega meščana. Hopla, kdo pa je zaslužni meščan? Ob vprašanju Anžeta Logarja, kako to, da je Ljubo Bavcon v letu 2015 dobil oskrbovano stanovanje, je sledil lakonični odgovor, da je tako ocenila nadzorna komisija. Ljubo Bavcon naj bi bil upokojenec MOL, kar seveda ne drži, saj je upokojenec Pravne fakultete Ljubljanske Univerze. Ali pa se enači naziv častnega meščana z zaslužnim meščanom, pa je verjetno namenoma odprto vprašanje za primer, da bi se želel “vriniti” kakšen neprimeren in preskočiti vse socialne kriterije. Da je na ta način dobil oskrbovano stanovanje, je povedal tudi Stanovnik, verjetno pa ga je dobila tudi Svetlana Makarovič, oba zvesta podpornika. O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov v 25. členu tudi določa, da ima častni meščan Ljubljane pravico do brezplačne vozovnice. Letna prevozna vozovnica znaša po zadnjem ceniku 420 evrov, kar pa tudi ni zanemarljivo, pa četudi imaš več tisoč evrov plače ali pokojnine.Torej, kar nekaj častnih meščanov je hkrati tudi podpornikov župana Jankovića za župansko funkcijo, prepričani pa so bili, da bi jim koristil tudi na visoki državni funkciji. Težko bo župan zanikal povezavo med politično naklonjenostjo posameznikov in svojo izbiro, četudi bi se skliceval, da je izbiro opravila komisija. Komisijo namreč imenuje mestni svet, kjer ima Jankovićeva lista absolutno večino. Zato za izbiro odgovarja izključno župan, saj je vsem jasno, da njegovi svetniki glasujejo, kot jim naroči, da se izrazim lepše, kot je res. V resnici jim baje zaukaže. Kako pa so povezani drugi njegovi podporniki, ki jih zaradi številčne omejitve še ni doletela čast postati častni meščan, pa mogoče kdaj drugič. Zapomnite si, ni zastonj kosila, niti pri Jankoviću ne. Vsa kosila pa plačamo mi vsi. Lucija Ušaj Šikovec evi fašisti v ZDA že obešajo Trumpove lutke. Podobnost z mariborskimi vstajami je zgolj fikcija 31. 1. 2017, 11:22 188 Facebook Twitter Foto: Youtube/Printascreen Nestrpni levičarji so očitno prepoznavni po enakih metodah po vsem svetu. Obešanje lutk predstavnikov oblasti je njihov podpis, pa naj gre za Franca Kanglerja v Mariboru v času “ljudskih” vstaj ali pa za Donalda Trumpa nekje v zvezni državi Indiana. Naščuvani ameriški levičarji protestirajo že od prvega dne izvolitve predsednika Trumpa, sedaj pa so šli še korak dlje in objavili posnetek obešanja lutke predsednika ZDA. Gre namreč za gonjo proti izpolnjevanju volilnega programa, ki ga je Trump napovedal že pred volitvami in zaradi njega tudi prejel tolikšno podporo. Video posnetek obešanja je sicer požel veliko zgražanja, saj tovrstne fašistične akcije levičarskih aktivistov nimajo tolikšne podpore, kot jo želijo prikazati mediji, ki lažnivo napovedujejo pravo kataklizmo. Policija ne ukrepa, sosedje zasakrbljeni, kakšen bo naslednji korak Obešena lutka Trumpa je, ne boste verjeli, objavljena skupaj s Sovjetsko zastavo v zvezni državi Indiana, poleg pa je stal tudi napis, da Trump sramoti ZDA in tistega, ki je lutko obesil. Potezo so sosedje nezadovoljneža označili za šokantno in neprijetno za celotno sosesko. Proti povzročitelju incidenta tudi ni ukrepala policija, saj so njegovo dejanje obravnavali v luči svobodnega izražanja. V soseski seveda niso bili navdušeni nad neukrepanjem policije. “Vsi smo za svobodo govora, vendar smo zaskrbljeni, da je bila v tem primeru globoko prekršena in le vprašanje je, kaj bo temu sledilo,” so dejali. Tovrstnemu početju se je treba upreti Spomnimo se, da se je z obešanjem napihljivih lutk srečala tudi Slovenija v času vstaj v Mariboru, ko so vstajniki z dravskega mostu obesili lutke z obrazi mariborskih mestnih svetnikov. Nobenega presenečenja ni, da policisti tudi v tem primeru niso zaznali nobenega suma kaznivega dejanja. Poleg tovrstnega linčanja izvoljenih predstavnikov so vstajniki hodili grozit posameznikom tudi na dom. Tovrstno početje je takratni predsednik vlade Janez Janša obsodil in dejanje označil za tipični primer levega fašizma in dodal, da se je nujno upreti grožnjam, nasilju in kaosu, ki ogrožajo pravičnost in svobodo, ki jo je prinesla osamosvojitev in demokratizacija Slovenije. Poudaril je primer Majniške deklaracije in dodal, da želimo živeti v samostojni, svobodni in pravični državi slovenskega naroda, brez političnih stricev, brez strahu in brez nasilja. “Pravijo nam, da nas je malo in da smo drugorazredni. Ni nas malo, smo pa popolnoma enakovredni, v Evropi in po svetu pa imamo veliko prijateljev,” je povedal Janša in dodal, da se bomo morali večkrat zbrati in pokazati svojo moč. “Še bodo plapolale slovenske in evropske zastave in vsak dan glasneje bo odmevala slovenska pesem.” Poudaril je, da smo v Ustavo zapisali, da je slovenska himna Zdravljica in komentiral, da se lahko prav vsi prepoznamo v njej, saj je v njej ovekovečen pogum in ponos slovenskega naroda, ki je dozorel, zato mu je uspelo, da se je brez tuje pomoči osamosvojil in enakovredno povezal z drugimi. “Zato stoji in bo obstal. Zgodovina Slovencev se ni začela na Čebinah in se ne bo končala v Murglah. Ni lahke poti, a pred nami je lahko lepa prihodnost.” N. Ž. Šentjurc, zamolčan in pregnan iz države, v Nemčiji pa uspešen pisatelj in novinar 31. 1. 2017, 10:34 3 Facebook Twitter Pred Gimnazijo Slovenj Gradec bodo danes odkrili spominsko ploščo Igorju Šentjurcu, pisatelju, prevajalcu in novinarju, ki bi te dni praznoval 90 let. O tem zamolčanem intelektualcu pa bodo ob 18. uri v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec spregovorili dr. Mira Miladinović Zalaznik, dr. Aleš Gabrič in dr. Peter Vodopivec. Igor Šentjurc se je rodil na današnji dan pred 90 leti v Slovenj Gradcu, in čeprav je bil zelo plodovit pisec, je vsaj širši slovenski javnosti zelo malo oziroma premalo znan. Velik del svojega ustvarjalnega obdobja je preživel v Nemčiji, pisal pa je tudi pod imenoma Igor von Percha in Igor Georgew. Zgodnja črtica o Udbi in domobrancu Najbolj obsežno besedilo o Šentjurcu je pred leti objavil Lev Detela v reviji Srp, za današnjo slovesnost v Slovenj Gradcu pa je o njegovi ustvarjalni in življenski poti besedilo pripravila dr. Mira Miladinović Zalaznik. Šentjurc je leta 1949 postal pomočnik odgovornega urednika pri tedniku za šport Polet, poleg tega pa je tudi literarno ustvarjal. Izdal je črtico Eden proti vsem, ki pripoveduje o mladem likvidatorju, ki mora po nalogu Udbe izslediti domobranca in ga likvidirati. Nemara je bila ta črtica objavljena leta 1952 prva iskrica, zaradi katere je moral Šentjurc pozneje na tuje, v Nemčijo, kjer je nastal ves njegov preostali bogati literarni opus. Zanimivo je, da je bil Šentjurc predviden za objavo v knjigi Novele štirih (Šentjurc, Kovačič, Hieng, Bohanec), vendar te novele ravno zaradi Šentjurca niso nikoli izšle, namesto tega so 1953. natisnili Pesmi štirih (1953). Res pa je, da so preostali leta 1954 dobili svojo knjigo novel. V športnem listu objavljal Kovačiča, Petana, Hladnika, Mustra Kot piše dr. Miladinović Zalaznikova, je Šentjurc leta 1952 postal odgovorni urednik revije PPP (Poletove podobe in povesti), ki naj bi bila športni list, vendar je v njej uvedel tudi literarno prilogo, v kateri je objavljal črtice mladih slovenskih avtorjev (Lojze Kovačič, Žarko Petan, Boštjan Hladnik) ter romane v nadaljevanjih izpod peres angleških in ameriških avtorjev, tu pa so bili objavljeni tudi prvi stripi slovitega Mikija Mustra. Objavljal je tudi politične in gospodarske reportaže o nerazvitih slovenskih krajih pa tudi o poboju poljskih oficirjev v Katynu, ki so ga izvedli sovjeti, o prebegu romunskih graničarjev ter uporu in generalni stavki v Vzhodnem Berlinu 26. junija 1953. Partija namignila, naj se umakne iz Slovenije Zaradi takšnih člankov se je naklada časopisa dvignila s 6000 ali 7000 na več kot 120.000 in komunistična oblast je Šentjurcu zagrozila z ukinitvijo lista, seveda pod pretvezo o pomanjkanju papirja. Šentjurc je pozival svoje bralce k protestom zoper takšen ukrep. Razmere so se zaostrile in Šentjurc je dobil namig, naj odide iz dražve. Grožnjo je vzel resno, saj je poznal zgodovino Šterntala – Strnišča (danes Kidričevo) in Golega otoka, zato se je konec poletja 1953 odpravil v Nemčijo. Tam je pristal v taborišču za politične begunce v Perchi ob Štarnberškem jezeru na Bavarskem. Sprva je delal kot zastopnik za prodajo knjig, kmalu pa je začel pisati v nemščini in si nadel psevdonim Igor iz Perche. Svoj prvi roman, kriminalko Der Teufel braucht Liebe (Vrag potrebuje ljubezen, 1956), je podpisal kot Igor Georgew, kar je približek slovenskemu Šentjurcu. V 40 letih literarnega ustvarjanja je napisal okoli 25 romanov, ki jih je podpisal kot Igor von Percha, Igor Georgew in Igor Šentjurc. Nekaj romanov je izšlo kot podlistek v znanih revijah Quick, Stern in Bunte Illustrierte. Po romanu Bumerang je bila leta 1959 posneta filmska kriminalka s Hardyjem Krügerjem v glavni vlogi. Od takrat je redno sodeloval pri pisanju in lektoriranju scenarijev. Napisal je tudi mladinsko knjigo Luka auf langer Reise. Eine wahre Hundegschichte (Luka na dolgi poti. Resnična zgodba o psu, 1992). Dr. Mira Miladinović Zalaznik navaja tudi, da je ta zamolčani slovenjgraški rojak v Nemčiji postal avtor uspešnic, skupna naklada njegovih del znaša 10 milijonov izvodov. Prevajan je bil v angleščino, amerikanščino, francoščino, nizozemščino, portugalščino, danščino, hebrejščino in finščino. In zelo malo v slovenščino. e-Koroška Res sramota, da so se v naši lepi deželi dogajale take komunistčne nesramne "igrice" z sposobnimi ljudmi , ampak zgodovino teh barab, pa v današnjem času, ponavljajo tudi njihovi podmladki, kajti sposobni mladi ljudje spet morajo odhajati v tujino. Danes je okrogla miza posvečena političnemu pregnancu Šentjurcu. Eden od zgodovinarjev, ki bodo sodelovali je dr. Grabič, apologet socializma in komunizma. Znan je njegov rek, da jugoslovanski totalitarizem ni bil totalitarizem ( totalitarizem s človeškim obrazom). Preberite si psihopatske blodnje islamistov – napovedujejo konec ‘svete’ vojne 31. 1. 2017, 12:47 25 Facebook Twitter Abu Bakr al-Baghdadi (Foto: epa) Simpatizerji in borci skrajne sunitske teroristične organizacije Islamska država so se jezno odzvali na uredbo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki prepoveduje vstop migrantom v Združene države Amerike. To še toliko bolj dokazuje, da je del taktike islamistov infiltracija borcev v tuje države skozi migracije. Jeruzalemski oddelek medija Breitbart je pridobil korespondenco s kodiranega strežnika, ki ga uporablja Islamska država. Ta strežnik služi kot neke vrste interni Twitter za džihadiste in simpatizerje Islamske države. V preteklosti so to metodo že uporabili za komunikacijo med celicami. Trump je križar – mudžehedini bodo uničili ZDA “Norec Trump je še vedno neveden o politiki, znanosti in kulturi. Ta islamofobni križar preprečuje vstop muslimanom v ZDA. Ta nacist misli, da bo to ustavilo načrte mudžehedinov, da napadejo njegovo državo. Ali ne razume, da bo njegova država propadla od znotraj? Ko se bo to zgodilo, bo paničen in bo omilil svoje ukrepe proti muslimanom,” je zapisal podpornik Islamske države Abu Maslama. Maslama ni pojasnil, kako bo, zaradi strožjih ukrepov proti migrantom in teroristom, Amerika propadla od znotraj. Prav tako je lagal, da je Trump prepovedal vstop muslimanom. Predsednik ZDA je namreč za 90 dni zamrznil izdajanje viz za migrante in nemigrante iz Sirije, Somalije, Sudana, Libije, Jemna, Iraka in Irana. Prav tako je za 120 dni prepovedal vstop vsem beguncem, za nedoločen čas pa je prepovedal vstop beguncem iz Sirije. Znižal je tudi kvoto za sprejem beguncev. V fiskalnem letu 2017 bodo ZDA le-teh sprejele 50.000. Drugi simpatizer Islamske države, Omra Alfrouq, pa je zapisal: “Odločitve, ki jih sprejema ta norec, bodo povzročile državljansko vojno, ki jo bodo podpihovali naši mudžahadini, da se bodo lažje infiltrirali.” Z uporabo rasistične govorice je Alfarouq nadaljeval: “Spopadi s črnci, ki so se začeli pod oslom Obamo, se bodo tokrat nadaljevali v veliko večjem obsegu po vsej Ameriki. Muslimani pa bomo izkoristili te izgrede, da napademo samo srce države nevernikov. Ne mislite, da bo zmaga samoumevna. Prišla bo zaradi njihove neumnosti in zaradi njihovih kriminalnih dejanj, ki potrjujejo njihovo sovraštvo do islama. Allahova modrost bo okrepila naše mudžahadine in jih popeljala h končni zmagi.” Muslimani napovedujejo Armagedon – po njihovem so zatirani teroristi Podpornik teroristov, ki se naziva kot “IS Will Live Forever” je zapisal: “Trump in Putin sta križarja in njune politike samo odražajo njuno sovraštvo do islama. Vojna proti križarjem se je začela in se bo končala z njihovim porazom. Smo na koncu časov in kakšni so ti časi – časi, ko so mudžahadini zatirani po vsej zemlji. Allahova modrost bo dala moč mudžahadinom in zatiranim, da odrežejo glave križarjev in vseh, ki jih podpirajo in trdijo, da so muslimani.” Sami stavki, ki jih lahko preberemo, dokazujejo, da je islam ideologija, katere cilj je svetovna dominacija in represija vseh, ki se ne podvržejo tej ideologiji. Govorjenje o križarjih dokazuje skrajno paranojo in zakoreninjenost v tisočletje star konflikt, ki so ga začeli muslimani. Že od samega začetka te ‘religije’ so vsi, ki so prišli z njo v stik, okusili okrutnost in norost mudžahadinov. Ta članek zaključujem v upanju, da bosta Trump in Putin uspela najti skupni jezik glede islamskih teroristov in temu zlu preprečila, da ubije še več nedolžnih ljudi. Aleksander Rant V Avstriji, državi z okrog 600 tisoč muslimani, bodo pokazali STOP nošenju burk in nikabov 31. 1. 2017, 13:58 3 Facebook Twitter Foto: epa Prepoved nošenja burk in nikaba na javnih mestih v Avstriji je del novih reformnih ukrepov, ki so jih podprli vsi koalicijski partnerji in ki bodo šli v obravnavo pred parlamentarnimi volitvami leta 2018. Prav tako bo za vse muslimane obvezno učenje nemškega jezika. Prepoved je del integracijskega zakona, ki je vključen v nov koalicijski akcijski načrt, sprejet na podlagi dogovarjanja med predstavniki sredinsko leve Socialdemokratske stranke in konservativne Ljudske stranke, ki skupaj tvorita sredinsko koalicijo. Preberite več: Nova Evropa: Nova raziskava razkrila, da skoraj polovica avstrijskih migrantov zahteva šeriatsko pravo Vsebina novega vladnega programa, ki je bila predstavljena v ponedeljek, je razkrila, da se predlagana prepoved muslimanskih tančic večinoma nanaša na burko in nikab – na tančice, ki prekrijejo celotni obraz in ki samo oči pustijo odprte. V skladu z novim zakonom muslimanke ne bodo smele več nositi burk in nikabov na javnih mestih. Foto: epa Foto: epa Prepoved bo zadevala tudi javne uslužbence razen učiteljev “Verjamemo v odprto družbo, ki temelji na odprti komunikaciji. Tančice, ki prekrivajo celotno telo na javnih mestih, temu nasprotujejo in bodo zato prepovedane,” je zapisano v akcijskem načrtu. Predlog zakona predvideva tudi popolno prepoved naglavnih rut za vse državne in javne uslužbence, policijsko osebje, sodnike in tožilce, da bi dosegli nevtralni standard v javnih storitvah. Eden izmed vladnih uslužbencev je za Austrian Kurier daily povedal, da ta prepoved ne bo zadevala učiteljev. Obvezno bo obiskovanje učnih ur nemškega jezika Poleg prepovedi nošnje muslimanskih tančic pa integracijski zakon od migrantov in beguncev, ki prispejo v Avstrijo, zahteva tudi obiskovanje učnih ur nemškega jezika. Osnutek predloga navaja, da bodo ti v primeru izogibanja tečajev kaznovani z zmanjšanjem socialnih prispevkov. Foto: epa Foto: epa V predlogu je viden poudarek glede prepovedi salafistične propagande v Avstriji, program vladajoče koalicije pa vključuje tudi bolj razširjene varnostne ukrepe, kot sta okrepljen video nadzor in elektronsko označevanje nekdanjih džihadistov. Koalicija je obljubila, da bo zajezila pritok migrantov v Avstrijo in s tem zmanjšala število novih prihodov. Vlada za vzhodnoevropske delavce prav tako načrtuje omejevanje dostopa na avstrijski trg dela. Pričakovati je, da bo nov program vlado stal 4 milijarde evrov. V ponedeljek je bil ta podpisan s strani vseh ministrov in je bil nato poslan v diskusijo v spodnji dom avstrijskega parlamenta. V Avstriji živi okrog 600.000 muslimanov Avstrija, ki ima populacijo v velikosti 8,7 milijonov ljudi, je od poletja 2015 prejela več kot 130 tisoč prošenj za azil s strani ljudi, ki prihajajo iz Bližnjega vzhoda in severne Afrike in je tako kot Švedska med državami, ki so na prebivalca sprejele največje število ljudi. Trenutno živi v Avstriji okrog 600 tisoč muslimanov, vključno s tistimi, ki so v državo prispeli v času migrantske krize, kar predstavlja 7 odstotkov celotne populacije. Študija, ki je bila objavljena v petek s strani Avstrijske akademije znanosti, je razkrila, da skoraj polovica vseh migrantov v Avstriji meni, da je šeriatsko pravo pomembnejše, kot tisto, ki velja v državi, v kateri živijo. N. Ž. Doprinos migrantov: Švedska bo po napovedih Združenih narodov do leta 2030 postala država tretjega sveta 2. 2. 2017, 15:15 73 Facebook Twitter Slika je simbolična, Foto: epa Projekcije Združenih narodov so pokazale, da bo Švedska do leta 2030 mnogo revnejša država, kot je danes. Situacija bo veliko hujša, kot jo prikazuje trenutna švedska vlada. Human Developement Index predvideva, da Švedska ne bo več država blaginje. Indeks pa napoveduje sosedam Švedske, da bodo še naprej uspešne in v vrhu svetovnih držav. Leta 2010 je bila Švedska po blaginji na 15. mestu svetovnih držav. Napovedi pa kažejo, da bo leta 2030 Švedska padla na 45. mesto. Švedska je ena izmed redkih držav, ki jim napovedujejo tako hudo poslabšanje. Finske šole, na primer, so v samem svetovnem vrhu, medtem ko so švedske šole izgubile primat. Na Švedskem vedno več prejemnikov socialne pomoči V državah, ki mejijo na Švedsko, je zelo malo ljudi odvisnih od socialne pomoči, medtem ko je na Švedskem vedno več gospodinjstev, ki prejemajo socialne dodatke. To je le nekaj področij, kjer je Švedska padla na svetovni lestvici konkurenčnosti. Večina manj razvitih držav (Kuba, Mehika, Bolgarija) bo Švedsko prehitela do leta 2030. Študija napoveduje, da bo Švedsko prehitela celo Grčija, ki je danes dejansko v bankrotu. Švedska levičarska vlada in mediji verjamejo, da je temelj njihove kulture multikulturalizem. Zato podpirajo migracije iz najrevnejših in najbolj nazadnjaških narodov na svetu. Švedi, ki nasprotujejo politiki odprtih vrat, so takoj označeni za rasiste, fašiste, celo naciste. Novinarka Ingrid Carlqvist je dejala: “Imeli smo popolnoma dobro državo. Naša država je bila bogata, lepa, zdaj pa se obeta, da bo v nekaj letih izginila.” Logika pa je precej preprosta. Če uvažaš tretji svet, imaš tretji svet. A. R. Veliki poglavar islamske veroizpovedi dovolil možem pojesti ženo, če so lačni ali sestradani?! 2. 2. 2017, 13:53 409 Facebook Twitter Veliki mufti, Foto: Youtube Mufti Savdske Arabije Sheikh Abdul Aziz Al-Sheikh je proglasil novo fatvo (zakonsko obvezujočo odločitev za muslimane). Kljub vsem grozotam islama ne boste verjeli, kaj je tokrat na um prišlo savdskemu muftiju. Možu, ki je zelo lačen ali pa se boji stradati, je dovolil, da poje svojo ženo. Ta ogabna določba je zdaj zakoniti dela šeriatskega prava. Po določbah šarije lahko moški zdaj pojejo dele ženinega telesa, da si potešijo lakoto. Savdski mufti trdi, da to dokazuje žrtvovanje žensk in poslušnost možu. Odraža pa tudi ‘željo’ žene, da postane ‘eno’ z možem. Je fatva resnica ali izmišljotina? Pred tedni je ta mufti prav tako razglasil fatvo, s katero je legaliziral poroke mladoletnih oseb. Veliki mufti Savdske Arabije je poglavar šeriatske zakonodaje in tako njegovi razglasi veljajo kot zakon. O sami fatvi, ki dovoljuje jesti žene, pa so se že razpisali arabski mediji. Nekateri trdijo, da je zgodba izmišljena in da je to napad šiitov na sunite. Ni pa povsem jasno, kdo ima prav, saj gre za notranji obračun med različnimi islamskimi frakcijami. Ko so muftija vprašali, ali je res, da je razglasil fatvo, ki dovoljuje jesti žene, je ta dejal: “To so poskusi naših sovražnikov, da bi zavedli družbo od glavnega cilja, da muslimani vsega sveta držimo skupaj. To so tudi poskusi, da bi umazali islam, ki spoštuje človeško življenje in nikoli ne razlikuje med moškim in žensko.” Če niste opazili, mufti nikjer v svoji izjavi ni zanikal, da je fatvo izdal. Več kot jasno pa je, da se je lagal, kot pes teče. Islam, ki pobija na tisoče ljudi po svetu, spoštuje življenje? Islam, ki posiljuje ženske, jih zasužnjuje in tlači, ne razlikuje med moškimi in ženskami? Mufti je ali vrhunski lažnivec ali pa se mu je popolnoma zmešalo! A. R. Draghi: Lahko ste ponosni na to, kar ste kot narod dosegli Mali delničarji pozivajo k odstopu Jazbeca 2. februar 2017 ob 07:19, zadnji poseg: 2. februar 2017 ob 15:13 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik ECB-ja Mario Draghi je ob 10-letnici evra v Sloveniji poudaril, da so bila pretekla leta za Slovenijo težka, guverner Boštjan Jazbec pa je krizo označil za pomembno lekcijo, ki nas je razgalila. Borut Pahor meni, da nam z lastno valuto ne bi bilo laže. Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je na slovesnosti ob 10-letnici evra v Sloveniji, na kateri so bili poleg Jazbeca in predsednika Pahorja še finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, predsednik vlade v času prevzema evra Janez Janša in guverner Banke Slovenije v času prevzema evra Mitja Gaspari, povedal, da sta območje EU-ja in evrsko območje pred novimi izzivi. Izpostavil je, da so države z vstopom v evrsko območje veliko pridobile, a zdaj je čas, da poiščejo zagon za nadaljnjo integracijo. "Četudi so bila zadnja leta za Slovenijo, tako kot tudi za preostalo Evropo, težka, ste lahko ponosni na to, kar ste kot narod dosegli. Po le dveh letih članstva v EU-ju ste se se lahko kot prva izmed novih članic že pridružili območju evra," je poudaril Drahgi in dodal, da je Slovenija globoko integrirana v denarno unijo, evru pa je naklonjenih kar 85 odstotkov Slovencev. Draghi se je dotaknil tudi tistih, ki dvomijo o smiselnosti skupne evropske valute. Predsednik ECB-ja je dodal, da so države, ki so v času krize uvedle reforme, dosegle vzdržno gospodarsko rast. Hkrati je pozval, da se ne smemo obrniti stran od EU-ja in evrskega območja, ampak moramo popraviti pretekle napake. Jazbec: Z evrom smo dobili dragoceno lekcijo Guverner Banke Slovenije se je na slovesnosti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri vstopu v območje evra. "V desetletju, odkar imamo v Sloveniji evro, smo dobili dragoceno novo lekcijo ne le v evrskem območju, ampak povsod po svetu. To je krizo, ki nas je vse razgalila in postavila pred nove izzive," je spomnil in povedal, da če si ne bi upali oz. drznili ukrepati drugače, kot smo bili navajeni, ne bi dosegli, kar smo: "Toka ne bi obrnili v pravo smer ne v Evropi, ne po svetu in ne v Sloveniji." Čeprav po njegovih besedah na Banko Slovenijo neprestano letijo kritike, je kot guverner ponosen na vse odločitve, ki so jih sprejeli v najbolj kritičnih trenutkih leta 2013. Pahor: Evro je bil edina smiselna odločitev Po besedah predsednika države Pahorja pa je slovenski denar tolar svojo vlogo opravil zelo dobro, a da smo njegovo vrednost preračunavali sprva v nemške marke in pozneje evro. "V tem smislu je bilo v luči naše vključitve v EU edino smiselno, da čim prej in čim bolj celovito izpolnimo pogoje za prevzem evra," je dejal. Ocenil je, da sta Banka Slovenije in ministrstvo za finance tedaj izvrstno opravila nalogi, pomembno vlogo pa je odigrala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je s svojim projektom Pricewatch preprečila neupravičene podražitve blaga in storitev. Danes po njegovem različen ekonomski položaj držav članic in nasprotni pogledi glede prilagajanja spremenjenim političnim in ekonomskim razmeram po svetu močno vplivajo na prihodnost evra. "Prepričan sem, da bomo pravočasno našli prave rešitve in da bo evro kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti tudi v prihodnje izvrsten denar," je poudaril. Pozivi k odstopu Jazbeca Evro je edini pravi skupni imenovalec in projekt Unije, je namreč skupna evropska valuta, brez nje bi Evropska unija kljub polmilijardnemu trgu postala periferno območje, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič. Zato so pozivi k ohranjanju trdne, predvsem pa enotne valute, ki je ta hip druga najmočnejša na svetu, zagotovo na mestu. Da bi to dosegli, pa seveda zgolj monetarni ukrepi ne bodo dovolj, poleg prvega pogoja, to je politične pripravljenosti, bi potrebovali še vsaj skupno fiskalno politiko in skupnega finančnega ministra. Ob razpravi o prihodnosti evra lahko za zaprtimi vrati najverjetneje pričakujemo pogovor tudi o včerajšnjem pozivu malih delničarjev, naj Jazbec zaradi domnevnih nepravilnosti pri bančni sanaciji odstopi. A. Č., Sa. J. Ljubljenec levice Rok Praprotnik je v Dnevniku medijsko opral vpletene v afero SOVA in bil zato večkrat bogato nagrajen 2. 2. 2017, 5:00 137 Facebook Twitter Afera Sova še danes buri duhove. Ali je bil Bojan Bratuša eden od informatorjev pri aferi Sova, se ne ve zanesljivo, ve pa se, da je medijsko igro vodil časopis Dnevnik in takratni novinar Rok Praprotnik, kakor piše novinarka Petra Janša v današnji številki revije Demokracija. O afer Sova pa je pisal tudi Miro Petek v knjigi V Sovinem gnezdu. “V času te afere sem bil v parlamentarni komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) in od blizu spremljal ta dogajanja, ki sem jih nato tudi opisal v knjigi. To je bila velika medijska igra s političnim ozadjem in enim samim ciljem, to je rušitvijo prve vlade Janeza Janše, medijsko igro pa je spretno vodil Rok Praprotnik, takrat novinar Dnevnika, ki je dobival (dez)informacije tako iz samega Sovinega gnezda kot tudi iz poslanskih vrst levice. Mediji so takrat objavili na stotine prispevkov, ekskluzivo te afere si je lastil Dnevnik, preostali mediji so na dan objave v Dnevniku šli po sledeh Praprotnikovega pisanja in spet gradili svoje zgodbe. Te zgodbe niso nastajale na dejstvih, temveč polresnicah, izmišljijah, mnenjih,” se je v zapisu Vsa naša gnezda med rušenjem druge Janševe vlade spominjal Miro Petek. Pravniki menili, da je Šturmova skupina imela pravno podlago za nadzor Sove Petek zapiše: “Rok Praprotnik je 20. marca 2007 na prvi in drugi strani objavil članek ‘Dolgi politični prsti v bazah podatkov tajne službe. Pod plaščem tajnosti in z vprašljivo pravno podlago je vladna skupina vstopila v prostore Sove in pridobila podatke iz najbolj tajnih registrov.’ Ne eno ne drugo ni držalo. Pravniki – tudi dr. Rajko Pirnat in dr. Miro Cerar - so nato v drugih medijih odgovarjali, da je vladna skupina imela pravno podlago za nadzor Sove. Dolgih političnih prstov pa ni bilo, res pa je, da je sama afera odkrila vrsto nepravilnosti z ustanovitvijo in porabo črnega fonda, kjer pa so bili tudi dolgi prsti ljudi, ki so v času Ropove ali Drnovškove vlade gospodarili v Sovi.” Toda mnenja pravnikov niso bila objavljena v Dnevniku, temveč v drugih medijih, opozori Petek. Zato pa je Dnevnik isti dan na tretji strani objavil članek ‘Široka pooblastila dopuščajo vpogled v drobovje Sove’, v katerem je Rok Praprotnik trdil, da vladna “skupina vstopa tudi v najbolj tajne Sovine baze”, in dodal, da se je po njegovih informacijah to že zgodilo. Ljudje iz Sove (dez)informirali Praprotnika “Njegove informacije niso bile točne. Ljudje iz Sove so (dez)informirali Praprotnika o vsakem detajlu, tudi za članek ‘Janševi ljudje so bili tajno v Sovi okoli 35 ur’, ki je bil objavljen 27. marca 2007, v katerem pa je podatek o številu ur za spremembo držal, niso pa bili v Sovi tajno, saj je to bila vladna skupina, legalno in legitimno ustanovljena s sklepom vlade, in je v stavbo Sove stopila skozi glavni vhod,” je bil jasen Petek. 30. marca 2007 je Praprotnik objavil besedilo ‘Bivši direktor Sove zavrača očitke’, v njem pa je zapisal, da se bo “verjetno z zadnjimi poseganji vlade v tajne baze Sove ukvarjala tudi posebna inšpekcija zveze Nato, ki naj bi delo začela že danes”. Spet je bila ponovljena neresnica, da je vlada posegla v tajne baze in nato še manipulacija brez primere, ko Praprotnik pravi, kako so mu v Sovi “informacijo potrdili z besedami, da je v Sovi v skladu s predvidenim Natovim inšpekcijskim programom za varovanje tajnih podatkov naslednja redna letna inšpekcija predvidena v prihodnjih dneh”. Petek opozori, da “te besede nikjer ne potrjujejo, da je vlada posegla v tajne baze in kako se bo inšpekcija Nata ukvarjala s posegom vlade v tajne baze”. V besedilu ‘Negativci v ravnotežju’ 29. marca 2007 je Praprotnik postavil trditev: “Zdaj je že povsem jasno, da je kratkoročni politični cilj operacije Sova predsednik republike Janez Drnovšek.” Petek opozori, da je Praprotnik s to tezo hotel prevaliti pozornost glede spornega nakupa letalske karte za Drnovškovega zdravilca iz črnega fonda in kazati na grdo vlado, ki napada Drnovška, ki je bil takrat že precej bolan. “To je bil zelo spreten manever, saj se v medijih sploh niso ukvarjali z nepravilnostjo tega nakupa ali črnim fondom nasploh, temveč so množično moralizirali, kako je to nespodobno do Drnovška. Nakup te karte je bila ena od mnogih nepravilnosti, ki so se dogajale v Sovi in jih je odkrila vladna skupina.” Naveza Praprotnik-Podbregar Miro Petek spomni, da je z Rokom Praprotnikom precej sodeloval tudi nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar, ki so ga v Dnevniku večkrat tudi gostili. 22. marca 2007 je Dnevnik objavil besedilo ‘Nepredvidljive posledice za tajno službo. Nekdanji direktor Sove meni, da ima razkrivanje informacij o tajnih sodelavcih Sove za sodelavce na osebni ravni zelo nepredvidljive posledice’. “Niti takrat niti danes ni bil razkrit noben sodelavec, in ko smo takrat poslanci obiskovali Sovo, smo glede tega tudi dobili povsem jasne odgovore. Vladna skupina je odkrila podjetje Webs, ki ga je Sova ustanovila z denarjem iz črnega fonda, in se je ta denar tudi pretakal v to podjetje. Sova ne bi smela ustanavljati podjetij,” je jasen Petek. Priporočamo v branje: Bojan Bratuša, udbovec s ponarejeno diplomo, ki nikoli ni odgovarjal za nepravilnosti, na sodiščih obračunava z desnico Ivana Pungerla je razkril Dnevnik Je pa Dnevnik 23. maja 2007 na prvi strani uvajal temo z naslovom ‘Premier s prstom pokazal na tajnega sodelavca Sove’, na drugi strani pa naslov ‘Premier Janša razkril tajnega sodelavca Sove’. Eno od izjav takratnega premierja so križali s poročanjem nacionalne televizije in povzeli sklep, da je z informacijo o podjetju Webs mogoče odkriti ime tistega, ki je ustanovil podjetje, ta pa je tajni sodelavec Sove. Ime so dejansko razkrili kar v Dnevniku. To je Ivan Pungerl, ki je bil prvi ustanovitelj Websa. Rok Praprotnik si ob tovrstni miselni akrobaciji oddahne in zapiše: “V Dnevniku že od razkritja afere Sova opozarjamo, da je vlada posegla v konkretno operativno delo agencije in tajno sodelavsko mrežo. Predsednik vlade s svojimi izjavami to potrjuje.” To so bili zelo šibki argumenti, s katerimi so v Dnevniku na vse pretege poskušali dokazovati, kako je takratna vlada oziroma vladna skupina posegla v tajno sodelavsko mrežo. Niso pa problematizirali ustanovitve tega podjetja iz sredstev črnega fonda Sove in vrste drugih kaznivih dejanj s tem početjem. “Bili bi presneto naivni, če bi verjeli, da je to podjetje že od samega začetka opravljalo delo za obveščevalno dejavnost Sove, kajti bolj verjetno je, da so le črpali in izčrpavali črni fond Sove in se na ta način osebno okoriščali,” je prepričan Miro Petek, tedanji član KNOVS. Priporočamo v branje: Zemljarič, Hrastar, Isajlović: Udbaši, ki so vedeli za osamosvojiteljske težnje in nam načrtno ukradli novo državo Protagonistom afere kljub vsesplošni medijski podpori vendarle ni šlo vse povsem po načrtih, odkrivale so se nepravilnosti znotraj Sove in ljudje so spoznavali, da ni problem vladni nadzor, temveč delovanje Sove. Praprotnik v novih gnezdih Zgodovina se je sicer ponovila v času druge Janševe vlade in priča smo bili že videnemu. Tudi takrat so se začeli medijski obračuni s Sovo, le Rok Praprotnik je v tem času zamenjal službo. Našel je novo gnezdo. In čez čas spet novega. Rok Praprotnik se v vsem svojem pisanju in drugih rabotah ni trudil skrivati sovražnosti do Janeza Janše. S takratnim predsednikom KPK, danes pa ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem sta Janši spisala razvpito obremenilno poročilo KPK. Vrhovno sodišče je pozneje ugotovilo, da je bilo Janezu Janši, ker mu osnutek poročila KPK ni bil poslan v izjasnitev, nezakonito poseženo v ustavne pravice, ki so mu zagotovljene z 22. členom ustave in se nanašajo na enako varstvo pravic. Zato je moral KPK poročilo v delu, ki se nanaša na Janšo, odpraviti. Spomnimo, da je Klemenčič-Praprotnikovo poročilo povzročilo ustavitev takratnega izvajanja strukturnih reform in padec bonitetnih ocen v času vrhunca finančne krize. Slovenija je zato imela tudi materialno škodo. Priporočamo v branje: Nekdanji udbovci in tajkuni s sodnimi procesi namerno uničujejo pripadnike slovenske pomladi Goran Klemenčič in Rok Praprotnik sta bila pozneje za svoje rabote nagrajena, prvi s funkcijo pravosodnega ministra, drugi z zaposlitvijo v NLB na mestu direktorja centra za skladnost poslovanja banke. KPK v novi sestavi je sicer Praprotnikovo zaposlitev v NLB vzela pod lupo spomladi 2014, saj je v zvezi s tem prejela več prijav. A se za Praprotnika ni zgodilo nič tragičnega, čeprav je komisija ugotovila, da “postopek izbire in imenovanja Roka Praprotnika na mesto direktorja centra za skladnost poslovanja NLB ni bil v celoti izveden transparentno in sledljivo. Ni pa ugotovila kršitev v primeru suma domnevnih kršitev instituta nasprotja interesov.” “Politična levica v Sloveniji ima danes imuniteto” Pričakovano. Vrana vrani ne izkljuje oči. Ali kot je v oddaji na Nova24TV pravilno ugotavljal avtor knjige V sovinem gnezdu Miro Petek: “Politična levica v Sloveniji ima danes imuniteto.” Demokracija/Petra Janša “Prevzem evra je pomenil, da imamo zdravo gospodarstvo.” Kakšno pa je stanje 10 let pozneje? 2. 2. 2017, 17:41 23 Facebook Twitter Foto: Nova24tv Slovenija je svečano obeležila 10-letnico vstopa v evroobmočje. To nam je uspelo januarja 2007 kot prvi izmed desetih držav, ki so 1. maja 2004 postale članice Evropske unije, kar je velik uspeh, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. “Ne samo zato, ker smo prevzeli neko valuto, ki je ljudem olajšala življenje, ampak tudi zato, ker je to pomenilo, da ima Slovenija zdravo gospodarstvo,” je poudaril takratni predsednik vlade Janez Janša. Predsednik države Borut Pahor je izpostavil, da je, čeprav je bil tolar valutni znak naše samostojnost in istovetnosti, prav, da je bil že od vstopa v EU cilj Slovenije, da “čim prej, čim bolj celovito in čim bolj uspešno izpolnimo pogoje za prevzem evra”. Ob tem pa je guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec poudaril, da je “Sloveniji uspelo zaradi skupnega prepričanja, da smo – po osamosvojitvi in uvedbi lastne valute – sposobni narediti nov korak naprej”. Ob desetletnici uvedbe evra v naši državi pa se je čestitkam pridružil tudi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi: “Na to, kar je naredil vaš narod, lahko gledate s ponosom. Slovenija je postala močno integrirana.” Banka Slovenije je ob 10-letnici vstopa v območje evra in uvedbe skupne evropske valute – evro – izdala poseben spominski kovanec. Najbolj zaslužnega za uveljavitev evra na slovesnosti pozabili omeniti “Meni je žal, da danes ob tej 10. obletnici ime človeka, ki je največ naredil za ta uspeh, ni bilo niti omenjeno – to je bil takratni minister za finance dr. Andrej Bajuk,” je izpostavil takratni predsednik vlade Janez Janša in poudaril: “Od vseh posameznikov, ki so bili našteti ali pa niso bili, je on je zagotovo naredil največ.” Takratni predsednik Vlade RS Janez Janša: “Če bi leta 2008 imeli še vedno tolar, bi prišlo do znižanja te vrednosti, in kljub temu, da si je mogoče kdo želel, da bi s fleksibilnim tečajem, če bi imeli takrat, v času krize, lastno valuto, uravnavali tiste največje šoke, bi to na koncu za velikansko večino vseh, ki živimo v Sloveniji, pomenilo, da bi postali bistveno revnejši.” Vstop Slovenije v evroobmočje in finančna stabilnost, ki smo jo takrat dosegli, ob tem pa gospodarska rast, nizka inflacija, nizek primanjkljaj in nizka zadolženost so glavne zasluge oz. po besedah takratnega predsednika vlade Janeza Janše “krona življenjskega dela dr. Andreja Bajuka in smo mu za to lahko vsi hvaležni”. Vloga centralni bank se je spremenila “Kriz ne moremo preprečiti, lahko pa se iz njih kaj naučimo. Lekcija, ki si jo moramo zapomniti, je: zaradi kompleksnosti in soodvisnosti gospodarstva moramo iskati rešitve zunaj standardnih okvirov,” je ob 10-letnici uvedbe evra povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in dodal, da je “hkrati nujno, da ukrepajo vsi deležniki, ukrepi centralnih bank so potrebni, a niso dovolj”. Ob tem pa je guverner poudaril, da se je svet spremenil in da se soočamo z drugačnimi izzivi kot pred 10 leti, temu primerna je tudi vloga centralnih bank. Predsednik RS Borut Pahor: “Toda tudi v času slovenskega tolarja smo njegovo vrednost za praktične namene sprva preračunavali v nemške marke in kasneje v evro. V tem smislu je bilo v luči naše vključitve v EU edino smiselno, da čim prej, čim bolj celovito in čim bolj uspešno izpolnimo pogoje za prevzem evra.” Takratni predsednik vlade RS Janez Janša: “Kasneje se je izkazalo, da je skupna evropska valuta v krizi, ki je prišla leta 2008, in ko je nastopila neka druga vlada in ko so se razmere v svetu delno spremenile. Dejstvo, da je Slovenija takrat imela evro, je številnim 100.000 Slovenkam in Slovencem ohranilo realno vrednost njihovih prihrankov in realno vrednost njihovega premoženja.” Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec: “Projekt uvedbe evra je bil v Sloveniji uspešen zaradi skupnega prepričanja, da smo – po osamosvojitvi in uvedbi lastne valute – sposobni narediti nov korak, nov korak naprej. Zato še enkrat hvala vsem, ki ste pri projektu sodelovali.” Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi: “Evropa in se toliko bolj evroobmočje se sooča s številnimi izzivi. So stvari, ki jih je v Evropi potrebno spremeniti, ampak na marsikaj smo lahko ponosni. Na to, kar je naredil vaš narod, lahko gledate s ponosom. Slovenija je postala močno integrirana.” Jure Ferjan Obdobje med 2004 in 2008 je bil edini čas po osamosvojitvi , ko je bila Slovenija za Slovence res domovina, ko je bilo lahko biti ponosen na lastno državo in je bil močno prisoten občutek, da grejo stvari v pravo smer. Nismo pozabili na dr. Bajuka. Le gnili, pišmeuhovski, vase zagledani, nesposobni in lopovski "eliti" se je tako zataknil v grlu, da niti njegovega imena niso več sposobni izgovoriti. Mi pa nismo pozabili. Na jezo in žalost vseh politikantsko kleptomanskih barab z levice je v vse, kar je bilo dobrega narejeno za Slovenijo, vedno vpleten Janez I. Janša. Z levičarske strani neomenjanje dr. Bajuka kar precej pove, kako močno od zavisti trpijo, ker nikogar od njihovih zveličavnih finančnih strokovnjakov pri sprejemu evra ni bilo zraven. Na volitvah bo potrebno poskrbeti, da zmaga SDS, pa bo Janša poskrbel in naredil še za marsikaj nujnega in dobrega za Slovenijo. Grozljivo: Tolpe islamskih moških so posilile in preprodale več kot 1.400 mladoletnic v britanskem mestu Rotherham 3. 2. 2017, 5:00 71 Facebook Twitter Od leve proti desni, od zgoraj navzdol: Mohamed Sadia, Basharat Dad, Nasar Dad, Matloob Hussain, Tayab Dad in Amjad Ali; Foto: Youtube Muslimanski pripadniki rotherhamske “seks” tolpe so na sodišču kričali “Allahu Akbar”, ko so prejemali kazen za posilstvo 12-letnega dekleta, ki je po posilstvu zanosilo, in za spolne delikte proti drugim dekletom. Šest muslimanov je bilo obsojenih na 10 do 20 let zapora. Sodnica Sarah Wright je opisovala, kako so obsojeni s pomočjo alkohola in drog prisilili eno od mladoletnih deklet v spolni odnos z več moškimi. Ta obsodba zaznamuje konec serije treh večjih sodnih postopkov v primeru spolne zlorabe otrok v Rotherhamu. Preiskava je pokazala, da so storilci v obdobju 16 let osvajali, preprodali in posilili več kot 1.400 mladoletnikov. V celotnem procesu je bilo zaprtih več kot 18 ljudi, ki so skupno dobili več kot 280 let zaporne kazni. Posilstva, zapeljevanje mladoletnih, nezakonito pridržanje in spolni odnos s 13-letnico Obsojeni so vzklikali “Allahu Akbar” in s tem povzročali neprijetne občutke žrtvam ter njihovim staršem. Čeprav je pravici do neke mere zadoščeno, pa so vsi obsojeni dobili relativno nizke kazni. Basharat Dad je bil obsojen na samo 20 let zapora za šest posilstev, pet spolnih napadov in nezakonito pridržanje žrtev. Njegov brat Nasar Dad pa na 14 let in 6 mesecev za posilstvo, zapeljevanje mladoletnika in nezakonito pridržanje. Tayab Dad je bil obsojen na 10 let zapora za posilstvo. Matloob Hussain in Mohammed Sadiq sta bila obsojena vsak na 13 let zaporne kazni za spolni odnos s 13-letnim dekletom. Amjad Ali pa je bil obsojen na 11 let zapora za spolni odnos s 13-letnim dekletom. Žrtev, ki je imela pogum pričati proti posiljevalcem, je dejala: “Bila sem potisnjena v svet strahu, posilstva in grozljive fizične zlorabe. Zaradi teh moških sem bila oropana otroštva.” Opisala je, da so se ji bližnji odrekli. “Nihče ni razumel, nihče ni želel razumeti. Ti moški so si me prilastili in počeli z menoj, kar so hoteli, kadar so hoteli,” je še povedala žrtev. “Tolikokrat sem bila posiljena, da niti ne vem, kdo je biološki oče mojega otroka. Zlo obstaja in na svetu obstajajo zli ljudje. Čutim, da je bil moj otrok del čistega zla,” je dejala žrtev posilstva. Obsojeni moški so bili del kriminalne muslimanske združbe, ki je po poročilu profesorice Alexis Jay zapeljevala, preprodala in posilila več kot 1.400 mladoletnikov v obdobju 16 let; 133 žrtev teh grozljivih dejanj jim je uspelo poiskati in jih zaslišati, vendar nihče ne dvomi, da je številka 1.400 pravilna. Tožilec Mark Langan je dejal: “Ti moški so obsojeni zaradi številnih sprevrženih spolnih napadov na mlada dekleta.” Grozljivo dogajanje v Veliki Britaniji mora biti opozorilo vsem Evropejcem in Evropejkam. Horde muslimanskih moških, ki smo jih sprejeli v Evropo, sledijo isti religiji in mentaliteti kot ti, ki so izvajali ta dejanja. Njihova “vera” jim dovoljuje posilstva, saj so ženske ničvredne. Izrecno jim dovoljuje posilstvo nevernic. Žensko vidijo kot lastnino, ki jim mora biti popolnoma podrejena. Ne gre za kulturo ali navade. Gre za to, da je globoko versko prepričanje muslimanov, da so ženske na svetu zato, da služijo moškim. Dokler islam zagovarja posilstva in okrutno mučenje žensk, mi najbrž ne bo nihče zameril, če rečem, da je islam zlo, ki ga je treba izkoreniniti, še preden uniči vse vrednote, na katerih temelji zahodna civilizacija. Te vrednote so tudi multikulturnim omogočile, da lahko svobodno izražajo svoje mnenje. Aleksander Rant Deset razlogov, zakaj je treba soditi Zvonetu Černaču 3. 2. 2017, 5:00 35 Facebook Twitter Miro Petek (foto: osebni arhiv) Prav neverjetno je, koliko absurdov spremlja primer nekdanjega ministra in poslanca Zvoneta Černača v sodnem postopku, ki ga je zoper njega sprožil Bojan Bratuša, do leta 2005 sodelavec Sove, znan iz afere Sova po podjetju Webs, po sorodstvenih vezeh in ponarejenih listinah. Slovensko sodstvo je Černača za 31 besed obsodilo s kaznijo plačila 5.000 evrov oziroma 8.500 evrov s stroški in obrestmi, ali drugače povedano: 274,19 evra za besedo. In to za besede, ki jih sploh ni izrekel. Sodniki z udbovskim DNK Primer s sodbo Zvonetu Černaču še zdaleč ni končan, v igri ostajajo revizija in Ustavno sodišče RS, morda pozneje še Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, kjer imajo drugačen odnos do totalitarnih režimov in njihovih tajnih policij ter kršenja človekovih pravic kot ima to slovensko sodstvo. Naše sodstvo je še vedno prepredeno s kadri, ki so bili sodelavci Udbe, in z mnogimi odločitvami ne ščitijo samo te zločinske organizacije, ampak predvsem sami sebe. In dokler bo naše sodstvo prestreljeno z ljudmi, ki imajo udbovski DNK, bistveno drugačnih odločitev tudi ne moremo pričakovati. Sodba za nikoli izrečene besede Seveda pa bi ob konstruktu zoper Černača morali v slovenski javnosti biti plat zvona najmanj zaradi deset razlogov. Prvič, Černač je bil obsojen za besede, ki jih ni izrekel. Drugič, Černač je bil obsojen za besede, ki jih ni izrekel, in to na seji, zaprti za javnost, od koder kakršnikoli podatki ne smejo curljati. Tretjič, Černač je bil obsojen zaradi skrbno pripravljenega konstrukta nekdanjih poslancev propadle stranke Zares v povezavi z medijsko hišo Delo, ko je novinar v narekovajih objavil izjavo Černača, ki je ni nikoli izrekel. Četrtič, Černač je bil obsojen, ker se je užaljenega počutil nekdanji sodelavec tajne policije. Petič, Černač je bil obsojen, ker je kot poslanec Državnega zbora RS in predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb opravljal svoje parlamentarno delo. Šestič, Černač je bil obsojen, da bi današnja oblast s sodbo in kaznijo pokazala ostalim poslancem, naj se z ostanki Udbe ne igrajo, ker ta še vedno močno udarja s svojim repom. Sedmič, Černač je bil obsojen, ker je bilo treba poslati sporočilo, da imajo njihovi imuniteto in da še vedno preganjajo žrtve, ne rabljev. Osmič, Černač je bil obsojen, ker ni dovolj, da večno preganjajo samo predsednika SDS Janeza Janšo, treba se je lotiti tudi podpredsednikov in navzdol po strankarski piramidi. Devetič, Černač bo še leta in leta hodil po sodiščih, saj je za izrečene besede v parlamentu sodni postopek sprožil tudi Herman Rigelnik. In končno, desetič, Zvone Černač je bil eden od najboljših poslancev, luciden in glasen kritik udbovsko-politično-kriminalnega podzemlja, zato si zasluži dolgotrajne sodne postopke, drakonske kazni in ubijanje na obroke. Včasih fojbe in hude jame, danes sodni umori Edina razlika današnjega dne v primerjavi s časi trdega komunizma je v tem, da so komunisti takrat svoje politične nasprotnike metali v fojbe in hude jame, zdaj pa v celofan zavite pravne države in demokracije uporabljajo druge metode in sredstva za uničevanje ljudi. Žal slovenska javnost ne spregleda in se ne zaveda, da v takšni državi in ob takšni politiki ter takšmem sodstvu prej ali slej to čaka tudi nas. Ker zoper to početje nihče ne protestira, pa takrat, ko boste na vrsti vi, tudi ne bo več nobenega, ki bi povzdignil svoj glas. Slovenski mediji, ki bi poleg vladnega in parlamentarnega nadzora morali opravljati nadzor nad tajnimi službami, pa so postali orodje v rokah teh služb za obračunavanje in diskreditacije posameznikov. Postali so umazani, kot je velikokrat umazano delo tajne policije. In pomnite: napoved, ki jo je izrekel tovariš Milan Kučan – najprej diskreditacija, nato likvidacija – ni bila nikoli preklicana. Miro Petek Ministrica Anja Kopač Mrak brani poskus socialne evtanazije nad starejšimi in nemočnimi ljudmi! 2. 2. 2017, 5:00 34 Facebook Twitter Franc Donko, Foto: STA Ministrica Anja Kopač Mrak je bila 30. 1. 2017 gostja Odmevov, da bi pojasnila omilitev državnega kreditiranja varstvenih dodatkov in socialnih pomoči, ki sta jih z ministrom Svetlikom uvedla z novo socialno zakonodajo v letu 2012. Žal ni zmogla kritičnega premisleka, ampak je za nevzdržno socialno stisko, ki jo je več kot pet let prenašalo na tisoče obubožanih slovenskih ljudi, okrivila kar njihovo “navezanost” na nepremičnine! Pred šestimi leti veliko lažnih obljub, da bo nova socialna zakonodaja bolj pravično delila denar med ljudi Predstavnik ministrstva Davor Dominkuš je leta 2011 pred uvedbo sprememb socialne zakonodaje takole zatrjeval: “Ugotavljamo, da bo varstveni dodatek po novem zakonu prejemalo skupno 7–10 odstotkov več prejemnikov in bo nova rešitev imela boljši učinek”. Decembra 2011 je v Sloveniji 46.752 ljudi prejemalo varstveni dodatek. Po uvedbi Svetlikove socialne zakonodaje, ki jo je pomagala pripravljati tudi sedanja ministrica Anja Kopač Mrak, se je številka zmanjšala na vsega skupaj 7497 prejemnikov v letu 2012. Torej šestkrat manj! Ministrica je včeraj kot velik dosežek najnovejšega popravka Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev izpostavila, da po novem dedičem ne bo treba vračati socialnih pomoči in varstvenega dodatka, obe pomoči pa bo spet mogoče prejemati, če vrednost nepremičnine po oceni GURS ne presega 120.000 evrov. “Navezanost na nepremičnine” kot razlog zavrnitve oderuških pogojev za prejem pomoči Na vprašanje novinarke, ali je bil Svetlikov ukrep napaka, saj je zakon povzročil veliko revščine in krivice ljudem, je Anja Kopač Mrak odgovorila: “Verjetno je pač ta občutek lastnine, navezanost na nepremičnine v Sloveniji izrazito specifičen. Tudi medgeneracijska solidarnost, na katero smo lahko ponosni, je botrovala temu, da se ljudje tega niso posluževali, tako da jaz mislim, da je sprememba pravilna.” V svoj zagovor je še dodala: “Odpovedi (op. varstvenemu dodatku) ni bilo samo zaradi nepremičnin, bil je prenos iz zakonodaje ZPIZ in drugačni pogoji.” Iz odgovora se vidi, da se ministrica izmika in ne priznava krivde za strokovno povsem napačno odločitev, s katero so Socialni demokrati leta 2011 odvzeli možnost normalnega preživetja tisočim materialno ogroženim ljudem. “Ta sprememba zdaj je bila pravilna, upam, da je ta ukrep, zdaj sprejet, res pravičen,” dodaja ministrica, kot bi ne imela nič z odločitvami iz leta 2011. Dolg do prvega februarja 2017 bo treba vračati! Z vidika pravičnosti, pravi Anja Kopač Mrak Najmanj 13.000 ljudi se je kljub materialni stiski odpovedalo prejemanju varstvenega dodatka, da bi lahko svojim otrokom zapustili hišo ali stanovanje, za katerega so garali vse življenje. Na novinarsko vprašanje, ali je možno krivice popraviti za nazaj, če je nekdo že poravnal dolg državi po svojem pokojnem staršu, je ministrica odgovorila: “To je bilo to, da smo o tem veliko razmišljali, kaj naj, ali naj vrnemo za nazaj, ampak dejstvo je, da je v zadnjem letu bilo vrnjeno pol milijona evrov, in ne bi bilo pravično do tistih, ki so že plačali, zato zakonodaja ne velja za nazaj.” Že plačani zneski in odvzeto premoženje za nazaj upravičencem do pomoči in njihovim svojcem torej ne bo vrnjeno. Tisti, ki so že vrnili prejete pomoči ali se je država poplačala s prodajo njihovih nepremičnin, so dejansko v neenakem položaju z ostalimi glede na čas pred in po uveljavitvi sprememb socialne zakonodaje. Kdo bo odgovarjal za oškodovanje teh ljudi in njihovih svojcev? Socialni delavci smo ministrstvo leta 2012 opozorili na posledice krivične zakonodaje Leta 2012 smo socialni delavci, ki smo delali na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, nemočno opazovali učinke Svetlikove socialne zakonodaje. Ministrstvo smo večkrat opozorili na stiske ljudi, pa tudi socialnih delavk in delavcev, ki so se utapljali v gorah odločb, saj ministrstvo centrov za socialno delo na tak šok sploh ni pripravilo. Socialne delavke so v želji, da bi pomagale ljudem v stiski, prihajale v navzkrižje s sistemom, ki tega ni dovoljeval. Največ opozoril smo odgovornim poslali zaradi zaostrenih pogojev za pridobitev varstvenega dodatka in zaznamb na premoženje, zaradi katerih se je veliko število ljudi znašlo v brezizhodni situaciji in revščini. Kritičen do Svetlikove socialne zakonodaje je bil tudi generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije dr. Bojan Regvar, ki je kmalu po uveljavitvi zakona dejal: “Ta zakonodaja pravzaprav predstavlja avtocesto v vse večjo razslojenost med ljudmi in povečevanje revščine.” Odgovor ministrstva na kritike nevzdržne socialne zakonodaje iz leta 2012 je bil: “Če se temu (op. prejemanju varstvenega dodatka) lahko odpoveš, imaš gotovo skrit denar v nogavici ali kje drugje.” Poskus socialne evtanazije starejših in materialno šibkih Ivan Svetlik in Anja Kopač Mrak, ki je leta 2004 celo doktorirala iz reforme socialne države, sta pred šestimi leti uvedla katastrofalno socialno zakonodajo, ki je pahnila v revščino vsaj 13.000(!) prejemnikov varstvenega dodatka, večinoma starejših, nemočnih ljudi. Ob tem je treba povedati, da se je zaradi zaznamb na premoženje veliko ljudi v materialni stiski odpovedalo tudi denarni socialni pomoči, zato je število obubožanih zaradi politike Socialnih demokratov, ki obvladujejo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, neprimerno višje. Zanima me, ali se bo ministrica opravičila ponižanim ljudem za pet let životarjenja na robu preživetja, brez pravice do nujne pomoči, ki jim pripada. Zavedati se moramo, da gre v tem primeru večinoma za starejše ljudi, brez dobre socialne mreže, velikokrat prepuščene samim sebi, ki si brez pomoči ne morejo priskrbeti niti paketov hrane Karitasa in Rdečega križa. Jim bodo Socialni demokrati povrnili dostojanstvo in nastalo škodo? Iz ministričinih odgovorov tega ni razbrati. Socialni demokrati se še nikdar niso opravičili za krivice, ki so jih, oni sami ali njihovi predhodniki, povzročili slovenskemu narodu. Oba akterja, minister Svetlik in njegova državna sekretarka Anja Kopač Mrak, pa sta bila za poskus socialne evtanazije in posel obubožanja prejemnikov varstvenih dodatkov ter socialnih pomoči bogato nagrajena. Svetlik je postal rektor Univerze v Ljubljani, Anja Kopač Mrak pa ministrica. Franci Donko Ostala sem skoraj brez besed ob izjavi , da se starejši ljudje preveč držijo svojih domov ali stanovanj .Kaj se ta partijka ne zaveda , da so si ljudje trgali od ust, ter si zgradili hiške , kupili kakšno zanikrno stanovanje , Kopačka bi jim pa še to vzela . Pfuj ! Pri vsaki opeki in ostalem gradbenem materialu , opremi za hiše se je plačeval DDV , tako, da je hotela vse zase ,kot piše " dob " 88 napol = 80 država 8 lastniki hiš ali stanovanj . S Svetlikom sta starim ljudem naredila nepopravljivo krivico, saj na stare dni si niso mogli privoščit niti kruha, kaj šele potico .Seveda oni so siti na vladi , pa Kučan tudi od kremšnit v Zvezdi . Sramota, da večje ne more biti ! Pfuj pa taka ministrica in vsi ostali v tej skorumpirani vlad Mojca pokraculja • en dan nazaj Štango, kot pravimo, pa tem izprijencem drži še varuhinja človekovih pravic. Pred leti je opravičevala vračanje varstvenega dodatka z naslednjo utemeljitvijo: Varuh za človekove pravice pojasnil že pred nekaj leti, da socilana pomoč ni darilo, ampak je vračanje socialne pomoči v zapuščinskih postopkih del socialne pravičnosti in ni v nasprotju s človekovimi pravicami in načelom socialne države. »Nepravično do drugih socialnih upravičencev bi namreč bilo, če bi država denar vseh davkoplačevalcev v obliki socialnih pomoči dajala posameznikom, ki niso bili materialno ogroženi, saj se po njihovi smrti izkaže, da so imeli določeno premoženje. To premoženje je delno tudi rezultat prejemanja socialnih pomoči, saj so prejeta sredstva olajšala obveznost vzdrževanja premoženja (na primer stanovanja ali hiše). Pomoč države socialno ogroženemu posamezniku ni preprosto darilo, temveč je nekakšno posojilo, ki pa ga upravičenec ni dolžan vrniti za časa svojega življenja (razen v posebnih primerih). Ni pa razloga, da bi po smrti Ne morem verjet, kar berem!!! Kje je to objavljeno? Tudi v zgodbi koroških dečkov je držala štango ministrici. Sramota!!! Tega pa niso povedali, da se morajo otroci ponižati in podpisati, da ne morejo skrbeti za starše ... (in jih preverjajo), da prejemnik socialne pomoči na bančnem računu ne sme imeti niti 1000 eur denarja za rezevo, da mora vlogo podaljševati vsakih 9 mesecev ... Da torej pridne starčke kaznujejo. SlovenijaPolitika Cerarju se zaradi Brgleza in zakona o tujcih podira stranka. Se stranki SMC dogaja scenarij DL in Gregorja Viranta? 3. 2. 2017, 15:51 10 Facebook Twitter Foto: STA V stranki SMC se dogaja scenarij vseh levih strank: notranji razkol in razpad stranke kot posledica. Na dan so prišli podatki, da je premier Miro Cerar zahteval odstop Milana Brgleza, ki ima nezanemarljivo moč v SMC, z mesta podpredsednika stranke. Brglez je v današnji izjavi dejal, da se bosta s Cerarjem glede tega vprašanja pogovorila prihodnji teden. Že pred tednom dni smo poročali, da je sprejetje novele zakona o tujcih tako razdelilo ne samo levico, temveč tudi največjo vladno stranko SMC, da je ta pred resnim preizkusom obstoja in je tik pred razpadom. Danes so se te govorice potrdile, saj so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da je premier Cerar res zahteval, da Milan Brglez odstopi z mesta podpredsednika stranke SMC. Poznavalci menijo, da so se napetosti v največji stranki dogajale že dlje časa ob posameznih političnih vprašanjih, sprejetje novele zakona o tujcih pa je očitno sodu izbilo dno. Kar pomemben del stranke, med katere sodijo Milan Brglez, Goran Klemenčič in osem poslancev, je namreč glasovalo proti. To naj bi bila skupina poslancev, ki ni del Cerarjeve struje in predstavlja trdi del levice znotraj SMC ter opozicijo Cerarjevemu taboru, ki zaenkrat še zmaguje v notranjih strankarskih bojih. Stranka SMC doživlja usodo vseh levih strank – propad “Ne morem glasovati za zakon, za katerega menim, da krši ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala Slovenija. Bojim se, da ta zakon uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so zapisane v naši ustavi,” je dejal Brglez pred glasovanjem in izrazil dvom, da bi lahko imel sprejem takšnega zakona posledice za Slovenijo tudi v mednarodnem pomenu. Poleg Brgleza so proti zakonski noveli glasovali še naslednji poslanci stranke SMC: Erika Dekleva, Mitja Horvat, Dragan Matić, Jani Möderndorfer, Simon Zajc, Vlasta Počkaj, Danilo Anton Ranc in Izidor Khamal Shaker. Dogajanje v SMC ima sicer diagnozo bolezni vseh levih strank, ki so nekoč obvladovale Slovenijo, danes pa o njih komaj vemo, da so obstajale. Znano je, da stranke levice družijo zgolj ekonomski interesi, ideološki boj in sovraštvo proti prvaku opozicije Janezu Janši, zato tudi nimajo trdnega povezovalnega jedra ter stalne baze volivcev. Tudi stranka SMC je bila zgrajena na podobni paradigmi in brez trdnega strankarskega programa, na podlagi katerega bi imela legitimnost za vodenje države. pozar Gre za spor, ki je po teži enak razkolu v Državljanski listi Da je dogajanje v SMC resno razklalo celotno slovensko levico, pričajo tudi bizarni zapisi poslanca Socialnih demokratov Jana Škoberneta na Twitterju, ki ocenjuje, da se je “Cerar skregal z Brglezom, ker se je zbližal z Janšo in se pripravlja na naslednjo koalicijo SMC + SDS”. Nekdanji član stranke Gregorja Viranta oziroma Državljanske liste (DL) Boris Meglič pa je na Facebooku zapisal, da gre SMC po poti DL. “Spor Brglez – Cerar je po teži enak sporu Šušteršič – Virant.” Se je pa na zahtevo Mira Cerarja, da odstopi, odzval tudi Milan Brglez. Tole je povedal: “Moram se odzvati na nekatere izjave, ki so bile. Vsekakor je dejstvo, da so pretirane in da je treba povedati zelo preprosto dejstvo, da sva se s predsednikom stranke dogovorila, da zadeve uskladiva oziroma se pogovoriva. Žal nama to ni uspelo še do sedaj. Dogovorjena sva, da to narediva naslednji teden. Mislim, da je to v dobro tako države kot same stranke.” M. P. Začelo se je. Sedaj se bo prišel Kučan na urad PV pozanimat glede proračuna. - Cerar hoče, da Brglez odstopi Stojan Petrič odpušča dalje – tokrat je na cesto vrgel najboljšega Delovega novinarja Petra Jančiča 3. 2. 2017, 16:42 103 Facebook Twitter Peter Jančič (Foto: STA) V okviru čistk v največji časopisni hiši Delo je danes odpoved iz poslovnih razlogov dobil eden boljših novinarjev Peter Jančič. Odpoved je dobil na isti dan, ko se je v Delu pojavil njegov članek o sporu med Brglezom in Cerarjem. Gre za prvega odpuščenega novinarja iz notranjepolitične redakcije. Petra Jančiča, dolgoletnega novinarja Dela in nekaj časa tudi odgovornega urednika te največje časopisne hiše, je danes v službi pričakalo neprijetno presenečenje v obliki odpovedi iz poslovnih razlogov. Prav nobeno presenečenje pa ni, da je odpoved dobil ravno na dan, ko je v Delu objavljen njegov članek o sporu znotraj SMC na relaciji Cerar – Brglez in bo najverjetneje odnesel slednjega. Oglejte si še: Kučanov prijatelj Stojan Petrič bo masovno odpuščal v časopisni hiši delo Članek razkriva, da je Cerar že pred Brglezovim potovanjem v Vatikan od njega zahteval odstop s položaja podpredsednika stranke, in sicer zaradi nasprotovanja noveli zakona o tujcih. Ker Jančič piše o resnem sporu, ki bo imel tudi hujše politične posledice, so pri Delu, ki ni samo osrednji časopisni medij, temveč eden pomembnejših levičarskih medijev, ocenili, da je šel Jančič predaleč, saj koalicijske krize praviloma dirigirajo strici iz ozadja. Politik z največjim vplivom na Delu je – preverjeno – Janez Kocijančič, ki prihaja iz ožjega Kučanovega kroga. Za vse usluge na Delu ali pri Petriču je tako najbolje poklicati kar Kocijančiča. 16492397_10211024622947071_280020512_o Delo se sooča z občutnim padcem branosti Jančič je dolga leta soustvarjal notranjepolitično redakcijo Dela in je bil tako eden redkih, ki niso spadali v krog trde levice in interesnih sfer, nekaj časa pa je bil tudi njegov odgovorni urednik. S spremembo lastništva Dela, ki ga je pred več kot letom dni kupil znani Kučanov tajkun Stojan Petrič, je prišlo tudi do vala odpuščanj, saj želi Petrič odkup v višini 7,3 milijona evrov tudi ekonomsko opravičiti. Z Jančičevim odhodom bo tudi ideološko in kakovostno povsem pristranski, naklada pa mu bo še naprej strmo padala. Kučanov človek in tajkun Stojan Petrič (Foto: STA) Kučanov človek in tajkun Stojan Petrič. Če bi namesto Jančiča Petrič odpustil Janeza Markeša, bi privarčeval med 60 in 70 tisoč evri letno. (Foto: STA) Na listi za odstrel številne staroste novinarstva Takoj po Petričevem odkupu Dela je odpuščanje zajelo nekatera znana imena iz vrst urednikov in novinarjev. Poleg Erike Repovž, ki je pokrivala gospodarsko redakcijo, so brez dela ostali tudi Ljubo Vukelič, Jelka Šutej Adamič in Maja Megla. Zaradi slednjih dveh so kulturniki podpisovali celo protestno peticijo. M. P. Poglejte, kako je podjetje Elektro Ljubljana prestreljeno z Golobičevimi kadri iz nekdanjih strank LDS in Zares 4. 2. 2017, 5:00 285 Facebook Twitter Gregor Golobič je eden glavnih kadrovskih botrov na slovenski levici (foto: STA) V torek je Televizija Slovenija poročala, da je specialistično delo predsednika uprave Elektro Ljubljana (EL), Andreja Ribiča, plagiat, saj naj bi eden najmočnejših igralcev na slovenski energetski sceni do potankosti prepisal zaupno študijo podjetja Istrabenz Gorenje o proizvodnji briketov v Bihaću iz leta 2006. Kot je še poročala nacionalka, se je Ribič branil s trditvami, da je pri Istrabenzovi študiji sodeloval tudi sam, zato se mu navajati virov ni zdelo potrebno, plagiatorstvo pa je odločno zanikal. Prav zato je izjemno zanimivo, da se je le nekaj ur po objavi prispevka v torek dopoldne Ribič osebno oglasil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (EF), svoj avtomobil pa je parkiral kar na prehodu za pešce in študentom zaprl pot, ki pelje k študentskim domovom. Ribič naj bi se oglasil v dekanatu, a se na EF očitno sprenevedajo in ne vedo nič o njegovem paničnem obisku. Naj spomnimo, Andreja Ribiča, ki ga je s političnim kadrovanjem na čelo predsednika uprave na EL pomagal izstreliti Gregor Golobič v času vladavine levega trojčka leta 2010, sprva za predsednika uprave Elektro Ljubljane sicer niso mogli imenovati, saj kot diplomirani elektroinženir ni imel ustrezne 7. stopnje izobrazbe, zato je moral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani nadaljevati specializacijski študij, ki ga je uspešno zagovarjal leta 2009. Ribič je sicer pri 33 letih zagovarjal svojo zaključno nalogo na višjem programu Fakultete za elektrotehniko, pri 46 letih pa izobrazbo na mariborski Poslovno-ekonomski fakulteti nadgradil v visoko strokovno. Preberite še: Stojan Petrič odpušča dalje – tokrat je na cesto vrgel najboljšega Delovega novinarja Petra Jančiča Od izbruha afere o domnevnem prepisovanju se slovenska javnost sprašuje, zakaj Ribič ni navajal niti študije niti avtorjev ali pa navedel svojega imena? Avtor v spletni bazi Cobiss ni dovolil objave svojega dela, kar močno smrdi po skrivanju zaradi prepisovanja. Kot poroča spletni portal požareport.si se Ribič brani z besedami, da je projekt interni dokument in ni znanstveno delo, zato citiranje bojda ni bilo potrebno. Matično podjetje pa mu tega niti ni dovolilo. Ribič je bil sicer takrat zaposlen v Skupini Istrabenz Gorenje, njegova mentorica pa naj bi celo soglašala s takšnim načinom priprave naloge in njeno vsebino. Ker prav na specialističnem delu temelji tudi Ribičev znanstveni magisterij, nas je zanimalo, kaj o tem pravijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Ribičev avto, parkiran pred Ekonomsko fakulteto (Foto: Nova24TV) Ribičev avto, parkiran pred Ekonomsko fakulteto (Foto: Nova24TV) Na ekonomski fakulteti ne vedo nič o Ribičev avtomobilu na študentski pešpoti Iz njihove službe za odnose z javnostjo so nam sporočili, da o tem, čigavo je delo, na katerega se sklicuje Televizija Slovenija, uradnih informacij še nimajo, prav tako še nimajo tega gradiva, da bi lahko karkoli preverili. “Morebitno zlorabo avtorstva bomo ustrezno preverili. Domnevno prepisovanje iz kakršnih koli obstoječih besedil istega avtorja ali drugih avtorjev, ki ni nikjer javno objavljeno, pa je nemogoče ugotoviti,” pravijo na EF. Foto: STA. Predsednik uprave EL Andrej Ribič. Foto: STA. Predsednik uprave EL Andrej Ribič. Toda, kako je sploh mogoče, da so v specialističnem delu cele strani dobesedno prepisane? Vsak študent namreč ve, da je plagiat mogoče odkriti z računalniškimi programi, kot je denimo Turnitin. Kako je lahko Ribičeva mentorica svoje delo opravila tako površno, da zdaj očitno škoduje celo ogledu svoje fakultete? “Konec leta 2009 smo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani začeli z uvajanjem posebnega programa za preverjanje besedil in ujemanja besedil, ki so že bila kjerkoli javno objavljena, z besedili, ki so jih pripravili študenti. Program smo začeli uporabljati z letom 2010, zato delo g. Ribiča še ni bilo pregledano na tak način,” pa odgovarjajo z EF … Čeprav na ekonomski fakulteti o domnevnem plagiatorstvu torej ne vedo nič, pa se tega, da se je znašel pod drobnogledom slovenske javnosti, zelo dobro očitno zaveda prav Andrej Ribič, saj so že v torek dopoldne njegov avtomobil opazili parkiran nasproti fakultetnega vhoda, na neoznačenem mestu za parkiranje; s svojim Nissan Pathfinderjem je študentom celo zaprl peš pot, ki čez prehod za pešce vodi proti študentskim domom. Jankovićevo mestno redarstvo redno kaznuje študente, za Ribiča pa očitno ne veljajo enaka pravila Kot so nam povedali tamkajšnji študenti, Mestno redarstvo Ljubljana vsakodnevno izvaja obhode na parkiriščih za Kardeljevo ploščadjo in redno kaznuje kršitelje, ki ne parkirajo pravilno, zato nas je začudilo, ker Ribič “plačilnega lista” ni prejel. Očitno je imel srečo, da redarjev ni bilo na obhodu, ali pa je nemara vodstvo fakultete redarstvo opozorilo, da je na obisku visoki gost, ki je tudi njihov sponzor. Denimo, samo novembra lani je podjetje Elektro Ljubljana sponzoriralo 1. Znanstveno konferenco SAEE v višini 900 evrov. Po naših neuradnih podatkih naj bi bilo takšnih Ribičevih donacij EF-ju v preteklosti še precej več. In kaj pravijo o Ribičevem avtomobilu na študentski pešpoti pred ekonomsko fakulteto na dekanatu? Ali zanj ne veljajo pravila, kot za študente, ki morajo plačati parkirnino na označenem parkirnem mestu, sicer jih “zaloti” mestno redarstvo? Na EF se očitno sprenevedajo, ko pravijo, da o njegovem obisku ne vedo ničesar. Odgovorili so nam: “Vprašanje naslovite na mestno redarstvo. V okolici ekonomske fakultete se redno srečujemo z nepravilnim parkiranjem vzdolž Gosarjeve ulice.” Ribiča je na čelo Elektro Ljubljane izstrelil Gregor Golobič Andrej Ribič kot predsednik uprave Elektro Ljubljana sicer pripada levi politični opciji in velja za ustanovnega člana Golobičeve stranke Zares, prej je bil zvest struji Liberalne demokracije Slovenije (LDS), bil pa je tudi na kongresu vladajoče stranke SMC. Pred Elektrom Ljubljano je deloval v Siemensu in Elektro Sloveniji (Elesu), od koder so ga zaradi poslovnih razlogov odslovili. Od naših virov smo izvedeli, da je moral Ribič oditi zaradi slabih poslovnih rezultatov, podobno kot tudi iz podjetja Istrabenz – Gorenje Inženiring pod vodstvom Roberta Goloba. Vsakič naj bi Ribič dobil bogato odpravnino, leta 2010 pa so ga nato končno lahko imenovali na čelo Elektro Ljubljana, saj je po opravljenem specialističnem študiju pridobil – prej manjkajočo – zahtevano sedmo stopnjo izobrazbe. Gregor Golobič (foto: STA). Gregor Golobič (foto: STA). Od naših virov smo izvedeli, da se je Ribič v času svojega direktorskega mandata na Elektro Ljubljana lotil prave kadrovske čistke, saj naj bi praktično čez noč in brez pravega pojasnila brez dela ostalo več deset zaposlenih, ki so v Elektro Ljubljana delali tudi po 30 let ali več in tako odločilno pripomogli k poslovni uspešnosti podjetja. Da gre za sporno kadrovanje, je očitno tudi zato, ker naj večina novo zaposlenih sploh ne bi imela ustreznih kompetenc in izkušenj. To je sicer novi primer v stoletni zgodovini elektrogospodarstva na Slovenskem, saj se takšni kadrovski viharji v preteklosti niso dogajali. Pod botrstvom Gregorja Golobiča, ki je na ključne položaje v elektrodistribucijskih podjetjih izstrelil imena, kot so Ribič, Samo Lozej in Aleksander Mervar, se je začela največja elektroenergetska levičarska čistka doslej. Zdaj so se Ribiču nekdanji zaposleni očitno pripravljeni maščevati in medijem posredovati informacije o vseh nepravilnostih, ki se v EL dogajajo že leta. Kdo je nadomestil odpuščene v Elektro Ljubljana? Ljudje s prave politične opcije, Zaresovci in SMC-jevci Zanimiva so imena novih zaposlenih, ki jih je v Elektro Ljubljana in hčerinski družbi Elektro Energija v svojem mandatu zaposlil Andrej Ribič. Na plačilni listi so se tako znašla imena, kot sta Dagmar Komar, članica SD, ki naj bi svetovalka direktorja postala celo brez javnega razpisa, in Gregor Kita, Zaresov kandidat za župana v Trbovljah, prej zaposlen v Golobičevi Ultri, po izobrazbi profesor športne vzgoje in posledično nima strokovnega znanja s področja elektroenergetike. Foto: STA. Na EF še ne vedo, če je Ribič plagiator. Foto: STA. Na EF še ne vedo, če je Ribič plagiator. Bogomilo Hanžek, hči Matjaža Hanžka, je Ribič pod botrstvom Golobiča kadroval na viden položaj v finančnem sektorju, Đorđeja Perića pa poleti leta 2012 kot vodjo pravne službe navkljub dejstvu, da je senat pravne fakultete leta 2009 ugotovil, da je njegova doktorska dizertacija plagiat. Ob naših virov smo tudi izvedeli, da mu pravna služba v Elektro Ljubljana pogosto ni v pomoč, saj naj bi draga pravna mnenja Ribič naročal kar pri odvetniški pisarni Čeferin. Hrvaški mediji poročali, da Ribič skupaj z lastnikom Ninamedie in igralcem Šerbedžijo investira v hrvaške vinograde Izvedeli smo tudi, da je Andrej Ribič dober prijatelj z dolgoletnim lastnikom podjetja za raziskovalno dejavnost, založništvo in distribucijo Ninamedio, Nikolo Damjanićem. Bojan Požar danes na svoji spletni strani piše, da je Ribiča spraševal o domnevnih skupnih poslih v okolici Knina na Hrvaškem, kjer naj bi imela skupaj z Radetom Šerbedžijo najete vinograde. Ribič je to zanikal, mi pa smo v hrvaških medijih vseeno zasledili tudi njegovo ime. Hrvaške Vijesti so tako poročale, da sta skupaj z nekdanjim direktorjem Energetike Ljubljana Hrvojem Draškovićem del kroga uglednih slovenskih poslovnežev, ki so investirali v sosednjo Hrvaško. Zanimivo je tudi, da se med zaposlenimi v Elektro Ljubljana govori, da je nastala velika izguba v poslih s srbskim podjetjem Rudnap (v višini več milijonov evrov), s katerim so trgovali z električno energijo. Nadzorni svet ob tem ni ukrepal, saj očitno ni ugotovil nič spornega. Vseeno pa je ob tem smotrno dodati, da je zdajšnji predsednik nadzornega sveta Elektro Ljubljana Andrej Šušteršič, sicer nekdanji član LDS in tajnik Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki naj bi z Ribičem in Golobičem prijateljeval tudi v prostem času. Naši viri pravijo, da skupaj pogosto jadrajo na Hrvaškem, medtem ko so čez zimo njihove razkošne jadrnice zasidrane v Zadru. Luka Svetina Ali je SMC pred razpadom? Poglejte, kaj je o tej možnosti povedal njen nekdanji član Dobovšek 4. 2. 2017, 15:05 376 Facebook Twitter Bojan Dobovšek (foto: STA) Različna dogajanja in notranji razkol v stranki SMC potekajo že dlje časa. Ustanovitveni in nekdanji član stranke Bojan Dobovšek je že večkrat opozoril na scenarij, ki kaže na posledice notranjega razkola, kar lahko privede do razpade stranke. Ugibanja o Cerarjevih svetovalcih iz ozadja ali tujine niso več potrebna, prav tako pa Dobovšek opozarja, da se v ozadju dogajajo hude bitke za kadrovanje in obvladovanje v gospodarstvu, SDH, DUTB in drugih državnih podsistemih. “Seveda, to se dogaja tudi zdaj. Ker je bil tako neodločen, mu svetovalci skušajo virtualno dvigniti samozavest in mu s tem dati drugo podobo. Človek je pač takšen kakršen je, saj se ga ne da spremeniti, zato je zdaj prišlo do tega konflikta v stranki. Edino, kar lahko Brglez naredi, da ohrani integriteto, je to, da odstopi z mesta predsednika državnega zbora ali pa da v stranki sproži postopke, da se odloči, kdo bo vodil stranko,” je za Novo24TV povedal Dobovšek. Že pred tednom dni smo poročali, da je sprejetje novele zakona o tujcih tako razdelilo ne samo levico, temveč tudi največjo vladno stranko SMC, da je ta pred resnim preizkusom obstoja in je tik pred razpadom. Danes so se te govorice potrdile, saj so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da je premier Miro Cerar res zahteval, da Milan Brglez odstopi z mesta podpredsednika stranke SMC. V stranki ni konstruktivnih razprav Kar pomemben del stranke, med katere sodijo Milan Brglez, Goran Klemenčič in osem poslancev, je namreč glasovalo proti. To naj bi bila skupina poslancev, ki ni del Cerarjeve struje in predstavlja trdi del levice znotraj SMC ter opozicijo Cerarjevemu taboru, ki zaenkrat še zmaguje v notranjih strankarskih bojih. “Ne gre za frakcije znotraj stranke, ampak za konflikte znotraj stranke, ker se o ničemer ne dogovarjajo, in ker se ne dopušča konstruktivne razprave. Zato je prišlo do navzkrižij tudi pri drugih glasovanjih, kjer so nekateri poslanci skušali glasovati drugače, pa jih potem “disciplinirajo” ali jih nagradijo z nekimi ugodnostmi,” je povedal Bojan Dobovšek. Poleg Brgleza so proti zakonski noveli glasovali še naslednji poslanci stranke SMC: Erika Dekleva, Mitja Horvat, Dragan Matić, Jani Möderndorfer, Simon Zajc, Vlasta Počkaj, Danilo Anton Ranc in Izidor Khamal Shaker. Brglez bo dal privilegijem prednost pred prepričanjem Kot je povedal nekdanji ustanovni član SMC, njihovi poslanci ravnajo na podlagi tega, kar so jim svetovali “zunanji svetovalci.” Brglezov “korak nazaj” je poteza, ki mu bo omogočila, da se ne bo odrekel svojim privilegijem – od službenega vozila in pisarne do vsega ostalega. “Poslanci so tako v težkem položaju, ko skušajo obdržati mandat čim dlje, saj se zavedajo, da so vsi po vrsti nezaposljivi. S tem si tudi Cerar virtualno ohranja položaj in vodilni položaj v stranki, poslanci pa ga podpirajo, ker si s tem ohranjajo svoja delovna mesta,” ocenjuje Dobovšek V stranki SMC bodo tako, kot so jim svetovali »tuji svetovalci«, skušali čim prej pomiriti stvari “Vzdrževati in ohranjati pozicije SMC je v tem trenutku pomembno, saj v ozadju potekajo kadrovanja in čistke. Kadrovanja potekajo na vseh nivojih slovenskega gospodarstva, poteka bitka za energetski lobi, že dlje časa se čaka na razplet v Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) in Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ne moremo spregledati niti političnega nastavljanja in kadrovanja tudi pri ustavnih sodnikih. Na drugi strani pa je dogajanje v SMC zelo značilno za levico, saj jih druži ne samo ekonomski interes, ampak tudi preprečevanje nadzora finančnih tokov ravno z ohranjanjem položajev v bankah in nadzornih ustanovah,” je prepričan nekdanji član te stranke. Edino tako se levica, v zaključni fazi kadrovanja na ključne položaje levice v gospodarstvu, lahko obdrži. S preusmerjanjem tokov svojih ljudi pa se ohranja nadzor. Ohraniti se morajo za vsako ceno in čim dlje tudi na račun agonije, ki preganja levico že od osamosvojitve. Politiko in cilje je potrebno znati zagovarjati z argumenti Dobovšek je na nepravilnosti opozoril že prvi dan po lokalnih volitvah, ko se je izkazalo, da stranka SMC v javnosti nima dovolj podpore, saj niso dobili nobenega županskega mesta. Kasneje so se na hitro rešili še Petra Jamnikarja, ki je bil odločilen pri ustanavljanju stranke SMC, in kasneje je zaradi vseh nepravilnosti odstopil tudi Dobovšek. “Vse to je bil signal, kaj se v stranki dogaja,” je opozoril na nevarnost razpada stranke SMC. “Moje osebno mnenje, je, da ne moreš stranke voditi tako kot ti veleva piar (PR) in po javnomnenjskih raziskavah. Moraš se odločiti za jasno politiko in cilje in to znati zagovarjati z argumenti,” je zaključil poslanec Dobovšek. S. P. S. Oče Nine Zidar Klemenčič – nekdanji komunist – kupil grad za vrednost garsonjere in ga obnovil s proračunskim denarjem 5. 2. 2017, 5:00 334 Facebook Twitter Foto: sta Oče pravnice Nine Zidar Klemenčič in tast ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča Franci Zidar je kupil grad, za katerega je plačal toliko, kot stane garsonjera v Celju, obnovil pa ga je kar z “uspešnim kandidiranjem” na razpisih ministrstva za kulturo. Vinko Gorenak, poslanec SDS, je na svoji spletni strani opozoril na grad Lemberg pri Novi Cerkvi, ki mu nekateri pravijo Grad Lemberg pri Dobrni. Grad izhaja iz leta 1213, leta 1584 pa so ga temeljito predelali in dozidali. “Takoj po drugi svetovni vojni je bil seveda nacionaliziran in v času po tem precej razdejan. Svoje je naredil tudi zob časa, kot temu pravimo. Prišla je tudi denacionalizacija in leta 2000 je bil grad vrnjen lastnikom – družini Galle. Leta 2007 pa ga je za 80.000,00 evrov kupil zasebni lastnik,” razkriva Gorenak. “Pred letom 2000 je bila nekaj časa lastnica gradu Občina Vojnik, ki je takrat od države za obnovo tega gradu dobila 93.889,08 evra. Zanimivo, pred letom 2000 je bilo v obnovo gradu vloženih 93.889,08 evra, nekaj let kasneje pa je bil prodan za 80.000,00 evrov!? Razumi, kdor more.” Foto: Vir: http://nartabuls-blog.blogspot.si Foto: Vir: http://nartabuls-blog.blogspot.si Škandalozno: na javnih razpisih prejel 381.449,37 evra proračunskega denarja za obnovo gradu Gorenak razkriva, da je bil zasebni lastnik zelo aktiven, predvsem kar se tiče razpisov ministrstva za kulturo. Na razpisu leta 2010 je dobil 159.213,57 evra nepovratnih sredstev. Na naslednjih razpisih pa je dobil 154.040,80 evra, 22.395,00 in 45.800,00 evrov. “Na razpisih uspešen “privatni lastnik” je tako od leta 2009 dalje dobil kar 381.449,37 evra. Seveda za obnovo svojega gradu. Ker so te številke tako visoke, da si preprost človek niti ne more predstavljati, koliko denarja je to, povejmo, da je to 866 najnižjih pokojnin za polno delovno dobo, ki znaša okoli 440 evrov. Gre pa seveda za vaš, proračunski denar,” je ogorčen Gorenak, ki se ob tem upravičeno sprašuje, koliko je ta zasebni lastnik v obnovo svojega gradu vložil lastnih sredstev. Naj kupi grad, mu je svetoval takratni župan Vojnika, član stranke SLS Gorenak pa je prišel tudi do podatka, kdo je ta uspešni zasebni lastnik. Gre za Francija Zidarja, očeta znane odvetnice Nine Klemenčič Zidar, ki je poročena z ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem. Nina Zidar Klemenčič ne skriva, da je bil njen oče v stiku s političnimi vrhovi prejšnjega režima, prav slednji pa so s svojimi “prijatelji” največ pridobili v slovenski tranziciji in v času divje privatizacije. Dnevnik v članku iz leta 2012 razkriva, da je Zidarju, ki je nekdanji dolgoletni direktor Kozjanskega parka, za nakup gradu namignil kar takratni župan Vojnika Benedikt Podergajs, sicer član Slovenske ljudske stranke (SLS). V istem članku še razkrivajo, da so nato o Zidarju govorili češ, kakšen bogataš da je, “v resnici pa je po koncu trdih pogajanj in 10-kratnem zniževanju cene zanj odštel toliko, kolikor v bližnjem Celju stane garsonjera”. Marjanca Scheicher Zvezno prizivno sodišče zavrnilo Trumpa, ki je želel spet vpeljati prepoved vstopa Primer še ni končan 5. februar 2017 ob 11:16 San Francisco - MMC RTV SLO/STA Potem ko je zvezni sodnik iz Seattla začasno odpravil prepoved vstopa v ZDA za državljane nekaterih držav, je administracija želela prepoved spet uvesti, a jo je zvezno prizivno sodišče zavrnilo. Do končne odločitve prizivnega sodišča o zahtevi za odpravo odločitve zveznega sodnika je tako državljanom sedmih pretežno muslimanskih držav (Jemen, Sirija, Irak, Iran, Libija, Somalija, Sudan) vstop v ZDA še naprej dovoljen. Prizivno sodišče v San Franciscu je tako odločilo nekaj ur po tem, ko je pravosodno ministrstvo vložilo pritožbo na odpravo izvršnega ukaza predsednika Donalda Trumpa o prepovedi vstopa. V pritožbi je ministrstvo zahtevalo tudi, da se do razsodbe prizivnega sodišča odločitev zveznega sodnika začasno razveljavi in prepoved nemudoma znova uvede. Ministrstvo: Sodnik je presegel pooblastila Na pravosodnem ministrstvu menijo, da je zvezni sodnik s svojo odločitvijo presegel pooblastila, kršil določilo o ločitvi oblasti, si prisvojil pooblastila predsednika države kot vrhovnega poveljnika in podvomil o njegovi presoji nacionalne varnosti. Dodali so, da je kongres predsedniku dal "neodtujljivo pooblastilo za prepoved vstopa kakršne koli vrste" obiskovalcev. Po mnenju ministrstva je odločitev zveznega sodnika škodljiva za javnost in tako rekoč brez pravnih temeljev. Prizivno sodišče je zveznima državama Washington in Minnesota, ki sta prvi izpodbijali Trumpov izvršni ukaz o prepovedi vstopa v državo, za odgovor na pritožbo pravosodnega ministrstva dalo čas do ponedeljka zjutraj po srednjeevropskem času. B. V. Nemci že gradijo ograje okrog svojih stanovanj, da bi migrante zadržali čim bolj stran od sebe 5. 2. 2017, 10:43 33 Facebook Twitter Foto: epa Nemci, ki živijo v apartmajskem naselju, so okrog svoje zgradbe postavili 1,63 metra visoko ograjo, saj je v bližini njihovih stanovanj napovedano odprtje migrantskega centra. Nemška vlada je napovedala, da se bo v prihodnjem mesecu več kot 300 prosilcev za azil preselilo v migrantski center, ki ga odpirajo v okrožju Grünau v Leipzigu. V projekt prenove prostora v migrantski center je Nemčija vložila 6 milijonov evrov. “Pozabila” pa je na tamkajšnje prebivalce, ki so si le streljaj od centra ustvarili svoj dom. A lastniki stanovanj v ulici Weissdornstrasse so se hitro organizirali in zbrali 20 tisoč evrov, s katerimi so okrog svojih stanovanj zgradili ograjo v pričakovanju, da bodo migrante tako zadržali čim bolj stran od sebe. Migranti kradejo starejšim, ti pa se pritožujejo nad ograjo, ki jih varuje Vendar pa so se nekateri nemški državljani, ki živijo v istem naselju, pritožili, da se počutijo ujete kot v getu. Express poroča, da se pritožujejo predvsem starejši, ki pravijo, da morajo zdaj, če želijo priti do svojega stanovanja, “narediti ovinek, dolg 300 metrov”, ter da je to “nesramno predvsem do starejših”. Ob tem pa kakor pozabljajo na številne napade na starejše v Nemčiji, ki so jih zakrivili prav migranti. Spomnimo, še ne dolgo tega smo poročali, kako je 27-letni migrant iz Pakistana ubil in nato okradel 70-letno upokojenko, nato pa oskrunil še njeno stanovanje tako, da je na stene napisal skrajno islamistične citate. Nemška vlada namerava kar 13 odstotkov vseh migrantov, ki so prosilci za azil, naseliti v nemško zvezno deželo Spodnja Saška, sicer pa mora ta dežela “vzeti” kar 5,1 odstotka vseh migrantov, ki prihajajo v Nemčijo. Uradno: migranti lani napadli kar 970-krat Express še razkriva, da kljub precejšnjemu padcu števila migrantov, ki so v zadnjih dveh letih vstopili v Nemčijo (leta 2015 jih je v Nemčijo vstopilo 890.000, lani pa 305.000), napadi migrantov ne pojenjajo. Leta 2016 je nemško ministrstvo za notranje zadeve zabeležilo 970 napadov migrantov, leta 2015 pa je bilo 6 odstotkov napadov več. Nemški organi imajo tudi dokaze, da so lani še dodatnih 2.396 napadov povzročili prav migranti. Migranti leta 2015 storili 200 tisoč kaznivih dejanj Dejstvo je, da ima politika priseljevanja odprtih vrat Angele Merkel katastrofalne posledice. Iz vladnih poročil je namreč razvidno, da so migranti v Nemčiji leta 2015 storili kar 200.000 zločinov! Po podatkih policije pa je bilo v prvih treh mesecih leta 2016 z migranti povezanih kar 69.000 kaznivih dejanj. Marjanca Scheicher Švedskega policista, ki je razkril, da zločine počenjajo migranti – in jih poimensko razkril – prijavili policiji zaradi rasizma 6. 2. 2017, 5:00 43 Facebook Twitter Foto: epa “V času vsesplošne prevare govoriti resnico postane revolucionarno dejanje,” je prepričan Peter Springare, policist in nekdanji namestnik vodje oddelka za huda kazniva dejanja na policiji v Örebru na Švedskem. Springareja so namreč prijavili, ko je v objavi na Facebooku odkrito pisal o tistih, ki stojijo v ozadju hudih kaznivih dejanj. Policista so policiji prijavili kar v lokalnem časniku Nerikes Allehanda. Očitajo mu, da je brez dlake na jeziku, da je rasist in da je to način, s katerim poskušajo utišati kritiko v “politično korektni” državi. Speisa razkriva, kaj je policist Springare zapisal: “Tako sem je*eno utrujen. Kar bom spodaj zapisal, ni politično korektno. Ampak mi je vseeno. Kar bom povedal vam, davkoplačevalcem, je prepovedano, da izreče državni uslužbenec. Posledica tega je lahko izguba službe in posameznih plač. Tudi, če se govori resnica. A mi je malo mar za to. Kmalu se bom upokojil, po 47 letih v tem poslu. Zdaj in vsak teden bom podrobno poročal o tem, kar sem kot zaposleni v policijski enoti za resne zločine v Örebru doživel. To ne bo usklajeno s percepcijo BRA-ja (statistike) ali s percepcijo drugih levičarskih kriminologov v javni razpravi.” V državi vlada kaos, čeprav levičarji prikazujejo, kot da je Švedska “mit o čudoviti zaključni družbi” Springare v zapisu nadaljuje: “Naši upokojenci so na kolenih, šola je en sam kaos, zdravstveno varstvo je peklensko nevarno izpod nadzora, policisti so popolnoma uničeni itd. Vsak ve zakaj, toda nihče si ne upa ali ne želi govoriti o razlogu, ker je Švedska vedno živela kot v mitu o čudoviti zaključni družbi, ki ima neomejene vire, da je v ospredju, ko je govora o politično korektnih možnostih v tem disfunkcionalnem svetu ter dela “ovinek”, ko so na tapeti destruktivna vedenja pripadnikov različnih religij.” “Pa pojdimo; s tem sem se srečeval od ponedeljka do petka ta teden: posilstvo, posilstvo, kruto posilstvo, napad, posilstvo, izsiljevanje, izsiljevanje, zloraba sodnega postopka, grožnje, nasilje nad policisti, grožnje nad policisti, trgovina z mamili, zloraba drog, poskus umora, posilstvo, spet izsiljevanje, pretep.” “Osumljeni storilci: Ali Mohamad, Mahmod, Mohammed, Mohammed Ali, še enkrat, še enkrat, še enkrat, Christoffer … Huh, to je res. Švedsko ime je povezano z zlorabo drog. Mohammed, Mahmod Ali, znova in znova.” “Države, udeležencev v zločinih ta teden: Irak, Irak, Turčija, Sirija, Afganistan, Somalija, Somalija, Sirija, Somalija, neznana država, neznana država, Švedska. Za polovico osumljencev ne moremo vedeti zagotovo, ker nimajo veljavnih dokumentov. Kar samo po sebi pogosto pomeni, da lažejo o nacionalnosti in o identiteti.” Zapis je zaključil, da je to popis zločinov, ki so se zgodili le v petih dneh in samo v okraju Örebro, ter da ti zločini “zasedajo” njihove preiskovalne zmogljivosti stoodstotno. To so tudi razmere, s kakršnimi se srečujejo v zadnjih 10 do 15 letih. Dodaja, da se bo s tedenskim poročilom spet oglasil naslednji petek. Policist Peter Springare. Foto: facebook Policist Peter Springare. Foto: facebook Dejstvo, da je Springare razkril imena osumljencev, je lokalnemu časniku najtežje padlo, zato so vložili ovadbo zoper policista, čeprav ni razkril polnih imen osumljencev. Vodstvo policijske postaje pa navaja, da bi zapis lahko imel posledice za njihovega policista. Vodja policijske postaje Bo Andersson je namreč dejal, da bodo preučili, ali je s tem kršil zakon. Marjanca Scheicher “Novinarski bulmastifi” bi Janšo raztrgali, ko pa Cerar zlorablja položaj, ga zverinsko ščitijo 6. 2. 2017, 5:00 226 Facebook Twitter Foto: uradna spletna stran predsednika vlade V teh dneh mineva že sedem let, odkar so mainstream mediji objavili prispevek o tem, kako so trije bulmastifi do smrti pogrizli zdravnika Saša Baričeviča. Edini, ki si je upal iti dlje, je bil Bojan Požar, ki je javnosti sporočil celo novico in ne le polovico le te. Namreč, Baričevič je bil na kraju najden nag, imel pa je tudi umetni penis, kar je nakazovalo na to, da naj bi spolno občeval z bulmastifi. Poslanec Vinko Gorenak na svoji spletni strani razkriva, da če spletni portal Požareport tega ne bi objavil, za to verjetno še danes ne bi vedeli. Dodaja, da slednjega dominantni mediji in njihovi mediji seveda niso sporočili, ampak so to spretno zamolčali. “Točneje povedano, ‘novinarski bulmastifi’ so ‘zverinsko’ ščitili pomembno novico, da ta ne bi prišla v javnost. Kako nizkotno!” je zapisal Gorenak. V “novinarskih bulmastifih” se prebudi “zverinski nagon”, ko gre za Janeza Janšo Gorenak pa se v svojem zapisu spominja tudi dogajanja v začetku maja 2012. “Verjetno ste že pozabili, kaj se je dogajalo 4. 5. 2012. Takratni predsednik vlade Janez Janša je z družino dopustoval v Grčiji. Tja so potovali z navadnim letom. Ker pa je med dopustom zbolel otrok, sta se z ženo Urško odločila, da gresta nemudoma domov. Najela sta zasebno letalo, ki ju je pripeljalo nazaj v Slovenijo in ga seveda tudi plačala,” pravi Gorenak in dodaja, da so “novinarski bulmastifi” iz tega naredili pravo senzacijo. “Od tega, da so ugibali o bolezni otroka, do tega, da so ‘zverinsko’ iskali resnico o tem, kdo in zakaj je plačal ta polet, koliko je stal, s kom je povezano privatno podjetje, ki je bilo lastnik letala, in še kaj. Ko pa jim je Janez Janša dokazal, da je polet letala plačal sam, so z ‘zverinsko’ zavzetostjo dokazovali, da je vendarle plačal premalo in da bi mu privatni lastnik aviona moral zaračunati vsaj nekaj tisoč evrov več. Kako nizkotno!” Zgodba z letalom se je ponovila konec letošnjega januarja, le da sta v igri proračunski denar in vladni falcon. Bojan Požar je na svojem spletnem portalu 28. januarja 2017 poročal o tem, kako je predsednik vlade dr. Miro Cerar z vladnim falconom, skupaj s šolsko ministrico dr. Majo Makovec Brenčič in skupino svojih predstavnikov za stike z javnostmi ter neznanim otrokom (šlo naj bi za sina Cerarjeve svetovalke Tanje Subotić Levanič, kar pa je Subotić Levaničeva kasneje zanikala) in morda še kom, poletel na rokometno tekmo v Pariz in nazaj. Foto: uradna spletna stran predsednika vlade Foto: Z uradne spletne strani predsednika vlade. Je Cerar zlorabil svoj položaj? Po Gorenakovi oceni gre za tipičen zasebni izlet v Pariz, zato se mu poraja več odprtih vprašanj: (1) Kdo so bili potniki na omenjenem letu? (2) S kakšnim prevoznim sredstvom so potniki potovali od letališča pristanka do stadiona, kjer je bila rokometna tekma, in seveda, s kakšnim prevoznim sredstvom so se vrnili na letališče? (3) Koliko so znašali vsi stroški poleta vladnega letala, vključujoč plače posadke in kdo jih je ali jih bo plačal? (4) Koliko so znašali stroški prevoza potnikov letala iz letališča do stadiona in nazaj na letališče, ter kdo jih je ali jih bo plačal? (5) Kateri predpis določa, kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko uporablja omenjeno vladno letalo in kdo ter pod kakšnimi pogoji se lahko z njim prevaža? (6) Ali so vsi potniki na omenjenem letu izpolnjevali pogoje iz točke 5? To, da je bil v Parizu na rokometni tekmi skupaj s slovensko delegacijo dejansko tudi otrok, pričata tudi fotografiji, ki sta objavljeni na spletni strani vlade oziroma na uradni spletni strani predsednika vlade Mira Cerarja. Poraja pa se vprašanje, ali je ta “neznani otrok” tja odletel z vladnim falconom. Foto: uradna spletna stran predsednika vlade Mira Cerarja Foto: Z uradne spletne strani predsednika vlade Mira Cerarja. Fotografija iz rokometne tekme v Franciji. Foto: uradna spletna stran predsednika vlade Fotografija z rokometne tekme v Franciji. Foto: Z uradne spletne strani predsednika vlade. Bojan Požar na svoji spletni strani poroča, da na zgornji fotografiji za otrokom stoji Klemen Babnik, ki je Cerarjev svetovalec za mednarodna vprašanja in hkrati ljubljanski mestni svetnik stranke SMC. Vendar pa je Tanja Subotić Levanič šele po enem tednu po objavi sporočila, da na vladnem falconu njenega sina ni bilo. Foto: uradna spletna stran predsednika vlade Foto: Z uradne spletne strani predsednika vlade. Gorenak se sprašuje, kje so zdaj ti “novinarski bulmastifi”. “Nobene novice nikjer, že več kot teden dni? Bodo tudi v tem primeru ‘zverinsko’ ščitili zlorabo predsednika vlade Mira Cerarja?” in dodaja: “Kako nizkotno!” Marjanca Scheicher V Vatikanu razkol zaradi Trumpa - papež proti tradicionalistom "Mislim, da novega predsednika pri njegovi politiki do priseljevanja ne bo vodilo sovraštvo," je Burke po Trumpovi zmagi za dejal katoliško revijo NCR. "Dobrodelnost je vedno inteligentna; terja odgovor: točno kdo so ti prebežniki? So res begunci in katere skupnosti jih lahko vzdržujejo?" Spor med Burkom in papežem Frančiškom traja že nekaj časa, še zaostril pa se je prejšnji teden, ko je papež zamenjal Burka na mestu papeževega poslanika pri Malteškem viteškem redu. Papež je nato imenoval novega papeškega odposlanca, ki bo zdaj kot edini pristojen za komunikacijo med svetim očetom in katoliškim redom. Po tej dokaj zgovorni papeževi potezi so Rim preplavili skrivnostni plakati s fotografijo čemernega papeža Frančiška in besedami "Kje je tvoje usmiljenje?", pri tem pa namigovali na "obglavljenje" malteških vitezov. Luttwak, znani ameriški vojni strateg in sionist, si je v intervjuju marca 2015 za medij Lettera 43 privoščil novico na račun papeževega ekumenizma: - Ko je papež v medversko skupino povabil izbranega islamskega predstavnika, je le-ta meter od pontifeksa v arabščini podal izjavo, ki je priromala na YouTube: "Allah, priskrbi nam zavzetje in vodenje tega vrta". Nihče od brihtnih organizatorjev ni znal arabščine. Izjava je tako pahnila v smeh eno milijardo muslimanov. Papež povabi muslimana, ki velja za zmernega, ta pa si želi osvajati Rim. – lovenijaPolitika Ustavno sodišče porazilo ministrico Kopač Mrakovo v zadevi koroških dečkov – otroka še vedno ugrabljena 7. 2. 2017, 16:59 225 Facebook Twitter Ima Anja Kopač Mrak slabo vest? (foto: STA) Sprenevedanje, zavajanje javnosti in zavijanje v molk je glavni način, na katerega ministrica za družino Anja Kopač Mrak podaljšuje agonijo koroških dečkov, ki jih je velenjski center za socialno delo nasilno in nezakonito odvzel starim staršem in ju dodelil rejniški družini. Ustavno sodišče je v vsem pritrdilo sodbi Vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da je bil odvzem dečkov nezakonit, saj je center za socialno delo s tem nezakonito posegel v pravice starih staršev do družinskega življenja, ki je med njimi obstajalo ves čas, posebej intenzivno v zadnjih treh mesecih, ko se država zanje sploh ni zmenila. Vrhovno sodišče je ugotovilo še kršitve številnih drugih ustavnih in človekovih pravic, saj je CSD dečka rejniški družini dodelil še pred odločitvijo ministrstva za delo o zahtevi starih staršev, da bi bili rejniki vnukov. Vrhovno sodišče se je izreklo, da je pravico otrok do starih staršev in pravico starih staršev do otrok treba varovati ne le pred posegi države, temveč tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov, ki so dolžni spoštovati evropsko konvencijo o človekovih pravicah glede pravice do družinskega življenja ter konvencijo OZN o otrokovih pravicah do nepretrgane vzgoje v njihovi razširjen družini. Otroka bi morali nemudoma vrniti babici in dedku Če je bila Cerarjeva koalicija do zdaj gluha za kršitve zakonov, potem mora vsaj zdaj, ko je sodbo Vrhovnega sodišča potrdilo še Ustavno sodišče, nemudoma vrniti otroka v družino babice in dedka. S tem, ko je Ustavno sodišče potrdilo sodbo Vrhovnega sodišča, ki je pred tem potrdilo sodbo Upravnega sodišča iz Maribora, je dokončno razveljavilo vse dosedanje odločbe in v tem trenutku ni nikakršne pravne podlage, da otroka ostajata pri rejnikih. Cerarjeva koalicija ščiti in podpira kršitelje človekovih pravic Prav odmevna sodba v zadevi koroških dečkov je bila na Upravnem sodišče v Mariboru, ki je odločilo, da so bile z odvzemom dečkov kršene ustavne in človekove pravice njuni babici do družinskega življenja. Anja Kopač Mrak in odvetnica CSD Simona Marko pa nista premogli niti trohice strokovnega premisleka in sočutja ter sta ob tem trdili, da četudi gre za kršenje človekovih in ustavnih pravic babici, je CSD ravnal zakonito, saj je poskrbel za največjo korist otrok. To je seveda popolnoma napačna razlaga sodbe in konvencije o otrokovih pravicah, kjer je zapisano, da je korist odraslih, ki za otroke skrbijo, hkrati tudi korist otrok. SDS je v zgodbi koroških dečkov odigrala pomembno vlogo z aktivnim zagovarjanjem človekovih pravic na Komisiji za peticije in človekove pravice. Proti Kopač Mrakovi so vložili več interpelacij, ki so jo v prvem primeru podprli tudi poslanci koalicijske DeSUS. Decembra lani je ministrica prestala novo interpelacijo, ki so jo vložili poslanci SDS zaradi njene odgovornosti v primeru odvzema koroških dečkov. Tokrat so jo podprle vse koalicijske stranke. Prevladale so koristi in privilegiji, trpljenje otrok jih ni zanimalo. Otroka še vedno v nezakonitem ujetništvu Cerarjeve vlade “Želim si, da se stvari končajo tako, kot je prav, predvsem pa v korist otrok,” je 3. januarja v oddaji Dobro jutro na vprašanje o koroških dečkih odgovorila ministrica Anja Kopač Mrak. Tri dni pozneje je CSD Velenje vložil ustavno pritožbo. Na današnjo sodbo Ustavnega sodišča se odvetnica CSD Simona Marko ne odziva, Anja Kopač Mrak pa sporoča, da ni stranka v postopku, ponovno pa se sprenevedajo, da gre za zavrnitev zaradi procesnih razlogov. Primer so že predali Evropskemu sodišču za človekove pravice S tem, ko je CSD Velenje z vednostjo ministrice vložil ustavno pritožbo, so v koaliciji Mira Cerarja ponovno dokazali, da ne spoštujejo otrok in starih staršev, ampak jim je v interesu le javno upravičevanje nezakonitih dejanj in oblastno ščitenje položajev svojih varovancev. Za otroke in stare starše se ne bi smel zavzeti nihče. Ko to stori civilna družba, je hitro žaljivo označena z “ulico”. Ta ulica pa v nasprotju z vladajočo koalicijo razume družinske vezi, spoštuje otroke, stare starše in ustavo. Odvetnik babice Velimir Cugmas je včeraj celoten primer koroških dečkov predal na Evropsko sodišče za človekove pravice. Babica koroških dečkov doma ne najde pravice, zato v Strasbourgu toži Cerar-Židan-Erjavčevo koalicijo zaradi kršitve 8. člena konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do zasebnosti, doma in družinskega življenja, pa tudi zaradi kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva. Franci Donko Trenta: Padel še eden zadnjih konstruktov rdečega omrežja proti Janezu Janši! 9. 2. 2017, 12:30 161 Facebook Twitter (Foto: iStock, STA, Bernd Thaller) Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo izvedeniško mnenje o cenitvi nekdanjih Janševih nepremičnin v Trenti, ki so bile do leta 2005 v njegovi lasti. Cenitev je vodil politično dejaven sodni izvedenec Andrej Kocuvan, vidni član Socialnih demokratov (SD). Okrožno sodišče v Ljubljani je odločalo o pritožbi Janeza Janše (in dveh ostalih) v sodnem postopku, ki se je začel na zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, kot preiskovalna sodnica pa ga vodi Irena Topolšek. Slednja je sporno cenilno mnenje sprejemala in se ni zmenila na Janševe ugovore. Ta je nato prek svojega zagovornika Francija Matoza v pritožbi, o kateri je 20. januarja 2017 odločal tričlanski sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča pod vodstvom mag. Martina Jančarja (člana sta bila še sodnika mag. Andreja Sedej Grčar in Marko Češnovar), zapisal, da je preiskovalna sodnica “izdala nezakonit sklep« in predlagal, da »se izvedenca Kocuvana ter njegovo pisno mnenje izloči”. Izvedenec je v bistvu procesni pomočnik in mora biti povsem nepristranski Sodišče je pritožbo presodilo kot utemeljeno in v obrazložitvi zapisalo, da je »v slovenskem kazenskem postopku vloga izvedenca postavljena tako, da je ta pravzaprav procesni pomočnik sodišča, ki sodišču pomaga pri ugotavljanju dejanskega stanja. Njegova nepristranskost je tako ključna z vidika zagotavljanja pravice do sodnega varstva«. Trditev so oprli na določila Ustave RS, odločitev Ustavnega sodišča RS iz leta 2003, pa tudi na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Nadalje so navedli, da po Zakonu o kazenskem postopku »izvedenstvo ni le dokaz«, pač pa je »izvor spoznavanja relevantnih dejstev«. Zato je njegova nepristranskost zelo pomembna. Tako kot za sodnike velja tudi za izvedence Zapisali so, da je tudi v 133. členu Ustave RS »določeno, da funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank …« Enako določilo pa velja tudi za izvedenca. V nadaljevanju je okrožni senat nepristranskost sodnikov in izvedencev utemeljil tudi na odločitvah Ustavnega sodišča RS v letih 1998 in 2008, pa tudi dveh sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice iz let 1984 in 1970. Izvedenec Kocuvan pa član ZLSD, zdaj SD Iz podatkov sodnega spisa zoper Janeza Janšo (in dva ostala v tem postopku) je razvidno, da je bil izvedenec Andrej Kocuvan izvoljen na listi stranke Združene liste socialnih demokratov leta 2002 in je bil mestni svetnik Mestne občine (MO) Maribor. Kocuvan je »torej pokazal precejšnjo mero aktivnosti pri kandidiranju in potem tudi zastopanju politične stranke v organih lokalne skupnosti«, pri čemer so se oprli tudi na seznam skupnih preferenčnih glasov strankarske liste Združene liste socialnih demokratov za območje Maribora, kar je bil tudi dokaz v spisu. Dokaz, da je bil Andrej Kocuvan mestni svetnik MO Maribor Združene liste socialnih demokratov. Dokaz, da je bil Andrej Kocuvan mestni svetnik MO Maribor Združene liste socialnih demokratov. Ugotovitve sodišča Sodišče je nadalje zapisalo: »Gre za politično stranko (ZLSD, zdaj SD – op. av.), ki zastopa diametralno nasprotna stališča kot stranka SDS, katere predsednik je bil in je obdolženi« Janša. V nadaljevanju pa še: »Na tem mestu tudi ne gre spregledati datuma očitka storjenih kaznivih dejanj.« Tu gre za leto 2005, ko je Janša prodal nepremičnine v Trenti in je bil predsednik Vlade Republike Slovenije. Sodišče nadalje navaja: »… tedanjo opozicijo pa je tvorila tudi stranka, katere aktivni član je bil izvedenec Andrej Kocuvan.« Kocuvanovana objektivnost omajana V 11. točki sklepa, s katerim so izločili mnenja, v katerih je sodeloval Kocuvan, pa je napisano: »Glede na navedeno je objektivnost Andreja Kocuvana omajana do te mere, da ga je bilo potrebno kot izvedenca izločiti v konkretni kazenski zadevi, istočasno pa tudi vse listine, ki so navedene v izreku tega sklepa, ker je izvedenec Andrej Kocuvan svoje delo opravil v sestavi komisije, ki je skupno podajala odgovore na zastavljena vprašanja.« Dolga brada Spomnimo, v primeru cenitev nepremičnin in sodnega postopka zoper Janeza Janšo gre za to, da mu je Kučanov klan očital, da je nepremičnine v Trenti, kjer gre za nekoč najlepše posestvo ob obali reke Soče, prodal predrago, po mnenju Gorana Klemenčiča, nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in zdajšnjega ministra za pravosodje, naj bi bile vredne le okrog 11 tisoč evrov (izhajal iz spornih cenitev Geodetske uprave RS – Gurs). Od tu izhaja tudi tisti famozni podatek o »neznanem izvoru« Janševega premoženja. Kupec posestva, to je podjetje Imos, pa naj bi nepremičnine po navedbah Kučanovega klana močno preplačal. Dve prejšnji cenitvi V času preiskovalnih dejanj je nato ljubljanska preiskovalna sodnica Irena Topolšek naročila cenitev pri izvedencu mag. Francu Nahtigalu, ki je že v začetku leta 2015 za potrebe preiskave pripravil tudi cenitveno poročilo in t. i. nekdanje Janševe nepremičnine v Trenti ocenil na okrog 120 tisoč evrov. Hkrati je cenitev naročila tudi obramba Janeza Janše, sodni cenilec Anton Kožar pa je vrednost nepremičnin ocenil na blizu 140 tisoč evrov. Sodnica je nato preiskavo zavrnila kot neutemeljeno, državno tožilstvo pa je vztrajalo in preiskovalna sodnica je morala po pritisku tožilstva naročiti še tretjo cenitev. Še tretja po navodilu omrežja Rdeče omrežje nato ni ničesar prepustilo naključju. Imenovali so štiričlansko ekipo »zanesljivih« cenilcev, in sicer Andreja Kocuvana, Bojana Gruma, Andreja Udovča in Andreja Avseneka. Kmalu pa se je izkazalo, da je bil Kocuvan dokazano član, funkcionar in kandidat SD, izvoljen na listi SD v Mestni svet Maribor, tako v mandatu 1998–2002 kot tudi v mandatu 1994–1998. Kocuvan je svojo politično dejavnost sodišču zamolčal, čeprav bi ga moral obvestiti o vseh dejstvih, ki objektivno vplivajo na nepristranskost in neodvisnost cenitve. Slednje je zdaj v sklepu zapisal tudi tričlanski sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča. Janša je tako prek odvetnika Francija Matoza zahteval Kocuvanovo izločitev, preiskovalna sodnica Irena Topolšek pa je to zavračala. Zdaj je dobila poduk okrožnega sodišča. Politično vpet tudi “Jankovićev” Grum Dodajmo še, da je očitno politično vpet tudi drugi cenilec Bojan Grum, ki je sopodpisan pod izvedensko mnenje. Ne samo, da si nepremičnin nikoli ni ogledal in se je podpisal pod mnenje, izdelano v nasprotju s pravili, Grum je na na predlog ljubljanskega župana Zorana Jankovića tudi član več svetov različnih javnih zavodov v Ljubljani, žena Darja Kobal Grum pa je članica predsedstva Liberalne akademije, kandidatka LDS na volitvah v Ljubljani in soavtorica različnih publikacij skupaj s predsednikom Liberalne Akademije Darkom Štrajnom. Začelo se je leta 2011, s Šetinčevima Zgodba ima sicer dolgo brado. V tem političnem konstruktu pa najdemo tudi imena, kot sta lobist Milenko Šetinc in njegova žena, novinarka, zdaj pa urednica na nacionalni televiziji, Mojca Pašek Šetinc. Prav onadva naj bi zgodbo tudi skovala pred volitvami leta 2011. Domačini v Trenti pa so povedali, da je novinarske ekipe, ki so iskale Janševo parcelo oziroma hišo, po dolini vodil kar Marko Pretnar, funkcionar Triglavskega narodnega parka, pri tem pa mu je pomagal Boštjan Lajovic, takratni vodja za stike z javnostmi v kabinetu predsednika države Danila Türka. Tudi Lajovic je bil novinar, tako na nacionalni kot komercialni televiziji, vedno pa se je vdajal istim rdečim gospodarjem. Danes ga kot vodjo službe za odnose z javnostjo najdemo v kabinetu ministra Gorana Klemenčiča. Klemenčičev mehki državni udar V zgodbo je bil močno vpet tudi Goran Klemenčič, ki je vse to januarja 2013 povzdignil v zločin, primerljiv milijardni bančni luknji in javnosti to dramatično predstavil v zloglasnem poročilu KPK o premoženju predsednikov parlamentarnih strank. V njem je Klemenčič zapisal, da je bilo 15 tisoč kvadratnih metrov veliko posestvo s tremi objekti neposredno ob obali reke Soče leta 2005 vredno pičlih 11 tisoč evrov, medtem ko ga je Janša prodal za kar 130 tisoč evrov. Klemenčič se je opiral na takrat zelo vroče cenitve Geodetske uprave RS (Gurs), za katere se je prav tako izkazalo, da so bile v veliki meri netočne in tako je še danes. Prišlo je do mehkega državnega udara. Klemenčič je nato poročilo KPK poslal v vroče ozračje tako imenovanih ljudskih vstaj in je služilo kot povod za odstranitev reformne vlade pod vodstvom SDS. Pravi vzrok za mehki državni udar in odstranitev vlade Janeza Janše pa so bile reforme, ki jih je vladna koalicija s pomočjo ustavnega sodišča konec leta 2012 v nasprotju z vsemi pričakovanji le spravila skozi zakonsko in sodno proceduro. Pregon Janše je postal prioriteta, poleg navedenih so v tej sagi sodelovali še Darko Stare, nekakšen samooklicani šef preiskav na KPK, danes pa državni sekretar pri Klemenčiču. Med preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je po navedbah virov prednjačila Tina Pahor, ti pa so celo hodili po Trenti in ostarele prebivalce, ki jim je svetoval Marko Pretnar, spraševali, koliko je po njihovem mnenju vredna »Janševa Trenta«. Vloga tožilstva, Ferlinc, Jenull, Pintar in ostali Nadalje so tu Darko Majhenič, takratni vršilec dolžnosti direktorja NPU, ki je na hitro pripravil (spisal) kazensko ovadbo proti Janši in si takoj zatem prislužil imenovanje na direktorsko mesto NPU. Na državnem tožilstvu pa so brez razmišljanja primer dodelili Boštjanu Valenčiču, tako imenovanemu golobrademu tožilcu, kakor ga imenujejo, ki je po mnenju poznavalcev pod popolnim vplivom v trdem komunizmu prekaljenega državnega tožilca Hinka Jenulla. Kasneje je bil Valenčiču, ki po pojavnosti spominja na zloglasnega in za mnoge polpismenega Andreja Ferlinca iz politično skonstruiranega primera patria, v pomoč dodeljen še celjski tožilec Stanislav Pintar. Slednji je vmes spisal tudi tajno odredbo za ponovno preiskavo Janševega premoženjskega stanja. Zahtevali so sodno preiskavo, ki je bila dodeljena preiskovalni sodnici Ireni Topolšek. Imos po nepotrebnem v stečaj Davek neumnosti rdečega omrežja je po nepotrebnem plačal tudi Imos. Zasebno podjetje, ki je t. i. Janševe nepremičnine v Trenti kupilo leta 2005, so poslali v stečaj. Za Imos pa smo medtem tudi pridobili podatek, da je bil stečajni postopek uveden z neobičajno naglico, in sicer le nekaj dni po tistem, ko se je na javno objavo prodaje omenjene nepremičnine javil resen kupec, ki je bil pripravljen plačati razpisanih 140 tisoč evrov kupnine. Govorili smo s predstavnikom kupca (nepremičninska agencija), ki je namero o nakupu tudi potrdil. Ne glede na vse pa je t. i. Janševa Trenta prešla v stečajno maso in bila nato na dražbi, za katero je veljalo veliko zanimanje kupcev in medijev, prodana za 127.500 evrov. Vmes pa je Vrhovno sodišče RS že drugič razveljavilo poročilo KPK, ki ga je izdelal Goran Klemenčič, kot nezakonito. Cenitev padla v vodo, kaj zdaj? Cenitev skupine »zanesljivih« je padla v vodo. S pravnega vidika tega poročila ni več. Preiskovalna sodnica Irena Topolšek ima zdaj samo dve možnosti: ali preiskovalni postopek zavrže (kar je enkrat že naredila in ga potem morala na zahtevo tožilstva spet obnoviti) ali pa gre dalje in naroči novo, tokrat že četrto cenitev nekdanjega Janševega posestva v Trenti. Kakorkoli se bo smela odločiti, tako kot za primer Patria je tudi za primer Trenta in Janševega premoženja več kot dovolj dokazov, da je šlo pri vsem tem za politično preganjanje najuspešnejšega predsednika Vlade RS kadarkoli doslej in poskus uničenja predsednika največje opozicijske stranke v državi. Vida Kocjan Danes je en prav lepi dan! Kako je ze bilo tisto; Sfukat ga je treba!? Režimska RTVS pa molči - ko ga bodo spet privedli na sodišče pa bo RTV Slo. cel dan kazala Janšo, resničnega osvoboditelja Slovenije in domoljuba, kot zločinca. In to RTV Slo. ljudje plačujemo. Takole piše Havel: »Le redko se zgodi, da družbeni sistem ponudi tako na stežaj odprta vrata ljudem, ki so pripravljeni podpreti karkoli in kdajkoli, če jim le prinese kakšno korist; ljudem brez načel, hrbtenice, ki so v želji po oblasti in osebni obogatitvi, rojenim lakajem, pripravljenim na vsakršno ponižanje, in sposobnim kadarkoli žrtvovati svoje sosede in svojo čast za golo priložnost, da se spečajo s tistimi, ki imajo oblast. V tej luči ni presenetljivo, da tako številne javne in vplivne pozicije zasedajo, bolj kot kdajkoli poprej, notorični karieristi, oportunisti, šarlatani, ljudje dvomljivih dosežkov; na kratko: tipični kolaboranti, ljudje, ki imajo poseben dar prepričati se, da njihovo umazano delo na vsakem koraku služi reševanju nečesa ali pa vsaj preprečevanju, da bi jih zamenjali še slabši ljudje. Prav tako ni presenetljivo, da v takih okoliščinah cvete korupcija med javnimi uslužbenci vseh vrst, da so povsem odprto pripravljeni sprejemati podkupnine in se brezsramno obrniti tako, da to koristi njihovim zasebnim interesom, ki jih diktira pohlep … Število ljudi, ki iskreno verjamejo tisto, kar pravi uradna propaganda in ki zares podpirajo oblast, je manjše, kot kdajkoli poprej. A število hinavcev vztrajno narašča: do točke, ko je pravzaprav vsak državljan prisiljen postati to – namreč hinavec - tudi sam. Opazimo lahko, da nikogar več ne zanima, ali ljudje zares verjamejo tisto, kar govorijo, ali pa jim gre le za zasebne koristi.« Fanaticni vernik in njihova vera je opij za ljudstvo. Kje je danes murgeljski postenjak ? Bo kaksen novinar opravil intervju z veleizdajalcem ?! Umrl je legendarni režiser športnih prenosov Stane Škodlar Sodeloval je na devetih olimpijskih igrah 9. februar 2017 ob 13:22 Ljubljana - MMC RTV SLO V 79. letu starosti je umrl nekdanji režiser na Televiziji Slovenija Stane Škodlar. V vlogi režiserja prenosov je sodeloval na sedmih poletnih in dvojih zimskih olimpijskih igrah. Prvič ga je ta čast doletela leta 1984 v Los Angelesu, ko je za vrhunsko delo prejel celo nagrado emmy. "Veliko adrenalina je bilo v meni takrat. Leta 1982 sem snemal svetovno prvenstvo v dviganju uteži v Ljubljani. Lahko bi šel pogledat evropsko prvenstvo v Beogradu, a sem raje ostal doma, se sprehajal po dvorani Tivoli in prenos je bil vseeno uspešen. Signal je oddajal tudi ameriški ABC. Opazili so moje delo in peti dan prvenstva je prišel k meni zastopnik ABC-ja za Vzhod in mi povedal, da me vabijo, da bi na olimpijskih igrah prenašal dviganje uteži," je v intervjuju za MMC lani poleti povedal Škodlar. Znan je bil predvsem po prenosih tekem iz Planice, kjer je bil režiser med letoma 1969 in 2006. Njegovo delo so zelo cenili tudi v tujini. "V Planici sem ugotovil, da če bi kamero dali malenkost po diagonali in bi bilo to enajst metrov stran od mize in dvanajst metrov nižje od mize, in sicer v liniji mize, bi bil to najlepši vzlet z mize. In še danes je. Vsak gledalec lahko v počasnem posnetku vidi, kje in kdaj je skakalec zamudil," je povedal Škodlar. Pred dokončno upokojitvijo je na olimpijskih igrah zadnjič sodeloval leta 2008 v Pekingu, ko je skrbel za prenos kajaka in kanuja na divjih vodah. Stane Škodlar je bil enako svež v vseh športnih prenosih, v vseh športnih panogah. Brez njega ni minila Zlata Lisica, ne Kranjska gora, ne številna ligaška in mednarodna dogajanja v Sloveniji. V vseh prenosih je ubiral svoje, nove poti. Stane Škodlar je bil poznavalec in ljubitelj športa, vedno pripravljen prisluhniti tudi drugim. Kot je dejal: "Brez dobre celotne ekipe, ni dobrega prenosa." Verjetno ga je prav ta njegova lastnost dvignila na svetovno raven. Njegovi prenosi iz Planice brez primere, za učbenike. Do milisekunde natančno izdelan načrt, vse je imel v malem prstu, da o njegovi širini in smislu za humor ne izgubljam besed. Legenda, počivaj v miru! Z vmešavanjem v Zemljaričev zdravniško-dobaviteljski lobi sledi palica 9. 2. 2017, 17:43 40 Facebook Twitter Janez Zemljarič (Foto: Matic Štojs) V Sloveniji zdravstvo, kljub temu, da je drago, ne zadošča potrebam slovenskih bolnikov. Dalj časa trajajoče obdobje nezadovoljstva državljank in državljanov zaradi dolgih čakalnih vrst se je še dodatno povečalo z razkritjem afere o žilnih opornicah, ki je razkrila, da visoke cene zdravil in medicinskih pripomočkov nastajajo kot posledica dogovarjanj med vodstvom bolnišnice in dobavitelji, ki s provizijami mastno zaslužijo. Zdravniško-dobaviteljski lobi se na račun davkoplačevalcev tako okorišča z visokimi zaslužki, ko pa kdo dregne v njihovo delovanje, so posledice tukaj, na kar kaže pričanje zdravnika dr. Marka Noča, ki je zaradi zavzemanja za nakup cenejših žilnih opornic doživel strokovno izolacijo v UKC Ljubljana. Na zaslišanju na torkovi redni seji parlamentarne Komisije za ugotavljanje zlorab v zdravstvu, ki jo vodi poslanka Jelka Godec, je predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Marko Noč razkril, da Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana zaradi njegovih prizadevanj kupuje cenejše opornice kot jih je do leta 2013. Na pobudo Noča in s pomočjo mladega zdravnika Mravljeta, ki se je izobraževal na Poljskem, je UKC Ljubljana konec leta 2012 stopil v stik s poljskim dobaviteljem, ki je zagotovil cenejše opornice. Delo razpisne komisije je zaradi tega označil kot zgodovinsko in obžaloval, da temu trendu niso sledili tudi v drugih slovenskih bolnišnicah. Preberite več: Korupcija v zdravstvu: Zakaj Tarča ni razkrivala tudi povezav Mark Medicala in slovenske politične elite? Noču so opazno zmanjšali število posegov in ur pripravljenosti Namesto, da bi bil Noč zaradi prizadevanja za prihranek deležen pohvale vodilnih, je bil deležen strokovne osamitve. Povedal je, da so ga domala umaknili iz interventne kardiološke dejavnosti v UKC Ljubljana, v letu 2015 pa celo ni opravljal nobenih elektivnih načrtovanih posegov. Sicer je še naprej opravljal “pripravljenost”, a se je ta zmanjšala na 14 ur; za lažjo primerjavo: leta 2013 je imel 35, leta 2014 pa 30 ur. Glede na to, da imajo drugi zdravniki preko 60 ur pripravljenosti, je mogoče ugotoviti, da gre za opazno šikaniranje. Po besedah Noča pa mu niso zmanjšali samo števila ur za pripravljenost, pač pa tudi število posegov, ki je upadlo iz 180 na 75. Zavrnili so tudi podpis soglasja za delo zunaj UKC Ljubljana Vodstvo UKC Ljubljana je Noču kljub zmanjšanju števila operacij želelo onemogočiti dodatno delo zunaj UKC Ljubljana. Septembra 2015 so tako zavrnili podpis soglasja za delo v družbi MC Medicor, mednarodni center za kardiviskularne bolezni, Izola, medtem, ko pri ostalih zdravnikih ni bilo opaziti tovrstnih težav. Zato je Noč na to javno opozoril, najeti je moral tudi pravno pomoč. Šele nato so v UKC podpisali soglasje za njegovo delo zunaj UKC. Na zaslišanju je povedal, da mora zaradi manjšega števila posegov v UKC Ljubljana delati tudi v Medicorju, da ohrani svojo spretnost kot interventni kardiolog. “Z delom v Medicorju in UKC Ljubljana imam skupaj 450 posegov na leto, kolegi v tujini pa imajo 500 do 600 posegov na leto, zato je nujno, da delam tudi v Medicorju.” Foto: STA Dr. Marko Noč. Foto: STA Na zaslišanju je Noč povedal, da so se razmere v UKC Ljubljana zaostrile tudi za mladega zdravnika Mravljeta, ki je pripomogel k nabavi cenejših opornic od poljskega dobavitelja. Zaradi velikega zaostrovanja je slednji dal odpoved in odšel v Nemčijo, kjer zdaj tudi dela. “Sovpadanje dogodkov z obdobjem po razpisu je nemogoče prezreti,” je dejal Noč. Komisija med drugim razkrila že vpletenost Zemljariča Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu je s pomočjo zaslišanj vpletenih razkrila že več nepravilnosti in dogajanje, ki je vodilo v katastrofo slovenskega zdravstvenega sistema, s katero se srečujemo danes. Simon Vrhunec, nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana, je razkril, da ga je velikokrat obiskal eden najbolj vplivnih lobistov Janez Zemljarič, ki je leta 1973 prejel priznanje za častnega cˇlana UKC Ljubljana. Torkovega zaslišanja se je pred Nočem udeležil tudi Darko Zorman, nekdanji vodja katetrskega laboratorija, ki je razkril, da je proizvajalec žilnih opornic, Abbott, opornice prepakiral v novo embalažo in jih UKC Ljubljana prodal pod drugim imenom. Glede na to, da je Zorman dejal, da mu gre za bolnike in kakovostne žilne opornice, mu je Godčeva odvrnila, da je izgovarjati se na bolnike popolnoma neumestno, glede na to, da stvari ni nikoli prijavil organom pregona. Na podlagi pričanj in dokumentacije je tako možno ugotoviti, da se je v slovenskem zdravstvu zdravniško-dobaviteljski lobi širil kot kuga in za seboj pokosil vse, ki so mu na takšen ali na drugačen način poskušali prirezati peruti. Zaradi kupovanja dragih zdravil in medicinskih pripomočkov pa je prepotreben denar slovenskih davkoplačevalcev odtekal prek kanalov, namesto da bi bil namenjen za izboljšanje razmer v zdravstvu. N. Ž. Davkoplačevalski denar po odredbi odteka k Zemljariču. Rado Pezdir je v Reporterju napisal odličen članek o medicinski hubotnico in njenem delovanju. Že to je dovolj hudo. Žal pa v zdravstvu delujejo tudi druge hubotnice, ki vse grabijo denar iz zdravstva zase, zato je zdravstvo tik pred zlomom. Zna se zgoditi, da bo zdravstvena reforma sove Milojke, to še pospešila. http://reporter.si/clanek/slov... Vasko Simoniti: Möderndorferjevi kulturniki so rušili Janševo vlado, ki je edina imela načrt zanje! 10. 2. 2017, 5:00 33 Facebook Twitte V slovenski javnosti še vedno odmeva govor predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja, ki se je na predvečer slovenskega kulturnega praznika na proslavi v Cankarjevem domu “proslavil” s floskulami in klišeji, uperjenimi v kapitalističen način razmišljanja slovenske politike, katero je obtožil, da po njeni krivdi kultura na Slovenskem izumira. Slovenski kulturniki že od nekdaj poudarjajo, da je kultura državotvorna in da ima država do nje mačehovski odnos, saj se sredstva, namenjena za kulturo, vsako leto zmanjšujejo. Vseeno podatki kažejo, da so slovenski kulturniki dobro preskrbljeni, saj je odstotek denarja od bruto domačega proizvoda (BDP), ki jim ga Slovenija namenja, eden najvišjih v Evropski uniji. Kritiki poudarjajo, da si Möderndorfer očitno še vedno predstavlja, da je kultura socialistična institucija, da pa prave vzpodbude za kulturo ni zato, ker jo t. i. kulturniki ubijajo s tem, da stalno kritizirajo politiko, od katere zahtevajo samo denar, ko pa govorijo o novih kulturnih modelih, o katerih nenazadnje govori tudi minister Anton Peršak, pa nihče ne zna povedati, kaj si pod tem sploh predstavljajo. Očitno zato, ker jim je najbolje tako, kot je. Naj spomnimo; Vinko Möderndorfer se je svojega kritiziranja lotil na zdavnaj prežvečen način pljuvanja politike, ki nima nobenega posluha za kulturo. “Slovenci nimamo sreče s politiki. Nimamo sreče delavci, upokojenci in tudi ne umetniki, pedagogi in ustvarjalci – vsi namreč spadamo v skupino nesrečnežev, ki so jih v minulih 25 letih izvoljeni politični voditelji peljali žejne čez vodo. Umetnost je na Slovenskem v zadnjih dveh desetletjih preživela zgolj zaradi notranje nuje po ustvarjanju, ki jo čutijo ustvarjalci,” je med drugim v uvodnem nagovoru na proslavi ob Prešernovem dnevu dejal predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada. Preberite še: Poglejte, kako medijska levičarska propaganda dnevno širi laži o predsedniku Trumpu Möderndorfer je kričal, da bi predvsem politiki morali biti bolj kulturni. Tako pa po njegovih besedah vse vlade po vrsti z lahkoto mečejo naš denar v naročje tajkunov, bank, slabih investicij, prostodušno ga odmerjajo tujcem, zavoženim naložbam, provizijam. “Kulturi pa z velike mize kapitalistične požrtije namenjajo drobtinice, in še te drobtinice so vsako leto žaljivo bolj drobne,” je bil zelo kritičen do oblasti in navedel, da bi z denarjem, ki ga je država vložila v krpanje bančne luknje, lahko 35 let financirali slovensko kulturo in umetnost. Vinko Möderndorfer očitno meni, da samo zato, ker je eden najbolje plačanih družbeno-političnih delavcev pri nas, lahko napada vso politiko kar “prosto po Prešernu”. Najbolj gre Möderndorferju v nos, ker je pred leti v času druge Janševe vlade takratni minister za kulturo dr. Žiga Turk združil ministrstvi, kar so kulturniki, ki so že desetletja pri državnem koritu, razumeli kot ukinitev kulture. V resnici ni bilo tako, Turk je s to potezo skušal olajšati izvedbo načrtovanih investicijskih postopkov, do katere pa zaradi namernega rušenja vlade ni prišlo. Kulturniki so s svojo aktivno udeležbo na protestih, ironično, sami prispevali h kulturnemu deficitu. Simoniti: Möderndorfer si je upal stigmatizirati edino (Janševo) vlado, ki je imela načrt za kulturo Tako meni tudi nekdanji minister za kulturo iz prve Janševe vlade, dr. Vasko Simoniti, ki trdi, da bi se lahko na področju kulture naredilo veliko dobrega, če bi imel minister dober načrt in bi se zavzemal za prepotrebne investicijske projekte v kulturo. V zadnjih sedmih letih pa se ni zgodilo praktično nič, razen nekaj manjših v času Janševe druge vlade. Simoniti zato ne razume, zakaj si je Mödernforder upal stigmatizirati edino vlado, ki je imela dober načrt za kulturo. “To je bila prva Janševa vlada, pa tudi druga, ki so jo predvsem kulturniki z organiziranimi protesti pomagali vreči na način puča. To je izredno udobno za kulturnike, ki v resnici kaj več od tega, da zahtevajo več denarja, ne zmorejo predlagati,” nam je povedal Simoniti. Vasko Simoniti je bil minister za kulturo v času prve Janševe vlade. Vasko Simoniti je bil minister za kulturo v času prve Janševe vlade. (foto: STA) Zanimivo, ko je bila na oblasti Janševa vlada, je minister Simoniti razpolagal s proračunom v višini 178 milijonov evrov, zdaj je tega denarja samo še 148 milijonov evrov. “Po desetih letih od odhoda Janševe vlade je denarja še vedno za 30 milijonov evrov manj, kar je tragedija,” pravi naš sogovornik. Vseeno pa je presenečen nad podatki, da je Slovenija glede na odstotek denarja od BDP, ki ga namenja za kulturo, rekreacijo in dejavnosti neprofitnih organizacij, med najvišje uvrščenimi državami v Evropi. Leta 2013 se je z 1,8 odstotka nahajala na petem mestu, večji odstotek so imele samo Islandija, Estonija, Danska in sosednja Madžarska. Leta 2015, glede na podatke Statističnega urada RS, je odstotek resda nekoliko upadel, a je Slovenija še vedno trdno med deseterico. Stari kulturniki so družbeno-politični delavci, ki si kulturo predstavljajo kot socialistično institucijo Nekdanji kulturni minister opozarja, da se ne strinja niti s številnimi drugimi Möderndorferjevimi izjavami, predsedniku upravnega odbora Prešernovega sklada pa očita, da se je spravil udarjati po politiki, kar je vedno najbolj lagodno in populistično. “G. Möderndorfer si očitno kulturo predstavlja kot neke vrste socialistično institucijo, čeprav ji očita, da je prežeta z neoliberalizmom in kapitalizmom. V resnici se pojma pri nas mešata, demokracija je bila tudi na področju kulture slabo uvedena, slovenska kultura tako še vedno temelji na solidarnostnem, socialističnem načinu. Res pa je, da se predvsem zdajšnji minister za kulturo premalo zavzema, saj sam spada v kvoto stranke DeSUS, upokojenske stranke pa kultura v resnici ne zanima,” je Simoniti okrcal tudi Antona Peršaka. Slednji se je v svojem mandatu proslavil predvsem s svetovalnimi pogodbami, ki so jih številni družbeno-politični delavci dobili zaradi svoje pomoči pri rušenju druge Janševe vlade na vseslovenskih vstajah, ravno na področju svetovalnih pogodb pa se sredstva za kulturo najbolj neenakovredno porazdelijo, saj mladi kulturniki na račun starih težko pridobijo sredstva, ki bi jim omogočila, da bi v večji meri razvili svoj umetniški potencial. Na Facebooku pa je Vinko Möderndorfer naletel še na eno kulturno kritičarko, Anjo Radaljac, ki se je lani zaradi seksističnih opazk pogumno zoperstavila predsedniku slovenskega centra PEN, združenja pisateljev, pesnikov in publicistov, Evaldu Flisarju, da je ta na koncu popustil pod pritiski javnosti in odstopil. Radaljčevo je najbolj zmotilo njegovo enačenje kulture z etiko, saj Möderndorfer trdi, da so vsi kulturniki etični zato, ker so kulturniki. Kritičarki se je njegov govor na državni proslavi nasploh zdel izjemno sporen, “saj gre za strukturno problematičen odziv na stanje na področju slovenske kulture, ki zna biti v nekem širšem družbenem kontekstu celo bolj zaskrbljujoč, kot finančna podhranjenost področja umetnosti in kulture v slovenskem prostoru”. Kritika Anje Radaljec odmeva na Facebooku: Möderndorfer je plačan več kot politiki Kdor pritrjuje Möderndorferjevemu govoru, po njenem mnenju vsebino sprejema precej površinsko in brez premisleka. Takšni odzivi naj bi predvsem kazali na lucidnost in splošno reflektiranost slovenskih kulturnikov in umetnikov. Govor Vinka Möderndorferja bi namreč le težko ločili od drugih govorov ob podobnih priložnostih. Kot še piše Radaljčeva, Möderndorfer politike naslavlja kot ‘sovražnike št. 1’ v državi, kot nekakšne vodje družbe, kar pa počne brez vsakršne refleksije trga. “Sodeč po govoru potrebujemo umetnost, ker je umetnost etična, torej potrebujemo zlasti etiko, to pa mora financirati država … Gre za aproprianje umetnosti v območje morale, kar pa ni daleč od izničevanja umetnosti kot prostora svobode,” pravi avtorica kritike, ki je na socialnem omrežju Facebook pri mladih večinoma požela odobravanje, pa tudi jezo nekaterih starejših kulturnih delavcev. Nujno je tudi pomisliti, s katere pozicije se izreka Mödernodorfer. Kot predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada bi le stežka bil bolj ‘državni umetnik’ in le stežka bi lahko rekli, da ni soustvarjalec kulturne politike v Sloveniji. A prav to je po mnenju Anje Raduljec še ena izmed dokaj problematičnih točk tega govora: “Vinko Möderndorfer se nič ne brzda, ko kritizira politike, ki da jim ni mar za kulturo in kritizira njihov finančni družbeni položaj … Ali pri tem morda omeni, da je plačan bistveno bolje od teh politikov, ki jih kritizira? Zakaj Möderndorfer ne naslavlja realnega problema znotraj kulturnega prostora, in sicer razdeljevanja sredstev? Čemu se mu ne zdi vredno omeniti, da se za kulturo v Sloveniji vendarle namenja precej denarja, ki pa ga – na vseh področjih – prejema majhna skupinica teh 2.000 samozaposlenih? (Štipendije, nagrade, projekti itd.) Ta govor ni nekaj, čemur bi naj ploskali, ker je podajan prav s pozicije, ki jo kvazi-kritizira.” Sporni nagrajenec tudi žaljivi stripar Tomaž Lavrič Ob tem izpostavljamo še problem nagrajencev, saj za vse ne moremo trditi, da svoj poklic opravljajo etično, kot to skuša slovenski javnosti prikazati Vinko Möderndorfer. Zdi se, da smo v Sloveniji že zdavnaj skrenili s kulturnih smernic zahodne Evrope in se približujemo ravni držav z nižjo stopnjo demokracije, kjer si nagrade med seboj praviloma razdelijo družbeno-politični delavci, ki utrjujejo aktualno oblast in so za nameček za nagrado sprejeti še v ozek krog izbrancev, ki si na račun večine sodelavcev razdelijo pogačo iz njim namenjenega dela državnega proračuna. Kako drugače razumeti, da lahko nagrado Prešernovega sklada prejme vsak provokativni stripar, kot je Tomaž Lavrič iz tednika Mladina, ki brez sramu, tudi po porazu Mladine na sodišču, primerja politike z nacističnimi zločinci? Ki ne premore niti kančka slabe vesti, da bi se kulturno opravičil? Luka Svetina vinko je v svojem govoru trdil, da bi politiki morali biti kulturniki zgodovina pozna nekaj ne preveč posrečenih primerov, ko so se kulturniki zavihteli na oblast... najbolj znan kulturnik vseh časov je slikar adolf hitler tudi radovan karađić je pisal prečudovite pesmi, preden je postal kulturnik-vojni zločinec antimur • 28 minut nazaj Möderndorfer se naj spomni svojih kulturnikov, ko so z divjanjem, na prostaški način rušili Janševo vlado."Kulturnice" v pelc mantlih so vpile na najbolj prostaški način, tako, da me je bilo sram, da se takšna golazen štuli v slovensko kulturo. KIKI janez zorman • 32 minut nazaj Res je, ni dneva, ni članka, ni razprave, ni govora, kjer ni omenjen Janša kot negativec. Po moje naši "kulturniki" lahko objavijo vsak drek, le da vsebinsko tolče po Janši! To je slovenska multikultura, sestavljena iz dobro plačanih krogov politike! PROSLAVA VSO 9. feb. 2017. Igralec in domoljub Tone Kuntner je z doživetim podajanjem Prešerna dal dušo VSO proslavi kulturnega praznika, pokazal je spoštovanje, ki ga sicer pogrešamo na državnih počastitvah Prešerna, domovine. Večina državnih proslav žali naše ljudi, Slovence, je destruktivnih, nam jemlje domovino in dostojanstvo v lastni državi. Slike kažejo dinamiko praznovanja - duha spoštovanja do prednikov in domovine, ki veje iz pomladnih humanistov, politikov, domoljubov ... Na proslavi je bilo nekaj poslancev, tudi g. Drago Štoka iz Trsta, odvetnik in nekdanji predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) - je tudi dobitnik Pučnikovega priznanja. Na proslavi je bilo jedro Odbora 2014 - vztrajniki izpred sodišča, veliko starejših domoljubov, a tudi mladih. Gospod Hojs je omenil, da toliko ljudi še ni obiskalo Muzeja slovenske osamosvojitve. Na proslavi je ljudske pesmi pela nadarjena mlada pevka, učenka solo petja Glasbene šole Sevnica, Sara Praznik. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, osrednji govornik na prireditvi pa je bil predsednik Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica Matjaž Lulik. Antonius • 2 uri nazaj V slovenski kulturi je toliko morale, kot v murgeljski politiki poštenja. Ko Vinku Moderndorferju dol potegneš kulturniški napuh, oči odkrijejo, da je "cesar" Vinko Moderndorfer, politikantski blefer. Jaz sem Prešerna Cankarjevi 11 praznoval 9. februarja pred krivosodjem, nato sem odšel pa v Muzej združenja slovenske osamosvojitve na Cankarjevi 11 v Ljubljani, kjer nam je igralec Tone Kuntner na njegov način, veličastno obudil Prešerna. Muzej slovenske osamosvojitve VSO - muzej lokacija 115. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve si že tretjo leto zaporedoma prizadeva, da bi najpomembnejše obdobje naše zgodovine, našo osamosvojitev, predstavilo tudi s tematskim muzejem, ki bi bil posvečen le temu zgodovinskemu obdobju. Tako smo že v letu 2014 na MORS naslovili prošnjo za možnost pridobitve ustreznih prostorov, a smo prejeli odgovor, da primernega prostora v središču Ljubljane nimajo. Septembra 2015 sem se kot predsednik Združenja VSO sestal z ljubljanskim županom g. Jankovićem, ki je pozdravil idejo o postavitvi takšnega muzeja, a je tudi on dogovoril, da mestna občina ne razpolaga s primernim prostorom v centru Ljubljane. Sledila je prošnja Ministrstvu za kulturo, kjer so prav tako odgovorili, da primernih prostorov nimajo (kljub dejstvu, da je polovica Kazine prazna!). Nazadnje smo se obrnili še na predsednika vlade dr. Mira Cerarja, s predlogom, da se del prostorov na Beethovnovi ulici (nad prostori nekdanjih zaporov Udbe), ki so že vrsto let prazni in nevzdrževani, nameni muzeju slovenske osamosvojitve. Od vseh naprošenih za prostore (edino predsednik vlade dr. Miro Cerar niti odgovoril ni), smo dobili negativne odgovore, zato smo intenzivirali napore za pridobitev lastniških prostorov namenjenih muzeju osamosvojitve. Predsedstvo Združenja VSO je na svoji seji, dne 7. 9. 2016, sprejelo sklep, s katerim je predsedniku dalo mandat za pripravo vzdržne finančne konstrukcije in izvedbo nakupa prostorov, primernih za muzej. Tako se je v mesecu septembru 2016 ponudila priložnost nakupa ustreznih prostorov v samem centru Ljubljane, na Cankarjevi 11 (v neposredni bližini parlamenta, opere, galerij). Gre za prostore, kjer je nekoč domoval Ameriški kulturni center (prostor, ki je v zadnjem obdobju znan pod udbovskim nazivom »Sončnica«), kasneje je bila v njih najemnik stranka Nova Slovenija, v juliju 2016 pa jih je Mestna občina Ljubljana na javni dražbi prodala. V Združenju VSO smo naložbo v prostore financirali deloma z lastnimi sredstvi (članarina, sponzorska sredstva in donacije), deloma pa z dolgoročnim (10 letnim) kreditom, katerega odplačilo glavnice in obresti ne presega sredstev, ki jih zberemo s članarino in donacijami. Načrtujemo, da bomo uradno otvoritev muzeja izvedli še v letošnjem letu, dokončno ureditev, ki zahteva precejšnja dodatna finančna vlaganja (tehnična in ostala oprema), pa v prihodnjih letih, kolikor nam bodo dopuščala finančna sredstva. Vsem našim članom, simpatizerjem, sponzorjem, donatorjem in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k prvemu koraku, do končne ureditve Muzeja slovenske osamosvojitve, se iskreno zahvaljujem. Verjamem, da boste tudi v prihodnje, po svojih močeh pomagali, da bo muzej tehnično in vsebinsko verodostojen pomnik časom, ko smo si Slovenci izborili svojo državo. Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO Čeprav je šlo za politični kanibalizem brez kritične samorefleksije, sem se namuznila ob opazovanju prve vrste, ki je končno vsaj za trenutek, ob tem govoru, nemočna zrla nekam v daljavo in si ob tem grizla ustnice. Je lušn a ne vladajoči, če nekdo manipulira z množico, ti pa to lahko samo nemočno opazuješ? Ne, žalostno je to, da so si prav konkretno ti isti kulturniki na nelegalen državnoprevratniški način na čelo POSTAVILI to vlado in vse prejšnje, ki niso vsebovale priimka Janša, zdaj pa naj zaradi mene jedo tudi travo - to ste želeli, dober tek! Javnomnenjska raziskava: 70 odstotkov vprašanih bi zaprlo meje, 85 odstotkov pa je ogorčenih nad “2000 evri za migranta” 10. 2. 2017, 5:00 17 Facebook Twitter Foto: epa/iStock Na podlagi vprašanja o zaprtju mej in ustreznosti višine sredstev, ki jih Cerarjeva vlada nameni ilegalnim migrantom, lahko sklepamo, da so Slovenke in Slovenci, za razliko od vladajoče koalicije SMC, DeSUS in SD, migrantom izrazito nenaklonjeni. Ob tem pa se več kot polovica državljank in državljanov zaveda pomembnosti neposrednega dostopa do mednarodnih voda. Anketa, ki je bila narejena na vzorcu 614 ljudi in jo je izvajalo podjetje za tržne in javnomnenjske raziskave Parsifal, je merila splošen utrip glede najbolj aktualnih družbenih tem – arbitraže in migrantske krize ter ravnanje vlade na tem področju. Pregled demografskih podatkov javnomnenjske raziskave Povprečna starost anketirancev znaša 49,3 leta, anketiranci so z območja celotne Slovenije – največ, dobra petina vprašanih – iz osrednjeslovenske regije. Največ anketirancev, in sicer 39,8 %, je iz najstarejše starostne skupine (55 let ali več), iz srednje skupine (35–54 let) jih je 34,7 % ter 25,5 % iz najmlajše starostne skupine (18–34 let). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,4 %), sledijo tisti s poklicno izobrazbo (30,2 %), 22,5 % anketirancev ima končano osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 15,9 % pa ima dokončano višjo, visoko šolo ali več. Vir: Parsifal SC Vir: Parsifal SC Ob novem migrantskem valu večina za zaprtje mej Slovenci v veliki večini podpirajo zaprtje meja v primeru novega navala ilegalnih migrantov, in sicer kar 68,1 %, medtem ko se četrtina vprašanih (25,6 %) s tem ne strinja, 6,2 % vprašanih pa ob tem vprašanju ostaja neopredeljenih. Prof. dr. Matej Makarovič: “Rezultati glede pričakovane nove migrantske krize so pričakovani in podobni vzorcem, ki jih najdemo tudi drugod – tudi v državah, ki za razliko od Slovenije nimajo zunanje schengenske meje. Vsekakor lahko pričakujemo, da bo ta tematika še imela politične konsekvence, tako v odnosu med pozicijo in opozicijo, kot tudi prek določenih razpok v največji vladni stranki.” O tem, da je zaprtje mej najbolj smotrn ukrep, so najbolj prepričani v najstarejši starostni skupini (55 let in več), kjer jih je za to glasovalo skoraj 73 %, po izobrazbi pa so zaprtju mej najbolj naklonjeni z izobrazbo do poklicne šole, kjer podpora znaša nad 72 %. Vir: Parsifal SC Vir: Parsifal SC Vlada za migrante nameni občutno preveč Slovenci so zelo skladni (85,8 %) v nestrinjanju, da država plačuje 1.963 EUR na mesec za enega prosilca za azil, medtem ko se s tem početjem Cerarjeve vlade strinja zgolj 11 % vprašanih, 3,2 % anketirancev pa o problematiki nima izoblikovanega stališča. O tem, da vlada nima občutka, koliko denarja nameni migrantom, so najbolj prepričani v srednji starostni skupini (35–54 let), kjer je takšnega mnenja skoraj 90 % vprašanih, po starostni skupini s poklicno izobrazbo pa tako meni skoraj 95 % anketiranih. Prof. Dr. Matej Makarovič: "Ker anketiranci verjetno primerjajo stroške, ki jih ima država s prosilci za azil, z višino lastne neto plače, se jim zdijo ti stroški pričakovano previsoki. Zato tudi odgovor na to vprašanje ni presenetljiv" (foto: STA). Prof. dr. Matej Makarovič (foto: STA). Prof. dr. Matej Makarovič: “Ker anketiranci verjetno primerjajo stroške, ki jih ima država s prosilci za azil, z višino lastne neto plače, se jim zdijo ti stroški pričakovano previsoki. Zato tudi odgovor na to vprašanje ni presenetljiv.” Jutri, v soboto, 11. 2. 2017, bomo objavili, kolikšno podporo ima zdajšnja Vlada RS in katera stranka bi zmagala, če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo. Vir: Parsifal SC Vir: Parsifal SC Večina se zaveda pomembnosti dostopa do mednarodnih voda Slovenci se v večini (54,3 %) ne strinjajo z dejstvom, da se spoštuje odločitev arbitražnega sodišča tudi v primeru, če sodišče ne bo določilo dostopa Slovenije do mednarodnih voda, medtem ko se s tem strinja dobra tretjina vprašanih (36,5 %). Preostalih 9,2 % ostaja neopredeljenih. Največje nestrinjanje so izrazili v srednji starostni skupini (35–54 let), in sicer skoraj 58 % vprašanih in tisti anketiranci s poklicno izobrazbo, kjer nestrinjanje presega 60 %. Prof. dr. Matej Makarovič: “Vprašanje o spoštovanju razsodbe arbitražnega sodišča v primeru, da bi bila ta za Slovenijo neugodna, nam v vsakem primeru kaže na zanimiv rezultat. Po eni strani je razumljivo zavedanje o pomenu neposrednega stika Slovenije z odprtim morjem, po drugi strani pa je to vsaj nekoliko nenavadno v luči dejstva, da je večina na referendumu pred leti vseeno podprla rešitev, po kateri se odločitev o tem prepusti arbitražnemu sodišču. Mislim, da je problem predvsem v dejstvu, da takratna in sedanja vladajoča politika, ki je zagovarjala arbitražo, hkrati ni znala nikoli pošteno povedati ljudem, da bo lahko odločitev sodišča Sloveniji tudi v škodo in da bo tudi takšno odločitev po mednarodnem pravu treba spoštovati.” Pregled glavnih ugotovitev javnomnenjske raziskave: – Slovenci večinoma zaprtje mej, v primeru novega navala ilegalnih migrantov, podpirajo (68,1 %). – Slovenci so zelo skladni (85,8 %) v nestrinjanju, da država plačuje 1.963,00 EUR na mesec za enega prosilca za azil. – Slovenci se v večini (54,3 %) ne strinjajo z dejstvom, da se spoštuje odločitev arbitražnega sodišča tudi v primeru, če sodišče ne bo določilo dostopa Slovenije do mednarodnih voda. Jutri, v soboto, 11. 2. 2017, bomo objavili, kolikšno podporo ima zdajšnja Vlada RS in katera stranka bi zmagala, če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo. Jure Ferjan Indijanci so dokaz, da so migracije nevarne. Oni so doživeli množično priseljevanje iz Evrope in zdaj živijo v rezervatih. Rusko hibridno vojskovanje buri duhove v Evropski uniji! Troli v akciji! 10. 2. 2017, 5:00 6 Facebook Twitter Novembra lani je državnozborski odbor za obrambo nadaljeval tam, kjer je prekinil spomladansko sejo, saj sta bila pripravljena celovita analiza in poročilo slovenskih varnostnih služb. Ponovila se je ugotovitev iz lanskega marca, da je Slovenija tarča predvsem na področju kibernetike, propagande in ekonomskih dejavnosti. Nekako v “tolažbo” pa je bilo tudi objavljeno, da naša država za zdaj še ni tarča celovitega pristopa ruskega hibridnega vojskovanja, čeprav je zaznati nekatere posamezne elemente, kar je dejansko sreča, saj ocene kažejo zelo črnogled scenarij v primeru “totalnega kibernetskega napada”. V tem primeru bi bila namreč Slovenija v eni uri popolnoma na tleh in bi bil ves informacijski sistem za cele tedne razdejan - bančni sistem, komunikacije, varnostna mreža, baze podatkov, energetika … Skratka, vse. In v trenutnem stanju pač nimamo možnosti, da bi to preprečili, razen če bi se sami izključili in se tako odrezali od preostalega sveta. In še tedaj je vprašanje, koliko bi bili uspešni, saj danes lahko dostopiš v splet praktično povsod. Morali bi iti tako rekoč nazaj v informacijsko kameno dobo. Strah pred totalnim napadom ni iz trte izvit. Iz ocene ogroženosti je razvidno, da slovenski obrambno-varnostni sistem zaznava tveganja za grožnje nacionalni varnosti, ki bi lahko v bližnji prihodnosti zelo negativno vplivale na varnost Slovenije kot samostojne države v okviru Evropske unije (EU), je bilo zapisano v enem od sklepov odbora. Rusi povzročajo destabilizacijo Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska in pristojne službe ugotavljajo, da Slovenija zaradi geografske lege predstavlja tamponsko cono v območju EU, ki blaži in umirja negativne vplive iz manj stabilnih regij. Zato je odbor sprejel sklep, s katerim predlaga vladi, naj upošteva in sledi ocenam ter priporočilom ministrstva glede možnih oblik ogrožanja naše varnosti, pa tudi težav, ki se kažejo in bodo tudi v prihodnje še naprej varnostni izzivi ter breme celotne EU. Ti izzivi so predvsem ilegalne (nezakonite) imigracije, ekonomski imigranti, migracije prebivalstva z vojaških območij (Sirija, Irak, Libija) in z območij, kjer so velike naravne nesreče (dolgotrajne suše v Afriki). Odbor v novembrskih sklepih ugotavlja, da trenutno ne obstaja oblika ogroženosti, usmerjena proti Sloveniji, a hkrati na podlagi izkušenj drugih evropskih držav opozarja, da se lahko tudi to v razmeroma kratkem času spremeni. Zato je odbor novembra lani priporočil vladi, naj s pristojnimi resorji še naprej pozorno spremlja politične krize in oborožene konflikte v Severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni ter Južni Evropi, ki povzročajo destabilizacijo, ter hkrati vzpostavlja sodoben in učinkovit obrambni sistem, ki bo zagotavljal varnost države in vseh njenih prebivalcev tudi v prihodnje. Ruski troli so dejavni! Kdorkoli spremlja slovensko medijsko sceno, predvsem komentatorske sekcije v slovenskih spletnih medijih, se lahko prepriča, da so ruski propagandisti zelo dejavni. Ob določenih prispevkih se sproži prava ofenziva zapisov v podporo Rusiji, Putinu, tudi nekdanji Sovjetski zvezi, poveličevanje ruske vojaške moči, celo grožnje z vojno in jedrskim uničenjem ter seveda hkrati zaničevanje vsega »zahodnega«, kapitalističnega, etiketiranje z negativnimi oznakami, omalovaževanje in posmehovanje. Tisti, ki je malo pozornejši ali malo bolj izkušen v branju komentarjev, lahko hitro opazi, da tovrstno propagando dejansko zganja nekaj profesionalcev, ki nastopajo s svojim »osnovnim nickom« in s še nekaj pomožnimi, vsi pa sledijo osnovni smernici brez kančka odstopanja in po enotnem kopitu ter celo včasih po osnovni predlogi z malenkostno variacijo. In opazno je tudi, da se pojavljajo v določenih časovnih okvirjih; iz »letala se lahko vidi«, da objavljajo glede na izmeno. Seveda pa se pojavljajo tudi komentarji neprofesionalnih podpornikov, ki pa jih lahko pozorni opazovalec od profesionalcev loči po tem, da so manj sterilni in šablonski, zato pa navadno bolj fanatični, konfuzni in butasti. Ruska propaganda je čedalje bolj navzoča tudi v Sloveniji. Ne samo v dominantnih medijih, ampak tudi s posebnimi medijskimi portali. Pri tem izstopa ruski portal Russia beyond The Headlines (Rusija zunaj glavnih novic), ki po novem obstaja tudi v slovenščini. Ureja ga nekdanja Delova dopisnica iz Moskve Polona Frelih. Očitno jo Rusi dobro plačajo! Ruska propaganda je čedalje bolj navzoča tudi v Sloveniji. Ne samo v dominantnih medijih, ampak tudi s posebnimi medijskimi portali. Pri tem izstopa ruski portal Russia beyond The Headlines (Rusija zunaj glavnih novic), ki po novem obstaja tudi v slovenščini. Ureja ga nekdanja Delova dopisnica iz Moskve Polona Frelih. Očitno jo Rusi dobro plačajo! V zadnjih časih, zlasti po objavi poročil in resolucij, ki potrjujejo hibridno vojskovanje na propagandnem področju, številni komentatorji po slovenskih komentatorskih sekcijah »razkrivajo« poklicne propagandiste in dezinformatorje. Slednji občasno po razkritju ukinejo svoje razkrinkane »nicke« in se seveda nemudoma pojavijo pod nizom drugih. Mnogo pa je tudi ugibanja, kdo od novinarjev v glavnih slovenskih medijih je »plačanec« in piše politično propagando po nareku Rusije. Splošno mnenje je, da je velik del novinarjev uradnih medijskih hiš tako ali tako na »protizahodni liniji« - pa naj bo to iz osebnega prepričanja ali pa »po službeni dolžnosti«. Splošno mnenje je tudi, da so praktično vsi dopisniki iz nekdanje Sovjetske zveze in današnje Rusije postali med službovanjem zlizani z »Moskvo« (če to niso bili, še preden so šli tja) in so zdaj neuradni propagandisti v službi ruske politike. Več o tem si lahko preberete v reviji Demokracija! B. S. Mitja Horvat, SMC: “Janši nismo odvzeli mandata?!” 10. 2. 2017, 10:57 123 Facebook Twitter Mitja Horvat, Foto: STA Kdo je Mitja Horvat? Poslanec SMC, ki je navidezno vljuden in zelo pogosto izreče besede “najlepša hvala”. Toda, za navidezno vljudnostjo in malim možicem Horvatom se skriva vse kaj drugega, kot prijaznost, korektnost, poštenost, zavzemanje za človekove pravice in še kaj, za kar se ta mali možic “prodaja” v javnosti in pred TV-kamerami. Na seji Mandatno-volilne komisije Državnega zbora RS je razprava zašla tudi na vprašanje nezakonitega odvzema mandata Janezu Janši leta 2014. Na to smo opozarjali poslanci SDS, a Horvat nas je sredi nastopa prekinjal z besedami, “pokažite kak dokument”, iz katerega bo razvidno, da smo Janezu Janši odvzeli mandat. Pa ne, to ni res, “če bi mu mandat vzeli, se Janez Janša ne bi mogel vrniti v državni zbor”. Mitja Horvat očitno živi v drugem svetu Neverjetni besedni izumi Mitje Horvata, kot da ne bi vesoljna Slovenija vedela, da je bil Janši mandat poslanca odvzet in da je takšno odločitev koalicijske večine Državnega zbora RS razveljavilo Ustavno sodišče RS. Za to so glasovali vsi ustavni sodniki. Je Janša torej prostovoljno zapustil mesto poslanca v državnem zboru in samovoljno odšel sedeti v zapore na Dobu? Sodeč po besedah Mitje Horvata bi že naj bilo tako. In v čem je torej problem, da ne zapišem nesramna laž Mitje Horvata? Prav na komisiji, ki jo vodi Mitja Horvat, je bil 15. 10. 2014 sprejet naslednji sklep: “Poslancu Janezu Janši, ne glede na obstoj razloga iz 3. alineje prvega odstavka 9. člena Zakona o poslancih (beri: ker je v zaporu) ne preneha mandat poslanca in lahko opravlja poslansko funkcijo.” Toda pazite, ker so poslanci koalicije, tudi Mitja Horvat in ZL glasovali proti takšnemu sklepu, je sledil le še ugotovitveni sklep, “da je Janez Janša pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev in zato mu v skladu z zakonom preneha mandat poslanca”. In Janez Janša je prenehal opravljati poslansko funkcijo in je ždel na Dobu. Ja, kaj pa je to drugega kot odvzem mandata poslanca? Dan ali dva za tem je Božo Predalič dobil poziv, da takoj nastopi mesto poslanca namesto Janeza Janše. Če bi Božo Predalič to tudi storil, bi Janez Janša, ne glede na odločitev Ustavnega sodišča RS, ostal nekdanji poslanec, tako kot je nekdanji državni svetnik ostal Franc Kangler. Ker pa Božo Predalič na poziv ni odgovoril in mandata poslanca ni sprejel vse do odločitve Ustavnega sodišča RS, da je bil odvzem mandata Janezu Janši nezakonit in neustaven, se je Janez Janša lahko vrnil na mesto poslanca. Sicer se ne bi nikoli. dr. Vinko Gorenak blog Domoljub In ta Horvat je bil včasih v NSi ali nekaj podobnega, je torej Pucko2 in Pucko3 je Ljudmila N. Pravnik, profesor na pravni fakulteti, ki zavestno sodeluje pri kršenju ustave izraženo v rezultatu http://www.delo.si/novice/poli..., in kljub temu dejstvu trdi “Janši nismo odvzeli mandata?!” se je degradiral na nivo pravokleparja. Pravni izobraženec je ustavo kršil zavestno in tako izvajal kriminalno dejanje! Zakaj pa Zokić, ki so ga butasti ljudje izvolili in mu dali večino, ni hotel, mogel prevzeti vlade? Zato, ker tega ne zna, ga tudi ne zanima! Njega zanima samo denar, ki ga nakrade po Čefurjani in ga znosi v Republiko Srbsko, kjer mu zaračunajo samo 3 procente. Včasih so morali tovorit keš na Ciper !!!! samsara • 4 ure nazaj Mali patetični strahopetni možicelj, se že trese in cvili. Zdaj, ko je ob zaključenem procesu Matoz napovedal v kratkem odškodninsko tožbo proti vsem, ki so v v tem procesu škodovali Janezu Janši. Vsebinska sodba v primeru Patria ni pomembna samo za Janšo, ampak tudi za Slovenijo 10. 2. 2017, 14:33 220 Facebook Twitter Foto: STA Vrhovno sodišče naj bi zavrnilo zahtevo predsednika SDS Janeza Janše za varstvo zakonitosti zoper sodbi ljubljanskega okrajnega in višjega sodišča glede zastaranja zadeve Patria. Vrhovni sodniki namreč ugotavljajo, da ima sklep sodišča o ustavitvi postopka zaradi zastaranja popolnoma enak pomen kot oprostilna ali zavrnilna sodba. Zanimivo je, da se spet ponavlja zgodba iz preteklih let, ko so mediji o odločitvi poročali še preden so obtoženi sploh dobili sodbo. Spomnimo na primer, ko je Mladina že nekaj tednov pred prvo obravnavo imela kopijo obtožnega predloga in jo je tudi objavila. Tudi tokrat je bolj pomembno ustvarjanje medijske megle, kot pa poročanje o dejstvih. Franci Matoz je dejal, da sodbe še nima in jo zato ne more komentirati. Za obtožene je še kako pomembno, da je odločitev sodišča vsebinska Kot sta Janša in njegov zagovornik Franci Matoz že večkrat poudarila, je zanju zelo pomembno, da pride do vsebinske presoje v zadevi Patria. To pomeni, da pride do obremenilne ali oprostilne sodbe. Glede na odločitev Ustavnega sodišča RS bi bilo pričakovati, da bo prvostopenjsko sodišče Janšo in soobtožene oprostilo očitanih jim kaznivih dejanj. A tega očitno ni storilo. Ko je omrežje, ki ima ogromen vpliv v slovenskem pravosodju, ugotovilo, da ne bodo dosegli obsodilne sodbe brez dokazov, so se sodni mlini zavrteli v smer zastaranja. Višje in vrhovno sodišče sta potrditev prvostopenjske sodbe obrazložili enako. Zastaranje je v korist obtoženca Janše, saj se s tem pregon proti njemu de facto ustavi. A pri tako izpostavljenem politiku bi lahko razumeli, da mu status quo bolj škodi kot koristi. Gre se za popolnoma enostavno enačbo, ki jo bodo izkoristili levičarski mediji. Ker je sodba zastarala, bodo pisali o tem, da je Janša dobro skril svoje ravnanje – v stilu: “morda pa je le kaj bilo”. Da so bili neki dokazi, ampak imamo nesposobno sodstvo. Takšne floskule bomo lahko poslušali, če se zadeva ne razčisti. Zato je v korist obtoženca, da pride do vsebinske odločitve. A od sodnikov višjega sodišča, med katerimi so tudi kršitelji človekovih pravic (Vesna Žalik), ni bilo pričakovati takšnega razumevanja. Afera Patria je Slovenijo posredno stala milijarde evrov Če bo afera Patria utonila v pozabo kot še ena zgodba o tem, kako se je Janša izmuznil pravici, ne bomo nikoli preganjali tistih, ki so z lažmi zakuhali to afero. Spomnimo samo, da je bila Slovenija v letih 2004 – 2008 ena najbolj uspešnih držav v Evropski uniji. Vlada pod vodstvom Janeza Janše je celo pripravila 90 ukrepov za zajezitev svetovne finančne krize. Žal vlada Boruta Pahorja ni upoštevala nobenih priporočil. No, leta 2009 je SDS, zaradi afere Patria, izgubila volitve, čeprav ji je pred izbruhom afere kazalo, da bo po štirih letih odličnega dela gladko zmagala na volitvah. Zmaga SDS bi bila tako velika, da bi lahko dokončno razgradili vpliv lobijev in omrežij iz ozadja, ki dušijo našo državo. To se seveda ni smelo zgoditi. Strici so potegnili vrvice in zgodila se je Patria, katere namen je bil popolno politično uničenje Janeza Janše in SDS. Če spremljate statistiko lahko ugotovite, da je šlo od leta 2008 samo navzdol. Dolgovi so rasli, gospodarstvo je komaj preživelo, banke so propadale, slovenski davkoplačevalec pa je imel vsak dan manj in manj. Seveda je levica s kohorto svojih zvestih novinarjev, kljub večini v parlamentu, veš čas govorila, da SDS nagaja. In da se zato nič ne premakne. Kako že, če niso imeli večine? No, Patrio so uporabili tudi na volitvah leta 2014, ko so Janeza Janšo tik pred volitvami zaprli. Zmagal je moralist Miro Cerar, ki je državo s svojim mehkim vodenjem še dodatno zavozil. Če Patria ne dobi vsebinskega dialoga, bo služila kot bilka, na katero se bodo sklicevali levičarji še leta. In to na sodišču vedo. Ampak, kot vedno, se bodo skrili za zaprašene dikcije v pravniških učbenikih in kot osli trdili, da je Janši v korist status quo. Sodniki s to odločitvijo ne delajo škode le Janezu Janši, ampak tudi Sloveniji, ki pod vodstvom levičarskih vlad postaja vse bolj podobna Venezueli. S to razliko, da nam še niso uvedli enopartijskega socializma. Aleksander Rant učko • 27 minut nazaj Bistvo vsega je to, da je Janša popljuvan, ne bo se pa mogel pritožiti na EU sodišče. To je bil tudi cilj Udbo-sodstva. V drugačnem primeru bi Janša lahko celo izpadel kot mučenik, kar pa bo Udbo-mafija preprečila !!! V Zlovaniji je skorumpiran neo-pro-komunistično-rdeče-fašistični zločinski režim, ki ima v rokah vse ključne pozicije v državi, še najbolj pa sodstvo !!!! Politiki so itak njegovi (režimski) hlapci, tako kot sodniki, dobro plačani umetniki, novinarji, uredniki .... . Švedi so besni: Dovolj imajo levičarskih lažnivih medijev, hočejo resnico, ki jim jo je povedal policist Springare 10. 2. 2017, 17:31 33 Facebook Twitter Foto: printscreen Policist Peter Springare, ki se je odločil, da na svoji facebook strani objavi, s katerimi zločini se je srečal v tekočem tednu, je naletel na neverjeten odziv. Več kot 160 tisoč Švedov se je v samo dveh dneh odločilo, da ga podpre pri njegovi nameri, da javno razkrije imena in narodnosti vseh osumljencev kriminalnih dejanj, število njegovih podpornikov pa raste iz minute v minuto. Kot je bilo pričakovati: zločine na Švedskem zakrivljajo večinoma migranti, kar je potrdil tudi zapis omenjenega policista. V obdobju “razodetja” je bil Springare prijavljen policiji – prijavil ga je celo njegov delodajalec, pa tudi lokalni mediji in celo mainstream mediji, ki ga obtožujejo, da je rasist. Vendar pa je to ujezilo Švede, ki so v Springareju prepoznali tistega, ki širi resnico, saj si želijo resničnih podatkov, kdo je nevaren njim, njihovi lastnini in življenjem. Saj ne, da tega niso vedeli – ali pa vsaj slutili – že prej, vendar pa zdaj, ko je njihove sume potrdil policist Springare, zahtevajo javno razpravo o migrantih v njihovi državi. Prav tako zahtevajo, da se jim tovrstnih podatkov ne prikriva več. V javni skupini na Facebooku, ki je stopila v bran Springareju, so tudi drugi švedski policisti, pa tudi policisti iz Danske, kjer se srečujejo z enakimi težavami. Švedi o zapisih Petra Springareja pravijo, da je to “gibanje” Nobenega dvoma ni, da je Springare začel na Švedskem trend, ki ga bo tamkajšnja vlada zelo težko prezrla. Nekateri Švedi omenjeno javno skupino na družabnem omrežju Facebook imenujejo že kar “gibanje”, čeprav se mainstream liberalni švedski mediji po svojih najboljših močeh trudijo, da bi pogumnega policista, ki mu je bilo dovolj potvarjanja resničnosti, prikazali kot rasista in nacionalista. Policist Springare je za Švede pravi heroj. Na svojem facebook profilu je objavil fotografijo,koliko oboževalcev ima - ti ga zasipajo tudi z rožami. Foto: facebook Policist Springare je za Švede pravi heroj. Na svoji facebook strani je objavil fotografijo,koliko oboževalcev ima – ti mu pošiljajo tudi rože. Foto: facebook Komaj čakajo: tudi ta petek bo razkril zločince z imeni in narodnostjo Neverjetna podpora švedskega naroda pa je Petru Springareju dala moč, obljubil je, da bo ljudi vsak petek seznanjal s kriminalnimi primeri, s katerimi se je srečal v dneh pred tem, prav tako bo razkril njihova imena in narodnost, poroča Speisa. Danes je torej petek in Švedi nestrpno čakajo njegovo objavo. Marjanca Scheicher Slovenija Franciji predala tri ljudi, tam že obravnavane zaradi terorizma Policija: Opisani primer je bil edini 10. februar 2017 ob 14:27 Ljubljana/Pariz - MMC RTV SLO/STA Na slovenski policiji so potrdili, da so policisti novembra lani izvedli postopek proti trem osebam, ki so bile v Franciji obravnavane zaradi terorizma. To se sicer ne ujema s poročanjem francoskih medijev. Ti so namreč zapisali, da sta bila v Sloveniji aretirana radikalizirana Francoza, ki sta se v Franciji izognila nadzoru zaradi hišnega pripora in sta bila na poti v Sirijo. Pisali so o dveh osebah, ki sta bili na seznamu oseb, ki so pod posebnim nadzorom policije zaradi suma radikalizacije in povezav z džihadizmom. Zato sta se morali redno javljati na krajevni policijski postaji, decembra lani pa jima je po besedah predstavnika tamkajšnjih oblasti Erica Morvana uspelo pobegniti. Prestregli so ju v Sloveniji, so zapisali in dodali, da je naša država pogosto točka postanka za teroriste na poti v Sirijo. Na slovenski policiji so glede neujemanja v poročilu francoskih medijev pojasnili, da je bil spodaj opisani novembrski primer edini, ki je bil obravnavan v Sloveniji. Novembra obravnavali trojico Kot so pojasnili, so v začetku novembra policisti pri opravljanju rednih nalog na potniškem vlaku, ki vozi na relaciji Celje-Rogatec, izvedli postopek ugotavljanja identitete treh potnikov. Niso imeli nobenega potovalnega dokumenta, v postopku pa so navedli, da so državljani Francije. Ker niso imeli dokumentov, so jih privedli v policijske prostore z namenom ugotavljanja istovetnosti. V prvi fazi policijskega postopka so navedli lažne osebne podatke, v postopku pa so navajali tudi različne oziroma neusklajene izjave o namenu nadaljnjega potovanja. Predali so jih francoskim organom Kot so povedali na policiji, so z usklajenim sodelovanjem med slovensko policijo in francoskimi varnostnimi organi potrdili identiteto vseh treh oseb v postopku, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so bile vse tri v Franciji že obravnavane za kazniva dejanja s področja terorizma. V nadaljevanju so francoski pravosodni organi za vse tri osebe posredovali evropske naloge za prijetje in predajo. Po opravljenih zaslišanjih na sodišču v Kopru je preiskovalni sodnik zoper vse tri odredil pripor ter sklep o predaji Franciji. Konec novembra lani so osebe predali francoskim varnostnim organom, so še sporočili s policije. T. H. Krona je doma ostala! Zdaj domuje 62 km vzhodneje 12. februar - srečen datum za slovensko smučanje 13. februar 2017 ob 07:51 St. Moritz - MMC RTV SLO Zlata medalje Ilke Štuhec se je veselila tudi Tina Maze: "Vesela sem, da je krona ostala v Sloveniji. Prva medalja je nekaj posebnega, sploh če je zlata. Vso sezono je konstantna in tudi tu je pokazala vožnje, kot jih vso sezono. Čestitke Ilki." Mazejeva, ki je januarja na Zlati lisici uradno končala kariero, dobro ve, da so svetovna prvenstva in olimpijske igre posebne tekme, saj se je je že skoraj oprijel sloves, da na velikih tekmah pogori, dokler ni na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru s srebrno medaljo v veleslalomu začela izjemen niz osvajanja kolajn na velikih tekmovanjih. Prav danes mineva osem let od te tekme, 12. februar pa je tudi spomin na dan, ko je Tina Maze (2014) postala olimpijska prvakinja v smuku. Za nov presežek, ko je na koledarju 12. februar, je poskrbela Ilka Štuhec in v St. Moritzu postala svetovna prvakinja v smuku. Krona je ostala v Sloveniji, preselila se je le 62 kilometrov vzhodneje - iz Črne v Maribor. Neverjeten dosežek za državo, ki nima prave smukaške proge. Ko je zadonela Zdravljica, jo je na glas prepevala tudi Tina Maze in posnetek objavila na Twitterju: "Himno sem vedno pela z veseljem." V pogovoru za TV Slovenija je Tina Maze povedala, kako težko je odmisliti pomembnost velike tekme: "Velik izziv je priti na svetovno prvenstvo in upravičiti vlogo favoritinje. Ene tekmovalke si želijo preveč, delajo napake, druge ostanejo hladne in jim uspe. Ta igra še posebej pride do izraza v slalomu." 33-letna Mazejeva, dobitnica devetih medalj SP-ja (štirikrat je bila svetovna prvakinja), v St. Moritzu sodeluje z Eurosportom, kjer je prevzela vlogo trenerke - prispevek, ki ga pripravi, ima namreč naslov The Coach: "Delo je kar zahtevno, saj moram konkretno spremljati tekmovalce. Moram biti skoncentrirana in (po tekmi) hitro priti od smučišča do studia. Vloga mi je sicer všeč, posebej zaradi vse tehnologije. Rada delam ta posel. Mogoče mi je le težko postavljati vprašanja, saj vem, kako se smučar počuti, kadar zmaga in kadar ne zmaga. Najtežje mi je postavljati vprašanja, analize so mi bolj všeč." Na vprašanje, ali jo še kdaj prime, da bi tekmovala, je odgovorila: "Ne, ne prime me. Le prvi dan, ko sem se peljala sem, sem si rekla, zakaj ne grem tekmovat, namesto da delam to, kar delam." Spodaj v videopodobi še enkrat podoživite šampionski dan Ilke Štuhec. Bravo Ilka. In bravo Tina. Dve svetovni prvakinji. Kapo dol obema. Kdor bo pa tu iskal dlako v jajcu ( kot npr Sport Billy ), bo pač s tem samo ponosno in brez sramu kazal svoj debilizem, frustracijo in splošno nezadovoljstvo nad vsem v življenju. Jaz sem si ogledal par The Cocah oddaj, pa je res dobra pri analizah voženj. Vid se, da točno ve kaj govori in kje tekmovalci izgubljajo, pridobivajo in zakaj. Zakon. Prvenstvo rešeno! Spet s posameznico, ki trenira s privat ekipo. :) Brez hrvaškega sponzorja ( Ljubljanske mlekarne so v lasti Dukata) bi Ilka težko uspela finančno pokrivati projekt. Mazejeva pa za RTV SLO ne bi nikoli bila dovolj dobra, ali pa bi odletel urednik, če bi jo zaposlili. Tako pač smo. Sem pa izjemno vesel za Ilko, da se je poplačal ves trud in kalvarija s poškodbami. Te so prihajale vedno, ko so jo trenirali v kolektivu trenerjev Smučarske zveze. Čez nekaj let jo bo žal doletela enaka usoda kot vse, ki so pri nas nadpovprečni. Kolektivno pljuvanje. Tako pač smo. Poglejte komentarje po odstopu v kombinacijskem slalomu. . . Srečno vsem, ki garajo. krosnjar: Mislim, da je Ilka pred prodajo LM že imela pogodbo o sponzorsvtu...drugače pa je to francoski sponzor, eden največjih "mlekarjev" na svetu, dukat je tudi njihov. Mimo je bilo samo,ko so kazali Verdnika, kako se je veselil. Kaj on ima poleg Ilkine zmage??!! Grega je njen trener. Norveška deportirala 10.000 migrantov – stopnja kriminala padla na najnižjo raven v zadnjih 14 letih 13. 2. 2017, 5:00 0 Facebook Twitter Foto: Youtube Na Norveškem, predvsem v Oslu, se je stopnja kriminala znižala na najnižjo raven v zadnjih štirinajstih letih. To se je zgodilo po tem, ko so lani iz države izgnali 10.000 migrantov s kriminalno preteklostjo. Norveška stranka za napredek (Fremskrittspartiet) si je prisvojila zasluge za zmanjšanje kriminala. Ta desna stranka je ena od dveh vladajočih strank na Norveškem. Stranka za napredek pa je dejansko odgovorna za izgon migrantov, saj iz njene kvote prihajata tako minister za pravosodje kot minister za migracije. Fremskrittspartiet ima skoraj najstrožjo politiko do migracij od vseh norveških političnih strank. Policija v klasični politično-korektni maniri molči Mestna policija v Oslu pa je sporočila, da ne morejo potrditi povezave med deportacijami in znižanjem stopnje kriminala v prestolnici. Pa vendar ni treba biti jedrski fizik, da vidimo povezavo. Norveška izžene 10.000 migrantov s kriminalno kartoteko, stopnja kriminala se drastično zniža. Norveška ima, tako kot večina skandinavskih držav, težave s politično korektnostjo, kar velja tako za policijo kot v sodstvo. Priporočamo v branje: Švedskega policista, ki je razkril, da zločine počenjajo migranti – in jih poimensko razkril – prijavili policiji zaradi rasizma Kriminalna dejanja migrantov zastajajo na sodiščih, postopki so dolgi, da le ne bi prišlo do morebitnega kršenja pravic migranta. A nekateri imajo dovolj in so začeli izpostavljati ter javno objavljati imena storilcev kaznivih dejanj. Večinoma gre za muslimanske migrante z Bližnjega vzhoda. To je potrdil tudi švedski policist Springare. A. R. Vinko Gorenak: “Mojih” 3085 dni Patrie 13. 2. 2017, 11:04 Ivan Črnkovič, Tone Krkovič in Janez Janša Afera Patria se je formalno začela 01. 09. 2008 s predvajanjem oddaje Resnica o Patrii na finski javni televiziji YLE. Njen formalen zaključek, če ne štejem napovedanih odškodninskih tožb Janeza Janše in soobtoženih, pa se je zgodil 10. 02. 2017 z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS, da je zadeva zastarala. Kar 3085 dni je torej trajala ta neverjetna saga, ki je pustila za seboj velike posledice ne le za Janeza Janšo in soobtožene, temveč tudi za državo. Toda, za vse to je bilo porabljene že tone tiskarske barve in seveda tone papirja, pa tudi kilometre radijskega in filmskega traku, celo tehnologija je tako napredovala, da radijska in televizijska snemanja potekajo na trde diske, ki bi jih ta saga lahko napolnila tudi lepo število. Zato o tem sploh ne bom pisal. Glede na to, da sem bil v tem času dokaj tesen sodelavec Janeza Janše, se me je ta afera tudi osebno dotaknila in prav o tem nameravam pisati. Lokalni gostilničar in njegova sodba Leta 2008 sem, kot je znano, prvič kandidiral za mesto poslanca v Državnem zboru RS. Volilna tekma je potekala dokaj gladko, nikjer v lokalnem okolju nisem imel težav. Ko je zadeva Patria izbruhnila je bilo do volitev natanko tri tedne. Višek volilne tekme torej. Že prvi dan po predvajanju omenjene oddaje na finski televiziji sem zašel v lokalni bife. Najemnik lokala, s katerim se dobro poznam, je bil zvedavo kritičen: “No, kaj pa zdaj…. si videl, kaj je počel tvoj šef?” Kaj naj mu odgovorim, sem si mislil, najbolje nič, deloval mi je prepričan v Janševo krivdo, zato sem mu le odvrnil: “Počakaj … ne sodi prehitro … bomo še videli!” Seveda ga nisem prepričal. Tudi sicer sem v domačem volilnem okolju doživel spontane reakcije ljudi. Saj poznate, kako izgleda pogled neznanca z velikimi očmi, pa govorjenje bližnjemu na uho in seveda sumničavo privoščljivi pogledi. Na volitvah sem sicer bil izvoljen v Državni zbor RS s kar 4.997 glasovi, kar je predstavljalo drugo mesto v volilni enoti. Toda, ali bi brez afere Patria lahko dobil več glasov? Skoraj zagotovo da. Akcija mojega študenta Jureta Rusa Dogodki so si sledili relativno počasi. Toda prišlo je tudi policijsko vabilo na zaslišanje Janeza Janše. Zgodilo se je 02. 07. 2009. V prostore nekdanjega policijskega oddelka v Šentvidu nad Ljubljano je bil vabljen. Podpis kriminalista – Jure Rus. Ta je Janeza Janšo tudi sprejel na vhodu v poslopje, pred katerim je demonstriralo več deset ljudi. Jure Rus je leta 2007 pri meni zagovarjal specialistično nalogo z naslovom “Analiza nekaterih elementov zadovoljstva pri delu – primerjava med Policijsko upravo Ljubljana in izbranima podjetjema”. Pri delu s študenti seveda nikoli ne gledam na politično prepričanje, zato o njem nisem kaj dosti vedel. So mi pa v tistem času, leta 2009, nekateri njegovi sodelavci povedali, da bo svoje delo temeljito opravil, saj gre po političnem prepričanju za izrazitega levičarja. Ne vem ali so mu prav zato zaupali ta primer ali ne. Čas je tekel in tekel. Takrat nisem verjel, da bi lahko prišlo do tožilske obtožnice, kaj šele obsodilne sodbe, vsaj Janeza Janše ne, s tem, kaj so počeli drugi, pa se nisem veliko ukvarjal. Tudi predčasne volitve konec leta 2011 so minile dokaj normalno, sam sem število glasov povečal na skoraj 5.400, stranka SDS pa je dobila precej manj glasov kot smo pričakovali. Zagotovo tudi zato, ker je v zadevi Patria že potekalo sojenje. Moje najslabše predavanje Dnevi in meseci, pa tudi leta so tekli. Bližal se je 05. 06. 2013, dan razglasitve sodbe na okrajnem sodišču. Več sto se nas je zbralo pred Vrhovnim sodiščem RS v Ljubljani. Med njimi tudi mnogi poslanci. Še vedno sem mislil, da obsodilne sodbe ne bo. A naenkrat je nekdo sporočil novico: Janez Janša je obsojen na več kot dvoletno zaporno kazen. Tega skorajda nisem mogel verjeti. Bil je vroč poletni dan in komaj sem prišel do državnega zbora. Čez uro ali dve pa sem imel na fakulteti, kjer predavam, predstavitev referata, katerega vsebina se je nanašala na korupcijo. Prvotno bi ga moral predstaviti moj asistent na fakulteti, a ni mogel, zato sem predstavitev opravil jaz. Samo predstavljate si lahko, kako so se nekateri udeleženci spogledovali, se hihitali in brcali pod mizo z nogami in še kaj. Ne vem, kako sem to predavanje sploh izvedel. Zagotovo je bilo moje najslabše predavanje. Dogodek, o katerem novinarji niso poročali, a so nanj prišli Naslednji pomemben datum je seveda 28. 04. 2014, ko je o zadevi odločalo Višje sodišče v Ljubljani. Nič posebnega se ni dogajalo tisti dan. Tudi potrditev sodbe smo nekako pričakovali. Smo pa imeli nekaj dni za tem na sedežu stranke neko predstavitev prioritet stranke na določenih področjih, med katerimi je bilo tudi pravosodje. Na predstavitvi se je seveda trlo novinarjev, toda o vsebini predstavitve ni poročal nihče. Vsi so želeli vedeti le eno: Ali bo Janez Janša prosil za pomilostitev, odložitev prestajanja zaporne kazni ali kaj podobnega? Še danes se spomnim Janševega odrezavega in odločnega odgovora: “Nikoli nikogar nisem za nič prosil in tudi tokrat ne bom.” Na poti na Dob Ker je Ustavno sodišče RS v nadaljevanju zavrnilo zahtevo za presojo ustavnosti v tem primeru, češ da še ni odločalo vrhovno sodišče in ko je tudi to zavrnilo zahtevo za presojo zakonitosti, smo seveda pričakovali dan nastopa zaporne kazni. To se je zgodilo 20. 06. 2015, torej spet tri tedne pred volitvami v Državni zbor RS. Čustveno nabit dan je bil to. Večina poslancev se nas je zbrala na bencinski črpalki ob avtocesti pri Grosuplju. Ko je mimo zapeljalo Janševo vozilo smo se poslanci priključili v nekakšno kolono. Stotine ljudi nas je pričakalo zlasti na nadvozih cest. Videti je bilo številne transparente v podporo Janši, ljudje so mahali in metali rože. Večina nas pa jih je pozdravljala z lučmi. Napeto je bilo tudi na zborovanju tik pred zaporom na Dobu. Zborovanje je bilo res čustveno, tu in tam se je slišal kakšen ogorčen klic posameznikov novinarjem in snemalcem, češ da so pristranski in nepošteni. To so res radi slišali, le da bi lahko poročali tudi o kakšnem verbalnem napadu na njih. Kar nekajkrat sem moral miriti razgrete posameznike, ki pa so me kar ubogali. Ker smo zborovali tik ob železniški progi, se je vsake toliko časa zaslišal dolg in opominjajoč zvok sirene vlaka, seveda v podporo Janši. Menda so strojevodje to počeli ves čas Janševega zapora. Janeza Janšo smo pospremili povsem do vhoda. Okoli varovalne žične ograje na zunanji strani zapora je bilo veliko pravosodnih policistov. Ne vem, kaj so pričakovali, kakšen napad na zapore ali kaj podobnega. Nič takega se ni zgodilo. Udeleženci zborovanja so se jih sprva bali, toda sam sem na presenečenje enih in drugih odločno pristopil k enemu izmed njih in se z njim rokoval. Ko so to videli ljudje, so se kar množično napotili do njih in jim podarjali nageljčke, ki so jih nosili s seboj. Presenečenje je bilo veliko tako na strani pravosodnih policistov, kot tudi udeležencev zborovanja. Po končanem zborovanju so novinarji tekali za udeleženci zborovanja, zlasti poslanci. Sam sem dal precej kritično izjavo novinarki Saši Lozar iz POP TV, ki pa je seveda nikoli niso predvajali. Sledile so nepoštene volitve v Državni zbor RS, na katerih smo prejeli seveda manj glasov kot bi jih lahko, saj je bil Janez Janša v zaporu. Sam sem prejel le okoli 2.700 glasov, kar je pol manj kot leta 2011. Umazana duša in javna podoba Tudi 15. 10. 2014 je bil prav poseben dan. Janeza Janše so se novi oblastniki z Mirom Cerarjem na čelu na vsak način želeli znebiti iz državnega zbora. Pripravili so prav nesramen predlog sklepa, ki se je glasil takole: “Poslancu Janezu Janši ne glede na obstoj razloga iz tretje alineje prvega odstavka 9. člena Zakona o poslancih (beri, ker je pravnomočno obsojen na zaporno kazen več kot šest mesecev) ne preneha mandat poslanca in lahko opravlja poslansko funkcijo.” Seveda so glasovali proti takšnemu sklepu in Janez Janša bi ostal brez poslanskega mandata, če bi njegov naslednik na mestu poslanca Božo Predalič, poslanski mandat sprejel. Kako hinavsko. Z umazano dušo so hoteli v javnosti zadržati lepo podobo. Protest, ki ga še mediji niso mogli zamolčati Za državno proslavo Dneva samostojnosti in enotnosti leta 2014 v Državnem zboru RS, ko je bil Janez Janša še v zaporu, smo poslanci SDS pripravili veliko presenečenje, ki ga niso mogli spregledati niti mediji, med političnimi veljaki, ki so se proslave udeležili, pa smo povzročili veliko nelagodje. Preko oblek smo si nadeli bele majice, na katerih so bile velike črke, postavili pa smo se tako, da smo med proslavo stali in skupaj tvorili zapis: “Svoboda Janši”. Nosil sem črko v. Na njegovem mestu pa je bil velik napis “Politični zapornik Janez Janša”. Devet proti nič Čas je tekel in tekel, na poslanskem mestu Janeza Janše je bila tablica z napisom “Politični zapornik Janez Janša”. Toda prišel je dolgo pričakovani 20. 04. 2015. Ustavno sodišče RS je odločilo. Vse sodbe v zadevi Patria so razveljavili. Sodba je bila oprta na 28. člen Ustave RS, ki v prvem odstavku pravi: “Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno”. Poenostavljeno povedano, Janezu Janši in soobtoženim ste sodili za nekaj, kar ni kaznivo dejanje. Strahotna klofuta rednemu sodstvu, toda še premala. Ustavno sodišče je namreč zapovedalo novo presojanje zadeve, lahko pa bi zadevo zaključilo. To novico smo pričakovali. V času pričakovanja je potekala neka seja Odbora za notranjo politiko v državnem zboru. Zazvonil mi je telefon, stopil sem iz dvorane in dobil sporočilo: “Devet proti nič”. Torej, vsi ustavni sodniki so si bili enotni. Vstopil sem nazaj v dvorano in ne glede na potek seje glasno zavpil poslancem SDS: “Devet proti nič”. Predsedujoča Lilijana Kozlovič je sicer debelo pogledala in ni reagirala, a vsi v dvorani so vedeli, za kaj gre. Temeljita prenova ali zidanje novega stebra V ponovnem sojenju na prvi stopnji, do katerega nikoli ni prišlo, bi sodnica lahko sledila odločitvi Ustavnega sodišča RS in bi lahko obtožni predlog zaradi neobstoja kaznivega dejanja zavrnila, a tega ni storila, po nekaj mesecih je sporočila, da je zadeva zastarala. Janez Janša se je pritožil tako rekoč v svojo škodo. Trdil je, da zadeva ni zastarala in naj mu sodijo. Najprej so to zavrnili višji sodniki, pred dvema dnevoma pa še vrhovni sodniki, ki so za takšno odločitev potrebovali več kot leto dni. Odločitev je seveda daleč najslabša možna. O zadevi bodo politični tekmeci govorili še leta in leta, v stilu češ “že, že da ni bil obsojen, ampak zadeva je zastarala, kaj pa če je vendarle ….”. Pravosodje kot veja oblasti je tako opravilo neko nalogo, ki so jo imela sodišča po drugi svetovni vojni. Odstranitev političnih konkurentov namreč. No, tista sodišča so bili veliko hitrejša, postopke so končala v nekaj mesecih. Današnja sodišča pa so za vse to potrebovala skoraj osem let ali kar 3085 dni. Če smo po letu 1990 mislili, da se kaj takšnega ne more nikoli več zgoditi, ta primer kaže, da smo se še kako motili. Pravosodje, kot steber oblasti neodvisne in pravne države, bomo morali temeljito popraviti ali pa ga zgraditi na novo. Vinko Gorenak Srce parajoče – je konec ljubezenske zgodbe med levico in delavstvom? 13. 2. 2017, 5:00 0 Facebook Twitter Foto: STA Moderna levica se je pod vplivom kulturnega marksizma popolnoma preobrazila. Medtem ko so včasih po cestah korakali s kladivi oboroženi delavci iz tovarn, lahko danes gledamo horde univerzitetno izobraženih zombijev, ki se mečejo po tleh, kričijo kot zmešani in uničujejo tujo lastnino. Pravzaprav je večina modernih levičarjev mladih liberalcev, ki prihajajo iz srednjega ali višjega sloja. Tudi, če pogledamo retoriko levice, zelo malokrat zaznamo govorjenje o delavskem boju in delavcih. Teme, ki jih pokriva moderna levica, so bolj usmerjene v gejevstvo, lezbištvo, pravice subkultur, manjšin, migrantov, muslimanov, v socialo in podobno. Pa tudi sicer levica nikoli ni naredila kaj dosti za delavce. Bolj kot ne jim je vrgla pesek v oči s kolektivnimi dopusti, “firmskimi” hišicami ob morju in podobnim. Kaj imajo delavci od levih vlad? Danes imajo tudi delavci dostop do spleta in družbenih medijev. Lahko se sami prepričajo, kdo dela v njihovo korist in kdo ne. Moramo pa tudi razumeti, da so delavci tisti, ki delajo v realnem sektorju. V tovarnah, za traki, skladiščih in industriji. In za te ljudi levica ni nikoli naredila nič. Kako pa naj bi? Dušan Semolič, ki naj bi bil glavni borec za pravice delavstva, je že več desetletij na položaju in za to prejema bajno plačo. Delavci, ki ga s članarinami plačujejo, pa imajo od tega – kaj? Manj, kot nič. Vedeti moramo, da prosperiteto za delavca ustvarja ugodno poslovno okolje. Podjetju, ki je konkurenčno na trgu in ima dobre proizvode, je v interesu imeti visoko motivirane delavce. Delavci pa so lahko visoko motivirani, če so za svoje delo pošteno plačani. Poglejte si samo podjetji, kot sta Akrapovič in Pipistrel. Delavci v teh zasebnih podjetjih so visoko izkušeni in dobro plačani. Ne potrebujejo socialnih drobtinic, saj s svojim delom zaslužijo dovolj za to, da so lahko finančno neodvisni od države. Kombinacija uspešnega menedžerja in dobrega delavca pa je enačba za uspeh. In kdo v Sloveniji zastopa ideje prostega trga? Levica? Kje pa. Idejo tržnega liberalizma je vedno zagovarjala desnica. Manj države je bilo vedno geslo desnice. “Živi v skladu s svojimi zmožnostmi” je tudi ena od trditev, ki jo pooseblja desnica. Pa naj se nanaša na posameznika ali državo. Stabilen proračun je prav tako pomemben za državo, kot je za vsako gospodinjstvo. Saj nič nimamo, kje pa naj vzamemo? Težava je v tem, da v Sloveniji preveč ljudi komaj preživi s svojimi mizernimi plačami; 300.000 ljudi pod mejo revščine, upokojenci, ki prejemajo 120 evrov miloščine, delavci, ki se iz meseca v mesec komaj prebijejo z minimalno plačo. To je resničnost, v kateri živimo. Čas pa je, da pogledamo mimo zidov, ki jih vzpostavljajo levičarji, in ugotovimo, zakaj smo na tej točki. Zakaj je Slovenija dežela revežev, brez veselja za prihodnost? Četrt desetletja plenjenja bank, državnih podjetij in večanje javnega sektorja ter prevračanje stroškov na davkoplačevalce botrujejo temu stanju. Kdo pa je ropal banke, kdo je odobraval posojila, kdo je izčrpaval državna podjetja in širil javni sektor? Levica. Pa najsi bo LDS, Zares, SD, Pozitivna Slovenija ali SMC. Maske, za katerimi se skrivajo isti obrazi. Ista mafija. Isti ljudje. Ljudje, ki izkoriščajo delavce, davkoplačevalce in državljane zato, da ostajajo na oblasti. In to jim uspeva. S pomočjo medijev, šolstva, javnega sektorja, sindikatov in predvsem denarja. Razvoj Slovenije bi moral iti v smer vitke javne uprave, poštenega pravosodja in svobodnega gospodarstva. A socialisti tega nočejo, zato se utapljamo v dolgovih, ljudje pa imajo vse manj v denarnicah in na računih, če sploh imajo kaj. Potrebna je sprememba paradigme in delavstvo bo imelo veliko vlogo. Ko bodo delavci spoznali, da s svojim delom, za katerega so obupno slabo plačani, podpirajo javni sektor, režimske medije in politiko, ki zanje ne naredi ničesar, bodo vstali in zahtevali svoje. Še zadnjič vprašam vse slovenske delavce. Kdaj ste imeli boljše plače? V letih od 2004 do 2008 ali v času levičarskih vlad? Upokojenci! Kdaj ste imeli višje pokojnine? V letih od 2004 do 2008 ali v času levičarskih vlad? Kdaj ste šli v trgovino in niste pomislili na ceno, ampak na kakovost hrane, ki jo kupujete? V letih od 2004 do 2008 ali v času levičarskih vlad? Kdaj ste otroku privoščili kakovostna oblačila in kdaj ste si morali oblačila zanje sposojati? V letih od 2004 do 2008 ali v času levičarskih vlad? Odgovorite si sami. Spomin slovenskih volivcev je kratek, obremenjen je z medijsko gonjo proti desnici. A rešitev je preprosta. Če ste v času vlade SDS živeli bolje, volite desno. Za levico ste delavci koristni idioti, za desnico pa ste ljudje. Socialdemokracija (izvorno ime SDS) ima dolgo tradicijo boja za delavstvo. Od izvorne JSDS (Jugoslovanska socialdemokratska stranka) pa do SDS. Delavci niste pozabljeni. Tudi Delavska zveza SDS zastopa in se bori za delavstvo. A največ, kar lahko država naredi za delavca, je, da vzpostavi pogoje za razvoj gospodarstva. Če bo cvetelo gospodarstvo, če bodo menedžerji pravi poslovneži, bodo tudi delavci živeli dobro. Aleksander Rant SlovenijaLjudje Balkanski bojevnik razkriva: “Droge, orožje, umori – to je najmočnejša mafija na svetu!” 11. 2. 2017, 5:00 374 Facebook Twitter Dragan Tošić, Foto: STA “Za takšne zločine pač ne morem biti navadna priča; tukaj so umori, tone kokaina, orožje,” pravi Anastazij Martinčić, ki v urugvajskem zaporu prestaja trinajstletno zaporno kazen zaradi tihotapljenja več kot dveh ton kokaina. “To je najmočnejša mafija na svetu.” V Urugvaju zaprti hrvaški državljan Anastazij Martinčić je oktobra lani na sojenju v zadevi Balkanski bojevnik po eni strani zelo obremenil vse obtožene, po drugi pa o njih ni hotel povedati nič določnega. V Sloveniji zahteva namreč status varovane priče, a je ne dobi. Martinčić se je po videokonferenci oglasil iz urugvajskega zapora, kjer prestaja kazen 13 let in pol zapora zaradi pomoči pri tihotapljenju več kot dveh ton kokaina. Molčal je sedem let Odločil se je, da ne bo več ščitil nikogar, saj je molčal sedem let, vse svoje informacije pa bo povedal tudi pred sodnikom. Spomnimo. Na njegovi jahti Maui, zasidrani v bližini urugvajskega Montevidea, so oktobra 2009 odkrili kar 2171 kilogramov kokaina. Martinčić je dragoceni tovor pred tem dvakrat neuspešno poskušal pretovoriti na čezoceansko ladjo Pirgos. Ta naj bi ga odpeljala do Južnoafriške republike, nato pa bi ga z ladjo za prevoz žita dostavili v Evropo. A na srečo jim je načrte prekrižala policija. Del hudodelske združbe, v kateri je sodeloval Martinčić, naj bi po trditvah tožilstva sestavljali tudi Dragan Tošić, Jakob in Suzana Remškar, Peter Khermayer, Mirzet Lucević, Dragan Beljkaš, Anes Selman, Valter Abramović in Tadej Poljak, ki jim v okviru zadeve Balkanski bojevnik znova sodijo na slovenskem sodišču. Martinčić je pričal po videokonferenci Petega oktobra lani je v zadevi Balkanski bojevnik prek videokonference iz Urugvaja pričal Anastazij Martinčić, ki je bil v isti zadevi v Južni Ameriki obsojen na 13 let zapora in pol. Na konkretna vprašanja sodnice in tožilke ni želel odgovarjati, saj ni dobil zagotovila, da ga zaradi pričanja v Sloveniji ne bodo preganjali. Po njegovem so sicer obtoženi krivi. Martinčić, ki so ga v Urugvaju ujeli na jahti z dvema tonama kokaina, pri čemer naj bi bili sodelovali tudi nekateri obtoženi iz zadeve Balkanski bojevnik, je že na začetku zaslišanja dejal, da lahko o zadevi govori le, če mu sodišče zagotovi status varovane priče oziroma ga zaradi povedanega v Sloveniji ne bodo preganjali. Po njegovih besedah so kazniva dejanja, o katerih naj bi govoril, tesno povezana z nekaterimi drugimi kaznivimi dejanji, zaradi česar se boji, da bo po prihodu v Slovenijo deležen pregona. Eno takih kaznivih dejanj je po njegovih besedah povezano tudi z umorom Miša Vujačića v hotelu Slon leta 2003. Martinčić je sicer hrvaški in italijanski državljan, ki pa je pred odhodom v zapor živel v Sloveniji. Tako sodnica kot tožilka sta mu takrat pojasnili, da mu zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je že bil obsojen, ne morejo znova soditi, vendar je odgovore na vprašanja še naprej bolj ali manj zavračal. V redkih konkretnejših odgovorih je dejal, da obtožene v zadevi Balkanski bojevnik pozna, prav tako podrobno ve, katera kazniva dejanja so zagrešili. Po njegovem gre za osebe, “za katere ves svet ve, da so krive”, dejal pa je tudi, da po vsem tem, kar so naredili, nihče od njih “ne bi smel biti na svobodi niti en dan”. Martinčić je takrat ljubljanski okrožni sodnici Andreji Sedej Grčar, ki vodi vnovično sojenje v primeru Balkanski bojevnik, očital, da mu, s tem ko mu ne želi dati imunitete, želi preprečiti pričanje, s tem pa obtožene osvoboditi. Prav tako je sodnici očital, da je koruptivna, zase pa med drugim dejal, da je nekdanji sodelavec Službe državne varnosti (SDV) oziroma Udbe in podrobno pozna ozadje celotne zadeve. Sodnica toži Martinčića Zaradi Martinčićeve obtožbe o koruptivnosti sodnice Andreje Sedej Grčar je slednja na tožilstvu že sprožila kazenski postopek zoper Martinčića. Kaj se dogaja z omenjeno ovadbo, smo vprašali tudi odgovorne na okrožnem državnem tožilstvu, in sicer smo jih opozorili, da je 15. novembra 2016 Delo med drugim zapisalo: ”Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je generalnemu državnemu tožilcu podalo predlog za določitev drugega krajevno pristojnega državnega tožilstva, ker vsi državni tožilci na tožilstvu v Ljubljani oškodovanko dobro poznamo in je zaradi videza nepristranskosti pri odločanju o kazenski ovadbi po našem mnenju potrebno določiti drugo krajevno pristojno državno tožilstvo. Odločitve generalnega državnega tožilca še ne beležimo,” je pojasnila vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič. “Z odločitvijo generalnega državnega tožilca vas bomo seznanili takoj, ko bo odločitev sprejeta in ko bodo z njo seznanjena ustrezna državna tožilstva,” pa odgovarjajo na vrhovnem državnem tožilstvu. Zato nas je zanimalo: 1. Ali je generalni državni tožilec že podal predlog za določitev drugega krajevno pristojnega državnega tožilstva v zadevi sodnica Andreja Sedej Grčar proti Anastaziju Martinčiću? 2. Če je, nas zanima, kdaj se je to zgodilo in kakšen predolg je podal generalni državni tožilec? Vodja tožilstva, višja državna tožilka Tamara Gregorčič, nam je posredovala naslednji odgovor: “Na podlagi odredbe generalnega državnega tožilca je bila dodeljena v odločanje Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju.” Martinčić je spregovoril za tednik Demokracija Nedavno je Anastazij Martinčić spregovoril tudi za tednik Demokracija in med drugim dejal: “Sodnica mi ni hotela odobriti imunitete. Jaz vem, da so krivi, in imam vse dokaze. Za takšne zločine pač ne morem biti navadna priča; tukaj so umori, tone kokaina, orožje,” je dejal. “Mafija torej,” je bil komentar avtorice teh vrstic. “Prava mafija. Najmočnejša mafija na svetu,” mi potrdi Martinčić, ki v urugvajskem zaporu Libertad (Svoboda, op. p.), ironično, prestaja trinajstletno zaporno kazen zaradi pomoči pri tihotapljenju več kot dveh ton kokaina. Odsedel je že sedem let in pol. Na vprašanje, kakšne so tam razmere, Martinčić odgovori: “To je najslabši zapor na svetu. Samo z denarjem se v redu živi.” Slovenija zanj ni naredila nič, pravi, čeprav so hoteli njegove informacije. “Sodnica hoče krivce spustiti na svobodo in omogočiti, da delajo naprej. Še vedno je vse isto,” potoži zapornik v Urugvaju in potrdi, da ga je sodnica ovadila za žalitev. “Kazni v tem primeru (Balkanski bojevniki, op. p.) bi morale biti maksimalne.” Pa bodo? Bo sodnica to storila? “Bo, ker bo prisiljena zaradi svetovne in evropske javnosti. Jih mora,” pravi Martinčić in doda, da pa je vprašanje, na koliko let jih bo obsodila. “Jih pa mora maksimalno.” Martinčič nam še zaupa, da je “edina priča, in pritiska na ZDA, ker je šla droga med drugim tja. Pa tudi v Italijo, Španijo.” Pravi, da “ima vse dokaze, zato sodnica ne more drugače, kot da ga pokliče in mu da zaščito”. ‘Kaj so vam obljubili, če boste pričali kot skesanec?’ smo ga vprašali. “Hočem samo, da me ne bodo več preganjali v Sloveniji. Če kot priča povem nekaj, v kar sem vmešan in sem to počel v Sloveniji z več osebami, da mi ne bodo sodili,” je jasen Martinčić. “Mene drugo ne interesira, ker nisem pravi skesanec. Hočem biti priča, ker se ne kesam za to, kar sem delal, hočem pa povedati resnico. Da me Slovenija ne more več tožiti.” Martinčić je prepričan, da so ga v Urugvaju zaprli na trinajst let zaporne kazni in pol brez dokaza. “Ne pravim, da nisem kriv. To se še vedno rešuje.” Pravi tudi, da mu “Slovenija noče soditi pošteno. Sodnica hoče soditi meni. Povedal sem, da je sodnica vzela dvajset milijonov ‘mite’ (podkupnine, op. p.), zaradi česar me kazensko preganja. A nič zato. Saj nekaj je morala narediti, saj ni mogla biti tiho, ker bi samo potrdila to,” ponovi Martinčić besede, ki jih je izrekel tudi na videokonferenci. “Sem edina priča, meni pa noče dati zaščite. To je svetovna stvar, to ni več stvar, ki se lahko skrije.” Srbija bo dala Šariću 40 let kazni Iz urugvajskega zapora pa Anastazij Martinčić preko svojih ljudi (podpisan je Klaudio Martinčić) pošilja tudi na roke napisana pisma, v katerih dokazuje, kaj se je dogajalo. Telefonski pogovor z Martinčićem se je nadaljeval: “Sem v kontaktu s Srbijo. Darku Šariću sem zaprl pot, da se brani s svobode. Srbija gre na 40 let in bo dobil 40 let za pranje denarja in 40 let za tihotapljenje droge. Ker mi je dolžan. Bil bi tiho, če bi mi poravnali dolg. Ker pa niso, pa jih bom zaprl, ker drugega ne morem narediti. Povedal bom tudi za heroin, orožje, vse, kar vem,” pravi Martinčić. ‘Se bojite za svoje življenje?’ ga vprašamo. “Ne. Jaz sem takšen tip človeka, da se ne bojim. Sem delal za Udbo in sem vajen tega. (…) Imam vseeno dve fakulteti, sem nekdo na tem svetu. Če ne bi bil tako visoko v teh poslih.” – ‘Kam vse pa seže v Sloveniji Balkanski bojevnik? Kako visoko? V politiko, policijo?’ nas še zanima. “Politika ni tako vmešana. Vmešani so nekateri vplivni ljudje, ki jih hočem imenovati, predvsem iz Hrvaške in Slovenske Istre oziroma Nove Gorice,” našteva Martinčić in doda: “Sodnica uradno ve, kateri so. Ker sem vse overil pri svoji ambasadi in ta je po diplomatski poti, to je uradni postopek, obvestila Slovenijo o teh ljudeh. Obračam se na ameriško ambasado, predsednika Slovenije in vlado Mira Cerarja in tudi ministra za pravosodje. Mora ukrepati glede na to, da se sramoti Slovenija. To ni več interna zadeva,” še pravi Martinčić. “To je najmočnejši kartel. Escobar je bil v plenicah za nas. Tu je orožje, tu so tone kokaina. Samo v Urugvaju je zaseženo dve toni dvesto, petsto kilogramov še v Argentini. Delalo pa se je mesečno dvajset do trideset ton. Escobar ni nikoli delal s takimi količinami. Mehičani in Kolumbijci, če dosežejo 500 kilogramov kokaina, da ga pošljejo v Ameriko. To je vrh.” Zanimalo nas je tudi, od kod pošiljajo drogo v Evropo. “Iz Brazilije, Argentine, Urugvaja, za Severno Ameriko pa iz Čila, ker imajo posebno trgovinsko pogodbo, podpisano z ZDA, in so kontrole manjše.” Slovenija ga bo morala zaščititi Martinčić še pove, da “bo v Srbiji zaščitena priča”. “Slovenija me bo morala zaščititi, ker drugače se bo samo osmešila. Slovenija nekaj ‘petlja’ in hoče zaščititi sebe. Najboljša zaščita je, da me sprejmejo za zaščiteno pričo in da sodi pošteno,” doda. “To so zločini, to niso več samo kriminalna dejanja. Toliko mrtvih.” Martinčić nam še pove, da tudi “v Srbiji poteka ponovitev postopka proti Darku Šariću“. “On je dosti plačal sedanjega premierja Aleksandra Vučića, da ga spusti na svobodo, da se brani s svobode. Po mojih poteh sem to predvidel in sem prišel do ZDA in EU, saj hoče Srbija v EU. Ne more pa spustiti človeka, ki je delal s tonami kokaina in je ubil toliko ljudi. Sedmega novembra (lani, op. p) so, pred par dnevi so ga dokončno ustavili, da ne gre na svobodo.” ‘Koliko časa pa bo še trajal postopek v Srbiji?’ vprašamo Martinčića. “To bo trajalo dolgo, ker gre potem zadeva v Haag in bodo vsi izročeni Haagu za prodajo orožja Srbom na Kosovo, jaz pa sodelujem tudi s pravosodjem na Kosovu. Tako da jih hočem spraviti v Haag in jih počistim. Da v Sloveniji ne bo eno leto niti marihuane na cesti.” Iz enega kilograma trije Martinčič nam zanika, da pozna Mihaela Karnerja. ‘Kaj pa Kemijski inštitut v Ljubljani? Je bil vpleten v te zadeve?’ nas je še zanimalo. “Seveda je. Ker se droga meša. (…) Iz ene kile se dela tri. Iz 2220 kg narediš 6.600 kg. Če je gram kokaina 100 evrov, je to 660 milijonov evrov. Razumete?” nam hiti razlagati Martinčič in ponovi: “So pa vpletene zelo visoke znane osebe iz Nove Gorice, Istre in Pule. Tudi sladkor, v katerem je bil skrit ta kokain, bi moral priti v Luko Koper in jaz sem tudi plačal, skorumpiral sistem v Luki Koper, Luki Reka, Luki Pula, tako da točno vem, kdo in kako je zraven. Ona (sodnica, op. p.) pa jih za zdaj ščiti. Ne bo jih pa mogla dosti ščititi, ker bom to isto povedal na srbskem sodišču in potem bo morala po službeni dolžnosti ukrepati. Ne more jih pa ščititi.” ‘Kdaj vas bodo poklicali?’ Neuradno v roku enega meseca. “Do tega mora priti, ker sem edina priča. Ni druge priče, posebej ne za tako visok kriminal. Zato ker so na svobodi, oni še vedno delajo,” pravi Martinčić in nam potrdi, da gre ‘posel naprej’. “Se ne sramujem tega. Na neki način sem se malo pokesal za svoja dejanja. Sem takšen človek. Sem produkt političnega sistema, tudi ko sem bil še otrok. Živel sem v Sloveniji, v Portorožu. Sem pa hrvaški državljan in ga nisem nikoli menjal zaradi pranja denarja. Če bi bil Slovenec, bi moral prijaviti prihodke tudi v Sloveniji. Hrvaška pa mi omogoča, da če sem hrvaški državljan in ne živim na Hrvaškem, mi ni treba nič prijavljati na Hrvaškem. Tako da sem hrvaško-italijanski državljan. Po očetu, dedku sem Italijan iz okolice Rima. Imam tudi drugo ime in priimek - Anastasio Martini, tako da menjam potni list in sem druga oseba. Potem me pa vodijo kot najhujšega bandita na svetu,” nam še pove Martinčić. “Po eni strani mi pa tudi dobro gre,” se pohvali. V zaporu Libertad opravlja delo nekakšnega redarja. “Tukaj sem redar vsak dan, razen ponedeljka in četrtka, ko sem zaprt. Kadar se pač igraš z ognjem, je to tako. Zaradi tega jaz ne jočem. Jaz sem se odločil že od malega biti bogat in je to moj cilj,” konča svoj pogovor Anastazij Martinčić, ki se je nedavno oglasil tudi za hrvaške medije. Za hrvaške medije “Vodja narkokartela Darko Šarić je od preprodaje kokaina zaslužil milijarde evrov, s katerimi je kupoval volitve, podkupoval politike, sodnike, policiste, carinike, novinarje in druge,” je za hrvaške medije dejal Šarićev nekdanji prijatelj in sodelavec Anastazij Martinčić. Za maščevanje Šariću se je Martinčić odločil tudi zato, ker mu je Šarić dolžan več milijonov evrov. Nekdanji Šarićev sodelavec je med drugim dejal, da so mu za molk dolgo plačevali od 300 do 500 tisoč evrov na vsake dva do tri mesece. Ves čas sta bila tudi v komunikaciji prek Skypa in mailov, Šarić je celo od njega zahteval, naj pred sodiščem potrdi, da mu je posodil 22 milijonov evrov, kar bi ga opralo krivde. “Februarja lansko leto pa mi je dejal, da mu nič več ne pomaga, zato mi je nehal dajati denar,” je rekel obsojeni ‘balkanski bojevnik’ Martinčić za medije. Nekoč je bil uslužbenec luške kapitanije v Pulju, Šarića pa je spoznal sredi devetdesetih prek nekega Makedonca, ki dela za hrvaško tajno službo. Beograjsko specialno sodišče vodi proti Šariću in njegovi skupini postopek za tihotapljenje 5,7 tone kokaina iz Latinske Amerike v Zahodno Evropo in za pranje 22 milijonov evrov. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je novembra 2015 zavrnilo zahtevo za preiskovanje Šarićevih sodelavcev Slobodana Resimića in Brana Goše. Martinčić je tudi za hrvaške medije dejal, da bi moral Šarić 7. novembra 2016 iz pripora, saj je z njegovim denarjem plačal celotno volilno kampanjo sedanjemu premierju Aleksandru Vučiću. Kot je dejal, se je Vučić srečal s Šarićem, ko je bil ta na begu, nato pa se je vrnil v Srbijo in dejal, da ga bodo prijeli. “Le kako je to vedel, če se ni prej z nekom dogovoril?” je rekel in dodal, da so srbske oblasti načrtovale celoten scenarij o dolžini zaporne kazni. Del tega dogovora naj bi bil po njegovih besedah tudi domnevni vodja slovenske združbe balkanskega bojevnika Dragan Tošić. Petra Janša V Maleziji aretirali osumljenko umora polbrata Kim Džong Una Seul: Umor polbrata bi bil nov dokaz brutalnosti severnokorejskega režima 15. februar 2017 ob 08:48, zadnji poseg: 15. februar 2017 ob 11:18 Kuala Lumpur, Seul - MMC RTV SLO Medtem ko v Maleziji še niso potrdili identitete na letališču ubitega Korejca, pa je Južna Koreja potrdila, da je bil ubit polbrat severnokorejskega voditelja Kim Džong Una. "Naša vlada je prepričana, da je bil umorjeni Kim Džong Nam," je dejal Čung Džun Hi, tiskovni predstavnik južnokorejskega ministrstva za združitev, ki je pristojno za odnose med Korejama. Južnokorejska televizija Čosu, ki se je sklicevala na več vladnih virov v Seulu, je v torek poročala, da sta 45-letnega polbrata severnokorejskega voditelja na letališču v Kuala Lumpurju v ponedeljek ubili neznani ženski z zastrupljenimi iglami, ki sta nato pobegnili s taksijem. Medtem so v Maleziji aretirali žensko, ki je osumljena povezave z umorom polbrata severnokorejskega voditelja. Aretirali so jo na letališču v malezijski prestolnici, imela pa naj bi vietnamske dokumente, poroča BBC. Umrl med prevozom v bolnišnico Policija v Maleziji proučuje posnetke varnostnih kamer na letališču, kjer sta ob Namu videni dve ženski. Neimenovani ameriški vladni viri so sicer zatrdili, da sta ga zastrupili severnokorejski agentki. Motiv atentata in identiteti napadalk niso znani. Kim Džong Nam je umrl med prevozom v bolnišnico, pred smrtjo pa naj bi dejal, da je bil napaden s kemičnim razpršilom. "Uslužbencu pri odhodih je povedal, da ga je nekdo od zadaj zgrabil za obraz in ga poškropil z neko tekočino. Prosil je za pomoč in takoj so ga poslali na kliniko na letališču. Takrat je tožil zaradi glavobola in je bil komaj pri zavesti," je pojasnil predstavnik malezijske policije Fadzil Ahmat. Potoval pod imenom Kim Čol Južnokorejski premier in vršilec dolžnosti predsednika Hvang Kjo An je dejal, da če bo ugotovljeno, da je za atentat odgovoren Pjongjang, bo to nova potrditev "brutalnosti in nehumanosti režima Kim Džong Una". Nam je bil napaden, ko se je pripravljal na polet v Macao, kjer je živel večino časa, potem ko je bil leta 2001 izgnan iz Severne Koreje. Kot je med zaslišanjem priznal severnokorejski vohun, ki ga je Južna Koreja zaprla leta 2012, so Nama večkrat skušali ubiti, a ga je varovala Kitajska. Kdo lahko vidi kaj dobrega o S. Koreji ali ncistični Nemčiji in njenemu režimu je navaden.... Škandal brez primere: Kučanov prijatelj, zgodovinar Repe, v Bruslju pod grbom SFRJ o “bratstvu in enakosti med narodi nekdanje Jugoslavije” 15. 2. 2017, 5:00 0 Facebook Twitter Foto: sta Zgodovinar Božo Repe ima v teh dneh dve predavanji v Belgiji – sprva v Bruslju, nato pa še v Gentu. A da bi bila sramota za Slovenijo popolna (in če nas morda kdo ni imel (več) za komunistično državo, bo zdaj zagotovo ob Sloveniji pomislil na to), je v ozadju letaka, ki vabi na prireditev, kar grb SFRJ … Profesor Božo Repe se te dni nahaja v Belgiji, kjer ga čakata dve predavanji – sprva v Bruslju, nato pa še v Gentu. A na letaku, ki vabi na Repetovo predavanje o “bratstvu in in enakosti med narodi nekdanje Jugoslavije skozi zgodovinski pregled”, se v ozadju nahaja kar grb nekdanje SFRJ, kar je naravnost škandalozno. Za piko na i to predavanje pod totalitarnim simbolom plačuje kar Republika Slovenija. Jutri bo Repe predaval v Bruslju, v sredo pa v Gentu. Dogodek sponzorira @vladaRS, na odzadju letaka, ki vabi na dogodek pa Grb SFRJ… pic.twitter.com/3w00DW5zM0 — Rok Tuš (@roktus) February 13, 2017 Na ta škandalozen letak se je že odzval prvak SDS Janez Janša, ki je na Twitterju zapisal: “Ogabno. Stotisoči pobitih v dveh vojnah in po njih, teror in revščina, Repe pa o bratstvu in enotnosti na vaše stroške.” Ogabno. Stotisoči pobitih v dveh vojnah in po njih, terroir in revščina, #Repe pa o bratstvu in enotnosti na vaše stroške https://t.co/pIB6JBolbB — Janez Janša (@JJansaSDS) February 14, 2017 Opomnimo, da imajo razvite in demokratične države prepovedane totalitarne simbole, a smo v Sloveniji od tega še svetlobna leta daleč, če se leta 2017 z njimi ponašamo v Bruslju. Pod simbolom rdeče zvezde je po svetu umrlo 200 milijonov ljudi, v Sloveniji pa je pustila za seboj 600 množičnih povojnih morišč, a z njo še vedno nekateri nekaznovano paradirajo po Sloveniji in zunaj nje kot narodni heroji. Slovenska državna oblast ignorira evropske civilizacijske norme in zakonodajo Glede tega, da so nacionalni organi dolžni preiskovati primere poveličevanja totalitarnih simbolov, pa je jasna komisarka za pravosodne zadeve Vera Jourova. Slovenija je na tem področju najslabša med vsemi tranzicijskimi državami, saj je še vedno močno prisotno poveličevanje nekdanjega komunističnega režima. Še toliko bolj absurdno pa je, da jih komunisti s ponosom “lepijo” na različna vabila in letake, tudi takšne, ki vabijo na prireditve v tujini. Slovenska državna oblast v tem smislu še vedno popolnoma ignorira evropske civilizacijske norme in zakonodajo, da se tovrstne primere kazensko preganja. Evropska poslanka Patricija Šulin je konec lanskega leta v poslanskem vprašanju Evropsko komisijo opozorila, da se v Sloveniji komunistični simboli še vedno uporabljajo na javnih prireditvah in da se po kazenski zakonodaji RS razkazovanje in uporaba komunističnih simbolov še vedno ne štejeta za sovražni govor. Sicer pa se bo Evropska komisija o resničnosti besed poslanke v Evropskem parlamentu Šulinove na lastne oči lahko prepričala te dni na Repetovem predavanju v Bruslju. Evropska komisarka je bila jasna – to je glede totalitarnih simbolov sporočila Sloveniji Komisarka Jourova je Šulinovi sicer odgovorila v imenu Komisije, da so države članice v skladu z okvirnim sklepom dolžne kriminalizirati javno opravičevanje, zanikanje ali grobo zmanjševanje pomena genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, predvsem, ko bi ta dejanja lahko spodbudila nasilje ali sovraštvo. Komisarka je še poudarila, da je “kriminalizacija dejanj, povezanih s poveličevanjem totalitarnih simbolov, v rokah nacionalne zakonodaje, nacionalni organi pa so dolžni preiskovati posamezne primere in ustrezno ukrepati skladno s kazenskim pravom”. A očitno nobena beseda in opozorilo, tudi če je od Evropske komisije, trenutni slovenski oblasti ne zaležeta. Dokaz za to je tudi omenjeni letak, ki vabi na predavanje zloglasnega zgodovinarja Boža Repeta, ki je sicer Kučanov prijatelj še iz osemdesetih let – spoznala sta se, ko je Repe delal kot mladi zgodovinar v Marksističnem centru CK ZKS in pripravljal doktorsko disertacijo o liberalizmu, o Kučanu pa je napisal tudi knjigo … Marjanca Scheicher SlovenijaPolitika Intelektualni nivo učiteljev na Gimnaziji Franceta Prešerna: “P***a ti materina seronja retardiran. J*bale te luknje kolaborantov … !” 16. 2. 2017, 5:00 122 Facebook Twitter Foto: Gimnazija Franceta Prešerna Janševi zapisi nikogar ne pustijo ravnodušnega – a kar je na ‘papir’ izlil učitelj iz Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju, Blaž Mršić, kot odgovor na Janšev tvit, je naravnost škandalozno! Na Janšev zapis o zverinsko pomorjenih, ki ležijo v breznih, se je odzval z besnimi zmerljivkami in kletvicami, za konec pa napisal, “naj se obesi”. Zapis je pod vsakim nivojem in nujen posebne pozornosti, saj je Mršić učitelj zgodovine. Kdo torej uči naše otroke zgodovino?! Prvak SDS in poslanec v Državnem zboru RS Janez Janša se je na Twitterju odzval na nedavno nasilje, ko je Aleš Olovec prek Facebooka prenašal mučenje svojega prijatelja, ki je po tem brutalnem obračunu umrl. Janša je zapisal: “Veliko zgražanja ob nasilju na fb. Tu, kjer zverinsko pomorjeni ležijo po breznih, množični morilci pa v grobnici narodnih herojev. Halo?” Janša je s tvitom opozoril na zgodovinska dejstva in odnos države do zverinsko pomorjenih, ki še vedno ležijo v množičnih moriščih in kljub nenehnim obljubam naše države še vedno niso dostojno pokopani. Po drugi strani pa so množični morilci obravnavani kot nacionalni heroji, vendar pa ima očitno težave s sprejemanjem resnice še kar nekaj Slovencev. Nekateri so namreč zapisali, da “je treba pustiti zgodovino zgodovinarjem”. In se je res oglasil zgodovinar … Tako je Mršić zmerjal slovenskega osamosvojitelja Janeza Janšo Prvaku SDS je namreč obvestilo, ki je bilo objavljeno tudi na Facebooku, poslal učitelj zgodovine na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, Blaž Mršić, ki je pokazal celoten intelektualni razpon. Mršić je namreč zapisal: “Vnaprej se opravičujem vsem, ki imajo hipertenzijo, tahikardijo, hipoglikemijo, ekstrasistole, atrijsko fibrilacijo in navaden prehlad. Naslednje vrstice bodo eksplicitne, blasfemične, vulgarne in prosim, da jih mlajši od 18 let preberejo pod nadzorom staršev ali skrbnika.” In potem je Mršić izlil ves svoj bes v razsežnosti, ki jo premore le on: “PIZDA TI MATERINA SERONJA RETARDIRAN. JEBALE TE LUKNJE KOLABORANTOV, DA TE JEBALE SMRAD ODVRATEN. OBESI SE IN REŠI SVET PRED TVOJIM OGABNIM KSIHTOM IN KOMENTARJI.” Nato je v angleščini še dodal, da se zdaj počuti mnogo bolje. Foto: printscreen Foto: printscreen Ljudje so potem, ko je Blaž Mršić Janševo Facebook stran izkoristil namesto psihiatričnega posveta, nemudoma stopili na stran prvaka SDS. “In takih levuharskih sociopatov kar mrgoli v našem šolstvu … Še pomnite tovariši: “Prosveta naša bo osveta!” Ja, dvatisočsedemnajstega leta smo …” je zapisala uporabnica, drugi pa zahtevajo odgovore ali je učitelj to pisal med službenim časom, na naše stroške, tj. stroške davkoplačevalcev. Blaž Mršić. Foto: Gimnazija Franceta Prešerna v Kranju Blaž Mršić. Foto: Gimnazija Franceta Prešerna v Kranju Vsekakor v slovenskem šolstvu v 21. stoletju ne bi smelo biti prostora za učitelje in profesorje, ki zagovarjajo zločine, še posebej pa velja poudariti, da je Mršić učitelj zgodovine – in kako naj zgodovino predava človek, ki se izraža kot kakšen zadrogiranec, ko mu popušča odmerek? “Lahko je profesor, lahko je doktor, lahko ima vse nazive tega sveta. Le fakultete življenja ni naredil. Kletvice, ki jih spušča, pa tudi vemo, kam sodijo. Spustil se je na raven primitivca in šola, kjer poučuje, bi morala krepko premisliti o njegovem bodočem delu. To je mogoče samo v našem šolstvu,” je zapisal uporabnik Slavko Pipan: Foto: printscreen Foto: printscreen “Starši, zamislite se – vaše otroke vzgaja psihopat” Prav tako se je na Mršićev izpad odzval Janez Janša, ki je zapisal: “POZOR – taki psihopati vzgajajo vaše otroke v Kranju” in dodal, da mora biti po ustavi “javna šola ideološko nevtralna. Starši, ki imate tam (v Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, op. p.) vpisane dijake, zamislite se malo nad tem, da vam otroke vzgaja psihopat, ki javno zagovarja nasilje, celo zločine proti človeštvu. In to z zelo “izbranim” besednjakom. Tudi reakcija vodstva gimnazije je potrebna.” Na spletni strani šole o Mršiću to: Mršić je učitelj zgodovine, sociologije in psihologije, na spletni strani Gimnazije Franceta Prešerna pa je napisano, da “s svojimi velikokrat neortodoksnimi pristopi navdušuje dijake za zgodovino in sociologijo, svet in družbo. Po novem je prevzel še poučevanje psihologije, ki ga je že od nekdaj navduševala in je eden od njegovih izbranih predmetov na fakulteti”. Glede na njegov zapis, ki ga je namenil Janši, enemu od osamosvojiteljev Slovenije, pa se od omenjene gimnazije pričakuje najmanj to, da preveri njegov način podajanja znanja in tudi vsebino, ki jo predava dijakom. Ta zapis nikakor ne sme ostati neopažen Vprašanja v zvezi z Mršićevim zapisom na Facebooku smo poslali tudi vodstvu Gimnazije Franceta Prešerna, natančneje, ravnateljici Mirjam Bizjak. Zanimalo nas je predvsem, ali učitelja podpirajo pri tem zapisu, ali bodo ukrepali in če bodo, kako. Takšen zapis nikakor ne sme ostati neopažen, saj gre za sovražni govor, poln kletvic in zmerljivk. Bizjakova je nemudoma odgovorila, in sicer: “Obžalujemo, da je naš sodelavec v socialnih medijih komuniciral na način, ki ne pritiče javnemu uslužbencu in krnil dobro ime naše šole in ugled učiteljskega stanu. Svoboda izražanja ni absolutna, saj se ne sme odražati skozi govor, ki spodbuja nestrpnost, sovraštvo in izključevanje. Z učiteljem se bomo o neprimernosti njegovega zapisa pogovorili in se z ministrstvom za šolstvo pogovorili o ukrepih in sankcijah, ki so v primeru tovrstnega ravnanja javnega uslužbenca potrebni.” Marjanca Scheicher SlovenijaPolitika Nova24TV gre hudo na živce levičarjem – RTV spet zagrozila s tožbo! 17. 2. 2017, 5:00 78 Facebook Twitter Foto: STA V uredništvu Nova24TV smo prejeli dopis Odvetniške družbe Čeferin, s katerim nas odvetnik Gašper Dernovšek, ki zastopa RTV Slovenija, poziva, naj prenehamo s prenosi sej državnega zbora in njegovih delovnih teles. V nasprotnem primeru bo sledila tožba. RTV je že aprila 2016 naši hiši zagrozil s tožbo, a iz tiste kaše ni bilo nobenega kruha. V dopisu odvetnik piše, da imata Državni zbor RS in RTV Slovenija sklenjeno pogodbo, v kateri piše, da neposredno prenašanje in predvajanje posnetkov drugim medijem ni dovoljeno. Popolnoma pravno nesprejemljivo je, da se dve stranki dogovorita za pogodbo, ki ima negativne učinke za tretje osebe. A to niti ni bistveno. RTV si lasti materialne pravice do posnetkov državnega zbora. Po kateri zakonodaji? RTV ima dolžnost prenašati seje, ne pa ekskluzivne pravice Zakon o medijih in Statut RTV nikjer ne omenjata ekskluzivne pravice nacionalne hiše do prenosov sej državnega zbora ali njegovih delovnih teles. To je le pesek v oči za ljudstvo, zavajanje. V zakonu piše, da ima RTV dolžnost prenašati seje državnega zbora in njegovih delovnih teles. Dolžnost. A žal te dolžnosti ne izpolnjujejo. V preteklosti smo bili že priča mehki cenzuri, ko je RTV namesto za javnost pomembno sejo prenašala drugo, ki se je dogajala ob istem času. zajeta-slika Govorim o komisiji poslanca SDS dr. Anžeta Logarja, ki preiskuje milijardni bančni rop. Na tisti dan sta potekali dve seji in RTV je prenašala drugo, za občo javnost popolnoma nepomembno sejo. Za mnenje smo vprašali tudi nekdanjega predsednika programskega sveta RTV dr. Mitjo Štularja. “Monopola ni ne v statutu, ne v zakonu. RTV je sklenil programsko pogodbo z državnim zborom. A to je stvar RTV in državnega zbora. Menim, da RTV nima možnosti za uveljavljanje nobene ekskluzive,” je dejal Štular. “Drugo bi bilo, če bi vas ven metal državni zbor. Če bi v državnem zboru na primer rekli, da imajo to urejeno z drugo televizijo in da nimate pravic. Da vas preganja RTV, pa menim, da ne zdrži. V aktih, ki so bili sprejeti na državnem nivoju, to ne piše. Nobene ekskluzive ni,” je povedal Štular. Zanimivo je, da se je RTV v grožnji, ki so jo poslali aprila 2016, skliceval na Zakon o medijih in na člen, ki sploh ni več v uporabi. Tokrat te napake niso ponovili. Zdaj se sklicujejo izključno na Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Že aprila pa je za našo televizijo grožnje RTV Slovenija komentiral tudi poslanec SDS in avtor zakona o RTV mag. Branko Grims. “To, kar je naredila RTV Slovenija, je smešno. Zakon jim nalaga, da so to dolžni storiti, pa tega sploh ne opravljajo. Če bi bila kakšna sankcija, bi ta morala biti proti njim. V nobenem primeru ni zakonske podlage, da bi lahko komurkoli odrekli to pravico,” je grozilno pismo takrat komentiral Grims. zajeta-slika2 Komu smo stopili na žulj? Več kot očitno Nova24TV postaja vedno večji trn v peti levičarskim omrežjem iz ozadja. Ne glede na vse zgodbe rumenega tiska, ki našo hišo že od začetka tlačijo v blato, nas bere in gleda iz meseca v mesec več ljudi. Seje državnega zbora prenašamo v celoti, prav tako v celoti prenašamo seje delovnih teles, ki so pomembne za dobrobit slovenskega naroda. Ob interpelacijah smo dogajanje v hramu demokracije tudi komentirali v 15-urnih prenosih. S tem smo realno politiko približali ljudem, izpostavili norosti, ki jih počnejo oblastniki in očitno je gledanost prešla mejo, ko za levičarska omrežja ni več varno, da nam pustijo dihati. zajeta-slika1 Naj za konec omenim še to, da ima tudi Nova24TV dogovor z Državnim zborom RS o prenosu sej. Takšen opomin je zgolj zastraševanje s strani nekoga, ki mu na trgu ni treba zaslužiti centa, saj živi od prisilnega rtv-prispevka. Za 90 milijonov davkoplačevalskega denarja smo deležni cenzure, napadov na določene verske skupnosti in večinoma desne stranke. Deležni smo neokusnih oddaj o teoriji spola, o kulturnem marksizmu in celo risank o aferi Patria. Nova24TV pa se mora trdo boriti za vsak oglaševalski cent. RTV grozi, ker se nekdo iz levega političnega pola boji naše hiše. Temu botrujejo tudi zadnji napadi v rumenem tisku. Zdaj pa je svoje pristavila še RTV, ki bi, če bi bila res servis državljanov, mogla biti samo vesela, da še nekdo osvešča javnost. Za njih gledanost ni pomembna, saj živijo na davkoplačevalski račun. Javni hiši priporočam, da se malce bolj zamisli o svojem poslanstvu in neha izpolnjevati ukaze stričkov, ki jo obvladujejo že vse, odkar je nastala, daljnega leta 1958, v času trdega socializma. Aleksander Rant Z izidom 57. številke Nove revije je bilo konec monopola partijske razlage stvarnosti 17. 2. 2017, 15:42 0 Facebook Twitter Praznujemo 30. obletnico izida znamenite 57. številke Nove revije. Pravzaprav lahko ugotovimo, da je del slovenskih kulturnikov ohranjal svojo “ustvarjalno” avtonomijo tudi v časih totalitarnega enoumja. Po težavah, ki sta jih z režimom imeli predhodnici, Problemi in Perspektive, je v začetku osemdesetih let nastala nova revija, ki je s tem imenom nadaljevala t. i. opozicijsko držo. Režim seveda ni držal križem rok. Spomnimo se samo Pučnikovega zapora v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi druge so zapirali. Tudi kasneje. Vsekakor je sodelovanje pri tako kritični reviji pogumno dejanje. Zato lahko danes izrazimo spoštovanje Jožetu Pučniku, Ivu Urbančiču, Dimitriju Ruplu, Tinetu Hribarju, Niku Grafenauerju, Dragu Jančarju, Jožetu Snoju in vsem, ki so sodelovali pri izjemnem projektu. Prišla je v pravem času 57. številka Nove revije je prišla v pravem času. Tabuji so sredi osemdesetih let začeli padati. Čeprav so v uredništvu v uvodnih vrsticah te znamenite številke poudarjali, da ne prinašajo nove paradigme naroda in da ne gre za novi nacionalni program, ampak le za prispevke. V bistvu pa je šlo ravno za to! Če je imela Partija do tedaj monopol nad percepcijo vprašanja naroda, ki ima seveda močan politični naboj, se je po tem začel vidno razkrajati. Kardelj in sledilci, npr. Janko Pleterski in Rudi Rizman, ki so opredelili narod kot nekaj, kar se pojavi v družbenem razvoju in tudi izgine. Takšno stališče ni več prepričalo niti slovenskih intelektualcev niti vse bolj osveščene slovenske javnosti. Nasprotno, 57. številka pomeni zaton partijske dominacije pri razlaganju družbenih pojavov. Še bolj kot sprememba teoretične paradigme je pomemben politični vidik oziroma posledice: Slovenke in Slovenci so po tem vse bolj verjeli, da se kot narod lahko emancipirajo in se prosto povežejo, s komer koli pač hočejo. Naslednje pomembno sporočilo prispevkov pa je kritika totalitarnega političnega režima. “Sedeminpetdeseta številka” je ponudila drugačno politično platformo – novi obrazec političnih vrednot in načel. Prvenstvo dobijo demokracija, svoboda, človekove pravice in svoboščine, pluralizem in enakost, kar je bilo tuje socializmu. V zahtevah po pluralizmu, tržnemu gospodarstvu, svobodni civilni družbi in zlasti po spoštovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin so se kazale jasne zahteve po novi družbeni in politični ureditvi. Pučnik se je zavzel za suvereno državnost Pučnik se je v svojem prispevku popolnoma jasno zavzel za slovensko “suvereno državnost” in da naj demokracija zamenja totalitarni politični sistem. Za kaj takšnega pa so potrebne politične stranke, je menil. Hribar je v članku z značilnim naslovom Slovenska državnost na novo opredelil Nacijo, kot “presek” države in naroda. Rupel je pel slavo demokraciji, ki da ima sposobnost, da rešuje tudi nacionalna vprašanja. Urbančič je napovedal konec jugoslovanskih unitarističnih iluzij, saj se vendar družba vse bolj diferencira, členi, pluralizira in postaja avtonomna. Grafenauer je v svojem eseju razpravljal o sistemskih razlogih suicida in siceršnji slovenski samodestrukciji, Snoj je problematiziral težave kristjanov, Jančar je pisal o slovenskem eksilu itd. Skratka. To je bil čas velikega zanosa, upanja, a tudi negotovosti. Danes, trideset let po tem, bi lahko zaključili, da smo Slovenke in Slovenci “en srečen narod”, ki se je rešil izpod jugoslovanskega komunističnega imperializma, vzpostavil svojo državo, jo obvaroval z zmago v vojni, koliko toliko moderniziral družbo in politiko. Pridružil se je Evropi, čeprav “Evrope” ni uspel dovolj prenesti domov. Kljub temu, da smo oblikovali v strukturnem smislu neko normalnost – o kateri smo pred 30 leti lahko le sanjali, pa moramo ugotoviti, da si pisci novega slovenskega nacionalnega programa zagotovo niso predstavljali, da bo nekdo, ki je bil politično preganjan v tistih časih – govorim seveda o Janezu Janši, od domala istih ljudi preganjan tudi čez tri desetletja; v povsem drugačnih sistemskih razmerah, ko brez dokazov ne bi smel biti zaprt nihče. Pa je bil, ne kdorsigabodi. Nezakonito je bil zaprt vodja politične opozicije. Nekaj takega bi pričakoval pred 30 leti, ne pa zdaj. Vse to pa seveda ne zmanjšuje vloge, ki jo ima izid številke Nove revije za novejšo slovensko zgodovino. Vsi, ki so sodelovali pri 57. številki Nove revije, so naredili izjemno zgodovinsko delo! Milan Zver Bo zaradi polomije z arbitražo in sramotenja ministra Erjavca padla celotna levosučna politična elita? 23. 1. 2017, 5:00 272 Facebook Twitter Foto: epa Slovenija je v nekdanji skupni državi Jugoslaviji veljala za najbolj ekonomsko in družbeno napredno državo, ki se je kot prva odločila, da se osamosvoji in si tako samostojno tlakuje pot brez vmešavanja Beograda. V mednarodni skupnosti je kmalu postala znana kot geopolitična entiteta, ki se nahaja v Srednji Evropi in ne na Zahodnem Balkanu kot ostale nekdanje republike. Med prvimi je pričela tudi s pristopnimi pogajanji za vstop v EU in si leta 2008 z uspešnim predsedovanjem Svetu EU pridobila velik mednarodni ugled, ki pa ga je sedaj zapravila. Za to je v največji meri odgovoren zunanji minister Erjavec, ki s svojim nediplomatskim obnašanjem škodi interesom Slovenije, kar je bilo še posebej vidno v primeru arbitraže. Za to pa seveda, kot je v tej moralni vladi navada, ni odgovarjal. Da vladna elita v Ljubljani skriva poraz pred Zagrebom, pišejo v Jutranjem listu. Medtem ko se je Hrvaška utapljala v zgrešeni politiki do Bosne in Hercegovine in s problemi v Haagu, je bila Slovenija globoko prepričana, da ima v rokah vse potrebne adute, s katerimi lahko pritisne na Zagreb glede protesta hrvaških deviznih varčevalcev proti nekdanji Ljubljanski banki in glede vprašanja meje v Piranskem zalivu. Slovenija si je zadala jasen cilj, da ne vrne denarja in da dobi čim več morskega teritorija in odprti dostop do morja. Preberite več: KPK nad Karla Erjavca zaradi političnega izsiljevanja. Erjavec: Interpelacijo smo podprli iz vsebinskih razlogov Vprašanje glede meje je priljubljena predvolilna tema Na slovenski in hrvaški strani so poskušali večkrat uskladiti nerešena vprašanja glede meje, do najbolj obetajočega dogovora pa je prišlo leta 2001, ko sta takratna premierja Janez Drnovšek in Ivica Račan podpisala sporazum Drnovšek-Račan, s katerim bi Slovenija dobila 80 odstotkov Piranskega zaliva in zagotovljen dostop do odprtega morja, Hrvaška pa bi obdržala morsko mejo z Italijo. Sporazum je bil potrjen s strani Državnega zbora, ne pa tudi s strani hrvaškega Sabora. Hrvaško nestrinjanje s sporazumom je prispevalo k nadaljevanju političnih sporov, kar je vplivalo na to, da je vprašanje glede meje na morju in kopnem postala zelo priljubljena tema v predvolilnem času. Foto: STA Foto: STA Na Hrvaškem se je zdelo, da je denar hrvaških varčevalcev izgubljen, leta 2005 pa se je soočila z zapleti v pristopnih pogovorih za članstvo v EU. Slovenska diplomacija je v pristopnih dokumentih Hrvaške odkrila zemljevide, na katerih je meja med državama potekala po sredini Piranskega zaliva in protestirala tako, da je takratni minister za zunanje zadeve v odhodu Dimitrij Rupel blokiral hrvaške pogovore v več poglavjih, vse dokler ne bodo izvzeti sporni dokumenti. Slovenija je tako še naprej računala na svojo politično in ekonomsko premoč. Tajkuni in prevzemi so pričeli ekonomsko slabiti Slovenijo V času tranzicije so se v Sloveniji razpasli številni tajkuni, kar je vplivalo na to, da je državo v veliki meri obvladoval gradbeni lobi, ki si je na račun države polnil denarnico. Ko pa se je zgodil še dodal finančni polom mariborske nadškofije, je pričela Slovenija izgubljati ekonomski primat. Prav tako je počasi pričela izgubljati politično prednost in pozornost s strani EU glede reševanja meje med državama. Ivan Zidar (foto: STA). Ivan Zidar (foto: STA). Prevzeli so nam slovenska podjetja, hrvaški varčevalci v NLB dobili tožbo na ESČP Ko je bil leta 2009 podpisan sporazum s strani Jadranke Kosor in Boruta Pahorja, ki je predvidel začetek arbitražnega postopka, ki bi prispeval k reševanju mejnega vprašanja s pomočjo arbitražnega sodišča, je za slovensko državo sledil niz novih udarcev s prevzemi: skupina Atlantic je kupila Drogo Kolinsko, Agrokor prevzel Mercator, Podravka pa je postala lastnica Žita. Tako so trije dragulji iz slovenske krone padli v hrvaške roke. Slovenija je nato doživela še končni udarec, ko je izgubila na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je naši državi naložilo poplačilo neplačanih deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH v znesku 103 milijone evrov. Foto: STA Foto: STA Prisluškovalna afera ogrozila arbitražo Gromozanski neuspeh slovenske države pa se je zgodil, ko je prišlo do prisluškovalne afere pri arbitraži, ko so Hrvati objavili prisluhe pogovorov med slovensko agentko Simono Drenik in našim arbitrom Jernejem Sekolcem na sodišču, kjer ji je ta povedal, da bo Slovenija ohranila dostop do odprtega morja. Hrvaška je po tem takoj pričela z umikom iz arbitražnega sporazuma, češ da Slovenija goljufa. Zagreb je z arbitražnim sodiščem prekinil vse stike, afera pa je vplivala na odstop obeh vpletenih in pričela se je nova saga z iskanjem naslednjega slovenskega arbitra. Po tem, ko smo že imenovali neodvisnega strokovnjaka, predsednika meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama, je ta po petih dneh odstopil in njegovo mesto je nato zasedel Rolf Einar Fife. Ministra pogosto opisujejo kot nekompetentnega V tej aferi glavno vlogo igra Karl Erjavec, tako imenovan slovenski večni minister, ki od leta 2004 zaseda ministrske stolčke: od obrambnega, okoljskega in zunanjega ministra. Ne samo da ga slovenski mediji opisujejo kot nekompetentnega, hrvaški Jutranji list poroča, da se podobno o njem govori tudi v bruseljskih krogih. Erjavec je predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), glasovi katere so vedno potrebni, da lahko desna ali leva opcija oblikuje večino v Državnem zboru, na problematičnost le-te pa je kritično opozoril tudi prvak največje opozicijske stranke Janez Janša. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec Foto: STA Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec (foto: STA). Arbitražo ogrozil že pred prisluškovalno afero Erjavec se je zaradi občutka moči na slovenskem političnem parketu navadil izrekanja všečnih in populističnih izjav in praznih obljub, ki jih daje svojim volivcem glede višanja pokojnin. Med drugim je slovenskim upokojencem obljubljal pokojnine v znesku tisoč evrov, vidimo pa lahko, da je realnost popolnoma drugačna, saj le-ta nekaterim ne omogoča dostojnega življenja. V vladi Mira Cerarja je dosegel povišico zgolj dveh evrov za slovenske upokojence. Poleg tega je spomladi 2015 v svojem znamenitem slogu dvakrat izjavil, da je prepričan, da bo Slovenija z arbitražo pridobila tisto, kar hoče, torej dostop do odprtega morja in dve tretjini Piranskega zaliva. Do podobnega greha pa je prišlo že leta 2006, ko je Slovenija razkrila, da nemška obveščevalna služba iz Ljubljane nadzira celoten Balkan, pri čemer je bil njihov glavni cilj sledenje srbskim haaškim obtožencem Radovanu Karadžiću in Ratku Mladiću. Povsem jasno je, da takšne vrste hvalisanja resne države na Zahodu nikakor niso mogle prezreti. Ni presenečenje, da so nepremišljene besede zunanjega ministra izvale burno reakcijo Zagreba, s čimer je arbitražo ogrozil, še preden je v javnost pricurljal posnetek med Simono Drenik in Jernejem Sekolcem. Naš zunanji minister brezglavo grozi in se ne ozira na posledice Erjavec pa še naprej pridno opravičuje svoj ugled, ki si ga je v javnosti ustvaril, saj je prejšnji teden izjavil, da če Hrvaška ne bo spoštovala razsodbe arbitražnega sodišča, bo Slovenija pričela oteževati prehod turistov na Hrvaško, predvsem Avstrijcev in Nemcev, ki v največjem številu prihajajo tja. Takšne izjave si zunanji minister države članice EU ne bi smel dovoliti pod nobenim pogojem, saj bi s tem Slovenija ogrozila prosti pretok ljudi, ki predstavlja eno izmed temeljnih svoboščin EU, pa morajo spoštovati prav vse države članice, pri čemer Slovenija ne more biti nikakršna izjema. Foto: STA Foto: STA Arbitražni postopek bi se moral zaključiti že sredi leta, vendar zaradi zapletov ni tako. Hrvaški mediji poročajo, kako se v Sloveniji razglaša, da postopek teče dalje in da ga bo morala hrvaška vlada sprejeti, kar so Hrvati označili kot laž. Kakorkoli, Erjavec se zaveda, da je njegova glava na pladnju, kajti njegov padec bi najverjetneje za seboj potegnil tudi padec vlade. Nove volitve bi lahko prinesle povratek Janeza Janše, kateremu ankete napovedujejo zmago. Če bi prišlo do tega, da bi arbitražni sporazum izzvenel ravno v času predsedniških volitev, bi to lahko ogrozilo ponovno izvolitev Boruta Pahorja, podpisnika arbitražnega sporazuma Pahor-Kosor, za mesto predsednika države, kajti za morebiten neuspeh bo v prvi vrsti odgovorna slovenska politična elita in nihče drug, ocenjujejo politično situacijo v Sloveniji na Hrvaškem. N. Ž. Pesnik in revolucionar Ernesto Cardenal: Ne bom zapustil Nikaragve Pesnik, duhovnik in borec za svobodo 17. februar 2017 ob 19:36 Managua - MMC RTV SLO Kljub napovedi, da bo zaradi političnega pregona zapustil svojo domovino Nikaragvo in odšel v izgnanstvo, se je eden največjih še živečih pesnikov, ki ustvarjajo v španskem jeziku, Ernesto Cardenal odločil drugače. Ernesto Cardenal (1925), med drugim tudi oster kritik predsednika Nikaragve Daniela Ortege, je na svojem profilu na enem izmed družabnih omrežij nedavno zapisal, da živi v diktaturi in da ga politično preganjajo. Cardenalov prijatelj Bosco Centeno je nato v sredo naznanil, da pesnik načrtuje odhod iz Nikaragve in tako naj bi razmišljal o pridobitvi azila v Nemčiji, Mehiki, Čilu ali Španiji. "Ne bom plačeval za nekaj, česar nisem zakrivil" Vendar si je ta očitno premislil, saj je za nemško tiskovno agencijo DPA dan kasneje dejal, da ne bo zapustil Nikaragve, rekoč: "Ne bom plačeval za nekaj, česar nisem zakrivil." Nekdanja podpredsednica inštituta za turizem Nubia Arcia Mayorga ga toži za 17.222 milijonov nikaragovskih kordob (približno 757.000 evrov) odškodnine, s čimer je tamkajšnje pravosodje prejšnji teden znova odprlo primer, ki sega v 80. leta minulega stoletja. Jabolko njunega spora je poslopje, ki se nahaja na enem od skupine otokov Solentiname, ležečih v južnem delu jezera Nikaragva, kjer je pesnik ustanovil skupnost, v kateri so ustvarjali ljudski umetniki. Razcvet umetnosti in opismenjevanje kmetov V osnovi gre za razhajanje v njunem razumevanju preteklega upravljanja razvojne agencije otočja, pod katero spada tudi dotično poslopje današnjega hotela. Cardenal je bil namreč med letoma 1979 in 1988 minister za kulturo. V tem času je v svojo domovino pripeljal veliko mislecev svetovnega kova, ki so javno podpirali revolucijo, s katero je Nikaragvo zajel tudi pravcati razcvet umetnosti. Funkcijo ministra za kulturo je nastopil po zmagi t. i. sandinistov in pod njegovim ministrovanjem so začeli tudi množično opismenjevati revne nikaragovske kmete. Sicer pa je v burno politično življenje v svoji domovini - in pravzaprav v celotni Srednji Ameriki - bil vpleten vse od 60. let dalje. Njegovo prepričanje je, da sta poezija in umetnost tesno povezani s politiko: svoje pesmi je tako uporabljal kot protest proti diktaturi dinastije Somoza. Ernesto Cardenal je študiral filozofijo in književnost v Ciudadu de Mexicu in New Yorku, kasneje še teologijo. V ZDA je nekaj časa preživel tudi v trapističnem samostanu, ki ga je vodil Thomas Merton. Tam je bil leta 1965 posvečen v duhovnika, z leti pa je obveljal za teologa osvoboditve. Zaradi dejstva, da je bil kot teolog vpleten v revolucijo, ga je leta 1983 tedanji papež Janez Pavel II. javno okaral. In tudi sicer je 92-letnik kritičen do nekdanjih revolucionarjev, med katerimi je prav tako aktualni nikaragovski predsednik Ortega. Očita jim, da so se odpovedali načelom revolucije in se prodali kapitalu. Leta 2012 je za časnik Delo dejal: "Velik del nekdanjih voditeljev se je skorumpiral, sam pa še naprej ostajam na strani revežev." Cardenal v naših logih in v našem jeziku Leta 2014 se je mudil v nemško govorečem okolju in se prvič ustavil tudi v slovenski prestolnici. Takrat je poleg svojih že znanih pesmih bral tudi nove, prevedene posebej za to priložnost. Sicer pa ima za seboj vrsto pesniških zbirk in knjig spominov, leta 2005 je bil tudi nominiran za Nobelovo nagrado. Leta 1986 je v slovenskem prevodu Nika Koširja izšla knjiga Psalmi, leta 1997 pa so v prevodu Cirila Berglesa z naslovom Pomlad, ki diši po Nikaragvi izšle njegove izbrane pesmi. Univerza v Wuppertalu v Nemčiji je nedavno naznanila, da bo na začetku prihodnjega meseca Ernestu Cardenalu podelila častni doktorat, kot priznanje za njegov prispevek k svetovni literaturi in njegovo zavezanost k izmenjavi med Nemčijo in Nikaragvo. P. G. Pahor: Slovenija ne sme izgubiti močne proevropske in prozahodne identitete Predsednik republike v Münchnu na varnostni konferenci 17. februar 2017 ob 20:24 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik republike je na varnostni konferenci v Münchnu poudaril, da Slovenija velja za proevropsko državo, kar je ključnega pomena za naše prihodnje mesto v evroatlantskih povezavah. Po mnenju Pahorja mora Slovenija ostati država, ki se zaveda odgovornosti za svojo lastno stabilnost in varnost, a jo obenem umešča v kontekst skupnih naporov. Ob tem je poudaril, da njegovi sogovorniki na konferenci Slovenijo vidijo kot jasno proevropsko državo, kot državo, ki v zvezi Nato vidi močno sidro varnosti, a se zaveda tudi svoje odgovornosti za politično in gospodarsko stabilnost. O oceni varnostnih razmer po svojem nedavnem obisku v Rusiji in Ukrajini je predsednik republike ocenil, da je na strani tistih, ki verjamejo v krepitev miru, sodelovanja in poglobitve vsestranskih odnosov, še vedno veliko več argumentov in moči, kot na strani tistih, ki menijo, da so konflikti neizogibni. "Na koncu se mi zdi, da bomo vendarle zmagali tisti, ki imamo vero v skupnost in ne v delitve," je še dejal slovenski predsednik. Podrobneje o varnostni konferenci v Münchnu: "Nemška obrambna ministrica ZDA svari pred neupoštevanjem zaveznikov" Na vprašanje, ali se je ob robu konference pogovarjal tudi s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, je Pahor odgovoril, da sta se pogovarjala o morebitnem skorajšnjem dvostranskem srečanju, ki bi lahko potekalo še ta mesec. "Vedno sem verjel v to, da je tako za Slovenijo kot za Hrvaško koristno, če tudi v času, ko prihaja do nekih razhajanj, državi sodelujeta. Sem velik zagovornik vere v sodelovanje tudi v času, ko se, zlasti zaradi kakšnih problemov, poruši zaupanje," je sklenil Pahor. L. L. Migranti, begunci, whatever! 14. 2. 2017, 5:00 65 Facebook Twitter Lucija Šikovec Ušaj Ko sem se poleti 2015 trudila z dokazovanjem, da več tisoč dobro rejenih moških, ki kar naenkrat prihajajo v Evropo, ni humanitarni problem, temveč vojna brez napovedi, brez logističnega zaledja, če odštejemo najmodernejše telefone, sem bila v razmišljanjih dokaj osamljena. Kar naenkrat naj bi šlo za begunce iz Sirije, visoko izobražene, ki bežijo pred grozodejstvi takšnih ali drugačnih upornikov. Spominjam se, da sem napisala tvit “Arabska pomlad pomeni zimo za Evropo” in name so se vsule žaljivke, grožnje s posilstvi, rezanjem glave, vse od t. i. leve inteligence. Potem so se začeli dogajati teroristični napadi, pri prvih so ljudje še hrabro stali v prvih vrstah povork z napisi, da ne bodo spremenili svojega življenja, da so napadi na Charlie Hebdo napadi na evropski način življenja, napadi na Bataclan enako, Nica, Köln, Bruselj, mačete, posilstva, umori duhovnikov … Kar naenkrat so prenehale procesije plišastih medvedkov, vsak je bil srečen, da on ni ne Charlie, ne Bataclan, ne ženska v Kölnu, ne … Če med žrtvami ni bilo Slovenca, je zunanji minister z veseljem sporočil, Slovenci smo varni, zapečkarji, na obrazu nam piše, da smo na njihovi strani. Turisti, ki so zbežali iz Tunizije, Egipta in Grčije, bodo pač več trošili doma, eno z drugim, škode ni. Ilegalce, kjer so vsi rojeni istega dne, so prevažali tudi politiki in prek TW in FB pozivali, naj se jim pridružijo drugi. Evropa ni samo klecnila, Merklova je preklicala Dublinsko konvencijo, evropski poslanci so zadovoljni, da se je cena mobilne telefonije znižala, družno so napadali Madžare, Poljake, Slovake, Čehe … Spomnila sem se kazenskega postopka, 40 ilegalcev so pripeljali preko Kolpe, vsem je bilo ime Ali Baba, vsi so bili rojeni 1. 1. in nihče ni vedel, od kod je. Vendar, takrat smo bili še država, prevozniki so bili kaznovani, odvetniki smo bili velikokrat na obravnavah, ali v Novem mestu ali v Kopru. Kar naenkrat je bilo tovrstnih obravnav konec, ilegalnih prehodov preko državne meje kot da ni bilo več, Kazenski zakonik pa se ni spremenil. Torej je prišla politična odločitev, da se tega kaznivega dejanja ne preganja več. “Islam bo zmagal” Sosed v Rogaški Slatini me je opomnil, da imamo v hiši prijavljenih 6 sirskih državljanov. Kje so, ni vedel nihče v hiši. Mi pa smo ugotovili, da imamo “sostanovalce”, ko je poštar na nabiralnike odložil sporočila o dodelitvi davčnih številk. Torej je zadeva šla po neki utečeni poti, občina je lastnica nekaterih stanovanj v hiši, nekdo je dal soglasje za prijavo ljudi – senc, ki so dobili davčne številke. Kasneje, ali pred tem, tudi potni list, prepričana sem v to! In to je bilo kar nekaj časa pred letom 2015, mogoče 2013. Koliko hiš po Sloveniji je imelo prijavljene tujce z blagoslovom državnih ali občinskih uradnikov? Koliko denarja se je uradnikom steklo v žepe? Ste opazili, da se je kljub zaklinjanju vaš način življenja spremenil? Letos so nam voščili namesto Vesele Božične praznike samo še Vesele praznike, ko vstopate v stavbe, ki naj bi bile pomembne, ste pregledani od glave do nog, ko greste na letalo je najbolje, da že zunaj sezujete čevlje, moški držijo hlače, ker morajo odložiti pasove, tekočine ne smete imeti pri sebi, ko stojite pred umetninami v Italiji, poleg vas stoji vojak s puško, ko hodite po ulicah, je že dobra tretjina žensk v rutah … Napisi, da bo islam zmagal, se pojavljajo dnevno! In vi še vedno mislite, da niste spremenili načina življenja? Dejansko pa nisem nameravala pisati o tem, temveč o nečem diametralno nasprotnem Pred dnevom ali dvema sem gledala reševanje migrantov v Italiji. Zaviti v folijo, kot kinder jajčki, bi lahko bili smešni, vendar … Bil je posnetek, zrel moški, mogoče celo lep po njihovih merilih, v njegovih očeh pa popoln obup. Ne strah, brezup. Čutila sem, da je žrtev, žrtev zločincev, ki se imenujejo humanitarci, žrtev Angele Merkel in EU-komisije, žrtev kapitala in kriminala. Premestili ga bodo v begunsko taborišče, dali mu bodo hrano, obleko, potem ga bodo premeščali drugam in drugam. Lahko bo eden tistih, ki bo po različnih kleteh opravljal delo za to, da bo odplačal pot, žrtev vseh obljub, ki jih je prav Nemčija tako radodarno delila. Ga bodo premestili na Sever, brez znanja jezika, ponižanega moškega, ki bi moral imeti dom, družino in otroke, za katere bi skrbel? Mu bodo dali socialno podporo, s katero se bo bes domačinov samo še povečal. Kdo se igra z njimi? Kdo se igra z nami? Se vsi ti prostovoljci, »no borders« ništrc, zavedajo, da sodelujejo pri enem največjih zločinov v zgodovini človeštva? Da sodelujejo pri jemanju domovine tisočim, stotisočim, milijonom? Se zavedajo, da so imeli ti ljudje dom, verjetno žene, otroke, starše, prijatelje … Da so jim s to t. i. pomočjo uničili življenje. Vsak narod si mora priboriti državo, potrebuje izobrazbo, potrebuje občutek pripadnosti. Komu pripadajo stotisoči, ki v znak protesta, ker tukaj niso doma, molijo sredi ceste? Ste slišali za kormorane? Gotovo ste, tujerodne živali, ki bodo uničile ribji zarod v slovenskih rekah, ali za japonski dresnik, ki uničuje avtohtone rastline. Vi vsi, ki prisegate na Darwinovo teorijo, ste se kaj naučili iz nje??? Resnično, lažna humanost je dosti bolj zavržna, kot odkrito nasprotovanje. In za to gre, za lažno humanost, za katero si ne vzamete niti pet minut časa, da bi o njej razmislili, preden se z njo trkate po prsih. Koliko poštenja je v tem, da ljudi vzpodbujate, da zapuščajo domove, namesto da bi si jih obnavljali? Ko vas nehajo snemati kamere in ko ste razdelili pakirano hrano, greste verjetno domov, zadovoljni, ker ste se uprli tistim, ki menimo, da to ni prav. Jutri se boste verjetno hvalili s pomočjo, čez mesec ali dva pa bo le še avantura, ki ste ji bili priča. Kaj se je zgodilo s temi t. i. prebežniki? Je kdo v besu, ker ta svet, kjer je, ni po njegovi meri, komu odsekal glavo, se razstrelil, pretepel žensko, jo posilil, ker se mu je “nudila”? To vas ne zanima, verjetno vas bolj zanima, ali bo grmiček, ki ste ga iz enega dela presadili v drugi del vrta, preživel, ali lončnica, ki je po dveh letih zdaj pred drugim oknom. V resnici vas ti ljudje prav nič ne zanimajo. Ker, če bi vas, bi šli tja, od koder prihajajo. Prodajali bi jim, da je prepovedano izkoriščanje človeka po človeku, da so ženske enakopravne moškim, da imajo pravico do kontracepcije, pravico do splava, da so “gospodarice” svojega telesa, da imajo istospolni vsaj toliko pravic kot heterospolni, da smrtna kazen ni primerna, da imajo ljudje še druge pravice … Ampak ne, vi jim tega ne boste šli predavat! Nasprotno, niti tukaj jim tega po azilnih domovih ne boste predavali. Ne, spet smo na vrsti mi, da nam govorite, da nismo enaki, ampak, da moramo sprejemati drugačnost, da religija – islam ni opij za ljudstvo itd. Verjetno ne veste, da smo v devetdesetih letih zbirali vodo za meščane Dubrovnika, nismo jim organizirali prevozov po Evropi, pa bi se lažje vživeli, kot se bodo ti kadarkoli. Poglejte vase, poglejte svoje obraze in se vprašajte, kdo vas je izkoristil za uničenje narodov, ker ta pot vodi v uničenje, tako prihajajočih kot tudi nas, staroselcev. Če ne boste našli odgovora, je seveda težava v vas samih. Lucija Ušaj Šikovec SlovenijaLjudje Novinarji RTV, sodniki, tožilci: Razkrivamo imena oseb, ki jih za “pretekle zasluge” plačuje minister za pravosodje Goran Klemenčič 18. 2. 2017, 5:00 45 Facebook Twitter Foto: Nova24TV. Igor E. Bergant je eden številnih družbeno-političnih delavcev, ki so na plačilni listi Klemenčičevega pravosodnega ministrstva. Navadili smo se že, da so znani slovenski družbenopolitični delavci, ki pripadajo pravi politični opciji, za svoj prispevek k vzdrževanju trenutne oblasti dobro plačani. Ponavadi jim oblastniki namenijo dobre službe v javni upravi, a to še ni dovolj; številni na račun davkoplačevalcev še dodatno služijo s svetovalnimi in avtorskimi pogodbami. Poceni zaslužen denar na državne stroške ni tuj vplivnežem, kot sta denimo novinar Televizije Slovenija Igor E. Bergant in njegova žena Vesna Rakočević Bergant, sicer višja sodnica. Na seznamu prejemnikov, ki ga objavljamo v nadaljevanju, se je znašla tudi vrhovna sodnica Nina Betteto, javnosti bolj znana kot kršiteljica človekovih pravic in tesna sodelavka zloglasnega Branka Masleše. Javno dostopni podatki o seznamu takšnih svetovalnih pogodb na ministrstvih, organih v sestavi in v vladnih službah so sicer zaradi “počasnega dela” uradnikov trenutno dostopni do leta 2015, medtem ko na novejše podatke v uredništvu še čakamo. Da so med sklenitelji svetovalnih pogodb z vladnimi službami celo novinarji javne televizije, ki vodijo dnevna poročila, vsekakor priča o nasprotju interesov. Voditelj večerne informativne oddaje Odmevi na Televiziji Slovenija, Igor E. Bergant, sodeč po javno dostopnih podatkih, občasno sodeluje z ministrstvom za pravosodje. Zakaj je novinar s strani ministrstva plačan za svojo pomoč v Civilnopravni sodniški šoli (nagrada v višini 391,02 evra) in zakaj je ministrstvo ravno njega najelo kot svetovalca za strokovno usposabljanje za vodstveno funkcijo (548,34 evra), ni povsem jasno. Bi pa to delno lahko razložile njegove povezave z ministrstvom, saj je njegova partnerka Vesna Rakočević Bergant zaposlena kot višja sodnica. Preberite še: Nova24TV gre hudo na živce levičarjem – RTV spet zagrozila s tožbo! Plača višje sodnice v Sloveniji znaša vsaj dobrih 3.000 evrov mesečno, vseeno pa nekatere slovenske sodnice, kot je tudi Vesna Rakočević Bergant, za pravosodno ministrstvo opravljajo še dodatna svetovalna dela z visokimi zneski. Sodeč po javno dostopnih podatkih je tako Rakočević Bergantova leta 2014 s svetovalnimi pogodbami zaslužila skoraj 3 tisoč evrov, leta 2015 pa še nekaj manj kot tisoč evrov državnega denarja. Bergant na plačilni listi treh ministrstev in Jankovićeve MOL Lahko se vprašamo, kako lahko Igor E. Bergant nevtralno opravlja svoje novinarsko delo, če je na plačilni listi zdajšnje Vlade RS? Kako bi sploh lahko prišel do takšne svetovalne pogodbe s pravosodnim ministrstvom, ne da bi mu jo s svojimi vplivi priskrbela njegova partnerka? Bergant, ki ima samostojno podjetje od septembra leta 2014, v katerem ima kot primarno dejavnost prijavljeno “Drugo informiranje”, je denimo lani sodeloval tudi z ministrstvom za zdravje in dobil plačanih 600 evrov, pa tudi z ministrstvom za zunanje zadeve, kateremu je nato izstavil račun za 500 evrov. Še bolje ga je plačala Jankovićeva Mestna občina Ljubljana (MOL), prek katere je Bergant zaslužil 2.500 evrov. S svetovalnimi pogodbami na pravosodnem ministrstvu pa zelo dobro služi tudi podpredsednica slovenskega vrhovnega sodišča Nina Betetto, ki je leta 2015 zaslužila skoraj štiri tisoč evrov z vodenjem različnih izobraževanj in mediatorstvom. Vodila je tudi Civilnopravno sodniško šolo v Portorožu. To je praktično pol manj v primerjavi z letom poprej, ko je z različnimi izobraževalnimi seminarji zaslužila kar 7.500 evrov. Na seznamu tudi Andrej Ferlinc, Damijan Florjančič, Vlasta Nussdorfer … Na seznamu je tudi tožilec v zadevi Patria, Andrej Ferlinc. Čeprav je dodatno zaslužil le okrog 1.800 evrov, pa se lahko vprašamo, zakaj neki mu je ministrstvo plačalo 150 evrov samo zato, da je sodeloval na okrogli mizi na Dnevnih slovenskega sodstva? Naj spomnimo. Ferlinc je tisti tožilec, ki je kazensko preganjal osumljene v politično konstruirani aferi Patria. Dosegel je obsodilno sodbo na okrajnem in višjem sodišču v Ljubljani, obsojeni z Janezom Janšo na čelu pa so morali v zapor. Toda Ustavno sodišče RS je bilo jasno. Vsem podrejenim sodiščem je v vsebinskem smislu povedalo, da Ferlinčeva obtožnica sodi v koš za smeti, ker ne gre za kaznivo dejanje. Razkrivamo tudi svetovalne pogodbe novega predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, ki ga je državni zbor za predvidoma naslednjih šest let imenoval za naslednika Branka Masleše. Ker se Florjančič dobro spozna na pranje denarja, je za interpretiranje tega kazenskega prekrška leta 2015 prejel okrog 450 evrov, za predavanje in moderiranje na pravnih šolah pa v dveh letih okrog 4.300 evrov. Naj spomnimo. Pravosodni minister Goran Klemenčič je pred glasovanjem povedal, da se je Florjančiča odločil predlagati zato, ker ima za seboj več kot 30 let sodniške prakse na vseh sodnih stopnjah, kot vodja Okrožnega sodišča v Kopru pa je opravljal tudi naloge sodne uprave. Med poslanskimi skupinami so mnenje o kandidatu predstavili le v SDS. Franc Breznik je napovedal, da Florjančiča ne bodo podprli, saj bo njegovo imenovanje pomenilo le nadaljevanje dosedanje politike vodenja vrhovnega sodišča, kar je tudi ponazoril z besedami: Po Titu Tito, po Masleši Florjančič. Po besedah Janeza Janše pa so z imenovanjem Florjančiča podelili nagrado človeku, ki je pomagal ukrasti volitve. Imenovanje po njegovem prepričanju ni legitimno, je pa dokazljivo koruptivno. Na seznamu je tudi ime poslanke SMC Jasne Murgel, ki je za sodelovanje na izobraževanju od pravosodnega ministrstva leta 2014 prejela 1.223 evrov. Gre za nekdanjo sodnico, ki ji je zakonodaja omogočila, da se je iz sodnice, ki je obsojala slovenske pomladnike, režimu naklonjenim pa praktično venomer sodila oprostilno, prelevila v poslanko vodilne vladne stranke. Po koncu svojega mandata se bo tako lahko vrnila na delovno mesto neodvisne sodnice, čeprav je vse prej kot to. Če se namreč nekdo vrne iz poslanskih klopi na mesto sodnika ali sodnice, nikakor ne moremo govoriti o neodvisnosti. Najdemo pa tudi varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nüssdorfer, ki jo je spletni portal IUS INFO med letoma 2006 in 2012 vsakič uvrstil med deset najvplivnejših pravnic v Sloveniji. Leta 2014 je prek pravosodnega ministrstva zaslužila dodatnih 3.000 evrov za delo državnega tožilca v kazenski zadevi in predavanje na seminarjih za prihodnje rekrute na položaju državnega tožilca v kazenski zadevi, leta 2015 pa 4.000 evrov. So družbeno-politični delavci nagrajeni, ker so pomagali zrušiti drugo Janševo vlado? Po naših neuradnih informacijah naj bi bilo nekaj takšnih svetovalnih pogodb sklenjenih v obdobju kratkega vladanja Alenke Bratušek, v precej večji meri pa v času nastopa vlade Mira Cerarja. Trenutni pravosodni minister, ki je moral lastnoročno odobriti vse navedene avtorske in svetovalne pogodbe, je seveda tisti Goran Klemenčič, ki je leta 2012 spisal zloglasno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, s katerim je omadeževal ime takratnega predsednika vlade Janeza Janše. Če je bil Klemenčič za lansiranje političnega konstrukta, ki je odnesel drugo Janševo vlado, nagrajen z ministrsko funkcijo, zdaj očitno sam nagrajuje druge družbenopolitične delavce, od sodnikov in tožilcev do novinarjev, ki so tako ali drugače pripomogli k hitri vrnitvi levice na oblast. L. S. Najboljši tviti tega tedna: “Minister Goran Klemenčič nažgan kot aksa. Brez heca. Zaudarja 30 m naokrog” 18. 2. 2017, 5:00 31 Facebook Twitter Za vas, spoštovane bralke in bralci, smo zbrali in komentirali pet najbolj zanimivih tvitov preteklega tedna. Tvite in komentarje je zbrala novinarka tednika Demokracija Petra Janša. ‘Kučan je star komunistični nasilnež’ V začetku tedna je na Twitterju še vedno odmeval nedeljski intervju z dr. Vaskom Simonitijem, ki ga je vodil novinar nacionalne TV Jože Možina. A obstajala je resna nevarnost, da bi posnetek pristal v bunkerju, saj je Vinko Vasle (@TvslV) spraševal RTV SLO, zakaj intervjuja s Simonitijem ne reklamirajo? “Zaradi koga: zaradi Možine, ali zaradi Simonitija?” Miro Petek (@miro5ek) mu je odgovoril: “Zaradi obeh. Najraje bi intervju potisnili v bunker. Pa ni več veliko časa, ob 21.20 se začne. Pa bunker je poln.” A se je vendar pojavil na TV. Slovenski zgodovinar in nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je v pogovoru izrekel nekaj sočnih na račun preteklega režima: “Jugoslavija je bila utemeljena na zločinu in razpadla je v krvi” ter “JLA je bila navadna razbojniška tolpa”. Najbolj pa je tviteraše zadovoljila Simonitijeva izjava o zadnjem šefu komunistične partije, in sicer ‘Kučan je star komunistični nasilnež’. “Že dolgo nisem slišal tako resničnega opisa Kučana. Za naslov knjige,” je tvitnil Miro Petek. Marko Sket pa je menil, da je “to tudi najkrajše pojasnilo, zakaj tolikšen del volivk izbere, kar Kučan želi”. Kot kaže je dr. Simonitija pozorno poslušala tudi njegova naslednica na kulturnem ministrstvu. Pohvalno. Kar tako naprej, saj se bo le tako “prikrajšana ženska” česa naučila. Masleša po Masleši ali novi predsednik vrhovnega sodišča Na dan vseh zaljubljencev, ki ga je skalil dobro plačan PR-prepir v stranki SMC, so Twitter zasuli zapisi ob spremljanju seje v DZ ob potrjevanju Damijana Florjančiča za naslednika Branka Masleše, kandidata, ki je, “okužen”, ali bolje rečeno “preverjen” s Patrio. Pa jih nekaj obnovimo: Alpine Patriot (@AlpinePatriot) je bil mnenja, da se “Florjančič tako kot Masleša vozi z avtom z registracijo K(omunisična) P(artija)”. ?Tomltoml (@tomltoml) je komentiral sejo DZ, da “Klemenčič iz Vlade RS naklada, kako dobro bo delal Masleša 2 oziroma Florjančič”. “Socialisti plešejo tango. #banda_ciganska,” je pripisal. Andrej Vilar (@Andrej_Vilar) pa je bil bolj hudomušen: “Ta pa res ni nov – ta je Masleša že ves čas – samo malo bolj plešast je …” Mitja Berdavs (@mberdavs) se je strinjal, da je bil Florjančič nagrajen zaradi zadeve Patria: “Damijan Florjančič je dobil nagrado in že sedi na stolu Masleše,” je zapisal. Bernard Brščič (?@BernardBrscic) je bil bolj resen: “Sodnik, ki sistematično ne krši človekovih pravic in ustave in ne sodi sine in contra lege v bavconovskem sodstvu, ne more napredovati.” Ugotavljal je še: “Lep dan za Kučana in Bavcona. S Florjančičem sodstvo ostaja sredstvo za obračun z razrednim sovražnikom in varovanje pridobitev revolucije.” Libertarec ?(@Libertarec) pa se je ob tem upravičeno vprašal: “Sta demokracija in menjava oblasti sploh realni možnosti, če vam socialisti imenujejo vse vrhove sodstva in na koncu še ustavno sodišče?” In še odziv politike. Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša (@JJansaSDS) je v enem izmed tvitov na omenjeno temo zapisal: “Takšne sodnike (kot so Florjančič, Masleša, Betetto, Pivk …) sami imejte. Mi tega ne priznavamo.” Poslanec SDS Vinko Gorenak pa je opozoril, da “človek, ki je glasoval, da se mora Masleša izločiti iz odločanja v zadevi Patria, ni niti prišel na mizo Klemenčiča”. Torej, po Masleši Masleša ali kot je v svojem govoru v DZ povzel poslanec SDS Franc Breznik (@FrancBreznikSDS): “Današnje sporočilo ministra Gorana Klemenčiča je, po Titu Tito, po Masleši Damijan Florjančič.” Smrtonosni pretep posnet in predvajan na Facebooku Dogajanje s Facebooka pa se je v tem tednu preselilo tudi na Twitter. Brutalno pretepen šestindvajsetletnik iz okolice Krškega je namreč podlegel hudim poškodbam, njegova dva “prijatelja” pa sta zdaj osumljena umora. Ta dan smo lahko brali številna zgražanja in izrečena sožalja ob grozljivem dogodku, slednji pa je služil tudi aktualni politiki. Ker so bili vpleteni fantje “naši” in ne tujci, so v medijih dobili najprej inicialke, nato pa so jih zagovorniki nezakonitih migrantov zlorabili za njihovo propagando, češ, “če bi včerajšnje nasilništvo izvršil tujec, bi danes že stal (živi) zid na Kolpi, azilni dom pa bi gorel. Tako pa je vsega kriv facebook,” je zapisala predstavnica LGBT Barbara Rajgelj (@BRajgelj). Mitja Iršič? (@MitjaIrsic) pa je s svojim tvitom opozoril: “Pretep v Krškem in lajki na videu so tudi ogledalo vlade, ki gradi žico & uporablja represivne ukrepe @24ur_com dosegel nov nivo demagogije.” Je pa res, da se goreči zagovorniki pravic nezakonitih migrantov nikoli ne zgražajo, ko gre za pomorjene ljudi s strani komunističnih krvavorokcev, na kar je opozoril tudi prvak opozicije Janez Janša (@JJansaSDS) z naslednjim tvitom: “Veliko zgražanja ob nasilju na FB. Tu, kjer zverinsko pomorjeni ležijo po breznih, množični morilci pa v grobnici narodnih herojev. Halo?” “P***a ti materina seronja retardiran. J*bale te luknje kolaborantov … !” Prav prejšnji zapis Janeza Janše je sprožil grozljiv sovražni odziv Blaža Mršića na Facebooku: “PIZDA TI MATERINA SERONJA RETARDIRAN. JEBALE TE LUKNJE KOLABORANTOV, DA TE JEBALE SMRAD ODVRATEN. OBESI SE IN REŠI SVET PRED TVOJIM OGABNIM KSIHTOM IN KOMENTARJI.” Mršić v angleščini doda, da se zdaj počuti mnogo bolje. In dogajanje se je ponovno preselilo tudi na Twitter. Marko Štrovs (@MStrovs) Janši tvitne, kdo je Blaž Mršić: “Tip, ki dijake na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju tako uči zgodovino, si je napisal pocukran bio http://www.gfp.si/o-uciteljih/profesorski-zbor/mag-mrsic-blaz.” Prvak SDS (@JJansaSDS) pa: “Poglejte, kakšen psihopat uči dijake na Gimnaziji F. Prešerna v Kranju.” In pripne Mršićev zapis. Ta je sprožil številne odzive, nastajali so spletni članki, ravnateljica omenjene šole pa je hitela jemati v bran svojega podrejenega, ki bi zaradi takšnega zapisa moral izgubiti službo. AvecMARINE (?@cikibucka) je zapisala: “Sramota! Za tole bi pa skor moral izgubit službo …… samo v kom. Slo, kjer vladajo potomci MORILCEV, bo dobil plaketo prof. leta.” Mrščićev zapis je sprožil celo poslansko vprašanje poslanca SDS Branka Grimsa (@BrankoGrims1), ki je tvitnil: “Kako vlada ocenjuje razpihovanje sovraštva in pozivanje k nasilju s strani gimnazijskega profesorja?” Odgovor še čakamo. Evropska poslanka Romana Tomc (@RomanaTomc) pa je komentirala: “Nedopustno je tudi to, da ga delovnopravna zakonodaja ščiti veliko bolj kot šoferja, ki spi na parkirišču v kabini tovornjaka.” Jože Jerovšek ?(@JozeJerovsek) je nato njen tvit komentiral z ugotovitvijo: “Nekateri sinovi oficir. JNA v medijih, šolstvu, drž. upr. odurno propagirajo protislovenstvo, komun. zločine, nestrpnost in totalitarne diktatorje!” Rebeka Kovač ?(@KovacRebeka) je k fotografiji Blaža Mršića prilepila še fotografiji Domna Savića, člana programskega sveta RTV, in Borisa Vaseva, novinarja RTV, in zapisala: “Ljubčki, jaz sem velik domoljub. In to, kar počnete vi, mi ni všeč. Ena stara mama.” “Ima kdo pri roki alkotest? Naj ga prinese v DZ.” Ali je pravosodni minister dobesedno vzel pregovor, “da je petek dan za zadetek” ali pa mu je v glavi donel istoimenski ‘komad’ Lange & 6pack Čukurja, ni znano. Možno pa je, da je na pristojnem ministrstvu tako hudo, da je minister zganjal šov med redno petkovo sejo DZ. Ko smo ga v uredništvu gledali in poslušali, smo se spraševali, ali je z njim vse v redu. Kmalu smo dobili odgovor, ko je prvak opozicije Janez Janša (@JJansaSDS) tvitnil: “Ima kdo pri roki alkotest? Naj ga prinese v DZ. Minister Goran Klemenčič nažgan kot aksa. Brez heca. Zaudarja 30m naokrog. V živo na 3RTV.” Bilo bi smešno, če ne bi bil šlo za ministra aktualne vlade, ko številni trpijo pravosodne krivice. Sicer mu štejem v dobro to, da je imel okrog vratu zavezano le rdečo kravato in da ni v DZ prišel s titovko in rdečo rutico, kot njegova varovanka, nekdanja predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk, ki jo je vzel pod svojo perut na ministrstvu. Ministru za pravosodje sicer odsvetujemo posvet z ministrico za zdravje ali pa ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo, glede na to, kaj ‘dečvi’ počneta z našo ljubo domovino. Slednja je sicer minuli četrtek, ko je sodelovala v oddaji Aktualno, na Twitterju povzročila salve smeha, ali bolje posmeha zaradi vladne vizije 2050. V resnici pa se smeje lahko le prejemnikom pol milijona evrov davkoplačevalskega denarja. KJE ŽIVIMO? Petra Janša Vizija 2050 je/in Čista jeba 17. 2. 2017, 5:00 28 Facebook Twitter Miro Petek (foto: osebni arhiv) Projekt in dokument Vizija Slovenije 2050 je izpadel precej smešno in bedno. Komentarji na družbenih omrežjih so bili uničujoči, celo vladni mediji so o tej revščini premogli nekaj kritičnih besed in kanček posmeha. Ministrica Alenka Smerkolj pa v javnosti vedno bolj spominja na vaško gospodinjo, ki hodi od seanse in hoje po žerjavici evropske komisarke Violete Bulc do seanse z objemanjem obskurne sekte finančne ministrice Mateje Vraničar Erman, ne pa na resno ministrico, ki vodi ministrstvo za razvoj. Ne le interpelacija, tudi kazenska ovadba Na predstavitvi Vizije Slovenije 2050 je neka skupina zapela priredbo skupine MI2 Čista jeba, kar je bila glede na ta dokument še najboljša izbira. Čeprav so snovalci programa gotovo želeli ravno obratno, pa je bila ta pesem najboljši komentar tako pripravljene vizije kot tudi dela ministrstva, vlade in vladajoče koalicije. Ob tem projektu se je še enkrat razgalila manira te vlade, ki s takšnimi in podobnimi dokumenti, ki sodijo le v koš za smeti, dajejo posel svojemu ideološkemu krogu, ki se z različnimi bleferskimi študijami in projekti debeli pri proračunskem koritu. Poldrugo leto nekakšnega projektnega dela in pol milijona evrov proračunskega denarja je spet šlo v nič. To je zrelo za interpelacijo ministrice Alenke Smerkolj, za katero sicer devet od desetih Slovencev itak ni nikoli slišalo, saj se zdi, kot da je v ilegali. Zrela pa ni le za interpelacijo, ampak zaradi negospodarnega ravnanja s proračunskim denarjem tudi za kakšno kazensko ovadbo. Ta vlada ni zmožna sestaviti fiskalnega sveta, ni zmožna normalno načrtovati letnega ali dvoletnega proračuna, ni zmožna začrtati kratkoročne strategije, kaj šele dolgoročne vizije razvoja te države. In nato za pol milijona evrov prinese na dan neko otročarijo, ki je seveda svetlobna leta daleč od resne vizije. Dokument o viziji do leta 2050 je velik posmeh javnosti, norčevanje iz vseh nas, saj je ta papir očitno nastajal po nekih krožkih, seansah ob kavici in tortici v kavarni SEM, Rogu ali slaščičarni Zvezda. Drago prodajanje megle Težko je namreč za pol milijona evrov na enem mestu zbrati toliko floskul in toliko megle, kot je vsega skupaj ob tej sloviti Viziji 2050. Fraze in velike besede kar tekmujejo med seboj, naštejmo jih le nekaj: pomembno je poslušati ljudi, vzpostaviti komunikacijo, graditi zaupanje, identiteta in solidarnost, inventivnost, iznajdljivost, vseživljensko učenje, živeti kakovostno, zdravo, družbeno odgovorno … Lahko bi naštevali v nedogled. To pač ni vizija za 2050, to je nujnost današnjega dne, če hočemo normalno živeti danes in tukaj. Ta vizija spominja le na retoriko Mira Cerarja o etiki in morali. Prazno in votlo. Čudno je le, da Slovenci takšno nategovanje in prevare tako mirno prenašamo. Še Romuni so šli na ceste in ulice in le vprašanje časa je, kdaj bodo zrušili oblast, ki se vrača k izvornim temeljem komunizma. Prava in edina vizija plenilske tranzicijske levice je čim več plena v čim krajšem času, na najrazličnejših koncih in krajih te države in zunaj nje. Ja, vizija je pomembna, toda ne tako infantilna. To pa je seveda posledica otročje vlade ter neresnega in nezrelega vladanja, ki nas pelje v pogubo. Ob tem katastrofalnem vladanju, sesuvanju zdravstva, ob pregovorno nesposobnih ministrih in koruptivnem ozadju te vlade, o koruptivni praksi na vseh koncih in krajih se ljudem takšno prazno govoričenje naših vizionarjev seveda gabi. Ob vsej apatičnosti pa ljudstvo ne premore toliko moči, da bi jih zmetali na smetišče zgodovine. Zadovoljni so že, da splet omogoča anonimno masturbacijo in da po izlivu gneva in besa doživijo vsaj trenutek olajšanja. Vizionarji za lasten žep Pravi vizionarji za svoje koristi so seveda drugje, tisti, ki v ozadju vlečejo niti in pišejo zakonodajo, ki jo vladajoča koalicija sprejema brez velikega premisleka. Dogajajo se veliki premiki in razuzdano zaposlovanje njihovih kadrov v javnem sektorju, kar bo ob hkratnem večanju plač to državo čez nekaj let znova finančno zlomilo. Državna in paradržavna podjetja so že zdavnaj osvojili, za lažjo delitev plena pa je potrebna še kakšna reorganizacija in ustanavljanje novih molznih krav. Vlada namreč snuje Demografski sklad in ga namerava pripraviti najkasneje do poletja. V tem skladu vidijo novi bankomat Socialni demokrati in DeSUS, ki si za svojo vizijo postavljajo, da bi v prihodnjih dvajsetih letih ta sklad dosegel premoženje 12 milijard evrov. To pa je skoraj vrednost današnjih državnih naložb. Cerarjevo koalicijo ohranja pri življenju le še vizija novega in dodatnega plenjenja, zato bodo zdržali skupaj, vse dokler ne bodo za varuhe teh milijard ustrezno naložili tudi svoje kadre. Tudi za Tita so govorili, da je vizionar, in vidite, kam nas je pripeljal. Tem levičarskim vizijam in njihovim vizionarjem je pač treba narediti konec. Čim prej. Miro Petek Vizija 2050 - konec Slovenije - postala bo muslimanska, kot tudi cela EU. Kakšne pravice žensk - ženske pravice danes in nikoli več - ženske bodo v žaklih, brez vseh pravic, kot so danes brez vseh pravic v severni Afriki, Arabiji, ... Pa še ena razlika bo - Arabci, muslimani leta 2050 ne bodo več rinili v EU, saj bo EU muslimanska in muslimani nikoli ne sprejemajo muslimanov. Sveti Peter v Vatikanu bo mošeja, tudi drugi Jeruzalem v Slovenskih goricah bo postal muslimanski. Janez Janša: Dovolj je delitev na prvo- in drugorazredne državljane! 19. 2. 2017, 5:00 0 Facebook Twitter Foto: Twitter/@strankaSDS “Čas, ki je pred nami, je najbolj slikovito možno izraziti z besedami, ki jih je pred 100 leti zapisal slovenski pesnik in general Rudolf Maister: Bratje, naša pomlad gre iz tal, bistra ko burja, močna ko val,” je na slavnostni akademiji ob 28. obletnici Slovenske demokratske stranke povedal njen predsednik Janša Janša. V soboto, 18. februarja, so članice in člani, simpatizerke in simpatizerji največje opozicijske stranke v Žalcu obeležili 28. obletnico obstoja Slovenske demokratske stranke (SDS). Na slovesni akademiji se jih je zbralo več kot 400. Gre za stranko z bogato tradicijo, za družino, kjer nadaljujejo z borbo za slovenski narod in njegove pravice in kot pravi predsednik Janša “proti delitvi na prvo- in drugorazredne državljane”. SDS je tudi edina stranka v zdajšnji sestavi Državnega zbora RS, ki je v hram demokracije prišla več kot enkrat in ima ob tem več kot 10 poslanskih mandatov. Znanje, internet in nenehne spremembe Janez Janša je v svojem govoru članom in članicam velike družine SDS izpostavil znamenito misel, ki jo je dobrih pet stoletij pred tem izrekel angleški mislec in državnik Francis Bacon, in sicer, da je suverenost človekovo znanje. “Temu izenačevalcu, znanju, izobrazbi se je v zadnjih 15 letih pridružil še internet. Najprej zaradi tega, ker je s pomočjo tehnologije na voljo vsakemu, revnemu ali bogatemu, ogromna količina znanja. Deset milijonkrat več znanja in hitrejši dostop kot pa pred 20 leti,” je povedal Janša in ob tem poudaril, da je vse to drastično spremenilo tudi način delovanja ekonomije in proces oblikovanja politične oblasti. Foto: SDS 28 let prehojene poti: Od dosežene osamosvojitve do resnične svobode, ki jo še čakamo Pravni in politični predhodnici SDS sta bili SDSS in SDZ. SDS pa je predstavljala enega izmed temeljnih členov oz. vogelni kamen koalicije Demos, ki je Slovenijo osamosvojila. “SDS je, ne glede na to, kako se je imenovala v teh 28 letih, naprej delala za to, da bi slovenska država nastala, kasneje za to, da bi jo ohranili, ker je bila ogrožena, in potem vsa ta desetletja, da bi bila ta slovenska država takšna, za kakršno smo glasovali na plebiscitu 1990,” je povedal njen predsednik Janša. Janez Janša: “Sledili smo prvotnim sanjam, tudi takrat, ko so se iz tega mnogi posmehovali, ko so govorili, da se ukvarjamo s preteklostjo, čeprav je to naš včerajšnji dan, ne pa neka oddaljena preteklost. Nekateri bi radi videli, da je takšna.” “Če je kaj zaznamovalo teh 28 let političnega delovanja SDS, potem je to zvesto sledenje izročilu dr. Jožeta Pučnika,” je poudaril Janša in ob tem izpostavil: “Ta boj proti delitvi ljudi v Sloveniji na prvo- in drugorazredne, boj za enake možnosti otrok, kot samo temeljno vodilo stranke. Mislim, da bo to vodilo ostalo še dolga desetletja v osrednjem jedru našega programa.” Foto: SDS Janša spomnil na obletnico izida znamenite 57. številke Nove revije “Včeraj smo obhajali natančno 30 let, odkar je izšla 57. številka Nove revije. To je bila brošura publikacije, v kateri je bil prvič v moderni dobi objavljen nacionalni program Slovencev, ki je imel dve ključni točki, ki ju je kasneje zelo strnila v svojem bistvu Majniška deklaracija,” je povedal predsednik SDS Janez Janša. Majniška deklaracija je oznanila, da Slovenci želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda in si sami krojiti usodo, tako da si lahko sami na demokratičen način izbiramo svoje predstavnike. “Šlo je za samostojno Slovenijo, za slovensko suverenost in slovensko ljudstvo,” je bil jasen Janša in dodal: “Minili sta dve leti od izida 57. številke Nove revije, da so tista semena kali pognala, da so rastline, iz katerih sta potem vzklila ta dva sadova, parlamentarna demokracija in samostojna Slovenija, pravzaprav dobili to stvarno okostje, da je beseda meso postala. V času teh dveh let smo se morali Slovenci znebiti še strahu, kar se je zgodilo na Kongresnem trgu, na Roški dobro leto po izidu 57. številke Nove revije.” Ob 30. obletnici 57. številke Nove revije bo potekalo veliko prireditev. Janša je izpostavil, da od političnih sil v vseh teh desetletjih pravzaprav besed “57. številka Nove revije” ni mogoče slišati na nobenih drugih prireditvah kot na prireditvah SDS. “Čeprav prav vse stranke, ki zastopajo interese v slovenskem parlamentu, predstavljajo sad tega programa,” je bil jasen predsednik SDS in ob tem dodal, da je SDS “v tem trenutku v političnem prostoru edina, ki goji neokrnjen zgodovinski spomin na tiste čase”. Jure Ferjan Domov › Demokrati Natisni Povečaj pisavo Pomanjšaj pisavo Dodaj na: Facebook Twitter Demokrati 12. 2. 2017 | Manica Ferenc | Kristjani v javnosti Letošnja zima je neusmiljena. Jemlje nam pogumne može, borce za samostojnost, demokracijo, svobodo govora, človekove pravice, pravičnost. Najprej smo se konec decembra poslovili od Petra Venclja, potem Ljuba Sirca, pretekli teden Draga Demšarja in nazadnje Draga Klemenčiča. Vse povezuje, da so vztrajali v svoji drži. Lani spomladi, ob praznovanju obletnice osamosvojitve, sem iskala sogovornika, s katerim bi se pogovarjala o dogajanjih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem koga, ki pozneje ni šel v politiko ali postal tajkun, zamenjal politične drže. Kar naenkrat se mi je pred očmi zarisal Drago Demšar – odvetnik, ki je v osemdesetih zastopal ne samo mlade novinarje, ki so kritizirali sistem, temveč tudi mnoge druge po Jugoslaviji. Hotela sem ga vprašati o sod­nem procesu, ki se ga je prijelo ime »Mamula go home!«. V tem primeru je z modro taktiko partijo pripeljal do tega, da primera ni mogla končati po hitrem postopku, skrito očem javnosti, temveč je nastal absurden političen proces, o katerem se je začelo razpravljati, pisati. Uspelo mu je zdramiti množice. Sledil je proces proti četverici JBTZ, pri katerem je Demšar dosegel, da je pravo prvič branilo svobodo govora. Sodeloval je še pri odboru za varstvo človekovih pravic, pomagal različnim gibanjem. O vsem tem vrvenju v osemdesetih sem ga hotela povprašati, tudi o tem, kako so ga iz sodne dvorane dobesedno odnesli. Vprašala bi ga tudi, ali je bil razočaran nad razpletom osamosvojitve. Kako je doživ­ljal slovenske razprtije in zdrahe? Kaj misli o našem sodstvu? Žal tega pogovora nisem naredila … Za Demšarja je svoboda govora, povezana z neodvisnostjo medijev, ostala pomembna tudi v samostojni Sloveniji; bil je dolgoletni predsednik Jurčičevega sklada, ki je podeljeval nagrade neodvisnim, prodornim novinarjem in urednikom. S svojimi vztrajnim in načelnim delom je postavil merila za to, kakšen je svobodni tisk; žal se krepi občutek, da smo obtičali na temelju, nadgradnje pa ni čutiti. Še temelj je mnogim v napoto, predvsem logiki kapitala, politike – kontinuiteta še vedno obvladuje večino medijev. Kje so sedaj tisti pogumni, glasni novinarji iz osemdesetih? Naj mi ne zamerijo, občutek imam, da so se prekmalu utrudili oz. so postali udobni uredniški »foteljaši«, nekateri tudi v drugih dobro plačanih službah. Drža urednika je odgovornost za svobodo javne besede, je vztrajal Drago Demšar. Umrla je "Jane Roe", zaradi katere imajo Američanke pravico do splava Pozneje je nasprotovala splavu 19. februar 2017 ob 11:33 Washington - MMC RTV SLO/STA Umrla je Norma McCorvey, bolj znana pod psevdonimom "Jane Roe", ki je s tožbo proti teksaškemu okrožju Wade na zveznem vrhovnem sodišču leta 1973 Američankam po vsem ozemlju ZDA priborila pravico do splava. Američanke imajo namreč pravico do splava v vseh Združenih državah Amerike ravno zaradi sodne odločitve v tem primeru. Norma McCorvey je na vrhovnem sodišču izpodbijala teksaško zakonodajo, ki je določala, da je splav neustaven, razen ko je ogroženo življenje nosečnice. Zakonodajo proti splavu je branil državni tožilec Teksasa, Henry Wade. Ko je bila noseča s tretjim otrokom, je Norma McCorvey s pomočjo organizacij, ki so se borile za pravico do splava, leta 1969 vložila tožbo, ki se je vlekla. Dejala je, da je bila posiljena, za kar je pozneje sicer priznala, da je lagala, da bi dobila priznanje pravice do splava. A njena prošnja je bila zavrnjena in bila je prisiljena roditi, poroča BBC. Vrhovno sodišče: Ženska ima pravico do izbire Njena pritožba pa je leta 1973 prišla na zvezno vrhovno sodišče, ki je s sedmimi glasovi za in z dvema proti razsodilo, da vlada nima pristojnosti, da prepove splav. Sodba je temeljila na odločitvi, da ima ženska pravico končati nosečnost v okviru osebne izbire glede družinskih zadev, kar brani ustava. Njena zmaga na vrhovnem sodišču je pomenila veliko prelomnico, čeprav nasprotniki splava v ZDA še niso odnehali, v upanju, da bo na vrhovnem sodišču nekoč sedelo dovolj konservativnih sodnikov za razveljavitev odločitve iz leta 1973. Do takrat pa tam, kjer so na oblasti, sprejemajo zakone, ki omejujejo dostop do splava. V svojih prizadevanjih močno računajo tudi na administracijo Donalda Trumpa. Postala verna in začela nasprotovati splavu Po letu 1973 je Norma McCorvey nekaj časa živela stran od javnosti, nato je postala aktivistka za pravico do splava. Nekaj časa je delala na kliniki za splave v Dallasu, leta 1995 pa je prišlo do preobrata. Postala je tako imenovana na novo rojena kristjanka in se dala javno krstiti na televiziji ter začela odločno nasprotovati splavu. Takrat se je tudi ločila od svojega dekleta Connie Gonzales, prepričana, da istospolna usmerjenost ni v skladu z božjo postavo. Pozneje se je spreobrnila v katoliško vero in leta 1997 je ustanovila svojo aktivistično skupino proti splavu "Nič več Roe". Leta 2005 je vrhovno sodišče zavrnilo njeno tožbo proti odločitvi iz leta 1973. B. V. "@sisoruen Tipično za totalitarno razmišljanje, saj izhajaš iz statusa (nerojen otrok naj ne bi bil človek, suženj ni človek, ženska je manjvredna...) in zato lahko takšno osebo preprosto ubiješ izločiš." Ravno obratno. Ti si predstavljaš, da je ženska sužnja za rojevanje otrok. :) Zato jo pa lahko po tvoje v karkoli prisiliš, tako kot sužnja. "To so delali komunisti, nacisti in sedaj islamisti." Splav je kot pravica priznan v vseh demokratičnih državah sveta, torej kaj imajo komunisti, nacisti in islamisti s tem? :) janko49 # 19.02.2017 ob 15:22 Prijavi neprimerno vsebino Ideološka zaslepljenost je res brezmejna. Še enkrat in neham. Človeški zarodek (ne zgolj kr neki) je živo bitje. Kako je nastal, ti verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Ženska (pa tudi moški, vsaj zaenkrat je tudi on potreben) morata nekaj narediti in seveda za to dejanje sprejeti odgovornost. Če sta spočela živo bitje, z njim ne moreta trgovati in njuna pravica (odločanje) o njem je še kako omejena. Tudi po porodu. Gre še za veliko več pravic in seveda dolžnosti. V čem se mi razlikujemo, jaz trdim, da je človeški zarodek živo bitje, ki ima določene pravice, ti trdiš, da je zgolj zarodek brez pravic in lahko z njim mati počne kar hoče (tudi zahteva umor). Kot sem že poudaril, to ni nič novega, pred 2000 leti in tudi v nekaterih kulturah, otrok nima prav nobenih pravic. Velikokrat so jih žrtvovali. Starši so lahko o tem popolnoma svobodno odločali, kako bodo žrtvovali. Sedaj to imenuje "civilizacijski dosežek", ker smo to mejo premaknili za nekaj mesecev nazaj pred porodom. Veliko nas meni, da takšna kultura smrti ni prava, ni civilizacijska, da vodi naprej (komunizem in nacizem), kjer so ubijali tudi tiste, ki so bili umsko zaostali. Pri nas se na UKC -ju celo hvalijo, da to naredili splav (umor) otroka, ki je imel t.i. Ziko. Torej nismo zelo daleč, pa bomo ponovno argumentirali, da je bolje otroka (po rojstvu) ubiti, saj je umsko tako zaostal, da se niti ne zaveda svojih "pravic". "Pravica otroka do življenja ni "moj moralni standard",... pravica otroka do življenja je osnovna človekova pravic, ki jo ima vsak človek in je nihče nima pravice ogrožati. Saj je dokaj preprosto,... " So muslimani tudi v Sloveniji dobili krila? Neuspešen poskus rušenja krščanskih praznikov 20. 2. 2017, 18:02 30 Facebook Twitter Foto: epa V javnost je prišla informacija, da je Ustavno sodišče RS kot neutemeljeno zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti drugega člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS. V njej je pripadnik islamske verske skupnosti navajal, da naj bi upošteval le krščanske verske praznike, pripadnike drugih verskih skupnosti pa diskriminiral in onemogočal pri uresničevanju pravice do veroizpovedi. Za kaj gre? Pobudnik je med drugim navajal, da drugi člen zakona o praznikih diskriminira druge verske skupnosti in ateiste. Po njegovem prepričanju tudi ni v skladu z ustavnim načelom laičnosti države in enakopravnosti verskih skupnosti, z ustavnima načeloma splošne prepovedi diskriminacije in enakosti pred zakonom ter s človekovo pravico do izpovedovanja vere, kar vse je zapisano v ustavi. Država se je po prepričanju pobudnika ustavne presoje z upoštevanjem verskih praznikov krščanske verske skupnosti z njo poistovetila, saj v času teh prostih dni država ne posluje in torej ravna enako kot v primeru praznikov. To naj bi po njegovi oceni pomenilo, da država ni več ločena od verskih skupnosti. So muslimani res diskriminirani? Po mnenju pobudnika naj bi zakonodajalec z ugodnejšo obravnavo krščanske verske skupnosti z izpodbijano ureditvijo prekršil splošno prepoved diskriminacije iz prvega odstavka 14. člena Ustave RS, kar naj bi imelo za posledico tudi nespoštovanje načela enakopravnosti verskih skupnosti. Pobudnik je še navajal, da naj bi zakonodajno gradivo kazalo, da je zakonodajalec imel namen krščanski verski skupnosti zagotoviti boljši položaj glede izpovedovanja vere, čeprav naj bi bilo razlikovanje na podlagi verskega prepričanja prepovedano. Poleg tega je pobudnik še navajal, da izpodbijani člen Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS pripadnike drugih verskih skupnosti sili, da za praznovanje svojih verskih praznikov izkoristijo letni dopust. Zato naj bi bili v povezavi s praznovanjem svojih verskih praznikov povsem odvisni od volje delodajalca. Ustavni sodniki se ne strinjajo s pobudnikom A kot so v ustavni odločbi, sprejeti soglasno, ugotavljali ustavni sodniki, zakon o praznikih in dela prostih dnevih odraža razlikovanje med prazniki in dela prostimi dnevi, ki niso prazniki. Datumi izbranih dela prostih dni, ki niso prazniki, izražajo tradicionalno sprejete vrednote, zgodovinsko povezane z življenjem na območju zdajšnje države. Namenjeni so praznovanju posameznikov, država pa je iz teh praznovanj izključena. Obeležuje le praznike, ne glede na to, ali so dela prosti dnevi, ugotavlja ustavno sodišče. Izbira datumov dela prostih dni, ki niso tudi prazniki, je stvar proste presoje zakonodajalca. Zakonodajalec lahko uredi dela proste dni kot izraz identitete ljudi, ki zgodovinsko živijo na območju zdajšnje države in so povezani z izročilom evropskega prostora, navajajo ustavni sodniki. Narodna samobitnost je v skladu s preambulo k ustavi eno od izhodišč vzpostavitve temeljnih družbenih pravil sožitja. Izpodbijana ureditev ureja položaj, ki ni primerljiv z nobenim drugim položajem. Foto: iStock Glede na to se ne dotika niti polja varovanja človekovih pravic iz prvega odstavka 14. člena ustave niti splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave, ustavno sodišče izpostavlja v odločbi. Ob tem kot neutemeljene označuje navedbe pobudnika o diskriminaciji in neenakem obravnavanju verskih skupnosti in njihovih pripadnikov ter posledičnem neskladju izpodbijane ureditve s prvim in drugim odstavkom 14. člena ustave. Izpodbijana ureditev je dela proste dneve ločila od praznikov in jih namenila posameznikom, da jih užijejo kot želijo. Pri tem je država izključena. Zato je neutemeljen tudi očitek, da izpodbijana ureditev ni v skladu s 7. členom ustave, navajajo ustavni sodniki. Je v ozadju tudi skrajna levica? In kaj reči ob tovrstnih poskusih pravniškega sesuvanja verskih praznikov, ki so dela prosti dnevi? Morda to, da so muslimani v Sloveniji dobili krila? Znano je, da je poglavar islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus novembra 2015 v tv-oddaji Odmevi v svojem nastopu nekoliko »nerodno« povedal, da bodo Slovenci čez 20 let večina v muslimanski skupnosti. Vendar pa omenjena pobuda, s katero je pripadnik islamske skupnosti prek ustavnega sodišča »naskakoval« krščanske verske praznike, precej zaudarja po sodelovanju trdega jedra tranzicijske levice ter morda tudi precej obrobne verske skupnosti Univerzalno življenje, ki svojo javno identiteto gradi na fanatičnem zaganjanju v Katoliško cerkev s pomočjo različnih bizarnih pobud, od prepovedi krsta otrok do popolne izločitve Cerkve iz javnosti. V Sloveniji le trije dela prosti dnevi z versko vsebino In kateri so v Sloveniji prazniki oz. dela prosti dnevi? Kot je znano, je Cerarjeva vlada med dela proste dneve vrnila drugi januar, prvi januar je kot novo leto že tako ali tako dela prost dan, med državnimi prazniki pa so dela prosti dnevi slovenski kulturni praznik (8. februar), dan upora proti okupatorju (27. april), praznik dela (1. in 2. maj), dan državnosti (25. junij), dan spomina na umrle (1. november) ter dan samostojnosti in enotnosti (26. december). Od izrazito verskih praznikov so dela prosti dnevi velikonočni ponedeljek (velika noč tako ali tako pride na nedeljo, ki je dela prost dan, razen za dežurne službe), božič ter Marijino vnebovzetje. Obstaja pa še dan reformacije (31. oktober), za katerega ni povsem jasno, ali je verski ali kulturni praznik, saj je po vsebini zelo blizu slovenskemu kulturnemu prazniku, vlada pa je na seznam praznikov dodala tudi dan Primoža Trubarja (8. junija), ki sicer ni dela prost dan. Govori pa se, da je dan reformacije postal dela prost dan kot nekakšna protiutež Marijinemu vnebovzetju 15. avgusta, torej prazniku, ki je »tipično katoliški«. Dan reformacije po Evropi sicer ni dela prost dan, razen v dveh nemških zveznih deželah. Zanimivo pa je tudi, da je že slovenska komunistična oblast konec osemdesetih let v duhu »sestopa z oblasti« in ustvarjanja konflikta z beograjskimi centralisti začela neformalno uvajati božič kot dela prost dan, ob tem je takratni predsednik Republiške konference SZDL Jože Smole kot prvi politik javno voščil božič in si s tem nabral tudi nekaj simpatij. Velikonočni ponedeljek je bil kot dela prost dan uveden šele po osamosvojitvi Slovenije, prav tako Marijino vnebovzetje. V sosednji Avstriji je dela prost dan tudi praznik Gospodovega razglašenja oz. Trije kralji (6. januar), binkoštni ponedeljek, praznik Svetega Rešnjega telesa (oba praznika sta premakljiva glede na veliko noč), praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. december) ter Štefanovo (26. decembra, takrat je pri nas državni praznik). Podobno je tudi na Hrvaškem in Italiji, na Madžarskem pa edino praznika Treh kraljev in Marijinega vnebovzetja nista dela prosta dneva. Primerjava Slovenije s sosednjimi državami glede krščanskih praznikov, ki so dela prosti dnevi, torej kaže na to, da ima Slovenija dejansko zelo malo verskih praznikov, ki bi bili dela prosti dnevi. Dejansko so to samo božič, velikonočni ponedeljek in Marijino vnebovzetje, če ne štejemo dneva reformacije in dneva spomina na umrle, ki je po verskem pojmovanju praznik vseh svetnikov (Vsi sveti). Zato je pobuda o ustavni presoji statusa verskih praznikov še toliko bolj bizarna. Sporni Očenaš Melanie Trump In za na konec še ponovimo, da je prva dama ZDA Melania Trump razburila levičarske aktiviste, ker je na Floridi svoj nagovor začela z molitvijo Očenaš. Pri nas je nekaj takšnega nepredstavljivo. Spomnimo se samo, kako je prejšnji predsednik državnega zbora Janko Veber (SD) dejansko prepovedal izvedbo skladbe »Očenaš hlapca Jerneja« na proslavi v državnem zboru ob dnevu državnosti. Toliko je torej pri nas vredna verska svoboda … Gašper Blažič Ne vem kaj se ti musliči mučijo tu pri nas naj gredo v lepe njihove države nazaj pa jih ne bo noben diskriminiral !!!!! Tudi jaz se sprašujem:" Kam sta odšla pripadnost in ponos Slovencev?" Levičarji so za tem se skrivajo za muslimani že od l. 1945 hočejo uničiti Slovenski narod in njihovo vero. Zdaj vidimo, koliko so migranti zares pripravljeni se integrirat. To je njihova "zahvala" za gostoljubje in odtegovanje od ust, Slovencem! Sedaj bi nas pa radi učili, kako naj živimo?! "Svakog gosta, za tri dana dosta!" Kdor ni zadovoljen, naj se vrne k svojim! Napad hekerjev na svobodo govora: Kar 10.677 vdorov na Nova24tv.si v enem dnevu 22. 2. 2017, 3:00 0 Facebook Twitter Foto: epa Spletna stran Nova24TV je postala tarča več hekerskih napadov. Varnostni sistem je v enem dnevu preprečil kar 10.677 vdorov iz celega sveta, veliko jih je bilo iz muslimanskih držav. Kritično pisanje Nove24TV, predvsem o kriminalu migrantov, ki jih je Evropska unija (in tudi Slovenija) velikodušno sprejela medse, očitno nekatere tako moti, da so začeli uporabljati podle hekerske zvijače, z namenom utišanja svobode govora. Po torkovi objavi napada dveh alžirskih migrantov na dijakinji Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana se je občutno povečalo število hekerskih napadov na spletno stran Nova24TV. Oglejte si še: Grozljivka v središču Ljubljane: Migranta okradla dijakinji in jima grozila, da ju bosta posilila in ubila Koga moti resnica o kriminalu nezakonitih migrantov? Ti so glede na statistiko prihajali največ iz strežnikov Indije, Poljske, ZDA, Ukrajine in nekaterih muslimanskih držav: Združenih arabskih emiratov, Pakistana, Malezije in Alžirije. Ali resnica o migrantih boli slovenske levičarje, ki so naredili dobrodošlico nezakonitemu priseljevanju migrantov iz bližnjega vzhoda in Afrike ali pa gre za hekerje iz islamskega sveta, še ni znano. Dejstvo pa je, da nas želijo cenzurirati in utišati resnico. 10.677 napadov na naš sistem zgolj v enem dnevu dokazuje ravno to. In to je napad na svobodo govora, kar je v komunističnih totalitarizmih ter islamskem svetu še vedno stalnica. M. P. že zgolj po tem,kateri mediji so objavili prispevke o napadu na dijakinje,lahko sklepamo,katere strukture v resnici stoje za napadi na ta naš portal. Nada • 24 minut nazaj Neverjetno, kakšna mašinerija je vključena v to o čemer pišete, kakšen denar se mora za vsem tem obračati, da financira to vojno proti svobodnemu svetu. To je vojno stanje, o čemer poročate. Anton • 27 minut nazaj najboljše zdravilo proti trolom je da se jih pač ignorira in tako pokaže kdo je pač superiorni, oni so pač zgolj dušeno motene osebe, inferirorni osebki www • 28 minut nazaj mmmmm ... pa sever omejite na IP znotraj slovenije, kar ni neka znanost. Polno POPIRAM NOVA24, v slovenije ste še KAKO POTREBNI. Pregovor, da resnica boli, še kako velja tudi v tem primeru. Še marsikaj bodo poiskušali. radames • 44 minut nazaj Ker imamo z levičarji v svoji zgodovini izredno hude izkušnje (množični poboji), bi moral slovenski narod doseči prepoved delovanja levičarjev. 1 • Reply • Share › Avatar učko • eno uro nazaj Forumaši 21, sama zločinska banda !!!!! Ti so tudi pokradli slovenske banke in to ne samo enkrat !!!!! dnarja pa imajo itak dost ti levavki, saj so si ga nakradli v vseh teh letih od 45 leta do danes, pa še ga kradejo, tko da zlatih rezerv imajo na pretek, s katerimi lahko plačujejo razne hekerje, trole, ki kar tekmujejo kdo bo napisal bolj butast komentar. Uspeh za projekt Platforme evropskega spomina in vesti »JUSTICE 2.0!«: poljski tožilci preiskujejo člana nekdanjega češkoslovaškega komunističnega politbiroja zaradi umorov na železni zavesi Praga/Varšava/Bratislava, 21. februar 2017. Tožilci poljskega Inštituta narodnega spomina (IPN) – glavna komisija za kazenski pregon zločinov zoper poljski narod - so sprožili kazenski postopek v primeru poljskih beguncev, ki so bili v času komunizma umorjeni na češkoslovaški železni zavesi z visoko napetostno elektriko. Glavna preživela odgovorna oseba je nekdanji minister za notranje zadeve, kasneje član politbiroja in predsednik vlade Slovaške, Lubomír Štrougal (*1924). Primere je IPN-ju predstavila Platforma evropskega spomina in vesti v okviru projekta »JUSTICE 2.0!«, katerega namen je doseči pravico za mednarodne zločine komunizma. Po raziskavah Platforme evropskega spomina in vesti je nekdanji član češkoslovaškega politbiroja Lubomír Štrougal (*1924), Čeh, odgovoren za smrt najmanj 60 umorjenih oseb na železni zavesi v času komunizma. V času njegovega mandata ministra za notranje zadeve je bila železna zavesa pod napetostjo 4.000–6.000 voltov, kar je povzročilo kruto smrt beguncev, ki so poskušali prečkati mejo na zahod. Od leta 1989 Češka in Slovaška republika nista bili pripravljeni obsoditi teh primerov pred domačimi sodišči. Tožilci iz poljskega Inštituta narodnega spomina (IPN) – glavna komisija za kazenski pregon zločinov zoper poljski narod, so začeli preiskovati smrt poljskih državljanov, ki jih je ubila elektrika na zahodni meji Češkoslovaške, po tem, ko je Platforma predstavila vzorčne primere. »Upamo, da bo z vključitvijo mednarodne skupnosti pravičnost za umorjene civiliste v času komunizma dokončno prevladala,« je povedal predsednik Platforme Göran Lindblad. »Takšne pobude navdihujejo upanje za celovito poravnavo komunističnih zločinov, možnost za identifikacijo storilcev in za to, da žrtvam izkažemo spoštovanje,« je povedal dr. Jarosław Szarek, predsednik Inštituta narodnega spomina s Poljske. »Inštitut narodovega spomina ceni delo tožilcev v partnerski organizaciji IPN, saj je pravica osnova za spravo in gradnjo prihodnosti,« je povedal dr. Ondrej Krajňák, predsednik upravnega odbora slovaškega Inštituta narodovega spomina. Na današnji dan so komunisti ubili poštenega slovenskega fanta, ki se je boril za partizane 22. 2. 2017, 13:06 337 Facebook Twitter Foto: iStock Slovensko medvojno časopisje je na današnji dan leta 1943 poročalo o okrutnem in zahrbtnem umoru slovenskega fanta Janka Premrla, ki so ga ubili slovenski komunisti. Ker je hitro spoznal zablodo “osvobodilnega boja”, so ga partizani likvidirali. “Komunisti so slovensko mladino kar v tisočih spravljali v nesrečo,” je slovensko časopisje že med vojno poročalo o vojnih hudodelstvih partizanov nad lastnim narodom. Ena izmed mnogih žrtev krute komunistične ideologije, motorja partizanskega represivnega boja, je bil Janko Premrl iz Št. Vida pri Vipavi. Oglejte si še: Pred 72 leti so komunisti minirali vlak in ubili 80 nedolžnih civilistov Premrl se je kot mlad domoljub z “dušo in telesom” leta 1942 pridružil partizanom, saj so ga premamili z gesli o “osvobodilnem boju”, vendar je kmalu spoznal, da je partizanstvo vse prej kot to. Ker je vedno glasno povedal, kar je mislil in ni molčal, se je za njim izgubila vsakršna sled. V pismu prijatelju je zapisal, da ni prišel v partizane, da bi zapeljeval in slepil ljudstvo “Povem ti odkrito, da sem hudo razočaran. Prevarali so me. Mislil sem, da jim gre samo za narodno svobodo, pa se bore v prvi vrsti zoper vero, ki mi je bila vedno sveta; saj to je tradicija našega naroda in še posebej moje družine. Redno, vsak dan imamo politične ure, kjer nas vežbajo za propagando. Učijo nas: Če pridete v kak kraj, kjer so ljudje verni ali komunizmu nenaklonjeni, bodite silno oprezni in previdni. Ne povejte jasno kakšni so naši zadnji cilji… Jaz sem dejal, da nisem prišel med partizane, da bi ljudstvo zapeljeval in slepil, ampak da se bom boril za slovenski narod.” Ker se je Premrlu komunistična propaganda zagabila in ni videl poti nazaj, saj bi ga Lahi prav tako ubili, je rajši dal življenje, kot da bi prenašal teroriziranje lastnega naroda. Avtor članka, kot tudi sodobna zgodovina pa ugotavljajo, da je usodo mladega fanta Premrla delilo na tisoče mladih slovenskih fantov, ki so izgubili življenje, ker niso želeli izdati svojih načel. Šlo je za preproste, kmečke, katoliške ljudi, ki so bili komunistom na poti samo zaradi svojih prepričanj in vere. Mladoletni fant Janko Premrl in njemu podobni, ki niso bili ničesar krivi, so bili okrutno umorjeni s strani komunističnih klavcev. Članek iz leta 1942 priča o grozotah komunistične revolucije Danes so nasledniki morilcev in njihovi oboževalci polni besed o tem, kako je pri žrtvah šlo za izdajalce in kolaboratorje. A zgodovinsko dejstvo ostaja, da so se med vojno “hrabri” partizani skrivali po gozdovih in terorizirali območno prebivalstvo. Šele, ko je bila zmaga nad nacizmom zagotovljena, pa so prilezli iz svojih skrivališč in kot dobro preživela in organizirana vojaška para-struktura izvedli krvavi genocid nad slovenskim narodom in prevzeli oblast. Zgodba Janka Premrla pa pove vse o tem, koliko je šlo res za izdajalce in kolaboratorje ter kakšen ničvreden odnos do človeškega življenja so imeli komunistični partizani. M. P. Jugoslo komunisti so bili klasični okupatorji slovenskega ozemlja od vključno 6. aprila 1941 do vključno 22. junija 1941. Poslovil se je Sandi Čolnik, veliko ime slovenske televizije Veliko ime malega zaslona 28. februar 2017 ob 21:46 Ljubljana - MMC RTV SLO V 80. letu je umrl legendarni slovenski televizijski voditelj, urednik, scenarist in novinar Aleksander Čolnik, dolgoletni voditelj oddaje Večerni gost. Leta 1937 v Mariboru rojeni Čolnik je svoj prepoznavni glas in novinarski dar prvič uporabil na mariborskem radiu. V prestolnico ga je pripeljal študij prava, ki pa ga je ravno zaradi dela na Radioteleviziji Slovenija obesil na klin oz. ga zamenjal za študij novinarstva. (Svoji strogi učiteljici govora Ani Mlakarjevi je bil vedno globoko hvaležen, in to je večkrat povedal.) Čolnik se je že na samem začetku posvetil novinarstvu v kulturi, in to največkrat zvrsti kratkih ali daljših intervjujev. Že v šestdesetih letih se je proslavil s "prijazno navadnostjo" v oddaji Kulturna panorama, v sedemdesetih pa v Monitorju, ki so ga predvajali tudi na drugih jugoslovanskih televizijah. ("Sentimenta polna" oddaja z eno osrednjo temo je bila "skupna pogruntavščina" Čolnika in Makedonca Angela Miladinova, kot se je novinar spominjal.) V tej oddaji je nastopal v pogovorih z ljudmi, ki naj bi bili v tedanjem žargonu "neposredni uporabniki kulture", med njimi pa so bili nemalokrat ljudje "z ulice". Pogovori, dostikrat z naključno izbranimi sogovorniki, so Sandiju Čolniku marsikdaj omogočali načenjanje t. i. "črnih tem", s čimer si je večkrat nakopal tudi težave, je leta 1997 svojo odločitev pojasnila žirija Jurčičeve nagrade, posvečene "resnicoljubnosti slovenskega novinarstva". Pozneje je svoj žanr televizijskih intervjujev nadaljeval v oddajah z naslovom Studio 2, najbrž največ gledalcev pa ga bo v spominu ohranilo kot voditelja oddaje Večerni gost. Čolnik se izogiba vsakršnim cenenim učinkom, so o njem še zapisali ob podelitvi nagrade, ki ga je dosegla tri leta pred poklicnim slovesom od malih zaslonov. "Zna biti potrpežljiv, a hkrati nevsiljivo radoveden, s čimer zna gledalca pritegniti v oddaje kot neke vrste svojega 'zaupnika'. Sandi Čolnik vseskozi dokazuje, kako je mogoče duhovnemu zapeljevanju in čustvenemu zavajanju navkljub vendarle ohranjati in razvijati televizijo na Slovenskem kot medij različnosti in pluralnosti, ki temelji v osebnem angažiranju in duhovni verodostojnosti takšnega nastopa." "S prijaznim, elegantnim vedenjem, spoštljivim in sproščenim odnosom do sogovornikov je na vseh slovenskih televizijah bržkone res edini gospod v najlepšem pomenu besede," so o "slovenskem Larryju Kingu" pred skoraj desetimi leti zapisali v portretu časnika Dnevnik. Aleksander Čolnik je bil leta 2011 gost oddaje Intervju. Z njim se je pogovarjal Lado Ambrožič. Legenda. Imel je z naskokom najbolj zanimive goste in vprasanja. Eleganten, čustveno inteligenten gospod in izreden retorik je bil. Z veseljem sem ga poslušal. Odlično se je držal, vsakogar je spoštoval. Bil je novinar in ne kvazinovinar. Komercialne televizije ne bodo nikdar imele človeka, ki bi se lahko primerjal z njim,nacionalna pa najkbrž tudi ne! Počivaj v miru Čolnik, bil si več kot mentor, imel sem te raje kot očeta, odšel si tiho in dostojanstveno. G. Sandi Čolnik hvala za vse ! Pogrešali bomo tvoj glas ! Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti. Moje iskreno sožalje. Zame je bil najboljši novinar za intervjuje na RTV. Zakaj ga niso nikoli več povabili v kako oddajo? Kakšne osle pa vlečejo v medije še po smrti. Počivaj v miru. Bi pa dodal grajo za MMC: včeraj je umrla tudi gospa Avsenik in bi prav tako lahko objavili, saj gre za ženo največjega slovenskega glasbenika, ki je dolga leta bila desna roka ansbla, saj je odgovarjala na vsa pisma oboževalcev, prošnje za koncerte, vodila galerijo Avsenik,... Sem ga zelo cenil, svoje delo je opravljal zelo profesionalno, nikoli nesramen, zajedljiv, vedno dobro pripravljen za intervju, takšni kot je bil on so danes žal v veliki manjšini. Bogi! Škoda, neverjetna škoda za naš narod. Takih ne delajo več- Počivaj u miru brat moj. Gledal sem ga že za to, da sem ga lahko poslušal. In mislim, da smo lahko Slovenci ponosni, da se med nami najdejo (oz. so se našli) tudi takšni ljudje. S smrtjo legendarnega TV voditelja in odličnega novinarja Sandija Čolnika ostaja v slovenskem medijskem prostoru velika praznina. Gospod Čolnik je bil vrhunski voditelj in novinar ter vzor številnim RTV novinarjem. Tudi sam sem redno spremljal Čolnikovo novinarsko delo, se navduševal nad njim in se od nepozabnega in iskrivega novinarja tudi veliko naučil. Za mnoge, ki ne vedo pa le povejmo, da je Sandi Čolnik leta 1959, takrat še kot študent prava začel kot radijski napovedovalec na Radiu Ljubljana, potem, ko je uspešno prestal vse govorne preizkuse in zahtevno šolo pri sloviti profesorici in radijski napovedovalki Ani Mlakar. Med takratnimi radijskimi napovedovalci je bil izejmno cenjen in spoštovan, radijski poslušalci so ga tako sprejeli za svojega, saj je izstopal je s svojo markatno barvo glasu. V prvi polovici šesdesetih let 20. stoletja je iz Radia odšel na Televizijo Ljubljana in postal eden najuspešnejših voditelev in novinarjev. Sam sem ga rad spremljal v oddaji Kulturne diagonale in Večerni gost, z oddajo Večerni gost se je Sandi zapisal v srca številnih Slovencev. Pa še to - napozabna so tudi njegova vodenja Jazz festivala v Ljubljani, kjer mu je družbo delala še ena nepozbana TV napovedovalka, žal tudi že pokojna Jana Čede, napozabno.... Zdenka Kahne v družbi Sandija Čolnika, hčerke Nine na levi in nečakinje Jane z vnučkom Tijanom Foto: S. N. Ni veliko novinarjev, ki skušajo v televizijskem mediju odkrivati njegove prednosti, koristnost in bogastvo izraza. Ena takšnih ustvarjalnih televizijskih osebnosti je na Slovenskem že nekaj desetletij Sandi Čolnik. Postal je že pojem, ki neizbrisno zagotavlja kakovost novinarskega dela, saj v vseh nastopih uresničuje evropsko raven svojih televizijskih sporočil. Iz utemeljitve Jurčičeve nagrade leta 1997 Kdo iz policije nosi občutljive podatke v medije z namenom diskreditacije nekdanjega vodstva DUTB? 1. 3. 2017, 5:00 36 Facebook Twitter Drago Kos (foto: STA) V javnosti se poraja vse več očitkov, da je ponedeljkova medijska akcija glede ovadbe poslanca Andreja Širclja in nekdanjega izvršnega direktorja DUTB iz Švedske Tjorbjörna Manssona skupen projekt Nacionalnega preiskovalnega urada in POP TV, da bi ju kar se da očrnili. Razlog očitno tiči v bližajoči se odločitvi Ustavnega sodišča v pritožbi stranke SDS zaradi posega policije v Šircljevo elektronsko pošto. Komercialna televizija POP TV je v ponedeljek zvečer ekskluzivno objavila neuradno novico, da naj bi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) po neuradnih podatkih zaradi suma zlorabe položaja kazensko ovadil nekdanje vodilne v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ker naj bi ti plačevali drage fiktivne svetovalne pogodbe tujim družbam. Med ovadenimi naj bi bila tudi nekdanji izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson in nekdanji predsednik upravnega odbora DUTB in sedanji poslanec Državnega zbora Andrej Šircelj. Oglejte si še: Polom s Cimosom režim nadomešča s pregonom Širclja in Manssona Ker smo zadevo preverili pri vpletenih, lahko utemeljeno sumimo, da gre za skrbno pripravljeno akcijo v tradicionalni navezi te medijske hiše in policije, med katerimi se največkrat omenja nekdanjega obveščevalca z odličnimi zvezami v policiji Draga Kosa in njegovo ženo Tjašo Slokar, urednico POP TV. Vsi vpleteni, od domnevno obtoženega Širclja, do njegovega zagovornika Francija Matoza, z zadevno ovadbo niso bili seznanjeni in jo poznajo le iz medijev. Prav tako nam ovadbe niso potrdili na NPU. Česa se boji policija? Če se bo izkazalo, da gre za dogovorno medijsko akcijo policije in medijske hiše POP TV, bo to nedvomno velik škandal, ki bo vrgel slabo luč na že tako spolitizirano slovensko policijo. Tovrstno sodelovanje med policijo ter odtekanje občutljivih in pomembnih informacij v servilne medije zagotovo ni znotraj njenega neodvisnega preiskovanja in delovanja, saj kaže, da se jih poslužujejo izključno zaradi dodatne diskreditacije preiskovancev. V preteklosti je bilo namreč znanih že več tovrstnih podlih primerov sodelovanja in medijskega usmerjanja akcij s strani policije. Ena od možnih razlag za tovrstno incestno razmerje z željo po medijski gonji, po vsej verjetnosti tiči v bližajoči se odločitvi Ustavnega sodišča, na katerega so se pritožniki v Državnem zboru pritožili v zadevi preiskave pisarne in elektronskih naprav poslanca Širclja. Glede na to, da je Ustavno sodišče konkretno zadevo obravnavalo na 33. seji, dne 14. decembra 2016, lahko v kratkem pričakujemo tudi končno odločitev. Domnevamo torej lahko, da akcija policije in POP TV ni bila izbrana naključno, temveč je bila skrbno načrtovana in pripravljena z namenom dodatne diskreditacije nekdanjega vodstva DUTB pred odločitvijo Ustavnega sodišča. Med ovadenimi naj bi bil nekdanji izvršni direktor Mansson, ker naj bi t. i. slaba banka po ugotovitvah kriminalistov na podlagi analize finančnih transakcij družbi Quartz+Co nezakonito nakazala več kot 600 tisoč evrov. Mansson naj bi od tega prejel skoraj 400 tisoč evrov, plačilo pa naj bi bilo namenjeno kot dodatni zaslužek Manssonu. Šircelj: Gre za absurdne obtožbe Ker naj bi pri tem dogovoru sodeloval tudi takratni predsednik upravnega odbora DUTB Andrej Šircelj, naj bi ovadbo razširili tudi na njega. Šircelj je vse očitke že v času preiskave in tudi kasneje zanikal. Dejal je, da gre za absurdne obtožbe, saj ni videl nobene od pogodb, podpisanih s strani izvršnega direktorja. Po njegovem je bil celoten postopek preiskave nesorazmeren zlasti zato, ker proti njemu niso bile uvedene nikakršne druge prikrite metode in sredstva. Decembra 2015 so tako sledile hišne preiskave v DUTB, Državnem zboru RS in na sedežu SDS v Ljubljani. Specializirano državno tožilstvo bo po neuradnih podatkih POP TV za vse osumljence zahtevalo tudi sodno preiskavo. Andrej Šircelj (foto: STA) Policijsko akcijo je obsodil celo Milan Brglez Zgodba se je dalje odvijala na podlagi odredbe preiskovalne sodnice Deše Cener, ki je odredila preiskavo zasega strežnikov na stranki SDS, kjer so iskali pismo Andreja Širclja zaradi dogajanj na DUTB. Da sodnica ni ciljala samo na Širclja (zaradi primera Družbe za upravljanje terjatev bank – DUTB), pač pa na stranko SDS, je bilo razvidno iz odredbe policiji, kjer je zahtevala zaseg in zavarovanje ter pregled in preiskavo vseh elektronskih podatkov, elektronskih sporočil, komunikacijskih podatkov in drugih podatkov, ki se nahajajo na strežnikih, elektronske storitve v oblaku, varnostnih kopijah in drugih spominskih medijih, ki jih uporablja SDS. Šircelj je takrat povsem jasno povedal, da na sedežu stranke nima pisarne, niti svojega računalnika. Številni pravniki, med njimi tudi sedanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Marko Bošnjak, so preiskavo označili za izjemno občutljiv korak z vidika načela sorazmernosti. Da je tovrsten poseg v elektronske komunikacije zakonodajne veje oblasti nedopusten, je takrat komentiral tudi predsednik Državnega zbora Milan Brglez. Aktivno legitimirani člani državnega zbora s prvopodpisano poslanko Anjo Bah Žibert so se zaradi konkretnega posega policije v zakonodajno vejo oblasti, pritožili na Ustavno sodišče, ki naj bi v kratkem izdali odločbo. Glede na zadnje dogajanje policije in mnenja pravnikov, ni potrebno posebej ugibati, kakšna bi lahko bila končna odločitev. Ko gre vladi slabo, udarijo po opoziciji in preusmerijo pozornost Posebej pa gre izpostaviti eno: V času preiskave poslanca Širclja ter vodilnih na DUTB je imela vlada Mira Cerarja težave s policijsko stavko in tremi ministri, ki so jih bremenile afere s preveč izplačanimi dodatki na stalno pripravljenost, tovrstne policijske akcije pa so slepilo, da odvrnejo pozornost od pomembnih državnih problemov. Ravno v ponedeljek, ko je odjeknila novica o ovadbi Širclja in Manssona pa je vlada pogrnila pri prodaji Cimosa, poleg tega pa se v ozadju Slovenskega državnega holdinga in DUTB dogajajo hudi kadrovski spopadi za nadzor državnega premoženja. M. P. Krvava dediščina revolucije: “Še premalo smo jih pobili!” 27. 2. 2017, 5:00 984 Facebook Twitter Foto: STA Danes človek res ne ve več, če prav sliši, ko posluša vpitje nekaterih levičarjev. Sploh, kar se tiče tematike povojnih pobojev. Kljub temu, da jih večina še vedno verjame komunističnim mitom in pravljicam, je pozivanje h genocidu korak predaleč. Največji paradoks pa je, da se “še premalo smo jih pobili” običajno derejo tisti, ki so ob razpadanju Jugoslavije komaj prilezli iz plenic. Zanimivo je tudi, da levičarji vedno, ko tema nanese na polpreteklo zgodovino, začnejo govoriti, kako je treba gledati v prihodnost in ne v preteklost. Nato pa se našemijo v ‘partizančke’ in romajo v Dražgoše, ki predstavljajo eno največjih zablod slovenskega partizanstva. Ceno za to ‘slavno’ bitko pa so plačali pomorjeni in deportirani domačini. To je danes dejstvo, a ‘partizančki’ z opranimi možgani še kar trdijo nasprotno. Zgodovinske resnice ne more spremeniti noben mit Danes vemo, poudarjam, vemo, da je bilo krvavo obračunavanje z lastnim narodom med vojno in po vojni revolucija. Šlo je za absoluten prevzem oblasti in za likvidacijo vseh, ki bi lahko nasprotovali režimu v prihodnje. Ni šlo za nikakršne narodne izdajalce. Šlo je večinoma za kmete, kristjane in izobražence. V glavnem za ljudi, ki so imeli izjemno močno prepričanje, vero in znanje, ki se ni skladalo z marksistično ideologijo. Komunizem nikjer na svetu ni prevzel in obdržal oblasti brez nasilja in množičnih pobojev. Od Kitajske (Mao Ce-Tung), Kambodže (Pol Pot), Kube (Fidel Castro), Sovjetske zveze (Lenin, Stalin), pa vse do Romunije, Poljske in Jugoslavije je komunizem puščal svojo krvavo sled. A vedno je ideja zrasla na intelektualnem zelniku. Večina komunističnih vodij je bila klasično izobraženih (Kardelj, Kidrič), njihovo okrutno ‘boljšo’ polovico pa so predstavljali neizobraženi klavci (Ivan Maček). Intelektualci so planirali, izvrševalci so likvidirali. In tako je bilo po celem svetu. Če se malce pošalim. Vsak Castro je imel svojega Cheja. Grozodejstva, ki so jih vršili komunisti, presegajo človeško. Da so bila živalska, bi bila žalitev za živali. Če bi šlo res za civiliziran obračun z izdajalci, bi imeli sojenja, imeli bi podatke, kdo je sodeloval z Nemci in Italijani. Imeli bi usmrtitve, ki so bile takrat normativne (obešenje, streljanje), ne pa dobesednega zunajsodnega, nenadzorovanega klanja. Tako pa smo imeli cele tovornjake civilistov, pobijanje ljudi z lopatami, krampi in cepini. Pričevalci in tisti, ki so to doživeli, opisujejo grozodejstva, ki niso človeška. Od zabijanja žebljev ljudem v glavo pri polni zavesti, do dobesednega odiranja kože ljudem. Častniki OZNE so ujetnikom ukazali, naj se uležejo na tla, nato pa so se z motorji vozili čez njih za svojo zabavo. Ljudi so klali z vsem, kar so imeli pri roki, metali so jih v jarke in jame kot živino. Nihče ni bil nikoli obsojen in nihče ni dočakal smrti, vredne človeka. In to ne zato, ker bi nekoga izdali, ampak zato, ker so bili verni, konservativni ali klasični intelektualci. Po domače, ker so bili moteči za komuniste. Usmrtitve so zasejale strah v ostalo prebivalstvo, ki je bilo raje tiho kot pa mrtvo. To sta bili namreč edini možnosti. Nato se je začela velika doba bajk in pripovedk Ko so komunisti samo v Jugoslaviji poklali okoli milijon ljudi, se je začel pregon tistih, ki so se izmuznili množičnim čistkam. Veliko komunistov je obračunalo z ljudmi, s katerimi se pred vojno niso razumeli. Ovajali so svoje sosede, velike kmete, pri katerih so delali, itd. Po velikih čistkah so sledile manjše čistke, ki so bile namenjene predvsem teroriziranju območnega prebivalstva. Te zločine je v večini izvajala OZNA. V Sloveniji danes ne boste našli vasi ali zaselka, v katerem komunisti niso nekoga ubili. Vsa država je bila v strahu pred klavci z rdečimi rokami. Ko se je morija okoli leta 1956 končala, so komunisti vzpostavili učinkovito tajno policijo, ki je imela na tisoče sodelavcev, in tako nadzorovali populacijo. Ko se je narod pomiril od čiste groze, pa se je začelo obdobje dvornega zgodovinopisja. Morilce je bilo treba predstaviti kot junake, najhujše klavce kot narodne heroje. Največje poraze je bilo treba spremeniti v zmage in to so tudi storili. S pomočjo režimskih zgodovinarjev, ki so se ali bali sistema, bili marksisti ali pa so verjeli, da je zgodovina zgolj orodje za uveljavljanje politične oblasti. Okoli leta 1975, najkasneje pa okoli leta 1980, so partizani zmagali vse bitke, za tiste, ki so jih izgubili, pa so bili tako ali tako krivi domači izdajalci in kvizlingi. In tako pridemo do današnjega časa. Ljudje, rojeni po letu 1950, so, ko so odrasli, šli skozi mitološko izobrazbo. Učili so se o bitki na Neretvi, o bitki na Sutjeski in o bitki za Dražgoše. Učili so se o narodnih izdajalcih in o hrabrih partizanih. Nič pa niso vedeli o povojnih pobojih, o partizanskih zablodah in o ropanju lokalnega prebivalstva s strani partizanskih čet. Vaške straže niso nastale zato, ker so Dolenjci hoteli sodelovati z okupatorjem. Nastale so zato, ker so se hoteli Dolenjci ubraniti pred partizanskim ropanjem in nasiljem. Zato je razumljivo, da se tisti, ki so danes stari 50 ali 60 let, težko sprijaznijo, da so celo življenje živeli v laži. Lažje je zanikati in še naprej verjeti v mite, kot pa si priznati, da si 40 let živel v zmotnem prepričanju. Nekateri so sprevideli in so hvaležni za resnico, večina pa je prevelikih strahopetcev, da bi se soočili s preteklostjo. In to so tisti, ki pozivajo k pobijanju. To so tisti, ki govorijo, “a zdaj nam boste pa spreminjali zgodovino?”. Na to lahko odgovorim obema skupinama. Prvim, ki zahtevajo poboje in govorijo, da je 100.000 mrtvih nedolžnih civilistov premalo, svetujem psihiatrično zdravljenje. Človek, ki verjame, da so množični poboji ljudi popolnoma sprejemljivi, je nevaren za družbo in je po definiciji psihopat. Drugim, ki mislijo, da hočemo ‘belogardisti’ spreminjati zgodovino, pa odgovarjam: “Zgodovina je bila, je in bo ostala popolnoma enaka. A dejstvo ostaja, da so komunisti priredili zgodovino za svoje politične in ideološke potrebe. Tako, da se ne bojte. Zgodovine ne bomo spremenili. Šele napisali jo bomo in izbrisali mite, s katerimi so vas pitali od malih nog.” Komunizem je na slovenski zemlji pustil več bolečine, solz, krvi in kosti kot katerakoli ideologija ali religija v zgodovini. Zato je zadnji čas, da temu zlu rečemo ne in zgodovino učimo takšno kot je, pa čeprav je boleča in krvava. Aleksander Rant Polom s Cimosom režim nadomešča s pregonom Širclja in Manssona 28. 2. 2017, 10:55 96 Facebook Twitter Nekdanji glavni izvršni direktor Torbjorn Mansson (foto: STA) Nacionalni preiskovalni urad (NPU) naj bi po neuradnih podatkih POP TV zaradi suma zlorabe položaja kazensko ovadil nekdanje vodilne v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ker naj bi ti plačevali drage fiktivne svetovalne pogodbe tujim družbam. Med ovadenimi naj bi bila tudi nekdanji izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson in nekdanji predsednik upravnega odbora DUTB Andrej Šircelj. Kot je poročala televizija naj bi bil Mansson med ovadenimi, ker naj bi t. i. slaba banka po ugotovitvah kriminalistov na podlagi analize finančnih transakcij družbi Quartz+Co nezakonito nakazala več kot 600 tisoč evrov. Mansson naj bi od tega prejel skoraj 400 tisoč evrov, plačilo pa naj bi bilo namenjeno kot dodatni zaslužek Manssonu. Šircelj: Gre za absurdne obtožbe Ker naj bi pri tem dogovoru sodeloval tudi takratni predsednik upravnega odbora DUTB Andrej Šircelj, naj bi ovadili tudi njega. Šircelj je vse očitke že v času preiskave in tudi kasneje zanikal. Dejal je, da gre za absurdne obtožbe, saj ni videl nobene od pogodb, podpisanih s strani izvršnega direktorja. Po njegovem je bil celoten postopek preiskave nesorazmeren zlasti zato, ker proti njemu niso bile uvedene nikakršne druge prikrite metode in sredstva. Poslanec SDS Andrej Šircelj (foto: STA). V DUTB so takrat poudarjali, da želijo varčevati, a se je po poročanju televizije izkazalo, da naj bi družbi Quartz+Co v dveh letih nakazali skoraj tri milijone evrov. Decembra 2015 so tako sledile hišne preiskave v DUTB, Državnem zboru RS in na sedežu SDS v Ljubljani. Specializirano državno tožilstvo bo po neuradnih podatkih POP TV za vse osumljence zahtevalo tudi sodno preiskavo, piše Politikis. Bo ustavno sodišče odločilo, da je šlo za nedopusten poseg v elektronske komunikacije? Spomnimo na dogajanje pred več kot letom dni, ko je preiskovalna sodnica Deša Cener odredila preiskavo zasega strežnikov na stranki SDS, kjer so iskali pismo Andreja Širclja zaradi dogajanj na DUTB. Da sodnica ni ciljala samo na Širclja (zaradi primera Družbe za upravljanje terjatev bank – DUTB), pač pa na stranko SDS, je bilo razvidno iz odredbe policiji, kjer je zahtevala zaseg in zavarovanje ter pregled in preiskavo vseh elektronskih podatkov, elektronskih sporočil, komunikacijskih podatkov in drugih podatkov, ki se nahajajo na strežnikih, elektronske storitve v oblaku, varnostnih kopijah in drugih spominskih medijih, ki jih uporablja SDS. Šircelj je takrat povsem jasno povedal, da na sedežu stranke nima pisarne, niti svojega računalnika. Številni pravniki, med njimi tudi sedanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Marko Bošnjak, so preiskavo označili za izjemno občutljiv korak z vidika načela sorazmernosti. Šircelj se je zaradi konkretnega posega policije v zakonodajno vejo oblasti pritožil na Ustavno sodišče, kjer naj bi v kratkem izdali odločbo. Glede na zadnje dogajanje ni potrebno posebej ugibati, kakšna bi lahko bila končna odločitev. Posebej pa gre izpostaviti eno: V času preiskave poslanca Širclja ter vodilnih na DUTB je imela vlada Mira Cerarja težave s policijsko stavko in tremi ministri, ki so jih bremenile afere s preveč izplačanimi dodatki na stalno pripravljenost, tovrstne policijske akcije pa so slepilo, da odvrnejo pozornost od pomembnih državnih problemov. Ravno včeraj, ko je odjeknila novica o ovadbi Širclja in Manssona pa je vlada pogrnila pri prodaji Cimosa, poleg tega pa se v ozadju Slovenskega državnega holdinga in DUTB dogajajo hudi kadrovski spopadi za nadzor državnega premoženja. M. P. Na SAZU-ju posvet o “nadaljevanju” 57. številke Nove revije, med navzočimi tudi njen nasprotnik Kučan 2. 3. 2017, 9:33 69 Facebook Twitter Foto: Matic Štojs Ob 30. obletnici 57. številke Nove revije v organizaciji SAZU-ja je potekal posvet z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program II. Predsednik republike Borut Pahor je v uvodnem nagovoru podčrtal prežetost nacionalne in evropske ideje pred 30 leti in danes. Zavzel se je za pogumnejše razmišljanje s svojo glavo, a v evropskem kontekstu. Dogodka se je udeležil tudi nekdanji šef Centralnega komiteja Zveze komunistov Milan Kučan, ki je v času nastanka 57. številke Nove revije naredil vse, da ne bi prišlo do uveljavitve njenih demokratičnih idej. “Ko so sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja Prispevki za slovenski nacionalni program utemeljili zgodovinsko potrebo po osamosvojitvi Slovenije, so hkrati poudarjali njen evropski kontekst. Zamisli o slovenski naciji ni navdihovala težnja po nacionalistični osamitvi, marveč želja po osamosvojitvi in pridružitvi demokratičnim evropskim narodom in državam,” je na posvetu v organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) spomnil Pahor in dodal, da je bila ta presoja tudi odločilna. Tako je opozoril na razglasitev lastne države, na polnopravnost članstva v Evropski uniji (EU), evroobmočja in schengenskega območja ter dejal, da bi površni opazovalec utegnil zato napačno meniti, da je glede usode nacije in države tako rekoč konec zgodovine in da bo vse samo še njeno samodejno recikliranje. Potrebna je institucionalna reforma EU “Finančna, begunska in varnostna kriza EU so v zadnjih letih tako površno sklepanje postavile pod velik vprašaj. Ne gre samo za manj predvidljivo prihodnost Slovenije v EU, temveč za bistveno manj predvidljivo prihodnost EU same. Tvegam mnenje, da so prej omenjene krize tudi posledica neučinkovitosti obstoječe institucionalne ureditve EU,” je poudaril Pahor. Kot ugotavlja, je za dolgoročni obstoj in krepitev EU potrebna tudi njena institucionalna reforma in da je pravi čas za Ljubljansko pobudo za začetek procesa za sprejem nove ustave povezave, katere podpisnik je tudi sam. V tem smislu je mogoče do določene mere vleči vzporednice med tedanjimi Prispevki za slovenski nacionalni program in Ljubljansko pobudo. Za Pahorja je bistveno, da sta oba dokumenta nastala v času, ko se je zdelo samoumevno nadaljevanje nekega sistema nemogoče. Meni, da je velik pomen Ljubljanske pobude v tem, da je presekala intelektualno in politično molčečnost glede alternativ razkrajanju EU. Postali smo družba z nizkim stanjem duha, pogojena z mentalno bedo O novi evropski ustavi in 57. številki Nove revije “z mislijo o vzponu in zatonu neke generacije” je spregovoril tudi Peter Jambrek. Kot je dejal, so se pred 30 leti zavzemali za spoštovanje pravice do samoodločbe in do konstituiranja državnosti, njihova razmišljanja pa so ponudila programske smernice slovenske osamosvojitve. Tedanji glavni urednik Nove revije Niko Grafenauer je na kratko povzel ozadje dogajanj leta 1987 in med drugim dejal, da je 57. številka prinesla novo koncepcijo slovenstva. Zdaj smo “družba z nizkim stanjem duha, pogojena z mentalno bedo”. Prepričan je, da smo “civilizacijsko pohabljena nacija, kjer se laž in resnica prekrivata in tvorita našo virtualno resničnost”. Opozoril je, da je tudi slovenska vloga v EU zelo dvoumna, če ne bomo znali trdno postaviti tistih izhodišč, ki so vezana na našo identiteto in naše interese. Kučan kot zadnji vodja CK ZKS nekoč naredil vse, da se program Nove revije ni uresničil Zanimivo je, da se je posveta, za katerega sicer niso delali veliko reklame, udeležilo precej vidnih obrazov tranzicijske levice, med njimi tudi Milan Kučan, ki je bil v času izida 57. številke Nove revije predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS) in torej najvišji komunistični politični funkcionar, s tem pa tudi vrhovni šef Udbe. Kučan tedaj sicer ni sprožil represivnih ukrepov proti avtorjem prispevkov za slovenski nacionalni program (kot so to zahtevali iz Beograda), je pa skupaj s svojimi tovariši dal vedeti, da bo naredil vse, da se program ne bo uresničil. No, to ga vseeno ni oviralo, da se ne bi pojavil na zdajšnjem posvetu SAZU-ja. Naj ob tem spomnimo, da so že pred časom napovedali nove prispevke za slovenski nacionalni program, navajamo avtorje in naslove: – Niko Grafenauer: Ozadja 57. številke Nove revije – Dimitrij Rupel: “Železo in žamet” (Nova revija, nova država! Nova Evropa!) – Peter Jambrek: Nova evropska ustava – Matej Avbelj: Evropska unija kot nedržavna federacija – Jože Mencinger: Zakaj je “manj” Evrope boljše kot “več” Evrope – Darko Darovec: Geostrateška vloga slovenskega prostora – Matjaž Gams: Globalizem in prednosti superinteligence – Andrej Rahten: Srednja Evropa, slovenske izkušnje in perspektive – Peter Kovačič: – Peršin: Dileme Slovencev med narodom in državo – Rok Svetlič: Subjektiviteta Slovencev kot nacije in avtoimuniteta – Jernej Letnar Černič: Vladavina človekovega dostojanstva v slovenski družbi – Bojan Godeša: Vprašanje sprave – posledice v slovenski družbi – Spomenka Hribar: Avantgardno sovraštvo in sprava II. – Tomaž Grušovnik: Slovenija in tretji korak k etičnemu zaporedju – Marko Ivan Rupnik: Preroškost srca – Tine Hribar: Slovenci in druga evropska renesansa Iz seznama je razvidno, da je sestava avtorjev – pričakovano – precej drugačna kot pred tridesetimi leti. Med avtorji je mogoče najti tudi predstavnike mlajših generacij, vmes pa so tudi intelektualci iz kroga tranzicijske levice. Slednja je očitno, kot je razvidno, znova »zajahala konja« nacionalnega programa … Demokracija Glede na sestavo novorevijašev se sploh ne čudim kaj je na posvetu delal Kučan. Vsaj Grafenauer bi lahko na glas vprašal, kaj za boga dela tam murgelski pritlikavec. Jaz bi ga! In obenem prosil naj odide. Če me pogled ne vara, je v ozadju navzoč tudi dr. Toš. Oblikovalec javnega mnenja po Milančkovemu prepričanju in njegovih napovedih. Upam da bojo dali "pomladniki" čim prej roke stran od teh partikapitalistov. Še celo standardna levaška jurišna četa nickov je ostala brez besed ob tej žalitvi slovenskega osamosvajanja. Nimajo še navodil, ali je to dobro ali slabo. RATATA • 2 uri nazaj Kiićan ima med drugim tudi eno tisto nenavadno lastnost kot jo imajo hrvati ........je izredno hraber. Pa ne v tem smislu, da se ničesar in nikogar ne boji, temveč v tem, da se ničesar ne sramuje. Antonius • 4 ure nazaj Po preluknjanih državnih bankah in Patrii zdaj verjamem, da je v pokradeni državi Sloveniji, absolutno vse, mogoče. Kučan je par excellence primerek arogance in pokvarjenosti!! Spominjam se Kučanovih očitkov, ko je leta '72 v imenu predsednika CK ZKS Popita, v skupščini odstavljal Kavčiča, potem si je pa dovolil priti 37 let kasneje na otvoritev spomenika Kavčiču. Zgodba s 57-to številko je pa povsem enaka Kavčičevi. Trideset let kasneje se s partijskim delom akademikov SAZU-ja v ospredje rine kot, da nikoli ni bil proti 57. številki. Težka je morala biti odločitev Nika Grafenaurja, ker je moral biti zraven, da je lahko Kučanu in njegovim odlično povedal kar jim gre. Slika, pa one brez pručke, plenicah odraslih, se mi mota po glavi. - Še danes hranim 57. številko Nove revije. Juncker in Cerar razpredata o novem poglavju Unije Slovenijo vidi kot gonilno silo EU-ja 2. marec 2017 ob 06:52, zadnji poseg: 2. marec 2017 ob 14:43 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je na dvodnevnem obisku v Slovenijo, kjer se bo s slovenskim vrhom in mladimi pogovarjal o prihodnosti Evrope. Na Brdu sta se že sestala s premierjem Mirom Cerarjem. Juncker se bo med prvim obiskom Slovenije v vlogi vodilnega Evropske komisije sestal z gostiteljem, predsednikom vlade Cerarjem, s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Pomemben del obiska bo tudi dialog z mladimi. Juncker v Sloveniji Juncker je na dvodnevnem obisku v Sloveniji, kjer se bo s slovenskim političnim vrhom in mladimi pogovarjal o prihodnosti EU-ja. Prenos pogovora Junckerja in slovenskega premierja Mira Cerarja bo v četrtek ob 17.00 na 3. programu TV Slovenija in MMC-ju. Premier Cerar je napovedal, da se želi z Junckerjem pogovoriti tako o vprašanjih, ki so pomembna za celotno Evropsko unijo kot za Slovenijo. Tako bosta na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje terana in nadzor na meji z Avstrijo. Juncker sicer poudarja, da prihaja v Slovenijo razpravljat o evropski prihodnosti. Izvedeti želi, kako točno si slovenska vlada in predsednik predstavljata evropsko prihodnost. Slovenija kot gonilna sila EU-ja Predsednik Evropske komisije vidi Slovenijo kot gonilno silo EU-ja s 27 članicami. "Slovenija je ena najmanjših članic EU-ja, a uteleša bistvo Evrope. Verjamem, da lahko Slovenija, ljudje in civilna družba, bistveno in pomembno prispevajo k tem razpravam ter lahko pomagajo konstruktivno oblikovati našo skupno vizijo za naslednja desetletja," je dejal Juncker v pogovoru za STA pred obiskom v Sloveniji. Dan pred prihodom v Slovenijo je v Evropskem parlamentu predstavil predloge za reformo Unije v obliki bele knjige. Predlagal je pet scenarijev za razvoj EU-ja do leta 2025: da ostane vse tako kot doslej; da se EU osredotoči samo na enotni trg; da tisti, ki hočejo več, storijo več, kar vključuje oblikovanje koalicij voljnih; da se stori manj, a učinkoviteje; in federalistični scenarij: storiti veliko več skupaj. J. R., K. T. Juncker je priden oproda vatikanske jezuitske ideologije. O tem priča med drugim njegova nagrada, ki jo je dobil - Gold Medal of the Jean Monnet Foundation for Europe Jean Monnet je bil kot t.i. tvorec združene Evrope pripadnik raznih skrivnih organizacij, med drugim član Pilgrim Society, katere člani so prostozidarji, CFR člani, Royal Insitute for International Affairs člani, Bilderbergi, bankirji (Rockefeller, Lehman Brothers, Lazard, J.P. Morgan, Goldman Sachs, Lloyds Bank, Barkleys......),IMF, World Bank, State Department (ki ga itak vodijo člani CFRa)..... Med njimi so na vrhu tisti, ki so financirali Hitlerja in Lenina na oblast - skratka fašisti, nacionalsocialisti, komunisti, ki so hoteli skupaj z Nemčijo pripeljati fašizem in komunizem v ZDA, v Rusijo pa jim je uspelo pripeljati komunizem. Jean Monnet je pripadal skrivni združbi imenovani Le Cercle - kot podskupina Pilgrim Society. In človek, ki je vodil Le Cercle v tistem času, je bil Jean Violet - pripadnik Opus Dei in prostozidarjev. Njegov dober sodelavec je bil seveda Otto von Habsburg. nalijte mu čistega vina (teran jasno) pol pa plavat v piranski zaliv. Nekdo ki je vzrok, bi rad reševal posledice, smešno KLIPAN Uh, kako sovraštvo do krščanskega demokrata. Saj socialisti in komunisti in demokratični socialisti........ so na isti strani kot ta krščanski demokrat. LOL, kakšna fotka :) In njen podpis: Zelo pristen objem Junckerja in Cerarja. Dajte junkerju dva deci ..., pa Bratovškovo z živalsko obleko - pa naj gre nazaj domov. glede na to, da pijanček danes prespi v Sloveniji, lahko po fotkah sklepamo, da bosta imela z Mirotom vročo noč. Uff, Slovenija gonilna sila EU? Z delavci za 500 eur plače in upokojenci pri 300 eur ali še manj. Prej bi rekel, da je Slovenija prikaz tistega, kar čaka kompletno EU, Ne se cudit, ce bo po tem obisku stevilo "zakonitih" migrantov iz arabskih in afriskih drzav v Sloveniji nekajkrat porastlo. Eno je zgodba za medije, ta glavno pa bosta zmenila za zaprtimi vrati. Juncker nima nobene kredibilnosti, človek je vodil državo, ki je neke vrste davčna oaza. Zato ni prevzel nobene moralne in etične odgovornosti, ampak je takšno davčno politiko celo opravičeval. Takšna oseba ne more biti del neke vizije bodoče pravične Evrope, njegovo klobasanje o "pravičnejši razporeditvi" je cinizem najhujše vrste. Umrla je vdova Slavka Avsenika V 85. letu starosti je konec preteklega tedna umrla Brigita Avsenik, vdova velikana narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika. Brigita Avsenik se je poslovila dobro leto in pol po svojem možu. Brigita Avsenik se je poslovila dobro leto in pol po svojem možu. Foto: Mediaspeed Rolo senčila za vsa okna Rolo senčila za vsa okna www.rono-sencila.si Screen roloji in rolo zavese. Kvalitetna izdelava in montaža! Umrla je mirno, v spanju, je po poročanju Ona Plus sporočila njena družina. Pokopana bo v ožjem družinskem krogu. Preberite še: Vnuk Slavka Avsenika: Stari ata se je poslovil srečen #intervju Brigita in Slavko Avsenik sta se poročila leta 1952, skupaj pa sta bila do njegove smrti julija 2015. Po poroki sta zakonca Avsenik začasno prevzela gostilno, kasneje pa je Brigita vodila Avsenikovo galerijo v Begunjah ter organizirala razstave in mednarodne kolonije. Po Slavku se je poslovila še Brigita: umrla je Avsenikova vdova Reporter 01. mar. 2017 6:00 | 2770 Deli na: Po Slavku se je poslovila še Brigita: umrla je Avsenikova vdova Foto: Bobo - Brigita in Slavko Avsenik. Dobro leto in pol po smrti Slavka Avsenika je v 85. letu starosti umrla njegova žena Brigita. Umrla je mirno, v spanju, je sporočila njena družina. Pogreb bo v ožjem družinskem krogu, poroča Ona Plus. Z najslavnejšim slovenskim glasbenikom sta se poročila že leta 1952, v desetletjih, ko je soprog z ansamblom nastopal po Sloveniji in svetu, pa je Brigita v domačih Begunjah vzgojila njune tri sinove, vodila njuno gostilno in galerijo ter organizirala razstave in mednarodne kolonije. Slavko Avsenik je umrl julija 2015. Ne samo Stalin, tudi Mussolini in Hitler sta izhajala iz marksizma 3. 3. 2017, 5:00 0 Facebook Twitter Avtor: Spiridon Ion Cepleanu, wikimedia commons Objavljamo drugega od osmih delov pogovora z zgodovinarjem, biblicistom in duhovnikom dr. Janezom Zdešarjem. Intervju je bil objavljen v Zavezi v letih 2014 in 2015, posnet pa leta 2007. Zgodovinar dr. Janez Zdešar se je rodil v Ljubljani, leta 1926, v verni katoliški družini. Kot domobranec se je umaknil na Koroško. Vrnili so ga v Teharje, od koder je pobegnil. V Lienzu je maturiral, potem je vpisal študij teologije, v Rimu doktoriral iz svetopisemskih znanosti, potem pa je na prošnjo škofa dr. Gregorija Rožmana deloval med slovenskimi izseljenci. Tudi po upokojitvi je zavzeto študiral in sledil dogajanju v Sloveniji. Umrl je jeseni leta 2013 v Celju. Včasih je vtis, da nas kot narod in družbo bistveno določa predvsem tisti del zgodovine, ki se nanaša na revolucijo. Kaj pa čas pred njo? Kar nas določa, je bila na primer v začetku slovenske zgodovine rešitev dileme, ali se odločiti za Avare ali za Bavarce. Borut se je takrat obrnil na Bavarce in se zavestno odločil za zahodno krščanstvo. To nas je silno določilo. O tem ni dvoma. To je osnovna opcija v začetku vsega. S tem smo dobili prva krščanska kneza, Borutovega sina Gorazda in nečaka Hotimirja. To je bil dogodek, ki je stalno navzoč v vsej poznejši zgodovini. Fundamentalna opcija je bila takrat na srečo krščanstvo. Kaj pa negativne stvari? O, še so pozitivne! Pozitivno zgodovinsko nas določa ustanovitev ljubljanske škofije, ki jo je v času renesančnega razcveta izvedel Pij II., Enej Silvij Piccolomini. Sicer tudi iz političnih razlogov, da bi ustavil Habsburžane. A on, humanist, katoličan, Neslovenec, ve, da je potrebno, da dobijo verniki na Slovenskem novo škofijo, ker nobena od tedanjih ni imela svojega sedeža v sredini slovenske zemlje. In slovenska Cerkev je začela ustanavljati škofijo v Ljubljani, ki je obsegala več ozemelj zdajšnje Slovenije. Ustanovitev omogoči, da se začne tudi zavestno slovensko delati in kasneje je bil, na primer, Trubar v ljubljanski stolnici postavljen za pridigarja v slovenščini … Ustanovitev ljubljanske nadškofije je za slovenstvo vredna vsaj toliko kot Trubar, oziroma Trubarja morda ne bi bilo, če ne bi bilo prej postavitve škofije. Ali lahko potem iz tega sklepam, da nimamo tako slabih zgodovinskih izkušenj, da je naša obremenilna stvar predvsem druga svetovna vojna? Kaj pa janzenizem? Janzenizem, ja, ja, imate prav. Janzenizem je bil duhovna mora. Ampak spet, poglejte, vedno moramo na zgodovino gledati uravnoteženo. Janzenizem je bil ena plat, ampak istočasno je bilo navzočega tudi kaj drugega, nasprotnega: so duhovniki, ki ga ne prenesejo, pa grejo v Ameriko in postanejo tam škofje, npr. Baraga. Beži pred janzenizmom. Škof Slomšek gre v Regensburg in tam dobi antijanzenistično formacijo in to je danes naš blaženi. Zlahka v zgodovini odkrijemo veliko pozitivnega. Ne smemo se osredotočiti samo na negativno. Negativna zgodovina je pogosto zgodovina tistih, ki ne marajo Cerkve, jo sovražijo in govorijo o preganjanih čarovnikih in čarovnicah, o inkvizicijah in indeksu, o križarskih vojnah in Aleksandru VI. To je približno vse, kar vedo povedati o dva tisoč letih njenega življenja in delovanja. In kaj vi pravite na to? Smešen je, kdor ne vidi mnogih pozitivnih stvari. Jaz rečem takole: Cerkev je čudovita; lep, rajski vrt. V vsakem vrtu je, če ga od blizu pogledaš, tudi kup gnoja. Potem pa je od tebe odvisno, ali greš v vrt brskat gnoj ali pa občuduješ rože. Ali ima tudi komunizem kot svetovni pojav kaj rajskega v sebi? Vaše vprašanje me spominja na aforizem, ki sem ga pred kratkim bral: “Ateizem je edina religija, ki se bori proti Bogu.” Dejansko oznanja “raj na zemlji”. Komunizem je utopija, ki se ne da uresničiti, ker suponira, da je človek determiniran k dobremu. A izkušnja uči, da smo notranje razklani. Človek je sposoben delati tudi slabo, ne samo dobro. Zato je moralo priti odrešenje in novo življenje, pravzaprav novo ustvarjenje, kar pomeni dokončni sestop Božjega kraljestva na zemljo. Tudi Božje kraljestvo je utopija, in sicer edina “realna utopija” – ker je že tu, čeprav še ne “dokončno izdelano”. Utopij nikoli ni manjkalo. Vendar so šle mimo evangelija, in ker so šle mimo evangelija ali proti evangeliju, so propadle. Čeprav je komunizem utopija, ima tudi zunanje razloge za propad. V slovenskem zgodovinopisju se pojavljajo nove podmene, hipoteze, kdo je pravzaprav tisti, ki je končno zbil komunizem v Sloveniji. Mimogrede, tudi v Nemčiji je nedavno neka slovenska avtorica utemeljevala, da je pravzaprav pop subkulturna glasba v Sloveniji razbila režim … Danes se govori o tem, da je konec komunizma predvsem izborila Zveza socialistične mladine Slovenije. Ti oznanjevalci “resnice” so tisti naveličanci svojih očetov, ki so uživali vse privilegije. Pravzaprav so tem analitikom sprejemljive vse razlage, razen uvida in priznanja, koliko sta k padcu totalitarističnega sistema pripomogla zvestoba in vernost slovenskih katoličanov. Kako gledate na pojav komunizma v najširšem pomenu? Komunizem je eden od totalitarizmov in je s fašizmom in nacizmom skoraj istočasen pojav. Leta 1917 imamo rusko revolucijo, 1922 imamo Marcia su Roma, 1933 pa nastopi Hitler. Vsi trije se pojavijo v Evropi in vsi trije, ne samo Stalin, tudi Mussolini in Hitler, izhajajo iz marksizma. Mussolini je bil socialist, tajnik italijanske socialistične stranke, potem je postal fašist. Hitler je bil pri Deutsche Arbeiterpartei, potem pa je ustanovil nacionalsocialistično stranko. Lenin in Trocki pa itak. Vsi so izšli iz tega nesrečnega marksizma, ki je potem poln raznih oblik, ki so en sam nestvor in en sam neuspeh, in kot je nekoč rekel kardinal Ratzinger, največja sramota dvajsetega stoletja na svetu. Bleščeča zapeljivost in nič drugega je propagandni komunizem, kateremu strašno lahko zapademo, ker je na zunaj jasen in simpatičen: “Toliko krivic se dela. Je prav tako ali je treba to spremeniti? Treba je spremeniti. Ali zadosti naredimo za to, da se spremeni? Premalo naredimo. Kaj je treba narediti? Organizirati se. Dajmo, organizirajmo se! Za boljšo prihodnost? Itd. Itd.” Vse drži. Ostaja samo vprašanje, kakšen je pogled na človeka in svet. Ampak utopija nima nekega zla za podstat. Ne, hoče dobro, a na zmotni podlagi. Saj ravno zato je utopija. Toda, ali je možno, da pride iz neke nedolžne utopije sto milijonov človeških žrtev? To ni nedolžnost utopije, to je logična posledica utopije. Marx je najprej res poskušal v teoriji razložiti, od kod prihajajo kapitalizem in zlorabe, ki si jih danes sploh predstavljati ne moremo. Ampak, reševanja se je lotil narobe: krivice in nasilje odpraviti z istimi sredstvi, z nasiljem in z novimi sredstvi. Ali je bila ta stvar prepuščena inerciji, da se je tako grdo izrodila ali pa so nastopili neki hudobni ljudje, ki … Veliko ljudi najde in goji tisto, kar jim najbolj ustreza, da lahko potem uresničuje svoje bolne instinkte. Iz tega se rodi tisto zlo, ki ima videz, da rešuje, v resnici pa posameznika in družbo “ozdravlja” z nasiljem, z razkrojem in končnim propadom posameznika in družbe. Ali je mogoče, da bi bile najbolj znane zgodovinske osebnosti, povezane s totalitarizmom, recimo Hitler, Stalin ali Lenin in Mussolini, le figure? Tudi ti so obenem realnost in simbol za sistem kot takšen. Za njimi so stali stotisoči, milijoni ljudi, ki so prav tako mislili in delali kot oni. Mi vsi smo Hitler je naslov neke nemške knjige. Kdo je odgovoren, kdo je “prvi gibalec” komunizma? Za totalitarne sisteme je značilno, da v začetku nihče ni hotel sam vladati. Na koncu se je sicer sprevrglo v totalen kult osebnosti in božanstva, toda na začetku so bili vedno samo kolegi, ki skupaj odločajo. Nobeden ni hotel imeti zadnje odgovornosti, vsi pa so hoteli imeti prvo mesto. Zdi se, kot da je bil Josip Broz od samega začetka razmeroma izpostavljen. Vsem naj bi bil vzgled. Poslušajte, kakšna ironija je to, kako je mogoče reči, da je Tito lahko zgled?! Ko so se naši mladi pari poročali, so na civilni poroki dobili v dar knjigo Njuno življenje. Velika, barvna knjiga z albumom o Jovanki in Titu. Danes pa vemo, da je Jovanka postala Titova žena zato, ker je libido tako obvladoval Tita, da pred njim ni bila varna nobena ženska in je partija rekla, da tako ne gre več naprej. Tako so mu ob koncu vojne po znanem Djilasovem pričevanju z neverjetnimi manevri uredili poroko z eno samo žensko, z Jovanko. Sledi varanje z ene in izdaja z druge strani itd. Takrat tega sicer nismo vedeli, danes se pa ve, koga so dajali za vzor mladim. Vendarle so jim želeli dati nekaj idealnega … Ne morete nuditi slabega pod vidikom slabega. Nihče ne bo prijel. Ali je tukaj mogoče ena bistvenih stvari pri socializmu, da vedno igra na pozitivne vrednote? Res je. In imel je tudi možnosti za to. Veliko analiz obstaja o tem, kakšen je bil čas pred komunizmom. In marsikaj, kar želi komunizem spremeniti, drži. Vse, kar je slabega na svetu, je dostikrat zaradi tega, ker kristjani opuščamo dobro. O tem ni dvoma. In tega smo se prej še veliko manj zavedali. Če pogledamo nazaj na slovenske predvojne razmere, je sicer težko spregledati razmeroma velika nasprotja med liberalci in klerikalci, pa vendar komunistično gibanje prinese nekaj povsem novega. Ko sta bili med obema vojnama glavni politični stranki na vseh področjih življenja, je kljub velikim konfliktom veljalo neko pravilo politične kulture: nasprotnik je nasprotnik in ne sovražnik. Lahko so se prepirali in celo zasmehovali. Z revolucijo pa se relacije zavestno spremenijo: moj nasprotnik je sovražnik a priori, kdor je sovražnik, je izdajalec, kdor je izdajalec, ga je treba fizično odstraniti. Pred tem političnega umora v Sloveniji tako rekoč ni, z nastopom komunistov pa je politika ukinjena in se začne ubijanje in teror, psihofizični teror. To je ravno tako kot danes Al Kaida. Kominterna je delala isto in če hočemo razumeti katerokoli evropsko komunistično partijo, moramo poznati delovanje kominterne. H kominterni se še vrnemo. Zanima me, kako je lahko do te nove politične kulture prišlo iz tistih, kot ste prej razlagali, jasnih, upravičenih, pozitivnih idej? Treba je paziti. To, kar sem rekel, velja za vodstvo partije, ki ve, kaj dela in za te cilje uporablja VOS. Pristaši pa ne pozivajo k ubijanju nasprotnikov, ampak vabijo k uporu proti okupatorju. To pa je spet nekaj silnega, visok cilj, ki je sam po sebi upravičen. Čeprav spet samo načelno. V konkretnem slovenskem primeru pa bi bil to samomor, samouničevalno dejanje. Takojšen upor bi bil upor zaradi upora. “Upor, ti si sveto ime množic, upor!”, poje Bor s himnično zanesenostjo. Prej ste omenili, da veliko študirate zgodovino komunistične partije, zakaj je pravzaprav tako pomembno, da midva zdaj o tem govoriva? Zato, da lažje razumemo slovensko revolucijo. Samo zato. Treba je vedeti, da slovenski komunisti, kot sta denimo Ivan Maček in Edvard Kardelj, niso bili kakšni idealisti, pod bledim vplivom komunizma. Ne, to so bili poklicni revolucionarji, ki so se terorizma in ubijanja učili v Moskvi. Praktično usposabljanje pa so si privoščili v španski državljanski vojni. In prav španski borci so bili partizanski komandanti od prvih tednov naprej. Pa začnimo od začetka … Najprej bi rad poudaril, da partija sploh ni bila tako monolitna, kot se rado govori. Enotnost je bila samo optična prevara. V partiji so bila vedno prikrita načelna in osebna nasprotja. Ustanovili so je aprila leta 1920. To je bilo nasploh usodno leto za Slovence. Res je. Poleg ustanovitve partije smo novembra z vsiljeno Rapalsko pogodbo izgubili Primorsko. Že mesec prej smo s koroškim plebiscitom izgubili ozemlje severno od Karavank. To pomeni vnos treh komponent (italijanizacija, germanizacija in boljševizacija), ki posledično vse do danes tlačijo slovenskega človeka. Poleg naštetega je leto 1920 prineslo tudi že prvi revolucionarni poskus. Kako je izgledalo rojstvo komunistične partije? Izšla je iz Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kot njeno revolucionarno krilo. Že na ustanovnem zboru, ki je potekal v Ljubljani, so sprejeli unitaristično strankino organizacijo in pristali na boljševiški in socialni program Kominterne. Omenili ste revolucionarni poskus. Že nekaj dni po ustanovitvi, 15. aprila, je vodstvo partije organiziralo splošno stavko železničarjev, ki se je kasneje spremenila v splošno delavsko stavko. “Ne gre samo za zmago železničarjev, temveč da zmaga razredno zavedni proletariat,” je demonstrantom v Ljubljani zagotovil Marcel Žorga. Iz tega je jasno vidno, da se je socialno mezdna stavka razvila v politično razredno demonstracijo. Policisti in orožniki so upor zatrli, vendar je spopad terjal trinajst smrtnih žrtev in nad šestdeset ranjencev. Stavka ni prinesla uspehov in seveda niti prevzema oblasti. Zaradi svojega programa in svojega delovanja je bila decembra istega leta stranka z razglasom prepovedana. To pa ni posebno dolga zgodovina … Ni jim preostalo drugega, kot spremeniti neučinkovito prakso in začeti z novo taktiko. Do leta 1923 se je stranka slovenskih komunistov kar petkrat preimenovala in s tem začela prakso, ki traja do današnjih dni. Danes so, kolikor vem, Socialni demokrati. Kljub propadu organizacije se je notranja povezanost med ostalimi komunisti ohranila. Načrtovali in pisali so nove programe. V letu 1923 kar tri. V njih uveljavijo termin samoobramba proletariata, s čimer začnejo ilegalno oboroževati svoje člane. Ustanavljajo “samoobrambne stotnije”, ki so dobile ime Proletarske akcijske čete, PAČ. Tu je neizbežna primerjava z italijanskimi fašističnimi “Fasci di combattimento” in s hitlerjevskimi SA oddelki, kjer gre prav tako za vojaške enote političnih strank. Odveč je dodajati, da gre za eklatantne novosti v slovenskem političnem prostoru. Domnevam, da ni šlo za samoobrambo? Seveda ne. Dokaz je prišel že leta 1924 ob drugem revolucionarnem poskusu, tokrat je šlo za oborožen spopad v Trbovljah. Spet je osem oseb ubitih in petdeset ranjenih. Sledijo sodne obravnave, potem pa njihova moč kopni in v drugi polovici dvajsetih let slovenski komunisti niso bili več dejavnik, ki bi mogel vplivati na konkretno politiko. Nekaj vpliva so ohranili v socialdemokratskih sindikatih in v delavskih prosvetnih organizacijah. Zaradi nadzora so delovali konspirativno in se umikali v emigracijo, kot delavci v Francijo in Belgijo, kot politični aktivisti pa v Sovjetsko zvezo. Kako pa je s tretjim poskusom revolucije? Novi zagon so dobili po nastopu diktature kralja Aleksandra, 6. januarja 1929, na katerega Centralni komite odgovarja s pozivom k revoluciji, oboroženi vstaji. Tudi tokrat razmer niso ocenili realno in poziv ni imel širšega odmeva. Ostalo je pri tiskanju in širjenju ilegalnega gradiva ter pri nekaterih osamljenih protestnih akcijah. Vlada se je kljub temu odzvala razmeroma ostro, nekaj jih je bilo sodno preganjanih, nekaj jih je spet odšlo v tujino. Ostaja nam še mariborska afera. To je komunistični poskus vojaškega udara leta 1932, ko je skupina oficirjev pripravljala zasedbo mesta in v nadaljevanju uvedbo revolucionarne komunistične oblasti po vsej državi. Priprave so sicer stekle že prejšnjo jesen, vendar je bila zaradi slabe organiziranosti preložena. Še preden se je akcija začela, so jo odkrili in sankcionirali. Tako tudi četrti poskus revolucije ni uspel. Prej ste omenjali partijski unitarizem. Za kaj gre? Komunistična partija je državno tvorbo Jugoslavije sprejemala kot en narod z več plemeni, in sicer v obliki centralistične države. V revolucionarni histeriji je ignorirala narodnostna vprašanja, ki so tedaj klicala po rešitvi. SLS je na primer že leta 1921 zahtevala avtonomistično ureditev jugoslovanske države, leta 1923 pa je kot prva politična stranka oblikovala slovenski federalistični državnopravni program. Veste, radikalna menjava stališč je v komunistični partiji malenkost. Pomembni so ji izključno revolucionarni cilji. Tako je leta 1924 Komunistična partija Slovenije (KPS) naredila preobrat in pristala na tezo o treh posebnih narodih, srbskem, hrvaškem in slovenskem. Zanimivo je, da se je z vprašanjem jugoslovanskih narodov ukvarjala tudi Kominterna, čeravno po drugi strani KPJ ni predstavljala neke teže, pa čeprav je bila ena najzvestejših članov. In bila je tudi najbolj zagnana, saj je omenjeno revolucijo in splošno vstajo leta 1929 oklicala, preden sta pretekla dva meseca od kongresa in preden ga je kolikor toliko zadovoljivo pripravila. Bilanca prvih desetih let? Prvo desetletje vsekakor ni bilo uspešno. Vsi štirje revolucionarni poskusi so propadli in komunistična partija ni prišla do tako želenega razbitja Jugoslavije in osvojitve oblasti. Izgubljala se je, kot že omenjeno, v osebnih zdrahah in idejnih sporih, pa tudi podložniška povezava s tujo revolucionarno silo in s tujo državo ji ni prinesla ugleda in teže. Največ članov so slovenski komunisti izgubili takoj po Obznani oziroma zakonu o zaščiti države leta 1921. Od več kot 12.000 članov stranke jih je ostalo samo nekaj deset. Ali po teh letih tudi dejansko sledi kakšen prelom? Dejansko je stara generacija komunistov v tridesetih letih nekako izumrla. Ti so se v razpravah znotraj partije še zavzemali za določeno demokratičnost in odkritost, tako rekoč “proletarsko demokracijo”. Čeprav je bila njihova ideološka izobrazba na splošno nizka, so v nastopih kljub fundamentalizmu ohranjali določeno prožnost. Z mlajšo generacijo pa je zapihal novi veter. Bila je prav tako fundamentalistična, vendar so bili ideološko in organizacijsko bolj usposobljeni. Z železno disciplino so sprejemali in dajali ukaze. Precej kadra je šlo skozi zapore in so bili navajeni ilegalnega dela in konspirativnosti. Tukaj se začnejo pojavljati nam bolj znana imena, kot so Kardelj, Kidrič, Kraigherji, Tomšič in drugi. Časnik Video: Melania malim bolnikom brala Barronu ljubega Dr. Seussa "Navdihujoči" Dr. Seuss 3. marec 2017 ob 09:10 New York - MMC RTV SLO/STA Prva dama ZDA Melania Trump je v četrtek v počastitev nacionalnega dne branja obiskala pediatrični oddelek prezbiterijanske bolnišnice na Manhattnu v New Yorku. Otrokom je prinesla knjige Dr. Seussa in jim jih tudi brala. Priporočila jim je, naj veliko berejo in se izobrazijo. Melania Trump se je v bolnišnici srečala z zdravniki in osebjem, družinami in mladimi bolniki, ki jim je razdelila njej in sinu Barronu najljubšo knjigo Dr. Seussa z naslovom Oh, The Places You'll Go! (Kam vse boste šli). "Dr. Seuss je prinesel toliko veselja, smeha in čarobnosti v otroška življenja po vsem svetu za več generacij. Skozi rime, ki očarajo, je razveselil in navdihnil otroke za učenje, branje, sanje in skrb," je dejala. Otrokom je poudarila, da je izobrazba zelo pomembna, branje in pismenost pa sta ključna za uspeh. Knjige, okrašene z zlato pentljo, jim je pustila z spodbudo, naj veliko berejo. Lepo - Melanija prav simpatično promovira humanizem, človečnost, Evropo in Slovenijo - kulturo naših prednikov in naših pomladnikov. Res bi se eni morali izobrazit,da bi vedeli kako se dela v novodobnih fabrikah, kjer je vecina dela avtomatskega in delavec potrebuje veliko znanja Se Putin že vmešava v naslednje volitve, da je z Redom prijateljstva nagradil Zorana Jankovića in Anjo Kopač Mrak? 3. 3. 2017, 9:23 111 Facebook Twitter Foto: epa/STA O dejstvu, da se slovenska zunanja politika močno usmerja proti ruski, priča tudi nedavni podatek, da naj bi ruski predsednik Vladimir Putin z Redom prijateljstva nagradil ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ministrico za delo, družino in socialne zadeve Anjo Kopač Mrak zaradi zaslug, ki naj bi jih imela pri krepitvi rusko-slovenskega sodelovanja in postavljanju spomenika sovjetskim in ruskim vojakom, poroča Russia beyond the Headlines. Če informacija drži, pomeni še dodaten znak, da se bo Rusija vmešala v naslednje državnozborske volitve in podprla Jankovića. Ruski medij, ki poroča tudi v slovenščini piše, da naj bi Janković in Kopač Mrakova od Putina prejela nagrado, ker sta se po njegovem mnenju zavzela za krepitev odnosov med državama in pomembno pripomogla pri postavitvi spomenika v čast sovjetskih in ruskih vojakov, ki so v času I. in II. svetovne vojne izgubili življenje na slovenskih tleh. Preberite več: Ruski predsednik Vladimir Putin načrtuje vojni kaos na Balkanu Nagrade so bili deležni tudi v Kazahstanu in na Japonskem Za nagrado glede krepitve odnosov med Kazahstanom in Rusijo je Putin predlagal več predstavnikov iz vrst kazahstanske politike, za prispevek pri rusko-japonskih gospodarskih projektih in kulturnem sodelovanju pa je nagradil vodjo korporacije Matsui in častnega svetovalca japonskega podjetja Japan Drilling Company. Putin je med drugim čestital tudi nekdanjemu voditelju Sovjetske zveze Mihailu Gorbačovu, ki je praznoval 86. rojstni dan. Poleg želja glede dobrega zdravja ga je pohvalil zaradi njegovega prispevka k mednarodnemu prijateljstvu in strokovnosti v razpravah, ki se nanašajo na nadaljnjo prihodnost celotne mednarodne skupnosti. Mihail Gorbačov (Foto: epa) Slaba popotnica v mednarodni skupnosti Putinova nagrada v obliki Reda prijateljstva je očitno edina nagrada, ki jo je slovenski politični vrh sposoben prejeti, žal pa zato ne moremo reči, da je zavidanja vredna, saj jo podeljuje človek, ki s pomočjo kulta osebnosti, cenzure in izvajanjem represije vlada Rusiji ter sistematično krši človekove pravice in temeljne svoboščine ljudi, ki se ne strinjajo z njegovo trdo roko vladanja. Se bosta morda nagrajenca zamislila, če bi nagrado vendarle vrnila in s tem nekoliko pripomogla k rešitvi ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti? Na Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in na Mestno občino Ljubljana smo poslali vprašanje o resničnosti nagrade. Na odgovora še čakamo. N. Ž. Pahor se ne pusti zapeljevati predsedniku Evropske komisije; nad Junckerjem je razočaran! 3. 3. 2017, 14:36 12 Facebook Twitter Foto: STA. Potem, ko je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v četrtek preživel dan na Brdu pri Kranju v družbi aktualnega predsednika slovenske vlade Mira Cerarja, je danes voditelja Evropske unije v Ljubljani sprejel tudi predsednik države Borut Pahor. Če je bilo druženje s Cerarjem zelo sproščeno, na trenutke celo povsem nedržavniško in skrajno neprimerno, pa je bil pogovor s Pahorjem tokrat precej bolj formalen. Tudi zato, ker si je Junckerja prvič upal kritizirati tudi slovenski predsednik. Pahor je namreč precej razočaran nad predlogi za reformo v EU, ki jih je v tem tednu predstavil Juncker. Dejal je, da je pričakoval precej več. Kot je povedal slovenski predsednik Borut Pahor, sta se z Jean-Claudom Junckerjem pogovarjala o vseh temah, ki so bile vredne časa, ko je predsednik Evropske komisije na uradnem obisku v Sloveniji. Med drugim sta govorila tudi o negotovi prihodnosti Evropske unije. Preberite še: Usoda terana in arbitraže: Juncker bo spremenil mnenje, če se spremenijo dejstva “Vsi poznate moja stališča, zavzemanja za to, da bi bila ta razprava uspešna, da bi se končala z več Evrope. Ko je Jean-Claude Juncker predstavil dokument o petih scenarijih za razvoj, sem bil nekoliko razočaran, pričakoval sem več,” je Pahor priznal, da nad Belo knjigo, v kateri so vladam, javnosti in civilni družbi ponudili vrsto možnosti, pri čemer se komisija ni izrekla za nobeno, ni bil pretirano navdušen. Pahor začetno ostro retoriko vendarle omilil, Junckerja bojda razume V nadaljevanju je sicer slovenski predsednik vendarle omilil zanj neobičajno ostro retoriko in poudaril, da se z Junckerjem poznata skorajda deset let in da po novih pojasnilih predsednika Evropske komisije razume, da “naenkrat ni bilo mogoče storiti več”. Je pa to bil prvi korak, ki zdaj odpira možnosti tistim, ki želijo razmišljati o prihodnosti in se želijo aktivno vključiti v sodelovanje, da to tako ali drugače tudi storijo. Kot je poudaril Pahor, bo naslednji korak razmišljanje o prihodnosti Evropske unije, najprej za Slovenijo. “Evropska unija je za nas pomembna, saj pomeni več miru, več varnostni in več blaginje,” je še poudaril Pahor. Juncker: Slovenija se obnaša kot ustanovna članica! Juncker je obisk v Sloveniji, takšen vtis je pustil že v četrtek na Brdu pri Kranju, kjer se je s Cerarjem pogovarjal o golfu in seksu, vzel precej manj resno, kot slovenski oblastniki. Zelo pa je bil navdušen, da se je lahko v Ljubljani srečal tudi s starim prijateljem Pahorjem. “Pogosto smo v stiku glede videnja o prihodnosti Evropske unije. Govorimo o beli listini Evropske komisije, ki bo predstavljena ostalim članicam in širši javnosti. Govorimo o predstavitvi različnih možnosti, brez strahu o preferiranju določene možnosti s strani Evropske komisije,” je razlagal Juncker, ki meni, da bo najverjetnejši scenarij kombinacija vseh petih predstavljenih smeri razvoja. Juncker je v petek zjutraj obiskal tudi slovenski parlament, po njegovih besedah je pri slovenski politiki zaznal veliko mero refleksije, pripravljen je bil pazljivo poslušati in veliko da na mnenje slovenske države. “Vsekakor bi rad nadaljeval s temi pogovori s Slovenci, bila je zelo zanimiva razprava. Tako predsednik države, kot tudi Slovenija, sta mi imela marsikaj za povedati,” je še priznal Juncker, ki trdi, da se Slovenija vse od svojega vstopa v Evropsko unijo leta 2004 obnaša kot ena od ustanovitvenih članic, na kar je lahko ponosna. “Res imam rad Slovence,” je v svojem stilu z neresnim tonom zaključil predsednik Evropske komisije. Slovenija pred odločilnimi časi za svojo prihodnost, Cerar pa na Brdu poka neokusne šale Naj spomnimo; v četrtek je bilo na Brdu pri Kranju izrečenih precej lepih besed in laskanja, predsednik vlade Miro Cerar ni deloval kot resen državnik, ki bi si upal predsedniku Evropske komisije na glas povedati o stvareh, ki so v slovenskem nacionalnem interesu. Po uradnem kosilu in dolgem pogovoru sta se Juncker in Cerar sprehodila po parku ter v sproščenem vzdušju nadaljevala svoj neformalni pogovor, ki pa je bil za državnika, ki se pogovarjata o skrajno resnih temah za prihodnost Slovenije v Evropski uniji, neprimeren. Kot so poročali celo slovenski mainstream mediji, je bolj spominjal na gostilniško debato. Juncker, ki velja za šaljivca med evropskimi voditelji, je namreč vprašal Cerarja: “Igraš golf?” Cerar mu je odgovoril: “Ne, ne igram golfa.” Juncker je vztrajal: “Aha, ker … ali seksaš ali igraš golf?” Cerar pa mu je hudomušno odgovoril, da “seksa”, nakar je Juncker v smehu odvrnil, da ne počne nič od tega. Predsednik Pahor se je pogovora z Junckerjem vendarle udeležil z nekoliko več državniške drže, predstavil mu je Ljubljansko pobudo in svoje poglede na prihodnost EU-ja. Juncker je hitro uvidel, da ima Slovenija kot država marsikaj za povedati drugim v Evropi. Juncker je sicer Slovenijo obiskal kot prvo članico EU-ja po sredini predstavitvi predlogov za reformo EU-ja v obliki Bele knjige. Med svojim obiskom pa se ni mogel izogniti niti vprašanjem o temah, kot so nadzor na meji z Avstrijo, teranom in arbitraži na meji s Hrvaško. L. S. Sramotno: ‘Umetnica’ Lara Janković svoj album posvetila komunističnemu diktatorju Chavezu, ki je obubožal lastno državo 6. 3. 2017, 10:32 402 Facebook Twitter Lara Janković (Foto: STA) Slovenski “establishment” ne more mimo totalitarne miselnosti. Zagovarjanje genocida, ekonomskega in moralnega propada ter revščine je še vedno prisotno pri ljudeh, ki bi morali biti zgled mladim in družbi. Ali Lara Janković sploh ve, kaj se dogaja v Venezueli ali pa “klobasa” kar tako vsepovprek, da bi ugajala ljudem na veleposlaništvu Bolivarske republike Venezuele?! Na spletni strani Ministeria del Poder Popular para Relaciones Exteriores Bolivarske republike Venezuele je članek, ki razkriva, da slovenska umetnica Lara Janković, v sodelovanju z veleposlaništvom njihove republike Venezuele v Sloveniji, pripravlja predstavitveni koncert, na katerem bo proslavila izid svojega zadnjega albuma – tega pa je poklonila kar “večnemu vrhovnemu poveljniku bolivarske revolucije Hugu Chavezu Friasu“. Izbirala si je tudi datum v marcu, verjetno zato, ker je Chavez umrl 5. marca (kako zanimivo – 5. marca je umrl tudi sovjetski diktator Stalin) pred štirimi leti, zato marčevski datum promocijskega koncerta njene zgoščenke, ki je posvečena temu komunističnemu dikatatorju, zagotovo ni izbran naključno. Z vso strastjo za Chaveza? Na omenjeni spletni strani nato hvalijo Jankovićevo, češ da je umetnica, ki se z vso strastjo predaja pesmim v španščini, saj večina pesmi iz njenega projekta izhaja iz evropskih kolonij ali iz Latinske Amerike. Ob njenih pesmih se zazdi, da smo ljudje pozabili ceniti mir. Jankovićeva je za venezuelsko veleposlaništvo celo dejala: “Spoznala sem, da sta v svetu, v katerem živimo danes, svoboda in mir res privilegij. Zahvaliti se moramo našim prednikom, ki so se borili za to.” Foto: spletna stran Združene levice Jankovićeva je sicer zagrizena levičarka – bila je tudi na kandidatni listi Združene levice na volitvah v Evropski parlament, a ji ni uspelo. Nekoč Kolumbijci v Venezuelo po osnovne dobrine, zdaj je obratno Kar pa je totalno sprenevedanje, saj če govorimo o Chavezu, bi bilo bogokletno hkrati omenjati tudi mir. V svoji državi je namreč ta komunistični diktator poskrbel za vse večji prepad med bogatimi in revnimi, nezadovoljstvo državljanov pa so opazili tudi tuji vlagatelji, ki so začeli iz države, ki je vse bolj tonila v socializem, umikati svoje vložke. V državi, ki je bogata z nafto, so se začeli zlati časi končevati, ljudje pa so počasi ostajali celo brez osnovnih dobrin. Stanje danes je recimo mnogo slabše, kot je bilo leta 1980. Še toliko bolj mizerno pa so se počutili (in se še, saj se stanje še ni spremenilo), ko so videli, da njihova sosednja država Kolumbija, ki je bila nekoč sinonim za bedo in revščino, raste, oni pa se vse bolj pogrezajo na dno. Takrat so Kolumbijci hodili v Venezuelo po osnovne dobrine, zdaj pa je ravno obratno: Venezuelci hodijo po osnovne življenjske stvari v Kolumbijo, kar je v oddaji Iz oči v oči na Nova24tv priznala tudi umetnica, ki je tam preživela velik del življenja, Tamara Taya Burmicky. Končni udarec tej nekoč bogati državi pa je zadalo padanje cen nafte – svetovne cene nafte je rušil kar Chavez sam, kar je pomenilo, da je chavističnemu socialističnemu projektu začelo končno odzvanjati. Jankovićeva: “Vsi se moramo učiti od Chaveza” Jankovićeva je sicer v izjavi za veleposlaništvo Bolivarske republike Venezuele še dejala, da “je potrebnega veliko poguma, vztrajnosti, prijateljstva in solidarnosti, prav tako pa veliko tragično izgubljenih življenj, da v nekaterih delih sveta obstajata svoboda in mir. Potrebnega je bilo veliko domoljubja in narodne zavesti. Pravično je, da vedno nosimo ta spomin, spoštovanje, zavedanje in hvaležnost. Zame je oseba, ki vse to pooseblja, najvišji poveljnik bolivarske revolucije Chavez, zato sem se odločila, da bom svoj zadnji glasbeni projekt posvetila zglednemu vodji Venezuele. Vsi se moramo učiti od njega”. Diktator Chavez si je v svoji vladavini protipravno nagrabil več milijard evrov premoženja. Chavezova druga najstarejša hči Maria Gabriela Chavez ima v ameriški in andorski banki za 3,8 milijarde evrov premoženja in je najbogatejša Venezuelka. V javnosti pogosto izpostavlja, “da je greh biti bogat.” Podobno velja za Jankovićevo, ki predstavlja levičarsko elito, bori pa se za enakost v revščini. Po podatkih Supervizorja je od leta 2008 prejela 52.793,53 evrov davkoplačevalskega denarja. Venezuela zaradi socializma in nesposobnega voditelja tone v gospodarsko krizo Pa poglejmo, kaj se od Chaveza lahko v resnici naučimo: namen bolivarske revolucije je bil venezuelsko družbo preoblikovati v socialistično. To zatrjuje tudi Maduro, ki nadaljuje “uspešno” delo njegovega predhodnika Chaveza. Vendar pa se Venezuelci ne strinjajo s tem, kar kažejo tudi s številnimi protesti, ki se jih udeležuje na desettisoče ljudi. Dejstvo je, da je Venezuela zaradi socializma močno zaostala za drugimi državami, ki so se začele oddaljevati od socializma, in so spoznali, da to pomeni le bogatenje za peščico elite, za vse ostale pa le ustvarjanje in poglabljanje v še večjo revščino. Celo naši režimski mediji priznavajo, da so v bogati deželi lačni, in da je Venezuelcem dovolj vsesplošnega pomanjkanja. Nimajo niti zdravil, police v trgovinah so prazne, država pa se poglablja v gospodarsko krizo. Ker ni osnovnih živil, kot so olje, moka, sladkor, na trgovinskih policah ni niti wc papirja, se širi črni trg, kjer cene dosegajo vrtoglave zneske, kar pa vodi do še večjega prepada med bogatimi elitami, ki so vse bogatejše, in revnimi prebivalci Venezuele, ki živijo v vse večji bedi in pomanjkanju. Foto: epa Uradni podatki kažejo, da ljudje svoje nezadovoljstvo kažejo tudi z vedno več kriminalnimi dejanji. Leta 1998 je bilo na primer 4.500 umorov, leta 2014 že 25 tisoč na leto! “Zasluge” za to si lahko pripišeta Chavez in Maduro, ki rad poudarja, da nadaljuje Chavezovo bolivarsko revolucijo. Dejstvo pa je, da je ta Chavezova revolucija državo pahnila na rob ekonomskega in moralnega propada. Marjanca Scheicher Janez Zdešar: Potrebujemo marksistično-slovenski slovar 1. 3. 2017, 5:00 0 Facebook Twitter Foto: iStock Objavljamo prvega od osmih delov pogovora z zgodovinarjem, biblicistom in duhovnikom dr. Janezom Zdešarjem. Intervju je bil objavljen v Zavezi v letih 2014 in 2015, posnet pa leta 2007. Zgodovinar dr. Janez Zdešar se je rodil v Ljubljani, leta 1926, v verni katoliški družini. Kot domobranec se je umaknil na Koroško. Vrnili so ga v Teharje, od koder je pobegnil. V Lienzu je maturiral, potem je vpisal študij teologije, v Rimu doktoriral iz svetopisemskih znanosti, potem pa je na prošnjo škofa dr. Gregorija Rožmana deloval med slovenskimi izseljenci. Tudi po upokojitvi je zavzeto študiral in sledil dogajanju v Sloveniji. Umrl je jeseni leta 2013 v Celju. Janez Zdešar Vaš življenjski poklic ni bil zgodovina, pa vendar veljate za njenega dobrega poznavalca. Obstaja niz področij, za katera vas poiščejo, bodisi za posvet, bodisi za podatke … Kaj vas posebej mami pri tej znanosti? Z zgodovino se ukvarjam amatersko. Amare je latinski izraz, amor pomeni ljubezen; torej da, z ljubeznijo se posvečam zgodovini. V njej je več področij mojega zanimanja. Najprej svetovna zgodovina, a ne v smislu, da bi se zanimal za vse narode sveta, za vse kulture, ampak predvsem za tiste skupne mehanizme, ki stojijo za svetovno zgodovino.[1] Mi je simpatično, da nekateri novejši zgodovinarji skušajo najti ključ za razumevanje svetovnega dogajanja in svetovne zgodovine. Končno gre za smisel človeka in sveta, kajne? Potem me seveda zanima slovenska politična zgodovina, zlasti tista, povezana z zadnjim stoletjem, pa devetnajstim, to se pravi od francoske revolucije oziroma od revolucije leta 1848 naprej. Tukaj postajajo vidna nasilja in krivice, in nato vsi totalitarizmi. Kako naj bi mi nekaj takšnega ne bilo pri srcu, da jih preučim globlje, saj sem jih sam doživel in posledice še danes vsi nosimo. Posebno moram omeniti svoje nagnjenje – ljubezen do študija revolucije med vojno na Slovenskem. Nato – se mi samemu zdi čudno, da sem se v to vrgel – me je zanimala zgodovina Kominterne in komunističnih partij, zlasti slovenske. Če so že delali revolucijo, bi rad vedel, kdo jo je delal, kdo so bili ti ljudje in od kod so prišli. Omenjate Weltgeschichte, svetovne zgodovinske silnice, ki jih nekateri filozofi dajejo v središče svojega sistema kot bistveno gibalo sveta. Kje vi vidite vlogo zgodovine? Predvsem skušam dobiti odgovor o smislu zgodovine, o smislu bivanja v času in prostoru. In sicer tako za človeka kot za svet, v katerem živi. To vprašanje o historični eksistenci kaže iz sebe ven na transcendenco. Pravzaprav sta možni le dve rešitvi: ali zgodovinski determinizem, ki ima vse dogajanje vnaprej določeno in ve, kako bo, izključuje pa transcendenco. To je bilo tipično za naš »uradni« historični materializem in pa dialektični materializem. To je pravoverni marksistični pogled na svet, na zgodovino, na dogajanje v svetu, pogled, ki prevladuje še zdaj v neoliberalizmu. Je determinizem, transcendence ni. O tem se niti ne razpravlja, ampak je samo po sebi umevno. Zame pa zadnjega odgovora ne daje filozofija, ampak in predvsem teologija. Gre za vprašanje stvarjenja, za evolucijo, za odrešenje. Osnovno vprašanje vse človeške filozofije, ki je obenem življenjsko vprašanje številka ena, je vprašanje smrti. Nihče me ni vprašal, ali hočem živeti, in vendar sem nastal in živim. Nekdo ali Nekaj me ima pod seboj v totalni oblasti. Nihče me ni vprašal, če hočem umreti, a enkrat me bo smrt pobrala. Zgodovinsko zagotovljena je samo ena izjema: Jezus iz Nazareta … Povezana sta tudi zgodovina in spomin. Ima tudi tu besedo teologija? Zares: facere memoriam, »delati spomin«, obhajanje spomina, »to delajte v moj spomin«, gojitev spomina, vse to poznata Stara in Nova zaveza. Spomin je tisto, kar me žene v prihodnost, brez spomina jaz ne bi bil jaz, bi bil animalično bitje, torej bistveno manj plemenito, manj žlahtno bitje. In kje potem pride stik z zgodovino? »Jaz brez spomina ne bi bil jaz.« Šele, če gledam preteklost in se usmerim v prihodnost, se moja sedanjost skuša pravilno uresničevati, sem na pravi poti. Tisti, ki tega ne dela, je revež. To uresničevanje je ontično, bitno povezano z mojo sedanjostjo, ki pa je rast in zato vedno nekaj nedokončnega, pomanjkljivega. Samo večnost ni pomanjkljiva, v večnosti so združene preteklost, sedanjost in prihodnost. Tudi polnost bitja je šele v večnosti, kamor težimo in kjer se bomo dokončno uresničili. Kot se je Jezus, Sin človekov, to pomeni čisto pravi človek, dokončno uresničil v svojem vnebohodu in sedenju na Božji desnici. On je umrl zato, da je vstal in šel v nebesa. Kristusovo zemsko življenje poteka od rojstva do vnebohoda. Vnebohod pomeni intronizacijo Božjega kraljestva – in smisel človeške individualne in kolektivne zgodovine! Kako pa je s praktično, vsakdanjo vrednostjo zgodovine? Zgodovina je na žalost silno redko »magistra vitae«. Silno redko, a vendar naj bi bila. Učili naj se ne bi samo ob njeni zgrešenosti in napakah, ampak še posebej na krepostih. Kristijani imamo herojske zglede: to so naše svetnice in svetniki, katerih spomin obhajamo vsak dan v liturgičnem letu. Spomin na celoto, communio, je pomemben. Brez svetnikov bi bila svetovna zgodovina znatno ubožnejša. Ali lahko človeka zapelje v depresijo, v travme, če se preveč vrti okrog težkih obdobij zgodovine? To je nevarno za tiste, ki so težke stvari doživljali, manj za zgodovinarje. Za prve je potem res hudo in lahko rečem, da do neke mere niso sposobni objektivno vsega dojeti, ker je osebna bolečina tako močna. Vendar, če se a priori reče, da, ker je bil živa priča nekega dogajanja, ni sposoben pisati objektivne zgodovine, je tako in še bolj treba reči tudi o tistem, ki tega ni doživel. Popolnoma enako. Da bi bil zgolj zato, ker tega nisi doživel (»neobremenjen«), bolj objektiven?! To je nesprejemljivo. Kako je v tem kontekstu z vprašanjem časovne oddaljenosti? Poznam to izgovarjanje: prezgodaj je še, da bi zdaj o tem govorili, ne vemo še vsega, to je šele petdesetletna zgodovina … Vendar, zgodovina je v svojem bistvu revizionistična, ali pa je ni. Kot primer: na podlagi raziskovanja sem prišel do teh in teh spoznanj. Ta spoznanja tudi zapišem, ker se mi zdi, da je tako res. Ne rečem, da je vse res, kar trdim. Morda marsikaj tudi ni res, čeprav trenutno tega uvida nimam. Zanesljivo znanje o nečem preteklem je možno šele s prispevki mnogih. Polne resnice ni mogoče vedno doseči, kar pa spet ne pomeni, da je vse subjektivno. Kot zgodovinar moram razložiti in imeti svoje kriterije, da lahko vrednotim. Nisem sodnik in ne obsojam, nisem tožnik in ne obtožujem. Pač pa vrednotim in ocenjujem kot človek. Mi dovolite vprašanje: kakšen je slovenski zgodovinar, koliko ima tega globljega uvida? Pred leti sem vprašal dr. Borisa Mlakarja, koliko so imeli študentje na univerzi teorije historiografije, koliko so razpravljali o objektivnem zgodovinopisju, koliko so odpirali filozofska vprašanja o tem. Če se ne motim, je omenil, da je imel le prof. Bogo Grafenauer nekaj semestrskih ur o tem vprašanju. To je bilo čisto vse. In to je ravno tisto, kar opažam, ko razmere primerjam s tujino: da pri nas grozeče manjka neke teorije spoznanja, zgodovinskega spoznanja. Od tu vedno znova vrsta napak v pisanju zgodovine, ki bi jih ne bilo, ko bi vsaj majčkeno premislili. In tukaj je več napak, gledano z logičnega stališča, kot pa z zgodovinskega stališča. Ne dela se toliko napak pri ugotavljanju dejstev, ampak opazni so logični preskoki, ko ne znajo do konca misliti, premalo mišljenjske izobrazbe, premalo logično-filozofskega razmisleka. Če že pri logiki ne moreš biti konsistenten … Ja, to, to! In to se zelo, zelo pozna. Tudi pri dobrih zgodovinarjih se pozna! Da ne govorim potem o drugih nelepih rečeh, ki se še vedno dogajajo. Razkol med kristjani so vnašali le krščanski socialisti ali kako je bil Janez Stanovnik že kot gimnazijec navdušen komunist 8. 3. 2017, 5:00 Objavljamo četrtega od osmih delov pogovora z zgodovinarjem, biblicistom in duhovnikom dr. Janezom Zdešarjem. Intervju je bil objavljen v Zavezi v letih 2014 in 2015, posnet pa leta 2007. Zgodovinar dr. Janez Zdešar se je rodil v Ljubljani, leta 1926, v verni katoliški družini. Kot domobranec se je umaknil na Koroško. Vrnili so ga v Teharje, od koder je pobegnil. V Lienzu je maturiral, potem je vpisal študij teologije, v Rimu doktoriral iz svetopisemskih znanosti, potem pa je na prošnjo škofa dr. Gregorija Rožmana deloval med slovenskimi izseljenci. Tudi po upokojitvi je zavzeto študiral in sledil dogajanju v Sloveniji. Umrl je jeseni leta 2013 v Celju. Janez Zdešar Kakšne možnosti je imela protikomunistična stran, kje so bile njene napake? Ja, to je dobro vprašanje, jaz nisem tako mislil tudi v to smer, mi, protikomunistična stran smo imeli precej napak. Glejte, mi tega, kar oni pojmujejo pod besedo tehnika, enostavno nismo imeli. Na primer, da bi bili mi, kot sem prej rekel, vsaj malo pripravljeni na okupacijo. Nismo imeli svojih javk. Torej organiziranih ilegalnih povezav, ilegalnih tiskarn. Zakaj so pa oni lahko to imeli? Za širjenje svojih idejnih programov, za propagando pod okupacijo, to so bile silne akcije, grafiti ipd. Zakaj nismo mi prvi tega sprožili proti Italijanom? Prvi je bil listek za OF. Pa to bi lahko mi. Po drugi strani pa istočasno uradne dolžnosti, da gre Rožman k Grazioliju povedat svojo korektnost in svojo lojalnost; upravičeno, morda kakšno besedo malo preveč, ne kot trosijo laži o njem, ampak vendar. Enostavno ta pasivna rezistenca je bila malo vidna. Glejte, kako je bilo to genialno, jaz tega ne bom nikoli pozabil: 1. december leta 1941 je bil praznik ujedinjenja Jugoslavije iz leta 1918, državni praznik v stari Jugoslaviji. In veste, kaj naredijo komunisti? Oni proglasijo ta dan: od sedme do osme zvečer ne sme biti v Ljubljani nobenega Ljubljančana na cesti. Kaj je lažje, kot to narediti in ubogati? Ti se bojiš teh reči iz različnih razlogov. Pa je povsem uspelo. Potem so to še enkrat naredili, takrat pa smo mladci, pa stražarji šli in vpili po ulicah. Glejte, kako je to genialno: demonstracija v tem, da ne demonstriraš, da je prazno, da so ulice prazne. In te reči so imeli oni izredno izdelane, ampak tega so se učili in obenem so takšne akcije poznali tudi iz svoje mednarodne prakse. Za nas je bila to novost, novi stil. Vse to bi lahko naredili mi, brez težav, pa bi bilo takoj majčkeno bolj jasno, kako se ne hodimo samo poklanjati Italijanom. Ampak v vsaj eni podobni akciji vem, da ste bili udeleženi tudi vi. Raznašal sem Svobodno Slovenijo, to je bil takratni ciklostil časopisa, ki še vedno izhaja. To smo imeli dobro izdelan sistem po rajonih. Mene je pri raznašanju tega nadziral Miloš Kobal, upokojeni polkovnik UDBE, po izobrazbi zdravnik psihiater, ki je še januarja lani predaval na Fakulteti za kriminologijo in policijske vede. Imam dokument, ko Borut Miloš Kobal piše, da je Zdešarja videl, kako je aktovko nosil in jo odložil tam in tam. Spraševal se je, če je bila prazna, pa takšne reči, in je potem poročal Rudiju Janhubi. Rudi Janhuba je bil pa tisti, ki je bil takoj po vojni urednik Slovenskega poročevalca in kasneje Dela. Saj smo delali to, saj smo tudi mi, ampak škoda, kaj vse bi še lahko. Kam je izginil predvojni vpliv katolištva, znotraj katerega se pravzaprav ne bi smela zgoditi revolucija? Glejte, te likvidacije, poboji, umori po cestah, to so šli od junija, julija 1941. Konec meseca je bilo že ne vem koliko, že kakšnih 40, 50 ljudi pobitih. Poslušajte, to je bil strah, mi smo se bali. Kam je šel vpliv … Čisto enostavno, to je bil strah pred terorističnimi fizičnimi likvidacijami. Pa še nečesa ne smemo pozabiti, kar se zelo premalo poudarja. Gre za naše vodilne, kot je bil kakšen Stare in ti na policiji: ti so bili v ilegali, vendar ne v eni, ampak v dveh ali pa celo v treh; bili so v ilegali pred komunisti, da jih ne bi dobili, pa streljali, pa tudi pred Italijani, ali celo pred Nemci, ker je bil Gestapo tudi med Italijani. Tako je težko delati. Medtem so se komunisti skrivali le pred okupatorjem, mi jih nismo streljali. Poleg tega so bili oni ilegale navajeni? Poleg tega pa so bili oni legalnega, pol legalnega in ilegalnega, kot sami to navajajo, od vsega začetka navajeni, študirali so to, se v tem vadili itn. Pa še nekaj je bilo, spet ena takšna kritika, ki jo je treba premisliti, koliko je upravičena in koliko drži. Slovenci oz. večinske politične stranke do tedaj, da ne rečem še zdaj, nismo znali voditi države. Z vso administracijo, z vsemi svojimi uradi, z vsem, kar je treba, tudi s policijo, tega mi nismo bili navajeni. Zato nismo znali voditi države, ki bi s svojimi represivnimi ukrepi, kot danes rečejo, znala uspešno preprečiti začetke revolucionarnega terorizma partije. Država, kot je Francija z De Gaulom, je rešila problem s teroristi, ki so delali v interesu imperialistične Sovjetske zveze in proti narodnim interesom. Imam knjigo, ki opisuje, kako so v Švici dali 10 ali 15 švicarskih komunistov vohunov za SZ leta 1940 ali 1941 postreliti. Zdaj pa povem nekaj, kar sem vedno znova slišal, ampak ne vem zagotovo, kaj vse je res. Vsekakor je res, da so leta 1942 vaške straže nekje na Dolenjskem dobile vse komunistično vodstvo skupaj. Vsi so bili tam, Kidrič, Kardelj itd. Imeli so jih zajete menda v nekem določenem prostoru med dvema hišama ali tremi in so potem šli v Ljubljano in vprašali, kaj naj naredijo, in je bil takrat vprašan menda dr. Lenček kot moralni teolog. In baje so rekli, da jih je treba spustiti. Takšne reči bi moralo rešiti vojaško sodišče v nekaj dneh. Kako je bilo pa s krščanskimi socialisti, ki ste jih že omenjali? Najprej bi rad povedal, da pri tej temi običajno vidimo samo Kocbeka. Vendar ne smemo pozabiti, da so bili krščanski socialisti pravzaprav politično sindikalno društvo, ki so prihajali iz krščanstva, iz solidarizma, pred prvo vojno. Počasi so se preimenovali v socialiste, v krščanske socialiste. Potem je papež Pij XI. leta 1931 v Quadragesimo anno jasno povedal, da je ta izraz krščanski socialist sam sebi nasprotujoč: ne more biti pravi socialist, kdor je pravi kristjan, ker pod socializmom danes razumemo to in to. Šlo je predvsem za vprašanje terminologije proti zmešnjavi v cerkvi, ne pa za nekaj končnega. Philippe Hussard, ki je bil sicer tudi sam krščanski socialist, je takrat, da bi ustregel papežu, začel govoriti o krščanskih aktivistih. Ampak naši so se šli še naprej svoje krščanske socialiste. Pomagal jim je pa pater Angelik Tominc, ljubljanski frančiškan, brat Romana Tominca. To je bila sindikalna organizacija katoliških krščanskih delavcev, ki pa so vedno bolj začeli simpatizirati z marksizmom. In vedno bolj so se približevali pravemu socializmu, dokler se niso leta 1940 dejansko povsem predali partiji na razpolago. Ampak, o tem bom še govoril. Edvard Kocbek (foto: STA) To gibanje je bilo torej ena plat. Kocbek je sicer na neki način spadal v ta krog, po drugi strani pa ni bil povezan s tem. Kocbek je bil samostojen fant, ki je skušal iz čiste filozofije prehajati na konkretno, na narodno življenje, na socialno vprašanje in po tej poti se je začel bližati temu, kar so bili sindikalisti, kot Fajfar in podobni, ki so izšli iz Krekove družine. Te reči so precej zapletene in se nisem vanje poglabljal do podrobnosti. Pomembno se mi zdi poudariti, da ne gre samo za Kocbeka, ampak tudi za Fajfarja. Pozabljamo, kaj so dejansko bili krščanski socialisti oziroma kaj niso več bili. Torej, krščanski socialisti v svojem delavskem gibanju so se čutili vedno bolj ogrožene od tistih, ki niso zabredli v rdeče vode in so bili organizirani kot Slovenski združeni delavci ali nekaj takšnega5, ne vem več. Zato so leta 1940 rekli, da ne morejo več obstajati in je najboljše, da se gredo pogovarjati s komunisti. Tako so se junija tega leta brez vednosti svojega članstva šli v Laško pogovarjat s Kidričem in Leskovškom in so se jim tam popolnoma predali, za sodelovanje brez pogojev. Namesto množični samomor neke stranke to imenujejo pravilna odločitev, apoteoza; da so dokončno dosegli svoj cilj. Kolikšno politično silo so predstavljali? Krščanski socialisti so bili precej močni in so v resnici tisti, ki so takrat cepili slovenski katolicizem. Vedno znova poslušamo tudi Franca M. Dolinarja, ki po mojem nima čisto pravih pojmov o razkolu med stražo in mladci. Ah, dajte no! Straža pa mladci smo se prepirali, tudi po neumnem, tu je marsikaj res. Ampak kar se tiče enotnosti celotnega katolištva v primeru takratne politične situacije smo si bili popolnoma na jasnem, ni bilo nobene sence, absolutno nič. Razdor so vnesli krščanski socialisti in Kocbek in Fajfar, ki se predajo ter prodajo partiji. Vse to, kar se tukaj pogovarjava, imam napisano, z datumi in vsem, s citati in podobno. Tako, da vam bo lažje razumeti. Dolinar je napisal, kako je bila Katoliška akcija bojevita in tako naprej. Čas je bil militanten, ne pozabite tega. To je bila Španija, v Evropi se je absolutno začelo zaostrovanje in del tega je bilo čutiti tudi v Sloveniji. Ampak nikoli nismo iz idejnega nasprotnika naredili svojega sovražnika. To je tisto, kar jaz vedno rečem, tu je bila meja in mi smo se je držali, komunisti se pa tega niso držali. Torej Straža pa Mladci, tudi če je bilo kaj neumnega, to ni pomenilo razcepa v katoliškem taboru. Na eni strani je bila katoliška stranka SLS, pa mladci, pa stražarji, pa dekliški in fantovski odseki, na drugi pa krščanski socialisti, ki so bili številčno kar močni. Zanimivo pa je, da tisti pravi socialisti, ki jih je imel Jelenc in jih je bilo veliko manj, nikoli niso cenili komunistov in so tudi nastopili proti njim. Krščanski socialisti pa so se pustili »pocuzati« v partijske celice. Janez Stanovnik je bil tudi zraven, kajne? Ne, ta je bil v SLS. Mislim tega, ki je še živ. Aja, tega! No, ta, na katerega sem jaz mislil, je pa, mislim, njegov oče ali pa stric. Zanj se je zanimal Kardelj iz Moskve, češ, zakaj ga ne obdelate, da bo prišel počasi k nam in bi začel v SLS minirati. Ampak ta mlajši pa je bil krščanski socialist? Ta je pa tudi bil v začetku ene vrste krščanski socialist, sicer pa je že kot gimnazijec zašel v komunizem. Ampak tisti starejši Stanovnik je znan, ker je cepil SLS. Krščanski socialisti so cepili krščansko delavstvo, Šolar in Kocbek pa intelektualce. Najbolj presenetljivo pa je to, da je na drugi strani pravi socialist, dr. Jelenc, ki je umrl v Argentini, prispeval najboljšo kratko definicijo komunizma: to je organizirano zlo. To se pravi, da je to spet dokaz za to, da je šla v emigracijo tako rekoč cela demokratična paleta. Vsa paleta, vsa demokratična je šla. Da. Liberalci … Da, seveda, liberalci tako ali tako, tudi ta socialist, ki jih niti ni bilo toliko, ampak so šli. To je treba poudariti, ker se vedno govori, kot da je bila povojna diaspora neki ozki politični … Ne, ne, ne, vsa paleta, vsa demokratična, liberalci, klerikalci, socialisti. Ampak krščanski socialisti in Kocbek s svojo kulturno sekcijo so začeli padati noter in postajali vse bolj rdeči, čim globlje so jih komunisti potegnili vase. Časnik http://nova24tv.si/slovenija/ljudje/razkol-med-kristjani-so-vnasali-le-krscanski-socialisti-ali-kako-je-bil-janez-stanovnik-ze-kot-gimnazijec-navdusen-komunist/ Ko prebereš to spodaj, ti je vse jasno, zakaj smo propadli. Vsekakor je res, da so leta 1942 vaške straže nekje na Dolenjskem dobile vse komunistično vodstvo skupaj. Vsi so bili tam, Kidrič, Kardelj itd. Imeli so jih zajete menda v nekem določenem prostoru med dvema hišama ali tremi in so potem šli v Ljubljano in vprašali, kaj naj naredijo, in je bil takrat vprašan menda dr. Lenček kot moralni teolog. In baje so rekli, da jih je treba spustiti. Takšne reči bi moralo rešiti vojaško sodišče v nekaj dneh. Najprej moralno, potem pa fizično likvidirati – To je bila naša revolucija 14. 3. 2017, 5:00 16 Objavljamo sedmega od osmih delov pogovora z zgodovinarjem, biblicistom in duhovnikom dr. Janezom Zdešarjem. Intervju je bil objavljen v Zavezi v letih 2014 in 2015, posnet pa leta 2007. Zgodovinar dr. Janez Zdešar se je rodil v Ljubljani, leta 1926, v verni katoliški družini. Kot domobranec se je umaknil na Koroško. Vrnili so ga v Teharje, od koder je pobegnil. V Lienzu je maturiral, potem je vpisal študij teologije, v Rimu doktoriral iz svetopisemskih znanosti, potem pa je na prošnjo škofa dr. Gregorija Rožmana deloval med slovenskimi izseljenci. Tudi po upokojitvi je zavzeto študiral in sledil dogajanju v Sloveniji. Umrl je jeseni leta 2013 v Celju. Janez Zdešar Kako ste bili v Evropi obveščeni o slovenskem totalitarizmu? Za primer vam lahko navedem Našo luč. Nanjo sem zelo ponosen. Najprej zato, ker je imela takšnega urednika, kot je bil Branko Rozman. Naša luč je prinašala pregled dogajanja v svetu in doma. Okrog te revije smo bili dom in svet, iz katerega smo na nek način lažje videli, kaj se dogaja doma. Spomnim se, kako težko je bilo v zgodnjih šestdesetih letih priti do novic in potem res popolno, objektivno obveščati. Kasneje se je stvar konsolidirala, saj smo dolga leta vsak mesec objavljali natančno prevedene članke iz časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Tam je bil urednik neki Reiß­müller, ki je bil do Slovencev silno prijazen in nam je dovolil, da smo objavljali njegove članke. Ti so imeli to prednost, da so bili pisani res objektivno in zmerno, ne napadalno in ravno zato so bili toliko bolj prodorni, kar se tiče resnice. Iz arhivov UDBE vem, kako strašno so se jezili na Našo luč ravno zaradi tega, ker je stalno poročala po FAZ. Reißmüller je bil dopisnik v Jugoslaviji in tu pač niso mogli kaj. Ko je prišel iz Jugoslavije, je postal celo eden glavnih urednikov pri FAZ. Slovenija mu je prirasla k srcu in je napisal tudi knjigo o njej. Z njim smo imeli res dobre povezave in to je bilo eno najhujših orožij takrat. Noben drug časopis v zamejstvu in zdomstvu ni imel tako svežih informacij o dogajanju. V katerih letih približno je to bilo? To je bilo približno od leta 1965 do 1975. Dolgo je trajalo in zelo jih je jezilo, še zlasti zato, ker smo imeli takrat tudi akcije, s katerimi smo spravljali Našo luč domov. Ljudem smo rekli, da lahko izvode vzamejo zastonj, ampak na svojo odgovornost. Imam podatke iz UDBE, kjer za nekaj let poročajo, koliko izvodov so v posameznih letih zaplenili na meji. Leta 1966, ko je bil podpisan t. i. Beograjski protokol,2 in ko je Tito odrezal Rankovića, smo šli v konkretno akcijo in smo izdali Našo luč samo s prispevki o položaju Cerkve v Sloveniji. Bil sem eden glavnih avtorjev. Prvi takšen sestavek je bil moj pregled treh obdobij, predzgodovina z vojno in revolucijo, potem od leta 1945 do 1953 in potem od leta 1953, ko je izšel akt o verskih skupnostih, do protokola Jugoslavije in Vatikana leta 1966. Zanimivo, da je to strukturo in del besedila potem v nekem članku o odnosih med Slovenijo in zdomstvom uporabljal tudi Zdenko Roter, ne da bi me seveda omenjal (smeh). V knjižici smo torej izdali gradivo izključno o položaju Cerkve v Sloveniji, in to v izdaji, ki je bila v velikosti polovice običajnega formata – ravno toliko, da je bila malo bolj debel zvezek, da si ga lahko spravil kamorkoli. Seveda so bili doma potem zanimivi odzivi. Bogu sem hvaležen, čeprav ni bilo vedno lahko. Sem pa prepričan, da smo bili z Našo lučjo v Evropi vsa desetletja od 1945 do 1990 edini slovenski manjšinski in izseljenski medij, ki se nikdar ni idejno ali taktično skušal sprijazniti z režimom. Katoliški glas je imel svoje čase, ko se je pod Humarjem skušal tako malo približati revoluciji, Vera in dom, ali kaj je bilo na Koroškem, je tudi skušala malo vijugati sem in tja … V Našo luč je edino enkrat, ne da bi nam povedal, Zdravko Reven napisal en ‘poskusni balonček’, in sicer tako, da je začel hvaliti neka njihova društva. To pa je bilo tudi čisto vse. Drugače smo bili stalno odklonilno naravnani. Nekoč, ko so se prišli s Šetincem pogajati na Koroško, da bi dobili podporo (tudi katoliški slovenski mediji na Koroškem so dobili denarno podporo, v zameno, da se ne bodo vtikali v notranje razmere Slovenije – to je bilo javno in ne kakšen tajen dogovor), je Šetinc zahteval, naj Mohorjeva ne tiska Naše luči. Skratka, vedeli ste, kaj se dogaja v Sloveniji … Zelo dobro. Zaotovo ste imeli izkušnje tudi s kolegi, ki so prihajali iz Slovenije. Kako je deloval režim na te, ki so bili v osnovi enakih idejnih nazorov? Na primer, dr. Stanislav Lenič je z veseljem prihajal v Nemčijo. Običajno sem ga kot šofer vozil od ene škofije do druge in vmes na pivo, tako da sva postala prav dobra prijatelja. Ko je enkrat prišel po daljšem potovanju po Nemčiji spet do Münchna z namenom, da naslednji dan odpotuje domov, je dejal: “Veš, Janez, spet mi je tako težko pri srcu, že sama misel, da moram jutri spet domov, me tako stiska, da je prav hudo. Tu smo se čutili tako svobodne.” Nekoč sem naredil celo nekoliko nekulturen poizkus. Prišli so mladi bogoslovci, nekoliko bolj na skrivaj, jaz pa sem nalašč in prav na glas govoril proti partijcem: …”in ta hudiman od Tita”, pa tako naprej. Kar tresti so se začeli. Torej, fiziološka reakcija na to, da so slišali glasno kritiko proti sistemu. Smem to zapisati? Ja, seveda. Fiziološko. Saj je bilo nekoliko grdo z moje strani. Do teh fantov seveda, ne do onih, o katerih sem govoril, ki so me preganjali in obrekovali. Da, tako so se bali. Če je bilo kaj takšnega, so začeli kar potiho govoriti. Sem precej mlajši, pa sem doživljal, da smo ob kočljivih temah po domovih vedno zapirali okna. Ja, to je bilo čutiti. Povedali pa niso dosti, da bi bili za nas, ki smo bili zunaj, vir informacij o dogajanju doma. Mi pa smo na široko poročali v Naši luči, kaj se je dogajalo v Sloveniji pod režimom. Vas osebno ni bilo strah Udbe, ki je vendarle imela dolgo roko? O, ja, res je imela dolgo roko. Ampak ne, nikoli me ni bilo strah. Ni šlo dlje od prisluškovanja? O tem sem imel nedavno predavanje. Med nami so delovali s prisluškovanjem, in sicer z aparatom, ki so ga dali nekomu od naših, in je potem na podlagi tega poročal: “Zdešar je rekel to, oni je rekel to, ta je odgovarjal …” in tako naprej. Z enega sestanka izseljenskih duhovnikov leta 1977 imamo tri strani uradnega zapisnika, oni poročevalec za Udbo pa jih je spisal petnajst – torej je jasno, da je prisluškoval. Druga stvar je bila ta, da sem nekoč telefoniral z Dunaja in sem v arhivu dobil tisti dokument, kjer piše: “Danes smo ugotovili, da je Zdešar štirikrat telefoniral v Rim in v München, rekel je to in to in to.” Imam tudi dokument od takrat, ko je bil nemški novinar pri nadškofu Alojziju Šuštarju in notri so navedena vprašanja Šuštarju in njegovi odgovori, pa spet Šuštarjevo vprašanje in odgovor novinarja. Poleg tega imam dokument, ki govori o pismu Stresa iz Celja, ki se zahvaljuje Zdešarju, ker mu je dal nekaj denarja za knjigo, ko je izdal disertacijo o marksizmu. In tako dalje. Se pravi, prisluškovali so po telefonu, prisluškovali so z napravami, pa pisma so imeli pod kontrolo, pa še prek oseb so nas nadzorovali. In letnica, do kdaj to traja, je neverjetna … Do leta 1990. No, sem pozabil povedati: videl sem tudi tloris našega stanovanja v Münchnu, ki ga je moral nekdo narisati. To ste videli v svojem dosjeju? To sem videl v dosjeju, ki sem ga dobil tu od SOVE. Videl sem ga, ga imel v rokah, nasled­nji dan sem prosil, če mi to dajo, pa mi niso hoteli dati. Pod kakšnim naslovom pa so vas vodili? Aja, tega pa ne vem, vse sorte, mi smo bili pod različnimi mapami: stiki Rimokatoliške cerkve s tujino, potem izseljenski duhovniki in podobno. Vas osebno pa niso imeli? Ne, ne, osebno ne. Ampak imajo pa čisto vsa imena. Kjerkoli so kakšna poročila, so glavna imena vsa podčrtana. Če greste gledat ime Zdešar, boste zagotovo v trenutku dobili stotine informacij. To vem, to sem videl in tudi uslužbenka mi je povedala. Našli so na primer Zdešar o Milošu Kobalu, ko sem pravil, kako me je on nadzoroval. Rekla je, počakajte malo, mi imamo še nekaj o vas in je šla pogledat na ime Zdešar, pa sem dobil tisto. Sama mi je ponudila. Oni imajo to na računalniku in zdaj vse to mirno uporablja zdajšnja varnostna služba? Ja, seveda. In zdaj pride mladi uslužbenec, tam nekaj vtipka in vidi poročilo »Zdešar, ta prasec …«, kot smo slišali na predavanju o delovanju Udbe med duhovniki? Da. Brez opombe? Ja, brez, jasno. Zato pa smo lahko zadnjič brali Žumra3 v Demokraciji, češ da mora opozarjati raziskovalce, da so ti podatki lahko zelo zavajajoči. Samo na sebi, če se to bere, se nič ne ve, kaj je zdaj res. Najbolj plemeniti ljudje so lahko najbolj grobo očrnjeni. Cerkev je imela vsekakor poseben status v totalitarizmu … O tem sem predaval na Sv. Višarjah.4 Nimam kaj boljšega povedati. Tukaj bi samo poudaril zanimivost, kako oni vedo, da je Cerkev pravzaprav edina dejanska sila, ki je proti njim. Vse druge so v nekaj desetletjih ali pa že takoj od začetka povsem uničili. Tako da je kritična samo še Cerkev. 45 let, od 1945 do 1990, je ta Cerkev tukaj in je niso mogli uničiti. Oni tudi niso tvegali, tako kot pri drugih, totalnega frontalnega spopada s Cerkvijo. Tega si niso upali. Saj so jo strahotno preganjali, zapirali, pobijali, vse, ampak recimo frontalni spopad- da bi šli in vse cerkve zaprli – tega si niso upali. Čeprav so na Kočevskem porušili ne vem koliko znamenj, kapelic in cerkva. So pa omejili zvonjenje. To je strašno zanimivo. Zvonjenje, bujenje vesti. Ampak povsem se ga niso upali odpraviti. To so čustveni simboli vere, in če bi to prepovedali, bi se ljudstvo uprlo. Prepričan sem, da bi se s prepovedjo zvonjenja začel upor. Zanimivo je tudi, da noben proces ni bil verski, bili so politični, četudi proti škofom. To imamo že pri Kristusu. Nekako vedo, da je njihova morala ena sama revščina pred krščansko etiko, da nam s tistim ne morejo nič. Lahko nam govorijo le o par pokvarjenih farjih, o pedofilih in o homoseksualcih. Da bi pa res lahko rekli, da je to ena pokvarjena družba, to pa ne. Sami so tista pokvarjena družba in zato sovražijo Cerkev. Morajo sovražiti. In zato si potem tudi ne upajo tako frontalno napasti. Kaj pa Albanija? Albanija je edina država na svetu, ki je imela v ustavi zapisano brezboštvo. Edina. A je to tam možno zaradi mešanja ver? Verjetno. Premalo poznam. Kako torej še enkrat strniti temeljne mehanizme za uspeh totalitarizma? Glejte, najlepši zgled teh mehanizmov v naši polpretekli zgodovini je ta naša revolucija. Poglejmo jo po fazah, pa boste videli, kaj, kako, kakšne mehanizme morate uporabljati, če hočete priti na oblast. Čisto jasno: najprej morate imeti zavezništva. Tisto, kar sem govoril s Kocbekom. Vi morate dobiti, pocuzati ljudi od drugod. Zavezništva torej, in sicer najprej za akcijsko enotnost v neki konkretni akciji: procesija sv. Rešnjega telesa, ki jo organizira partija. Akcijska enotnost seveda ni idejna edinost. Če pogledamo Edvarda Kocbeka in vseh 27 ustanovnih skupin OF, od katerih so mnogi predstavljali le sami sebe, ampak napravili so vtis, da so oni ves združen narod, poglejte pa “te packe SLS” … Skratka, to je zavezništvo, to je prva faza. Druga je varnostnoobveščevalna služba, s katero imate kontrolo nad vsemi. Mi imamo 15. avgusta 1941 prvi registrirani sestanek, kjer se ustanovi VOS. Edvard Kardelj in oba Kidriča, mož in žena, ustanovijo VOS. Danes je 15. avgust državni praznik – Marijino vnebovzetje. Zakaj? Morda je to spomin na VOS … Tretja točka je diferenciacija pri nasprotnikih, pri katoličanih, Sokolih, kulturnikih. Vi začnete zdaj rovariti. Sicer so vaši zavezniki, ampak vi jih izigravate med sabo. Izraz diferenciacija je silno važen potem, ko bova govorila o duhovnikih. Edina metoda, ki se v raznih variantah uporablja ves čas, je diferenciacija. Potem ko diferencirate, morate tistega svojega političnega nasprotnika, ki ste ga vi naredili za narodnega sovražnika in izdajalca, enostavno linčati. Najprej moralno, potem pa fizično likvidirati. Ko se te likvidira, se ustvarja strah v množici, upora ni več, vzpostavi se množični psihofizični teror in na podlagi tega prevzem oblasti. Pa je konec. Čisto enostavno, preprosto. Za uspeh: zavezništva, VOS, diferenciacija, za izdajalca ožigosati nasprotnika, ga likvidirati, s tem množice sterorizirate in z lahkoto prevzamete oblast. To je bila naša revolucija. Ali to velja za katerokoli vrsto totalitarizma? Za katerokoli. No, treba je znati razlikovati in primerjati. Za italijanski fašizem, denimo, če ne bi bil tako tragičen za Slovence, bi skoraj rekli, da je vse skupaj ena komedija. Tam so bili vsi fašisti. Političnih nasprotnikov je bilo par sto ali morda par tisoč, Italijanov je bilo pa 40 milijonov. Tega se ne da primerjati z nemškim nacizmom ali s komunizmom. Kako je bilo pa pri Nemcih? Popolnoma isto, kot sva rekla prej. Najprej so dobili zavezništva v ideji, da je versajska pogodba oz. vse to, kar od nas zahtevajo, nemogoče. In to je, mimogrede, res. To je bilo poniževanje Nemčije. Potem je Hitler hitro začel ustanavljati tisto SA, Sturmabteilung, sledila je diferenciacija: mi in Mein Kampf, vse druge stran. Čeprav je šlo tu bolj za rasistično in ne za razredno diferenciacijo. Samo mi imamo prav, vsi drugi so sovražniki. Sledi psihofizični teror, taborišča, kjer Arbeit macht­ frei itd. Ali so zapirali tudi Nemce? Seveda, najprej, ne množično, ampak vendar vse vodilne. Že leta 1936, 1937. Če tile elementi totalitarizmov funkcionirajo, kako da se je potem vsa stvar sesula? O tem sem precej premišljeval. Vedno govorimo o Widerstand gegen Hitler, tudi nemška historiografija. Upor. Kdo je bil tisti, ki se je uprl, kako je bilo s Katoliško ali Protestantsko cerkvijo, kdo se je bolj uprl, bodisi pasivno, aktivno, vojaško, taktično, zavezniško, diplomatsko itn. Bom poskušal razložiti na slovenskem primeru, kaj je vzrok za politično sesutje ali sestop, kot so govorili zadnja leta. Šetinc je rad govoril sestop z oblasti, kot da bi bil to alpinističen pojem, iz turistike; prideš gor, potem pa sestopiš. Vedeli so, da bodo morali iti dol, drugače jih bodo pahnili. Bolj kot za sestop je šlo za ljudski gnev. To je Kučanov izraz in ga zelo rad uporabljam. Zbali so se ljudskega gneva, pa so začeli govoriti o stopničkah navzdol. Ampak glavni vzrok za izgubo politične oblasti je zame globalno vztrajanje vernikov v pripadnosti Cerkvi. Vztrajanje. To je bilo pričevanje, vsakodnevno pričevanje. To je versko uporništvo. To ne gre naglas, tu so ljudje, tu je dobra mama, ki vzgaja svoje vnučke še po starem, tukaj so starši, ki doma še molijo, tu so tisti, ki še pokopljejo po krščansko, čeprav ne morejo dati v Delo osmrtnice. Vztrajanje. Gre za večdesetletno tiho prenašanje diskriminacije, se pravi drugo- ali tretjerazrednosti vernikov v socialistični družbi. Prenašajo. To je tak zid, to je jez, tam voda ne more prodreti revolucionarno, samo razdeli se in počasi gre. Ne moreš več. In zame je to eden najmočnejših vzrokov. Ker to končno podre sleherno oblast. Je bil za vztrajanje kak motiv? Motivacija za vztrajanje so bila pa pričevanja in mučeništva svojcev in znancev, tihih žrtev revolucije. Saj niso govorili, niso smeli govoriti, so okna zapirali, če so hoteli o tem govoriti. Otrokom niso kaj pripovedovali, so pa to nosili v svojih globinah, ker niso mogli izkričati in to jim je dajalo tisto notranjo moč. To je bil enostavno upor. Ne grem, jaz vzdržim. Vztrajanje vernikov. Vernikov, tistih, ki še verujejo v kaj drugega kot v nasilno moč revolucije. To so bila ta pričevanja, dosti so vedeli o tem, pisati se ni smelo nič, govoriti se ni smelo o tem, da so jih pobili. Ena od motivacij je gotovo osebni zgled škofa Vovka. Vedno bolj sem prepričan, da so ga ravno pravi čas zažgali.5 Do 1948. leta so preganjali vero, potem so jo pa še bolj, tudi s ponovnimi procesi od 1948 do 1952, 1953. leta – da so s tem pokazali sovjetom, da ni res, da niso pravi komunisti. Zdaj pride pa tu škof Vovk, njegov zažig in hude reakcije po svetu. Natančno se spominjam, ker sem cele tedne v L’Osservatore Romano bral poročila in zgražanja ob tem divjaškem dejanju nad katoliškim škofom v Jugoslaviji. Še danes vidim tiste strani v L’Osservatore Romano. Za njim pa so povzemali vsi katoliški časopisi po svetu. To jim je tako škodovalo, da sami ne vedo, koliko. Požig škofa! Oni pa govorijo, da je tam na Mestnem trgu škof Hren požigal neke knjige. Pa dajte raje povedati, kako ste še pred kratkim sežigali škofa! Katoličani pa so zdržali kljub diferenciaciji, kljub npr. Cirilmetodijskemu društvu (CMD)? Kljub temu. Na enem področju moramo CMD priznati celo eno zaslugo. Cajnkarju je Tito že leta 1945 ponudil dogovor, da napravijo eno domačo nacionalno cerkev, a se je uprl. 1949 pa spet, takrat že CMD-ju; češ, jaz sem prelomil z Moskvo, zakaj vi ne morete z Rimom. Lahko je obsojati te člane, ampak v to točko pa niso šli, tu so brezpogojno ostali zvesti. Bi bil sicer razkol? Da, to bi bila danes v slovenski Cerkvi katastrofa. Bi imeli neko Slovensko katoliško cerkev? Če že ne bi bila nacionalna cerkev po zgledu husitske na Češkem, bi naredili pa vsaj avtokefalno, podobno kot imajo avtokefalnost pravoslavne cerkve. Je bil pa tudi škof Vovk razmeroma mil do CMD … Prav pred kratkim sem nekje bral ravno o tem, kako so drugi škofje očitali Vovku, zakaj ne prepove duhovniškega društva. On je imel vero v svoje duhovnike in je bil prepričan, da zadošča ekskomunikacija vodilnega Bajta. Moram reči, da mi ni ugajalo, kako hrvaški škofje čisto jasno prepovedo: “Non placet, non expedit», slovenski pa ne. Vendar je treba upoštevati razliko, da na Hrvaškem katolištvo ni bilo tako organizirano kot v Sloveniji in se tudi ni vse tako resno jemalo. Mislim, da sta slovenska ordinarija modro ravnala, ko sta se zanesla na duhovnike. Kje bom jaz škofu Vovku, mučeniku, ki ga zažgejo pri živem telesu – ali veste, kaj to pomeni? – očital, da je kaj popuščal … Znal je biti umirjen. Ne bi bil vsak, ne. Jaz ga spoštujem vedno bolj. Zame je izreden. Se mi pa zdi zato toliko bolj nesramno, da mislimo, da rabimo ravno tega Bučarja, ki ima tako grde reči nad sabo, da nam pove, da je škof Vovk rešil slovenski narod … Tudi mnogi laiki so se dobro držali v totalitarizmu … Če govoriš z enim preprostim vernikom, morda niti ne zna utemeljiti, zakaj ne gre h komunistom. Čutili so to in zglede so imeli. Slišali in upoštevali so, kaj je bilo pred leti narejeno, kaj se je hudega dogajalo itn. In to je tisto, kar je notri v srčiki naroda. Trden preprost človek zna vztrajati v tistem, ker čuti, da je ogrožen v svojem bistvu. Veste, to podere vsako oblast, to nese vsakogar. Po mojem je bilo to. To se pravi versko uporništvo. Časnik Poglejte, za koga je Islamska država v Avstriji in Nemčiji naročila umore 14. 3. 2017, 5:00 30 Revija Islamske države, ki izhaja tudi v nemškem jeziku, Rumiyah, je pozvala vse podpornike in borce Islamske države, naj v Nemčiji in v Avstriji umorijo vse zmerne imame, za katere menijo, da so “odpadniki”. Revija, ki je v začetku tega tedna izšla v več jezikih, med drugim tudi v nemščini, naročiti pa jo je mogoče prek različnih spletnih poti kar v pdf.obliki in tako za podpornike Islamske države ni izgovorov, da je ne morejo kupiti, je v zadnji številki naročila svojim simpatizerjem, naj ubijejo vse imame, za katere menijo, da so iz skrajnih postali zmerni ter zato odpadniki. Memri sicer poroča, da je Rumiyah revija, ki je namenjena propagandi, za simpatizerje Islamske države, ena od metod, ki jo uporabljajo, pa je t. i. “telegram”, torej da se v reviji dejansko nahaja šifrirano sporočilo, ki naroča borcem IS in njenim simpatizerjem, naj storijo različna dejanja za Islamsko državo, med drugim so v njej tudi šifrirana sporočila za teroristični napad. Teroristična skupina je v svojem članku objavila več fotografij in poleg pripisanih imen ter priimkov ljudi, ki so sicer člani muslimanske skupnosti v Nemčiji in Avstriji, vendar pa vodstvo ISIS-a očitno z njimi ni zadovoljno, saj naročajo njihove umore "Ne tako hude" turške sankcije poglabljajo spor z Nizozemsko Erdogan išče podporo med turškimi izseljenci 14. marec 2017 ob 10:48 Rotterdam/Ankara - MMC RTV SLO/Radio Slovenija/STA "Še vedno se mi zdi bizarno, da o sankcijah govorijo v Turčiji, čeprav imamo mi več razlogov za jezo," se je nizozemski premier Mark Rutte odzval na sankcije, ki jih je proti njim uvedla Turčija, in dodal, da te "niso tako hude". Kot je znano, so se odnosi med Nizozemsko in Turčijo zaostrili konec tedna, ko je Nizozemska turškim predstavnikom prepovedala sodelovati na zborovanjih v podporo turškemu predsedniku Tayyipu Recepu Erdoganu oz. ustavnim spremembam, ki mu bodo podelile več pristojnosti in o čemer bodo Turki na referendumu odločali 16. aprila. Zadeve so se začele zapletati, ko so nizozemske oblasti turškemu ministru za zunanje zadeve Mevlutu Cavusogluju prepovedale sodelovati na zborovanju v Rotterdamu. Nato se je na Nizozemsko (iz Nemčije, kjer je bila na obisku) odpravila turška ministrica za družino Fatma Betul Sayan Kaya. Z avtomobilom se je odpeljala v Rotterdam, da bi nagovorila zbrane na konzulatu, a so jo pred vhodom prestregle nizozemske oblasti. Prepovedale so ji vstop na konzulat, nato pa se je morala v policijskem spremstvu vrniti v Nemčijo. Zamrznitev diplomatskih odnosov na visoki ravni Turčija se je na prepoved odzvala tako, da je zamrznila meddržavne diplomatske odnose in sporočila, da nizozemskim diplomatom ne bo dovolila, da se vrne v Ankaro. Diplomati se bodo lahko vrnili, ko bo Nizozemska izpolnila turške zahteve glede zborovanj pred referendumom, se še glasi sporočilo iz Turčije. "Dokler Nizozemska ne bo popravila škode, ki jo je povzročila, so zamrznjeni odnosi na najvišji ravni in načrtovana srečanja na ministrski ravni," je po seji turške vlade sporočil njen podpredsednik Numan Kurtulmus. "Ne dovolimo, da bi letala, na katerih so nizozemski diplomati ali odposlanci, pristala v Turčiji ali uporabljala naš zračni prostor. Tisti, ki so ustvarili krizo, so odgovorni za to, da jo odpravijo," je še dejal namestnik turškega premierja. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini in komisar za širitev Johannes Hahn sta nato v skupni izjavi pozvala Turčijo, naj se izogiba pretiranim izjavam in dejanjem, ki bi lahko še zaostrili napetosti v sporu z Nemčijo in Nizozemsko. "Evropski kolegi si demokratične vrednote ter osnovne pravice in svoboščine razlagajo selektivno," pa je na to odgovorilo turško zunanje ministrstvo in dodalo, da se "Evropska unija skriva za solidarnostjo z državo članico in podpira Nizozemsko, ki je očitno kršila človekove pravice in evropske vrednote". Turčija sicer grozi tudi z vnovičnim odprtjem balkanske begunske poti. T. K. B. Janez Janša: Pod vprašajem je obstanek Evrope! 16. 3. 2017, 5:00 220 Ne glede na to ali se sprenevedamo ali ne, dejstvo je, da se je Evropska unija znašla v prelomnem letu, saj je pod vprašanjem njen eksistenčni obstanek. Nikoli po koncu osemdesetih let zunanja politika ni imela takšnega vpliva na našo prihodnost kot jo ima danes in stvari so daleč od ne zaskrbljujočih. Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je v včerajšnji oddaji Hobotnica v ekskluzivnem intervjuju z voditeljem Borisom Tomašičem spregovoril o aktualnem političnem stanju v Sloveniji in Evropi. Ocenil je stanje v koaliciji, problematiko, ki jo prinaša migrantska kriza, sporna kadrovanja vladajoče koalicije in predloge za nove ustavne sodnike, govoril pa je tudi o novem predsedniku Vrhovnega sodišča RS. Janša je razmere v EU ocenil kot najbolj kritične od padca Berlinskega zidu po koncu hladne vojne. “Do lanskega leta se še ni zgodilo, da bi kakšna država izrazila namero, da bi izstopila iz EU, saj so vse države želele postati del Unije. Pot je bila enosmerna.” Spomnil je, da so junija lani volivci v Veliki Britaniji odločili, da izstopijo iz EU. Če še kdo do takrat ni verjel, da lahko govorimo o resnih razmerah, tudi o delno kriznem stanju, od junija naprej temu ni več tako. “Neke razlike glede vzrokov so, glede tega, kje smo, pa ni nekih razlik.” Vpliv migrantske krize je bil velik Po prepričanju Janše je izstop Velike Britanije v veliki meri posledica, ni pa vzrok za krizo. Razlogov je po njegovem več. Tisto, kar je poglavitno vplivalo, da je bilo nekaj odstotkov glasov več za odhod iz EU, je bila migrantska kriza. Osrednji plakat za brexit, ki je prikazoval kolone ilegalnih migrantov, ki so vstopali preko nezavarovane schengenske meje v srce Evrope, je prikazoval našo krajino, na slikah je bilo tako mogoče opaziti naše policiste in tisto, kar je ljudi najbolj razjezilo – kolone pretežno mlajših moških. “Ti prizori so drastično zamajali zaupanje velikega števila volivcev, ne samo britanskih, ampak tudi velikega dela tistih iz drugih držav članic,” je poudaril Janša in dodal, da je bilo jasno videti, da skupnost ni sposobna braniti tako zunanjih meja EU kot tudi ne schengenskega prostora. “Ključna stvar je meja, če je nisi sposoben zavarovati, to pomeni njen konec,” je bil jasen Janša. Voditelj Tomašič je v oddaji na to tematiko pripomnil, da je bilo videti, kot da Evropa ni imela resnične politične volje, da bi ubranila prostor. Tudi Janša se je strinjal, da reči, da ta tega ni bila sposobna, ni primerna, saj ima EU dovolj kapacitete, da to naredi. “Problem je, da ni bilo primernih akcij pristojnih in da države, ki so odgovorne za obrambo zunanjih ali schengenskih mej, niso opravile svojega dela dolžnosti in odgovornosti do evropskega projekta.” Poudaril je, da je schengenska meja padla v dveh državah, in sicer v Grčiji in Sloveniji, posledice tega pa so katastrofalne. “Ključni problem ni število nezakonitih migrantov, ki so prestopili mejo, ampak teroristi, ki so znotraj tega števila, saj že nekaj promilov le teh z varnostnega vidika predstavlja velik problem.” Foto: Nova24TV Sporočilo nemškega urada za begunce vplivalo na destrukcijo Po prepričanju Janše je eden izmed ključnih problemov, zakaj danes govorimo o krizi in o razpadanju, imidž, ki je nastal ob spoznanju ljudi, da ta tvorba ni sposobna zavarovati enega od ključnih elementov svojega obstoja. Predvsem pa je pomemben način, kako se je to zgodilo. Med članicami EU, ki so manifestirale strogi odnos do pravil, je bila Nemčija vedno v ospredju, na drugi strani pa so bile države članice, ki so se zavzemale za ohlapno sledenje pravil. Sporočilo nemškega urada za begunce, da ne velja več pravilo, da lahko zaprosiš za azil v prvi varni državi in ne kjerkoli, je imelo katastrofalne posledice in je po prepričanju Janše zelo destruktivno vplivalo na stanje v EU. Hitra socialistična integracija vplivala na nastanek getov Odnos do migracij je bil po besedah Janše vedno ena izmed točk, na kateri so se oblikovale politične delitve in politične paradigme v svetu, predvsem pa v EU. “Vedno je veliko razhajanja politike socialistov in levice do migracij in politike konservativnih in sredinskih strank, ki so združene v Evropsko ljudsko stranko.” Levica je tako za čim bolj odprte meje, ohlapna pravila, čim hitrejšo integracijo, saj v podelitvi državljanstva in volilne pravice vidijo lahko dosegljive volivce. “Naša grupacija temelji na evropskih vrednotah in tradiciji, ki vseskozi zagovarja nadzorovane migracije, kot jih je do nedavnega poznala Evropa in kot jih poznajo v Kanadi, ZDA in v Novi Zelandiji. Dejstvo je, da se ne more naseliti kdorkoli, saj mora ta izpolnjevati določene striktne pogoje in prevzeti navade v okolju.” Poudaril je, da je hitra socialistična integracija tista, ki je prispevala k nastanku getov, kjer živijo tujci iz drugih kultur in kamor lokalna policija nima vstopa oziroma kamor si drznejo vstopiti le z oklepniki ali specialnimi enotami. “To je v državah, kot so Francija, Belgija, deloma Nizozemska in Švedska, prispevalo k nastanku velikanskih varnostnih in socialnih problemov.” Nujno je upoštevanje vidika pravičnosti Janša je izpostavil vidik pravičnosti, ki bi ga morala upoštevati vsaka država do svojih državljanov, pri čemer je dodal, da je naravnost nemogoče zagovarjati stanje, ki vlada v Sloveniji, ko skupaj z davki in prispevki za stroške enega prosilca za azil namenimo 1.963 evrov na mesec, pri tem pa imamo v državi minimalno plačo pod 700 evri. “Glede na to, da se številke višajo, je to nevzdržno z vidika pravičnosti in finančne vzdržnosti,” je bil jasen. “Slovenija je imela v lanskem letu za migrante namenjenih 130 milijonov evrov v proračunu, na drugi strani pa nimamo niti za našitke vojakov, ki gredo na misije, da ne govorim o mizernih plačah vojakov in nezadostni opremi.” Zaradi teh neskladij so po besedah Janše stvari v Evropi krizne, saj so nekatere evropske vlade in institucije posvojile socialistično paradigmo do migracij. Merklova in Juncker sta del problema Kljub temu, da sta nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker člana Evropske ljudske stranke, je po besedah Janše prišlo do stanja, da je še do nedavnega tako v Nemčiji kot tudi v Evropskem parlamentu delovala koalicija, ki v evropskem merilu sicer ne obstaja več in je zahtevala sklepanje kompromisov. Eden od njih je bil, po besedah Janše, tudi o migrantskem vprašanju, kar predstavlja politično razlago, zakaj je do tega prišlo. “Prav imajo tisti, ki pravijo, da te krize ni povzročila Le Penova ali Geert Wilders, povzročili so jo tisti, ki so imeli v rokah škarje in platno. Če govorimo o konkretnih imenih, sta to Merklova in Juncker.” Po njegovem mnenju je to naravnost paradoksalno, saj sta pomembno prispevala k rešitvi evropske finančne krize, ko so že celo v ZDA napovedali razpad evroobmočja. “Imela sta pozitivne zasluge, da smo izšli iz krize, naredila pa sta katastrofalno napako, saj sta del problema in ne rešitve.” Obstajata dva ključna scenarija glede prihodnosti EU Glede prihodnosti Evrope je napovedal dva možna scenarija in sicer enega, da bo Evropa obstala, drugi pa, da bo razpadla. Po njegovem prepričanju smo zaenkrat bližje drugemu. Več je dogajanj, ki kažejo na to, da nismo sposobni odpravljati temeljnih vzrokov in dodal, da zaradi zapletenega političnega stanja v dveh ključnih državah, Franciji in Nemčiji, ne moremo vedeti, kaj se bo izcimilo in, kar je huje, ne moremo vplivati na to. “EU ne bo razpadla zaradi Slovenije, Grčije, Portugalske, Avstrije in tudi Nizozemske ne, ne glede na vlado, lahko pa razpade zaradi takšne ali drugačne odločitve volivcev v Nemčiji ali Franciji, če se eni ali drugi odločijo za drugo pot, kar lahko povzroči razpad skupine na nekaj močnih držav, ki bodo v vsakem primeru preživele in na satelite, ki bodo od teh držav politično in gospodarsko odvisni.” Foto: Nova24TV Pri tem je opozoril, da je Slovenija država, ki ima 70-odstotni izvoz blaga, kar pomeni, da bi bilo stanje v primeru razpada pri nas dosti bolj resno kot v primeru Velike Britanije, ki ima sama po sebi bistveno večjo težo. Janša je spomnil na volitve v ZDA in izrazil prepričanje, da je Trump zmagal zato, ker je dal rešitve, ki jih je večina državljanov čutila. “Potrebno se je zavedati, da je med nami in ZDA velika razlika, saj ta na račun poudarjanja politike America First izvaža le 14 odstotkov blaga, Evropa pa ima večinoma izvozno gospodarstvo, še posebej Slovenija.” Zgodovina je najboljša učiteljica Spomnil je na televizijski nastop, ki ga je imel devetdesetih letih, v času zaostrovanja pred plebiscitom in kjer je podal nasvet ljudem: “Molimo za mir in se oborožujmo.” “Po osamosvojitvi sem verjel, da mi tega stavka ne bo potrebno ponoviti, danes pa mislim, da smo blizu tega, vse je na kocki in v našem interesu je, da EU v kakršno smo vstopili in je v skladu z Lizbonsko pogodbo, obstane. Vsaj v največji možni meri.” Janša je poudaril, da bo EU zmožna zavarovati mejo in vzpostaviti ustrezno migracijsko politiko samo, če bo ukrepala že danes in ne šele jutri in če bo sposobna lastno celino očistiti radikalnega islama, groženj terorizma in se znebiti politične korektnosti ter sanj o multikulturnosti. “Zgodovina je jasno pokazala, da lahko različne kulture mirno bivajo ena ob drugi, nikakor pa se ne obnese nasilno združevanje in tlačenje ene v drugo. Žal se iz tega nismo veliko naučili.” Janša je povedal, da je nujno, da se Slovenija vseeno pripravi na najslabši scenarij in si ustvari čim bolj ugodno okolje. Dejstvo je, da glede prihodnosti EU obstajata dva ključna scenarija, več pa je različic. “Potrebno je, da se trudimo in se pripravimo na preživetje, tudi če do tega ne bi prišlo, žal pa prihodnost Evrope ni odvisna samo od našega truda.” Prepričan je, če bi ob pravem času podprli dobre predloge Višegrajske skupine, bi Velika Britanija še vedno ostala del EU in tako zdaj ne bi govorili o eksistenčni krizi. Dejstvo je, da slovenska vlada in njena zunanja politika delujeta konfuzno, saj navezujemo stike z Rusijo, predsednik države gre na obisk k Erdoganu, sami pa ob tem kljub zavezam ne izpolnjujemo pogojev zavezništva NATO in delujemo v smeri ohranjanja EU. V primeru ponovnega migrantskega vala bi prišlo do razpada Po prepričanju Janše bi bilo kaj drugega težko pričakovati od ljudi, katerih stranka je nastala le nekaj tednov pred volitvami, člani pa so brez izkušenj iz realnega sektorja in življenja. Največ, kar so ti ljudje vodili, je bil razred študentov, to pa ni realno okolje. Janša je izpostavil, da so ljudje potrebovali kar tri leta, da so dojeli, kaj se dogaja v Sloveniji in po svetu. Prepričan je, če bi Slovenija sočasno z Madžarsko napovedala zaprtje meje, bi temu zgledu sledili tudi Hrvaška in Srbija, in tako bi se val migrantov ustavil v Makedoniji. “Šele, ko so ankete pokazale, da migrantska problematika predstavlja ključen problem, je vlada pričela s postavljanjem ograje.” Janša je opozoril, da bo v primeru, če se val ponovi, prišlo do razpada EU, saj bomo takrat vsi nosili orožje naokoli. Neučinkovita vlada zapravlja pomembne priložnosti Slovenska vlada je znana po svoji neučinkovitosti, saj se ni sposobna odzvati na notranje težave. Po prepričanju Janše zmaga v nepošteni tekmi vpliva na vladanje. “Tudi če zanikaš in odrivaš podzavest na stran, občutek, da ustreliš medveda, ki so ti ga privezali, ni isti, kot če ta ne bi bil privezan, saj ti to veš. To vpliva na tvoje obnašanje, ki marsikaj zaznamuje.” Janša je poudaril, da mu je predsedovanje Evropskemu svetu predstavljalo gromozanski izziv, kljub bogatim izkušnjam v vlogi podpredsednika in ministra v štirih različnih vladah ter osebnem poznanstvu večine evropskih politikov, ki so krojili naše okolje. “Nikakor si ne znam predstavljati, kako bi to opravil nekdo, ki nima izkušenj in ne pozna nikogar, predava pa o etiki in morali.” Janša je spomnil na program nacionalnih razvojnih projektov, ki je bil zasnovan v letih 2006 in 2007, saj ima Slovenija izjemno logistično točko, kjer imata stičišče 4. in 5. evropski koridor. “Bilo je veliko interesa s strani privatnih in tujih vlagateljev ter letalskih družb, a je žal leta 2009 nova vlada kljub temu stvari zaustavila in spet se ni zgodilo nič.” Povedal je, da bo v nekaj dneh v Zagrebu odprto novo letališče, ki so ga zgradili poleg starega in dodal, da bi bilo nujno, če bi mi isto naredili na mariborskem letališču. “Na isti dan bodo v Zagrebu odprli 50 novih letalskih povezav, predstavljajte si, kaj to pomeni za turizem.” Emirates pa tam gradi tudi logistični center za ta del Evrope, kar bo dodatno prispevalo k hrvaškemu BDP-ju. Dejstvo je, da je Slovenija imela boljše pogoje, ampak vse te igrice so nastale zaradi mantre novih obrazov, da se postavi kulisa v ospredje, da se lahko vlada iz ozadja, ohrani oblast, zaščiti pred pregonom zaradi zločinov, ki so nastali v preteklosti. Janša je poudaril, da smo državljani tisti, ki plačujemo ceno, kajti Slovenija ima ogromne potenciale in lahko bi se razvijali dosti hitreje. “Jokati za zapravljenimi priložnostmi sicer ne smemo preveč, da ne bomo novih izpustili, a je nujno potrebno, da se učimo na lastnih napakah.” Foto: STA Slovenija nujno potrebuje normalno sestavo gospodarstva Glede na to, da vlada predstavlja idealna gojišča za tiste, ki lahko obvladujejo državo, ni čudno, da prihaja do prerivanja pri koritu in se tako uveljavlja praksa kadrovanja v državnih podjetjih na podlagi neznanih referenc, saj je pomembno le, da so “naši”. Janša je prepričan, da je ta nevarnost navzoča ne glede na barvo vlade. “Mi smo bili edina vlada, ki se je tega zavedala vnaprej. Jaz in dr. Bajuk sva leta 2002 in 2003 terjala, da se klientelizmu naredi konec in da se opoziciji omogoči, da se v nadzorne svete ključnih podjetij imenuje vsaj enega ali dva strokovnjaka za boljše nadzorovanje, a tega niso sprejeli. Leta 2004 smo mi dali možnost opoziciji, da sodeluje v nadzornih svetih in Križanič je bil v treh ali štirih podjetjih v nadzornem svetu, ko pa je na oblast prišla njihova vlada, se je ta praksa prekinila.” Janša je poudaril, da je za Slovenijo nujno potrebno, da dobi normalno sestavo gospodarstva, za katerega bo značilno, da bodo lastniki odgovarjali za poslovanje in za zaposlene ter bodo stvari normalno potekale. “Dokler bomo imeli državno last, bomo imeli težave s kadrovanjem.” Po besedah Janše vladnemu predsedniku Cerarju ni v navadi, da bi komuniciral v primeru uskladitve ključnih projektov in dodal, da je komunikacija potekala le v času vrhunca migrantske krize. Povedal je, da so bili nekateri predlogi sicer upoštevani, a žal prepozno. “Pričakujemo, da bo prišlo do informiranja v zvezi z razsodbo arbitražnega sodišča, saj bo povzročila dodatne napetosti med Slovenijo in Hrvaško.” Janša je izpostavil, da je sicer res, da je hrvaška stran odstopila in dodal, da je tudi slovenski parlament sprejel odločitev, da sporazum razume kot način, s katerim bomo določili stik naših voda z mednarodnimi in če odločitev ne bo takšna, je ne bomo upoštevali. “Ni pretirane razlike med uradnim stališčem slovenskega in hrvaškega parlamenta. Ne vemo, kakšna bo odločitev, upajmo, da bo za nas vsaj sprejemljiva, bo pa povzročila stanje, na katero se bo potrebno pripraviti. Pričakujem, da vlada ne bo solirala.” Glavno merilo za imenovanje sodnikov bi morala biti strokovnost Glede imenovanja ustavnih sodnikov je Janša prepričan, da sami sebi in ugledu države navzven škodimo, če predalčkamo sodnike na leve ali desne. Potrebujemo kredibilne ustavne sodnike, ki bodo ne glede na osebna politična in verska prepričanja branili ustavo, najvišji zakon v državi. Janša je opozoril, da gredo mediji predaleč, saj se favorizira tiste, ki niso imeli prav, ne pa tistih, ki so imeli, in dodal, da je zaradi tega racionalna razprava otežena. Po prepričanju Janše bi potrebovali predsednika vrhovnega sodišča in generalnega državnega tožilca, ki bi bil brez madeža in dodal, da ni čudno, da v Sloveniji vlada tako nizko zaupanje v slovensko pravosodje. Poleg tega je Janša v oddaji opozoril, da je žalostno, da Nacionalni preiskovalni urad ni zaslišal tistih, ki so odgovorni za nastanek bančne luknje, v zaporih pa prav tako ne sedijo tisti, ki so odgovorni za gromozansko preplačilo gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). V zaporu so večinoma podjetniki zaradi neplačanih računov v višini več deset tisoč evrov, ker niso prejeli plačila od drugih podjetij. V intervjuju je predsednik največje opozicijske stranke opozoril tudi na katastrofalne razmere v slovenskem zdravstvu in na nujnost sprejema sistemskih rešitev. Celoten intervju si lahko ogledate na YouTube kanalu Nove24TV. N. Ž. Kučan se spet hvali, kako težko je bilo osvoboditi Slovenijo – jasno, če je pa on najbolj oviral proces! 16. 3. 2017, 5:00 113 Milan Kučan, zadnji šef Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, še vedno ni nehal stresati laži po medijih. Včeraj je v intervjuju za časopisno hišo Dnevnik spet govoril o miru in osamosvojitvi. A dejstva niso bila nikoli najboljša lastnost Kučana, zato je spet govoril o stvareh, ki jih ni počel ali pa o tistih, pri katerih ni sodeloval. Očitno je, da ima Kučan potrebo, da se ga po izteku njegovega zemeljskega življenja spominjamo kot miroljuba, kljub temu, da je skoraj preprečil osamosvojitev Slovenije. V tem članku se bom sprehodil čez nekaj najbolj neverjetnih Kučanovih izjav. Pa začnimo s prvo. “Danes se zdi relativno miren prehod Slovenije iz enega sistema v drugega, iz nekdanje federalne države v samostojnost, skorajda samoumeven. Pa ni bil. Bilo je veliko nevarnosti, vpletenih je bilo veliko nasprotujočih si interesov. Gotovo sem najbolj ponosen prav na ta miren prehod. Politika miru namreč terja bistveno več poguma, znanja in ustvarjalnosti kot politika vojaških konfliktov, izigravanja in zaničevanja nasprotnikov,” je dejal Kučan. Politika miru – onemogočiš obrambo pred zunanjo agresijo Kučan še danes ni priznal, da je bil v samem srcu razoroževanja Teritorialne obrambe RS (TO). Trdi, da niti ni vedel, čeprav danes vemo, da je Stane Dolanc poklical Kučana in mu povedal, da se TO razorožuje. Ovadba, ki je bila vložena proti njemu, ga bremeni tudi tega, da je ukaz o prenehanju razoroževanja načrtno poslal v kodah JLA, zato, da je podaljšal čas razoroževanja. Ponosen je na miren prehod. Je pozabil na vojno? Je pozabil, da so civilisti obležali mrtvi pod vojaškimi vozili? Je pozabil, da bi nas JLA najrajši kar “tepihovala”, če ne bi bilo oboroženega odpora? Kučan se spet predstavlja kot tisti, ki je bil za mir in ne za vojno, kljub temu, da bi nas pustil brez orožja na milost in nemilost armadi. Spomnimo tudi na spomine jugoslovanskega predsednika Anteja Markovića. Ta je zapisal, da ga je slovensko komunistično vodstvo prepričalo v to, naj dopusti osamosvojitev. Ko se bo ta zgodila, pa bo JLA zasedla meje. Ko bo ljudem začelo zmanjkovati vsega, se bodo obrnili na socialiste in ti jim bodo ponudili “novo” in “demokratično” federacijo. In kdo je bil šef slovenskih komunistov? Prav Milan Kučan. Pomoč tuji okupatorski armadi ni zavzemanje za mir, je veleizdaja. Ni bilo lahko – Kučan je lastnoročno osamosvojil Slovenijo (sarkazem) Druga izjava, ki je še bolj banalna od prve, pa je: “To je bil čas prehoda v parlamentarno večstrankarsko demokracijo, razdružitve nekdanje Jugoslavije in še posebej nastajanja samostojne slovenske države. Za uspeh tako velikih zgodovinskih projektov je bilo treba pripraviti ustrezne pravne podlage z dopolnitvami in spremembami do takrat veljavne ustave socialistične Slovenije. Bilo je treba pripraviti in izpeljati plebiscit, uveljaviti odločitev za samostojno državo junija 1991 in jo tudi ubraniti z orožjem pred agresijo JLA. Kasneje je bilo treba poskrbeti, da je na novo rojena država lahko zaživela, in zagotoviti njeno mednarodno priznanje. Vsa ta dejanja so zahtevala tesno, skoraj vsakodnevno usklajevanje med ključnimi organi države in ljudmi, ki so jih predstavljali.” Prvič. Plebiscit je zrasel na zelniku Slovenske demokratske stranke (Social demokratske zveze Slovenije), Jožeta Pučnika in vseh pogumnih članov koalicije DEMOS. Plebiscit je bil volja slovenskega ljudstva in na plebiscitu smo se odrekli Jugoslaviji. Kučan in njegovi komunisti pa so bili od začetka proti. Proti osamosvojitvi, proti plebiscitu. Za to je na tone dokazov. Nato govori o mednarodnem priznanju, za katerega ima največjo zaslugo takratni zunanji minister Dimitrij Rupel. Kučan pa je bil v jedru spletke, da bi to priznanje preprečili. Stari socialisti na srečo pišejo svoje spomine. Piero Fassino je zapisal, da se spominja, ko sta Kučan in Ribičič lobirala pri Socialistični internacionali za NEpriznanje Slovenije. Prosila sta, naj mednarodna skupnost nikar ne podeli osamosvojitve DEMOSU. Najbolj ogabno pa je, da si Kučan drzne govoriti o tem, kako je bilo treba braniti državo pred agresijo JLA. Človek, ki je sodeloval pri razoroževanju Teritorialne obrambe RS in s tem pripravil teren za vojaško zasedbo mlade Slovenije, bi moral kazensko odgovarjati, ne pa, da se hvali, kako je bilo težko braniti državo. Danes je lahko vsem biti na pravi strani, takrat pa temu ni bilo tako. Kučan bi danes, 25 let kasneje, ko nas jugo armada ni povozila, rad bil osamosvojitelj. A zgodovina trdi drugače. Vedno je bil na drugi strani in to v vodilni vlogi. Povedal je še, da je bil vedno grozno naiven Kučan je nato v intervjuju spet iz sebe naredil žrtev. “Morda sem bil nekoliko naiven. Prepričan sem bil, da se med ljudmi, ki so jim državljani zaupali vodenje države, že z izvolitvijo vzpostavi polno zaupanje, saj naj bi imeli iste cilje in enako odgovornost. Je pa to zelo občutljivo vprašanje. Kajti nezaupanje pripelje hitro do sumničenja in ima lahko še veliko hujše posledice za skupno nalogo – vse do izmišljanja zarot in iskanja zarotnikov namesto naporov za iskanje najboljših rešitev v korist državljanov,” je dejal Kučan. No, pri izmišljanju zarot in pri potvarjanju dejstev je Kučan vsekakor mojster. Bil je nekoliko naiven. Lepo vas prosim. Ne postaneš šef komunistov, če si naiven. Naivni ležijo v množičnih grobovih, naivni so bili eliminirani. Kučan pa je prilezel na sam vrh diktatorskega režima. Torej je vse prej kot naiven. Glede na vpliv, ki ga ima Kučan na levici in glede na to, da je najvplivnejši stric iz ozadja, pa je jasno, kdo si je v preteklosti izmišljal zarote in iskal zarotnike – Depala vas, Patria itd. Na koncu se še pohvali: “Čeprav je tudi res, da ljudje, posebno tisti, ki so preživeli prepišni in negotovi čas preizkušenj s prehodom v parlamentarno demokracijo, razpad Jugoslavije in ustanovitev slovenske države, njeno obrambo in prizadevanje za mednarodno priznanje, še vedno vidijo v meni takratnega predsednika in nemalokrat želijo slišati moje mnenje o sedanjem domačem in mednarodnem političnem dogajanju.” Gospod Kučan, vsi tisti, ki si želijo vaših nasvetov in upoštevajo vaš vidik, so Slovence in Slovenke okradli do zadnjega evra. Tisti, ki v vas vidijo avtoriteto osamosvojitve, so ali popolnoma neumni in neuki zgodovine ali pa so vam pomagali rušiti DEMOS. Tisti, ki so bili takrat na vaši strani, so zaradi leve oblasti, denarja in medijev dobro živeli in šefovali po državi. Za zaključek. Milan Kučan je bil v središču prizadevanj, da bi se onemogočila osamosvojitev Slovenije. Bil je nasprotnik samostojnosti, nasprotnik države, v kateri živimo. Demokracija, ki si je ni želel, pa mu omogoča, da v medijih širi laži in si prisvaja uspehe, ki jih zaradi njega skoraj ne bi bilo. Za lažje razumevanje. Hvaljenje Kučana z delom za osamosvojitev je ravno tako, kot bi se Himmler hvalil, kako je skrbel za človekove pravice Judov. Primerjava je resda huda, a služi jasnemu prikazu dejstva, da Kučan in svobodna Slovenija nimata popolnoma nič skupnega. Propagandni stroj, ne glede na to, kako močan je, ne more zamegliti zgodovinskih dejstev. Aleksander Rant xtc • 3 ure nazaj Samostojna Slovenija ni bila nikoli intimna opcija levakov z njihovim vrhovnim vračem vred:Sicer pa bo morala Slovenija kot EU IN Evropa trajno opraviti z komunizmom;socializmom nacional socializmom in samooklicanimi liberali za trajno drugače jih bodo leti uničili: Res je! ANTIJANŠISTI že od leta 1991 združno uničujejo samostojno demokratično Slovenijo! ANTIJANŠISTI si samostojne demokratične države vsega Slovenskega roda niso nikoli želeli, a jih je Janša zajebo in Slovenijo osvobodil, osamosvojil, postavil temelje demokracije in udaril temelj prvi demokratični državi vsega Slovenskega roda in prav iz tega razloga ga ANTIJANŠISTI sovražijo in iz tega razloga so ANTIJANŠISTI tudi postali. No, saj nekaj ti je pa vendarle jasno. Brez prispevka zdravega jedra Demosa (SDS+SKD+majhen del SLS) v tistih ključnih časih, bi ti danes v javnih ustanovah govoril srbohrvaško, plačeval z dinarji, vsaj enkrat na leto pa bankovcem na koncu dodajal še po eno nulo. To se lepo ujema z načrti takratne slovenske opozicije, ki je hotela na tej osnovi, kot pravi Markovič rušiti vlado. Morda Slovenci niso tako reagirali, kot so oni želeli, morda se jim niso izšli računi za konfederacijo v okviru takratne balkanske scene. ZAKAJ SO MORILCI NAJVEĆJI LAŽNIVCI ??? Vprašanje za Jackpot . Neispodbitno dejstvo je, da je Kučan zaviral osamosvojitev, razorožil Slovenijo, sodeloval z JLA (še danes se v njegovem krogu zbirajo zločinski JLA oficirji, ki imajo v Sloveniji celo PRIVILIGIRANE penzije)! Zato je Kučan VELEIZDAJALEC in morilec vseh, ki jih je UDBA umorila pod njegovim vodstvom ZKS in zločinske Udbe! Dosmrtno sodi v zapor! Foto/video: Zmagovita Ilka najboljša smukačica na svetu! Vonnova edina z zaostankom, manjšim od sekunde 15. marec 2017 ob 09:01, zadnji poseg: 15. marec 2017 ob 18:55 Aspen - MMC RTV SLO Ilka Štuhec je v Aspnu suvereno dobila zadnji smuk sezone za svetovni pokal in osvojila mali kristalni globus za zmago v skupnem seštevku kraljeve discipline. Štuhčeva je postala komaj sedma smučarka v zgodovini, ki je v istem letu, ko je postala svetovna prvakinja, osvojila še smukaški seštevek v svetovnem pokalu. Pred Štuhčevo je isti dosežek uspel šestim smukačicam, in sicer Olgi Pall leta 1968, Annemarie Moser-Pröll v letih 1974 in 1978, Michaeli Figini leta 1985, Picabo Street leta 1996, Renate Götschl leta 1999 in Lindsey Vonn leta 2009. "To je noro, za menoj je fantastična sezona, globus je kar težak," so bile prve besede slovenske šampionke po podelitvi malih kristalnih globusov v ciljni areni Aspna. O načrtu za sklepni smuk sezone je dodala: "Imela sem takšen načrt kot po navadi: želim smučati čim bolje, biti hitra. Potem pa vidim, ali je bilo dovolj hitro. Končati sezono z zmago je - se mi zdi - kar v redu." S sedmo zmago v karieri se je 26-letnica na večni slovenski lestvici po številu zmag izenačila z Matejo Svet. Več zmag sta v 50-letni zgodovini alpskega smučanja za svetovni pokal dosegla le Bojan Križaj (8) in Tina Maze (26). Že takoj postavila izjemen čas Kakšen nastop Štuhčeve! Na progo se je podala kot prva tekmovalka, nastop je opravila skoraj brezhibno, le pred tretjim merjenjem vmesnega časa je storila manjšo napako. Vseeno se to ni pretirano poznalo, kako hitra je bila na progi, je postalo znano, ko so tekmovalke za njo krepko zaostajale. Tudi Italijanka Sofia Goggia, še edina, ki bi lahko Mariborčanki izmaknila globus. Pred zadnjim smukom sezone je za Slovenko v skupnem seštevku zaostajala 97 točk, potrebovala bi pravi čudež, da bi se veselila končne zmage v smuku, a zaman. Po fenomenalnem nastopu Štuhčeve je na progi ves čas zaostajala, zaostanek se je ves čas večal, ob prihodu v cilj je znašal že več kot sekundo (+1,03). Prva, ki je za Štuhčevo zaostala za manj kot sekundo, je bila Lindsey Vonn, ki se je na progo podala deveta. Že pri prvem merjenju vmesnega časa je zaostajala za dobre pol sekunde (+0,51), zaostanek je zrasel že na 84 stotink, a ji ga je uspelo do ciljne črte malce še stopiti (+0,66). Tretje mesto je osvojila Goggia. Ilka z vožnjo ni bila povsem zadovoljna Štuhčeva s svojim nastopom sicer ni bila povsem zadovoljna. "Vožnja ni bila čisto popolna, vsaj ne v celoti. Uživala sem noro. Sem vesela, da je bil še en super dober dan," je pozneje še dejala Štuhčeva in priznala, da je imela pred tekmo nekaj treme. "Mogoče malenkost, ampak sem si rekla, tako ali tako sem naredila že tako rekoč vse letos in dejansko sem tu samo zato, da uživam - in to sem tudi naredila." Če na progi ni imela bistvenih težav, jih je pa imela v ciljni areni. "Najprej sem se hotela pošteno ustaviti v cilju, ker je malce težje, ker je še vedno strmo, malce razrukano in razmeroma kratko. Ko sem se dejansko ustavila, sem pogledala čas in videla, da je še hitrejši, kot je bil včeraj na treningu. Oddelala sem svoje in potem stala tam ter upala na najboljše," je pojasnila in poudarila, da se je ob poslušanju Zdravljice še vedno spraševala, kako je vse skupaj sploh mogoče. "Kam smo prišli, kaj vse še lahko naredimo ... skoraj ne bi moglo biti lepše," je sklenila. Smuk (Ž), Aspen Končni vrstni red: 1. I. ŠTUHEC SLO 1:36,95 2. L. VONN ZDA +0,66 3. S. GOGGIA ITA 1,03 4. T. WEIRATHER LIE 1,71 5 L. ROSS ZDA 1,73 6 N. SCHMIDHOFER AVT 1,97 7 T. TIPPLER AVT 2,13 8 V. REBENSBURG NEM 2,27 9. J. SCHNARF ITA 2,50 10 C. SCHEYER AVT 2,58 11. S. VENIER AVT 2,62 12. J. FLURY ŠVI 2,84 13. J. WILES ZDA 3,15 14. V. STUFFER ITA 3,17 15 C. SUTER ŠVI 3,32 Odstop: Johnson Skupni vrstni red (34/37): 1. M. SHIFFRIN ZDA 1.523 2. I. ŠTUHEC SLO 1.245 3. S. GOGGIA ITA 1.117 4. L. GUT ŠVI 1.023 5. T. WORLEY FRA 796 6. F. BRIGNONE ITA 735 7. T. WEIRATHER LIE 731 8. W. HOLDENER ŠVI 652 9. V. REBENSBURG NEM 569 10. V. VELEZ ZUZUL. SLK 515 ... 36. A. DREV SLO 223 50. A. BUCIK SLO 147 60. M. FERK SLO 115 79. T. ROBNIK SLO 51 102. M. HROVAT SLO 19 133. K. LAVTAR SLO 2 Smuk (8/8): 1. I. ŠTUHEC SLO 597 2. S. GOGGIA ITA 460 3. L. GUT ŠVI 360 4. L. VONN ZDA 280 5. T. WEIRATHER LIE 256 6. J. SCHNARF ITA 244 7. V. REBENSBURG NEM 221 8. N. SCHMIDHOFER AVT 208 9. L. ROSS ZDA 204 10. C. SCHEYER AVT 196 Zdaj se bodi svi "erbšlajheri" lepli na Ilko, od predsednika smučarske zveze, Cerarja, Pahorja do nesposobnega Fištravca. Prejšnja leta pa sta se z mamo morale "zapufat", da je lahko uresničila svoje načrte glede samostojne ekipe. Bom samo čestital in zaželel vse najboljše za naprej! Tako kot mnogi, verjamem, da je to šele začetek! BRAVO IN ČELADO DOL! Kjer ni balkana je uspeh ... V nogometu ga ni ... Čestitke in uspešno naprej! Da bi ostala še naprej tako simpatično preprosta in iskrena punca. Držim pesti! BRAVO ILKAAAAAAAAAAAAAA! MARIBOR NORIIIIIIIIIIIII! TE ŽE ČAKAMOOOOO! Kaj naj povem... Nič drugega kot BRAVO ILKA @Branko57, zgleda si strokovnjak. Daj me razsvetli, kaj je nelegalnega na njenih smučeh, kot praviš? Imam bolj občutek, da si ti človek, ki ne prioščiš uspega Ilki. Če bi bilo kaj nelegalnega, verjemi da je Slovenka prva, ki bi jo stisnili zaradi tega, te ta velike smičarske nacije, ki imajo vpliv na zvezah. Če pa bi to počela katera druga, pa bi verjetno rekel, da so bolj napredni s smučmi. Si doma Branko57, pravtako režeš žile, ker imajo skakalci slabše drese od ostalih oz. po tvoje imajo ostali nelegalne ali kako ? :) Me prav zanima, koliko Slovencev loci avstralsko zastavo od novozelandske? Nič nisem presenečen, ko nekateri na teh straneh vedno in povsod s polnimi usti zagovarjajo vsemogoče migracije, spustijo pa se na nivo najbolj priskutnih šovinistov, ko je govora o ekipi Tine Maze. Andrea Massi res ni ideal od človeka, je pa za Tino in slovensko smučarijo napravil ogromno. Iz vsega skupaj je popolnoma jasno, da večina "gospodov", ki vedno in povsod podpirajo migracijo, počne to povsem neiskreno... le da so in. Znotraj takšnih in drugačnih "salonskih krogov". Ilki in ekipi pa iskrene čestitke, ob upanju, da nas danes še enkrat razveseli. Islamizacija Zahoda v pogonu: bogati muslimani študentom džihadistom plačujejo šolnine na prestižnih univerzah 16. 3. 2017, 13:36 66 Nekdanja radikalna islamistka se je spreobrnila v evangeličanko in svari Zahod pred obliko džihada, ki se je začel pojavljati v izobraževalni sferi. Isik Abla je za Christian Post povedala, da bogati muslimani pošiljajo študente džihadiste v ZDA in v ostale države na Zahodu, z namenom, da se infiltrirajo v najboljše svetovne univerze in tako prispevajo k doseganju končnega cilja. To je islamizacije Zahoda. Pojasnila, da obstajajo različne vrste džihada. Poleg fizičnega džihada, ki temelji na uporabi sile napram nevernikom, obstajajo tudi: izobraževalni, populacijski, medijski in ekonomski džihad. Preberite več: GROZLJIVO: Za teroristične napade uporabljajo deklice Bogati muslimani plačuje šolnine na prestižnih šolah Po prepričanju Isik Able so te vrste džihada integrirane v zahodnem svetu. Dodala je, da je tudi njo mož rekrutiral prek izobraževalnega džihadizma. Izobraževalni islam namreč skrbi za plačevanje šolnin študentov, ki obiskujejo najbolj prestižne šole in univerze na Zahodu, kot so Harvard, Princeton in Yale. Povedala je, da je cilj, da se džihadiste umesti na visoke položaje z namenom, da bodo ti lahko usmerjali, kaj se mora dogoditi na Zahodu, pri čemer imajo v mislih islamizacijo Zahoda. Univerza Harvard (Foto: iStock) “Nekega dne sem se zbudila in spoznala, da me islamski ekstremisti izkoriščajo za doseganje svoje agende, zato sem se odločila, da pobegnem iz Turčije v ZDA, da se rešim nasilja, ki je izviral iz ekstremno nasilne zakonske zveze,” je povedala Isik Abla. Po prihodu v ZDA je začela delovati v skladu s pravili krščanskega delodajalca, kjer je našla Jezusa, poroča Christian Today. “Nekega dne sem se želela ubiti in storiti samomor, potem pa se mi je na čudežen način prikazal Jezus in mi popolnoma spremenil življenje.” Isik Abla (Foto: Printscreen/YouTube) Prek Facebooka je sporočila, da sploh ni imela identitete, dokler ni spoznala Jezusa. “Jezus mi je pokazal, zakaj sem bila ustvarjena in kako dragocena sem mu. To razkritje mi je spremenilo življenje! Kot muslimanka sem bila manjvredna kot moški, ampak danes sem prek Jezusa Kristusa otrok edinega živega Boga.” Bil je »najreakcijonarnejši tip« Starološki župnik dr. Janez Veider (žrtev povojnega komunizma) je bil velik poznavalec umetnosti Janez Veider, slovenski rimskokatoliški duhovnik in umetnostni zgodovinar, * 28. maj 1896, Mengeš, † 15. maj 1964, Ljubljana. Vsebina 1 Življenje in delo 2 Bibliografija 3 Viri 4 Zunanje povezave Življenje in delo Rojen je bil v Mengšu, kajžarju Izidorju in Mariji r. Kreč. Veiderjevi so bili tirolskega rodu. Obiskoval je gimnazijo v Kranju, teologijo je študiral v Briksnu in Ljubljani. Novomašnik je postal 21. julija 1921. Kot kaplan je služboval od 1922 do 1926 na Vrhniki, od 1927 do 1930 v Škofji Loki. V letu 1930 je upravljal župnijo Kočevske Poljane, od 1931 do 1936 je bil kaplan v Stari Loki. Leta 1936 je postal ekspozit v Lukovici. Od tu so ga leta 1941 pregnali Nemci. Odšel je v Ljubljano študirat umetnostno zgodovino. Med tem časom je bil spiritualni vodja ljubljanskih uršulink. Leta 1945 je diplomiral, leto kasneje je doktoriral z disertacijo Stara ljubljanska stolnica (izšla 1947). Na Teološki fakulteti je med 1945 in 1949 predaval krščansko umetnost. Nato je bil obsojen na šest let zapora in leta 1955 prišel iz zapora. To leto je postal upravitelj župnije Stara Loka. Leta 1963 se je preselil v Peče, a je že leto pozneje umrl v Ljubljani. Bil je navdušen zbiralec umetnin, starin in knjig. Spisal je več publikacij iz umetnostne zgodovine. • 4 akvarelne risbe svetnikov (Dionizij, sv. Barbara in dva neznana), brez podpisov (domnevno Matija Stcmcn), obojestiansko poslikan list; tuš risba Salome in akvarelna risba Salome z glavo Janeza Krstnika, brez podpisa (domnevno Matija Sternen). K zbirki lahko prištejemo še tri kopije detajlov cmgrobskihfresk,ki jihje kot prve muzeali- je Veider podaril novoustanovljenemu loškemu muzejskemu dinjštvu; kopija freske sv. Jožeik iz prve cnigrobske roiirarske cerkve iz okoli leta 1250 (sedaj severna ladja z oltaijem sv, Martina). Kopijo hrani Loški muzej pod inv. št. 4, dar Janeza Veiderja 15. 9.1937, • kopija freske Judov poljub - detajl. Kopijo hrani Loški muzej pod inv. št, 5, dar Janeza Veideija 15.9,1937, • kopija freske sv. Katarine avtoija Bolfganga iz Cmgroba iz leta 1453. Kopijo hranijo Loški muzej pod inv. št 6, dar Janeza Veiderja 15. 9.1937. POSEBNOSTI IZ ZAPUŠČINE Grafična mapa Albertina V novembru leta 1999 smo medpospravljanjempo končanem pleskanju starološke župnijske cerlcve, v prostoru nad zal Sramota: Kučanov izbranec za načelnika Generalštaba SV, Franc Koračin, padel na izpitu iz angleščine, zato ne more na izobraževanje v ZDA 17. 3. 2017, 8:56 6 Poslanska skupina SDS že dlje časa opozarja, da je bil v čin brigadirja Slovenske vojske (SV) pred časom povišan tudi polkovnik Franc Koračin, ki pa ni imel ustreznih kompetenc za ta naziv. Pri imenovanjih in povišanjih v vseh oboroženih silah so namreč kompetence izjemno pomemben dejavnik, zato tudi v SV veljajo stroga kompetenčna merila. Med drugim velja, da mora posameznik obvladati vsaj enega od dveh uradnih jezikov zveze Nato in da je pridobil prepotrebne izkušnje na misiji ali delu v tujini. Toda po naših informacijah, o čemer so še pred njegovim povišanjem poročali nekateri slovenski mediji, Franc Koračin ni izpolnjeval teh pogojev, saj naj ne bi znal dovolj dobro niti angleškega niti francoskega jezika, prav tako so mu očitali, da se nikoli ni udeležil mednarodne misije in operacije. Nedavno je padel na izpitu iz angleščine, vseeno pa ga strici iz ozadja pripravljajo za naslednika na položaju načelnika Generalštaba SV. Naj spomnimo. Brigadir Franc Koročin je poveljnik 72. brigade SV, ki je vojaška formacija slovenske vojske in je nastanjena v vojašnici generala Rudolfa Maistra v Mariboru. Od obeh brigad Slovenske vojske (druga je 1. brigada) je 72. brigada največja enota Slovenske vojske po številu enot. Brigada je bila sicer ustanovljena septembra leta 1992 in od takrat doživela dve večji reorganizaciji; leta 1996, ko je brigada dobila dva nova učna bataljona pehote, leta 2003 pa je pridobila še dva oklepna bataljona. Preberite še: Kučan se spet hvali, kako težko je bilo osvoboditi Slovenijo – jasno, če je pa on najbolj oviral proces! 72. brigada je taktična enota SV in zagotavlja zmogljivosti pehote. Namenjena je izvajanju ofenzivnih, stabilizacijskih, defenzivnih, podpornih in prehodnih načinov delovanj v vseh geografskih in vremenskih pogojih s ciljem vezanja ter uničenja sovražnika, kar je zapisano tudi na njeni uradni spletni strani. Sestavljajo jo Poveljstvo brigade, ki poveljuje enotam v sestavi brigade, in je odgovorno za pripravljenost ter usposobljenost podrejenih enot, 20. pehotni polk, 74. pehotni polk, Teritorialni polk in Rodovski bataljon, ki ga sestavljajo Baterija za ognjeno podporo, Četa za JRKBO, Inženirska četa, Lahka raketna baterija ZO, Obveščevalno-izvidniška četa, Četa vojaške policije, Četa za zveze in Protioklepna četa. Kadrovska politika SD mimo predpisov: Koračina na položaj imenoval Janko Veber Vse lepo in prav, če ne bi bil njen poveljnik, brigadir Franc Koračin, na ta položaj imenovan na zelo sporen način. To odločitev je sprejel Janko Veber, nekdanji Cerarjev minister za obrambo, ki je v čin brigadirja Slovenske vojske (SV) leta 2015 povišal kar štiri polkovnike, med njimi tudi Koračina. Zaradi pomanjkljivih kompetenc to ne bi smel postati, a za Socialne demokrate to očitno ne predstavlja težave, da ne bi izvajali svoje nasilne kadrovske politike na področju slovenske obrambe, katere edini cilj je očitno že poltretje desetletje njena slabitev. Tako MORS kot SV sta sicer sleherno informacijo, ki je v javnost pricurljala o pomanjkljivih kompetencah brigadirja Koračina, odločno zanikala, po njihovem naj bi imel veljavni STANAG 2 iz znanja angleškega jezika. Ker pa je bil aktiven udeleženec vojne za samostojno Slovenijo, je po mnenju MORS na ta način nadomestil udeležbo v mednarodni operaciji ali misiji kot kriterij izpolnjevanja pogojev za povišanje. S činom polkovnika je bil tako od junija 2013 razporejen na dolžnost, za katero se zahteva čin brigadirja. Brigadirja se pripravlja za načelnika generalštaba, podpirata ga Kučan in Lipič Ne čudi niti, da je bil za svoje delo zadnja leta vsakič ocenjen z odlično oceno, saj so ga na ta način lahko lažje povišali v čin brigadirja, pa čeprav znova mimo vseh predpisov in pravil. In zakaj se Koračina tako potiska v ospredje? Po naših preverjenih informacijah je namreč eden od glavnih favoritov generala Ladislava Lipiča in Milana Kučana za imenovanje na položaj načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Ravno zato so ga želeli na GŠ poslati na generalštabni tečaj v ZDA, kjer bi ga usposobili za naslednika Andreja Ostermana, a ker je bil eden izmed pogojev tudi dobro znanje angleščine, je moral brigadir še na jezikovni tečaj. Po naših informacijah ni obiskoval zgolj enega, temveč več različnih tečajev, nobenega pa ni končal. To pomeni, da Koračin po pravilih sploh ne more na izobraževanje v ZDA. To, da mu ni uspelo opraviti zahtevanega izpita iz angleščine, po vseh predpisih pomeni, da za poveljnika 72. brigade nikakor ne more biti več primeren, takšen sramoten pripetljaj pa je le še dodaten dokaz zgrešene kadrovske politike pri SD. Ker gre za njihovega človeka, ki je za nameček še izbranec vplivnih stricev iz ozadja, ki nadzirajo in si lastijo slovensko vojsko, se lahko upravičeno vprašamo, kako bodo na MORS tokrat pojasnili svoje odločitve. Na pristojno ministrstvo za obrambo smo naslovili več vprašanj v povezavi z brigadirjem Koračinom. Med drugim smo jih tudi vprašali, če nam lahko predložijo dokaze, da je brigadir sploh kdajkoli imel ustrezno znanje angleščine za imenovanje na zdajšnji položaj in če nameravajo zdaj v ZDA poslati koga drugega. Do objave tega zapisa odgovorov še nismo prejeli. L. S. Ko se ti levica maščuje: Nekdanji poslanec Magajna ni želel glasovati za slab zakon o RTV, zato so mu podtaknili pornografsko afero! 17. 3. 2017, 5:00 11 Andrej Magajna, nekdanji poslanec SD-ja in predsednik Krščanskih socialistov, se je leta 2010 znašel v središču pornografske, v kateri je policija zlorabila svoja pooblastila, čeprav to še danes vztrajno zanika. Takrat so namreč Magajni na domu opravili hišno preiskavo, ker naj bi imel na svojem računalniku fotografijo razgaljenega mladoletnega dekleta. Policisti iskane fotografije niso nikoli našli, iz več zaseženih računalnikov pa so pozneje na policiji izgubili trde diske. Zaradi domnevne izgube trdih diskov je bil na policiji bojda opravljen nadzor, eden izmed policistov naj bi se znašel celo v disciplinskem postopku, po dolgih letih pa je obtožnica na sodišču padla. Na glavni obravnavi, do katere je iz nepojasnjenih okoliščin prišlo šele po šestih letih, je sodnica razsodila oprostilno. Natančneje, obravnava je trajala vsega skupaj šest minut. Zakaj se je torej Magajna sploh znašel v preiskavi? Sam trdi, da je šlo za politični konstrukt, afero naj bi mu za vrat po sporu obesila kar njegova stranka SD. Naj spomnimo. Andrej Magajna se je po sporu s svojo stranko Socialnih demokratov, katere član je bil med letoma 2008 in 2011, odločil, da zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV) ne bo podprl. Ker se je s SD razhajal pri številnih vprašanjih, se je odločil prestopiti med nepovezane poslance. Izbruh pornografske afere časovno sovpada z njegovim odhodom iz takratne vladne stranke, nekdanji sodelavci so se odločili omadeževati njegovo ime, za nameček pa je Magajna na gladko, hitro in enostavno oprostilno sodbo čakal kar šest let. Ob tem je vredno omeniti, da se tožilec na oprostilno razsodbo sploh ni pritožil, prav tako že na sami glavni obravnavi argumentom obrambe praktično ni ugovarjal. Preberite še: Kučan se spet hvali, kako težko je bilo osvoboditi Slovenijo – jasno, če je pa on najbolj oviral proces! Magajna je odločen, da ne bo ostalo pri njegovi večletni agoniji preiskave in pregona. Kot sam pravi, je že od začetka vedel, da bo obtožba padla, saj je bila preprosto izmišljena, zakaj pa se je stvar na sodišču primer tako dolgo vlekla, pa je po njegovih besedah že druga zgodba. Oprostilna sodba, na katero je čakal šest let, odpira zgodbo o nezakonitih hišnih preiskavah Epilog, torej oprostilna sodba, namreč odpira drugo zgodbo, ki je mnogo hujša kot izhodiščni sum posedovanja slike mladoletnega dekleta v hlačah, z golim oprsjem. Med drugim gre namreč tudi za neodgovoren poseg v integriteto stanovalcev ob hišnih preiskavah in s tem povezan poseg v človekove pravice. Posebej zato, ker so ob preiskavah uporabili takšne metode, ki posegajo v zasebnost posameznikov, meni Magajna. Ko je bila obtožnica pravnomočna, je Andrej Magajna sicer sam napisal ugovor na 14 straneh, saj je menil, da je bilo na glavni obravnavi problem začeti z dokazovanjem, saj dokazi sami sploh nikoli niso obstajali. Celo tožilec se je strinjal, da če bi zadeva padla, ne bi bilo več smiselno razpravljati o preostalih desetih točkah zagovora. Forenzik potrdil, da istovetnosti dokazov ni mogoče dokazati Če tožilec namreč nima materialnih dokazov, se lahko zadeva takoj končal in v primeru Magajna seje tudi takoj končala. Ko je obtoženi na glavni obravnavi tožilca pozval, naj predstavi originalne dokaze, kopije z računalnika in diske, je sodnica dobila kratek odgovor, da niti eno niti drugo ne obstaja več. “Zato smo pozvali forenzika iz pristojnega inštituta, naj obrazloži, kako bi ovrednotil dostojnost izvlečkov iz kopij, a je forenzik jasno povedal, da je o tem že pisal leta 2013, namreč, da ne more potrditi niti istovetnosti kopij originala, kaj šele izvlečke. Na sodišču je vse skupaj jasno, tožilec je bil tiho, zadeva pa je bila zaključena. Niti nismo prišli do nelegalne hišne preiskave hiše, čeprav bi si želel, da bi prišlo, saj bi tudi vse ostalo padlo,” nam je v telefonskem pogovoru razložil razžaljeni Magajna. Sogovorniku je izjemno žal, da na sodišču ni dobil priložnosti jasno in glasno povedati tudi ostalega, saj je bila v policijski preiskavi storjena cela vrsta napak, Magajna pa je prišel na utemeljeni sum, da so bile ostale preiskave, vseh 20, kolikor so jih v akciji skupno izvedli policisti, v resnici krinka. Zato se je obrnil na policijo in želel pridobiti rezultate omenjene preiskave kot zainteresirana stranka, a odgovora nikoli ni dobil, možje postave so se namreč zakopali v molk. Politični konstrukt, ki so ga zrežirali Kresalova, Goršek in Japelj? Že takrat je Magajna zahteval tudi notranjo preiskavo, zahtevo za katero je podal na Inšpektorat za policijo, a se tudi tam niso zganili, so pa odpisali, da je zadeva odprta in se ne vmešajo v takšne odprte primere. Magajna je namreč policiji očital prirejanje listin, saj je bilo na originalnem dokumentu iz Luksemburga, ki je bil osnova za preiskavo, napisano, da je nekdo v hišo prišel na računalnik, da bi prek spleta poskušal posneti sliko dekleta v hlačah in z golimi prsmi. Kriminalist pa je zapisal, da je bila slika nameščena na računalnik, čeprav v resnici do prenosa ni prišlo. In tako je lahko v hišo vstopila policija, ki je prišla po dokaze za gradivo, ki ga v resnici nikoli ni bilo. Da gre za političen konstrukt, je bilo tako Magajni jasno že od samega začetka. Ko je med leti 2008 in 2011 namreč deloval v stranki SD kot poslanec, je bil eden pomembnejših zakonov, katerega spremembe so si želeli v levem vladnem trojčku, t. i. zakon o RTV. Pred glasovanjem je namreč jeseni leta 2010 prejel grožnje, da mora spremembe zakona nujno podpreti, a pod pritiski nikoli ni klonil, saj je ostal zvest samemu sebi; ni želel glasovati za slab zakon. Ker je šlo za izjemno pomemben zakon, je leva koalicija panično preštevala glasove, po besedah Magajne so pritiske izvajali tudi na druge poslance. “Če so bili včasih tolerantni do mojih ločenih glasov, so tokrat rekli, da moram nujno glasovati za spremembe zakona o RTV,” je poudaril naš sogovorec. O posamičnih imenih Magajna sicer ne želi govoriti, je pa nazorno nakazal, kdo je odgovoren za politični konstrukt, s katerim so se nanj spravili v koaliciji, ker je odrekel podporo omenjenemu zakonu. “Povedal bom samo to, kdo je bil takrat na najpomembnejših funkcijah. Notranja ministrica je bila Katarina Kresal, direktor policije Janko Goršek in direktor kriminalisitičnega urada v Ljubljani Branko Japelj, vodja te velike preiskovalne akcije,” je bil neposreden Magajna. Zanimivo, Japelj je sicer slovenski javnosti poznan tudi iz drugih zgodb, kot je tista o zasegu strežnika na sedežu opozicijske stranke SDS na Trstenjakovi. Že videno: sodnica je očitno zgolj prepisala obtožnico Zdaj, ko je po šestih letih mučnega čakanja na sodni razplet Magajna končno tudi uradno oproščen vsakršne krivde, bo zahteval preiskavo v preiskavi, kot poudarja, pa ne samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi neodgovornega in nestrokovnega dela policije, ki se je lotila nadlegovanja kar dvajsetih družin, vse verjetno zaradi krinke ob novem političnem konstruktu. “Zato bom naznanil Branka Japlja zaradi nestrokovnega in neodgovornega dela, med drugim nezakonit vstop v stanovanje, ki ga varuje ustava. Šli bomo tudi v odškodninsko tožbo,” je še povedal Magajna, ki se bo najprej obrnil na Direktorat za nadzor javnih oseb, kar je prvič naredil že pred leti, a takrat zadeve niso želeli prevzeti, ker je bila v odprtem preiskovalnem postopku. Magajna se je sicer ves čas počutil nedolžnega, na sodiščih se je zato zagovarjal sam, odvetnika je pripeljal le na glavno obravnavo, saj namreč ni želel imeti stroškov z odvetniki. Večletno čakanje na obravnavo je bilo mučno tako zanj kot tudi za njegove družinske člane, sumi tudi, da je sodnica Katarina Turk Lukan, sicer sestra Boštjana Turka, obtožnico brez posluha v veliki meri zgolj prepisala. Bo Eva Irgl zadevo uvrstila na dnevni red seje? Zdaj je pisal tudi poslanki SDS Evi Igrl, ki je predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, saj je prepričan, da je šlo za kršenje človekovih pravic in nestrokovno delo policistov. Od Irglove pa pričakuje, da bo sklicala sejo, da se zadeva končno preuči; želi si, da bi zadeva prišla tudi na dnevni red seje DZ. Le tako se bodo okoliščine končno razjasnile in verjetno ugotovile tudi resne kršitve. V tem primeru bi lahko Eva Irgl tudi predlagala ukrepe proti nosilcem oblasti na funkcijah, ki smo jih omenjali zgoraj. L. S. Kakšna bo naša prihodnost, če je Kučan obraz prihodnosti? 17. 3. 2017, 5:00 27 Te dni sem gledal Pričevalce Jožeta Možine in izpoved Petra Hribarja, nečaka Ksenje in Rada Hribarja, lastnika dvorca Strmol. Pretresljiva zgodba, ki jo je v odličnem romanu To noč sem jo videl vrhunsko upodobil že Drago Jančar. Peter Hribar je nizal svoje ugotovitve, do katerih je prišel v dveh desetletjih dela, še vedno pa podrobno preiskuje to družinsko tragedijo. Srhljivo in nepojmljivo komunistično nasilje in nečloveško izživljanje nad nedolžnimi ljudmi. Nasilje samo za to, ker sta bila premožna, inteligentna, ker nista sodila v barbarski lumpen proletariat, ampak v meščanstvo; nasilje, ker je komunizem v imenu revolucije in novih zarij ter za zadovoljevanje nizkotnih morilskih strasti pokončal zakonca Hribarja in še na tisoče drugih ljudi. Na zverinski način. Komunizem nas je potisnil v civilizacijsko brezno Dan po oddaji, ki so jo partijski uredniki na RTV Slovenija že pred časom potisnili v časovni geto v bližino polnoči in že naslednjega dne, je bil v Dnevnikovi rubriki “Obrazi prihodnosti” intervju z Milanom Kučanom. Naključje, provokacija, slaba šala. Kdo bi vedel?! To je sicer nekakšna priloga, namenjena mladim in tudi mladi ustvarjajo novinarske prispevke, Kučan pa je bil med te obraze prihodnosti spretno podtaknjen, da je lahko med vrsticami razglašal sebe kot najbolj zaslužnega za osamosvojitev Slovenije in hkrati nagovarjal bralce, kakšen profil predsednika države je treba voliti. Pove, da sta – kakopak – poleg njega samega najboljši model predsednika države Drnovšek in Türk, Pahor kot njegov nekdanji perspektivni pionirček in partijski kader pa seveda že nekaj časa ne sodi več v njegov vrednostni okvir. Kučan je bil in je tudi danes nosilec ideologije, ki je postavila temelje za medvojne in povojne zunaj sodne nečloveške likvidacije, o katerih je govoril tudi Peter Hribar. V nedavni oddaji Intervju, ki jo je prav tako vodil Jože Možina, je dr. Vasko Simoniti Kučana lucidno označil za “starega komunističnega nasilneža”. Komunizem je kot ideologija in kot praksa vezan na razredni boj in revolucijo, ki je spodbujala in dopuščala ta grozodejstva in v Sloveniji je komunizem ustvaril civilizacijsko brezno, iz katerega se še danes ne moremo pobrati. Ta ideologija komunizma se z brezobzirnim plenjenjem na različnih ravneh in pod drugimi blagovnimi znamkami nadaljuje tudi danes in tukaj, Cerarjem in njegovim krogom ter nekaterimi drugimi omrežji, ki usmerjajo in nadzirajo ropanje te države. Diktaturo proletariata pa lahko spremljamo prek mnogoterih sindikalističnih obrazov preteklosti. Pretekle izjave obraza prihodnosti Kakšna bo torej naša prihodnost, če je Milan Kučan obraz prihodnosti, nam razstirajo njegove izjave iz preteklosti. “Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta … Vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo,” je Milan Kučan dejal 26. oktobra 1988. O slovenski identiteti ni imel lepega mnenja. Še več, po njegovem slovenske identitete sploh ni. “Slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot del nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega. Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana,” je Milan Kučan rekel v Ljubljani 8. februarja 1989. Kučan je še na predvečer razpada Jugoslavije prosil in rotil Beograd, da mora Slovenija ostati v Jugoslaviji. V Beogradu je 28. septembra 1989 povedal: “Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo, in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi.” Kasneje, decembra istega leta, pa je svečano naznanil: “Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija. Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti.” Milan Kučan o odcepitvi ni hotel niti misliti niti slišati. Da bi ostali pod skupno streho, si je izmislil socializem po meri ljudi. “Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre. Z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi,” je govoril 2. oktobra 1989. “O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti,” je rekel Kučan zadnji dan v januarju leta 1990. “O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji,” se je opravičeval 20. aprila 1990. Obraz prihodnosti Slovenije pa je pred dobrim letom dovolj jasno povedal: “Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem.” Tako Milan Kučan 23. decembra 2015. “Zgodovina je kurba” To so izjave, ki jih v zgodovinsko-biografskem spisu Boža Repeta o Kučanu ne boste prebrali. Pokojni pesnik in slikar Matjaž Kocbek je zapisal verz: “Zgodovina je kurba.” Res je, če z njo upravljajo takšni ljudje. In tudi naša prihodnost bo na ravni cenene vlačuge, če nam jo bodo utirali ponujeni obrazi prihodnosti. Miro Petek Prisluškovanje ob arbitraži: NPU vložil kazensko ovadbo Erjavec: Upam, da ni kdo iz Slovenije 17. marec 2017 ob 06:42 Ljubljana - MMC RTV SLO Preiskovalni postopek zaradi prisluškovanja ob arbitražnem postopku se počasi premika naprej. NPU je vložil in nedavno dopolnil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Leta 2015 so prek hrvaških medijev in politiko v javnost pricurljali prisluhi pogovorov med takratnim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem pri arbitražnem sodišču in takratno slovensko agentko Simono Drenik. Njuni telefonski komunikaciji je nekdo prisluškoval (najmanj) 5. novembra 2014 in 11. januarja 2015. Razkrita vsebina je pokazala, da je Slovenija kršila arbitražni sporazum, po oceni Hrvaške tako hudo, da je sosednja država od postopka enostransko odstopila. Kaj počnejo slovenski organi pregona Poleg številnih drugih vprašanj (o politični odgovornosti, ravnanju slovenskih predstavnikov, usodi postopka itd.) se je odprlo tudi vprašanje, kdo je Sekolcu in Drenikovi dejansko prisluškoval. Prisluhi brez odredbe sodišča so kaznivo dejanje. Takrat je stranka SLS oznanila, da je podala predlog za začetek kazenskega postopka proti neznanim storilcem zaradi nezakonitega prisluškovanja in zvočnega snemanja. Na MMC-ju smo preverili, na kateri stopnji je postopek. "Zaupamo, da po vložitvi kazenske ovadbe pristojni organi delajo vse, kar je v njihovi pristojnosti, da odkrijejo storilca ali storilce. Vendar žal nimamo podatkov o tem, kaj se trenutno dogaja s postopkom, ker se podrobnosti preiskav, ki so v teku, ne razkrivajo," so sporočili s SLS-a. "Zaradi zaupnosti zadeve, o kateri poizvedujete, vam podatkov ne moremo posredovati," je odgovorila Erika Repovž, svetovalka za odnose za javnostmi na vrhovnem državnem tožilstvu. Malo bolj zgovorni so bili na generalni policijski upravi. Pojasnili so, da je Nacionalni preiskovalni urad leto po samem dogodku, maja 2016, na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podal kazensko ovadbo po 137. členu kazenskega zakonika, torej zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. A osumljenca takrat očitno niso identificirali, saj je bila ovadba podana proti neznanemu storilcu. Je pa bila ovadba z dodatno zbranimi obvestili dopolnjena prejšnji mesec. Na druga vprašanja generalna policijska uprava ni odgovorila zaradi varstva osebnih podatkov. Predstavnik policije za odnose z javnostmi Drago Menegalija je povedal le, da so preiskavo začeli na podlagi prejetih naznanil. SLS je kazensko ovadbo vložil tudi po 139. in 260. členu, torej zaradi kršitve tajnosti občin in izdaje tajnih podatkov – a ti dve kaznivi dejanji v postopku očitno nista obravnavani. Tudi na ministrstvo za zunanje zadeve smo naslovili vprašanja, kaj so do zdaj storili za odkritje krivca. A ministrstvo se na poizvedbo ni odzvalo. Predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami Branko Grims (SDS) je lani izjavil, da je obširna policijska preiskava potekala prav proti Drenikovi in da je med preiskovanimi možnostmi tudi ta, "da pogovor ni bil naključje". Ugibanja, namigi, neimenovani viri V odsotnosti izsledkov, ki bi jih zagotovila pravna država, so vzniknila še številna ugibanja in namigi, kdo bi lahko stal za prisluškovanjem. Sprva so slovenski mediji kot najverjetnejšega storilca poudarjali hrvaške obveščevalce, kar pa so hrvaški mediji v svojih pisanjih zavračali. Novembra lani pa je slovenski ustavni sodnik Mitja Deisinger zatrdil, da mu je hrvaški kolega Mato Arlović predal slednjo informacijo: prisluhe so Hrvaški priskrbele ZDA, da bi disciplinirale Slovenijo zaradi vse toplejših odnosov z Rusijo. Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani je navedbe takoj zanikalo, še nekaj mesecev poprej pa je takšne domneve z "ne, absolutno ne" zavrnil ameriški diplomat Hoyt Yee. Portal 24ur je decembra navajal anonimne vire, ki so zatrjevali, da so Sekolca in Drenikovo posneli člani nemške obveščevalne službe BND, pri početju pa naj bi "tesno sodelovali" z Američani. To naj bi po poročanju Dnevnika potrdili nekateri agenti Sove. Več slovenskih in hrvaških medijev pa je kot "glavnega" za razkritje pogovorov izpostavilo Dragana Lozančića, tedanjega vodjo hrvaške varnostno-obveščevalne agencije Soa. Tuji obveščevalci v okviru zakonodaje domače države povsem legalno izvajajo prisluškovanja drugim državam. Erjavec: Upam, da ni kdo iz Slovenije Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je novembra za Odmeve izrazil upanje, da za prisluškovanjem ne stoji kdo iz Slovenije. To domnevo so večkrat poudarili na parlamentarni komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Član komisije Matej Tonin (NSi) je denimo ocenil, da je Sekolec prostovoljno ali pod prisilo sodeloval s hrvaškimi obveščevalci in da nas je "Hrvaška v tem primeru nadigrala". Nadalje je Grims, tudi član komisije, zatrdil, da je Sekolec nekdanji član Udbe in s tem nikakor ne brez obveščevalnih izkušenj, zato se na takšne prisluhe ne bi smel ujeti. "Če so bili na ministrstvu za zunanje zadeve opozorjeni, da gre za zadevo, kjer se vsesplošno prisluškuje, kako lahko potem nekdo, kot je Sekolec, ki ima tako dolge in bogate izkušnje na tem področju, naredi tako hudo napako, razen če gre za kaj drugega," je dejal. Nekdanji šef Sove Damir Črnčec pa je zastavil vprašanje, zakaj Sekolec ni uporabil kriptirane komunikacije. Ostaja tudi možnost, da je v komunikacijo vdrl kdo tretji in nato pridobljeno posredoval ali prodal naprej. To je predstavil nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar. Postopek se nadaljuje Arbitražno sodišče nadaljuje z razsojanjem mejnega spora; kljub hrvaškemu enostranskemu izstopu, ki je naletel na kritike tudi pri Evropski komisiji. Ali bo Hrvaška spoštovala ali bila primorana spoštovati končno odločitev, pa je drugo, tudi še odprto vprašanje. Aljoša Masten da pogovor ni bil naključje Dr. Petrič ni bil priemren za sodnika (Kučan in Turk sta ga onemogočila), ker bi v resnici zastopal Slovenijo. Izbrali so izdajalca Simono Drenik in Jerneja Sekolca - tako kot nam Hrvati danes pišejo strategijo turizma, nam jemljejo Teran, Kr. klobase, trgovine ... Sekolec je pobral denar in nekam poniknil. A ni to več kot sumljivo? Najprej bi morali zapreti oba, ki sta se pogovarjala, čeprav se ne bi smela. Točno to - in preveriti njuno "povečanje premoženja" - ter ga zapleniti... Ker nista ovadena, je to dokaz veleizdaje Kučana - postali smo hrvaški hlapci. Zakaj se molci da je Slovenija placala 800000e kazni arbitraznemu sodiscu zaradi Sekulca in Drenikove.Kaj pocneta sedaj ali se prodajata informacije Začuda noben medij ni na prvi strani objavil stare novice, da je imel hrvaški arbiter Vukas ves čas arbitraže cca 2. leti pisarno (+prebivališče) kar v Veleposlalništvu RH ... toliko o "neodvisnosti in nepristranskosti nacionalnih arbitrov". Slovenija je prepredena z balkanskimi narodi, na vseh nivojih, od navadne raje do visokih položajev, tako da kadar koli imamo odprto vprašanje z njimi, se pojavijo trenja in nasprotovanja najprej med nami samimi, kasneje mogoče stopimo skupaj. To je ena izmed zelo številnih razlik med nami in balkanskimi narodi. To pa ne boste napisal kar se ze v vsaki vaski gostilni se ze pol leta govori da je Jernej Sekolec zato pokasiral od Hrvaske pol miliona € + Pa še Kučan mu je dal Milijon za izdajo. Prvi strel v nogo je bilo že imanovanje Sekolca. Ta gospod ima namreč hrvaške korenine. Kdo je torej butalec tukaj? Merklova vidno osramočena, ko je Trump v Ovalni pisarni zavrnil rokovanje z njo 18. 3. 2017, 13:34 195 Ameriški predsednik Donald Trump se je včeraj prvič sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel, z namenom, da otoplita odnose, ki so se med njima zaostrili pred Trumpovo izvolitvijo za predsednika. Dogajanje v Ovalni pisarni Bele hiše pa ne ne bi vzbudilo toliko prahu, če bi se voditelja rokovala kot je to v navadi. Kljub temu, da sta se kanclerka in ameriški predsednik rokovala ob prihodu v Belo hišo, je Trump ignoriral prošnje fotografov za rokovanje z Merklovo, medtem ko sta skupaj sedela v Ovalni pisari v času uradnega fotografiranja, poroča Speisa. Preberite več: Nemčija drvi v prepad, Angela Merkel pa uživa, ko jo Sorosovi plačanci nazivajo z “mater Terezija za migrante” Trump pobudo Merklove ignoriral Iz priloženega posnetka je mogoče videti, da se je na prošnje fotografov odzvala Merklova in Trumpa pozvala, če se želi rokovati, ta pa je njen poziv popolnoma ignoriral ter se nasmihal v kamero in pozval fotografe, naj posnamejo lepo fotografijo, ki si jo bodo lahko ogledali tudi v Nemčiji. Videti je, da je bila Merklova zaradi tega osramočena in razočarana, kar kljub poskusom ni uspela skriti. Trump se je dveh mesecih, odkar je prisegel kot predsednik ZDA, srečal z mnogimi svetovnimi voditelji in jim v znak dobrih odnosov stisnil roko, med drugim tudi z britansko premierko Thereso May. Merklova in Trump sta na skupni novinarski konferenci, po poročanju STA, stala na svojih bregovih glede trgovine in migrantov, več skupnih stališč pa sta našla pri vprašanjih Nata in Rusije. Njuni odnosi so se zaostrili po tem, ko je bil Trump v času predsedniške kampanje kritičen do politike odprtih vrat, na kar se Merklova ni dobro odzvala, prav tako je bila kritična zaradi Trumpove politike, ki ZDA postavlja v ospredje. Očitno Trump za razliko od drugih evropskih voditeljev Merklovi ni odpustil zaradi njene politike vabljenja migrantov in s tem tudi potencialnih teroristov. N. Ž. Namesto Nove revije potrebujemo novo televizijo in drugačen angažma na internetu 18. 3. 2017, 19:10 1 V spomin na domoljuba, osamosvojitelja in velikega državnika dr. Jožeta Pučnika so na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, v sodelovanju z inštitutom Konrad Adenauer Stiftung, pripravili dinamični in vsebinsko bogat simpozij, ki so se ga udeležili številni vidni družbeno-politični predstavniki. “Vprašanja, ki smo jih odpirali pred 25 leti in za katera smo mislili, da so bila odprta in zaprta za nek trajni čas, se ponovno odpirajo v nekih drugih okoliščinah,” je izpostavil predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša in ob tem poudaril, da danes “namesto Nove revije potrebujemo novo televizijo in drugačen angažma na internetu”. V spomin na obletnico rojstva dr. Jožeta Pučnika je v petek, 17. marca 2017, v gradu v Slovenski Bistrici potekal že 10. Pučnikov simpozij, ki ga je pripravil Inštitut dr. Jožeta Pučnika (IJP), v sodelovanju z inštitutom Konrad Adenauer Stiftung (KAS). V uvodnem delu so zbrane nagovorili dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice, Ivan Matanović, predstavnik KAS iz Zagreba, Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP, in dr. Andreja Valič Zver, predsednica IJP. V prvem delu simpozija, ki je bil posvečen 30. obletnici slovenskega nacionalnega programa (57. številka Nove revije), so sodelovali dr. Dimitrij Rupel, Alenka Puhar in Aleksander Zorn. V drugem delu z naslovom “Quo vadis, demokracija?” pa so o prihodnosti razmišljali Janez Janša, dr. Matevž Tomšič, dr. Milan Zver in Miro Petek. (Foto: SDS) Demokracija je v krizi Dr. Milan Zver je poudaril, da je demokracija kot politični sistem danes v krizi, v recesiji, v zatonu. “Vsekakor se demokracija ta hip ne širi, kot smo govorili še pred desetimi leti,” je poudaril in dodal, da indikatorji kažejo, da kakovost demokracije v svetu pada. Dr. Zver meni, da je za revitalizacijo demokracije treba povečati zaupanje ljudi v demokratične ustanove, ki morajo bolj učinkovito delovati. “Ko je demokracija v dvajsetih letih prvič padla v krizo, so se na njenem pogorišču pojavili komunizem, nacizem in fašizem ter avtoritarni sistemi, kot so korporativni sistemi na Portugalskem, v Španiji in Romuniji,” je dejal Zver. Takrat so iskali nadomestek za parlamentarno demokracijo in to je tisto, kar bi morali zdaj premagati, da se zgodovina ne bi ponovila. “Potrebne so sistemske dopolnitve, v Sloveniji vemo, kaj je treba spremeniti, da bo demokracija trdnejša. To je volilni sistem,” je dejal. Za evropsko raven demokratičnega odločanja pa evropski poslanec meni, da se ljudem zdi preveč oddaljena, zato je bila uvedena evropska državljanska pobuda, vendar Evropska komisija ne izpolnjuje obljub in ne odgovarja državljanom. (Foto: SDS) Vprašanje prihodnosti Slovencev je vnovič odprto Janez Janša je dejal, da je še pred petimi leti izgledalo vse izjemno stabilno, kazalo je na dobro prihodnost, danes pa temu ni več tako. “Pojavila se je splošna skepsa do demokracije in do delovanja demokratičnih sistemov v zahodnem svetu,” kar nekateri imenujejo nezaupanje v institucije. “Ponovno je odprto tudi vprašanje prihodnosti Slovencev,” je opozoril Janša in dodal, da moramo biti Slovenci pripravljeni na vse možnosti, tudi na razpad EU. “Kot pred 30 ali 25 leti bi zdaj čas, da se spet zbere širok plenum kulturnih delavcev ali pa Svetovni slovenski kongres in o teh stvareh razpravlja, ampak večino tega dela civilne družbe so razgradili,” zato smo po mnenju Janeza Janše danes na slabšem. Ob tem pa dodaja, so novi časi, namesto Nove revije potrebujemo novo televizijo in drugačen angažma na internetu. Dejal je še, da se ljudje na volitvah odločajo na podlagi tega, kar vedo in kar razumejo, ne na podlagi nerazumljivih stavkov. (Foto: SDS) Janša: Ni demokracije brez konkurence Janša je spomnil na neko zborovanje leta 1990, ko je na vprašanje, če je za večstrankarski sistem, odgovoril, da je, saj “ni demokracije brez konkurence”. Prepričan je, da demokracija deluje zelo sofisticirano. V Sloveniji so po njegovem mnenju osnovni resursi, ki lahko vplivajo na odločanje volitev in informiranje ljudi, zelo asimetrično razporejeni po političnem prostoru. “Že v antični Grčiji je veljalo, da demokracija deluje, če so ljudje obveščeni, zato so imeli dolge razprave, preden so glasovali.” Janez Janša po zgledu ZDA napoveduje, da lahko stanje v Sloveniji vsaj delno uravnotežijo nove tehnologije, trenutno pa večina še vedno svojo volilno preferenco gradi na televiziji. “Če želite, da demokracija deluje, morata biti prisotni tudi učinkovitost in pravičnost. Enaki vatli za vse in stvar bo delovala,” je bil odločen Janša. Evropsko unijo ljudje vidijo kot zvezo nacionalnih držav, kjer se nekatere stvari dajo s skupnimi politikami bolje urejati, kjer se da širiti prostor svobode, kjer je možno zagotoviti večjo varnost, ne vidijo pa je kot osnovno celico demokracije, je prepričan Janša. Leta 2015 se je to spremenilo, do takrat so se pravila spoštovala, ob nastopu migrantskega vala jih je Nemčija prenehala upoštevati. (Foto: SDS) “Pojavljajo se alternativne rešitve v smislu, naj EU razpade, vsak naj skrbi zase, ob tem pa se pozablja, zakaj je bila Unija zgrajena, kakšno ceno smo Evropejci plačali v prejšnjem stoletju v dveh svetovnih vojnah, zato, ker niso obstajali mehanizmi, da se to prepreči,” je dejal Janša, ki obžaluje, da EU danes vodi elita, ki tega ne razume. Zaradi asimetričnosti medijske krajine se vzpostavlja stanje, ko se zlorablja institute države, se ukrade volitve, pa ni nobene resnega odziva. “Ko pa v neki državi, v zadnjem času je bila na udaru Madžarska, skušajo to popraviti, je pa silna reakcija, svetovna reakcija,” je dejal Janša in kot primer navedel še Makedonijo, kjer so konzervativno vlado, ki celo Evropo ščiti pred migrantskim navalom, v zahvalo razgradili. To lahko pomeni v roku nekaj mesecev izbruh konfliktov v naši neposredni soseščini. Predsednik SDS je svoj prispevek zaključil z mislijo: “Vprašanja, ki smo jih odpirali pred 25 leti in za katera smo mislili, da so bila odprta in zaprta za nek trajni čas, se ponovno odpirajo v nekih drugih okoliščinah.” (Foto: SDS) Na slavnostni akademiji ob zaključku simpozija je predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika Mateja Kovač podelila Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, ki ga je posthumno prejel dr. Ljubo Sirc. Na željo njegove družine jo je prevzel Matej Kovač. J. F. Očetu in bratu prerezal vrat in zaklical: “Allahu akbar!” 18. 3. 2017, 16:33 8 Policija je v Parizu začela s preiskavo, ko so našli moška, očeta in sina, mrtva ter s prerezanimi žilami. Zdi se, da je do tega prišlo zaradi družinskega spora, saj so po umoru prijeli enega od sinov, a vendarle je med Parižani završalo, ko so izvedeli, da je prišlo še do enega izmed umorov, po katerem je morilec zakričal: “Allahu akbar” (Bog je velik)! Policijski viri so za AFP povedali, da so moškega v petek prijeli v Parizu, saj je osumljen, da je svojemu očetu in bratu prerezal vrat v trendovskem predelu Pariza. Preberite več: Napadalec v Parizu opletal z mačeto in vpil “alahu akbar” – pogumni vojak se je nemudoma odzval in napadalca ustrelil Ob truplu je bila mlaka krvi Viri, ki so želeli ostati neimenovani, ker niso pooblaščeni za izjave v javnosti, so povedali, da je motiv za umor v postopku preiskave. Reševalcem kljub hitremu posredovanju ni uspelo rešiti nesrečnikov. Eden izmed očividcev, ki je naletel na grozljiv prizor, je povedal, da je v bližini trupel zagledal ogromno krvi, kar ga je zelo pretreslo. Morilec med umorom nosil tradicionalno obleko Napad se je zgodil zunaj stavbe, v vzhodnem delu Pariza, kamor so po prijavi umora prispeli specialci z namenom, da so zavarovali kraj umora in preiskali, če morebiti obstaja še kakšna nevarnost. Francoski Le Figaro poroča, da je morilec pred umorom svojega očeta in sina zakričal: “Allahu akbar” (Bog je velik), medtem pa je morilec po navedbah očividca, ki je krike na pomoč slišal izza okna, nosil tradicionalno obleko, ki jo v Severni Afriki nosijo ob smrti. Le Parisien poroča, da aretiranega osumljenca niso odpeljali na policijsko postajo, temveč so ga premestili na psihiatrični oddelek. Francoska policija po navedbah Breitbarta izvaja preiskave, z namenom ugotoviti motiv, ki je botroval krvavemu klanju. N. Ž. Milijarder Soros financiral kampanjo Hillary Clinton, ker ni zmagala je finančno podprl ženski protest proti Trumpu 18. 3. 2017, 17:43 12 Madžarsko-ameriški milijarder George Soros, ki je najbolj znan po tem, da zavzeto podpira odprtost državnih meja, da lahko vsakdo gre kamorkoli si sam želi in tam ostane, je odkrit nasprotnik ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zato ne čudi dejstvo, da je finančno podprl Trumpovo protikandidatko Hillary Clinton in protest žensk, ki je bil organiziran dan po inavguraciji, ko je Trump zaprisegel kot 45. predsednik ZDA. Kljub obsežnemu poročanju mainstream medijev o veličini protesta, ki je sledil prisegi, večina volivcev, ki so volili Trumpa, ne verjame, da je večja množica prisostvovala protestu žensk kot inavguraciji, poroča Tactical Investor. Protestnice niso točno vedele, čemu protestirajo Feministke, ki so se udeležile protesta, so nosile fotografije z roza kapo in z mačjimi ušesi (“pussyhat”), ki je postala neuradni dodatek pri načrtovanih demonstracijah. Po slikah sodeč so kape ponosno razkazovale na poti do protesta, torej na letalih, v dolgih vrstah za avtobuse in vlake itd. Na objavljenih fotografijah je bilo mogoče videti, da so bila nekatera letala v devetdesetih odstotkih polna potnic, ki so se odpravljale na protest. Ženske so navajale, da nosijo kapo zato, da izrazijo solidarnost in zahtevajo od Trumpa, da vzame nazaj besede, ki jih je izrekel v hollywoodskem posnetku in zaradi katerega so kritiki Trumpa označili kot žaljivega do žensk. Ko pa so se nekateri mimoidoči soočili s protestnicami, je bilo mogoče videti, da večina sploh ne ve, kaj tam počne, saj so zgolj na splošno odgovarjale, da so tam v podporo žensk. Foto: YouTube Soros financira nasprotnike Izraela in demokrate Hekerji so januarja objavili dokumente, ki so razkrili, v katero smer pronica Sorosov denar. Okrog 10 milijonov ameriških dolarjev je Soros namenil skupinam, ki nasprotujejo politiki Izraela in posameznikom, ki Izrael obtožujejo povzročanja vojnih zločinov. Demokratom je namenil 13 milijonov ameriških dolarjev, od tega je za kampanjo Hillary Clinton namenil kar 7 milijonov ameriških dolarjev, a na njegovo žalost tudi to ni zadostovalo za njeno zmago, zato ne čudi, da je iz jeze financiral protest, da bi s pomočjo medijev čim bolj očrnil Trumpa. Foto: epa Po besedah Cliffa Maya, ustanovitelja in predsednika Fundacije za zaščito demokracije (Foundation for Defense of Democracies), ki se zavzema za zagotavljanje varnosti Američanov in borbo proti islamskemu ekstremizmu, Soros aktivno deluje v smeri preprečevanja njenega delovanja. Zaradi njihovih prizadevanj so pogosto tarča nestrpnežev, ki so blizu Sorosa, saj jih pogosto označujejo kot islamofobe in rasiste, kar pa mainstream mediji pogosto objavljajo kot zgodbo. Soros s pomočjo svojega denarja in vpliva migrantsko krizo uporablja v svoj lasten prid, pri tem pa se ne ozira na nevarnosti islamskega radikalizma in genocida, ki ga skrajneži izvajajo nad Jazidi na Bližnjem vzhodu. Naravnost neopravičljivo je dejstvo, da mediji popolnoma ignorirajo dejstva, da človek, ki mu ni mar za varnost ljudi, financira demokrate in posamezne skupine, ki deluje izključno v njegovem interesu. Bomo mar dovolili, da si podredi celoten svet? N. Ž. Sodelovanje na paradi LGBT največji dosežek veleposlanice v Berlinu in Kučanove izbranke Marte Kos Marko, ki jo “forsirajo” za službo na prestižnem veleposlaništvu na Dunaju! 18. 3. 2017, 5:00 124 V zadnjem času smo v režimskih slovenskih medijih lahko zasledili številne pohvale na račun Marte Kos Marko, slovenske veleposlanice v Berlinu, ki ji je ena izmed lokalnih nemških revij lani podelila naziv veleposlanice leta. Slovenski javnosti pa je manj znanega o njeni avtoritarnosti v odnosu do sodelavk, ki ji niso povšeči, o njenem velikem vplivu na kadrovske odločitve na ministrstvu za zunanje zadeve in o njeni veliki želji, da bi se v kratkem preselila na veleposlaništvo na Dunaj, ki med diplomati velja za smetano, najvišjo nagrado v diplomatski karieri, in ga praviloma zasedajo najbolj priznani ter kompetentni slovenski diplomati. Za nameček Kos Markova, znana tudi kot sestra zloglasnega Draga Kosa, enega glavnih snovalcev afere Patria, in izbranka Milana Kučana, sploh ni karierna diplomatka, temveč jo je na ta položaj leta 2013 na podlagi političnega kadrovanja imenovala vlada Alenke Bratušek. In njen najbolj odmeven dosežek? Sodelovala je na paradi ponosa v Berlinu, kjer je predstavljala Slovenijo … Naj spomnimo. Marta Kos Marko je lahko veleposlanica v Berlinu postala zgolj zaradi političnega kadrovanja, potem ko je levi vladni trojček v času vlade Boruta Pahorja odpravil diplomatski zakon, s katerim je Janez Janša v času vladanja med leti 2004 in 2008 dosegel, da se je na ugledne diplomatske položaje v tujini pošiljalo samo karierne diplomate, ki bi predstavljali slovensko državo in ne zgolj ideje svoje politične opcije. Preberite še: Mavrični Cerar” proti Donaldu Trumpu, davkoplačevalski denar pa za parado ponosa Janševa vlada kadrirane diplomate prepovedala, Pahorjevi so jih spet uvedli Pahorjevi so zakon spremenili do te mere, da je lahko zdaj 10 odstotkov vseh diplomatov politično kadriranih, kar ob danem številu prostih mest na veleposlaništvih po svetu pomeni, da je takšnih veleposlanikov lahko največ pet. Čeprav tudi v vladi Mira Cerarja trdijo, da kvota politično nastavljenih diplomatov ni v celoti izpolnjena, to za levico ni tako pomembno, kot je pomembno, da ima svoje ljudi na najvplivnejših položajih. Tako je aktualna vlada želela za slovenskega veleposlanika v ZDA kadrirati Stanislava Vidoviča, kar je v slovenskem političnem prostoru dvignilo veliko prahu, Cerar pa si očitno zdaj Marto Kos Marko želi videti na Dunaju. Ob tem je vredno izpostaviti, da je zaradi zgodovinskih slovensko-avstrijskih povezav služba veleposlanika v avstrijski prestolnici prestižnega pomena, ravno tako pa zelo pomembna zaradi zapletenih medsebojnih odnosov, ki so se po zadnji migrantski krizi še zaostrili. Na Dunaju ima sicer svoj sedež tudi evropski oddelek CIA. Zakaj je Marta Kos Marko prišla na nemško veleposlaništvo oz. njene družinske povezave z Dragom Kosom Marta Kos Marko se praktično od začetka otepa obtožb, da je bila na položaj nastavljena predvsem zaradi svojih sorodstvenih povezav z Dragom Kosom, nekdanjim predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije, ki je pomagal lansirati afero Patria, s katero so premierja Janeza Janšo leta 2008 zrušili z oblasti, leta 2014 pa so mu celo onemogočili normalno kandidiranje na volitvah, saj je moral v zapor. Kos Markova se je v zadnjih letih v svojih intervjujih večkrat potrudila, da je javnosti dala vedeti, kako so ji do karierne nagrade, mesta veleposlanice v Berlinu, pomagale predvsem ženske, zato nastopa tudi kot velika zagovornica žensk. Ravno zato so zanimive naše informacije, ki prihajajo iz krogov zaposlenih na Mladiki (stavba ministrstva za notranje zadeve), da se do svoji podrejenih na veleposlaništvu Kos Markova nikakor ne obnaša tako, kot daje vtis v javnih nastopih. To kaže primer leta 2015 v Berlin napotene konzulke Alenke Goljar, ki se je morala po samo nekaj mesecih vrniti v domovino. Po naših informacijah Kos Markovi njen izbor že od začetka ni bil všeč, zato jo je zasula s (pre)težkimi nalogami, domnevno zgolj zato, da bi dokazala njeno nesposobnost in dosegla njeno vrnitev v Slovenijo. Ob tem je smotrno izpostaviti, da Goljarjeva na Mladiki sicer velja za vestno in nemškega jezika veščo poklicno diplomatko. Karierne diplomate na Mladiki se potiska v ozadje, Kos Markova jim celo predava, kdor se ji postavi po robu, dobi odpoved Precej nejevolje je slišati v Mladiki tudi od drugih zaposlenih, ki jim gre v nos, da se Marto Kos Marko venomer postavlja za zgled drugim, prav tako je poklicnim diplomatom že večkrat celo predavala. Politično kadrovanje pa se tu še ne konča, po naših informacijah je dolgoletna vodja kadrovske službe na ministrstvu za zunanje zadeve, Jana Kvaternik, ostala brez službe, ker si je drznila opozoriti predvsem na razmere na veleposlaništvu v Berlinu, ki ga vodi nedotakljiva Kos Markova. Poklicni diplomati ministrstvu zamerijo tudi nepravičnost, saj je Marti Kos Marko za opravljanje njenega dela namenilo odlično oceno, medtem ko je bila madžarska veleposlanica Ksenija Škrilec nagrajena zgolj z oceno prav dobro, čeprav je vzdrževala zgledne odnose in dosegla nadpovprečne uspehe. Favoriziranje Kos Markove se domnevno kaže tudi na področju financiranja veleposlaništev, saj je ministrstvo, namesto da bi podpiralo karierne diplomate, podprlo politično nastavljeno veleposlanico in ji omogočilo odprtje novega kulturnega centra (enega na nemško govoročem prostoru Slovenija že ima na Dunaju), namesto da bi prednost dobili načrtovani kulturni centri v Budimpešti in Moskvi. (Foto: Facebook/Slovensko veleposlaništvo v Berlinu) Najodmevnejši dosežek v Berlinu je sodelovanje na LGBT paradi Da slovenske levičarske oblastnike skrivoma podpira zloglasni homoseksualni lobij, o katerem pa je v slovenskih mainstream medijih prepovedano pisati in govoriti, se v slovenski javnosti ugiba že dolgo časa, da pa bi lahko del tega denarja končal tudi v Berlinu pri Marti Kos Marko, bi bilo moč sklepati glede na njena dejanja. V nemški prestolnici se je pred časom namreč udeležila parade v podporo skupnosti LGBT, v družbi Volkerja Becka, poslanca nemških zelenih, ki je znan nemški zagovornik drogiranja. V Berlinu je v povorki takrat sodeloval tudi “slovenski tovornjak” pijanih aktivistov. Kot del “slovenskega programa”, financiranega iz proračuna Republike Slovenije, je namreč na paradi sodeloval tudi zmajček, ki je prenašal golega moškega z napisom: “Never Trump” (Nikoli Trump). Paradoksalno je, da veleposlanica, ki predstavlja Slovenijo, skupaj z nekaj drugimi pijanimi posamezniki javno nastopa proti Donaldu Trumpu, ki ima za ženo – Slovenko. Marti Kos Marko mandat v Berlinu letos sicer izteka, a kar se jo pripravlja za veleposlanico na Dunaju, je prav mogoče, da se v Slovenijo ne bo vrnila, če že, pa bržkone le za kratek čas. Vseeno pa ni bojazni, da bi njena vila v Vodicah samevala – oddajala jo je namreč za kar 3.000 evrov na mesec, čeprav kot veleposlanica zasluži preko 4.000 evrov bruto. L. S. Click here to reply or forward 14.93 GB (99%) of 15 GB used Manage Terms - Privacy Last account activity: 2 hours ago Details Umrl je oče rokenrola Chuck Berry Star je bil 90 let 18. marec 2017 ob 23:28 Misuri - MMC RTV SLO Umrl je legendarni Chuck Berry, ameriški kitarist, pevec in glasbeni ustvarjalec, ki velja za očeta rokenrola. Poslovil se je v starosti 90 let. Berry se je kot Charles Edward Anderson rodil v St. Louisu v ameriški zvezni državi Misuri. S svojim triom je od leta 1953 igral po nočnih klubih rojstnega mesta, leta 1955 pa je z izvedbo skladbe, pozneje znane kot Maybellene, v Chicagu osvojil mlade, ki so se začeli navduševati nad novim glasbenim slogom - rokenrolom. Sinonim žanra Glasbenik je bil čislan po tem, da se je pri igranju ravnal po odzivih občinstva in ga postavil nad vse. Tako so skladbe, kot so že omenjena Maybellene ter Johnnie B. Goode in Memphis, postale izjemne uspešnice in del ameriške popkulture. Postal je najpomembnejši skladatelj in izvajalec rokenrola. Iz elementov rythm in bluesa je razvil značilni slog rokenrola, ki je močno vplival na razvoj in priljubljenost tega zdaj zelo razširjenega glasbenega žanra. Med Berryjevimi uspešnicami so tudi Sweet Little Sixteen, Roll Over Beethoven, Brown-Eyed Man in Too Much Monkey Business. Vse omenjene skladbe so sinonim žanra - preprosta besedila, vzeta iz vsakdanjega življenja, peta ob hitrem tempu in poudarjenem ritmu. Temnopolti glasbenik je bil fenomen tudi po tem, da je na vrhuncu svojega uspeha, star 30 let, zabaval predvsem belopolto najstniško občinstvo. Bogata kariera V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je bila njegova glasba navdih skupinam, kot sta Beatles in Rolling Stones. Kot poklon Berryjevi prodornosti v žanru rokenrola so med podatke o človeški civilizaciji na ameriški vesoljski sondi Voyager 1, ki je bila izstreljena leta 1977, vključili tudi njegovo skladbo Johnny B. Goode. Je tudi eden prvih glasbenikov, ki so postali člani dvorane slavnih rock'n'rolla ob njenem odprtju leta 1986. Za svoje dosežke je prejel več nagrad. Med drugim grammyja za življenjsko delo leta 1984, leta 2014 pa glasbeno nagrado polar. Žirija je tedaj zapisala: "Vsak rif in solo, ki so ju rockkitaristi zaigrali v zadnjih desetletjih, vsebujeta DNK Chucka Berryja." a je little richard zdej zadni še živeči rokenrol zvezdnik iz 50ih? Johnny Be Good en od najbolj prelomnih glasbenikov prejšnjega stoletja v pop kulturi, opravičeno se govori, da si je izmislil rokenrol Pregled tedenskega dogajanja na Twitterju: “V policijski državi te po krivi ovadbi, medijski in politični likvidaciji po sedmih letih oprostijo.” 19. 3. 2017, 5:00 12 Spoštovane bralke, spoštovani bralci. Tudi v tem tednu smo za vas izbrali najbolj udarne in brane tvite. Za nas jih je izbrala in komentirala novinarka Demokracije Petra Janša. “Kole in nože prinesite s seboj!” Začnimo pregled tedenskega dogajanja na Twitterju malce drugače, in sicer s šokantnim tvitom Boštjana M. Zupančiča (@bmz9453), ki ga je neverjetno hitro umaknil s spletišča: “Kole in nože prinesite s seboj!” Tako se je nekdanji sodnik, ki je še nedavno delil pravico na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), odzval na vabilo Igorja Gošteta (@IgorEtv), odgovornega urednika lokalne televizije ETV. Gošte je namreč vabil tviteraše na predstavitev knjige Slavka Kmetiča in Gašperja Blažiča “Stavka, ki je iztirila režim”. Gošte mu je na Twitterju razložil, da gre za “kulturni dogodek” in “ne boj” in ga prosil za razlago: “Zakaj kole in nože? Pri nas smo kulturni.” Odgovora ni bilo. Tudi javnega (!) opravičila ne. Samo umik tvita. Mimogrede, omenjeni svinjski tvit je bil posebno všeč NSi-jevcu Janezu Pogorelcu (@JanezPogorelec), ki sicer vztrajno ‘drži štango’ pravosodnemu ministru in mu svojo (pre)grobo naklonjenost izkazuje s sovražnimi tviti do Janeza Janše. Kako ne, če pa tudi njegov strankarski kolega, ki je zadolžen za gospodarstvo, služi več sto tisoč evrov na račun poslov z Vrhovnim sodiščem RS, njegova žena pa je po opravljenih ‘rabotih’ napredovala v predsednico sodišča v Ilirski Bistrici. Sicer pa, kaj točno je zmotilo Boštjana M. Zupančiča ob napovedani predstavitvi knjige, ne vemo. Dopuščamo možnost, da mu je njegov tesni prijatelj in varovanec, trenutno pa tudi delodajalec na pravosodnem ministrstvu Goran Klemenčič, podaril kakšno od slavnih električnih cigaret in se mu je pod vplivom le teh malce ‘strgalo’, da je zapisal nekaj tako ostudno grozljivega. Verjetno moraš biti pod vplivom tudi, da balkanskemu bojevniku dosodiš denarno odškodnino v višini 12.000 evrov za trpinčenje v priporu na Povšetovi, medtem ko obstajajo resnične žrtve (komunističnega) režima pred vrati Evropskega sodišča človekovih pravic (ESČP), saj jim apriori zavračajo vse pritožbe že v t. i. slovenski pisarni omenjenega sodišča. Tam služi evre tudi Katarina Zidar, sestra bolj slavne Nine Zidar Klemenčič, soproge pravosodnega ministra. O slednji malce kasneje. Vrnimo se zdaj k Boštjanu M. Zupančiču, ki je postal znan širši javnosti v Vzhodni Evropi kot takratni predsednik senata ESČP v primeru Kononov proti Latviji in sicer zaradi velike blamaže, ko je oprostil vojnega zločinca Kononova, ki je s svojo komunistično partizansko enoto leta 1944 v latvijski vasi Mazie-Bati zverinsko pobil več civilistov. Boštjan M. Zupančič in še trije sodniki v senatu (glasovanje 4:3) so presodili, da so bili ubiti civilisti pač kolaboracionisti, umor žensk v vasi pa da je že zastaral. Veliki senat ESČP je sodbo po pritožbi Latvije raztrgal. Slovenski mediji za razliko od evropskih o primeru potem, ko je bila sodba pod predsednikovanjem Boštjana M. Zupančiča na velikem senatu preklicana, praktično niso poročali. Skrb zbujajoč pa je ob vsem tem tudi podatek, ki ga je prek Twitterja sporočil novinar Aleksander Kolednik? (@A_Kolednik): “Slovenija je še vedno evropska prvakinja v kršenju človekovih pravic http://siol.net/novice/slovenija/slovenija-zaradi-slabega-sistema-in-neznanja-sodnikov-placala-ze-vec-sto-milijonov-evrov-437571.” Verjetno bi Boštjan M. Zupančič danes ponovil izjavo iz leta 2015, in sicer, da gre le za statistiko in da Slovenije nihče ne vidi kot velike kršiteljice. “Glej, glej našega Superhika. Vpliv ministrovih hlapov na družinske finance.” In ko smo že pri Zidar Klemenčičevi. Odlična tviterašica Anamarija Novak (@AnamarijaN0vak) je opozorila na podatke, ki jih pokaže nekdanji Supervizor oziroma Erar. Ob grafu, iz katerega je razvidno, da so se odvetnici Nini Zidar Klemenčič izjemo povečali prihodki iz naslova proračunskih sredstev prav v mandatu vlade njenega soproga, je tvitnila: “Izjemno ugoden vpliv mandata @vladaRS na poslovanje odvetnice Nine Zidar Klemenčič (soproge ministra za pravosodje) z državnimi subjekti!” 576.935 evrov je ministrova soproga uspela zaslužiti od decembra 2005 do danes, od tega kar 463.419 evrov v obdobju Cerarjeve vlade. Anamarija Novak? (@AnamarijaN0vak) je še dodala: “@vladaRS da bi pa grafi čisto ponoreli (mi pravijo poznavalci), če bi vključili se “konjsko mešetarjenje”, ki poteka preko društev, klubov”. Rebeka Kovač? (@KovacRebeka) je preprosto ugotovila: “@AnamarijaN0vak @vladaRS Nekateri ljudje so pogoltni na denar. Toliko na splošno. Tisti pa, ki poznate pogoltneže, pa veste, koliko je ura.” Predsednik SDS Janez Janša (@JJansaSDS) je ob tem le pripisal: “Glej, glej našega Superhika. Vpliv ministrovih hlapov na družinske finance.” Anamarija Novak? (@AnamarijaN0vak) je prvaku opozicije odgovorila: “@JJansaSDS prosto po Lermontovu (in Alanu Fordu) – Junak našega časa. Superheroj, ki jemlje revnim in daje bogatim!” V pogovor se je vključil tudi nekdanji župan Maribora Franc Kangler? (@KanglerFranc), ki je opozoril: “Mene pa buzerirajo na SDT, zakaj sem leta 2010 hčerki nakazal 500€. Ja v celem letu samo 500€!” Neznana znana tviterašica AvecMARINE (@cikibucka) je svetovala: “@JJansaSDS sledi denarnim tokovom pa maš narjeno komi udbo familijarno mrežo….sam našim..Dolančev naš človk.. ga nagradijo da obstanemo.” Vane Gošnik? (@VaneGosnik) pa je cinično pripomnil: “@JJansaSDS Izjemno, legalno, nekoruptivno, pošteno, podjetno etc.” Če bi živeli v normalni, demokratično razviti državi, bi ob takšnih ugotovitvah kriminalisti že trkali na vrata družine Zidar Klemenčič, a se seveda ne bo zgodilo nič, saj je njim dovoljeno vse. Je pa teden zaznamovala neka druga obširna kriminalistična preiskava, povezana s tajkunskim mogotcem Stojanom Petričem. Kaj so hoteli vladajoči s tem zamegliti, lahko ponovno ugibamo, Anamarija Novak? (@AnamarijaN0vak) je ob tem le pomenljivo opozorila: “Ulica govori, da se S Petriču piše slabo tudi zato, ker ima E Svetlik na svoji strani celo pravosodje. Pardon, soprogo ministra za pravosodje!” Pomenljivo. “V policijski državi te po krivi ovadbi,medijski in politični likvidaciji (JJ celo zaprejo) po sedmih letih oprostijo.” Sicer pa so tedensko dogajanje na Twitterju zaznamovale različne seje v državnem zboru. Med drugim tudi seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi poslanka SDS Eva Irgl. Tema so bile kršitve človekovih pravic ob poseganju v zasebnost na internetu. Pri tem so navzoči najdlje obravnavali primer Ornig in vdiranje v elektronsko pošto, Facebook račune ter drugo elektronsko komunikacijo. Dejan Ornig je bil navzoč na seji in je z nekaj dejstvi osvetlil ozadje afere. Avtorica prispevka (@petra_jansa), ki ga berete, je posnetek seje pozorno poslušala in tvitala opažanja. “Dejan #Ornig od 38:45 minute dalje… “Policiji je to smešno. Meni ni.” Tudi meni ni,” je menila in pripela povezavo na sejo (http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-komisije-za-peticije-ter-za-clovekove-pravice-in-enake-moznosti/174460794). Nekdanji notranji minister in sedanji poslanec SDS je bil na seji najbolj glasen in jasen. Sedanjo ministrico za notranje zadeve je (na 1:06:20 posnetka) prijazno opozoril: “Ministrica, trenutno policija vodi vas in ne vi policije.” Dr. Vinko Gorenak je nadaljeval: “Če sem imel kdaj težavo, sem imel težavo z vrhom kriminalistične policije.” Opozoril je tudi, da “smo (država, op.p.) bili leta 2001 in 2002 v nevarnem položaju. (…) Ker se je vodstvo policije postavilo nad vodstvo ministrstva.” Avtorica tega zapisa (@petra_jansa) je nizala tvite: “Gorenak: Če sem imel kdaj težavo, sem imel težavo z vrhom kriminalistične policije. Gorenak: ’92 sem našel pol kg zlata v kriminal. policiji v Kopru. Zraven pa listki, kupili smo malo prisluškovalnih naprav, pa malo mamil… Gorenak: L. 2013 13 kg zlata in zlatih izdelkov. Od kod se je to vzelo? L. 2000 300.000 nemških mark. Ali pa še več. Premerov kolikor hočete. Gorenak: Ljudje se vsedejo skupaj in rečejo ‘Koga bomo zjebal?’ Gorenak: Ker ščitite dve osebi, nočete dati pravilnika. #KNOVS #tajnipolicijskipredpisi Gorenak: Sistem je ‘zjebu’ dva kriminalista in sistem skuša spraviti na kolena njega (#Ornig). Gorenak: Lahko pričakujem obisk (kriminalistov, op.p.) ob šestih zjutraj katerega od naslednjih dni.” In nato je nekdanji notranji minister opozoril še na eno pravosodno sramoto, če ne že srhljivko, in sicer na primer Magajna. Andrej Magajna, nekdanji poslanec SD in predsednik Krščanskih socialistov Slovenije, je bil namreč nedavno pravnomočno oproščen obtožb o posedovanju pornografske fotografije, na kateri so bile mladoletne osebe. “Jaz upravičeno sklepam, da je bil to konstrukt. #Magajna,” je Gorenakove besede na omenjeni seji na Twitterju objavila avtorica teh vrstic (@petra_jansa) ter dodala: “Gorenak: To je poseganje kriminalistične policije v politiko. Ker kriminalistična ni nadzorovana.” Primer Magajna je tviteraše zares razjezil. Med njimi je bil Aleš Hojs? (@aleshojs), ki je bil jasen: “V policijski državi te po krivi ovadbi,medijski in politični likvidaciji (JJ celo zaprejo) po sedmih letih oprostijo.« Bojan Požar? (@BojanPozar) se je ob tem vprašal: “Nekdanji poslanec Andrej Magajna pravnomočno oproščen – po 7,8 letih! Life in kariera totalno uničena, kaj zdaj?!” Res, kaj zdaj? Mogoče ima odgovor Anamarija Novak (@AnamarijaN0vak): “Na primerih Magajna in @JJansaSDS bomo videli, koliko je v SLO vredno življenje medijsko umorjenega politika. V US bi oba močno obogatela.” “Članica moje Komisije V. Tomić najavila službeno odsotnost, istočasno pa na seji MVK, kjer ni članica, na debelo udriha po kandidatih za US.” In če je poslanec SDS Žan Mahnič (@ZanMahnic) na seji Odbora za obrambo opozarjal na katastrofalno stanje v Slovenski vojski, in sicer “ministrica @AndrejaKatic je del problema. V dveh letih se v @Slovenskavojska ni spremenilo ničesar. Čas je, da odide,” pa je poslanka SDS Jelka Godec (@jelka_godec) s seje preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic poročala: “Priče pritrjujejo našim hipotezam glede zlorab pri dobavljanju žilnih opornic. Več na: http://bit.ly/2mSRR2X“. Mogoče bi nam lahko katastrofalno stanje v zdravstvu pomagal izboljšati Gorski zdravnik, ki je obiskal Slovenijo. Miro Petek (@miro5ek) se je ob tem pošalil: “Ali bosta @MiroCerar in @BorutPahor sprejela gorskega zdravnika? Milojka Celarc je že obula gojzarje. #isti#šund.” Prav tako je teden popestrila še ena ‘preiskovalka’ v DZ in sicer glede o investiciji v blok TEŠ 6. Med drugimi je bil zaslišan tudi Janez Janša (@JJansaSDS), ki je ugotavljal: “To, da se je investicija v #TEŠ6 podražila za več kot 100 odstotnih točk, je kriminal velikega obsega.” Janša (@JJansaSDS) se je spraševal tudi, “kje so kriminalistične preiskave in zaslišanja tistih, ki so garantirali za ceno premoga pri #TEŠ6, ki je bila očitna laž?” Poslanka Eva Irgl? (@EvaIrglL) je ob gledanju seje tvitnila: “Odlični @JJansaSDS na preiskovalni komisiji o bloku TEŠ 6. Hanžku je že žal, da ga je povabil.” Še najbolj pa je tviteraše razgibala seja Mandatno-volilne komisije, ki je med drugim potrjevala predlagane kandidate za ustavne sodnike. Največ preglavic je ‘trdolevičarjem’ povzročal kandidat drr. Klemen Jaklič. Eva Irgl? (@EvaIrglL) je z druge seje opozarjala: “Članica moje Komisije V. Tomić najavila službeno odsotnost, istočasno pa na seji MVK, kjer ni članica, na debelo udriha po kandidatih za US.” Nič slabše se nista odrezala njena kolega, ‘tovariša’ Kordiš in Vatovec. Sploh ‘tovariš’ Kordiš, kot ga je oklical predsednik omenjene komisije Mitja Horvat, je ‘blestel’ v svojih umotvorih na račun dvakratnega doktorja s Harvarda. Ostre kritike tviterašov na račun ‘tovarišev’ so letele v stilu Igorja Završnika (@IgorZavrsnik), ki je tvitnil: “Poslanec RS Miha Kordiš razpravlja o KJAKLIČU tako nespodobno, da ga ni moč poslušat. #sramota.” Ali pa kot je zapisal Sebastjan Špacapan? (@sspacapan): “Poslanec,ki občuduje diktatorje žali mednarodno priznanega ustavnega pravnika? Kaj vse nosi naša zemlja?#kordiš.” Težave z njimi je imel tudi sam predsednik komisije. Novinarski kolega Peter Jančič (@peterjancic) je opozarjal: “Horvat je moral že drugič prekiniti sejo MVK za posvete, kako z ustavnimi sodniki #Jaklič”. A na koncu se je izšlo in zdaj predlog končna roma v DZ. “Maček je imel prefinjen občutek za ljudi, tako je proti koncu sistema izjavil, da je mladi Kučan pravi človek za naprej.” Naj tedensko dogajanje na Twitterju zaključimo z dvema odmevnima intervjujema. Prvi je ekskluzivni intervju s predsednikom SDS Janezom Janšem, ki je za Nova24TV (@Nova24TV) v oddaji Hobotnica spregovoril o migrantih, pravosodju ter dogajanju na slovenskem in evropskem političnem parketu. Intervju, ki ga je spretno vodil Boris Tomašič (@NeMaramButlov), je pritegnil veliko pozornost gledalcev, Janša pa je med drugim najbolj razburkal tviteraše z izjavo “molimo za mir in se oborožujmo”. Intervju, vreden ponovnega ogleda, je dostopen tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=EfZlNlPbtKs Ob tem je potrebno spomniti še na njegov tvit (@JJansaSDS): “Nizozemske volitve zares: napredek: krščanski demokrati, zeleni, Wilders, del liberalcev. Super izgubili: socialisti (iz 38 na 9 poslancev)”. Volitve na Nizozemskem je odlično pokomentiral tudi Libertarec? (@Libertarec): “Na Nizozemskem rezultat, ki ga pri nas sanjamo. neoliberalci svobodnjaki krščanski demokrati socialni liberalci. Levice ni več.” Libertarec? (@Libertarec) še doda: “Rutte je v bistvu J.Janša. V državi, kjer imajo Združena levica, SD in DESUS skupaj 10%. Morda bomo tudi mi začeli sanjati, da to gre.” S tvitom nas je razveselil tudi Joze Biščak? (@JozeBiscak), ki je ob fotografiji tvitnil: “Šest senatorjev se je podpisalo pod zahtevo, da se razišče vmešavanje veleposlanikov ZDA v politiko na Balkanu in vpletenost Sorosa.” Obljubili smo vam še en intervju, in sicer je tviteraše zelo pretresel Pričevalec Peter Hribar. Jože Možina? (@JozeMozina) je napovedoval: “Nocoj v Pričevalcih o umoru lastnikov Strmola in uničenju družine. Pričevalca Peter Hribar in Angelika Hribar,” dan za tem pa dodal: “Včerajšnji pričevalec; Po umoru zakoncev Hribar, so Kardelj, Maček zasedli grad Strmol, spali v njunih posteljah. skratka, za to so se borili.” Nenad Glücks? (@NenadGlucks) mu je tvitnil: “@JozeMozina Sadist Maček je imel prefinjen občutek za ljudi, tako je proti koncu sistema izjavil, da je mladi Kučan pravi človek za naprej.” Še en pogovor vreden večkratnega ogleda: http://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174459999 “Kakšna bo naša prihodnost, če je Kučan obraz prihodnosti?” se sprašuje v svoji kolumni tudi Miro Petek (@miro5ek). Odgovore pa si lahko preberete tudi tu: http://nova24tv.si/kolumna/kaksna-bo-nasa-prihodnost-ce-je-kucan-obraz-prihodnosti/ Zato drage Slovenke in Slovenci, čas je za spremembe, da bomo lahko kmalu tudi mi tvitnili: “Levice v DZ ni več!”. Petra Janša Danes ob 19.30: Tako politika škandalozno posega v šport in kako tekači služijo “mastne denarce” 19. 3. 2017, 9:05 0 Spoštovane gledalke in gledalci, danes ob 19.30 na Nova24TV ne zamudite oddaje Iz oči v oči z Marjanco Scheicher. Voditeljica bo gostila Romana Kejžarja, slovenskega rekorderja v maratonu in polmaratonu. Ta je razkril ozadje, zakaj ni odšel na olimpijske igre v Atlanto, čeprav je izpolnil normo, in še mnogo več! V oddajo Iz oči v oči je voditeljica Marjanca Scheicher povabila slovenskega rekorderja v maratonu in polmaratonu in kar 29-kratnega državnega prvaka v disciplinah od 3000 metrov pa vse do maratona, Romana Kejžarja. Slovenijo je kar trikrat zastopal na olimpijskih igrah, lahko pa bi imel v svojem življenjepisu zapisano, da jo je zastopal štirikrat. Da je sposoben iti na olimpijske igre v Atlanto, je dokazal kar dvakrat, saj je tolikokrat izpolnil normo, vendar pa zanj za pot v Atlanto ni bilo vozovnice. Kejžar je voditeljici povedal, kako močno je politika posegla v njegovo kariero in mu preprečila udeležbo na olimpijskih igrah ter kakšne duševne in tudi karierne posledice je imelo to zanj. Roman Kejžar je voditeljici med drugim povedal, kako je nekoč ponoči tekel po rojstni Sorici, da ga kdo ne bi videl in kako se spreminjajo trendi – če je tek še pred nedavnim veljal za šport revnih, danes najboljši tekači s tem služijo milijone. Pokomentiral je tudi, ali je pravično, da na ljubljanski maraton vabimo Kenijce, ki nato poberejo vse nagrade. Kejžar je predstavil še atletski klub, v katerem dela kot trener in v katerem se že kalijo prihodnje tekaške zvezde, ki jih bomo lahko gledali na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020. Sicer še vedno teče, pogosto tudi kot spremljevalec slepega maratonca Sandija Novaka. Vse o njunem sodelovanju pa v oddaji Iz oči v oči, danes ob 19.30. Ne zamudite torej oddaje Iz oči v oči, danes ob 19.30, na Nova24tv. Zanimivo bo! Uredništvo Nova24TV – Prvi v službi resnice Oznake Iz oči v oči z Marjanco Scheicher ljubljanski maraton maraton Marjanca Scheicher olimpijske igre Roman Kejžar Sandi Novak 100 let po abdikaciji ruska družba glede carja Nikolaja povsem razdvojena Spomin na februarsko revolucijo in padec Ruskega Imperija 19. marec 2017 ob 06:45 St. Peterburg - MMC RTV SLO "V tem trenutku, trenutku, ki je odločilen za obstoj Rusije, Nas Naša vest poziva, da storimo vse za čim tesnejšo zvezo med Našimi podaniki in za konsolidacijo vseh narodnih sil, ki bosta omogočili hitro zmago. V soglasju s Carsko Dumo Smo menili, da se je najbolje odpovedati prestolu Ruskega imperija in odstopiti z oblasti," so besede, s katerimi se je pred 100 leti končala vladavina ene najbolj znanih dinastij v Evropi. 2. marca 1917 po julijanskem koledarju (oz. 15. marca po gregorijanskem) je na vlaku pri mestu Pskov ruski car Nikolaj II. podpisal odstopno izjavo in se prestolu odrekel najprej v korist sina Alekseja, ko pa so ga zdravniki opozorili, da 12-letni hemofilik verjetno ne bo preživel brez staršev, ki jih najverjetneje čaka izgon, pa v korist mlajšega brata Mihaila. Ta se je prestolu odpovedal dan pozneje, s čimer se je uradno končala več kot 300-letna vladavina dinastije Romanov. Oblast je prevzela t. i. prehodna vlada, ki pa se je obdržala le do oktobra (oz. novembra) istega leta, ko so vajeti države z oktobrsko revolucijo prevzeli boljševiki pod vodstvom Vladimirja Iljiča Lenina. Usodna kombinacija različnih dejavnikov Zgodovinarji so si enotni, da je bila abdikacija in z njo propad zastarelega monarhičnega sistema – prvi v seriji, ki je v dobrem letu sledila po Evropi – usodna kombinacija različnih dejavnikov. Od industrijske revolucije, neizbežnosti družbenih sprememb, arogance in brezbrižnosti ruske aristokracije s carsko družino na čelu do (ključne) prve svetovne vojne, ki je sejala smrt v strelskih jarkih in bojnih poljih stare celine, milijone ljudi po širni Rusiji pa pahnila v še večje pomanjkanje. Rusi, ki so se na začetku na krilih patriotizma v vojno podali z navdušenjem, so po treh letih, številnih porazih in grozljivem pomanjkanju še težje kot nižji sloji drugje po Evropi razumeli, zakaj točno se borijo, saj so bili tako odmaknjeni od srca Evrope, družbeno vzdušje pred stoletjem opisuje Carolyn Harris v reviji Smithsonian. Car – zadržan ali vzvišen (in neumen)? Levji delež k sovraštvu Rusov do aristokracije je dodala (ne)priljubljenost carja Nikolaja II. Ta tudi zaradi njegovih značajskih lastnosti – bil je precej zadržan, zaradi česar je dajal videz vzvišenosti in nedostopnosti – nikoli ni bila zares visoka. Lev Trocki je v svojem delu Zgodovina ruske revolucije zadnjega ruskega carja opisal takole: "Nikolaj II. od svojih prednikov ni podedoval zgolj ogromnega imperija, temveč tudi revolucijo. Njegovi predniki ga niso obdarili s sposobnostjo vladati cesarstvu, niti ne s sposobnostjo vladati kateri izmed provinc ali mestu. Proti zgodovinskemu valu, ki se je z dneva v dan bolj in bolj približeval vratom njegove palače, je zadnji Romanov odgovoril z nerazumljivo brezbrižnostjo. Videti je bilo, kakor da bi med njegovo zavestjo in časom, v katerem je živel, obstajala prozorna, a povsem neprebojna stena." Dovolil parlament, a ga tudi samovoljno razpuščal Čeprav je dobrih deset let prej deloma popustil zahtevam ljudstva in leta 1906 ustanovil parlament (dumo), se je, namesto da bi reforme nadaljeval, še vedno obnašal avtokratsko – tako je, ko je duma sprejela odločitev, ki mu ni bila všeč, to preprosto razpustil in razpisal nove volitve. Svoje so k njegovi nepriljubljenosti dodali še porazna japonsko-ruska vojna in številni nemiri, ki jih je Nikolaj po avtokratsko zatrl s silo – očiten primer tega je bila t. i. krvava nedelja (22. januar 1905), ko je carska vojska streljala na mirne protestnike, ki so želeli Nikolaju v Zimskem dvorcu predati peticijo za prekinitev vojne z Japonsko. Po ocenah zgodovinarjev naj bi tega dne v Petrogradu (današnji St. Peterburg) umrlo okoli 1000 ljudi, mnogi zaradi krogel, številni pa tudi v stampedu, ki je sledil paničnemu begu. Nikolaja pa se je po dogodku prijel vzdevek Krvavi Nikolaj. Leta 1915 prevzel vodenje vojske – in si zapečatil usodo Ko je Rusija vstopila v prvo svetovno vojno, sta po državi odmevala navdušenje in optimizem, a že leto pozneje je morala začela strmo padati. Primanjkovati je začelo hrane in opreme za vojake (ti so menda ob prihodu na bojišče dobili navodila, naj si orožje poiščejo pri padlih soborcih). Zato se je Nikolaj odločil, da sam iz rok bratranca prevzame vodenje vojske, ženo Aleksandro pa postavil na čelo države, s čimer je verjetno zapečatil svojo usodo, usodo dinastije in svoje družine. Kot vodja vojske je namreč postal simbol za vsak poraz, ki ga je ta utrpela, za vsako smrt vojaka, za vsako pomanjkanje. Sporne poteze carice Aleksandre razjezile vse sloje Sočasno pa se je njegova žena – njeno rojstno ime je bilo Alice (Alix) Hessenska, vnukinja britanske kraljice Viktorije, ki zaradi svojega nemškega porekla sredi vojne vihre že tako ni bila priljubljena – pri vodenju države vse bolj zanašala na nasvete Grigorija Rasputina, samooklicanega zdravilca. Njene poteze, kot je bila na primer menjava "neposlušnih" ministrov, so izzvale jezo aristokracije, ki je z govoricami in obremenilnimi letaki, ki so se sredi noči pojavili na ulicah Petrograda, poskrbela, da so tako carico kot Rasputina zasovražili tudi ljudje. Začetek konca: stavka 8. marca Konec leta 1916 so se po Petrogradu, Moskvi in drugod tako vrstile stavke delavcev, upori vojakov in kmetov, a jim Nikolaj ni posvečal pozornosti – v glavnem vojaškem štabu v Mogilevu je bil od dogajanja preveč odmaknjen. Ko je 23. februarja (oz. 8. marca) v Petrogradu zaradi pomanjkanja hrane, premoga za ogrevanje in elektrike spontano izbruhnil upor, se ni zavedal, da to pomeni konec. Po pozivih naj se vrne v prestolnico, je le sedel na vlak in se odpeljal proti Petrogradu, a je bilo že prepozno – proti njemu se je obrnila tudi vojska, ki ga je nato dokončno prisilila k abdikaciji. Na svojo zahtevo je ob odstopu spisal javno pismo, v katerem je pojasnil, da se je prestolu odpovedal v imenu "višjega cilja" – zmage v dolgoletni vojni, a njegovega "zadnjega sporočila" ljudstvu prehodna vlada ni nikoli objavila. Hišni pripor, na koncu pa smrt Po odstopu so mu dovolili, da je – menda olajšan, ker je bil odrešen neželenega bremena vladanja – odpotoval domov v Aleksandrov dvorec v Carsko selo, kjer je nato z družino (z Aleksandro sta imela štiri hčerke in sina) nestrpno in poln upanja čakal konec vojne. Več mesecev je z najbližjimi živel v hišnem priporu, dokler jih niso (uradno zaradi njihove varnosti) avgusta premestili v Sibirijo v Tobolsk, po oktobrski revoluciji pa so jih prepeljali v Jekaterinburg, kjer so jih nekaj mesecev pozneje, 17. julija 1918, umorili. Ruska družba danes razdvojena Ravno to dejanje velja za eno najbolj spornih v novejši ruski zgodovini, velja za simbol boljševističnega nasilja in je obenem tudi eden izmed razlogov za današnjo rusko razdvojenost v odnosu do carske družine. "V družbi ali med zgodovinarji danes ni soglasja o Nikolaju II.," je v pogovoru za tiskovno agencijo AFP pred obletnico povedal profesor zgodovine z evropske univerze v Sankt Peterburgu Boris Kolonicki. Sam je prepričan, da je bil Nikolaj v prvi vrsti slab politik: "Ni dovolil reform – kar je bilo sicer skladno z njegovimi prepričanji, saj je bil zagrizen monarhist." Čeprav so zadnjega ruskega carja čez stoletje pogosto označevali tudi kot bedaka, pa Kolonicki meni, da še zdaleč ni bil neumen. Bil pa je precej trmast, obenem pa še slab pri oceni značaja ljudi okoli sebe in osebnostno precej šibek. "Hotel je biti avtokrat, a ni imel značaja avtokrata." Politika v povezovanju s Cerkvijo skuša carja prikazati bolj pozitivno In če so Rusi pred padcem komunizma abdikacijo vsako leto bučno praznovali, ji politika zadnji dve desetletji načrtno ne namenja praktično nobene pozornosti. Ruska pravoslavna cerkev se medtem trudi člane carske družine prikazovati zgolj v pozitivni luči. Že pred leti jih je razglasila za mučenike, po letih iskanja pa so izkopali tudi njihove (precej slabo ohranjene) posmrtne ostanke in jih po opravljenih DNK-analizah znova pokopali v sanktpeterburški katedrali Petra in Pavla, kjer ležijo drugi Romanovi. Na slovesnost je leta 1998 prišel tudi takratni predsednik Boris Jelcin in tako uradno prikimal rehabilitaciji umorjenih. Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je sledil zgledu Pravoslavne cerkve in svojo vladavino povezal z Romanovimi – odkrival je spomenike in razstave ter prižgal svečo pred ikono, ob kateri je bil kronan Nikolaj II. Konec lanskega leta se je zavzel, da bi obletnica Nikolajeve abdikacije prinesla spravo. "Ne smemo dovoliti, da bi delitve, sovraštvo, žalitve in grenkoba preteklosti vplivali na naša življenja danes," je tako dejal decembra. "Oblastem (obletnica, op. p.) nikakor ne ustreza. Vprašanje obletnice se podajajo iz rok v roke kot vroč krompir," je distanciranje ruskega političnega vrha od obletnice za AP komentiral sanktpeterburški zgodovinar Lev Lurie in namignil na Kremljev oz. Putinov poskus vnovične izgradnje nekdanjega imperija. Danes tragedija, takrat simbol novega upanja Eden redkih poskusov zaznamovati stoletnico revolucije (tako februarske kot oktobrske) je projekt project1917.ru, ki ga je zasnoval novinar Mihail Zigar. Ta prek družbenih medijev (Twitterja, Facebooka) in posebne spletne strani pripoveduje zgodbo o dogajanju tistega časa, tudi skozi fotografije, posnetke, spomine, dnevnike in pisma. Tudi Zigar priznava, da je Kremelj v zadregi, ko beseda nanese na sesutje carske Rusije, a sam je prepričan, da lahko v revoluciji najdemo tudi pozitivno sporočilo: "Samo v retrospektivi gre za tragedijo, za propad Ruskega imperija. A če se poglobimo v dogodke tega leta, vidimo, da so jih ljudje videli kot simbole upanja, novega začetka." Skoraj polovica anketiranih v Nikolaju vidi pozitivno osebnost Da je družba glede odnosa do carske družine razdeljena, kažejo tudi javnomnenjske raziskave – AFP navaja raziskavo neodvisnega inštituta Levada, ki so jo opravili prejšnji mesec in ki je pokazala, da ima slaba polovica Rusov pozitivno mnenje o zadnjem ruskem carju. Sočasno je spletna anketa tabloida Komsomolska Pravda pokazala, da 33 odstotkov tistih, ki so v anketi sodelovali, za dogodke leta 1917 krivi tuje obveščevalne službe, le 15 odstotkov pa ravnanje carja samega. Tanja Kozorog Blatnik Prijavi napako Posmrtnih ostankov ene izmed nadvojvodinj (pozneje se je izkazalo, da Marijinih) dolgo niso našli, zato se je ugibalo, ali je eno izmed deklet preživelo pokol. Ko se je pojavila Anna Anderson, ki je trdila, da je v resnici nadvojvodinja Anastazija, se je znašla v središču evropske in ameriške javnosti. Pozneje so z DNK-analizo dokazali, da Andresonova ni v sorodu s carsko družino. V dneh hudega boja proti tujim sovražnikom, ki se že skoraj tri leta trudijo zasužnjiti našo očetovino, je Gospod Bog nad Rusijo poslal še eno težko preizkušnjo. Notranji ljudski nemiri grozijo s katastrofalniimi posledicami za nadaljnji potek te vztrajne vojne. Usoda Rusije, čast naše junaške vojske, dobrobit ljudi in celotna prihodnost naše ljubljene očetovine zahtevajo, da privedemo vojno do zmagovitega konca ne glede na ceno. Kruti sovražnik vlaga svoje zadnje napore in že se bliža ura, ko ga bo naša veličastna vojska, skupaj z našimi trdnimi zavezniki, zdrobila. V tem trenutku, trenutku, ki je odločilen za obstoj Rusije, Nas Naša vest poziva, da storimo vse za čim tesnejšo zvezo med Našimi podaniki in konsolidacijo vseh narodnih sil, ki bosta omogočili hitro dosego zmage. V soglasju s Carsko Dumo Smo menili, da se je najbolje odpovedati prestolu Ruskega imperija in odstopiti z oblasti. Ker se Mi ne želimo ločiti od našega ljubljenega sina, predajamo prestol Našemu bratu, Velikemu Vojvodi Mihailu Aleksandroviču in mu podeljujemo Naš blagoslov ob prevzemu prestola Ruskega imperija. Našemu bratu naročamo, da vodi državne zadeve v polni in neprekinjeni zvezi s predstavniki ljudi in zakonodajnimi organi, po načelih, ki jih bodo postavili oni in na katerih bo izrekel svojo zaprisego. V imenu Naše ljubljene domovine, naročamo Našim vernim sinom domovine, da izpolnijo svojo sveto dolžnost do domovine, da ubogajo carja v težkih trenutkih državnih preizkušenj in mu pomagajo, da skupaj s predstavniki ljudi vodi Ruski imperij na pota zmage, blaginje in slave. Naj Gospod Bog pomaga Rusiji! Odstopno pismo Nikolaja II 100 let po, je lahko družba razdvojena le zaradi pranja možganov in ne zaradi kakršnihkoli dejstev @vxxx Mogoče ti ni znano, sam komunizem ni nastal v Rusiji, ampak v Angliji Najprej definiraj kaj je sploh komunizem...šele po tem se bova lahko pogovarjala kje je nastal.. Kakorkoli....dejstvo je, da so Lenina iz Švice poslali Nemci, torej ne drži da so ga iz Anglije Angleži, drugo dejstvo pa je, da ne glede na to, kje je komunizem nastal, da sem prepričan, da angleški prestol ni bil del tega gibanja. Nepredstavljivo: Za službo učiteljice nujno članstvo v komunistični partiji 19. 3. 2017, 12:12 178 Te dni smo si lahko v poznih nočnih urah ogledali film, ki prikazuje neizmerno fanatičnost in nepopustljivost terorista, ki mu Zlo zlomi vsa pozitivna čustva, ki mu sem in tja vendar sinejo na plano. Tisti, ki se borijo z Zlim v njem, z največjimi napori zberejo pakete svojega Zla in mu jih zoperstavijo. Vrne se starozavezna grožnja: oko za oko, zob za zob. Množica ljudi umre, mnogi pa ostanejo živi ravno zaradi silne krutosti zasliševalca. Kristus je premagan in Satan slavi. Radovednost, ustvarjalnost, neutrudno delo in znanje omogočajo, da tisto, kar je bilo v preteklosti nepredstavljivo, v sedanjosti postane realnost, dejstvo. Predstavljanje, abstrakcija se rodi pri nekaterih ljudeh prej, pri drugih kasneje, na splošno pa velja, da se povprečno polna sposobnost abstrakcije uveljavi z otrokovim trinajstim letom, nato se razvije do različnih stopenj. Visoka zmožnost abstraktnega mišljenja je lastna običajno izobraženim ljudem. Toda, kako skrivnostno, znanje v kombinaciji z utrjenimi prepričanji in strahom lahko za dolgo časa povzroči, da se ideje potopijo v nepremično temo. Mojca Škrinjar (foto: STA). Tisti, ki so jim zapečatili usta s strahom, ki se je držal še dolgo po “osvoboditvi” leta 1945, so v sebi še trdno nosili spomin na demokracijo. Nato je spomin zbledel s trupli, begunci na poti v Argentino, prazne hiše, ki so ostale za njimi, so naselili s komunistični zombiji. V osemdesetih letih sta srd in pogum narasla ter se razbohotila ob padcu Berlinskega zidu. Niko Grafenauer si tako v 57. številki Nove revije, v članku Oblike slovenskega samomora, privošči kritizirati Franceta Popita, ki je izjavil: “Pedagoški poklici zahtevajo opredeljene ljudi. Kdor ni opredeljen, ne more biti v šoli. Kdor želi biti v šoli, se bo moral pokoriti politiki ZK (op. p.: Zvezie komunistov): To ni kratenje ustavne pravice.” Nepredstavljivo. Danes si nihče v Evropi me more zamisliti, da si je nekoč, pa sploh ne tako dolgo nazaj, nekdo upal tako terorizirati ljudi. Pa vam zagotavljam, da je bilo to še kako resnično. Ko sem mlada učiteljica na začetku osemdesetih iskala službo, mi je ravnateljica z imenom in priimkom v šoli v Ljubljani povedala natanko isto: dober učitelj je komunist. No, pa ne bom učiteljica, adijo, sem ji rekla in odšla. Pred letom dni sem spoznala njenega sina: Nisem mu povedala, kaj je zganjala njegova pokojna mama. Naj počiva v miru, sem si mislila. Mislili smo, da smo svobodni Potem smo leta 1991 mislili, da je res nastopila svoboda, vanjo nas je ponesel srd in pogum, na krilih 57. številke Nove revije. Osamosvojili smo se, dobili demokratično ustavo in mislili, da smo svobodni. Toda prav kmalu smo vsaj nekateri videli, da to ni res. Pod krinko prijaznih demokratov so potihoma prinesli enoumje nazaj. Danes učitelju ni treba biti komunist, svoboden pa ni. Omejujejo ga prepričanja iz okolice, vdor zamaskirane izrojene leve politike pod krinko civilne družbe, ki v šolo vrinja teorijo spola in uvaja namesto moškega in ženskega spola nek medspol. Onečaščajo ga kršitelji ustave, ravnatelji, kot ta, ki te dni vabi na vpis v slovenski vrtec v srbski cirilici. Nepredstavljivo. Kritično in logično razmišljanje je sveta stvar, ki jo morajo učenci, dijaki, študenti in profesorji posvojiti, ji biti brezpogojno zvesti. Kako vendar je mogoče, da so visoko izobraženi ljudje na univerzah podlegali terorizmu komunističnih kadrovskih komisij in dopustili, da so jih moralno politično presojali, kot Niko Grafenauer opisuje stanje na univerzah. In kako je mogoče, da je slovenski narod rodil take zombije, kot je bil France Popit? Preprečimo, da bi v zombije spreminjali mlade Za nazaj ni moč nič popraviti, ne obuditi mrtvih niti spremeniti zombije v ljudi. Zato preprosto zavedni Slovenci nismo dovolj kruti. Lahko pa vsaj preprečimo, da bi v zombije spreminjali mlade. Grafenauer prav v tem članku iz zdaj že daljnega leta 1987 opozarja na nevarnost, da vrhunsko izobraženi odhajajo na tuje, kar pomeni samomor Slovenije. Toda danes ni prav nič drugače. Politične komisije (beri civilna družba) perejo možgane celo najmlajšim, na direktorskih mestih se bohotijo skrajni nesposobneži, Slovenija na dolgi rok umira z odhodom mladih, visoko izobraženih v tujino, Zlo zavzema svoje mesto v družbi, ljudje so bili križani v sodnih procesih, ki so se vlekli dolga leta, simbol slovenske osamosvojitve pa so zaprli, medtem ko je Frau Merkel molčala. V demokratični Evropi. Nepredstavljivo. Trideset let je minilo od tistega lepega dne, ko se mi je med sprehodom skozi staro Ljubljano zazdelo stopiti v knjigarno in prelistati nekaj knjig in revij. Ena se mi je zdela tako zanimiva, da sem jo kupila. Danes kot svetinja krasi moje knjižne police – 57. številka Nove revije. Izzvala je srd in bes vseh izsiljevanih, ustrahovanih, užaljenih in izkoriščanih. Zaradi nje sem svojim učencem pripovedovala o demokraciji, o tem, da nobena stvar ni tako sveta, da ne bi lahko kdaj podvomili vanjo. Da je dvom, preverjanje in razsojanje pot do razsvetljenja, ki ga je treba takrat, ko potemni, ponovno presvetliti z dvomom in si ustvariti nova prepričanja. Da je kritično razmišljanje obleka svobode. Danes ta revija, znanilec demokracije, ne obstaja več. Nepredstavljivo. Zadnjič so se zbrali in proslavili izid 57. številke Nove revije tudi neki ljudje, zaradi katerih smo se tisti, ki smo sledili Novi reviji, počutili res nelagodno in nismo vedeli, ali bodo dali ukaz, da nas bodo dali na zborovanjih za demokracijo samo zapreti ali še kaj hujšega. Nepredstavljivo. Danes ponovno sporočamo vsem lažnivcem, nesposobnežem, kradljivcem in drugim teroristom, ki nas pehate v drugorazrednost: ne bojimo se vas! Čas je, da se spravite v svoje zombijevske vasi, v območje teme in zla. Dosti vas imamo, brez vas nam bo bolje! Mojca Škrinjar Tale vlada bo imela na vesti še propadli arbitražni sporazum, a mi lahko zaupaš zakaj ta vlada??? Jernej Sekolec je izkušen pravnik z doktoratom, pameten, inteligenten. Nobeden me ne more prepričati, da bi se človek s takimi kvalifikacijami pogovarjal po nezaščiteni telefonski liniji in to še kljub zabičanju, da se po telefonu ne govori o teh zadevah. Pogovor je bil NAMEREN! Erjavec in Cerar bi o tem morala vedeti vse. Tudi o svoji krivdi. Očitno je naivnost tvoja "dobra" lastnost. Ta vlada bo naredila vse, da bo čim bolj škodovala slovenskemu narodu in slovenski državi. Neuspešni pri Teranu, bolj uspešni pri Koranu. :) Jansa, se te bomo volili! gazolin # 20.03.2017 ob 19:49 Prijavi neprimerno vsebino KPS oziroma SD raztura in Židan se bo zdaj še bolj potrudil. A to pomeni, da ne bomo izgubili samo Piranskega zaliva ampak tudi Piran? Ta "uspeh" leve vlade je zgolj uvertura, prihaja mnogo večji "uspeh" pri arbitraži. Vedeti moramo, da z prorusko držo v zunanji politiki oz. politiki levice lahko samo zgubljamo. In tako tudi bo v prihodnje. Obrnili smo se na Vzhod in sedaj žanjemo "uspehe". To nas bo še zelo, zelo drago stalo. Pa ja kdo ne misli, da je strateški interes Zahoda stik neke proruske države z odprtim morjem. Da bi lahko potem v osrčju Evrope "gostili" Rusko floto. Če kdo to misli, potem ni zgolj prorusko usmerjen, temveč je proruski idiot. Tako pa dobro obveščen analitik Bojan Požar "Ah, dajte no, mediji. Ko je Juncker sredi LJ poljubljal MiraCerarja in delil diplomatske piškotke, je že vedel, da bo teran - hrvaški. Celoletna proizvodnja terana je vredna 300.000 evrov, kar je drobiž. Pa vendar se celotna slovenska politika in cela javnost histerično odziva. NLB v tem trenutku po svetu prodajajo trije člani SHH, ki od nikogar niso izvoljeni in nit niso Slovenci. Javnost in politika sta pa tiho. In NLB je vredna 4 milijarde evrov. Zdaj pa razumi kdor more... Preberite današnje komentarje "navadnih ljudi" v Glasu Istre na temo "Slovenija razočarana objavom akta o teranu" in se zamislite, ali res želite svoj dopust preživeti pri gostiteljih, ki tako razmišljajo o nas. Jim boste res podarili svoj težko prisluženi denar in se še naprej poniževali? (spodaj zapisani komentarji so dobesedno preneseni iz današnje spletne izdaje časopisa "Glas Istre") [b]Vedran Radnić Slovenci su jadni mali pizdolisci. Smrad Filippo Da Silva I ja sam razocaran kada vidim ljubljanske tablice na autu i u njemu nije slovenka....i moj brat Castor Hrvoje Taraba · Vanuatu Institute of Technology Slovenci su većinom KRPELJI, kivni su na sebe jer ne mogu biti ni austrijanci ni njemci a obogatili se na račun Yuge i blizine te dvije zemlje. Stalno si umišljaju da su vrijedniji od ostatka ex-yu i zajebavaju nas gdje stignu. Naši beskičmenjaci i podrepaši nemaju muda pa da im u 24h objasne gdje su granice u Piranu, Krasu, itd. Njima bi zapravo trebalo nacionalizirati svu imovinu što imaju u HR, narodu tako vratiti dug od Ljubljanske banke a oni neka se uvlače u šupak svim tim EU krkanima i pišu žalbe narednih 200g. Zvonko Vek · OŠ Cirkovce Mora da je grozno: taj sindrom . Teo Burić · Scientist u Federal Space Agency of the Russian Federation Hrvatska Istra! Filippo Da Silva Od stoljeca sedmog :-) Robert Budišin Napokon nek se zna - Hrvatska Istra. Ostalo je obmana. Filippo Da Silva Ids-Ovce na apartima ;-) Marcus Power · Lieutenant (navy) u U.S. Navy Nabit im poreze za vikendice i kuce koje imaju po istri pa da vidis kako ce opet dolazit mater im jebem svrbski aplinisti. https://www.youtube.com/wat... Tega je Šnicl Domicl kr dobr prevedu in smo pel Oj tiček moj s teboj se igral bom še nocoj... Črno na belem: Tako so komunistični poveljniki partizanskih tolp sodelovali z nacističnim okupatorjem (I. del) 21. 3. 2017, 5:00 248 Sodelovanje med komunisti in nacisti je bilo v času komunistične Jugoslavije vroča in nevarna tema. Uradno zgodovinopisje je jasno opredelilo vloge: kdo je okupator, kdo je osvoboditelj, kdo narodni izdajalec. Podvomiti v to razdelitev je pomenilo podvomiti v upravičenost same komunistične oblasti. Ta shema je komunistom omogočala, da zločina niso prikazali kot zločin, ampak kot zaslužno narodno dejanje. Iz strahu za svojo legitimnost je komunistična oblast že samo posest knjig, izdanih v emigraciji, razglasila za zločin. Objavljamo prvi del zapisov o sodelovanju partizanov z nacisti. Knjiga Sodelovanje partizanov z okupatorjem je eden prvih poskusov celovitega zaobjema pojava vojaškega, političnega in gospodarskega sodelovanja med Titovimi partizani in naci-fašističnim okupatorjem v času druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Avtor Miloslav Samardžić tako prikaže sodelovanje titoistov s silami osi prav do konca vojne, tudi tako šokantne epizode, kot je sodelovanje med partizani in ustaši v genocidu nad srbskim narodom. Priznanja vidnih funkcionarjev partizanskih organizacij Avtor analizira stike in sodelovanje med okupatorji in komunisti od leta 1941 do konca vojne, dogovore o nenapadanju, izdajanje nasprotnikov komunizma v smrt ali taborišča, okupatorsko oskrbo partizanskih enot, skupne okupatorsko-partizanske nastope zoper nasprotnike komunistične revolucije in predvsem zoper enote jugoslovanske vojske v domovini in še veliko drugega. Delo v veliki meri sloni na do zdaj neuporabljenem (ali le redko uporabljenem) arhivskem gradivu in vsebuje tudi priznanja vidnih funkcionarjev partizanskih organizacij. Novljan priznal, kako je izpustil 4000 pripadnikov fašistične vojske V knjigi Sodelovanje partizanov z okupatorjem tako avtor razkriva, kako mu je sam general Lado Ambrožič Novljan osebno v svojem vikendu na Igu povedal, kako je leta 1943 izpustil domov štiri tisoč pripadnikov fašistične vojske, od katerih nobenemu niso sodili: to je bilo Italijanom omogočeno v zameno za težko orožje in logistično oficirsko pomoč. Veliko se jih je tudi pridružilo partizanom. Predstavitev knjige Lada Ambrožiča ml. Novljanovo stoletje. Na sliki predsednik odbora IX. korpusa Franc Črnugelj in predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije Janez Stanovnik. (Foto: STA) Kolaboracija med komunističnimi partizani in okupatorjem ter njen sistematičen prikaz Uroš Šušterič je kolaboracijo med partizani in okupatorjem umestil v širši kontekst revolucionarnega komunističnega delovanja in kolaboracije med nacisti in boljševiki, ki sega že v leta takoj po komunistični revoluciji v Rusiji. Sistematičen prerez kolaboracije med okupatorjem in partizani podaja dr. Peter Urbanc v svoji študiji: le-to štejemo za doslej najcelovitejši sistematičen prikaz kolaboracije med komunističnimi partizani in okupatorjem na Slovenskem, razkriva omenjena knjiga. Udeleženci (ali vsaj organizatorji) NOB so že po definiciji veleizdajalci svojega naroda in svoje države. Oni se ne bojujejo za narod in domovino, oni se gredo lokalni del svetovne komunistične revolucije. Ožigosani za izdajalce, ker se je kakšnemu lokalnemu poveljniku partizanskih tolp zahotelo ropanja … Mnogi nič krivi in nič dolžni ljudje, ki so bili ob nepravem času na nepravem kraju, so bili pozneje ožigosani za izdajalce samo zato, ker se je kakšnemu lokalnemu poveljniku partizanskih tolp hotelo ropanja, krvi in revolucije (takšne prigode so pozneje v partijskem zgodovinopisju označevali kot partizanske akcije in boj zoper okupatorja in domače izdajalce). Člani vaških straž so bili zaradi svoje edino možne zaščite golih življenj primorani kolaborirati z Italijani. Partizani pa so si pod vodstvom partije privoščili prostovoljno kolaboracijo z Italijani in Nemci, kar je bistvena razlika, saj prisiljenost in prostovoljnost ne pomenita eno in isto. Titova delegacija na tajnih pogovorih z Nemci Najprej je slovenska partija simpatizirala in sodelovala z Nemci od 6. aprila 1941 do 22. junija 1941. Komunisti so nosili in izobešali nemške zastave ter zahtevali priključitev k Nemčiji v Semiču, Trbovljah, Novem mestu in Beli krajini. Ohranjeni so tudi nemški dokumenti, iz katerih je razvidno, da se je Titova delegacija 11. marca 1943 v Gornjem Vakufu in 17. marca 1943 v Zagrebu sestala na tajnih pogovorih z Nemci, kjer so jim prvi predlagali, da bi se skupaj z Nemci uprli Angležem in jih pri izkrcanju na Jadranski obali odvrnili in potisnili v morje. Foto: STA Po kapitulaciji Italije je slovenska partija dobesedno častila Italijane, jim s prevozi pomagala domov v Italijo, nekatere pa celo vabila v svoje vrste. Italijani so se jim takoj oddolžili in jim izročili svoje orožje. Morija kočevskega procesa Če so partizani pod vodstvom partije na kočevskem procesu zaradi očitane taktične (mednarodno dovoljene) kolaboracije obsodili in umorili na stotine mladih slovenskih ljudi, kolikšna je potem krivda partizanov, ki so ves čas vojne neprestano skrbeli za stike z okupatorji? S tem so izvajali aktivno in prostovoljno kolaboracijo, ki je bila v svetu opredeljena kot nedovoljena kolaboracija z okupatorji. Domobranstvo se je razvilo iz vaških straž, šlo je za izsiljeno obrambo pred revolucionarnim komunističnim nasiljem, ki so jo bili okupatorji po mednarodnem pravu dolžni omogočiti. Specializirani za ponarejanje Miloslav Samardžić pa se je v svoji monografiji Falsifikati komunističke istorije po uvodnem prikazu metod, ki so jih v komunistični Jugoslaviji uporabljali za ponarejanje zgodovine – v šolskem sistemu, vključno z univerzo, osredotočil na tri velike sklope: ponarejanje fotografij, ponarejanje zgodovinske naracije za široke množice s pomočjo filma in predvsem ponarejanje arhivskih gradiv ter dokumentov. Spomnimo samo, da je v času informbiroja Stalin označil Tita za “gestapovskega agenta”. Dobro načrtovana farsa “sestopa z oblasti” Avtor verjame, da se s to knjigo tudi na Slovenskem končuje neko obdobje; od danes naprej besede kolaboracija ni več mogoče izreči, ne da bi pomislili na komuniste in komunistične partizane kot prve okupatorjeve sodelavce v okupirani Jugoslaviji, in opozarja, da je Komunistična partija s svojimi partizanskimi enotami tudi v Sloveniji tako kot povsod drugod v Jugoslaviji od samega začetka zavzeto sodelovala z okupatorjem. Komunistična partija je med osamosvajanjem Slovenije in tudi še v novi državi z dobro načrtovano farso “sestopa z oblasti” poskrbela za kontinuieto v upravljanju s politično in gospodarsko močjo, v kadrovanju in razdeljevanju proračunskega denarja – za obrambo “tekovin revolucije”. Bistvo njene logike povzema stavek, ki ga je izrekel Kučan: “Politika, ki ne bo upoštevala osvobodilnega boja kot temelja naše državnosti ali bi na njegovo mesto celo vsiljevala druge vrednote, nikoli ne bo ne slovenska in ne evropska.” Milan Kučan in Ciril Zlobec. Foto: STA Komunistični plakati s kljukastim križem in rdečo zvezdo potrjevali sodelovanje Celo glasilo nemške komunistične stranke Die Rote Fahne je ponudilo svoje strani nacionalsocialistom, s katerimi so komunisti v prvem obdobju prirejali tudi skupna zborovanja. Včasih so komunistični plakati nosili celo oba grba: kljukasti križ kot simbol nacizma in rdečo zvezdo. To sodelovanje samo po sebi ni bilo nič nenavadnega, saj so prav Marxovi spisi predstavljali temelj tako eni kot tudi drugi ideologiji. Marx in Engels sta bila predhodnika modernega političnega genocida. “Lenin največji človek – takoj za Hitlerjem” Še Goebbels je trdil, da “je bil Lenin največji človek, takoj za Hitlerjem, in da je razlika med komunizmom in tem, kar verjame Hitler, zelo majhna”. Sodelovanje med nacisti in komunisti je zajemalo številna do takrat nepredstavljiva področja. Gestapo se je šolal pri NKVD, delegacije nemškega Gestapa in SS so se v Rusijo prihajale učit, kako postaviti koncentracijsko taborišče. V času, ko so Sovjeti oskrbovali s hrano nemške naciste, so v ZSSR prebivalci množično umirali zaradi lakote. To je bila za Evropo čista ekonomska kolaboracija nacističnega in komunističnega ekonomskega sistema. Čista vojaška kolaboracija komunizma z nacizmom je bila skupna in usklajena vojaška akcija proti Poljski v septembru 1939. Komunisti so jo izdali Nemcem Znan je primer Angele Vode, predvojne komunistke, ki je javno grajala pakt Ribentropp-Molotov in bila zato leta 1939 izključena iz KP Slovenije. Komunisti so jo izdali Nemcem, ki so jo potem poslali v koncentracijsko taborišče v Ravensbruck. Marjanca Scheicher Sodišče prvič odločilo: Uboj begunca, ki je bežal pred komunističnim režimom, je kriminalno dejanje 14. 3. 2017, 16:43 107 V Bratislavi je sodišče naredilo preboj v sodnih odločitvah: razsodilo je namreč, da je bila smrt begunca, ki je bežal pred komunizmom, kriminalno dejanje, njegova družina pa ima pravico do nadomestila. Osemnajstletnega begunca Hartmuta Tautza so do smrti pogrizli psi obmejne straže na meji med Češkoslovaško in Avstrijo leta 1986. Sodišče v Bratislavi pa je odločilo, da je Hartmutova družina upravičena do odškodnine, ki jim jo mora izplačati Slovaška republika. To odločitev pozdravlja tudi Platforma evropskega spomina in vesti, ki je v svojem sporočilu zapisala, da je odločitev sodišča prva tovrstna, ki priznava kaznivo dejanje v primeru uboja begunca. Dodajajo še, da mora slediti kazenski pregon storilcev. Skulptura predstavlja kruto smrt mladega Tauzta, ki je želel zgolj svobodo. Pobijanje civilistov, ki so bežali pred komunizmom, je zločin proti človeštvu V sporočilu za javnost je Platforma evropskega spomina in vesti še zapisala, da 28 let od padca komunizma ni bilo praktično nobene pravice, ki bi bila dosežena v pobojih beguncev, ki so želeli pobegniti čez Železno zaveso v nekdanji Češkoslovaški. V svojem projektu Pravosodje 2.0 je Platforma zapisala, da je bilo ubijanje civilistov, ki so želeli pred komunizmom pobegniti na Zahod, zločin proti človeštvu. Platforma je zato vložila kazenske ovadbe v Nemčiji in na Poljskem v primerih umorov nemških in poljskih državljanov na meji z nekdanjo Češkoslovaško. M. S. Aleš Primc ima svojo stranko! 25. 3. 2017, 14:10 605 Aleš Primc je prvi predsednik nove stranke Glas za otroke in družine, ki se bo zavzemala za najbolj ranljive predstavnike slovenske družbe. Gre za stranko, ki Sloveniji prinaša nov zagon in optimizem oz. kot pravi njen predsednik: “Štirikrat več za Slovenijo – več spoštovanja mam in očetov, več otrok, višje plače in višje pokojnine. Naša stranka je daleč najbolj usmerjena v prihodnost, ker je za otroke. Pripravljamo se na zmago. Naša zmaga na volitvah bo zmaga za Slovenijo po volitvah.” Na najlepši dan vseh staršev, materinski in očetovski dan, se je rodila nova stranka – Glas za otroke in družine. “Vsi upamo, da je stranka, ki jo bomo danes ustanovili, priložnost za boljšo in lepšo prihodnost,” je v uvodnih besedah povedala Majda Ganzitti. Uvodna slovesnost se je začela z molitvijo za naše družine in voditelje ter podelitvijo bele vrtnice, najvišjega priznanja za prizadevanje za človekove pravice v Sloveniji. Belo vrtnico je dobila Angelca Likovič, ker se je javno zavzela za vse nerojene otroke in pomoč vsem nosečnicam ter dostojanstveno prenesla vse krivice in nasprotovanja, ki ga je bila deležna s strani srditih levičarjev in LGBT-lobijev. “Vedela sem, da imam podpornike, ampak da jih imam toliko, si pa nisem mislila. Hvala vam,” je Likovičeva povedala s solzami sreče in poguma v očeh. “Biti danes v tej zatohli Sloveniji kristjan ni lahko, ampak biti kristjan je pa velik dar in veselje in ob tem nas vedno spremljajo besede Jezusa, ki je dejal: ‘Blagor vam, ki vas bodo zaradi mene zasmehovali, kajti plačilo je v nebesih’, in to nas vodi pokončno naprej.” (Foto: Twitter/@GlasZaOtroke) Okrepitev je bila nujna Spregovoril je tudi predsednik Družinske pobude Tomaž Merše, ki je opomnil, da mineva 20 let od prve akcije ljudi, ki so ustanovili Družinsko pobudo. “Saj že imamo stranke, ki podpirajo družine, zagovarjajo očete in matere. Ja, imamo jih. Iz različnih razlogov pa vidimo, da je zaupanje volivcev upadlo, da ne nagovarjajo dovolj ljudi v Sloveniji, zato je postalo nujno, da dobimo na tej strani okrepitev. Pogum za to zahtevno nalogo je zbrala ekipa, ki se je kalila in izkazala z neskončno urami prostovoljnega dela za pravice otrok, mater in očetov. To je dokaz, da jim lahko zaupamo, saj so nesebično delali že do sedaj.” Zgodba stranke Glas za otroke in družine se je namreč začela že leta 2009. (Foto: Twitter/@GlasZaOtroke) V delovnem predsedstvu Zevnikova, Likovičeva in Donko Temelj prizadevanj stranke Glas za otroke in družine je sveta družina in prizadevanje za življenje. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni predsednica Metka Zevnik, člana pa Angelca Likovič in Franci Donko, ki so takoj po izvolitvi prevzeli vodenje kongresa. Stranka je sicer začela odlično in zelo ubrano, saj so vse, o čemerkoli so glasovali, sprejeli soglasno, točno opoldne pa je bilo sprejeto: “Ustanovi se stranka Glas za otroke in družine.” Čeprav je bilo sprva mišljeno, da bo skrajšano Glas, so dokončno sprejeli, da bo Glas za otroke in družine, za katere se že od začetka borijo. “Statut ima strukturo, kot je značilna za vse velike stranke, z miselnostjo, da gremo v zmago s to stranko, zato smo jo zasnovali kot močno razvejano strukturo, da bo deležna podpore v celi Sloveniji, kjer čutijo za mame, očete in predvsem otroke.” S 100-odstotno podporo je bil za prvega predsednika stranke Glas za otroke in družine izvoljen Aleš Primc, kar je polna dvorana prisotnih članov pospremila z bučnim aplavzom. Primc je pač brez konkurence, vsaj ko je govora o novoustanovljeni politični stranki. Predsednik volilne komisije Andrej Likovič je namreč razglasil, da je za podpredsednico glasovalo 121 ljudi, predsednik stranke Aleš Primc pa je dobil vse glasove prisotnih članov. “Mi si upamo biti pogumni za vnuke, družine, za svobodo, vero in ljubezen. Glas za otroke daje krila in formulo za uspeh, in to je najboljša investicija za prihodnost. Moj glas bo še posebej glasen. Smo most med preteklostjo in prihodnostjo, smo spomin in korenine naroda. Prihaja naš čas. V brezsrčne predpise bomo vnesli ljubezen do otrok, osiroteli vnuki bodo lahko spet pri svojih dedkih in babicah, in njihova življenja ne bodo več dnevi strtih src. Prišel je čas, da rečemo na glas ne protidružinski politiki tistih, ki zase pravijo, da so socialni,” je bila glasna Metka Zevnik. Aleš Primc je postal predsednik stranke Glas za otroke in družine, podpredsednica Metka Zevnik, za predsednika sveta pa so izvolili Janeza Cerkovnika. (Foto: Robert Fojkar Komac) Aleš Primc je ob izvolitvi povedal: “Ponosni smo, da smo ulica, mi izhajamo iz ljudi. Ko smo se 7 let trudili prepričati oblast, da jo sreča zdrava pamet, žal nismo bili uspešni kljub trem referendumskim zmagam. Odločili smo se, da bo šla ulica do parlamenta. Trdno upam, da bomo imeli odločilno besedo pri tem, kako bomo v Sloveniji v naslednjih letih živeli. Naš program za volitve bo zelo kratek – štirikrat več. Več spoštovanja do mam in očetov, več otrok, višje plače in višje pokojnine.” In bil jasen: “Rešitev je samo ena: več otrok!” Besedi mama in oče bodo vrnili v uradne dokumente Prvi predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc se je podpisal pod program stranke, v katerem poudarjajo, da je treba v Slovenijo vrniti spoštovanje življenja, materinstva in očetovstva, slovenske kulture, dela, nedeljskega počitka in krščanstva. Ključne točke programa stranke so, da obstajata ženski in moški spol, mama in oče sta naravni prostor rojstva otroka. Poseganje po življenju nerojenih otrok, bolnih in ostarelih je nesprejemljivo, slovenski zdravstveni in pokojninski sistem ter slovenska kultura pa lahko preživijo samo ob bistveno večji rodnosti, kot jo imamo danes. Obljubljajo, da bodo besedi mama in oče ponovno uvedli v upravne, zdravstvene, šolske in druge obrazce ter dokumentacijo ter prekinili “tradicijo” izrojene levice, ki besedi mama in oče izrinja iz uradnega poslovalnega jezika. “Zagotoviti je potrebno spoštovanje enakopravnosti, vendar hkrati tudi različnosti in spoštovanja moškega in ženskega spola na vseh ravneh: s spodbujanjem spoštovanja (gentelmenstva) do žensk med fanti od vrtca naprej, s spodbujanjem spoštovanja deklet do fantov od vrtca naprej, z ohranitvijo moških in ženskih stranišč v javnih objektih ter ločenim nastopanjem moških in žensk v športnih disciplinah,” so prepričani. “Varnost je pomembna in ni samoumevna, zato predlagamo ponovno uvedbo obveznega samoobrambnega usposabljanja za fante.” Mislili tudi na (oguljufane) delavce V stranki Glas za otroke in družine se zavzemajo tudi za to, da morajo delavci za svoje delo dobiti pošteno plačilo (vključno s plačanimi prispevki), ki zadostuje najmanj za dostojno življenje. Nujno pa je, da se v gospodarstvu, poklicnem in visokem šolstvu zagotovijo razmere, da se bodo mladi lahko zaposlili v Sloveniji in jim ne bo treba s trebuhom za kruhom. Ustvariti je potrebno pogoje za uspešno gospodarstvo, saj je to najboljša sociala. Seveda pa se zavedajo, da nam nič ne pomaga, če smo pridni, delavni in ustvarjalni, če nam eni lahko neovirano kradejo. “Zato potrebujemo pravično pravosodje,” so zapisali v program. Predvsem pa “prenehajmo z negativizmom ter iščimo dobro in lepo v nas in okoli nas”. V stranki Glas za otroke in družine se zavzemajo tudi za kmete, saj so prepričani, da morata kmetijstvo in podeželje “postati bistveni sestavni del državne pozornosti, ne pa odmaknjena na obrobje”. Starim staršem mora družba priznati izjemen pomen Seveda pa se v programu, ki ga je predstavil dr. Janez Cerkovnik, dotikajo tudi starih staršev, za kar so se močno aktivirali že v času, ko so bili Gibanje za otroke in družine. “Starim staršem in upokojencem mora družba priznati njihov izjemen pomen ter jim omogočiti ustvarjalno življenje in varno starost.” (Foto: Robert Fojkar Komac) Preverite, kaj želijo vpisati v Ustavo Zakonska zveza je izključno skupnost enega moža in ene žene, zato se v stranki zavzemajo, da je treba to dejstvo vpisati v slovensko ustavo, enako kot prepoved trgovine z materinstvom. “Zvestoba v odnosih naj bo spoštovana vrednota v družini in na vseh ravneh družbenega življenja,” pravijo ter dodajajo, da sta mama in oče najbolj odgovorna za svoje otroke, “zato morajo imeti pravico, da otroke vzgajajo v skladu z lastno vestjo in verskim prepričanjem, ne da bi bili zaradi tega diskriminirani v šolskih, zdravstvenih in drugih ustanovah. Ta pravica mora biti dejansko uresničena in ne tako kot doslej zgolj zapisana črka v ustavi oz. v mednarodnih deklaracijah o otrokovih pravicah. Slovenci lahko zagotovimo socialno državo, vzdržnost pokojninskega sistema in narodno preživetje samo, če bomo dovolj odprti za rojstvo svojih otrok. Zato vabimo k odprtosti za rojstvo tretjega in nadaljnjih otrok v družini. Kot družba in država moramo tem družinam zagotoviti, da bodo deležne ustreznih materialnih pogojev. Če se v slovenskih družinah v naslednjih dvajsetih letih ne bo letno rodilo vsaj 27.000 otrok in bistveno dvignilo povprečje otrok na družino s sedanjega povprečja 1,5 na vsaj 3 otroke, slovenski jezik, narod in kultura nimajo možnosti preživetja. Zato naj se spremeni tudi odnos države do družin.” “Zakonskim parom, ki ne morejo imeti otrok, je treba poleg starih staršev za njihove vnuke zagotoviti prednostno pravico pri posvojitvah otrok. Podpiramo naravne vezi v razširjeni družini, še posebej starih staršev v primerih, ko vnuki izgubijo starše, v obliki posvojitev ali skrbništva.” (Foto: Robert Fojkar Komac) Slovenijo in Slovence postavljajo na prvo mesto V stranki Glas za otroke in družine se zavedajo, da ljudje izhajamo iz družine, da so otroci, mame in očetje ter stari starši temelj naroda in države, da smo iz spoštovanja do naših prednikov dolžni negovati in ohranjati zvestobo jeziku, veri in kulturi, da so temelji sožitja med ljudmi “deset Božjih zapovedi”, medsebojno spoštovanje, odpuščanje, sočutje in usmiljenje ter da so veselje, optimizem in dobra volja naš najboljši odnos do življenja in sveta. Zato je osnovno poslanstvo stranke Glas odgovornost za naše otroke, mlade, družine, ostarele, narod, kulturo in državo Slovenijo. “Mladi so naša prihodnost, zato naj ima vsaka državljanka in državljan svoj volilni glas. Starši otroka oz. mladostnika do 14. leta starosti naj v njegovem imenu oddajo volilni glas. Od dopolnjenega 14. leta do pridobitve volilne pravice pa naj volilni glas oddajo starši mladostnika ob njegovi prisotnosti.” (Foto: Robert Fojkar Komac) Krščanske vrednote so prava pot “Največja nevarnost družbene in politične moči ter oblasti je, da ljudje, ki opravljajo funkcije, mislijo, da so bogovi in lahko delajo, kar hočejo. Bog je en sam,” so jasni ter dodajajo, da ima krščanstvo izjemen pomen za slovenski narod in kulturo. “Krščanske vrednote – ljubezen, spoštovanje in dostojanstvo vsakega človeka ter iz tega izhajajoče človekove pravice so prava pot za dosego mirnega družbenega sožitja v Sloveniji in v Evropi.” Proti splavu, evtanaziji in samomoru s pomočjo V stranki Glas za otroke in družine se zavzemajo tudi za nerojene otroke, zato si želijo, da bi bila Slovenija “država veselja do življenja, v kateri bo uveljavljena pravica do življenja vsakega nerojenega otroka. Splav povzroča žrtve. Postopek splava vedno odvzame življenje nerojenim otrokom ter hudo rani in prizadene njihove mame in očete, brate in sestre, stare mame in stare očete, zdravstvene delavce. Zavzemamo se, da se sporen izraz ‘zarodek’ oz. ‘plod’ nadomesti z besedo: ‘nerojeni otrok’. Zavračamo ambulantni ‘abortivni mobing’ nad nosečnicami. Uvede naj se svetovanje materam o različnih vrstah pomoči države ob rojstvu otroka.” Prav tako zavračajo evtanazijo in samomor s pomočjo. Zasedanje ustanovnega kongresa se je začelo s podelitvijo nagrade bela vrtnica Angelci Likovič. V obrazložitvi je bilo izpostavljeno nagrajenkino prizadevanje za otroke in družine. “V novo stranko so vstopili tisti, ki si želijo lepši jutri za naše otroke in naše družine,” je dejala Angelca Likovič (foto: Robert Fojkar Komac). Za obsodbo vseh zločincev in prepoved totalitarnih simbolov Prepričani so tudi, da pogreb in umor nista politična, temveč civilizacijska tema, zato se zavzemajo, da je treba v Sloveniji “dostojno pokopati vse mrtve in obsoditi vse zločince, ne glede na čas zločina. V Sloveniji se moramo vsi zavedati, da se noben zločin, tudi zločini iz politično-ideološke zaslepljenosti ali po politično-ideoloških ukazih, ne izplača in nikoli ne zastara. To je treba narediti zaradi naše prihodnosti in da se državljanska vojna v Sloveniji ne bi nikdar več ponovila. Zavzemamo se za uresničenje ustavne odločbe, ki prepoveduje poveličevanje totalitarnih simbolov (poimenovanje krajev, ulic, spomenikov, šol itd.). Kristjanom in drugim verujočim državljanom se mora država opravičiti za vse medvojno in povojno nasilje, poniževanje, trpljenje in diskriminacijo v šolah in delovnih mestih ter na drugih področjih družbenega življenja.” “Vdor arabizacije in šeriatizacije v Slovenijo in Evropo pomeni kulturno, civilizacijsko in varnostno grožnjo. Dolžni smo zavarovati civilizacijski položaj žensk in otrok v Evropi ter zagotoviti njihovo varnost.” Vladi rdeč karton Franci Donko pa je opomnil, da si politika, ki jo trenutno vodi vlada, zasluži rdeč karton. “Ta rdeč karton je hkrati zelen karton za našo stranko, za spoštovanje očetov, mater, otrok in družin.” Marjanca Scheicher Bil je »najreakcijonarnejši tip« 19. 3. 2017 | Ivo Žajdela | Naš pogovor Starološki župnik dr. Janez Veider (žrtev povojnega komunizma) je bil velik poznavalec umetnosti ANA FLORJANČIČ (1944, Vipava) je upokojena višja knjižničarka. Vse življenje se posveča knjigam. Že 42 let živi v župniji Stara Loka. Ureja in izposoja knjige v Starološki župnijski knjižnici in z možem Alojzom sodeluje pri raziskovanju zgodovine župnije Stara Loka. Foto: Tatjana Splichal Dr. Janeza Veiderja, duhovnika in umetnostnega zgodovinarja, pred drugo svetovno vojno kaplana, po njej pa župnega upravitelja v Stari Loki, so leta 1949 aretirali in po obsodbi zaprli za šest let. Komunisti so ga obtožili, da je bil sovražnik ljudske oblasti, da je širil neresnične vesti o NOB, protikomunističnem delovanju, da je bil povezan z inozemskimi agenti in podobno. Označili so ga za »najreakcionarnejšega tipa«. Zaplenili so mu vso osebno lastnino, knjižnico in umetnostno zbirko. Zaprt je bil šest let, nikoli ga niso rehabilitirali. Proces je bil seveda izrazito političen, ker je bil povojni režim ostro nastrojen proti Cerkvi in duhovnikom. Na nedavnem posvetu v Škofji Loki ste predstavili povojno preganjanje starološkega župnika dr. Janeza Veiderja. O njem ste že večkrat pisali? Dr. Janez Veider je bil doma v Mengšu. Že mlad je želel postati duhovnik, kar se je zgodilo leta 1922. Prva kaplanska služba ga je vodila na Vrhniko, nato v Škofjo Loko, leta 1930 v Kočevske Poljane, leta 1931 ga je pripeljala v Staro Loko. Tu je bil izjemno aktiven pri delu z mladimi, zbiral jih je v Marijini družbi, pisal in režiral igre. Vključil se je v prizadevanja za ustanovitev Muzejskega društva in muzeja v Škofji Loki, bil je tudi eden od ustanovnih članov. Sodeloval je pri odkrivanju in restavriranju fresk v Crngrobu. Leta 1936 je bil prestavljen v Št. Vid pri Lukovici, kjer je bil do začetka druge svetovne vojne, sledilo je pregnanstvo na Hrvaško. Leta 1941 se je vrnil v Ljubljano k uršulinkam za spirituala, začel študirati umetnostno zgodovino, leta 1945 diplomiral, naslednje leto doktoriral s študijo o stari ljubljanski stolnici. Po smrti dr. Viktorja Steske je prevzel predavanja o umetnosti na umetnostnem seminarju Teološke fakultete. Leta 1949 so ga zaprli za šest let. Leta 1955 je dobil mesto župnega upravitelja v Stari Loki, tu ostal do leta 1963, bil prestavljen zaradi demence in posledic zapora v vas Peče pri Vačah, leto kasneje je umrl v ljubljanski bolnišnici. V Stari Loki je bil dalj časa duhovnik. Kakšno delo je pustil za seboj? Za umetnost se je navduševal že kot srednješolec. Med služenjem vojaščine med prvo svetovno vojno si je natančno beležil opazovanja cerkvenih stavb in notranje opreme. Posebno ga je navduševala cerkvena umetnost. Med kaplanovanjem v Škofji Loki (1927–1929) je že odkrival srednjeveške freske na podružnicah (Jamnik, Bodovlje, sv. Filip in Jakob v Hribih). V obdobju od leta 1931 do 1936 je v Crngrobu odkrival in restavriral freske z dr. Steletom in M. Sternenom. Plod tega dela je tiskan Vodič po Crngrobu iz leta 1936. Tedaj je nastala tudi znamenita umetnostna topografija starološke dekanije (med drugo svetovno vojno so Nemci rokopis uničili). Veliko časa je posvečal mladini, jo zbiral v Marijini družbi, vodil na izlete. Za prosvetno društvo in Marijino družbo je pisal igre (Umorjeni škof, Crngrobski razbojniki, Ugrabljeni Ladislav starološki) in jih tudi režiral. V obdobju od leta 1955 do 1963 je kot župni upravitelj popravljal podružnice, namestil v glavni oltar kip sv. Jurija iz stare cerkve, slikarja Sternena je nagovoril, da je za glavni oltar naslikal sv. Jurija (to je tudi njegovo zadnje veliko delo). Leta 1962 je dal prestaviti stare nagrobnike iz prejšnje cerkve v notranje kapele sedanje cerkve in jih tako rešil pred propadanjem. Veider je bil tudi dober umetnostni zgodovinar. Že zgodaj je zbiral umetnostne predmete in knjige. Pred aretacijo je imel poleg Stegenškove in Steskove tretjo največjo umetnostnozgodovinsko knjižnico na Slovenskem in zbirko umetnin (ohranjena je bogata zbirka nabožnih podobic in grafična zbirka starih slikarskih mojstrov). Knjižnico in zbirko umetnin (med njimi so bila dela I. Groharja, M. Sternena, L. Layerja itd.) so ob njegovi aretaciji po vojni zaplenili, knjižnica ni zabeležena med zaplenjenimi knjižnicami v FZC (NUK), niti nismo mogli zaslediti seznama zaplenjenih umetnin. Zato oboje ostaja odprto za nadaljnje raziskovanje. V stroki je bil cenjen kot dober strokovnjak in poznavalec umetnosti, v javnem življenju in v sodobni stroki pa se ga še komaj kdo spominja. Lani smo ga uspeli skromno predstaviti na simpoziju Izidor Cankar, Vojeslav Mole, France Stele, ob 130. obletnici rojstva treh umetnostnih zgodovinarjev (21.–22. april 2016) na oddelku za umetnostno zgodovino FF Univerze v Ljubljani. Duhovniki na Gorenjskem so bili že med vojno izpostavljeni nasilju nemškega okupatorja. V 20. stoletju je slovenski narod prestal toliko gorja in nasilja kot še nikoli prej v zgodovini, posebno v času med prvo in drugo svetovno vojno, še posebej po njej. Na bojiščih, v taboriščih, v ujetništvu, zlasti pa v povojnih pobojih je izgubilo življenje tisoče in tisoče mladih, žena in mož, zlasti mladih fantov, med njimi veliko duhovnikov, bogoslovcev in redovnikov. Duhovnike in ostale veri posvečene osebe so preganjali vsi trije totalitarni sistemi: nacionalsocialistični, fašistični in komunistični. Nemški načrt je bil uničiti slovenski živelj, zato so narod skušali »obglaviti«; izseljevali in pobijali so slovenske duhovnike, izobražence, učitelje, skratka intelektualce, saj so ti podpirali narodno zavest, učili slovenski jezik, širili kulturo. Še huje je bilo potem po vojni, po t. i. osvoboditvi. Komunizem je Cerkev preganjal, ker je dopuščala človeku svobodo vesti, hkrati pa je močno poudarjala narodno pripadnost. V knjigi Palme mučeništva (Celje, 1994, str. 445) je naveden podatek o 237 smrtnih žrtvah nasilja med slovenskimi duhovniki, bogoslovci, redovniki in sestrami v obdobju od leta 1940 do 1962. Posebej je duhovnike preganjala nova komunistična oblast po končani drugi svetovni vojni. Cerkev je postala notranji sovražnik št. 1. Po vojni je v tujino zbežalo 275 duhovnikov in redovnikov (185 iz ljubljanske škofije). Že maja leta 1945 so zaprli 50 duhovnikov, do konca tega leta je bilo zaprtih najmanj 95 svetnih in redovnih duhovnikov in 68 bogoslovcev (Tamara Griesser - Pečar, Cerkev na zatožni klopi, Ljubljana, 2005, str. 87–94). V obdobju 1945–1961 je bilo na sodišču obsojenih 429 duhovnikov (Griesser - Pečar, str. 103), od teh so bili štirje ubiti. Pri obsodbah so bili navedeni različni krivdni razlogi, in sicer v duhu tedanjega časa in razmer po vojni: izdajalstvo, lažna propaganda, pomoč skrivačem, podpiranje BG (»belih«, vaških stražarjev, domobrancev), ovadbe okupatorjem, podpora ubežnikom, pošiljanje poročil v inozemstvo, pozivanje k uporu proti ljudski oblast, rušenje obstoječe državne ureditve. Med Veiderjevo zapuščino ste našli tudi kopijo sodbe povojnega komunističnega sodišča proti Veiderju. Česa so ga »obtoževali«? Leta 2001 sem v Stari Loki med Veiderjevo pisno zapuščino našla kopijo sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. K 263 / 49–6, z dne 30. septembra 1949. S tem dokumentom je sodišče župnika Veiderja obsodilo na šest let odvzema prostosti s prisilnim delom, mu za dve leti odvzelo državljanske pravice in zaplenilo premoženje. Sodba je navajala naslednje krivdne razloge za zapor: širil naj bi propagando o nasilni zrušitvi obstoječe družbene ureditve v FLRJ, napovedoval naj bi propad tedanje oblasti, napovedoval okupacijo zahodnih sil in odcepitev Slovenije od FLRJ, sramotil komunistično zastavo, se povezoval z ilegalnimi osebami iz inozemstva in od tam prejemal ilegalno pošto. Komunistično sodišče ga je obsodilo na drakonsko »kazen«. Obsodili so ga na šest let strogega zapora in izgubo državljanskih pravic za dve leti. Kazen je začel prestajati 17. junija 1949. Kot olajševalno okoliščino je sodišče upoštevalo njegovo neoporečnost in delno priznanje, oteževalno pa, da je izobraženec in bi zato moral zgledno vplivati na okolico. Obrazložitev sodbe kaže, da je imelo sodišče precejšnje težave z utemeljitvijo. Izjave prič niso bile obremenilne. Ena od prič naj bi takrat, ko je bil Veider v Št. Vidu pri Lukovici, imela enajst let. Nikoli ni bila ugotovljena identiteta »ilegalnega obiskovalca«, predvidoma provokatorja, ki je dr. Veiderja skrivno obiskal pri uršulinkah. Zaplenili so mu vse premoženje, osebne predmete, perilo, opremo, celotno knjižnico in umetnostnozgodovinsko zbirko. Obiskovati so ga smeli le enkrat mesečno, pretežno sorodniki. Tem je lahko pisal dvakrat mesečno. V letih 1950 in 1951 je na štirinajst dni dokaj redno prejemal pakete. 19. septembra 1953 so mu omejili obiske in dopisovanje. Tudi paketi so prihajali le enkrat mesečno. Kako je dr. Veider prestajal kazen, kakšne so bile razmere v zaporu? Ni napisal spominov in je nerad govoril o zaporu. Nekaj drobcev sem skušala iztrgati iz spominov posameznikov, ki so bili z njim zaprti. Pokojni duhovnik Jožko Kragelj se ga je spominjal kot zgovornega človeka, zelo učenega. Sotrpinom v zaporu je rad predaval in pojasnjeval vprašanja o umetnosti, ker je bil njen velik poznavalec in strokovnjak. S pokojnim Božidarjem Slapšakom, župnikom v Leskovici, sta kot zapornika gradila jez na Savi za elektrarno v Medvodah in stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani. Pokojni duhovnik Ljubo Marc ga je označil kot pokončnega Gorenjca, ki je ohranil svojo naravo in držo. V svoji knjigi spominov Moje celice je Jožko Kragelj nazorno opisal obdobje zapora, kako so ravnali z njim, zasliševanja, kazni in drugo. Iz knjige lahko izluščimo nekaj dejstev, ki hkrati govorijo tudi o Veiderjevem preživljanju zapora. Ugotovili ste, da so z zaporniki ravnali kot z novodobnimi sužnji. Z zaporniki so ravnali zelo kruto. Aretacije so izvajali ob najrazličnejših urah. Zasliševanja so bila dolga tudi po enajst ur, izsiljevali so izjave in priznanja ter podpise lažnih izjav. Zaporniki so morali spati brez slamnjače, včasih pri svetlobi. Sprva jim niso dovolili, da bi se umivali, brili in strigli lase. Bivali so v samicah in bunkerjih (podzemne celice brez slamnjače, odeje, cementna tla, pozimi pri odprtem oknu). Nekateri so bili tudi v smrtni celici brez postelje ali pograda. Bilo je veliko prahu, stenic, bolh in pičla hrana. Trpinčili so jih še z dodatnimi kaznimi: več mesecev so bili brez pošte, brez paketov, brez obiskov. Delati so morali v kamnolomu, izvajali so gradbena dela v Savskem naselju, pri elektrarni v Medvodah, v obrtnih delavnicah na Igu itd. Iz tega lahko sklepamo, da so političnim zapornikom omejevali pravzaprav vse človekove pravice, da so jih hoteli psihično in telesno uničiti, zlomiti in na ta način izsiliti iz njih priznanja, ki so jih sami skonstruirali. Veiderjev nečak Janez vam je povedal, kako so ga »povabili« med člane Ciril-metodijskega društva. Ker Veider ni želel postati član tega društva, ga je »svetovalec« zgrabil za lase in z glavo butal ob zid. Veider je želel ostati zvest svojim načelom poštenosti in je ostal neomajen. Posledice takega »vabljenja« pa so se pokazale kasneje. V zaporniški karakteristiki so ga označili takole: »Najreakcijonarnejši tip, kateri je pripravljen boriti se proti našemu režimu z vsemi sredstvi.« Zadnji v spisu je listič s suhoparnim sporočilom o prestani kazni. 17. junija 1955 je dr. Veider stopil izza zidov zapora spet na svež zrak »svobode«. Ta skromni listič je bil zanj gotovo vreden več kot vse dragocenosti tega sveta. Ime dr. Janeza Veiderja se med umetnostnimi zgodovinarji sedanjega časa le redko pojavi. Zakaj? Kot strokovnjak je dosegel svoj vrhunec v prvih petih letih po drugi svetovni vojni, ko je kot doktorand z razpravo o stari ljubljanski stolnici predaval na umetnostnem seminarju Teološke fakultete. Bil je ne samo dober strokovnjak, temveč tudi odličen duhovnik in je največ časa preživel v Stari Loki. Njegova strokovna kariera je bila nasilno prekinjena z aretacijo leta 1949. Šest let zapora jo je za vedno uničilo. Obsojen je bil v času, ko je bila slovenska Cerkev najbolj na udaru in je bilo na stotine duhovnikov zaprtih. Partija je s pomočjo takratnega sodstva uničevala svoje ideološke nasprotnike. S skonstruiranimi obtožnicami so kot po tekočem traku izsiljevali priznanja duhovnikov, sodišča pa so jih brez dokazov o krivdi obsojala na smrtne ali dolgoletne zaporne kazni. Tako usodo je doživel tudi on, ki je po šestih letih ponovno prišel v Staro Loko, žal pa telesno strt, kar je povzročilo njegovo prezgodnjo smrt. Kako ime tega pomembnega moža živi v Stari Loki danes? Njegovemu spominu sem se skušala oddolžiti z objavo obširnejšega prispevka o njem v zborniku starološke župnije z naslovom A glej, na tem polju je obrodil stoteren sad, ki je izšel novembra 2015, pa tudi s prispevkom na mednarodnem znanstvenem posvetu Človekove pravice in temeljne svoboščine – Za vse čase!, ki so ga lansko leto ob svetovnem dnevu človekovih pravic pripravili Študijski center za narodno spravo, NUK Ljubljana, Muzejsko društvo Škofja Loka, Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka in Loški muzej. Ste vedeli, da je titoistična policija ubila prvega zmagovalca Planice? 27. 3. 2017, 11:40 Ta vikend je minil največji športni dogodek v Planici, ki je gostil najboljše smučarske skakalce na svetu, vendar pa mnogi ne vedo, da je prvega zmagovalca Planice Franca Palmeja leta 1946 s strelom v tilnik zahrbtno ubila titoistična milica. Prav je, da v luči dogodkov v Planici izpostavimo tudi zločin povojnih titoističnih oblasti, ki so na zahrbten način ubile domoljuba Franca Palmeja. Palme je februarja 1934 zmagal otvoritveno skakalno tekmo na Bloudkovi velikanki, ki je štela za državno prvenstvo, hkrati pa je s svojima skokoma postavil prva državna rekorda skakalnice, ki sta štela 55 in 60 metrov. Oglejte si še: Črno na belem: Tako so komunistični poveljniki partizanskih tolp sodelovali z nacifašističnim okupatorjem Povojno časopisje poroča, kako se je Palme znašel sredi škandala, v katerem je izginilo nekaj sto tovornih avtomobilov, pred sodišče pa so postavili člane komisije DASPA, oddelka za državni promet, ki naj bi po komunistični plati zgodbe sprejemali vozila. Pri tem sodnem procesu je bilo zanimivo predvsem to, da so pred sodišče postavili zlasti “buržuje, ki so podpirali Osvobodilno fronto”. V montiranih komunističnih procesih je življenje izgubilo mnogo nedolžnih ljudi Ker so se komunistične oblasti želele čim prej otresti vseh ostankov protitotalitarnih članov OF, so zanje priredile montiran sodni proces ter nedolžne ljudi obsodile kot krivce za izginulo in poškodovano blago. Med obtoženci sta bila poleg Palmeja tudi ing. Šubic ter Stane Vidmar, nečak predsednika OF. Še pred sodno razpravo se je zgodilo nekaj za današnje čase nepojmljivega, saj naj bi Palmeja izločili zaradi domnevnega samomora v zaporu, vendar pa priče iz tedanjega časa povedo, da so ga na pokopališče v resnici pripeljali ustreljenega v tilnik, umorjen pa naj bi bil že pred obsodbo, saj preprosto ni želel molčati, kdo je dejansko kradel avtomobile. C. Š. Po nepopolnih podatkih je bilo v Sloveniji po 9. maju 1945 pobitih od 14.000 do 18.000 slovenskih državljanov. V tem številu niso zajeti tujci (vojni ujetniki in civilisti hrvaške, srbske, bosanske, albanske, nemške in italijanske narodnosti – pomorjeni ležijo v številnih množičnih grobiščih od Koroške do Maribora, okoli Celja, v Kočevskem Rogu, na Gorenjskem in blizu slovensko-hrvaške meje), ki sta jih po vojni likvidirala slovenska OZNA in slovenski KNOJ, predvsem pa enote 3. in 4. Jugoslovanske armade. Število teh žrtev gre gotovo v deset tisoče. Med slovenskimi državljani so največja skupina žrtev domobranci, ki so se predali angleški armadi in jih je šesta oklepna divizija izročila partizanskim enotam ali pa so bili zajeti že na ozemlju Slovenije. Druga največja skupina žrtev so civilisti, ki jih je Ozna aretirala na domovih in jih usmrtila bodisi takoj ali pa po nekaj tednih. Pobiti so bili tudi mnogi Slovenci, ki so kot mobiliziranci v nemško vojsko padli v ujetništvo in bili po krajšem času poslani v Slovenijo. Med žrtve spadajo tudi Slovenci, ki jih je Ozna ugrabila v tujini in umorila neznano kje. Škandal: Policija aretirala Dragico Kotnik le dan po preteku suspenza – afera Baričevič spet dobila zobe 29. 3. 2017, 10:25 0 Dobili smo potrjeno informacijo, da je policija danes zjutraj v Kopru, pred njenim stanovanjem, aretirala tožilko Dragico Kotnik, ki je preiskovala primer bulmastifi oziroma afero Baričevič. Spomnimo, tožilko je zaradi kazenskega pregona nekdanji generalni tožilec Zvonko Fišer suspendiral. Včeraj ji je suspenz potekel, danes bi se morala vrniti na delo. A še pred odhodom od doma so jo aretirali kriminalisti in odpeljali v Ljubljano. Kotnikova je že bila v postopku, saj naj bi medijem posredovala informacije o primeru Baričevič. Vzorci krvi, najdeni na kraju “nesreče”, naj bi dokazovali prisotnost tretje, še danes nerazkrite, osebe. Od takrat naprej je Kotnikova v nemilosti, preganja jo celoten sistem. Dragica Kotnik je pred leti dejala: “Zakonskih razlogov za preiskavo namreč ni bilo in jih ni za noben kazenski postopek. Gre za tipično politično odločanje, glede na to, da zakonski razlogi niso bili podani.” Napadena, ker je preiskovala nedotakljive Dragica Kotnik trdi, da se je sistem zarotil proti njej, ker je pri svojem delu naletela na nekatere osebe v slovenski državi, ki so nedotakljive. “Prepričana sem, da zato, ker vodilnim osebam na policiji in tožilstvu ni bilo všeč moje delo v nekaterih primerih. To je nujno pripeljalo do odkritja vpletenosti oseb, ki se jih v Sloveniji ne preganja,” je še dejala Kotnikova. Kotnikova je s svojim delom dregnila v ljudi, ki uživajo v Sloveniji popolno imuniteto. Dejala je, da je to posebno opazno v primerih mednarodnih trgovcev s prepovedanimi drogami. “Ko se je pojavilo ime sina znanega župana, policija njegove vloge ni hotela niti preveriti, prav tako ne sodišče. To je seveda mogoče zato, ker policijo vodijo strukture, ki jih je namestila politika. Ta neformalno obvladuje Slovenijo, ker tožilstvo ni neodvisen organ in ker sodstvo ni neodvisno in strokovno,” je še dejala Kotnikova. Jasno je, da gre spet za nedovoljen pritisk na osebo, ki je svoje delo opravljala strokovno in dobro. Vse bolj jasno postaja, da smo ujetniki močnih igralcev iz ozadja, ki z denarjem in vplivom obvladujejo državo. Njihova imena pa ostajajo skrita ali neomadeževana zato, ker v svojih rokah držijo policijo, sodišča in tožilstvo. Na policijo smo poslali vprašanja, kakšni so razlogi za aretacijo Kotnikove. Odgovore še čakamo. A. R. Sodišče spet ovira preiskovanje bančnega kriminala – tokrat je bila za Logarjevo komisijo usodna sodnica Karmen Erčulj 29. 3. 2017, 5:00 41 Komisija pod vodstvom poslanca SDS dr. Anžeta Logarja, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, je spet naletela na oviro. Tudi tokrat jih je blokiralo sodišče, in sicer v primeru preiskovanja spornih praks v Novi Ljubljanski banki (NLB), ki že dolgo velja kot največji napajalnik omrežij iz ozadja. NLB-ja vladajoči levičarji tudi nočejo prodati, saj bi v primeru prodaje usahnili vsi krediti na “lepe oči”, ki so jih bili v preteklosti deležni. NLB je očitno utrdba, ki je za tranzicijska omrežja tako pomembna, da jo ščiti celoten sistem. Tokrat je pod žaromete stopila sodnica Karmen Erčulj, ki je preprečila predajo dokumentacije, Logarjevo komisijo pa pozvala, naj dopolni zahtevek. Karmen Erčulj je bila za sodnico imenovana 18. julija 2016 in tako še niti eno leto ni sodnica. Zanimivo je, da se ji, kot takšni, zaupa v odločanje tako pomemben primer kot je največja kraja slovenskega državnega premoženja. A to ne preseneča. Tudi v primeru Patria in primeru Novič so postopek vodile mlade, razmeroma neizkušene sodnice, čeprav gre za zgodovinska in zapletena kazenska primera. Iz tožilke v sodnico Karmen Erčulj sicer ni neznanka v slovenskem medijskem prostoru. Nekoč je bila tožilka. Znana je po pregonu odgovornega urednika tednika Reporter Silvestra Šurle, ki naj bi razžalil ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Veliko o njeni neodvisnosti je takrat dal slutiti njen komentar na Facebooku. Ker je tudi strastna tekačica, se je na odru za zmagovalce “Teka ob žici” fotografirala z Zoranom Jankovićem. Barbara Klajnšek, sodnica v primeru Patria, ji je napisala: “Se mi dozdeva, da se z županom nekam pomenljivo gledata …” Na to je Erčuljeva odpisala: “Jah, res tako zgleda…sej, bom kar priznala, nekiiii ma tale naš Zoki.” Jasno je, kako neodvisno je torej vodila pregon Šurle. V primeru bančne kriminalitete je Škandal: Policija aretirala Dragico Kotnik le dan po poteku suspenza – afera Baričevič se nadaljuje (z odzivom policije) 29. 3. 2017, 10:25 159 Dobili smo potrjeno informacijo, da je policija danes zjutraj v Kopru, pred njenim stanovanjem, aretirala tožilko Dragico Kotnik, ki je preiskovala primer bulmastifi oziroma afero Baričevič. Spomnimo, tožilko je zaradi kazenskega pregona nekdanji generalni tožilec Zvonko Fišer suspendiral. Včeraj ji je suspenz potekel, danes bi se morala vrniti na delo. A še pred odhodom od doma so jo aretirali kriminalisti in odpeljali v Ljubljano. Kotnikova je že bila v postopku, saj naj bi medijem posredovala informacije o primeru Baričevič. Vzorci krvi, najdeni na kraju “nesreče”, naj bi dokazovali prisotnost tretje, še danes nerazkrite, osebe. Od takrat naprej je Kotnikova v nemilosti, preganja jo celoten sistem. Dragica Kotnik je pred leti dejala: “Zakonskih razlogov za preiskavo namreč ni bilo in jih ni za noben kazenski postopek. Gre za tipično politično odločanje, glede na to, da zakonski razlogi niso bili podani.” Napadena, ker je preiskovala nedotakljive Dragica Kotnik trdi, da se je sistem zarotil proti njej, ker je pri svojem delu naletela na nekatere osebe v slovenski državi, ki so nedotakljive. “Prepričana sem, da zato, ker vodilnim osebam na policiji in tožilstvu ni bilo všeč moje delo v nekaterih primerih. To je nujno pripeljalo do odkritja vpletenosti oseb, ki se jih v Sloveniji ne preganja,” je še dejala Kotnikova. Kotnikova je s svojim delom dregnila v ljudi, ki uživajo v Sloveniji popolno imuniteto. Dejala je, da je to posebno opazno v primerih mednarodnih trgovcev s prepovedanimi drogami. “Ko se je pojavilo ime sina znanega župana, policija njegove vloge ni hotela niti preveriti, prav tako ne sodišče. To je seveda mogoče zato, ker policijo vodijo strukture, ki jih je namestila politika. Ta neformalno obvladuje Slovenijo, ker tožilstvo ni neodvisen organ in ker sodstvo ni neodvisno in strokovno,” je še dejala Kotnikova. Jasno je, da gre spet za nedovoljen pritisk na osebo, ki je svoje delo opravljala strokovno in dobro. Vse bolj jasno postaja, da smo ujetniki močnih igralcev iz ozadja, ki z denarjem in vplivom obvladujejo državo. Njihova imena pa ostajajo skrita ali neomadeževana zato, ker v svojih rokah držijo policijo, sodišča in tožilstvo. Na policijo smo poslali vprašanja, kakšni so razlogi za aretacijo Kotnikove. Policija se je že odzvala. Zapisali so: “Policisti policijske postaje Koper so dne 29. 3. 2017, na podlagi trajne odredbe za privedbo, izdane s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani, na domačem naslovu v Kopru, našli iskano osebo in sicer 54. letno drž. R. Slovenije. Oseba je bila s strani ljubljanskega sodišča iskana zaradi kaznivega dejanja Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (I. odstavek 257. člena KZ-1) in drugih kaznivih dejanj. Iskana oseba je bila s strani policije, na podlagi veljavne odredbe za privedbo, v nadaljevanju privedena na Okrajno sodišče v Ljubljani.” In spet smo pri vprašanju popolne usklajenosti dela policije in dobrega tempa aretacij. Zakaj je policija čakala tri leta z aretacijo? Zakaj so Dragico Kotnik aretirali ravno dan po izteku suspenza in ne že prej? Ponavljajo se zgodbe Magajna, Patria in druge. Tudi v primeru Patria je bilo vse načrtovano. Afera je izbruhnila tik pred volitvami 2008/2009, obravnave so se začele pred volitvami 2011/2012, Janšo so zaprli tik pred volitvami 2014. Naključje? Presodite sami. A. R. Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Hvala gospe Kotnik za pogum!! Kresalka in Senička ...sta se pa takoj po incidentu odpravila v Švicarske Alpe .. Gor so Bernardinci, vse jasno, pa to. xtc • eno uro nazaj Kotnikova ni bila aretirana v tri dni ;očitno razpolaga z nečim;kar hudo obremenjuje tiste ;ki so tole zrežirali;zelo verjetnoima tudi kaj kje varno spravljeno in do tega bi radi prišli: Zelo verjetno tudi kdo drug hrani še kakšne konkretne dokaze za pravi čas: zato se tudiAfrea na dveh nogah ne upa vrniti v politiko: Težava Oražmove je v tem ;da naj bi tja in vikend pokojne(ga) hodilo kar nekaj ljudi z elite;ki je bližje levici ne samo tisti ;ki je ogrižen bežal s črnim terencem:Seveda pa je zelo težko spregledati podrobnost;ki veže vse tele stvari;stična točka Baklanskega BOJEVNIKA;oRAŽMOVE IN Umora JAMNIKA JE ISTI KROG LJUDI SKUPNA TOČKA PA HEROIN IN KOKAIN;priljubljen med ljubljansko pravno in drugo elito in njih otrocih:čE STE MISLILI ;DA JE mARTINČIČ BLEFIRAL STE V HUDI ZMOTI: vENDAR PA JE V ZMOTI VSAJ ZARADI NEČESA;DVAJSET MILJONOV PODKUPNINE JE DEFINITIVNO PRIŠLO VsLOVENIJO NEKOMU(NI NUJNO;DA SODNICI KI JO OMANJA Martinčič: kAJTI GLAVNA TEŽAVA JE V TEM ;DA bOJEVNIKI DRŽIJO V ROKAH SEZNAM NAROČNIKOV KOKAINA IN DRUGIH DERIVATOV ;ki se razteza vse od politikov;podjetnikov;zdravnikov;poslovnežev;pravnikov;sodnikov itd in njihovih sorodnikov in ;če zadeva pride na plan bo uničujoča: Jamnik je verjetno bil del te zgodbe;ki je očitno kradel ali pa ga je začela peči vest in Novič je bil izvrstna tarča;seveda je treba vedeti ;da so naseznamu naročnikov tudi ljudje iz policije in drugih državnih organov;če zadeva eksplodira je za levico pogubna_zato bo šlo tule na nož;če ima Kotnikova vsaj nekaj trdnega v rokah so mrtvi mislim pa ;da Kotnikova VE VEČ KOT POVE: Seveda pa bojevniki oskrbujejo tudi LGTB sceno zato je zadeva hudo vroča;kajti utegnejo se razkriti vse povezave;ki do sedaj še niso vidne in stvari;ki še niso rešene ali pa čudno zaključene;zadeva je precej večja kot se zdi: Mojca pokraculja xtc • 18 minut nazaj Odlično. Kotnikova marsikaj ve, le vprašanje je ali bo vzdržala te pritiske. Pomagalo bi ji, če bi ji dali kar se da "naglas" povedati, da smo z njo ! Sem že preje napisala, pa še enkrat, kje ste odvetniki ? Povzdignite glas, tako kot pred skoraj 30-mi leti. Dvajset miljonov? Ja super.Aktivirati Ferlinca naj napiše obtožni predlog.V tem primeru ima znan znesek,neznana kraj in čas lahko prepiše iz primerka Hrastar. Kotnikova je v suspenzu, ki bo trajal do konca kazenskega postopka, so pojasnili. "Kazenski pregon v tej zadevi še ni zastaral, ker zastaranje ni teklo v času, ko se je tožilka izmikala sodišču," so navedli. O tem, koliko časa zastaranje ni teklo, pa bo po njihovih navedbah moralo odločiti sodišče, pred katerim teče kazenski postopek.(Iz MMC) ......................... Je kdo presenečen? Ne bruc na PF,vsak osemletkar ,ki zna logično sklepati bi hitro ugotovil,da gre za podtaknjeno zadevo.Kakšno izmikanje neki? To so načrtovali in mirno lahko rečem,da je bila pošta dostavljana na način otežave sprejemanja. Ja,je pa v skladu s pravno prakso mafijske golazni. Hkrati pa druga tožilka, Jankovićeva oboževalka Karin Erčulj, napreduje v sodnico in takoj uspešno brani hrbet tem istim strukturam - prav tako članek danes na Novi24. Z murgelsko partijo je tako kot z majhnim otrokom. Najprej so se poskrili in nato počasi poskušali vedno več. In več. In več. Niso jih dobili po nosu takrat, ko so ga prvič po osamosvojitvi spet predrzno pomolili iz grmovja, niso jih dobili po gobcih, ko so se priplazili ven, zdaj so premočni in se zlahka delajo norca iz večinskih bebcev, ki ničesar ne dojamejo. Onih s troštevilčnim IQ je precej na njihovi strani, iz lastnih koristi, mafijskih slug in valptov. Tulečih v puščavi pa nas je malo. Premalo, da bi dobili na svojo stran bebce, ki formalno odločajo v demokraciji. Gospo Kotnik je potrebno postaviti na mesto pravosodne ministrice! Ampak žal bo spet slavila mrhovinarska levica, je že vse naprej spisano. Dragica Kotnik: “Z vrha sodišča je prišel ukaz, da me morajo … ” – epska afera o zoofilih in ponarejenih vinjetah 30. 3. 2017, 5:00 143 Včeraj se je nepričakovano sprožilo nadaljevanje že leta medijsko zamolčane zgodbe. Dragico Kotnik, tožilko v aferi bulmastifi, so pred njenim domom v Kopru aretirali kriminalisti in jo odpeljali v Ljubljano pred preiskovalno sodnico. Tam naj bi Kotnikovi izročili pošto (za kaj je šlo, ne vemo, sklepamo pa, da je šlo za vabilo na obravnavo). Primer Kotnikove spominja na mnogo zrežiranih afer slovenskega sodstva, polno je anomalij in nejasnosti. Obnovimo. Dragica Kotnik naj bi leta 2011 novinarju Mitji Lomovšku predala zaupen dokument v zadevi bulmastifi. Leta 2013 so proti Kotnikovi začeli kazenski pregon. Očitajo ji storitev kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (1. odstavek 257. člena KZ-1). Običajno sodišče pošlje obdolžencu poziv na sodišče, nato sodni vročevalec skuša vročiti pošto, če to ne uspe, pa sledi prisilna privedba pred sodnika. To se običajno stori v nekaj tednih, morda mesecih, zagotovo pa postopek ne traja tri leta, tako kot v primeru Dragice Kotnik. Fikcija vročitve v kazenskem pravu ne velja Vedeti moramo, da v kazenskem pravu ne obstaja fikcija vročitve in je zato obdolžencu treba osebno vročiti poziv na sodišče. Najbolj abotno pri tem primeru je, da je trajalo tri leta, da je sodišče izdalo odredbo za privedbo Kotnikove. In to se smiselno navezuje na drugo sumljivo okoliščino v tem primeru. To je zastaranje kazenskega pregona. Dragici Kotnik se očita sum storitve kaznivega dejanja, za katerega je najvišja zagrožena kazen eno leto zapora. Pri kaznivih dejanjih s to višino kazni pa kazenski pregon zastara po šestih letih (90. člen KZ-1, 5. odstavek – šest let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen). Bodite pozorni – šest let od storitve kaznivega dejanja. Dragica Kotnik naj bi zaupne dokumente Lomovšku predala 24. marca 2011. To pomeni, da je pregon zastaral 24. marca 2017, torej pred šestimi dnevi. A glej ga zlomka. Tožilstvo se sklicuje na 91. člen KZ-1, natančneje na tretji odstavek, ki se glasi: “Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe.” Besede tožilstva so bile, da pregon ni zastaral, ker se je Kotnikova izmikala pregonu. Lepo vas prosim. Tožilstvo se dela norca iz Slovencev, če misli, da bomo verjeli floskuli o tem, kako jim leta ni uspelo doseči fizičnega stika s Kotnikovo. Še več. Trdijo, da se je izmikala pregonu. Ob tem, da je govorila pred sodiščem, bila v našem studiu najmanj dvakrat gostja, da stanuje na svojem prijavljenem naslovu itd.? Kotnikova se ni prav nič izmikala. Grozljivo je tudi, da si tožilstvo sploh upa podajati vrednostno sodbo o zastaranju. Za to je namreč pristojno sodišče, kar priznava tudi tožilstvo: “O tem, koliko časa zastaranje ni teklo, pa bo moralo odločiti sodišče, pred katerim teče kazenski postopek.” A tožilci že vedo, da pregon ni zastaral, kljub temu, da sodišče še ni odločilo. Profesionalnost na vrhuncu, sploh pa z novim šefom tožilcev, Šketo. Tožilstvo sodišču v usta polaga besede, a jasno je, zakaj. Če sodišče ugotovi, da se je Kotnikova “izmikala”, potem lahko uporabijo določbe 91. člena KZ-1 in nadaljuje pregon. V primeru, da sodišče ne ugotovi razlogov za prekinitev teka zastaralnega roka, pa je pregon tako ali tako že zastaral. Nujno je torej, za skupine, ki se želijo znebiti Kotnikove, da pregon ne zastara. Tožilka trdi, da je ukaz o njenem pregonu prišel z vrha sodišča “Lahko rečem, da sem na svoji koži izkusila sprego politike in državnih organov ter zlorabo institucije KPK v zasebni interes. Po željah osebe, ki je želela moj pregon, je postopek sprožila KPK na podlagi prijave mojega sodelavca, da prehitro vozim, da delam cestno prometne prekrške in da v službeni garaži parkiram svoja vozila. KPK je seveda takoj začela s preiskavo in ugotovila cel kup kaznivih dejanj, tudi korupcijo, zlorabo pooblastil … To, da po lastnem zakonu (ZIntPK) sploh ni bila pristojna uvesti postopka in da ni bilo niti duha niti sluha o elementih kaznivih dejanj, sploh ni bilo pomembno,” je dejala Kotnikova. Trdi tudi, da je takratni predsednik KPK in sedanji minister za pravosodje (ironija) Goran Klemenčič poskrbel za objavo “ugotovitev” KPK v medijih za namen osebne diskreditacije. “Njihova odločba pa je neverjetna. Nekajkrat zapisana trditev, da sem koruptivna, brez da bi bil podan en sam element korupcije, je bila v mojem primeru dovolj, da sem prejela suspenz,” pravi Kotnikova. Tožilstvo je šlo v pregon in določilo tožilca v Krškem, da jo je preganjal. “To, da elementov kaznivih dejanj ni, da jih ni bilo že na samem začetku in da jih nikoli ne bo, sploh ni pomembno, saj je pregon zoper mene in obsodba bila naročena nekje drugje; na ljubljanskem sodišču je od sodnice odvetnik izvedel, da je prišel z vrha ukaz, ‘da me morajo …’, pa karkoli že to pomeni. No, do te izkušnje sem verjela, da me zakon ščiti pred zlorabo, saj jasnega zakonskega besedila ni mogoče popačiti z razlago. Pa sem se motila; popačila ga je KPK, popačilo ga je tožilstvo, popačilo ga je sodišče. Primer, ki ga glede na pravo sploh ne bi smelo biti in ga ni, je odprt in bo očitno še nekaj časa,” svoj primer opisuje Dragica Kotnik. Za konec pa največja farsa, ki dokazuje, da smo v nori državi Ne boste verjeli, a to ni edini postopek proti Kotnikovi. Proti njej na tožilstvu vodijo tudi disciplinski postopek, ker je odstopila od pregona nekdanjega komandirja policijske postaje Bled Milana Karbe. Karba naj bi prodal ponarejeno vinjeto. Tu vam postane jasno, da se je nekomu zmešalo ali pa, da smo dejansko ujetniki organizirane državne mafije. Prodaja ene ponarejene vinjete je ravno da ne zločin proti človeštvu, ki ga je treba preganjati, tako hude zločine, kot je spolna zloraba živali, pa se pomete pod preprogo, ker so vanje vključeni nedotakljivi. Dokler bomo v Sloveniji imeli kasto, ki se ji ne more nič zgoditi in nadzoruje sodišča ter policijo, toliko časa Slovenija ne bo uspešna država. Slovenci pa bomo iz dneva v dan revnejši. Žal živimo v zaporu brez zidov. Aleksander Rant nO KOMANDA Z VRHA_evo Kremenko prijatelj Pasje princese na delu: Seveda tole mešanje;d*** lahko pokoplje telepregreteže;sumim ;da vedo ;da ima Kotnikoiva nekajv rokah;kar utegne biti uničujoče: šmentanamuha • 24 minut nazaj Pa naj še kdo reče, da so komunjare preteklost. To je zalega, ki se je ob osamosvojitvi samo začasno prihulila. Zdaj so se adaptirali na nove okoliščine in ponovno udarili tudi s pomočjo njihovega podmladka. Ker se zavedajo, da se ljudje prebujamo in smo spregledali laž njihovih pravljic, se jim mudi. Začeli so povečevati pritisk. Nedotakljivo slovensko pravosodje je temelj vsej korupciji v Sloveniji. Korupcija v policiji je vezana na napredovanja in procente od mižanja v mamilarskih poslih, izvoljena politika, ki omogoča, da sodstvo ostaja nedotakljivo ima pa proste roke, da se posledično, brez nevarnosti za sodni pregon, kleptomansko odlično znajde. Neverjetno je, da je ekspert za moralo in etiko, dr. Cerar, javno izjavil, da z neupravičeno zaračunanim ukradenega ne bo vrnil, volivci pa nato arogantnega kleptomana z ogromno večino izvolijo za predsednika kleptomanske vlade. Ob vseh izvoljenih vladah Kučanovega političnega spektra, se v kratkem ni bati, da bi v hišo neodvisnega slovenskega krivosodja, končno prišla v službo tista "teta" z zavezanimi očmi in tehtnico v roki. - Kaj bi bil volivcem hvaležen, če bi me z rezultatom naslednjih volitev prepričali, da ni tako hudo, kot si misli. Pri Janši je MORALO zastarati, sicer bi ga morali OPROSTITI. Zakaj je VS odločalo o zastaranju kar 1 leto? Je poskrbela udbomafija! Irena Majcen: Na ministrstvu za okolje so okostnjaki v omari, veliko pa se jih sprehaja med nami Intervju z ministrico za okolje in prostor 31. marec 2017 ob 06:19 Ljubljana - MMC RTV SLO Na ministrstvu za okolje in prostor se določene zadeve in postopki več kot deset let niso reševali skladno s pričakovanji, poudarja ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki se je v prvih treh letih mandata prvenstveno ukvarjala z zamudami pri prenosu evropske zakonodaje v naš pravni red. Irena Majcen, po izobrazbi inženirka kmetijstva, je bila vrsto let vidna članica SLS-a, med drugim tudi podpredsednica stranke. S podporo SLS-a je postala tudi županja občine Slovenska Bistrica, a se je njen odnos s SLS-om ohladil leta 2010, ko je SLS namesto njene kandidature podprl Ivana Žagarja. Takrat je prestopila v DeSUS in po neuspešni kandidaturi za nov županski mandat kariero nadaljevala na upravni enoti Slovenska Bistrica, kjer je bila vodja oddelka za okolje in prostor ter promet in zveze. Po zadnjih državnozborskih volitvah je kot ministrica iz kvote DeSUS-a prevzela vodenje ministrstva za okolje in prostor. Če čakaš na koncesijo za rudarske pravice več kot 8 let, res ne more bit vse normalno. S tem da do odgovornega sploh ne moreš priti dlje kot po telefonu, kjer ti zatrdi da je z vlogo vse ok, ni nobenih nepravilnosti, samo še potrjeno ni. Ko te z takimi odgovori fotra tri ali štiri leta si resno zaželiš da bi vse skupaj prodal in šel živet v neko normalno državo. Ta ženska je daleč od kompetentne osebe, to da se ne pojavlja v medijih ji gre samo na roko. Da ni kaj prida sposobna govori že dejstvo, v kakšnem stanju je zapustila občino Slovenska Bistrica, ko je končala svoje županovanje - z blokiranimi računi. Zgnana en majcen preveč, brez pameti krmar, ji vajeniški kurs pr SLS ni ravno v dar Tehnokrat, da te en majcen kap, je ta ministrca. Kmetica brez občutka za kmetijo. Magna na sred polja rine po vodo bistro, sladko, živo. V Ljubljani en majcen po kolensko hod in streže, hvali bossa, mu kanalizacijo v izvir nebeške vode, celga mesta, inštalera. Oglas slovenskega trgovca, ki je dvignil veliko prahu, pred oglaševalskim razsodiščem Javnost in strokovnjaki razdeljeni 31. marec 2017 ob 08:39 Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija Gre pri poudarjanju, da je hrano pridelal Slovenec, ne pa na primer Španec ali Kitajec, zgolj za promoviranje pomena domače pridelane hrane ali pa je s tem domača trgovska veriga prestopila mejo? Oglaševalci vedno hodijo po robu, na ljudeh pa je, da presodijo, do kod dovoliti mejo. "Kot vidimo iz odzivov in odmevov, je bila to verjetno ponesrečena poteza, kar se tiče okusa. Kar se tiče učinka, da se govori o Tušu, pa je seveda dosežen," je povedal agrarni ekonomist Aleš Kuhar. "Na tak način, kot je izpostavljeno, torej da je vse, kar je pridelal Janez, boljše od drugega. Kar pa seveda ne more biti res, kajti nekatere stvari pridela bolje Janez, nekatere Jože, nekatere pa Juan. Smo raznoliki in vsak zna narediti nekaj bolje kot kdo drug. Mislim, da moramo to jemati kot nacionalistični oglas. Nacionalizma pa imamo tako ali tako preveč že v politiki," o negativnem sporočilu razmišlja strokovnjak za marketing Miro Kline. Prijava na oglaševalsko razsodišče Ničesar spornega pa v tem oglasu ne vidi kulturni antropolog Rajko Muršič. Če res želijo prodajati domačnost izdelkov, naj bodo pri tem dosledni. "Nekdo, ki govori, da bo prodajal samo slovenske proizvode, in so to proizvodi, ki so zgolj prepakirani v Sloveniji, nam laže in nam mora nekdo tudi povedati, da je to laž. Tukaj vidim problem. Če pa gre za ta namen, da spodbujamo domače pridelovalce, pa res ne vidim prav nobenega problema," je pojasnil Muršič. Tu morajo svojo vlogo pri zagotavljanju slovenskih proizvodov odigrati tudi inšpekcijske službe, dodaja. Za konkreten primer je bila podana prijava. Ali je skladen z oglaševalskim kodeksom, bo presojalo oglaševalsko razsodišče. O morebitni višini globe se bo nato izrekel tržni inšpektorat. S Tuša sporočajo, da so z izpostavljanjem ponudb slovenskih dobaviteljev želeli poudariti svežino hrane, ki je neposredno povezana z bližino pridelave. Sa. J., Tina Lamovšek/Radio Slovenija Meni je oglas "Pridelal Janez. Ne Juan ali XIn Chao" všeč in ne vem kaj je tu nacionalističnega, ksenofobnega in ne vem kaj še, Kline je pač Kline in v vsaki kranjski klobasi vidi zametek ksenofobije. Meni je to genialna reklama. Ne zaradi vsebine. Ampak nekomu je uspelo, da se zaradi povsem preproste vsebine oglas pojavlja v nacionalnem mediu, na prvi strani. Še enkrat, genialno! Če je ta reklama sporna, se sprašujem, ali bo kasneje tudi sporno, če bi pisalo. "To zelenjavo je pridelal Jože in ne Janez". Ampak potem bo težava, da je Janez bolj slovensko ime kot Jože ...Nič, kar na razsodišče! Joj, užalili smo Kitajce in Špance! Zdaj bo pa hudir! V znak neizmernega kesanja jim dajmo v trajno last preostale samostojne slovenske kmete! Bolj papeški od papeža press In kaj je s tem narobe če se promovira naše izdelke. Naredilili ste iz Slovencev 2 milijona hlapcev ki poklekne ob prvemu ki pride mimo. Poudarjanje patriotizmna in Slovenskih načel je za vas zgrešeno in obsojanja vredno. Pa sram vas je lahko s takimi članki. Ja - to jih tožijo trgovci, ki uvažajo škart hrano iz Italije, Španije, Turčije, Makedonije, Srbije ...., tukaj pa jo prodajajo kot bio. Ulice so prazne. Bo treba na ulice?! 31. 3. 2017, 5:00 59 Slovenija se počasi približuje tisti točki, ko bo potreben resen kolektivni psihiatrični tretma, saj nas je vladajoča koalicija in vlada Mira Cerarja potopila v popolno nenormalnost. Cerar je na eni strani zapadel v patološko narcisoidnost in razsipnost, ko več ne ve, s katero spremljevalko bi se v falconu podal na kakšno pot in kje se bi še z njo pokazal v javnosti. V tabloidnosti svoje podobe je začel tekmovati z Borutom Pahorjem, hkrati se kaže kot mali arogantni diktator. Cerar je pred volitvami napovedoval, kako bo – če rečemo po Kantu – moralnost njegov temelji princip vladanja, saj je nenehno pridigal o morali in vrednotah, v resnici pa mu je bližji Machiavellijev vladar. Živimo v totalitarni državi, demokracija je le fasada Takšna je zunanja percepcija aktualne vlade in premierja, ki je v resnici revež, saj je talec omrežja, ki dejansko odloča in vlada. Odloča o tem, koga bodo zaprli ali kako drugače likvidirali, koga bo sodišče obsodilo, kdo bo zasedel kak položaj v državni ali paradržavni firmi ali javnem zavodu, koga bodo prepustili h koritu, da se bo debelil s kakšno bajno svetovalno pogodbo. Ta greznica vedno bolj zaudarja in našo državo je ta postkomunistična elita naredila tako neprijazno, da se vsak, ki se mu ponudi priložnost, odseli v tujino. Ta oblast z ustvarjanjem neperspektivnosti pospešuje eksodus mladih slovenskih intelektualcev, hkrati pa ustvarja prostor za migrante od drugod. Žal večina Slovencev še vedno ne prepoznava, da v resnici živimo v avtoritarni državi in da je demokracija le fasada in farsa. Janezu Janši so v parlamentu odvzeli mandat, ki ga je dobil na demokratičnih volitvah, še prej pa so ga po krivem obsodili. Od tega, kar se je zgodilo Janši, pa do pravih fizičnih likvidacij je le tanka meja, majhen korak. Pristali smo v položaju, ko si vladajoča elita lahko privošči prav vse, to pa pokrije z zakonom ali kakšno drugo odločitvijo ali pa še to ne. Naredijo, kar pač hočejo in kakor hočejo. Obračun s Kotnikovo in Magajno opozorilo vsem ostalim Vaja brezobzirnosti in spektakla oblasti je bila te dni s suspendirano tožilko Dragico Kotnik, ko so jo domala vklenjeno peljali izpred doma do Ljubljane, da so ji vročili vabilo za sodišče. In to na dan, ko bi ji potekel suspenz, ki ga je novi šef tožilcev sicer dan ali dva poprej spet podaljšal. Primer suspendirane tožilke Kotnikove, ki je v svojem tožilskem delu v primeru Baričevič prišla na sled izprijeni spolni praksi nedotakljive slovenske elite, kaže na moč zakulisja, ki vlada Sloveniji in je pripravljena na likvidacije vseh vrst. Dovolj svež je tudi primer Andreja Magajne, ki so ga politično likvidirali s podtaknjeno afero o otroški pornografiji. Vse zaradi tega, ker ni bil poslušen poslanec. Kaznovali so ga tisti, s katerimi je bil v koaliciji. Tudi komunisti med vojno niso pobijali samo domobrancev, fašistov in nacistov, temveč tudi komuniste, svoje politične brate. Ideološki in genetski dediči komunistov niso pripravljeni likvidirati samo svojih nasprotnikov, temveč tudi svoje ljudi. Magajna je bil naiven, ko je mislil, da smo s samostojno Slovenijo dobili tudi demokracijo, poštenje, vladavino prava. Sprega politike in medijev je pripravljena na likvidacije, pravosodje bo naredilo to, kar jim bo naročeno. Sam sem doživel najprej fizično likvidacijo, ki bi se kmalu sprevrgla v umor, nato še vrsto drugih likvidacij, ki so jih izvajale moralno pohabljene medijske pokveke po navodilih politike, saj je bilo treba zaščititi zločince, žrtev pa še enkrat ubiti. Sporočila so povsem jasna: imamo kasto nedotakljivih, ki so za svoj obstoj, ohranitev privilegijev in materialnega razkošja pripravljeni narediti prav vse. Slovenski narod je vladajoča politika ob svojih medijskih trobilih pripeljala do takšnega stanja apatije in strahu, da se raje potegnejo vase, se v javnosti ne odzivajo (razen ko zlijejo žolč na forumih), najbolj vitalni del naroda pa so pripeljali do tega, da se iz te greznice enostavno selijo. Komur ni kaj prav, naj kar gre iz države, sporoča vladajoča politika, ki spoznava, da pravih upornikov in puntarjev ni več in da lahko v miru ropajo in kradejo tudi v prihodnje. Če bi se izselili tisti, ki so povzročili to stanje v državi, potem bi še bila rešitev. Bo treba na ulice? Pravne države ni, pravica je že zdavnaj zapustila to podalpsko provinco. Zamenjavo oblasti so levi ekstremisti dosegli na ulicah s kockami najprej v Mariboru, nato v Ljubljani in za tem še s prevaro in krajo na volitvah. Toda če volitve res ne bodo zelo hitro, bo treba na ulice. Ulice so prazne. Tisti, ki so pred leti zavzeli ulice in metali kocke, so sedaj v parlamentu in v vladi. Miro Petek Cerar, oziroma njegova vlada kupuje kondome za azilante in ob enem obtožuje opozicijo v parlamentu, da se ukvarja s kondomi , medtem, ko njegova vlada trdo dela. Če to ni milo rečeno barabinsko, kaj pa potem sploh še je. Medtem pa srbski potaknjenci in izraelski svetovalci "svetujejo" njemu in njegovim oprodam ministrom za velike denarce in se med seboj prepirajo in obtožujejo, ker bi radi še več. Pri obnovi hotela Jama naleteli na tajno sobo za prisluškovanje Razkrivanje skrivnosti tajnih prostorov 31. marec 2017 ob 16:57, zadnji poseg: 31. marec 2017 ob 22:22 Postojna - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija V postojnskem hotelu Jama so odkrili vrata, za katera nihče ni vedel, kam sploh vodijo. Ker niso imeli ključev, so vlomili in tako odkrili prisluškovalno gnezdo tajnih služb. Našli so prostore, ki niso vrisani v gradbenih načrtih in ki uradno sploh ne obstajajo. V štirih sobah, ki so opremljene s pohištvom iz 70. let prejšnjega stoletja, so prisluškovalne naprave za vso Primorsko, vozlišča civilne in vojaške telefonije ter soba za počitek. Iz prostorov vodi več izhodov, eden izmed njih skozi jašek v Postojnsko jamo. Hotel Jama je bil eden najbolj obiskanih hotelov v Sloveniji, v katerem so spali tudi številni tuji državniki, ki jih je v Postojnsko jamo pripeljal Tito. Politični in vojaški vrh nekdanje Jugoslavije je v 70. letih, ko se je gradil hotel Jama, v skritem delu zgradil tajno prisluškovalno gnezdo. Agenti so snemali telefonske pogovore na Primorskem vse do osamosvojitve, v sobah so namreč ostale prazne škatle s podatki o snemanjih in tudi nekaj dokumentov. Večino vseh so odnesli. V zadnjega, petega izmed prostorov še niso vlomili. Zakaj sta politični in vojaški vrh nekdanje Jugoslavije v sedemdesetih letih v novozgrajenem hotelu Jama vzpostavila tajno prisluškovalno gnezdo, je še neznanka. Kot je dejal predsednik uprave Postojnske jame Marjan Batagelj, je to zdaj naloga, "ki si jo bomo zadali za prihodnje leto. Hočemo narediti muzej prisluškovanja. Mislim, da imamo tukaj zelo pomembne materialne dokaze o tem, kaj se je dogajalo, kako je vse to funkcioniralo. Upamo, da bomo dobili ljudi, ki so tukaj delali in bodo pripravljeni povedati, kaj je bilo tako zanimivega, da se je moralo vse to zgraditi in delati." Vabljeni k ogledu celotnega videoprispevka novinarke Barbare Renčof za Odmeve. VIDEO Prisluškovalno gnezdo tajnih služb T. H., Barbara Renčof/TV Slovenija Novinar Karba in časopisna hiša Delo dobila po nosu s strani Ustavnega sodišča – za svoje lažnive navedbe se morata opravičiti! 1. 4. 2017, 5:00 21 Ustavno sodišče RS je v ustavni pritožbi Slovenske demokratske stranke proti sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, ki se nanaša na odločitev o zahtevku za javno opravičilo in njej akcesorno odločitev o stroških, sodbo razveljavilo. Gre za tožbo stranke SDS proti časopisni hiši Delo zaradi spornega in žaljivega članka novinarja Dejana Karbe z naslovom: “Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS”. Vrhovno sodišče je pred letom dni v istem primeru stranki SDS že priznalo pravico do odškodnine. Da se je škodoželjno in lažnivo pisanje časopisne hiše Delo in njenega nekdanjega novinarja Dejana Karbe glede afere Patria dokončno sesulo v prah, potrjuje tudi zadnja ustavna odločba, v kateri je Ustavno sodišče pritožniku (stranke SDS) poleg že priznane pravice do odškodnine priznalo še pravico do javnega opravičila. Novinar Karba je po velikem poku, ki je razkril konstrukt o Patrii in je usodno vplival že na parlamentarne volitve leta 2008, nato še samostojno vlekel zgodbo do neslutenih razsežnosti. Oglejte si še: Propadli tajkun Zdenko Pavček pogorel na celi črti: Primer Patria dokončno propadel Po mnenju pritožnika članek že v naslovu vsebuje neresnične trditve o dejstvih, saj ji pripisuje nezakonito ravnanje – prejem podkupnine – brez možnosti dvoma, hkrati pa edini vir članka, preiskovalec Kaj Erik Björqvist zanika, da bi podal izjavo, kakršno mu pripisuje članek. Že višje sodišče je ugotovilo, da naslov članka ne omogoča zaključka o nedopustnosti vsebine, zapis pa sporoča izkrivljeno in drugačno vsebino od tega, kar je finski preiskovalec rekel novinarju, in sicer da je denar iz Patrie končal v stranki SDS, saj prvi ni z zagotovostjo potrdil, da imajo dovolj dokazov za tak sklep. Zaradi vsega tega so pritožniki ocenjevali, da so jim bile kršene pravice v kar petih različnih členih Ustave RS. Gre za precedenčni primer odločanja o ugledu politične stranke Ustavno sodišče (US) je kot izhodišče presoje vzelo kršitev 35. člena Ustave RS, iz katere izvira pravica do ugleda, ki pa ni bila ustrezno uravnovešena z 39. členom Ustave in določbo o pravici nasprotne stranke do svobode izražanja. V tej odločitvi gre pravzaprav za prvi primer odločanja pomembnega ustavnopravnega vprašanja o ugledu politične stranke. Pri tem je US za izhodišče vzelo ustavne pravice pravnih oseb, ki so sicer bistveno ožje kot pravice fizičnih oseb in zato ne morejo biti nosilke določenih lastnosti fizičnih oseb, vendar pa: če politična stranka ne bi uživala določenih pravic, predvsem pravice do ugleda oziroma dobrega imena, bi ta ne mogla uresničevati svojih političnih ciljev, kot je prepričevanje javnosti in demokratično delovanje. “Če politične stranke sploh ne bi bile varovane pred neresničnimi oziroma slabovernimi trditvami, ki nedovoljeno razgrajujejo njihov ugled v javnosti, bi bilo njihovo delovanje znatno okrnjeno,” je zapisalo Ustavno sodišče v pripisu o varstvu pred negmotno prizadetostjo. Foto: Twitter SDS V navezavi s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice je Ustavno sodišče posebej opozorilo še na odgovornost novinarjev za posredovanje zanesljivih in natančnih informacij, pri čemer je potrebno upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen sporočila. Po mnenju US je sodišče v konkretnem primeru neustrezno ovrednotilo prav pomembno merilo povprečnega bralca, saj je bistveno preširoko razložilo pomen, ki ga za povprečnega bralca nosi sporočilo. Karba je besede finskega preiskovalca napihnil v laži Najvišje sodišče v državi, pristojno za varstvo človekovih pravic, članku novinarja Dejana Karbe očita, da je “predrugačil izjavo finskega policista, kajti slednji ni rekel, da imajo dovolj gradiva za tak sklep (da je denar stekel k SDS), ampak le da imajo ogromno podatkov, da je denar stekel v Slovenijo …,” tak poseg pa je za sodišče nedopusten, saj napeljuje bralca k sklepu, da je SDS dejansko prejela denar za sklenitev posla v primeru Patria. Primer Patria je bumerang, ki se vrača scenaristom velikega poka Afera Patria je po letih sodnih bitk dokončno sesuta v prah, čeprav so mnogi ugledni pravniki že davno pred tem opozarjali, da pravni temelj za sodni postopek proti četverici ni nikoli obstajal. Ena zadnjih pomembnih odločitev je sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo tožbo Sistemske tehnike, d. o. o., iz Raven na Koroškem, s katero je ta tožila državo (Republiko Slovenijo), podjetje Rotis iz Trzina in družbo Patria Land Services OY iz Finske. Posredno (kot stranskega intervenienta) so tožili tudi Ivana Črnkoviča, lastnika podjetja Rotis. Okrožno sodišče v Ljubljani je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, postopek je vodila okrožna sodnica Sabina Valek Derganc, Sistemski tehniki pa je naložilo tudi vračilo sodnih in ostalih stroškov. Tako je morala ravenska Sistemska tehnika Republiki Sloveniji povrniti 21.116,52 evra stroškov, Rotisu 13.550,62 evra in Ivanu Črnkoviču še 4.199,85 evrov. Vse z zamudnimi obrestmi. Milan Kučan. (Foto: Twitter) Afera Patria je nastala v kuhinji sivih eminenc iz ozadja z namenom, da se onemogoči uspešno vladavino Janeza Janše v mandatu 2004–2008, usodno pa je vplivala tudi na vse kasnejše parlamentarne volitve. Zmaga SDS bi bila brez nje prelahka in prevelika, z njo pa bi lahko dokončno razgradili vpliv lobijev in omrežij iz ozadja, ki dušijo našo državo. To se seveda ni smelo zgoditi. Strici so potegnili vrvice in zgodila se je Patria, katere namen je bil popolno politično uničenje Janše in SDS. S sistematičnim uničevanjem stranke in njenega voditelja pa se je uničevala tudi država, saj so jo plenilske elite povsem uzurpirale. Če spremljate statistiko, lahko ugotovite, da je šlo od leta 2008 v Sloveniji samo še navzdol. Dolgovi so rasli, gospodarstvo je komaj preživelo, banke so propadale, slovenski davkoplačevalec pa je imel vsak dan manj in manj. Seveda je levica s kohorto svojih zvestih novinarjev kljub večini v parlamentu veš čas govorila, da SDS nagaja. In da se zato nič ne premakne. Kako že, če niso imeli večine? Antonius • 33 minut nazaj Kdor pogleda sliko Kučana bolj podrobno bo opazil, da gre na levem posnetku za zelo ambicioznega srednjeletnega komunista na desnem posnetku bo opazil pa s časom zaznamovanega komunista v odtenkih demokratičnega rdečila v črno beli tehniki. Pedanten ošvrk obeh slik nam pokaže pa zloben ksiht zahrbtneža in lažnivca, ki se z leti od znotraj ni spremenil, od zunaj se je pa postaral. domovina mili dom von Rhein • eno uro nazaj Zdaj imajo priliko razni tuneki, krtače, duheci, primseki......., da povedo kateri njihovi mediji bodo poročali o tej novici. Politika Slovenija Tedensko tviter dogajanje: Končno razkriti Večerovi novinarji, ki so vstajnikom pomagali rušiti Janševo vlado 2. 4. 2017, 5:00 4 Spoštovane bralke, spoštovani bralci. Tudi v tem tednu smo za vas izbrali najbolj udarne in brane tvite. Za nas jih je izbrala in komentirala novinarka Demokracije Petra Janša. “Taka politika, ki ne spoštuje družine, si zasluži redči karton!” Na 60. obletnico podpisa Rimske pogodbe je Slovenija dobila novo politično stranko: Glas za otroke in družine – Za otroke (GOD). Tudi na Twitterju. Spremljate jo lahko na (@GlasZaOtroke). Novinar Demokracije, ki se podpisuje s psevdonimom Haspis Yerjanikian? (@blagovestGB), je spomnil, da je stranka “nastala prav na peto obletnico referenduma o družinskem zakoniku”. Vidni član GOD Franci Donko (@FranciDonko) je namreč prepričan, da “ko družinski zakon postane nočna mora, se narod zbudi. Če ne bi bilo teh slabih zakonov, bi morda še vedno spali”. Naključje ali ne, tisti dan smo praznovali tudi katoliški praznik Gospodovega oznanjenja – materinski dan oziroma dan družine. Kako simbolično. Izrojena levica je pred leti hotela ukrasti pojem družine, a je nova politična stranka, ki jo vodi Aleš Primc (@ales_primc), tej vrnila mesto, ki ji pripada. Družina je namreč temelj vsake civilizirane družbe. Temelj vsakega zdravega napredka. Izrojena levica s svojo kulturo smrti že desetletja razžira temelje zahodnoevropske civilizacije. Za svoj obstoj in potrebe trenutno ‘uvaža’ tako imenovane migrante, slednjim pa so velike družine v krvi. Evropi se bo multikultura vrnila kot bumerang. Tudi Sloveniji. Da bo slovenski narod stal in obstal, kot bi rekel Primož Trubar, mora nujno spremeniti tudi politiko. Ta mora uporabiti vse mehanizme, ki so ji na voljo in spodbujati kulturo življenja. Vsem tistim, ki ne razumejo, da ima vsak otrok pravico do zdravega razvoja, pravico do mame in očeta, svetujemo kakšen pogovor pri dobro usposobljenem psihoterapevtu. Isti odgovor glede obiska specialista pa gre tudi tistim, ki pravijo, da bi bilo včasih bolje imeti dve mami ali dva očeta, ko se zakonci med sabo ne razumejo. Ali kot je tvitnila stranka GLAS za otroke? (@GlasZaOtroke), “otrok ni igrača, ampak košček večnosti v naročju staršev”. Prav zato je zadnji čas za drugačno politiko, kot jo trenutno vodi izrojena levica s finančno podporo raznih filantropov in udbomafije. Predsednik stranke GLAS za otroke? (@GlasZaOtroke) Aleš Primc je v svojem nagovoru izpostavil, da je za njih “ključno to, da si bodo lahko družine in službe ustvarili doma. Potrebujemo pogoje za ustvarjanje dobro plačanih delovnih mest.” Podpredsednica stranke Metka Zevnik pa je prepričana, da med državljane Slovenije prinašajo “upanje in pogum za zdrav razum”. “V brezsrčne predpise bomo vnesli ljubezen do otrok, njihovih mamic, očetov in starih staršev,” je dodala Zevnikova in spomnila, da so tudi “upokojenci stari starši”. Primc (@ales_primc) je na ustanovnem kongresu stranke pravilno ugotavljal: “Če nas družbene stvari ne zanimajo, lahko tisti, ki imajo slabe namene, z nami delajo, kar hočejo.” Zato, “ko oblast po treh referendumih noče razumeti, kako si predstavljamo družino, je čas, da gre ulica v parlament in vlado,” je še napovedal (@ales_primc). Zato je še kako pomembno, da spremljamo dogajanje tudi preko družbenih omrežij, kot je Twitter. “Da ne bomo nepripravljeni, če/ko se bodo ponovile ‘spontane vseslovenske vstaje’ naperjene proti naslednji pomladni vladi.” Sobotna oddaja Eksploziv na Novi24TV (@Nova24TV) je bila ponovno eksplozivna. Tokrat je Dejan Kaloh? (@DKaloh) gostil nekdanjega novinarja Večera Aljošo Dragaša (@AljosaDragas): “Bravo, @AljosaDragas, za pogum! ’91 si izrezal zvezdo iz okupator. zastave, sedaj se boriš proti medijskim teroristom.” Tudi Legionar? (@MatevzNovak) je pohvalil Dragaša: “Kako pa to, da je spregovoril? Tega je treba nagradit’.” Dragaš je tako razkril, kdo so bili Večerovi novinarji, ki so konec leta 2012 in v začetku leta 2013 skupaj z mariborskimi ‘spontanimi vstajniki’ pomagali rušiti drugo Janševo vlado. Tako se je potrdilo to, na kar smo nekateri mediji opozarjali že tedaj, da je šlo pri vseslovenskih vstajah za klasičen državni udar po boljševističnih principih. Nekatere podobnosti okoli organizacije in izvedbe vstaj so malodane srhljive: od novinarjev-hujskačev do plačanih vstajnikov, ki so v policiste in druge državljane metali granitne kocke. Avtorica tega zapisa (petra_jansa) pa se je zaradi ‘spontanosti’ teh pouličnih razgrajačev znašla celo na sodišču. Razen ukradenega časa in izgube nekaj živcev ji tožniki niso prišli do živega. Torej – oddaja, vredna ponovnega ogleda (https://www.youtube.com/watch?v=Z4WCs4kewjg) ali kot je rekel znani tviteraš Bond007 (@Bond00775328617): “Da ne bomo nepripravljeni, če/ko se bodo ponovile ‘spontane vseslovenske vstaje’, naperjene proti naslednji pomladni vladi.” Da so si oddajo ogledali številni tviteraši, ni dvoma. TOML? (@tomltoml) je tvitnil: “Prvorazredni obračun med našim podzemljem in izvoljeno oblastjo: Razkrite povezave med vstajniki in mediji.” Rajko Gavez? (@GavezRajko) je povzel dogajanje: “Vstajniki v MB so dosegli to, da so dobili župana, kateri je kar sam sebe predlagal za župana, res velik izkupiček. Naivno, zmanipulirano ljudstvo.” Erika Planinšec? (@ErikaPlaninsec) pa je šla v razmišljanju drugam. In sicer je tvitnila: “Včasih so ‘glave letele’ zaradi radarjev … Danes aktualna politika lahko počne vse, pa se narodu ne zdi vredno dvigniti riti #neštekam …” Odgovoril ji je Čričo Anžlovar? (@crico111): “Tisti ‘vstajniki’ niso bili narod, ampak plačana falanga članov nevladnih org. In spremljajočih naivcev. Niti 1 podjetnika, obrtnika.” Falanga, ki jo med drugim plačuje milijarder George Soros In ko je komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) ta teden razpravljala o varnostnih razmerah v Makedoniji in na Balkanu, je ugotovila, da so za zaostritev razmer na Balkanu v glavnem krivi dejavniki iz tujine. Ocenila je, da pri tem izrazito negativno vlogo igrata milijarderja George Soros in Rockefeller, pa tudi Rusija in Turčija. Predsednik KNOVS Branko Grims (@BrankoGrims1) je celo mnenja, da ti “zunanji faktorji s Sorošem na čelu sodijo na sodišče”. Na Twitterju smo lahko izvedeli še, da sta Soros in socialistično podzemlje hotela kupiti volitve tudi v Makedoniji. Vladimir Krstevski? (@vladokrstevski) je ob tem izpostavil tudi vmešavanje jugonostalgičnega evropskega poslanca Iva Vajgla: “Koliko Talerjev stane en Vajgl? Laž je nesmrtna duša komunizma.” Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša? (@JJansaSDS) je temu dodal: “Neodgovorno vpletanje @ivajgl @tfajon in Žbogar v #Makedonija destabilizira celotno regijo in povzroča škodo ugledu Slovenije na Z Balkanu.” “Izrojena levica zlorablja sodstvo in @policija_si za prikrivanje svoje izrojenosti.” V sredo pa je na Twitterju završalo. Policija je namreč že v zgodnjih jutranjih urah aretirala tožilko Dragico Kotnik pred njenim stanovanjem v Kopru. Kotnikovo, ki je preiskovala primer bulmastifi oziroma afero Baričevič, je zaradi kazenskega pregona nekdanji generalni tožilec Zvonko Fišer suspendiral. V torek ji je suspenz potekel, v sredo pa bi se morala vrniti na delo. A še pred odhodom od doma so jo aretirali kriminalisti in odpeljali v Ljubljano. Z vrhovnega državnega tožilstva so kasneje sporočili, da kazenski pregon v tej zadevi še ni zastaral, ker zastaranje ni teklo v času, ko se je tožilka izmikala sodišču. Mar res? Portal Nova24TV (@Nova24TV) je kasneje objavil izjavo Dragice Kotnik, ki je med drugim dejala: “Odvetnik na ljubljanskem sodišču je od sodnice izvedel, da je prišel z vrha ukaz, ‘da me morajo …’, pa karkoli že to pomeni.” Matija Jeglič? (@ajitamxy) je po naši oceni zadel srčiko težave: “Žalostna ‘pravna’ farsa. Očitno koruptivni obsojajo Kotnikovo, da je koruptivna. Nujna preverba izobrazbe in stanja duha!” Zelo prav pa ima Bojan Požar? (@BojanPozar), ko je tvitnil: “Aretacija Dragice Kotnik očitno povezana s tem člankom: http://www.pozareport.si/?Id=necenzurirano&View=novica&novicaID=22724&type=tags …. Rešujejo dejanja (beri: suspenz ali obraz) Zvonka Fišerja.” Namesto da bi slednji kazensko odgovarjal, so, kot dodaja Bojan Požar? (@BojanPozar), izvedli nekakšen zakonski trik: “Pravna država na kubik. Kazenski postopek zoper Dragico Kotnik še ni zastaral, vendar sodišče še ne ve, kako so ‘tekli roki zastaranja’!?” Poslanka SDS Anja Bah Žibert (@ANJABAHZIBERT) zato ugotavlja: ”Obračunavanje z Dragico Kotnik nov primer barbarskega in gnilega pravosodja. Saga se nadaljuje tudi pod taktirko Florjančič&Sketa=Klemenčič.” Vsega hudega vajeni predsednik SDS Janez Janša (@JJansaSDS) pa je ob tem dogodku ponovil že večkrat ugotovljeno dejstvo, da ”izrojena levica zlorablja sodstvo in @policija_si za prikrivanje svoje izrojenosti’.’ Tviterašem postaja dejanska situacija v pravosodju vse bolj jasna. Franci Banko? (@BankoFranci) zapiše: ”Depala vas, Kramberger, Patria, posiljeni psi, Milko Novič, Balkanski bojevnik, Huda jama, Dragica Kotnik …. Sami udarci krivosodja.” Erika Planinšec? (@ErikaPlaninsec) skoraj identično zapiše: ”#Ivan_KRAMBERGER – likvidacija, ki je povod v nove likvidacije, in ni jim videti konca – (Janša, Kramberger, Novič, Magajna, Kotnik itd.).” K pravemu razumevanju zlorab v slovenskem pravosodju je nedvomno pripomogel Odbor 2014, ki bo prav naslednji četrtek posvetil shod Dragici Kotnik ali, kot je tvitnil predsednik odbora Aleš Primc (@ales_primc), bo to ”Shod za Dragico!” Novinarka Demokracije Vida Kocjan? (@VidaKocjan) pa je iz dosedanjih izkušenj pomislila: ”V bistvu me zanima, kaj se danes dogaja v ozadju, kaj počnejo Cerarjevi in ostali, da ne rečem kaj? Da so vrgli kost – aretacija D. Kotnik?” To zanima tudi nas, ki vsak dan gledamo, kako nam oblasti uničujejo državo. To seveda lahko počnejo le s pomočjo ”garažnega pravosodja,” kot ga poimenovala znana tviterašica Janja Kralj (@janjakralj). Ali kot razočarano ugotavlja avtorica prispevka Petra Janša? (@petra_jansa): ”Vsak dan bolj res. Balkanski bojevnik Martinčić: ‘Slovenija nima mafije, mafija ima Slovenijo, mafija ima državo’.” Poslanec SDS in predsednik komisije, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu Anže Logar? (@AnzeLog), pa je spet naletel na oviro: ”Hm, spet blokada sodišča pri NLB. Tokrat v imenu sodnice Karmen Erčulj. LJ sodišče ubira pot, za katero sem mislil, da je že presežena …” Kaj je sodišče gnalo k temu nedopustnemu dejanju, ni znano, šušlja pa se, da je ”DZ sprejel nov dogovor, po katerem bo delo preiskovalnih komisij močno omejeno”. In še tole sodi v ta sklop izbranih tvitov. Janez Janša (@JJansaSDS) je namreč opozoril na tedenski komentar Mira Petka: ”Res #vrednobranja – In mimogrede, @policija_si , ali ste po 15 letih že našli tiste, ki so skoraj umorili @miro5ek?’‘ http://nova24tv.si/kolumna/ulice-so-prazne-bo-treba-na-ulice/ ”Čestitke @AleksanderRant, novinarju @Nova24TV, za visoko priznanje, ki mu ga je podelilo Društvo režimskih pisunov z obsodbo njegovega dela.” Društvo novinarjev Slovenije je dokončno razkrilo svoje poslanstvo. V resnici gre za združenje, ki ščiti leve oblastnike in preganja novinarje, ki opravljajo svoje poslanstvo. Tako je (režimsko) Novinarsko častno razsodišče (NČR) obsodilo novinarja Nove24TV Aleksandra Ranta (@AleksanderRant) zaradi tako imenovanega sovražnega govora, ki naj bi ga s svojim pisanjem o LGBT širil po širni Sloveniji. Rantu sta se pridružila tudi fotoreporter Ian Jani Božič ter urednik Reporterja Silvester Šurla, onadva zaradi nedovoljenih novinarskih metod. Novinar Peter Jančič (@peterjancic) je tvitnil: ”Precej dopolnjena in popravljena verzija o ‘grehu’ @janibozic in @SilvesterSurla z nekaj zgodovine” ter pripel povezavo na svoj komentar, ki bi si ga moral prebrati vsak novinar: https://spletnicasopis.eu/2017/03/30/castno-razsodisce-kritizira-janija-bozica-in-silvestra-surlo/. Med drugim Jančič zapiše, da je bila “‘nedovoljena metoda’ novinarjev po oceni častnega razsodišča fotografiranje ob izvolitvi Alenke Bratušek za premierko v času fototermina in potem uporaba posnetkov. To je napačna razlaga določb kodeksa,” je prepričan Jančič, ki je na televiziji Nova24TV polemiziral s predsednikom razsodišča Gojkom Bervarjem. ”Za tiste, ki jih zanimajo dileme, je tu povezava do posnetka polemike: https://www.youtube.com/watch?v=xYkOWlTMz5c”. Tviteraš Corey? (@AlzheimerUltra) je debato komentiral: ”Peter Jančič v epohalni borbi s predsednikom častnega nov. razsodišča:razum vs blaznost.” Peter Jančič (@peterjancic) pojasnjuje tviterašem: ”Ma, narobe so razsodili: za nikakršno nedovoljeno metodo ne gre, če fotkaš v času fototermina. @janibozic @SilvesterSurla.” Ian (Jani) Bozic? (@janibozic), ki sedaj živi in dela v Londonu, Jančiča opozori: ”NČR me je obsodilo po njihovem kodeksu, nikoli pa me kontaktiralo za moj odziv. @novinarSI Mimogrede sem član @ZNPSLO @FreedomofPress.” Prav tako je Božič v angleškem jeziku sporočil, da ga nekateri člani britanskega parlamenta sprašujejo, zakaj omenjeni posnetek ni podnaslovljen, kar pomeni, da se po svetu širi novica, da se Slovenija lahko ‘ponaša’ z dejstvom o zapiranju novinarjev, medtem ko puščamo balkanske bojevnike na svobodi. In to kljub temu da imamo živo pričo, ki bi povedala resnico o tej hudodelski združbi. Česa se ‘elita’ boji? ”Lahko zagrešijo smrt otroka, lahko tudi morijo, pa so nedotakljivi. Ker so #prvorazredni.” In medtem ko je inštitut ‘bande petih’ iz stranke SD po javnem razkritju odstopil od dogovorjenega posla, pa Rajko Kenda ostaja na funkciji direktorja Pediatrične klinike v Ljubljani. ”Lahko zagrešijo smrt otroka, lahko tudi morijo, pa so nedotakljivi. Ker so #prvorazredni https://www.portalplus.si/mobile/2121/kenda-konec,’‘ je na Twitterju pravilno ugotavljal predsednik SDS Janez Janša (@JJansaSDS). Urednik in novinar Miro Petek? (@miro5ek) pa se je pridušal: ‘‘Direktor UKC LJ je pa res naiven, če misli, da bo on odstavljal in nastavljal ljudi v UKC.” Bojan Korsika? (@KorsikaB) pa je tvitnil: ”Ob afriški pomilostitvi Kende: Ni važno, če vrač (Kenda) kaj zna ali ne zna, važno je, da je lojalen plemenskemu poglavarju (Jankoviću).” Andrej Novak? (@anov4k) se je začudil: ‘‘Kenda pravi, da je prosil za razrešitev? LOL, vsem je jasno, zakaj je nastavljen in od tega ni odstopanj.’‘ Skorumpiranemu javnemu zdravstvu se pridružuje še nemogoča investicija v tako imenovani 2. tir. Bojan Požar (@BojanPozar) je opozoril: ”Zblojena država! KPK poziva @vladaRS: umaknite predlog Zakon o drugem tiru, saj ‘predstavlja korupcijsko tveganje’.” Janez Janša? (@JJansaSDS) mu je odgovoril: ”Država je zgolj talec zblojene oblasti in stricev, ki so 2. tir razglasili za nacionalni interes.” Prav tako je prvak SDS opozoril, da odgovornim ni v interesu razkritje odgovornih glede projekta TEŠ6: ”Poročanje z mojega pričanja na preiskovalni komisiji o T6 na @24ur_com je primer pritlehne manipulacije in skrivanja odgovornih.” Janša pa je na Twitterju odgovoril tudi zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, ki je za primorski časnik pametoval, da ‘Slovenija v 25 letih praktično ni ničesar novega zgradila. To je družba, ki je povsem zavozlana’. ”Zgradila je samostojno državo, vendar ste jo glodalci izrojene levice popolnoma obvladali in zaustavili v razvoju,” je tvitnil (@JJansaSDS). Kot da ni dovolj katastrof, ki jih moramo gledati slovenski davkoplačevalci, je Nova24TV? (@Nova24TV) poročala: ”Najbolj osovražen minister? Židan, ki je zavozil teran, se je zaradi jelenov zameril še 22 tisoč lovcem.” Do kdaj bo minister še židane volje? Nekaj svetlobe in topline pa je prišlo z vrha stranke (@EPP), kjer so ”razpravljali o napetih razmerah na Zahodnem Balkanu. Zadnji trenutek,” je prepričan predsednik SDS Janez Janša (@JJansaSDS). Janša je politične kolege tudi nagovoril in med drugim dejal: ”Boriti se moramo … za našo dediščino, našo svobodo, naš način življenja in našo kulturo!” Prav tako je Janša (@JJansaSDS) prepričan, da bosta ”prihodnji dve leti za prihodnost EU ključni. Evropa več hitrosti je dejstvo, a ni rešitev”. Besede, katere moramo vzeti resno in se glede na situacijo, v kateri živimo, zamisliti in pripraviti na vse možne scenarije. Kdaj smo se že tako počutili? Petra Janša In ko smo že pri Zidar Klemenčičevi. Odlična tviterašica Anamarija Novak (@AnamarijaN0vak) je opozorila na podatke, ki jih pokaže nekdanji Supervizor oziroma Erar. Ob grafu, iz katerega je razvidno, da so se odvetnici Nini Zidar Klemenčič izjemo povečali prihodki iz naslova proračunskih sredstev prav v mandatu vlade njenega soproga, je tvitnila: “Izjemno ugoden vpliv mandata @vladaRS na poslovanje odvetnice Nine Zidar Klemenčič (soproge ministra za pravosodje) z državnimi subjekti!” 576.935 evrov je ministrova soproga uspela zaslužiti od decembra 2005 do danes, od tega kar 463.419 evrov v obdobju Cerarjeve vlade. Anamarija Novak? (@AnamarijaN0vak) je še dodala: “@vladaRS da bi pa grafi čisto ponoreli (mi pravijo poznavalci), če bi vključili se “konjsko mešetarjenje”, ki poteka preko društev, klubov”. Rebeka Kovač? (@KovacRebeka) je preprosto ugotovila: “@AnamarijaN0vak @vladaRS Nekateri ljudje so pogoltni na denar. Toliko na splošno. Tisti pa, ki poznate pogoltneže, pa veste, koliko je ura.” Predsednik SDS Janez Janša (@JJansaSDS) je ob tem le pripisal: “Glej, glej našega Superhika. Vpliv ministrovih hlapov na družinske finance.” Anamarija Novak? (@AnamarijaN0vak) je prvaku opozicije odgovorila: “@JJansaSDS prosto po Lermontovu (in Alanu Fordu) – Junak našega časa. Superheroj, ki jemlje revnim in daje bogatim!” V pogovor se je vključil tudi nekdanji župan Maribora Franc Kangler? (@KanglerFranc), ki je opozoril: “Mene pa buzerirajo na SDT, zakaj sem leta 2010 hčerki nakazal 500€. Ja v celem letu samo 500€!” Neznana znana tviterašica AvecMARINE (@cikibucka) je svetovala: “@JJansaSDS sledi denarnim tokovom pa maš narjeno komi udbo familijarno mrežo….sam našim..Dolančev naš človk.. ga nagradijo da obstanemo.” Vane Gošnik? (@VaneGosnik) pa je cinično pripomnil: “@JJansaSDS Izjemno, legalno, nekoruptivno, pošteno, podjetno etc.” Če bi živeli v normalni, demokratično razviti državi, bi ob takšnih ugotovitvah kriminalisti že trkali na vrata družine Zidar Klemenčič, a se seveda ne bo zgodilo nič, saj je njim dovoljeno vse. Je pa teden zaznamovala neka druga obširna kriminalistična preiskava, povezana s tajkunskim mogotcem Stojanom Petričem. Kaj so hoteli vladajoči s tem zamegliti, lahko ponovno ugibamo, Anamarija Novak? (@AnamarijaN0vak) je ob tem le pomenljivo opozorila: “Ulica govori, da se S Petriču piše slabo tudi zato, ker ima E Svetlik na svoji strani celo pravosodje. Pardon, soprogo ministra za pravosodje!” Pomenljivo. “V policijski državi te po krivi ovadbi,medijski in politični likvidaciji (JJ celo zaprejo) po sedmih letih oprostijo.” Želi Golobič ustvariti novo afero, da bi se radikalna levica znebila Pahorja na predsedniških volitvah? 2. 4. 2017, 5:00 61 V slovenskih političnih krogih se že dolgo šušlja, da se na levici bije boj za oblast in da ima del levice, sprt s Socialnimi demokrati, pripravljenega novega kandidata za prihajajoče jesenske predsedniške volitve in da jim gre Borut Pahor močno v nos. Aktualnega predsednika države se bo po naših informacijah do jeseni poskušalo zrušiti z več obtožbami, zato niti ni presenečenje, ko se ga je Gregor Golobič na petkovem pričanju pred preiskovalno komisijo v zvezi z investicijami v TEŠ 6 lotil s hudimi obtožbami in primerjavami z afero Patria. Očitno so tudi zamere iz časov neuspešnega vladnega trojčka še velike, saj se poskuša Golobič oprati vsakršne krivde škandalozne podražitve naložb za kar 700 milijonov evrov. Projekt Termoelektrarne Šoštanj 6 je namreč označil za sežigalnico denarja, za afero Pahorjeve vlade, za katero tako ne bo odgovarjal nihče. Naj spomnimo; Golobičev Zares je na vrhuncu politične moči obvladoval in še danes po naših informacijah obvladuje celotno slovensko energetiko, kar se že vrsto let kaže v agresivnem kadrovanju v državnih energetskih projektih. Ena njegovih bolj škandaloznih odločitev je bila imenovanje neustrezno podkovanega Andreja Ribiča na čelo Elektro Ljubljana, o čemer smo na naših straneh že pisali, tesne so tudi njegove povezave z Robertom Golobom iz podjetja Istrabenz – Gorenje Inženiring. Oglejte si še: To so pripadniki rdeče naveze šaleškega lobija, ki so poskrbeli za najdražji projekt TEŠ 6 Golobičevo rovarjenje po slovenski energetiki pa je pred leti naletelo na veliko oviro v zadevi projekta TEŠ 6, saj je bil šaleški lobi tudi za takšnega botra na slovenski levici premočan. Šaleški lobi, podprt s strani Socialnih demokratov, je bil glavni razlog za prepir glede investicije v šaleški dolini, in nikakor ne v Golobičevi morebitni poštenosti in treznosti presoje glede gospodarnosti projekta. Šlo je za spopad lobijev na levici Ker Golobič v projektu TEŠ 6 ni videl pravega potenciala za zaslužek, je stranka Zares želela proračunski denar enostavno prekanalizirati v druge projekte, kjer bi se državni denar lažje izčrpavalo v zasebne žepe, so nam razkrili naši viri, blizu trenutnemu dogajanju na sprti slovenski levici. Pahorjeva vlada je razpadla, zamere so ostale, dva levičarska lobija pa se še danes borita za prevlado na slovenski energetski sceni. Foto: STA Naj spomnimo; nekdanji predsednik Zaresa in nekdanji visokošolski minister Gregor Golobič je na petkovem zaslišanju povedal, da je bil energetski projekt TEŠ 6 namenjen kraji. Izpostavil je, da so v Sloveniji podkupljivi tako politika, mediji in stroka, zato afera nikoli ni bila razgaljena v času Pahorjeve vlade. Golobič se je na zaslišanju komisije celo sprenevedal, da je bil v Pahorjevi vladi deležen očitkov, da se vtika v energetiko, čeprav to ni bil njegov resor. Spravil se je tudi na gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, ki pa je kasneje odstopil ravno zaradi nerazumnih podražitev naložb v TEŠ 6. Golobič je bil del iste vlade kot Pahor Golobič je zatrjeval, da bi lahko Borut Pahor projekt ustavil, a ga ni: “Čista laž je bila, da projekta ni bilo možno ustaviti, predsednik vlade je bil zaveden, zavestno ali ne. In to je to, kar TEŠ 6 dela za patrio Pahorjeve vlade!” Golobič je tudi zavrnil obtožbe, da bi vlada marca 2010 sprejela sklep, da podpira projekt, kar je na zaslišanju pred komisijo dejal Pahor. “Ni res, takšnega sklepa vlade ni,” letijo Golobičevi očitki na aktualnega slovenskega predsednika. Zanimivo je predvsem to, da Golobič s svojim vplivom ni imel vpogleda v posle na TEŠ 6, prav tako pa kot minister takratne vlade ni storil ničesar, da bi projekt preprečil. Ob tem je vredno dodati, da je nekdanjega predsednika stranke Zares na zaslišanju spremljal njegov odvetnik, na vprašanja pa je odgovarjal oblečen v oranžno kravato, simbolni barvi stranke Zares. Golobič se je tudi vprašal, ali ima slovenska država ambicijo priti do dna aferi. Na tožilstvih po njegovih besedah namreč marsikaj še stoji. Ob tem je navedel, da je Uroša Rotnika (takratnega direktorja TEŠ 6) kot pravna svetovalka spremljala Anita Dolinšek, ki je bila lani dvakrat v DZ kot kandidatka za sodnico v Celju, ki je pristojno za zgodbo v Tešu. “Blagor tistim, ki misijo, da je to naključje,” je še dodal nekdanji prvak stranke Zares. Preiskava se bo nadaljevala, Golobičevo sprenevedanje, da čeprav je bil član vlade, o spornih poslih ni vedel ničesar, pa zaenkrat kaže na to, da želi del levice ne samo oprati svojo krivo, temveč hkrati s politične scene v najkrajšem možnem roku eliminirati predsednika države Boruta Pahorja in mu naprtiti vso krivdo za TEŠ 6. L. S. komar marko • eno uro nazaj Ne bi me čudilo, če bi GOLOBI in podobna zalega izumili novo afero. Patrija je dosegla svoj cilj. Vsi so bili potešeni vključno z narodom, ki bo nafilal BANČNO LUKNJO. Ni važna cena, važno je da so naši na oblasti in da živijo v PRAVLJIČNEM SVETU! Problem GOLOBOV je, da serjejo povsod. Dokler ne bo usahnil murgelski klan ne moremo pričakovati kaj boljšega od nesposobnih lopovov, ki prevzemajo funcije z namenom, da uničijo čim več še, kar deluje. Antonius • eno uro nazaj Dokler bodo volivci dopuščali raznobarvnim levičarskim kleptomanom voditi slovensko politiko, toliko časa bo ugled Slovenije v svetu vreden manj, kot je vreden uporabljen listek na stranišču. Golobič, Drnovček, Kučan ali kdor koli zdajšnjih in bivših ostalih z Novakovo in Toninom vred, vse skupaj je eno samo zlagano sranje. Kdo se še spomni v čigavem mandatu vladanja sta se v Sloveniji srečala najmočnejša akterja svetovne politike. Ja, Janša je takrat vodil edino uspešno vlado in skrbel za slovenski mednarodni ugled. Ampak volilne ovce so na slovenski ugled, ki je nekoč segal prek državnih meja, že davno nazaj pozabile. Za drobiž hodijo delati v javne službe in državna podjetja, pasejo svojo revščino in se jim =be za svojo državo. tzt Kučko pod pručko • 2 uri nazaj Golobiča smo že ujeli na laži. Človek kateri je skadriral na vsa pomembna mesta v energetiki svoje lutke misli, da okoli hodijo samo blentavi ljudje. Konec koncev je tudi njegova Ultra delala za TEŠ-6. Golobič je samo še eden usrani levakarski lažnjivec. Kako? Laže, krade in kot praviš "meša rdečo meglo" Njegove rabote so se začele že pod "svetim" Drnovškom in trajajo, trajajo....in bojo še trajale, dokler ga ne strpamo na Dob! Eurostat: Če je prva Janševa vlada slovenski BDP močno približala evropskemu povprečju, danes tonemo vse globlje 3. 4. 2017, 5:00 19 Zadnje poročilo evropskega statističnega urada Eurostat razkriva, da slovenski domači bruto proizvod (BDP) na prebivalca, izražen v standardih kupne moči, za kar 17 odstotkov zaostaja za povprečjem Evropske unije. To pomeni, da slovensko gospodarstvo trenutno dosega samo 83 odstotkov evropskega povprečja, kar je praktično 10 odstotkov manj kot leta 2008, ko je svoj mandat končala prva vlada Janeza Janše. Če je desna vlada v štiriletnem obdobju na oblasti beležila konstantno gospodarsko rast in dosegla 93 odstotkov razvitosti, pa je v zadnjih letih, vse od nastopa mandata levega trojčka, trend izrazito negativen. Močno za primerljivimi evropskimi prestolnicami zaostaja tudi Ljubljana, za katero se njen župan Zoran Janković tako rad hvali, da s približno 110 odstotki presega evropsko povprečje. Kot poroča Eurostat, kjer so Slovenijo razdelili na vzhodno in zahodno regijo, je zahodna Slovenija leta 2015 dosegla 99 odstotkov povprečja, vzhodna Slovenija pa samo 69 odstotkov, kar kaže na vse bolj izrazito centralizacijo gospodarstva, kar močno spominja na razmere v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Ljubljana je sicer središče zahodne regije, v katero spada, vseeno pa njeno gospodarstvo ni dovolj močno, da bi zahodna Slovenija dosegla vsaj evropsko povprečje. V absolutnih številkah je Slovenija po podatkih evropskih statistikov leta 2015 sicer ustvarila 18.700 evrov BDP na prebivalca; od tega je zahodna Slovenija ustvarila 22.300 evrov BDP na prebivalca, vzhodna pa 15.500 evrov na prebivalca. Na najvišje mesto med skupno 276 regijami se je sicer uvrstil zahodni ožji London s 580 odstotki povprečja EU, sledita Luksemburg z 264 odstotki povprečja in Hamburg z 206 odstotki. Kje je Ljubljana v primerjavi s prestolnicami Češke in Slovaške? Sodeč na podatke Eurostata so se med prvo deseterico uvrstile še regije Bruslja (205 odstotkov), Bratislave (188 odstotkov) in Prage (178 odstotkov), sledijo še Zgornja Bavarska (178 odstotkov), Ile de France (176 odstotkov), vzhodni ožji London (175 odstotkov) in Stockholm (174 odstotkov). Foto: SURS. Na mestu je predvsem primerjava z Bratislavo in Prago, dvema glavnima mestoma držav, ki sta v Evropsko unijo vstopili sočasno s Slovenijo leta 2004. Že leta 2003 sta slovaška in češka prestolnica po rasti BDP-ja prehiteli Ljubljano, v času mandata Zorana Jankovića pa se je razlika še povečala, v odnosu na Bratislavo kar za 80 odstotkov. Janković “farba” rajo, medtem ko vse bolj zaostajamo Medtem ko se Čehi in Slovaki zelo spodobno kosajo z zahodnimi evropskimi državami, čeprav jih je še mnogo bolj kot Slovence za desetleja ukleščil komunizem, Slovenija, ravno nasprotno, vse bolj zaostaja in se približuje državam, kot sta Romunija in Bolgarija. Foto: STA. Vseeno se ljubljanski župan Janković rad hvali in zavaja svoje volivce, da je BDP Ljubljane nekaj odstotkov nad evropskim povprečjem. Zadeva izgleda nekoliko drugače, ko razkrijemo podatek Eurostata, da se praktično 80 odstotkov vsega gospodarstva ustvari v mestih, zato je nekaj povsem normalnega, da BDP prestolnice presega evropsko povprečje, ki zajema BDP vseh regij v državah Evropske unije. L. S. Pohlep in ropanje kot ideološka podstat levih strank 14. 4. 2017, 5:00 25 Bolj se bližajo volitve, več bo medijskih analiz in tako imenovanih analitikov, ki bodo napovedovali našo prihodnost. Večina bolj iz kavnih usedlin, modrovanj ob šanku ali anket, ki jim ne gre pretirano zaupati. Na sceni se že pojavljajo nekatere nove stranke, mediji pa so začeli vidno propagirati Zorana Jankovića, kot da bi jim novih obrazov zmanjkalo ali pa so spoznali, da podobnih prevar, kot so se zgodile z instant strankami in njihovimi voditelji, volivci v prihodnje ne bodo več kupovali. Volitve so politična olimpijada, čas pred volitvami pa čas priprav na to olimpijado. V defektnem medijskem prostoru težko tekmovanje političnih idej V resnih državah z demokratično tradicijo lahko dolgoročni uspeh pričakujejo le etablirane stranke, ki se seveda morajo ustrezno spreminjati in prilagajati novim razmeram ter današnjemu času. V zadnjih letih so bile v Sloveniji hit nove stranke z novimi obrazi, ki naj bi imele nove ideje in nove koncepte urejanja družbe ter države. Takšen primer je Stranka modernega centra, še prej pa Pozitivna Slovenija. Spomnimo se Zorana Jankovića, ko je stopil v politiko in razlagal, da sploh ni politik. In kar nekaj novih strank, ki so pripovedovale, kako jim ne gre za ideološke teme, da jih ideologija ne zanima, da je treba presegati delitve na leve in desne, na naše in vaše ter stopiti skupaj. Kot da so stranke nadstrankarske. Vsaka politična stranka mora koreniniti v neki ideologiji, razen seveda v Sloveniji, kjer je stanje sprevrženo in je skupni imenovalec levih strank pohlep in ropanje. Dobro, tudi pohlep in ropanje lahko vzamemo kot ideološki podstat levih političnih strank. V slovenskem prostoru vizija stranke in njen program nista dovolj za uspeh, saj se vmes zgodijo prevare, medijska propaganda pa uspeva tudi ničevi politični produkt tako dobro promovirati in prodati, da lahko na koncu tudi zmaga. Karneval medijskih zgodb osrednjih medijev, ki se med seboj prekrivajo in spajajo, ustvarja in krepi določen pogled na dogajanje v državi ter občutek o posamezni politiki in politikih, zato je v defektnem medijskem prostoru tekmovanje političnih idej zelo težko. Nekateri tako v politično olimpijado stopajo s poživili, ki so v razvitih parlamentarnih demokracijah nedovoljena, v Sloveniji pa nekaznovana. Javni diskurz, ki ga narekujejo slovenski mediji z največjim dosegom, je za našo državo izrazito škodljiv. In laž je postala sprejemljiv in pozitiven vrednostni sistem Parlamentarni strankarski sistem ima več kot 300-letno tradicijo in nekatere stranke in njihovo delovanje se v tem času niso kaj veliko spremenile. Na evropskem parketu smo v zadnjih letih v Španiji dobili levičarsko stranko Podemos, v Italiji Gibanje petih zvezd ali v Nemčiji Piratsko stranko, če omenimo le nekatere. Te stranke so sprva pomenile neki novi val, vendar se njihova “inovativna” strankarska sestava ni obnesla, njihovo delovanje so zasenčili notranji spori v vodstvu ali pa so iz inovativnih strank na koncu postale še bolj rigidne kot pa tiste, ki jim rigidnost očitajo. Pirati v Nemčiji pa so začeli mahati z rdečimi zastavami. Te stranke so gradile na mobilizaciji, tako kot pri nas Združena levica in SMC, ki sta se kasneje z ulice preselili v parlament in vlado. Tudi pri njih se bo kmalu izkazalo, da so temeljile na praznih propagandah sporočilih, SMC pa se je v času vladanja preoblikovala v MPC, Moderni Plenilski Center. In zakaj stare stranke z več desetletno tradicijo ne bi mogle biti tudi moderne stranke? Ali se lahko v svoji modernosti Pozitivna Slovenija, če seveda sploh še obstaja, primerja s stranko SDS, ki ima več kot četrt stoletno tradicijo? Za SDS je značilna stabilna organizacijska struktura s karizmatičnim predsednikom, ki v svojo delo vključuje sodobne poti komuniciranja s svojimi volivci in publiko. Medtem, ko je bil Janez Janša eden prvih v Sloveniji, ki je začel uporabljati računalnik in imel IT-podjetje še v stari Jugoslaviji, se je Zoran Janković še pred nekaj leti hvalil, da računalnika sploh ne uporablja. Torej, temeljno vprašanje: etablirana stranka s tradicijo, ki stopa v korak s časom in pogledom v prihodnost, ali nova stranka, ki si želi na staro? Ali, če preidemo na vsebino: ali je odnos do države, domoljubja, družine in družinskih vrednot merilo predmodernosti, zagovarjanje nenaravnega bivanja, poveličevanje spolne izprijenosti in zoofilije v slovenski eliti pa merilo modernosti? Ali je zagovarjanje pravne države odraz konzervativnosti, ropanje nacionalnega bogastva pa znak modernosti? Ali je dolžna zadržanost in previdnost glede migrantskega vprašanja znak predmodernosti, lekcije lažnega revolucionarnega optimizma in razglasitev laži kot sprejemljiv in pozitiven vrednostni sistem, kar uveljavljata Cerar in njegova vlada, pa znak modernosti? Miro Petek Nataša Valant • 3 ure nazaj Laž je bila in bo vedno sprejemljiva za levake ! Saj se drugače, kot z lažjo in hinavščino državljanov ne bi mogli obdržati na oblasi 75 let !! Kar so se Janezki in Micike naučili, to Janezi in Mice znajo ! Ravno mediji so tisti, ki propagirajo Srba Jankovića, ljudje pa butasti, da nasedajo taki izmišljeni propagandi o tem lažnivcu, ki mu sploh ni za Slovenijo. tohuvabohu totex39 • 3 ure nazaj Janković v politiki - to je tako kot krava v dnevni sobi. FORT WORTH Krtača17 • 3 ure nazaj V stari ja. V kaksni pa ? Ze 26 let imamo yugoSlovenijo...po kucanovem okusu. 2 • Reply • Share › - Avatar sprehajalec Krtača17 • 3 ure nazaj Ječa narodov, so jo (jugo) tudi imenovali. Nemški Freiberg kanclerki Merklovi izstavil račun za migrante v višini 736.200 evrov 13. 4. 2017, 9:22 44 V nemškem mestu Freiberg, ki se nahaja na vzhodu države, so se odločili, da nemški kanclerki Angeli Merkel izstavijo račun za povračilo stroškov, ki so nastali zaradi sprejema migrantov, ki so v mesto prispeli v lanskem letu. Župan Sven Krüger je poudaril, da znesek v višini 736.200 evrov predstavlja stroške, ki jih je imelo mesto v času integracije 1.700 migrantov v družbo. Za nemški tednik Focus je Krüger spomnil, da je Merklova večkrat obljubila, da migrantska kriza ne bo zahtevala sposojanja denarja, višanja davkov in bremena za lokalno skupnost, ki migrante sprejme, zato želi, da ta svojo obljubo tudi izpolni in gre od besed k dejanjem. Preberite več: Nemčija drvi v prepad, Angela Merkel pa uživa, ko jo Sorosovi plačanci nazivajo z “mater Terezija za migrante” Foto: epa V Freibergu so v primerjavi z drugimi nemškimi mesti sprejeli precejšen delež migrantov, kar 1.700, kar predstavlja 4 odstotke prebivalcev mesta, medtem ko je v ostalih nemških mestih povprečni delež en odstotek. Krüger poudarja, da je nujno, da se končno odpre razprava glede bremena, ki ga je migrantska kriza prenesla na lokalne oblasti kot posledica politike odprtih vrat. N. Ž., STA Merkli bi morala vsaka država preko katere so lomastili njeni povabljenci, izstaviti račun za povzročeno škodo. 21. stoletje pa takšno: Kristjanom svetujejo, naj ob navzočnosti muslimanov ne nosijo križa na vidnem mestu 13. 4. 2017, 18:30 46 Kristjanom v avstralskem Sydneyju so svetovali, naj v javnosti skrijejo križe, ki jih imajo na verižicah. To se je zgodilo po tem, ko je arabsko govoreča skupina kričala: “J**** Jezusa!” in napadla par na vlaku, sprevodniki pa so dogajanje opazovali iz varne razdalje in niso storili nič, da bi ustavili nasilneže. Daily Telegraph poroča, da je bil par napaden med vožnjo skozi muslimanske enklave, ki se nahajajo na jugozahodu mesta Sydney. Mike, ki svojega priimka ni izdal iz strahu, da bi postal ponovna tarča, je povedal, da so se mu štirje moški bližnjevzhodnega videza približali in mu iztrgali križ z vratu, ga pohodili in ga začeli pretepati po obrazu, hrbtu ter ramenih. Medtem, ko ga je njegovo dekle skušalo zaščititi, je postala tarča dveh ostalih žensk. Preberite več: Kristjani smo najbolj ustrahovana verska skupnost na svetu Foto: iStock. Napadeni dogodek označuje kot verski zločin Kljub temu, da je pet sprevodnikov na vlaku opazovalo napad, niso naredili nič, da bi napad preprečili. Za Telegraph je napadeni povedal, da je kot Avstralec z grškim poreklom vedno nosil križ in dodal, da napad razume kot verski zločin. Mike se je glede napada obrnil na vodjo grške skupnosti Georga Capsisa, ki izpostavlja, da so kristjani v avstralskem Sydneyju tarča preganjanja predstavnikov muslimanskih tolp. Povedal je, da niti naključno ne gre za osamljeni primer, saj je bil Mike že četrti po vrsti, ki mu je v zadnjih šestih mesecih poročal glede versko motiviranega napada. Foto: iStock Mediji se o zločinih sprenevedajo Capsis poudarja, da obstajajo tolpe muslimanskega porekla, ki nadlegujejo ljudi, ki se razglašajo za kristjane. “O tem ne slišite nič, ker o tem nihče ne poroča,” je dejal in dodal, da so tudi ostale tri žrtve napadli v javnem prometu v jugozahodnem delu mesta. “Ne želijo, da bi tja stopil katerikoli kristjan ali drugi nevernik.” Foto: iStock Minister je prepričan, da je treba težavo zatreti v kali in dodal, da lahko zaenkrat svetuje, naj kristjani ob navzočnosti muslimanov skrijejo svoje križe, ki razkrivajo njihovo pripadnost krščanski veri, z namenom, da jih ne izzovejo v konflikt. “Pripadniki grške pravoslavne cerkve nosijo velik križ, zato jim svetujem, da so praktični in v teh predelih po nepotrebnem ne izzivajo konflikta.” Novinarski predstavnik policije pa je izpostavil, da je incident še vedno predmet preiskave in skupnost opomnil, da tovrstni zločini ne bodo tolerirani. Iz železnic so komentirali, da se sprevodniki niso odzvali, ker je njihova glavna naloga, da preverjajo veljavnost vozovnic, glede dogodkov pa so usposobljeni, da jih opazujejo iz varne razdalje in o teh obvestijo policijo. Capsis je komentiral, če bo še naprej veljalo takšno prepričanje, bo kmalu skupil nekdo drug. N. Ž. Seveda, pa kaj še! Pa ženske zaradi migrantov ne bi smele minice nositi, pa las imet razpuščenih... Navadna oslarija! Jaz bi vse to, kar odsvetujejo imela, pa med drugim tudi nabit rev*olver S*mith&Wesso*n v moji novi lakasti torbici. Kaj hočeš? ženska mora zase poskrbeti, če že država ne!!, Za komuniste ne bo težko, oni so rojeni izdajalci in se čez noč obrnejo! Svoje "rdeče knjižice" so imeli v "zmrzovalniku", zdaj jih veselo odmrzujejo, križce, ki so jih nekoč imeli, so že davnaj sneli in s te tudi lastne matere zatajili!... In prijatelje si izbirajo po barvi... sprehajalec tarantela • 3 ure nazaj Po Zakonu o verskih skupnostih, je čaščenje Kulta Rdeče Zvezde enakopravno z ostalimi religijami, zato kar nabavi zvezdico. Težava Slovenije je pa v tem, da se Častilci tega Kulta čutijo "bolj enakopravne" kot ostale religije. To pa je težava. mona lisa • 4 ure nazaj Ja pa kaj še ženske se naj zakrivajo in naj začnemo molit k Alahu. To je začetek suženjstva tem kamelarjem. KIKI mona lisa • 3 ure nazaj 70 let pod partijo in komunisti, zdaj pa še 7000 let po Alahom!? Ne bomo preživeli, dragi moji Slovenci! Ni čudno če je Donald odložu slušalko tem strahopetcu, sram vas naj bo Avstralci ničvredni in kje je zdaj ta muslimanski papež V prvi vrsti bi morali kristjani od svojih verskih vodij predvsem od vrhovnega zahtevat da povzdigne glas ne da pridiga neke moderne floskule xtc • 15 ur nazaj Vse te norosti peljejo sleje kot preje v velik konflikt: Super, glih prejsnji teden sem razmisljal, da bi si spet obesil tisto verizico s krizcem, katero sem nosil v studentskih letih.. Ma jo moram najt ... traktor • 18 ur nazaj Iz solidarnosti bom zanalašč pričel nosit križ.Ne bojo nas,ne. Mene pa križ buli. Gospodarstvo (21) Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 2.7 od 7 glasov Ocenite to novico! Mercator Nadzorniki bodo prečesavali pogodbe v Mercatorju. Foto: BoBo Sorodne novice 13. april 2017 Ramljak pozdravlja odločitev vlade za zakonsko zaščito Mercatorja 10. april 2017 Mercator trdi, da celoten sistem posluje stabilno 9. april 2017 Vučić napovedal načrt za pomoč srbskim podjetjem, ki so del Agrokorja 7. april 2017 Agrokor zahteva aktivacijo zakona o izredni upravi, dobavitelji se umikajo 5. april 2017 Balažič odšel z vrha Mercatorja, na njegovo mesto Tomislav Čizmić Dodaj v Facebook Nadzorniki Mercatorja bodo ugotavljali, ali je Agrokor trgovca izčrpaval Vodstvi Agrokorja in Mercatorja izčrpavanje zanikata 14. april 2017 ob 08:45, zadnji poseg: 14. april 2017 ob 09:42 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Nadzorni svet Mercatorja se bo sestal na izredni seji, na kateri naj bi razpravljal o poslovanju Mercatorja in pregledal številne pogodbe, da bi ugotovil, ali Agrokor družbo izčrpava. Mercatorjeva uprava bo danes nadzornikom predstavila vsa potrebna dokazila in dokumente o gospodarnem in odgovornem poslovanju, so v ponedeljek po sestanku uprave z direktorji odvisnih družb sporočili iz Mercatorja. Nadzorniki bodo na seji tako pregledali pogodbe na področjih nabave, trženja in svetovanja. Uprava bo predstavila "vse potrebne argumente, pogodbe in druge dokumente, da se ovržejo vsi dvomi na področju poslovanja in sklepanja pogodb", so navedli. Po poročanju Siola naj bi sejo zahtevali slovenski člani nadzornega sveta, da bi preverili nabavno politiko Mercatorja v lanskem letu in prvih treh mesecih letošnjega leta ter sklepanje različnih pogodb na področju trženja, svetovanja in naložbenih storitev. Je Todorićev klan izčrpaval Mercator? Po navedbah portala naj bi preverili sume, da je Mercator za Konzum, ko je ta zašel v težave, blago nabavljal pri hrvaških in drugih tujih dobaviteljih. Pregledali naj bi tudi domnevno škodljive pogodbe, sklenjene v preteklih mesecih, med njimi pogodbo s podjetjem Talent Studio, ki so ga letos na naslovu ene od Konzumovih trgovin v Zagrebu ustanovile Nina Ban, Lucija Jukić in Tea Kličinović, ki so vse povezane z Agrokorjem oz. družino Todorić. Vodstvi Agrokorja in Mercatorja sta izčrpavanje sicer zanikali. Tudi slovenska in hrvaška politika sta se od domnev o izčrpavanju ogradili. Lex Mercator za zaščito pred Agrokorjem Slovenska vlada je poleg tega za zaščito Mercatorja v četrtek potrdila predlog zakona, po katerem bi lahko v sistemsko pomembnih podjetjih, ki v Sloveniji zaposlujejo vsaj 6.000 ljudi in imajo več kot milijardo evrov čistih prihodkov od prodaje, njihov večinski lastnik pa bi se znašel v insolvenčnem postopku, imenovali izrednega člana uprave. Ta bi bil pristojen le za posle, ki so povezani z večinskim lastnikom, cilj pa bi bil preprečiti morebitno izčrpavanje. Po poročanju Dela t. i. lex Mercator predvideva, da Mercator Agrokorju (čeprav zakonski predlog teh firm ne uporablja) ali z njim povezanim družbam ne bo smel podeljevati poroštev, posojil, jamstev, predujma ..., razen če za to dobi dovoljenje izrednega člana uprave. Prav tako Mercator ne bo smel prevzeti dolga Agrokorja ali njegovih povezanih družb in izvesti plačila namesto njih, vsake tri mesece pa bo moral pripraviti poročilo o poslih, sklenjenimi z omenjenimi podjetji. Izredni član uprave bo moral poročilo nadzornega sveta predstaviti gospodarskemu in finančnemu ministru. A. Č. Prijavi napako Zbor za republiko – država se mora čim prej umakniti iz koruptivnega in zaviralnega gospodarstva 24. 1. 2017, 22:27 11 Govorniki Zbora za republiko so si bili enotni, da je slovensko gospodarstvo še vedno prepredeno s socialistično filozofijo, zato zaostaja v primerjavi z drugimi državami EU. Kot je poudaril Friderik Čeček je bilo stanje v Sloveniji pred drugo svetovno vojno primerljivo našim sosedam, s prihodom komunistične oblasti pa je zazeval velik prepad. Ko se je Slovenija odrešila jugoslovanskih okovov, pa so se pojavile stranke komunističnega tabora, ki jim je uspelo priti na oblast in ustavljati razvoj. V organizaciji Zbora za republiko in Državnega sveta je v torek, 24. januarja, potekal posvet o politiki in gospodarstvu. Zainteresirani javnosti so svoj pogled na gospodarske težave v Sloveniji predstavili Friderik Čeček, genereralni direktor ADK, Branko Bračko, predsednik Gospodarsko podjetniškega foruma, in trije predsedniki odborov za gospodarstvo pomladnih strank. To so bili Andrej Vizjak iz SDS, Matej Tonin iz Nsi in Andrej Umek iz SLS. Državno lastništvo je zaviralno in koruptivno Pomladne stranke se zavedajo, da je primeren gospodarski program ključen za razvoj države. V programu Zbora za republiko mora država v najkrajšem času izstopiti iz gospodarstva, ker deluje zaviralno, pleni premoženje in deluje koruptivno. Ukiniti je treba pomoč slabo stoječim bankam in podjetjem. Imajo tudi načrt, kako v štirih letih zmanjšati brezposelnost na 60 tisoč ljudi. To bi dosegli z delovnopravno reformo, ki predvideva lažje zaposlovanje in odpuščanje za podjetja, tako da delavec sam določa nadure in da je lahko zaposlen pri več delodajalcih. Ronald Reagan: ‘Socializem in komunizem delujeta samo na dveh krajih. V nebesih, kjer ju ne potrebujejo, in v peklu, kjer ju že imajo.’ Treba je dati poudarek pravni državi Pravno državo bodo pomladne stranke dosegle z nadzorniki – eksperti iz tujine ter z na novo vzpostavljenim nadzornim organom, ki bi bdel nad državo. Število zaposlenih v tožilstvu in sodstvu bodo zmanjšali za 15 odstotkov. Ko bodo na oblasti pomladne stranke, na reforme v zdravstvu in šolstvu ne bo treba čakati. Zdravstvena reforma predvideva predvsem izključitev države iz procesa podeljevanja koncesij, šolska pa financiranje tako javnih kot tudi zasebnih šol, kar je pravzaprav že odločilo Ustavno sodišče. Podpirali bodo elitne šole, preverili primernost nekaterih družboslovnih šol in zaprli šole, katerih namen je le podeljevanje spričeval. Gospodarstvo in politika z roko v roki Kot je poudaril Branko Bračko iz Gospodarsko podjetniškega foruma, gospodarstvo pričakuje podporo politike. Trenutna oblast gospodarstvo neprimerno vrednoti in diskriminira, zato predlaga odpravo subvencij in zmanjšanje davkov, da bo omogočen razvoj podjetij. Andrej Vizjak iz SDS je opozoril na neučinkovito državno administracijo. Stroški javnega sektorja so previsoki, preveč je tudi zaposlenih v javni upravi. Od leta 2005 je tam na novo zaposlenih kar 20 tisoč ljudi. A. J. Zbor za republiko razpravljal o prihodnosti Slovenije in Evropske unije 12.04.2017 - 21:53 Napisal G. B. Zbor za republiko razpravljal o prihodnosti Slovenije in Evropske unije Označeno kot Zbor za republiko, prihodnost, Evropska unija, Zbor za republiko je danes na javni tribuni v ljubljanskem hotelu Slon z gosti spregovoril o prihodnosti Slovenije in Evropske unije. Govorci so si bili enotni, da je Evropa v krizi in na razpotju, vprašanje je, v kakšni obliki se bo ohranila, poroča STA. Na javni tribuni z naslovom "Sta Slovenije in Evropska unija na pragu prelomnih časov? In če - kako in kam?" so govorili predsednik SDS Janez Janša, evropski poslanec Lojze Peterle (EPP), nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk, pa Matej Avbelj, Peter Jambrek, Janko Kos, Igor Senčar in Andrej Umek. "Slovenija je podprla usmeritev EU in klic k EU. Smo del EU, unija je naša domovina, zanjo smo odgovorni," je poudaril Senčar. "Zato smo zainteresirani za njeno dobrobit. Kako odgovoriti na izzive, kaj je glede na politične razmere mogoče storiti? Kako upravljati s politično močjo v EU in kako jo organizirati, da bo zagotovila kriterijem. Kaj je Evropa?" je nekaj iztočnic v uvodnem nagovoru izpostavil Senčar. Kos je dejal, da smo Slovenci preživeli razpad treh večnacionalnih držav zaradi različnih razlogov. Življenje v teh državah se je dogajalo iz centra, o njej je odločala najmočnejša sila teh držav. "Bojimo se razpada evropske zveze, kar pomeni, da moramo pomisliti na to, da se EU reši čeri, ki povzročajo razpad," je uvodoma povedal Kos, ki meni, da je Evropa središče zahodne civilizacije. Peterle se je s Kosom strinjal, da je položaj, v katerem je EU, resen. "Ni vse v krizi, marsikaj deluje, ampak se o tem ne piše. Na področju znanja se dogajajo čudovite stvari. V krizi je nekaj bistvenih elementov. Zmanjkalo je smisla za skupno ali skupnost," meni evropski poslanec. Poudaril je, da okrog Evrope gori, mi pa se pogovarjamo o mehki poti reševanja. "Že dolgo ne deluje bistveni element, nemško-francoski motor. Prišlo je do velike asimetrije med državama, ki dobiva vse več interpretacij. Zame je to eno bistvenih vprašanj - ali je kmalu mogoče zagnati ta motor? Ni pomembno vprašanje sprave, na prvem mestu je gospodarsko vprašanje. Franciji ne gre. Brexit ni glavni problem, tudi Trump ne," je med drugim povedal Peterle. "Interes Slovenije je, da v EU, v kakršno smo vstopili, obstane. Vprašanje ni, ali se borimo za, postavljamo na noge neko novo EU, vprašanje je, ali lahko to obstoječo obdržimo. Z brexitom se je začela bitka za Evropo. Slovenci še nismo živeli v tako ugodnem obdobju," je začel Janša, ki je med glavnimi problemi EU navedel demografijo, strukturne razlike, radikalni islam, hladno vojne apetite Rusije in nedorasla politična elita, ki ima v rokah Evropo. Nadaljeval je, da je Evropa, kot jo poznamo, zaradi migracij začela razpadati leta 2015. Brexit je po njegovem mnenju katastrofa, saj s tem "Evropa postaja nemška Evropa". Rupel si želi, da Slovenija ne bi zapravila schengenskega sistema, pravi pa, da podlage evropskega življenja niso samoumevne, niso povsem sprejete. Vprašal se je, kako lahko na londonskem letališču obdelajo 200.000 potnikov, pri nas na mejnih prehodih pa vse traja in so ljudje nezadovoljni. "Evropska unija je v krizi," je prepričan Peterle. "Nad EU se pritožujejo tudi Slovenci, ki bi namesto s spravo raje nadaljevali s hladno vojno," je povedal in dodal, da so ljudje slabo izobraženi o Evropi in Evropski uniji, okrog teh vlada tudi slabo vzdušje. Umek kot glavno težavo vidi, da v Evropi "ne spoštujemo dogovorjenega. To je glavni vir evropske nestabilnosti". Dejal je, da moderna evropska civilizacija temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, tega pa ni. redčasne volitve se začenjajo! Levi mediji in tožilstvo: “Janša je skril 400.000 evrov” – Janša: “Čas je, da izsušimo to močvirje!” 20. 4. 2017, 12:19 493 Specializirano državno tožilstvo naj bi po poročanju medijev na sodišče vložilo tožbo zoper predsednika SDS Janeza Janšo, s katero zahteva odvzem premoženja nezakonitega izvora – po neuradnih podatkih gre za skoraj 400.000 evrov. Očitno je, da se volitve bližajo s svetlobno hitrostjo, partijo pa je strah, da bo Janša na teh volitvah zmagal. Tožilstvo je tožbo utemeljilo na finančni preiskavi, v kateri so preiskovali Janševo premoženje, premoženje njegove žene, brata in ženine sestrične. Ta preiskava pa je bila utemeljena na nezakonitem poročilu, ki ga je objavila KPK pod vodstvom Gorana Klemenčiča, aktualnega pravosodnega ministra. Klemenčič je bil za svoje odlično delo pri rušenju Janše lepo nagrajen, prav tako pa tudi Rok Praprotnik, ki je takrat sedel v senatu KPK. Očistimo to močvirje! Janša se na obsodbe ne odziva, je pa na Twitterju objavil kratek odgovor, v katerem navaja, da nima za 400.000 evrov premoženja. “Tak očitek pa naj bi po poročanju nekaterih medijev, znanih po gnilih novicah, name naslovilo tožilstvo. Če to drži (zakaj potem tožilstvo najprej obvesti orodja za medijske umore namesto prizadetih?), potem so tovariši tožilci nedvomno namerno pomešali koledar, številke in osebe,” je zapisal Janša. Spet se ponavlja Patria. Mediji dobijo obtožnice prej kot stranke v postopku. Sistemska korupcija je očitno zaščitni znak slovenskega tožilstva. Janša nato v nadaljevanju tožilstvo opomni, da je rahlo pozno: “Skrajni rok za vložitev tožbe je potekel 14. 4. 2015, torej pred več kot dvema letoma. Takrat sem se na tajno finančno preiskavo tudi javno odzval, že prej na očitke KPK – magnetogram izredne seje DZ, 26. 2. 2013. Zakon je tu jasen in velja ne samo za preiskovance, ampak tudi za tovariše tožilce. Če bodo zakonske roke s pomočjo krivosodja samovoljno prikrajali predvolilnim časom in opravilom, bodo pri takem ravnanju ostali sami in zanj nekoč tudi odgovarjali pred ljudstvom, v imenu katerega se danes norčujejo iz vladavine prava.” Namen novice je jasen. Danes se je začelo. Volitve so očitno pred vrati, prvi salvo bitke pa je počil. Ne čudite se, če bo prva obravnava kakšen teden pred začetkom uradne kampanje. Janša nato opozori tudi na mafijsko delovanje slovenskega tožilstva, ki ne preganja resničnih lopovov, ampak služi kot njihova podaljšana roka za preganjanje političnih nasprotnikov: “Verjetno pa so tovariši tožilci poleg koledarja pomešali tudi številke in osebe. Janez Janša nima 400 k € nezakonitega premoženja. Ima pa Milan Kučan v lasti nekoč državno hišo v Murglah, ki je bila v času nakupa vredna 400.000 € več, kot je zanjo plačal. Fišer, Jenull in Pintar so imeli najbrž v mislih Kučana, ki je slovenskim delavcem ukradel za 400 k € premoženja samo v tem primeru.” Opozarja tudi na Klemenčiča, ki je nezakonito rušil vlado Opozoril je tudi na šefa pravosodja Gorana Klemenčiča, ki je že znan po svojih nezakonitih poročilih in spornih odločitvah: “Pa na sodstvo ministra hic Klemenčiča so tovariši tožilci pomislili, saj je za obnovo svojih graščin prejel za cca. 400 k € nepovratnih sredstev (beri: denarja iz vaših davkoplačevalskih žepov). Pa desetkrat toliko iz zajetnih pogodb z državnimi podjetji, ki jih nadzoruje vlada hic ministra.” Janša pa nato tožilce malo povpraša o prioritetah: “Posebnih težav pa tovariši tožilci nimajo samo z zamenjavo oseb in koledarja, ampak tudi s številkami in prioritetami. Janez Janša nima za 400 k € nezakonitega premoženja, so pa murgelski banksterji v dveh ropih državnih bank v roku 20 let Slovencem ukradli za več kot 4.000.000.000 € premoženja. Velikokrat po 400 k € so morali tako ali drugače plačati posameznim sodnikom in tožilcem, da za te največje rope v slovenski zgodovini kljub očitnim, nedvoumnim dokazom ni bil še nihče niti obtožen, kaj šele obsojen. Skrajni čas je, da izsušimo to močvirje.” Uporaba besed, s katerimi je Donald Trump nagovarjal svoje volivce, zagotovo ni naključna. Nosi močno sporočilo, da je Slovenija ujetnik močnih neformalnih mrež, tako kot je Amerika ujetnik finančnikov Wall Streeta. Ta tožba je nadaljevanje procesa, ki se je začel pripravljati v času prve Janševe vlade. Strici iz ozadja so vedeli, da proti Janši ne morejo zmagati s programom in rezultati, ker ne enega ne drugega niso imeli. Janša pa je imel rezultate in program. Zato so skuhali Patrio, ki je 10 let krojila slovenski politični prostor. Sedaj pa, ko jim očitno zmanjkuje sape, se poslužujejo zadev, ki so nezakonite. Očitno so trije mandati levih vlad dovolj, da do konca pokvariš policijo in pravosodje. No, Patria je ljudem dokazala, kakšne umazane igrice se odvijajo za škodovanje Janši. In če je 400.000 evrov problem, imam za tožilce vprašanje. Zakaj pa sodbe v primerih Baričevič, Janković in banksterji potem padajo? Zakaj sploh ni ovadb? Pa gre za milijarde in milijone. Sta samo dve razlagi. Tožilci in sodniki so – ali dobro podkupljeni ali pa so popolnoma brez “jajc”! A. R. SAMO NAJBOLJ NEUMNIM NI JASNO;DA TAKOJ KO BO kUČAN UGOTOVIL;DA NE MOREE VEČ REŠITI Cerarja;sledi zrežirana afera proti JJ;KAR NAPOVEDUJE TUDI PREDČASNE VOLITVE: Zanimivo je to ;da imaJankovoć kup prtljage;ki je dosti hujša;pa se ne tožilstvo ne sodnija ne zganeta: Seveda bo Kućan poizkusil očitno znova ustoličiti Zokija;ki pa u zunaj Ljubljane kaže še slabše kotz pred leti zato vollne prevare in goljufije niso izključene: Zelo verjetno utegnejo levaki ponovno tvegati zaprtje JJ KOT TUDI ODVZEM NJEGOVEGA PREMOŽENJA;KOT TUDI ZAPRTJE ŽENE(RAZBITI MU DRUŽINO IN GA TAKO UNIČITI PSIHIČNO) IN NEBI ME PRESENETILO ;DA BI OB ZAPRTJU OBEH SLEDIL Z NJUNIMI OTROKI ENAK SCENARIJ KOT pri Koroških dečkih: Seveda bo nato zadeva padla naUS ALI KJE DRUGJE A NAMEN BO DOSEŽEN_bebavi narod pa bo plačeval miljonske odškodnine;med tem ko bodo levaki še preje pokradli državo do nič na kar bo sledilo podobno kot vVenezueli: Seveda Kučan zelo dobro ve ;da je Jankovič ravno dosti nor ;da se bo bodel z EU;DRŽAL JJ V ZAPORU;KUPIL MERCATOR NAZAJ IN UNIČIL DRŽAVO_KAR JE TUDI CILJ LEVAKOV;KI ŽELIJO YUGO NAZAJ_SEVEDA pa bo možno videti njihovo prihodnost kmalu v Venezueli: Na tožilstvu spet lažejo – zakon interpretirajo kar po svoje, samo da bi lahko sfu**li Janeza Janšo! Z odzivom Deisingerja, Matoza in Stuška 21. 4. 2017, 5:53 1221 Janša je včeraj na Twitterju objavil odziv na novico, da je tožilstvo proti njemu vložilo tožbo za odvzem nezakonitega premoženja. Janša je zapisal, da je tožilstvo malo pomešalo roke, glede na to, da je možnost za vložitev tožbe potekla aprila 2015. No, tožilci menijo drugače. Specializirano državno tožilstvo je navedbe prvaka SDS Janeza Janše o tem, da je skrajni rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora v njegovem primeru potekel že pred več kot dvema letoma, pospremilo s pojasnilom, da zakon ne določa roka za vložitev tožbe. Odvetnik Janeza Janše Franci Matoz meni, da je taka tožba očitna zloraba instituta z namenom diskreditacije gospoda Janeza Janše. “Razlaga državnega tožilstva je nedoumljiva,” pa ocenjuje nekdanji ustavni sodnik in strokovnjak za kazensko pravo Mitja Deisinger, ki je Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) obravnaval na Ustavnem sodišču, ko je bil ta še v proceduri in za tožbo tožilstva dejal, da tudi zanjo veljajo prekluzivni roki, določeni v 17. in 18. členu. Seveda vsi režimski mediji povzemajo floskule, ki jih trosi tožilstvo. Vsi pišejo, da ima Janša sicer prav, ko gre za začasni odvzem premoženja, da pa 26. člen Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora določa, da se postopek začne s tožbo in da v tem členu ni rokov. In nato modro prikimavajo “matr smo pametni!”. V resnici pa je to čista manipulacija. Vsak postopek, ki ga sproži tožilstvo, se začne s tožbo. To je splošna določba zakona. So pa režimski mediji pozabili na drugi odstavek tega člena, ki se glasi: “(2) Tožba mora obsegati vse sestavine v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, o vsebini tožbe. Tožbi je treba priložiti zapisnik iz drugega odstavka 17.a člena tega zakona, pisno poročilo o finančni preiskavi in sodne odločbe o začasnem zavarovanju odvzema premoženja oziroma začasnem odvzemu premoženja nezakonitega izvora, izdane na podlagi tega zakona.” Odvetnik Franci Matoz: Taka tožba je očitna zloraba instituta Za komentar smo povprašali tudi odvetnika Janeza Janše, Francija Matoza, ki je glede tožbe tožilstva dejal, “da je zadeva zelo jasna, tako glede očitka, da bi imel Janez Janša kakršnokoli nezakonito premoženje, kot tudi glede razglage zakona. Drugi odstavek 17. člena izrecno določa, da finančna preiskava traja največ eno leto, če obstajajo razlogi pa jo tožilstvo lahko podaljša. 18. člen istega zakona pa določa, da v kolikor v roku državno tožilstvo ne vloži predloga za zavarovanje premoženja ali tožbe, se mora finančna preiskava ustaviti. Glede na to da je bila finančna preiskava uvedena v začetku leta 2013 in da je bila tudi zaključena 2015, smo mnenja, da je ta tožba s katero še ne razpolagamo, ker nam ni bila vročena, da obveznih prekluzivnih rokov več ni. Taka tožba je očitna zloraba instituta z namenom diskreditacije gospoda Janeza Janše.” Franci Matoz (foto: STA). Matoz je odločen, da je tožilstvo tako v zadevi patria kot v drugih zadevah marsikaj navajalo in po svoje razlagalo, na koncu pa je bila zadeva zaključena tako, da bili vsi postpki zoper njega brez osnov in brez podlage, zato je zadeva na koncu dobila jasen epilog: “Da g. Janez Janša ni bil nikoli obsojen in nikoli ni nič takega storil, kar mu je tožilstvo očitalo.” Poročilo o finančni preiskavi bi moralo biti v smeteh In zdaj pridemo do bistva problema, ko postane jasno, da se spet manipulira z državljani in državljankami. Kot zapisano zgoraj, je treba pri vložitvi tožbe predložiti zapisnik iz 17. a člena ZOPNI in pa poročilo o finančni preiskavi, ki ga v tem primeru sploh ne bi smelo biti, ker bi morala biti preiskava že ustavljena. Zanimiv je tudi 17. člen, ki določa, da mora preiskava potekati zelo hitro. Najbolj zanimiv pa je 18. člen, ki določa zaustavitev finančne preiskave: “(1) Če državni tožilec v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona sodišču ne predlaga začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja, se finančna preiskava z odredbo ustavi.” Torej zakon določa, da ima tožilstvo na voljo največ leto in pol, nakar mora (in tukaj levičarski mediji ne vidijo besede oziroma) predlagati sodišču začasno zavarovanje premoženja OZIROMA vložiti tožbo za odvzem takšnega premoženja. Finančna preiskava proti Janši je bila uvedena, na podlagi nezakonitega poročila KPK, že septembra 2013! To pomeni, da ima Janša prav. Rok je potekel aprila 2015! Drugi odstavek 18. člena ZOPNI določa, da lahko Durs zaprosi za podaljšanje za eno leto, če obstajajo vsi znaki za storitev kaznivega dejanja. Teh znakov tu ni, ker gre za preiskavo na podlagi nezakonitega poročila. Ali je Durs oz. zdaj Furs zaprosil za podaljšanje ali ne, ne vemo. A tudi, če se je to zgodilo, je rok za vložitev po vseh predpisih že mimo, najkasneje pa aprila 2016. Kar, kot najbrž opazite, je že mimo. Pa dajmo napisati še za vse tehnokrate: “Dragi moji tehnokrati, res je, da nikjer ne piše, kakšen je rok za vložitev sodbe, piše pa zelo jasno, da se preiskava po letu in pol USTAVI, preiskava pa je nujno potrebna sestavina, BREZ katere se tožbe sploh ne da vložiti.” Janez Stušek, odvetnik: “Ne glede, da mi okoliščine sodnega primera razen iz medijev niso znane, lahko rečem, da logika, ki so jo izpostavili nekateri pravniki in sicer, da pri vložitvi tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora sploh ni roka, po moji pravni oceni absolutno ne drži. Janez Stušek Za to obstaja več samostojnih razlogov, in sicer že iz določb 18. člena v povezavi z 17. členom ZOPNI je tako po jezikovni in teleološki razlagi razvidno, da finančna preiskava lahko traja največ eno leto (Z odredbo vodje pristojnega državnega tožilstva se trajanje zaradi objektivnih razlogov lahko podaljša za največ šest mesecev.) Ne glede na to, da 18. člen ZOPNI govori o ustavitvi finančne preiskave, določa tudi rok, če v roku 1 leta državni tožilec v istem roku 1 leta ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja, se finančna preiskava z odredbo ustavi. Glede na to, da je skladno s 23. členom ZOPNI tožbi potrebno priložiti zapisnik iz drugega odstavka 17.a člena tega zakona, pisno poročilo o finančni preiskavi in sodne odločbe o začasnem zavarovanju odvzema premoženja oziroma začasnem odvzemu premoženja nezakonitega izvora, izdane na podlagi tega zakona, je torej razvidno, da bi po poteku roka iz 17. člena ZOPNI morala biti finančna preiskava ustavljena ali pa v istem roku vložena tožba. Če ob tem upoštevamo še logiko hitrosti 1 oz. 2 mesecev iz 23. člena ZOPNI, da morajo glede na zakonsko predpisano dolžnost pristojni organi v finančni preiskavi postopati posebej hitro (1. odst. 17. člena ZOPNI) in da je pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora nujen in se zadeve obravnavajo prednostno, narok za glavno obravnavo sodišče razpiše najkasneje v treh mesecih po prejemu odgovora na tožbo (29. člen ZOPNI), je toliko bolj absurdna logika, da pri vložitvi tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora sploh ni roka. Neodvisno od logike ZOPNI je potrebno opozoriti na splošno pravno oz. že rimsko pravno logiko, da s potekom časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, kot tudi pravica oz. določnost države, da preganja domnevnega storilca kaznivega dejanje po preteku določenega roka. Če pristanemo na logiko, da ZOPNI v navedenih členih ne določa procesnega roka in da ne moremo morebiti uporabiti niti splošnih zastaralnih odškodninskih rokov, pa to po mojem prepričanju nesporno pomeni kršitev osnovnih pravnih postulatov Ustave RS, ESČP oz. človekovih pravic, saj to pomeni, da pravne varnosti oz. ustalitve tudi po poteku časa ni mogoče pričakovati nikoli.”? Aleksander Rant Delo poročalo o neznanem domoljubu, ki je uresničil prepoved Ustavnega sodišča RS o čaščenju totalitarnih simbolov 27. 4. 2017, 5:00 5 V torek, 25. 4. 2017, je Delo poročalo o dogodku, ki predstavlja prelomnico v slovenskem odnosu do polpretekle zgodovine in pomeni pomemben premik v izvajanju prepovedi čaščenja totalitarnih simbolov v skladu z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu iz aprila 2009 ter sodbo Ustavnega sodišča RS iz oktobra 2011. Takole so zapisali Delovi novinarji: “Neznani domoljubi so uničili totalitarni simbol – spominsko ploščo Ivana Mačka Matije in na podstavek z rdečo barvo napisali Slov. Himmler. To je že drugo takšno spravno dejanje v zadnjih dveh letih.” Delovi novinarji so ob tem dogodku takoj zaprosili za odziv tudi vodstvo ZZB NOV. Takole so zapisali: “V zvezi borcev pravijo, da so zadovoljni, da je v samostojni Sloveniji končno prišlo do pomembnega premika v odnosu do preteklosti.” “To, kar se je zgodilo, je pričakovano in kaže na kulturo spomina na žrtve povojnih pobojev ter je spodbujeno s sodbo Ustavnega sodišča RS ter ukrajinskim zgledom, ki se širi tudi iz poslanskih klopi,” je za Delo dejal predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek. Borci pričakujejo, da bodo organi pregona kar najhitreje raziskali vsa vojna hudodelstva v času revolucije in po vojni, ter vse vojne zločince – poveljujoče in storilce v sodelovanju s Platformo spomina in vesti v projektu Justice 2.0 primerno kaznovali. Članica predsedstva zveze borcev Tilka Bogovič je napovedala, da bo na prihodnji seji ZZB predlagala, da bi vse spomenike revoluciji in vojnim hudodelcem umaknili iz javnih površin ter jih premaknili v muzej slovenskega genocida, kjer bodo stali v spomin in opomin, da se zločin nad lastnim narodom ne izplača in se nikoli več ne sme ponoviti. Izrazila je nezadovoljstvo, saj v zadnjih dveh letih vlada Mira Cerarja ni naredila dovolj v tej smeri, ZZB pa tokrat že drugič opozarja vlado, naj izvrši mednarodne zaveze in sodbo Ustavnega sodišča RS. Delo naj umakne sporno besedilo in ga nadomesti s spravnim Ko sem novico prebral, sem pomirjen ugotovil, da so mediji in vpleteni po več kot 25 letih demokracije storili pomemben in pričakovan demokratičen premik. Nato sem prelistal še rumene časopise, ki zavoljo nekaj deset skrajnežev, ki jih financirajo, še vedno širijo nestrpna in skrajna stališča nekaterih ekstremističnih organizacij. V nekem marginalnem dnevnem časopisu, katerega imena ne bom omenjal, sem zasledil tale zapis: “Neznani storilci so uničili spominsko ploščo Ivana Mačka Matije in na podstavek z rdečo barvo napisali Slov. Himmler. To je že drugo takšno oskrunjenje v zadnjih dveh letih.” V zvezi borcev pravijo, da so zgroženi, da se kaj takšnega v samostojni Sloveniji sploh lahko zgodi. “To, kar se je zgodilo, je nepojmljivo in kaže na kulturo mazaštva ter je spodbujeno s sovražnim govorom, ki se širi tudi iz poslanskih klopi,” je za Delo dejal predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek. Borci pričakujejo, da bodo organi pregona primer kar najhitreje raziskali in storilca ali storilce primerno kaznovali. Članica predsedstva zveze borcev Tilka Bogovič je napovedala, da bo na prihodnji seji ZZB predlagala, da bi spomenike zavarovali z nadzornimi kamerami, saj so se neznanci v zadnjih dveh letih nad njimi znesli že drugič. Novinarja in časopis pozivam, da sporno besedilo v skladu z Ustavo RS in EU konvencijami o prepovedi čaščenja totalitarnih simbolov umaknejo ter ga nadomestijo z zgornjim zapisom iz časopisa Delo, z dne 25. 4. 2017. Objavo popravka zahtevamo na naslovni strani. Franci Donko Poglejte, kako so nekoč kradli komunisti: “Kučan je v letih od 1986 do 1989 dobil od Elana za več kot 400 tisoč nemških mark daril” 27. 4. 2017, 5:00 127 Pavel Koder je bil v Elanu zaposlen od leta 1974 do leta 1990. Po letu 1985 je bil tudi član in podpredsednik poslovodnega odbora, zadolžen za gospodarjenje in naložbe. V javnosti je sicer bolj znan kot nekdanji Elanov finančnik. Elan je nato zašel v poslovne težave zaradi visoke hiperinflacije in takratnih nevzdržnih razmer v nekdanji Jugoslaviji, ne po krivdi poslovodstva. Koder je pozneje tudi povedal, da bi Elan lahko rešili, vendar ni bilo politične volje za to, pri tem omenimo imena, kot so Dušan Šinigoj, Janez Bohorič in Milan Kučan, zadnji šef komunistične partije v državi. In ne pozabimo še Ivana Mačka Matijo, seveda, če ostanemo zgolj pri teh imenih. Na Kodra so se po letu 1990 vsule osti, deležen je bil številnih pritiskov in obtožnic, vse so padle. Posebno težke čase pa je preživljal po letu 1993, saj je julija 1993 v intervjuju za takratni Slovenec razkril darila partijskim veljakom, ki so jih ti prejeli od Elana. Del povedanega nato niti ni bilo objavljenega v tistem pogovoru. Koder pa je šele pred časom povedal, da je bil z vsebino takratnega pogovora še pred avtorizacijo intervjuja seznanjen Milan Kučan. Nato so se začeli pritiski nanj in del pogovora, kjer je govoril o darilih, je Koder v času avtorizacije umaknil. Bil je precej prestrašen in predvsem zelo previden, kljub temu pa je že takrat izdal veliko stvari. Zasuli so ga tudi z več sodnimi postopki, vse povezano z Elanom. Kljub temu je približno v tistem času glede daril podobno govoril tudi v oddaji na TV Slovenija. Parlamentarni preiskovalni komisiji Stvar z intervjujem za Slovenca bi bila sicer pozabljena, če ne bi kasneje naokoli zaokrožil posnetek originalnega pogovora s Kodrom. V državnem zboru sta bili nato v dveh mandatih ustanovljeni dve preiskovalni komisiji. Eno je vodil takratni predsednik SLS Marjan Podobnik. Komisija dela ni končala, za kar niso imeli nobenega prepričljivega pojasnila. Ob tem je Podobnik vodil tudi posebno delovno skupino za tako imenovani primer Elan, kjer prav tako ni prišlo do končnega poročila. V naslednjem parlamentarnem mandatu je bila nato ustanovljena nova komisija, vodil jo je poslanec Franc Pukšič, pred novo komisijo pa so zaslišali številne priče. Takrat sta bila zaslišana tudi Koder in Milan Kučan. Komisija je končno poročilo leta 2000 sprejela in je tudi javno dostopno. Cesta iz smuči iz Begunj do Beograda Koder je bil sicer pred t. i. Pukšičevo komisijo zaslišan najmanj trikrat, že na zaslišanju 12. maja 1999 pa je med drugim povedal, da je v Elanu obstajal dogovor, da se posameznim ljudem lahko dajejo posamezni izdelki iz Elana in je bilo izdanih toliko smuči, da bi jih lahko položili na cesto in bi bila dolga od Begunj do Beograda (podoben naslov je imel Kodrov intervju tudi leta 1993 v Slovencu). Dejal je, da naj bi bili ti dokumenti še vedno v Elanu in je iz njih razvidno, kaj je kdo dobil. Preiskovalna komisija je takoj nato zahtevala dokumente, vendar jih ni nikoli dobila. Pomemben del je nato sledil 9. februarja 2000, ko je preiskovalna komisija sejo namenila soočenju Kučana in Kodra. Kučan je bil sicer pred tem že zaslišan 12. januarja 2000, ko je navajal, da Kodra ni nikoli srečal in ni bil z njim v Elanu in da niti od njega niti od nobenega drugega predstavnika Elana ni prejel nobenega darila. Na soočenju 9. februarja 2000 pa je Kučana spremljal odvetnik Emil Zakonjšek, ki je stvari proceduralno precej zapletal. Kučan je celo vztrajal, da mu mora komisija omogočiti pridobitev dela dokumentacije, ki ga obremenjujejo. Oporekal je tudi vsem dokaznim predlogom komisije, po njegovem je bilo to dvomljive vrednosti. Bilo je napeto, tudi proceduralnih zapletov je bilo veliko, Kučan pa se je posredno postavil v vlogo obtoženega in ne priče, kakor je bilo to navedeno na vabilu za zaslišanje. Magnetogram soočenja je javno dostopen, tudi v arhivu na spletni strani urada predsednika republike. Pavle Koder (Foto: Demokracija) V Elanu so vodili natančno evidenco o danih darilih V nadaljevanju je nato Pavel Koder pojasnil, da so v posebnih knjigah Elana vodili evidenco o tem, kdo je odobril in kdo je dobil darila. Vse dobavnice so bile oštevilčene in podpisane, prav tako prejemnica. Vsi podatki o tem morajo v Elanu še obstajati, treba je le vprašati prave ljudi, je opozoril ter navedel konkretni imeni oseb, ki bi o tem vedele kaj povedati (iz službe računovodstva Irena Peternel in iz finančne službe Ivanka Blejc). Dodal je še, da so darila za določene usluge dobivali tudi nekateri posamezniki v Beogradu in tudi Skopju. Kodrov naslednji intervju, tokrat 5. februarja 2015 za Demokracijo Nato o Pavlu Kodru nismo veliko slišali. Če mu pri Elanu niso mogli nič zlega storiti, pa so mu zato pozneje naredili veliko hudega. V zelo čudnih okoliščinah so ga obsodili in pristal je v zaporu. Ko smo to izvedeli, smo ga obiskali in Pavel Koder je v daljšem pogovoru za Demokracijo, ki je bil posnet in avtoriziran ter v reviji objavljen 5. februarja 2015, povsem naključno na Kodrov 81-rojstni dan, govoril tudi o Elanu. V pogovoru je odgovoril tudi na vprašanje, da je leta 1993 na Televiziji Sloveniji in še prej v pogovoru za časnik Slovenec dejal, da Elan ni dajal samo gotovine, ampak tudi darila, smuči, kristal in podobno. Povedal je: “Poleg gotovine so vsi ti priskledniki, ki so pod plaščem politike hodili k nam, prejemali tudi smuči, smučarsko opremo v celoti, kot so čevlji, palice, rokavice in bunde, pa tudi raztegljive lestve na primer. Prejeli so tudi tri velike Elanove jahte.« Poudaril je, da Elan ni dobil nikoli plačila za to. In nadaljeval: »Poleg tega smo jim morali dajati kristalne izdelke, ki smo jih kupovali v Steklarni Rogaška Slatina, pa tudi porcelan, ne kakršen koli, pač pa najfinejši, kupljen v Avstriji ali Nemčiji. Tega je šlo nič koliko.” Na vprašanje, h komu je vse to šlo, je Koder za Demokracijo povedal: “O vsem tem sem že govoril leta 1993 na TV Slovenija in takrat tega nihče ni zanikal. Vse to je prevzemal gospod Peter Mayer.” Koder: Kučan je v letih od 1986 do 1989 dobil od Elana za več kot 400 tisoč nemških mark daril Na vprašanje glede daril Milanu Kučanu pa je Pavel Koder za Demokracijo povedal: “Kot sem že leta 1993 dejal, je samo gospod Milan Kučan v letih od 1986 do 1989 dobil od Elana za več kot 400 tisoč nemških mark daril. Potem pa mi je leta 2000 gospod Peter Mayer, ki je vsa ta darila in denar prevzemal tudi za druge, ne samo za Kučana, ko me je srečal na Tromostovju, rekel: “Pavel, a veš, kako se Milan boji, če boš ti vse povedal?!” Na vprašanje, kako je vedel, da je Peter Mayer, ki je bil zadolžen za te prenose in je bil vedno “nekje zraven” Pavla Kodra, ko je šel ta v tujino, “gotovino in darila zagotovo izročil prav Kučanu in tudi drugim”, je Koder odgovoril: “Poznal sem ga osebno iz poslovanja z Ljubljansko banko in sam mi je vedno povedal, za koga in po kaj je prišel k meni.” V pogovoru je Koder še povedal, da je moral kot nekdanji Elanov finančnik za poslovanje podjetja zagotoviti devize, hkrati pa so se z devizami iz Elanove avstrijske družbe Elan Fürnitz iz Brnce napajali tudi nekateri arbitri iz Slovenije. Niso bili namreč zadovoljni zgolj z dinarji, zahtevali so devize. Na vprašanje, ali so podpisali, da so prejeli denar, kdo so bili ti arbitri, komu je izročal denar in kako je to potekalo, je nekdanji Elanov finančnik razkril, da so zahtevali odstotek od deviznih sredstev. Šlo je za leta 1986 do 1989, ko je deviz v takratni Jugoslaviji močno primanjkovalo. “Vse je šlo brez podpisa, prek gospoda Petra Mayerja, zadolženega za te zadeve, ki je bil takrat uslužbenec Ljubljanske banke, potem uslužbenec Adria Bank na Dunaju, po osamosvojitvi pa vodilni v LB Financ v Zürichu. Njemu sem moral vsakokrat, ko je prišel, odstotek v gotovini izročiti na hodniku banke, ne pri okencu, ampak na hodniku banke, da nihče ni videl. V Celovcu!,” je povedal Pavel Koder. Ni bilo nobenega podpisa, Koder pa je razkril, da ima dokument, ki ga hrani, kjer ima podpis vseh funkcionarjev, političnih in bančnih in tistih na SDK, kjer je bilo dogovorjeno, da Elan to lahko dela. Po 570.000 šilingov je prišel tudi “gospod Matija” Še posebej je poudaril, da je po devize v Celovec prišel tudi “gospod Matija” (Ivan Maček Matija – op. av.), Pavel Koder pa mu je moral izročiti denar. “Samo takrat je bilo 570.000 šilingov,” je dejal. Glede skupnega zneska, ki ga je Elan moral vročiti slovenskim političnim in funkcionarskim vrhovom, Koder številke ni razkril, povedal pa je, da je bilo “samo tistih deviz, ki smo jih kupovali prek Cerkve, 95 milijonov mark in od teh je šel odstotek za potrebe takratnih slovenskih veljakov. V gotovini. Predaja je potekala na hodniku banke v Celovcu.” Na vprašanje, ali se je v Elanovih časih z Milanom Kučanom kdaj osebno srečal, pa je povedal, da ne, “ker so vedeli”. Zaradi Elana pa se je srečal s takratnim predsednikom Izvršnega sveta RS, Dušanom Šinigojem in tudi s takratnim podpredsednikom Izvršnega sveta RS Janezom Bohoričem. Popitu 50.000 nemških mark Pavel Koder je v začetku februarja 2015 še razkril, da so darila iz Elana – poleg Kučana – prejeli še drugi. Pri tem je poleg Ivana Mačka Matije omenil še Franceta Popita. Ponovil je: “Z Ivanom Mačkom Matijo sva se osebno srečala takrat v Celovcu, kot sem že dejal, ko je osebno prevzel 570.000 šilingov. Glede Popita pa lahko povem, da sem moral podpisati pogodbo z Beograjsko banko, po kateri je Popit prejel 50.000 nemških mark za graditev svoje počitniške hiše v Portorožu. Šlo je za posojilo v breme Elana, ne Popita.” Ob koncu je dodal, da bi lahko še marsikaj povedal, na primer, kaj vse se je dogajalo v Jubmesu, o Mačkovi “udbovski firmi” Finex v Münchnu ali nakazovanju slovenskega denarja (deviz) prek Elanovih firm v tujino ter pokrivanju posojilnic na Hrvaškem. “Pa naj bo za zdaj dovolj,” je zaključil. Vida Kocjan +Največje zabave za praznik maja je pripravljal Adolf Hitler, v Trbovljah pa so nacisti “popivali” skupaj s komunisti 1. 5. 2017, 5:00 69 Vsakega 1. maja je tradicionalno praznik dela, a se v Sloveniji izrablja za vse druge namene in simbole, samo za svoj osnovni namen ne. Prvi maj tako v Sloveniji velja za komunistični praznik, ki ga praznujejo, čeprav je dela prost dan, predvsem zavedni komunisti, podporniki enopartijskega sistema iz nekdanje države. Če smo nekoliko zlobni, bi lahko rekli, da komunisti potrebujejo dva dneva za en praznik, da si lahko po pijančevanju na kresu dodobra opomorejo. Mladi se niti ne zavedajo simbolike 1. maja, saj praznovanje vseh nekdanjih partijskih praznikov, tudi neuradnega dneva mladosti 25. maja, dojemajo kot razlog več za “dobro žurko”. Kako je ne bi, ko pa so v Sloveniji venomer v začetku maja takšne podobe, kot smo ji priča na zgornji sliki (posneta je bila danes na Bregu pri Borovnici), nekaj povsem običajnega. Pred leti sem na Jesenicah opazoval strežbo v lokalnem bifeju, kjer so natakarji in natakarice stregle v rdečih rutkah in pionirskih čepicah. Seveda jih je posnemala tudi mladina, ki se ji je vse skupaj zdelo zelo kul. Kaj je lepšega, kot prepevati jugorockovske napeve Josipu Brozu Titu in “bratstvu ter jedinstvu” s steklenico piva v roki, kajne? Težava je v tem, ker se mladina sploh ne zaveda, kakšen režim častijo. In da ni komunizem prav nič manj krvav totalitarni simbol, kot nacizem. Preberite še: Sto dni Donalda Trumpa: Predsednik v kratkem času izpolnil že enajst od 27 predvolilnih obljub, mediji pa še vedno lažejo A to praktično od osamosvojitve dopušča država. Ne predstavljam si, da bi se lahko nekaj podobnega zgodilo na Hrvaškem. Tam so na svojo državo precej bolj ponosni, saj so se zanjo tudi bolj krvavo borili. Slovenija je tista republika iz nekdanje skupne države, ki so jo komunisti dobesedno ukradli; taisti ljudje, ki so sodelovali z okupatorjem med osamosvojitveno vojno, so se čez noč preoblekli in postali glasniki samostojne države. Zdaj so se preoblekli nazaj in nostalgično častijo svoje stare praznike. (Foto: Nova24TV) Čaščenje komunističnih totalitarnih simbolov ni v Sloveniji nič nenavadnega Zgoraj omenjena fotografija, ki je bila posneta na Bregu pri Borovnici, prikazuje zastavo “z rdečo zvezno na čelu”, ki jo je neidentificirana oseba ponosno razobesila v čast praznika dela. V resnici gre za čisto provokacijo, ki jo levičarske oblasti dovolijo, preprosto zato, ker je bil komunizem tisti totalitarni sistem, ki je ob koncu 2. svetovne vojne zmagal v tem prostoru, zato je to v skladu z njihovo politično ideologijo. In ker je bil okupator nemški. Gre torej za neke vrste kljubovanje vsem nasprotnikom krvavega komunističnega režima, ki je s povojnimi poboji tudi Josipa Broza Tita uvrstil na lestvico deset največjih množičnih morilcev 20. stoletja. Redko kdo od mladih ve, da so komunisti med drugo svetovno vojno dolgo časa kolaborirali z nacisti. Ko so namreč 6. aprila 1941 sile osi napadle, razkosale in okupirale Jugoslavijo, so namreč tudi slovenski komunisti v skladu z navodili iz Moskve nacistično okupacijo sprejeli benevolentno in jo dojemali kot prvi korak k zrušitvi obstoječega družbenega reda. Hvalili so naciste kot sovražnike svetovnega kapitalizma in se navduševali nad državno-planskim gospodarstvom, kot ga je izvajala Hitlerjeva Nemčija. K dezerterstvu so nagovarjali nabornike redne kraljeve vojske in sabotirali tovarne. Komunisti in njihovi simpatizerji v nekaterih največjih delavskih središčih (Jesenice, Trbovlje) so ob prihodu prvih nemških čet na svojih domovih izobešali celo zastave s svastiko. Leta 1941 v Trbovljah komunisti in nacisti skupaj “žurali” za praznik dela Redko kdo od mladih ve, da so v Trbovljah leta 1941 organizirali tudi skupinsko proslavljanje 1. maja. Nekateri najbolj goreči med njimi so se celo včlanili v “Hitlerjugend” in novačili člane zanj. V obdobju, ko so nacistične okupacijske oblasti začele s prvimi izgoni zavednih Slovencev, intelektualcev, duhovnikov in velikih kmetov iz okupiranih Gorenjske, Koroške in Štajerske, so bili slovenski komunisti varni pred preganjanjem. Ravno zato je treba osveščati mlade o resnici, da v prvih dveh mesecih okupacije slovenski komunisti niso na noben način nasprotovali nacističnemu okupacijskemu režimu, temveč so ga marsikdaj celo podpirali. Vse to se je seveda spremenilo še istega poletja z napadom tretjega rajha na Sovjetsko zvezo. Tudi Adolf Hitler je bil velik socialist, ki je želel podporo nemškega delavskega razreda pridobiti tako, da je 1. maj razglasil za praznik dela in dela prosti dan. Prvič so množične parade po celotnem tretjem rajhu organizirali leta 1933; nacisti so mahali s svastikami in privabljali na ulice večino delavskih organizacij, pekle so se klobasice in pivo je teklo v potokih. Nebo so preletavala vojaška letala. To je bilo največje praznovanje 1. maja na prostem, kar ga je svet kadarkoli videl. Podoben praznik so nacisti v Berlinu pripravili tudi v letih 1936 in 1938. Preberite tudi: – Mit o NOB: Od kdaj spadajo ubijanje ‘razrednih sovražnikov’, tudi celih družin, požigi celih vasi in podobno v ‘boj za svobodo’? (1. del) – Mit o NOB: Partizanstvo se želi oprati madeža bratomorilstva, da bi se z njim umazalo domobranstvo s ‘kolaboracijo’ (2. del) – Mit o NOB: “Komunistično vodstvo je izdalo vaščane Dražgoš” (3. del) – Mit o NOB: “Partizanstvo se je porodilo iz popolne nemoči komunistične partije in marksistične levice” (4. del) (Foto: Nova24TV) Kaj drugega je svastika kot totalitarni simbol, torej povsem primerljiva z rdečo zvezdo, ki jo je izobesil jugofanatik na Bregu pri Borovnici? Takšni totalitarni simboli nimajo kaj dosti skupnega z originalnim izvorom praznika dela, ki je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje. Zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen osemurni delavnik. Totalitarni režimi so praznik, tako kot vse drugo, preprosto ukradli in ga zlorabili v svoje krvave namene. L.S. Janez Janša - Premoženj sko stanje – poročilo slovenski javnosti Diplomiral sem v rednem roku kot prvi v letniku. Moja prva redna zaposlitev je bila pri 22 letih. Imam 35 let delovne dobe, prekinjena je bila le v letih 1985 in 1986, ko zaradi političnega šikaniranja nisem mogel dobiti redne zaposlitve in sem se bil prisiljen ukvarjati s priložnostnimi višinskimi in podobnimi deli ter leta 1988 in 1988, ko sem ob in po sojenju na vojaškem sodišču v Ljubljani 6 mesecev prebil v zaporu. Ostali čas sem bil en o leto redno zaposlen v šolstvu, štiri leta v javni upravi, sedem let v gospodarstvu, preostali čas pa kot poslanec državnega zbora, član in predsednik vlade RS. Moj najvišji mesečni dohodek v tem času (vse številke so v neto vrednosti in preračunane v evr o) je bila plača vodje razvoja v računalniškem podjetju v viš ini cca. 4.000 €. Povprečna mesečna plača v času, ko sem bil poslanec, je bila cca. 2.200€, povpreč na neto pla ča v štiriletnem mandatu predsednika vlade pa cca. 3.500€. Ministrska plača, ki sem jo prejemal približno 4 leta, je bila nekje vmes med tema številkama. V povprečju sem torej v tem času zasluž il cca. 2.100 € mesečno. V 35 letih to znese 900.000€ (približno tolikšno vsoto, kot sem jo sam zaslužil s 35. letnim delom, je Urad za preprečevanje pranja denarja odkril pri pologih gotovine neznanega izvora v dveletnem razdobju pri g. Jankoviću). Več ino časa moje redne zaposlitve zadnjih 35 let sem bil kreditno sposoben. Skupaj sem najel in odplačal 6 kreditov različnih velikosti. Kot samostojen av tor sem napisal in izdal 6knjig , ki so bil e v slovenskem jeziku skupaj prodane v več kot 95.000 izvodov. Premiki so bili prevedeni tudi v angleški, nemški in francoski jezik in natisnjeni v teh jezikih v več tisoč izvodih, natanč no število mi ni znano. S em soavtor 8 drugih knjig in urednik številnih zbornikov. Souredil sem Dnevnik in spomine Staneta Kavčiča, ki je bil leta 1988 prav tako velika knjižna uspešnica. V domačem in tujem tisku sem objavil preko 1500 različnih esejev, strokovnih in poljudnih čla nkov in prispevkov. V svojem računalniškem arhivu imam več kot 12.000 strani kopij objavljenih tekstov. V 35 letih sem z avtorskimi honorarji zaslužil nekje med 20 0.000 in 250.000€. Vse moje premoženje in vse davčne napovedi so bile vedno sporočane javno sti pred vsakimi volitvami in tudi vmes. Leta 2009 smo vsi člani poslanske skupine SDS javno objavili svoje premoženje. S podatki od začetka svojega obstoja razpolaga tudi protikorupcijska komisija. Tudi ti podatki so bili sporočeni javnosti in javno objav ljeni. Trenutno prejemam poslansko plačo v višini 2.200€, skupaj z ženo imava mesečno približ no 4.000 € dohodka. Ta je obremenjen z dvema kreditoma za nakup nepremičnine. Skupaj z ženo bova morala v naslednjih 10 letih odplačati š e cca. 220.000€ posojila. L astninski certifikat sem podaril v dobrodelne namene. Imam delnice oziroma delež v Nova24TV v višini 3.000 €. Nimam delnic drugih podjetij niti naložb v vrednostnih papirjih. Nimam premoženja ali bančnih računov v tujini. Imam osebni avto Volvo karavan le tnik 2007. Sem lastnik stanovanjske hiše v Šentilju pri Velenju z osnovo iz l. 1951 in obnovljeno l. 2004 z 200m2 uporabnih stanovanjskih površin in pripadajočim zemljiščem. Hiša še ni odplačana. Solastnik stanovanja v Ljubljani z uporabno površino 85m2 t er teraso in kletnimi prostori v skupni izmeri 162m2 ter parkirnima mestoma. Stanovanje še ni odplačano. L astnik vikend hi še z uporabno površino 90m2 pri Bovcu s pripadajočim zemljiščem. Po pokojnih starših sem podedoval tudi manjše kmetijsko zemljišče. Nakup stanovanjske hiše sem financiral s prodajo stanovanja v Ljubljani (Trubarjev kvart), na hišo je iz stanovanja prenešena hipoteka za kredit. Razliko med ceno stanovanja in ceno hiše v višini 48.000€ sem prav tako financiral s hipotekarnim kreditom. Le ta 2009 sva želela z ženo zaradi hrupne lokacije menjati stanovanje v Trubarjevem kvartu za mirnejšo lokacijo. Namesto menjave se je ponudila priložnost takšnega nakupa na Mesarski ulici v Ljubljani, za plačilo stanovanja v višini 325.000E, kjer sva lastni ka do 1, pa sva oba z ženo najela posojilo. Sam sem zaradi enostavnejšega postopka posojilo zavaroval s hipoteko na stanovanje v Trubarjevem kvartu. Ta hipoteka je bila kasneje prenešena na hišo v Šentilju. Za selitev v Šentilj v bliž ino ženinih starš ev i n ženine službe sva se nato odločilo v času, ko sva pričakovala rojstvo sina, žena pa se je odločila za službo v Celju. Stanovanje v Trubarjevem kvartu v Ljubljani v velikosti 86 m2, ki sem ga leta 2011 zamenjal za hišo, sem leta 2005 kupil na trgu. Cena je bi la 222.516€. Plačal sem ga s kupnino od prodaje enosobnega stanovanja v Ljubljani, posestva v velikosti 16.000 m2 v Trenti, gotovinskega kredita NLB v višini 21.000€ na dobo 5 let in prihrankov. Enosobno stanovanje v Ljubljani, ki sem ga prodal, da bi lahk o plačal novega, sem kupil s pomočjo prihrankov in hipotekarnega kredita. Nisem ga kupil od SCT, kot so napačno navajali mediji, temveč od fizične osebe preko nepremičninske agencije. Posestvo v Trenti, ki sem ga prodal v menjavi za stanovanje v Trubarjeve m kvartu, sem kupil leta 1992 s pomočjo honorarja od dveh izdanih knjig in družinskih prihrankov. Počitniško hišico v Bovcu s pripadajočim zemljišč e cca 4.000m2 sem leta 2001 kupil s prihranki. Leta 2000 sem KPK prijavil 12 mio tolarjev prihrankov, družina pa je razpolagala tudi s stanovanjsko hišo 240m2, ki je bila prej v lasti staršev moje partnerke. Nakupna cena sicer 150 let stare obnovljene bovš ke hi šice z zemljiščem je bila med 50 in 60.000€. Kljub rednim prijavam premoženja DZ in kasneje KPK je fi n a n čna preiskava izhajala iz zlagane domneve, da leta 2000 nisem imel nobenega premoženja in nobenih prihrankov. Moje skupno, doslej odplač ano premo ženje v nepremičninah je po nakupni ceni torej vredno manj, kot naj bi finančna preiskava ugotovila t. i. nezakonito pridobljenega premoženja. V svojem življenju sem po realnem obračunu in 35 letih delovne dobe zaslužil najmanj 1.100.000€. Del honorarja za knjigo Premiki sem namenil svojcem padlih v vojni za Slovenijo, del honorarja od knjige Okopi pa za delo SDS v času, ko smo bili praktično brez resnih sredstev za delo, ker smo imeli samo 4 poslance v DZ in temu primerno dotacijo. To je potrebno odšteti od mojih neto prihodkov, ves ostali zaslužek pa je bil porabljen za kritje življenjskih stroškov. Za nakup nepremič nin, ki so že odplačane in so v moji lasti, pa sem po izračunu iz leta 2011 plačal največ 360.000€. Od takrat naprej pa toliko, kolikor sta bila v tem času odplačana oba hipotekarna kredita. Kmetijsko zemljišče v Žalni, ki sem ga podedoval, ni ocen jeno, vendar njegova vrednost ne presega 20.000€. Po 35 letih delovne dobe sem ob prihodkih krepko preko milijon evrov za nakup nepremičnin odštel dobro tretjino zaslužka. Da vidimo sedaj razmerje pri članih F21 in F576. Zlati olimpijski medalji legendarnega Owensa na dražbo Jesse Owens je kolajne osvajal na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu. A. V., STA pon, 01.05.2017, 09:22 Ključne besede: [Delosled] atletika Zlati olimpijski medalji legendarnega Owensa na dražbo Jesse Owens je v posmeh takratni "arijski" nacistični Nemčiji Adolfa Hitlerja zmagal v tekih na 100, 200 in 4 X 100 m ter v skoku v daljino. Foto: Fotodokumentacija Los Angeles - Dve od štirih zlatih olimpijski medalji, ki jih je osvojil legendarni ameriški atlet Jesse Owens leta 1936 v Berlinu, bosta šli avgusta letos na dražbo. Temnopolti Owens je v posmeh takratni "arijski" nacistični Nemčiji Adolfa Hitlerja zmagal v tekih na 100, 200 in 4 X 100 m ter v skoku v daljino. Vrhunske rezultate je dosegel na 100 m, ki jih je pretekel v 10,3 sekunde, v daljino pa je skočil 8,06 metra, kar sta dobra dosežka tudi več kot 70 let kasneje. V družbi, ki bo priredila dražbo, se še niso odločili, kateri medalji bosta predmet možnega nakupa, kar pa bo tudi sicer težko dokazati, saj na olimpijskih medaljah ni označeno, za katere discipline je šlo. Owens je eno od omenjenih medalj podaril trenerju Billu "Bojanglesu" Robinsonu; ta je bila prodana na dražbi leta 2013 za skoraj milijon in pol, 1.466.574 ameriških dolarjev, kar je rekordna vsota za olimpijske predmete. Po nekaterih poročilih naj bi Owens tri preostale medalje uporabil kot plačilo, da je lahko v petdesetih letih prejšnjega stoletja ostal v hotelu v Pittsburghu, katerega lastnik jih je nato uporabil za plačilo obrtniku za že prej opravljene storitve. Obrtnikov sin, Albert DeVito, je pozneje dejal, da je njegov oče eno od medalj vrnil lastniku hotela. Prikriti nameni bogatih nevladnih organizacij po svetu – z napadi na družine in družbo uničiti krščansko civilizacijo! 1. 5. 2017, 13:24 16 V slovenski in svetovni javnosti je v zadnjih letih odmevalo večje število razkritij kriminalnih in etično spornih dejanj, v katere so bile vpletene vodilne nevladne organizacije po vsem svetu. Frontex razkriva kriminalno hobotnico nevladnih organizacij, ki podpirajo širjenje terorizma v Evropi. Gre za organizacije, ki se pogosto skrivajo za visoko zvenečimi človekoljubnimi imeni, njihove rabote pa jih kažejo v povsem drugačni luči: uničevanje družine v Ameriki in zahodni Evropi, uvajanje teorije spola v šole, pojav nenadzorovanih migracij, pa tudi trgovina z ljudmi, nezakonito poseganje v ureditev demokratičnih držav, kot se trenutno dogaja v Makedoniji, in podobno. Naštejmo nekatere med njimi: Open Society Foundation, Moas, Zdravniki brez meja, Rešimo otroke, fundacija Bootvluchting, Amnesty International, Odprte roke, ki so hkrati tudi največje prejemnice Sorosovih in Hillaryjinih milijonov ter davkoplačevalskega denarja. Večina med njimi je vpletena v škandal grozljivih razsežnosti, ki ga pravkar razkriva pogumni italijanski državni tožilec Carmelo Zuccaro. Tožilec je že deležen zahtev, naj preiskavo ustavi, saj nevladne organizacije trdijo, da gre za podtikanja. Podpira ga tudi Luigi Di Maio, podpredsednik poslanske zbornice, ki je obtožil omenjene nevladne organizacije, da so migrantski taksiji v Sredozemlju. Dejal je, da o tem obstajata dve (tajni) poročili Frontexa, kjer je zapisano, da se nevladne organizacije (NVO) ne le dogovarjajo s kriminalci, ampak jim tudi omogočajo, da uporabljajo njihove čolne za ilegalni prevoz migrantov. Franci Donko (Foto: STA) Nemški strokovnjak za terorizem ob zadnjem napadu v Stockholmu: “Ne smemo obupati, ne bo se dogajalo vsak dan!” V Italijo je sicer lani po Sredozemskem morju prišlo okoli 180.000 ljudi, v prvih mesecih letos se je število povečalo za 40 odstotkov. Sicilijanski tožilec Zuccaro je pravičen in pogumen mož ter predstavlja svetel zgled, saj se je lotil skorajda nedotakljivih organizacij, ki se po njegovem mnenju ukvarjajo z mafijskimi posli, imajo pa oporo v številnih levičarskih vladah in celo v nekaterih ukrepih bruseljske administracije. Gre za večplastno kriminalno početje naštetih nevladnih organizacij, ki so lastnice ali najemnice ladij, kakršne si težko privošči celo marsikatera država. Nato ti “nevladniki” v sodelovanju s kriminalnimi združbami vabijo ljudi iz Afrike, Bližnjega vzhoda in Azije, jim nevarne poti čez morje v Evropo celo zaračunajo, evropski javnosti pa se predstavljajo kot največji človekoljubi. (Foto: iStock) Takšno početje destabilizira Evropo, uniči mnogo življenj na poti preko morja, veliko ljudi pa namesto obljubljenega lagodnega življenja v Evropi prodajo mafiji za različna suženjska dela. Nezadovoljni mladi muslimanski moški pa v Evropi pogosto postanejo lahek plen skrajnežev, ki jih novačijo za terorizem. Začarani krog je treba prekiniti, organizacije, ki mastno služijo, za to pa v imenu človekoljubja zlorabljajo migrante in ogrožajo Evropo, je treba najstrožje kaznovati in jim prepovedati delovanje. Slovenija v primežu nevladnih organizacij in skrajnih levičarjev ter homoseksualnih aktivistov Tudi v Sloveniji smo praktično dnevno priče temu dogajanju, množično pa v poletju leta 2015, ko je Cerarjeva vlada povsem izgubila razum in z omogočanjem nenadzorovanega vstopa več sto tisoč ljudi iz Afrike in Bližnjega vzhoda v temeljih ogrozila varnost države, za kar si zasluži ustavno obtožbo za izdajo nacionalnih interesov Slovenije. Cerarju, Židanu in Erjavcu so pri ogrožanju varnosti države asistirale skrajne skupine aktivistov nevladnih organizacij, med katerimi obstaja tudi skupina, ki se je uspela na račun naivnih ljudi celo prebiti v parlament. Nevladne organizacije v Sloveniji združujejo skrajne levičarske in homoseksualne aktiviste, ki se izdatno napajajo iz proračuna, večina izmed njih pa je tudi na plačilni listi Kučanovega nagrajenca Sorosa. Z davkoplačevalskim in Sorosovim denarjem naši “nevladniki” izvajajo svojo glavno agendo: protiustavno zatirajo svobodo izražanja v Sloveniji ter z grobimi napadi in s tožbami ustrahujejo vse tiste, ki se zavzemamo za človekove pravice, pravice otrok, staršev in starih staršev. (Foto: 24kul.si) Preberite tudi: Ste vedeli, da financirate LGBT? Kontroverzni Mirovni “LGBT” inštitut s svojimi sateliti prejel že 8,7 mio EUR davkoplačevalskega denarja Mirovni inštitut, ki predstavlja glavo nevladniške hobotnice, je tudi glavna izpostava Georgea Sorosa v Sloveniji in osrednji “študijski” center “jet-set-levice”. Ta skupaj z Legebitro, Društvom za nenasilno komunikacijo, Fakulteto za družbene vede, Fakulteto za socialno delo, Pedagoškim inštitutom, Pedagoško fakulteto, nekaterimi katedrami Filozofske fakultete in drugimi organizacijami homoseksualnih aktivistov ter Toševim inštitutom za merjenje javnega mnenja že desetletja izvaja socialni inženiring nad slovenskimi državljani. Taktika prevzemanja oblasti, ki jo izvajajo skupaj s skrajnimi levičarji, je, da takoj napadejo in onemogočajo javno zavzemanje za pravice otrok (primer oktobrske Tarče o splavu), predstavljanje argumentov o pravici do življenja, predstavljanje dejstev o postabortivnem sindromu ter objavo astronomskih številk in podatkov o bogatem financiranju radikalnih homoseksualnih organizacij v Sloveniji. Gre za vsebine, ki jih mediji največji ne smejo objavljati in so jih naredili za tabu teme naše družbe. V času decembrskega družinskega referenduma pa smo na lastni koži občutili, da je, kot kaže, ena glavnih nalog nevladnih organizacij pri nas tudi netenje sovražnega in neresničnega govora o zagovornikih človekovih pravic ter prek medijev hujskati proti drugače mislečim ter jih ustrahovati. Borca Tita Turnška resnica o komunizmu povsem iztirila: Poslance je žalil z lažnivimi kurci, preden ga je Mahnič vrgel s seje! 4. 5. 2017, 15:52 34 V Slovenski demokratski stranki že dlje časa opozarjajo, da je financiranje veteranskih organizacij v Sloveniji zelo nepregledno in netransparentno, čeprav vlada Mira Cerarja to vztrajno zavrača. Nazadnje je to zavrnila ministrica za obrambo Andreja Katič, ki trdi, da je sistem pregleden, odkar je razdeljevanje sredstev prevzel njen kabinet. Odbor DZ za obrambo pod vodstvom poslanca SDS Žana Mahniča je o tem v sredo popoldne vseeno razpravljal na nujni seji, na kateri so bili prisotni tudi nekateri gostje, večinoma člani borčevskih organizacij, med katerimi je bilo najbolj zveneče ime predsednika Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB – Tita Turnška. Temu je poslanec Franc Breznik v svojem govoru, ki se je dotikal resnice o komunističnih zločinih, tako močno stopil na žulj, da je želel na seji besedo, čeprav kot gost do nje pravzaprav ni imel pravice. Ko ga je Mahnič prekinil in mu to obrazložil, je Turnšek povsem izgubil živce, preklinjal in grozil, zaradi česar je predsednik odbora za obrambo varnostnike pozval, da 78-letnika odstranijo s seje. Na koncu je prostore vendarle zapustil sam, a brez dodatnih groženj ni šlo. Naj spomnimo; v SDS so po besedah poslanke Anje Bah Žibert razpravo na to tekmo zahtevali, ker menijo, da pri razdeljevanju sredstev veteranskim organizacijam ni pravega reda. Ministrstvo za obrambo je namreč na lanskem razpisu razdelilo 1,5 milijona evrov sredstev, od tega sta jih dve najvplivnejši organizaciji skupaj prejeli praktično milijon. Preberite še: Cerar bo nogiral izraelskega svetovalca, ki je povezan z orožarsko industrijo, in najel svetovalca za 40 tisoč evrov mesečno Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB, ki ji predseduje prav Tit Turnšek (častni predsednik je Janez Stanovnik), je prejela kar 534 tisoč evrov, Zveza vetaranov vojne za Slovenijo, ki ji predseduje upokojeni general Ladislav Lipič, pa 432 tisoč evrov. 196 tisoč evrov prejme Zveza policijskih veteranskih društev Sever, vsa ostala društva skupaj pa dobijo manj kot 100 tisoč evrov. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) , v katerega se je v zadnjem času včlanila velika večina braniteljev slovenske domovine v času osamosvojitvene vojne, dobi samo 96 tisoč evrov. Breznik: Prva kolaboracija v 2. svetovni vojni je bila med nacisti in komunisti Franc Breznik je na seji odbora za obrambo med drugim opozoril, da je bil VSO ustanovljen ravno zaradi dejstva, da se večina veteranov iz osamosvojitvene vojne ni strinjala s tem, da je del borcev, ki podpirajo komunistični režim iz bivšega sistema, skušal spreminjati zgodovino, s tem pa vrednote slovenskih demokratov in pomladnikov. Izpostavil je odlikovanje takratnega predsednika Danila Türka, ki je Tomaža Ertla odlikoval s srebrnim redom za zasluge v času akcije Sever. Kot je opozoril Breznik, je v času priprav na preprečitev tako imenovanega mitinga resnice leta 1989 Ertl resda vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in s tem akcijo Sever, a to še ne more izbrisati škodljivih posledic njegovega tridesetletnega zatiranja demokracije. Ertl je kot nekdanji udbovec med drugim leta 1988 odredil tudi aretacijo Janeza Janše v znameniti aferi JBTZ. Odlikovanje Ertla pa je odkrito podpirala večina borcev, tako ali drugače povezanih s komunističnim sistemom iz prejšnje države. Franc Breznik. Foto: SDS Breznik je na seji opozoril, da veterani druge svetovne vojne trenutno prejemajo veliko več finančnih sredstev prejemajo kot veterani vojne za Slovenijo, za nameček pa borci, ki želijo potvarjati zgodovino, še danes odkrito podpirajo totaliratni sistem iz bivše države. “V 2. svetovni vojni sta se zgodili dve kolaboraciji. V prvi so najprej sodelovali nacisti in komunisti, šele potem ko so komunisti na slovenskih tleh pobili več tisoč ljudi, pa so se Slovenci začeli upirati proti takšnemu sistemu in šele potem se je zgodila druga kolaboracija z nacisti. To so zgodovinska dejstva, s katerimi se v Sloveniji strinja večina zgodovinarjev, le nekaj takšnih ne, ki podpirajo ali so del vaše organizacije,” je predsedniku ZZB za vrednote NOB Turnšku očital poslanec SDS. Prav tako je Breznik opozoril, da sta se med 2. svetovno vojno oblikovali dve veji antifašizma in antinacizma, toda če so se pod eno vejo zbrali demokrati, ki so nasprotovali vsem totalitarnim simbolom, je druga veja antifašizem prikrito zlorabila v namen uvedbe svojega totalitarnega, zločinskega sistema – komunizma. Turnšek grozil poslancu SDS: “Še se bova srečala!” Ko je po koncu Breznikovega govora Turnšek Žanu Mahniču vskočil v besedo, ga je skušal predsedujoči na seji ustaviti, saj gostje po pravilih nimajo pravice govoriti, a se borec ni kar tako udal. Turnšek je vpil, da so Breznik in njegovi v resnici “lažnivi kurci” in da je poslanec SDS “lažniv kot pes”. To je Mahniča tako razjezilo, da je od Turnška zahteval, naj zapusti sejo, potem ko omenjeni tega ni želel, pa celo skušal poklicati varnostnike. Le-teh se je Turnšek očitno vendarle zbal, saj je nato vstal in zabrusil, “z največjim veseljem” odhaja. Ko je že stal med vrati, je Turnšek Brezniku še zagrozil, “da se bosta že še srečala”. Mahnič je ostal miren in borčevskemu srboritežu odgovoril, “naj se nauči obnašati”. L. S. Oznake Franc Breznik seja odbora za obrambo Tit Turnšek VSO Žan Mahnič Zveza veteranov vojne za Slovenijo ZZB za vrednote NOB Turnšek je star 78 let! Vojna se je končala 1945. leta! To je bilo pred 72-imi leti! Torej je vstopil v NOB z dvemi leti! Velike zasluge za lastni žep! Bravo SDS! Nemško-sovjetski gospodarski sporazum je bil sporazum med nacistično Nemčijo in boljševiško Sovjetsko zvezo, s katerim se je slednja obvezala Nemčiji dobavljati surovine v zameno za nemško vzpostavitev tovarn na ozemlju Sovjetske zveze s stroji in strojnimi orodji, dobavo ladij, vozil in drugih prevoznih sredstev v skupni vrednosti 120 milijonov reichsmark. Pogajanja o sporazumu so potekala v Berlinu od konca leta 1938 do 19. avgusta 1939. Podpis sporazuma je bil prvi korak k izboljšanju medsebojnih odnosov, potrjen štiri dni kasneje 23. avgusta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju. Sporazum je razširil dotedanje nemško-sovjetske gospodarske odnose od leta 1931, po skupnem zavzetju Poljske pa so kmalu stekla pogajanja o dodatnem sporazumu, podpisanim februarja 1940. Medsebojno sodelovanje je bilo potrjeno kasneje v januarju 1941 še z enim sporazumom, ki je poleg gospodarskih odnosov določil tudi mejo med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Vsi ti sporazumi so bili ukinjeni z nemškim napadom na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Tomaž Pisanski: “Naša najstarejša in največja univerza je bolna” By Kvarkadabra - 1. 5. 2017 Tomaž Pisanski, profesor na oddelku za matematiko ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, v daljšem sestavku, ki ga je v soboto 29. 4. 2017 objavil v Sobotni prilogi Dela, ugotavlja, da je “naša najstarejša in največja univerza bolna. Ima nekaj hudih prirojenih in privzgojenih pomanjkljivosti. Naj naštejem le štiri: manjka ji hrbtenica, izgubila je kompas, nima daru govora, razkraja jo strah pred reprodukcijo.” Tule je odlomek: Univerzo v Ljubljani pesti kronično pomanjkanje daru govora. Drugače povedano: univerza molči. Ob kazenskih ovadbah na Univerzi v Ljubljani v zvezi z razvpitimi dodatki za stalno pripravljenost nekaterih vodstvenih struktur je v prispevku Presenečenje z dodatkom (Delo, 5. avgusta 2016) novinarka Tina Kristan postavila več pomembnih vprašanj, ki so vredna branja in premisleka. Sama si je, na primer, odgovorila na vprašanje: »Se je ostro oglasil vsaj kdo, ki bi ga po službeni dolžnosti moralo skrbeti za ugled visokega šolstva, univerze in njenih članic? Ne.« Žal ne pojasni, zakaj so vsi tiho. Se pa zdi, da pojasnila ni težko najti. Razlog za molk lahko iščemo predvsem v dejstvu, da ljubljanska univerza že od nekdaj velja za »molčečo univerzo«. Takole jo je pred desetletji videl matematik France Križanič: »Univerze nimamo več in bolje je, da je ni. Klečeča in molčeča univerza je nacionalna sramota, sramota zase in sramota za tistega, pred katerim molči in kleči.« Zato ni čudno, da molči tudi danes. Edina razlika je, da je takrat klečala pred CK-jem, zdaj pa kleči kar pred združbami, ki vladajo njej, njenim fakultetam in oddelkom ter delijo razne dodatke, kakor so nekoč delili fevde. Zaradi »slabe podobe v medijih« je ena od fakultet sprejela pravilnik, ki plačuje do 500 evrov vsak časopisni prispevek, ki lepo govori o raziskovalnem delu na fakulteti. Ta stimulacija ni namenjena kvalitetnim raziskavam, ampak tistemu, ki razloži javnosti, da je fakulteta »ugledna«. Seveda niso vse članice Univerze v Ljubljani v enakem položaju in najbrž omenjene anomalije niso razširjene povsod. Nevpletenost članice pa je ne odvezuje odgovornosti za ugled univerze. In molk je v primeru dodatkov za stalno pripravljenost zelo zgovoren. Zavedati se moramo, da akademski krogi nadvse spoštujejo zakon omerte, molka. Bolj ko nekdo molči in varuje nečedne skrivnosti, bolj »ugleden« ostaja. Kdor omerte ne spoštuje in išče pravico zunaj združb (pri sindikatih, v medijih, na sodišču), postane hitro predmet občega prezira in zaprejo se mu vsa vrata. Profesorja Križaniča pa je za kršenje zakona omerte zadela kazen damnatio memoriae, prekletstvo spomina. … Se mi pa dozdeva, da Univerza v Ljubljani ni več sposobna na sebi opraviti tako temeljitega kirurškega posega, ki bi ustavil gangrenozne procese. Če bi šlo za kakšno manjšo, zasebno univerzo ali fakulteto, se niti ne bi splačalo vložiti truda v to nehvaležno pisanje. Ker pa gre za ustanovo, ki narekuje ton našemu celotnemu visokošolskemu in raziskovalnemu sistemu, pa njeno arogantno sporočilo drugim ustanovam in mladim, da so pomembni le argumenti moči, ne pa moči argumentov, ne sme ostati brez kritike. Ne vidim rešitve za Slovenijo, brez globoke katarze ljubljanske univerze. (vir: Skoraj stoletnica, ki je bolna in potrebna katarze) Drago Šketa, ki je mirno gledal kršitve človekovih pravic na svojem oddelku, je zaprisegel kot peti generalni državni tožilec 4. 5. 2017, 16:58 43 Nekdanji vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Drago Šketa, ki je bil močno izpostavljen v primeru Franca Kanglerja, ko so bile nekdanjemu mariborskemu županu dokazano kršene človekove pravice, je danes v Državnem zboru zaprisegel kot peti in najmlajši generalni državni tožilec ter od Zvonka Fišerja, ki je neslavni vodja državnega tožilstva, tudi prevzel vodenje slovenskih tožilcev. Kot je po Šketovi zaprisegi dejal minister za pravosodje Goran Klemenčič, je danes dober dan, a glede na ravnanje v primeru Kangler Šketa ne deluje kot žarek upanja za izboljšanje tožilstva v Sloveniji. Po današnji zaprisegi pred predsednikom DZ Milanom Brglezom je novi generalni državni tožilec Drago Šketa, ki so ga poslanci potrdili 22. marca letos, poudaril, da tožilstvo nikoli ni in tudi nikoli ne bo delalo politično, ter napovedal, da si bo prizadeval, da morebitni politični pritiski ne bodo dosegli državnih tožilcev ter da bodo tožilci lahko delali samostojno in neodvisno. Milan Brglez, predsednik DZ, in Drago Šketa, generalni državni tožilec (foto: Nova24tv). Pri tem pa je treba spomniti, da Drago Šketa sicer kot vodja tožilstva v Mariboru ni neposredno preganjal Kanglerja, je pa načeloval podrejenemu tožilcu, ki je vodil pregon. V primeru Kangler so se v postopku dogajale hude nepravilnosti – od sodnika Žirovnika, ki bi se moral iz postopka izključiti, ker imata s Kanglerjem zgodovino, do prisluhov, za katere se še danes ne ve, ali so bili vsi sankcionirani s strani sodišča, in do tega, da naj bi policisti pričam grozili s sankcijami, če ne bodo pričale proti Kanglerju. Šketa bi moral pristojnega tožilca opozoriti na nezakonitost dela Zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic v primeru Kanglerja pa so v Odboru 2015 predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florijančiča pozvali k nadzoru na sodišču v Mariboru. Sodnik naj bi namreč kazenski spis predal mariborskemu tožilstvu v nadaljnjo obravnavo, čeprav naj bi se zavedal, da se vsi izsledki in vsi ukrepi hranijo le na sodišču. To naj bi dokazoval tudi podpis Škete, ki je potrjeval, da je omenjeni dokument in njegove priloge videl. Šketa bi sicer moral biti pozoren na ravnanje pristojnega tožilca, ga opozoriti na nezakonitost dela in spis vrniti sodišču. V Odboru 2015 pa so poleg tega Fišerja pozvali še k uvedbi izrednega strokovnega nadzora na tožilstvu. Drago Šketa, generalni državni tožilec (foto: Nova24tv). Šketa je po zaprisegi še napovedal, da bo dal pri svojem delu velik poudarek gospodarski kriminaliteti in sankcijam na tem področju. Po njegovem prepričanju se gospodarski kriminal ne sme izplačati, nadaljevanje slabih praks pa bo treba preprečiti tudi s strožjo kaznovalno politiko. V nagovoru ob zaprisegi pa je dejal: “Zadal sem si precej nalog, vendar verjamem, da so s poglobljenim, strokovnim in sistematičnim pristopom ti cilji dosegljivi ter da bomo na dolgi rok dosegli spoštljiv odnos do tožilske funkcije in organizacije.” Goran Klemenčič, minister za pravosodje (foto: Nova24tv). Minister za pravosodje Goran Klemenčič pa je v današnji izjavi po Šketovi zaprisegi dejal, da je danes dober dan, saj prinaša Šketa po njegovem v tožilsko organizacijo zelo potrebno novo energijo in zagon. “Mislim, da danes ni čas, da bi se ozirali v preteklost in pogrevali kakšne stare zamere ali pa stopali na žulje”, je še dodal Klemenčič. Prav tako pa je spomnil, da sta kandidaturo Škete podprla vlada in ministrstvo, zato se sodelovanja z njim absolutno veseli. “Šketa se je že pri vodenju Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru izkazal kot sodelavec, ki je odprt za sodelovanje in ki si prizadeva za avtonomijo državnega tožilstva.” Vendar pa glede na ravnanje v primeru Kangler Šketa ne deluje kot žarek upanja za izboljšanje tožilstva v Sloveniji. Imamo torej tožilca, ki je mirno gledal kršitev človekovih pravic na svojem oddelku. I. K. Ko gre za obračun z JJ, je laž v medijih dovoljena in zaželena 5. 5. 2017, 5:00 44 Ob letošnjem tretjem maju, ki je že vrsto let tudi dan svobode medijev, sem vendarle pričakoval nekoliko več odmevnosti in akcije novinarskega ceha. Ne le klasične izjave in nekaj modrovanj o težavah novinarskega poklica, ampak tudi več kritične samorefleksije. Na mednarodnih lestvicah svobode medijev niti ne kotiramo tako slabo, seveda pa je vprašljiva metodologija in relevantnost teh merjenj. Ali pa tudi ne: manjša je naklada in prodaja slovenskih dnevnikov, višje smo na lestvici medijske svobode. Oblast utrjujejo z medijsko propagando Akcija novinarskega ceha očitno ni več potrebna, saj Janez Janša ni več predsednik vlade in ni potrebe po forumskih odzivih in pisanja pisem v mednarodni prostor. Kdo je sedaj njihov sovražnik, še niso povsem identificirali, čeprav radi govorijo o prekarstvu, slabem materialnem položaju novinarjev, pritiskih in podobno, hkrati pa se v največjih časopisnih hišah kot po tekočem traku vrstijo odpuščanja uglednih, ne pa tudi servilnih novinarjev. In seveda niti sledu o kakšni solidarnosti med novinarji. Vidi se, da si lastnik Dela ne želi dobrega medija z dobrimi novinarji, ampak je medij le sredstvo za dosego drugih ciljev: z ustrezno usmerjenimi informacijami in poročanjem zadovoljiti politično tovarišijo, v zameno pa od države dobiti velike državne projekte. Z medijsko propagando je mogoče utrjevati oblast, z dobrim trgovanjem pa je z obstoječo koruptivno oblastjo mala šala pridobivati lepe državne posle. Če morata Erdogan v Turčiji ali Fattah el-Sisi v Egiptu z represijo ustvarjati lojalne medije, Erdogan ukinja medije in pošilja novinarje v zapor z zaporno kaznijo do 3000 let, pa pri nas takšna represija sploh ni potrebna. Lojalnost je vnaprej zagotovljena. Zakaj Delo ne piše o Petriču? Besedičenje o grožnjah kapitala novinarskemu delu so prazne, dokler se ne bodo novinarji uprli lastnikom, tega filma pa očitno ne bomo videli. V Večeru sem pred poldrugim desetletjem razgaljal mafijske posle koroškega gospodarskega podzemlja in vodstva Nove KBM, ki je bila takrat lastnica Večera. Odgovornega urednika so kmalu za tem zamenjali, mene so poslušali likvidirati in cena je bila visoka. Danes v Večeru ne beremo o poslih njihovega lastnika in v Delu ne beremo o poslih Stojana Petriča, na primer o izvoru premoženja in kazenskih postopkih. Enako velja za Dnevnikovo hišo. Jamranja o pritiskih kapitala so brez veze, dokler ni upora, upor pa pri nas v novinarskih vrstah ni mogoč, ker obstaja, prvič, strah za službo, in drugič, ker pri tistih, ki imajo delo, obstaja servilnost do vladajoče politične opcije, ki ji pripadajo tudi lastniki. Vzdržuje se prikrita in maskirana politična kontrola vladajoče elite nad dominantnimi slovenskimi mediji, kar bolj neuka javnost ne opazi na prvi pogled, saj ji meglijo um in ponujajo medijsko udobje z rumenimi vsebinami in raznimi resničnostnimi šovi. Le laž dobro uspeva v slovenski medijski puščavi V slovenskem medijskem prostoru pa je laž postala vrednostno pozitivni način medijskega delovanja. Kadar gre za obračun z Janezom Janšo, je v dominantnih medijih laž sprejeta kot dovoljena in celo zaželena. In ker je ta obračun stalnica, je laž tudi edina, ki sredi slovenske medijske puščave rojeva bogate sadove. Svet Evrope v svoji raziskavi zaskrbljeno ugotavlja, da je pri novinarjih v porastu samocenzura. Ta je gotovo bolj nevarna kot cenzura, toda treba se je vprašati, kje so izvori samocenzure. In spet se ustavimo pri lastnikih medijev, politiki in politikih, oglaševalcih in tudi kriminalnemu podzemlju. Tako kot se pojavljajo novi mediji, pa se pojavljajo tudi nove oblike cenzure. Ta ni enaka kot v partijskih časih, ko so iz tiskarne odnesli prvi izvod časopisa partijskemu sekretarju, ta pa je klical Kardelja, Dolanca ali Kučana. In tudi novih medijev ni mogoče cenzurirati na enak način kot klasične medije, družbene medije je mogoče cenzurirati le z nadzorom nad tehnologijo. In ta nadzor je že tukaj. In tudi to so pomembna vprašanja za medije in celotno družbo. Danes in v prihodnosti. Miro Petek 25 let pozneje: Posnetek pogovora med veljakoma Demosa leta 1992 7. 5. 2017, 5:00 21 Pred četrt stoletja, ko je padla vlada Demosa, ki jo je vodil Lojze Peterle, in je novo vlado oblikoval Janez Drnovšek, so bili nekdanji Demosovci med seboj zelo sprti. Iz tistega časa je tudi pogovor, ki so ga skrivaj posnele Slovenske novice in ga objavile. Med seboj sta se počila Tone Frantar, tedanji predsednik Demosa ljubljanske občine Center in narodni demokrat (NDS) ter svoj čas osebni spremljevalec Lidije Šentjurc, in njegov nekdanji strankarski kolega v SDZ (ta je novembra 1991 razpadla na NDS in DS) Matija Volk, član Demokratske stranke (DS), ki jo je vodil Igor Bavčar. Nekdanja člana ljubljanskega Demosa sta si stala narazen: Matija Volk je kot član nove koalicije na državni ravni želel tudi v Ljubljani zrušiti Demosovo oblast, Tone Frantar je bil zagovornik župana Jožeta Strgarja in ljubljanskega premiera Marjana Vidmarja. Pogovor, ki se nanaša na Ljubljano, je šel takole: FRANTAR: Hudiča, poslušajte (Volku, opom. KH). Jaz sem bil tri leta partizan in sem bil v partiji. Ko sem bil vanjo sprejet, je bil čas okoli Miklavža. Mislim sem, zdaj bo nekaj dobrega, nekaj za požrt. Pa petnajst let star. Pejd no v rit, še vedel nisem, kaj je partija. In ko je prišel pravi čas, so me vseskozi preganjali. Celo življenje. xxxxxxxxxxx FRANTAR: Vi ste temu hudiču (Dimitriju Ruplu, opom. KH) intimni družinski prijatelj. VOLK: Kdo? FRANTAR: Vi! VOLK: Dajte no mir. FRANTAR: Seveda ste. VOLK: Fratnar, ne, nehaj govoriti, kar nimate pojma. FRANTAR: Kako ne, madona? VOLK: Z Ruplom še nikoli nisem bil niti na kavici, kje še, da bi mi bil kakšen intimni prijatelj. FRANTAR: Na kavici niste mogli biti, ker on ne pije kave in je ne pijete vi. VOLK: Jaz jo pijem. FRANTAR: Jo pa on ne pije. VOLK: Nikoli nisva bila. Edino, kar me je enkrat kregal, da je bil na predvolilnem plakatu samo Bavčar. Na cesti me je ustavil in vprašal: “Volk, zakaj se je to zgodilo?” FRANTAR: P**da mu mater, za**bana. VOLK: Noben intimni prijatelj, Frantar. Govorite nekaj, kar ne veste. FRANTAR: Vem vse. xxxxxxxxxxx FRANTAR: Jaz nikoli nisem prišel na vaš shod, kot ste vi zadnjič prišli notri (shod opozicije v Križankah, opom. KH). VOLK: Veste, zakaj sem jaz prišel? Vam lahko povem. FRANTAR: Zato, da ste lahko Ruplu poročali. VOLK: Nisem nobenemu Ruplu poročal. Prišel sem zato, ker je Alenka Žagar Slana moja na pol sorodnica. Samo zaradi Alenke sem prišel. Moj bratranec je njen bratranec. Alenko poznam od malega, kako je gor rasla. FRANTAR: To so no …. VOLK: In preden bom Kučana volil, sem rekel Bavčarju, bom volil Alenko Slana. Ja, preden bom njega volil. FRANTAR: Vidite, zdaj sva že bližje. VOLK: In ne mi očitati, da sem prišel na shod, da bom Ruplu poročal. FRANTAR: Zdaj sva že bližje. VOLK: Prišel sem zaradi Alenke. FRANTAR: Midva, če hočeva še tako … VOLK: Ali veste, kdo je Alenko spravil v SDZ in v kandidaturo? FRANTAR: Kdo? VOLK: Ali veste, kdo? FRANTAR: Kdo? VOLK: Ko pa vse veste. FRANTAR: Jaz sem jo pripeljal. VOLK: Opaaa. Ne zdaj. V SDZ, da je sploh kandidirala za eno …. FRANTAR: Poslušajte. Za županjo (Alenka Žagar Slana je bila županja ljubljanske občine Center, opom. KH) …. VOLK: Ne za županjo. Še prej. FRANTAR: Za županjo sem jo jaz predlagal in je tudi napisala, da pristaja. Jaz sem bil pri njej. VOLK: Kaj pa za poslanko? FRANTAR: Pri našem vodstvu sem bil za Strgarja, za Vidmarja. Vprašal sem jih za mnenje. To je bilo gor v Novi reviji. Je bil Rupel, je bil Bavčar, je bil Janša, je bil Bučar. Vsi so rekli, da je to vodstvo dobro. Zdaj pa vi demokrati to rušite. Ja, madona, saj ste sami dali soglasje. xxxxxxxxxxx FRANTAR: Če vi ne bi bile take pizde v tej stranki (v nekdanji SDZ, opom. KH), kot to ste – jaz kar odkrito povem –, bi do volitev zdržali skupaj. Ne pa, da ste na tretjem kongresu SDZ vse pustili. To je bilo izdajstvo stranke. VOLK: Kdo pa je izdal stranko? FRANTAR: Ja, kdo jo je izdal? Rupel! Zato, ker je hotel biti predsednik. xxxxxxxxxxx VOLK: Koliko nas je bilo poslancev SDZ (v ljubljanski skupščini, opom. KH)? FRANTAR: Veliko nas je bilo. 22 nas je bilo noter. VOLK: Pa je kateri izmed teh, ki smo zdaj pri demokratih, dobil kakšno funkcijo v skupščini? Niti eden. Že prej ste točno vedeli, komu dati funkcije. FRANTAR: Zakaj pa bi funkcije imeli? VOLK: Zakaj pa ne? FRANTAR: Funkcije so bile prej razdeljene. VOLK: Prej ja, ampak potem …. FRANTAR: Sem že rekel, da smo šli gor (v Novo reviji, opom. KH) vprašati za Vidmarja. Za župana pa smo želeli Omerzo (župana Ljubljane, opom. KH). So rekli: Omerza ne! VOLK: Saj ni poslanec. Kako naj bi bil Omerza? FRANTAR: Saj to je tisto. On bi lahko kandidiral za poslanca. Poglejte Bučarja. Zaradi njega smo vrgli Alenko Žagar Slano iz skupščine, in sicer zato, da bo Bučar bil župan Ljubljane. To se boste vi spomnili. Jaz sem šel Slano prosit, da naj odstopi poslansko mesto, da bo Bučar notri. Predvideli smo ga za župana. VOLK: Kaj ste vi predvideli? FRANTAR: Vse te stvari. VOLK: In samo zaradi Vike Potočnik (bila je kandidatka za županjo, opom. KH) smo vsi volili Strgarja. FRANTAR: Poslušajte. VOLK: Samo zaradi Vike Potočnik. FRANTAR: Vika Potočnik. Zakaj se je šlo? Šlo se je za to, kdo ima več glasov v DPZ. Samo za to se je šlo. Krščanska demokracija je bila takrat za nami. VOLK: V DPZ smo imeli samo dva poslanca. FRANTAR: Kdo pa je postavil Strgarja gor? Kdo ga je postavil, jaz ne vem. Jaz sem ga takrat prvič videl. Prvič. Toda rekli smo, če ga je nekdo postavil, ta že ve, kaj dela. Pa ga še mi postavimo. Šele potem smo mi vzeli Vidmarja. Saj nismo imeli nobenega kadra. Mi smo prosili ljudi, pejte noter. VOLK: To zgodbo zdaj prvič slišim. Kavarna Hayek Prva dama ZDA Melania Trump “ukradla šov” s svojo rumeno obleko 7. 5. 2017, 5:00 12 Žena ameriškega predsednika Donalda Trumpa Melania je osupnila občinstvo, ko se je na gala prireditvi v New Yorku pojavila v rumeni obleki Christiana Diorja. Donald Trump je na gala prireditvi sprejel avstralskega premierja Malcolma Turnbulla, ameriškega predsednika pa je spremljala žena Melania. Prireditve se je udeležilo okrog 700 povabljenih gostov, seveda ni manjkal niti častni gost, avstralski premier. To je bilo sicer prvo uradno potovanje Trumpa v New York, odkar je postal predsednik. Navzoči pa so predsedniški par pozdravili z bučnim aplavzom. Melania je med prireditvijo nadvse blestela, njen obraz je ves čas krasil nasmeh. Foto: youtube Melania si je za to priložnost omislila asimetrično obleko, ki je v pasu nekoliko zožana, z ramen pa plapola pas v istem odtenku. Seveda je poskrbela, da je bila do zadnje podrobnosti urejena tudi njena frizura – presodila je, da ohlapni valoviti lasje čudovito dopolnjujejo njeno kreacijo. Express piše, da je bil popoln tudi njen make-up: svetlo rdeča šminka in temno “smoky” senčilo za veke. Foto: youtube Omenjeni portal še piše, da izbira barve njene obleke ni bila tako naključna, kot bi morda mislili. Rumena je namreč ena od nacionalnih barv Avstralije, s tem pa je na svoj način počastila gala večer, posvečen avstralskemu predsedniku vlade. Za Donalda predvsem deloven večer Za Donalda pa je bil to predvsem deloven večer, saj je v sporočilu za javnost razkrito, da sta oba naroda, tako Američani kot Avstralci, obsodila provokacije Severne Koreje, ki grozi z jedrsko vojno in ogroža svetovne narode. Janja Garnbret z zmago skočila na drugo mesto Plezalci še ta mesec v Sloveniji 7. maj 2017 ob 10:49 Tokio - MMC RTV SLO/STA Slovenska plezalka Janja Garnbret je v Tokiu dobila tekmo svetovnega pokala v balvanskem plezanju. 18-letnica je bila najboljša že v polfinalu, v finalu pa je potrdila svojo drugo zmago v sezoni. Za Garnbretovo sta se zvrstili dve Japonki, druga je bila Akijo Noguči, tretja pa Miho Nonaka. Četrto mesto je pripadlo Britanki Shauni Coxsey, ki s 335 točkami ostaja v skupnem vodstvu. Garnbretova (327) je skočila na drugo mesto. Nastopili so še trije Slovenci, Katja Kadič je bila 21., Jernej Kruder 23, Domen Škofic pa 41. Športne plezalce in športne plezalke po azijski turneji čaka več kot mesec dni premora. Naslednja postaja svetovnega pokala bo 9. in 10. junija balvanska tekma v ameriškem Vailu v zvezni državi Kolorado. Vmes bo 19. in 20. maja karavana, oziroma vsaj njen del, prišla tudi v Slovenijo, ko bo v plezalnem centru v Kopru s kvalifikacijami in na Kongresnem trgu v Ljubljani s polfinalom in finalom potekal dogodek za promocijo balvanskega plezanja, tekmovanje Triglav The Rock Ljubljana z nagradnim skladom 14.000 evrov. S. J. "Kako je mogoče, da smo odpustili Nemcem in Italijanom, brat bratu pa ne?" Osrednja slovesnost ob dnevu zmage 6. maj 2017 ob 22:42 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Več kot 70 let po koncu druge svetovne vojne, ki je bila na Slovenskem tudi obdobje prisvajanja oblasti, je po besedah predsednika republike Boruta Pahorja čas, da dosežemo spravo in odpustimo določene stvari. "Kako je mogoče, da smo odpustili Nemcem in Italijanom, brat bratu pa ne?" se je vprašal na današnji slovesnosti ob dnevu zmage v Topolšici. V nagovoru v zdraviliškem parku se je Pahor zahvalil vsem, "ki ste nam z uporom ubranili in ohranili našo narodno svobodo". "Vaš srčni pogum, domoljubje in žrtvovanje ne bodo nikoli pozabljeni. Mi srečneži, ki danes uživamo mir, smo vaši veliki dolžniki in ponosni dediči," je dejal in poudaril, da je ta mir treba ohranjati tudi za prihodnje generacije. Časopis Delo doživel posmeh, Zoran Janković živi v iluziji: “Če bi bil leta 2012 premier, bi bilo drugače, bolje” 8. 5. 2017, 11:59 49 Župan Ljubljane je prepričan, da bi v primeru, če bi leta 2012 on postal predsednik vlade, “bi bilo drugače, bolje.” To je objavil kar mainstream levičarski medij Delo in si s tem zaslužil posmeh družabnih medijev. Potem ko je Delo pred leti objavilo “ekskluzivno” fake novico o “očetu” Francetu Rodetu in njegovem “sinu” Petru Stelzerju, kar je imelo za posledico strm padec časnikove prodane naklade, je jasno, da ob takšnih pocukranih člankih, kot ga je objavilo Delo tudi danes, temu tiskanemu mediju ne more iti na boljše. V svoji rubriki Ozadja omenjeni časopis namreč brezsramno promovira župana Ljubljane Zorana Jankovića, češ da če bi bil on leta 2012 predsednik vlade, bi bilo vse drugače – predvsem boljše. To je sicer del intervjuja, ki razkriva, kako Janković živi v preteklosti oziroma, še natančneje, – v iluzijah, saj leta 2012 ni bil sposoben niti sestaviti vlade, kako bi jo bil potemtakem sploh sposoben voditi? Janković je prepričan tudi, da mu je bila največja krivica storjena, ko ga je KPK dal v isti čoln z Janezom Janšo, češ da on pa že ni tak. In prav ima, Janković res ni kot Janša. Jankoviću je uspelo Mercator zadolžiti iz skromnih 20 milijonov na 626 milijonov evrov, Mestno občino Ljubljana, ki jo vodi od leta 2006, pa je zadolžil za štirikrat. Janša je ves čas iskal rešitve, kako bi Slovenijo popeljal iz krize, medtem ko je Janković “študiral” predvsem to, kje stakniti še kakšen kredit, saj so bili vsi njegovi prevzemi v času vodenja Mercatorja skoraj v celoti financirani s posojili. Po cerarizmih še jankovićizmi Da je inteligenca Jankovića na ravni Mira Cerarja in njegovega famoznega stavka: “Ni šlo za izhodišča, razen tam, kjer je šlo dejansko za izhodišča,” pa potrjuje tudi stavek iz promo intervjuja, objavljenega v omenjenem dnevniku, kjer župan Ljubljane pravi: “Čeprav sem zelo razumski človek, se vedno odločam po intuiciji.” Torej mu razum ne koristi kaj dosti … “Imam milijonske dolgove, ki jih ne bom nikoli odplačal” – jih bodo pa revni davkoplačevalci Na ta članek se je odzval tudi prvak SDS Janez Janša na Facebooku, kjer je objavil zapis z naslovom “Lažnivi kljukec Zoran”, v njem pa strnil vsebino promocijskega intervjuja, ki ga Delo “prodaja” svojim bralcem: “Milan Kučan ne odloča o ničemer pomembnem več. Nikoli ni pripeljal delegacije priviligiranih Ljubljančanov k meni na Magistrat. Da bi me nagovoril k ustanovitvi stranke? Kje pa. In prav nič nima pri tem, da sem pri državnih bankah izsilil na desetine milijonov € kreditov, ki jih danes namesto mene odplačujejo revni Slovenci. Pa da mi Kučan pomaga na policiji, kjer so večino preiskav zašuštrali? Na sodiščih, kjer me tudi po 12 letih od ropa pri najboljšem sosedu niso uspeli obsoditi? Kje pa, Milan Kučan in Murgle so le bajke za tiste, ki bi se radi uprli plačevanju za 18-milijonsko luknjo, ki sem jo pustil na Elekti. Motijo se tisti, ki mislijo, da imam poleg polovice hiše še ne vem kako bogastvo. Imam pa milijonske dolgove, ki jih ne bom nikoli odplačal. To boste namesto mene storili vi. Ljubljana je najlepše mesto na svetu. Nobeno drugo se ne bi pustilo tako skubiti. In Milan Kučan nima nič s tem.” Foto: Facebook/@Janez Janša Tudi zaradi takšnih vidno promocijskih intervjujev je jasno, zakaj je slovenski tisk vse manj bran, posledično pa vse manj vpliven. Medtem ko je bilo Delo pred leti eden najbolj branih dnevnikov, ga danes prelista le še okrog 28.500 bralcev. Revidiranje prodanih naklad pri Slovenski oglaševalski zbornici pa je pred nekaj dnevi v javnost podalo grafe, ki so pokazali, da je največji padec prodaje v letih 2004 do 2016 zabeležilo prav Delo: Prodaja je najbolj padla Delu. Graf razkriva, da se je konec leta 2016 prodalo le še okrog 28.500 tiskanih izvodov Dela, kar je skoraj 40-odstotni padec prodane naklade v primerjavi z letom 2004, ko so prodali kar 76.500 tiskanih izvodov. Uredniki tiskanih medijev se sicer radi tolažijo, da je takšen padec posledica spremenjenih bralnih navad Slovencev ter poplave spletnih medijev, vendar pa to ne drži v celoti. Velik krivec je tudi, da Slovenci zaradi tako imenovanih fake novic mainstream medijem vse manj verjamejo, kar se je odlično pokazalo v primeru, ko je bila Trumpova zmaga že jasna, oni pa so še vedno navijali za Hillary Clinton, češ da morda pa ji le še uspe premagati že znanega predsednika ZDA. To potrjuje tudi MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani, ki je branost spletnega Dela postavil šele na 9. mesto. Delo pa si je s člankom – intervjujem z ljubljanskim županom prislužilo posmeh družabnih medijev. Objavljamo nekaj zapisov s Twitterja: Dosedanji odzivi dijakov ob polemikah okoli teme letošnjega maturitetnega eseja kažejo na njihovo zrelost, premišljenost in preudarnost. Kljub občutljivosti teme so razumeli, da ne gre zgolj za vprašanje samomora, temveč za širše kritično razmišljanje o osebnostnem razvoju nasploh, so v odzivu na polemike zapisali na ministrstvu za izobraževanje. 2 Facebook Twitter Tema letošnjega maturitetnega eseja iz slovenščine, Samomor kot izhod iz kolesja sistema?, je v minulih dneh sprožila burne razprave. Mnogi so bili kritični, češ da je neprimerna, drugi so očitke zavračali s tezo zrelosti maturantov. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v današnji javni izjavi temo ocenili kot javnozdravstveno neprimerno. Kot so zapisali, se samomor nikoli ne sme prikazovati oziroma navajati, implicirati, kot možna rešitev za težave. Naslov letošnjega eseja tudi po njihovi oceni implicira natanko to. Nasprotno pa menijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, je matura zrelostni izpit, s katerim dijakinje in dijaki pokažejo ne le raven svojega znanja in sposobnosti, temveč tudi način razmišljanja. Matura je precej več kot le preizkus znanja; je preizkus vztrajnosti, odločenosti, življenjske zrelosti in zaupanja vase ter zato pomemben mejnik za prihodnost mladih, k zrelosti pa sodi tudi kritično razmišljanje. “Ob branju obeh knjig (Alamut, avtorja Vladimirja Bartola, in Krasni novi svet, avtorja Aldousa Huxleyja), ki sta bili podlagi za letošnji maturitetni esej, so dijaki in dijakinje kritično razmišljali in se pod strokovnim vodstvom o tem tudi veliko pogovarjali,” so navedli na ministrstvu. Ob tem so poudarili, da so maturitetne naloge v pristojnosti Državne komisije za splošno maturo oziroma državnih predmetnih komisij. “Pripravljajo jih strokovnjaki in strokovnjakinje na posameznem predmetnem področju. Od njih se pri pripravi maturitetnih nalog pričakuje strokoven in družbeno odgovoren razmislek,” so dodali na ministrstvu. Konflikt se nadaljuje: Severnokorejska satelita burita duhove v ZDA 9. 5. 2017, 9:30 8 Nad Združenimi državami Amerike krožita severnokorejska satelita in povzročata nelagodje pri ameriški vojski. Vodja ameriških varnostnih sil opozarja na morebiten napad z elektro magnetskimi pulzi. Vodja ameriške nacionalne varnostne namenske sile dr. Peter Vincent Pry je izpostavil grožnjo možnosti napada Severne Koreje na Združene države Amerike z elektro magnetskimi pulzi (EMD). Trenutno nad Ameriko krožita severnokorejska satelita in Pry meni, da sta oba pripravljena za omenjeni napad. Satelita sta bila izstreljena aprila 2012 in februarja 2016, z utemeljitvijo, da gre za opazovalca, vendar Pry opozarja, da gre za skrbno izbran bojni položaj. Severna Koreja tako lahko ohranja vsaj en satelit v bližini Amerike, kar Kim Džong Un ob krizi lahko tudi uporabi. Severnokorejski predsednik je v preteklosti že grozil, da bo Ameriko zmlel v prah in se zdaj morda celo zgleduje po sovjetskem vojnem načrtu iz časov t. i. hladne vojne, ko so prav tako nameravali oslabiti ameriško vojsko z elektro magnetskimi pulzi. “Cilj sovjetske vojske je bil oslabiti naše strateške sile in komunikacijo, medtem ko izgleda, da se severnokorejski načrt osredotoča zgolj na napad s pulzi. Vse skupaj izgleda tako, kot da želijo poseči v naš transport, komunikacijsko mrežo in celotno infrastrukturo, ki nam omogoča življenje,” je zaskrbljen ameriški strokovnjak. Foto: epa Pry še navaja, da so nedavni jedrski testi Severne Koreje izjemno uspešni in da nam kažejo na njihovo pripravljenost na napad EMP. Severna Koreja pa po poročanju Expressa iz tedna v teden opozarja na previdnost pri provokaciji Demokratične ljudske republike Koreje in poudarja grožnjo napada na Ameriko. Brexit Evropo streznil, a jo obenem povezal - podpora EU-ju znova raste 9. maj 1950, dan, ko je Schuman postavil temelje Evropski uniji 9. maj 2017 ob 09:38, zadnji poseg: 9. maj 2017 ob 09:58 Ljubljana/Bruselj - MMC RTV SLO/Radio Slovenija/STA Mineva 67 let od predstavitve Schumanove deklaracije, praznovanje pa letos poteka v znamenju dveh pomembnih obletnic, 60-letnice podpisa Rimske pogodbe in 30-letnice programa Erasmus+. Robert Schuman je 9. maja 1950 predstavil deklaracijo, v kateri je predlagal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, v okviru katere bi članice združile svojo proizvodnjo premoga in jekla. S tem je vojna med zgodovinskima tekmicama Francijo in Nemčijo postala "ne samo nesprejemljiva, ampak materialno neizvedljiva," kot piše v deklaraciji. ESPJ so sestavljale Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg in je bila prva od nadnacionalnih evropskih institucij, ki so se pozneje oblikovale v to, kar je zdaj Evropska unija. Dan Evrope po vsej uniji praznujejo s številnimi dogodki in prireditvami. Potekali bodo tudi številne okrogle mize in pogovori z evropskimi komisarji in okrogle mize. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa bo z drugimi uglednimi evropskimi osebnostmi sodeloval na pogovoru z državljani v Bruslju. MZZ: Evropska unija je območje miru, svobode, demokracije Na ministrstvu za zunanje zadeve so ob prazniku opozorili, da je Evropska unija v več kot 60 letih svojega obstoja uresničila Schumanovo vizijo, dokazala prednosti skupnega delovanja in medsebojnega sodelovanja držav članic ter omogočila otipljive koristi in priložnosti za evropske državljane: "Evropska unija je območje miru, svobode, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, pa tudi gospodarska velesila z neprimerljivo ravnjo socialne varnosti in blaginje ter pomemben akter mednarodne skupnosti. Vizija demokratične Evrope, združene v različnosti, je navdihovala Slovenijo, ki je pred 13 leti ob skoraj 90-odstotni referendumski podpori tudi sama postala članica Evropske unije." Ob tem je MZZ še opozoril, da se je EU-ju v času svojega obstoja vedno znova uspelo prilagoditi številnim spremembam, a si hkrati "ne moremo zatiskati oči pred dejstvom, da se je v zadnjem obdobju znašel pred veliko preizkušnjo, ko se mora uspešno odzvati na vrsto notranjih in globalnih vprašanj, zlasti na spremenjene varnostne okoliščine v luči terorizma, na konflikte in nestabilnost v soseščini, naraščajoč migracijski pritisk, socialna in gospodarska vprašanja, porast evroskeptičnih glasov in nezaupanja državljanov ter omajano zaupanje med državami članicami". Za ustrezen odgovor na izzive pa je po mnenju ministrstva potreben temeljit in vključujoč razmislek o prihodnosti naše povezave; "Odgovor lahko iščemo le v enotnosti držav članic, povrnitvi zaupanja v skupno prihodnost in v delovanje institucij EU-ja, pa tudi v odklanjanju populizma, protekcionizma in novih političnih delitev." Izvolitev Macrona kot priložnost za oblikovanje nove francosko-nemške pobude Evropska unija tokrat praznuje svoj dan z upanjem, da je novi izrazito proevropski francoski predsednik Emanuel Macron jamstvo za osvežitev evropskega projekta. Mnogi v tem vidijo okno priložnosti za oblikovanje nove francosko-nemške pobude. Odmeva predvsem njegova vizija razvoja evrskega območja z lastnim proračunom, finančnim ministrom in parlamentom, potreben je tudi dogovor glede varnosti in obrambe ter migracij, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular. Evropejci bolj naklonjeni EU-ju kot instituciji Nova raziskava Eurobarometer kaže, da Evropejci od EU-ja želijo predvsem reševanje vprašanj migracij, varnosti in zagotavljanja možnosti zaposlitve mladim generacij - torej tam, kjer so še vedno ključne države članice. Kaže tudi, da so prvič po krizi 2008 Evropejci bolj naklonjeni EU-ju, kot so bili; nekateri to tolmačijo kot streznitev ob soočenju z negotovostjo po referendumu o brexitu, še poroča Štularjeva in dodala, da je Evropa prvi šok po spoznanju, da jo čaka prva dezintegracija v zgodovini Unije, prebolela. Ljubljana: Zaživel bo Mladinstival V Ljubljani bo v prostorih in na ploščadi Hiše EU-ja zaživel Mladinstival, festival mladinskega dela z raznovrstnimi interaktivnimi in dinamičnimi dejavnostmi. Eden izmed vrhuncev letošnjega praznovanja pa bo dialog mladih z evropsko komisarko Violeto Bulc o prihodnosti Unije. V Hiši EU-ja si bo mogoče tudi ogledati stalno interaktivno razstavo Doživi Evropo in razstavo ob 60. obletnici podpisa Rimske pogodbe, prav tako ne bo manjkala tudi informacijska stojnica s kolesom sreče in kvizom. Maribor: Delavnica o možnostih zaposlitve v EU-ju Praznovanju dneva Evrope se s svojimi dejavnostmi pridružujejo tudi točke Europe Direct po Sloveniji. V Pomurju in Podravju pripravljajo tradicionalno informacijsko kampanjo po mestnih središčih, v Mariboru pa še delavnico o možnostih zaposlitve v EU-ju. V Celju bo pokušnja evropskih vin in sirov, koncert in ustvarjanje evropskega minimundusa iz peska. V Kopru se obiskovalci lahko udeležijo kariernega svetovanja ali seznanijo z lokalno start-up sceno. Na Gorenjskem bodo organizirali otroški Evropski parlament. Z dnevom Evrope se končuje tudi serija "evropsko" obarvanih dogodkov, ki so od petka potekali v znamenju obletnic Rimske pogodbe in Erasmus+: gledališka predstava, degustacija evropskih sladic in številne razprave o prihodnosti EU-ja. T. K. B. Ambicioznemu Macronu uspel meteorski vzpon na vrh francoske politike S šarmom nadomestil pomanjkanje političnih izkušenj 7. maj 2017 ob 21:52 Ljubljana - MMC RTV SLO/Reuters/STA Ko je avgusta lani Emmanuel Macron odstopil s položaja ministra za gospodarstvo, da bi se posvetil kandidaturi za predsednika, je to večina označila za zanesenjaško potezo mladega politika. Devet mesecev pozneje se bo skupaj s 24 let starejšo ženo vselil v Elizejsko palačo. Meteorski vzpon na najvišji politični položaj v državi seveda ni minil gladko, a uglajenemu 39-letniku (40 let bo dopolnil 21. decembra) je uspelo: postal je najmlajši predsednik v francoski zgodovini, ob tem, da predtem ni še nikoli kandidiral na nobenih volitvah. V prvem nagovoru je obljubil, da se bo osredotočil na delo, šolo in kulturo ter prek njih gradil boljšo prihodnost. "Danes ste mi izkazali zaupanje in to je velika čast in odgovornost. Želim nagovoriti vse državljane. Ne glede na to, za koga ste glasovali, nič nimam proti vam. Posvetiti se moramo gospodarstvu in moralni šibkosti države." Macron novi predsednik Francije Rodil se je v Amiensu očetu profesorju nevrologije in mami zdravnici. Večji del osnovnega izobraževanja je opravil na jezuitski gimnaziji v Amiensu, zadnji letnik pa je opravil na pariški gimnaziji Henri IV. Povod: zapletel se je z Briggite Auziere, svojo 24 let starejšo učiteljico v dramski skupini, takrat poročeno materjo treh otrok. A razdalja njune ljubezni ni omajala, saj je že kot najstnik trdil, da je ljubezen njegovega življenja in da se bo z njo poročil. To se je potem tudi res zgodilo leta 2007. "Ni bil kot drugi. Vedno se je družil z učitelji. Ni bil pubertetnik," se je mladega Emmanuela v dokumentarnem filmu Emmanuel Macron: Meteorska strategija spominjala Trogneuxeva. Zanimivo je, da je odraščal v ateistični družini, a pri 12 letih so ga na njegovo željo krstili. Po študiju filozofije na univerzi Paris Nanterrre je izobraževanje, študij javne uprave, nadaljeval na slavni Sciences Po v Parizu, izobraževal pa se je tudi na elitni šoli za javno administracijo ENA (Ecole nationale d'administration), ki velja za "valilnico" ključnih politikov in javnih uslužbencev. Poklicno pot je začel kot finančni inšpektor na generalnem inšpektoratu, pozneje pa se je podal v bankirske vode, in sicer leta 2008 kot investicijski bankir v banki Rotschild&Cie. Med letoma 2006 in 2009 je bil član socialistične stranke in bil v prvi vladi Francoisa Hollanda namestnik generalnega sekretarja, v času vlade Manuela Vallsa pa je leta 2014 postal minister za gospodarstvo, industrijo in digitalne zadeve. Napoved kandidature Avgusta 2016 je napovedal umik z ministrskega položaja in kandidaturo za predsednika, že štiri mesece prej pa je ustanovil En Marche! (Na pohod!), sredinsko politično gibanje, s katerim bo na junijskih parlamentarnih volitvah iskal tudi parlamentarno večino. Moj cilj ni združiti levice in desnice, ampak združiti francosko ljudstvo, je dejal ob napovedi kandidature. Afera Fillona voda na mlin Macronu Ko se je kandidat desnice Francois Fillon, ki je do takrat veljal za velikega favorita volitev, na začetku leta zapletel v afero glede fiktivne zaposlitve svoje žene in sporne zaposlitve svojih otrok, zaradi česar se je znašel v veliki nemilosti javnosti, je iz tedna v teden postajalo vse jasneje, da se Fillon ne bo preselil v Elizejsko palačo. Kot vse verjetnejši nasprotnik Marine Le Pen, ki so ji javnomnenjske raziskave vstop v 2. krog volitev napovedovale že od vsega začetka, pa se je čedalje bolj kazalo, da bo to Macron. Pojavile so se govorice, da se je zapletel v zunajzakonsko gejevsko razmerje z direktorjem Radio France Mathieujem Galletom, krepili so se pritiski, da je povezan s finančno elito, ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange ga je povezoval s Hillary Clinton, sam pa je obtožil Rusijo, da se prek hekerskih vdorov vmešava v francoske volitve. A kot kaže današnja zmaga, to ni odvrnilo francoskih volivcev, ki so ga izvolili za novega predsednika. Številni med njimi so bolj kot zanj glasovali predvsem proti Marine Le Pen. Ali bo to znal unovčiti in prepričati Francoze, da bo njegov program državo popeljal v boljšo prihodnost, bodo pokazale že junijske parlamentarne volitve. Če na njih njegova stranka ne bo zmagala, bo namreč obljube težko izpolnil. In kaj obljublja Francozom? Močno proevropsko usmerjen je v zadnjem tednu kampanje dal vedeti, da so potrebne reforme v delovanju Unije, brez katere pa ne vidi prihodnosti Francije. V ospredje svojega programa je postavil sicer politično občutljivo združevanje javnega in zasebnega pokojninskega sistema ter združitev sistemov nadomestil za brezposelne, ki se zdaj razlikujejo glede na redno zaposlene in samozaposlene. Kar zadeva finančne cilje, se zavzema za ohranitev proračunskega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP-ja, kar je za članice EU-ja zavezujoče, napoveduje pa tudi znižanje brezposelnosti na sedem odstotkov do konca petletnega mandata. Ena njegovih najbolj odmevnih napovedi je investicijski načrt v vrednosti 50 milijard evrov in vzporedno varčevanje javnih izdatkov v znesku 60 milijard letno, prav tako do konca mandata leta 2022. Čemu bi namenil 50 milijard evrov? Javni investicijski načrt, vreden 50 milijard evrov, bi vključeval 15 milijard za izobraževanje in pridobivanje veščin za iskanje služb, 15 milijard evrov za doseganje ciljev na področju olja in energije (v petih letih prehod s sistema, kjer je glavni vir pridobivanja energije premog, na uporabo alternativnih virov in obnovljivih virov; dvig davka na izpuste), pet milijard bi namenil za investiranje do okolja prijaznih projektov v kmetijstvu, sodelovanje lokalnih pridelovalcev in pomoč v kriznih obdobjih neugodnih cen, pet milijard evrov pa za prometno in lokalno infrastrukturo, s poudarkom na prenovi zastarelih že obstoječih železniških prog, ne pa na gradnji novih. Nadaljnjih pet milijard evrov bi namenil javnemu zdravstvu (od okrepitve financiranja nabave očal do boja proti neuporabljenim zdravilom na recept), zadnjih pet milijard evrov pa posodobitvi in avtomatizaciji javne administracije. In kako bi privarčeval 60 milijard evrov? Deset milijard bi privarčeval s padcem izplačila nadomestil za brezposelne, ki bi sledil zaradi prej omenjene večje zaposlenosti, 15 milijard prihranka bi prinesla večja učinkovitost v javnem zdravstvu, 25 milijard posodobitev javnih storitev, kamor bi spadalo tudi znižanje števila zaposlenih za 120.000, 10 milijard pa zmanjšanje izdatkov lokalnih oblasti, tudi z zmanjšanjem delovnih mest za 70.000. Napovedal je tudi znižanje davka na dobiček s 33 na 25 odstotkov. Zaposleni z nizkimi plačami bi bili po njegovem predlogu izvzeti iz plačila določenih obveznosti na področju sociale, kar bi na letni ravni znašalo dodatno 13. plačo. Tudi Macron bi okrepil policijske vrste Zgradil bi nove zapore, in sicer za 15.000 zapornikov, povečal pa bi tudi število policistov, in sicer za 10.000, in povišal proračun za obrambo z 1,8 odstotka BDP-ja, kolikor je znašal lani, na dva odstotka. Število sodišč bi na vseh ravneh pustil takšno, kot je, ker ocenjuje, da mora biti "pravica blizu". Podjetjem, ki bi zaposlovala v 200 soseskah z nizkimi prihodki, bi v treh letih ponudil subvencijo po 15.000 evrov na posameznega zaposlenega. Upokojitveno starost bi ohranil pri zdajšnjih 62 letih. Ustanovil bi tudi poseben sklad za industrijo in inovacije, s proračunom 10 milijard evrov, ki bi jih namenil za financiranje industrij prihodnosti, in okrepil pomoč in svetovanje majhnim podjetjem pri vstopanju na trg. Na področju varnosti in boja proti terorizmu se zavzema za tesnejše sodelovanje vseh varnostnih organov. Med drugim bi ustanovil tudi manjše centre, v katere bi sprejemali radikalizirane osebe, in ki bi bili tam komunikacijsko popolnoma odrezani od sveta. Zavzema se za celostni dogovor Evrope in Kitajske, in sicer med drugim glede varnosti, trgovine in ekologije. Podpira tudi pregled tujih investicij na evropskih tleh, da bi lahko ohranili nadzor nad strateško pomembnimi področji. Na področju mednarodnih odnosov podpira tudi širitev Varnostnega sveta Združenih narodov za pet novih članic: Nemčijo, Japonsko, Indijo, Brazilijo in eno izmed afriških držav. Na področju šolstva bi v 12.000 šolah na območjih z nizkimi prihodki prepolovil število učencev v razredu na 12, učitelji v teh šolah pa bi prejeli letni bonus 3.000 evrov. V vseh šolah bi prepovedal uporabo prenosnih telefonov, in sicer za učence do okoli 15. leta. Mladim 500 evrov vredna prepustnica za kino, gledališče in koncerte Vsi 18-letniki bi prejeli 500 evrov vredno kulturno prepustnico, ki bi jo lahko uporabili za oglede filmov in gledaliških predstav ter obisk koncertov. Napoveduje tudi posege v državne organe: število poslancev v senatu in narodni skupščini bi zmanjšal za tretjino, za najmanj četrtino pa bi zmanjšal število v vrstah lokalnih oblasti. Poslancem bi tudi prepovedal zaposlovanje družinskih članov, na isti položaj pa bi bili lahko poslanci in drugi voljeni politiki izvoljeni za največ tri mandate. Ksenja Tratnik Odkrili kip Franceta Bučarja in nakladali - bil je klavc po drugi vojni Sejsemvedu # 09.05.2017 ob 15:55 Prijavi neprimerno vsebino 1. Stokrat bohlonaj Adminu za brisanje mojega neprimernega komentarja. Za koga, že, je bil moj komentar neprimeren? A za tiste, ki nekaznovano plešete okoli transparenta "Smrt janšizmu, svoboda narodu"? Ena od Vas je za nagrado celo postala voditeljica Tednika. Pohvalno in skrajno uravnoteženo, a ne? 2. @parabola: Ja, morda sem res Bučarja napačno ocenil. Najbrž res ni bil politična lutka, s katero se je igrala UDBA, ampak njen aktiven igralec. Se globoko opravičujem nesrečnemu Kocbeku. Bučar ni in nikoli ne more biti Kocbek 2. Kocbek je bil žrtev sistema, Bučar pa je bil del sistema. Popolnoma neprimerna primerjava in žalitev za Kocbeka. aktivist Kje lahko vidim spomenik Pučniku? Še ime letališča bo kmalu preimenovano, to je pač lastnikova pravica. Slovenija seveda zna častiti in poveličevati ravno največje zločince, pač zlagana in prirejena zgodovina pač pušča posledice. Karkoli je že dobrega naredil, je s klečeplazenjem pri solatarju izničil. Človekoljub, ki je vrnjenim domobrancem odvzemal ure. Slovenski človekoljub. Bil je dokaj v redu - razen takoj po vojni, ko je pobijal. Na koncu pa je popolnoma brcnil v temo z Jankovicem. domoljub? Torej ksenofob, ki bi ga morali popljuvat. Domoljub? Ne vem no, ce bi res tako rekel. Enkrat je izjavil,da je imel srečo,da se je odločil za partizane in ne belogardiste.Je hotel povedat kako zmedeni časi so bili. Posebej je to čutil kot sodelavec knoja in ozne :) zame so ti ljudje, ki so pobijali lastne sonarodnjake in domoljube itak izdajalci. Neverjetno toda resnično,ker ni dovolil izglasovati lustracije proti zločincem in krvnikom po 9.maju v letu 1945,je dobil prekrasen spomenik in pomnik ob že znani grobnici sredi Ljubljane,kjer počivajo tisti,ki bi morali biti lustrirani.SK-SN Ko z boljševistično krvavo ideologijo naščuvan partizan ubije duhovnika, ki je pokopaval partizana 9. 5. 2017, 14:09 28 “Na pokopališču se je zgodil strašen zločin. Prečastiti gospod župnik in dekan je padel mrtev, ko je opravljal svojo duhovniško službo in pokopaval mrtve …” piše na današnji dan leta 1945 medvojno časopisje o zahrbtnem umoru slovenskega župnika Viktorja Perkana s strani nahujskanega ter zločinskega partizana. Zločinsko naravo slovenskega partizanstva slikovito kaže tudi primer ubitega duhovnika Viktorja Perkana iz Jelšan, ki se ga spominjamo na današnji dan, ko je leta 1945 izgubil življenje med opravljanjem duhovniške službe. Med pogrebom umrlega partizana ga je namreč zahrbtno umoril s krvavo boljševistično ideologijo najhujskan partizan. S tem dejanjem so komunistični partizani pokazali, da jim ni svet niti pokop lastnih soborcev, kaj šele življenje nedolžnega človeka. Po poročanju takratnega medija naj bi dala župnika Perkana javno usmrtiti takratna OZNA, ki je testirala razpoloženje prebivalstva do umorov duhovnikov, ki so jih komunisti po zmagi revolucije nameravali (in so tudi jih) množično pobijati. Morilci nedolžnih ljudi so bili pokopani z vsemi častmi Jelšanski župnik Jože Kovačič je leta 1993 o umoru Viktorja Perkana podal obsežno poročilo, v katerem je opisal njuno dobro poznanstvo iz Ilirske Bistrice. Na dan krutega umora sta ga že zjutraj prišla iskat dva moška, vendar ga takrat ni bilo doma. Še istega dne popoldne je bil pozvan, da pokoplje partizane, ki so padli v okolici Jelšan, kjer so potekali še zadnji boji med 7. in 9. majem 1945. Takrat je po pripovedovanju Kovačiča “v času pogreba na pokopališče prišel nek partizan in ga ustrelil”. Ministrant, ki je takrat pomagal Perkanu pri pogrebu, ga je v trenutku napada opozoril na nevarnost, zato se je župnik še uspel obrniti proti napadalcu, ko ga je ta ustrelil v usta in grlo. Perkan se je takoj zgrudil na tla, nato pa so ga odpeljali v župnišče, kjer so mu podelili sveto maziljenje, nakar je umrl. Ideolog in operativec medvojnih in povojnih pobojev Ivan Maček – Matija. (Foto: Youtube/Printscreen). Zločinec, ki ga je ustrelil, ni nikoli odgovarjal za svoja dejanja, doma pa je bil prav tako iz okolice Ilirske Bistrice, vendar o dogodku ni nikoli spregovoril z nikomer, razen izjave, “da je izvršil komunistično dolžnost”. Ob neki drugi priložnosti je še povedal, da je bil zahrbten umor Perkana naročen. OZNO, ki je bila v največji meri odgovorna za krvave likvidacije “sovražnikov revolucije”, je v času umora vodil Ivan Maček – Matija, eden od pomočnikov načelnika pa je bil Mitja Ribičič – Ciril. Pooblaščenec za območje Ilirske bistrice je bil takrat Stanko Čeligoj – Lado. Vsi ti poleg likvidatorja mosijo krivdo za številne umore nedolžnih ljudi, vendar so bili skladno s slovensko kulturo smrti pokopani kot heroji z vsemi pripadajočimi častmi. C. Š. soc ogledalo • eno uro nazaj Sprani možgani, začasne (!) uradne številke so nam vsem bolje načitanim znane od junija 2012 in so vsebinsko nekoliko (...) drugačne od tvojega aktivističnega nakladanja. - 31.700 Slovencev so pobili Švabi - 5.000 so jih pobili rdečearmejci, pa še verjetno ogromno večino od tistih 20.000 z neznanim vzrokom smrti, pretežno ljudi, ki so odšli na vzhodno fornto - 6.400 je bilo žrtev Lahov - 24.500 so jih osvobodili življenja partizani - 4.400 Slovencev so pobili Slovenci na napačni strani usode - domobranci, četniki, vaški stražarji - 1.900 je bilo slovenskih žrtev zavezniških bombardiranj - 800 so jih pomorili ustaši. Funny, ne? 24.500 partizani, 4.400 "domači izdajalci". Očitno so bili partizani supermani. Aja, večino so jih junaki potamanili 1945. Razorožene... Me pa res zanima, katerega rdečega aristokrata si citiral (narekovaji) s svojo interpretacijo številk. Laž ostaja nesmrtna duša komunizma. Kako bo potekalo izobraževanje 21. stoletja? Pot bo pokazala Slovenija. Koncept, ki bi povsem spremenil izobraževalni sistem 10. maj 2017 ob 07:53 Ljubljana - MMC RTV SLO "Slovenija je prva referenčna država na svetu, ki se gre sistematično in celovito preobrazbo izobraževanja," pravi Mitja Jermol z IJS-ja. Eno ključnih vlog bo odigrala tudi v Sloveniji razvita umetna inteligenca. Ideja odpiranja izobraževalnega procesa ima na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS) že kar dolgo brado. Začelo se je pred 15 leti, ko se je porodila ideja, da bi se v okviru proučevanja umetne inteligence oz. obdelovanja podatkov z njo začeli ukvarjati tudi z videoposnetki. Težava je bila, da takrat še ni bilo na voljo tovrstnih baz podatkov, ki jih je danes v izobilju, če pomislimo samo na YouTube. Zato so začeli predavanja na IJS-ju snemati kar sami, jih naložili na svetovni splet, zraven pa razvili še svoj portal. "Kar naenkrat smo postali zelo zanimivi tudi za druge deležnike, npr. za evropske projekte, kjer je zraven vedno še potreba po razširjanju rezultatov," začetke opiše Mitja Jermol z IJS-jevega centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij. Portal je nenadoma začel preraščati svoje okvire in začele so nastajati povezave z najboljšimi ameriškimi univerzami, kot so MIT in Berkeley, in tudi z evropskimi, ki so na portal začele nalagati svoje vsebine. Portal je leta 2008 dobil tudi eno od dveh Unescovih nagrad world summit award, kjer je zmagal v konkurenci 20.000 aplikacij. .... prosim ne se smešit in poglejte kako se dela v skandinaviji, baltskih državah, tudi po nekaterih regijah... svetlobna leta pred temu in pred slovenijo... tale članek je ena navadna propaganda vladujoče smc in sd Se vam ne zdi, da je bilo že do sedaj preveč eksperimentiranja z našim šolstvom? Vsaka nova "reforma" stanje še poslabša. Najbolj pa je na udaru osnovno šolstvo. Težava takih praks ( ne samo pri nas) je, da bo politika precej težje vplivala na vsebino, ki bo na voljo učencem vseh starosti. Če dodamo še finančni interes založnikov učbenikov in vlogo države in učitelja pri tem si upam trditi da bo javno šolstvo to idejo zelo težko sprejelo kot pozitivno orodje za dosego znanja. Po drugi strani pa je to dobrodošlo za ciljno izobraževanje že zaposlenih. Ob delu popoldne doma in še skoraj zastonj. Rezultat na koncu šolanja pa je samomor kot izhod iz kolesja sistema. Super. Omar: "Spremenil ne bi niti sekunde svojega nastopa" Andrea F.: "Glasba je na Evroviziji morda celo na četrtem mestu" 10. maj 2017 ob 10:02 Ljubljana - MMC RTV SLO Omar Naber je po spodleteli uvrstitvi na finalni večer Evrovizije dejal, da Slovenija pač ni država s 60 ali 80 milijoni prebivalcev, da bi lahko z ramo ob rami tekmovala z drugimi. 35-letnemu Ljubljančanu se v Kijevu ni uspelo iz predizbora uvrstiti na sobotni večer, kjer bo prostora za 25 izvajalcev. Po prespani noči se je pevec, ki se je milijonskemu evrovizijskemu občinstvu predstavil z balado On My Way, z Davidom Urankarjem pogovarjal v oddaji Dobro jutro. Samozavestni Omar je svoj nastop ocenil s presežniki: "Z nastopom sem absolutno zadovoljen, dal sem svoj maksimum. Nimam nobenih pripomb, ne bi spremenil niti sekunde, saj sem svoj nastop natreniral do potankosti. Ne vem, kaj bi še lahko spremenil oziroma izboljšal. Tudi za oder, lučke, kadre in zvok smo pripeljali v Ukrajino celo ekipo in prireditelji so upoštevali vse naše predloge, glede tega nimam nobenih pripomb." "Pomembna je tudi promocija" Naber, ki je v Kijevu zastopal Slovenijo že leta 2005, je prepričan, da je Evrovizija mnogo širši dogodek kot le pevski festival: "Čeprav mislim, da bi si zaslužili uvrstitev v finale, se zavedam, da glasba na Evroviziji ni edini dejavnik. Po pravici povedano, nisem vedel, kaj pričakovati. Jasno je, da je pri Evroviziji vse nepredvidljivo in da je uvrstitve nehvaležno napovedovati. Dobro vemo, da na tem festivalu glasba ne igra edine vloge. Pripravljen sem bil na to, da ne pridemo naprej v finale. Smo majhna država, tako da si ne moremo privoščiti, da čisto čisto zares vzamemo vse tako resno, kot na primer Azerbajdžan ali kdo drug. Pomembna je tudi promocija. Nismo država, ki ima 60 do 80 milijonov ljudi, da bi z ramo ob rami tekmovali z njimi." Kot če igrata Olimpija in Real ... Omar, ki je pravi veteran slovenskega izbora za pesem Evrovizijo, pa se kljub temu ni zatekel k zlajnani frazi, da je vse skupaj "velika kuhinja". Pravi, da ne gre za kuhinjo, nato pa se je zatekel k primerjavi z nogometom. "Če bi igrala Olimpija in Real Madrid, bi vsaka ekipa imela 11 igralcev, deset v polju in vratarja. A vseeno bi bilo vnaprej jasno, kdo bo zmagal. Nisem jezen ali razočaran, je, kot je, to je treba sprejeti. Ponavljam pa, da glasba in vokal na tem festivalu ne igrata edine vloge. Po pravici povem, da nisem čisto nič razočaran, saj sem že vnaprej vedel, kako stvari stojijo." Katero mesto je Omar osvojil med 18 polfinalisti in koliko točk mu je namenila posamezna država, bo znano po koncu finala. "Omar je kombinacija Robbieja in Jima" Urankarju se je nato v studiu pridružil nekdanji televizijski komentator Evrovizije ter glasbeni producent in urednik Andrea F., ki se z Naberjem strinja, da si nimamo kaj očitati. "Omar mi je všeč, da ne jamra, da ne išče, kdo nas je sabotiral. Glasba je pač na Evroviziji na drugem, tretjem ali celo četrtem mestu," je dejal Primorec, ki je dal slikovito primerjavo, da je Omar videti kot Robbie Williams, če bi ga igral Jim Carrey. Andrea F. je ocenil, da je jasno, da smo imeli letos v Kijevu enega najboljših pevcev. "A marketing, bratsko glasovanje ... V tem smislu je naš položaj nehvaležen, tudi če bi nas zastopali Pink Floydi." Po njegovem mnenju ima zelo močno pesem Švedska, armenska se mu zdi zanimiva, belgijska pa je potencialna radijska uspešnica, a v živo je bila zapeta zelo slabo. Evrovizije s tem seveda še ni konec. V četrtek bo potekal drugi predizbor, v soboto pa še finale. Utrinke priprav in slavja oziroma razočaranja s prvega predizbora si oglejte v galeriji. A. P. J., foto: Sandi Fišer Joj prosim te Omar, nehaj se smesit. Neumni izgovori. Islandija ima 300.000 prebivalcev in nic sosedov, pa je bila ze dvakrat druga. Podobno Malta. plačujem rtv, nehaj promovirat nasilnih tipov. in še eno legendarno sem pribil v ponedeljek (brez, da bi slišal kandidate): če hočemo zmagat na Evrosongu, bi morali tja poslati valček. in kaj so poslali Portugalci? Valček! Jst bi pa predlagal eno spremembo pa ne Omarju ampak naši dragi RTV. Kaj če bi se nehal se oproščam izrazu PRESERAVAT in razmetavat denar;ki ga s prisilo jemljete uporabnikom električne energije v Sloveniji.Ker tole ni nč druzga k preseravanje nekaj urednikov na RTV-ju,da si lohk domišlajo kok so pomembni. Ob obletnici Majniške deklaracije: “Zdaj so vsi drugi osamosvojitelji, samo tisti ne, ki imajo res zasluge za to” 10. 5. 2017, 14:58 0 Pogovorno omizje, ki ga je v počastitev enega najpomembnejših dni, se pravi 8. maja leta 1989, priredilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), je pomembno za slovenski narod. To je bil dogodek, ki predstavlja veliki pok naše osamosvojitve. “Torej, če te Majniške deklaracije ne bi bilo, če takrat ne bi bila prebrana, sem prepričan, da bi se tok zgodovine slovenskega naroda obračal drugače. Zato sem še posebej vesel, da so danes z nami trije eminentni gostje, ki so ključno prispevali k temu toku slovenske države,” je v Muzeju slovenske osamosvojitve v Ljubljani povedal predsednik VSO Aleš Hojs. Predsednik VSO Aleš Hojs je predstavil moderatorja večera, in sicer Francija Feltrina, podpredsednika VSO in podpredsednika kluba Demos iz tistih časov. Med njimi je bil v Muzeju slovenske osamosvojitve tudi eden ključnih stebrov slovenske osamosvojitve, tedanji minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, ki sicer v času Majniške deklaracije minister še ni bil, a je odigral zelo pomembno vlogo v pripravi te deklaracije. Na pogovornem omizju je sodeloval še dr. Stane Granda, sicer eden izmed zgodovinarjev, ki si upajo našo plat zgodovine povedati in opisati tako, kot se je resnično zgodila. Ne pa tako, kot so 70 let učili. Franci Feltrin je uvodoma spomnil, da mnogi govorijo, da se 27. aprila ni zgodilo nič. “Naj že pustimo to. Ampak, če pomislimo na 8. maj leta 1989, pa je bil pomemben.” Dodal je, da tako kot je že Hojs dejal, da je bil takrat veliki pok za Slovenijo. “Takrat so se gospodje, ki so bili dr. Rupel, Janez Janša in še drugi odločili za to deklaracijo, ki je vzbudila veliko pozornost,” je še povedal. Aleš Hojs, predsednik VSO (foto: Nova24TV) Majniška deklaracija je sicer politična izjava opozicijskih strank, ki je bila prebrana 8. maja 1989, ob drugi aretaciji Janeza Janše, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Podpisniki listine so v Majniški deklaraciji zahtevali suvereno državo slovenskega naroda. “Tiste besede, ki so jih izrekli, veljajo še danes. In do današnjega dne smo mi te besede iz deklaracije uresničevali oziroma bi morali uresničevati,” je povedal Feltrin. “Ta deklaracija je kot metodo izbrala parlamentarni boj, razpravo, dinastični okvir,” pa je dodal Rupel. Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister, in Franci Feltrin, podpredsednik VSO. (foto: Nova24TV) Zakaj je Majniško deklaracijo na Kongresnem trgu prebral Tone Pavček? Podpredsednik VSO je še dejal, da je pesnik Tone Pavček 8. maja 1989 na Kongresnem trgu v Ljubljani pred večtisočglavo množico prebral Majniško deklaracijo. Pri tem se je vprašal, kako to, da ostale osebe, ki so bile soudeležene pri sestavi besedila, niso imele poguma, da preberejo deklaracijo. “Mi smo Pavčka prosili, da prebere to deklaracijo kot špiker. Zaradi tega, ker smo rekli, če bo eden od nas, ki smo jo napisali, prebral, bodo to deklaracijo pripisovali tisti stranki,” mu je razložil Rupel in ob tem dodal, da v primeru, če bi deklaracijo prebral on, bi potem rekli, da je deklaracija od SDZ. “Mi smo pa iz tega želeli narediti nek nacionalen dogodek,” mu je še razložil Rupel. Spomnimo, da je Majniška deklaracija nastala aprila leta 1989 na sestanku v pisarni Dimitrija Rupla na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Pri njenem programu pa so poleg Rupla sodelovali še Janez Janša, France Bučar, Hubert Požarnik, Veno Taufer in Ivo Urbančič. “Dejansko, če greste na spletne strani, se Tone Pavček prikazuje kot avtor Majniške deklaracije. Jaz sem sedel v kabinetu za računalnikom, čez ramo mi je gledal Bučar in kar naprej se je jezil nad mano, ker sem pisal predolge stavke in je bilo besedilo predolgo,” je še povedal Rupel in dodal, da so to deklaracijo pisali aprila 1989, potem ko so bile stranke že ustanovljene. Predvsem pa je deklaracija nastala preden je padel Berlinski zid. “Vedeti moramo, da so takrat Slovenci na nek način ujeli nek korak z demokratičnim svetom,” je še dejal. Rupel je omenil še metodološko pripombo “Zelo pogosto povem, da ni treba poznati vseh letnic, ampak nekatere je pa vendarle treba vedeti. Treba je vedeti predvsem to, kaj čemu sledi. Kaj je bilo prej in kaj je bilo potem. Ker, če ne veš, kaj je bilo prej in kaj potem, seveda nekega dogodka ne moreš dobro razumeti,” je še povedal Rupel, ki je pri tem še mnenja, da je v zvezi z Majniško deklaracijo treba najprej popraviti eno napako. “Letos je 100 let od prve majniške deklaracije. To je zelo pomembna obletnica. Od te naše deklaracije, ki je manj pomembna od tiste prve, je pa 28 let. Ampak treba je vedeti, da je ta deklaracija nastala potem, ko so pred tem nastale nove stranke.” Zaradi tega bi Rupel tej deklaraciji rekel Pisateljska Demosovska deklaracija. Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister, in dr. Stane Granda, zgodovinar (foto: Nova24TV) Majniška deklaracija je nato zaživela neko zanimivo življenje Najprej je Majniška deklaracija nastala leta 1917. “To je bila Koroščeva Majniška deklaracija, ki je bila na nek način austro-exit. Slovenija se je na zemljevidu iz severa oziroma iz avstrijskega območja preselila proti jugovzhodu. Zdrsnila je na Balkan oziroma na jugovzhod in je bila tam 70 let,” je povedal Rupel in dodal, da se je deklaracija po jugo-exitu vrnila nazaj v ta svet in dejansko bila del najnaprednejše Evrope, potem pa je postala del manj napredne Evrope ter se nato vrnila v to Evropo. Rupel je še spomnil, da je bil njihov program zunanje političen (Evropa) in notranje političen (demokracija). “To sta dva stebra, na katerih je cela naša politika tistega časa počivala, na katerih je temeljil Demos. To je bil proces, zgodba od sloge do razkola.” Pri tem je Rupel še dodal, da smo zdaj v takšnem razkolu, kot nismo bili še nikoli. Zgodovinar Granda pa je repliciral, da mu je deklaracija iz leta 1917 precej zoprna. “Menim namreč, da Majniška deklaracija, pa že nazaj, ker se začenja že leta 1892 pri Kreku, opustijo naravno pravo, na katerem slonijo slovenske narodne zahteve skozi vso zgodovino, ker mi se ne moremo sklicevati na zgodovinsko pravo, ker ga nimamo.” Granda je dodal, da v obupu, v tem groznem nemškem pritisku, se je Krek in za njim praktično vsi liberalci začel odločati za hrvaško zgodovinsko pravo. “Vendar pa se ta Majniška deklaracija iz leta 1989 spet vrača na slovenska stališča. Nič ne govori o zgodovini. Meni se zdi to lepota te Majniške deklaracije,” je še povedal. Zavedati se je treba, da je Majniška deklaracija dvignila narod. In brez te deklaracije je vprašanje, kako bi bilo v naši prihodnosti. Majniška deklaracija ima namreč tako velik pomen. Ker zdaj so vsi drugi osamosvojitelji, samo tisti ne, ki imajo res zasluge za to. In zaenkrat je to ogromen problem. I. K. Bo Milan Brglez zahteval opravičilo Tita Turnška za vulgarne in zaničevalne napade v hramu demokracije? 10. 5. 2017, 12:49 71 “V kolikor se predsednik ZZB NOB Tit Turnšek ne namerava opravičiti, pričakujemo, da se mu do opravičila prepove vstop na seje delovnih teles in plenarne seje Državnega zbora Republike Slovenije,” je zapisano v pozivu vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, ki ga je poslal predsedniku Državnega zbora Milanu Brglezu. Poziva ga tudi k zaščiti integritete Državnega zbora RS in neposredno voljenih predstavnikov ljudstva. Po Tankovem mnenju v hramu demokracije ne sme biti prostora za vulgarne in zaničevalne izpade proti komerkoli samo zato, ker je njegovo mnenje drugačno. Kot v dopisu uvodno pojasnjuje vodja poslank in poslancev SDS se je na 48. nujni seji Odbora za obrambo, 3. maja 2017, zgodil incident, kot ga v Državnem zboru RS ne pomnimo. Iz magnetograma seje je namreč razvidno, da je predsednik ZZB NOB Tit Turnšek prestopil mejo kulturnega in dostojnega vedenja ter v jeziku, ki je nedostojen, vulgaren in zato nesprejemljiv za sporazumevanje v državnem zboru, žalil poslanke in poslance. Posnetek njegovega nastopa je zakrožil po medmrežju, odzivi slovenske javnosti pa so jasno pokazali, da javnost takšnega vedenja ne odobrava. Še več, kažejo tudi na to, da Slovenke in Slovenci menijo, da za takšno vedenje v hramu demokracije ni mesta. Predsednik Odbora za obrambo je predsednika ZZB NOB opozoril že pred njegovim verbalnim izpadom, s katerim je vulgarno žalil neposredno izvoljene predstavnike ljudstva zaradi izrečenih dejstev in njihovih mnenj na seji. Namesto, da bi počakal na morebitni drugi krog razprave, je predsednik ZZB NOB Turnšek mimo poslovniških določil posegal v besedo razpravljavcem in zahteval repliko, ki po poslovniku državnega zbora vabljenim na sejo ne pripada. Predsedniku odbora Žanu Mahniču ob ponavljajočih in nestrpnih izpadih ni preostalo drugega, kot da je predsednika ZZB NOB pozval, naj zapusti sejo. To je bil glede na vse okoliščine tudi edini način, da je lahko v skladu s poslovniškimi določili sploh nadaljeval sejo in omogočil vsem poslankam in poslancem, da so prišli do besede. Navkljub vulgarnemu, zaničevalnemu in gostilniškemu obnašanju do neposredno izvoljenih predstavnikov ljudstva se predsednik ZZB NOB Tit Turnšek do danes za svoje izpade ni opravičil. Celo več, pri svojih žalitvah vztraja in se ne namerava opravičiti, kar je povedal po seji odbora. Turnškov izpad je napad na Državni zbor RS in temelje demokracije Vodja poslank in poslancev SDS Jože Tanko opozarja, da omenjeno ne predstavlja samo žalitve poslancev Državnega zbora RS, ampak tudi žalitev institucije državnega zbora kot takšne. Predstavlja neposreden napad na temelje delovanja parlamentarne demokracije. Kot ugotavlja Tanko, lahko napad in izrečene žalitve poslank in poslancev, ki si jih je privoščil predsednik ZZB NOB, razumemo kot neposreden napad na svobodo izražanja in soočenje različnih mnenj na demokratičen in civiliziran način. Nastop predsednika ZZB NOB izraža nestrpnost do drugače mislečih in zaradi motiva, zaradi katerega so bile izrečene žalitve, tudi zaničevanje slovenske parlamentarne demokracije, ki – v okviru poslovniških določil – temelji na možnosti izmenjave različnih stališč ter spoštovanju vseh, tudi in predvsem tistih, ki imajo drugačna mnenja in stališča. “V kolikor dopustimo, da se v Državnem zboru Republike Slovenije z neprimernim in vulgarnim obnašanjem oži prostor za odprto razpravo, se napada in žali neposredno izvoljene predstavnike ljudstva ali kogarkoli drugega, hkrati dopustimo, da se parlamentarna demokracija vrača v čase prvorazrednih in drugorazrednih državljanov in v čase totalitarnega enoumja,” v dopisu predsedniku državnega zbora opozarja Tanko in obenem izraža pričakovanje, da bo predsednik državnega zbora s svojo avtoriteto in ugledom zagotovil integriteto in ugled tega organa ter neposredno voljenih predstavnikov. Državni zbor ni mesto za zaničevalne in vulgarne izpade proti komurkoli Vodja poslank in poslancev SDS Jože Tanko je v povezavi z navedenim incidentom še zapisal, da od Milana Brgleza pričakuje, da bo v imenu Državnega zbora RS pozval predsednika ZZB NOB Tita Turnška, naj se za svoje izjave in ravnanja na 48. nujni seji Odbora za obrambo, dne 3. maja 2017, opraviči. “V kolikor se predsednik ZZB NOB Tit Turnšek ne namerava opravičiti, pa pričakujemo, da mu do opravičila prepoveste vstop na seje delovnih teles in plenarne seje Državnega zbora Republike Slovenije,” je še zapisal Tanko ter dodal, da naj predsednik državnega zbora javno obsodi takšno vedenje in kot prvi med enakimi stori vse, da Državni zbor Republike Slovenije postane mesto, v katerem ne bo prostora za vulgarne in zaničevalne izpade proti komerkoli samo zato, ker je njegovo mnenje drugačno. Vse naše meje z zahodom so spet zaprte in nadzorovane. Bravo Miro Cerar! 10. 5. 2017, 14:21 16 Italija od danes naprej izvaja poostren nadzor na meji s Slovenijo, hkrati pa je nadzor na meji podaljšala tudi Avstrija. S tem smo postali prva država, ki so jo zahodne sosede povsem izolirale zaradi nezadostnega nadzora na južni meji v času velikega migrantskega vala. Začasen nadzor notranjih meja od danes izvaja Italija, prav tako pa 11. maja poteče trimesečni rok, ki omogoča Avstriji, da preverja identiteto ljudi, ki prečkajo avstrijsko-slovensko mejo, vendar je Evropska komisija že potrdila novo polletno podaljšanje nadzora. To sicer traja že lep čas, saj si Avstrijci vsakokrat, ko jim poteče dovoljenje za nadzor notranjih schengenskih meja s Slovenijo in Madžarsko, pridobijo novo soglasje Evrope. Prestop avstrijske ali italijanske meje je tako mogoč le z osebno izkaznico ali potnim listom. Razlog februarskega podaljšanja nadzora na avstrijsko-slovenskih mejnih prehodih naj bi bilo veliko število nezakonitih migrantov, ki so namenjeni v Evropo, ter slabe varnostne razmere na zunanjih schengenskih mejah – to je na meji med Slovenijo in Hrvaško. V preteklih tednih pa smo bili priča katastrofalnim posledicam direktive iz Bruslja o poostrenem nadzoru na meji Slovenije in Hrvaške, kjer so večkilometrske kolone prispevale zgolj k izgubi v gospodarstvu, turizmu in živcev dnevnih (in zakonitih) migrantov. ‘Zasluge’ za poostren nadzor ima izključno Cerarjeva vlada Uredbi Evropske komisije, da lahko Avstrija varuje notranjo schengensko mejo, so poleg Slovenije nasprotovale še Grčija, Slovaška in Madžarska. Evropska komisija je na slovensko nestrinjanje o ponovni vzpostavitvi tovrstnega mejnega nadzora na avstrijsko-slovenski meji Slovenijo tolažila, da maja pričakujejo ponovno normalno delovanje schengenske meje, to je brez varovanja in preverjanja. Te tolažbe so se izkazale za popolnoma nepotrebne, saj Avstrija že dolgo časa poudarja, da bo ohranila nadzor meje vse dokler ne bo evropski azilni sistem deloval tako, kot je treba. Svojo odgovornost za takšno stanje pa ima tudi Slovenija, saj na meji s Hrvaško ni zaustavila migrantskega vala, ki je nato preplavil Avstrijo, Nemčijo in nekatere druge države v Evropski uniji. Bravo Miro Cerar, to res še nikoli ni uspelo nikomur! Ali še drži, da stradivarke zvenijo bolje od sodobnejših violin? Raziskava na podlagi slepega testa 10. maj 2017 ob 13:35 New York/Pariz - MMC RTV SLO Raziskovalci so se odločili razčistiti, ali danes še velja, da se slavne violine italijanskega izdelovalca Antonia Stradivarija ponašajo z boljšim zvenom kot njihove sodobne "kolegice". Izredno čist zvok in bogata tonaliteta, ki odlikujeta t. i. stradivarke, sta jim prinesla legendarni sloves. Vendar sta nedavna slepa testa, ki so ju izvedli v koncertnih dvoranah v New Yorku in Parizu, pokazala, da je bil poslušalcem bolj všečen zvok sodobnih violin. Rezultati študije, ki jo je vodila strokovnjakinja za akustiko violin Claudia Fritz s pariške univerze, ki nosi ime po Pierru in Marie Curie, so objavljeni v publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences. Violine v rokah svetovno znanih solistov Raziskovalci so desetim svetovno znanim solistom, med katerimi so med drugim bili Rus Ilja Kaler, Kitajka Susanne Hou in Američan Giora Schmidt, dali na razpolago tri stradivarke in tri violine sodobne izdelave. Glasbeniki so z zavezanimi očmi igrali pred 55 poslušalci v Parizu in pred 82 poslušalci v New Yorku, pri čemer so bili izvajalci skriti za zastorom. "Ne glede na glasbene izkušnje so bile poslušalcem nove violine bolj všeč v primerjavi s starimi in so izrazili mnenje, da je zvok novih boljši od zvoka starih violin," beremo v rezultatih študije. Ob tem so raziskovalci poudarili še, da niso ne solisti ne poslušalci mogli "ločiti starih od novih violin", poroča The Telegraph. Mitski status stradivark "Večina priznanih violinistov od začetka 19. stoletja je igrala instrumente, ki sta jih izdelala ali Stradivari ali Guarneri del Gesu, in to zgodovinsko dejstvo je pogosto obravnavano kot dokaz, da imajo te violine z neko posebno kombinacijo izvajalskih lastnosti, ki je novejši instrumenti ne premorejo," je razložila Claudia Fritz. Dodala je še, da je mogoče, da je "sodobnim izdelovalcem violin uspelo nekako premostiti razkorak med starim in novim – ali pa ta ni bil nikoli tako velik, kot se je predpostavljalo". Pravzaprav se je stradivarkam pripisovalo skorajda čudežne lastnosti, in "to prepričanje je v violinskem svetu vladalo več stoletij", je še razložila Fritzeva. Raziskovalci so po poročanju nemške tiskovne agencije DPA tako sklenili tudi, da se lahko v nasprotju s sicer razširjenim prepričanjem solistom na tekmovanjih v igranju na violino torej bolj splača v roke vzeti novejši inštrument - pri čemer pa so postavili pogoj, da mora biti v tem primeru izvor violine sodnikom neznan. Antonio Stradivari (1644—1737) je v zgodovino zapisan kot najslavnejši izdelovalec godal. Najverjetneje je bil učenec Nicola Amatia, leta 1680 je odprl lastno delavnico v rodni Cremoni v Lombardiji. Cene njegovih violin dandanes dosegajo milijonske zneske. V času življenja naj bi izdelal okoli 1.100 instrumentov, od katerih jih je do danes preživelo okoli 650, od tega je okoli 500 violin in 60 violončelov. P. G. Antonio Stradivari (1644-1648)... woooooooooooooow samo tri leta je živel pa toliko odličnih violin je naredil. Čudežen otrok... ali pa "šlampast" in len novinar, ki se mu niti pogooglat ne da, da bi preveril letnice Stradivarijeve smrti (1737) .. Prva dama ZDA Melania Trump z ganljivim govorom počastila matere vseh vojakov 13. 5. 2017, 15:05 31 Ameriški predsednik Donald Trump in prva dama Melania sta za materinski dan v Beli hiši gostila družine vojakov. Predsednik se jim je zahvalil za pomembno vlogo, ki jo skupaj namenjajo velikemu ameriškemu narodu, ki postaja močnejši iz dneva v dan. Posebno čast je izrekel materam in partnerkam vojakov. Predsednik Trump je na slovesnem sprejemu omenil tudi povečanje obrambnega proračuna, s čimer je požel velik aplavz navzočih. Požrtvovalnim vojakom je obljubil, da imajo vso njegovo podporo. “Ta vlada stoji za vami,” je ponosno dejal Trump. S posebno ganljivim govorom pa je matere vseh ameriških vojakov počastila prva dama ZDA Melania Trump. Ta je vsem zbranim sporočila, da je izredno počaščena zaradi njihove prisotnosti, še posebno, ker v nedeljo praznujejo praznik hvaležnosti vojske ter materinski dan. “Kot veste vsi navzoči v tem prostoru, je biti mama vloga, ki za vedno spremeni srce in življenje. To še posebno velja za matere posameznikov, ki služijo naši domovini. Kot veste sem mama tudi sama.” Melania je poudarila različne izzive, s katerimi se soočajo starši vojakov. Pri tem je spomnila, da te starše v življenju ne spremljajo zgolj ponos, temveč tudi številne skrbi in ovire, ki so del njihovega žrtvovanja za domovino. Melania je zato vse mame vojakov bodrila z besedami, da jih imata oba z možem in podpredsednikom Mikom Pencom ter ostalimi iz Bele hiše vedno blizu srca in svojih misli. Foto: epa “Na koncu naj še povem: Bog blagoslovi naše enote in pogumne žene in fante, ki so hkrati vaše hčere in sinovi in Bog blagoslovi vas, drage matere, za vso požrtvovalnost, zaradi katere je naša država varna,” je z ganljivimi besedami svoj govor zaključila prva dama Melania Trump. C. Š. “Janšo je treba ubit, ubit, ubit …,” je grozil Udbovec Zemljarič in udarjal po mizi 13. 5. 2017, 5:00 645 “Janšo je treba ubit, ubit, ubit,” je vpil nekdanji vodja Udbe in eden glavnih stricev iz ozadja Janez Zemljarič ter razburjeno udarjal s pestjo po delovnem pultu na sestanku vplivnih Udbovcev. V policijskem zapisniku je zapisano tudi dogajanje na enem od sestankov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se prav tako pogovarjali o Janševi likvidaciji. Oseba z vzdevkom Dule in nekdanji vodja Službe državne varnosti za Primorsko (po naših informacijah Dušan Moljk) je dejal, da bi ga “morali ustreliti ob osamosvojitvi, ko je bil še čas za to”. Pisalo se je leto 2012, ko so kriminalisti z Uprave kriminalistične policije (UKP) prišli do informacije, da je ob koncu novembra 2012 potekal sestanek v poslovnih prostorih nekdanjega prvega človeka Udbe in enega pomembnejših partijcev ter stricev iz ozadja, Janeza Zemljariča, na katerem je prišlo do groženj zoper življenje. Človek sprva pomisli, ali ne gre morda za svinčena sedemdeseta leta, ko je Udbo vodil isti človek, ki je zdaj izrekel smrtonosne besede, da je “Janšo treba ubit, ubit ubit”, le da so takrat življenje izgubili številni politični nasprotniki jugoslovanskega komunističnega režima. Zgodovinar Roman Leljak je pred časom razkril dokumente, iz katerih po njegovih besedah izhaja, da je Zemljarič v sedemdesetih letih naročil umor nekdanjega hrvaškega emigranta in nekdanjega poročnika hrvaške domobranske vojske Nikice Martinovića v Celovcu. Ubila naj bi ga slovenska Služba državne varnosti (SDV), katere načelnik je bil prav Zemljarič. Ko je novica preplavila slovenske medije, je “siva eminenca” napadla novinarja komercialne televizije POP TV, ki je želela iz prve roke informacije o njegovi domnevni vpletenosti v udbovske umore. Kaj je tako razburilo Udbaša Zemljariča? Pohlep in denar! Iz policijskega zapisnika, iz decembra 2012, je razvidno, da je okoli Zemljariča zasedala druščina različnih oseb, ki jim je takratna Janševa vlada očitno pretrgala drage in škodljive posle z državo. To je nekdanjega vplivnega komunista spravilo v nepopisen bes, da je začel nenadzorovano groziti s smrtjo. Zemljarič sicer na prostem trgu s svojim podjetjem ni zaslužil niti za eno povprečno plačo, vendar že od začetka slovenske tranzicije sklepa milijonske državne posle in lobira, čeprav uradno ni registriran kot lobist. Danes 89-letni partijec svoj vpliv še iz časov, ko je bil direktor Kliničnega centra Ljubljana, izkorišča tudi za nadzor večjega dela zdravstvenih poslov. V medijih se je v zadnjih letih največ pojavljal v času policijskih hišnih preiskav, vendar zoper njega še ni bilo nobenega sodnega epiloga, saj velja za enega vplivnejših stricev iz ozadja. Vprašanja o ravnanju kriminalistov v omenjeni škandalozni zadevi smo poslali tudi na Policijo, vendar odgovorov še nismo prejeli. Načrt o Janševi likvidaciji kovali že v devetdesetih Zapisnik pa razkriva še eno škandalozno podrobnost iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Oseba, ki ne želi biti imenovana, je bila navzoča na enem izmed Zemljaričevih srečanj, na katerem se je vse spet vrtelo okoli Janše. Že takrat so se pogovarjali o Janši, in sicer kot o motečem elementu v slovenski politiki. Tako motečem, da so kovali načrt o tem, kako se ga znebiti oziroma ga onemogočiti v političnem delovanju. Na srečanju je bila tudi oseba z vzdevkom Dule, nekdanji vodja Službe državne varnosti za Primorsko, in ta naj bi dejal, da bi morali Janeza Janšo ustreliti, ko je bil še čas za to, v času slovenske osamosvojitve. Po informacijah iz udbovskih arhivov je Udbaš Dule nihče drug kot Dušan Moljk, nekdanji mestni svetnik stranke SD v občini Izola in nekdanji vodja centra SDV v Kopru. Pred leti so na enem izmed primorskih portalov bralci pisali, da Udbaš Moljk še danes hodi naokoli, spremlja določene ljudi in poroča vodji izolske SD Bredi Pečan ter združbi! “To je fakt, ki se dogaja včeraj, danes in se bo še jutri,” se je odzval bralec. Kaj na omenjene dejavnosti svojih članov pravi stranka SD, ki ima v svojih vrstah ljudi, ki bi bili pripravljeni ubijati politične nasprotnike, smo vprašali tudi njih. Na odgovore še čakamo. Zakaj dneva Slovenske vojske nihče ne praznuje? Ker z njo še vedno upravljajo nekdanji oficirji JLA, ki jo želijo uničiti! 17. 5. 2017, 5:00 62 V ponedeljek, 15. maja, smo praznovali dan Slovenske vojske. Nič čudnega, če tega niste vedeli, saj aktualna politika na vojsko tako ali tako ne da veliko. Lahko bi rekli, da se je želi na vse pretege celo znebiti. Takšen odnos do oboroženih sil imajo predvsem Socialdemokrati (SD), nasledniki komunistične partije iz nekdanjega režima, kateremu smo se morali na začetku 90. let Slovenci upreti z orožjem in na krvav način izbojevati svojo neodvisnost. Slovenska vojska pa se v zadnjem času sooča z vse večjimi očitki, da gre pravzaprav še vedno za JLA-jevsko vojsko. To nikakor ne velja za vse pristne domoljube v njej, saj jih je kar nekaj, ki s svojo visoko moralo in cenjenimi dejanji branijo našo domovino doma in v mirovnih operacijah po svetu. Takšnim lahko Slovenci samo iskreno čestitamo. Hkrati pa jim moramo zaželeti vztrajnosti in poguma, da bodo za vse nas svojo institucijo skušali ohranjati, če je že ne morejo modernizirati in razvijati glede na zahteve, ki jih narekujejo sodobne grožnje iz mednarodnega okolja. Opozicija je v zadnjih letih večkrat glasno opozarjala, da si leve vlade, kot je aktualna vlada Mira Cerarja, profesionalne, usposobljene in dobro oborožene vojske seveda ne želijo. Za predsednika vlade, predvsem pa za stranko SD, ki vodi obrambni resor kot svoj fevd že leta, je dovolj že zdavnaj preživeta ideja, da po potrebi lahko kadarkoli ustanovijo kakšno revolucionarno žandarmerijo. Paravojsko, ki lahko pomeni številne žrtve, tako med pripadniki kot nedolžnim civilnim prebivalstvom, zgolj z velikanskim tveganjem za kakršen koli uspeh proti morebitnemu nasprotniku. Preberite še: Kadrovski cunami se nadaljuje – tako so murgelski strici dobili bitko za Športno loterijo in njene milijone Ravno zato ji tudi glede na zadane naloge še zdaleč ne zagotavljamo ustreznih finančnih in gmotnih virov. Najprej seveda majhen letni proračun, potem pa med letom dodajanje par milijončkov evrov za plačilo nekaterih že zdavnaj zapadlih članarin Združenim narodom, kar je v domeni ministrstva za zunanje zadeve, tako bolj za manjšo blamažo pred našimi zavezniki v EU in Natu. Slovensko vojsko se načrtno slabi še od časa razorožitve TO Pozivi, da se Slovenska vojska ukine, pravzaprav segajo še v čase slovenske osamosvojitve, ko je prišlo do razorožitve teritorialne obrambe, večinoma s pomočjo Milana Kučana in njegovega vojaškega svetovalca Iztoka Podbregarja. Težava je v tem, da se je v letih po osamosvojitvi v vojsko nateplo tudi ogromno nekdanjih oficirjev JLA, ki zasedajo vse ključne, brigadirske in generalske položaje, pa čeprav so prestopili mnogo prepozno, mnogi med njimi sploh nikoli. Če lahko govorimo o JLA-jevski piramidi, potem najdemo na njenem vrhu namestnika direktorja za obrambno politiko na ministrstvu za obrambo, brigadirja Branimirja Furlana, ki je še v drugi polovici devetdesetih let kot poveljnik brigade v Vojašnici Edvarda Peperka postavil spomenik, sicer nikoli obsojenemu, a brez dvoma revolucionarju krvavih rok Francu Rozmanu Stanetu. Kdo upravlja z Andrejem Ostermanom? Iz bruseljskega vojaškega predstavništva pri Natu upravlja s Slovensko vojsko v resnici brigadir David Humar, ki ima pod nadzorom načelnika Andreja Ostermana. Vojaško šolstvo vodita oficirja JLA Vilibald Polšak in Samo Zanoškar, poveljnik letalskega polka je nekdanji oficir Bogdan Brecelj, medtem ko 72. brigado vodi oficir Franc Koračin. Ministrica za obrambo Andreja Katič pa je za poveljnika sil Slovenske vojske na združeni operativni ravni postavila Lipičevega pomočnika, brigadirja Milka Petka, prav tako nekdanjega oficirja JLA. Takšnega vodstva Slovenske vojske si žrtve in ranjeni iz leta 1991, pripadniki Manevrske strukture Narodne zaščite, pripadniki nove Teritorialne obrambe RS in vsi, ki jim vrednote slovenske osamosvojitve nekaj pomenijo, ne zaslužijo. T. F. Žan Mahnič: Vladajoča koalicija se do problema kibernetskih napadov obnaša brezbrižno 17. 5. 2017, 10:21 24 “Obveščevalne službe ugotavljajo, da varnost seveda nikjer ni 100-odstotna, internet prinaša številne pasti, lahko pa rečem, da je bil z nekaterimi obrambnimi mehanizmi, kot jih imamo, v petek uspešno preprečen napad na klinični center, pa tudi na nekatere druge zdravstvene ustanove, ki so bile tarča tega napada v Sloveniji,” je dejal Žan Mahnič. Dodal je, da je virus najverjetneje našel pot v odprtih ‘portih’, zato se je okužil tudi Revoz. “Nismo pa dobili nobenih drugih podatkov, ki bi potrjevali poročanje nekaterih medijev, da naj bi bilo v Sloveniji napadenih osem podjetij. Policija trenutno ve samo za Revoz,” je povedal poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. Na seji, zaprti za javnost, je zasedal Odbor DZ za obrambo, ki je obravnaval nedavni kibernetski napad, v katerega je bila vključena tudi Republika Slovenija. Po seji odbora je predsednik Žan Mahnič v izjavi za medije dejal, da so poslankam in poslancem obveščevalne službe, policija in ostali pristojni za varnost pojasnili, da se v zvezi s petkovim napadom ve le eno stvar, to pa je, da se razen tistega, ki je to naredil, ne ve, kdo je ta napad izvedel. Ob tem je dodal, da se takšni napadi tudi sicer dogajajo. “V zadnjih dveh letih so samo v gospodarskih družbah povzročili milijone evrov škode. Kar je problem, pa je, da gospodarske družbe takšnih napadov ne prijavijo, ker se bojijo, kaj bo s poslovnimi partnerji, kajti vsak takšen napad lahko prinese tudi krajo občutljivih podatkov. Je pa preiskovanost takšnih kaznivih dejanj, kot je dejala Policija, približno 44-odstotna,” je pojasnil Mahnič. Dodal je še, da Slovenija gradi infrastrukturo na tem področju. “Trenutno se izvaja dvotirni pristop, to je, da se pripravi zakon o kibernetski varnosti in se gre v njegovo izvedbo, trenutno to počne Urad za varstvo tajnih podatkov. V Sloveniji imamo resurse, znanje, tehnologijo, ljudi, ki to lahko izvedejo in bo k temu treba tudi pospešeno pristopiti,” je ob tem povedal poslanec SDS. Nadalje je še ocenil, da je vidik varnosti le en problem, ki ga imamo, drugi problem pa je, da imamo na oblasti koalicijo, ki se tega ne zaveda. “Odbor za obrambo je glasoval o treh sklepih, ki so šli v smeri, da se naj zaščiti kritična infrastruktura, naj se jo ustrezno posodablja, naj se zagotovi finančna sredstva za kibernetsko varnost ter naj se vzpostavi agencija, to kar je Urad za varstvo tajnih podatkov, v skladu z Direktivo EU, ki bo skrbela, da se poveže vse entitete in se zagotovi varnost, toda poslanci SMC, SD in DeSUS so glasovali proti takšnim sklepom,” je pojasnil Mahnič in dodal, da so se zato po seji razšli brez sprejetih sklepov. “To pomeni, da se vladajoča koalicija Mira Cerarja do tega problema obnaša brezbrižno,” je sklenil Mahnič. Na vprašanje o tem, ali smo prepozni z ustanavljanjem agencij oziroma uradov, ki bi skrbeli za kibernetsko varnost, Mahnič odgovarja, da smo absolutno prepozni. “Opozoril bi, da sem lani na seji odbora za obrambo, ko smo govorili o hibridnem vojskovanju, poudaril, da so eden od elementov hibridnega vojskovanja prav kibernetski napadi in takrat so se številni smejali, češ o čem se sploh pogovarjate in da smo si to kar nekaj izmislili proti Rusiji, ta petek pa smo videli, da je hibridno vojskovanje oz. kibernetika še kako aktualna,” dodaja poslanec SDS. Dodal je, da Slovenska vojska že od leta 2014 vzpostavlja sistem, ki bi bil učinkovit. “Tega v popolni operativnosti še ni, upam pa, da je petkov napad predramil marsikoga, kajti, lahko se zgodi, da nekdo vdre v sistem semaforjev in povzroči prometni kaos, žrtve, vpliva lahko na železnice, letalski promet, ne nazadnje nekdo lahko izključi tudi srčni spodbujevalnik nekomu. Skratka, vse to so številni izzivi, s katerimi bi se že morali ukvarjati, pa so to temo vsaj nekateri podcenjevali,” je bil jasen Mahnič. Ob tem je še dejal, da živimo v internetni dobi, kjer nam tovrstna tehnologija po eni strani lajša vsakdanje življenje, prinaša pa tudi številne nevarnosti, ki se lahko še povečujejo, če imamo vladajočo koalicijo, ki se tega ne zaveda in glasuje proti dobronamernim sklepom. C. Š. To je velika katastrofa (požar v Kemisu), drzava je mafija, ki je vse to zatajila. Dr. Toman je prav povedal. Jaz bi ARSO vprašal po zdravju.... Pečečniku za Bežigrad ne izda soglasja prej ko v 10 letih...Za to fabriko ki stoji na vodovarstvenemu območju pa to ni problem... ČEMU IMAMO ARSO eden drugemu hrbet krijejo in samo kimajo kako je vse vredu Baje je vse OK, čeprav folk 2 dni težko diha in v potoku ni več nobenih rib. Gledam po netu slike gasilcev iz Vrhnike ki so mel na centimeter debelo prekrita oblačila od emisij ki so šla v zrak pri požaru, ampak menda je vse OK. Menda bodo jutri zravn Kemisa pričeli graditi Terme. Obvestilo na spletni strani Občine Vrhnika: Datum: 17. 5. 2017 ob 15:00 ZADEVA: Obvestilo za občane Danes ob 14. uri so strokovne službe ponovno izmerile vrednosti živega srebra v zraku v neposredni bližini podjetja Kemis. Po pričakovanjih se je vrednost v primerjavi z včeraj že bistveno zmanjšala. Dodatno smo preverili tudi vrednost na drugih lokacijah in sicer v okolici šole Antona Martina Slomška in Ivana Cankarja. Vrednost na nobeni lokaciji ni povečana. Trenutni rezultati strokovnih služb so ponovno potrdili, da ni zaznanega večjega vpliva na okolje. Štab CZ Občine Vrhnika Dragi štab CZ! Kolikšne so bile vrednosti včeraj in koliko so danes??? Kaj je za vas bistveno zmanjšana vrednost??? Dajte novinarji to izbrskat, če že nam ničesar ne povedo! Kaj bodo rekli zdaj tisti, ki so proti sežiganju nevarnih odpadkov v posebnih pečeh s filtri in kontroliranimi izpusti? Ne upam niti pomisliti, kaj bi bilo, če bi se kaj takega zgodilo na veliki deponiji v kotlini v zimskem času, ko ni vetra in se megla in dim zadržujeta pri tleh.. Tole ni samo problem Vrhnike. Razumem, da moramo pametno predelovati in odstranjevati nevarne odpadke. Ne razumem pa, da mora biti tak objekt tako blizu obmocja, kjer je v taksnem primeru nesrece lahko toliko pitencialno hudih posledic. Strosek transporta je v tem primeru zanemarljiv v primerjavi s stroskom odstranjevanja posledic. V petih urah samo 30 komentarjev? Ali okolje bralcem ni mar, ali pa je RTV poskrbela za "višjo kakovost" komentarjev. To je okoljska katastrofa velikanskih razseznosti, kar se bo pokazalo sele v prihodnje. Zemlja, vrtnine zastrupljene, podtalnica.. oblasti pa kot da se ni zgodilo nic. Obcane vrhnike in ostalih bliznjih obcin pozivam da se vsaj oni ne slepijo kot da se ni nic zgodilo. Otroke so vam poslali v solo kot da ni nic naslednji dan, za bozjo voljo, ce vam ni mar za vas same naj vam bo vsaj za njih. # 17.05.2017 ob 22:15 Prijavi neprimerno vsebino Prosim napišite kdo je v tem primeru po vašem mnenju prizadet. So to samo Vrhničani? Na primorski avtocesti jutranji oblak oz. megla so bili po mojem mnenju na Uncu črnikasti. Ali je možno da so prizadeti prebivalci iz smeri Vrhnike vse proti Postojni? Vrhničani po požaru v Kemisu napovedujejo protestni shod NIJZ svetuje vrtičkarjem, naj zelenjave in sadja, kjer so vidne posledice požara, ne jedo 17. maj 2017 ob 14:23, zadnji poseg: 17. maj 2017 ob 18:43 Vrhnika - MMC RTV SLO/STA V objektu podjetja Kemis poteka čiščenje po požaru in meritve onesnaženja. Po predvidevanjih naj onesnaženost ne bi bila problematična. Požar pa preiskujejo tudi kriminalisti. Občani pa napovedujejo protest zaradi nevarnih dejavnosti v občini. Po današnjih meritvah je prisotnost delcev PM10 v zraku na Vrhniki padla pod mejne vrednosti, pojasnjuje poveljnik vrhniške civilne zaščite Viktor Razdrh. Današnje meritve koncentracij živega srebra, ki so jih izvedli predstavniki agencije in Instituta Jožef Stefan, pa so ob tovarni pokazale občutno znižanje koncentracij živega srebra, ob šolah Ivana Cankarja ter Antona Martina Slomška na Vrhniki pa ravni, ki so značilne za neonesnažena območja. Vzorčenje delcev na tleh Delci, ki po požaru ležijo na tleh, tudi na poljih in vrtovih, bodo vzorčeni in pregledani, je zagotovil Razdrh. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje sicer prebivalstvu svetujejo, naj zelenjave in sadja, na katerih bi bile vidne sledi požara, ne uživajo, temveč raje zavržejo. Zelenjavo, kjer ni vidnih sledi, kot bi bile saje, pa naj pred uživanjem zelo temeljito operejo z vodo. Pivniki, ki lovijo površinsko umazanijo, so še vedno nameščeni na potoku Tojnica. Razdrh upa, da bo onesnaženje potoka, ki se sicer izliva v Ljubljanico, sanirano in da bo sanacija uspešna. Čiščenje potoka sicer izvajajo delavci družbe VGP Drava. Popolnoma pa je uničena oprema gasilcev PGD Stara Vrhnika, ki so sodelovali pri gašenju požara. Zaščitne obleke gasilcev zaradi narave požara že med intervencijo niso zagotavljale popolne zaščite. V društvu zato zbirajo prostovoljne prispevke za nakup nove opreme. Vrhničani napovedali protest Vrhničani so zaradi požara v Kemisu napovedali miren protest, s katerim bodo zahtevali umik nevarnih dejavnosti iz občine. O okoljski problematiki nevarnih dejavnosti pa bo razpravljal tudi občinski svet. Občinski svetnik Viktor Sladič je dejal, da so prejeli številne klice občanov, ki jih skrbi, kaj pomenijo povišane koncentracije živega srebra v zraku, saj od pristojnih zadovoljivih informacij niso prejeli. "Ljudje so vznemirjeni, ker nimajo informacij. Ne vemo, kaj to pomeni za ljudi, za rastlinje ali živali, pa tudi za vrtce. Ali bo treba zamenjati mivko na igriščih? Ljudje nič ne vedo, župan samo pravi, da je vse v redu. Upajmo, da je res tako, a če res nič ni škodljivo, zakaj je potem Nacionalni inštitut za javno zdravje ljudem svetoval, naj vrtnine zavržejo, zakaj ostaja navodilo, naj se otroci v vrtcu ne igrajo zunaj?" je pojasnil vrhniški občinski svetnik. Krajani zaskrbljeni Kot pravi, bodo Vrhničani organizirali miren protest, saj so zaskrbljeni in jezni, ker so se že pred leti ob pobudi za postavitev Kemisovega objekta na Vrhniki pojavljali pomisleki zaradi okoljskih tveganj. V soboto dopoldne ob 10. uri bo tako na Vrhniki potekal miren shod v obliki enournega sprehajanja čez prehod za pešce brez semaforja. Krajani Sinje Gorice pa se bodo na zboru pogovorili s predstavniki občine in Kemisa. Kemis je družba, ki se ukvarja z zbiranjem, predelavo, odstranjevanjem in posredovanjem različnih vrst odpadkov. Direktor Kemisa Emil Nanut je za Odmeve na Televiziji Slovenija povedal, da imajo v skladišču okoli 1.500 ton različnih vrst nevarnih odpadkov, kot so odpadna olja, laki, topila, barve in zdravila. http://www.rtvslo.si/crna-kronika/vrhnicani-po-pozaru-v-kemisu-napovedujejo-protestni-shod/422581#comments Marjetka Jene Res katastrofa, da se država tako spreneveda. Tudi če v času požara in takoj ... 08:32 (1 hour ago) Zorko Vicar 09:52 (2 minutes ago) Vse to drži, če bi bil Janša p. vlade pa bi bilo tako ali še precej hujše (kot pravilno pišeš, bil je kriv za vsakega, ki je šel čez železnico in ga je povozil vlak) ... Zdaj vidite kako vodstvo imamo na osra - prodano v Moskvo. Janez Janša: SDS z današnjim kongresom napoveduje neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti v Sloveniji 20. 5. 2017, 11:03 812 Facebook Twitter Spoštovane bralke in bralci, vabimo vas, da tekom dneva spremljate 11. kongres SDS na tem spletnem portalu. Članek bomo redno posodabljali, tako da ga kliknite večkrat, da česa ne zamudite. Ob koncu kongresa je jasno – in tudi pričakovano: Janez Janša bo še naprej predsedoval SDS. Predsednik Mestnega odbora SDS mag. Zvonko Zinrajh je spregovoril kot prvi, ob tem pa poudaril, da je bil Maribor nekoč cvetoče mesto, danes pa nekoliko bolj zaspano, a s prizadevanjem družine SDS “bomo to mesto dvignili, kot se za prestolnico Štajerske tudi spodobi”. Med kongresom so se poimensko spomnili tudi vseh, ki so stranko SDS zapustili, ker jih je Bog poklical k sebi. Delegati na kongresu SDS. Foto: Robert Fojkar Kongres lahko spremljate tudi v živo na tej povezavi: http://nova24tv.si/tv-v-zivo/ Poslanca SDS Eva Irgl in dr. Anže Logar. Foto: Robert Fojkar SDS lahko naredi Slovenijo spet veliko Evropa bo obstala kot dobra in varna le, če bo branila skupne cilje. Spregovorila sta tudi predsednik Centra za evropske študije Wilfried Martens in nekdanji predsednik slovaške vlade Mikulaš Dzurinda, ki je izrazil zadovoljstvo, da je stranka tako močna, še bolj pa je močan in pokončen vodja stranke Janez Janše. Spomnil je tudi na parlamentarne volitve, ker bodo imele velik vpliv ne le na Slovence, ampak na celo Evropo. “Soočamo se z resnimi izzivi, tako od zunaj kot znotraj naše skupnosti, Unije. Potrebujemo novo vizijo in moramo prevzeti akcijo, tako bomo dobili močno Evropo,” je dejal ter dodal, da ne dvomi, da je SDS na pravi poti z novim programom Slovenija v srcu. “Treba je izpeljati reforme, vlagati v izobrazbo, imeti pogum za pogumne korake. Braniti moramo naše vrednote. In SDS ima možnost, da naredi Slovenijo spet veliko!” Janezu Janši in njegovi stranki je zaželel vse najboljše in dodal v slovenščini: “Slovenija zmore več!” Poslanka v Evropskem parlamentu Romana Tomc. Foto: Robert Fojkar Preko videokonference je prisotne na kongresu SDS pozdravil vrh Evropske ljudske stranke in predsednik CDU-fundacije Konrad Adenauer ter nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Hans Georg Poettering. Poslanec v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver s soprogo dr. Andrejo Valič Zver. Foto: Robert Fojkar Čas je, da rešimo Slovenijo iz krempljev roparskih elit! Prišla sta tudi predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc in predsednik SLS, mag. Marko Zidanšek. Primc je poudaril, da je za njimi 16 let uspešnega sodelovanja, trikratna zmaga na družinskem referendumu, “sedaj pa je pred nami nova naloga, da rešimo iz krempljev roparskih elit našo ljubo Slovenijo. Da naši ljubi Sloveniji vrnemo veselje do življenja, upanje in optimizem, boljše življenje!” Zidanšek pa je opozoril, da so pod aktualno vlado leta zamujenih priložnosti, “saj ne črpamo evropskih sredstev, se zadolžujemo in ne spoštujemo naših lokalnih skupnosti, občin. SLS, drugačna in prenovljena, gre v slovenski parlament, zato ker brez SLS ni desnosredinske vlade,” je dejal. Aleš Primc. Foto: Robert Fojkar Nabito polna dvorana. Foto: Robert Fojkar Spregovoril je tudi pesnik Tone Kuntner, ki je spomnil, da je Cankar našo domovino poimenoval nebesa pod Triglavom. “Jaz danes dodajam in veselo potrjujem in trpko ugotavljam: res košček nebes pod Triglavom. Snežne planine, zelene doline, gore, gorice, nebeške vasice, prebivališča za angele.” Spomnil je tudi na ljudi, ki so odšli iz raja pod Triglavom. Delovno predsedstvo so sprejeli soglasno – predsednik tega predsedstva je Zvone Černač. Dr. Milan Zver je v poročilu delovanja SDS v mednarodnem merilu izpostavil, da svoj glas v tujini SDS uveljavlja na različne načine, seveda je najbolj viden predsednik Janez Janša, ki ima mnogo vplivov in vlog. “Dejavni so tudi naši evropski poslanci, v času med kongresoma smo iskali podporo za naša stališča. Tudi poslanci državnega zbora so močno vključeni v mednarodne aktivnosti. Te niso vezane le na formalne ustanove, kot je Evropski parlament, ampak tudi na politične stranke njihove mednarodne asociacije.” Poudaril je, da poslanci v EP svoje delo opravljajo odgovorno, na strokovnih področjih, kjer delujejo, pa so v ospredju, nenehno postavljajo Evropski komisiji zahtevna vprašanja – in ne le v zvezi s Patrio, ampak tudi z drugimi aktualnimi vprašanji. “Imamo pa tudi vedno več prijateljev, ki stojijo za nami,” je prepričan. Stranka SDS živi torej polno življenje tudi izven meja naše domovine. V dvorani se je prisotnim pridružil predsednik stranke FIDES in predsednik madžarske vlade Viktor Orban. Viktor Orban. Foto: Robert Fojkar Komac Janez Janša, predsednik SDS, je izpostavil, da se je SDS preko svojih predhodnic rojevala sočasno z nastajanjem slovenske demokracije in slovenske države, zato je od samega začetka neločljiv del najpomembnejših procesov v vsej zgodovini Slovencev. “Skupni imenovalec naših programskih naporov je bila vseskozi želja po svobodni domovini, ki bo povezana z drugimi evropskimi narodi na enakopravni podlagi, ki bo dom pravičnosti in blaginje za vse, ne le za nekatere. Žal tega cilja v celoti še nismo dosegli, treba je pogledati temeljne vzroke, zakaj je temu tako. Mnogi se spomnimo, da so nekateri slovenski državni funkcionarji slovenski osamosvojitvi nasprotovali in trdili, da jim osamosvojitev nikoli ni bila opcija, Slovenijo so tudi izdali. Pomagali so jo JLA razorožiti in kasneje so storili vse, da se ne bi vsaj za silo oborožili. Trdili so, da bomo Slovenci, če se bomo odcepili od Jugoslavije, jedli travo, in potem so se 25 let trudili, da bi bilo temu res tako.” “Z denarjem, ki ga želijo ukrasti preko pretirane cene, lahko zgradimo preko 300 vrtcev ali športnih dvoran po celi Sloveniji. Aktualna Cerarjeva vlada je le izvrševalska lutka,” je povedal Janša o drugem tiru ter dodal, da se pravica deli selektivno, odvisno od tega, za koga gre. “V totalitarnem režimu so vzdrževali stanje, ko smo imeli preko 600 prikritih morišč in nobenega zločinca. Danes so temu dodali dva ropa državnih bank in nobenih banksterjev ni za zapahi. Kadar jih povprašamo po tem, nas obtožijo, da se preveč ukvarjamo s preteklostjo. Potem pa se oni zberejo v Dražgošah in se posvetijo čisti prihodnosti.” Mir ni le odsotnost vojne, mir je tudi prisotnost pravičnosti. Janez Janša O vladavini prava v Sloveniji bomo lahko govorili, ko bo sodstvo ločilo zrna od plev, pravi Janša. “S preteklostjo se ukvarjamo zato, ker smo v to prisiljeni. Ker nam jo mečejo pod noge kot piškave orehe in ker so uspeli potvoriti velik del zgodovinskega spomina.” Vendar pa “resnice ni mogoče ubiti. S preteklostjo se ukvarjamo zato, ker si ne želimo, da bi se tragično obdobje razkola še kdaj ponovilo, oni pa se s tem velikokrat ukvarjajo zato, da bi ta delitev ostala večno, saj koreninijo svojo slo po oblasti. To jim je vodilo za prihodnost in to tudi odkrito propagirajo. Mi želimo narediti prostor za prihodnost. Proti nam so usmerili ogromno sovraštvo, mi smo ga premagovali z našo ljubeznijo do domovine, enotnostjo in vztrajnostjo. Hvala vam za ta pogum.” “Velikokrat na nas naslavljajo vprašanje, do kdaj bo SDS še vztrajala. Naš odgovor je: dokler bo potrebno! Dokler ne bo Slovenija postala domovina za vse!” pravi Janša. “Dovolj je je bilo delitve na prvo- in drugorazredne.” Janez Janša s soprogo Urško. Foto: Robert Fojkar “Prihaja čas polaganja računov in prihaja čas za novo stran v knjigi slovenske zgodovine, ki pa bo popisana v slovenskem jeziku.” Janez Janša View image on Twitter View image on Twitter Follow SDS ? @strankaSDS .@JJansaSDS #Slovenijavsrcu #KongresSDS2017 12:28 PM - 20 May 2017 12 12 Retweets 23 23 likes Twitter Ads info & Privacy Janša obljublja, da bo ministrstvo za družino ločeno od socialnega resorja. “Družinam bomo omogočili ugoden kredit za ureditev stanovanjskega vprašanja, pri čemer bo glavnica zmanjšana za 20 odstotkov ob rojstvu vsakega otroka.” Govor Janeza Janše. Foto: Robert Fojkar Politika vlaganja v človeka Janša tudi pravi, da ne bodo pristajali na politiko, ki za ilegalnega migranta troši trikrat več kot znaša minimalna plača slovenskega delavca. Prepričan je tudi, da mora vsak, ki se rodi kjerkoli v Sloveniji, v revni ali v bogati družini, dobiti priložnost, da razvije svoje potenciale. “SDS se bo borila za vsakega, ki se v lastni domovini počuti drugorazrednega.” Slovenijo, še posebej podjetnike in kmete, je treba razbremeniti birokratizacije Opozoril je tudi na problem birokratizacije v Sloveniji. “Slovence danes oblast duši z birokracijo. Od nas terja upoštevanje več kot 20.000 vladnih uredb in zakonov,” je dejal in prisotne opomnil, da je SDS za naslednji mandat izdelala konkreten program debirokratizacije Slovenije. “V ospredje družbene pozornosti bodo v naslednjem mandatu prišli vsi tisti, ki delajo dobro in dobro gospodarijo.” View image on Twitter View image on Twitter Follow SDS ? @strankaSDS .@JJansaSDS #Slovenijavsrcu #KongresSDS2017 12:30 PM - 20 May 2017 8 8 Retweets 12 12 likes Twitter Ads info & Privacy “V zdravstvu bo SDS naredila red, kajti nered je glavni razlog za takšno stanje. Utrujemi smo od govorjenja o reformi, novih prispevnih stopnjah, nad jamranjem, kako ni denarja … Vse so samo izgovori. Reda ni.” View image on Twitter View image on Twitter Follow VIKTOR KIRN @ViktorKirn @JJansaSDS : Sodno močvirje bomo IZSUŠILI! #AMEN! 12:08 PM - 20 May 2017 · Republic of Slovenia 6 6 Retweets 5 5 likes Twitter Ads info & Privacy Janša napovedal neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti v Sloveniji Janša še zaključuje, da “danes terjamo poštene volitve, po katerih si lahko kandidati različnih strank, zmagovalci in poraženci, sežejo v roke kot del iste celote. Ne kot sovražniki, ki drug drugemu neustavno jemljejo mandate, ampak kot del iste celote in ki delajo za skupno dobro. Takrat bomo lahko rekli, da je v slovenski politični prostor zakorakala normalnost. SDS z današnjim kongresom napoveduje neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti v Sloveniji.” Obljublja, da bo Slovenija “z našim bojem postala prostor pravičnosti in blaginje za vse, ki so se zanjo pripravljeni potruditi. K sodelovanju vabimo vse, ki jim pogum ni tuj in ki jim je naš skupen cilj blizu. Tudi stranke, civilna združenja in posameznike. Vse, ki jim gre za stvar in ki imajo Slovenijo v srcu. Svoboda Sloveniji! Bog živi Slovenijo!” Orban SDS zagotovil osebno podporo v boju, ki je pred njo Spregovoril pa je tudi domoljub, antikomunist, oče petih otrok, predsednik madžarske vlade in sestrske stranke Fides Viktor Orban. “V čast mi je in v čast Madžarske, da ste me povabili na vaš kongres. Do sedaj sem mislil, da najbolj direktno in odkrito govorijo Madžari, danes pa vidim, da moram biti zadovoljen s srebrno medaljo, ker vaš predsednik Janša govori bolj jasno in glasno kot Madžari, saj je zelo jasno naštel dileme, ki nas pestijo v Evropi. Prva stvar, zakaj sem tukaj, je, da vam zagotovim, da lahko računate na madžarske krščanske demokrate, Fides, in mojo osebno podporo v boju, ki je pred vami.” Fišer: “Dokler bo ta oblast (Janševa vlada), bodite skrajno restriktivni pri pregonu demonstrantov” 21. 5. 2017, 5:00 52 Že večkrat sem na vprašanje novinarjev, kako gledam na delo policije, tožilstva in sodstva, odgovoril, »da policija kolikor toliko solidno opravlja svoje delo, da je na tožilstvu že tako tako, da pa je večji problem na sodiščih«. Pa da ne bo pomote, seveda ne mislim, da bi morala sodišča obsoditi vse, ki jih v postopek predlaga policija, nikakor ne. Toda tudi odgovor na moje poslansko vprašanje, kako je bilo s policijskimi, tožilskimi in sodnimi postopki zoper nasilneže na demonstracijah leta 2012/2013, me v moje trditve prepričuje. Pa poglejmo statistiko. Policija Policija je takrat identificirala 250 kršiteljev, ki so skupaj storili 401 prekrškov s področja javnega reda in miru, in sicer je ugotovila: 354 kršitev po Zakonu o javnem redu in miru, 18 kršitev po Zakonu o javnih zbiranjih, 8 kršitev po Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih, 8 kršitev po Zakonu o osebni izkaznici, 6 kršitev po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 5 kršitev po Zakonu o orožju in 2 kršitvi po Zakonu o zasebnem varovanju. Policija je v tistem času zabeležila tudi 113 kaznivih dejanj, od tega je podala kazenske ovadbe za: 88 kaznivih dejanj (kršitev nedotakljivosti stanovanja, poškodovanje tuje stvari, preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, napad na uradno osebo in druga kazniva dejanja), v 25 primerih pa je podala poročilo tožilstvu. Policija je zaradi storjenih kaznivih dejanj in prekrškov pridržala 245 oseb. Tožilstvo Uradni podatki tožilstva nam zaradi drugačnega evidentiranja ne povedo prav ničesar. Takole pravijo: »Obravnavali smo 16 zadev.« Državni tožilci pa so: zavrgli 7 kazenskih ovadb, z enim mladoletnikom je bil izveden postopek odloženega pregona, obtožnice na sodišču je tožilstvo sprožilo zoper 39 oseb, zoper 2 osebi so tožilci obtožnico umaknili, zoper 10 oseb pa so odstopili od pregona. Sodišča Sodišča pa so: obsodila 21 oseb (upoštevani so tudi vzgojni ukrepi mladoletnikom), 9 obdolžencev je bilo oproščenih obtožbe, zoper 4 obtožence pa je sodišče zavrnilo obtožnico, zoper 2 mladoletnika je postopek ustavilo. Pa se vrnimo k moji trditvi, da policija svoje delo opravlja kolikor toliko solidno, da je na tožilstvih tako tako, da pa je na sodiščih večji problem. Še enkrat ponavljam: nikakor ne mislim, da bi morala sodišča obsoditi vse, ki jih obtoži policija. Toda gornji podatki so zgovorni. Naj omenim le kazenske ovadbe. Policija je podala 88 kazenskih ovadb zoper posameznike, tožilci so najprej preganjali le 39 oseb, nato so v 12 primerih pregon opustili, pomeni, da so od 88 oseb preganjali le 27 oseb, sodišča pa so obsodila 21 oseb. Od 88 (policija) na 27 (tožilstvo) do 21 obsojenih (sodišča). No ja, naj na osnovi teh podatkov spremenim svoje stališče, »da policija kolikor toliko solidno opravlja svoje delo, da je na tožilstvu že tako tako, da pa je večji problem na sodiščih«? Drugi splošni podatki me prepričujejo v moj prav, gornji podatki pa govorijo bolj v prid informaciji, ki je prišla do mene z enega od kolegijev takratnega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, ki naj bi na svojem kolegiju dejal: »Dokler bo ta oblast (Janševa vlada) bodite skrajno restriktivni v preganjanju demonstrantov.« Informacije, s katero sem razpolagal takrat kot notranji minister, pod katerega je sodilo tudi tožilstvo, seveda nisem mogel potrditi niti takrat niti je ne morem danes (Fišer jo je takrat zanikal), toda gornji podatki gredo v prid omenjeni informaciji. Vinko Gorenak Se je Brglezu povsem zmešalo? Po terorističnih napadih iz njega spet udarja pravica do naravnega prava 24. 5. 2017, 18:37 51 Po terorističnem napadu v Manchestru v Veliki Britaniji je časopis Večer v torek, 23. maja, objavil tudi odzive slovenskih politikov na omenjeni tragični dogodek, v katerem je zaradi samomorilskega džihadista umrlo 22 ljudi, med njimi tudi otroci. Ob tem je citiral tudi sporočilo predsednika Državnega zbora RS Milana Brgleza slovenski in britanski javnosti. Glasi se takole: “Žal je čas, v katerem živimo, vse bolj zahteven, zato pazite nase in na svoje bližnje. Vse bolj se mi zdi, da prihaja do izraza slovenski pregovor: Kdor seje veter, žanje vihar. Bodimo strpni do bližnjih, stopimo z njimi v dialog. Družba in država smo vsi mi.” Iz omenjenega sporočila ni mogoče razbrati, ali predsednik DZ obsoja napad ali ne, pač pa implicitno namiguje, da se bomo morali na teroristične napade navaditi. Še več: z omembo pregovora “kdor seje veter, žanje vihar” je mogoče med vrsticami zaznati celo opravičevanje barbarskega napada na mlade ljudi, so zapisali v Krščanskem forumu SDS. Poleg tega je njegova izjava močno odmevala na družbenem omrežju Twitter, kjer se je tovrstno kolektivno sprevračanje odgovornosti na žrtve brutalnega in nečloveškega terorističnega napada spet izkazalo za povsem neprimerno za sožalno izjavo in je bolj v Brglezovem znanem stilu o upravičenosti povojnih pobojev s sklicevanjem na naravno pravo. Očitno v Brglezu ni dovolj humanista, da bi v sožalnem sporočilu izrazil iskreno obžalovanje posledic napada do 22 mladih žrtev, tovrstne teroristične napade pa ostro obsodil, saj zanje ni prav nobenega opravičila, niti Evropejci zanje nismo kolektivno odgovorni. Terorizem je namreč najbolj sprevržena oblika nasilja nad nemočnimi in nedolžnimi, nad zahodno civilizacijo, v tem primeru pa je bila večina žrtev otrok. Do teh teroristov bi Brglez očitno gojil dialog in strpnost, kar je skrajno patološko altruistična izjava nekoga, ki ne mara naših bratov in sester v Evropi. Škoda, ker Brglez po drugi strani zavrača dialog in strpnost, ko gre za odnos do opozicije, zlasti do največje opozicijske stranke. Ker je v preteklosti že izrekal sporne trditve – spomnimo se povezovanja povojnih pobojev z naravnim pravom –, nas njegovo posredno opravičevanje ne bi smelo presenetiti. Ob tem pa se lahko tudi vprašamo: si res zaslužimo takšne državne funkcionarje? C. Š. Ali ima profesor Miha Kovač s Filozofske fakultete v genih, da laže, obrača besede in zavaja slovensko javnost na nacionalni televiziji? 24. 5. 2017, 5:00 338 Profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti Miha Kovač je v Odmevih širil laži o Janezu Janši, stranki SDS in televiziji Nova24tv v povezavi s holokavstom. Gre za čisti “fake news”, ki ga je pred njim ponavljala večina levičarskih medijev, levičarskih komentatorjev in profesorjev, ki očitno ne mislijo s svojo glavo, ampak svoja mnenja in stališča oblikujejo le na podlagi skrbno lansiranih lažnivih in zavajajočih člankov. Miha Kovač, predstojnik oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, je v Odmevih izjavil, da se je stranka SDS v nekaterih svojih stališčih zelo odmaknila od desnih stališč in se priklonila skrajni desnici. “Zanikanje holokavsta je stvar, ki v Evropi absolutno sodi na skrajno desnico. Tega sicer niso počeli na kongresu, temveč na svoji televiziji. Trditi, da s tem izražajo zgolj svoje mnenje, je smešno, ker je holokavst dejstvo in v dejstvu ne moremo imeti mnenj, ki takšno dejstvo zanikajo.” Zavestno lažejo ali svoje delo opravljajo nadvse malomarno? Vendar pa gre za popolno laž. Na Novi24tv, s čimer očitno Kovač cilja s “na svoji televiziji”, tega niso nikoli objavili, je pa nadvse neprofesionalno, da levičarski mediji zadnje tedne širijo laži, prav tako levičarski komentatorji, da je šla televizija Nova24tv “v televizijski oddaji Sreda v sredo še korak ali dva, če ne celo tri, dlje. Boris Cipot je namreč v intervjuju z ekonomistom Bernardom Brščičem, nekdanjim državnim sekretarjem v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, ko je vlado vodil Janez Janša (leta 2012), od svojega intervjuvanca dobil naslednjo izjavo: ‘Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja generacija Nemcev s Kajnovim znamenjem genocida, domnevnega, oziroma holokavstom. Dejansko gre za zelo perfiden način Židov, da so želeli nemški um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo, in ustvariti načrt raznemčenja, razfrancozenja, razangleženja in vzpostaviti multikulti distopijo.'” Vendar pa gre v tem primeru – objavil je Portal Plus – za popolno laž, saj Nova24tv nima oddaje Sreda v sredo, na televiziji ne dela Boris Cipot niti kot stalno zaposleni niti kot honorarni ali zunanji sodelavec. Se pa Cipotova oddaja predvaja na nekaterih lokalnih televizijah, ki pa nimajo ničesar skupnega z Novo24tv. Zato se upravičeno sprašujemo, ali ti novinarji zavestno v javnosti razširjajo laži ali pa svoje delo opravljajo nadvse malomarno in ne preverijo niti osnovnih informacij, temveč samo čakajo, kako bodo kot sestradani psi planili po Janezu Janši, stranki SDS in vsemi, ki naj bi bili po njihovem sklepanju povezani z njima, pri tem pa ne izbirajo sredstev, temveč se poslužujejo celo laži, ki so preverljive že prek TV-sporeda. Miha Kovač v Odmevih na TV SLO 1. Seveda pa so na to planili tudi drugi mediji in ponavljali laži, vključno s Siol.net. Vendar, kot zapisano, gre za popolno blamiranje oziroma zavestno širjenje laži s strani Siola, saj se Sreda v sredo ne predvaja na televiziji Nova24tv, zato tudi Bernard Brščič tega ni mogel izjaviti na omenjeni televiziji. “Fake news”, ki jih širi Primož Cirman na spletnem portalu Siol.net. Prav tako napačno so poročali drugi levičarski mediji. Še posebej glasen je bil Dnevnik, ki se je že z naslovom Zanikovalci holokavsta na Janševi televiziji Nova24TV: holokavst označili za plod judovske zarote zlagal, kolikor je širok in dolg, saj omenjena televizija tega ni nikoli predvajala ali povzemala. Izkoristili Brščiča za napad na verodostojnost televizije Nova24tv Ne lažejo pa le o Nova24tv, temveč tudi vsepovprek posplošujejo Brščičeve besede, saj je v omenjeni oddaji le zagovarjal stališče, da ne morejo vsi Nemci kar kolektivno odgovarjati za dejanja nacistov, to pa je dejal z besedami: “Še večji občutek krivde je prisoten pri Nemcih, ne toliko zaradi kolonialne preteklosti kot zaradi prisilno vsiljenega pranja možganov v zadnjih osmih desetletjih. Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja generacija Nemcev s Kajnovim znamenjem genocida, domnevnega, oziroma holokavstom. Dejansko gre za zelo perfiden način Židov, da so želeli nemški um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo, in ustvariti načrt raznemčenja, razfrancozenja, razangleženja in vzpostaviti multikulti distopijo. Ta multikulturnost ne deluje.” Vendar pa so levičarski mediji povzeli le del tega odgovora in ga obtožili, da zanika holokavst, česar pa seveda ni storil, kar je sam tudi pojasnil v reviji Reporter. Kovač odločno nasprotoval osamosvojitvi – in celo slovenski nogometni reprezentanci! Miha Kovač, od katerega bi že zaradi njegovega doktorskega naziva pričakovali, da je razgledan človek, pa očitno verjame le tistemu, kar pišejo dominantni levičarski mediji. Sicer pa je eden tistih, ki je s svojimi prispevki poskrbel za vse drugo kot podporo Sloveniji in Slovencem v času osamosvajanja. V svojih zapisih v mesecih pred osamosvojitvijo namreč ni pozabil večkrat poudariti negativnih posledic, ki bi jih samostojnost lahko prinesla za Slovenijo. Tako je, na primer, v Mladini zapisal, da je ”pretirana fascinacija nad Zahodno Evropo lahko še kako škodljiva”. Kaj je takrat menil o osamosvojitvi, pa je zapisal kar s temi besedami: “Drugače povedano, vera, da bo Slovenija postala samostojna le, če bomo Slovenci dovolj trdni, nas lahko pripelje do mednarodne izolacije, kaosa in končno do tega, da bi se morali na kolenih vračati v Beograd: lepšega dokaza, da se lahko človek samostojno odloči le o samomoru, o vsem drugem pa se mora dogovarjati, si seveda ne bi mogli želeti.” Redno je kritiziral tudi vse poskuse Demosa za osamosvojitev, ostro pa je nasprotoval – kako bizarno! – celo vzpostavitvi slovenske nogometne reprezentance. Njegov oče je bil partijski veljak in urednik Dela, ki je Janšo iz “včeraj na danes” izbrisal iz časnika Miha Kovač je sicer sin Boža Kovača, partijskega funkcionarja in nekdanjega urednika Dela, ki je znal z novicami dobro manipulirati. V času njegovega urednikovanja je bil recimo aretiran Janez Janša. Bernard Nežmah v svojem delu Časopisna zgodovina novinarstva razkriva, da je “večerno Delo prineslo vest o aretaciji na kriminalni strani, toda v jutranji izdaji naslednjega dne, 1. junija, je bila vest umaknjena, kar se je zgodilo ob vrnitvi glavnega urednika Boža Kovača s partijske konference v Beogradu. Kovač je za Janševo aretacijo izvedel v Beogradu in je vest takoj prenesel tedanjemu predsedniku Zveze komunistov Slovenije Milanu Kučanu. In zdaj nastopi preobrat – časopisni urednik, ki je o dogodku informiral partijskega veljaka, je poskrbel, da njegov časnik o dogodku ni informiral javnosti. Na delu je bila torej logika, da v interesu slovenske partije ni dobro objavljati nekaterih vesti, čeravno so bile ‘breaking news’.” Nekako se nam vsiljuje misel, da ima Miha Kovač manipuliranje, laži in sovraštvo do Janeza Janše že v genih. Stran 262 v knjigi Bernarda Nežmaha Časopisna zgodovina novinarstva, ki prikazuje, da je bila v večerni izdaji Dela na kriminalni strani objavljena vest o aretaciji Janše, v jutranji pa je bila zamenjana z dvema kronikama iz Maribora. Resnica: SDS uvedla Dan spomina na holokavst, SD domuje v ukradeni vili Judu Feliksu Moskoviču Na Kovačeve obtožbe se je že odzval prvak SDS Janez Janša, ki je na Twitterju spomnil, da je ravno stranka SDS uradno uvedla Dan spomina na holokavst v Sloveniji. “Zanikajo ga tisti, ki domujejo v vilah, ukradenih v taboriščih, ukradenim Judom.” S tem je želel opomniti, da je sedež stranke SD v vili Moskovič na Levstikovi v Ljubljani. To je Komunistična partija po vojni na silo odvzela Feliksu Moskoviču, ki so ga mrtvega obtožili kolaboracionizma in mu zaplenili premoženje. Delo piše (2010), da so odvzem že kmalu po vojni preklicali, vila pa je na koncu pristala v državni lasti. Moskovič je sicer umrl leta 1941 v Auschwitzu, kamor so ga Nemci deportirali skupaj z družino. Vlada pod vodstvom SDS je ustanovila komisijo za vrnitev zaplenjenega judovskega p’remoženja, prav tako je zahtevala, da se vila Moskovič vrne Judovski skupnosti Slovenije. In pazite to, zahtevo je zavrnila glavna opozicijska stranka SD. JJ SDS je uradno uvedla Dan spomina na holokavst v Sloveniji. Zanikajo ga tisti, ki domujejom v vilah, ukradenih v taboriščih umrlim Judom. Papež vprašal Melanio, ali Donalda hrani s potico Izgubljeno s prevodom 24. maj 2017 ob 14:00, zadnji poseg: 24. maj 2017 ob 19:34 Vatikan - MMC RTV SLO/STA Papež Frančišek in ameriška prva dama Melania Trump sta se ob srečanju v Vatikanu pošalila na račun prehranjevalnih navad ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Papež je prvo damo slovenskih korenin vprašal, s čim hrani moža. "Kaj mu dajete jesti, potico?" je glede na videoposnetek dogodka papež Frančišek v španščini po rokovanju vprašal Melanio. Prevajalec je Melanii prevedel samo prvi del, potico pa izpustil. Ameriška prva dama je nato vidno zbegana v odgovor dahnila besedo, potica. Vir v Vatikanu je pojasnil, da je Frančišek ljubitelj slovenske potice, da vedno povpraša po tej orehovi sladici, ko se sestane s kom iz Slovenije, in da je tudi tokrat Melanio "nedvomno vprašal po potici". Melania zagotovila Rodetu, da bo prišla v Slovenijo, ko bo našla čas Srečanje Melanie Trump in kardinala Franca Rodeta 24. maj 2017 ob 19:57 Vatikan - MMC RTV SLO/STA Kardinal Franc Rode se je srečal z ameriško prvo damo Melanio Trump v rezidenci ameriškega veleposlanika v Italiji. Dejal ji je, da je veliko naredila za Slovenijo in da jo je Bog hotel na tem mestu. Ameriška prva dama slovenskih korenin Melania Trump je bila v Vatikanu v okviru uradnega obiska svojega moža Donalda Trumpa, med katerim ju je na zasebni avdienci sprejel tudi papež Frančišek. Priložnost za srečanje pa je izkoristil tudi kardinal Franc Rode, ki se je z Melanio srečal na ameriškem veleposlaništvu v Vili Taverna v Italiji. S srečanja s papežem je Melania Trump odnesla zelo lepe vtise, je po srečanju z Melanio dejal kardinal Franc Rode za Radio Vatikan. Dejala je, "da je bil sveti oče zelo sproščen in jo je vprašal, ali možu postreže včasih tudi s slovensko potico, rekla je, da ima rada potico; To je manchestrski angel, ki je nekaj sekund po eksploziji bombe na varno spravil okrog 50 prestrašenih najstnic 24. 5. 2017, 16:45 8 Paula Robinson je oseba, ki jo mnogi upravičeno imenujejo manchestrski angel oziroma herojka, saj je v noči terorističnega napada v Manchestru brez kakršnega koli oklevanja pristopila na pomoč in 50 osamljenih ter prestrašenih najstnikov spravila na varno v bližnji hotel, z namenom, da bi jih njihovi starši lažje našli. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na velikodušnost ostalih prebivalcev Manchestra, ki so ponudili nastanitve, in voznikov taksijev ter avtobusov, ki so ponudili zastonj vožnje. Robinsonova je povedala, da se je v času eksplozije z možem nahajala na železniški postaji, ki se nahaja poleg manchestrske Arene, kjer je bil koncert priljubljene ameriške pop pevke Ariane Grande. Glede na to, da je strašljiva eksplozija, ki je povzročila 22 smrtnih žrtev, v beg pognala polno vreščečih in na smrt prestrašenih najstnic, se je 48-letna Robinsonova odločila, da takoj stopi v akcijo in jim pomaga. Okrog 50 najstnic je tako po navedbah Mirrorja pospremila na varno v bližnji hotel Holiday Inn Express in o tem obvestila njihove starše. Preberite več: Islamska država praznuje teroristični napad v Manchestru, kjer je umrlo 22 ljudi, tudi otroci, 59 ranjenih Paula Robinson (Foto: Twitter) S pomočjo družbenih omrežij je sporočila svojo telefonsko številko Prek spleta je Robinsonova napisala, da je na varno spravila 50 otrok in obvestila vse, ki poznajo kogarkoli, ki je svoje otroke pospremil v manchestrsko Areno, naj jim sporočijo njeno telefonsko številko. Robinsonovi še naprej nenehno zvoni telefon, kljub temu, da ni več skupaj z otroki, kar pa ni čudno, saj je s svojim ravnanjem pomagala tako prestrašenim najstnikom kot tudi staršem, ki so se bali najhujšega. Identificirali so vse žrtve napada Britanska policija je pred kratkim sporočila, da je identificirala vseh 22 žrtev terorističnega napada, med katerimi so bili tudi komaj 8-letna Saffie Roussos, 18-letna Georgina Callander, 26-letni John Atkinson, 14-letna Nell Jones in 15-letna Olivia Campbell. Napad, v katerem je umrlo 22 ljudi, je nedvomno povezal prebivalstvo mesta Manchester, ki je z grozo dojelo, da se je neusmiljena teroristična skupina Islamska država tokrat načrtno spravila na nedolžne otroke. 18-letna Georgina Callander (levo), 8-letna Saffie Roussos (desno). (Foto: Facebook) 14-letna Nell Jones, 26-letni John Atkinson. (Foto: Facebook) Olivia Campbell. (Foto: Facebook) O povezanosti nedvomno priča tudi ravnanje brezdomca Stephena Jonsa, ki je na pomoč priskočil ranjenim obiskovalcem koncerta. “Potrebovali so pomoč in verjamem, da bi tudi meni kdo pomagal, če bi jo potreboval.” Povedal je, da je ravnal hipno in dodal, da ne bi mogel živeti s seboj, če prestrašenim otrokom ne bi priskočil na pomoč. Zelo pomemben je bil tudi prispevek zdravstvenih delavcev, ki so bili ravno na obisku na konferenci v Manchestru, saj so pomagali zdravnikom, medicinskim sestram in ostalemu zdravstvenemu osebju, ki so se borili za življenja ranjenih. Stephen Jones. (Foto: YouTube) Prostovoljci prinesli tudi hrano Na mestu grozljivega dogajanja so se znašli tudi posamezniki, ki so s seboj prinesli vreče hrane, med njima sta bila tudi 23-letni Hayley Adamson in 25-letni Poppy Collin, ki imata v lasti pripravljalnico hrane. Collin je povedal, da se je odzval na poziv prek radia in dodal, da je otrokom prinesel hrano, revije, sladkarije, čokolade, čipse in sendviče z namenom, da bi se čim bolj pomirili in okrepčali. Odprti pa so ostali tudi nekateri lokalni bari, ki so ljudem v stiski ponudili zastonj tople pijače in zatočišče. Foto: epa Foto: epa Vsekakor pa ne smemo pozabiti omeniti tudi 60-letnega upokojenega zidarja Johna Endsora, ki je pred areno prodajal majice in je prav tako nemudoma priskočil na pomoč, ko je videl, kakšne posledice je povzročila eksplozija. “Videl sem hudo poškodovanega moškega, zato sem mu roko in nogo nemudoma obvezal z majicami, da bi zaustavil krvavitve, in zakričal na pomoč. Ker je moškemu kri kar špricala na površje, je na pomoč pristopil tudi varnostnik, ki je odstopil svoj pas.” Povedal je, da je bila njegova hčerka histerična, zato jo je objel in rekel, da bo vse v najlepšem redu. Župan mesta Andy Burnham je po navedbah Daily Maila povedal, da tovrstni teroristični napad predstavlja zloveščo dejanje, ki je povzročilo veliko jeze, šoka in bolečine, saj so se teroristi načrtno spravili na otroke in mlade ljudi. Na novinarski konferenci je med drugim pohvalil požrtvovalnost reševalnih ekip in dodal, da ravno ti napori predstavljajo pravi duh mesta. N. Ž. Policija je v povezavi z napadom prijela šestega človeka Britanske oblasti jezne na ameriške medije 24. maj 2017 ob 07:29, zadnji poseg: 24. maj 2017 ob 22:45 Manchester - MMC RTV SLO/Reuters/STA Policija preiskuje domnevno kriminalno mrežo, povezano z napadom Salmana Adebija v Manchestru. Do zdaj so v povezavi z napadom prijeli šest ljudi. Britanska policija je sporočila, da so petega osumljenca aretirali v Wiganu. Moški naj bi s sabo nosil paket, ki mu ga je policija zasegla in moškega prijela, poroča BBC. Medtem so v Tripolisu v Libiji protiteroristične sile prijele napadalčevega očeta Ramadana Adebija in napadalčevega mlajšega brata Hashema Adebija, ki ga sumijo sodelovanja s t. i. Islamsko državo. Ramadan Adebi je preiskovalcem dejal, da obsoja teroristično dejanje nad civilisti in nedolžnimi ljudmi. Dodal je, da je s svojim sinom Salmanom govoril pred petimi dnevi in da je bilo takrat vse v redu. Izrekel je prepričanje, da Salman ni bil član t. i. Islamske države. V torek je manchestrska policija v Chorltonu, južnem delu Manchestra, prijela napadalčevega starejšega brata Ismaela Adebija, ki je osumljen sodelovanja v izvedbi napada. Medtem so oblasti zaradi povišane teroristične grožnje na ključne lokacije po mestu napotile vojaške uslužbence. Obsežne preiskave Manchestra Vodja tamkajšnje policije Ian Hopkins je prepričan, da za napadalcem stoji organizacijska mreža. "Izvajamo razširjene preiskave na širšem območju Manchestra," je dejal Hopkins. Policija je v sklopu raziskave preiskala več blokovskih naselij v bližini manchestrskega stadiona Piccadilly in za kratek čas zaprla železniške linije, poroča BBC. Britanska notranja ministrica Amber Rudd je predtem dejala, da napadalec najverjetneje ni deloval sam, in dodala, da je bil Abedi že predtem znan obveščevalnim službam. Po njenih besedah naj bi se Abedi pred kratkim vrnil iz Libije. V napadu je umrlo 22 ljudi, 64 je ranjenih, med njimi jih je okoli 20 v kritičnem stanju, so sporočili z britanskega ministrstva za zdravje. Manchestrska policija je sporočila, da so identificirali vse žrtve, vendar bodo njihove identitete razkrivali postopno. Za zdaj so razkrili identitete 14 žrtev. Med žrtvami je bila tudi policistka, ki v času napada ni bila na delovni dolžnosti. Njen mož je hudo poškodovan, medtem ko sta oba njena otroka lažje poškodovana, so sporočili s policije. Britanci jezni na Američane Ruddova je medtem dejala, da je jezna zaradi ameriškega poročanja o napadu, preden bi britanska policija to odobrila. Britanci so želeli nadzirati tok informacij, da bi ohranili "element presenečenja", je povedala za BBC in dodala, da se to ne sme ponoviti. Ameriški televizijski mreži CBS in NBC sta pred britanskimi mediji poročali o identiteti glavnega osumljenca. Collomb: Abedi je bil radikaliziran Abedi je bil po poročanju britanskih medijev rojen leta 1994 v Manchestru libijskim priseljencem. Starši naj bi se po padcu režima Moamerja Gadafija vrnili v Libijo, kamor naj bi večkrat potoval tudi Abedi. Iz Libije naj bi se nazadnje po približno tritedenskem obisku vrnil le nekaj dni pred napadom, poroča britanski Telegraph. Francoski notranji minister Gerard Collomb je medtem v Parizu razkril, da naj bi Abedi med obiskom v Libiji potoval tudi v Sirijo in da je bil radikaliziran. Potrjene naj bi bile tudi povezave Abedija s teroristično skupino Islamska država. Pri tem se je minister skliceval na navedbe britanskih preiskovalcev, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Razglašena najvišja stopnja ogroženosti Po ponedeljkovem terorističnem napadu so britanske oblasti v torek zvečer dvignile stopnjo ogroženosti na najvišjo. To pomeni, da bi se lahko v neposredni prihodnosti zgodili novi napadi, je pritrdila britanska premierka Theresa May. V skladu z dvigom stopnje ogroženosti bodo na ključne javne točke razporejene vojaške enote, da bi policistom pomagale pri zagotavljanju varnosti, je napovedala premierka in dodala, da bi bili lahko vojaki v prihodnjih tednih navzoči tudi na večjih dogodkih, kot so koncerti. Mayeva je poudarila, da ne želi, da bi bila javnost neupravičeno vznemirjena, a je hkrati zagotovila, da gre za "sorazmeren in razumen odgovor". BBC je najprej zanikal, da gre za 5.000 vojakov, kot se je sprva pojavila informacija v javnosti, temveč nekaj sto vojakov, potem pa je Ruddova napovedala, da bodo na ulice poslali do 3.800 vojakov. Britanske oblasti so predtem le dvakrat razglasile najvišjo stopnjo ogroženosti. Prvič leta 2006 med obsežno operacijo za preprečitev napadov na čezatlantskih poletih, drugič pa leto dni pozneje, ko so policisti lovili skupino moških, ki so nameravali najprej podtakniti bombo v londonskem nočnem klubu, potem pa napasti letališče v Glasgowu, še poroča BBC. "Mir in ljubezen" V torek zvečer se je v središču Manchestra zbralo več tisoč ljudi in se poklonilo žrtvam napada, številni med njimi so imeli napise s pozivom k miru. Bedenja so se udeležili tako krščanski kot muslimanski, judovski in sikhovski verski voditelji v tem mestu, ki je povezano z industrijsko revolucijo, glasbo in nogometom. Udeležila sta se ga tudi notranja ministrica Amber Rudd in vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn. Manchestrski škof je prižgal svečo, množica zbranih pa se je z minuto molka poklonila spominu na žrtve. Preiskava ponedeljkovega napada se nadaljuje Policija se v okviru nadaljevanja preiskave napada, za katerega je osumljen 22-letni Salman Abedi, osredotoča na iskanje morebitnih sokrivcev, nadaljuje pa se tudi prepoznavanje žrtev. Od 22 žrtev, večina med njimi so najstniki, najmlajša žrtev pa je imela komaj osem let, so jih za zdaj identificirali dvanajst. V osmih bolnišnicah po Manchestru zdravijo 64 ranjenih, 12 med njimi je mlajših od 16 let. Ponedeljkov napad je najhujši teroristični napad na britanskih tleh po 7. juliju 2005, ko je v napadu štirih samomorilskih napadalcev umrlo 52 ljudi. Macron za vnovično podaljšanje izrednih razmer Francoski predsednik Emmanuel Macron želi izredne razmere v Franciji podaljšati do 1. novembra. V Franciji veljajo od napadov v Parizu novembra 2015, od takrat pa so jih podaljšali že petkrat. Prizadeva si tudi za sprejetje novega zakona, ki bi okrepil pooblastila varnostnih sil, kadar ni stanja izrednih razmer, poroča STA. K. T., J. R. Dimitrij Rupel: Poleg SDS, Nove Slovenije in Primca je potrebno najti možnost tudi za … 24. 1. 2016, 5:00 81 Dimitrij Rupel ima dolgo politično zgodovino. Zunanji minister, veleposlanik v Washingtonu in tudi nekdo, ki je prestopil iz ene stranke v drugo, nato pa še iz slednje izstopil, kar bo očitek, ki ga bo verjetno spremljal do konca življenja. Leta 2004 je vprašal poslance državnega zbora: “Komu zvoni?” Tedaj je zvonilo Antonu Ropu in njegovi ekipi, sedaj pa zvoni Cerarjevi vladi, ki brodi iz afere v afero. Dimitrij Rupel trdi, da je ugled Slovenije padel, da je zunanja politika neaktivna. Evropsko unijo pestijo veliki problemi, medtem ko se ne more sporazumeti o osnovnih zadevah. V Sloveniji se čudi aferam Cerarjeve vlade, hkrati pa kliče k opolnomočenju desnice, ki se ne bi smela bati povezovanja. Situacija v državi se zdi precej podobna situaciji, v kateri se je država znašla davnega leta 2004, ko je padla Ropova vlada. Takrat ste pristopili k Zboru za republiko, toliko let kasneje, ko razpada Cerarjeva vlada, pa ste postali podpredsednik ZZR. Je to vaša napoved povratka v politiko? Ali bi bil podpredsednik ZZR, so me povprašali kar po telefonu, saj me ni bilo na sestanku. Odvrnil sem, da nimam nič proti. Priznam, bil sem že nekoliko obupan nad to druščino, ker se je predajala letargiji in bolj ali manj zanimivim intelektualnim pogovorom, ni pa imela tiste politične osti, kot bi si želel. V tem trenutku mislim, da je ZZR v nekoliko slabi formi. V njem nameravam ostati, če se bo na politični sceni nekoliko bolj angažiral. Mislim, da bo politična situacija v prihodnosti še veliko resnejša, kot je sedaj, in bo na konservativnem polu potrebna zbranost. Želim si, da bi se desno-sredinski del slovenske politike nekoliko okrepil in da bi lahko imel na naslednjih volitvah dober rezultat. Mislim, da je v tem polju sama SDS premalo, da potrebuje še nekaj zaledja in Zbor za republiko lahko odigra svojo vlogo. Hkrati ne sme postati satelit kogarkoli, mora biti samostojna organizacija, lahko celo organizacija, ki bi spominjala na nekdanji Demos, ne vem pa, če je to mogoče uresničiti. Pred časom ste dejali, da je desno od sredine še veliko prostora. Kako ocenjujete Primčev politični projekt? Primc je spreten in dobrodošel politik na slovenski politični sceni. Njegova politika je sicer nekoliko ozka, usmerjena v družinske probleme in tako naprej. Očaral je precejšen del konservativne publike v Sloveniji in mislim, da bo njegova stranka uspešna. Ali bo konkurirala obstojočim strankam, tega ne vem. Primcu želim veliko uspeha, da se razumemo. Mislim pa, da je še več prostora nekje med sredino in desnico – liberalni prostor je popolnoma prazen. To, za kar se razglaša Cerarjeva stranka, Stranka modernega centra, to ni center, ampak transmisija starejših kombinacij iz ozadij. Mislim, da je potrebno poleg SDS, poleg Nove Slovenije, Primca najti možnost tudi za sredinsko in liberalno politiko, ki bo imela na področju gospodarstva nekoliko bolj pogumen program in bo ob tem znala rehabilitirati vrednote, ki so bile značilne za Demos v začetku osamosvojitve ali leta 2004. Ravno takšno stranko napoveduje Blaž Vodopivec, finančni analitik in psiholog. Bi se lahko vi osebno v pravih razmerah našli v takšni stranki? Z gospodom Vodopivcem sem govoril. Vem, kaj se tam dogaja in mi je všeč. Potrebno bo samo zbrati čim več ljudi, ki podobno razmišljajo in ki so obupani nad situacijo, kakršna je, ter prebuditi energijo, ki je bila do sedaj potlačena. Vodopivec je zelo resen človek, ob njem pa so še drugi, ki tudi razmišljajo o angažiranju. Na koncu bo potrebno narediti koalicijo modernih, konservativnih in – če hočete tudi – liberalnih pobud, tako kot je bil na nek način tudi Demos. Kako se razumete z Janezom Janšo, odkar ste izstopili iz SDS? Z gospodom Janšo imam dolgo zgodovino, poznava se že 30 let ali pa še več. Govoriva, komunicirava in nimava nobenih zamer. Ni mi bilo všeč, da sem imel v nekem trenutku občutek, da v stranki nisem najbolj potreben, da je lahko tudi brez mene. “Takrat smo praznovali svoj položaj in vlogo v Evropi. Predsedovali smo EU, bili smo najbolj popularna med novimi članicami Evropske Unije, Nata in tako naprej. To se je v zelo kratkem času zrušilo.” Rekli ste, da lahko slovenska politična scena postane še veliko slabša, preden se bo izboljšala. V zadnjih 25 letih ste bili eden glavnih akterjev slovenske politike. Kako gledate na propad države, ki ste jo konec koncev pomagali ustvarjati? Obupano, zaskrbljeno. Najbolj me moti, da nam ni uspelo vzbuditi dovolj zanimanja za teme, ki so evropske, mednarodno pomembne, da ne govorim o moralnem razkroju in porazu politične morale. Ob tem bi rad opozoril, da kdor govori o morali, ga je potrebno zelo dobro poslušati in ga tudi kdaj prijeti za besedo in preveriti, da ni v ozadju kaj nasprotnega. Danes mnogi govorijo o morali, delajo pa zelo nemoralne reči. Z gotovostjo lahko nekaj rečem tudi o zunanji politiki in o padlem ugledu Slovenije v mednarodnem okolju. Skorajda bi rekel, da je v primerjavi s tistim, ki ga je Slovenija imela še v času prve Janševe vlade v obdobju 2004–2008, usodno padel. Takrat smo praznovali svoj položaj in vlogo v Evropi. Predsedovali smo EU, bili smo najbolj popularna med novimi članicami Evropske Unije, Nata in tako naprej. To se je v zelo kratkem času zrušilo. V tem trenutku nas v EU in v Natu nihče ne jemlje več resno. V skrbeh sem zaradi begunske situacije, težave imamo z begunci, Britanci, Poljaki, EU pa se ob tem spotika ob fundamentalnih vprašanjih. Slovenija seveda nima velike teže, ni velesila na tem polju, kar pa bi lahko nadomestila s pobudami in navsezadnje tudi s primernimi iniciativami, s tem da bi funkcionirala bolj aktivno v mednarodnih odnosih. Tema, ki se meni zdi pomembna, je sodelovanje srednjeevropskih držav. Ob nastopu nove poljske vlade je bila izrečena ideja, želim si, da bi jo lahko pripisali Sloveniji, kajti to je ideja, ki je zrasla na našem zeljniku. Govorim o ideji povezovanju držav Srednje Evrope ali, če hočete, držav od Baltika do Jadrana. Od baltskih držav, višegrajskih držav, Slovenije in Hrvaške – tako imenovano medmorje. “Če lahko eno letališče v Angliji procesira 100.000 ljudi na dan, jih lahko najbrž tudi Slovenija procesira 4000 na dan, skratka vrši vse tisto, kar schengenski sistem od nje zahteva.” Nizozemska sedaj predseduje Evropski uniji, gre za državo, ki je prva prišla na plan z idejo o mini schengenu, torej, da bi se države, ki so severno od Slovenije, zavarovale pred državami, ki ne izvajajo svoje mejne politike. Mislite, da bi takšno posredovanje, kot ste ga ravnokar omenili, pomagalo pri kreiranju politik v Sloveniji, da bi lahko lažje zavarovali slovensko južno mejo in omejili pritok migrantov? Nam manjka en kup reči. Eno je ideja o sodelovanju srednjeevropskih držav, ki so jo sprožili Poljaki, a je nastala konec tridesetih let tudi v Sloveniji. Takrat so nekateri slovenski intelektualci, med njimi Ehrlich, razmišljali o takšni povezavi. Ena stvar je povezovanje držav, ki imajo določene sorodnosti in skupne interese in tako naprej. Druga stvar pa je vprašanje begunske problematike. Slovenija je žrtev demagogije, demagoške retorike v zvezi z begunci. Res se je ta retorika začela v Nemčiji, ampak se je v Sloveniji zelo dobro prijela in tudi radikalizirala. Govorim o idejah, da bi morala biti Slovenija še dosti bolj naklonjena do migrantov, da bi morala sprejemati vse, ki pridejo na naše meje, brez kontrole. Na ta način smo žrtvovali schengenski sistem. Schengenski sistem pomeni, da je potrebno vsakega, ki pride na mejni prehod, določene stvari vprašati, pregledati dokumente, prtljago in tako naprej. V nekem trenutku sem začel računati … Če pride na mejo 4000 ljudi, kakšno breme je to za tiste, ki urejajo te prehode? Pomislite, londonsko letališče Heathrow na dan sprejme okoli 100.000 potnikov. Oni imajo svoj sistem, sicer ne schengenski, a s podobnimi postopki. Če lahko eno letališče v Angliji procesira 100.000 ljudi na dan, jih lahko najbrž tudi Slovenija procesira 4000 na dan, skratka vrši vse tisto, kar schengenski sistem od nje zahteva. To pa pomeni, da imajo prost dostop do schengenskega prostora vsi, ki imajo ustrezne dokumente, vize in seveda tisti, ki bežijo, ki so v strahu za življenje, ki prihajajo z vojnih področij. Slovenija ne bi smela dopustiti, da se skozi njo pretakajo takšne ogromne količine migrantov. Večinoma so to ljudje, jaz jih sicer razumem, ki iščejo boljše življenje, in ne ljudje, ki bežijo pred vojnimi katastrofami. Želijo si preprosto boljše službe, več denarja in tako naprej. Razumljivo, ampak Evropa, kakršna je, s svojim ozemljem, s svojim prebivalstvom, s svojimi potenciali ne more reševati humanitarne katastrofe celega sveta. V Afriki, Aziji je morda na stotine milijonov ljudi, ki si želijo v Evropo, ki pa jih pač ne more sprejeti. No, nekateri na levem političnem polu pravijo, da jih Evropa mora sprejeti, saj je bila posredno odgovorna za humanitarno krizo, ki se je razvila v zadnjih letih, od posredovanja v Libiji in tako naprej. Da ima Evropa zaradi tega moralno odgovornost. To je izmišljena zgodba. Mislim, da je del te evforije in naklonjenosti t. i. levice do migrantov političen. Spominjam se pogovora z bivšim francoskim predsednikom, v katerem je bilo govora o članstvu Turčije v EU. Francozi, kot sem jaz razumel, so imeli zelo resne zadržke do članstva Turčije v Evropski uniji, vendar so upoštevali željo Nemčije. Nemčija je imela do vprašanja vstopa Turčije v Evropsko unije veliko bolj pozitivno stališče tudi zaradi tega, ker je njihova levica računala, da muslimani ne bodo volili krščanskih strank, ampak da bodo volili socialdemokratske ali, denimo, levičarske stranke. To je političen račun, ki se pojavlja tudi zaradi tega, ker je socializem v celi Evropi epohalno propadel. Iščejo se nadomestne, socialne skupine na ta način, da se poskuša vključiti v evropske družbe prebežnike oz. migrante. “Mislim, da bi bilo potrebno pogovore med Slovenijo in Hrvaško začeti v novi konstelaciji in bilateralno, ker sicer ne vem, kako bi drugače prišlo do sporazuma.” Dejali ste, da je bil schengen žrtvovan. To lahko pripišemo naši politični eliti, v prvi vrsti premierju Cerarju, notranji ministrici Györkös Žnidarjevi in zunanjemu ministru Erjavcu. Kakšna je njihova krivda, do kod sega njihova krivda, koliko bi lahko naredili boljše oz. kaj še lahko naredijo, da rešijo nastala situacijo? Če jim odpustimo to, kar so do sedaj zagrešili, potem je najbrž mogoče v najkrajšem času nazaj vzpostaviti schengenski sistem, se dogovarjati z Evropejci, s tistimi, ki imajo na razpolago sredstva. Slovenija je v zadnjih letih nazadovala, kar zadeva fizično opremljenost, mislim na policijo, vojsko in tako naprej. Najbrž sami nimamo dovolj ljudi, ki bi lahko schengenski sistem rehabilitirali oz. ga v popolnosti izvajali. Dopustili smo, da se schengen premika proti severu in da ga varuje Avstrija. Bojim se, da smo se temu sistemu odpovedali. To je velik problem. Spomnite se na to, da smo nekoč živeli ločeni od Slovencev v drugih državah, danes pa živimo skupaj z njimi praktično brez omejitev. Kontakti med matico in manjšinama – bodisi v Avstriji bodisi v Italji – ti kontakti potekajo nemoteno. Če se bodo vzpostavile nacionalne meje, bodo ti dosežki zaman in pozabljeni. Ko že govoriva o zunanji politiki, oxfordska založba je pred dnevi objavila zapis, da je bil eden največjih fiaskov v mednarodni politiki vohunska afera, povezana z arbitražnim sporazumom, in da bo imela ta velik vpliv na mednarodno pravo. Ali sploh še lahko pričakujemo ugoden razplet arbitraže? Najbrž ni nobena skrivnost, da sem bil eden izmed tistih, ki smo nasprotovali arbitražnemu sporazumu. Bil sem tudi udeležen v kampanji, ko je šlo za referendum. Arbitražni sporazum je defekten v tem pogledu, da za mejna vprašanja uporablja eno pravo, za meje na morju pa drugo pravo. Zame in za tiste, ki podobno mislijo kot jaz, je šlo preprosto za mejo med slovenskim teritorialnim morjem in mednarodnimi vodami. V tem sporazumu imamo celo vrsto fint, domislic, kot je domislica o stiku. Stik je lahko služnost ali Bog ve kaj … Tisto, kar Slovenija potrebuje, je neposredni teritorialni dostop do mednarodnih voda. To se po moje prepričanju ne bo posrečilo. Ne morem si tudi predstavljati, kako lahko teritorialni sporazum doživi svoj rezultat, če ga Hrvaška zavrača enoglasno. Če Hrvaška ni več partner v tej pogodbi, je ta pogodba defektna. Tisto, kar je še bolj zaskrbljujoče, je to, da je v zadnjih mesecih v letu prišlo do lahkomiselnih izjav, da dobro kaže Sloveniji. Zaradi teh izjav, predvsem pa zaradi prisluškovanj in zaradi pogovorov med Sekolcem in Drenikovo, je možnosti za dobro rešitev manj, kot jih je bilo prej. Mislim, da bi bilo potrebno pogovore med Slovenijo in Hrvaško začeti v novi konstalaciji in bilateralno, ker sicer ne vem, kako bi drugače prišlo do sporazuma. Mislim, da v postavi, kot jo imamo sedaj, rešitve ni mogoče pričakovati. Če torej ne polagate veliko upov v ugodno razrešitev arbitražnega sporazuma, koliko pa jih lahko polagamo v Danila Türka in njegovo kandidaturo za generalnega sekretarja Združenih narodov? Večkrat sem že povedal, da imam zadržke do te kandidature iz več razlogov. Prvič zaradi tega, ker postopki pri nas doma niso bili ustrezno izvedeni. Kandidatura je nekoliko samozvana, nič drugačna od kandidature, zaradi katere se je vesoljna Slovenija razburjala v primeru Alenke Bratušek. Doma svoje naloge nismo opravili zadovoljivo. Kar pa zadeva možnosti v mednarodnih odnosih oz. kar zadeva odnos predvsem stalnih članic varnostnega sveta OZN do gospoda Türka, pa mislim, da bo tam nekaj težav. Gospod Türk se je “proslavil” z nekaterimi precej problematičnimi dejanji. Govorim o omalovaževanju izvensodnih pobojev v Sloveniji in govorim o njegovem odnosu do Severnoatlantskega zavezništva, ki je bil negativen. Da ne govorim, da se je priključil skupnosti slovenskih politikov, ki je želela rehabilitirati Udbo oz. njenega nekdanjega šefa. Türk ima kar hudo prtljago, ki je morala dvigniti precej obrvi v mednarodni javnosti in bo služila kot argument proti njemu. Drugi kandidati imajo boljše življenjepise. “Mislim, da je gospod Mramor iznajdljiv človek in je pač našel možnost, kako zase in tudi za svoje sodelavce pridobiti več denarja.” Dobro, ampak argumenti so nekaj, ravnovesje sil pa nekaj drugega. Ali je možno, da Turk dobi rusko podporo? To je možno. Kaj bi se potem zgodilo z njegovo kandidaturo? Da je neka kandidatura uspešna, se morajo z njo strinjati vsi. Mora biti soglasje. Ne bom ugibal o tem, kako posamezne države gledajo na to kandidaturo, sem pa prepričan, da soglasja ni. Vrniva se v Slovenijo, ki jo pretresa afera za afero. Kaj se vam zdi bolj bizarno, da je državni sekretar kradel paštete v Mercatorju ali da je Mramor ukradel 45000 evrov javnega denarja za svojo stalno pripravljenost? Vse skupaj je neverjetno in nespodobno. Burgarja ne poznam, Mramorja pa in ga imam za resnega človeka, sposobnega finančnika in ekonomista. Skrbi me, da je, ko se je na devetih fakultetah delil denar za stalno pripravljenost, prišlo do omadeževanja akademskega dostojanstva. Mislim, da je gospod Mramor iznajdljiv človek in je pač našel možnost, kako zase in tudi za svoje sodelavce pridobiti več denarja. Gre pa že za zelo resen denar, ki pa meče čudno luč. Te vsote vzbujajo nezaupanje, vzbujajo zgražanje nad vedenjem ljudi, ki naj bi bili zanesljivi, ki bi jim naj zaupali. Čudi me, da se tisti, ki so se posluževali takšnih trikov, niso zaustavili, da jim ni padlo v glavo, da utegne nekoč te račune nekdo pogledati in se nad njimi zgražati – pa tudi, da bodo morali za svoja dejanja odgovarjati. Odgovarjajo samo nekateri. Burgar se je moral posloviti, Špenga, ki je kradel v Bauhausu, in Mramor pa sta lahko ostala. Ali ne gre za dvojna merila? To je seveda res. Nimam besed. To, da je Mramor preživel ta škandal, je za to vlado velika obremenitev. To je škandal, ki se ne bi smel zgoditi. Gospod Cerar je vstopil z neko moralno držo, moralno gostobesednostjo, ki se izkazuje kot prazna reč, kot nič. Ste vi kdaj kot profesor prejemali kakršnekoli dodatke? Nisem. Bojim se, da sem eden izmed tistih manj sposobnih profesorjev, ki so za svoje dohodke bolj slabo skrbeli. Celo življenje sem bil zelo slabo plačan. Ko sem bil na fakulteti, sem imel eno najslabših plač, dolgo časa sem bil asistent, ker me niso pustili napredovati. Še najbolj znosno finančno stanje je bilo v začetku osamosvajanja, ko me ni bilo skoraj nič doma. Od jutra do večera sem bil v pogonu, zato nisem imel časa zapravljati. Cerar se je v parlament zavihtel ravno na podlagi moralne drže, sedaj pa ravno tu najbolj škripa. Kakšno politično škodo si Cerar povzroča s tem? Veliko. Ne verjamem, da lahko na dolgi rok ta dvoličnost obstane. Sicer mislim, da je Cerar čisto sposoben pravnik in strokovnjak, ki pa je v politiko padel po nedolžnem ali nepotrebnem. Nenavadno je, da ljudje, kot je on, postanejo predsedniki vlade. Povsod drugje predsedniki vlad izkazujejo politično preteklost. Sprva delujejo v stranki, ki je obstajala desetletja, v nekaterih primerih tudi stoletja. Nato so morda pomočniki, nato državni sekretarji, kasneje ministri in šele nato predsedniki. Saj ni mogoče, razen v revolucionarnih situacijah, vstopiti z ulice v predsedniško palačo. To so zgodbe, ki jih danes ni in jih ne bi smelo biti. Razen v Sloveniji. Koliko časa napovedujete Cerarjevi vladi? To je vprašanje za milijon dolarjev. Mislim, da bodo poskušali najti kakšne kompromise, koga zamenjati, morda bo Cerar obupal. Nisem privoščljiv in si tega ne želim, pa vendarle bi bilo zaradi Slovenije potrebno najti eno drugo formulo. Jaz sem bil eden tistih, ki so podpisali pismo tako Janši in Cerarju, naj se sporazumeta za veliko koalicijo. Situacija v Sloveniji je dovolj resna, da bi se lahko vzpostavila velika koalicija, ki bi zbrala najbolj kompetentne ljudi, tudi nove ljudi, ampak predvsem kompetentne in neomadeževane. Verjamem, da je imel Cerar pri izbiri ljudi nesrečno roko. Ampak zakaj? Ker se v enem mesecu ne da zbrati z ulice toliko in toliko ljudi, ki bi vodili resorje in tako naprej. Obžalujem, da je tako, kot je. Žiga Korsika Univerzitetna profesorica s Havajev: Univerze naj prenehajo zaposlovati bele heteroseksualne moške 24. 5. 2017, 5:00 37 Profesorica, ki poučuje na javni univerzi na Havajih, trdi, da bi morala univerza prenehati z zaposlovanjem belih heteroseksualnih moških. Piper Harron, docentka za matematiko na javni univerzi na Havajih, zahteva, da “beli heteroseksualni moški” odstopijo s svojih položajev, ki jih zasedajo na fakulteti, češ da “dejanske rešitve zahtevajo obarvane ženske in trans osebe”. To pa je zapisala tudi v svojem spletnem dnevniku za American Mathematical Society. Hkrati s prstom kaže na delodajalce, naj nehajo zaposlovati belce, s tem naj bi naredili prostor za črne ženske in osebe, ki so spolno opredeljene kot “trans”. Pravično, da belci odstopijo s svojih položajev?! “Če ste beli ‘cis’ moški (kar pomeni, da se opredelijo kot moški in da so bili tudi ob rojstvu moškega spola – op. av.), bi skoraj zagotovo morali odstopiti s svojega vplivnega položaja. To je pravično, prosim, odnehajte. Pretežko? No, kot prvi korak vsaj izstopite iz odborov in zagotovite, da vas nadomesti ženska z barvo ali trans oseba. Nimate nobene v vašem oddelku? Kako šokantno,” je zapisala. Harronova trdi, da je vsakdo, ki se ne strinja z njenim prepričanjem, da bi morali bele moške izriniti iz njihovih položajev, seksističen, rasističen in transfobičen. Zaposlovanje belcev vidi kot nezasluženo nagrado “Nehajte zaposlovati bele heteroseksualne moške (razen, ko je treba, da bi dobili/obdržali ljudi, ki niso beli heteroseksualni moški), dokler težava ne izgine,” je še zapisala. “Če mislite, da je to slaba ali neresna ideja, kažete svoj seksizem/rasizem/transfobijo.” Prav tako trdi, da zaposlovanje belopoltih moških služi zgolj za nagrajevanje tistih, ko so že nagrajeni v družbi. “Ko najamete nemarginalizirane osebe, ne podpirate le enega vlagatelja, ki vam je všeč, temveč nagrajujete osebo, ki je nagrajevana že vse življenje. Opravičujete sistem, ki omogoča, da je njegova uporabnost videti dobro. Niste nedolžni.” Njene blodnje umaknjene “Nočem vas prestrašiti, ampak statistično gledano ste problem. Vaša prisotnost,” piše o belopoltih moških. “Ne morem vam povedati, kaj je najboljša strategija, da nehate blokirati mojo pot. Jaz vas lahko samo prosim, da se mi umaknete s poti.” Njene blodnje so bile sicer kasneje izbrisane iz družbenih medijev, poroča Breitbart. M. S. Potica je že dobila svetovno slavo, zdaj gre še po zaščito Kot zajamčeno tradicionalno posebnost je Slovenija že zaščitila tri jedi 25. maj 2017 ob 15:15 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Po snidenju Melanie Trump in papeža Frančiška je potica dobila mednarodno prepoznavnost, zdaj pa jo kmetijska zbornica želi zaščititi kot tradicionalno posebnost. Potica bo, če bo prestala vse ustrezne postopke, po novem zaščitena kot tradicionalna posebnost, kar pomeni, da proizvodnja ne bo geografsko omejena, zaščiteni pa bodo receptura, postopek proizvodnje ali sestavine. Na kmetijski zbornici, ki je v tem projektu prevzela glavno vlogo, so se odločili zaščititi potico s petimi nadevi, in sicer orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim in pehtranovim s skuto, proizvajalci iz vzhodne Slovenije pa so pred kratkim predlagali še makov nadev. Slovenija je do zdaj kot zajamčeno tradicionalno posebnost že zaščitila prekmursko gibanico, idrijske žlikrofe in belokranjsko pogačo. Dolga birokratska pot do zaščite Kmetijsko ministrstvo uradno vloge za zaščito slovenske potice še ni prejelo. Če vloga prestane vse ustrezne postopke v Sloveniji, jo mora ministrstvo poslati še v presojo Evropski komisiji za registracijo na ravni EU-ja. Ko in če je vloga popolna, potem komisija v uradnem listu EU-ja objavi povzetek vloge. Preostale države članice imajo nato tri mesece časa, da podajo ugovor na vlogo. Če komisija ne prejme pripomb, v uradnem listu EU-ja objavi registracijo kmetijskega pridelka ali živila. Ob morebitnih pripombah na vlogo pa državo vlagateljico in države, ki so ugovarjale, pozove, da dosežejo dogovor. Če ta ni dosežen, o vlogi vnovič odloča komisija. A. Č. Krvave roke policije v Manchestru: Sedaj ste videli, kaj se zgodi, ko preganjate “islamofobe” namesto teroristov! 28. 5. 2017, 5:00 133 Oblasti v Manchestru so bile zadnje mesece zelo dejavne. Toda župan Andy Burnham in načelnik policije Ian Hopkins se nista ukvarjala z morebitnim islamističnim terorjem, ampak s preganjanjem islamofobov. Manchester je eno od dveh angleških mest, kjer je policija islamofobijo uvrstila med zločine iz sovraštva, kar pomeni, da je (v skladu s šeriatskim pravom) prepovedana vsaka kritika islama, korana, Alaha in preroka Mohameda. Staroselci so s strokovnjaki za islam ves čas opozarjali, da je nekdaj slavno industrijsko mesto zaradi hitro se spreminjajoče demografske strukture tempirana bomba. Podatki so res zastrašujoči: vsak tretji meščan (v širšem velemestnem območju živi okoli 2,6 milijona prebivalcev) ni več belec, vsak šesti je musliman. Preberite tudi: V londonskem supermarketu eksplodiralo, prijeli so moškega z nožem v rokah (Foto: iStock) Vsiljevanje islama in preusmerjanje pozornosti z “islamofofijo” Napovedi so, da bodo v naslednjem desetletju belci že v manjšini, musliman pa že vsak tretji prebivalec Manchestra. Muslimanski pridigarji, ki po ulicah vsiljujejo islam mimoidočim, so postali nekaj običajnega, enako “no-go” cone. In v takih okoliščinah so se nekaj mesecev, preden je 8-letna Saffie Roussos postala najmlajša izmed 22 žrtev islamskega hudiča, kot so nekateri mediji poimenovali 22-letnega Salmana Abedija (druga generacija muslimanskih teroristov), policisti trdo lotili dela – odpravljanja nevarnosti islamofobije. Pravzaprav je neverjetno in perverzno, da so muslimanski imami samo nekaj ur po tragediji pozivali policijo, naj del pozornosti in enot, ki so sodelovale v preiskavi napada, preusmeri v preiskavo proti muslimanom naperjenih zapisov na družabnih omrežjih, češ da je krvavi napad izključno posledica neprijaznosti Velike Britanije do pravovernih muslimanov. Načelnik policije Ian Hopkins je muslimanskim imamom dal prav in meščanom dejal, naj bodo pozorni na islamofobijo in naj v sebi mirijo jezo. No, oče ene od žrtev ga ni poslušal in je v kamero izjavil, da je potrebna akcija. (Foto: epa) Napovedi muslimanov: Kmalu bo ves britanski parlament naš Skoraj neverjetno je tudi, s kom se je pred napadom hvalil načelnik policije Ian Hopkins. Bil je počaščen, da ga je organizacija “Tell Mama” pohvalila za boj proti islamofobiji. In kdo je ta organizacija? Njen predsednik je Shahid Malik, laburistični poslanec, ki se je fotografiral z vodjem Hamasa, ene najbolj zloglasnih terorističnih organizacij na svetu. Pogosto se pojavlja na konferencah za svetovni mir in enotnost, na katere prihajajo tudi podporniki teroristov. Pred leti je “zaslovel” z izjavo, da so bili leta 2005 na Otoku štirje muslimanski poslanci, da jih bo v letih 2009 in 2010 osem ali deset, v naslednje pol desetletja pa že 16 muslimanskih poslancev. “Potem bo cel parlament muslimanski,” je dejal Malik. Kako so lahko za nekatere muslimanski teroristi mirovniki? Lani se je načelnik Hopkins pojavil na prireditvi Evropskega islamskega centra. Bil je skupaj z Azadom Alijem, ki se deklarira kot antifašist in je podpredsednik Združenja proti fašistom. Prav. Toda ta “antifašist” je pred Hopkinsom hvalil Anwarja Al-Awlakija in druge iz Al Kaide. Znan je tudi po trditvah, da so umori ameriških in britanskih vojakov upravičeni. A Hopkins rajši preganja islamofobe, kot da bi preiskavo in aretacije usmeril tudi na take “mirovnike”, kot sta Malik in Al-Awlaki. (Foto: epa) Šokantne podrobnosti o delu policije … In ko je GMP (Greater Manchester Police) preiskovala, kako so muslimanske tople zlorabljale in posiljevale deklice v mestu Rochdale, je veliko stvari zavestno prikrila. Na njihovo nesrečo je v javnost prišel posnetek zaslišanja, ki prikazuje zdolgočasenega in zehajočega kriminalista, ki posluša zgodbo najstnice o posilstvu. O tem je bila posneta tudi serija Tri deklice, ki so jo pred dnevi predvajali na BBC One. Policisti, ki so preiskovali primer, so pozneje priznali, da so ravnali tako, kot so, zato ker so se bali, da jih bodo imeli za rasiste. Na to naj bi jih nagovoril nekdanji načelnik GMP Peter Fahy, češ da so represivni ukrepi zoper nasilne muslimane v nasprotju z “britanskimi vrednotami” in bi ti ukrepi “nenasilne muslimane” odtujili od otoških vrednot. Ironično je, da je Fahy odlikovanec Reda vitezov zaradi policijskih zaslug. Kavarna Hayek TV spored Video Slovenija Svet Sproščeno Panorama Kolumna NEWS TV v živo Za delničarje Svet Ujeli italijansko mafijo, ki je skrivaj upravljala migrantski center – aretiranih 68 oseb, med njimi tudi župnik 28. 5. 2017, 15:15 7 Italijanska mafija je odgovorna za ustanovitev in upravljanje enega večjih migrantskih centrov v zadnjem desetletju, razkriva policija. Možje postave so mnoge aretirali, a verjetno ne za dolgo, saj imajo člani klana v žepih več milijonov evrov. Klan Arena – gre za del klana, ki deluje v Kalambriji – si je skozi institucijo Sant’Anna Cara doslej nabral kar nekaj denarja; omenjeni migrantski center je namreč eden največjih v Italiji. Naenkrat naj bi nekajkrat zadrževali kar po 1.500 migrantov. Zdaj je dovolj! Po desetih letih upravljanja z institucijo je okoli 500 agentov ponoči aretiralo 68 ljudi – bili so obtoženi sodelovanja z mafijo, izsiljevanja, ilegalne prodaje in posedovanja orožja, goljufije, kraje in poneverbe različnih dokumentov. Med aretiranimi se je znašel tudi Leonardo Sacco – katoliški vodja, ki je mnogokrat vodil organizacijo centra; govori se celo, da je bil prav on odgovoren za tako nemoteno delovanje in upravljanje migrantskega centra. Poleg Sacca je bil aretiran še Edoardo Scordio – lokalni duhovnik. Državni denar … Italija migrantskim centrom za upravljanje in hrano vsako leto nameni 16 milijonov evrov. Rosy Bindi – vodilni proti mafiji v Italiji – je povedal, da je bil: “…migrantski center Sant’Anna Cara zgoščeno središče za pranje denarja in organizirani kriminal. Nastalo stanje je dokaz, da mafija zelo izkorišča težke razmere današnjih časov in jih obrača sebi v prid.” Ista mafijska združba je poleg tega eden največjih uvoznikov kokaina v Evropi. Kakšno pa je bilo delovanje v preteklosti? V letu 2014 so v centru po zdajšnjih preiskavah beležili kar nekaj migrantskih “duhov” – gre za posameznike, ki dejansko sploh niso nikoli bivali v centru; klan si je z njihovo prisotnostjo le zviševal številko. Institucija Sant’Anna Cara je na podlagi takratnih podatkov prejemala kar po 10.000 evrov na dan. Majhen delež migrantov, ki so takrat dejansko bivali tam, so prehranjevali tudi s premajhnimi porcijami hrane, ki ji je že pred časom potekel rok uporabe. S. E. Norvežane srečala pamet: Razbili so LGBT-ideologijo in ukinili “inštitut za spol” s proračunom 56 mio EUR 29. 5. 2017, 5:00 147 Dandanes smo lahko priča vsiljevanju teorij spola, ki nam v glave želijo vcepiti, da biološki dejavnik pri določitvi spola ni ključen, ampak je stvar proste izbire. Torej po njihovo: če ste ženska in se počutite kot moški, potem ste lahko moški in seveda obratno. Tovrstno famo je mogoče zaslediti med številnimi znanstveniki, od katerih bi pričakovali, da so pri svojem delu profesionalni, ne pa da vidijo tisto, kar želijo videti in kar narekujejo trenutni trendi določenih posameznikov. Oglejte si zanimiv dokumentarni film, ki govori o indoktrinaciji prebivalstva v teoriji spola na Norveškem. Rezultat raziskovanja je bilo prenehanje financiranja, v višini 56 milijonov evrov, Nordijskega inštituta za spol in posledično njegova ukinitev, so zapisali na 24kul.si. Dokumentarni film, ki je bil predvajan na Norveškem, vključuje znanstvenike, ki zagovarjajo stališče, da je pri razlikah med spoloma ključen kulturni dejavnik, pri tem pa popolnoma zanemarjajo biološkega, ki ga zagovarjajo njihovi angleški kolegi. Voditelj v filmu izpostavlja, da je na Norveškem, ki je bila leta 2008 izbrana za državo z največjo enakopravnostjo, prisoten trend, da se ženske v zelo majhnem številu zaposlujejo v tradicionalnih moških poklicih, enako pa velja tudi za moški spol. Voditelj je podal podatek, da vse od leta 1980 velja statistika, da 90 odstotkov medicinskih sester predstavljajo ženske in da je le 10 odstotkov inženirk. Kristen Mile, nekdanja komisarka za enake možnosti, pojasnjuje, da je kljub vladnim poskusom, da bi ta trend obrnili, nek učinek viden le leto ali dve, potem pa se stvari zopet vrnejo na stara pota. Oglejte si zanimiv dokumentarni film, ki govori o indoktrinaciji prebivalstva v teoriji spola na Norveškem. Rezultat raziskovanja je prenehanje financiranja (56 milijonov evrov) Nordijskega inštituta za spol in posledično njegova ukinitev. Norveška znanstvenica Camilla Schreiner trdi, da modernejša, kot je država, manj deklet se zanima za tehnične predmete, pri tem pa zavrača kakršenkoli vpliv biologije in dodaja, da so vloge spola globoko zakoreninjene med mladimi. Jorgen Lorenzten s Centra za interdisciplinirane študije spolov na Univerzi v Oslu gre celo še dlje, saj trdi, da so si ženske in moški med seboj – razen genitalij – popolnoma enaki. Po prepričanju ene izmed raziskovalk so danes še vedno vidna drugačna pričakovanja od fantov in deklet, to pa vpliva tudi na njihovo obravnavo, ne da bi o tem razmišljali. Po njenem vpliv za razlike tako ni podan le s strani staršev, ampak tudi okolja, pri čemer navaja primer trgovin z otroškimi igračami, ki za deklice izdelujejo barbike, za fante pa avtomobilčke. Kot lahko vidimo, norveški raziskovalci mislijo, da prirojene razlike med spoloma niso pomembne. Preberite tudi: [VIDEO] Poglejte parodijo, ki to ni: Sprijene fantazije LGBT ali ko bolano postane normalno Britansko-ameriška anketa, ki je vključila 53 različnih držav in pri kateri je sodeloval profesor in psiholog Richard Lippa, je razkrila, da so moški ne glede na kulturo veliko bolj zainteresirani za tehnične poklice, ženske pa usmerjene v delo z ljudmi, kar kaže na to, da gre za biološke vzroke. Tudi testna igra, ki vključuje otroke, stare nekaj mesecev, kaže, da fantje izberejo igrače, namenjene fantom, in deklice igrače za deklice, kar kaže na to, da se otroci rodijo z jasnimi biološkimi nagnjenji. Angleški strokovnjak za avtizem Simon Baron je pri potrditvi navedbe, da so razlike med spoloma vidne že od rojstva, navedel podatke raziskave, ki so pokazali, da medtem ko novorojenčkom pokažejo predmet ali obraz, se dečki za dlje časa ozrejo za predmetom in deklice za obrazom. Najbolj zanimivo je to, da je to vidno že prvi dan življenja. Kot lahko vidimo, pride do razlikovanja, še preden se otroci spoznajo z igračami ali različnimi kulturnimi nagnjenji. Kot lahko vidimo več kot dovolj dokazov, ni mogoče zanemariti biološkega razloga, ki spola medsebojno razlikuje. Nihče ne trdi, da drugi vplivi niso prisotni, a gre zato, da je to glavni in poglavitni dejavnik, ki ga kljub utopijam nekaterih neprofesionalnih raziskovalcev in znanstvenikov, ki so naklonjeni teoriji spola, ni mogoče zanemariti. Pustite deklicam, da so deklice, in fantkom, da so fantki. H. M. + + + + + + + + + + Se pa sprašujem, kaj za vraga vodi ljudi, da takole ravnajo ? Kaj mora res postati zaradi takih potez, zelo hudo narobe, da spoznajo, kako so ga polomili ?Kajti popravljati napake, je najtežje . Še raznim aktivistom in nedvladnikom pobrati denar, da bodo končno nehali uvažati posiljevalske musliče iz pred obale Libije, hvala še ena država se počasi trezni od te levičarske neumnosti. Viktorh Slovenec • 25 minut nazaj To je bil in je njihov problem. Živeli so po svoje in naj živijo. Ne vem pa zakaj bi proračun plačeval njihove orgije po mestnih ulicah. Karmen • 2 uri nazaj Zanimivo. Se bom še jaz šla znanstvenico. Ko bo krava strila teličko, jo bom vzgajala kot ,da je teliček, še dopovedovala ji bom, da je teliček. Bomo videli, če bo bik, ko bo odrasla. Meni se najbolj smilijo levičarke. Levičarji so sami geji, kot se sami imenujejo, mi desničarji pa ne servisiramo butastih, dolgočasnih in nezanimivih žensk. Tisoče let smo ljudje rabili, da smo se iz opice razvili v nekakšno moralno družbo. Da smo prišli nazaj med opice, je komunizem za to rabil 50 let. Go figure. MladiLiberalec Norm Kinley • 2 uri nazaj In kaj ma zdej komunizem tuki? A niso komunisti prepovedal homoseksualnosti? Stalin pa Kitajci pa to Jaz se z zagovorniki teorije spola sploh ne pogovarjam, ker nisem naprednjak. Mene samo jezi, zakaj nam morajo vse vsiljevati! Naj živijo po svoje, samo naj ne vsiljujejo teorije in paradijo na njihovih paradah. Vsi smo ljudje takšni ali drugačni!! Kaj se gredo na RTV? Tako je novinarka Polona Balantič pela hvalnico diktatorju Titu in požela zgražanje gledalcev 29. 5. 2017, 10:06 138 “Če so nekateri na RTV še s popkovino povezani z nekdanjo Jugoslavijo in z njenim nedemokratičnim režimom, ki ga je poosebljal Josip Broz Tito, je to sicer njihova pravica, ki pa se začne in konča zunaj javnih nastopov prek javne televizije. Žal pa je takšno vsiljevanje v maniri pranja možganov način delovanja javne televizije (ponovitev koncerta iz Stožic, dokumentarec o Titovih mestih, nošenje pionirskih obeležij v oddaji Slovenski pozdrav),” so o neprimernem in nedostojnem obnašanju nacionalne televizije, ki jo plačujemo vsa gospodinjstva, zapisali v društvu MORiS. Nacionalna televizija si je v času “rdečih praznikov” spet privoščila profesionalni zdrs, nevreden sodobnih demokratičnih televizij. Po številnih prispevkih, kot so koncert v Stožicah, Titova mesta in nošenje pionirskih obeležij v oddaji Slovenski pozdrav, je novinarka Polona Balantič v petkovi večerni oddaji Osmi dan, 25. maja, dejala: “In ker je bil današnji dan nekoč Dan mladosti, se še enkrat spomnimo Tita, predvsem zaradi njegove samozavesti, zaradi katere je Jugoslavija bila, seveda ne zgolj zato, viden akter mednarodne politike. Vsi mi bi potrebovali pogumno držo, kakršno je Tito demonstriral že med vojno, ko je denimo Churchillu, ki mu niso bile povšeči njegove samostojne poteze, skorajda zabrusil: Tudi Churchill mene vpraša, kdaj naj potuje in kam?” V društvu MORiS so bili nad besedami novinarke osupli, saj nas je je opominjala, da bi vsi potrebovali Titovo držo, kakršno je ta demonstriral že med vojno. “Če so nekateri na RTV še s popkovino povezani z nekdanjo Jugoslavijo in z njenim nedemokratičnim režimom, ki ga je poosebljal Josip Broz Tito, je to sicer njihova pravica, ki pa se začne in konča zunaj javnih nastopov prek javne televizije. Žal pa je takšno vsiljevanje v maniri pranja možganov način delovanja javne televizije (ponovitev koncerta iz Stožic, dokumentarec o Titovih mestih, nošenje pionirskih obeležij v oddaji Slovenski pozdrav),” so zapisali v društvu MORiS, v katerem imajo ničelno toleranco do vseh totalitarnih režimov in njihovih simbolov, še posebej do jugoslovanskega titoizma, ki je odgovoren za poboje, trpljenje in ustrahovanje dela slovenskega naroda. “Je to nova politika TV Slovenija?,” sprašujejo in zahtevajo pojasnila vodstva RTV Slovenija. Polona bi bila rada pogumna kot Tito. Bi rada koga metala v jame? Ker sta pripravljali in prodajali mehiško hrano, so levičarji belki obtožili rasizma in kolonializma 29. 5. 2017, 11:38 1 Pregovor, da več glav več ve, je od nekdaj veljal. Tudi v poslovnih okoljih, kjer sta izmenjava idej in skupinsko delo lahko recept za uspeh. A ko staknejo glave skupaj levičarji, potem se primite za denarnice, kajti njihova dognanja bodo zagotovo nekomu v škodo. To sta občutili Kali Wilgus in Liz “LC” Connelly, mladi Američanki iz Portlanda v Oregonu, ki so ju levičarji obtožili kulturnega kolonializma. Kot belki naj bi si prisvojili mehiško hrano in s tem prikrajšali delovna mesta latinosom. Potem, ko sta se Wilgusova in Connelyjeva lani decembra vrnili s počitnic v Mehiki (Puerto Nuevo), sta v Portlandu odprli potujočo restavracijo Kooks Burritos. Pridnost in trdo delo sta kmalu prinesla uspeh. Njuni burritosi (prepognjena pšenična tortilja z različnimi nadevi) so postali uspešnica, znašli sta se v lokalnih časnikih. Za Willamette News sta pošteno povedali, da sta se s pripravo mehiške hrane seznanili med počitnicami v Mehiki, kjer sta pokukali v skoraj vsako kuhinjo in si zapisovali recepte. Vsi v en glas so zahtevali, da morata svojo potujočo restavracijo takoj zapreti Kar je sledilo intervjuju, presega meje zdravega razuma. Po družbenih omrežjih organiziranim levičarjem se je povsem odpeljalo. Mladi belki so obtožili rasizma, kulturnega kolonializma in krajo intelektualne lastnine. Eden je zapisal: „Ti dve belki sta šli v Mehiko, pojedle tacos, nato pa sta se odločili, da bosta vzeli, kar jim domačini očitno niso hoteli dati.“ Drugi: „V Mehiki sta ukradli intelektualno lastnino, jo zapakirali in preoblikovali.“ Tretji: „Belki sta v intervjuju priznali, da sta kolonializirali slog hrane.“ Četrti: „Mlade dame so mehiških ženskam, ki trdo delajo in imajo nizke dohodke, ukradle recepte. Zdaj imata dobiček. To ni privilegij belcev.“ Vsi v en glas so zahtevali, da morata svojo potujočo restavracijo takoj zapreti, pozivali so organe pregona, naj ukrepajo. Levičarji dosegali multiple orgazme Kali Wilgus in Liz “LC” Connelly sta bili prisiljeni, da restavracijo zapreta. Ko so o tem poročali mediji, so levičarji doživljali multiple spletne orgazme. „Konec je. Belcem je kraja v naravi,“ je zapisal eden. Drugi: „Kooks Burritos je zdaj zaprt. To je dobro. Osvoboditev!“ Tretji:„Dobro opravljeno. Prekleti p**ukani belki, ki kradeta Mehičankam. Tako bi morali narediti tudi z drugimi z**ebanimi belci, pa ne bi bilo več neprijetnosti, niti ne bi bilo več nadlegovanja ljudi z drugo poltjo.“ No, nekateri so ju vzeli v bran. Prvi: “Burritosi so izvorno iz Los Angelesa.” Drugi: “Izdelava tortilj je preprosta in ni nobena skrivnost.” Tretji: “Moj Bog, saj niste resni! Kaj vse ne počnete, da bi preprečili mladim ženskam, da zaženeta posel.” Medtem je Kooks Burritos umaknil svoj profil iz vseh družbenih omrežij. Komentar najbrž ni potreben. Kavarna Hayek Politični pritiski na RTV so bili prehudi: Urednik Tednika Igor Pirkovič zaradi prispevka o Thompsonu prisiljen k odstopu! 30. 5. 2017, 17:23 184 Prejšnji teden je v javnost prišla novica, da je na Televiziji Slovenija urednik Tednika Igor Pirkovič s svojim prispevkom o Marku Perkoviću Thompsonu dvignil ogromno prahu in da nanj vse od začetka maja izvajajo velike pritiske. Govora je o prispevku, v katerem nastopa pevec Thompson, Pirkovič pa ga je zaradi izjemno kritičnega poročanja drugih slovenskih režimskih medijev skušal predstaviti z druge plati, v človeški luči in kot velikega domoljuba, ki nima nič skupnega z nacizmom, temveč se je za hrvaško neodvisnost boril v krvavi vojni. Najprej so o prispevku na predlog programske svetnice Jedrt Jež Furlan razpravljali na komisiji za informativni program, pozneje je prispevek obsodila celo varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na RTV Slovenija, Ilinka Todorovska. Pritiski so bili tako hudi, da je Pirkovič klonil – po naših informacijah je namreč odstopil z mesta urednika Tednika! Naj spomnimo. Programska svetnica Jedrt Jež Furlan je javno zatrjevala, “da je bil z novinarskega stališča to neprofesionalen prispevek. Njegov avtor bi lahko za mnenje o Thompsonu zaprosil vsaj kakšnega hrvaškega novinarja, ki pozna to problematiko. Da ne govorimo o ideološki spornosti prispevka in relativiziranju ustaškega pozdrava Za dom spremni”. Jež Furlanova se je obregnila tudi ob dejstvo, da je Thompson v oddaji med drugim dejal, da ustaštva ne more komentirati, ker ni zgodovinar. Preberite še: Ameriška lepotica se je prodala saudskemu milijarderju in postala del njegovega harema Iskrilo se je tudi na Facebooku. Tam se je namreč oglasila urednica dnevnoinformativnih oddaj na Televiziji Slovenija, Mojca Šetinc Pašek, ki je zapisala, da so na RTV izgubili vse uredniške kriterije in da se bo zadeva ponovno uravnotežila v Odmevih. “Posipavam se s pepelom, čeprav na Tednikovo urednikovanje zares nimam vpliva, me je globoko sram,” je bentila Šetinc Paškova. Novinarke Tednika: Ničesar nimamo s prispevkom Igorja Pirkoviča! Oglasile so se tudi novinarke Tednika, ki so poudarile, da je prispevek izključno avtorsko delo urednika Tednika Igorja Pirkoviča. “Pri pripravi prispevka ni sodeloval nihče drug iz uredništva, prav tako nihče iz uredništva ni imel možnosti vplivati na vsebino prispevka,” smo lahko prebrali na uradni Facebook strani informativne oddaje Tednik. Ni skrivnost, da gre nesojeni nastop hrvaškega pevca močno v nos levi politični struji na Televiziji Slovenija, a da so šli s svojimi napadi na urednika Igorja Pirkoviča vendarle predaleč, je v svojem odprtem pismu varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev na RTV Slovenija Ilinki Todorovski opozoril Igor Ferluga. Pismo je prejšnji teden objavila Demokracija. Foto: Arhiv Nova24TV. Pevec Thompson. Pirkovič edini, ki se je upal upreti režimskim okvirjem na RTV “Kaj pa je naredil tako napačnega? Kot prvi je, vsaj kolikor je meni znano, nekoliko temeljiteje iz prve roke predstavil konkretnega človeka, uspešnega hrvaškega glasbenika Slovencem. Z intervjujem brez pretiranih namigovanj, predsodkov, vnaprejšnjih etiket. Dal je Thompsonu z dovolj inteligentnimi, neagresivnimi, a relevantnimi vprašanji na voljo nekaj minut, da se sam predstavi Slovencem. Kaj pa je v tem pristopu sploh narobe? Po mojem je narobe, obratno, prav to, da se doslej po mojem vedenju nikoli v Sloveniji kaj podobnega na TV postajah ni naredilo,” piše v svojem pismu Igor Ferluga. Po njegovih besedah je bilo v slovenskih medijih narobe predvsem to, da so novinarji doslej o Thompsonu govorili vse najslabše, skoraj vsi po vrsti so ponavljali floskule, da je ustaš in vsakršen ekstremist, fašist, nacist in rasist. “Slovenci nismo smeli iz prve roke izvedeti, ali se sam res resnično sklicuje na ustaštvo, ga hvali in slavi,” je v pismu še opozoril Ferluga. Varuhinja Todorovska se je, le dan za tem, nepresenetljivo, odzvala v skladu z režimsko politiko Televizije Slovenija in je Pirkoviču očitala pristransko in nekorektno poročanje, ki naj bi kršilo hišni kodeks. In čeprav proti uredniku Tednika na RTV niso potegnili nobene poteze, je bilo pritiskov znotraj televizijske hiše očitno preveč. Pirkovič je odstopil kot urednik Tednika, z njim pa so slovenski gledalci izgubili enega redkih, če ne kar edinega novinarja v slovenskih mainstream medijih, ki si je upal stopiti izven dovoljenih uredniško-političnih smernic ter v zadevi Thompsonovega koncerta javnosti obelodaniti tudi drugo plat resnice. L. S. Tudi kultura Bore Djordjevića (pa tudi Cece, itn) je politično obarvana, pa za levuharsko politiko ne predstavlja težav. Zakaj že ne? Svet Dvajset morilcev 20. stoletja: Mussolini, Castro in Franco so pobili manj ljudi kot Tito 31. 5. 2017, 5:00 23 Dvajseto stoletje je bilo res morilsko, saj so umore izvrševali v neverjetnem obsegu. To je bilo stoletja holokavsta in dveh svetovnih vojn, bilo pa je tudi stoletje komunističnih, nacističnih, fašističnih in vojaških diktatorjev, kar je privedlo do smrti več kot 100 milijonov ljudi. Preverite, na katerem mestu je Tito po številu žrtev, pa tudi, kje so drugi diktatorji. Največji diktator prejšnjega stoletja je bil zagotovo Mao Cetung na Kitajskem (1949–1976), komunistični vodja, ki je za seboj pustil 60 milijonov žrtev komunističnega sistema. Njegov vzdevek je bil Veliki krmar, v resnici pa je največji množični morilec v zgodovini. Večina njegovih žrtev so bili Kitajci, ki jih je dal pobiti po njegovem komunističnem prevzemu oblasti. Nekatere je dal mučiti v delovnih taboriščih med kulturno revolucijo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Mao je s svojim slabim gospodarskim upravljanjem in stalnimi političnimi prevrati milijone Kitajcev obsodil na neizmerno revščino. Država je sprejela kapitalizem šele dolga leta po njegovi smrti. Foto: wikimedia Na drugem mestu največjih morilcev 20. stoletja je Josip Stalin (1929–1953), zagovornik komunističnega režima, ki se je v zgodovino zapisal s 40 milijoni žrtev. Paranoičen naslednik Lenina se lahko “pohvali”, da je v Ukrajino namerno uvedel lakoto, ubil na milijone bogatejših kmetov – ali kulakov -, ko jih je izgnal iz svoje zemlje, jih na tisoče postrelil in več milijonov poslal na delo kot sužnje v gulage, kjer so tudi izgubili svoja življenja. Foto: wikimedia Tretje mesto pripada zloglasnemu Adolfu Hitlerju (1933–1945), nacističnemu diktatorju s 30 milijoni njegovih žrtev. Groza njegove diktature se skriva v edinstvenosti njegovega najbolj razvpitega kriminalnega početja, holokavsta, ki sega v anale nečloveškega mučenja. To je potekalo v senci druge svetovne vojne in pod pretvezo pridobivanja habitata. Druga svetovna vojna je stala milijone življenj, Evropa je bila po njej opustošena, Hitlerjev rajh pa v ruševinah, piše Daily Mail. Foto: wikimedia 4. Kralj Leopold II., Belgija (1886–1908) – kolonialni imperij v Kongu. Rezultat: 8 milijonov zasužnjenih Kongovcev. Foto: wikimedia 5. Hideki Tojo, Japonska (1941–1945) – vojaška diktatura. Za seboj je pustil 5 milijonov žrtev – večinoma Japoncev med drugo svetovno vojno. Foto: wikimedia 6. Ismail Enver Paša, otomanska Turčija (1915–1920) – vojaška diktatura. Njegovo vladanje je imelo srhljiv rezultat: 2 milijona žrtev, večinoma Grkov, Armencev in Asircev. Foto: wikimedia 7. Pol Pot, Kambodža (1975–1979) – komunistični režim. Vodja Rdečih kmerov je pobil vsaj 1,7 milijona ljudi, še najraje se je znašal nad svojimi političnimi nasprotniki. Foto: wikimedia 8. Kim Il Sung, Severna Koreja (1948–1994) – komunistični režim. Tudi njemu so najbolj teknila življenja političnih nasprotnikov, mnogo civilistov pa je umrlo zaradi lakote – skupno je bilo kar 1,6 milijona žrtev. Foto: wikimedia 9. Mengistu Haile Mariam, Etiopija (1974–1978) – komunistična vojaška diktatura. Žrtve: 1,5 milijona, večinoma Eritrejci in politični nasprotniki. Foto: wikimedia 10. Yakubu Gowon, Nigerija (1967–1970) – vojaška diktatura. Gowon je izstradal svoje ljudstvo in pobil vojake v državljanski vojni. Skupno je bilo kar milijon žrtev. Foto: wikimedia 11. Jean Kambanda, Ruanda (1994) – plemenska diktatura. Čeprav je bil le eno leto na oblasti, si je umazal roke z 800 tisoč žrtvami. Foto: youtube 12. Saddam Hussein, Irak (1979–2003) – diktatura. Husseinov režim je terjal 600 tisoč življenj, predvsem šiitov, Kurdov, Kuvajtčanov in političnih nasprotnikov. Foto: wikimedia 13. Josip Broz Tito, Jugoslavija (1945–1980) – komunistični režim. Tito ima krvave roke za 570 tisoč življenj, predvsem političnih nasprotnikov. (Foto: Twitter/@miro5ek) 14. Benito Mussolini, Italija (1922–1945) – fašistična diktatura. Mussolini je za seboj pustil 250 tisoč žrtev, predvsem Etiopijcev, Libijcev, Židov in političnih nasprotnikov. Foto: wikimedia 15. general Francisco Franco, Španija (1939–1975) – fašistična/vojaška diktatura. Ubil je 35 tisoč ljudi, med njimi največ političnih nasprotnikov. Foto: wikimedia 16. Fidel Castro, Kuba (1959-2006) – komunistični režim. Diktator, ki je umrl lanskega novembra, je za seboj pustil 30 tisoč žrtev, večinoma političnih nasprotnikov. Foto: epa 17. Bašar Al Asad, Sirija (2000–) – diktatura. Odkar je na oblasti, strokovnjaki ocenjujejo, da je dal pobiti med 25 tisoč in 30 tisoč ljudi, predvsem političnih nasprotnikov. Foto: epa 18. Ayatollah Ruhollah Khomeini, Iran (1979–1989) – islamistična diktatura. Khomeini je dal v času svojega vladanja pobiti 20 tisoč ljudi, predvsem političnih in verskih nasprotnikov. Foto: wikimedia 19. Robert Mugabe, Zimbabve (1982–) – diktatura. Življenje je zaradi njegove diktature izgubilo 15 tisoč ljudi, predvsem političnih in plemenskih nasprotnikov. Foto: wikimedia 20. general Augusto Pinochet, Čile (1973–1990) – vojaška diktatura. Za seboj je pustil 3.000 žrtev, največ političnih nasprotnikov. Foto: wikimedia Marjanca Scheicher HVALA JANEZ JANSA,DA SI NAS RESIL ZA VEDNO TISTE GNJUSNE RDECE ZVEZDE! SLOVENCI TI BOMO VECNO HVALEZNI! Avatar Antonius • 2 uri nazaj Kdo jih je več, kdo je bil boljši-uspešnejši, do kam je na rang lestvici priplezal s svojim morilskim matranjem je pa zares povsem deplasirano. Morilec je morilec pa, če tudi jih je umoril manj kot deset od milijona, kar se po Stalinu obravnava kot statistika. Pogled s kitajskega zornega kota je število umorjenih v rajnki Jugoslaviji v primerjavi z njihovimi umorjenimi skoraj povsem nezanimivo. Pa je res mogoče med seboj primerjati in rangirati statistiko umorjenih? "Samo" 180 umrlih v letalski nesreči na Korziki je do temeljev pretreslo celo Slovenijo. Skoraj vsaka občina bi zgubila občana, če umrle razdelimo statistično. 570 tisoč umorjenih je strahotna morija majhnega naroda in pri tem je povsem nepomembno, na katero mesto uvrščenih se je uvrstil njihov morilec Tito. Svetovne lestvice morilskih uspešnežev ga vodijo pod številko 13 v jugoslovanski ligi morilcev je pa JOSIP BROZ - TITO daleč na prvem mestu. Tito je največji jugoslovanski in slovenski morilec pa, če se ZZB in preimenovana slovenska partija še ,tako trudita dokazovati, da ni. - Velenje še danes sramoti celo Slovenijo s spomenikom morilca Tita. Janša: “Nekdo je ukradel slovensko državo za kriminal velikega mednarodnega obsega” 3. 6. 2017, 19:56 104 “Nekdo je ukradel slovensko državo za kriminal velikega mednarodnega obsega, za kriminal, ki neposredno ogroža tudi našo varnost, ob tem zaslužil nekaj sto milijonov dolarjev in vse je bilo pometeno pod preprogo,” je na srečanju članic in članov ter podpornikov Slovenske demokratske stranke v Podravju poudaril Janez Janša, predsednik SDS. Članice in člani ter podporniki Slovenske demokratske stranke (SDS) so se zbrali na letnem srečanju v Dupleku. Druženje, ki je sledilo tradicionalnim športnim igram SDS, je bilo obarvano z raznolikim kulturnim in glasbenim programom. Tako drugi tir, kot lakirnica, sta vladni nateg Predsednik SDS Janez Janša je v govoru omenil tri pomembne aktualne teme. Najprej zbiranje podpisov za referendum o vladnem zakonu o drugem tiru. Kot je dejal, se morda komu na tem koncu Slovenije železniški tir Divača – Koper zdi oddaljena tema, a vendar se dotika prav vseh: “Če bomo za 27 km dali milijardo in 300 milijonov evrov, bodo plače in pokojnine občutno nižje, ne bo denarja za krpanje lukenj na cestah.” Dodal je, da Slovenija nima naftnih vrelcev ali diamantnih rudnikov, da bi gradila “zlato” progo. Cene železniških tirov na primerljivih terenih drugod po Evropi in svetu namreč ne dosegajo tako vrtoglavih številk. Kenijci so, na primer, s kitajsko pomočjo zgradili več kot 600 kilometrov proge za 3 milijarde evrov. »Potrebujemo moderne železnice in dva tira do Kopra, a za normalno ceno,« je bil jasen predsednik SDS. “Imamo predsednika vlade, ki ne zna izračunati, koliko bo stal drugi tir. Teh tirov ne bo plačal Miro Cerar, plačali jih bomo davkoplačevalci,” je še dejal. Druga tema, ki je v štajerskih krajih zelo pomembna, pa je investicija Magne Styer. Predsednik SDS je poudaril, da je vlada močno zavajala, ko je projekt predstavila v Državnem zboru RS. Govorili so, da so Hoče edina možna lokacija in da gre za 3 do 4 tisoč delovnih mest. Za toliko delovnih mest bi bilo po njegovi oceni vredno žrtvovati tudi kakšen hektar kmetijske zemlje. A izkazalo se je, da gre zgolj za 300 delovnih mest za lakirnico, ki je Avstrija ni hotela, in da je občina Kidričevo pravočasno ponudila idealno nekmetijsko zemljišče blizu Taluma, ki ima vso potrebno infrastrukturo. In ne nazadnje, vlada bo Magni Styer namenila finančno pomoč v višini 58 tisoč evrov za vsako delovno mesto. Milijarda dolarjev za iranske vohunske in teroristične mreže Kot tretje pa je izpostavil razkritje zadnjih dni: “Pristojna delovna telesa v državnem zboru so prišla do neizpodbitnih dokazov, da je največja slovenska banka v državni lasti, NLB, za Iran omogočila pranje denarja v višini milijarde dolarjev, financiranje iranske vohunske in teroristične mreže po svetu in tudi nabavo orožja oz. vojaške opreme, tudi opreme za izdelavo jedrskega orožja v času, ko je bil Iran pod mednarodnim embargom.” Kot je pojasnil, so bili vsi pristojni organi obveščeni, več kot 400 tujih bank je zavračalo te transakcije in kljub temu se je stvar nadaljevala dve leti. Nobene ovadbe ni bilo, nobene obtožnice, procesa, nihče ni bil kaznovan. Vsak posameznik, ki namerava v kateri od slovenskih bank odpreti transakcijski račun, mora izpolniti številne formularje, tukaj, kjer je šlo za podpiranje mednarodnega terorizma in škandal mednarodnih razsežnosti, pa se je to dogajalo mimo vseh pravil. “Uprava banke je Irance oprostila celo plačila provizij na prilive.” V Sloveniji imamo ukradeno državo Iz drugih primerov po svetu je jasno, da tisti, ki omogoči takšno kriminalno dejavnost, zasluži od 20 do 40 odstotkov. “Nekdo je ukradel slovensko državo za kriminal velikega mednarodnega obsega, za kriminal, ki neposredno ogroža tudi našo varnost, ob tem zaslužil nekaj sto milijonov dolarjev in vse je bilo pometeno pod preprogo,” je poudaril Janša. To stanje je nazorno opisal z besedami: “V Sloveniji imamo ukradeno državo.” Kot je dejal, ne verjame, da je Pahorjeva vlada vedela, kaj se dogaja, vedeli pa so nekateri posamezniki in to pomeni, da v Sloveniji obstaja nekdo, ki nadzoruje banke, tožilstvo, policijo, urad za preprečevanje pranja denarja, Banko Slovenije in tudi obveščanje javnosti. Do pred nekaj dnevi se za ta škandal sploh ni vedelo, čeprav se je v letih 2009 in 2010 s tem ukvarjalo na stotine ljudi. “Milijardo dolarjev težek kriminal, vsaj trije sklopi kaznivih dejanj, kršenje mednarodnih konvencij, tako mednarodnega embarga OZN kot Sveta EU neposredno. Iranska banka, iz katere so prihajala ta nakazila v NLB, je bila eksplicitno na seznamu, s katero se ne sme poslovati, in nič se ni zgodilo. Še ko je predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad tajnimi službami po seji komisije nekaj o tem povedal slovenski javnosti, to marsikje ni bila prva novica.” Zdaj je po besedah predsednika SDS tudi bolj jasno, zakaj je prihajalo do takšne zlorabe državnih institucij, ko so rušili njihovo vlado. “Iranci so ta račun pri NLB odprli 12. 12. 2008. Mandat naše vlade se je končal nekaj dni prej. Potem je nastopila Pahorjeva vlada in stvari so stekle.” “Če na naslednjih volitvah tega ne presekamo, se bodo takšne stvari dogajale še naprej in posvečeni bodo imeli državo za talca. Močna zmaga SDS na naslednjih volitvah bo,” po besedah predsednika SDS, “zagotovilo, da se prepreči milijonske kraje davkoplačevalskega denarja in se zaščiti mednarodni ugled Slovenije,” je še poudaril Janša. C. Š. Teroristični napad v Londonu: Sedem mrtvih in več kot 40 ranjenih Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče 3. junij 2017 ob 23:49, zadnji poseg: 4. junij 2017 ob 12:09 London - MMC RTV SLO/Reuters Na Londonskem mostu v središču Londona je v soboto zvečer kombi zapeljal na pločnik s pešci in jih več povozil, potem pa zavil proti bližnji tržnici Borough Market, kjer so trije napadalci z noži napadli več ljudi. Število mrtvih je naraslo na sedem, 48 ljudi je v bolnišnični oskrbi. Policija je vse napadalce ubila. Napad se je zgodil nekaj minut po 22. uri po lokalnem času. Bel kombi je najprej z veliko hitrostjo zapeljal v pešce na južnem delu Londonskega mostu in jih več povozil, potem pa so iz kombija po navedbah očividcev skočili trije napadalci, ki so na bližnji tržnici Borough Market, kjer so številni pubi in restavracije, morilski pohod nadaljevali z noži. Po navedbah prič so vstopili v pube in z noži napadli naključne žrtve. Britanski mediji so najprej sicer poročali o ločenih incidentih. Policija je nekaj pred 4. uro po lokalnem času potrdila, da je umrlo šest ljudi in da je ubila vse tri domnevne napadalce, preiskava pa se nadaljuje. BBC poroča, da je število umrlih medtem naraslo na sedem. Kot še poroča BBC, je policija sporočila še, da "so napadalci nosili nekaj, kar je bilo videti kot brezrokavniki z eksplozivom, a se je potem izkazalo, da so lažni". Kot so še sporočili, je od prvega klica do pokončanja napadalcev minilo osem minut. Identiteta žrtev in napadalcev še ni znana, policija je potrdila, da je med ranjenimi tudi policist. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče. Z ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da po do zdaj znanih informacijah med mrtvimi in poškodovanimi ni slovenskih državljanov. Zaskrbljeni svojci pa lahko za dodatne informacije pokličejo na dežurno številko slovenskega veleposlaništva v Londonu +44 771 362 80 96 ali na telefonsko številko angleških varnostnih organov +44 (0)20 7158 0197. Številne ranjene oskrbeli na kraju Na kraju napada so še vedno številni policisti in reševalci, ranjene oskrbujejo tudi v bližnjem hotelu Andaz blizu postaje podzemne železnice Liverpool, v bolnišnice po mestu so po zadnjih podatkih odpeljali 48 ranjenih, številne pa so reševalci oskrbeli na kraju napada. Območje napada ostaja močno zastraženo, številna poslopja na območju so evakuirali, več domačinom z območja pa so po družbenih omrežjih ponudili prenočišče. Dve najbližji bolnišnici so zaradi skrbi za varnost bolnikov zaprli. Londonski most so takoj po napadu zaprli in bo ostal zaprt vsaj do jutra, policija pa ljudi poziva, naj se izogibajo območju. Na prizorišče je po napadu prihitelo okoli 40 policijskih in reševalnih vozil, kraj so preletavali helikopterji, Temzo pa so prečesali policijski čolni. Okoli 1.30 po lokalnem so v bližini Borough Marketa odjeknile tri eksplozije, nekaj minut kasneje pa je eksplozija odjeknila še na Londonskem mostu, je poročal BBC, ki je kasneje navedel, da je šlo za policijsko nadzorovane eksplozije. Naključno zabadali ljudi Mediji poročajo o pretresljivih navedbah očividcev. Ena od prič je povedala, da je na Londonskem mostu videla tri ljudi s prerezanimi vratovi, medtem ko drugi poročajo o treh moških "sredozemskega videza", kako so skočili iz kombija in začeli vzdolž ulice Borough High Street naključno zabadati ljudi s 30-centimetrskimi noži. Med ranjenimi je tudi najmanj en otrok. CNN navaja očividca, ki je povedal, da sta v restavracijo blizu mostu vstopila dva moška in z nožem zabodla natakarico in gosta. BBC podaja zgodbo trojice, ujete v taksiju na Borough Marketu v času streljanja. "Držali smo roke v zrak, približno 50 policistov je merilo v taksi. Povsod okoli nas so se slišali streli. Na tleh pred cerkvijo sta ležali dve osebi. Iz puba je prihajal moški s prtičkom okoli vratu, iz katerega je krvavel." Pretresljivi posnetki s kraja dogodka prikazujejo policiste, kako kriče dajejo navodila preplašenim pešcem, naj čim hitreje tečejo proti zahodu. Incident v Vauxhallu ni povezan Policija se je odzvala tudi na incident v Vauxhallu na jugu Londona, za katerega pa je kasneje sporočila, da ni povezan z dogajanjem na Londonskem mostu in tržnici. Preplah je odjeknil tudi na postaji Monument, kjer je 50 oboroženih policistov vstopilo na postajo s psi, mimoidočim pa ukazalo, naj zbežijo. Zaprti sta tako postaji Monument kot tudi Bank. Obsodba napada Britanska premierka Theresa May je v prvem odzivu napad ostro obsodila. "Na podlagi informacij policije in varnostnih uradnikov lahko potrdim, da grozljivi incident v Londonu obravnavamo kot možno dejanje terorizma." Ob tem je dodala, da gre za hitro razvijajočo se preiskavo, in se zahvalila policiji in reševalnim službam za požrtvovalno delo. V nedeljo zjutraj se bo na kriznem sestanku sestal vladni krizni odbor, t. i. Cobra, v kateri so poleg premierke še nekaj ministrov in predstavniki obveščevalnih služb. Nekaj minut zatem je britanska policija potrdila, da incidenta na Londonskem mostu in tržnici Borough obravnavajo kot teroristični napad, je poročal BBC. Vladajoči konservativci, opozicijski laburisti in Škotska nacionalna stranka so zaradi napada prekinili kampanjo pred četrtkovimi parlamentarnimi volitvami. V protipriseljenski stranki Ukip pa so sporočili, da bodo s kampanjo nadaljevali, saj da bi bila njena prekinitev, kot je dejal predsednik stranke Paul Nuttall, "točno to, kar od nas želijo skrajneži". Sožalja in obsodbe napada Londonski župan Sadiq Khan je ostro obsodil "barbarski napad", britanska notranja ministrica Amber Rudd je dejala, da gre za "grozljiv napad v srcu naše prestolnice," sožalje vsem prizadetim je izrazila tudi škotska premierka Nicola Sturgeon. Na napad se je že odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je Londonu in Veliki Britaniji ponudil pomoč. Ob tem je spet pozval k prepovedi vstopa v ZDA za državljane šestih pretežno muslimanskih držav, kar so ameriška sodišča za zdaj preprečila. "Francija podpira Veliko Britanijo, danes bolj kot kadar koli. V mislih sem z žrtvami in njihovimi sorodniki," je tvitnil francoski predsednik Emmanuel Macron. Sožalje so izrekli tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kanadski premier Justin Trudeau inavstralski premier Malcolm Turnbull. Več napadov na Otoku Do napada prihaja v času, ko Velika Britanija še vedno okreva po terorističnem napadu v Manchestru 22. maja, kjer se je samomorilski napadalec razstrelil po koncertu ameriške pevke Ariane Grande. Umrlo je 22 ljudi, od tega večina mladih, 116 je bilo ranjenih. Današnji napad je precej podoben tistemu iz marca letos, ko je napadalec na Westminstrskem mostu najprej zapeljal z avtomobilom v pešce, nato pa še z nožem zabodel policista pred parlamentom. Ubiti so bili štirje ljudi, 40 pa je bilo ranjenih. B. R., K. S., K. T., B. V. Identiteta morilcev še ni znana, naj bi bili pa "sredozemskega videza" ... kateri jezik so govorili se že ne sme napisat, ker dokler se tega ne pove, obstaja tudi možnost, da so bili Španci aili pa recimo Grki. Psihično moteni seveda. Arabski svet je bil pod zahodno oblastjo cca 40 let. -od propada osmanskega imperija 1918 do dekolonizacije po drugi svetovni vojni. Pred tem je bil pod oblastjo Turkov cca 400 let. Ne vem ravno na koga bi morali izlivati frustracije zaradi neke "okupacije". Da ne govorim o tem, da bi se morali Srbi, Grki, Bolgari in Romuni mesečno vsaj trikrat razstrelit na kakem trgu v Istanublu po logiki kolonizatorskoih apologistov. Tudi Slovenci bi se torej morali obnašati kot musliči - se razstreljevati v Istambulu, saj so nas Turki 300 let napadali in pobijali ter vozili v suženjstvo, v janičarstvo. a tega ne počnemo, ker je naša kultura drugačna - je kultura miru ..., saj kar se tiče sodobne neodvisne države Slovenije. Na vsakega radikalnega muslimana štirje policaji, da ga kontrolirajo noč in dan, tako bi nekako varnostno zvozili to zadevo naslednjih nekaj let... Od Marca so bili v UK 3 napadi, 5 so jih pa preprečili. Zbudite se, če ne želite biti tarča Cerarjevega uvoza in njegovih otročičkov. Sicer sem pa bral zaskrljujoče podatke. Prebivalstvo v Afriki je v zadnjih štiridesetih letih naraslo iz 400 miljonov na 1,2 miljarde. Od tega jih je več kot polovica muslimanov. Afrika enostavno ne more preživeti toliko ljudi, zato pa rinejo sem. To, čemur smo priča sedaj je invazija. Evropa je zaenkrat še dovolj močna, da se zoperstavi tej invaziji, ampak ura je pet do dvanajstih. Bolj kot muslijev me je pa strah domačih izdajalcev in petokolonašev, ki se skrivajo pod krinko liberalizma. Neumen narod jim pa naseda. Ene je očitno bolj strah domoljubov in njihove krščanske vere (napredne Evrope), kot pa preteče nasilne islamizacije Evrope. Bolano. Melania in Barron Trump preseljena v Belo hišo Konec šolskega leta, čas za nove spomine 12. junij 2017 ob 08:20, zadnji poseg: 12. junij 2017 ob 09:53 New York - MMC RTV SLO Melania in Barron Trump sta se končno - pet mesecev po tem, ko je na predsedniški stolček sedel Donald Trump - preselila v Washington. Prva dama in njun 11-letni sin sta v domačem New Yorku ostala dlje, da je Barron lahko dokončal šolsko leto, kar se je mnogim opazovalcem zdelo vsaj nenavadno, saj je bila to prva predsednikova soproga, ki se v ameriško prestolnico ni preselila nemudoma po prisegi. Kot piše BBC, se je Melaniina predhodnica Michelle Obama v Washington preselila celo predčasno, da bi se hčeri Malia in Sasha lahko navadili na novo šolo. Čeprav je bilo v preteklih mesecih mogoče prebrati marsikaj o tem, da si Trumpova ne želi selitve, se očitno v Beli hiši že dobro počuti, saj je ob tej priložnosti na Twitterju objavila fotografijo slovite zelenice pred svojo novo rezidenco in pripisala: "Veselim se spominov, ki jih bomo ustvarili v našem novem domu!" #danselitve Barron obrača nov šolski list Gotovo pa bo selitev prve dame in sina vsaj malce olajšala življenje Newyorčanom, ki so se morali vsak dan soočati s poostreno varnostjo v širši okolici Trumpovega stolpa, zaradi česar je nastalo kar nekaj prometnih zastojev, časnik New York Post je poročal celo o grozeči "prometni apokalipsi" v primeru, da se Melania in Barron ne bi preselila iz mesta, še piše BBC. Jeseni bo Barron začel šolanje na ugledni episkopalni šoli St. Andrew's v Marylandu, kjer je treba za šolnino odšteti približno 40.000 dolarjev na leto, podoben znesek kot na newyorški šoli Columbia, ki jo je obiskoval doslej, so poročali ameriški mediji. Omenjena izobraževalna ustanova je od Bele hiše oddaljena približno pol ure vožnje, kar pomeni, da bo Trumpov najmlajši sin kakšno uro na dan porabil za prevoz do šole in nazaj domov. Oglejte si nekaj fotografij pristanka prve družine v Washingtonu, kot je razbrati s posnetkov, je tudi Barron, tako kot njegovi slovenski vrstniki, navdušenec nad fidget spinnerjem (protistresno vrtavko). V komentarjih spet prisotna pregovorna slovenska foušija in ''mitološka'' srčnost, dobrota in toleraca ter odprtost levice. Barron ima res čisto slovensko faco :o) Luštno dete. Če se Melanija kdaj loči od Trumpa, je 1/2 amerike naše! Portoriko želi postati 51. zvezdica na zastavi ZDA, a kongres ni navdušen Karibski otrok ima kar 72 milijard dolarjev dolga 12. junij 2017 ob 10:52 San Juan - MMC RTV SLO/Reuters/STA Velika večina Portoričanov je na nedeljskem referendumu glasovala za to, da ozemlje postane 51. zvezna država ZDA, a udeležba je bila zelo nizka, poleg tega ima zadnjo besedo ameriški kongres. V Portoriku so izvedli že peti referendum o spremembi statusa, a kot vsi pred njim je bil tudi ta neobvezujoč. Kar 97 odstotkov izmed 2,2 milijona volivcev je podprlo možnost, da bi Portoriko postal 51. zvezna država ZDA, a volilna udeležba je bila le 23-odstotna, kar pomeni, da je prišlo na tovrstni referendum najmanj ljudi po letu 1967. Nazadnje so referendum izvedli leta 2012, ko je 54 odstotkov udeležencev glasovalo za spremembo, vendar izid glede tega, kakšna naj bo sprememba, ni bil jasen. Na referendumu so se volivci odločali med tremi možnostmi - da Portoriko postane ameriška zvezna država, da ohrani enak status, kot ga ima do zdaj, ali da postane samostojna država brez ali z nekaj političnimi povezavami z ZDA. Nedeljski referendum je potekal na stoto obletnico podelitve ameriškega državljanstva prebivalcem otoka. Opozicijske stranke so ga bojkotirale. "Washington se mora odzvati" Zagovornik referenduma, guverner Portorika Ricardo Rossello, je prepričan, da bi sprememba statusa Portorika prinesla gospodarsko rast otoku, ki se bori s hudimi težavami, saj ima kar 72 milijard dolarjev dolga, 45 odstotkov prebivalcev pa živi pod pragom revščine. Poleg tega je kakovost šol na zelo nizki ravni, pokojninski in zdravstveni sistem pa sta na robu propada. "Od danes naprej ameriška zvezna vlada ne bo mogla več preslišati glasu večine ameriških državljanov iz Portorika. V vsaki demokraciji volja večine udeležencev volilnega procesa prevlada, zato bi bilo v popolnem nasprotju, da Washington na drugih delih sveta zahteva demokracijo, hkrati pa se ne odzove na legitimno pravico do samoodločbe v Portoriku," je izjavil Rossello. Pravice in obveznosti Portoriko, ki leži v Karibskem morju, ima znotraj ZDA nejasen politični status. To ozemlje so ZDA leta 1898 pridobile od Špancev. Njegovi prebivalci imajo ameriško državljanstvo, vendar pa ne smejo voliti na predsedniških volitvah. Imajo pravico do enega predstavnika v predstavniškem domu zveznega kongresa, vendar le z omejeno volilno pravico. Portoričani poleg tega ne plačujejo zveznega davka, a zaradi tega dobijo iz Washingtona manj denarja. Obenem plačujejo zvezne prispevke za pokojnino in zdravstveno varstvo upokojencev medicare ter lokalne davke. Hrana na otoku je 22 odstotkov dražja od povprečja v ZDA, javne službe Portoričane stanejo 64 odstotkov več, ozemlje je deset let v hudi recesiji, zato ni čudno, da se je v tem času v ZDA odselilo pol milijona ljudi. Plusi in minusi Na otoku živi 3,5 milijona ljudi, ki večinoma govorijo špansko, stopnja brezposelnosti je 12-odstotna. Zaradi krize in visoke zadolženosti so ljudem naložili nove davke. Nasprotniki statusa zvezne države ZDA menijo, da bo Portoriko s tem izgubil kulturno identiteto, pa še več bo moral plačati v zvezno davčno blagajno. Zagovorniki pravijo, da bi obenem tudi dobili več denarja nazaj iz Washingtona in da bi jih sprememba statusa naredila enakovredne s preostalimi 50 zveznimi državami. Otok je tretjega maja zaradi nesposobnosti poplačila dolga razglasil celo stečaj. ZDA se Portorika otepajo Čeprav so Portoričani povedali svoje, pa je končna odločitev o spremembi statusa v rokah ameriškega kongresa, ki se na prejšnje referendume sploh ni odzval. Kot napovedujejo politični strokovnjaki, je tudi tokrat malo kongresnikov, ki bi bili navdušeni nad izenačitvijo statusa Portorika z drugimi 50 zveznimi državami. Kot poroča BBC, sta razloga dva - v kongresu imajo republikanci večino, Portoriko pa tradicionalno voli demokratske predstavnike, zato bi izenačen status otoka lahko zmanjšal republikansko prevlado v kongresu. Poleg tega bi Portoriko s spremembo statusa začel dobivati več sredstev od zvezne vlade, kar ne bi naletelo na prav dober sprejem v času, ko republikanci pozivajo k varčevanju. Portoriko bi namreč postal najrevnejša ameriška zvezna država. A. P. J. Problem spodnjega članka (11 mitov o (eko)terorizmu in kam gredo milijarde vašega denarja) je zgolj enodimenzionalna dilema "globalno segerevanje" JA ali NE. V resnici ta medijsko namerno prenapihnjena dilema usodno odvrača modernega človeka od bistva problema, bolj usodnega procesa - to je od hude ekološke degradacije okolja (zrak, voda, tla, prehrambena veriga so tako močno onesnaženi, v njih je toliko hormonskih motilcev, toliko spremenjenih koncentracij strupenih in karcenogenih snovi, težkih kovin ..., da že bistveno ogrožamo sebe in življenje kot tako - in to na celotnem prekrasnem planetu Zemlja, ki nam zaenkrat edini, vsaj v bližnji bodočnosti, lahko nudi zatočišče, preživetje). Kjer se prepirata dva (kjer se prepirajo zgolj zagovorniki in nasprotniki podnebnih sprememb), tretji dobiček ima - ta tretji so smrt, bolezni, demenca, problem spolne identitete, genske degradacije, trpljenje modernega človeka ... Ekologija (zdravo okolje) je praktično izginila iz medijev, zadaj je samo še blef o podnebnih spremembah. Ekologija, zdravo okolje (zrak, voda, tla, hrana), zahteva velik napor in veliko odrekanj glede nebrzdanega potrošništva (nove tehnologije z manj degradacije okolja ..., manj potrošništva). Tega odrekanja pa moderni človek ni več zmožen - smo generacija, ki pravi, uživajmo do konca v potrošniško-medijskih orgijah pa tudi, če smo zaradi tega zadnji človečnjaki na tem planetu. Le Trump spregledal največjo prevaro v zgodovini: 11 mitov o (eko)terorizmu in kam gredo milijarde vašega denarja 12. 6. 2017, 5:00 34 Med (resnimi) znanstveniki kroži šala, da je za norijo o podnebnih spremembah kriva hokejska palica. Merijo seveda na malo znanega klimatskega „znanstvenika“ Michaela Manna. Ta je skupaj s kolegoma leta 1998 objavil analizo temperaturnih sprememb v zadnjem tisočletju, ki je pokazala, da se temperatura do leta 1900 skorajda ni spreminjala, potem pa je začela skokovito naraščati. Graf je spominjal na hokejsko palico (z delom za udarec obrnjeno navzgor na desni strani), nad analizo pa so bili najbolj navdušeni pri medvladni skupini Združenih narodov za spremembe podnebja (ICPP), češ da je to še en dokaz več, da se podnebje Zemlje segreva in da je za te spremembe odgovoren človek. To je bil tudi dokaz, da dvomljivci, ki so nasprotovali Kjotskemu protokolu, nimajo prav. Od takrat vernikom v globalno segrevanje in kasneje v podnebne spremembe pravijo – „hokejisti“. Temu so se uklonile celo ZDA, ki so leta 1997 še ocenjevale, da bi uresničevanje ciljev Kjotskega protokola povzročilo veliko škodo njihovemu gospodarstvu, a so leto kasneje (pod težo „dokazov“ hokejske palice) kljub temu protokol podpisale. (Foto: iStock) Zdi se, da je Ameriški predsednik ZDA Donald Trump edini od svetovnih voditeljev, ki se zaveda dejanskega stanja in neverjetne prevare v zgodovini človeštva, ki jo plačujemo vsi. Umik ZDA iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah je tako povsem smiselna in razumna odločitev, kot glavni razlog pa je Trump navedel, da je sporazum škodljiv za ameriška delovna mesta in okolje, prav tako pa največjim onesnaževalcem, kot je Kitajska, dovoljuje, da povečajo svoje emisije, medtem ko ZDA to ni dovoljeno. “Dejstvo je, da je sporazum nepravičen in predstavlja veliko porazdelitev bogastva iz ZDA v druge države,” je poudaril Trump in dodal, da sporazum bolj kot na podnebju temelji na finančni prednosti, ki jo države pridobijo pred ZDA. Danes so temperature v povprečju nižje, kot je bila povprečna temperatura zadnjega tisočletja Ni minilo dolgo, ko je ICPP Mannov graf umaknil. Ugledni kanadski klimatolog Tim Ball je v Mannovi metodologiji odkril vrsto (ne)namernih napak in prišel do zaključka, da je temperatura v zadnjem tisočletju zelo nihala. Med leti 1000 in 1300 je zelo narasla, nato pa smo imeli med leti 1550 in 1800 „malo ledeno dobo“. Celo več. Danes so temperature v povprečju nižje, kot je bila povprečna temperatura zadnjega tisočletja. „Globalno segrevanje je največja prevara v zgodovini,“ je dejal Ball. ICPP zdaj ne govori več o globalnem segrevanju, ampak o podnebnih spremembah. Kar je pravzaprav vseeno. Ekološki aktivizem (ekoterorizem) postaja najhitreje rastoča panoga, davkoplačevalski denar leti na vse strani. A zato je bilo treba ustvariti mite, ki jim bodo ljudje slepo verjeli. (Foto: iStock) Mit številka 1: Povprečna globalna temperatura se v zadnjih letih dramatično povečuje Povprečna globalna temperatura se v zadnjih letih res povečuje, a ne za toliko, kot so s svojimi modeli napovedovali „znanstveniki“ z ICPP na čelu. Ostaja v okvirih statistične napake. Gre za temperaturne cikluse Zemlje. Znanstveniki, ki ne nasedajo noriji o globalnem segrevanju, napovedujejo, da se bo povprečna temperatura po letu 2035 spet začela zmanjševati. Kot dokaz, da na temperaturne spremembe CO2 nima ključnega vpliva, navajajo, da se je povprečna globalna temperatura med leti 1995 in 2002 zmanjšala, čeprav se je izpust CO2 povečal za osem odstotkov. Mit številka 2: Na učinek tople grede najbolj vplivajo izpusti CO2 Ni res. K ustvarjanju tople grede (brez katere na Zemlji sicer ne bi bilo življenja, saj bi bila temperatura -180 ‘C) prispeva CO2 samo 25 odstotkov in še od tega le četrtino zaradi človeških aktivnosti. Najpomembnejši plin tople grede je vodna para, ki jo je med vsemi toplogrednimi plini v zraku 70 odstotkov. Človek ne more bistveno vplivati na količino vodne pare v ozračju. CO2 torej ni tisti plin, ki je najbolj odgovoren za zviševanje temperatur. Preberite tudi: Preverite, kaj bo Trump počel v Evropi: Obiskal bo Poljsko Mit številka 3: Samo eden od stotih znanstvenikov ICPP se ne strinja s trditvami o globalnem segrevanju Robert M. Carter, ugledni profesor z Univerze James Cook v Avstraliji, pravi, da je to največja laž. Ironija je, da je ICPP politični organ in ne znanstveni. Poročila pišejo uradniki, ki so večinoma družboslovci. Pravi znanstveniki se med seboj prepirajo, saj o vsakem vidiku podnebnih sprememb potekajo burne razprave, o katerih pa medijski mainstream ne poroča. Ko je profesor Paul Reiter, ki je dolgo sodeloval z ICPP, ugotovil, da njegove rezultate (za potrebe strašenja ljudi in opravičevanja vedno novih sredstev za raziskave) potvarjajo, je ostro protestiral. Reiter je izstopil iz ICPP in zahteval, da njegov priimek pod tako nestrokovnimi poročili izbrišejo. To so kasneje pod grožnjo s sodnimi postopki tudi storili, za televizijo pa je izjavil nekako takole: “ICPP trdi, da združuje med 1.500 in 2.500 vodilnih svetovnih znanstvenikov, kar pa preprosto ni res. Ko pogledaš njihove biografije, ugotoviš, da je veliko število ljudi, ki z znanostjo nimajo nikakršne zveze.” Na to je pred leti v Wall Street Journalu opozoril tudi profesor Frederick Seitz. Zapisal je, da so uradniki ICPP cenzurirali pripombe znanstvenikov, ki so med drugim ugotovili, da nobena od študij ni postregla z jasnim dokazom, da je za podnebne spremembe oziroma povečanje toplogrednih plinov odgovoren človek oziroma da ni zanesljivih dokazov, da je dodatni CO2 rezultat človekovih aktivnosti, torej antropogen. Mit številka 4: Računalniški modeli napovedujejo, da se povprečna globalna temperatura v naslednjih 100 letih lahko poveča za 60 ‘C Ne drži. Različni računalniški modeli napovedujejo različno. Eni segrevanje, drugi (enako veljavni modeli) ohlajanje. Preberite tudi: Obama in Trump sta si v laseh zaradi odstopa od pariškega podnebnega sporazuma Mit številka 5: Spremembe aktivnosti sonca ne vplivajo na povprečno globalno temperaturo Sončevi cikli, ki se pojavljajo na 11, 22 in 80 let, imajo učinek na Zemljino podnebje. Danes je znano, da imata sevanje in magnetno polje, na katerega vpliva aktivnost Sonca, velik vpliv na klimo planeta. Vsakih 50 odstotkov dviga povprečne globalne temperature v zadnjem stoletju lahko pripišemo povečani aktivnosti Sonca. Mit številka 6: Led na polarnih območjih severa in juga se hitro tali Tako na Grenlandiji kot na Antarktiki se led debeli, območje pa hladi. Leta 2007 je bil led okoli Antarktike rekordno debel. (Foto: iStock) Mit številka 7: Globalno segrevanje povzroča dvig gladine morja Gladina morja na otoku Tuvalu v Tihem oceanu, ki bi ga po napovedih okoljskih aktivistov moralo že zdavnaj zaliti, se je v letih med 1955 in 1996 znižala za 105 mm (2,5 mm na leto), drugod pa se je zvišala. Gladina namreč niha in se spreminja glede na čas in kraj, zato je AGSL (Average Global Sea Level) kot statistična mera popolnoma brez vrednosti za okoljsko načrtovanje. Mit številka 8: Dvig temperature za 20 ‘C bi imel katastrofalne posledice za človeštvo Do takega dviga je v preteklosti že prišlo, zato bi bila taka sprememba v mejah naravnega cikla. Ekosistemi se spremembam že od nekdaj prilagajajo, rezultat je proces, ki ga imenujemo evolucija. Človeštvo se lahko prilagodi še tako skrajnim podnebnim spremembam. (Foto: iStock) Mit številka 9: Povečanje povprečne globalne temperature je povzročilo, da je neurij (ciklonov) vse več in so vse hujša Meteorologi take namige zavračajo. Če cikloni nastanejo zaradi temperaturnih razlik med obema poloma in tropi (čim večja je temperaturna razlika, tem bolj uničujoč je orkan), bi jih moralo biti – če drži trditev ekoteroristov, da se temperaturna razlika med poloma in tropi zaradi globalnega segrevanja zmanjšuje – manj. Tudi ameriški center za orkane (National Hurricane Center) je opozoril, da viharji po svetu niso močnejši ali pogostejši, kot so bili pred letom 1850. Da se nam zdi, da jih je več, je posledica boljše medijske pokritosti globalnih dogodkov. Mit številka 10: Povečuje se število smrti zaradi klimatskih sprememb Še ena laž. V zadnjih nekaj več kot sto letih, se pravi v času najhitrejše rasti blaginje po svetu in domnevno največjega izpusta CO2 v zrak, ko se je povprečna temperatura povečala za 0,8 stopinje, se je število smrti zaradi klimatskih razmer zmanjšalo za več kot 90 odstotkov, pri čemer je danes več smrti zaradi nizkih kot pa previsokih temperatur. (Foto: iStock) Mit številka 11: Podnebne spremembe morijo živali Ta mit je nastal leta 2014, ko je v Avstraliji zaradi vročinskega vala „popadalo z neba“ okoli 100.000 netopirjev. Njihovo smrt so pripisali globalnemu segrevanju. Ali veste koliko netopirjev pogine v ZDA vsako leto zaradi vetrnih elektrarn? Skoraj milijon, vetrne elektrarne pa dajejo v ZDA samo tri odstotke energije. Ocenjujejo, da na globalni ravni zaradi vetrnih elektrarn, ki jih ekoteroristi tako toplo priporočajo, pogine med 3 in 5 milijoni netopirjev. Naštevali bi lahko še več mitov, a bodi dovolj. Za konec samo še v razmislek. Eden najbolj glasnih klimatskih „hokejistov“ je nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore, ki je leta 1998 v imenu ZDA podpisal Kjotski protokol. Danes opozarja na nevarnosti globalnega segrevanja in vpliv človeka na podnebne spremembe, toda po svetu se prevaža v zasebnih letalih, na strehi njegove hiše v Kaliforniji pa ne boste opazili sončnih celic. Drugi je zvezdnik Leonardo DiCaprio, ki je, denimo, lani v Davosu korporacije obtožil, da zaradi pohlepa povzročajo globalno segrevanje. A tudi on se prevaža v zasebnih letalih, potratnih jahtah in avtomobilih. Povprečni letni izpust CO2 na osebo v ZDA je po podatkih Svetovne banke 19 ton, DiCaprio pa samo s potovanji z letali 37-krat presega to povprečje. Upam, da je vsakomur jasno, koliko v podnebne spremembe verjameta Al Gore in DiCaprio. Kavarna Hayek Na Bledu v znamenju dobrodelnosti blesteli Urška Bačovnik Janša in Romana Tomc 11. 6. 2017, 18:58 238 Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski, ki jo vodi Urška Bačovnik Janša, in Ustanova Ivana Cankarja za štipendiranje, ki jo vodi evropska poslanka Romana Tomc, sta včeraj v Grand hotelu Toplice Bled priredili dobrodelni ples z namenom, da bi opozorili na tiste, ki jih država potiska na socialni rob in jim pomagali. Zbranih je bilo veliko sredstev V okviru glamuroznega tradicionalnega večera, ki ga je glasbeno popestrila odlična sopranistka mag. art. Alenka Gotar, je blestela tudi poslanka največje opozicijske stranke Eva Irgl, ki se je že neštetokrat kot predsednica državnozborske Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti izkazala kot velika borka za človekove pravice navadnih državljanov, ki so prevečkrat neuslišani. Vsekakor pa je zelo spodbuden podatek, da je bilo zbranih veliko sredstev za pomoč potrebnim družinam. Foto: Robert Fojkar Treba je nahraniti lačne. Posledica socializma pač. Ni pa to učinkovita rešitev. Začeti je treba pri vzroku. Prihaja račun za Kemis: Prvi gasilci so že zboleli na dihalih, zdravniki jim ne morejo pomagati, država pa bi jih rada utišala! 13. 6. 2017, 5:00 V povezavi z afero požara v vrhniškem Kemisu smo prišli do novih zaupnih informacij, ki posredno dokazujejo, da se v ozadju nesreče skrivajo umazani državni posli epskih razsežnosti, za katere očitno ve sam politični vrh Republike Slovenije, zato želi vlada zadevo čim prej pomesti pod preprogo. V režimskih medijih ne boste prebrali, da so morali številni gasilci, ki so bili 15. maja zvečer prvi na prizorišču nesreče, zaradi neustrezne zaščite (beri: niso nosili dihalk, ker jih je primanjkovalo) in zaradi težjih zdravstvenih posledic respiratorne narave poiskati pomoč v bolnišnici na Golniku, kjer pa jim kaj dosti niso mogli pomagati – strupene snovi, ki so jih prejeli skozi dihala, so že nekaj časa v telesu, posledice pa bodo verjetno vidne šele čez mesece ali leta. Prizadeti pa o tem javno ne želijo govoriti, saj se po preverjenih informacijah nanje vršijo pritiski s strani višjih instanc. Ker se bojijo za svoje službe, so se gasilci večinoma uklonili. Enako je z neodvisnimi laboratoriji, kamor so v analizo številni prebivalci Vrhnike in okolice poslali vzorce svoje zemlje; rezultati so namreč pokazali, da je vsebnost strupenih snovi bistveno višja, kot je to pokazala analiza Urada za varno hrano. Ti podatki ne smejo priti v javnost, državne ustanove laboratorijem grozijo z inšpekcijami in ukinitvijo, mali podjetniki pa so grožnje vzeli skrajno resno. Naši anonimni viri pa celo trdijo, da je Kemis vrsto let tesno sodeloval s Kemijskim inštitutom – v nadstrešku tovarne pa naj bi zgoreli tudi dokazi, da se je na Vrhniki med drugimi izdelovala prepovedana droga metamfetamin! V zadevi nesreče na vrhniškem Kemisu lahko razčlenimo tri ključne zgodbe. Ena se je dogajala pred požarom, druga v času požara, tretja, ki še poteka in je tudi najbolj sporna, pa je zgodba po požaru. Ko so po izbruhu ognjenih zubljev v Kemisu le dočakali intervencijo, ni bilo vključene nobene sirene, čeprav velja, da se zaradi nevarnosti gorenja klora uporablja posebna sirena. Prav tako civilna zaščita ni izvedla ustrezne evakuacije okoliških prebivalcev, saj so začasno “na varno” pregnali le nekaj stanovalcev iz najbližjih hiš, medtem ko številni svojih domov niso želeli zapustiti – in so jih brezbrižno pustili ostati in vdihavati strupene hlape kancerogenih snovi, zaradi katerih bodo morda ti ljudje nosili posledice vse življenje. Preberite še: Škandal: Pod predsednikom uprave NLB Jašovičem izginilo kar 76 kreditnih map, Medja pa je podpisal bogato pogodbo z iniciatorjem afer Dragom Kosom Igrali so se z življenji; če bi prišlo do eksplozije v masi, bi bilo na Vrhniki vsaj 200 mrtvih Po naših informacijah so se strupene in prepovedane snovi, ki jih tam v skladu s slovensko zakonodajo ne bi smelo biti, tako močno vnele, da jih praktično ni bilo več mogoče kontrolirano pogasiti (drži, da so gasili tudi epicenter), zato so gasilci dobili navodilo, da predvsem ohlajajo okoliške stavbe in hkrati preprečijo, da se ne bi vnele cisterne, v katerih je bilo blizu 40 tisoč kubičnih metrov nitro razredčila. Ocenjuje se, da v primeru velikanske eksplozije ne bi preživel nihče v radiju 400 metrov. Kot so nam danes potrdili v gasilskem društvu Stara Vrhnika, so direktorja Kemisa Emila Nanuta v času požara priklicali na prizorišče nesreče in od njega zahtevali resnico na vprašanje, ali lahko pride do eksplozije v masi. Po krajšem obotavljanju je Nanut priznal, da lahko pride do prave katastrofe, če požar zajame silose. Na ta način so gasilci vedeli, kje in kaj morajo najprej gasiti, še pravočasno je bilo rešenih vsaj 200 življenj. Po požaru se je iz Kemisa kadilo še tri dni. Nevarne odpadke na črno zbirali že od leta 1999? Inšpekcijske službe so povsem zatajile V oči bode predvsem dejstvo, da so bile državne institucije popolnoma nepripravljene na nesrečo. Sama civilna zaščita namreč ni imela načrta za reševanje civilistov v primeru požara v Kemisu, odgovorni pa se zdaj izgovarjajo, da država kemične tovarne ni uvrstila med objekte z oceno tveganja za nesrečo z nevarnimi snovmi. Naj spomnimo. Kemis je uporabno dovoljenje dobil leta 2011, polno okoljevarstveno dovoljenje pa šele leta 2013 (prej je imel dovoljenje po 82. členu zakon in omejene pristojnosti skladiščenja), vseeno pa je začela tovarna uradno obratovati že leta 2009, medtem ko so strupene odpadke na tem zemljišču po pričanju prebivalcev zbirali že od leta 1999. Zanimivo, Kemis še zdaleč ni edina strupena kemična tovarna na vrhniškem področju, saj v bližini stoji tudi tovarna Unicam, nekoliko na samem pa tudi smodnišnica Hamex, d. o. o. Čeprav vsa tri podjetja upravljajo z večjimi količinami strupenih, vnetljivih snovi, pa Vrhnike ni na seznamu slovenskih mest z oceno tveganja za nesreče z nevarnimi snovmi iz leta 2015, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. V civilni zaščiti se zato zdaj izgovarjajo, da tega niti niso mogli vedeti, če pristojno ministrstvo na to ni posebej opozorilo, prav tako se sklicujejo na Kemisov požarni red, ki je bil narejen na osnovi okoljevarstvenega dovoljena. Brezbrižnost državnih inšpekcijskih služb se kaže v dejstvu, da so se strupeni odpadki tu zbirali že od leta 1999, kar na dvorišču sosednjega komunalnega podjetja, katerega direktor je bil vrsto let Stojan Jakin, zdaj župan Občine Vrhnika. Govori se, da naj bi prav Jakin Kemis pripeljal na Vrhniko in mu pomagal do širjenja s sporno prodajo kmetijskega zemljišča. Naši viri pravijo, da kmeti svoje zemlje Kemisu niso želeli prodati, zato jo je kupilo komunalno podjetje, ki pa jo je nato prodalo Kemisu. Ta je imel po letu 2003 ambicije širjenja, kar so dosegli s spremembo alokacijskega načrta. Takrat so tudi skeptične občinske svetnike uspeli prepričati, da je Kemis povsem varno podjetje, peljali so jih celo na ogled podobnega podjetja v Avstriji, ki je poslovalo vzorno in okolju prijazno, v skladu s predpisi in dovoljenji. Krajevna skupnost je tako leta 2007 dala soglasje k širjenju objekta. Občinska uprava svetnikom lagala o Kemisovih črnih gradnjah Po naših informacijah je želelo Gorenje pod vodstvom Franja Bobinca sprva zgraditi večjo halo za zbiranje odpadne opreme bele tehnike, ob tem pa bi bilo nekaj prostora tudi za nevarne odpadke. Zgodilo se je ravno obratno, zbiralo se je izključno nevarne odpadke. Občinski svetniki se zdaj sprašujejo, kako je Kemis mimo inšpekcijskih služb, čeprav je vrsto let deloval nezakonito, sploh prišel do uporabnega dovoljenja, pa so na v Agenciji RS za okolje (ARSO) razložili, da je bilo dovoljenje izdano predvsem zato, ker je Kemis tako ali tako že vrsto let nemoteno deloval. Zdaj pa pozor; leta 2016 je vodja vrhniškega oddelka za okolje in prostor, urbanistka Aleksandra Rode na občinski seji predstavila nove načrte za širjenje Kemisa. V skladu s predlogom za novo spremembo alokacijskega načrta naj bi zgradili nadstrešek in še nekaj drugih objektov. Gradbeno dovoljenje za gradnjo takšnega nadstreška je nato Kemis dobil domala tri tedne pred požarom, satelitski posnetki pa so pokazali, da je bil nadstrešek zgrajen že leta 2013. Opozicijski svetniki zdaj očitajo občinski upravi, da je lagala in da je to ves čas vedel tudi župan Jakin. Omenjeni nadstrešek je gorel v nedavnem požaru, ko se je v zrak ravno od tam sprostilo na desetine nevarnih, kancerogenih snovi, kar po mnenju strokovnjakov potrjuje že črn, gost dim. Znova se lahko le vprašamo, kaj so počele državne inšpekcijske službe, da je lahko Kemis več let nemoteno deloval kljub številnim črnim gradnjam in nadgradnjam. Laniškova, Ulamčeva in Turkova podpisale sporno okoljevarstveno dovoljenje ARSO iz leta 2013 Velika odgovornost je tudi na ARSO, ki je izdal okoljevarstveno dovoljenje leta 2013. Kot je Sloveniji praksa, podjetje pripravi investicijo, potem pa morajo strokovnjak na ARSO presoditi, ali je takšna dejavnost v okolju sporna ali ni. ARSO pri izdaji dovoljenja ni upošteval, da lahko pride do onesnaženja okolja, vrli strokovnjaki so celo menili, da bodo edini onesnaževalec vozniki tovornjakov, za katerimi se bo dvigal prah in bo smrdelo po bencinskih hlapih. Takšno soglasje Kemisu so na ARSO sicer dodelili na osnovi poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelalo podjetje Jorga Hodaliča, tako kot tudi za Magno Steyr. Foto: Gibanje-ops. Neodvisni inštituti so objavili drugačne rezultate kot Urad za varno hrano. Zdaj tem inštitutom že grozijo, pravi naš vir. Ugotovljeno je bilo, da v poročilu objekt Kemisa ni uvrščen med tiste z manjšim ali večjim tveganjem. Vrhniški opozicijski svetniki so zaradi tega ogorčeni, saj menijo, da bi moral ARSO to preveriti v skladu z uredbo, poročilo pa zavrniti in Hodaliča (prek investitorja) pozvati k izdelavi novega, v katerem bi bili zajeti tudi odgovori na vprašanje, kako se ravna v primeru požara. Ključni sta bili predvsem dve manjkajoči vprašanji: kateri strupi lahko gorijo v Kemisu in kateri strupi lahko ob gorenju nastanejo. Toda na ARSO takšnega ugovora na Hodaličevo poročilo niso imeli, zato so za nesrečo po mnenju svetnikov posredno odgovorne tudi podpisnice dovoljenja: Marija Lanišek, Petra Ulamec in direktorica Ingrid Turk. Ukrepal ni nihče, niti ni pričakovati, da se bo to zgodilo, saj državne institucije druga drugi ščitijo hrbet. Tudi zato, ker je Kemis prek Gorenja v lasti države. Foto: Arhiv Nova24TV. Na Arsovem seznamu občin iz leta 2015, kjer so obrati večjega ali manjšega tveganja, Vrhnike sploh ni. In kako naprej? V Kemisu trenutno potekajo sanacijska dela, ki so se začela skorajda naslednji dan, direktor Nanut si želi, da bi podjetje čim prej nemoteno delovalo naprej. Lokalni prebivalci so poročali, da je ogenj v tovarni tlel in da se je kadilo vsaj še tri dni po nesreči. Vrhničani so ogorčeni, želijo doseči, da bi moral Kemis na novo pridobiti tako gradbeno kot tudi okoljevarstveno dovoljenje, ne zaupajo državi, ki za varnost in zdravje prebivalcev v občini ni storila praktično ničesar. Vladi očitajo, da se neodgovorno igra s človeškimi življenji, predvsem z gasilci, ki so intervenirali na kraju požara in postali največje žrtve afere. Gasilci zaradi zdravstvenih težav na Golnik, a o tem nihče ne upa govoriti na glas, saj nanje izvajajo pritiske Gasilce še zdaj ni nihče pregledal, država se je odločila, da niti posebnega zdravljenja ne bodo deležni, saj za to ni denarja. Zato tisti, ki čutijo posledice na lastnem zdravju, zdravnika obiskujejo sami. Imamo preverjene informacije, da je kar nekaj gasilcev zaradi težav z dihanjem obiskalo bolnišnico na Golniku, kjer pa jim kaj dosti niso znali pomagati – celo odkrito so jim priznali, da se bodo pljuča resda sčasoma nekoliko očistila, a da se lahko pripravijo na posledice, ki jih bodo strupene snovi pustile na njihovih telesih. Kako bo telo odreagiralo, ne ve nihče. Gasilci, ki bolehajo, čutijo izjemno jezo in nemoč, vseeno pa si javno ne upajo spregovoriti, saj nanje pritiskajo iz vodstev gasilskih brigad. Podobno je tudi z neodvisnimi inštituti, ki so opravili analizo zemlje in ugotovili drugačne rezultate, kot jih je podal inštitut za varno hrano – da je zemlja precej bolj zastrupljena, kot želi prikazati država. Neodvisni inštituti pa svojih podatkov javno ne upajo več objaviti, saj se tudi nanje pritiska in grozi z inšpekcijskimi službami. Z drugimi besedami, država skuša narediti vse, da bi se hude posledice majskega požara pometle pod preprogo – pa čeprav za ceno življenj svojih ljudi. Je Kemis sodeloval pri izdelavi kristalnega meta? Naj ob tem razkrijemo, da ima slovenska vojska visokotehnološki, premični laboratorij, ki je eden najmodernejših na svetu. Vojska bi bila lahko poklicana na prizorišče nesreče še isti dan in na licu mesta vzela vzorce zemlje ter jih dala v analizo. A čeprav so vedno v stanju pripravljenosti, jih nihče ni poklical, saj nadrejenim to ni v interesu. Tednik Demokracija je pred dnevi že pisal, da so v Kemisu goreli tudi dokazi o prepovedanih mamilarskih poslih z italijansko mafijo in Kemijskim inštitutom, ki bi lahko vodili celo do umora direktorja dr. Janka Jamnika. Kot je znano, so za umor obsodili dr. Milka Noviča, češ da je to storil iz brezobzirnega maščevanja, kljub temu, da na sojenju niso bili predstavljeni ključni dokazi za to, da je bil dr. Jamnik ubit s strani profesionalca in ne zgolj nekoga, ki bi se mu od jeze “malo utrgalo”. Zdaj pa naši zaupni viri trdijo, da je kemijski inštitut tako ali drugače sodeloval v proizvodnji metamfetamina oziroma kristalnega meta. Špekulira se, da se je ta izjemno nevarna droga, imenovana tudi modna droga za hujšanje, izdelovala celo prek Kemisa, za potrebe neimenovane tuje vojske. “Meta” namreč izboljšuje fizično sposobnost vojakov ob težkih naporih na najtežjih misijah. O tem in še o marsičem smo želeli govoriti z direktorjem Kemisa, ki pa zaenkrat še ni našel časa, da bi odgovoril na naša vprašanja. In medtem, ko odgovorni še vedno uspešno skrivajo, kaj in zakaj je gorelo v kemični tovarni na Vrhniki, se za tamkajšnje prebivalstvo nihče ne zmeni. Državi je zdaj predvsem v interesu, da bi prizadeto območje čim bolj zožili, da zavarovalnice ne bi imele prevelike izgube zaradi odškodninskih tožb, ki jih bodo vložili lokalni prebivalci. Prav tako je Urad RS za varno hrano in varstvo rastlin po direktivi ARSO vzorce zemlje za laboratorijsko analizo načrtno jemal na manj prizadetih območjih. Urad za varno hrano vzorce zemlje jemal zunaj najbolj zastrupljenega koridorja Črn dim, s katerega so še več kilometrov daleč na tla padali kosi plastike in drugih zlitin (črna so bila celo stekla avtomobilov v Logatcu), se je valil predvsem čez Staro Vrhniko, proti Zaplani in Logatcu, medtem ko je država vzorce jemala v Ligojni, Podlipski dolini, v Mirkah in Blatni Brezovici. Skratka, zunaj koridorja, kjer se je najbolj kadilo. To je nedopustno in škandalozno, država se do nas obnaša mačehovsko, so nam danes razočarani povedali v Gasilskem društvu Stara Vrhnika. Največjo napako pa so državne institucije naredile dan po nesreči v Kemisu, ko je bilo ozračje na širšem območju Vrhnike najbolj kontaminirano. V civilni zaščiti so zgolj svetovali ljudem, naj se raje zadržujejo v prostorih, a ljudje so vseeno odhajali na delo, otroci pa v šole. Kot so opozorili nekateri biotehnologi, med njimi tudi dr. Gorazd Pretnar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, bi bilo treba Vrhniko in vse okoliške vasi naslednji dan pravzaprav evakuirati, saj so se strupene snovi, ki so se nakopičile v ozračju, zaradi megle vezale na molekule vode, ki so jih ljudje vdihavali. T. F. Svet Evropa praznuje 30 let programa Erasmus – najboljše naložbe za prihodnost Evrope 13. 6. 2017, 13:42 4 Evropski parlament danes obeležuje tri desetletja delovanja programa Erasmus, s pomočjo katerega je v tem času v tujini študiralo ali delalo več kot 9 milijonov ljudi. Ob tej priložnosti je v Evropskem parlamentu potekala novinarska konferenca, v ospredju katere je bil stalni poročevalec programa Erasmus+, dr. Milan Zver. Na skupni novinarski konferenci, na kateri so ob poročevalcu in vodji slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki v EP, Milanu Zveru, sodelovali tudi predsednik Evropskega parlamenta (EP) Antonio Tajani, predsednica odbora za kulturo Petra Kammerevert in komisar za šolstvo Tibor Navracsics, so se gostje strinjali, da je program Erasmus+ eden od najbolj uspešnih programov Evropske unije. Pred evropskim parlamentom v Strasbourgu. Erasmus+ je najboljša naložba za prihodnost Evrope “Erasmus je v zadnjih 30 letih prehodil dolgo pot, vendar bo naslednjih 30 zaradi negotove prihodnosti Evropske unije še bolj pomembnih,” je dejal evropski poslanec Zver, hkrati pa izpostavil, kako pomembno je, da ima lahko od tega programa koristi prav vsak evropski študent. “Živimo v zgodovinskih časih. Bistvenega pomena je, da se mladi ne samo učijo o Evropi, ampak jo tudi doživijo. Zato je Erasmus+ najboljša naložba v prihodnost Evrope”, je zaključil evropski poslanec. Na slavnostni proslavi, ki bo sledila skupni novinarski konferenci, bosta v plenarni dvorani predsednik EP Antonio Tajani in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker podelila nagrade 33 udeležencem programa Erasmus, po enemu iz vsake sodelujoče države. C. Š. Slovenska levica financirala islamski terorizem – denar so prali tudi v podružnici NLB v Makedoniji 15. 6. 2017, 5:00 137 Vsak dan izvemo nekaj novega v slovenski bančni aferi stoletja, ki se jo je med uporabniki družbenih omrežij že prijel vzdevek #IranNLBgate. Potem, ko je Nova24TV pred tedni prva poročala o šokantnih razkritjih Grimsove Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS), da je iranska mafija s pomočjo slovenskega političnega vrha v letih 2009 in 2010 oprala za milijardo ameriških dolarjev denarja, danes Bojan Požar na svojem blogu o političnem zakulisju Slovenije razkriva, da je Policija pod vodstvom Katarine Kresal v času Pahorjevega levega vladnega trojčka točno vedela, kaj se dogaja v Novi Ljubljanski banki, a je očitno namerno mižala na obe očesi. Zanimivo je predvsem to, da Policija pod vodstvom generalnega direktorja Janka Gorška ni našla dovolj dokazov, da bi lahko sprožila predkazenski postopek, čeprav so imeli informacije, da se je pri nakazilih v tujino z računov NLB pojavljalo na desetine reklamacij zaradi suma pranja denarja in da so Irancu Iraju Farrokzadehu v nekaterih tujih bankah zaprli račune, preden ga je Iranec odprl v NLB. Zdaj na dan prihajajo informacije, da se je denar pral tudi v nekaterih podružnicah NLB na Balkanu, afera je namreč odjeknila tudi v makedonski banki, osumljenih je več posameznikov, tamkajšnji državni tožilec je postopek začel tudi proti neimenovanemu slovenskemu državljanu. Naj spomnimo, da slovenske banke še od časa nekdanje skupne države obvladuje tranzicijska levica, najpomembnejša zanjo pa je že od nekdaj največja, torej Nova Ljubljanska banka. Ne čudi, da levica svojega bankomata ne želi prodati, čeprav se je tako dogovorila z Evropsko komisijo. Da bi vlada ohranila politične vzvode v banki, išče izgovore, da bi odstopila od dogovora, o čemer smo na Novi24TV v preteklosti že večkrat poročali. Ni skrivnost, da je levi politični vrh v letih 2009 – 2010 moral vedeti za pranje denarja, takrat je bila na oblasti vlada Boruta Pahorja. Njegova ministrica za notranje zadeve, Katarina Kresal, je bila o dogajanju še najbolje obveščena, saj ji je bila posredno podrejena Policija, ki je zadevo raziskovala, a nikoli ni našla dovolj dokazov, danes poroča Požareport. Morda pa je bilo vodstvu Policije naročeno, da jih ne sme najti. Preberite še: Kemis: Igrali so se z življenji; če bi prišlo do eksplozije v masi, bi bilo na Vrhniki vsaj 200 mrtvih Poleg zloglasne nekdanje predsednice LDS sta za preiskavo vedela tudi takratni generalni direktor Policije Janko Goršek, kasneje policijski diplomat v Sarajevu, in direktor kriminalistične službe, Aleksander Jevšek, danes župan Murske Sobote. Obrazložitve, ki jih je Policija danes podala Požareportu, so toge in birokratske, izgovarjajo se, da posredovani podatki o pranju denarja in njihovo preverjanje niso dosegli ustreznega dokaznega standarda za začetek predkazenskega postopka, prav tako iz vsebine obvestil niso izhajali elementi nobenega uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Šele odmevnost afere IranNLBgate je Policijo spet prisilila v to, da je preiskavo na novo odprla. Foto: YouTube. Borut Pahor, Katarina Kresal in Gregor Golobič, slovenski oblastniki v času dogajanja afere iranNLBgate. Predsednik Pahor se spreneveda, da premier Pahor o pranju denarja ni vedel ničesar Najbolj bode v oči, ker niti po 12 dneh od izbruha afere še nimamo nobenega osumljenca, čeprav so nekateri politiki, med drugim predsednik države Borut Pahor, že priznali, da so vedeli za pranje denarja. V vsaki drugi resni zahodnoevropski državi bi že padale glave, za to bi poskrbel že pritisk javnost, toda v slovenskih medijih, ki jih obvladuje levica, se o aferi praktično ne poroča. Zelo slabo medijsko pokrito je tudi neumorno delo Komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu pod vodstvom dr. Anžeta Logarja, ki je v zadnjih dneh zaslišala že več prič. Na Novi24TV v zadnjih dneh intenzivno poskušamo izvleči odgovore od glavnih političnih akterjev v letih 2009 – 2010, a se bodisi z nami ne želijo pogovarjati, bodisi se izgovarjajo na toge zakonske predpise, da jim o tem (še) ni treba govoriti. Najbolj zanimivi odgovori na naša vprašanja so prispeli iz kabineta predsednika republike, Boruta Pahorja, ki je potrdil, da je za pranje denarja izvedel šele pred nekaj dnevi. Toda pozor, gre za predsednika Pahorja, premier Pahor je namreč obvestilo o pranju denarja v svoj kabinet dobil že jeseni leta 2010! Težava je le v tem, ker gre za isto osebo … “Njegovi svetovalci so bržkone ocenili, da na to informacijo ni bilo treba posebej opozarjati, ker se je z zadevo že ukvarjal pristojni urad. Ker dodajate vprašanje glede vloge vlade v tistem času, naj spomnim, da je bil pol leta prej, v marcu 2010, sprejet Zakon o upravljanju kapitalskih naložb RS, ki je dal podlago za ustanovitev AUKN, ki je začel delovati jeseni 2010. V skladu s tem zakonom je AUKN prevzel vse naloge upravljanja državnega premoženja, ki jih je prej opravljala vlada kot lastnik. Hvala za vaše razumevanje,” so zapisali v Pahorjevem kabinetu. Prav zdrava mera razuma je tista, zaradi česar se zdijo ti odgovori najbolj neverjetni. Predsednik države ni vedel ničesar o informaciji, ki je bila namenjena neposredno njemu in jo je prejel na svoj elektronski naslov? Sodelavci so ocenili, da jim za pranje denarja v največji slovenski banki, katere lastnik je država in je bil takrat njen šef posredno Pahor, pač ni bilo treba vedeti? Čista norost, ki znova dokazuje, kako nesposobni so bili v tedanji vladi in zakaj se je Slovenija znašla v nezavidljivem ekonomskem položaju. Foto: STA. Banka Slovenije. Slika je simbolična. Banka Slovenije šele zaradi mednarodnih posegov izdala sklep o blokadi dostopa za iranske transakcijske račune O pranju denarja so vedeli tudi v Banki Slovenije (BS). Po dolgem prepričevanju so nam vendarle pojasnili, da je BS na podlagi podatkov, ciljno pridobljenih od bank, in sovpadajočega, v mesecu oktobru 2010 prejeta obvestila Urada RS za preprečevanje pranja denarja, opravila pregled v NLB. Na podlagi ugotovljenih kršitev je nato v mesecu decembru 2010 banki izdala ustrezne ukrepe. Kot že navedeno, pa so podatki in informacije, ki jih pridobi ali izdela Banka Slovenija pri nadzoru nad posamezno banko, zaupne informacije, zato vsebine ukrepov danes niso želeli komentirati. Banka Slovenije deluje kot nadzorni organ slovenskega bančnega sistema, zato je samo po sebi neverjetno, da niso odgovorni velike pralnice denarja odkrili že prej. Ali pa so jo, pa takratnemu guvernerju dr. Marku Kranjcu ni bilo v interesu, da bi BS posredovala. Vse do decembra 2010, ko je bila zaradi številnih mednarodnih posegov (intervencij) pravzaprav prisiljena izdala sklep, da mora NLB nemudoma onemogočiti dostop do Proklika za vse iranske transakcijske račune. Najbolj bizarne odgovore pa so nam podali v Uradu za preprečevanje pranja denarja. Objavljamo togo birokratsko pojasnilo, ki nam ga je poslala njihova piarovka Franja Zagorc: “Urad RS za preprečevanje pranja denarja konkretnih zadev ne komentira, saj so vse zadeve, ki jih Urad obravnava, označene z ustrezno stopnjo tajnosti. Urad prične z zbiranjem obvestil ter analizo in obdelavo podatkov in listin na podlagi prijave sumljive transakcije s strani zavezancev za izvajanje zakona o preprečevanju pranja denarja ali financiranja terorizma (ZPPDFT-1), pobude državnih organov, na podlagi novega ZPPDFT-1 opravljenih lastnih analiz ali na podlagi obvestila oz. zaprosila tujega sorodnega urada za preprečevanje pranja denarja.” Urad potrebuje najnižjo stopnjo verjetnosti pranja denarja, da prične z delom, a ni ugotovil ničesar Zanimiv je predvsem tisti del v nadaljevanju, kjer piše, da je potrebna najnižja stopnja verjetnosti pranja denarja, da bi urad pričel s svojimi aktivnostmi – dovolj je torej že obstoj razlogov za sum o storitvi kaznivega dejanja, za razliko od utemeljenih razlogov za sum in utemeljenega suma, ki sta višji stopnji verjetnosti in ki ju v nadaljevanju ugotavljajo in poskušajo nedvoumno potrditi organi odkrivanja (policija) in pregona (tožilstvo) kaznivih dejanj. Urad torej prične s svojimi aktivnostmi, kadarkoli v zvezi z osebo, transakcijo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. A kot kaže, urad leta 2010 ni želel prepoznati zadostnih sumov, da bi se zadeva resneje preiskala. Na urad smo poslali ključna vprašanja: Ali je bil urad seznanjen s sumljivimi transakcijami? Kdaj je bil urad seznanjen? Kdaj in kako je Urad za preprečevanje pranja denarja ukrepal v zvezi s spornimi transakcijami? Koga vse je urad obvestil o teh transakcijah? Ali je urad skladno z zakonom obvestil policijo in tožilstvo? Zakaj nam na uradu ne želijo odgovoriti niti na preprosto vprašanje, kdaj so izvedeli za pranje denarja in kdaj so obvestili pristojne organe, ostaja neznanka. Smo pa na Novi24TV v sredo na informacijsko pooblaščenko že naslovili zahtevek, da se informacije javno razkrije. Foto: STA. Nekdanji finančni minister Franc Križanič. Razkurjeni nekdanji finančni minister Križanič je hitro odložil telefonsko slušalko Za dogajanje v NLB je že zaradi narave svoje funkcije moral vedeti tudi tedanji finančni minister Franc Križanič, ki pa se na naša vprašanja prek elektronske pošte ni odvzal. Zato smo poklicali kar v tajništvo Ekonomskega inštituta in želeli govoriti s Križaničem, a nas je neprijazen moški glas na drugi strani na hitro odslovil z besedami, »da predlagam, da pokličete kam drugam«. Vztrajali smo in znova zavrteli isto telefonsko številko, nakar se je ista glas predstavil kot – Franc Križanič – in nas nahrulil, da se z našo televizijo niti slučajno ne misli ukvarjati. »Ne gledam vas, zato me pustite pri miru. Hvala lepa in nasvidenje.« Takšne izjave Križaniča pravzaprav niso presenečenje, saj nihče od vpletenih ne želi stopiti pred novinarske kamere in govoriti o tej aferi. Naša novinarka Marjanca Scheicher je v sredo poslance lovila po državnem zboru, da bi jih pobarala za komentar, pa večina levičarjev z njo ni hotela govoriti, tisti, ki so si vzeli čas, pa so bili skrajno odrezavi. Poslanka SMC Jasna Murgel je tako samo ponovila kolektivno laž, ki si jo je na hitro izmislila levica v odgovoru na šokantna razkritja Grimsove komisije. “A je sploh kakšen dokaz, da se je v NLB pral denar? Ni še nobenih uradnih ugotovitev, še nobenega poročila, da se je to dogajalo. Zato vam komentarja o tem res ne želim dati,” je dejala Murglova. Möderndorfer živi v drugem režimu: Ne vidim rad, da mi postavljate vprašanja, za katera se sploh nismo dogovorili! Še bolj nesramen je bil politični kameleon Jani Möderndorfer: “Premalo je podatkov o pranju denarja, sicer pa ne rad vidim, da v državni zbor prihajajo novinarji in me lovijo po hodnikih z vprašanji, za katere se sploh nismo dogovorili(!). O tem bom govoril, ko bomo imeli kakšne dokaze!” Z drugimi besedami, Möderndorfer bi očitno odgovarjal samo na tista vprašanja, ki so mu povšeči. Najbolj premeteno je odgovarjal Karl Erjavec, ki si očitno že nabira politične točke na desnici, če bi se po prihodnjih parlamentarnih volitvah sestavljala nova desnosredinska vlada. “Pričakujem, da bodo ustrezni organi raziskali to zadevo, ali je res šlo za pranje denarja. Vemo, da se s tem že ukvarja urad za preprečevanje korupcije, ki takrat očitno ni ugotovil elementov pranja denarja. Sem pa vesel in zadovoljen, da se je s strani policije ponovno sprožil postopek preiskave,” nam je povedal šef stranke DeSUS, ki trdi, da zunanje ministrstvo ni bilo obveščeno o pranju denarja. Toda Logarjeva komisija je ugotovila ravno nasprotno – gre za še eno zavajanje javnosti. NLB je imela svoj pralni stroj za denar tudi v Makedoniji #IranNLBgate pa očitno postaja mednarodna afera, saj na dan prihajajo nova razkritja, da se je NLB-jeva pralnica denarja razširila tudi na Balkan. Makedonski mediji poročajo, da je državni tožilec proti nekdanjemu vodstvu tamkajšnje Tutunske banke (v lasti NLB) vložil obtožnico, ki več oseb, med njimi nekdanjega makedonskega ministra, znanega odvetnika, notarja in celo neimenovanega slovenskega državljana, bremeni zlorabe položaja in pranja denarja. Obstajajo trdni temelji, da se je med leti 2006 in 2017 iz banke posojalo denar za lažne naložbe v navideznih podjetjih v Sloveniji in Avstriji, kjer se je opralo na milijone evrov denarja, vodstvo NLB-jeve banke v Makedoniji pa je nato kupilo več dragih nepremičnin v mestu Bitola. Več o tem bomo v nadaljevanju tega prispevka objavili v petek. Luka Svetina Udbovci so v Ljubljanski banki v New Yorku prali denar iz mamilarskih poslov, z zakonom molka “omerta” bi zdaj utišali tudi afero #iranNLBgate” 18. 6. 2017, 5:00 307 Včeraj smo na Novi24TV prvič razkrili, da je stara Ljubljanska banka prek svoje tedanje podružnice LBS Bank v New Yorku ob koncu osemdesetih let poskušala oprati več milijonov ameriških dolarjev, a so jo ameriški obveščevalci pri tem zalotili, zaradi česar je takratni slovenski politični vrh reševal izvršnega direktorja Vinka Mira pred večletno zaporno kaznijo. Mira so morali rešiti, ker je vedel preprosto preveč o spornih poslih svojih nadrejenih v LB v Ljubljani, ki naj bi bili tako ali drugače tesno povezani z Udbo. Takrat so mu priskrbeli uglednega pravnika v Boštjanu M. Zupančiču, nekdanjemu sodniku na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki ga je pomagal ubraniti, vseeno pa je bila banka LBS spoznana za krivo, o čemer so poročali vsi večji ameriški časniki, na čelu z LA Times, NY Times in Washington Post. Zanimivo je, da režimski mediji v Sloveniji o tem niso poročali ničesar, politika se je odločila zadevo pomesti pod preprogo, Mir je za vedno izginil iz javnosti. Morala te insajderske zgodbe je, da so bili že takrat komunistični banksterji povezani v tesno prepleteno mafijo, t. i. interpersonalno matrico; 30 let kasneje se zgodba ponavlja, NLB se je spet znašla v središču zaradi afere pranja denarja, tokrat še precej večjih količin, a nihče od odgovornih še ni spregovoril, večinoma molčijo tudi mediji. To dokazuje, da t. i. “omerta” še vedno zelo učinkovito deluje. Danes podrobneje razkrivamo ozadje bančne afere, v katero so se zapletli slovenski predstavniki podružnice Ljubljanske banke – LBS – v New Yorku ob koncu osemdesetih let. Peterica ljudi in banka kot pravni subjekt so bili obtoženi poskusa pranja denarja v višini 3,5 milijona ameriških dolarjev, kar bi v današnji vrednosti, upoštevajoč inflacijo, znašalo dobrih 7 milijonov dolarjev. Ameriške oblasti so leta 1988 v povezavi s tem raziskovale tudi morebitne jugoslovanske mamilarske posle in špijonažo. Preberite še: Razkrivamo: Ljubljanska banka je v New Yorku denar prala že pred 30 leti, Milan Kučan je svoje ljudi reševal iz ameriških zaporov! Denar, ki se je pral v banki LBS v New Yorku, je prihajal iz udbovskih mamilarskih poslov Prvo aretacijo so ameriške oblasti sicer izvedle zaradi kovčka denarja, v katerem je bilo dva milijona ameriških dolarjev, ki jih je jugoslovanski konzul v Chicagu poskušal pretihotapiti na letalo in spraviti v Jugoslavijo, kjer bi denar oprali. Šlo je za Bahrudina Bijedića, po katerem se je afera kasneje tudi imenovala, danes pa v Srbiji in na Hrvaškem velja za najslabšega konzula vseh časov. Po Bijedićevi aretaciji je sicer takratno jugoslovansko veleposlaništvo organiziralo več protestov pred State Departmentom, saj je uradni Beograd menil, da je bila Bijediću neopravičeno odvzeta imuniteta. Ameriške oblasti so jo zavrnile zato, ker je obstajal sum, da je denar, ki ga je želel Bjedić oprati, izviral iz prepovedanih poslov z drogo, je poročal LA Times. Ameriški obveščevalci so odkrili, da je z Bjedićem sodeloval tudi ameriški državljan jugoslovanskega porekla, takrat 31-letnik Vjekoslav Spanjol, ki je živel v Teksasu in je vohunil za jugoslovansko vlado ter v Beograd Udbi pošiljal zaupne podatke. Ameriški tožilci so takrat trdili, da se je denar skušal oprati prek podružnice Ljubljanske banke v New Yorku, zato so v povezavi s tem aretirali tudi takratnega predsednika odbora direktorjev, Vinka Mira, ki pa je o udbovskih poslih v ZDA vedel preveč, zato ga je moral slovenski politični vrh za vsako ceno rešiti. Aretirana sta bila sicer še dva ameriška bankirja, Larry Everett Card iz Tennesseja in Hunert Francis Cole iz Teksasa. Oba naj bi jugoslovanski kriminalni združbi svetovala, kako učinkovito oprati denar, ne da jo oblasti pri tem zasačijo. Foto: Nova24TV. Kučan prisiljen v reševalno akcijo – če bi Vinka Mira obsodili na zaporno kazen, bi “vse izdal” Peterica se je po pisanju LA Times ujela v lastno past, saj jim je ameriška obveščevalna služba v operaciji Flying Kite 18 mesecev prej podtaknila novi posel – prek banke LBS naj bi oprali 1 milijon ameriških dolarjev, na kar je vodstvo LBS v New Yorku pristalo. Redki, ki so vedeli za ta posel v Sloveniji, so molčali, dokler ni zadeva z aretacijo Vinka Mira postala žgoča tema v vrhu vodstva Ljubljanske banke, saj naj bi Mir vedel preveč o udbovskih poslih in naj bi po naših informacijah celo zelo odkrito zagrozil tedanjemu direktorju LB Cirilu Krpaču, sicer svaku Milana Kučana, da bo “vse izdal”, če bo na sodišču v Filadelfiji spoznan za krivega. Ameriški mediji so sicer poročali, da sta Cole in Spanjol nelegalno prenašala velike vsote denarja v Jugoslavijo in ga deponirala na več bančnih računov v različnih LB-jevih bankah. Denar se je nato prek nakazil t. i. slamnatih podjetij vrnil nazaj na bančne račune v ZDA. Konzul Bijedić je bil obtožen, da je pomagal denar v Jugoslavijo pretihotapiti kar v kovčkih z diplomatskimi notami, da bi se kriminalna združba izognila zahtevanim poročilom valute. Jugoslovanska banka in Vinko Mir kot njen predstavnik so bili obtoženi, da so sodelovali v operaciji z vložitvijo lažnih poročil o deviznih transakcijah. Washington Post je sicer poročal, da se je Vinko Mir še dan pred svojim arestom sprenevedal v intervjuju za omenjeni časopis in razlagal, da ni vedel ničesar o incidentu z aretacijo Bijedića in da je šlo verjetno za napako. “Naša banka opravlja samo normalne bančne posle,” je takrat trdil. Ko so Mira aretirali, pa mu je v primeru obsodbe grozila večletna zaporna kazen, banki pa finančna kazen v višini 500 tisoč ameriških dolarjev. Foto: Nova24TV. Obrazložitev, zakaj je bila banka LBS spoznana za krivo. Za pranje denarja vedeli tudi drugi: Vlado Sodin, Goran Gazivoda in Danny Leung Po intervenciji slovenskega političnega vrha in vodstva Ljubljanske banke je bil Mir na sodišču v Filadelfiji ubranjen, enako pa je Udba storila v primeru konzula Bijedića – oba sta bila namreč v aferi pranja denarja na začetku leta 1990 spoznana za nedolžna, čeprav je bila banka LBS kot pravni subjekt spoznana za krivo, kar je bilo takrat v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Sodnik je namreč takrat razsodil, da obstaja dovolj dokazov, da je možno potrditi zaroto banke LBS proti Združenim državam Amerike, zlasti zaradi dejanj treh drugih zaposlenih v tej newyorški podružnici Ljubljanske banke – to so bili izvršni direktor Vlado Sodin, namestnik direktorja Goran Gazivoda in supervizor Danny Leung. Iz sodnih spisov je razvidno, da je porota lahko sklepala, da je Sodin vedel za namero Cola, da ogoljufa državo in mu je odločil pri tem v vsaj enem primeru tudi pomagati. Cole in Spanjol, oba ameriška državljana, pa sta bila obsojena na večletno zaporno kazen in plačilo večmilijonske odškodnine. Foto: Nova24TV. Banko LBS so zaprli šele leta 2003. Kje so banksterji danes? Zanimivo pa je, kaj se je dogajalo po vrnitvi četverice oproščenih banksterjev v Jugoslavijo. Če je Gazivoda na Hrvaškem postal eden najbolj uglednih bankirjev, se je konzul Bijedić v Srbiji ter Bosni in Hercegovini moral soočati z zbadljivkami in šalami na svoj račun. Njegova politična kariera je šla v zaton, v medijih zdaj občasno obračunava z Udbo, ki se mu je zamerila. Zgodba z obema Slovencema pa je precej drugačna. Vladimir Sodin je postal uspešen finančnik, ki je imel po osamosvojitvi Slovenije odgovorne funkcije v številnih slovenskih podjetjih, deloval je v Generaliju in Iskratelingu, a nikjer v svoji biografiji nima zapisane izkušnje z delom v LBS v New Yorku. V povezavi s to afero slovenski mediji sploh nikoli niso poročali o Sodinu – kot da ne bi šlo za isto osebo. A glede na to, da je bila od konca osemdesetih let v Ljubljanski banki zaposlena tudi Irena Sodin, žena Vlada Sodina, lahko sklepamo, da vendarle govorimo o istem finančniku. Sodinova je bila sicer do nedavnega tudi državna sekretarka na finančnem ministrstvu v Cerarjevi vladi, preden so jo kot ambasadorko parlamenta poslali na sedež OECD v Pariz. O Vinku Miru, ki je vedel preveč in se je za njegovo reševanje zavzel tudi Milan Kučan (njegov svak Ciril Krpač je bil šef Ljubljanske banke), pa ne vemo praktično ničesar. Od nepreverjenih virov smo izvedeli, da se je moral po oprostilni sodbi v Filadelfiji za vedno umakniti v strogo zasebnost, kupil naj bi si hišico nekje na obrobju ljubljanskega barja. Če je še živ, bi bil danes star 84 let. A tega ne moremo vedeti z gotovostjo, saj je “omerta” v njegovem primeru delovala zelo učinkovito. Zdaj pa bi radi odgovorni za #iranNLBgate vse skupaj še enkrat na podoben način pometli pod preprogo. L. S. NLB, od Udbe ugrabljena (3. del): Zgodba o Saftiju, Kučanu in skritih lastnikih 16. 6. 2017, 5:00 37 Korespondenca Nika Kavčiča, enega najpomembnejših likov slovenskega bančništva in udbovskih financ, ilustrira dogajanja v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki imajo svoj vpliv tudi danes in se konec koncev kažejo v aferi #IranNLBgate, saj je upravljanje s financami in gospodarstvom v Sloveniji še v veliki meri pod nadzorom udbovskega omrežja. Kavčič v dokumentu, ki je bil dostavljen tudi Milanu Kučanu, govori o tržaški družbi SAFTI, d. d., o slamnati družbi, ki je bila namenjena za pranje denarja in bogatenje posameznikov iz slovenske manjšine v Italiji, predvsem pa za financiranje partijsko-udbovskega omrežja v Sloveniji in za privatizacijo ter prevzem podjetij. Kavčič tudi odkrito piše o skritih lastnikih. Zgodba Saftija pa prek Kmečke banke vodi tudi v finančno skupino KB 1909, ki je znana predvsem po lastništvu v Mladini in Mark Medicalu. Dokumenti kažejo, da je bil Milan Kučan o vsem seznanjen. Vlak groze v Evropi: Iračan na vlaku podivjal in zabodel potnika, potem ko je sprevodnica želela videti karto muslimanske potnice 16. 6. 2017, 14:40 13 Iračan, ki je z vlakom potoval od Stockholma do Hallsberga, je izvedel brutalni napad, potem ko je sprevodnica na vlaku muslimanko prosila, da ji pokaže potniško karto, in vse obtožil rasizma. Naravnost neverjetno je, kako se nekateri zaradi stvari, ki jim ni po godu, sklicujejo na rasizem. V takšnem primeru lahko rečemo samo: “Dobro jutro!” Tudi ostali moramo kupiti karto, če se želimo peljati z vlakom, pa se zato še ne sklicujemo na rasizem. Žalostno, kam smo prišli. 25-letni Karim Alaa Hussain je postal razjarjen, potem ko je bila neimenovana ženska, ki je nosila tančico, naprošena, da pokaže svojo vozovnico za vlak. Muslimanka se je na prošnjo sprevodnice pritožila in dejala, da je karto pokazala že prej. Očividci na vlaku so povedali, da je bila sprevodnica zelo vljudna in korektna, in dodali, da nikakor ni bilo razloga za takšno razburjanje. Preberite več: Migrant iraškega rodu na vlaku masturbiral pred 21-letnico, zato ga je ta večkrat udarila s steklenico Enega izmed potnikov napadel s kuhinjskim nožem Kljub vljudnemu vprašanju je Hussain skočil na noge in od sprevodnice na vlaku zahteval pojasnilo, zakaj je zahtevala vozovnico od muslimanske potnice. Moški kljub odgovoru sprevodnice, da opravlja le svoje delo, ni bil zadovoljen in je postal izredno besen. Ostali potniki so intervenirali in ga poskušali pomiriti, a so s tem dosegli le kontraučinek, saj je moški ob tem postal le še bolj jezen. Potnike je obtožil rasizma ter se spravil na moškega v bližini in ga udaril v obraz. Žrtev je Hussaina uspela spraviti na tla, a se je ta uspel rešiti in je nato na plano potegnil dolg kuhinjski nož. Z njim je moškega od zadaj in ob strani zabodel kar štirikrat in mu s tem povzročil kritične notranje rane. Priče so razkrile, da je Hussain po napadu zmagoslavno hodil po kabini vlaka, kot da bi pravkar zmagal na državnem prvenstvu. Pred prestrašenimi potniki je vihtel svoj krvav nož in med drugim enega izmed očetov, ki je bil na vlaku s svojo hčerko, vprašal, če sta tudi onadva rasista. Nato je pričel potnikom predavati o enakosti ter od njih zahteval, da pokažejo spoštovanje, medtem ko je njegova žrtev na tleh krvavela. Foto: iStock Doletela ga je osem let in pol dolga zaporna kazen Ko se je vlak groze ustavil, je Hussain pobegnil in se skril v bližnjem vrtu, kljub temu pa ga je policija izsledila in prijela. Policistom je v svojo obrambo dejal, da je ravnal v samoobrambi, in dodal, da je ponosen na to, kar je storil. S to razlago se sodnik ni strinjal in mu je izrekel osem let in pol dolgo zaporno kazen. Foto: iStock Hussain ima že zelo dolgo policijsko kartoteko in bi moral biti ravno v času omenjenga napada zaradi vrste različnih kaznivih dejanj v zaporu, kjer bi moral odslužiti tri leta in pol dolgo zaporno kazen, vendar je bil predčasno izpuščen. Breitbart poroča, da Hussain po nedavno izrečeni kazni ne bo deportiran iz Švedske, saj je leta 2008 pridobil državljanstvo EU, kljub temu da je bil pred tem že večkrat obsojen. N. Ž. #IranNLBgate: Denar od provizij opranega denarja že kroži 16. 6. 2017, 5:00 157 Po štirinajstih dneh, odkar smo na našem portalu in televiziji prvi začeli razkrivati pralnico denarja v državni NLB, se počasi prebujajo tudi odzivi politikov in drugih medijev. Državni mediji in politiki iz koalicijskih vrst ter glasniki omrežja se zaenkrat branijo z latovščino, kako gre pri vsem tem za domneve, kako je treba počakati na razplet, preiskave, ugotovitve organov ali celo pravnomočne sodbe. Milijardo dolarjev opranega denarja poskušajo minimalizirati in govorijo o napaki v sistemu. Ko je šlo za afero Patria, v izjavah in komentarjih ni bilo treba nič domnevati ali kaj postavljati pod vprašaj, bile so kar dokončne sodbe in trditve, organi pregona in sodišča so vse nadgradili še z zaporom, kar se je kasneje izkazalo za konstrukt in nasilje države. In kje je konzorcij preiskovalnih novinarjev? Sicer pa so razmere za tranzicijske roparje slovenskih bank tokrat nekoliko bolj neugodne, saj pri tem pranju denarja ni šlo samo za okoriščanje elite kontinuitete, priča smo namreč tudi nevarnemu presedanu, ko je Slovenija v času embarga do Irana dopustila, da se prek državne banke financira terorizem. Za odbor PANA, ki se v evropskem parlamentu ukvarja s Panamskimi dokumenti, torej z davčnimi oazami in pranjem denarja v teh oazah, bi bila ta dokumentacija zlata vredna in verjetno bo kmalu prišlo zaprosilo, da se jim izročijo kopije teh dokumentov. Pri tem je zanimivo, kako mednarodnega konzorcija tako imenovanih raziskovalnih novinarjev ta zadeva sploh ne zanima. Za slovensko ekspozituro je to po svoje razumljivo, kajti pri provizijah, ki so ostale na naših tleh, se bodo pojavila imena, o katerih se v dominantnih medijih lahko piše le v superlativih. Provizije tudi do 60 odstotkov Bili smo preskromni z oceno, ko smo pred dnevi zapisali, da se pri takšnih nelegalnih poslih provizije vrtijo okoli 30 odstotkov. Marjan Miklavčič, nekdanji direktor Obveščevalno varnostne službe pri obrambnem ministrstvu, namreč pravi, da gredo provizije tudi do 50 ali 60 odstotkov. Torej lahko skromno domnevamo, da je v rokah Slovencev, ki so omogočili to pranje, ostalo najmanj 300 milijonov dolarjev. To pa je denar, s katerim ostanek slovenskega politično-udbovskega podzemlja lahko naredi marsikaj. Ohranja svoj položaj in privilegije tudi za prihodnje rodove, kupi volitve, nagrajuje medije ali plača likvidacijo kakšnega novinarja. Udbovski denar je splahnel, potrebe po svežem denarju Dejstvo je, da je zmanjkalo denarja, ki ga je Udba odpeljala v zamejstvo (SAFTI) in na druge račune in se je ta nato vračal v Slovenijo, kjer je elita za ta denar kupovala podjetja ali kako drugače bogatela. Toda tranzicijska kleptomanska elita je pri financah zelo inventivna. Medtem ko ponižno slovensko ljudstvo tepejo z vedno višjimi davki, pa imajo hkrati do potankosti izdelane vse poti, kako pridobivati velikanske vsote denarja. V te namene sprejemajo tudi zakone, kot lex magna in lex drugi tir, da bi krajo naredili vsaj legalno, če že ta nikakor ne more biti legitimna. Miro Cerar je svoj čas razlagal, da je za pravno državo idealno hkrati legalno in legitimno delovanje oblastnih in drugih državnih in družbenih institucij, toda na ta ideal je pozabil prvi dan, ko je stopil v pisarno predsednika vlade. Denar, ki je bil plačan kot nagrada za pranje denarja, je v Sloveniji že nekaj časa v obtoku. Tožilstvo preganja Janeza Janšo glede izvora premoženja, katerega poreklo je že večkrat javno dokazal, pri Francu Kanglerju iščejo izvor premoženja za nakup 35 let starega traktorja, na drugi strani pa se desetine milijonov evrov od provizij opranega denarja obrača v ozkem krogu zaslužnih ljudi. Afere Patria in podobne so potrebne, da je javnost zaposlena in da lahko elita mirno opravlja svoje posle. Pogled na razkošne hiše, počitniške vile, stanovanja v tujini, jahte, drage avtomobile in debele transakcijske račune razkrivajo prikrite posle slovenskega omrežja. Sistem je napaka Smešna politična združba, ki se kliče SMC, pa je včeraj celo najavila, da bodo v parlamentu predlagali ustanovitev parlamentarne komisije glede pranja denarja v NLB. Razloga za parlamentarno preiskavo s strani vladajoče stranke sta najmanj dva: prvič, da bi prekrili, kar so v NLB počeli njihovi mentorji in da bi se vsa dokumentacija iz Logarjeve komisije prenesla v shrambo in pod ključ SMC. In drugič, zaradi nizkega ugleda stranki grozi polom na prihodnjih volitvah in to bi bila priložnost za popravke ratinga, malo pa bi ob tem pohodili še Socialne demokrate, ki jih na javnomnenjskih anketah krepko prehitevajo. Pri tem pa ne manjka niti cinizma niti ironije. Božo Jašovič, nekdanji direktor NLB, se je te dni na preiskovalni komisiji, namenjeni bančnemu kriminalu, celo pohvalil, kako uspešni so bili v tej banki po dveh letih pranja denarja: “Sistem je zaznal napako, in prekinili smo. To je bilo preventivno ravnanje banke.” Ne, sistem ni zaznal napake, sistem je napaka. Miro Petek Bo SMC z ustanovitvijo komisije zaščitila bančni kriminal v NLB? Han iz SD: “Kaj pa lahko narediš v šestih mesecih?” 16. 6. 2017, 10:13 111 Poslanci Stranke modernega centra so vložili zahtevo za ustanovitev parlamentarne komisije, ki bo preiskovala dejstva in okoliščine v zvezi z domnevnim pretakanjem denarja v NLB. Vsem normalnim ljudem je takoj jasno, da gre za taktiko zavlačevanja, saj vlada za pregon pranja denarja v NLB ne potrebuje preiskovalne komisije, ampak lahko tožilstvu in policiji direktno naroči pregon. Sprašujemo se, kaj je torej smisel preiskovalne komisije. Očitno je, da vlada namerava še dodatno zavleči proces odkrivanja dejstev in ljudi, ki so povezani s pranjem denarja v NLB. Preiskovalna komisija je namreč orodje opozicije, saj nima dostopa do policije in tožilstva. Zanimivo je tudi, da je SMC vložila zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije takoj, ko je poslanec SDS Anže Logar, ki vodi preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, napovedal, da bo preiskavo razširil tudi na pranje denarja v NLB. Naključje ali zavestno preprečevanje dela Logarjevi komisiji? Komisija ne bo odkrila ničesar, vlada bo prej padla Ne glede na to, ali bomo imeli predčasne ali redne volitve, je pričakovati, da komisija, ki jo ustanavlja SMC, ne bo prišla do nobenih ugotovitev pred koncem mandata. Bodo pa s tem efektivno preprečili Anžetu Logarju, da dokonča zastavljeno delo. Da gre pri ustanavljanju nove komisije le za pridobivanje časa in ne za razkrivanje kriminala levice, pa je posredno potrdil tudi poslanec Socialnih demokratov Matjaž Han. Han je izjavil: “S tega vidika je bil danes tudi predlog SMC-ja. Slišal sem ga pred 15 minutami. No, danes vlagajo. Mi, seveda, bomo sodelovali zraven, ampak jaz se v realnosti tako zavedam, da do konca mandata, če je samo še 6 mesecev, in ne vem, kaj lahko v šestih mesecih narediš, razen to, da bo šlo za javnost in promocijo določenih poslancev.” Torej še Han, ki je član koalicije, ve, da iz te moke ne bo kruha. Jasen je torej cilj: preprečiti Logarju, da bi se dokopal do kakšnih imen, ki bi lahko ogrozila monopol tranzicijske levice nad Slovenijo, in promoviranje določenih politikov pred volitvami. Glede na to, da bo komisijo vodila SMC, lahko samo sklepamo, da je imel Han v mislih promocijo poslancev SMC. Spomnimo, da stranki podpora že dlje časa pada kot kamen. Še bolj pomenljive pa so govorice, da naj bi to komisijo vodil Jani Möderndorfer. Bo to komisija ali cirkuška predstava? Presodite sami. A. R. xtc • eno uro nazaj Namen je držati dokumentacijo proč od logarja in zavlačevati z podajanjem dokumentov: Nova zlitina bi sončne celice lahko pognala čez 50-odstotno učinkovitost Ekipi je uspelo rešiti zapleteno težavo 18. junij 2017 ob 13:09 Detroit - MMC RTV SLO Znanstveniki univerze v Michiganu so razvili novo zlitino za uporabo v sončnih celicah, ki bi jih lahko naredila več kot dvakrat učinkovitejše, kot so zdaj. Po poročanju portala IFLScience je nova zlitina zmes arzenika, galija, bizmuta in dušika, hkrati pa je za četrtino cenejša kot pred njo preizkušane zlitine. Po prepričanju raziskovalne ekipe je njihov material najcenejši na svetu, ki lahko absorbira infrardečo svetlobo. Novi material bi se lahko uporabil v novi generaciji fotovoltaičnih celic, imenovanih koncentratorske celice, za katere se pričakuje, da bodo podvojile izkoristek glede na trenutne panele, ki zmorejo največ 25-odstotno učinkovitost in so že dosegli svoj cenovni in zmogljivostni rob. Koncentratorske celice delujejo tako, da vsebujejo tri različne materiale, ki so naloženi drug nad drugega in tako lovijo tri različne valovne dolžine svetlobe. Največji izziv za raziskovalce pa je doslej predstavljal četrti sloj, ki bi lovil infrardečo svetlobo, saj mora biti poceni, stabilen, trpežen, njegova atomska struktura pa se mora ujemati s preostalimi tremi sloji. Zlitina raziskovalcev iz Michigana vse te pogoje izpolnjuje. "Čarovnija ni beseda, ki bi jo raziskovalci materialov pogosto uporabili. Vendar smo se tako počutili, ko smo stvar končno naredili prav," je dosežek komentirala vodja laboratorija, ki je razvil zlitino, Rachel Goldman. Policisti v stanovanju v Ljubljani našli umorjenega 44-letnega igralca Gašperja Tiča 18. 6. 2017, 16:16 97 Ljubljanski policisti so danes zjutraj v stanovanju na Trubarjevi ulici v Ljubljani našli mrtvega 44-letnega moškega, za katerega se je izkazalo, da je znan dramski igralec Gašper Tič. Po podatkih policije se je moški sprl z 20-letnikom. Slednji je z ostrim predmetom poškodoval 44-letnega igralca, ki je zaradi poškodb na kraju umrl, 20-letniku pa so policisti kmalu po dogodku odvzeli prostost. Priljubljeni dramski igralec Tič je bil tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije in je bil sicer v svoji igralski karieri najbolj zvest prav MGL. V omenjenem gledališču se je Tič zaposlil leta 1997. Po sedmih letih je za leto dni hišo zapustil, a se je leta 2005 spet vrnil. V svoji karieri je ustvaril vrsto izstopajočih likov, za svoje delo je med drugim prejel Severjevo nagrado. Tič se je ukvarjal med drugim tudi tudi s pisanjem, gledališko režijo, pogosto v ljubiteljskih gledališčih, in pedagogiko, med drugim je v Šentjakobskem gledališču režiral igri Bog Woodyja Allena in komedijo po motivih del različnih avtorjev z naslovom Tičja kletka. Za stvaritev lika Ana Liza v oddaji Spet doma na RTV Slovenija je leta 2006 prejel Viktorja za posebne dosežke. C. Š., STA Slovenec gogopram • 11 ur nazaj šmentanamuha • 8 minut nazaj Večer pravi, da je bil domnevni storilec neki Štefan C.... Gledališčniki in televizijci pretreseni ob smrti Gašperja Tiča Na TV Slovenija vodil oddaji za otroke 19. junij 2017 ob 09:00, zadnji poseg: 19. junij 2017 ob 09:09 Ljubljana - MMC RTV SLO V nedeljo je slovensko javnost obšla vest, da je pri 44 letih umrl gledališki in filmski igralec, režiser in voditelj televizijskih oddaj Gašper Tič. Gašper Tič se je rodil 7. maja 1973 v Kopru. Študiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V svoji igralski karieri je bil najbolj zvest ljubljanskemu Mestnemu gledališču, kjer je bil zaposlen od leta 1997. "Globoko pretreseni žalujemo ob izgubi dragega prijatelja in kolega. Gašper, hvala," so v njegovi "domači" gledališki hiši zapisali na Facebooku. Njegova igralska kolegica Tanja Ribič pa je na istem družabnem omrežju dodala: "Kje je pravica, kakšna so pota in kakšni so nameni usode???? Gašpeeer!! Tako zelo te potrebujemo!!!!! Tako boli! Toliko, kot si nam ti dal ...! Tako siromašnejši bomo!! Ravno, ko te je končno pobožala sreča ... Samo, ljubezen do tebe ne bo nikoli umrla. Tudi hvaležnost. Tvoja Tanja." Veliko je nastopal tudi v drugih gledališčih: v ljubljanski Drami, koprskem in Tržaškem stalnem slovenskem gledališču. Navdušil je v številnih vlogah, za svoje gledališko delo je leta 2000 prejel Severjevo nagrado. Od lani je bil predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ukvarjal se je tudi s pisanjem in režijo, kot režiser je med drugim sodeloval s Šentjakobskim gledališčem. Nastopil je v več celovečernih filmih; posnel je številne kratke filme in radijske igre, dolga leta pa je sodeloval tudi z našo televizijo. Vodil je več silvestrskih oddaj, leta 2006 pa prejel viktorja za posebne dosežke za stvaritev Ana Lize, lika, ki ga je upodobila njegova nekdanja žena Nataša Tič Ralijan. Gašper Tič je bil znan tudi po svojem delu za otroke. Na Televiziji Slovenija je vodil oddaji Iz popotne torbe in Firbcologi, za svojo monokomedijo Joj, tako sem prišel na svet pa je leta 1999 prejel nagrado zlata paličica. Katastrofa... Še v petek sem ga gledal v komediji Prevare. Bil je fenomenalen. Kaj je v ozadju nedeljskega umora na Trubarjevi, ki je pretresel slovensko javnost? V obračunu z nožem je bil namreč do smrti večkrat zaboden 44-letni dramski igralec G. T. Njegov domnevni morilec, 20-letni Stefan Cakić, je po poročanju nekaterih slovenskih medijev policiji po prijetju povedal, da naj bi ga T. z nožem silil v spolni odnos, na truplu žrtve pa so policisti odkrili več kot deset vbodnih ran. Znanci pravijo, da sta se T. in Cakić družila že v soboto na t. i. paradi ponosa, po kateri sta skupaj odšla v Box bar nasproti ljubljanske železniške postaje. Taksi ju je okrog 6. ure zjutraj odpeljal na Trubarjevo 24, kjer je stanoval igralec. Po informacijah znancev naj bi bil nadaljnji potek dogodkov drugačen, kot poročajo režimski mediji. Policija naj bi sicer v krvi storilca našla tudi GHB oziroma drogo za posilstvo. Groza, v današnjem času se nam dogajajo stvari za katere smo kot civilizirana družba mislili, da smo jih prerasli. Gašperja Tiča naj bi 20-letnik večkrat zabodel z nožem Kriminalistična preiskava še poteka 19. junij 2017 ob 14:53 Ljubljana - MMC RTV SLO Policija umor igralca Gašperja Tiča še naprej preiskuje, doslej pa so ugotovili, da ga je 20-letni moški med prepirom večkrat zabodel z nožem. S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da sta se znanca, 44-letni Gašper Tič in 20-letni osumljenec, družila v enem izmed ljubljanskih lokalov. Ko sta lokal zapustila, sta skupaj odšla v stanovanje v središču Ljubljane na Trubarjevi ulici, kjer je med njima prišlo do spora. Med prepirom je 20-letni osumljenec z nožem večkrat zabodel znanega igralca, ki je zaradi poškodb umrl. Gledališčniki in televizijci pretreseni ob smrti Gašperja Tiča Preiskava kaznivega dejanja še vedno poteka, kriminalisti tudi še opravljajo preiskovalna dejanja (ogled kraja ...). 20-letni osumljenec je v policijskem pridržanju in bo v 48 urah priveden k preiskovalnemu sodniku. Za uboj je zagrožena kazen od pet do 15 let zapora. A. Č. Z do sedaj zbranimi obvestili so kriminalisti ugotovili, da sta se znanca, 20- letni osumljenec Stefan Cakić in 44- letni oškodovanec, družila v enem izmed ljubljanskih lokalov. Ko sta lokal zapustila, sta skupaj odšla v stanovanje v centru Ljubljane, kjer je med njima prišlo do spora oz. prepira. Med prepirom je 20- letni osumljenec z nožem večkrat zabodel 40- letnega oškodovanca, kateri je na kraju zaradi poškodb umrl. Za kaznivo dejanje uboja je zagrožena kazen od 5 do 15 let zapora. London: Kombi pred mošejo zapeljal v množico vernikov "Napadalca je gnala islamofobija" 19. junij 2017 ob 07:33 London - MMC RTV SLO/Reuters/STA V noči na ponedeljek je v severnem delu Londona kombi zapeljal v vernike, ki so zapuščali mošejo. Umrl je en človek, deset ljudi je ranjenih. Oblasti dogodek preiskujejo kot morebitni terorizem. Incident se je zgodil v bližini mošeje v Finsbury Parku, ko je iz nje po nočni molitvi prihajala množica vernikov. To je ena največjih mošej v Veliki Britaniji. Množica ustavila napadalca Mimoidoči so 48-letnega voznika obkrožili, dokler niso prišli policisti in ga aretirali. Umrl je en človek, deset ljudi je ranjenih - osem so jih odpeljali v bolnišnico, dva pa so oskrbeli na kraju dogodka. Londonski župan Sadiq Khan je izjavil, da je šlo za napad na skupne vrednote. "Kot grozljivi napadi v Manchestru, Westminstru in na Londonskem mostu je bil tudi to napad na skupne vrednote strpnosti, svobode in spoštovanja," je dejal Khan in dodal, da bo še poostril policijsko navzočnost v mestu, posebej v skupnostih, ki praznujejo ramazan. Britanska premierka Theresa May je potrdila, da policija dogodek preiskuje kot domnevno teroristično dejanje in sklicala izredno varnostno zasedanje svoje ekipe. "Nameren napad na muslimane" Muslimanske skupnosti so sporočile, da je šlo za nameren napad na muslimanske vernike. "Kot kažejo poročila očividcev, je napadalca gnala islamofobija," je na Twitterju ocenil generalni sekretar britanskega muslimanskega sveta Harun Khan. Pojasnil je, da kaže, da je "beli moški v kombiju namerno zapeljal v skupino vernikov, ki so pomagali nekemu obnemoglemu". Pozval je tudi, da bi morali nujno povečati varnostne ukrepe v okolici mošej. Mošeja v Finsbury Parku je bila pred terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra leta 2001 povezana z ekstremistično ideologijo, nato so jo zaprli in reorganizirali. Po ponovnem odprtju več ni povezana z radikalnimi stališči. Napad za napadom London v zadnjem času doživlja težko obdobje. Pred dvema tednoma so trije muslimanski skrajneži z vozilom zapeljali v pešce na Londonskem mestu, nato pa mimoidoče še zabadali z noži. Takrat je umrlo osem ljudi. Marca pa je moški z najetim avtomobilom zapeljal v ljudi na Westminstrskem mostu in zabodel policista. Ta napad je bil usoden za pet ljudi. Britanci pa se še spominjajo tudi tragedije 22. maja, ko se je samomorilski napadalec razstrelil ob koncu koncerta ameriške poppevke Ariane Grande v Manchestru. V napadu je umrlo 22 ljudi. A. P. J. Lojze Peterle zaslužen za ukinitev mobilnega gostovanja znotraj EU? Dejstva govorijo nasprotno! 19. 6. 2017, 5:00 20 Zavoljo resnice in pravice javnosti do objektivne obveščenosti in predvsem do poznavanja resnice na področju ukinitve stroškov mobilnega gostovanja znotraj EU (“roaming charge” ali “roaming tariffs”), vam v nadaljevanju posredujemo nekaj ključnih dejstev na to temo. Želimo vas namreč opozoriti na neresnice, ki krožijo v Sloveniji, ter predvsem na “kitenje” in hvalisanje o tem, kdo je zaslužen, da bomo od 15. julija 2017 za podatkovni prenos, klice ali pošiljanje SMS sporočil znotraj EU plačevali enako kot v domači državi oz. domačem omrežju. Evropska komisarka Viviane Redingo je pred dnevi objavila 80 strani dolgo knjigo z naslovom “Roaming” v kateri natančno opisuje vsa dogajanja, kot se jih sama spomni. V njej omeni vse zaslužne poslance, ki so ji pomagali pri “razvijanju” ideje o ukinitvi roaminga (posebno izpostavi Paula Ruebiga), a na 80 straneh evropski poslanec Lojze Peterle ni nikoli omenjen. Izjavam, da naj bi prav nek slovenski poslanec v Evropskem parlamentu bil zaslužen za ta ukrep, se zato lahko samo smejimo. To je namreč popoln nesmisel, še posebej, če natančno in skrbno pregledamo dejstva in jih soočimo z izjavami cenjenega poslanca v Evropskem parlamentu Alojza Peterleta. Cenjeni gospod namreč trdi, da je prav on zaslužen za to, da bomo od 15. julija 2017 plačevali za storitev gostovanja v omrežjih operaterjev iz EU enako ceno kot v domačem omrežju. Pri tem bojda navaja, da je problem visokih stroškov gostovanja izpostavil že “v svojem prvem mandatu” v Evropskem parlamentu, torej v obdobju 2004–2009, in da naj bi prav njegovo posredovanje pri tedanji Evropski komisarki za informacijsko družbo in medije Viviane Reding bilo zaslužno za sprejetje ustreznega zakonodajnega okvirja za znižanje stroškov mobilnega gostovanja. To nikakor ne drži. Poglejmo dejstva Nekdanji evropski komisar za podjetništvo in informacijsko družbo Erkki Liikanen je namreč že leta 2001 napovedal, da bo v novem zakonodajnem okviru posebno pozornost namenil problemu mobilnega gostovanja. “Že leta 2000 je Evropska komisija izpostavila zaskrbljenost nad problemom visokih cen mobilnega gostovanja in začela s številnimi preiskavami konkurenčnosti trgov na področju zaračunavanja mednarodnega mobilnega gostovanja,” je dejal. Zapovedal je nacionalnim regulatorjem telekomunikacijskih trgov, naj pripravijo oceno trga konkurence in, kjer je to upravičeno, sprejmejo ustrezne ukrepe in zaveze za preglednost pri zaračunavanju tarif gostovanja. “Evropski parlament je predlagal nekaj ključnih amandmajev, ki terjajo ad-hoc sankcije oz. globe za nacionalne operaterje v povezavi s cenami mednarodnega gostovanja,” je že leta 2001 opozoril. Več o tem na: http://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-01-292_en.htm Nekdanji Evropski komisar za notranji trg in storitve ter kasnejši predsednik italijanske vlade Mario Monti je že oktobra 2002 napovedal vseevropsko tarifo za gostovanje ter dodal, da nekateri evropski mobilni operaterji več kot očitno zaračunavajo preveč za mobilna gostovanja. “V kratkem bomo posredovali na tem področju z namenom, da bi preprečili mobilnim operaterjem, da bi še naprej zlorabljali svoj položaj z zaračunavanjem visokih cen gostovanja ljudem, ki potujejo izven meja svoje države,” je dejal. Več informacij najdete na: http://www.rcrwireless.com/article/20020228/sub/eu-commissioner-slams-high-roaming-charges/ Tako je Evropska komisija februarja 2003 sprejela priporočila o prihodnji regulaciji evropskih operaterjev. Pristojna komisarja Monti in Liikanen sta poudarila, da bo Evropska komisija spodbudila nacionalne regulatorjev trgov, da sprejmejo nova pravila za mobilne operaterje. “Najvišja prioriteta je omejevanje stroškov za mednarodno gostovanje,” je komisija zapisala v priporočilu. Več o tem: http://www.theregister.co.uk/2003/04/23/eu_roaming_probe_delayed/ In končno. Evropska komisija je septembra 2004, torej za časa predsednika Prodija in komisarjev Montija ter Liikanena, sprejela zakonodajni okvir za elektronske komunikacije v Evropski uniji. V njem med drugim jasno navaja: “Stanje na področju mobilnega gostovanja je skrb vzbujajoče. (…) Zdi se namreč, da evropski trg ne ponuja mobilnega gostovanja pod konkurenčnimi pogoji . (…) Uporabniki storitev se pritožujejo, da trenutna struktura trga operaterjev omogoča napihnjene cene mobilnega gostovanja.” Več tu: http://bookshop.europa.eu/en/regulatory-framework-for-electronic-communications-in-the-european-union-pbKD6705145/ Kako že pravimo Slovenci? “Lastna hvala se pod mizo vala.” Izjavi Alojza Peterleta in komisarke Viviane Reding sta, milo rečeno, zavajajoči. Vse za volilno podporo. C. Š. garfi • 30 minut nazaj orgličar je zaslužen, da ni bilo lustracije menda to ni krščansko Peterleta in njegovo Novo Slovenijo je treba jemati skrajno resno. Na taboru NSi v Žireh je namreč njegova marionetka Ljudmila Novakova napovedala, da bo NSI preprečila, da bi se iz volitev, predsedniških in državno zborskih, delal cirkus in komedija. Na obeh misli namreč NSI zmagati, ker ima dovolj in preveč renomiranih kandidatov za vse funkcije. Ostale desne stranke, če NSi sploh še smemo uvrščati na desno hemisfero političnega prostora, lahko gredo na počitnice. Leve etablirane stranke pa tudi, saj bo njihov program uničenja Slovenije do konca realizirala Nova Slovenija na čelu s Peterletom in Novakovo. Avatar antimur • 2 uri nazaj Peterle je eden izmed vidnih krivcev, da ni prišlo do lustracije. Zato ni čudno nedomoljubno obnašanje NSi, predvsem pa njenih vidnih članov kot je Novačka, Tonin in podobni, skratka ta stranka je vseskozi zlizana s Kučanom in njegovimi revolucionarnimi sodišči. Janša je dokaj verodostojen, v primerjavi z ostalimi politiki, zato se ga etablirana levica tako boji; saj lahko hitro ostane brez nezasluženih "dodatkov". Kar bi bilo edino prav, če moramo gledati samo "v prihodnost",.... #IranNLBgate: Zakaj Sova o pranju iranskega denarja v NLB ni obvestila Cie? 19. 6. 2017, 7:48 22 Slovenska obveščevalno varnostna služba si je ob pranju iranskega denarja v NLB privoščila škandal, katerega tako ameriška Cia kakor tudi izraelske obveščevalne službe ne bodo sprejele z navdušenjem. Pri obveščanju o aferi #IranNLBgate je Sova ameriške in izraelske obveščevalce enostavno ignorirala. Ko so nekatere tuje obveščevalne službe pritiskale na Sovo, naj jih oskrbujejo z informacijami, kaj se v naši državni banki dogaja, se je Sova odločila za splošno depešo o Irancu Iraju Farrukhzadehu in njegovih podjetjih. Depeše je naslovila na sestrske agencije po Evropi, pri obveščanju pa je izpustila ameriške in izraelske obveščevalce. Sova je takrat že razpolagala s podatki o plačilnem prometu, ki je potekal prek iranske banke in NLB, ki jih je tudi posredovala partnerskim agencijam po Evropi, in kar je presenetljivo – ne pa tudi Cii in Mossadu ali Shin Betu. Iranska nakazila v ZDA, Sova o tem Cii ne poroča Sova pravi, da ameriških obveščevalcev niso seznanjali z dogajanjem v NLB, ker da iz Farrukhzadehovih podjetij prekoiranske banke in NLB ni bilo nobenih nakazil za podjetja ali posameznike v ZDA. To pa seveda ne drži. Na našem portalu smo našli najmanj dve osebi in tri nakazila, ki smo jih med drugimi predstavili tudi v člankih http://nova24tv.si/slovenija/tudi-v-zda-odkrivajo-oprani-denar-iz-nlb/ in http://nova24tv.si/slovenija/irannlbgate-pranje-denarja-razkrilo-iransko-agenturo-veliko-zanimanje-tujih-obvescevalnih-sluzb/. James Robert Baker je iz NLB prejel dve nakazili, skupaj za več kot milijon dolarjev, z njim pa so se ukvarjali ameriški agentje zaradi njegove dvojne identitete, ponarejenih vozniških dovoljenj in posedovanja več izkaznic socialnega zavarovanja, seveda pa niso vedeli za vse ozadje, ki se danes odkriva z afero #IranNLBgate. Sicer nimamo podatkov, ali je bilo kaj nakazil iz iranske državne banke prek NLB tudi v Izrael, kar pa niti ni tako pomembno; glede na odnose Izraela z Iranom bi tamkajšnje civilne in vojaške tajne službe seveda zanimalo, kaj se je dogajalo v NLB in kdo se je financiral s tem denarjem v času, ko je bil Iran pod sankcijami OZN in kasneje tudi pod embargom EU. Vse tajne službe se zanimajo za informacije, ki so povezane s terorizmom in trgovino z orožjem in na tem področju bi Sova morala sodelovati tudi z ameriškimi in izraelskimi obveščevalci. Sicer pa so nakazila iz Farrukhzadehovih podjetij šla tudi na Hrvaško in tamkajšnja obveščevalna služba je za to vedela preden je Sova prišla na dan s kakšno informacijo. Sova politični vrh obvestila o natančnem znesku opranega denarja V Sovi je bilo v tistem času nekaj hudo narobe. Julija 2009 so italijanske obveščevalne službe zaznale v Italiji sumljive transakcije in so Sovo zaprosile za podatke, vendar se Sova zlepa ni zganila. Pisali smo že, da je za slovenski politični vrh agencija pripravila poročilo 24. novembra 2010, vendar je po naših informacijah Sova za dogajanje vedela več kot leto dni poprej. Poročilo Sove takratnemu slovenskemu političnemu vrhu je obsegalo nekaj več kot eno stran in v poročilu je bil povsem natančen znesek do takrat opranega denarja v NLB. Vendar se nihče od slovenskega političnega vrha ni zganil, ne predsednik vlade Borut Pahor, ne predsednik države Danilo Türk ali notranja ministrica Katarina Kresal, zunanji minister Samuel Žbogar, pravosodni minister Aleš Zalar, kaj šele finančni minister Franci Križanič. Ob takšni informaciji bi odgovorna vlada morala takoj sklicati svet za nacionalno varnost in se o tem resno pogovoriti. O pranju denarja je bil pred tem obveščen tudi Goran Klemenčič, takratni vodja KPK, današnji minister za pravosodje, po naših informacijah tudi njegov namestnik Rok Praprotnik, ki je danes v NLB direktor Centra za skladnost poslovanja. Res lepa skladnost. Ne smemo pozabiti še na eno ime: Darko Stare, ki je danes na ministrstvu za pravosodje državni sekretar, v času, ko je v NLB potekalo pranje denarja, je bil namestnik direktorja Sove, za tem pa je delal na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Tudi Stare je tisti, ki je vedel za pranje denarja v NLB. O tem veliko ve tudi aktualni direktor Sove Zoran Klemenčič. Črni fond, Podbregar in Šefic Vrnimo se k Sovi in vprašanju, zakaj Sova ni reagirala in zakaj ni obvestila o dogajanju Cie in izraelskih obveščevalcev? Sova ima s Cio vzpostavljeno sodelovanje, ne nazadnje je nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar na sojenju zaradi afere Sova povedal, da je zdravljenje nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška v ZDA plačala Cia. To je bilo v času, ko je Sova za indijskega zdravilca iz črnega fonda kupila letalsko karto in ko je takratna Janševa vlada v Sovi poleg množice nepravilnosti razkrila tudi črni fond, iz katerega so se posamezniki okoriščali. Poleg specialnega in legalnega fonda je Sova imela še črni in nelegalni fond, nad katerim ni bilo nadzora in s katerim je upravljala le peščica ljudi in nikoli se ne bo vedelo, koliko so spravili v svoje žepe. Direktor Sove je bil takrat Iztok Podbregar, njegov namestnik pa današnji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Sova se ni otresla udbovske preteklosti, med zaposlenimi se še vedno najdejo ljudje iz udbovskih vrst, znana afere Sova pa je pokazala, da Sovo velikokrat bolj mika vloga politične policije, kot pa skrb za varnost države. Vprašanja, ki terjajo odgovore V primeru Sove in afere #IranNLBgate se postavlja več vprašanj, ki bodo v prihodnje terjala odgovore. Ali se je del denarja od provizije iz teh transakcij stekal tudi na kakšen črni fond Sove ali na račune kakšnega posameznika znotraj Sove, da se na to afero ni ustrezno reagiralo? Ali je dejstvo, da je Sova ignorirala obveščanje Cie morebiti povezano s sodelovanjem Sove in iranske tajne službe, da se je dopustilo to veliko pranje denarja? Ali je bilo to pranje denarja in neučinkovitost Sove zaukazana in dogovorjena s strani takratnega političnega vrha? Potrpežljivo bomo iskali odgovore. Miro Petek Levakim vse kar je napačno bolano sprijeno odgovarja, saj slalomirajo na napakah človeštva in si s tem utrjujejo pozicijo. Preprosta beseda za to je bla izbrana že davno ....Eu ROPA. “Preganjamo politične nasprotnike, kriminalcev ne!” 19. 6. 2017, 5:00 44 Smo država, kjer preganjajo politike, kriminalcev pa ne, je podoba tedna, ko je pravosodni minister Goran Klemenčič priznal, da je bil leta 2011 kot šef KPK obveščen o milijardnem pranju dolarjev prek NLB. Vsi so vedeli, storil pa ni nihče nič. V tem tednu se je z zavrženjem končal postopek proti nekdanji premierki Alenki Bratušek, ki jo je preganjala četa kriminalistov. V parlamentu je pričal Andrej Magajna, ki je že prej doživel nekaj podobnega. Svoje sile je nekdanji šef KPK Klemenčič, ko je izvedel za milijardno pranje denarja v NLB, usmeril proti Francu Kanglerju, ki je kupil traktor, Janezu Janši, ki je kot premier soprogi prepustil novega volva, in nekoliko še proti Zoranu Jankoviću. A slednji je bil bolj za vtis uravnoteženosti. Zoran Janković si je prek NLB v tistem času zagotovil 100 milijonov evrov za uresničitev obljube o Stožicah, ki jih prek slabe banke zdaj odplačuje celotna država. A sto milijonov ni bilo tisto, kar bi KPK opazila. To je veliko preveč zanje. Kaj šele milijarda. Med tednom smo v parlamentu poslušali nekdanjega poslanca SD Magajno, ki so ga po tem, ko ni bil priden in je omogočil, da je desnica vladi Boruta Pahorja zminirala novi zakon o RTVS, obiskala četica kriminalistov, mediji pa so ga razglasili za pedofila. Na nalogu za nujno preiskovalno dejanje je pisalo, da je leto in pol prej snel z omrežja sliko dekleta, oblečenega v hlače, ki razkazuje golo oprsje. Preberite še: Udbovci so v Ljubljanski banki v New Yorku prali denar iz mamilarskih poslov, z zakonom molka “omerta” bi zdaj utišali tudi afero #iranNLBgate” Pazite, kaj gledate. Posnetka niso našli. Diski, kjer bi naj bilo dekle, so izginili. Kot zakleto. Ta teden smo izvedeli še, da tožilstvo ne bo nadaljevalo pregona zoper Alenko Bratušek, ker je ta pred tremi leti kandidirala za evropsko komisarko. Kar je menda kaznivo dejanje. Pred dvema letoma so ji premetali stanovanje, pisarne v parlamentu, centralo stranke, ki jo vodi, zašli pa so celo v pisarno premiera Mira Cerarja, ker je Bratuškova tam prej kakšno leto delala. V zapor so pred volitvami poslali Kanglerja in Janšo To je celo novega šefa vlade nekoliko pretreslo. Ves velikanski cirkus, kot sem zapisal že takrat, je bil ob dilemi, ali je kandidirati v politiki kaznivo dejanje. Lahko je kandidiranje skrajno nespodobno, a za v zapor ni. Če bi bilo, bi morali pozapreti vse politike, tudi, denimo, Milana Kučana, ker je kandidiral za predsednika republike. A dogajanje ni šala. Pred prejšnjimi volitvami so sodišča v zapor poslala župana drugega največjega mesta v državi Franca Kanglerja in šefa največje opozicijske stranke Janeza Janšo. Kangler je izgubil oblast v mestu, sedež v državnem svetu, SLS, ki ji je pripadal, pa je prvič po nastanku države izpadla iz državnega zbora. SDS na volitvah ni povsem propadla in Janša se ni umaknil kot Kangler. Pri obeh so bile sodbe pozneje razveljavljene. Na rezultat na volitvah je močno vplivalo. Zakaj to opisujem? Ker zarisuje zlorabo državnih institucij, ki je značilna za diktature, kjer so očetje na službenih potovanjih. O tem, kdo bo vladal, pa ne odločajo ljudje na volitvah. Odločajo zlorabe represivnih organov oblasti. Kriminalisti, ki pridejo zjutraj. Sodniki, ki šefa velike stranke, ki bi lahko zmagal, zaprejo tik pred volitvami. Na koncu kot edina konkurenca res ostanejo kriminalci. Peter Jančič, spletnicasopis.eu Janez Janša: Omrežje je v davčne oaze spravilo od 300 do 600 mio evrov. Predstavljajte si, koliko volitev se da ukrasti s tem denarjem! 19. 6. 2017, 10:13 55 “Dokler bodo na volitve šli predvsem tisti, ki se čutijo prvorazredne, ki mislijo, da jim vse pripada ob Boga ali pa od zgodovine in da morajo drugi delati za njih, tisti, ki se počutijo drugorazredne, ki so doživeli mnogo krivic in so obupali, pa ne, potem bo tako, kot je. To je ključ do sprememb,” poudarja predsednik SDS Janez Janša. V športnem parku Černelavci pri Murski Soboti je potekalo srečanje članic in članov ter simpatizerjev Slovenske demokratske stranke, ki je bilo posvečeno bližajočemu se dnevu državnosti. Slavnostni govornik je bil predsednik SDS Janez Janša, prireditve pa so se udeležili tudi poslanci SDS Marijan Pojbič, Franc Breznik in dr. Vinko Gorenak. Predsednik SDS Janez Janša je v začetku obudil spomin na čase osamosvajanja in kritično ovrednotil pot, ki smo jo kot država in narod prehodili do danes. “V obletnico, ki jo obhajamo v teh dneh, je Slovenska demokratska stranka z dr. Jožetom Pučnikom na čelu vtkala mnogo vsebin, ki danes predstavljajo tisto, kar poznamo pod imenom samostojna in neodvisna država Slovenija. Jože Pučnik, kot oče koalicije Demos, je bil osrednja energija tega projekta. V časih, ko ni bilo vse tako samoumevno, je bil Jože Pučnik tisti, ki je rekel, kdaj, če ne zdaj?” se spominja Janša. Kot pravi, nikakor ni nujno, da bi kar sami po sebi dobili samostojno državo. Veliko narodov je po svetu, celo v Evropi, ki so večji od našega, pa tega nimajo. V letih 2004 – 2008 je življenjski standard zrasel za 24 odstotkov Kljub globalnemu svetu države še vedno obstajajo. “Od tega, kako se upravljajo, pa je v veliki meri odvisno, kako prebivalci in državljani živimo,” je dejal predsednik SDS. Spomnil je, da je bila Jugoslaviji konec osemdesetih let nekje na 30 % povprečja razvitosti zahodne Evrope. “Ko smo se osamosvojili, so se številne energije sprostile. Slovenija je nekje do konca leta 2008 dohitevala povprečni standard v Evropi. Standard Slovencev je takrat realno napredoval za 24 %, za toliko so se povišale plače in pokojnine. Zdelo se nam je, na trenutke upravičeno, včasih pa ne, da se tudi drugače normaliziramo, da dobivamo demokratične institucije, da smo enaki pred zakonom, da ista pravila veljajo za vse enako. Konec leta 2008, ko so z znano afera Patria, z velikim pokom iz Finske, ki ga je teden dni pred tem napovedal Milan Kučan, grobo zaustavili in preprečili, da bi koalicija, ki ima za sabo daleč najbolj uspešen mandat v zgodovini Slovenije, ta mandat ponovila, je začela Slovenija padati. Konec leta 2008 smo bili na 91 % evropskega povprečja po kupni moči na prebivalca, potem pa namesto, da bi šli proti povprečju, smo šli nazaj in danes smo bližje 80 %,” je dejal. Levi kriminalci dobili več provizij kot Prekmurje za razvoj regije “Žal pa to, kar danes živimo, še zdaleč ni tisto, za kar smo glasovali na plebiscitu in kar smo branili pred 26. leti. Dvomim, da je kdo glasoval za to, da se, ne z lopato, ampak z bagri krade iz t. i. nacionalnih projektov,” je bil kritičen nekdanji primer, ki je ob tem omenil preplačane avtoceste, TEŠ 6, bančno luknjo in zdaj še 2. tir. “SDS se je od samega začetka borila proti temu, na to opozarjala, plačala tudi ceno zato, ker so nas imeli zaradi tega za glavne nasprotnike, in so vso moč, ki se je nabirala iz teh kanalov, usmerjali proti nam,” je poudaril. A kljub temu, da nismo bili naivni, da smo na te stvari opozarjali, si ni nihče predstavljal, “da je nekdo tako aroganten, samozadosten, tako zaverovan v lastno moč, da se v državi, ki je članica EU, evroobmočja, Nata, različnih mednarodnih institucij, podpisnica vseh možnih konvencij za boj proti terorizmu, boj proti širjenju jedrskega orožja, pranju denarja v te namene, dve leti praktično vsem na očeh, pa vendarle skrito opere milijardo ameriških dolarjev iranskega denarja.” Poudaril je, da je bila ta banka eksplicitno uvrščena na črno listo zaradi financiranja iranske agenture, financiranja terorističnih organizacij in materialov za izdelavo atomske bombe. Iran je tudi glavni sponzor preko 30 šiitskih terorističnih organizacij, od Hamasa do Hezbolaha. Spomnil je na mnenje strokovnjaka, da so provizije v tovrstnih poslih običajno od 30 do 60 %. “Se pravi, da je omrežje v davčne oaze spravilo od 300 do 600 milijonov evrov. Toliko Prekmurje ni dobilo za pospešitev razvoja. Predstavljajte si, koliko volitev se da ukrasti s tem denarjem!” je bil kritičen Janša. To dokazuje, da imamo v Sloveniji “omrežje, ki je ukradlo državo, ki obvladuje državne banke, Urad za preprečevanje denarja, tajne službe, policijo, diplomacijo …” Ob tem je parafraziral Mira Petka, ki pravi: “To, kar se je zgodilo, ni bila napaka v sistemu, sistem je napaka.” Bo Harij Furlan preiskoval samega sebe? V drugem delu leta 2011 so bili o pranju denarja prek NLB obveščeni vsi vrhovi države, a zgodilo se ni nič, nobene ovadbe, obtožnice, nihče ni bil obsojen. Policija je celo sporočila, da so vse preiskali in nič ni bilo narobe, čeprav se je s tem kršilo najmanj dva člena slovenske kazenske zakonodaje in gre za kriminal mednarodnega obsega. Ko je to vendarle postajalo očitno tudi javnosti, je vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harij Furlan sporočil, da je SDT vseeno odprlo preiskavo. Toda, kot opozarja Janez Janša, je bil sedanji šef SDT Harij Furlan v tistem času, ko se je pralo denar, šef Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). “Zdaj bo on sam sebe preiskoval. A mislite, da bo kaj odkril?” je postavil retorično vprašanje. V luči povedanega pa je izpostavil zemljevid volilne udeležbe: “Več je privilegijev, višja je volilna udeležba. Regija, katere središče je Murska Sobota, je krepko za slovenskim in evropskim povprečjem. Volilna udeležba tukaj je 20 % nižja kot v Ljubljani. In to naredi razliko. Dokler bodo na volitve šli predvsem vsi tisti, ki se čutijo prvorazredne, ki mislijo, da jim vse pripada od Boga ali pa od zgodovine in da morajo drugi delati za njih, tisti, ki se počutijo drugorazredne, ki so doživeli mnogo krivic in so obupali, pa ne, potem bo tako, kot je. To je ključ do sprememb.” Prekmurski župani raje paktirali z Jankovićem kot s svojo regijo Osrednji govornik je dejal, da se vlada danes hvali z nizko brezposelnostjo, ob tem nikoli ne reče: Hvala Avstrija! Ob teh časih, ko obhajamo največji slovenski državni praznik, je največja kaplja pelina, da se mladi iz te države, ki smo jo končno dobili, iz nje izseljujejo. Prepričan je, da je problem v upravljanju in centralizaciji. V tem kontekstu je bil kritičen do prekmurskih županov, ki so bili, ko je vlada z ljubljanskim županom podpisala pogodbo, da bo vložila dodatnih 300 milijonov evrov v razvojne programe Ljubljane, zelo tiho. Za zaključek je Janez Janša dejal: “Če hočete, da se bo to spremenilo, je treba iti na volitve. In na volitve pripeljati tudi tiste, ki ne verjamejo v moč svojega glasu, ki mislijo, da so vsi enaki, da se ne bo nič spremenilo. Več takšnih bomo prepričali, bližje bo Slovenija, kot smo si jo predstavljali pred četrt stoletja.” C. Š. Spomnite se pokojnega novinarja Slivnika. Uradno je bila objava o samomoru (dva strela v hrbet ?) in ne pričakujte preveč resnice od uradnih oblasti, sploh pa ne ob kakršnikolih Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič) Gašper - hvala za vse in počivaj v miru ! Ameriški študent, ki je bil zaprt v Severni Koreji, je po vrnitvi domov umrl Ameriški zdravniki niso našli znakov botulizma 20. junij 2017 ob 07:25 Cincinnati - MMC RTV SLO 22-letni ameriški študent Otto Warmbier, ki je bil več kot 15 mesecev zaprt v Severni Koreji, leto dni pa je bil v komi, je teden dni po vrnitvi domov umrl. V Severni Koreji je bil obsojen na 15 let prisilnega dela zaradi poskusa kraje propagandnega plakata v hotelu. V ZDA je bil vrnjen iz "humanitarnih razlogov", izkazalo pa je, da je bil v komi leto dni. Severna Koreja je sporočila, da je imel botulizem, redko bolezen, ki povzroča paralizo, njegova družina pa trdi, da je bil v zaporu deležen "grozljive mučne zlorabe". Tudi ekipa ameriških zdravnikov je podvomila o trditvah režima v Pjongjangu. Warmbier je imel hudo poškodbo možganov, 13. junija je bil prepeljan iz Severne Koreje v bolnišnico v domače mesto Cincinnati. Ni jasno, kaj se mu je zgodilo. Kot poroča BBC, so ameriški zdravniki po pregledu sporočili, da niso zaznali znakov botulizma, preiskave pa niso pokazale znakov o fizični zlorabi med njegovim pridržanjem. Zdravniki menijo, da je poškodbo možganov glede na njegovo mladost najverjetneje povzročila prekinitev dotoka krvi do možganov. Severna Koreja je sporočila, da je bil razlog za zdravstvene težave zastrupitev s hrano, a ameriški zdravnki glede tega niso našli sledov. Njegova družina je sporočila, da 22-letnik "ni mogel govoriti, videti in se odzivati na govor", za smrt pa je okrivila ravnanje Severne Koreje. Okoliščine, ki so povzročile Warmbierjeve usodne poškodbe, sicer ostajajo skrivnost. Aretiran zaradi kraje plakata Študent ekonomije je v Severno Korejo odpotoval kot turist. Mesec dni po aretaciji na letališču tik pred vrnitvijo v domovino je na tiskovni konferenci v solzah priznal, da je poskusil vzeti plakat iz hotela. "Namen mojega dejanja je bil škodovati motivaciji in delovni etiki korejskega ljudstva," je dejal takrat. Tuji zaporniki v Severni Koreji so sicer že zanikali svoja priznanja, saj da so bila izrečena pod prisilo. Kitajsko podjetje Young Pioneer Tours, ki organizira izlete v Severno Korejo, je medtem že sporočilo, da v to državo ne bo več peljalo obiskovalcev iz ZDA. V Severni Koreji so pridržani še trije ameriški državljani, katerih usoda ni znana. Ameriški zunanji minister Rex Tillerson je dejal, da bo Severna Koreja odgovarjala za neupravičeno zajetje ameriških državljanov. Njihova izpustitev je pod velikim vprašajem, saj so odnosi med državama zaradi severnokorejskega jedrskega programa praktično zamrznjeni, je za Radio Slovenija poročal Edvard Žitnik. B. V. A grejo Laibach na pogreb al bojo v Severni Koreji proslavljali??? Violeta Tomič gre skupaj s Nicolasom Maduro na proslavo... Pa sej ne morem verjet... isti komentatorji, ki se delajo največje človekoljube, obsojajo vojno v siriji in kritizirajo odnos sveta do ubogih beguncev itd dobesedno zagovarjajo krut umor človeka, ker je samo hotel odnesti en navadnen plakat... vsem se vam je skisalo!?? Kakšni komentarji.... Bog pomagaj. Komentatorji... obsodijo mladega fanta, ki si je za spomin vzel plakat...plakat, ki je namenjem vsakodnevnem pranju možganov. Kaj je tukaj tako zločinskega? Kaj je tukaj takega, da mu naši pravičniki privoščijo tako kruto smrt? Ne vem. In nikoli ne bom razumel. Tukaj je vsaka relativizacija... sodelovanje v zločinu. Aha... Severna Koreja je edina država, za katero mednorodne konvencije ne veljajo? Ne mi zdaj o ZDA... ker živimo v Sloveniji. In gledamo z očmi iz Slovenije. Spet se bo našel nek pravičnik in bo trdil, da je Slovenija del NATO zavezništva... in že zaradi tega ne smemo kričati ko se v Severni Koreji dogajajo zločini. Bedno! Spregledajo pa je Severna Koreja enako kot Slovenija v organizaciji Združenih narodov. In kot Slovenija se bi morala tudi Severna Koreja držati vsaj osnovnih pravil. In da Severno Korejo podpirajo režimi, tako finančno kot ...., za katere ti pravičniki navijajo. In ti naši pravičniki niso sposobni obsoditi zločin. Zakaj? Ker je ta zločin naredila država za katero navijajo. Bljak. "Če bi dobro poznali svojo zgodovino, bi več govorili o velikih ljudeh" Pogovor z ddr. Natašo Golob o prvih tiskanih knjigah 20. junij 2017 ob 06:29 Ljubljana - MMC RTV SLO Umetnostna zgodovinarka in kodikologinja ddr. Nataša Golob večji del dolge kariere posveča knjižnim spomenikom. V rokah je držala že marsikatero rokopisno ali tiskano dragocenost, ob tej pa pogostokrat spoznala, česar se v Sloveniji po njenem mnenju premalo zavedamo: da je prepričanje o naši majhnosti zmotno. V tej deželi se je v zgodovini dogajalo marsikaj, pravi. Vanjo so prihajali impulzi od vsepovsod, njeni ljudje pa z znanjem in inovativnostjo odhajali na vse konce sveta. In v deželah Kranjski in Štajerski ni bilo malo ne idej ne stvaritev. Kdor koli se nameni z vsaj malo resnosti posvetiti temi srednjeveških rokopisov, pa tudi knjigam mlajšega datuma, se zelo hitro sreča z naslovom iz obsežne bibliografije ene ključnih avtoritet umetnostnozgodovinske stroke pri nas. Zaslužni profesorici na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani so se pred kratkim, ob njeni 70-letnici, kolegi za njen pomemben prispevek k slovenski umetnostni zgodovini zahvalili z zbornikom Litterae pictae. Črna umetnost v barvah Naključje je naneslo, da nam bo v letu, ko praznuje častitljiv jubilej, knjigo v vsej njeni večplastnosti približala ob več priložnostih oziroma projektih. Prvega bomo dočakali že danes, ko bodo v dvorani in preddverju velike čitalnice v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo inkunabul v svoji zbirki z naslovom Črna umetnost v barvah. V NUK-u hranijo nekaj manj kot 500 izvodov prvotiskov oziroma inkunabul, se pravi tiskanih knjig ali fragmentov, ki so bili natisnjeni od sredine 15. stoletja do 31. decembra 1500. Pod naslovom Črna umetnost v barvah bo do 22. septembra na ogled izbor nekaterih najčudovitejših, zglednih ali posebej zgovornih primerov. Kmalu zatem bo pri založbi Mladinska knjiga izšla težko pričakovana in tako rekoč že razprodana monografija o rokopisih S črnilom in zlatom: knjižno slikarstvo iz slovenskih zbirk 850-1550, decembra pa se bomo v Narodnem muzeju lahko srečali še s pomembnimi knjižnimi deli iz Maribora. Razstavo prvotiskov v NUK-u spremlja dragocen katalog, za katerega sta poleg Nataše Golob besedila prispevala še mag. Marijan Rupert in dr. Sonja Svoljšak. Postavitev in publikacija sta pomembna dopolnitev našemu vedenju o prvotiskih, saj prinašata prve obravnave knjižnega slikarstva z vidika posameznih šol in povezav med njimi. Izum tiska je knjigi in njenemu bralcu prinesel marsikatero spremembo; postala je cenejša, posledično dostopnejša, za dosego tega pa se je morala vsaj deloma spremeniti tudi njena podoba. Platnice iz lesa ali več slojev zlepljenega pergamenta so zamenjale takšne iz kartona ali iz več plasti zlepljenih papirnih listov. Takšne knjige so bile lažje, zato so kmalu navdušile najprej bralce v Italiji, nato pa zaokrožile tudi drugje po Evropi, saj so takšno knjižico zlahka spravili v žep. Nenadoma so lahko imeli doma delo marsikaterega antičnega avtorja ali pa misleca svojega časa, o katerem so prej le slišali ali ga poznali po citatih. Tiskane črke izpodrinejo ročno pisavo Ena ključnih sprememb, ki jih vnesejo prvotiski, je seveda ta, da je - kot v katalogu to lepo ubesedi Nataša Golob - "zakon tiskanih črk" izpodrinil individualno pisanje. Vendar v marsikateri knjigi je tiskarski stroj zamenjal le prepisovalca, slikarski okras pa je še vedno prispevala umetnikova roka. Narava dela knjižnih slikarjev se je zdaj, vsaj ponekod, spremenila in tudi same ilustracije niso premogle več toliko novosti, kot jih spremljamo v času starejšega rokopisnega slikarstva, ki je pogosto oblikovalo in narekovalo vodilno slogovno smer slikarskega ustvarjanja svoje dobe. Na tokratni razstavi so se posvetili predvsem slikarskemu segmentu prvotiskov in na ogled postavili 14 eksponatov, ki so okras dobili bodisi v nemških deželah bodisi v kakšnem izmed italijanskih središč. Ob tej priložnosti smo se z Natašo Golob pogovarjali o času, ki si ga v marsičem še vedno zmotno predstavljamo, o tem, kako so tovorili knjige, kaj so brali in s kakšnimi slikarskimi okrasi so dopolnjevali zapise. Knjige nam namreč povedo veliko več kot le to, kdo jih je napisal in kdo natisnil. So izredno večplasten objekt, pravi Nataša Golob. "Tisti, ki jo imamo radi, smo vedno nagrajeni, saj nam pozornost mnogokratno vrne." Na začetku se spodobi, da oriševa čas, v katerem so razstavljena knjižna dela oziroma prvotiski nastajali. Gre za obdobje, ki je bilo za knjigo v veliko pogledih prelomno. Uvodoma je treba popraviti trdno zakoreninjeno napako, da govorimo o tisku šele od Gutenberga dalje, torej od 1455. Različni primeri tiskov in s tem tudi različnih grafičnih tehnik se namreč pojavljajo že stoletje prej. Med letoma 1350 in 1370 imamo samo notice, ki nam povedo, da so že tiskali, okoli leta 1370 pa so ohranjeni prvi spomeniki tiska in okoli leta 1400 je tovrstnega gradiva že zelo veliko. Sprva sploh ni šlo za knjigo, ampak za zelo praktične zadeve, kot so hišni blagoslovi, romarske podobice, ki so jih prodajali ob praznikih in romanjih. In če verjamete ali ne, med zelo zgodnjimi tiski so tudi odtisi igralnih kart. Med prvimi gre za karte za tarok, pojavijo pa se v sredozemskem prostoru, zelo zgodnji kompleti so iz Marseilla. Čas nastanka tiskov se velikokrat povezuje z Johannesom Gutenbergom. Govori se celo o Gutenbergovi galaksiji, Gutenbergovem prelomu, kar so seveda samo bombastične etikete. Gutenberg se je z delom teh inovacij, ki so potem privedle do knjige s pomičnimi črkami, začel ukvarjati že okoli let od 1430 do 1432, ko je sklenil pogodbo z mestom Köln, da ulije (najmanj) 1.500 romarskih svinčenih znakov. Takrat je bila namreč velika slovesnost ob jubileju prenosa relikvij Sv. treh kraljev iz Milana v Köln in njega so, kot zelo spretnega rokodelca, zaprosili, da izdela to množico romarskih znakov. Začel je eksperimentirati z gibljivimi modeli, kar je nato privedlo do tega, da je iznajdbo prenesel v tipografijo in tiskarstvo. Vendar Gutenberg ni bil edini, ki se je ukvarjal s to težavo. Že pred njim so iz matrice, torej lesene plošče, izrezovali celotno besedilo ali podobo. Res pa je bilo to naporno, zamudno in živce parajoče delo (vse črke so morali izrezati v zrcalni podobi), predvsem pa lesene matrice niso dovoljevale visoke naklade knjig. Tako odtisnjene knjige imenujemo blokovne knjige (Blockbücher). Z eno matrico je bilo mogoče natisniti od 40 do 60 izvodov, potem pa je bilo treba na novo narediti leseno matrico, ki je bila praviloma iz mehkega lesa. Takih besedilno-likovnih strani takrat še niso znali narediti iz kovinske plošče. V poznih 40. letih 15. stoletja začnejo zato v Nemčiji in na Nizozemskem raziskovati, kako bi mozaično sestavljali posamezne črke in elemente, ki jih potrebujejo za izdelavo strani, da bi delo potekalo hitro in da bi bili tiski kakovostni. Pred Gutenbergom imamo še enega raziskovalca inovatorja, to je Laurens Janszoon Coster, ki je delal v Haarlemu in Utrechtu. Njegove odtise, ki jih poznamo, imenujemo costeriane, ohranilo pa se jih je malo, in še to ne v obsežnih natisih, le v nekaj drobcih. To so prvi tiski s premičnimi črkami, zaradi redkosti in enigmatičnosti pa so izjemno dragoceni. Težava je v tem, da pri Costerjevih tiskih ne vemo natančno, kateri so nastali okoli l. 1450 in kateri pozneje. Tudi Narodna in univerzitetna knjižnica hrani tako redkost, to je fragment Donatove Gramatike, identificiral in objavil pa jo je prof. Primož Simoniti. Vsekakor je Biblija, ki jo je Gutenberg naredil, prvi izdelek, v celoti narejen s premičnimi črkami, kar je dovolj dobro dokumentirano. Ko je bil Enej Silvij Piccolomini, poznejši papež Pij II., leta 1455 na Frankfurtskem sejmu, je svojemu dobremu prijatelju, španskemu kardinalu Juanu da Carvajalu, pisal, da je videl Biblijo, ki je natisnjena po novem, črke pa so prelepe. Dragi moj, piše, besedilo je tako jasno, da bi lahko bral brez očal. In kupil bi jo (verjetno zase in za Carvajala), če bi sploh še imeli kakšen izvod. Kot kaže, je bilo vse že prodano, še preden je bila knjiga dokončana. Skratka, leta 1455 je bilo očitno prisotno navdušenje, ljudje so prepoznali, da gre za velik tehnični izum. To je pravzaprav rojstno leto tiskanja knjig v številnih izvodih. Tisk je med drugim omogočil, da je postala knjiga dostopnejša, misli so se širile hitreje. Kako je to vplivalo na njeno podobo in navsezadnje na bralno kulturo? V času med letom 1455 in 31. decembrom 1500 - to je namreč datum, do katerega tiskane knjige imenujemo inkunabule oz. prvotiski, pozneje nastale so zgodnji novoveški tiski - se je strašno veliko spremenilo. Predvsem je težko reči, da je samo ena poteza tista, ki je tako spremenila značaj in podobo knjige, saj jih je v resnici veliko. Ta tehnična inovacija se je zasidrala že v od petih do desetih letih. Če je Gutenberg Biblijo natisnil verjetno v 180 izvodih, imamo ob koncu 15. stoletja naklade, ki obsegajo 1.000 izvodov. V Benetkah so nekatera besedila menda tiskali tudi v 2.000 izvodih, v koliko izvodih pa so natisnili latinske in grške preparacije, ki so jih potrebovali vsako leto, si pa kar ne moremo predstavljati. Skratka, razvoj je bil presenetljivo hiter. Z večjimi nakladami se je tiskana knjiga tudi občutno pocenila. Sprva je še bilo treba za inkunabulo odšteto precej denarja. Že okoli 1490 je bilo treba za natisnjena zbrana dela sv. Ambroža (trije volumni imajo 860 listov ali 1.720 strani) odšteti en cekin. Isto leto je 13 pergamentnih pol stalo en cekin. Isto leto je na roko prepisan in poslikan misal stal 33 cekinov: tako je zapisano na platnici Misala, ki ga (kot Ms 8) hranijo v Nadškofijskem arhivu v Mariboru. Gre torej za velikanski finančni razpon. Okoli 1480 pa je rokopisna knjiga postala enkraten, unikaten izdelek, ki so si ga lahko privoščili bibliofili, rokopis pa je bil tudi prestižno darilo. V rokopisih najdemo odslej predvsem nevsakdanja, posebna besedila, ki niso imela velikega kroga bralcev. Tiskali so knjige, katerih prodaja je bila zagotovljena, npr. Sveto pismo, razprave o vsebinah Svetega pisma (npr. dela Petra Lombarda), spise znamenitih avtorjev, kot so sv. Avguštin, sv. Hieronim, Gregor Veliki, tudi liturgične knjige, brevirje, misale, pontifikale. In te naklade so bile velike. Predstavljajmo si, da je bilo samo na nemškem ozemlju ob koncu 15. stoletja skoraj 700 škofij in v vsaki so potrebovali pontifikale, v prav vsaki župnijski cerkvi pa tudi misale, antifonarje, obrednike itd., torej so liturgične knjige pomenile velik posel. Za pripovedna besedila, kot so denimo viteški epi, pa je preteklo še nekaj časa, preden so jih natisnili, in ne smemo pričakovati velikega števila izvodov. Pojav tiska rokopisov torej ne izpodrine čez noč. Kako dolgo je ta dejavnost oziroma umetnost ostala živahna? Rokopisi ostanejo še zelo dolgo v rabi, še danes nastajajo, seveda gre za zasebno rabo. Rokopisna umetnost – če govoriva o celotnem procesu – je prvotiskom dala iztočnice za oblikovanje strani, za oblikovanje in okraševanje naslovnic, če pa govoriva o knjižnem slikarstvu, pa lahko mirne duše rečem, da so bili tiskarji sprva še zelo odprti za ustvarjalne impulze in novosti, potem pa je knjižno slikarstvo, predstavljeno v tiskih, na vsem lepem otrpnilo. Tiskarji so tudi slikarski okras strnili v nekakšen svoj, hišni slog, ki je ostal tudi desetletja nespremenljiv. Gre za kupca: če je vedel, kako okrašene knjige lahko dobi (tako glede sloga kot razkošnosti slikarskih prvin), je tudi vedel, koliko bo moral plačati: tiskarji so se oblikovnih uspešnic oklepali in so več let ponujali estetsko všečne tiske, praviloma v živahni paleti. Iz prav istih let pa imamo individualno zasnovane rokopise, ki so tako glede kaligrafije kot naslikanih prizorov in okrasnih obrob še vedno prekrasni. Slikarstvo v njih se razvija proti manjerizmu, umetniki so eksperimentirali z risarskimi domislicami, posnemali so videz reliefnih upodobitev (posnetki rimskih reliefov so bili prava moda), preskušali so nove tehnike, vitičje postaja baročno bogato itd. Mojstrski dosežki tabelnega in stenskega slikarstva so se preselili na rokopisne strani. Ampak ti rokopisi so bili namenjeni ljudem, ki imajo knjigo radi, ki znajo prisluškovati posebnostim in knjižno slikarstvo za bibliofile pozna dinamičen slogovni, in ikonografski razvoj. V tiskani knjigi pa tega razvoja ni. V nekaterih tiskarskih oficinah so tipe inicial in listnih obrob ponavljali več let, pravzaprav desetletij. Po eni strani so knjige tako izgubile pomembno vlogo pri oblikovanju slikarskih smernic, po drugi pa zmorejo zdaj grafike vodilnih mojstrov, kot je denimo Albrecht Dürer, hitreje in širše zaokrožiti po Evropi, kar navsezadnje vpliva tudi na širitev slikarskih dosežkov in formiranja estetskega okusa. Če nas Albrecht Dürer, ki ga omenjate, prestavi v Nürnberg, je treba omeniti delovanje Antona Kobergerja. Bil je Dürerjev krstni boter in v bistvu je Dürer zanj delal kot mladenič, ko mu je bilo 14, 15 let. Prav po Kobergerjevem naročilu je Albrecht Dürer tudi izdelal tudi cikle nabožnih upodobitev, recimo Apokalipso, pasijonski cikel, prizore iz Marijinega življenja. Tisto, kar je Dürer naredil, je bila velika umetnost, vendar veste, v katerem grmu tiči zajec? V piratstvu. Ne morejo ugotoviti, kako, ampak medtem ko je šla prva serija njegovega grafičnega cikla skozi tiskarske preše, so na drugem koncu že pripravili kopije po Dürerju. Te so bile seveda neprimerno cenejše in ustregle okusu povprečnega meščanskega kupca, ki mogoče niti ni začutil razlike, ki se nemara ni spraševal, ali ima izvirno Dürerjevo delo ali kopijo po njem. Za Dürerja in Kobergerja pa je to pomenilo, da sta pri takem projektu, ki je pomenil velikanski strošek, na vsem lepem ostala razočarana, saj so jima takole speljali veliko uspešnico. Čas, v katerem nastajajo prvotiski, je v marsičem podoben današnjemu. Tudi takrat so bili najbolj prodajano knjižno blago šolski učbeniki in tisti tiskarji, ki so želeli biti uspešni, so se morali posvetiti tudi trgu in razumevanju kupca. Nenadoma so postali premožni, verjetno tudi ugledni člani družbe? Tiskarji so bili praviloma zelo izobraženi, marsikateri je dokončal univerzo, bili so magistri, poznali so dobro in novo strokovno literaturo, ob njih so bili znanstveniki, s katerimi so sodelovali pri prevodih, pri jezikovnih redakcijah in znanstvenih komentarjih, tiskarji kot Aldus Manutius v Benetkah so pravzaprav spadali v intelektualno (in finančno) smetano. A niso vsi imeli smisla in občutka za poslovnost. Nekateri so živeli za kakovost tiskov v vseh pogledih, drugi pa so razmišljali o cingljanju denarja in v kratkem postali takšni magnati, da si je to težko predstavljati. Bilo je podobno kot danes, ko se nekdo loti nekega posla, ugotovi tržno nišo, tehnično inovacijo in nenadoma postane številka ena na tem področju. Zato pa je kdo drug popolnoma propadel. Zanimivo zgodbo je zapisala ugledna raziskovalka Lotte Hellinga: tiskarja iz nemških krajev, Arnold Pannartz in Konrad Sweinheim, ki sta delala v italijanskem kraju Subiaco, sta najprej natisnila Cicerona in Laktancija, delo pa ju je tako "potegnilo", da sta kar tiskala in tiskala, pa nič skrbela za prodajo. Nekega dne sta ugotovila, da imata v skladišču 12.700 neprodanih knjig, kar je bil izjemen kapital, sama pa sta bila revna kot cerkveni miši. Nista imela nobenega smisla za poslovnost. Zato pa ga je imel Anton Koberger! V zadnjem desetletju 15. stoletja je bilo v njegovi tiskarni zaposlenih približno 100 ljudi. To so bili stavci, tisti, ki so mešali barve, tisti, ki so barve nanašali, tisti, ki so šivali knjižne bloke, tudi prevozniki. Imel je verjetno dva knjižna slikarja, ki sta ustvarjala slikarske prototipe za iniciale in vitice, in okoli 20 žensk, ki so po predlogah v natisnjene knjige slikale vedno enake iniciale. To je privedlo do tega, da kaže neverjetno število pri Kobergerju natisnjenih knjig vedno enake iniciale, mi pa govorimo o Kobergerjevem slogu inicial z zvitki in Kobergerjevem slogu inicial z nitastimi viticami itd. Šlo je torej za tip ornamenta, ki ga je bilo treba ničkolikokrat ponoviti. Koberger je imel zelo, zelo veliko pod palcem. Tiskar je lahko na trg poslal knjigo, kjer je bilo samo natisnjeno besedilo, taisto knjigo je lahko nekoliko dražje prodal, če so vanjo naslikali kakšno sijočo inicialo, pri kateri se kupcu zasvetijo oči. Atraktivnost je pomagala pri prodaji, res pa je bilo malo tistih, ki so si lahko privoščili ne samo bogato naslikano naslovnico, ampak čudovito naslovnico še druge, tretje in pete knjige v enem volumnu. Vsi računi se niso izšli, niti Koberger se ni temu izognil: računal je, da bo uspel s Svetovno kroniko Hartmanna Schedla. Latinska različica, čeprav je bilo notri 1.800 lesoreznih ilustracij, ni bila razprodana, nemška pa je bila uspešnejša, tudi zaradi dostopnosti jezika in vsebinskih poenostavitev. Bogat kot Krez je postal z nečim drugim - z ilustrirano Biblijo v nemškem jeziku. Sveto pismo z zanimivimi lesorezi, ki so jih tudi v njegovi oficini lahko zelo kakovostno pobarvali. Skratka: splošno veljavnega recepta ni bilo. K uspehu so pripomogli tudi bralci, okus občinstva severno in južno od Alp pa je bil precej različen. V Italiji je bilo zanimanje za antične avtorje vedno živo, prepisi latinskih klasikov so bili pogosti, grščina je bila dolgo živ jezik južnega dela Apeninskega polotoka in to je bila sijajna osnova za dobre prevode grškega leposlovja in znanosti. Prevodi so vplivali tudi na vsebine slikarskih in kiparskih del. S tiskom se je množina grških in rimskih avtorjev, ki jih do tega časa poznajo po imenih, odlomkih, kakšnih podobah, pojavila v njihovih hišah. Zdaj so si lahko knjigo klasičnega pisatelja privoščili za razmeroma dostopno ceno. Vendar je bilo v Italiji življenje z Marcialom, Juvenalom, Ciceronom, Cezarjem, Lukijanom, Terencijevimi komedijami nekaj zelo običajnega. Številni tiskarji, ki so šele začenjali hoditi tej poti, so kot prvo ali vsaj eno zgodnjih knjig natisnili delo antičnega avtorja, nikoli pa ni manjkalo imenitnih del sodobnikov in z njimi so vzpostavili most do preteklih stoletij. Severno od Alp so sicer potrebovali nekaj časa, da so grško-rimske klasike postavili ob bok svoji starejši literaturi. Ampak tudi z njo se je izrazila povezanost z lastnimi koreninami, nemške dežele poznajo obnovitev spomina na svoje kulturne in zgodovinske dogodke, kar so imenovali "Erinnerungskultur", "kultura spominjanja". Zato je bila njihova izbira literarnih del drugačna. V nečem pa so imeli prednost, za kar je bil "kriv" Karel Veliki. To je bila organizacija šolstva in v njegovem času so določili, da se morajo tisti, ki gredo v četrto šolo, naučiti latinsko do te mere, da bodo sposobni primerjanja, navajanja antičnih avtorjev. Znati so torej morali vsaj odlomke iz njihovih del in zato so naredili izbor najprimernejših besedil, ki so jih začeli tiskati kot preparacije: torej latinsko besedilo v velikih razmikih, da so si lahko med učenjem latinščine in grščine nad natisnjeno besedilo napisali prevod. Te šolske knjige so šle za med, saj je bilo vsako leto dovolj novih učencev. Ko pa je odrasla ta generacija, ki se je izobraževala ob takšnih šolskih preparacijah, je lahko rekla: in zdaj želim ta dela prebrati. Nemški kraji so potrebovali svoje vsebine, v branje grško-latinskih klasikov pa so prinesli svojo akribijo v branju in komentiranju. Kako se knjižne slike nemških dežel razlikujejo od tistih iz italijanskih? Gre za podobna odstopanja kot v preostalem sočasnem slikarstvu? Zlasti slikarstvo italijanskih dežel prestaja v tistem času pomembne slogovne premene, tudi nemško navsezadnje. Koliko so te novosti vidne v samih ilustracijah? Slogovnih in ikonografskih tradicij svojih dežel seveda niso odrinili na stran. Ker pa so tiskali z mislijo na trg v drugi deželi, so prilagodili slikarski delež. V katalogu, ki spremlja razstavo, sta vzporedno natisnjeni dve podobi križanj, sta iz dveh misalov, obe so natisnili v Benetkah (za to ima zasluge Johann Emericus de Spira, torej iz Speyerja). Križanje je upodobljeno z različnimi poudarki. V izvodu iz naklade, namenjene italijanskim bralcem, je predstavljeno kot samoten dogodek. Ob razpelu stojita samo Marija in Janez Evangelist, za križem je obzidje, v daljavi pa vidimo Jeruzalem. Ta ločitev dveh prizorišč z zidom spada v italijansko ikonografijo. Upodobitev v nakladi za nemške bralce je streglo drugačnim pričakovanjem: pokrajina sicer je italijanska in spominja na kraje okoli Urbina, vendar je tu dramatični dogodek z ogromno osebami. Prepoznati je mogoče reminiscence na kompozicije Martina Schongauerja ali Mojstra ES. Vzdušje teh dveh upodobitev je različno, na eni strani imamo pozemski tragični dogodek, na drugi strani abstrakt nekega samožrtvovanja. Sicer pa so bili v Italiji dejavni duhoviti slikarji in njihova dela so nemški lesorezci veselo posnemali. Tukaj je razlika očitna, na italijanskih lesorezih je opaziti obrazne tipe, ki spominjajo na - denimo - milino Botticellija ali pa Lippija; te značilnosti so že v gesti, potezi italijanskih lesorezcev. Nemški lesorezci pa upodabljajo ljudi, ki so zrastli z zemljo in še vedno kažejo to svojo kamenitost v figurah, manj je poetične ljubkosti, kakor jo izlijejo italijanski mojstri. Zanimiv je podatek, da tiskarji knjig niso vedno dokončno opremili z vsemi elementi. Lahko so pustili prazna mesta za ilustracije in tudi vezali jih niso vselej, saj so te končne detajle prepustili naročnikom samim, predvsem pa njihovemu okusu. Kdo oziroma kje so potem takšne manjkajoče dele dokončali? Okoli l. 1480 se tiski v več pogledih spremenijo. Do tedaj so naklade štele večinoma od 250 do 400 knjig, pa še to so pravzaprav misali in potrebne liturgične knjige. Okoli 1480 so te številke izjemno poskočile. Če je bilo v mestu, kakršni sta današnja Škofja Loka ali pa Novo mesto, deset ali več tiskarjev, pa od teh eden redno vse tiska po 1.000 izvodov, je bilo treba poskrbeti za kupce daleč od domačega kraja. Tiskarji so za pocenitev knjige natisnili besedilo in pustili prazno polje za inicialo, kupcu pa prepustili, ali bo sam ali kakšen notar dodal manjkajoče iniciale. Redki tiskarji so knjige natisnili, poskrbeli za slikarski okras in vezavo. Tako sta v Mainzu počela Johannes Fust in Peter Schöffer, tudi omenjeni Anton Koberger je poskrbel za iniciale in vezavo, kjer so na platnice vtisnili ime avtorja in naslov. Vendar večina tiskarjev ni tako ravnala. Zakaj? Če so knjige že vezane v trde platnice, jih je treba za prevoz zložiti v zaboje. Lahko si predstavljamo, da je bilo to težaško delo, ko je bilo treba razposlati knjige, težke več, tudi sedem, kilogramov. Veliko prijaznejša je bila stara transportna navada, da so robo zlagali v sode: tako so verjetno počeli že v antiki. Na rimskih reliefih najdemo upodobitve vozov, na katerih so sodi, v katerih niso tovorili vina, ampak žito, sukno, usnje ali pa papirusne pole. In srednjeveški prevozniki so se preizkušenih načinov držali. Zato so tudi knjige razpošiljali v sodih, vendar ne zvezane z lesenimi platnicami, ampak so sešili knjižni blok, in ker ga je bilo mogoče upogniti, so v sod lahko zložili veliko knjižnih blokov. Najprej velike foliante, potem manjše bralne knjige, na koncu čisto majčkene osebne brevirje. V knjižni sod je šlo 80, 100, tudi 140 knjižnih blokov brez platnic. Anton Koberger je imel v Baslu podjemnega tiskarja, Johanna Amerbacha, in se nanj razjezil, ker je knjige naložil v sod, ki ni bil povsem zatesnjen, zaradi česar se je celotna pošiljka navlažila. V pismu ga je okrcal, da se tako dela škoda, in mu naročil, naj mu odslej pošilja knjige le v zares dobro izdelanih in zapečatenih sodih. Tovorjenje v sodih je bilo pri vseh tiskarjih nekaj običajnega. In prav takrat, okoli 1480, so Nizozemci ustanovili prvo mednarodno transportno podjetje, ki je delovalo po velikem delu Evrope. Torej ne drži večkrat ponovljen podatek, da so v Trubarjevem času knjige prevažali v sodih, da bi jih tako skrili. V resnici je bil to popolnoma običajen način prevažanja knjižnih del. V Trubarjevem času je bila to vsaj 2.000 let stara novica. Še ena velika sprememba se je pojavila z razširitvijo tiska. Velika količina natisnjenih knjig je terjala novo hrambo. Če so torej v srednjem veku rokopise s platnicami polagali na police, so jih morali zdaj postaviti pokončno. Ta način hrambe se začne v Benetkah. Kako hitro se razširi po evropskih knjižnicah? Okoli leta 1500 je bilo v Benetkah približno sto tiskarskih podjetij. Pa tudi če so ponekod natisnili v enem letu samo tri dela, je bilo v celoti gledano vendarle ogromno knjig. Dotlej so knjige z lesenimi platnicami, kovinskimi distančniki in zaklepi odlagali na police, torej so jih potrebovali zares veliko. Prav v Benetkah so se prvi domislili, da so zvezane knjižne bloke brez kovinskih delov začeli postavljati pokonci, s čimer so prihranili veliko prostora. Prvi podatek o pokonci postavljenih knjigah je iz leta 1491 in približno sto let je trajalo, da je preostala Evropa to sprejela kot domiselno rešitev, kar je pomenilo olajšanje prostorske stiske v velikih knjižnicah in velikih samostanih. Kakšen je bil po razširitvi tiskanih knjig odnos do starih rokopisov? Podatki o tem, kako so pergament starih rokopisov uporabili za okrepitev platnic tiskanih del, kažejo, da so nanje gledali kot na objekt nekega preživelega časa. Ali pa so vseeno, morda zlasti v tistih najimenitnejših delih, prepoznali tudi dragocenost, dediščino preteklih dob? Odnos do srednjeveških pergamentnih rokopisov je bil predvsem skrajno praktičen, bili so varčni in uporabili vse, kar so mogli. To velja tudi za pergamentne rokopise; nekateri so po več stoletjih postali "utrujeni" ali pa so jih načele miši in črvi, tako da niso bili več primerni za branje. Še uporabne pergamentne folije so uporabili npr. kot okrepitve pri vezavah, za prevleke platnic ali začasne ovitke itd. Redki knjigovezi so se ozirali na estetiko in so le redkokdaj primerno umestili inicialo iz razdrtega rokopisa; a take, čeprav zasilne in praktičnosti namenjene vezave pritegnejo pogled. Praktične in neškodljive odločitve je treba pozdraviti, a na drugi strani se je občasno pojavila nejevolja ob rokopisnih kodeksih. Tako so cerkvene oblasti začele propagirati tiskane knjige zaradi pisnih napak v rokopisih in najprej so "počistili" liturgične rokopise. Zanimivo je, da je v 16. stoletju in pozneje rimska kurija začela preganjati liturgične knjige oglejske rabe, tako sta se ohranila samo dva oglejska brevirja – verjetno zato, ker sta bila v zasebnih knjižnicah, kakor je bil osebni brevir prvega ljubljanskega škofa Žige Lamberga. Na eni strani imamo torej napake, na drugi politične poteze. Omeniti pa velja še stresno situacijo, ki nastopi v sredini 16. stoletja s tridentinskim koncilom. Takrat so natančno povedali, katere knjige smejo ostati in katere ne. Takrat so žrtvovali zelo veliko rokopisnih knjig in tako imamo iz poznega 16. in 17. stoletja prav pri nas veliko tiskov, ki so vezani v pergamente srednjeveških rokopisov. V NUK-u je ohranjenih nekaj manj kot 500 prvotiskov. Za pripravo razstave je bilo torej potrebne veliko selekcije. Kakšnim vodilom ste sledili pri izboru del? Želeli smo pokazati najboljše, ampak obenem na razstavo nismo mogli dati vsega, kar bi želeli. Na eni strani nas omejuje razstavni prostor in na drugi strani število razstavnih vitrin. Prav tako ne moremo pokazati tistih inkunabul, ki so bile pred kratkim na razstavi, saj zaradi konservatorskih razlogov ne morejo biti znova izpostavljene. Inkunabule so enako redki knjižni spomeniki kot rokopisi. Tudi če imamo neko inkunabulo v dveh izvodih (in takih je malo), v njej pa je slikarski okras, se je zaradi tega osebnega posega knjižnega slikarja iz velikoserijskega izdelka spremenila v enkratno stvaritev. Res je tiskarska preša zamenjala prepisovalca, a roka slikarskega mojstra je pomembna. V primerjavi z monografijo o knjižnem slikarstvu, kjer se pregled začenja v karolinškem času, je to prva razstava, ki je posvečena prvotiskom s slikarskimi prvinami. Tukaj smo se . vsaj v katalogu - lahko ustavili tudi pri tistih kakovostnih prvotiskih, ki jih odlikujejo lesorezne ilustracije. Že zgodnji prvotiski so dobili lesorezne ilustracije, pogosteje pa so jih uporabili po letu 1480 in v knjigah, ki so bile namenjene širšim krogom bralcev. Temeljno delo o lesoreznih ilustracijah v prvotiskih iz NUK-a je magistrska naloga kolega Marijana Ruperta iz leta 2000, ki je s skoraj 90 slikovnimi primeri temeljni pregled tiskanih ilustracij, leto pozneje pa je Tomislav Vignjević v Narodni galeriji z razstavo Iz zibelke tiskarstva predstavil 33 z lesorezi okrašenih inkunabul iz vse Slovenije, ki je sicer majhen, a odličen katalog. Ti dve deli sta postavili temelje raziskovanju lesorezne ilustracije, ne smemo pa pozabiti člankov, ki obravnavajo posamezne zanimive prvotiske. Razstava v NUK-u je prvi korak v sklopu večjega projekta oziroma več dogodkov, s katerimi nam boste letos in deloma prihodnje leto približali renesančni humanizem v deželi Kranjski. Razstava Črna umetnost v barvah je neke vrste uvertura v to zaporedje. Jeseni bo pri Cankarjevi založbi izšla knjiga s Črnilom in zlatom, ki je osnovni pregled slogovnih in ikonografskih potez pri nas hranjenih spomenikov knjižnega slikarstva. Decembra letos bodo v Narodnem muzeju postavili še eno razstavo, ki z naslovom Na pergamentu in papirju obsega izbor rokopisov, fragmentov, prvotiskov in listin iz treh mariborskih zbirk. V letu 2019 se obeta manjša, komorna razstava, ki bo v središče postavila brevir Žige Lamberga in okoliščine ter prijateljevanje med tem prvim ljubljanskim škofom ter cesarjem Friderikom III. Habsburškim in Enejem Silvijem Piccolominijem. Čeprav je bil Piccolomini škof v Trstu, je bil veliko več v Ljubljani, saj je bila zelo živo humanistično središče. Upam, da bo takrat izšla tudi knjiga, ki jo pripravljam v sodelovanju s Francetom Dolinarjem iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana o humanizmu na Kranjskem v iztekajočem se 15. stoletju in pred začetkom reformacije. Med drugim naj bi osvetljevala povezave z drugimi središči, posebej univerzitetnimi, saj je veliko naših mladeničev študiralo na Dunaju, kjer je tamkajšnji profesor Brikcij Preprost iz Celja ustanovil neke vrste dom za študente iz naših krajev; ob Brikciju so bili še drugi humanisti, ki so bili profesorji na artistični fakulteti. Ti so ohranjali stike z našimi kraji. Na drugi strani so pa otroci naših plemičev hodili študirat v Padovo, ki je bila v jedru humanistična univerza. Vse to znanje se je vračalo v različnih oblikah in to je tisto jedro, ki bi ga rada oba pokazal tudi ob knjigah, ki so bile v lasti teh humanistov, pa tudi prepisovalcev in ustvarjalcev iz naših krajev. Veliko povedo tudi ohranjena pisma, deli njihovih knjig, testamenti. Vsekakor so v mesta na Kranjskem in Štajerskem prihajali impulzi od vsepovsod, od tod pa so domiselni in razgledani ljudje odhajali ljudje na vse konce sveta. Ljubljana je bila zanimiv kraj. Nehati je treba govoriti o majhnosti; če bi dobro poznali svojo zgodovino, bi več govorili o pomembnih dejanjih in velikih ljudeh. Maja Kač Črna umetnost v barvah, prvotiski, stare knjige Upodobitev cesarja Justinijana v delu Corpus iuris civilis nad rubriko, ki našteva zakonodajalce. (Nürnberg: Anton Koberger, 22. november 1482.) Foto: NUK Nataša Golob Razstava v NUK-u je tudi neke vrste napoved monografije, ki bo izšla jeseni. Knjigo je Nataša Golob posvetila knjižnemu slikarstvu v rokopisih, prvotiskih in listinah do zgodnjega 16. stoletja, v njej pa je z besedo in sliko opisanih večje število najbolj kakovostnih spomenikov knjižne umetnosti iz Slovenije – veliko jih je tudi iz zbirke Narodne in univerzitetna knjižnice. Avtorica razstave in monogafije na fotografiji s kolegom dr. Samom Štefancem. Foto: Osebni arhiv Razstava v NUK-u postavlja na ogled le tiste prvotiske, ki so jim iniciale, cvetlične in listne veje ali pa kakšen figuralni okras dodali knjižni slikarji. Od natisnjenih izvodov je namreč približno 10 odstotkov dobilo kakršen koli slikarski detajl, vsaj eno inicialo, naslikano v več barvah in po možnosti še z zlatimi dodatki. Razstava v NUK-u postavlja na ogled le tiste prvotiske, ki so jim iniciale, cvetlične in listne veje ali pa kakšen figuralni okras dodali knjižni slikarji. Od natisnjenih izvodov je namreč približno 10 odstotkov dobilo kakršen koli slikarski detajl, vsaj eno inicialo, naslikano v več barvah in po možnosti še z zlatimi dodatki. Foto: NUK Tisti, ki jo imamo radi, smo vedno nagrajeni, saj nam pozornost mnogokratno vrne. O knjigi Črna umetnost v barvah, prvotiski, stare knjige Stran iz Lesliejeve Biblije (Benetke: Adam de Ambergau), 1. oktober 1471. Picov mojster, 1471 ali pozneje.) Foto: NUK Tiskarji so bili praviloma zelo izobraženi, marsikateri je dokončal univerzo, bili so magistri, poznali so dobro in novo strokovno literaturo, ob njih so bili znanstveniki, s katerimi so sodelovali pri prevodih, pri jezikovnih redakcijah in znanstvenih komentarjih, tiskarji kot Aldus Manutius v Benetkah so pravzaprav spadali v intelektualno (in finančno) smetano. Ampak niso vsi imeli smisla in občutka za poslovnost. Nekateri so živeli za kakovost tiskov v vseh pogledih, drugi pa so razmišljali o cingljanju denarja in so v kratkem postali takšni magnati, da si je težko predstavljati. Črna umetnost v barvah, Francesco Petrarca: Zdravila zoper zlo in dobro srečo (Strasbourg: Heinrich Egg(n)stein (?), med 1473 in 1475. Južnonemški risar (Regensbur), po 1473. Foto: NUK Ne morejo ugotoviti, kako, ampak medtem ko je šla prva serija njegovega grafičnega cikla skozi tiskarske preše, so na drugem koncu že pripravili kopije po Dürerju. Te so bile seveda neprimerno cenejše in ustregle okusu povprečnega meščanskega kupca, ki mogoče niti ni začutil razlike, ki se nemara ni spraševal, ali ima izvirno Dürerjevo delo ali kopijo po njem. Za Dürerja in Kobergerja pa je to pomenilo, da sta pri takem projektu, ki je pomenil velikanski strošek, na vsem lepem ostala razočarana, saj so jima takole speljali veliko uspešnico. Črna umetnost v barvah Yuhanna Ibn Masawayh ali Johannes Mesue: Medicinski spisi (Benetke: Reynaldus de Novimagio, Teutonicus, 31. januar 1479. Nürnberško knjižno slikarstvo, 1479 ali pozneje). Foto: NUK Črna umetnost v barvah Avrelij Avguštin: O Božjem mestu in O Sveti Trojici (Basel: Johann Amerbach, 13. februar 1489. Južnonemški lesorezec in delavnica Bertholda Furtmeyerja, 1489 ali pozneje). Foto: NUK Omeniti pa velja še stresno situacijo, ki nastopi v sredini 16. stoletja s tridentinskim koncilom. Takrat so natančno povedali, katere knjige smejo ostati in katere ne. Takrat so žrtvovali zelo veliko rokopisnih knjig in tako imamo iz poznega 16. in 17. stoletja prav pri nas veliko tiskov, ki so vezani v pergamente srednjeveških rokopisov. Prvi podatek o pokonci postavljenih knjigah je iz leta 1491 in približno sto let je trajalo, da jo je preostala Evropa sprejela kot domiselno rešitev, kar je pomenilo olajšanje prostorske stiske v velikih knjižnicah in velikih samostanih. Črna umetnost v barvah Lesorez z upodobitvijo zapravljivega mladeniča, ki mora v zastavljalnico, je vpogled v življenje ob koncu 15. stoletja. Johannes Widmann, Rechnung auf allen Kauffmannschaften ali Računstvo za vse trgovske potrebe (Pforzheim: Thomas Anshelm, 1500). Foto: NUK Razstava v NUK-u Razstavljenim eksponatom je dodanih nekaj povečav, ki nazorno predstavljajo značilnosti slikarskih slogov v prvotiskih. Foto: NUK S tiskom se je množina grških in rimskih avtorjev, ki jih do tega časa poznajo po imenih, odlomkih, kakšnih podobah, pojavila v njihovih hišah. Zdaj so si lahko knjigo klasičnega pisatelja privoščili za razmeroma dostopno ceno. Vendar je bilo v Italiji življenje z Marcialom, Juvenalom, Ciceronom, Cezarjem, Lukijanom, Terencijevimi komedijami nekaj zelo običajnega. Črna umetnost v barvah Jean Gerson: Dela (Strasbourg: Johann (Reinhard) Grüninger, 1488. Nemški lesorezec in slog Kobergerjevih inicial z zvitki, 1488 ali pozneje.) Foto: NUK Črna umetnost v barvah, prvotiski, stare knjige Sveto pismo v italijanščini oz. Lesliejeva Biblija (Benetke: Adam de Ambergau, 1. oktober 1471. Picov mojster, 1471 ali pozneje). Foto: NUK Anton Koberger je imel v Baslu podjemnega tiskarja, Johanna Amerbacha, in se razjezil nanj, ker je knjige naložil v sod, ki ni bil popolnoma zatesnjen, zaradi česar se je celotna pošiljka navlažila. V pismu ga je okrcal, da se tako dela škoda, in mu naročil, naj mu odslej pošilja knjige le v zares dobro izdelanih in zapečatenih sodih. Tovorjenje v sodih je bilo pri vseh tiskarjih nekaj običajnega. In prav takrat, okoli 1480, so Nizozemci ustanovili prvo mednarodno transportno podjetje, ki je delovalo po velikem delu Evrope. Razstava v NUK-u Iz sklopa približno 500 inkunabul jih je na razstavi v NUK-u na ogled 14. Ogledate si jih lahko do 22. septembra. Foto: NUK Nataša Golob in Tine Germ Nataši Golob, zaslužni profesorici na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so kolegi ob njeni 70-letnici poklonili strokovne prispevke v zborniku Litterae pictae. Na fotografiji s kolegom dr. Tinetom Germom. Foto: Osebni arhiv Vsekakor so v mesta na Kranjskem in Štajerskem prihajali impulzi od vsepovsod, od tod pa so domiselni in razgledani ljudje odhajali ljudje na vse konce sveta. Ljubljana je bila zanimiv kraj. Nehati je treba govoriti o majhnosti; če bi dobro poznali svojo zgodovino, bi več govorili o pomembnih dejanjih in velikih ljudeh. "Če bi dobro poznali svojo zgodovino, bi več govorili o velikih ljudeh" -------------------------------------------------- No ja. Se strinjam. Problem je "peta kolona". Ta nam "nabija" o majhnosti, o kompleksih, o hlapcih, itd. Odličen članek. In odlično podkovana gostja. Čim več podobnih člankov in gostov. Jaz sem ponosen na naše prednike, saj jih v več kot tisočletni zgodovini nihče ni uspel uničiti ali pregnati s teh krajev. Pa so mnogi poskušali (in še poskušajo). Na trenutni državni aparar pa dvomim, da je lahko kdo ponosen. Tičev morilec Cakić je pred dvema letoma nenadoma pustil nogomet in vstopil v tujsko legijo – tam je postal izurjen morilec! 20. 6. 2017, 11:44 924 Dva dni po umoru na Trubarjevi, ko je 20-letni Stefan Cakić v zgodnjih jutranjih urah večkrat zabodel znanega dramskega igralca Gašperja Tiča (z Box bara nasproti železniške postaje sta se okrog 6. ure s taksijem odpeljala v igralčevo stanovanje), slovenska javnost še vedno ugiba, kaj se skriva v ozadju krutega dejanja, da je namreč Cakić s kuhinjskim nožem Tiča zabodel več kot desetkrat, da je ta izkrvavel do smrti, preden je nato mladenič iz bližnjega bara poklical policijo. Časnik Dnevnik poroča, da je osumljeni Tiča zabadal v telo, nogo in vrat, poleg vbodov pa je imel pokojni še nekaj ureznin na roki, ki so bržkone nastale v samoobrambi, ko je Tič očitno prijel za rezilo noža. Požareport poroča, da naj bi Cakić po Ljubljani preprodajal prepovedano drogo, toda na Novi24TV smo od dobro preverjenih virov izvedeli, da je nekdanji nadarjeni mladi nogometni vratar NK Radomelj pred dvema letoma nenadoma pustil nogomet – in brez besed odšel v Marseille, kjer se je pridružil zloglasni tujski legiji. Dobro preverjeni viri iz nogometnih krogov pravijo, da Stefan Cakić nikoli ni bil povsem normalen fant, da je imel pogosto nenavadne in bizarne ideje, zanimala sta ga vojska in orožje. V sezoni 2014/15 je še odigral 22 tekem za mladinsko ekipo nogometnega kluba Radomlje, bil je namreč prvi vratar, uspelo se mu je prebiti celo v člansko ekipo, toda potem se je nenadoma odločil, da pusti nogomet in se v Marseillu v Franciji pridruži tujski legiji. Podpisal je pogodbo za 10 let. Preberite še: Je Gašper Tič svojega morilca omamil in spolno zlorabil? Naši viri pravijo, da se je Cakić tam osebnostno povsem preobrazil, postal je dobro izurjeni plačani vojak, poklicni morilec. Po povratku (ni povsem jasno, ali se je vrnil zato, ker je dezertiral, ali pa se mu je uspelo dogovoriti za izstop) ga prijatelji bojda niso več prepoznali, postal je povsem druga oseba. Naši viri trdijo, da se je v nogometnih krogih govorilo, da se mu je preprosto “zmešalo”. Trdijo tudi, da Cakić ni bil istospolno usmerjen. Nove ekskluzivne informacije tako postavljajo nedeljski umor na Trubarjevi v povsem novo perspektivo – če držijo naše informacije, da je Gašper Tič svojega mlajšega prijatelja omamil z drogo za posilstvo in ga nato spolno zlorabil, to delno pojasnjuje, zakaj se je 20-letnik odzval tako burno in zakaj je tako “izkušeno” upravljal s hladnim orožjem. Cakić je sicer po naših informacijah policiji povedal, da ga je Tič skušal posiliti in da je prvi prijel za kuhinjski nož, a enajst vbodnih ran, ki so jih odkrili na truplu žrtve, zgovorno priča o tem, da verjetno še zdaleč ni šlo samo za samoobrambo, temveč za hladnokrvno maščevanje. Foto: YouTube. Francoska tujska legija je vojska vrhunskih poklicnih morilcev. Kaj je francoska tujska legija? Francoska tujska legija (francosko Légion Étrangere De Français) je elitna in specialna enota francoskih oboroženih sil. Moto legije je Honneur et Fidelité (slovensko Čast in zvestoba) in Legio Patria Nostra (slovensko Legija naša domovina). Tujsko legijo je 9. marca 1831 ustanovil francoski kralj Ludvik Filip. Tega leta je Francija osvajala Alžirijo in je potrebovala vojsko, hkrati pa se je v istem obdobju v Francijo zateklo veliko število tujcev iz ostalih evropskih držav. Z ustanovitvijo legije je kralj pridobil vojaško silo in se istočasno znebil tujcev, ki jih je poslal v Alžirijo. V tujski legiji je v zadnjem času služilo tudi več Slovencev, o nekaterih so poročali slovenski časniki. Prvo urjenje traja štiri mesece. V tem času ogromno nabornikov opusti vojaško življenje, bodisi zaradi slabe psihofizične pripravljenosti, bodisi zato, ker ne poznajo jezika. Tisti, ki ostanejo, po štirih mesecih že govorijo francosko. Legija je vrsto let veljala za leglo kriminalcev, težjih prestopnikov in posiljevalcev, ki so jim Francozi priskrbeli tudi lažno identiteto in lažne potne liste. Obstaja nenapisani dogovor, da se legionarja ne sprašuje, ali je v svoji karieri moral ubijati. O tem tudi tisti, ki so zapustili legijo, ne govorijo. Tič je bil zagovornik pravic istospolnih. Cakić aktiven tudi v zavodu Mladi zmaji Naj spomnimo. Že v ponedeljek so mediji poročali, da je bil Stefan Cakić tudi aktivist mladinskega zavoda Mladi zmaji, kjer v opisu na spletni strani navajajo, “da si prizadevajo oblikovati varne okoliščine na ravni četrtnih skupnostih, tam torej, kjer mladi vsakodnevno iščejo nasvet, družbo ali zgolj razumevanje. Z odpiranjem središč druženja ponuja zavod mladim meščanom in meščankam možnost globljega povezovanja s svojim širšim bivanjskim okoljem”. Marca letos so na Zaloški 220 odprli nove prostore in hkrati proslavili deseto obletnico centra, ki so ga poimenovali Čamac. Slovesnega odprtja sta se udeležila tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez in ljubljanski župan Zoran Janković, Cakić pa je bil med tistimi, ki so prerezali slavnostni trak. Delo je takrat poročalo, da je Cakić pred otvoritvijo prostorov skupaj s sodelavcem uredil okolico. T. F. Pri vsem tem je na dan prišla tudi ta informacija, kar je v bistvu zelo, zelo nevarno, vsaj jaz mislim, če se v tej organizaciji, ki meša meglo , zbirajo takšni mladi, predvsem Srbi, če ima ze samo ime-Čamac. Quo vadis NSi? Krščansko demokratska stranka postala krščansko krilo Kučanovega Foruma 21 21. 6. 2017, 12:42 298 Družbena omrežja so ponorela ob novici, da je stranka NSi pripravila pogovorni večer o Alojziju Šuštarju na Škrabčevi domačiji, med gosti pa je bil ob Janezu Škrabcu tudi zadnji večni komunist Milan Kučan. Prav slednji je Šuštarjevo mašo zadušnico za izvensodno pobite domobrance v Kočevskem rogu redno uporabljal za manipulacije in laži o doseženi spravi, zdaj pa se je brezsramno pojavil na počastitvi njegovih dveh knjig. Čeprav Janez Škrabec zase trdi, da je pri svojem sodelovanju s političnimi strankami pragmatičen in da v življenju ne potrebuje velikih zgodb, temu ni tako. Po aktivni participaciji v Forumu 21 se Škrabec v zadnjih letih vse bolj aktivno vpleta tudi v slovensko politično življenje, kjer odkrito podpira Novo Slovenijo. Pred nekaj časa nazaj je v intervjuju v oddaji Dora na Idea TV odkrito dejal: ”Če bi Kučan imel stranko, bi jo volil. Zdaj sem volil Ljudmilo Novak, ki je kandidirala v Ribnici, in program njene stranke.” To povezovanje med NSi in Škrabcem, ki je v resnici docela Kučanov človek in ustanovni član tajkunsko gospodarske združbe Foruma 21, je v zadnjem času vse bolj intenzivno in opazno na več nivojih. Spomnimo, kako se je začelo z glasovanjem o Kučanovi pokojnini v državnem zboru, ko je poslanec Matej Tonin v času strogih varčevalnih ukrepov brezsramno glasoval o neodvzemu Kučanovega dodatka k pokojnini, ljubezenski odnos med “starim komunističnim nasilnežem”, kot Kučanu pravi nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti, in Novo Slovenijo pa je nato samo še rasla in se razvijala, medtem ko so vrednote pomladi in pristne krščanske demokracije povsem utonile v pozabo. Vplivni lobisti stkali krščansko-komunistično-homoseksualne vezi Od takrat naprej se je stranka NSi začela čudežno pojavljati v osrednjih medijih, kot so Mladina, Delo, Dnevnik, Studio City in drugi. Levica je namreč spoznala, da NSi lahko spretno uporabi v boju proti stranki SDS in njenemu predsedniku Janši, v Novi Sloveniji, ki naj bi zagovarjala krščanske demokratske vrednote, pa so vabo izrojene levice brez razmisleka pograbili za 5 minut slave oziroma sramotenja. Pri tem so poleg Tonina in Ljudmile Novak največkrat poslali glavnega “pljuvalca” Slovenske demokratske stranke, Janeza Pogorelca. Pomembno vlogo pri “zlizanju” interesov med Novo Slovenijo in levico je imel zagotovo vplivni lobist in nekdanji vodja Peterletove predsedniške kampanje Marko Pogorevc, sicer lastnik dveh svetovalnih družb, Atlantik Group in Fronteks, v prostem času pa tudi svetovalec za varnost pri družbi Telekom. Prav na Telekomu ga je že večkrat obiskal nihče drug kot Milan Kučan. Sodelovanja niti ne skrivajo več Vplivni lobisti so tako z vodstvom stranke NSi, ki jo v resnici vodijo Robert Ilc in mlajša generacija te stranke, stkali pomembne vezi med tranzicijsko politiko, tajkunskim delom gospodarstva, ki ga predstavlja Škrabec, ter Cerkvijo. Njihovo sodelovanje je vidno na vseh nivojih delovanja, največkrat pa se skupaj pokažejo na kateri izmed okroglih miz, na katerih nikoli ne manjkajo vodilni predstavniki Nove Slovenije, Janez Škrabec in celo Milan Kučan. Foto: Mediaspeed Nazadnje so skupaj sedeli na torkovem pogovornem večeru o predstavitvi dveh knjig o nadškofu in velikem Slovencu Alojziju Šuštarju na Škrabčevi domačiji v Ribnici, z gostom večera in avtorjema knjige Jernejem Vrtovcem in ljubljanskim pomožnim škofom Antonom Jamnikom. Do te točke vse lepo in prav, če v občinstvu ne bi bila poleg Ljudmile Novak in Roberta Ilca še Janez Škrabec in Milan Kučan, ki je prek medijev vseskozi potvarjal zgodovino ter sramotil lik in delo velikega Slovenca Alojzija Šuštarja ter vse ostale, ki so si resnično prizadevali doseči spravo, pa jim tranzicijska levica pod vodstvom Kučana tega ne dopušča. Milan Kučan in Jernej Vrtovec, poslanec NSi Milan Kučan in Janez Škrabec Milan Kučan in Robert Ilc, glavni tajnik NSi Milan Kučan in Ljudmila Novak, predsednica NSi Kučanov in Šuštarjev stisk roke je prevara, ki se vleče do danes Zadnji vodja zveze komunistov Kučan se je 8. julija 1990 pojavil na mašni slovesnosti za izvensodno pobitimi v Kočevskem rogu, ki jo je vodil prav nadškof Šuštar, to pa so komunisti nato spretno izrabili za medijsko manipulacijo o doseženi spravi. Da ni šlo za spravo, temveč običajno mašo zadušnico za izvensodno pobitimi domobranci, je pred dvema letoma potrdil tudi Jamnik, ki je bil v tistem času tajnik nadškofa Šuštarja. “Šlo je za prevaro, ki se vleče do danes,” je v intervjuju za družino povedal Jamnik, vendar ni znano, ali je to Kučanu ponovno povedal v obraz na dogodku NSi, saj je imel enkratno priložnost, da mu ponovno pojasni v javnosti lansirane komunistične laži. Foto: Demokracija C. Š. Pravilno: volimo SDS in Janeza Janšo! To je edina opcija za blaginjo in demokracijo v Sloveniji! Kje mi živimo? Svetlana Makarovič in župan Janković vabita na komunistično žurko na Kongresnem trgu: “Naj rdeča zvezda sije v prihodnost sveta!” 21. 6. 2017, 5:00 747 Ste vedeli, da Svetlana Makarovič z gosti 29. junija zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljana pripravlja novi koncert? Če niste, potem prav veliko ne zamujate, čaka nas namreč le še ena v dolgi vrsti provokacij podpornikov nekdanjega totalitarnega sistema, ki se brez sramu ozirajo nazaj v čase Jugoslavije in enopartijskega sistema ter si ga želijo pripeljati nazaj v Slovenijo. Že naslov koncerta je neposreden in v središče Ljubljane vabi vse jugonostalgike – “Nosil bom rdečo zvezdo”. Na koncertu bo sicer nastopil tudi tržaški partizanski zbor Pinko Tomažič, ne dvomimo pa, da se bo pod odrom trlo tudi veliko “eminentnih gostov”, nemara si koncert pride pogledati tudi sam ljubljanski župan Zoran Janković, saj dogodek sofinancira Mestna občina Ljubljana. Na koncertu Svetlane Makarovič bodo sicer nastopili tudi: Primož Siter, Darko Nikolovski, Kraški ovčarji & Ovce, Martina Feri, Polona Vetrih, Andrej Rozman – Roza, Tomaž Mihelič – Marlena, Janja Majzelj, Višnja Fičur, Miha Bezeljak, Joži Šalej, Nino de Gleria, Jure Tori, Janez Levec in Dirty fingers. Koncert bo nastal v režiji Nike Bezeljak. Posebna zahvala Makarovičeve gre Ani Jug, Ignaciju Šunjiću in Ivanu Peternelju. Poleg Jankovićevega MOL-a sta med organizatorji tudi Humanitarni sklad Sapramiška in Festival Ljubljana. Preberite še: [EKSKLUZIVNO]: Tičev morilec Cakić je pred dvema letoma nenadoma pustil nogomet in vstopil v tujsko legijo – tam je postal izurjen morilec! Koncert Svetlane Makarovič in samooklicanih sodelujočih umetnikov, ki jim je bojda mar, bo pod odrom zbral vse tiste, ki hočejo s svojo pesmijo kovati nov (stari) svet. “Z rdečimi zvezdami na prsih, simbolom upora in svobode nas bo pesem združila v nekdanjem tovarištvu, ki pozna resnično zgodovino te dežele, je ne potvarja in s ponosom govori o njej! Čas je, da združimo moči za boljši jutri in ni ga, ki bi nas znal bolje združiti, kot pesem,” je med drugim zapisano v kontroverznem vabilu Makarovičeve, ki se ga ne bi sramovala niti komunistka Violeta Tomić iz Združene levice in ki ga je na svoji uradni spletni strani objavil Ljubljanafestival.si. Foto: YouTube. “NAJ RDEČA ZVEZDA SIJE V PRIHODNOST SVETA,” kričijo pisci vbesedila, ki vabi na koncert zloglasne mladinske pisateljice. Samo upamo lahko, da obiskovalci tega koncertnega sporočila ne bodo vzeli preveč resno, saj je obdobje komunizma in njegovih zločinov še vedno žgoča in nerazčiščena slovenska tema, zato je ob vseh aktualnih težavah zadnja stvar, ki jo Slovenci potrebujejo, da bi se ponovno vračali v mračno rdeče obdobje. Tokratna kritika pa je uperjena predvsem v Zorana Jankovića, ki dovoljuje takšne “rdeče jugonostalgične žurke”, na trgu v središču največjega slovenskega mesta, ki bi moral biti simbol slovenske samostojnosti in neodvisnosti in kjer bo le nekaj dni pred tem proslava ob slovenskem dnevu državnosti. Na takšen način se še dolgo ne bomo približali drugim razvitim evropskim narodom, ki so razčistili s svojo zgodovino, da bi z njimi delili iste vrednote. T. F. Se absolutno strinjam ! RESNO ! Dajte opozoriti poslance SDS NA VLOGO ZA PREPOVED TEGA SRAMOTNEGA "DOGODKA S. M." L.r. J.. KOMENDA P.S. VLOGO NA USTAVNO SODIŠČE IN NA ORGANE MNZ. Seveda. Daj debil, kus ! Rdeca zvezda, da je osvobodila slovenski narod? Kreten! Je pa res, da so po vojni zmasakrirali 50000 Slovencev , in jih kaksnih 300000 izgnali, oziroma so morali pobegniti pred tebi enakimi, majmun zblojeni ! Tega ne ves, ali pa se samo delas neumnega Bedanc. Zelo preprosto, ce ne bi pobegnili, bi jih rdeci monstrumi seveda pobili, tako kot so druge nesrecnike. Fiskalna iluzija in naluknjana slovenska barka – “saj je lopov ampak nam vsaj nekaj da” 17. 6. 2017, 5:00 66 Fiskalna iluzija je, kot bi rekel odlični mladi hrvaški ekonomist Vuk Vuković, skupinsko dojemanje volivcev, da so javne dobrine brezplačne, in hkratno zanemarjanje dejstva, da javne dobrine v resnici plačujemo (neto) davkoplačevalci. Ko posameznik kupi blago ali storitev, jasno ve, kakšni so stroški in koristi, ko pa to dobi “brezplačno”, uživa korist, stroška sploh ne zazna. Zaradi takšne kognitivne iluzije bodo volivci politike, ki obljubljajo več države ter več brezplačnih dobrin in storitev, vedno dojemali kot dobrotnike in humanitarce, ne da bi dobro razumeli, da so vse to pravzaprav že plačali z visokimi davki in prispevki. To pripelje volivca v situacijo, ko ni sposoben vzročno povezati plačevanja davkov in rasti javnega dolga z nekvalitetnimi javnimi storitvami (na primer v zdravstvu), enako ne vidi več povezave med visokim javnim dolgom in visokimi obrestmi za ta dolg. Ljudje sploh ne razmišljajo več Fiskalna iluzija torej deluje na način, da ljudje sploh ne razmišljajo več, ampak reagirajo oziroma dojemajo spontano. Zato (prava) desnica na volitvah ne zmaguje, saj levica zlahka prepriča volivce, da je za vse tegobe današnjega časa kriv neoliberalizem. In temu se vlada Mira Cerarja odlično upira: naj zlobni kapitalisti kar pokupijo Češko, Slovaško ali Litvo, Cerar je pač odgovoren politik, ki bo ob pomoči levih intelektualcev preprečil tako širjenje škodljivih desničarskih idej kot prodajo NLB, Telekoma in še česa. On se pač ne da, država bo rešila vse, socialistična tradicija bo ostala. Zato se sploh ne gre čuditi, da zaradi najnovejše analize Eurostata nihče ne bo zagnal preplaha: Slovenija se po dejanski individualni potrošnji na prebivalca v standardih kupne moči in bruto domačem proizvodu na prebivalca po kupni moči povprečju EU ne približuje več. Celo več. Po levi in po desni jo prehitevajo postsocialistične države, pred katerimi je imela Slovenija še leta 2008, ko je svoj mandat končala prva Janševa vlada (ta vlada je Slovenijo najbolj približala povprečju EU), veliko prednost. Takrat se je pač zdelo, da smo opravili z gradualizmom in da bomo ob pomoči ugodnih globalnih gospodarskih razmer ujeli povprečje EU. Zmota. Prišli so Borut Pahor, Alenka Bratušek in Miro Cerar (druga Janševa vlada leta 2012 ni mogla ničesar popraviti, saj je bila na oblasti le nekaj mesecev, potem jo je levica ob pomoči takratnih koalicijskih partnerjev zrušila) in zadevo postavili spet na pravo (socialistično) mesto. A oglejmo si podatke Eurostata. Slovenija drsi na rep lestvice Dejanska individualna potrošnja (DIP) oziroma Actual Individual Consumption (AIC) na prebivalca v standardih kupne moči oziroma Purchasing Power Standards (PPS) je v letu 2016 znašala 75 odstotkov povprečja EU, kar je enako kot leta 2015 oziroma manj kot leta 2014. Slovenija, ki po pokazatelju DIP (ta kazalnik boljše odraža blaginjo gospodinjstev kot BDP, saj se izračuna na podlagi cen blaga in storitev, ki jih gospodinjstva dejansko trošijo) vse bolj drsi na rep lestvice, je boljša samo še od šestih držav EU. Ob tem, da sta ji Estonija in Latvija tik za petami, Češka, Slovaška in Litva pa že pred njo. To pomeni, da slednje države (Litva ima denimo že 86 odstotkov povprečja EU) trošijo že trošijo več tistega tistega, kar v povprečju troši povprečno gospodinjstvo EU, kot Slovenija. Zanjo velja, da se je do leta 2008 hitro približevala povprečju EU (imela je 80 odstotkov povprečja EU), po tem letu pa se je DIP hitro zniževal, za razliko od drugih postsocialističnih držav. Z izjemo Hrvaške, ki je prav tako socialistična posebnost in jo je letos pri DIP prehitela celo Romunija, ki ima 63 odstotkov povprečja EU, Hrvaška pa samo 59 odstotkov. Za Hrvaško je le še Bolgarija (53 odstotkov). Bruto domači proizvod po pariteti kupne moči (PPS) je bil lani enak kot leta 2015 in leta 2014, se pravi 83 odstotkov povprečja EU. Tudi za PPS velja, da se je Slovenija do leta 2008 približevala povprečju EU, v tem desetletju pa nič več. Prehitela nas je že Češka (88 odstotkov povprečja EU oziroma odstotno točko več kot leta 2015), hitro pa se Sloveniji približujejo Litva, Slovaška in Estonija. “Saj je lopov, ampak nam vsaj da” Najnovejši podatki Eurostata so v javnost prišli pred dvema dnevoma, mediji pa jih praktično niso zaznali, kaj šele, da bi se razburili državljani. Kar je razumljivo, saj večina sploh ne zazna absurda mentalitete “saj je lopov, ampak nam vsaj da”, ki jo najbolj očitno ponazarja ljubljanski župan Zoran Janković. Sami pri sebi opravičujejo krajo davkoplačevalcev, češ, saj ves čas nekaj gradi in dela, s čimer se ustvarja paternalistični vtis, da dela v korist meščanov, čeprav je jasno, da taki populistični projekti koristijo le njemu in njegovim, da ostanejo na oblasti in se bogatijo. Meščanom ostanejo le dolgovi. Enako je na nacionalni ravni, kjer javni dolg in visoki davki omejujejo gospodarsko rast, s tem pa je vse manj investicij (razen takših, kot je denimo Magna Steyr, kjer je vlada Mira Cerarja plačala, da so Avstrijci prišli v Slovenijo). Potrošnja je vse nižja, nepotizem na vseh ravneh povzroča brezposelnost, dobri in ideološko neobremenjeni kadri bežijo v tujino. Vse to je vzrok za stagnacijo oziroma nazadovanje Slovenije, kar dobro kažejo podatki Eurostata. Kavarna Hayek Razkrivamo: Hudi pritiski homoseksualnega lobija na medije, naj se o Gašperju Tiču ne izda ničesar, toda kdo je prava žrtev? 22. 6. 2017, 5:00 1707 Niti tri dni po umoru na Trubarjevi v Ljubljani, ko je po sporu z 20-letnim Stefanom Cakićem zaradi več vbodnih ran umrl znani slovenski gledališčnik Gašper Tič, režimski mediji ne želijo poročati o ozadju uboja, oziroma verjetnih razlogih za takšno ravnanje nekdanjega nogometnega vratarja NK Radomlje. Na Novi24TV smo že poročali, da naj bi Gašper Tič svojega 24 let mlajšega prijatelja, ko sta skupaj popivala v Box baru nasproti železniške postaje, omamil z drogo za posilstvo in nato zlorabil, Cakić pa je policiji povedal, da je za kuhinjski nož zagrabil v silobranu, potem ko mu je prvi grozil Tič in ga skušal prisiliti v spolni odnos. V torek smo na Novi24TV ekskluzivno še razkrili, da je Cakić pred dvema letoma zapustil nogomet in vstopil v tujsko legijo, njegovi nekdanji soigralci pa trdijo, da Stefan ni istospolno usmerjen. Zdaj je znano, da se je Cakić iz Marseilla začasno vrnil na daljši dopust zaradi bolne mame. A če bi bilo po željah Društva novinarjev Slovenije in nekaterih drugih velikih režimskih medijev, o Tiču sploh nihče ničesar ne bi smel poročati. Z obrazložitvijo, da je treba varovati človekovo zasebnost in domnevno nedolžnost, da se zaščiti njegovo družino in otroke oz. da ozadje umora ni v interesu javnosti. Dvoličnost levičarskih medijev ne pozna več meja, pa opozarja Tino Mamić, predsednik Društva novinarjev in publicistov – medijski aparat kričeče moralizira samo tedaj, ko je treba zaščiti levičarskega estradnika, saj je moč homoseksualnega lobija v Sloveniji pač prevelika. Kot piše Bojan Požar v svojem blogu o političnem zakulisju Slovenije, “je iz poročanja večinskih (MSM) medijev ob tragični smrti znanega igralca Gašperja Tiča jasno razvidno, da slovenski kvazi liberalni mediji (in novinarji) sami stigmatizirajo slovensko gejevsko sceno in jo potiskajo v geto, ker si o tem ne upajo (pošteno) poročati. To pa očitno moti tudi številne pripadnike te scene”. Preberite še: [EKSKLUZIVNO]: Tičev morilec Cakić je pred dvema letoma nenadoma pustil nogomet in vstopil v tujsko legijo – tam je postal izurjen morilec! Da se je tragikomično znova oglasilo Društvo novinarjev Slovenije, je bilo samo vprašanje čase. “Tako prihaja do bizarne, celo patološke situacije: isti novinarji dopoldne nekako poročajo o smrti Gašperja Tiča, popoldne pa na sedežu DNS sprejemajo pozive, da se o tem ne sme poročati,” je potrebno biti kritičen do takšnega dvoličnega moraliziranja. Društvo novinarjev Slovenije pod pritiski interesov iz ozadja in močnega homoseksualnega lobija zdaj skuša prepričati slovensko javnost, da naj bi bilo v javnem interesu, da mediji zavestno zamolčijo ključne olajševalne okoliščine v korist osumljenega storilca, če so te neprijetne za žrtev, v tem primeru za Gašperja Tiča. Foto: Facebook. Režimski mediji si s svojim dvoličnim poročanjem o umoru na Trubarjevi sami rušijo kredibilnost Naj spomnimo. Društvo novinarjev Slovenije je na svoji uradni spletni strani v torek medije pozvalo, da pri poročanju o tragičnem dogodku spoštujejo Kodeks novinarjev Slovenije. Predvsem njegov 17. in 18. člen, ki govorita o varovanju človekove zasebnosti pred neupravičenim razkrivanjem v javnosti in spoštovanju domneve nedolžnosti. “Vsak človek ima pravico do pietete, tudi ljudje, ki so zaradi tega, ker so javne osebe, sicer bolj izpostavljeni medijski radovednosti. Zapisi podrobnosti, ki očitno izhajajo iz obdukcijskega zapisnika, kot tudi izjav, ki namigujejo na motiv, se v tem primeru žal pojavljajo tudi v resnih medijih. Društvo novinarje in medije poziva, naj poleg profesionalnih spoštujejo tudi obče človeška merila dostojnosti in z objavami, ki niso v javnem interesu, družinam, ki prestajajo hudo izgubo, ne povzročajo dodatne bolečine,” so zapisali. Za komentar na to temo smo vprašali predsednika Združenja novinarjev in publicistov, Tina Mamića, ki pravi, da bi DNS še lahko jemal resno, če bi pravila enako veljala za vse, a si levičarski mediji s svojim poročanjem že v konkretnem primeru umora na Trubarjevi sami rušijo kredibilnost. “O Gašperju Tiču torej očitno ne smemo izvedeti ničesar, medtem ko o njegovem morilcu lahko izvemo vse, od tega, kdo je bil njegov brat, do tega, kdo je bila njegova družina,” opozarja Mamić. V Združenju novinarjev in publicistov opozarjajo, da je šlo verjetno za dvojni zločin, zato je skrajno nenavadno, da se ščiti samo integriteta igralca, čeprav naj bi Stefan Cakić svoj zločin zagrešil na podlagi prej zagrešenega zločina Gašperja Tiča. “Obnašajo se, kot da integriteta drugega vpletenega ni pomembna.” Mamić zato meni, da posamezni slovenski mediji, ki so si upali poročati tudi o ozadju umora na Trubarjevi, vendarle niso šli predaleč. Foto: Požareport. Tino Mamić. Integriteta Stefana Cakića oziroma kdo je tu resnična žrtev? “Opozarjam, tu ni šlo samo za navaden zločin, ki se znajde v črni kroniki in kjer se prikrije identiteta storilca ter žrtve. Vsi so odkrili identiteto žrtve, ki jo poznamo, potem so odkrili še identiteto storilca, zaščitili pa bi samo integriteto žrtve. Da bi zaščitili tudi integriteto storilca, moramo povedati vse. Ozadje umora na takšen način postane javni interes. Tu gre zdaj znova za pravi politični problem, ki razgalja dvoličnost slovenskih medijev,” še dodaja Mamić. Združenje novinarjev in publicistov je bilo pred leti ustanovljeno ravno z namenom, da bi prispevali h krepitvi svobode govora in medijev kot temeljnih pravic posameznikov in družbenih skupin v Sloveniji. Soočamo se namreč s problemom političnih pritiskov in interesov kapitala, ki niso v skladu z ustavno pravico do svobode izražanja in vlogo medijev v modernih družbah. Pogosto se interesi kapitala prepletajo s političnimi interesi in pritiski. Za demokracijo v Sloveniji bi bilo nevarno, če bi ob tem prišlo do hegemonizacije zgolj ene politične opcije, kar bi lahko vodilo v odpravo medijskega pluralizma v državi. A ravno to se znova dogaja v primeru Gašperja Tiča, levičarskega estradnika in aktivista, ki se je pred dvema letoma aktivno pridružil kampanji ZA novi družinski zakonik. Isti mediji, ki zdaj o njegovem skrivnem življenju želijo molčati kot grob, že leta in leta brez sramu obračunavajo z Janezom Janšo, si izmišljujejo zgodbe o njegovem zasebnem življenju, napadajo njegove otroke in družino. Kaj je počelo Društvo novinarjev Slovenije, ko so se mediji nizkotno spravili na družino Janeza Janše? “Ko je govora o Janši, očitno obča človeška merila dostojnosti niso pomembna. Z neverjetnimi lažmi so se lotevali poročati o zdravju Janše in njegove soproge, izmislili so si celo, da njun sin boleha za Downovim sindromom oz. da je umrl. Mediji so šli tako daleč, da je morala Urška Bačovnik v javnosti pokazati slike svojega zdravega otroka, da se je vse skupaj nehalo. Ne spomnim se, da bi takrat Društvo novinarjev Slovenije pozivalo medije, da prenehajo z lažmi na račun družine Janeza Janše,” nam je še povedal Timo Mamić. Na Novi24TV izpostavljamo še nekaj primerov, ki jih je Mamić pozabil omeniti. Po smrti dr. Jožeta Zagožna so se mediji skupaj s sodišči brez milosti spravljali na njegovo soprogo in otroke, čeprav je kasneje obtožnica v aferi Patria padla. Prav tako veliki levičarski mediji niso moralizirali, ko je bilo treba lani poleti razkriti podrobnosti o družini dveletne jeseniške deklice, ki je umrla nasilne smrti po krivdi svoje mame in njenega partnerja. Prav tako so levičarski mediji pognali v smrt ravnatelja mariborske srednje šole, ko so se norčevali iz njegove afere z učiteljico. Bil je javno linčan, ker se je zapletel v heteroseksualni odnos s svojo sodelavko, na katerega je slednja sama pristala, medtem ko je o siljenju v homoseksualni odnos očitno treba molčati. Ravno zato je umor na Trubarjevi razgalil mnogo več kot samo dvojno življenje igralca Gašperja Tiča, še zaključuje Mamić. Razgalil je popolno skorumpiranost medijev in izjemno moč homoseksualnega lobija. T. F. Škandal: Slovenska levica si na vse pretege prizadeva za rehabilitacijo pilota JLA Mrlaka 23. 6. 2017, 5:00 442 Slovenska levica se očitno še sedaj ne more sprijazniti z dejstvom glede sestrelitve helikopterja Tonija Mrlaka, ki je 27. junija 1991 letel z agresorskim helikopterjem vojske JLA, kar je ugotovilo tudi sodišče. Glede na to, da Mrlak ni bil pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije ali Ministrstva za notranje zadeve niti ni bil civilna žrtev vojne za Slovenijo, je težko razumeti, čemu je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever in Mestno občino Ljubljano pred nekaj dnevi, natančneje 17. junija, organiziralo 6. pohod v spomin Toniju Mrlaku. Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da bil pokojni Mrlak “pripadnik agresorske JLA in da je nesporno dejstvo, da je v trenutku, ko je bil sestreljen, letel po navodilih nadrejenih iz JLA, ne pa da bi bil na begu iz JLA, in da je bil helikopter Gazela 664, v katerem je letel pilot Merlak, sovražno plovilo in legitimna vojaška tarča” (sodba II Ks 12880/2015), je mogoče tovrstno prireditev razumeti kot norčevanje iz žrtev agresije JLA in nič drugače. Preberite več: Vroče pranje denarja v NLB, dokumenti izginjajo! Osamosvojitelji so tarče diskreditacije Slovenija leta 2017 žal še vedno ostaja država, ki ne priznava vloge slovenskih osamosvojiteljev, čeprav so ti zaslužni za graditev njenih temeljev. Levičarski ustroj se pri diskreditaciji ne ozira na uporabljena sredstva, podvržena zapiranju in gonjam na sodiščih. Junak slovenske osamosvojitve, br. gen. Tone Krkovič, je bil v konkretni aferi Mrlak očitna žrtev poskusa diskreditacije, saj so mu s pomočjo mainstream medijev želeli umazati ime in pri tem popolnoma zamegliti njegovo vlogo pri osamosvojitvi. Foto: STA Tokratni pohod v spomin Mrlaku kaže na to, da se slovenska levica kljub spoznanju sodišča ne želi sprijazniti z resnico in še naprej trdi, da je bil Mrlak – ta namreč za pripadnike levice predstavlja simbol boja za vrednote osamosvojitve in upora zoper prisvajanje zaslug zanjo – žrtvovan za propagandne namene. Z namenom, da bi svoja prepričanja čim bolj razširili med občinstvom, so v preteklosti že večkrat poskušali o njem posneti celo dokumentarni film, kar jim je letos tudi uspelo, saj je je Matic Štamcar v okviru AGRFT posnel krajši študijski film, kmalu pa naj bi bilo pričakovati tudi nastanek stripa. Pri tem je potrebno omeniti, da bo pri tem svoj pisker pristavilo tudi tradicionalno rdeče Velenje, saj bo v Spominskem centru 1991 odprta spominska zbirka, posvečena Mrlaku. Pohoda se je udeležil tudi dobro poznan obraz jordanskih korenin V okviru pohoda je po polaganju vencev v prostorih Osnovne šole Vič potekal tudi kulturni program, kjer so se poleg godbe Slovenske policije predstavili tudi mladi glasbeniki in recitatorji, kar kaže na to, da levica v svojo obliko dojemanja “spravlja” že mlade, ki o stvari niso toliko poučeni in so zato zlahka podvrženi manipulaciji glede dojemanja osamosvojitvenih dejstev. Pri tem ne smemo pozabiti omeniti, da je bil med zbranimi na pohodu tudi častni generalni konzul Jordanije v Sloveniji Samir Amarin, o katerem smo na našem portalu že pisali v zvezi z njegovim poznanstvom z Milanom Kučanom. Poznavalci namreč pravijo, da se v odnosih med Slovenijo in arabskim svetom nič ne zgodi brez Amarina, saj naj bi ta leta 2002 v Jordaniji uredil obisk za takratnega predsednika Kučana, zanimiv pa je tudi podatek, da je med srečanjem Boruta Pahorja in diktatorja Moamerja Gadafija Amari sedel na sredini med njima, kar kaže na njegovo pomembno vlogo. Že na začetku meseca pa smo na našem portalu navedli zanesljive vire iz policijskih vrst, ki pravijo, da je Iračanu Farrokhzadehu pot do naše državne banke in s tem do pranja denarja odprl neki častni konzul tuje države v Sloveniji, ki pa je preveč blizu Kučanu, da bi ga lahko preiskovali. Foto: STA H. M. Umazan denar in umazani posli: “Ne vprašaj, ne povej!” 23. 6. 2017, 5:00 12 V Novi ljubljanski banki imajo sicer zaradi pranja denarja izredne razmere, po tihem pa so celo zelo ponosni, saj so končno postali del prepoznavnega svetovnega bančnega miljeja, sicer tistega z zelo črnim predznakom. Drži, denar se v bankah pere povsod po svetu, le da se v mnogih državah proti temu borijo, tudi zakonodajo imajo ustrezno naravnano, za razliko od Slovenije, kjer je pravnomočna obsodba zaradi pranja denarja že velik sodni podvig. Običajno pa je pri pranju denarja v igri tudi korupcija, saj tistim, ki to omogočijo, v žep pade zelo lepa nagrada. Ko ni pomembno, od kod in zakaj #IranNLBgate se pri slovenskih bančnikih lahko ponazori v mafijskem izreku: “Ne vprašaj, ne povej!” To je v svetu značilno večinoma za zasebne bankirje, saj tveganje, da operejo umazan denar, ki izvira iz kriminalnih dejanj, nikakor ni zastonj. Ne vprašajo, od kod denar, in ne razlagajo dalje, kaj so počeli. Provizije za pranje denarja in za molk so zelo visoke, v zadnjih tednih smo slišali, da se tam, kjer je v ozadju terorizem ali trgovina z orožjem, vrtijo od 30 do 60 odstotkov. V primeru #IranNLBgate imamo torej opravka s 300 do 600 milijoni dolarjev, ki so kot provizija poniknili v žepe omrežja, ki je naročilo in omogočilo to raboto. Čeprav bančni zakoni in kazenski zakoniki veljajo za vse, je NLB vendarle državna banka, kjer se to ne bi smelo dogajati. Vendar je prav nasprotno, v Sloveniji sta bili ravno NKBM in NLB pralnici denarja za slovensko tajkunsko elito, sedaj je odkrit še primer Irana in gotovo v omarah skrivajo še marsikaj. Slovenski bankirji so se držali mafijskega zakona in niso vprašali, od kod in zakaj denar, prav tako niso povedali, kaj se je dogajalo, dokler po osmih letih ni prišlo do razkritja teh umazanih poslov. NLB odpira “pralnomate”, zapira bankomate Michel Camdessu, direktor Mednarodnega monetarnega sklada v letih 1987–2000, ugotavlja, da od dva do pet odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda oziroma med 800 milijardami in dvema trilijardama dolarjev predstavlja denar kriminalnega porekla, ki se opere skozi banke. Državna NLB lepo sodeluje pri teh poslih. Na podeželju zapira banke in bankomate, v Ljubljani odpira »pralnomate« (“landromats”), ki z delitvijo provizij postajajo velik vir prihodkov udbovsko-partijskega omrežja v državi. Z internetom je pranje denarja postalo bolj softicirano kot v preteklosti. Ko sem pred mnogimi leti pisal o pranju denarja v NKBM, je vse skupaj potekalo še bolj barbarsko: koroški podjetnik s kriminalno dušo je prinesel črn kovček denarja, ga direktorju banke vrgel na mizo in nato so bančni uslužbenci vsak dan na njegov račun nakazovali vsoto, ki ni presegla limita, za katerega bi morala banka poročati Uradu za preprečevanje pranja denarja. Pa bi vseeno morala, ker je šlo za zaporedna nakazila, četudi niso presegla te vsote. Konec koncev pa bi bilo tudi vseeno, če bi banka poročala, ker je bil na tem uradu takrat direktor Klavdijo Stroligo, predhodnik Andreja Plausteinerja. Ista genska zasnova. Nič se ni in nič se ne bi zgodilo. Ali denar, ki je namenjen financiranju terorizma, ni umazan denar? In prav smešno izpadejo danes tisti medijski družbenopolitični delavci, ki po naročilu in plačilu bankirjev ter omrežja poskušajo pralce denarja oprati krivde, češ, za pranje denarja mora biti denar kriminalnega izvora. Kaj pa je drugega denar države, ki je namenjen za teroristične dejavnosti, kot pa umazan denar, denar, ki seje smrt? Nekateri novinarji so pripravljeni svoje sponzorje in donatorje zaščititi, tudi če delajo ti najbolj krvave posle. ZDA so po napadu na newyorška dvojčka sestavile listo držav, ki sponzorirajo mednarodni terorizem. State Department je na to listo uvrstil Sirijo, Iran, Irak, Libijo, Kubo, Severno Korejo in Sudan. ZDA so Iran prepoznale kot državo, ki je najpomembnejši sponzor Hezbolaha in Hamasa, Sudan kot sponzorja Al Kaide itd. In državna banka v Sloveniji postane posrednik med plačili iranske državne banke in štirih podjetij iranskega državljana, ki nato ta denar razpršijo na več kot 9400 računov po svetu. Teh 9400 plačil pomeni razpršitev portfelja globalne teroristične mreže in naravnost strašljivo je – in pri nas se tega nočemo zavedati –, da je pri tem sodelovala Slovenija ob vednosti ali soglasju ali sodelovanju slovenske politike. Naša banka in bankirji, naša država in njeni politiki so prispevali k večjemu terorističnemu tveganju. Ob vsakem terorističnem napadu po svetu se je na to potrebno spomniti. Miro Petek Svet Žena preminulega nemškega voditelja Kohla na spominski slovesnosti izrecno zahtevala Orbana, a so ji evropske elite vsilile Merklovo in Macrona 22. 6. 2017, 11:17 38 Na spominski slovesnosti v čast v petek preminulega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, ki se bo potekala 1. julija v Strasbourgu, bodo zbrane v spomin pokojnika nagovorili evropski voditelji. Kohlova vdova Maike Kohl-Richter pa je eksplicitno izrazila željo, da na slovesnosti ne bi govorila Angela Merkel, temveč bi v tej vlogi raje videla madžarskega premierja Viktorja Orbana, s katerim je nekdanji kancler imel zadnji pogovor za časa življenja. Kohlova vdova Maike Kohl-Richter je izrazila željo, da bi na spominski slovesnosti govorili le tuji gostje, vključno z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom. Vendar pa njena želja ni bila upoštevana in bodo na slovesnosti govorili Merklova, prav tako pa tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Francije Emmanuel Macron. Kohlova vdova Maike Kohl-Richter. Foto: epa Spominska slovesnost za dolgoletnim nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom, ki je umrl v starosti 87 let, bo 1. julija v Strasbourgu. Maike Kohl-Richter je sicer njegova druga žena, Orbana pa si za govorca na spominski slovesnosti želi predvsem zato, ker je njen pokojni mož med zadnjimi govoril prav z njim, piše thelocal.de. Ena zadnjih fotografij Helmuta Kohla. Na fotografiji s svojo ženo Maike. Fotografija je nastala na dan, ko ju je na njunem domu v Oggersheimu v Nemčiji sredi letošnjega aprila obiskal madžarski premier Viktor Orban. (Foto: epa) Odtujen od obeh sinov, prva žena storila samomor Kohl po poročanju omenjenega spletnega portala ne bo pokopan v družinski grobnici v Ludwigshafnu, kjer leži tudi njegova prva žena Hannelore, ki je leta 2001 storila samomor in tako končala trpljenje, ki ji ga je povzročala huda bolezen, zaradi katere je bila preobčutljiva na dnevno svetlobo, tako da je večino časa preživela v zatemnjenih zaprtih prostorih. Zaradi bolezni se tudi ni mogla udeležiti poroke svojega sina. Kancler Kohl pa je leta 2015, ko je bil v kritičnem stanju, v svoji oporoki izrazil željo, da bi bil pokopan ob svoji drugi ženi v nemškem kraju Speyer. Bivši urednik Bilda Kai Diekmann, ki je blizu Kohlovi družini, pa je razkril, da je bil Kohl odtujen od obeh sinov, ki sta se mu rodila v zakonu s prvo ženo – od sina Walterja, ki se z očetom ni slišal že leta, prav tako kot od sina Petra, ki je celo izjavil, da je o očetovi smrti slišal po radiu. Spominske slovesnosti v Strasbourgu se bo udeležil tudi nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, prav tako bosta govorca poleg že omenjenih tudi predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Po spominski slovesnosti, ki bo trajala približno dve uri, bodo krsto prepeljali v Nemčijo, kjer bo pogrebna slovesnost v katedrali v Speyerju. M. S. Žena preminulega nemškega voditelja Kohla na spominski slovesnosti izrecno zahtevala Orbana, a so ji evropske elite vsilile Merklovo in Macrona ??!! Kajpada kakor satanisti okom tako "goveda za zakol " skokom pa ne samo pri Nemcih. "Sužnji" ! Za "sužnje" rojeni, za "sužnje" vzgojeni, ustvarjeni za "sužnjevanje". Gospodar obstaja od vekomaj z bičem vred in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan! Ali si potem človeštvo sploh zasluži svobodo, če se ni(pri nas) pripravljeno upreti(našim) psihopatom. Kapo dol pred domoljubnimi protestniki proti režimski svinjariji do sedaj čeprav jih je samo okoli 500. Kohl je bil eden najzaslužnejših, da sta Nemčija in EU kmalu po razlaglasitvi samostojnosti priznali Slovenijo. Hvala za tako spodbudo, ki nam jo je takrat dal. Kohl je z "divizijo" znanja, potrpežljivosti, modrosti in politično vizijo obe Nemčiji in vse evropske države združeval, Meklova jo pa z divizijami šerijatarjev razdružuje. bil pa je zagrizen antikomunist! Zavedal se je zločinov komunizma in ni želel sprejeti Kučana! Zato deset komunističnih laži! Sram vas bilo! Komunisti so tudi zapravili denar ki ga je dala Nemcija za vojno odskodnino in ga niso dali zrtvam. Grki se pa obnasajo podobno kot nasa vlada in druge podobno in so v casu imigrantske krize na veliko krsili Shengen Prišli bodo vsi hinavci, ki si jih Kohl ne bi želel! Prav tako ne njegova žena! Sramota! To je levičarska pieteta do pokojnikov in spoštovanje njihovih želja!? Tudi pri nas so zlorabili gospoda Šuštarja! Pregled preteklih "prižigalcev kresu" Prvi je leta 1991 kresnika prejel Lojze Kovačič za roman Kristalni časi (DZS), leta 2004 pa so mu kresnika podelili še posmrtno, in sicer za roman Otroške stvari (Beletrina). Po dvakrat je poleg Kovačiča in Vojnovića med dobitnike zapisan tudi Feri Lainšček, in sicer za romana Namesto koga roža cveti (1992) in Muriša (2007). Po trikrat sta bila nagrajena Drago Jančar in Andrej E. Skubic, prvi za romane Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) ter To noč sem jo videl (2011), drugi pa za Grenki med (2000), Koliko si moja (2012) in Samo pridi domov (2015). Po enega kresnika imajo Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Davorin Lenko in z romanom Otroštvo lanski nagrajenec Miha Mazzini. Iliristi - Srbi so do smrti pretepli Cankarja, ker je bil domoljub in uradno dovolili slovenščino do leta 1942 ... (potem se je zgodila II vojna in novo trpljenje na trpljenje ...), sedaj bizantinci dokončujejo svojo obljubo o ukinitvi slovenstva. Kje sem že napovedal, da bo zmagal Vojnović. Če bi kresnika dobil kdo drug, bi obtožili komisijo, da so rasisti... Goran Vojnović - Dostojevski, Hemingway in Shakespeare slovenske literature. Čestitke Vojnoviću na tradicionalnom prejemanju kresnika. :) Goran Vojnović - Dostojevski, Hemingway in Shakespeare slovenske literature. Hahaha :) In seveda je novica na vrhu, kot najbolj pomembna dneva. :) Da vidim, kaj bo v tem komentarju tako nestrpnega, da mi ga bodo izbrisali. ;) Upam, da se boste slovenci kmalu začeli zavedati v kakšnem blatu živite!!! Presenečena. Vojnović po literarni moči ne dosega nekaterih drugih kandidatov. Pa nimam osebno nič proti njemu ali čefurjem. Očitno je bila komisija malo pristranska. P.S. Preberem 70+ knjig letno, zato imam pravico podati svoje mnenje. Haha, kompetenco tudi. Mislim, roman Čefurji raus, je nekoč dobil Kresnika, a je še sploh kaj potrebno komentirati dalje. Presežek po porabi javnih sredstvev ( seveda njemu je odobreno ) je npr njegov film Piran - Pirano. Ogromni vložek javnih sredstev v film, in prazne dvorane. O tem upa edino neobremenjeno govoriti Okorn, v Sloveniji pa je o tem polomu filma nezaželjeno govoriti. Ampak tako je, Kresnike podlejuje " elitna strokovna komisija", število gledalcev njegovega filma, pa ne šteje. Očitno "ljudje" ne razumejo Vojnovičeih filmov, oni o tem nimajo pravice govorit, imajo pa kot davkoplačevalci dolžnost financirat njegove filmske polomije. Vojnivića ni bilo na podelitev, ker je ugotovil da v teh podelitvah ni veliko iskrenega, vse preveč pokroviteljskega lajkanja.. Sej po moje je tudi njemu jasno, po kakšnem kriteriju prejema te nagrade, pa mu je preveč nerodno, da bi prišel osebno tja. Ubogi kresnik, ta nagrada je postala Vojnoviceva nagrada, v ozadju ba zgolj srbska glasba na Rožniku ... Slovenija - od kuda propad i balkanci tvoji, genocid nad slovensko kulturo je v sklepni fazi brisanja vsega kar je Slovensko - naredite mi to deželo spet Srbsko, je moto t. i. slovenskih elit iz ozadja, Beograda, Moskve ... Mene Vojnovic kot pisatelj ni navdusil. p.s. pa sem "čefur" oz. jugovič. Za hlapce rojeni vedno cenijo samo tujce, kdaj bodo predlagali preimenovanje Cankarjevega doma v Vojnovićev dom? V bistvu so mu uničili vse simpatije, ki jih je morebiti imel s to nagrado. Tri nagrade na variacijo iste teme so smešne. Enako kot naša kulturna scena. En sam boj za državni denar in subvencije. Če nisi del scene lahko napišeš vrhunsko delo, pa te zraven ne spustijo. Krošnjar, samo en popravek, tri nagrade imajo zdaj trije. Tretji je Andrej E. Skubic. ;) Kris Vojnovič je celo boljši od Dostojevskega , Hemingvaja in Šekspera....bralcem se opravičujem ampak napišem tako da nam bo vsem razumljivo v branje. Se bojim da teli trije zadnji napisani ne bi dobili Kresnika v sloveniji Nagrado bi morala dobiti Kronosova Žetev od Kumerdejeve ali pa Črvi od Tomažina. Obe deli sta mojstrovini. Žal se to ni zgodilo. Kritike na izbiro slabega dela=nevošljivost. Seveda za tradicionalnega levičarja, ki izbiro podpira samo zato ker jo je dobil njihov. Je Gašper Tič svojega morilca Cakića spoznal, ko je kupoval prepovedane substance? Naši viri trdijo, da je droga med slovenskimi igralci zelo razširjena 24. 6. 2017, 5:00 139 Medtem, ko so pokojnega igralca Gašperja Tiča v četrtek popoldne na koprskem pokopališču svojci in prijatelji pospremili k zadnjemu počitku, ostaja njegov morilec, 20-letni Stefan Cakić, v priporu. Preiskava nedeljskega uboja na Trubarjevi ulici v Ljubljani uradno še ni zaključena, zato policija v zvezi s tem dogodkom še ni dala nobene uradne izjave za javnost. Kot je znano, se je Cakić v policijskem zaslišanju branil s trditvami, da ga je Tič poskušal spolno zlorabiti in naj bi prvi prijel za nož, zaradi česar naj bi prišlo do prekoračenega silobrana. Toda pred preiskovalnim sodnikom je Cakić molčal, njegov odvetnik pa je medijem v četrtek povedal, da njegova stranka ni nevarna za družbo in bi mu moralo biti dovoljeno, da se brani s prostosti. Rečeno je bilo, da je Cakić v izjemno slabem psihičnem stanju, zaradi česar se v medijih že več dni ugiba, kaj točno se je dogajalo v nedeljskih jutranjih urah v igralčevem stanovanju. Čeprav Cakićev odvetnik izjav za javnost daje, pa smo od dobro obveščenih virov vendarle izvedeli, da je obramba prepričana, da se lahko mladenič izogne zaporni kazni. Na dan pa prihajajo tudi prvi podatki o tem, zakaj sta se Tič in Cakić sploh spoznala. Na Novi24TV smo od naših virov izvedeli, da ima obramba svoje dokaze, s katerimi bo poskušala na sodišču dokazati, da je 20-letni Stefan Cakić v resnici žrtev in ne morilec. Ko bo vložena obtožnica, bo o tem v javnosti bržkone tudi več znanega. Zanimivo pa je vprašanje, kdaj in kako sta se spoznala Gašper Tič in Stefan Cakić. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da je bil Tič biseksualec, ki svojih občasnih homoseksualnih izkušenj pred sodelavci ni skrival. Prav tako smo izvedeli, da je med slovenskimi igralci, tako kot tudi v tujini, droga zelo razširjena, tako imenovano drogo za posilstvo (GBH) naj bi uporabljali predvsem istospolno usmerjeni igralci pri svojih intimnih odnosih za doseganje večjega užitka oziroma ekstaze. Preberite še: Razkrivamo: Hudi pritiski homoseksualnega lobija na medije, naj se o Gašperju Tiču ne izda ničesar, toda kdo je prava žrtev? Že nekateri drugi slovenski mediji so poročali, da se je Stefan Cakić, ki je bil dve leti v tujski legiji, ukvarjal tudi s preprodajo drog, zato se v dramskih krogih zdaj govori, da sta se s Tičem spoznala ravno zato – Cakić naj bi igralcu občasno prodajal prepovedane substance. Spoznala naj bi se približno v začetku letošnjega leta, imela naj bi dokaj redne stike. Tiča naj bi prijatelji svarili, naj se raje ne zapleta z mladimi in agresivnimi fanti, velika uganka pa ostaja, ali je bil istospolno usmerjen tudi Cakić. Naši viri iz nogometnih krogov so trdno prepričani, da ne. GHB, droga za posilstvo. Slika je simbolična. Agresija po homoseksualnih odnosih pogost pojav v Sloveniji Iz policijski virov smo sicer izvedeli, da so v preteklosti že beležili primere, ko se je po spolnem občevanju en partner brutalno fizično znesel nad drugim. Znan je primer izpred let, ko so na eni izmed ljubljanskih ulic sredi zimske noči, pri temperaturi globoko pod ničlo, policisti našli na smrt pretepenega fanta, ki so ga zdravniki komajda rešili, za storilca pa se je izkazalo, da je bil prikriti gej, ki je bil v fazi samozanikanja in je navzven izražal pretirano homofobijo. Psihiatrični izvedenci so v njegovem primeru ugotovili, da si je zaželel spolnega odnosa z drugim moškim, več dni sta si izmenjavala sporočila, preden sta se dobila v živo. Po končanem spolnem odnosu je storilca samorefleksija prignala v obžalovanje in tako hud občutek krivde, da se je v afektu znesel nad seksualnim partnerjem in ga brutalno pretepel. Storilec se je zaradi trenutka neprištevnosti izognil zaporni kazni, dobil je dveletno pogojno kazen in obvezno zdravljenje na psihiatriji. To še zdaleč ni osamljen primer, smo izvedeli. Cakićev zavod ČAMAC v Zalogu lani prejel 33 tisoč evrov sredstev za obnovo Seveda to ne pomeni, da je takšen tudi primer nedeljskega umora na Trubarjevi, je pa eden izmed možnih scenarijev, na katerega so pomislili v policijski preiskavi. O Cakićevih motivih, kot že rečeno, ni še nič uradno znanega, po naših zanesljivih virih pa je preiskava pokazala, da je bil v času uboja pod vplivom droge za posilstvo (GBH). Pisali smo že, da je Cakić član mladinskega zavoda Mladi zmaji, ki ga je leta 2009 ustanovila Mestna občina Ljubljana in je v osmih letih od župana Zorana Jankovića prejel kar 3,2 milijona evrov finančnih sredstev. Nekateri mediji so celo odkrito namigovali, da je šel del denarja nemara v zasebne žepe za mamilarske posle. V tajništvu zavoda sicer v zvezi s Cakićem tudi danes niso hoteli odgovarjati na naša vprašanja, prav tako nam niso želeli razlagati, kako porabljajo ogromne količine denarja, napotili so nas na svojo uradno spletno stran, kjer so objavljena letna finančna poročila o njihovem delovanju. Za izvedbo investicije obnova prostorov novega mladinskega centra v Zalogu (katerega član in operativec je bil prav Cakić, ki obsega 220 kvadratnih metrov, so imeli v letu 2016 zagotovljenih 33.715,00 evrov. Od Mestne občine Ljubljana smo zahtevali, da nam razkrijejo podatke, kako in za kaj je bil ta denar porabljen, a nam do objave tega prispevka še niso odgovorili. T. F. Rupel bi zaradi arbitraže uporabil vojsko, Grošelj pa pravi: "Nikar!" Spremljaj članek Miha Raičevič Miha Raičevič Spremljaj avtorja Četrtek, 22.6.2017, 13:01 - Čas zadnje posodobitve: pred enim dnevom 0:15 Rupel bi zaradi arbitraže uporabil vojsko, Grošelj pa pravi: "Nikar!" Odpri galerijo Robert Balen Dimitrij Rupel meni, da bi morala imeti slovenska vojska še več vojaških ladij. Hrvaški, srbski in bosanski mediji so včeraj povzemali besede Dimitrija Rupla za televizijo Nova24, da bi lahko Slovenija Hrvaško prisilila v spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča z uporabo vojske. Strokovnjak za varnostna vprašanja in geopolitiko Klemen Grošelj meni, da bi bilo kaj takega popolnoma nesmiselno. Medtem ko se bliža odločitev arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško - ta bo znana čez teden dni, je Dimitrij Rupel za Nova24TV dejal, da bi morala naša država v Piranski zaliv poslati vojaško ladjo Triglav in kupiti še več ladij, ki bi branile slovenske teritorialne vode. Poudaril je še, da je slovenska vlada z Mirom Cerarjem na čelu premalo odločna. Pri tem je pojasnjeval, da bosta imeli obe strani šest mesecev časa za implementacijo odločitve, pri čemer bo imela Hrvaška po Ruplovih besedah več manevrskega prostora, ker je enostransko izstopila iz arbitraže. "Hrvati imajo pač takšno navado, da tisti del sodbe, ki jim ustreza, spoštujejo, tistega, ki jim ne, pa preprosto zavrnejo," je dejal Rupel in opozoril, da je temu tako, ker jim Slovenci takšno obnašanje dopuščajo. Težavo vidi tudi v dejstvu, da Slovenci še vedno dopustujejo na hrvaškem morju in so, kot razmišlja Rupel, "pripravljeni za tistih 14 dni, po možnosti v kakšnem kampu, žrtvovati državne interese". Ravno v tem vidi tudi največji problem Slovenije, ki se po njegovem mnenju še ni odcepila od Hrvaške. Zato bi bilo po njegovem mnenju treba slovenske interese zaščititi z vojsko. Popolnoma nesmiselno in neprimerno Za mnenje o morebitni napotitvi ladje Triglav v Piranski zaliv smo povprašali obramboslovca in strokovnjaka za geopolitična vprašanja Klemna Grošlja. Sprva se je nasmejal in se vprašal, ali imamo sploh operativno posadko za Triglav. Prepričan je, da bi bila napotitev ladje na mejo, kot to predlaga Rupel, popolnoma napačno politično sporočilo: "Mislim da je med državami, članicami Evropske unije in zveze Nata, diplomacija bojnih ladij popolnoma neprimerna in neuporabna". image Zdravko Primočič/FPA Slovenska vojaška ladja Triglav Tudi z vojaškega vidika bi bilo posredovanje z vojaško ladjo v slovenskem morju po Grošljevem mnenju popolnoma nesmiselno. "Kaj pa bi ta ladja tam lahko naredila?" se sprašuje. Hrvaška mornarica je namreč bolje opremljena, ima več ladij z boljšo oborožitvijo, poleg tega pa ima hrvaška vojska tudi sodobne protiladijske švedske raketne sisteme RBS-15, proti katerim se naša ladja ne bi mogla ubraniti. Zato je z vojaškega vidika takšna odločitev nesmiselna. "Želim si, da je na obeh straneh še toliko politične in zdravorazumske prisebnosti, da se bomo izognili tovrstnim situacijam - da bi se dve vojaški ladji gledali preko neke sredinske ali pa manjsredinske črte v Piranskem zalivu. Mislim, da je to zadnje, kar državi v tem trenutku potrebujeta," pojasnjuje. Odziv ministrstva za obrambo na vprašanje, ali je ladja Triglav operativna: "Ladja Triglav opravlja redne naloge skladno s poslovnim načrtom za leto 2017". Poleg tega pa bi bil tovrsten konflikt oziroma takšno napenjanje mišic v danih razmerah na Balkanu pravzaprav ene vrste samomor za obe državi ter bi šlo zaradi tega za popolnoma nepotrebno in neracionalno odločitev. Ob tem Grošelj opozarja, da Balkan postaja prizorišče za merjenje moči med Zahodom in Rusijo ter tudi povečevanjem vloge Turčije na Balkanu. Arbitražni odločitvi po 29. juniju bo sledil nov politični proces, trdi Grošelj, ki bo določal, kdaj, v kolikšni in če sploh se bo uresničila odločitev arbitražnega sodišča. Meni, da bo arbitražna sodba postala le ena izmed odločitev, da bo imela neko mednarodno težo in da bo pogojena z vrsto dejavnikov, od notranjepolitičnih, tako na slovenski kot tudi na hrvaški strani, do zunanjepolitičnih dejavnikov. Druge države se verjetno ne bodo vmešavale Glede poskusov slovenske diplomacije, ki išče podporo drugih držav za spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča, pa Grošelj meni, da je težko pričakovati, da se bodo druge članice Evropske unije postavljale na stran ene izmed udeleženk procesa. Prepričan je namreč, da nobena država ne bo ogrožala svojih odnosov z drugo članico na račun medsosedskega spora. Kar bodo zelo verjetno naredile, je, da bodo pozvale k mirnemu reševanju spora, k dialogu in upoštevanju političnih rešitev, ki bodo sprejemljive za obe strani. Je pa lahko potencialno nevaren širši kontekst, v smislu, da bi se ena izmed dveh velesil, ki imata velik interes na Balkanu, postavila na določeno stran. Potencialno bi to lahko bili Rusija ali ZDA, vendar predvsem z vidika slabitve Evropske unije. "Nevarno vojno hujskaštvo" V ministrstvu za zunanje zadeve tišina. Iz zunajparlamentarne stranke Solidarnost, za pravično družbo, pa so se odzvali, da so izjave nekdanjega zunanjega ministra nevarno vojno hujskaštvo. Pozivajo vrh slovenske politike, da se odločno distancira. "V Solidarnosti odločno obsojamo vojaško reševanje mejnega spora, ki ga predlaga nekdanji minister. Edina rešitev je pravična in dogovorna skrb za interese ljudi na obeh straneh meje, ne pa za politikantske interese tega ali onega strankarskega aparata ali posameznika bodisi v Sloveniji ali na Hrvaškem. Prav tako je nesprejemljivo, da nekdanji minister za neuspehe slovenske diplomacije - katere pomemben del je bil tudi sam - krivi državljanke in državljane oziroma njihove povsem zasebne odločitve, kje bodo preživeli dopust. Slovenke in Slovenci niso izdali svoje države, ampak je to s storila obstoječa slovenska politična elita, s tem ko je skrbela predvsem za interese peščice posameznikov na vrhu družbene piramide." Dimitrij Rupel, pravijo, "se tudi spreneveda, ko pravi, da država mora braniti mejo in da tudi slovenske ribiče nadlegujejo hrvaške ladje. Kot bivši minister bi seveda moral vedeti, da državne meje nadzoruje policija in da vsako pošiljanje vojaških ladij na mejno območje pomeni neposredno izzivanje vojaškega konflikta s sosednjo državo". "Vrvica za nevarno podžiganje (morda tudi fizičnih) incidentov med dvema državama je prižgana", se bojijo. Teoretično ima Rupel prav, a Rupel je bil povsod zraven, ko se je delilo slovensko ozemlje ! Žal so ga delili Hrvatom. Ne zasluži si slovenske pokojnine . No ja, če penzijo prejema izdajalec Kučan (ropar slovenskih bank, ki mu država Slovenija ni bila nikoli intimna želja), jo lahko prejema tudi Rupel. Praznik situl, dragocenih dokumentov halštatske kulture Na dogodku pričakujejo do tisoč obiskovalcev 24. junij 2017 ob 10:38 Novo mesto - MMC RTV SLO/STA Ste vedeli, da je Novo mesto evropsko najdišče z doslej največ odkritimi železnodobnimi bronastimi situlami? Na bogato arheološko dediščino območja so začeli v Dolenjskem muzeju opozarjati s Praznikom situl. Danes ga prirejajo drugič, tokrat tudi v luči aktualnega Jantarnega leta. Po besedah direktorice Dolenjskega muzeja Jasne Dokl Osojnik so letos praznik vsebinsko in po obsegu nadgradili. Program so prilagodili Jantarnemu letu, ki so ga razglasili prav v Novem mestu, gostili pa bodo več obrtnikov in rokodelcev kot lani. Program prinaša nastop folklorne skupine Kres, glasbene skupine in nemške arheološko-uprizoritvene skupine Alauni. Program bo dopolnil tudi igrani del, v prihodnjih letih pa ga želijo raztegniti na večdnevno dogajanje. Po besedah arheologinje in kustosinje Dolenjskega muzeja Petre Stipančić bodo pozno popoldanski in večerni spored na novomeškem Glavnem trgu začeli s prikazom starodavnih obrti in izdelkov, nato pa se bodo zvrstili delavnica za otroke, nastop glasbene skupine Cantion in folklorne skupine Kres. Ob 21.00 se bo odvil slovesni sprejem halštatskih gostov pri novomeškem knežjem paru, uro zatem pa bodo obiskovalce povabili na ogled stalne arheološke zbirke v Dolenjskem muzeju in večer na Glavnem trgu končali z nastopom kranjske skupine Beer Belly. Festival prazgodovinskega življenja in kulinarike bodo začinili z gostinsko ponudbo s pridihom starejše železne dobe. Na območju Novega mesta, ki so ga pred leti razglasili za mesto situl, so doslej odkrili 16 bronastih situl, od katerih jih je devet figuralno okrašenih. Novo mesto tako velja za največje svetovno najdišče tovrstnih torevtskih umetnin. Novomeške situle so nekoliko mlajše od najbolj znanih slovenskih, denimo vaške in situle z Magdalenske gore, in sodijo v 5. in 4. stoletje pred našim štetjem. Podobe prazgodovinskega človeka Novomeške situle spadajo v zaključno obdobje situlske umetnosti, glede na njihovo številnost pa arheologi domnevajo, da je na tamkajšnjem območju delovala situlska delavnica. Za situlsko umetnost so značilne upodobitve dejavnosti prazgodovinskih ljudi. Ker spadajo v obdobje, ki na navedenem evropskem ozemlju še ni poznalo pisave, pomenijo dragocen dokument in odsev starejšeželeznodobne oziroma tako imenovane halštatske kulture. M. K. A je še v Sloveniji kaka ustanova, ki je ne vodi jugovič, Srb ali Hrvat ..., Slovenija, konec je tvoje neodvisnosti. Še med drugo vojno v Sloveniji niso toliko ustanov vodili tujci, okupatorji, kot v "svobodni" državi RS. Hvala, sodišča! Polkovnik Popov dobil nagrado, ker je porušil pol Gornje Radgone – Slovenija mu je izplačala 3000 evrov odškodnine 22. 6. 2017, 9:50 229 Polkovniku nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in enemu izmed glavnih agresorjev na Slovenijo v času osamosvojitvene vojne leta 1991, Berislavu Popovu, so po zunajsodni poravnavi izplačali odškodnino v višini 3.108 evrov, potem ko ga je Okrajno sodišče v Murski Soboti oktobra leta 2015 oprostilo vseh obtožb za vojne zločine v Sloveniji. Slovenska tiskovna agencija poroča, da je Popov že lani spomladi na državno pravobranilstvo vložil zahtevek za izplačilo 5.000 evrov odškodnine, čeprav je pred tem zatrjeval, da bo o morebitni odškodninski tožbi še razmislil. Kot je znano je bil Popov v Sloveniji kot edini pripadnik JLA sprva obsojen na petletni zapor zaradi vojnih zločinov v desetdnevni vojni, a je nato višje sodišče zadevo vrnilo v vnovično obravnavo na nižjo stopnjo. Popov je sicer vojnih zločinov obsojen tako na Hrvaškem kot tudi v Srbiji, naši južni sosedje pa so za njim razpisali celo mednarodno tiralico. Naj spomnimo. Najbolj bizarno v celotni zgodbi je imenovanje dveh nekdanjih jugooficirjev za sodna izvedenca, pred številnimi drugimi primernejšimi kandidati, ki so se šolali na prestižnih svetovnih vojaških akademijah. Takšnih je v Sloveniji kar nekaj. Berislavu Popovu sta namreč oprostilno sodbo pomagala doseči dva slovenska vojaška sodna izvedenca, Tomaž Pörš in Marko Unger, ki sta bila med vojno njegova soborca – na strani JLA. Unger je med osamosvojitveno vojno deloval pod istim poveljstvom kot obtoženi polkovnik Popov; ta naj bi bil med vojaško akademijo JLA celo Ungerjev inštruktor. Preberite še: Quo vadis NSi? Krščansko demokratska stranka postala krščansko krilo Kučanovega Foruma 21 Tudi Pörš med vojno ni prestopil v slovensko Teritorialno obrambo. Tako sta 24 let po osamosvojitvi ravno ta dva sodna izvedenca, zaposlena v Slovenski vojski, praktično rešila nekdanjega polkovnika JLA, obtoženega vojnih hudodelstev zoper civilno prebivalstvo, med drugim tudi ropanja in žrtev. O zadevi so ves čas molčali v Združenju veteranov vojne za Slovenijo pod vodstvom generala Ladislava Lipiča, kjer se nevarno spogledujejo z borčevskimi organizacijami. Glede oprostilne sodbe se ni oglasil niti Alojz Štajner, predsednik Zveze slovenskih častnikov. Zanimivo je, da sta oba omenjena nekdanja načelnika Generalštaba Slovenske vojske – med osamosvojitveno vojno sta bila odgovorna prav za območje Gornje Radgone, kjer je s svojo enoto pustošil Popov. Foto: YouTube. Berislav Popov. Radovan Cerjak: Popov krivec tudi za smrtne žrtve Popov je po oprostilni sodbi in vloženi odškodninski tožbi sicer sprejel poravnalno ponudbo državnega pravobranilstva, zato je bila maja lani sklenjena zunajsodna poravnava, na podlagi katere mu je bilo izplačanih 2.880 evrov odškodnine in stroški odvetniškega zastopanja v višini 228 evrov, skupno torej 3.108 evrov. Zadeva Popov je tako v Sloveniji končana. Za komentar smo povprašali tudi uglednega pravnika Radovana Cerjaka, ki je nad novico šokiran. “Nekdo, ki je porušil pol Gornje Radgone, se je uspel izvleči iz postopkov na naših sodiščih, država pa mu je v zahvalo za vso škodo, ki jo je naredil, izplačala še odškodnino. To je absurd vseh absurdov,” je povedal Cerjak, ki opozarja, da je Popov odgovoren tako za materialno škodo kot tudi smrtne žrtve. Na Hrvaškem za njim razpisana tiralica, ga bo Srbija izročila? Težko pa je verjeti, da bo polkovnik mirno živel do konca svojih dni, saj je Hrvaška medtem zanj razpisala mednarodno tiralico. Popov je bil namreč na Hrvaškem in v Srbiji pravnomočno obsojen – južni sosedje ga preganjajo zaradi vojnih zločinov, Srbi pa zaradi vdaje med vojno na Hrvaškem. Popov naj bi sicer živel v Beogradu, a po naših virih utegne zdaj svoje zatočišče, paradoksalno, poiskati v državi, ki jo je najprej napadel – v Sloveniji. Cerjak sicer ne verjame, da Popov ne bo prav dolgo na prostosti, če se bo namreč Srbija še bolj približevala Evropski uniji, ga bo bržkone skupaj z drugimi nekdanjimi oficirji JLA primorana izročiti Hrvaški oz. Hagu. Je pa izjemno razočaran, ker zgoraj omenjeni slovenski veteranski organizaciji nista protestirali proti oprostilni sodbi. “Edino, ki se je oglasilo, je bilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve!” L. S. Kje je obtičala ovadba zoper Kučana zaradi veleizdaje? Volkhv • 2 dni nazaj Že zelo dolgo govorim, da so srbi in njihova mafija ugrabili Slovenijo. Tu je še eden izmed MNOGIH dokazov za to. Janez Janša: Dokler bom živ, ne bom prenehal prihajati na tista mesta, kjer je prišlo do spontanega odpora 24. 6. 2017, 16:47 296 “Vsako leto prihajamo v Vrhpolje zato, ker iščemo ta državljanski pogum, ki je živel med temi hišami in ulicami pred 26 leti, kajti živimo čas, ko ga močno potrebujemo,” je na prireditvi Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve “Ponosni na Vrhpolje” poudaril slavnostni govornik Janez Janša. Na tem kraju se je vojna za samostojno Slovenijo začela dan prej, je uvodoma izpostavil Janša in nadaljeval, da v ta kraj prihajamo vsako leto, da se spominjamo državljanskega poguma Vrhpoljcev, “ki so tukaj praktično goloroki zaustavljali oklepno moč agresorske jugoslovanske armade.” Po besedah Janše je bilo v tistih trenutkih vse na kocki, danes pa časi niso ravno usodni, so pa prelomni. Ob tem je vodja največje opozicijske stranke napovedal, da se bo tako pri nas kot v evropskem okolju v bližnji prihodnosti dogajalo marsikaj. “Izginila je tista gotovost, s katero smo še pred nekaj leti verjeli, da bo generacijam, ki prihajajo, v vsakem primeru bolje, kot je bilo generacijam, ki smo danes aktivne,” je poudaril in dodal, da prihajamo v Vrhpolje po tisti državljanski pogum, ki je bil tukaj pred 26 leti, ker ga potrebujemo. Predsednik SDS je izrazil prepričanje, da pogum ne izgine, ampak se pojavi pri vsaki generaciji ne glede na to, kako hude preizkušnje pridejo. Izpostavil je dejstvo, da je na svetu mnogo narodov, ki nimajo svoje države, in kot primer navedel Katalonce, in ki želijo lastno državo, čeprav jim v Španiji najbrž ni tako težko, kot je bilo nam v Jugoslaviji. (Foto: SDS) Janez Janša: “Imamo zgodovino, ki gre preko stotine generacij in preko vekov časa, in skozi to zgodovino je slovenski narod izoblikoval svojo identiteto, svoj jezik, svojo pisavo, svojo kulturo, svojo vero in postave in danes Slovenci, vsaj v glavnem, vemo, kaj smo.” Slovenski narod se je uprl terorju Jugoslavije “Ali to, kar smo, tudi hočemo ostati, in ali se zavedamo izzivov, ki so pred tem vprašanjem?” je opozoril Janša in dodal, da nam danes manjka zavesti in državljanskega poguma, ki je Slovenijo preveval pred 26 leti. Jugoslovanska armada je pred napadom razmišljala o tem, da bodo dolge vrste Slovencev, ki bodo bežali v Italijo in Avstrijo, ovirale prodor oklepnih kolon. “Stojimo na mestu, kjer smo Slovenci dokazali ravno obratno,” saj je še pred poveljem, ko samostojna Slovenija še ni bila razglašena, prišlo do spontanega odpora, je pojasnil Janša: “Zaradi tega dejstva dokler bom živ, ne bom prenehal prihajati na tista mesta, kjer se je to zgodilo, in se pozdravljati z ljudmi, ki so takrat odločili o usodi Slovenije.” Janez Janša je spregovoril tudi o odločitvi za samostojno državo, glasovanju na plebiscitu, sprejemanju zakonov, nekaterih tudi s pičlo večino, saj so politiki iz vrst stare, nedemokratične strukture osamosvojitvi nasprotovali, kar pa vse skupaj ne bi veljalo nič, če se Slovenci kot narod takrat ne bi uprli. Na slovesnost ob razglasitvi samostojne države so bili vabljeni vsi znani tuji državniki, prišel pa ni nihče. “Tudi tisti, ki so bili v intimnih simpatijah z nami, tega takrat javno še niso upali pokazati,” je spomnil takratni minister za obrambo. (Foto: SDS) Slovenci smo suveren narod, ki je dobil lastno državo na podlagi lastnega truda, lastne krvi in z lastnimi močmi Janša po pretečenem času od takrat v tem vidi tudi dobre plati: “Slovenija pri osamosvojitvi ni imela nobenega sponzorja, nikomur nismo nič dolžni,” za razliko od nekaterih drugih držav na Balkanu. Premalo se zavedamo, da smo “Slovenci suveren narod, ki je dobil lastno državo na podlagi lastnega truda, lastne krvi in z lastnimi močmi,” je poudaril Janša. Zato je nerazumljivo, da se na javnih prireditvah vedno pogosteje pojavljajo simboli vojske, ki nas je napadla, in da ljudje govorijo, da je bilo včasih bolje, in za vse težave krivijo nastanek samostojne države. Janez Janša: “Če bi želel kdo nazaj, gre vedno lahko v Beograd, zaprosi za tisto plačo, za tisto pokojnino, za tisto socialno podporo in mislim, da bo čez dva dni prišel nazaj,« je bil jasen Janša.” Slovenija je 9. najstarejša država na svetu “Ob tem ko je bil slovenski narod – na plebiscitu in ko smo branili Slovenijo – zelo enoten, slovenska politika ob tem ni bila enotna, bila je razcepljena,” je dejal Janša in spomnil na znane floskule levičarjev, da bomo jedli travo, da je osamosvojitev samomor, da to ni njihova intimna opcija. Od tod izhajajo težave, ki jih čutimo danes, saj so tisti, ki so samostojni Sloveniji nasprotovali, Slovenijo olastninili in izkoriščali. Mladi odhajajo v tujino, Slovenija je 9. najstarejša država na svetu. “Če omeniš družinsko politiko, da je treba več vlagati v to, da nas bo več in da bo narod rastel, se to razglasi za nekaj predmodernega in se v proračun zapiše 130 milijonov za t. i. integracijo migrantov iz tujerodnih okolij,” je pojasnil Janša. Predsednik SDS je ponovno opozoril na nedavno ugotovitev pranja denarja preko NLB, ki je šel za financiranje teroristov. “Ugrabili so nam državo, ne samo zato, da so nekateri bogato zaslužili, ampak so ob tem ogrožali tudi varnost Slovenije v Evropi in svetovni mir.” Nič se ni zgodilo, pravijo, da ni bilo nobenega kaznivega dejanja in šele leta bodo pokazala, za kaj vse so bile zlorabljene slovenske finančne in državne strukture. Po Janševih besedah vsako leto prihajamo v Vrhpolje zato, “ker iščemo ta državljanski pogum, ki je živel med temi hišami in ulicami pred 26 leti, kajti živimo čas, ko ga močno potrebujemo.” (Foto: iStock) Tako čudovitega koščka sveta, kot je Slovenija, ni nikjer drugje Samostojna in svobodna domovina je nekaj, kar je izziv za vsako generacijo. “Pred 26 leti cilj ni bil dosežen enkrat za vselej,” je dejal Janša. Ta cilj je potrebno razumeti, braniti in ohranjati. Predsednik SDS je izrazil prepričanje, da je vsakdo v zadnjih letih bil kje po svetu, sam je bil na vseh celinah, in bolj kot potuješ, spoznavaš druge kraje, običaje in ljudi, spoznavaš, da “tako čudovitega koščka, kot je Slovenija, praktično ni nikjer drugod.” V časih, ko smo ponekod močno zatavali, si moramo te slike priklicati pred oči, meni predsednik SDS. “Prvič zato, da vemo, kaj smo. Drugič, da vemo, kaj imamo. In tretjič, da vemo, da si je za to vredno prizadevati, da je to potrebno tudi braniti,” je pojasnil. Janez Janša verjame v optimistično prihodnost Slovencev, ker je prepričan, da so generacije, ki so bile rojene po tem času, ravno tako domoljubne, kot so bile tiste, ki so bile na preizkušnji pred 26 leti. Slavnostni govornik se je ob koncu zahvalil vsem, ki aktivno delujejo v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, ki je ključnega pomena, da dosežemo tisto normalnost, za katero smo verjeli, da bo prišla, ko smo leta 1991 dvignili novo slovensko zastavo. “Potrebujemo aktivne državljane, ki jih ni sram dvigniti slovenske zastave,” je dejal Janša in se zahvalil vsem, ki državno zastavo obesijo ob praznikih pa tudi sicer. “Noben greh ni, če na hiši vsak dan visi slovenska zastava, včasih so rekli, da je to prepovedano, ni prepovedano. Hvala vsem, ki ploskate, ko se zapoje ali zaigra slovenska himna. Povsod po svetu ploskajo in se veselijo, ko se zaigra njihova nacionalna himna. Nam so rekli, da se to ne sme, ne vem, zakaj,” je dejal Janša in dodal, da tako prebijamo te blokade, ohranjamo zgodovinski spomin in s tem ohranjamo Slovenijo tudi za prihodnost. J. F. JANEZ JANŠA ima znova PRAV! Nikoli ne smemo pozabiti zakaj smo se odcepili od Jugoslavije! Nikoli ne smemo pozabiti, da smo se tako odločili na PLEBISCITU in to skoraj s 100% podporo vsega SLOVENSKEGA RODA. Nikoli ne smemo pozabiti tistih, ki so si za samostojno demokratično državo nesebično prizadevali ! In nikoli ne smemo pozabiti tistih, ki so samostojni demokratični državi vsega SLOVENSKEGA RODA javno in aktivno nasprotovali , ker to nikoli ni bila njihova intimna opcija. ČISTO VSI IN TO BREZ IZJEME PA NIKOLI NE SMEMO POZABITI VSEH PADLIH V VOJNI ZA SLIVENIJO! Mi v novi samostojni demokratični Sloveniji imamo v TO 11 domoljubnih vojakov padlih v vojni za Slovenijo to so : Dejan Bizjak, Stanislav Požar, Vincec Repnik, Sabistjan Miran, Jernej Molan, Miroslav Moljk, Edvard Peperko, Peter Petrič, Vinko Repnik, Franc Uršič, Anton Žakl, torej 11 razlogov da v njihovo čast, spomin in v zahvao , da so za vse nas in našo državo dali največ kar so imeli svoje živlenje organiziramo nešteto dogodkov! V policiji je med vojno za Slovenijo padlo 6 policistov to so: Franc Šuster, Robert Hvalec, Stanko Strašek, Marjan Dobelšek, Željko Ernoič, Bojan Štumberger, torej še šest razlogov več, da v njihovo čast, spomin in v zahvalo organiziramo nešteto dogodkov! Padlih civilistov med agresijo JLA na Slovenijo je 6, to so: Boris Adam, Josef Šimčik, Janez Svetina, anez Janša: “Vaš pogum, vaš glas bo odločal o prihodnosti Slovenije. Želim vam ponosno praznovanje dneva državnosti!” 25. 6. 2017, 5:00 146 Vodja največje opozicijske stranke in ena izmed ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve Janez Janša je v voščilu ob dnevu državnosti izrazil željo, “da se ob tem ponosnem praznovanju vsi zavemo, da smo danes sami odgovorni zase, in da zaradi tega, ker nismo zadovoljni s tem, kaj je nastalo iz samostojne slovenske države, izkoristimo svoj glas za to, da to stanje na prihodnjih volitvah popravimo“. Preberite tudi: [FOTO] Spomin lahko malce zbledi, a slika ne laže: Tako smo prišli do lastne države “Spoštovani Slovenke in Slovenci, spoštovani državljanke in državljani neodvisne in samostojne države Republike Slovenije! Bili so časi, ko je bilo vse na kocki, bili so časi, ko smo bili sami, in bili so časi, ko je slovenski narod zbral dovolj poguma za to, da je naredil dva odločilna koraka; prvi je bil plebiscit, na katerega je Demos povabil decembra leta 1990, drugi pa je bil obramba rezultatov tega plebiscita, potem ko smo junija leta 1991 samostojno Slovenijo tudi razglasili. To je bil čas, ki bo za vedno zapisan v zgodovino slovenskega naroda, in to je bil čas, ki ga s ponosom proslavljamo. Zato vsem želim ponosno praznovanje dneva državnosti, želim pa tudi, da se ob tem ponosnem praznovanju vsi zavemo, da smo danes sami odgovorni zase, in da zaradi tega, ker nismo zadovoljni s tem, kaj je nastalo iz samostojne slovenske države, izkoristimo svoj glas za to, da to stanje na prihodnjih volitvah popravimo. Vse je odvisno od tega, kam bo ta naš glas dan. Če bo te zavesti dovolj, bo Slovenija ponovno stopila na pot, ki smo jo sanjali takrat, ko je Slovenija nastajala. Srečno!” J. F. Slovenija, moja dežela - odlikovanje za akcijo, "ki se je dotaknila slovenskih ljudi" Državno odlikovanje za akcijo Slovenija, moja dežela 25. junij 2017 ob 12:26 Ljubljana - MMC RTV SLO Predsednik republike Borut Pahor je ob dnevu državnosti v predsedniški palači snovalcem in ustvarjalcem akcije Slovenija, moja dežela vročil državno odlikovanje. Ustvarjalci prejmejo odlikovanje red za zasluge Republike Slovenije za izjemen prispevek k razvoju slovenske tržne komunikacijske stroke in vzpostavljanju sodobnega slovenskega nacionalnega značaja in samozavesti. Slovenija, moja dežela je slogan turistične oglaševalske akcije iz prve polovice 80. let prejšnjega stoletja. V utemeljitvi odlikovanja je zapisano, da gre za veliko več, kot pa le za slogan: "Je izraz optimizma in energije, s katerima so Slovenci zavrnili sivino in mrtvilo takratnih družbenih razmer. V zgodovinski spomin je zapisana kot priljubljena akcija, ki se je dotaknila slovenskih ljudi in prispevala k spreminjanju razpoloženja." Akcija je bila zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma, a je dosegla bistveno več. "S predstavitvijo lepot slovenske pokrajine in nagovorom Slovencem naj ostanejo zvesti svoji gostoljubni tradiciji in sprejemajo tujce v urejeno, čisto in lepo Slovenijo z dobrodošlico, so ustvarjalci akcije naredili preboj pri uveljavljanju pravice do izražanja nacionalnih ambicij na gospodarskem in na drugih področjih," je poudarjeno v utemeljitvi. Poziv Slovencem, naj ciljajo visoko, so izrekali ustvarjalci, ki so sami dosegali lovorike med najboljšimi. Posneli so serijo odmevnih kratkih televizijskih in radijskih oglasov, te pa so spremljali članki, plakati, razglednice in osebna pošta. Najbolj slovit je bil televizijski film Gostje prihajajo. Njegovo kakovost je potrdil tudi berlinski festival turističnega filma, ki mu je leta 1987 podelil najvišje priznanje. Slovenci so oglaševalsko akcijo Slovenija, moja dežela sprejeli za svojo. "Akcija pomeni mejnik in enega od presežkov slovenske tržnokomunikacijske stroke. Hkrati je nesporen tudi njen prispevek h krepitvi narodne zavesti in pripadnosti v času, ko je bilo to izjemno pomembno," je še zapisano v utemeljitvi. D. S. njegovo delo (Titovo namreč) ne bo nikoli pozabljeno. Polna so namreč grobišča po Sloveniji. Konec čaščenja komunizma: 500 spomenikov gre na deponijo 26. 6. 2017, 5:00 91 Antikomunistični zakon, ki omogoča, da odstranijo okrog 500 spomenikov, ki “častijo komunizem”, je sprejel poljski parlament. Prvi na seznamu za rušenje je spomenik vojakom Rdeče armade, ki se nahaja poleg grškokatoliške cerkve v Varšavi. Spomeniki, ki častijo komunizem, so predvideni za odstranitev iz javnega prostora na podlagi antikomunističnega zakona, ki so ga sprejeli maja, podpisal pa ga je poljski predsednik Andrzej Duda. Zakon prepoveduje tudi javno hvaljenje oseb, organizacij, dogodkov in datumov, ki simbolizirajo komunizem. Seznam spomenikov za rušenje določajo ugledni zgodovinarji Odstranjevanje teh spomenikov bo nadziral Inštitut za nacionalni spomin, njegov vodja Lukasz Kaminski pa je razkril, da bodo porušeni vsi spomeniki iz sovjetskega obdobja – porušeni bodo vsi, razen tistih, ki so postavljeni na grobovih. Seznam spomenikov iz časa komunističnega režima, ki morajo na deponijo, sicer določa posebna komisija, ki jo sestavljajo ugledni poljski zgodovinarji. Poljska je začela z rušenjem komunističnih spomenikov že lani – septembra so podrli velik spomenik v čast Sovjetske vojske v Pieniężnu, pred tem pa so uničili tudi spomenik v Nowa Solu, ki je bil postavljen v čast komunistične sovjetske armade. Kako so komunisti sodelovali z nacističnimi Nemci Poljake je še posebej prizadelo dejstvo, da je “antifašistična” Rdeča armada, v dogovoru s Hitlerjem, napadla “izza hrbta”, medtem ko je še vedno herojsko – in protislovno – nasprotovala nacistični Nemčiji leta 1939. Hitler je napadel Poljsko 1. septembra 1939, le dva tedna zatem pa so Poljsko napadli še Rusi in okupirali kar 40 odstotkov njihove dežele, piše Maxportal. Pri tem so “antifašisti” povzročili številne pokole, množična posilstva in druge zločine nad Poljaki, od katerih je najbolj znan pokol v gozdu Katinski. Po njihovi poti tudi Hrvaška Komunistični simboli – srp in kladivo, rdeča zvezda in himna SSSR – so na Poljskem prepovedani od leta 2009, na Madžarskem od leta 1994, v Latviji in Litvi pa od leta 2008. Poljski predsednik Lech Kaczynski se je leta 2009 podpisal pod zakon, ki predvideva zaporno kazen za tiste, ki posedujejo ali kupujejo stvari s komunističnimi simboli. Po tem zakonu lahko osebe, ki kupujejo, naročajo ali razpečujejo predmete ali posnetke, ki vsebujejo komunistične simbole, kaznujejo z denarno kaznijo ali pošljejo v zapor za dve leti. Tudi Hrvaška je sprejela Evropsko deklaracijo o prepovedi poveličevanja vseh totalitarizmov, vendar pa še ni kaznivo poveličevanje komunizma, partizanskega gibanja, rdeče peterokrake zvezde in izpostavljanje slik komunističnega diktatorja J. B. Tita. M. S. Ti(č)šina: Policija nam je potrdila, da o uboju na Trubarjevi ne bo izdala ničesar, Cakiću utegnejo soditi za zaprtimi vrati 28. 6. 2017, 5:00 518 Slovenska policija še vedno molči okrog ozadja umora na Trubarjevi v Ljubljani, ki se je zgodil že prejšnjo nedeljo, preiskava bojda sploh še ni zaključena, uradnih obvestil za medije pa v skladu s prakso ne dajejo, čeprav je umor zaradi javnega statusa žrtve sprožil ogromno zanimanja. Zakaj so podrobnosti nekaterih drugih, za javnost manj zanimivih ubojev prišle v javnost, medtem ko se o ozadju uboja igralca Gašperja Tiča molči, po mnenju nekaterih nekdanjih policijskih uslužbencev, ki so spregovorili za Novo24TV, ni kakšna velika skrivnost. Nekdanji generalni direktor policije Jože Romšek tako meni, da očitno ni v interesu policije, da bi okoliščine Tičeve smrti prišle v javnost, nekdanji notranji minister Vinko Gorenak je prepričan, da se na policijo pritiskajo takšni in drugačni lobiji, na policiji pa nam odgovarjajo, da so tisto, kar naj bi nas sploh “smelo” zanimati, javnosti že obelodanili – da je med Tičem in Stefanom Cakićem pač prišlo do spora. Za vse podrobnosti preiskave pa so nam predlagali, da se za pojasnila obrnemo na pristojno tožilstvo v Ljubljani, ki odloča o dokazih in nadaljnjih postopkih v povezavi s konkretnim primerom. Toda po naših informacijah obstaja zelo velika verjetnost, da se bo Cakiću sodilo za zaprtimi vrati. Zakaj policija tako dolgo molči o ozadju dogajanja na Trubarjevi prejšnjo nedeljo? Na njihove predstavnike za odnose z javnostmi smo danes poslali zahtevo za pojasnilo, če je to normalna praksa, da se javnost toliko časa pušča v negotovosti, kaj se je v resnici zgodilo med 44-letnim Gašperjem Tičem in 20-letnim Stefanom Cakićem, da je slednji najmanj 11-krat zabodel igralca, da je ta izkrvavel v svojem stanovanju. Preberite še: Zgodovinski uspeh: Zločinec Tito se umika iz zagrebškega osrednjega trga! Odgovorili so nam, “da pri preiskavi kaznivih dejanj zoper življenje in telo policija vedno tehta, koliko informacij o konkretnem primeru je moč posredovati javnosti. Pri tem poskušamo javnosti podati čim več relevantnih informacij o kaznivem dejanju, po drugi strani pa se zavedamo omejitev, ki jih narekujeta taktika in metodika policijskega dela ter ohranitev dostojanstva, tako žrtve kot storilca kaznivega dejanja”. Policija potrjuje, da ne bo razkrila več kot to, da je prišlo do spora Policija zato v omenjenem primeru pri komuniciranju in razkrivanju ugotovitve konkretnega dogodka, med drugim tudi motiva, upošteva vse okoliščine primera, ugotovitve iz (običajno) še trajajoče preiskave, pri tem pa ni zanemarljivo, da z razkritjem motiva policija razkrije tudi subjektivno stran kaznivega dejanja v najširšem smislu. Z drugimi besedami, Cakićev motiv za kaznivo dejanje uboja torej policija še naprej skriva. “V primeru, ki ga izpostavljate, je dosedanja preiskava pokazala, da je med osumljencem in žrtvijo prišlo do spora,” je vse, kar so nam danes še povedali, ob obrazložitvi, da so v konkretnem primeru kriminalisti PU Ljubljana predkazenski postopek zaključili s podajo kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja uboja in privedbo osumljenca k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Ob tem pojasnjujemo, da sta se ogleda kraja kaznivega dejanja udeležili dežurna preiskovalna sodnica, ki je prevzela ogled, in okrožna državna tožilka. V sklopu tega je zahtevala več preiskav, kot so: obdukcija, telesni pregled, toksikološke preiskave. Z rezultati konkretnih preiskav pa policija bojda ne razpolaga. Jože Romšek: Trenutni policijski molk je sila nenavaden Za komentar smo povprašali nekdanjega generalnega direktorja policije (v času prve Janševe vlade med leti 2005 in 2009), Jožeta Romška, ki priznava, da je policijski molk okrog smrti Gašperja Tiča res skrajno nenavaden. “Včasih se za vsako malenkost poroča o vsem, drugič pa se o zadevi, ki je zelo interesantna za širšo publiko, ne poroča. Lahko samo ugibamo, za kaj gre, mogoče so v ozadju težke zgodbe in pomembni ljudje oziroma lobiji,” nam je svoje mišljenje predstavil Romšek. Policija sicer njegovih opazk ne želi komentirati. Foto: STA. Jože Romšek, nekdanji generalni direktor Policije. Da je policija tako ali drugače pod pritiskom določenih lobijev, meni tudi poslanec SDS Vinko Gorenak, nekdanji notranji minister v času druge Janševe vlade. “Mislim sicer, da je težko govoriti o zakonitosti ali nezakonitosti početja policije, tudi v ostalih primerih namreč policija v javnost ni dala veliko podrobnosti. Jih je pa zdaj dala bistveno več kot v času afere Baričevič. Treba pa je zelo jasno povedati, da če ima policija interes, bo informacije na nek način že spravila v javnost, na tak način, da bo to dala nekemu mediju, če tega interesa nima, pa tega ne bo dala v javnost. Lep primer je Zoran Janković, za katerega se javno nič ne ve v zvezi z njegovimi preiskavami, za Janšo pa je Mladina vedela še preden je bila pošta izročena Janši,” je povedal Gorenak. Sicer pa smo izvedeli, da obstaja verjetnost, da bodo sojenje obtoženemu za uboj Gašperja Tiča, 20-letnemu Stefanu Cakiću, vodili za zaprtimi vrati. Kakšnih posutemeljenih razlogov za to sodišče nima, ker v primer ni vpletena mladoletna oseba. T. F. o njihovem sovražniku Janši je pa ukazano napisati čisto vse in še posebej izmišljotine Avatar ostrovrhar • 2 uri nazaj Saj je že skoraj vse 'procurilo'. Po majhnik puzzlih sicer, samo pravilno sestaviti jih je treba: Tič je bil biseksualec. Nick Stefana Cakića je Stefi. V krvi te Stefi je bila droga za posilstva plus kar lepa doza alkohola. V ustih pokojnega Tiča so bile sramne dlake (od Stefi). Tič je bil (v samoobrambi :))) 'strokovno' zaboden več kot desetkrat (pljuča, jetra, vranica, arterija na nogi, itd.) Cakić je bil 'šef' Čamca, ki sta ga svečano 'splavila' ptič brglez in neki opankar. Čamac je dobival davkoplačevalski denar v višini 3 do 4 mio evrov. Itd, itd. Uspešno sestavljanje želim! Še posebej naj se potrudita funnek in slovenac. :)))) P.S.: Še nasvet. Izogibajte se garaž in čolnarn! 'Veoma opasno po život'! Hrvaška meni, da je arbitraža zaradi kršitev Slovenije neveljavna! 27. 6. 2017, 19:15 358 Na Novi24TV smo se seznanili z diplomatsko noto, ki jo uradni Zagreb razširja po svetu in na takšen način prepričuje države, naj se po težko pričakovani četrtkovi razglasitvi arbitražnega sodišča ne postavijo na slovensko stran, ki ves čas ostaja pri svojih napovedih, da mora Hrvaška arbitražo spoštovati. Hrvaški dokument, ki so ga prejele vse članice Evropske unije, je močan v točki, kjer izstop iz arbitražnega sporazuma argumentira z obrazložitvijo, da je Slovenija pravzaprav sama priznala kršitev arbitražnega sporazuma, saj sta arbiter Jernej Sekolec in agentka slovenske vlade Simona Drenik prostovoljno odstopila. Toda v hrvaški diplomatski noti manjka obrazložitev, da je arbitražno sodišče kršitev obravnavalo in ocenilo, da je sicer resna, vendar ne v tolikšni meri, da bi sodišče zaradi tega izgubilo legitimnost in zato ne bi moglo nadaljevati dela. Hrvaška sicer v omenjenem dokumentu zdaj, ko je po njenem arbitraža “propadla”, vabi k nadaljnjim bilateralnim razgovorom, da bi sosedi našli skupni jezik. Naj spomnimo. Odločitev arbitražnega sodišča, od katerega je Hrvaška leta 2015 enostransko in samovoljno odstopila, bo znana v četrtek, 29. junija, med 14. in 16. uro jo bo prebral glavni sodnik Gilbert Guillame. Hrvaških predstavnikov sicer ne bo v sodni dvorani Stalnega arbitražnega sodišča v Den Haagu, saj je Sabor pred dvema letoma po izbruhu prisluškovalne afere sprejel odločitev, da naša južna soseda odstopi od pogodbe, ki jo je s Slovenijo podpisala leta 2009 v času Boruta Pahorja in Jadranke Kosor. Preberite še: Hrvatov arbitraža “ne briga”, Tuđmanov minister Rudolf pa sporoča: “Z vami Slovenci se ne da normalno pogovarjati!” Poročali smo že, da uradni Zagreb odločitev jemlje kot “mrtev list papirja”, zato temu ne želi posvetiti nikakršne pozornosti. A to ne pomeni, da se s tem ne ukvarjajo hrvaški mediji, ki so pred dnevi senzacionalistično poročali o besedah Dimitrija Rupla, ki jih je izrekel za Novo24TV, da bi morala Slovenija svoje teritorialne vode zaščititi z ladjo Triglav, če bi še naprej prihajalo do ribiških in policijskih incidentov v Piranskem zalivu. Foto: Nova24TV. Zagreb: Meja je bilateralna zadeva dveh držav, tako naj tudi ostane Uradni Zagreb pa je očitno vendarle zaskrbljen zaradi prihajajoče sodbe, saj v teh dneh državam po svetu pošilja svojo verzijo zgodbe v t.i. diplomatski noti z naslovom “Napačna slovensko-hrvaška arbitraža”. Hrvati pišejo, da je Slovenija kršila najbolj osnovna pravila mednarodnega prava, ki velevajo, da mora biti odločitev tretje strani popolnoma neodvisna, nepristranska in zaupna. Zato po mnenju Hrvaške potek morske in kopenske meje med državama ostaja nedoločen. “To je bilateralna stvar dveh neodvisnih držav in tako bi tudi moralo ostati,” je zapisano v dokumentu. V diplomatski noti Hrvati sporočajo svetu, da od Slovenije absolutno pričakujejo, da po razglasitvi sodišča ne bo ravnala enostransko, saj mora situacija na meji ostati takšna, kot do zdaj. Torej – do nadaljnjega naj ostane “status quo.” Hrvati še menijo, da bi morala biti Slovenija kot članica EU in Nata motivirana, da s Hrvaško doseže sporazum, tako kot je bila Hrvaška motivirana za reševanje spora pred arbitražnim sodiščem, “preden je Slovenija manipulirala njegovo odločitev”. Foto: Nova24TV. Bo odločitev arbitražnega sodišča res ugodna za Slovenijo? V času prve Janševe vlade je tedanja slovenska pogajanja s hrvaško stranjo, njen predstavnik je bil Davorin Rudolf, vodil Miha Pogačnik, a je potem na oblast prišla Pahorjeva vlada, ki je zrušila vse napore in prizadevanja svojih predhodnikov, da bi se končno rešilo vprašanje slovensko-hrvaške meje. Pogačnik je že prejšnji teden za Nova24TV priznal, da ni prepričan, da bo odločitev arbitražnega sodišča sploh dobra za Slovenijo. Po njegovem je bolj zanimivo vprašanje, kaj se bo zgodilo z izvajanjem sporazuma, če bo Hrvaška stala za svojo odločitvijo zaradi “grobe kršitve postopkov s slovenske strani”. Tudi, če bi bila odločitev dobra za Hrvaško, je po mnenju Pogačnika sosedje ne bi spoštovali, saj bi to pomenilo, da njihova politika ni konsistentna. Pogačnik meni, da je arbitraža po mednarodnem javnem pravu zdaj tako ali tako nična, saj se ne sme vplivati na sodnika in ob tem pričakovati, da bo nasprotna stran sodišče jemala za legitimno. “Osebno mislim, da bo situacija izjemno zanimiva in da bosta obe državi zaradi arbitraže še v velikih težavah. Slovenija bo imela težavo, če v odločitvi ne bo priznanega celotnega Piranskega zaliva, saj je to ustavno vprašanje in ker smo to v ustanovitvenih aktih tudi jasno zapisali. Slovenija bo imela velike težave z uveljavitvijo te sodbe. Moral se bo pojaviti nekdo tretji z rešitvijo, ki bi bila sprejemljiva za obe smeri,” nam je razložil Pogačnik. Foto: SDS. Milan Zver. Milan Zver: S Hrvati moramo ostati v dobrih odnosih, če želimo implementirati odločitve sodišča Danes pa smo govorili tudi z evropskim poslancem Milanom Zverom, ki poudarja, da implementacija katerekoli odločitve arbitražnega sodišča tako ali tako zahteva sodelovanje z Republiko Hrvaško, zato bi bilo kakršnokoli napenjanje mišic z ene ali druge strani kontraproduktivno. “S Hrvati bo potrebno poiskati skupni jezik, sicer pa pričakujem pozitivno razsodbo za Slovenijo v točki, ki je prioriteta, to pa je stik z odprtim morjem. Menim tudi, da implementacija v tem primeru ne bo pretirano težka, ker že zdaj “de facto” obstaja. Doslej nismo imeli nobenih težav s Hrvaško pri prehajanju slovenskih ladij,” je med drugim povedal Zver. Sicer je vredno izpostaviti, da Slovenija odločitve arbitražnega sodišča ne bo nujno sprejela. Če bi se zgodilo, da naša država ne bi dobila stika z mednarodnim morjem in s tem ne statusa pomorske države, namreč to ne bi bilo v skladu z odločitvijo slovenskega parlamenta in slovenskimi nacionalnimi interesi. Predstavnik SDS v Evropskem parlamentu sicer poudarja, da so za Slovenijo ključne tudi nekatere kopenske točke, kot je Trdinov vrh, nad katerim je v času slovenske osamosvojitve vojska prevzela kontrolo od jugoslovanske armade in hkrati kasneje pomagala tudi Hrvaški v njenem boju za neodvisnost, zlasti z informacijami. “Kasneje je Trdinov vrh postal problem kot nerešena mejna točka. Levica ga je hotela podariti Hrvaški, a smo tam k sreči okrepili vojaško enoto, da se to ni zgodilo,” je še povedal Zver. Odločitev arbitražnega sodišča sovpada z začetkom turistične sezone na Hrvaškem, kamor se vsako leto odpravi več kot milijon Slovencev. Če pa bi slučajno prišlo do kakšnega političnega konflikta, pa bi verjetno veliko Slovencev ostalo doma. V takšnem primeru bi po mnenju Zvera slovenska vlada morala ponuditi svoje turistične destinacije tudi slovenskim turistom, ne samo tujcem. “V vsakem primeru pa upam, da ne bo prišlo do nobenih incientov. S Hrvati moramo ostati v dobrih odnosi, da bi lahko implementirali odločitve sodišča!” L. S. Lastnik Pirana je bila občina Piran, lastnik zemljišča ob Savudrijski obali pa je bil Tone Lovec. Ta je zemljišče zapustil v trajno last občini Piran. To pomeni, da je de iure in de facto celoten Piranski zaliv (kot je sicer vedno bil) pač SLOVENSKI. Tako kot je bil cel polotok ISTRA od pamtiveka SLOVENSKI. T.I.G.R = Trst, Istra, Gorica, Reka (s Kvarnerjem). Ampak, kot veste ali pa tudi ne, so slovenski borci za slovensko zemljo/morje po MURGL JUGOKOMUNISTIČNEM agitpropu in pa tudi sicer za MURGL JUGOKOMUNJARE kao teroristi, medtem pa MURGLSRBSK0 CRNO.GORSKO RVACKE itd. KOLJAćE KOMUNISTIČNE PARTUIJE JUGOSLAVIJE predstavljajo kot "narodne osvoboditelje" nje — edino, od česar je MURGL KOMUNISTIČNA JUGOSLAVIJA "osvobođala" ljudi, je življenje ljudi, življenje SLOVENSKIH OTROK, ki so jih MURGL JUGOKOMUISTIČNI ZLOČINCI PROTI ČLOVEŠTVU poklali, metali v jame, žive betonirali ... Sedaj pa vas v glavnem "osvobajajo" pošteno prigaranega denarja. Druga zgodba pa je, da je OKUPATORSKI JUGOKOMUNIZEM počel in počne s tujo lastnino, kar se mu zahoče, vendar KOMUNIZEM in KOMUNISTIČNE oz. tukaj JUGOKOMUNISTIČNE PRIHVATIZACIJE niso, še enkrat, NISO pravno veljavni posli v ČLOVEŠKIH - DEMOKRATIČNIH družbah, zato tudi obstaja PRAVNI AKT VRAČANJA PREMOŽENJA, ki so si ga MURGL SRBSKE JUGOKOMUNJARE v Sloveniji PROTIPRAVNO prisvojile. Meje je določal CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE, seveda ne po kakih zgodovinskih dejstvih in lastništvih, pač pa po načrtu IZNIČENJA, "IZBRISANJA SLOVENSKEGA NARODA Z ZGODOVINSKE POZORNICE", kot veleva KOMINTERNISTIČNA oz. MURGL JUGOKOMUNISTIČNA zapoved. SLOVENIJA je OKUPIRANA. Prej se dejstva oveste in začnete dejstvom primerno ravnati, prej se MURGL JUGOKOMUNISTIČNE OKUPACIJE lahko osvobodimo. Pamet v glavo. Hudir, no ?? Meja je meja. Rekli so takrat. . . . . taka, kot je bila na dan osamosvojitve.Tile Hrvatje so mojstri v sprenevedanju. No, komisija verjetno misli drugače, a ne ? Kej pe zdej ?? Bo pa zanimivo. Če so moje slutnje pravilne, bomo zopet kar nekaj izgubili !! In kaj bodo na to porekli Hrvatje ?? Pa? KAJ PA JE BILO PRAVZAPRAV - S TISTTIM EX " SEKOLCEM"? Pisalo ! Se je, da je bil ex KP, ZK TAJNE SLUŽBE. A SE KAJ VE O TEM? Meni se je zdel tisti - "SEKOLEC" ČUDEN IN PRESTAR ZA ZASTOPANJE NAS SLOVENCEV. KDO GA JE PA FORSIRAL? A se kaj ve - že - več ve? L.r. J. KOMENDA Nemčija pričakuje spoštovanje arbitraže, Italija budno spremlja dogajanje Slovenija si je obetala podporo Vatikana 28. junij 2017 ob 14:00 Ljubljana, Rim - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija/STA Nemška vlada pričakuje, da bosta Slovenija in Hrvaška spoštovali odločitev arbitražnega sodišča in jo tudi uresničili v šestih mesecih. Italija medtem budno spremlja dogajanje, vendar se vanj ne bo vpletala. "Mednarodna arbitraža je pomemben instrument mednarodnega prava in igra pomembno vlogo pri reševanju meddržavnih konfliktov," je v sporočilu zapisalo nemško veleposlaništvo v Ljubljani in dodalo, da sta se Slovenija in Hrvaška s podpisom sporazuma 4. novembra 2009 zavezali, da bosta dvostransko vprašanje poskušali rešiti v okviru mednarodnega arbitražnega postopka. "Ne glede na vsebino za zdaj še neznane odločitve je za nemško zvezno vlado mednarodnopravno pomembno, da se odločitve arbitraž spoštujejo in da jih stranke uresničijo. Spoštovanje integritete mednarodnih sodišč je v interesu vseh držav. Članice Evropske unije pa morajo biti pri tem dober zgled," so poudarili. "Nemška vlada tudi pričakuje, da bosta obe partnerici v EU-ju uresničili odločitev arbitražnega sodišča v šestih mesecih, kot je določeno v sporazumu," so še dodali v sporočilu za javnost. Nakazali so še, da bodo podali tudi stališče o odločitvi arbitražnega sodišča, a šele po podrobnejši analizi. Italija vidi arbitražo kot vzorčni primer za Balkan Vzhodni Jadran je za Italijo del interesne cone, zato dogajanje glede arbitraže budno spremlja, vendar se vanj ne vpleta, za TV Slovenija poroča Janko Petrovec. V Rimu odločitev o arbitraži vidijo kot vzorčni primer reševanja spora, ki bi ga lahko uporabili tudi pri reševanju drugih mejnih sporov po Balkanu. Italija naj se po razglasitvi ne bi postavljala na nobeno od strani, temveč bo prek Evropskih institucij zagovarjal odločitev sodišča. Vatikan zadržan kljub slovenskim obiskom Glede na število državniških obiskov je Slovenija pri vprašanju arbitraže resno računala na podporo papeža Frančiška, še poroča Petrovec. V zadnjih dveh letih so Vatikan obiskali tako predsednik Borut Pahor, premier Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez. "Verjamem, da bo Sveti sedež glede implementacije arbitražnega sporazuma odigral podobno vlogo, kot jo je ob njegovi sklenitvi, tj., da je podprl arbitražni sporazum kot dober primer reševanja problemov v regiji," je za TV Slovenija povedal Brglez. Kot poroča Petrovec po vatikanskih virih, so bili tamkajšnji dostojanstveniki do slovenskih predstavnikov zelo zadržani, saj naj bi arbitražo razumeli le kot enega načinov reševanja meddržavnih sporov. J. R. Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 3.5 od 78 glasov Ocenite to novico! Facebook Joško Joras Joras še vedno upa, da se bo našla zanj ugodna rešitev. Foto: BoBo Drage, arbitraža V Dragah je stanovalec izobesil slovensko zastavo. Foto: BoBo Zakonca Jenic Veselje zakoncev Jenič ob razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča, po kateri je vas Drage na slovenski strani meje. Foto: BoBo ZDA so Sloveniji in Hrvaški dale jasno vedeti, da se v sporu o meji ne postavljajo na nobeno stran. "Na vladah obeh držav, članic EU-ja in zveze Nato, je, da rešita dvostranski spor, verjamemo, da jima bo to uspelo," so sporočili z ameriškega veleposlaništva. Mirišče, arbitraža Veselje v Mirišču. Foto: BoBo Trdinov vrh Vojašnica na Trdinovem vrhu je hrvaška. Na fotografiji je stolp, ki je na slovenski strani. Foto: BoBo false Kljub razsodbi bo trajalo še leta, preden se bo vprašanje razrešilo. Foto: BoBo Vas Drage Obešanje zastave v vasi Drage po razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča. Foto: BoBo slovenija, hrvaška, arbitraža Mejni spor s Hrvaško se vleče od osamosvojitve. Foto: BoBo Sorodne novice 26. junij 2017 Kosorjeva: Mislim, da je figo v žepu v resnici držala Slovenija 26. junij 2017 Hrvaški ni uspelo določiti meje niti z eno od svojih sosed 25. junij 2017 Hrvaška ministrica: "Od Slovenije pričakujemo, da ne bo izvajala enostranskih dejanj" 23. junij 2017 Cerar: V Bruslju prevladuje prepričanje, da je treba odločbe mednarodnih sodišč spoštovati 22. junij 2017 Hotižani upajo na mejo na Muri, piransko občino poleg morja skrbijo tudi trije zaselki 19. junij 2017 Pahor: Vsi vemo, da sporazumu in določitvi meje ni alternative 26. april 2017 Arbitražno sodišče končalo obravnave. Hrvaški mediji: Sloveniji večji del Piranskega zaliva. 10. marec 2017 Plenković Junckerju in Cerarju: Arbitraža je končana zgodba 3. marec 2017 Hrvaška zavrača Junckerjeva pričakovanja o spoštovanju odločitve o arbitraži V spornih zaselkih mešani občutki ob razglasitvi sodbe Sosednja država odločitve ne priznava 29. junij 2017 ob 06:06, zadnji poseg: 29. junij 2017 ob 19:43 Ljubljana - MMC RTV SLO Arbitražno sodišče v Haagu je odločilo, da štiri petine Piranskega zaliva pripadajo Sloveniji, prav tako ji pripada dostop do odprtega morja. V Lendavi opozarjajo na problematiko vodnih nasipov, Joško Joras pa je popolnoma razočaran. Slovenija je z arbitražnim sporazumom dobila koridor do odprtega morja v širini 2,5 morske milje oz. 4,6 kilometra. Sodišče je odločilo, da je stik med morjem Slovenije in odprtim morjem območje, po katerem lahko imajo ladje enake pravice dostopa iz Slovenije in v njo, kot ga imajo na odprtem morju. Povezuje slovensko teritorialno morje in mednarodno morje. V tem območju stika ni mogoče izkoriščati dna ali kar koli graditi. Celotno sporočilo za javnost Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. (Besedilo je v angleškem jeziku) V Istri sporazum določa mejo med Slovenijo in Hrvaško na reki Dragonji in se konča na sredini kanala sv. Odorika, zaradi česar so zaselki na levi strani Dragonje, vključno s hišo razvpitega Joška Jorasa, postali del hrvaškega ozemlja. Meja na območju Posavja in Obrežja pa sledi mejam katastrskih občin. Vas Drage v Beli krajini pripada Sloveniji, vojašnica na Trdinovem vrhu oziroma Sveti Geri pa je hrvaško ozemlje. Meja med državama je tu že prej sovpadala s katastrskimi, pri čemer je po odločitvi sodnikov del z vojašnico pristal na hrvaški strani, del z oddajnikom pa na slovenski. Tudi na območju Podturn-Pince in Novakovec-Pince meja sledi katastrski meji, kot je bila pravno spremenjena leta 1956 in 1957. Na območju Ferketinec-Pince meja še naprej sledi katastrskim mejam. Meja v Murskem Središču in Peklenici poteka po sredini reke Mure. MMCživo: Razsodba iz minute v minuto ter odzivi in komentarji Pahor: Arbitraža se je izkazala kot najboljša možna rešitev Plenković: Odločitve arbitražnega sodišča ne bomo spoštovali Sladko-grenki občutki Župan Razkrižja Stanko Ivanušič je za MMC dejal, da oceno težko da, a ker meje sledijo katastru, bo vseh 10 hiš ostalo na Hrvaškem, z njimi pa tudi 35 prebivalcev, za katere verjame, da jim bo zelo težko. Kaj točno to pomeni za te ljudi, pa bo malce bolj jasno po večernem sestanku s pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem. Dodal je, da je trenutna nelogična meja cena napak iz obdobja 1945-1955. Lendavski župan Anton Balažek pa je za MMC povedal, da je razsodbo sprejel z mešanimi občutki. Zadovoljen je, da je postopek prišel do konca, če se ga bo spoštovalo, in da je Brezovec ostal na slovenski strani. Z grenkim priokusom pa gledajo na to, kako bo zdaj z vzdrževanjem visokovodnih nasipov, ki so znotraj hrvaškega katastra, in je vprašanje, ali bodo Hrvati vzdrževali nasipe, ki varujejo slovenske zaselke. Gre za visoke stroške, je poudaril. Podžupan občine Lendava Stanislav Gjerkeš je dejstvo, da kar je na levem bregu Mure ostaja Hrvaško, za TV Slovenija komentiral: "Kar se tiče Mirišča, se je dobro izteklo. Kar se pa tiče ostalih zemljišč, ki so bila sporna, pa se ni. Žal moram ugotoviti, da je to korak nazaj v primerjavi s sporazumom Drnovšek-Račan, kjer je bila meja pod nasipi. Kataster pa je v moji vasi tik ob hišah. Na Hrvaškem je ostalo igrišče, so ostali vsi nasipi, ki varujejo, in vprašanje je, ali bo imela Hrvaška interes vzdrževati te nasipe. Marsikaj takega je spornega, kar ne bi smelo ostati na hrvaški strani. Mislim, da gre za zgodovinsko napako." Sicer pa so v zaselku Mirišče pri Hotizi (občina Lendava) presrečni, da imajo spet svojo državo. "Kar se tiče Mirišča, lahko rečem, da smo zadovoljni, da je to pomembno za ljudi, ki tu živijo, kar se pa tiče meje na tem območju, pa razumemo, da je zelo, zelo neugodna, vprašanje je, ali ni tu šlo za kupčijo, za kakšen drugi del meje med Slovenijo in Hrvaško," je Gjerkeš še dejal po razglasitvi odločitve arbitražnega sodišča. Kako bo s slovenskim katastrom? Župan občine Metlika Darko Zevnik glede na do zdaj znane informacije o arbitražni določitvi meje s Hrvaško ocenjuje, da se za območje Občine Metlika "praktično skorajda nič ne spremeni". "Glede na vse napovedi, ki so bile, lahko rečem, da smo kar zadovoljni," je za STA dejal Zevnik, ki uradne informacije predstavnikov vlade pričakuje popoldne. Na podlagi informacij in prvih odzivov, posredovanih prek medijev, je na območju Občine Metlika stanje nespremenjeno oz. ostane takšno, kot je bilo do zdaj, ugotavlja Zevnik. "V vasi Brezovica gre meja po katastrski meji, vas Drage pa ostane na Slovenskem, čeprav je bil del katastra hrvaški. Kar mene zanima, je, na kakšen način bodo zdaj končno prenesli kataster v Republiko Slovenijo za omenjeno naselje Drage. Slovenija tukaj mora vzpostaviti svoj kataster," je dejal Zevnik. Na državi je, ali bo prenesla kataster Republike Hrvaške ali pa naredila svojega novega, je dejal. Nadomestnih zemljišč najbrž ne bo Bolj življenjsko odločitev so pričakovali tudi krajani Brezovice. Posebej tisti, ki še naprej ostajajo na hrvaški strani in so se udeležili današnjega srečanja z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem, so nad razsodbo precej razočarani. Ena izmed krajank, Slovenka s slovenskim državljanstvom, je pojasnila, da imajo trenutno hišo na hrvaški strani, hlev pa v Sloveniji. Drugi izmed krajanov je opozoril, da plačuje davke Hrvaški in Sloveniji, zato ga je zanimalo, ali bo še naprej tako. Koprivnikar mu je odgovoril, da je meja zdaj jasna in bo mogoče reševati tudi takšne stvari. Obljubil je pomoč upravnih enot in napovedal, da bodo vsak primer reševali individualno. Pri tem bodo upoštevali tudi želje ljudi, "kje bivajo in kje želijo urejati stvari". Na vprašanje, ali nameravajo Slovencem, ki so pripadli Hrvaški, pa bi želeli živeti v Sloveniji, ponudili nadomestna zemljišča, je odgovoril, da o tem ne želi špekulirati. "Arbitražni sporazum ne predvideva nobenih nadomestnih zemljišč," je dejal. Pristavil je, da če se bo kje izkazalo, da zaradi na novo določene meje ni mogoče iti po določenem delu ceste, se bo to po potrebi prestavilo. "Ta zagotovila imam," je dejal. Že takoj se nameravajo lotiti tudi urejanja katastrov. Ribiči hočejo pojasnila, Jorasovo upanje umre zadnje Predstavnik ribičev Zlatko Novogradec je za TV Slovenija povedal, da si zdaj najprej želijo izvedeti, kako bo s koridorjem v mednarodno morje, se pravi, ali bodo lahko lovili v njem ali bo namenjen zgolj za plovbo in turizem. Od pristojnega ministrstva prav tako pričakujejo pojasnilo, kako bodo po novem potekale meje in kdaj bodo lahko začeli zastopati teritorij, ki ga je sodišče prisodilo. "Želim si, da se čim prej dogovorijo o meji, da lahko ribiči začnemo ta del znova uporabljati," je sklenil. Odločitev arbitražnega sodišča je Jorasa, ki si že leta prizadeva, da bi Slovenija pri razmejitvi s Hrvaško dobila sporna ozemlja na levem bregu Dragonje, globoko pretresla. A upanje umre zadnje, je dejal po objavi sodbe za STA na svojem domu z naslovom Sečovlje 1. "Še danes sem v Sloveniji, vprašanje pa je, kaj bodo naredili politiki," je dejal. Ali bodo v mirnodobnem obdobju z lahkoto prepustili 113 hektarjev zemljišč in ljudi, ki živijo na tem območju, tuji državi, se je ob tem vprašal. Dodal je, da njegova hiša še ni na hrvaškem ozemlju, zdaj mora najprej odločitev arbitražnega sodišča potrditi državni zbor. "Če bo prišlo do implementacije, me bodo izbrisali," je dejal Joras. Če se bo ponovila zgodba s sporazumom Drnovšek-Račan, Joras meni, da so še vedno mogoče spremembe. O tem, da bi se morda preselil, še ni razmišljal. "Hrvatom ne bo všeč, če jih bodo primerjali s Kitajsko" Tudi vodja slovenske odvetniške ekipe Alain Pellet je zadovoljen z odločitvijo sodišča. "Absolutno sem zadovoljen z razsodbo, to je najboljše, na kar smo lahko upali," je dejal in poudaril, da je Slovenija dobila stik z odprtim morjem. Sodišče je jasno razmejilo morje med državama in zelo jasno razložilo pomen besede junction, ki je prostorski. Opredelilo ga je kot fizično povezavo in prostor med dvema območjema, je dejal Pellet. Po njegovih besedah ne gre za hrvaško ozemeljsko morje, temveč je izrezano iz hrvaškega morja, ima pa Hrvaška na tem območju določene pristojnosti. Odvetnik je presenečen nad odločitvijo glede Piranskega zaliva, ki je, kot je dejal, celo boljša od sporazuma Drnovšek-Račan. Hrvaška bo po njegovih besedah nekoč morala izpolniti odločitev sodišča. Ta je zavezujoča, podpisali so sporazum, ki je prinesel zavezujočo odločitev, je dodal. Dejal je še, da vse države sicer ne spoštujejo odločitev sodišč, vendar verjame, da Hrvaški ne bo všeč, ko jo bodo primerjali s Kitajsko. Glede meje na kopnem je Pellet dejal, da je bilo sodišče previdno, da se ni zgodila pretirana menjava prebivalstva. Škrk: Slovenija je dejansko dobila stik z odprtim morjem Pelletovemu zadovoljstvu se je pridružila tudi slovenska agentka v arbitražnem postopku Mirjam Škrk, ki je v Odmevih poudarila, da je Slovenija dobila stik z odprtim morjem. Četudi gre pri koridorju za hrvaške teritorialne vode, pa Škrkova poudarja, da za to območje velja režim odprtega morja. "Hrvaška res lahko za to območje sprejema predpise, ampak brez posega v svobodo plovbe ladij in preletov letal katere koli države." V tem smislu je po oceni Škrkove Slovenija dejansko dobila stik z odprtim morjem. 26 let čakanja na mejo Meja med Slovenijo in Hrvaško, kot je znano, vse od osamosvojitve ni bila točno določena, sodišče pa je zdaj mejo le določilo. Vprašanje pa je, kaj bo storila Hrvaška, ki je že napovedala, da ga ne bo upoštevala. &smeško 562 Niti en medij nima poguma povedati da je Razkrižje Hrvatom prodal Kardelj. Niti eden. Sodnik arbitraže je jasno povedal. Razkrižje se deli po katastrski meji leta 1957, kljub temu da je Slovenija hotela dokazati da je bil kataster pred tem obdobjem v Slovenskih rokah. Kar je z zemljevidi dežele kranjske tudi dokazala. Ampak, ker so upoštevali zadnje ratificirane sporazume so vzeli Kardelja. Niti en naš časopis nima jajc tega povedat, niti eden. Resnica je malo drugačna. Kardelj je prodal Štrigovo in Razkrižje. Hrvatje so začeli nad tem področjem izvajati pravi pogrom. Tako so mučili in pobili nekaj čez 20 Slovencev in jih pokopali na pokopališču v Štrigovi. Pozneje je prebivalcem Razkrižja, tudi s pomočjo Beograda uspela priključitev nazaj k Sloveniji, Štrigova je ostala na Hrvaškem. Rezultat vsega tega cirkusa je zabeležen v katastru iz leta 1957, po katerem poteka meja čez dvorišča in celo hiše. Podobno svinjarijo je Kardelj napravil tudi na Savudrijskem polotoku, ko je Kanegro in Rdeči vrh prodal Hrvatom. Tu so Hrvatje zaprli slovenske šole in izgnali slovenske učitelje. Prijateljski narod res. Pred drugo vojno je bila celo Štrigova slovenska. "Še to bom dodal, mi naivneži slovenski smo leta 1991 še celo verjeli, da bomo odcepitev od SFRJ najlažje dosegli skupaj s Hrvati, tudi sodelovanje v vojaških operacijah proti JNA. Oni so takrat, kot že rečeno, imeli druge načrte. Tokrat pa upam, da jim bomo te druge načrte pokvarili mi, z odločnim posredovanjem policije in ostalih pristojnih organov ob kršenju naših ozemeljskih pravic" Ne verjamem, da bomo. Luzerji ostanejo luzerji. Samo face se spreminjajo, razmišljanje pa žal ne. Odločitev arbitražnega sodišča slabša kot sporazum Drnovšek-Račan: Slovenija dobila samo pravico dostopa do odprtega morja! 29. 6. 2017, 14:10 551 Danes je po več kot 26 letih slovensko-hrvaškega spora končno znan potek meje, ki ga je v skladu s sporazumom iz leta 2009 med tedanjima premierjema Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor določilo Stalno arbitražno sodišče (SAS) v Haagu, ki jo je pet arbitrov pod vodstvom Gilberta Gillaumeja sporočilo nekaj po 14. uri. Leta 2015 je sicer Hrvaška zaradi prisluškovalne afere nenadoma odstopila od dogovora. Hrvati ves čas poudarjajo, da bi morali državi vprašanje meje reševati v bilateralnih pogovorih, premier Andrej Plenković pa je prek socialnih omrežij večkrat zatrdil, da odločitev za njegovo državo ne bo zavezujoča. Slovenski politični vrh sicer pričakuje, da bo uradni Zagreb odločitev spoštoval, saj je arbitražno sodišče slovensko kršitev obravnavalo in ocenilo, da je sicer resna, vendar ne v tolikšni meri, da bi sodišče zaradi tega izgubilo legitimnost in zato ne bi moglo nadaljevati dela. Ker pa bo razsodba za Slovenijo legitimna samo v primeru, da država dobi stik do mednarodnih voda in s tem status pomorske države, saj je takšen sklep pred časom sprejel državni zbor RS, se poraja veliko vprašanje, ali bo vlada odločitev legitimirala. Praviloma je ne bi smela! Odločitev arbitražnega sodišča lahko spremljajte v živo na tej povezavi: https://pca-cpa.org/en/news/live-webcast-of-reading-of-final-award-in-arbitration-between-croatia-and-slovenia/ Foto: Nova24TV. Takšna je razdelitev Piranskega zaliva. Slovenija je dobila več kot dve tretjini. Foto: Nova24TV. Takšen je obseg slovenskih teritorialnih vod. Foto: Nova24TV. Slovenija je dobila pravico dostopa do mednarodnega morja in ne direktnega stika, kot je predvideval sporazum Drnovšek-Račan. Predsednik sodišča Gilbert Gillaume je svoj govor začel z obrazložitvijo, da katastrske meje predstavljajo meje med republikama, zunanja meja države je zunanja meja katastra, ki pa se mora skladati z mejami republike, zato je treba prilagoditi meje katastra, če se ne prilagaja meji republike. Slovenija in Hrvaška sta se sicer že prej strinjali o 90 odstotkih kopenske meje. Sporna območja so bila blizu tromeje, na vzhodu in ob izlitju reke Dragonje na zahodu. Nič ni spornega, kjer so katastrske meje jasne in usklajene z državno mejo, je povedal Gillaume. Hrvaških predstavnikov sicer v skladu z napovedmi ni bilo v sodni dvorani Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Iz Nemčije je že dopoldne prispelo jasno sporočilo hrvaški vladi: odločitev arbitražnega sodišča bo potrebno spoštovati, saj je arbitražno sodišče pomemben instrument mednarodnega prava in orodje za reševanje mednarodnih sporov. Hrvaški mediji pišejo, da je sporočilo Angele Merkel “presenetljivo”. Pišejo tudi o nemški zaušnici premierju Andreju Plenkoviću. Trdinov vrh je Sveta Gera, torej hrvaški Območje Mure – tribunal je odločil, da mednarodna meja sledi usklajenim katastrskim mejam. Območja Mirišča – meja po odločitvi tribunala teče po jugovzhodu naselja. Območja Novakovca, Podturna na Hrvaškem in Pinc v Sloveniji – meja sledi katastrski meji, kot je bila pravno spremenjena leta 1956 in 1957. Na področju Gorjancev meja poteka v skladu s slovenskim katastrom. Je pa Slovenija izgubila Trdinov vrh, saj je “Sveta Gera” hrvaško ozemlje, je sporočil predsedujoči. Ozemlje, na katerem se nahaja vojašnica, je torej na hrvaški strani, sodišče pa je sporočilo, da ni v njihovi moči, da bi odločali o umiku vojske. Vas Drage v Beli krajini je na slovenski strani meje. Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin. Joško Joras – Tukaj NI Slovenija Snežnik oz. Tomšičeve parcele pripadajo Sloveniji in sledijo rapalski meji. Meja med Slovenijo in Hrvaško se določi na reki Dragonji in se konča na sredini ustja reke, kar pomeni, da se je Joško Joras znašel na Hrvaškem. Za Piranski zaliva pa so sodniki dejali, da ne morejo podpreti trditev Hrvaške. Sloveniji je pripadlo praktično 80 odstotkov Piranskega zaliva, vseeno pa ni dobila neposrednega stika z odprtim morjem, ki bi jih zagotavljal status pomorske države. Dobili smo samo služnostno pravico dostopa do mednarodnih voda čez hrvaško morje, kar je precej manj, kot je obljubljal sporazum Drnovšek – Račan, ki bi Sloveniji zagotavljal neposredni stik do odprtega morja. Janša je leta 2010 pravilno napovedal razplet arbitraže, Pahor je Sloveniji zapravil teritorialni stik z odprtim morjem – toda sodba je za Slovenijo neveljavna! 29. 6. 2017, 17:40 538 Čeprav je po četrtkovi odločitvi Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Slovenija dobila več kot dve tretjini Piranskega zaliva, pa lahko mirno zapišemo, da je slovenska diplomacija velika poraženka arbitražnega sporazuma, saj je izgubila dva najpomembnejša mejna spora – na kopnem in na morju. Že v torek nas je evropski poslanec dr. Milan Zver opozoril, da je na kopenski meji za Slovenijo ključen Trdinov vrh, nad katerim je v času slovenske osamosvojitve vojska prevzela kontrolo od jugoslovanske armade in hkrati kasneje pomagala tudi Hrvaški v njenem boju za neodvisnost, zlasti z informacijami. Ko je kasneje Trdinov vrh postal problem kot nerešena mejna točka in ga je levica želela Hrvaški podariti, je Slovenija tam k sreči okrepila vojaško enoto, da se to ni zgodilo. Toda Sveta Gera, kot pravijo Hrvati, po odločitvi sodišča zdaj pripada naši južni sosedi. Še precej bolj ključnega pomena za Slovenijo pa je bilo vprašanje stika z mednarodnimi vodami, a neposrednega stika, ki ga je predvideval sporazum Drnovšek – Račan, nismo dobili. Slovenija je namreč dobila “zgolj” služnostno pravico dostopa do odprtega morja čez hrvaške teritorialne vode, na katerih Hrvaška uveljavlja svoje zakone. To pa je natanko tisto, česar se je bala desnica in kar je napovedal Janez Janša, ko je nasprotoval Pahorjevemu arbitražnemu sporazumu. Vseeno rešitev za Slovenijo še obstaja – vlada namreč tako ali tako ne bi smela implementirati odločitve arbitražnega sodišča, saj je Državni zbor RS pred časom sprejel sklep, po katerem je naloga sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja RS z odprtim morjem, torej ohranitev pravice RS do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve, 25. junija leta 1991. Povezava do celotne sodbe Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu: V sklepu Državnega zbora RS z dne 4. februarja leta 2013, ki ga objavljamo spodaj, je jasno zapisano, da bo Republika Slovenija kakršnokoli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja RS z odprtim morjem, v skladu s točko b prvega odstavka 3. člena in točko b 4. člena Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa RS, štela kot odločitevultra vires (v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča). Foto: Nova24TV. Sklep DZ RS, datiran 4. februarja 2013. Naj spomnimo. Janez Janša je bil po sklenjenem sporazumu med Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor – da se slovensko–hrvaška meja določi prek arbitraže – kritičen do levega vladnega trojčka, ki je zavrgel pogajanja iz časa prve Janševe vlade, ki so potekala med komisijama pod vodstvom Mihe Pogačnika in Davorina Rudolfa. Desnica se je zavzemala za rešitev po vzoru sporazuma Drnovšek – Račan (Hrvaška ga ni ratificirala), Janša pa je opozarjal, da bi arbitraža Sloveniji odnesla stik z odprtim morjem. Predsednik Slovenske demokratske stranke je med drugim poudarjal, da bi arbitražni sporazum ogrozil status slovenske države, saj ji jemlje pravico do uporabe že razglašenih suverenih pasov v Jadranu. Janša je izpostavil, da takšen sporazum ogroža teritorialno povezavo z mednarodnimi vodami Sredozemlja. Janez Janša je leta 2010 torej pravilno napovedal, da bo arbitražno sodišče v najboljšem primeru Sloveniji omogočilo “služnost” oz. “neškodljiv prehod” iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. Odziv premiera Cerarja Slovenski premier Miro Cerar je po razglasitvi sodbe s strani arbitražnega sodišča dejal, da določitev sporne meje s sosednjo Hrvaško predstavlja trenutek, ki je za Slovenijo zgodovinskega pomena. Ob tem je izpostavil, da je ta sodba dokončna in kot takšna tudi pravno zavezujoča ter dodal, da se bo zavzel za njeno enotno sprejetje, kljub temu, da vsa slovenska pričakovanja niso bila upoštevana. Slovenija bo po napovedih Cerarja ne glede na naravo dialoga med državama glede implementacije odločitve nadaljevala z dobrim sodelovanjem s sosednjo državo in ne bo storila nič, kar bi lahko vplivalo na poslabšanje odnosov med državama in državljani obeh držav. L. S. Borut Pahor: Ljudje božji, v točki 3b imate nalogo arbitražnega sodišča, da določi stik teritorijalnih voda Slovenije z mednarodnim morjem, no. Ja krucifiks!!! Video pri 21:44, čas 1:22 http://www.rtvslo.si/sloven... Zakaj nimamo teritorijalnega stika z odprtim morjem?????? Avatar Vrhovni sodnik • 23 minut nazaj Arbitraža, prek katere se Slovenija na šestih spornih območjih bori za okoli 1.600 hektarjev ozemlja, je Slovenijo stala 6,71 milijona evrov. tale zmazek naredim za 710.000 Razkrivamo, kako je osumljeni kriminalist Simon Golub v predalu namerno zadržal zadevo Farrokhzadeh, dan pred zaslišanjem pa padel z lestve in se ubil! 29. 6. 2017, 5:00 167 V ponedeljek smo že poročali o zaslišanju Andreja Plausteinerja, nekdanjega direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je izvedla preiskovalna komisija Anžeta Logarja. Slednji je poskrbel, da se Plausteiner v svojih odgovorih ni mogel izgovarjati na varovanje tajnih podatkov, saj ga je predsednik komisije pred zaslišanjem razrešil dolžnosti varovanja tajnih podatkov o pranju denarja v NLB. Plausteiner je na Logarjeva vprašanja odgovarjal vidno živčen, zapletal se je v laži in neresnice ter bil vedno znova postavljen na realna tla. Najbolj zaprepaden pa je bil Pleisteiner takrat, ko ga je Logar pobaral, če drži navedba, da je kriminalist Simon Golub (sicer osumljen prejemanja podkupnine) dokumente o ugotovljenih hudih kršitvah v banki NLB, med drugim tudi v zadevi “Farrokhzadeh”, namerno zadržal v svojem predalu, dan pred zaslišanjem zaradi domnevnega prejemanja podkupnine leta 2013 pa je padel z lestve in se ubil. Anže Logar je Andreja Plausteinerja med drugim kritiziral, ker je Urad za preprečevanje pranja denarja pod njegovim vodstvom v letih 2009 in 2010, ko se je v Novi Ljubljanski banki dogajalo pranje denarja v višini okoli 800 milijonov evrov, potreboval šele opozorilo tujih uradov, da se dogaja velik kriminal, preden je tudi sam ukrepal. Nepredstavljivo je namreč, da se pranje denarja dogaja v Sloveniji, pa urad v zvezi s tem praktično ni ukrepal do prvih velikih opozoril iz tujine. Preberite še: Hrvaška meni, da je arbitraža zaradi kršitev Slovenije neveljavna! Plausteiner je sicer izjavil, da je sum pranja denarja vendarle prijavil na policijo in sicer osebi, ki je bila takrat zadolžena za sprejemanje obvestil za pranje denarja, torej vodji oddelka za finančno kriminaliteto. “Takrat je bil takšen dogovor, da se to pošlje njemu osebno,” je na zaslišanju poudaril Plausteiner, ki pa je priznal, da Simon Golub nikoli ni vzpostavil stika z njim. “Mislim da ne, tega ne morem komentirati, to delajo operativci,” se je izgovarjal. Zakaj je Simon Golub zadevo v zvezi z Irancem Farrokhzadehom zadržal v svojem predalu? Toda, Simon Golub, ki je v svojem predalu zadržal tako hude primere kršitev, kot je zadeva z Irancem Irajem Farrokhzadehom, je tisti kriminalist, ki je bil pred leti osumljen prejemanja podkupnine in je dan pred zaslišanjem v zvezi s to zadevo padel z lestve in se ubil. O njegovi smrti so slovenski mediji poročali aprila leta 2013. Naj spomnimo. Slovenske novice so poročale, da je Simon Golub vodil oddelek za finančno kriminaliteto in pranje denarja v Generalni policijski upravi (GPU), in sicer do prepovedi opravljanja dela sredi januarja 2013. Policisti so skupaj s tožilci specializiranega oddelka Goluba aretirali 16. januarja tistega leta, ker naj bi prejemal podkupnino od ljudi, ki bi jih policija morala preiskovati. Golub je sicer za Večer takrat vse skupaj zanikal: “Odločno zavračam očitke iz članka o prejemanju podkupnine in zadrževanju obremenilnih dokumentov drugih organov in to, da kdo zaradi mene ne bi začel preiskave zoper domnevne osumljence.” Pojasnil je še, “da se vsa prejeta obvestila in vhodna pošta policije popišejo in evidentirajo v sistemu, ki zagotavlja transparentnost nadaljnje obravnave”. Osumljeni kriminalist je sam popravljal streho na stari hiši. Zakaj? Po poročanju Dnevnika je sicer Golubova zadeva obstala v fazi preiskave, časnik je celo poročal, da po neuradnih podatkih pri kriminalistovem domnevno nezakonitem početju nikoli ni šlo za prejemanje podkupnine ali zadrževanje obremenilnih dokumentov. Toda – nove povezave Goluba z afero “IranNLBgate” zdaj znova odpirajo vprašanje, zakaj je kriminalist tako pomembne dokumente v zvezi s pranjem denarja zadržal v predalu svoje pisarne. Tudi njegova smrt je s tega vidika zdaj znova postavljena v drugačen zorni kot – je šlo res za nesrečo ali pa je Golub moral umreti, ker se je nekdo bal, da bi na zaslišanju povedal preveč, oziroma predal papirje? Naj spomnimo. Golub je bil vpleten v vse velike preiskave (tudi proti Igorju Bavčarju, Bošku Šrotu, Binetu Kordežu in Mihaelu Karnerju). Toda na celjski policijski upravi so leta 2013 medijem zagotovili, da je šlo za nesrečo pri delu. Golub se je ponesrečil, ko je na območju Šmartnega v Rožni dolini popravljal streho na starejši hiši. Delal je povsem sam, padel pa približno štiri metre globoko in umrl na kraju dogodka. Pri padcu naj bi z glavo nesrečno zadel ob cvetlično korito … L. S. Avatar radames • 23 minut nazaj Bravo, Janša! Da je Janša naš najboljši politik, je spoznal tudi - lahko bi rekli njegov nasprotnik - bivši šef jugoslovanske udbe, ko je pred kakimi 15 leti povsem privatno dejal, da je Janša naš najboljši politik. Manjka nam takih politikov! Namesto njih pa imamo pravo cmero - Cmerarja! Avatar garfi • eno uro nazaj hrvati se bodo (so se) zmenili z našimi banditi za incidente in prodajo našega ozemlja S takimi budalami nam ni pomoči. V Haagu smo dobili en kurac! Še stik naših morskih voda z odprtim morjem ne. Lahko le zapeljemo na odprto morje, tako kot ladje vseh drugih držav. Dobili smo slabo služnostno pot, ki bi jo itak morali dobiti. Koliko procentov možganov še potrebuješ, da boš dojel to tragedijo. Poceni prodam nekaj kozjih, za silo bodo boljš od tvojih. Poglejte pet laži, ki so nam jih leta 2010 v zvezi z arbitražo prodajali levičarji! 3. 7. 2017, 5:00 154 Arbitraže je konec, Slovenija je velika poraženka, a levičarjem je pomembno le to, da je zgodbe konec. Pa je temu res tako? Ob besedah Hrvaške, da arbitraže ne bo spoštovala, se je pravi spor šele začel. Slovenska levica pa nima volje ali interesa, da bi branila suvereno ozemlje in morje lastne države. A pri vprašanju arbitraže je potreben pogled nazaj, pa ne zato, da bi ugotavljali “kdo bo koga”, ampak zato, da bi ljudje končno videli, kdo jim laže in kdo jim govori resnico. V nadaljevanju preberite pet velikih laži, ki so nam jih levičarji ponujali leta 2010, ob kampanji za referendum o arbitraži. Laž številka 1: ZA ZAŠČITO MEJE “Arbitraža je najstarejše pravno sredstvo mirnega reševanja sporov med državami. Omogoča večjo prilagodljivost glede postopka in pravil, na podlagi katerih arbitri odločajo. Med petimi arbitri bo tudi slovenski predstavnik. Zato odločitev za arbitražo zagotavlja večjo zaščito meje, kot bi jo Meddržavno sodišče v Haagu, kar je predlagala prejšnja vlada,” so zapisali levičarji. Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je glavni sodni organ Združenih narodov. V 60 letih svojega delovanja je sodelovalo pri reševanju več mejnih sporov, še posebej veliko izkušenj pa ima z določanjem morskih meja. Za razliko od arbitražnega sodišča, kjer sta prisostvovala tudi arbitra Slovenije in Hrvaške, v Meddržavnem sodišču v Haagu državi ne bi imeli svojih sodnikov, saj jih ne smeta predlagati. Več kot možno je, da bi neodvisno sodišče v Haagu, pri katerem ne bi bilo možnosti za katastrofe tipa Sekolec-Drenikova in Karl Erjavec, dosodilo Sloveniji dejanski stik z mednarodnimi vodami, sploh ob predpostavki, da bi se Hrvaška strinjala z uporabo načela pravičnosti. Na levi – kar so nam obljubljali, na desni – kar smo dobili. Glede na izgubljeno lahko danes trdimo, da arbitraža ni zagotovila večje zaščite meje, ampak da smo izgubili celo to, kar je bilo vedno naše. Hrvati so takrat v saboru sprejeli izjavo: “Nič v tem sporazumu se ne sme tolmačiti tako, da bi imela Slovenija teritorialni izhod na odprto morje.” Na to je opozarjala SDS, a levičarji so ljudem še naprej lagali. Zapisali so: “Navedba enostranske izjave Vlade Republike Hrvaške, ki jo je potrdil sabor sočasno z ratifikacijo arbitražnega sporazuma, je formalno točna, a vsebinsko nepomembna in pravno brez slehernih posledic. Upoštevati je namreč potrebno, da enostranska izjava nima minimalne pravne veljave na arbitražni sporazum. Enostranska izjava tudi ni bila potrjena v parlamentih obeh držav.” No, izkazalo se je, da ima enostranska izjava maksimalno pravno veljavo, saj Slovenija ni dobila stika teritorialnih voda z mednarodnimi vodami. Obveljala je Hrvaška dikcija, Slovenija pa je dobila služnostni koridor skozi hrvaške teritorialne vode. Kot lahko vidimo, so nas naši levi veljaki zavajali že leta 2010 in so argumenti SDS obveljali. Laž številka 2: ZA MIR IN SOŽITJE OB MEJI “Arbitražni sporazum zagotavlja način za pošteno in pravično rešitev mejnega spora, ki je 19 let obremenjeval odnose med ljudmi na obeh straneh meje. Ker se državi v teh letih nista uspeli sami dogovoriti o poteku meje, bo o tem na podlagi njunih argumentov odločilo arbitražno sodišče.” Zanimivo stališče, sploh v luči današnjih dogajanj, ko Hrvaška ne priznava arbitraže. Arbitražno sodišče je razsodilo, to pa je tudi vse. “Pošteno” in “pravično” pa smo izgubili skoraj polovico teritorialnih voda in nismo dobili stika teritorialnih voda Slovenije z odprtim morjem. Takrat je SDS vztrajala na stališču: “Arbitražni sporazum naroča sodnikom, naj najprej po mednarodnem pravu potegnejo mejno črto med Slovenijo in Hrvaško, šele nato pa naj določijo “stik” (in ne teritorialnega izhoda) Slovenije z odprtim morjem. Točka b 3. člena arbitražnega sporazuma ne bi bila potrebna, če bi vlada verjela, da se bo slovenska meja končala v mednarodnem morju.” Vidimo, da je opozicija že takrat opozarjala na “šlamparije” v arbitražnem sporazumu. Levica je pohitela s svojim lažnivim odgovorom: “Besedilo arbitražnega sporazuma točno določa, da mora arbitražno sodišče določiti stik (‘junction’) Slovenije z odprtim morjem. Ne, ali Slovenija ima stik, ampak ob dejstvu, da ga ima, določiti, kje ta stik je.” Danes vidimo resnico. Zgodilo se je točno to, na kar je leta 2010 opozarjala SDS. Arbitri so najprej določili mejo, nato pa so glede na mejo določili “stik” oz. koridor do mednarodnih voda. Slovenija se je tako že v samem besedilu arbitražnega sporazuma odpovedala stiku teritorialnih voda z mednarodnimi vodami. Naključje, nesposobnost piscev ali namerno zmanjševanje slovenskega teritorija? Laž stevilka 3: ZA STANJE NA DAN OSAMOSVOJITVE “Arbitražni sporazum omogoča vzpostavitev stanja na dan osamosvojitve Slovenije, 25. 6. 1991. Z njim Slovenija zahteva mednarodno priznanje tega, kar nam je pripadalo na dan osamosvojitve. Namen arbitražnega sporazuma je tudi to, da bo onemogočil enostranske poskuse prisvajanja slovenskega ozemlja,” so takrat vpili levičarji. Največja laž, ki je ljudi najbrž spodbudila za glasovanje za arbitražo. Danes imamo rezultate. Izgubili smo polovico tistega, kar nam je pripadalo 25. 6. 1991, vključno s stikom naših teritorialnih voda z mednarodnimi vodami. Če ne verjamete, primerjajte spodnji fotografiji. Na levi je stanje na dan 25. 6. 1991, na desni razsodba arbitražnega sodišča. Na levi stanje 25. 6. 1991, na desni odločitev arbitražnega sodišča. Laž številka 4: ZA POŠTENO, PRAVIČNO IN TRAJNO REŠITEV “Nadaljevanje statusa quo bi Slovenijo dokončno oddaljilo od neposrednega izhoda na odprto morje. Trenutno stanje na terenu za Slovenijo ni ugodno, zato bi bilo nadaljnje odlašanje rešitve za Slovenijo škodljivo, posledice pa nepredvidljive.” Posledice so, da smo najdlje od neposrednega izhoda na odprto morje v zgodovini, o trajnosti rešitve pa lahko govorijo samo norci. Hrvati arbitraže ne priznavajo, kar v praksi pomeni, da bodo izvrševali jurisdikcijo tam, kjer se jim zljubi. Spor smo z arbitražo le poglobili, a žal bo ostal kot podlaga za nadaljnja pogajanja. Slovenija bo tako v prihodnjih pogajanjih “štartala” s slabše pozicije kot pred arbitražo. Laž številka 5: ZA NEPOSREDNI IZHOD NA ODPRTO MORJE “Arbitražni sporazum nedvoumno nalaga arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Stik z odprtim morjem pomeni stik slovenskega ozemlja z odprtim morjem. S takim neposrednim izhodom na odprto morje arbitražni sporazum omogoča več kot sporazum Drnovšek-Račan.” Vam kaj od napisanega ne gre v glavo? Morda zato, ker smo dobili mnogo manj kot v sporazumu Drnovšek-Račan. Ne samo to. Levičarji so nam obljubljali stik z odprtim morjem, ne koridor po hrvaškem morju. Preberite še enkrat natančno zgornjo trditev: “Stik z odprtim morjem pomeni stik slovenskega ozemlja z odprtim morjem.” To so zapisali podporniki arbitraže. Slovensko ozemlje se v razsodbi stika s hrvaškim ozemljem, prek katerega imamo servisno pot. Ko danes v režimskih medijih pišejo, da niso nikoli obljubljali teritorialnega stika, še enkrat preberite zgornji stavek. Če vam ta stavek ne zadostuje, da bi spoznali laži levice, naj vam postrežem s še enim stavkom, ki so ga takrat širili levičarji: “Arbitražni sporazum določa, da mora arbitražno sodišče določiti stik ali neki koridor ali območje, kjer se bosta stikala slovensko teritorialno morje in odprto morje. V tem kontekstu je potrebno gledati tudi na izključno suverenost nad teritorialnim morjem, ki ni absolutna, saj mora vsaka država dovoliti prost pretok ladij do odprtega morja, torej to pravico po mednarodnem pravu Slovenija že ima. Z arbitražnim sporazumom pa bomo določili še stik naših teritorialnih voda z odprtim morjem.” To se ni zgodilo. Slovenija ima le pravico plovbe po hrvaškem teritorialnem morju. A. R. Janša je leta 2010 pravilno napovedal razplet arbitraže, Pahor je Sloveniji zapravil teritorialni stik z odprtim morjem – toda sodba je za Slovenijo žal veljavna! 29. 6. 2017, 17:40 970 Čeprav je po četrtkovi odločitvi Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Slovenija dobila več kot dve tretjini Piranskega zaliva, pa lahko mirno zapišemo, da je slovenska diplomacija velika poraženka arbitražnega sporazuma, saj je izgubila dva najpomembnejša mejna spora – na kopnem in na morju. Že v torek nas je evropski poslanec dr. Milan Zver opozoril, da je na kopenski meji za Slovenijo ključen Trdinov vrh, nad katerim je v času slovenske osamosvojitve vojska prevzela kontrolo od jugoslovanske armade in hkrati kasneje pomagala tudi Hrvaški v njenem boju za neodvisnost, zlasti z informacijami. Ko je kasneje Trdinov vrh postal problem kot nerešena mejna točka in ga je levica želela Hrvaški podariti, je Slovenija tam k sreči okrepila vojaško enoto, da se to ni zgodilo. Toda Sveta Gera, kot pravijo Hrvati, po odločitvi sodišča zdaj pripada naši južni sosedi. Še precej bolj ključnega pomena za Slovenijo pa je bilo vprašanje stika z mednarodnimi vodami, a neposrednega stika, ki ga je predvideval sporazum Drnovšek – Račan, nismo dobili. Slovenija je namreč dobila “zgolj” služnostno pravico dostopa do odprtega morja čez hrvaške teritorialne vode, na katerih Hrvaška uveljavlja svoje zakone. To pa je natanko tisto, česar se je bala desnica in kar je napovedal Janez Janša, ko je nasprotoval Pahorjevemu arbitražnemu sporazumu. Vseeno rešitev za Slovenijo še obstaja – vlada namreč tako ali tako ne bi smela implementirati odločitve arbitražnega sodišča, saj je Državni zbor RS pred časom sprejel sklep, po katerem je naloga sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja RS z odprtim morjem, torej ohranitev pravice RS do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve, 25. junija leta 1991. Povezava do celotne sodbe Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu: V sklepu Državnega zbora RS z dne 4. februarja leta 2013, ki ga objavljamo spodaj, je jasno zapisano, da bo Republika Slovenija kakršnokoli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja RS z odprtim morjem, v skladu s točko b prvega odstavka 3. člena in točko b 4. člena Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa RS, štela kot odločitev ultra vires (v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča). Sklep DZ RS, datiran 4. februarja 2013. Naj spomnimo. Janez Janša je bil po sklenjenem sporazumu med Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor – da se slovensko–hrvaška meja določi prek arbitraže – kritičen do levega vladnega trojčka, ki je zavrgel pogajanja iz časa prve Janševe vlade, ki so potekala med komisijama pod vodstvom Mihe Pogačnika in Davorina Rudolfa. Desnica se je zavzemala za rešitev po vzoru sporazuma Drnovšek – Račan (Hrvaška ga ni ratificirala), Janša pa je opozarjal, da bi arbitraža Sloveniji odnesla stik z odprtim morjem. Predsednik Slovenske demokratske stranke je med drugim poudarjal, da bi arbitražni sporazum ogrozil status slovenske države, saj ji jemlje pravico do uporabe že razglašenih suverenih pasov v Jadranu. Janša je izpostavil, da takšen sporazum ogroža teritorialno povezavo z mednarodnimi vodami Sredozemlja. Janez Janša je leta 2010 torej pravilno napovedal, da bo arbitražno sodišče v najboljšem primeru Sloveniji omogočilo “služnost” oz. “neškodljiv prehod” iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. L. S. Razkrivamo, zakaj Cerar “nagaja” Logarjevi komisiji – Njegova družina prijateljuje z zloglasnim konzulom, ki je posredno omogočil pranje denarja v NLB 4. 7. 2017, 5:00 219 V Sloveniji je uveljavljen rek, da je naša država tako majhna, da praktično vsak pozna vsakogar. Četudi to morda ne drži povsem, pa še kako drži, da so za uspeh v politiki tako ali drugače pomembne veze in poznanstva. Aktualni predsednik vlade Miro Cerar jih ima kar nekaj, saj je sin nekdanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar in zlatega olimpijskega telovadca Mira Cerarja starejšega. Kot je razvidno iz javno dostopnih fotografij na spletu, pa sta se njegova starša zelo rada družila s častnim konzulom Jordanije v Sloveniji, Samirjem Amarinom. Gre za tistega kontroverznega diplomata, ki naj bi iranskemu državljanu z britanskim potnim listom, Iraju Farrokhzadehu, odprl pot v NLB, kjer je bila v letih 2009 in 2010 oprana skoraj milijarda dolarjev. Z Amarinom se je leta 2011 ob odprtju Kristalne palače v BTC-ju družila pokojna Zdenka Cerar, leta 2013 pa na premieri predstave Tak si s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem tudi njegov oče Miro Cerar starejši. Morda je zdaj bolj jasno, zakaj si vodilna vladna stranka SMC ne želi, da bi Logarjeva preiskovalna komisija še naprej drezala v osje gnezdo – v največjo slovensko bančno afero #iranNLBgate. Kot smo na Novi24TV v preteklem mesecu že poročali, se je za Samirja Amarina zelo zanimala tudi slovenska policija, vendar je preiskavo kasneje opustila, domnevno zaradi njegovega zelo dobrega poznanstva z Milanom Kučanom. Pisali smo že, da je v zvezi s tem našemu uredništvu pisal tudi Kučan sam, ki je cinično pripomnil, da ni ne častnega konzula tuje države, ne slovenskega policista, ki bi ga sklicevanje na kogar koli smelo razbremeniti odgovornosti, da omogoči preiskavo vselej, ko gre za sum storitve kaznivega dejanja. Zdaj pa nove fotografije razkrivajo, da se z Amarinom zelo dobro pozna tudi družina Cerar, torej tudi sam predsednik vlade. Zdenka Cerar je bila seveda generalna državna tožilka in ministrica za pravosodje v vladi LDS, znana pa je tudi po svoji kontroverzni izjavi, “da ni vsaka svinjarija kaznivo dejanje”. Preberite tudi: Razkrivamo podrobnosti krvavega umora v Ljubljani: Kdo je Simon in zakaj je umoril svojo dekle? Naj spomnimo. Samir Amarin je častni konzul Jordanije v Sloveniji že od marca leta 1995. Poročali smo, da je leta 2002 prav on v Jordaniji uredil obisk za takratnega predsednika Slovenije Milana Kučana. Poznavalci pravijo, da se v odnosih med Slovenijo in arabskim svetom prav nič ne zgodi brez njega. Tako je imel denimo Amarin, ko je Borut Pahor obiskal diktatorja Moamerja Gadafija, častno mesto na sredini med Pahorjem in Gadafijem. Je jordanskega konzula družini Cerar predstavil Milan Kučan? Poročali smo tudi, da si je Milan Kučan zapisal Jordanijo v agendo kot prvo od arabskih držav, ki jo je obiskal, med tridnevnim obiskom pa se je srečal tudi z jordanskim kraljem Abdulahom II. S Kučanom je bil v Jordaniji tudi takratni predsednik GZS Jožko Čuk, ki je z jordanskim kolegom podpisal dogovor o ustanovitvi slovensko-jordanskega poslovnega sveta. Zdaj se poraja vprašanje, če je Cerarjevim Amarina predstavil prav Kučan. Ko je Miro Cerar poleti leta 2014, podprt s strani botra Milana Kučana, zmagal na ukradenih volitvah, je postalo jasno, da želi levica za vsako ceno obdržati politični primat v državi in nadzor nad največjo slovensko banko, NLB – četudi je potrebno političnega nasprotnika za kaj takšnega z montiranim procesom odstraniti iz parlamentarne tekme in ga poslati v zapor. Takrat seveda še nismo vedeli, koliko denarja se je nekaj let pred tem opralo v omenjeni banki – zato pa je zdaj iz dneva v dan bolj jasno, zakaj tega na vladi nihče ne želi raziskovati in zakaj vsi modro molčijo. Paralelna preiskovalna komisija, ki jo je pred tedni v Tarči napovedal Jani Möderndorfer, je očitno samo dober izgovor, kako onemogočiti dobro delo dr. Anžeta Logarja in njegovih sodelavcev. Foto: Mediaspeed. Miro Cerar starejši v družbi Samirja Amarina. Paralelna preiskovalna komisija orodje, da se zaradi Cerarjevih povezav z Irancem onemogoči delo dr. Anžeta Logarja? Razkrili smo že, da so tudi poslanci znotraj SMC-ja neenotni glede morebitne nove preiskovalne komisije, podpredsednik državnega zbora, Matjaž Nemec z vrst SD-ja pa je celo izjavil, da člani KNOVS in Logarjeve komisije dobro delajo, zato ni nobene potrebe po še eni takšni komisiji. A očitno mora Miro Cerar nadaljnjo preiskavo za vsako ceno ustaviti, saj je njegova družina v zelo dobrih odnosih z jordanskim konzulom, prek katerega pa bi pot vodila tudi do Iraja Farrokzadeha. V največji opozicijski stranki SDS si prizadevajo, da bi se pri obravnavi zahteve za odreditev parlamentarne preiskave o pranju denarja v NLB spoštovala ustava. O istem predmetu preiskave namreč ni dopustno odrediti dveh komisij hkrati. Parlamentarna preiskava o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji je bila sicer ustanovljena leta 2015, raziskuje tudi politično odgovornost v povezavi z dejstvi, ki nakazujejo na pranje denarja in financiranje terorizma, zaslišala je tudi priče in verjetno izvedla tudi druge dokazne postopke. T. F. Hahaha , Furlan če bo začel loviti tiste ki so se okoristili z denarjem od NLB pranja za iSIS , se bo zgrabu za svoj rep , haha.............. Levičarski ekstremisti razkriti: Antifa uradno razglašena za teroristično organizacijo! 4. 7. 2017, 13:20 26 Oddelek za domovinsko varnost (Homeland Security) v ameriški zvezni državi New Jersey je skrajno levo-fašistično organizacijo Antifa označil za domačo teroristično organizacijo. Klasifikacijo so dvignili po množičnih nasilnih napadih članov skupine na mirne podpornike Donalda Trumpa. Pod naslovom “Anarchist Extremists: Antifa” (Anarhistični ekstremisti: Antifa) so na spletni strani Oddelka za domovinsko varnost organizacijo Antifa opredelili kot domači terorizem. “V preteklem letu so bile po vseh Združenih državah Amerike aktivirane celice organizacije Antifa, ki uporabljajo različne metode, da razbijejo demonstracije nasprotnikov,” so zapisali na spletni strani Domovinske varnosti. Nasilje, sovražnost in napadi na svobodo govora Našteti so tudi vsi zločini te teroristične organizacije. Od preprečitve govora desničarskemu homoseksualnemu aktivistu Milu Yannopolousu na Univerzi v Berkleyju, do razkrivanja imen, priimkov in naslovov svojih “nasprotnikov”, ki so bili potem podvrženi nasilju v lokalni skupnosti. Aktivnosti teh samooklicanih “anti-fašistov” imajo vse znake terorizma, to je “nezakonita uporaba nasilja in zastraševanja, predvsem proti civilistom, za zasledovanje političnih interesov”. Skupina je prav tako botrovala mnogim nasilnim izgredom, v katerih so zamaskirani bojazljivci uničevali javno lastnino, zažigali avtomobile in uničevali trgovine. Povzročili so za več milijonov dolarjev gmotne škode. V zadnjih šestih mesecih pa so se začeli usklajeni napadi na podpornike Donalda Trumpa, o čemer pa ameriški osrednji mediji ne poročajo. Zanimivo je, da gre pri napadalcih za tako imenovano “intelektualno liberalno elito”, med njimi je tudi ogromno levičarsko usmerjenih profesorjev. V maju je na primer prišlo do aretacije profesorja Erica Clantona, ki je, v brutalnih napadih z verigo za kolo, poškodoval mnogo študentov, ki so se zbrali na mirnem protestu v podporo Trumpu. R. K. Generalni direktor RTV-ja je predlagal razrešitev direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj Biziljeva: Očitno sem postala moteč element 4. julij 2017 ob 10:50, zadnji poseg: 4. julij 2017 ob 10:56 Ljubljana - MMC RTV SLO Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je začel postopek razrešitve direktorice Televizije Slovenija Ljerke Bizilj. Med drugim zaradi domnevnih kršitev poklicnih meril v Tednikovem prispevku o Thompsonu. Programski svetniki bodo o razrešitvi Biziljeve odločali v ponedeljek. V sporočilu za javnost glede predloga za odstavitev direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj je generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc navedel, da je Programski svet RTV Slovenija večkrat opozarjal, da je prišlo do kršitev, ukrepov, ki bi kršitve preprečevali, pa ni zaznal oziroma so se opozorila celo izigravala. "Problem se je v pravi luči pokazal v primeru s strani Varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev in Programskega sveta ugotovljenih kršitev pomembnih načel Poklicnih meril v prispevku o Thompsonu v Tedniku, 15. maja 2017. Vodilni delavci RTV Slovenija in uredniki so dolžni ob neupoštevanju programskih standardov, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ukrepati v skladu z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja," je zapisal Kadunc, ki je v zadevi o kontroverznem hrvaškem pevcu Thompsonu pričakoval, da bo Ljerka Bizilj v razumnem času sprejela odločitev, ali je treba zaradi ugotovljenih kršitev sprejeti kakršne koli ukrepe. "Po izmenjavi dopisov je postalo jasno, da direktorica meni, da tudi v tem primeru, razen sprejema ponujenega odstopa urednika Tednika Igorja Pirkoviča in njegove razporeditve na druge zadolžitve, ni potrebe po morebitnem ukrepanju zoper odgovorno urednico. In to kljub temu, da je bila odgovorna urednica Jadranka Rebernik vseskozi obveščena o poteku priprave prispevka in si ga je tudi predhodno prebrala in ogledala. Tako je direktorica zaprla nadaljnjo pot ugotavljanja morebitne kršitve pomembnih načel Poklicnih meril v smislu 3. odstavka 18. člena Zakona o medijih, ki določa, da odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če zakon ne določa drugače," poudarja Kadunc. Lahkotno sankcioniranje je napačen signal "Na osnovi že prej nezadovoljivega odzivanja na ugotovitve Programskega sveta in tega zadnjega primera, ko gre za opustitev vsakršne resnične sankcije za kršitelje, sem moral presoditi, ali je dopustno, da se ob ugotovljenih kršitvah Poklicnih meril in Programskih standardov direktorica odloči, da ne bo predlagala razrešitve in mi tako kot odgovorni osebi, ki edina lahko sproži postopek morebitne razrešitve, praktično zapre možnost ukrepanja. Presodil sem, da takšno ravnanje pomeni povsem napačen signal vsem, ki so zavezani k spoštovanju Poklicnih meril in načel novinarske etike. Posebej pa tudi signal odgovornim urednikom, da se ugotavljanje morebitne odgovornosti konča zgolj z lahkotnim sankcioniranjem novinarja ali urednika. Da gre torej za blokiranje izvajanja morebitnega sankcioniranja kršiteljev tega osnovnega akta odgovornosti pri delovanju javne RTV. Takšno ravnanje ocenjujem kot izničenje naporov vseh, ki se zavzemajo za to, da bi ravnali tako kot zakon in samo bistvo RTV Slovenija nalagata novinarjem in urednikom," je še navedel Kadunc. Bizilj: Strožji ukrepi bi pomenili čistko Direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj glede predloga za njeno razrešitev pravi, da je očitno postala moteč element, ki ga je treba odstaviti. "Program imamo dober, tudi več gledalcev kot lansko leto. Med večjimi slovenskimi televizijami smo edini, ki jim je gledanost v prvih šestih mesecih narasla. Kar se tiče finančnega stanja, smo v okvirih. Oglaševalske prihodke v prvem polletju bistveno presegamo, in to za več kot 250.000 evrov. Komercialne prihodke pa še celo za več," pravi Biziljeva. V predlogu za razrešitev sta glavna očitka nezadostno ukrepanje v primeru Thompson in kazen, ki jo je izrekel inšpektorat za delo glede (ne)zaposlitve honorarne sodelavke TV Slovenija. Biziljeva pravi, da so v primeru Thompson ustrezno reagirali na podlagi odločitev Programskega sveta in generalnega direktorja RTV-ja. "Skupaj z odgovornimi uredniki in mojimi pomočniki smo ugotovili, da bi kar koli več od tega pomenilo neka dodatna odstavljanja, neke vrste čistko na podlagi zgolj enega primera. Generalni direktor je zdaj za mojo razrešitev navedel tudi več primerov, ki pa nimajo nobenega sklepa, ne Programskega sveta ne generalnega direktorja," poudarja direktorica TV Slovenija. Glede nepravilnosti pri zaposlovanju honorarne sodelavke pa Biziljeva pojasnjuje, da so vse delali v sodelovanju z vodstvom RTV Slovenija in da ni šlo nič mimo pravne pisarne in generalnega direktorja. "Na področju kadrov je TV Slovenija v zadnjih letih bistveno zmanjšala maso za honorarje in plače. Če ne bi bilo napredovanj in višjih plač, bi se to najbrž močno opazilo. Na tem področju smo največ naredili na celotnem RTV-ju," dodaja. In kaj pričakuje od razprave na programskem svetu o predlogu za njeno odstavitev? "Izteklo se bo, kot se bo izteklo." Gregor Cerar Prijavi napako Dajmo ugibat katera bo v kratkem napredovala: 1. Jelena Aščić 2. Helena Milinković 3. Eugenija Carl Arabec Samir Amarin pravi, da naj Joško Joras kar ostane na Hrvaškem ... Arabci nam že izganjajo Slovence in naseljujejo svoje ... Šokantna Pezdirjeva arhivska razkritja: Bajni udbovski zaslužki z drogo, skrita podjetja Ljubljanske banke v tujini, Kučanovo financiranje volilne kampanje! 5. 7. 2017, 5:00 194 Slovenski ekonomist in publicist Rado Pezdir, znan po svojem preiskovanju arhivov nekdanje Službe državne varnosti (SDV), je bil v nedeljo gost Jožeta Možine v oddaji Intervju na TV Slovenija, kjer je razkril doslej še neslišana dejstva o delovanju t. i. Udbe oz. partijskega omrežja, ki je v času rajnke Jugoslavije vzpostavila tako ekonomski kot tudi bančni paralelni sistem, s katerim se je pripravljala na razpad države in obdobje tranzicije. Ko se je v Sloveniji in drugih jugoslovanskih republikah gradil socializem, so njegovi snovalci v tujini ustanavljali črne fonde in off-shore podjetja, prek katerih so po vzoru ultra kapitalistov služili s tihotapljenjem cigaret, preprodajo drog in pranjem denarja. Večina poslov slovenskih Udbovcev je potekala prek slovenskih podjetij v Trstu, ki so po umiku jugoslovanske vojske po letu 1945 ostala v drugi državi, a v rokah Udbe. Pezdir je predstavil tudi dokumente, ki pričajo, da se je SDV financirala iz zaslužkov italijanske mafije v slovenskih igralnicah, za kar je moral vedeti tudi tedanji politični vrh. Denar se je stekal v podjetja pod nadzorom udbovcev, med katerimi je verjetno najbolj razvpito podjetje Safti – slednje je še danes aktivno v tujini, njegove sledove pa je moč najti vse od Nove Ljubljanske banke do tednika Mladine. Tudi večina največjih slovenskih bank ima že desetletja off-shora podjetja v tujini in poslujejo s podjetji v lasti visokih predstavnikov nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Naj spomnimo. Strokovnjaki ocenjujejo, da je danes praktično 90 odstotkov vsega arhivskega gradiva o poslih in operacijah nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki bi lahko njene vidne predstavnike kazensko bremenilo, uničenega. Gre predvsem za tisti del gradiva, ki bi najbolj bremenilo nosilce režima, ki so se preselili v novi čas po osamosvojitvi. Zanimivo pa je, da je tudi iz preostalih ohranjenih 10 odstotkov gradiva mogoče priti do zaključkov o kriminalnih dejanjih partijskega vodstva in Udbe. Preberite še: Razkrivamo, zakaj Cerar “nagaja” Logarjevi komisiji – Njegova družina prijateljuje z zloglasnim konzulom, ki je posredno omogočil pranje denarja v NLB Zakaj se je majhen del gradiv sploh ohranil? Verjetno je vodstvo podcenilo informacijsko vrednost, ki ga to gradivo prinaša, še posebej v detekciji t. i. črnih fondov, torej računov na švicarskih bankah in drugo v tujini ter off-shore podjetij po celem svetu. “Ohranjeni so predvsem tisti arhivi, ki so bili preneseni v Sovo, sicer pa je po mojih informacijah še precej gradiva, vezanega na ekonomijo in gospodarstvo, pod klavzulo, saj bi razkritje lahko pomembno ogrozilo tuje državljane, ki so sodelovali v udbovskih poslih, danes pa sedijo v mednarodnih uglednih službah. Ta nerazkrita gradiva bi lahko močno načela ugled Slovenije,” je Pezdir opozoril, da še zdaleč nima dostopa do vsega ohranjenega gradiva, čeprav z Arhivi Slovenije po svojih besedah lepo sodeluje. Foto: YouTube. Trst. Rdeče plemstvo je začelo bogateti prek udbovskih podjetij v zamejstvu že takoj po koncu vojne Zanimiva je zgodba o tem, kje je bila prvotna akumulacija kapitala trga, kar imenujemo nova elita oziroma rdeče plemstvo, ki se vzpostavi po letu 1945. “Ko je jugoslovanska vojska zapustila Trst, so tam ostala podjetja Slovencev. Gre bolj za lupine, saj ta podjetja nimajo pravega kapitala, ta podjetniška mreža pa se začne uporabljati za pridobivanje za obveščevalno dejavnost,” razlaga Rade Pezdir. Udba je začela po vojni pridobivati kapital prek tihotapljenja cigaret in preprodaje droge. Že leta 1946 so iz Neaplja uvozili 46 ton semen za konopljo in marihuano, ki so jih pretihotapili v Slovenijo. Ker Udba ni imela denarja za nakup, ga je zaslužila s prodajo tobačnih izdelkov v Trst, tam pa so jih prodajali naprej skozi slovenska podjetja. Pezdir je celo pokazal dokument o poročilu ekonomskega oddelka uprave SDV, v katerem je tedanji šef Niko Kavčič intenzivno poročal, da je trg tihotapljenja cigaret osvojen vse do Ancone na sredini Apeninskega politika. Denar od prodaje je šel v podjetja v Trst. Pezdir opozarja, da se je udbomafija, če je doma gradila socializem, paradoksalno, takoj čez mejo, spuščala v trde kapitalistične posle. V arhivih je namreč Kavčič veliko govoril o deviznih razlikah, o izogibanju obdavčitvi, pomenu prelivanja kapitala v off-shore središča vrste Liechtenstein. “Bizarno je, da so ti isti ljudje, ki so v dopoldanskem času preganjali vsakogar, ki si je drznil razmišljati podjetniško, popoldne pa so se dobili na neke vrste ultra-kapitalističnem zborovanju,” pravi Pezdir. Foto: YouTube. Niko Kavčič, nekdanji šef gospodarskega oddelka SDV. Pripravljali so se na razpad države in težko obdobje tranzicije – denar so prek off-shore podjetij kopičili v davčnih oazah Sicer pa je v večino predvojnih podjetij, ki so bila po letu 1945 prekonstruirana, tako ali druga vstopila Udba. Pezdir opozarja, da moramo ločiti dve skupini takšnih podjetij. V prvi skupini so slovenska podjetja v Italiji, Nemčiji, Švici, Liechtensteinu in kasneje tudi v Luksemburgu ter na Deviških otokih. S temi podjetji je neposredno upravljala Udba, medtem ko v drugo skupino spadajo slovenska podjetja, ki so delovala v skladu s politiko Udbe. Pezdir je prišel do arhivskih dokumentov, ki prikazujejo letno poročilo Petrolovega off-shore podjetja na Cipru, ki je bilo ustanovljeno konec osemdesetih let – Cypet Oils. Njegov obstoj je Slovencem praktično nepoznan, saj je bilo podjetje izjemno dobro zakrinkano – Petrol je namreč ustanovil hčerinsko družbo na Dunaju, ta družba pa svojo hčerinsko družbo na Cipru, zato na prvi pogled s podjetjem v Sredozemskem morju ni bilo nič narobe. Zanimiv je predvsem seznam letnih dobavitelj podjetju Cypet Oils, iz katerega je razvidno, kam je prek podružnice na Cipru dejansko odtekala nafta. Veliko dobaviteljev je prihajalo s Hrvaške, s tamkajšnje vzporedne firme podjetja Ina, ki jo je nadzorovala hrvaška Udba. Slednja je ob koncu osemdesetih let vzpostavljala paralelni sistem na Karibskih otokih in se na ta način pripravljala na tranzicijo . “To je bila akumulacija kapitala za pripravo na slabe čase, ki so jih pričakovali,” pravi Pezdir. Foto: STA. Za vse udbovske posle je moral vedeti tudi Milan Kučan. Rade Pezdir: Za vse udbovske posle je moral vedeti tudi Milan Kučan Obstaja celo dokument, v katerem je eksplicitno zapisano, da je Centralni komite Komunistične partije Slovenije leta 1989 sprejel sklep, s kateri se slovenskim podjetjem naroči, da svoj kapital zadržujejo v tujini – da se ga skrije pred Beogradom. Leta 1988 je bilo tako nakazanih dobrih 340 tisoč evrov iz podjetja Iskra v njegovo liechtensteinsko podružnico. Nihče do danes ni vedel, da je to podjetje sploh kadarkoli obstajalo, kot tudi nismo vedeli za številna druga podjetja. Novi pridobljeni arhivi tako celo razkrivajo, da je imela tudi Ljubljanska banka svoje off-shore podjetje v Liechtensteinu. Ker je bilo delovanje Udbe podrejeno predsedniku zveze komunistov, v slovenskem primeru Milanu Kučanu, to seveda pomeni, da je moral nekdanji slovenski predsednik vedeti za vse zgoraj razkrite udbomafijske posle. “Služba državne varnosti je morala poročati Kučanu, sicer pa je bil eden najvplivnejših šefov Udbe Ivan Ržen njegov dober prijatelj. To so stvari, ki preprosto niso mogle iti mimo Milana Kučana, ne da bi on vedel zanje.” Pezdir poziva Slovencev, naj si ne zatiskajo oči pred resnico. V arhivih je namreč odkril celo reference z Iskro Telematika, ko je vodstvo leta 1989 odkrito pričakovalo, da bo Kučan rešil vse morebitne zaplete pri spornem poslovanju. Udba se je financirala skozi kazinoje v poslih z italijansko mafijo Novi razkriti arhivi pričajo tudi o tem, da je Milan Kučan dobro vedel za nezakonite načine financiranja Službe državne varnosti. Ogromno dokumentov priča zgodbo o ključni osebi, Ginnu Chiessi, italijanskemu kriminalcu, ki je sodeloval v operaciji tihotapljenja cigaret in financiranju Udbe tudi prek kazinojev. Ob koncu osemdesetih let je bil Chiessa prvi operativec posojilne službe, v italijanskem dosjeju so celo opisane njegove dejavnosti. Zgodba, ki se je nadaljevala v času tranzicije, je potekala tako, da so Udbovci rekonstrukcijo posojilne vodene družbe zaupali Italijanom, oziroma podružnici sicilijanske mafije v Trstu. Zgodba je na dan prišla v 90. letih, ko je o tem, na podlagi dokumentov iz italijanske parlamentarne komisije o organiziranem kriminalu, pričal sicilijanski mafijec Felice Maniero. Način financiranja Udbe prek italijanske mafije je bil pravzaprav dokaj enostaven mehanizem: 30 odstotkov dnevnega prihodka iz kazinojev je šel v posojilno družbo, iz te družbe pa 20 odstotkov naprej na Panamsko podjetje, od tam pa na švicarske banke. Podpisnik teh poslov je bil Chiessa, visoki predstavniki Udbe pa so nato potovali v Zürich, kjer so denar dvigovali v visokih gotovinskih zneskih. Največkrat se na seznamu prejemnikov gotovine pojavi prav ime Nika Kavčiča. Zelo dobro so bili razviti tudi jugoslovanski udbovski mehanizmi tihotapljenja drog prek Golega otroka na Hrvaškem, v teh poslih pa je sodeloval tudi visoki slovenski predstavnik Edo Bevajnik, ki je prek makedonske SDV zagotavljal prihod opija v Jugoslavijo in organiziral pošiljke v druge tuje države. Iz dokumenta iz leta 1988 je razvidno, da je bilo pred padcem režima dokazano, da so takšni posli nemoteno tekli več desetletij. V koprskem skladišču so celo našli tono hašiša, ki so jo kriminalisti zapečatili in začeli preiskavo. A jo je Udba ustavila, drogo razpečatila in poslala naprej. V Sloveniji se vse vrti okrog zloglasnega podjetja Safti, ki obstaja še danes – z njim je tesno povezana tudi NLB V udbovskem paralelnem bančnem sistemu pa se tako ali drugače vse vrti okrog zloglasnega podjetja Safti, ki je bil ustanovljeno že leta 1948 s fiktivnimi lastniki in udbovskim kapitalom. Leta 1989 je Safti ustanovil podjetje Proteus S.A., slednje pa zgolj nekaj mesecev kasneje Finanz AG Zürich z začetnim kapitalom v višini dveh milijonov švicarskih frankov. V tej zgodbi je najbolj zanimiv podatek, da je leta 1990, tik pred osamosvojitvijo, stara Ljubljanska banka dokapitalizirala Proteus Financ s tremi milijoni frankov in tako postala večinski, 60-odstotni lastnik. Leta 1997 je nato NLB izplačala Proteus in v celoti postala lastnica Saftijevega off-shore podjetja – leta 1997 ga je nato tudi preimenovala v Interfinanz, gre pa za bančni posel, ki je dramatično poglobil slovensko bančno luknjo, s katero se ukvarjamo še danes in jo odplačujemo. Na podoben način je, prek Iskrine interne banke, nastala tudi Factor banka – primarna struktura Factor banke so torej off-shore podjetja, ki so v lasti ljudi, ki so bili v službi SDV. Takšno podjetje iz prvotne strukture Factor banke je tudi podjetje Mibex, v lasti visoko rangiranega uslužbenca Ivana Pušnika, ki je leta 1991 ustanovil off-shore podjetje na Cipru in se začel ukvarjati z energetskimi posli, do določene mere vezanimi tudi na Gorenje. Foto: YouTube. Stara Ljubljanska banka je imela off-shore podjetja v tujini. Avtor prve prave banksterske afere v “Jugi” je bil Niko Kavčič “Tako lahko začnemo tranzicijo in zgodbo o tem, zakaj je prisoten takšen odpor proti reformam in zakaj želja po ekonomski politiki, ki ne da normalnih rezultatov. To se je pokazalo ob zadnji gospodarski krizi, ki je bila tako močna, kot tista kriza, ki je nastopila po osamosvojitvi leta 1991,” opozarja Pezdir. Po njegovih besedah je bil sicer prav Niko Kavčič avtor prave banksterske afere v bivši državi. Slednji je imel kot direktor LB svoj črni fond v Zürichu (Adco), iz kreditnih poslov pa se mu je denar prenašal na Adco. Njegovo podjetje je nato leta 1970 v LB zaprosilo za kredit, da bi gradilo turistični kompleks v Dubrovniku. Šlo je pravzaprav za naravnost bizarno situacijo, saj je Kavčič odločal o tem, ali bo njegov črni fond v Švici od njegove banke pridobil kredit. Posamezna republiška SDV je imela sicer venomer možnost centralo zaprositi za finančna sredstva, a ker je bil odgovor ponavadi negative, je izvršni svet dovolil, da si je obveščevalna služba sama na kakršen koli način zagotovila denar, v slovenskem primeru za nakup helikopterja za Silva Gorenca, razkrivajo novi arhivi. Slovenski udbovci so tako brez težav lahko izpraznili skladišče podjetja Emona obala in cigarete pretihotapili v Italijo, s tem pa mastno zaslužili. Dogajali so se celo konflikti med slovensko in hrvaško SDV, ki sta s svojimi čolni tovorila cigarete v Italijo. Slovenci so Hrvate obtoževali, da izvajajo dumping cene in da jim zato prevzemajo stranke – zavzemali so se za rešitev, da se teritorij preprodaje natančno razdeli. Po pogovorih je ponavadi premirje trajalo le nekaj mesecev, preden so se pojavile nove težave. Ko urbana legenda postane dokaz na papirju: Kučanovo financiranje medijev v predvolilni kampanji Sicer pa je Pezdir javnosti prvič pokazal tudi arhivske dokumente, iz katerih je jasno razvidno, kako je Milan Kučan leta 1992 prek medijev financiral svojo predvolilno predsedniško kampanjo. Oglaševanje na Radiu Koper je plačal Studio Marketing, denar pa je prišel iz Casinoja Portorož. O tem se je po osamosvojitvi ogromno govorilo, zgodba je postala urbana legenda, zdaj pa je vse dokazano na papirju, je še opozoril gost Jožeta Možine, ki je prepričan tudi, da se je v NLB pral iranski denar, saj so izpolnjeni praktično vsi faktorji za utemeljeni sum o takšnem početju. Poraja se veliko vprašanje, če se bodo ustrezne slovenske institucije odzvale na šokantna arhivska razkritja, a če se ne bo zgodilo nič, to ne bo presenečenje, saj smo se tega tako ali tako že navadili. Vseeno pa Slovenci počasi spoznavamo, zakaj je v naši državi še vedno vse drugače, kot smo si predstavljali ob osamosvojitvi leta 1991. L. S. Avatar Tetka iz ozadja MižekFiga • 39 minut nazaj Nihče se ne skriva, mi lahko počnemo vse, Vi ste zgolj obroben statistični podatek. In še najbolj zanimivo je, da ne morete NIČ proti temu Did Marx call for the extermination of ethnic minorities? The whole idea that Karl Marx called ethnic minorities “racial trash” and that he wanted to exterminate them (i.e. Scottish Highlanders, Bretons, Basques, South Slavs, Slovenes, Croats, Serbs and Czechs) comes from a book titled “Politics and Literature in Modern Britain” and an article in the “Encounter”, both by literary historian George Watson, and published in 1977 and 1984 respectively. Also, in the film “The Soviet Story” Watson is the voice behind the phrase: “[Karl Marx was] the ancestor of the modern political genocide”. This is a popular extract from Watson’s work that can be found on the internet: In the January and February 1849 issues of his journal ‘Neue Rheinische Zeitung’, Karl Marx published articles calling for the extermination of whole races in Europe. These articles were included in a book of the teachings of Marx, Engels and Lenin published in Germany during 1902 and again in 1913. It is most likely that Engels wrote them. This socialist programme considered the Slav nations to be ‘counter-revolutionary’. The Germans, Poles and Magyars (Hungarians) were considered to be ‘the bearers of progress’. The rest must go: “The chief mission of all other races and peoples, large and small, is to perish in the revolutionary holocaust”. It was explained that the Slavs had failed to pursue essential historic evolution, so were therefore counter-revolutionary. All European countries contain ‘left-overs of earlier inhabitants’, now rightly brought into subjugation by more advanced peoples. Amongst such ‘racial trash’ (Voekerabfall) were listed Scottish Highlanders, Bretons, Basques, South Slavs (Slovenes, Croats, Serbs) and Czechs. “Until its complete extermination or loss of national status, this racial trash always becomes the most fanatical bearer there is of counter-revolution, and it remains that. That is because its entire existence is nothing more than a protest against a great historical revolution. … The next world war will cause not only reactionary classes and dynasties, but also entire reactionary peoples, to disappear from the earth. And that too is progress”. As Marx and Engels aged, they took greater interest in Eugenics and Social Darwinism suggesting that progress was interpretable in racial terms. For what I found, the article to which Watson is referring to is titled ‘The Magyar Struggle’, and was published in number 194 of the ‘Neue Rheinische Zeitung’ journal on the 13 of January 1849 (which can be found in full at: http://marxists.anu.edu.au/archive/marx/works/1849/01/13.htm). By reading this article you can clearly see that the main problem with Watson's theory is that Marx did not write that article!... Engels did!!! That's a huge mistake for an unbiased literary historian -though he latter seems to reluctantly admit the possibility that it was Engels, and not Marx, wrote it-. Then we have Watson’s claim that Marx (Engels in any case) called for the extermination of whole races in Europe. Of course, if we pick and choose phrases from the article and take them out of context, then it does look like Engels (not Marx) wanted to get rid of certain ethnic minorities (and not races). But if we read the whole article it seems clear that Engels was talking about those ethnic minorities in the context of the European Revolution of 1848 (a year previous to the publication of the article), on the role that these played in previous conflicts (as fanatical standard-bearers of counter-revolution and supporters of European monarchies), and on them being taken into account in any future revolution as dangerous reactionaries and counter revolutionaries; and not because they were from an ethnic minority or from a different race, as Watson tries to make us believe. Then we also have the issue of the "Völkerabfälle", which by the way, doesn't even mean “racial trash”; it literally translates as “residual fragments of people”, and this is how it's translated in the English version of the “The Magyar Struggle”. This term was not used by Marx (as he didn’t even write the article in the first place), and it was neither from Engels. It was from Hegel! as Engels explains in the article. Therefore, it looks to me like the answer to the question on the title of this post is clear: Absolutely not; Marx did not call for the extermination of any ethnic minorities or races. This rumour is nothing more than false anti-communist propaganda and a deliberate and malicious attempt to demonise Karl Mark. As Latvian political scientist and cultural commentator Ivars Ijabs explained: “To present Karl Marx as the progenitor of modern genocide is simply to lie”. Politika Slovenija Ilustrativni primer, kako bi lahko potekala meja v Piranskem zalivu 6. 7. 2017, 5:00 52 V mednarodnem pravu je mogoče pri določitvi meje med državama upoštevati več različnih načel, med katerimi je načelo ekvidistance (načelo enake oddaljenosti), ki so ga zagovarjali Hrvati v tem primeru. Če pa obstajajo posebne okoliščine, kot so zgodovinske (kdo je tisti, ki je v zgodovini zasedal določeni del morja), geografske (razmerja med obalami, morfologija in dolžina obale ter dna v morju) in gospodarski interesi, pa se upošteva slednje načelo, zato ne čudi, da je tega podprla tudi naša država. Res je sicer, da mednarodno pravo samo po sebi obalni državi ne zagotavlja pravice do teritorialnega stika z odprtim morjem, vendar praksa kaže, da je temu tako. No, vsaj v primeru Monaka in Francije je bilo tako, slovensko-hrvaška zgodba pa je popolnoma drugačna zgodba. V primeru bilateralnega sporazuma med kneževino Monako in Francijo glede meje na morju leta 1977 meja po morju ni bila določena na podlagi načela ekvidistance, saj bi s tem kneževina izgubila dostop do odprtega morja, ker bi v neposredni bližini obale Monaka prišlo do sekanja med italijanskim in monaškim teritorialnim morjem. Iz tega razloga sta Monako in Francija sklenili dogovor, da meja ne bo sledila načelu, ki je ljub Hrvaški v našem primeru, kar se je odrazilo v tem, da je Monako dobil koridor teritorialnega morja, širok 3,16 kilometra, epikontinentalni pas in možnost, da lahko razglasijo ekonomsko cono. Poleg tega pa je treba dodati, da sta se obe strani dogovorili, da pravice francoskih in monaških ribičev okrog tega teritorija, ki so bile zgodovinsko pridobljene, ostanejo v veljavi. Preberite več: Poglejte pet laži, ki so nam jih leta 2010 v zvezi z arbitražo prodajali levičarji! Dobili le služnostni koridor do mednarodnih voda Prejšnji teden smo dočakali težko pričakovano sodbo arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaškem mejnem sporu, ki je v resnici nagradil naše južne sosede, čeprav so Hrvati že leta 2015 samovoljno odstopili od sporazuma. Slovenija po novem ni več pomorska država, saj po sodbi arbitražnega sodišča nima več teritorialnega stika z odprtim morjem, temveč le t. i. služnostni koridor do mednarodnih voda čez hrvaške teritorialne vode, kar je precej manj, kot je obljubljal sporazum Drnovšek–Račan, ki bi Sloveniji zagotavljal neposredni stik do odprtega morja. Preberite več: Arbitražni sporazum in nezadovoljni Hrvatje: Jezijo se, ker niso dobili več, čeprav so dobili tisto, kar ni bilo nikoli njihovo! Dostop Slovenije do mednarodnih voda izhaja iz dejstva, da je Slovenija edina mednarodno-pravna naslednica Osimskih sporazumov, prav tako je Slovenija tudi naslednica Sporazuma med Vlado SFRJ in Vlado Republike Italije o razmejitvi epikontinentalnega pasu med državama iz leta 1968. Italija je s tem Sloveniji priznala epikontinentalni pas, ki se začne južno od točke T5. “Z epikontinentalnim pasom ima Slovenija logično tudi teritorialni izhod na odprto morje,” je leta 2010 poudaril ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger. Opozoril je tudi, da razmejitev v Piranskem zalivu po mednarodnem pravu ni mogoča, saj Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (Uradni list SFRJ, MP. št. 1/1986) v 6. točki 10. člena delitev izključuje pri zgodovinskih zalivih (ang. “historic” bays), Piranski zaliv pa ima vse značilnosti takšnega zaliva. N. Ž. Kardelj je Hrvatom prodal pol prlekije za eno politkomisarsko orgijo . kralj matjaž • 2 uri nazaj Saj, ko se je šlo na arbitražo so sposobni točno povedali, kaj bomo dobili. Če pogledamo režimske medije, do danes še nobeden ni objavil članka, ki bi izpostavil izjave leve in desne strani pred referendumom. In to je žalostno. Vedeli smo da bomo izgubili ozemlje, vedeli smo da so nas zavajali, ampak razen dveh malih medijev, nihče ne napiše resnice. Avatar dež • 2 uri nazaj Če bi imeli za sosede Francoze, bi se tudi mi dogovorili. S Hrvati je pa na lep način to nemogoče. Mednarodne meje in pravo? Ne si domišljat. To je laž. Mednarodne meje se postavljajo edino z vojaško in politično močjo. Pravo je samo izgovor, da se vse spelje "galantno". V tem primeru bi bilo pravično in naravno, da ima Slovenija svoj lastni izhod na odprto morje. Dvostransko srečanje Boruta Pahorja z ameriškim predsednikom Trumpom ni predvideno. Pahor sicer upa, da bo lahko Trumpa seznanil s slovenskimi stališči. Pahor bo Trumpa cukal za levi rokav, Kolinda pa za desnega. Kako fantastičen dan! Prerivanje z Romkinjo kot ena izmed kompetenc za generalno direktorico Direktorata za medije 6. 7. 2017, 5:00 49 Tamara Vonta, nova generalna direktorica Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo, ima za seboj zgodovino propadle političarke. Kot nekdanja poslanka Jankovićeve Pozitivne Slovenije se je namreč izkazala kot nestrpna in vzkipljiva do drugače mislečih (predvsem do tistih, ki so zagovarjali pravice nerojenih otrok), kar je še posebej pokazala razprava o sovražnem govoru v Državnem zboru RS leta 2013, kjer je predsedovala. Poleg tega pa se je “izkazala” tudi v vlogi državne sekretarke v času vlade Alenke Bratušek, ko je vodila urad za narodnosti, saj se je med obiskom romskega naselja zapletla v prerivanje z Romkinjo in s tem ponovno dokazala svojo nedoraslost položaju, zato nas opravičeno skrbi, kakšnih vzkipljivih izpadov se lahko nadejamo na njenem novem delovnem mestu? Spomnimo, do omenjene hude krvi med Vontovo, nekdanjo voditeljico informativnega programa na POP TV, in Romkinjo Liljano Grm je prišlo januarja 2014, ko je ta skupaj s svojim sekretarjem Stankom Baluhom obiskala romsko naselje Dobruška vas, kjer je želela med otroki razdeliti piškote, majice in bonbone. Povod za omenjeni spor se je skrival v namenu občine, da tri bivanjske objekte, v katerih so živele romske družine, poruši, pri čemer ni bilo jasno, kam bo te preselila. Občina je namreč na tem območju načrtovala gradnjo gospodarske cone, a so jo pri tem ovirali objekti, ki so jih Romi postavili na tujem zemljišču in brez ustreznih dovoljenj. Grmova je soseda pozvala, naj sekretarki pove, kaj ga teži, kar pa Vontovi ni bilo po godu, zato je Grmovi zabrusila, da samo zavaja Rome. Foto: STA Preberite več: Tamara Vonta – od sovražnih nastopov v Državnem zboru na mesto generalne direktorice Direktorata za medije Romkinjo je v ihti začela potiskati Vontova je šla celo tako daleč, da je Grmovo prijela za roke in jo začela potiskati, češ, da na zemlji v lasti občine nima kaj iskati in ji celo zagrozila, da ključev poslopja, kamor naj bi jo preselili, ne bo nikoli videla. S tem nezrelim obnašanjem je še enkrat dokazala, da je za funkcijo državne sekretarke popolnoma nedorasla. Sekretar, ki jo je spremljal, je bil namreč zaradi obnašanja Vontove vidno šokiran, zato je Grmovi obljubil, da si bo v kratkem času mogoče ogledati, kam bo nastanjena. Naravnost neverjeten je bil tudi njen odziv po incidentu, namesto, da bi se opravičila ali odstopila s položaja, je za Delo glede tega povedala, da je bila Grmova malce huda in dodala, da je bila potem huda še sama in to je to. Poleg tega je priznala, da sta bili res nekoliko glasni in dodala, da sicer razume njeno jezo glede na to, da stvari glede njenega bivanja niso rešene. H. M. Nov škandal slovenskega sodstva: Tožilka “zamudila” dvoletni rok za začetek kazenskega pregona proti Jankoviću – prisluškovalni dokazi morajo v koš! 7. 7. 2017, 7:53 214 Slovenska sodišča so si privoščila še eno v dolgi vrsti sramot, s katero si naša država kvari ugled v Evropi in svetu. Ljubljanski župan Zoran Janković se je namreč očitno še enkrat več izognil kazenskemu pregonu, saj je celoten postopek zoper njega v zadevi podkupnin v poslih z ljubljanskim komunalnim podjetjem in zlorabe položaja v primeru farmacevtke pod velikim vprašajem. Specializirano državno tožilstvo je namreč zamudilo dvoletni rok, v katerem bi moral začeti kazenski pregon zoper osumljenca. Z drugimi besedami, tožilka Blanka Žgajnar bi morala obtožnico vložiti najpozneje oktobra lani, a je to storila šele letos maja, zato se dokazno gradivo v skladu z zakonom pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči. V Jankovićevem primeru je šlo za zvočne prisluhe, obtožnica zoper njega je bila ena najbolj trdnih doslej – a je padla, zaradi napake v postopku! Poraja se veliko vprašanje, kaj je tožilka Žgajnarjeva počela dve leti, sicer pa to ni njen prvi spodrsljaj – enako si je privoščila tudi v zadevi Balkanski bojevnik. In medtem, ko javnost želi odgovorne, med drugim tudi glavo šefa specializiranega državnega tožilstva, Harija Furlana, se Janković na svojem portalu že ponosno hvali, da je bila to že deveta sodba v njegovo korist oziroma, kot opozarja priznana pravnica Lucija Ušaj, se uresničujejo znane Jankovićeve besede, da dokler bo deloval proti Janezu Janši, se mu v Sloveniji ne more zgoditi prav nič hudega. Naj spomnimo. Kriminalisti so Zorana Jankovića obiskali decembra leta 2015, potem ko so ga prej več mesecev tajno opazovali zaradi suma prejemanja podkupnin, v prisluhe pa se je ujelo tudi njegovo nespodobno povabilo farmacevtki – ljubljanski župan ji je namreč v Ljubljanskih lekarnah obljubljal službo za nedoločen čas v zameno za spolne usluge. Ker pa je tožilka Blanka Žgajnar zahtevo za sodno preiskavo vložila pol leta prepozno, je bila v skladu z zakonom preiskovalna sodnica primorana te trdne dokaze izločiti iz postopka. Resda odločitev o izločitvi prisluhov še ni pravnomočna, a se Zoran Janković že veseli nove zmage. Preberite še: Prerivanje z Romkinjo kot ena izmed kompetenc za generalno direktorico Direktorata za medije Poklicali smo priznano pravnico Lucijo Ušaj in jo vprašali za komentar – kakšne pravne instrumente imamo v Sloveniji, da se neopravljeno delo Blanke Žgajnar in njenega nadrejenega, šefa specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana, lahko kaznuje? Ušajeva meni, da bi tožilci vsekakor morali odgovarjati, sicer pa je sama nad Žgajnarjevo izjemno razočarana, saj je imela v preteklosti o njej zelo dobro mnenje. “Bojim se, da to ni več ona. Začelo se je z zadevo Balkanski bojevnik, zdaj pa je zamočila še v primeru Janković. Bojim se, da se na tožilstvu dogaja nekaj, kar je višje od nje, skratka, da je počepnila pod pritiski,” pravi naša sogovornica. Lucija Ušaj: Velika sramota za Jankovića in njegove volivce Govori se namreč, da na specializiranem državnem tožilstvu vlada klavrno vzdušje in da so zaposleni tako ali drugače ustrahovani. Ušajeva sicer ni prepričana, če za vsem skupaj stoji šef tožilstva Harij Furlan – bolj verjetno gre za režimski komplot proti desnici. “Kako drugače si predstavljati besede Zorana Jankovića, da se mu ne bo nič zgodilo, dokler je proti Janši?” Da si takšne nastope v javnosti brez sramu lahko privošči šef glavnega mesta, je po njenih besedah velika sramota za mesto Ljubljana in Jankovićeve volilce. Sicer pa se zaradi napak tožilstva plačuje ogromno odškodnin, ki jih pokrivamo davkoplačevalci. Če je v vsaki drugi službi neopravljeno delo zadosten razlog za odpoved pogodbene zaposlitve, pa se v primeru tožilcev ne bo zgodilo nič, saj ni pravnih institucij, pred katerimi bi lahko odgovarjali. V Jankovićevi zadevi bi bilo treba tožilki Žgajnarjevi dokazati naklepno kazensko dejanje, ki pa bi ga policija oz. tožilstvo tako ali tako zavrglo. Po novem Zalarjevem zakonu so tožilci neodvisni – zato Žgajnarjeva ne bo odgovarjala Tudi nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak je nad novico zgrožen. “Na žalost živimo v državi, kjer policija mirne duše skrije dokaze, ki so razbremenilni, ko so pred sodiščem ljudje z desne politične opcije (omenil je primer afere Patria in dokaze s Finske, ki bi razbremenili Janeza Janšo), medtem ko v primeru Jankovića policija počne ravno obratno – išče zgolj dokaze, ki bi ga razbremenili kazenske odgovornosti,” pravi Gorenak, ki meni, da je vsak človek zmotljiv, a v primeru Žgajnarjeve, ki svojega dela ni opravila niti v zadevi Balkanski bojevnik, ne gre več za naključje. Slovenija je imela sicer do leta 2011 tožilski zakon, ki je bil hierarhičen. To pomeni, da je šef specializiranega državnega tožilstva lahko sankcioniral tožilko, ki ni opravila svojega dela, a je to spremenil novi zakon Aleša Zalarja, po katerem so tožilci postali popolnoma samostojni. Harij Furlan torej v tem primeru ne more storiti ničesar, lahko pa bi ukrepal državni tožilec Drago Šketa, a verjetno za kaj takšnega ne bo dovolj politično motiviran. Gorenak se zato boji, da je zadnji primer proti Jankoviću že končana zgodba. Luka Svetina Tega srbijanskega solatarja jankoviča ,bi morali že zdavnaj obsoditi na dosmrtno ječo,toliko svinjarije je naredil.Ščiti ga spaka kučan in srbska mafija. srbski narod je krščanski pravoslavni. normalni Srbi ga nočejo. Škrabec in Pogorevc sta v blejski vili priredila novo divjo zabavo za levičarsko elito – poglejte, kdaj in za koga! 7. 7. 2017, 5:00 333 Janez Škrabec je eden izmed najvplivnejših in najbogatejših Slovencev, zato ni presenetljivo, da ima v svoji lasti med drugim tudi prestižno blejsko vilo. In to, predvsem zaradi svoje lokacije, kar najbolj dih jemajočo – znameniti Beli dvor. Prenova stavbe, ki je bila v socializmu namenjena pisarnam, je bila izredno zahtevna in draga, pri njej pa so sodelovali najboljši italijanski mojstri. Blejski poznavalci ocenjujejo, da je vredna več kot tri milijone evrov, sicer pa je vila pogosto prizorišče luksuznih druženj levičarske kvazielite. Blejčani so jih nazadnje videli in slišali 21. junija letos; po naših informacijah je t. i. spoznavno srečanje na čast novemu predsedniku uprave Mercatorja, Hrvatu Tomislavu Čizmiću, organiziral neregistrirani lobist Marko Pogorevc, ki iz ozadja vse bolj vleče niti v Novi Sloveniji. Na zabavi naj bi bili prisotni številni klienti Pogorevčevih podjetij, vsi varni pred Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU). Med gosti je bil tudi razvpiti Matej Narat, bivši in večkrat ovadeni član uprave Nove ljubljanske banke, vpleten tudi v največjo slovensko bančno afero #iranNLBgate. Blejski sosedje sicer o Škrabcu bodisi ne vedo ničesar bodisi o tem ne želijo govoriti. Naj spomnimo. Na Novi24TV smo že poročali, da se je ob predstavitvi knjige Jerneja Vrtovca na Škrabčevi domačiji v Ribnici pred tedni izbrano vodstvo Nove Slovenije – v prvi vrsti predsednica Ljudmila Novak – družilo in zabavalo tudi z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom. Janez Škrabec je sicer širši javnosti znan kot menedžer srednje generacije (ribniški Riko) z dobrimi poslovnimi ter političnimi zvezami v Rusiji in Belorusiji (tudi s tamkajšnjim diktatorjem Aleksandrom Lukašenkom), v naši domovini pa je znan tudi kot ustanovni član Foruma 21, dober prijatelj Milana Kučana ter neke vrste filantrop in mecen kulture, znanosti in športa. A dobro obveščeni viri pravijo, da je vse prej kot samo to. Preberite še: Razkrivamo podrobnosti krvavega umora v Ljubljani: Kdo je Simon in zakaj je umoril svoje dekle? Škrabec med ustanovitelji Foruma 21, njegova zadnja naloga vezana na Novo Slovenijo Ena glavnih nalog, ki jih je Škrabcu zadal Milan Kučan, je pridobitev Nove Slovenije na njegovo stran, rezultati njegovega lobiranja pa se v zadnjih mesecih kažejo tudi v javnosti, ko NSi postaja katoliško krilo Foruma 21 in nov, pomemben člen v t. i. mavrični koaliciji. Zato ne preseneča, da je v očeh voditeljev Nove Slovenija glavni sovražnik postal prav predsednik največje opozicijske stranke – Janez Janša. Nekaj podobnega se je poldrugo desetletje prej zgodilo tudi s Slovensko ljudsko stranko, ki je že leta 2000 potegnila usodno potezo s podporo Potrčevemu predlogu spremembe ustave z zakoličenjem izrazito neugodnega proporcionalnega volilnega sistema v slovensko ustavo, o čemer je že pisala Demokracija. Nazadnje so Škrabec, Kučan in Novakova torej skupaj sedeli sredi junija na pogovornem večeru in predstavitvi dveh knjig o nadškofu in velikem Slovencu Alojziju Šuštarju na Škrabčevi domačiji v Ribnici, z gostom večera in avtorjema knjige Jernejem Vrtovcem in ljubljanskim pomožnim škofom Antonom Jamnikom. Vse lepo in prav, če ne bi Milan Kučan prek medijev vseskozi potvarjal zgodovino ter sramotil lik in delo velikega Slovenca Alojzija Šuštarja ter vse ostale, ki so si resnično prizadevali doseči spravo, pa jim tranzicijska levica tega ni dopustila. Zadnja zabava na Bledu na čast novemu predsedniku uprave Mercatorja, Hrvatu Tomislavu Čizmiću Samo dan pozneje pa je Škrabec vidne člane Foruma 21 in druge politične prijatelje povabil v svojo blejsko vilo Beli dvor, kjer je bil prav poseben gost Tomislav Čizmić. Na Bledu so naši viri opazili tudi Mateja Narata, bivšega člana uprave NLB (ki je bil večkrat ovaden), pa predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Andreja Slaparja, sicer sina generala Janeza Slaparja, pa Tomaža Berločnika, ki je dober športni prijatelj ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Neuradno pa naj bi bil namen srečanja vendarle predvsem lobiranje, saj naj bi si Škrabec močno prizadeval, da bi pri Mercatorju dobil skoraj 100 milijonov evrov vreden posel izgradnje novega logističnega centra v ljubljanskem BTC-ju. Srečanja, ki jih v vili Beli dvor organizira Marko Pogorevc, so sicer že stalnica. Tako je bilo pred leti organizirano srečanje, ki sta se ga poleg Ljudmile Novak udeležila tudi Borut Pahor in takratni generalni direktor policije Stanislav Veniger, ki je danes – kakšno naključje! – zaposlen prav na Zavarovalnici Triglav. Na razvpitih zabavah v Belem dvoru pogosto tudi Katarina Kresal in Miro Senica V Belem dvoru se torej pogosto sklepajo posli tranzicijske levice in vlečejo najpomembnejše politične poteze. Spomnimo samo na znamenito večerjo, ki naj bi jo Škrabec plačal decembra 2012, šlo pa naj bi za praznovanje sedemdesetletnice tedanjega ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa. Kot je znano, pa je bil nadškof Stres dobrih sedem mesecev po tej večerji predčasno (in prisilno) upokojen. Govori se, da je bil kaznovan zaradi negativne vloge pri poslovanju mariborske (nad)škofije, kjer je bil med letoma 2000 in 2006 pomožni škof (in tudi generalni vikar), a Demokracija je poročala, da je bil povod v resnici drugje. Stres naj bi bil namreč po tisti večerji “preveč samostojen” (pokop škofa Rožmana, izstop iz Pena zaradi izključitve Janeza Janše). Sicer so divje zabave slovenske elite po besedah sosedov na Bledu zelo pogoste. Pred leti sta na balkonu Škrabčeve vile med drugimi popivala tudi bivša ministrica Katarina Kresal in njen partner Miro Senica. Vila Beli dvor je kot nalašč za zahtevne okuse elitnih levičarskih petičnežev, saj se okrog nje razprostira kar 18 tisoč kvadratnih metrov parka, prehajajočega v gozd, zasnovala pa ga je krajinska arhitektka Ana Kučan, ki je seveda hči Milana Kučana. Škrabec je sicer na svojo vilo, ki jo je pred leti odkupil od države, izjemno ponosen, zato v njeno notranjost občasno dovoli vstopiti tudi režimskim medijem. Povsem drugače je z njegovim dobrim prijateljem, privatizacijskim tajkunom Igorjem Lahom, lastnikom Vile Rog, ki novinarjev ni nikoli spustil čez svoje dvorišče. L. S. Marko Pogorevc...a to je un k je enkrat glih na eni taki žurki eno Južnjakinjo mal bolj na silo položu .. ? Ja to je tale posiljevalska nesnaga.Seveda mu kot policaju na visokem položaju niso sodili in so vse pometli pod prag. Marko Pogorevc je prijatelj od Rodeta, pol ni čudno da je škof Rode slo. cerkev osramotil za dolga leta. Na ulicah Hamburga po maršu zombijev izgredi nasilnih levičarskih protestnikov, ki so poškodovali 76 policistov 7. 7. 2017, 13:46 118 Sprva napovedani miroljubni levičarski protesti v nemškem Hamburgu so se na predvečer zasedanja G20 sprevrgli v nasilne izgrede. Najbolj zagreti protikapitalistični protestniki so namreč zanetili ogenj po tem, ko so jih zadeli vodni topovi in solzivec zaradi nasilnega napada na policiste. Poročajo o kar 76 poškodovanih policistih, število poškodovanih protestnikov pa zaenkrat še ni znano. Dramatične fotografije prikazujejo policiste v čeladah, ki si prizadevajo za ohranitev reda po prihodu 100.000 protestnikov v Hamburg, z namenom, da bi se udeležili protesta z naslovom “Dobrodošli v peklu” in izrazili svoj protest proti srečanju svetovnih voditeljev, ki se bodo danes udeležili zasedanja G20. Preberite več: Trump v Varšavi: “Ključno vprašanje torej je, ali ima Zahod željo, da preživi?” Policiste napadali s steklenicami in opekami Policija je povedala, da so v času izgredov demonstrante večkrat pozvali k odstranitvi mask in kapuc, za katerimi so skrivali svojo pravo identiteto, toda namesto tega, da bi jih upoštevali, so jih napadli s steklenicami in opekami ter pri tem celo poškodovali policijsko vozilo. Nasilje je po navedbah Daily Maila izbruhnilo na trgu, ki tedensko predstavlja tržnico z ribami v Hamburgu. Foto: epa Policija uporabila vodna topova Do 20.000 policistov je bilo na dolžnosti z namenom, da bi nadzorovali demonstracije, ki jih je organiziralo zavezništvo protikapitalističnih skupin. Policija preiskuje, ali je bil zažig avtomobila znamke Porsche del požigov, ki so povezani z demonstracijami zaradi vrha svetovnih voditeljev. Kljub temu, da so organizatorji protesta po izgredu s policijo preklicali protest, se je ta nadaljeval, zato se je policija na ulice odpravila z dvema vodnima topovoma. Foto: epa Foto: YouTube Protestniki prižgali ognjemet in razbijali okna na stavbah Bližnja stavba je bila prekrita s sloganom: “Brezmejna solidarnost namesto nacionalizma: napad na G-20”, majhna skupina protestnikov pa je na strehi celo prižgala ognjemet. Po navedbah policije so protestniki med drugim razbili okna trgovine s pohištvom in banke, ki se nahajata v bližini prostora, kjer so potekali izgredi. Protestniki so glasno zatrjevali, da G20 ni uspel rešiti številnih vprašanj, ki se nanašajo na svetovni mir, klimatske spremembe, poslabšanje enakosti in nasilne konflikte. Foto: YouTube Zora živih mrtvecev v živo V znamenju protestov se je v sredo v Hamburgu odvil tudi prizor kot iz serije Zore živih mrtvecev, saj se je kar 1.000 igralcev v preobleki zombijev podalo na mestne ulice in v popolni tišini hodilo med množico začudenih očividcev, nato pa so se po nekem času rešili preobleke zombijev in razkrili svoja barvita oblačila, ki so jih skrivali pod preobleko. Foto: YouTube N. Ž. Melania in Donald sta bila na Poljskem presenetljivo ljubeča drug do drugega 7. Jul 2017 Melania in Donald Trump sta skupaj na uradnem obisku na Poljskem, kjer je ameriška prva dama pozornost pritegnila s svojim brezhibnim videzom. Največje presenečenje dneva pa je bil Melanijin govor, v katerem je nagovorila Poljake in napovedala prihod svojega predsedniškega moža. Preberite še: Res ga sovraži: Poglejte, kaj je Melania naredila Donaldu, ko sta pristala v Izraelu, Melanija je Trumpa spet osramotila v javnosti: Poglejte, kaj je naredila v Italiji Melania in Donald sta se ves čas nežno gledala in se smejala. Po tem, ko je Melania končala s svojim govorom, pa je padel še poljub med predsedniškim parom. Glede na to, da je bil njun odnos med zadnjimi pojavljanji v javnosti precej hladen, saj je Melanija zavrnila Donaldovo roko, je njuno obnašanje v Varšavi številne zelo presenetilo. Zdi se, da je predsedniški par zgladil nesoglasja ter da je Melanijina selitev v Belo hišo pozitivno vplivala na njun odnos. Teme Donald Trump Melani Donald Trump: Zahodna civilizacija je ogrožena Delo, 7.7.2017 Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj v govoru na varšavskem trgu, kjer se je leta 1944 začela vstaja proti nacistom, Rusijo pozval, naj ustavi »destabilizacijske dejavnosti« v Ukrajini in neha podpirati »sovražne režime« v Iranu in Siriji, ter evropskim partnerjem zagotovil, da bodo ZDA vedno podpirale 5. člen ustanovne listine Nata o solidarnostni pomoči napadeni članici zavezništva. Trump v Varšavi: “Ključno vprašanje je torej, ali ima Zahod željo, da preživi?” 7. 7. 2017, 11:08 68 Ameriški predsednik Donald Trump je skupaj s prvo damo slovenskega rodu Melanio Trump v okviru uradnega obiska obiskal tradicionalno zaveznico Poljsko in okrcal ravnanje Rusije v primeru Ukrajine ter ga označil kot destabilizacijski dejavnik. Vladimirja Putina je pozval, naj se Rusija pridruži ZDA in njenim zaveznikom v boju proti nasilnemu ekstremizmu. Glede ruskega hekanja in njenega vpliva na ameriške volitve je Trump povedal, da je možno, da je Rusija res vplivala in poleg tega dodal, da je možno, da so to počele tudi nekatere druge države. Pomemben poudarek je v svojem nagovoru pred spominskim obeležjem varšavske vstaje proti nemški okupaciji namenil tudi grožnjam, ki pretijo Zahodu, med katerimi je omenil radikalni islamski terorizem in sile, ki se zavzemajo za preizkušanje volje Zahoda. Preberite več: [VIDEO] Clinton kot Trump: Zavzemal se je za strožje varovanje meje in podvojitev deportacij nelegalnih migrantov, danes ga daje demenca Obramba Zahoda se skriva v volji ljudi “Če se želimo soočiti z novimi oblikami agresije, vključno s propagando, finančnim kriminalom in kibernetsko vojno, je nujno, da naš način življenja prilagodimo v vseh oblikah in na vseh novih bojiščih,” je dejal Trump in dodal, da so Poljaki ljudje, ki v svojih temnih dneh, torej v času izgube države, nikoli niso izgubili svojega ponosa. “Izkušnja Poljska nas opozarja, da obramba Zahoda ni le v sredstvih, ki so na voljo, ampak tudi v volji ljudi, da prevladajo.” Foto: YouTube “Zgodba Poljske je zgodba ljudi, ki nikoli niso izgubili upanja, ki nikoli niso bili zlomljeni in ki nikoli niso pozabili, kdo so. Tukaj nisem samo na obisku tradicionalne zaveznice, ampak tudi zato, da prikažem primer za tiste, ki so v lovu za svobodo in so pripravljeni izkazati pogum in željo za varovanje naše civilizacije. Američani, Poljaki in ostali Evropejci cenijo individualno svobodo in vladarje, zato je nujno, da postopamo skupaj in med seboj soočimo sile, ne glede na to, od kod prihajajo, in si prizadevajo za spodkopavanje vrednote zaupanja in tradicije, ki je odgovorna za to, da smo takšni kot smo. V primeru, da nam ne uspe ohraniti tistega, kar smo podedovali od naših prednikov, potem ne bomo nikoli več obstajali, zato je nujno, da nam ne spodleti. Ključno vprašanje torej je, ali ima Zahod željo, da preživi? Ima dovolj zaupanja v naše vrednote, da jih zaščiti ne glede na ceno? Imamo dovolj spoštovanja do naših državljanov, da zaščitimo naše meje? Imamo željo in pogum, da zaščitimo našo civilizacijo? Tako kot ni bilo mogoče zlomiti Poljske, tudi ne bo mogoče Zahoda in danes razglašam celotnemu svetu, da Zahoda nikoli ne bo mogoče zlomiti! Naše vrednote bodo prevladale in naše ljudstvo bo uspešno. Skupaj se borimo kot Poljaki, in sicer za družino, svobodo, državo in za Boga!” Pri navezavi na poljsko vztrajanje je Trump poudaril, da poteka močan boj proti radikalnemu islamu in dodal, da bomo v boju zmagali. Spomnil je, da sta ZDA in Evropa utrpele teroristični napad ena za drugo in napovedal, da bomo ta trend ustavili. “Medtem, ko bomo vedno izkazovali dobrodošlico novim državljanom, ki delijo iste vrednote in izražajo naklonjenost do našega naroda, bodo naše meje vedno zaprte za terorizem in ekstremizem v vsakršni obliki.” Članice Nata pozval k uresničevanju zavez glede obrambnih izdatkov Ameriški predsednik je napadel tudi tiste članice Nata, ki ne izpolnjujejo zahtev glede obrambnih izdatkov in jih pozval k temu, da morajo povečati svoj prispevek zavezništvu. Povedal je, da stoji za 5. členom Severnoatlantske pogodbe, ki zagovarja kolektivno obrambo članic zavezništva. “Rad bi izpostavil, da ZDA niso le z besedami, ampak tudi z dejanji dokazale, da trdno stojijo za 5. členom” in poudaril, da mora Evropa narediti več. “Evropa mora dokazati, da verjame v svojo prihodnost in to bo storila tako, da bo denar investirala v varovanje te prihodnosti.” Foto: epa Po pogovorih s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo je Trump povedal, da se bo morala Severna Koreja soočiti s posledicami svojega ravnanja, pri čemer je imel v mislih nedavni test medcelinske balistične rakete. Washington ima po njegovih besedah v mislih ostre ukrepe, pri čemer je poudaril, da to ne pomeni, da jih bodo tudi izvedli. Poleg tega se je Trump v okviru včerajšnjega obiska v Varšavi udeležil tudi srečanja voditeljev Pobude treh morij, katerega namen je okrepiti sodelovanje med 12 državami, ki se nahajajo med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem, med katerimi je tudi Slovenija, z namenom, da bi se zmanjšala odvisnost regije od ruske energije. Med srečanjem je Trump poudaril, da ZDA nikoli ne bodo uporabile svoje energije kot sredstvo za prisilo, usmerjeno proti srednjeevropskim in vzhodnim državam ter dodal, da je ponosen, da ima regija donos zaradi energetskih zalog ZDA. Po besedah Trumpa mu ta regija veliko pomeni, saj je bila njegova žena Melania Trump rojena v Sloveniji, ki je del omenjene skupine. N. Ž. Milan Kučan za RTV: Upam, da ne verjamete “norcem”, ki trdijo, da vodim državo iz Murgel! 8. 7. 2017, 5:00 183 Milan Kučan se je odločil, da v teh vročih poletnih dneh še nekoliko bolj »razkuri« že tako vročo politično stanje v državi. Pred dnevi je namreč gostoval v oddaji novinarja Boštjana Veseliča na tretjem programu Televizije Slovenija, kjer je razpravljal o pomembnosti spoštovanja odločitve arbitražnega sodišča, na vse pretege se je trudil hvaliti vlado Mira Cerarja, medtem ko v svojih kritikah opozicije v svojem slogu ni želel izpostavljati nobenega imena, čeprav je dal jasno vedeti, kam so usmerjene njegove puščice – med drugim je trdil, da poskuša desnica spreminjati preteklost in da bi se morala politika ukvarjati samo s sedanjostjo, ideološke odgovore pa mu je s svojimi vprašanji v usta spretno polagal kar Veselič sam. Kučan je znova zanikal, da bi v tej državi vodil kakršnekoli niti iz ozadja, s hudomušnim nasmeškom je tudi Veseliču svetoval, naj mu verjame, da iz Murgel nadzoruje poteze levice. Prikrito je kritiziral tudi aktualnega predsednika države Boruta Pahorja, napovedal novo stranko pred naslednjimi državnozborskimi volitvami in priznal, da ima nekaj ljudi, ki bi po njegovem mnenju lahko upravljali z državo v prihodnje. A o imenih ni želel govoriti. Boštjan Veselič in Milan Kučan sta se v svojem pogovoru najprej dotaknila arbitraže; nekdanji šef slovenske partije je vesel, ker se je sporazum s področja politike prenesel na področje prava, saj je odločitev arbitražnega sodišča pravno zavezujoča in po njegovih besedah temelji na zgodovinskih okoliščinah, pravičnosti in mednarodnem pravu. “Treba se je vprašati, kako je do arbitraže sploh prišlo. Mislim, da je bilo dovolj dolgo, več kot 18 let, mejno vprašanje prepuščeno dvostranskim pogovorom, a politiki obeh držav niso našli skupnega jezika,” je zadevo komentiral Kučan. Preberite še: Škrabec in Pogorevc sta v blejski vili priredila novo divjo zabavo za levičarsko elito – poglejte, kdaj in za koga! Gre torej za preneseno nerešeno stvar iz neke druge države, Kučan pa je omenil, da je bil mejni spor tudi moteč dejavnik približevanja Hrvaške Evropski uniji, zato je po njegovih besedah intervenirala slednja. “Odveč se je spraševati, ali se bo odločitev arbitražnega sodišča spoštovala. Prej ali slej se bo potrebno pogovarjati tudi s Hrvaško. Doslej je takšna možnost že obstajala, da bi se namreč dogovorili sami, a prave volje in iskrenosti ni bilo,” je razglabljal Milan Kučan, ki trdi, da je vprašanje zaupanja med sosedama na zelo nizki točki in da se je to najbolj pokazalo s prisluškovalno afero, zaradi katere je Hrvaška samovoljno odstopila od arbitražnega sporazuma. “Tega se ne počne,” je prepovedano komunikacijo med članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in slovensko agentko pri sodišču Simono Drenik komentiral nekdanji slovenski predsednik. Foto: YouTube. Milan Kučan. Kučan: Cerarjeva vlada je storila veliko več dobrega, kot je opozicija pripravljena priznati Sicer pa je Kučan o svojem zadnjem izbrancu na ukradenih parlamentarnih volitvah, Miru Cerarju, govoril le same dobre stvari. “Kar počne predsednik vlade, je takšna smer, ki bi jo morala ubirati slovenska politika. To je politika, ki beži od konfliktne politike, ki smo jo prej vodili v odnosu do Hrvaške! Trenutna politična garnitura je vodenje težave prevzela v zelo slabem stanju, napredek pa je precej večji, kot si javnost in nasprotna politična opcija upata priznati,” skuša Slovencem vsiliti svoje mnenje. Vztrajal je tudi pri lažeh, ki jih je v javnost lansirala levica – po njegovih besedah so se namreč slovenski in hrvaški politiki v Piranskem zalivu dogovarjali o konfliktih. “S širjenjem sovraštva so si eni in drugi nabirali politične točke. Upam, da obdobje uresničevanja arbitražne razsodbe ne bo znova prineslo takšne politike,” je še povedal. Ko je tema pogovora nanesla na aktualnega predsednika države Boruta Pahorja in bližajoče se jesenske volitve, se je Kučan spretno izognil odkritemu kritiziranju nekdanjega premierja, temveč je dejal, da sta mu bila po načinu opravljanja te funkcije Janez Drnovšek in Danilo Türk precej bližje. “Prednost te funkcije je v tem, da ni natančno definirana v svojih pristojnostih, ki so sicer relativno omejene, način izvajanja pa je vendarle prepuščen premisleku. Jaz sem funkcijo opravljal, kot sem jo sam razumel, se pa mi je zdelo vredno biti med ljudi in se z njimi pogovarjati. Dela je ogromno. Potrebno je bilo trdo delo, ki ga ne morejo nadomestiti lepi pogledi s fotografij, seveda pa je to v komunikacijskem boomu ena od poti, kako priti do ljudi, da lažje pridobiš njihovo zavezništvo,” je Pahorjeve nastope v javnosti kritiziral nacionalkin gost. Kritiziral je tudi primer enoletnega sirskega dečka, “ki je bil izgnan čez mejo, kljub temu, da sta varuhinja in sodišče menila, da lahko ostane doma. Noben politik se ni javno opredelil do te mere, da bi dečku pomagal ostati doma”. Foto: YouTube. Rade Pezdir ga je močno ujezil: “Po arhivih se brska na nestrokoven način!” Kučanu je šlo sicer močno v nos, da se desnica še vedno trudi razčistiti slovensko zgodovino in zediniti razdeljen narod na način, da se razkriva laži in potvare nekdanjega režimskega sistema. “Lažje se je ukvarjati z letom 1991, kot pa s trenutnimi težavami, torej brezposelnostjo in neprijazno družbo. Obsedenost z ukvarjanjem s preteklostjo botruje neverodostojnim raziskavam, po arhivih pa se brska na nestrokoven način in se jih ponuja kot čista resnica,” je nekdanji predsednik države dal vedeti, da so ga zelo zabolela zadnja Pezdirjeva arhivska razkritja, ki so črno na belem dokazala, da je Kučan vedel za vse paralelne udbovske posle doma in v tujini. Kučan vidi tudi uspeh neoliberalne politike, saj je po njegovih besedah razbila skupnost na skupek posameznikov, ki pa nimajo več prave moči, ker niso dobro organizirani. “Skratka, posameznik je v odnosu do tistega, ki ima moč, to je lastnik kapitala, nemočen,” je moraliziral Kučan, ki si ni želel privoščiti javnega kritiziranja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, čeprav ga je novinar Veselič na to dejansko napeljeval. “So pa ZDA tiste, ki imajo ključ do gumba, od katerega je odvisno, kako se bodo reševali spori v svetu.” Moti ga, da ima Slovenija na meji z Rusijo svoje vojake, saj ta država bojda ni nevarna nikomur. Kučan je govoril tudi o t. i. spravi v Kočevskem Rogu leta 1990, ko se je rokoval s tedanjim nadškofom Alojzijem Šuštarjem. “Sprava ni bila enostavna, čeprav sva imela s pokojnim nadškofom veliko razgovorov. Prevladal pa je ključen element, in sicer ta, da je Slovenija drvela v negotov čas, ko je bivša država razpadala. V tistem trenutku je bilo potrebno moči Slovencev združiti za preizkušnjo, ki je bila pred nami,” si nekdanji šef partije še vedno lasti zasluge za osamosvojitev. Po njegovih trditvah se je delitev naroda ponovno pričela tedaj, ko je Slovenija dosegla svoj vrh, vstop v Evropsko unijo. Foto: YouTube. Če bi bil doma, bi šel na koncert Svetlane Makarovič Zanimivo, čeprav Kučan desnici očita razdvajanje z nepravilnimi interpretacijami preteklosti, ki bi jo bojda morali pustiti drugim, pa zase trdi, da bi zagotovo obiskal zloglasni koncert Svetlane Makarovič, če bi bil takrat doma, saj v simboliki rdeče zvezde ne vidi nič slabega. Prav tako je kritiziral odločitev hrvaške vlade, da preimenuje Titov trg v Zagrebu, saj naj bi bil oče moderne hrvaške države, Franjo Tuđman, proti čemu takemu. “Hrvaška zgodovina je vendarle drugačna od slovenske, saj imajo Hrvati svojo neodvisno državo, pa tudi Anteja Pavelića. Slovenci pa bi morali predvsem postati zrel narod, ki bi sprejel resnico o svoji preteklosti, ki je imela veliko svetlih, a tudi veliko slabih, nečednih, zločinskih stvari. To se je zgodilo v naši preteklosti, to breme moramo vzeti na svoja ramena in se zavedati, da to ne more biti ovira pri uresničevanju arbitražnega sporazuma,” je Kučan še očital desnici, da kritizira Pahorjevo odločitev o arbitraži. “Za dobre razmere v zakonu sta vedno potrebna dva, če pa imaš na drugi strani nekoga, ki živi od konfliktov, je za to potrebno več napora!” Ne izključuje možnosti za vrnitev na katero izmed političnih funkcij Ob koncu intervjuja je Veselič Kučana prijazno pobaral še o tem, če je kaj resnice v trditvah, da še vedno obvladuje levo politično sfero in če ima svojega kandidata za naslednje parlamentarne volitve. Čeprav trdi, da parlamentarnih razprav ne spremlja več, pa “domneva”, da bo do volitev zagotovo nastala še kakšna stranka. “Vidim nekaj sposobnih ljudi [za prihodnje volitve], ki pa jih raje ne bom omenjal, saj bi jim bil v tem primeru en del medijskega prostora takoj pripravljen pripisati povezavo z Murglami, čeprav so Murgle v tej vročini zelo prijeten kraj bivanja!” Sicer pa po Kučanovih besedah, če sploh kdo, niti iz ozadja poskušajo vleči vplivne multinacionalke. “Tisti, ki trdijo drugače, gredo čez mejo razuma. To ne spada v politiko, pravo, temveč nekam drugam, da tega ne imenujem. Upam pa, da tudi vi ne verjamete, da govorite s človekom, ki ima strahotno moč in upravlja državo iz Murgel,” je še povedal Veseliču. Pa bi morda Milana Kučana še kdajkoli zanimala kakršnakoli politična funkcija v državi? »Nikomur nisem nič hudega storil in nikomur ne bom, zagotovo pa nisem zadovoljen s trenutnim stanjem države in nad tem, kar se v Sloveniji dogaja,« nekdanji partijski šef ni želel izključiti možnosti, da bi še kdaj priplaval nazaj na površje slovenske politične scene. Poglejte, kako se je Zoran Janković pred leti na hrvaški nacionalni televiziji hvalil, da nikoli ne bo šel v zapor, dokler bo nasprotnik Janeza Janše! 8. 7. 2017, 5:00 76 Včeraj smo na Novi24TV poročali, da je specializirano državno tožilstvo zamudilo dvoletni rok, v katerem bi moralo začeti kazenski pregon zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi podkupnin v poslih z ljubljanskim komunalnim podjetjem in zlorabe položaja v primeru farmacevtke. To pomeni, da je kazenski pregon zaradi Jankovića pod velikim vprašanjem, saj bo zaradi »napake« tožilke Blanke Žgajnar v skladu z zakonom zdaj sledila izločitev dokaznega gradiva, v danem primeru zvočnih posnetkov prisluhov. Očitno se je Janković zelo dobro zavedal, da se mu tudi v enem najbolj trdnejših primerov zoper njega doslej ne bo zgodilo nič hudega, na kar nas je včeraj opozorila že ugledna pravnica Lucija Ušaj. Ljubljanski župan je namreč pred tremi leti gostoval v pogovorni oddaji Aleksandra Stankovića “Nedeljom u 2” (V nedeljo ob dveh) in takrat izjavil, da se ne boji, da bi moral kdajkoli za zapahe, saj je bil v vseh teh letih najglasnejši nasprotnik Janeza Janše. “Se kdaj bojite, da bi se vam lahko nekega dne zgodilo, da vas obsodijo in pošljejo v zapor,” je junija leta 2014 svojega gosta Zorana Jankovića vprašal hrvaški voditelj Aleksandar Stanković. “Pa niti slučajno, jaz sem bil vsa ta leta, da tako rečem, na tem področju izvršne oblasti največji nasprotnik politike Janeza Janše,” je odgovoril ljubljanski župan. Njegova napoved se je hitro uresničila, saj so slovenski mediji januarja leta 2016 poročali, da je bil na prvi stopnji oproščen vseh obtožb glede gradnje Mercatorjevega centra v Nišu v Srbiji. Preberite še: Zdaj tudi pravnomočno: Režimsko trobilo Delo se mora zaradi lažnivih navedb javno opravičiti SDS-u Janković se je tudi v četrtek hitro pohvalil, je padla še ena zadeva proti njemu, tokrat zaradi napake v postopku! Poraja se veliko vprašanje, kaj je tožilka Žgajnarjeva počela dve leti, sicer pa to ni njen prvi spodrsljaj – enako si je privoščila tudi v zadevi Balkanski bojevnik. In medtem, ko javnost želi odgovorne, med drugim tudi glavo šefa specializiranega državnega tožilstva, Harija Furlana, se nekdanjemu šefu Pozitivne Slovenije ne zgodi popolnoma nič. Tožilka kazenski pregon začela pol leta prepozno Naj spomnimo. Jankovićev zagovornik je 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel 17. oktobra 2016. Zahteva za preiskavo, ki je bila vložena aprila letos, je tako po navedbah zagovornika vložena več mesecev po poteku zakonskega roka. Dejansko bi morala Žgajnarjeva kazensko ovadbo zoper Jankovića vložiti že lani jeseni, a je to storila šele letos aprila. Kot je poročal Politikis, se je preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Mojca Kocjančič strinjala z Jankovićevem zagovornikom. Pri tem je zapisala, da je kazenska ovadba, ki jo je policija podala 14. septembra, podana devet mesecev po hišnih preiskavah, pri tem pa je tožilka vseeno potrebovala še sedem mesecev, da je vložila zahtevo za preiskavo. Ob tem je dodala, da zadeva ne predstavlja kompleksne zadeve, saj gre zgolj za domnevno dogovarjanje za srečanje po telefonu. “Bojim se, da to ni več ona. Začelo se je z zadevo Balkanski bojevnik, zdaj pa je zamočila še v primeru Janković. Bojim se, da se na tožilstvu dogaja nekaj, kar je višje od nje, skratka, da je počepnila pod pritiski,” pa je Lucija Ušaj povedala o Žgajnarjevi in namignila, da vpliv Jankovića seže precej višje tudi od Harija Furlana. Da pa si takšne nastope v javnosti brez sramu lahko privošči šef glavnega mesta, je po njenih besedah velika sramota za mesto Ljubljana in Jankovićeve volivce. T. F. Politika Slovenija Uspehi Milojke Kolar Celarc – njen izvoljenec Lavre je v enem letu UKC Maribor spravil v milijonsko izgubo! 9. 7. 2017, 5:00 24 V preteklosti smo že pisali o političnih rošadah na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Takrat je aktualna ministrica Milojka Kolar Celarc zamenjala celotno vodstvo sveta zavoda in nastavila sebi zveste kadre. Sledil je poziv k odstopu direktorja Gregorja Pivca, kljub temu da je ta iz splošne bolnišnice v vseh letih vodenja ustvaril univerzitetni klinični center, povezan z mariborsko medicinsko fakulteto. Dokazano je bilo tudi, da Pivec kot generalni direktor UKC Maribor ni bil odgovoren za težave, ki so nastale tam, ampak je bila zanje odgovorna strokovna direktorica Darja Arko, ki bi morala skrbeti za zagotavljanje kadrov. A namesto nje je težave reševal Pivec, ki je najel anesteziologe z Reke, nakar se je nanj vsul plaz očitkov. Pivec je odstopil, Arkova pa ostaja. Preživela je Pivca, prav tako pa je preživela v. d. direktorja Janeza Lavreta, ki ga je nastavila Milojka Kolar Celarc. V enem letu so izbranci SMC potopili UKC Maribor Po letu dni vodenja Lavreta, ki se je na Pivčevo mesto pridričal kot politični derivat ministrice za zdravje, je finančno stanje v UKC Maribor – porazno. Ne govorimo o nekaj tisoč evrih, ampak o milijonih. Predsednik sveta UKC Maribor Ljubo Germič je ocenil, da je UKC v prvih štirih mesecih pridelal okoli milijon izgube na mesec! “Če bo šlo tako dalje, bo izguba še večja, do konca leta bi lahko dosegla celo 14 milijonov evrov in več,” je Germič povedal za časnik Večer. Spomnimo. Po odhodu Gregorja Pivca, uspešnega dolgoletnega direktorja UKC Maribor, je vajeti prevzel Janez Lavre, ki je bil svojčas blizu Novi Sloveniji. Že dva tedna po njegovi nastavitvi se je zgodila prva afera, ko je za svojo ljubico Danijelo Čepin na novo ustvaril delovno mesto in zanj priredil pogoje. Postala je svetovalka direktorja, čeprav za takšno delovno mesto Čepinova ni imela niti izobrazbe niti UKC Maribor takšnega delovnega mesta ni potreboval. Anonimni vir nam je takrat zaupal, da je Lavre “seveda povsem odvisen od ministrice in njenih obljub, saj drugače ne bo dobil dovolj glasov takrat, ko bo ponovljen razpis za mesto direktorja in se seveda ne bo oziral na to, da je v vodstvu NSi”. Razpis za direktorja je bil ponovljen, Lavre pa je klavrno pogorel, saj je bil za novega generalnega direktorja UKC Maribor izbran Vojko Flis. Pokazalo se je, da je zavod zabredel v rdeče številke, novo vodstvo pa za nastalo situacijo krivi vršilca dolžnosti generalnega direktorja Janeza Lavreta. “Po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov RS bo imel UKC Maribor v obdobju od januarja do septembra 2017 kar 7,4 milijona evrov tekoče izgube in za 8 milijonov neplačanih računov,” so za Večer potrdili v UKC Maribor. Najbolj zanimivo pa je, da je Lavre, takoj ko je bil soočen z očitki, krivdo hotel prevaliti na Pivca. Dejal je namreč, da ne ve natančno, koliko neplačanih računov je imel UKC, ko je prevzel njegovo vodenje. Zanimivo je, da direktor Lavre po enem letu vodenja ne ve niti tega, v kakšnem stanju je prevzel ustanovo. Ne ve niti, v kakšnem stanju jo je zapustil. Kaj je torej Lavre, razen izvrševanja politične volje SMC in zaposlitve svoje ljubice sploh počel v UKC Maribor? Z Večera so mariborskemu UKC poslali vprašanje, v kakšnem finančnem stanju je bil UKC Maribor, ko je odšel Gregor Pivec. Odgovorili so: “Na dan 30. junija 2016 UKC Maribor ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev.” Lavretu je torej v enem letu uspelo uspešen javni zavod, ki je posloval pozitivno in ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev, spraviti na točko, ko bo lahko posloval s kar 14 miljoni evrov izgube!? To so kadri, ki jih je nastavila Milojka Kolar Celarc in zaradi katerih večina javnih zavodov v zadnjem letu posluje s hudim minusom. Spomnimo, da je tudi UKC Ljubljana poslovno leto zaključil s 25 milijoni evrov izgube. Milana Kučana hudo moti, da se brska po arhivih – kaj ga tako skrbi, če je, kot pravi sam, nedolžen? 8. 7. 2017, 5:00 1606 Milan Kučan se je odločil, da v teh vročih poletnih dneh še nekoliko bolj »razkuri« že tako vročo politično stanje v državi. Pred dnevi je namreč gostoval v oddaji novinarja Boštjana Veseliča na tretjem programu Televizije Slovenija, kjer je razpravljal o pomembnosti spoštovanja odločitve arbitražnega sodišča, na vse pretege se je trudil hvaliti vlado Mira Cerarja, medtem ko v svojih kritikah opozicije v svojem slogu ni želel izpostavljati nobenega imena, čeprav je dal jasno vedeti, kam so usmerjene njegove puščice – med drugim je trdil, da poskuša desnica spreminjati preteklost in da bi se morala politika ukvarjati samo s sedanjostjo, ideološke odgovore pa mu je s svojimi vprašanji v usta spretno polagal kar Veselič sam. Kučan je znova zanikal, da bi v tej državi vodil kakršnekoli niti iz ozadja, s hudomušnim nasmeškom je tudi Veseliču svetoval, naj mu verjame, da iz Murgel nadzoruje poteze levice. Prikrito je kritiziral tudi aktualnega predsednika države Boruta Pahorja, napovedal novo stranko pred naslednjimi državnozborskimi volitvami in priznal, da ima nekaj ljudi, ki bi po njegovem mnenju lahko upravljali z državo v prihodnje. A o imenih ni želel govoriti. Boštjan Veselič in Milan Kučan sta se v svojem pogovoru najprej dotaknila arbitraže; nekdanji šef slovenske partije je vesel, ker se je sporazum s področja politike prenesel na področje prava, saj je odločitev arbitražnega sodišča pravno zavezujoča in po njegovih besedah temelji na zgodovinskih okoliščinah, pravičnosti in mednarodnem pravu. “Treba se je vprašati, kako je do arbitraže sploh prišlo. Mislim, da je bilo dovolj dolgo, več kot 18 let, mejno vprašanje prepuščeno dvostranskim pogovorom, a politiki obeh držav niso našli skupnega jezika,” je zadevo komentiral Kučan. Preberite še: Škrabec in Pogorevc sta v blejski vili priredila novo divjo zabavo za levičarsko elito – poglejte, kdaj in za koga! Gre torej za preneseno nerešeno stvar iz neke druge države, Kučan pa je omenil, da je bil mejni spor tudi moteč dejavnik približevanja Hrvaške Evropski uniji, zato je po njegovih besedah intervenirala slednja. “Odveč se je spraševati, ali se bo odločitev arbitražnega sodišča spoštovala. Prej ali slej se bo potrebno pogovarjati tudi s Hrvaško. Doslej je takšna možnost že obstajala, da bi se namreč dogovorili sami, a prave volje in iskrenosti ni bilo,” je razglabljal Milan Kučan, ki trdi, da je vprašanje zaupanja med sosedama na zelo nizki točki in da se je to najbolj pokazalo s prisluškovalno afero, zaradi katere je Hrvaška samovoljno odstopila od arbitražnega sporazuma. “Tega se ne počne,” je prepovedano komunikacijo med članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in slovensko agentko pri sodišču Simono Drenik komentiral nekdanji slovenski predsednik. Foto: YouTube. Milan Kučan. Kučan: Cerarjeva vlada je storila veliko več dobrega, kot je opozicija pripravljena priznati Sicer pa je Kučan o svojem zadnjem izbrancu na ukradenih parlamentarnih volitvah, Miru Cerarju, govoril le same dobre stvari. “Kar počne predsednik vlade, je takšna smer, ki bi jo morala ubirati slovenska politika. To je politika, ki beži od konfliktne politike, ki smo jo prej vodili v odnosu do Hrvaške! Trenutna politična garnitura je vodenje težave prevzela v zelo slabem stanju, napredek pa je precej večji, kot si javnost in nasprotna politična opcija upata priznati,” skuša Slovencem vsiliti svoje mnenje. Vztrajal je tudi pri lažeh, ki jih je v javnost lansirala levica – po njegovih besedah so se namreč slovenski in hrvaški politiki v Piranskem zalivu dogovarjali o konfliktih. “S širjenjem sovraštva so si eni in drugi nabirali politične točke. Upam, da obdobje uresničevanja arbitražne razsodbe ne bo znova prineslo takšne politike,” je še povedal. Ko je tema pogovora nanesla na aktualnega predsednika države Boruta Pahorja in bližajoče se jesenske volitve, se je Kučan spretno izognil odkritemu kritiziranju nekdanjega premierja, temveč je dejal, da sta mu bila po načinu opravljanja te funkcije Janez Drnovšek in Danilo Türk precej bližje. “Prednost te funkcije je v tem, da ni natančno definirana v svojih pristojnostih, ki so sicer relativno omejene, način izvajanja pa je vendarle prepuščen premisleku. Jaz sem funkcijo opravljal, kot sem jo sam razumel, se pa mi je zdelo vredno biti med ljudi in se z njimi pogovarjati. Dela je ogromno. Potrebno je bilo trdo delo, ki ga ne morejo nadomestiti lepi pogledi s fotografij, seveda pa je to v komunikacijskem boomu ena od poti, kako priti do ljudi, da lažje pridobiš njihovo zavezništvo,” je Pahorjeve nastope v javnosti kritiziral nacionalkin gost. Kritiziral je tudi primer enoletnega sirskega dečka, “ki je bil izgnan čez mejo, kljub temu, da sta varuhinja in sodišče menila, da lahko ostane doma. Noben politik se ni javno opredelil do te mere, da bi dečku pomagal ostati doma”. Foto: YouTube. Rade Pezdir ga je močno ujezil: “Po arhivih se brska na nestrokoven način!” Kučanu je šlo sicer močno v nos, da se desnica še vedno trudi razčistiti slovensko zgodovino in zediniti razdeljen narod na način, da se razkriva laži in potvare nekdanjega režimskega sistema. “Lažje se je ukvarjati z letom 1991, kot pa s trenutnimi težavami, torej brezposelnostjo in neprijazno družbo. Obsedenost z ukvarjanjem s preteklostjo botruje neverodostojnim raziskavam, po arhivih pa se brska na nestrokoven način in se jih ponuja kot čista resnica,” je nekdanji predsednik države dal vedeti, da so ga zelo zabolela zadnja Pezdirjeva arhivska razkritja, ki so črno na belem dokazala, da je Kučan vedel za vse paralelne udbovske posle doma in v tujini. Kučan vidi tudi uspeh neoliberalne politike, saj je po njegovih besedah razbila skupnost na skupek posameznikov, ki pa nimajo več prave moči, ker niso dobro organizirani. “Skratka, posameznik je v odnosu do tistega, ki ima moč, to je lastnik kapitala, nemočen,” je moraliziral Kučan, ki si ni želel privoščiti javnega kritiziranja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, čeprav ga je novinar Veselič na to dejansko napeljeval. “So pa ZDA tiste, ki imajo ključ do gumba, od katerega je odvisno, kako se bodo reševali spori v svetu.” Moti ga, da ima Slovenija na meji z Rusijo svoje vojake, saj ta država bojda ni nevarna nikomur. Kučan je govoril tudi o t. i. spravi v Kočevskem Rogu leta 1990, ko se je rokoval s tedanjim nadškofom Alojzijem Šuštarjem. “Sprava ni bila enostavna, čeprav sva imela s pokojnim nadškofom veliko razgovorov. Prevladal pa je ključen element, in sicer ta, da je Slovenija drvela v negotov čas, ko je bivša država razpadala. V tistem trenutku je bilo potrebno moči Slovencev združiti za preizkušnjo, ki je bila pred nami,” si nekdanji šef partije še vedno lasti zasluge za osamosvojitev. Po njegovih trditvah se je delitev naroda ponovno pričela tedaj, ko je Slovenija dosegla svoj vrh, vstop v Evropsko unijo. Foto: YouTube. Če bi bil doma, bi šel na koncert Svetlane Makarovič Zanimivo, čeprav Kučan desnici očita razdvajanje z nepravilnimi interpretacijami preteklosti, ki bi jo bojda morali pustiti drugim, pa zase trdi, da bi zagotovo obiskal zloglasni koncert Svetlane Makarovič, če bi bil takrat doma, saj v simboliki rdeče zvezde ne vidi nič slabega. Prav tako je kritiziral odločitev hrvaške vlade, da preimenuje Titov trg v Zagrebu, saj naj bi bil oče moderne hrvaške države, Franjo Tuđman, proti čemu takemu. “Hrvaška zgodovina je vendarle drugačna od slovenske, saj imajo Hrvati svojo neodvisno državo, pa tudi Anteja Pavelića. Slovenci pa bi morali predvsem postati zrel narod, ki bi sprejel resnico o svoji preteklosti, ki je imela veliko svetlih, a tudi veliko slabih, nečednih, zločinskih stvari. To se je zgodilo v naši preteklosti, to breme moramo vzeti na svoja ramena in se zavedati, da to ne more biti ovira pri uresničevanju arbitražnega sporazuma,” je Kučan še očital desnici, da kritizira Pahorjevo odločitev o arbitraži. “Za dobre razmere v zakonu sta vedno potrebna dva, če pa imaš na drugi strani nekoga, ki živi od konfliktov, je za to potrebno več napora!” Ne izključuje možnosti za vrnitev na katero izmed političnih funkcij Ob koncu intervjuja je Veselič Kučana prijazno pobaral še o tem, če je kaj resnice v trditvah, da še vedno obvladuje levo politično sfero in če ima svojega kandidata za naslednje parlamentarne volitve. Čeprav trdi, da parlamentarnih razprav ne spremlja več, pa “domneva”, da bo do volitev zagotovo nastala še kakšna stranka. “Vidim nekaj sposobnih ljudi [za prihodnje volitve], ki pa jih raje ne bom omenjal, saj bi jim bil v tem primeru en del medijskega prostora takoj pripravljen pripisati povezavo z Murglami, čeprav so Murgle v tej vročini zelo prijeten kraj bivanja!” Sicer pa po Kučanovih besedah, če sploh kdo, niti iz ozadja poskušajo vleči vplivne multinacionalke. “Tisti, ki trdijo drugače, gredo čez mejo razuma. To ne spada v politiko, pravo, temveč nekam drugam, da tega ne imenujem. Upam pa, da tudi vi ne verjamete, da govorite s človekom, ki ima strahotno moč in upravlja državo iz Murgel,” je še povedal Veseliču. Pa bi morda Milana Kučana še kdajkoli zanimala kakršnakoli politična funkcija v državi? »Nikomur nisem nič hudega storil in nikomur ne bom, zagotovo pa nisem zadovoljen s trenutnim stanjem države in nad tem, kar se v Sloveniji dogaja,« nekdanji partijski šef ni želel izključiti možnosti, da bi še kdaj priplaval nazaj na površje slovenske politične scene. Milana Kučana hudo moti, da se brska po arhivih – kaj ga tako skrbi, če je, kot pravi sam, nedolžen? 8. 7. 2017, 5:00 1606 Milan Kučan se je odločil, da v teh vročih poletnih dneh še nekoliko bolj »razkuri« že tako vročo politično stanje v državi. Pred dnevi je namreč gostoval v oddaji novinarja Boštjana Veseliča na tretjem programu Televizije Slovenija, kjer je razpravljal o pomembnosti spoštovanja odločitve arbitražnega sodišča, na vse pretege se je trudil hvaliti vlado Mira Cerarja, medtem ko v svojih kritikah opozicije v svojem slogu ni želel izpostavljati nobenega imena, čeprav je dal jasno vedeti, kam so usmerjene njegove puščice – med drugim je trdil, da poskuša desnica spreminjati preteklost in da bi se morala politika ukvarjati samo s sedanjostjo, ideološke odgovore pa mu je s svojimi vprašanji v usta spretno polagal kar Veselič sam. Kučan je znova zanikal, da bi v tej državi vodil kakršnekoli niti iz ozadja, s hudomušnim nasmeškom je tudi Veseliču svetoval, naj mu verjame, da iz Murgel nadzoruje poteze levice. Prikrito je kritiziral tudi aktualnega predsednika države Boruta Pahorja, napovedal novo stranko pred naslednjimi državnozborskimi volitvami in priznal, da ima nekaj ljudi, ki bi po njegovem mnenju lahko upravljali z državo v prihodnje. A o imenih ni želel govoriti. Boštjan Veselič in Milan Kučan sta se v svojem pogovoru najprej dotaknila arbitraže; nekdanji šef slovenske partije je vesel, ker se je sporazum s področja politike prenesel na področje prava, saj je odločitev arbitražnega sodišča pravno zavezujoča in po njegovih besedah temelji na zgodovinskih okoliščinah, pravičnosti in mednarodnem pravu. “Treba se je vprašati, kako je do arbitraže sploh prišlo. Mislim, da je bilo dovolj dolgo, več kot 18 let, mejno vprašanje prepuščeno dvostranskim pogovorom, a politiki obeh držav niso našli skupnega jezika,” je zadevo komentiral Kučan. Preberite še: Škrabec in Pogorevc sta v blejski vili priredila novo divjo zabavo za levičarsko elito – poglejte, kdaj in za koga! Gre torej za preneseno nerešeno stvar iz neke druge države, Kučan pa je omenil, da je bil mejni spor tudi moteč dejavnik približevanja Hrvaške Evropski uniji, zato je po njegovih besedah intervenirala slednja. “Odveč se je spraševati, ali se bo odločitev arbitražnega sodišča spoštovala. Prej ali slej se bo potrebno pogovarjati tudi s Hrvaško. Doslej je takšna možnost že obstajala, da bi se namreč dogovorili sami, a prave volje in iskrenosti ni bilo,” je razglabljal Milan Kučan, ki trdi, da je vprašanje zaupanja med sosedama na zelo nizki točki in da se je to najbolj pokazalo s prisluškovalno afero, zaradi katere je Hrvaška samovoljno odstopila od arbitražnega sporazuma. “Tega se ne počne,” je prepovedano komunikacijo med članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in slovensko agentko pri sodišču Simono Drenik komentiral nekdanji slovenski predsednik. Foto: YouTube. Milan Kučan. Kučan: Cerarjeva vlada je storila veliko več dobrega, kot je opozicija pripravljena priznati Sicer pa je Kučan o svojem zadnjem izbrancu na ukradenih parlamentarnih volitvah, Miru Cerarju, govoril le same dobre stvari. “Kar počne predsednik vlade, je takšna smer, ki bi jo morala ubirati slovenska politika. To je politika, ki beži od konfliktne politike, ki smo jo prej vodili v odnosu do Hrvaške! Trenutna politična garnitura je vodenje težave prevzela v zelo slabem stanju, napredek pa je precej večji, kot si javnost in nasprotna politična opcija upata priznati,” skuša Slovencem vsiliti svoje mnenje. Vztrajal je tudi pri lažeh, ki jih je v javnost lansirala levica – po njegovih besedah so se namreč slovenski in hrvaški politiki v Piranskem zalivu dogovarjali o konfliktih. “S širjenjem sovraštva so si eni in drugi nabirali politične točke. Upam, da obdobje uresničevanja arbitražne razsodbe ne bo znova prineslo takšne politike,” je še povedal. Ko je tema pogovora nanesla na aktualnega predsednika države Boruta Pahorja in bližajoče se jesenske volitve, se je Kučan spretno izognil odkritemu kritiziranju nekdanjega premierja, temveč je dejal, da sta mu bila po načinu opravljanja te funkcije Janez Drnovšek in Danilo Türk precej bližje. “Prednost te funkcije je v tem, da ni natančno definirana v svojih pristojnostih, ki so sicer relativno omejene, način izvajanja pa je vendarle prepuščen premisleku. Jaz sem funkcijo opravljal, kot sem jo sam razumel, se pa mi je zdelo vredno biti med ljudi in se z njimi pogovarjati. Dela je ogromno. Potrebno je bilo trdo delo, ki ga ne morejo nadomestiti lepi pogledi s fotografij, seveda pa je to v komunikacijskem boomu ena od poti, kako priti do ljudi, da lažje pridobiš njihovo zavezništvo,” je Pahorjeve nastope v javnosti kritiziral nacionalkin gost. Kritiziral je tudi primer enoletnega sirskega dečka, “ki je bil izgnan čez mejo, kljub temu, da sta varuhinja in sodišče menila, da lahko ostane doma. Noben politik se ni javno opredelil do te mere, da bi dečku pomagal ostati doma”. Foto: YouTube. Rade Pezdir ga je močno ujezil: “Po arhivih se brska na nestrokoven način!” Kučanu je šlo sicer močno v nos, da se desnica še vedno trudi razčistiti slovensko zgodovino in zediniti razdeljen narod na način, da se razkriva laži in potvare nekdanjega režimskega sistema. “Lažje se je ukvarjati z letom 1991, kot pa s trenutnimi težavami, torej brezposelnostjo in neprijazno družbo. Obsedenost z ukvarjanjem s preteklostjo botruje neverodostojnim raziskavam, po arhivih pa se brska na nestrokoven način in se jih ponuja kot čista resnica,” je nekdanji predsednik države dal vedeti, da so ga zelo zabolela zadnja Pezdirjeva arhivska razkritja, ki so črno na belem dokazala, da je Kučan vedel za vse paralelne udbovske posle doma in v tujini. Kučan vidi tudi uspeh neoliberalne politike, saj je po njegovih besedah razbila skupnost na skupek posameznikov, ki pa nimajo več prave moči, ker niso dobro organizirani. “Skratka, posameznik je v odnosu do tistega, ki ima moč, to je lastnik kapitala, nemočen,” je moraliziral Kučan, ki si ni želel privoščiti javnega kritiziranja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, čeprav ga je novinar Veselič na to dejansko napeljeval. “So pa ZDA tiste, ki imajo ključ do gumba, od katerega je odvisno, kako se bodo reševali spori v svetu.” Moti ga, da ima Slovenija na meji z Rusijo svoje vojake, saj ta država bojda ni nevarna nikomur. Kučan je govoril tudi o t. i. spravi v Kočevskem Rogu leta 1990, ko se je rokoval s tedanjim nadškofom Alojzijem Šuštarjem. “Sprava ni bila enostavna, čeprav sva imela s pokojnim nadškofom veliko razgovorov. Prevladal pa je ključen element, in sicer ta, da je Slovenija drvela v negotov čas, ko je bivša država razpadala. V tistem trenutku je bilo potrebno moči Slovencev združiti za preizkušnjo, ki je bila pred nami,” si nekdanji šef partije še vedno lasti zasluge za osamosvojitev. Po njegovih trditvah se je delitev naroda ponovno pričela tedaj, ko je Slovenija dosegla svoj vrh, vstop v Evropsko unijo. Foto: YouTube. Če bi bil doma, bi šel na koncert Svetlane Makarovič Zanimivo, čeprav Kučan desnici očita razdvajanje z nepravilnimi interpretacijami preteklosti, ki bi jo bojda morali pustiti drugim, pa zase trdi, da bi zagotovo obiskal zloglasni koncert Svetlane Makarovič, če bi bil takrat doma, saj v simboliki rdeče zvezde ne vidi nič slabega. Prav tako je kritiziral odločitev hrvaške vlade, da preimenuje Titov trg v Zagrebu, saj naj bi bil oče moderne hrvaške države, Franjo Tuđman, proti čemu takemu. “Hrvaška zgodovina je vendarle drugačna od slovenske, saj imajo Hrvati svojo neodvisno državo, pa tudi Anteja Pavelića. Slovenci pa bi morali predvsem postati zrel narod, ki bi sprejel resnico o svoji preteklosti, ki je imela veliko svetlih, a tudi veliko slabih, nečednih, zločinskih stvari. To se je zgodilo v naši preteklosti, to breme moramo vzeti na svoja ramena in se zavedati, da to ne more biti ovira pri uresničevanju arbitražnega sporazuma,” je Kučan še očital desnici, da kritizira Pahorjevo odločitev o arbitraži. “Za dobre razmere v zakonu sta vedno potrebna dva, če pa imaš na drugi strani nekoga, ki živi od konfliktov, je za to potrebno več napora!” Ne izključuje možnosti za vrnitev na katero izmed političnih funkcij Ob koncu intervjuja je Veselič Kučana prijazno pobaral še o tem, če je kaj resnice v trditvah, da še vedno obvladuje levo politično sfero in če ima svojega kandidata za naslednje parlamentarne volitve. Čeprav trdi, da parlamentarnih razprav ne spremlja več, pa “domneva”, da bo do volitev zagotovo nastala še kakšna stranka. “Vidim nekaj sposobnih ljudi [za prihodnje volitve], ki pa jih raje ne bom omenjal, saj bi jim bil v tem primeru en del medijskega prostora takoj pripravljen pripisati povezavo z Murglami, čeprav so Murgle v tej vročini zelo prijeten kraj bivanja!” Sicer pa po Kučanovih besedah, če sploh kdo, niti iz ozadja poskušajo vleči vplivne multinacionalke. “Tisti, ki trdijo drugače, gredo čez mejo razuma. To ne spada v politiko, pravo, temveč nekam drugam, da tega ne imenujem. Upam pa, da tudi vi ne verjamete, da govorite s človekom, ki ima strahotno moč in upravlja državo iz Murgel,” je še povedal Veseliču. Pa bi morda Milana Kučana še kdajkoli zanimala kakršnakoli politična funkcija v državi? »Nikomur nisem nič hudega storil in nikomur ne bom, zagotovo pa nisem zadovoljen s trenutnim stanjem države in nad tem, kar se v Sloveniji dogaja,« nekdanji partijski šef ni želel izključiti možnosti, da bi še kdaj priplaval nazaj na površje slovenske politične scene. Bo danes Biziljeva razrešena kot direktorica TV Slovenija? Povod naj bi bil intervju Možine z Radom Pezdirjem 10. 7. 2017, 5:00 123 Že dalj časa v medijih krožijo govorice, da bo naslednja tarča čistke na RTV Slovenija direktorica televizije Ljerka Bizilj. Spomnimo, pred časom je bil zaradi intervjuja s hrvaškim pevcem Thompsonom “odstopljen” (beri: prisiljen k odstopu) urednik TV Tednika Igor Pirkovič. Sedaj pa so se sile iz ozadja očitno dokončno odločile, da je čas za odhod direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj. Bojan Požar je na svojem spletnem mediju pozareport.si zapisal, da bi do razrešitve Biziljeve lahko prišlo že danes, ko bo programski svet RTV Slovenije odločal o predlogu za razrešitev, ki ga je podpisal novi generalni direktor RTV Igor Kadunc. Uradno za predlogom za razrešitev Biziljeve torej stoji Kadunc, neuradno, tako Požar, pa naj bi se govorilo o dveh lobijih oziroma o dvojnih pritiskih. Na eni strani politika, na drugi denar Da gre za politične pritiske, ni težko verjeti, saj odstop Biziljeve zahteva politična levica, ki večinsko obvladuje programski svet RTV. Viri Bojana Požarja trdijo, da bo razrešitev uspela le v primeru, če bo prišlo do povezave predstavnikov radikalne levice, ki jo predstavljajo Brankica Petrović, Domen Savić, Jedrt Jež … in tako imenovane “Šetinčeve frakcije”. Lenart Šetinc je nekdanji predsednik nadzornega odbora RTV, povezan s stranko Socialnih demokratov, ki je obvladovala tudi nekdanjega generalnega direktorja Marka Filija. Za razrešitev Biziljeve, trdi Požar, pa naj bi pritiskala tudi zakulisna finančna skupina “neodvisnih” zunanjih producentov. Glavni lobist te skupine je predsednik programskega sveta Miran Zupanič, ki rad krši poslovnik in seje zapira za javnost kot v času socializma. Požar piše, da naj bi imela ta skupina močan vpliv na novega generalnega direktorja Kadunca zaradi njegovega zelo občutljivega finančnega stanja. Zunanja produkcija velja na RTV za enega najbolj donosnih finančnih kanalov za velike zaslužke. Za razdelitev te ogromne vreče denarja zunanjim sodelavcem pa je nujno nadzorovati in obvladovati direktorja TV Slovenije. Požar še piše, da se na mestu Ljerke Bizilj že vidi Tomaž Perovič, nekdanji direktor informativnega programa na POP TV in Planet TV. Perovič naj bi za funkcijo direktorja močno lobiral, čeprav to javno vneto zanika. Gospod pa ima težavo. Zadnje dni se znotraj RTV hiše pa tudi med politiko krepi odpor proti njemu, zato nekateri pospešeno iščejo nove kandidate. Tudi posredni pritiski preko medijev Dogajajo se neverjetni pritiski, da bi se Biziljevo res odstavilo. Jedrt Jež (članica programskega sveta RTV) je v svoji kolumni na spletnem portalu Fokuspokus odkrito in javno ponovila pozive Ljerki Bizilj, naj odstavi odgovorno urednico informativnega programa Jadranko Rebernik, češ da bo potem vse lepo in je ne bodo odstavili. Leon Magdalenc, direktor družbe Nastop Plus d. o. o. (75-odstotni lastnik Nastopa Plus je agencija Pristop), pa je v kolumni v Dnevniku predlagal, naj se Biziljevo odstavi zaradi nedavnega intervjuja z Radom Pezdirjem, ki ga je intervjuval Jože Možina. Požar tudi piše, da je Možina naslednja tarča politične levice na RTV. A. R. Programski svetniki niso podprli razrešitve Ljerke Bizilj Za absolutno večino je manjkal en glas 10. julij 2017 ob 09:59, zadnji poseg: 10. julij 2017 ob 22:37 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Programski svetniki RTV Slovenija niso dali predhodnega soglasja za razrešitev direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj. Zato je svoj nepreklicni odstop napovedal predsednik programskega sveta Miran Zupanič. Za potrditev predloga bi bila potrebna absolutna večina 15 glasov sicer 29-članskega sveta. Od 24 prisotnih svetnikov je za razrešitev glasovalo 14 svetnikov, pet jih je bilo proti, štirje so pritisnili tipko "vzdržan", eden pa ni glasoval. Poimenske rezultate glasovanja si lahko ogledate v priloženi fotografiji na desni strani. Po glasovanju sta poleg Zupaniča odstopa napovedala tudi programska svetnika Sašo Hribar in Domen Savič. Več o temi: Biziljeva: Očitno sem postala moteč element. Kadunc: Lahkotno sankcioniranje je napačen signal. Na začetku seje predlog za umik predloga Svetnica Petra Ložar je na začetku seje predlagala, da se generalnemu direktorju predlaga, da danes umakne "ta slabo pripravljeni predlog za razrešitev", saj mu je očitala, da je postopke za razrešitev Biziljeve začel preuranjeno, češ da je "preskočil eno stopničko" in da ni deloval v skladu s statutom RTV-ja. Kadunc je odgovoril, da predloga ne bo umaknil, saj je prepričan o njegovi zakonitosti. Da je pravna podlaga za Kadunčev predlog prava, je menila tudi pravna zastopnica RTV-ja, svetniki pa so v razpravi ugotovili, da je zadeva očitno res precej zapletena. Zato je sledilo glasovanje o predlogu Ložarjeve, ki pa ni bil sprejet, in predlog za razrešitev Biziljeve je ostal na dnevnem redu seje, predtem pa so svetniki razpravljali še o omejevanju telefonskega glasovanja na Emi in raziskavi notranjega okolja RTV-ja. Kadunc zahteva spoštovanje poklicnih meril Ko je Kadunc dobil besedo, je najprej zavrnil namigovanja, da naj bi že imel novega kandidata za položaj direktorja televizije. Poudaril je, da proti Biziljevi osebno nima nič, pač pa da gre za spoštovanje poklicnih standardov. Spomnil je na sporni televizijski prispevek o hrvaškem glasbeniku Marku Perkoviću – Thompsonu in dejal, da je sicer res, da je urednik Tednika Igor Pirkovič odstopil s tega položaja, vendar je dodal, da to, da človek na RTV-ju ostane brez oddaje, niso "bogvekakšne sankcije", saj še naprej dobiva plačo, ostanejo napredovanja itd. Poleg tega ji je generalni direktor očital tudi "slabo organizacijo in sistem vodenja na televiziji" ter posledično številne tožbe zaposlenih proti javnemu zavodu. Biziljeva pojasnjevala svoj vidik Programski svet se je strinjal, da bo na seji potekal tudi ustni zagovor Biziljeve. Ta je najprej pojasnila, da se je po pravno pomoč obrnila na zasebno odvetniško pisarno. Spomnila je, da je vodenje televizije prevzela 2014 v "razmeroma neurejenem stanju", ter zatrdila, da se je z racionalizacijo in reorganizacijo lotila urejanja položaja, kar ji je "korak za korakom počasi tudi uspevalo". Zatrdila je, da so v primeru Thompson ostro ukrepali, saj so zamenjali urednika Tednika, glede zamenjave odgovorne urednice Informativnega programa televizije Jadranke Rebernik pa so presodili, da to pravno ne bi bilo upravičeno. Po njenih besedah je televizija na področju stroškov rednega in pogodbenega dela v njenem mandatu naredila veliko racionalizacijo in se spopadla tudi z zahtevnim kadrovskim položajem glede števila zaposlenih, zatrdila pa je, da nobena pogodba o zaposlitvi ni šla mimo pravne pisarne in brez vednosti generalne direkcije. Spomnila je tudi, da je bilo televiziji letos namenjenih 2,9 milijona evrov manj denarja. Sklenila je, da je prepričana, da direktor za svoj predlog o razrešitvi nima zakonodajne podlage, in ponovila zagotovilo, da njena ekipa dela dobro. Generalni direktor ji je odvrnil, da ne zanika stvari, ki so bile narejene dobro. "Ali bomo izpostavili kulturno odgovornost v tej hiši, je zame ključno vprašanje in menim, da moramo nanj odgovoriti," je nagovoril svetnike pred začetkom razprave pred glasovanjem o usodi Biziljeve. Burna razprava Predsednik programskega sveta Miran Zupanič je v razpravi spomnil, da je svet z 20 glasovi za, tremi vzdržanimi in nobenim proti pri prispevku o Thompsonu ugotovil kršitev programskih standardov in generalnemu direktorju naložil, naj ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. "Direktorica televizije je zastavila svoje ime in ugled, da varuje neko prakso, za katero je programski svet ugotovil, da je napačna," je očital Biziljevi in napovedal, da bo zato pri glasovanju podprl predlog za soglasje programskega sveta o njeni razrešitvi. Svetnik Alojzij Bogataj pa je menil, da je šlo v primeru tega prispevka zgolj za "zdrs, kjer se je našlo dlako v jajcu, da se prične z odstavljanjem kadrov v tej hiši". Ložarjeva pa je še enkrat opozorila, da bi moral generalni direktor omenjeni predlog za razrešitev umakniti, saj je prepričana, da zdajšnja argumentacija na sodišču ne bi zdržala. Da bi to lahko privedlo do sodnega postopka, zaradi katerega bi bilo treba plačevati odškodnino, skrbi tudi podpredsednico sveta Jelko Stergel. Tudi Geza Erniša je priznal, da sami niso pravni strokovnjaki, in se zavzel za to, da bi si svetniki vzeli več časa za odločanje in bi se predlog podrobneje preučil do naslednje seje. Na šibko argumentacijo so opozorili tudi nekateri drugi svetniki. "Tega ne bi sprožil, če ne bi mislil, da je to potrebno. In to naj vam zadostuje," je svetnikom dejal Kadunc, ki je zagotovil, da je predlog za razrešitev pripravljen strokovno in da so utemeljitve v njem skope ravno zato, da bi dopuščale manj prostora za malverzacije. Potrebnih bi bilo najmanj 15 glasov podpore Po poslovniku programskega sveta za razrešitev direktorja televizije ali radia je potrebna večina v 29-članskem svetu, torej najmanj 15 glasov podpore. Kadunc je že pred sejo napovedal, da bo spoštoval stališče programskega sveta, čeprav zanj ni obvezujoče. Pravna služba zavoda pa je na seji razložila, da bi generalni direktor imel proste roke le, če se svet ne bi izrekel o predlogu za razrešitev Biziljeve. Če svet glasuje o predlogu, direktor mora spoštovati večinsko voljo sveta. Dolžnost RTV SLO je, da seznani in obvešča davkoplačevalce o - preiskavi 5 milijardne bančne luknje, - preko 30 milijardnem dolgu Slovenije, - o 1 milijardi obresti, ki je nastala zaradi zadolževanja, - o milijardi, ki je bila oprana v nlb Ne zaradi Pirkoviča ali Thompsona, Ljerko Bizilj je treba zamenjati zaradi intervjuja z Radom Pezdirjem? Čim ne mara Janše, mi je že všeč... ________________________________ V stilu Jankoviča, ki je za hrvaško Novo TV izjavil, da se mu ni bati zapora, dokler bo nasprotnik Janše !! Ampak Biziljevi to očitno ne pomaga, da je Janševa nasprotnica (če je res, saj pravim, ni mi čisto jasno, kaj se dogaja) Požar še piše, da se na mestu Ljerke Bizilj že vidi Tomaž Perovič, nekdanji direktor informativnega programa na POP TV in Planet TV. Perovič naj bi za funkcijo direktorja močno lobiral, čeprav to javno vneto zanika. Gospod pa ima težavo. Zadnje dni se znotraj RTV hiše pa tudi med politiko krepi odpor proti njemu, zato nekateri pospešeno iščejo nove kandidate. Tudi posredni pritiski preko medijev Dogajajo se neverjetni pritiski, da bi se Biziljevo res odstavilo. Jedrt Jež (članica programskega sveta RTV) je v svoji kolumni na spletnem portalu Fokuspokus odkrito in javno ponovila pozive Ljerki Bizilj, naj odstavi odgovorno urednico informativnega programa Jadranko Rebernik, češ da bo potem vse lepo in je ne bodo odstavili. Leon Magdalenc, direktor družbe Nastop Plus d. o. o. (75-odstotni lastnik Nastopa Plus je agencija Pristop), pa je v kolumni v Dnevniku predlagal, naj se Biziljevo odstavi zaradi nedavnega intervjuja z Radom Pezdirjem, ki ga je intervjuval Jože Možina. Požar tudi piše, da je Možina naslednja tarča politične levice na RTV. Vsa čast Ljerki, ki je v tem primeru pokazala svojo pokončnost. Ni želela potunkati Jadranke Rebernik, kot je to zahteval od nje Kadunc, ker je imela to razrešitev za neupravičeno. Danes je malo šefov, ki so pripravljeni postaviti na kocko svoj stolček za ceno zaščite podrejenih pred krivico. Poudaril je, da proti Biziljevi osebno nima nič, pač pa da gre za spoštovanje poklicnih standardov jaz bi kot državljan in plačnik RTV-ja pozval k spoštovanju Ustave RS. zato bi ostro sankcioniral kršitev ustavne svobode govora. Ojoj, kako užaljeni odstopi predsednikov in članov programskega sveta, ker se ni zgodila njihova volja. Neverjetno, neverjetno in otročje ter strokovno in osebnostno nezrelo. Resno se postavlja vprašanje ali so ljudje sposobni za pluralizem mnenj. Ker če bi vedno obveljala mantra le enih, programski svet in noben drug svet ne bi bil potreben. Mater, tisti ki v članku vidite politiko, morate na pregled glave. Če sem pravilno zastopil, je svet zahteval od direktorja.... v svetu pa npr. Domen Savič........... in tu ni politike oziroma, kdo je slep? Čim ne mara Janše, mi je že všeč... ________________________________ V stilu Jankoviča, ki je za hrvaško Novo TV izjavil, da se mu ni bati zapora, dokler bo nasprotnik Janše !! Ampak Biziljevi to očitno ne pomaga, da je Janševa nasprotnica (če je res, saj pravim, ni mi čisto jasno, kaj se dogaja) Odstopa sta napovedala tudi programska svetnika Sašo Hribar in Domen Savič. nič napovedovat, ampak odstopit! sploh Savič!!!! No, vsaj nekaj. Programski svet je treba tudi ustrezno prevetrit. # 10.07.2017 ob 21:44 Prijavi neprimerno vsebino ahahahaha ko se radikalna in zmerna levica tolčejo med sabo je vedno smeha polno Na eni strani politika, na drugi denar Da gre za politične pritiske, ni težko verjeti, saj odstop Biziljeve zahteva politična levica, ki večinsko obvladuje programski svet RTV. Viri Bojana Požarja trdijo, da bo razrešitev uspela le v primeru, če bo prišlo do povezave predstavnikov radikalne levice, ki jo predstavljajo Brankica Petrović, Domen Savić, Jedrt Jež … in tako imenovane “Šetinčeve frakcije”. Lenart Šetinc je nekdanji predsednik nadzornega odbora RTV, povezan s stranko Socialnih demokratov, ki je obvladovala tudi nekdanjega generalnega direktorja Marka Filija. Za razrešitev Biziljeve, trdi Požar, pa naj bi pritiskala tudi zakulisna finančna skupina “neodvisnih” zunanjih producentov. Glavni lobist te skupine je predsednik programskega sveta Miran Zupanič, ki rad krši poslovnik in seje zapira za javnost kot v času socializma. Požar piše, da naj bi imela ta skupina močan vpliv na novega generalnega direktorja Kadunca zaradi njegovega zelo občutljivega finančnega stanja. Zunanja produkcija velja na RTV za enega najbolj donosnih finančnih kanalov za velike zaslužke. Za razdelitev te ogromne vreče denarja zunanjim sodelavcem pa je nujno nadzorovati in obvladovati direktorja TV Slovenije. Žalosten konec za celotno medvedjo družinico: Na avtocesti izgubila življenje tudi medvedka 12. 7. 2017, 10:54 0 Po včerajšnji tragični nesreči na avtocesti med predorom Ločica in cestninsko postajo Vransko, ko so na avtocesti pod kolesi avtomobilov poginili trije medvedji mladiči, so lovci sporočili, da je danes ponoči življenje izgubila tudi mama medvedka. Za medvedjo družinico – medvedko in njene tri mladiče – se je avtocesta izkazala za smrtonosno past, v kateri so vsi izgubili življenja. V noči na torek so pod mrežo, ki preprečuje prehod na avtocesto, splezali trije medvedji mladički in se, nezavedajoč nevarnosti, pognali pod kolesja avtomobilov, kar se je izkazalo za usodno. Lovci so nato opozarjali, naj se ljudje ne gibljejo v okolici, saj se razjarjena samica še vedno zadržuje v bližini tistega območja, zato so odsvetovali sprehode v naravi, nabiranje gob in podobno. Danes ponoči pa je ograjo preplezala tudi mama medvedka. Foto: FB Ker ograje ob avtocesti niso dovolj za preprečitev vseh trkov z divjadjo, lovci opozarjajo, da bi država na starodavnih prehodih in stečinah morala nujno zgraditi avtocestne nadvoze za varno prehajanje divjadi. Dosedanji pozivi so žal vedno naleteli na gluha ušesa, medtem pa je življenja izgubilo veliko divjih živali, nastalo pa je tudi precej materialne škode na vozilih. Politično motiviran kazenski pregon zoper tožilko Kotnikovo, ki se bori proti svetim kravam, zastaral 12. 7. 2017, 4:00 24 Le kdo se ne spomni afere desetletja, od katere je minilo več kot 7 let, ko so bulmastifi v garaži na Oražnovi v Ljubljani do smrti pogrizli znanega ljubljanskega zdravnika Saša Baričeviča. Namesto, da bi odgovorni v aferi epskih razsežnosti odgovarjali, je postala grešen kozel tožilka Dragica Kotnik, ki si je prizadevala, da bi zadevi prišli do dna. Od takrat je Kotnikova v nemilosti, saj jo preganja celoten sistem. Vendar je Kotnikova v ponedeljek prek družbenega omrežja Facebook sporočila, da je postopek zoper njo ustavljen in suspenz preklican, kar v praksi pomeni, da se bo lahko ob pravnomočnosti sklepa vrnila k opravljanju svoje službe na vrhovnem državnem tožilstvu. Tudi v uradu generalnega državnega tožilca so po navedbah STA potrdili, da je bil kazenski postopek, v katerem se je Kotnikova znašla zaradi suma dveh zlorab uradnega položaja, ustavljen. Spomnimo. Kotnikova je bila obtožena, da naj bi novinarju Mitji Lomovšku poslala nepravnomočno obtožbo v zadevi SCT. Ko pa so v javnost in medije v zvezi z afero Baričevič začele prihajati nekatere občutljive informacije z državnega tožilstva, so takoj našli grešnega kozla: višjo državno tožilko Dragico Kotnik, ki naj bi domnevno izročila tožilske dokumente raziskovalnemu novinarju Lomovšku, ta pa jih je kasneje objavil v enem izmed slovenskih medijev. Obtožili so ju izdaje tajnih podatkov. Ta naj bi se nanašala na objavo uradnega zaznamka, v katerem tožilstvu znana priča zatrjuje, da je z Oražnove ulice v Ljubljani, kjer se je zgodil napad bulmastifov na lastnika Saša Baričeviča, videla v terenskem vozilu bežati odvetnika Mira Senico. Preberite več: Škandal: Policija aretirala Dragico Kotnik le dan po poteku suspenza – afera Baričevič se nadaljuje (z odzivom policije) Državna tožilka Dragica Kotnik. (Foto: STA) Tožilski oddelek je vodila Branka Zobec Hrastar Dokaz, da je bila Kotnikova moteč element za marsikoga, je, da je kot takratna vodja oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili s svojim vztrajanjem dosegla, da so ob naknadni preiskavi hiše groze na Oražnovi našli sledove krvi takrat neznane tretje osebe. Teh krvnih sledov prej sploh niso želeli preiskati, kar ni čudno glede na to, da je pred tem isti oddelek vodila Branka Zobec Hrastar, ki je znana po tožilskem konstruktu iz zadeve Patria. Nova farsa v isti zadevi se je začela po tem, ko so krvave sledove na stikalu za luč v prvem nadstropju hiše povezali s cigaretnim ogorkom nekega policista, ki pa sploh ni bil kadilec. Omenjeni policist tudi nikoli ni pojasnil, na kakšen način naj bi bil okrvavljen in če je sploh bil v prvem nadstropju hiše, saj naj bi bil ves čas v zloglasni garaži. Foto: iStock 21. junija je bil sprejet sklep o ustavitvi postopka Kotnikova se marca lani ni odzvala na razpisani predobravnavni narok, saj ji s sodišča niso uspeli vročiti vabila. Nato je na sodišče zaradi zdravstvenih težav poslala zdravniško opravičilo, a to po prepričanju izvedenca ni bilo upravičeno in sledila je saga neuspešnih vročitev vabil. Pred štirimi meseci so se koprski policisti oglasili pred stanovanjem Kotnikove in jo privedli na naslov ljubljanskega sodišča, kjer so ji vročili vabilo. Kljub temu, da je šlo za absolutno zastaranje, saj je od očitanega kaznivega dejanja minilo že šest let, so na tožilstvu trmasto vztrajali, da zastaranje še ni napočilo. Odvetnika Kotnikove Radovan Cerjak in Milan Krstić sta poleg vročitve novega zdravniškega opravičila predložila sklep o zastaranju, ki je bil očitno sprejet. Sodišče je namreč 21. junija po navedbah urada generalnega državnega tožilca sprejelo sklep o ustavitvi postopka. Kotnikova je sicer ves čas trajanja postopka poudarjala, da zakonsko utemeljeni razlogi za preiskavo ne obstajajo in da je Zvonko Fišer suspenz uvedel na nezakonit način, kar kaže na politično motiviranost. Angela_Vode_1939.jpg Skriti spomini Angele Vode: Ženske je v socializmu dočakal pravi pekel! 12. 7. 2017, 4:00 17 Angela Vode (1892–1985) je nedvomno Slovenka z velikimi začetnicami, saj je bila učiteljica otrok s posebnimi potrebami, s svojim izrazitim socialnim čutom pa se je borila tudi za boljši položaj žensk in delavcev. Ker je bila izključena iz Komunistične partije, predvsem zaradi svojeglavosti in moralnosti, saj ni prenesla pakta med nacisti in komunisti, si je nakopala hude zamere partijskih kolegov in kolegic. Ko so leta 1945 prišli na oblast, so to izrabili za poravnavo starih računov. Vodetova je bila šest let zaprta, nato pa do smrti izključena iz javnega življenja in jo je preživljala sestra Ivanka Špindler. Angela je v tem času skrivaj pisala knjigo, po kateri je nastal tudi film – popisala je svet pred drugo svetovno vojno, vojno, komunistično revolucijo in čas po njej. Skriti spomin je tudi prvo pričevanje o ženskih zaporih pri nas. Alenka Puhar je v spremni besedi zapisala, da vzpon emancipacije ali osvoboditve žensk ni edina opazna značilnost 20. stoletja. V njo vštric hodi tudi vzpon represije nad ženskami, se pravi nesvobode v najtršem pomenu besede. To se je zgodilo v vseh totalitarnih režimih, a posebej izrazito v socializmu, kjer je bila razlika med osvobodilno retoriko in prakso odvzemanja svobode največja in je trajala najdlje. Ženske v času socializma čakal pravi pekel Pred vojno je namreč veljalo, da je obsoditi žensko na smrt nedopustno in v Sloveniji ni znan noben primer. Ni znano, koliko jih je bilo justificiranih po njej, a jih je veliko. Glede razmer v zaporu po vojni pa je tako, da so vse ženske, ki nastopajo v življenjski zgodbi Angele Vode, več let svojega življenja preživele v blatu in smradu, z vse bolj gnilimi zobmi, ob kiblah, iz katerih je zaudarjalo. Koža se jim je vnemala od turov, tvorov, krast in ekcemov. Do živega so jim jo žrli nespran gnoj, neprestrežena menstrualna kri in piki mrčesa. Vse te ženske so se naučile preganjati podgane in občasno živeti v prijateljstvu z miškami. Vzdrževanje stikov z zaporniki ni bilo samo čustveno in finančno breme. Pomenilo je tudi politični madež in nadzor. Vsi, ki so prihajali na obisk osebno ali so jim pisali ali pošiljali pakete, so bili pod nadzorom Udbe, vsakega so preverili in o njem napisali poročilo. Foto: iStock Komunizem ni priznaval dvoma Angela je v knjigi izpostavila, da pri komunistih ni našla nikogar, ki bi si upal misliti s svojo glavo. “Kar strmela sem, da more normalen človek, ki se ima za poštenega, izustiti take laži in jih drzno trobiti v svet, kot na primer, da je Sovjetska zveza zasedla vse te male države, ker jih je hotela zaščititi pred kapitalističnimi agresorji …”, je zapisala. Glede časa, ko je bil sklenjen pakt Hitler – Stalin, je dejala, da so komunisti takoj po sklenitvi pakta opozorili, da je vsa protihitlerjanska propaganda prepovedana. V duhu navodil Kominterne so celo zagovarjali Nemčijo, češ, da se samo brani pred zahodnimi imperialisti. “Zasledovala sem Stalinove čistke, ki so se mi močno upirale. Naši komunisti pa so na moje dvome odgovarjali: “Stalin ve, kaj dela …” Treba je bilo verjeti in nič misliti in nič dvomiti … Kot v dobi cerkvene inkvizicije.” Glavni zasliševalec je bil po besedah Angele Boris Kidrič, pri tem pa je med drugim izpostavila, da so ji očitali odklon od partijske linije in nediscipliniranost. Oboje se je nanašalo na protihitlerjansko propagando, ki je bila na zahtevo Moskve nedovoljena. “Hitler bo zahteval od Stalina ‘most do Adrije’ prek našega ozemlja – in Stalin ne bo imel pomislekov. Ali niti tega ne smem obsojati, ali moram tudi s tem soglašati v imenu Komunistične partije?” Boris Kidrič (Foto: wikimedia.commons.org). Že tik pred vojno in med vso okupacijo so imeli komunisti organizirane krožke, ki so se množili in izpopolnjevali. Človeka, ki je prišel v mlin njihovih klevet, so postavili pred razsodišče, seveda za njegovim hrbtom, zato se ni nihče obotavljal zliti nanj čim več laži – saj se ni mogel braniti, ker ga ni bilo zraven –, ga obsodili kot škodljivca “napredne”, beri: komunistične stvari, vedno so oblatili tudi njegov značaj in njegovo zasebno življenje – in če niso mogli fizično obračunati z njim, so ga z vsemi sredstvi skušali ubiti moralno. Komunisti so samo ponavljali: tu ni dopuščen noben dvom, to je edino pravilna pot, žrtve morajo biti, Sovjetska zveza nam je za zgled, je pot, po kateri mora iti ves svet. Vodilni člani komunističnih partij so bili natančno poučeni o ciljih komunistične internacionale. Tako je dobil Tito natančna navodila, uporabna za vse države. V bistvu je besedilo naslednje: “Prišel je čas, da naredi svetovna revolucija odločilen korak naprej, kar pa je treba prikazati svetu kot ukrep za uresničenje prave demokracije. Nasprotnike režima je treba čimprej odstraniti, toda na demokratičen način, to je z obsodbo pred ljudskim sodiščem, ki ga predstavljajo popularen član partije in dva nevtralca – tajna simpatizerja komunistov.” Prvotna parola, da gre za boj proti okupatorju, za svobodo slovenskega naroda, se je kmalu spremenila in “dvorni pevec njenega veličanstva revolucije” je ubral novo pesem: “Na klic Kominterne združite se v čete, v boj za svobodo, v boj za sovjete! Rdeče smo fronte bojevniki mi, Slovenija junaška, sovjetska bodeš ti!” Foto: STA Likvidacije pričele porajati dvome Angela je v knjigi izdala, da jo je zelo pretresla vest, na kako grozovit način so umorili profesorja Toneta Ovna iz Bele Krajine. “Poznala sem ga kot skrajno poštenega človeka. Oven je bil preveč priljubljen pri ljudeh svojega kraja, zato sem mu svetovala naj se umakne v Ljubljano. Omenila se mu, da se igra z glavo, če ostane doli, on pa je začudeno rekel: “Meni da bi kdo storil kaj žalega? Z vsemi se dobro razumem, s komunisti živim v prijateljstvu, samo to jim pravim, da nisem internacionalec.” Ni se znašel in je plačal z življenjem.” Angela je delila spoznanje, da so tudi mnogi drugi sodelavci in sopotniki OF v dilemi zlasti zaradi likvidacij. “Tako so za Erhlicha ljudje vedeli, da je rešil iz zapora Kidriča, ki ga je dal zdaj ustreliti. In so podvomili: ali je mogoče, da so vsi ljudje razen komunistov izdajalci, da hodijo vsi Italijanom ovajat lastne rojake? Nekateri so se domislili: morda pa s tem opravičujejo umore neljubih nasprotnikov.” V zaporih infiltrirane tudi tajne obveščevalke komunistične partije in tajne policije OF V knjigi, polni spominov, je Angela mesto namenila tudi pogovoru z Mico Černigojevo in dejala, da ji je ta zaupala, da je zelo bolna, da stalno krvavi, da ima zagotovo raka. Zato so ji ženske odstopile najboljšo posteljo v zaporu, ker pa se je zasmilila tudi Angeli, ji je ta obljubila, da če pride iz zapora, bo storila vse, da pride ven tudi ona. Po desetih dneh njenega izpusta sta iz zapora prišli tudi Mica Černigoj in Majda Smerdu. “Prišli sta se mi zahvalit z rožami in z lepim darilom za tretjo osebo, ki je pomagala. V resnici sta bili z Mico obe obveščevalki Komunistične partije in tajne policije OF ter sta hodili k meni samo špijonirat. Pozneje sem izvedela, da je Černigojeva izjavljala: “Tudi Vodetova je na listi tistih, ki jih bomo postavili pred zid.” Neka znanka jo je vprašala: “Ali te ni ona spravila iz zapora?” Mica: “Saj prav zato” Gotovo je imela zveze z okupatorjem, sicer bi se ji to ne moglo posrečiti.” Foto: Printscreen/Youtube Delila je spoznanje, da imajo komunisti streljanje talcev v načrtu; “oni sodelujejo v OVRI – italijanski tajni policiji, kjer poimensko določajo tiste, ki jih je treba postreliti, tam imajo oni svojega zaupnika, ki mu komunisti diktirajo imena.” Ko so spomladi 1942 Italijani začeli v Gramozni jami streljati talce, se je Angela Vode zgrozila in organizirala protest. Napisala je pismo Mussoliniju in v kratkem zbrala blizu 2 tisoč podpisov. Vodstvo komunistov (ali OF) je bilo proti akciji in si je podpisne pole z goljufijo prilastilo. Prostovoljstvo nujno za namene političnega pranja možganov Oblast je apelirala na prebivalce, naj se prijavijo za prostovoljno delo. V resnici je bilo to delo prav malo prostovoljno. Bilo je povsem novi način izsiljevanja: študent, ki se je hotel vpisati na univerzo, se je moral izkazati s “prostovoljnim” delom, če si prosil za karkoli, so te vprašali, koliko ur prostovoljnega dela si opravil. Te delovne skupnosti so nujno potrebne – ne zaradi cenenega dela, marveč predvsem za politično vzgojo. V ta namen imajo ti “prostovoljni” delavci vsak dan politična predavanja. Vodilna mesta v gospodarstvu in tudi drugih panogah javnega življenja so začeli dokončno prevzemati skoraj izključno samo ljudje, ki za ta mesta niso bili sposobni. Vcepili so jim v glavo, da zadostuje zvestoba partiji, ki jim bo dajala nezmotljiva navodila. Tako je bil, na primer, za sodelovanje z okupatorjem kaznovan človek, ki je bil med okupacijo zaprt v okupatorskih taboriščih. Kmalu po teh procesih pa so isti ljudje, ki so povzročili morje gorja in krivic, začeli priznavati, da so se sodbe izvajale po boljševiškem vzorcu. Natančno tako se je godilo pri nas na dachavskem procesu. Prav zato so izbrali same idealne komuniste, ker so jim lahko dopovedali, da je njihovo priznanje potrebno: treba se je bilo oprati pred Rusijo, pred Stalinom zaradi sodelovanja z Nemci. Jetnice v zaporu si naj ne bi zaslužile počitka Na podlagi spominov je Angela dejala, da ji je nekega dne ambulantna paznica prišla povedati, da jo bodo poklicali, ko pride glavni zdravnik iz Ljubljane, udbovski podpolkovnik dr. J. Benigar. Ta jo je malomarno poslušal, potem pa naročil bolničarju, naj ji da valerijano! Drznila si ga je prositi: “Ali bi smela leči vsaj po kosilu, ker se ne morem več držati pokonci?!”, “na koliko ste obsojeni?” jo je vprašal. Ko je povedala, da na dvajset let, se je zadrl: “Nič ne boste ležali, še tega se manjka, da bi težki jetniki, ki imajo dvajset let, ležali.” Vrnila se je v samico in izdala, da sta sovraštvo in gnus nad temi zvermi prevladala vsako fizično bolečino. Foto: iStock Ker je bila zasebna lastnina zajamčena od najvišjega vodstva države, niso mogli kar meni nič tebi nič vzeti tovarne. Zato je bilo treba človeka osumiti nečastnega dejanja proti narodu in državi. Na osnovi tega suma je lastnik izgubil vse premoženje. Tako so g. Hrovata zaprli takoj, ko so prišli in zavzeli oblast, češ da je sodeloval z okupatorjem. Delavci so se ponudili, da bodo pričali v njegov prid, toda niso jim dovolili. Med tistimi, ki sem jih v tej skupnosti najbolj cenila, je bila Marija Nastran. Imela je hotel nekje na samoti na štajerski strani, kamor so hodili partizani. Vse jim je bilo na razpolago: hrana, pijača, zavetje, dokler niso okoliša napadli Nemci. Potem je prišla »svoboda«. Hotel si je bilo treba prisvojiti. Pripravili so kratek proces, kot v toliko drugih primerih: zaprli so jo in jo obdolžili sodelovanja z okupatorjem – za njeno požrtvovalno pomoč partizanom. Ničesar ji niso mogli dokazati, vendar so jo obsodili na smrt. Pojmovanje dela izrazito kapitalistično – profitarsko Vse pojmovanje dela je bilo po besedah Angele izrazito kapitalistično – profitarsko. Med drugim je dodala, da ne verjame, da so v kapitalističnih državah tako izkoriščali zapornike kot tu v “socialističnem humanizmu!” Ženske z DKD (družbeno koristno delo) so pripovedovale, v kako strašnih razmerah so živele in delale. Najbolj so trpele zaradi stranišča: potrebo so opravljale na deski, položeni preko jame. Ponoči prostor ni bil razsvetljen in neka delavka je dobesedno utonila v gnojnici. Časopisi polni slavospevov Stalinu Časopisi, ki so v zaporih predstavljali eno glavnih vzgojnih sredstev, so bili polni hvalospevov, govorilo se je o Stalinu v samih superlativih, kot jih še niso brali drugod kot v nabožnih knjigah. Po spominih Angele je med zapornicami krožila knjiga različnih člankov. Eden od člankov iz te knjižice je govoril o Stalinu: “Veliko in močno domovino socializma je Stalin popeljal po poti sreče in blagostanja. Kje bi bil danes svet brez Sovjetske zveze? Brez Stalina bi sonce mračno svetilo. Stalin je najskrbnejši in najmočnejši vzgojevalec človeške plemenitosti. Stalin, graditelj mirnega in srečnega delovnega življenja je največji strateg vseh časov …” Foto: iStock Prevarantstvo uspešno sredstvo v zaporih Menda se v nobeni obliki vladavine dejanja ne ločijo tako temeljito od obljub kot pri komunistih. Tako, na primer, bolj kot smo gospodarsko na psu, bolj kričijo, kako čudovite dosežke smo zabeležili, kako nas ves svet občuduje zaradi našega “modrega vodstva”. V zaporu je prevaranstvo predstavljalo pravilo. “Ženske, pri vaših prošnjah za pomilostitev bomo upoštevali vaše dosežke pri delu, zato pa pridno delajte.” To je bilo po prepričanju Angele uspešno sredstvo, saj so ženske rade šle na ta »lim«. Garale so tako rekoč noč in dan, a niti ena se ni rešila z delom. Nasprotno: bolj kot je garala, bolj so jo potrebovali v zaporu. Ženske so delale kot nore, hitele, tekmovale. In nagrada? Na koncu je dobila vsaka majhno rezino najslabše vrste smrdljive klobase, takšne, ki so ji rekli “pasja radost”, ker so jo prej kupovali samo za pse. “Nekega dne je uprava prepovedala dobivati v paketu solato, kis in olje,” je zapisala. “Pri kontrolnih obhodih smo vedno prosile za dovoljenje, da bi spet smele dobivati solato. Naenkrat je obšel vse sobe upravnik, seveda z zahtevo, da bo treba povečati storilnost, za nagrado pa bomo spet lahko dobivale v paketu solato, kis in olje. Ženske so garale, a dovoljenja ni bilo. Ko pa so moledovale, je rekel: “Saj boste dobile solato kot redno hrano.” Res smo jo dobile, vsako leto enkrat, toda šele potem, ko je šla v cvet, ko je bila le še za prašiče.” Prevzgojna nujna za nabiranje žensk za vohljanje Bistvo prevzgoje je bilo pridobivanje žensk za vohljaštvo. “Te vrste “prevzgoja” jih je res veliko zlomila,” je spomnila Angela. “Proti koncu nisem več vedela, s kom govorim. Ko so prišle iz zapora, so dobile po večini dobre službe ter ostale še naprej v njihovi “službi”. Ob branju knjige pa je mogoče spoznati, da v njihovih odnosih do zapornic ni bilo prav nič človeškega. Tako je na primer neki zapornici umrl nečak, edini človek, ki ga je še imela, pa so se drli nad njo, ker je glasno jokala: “Prava figa, saj bomo vsi umrli … Če ne boste tiho, boste šli v bunker.” Foto: iStock Med drugim je Angela povedala, da je obstajalo zavedanje, da so se naši javno skregali z Rusijo. Iz tega razloga so postali osamljeni in so se obrnili na Ameriko za pomoč in posojilo. Amerika, ki glede nas ni slišala veliko dobrega, pa je poslala svojo komisijo tudi v zapore. Prišel je upravnik zapora in za njim celo spremstvo paznic. Ko je videl, da je vse v redu, je vprašal, katera zna kaj angleško. Vse te so peljali v hlev, nad katerim je bila kurnica. Strogo so zagrozili, da ne sme nobena pogledati skozi okno ter postavili pred okna straže, ki da bodo takoj streljale! Upravnik je nato Američane vodil po zaporu. Tujci so zapornice spraševali, zakaj so zaprte, na koliko so obsojene, ali so zadovoljne. “Vedno sem se čudila, kako naivni so tile ljudje, ki prihajajo sem iz Amerike, je dejala Angela. “Kaj si je ta dama predstavljala, da bo slišala iz ust zapornic komunističnih zaporov kakšne pritožbe, kakšno resnično izjavo?! Nekega dne, kmalu po tej komisiji, je prinesel naš časopis ponatis iz nekega ameriškega lista, slavospev našim zaporom, ki da so pravi sanatoriji!” Zapornice zdravnikom niso predstavljale ljudi “Telesne sile so mi upadale, slabela je volja do življenja,” je dejala glede bivanja v zaporu. “Pokonci me je držala samo želja, da bi povedala znancem, da to ni tisto, za kar smo se borili.” Po besedah Angele krutost ravnanja v zaporu dobro predstavljata zgodbi o dveh zapornicah. Glede zapornice Donate, ki je kmalu po zaprtju zbolela za tifusom, so v bolnici dejali, da je zanjo popolnoma škoda zdravil. Od časa do časa se je zbudila iz nezavesti in odprla oči, stražar pa se je zadrl nad njo: “Hudič, ali še nisi crknil?!” V enem litru vode, ki ga je dobivala na dan za pitje in umivanje, si je prala preperelo perilce, ki ga je imela na sebi od aretacije. Skrajno slabo hrano je delila z mišjo, ki je bila tako sestradana, da je bila povsem krotka. Drugi primer, ki ga je izpostavila, je zgodba Ade, ki je kljub silni volji začela bolehati. Morala je delati prav tako kot druge, krepke in zdrave. Nekega jutra se je posebno slabo počutila, naenkrat je glasno zavpila in se zgrudila s stola na tla. Prišla je bolničarka in se surovo zadrla: “Kaj je z vami?” Ada ni mogla odgovoriti, samo krvave sline so ji šle iz želodca. Dve tovarišici sta jo hitro prijeli pod roke in ji hoteli pomagati po stopnicah v ambulanto, bolničarka pa grobo: “Pustite jo! Tu se ne bomo nič pomehkužili. Bo že sama prišla, če bo hotela.” “Do solz smo bile ogorčene,” je komentirala. Kmalu so po pripovedih začele v zapor prihajati tudi Primorke, ki smo jih “osvobodili” izpod fašizma. Njihove obsodbe jugoslovanskega paradiža bi bilo treba samo slišati: da, želeli smo si svobodne Jugoslavije – pa smo prišli v prisilno delovno brigado. Kje je obljubljeno blagostanje? Jugoslavija ni glasovala za Splošno deklaracijo človekovih pravic. Z drugimi socialističnimi državami se je na zasedanju Generalne skupščine OZN decembra 1948 vzdržala, kar je vljudno nasprotovanje. Odnos do človekovih pravic in obveznosti te vrste je začela nekoliko spreminjati šele pod pritiskom zahodnih držav, ko jih je zaprosila za pomoč. Razlaščanje na podlagi obtožbe primernega zločina Trgovec Pavlin je s skrajno varčnim poslovanjem spravil skupaj hišo na Prulah. Ob “osvoboditvi” so se oglasili prijazni sosedje in najemniki stanovanj ter zahtevali Pavlinovo hišo. Toda zasebna lastnina je bila zajamčena, niso je mogli vzeti brez vzroka. Kako bi to izpeljali? Tako pač, kot že v toliko sto in sto primerih: lastnika je treba obtožiti primernega zločina, da ga lahko zaprejo in obsodijo, s tem pa tudi razlastijo. Obdolžili so ga, da je spravil nekoga med vojno v lager. Pavlin tistega človeka niti poznal ni. Ko je prišel Pavlin po prvi razpravi v celico, je povedal sozapornikom, česa ga dolžijo. Takoj se jih je oglasilo menda več kot dvajset, ki so bili obdolženi istega zločina: vsi so izdali istega človeka. Pokojnine tistim, ki niso nikoli delali Pokojnino so dobili ljudje, ki niso nikoli nič delali, tudi med vojno ne. Toda pravočasno so se udinjali – in pokojninski zavod, ki ga vodijo zagrizeni udbovci, jim je naštel polna leta v visokem plačilnem razredu. Bili so tudi takšni, ki so nagovorili dva prijatelja, ki sta o tretjem podala izjavo, da je bil vso vojno aktivist na terenu – pa je bila zadeva urejena. Takšnih primerov je na tisoče. Delo, 5. junija 1965, ugotavlja: Socialistični direktor v “brezrazredni družbi” ima tisoč odstotkov več plače kot proletarec, ki je po Kardeljevem evangeliju povsem enak direktorju. V isti številki ugotavlja Delo: Za Bežigradom je razlika med najnižjim in najvišjim dohodkom več kot 22-kratna. Angela se v knjigi spominja 70-letne kmetice s Štajerske, obsojene na 20 let strogega zapora, ker je zažgala svoj hlev, preden bi ga morala oddati zadrugi. Rekla je, da ko bi ji bilo mogoče, bi ga še enkrat zažgala. Kmetici vdovi so pobrali vse in ker je protestirala, so jo postavili pred sodišče in obsodili na dve leti zapora zaradi žaljenja oblasti. Ko so jo vprašali, ali ima kaj pripomniti, je rekla: “Samo malo pravičnosti bi prosila, gospodje,” pa so ji dodali še dve leti, tako da je sedela štiri leta. To brezglavo spreminjanje naše vasi v “socialistično skupnost” ni rodilo niti ideološkega niti gospodarskega uspeha, ampak v obeh smereh samo ogromno škodo. To, in pa bojkot Vzhoda, je prisililo Jugoslavijo, da se je začela ozirati na Zahod in iskati stike s kapitalističnimi državami, zlasti z Ameriko. Dobivali smo ogromne podpore, tako v obliki posojil, kakor tudi v drugih oblikah pomoči, pa tudi z živili nas je podprla Amerika. Državna kmetijska podjetja so kljub ogromnim investicijam iz različnih posojil in kljub davčnim olajšavam izkazovala rastočo izgubo. Foto: iStock Kakršna koli kritika je bila vedno ovržena Ljudje so sicer kritizirali, a kritika je bila vedno ovržena. To dobro kaže primer mladinca, ki je opazoval početje agrokombinata v Limbušu. Ko je videl, da v kombinatovih nasadih gnije na kupe jabolk, je napisal v rubriko Pisma bralcev svoje pomisleke o tem, češ da to ne kaže na dobro gospodarjenje. Vodstvo kombinata je odločno protestiralo proti takemu pisanju. Novinar Dela se je informiral, kako je z zadevo in dognal, da je bila dijakova kritika povsem upravičena. Kmalu pa je uredništvo Dela prejelo od dijaka novo pismo, v katerem sporoča, da navedbe v njegovem pismu niso resnične. Uredništvo se je pozanimalo za zadevo in izvedelo, da so mladinca poklicali na upravo podjetja ter pritiskali nanj, naj svoje ugotovitve prekliče, sicer ga bodo izročili sodišču zaradi obrekovanja. V Delu, 7. avgusta 1965 je bilo mogoče prebrati: “Tako smo iz besed podpredsednika zveznega izvršnega sveta izvedeli, da ima naše gospodarstvo bilijon dinarjev nepokritih izgub ali tisoč milijard. Večina teh izgub se nanaša na dosedanje nesmotrno gospodarjenje, ki nam je izčrpalo vse rezervne fonde.” V Termiki je prišlo do stavke, ker so delavci prejemali najprej samo po 80 odstotkov plače, pozneje pa so ostali brez plače. Ko je prišel direktor, je vprašal, zakaj delavci ne delajo. “Stavkajo, zahtevajo plače …” Direktor je takoj poklical v Centralni komite Zveze komunistov. Pri priči se je v tovarni pojavila policija. Voditelje stavke so odpeljali, delavci pa so pod grožnjami odšli na delo … Voditeljem so zapisali v delovne knjižice posebne opombe, na osnovi katerih nikjer ne smejo dobiti dela. “Da zaostajamo za drugimi gospodarskimi oblikami po svetu, najbolje priča dejstvo, da se po svetu suče stopnja inflacije okrog 6, medtem ko raste v Jugoslaviji od 15 do 20, čeprav tega uradno ne priznajo, ker to pomeni minus za socialistično gospodarstvo,” v knjigi piše Angela. Eden glavnih vzrokov kaosa v našem gospodarstvu je namreč predstavljala neodgovornost: nihče ne odgovarja za svoje postopanje in to je največje zlo našega gospodarstva. A ne samo gospodarstva, temveč družbenega sistema na splošno. Vprašali se boste: ali ni bilo nobene kontrole nad poslovanjem po podjetjih? Pač! Ta naloga je pripadla Službi družbenega knjigovodstva – SDK. A kakšna je bila njena kompetenca? Predvsem so njeni člani iz iste kaste kot direktorji in spet smo pri ugotovitvi: vrana vrani ne izkljuje oči … Angela je kritično izpostavila, da po Titovi smrti obstaja resno vprašanje, kako naj se izkopljemo iz dolgov, ko pa so ostali na krmilu isti ljudje, ki so spravili državo v zapravljanje, ki je omogočilo komunističnim hohštaplerjem brezdelno, razkošno življenje. N. Ž. Odprto pismo Pahorju: Odstranite kipe zločincev! 12. 7. 2017, 4:00 219 Državljan Miran Hergula je v pismu predsedniku republike Borutu Pahorju zapisal, da novi spomenik vsem žrtvam vojn na ozemlju Slovenije ni iskreno izkazovanje dejanja sprave, saj na trgih in ulicah še vedno stojijo spomeniki zločincev, ki so iz maščevalnosti ukazovali medvojne in povojne poboje. Te bi morali umakniti in na ista mesta postaviti spomenike padlim v vojni za osamosvojitev Slovenije. Spoštovani predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor! Pred nami je slovesnost za vse vojne žrtve v Sloveniji, pa vendar duh v Sloveniji še ni pripravljen za to, saj dejanja ne potrjujejo želje po tako potrebni spravi. Odkrili boste spomenik vsem žrtvam na ozemlju Slovenije, pri tem pa ostajajo ulice, trgi poimenovani po ljudeh, ki so ukazovali poboje desetisočev Slovencev (Kardelj, Kidrič, Maček, Tito …), njihovih spomeniki itd. Če se želite iskreno izkazovati, da ste predsednik vseh državljanov, se boste morali osebno bolj zavzeti za konkretna dejanja sprave, ne samo z nagovori, ampak z dejanji in se osebno zavzeti za umaknitev spomenikov ljudi, oseb, ki so ukazovali poboje ljudi izvensodnih pobojev, po vojni, iz maščevalnosti … Na izpraznjena mesta spomenikov pa postaviti spomenike padlih za osamosvojitev Slovenije 1991. Na kamerah Ste nam pokazali g. Pahor, da znate prijeti za lopato, kramp, kladivo in če ne bo šlo drugače se pa tako lotite dejanj. Verjamem, da nas bo v hipu mnogo ob vas, ki vam bomo pri tem pomagali in bomo hitro gotovi (klub vročini). In če kot bivši predsednik vlade, ki poznate delovanje ministrstev in birokratov malo pocukate za rokav še njih, se pred volitvami lahko naredi odstranitev spomenikov in napisov ulic in boste zelo konkretni pri graditvi boljše Slovenije. Sicer spomenik za vse žrtve, ki ga nameravate odkriti tako ne bo zedinjal ljudi, ampak nekatere jezil in razdeljeval, ker se k spravi prisotna preveč teoretično in premalo z dejanji. Rado Pezdir nam je v nedavnem intervjuju z Jožetom Možino na RTV SLO1 dokazal, da moramo po osamosvojiti Slovenijo še osvoboditi in pri tem ste nam lahko v veliko, konkretno pomoč – tokrat ne z rokavicami, samokolnicami, vilami, žagami, ampak v kravati in vašo diplomatsko sposobnostjo na miren način, brez prelivanja krvi, ko se bo nekatere pri “koritu” odpoklicalo od kraje denarja vsem državljanom. Sam intervju je pokazal, da morate kot glava države ukrepati in dati vzgled ljudem na položajih, da na miren način rešimo Slovenijo. Vse to vam podelim v želji, da nam državljanom do novembra 2017 pokažete še kaj konkretnega v svojem predsedniškem delovanju. Potrebujemo konkretna dejanja predsednikovanja. Lep pozdrav in vse dobro, Miran Hergula Jezikovni spletovalec: Na prvi pogled nepomembne besed(ic)e niso kar tako zanemarljive! Pa čeprav so mnoge zelo kratke … 12. julij 2017 ob 06:20 Ljubljana - MMC RTV SLO V slovenskem besednjaku je od 400 tisoč do 500 tisoč besed. Že s skromnimi 2000 se lahko kaj dogovorimo, povprečen Slovenec pa uporablja okoli 15.000 besed. Gre za raznolike besede: dolge in zapletene, zložene ali prevzete … ampak nekatere, tudi zelo kratke, so lahko pomembne bolj, kot se nam zdi … Imajo namreč lahko nepričakovano velik učinek! Besede se razlikujejo glede na število črk, pomen, pregibnost, izvor in še kaj. Strukturalistično se jih razvršča tudi po obliki, pri čemer so kot pregibne in polnopomenske besede najpomembnejši glagoli (npr. študiram) in samostalniki (npr. slovnico) ter pridevniki (npr. slovensko). Šolajoča mladina se namreč v povedih pri urah oblikoslovja in skladnje najprej uči poiskati glagole oz. povedke kot nosilce pomena, šele nato nepregibne predloge, medmete … Obstajajo pa tudi prislovi, vezniki in členki, ki sploh niso manj pomembni ali nepomembni. Besede kot mašilo Nekatere besede se rabijo pogosteje kot druge, mnoge celo nenavadno pogosto. Pri tem se je treba samo spomniti, da nekatere besedice, kot so npr. pač, seveda, kajne, morda itd., nimajo namena česar koli posebej povedati in se rabijo kot mašilo ? na kar se mladino opozarja že od prvih razredov naprej. Z mašili, nezadovoljivimi nadomestki za "presneto-ne vem-kaj-naj-zdaj-povem", si govorec podaljšuje čas za premislek, prikriva neželeno tišino … Nemalokrat pa postanejo te besedice navada oz. razvada, če ne celo moteča značilnost posameznikovega govorjenja. Samo na prvi pogled zanemarljive besede Posamezniki, ki se slovenščine učijo npr. na stopnji C evropskega jezikovnega okvira, sprva mislijo, da so neke slovenske besede izjemnega pomena, saj jih rojeni govorci ne samo pogosto rabijo, ampak tudi posebej poudarijo, npr. "Menda bo poklical kasneje". Kako nekomu enostavno in na kratko razložiti pomen besede "menda"?! Rojeni govorec, ki bo najprej povedal, da je pomen tovrstnih besed pravzaprav težko kar tako razložiti, bo na drugi strani zelo verjetno sprožil čudenje. Tujci teh besed najprej praviloma sploh ne razumejo, ker (še) ne poznajo različnih kontekstov oz. pomenskih situacij. Ko pa naposled besedo preverijo v SSKJ-ju, dobijo razlago: besede, ki se zdijo preproste, imajo lahko tudi po tri različne pomene. Npr. "menda" izraža ali domnevo, ali samoumevnost, ali pritrjevanje brez pridržka, nekatere pa imajo tudi po pet ali še več pomenov oz. načinov rabe, npr. pač. Členki so zelo samosvoje besede – tudi medmeti in vezniki Te besede so nepregibne, kar pomeni, da se v obliki ne spreminjajo, in nepolnopomenske. Srednješolcem povzročajo največ težav, saj bodo npr. le, že, šele, baje ali samo med členke uvrstili le redki, ki se jim bo to umetno strukturalistično povezavo uspelo zapomniti. Členki so po mnenju mnogih jezikoslovcev najzanimivejša besedna vrsta, ki tudi med strokovnjaki povzroča polemike. Glede na pomen namreč ločimo več kot 10 vrst členkov, od členkov čustvovanja, npr. "Žal imaš prav", do izvzemanja, npr. "Prišel je samo oče". Poleg medmetov, ki so lahko prave t. i. zakrite povedi, npr. hja, joj, au, fuj, pst itd., so tudi členki prave pomenske bombe. Podobno kot medmeti tudi členki "okužijo" celo poved ali njen del, tako da vplivajo na pomen celote ? in na najkrajši možni način izrazijo mnenje sporočevalca. Kjer pa se z eno samo besedo "opravi" z mnenjem, se lahko pojavi nerazumevanje ali nestrinjanje oz. vsaj zmeda v komunikaciji. Po teoriji so členki namreč besedice, ki jih lahko nadomesti samo cel stavek ? pogosto cela poved ali več povedi, besedico "menda" npr. "Domnevam, da bo poklical kasneje, a nisem prepričana". Členek vsaj med drugim npr. izraža minimalno zahtevo oz. omejevanje na najmanjšo količino ali mero: "Lahko bi mi vsaj namignil," kar pomeni "Menim, da bi mi moral dati kakšno informacijo, a mi ni ničesar niti nakazal." Vzrok, sklep, posledica in pojasnilo … Tujci, ki med usvajanjem jezika večkrat slišijo zvezo in sicer, na podlagi redkih lastnih izkušenj sicer lahko poznajo njen pomen, a zgodi se, da zvezo uporabijo namesto vzročno-sklepalnega veznika zato: "Zelo hitro so govorili, in sicer lahko pride do napake." Vzročno-sklepalno razmerje izraža tudi torej, členek in veznik, s katerim preskočimo (morda pomemben) argument in preidemo neposredno na sklep. Gre za veznik, ki zelo skrajša govorjenje, saj na hitro poveže dve trditvi in vodi v zaključek: "Veliko se je učil, torej bi moral opraviti popravni izpit." Kar seveda nujno ne drži … Za vse, ki smo se že kdaj zmotili in kavo solili namesto sladkali … Dobro se je zavedati vrste različnih pomenov, ki jih z vsako, še tako majhno besedo vpeljemo v stavek. Poleg tega moramo vedeti tudi, kam v stavku jo postaviti, da bo povedala točno to, kar želimo. Te in druge zanimive besede imajo velik vpliv, zato jih je treba uporabljati previdno in gospodarno ter po pameti. So kot začimbe za jed: točno določena začimba da poseben, točno določen (in pričakovan) okus ? zelo drugačen od kakšne druge začimbe. Andrej Salobir, R. D. Policija deluje vse bolj ideološko: Kaznuje udeležence, ki so nosili slovenske zastave in dopušča totalitarne simbole 12. 7. 2017, 11:09 331 Kakšne kriterije ima slovenska policija pri odobravanju ali prepovedi koncertov ter kakšne kriterije pri izdajanju plačilnih nalogov za nošenje simbolov, zastav slovenske in tujih držav, tudi tistih, ki jih ni več? V četrtek, 29. junija, sta v središču Ljubljane potekali dve prireditvi, in sicer je Svetlana Makarovič organizirala koncert z naslovom »Nosil bom rdečo zvezdo«, civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo pa je po oddaji 48.222 zbranih podpisov za referendum o zakonu o drugem tiru v državni zbor pripravila prireditev z naslovom »Proslavitev oddaje referendumskih podpisov«. Tako je bilo na Kongresnem trgu na ta dan mogoče hkrati videti zastave nekdanje države Jugoslavije, ki simbolizirajo totalitarne čase, in zastave samostojne ter demokratične Slovenije. V medijih je bilo mogoče zaslediti, da so policisti na tisti dan izvajali določene postopke zoper posamezne udeležence, na poslance Slovenske demokratske stranke pa so se v zvezi z izrečenimi globami obrnili tudi nekateri udeleženci prireditve “Proslavitev oddaje referendumskih podpisov”. Po pričanju nekaterih udeležencev se je namreč zgodilo, da je ena izmed udeleženk prireditve Nosil bom rdečo zvezdo kot prva napadla enega izmed udeležencev prireditve “Proslavitev oddaje referendumskih podpisov”, in mu ob tem strgala plakat, ki ga je držal v rokah. Slednji se je ob tem napadu zgolj branil in jo prijel za roko. Takrat pa sta dva izmed policistov zgrabila njega in ga zadržala, z izgovorom, da ne bi napadel udeleženke. Policisti so obema udeležencema izrekli globo v višini 250 evrov, in to kljub temu, da je udeleženka napadla prva, udeleženec pa se je zgolj branil. Na omenjeno dogajanje sta opozorila tudi dva izmed poslancev Slovenske demokratske stranke, in sicer dr. Vinko Gorenak in Žan Mahnič. Policija izvajala ukrepe zoper udeležence, ki so nosili slovenske zastave Poslanec Gorenak je v začetku meseca julija na Vlado Republike Slovenije naslovil vprašanje, koliko in katere ukrepe iz svojih pristojnosti je izvedla policija zoper udeležence, ki so se udeležili prireditve, s katero se je poveličevalo totalitarni simbol in nekdanjo totalitarno državo ter zoper udeležence, ki so se udeležili prireditve, na kateri so nosili slovenske zastave. Gorenak na odgovor sicer še čaka, vendar pa je o dogodku na seji državnega zbora v ponedeljek, 10. julija, govorila tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, saj jo je poslanec SDS Žan Mahnič vprašal, kako komentira ravnanje policistov ob omenjenem dogodku in od kdaj je v Republiki Sloveniji na javnem shodu prepovedano nositi slovenske zastave. Ministrica za notranje zadeve je odgovorila, da ideološke razprave niso njena domena in da se bo oprla zgolj na dejansko stanje, v nadaljevanju pa opisala dogajanje, kot je bila z njim seznanjena. Ministrica je na seji državnega zbora tako povedala naslednje: “Ob 21.25 je pred policisti posebne policijske enote kršiteljica iztrgala plakat enemu izmed udeležencev prireditve, le–ta pa jo je odrinil in hotel udariti. Policista posebne policijske enote sta uporabila prisilna sredstva, fizično silo in s tem preprečila nadaljnjo kršitev in obema kršiteljema je bil izdan plačilni nalog po prvem odstavku 6. člena zakona o varstvu javnega reda in miru.” Do izrekanja kazni pa se ministrica za notranje zadeve ni izrekla, češ da se ne more opredeljevati, ker prekrškovni postopek vodi pooblaščena uradna oseba. V zvezi s prireditvijo Nosil bom rdečo zvezdo je ministrica za notranje zadeve dodala še, da se jo je udeležilo okoli 3.000 ljudi, da je potekala v skladu s programom in da se je zaključila okoli polnoči. Za okoli 10 udeležencev omenjene prireditve pa policija zaradi suma prekrška po besedah ministrice za notranje zadeve vodi postopek ugotavljanja identitete. Ideološko delovanje policije je očitno Poslanec Mahnič je ob odgovoru ministrice najprej opozoril na sporno dejstvo, da je udeleženka prireditve Nosil bom rdečo zvezdo lahko mimo policistov neovirano prišla na drugo prireditev, in to kljub temu da se je policija s fizično silo postavila med oba prostora ravno zato, da do stikov med udeleženci ne bi prihajalo. Poslanca Mahniča je zmotila tudi opazka ministrice za notranje zadeve, češ da gre za ideološke razprave. Po njegovem mnenju je ideološko postopala policija, ki je pred časom prepovedala koncert Thompsona zaradi svetovnonazorskih prepričanj. “Vsi pa vemo tudi, kakšne nazore ima gospa, ki je bila glavna zvezda tega dogodka, to je Svetlana Makarovič. Tukaj pa policija ni rekla, da bo prepovedala dogodek zaradi njenega svetovnonazorskega prepričanja,” je bil kritičen Mahnič. S prepovedjo koncerta se ni strinjalo niti sodišče, ki je pred kratkim obravnavalo pritožbo organizatorja koncerta in razsodilo, da je bila prepoved koncerta nezakonita. Svetlana Makarovič je bila opremljena z rdečo zvezdo. V zvezi z globo, ki je bila izrečena udeležencu prireditve “Proslavitev oddaje referendumskih podpisov”, pa je poslanec Mahnič izrazil veliko začudenje, da je bil udeleženec oglobljen, čeprav se je s tem, ko je napadalko zgolj prijel, le branil in jo želel predati policiji. Ob koncu vprašanja je poslanec Mahnič zato predlagal, da se v državnem zboru opravi splošna razprava o tem, kakšne kriterije ima slovenska policija pri odobravanju ali prepovedi koncertov ter kakšne kriterije ima slovenska policija pri izdajanju plačilnih nalogov za nošenje simbolov, zastav slovenske in tujih držav, tudi tistih, ki jih ni več. “Se pravi, tistemu, ki nekoga napade in mu želi vzeti njegovo lastnino, policija izreče globo, oglobi pa potem še tistega, ki to lastnino brani. Skratka, nenavadni policijski postopki, ki dajejo jasne znake, kako policija ravna oziroma kakšna navodila ima slovenska policija,” je zaključil poslanec Mahnič. C. Š. Če bodo izterjavo dobile v roke tiste sodnice, ki za Dan mladosti plešejo v pionirskih kapah in rutkah, potem stara čavsa ne bo nič plačala... V tem je krivičnost slovenskega vsakdana.... Verjetno bo reakcija drugačna, če se bom pojavil v kratkih irhovcah, rjavi srajci pa rdeč trak okoli roke z revolucionarnim simbolom delavskih socialistov..... Zakonita oblast ni nekdo, ki se za takega proglasi. Zakonita oblast so bili predvojni oblastniki, ki so še zmeraj nosili neke civilne funkcije pod vojaško okupacijo. Šef Evroskupine in finančni minister Nizozemske bi kriminalno pranje denarja v NLB predal organom pregona in parlamentu 12. 7. 2017, 14:20 28 Nizozemskega ministra za finance, ki je hkrati predsednik Evroskupine, Jeroena Dijsselbloema, je resnično zanimalo, kaj se je dogajalo v NLB. Pravi, da težko razume, da je kriminal takšnih razsežnosti lahko ostal skrit očem javnosti. Za kaj takega je namreč potrebna mreža. To pa potem ni več samo kriminal, ampak organiziran kriminal. Evropska poslanka Romana Tomc se je včeraj udeležila srečanja odbora PANA (za preiskovanje davčnih utaj in nepravilnosti) s finančnimi ministri nekaterih držav članic Evropske unije. Finančni ministri Nemčije, Nizozemske, Italije in Irske so predstavili ukrepe, ki so jih njihove države izvedle v okviru boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter posledice, ki so jih ti prinesli za njihove finančne sisteme. Strinjali so se, da so ukrepi, ki jih je Evropska unija sprejela od izbruha afere Panama Papers, pozitivno vplivali na finančno stanje v njihovih državah. Razkrivanje informacij in poglobljeno sodelovanje med ustreznimi organi pa sta glavna koraka na poti k preprečevanju in hitremu odkrivanju nepravilnosti. Evropa se je seznanila z največjim pranjem denarja v zgodovini Slovenije “Nadzor in ukrepanje v primeru nepravilnosti sta v rokah za to pristojnih nacionalnih institucij. A več kot očitno postaja, da so te v nekaterih primerih popolnoma zatajile,” je v sklopu razprave poudarila evropska poslanka Tomčeva. Očiten primer tega je Slovenija in afera Nove Ljubljanske banke. Pristojne institucije in odgovorni so vedeli za sporno dogajanje v največji državni banki, a se niso odzivali. Zadevo so želeli pomesti pod preprogo, dokler ni preiskovalna komisija državnega zbora odkrila, da je bila v letu 2010 prek NLB oprana skoraj milijarda evrov nakazil iranske državne banke, v času, ko je za to državo veljal embargo. Romana Tomc (Foto: STA) Finančni ministri bi zadevo predali organom pregona in celo parlamentu Nadaljevala je: “Kako bi vi, kot finančni minister ukrepali v primeru, če bi izvedeli, da se v vaši največji državni banki dogajajo zelo sumljive stvari in da je po vsej verjetnosti prišlo do pranja denarja?” Rdeča nit vseh odgovorov je bila, da bi, kot finančni ministri, zadevo vzeli zelo resno in jo seveda predali v reševanje organom, ki se na nacionalni ravni s tem ukvarjajo, tudi policiji, celo parlamentu. Finančni minister Nizozemske, Jeroen Dijsselbloem, tudi predsednik Evroskupine, je bil nad vprašanjem še posebej začuden in je takoj zaslutil, da je bilo to postavljeno s posebnim namenom, o čemer se je v nadaljevanju tudi pozanimal. Po njegovih besedah do takšnih zlorab ne bi smelo prihajati, če bi bil nadzor učinkovit. Še posebej pa je to nesprejemljivo za banko v državni lasti, kjer ima tudi finančni minister veliko odgovornost. V neformalnem pogovoru po koncu srečanja je dodal, da ga zelo čudi, da institucije v Sloveniji niso reagirale, še posebej, če so bile o tem obveščene. Tudi državni vrh bi moral ukrepati v okviru svojih pristojnosti. Zaključil je: “Kot finančni ministri nismo zadolženi za pregon kriminala, za to ima vsaka država svoje institucije. Vendar nas to ne razrešuje odgovornosti, da o tem ne poročamo in prijavimo takšnih sumov ustreznim institucijam. Seveda se pričakuje, da te nato ukrepajo.” C. Š. Avatar domovina mili dom • 44 minut nazaj To je odgovor zakaj ta mali leta na okoli in ustanavlja stranke z novimi obrazi iz katerih so sestavljene udbovske vlade. Leta minevajo, CK KPS kriminal pa vodeni. Zato postavljajo udbovske sodnike, tožilce, policaje. Butasti ljudje pa še kar naprej obožujejo "plave" očke. marker • eno uro nazaj Komisija iz SMC bo vse dokaze izbrisala. Samo zato je bila ustanovljena. Opozicija po njihovo ne sme brskati po poslovnih tajnostih rdeče kamarile. Avatar Stajerka • 3 ure nazaj ja, ja.......bo potrebno po mizi udarit, da ne bodo levaki vedno tumbali, da je za vse kriva EU......pa naj bo tokrat upravičeno kriva EU in vse sodelujoče v zadevi pranje spravi pred mednarodno sodišče....... tu ne bo nič, kvečjemu bo kdo dobil še kakšen milijon za nagrado...... Cerar po pogovoru s Plenkovićem: Ostala sva vsak na svoji strani Različna pričakovanja 12. julij 2017 ob 07:54, zadnji poseg: 12. julij 2017 ob 16:10 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Po pogovoru s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem je slovenski premier Miro Cerar dejal, da sta glede izhodnih stališč ostala vsak na svoji strani. Plenković pa je poudaril, da ne obžaluje, da so njegovi predhodniki izstopili iz arbitražnega sporazuma. Pričakujem, za začetek, da naši politiki na Hrvaškem ne bodo letovali v naslednjih desetih letih. Turk, Sekolec, Erjavec - to so izdajalci slo. naroda, saj so Hrvatom dovolili, da nam vzamejo dostop do odprtega morja ... Kurbe srbskohrvatske ... Cerar po pogovoru s Plenkovićem: Ostala sva vsak na svoji strani vauuuu, ne bi uganu Dediči rabljev iz stranke SD in Zavezništva so se ob žalostnem dogodku odkritja spomenika nesramno hihitali 17. 7. 2017, 10:11 25 V četrtek so na Kongresnem trgu odkrili nov spomenik, ki naj bi med seboj spravil dva pola razbitega naroda, vendar pa so na dogodku, na katerem bi zaradi številnih medvojnih in povojnih krivic ter pretečene krvi sorojakov morale teči solze, številni politiki delali “selfije” in se pri tem radostno smejali – to so Marko Bandelli, Alenka Bratušek, Dejan Židan, Tanja Fajon in Matjaž Han. Fotografi pa so še po eni speljani prevari v objektiv ujeli tudi zadovoljstvo Milana Kučana. Poleg same farsičnosti odkritja spomenika “žrtvam vsem vojn”, ki naj bi spravil – po komunistični revoluciji in več deset tisočih pobitih – razdeljen narod, so v javnost prišle nove fotografije in dokazi, kako dediči morilcev, ki so te zločine zagrešili, na slovesnosti delajo “selfije” in se pri tem zadovoljno smejijo, kar ponovno dokazuje, da je tovrstno odkritje zgolj in samo farsa. Oglejte si še: Najdražja betonska bloka v zgodovini brez omembe revolucionarnega nasilja in komunističnega genocida Na dogodku, na katerem bi – če bi šlo za resno, iskreno, sočutno ter pietetno dejanje in bi se rablji ter njihovi dediči pokesali za svoja dejanja– morale teči solze, pa so slednji dogodek raje izrabili za ceneno in neiskreno druženje in še eno veseljačenje na račun mrtvih. Visoki politični predstavniki iz vrst stranke Socialnih demokratov in Zavezništva socialno-liberalnih demokratov Marko Bandelli, Alenka Bratušek, Dejan Židan, Tanja Fajon in Matjaž Han so namreč svoj odnos do “spravne slovesnosti” in naše skupne zgodovine – zaradi katere številni Slovenci še vedno objokujejo svoje bližnje, ki so bili izvensodno in kruto pobiti med ali po vojni, pa več kot 70 letih pa še vedno niso dosegli pravice, da bi katerega od komunističnih morilcev obsodili pred slovenskimi sodišči – ovekovečili kar z veselim selfijem pred odkritim spomenikom. Kučan znova prevaral narod Da je šlo pri odkritju novega spomenika predvsem za kampanjo levice, priča tudi prisotnost prvega med komunisti Milana Kučana, ki so ga objektivi prav tako ujeli s hinavskim nasmeškom, kako po ponovni prevari naroda ponovno triumfira z ministrom Židanom. Prvič je komunistom to uspelo na spominski maši za pobite v Kočevskem rogu leta 1990, po kateri so nato vehementno razlagali, da je šlo za doseženo spravo. Da ni šlo za spravo, temveč za običajno mašo zadušnico za izvensodno pobite domobrance, je pred dvema letoma potrdil tudi pomožni škof Anton Jamnik, ki je bil v tistem času tajnik nadškofa Šuštarja. “Šlo je za prevaro, ki se vleče do danes,” je v intervjuju za Družino povedal Jamnik. Revolucionarnega klanja tudi Kučan ne more opravičiti Sicer pa smo že pisali, da je četrtkova slovesnost zgolj še ena manipulacija za namene kampanje tranzicijske levice, ki bo po parih pregrešno dragih litrih betona (1,2 milijona) ob vsaki omembi povojnih pobojev s prstom kazala na desnico, češ: “Mi smo se spravili, oni pa se nočejo!” Spomenik naj bi simbolno počastil žrtve vseh vojn – ne glede na to, na kateri strani so padle. V resnici pa gre za zakrivanje genocida in medvojnega nasilja s strani partizanov ter za revizionizem nazaj v socializem. Gre za to, da če se revolucionarnega klanja že ne da opravičevati, pa o njem vsaj ne bomo govorili, saj smo baje “spravljeni”. Vprašanje pa ostaja, kako si levičarji predstavljajo spravo, če v prvi vrsti na odkritju spomenika sedi nekdanji šef centralnega komiteja slovenskih komunistov Milan Kučan. Človek, ki je vedno zagovarjal izkrivljeno zgodovino. Človek, ki je bil proti slovenski osamosvojitvi. Človek, ki načeluje hobotnici, ki iz ozadja upravlja z našo državo. Človek, ki je bil leta na čelu režima, ki ni sposoben iskrenega priznanja lastne kriminalne preteklosti. Človek, ki ni nikoli obžaloval represije in “izginotij” državljanov Jugoslavije. C. Š. Nekaj 'globokih misli' Ivana Mačka - Matije. Morda celo primernih za napis na 'spomeniku'? ''Kaj so pa mislil, da jih bomo na golaž pa pir pelal, belčki''? ''Če ne bi mi njih, bi pa oni nas''! (razoroženi in z žico zvezani) V trenutku 'iskrenosti' pa: ''Če bi Slovenci vedel kaj smo počel, bi visel s kandelabrov''. Pa smo jih spet za nos potegnili(narod) bi lahko rekel tej fotografiji tako kot pogreb z eno krsto za tisoče umorjenih po vojni s strani komunistov. tovariši dosti je. Mračna skrivnost jugoslovanskega režima – na Golem otoku so izvajali eksperimente na zapornikih 17. 7. 2017, 5:00 166 Jugoslovanske oblasti so mučile zapornike na Golem otoku. Mučili so jih, predvsem pa so izvajali eksperimente z deprivacijo spanca, da bi od njih dobili “priznanja”. O tem gnusnem početju je za hrvaški Nedeljnik spregovoril akademik Dragoslav Mihailović, ki je bil tudi sam med zaporniki na Golem otoku. Ugotovil je, da je oblast izvajala eksperimentalne metode mučenja nad političnimi zaporniki, svoje zdravnike (predvsem psihiatre) pa je pošiljala v tujino na “izobraževanja”, da bi se naučili čim bolj učinkovitih metod. Mihailović je svoje prepričanje utemeljil še s pismom, ki mu ga je poslal Aleksandar Pavković, sin Anteja Pavkovića, ki je bil priča dogodkom na Golem otoku. “Aleksandar Pavković iz Univerze v Sydneyju mi je poslal zelo zanimivo pismo o metodah mučenja. Njegov pokojni oče Ante Pavković je imel zaradi sodelovanja v partizanskem gibanju precej visok položaj v nekdanjem režimu. Neki dan, leta 1948 ali 1949, je bil dr. Pavković s svojim profesorjem Vladimirjem Vujićem, ki je bil predsednik Srbskega zdravniškega združenja, poklican na sestanek na Centralni komite ZK Jugoslavije. Tam sta jih čakala Aleksandar Ranković in Milovan Džilas.” Hoteli so imeti efektivne metode mučenja Džilas je pogovor začel s tem, kako dobro Sovjetom uspeva od obtožencev dobiti priznanja. Sami pri tem niso bili tako uspešni. Nato je član politbiroja vprašal psihiatre, če poznajo kakšne metode mučenja, ki so bolj učinkovite od običajne fizične torture. “Razburjeni psihiatri so dejali, da oni takšnih metod ne poznajo in da za takšne metode še niso slišali. Ranković in Džilas sta jim nato rekla, da bodo dobili potne naloge za potovanja v tujino in bogate dnevnice. V tujino so jih poslali, da bi se naučili efektivnih metod mučenja. Po ‘izobraževanju’ v tujini sta morala Vujić in Pavković o svojih dognanjih obvestiti Centralni komite. Tam sta jih spet čakala Ranković in Džilas,” še piše Mihailović. “Psihiatri so svoje delo dobro opravili, saj ni bilo okoli teh metod nikakršnega skrivanja. Večina vodilnih strokovnjakov jim je dejala, da se najboljši rezultati dosežejo, če ljudem odvzameš spanec vsaj za deset dni. Večina ljudi po desetih dneh brez spanja izgubi občutek identitete in nadzora nad postopkom. Niso potrebovali niti terapij niti zdravil niti posebnih aparatur.” Ko so se psihiatri vrnili v Jugoslavijo in poročali Centralnemu komiteju Zveze komunistov jih je Džilas vprašal, če bi lahko izvedli eksperiment za njih. Džilas je želel, da s to mučilno metodo preizkusijo nekaj deset “posebej zagrizenih komunistov”. To je bilo preveč celo za Rankovića, ki je dejal: “Ali Đilo, mi to ne radimo!” (Ampak Džilo, mi tega ne počnemo!). Po sestanku je profesor Vujić dejal Pavkoviću: “Ti ljudje so popolnoma nori, oni nas bodo res prisilili, da izvajamo te eksperimente. Zato bova storila takole. Jaz bom našel nek izgovor, da vas izključim iz Srbskega zdravniškega združenja. Če bodo od mene zahtevali, da eksperimentiram na zapornikih, bom dejal, da sem star in da nimam več moči za takšne ‘podvige’. Dejal bom, da bi bili za kaj takšnega sposobni vi, a ste na žalost razuzdani, zato smo vas morali izključiti iz združenja. Ko bo zaključeno, takoj ko se pojavi priložnost, vas bom poslal na študijsko potovanje v tujino. In vi – bežite!” Profesorja Pavkovića so kasneje res poslali na potovanje v ZDA, od koder se ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo. Po dostopnih podatkih se je mučenje z odrekanjem spanca na veliko dogajalo leta 1951 v beograjski Glavnjači, dogajalo pa se je tudi na Golem otoku. To je potrdil Mihailović po pogovorih z drugimi zaporniki. Mihailovič in sin dr. Anteja Pavkovića sta veliko govorila tudi o tem, zakaj je bil Džilas takšen sadist in mazohist. Po izdelavi psihološkega profila sta ugotovila, da je bil Džilas paranoičen zamolčan homoseksualec. Aleksandar Pavković še pravi: “Moj oče, psihiater, je bil prepričan, da ves sadizem in mazohizem, kar je Džilas izkazoval v svoji obsesiji z mučenjem, izhajata iz dejstva, da je bil prikrit homoseksualec.” A. R. Alois Kuhelj Jovo Jamnica • 2 uri nazaj Yes yes jamka,na Alcatrazu so bili resnicni kriminalci z razliko od Golega,na katerm so bili uceni in posteni ljudje! Vladimir Putin se za povečano spolno moč namaka v kopelih krvi. Zagovorniki pravic živali naravnost zgroženi 19. 7. 2017, 13:33 3 Vodja Kremlja Vladimir Putin naj bi se večkrat letno namakal v krvnih kopelih, ki bi naj bile koristne ne le za zdravje, temveč bi naj spodbujale tudi moško moč. Zdravilno kri pridobivajo iz jelenjega rogovja. Aktivisti za pravice živali njegovo dejanje obsojajo za “barbarsko” prakso nasilnega odstranjevanja rogovja nedolžnim jelenom. Ruski mediji poročajo, da naj bi se Vladimir Putin kopal v krvnih kopelih, pridobljenih iz odrezanega rogovja Maralovega jelena z namenom, da okrepi svoje zdravje. Iz poročil lokalnih medijev pa je znana tudi novica, da bi naj bilo pred njegovim lanskim obiskom gorovja Altaj pripravljenega 70 kilogramov rogovja za njegovo “rdečo kopel” iz jelenove krvi. Ta starodavna tradicija je obravnavana kot poganjalec testosterona, ki izboljša zdravje in poveča moško moč. Aktivisti za pravice živali so takšno dejanje obsodili za “barbarsko” prakso, saj brez anestezije jelenom odžagajo še rastoče rogovje v mahu in iz njega izvlečejo kri, ki naj bi bila naravni vir za izboljšanje spolnih učinkov. Čeprav se zdi nenavadno, pa vendarle Putin ni prvi, ki uporablja takšne kopeli, saj so “krvno kopel” pripravili tudi za nekdanjega predsednika Dimitrija Medvedjevega. Od takrat tudi Putin večkrat letno obišče Altaj za zdravilno seanso. Po poročanju revije Expert se je Putin o maralski krvi posvetoval tudi s strokovnjakom Alexandrom Zuykov. Ena izmed kmetij, ki izvaža rogovje za medicinske namene na Kitajsko, je navedla: “Izvleček iz rdečega jelenovega rogovja deluje kot močan tonik, zlasti še za moško moč. Krepi kosti telesa, mišice, zobe, vid in sluh. Pomaga tudi pri zdravljenju vnetij, pljučnice, astme, bolečin v sklepih, osteoporoze in težav s hrbtenico.” Rogovje jelenov maralov so v ruski literaturi že v 15. stoletju poimenovali kot “rogovje zlata”, in sicer zaradi zmožnosti izboljšanja spolnih učinkov. Pridobivanje krvi je mučenje živali Številne zaskrbljujoče fotografije kažejo, kako živali zaprejo v posebne rezalne komore, ki se iz vsake strani zaprejo s stiskalnico, medtem pa spustijo tla, da žival »visi« v suspendirani animaciji. Glava jelenjadi je medtem potisnjena na polico, kot bi bila obsojena na giljotino, kopita pa »pljujejo« po zraku, saj se ne morejo dotikati tal. Opazovalci pravijo, da so živali pri tem početju zbegane in v šoku, njihova očesa pa nabita s strahom. Pri postopku pridobivanja krvi dva stojita na vrhu hrbta živali, ena oseba drži rogovje, en pa živali mobilizira glavo. Medtem ko en odreže živali rogovje in z nogo pritiska na živalski gobec, drugi preprečujejo, da bi se premikala, dokler postopek ni zaključen. Irina Novozhilova, predsednica za zaščito živali Vita, zatrjuje, da je ta metoda popolnoma nenormalna. Dodaja še, da so “tovrstne krvne kopeli le manipulacija narave brez smisla in nič drugo kot čisti primer krutega odnosa do živali”. Novozhilijeva ni le zgrožena nad dejanji, pravi tudi, da je čudno, da o tej zadevi razpravljamo šele v 21. stoletju, saj verovanja v učinkovitosti zdravil iz rogovja izhajajo iz starodavnih časov. V srednjeveškem času so ljudje verjeli tudi v kurativne snovi. Spomnimo se zgodb o grofici Bathorz iz Transilvanije, ki je uživala v kopelih iz krvi mladih devic in kralja Jamesa I iz Anglije, ki se je ravno tako kot Putin kopal v kopelih iz živalske krvi. K. F. Prisluškovalni dokazi so za Zorana Jankovića tako obremenilni, da bi mu uničili kariero – če pridejo v javnost, jih bo označil za “zmontirane” 19. 7. 2017, 4:00 219 Čeprav ljubljanski župan Zoran Janković vztrajno zatrjuje, da ga v zadevi podkupnin v poslih z ljubljanskim komunalnim podjetjem in zlorabe položaja v primeru farmacevtke nič ne skrbi, pa ga je očitno vseeno strah, da bi se tajni policijski prisluhi znašli v javnosti, danes na svojem blogu o zakulisju Slovenije piše novinar Bojan Požar. Naj spomnimo. Janković se je pred dnevi javno pohvalil, da je dobil še eno sodno bitko, saj je bilo sodišče primorano izločiti tajno pridobljene policijske prisluškovalne dokaze, ker državna tožilka Blanka Žgajnar ni opravila svojega dela in proti njemu ni pravočasno vložila obtožnice. Požareport zdaj opozarja, da bo Janković policijske prisluhe, če se bodo vseeno pojavili v javnosti, označil za zmontirane oz. neresnične. Ravno to je namreč posredno priznal v odzivu na nedavne izjave ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Bojan Požar piše, da so policijski prisluhi tako obremenilni, da bi bili lahko uničujoče usodni za nadaljnjo politično kariero ljubljanskega župana in predsednika Pozitivne Slovenije, ki ima bojda potihoma znova ambicije postati predsednik vlade. Zoran Janković sicer ministra Gorana Klemenčiča, direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Majheniča, višjo državno tožilko Blanko Žgajnar in dolgoletnega tesnega sodelavca Gorana Klemenčiča Darka Stareta, zdaj državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje, prej pa preiskovalca na Komisiji za preprečevanje korupcije in nekdanjega namestnika direktorja Sove, obtožuje za zaroto proti njemu. Preberite še: Stranka modernega centra našla novo priložnost za korupcijo, tokrat se sklicuje na umetnost Požareport še razkriva, da naj bi Žgajnarjeva kmalu napredovala do statusa vrhovne državne tožilke. Zlobni jeziki pa pravijo, da je to nagrada za dobro delo v zadevi Janković, saj je poskrbela za izločitev dokazov. Na Novi24TV smo že poročali, da v odvetniških krogih ne verjamejo, da gre za samostojno akcijo tožilke, ki je nekoč veljala za vzorno in vestno pravnico, temveč dela po navodilu višjih instanc. Javnomnenjske ankete: Janković nima več možnosti za zmago Bojan Požar na podlagi svojih neimenovanih virov napoveduje, da se je Janković že odločil, da gre, ne glede na vse, na prihodnje parlamentarne volitve. Tako naj bi se njegova stranka Pozitivna Slovenija že pripravljala na poletje 2018. “Pri tem se Janković menda zaveda, da na volitvah ne more več zmagati. Interne ankete javnega mnenja, ki naj bi jih zanj delala agencija Ninamedia, naj bi mu kazale odličen rezultat v nekaterih delih Ljubljane, zunaj prestolnice – razen menda v Velenju in na Jesenicah – pa poraznega, zato lahko računa le na 5 do 10 odstotkov glasov,” poroča Požareport. Foto: STA A očitno ima ljubljanski šerif vseeno svojo računico. Če gre namreč verjeti pisanju Požarja, bi to po Jankovićevi oceni lahko zadoščalo za to, da bi držal v šahu morebitno prihodnjo levo parlamentarno večino, saj brez njega levica ne bi mogla sestaviti vlade. Janković bi tako morda celo poskušal izsiliti premierski stolček ali pa vsaj vplivati na sestavo vlade. T. F. Janković je rastel samo v nasmah in posmeh slovenskemu narodu. Vse to se dogaja, ker slovenci nimajo dovolj pameti in ponosa, da bi sami gospodarili v lastni državi. Bolno: Režimsko trobilo Svet24 za požare krivi Janševo vlado! Janša cinično odgovarja: “Za takšne imam poseben oddelek na avstralski kliniki!” 24. 7. 2017, 4:00 227 Medtem, ko se dim v novomeškem podjetju Ekosistemi, ki se ukvarja s predelavo odpadnega materiala, po četrtkovem požaru še ni polegel in se še vedno ugiba, kaj in zakaj je gorelo, so nekateri režimski mediji novo ekološko nesrečo že izkoristili za politično obračunavanje z največjo opozicijsko stranko. Ni presenečenje, da se počasi bližajo volitve, saj bi samo tako lahko razumeli, zakaj bi se režimski novinar Matej Klarič iz režimskega medija Svet24 odločil skupaj spraviti pravo skropucalo, v katerem je nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo in njegovega njegovega ministra Aleša Hojsa obtožil, da sta glavna krivca za tri odmevne požare, ki so razburjali slovensko javnost v zadnjih dveh mesecih – v Ekosistemih, v Eko Plastkomu in – Kemisu. Matej Klarič piše o spremembah zakonodaje v drugi Janševi vladi, s čimer je mislil na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred požarom iz leta 2012, ki je v Uradnem listu RS javno dostopen pod zaporedno številko 83. Novinar očita Alešu Hojsu, da je obrambno ministrstvo z ukrepi, ki so delno razbremenili državljane nepotrebne birokracije, močno poslabšalo razmere na področju požarne varnosti. V resnici gre za grd poskus manipuliranja slovenske javnosti in laž, pa tudi očitno nepoznavanje novinarja portala Svet24 s tematiko, s katero se ukvarja, saj je Janševa vlada s spremembami zakona odgovornost za požarno varnost prenesla na tiste, ki bi bili v primeru nesreče dejansko odgovorni – torej na strokovnjake in ne na birokrate – uradnike, ki se kaj dosti na požarno varnost ne spoznajo. Preberite še: [EKSKLUZIVNO]: Bilo smo na “točki nič” v Ekosistemih: Lastniki se skrivajo, gorijo zelo nevarne snovi, če pridejo v Krko, bo katastrofa! “Aleš Hojs je predlagal ukinitev revizije požarne varnosti in požarnega soglasja. S tem se je odgovornost za požarno varnost prenesla na investitorje in projektante, kar je bistveno poslabšalo kvaliteto, saj so lahko ocene požarne varnosti začeli izvajati strokovnjaki brez ustreznih znanj, ki so bili za podjetja cenejši od bolj usposobljenih strokovnjakov. Tako so lahko kar inženirji sami na enem listu papirja po ustaljenem vzorcu napisali zasnovo požarne varnosti,” je zapisal Matej Klarič na spletnem portalu Svet24, v prispevku, ki ga je tabloidni režimski medij objavil tudi v svoji tiskani izdaji. Foto: YouTube. Aleš Hojs je začuden nad nepoznavanjem novinarjeve tematike. #fakenews: Na Svet24 trdijo, da je Janševa vlada padla že spomladi 2012 Na portalu Svet24 so se spravili tudi nad evropskega poslanca Franca Bogoviča. “Hojsovo delo je nadgradil takratni okoljski minister Bogovič, ki je februarja 2012, nekaj tednov pred padcem vlade sprejel spremembe Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti. V njem je močno zmanjšal število objektov, ki se uvrščajo med požarno zahtevnejše, kar je šlo na roko podjetjem. Čeprav je odgovornost za požare po Hojsovem zakonu na strani investitorjev, pa to ne zagotavlja zadostne požarne varnosti,” je zapisal Klarič. Komentar, da je Klarič povsem zgrešil s svojo trditvijo, da je bila Janševa vlada februarja leta 2012 “nekaj tednov pred padcem”, saj je v resnici takrat šele komaj dobro nastopila z delom, verjetno ni posebej potreben. Foto: YouTube. Franc Bogovič se ne želi ukvarjati s Svet24. Bogovič: “Je v Kemisu tlelo pet let, ali kaj hočejo povedati na Svet24? Poklicali smo tako Franca Bogoviča kot tudi Aleša Hojsa in ju pobarali za njun komentar na Klaričeve zapise v Svet24. Evropskega poslanca Slovenske ljudske stranke smo zmotili na letališču v Šanghaju, se je pa v kratkem odgovoru ironično vprašal, kako je mogoče, da Klarič ne ve, kdaj je padla Janševa vlada, prav tako se je ironično vprašal, “kaj neki bi mi v Janševi vladi zakrivil? Je v Kemisu pet let tlelo ali kaj? Pojma nimam, o čem pišejo niti se nimam s tem časa ukvarjati”. Bolj izčrpen je bil Aleš Hojs, ki ga jezi, da režimski novinar v želji očrniti desno politično opcijo, pa tudi zaradi očitnega nepoznavanja tematike, piše popolne laži. “Mi smo s spremembami tega zakona iz leta 2012 uvedli nekaj dodatkov. Med drugimi je bil najpomembnejši ta, da so tudi pravne in fizične osebe, torej samostojni podjetniki, po novem kazensko in odškodninsko odgovorne v skladu z zakonom, če pride do požara pri njihovi dejavnosti. Da smo kakršnakoli soglasja ukinili, nikakor ne drži. Mi smo samo poenostavili zakonodajo za enostavne, nezahtevne objekte, ki se določajo z zakonom o gradnji objektov, torej na primer garažo ali lopo. Za te povsem enostavne smo ukinili požarno presojo, ker smo ocenili, da je to samo birokratska ovira za ljudi,” je obrazložil Hojs. Foto: Nova24TV. Medtem, ko novinarji na terenu še raziskujejo, kdo je odgovoren za požare, na Svet24 raje pišejo laži. Aleš Hojs: “Odgovornost za požare prenesli na strokovnjake in ne uradnike! Požari v Ekosistemih, Plastkomu in Kemisu, za katere se zdaj odgovornost pripisuje Janševi vladi, s temi spremembami nimajo nobene veze, saj gre za požare v zahtevnih objektih, na katere se omenjene spremembe tako ali tako ne nanašajo. Druga stvar, na katero je opozoril Hojs, pa je sprememba, s katero je vlada dala navodila ministrstvu, da pripravi določene evidence in podzakonske akte. “Četrti odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi: Minister predpiše metodologijo za ugotavljanje požarne ogroženosti,” piše v 9. členu spremenjenega zakona. Hojs je obrazložil, da so s spremembami zakona o požarni varnosti odvzeli pooblastila upravi za zaščito in reševanje, da daje soglasje k ustrezni požarni varnosti, saj morajo takšna soglasja dati strokovnjaki, ne pa birokrati in uradniki, ki se na tako zahtevno tematiko niti ne spoznajo. “Pooblastila in odgovornost imajo torej tisti, ki so izdelali požarni načrt ali pripravili študijo. To so tisti, ki morajo odgovarjati,” pravi Hojs. Gre za odgovor na osnovno težavo, s katero so se leta soočali na vladi. Uprava je bila pogosto odgovorna, ker je dala soglasje za zaščito in reševanje. “Ne pa torej projektanti, ki so v resnici odgovorni, da je požarna zaščita primerna. To smo torej spremenili zato, ker smo želeli, da so odgovorni projektanti, ne pa da se izgovarjajo na soglasje, ki so ga dobili od uprave za zaščito in reševanje, rekoč, da je uprava dala soglasje in da je torej vse v redu. Hoteli smo dati odgovornost na tiste, ki morajo po domače povedano to odgovornost tudi nositi!” Spremenjeni členi zakona o požarni varnosti. Odpravili birokracijo: Za nezahtevne in enostavne objekte se študija požarne varnosti ne izdeluje Naj spomnimo. V zakonu je bil leta 2012 spremenjen tudi 30. člen, ki se glasi tako: “Za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov se izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Zasnova požarne varnosti oziroma študija požarne varnosti je elaborat, s katerim se dokazuje izpolnjevanje bistvene zahteve varnosti pred požarom. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.” V drugem odstavku 30. člena zakon pravi, da minister v soglasju z ministrom, pristojnim za graditev objektov, predpiše objekte, za katere je obvezna izdelava zasnove ali študije požarne varnosti v skladu s prejšnjim odstavkom, vsebino zasnove in študije požarne varnosti ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati odgovorni projektant, ki izdeluje zasnovo ali študijo požarne varnosti. Po mnenju Hojsa so v veliki meri za nastalo situacijo s številnimi požari krive predvsem državne inšpekcijske službe, ki svojega dela nadzora kljub številnim prijavam ne opravljajo v skladu z zakonom. Tako inšpekcije niti po večkratnih pregledih niso ugotovile nobenih nepravilnosti v Ekosistemih in Kemisu, kjer je pozneje prišlo do obsežnih ekoloških nesreč. SDS: Nekega dne bodo Janšo okrivili tudi za grdo vreme Lažnivi zapisi portala Svet24 sicer odmevajo tudi v tvitosferi. Predsednik SDS Janez Janša je v svojem slogu cinično zapisal, “da smo na moji avstralski kliniki pravkar odprli poseben psihiatrični oddelek za agresivno paranojo, značilno za Svet24 in tajkuna Odlazka”. Janša namreč še ni pozabil, da je isti medijski mogotec v javnost pred leti razširjal tudi lažno novico, da naj bi imel predsednik SDS v deželi tam spodaj svojo zasebno kliniko. Ogorčena je bila tudi podpredsednica stranke SDS, Jelka Godec: “Kriv je tudi za oblake na nebu, ko si nekdo želi jasno nebo. #butale #FakeNews!” Na žalost ima Godčeva še kako prav, ko je dodala, da so takšni “režimski izdelki” postali že povsem običajen del slovenskega vsakdana. Luka Svetina Darko Bukovec • eno uro nazaj Janša je kriv za uboj Kennedy-a, pa uboj Martin Luthra King-a, pa za 9.11 Twins towers...ej a vi to ne veste...lol...lol. domovina mili dom • eno uro nazaj Ko komunajzar pokaže na drugega, si lahko 100%, da je to komunist naredil Avatar RATATA • eno uro nazaj Delo doo se opravičuje SDS za svoje navedbe, da je denar od Patrije končal pri Delu doo. Ne vem na koga se bi spravili ti komunajzerski mediji če nebi obstojal Janša inSDS.Verjetno bi se začeli zopet med sabo pobijat tako kot leta 1948 z nastankom golega otoka potem ko so pomorili vse domoljube. Gospod Janša ima prav, ker želi varno državo in nobenih tujih kultov, ki bi prevladali na tem krščanskem ozemlju. Misliti moramo na vse te evropske otroke, ki si zaslužijo mir in svobodo na svojem lastnem ozemlju!!!!!!!! Levičarski izdajalci po celotni EU so toliko škode naredili tem ubogim krščanskim narodom in njihovim otrokom, kot je nobeden ni po 2 svetovni vojni ! Predlog družbeno političnim delavcem družbeno političnega tiska. POIŠČITE SINA DDR: MILANA KUČANA V SRBIJI! Pretresljiva zgodba severnokorejske prebežnice: “Mislila sem, da lahko severnokorejski diktator bere moje misli!” 25. 7. 2017, 16:00 20 Pred nami je resnična življenska zgodba dekleta, ki se je rodilo v najbolj izolirani in skorumpirani državi na svetu. Yeonmi Park je pri 13 letih skupaj z materjo in sestro pobegnila iz totalitarne diktature Velikega vodje. S pomočjo tihotapcev z ljudmi so prebegnile na Kitajsko, kjer jih je namesto svobode čakala nova nočna mora. Z materjo sta bili na milost in nemilost prepuščeni tihotapcem, prodani kot sužnji in prisiljeni v prostitucijo. Dve leti kasneje se je podala na pot skozi smrtonosno puščavo Gobi in prispela v Mongolijo, kjer je zaprosila za status begunca. Svetovno slavo je doživela s svojim govorom na srečanju One Young World. Danes je polno zaposlena aktivistka za človekove pravice Severnokorejcev, hkrati pa ena redkih, ki javno in odkrito kritizira Kitajsko zaradi njene politike vračanja beguncev v Severno Korejo. “Severna Koreja je nepredstavljiva država, tam je le en televizijska kanal, ni interneta, ljudje nimamo svobode, da bi peli, govorili, nosili ali mislili, kar hočemo,” začenja Yeonmi Park svojo pripoved o življenju pod komunistično diktaturo. Življenje v Severni Koreji je podrejeno čaščenju vladajoče dinastije Kim. V državi vlada stroga cenzura, ustrahovanje in popoln nadzor nad prebivalstvom. Parkova tako pod Kim Jon Unom ni nikoli videla ljubezenskih zgodb – nobenih knjig, nobenih pesmi, nobenih medijev ali ljubezenskih filmov. “Ni Romea in Julije, vsaka zgodba je propaganda, ki propagira diktatorje dinastije Kim.” Izražanje dvoma o veličini severnokorejskega režima lahko v zapor ali celo smrt spravi tudi tri generacije družine. “Ko sem imela štiri leta, me je mama posvarila, naj niti ne šepetam, da me tudi ptički in miši ne smejo slišati. Priznam: mislila sem, da lahko severnokorejski diktator bere moje misli.” Kljub temu da je njena družina sodila med premožnejši sloj Severih Korejcev, so njenega očeta obtožili nezakonitih poslov in zaprli. Takrat so se odločili za pobeg iz države. S pomočjo tihotapcev je skupaj z materjo in sestro prečkala reke in gorovja ter prispela do kitajske meje. “Na dan, ko sem pobegnila iz Severne Koreje, sem videla, kako so mojo mamo posilili. Posiljevalec je bil kitajski tihotapec. Sprva se je osredotočil name. Imela sem 13 let. V Severni Koreji imamo pregovor: Dekleta so šibka, a matere so močne. Mati je dovolila, da so jo posilili, da bi me rešila.” Foto: iStock. Potem ko je doživela izkušnjo življenja severnokorejskih beguncev na Kitajskem, je Yeonmi Park postala glasni kritik kitajske države, ki dovoljuje, da so prebežniki prepuščeni tihotapcem. 70 odstotkov severnokorejskih najstnic na Kitajskem je zatiranih, preganjanih in prodanih, življenje pa je včasih vredno manj kot 200 dolarjev. Na Kitajskem se jim je pridružil tudi njen oče, ki pa je zaradi bolezni kmalu umrl. “Morala sem ga pokopati ob 3. uri zjutraj, na skrivaj. Imela sem 14 let. Nisem mogla niti jokati. Strah me je bilo, da me bodo poslali nazaj v Severno Korejo,” je dodala ob spominu na ta dogodek. Po dveh mučnih letih ji je z mamo uspelo prečkati puščavo Gobi. “Ko sem prečkala puščavo Gobi, sem bila prestrašena, mislila sem, da nikomur na svetu ni mar zame. Zdelo se mi je, da so z mano le zvezde.” V Mongoliji je zaprosila za status begunca, pot pa jo je kasneje vodila v Južno Korejo. Parkova poudarja tudi potrebo po podpori in pomoči severnokorejskim prebežnikom, ki poskušajo pobegniti na svobodo. Svetovna javnost se mora informirati o kršenju človekovih pravic v Severni Koreji. Hkrati pa mednarodno skupnost poziva, naj od Kitajske zahteva prekinitev politike vračanja beguncev v Severno Korejo. “Nihče si ne zasluži, da je zatiran zaradi kraja rojstva. Moramo se manj osredotočati na režim in bolj na ljudi, ki jih pozabljamo,” je še dodala. U. V. AlojzZ • 4 ure nazaj "severnokorejski diktator bere moje misli" Na, to so še svobodni! Pri nas ti vsili svoje misli! Nezaslišano: Vlada policijska stanovanja namesto policistom daje muslimanskim migrantom! 25. 7. 2017, 5:00 247 Ne boste verjeli, a je res. V Mariboru je prišlo do neverjetne situacije, ki je pokazala vso bedo novodobne levičarske migrantske agende. Za migrante so pripravljeni žrtvovati tudi stanovanja, ki so v lasti ministrstva za notranje zadeve in so namenjena predvsem policistom. Policisti, ki ob slabih plačah doživljajo še stanovanjsko stisko, pa so zdaj pri dodelitvi policijskih stanovanj manj vredni kot prišleki iz arabskih držav. Zgodba se je začela, ko je nekdanji rezident dotičnega policijskega stanovanja, upokojeni policist, umrl. Stanovanje je tako postalo prazno in je zanj zaprosila policistka, ki je zaradi nasilja v družini nujno potrebovala rešitev stanovanjskega problema (zaradi levičarske migrantske agende ne omenjamo osebnih imen prosilke in prejšnjega stanovalca). Policijska uprava Maribor je prošnjo policistke zavrnila. Migranti imajo prednost pred policisti Na policiji so zavrnitev prošnje policistke obrazložili takole: “Razlog za zavrnitev najema želenega stanovanja je predvidena trajna namestitev oseb iz tretjih držav v skladu s sklepom vlade RS.” Kot lahko vidimo, so policisti, ki branijo slovensko mejo, skrbijo za javni red in vzorno delajo, manj vredni kot ekonomski prišleki iz arabskega sveta. Vlada v sodelovanju s policijo v policijska stanovanja naseljuje migrante, policisti pa lahko mirno ostanejo na cesti, kljub temu da so policijska stanovanja – prosta. Omeniti velja tudi, da se veliko policistov, ki so zaradi vzornega dela dobili dodeljena policijska stanovanja (plačevati morajo najemnino in stroške), boji, kako bo ob upokojitvi. Glede na plače v policiji si stanovanj in hiš ne morejo privoščiti, MNZ pa svojih stanovanj večinoma ne daje v odkup ali nakup. Tako policiste po 30 ali več letih dela za javni mir čaka stanovanjska stiska, saj ob odhodu iz policije v večini izgubijo tudi pravico do stanovanja. Policija tako ob upokojitvi ne poskrbi za svoje pripadnike, sedaj pa so začeli v stanovanja, namenjena policistom, vseljevati še ekonomske migrante. A. R. Pri moških hitro upada število semenčic Vzrok za negativni trend neznan Število semenčic pri moških iz Evrope, Severne Amerike in Avstralije se je v zadnjih 40 letih razpolovilo, kaže mednarodna znanstvena raziskava. Moškim tako imenovanega razvitega sveta grozi izrazit upad reproduktivnega zdravja, saj je število njihovih semenčic ne le upadlo za več kot 50 odstotkov, temveč se negativni trend sploh ne upočasnjuje, piše v znanstveni publikaciji Human Reproduction Update. Gre za t. i. metaraziskavo, ki ugotovitve povzema iz več drugih posameznih raziskav, poroča Reuters. "Izidi študije so alarmantni. Raziskovalci in zdravstvene oblasti po celem svetu morajo čim prej najti vzroke za ta ostri in nenehni upad števila semenčic pri moških," je izjavil Hagai Levine, soavtor raziskave s hebrejske univerze v Jeruzalemu. Njihova analiza se namreč z vzroki ni ukvarjala. Avtorji tako zgolj naštejejo, kateri dejavniki so bili v preteklosti povezani s padcem. To so nekatere kemikalije in pesticidi, kajenje, stres in čezmerna telesna teža. Če to drži, potem se sodobni življenjski slog pri človeških samcih zrcali tudi v kakovosti sperme. Gre za neke vrste kanarčka v rudniku, ki kaže na širše zdravstvene zagate, sporočajo. Raziskava ni prva, ki kaže na padec števila semenčic, takšne ugotovitve se pojavljajo že od začetka 90. let prejšnjega stoletja, a številne imajo šibke točke. Znanstvena skupnost je opozarjala na vprašljivo metodologijo, na primer na neupoštevanje starosti, spolne dejavnosti in drugih dejavnikov pri preučevancih. Mednarodna raziskovalna skupina (ZDA, Brazilija, Danska, Izrael, Španija) je v najnovejšem podvigu zbrala izide 185 štetij števila semenčic med letoma 1973 in 2011. Izid: 53,4-odstotni upad v koncentraciji semenčic (število spermijev na enoto prostornine) in 59,3-odstotni upad skupnega števila semenčic (v posamezni ejakulaciji). Pri moških v razvitem svetu hitro upada število semenčic Spet poizkus propagiranja multikultija in uvoza migrantov. NWO dela. Za ravnotežje si poglejmo še rezultat te raziskave: Pri moških v nerazvitem svetu hitro upada IQ. Bližnji vzhod in Severna Afrika 85, Podsaharska Afrika 75. Nujno je omeniti, da to v slovenskem prostoru že dvajset let trdi Boštjan M. Zupančič s pomočjo strokovnjakov, kot so Anton Komat in drugi: https://www.bostjanmzupancic.com/knji ge Priporočam v branje, je zelo zanimivo. HOR Krivo je genitalno segrevanje... Že,že. Ampak človeški vpliv ni dokazan. Hormonski ali homoseksualni motilci so eden od razlogov. https://www.zps.si/index.php/okolje-topmenu-320/nevarne-kemikalije/7040-hormonski-motilci-10-2014 Ajvard glede starih težkih pesticidov kot sem goraj že omeno imaš polno študij kako ti vplivajo na reproduktivni sistem ciljnih organizmov. S tem, da povzročajo motnje tudi pri drugih bitjih, je dokazano. https://iq-research.info/en/page/average-iq-by-country Rank Country IQ 1 Hong Kong Hong Kong 108 1 Singapore Singapore 108 2 South Korea South Korea 106 3 Japan Japan 105 3 China China 105 4 Taiwan Taiwan 104 5 Italy Italy 102 6 Iceland Iceland 101 6 Mongolia Mongolia 101 6 Switzerland Switzerland 101 7 Austria Austria 100 7 Luxembourg Luxembourg 100 7 Netherlands Netherlands 100 7 Norway Norway 100 7 United Kingdom United Kingdom 100 8 Belgium Belgium 99 8 Canada Canada 99 8 Estonia Estonia 99 8 Finland Finland 99 8 Germany Germany 99 8 Poland Poland 99 8 Sweden Sweden 99 9 Andorra Andorra 98 9 Australia Australia 98 9 Czech Republic Czech Republic 98 9 Denmark Denmark 98 9 France France 98 9 Hungary Hungary 98 9 Latvia Latvia 98 9 Spain Spain 98 9 United States United States 98 10 Belarus Belarus 97 10 Malta Malta 97 10 Russia Russia 97 10 Ukraine Ukraine 97 11 Moldova Moldova 96 11 Slovakia Slovakia 96 11 Slovenia Slovenia 96 11 Uruguay Uruguay 96 12 Israel Israel 95 12 Portugal Portugal 95 13 Armenia Armenia 94 13 Georgia Georgia 94 13 Kazakhstan Kazakhstan 94 13 Romania Romania 94 13 Vietnam Vietnam 94 14 Argentina Argentina 93 14 Bulgaria Bulgaria 93 15 Greece Greece 92 15 Ireland Ireland 92 15 Malaysia Malaysia 92 16 Brunei Brunei 91 16 Cambodia Cambodia 91 16 Cyprus Cyprus 91 16 Former Yugoslav Republic of Macedonia Former Yugoslav Republic of Macedonia 91 16 Lithuania Lithuania 91 16 Sierra Leone Sierra Leone 91 16 Thailand Thailand 91 17 Albania Albania 90 17 Bosnia and Herzegovina Bosnia and Herzegovina 90 17 Chile Chile 90 17 Croatia Croatia 90 17 Kyrgyzstan Kyrgyzstan 90 17 Turkey Turkey 90 18 Costa Rica Costa Rica 89 18 Laos Laos 89 18 Mauritius Mauritius 89 18 Serbia Serbia 89 18 Suriname Suriname 89 19 Ecuador Ecuador 88 19 Mexico Mexico 88 19 Samoa Samoa 88 20 Azerbaijan Azerbaijan 87 20 Bolivia Bolivia 87 20 Nauru Nauru 87 20 Guyana Guyana 87 20 Indonesia Indonesia 87 20 Iraq Iraq 87 20 Myanmar Myanmar 87 20 Tajikistan Tajikistan 87 20 Turkmenistan Turkmenistan 87 20 Uzbekistan Uzbekistan 87 21 Kuwait Kuwait 86 21 Philippines Philippines 86 21 Seychelles Seychelles 86 21 Tonga Tonga 86 22 Cuba Cuba 85 22 Eritrea Eritrea 85 22 Fiji Fiji 85 22 Kiribati Kiribati 85 22 Peru Peru 85 22 Trinidad and Tobago Trinidad and Tobago 85 22 Yemen Yemen 85 23 Afghanistan Afghanistan 84 23 The Bahamas The Bahamas 84 23 Belize Belize 84 23 Colombia Colombia 84 23 Iran Iran 84 23 Jordan Jordan 84 23 Marshall Islands Marshall Islands 84 23 Micronesia Micronesia 84 23 Morocco Morocco 84 23 Nigeria Nigeria 84 23 Pakistan Pakistan 84 23 Panama Panama 84 23 Paraguay Paraguay 84 23 Saudi Arabia Saudi Arabia 84 23 Solomon Islands Solomon Islands 84 23 Uganda Uganda 84 23 United Arab Emirates United Arab Emirates 84 23 Vanuatu Vanuatu 84 23 Venezuela Venezuela 84 24 Algeria Algeria 83 24 Bahrain Bahrain 83 24 Libya Libya 83 24 Oman Oman 83 24 Papua New Guinea Papua New Guinea 83 24 Syria Syria 83 24 Tunisia Tunisia 83 25 Bangladesh Bangladesh 82 25 Dominican Republic Dominican Republic 82 25 India India 82 25 Lebanon Lebanon 82 25 Madagascar Madagascar 82 25 Zimbabwe Zimbabwe 82 26 Egypt Egypt 81 26 Honduras Honduras 81 26 Maldives Maldives 81 26 Nicaragua Nicaragua 81 27 Barbados Barbados 80 27 Bhutan Bhutan 80 27 El Salvador El Salvador 80 27 Kenya Kenya 80 28 Guatemala Guatemala 79 28 Sri Lanka Sri Lanka 79 28 Zambia Zambia 79 29 Democratic Republic of the Congo Democratic Republic of the Congo 78 29 Nepal Nepal 78 29 Qatar Qatar 78 30 Comoros Comoros 77 30 South Africa South Africa 77 31 Cape Verde Cape Verde 76 31 Congo Congo 76 31 Mauritania Mauritania 76 31 Senegal Senegal 76 32 Mali Mali 74 32 Namibia Namibia 74 33 Ghana Ghana 73 34 Tanzania Tanzania 72 35 Central African Republic Central African Republic 71 35 Jamaica Jamaica 71 35 Saint Vincent and the Grenadines Saint Vincent and the Grenadines 71 35 Sudan Sudan 71 36 Antigua and Barbuda Antigua and Barbuda 70 36 Benin Benin 70 36 Botswana Botswana 70 36 Rwanda Rwanda 70 36 Togo Togo 70 37 Burundi Burundi 69 37 Côte d'Ivoire Côte d'Ivoire 69 37 Ethiopia Ethiopia 69 37 Malawi Malawi 69 37 Niger Niger 69 38 Angola Angola 68 38 Burkina Faso Burkina Faso 68 38 Chad Chad 68 38 Djibouti Djibouti 68 38 Somalia Somalia 68 38 Swaziland Swaziland 68 39 Dominica Dominica 67 39 Guinea Guinea 67 39 Guinea-Bissau Guinea-Bissau 67 39 Haiti Haiti 67 39 Lesotho Lesotho 67 39 Liberia Liberia 67 39 Saint Kitts and Nevis Saint Kitts and Nevis 67 39 Sao Tomé and Príncipe Sao Tomé and Príncipe 67 40 The Gambia The Gambia 66 41 Cameroon Cameroon 64 41 Gabon Gabon 64 41 Mozambique Mozambique 64 42 Saint Lucia Saint Lucia 62 43 Equatorial Guinea Equatorial Guinea 59 Žitnik, Bergant in RTV sredi oddaje Odmevi dobili veliko zaušnico svoje gostje – Terry Anzur skritizirala “napadalne pse”, ki blatijo Trumpa! 27. 7. 2017, 5:00 471 Prvo leto predsednikovanja novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa se počasi preveša v drugo polovico, ob tej priložnosti pa so Trumpu pozornost namenili tudi na Televiziji Slovenija in v ponedeljkovo večerno informativno oddajo Odmevi, ki jo je vodil Igor E. Bergant, povabili ameriško novinarko in publicistko slovenskih korenin, Terry Anzur. Njun pogovor je Bergant napovedal s komentarjem, da je splošno mnenje javnosti, da je dal Trump predsedniški funkciji izrazito oseben pečat, a da hkrati še naprej globoko deli Američane. S tem je Televizija Slovenija prvim šestim mesecem Trumpovega predsedniškega mandata že vnaprej dodelila negativno konotacijo, hkrati pa ni bilo govora o raziskavah, ki so pokazale, da so v resnici Američani bolj kot kdajkoli prej razdeljeni predvsem zaradi pristranskega poročanja ameriških medijev o njihovem predsedniku in da ne vedo več, komu verjeti. A potem, ko je Trumpa v svojem napovednem prispevku poteptal še zloglasni dopisnik Edvard Žitnik, je sledilo presenečenje za nacionalko – novinarka Anzurjeva je Trumpu stopila v bran in bolj jasno, kot kdajkoli prej kakšen družbenopolitični delavec na RTV, skritizirala medijsko gonjo proti ameriškemu predsedniku. Potem, ko je Igor E. Bergant napovedal ameriškega dopisnika Edvarda Žitnika, ki naj bi pripravil izhodišča za pogovor z Anzurjevo, sicer po svojem dedu slovenskih korenin, smo videli tipičen režimski prispevek, ki se ga ne bi sramovali niti na največji ameriški televiziji CNN in katerih smo se od Žitnika v času njegovega izjemno neprofesionalnega poročanja o Trumpu v času ameriške predsedniške tekme že navadili. Preberite še: To pa je udarec za bruseljske birokrate! Evropsko sodišče Sloveniji naroča, naj migrante vrne nazaj na Hrvaško – bodo “padle” migrantske kvote? “Minilo je šest mesecev od inavguracijskega govora Donalda Trumpa, a se, sodeč na njegovo publiciteto, zdi, kot da bi bil v Beli hiši že vsaj dve leti,” je začel svoj prispevek Edvard Žitnik, ob tem pa pozabil omeniti, da gre predvsem za negativno publiciteto, s katero ameriško in svetovno javnost vsak dan napadajo režimski mediji, zvesti washingtonskim demokratskim političnim elitam, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z lanski novembrskim porazom njihove kandidatke Hillary Clinton. Foto: YouTube. Edvard Žitnik. Zloglasni dopisnik Edvard Žitnik še vedno vztraja z ruskimi teorijami zarote “Upanja, da se bo Trump odpovedal svoji ostri retoriki, je bilo kmalu konec, še posebej v Evropi, kjer so bili šokirani, da je odrekel svojo podporo pariškemu podnebnemu sporazumu,” je nadalje opozoril Žitnik, a ni omenil, da se želi ameriški predsednik na novo usesti za mizo in najti skupen jezik z drugimi državami. Namreč, pariška podnebna pogodba bi gospodarsko najbolj prizadela prav ZDA, saj bi milijoni ljudi po zaprtju tovarn in drugih industrijskih obratov ostali brez služb in posledično brez kruha za preživetje. To je bila ena glavnih Trumpovih predvolilnih obljub, ki jo je tudi izpolnil. Žitnik je eden tistih režimskih novinarjev, ki Slovencem raje kot resnico prodajajo teorije zarote, da so Trumpu na lanskih jesenskih predsedniških volitvah do zmage pomagale ruske obveščevalne službe. Gre za nikoli dokazane trditve, ki jih je, sodeč na razkrite depeše, v javnosti razširjal demokratski politični tabor po porazu njene kandidatke. Žitnik vztraja: “Ruska afera je dobila novega zagona z zaslišanjem Trumpovega zeta, soproga Ivanke Trump, ki pa je pozabil na sestanke med kampanjo z mistirioznimi ruskimi poslovneži!” Sicer pa je Žitnik svoj prispevek zaključil še s trditvijo, da noben ameriški predsednik v zadnjih 70 letih ni imel tako nizke javne podpore kot Trump (ta naj bi bila manjša od 40 odstotkov). Ob tem je cinično dodal, da Trumpu kljub vsemu njegova vojska privržencev ostaja zvesta in da predsednik meni, da so ankete le še eno orodje lažnivih medijev, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da imajo ZDA največjega predsednika po Franklinu Roosveltu. Na svojo žalost je Žitnik že v isti oddaji dobil veliko zaušnico od gostje v studiu. Ta je razkrila, da še nikoli prej v zgodovini niso mainstreamovski mediji o predsedniku države poročali tako negativno, kot prav o Trumpu. Zato niti ne čudi, da mu zbijajo javno podporo, čeprav je bilo dokazano, da so ankete režimskih medijev pogosto prirejene. Foto: YouTube. Anzurjeva: Novinarji bi morali biti psi čuvaji. Pa so bolj napadalni psi! Terry Anzur je sicer priznana ameriška novinarka, predavateljica novinarskih veščin na več univerzah, je medijska svetovalka in publicistka. Igor E. Bergant jo je najprej pobaral, kako kot ekspertka vidi sovražen odnos med ameriškimi mediji in predsednikom, pa ga je sogovornica hitro utišala z odgovorom, “da novinarji nimajo več nobene meje. Morali bi biti kot psi čuvaji. A če so bili prej pod Obamo preveč razvajeni, so zdaj postali popolnoma napadalni psi. Ne gre za to, da bi iskali resnico oz. tisto, kar naj bi koristilo državi, zanima jih le najslabše v tej vladi”. Foto: YouTube. Terry Anzur. Kot je v Odmevih razkrila Anzurjeva, je namreč študija prestižne ameriške univerze Harvard pokazala, da kar 80 odstotkov vseh novinarskih prispevkov v ZDA Trumpovo vlado obravnava negativno, medtem ko dve največji televizijski hiši v državi, CNN in NBC, objavita kar neverjetnih 93 odstotkov tovrstnih prispevkov. Z drugimi besedami, samo v 7 odstotkih svojih prispevkov se omenjena medija ne postavljata proti Donaldu Trumpu. Česa takšnega v ZDA ni bilo še nikoli prej, je opozorila Anzurjeva. Foto: YouTube. Bergant vztrajal: Nekateri pravijo, da je kriv Trump, ker širi laži! Igor E. Bergant, bržkone presenečen nad takšnim odgovorom, je vztrajal, da “nekateri pravijo”, da za to niso krivi mediji, ampak predsednik sam, ki veliko piše po Twitterju, kjer da objavlja tudi lažne podatke in širi lažne novice. “Pa poglejmo malo na Twitter. Vsi ameriški predsedniki so imeli vedno nekakšno prižnico, ki jim je omogočala, da so se izognili novinarjem in ljudstvo nagovorili neposredno. Prejšnji predsedniki so ljudi nagovarjali neposredno po televiziji, zdaj pa je zaradi družbenih omrežij to lažje. Obama je imel svoj Facebook profil, Trump pač raje uporablja Twitter. Svoboda govora je zagotovljena vsakomur. Zakaj predsednik ne bi imel takšne svobode kot vsi drugi? Če napiše nekaj, kar ni preveč pametno, je to njegova odločitev. Do konca bom branila njegovo pravico, da pač tvita, in pravico ostalih, da ga kritizirajo,” mu je obrazložila sogovornica. Bergant je še vprašal, če utegne ameriško novinarstvo zaradi Trumpa postati boljše, pa je Anzurjeva v to močno podvomila. “Ne vem, če bo boljše, a že zdaj imajo nekateri drugačen pristop k novinarstvu. Ne gre le za Trumpa, ampak politični sistem v naši državi. Včasih so bili novinarji na sredini, poslušali so vse politične strani in nato poskušali ugotoviti, kakšna je resnica. Zdaj pa se vsi že na začetku postavljajo na določeno stran. Odločiti se morajo, na čigavi strani so. In tudi novinarska zgodba nastane s takšnega zornega kota. Na ta način se v času Trumpa novinarstvo spreminja. Nimamo več ideala objektivnosti,” je povedala gostja. Foto: YouTube. Melania Trump bi se morala več pojavljati v javnosti, govoriti v slovenskem jeziku? Igor E. Bergant je nato vendarle popustil in spremenil temo pogovora – zanimalo ga je, kaj Terry Anzur meni o podobi prve dame, Melanie Trump, v Združenih državah Amerike. Anzurjeva je dejala, da se je na žalost negativni pristop do Trumpove vlade prenesel tudi na Melanio. “Ki pa v Belo hišo prinaša milino in dostojanstvo. Ker pa ljudje vedno iščejo nekaj negativnega v odnosu do njenega moža, tako pristopajo tudi do nje. Tako je bilo tudi, ko se je prvih nekaj mesecev Trumpovega mandata odločila preživeti v New Yorku. Novinarji so odločitvi dali negativno konotacijo, češ, da imata težave v zakonu, namesto, da bi rekli, da je dobra mama in skrbi za izobrazbo svojega sina. Tako ves čas obravnavajo tudi Trumpa,” je zatrdila. https://twitter.com/BojanPozar/status/889582587018137600 Terry Anzur sicer upa, da bo Melania kdaj v javnosti spregovorila tudi v maternem jeziku, vsaj kje v zvezni državi Ohio, kjer je še posebno množična slovenska skupnost, a meni, da verjetno želi ameriški javnosti najprej pokazati, da je vzorna ameriška državljanka, ki zna govoriti angleško. Se ji pa zdi, da se je doslej prva dama v javnosti pojavljala premalo in da bi morala ljudem razkriti, katere so njene strasti. To bi precej dvignilo njeno priljubljenost v javnosti, že zaradi funkcije prve dame. Za konec še razkritje, da se Anzurjeva uči slovensko. Tri tedne, zato jezika še ni vešča, a ker ima po novem tudi slovensko državljanstvo, želi biti vzorna državljanka. Njen ded je namreč Slovenec, v ZDA je imigriral pred približno sto leti. Dejala je, da piše popotniški dnevnik in da je Slovenija za Američane še neodkrita dežela. “Upam, da bo z mojo pomočjo zanjo izvedelo še več Američanov,” je zaključila simpatična gostja, Bergant pa je pripomnil, da upa, da se bosta naslednjič v studiu pogovarjala slovensko. Mi pa predvsem upamo, da se bodo na Televiziji Slovenija iz tega intervjuja kaj naučili in naslednjič o Donaldu Trumpu poročali bolj profesionalno in z bolj nevtralnega stališča. Luka Svetina Nismo v precepu! Gospoda Janšo imate v želodcu samo levaki, katerih privilegiji so ogroženi, saj bi s prihodom na oblast naredil red! To pa ni v vašem interesu! Za časa Janše ne bi mogli prati terorističnega denarja, zato je padla Janševa vlada! Vam to nič ne pove?! Razkrivamo pravi razlog za gonjo proti Boštjanu M. Zupančiču: Je (bil) nevaren za kandidaturo za predsednika države? 6. 8. 2017, 21:27 138 Ugledni pravnik dr. Boštjan M. Zupančič, med drugim nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu in nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, je bil s strani Cerarjeve vlade deležen hladnega tuša pri podpori kandidature za člana Odbora Organizacije združenih narodov za človekove pravice po tem, ko je ta Simone Veil, nekdanjo francosko ministrico za zdravje in za nekatere ikono boja za pravice žensk prek družbenega omrežja Facebook, označil kot največjo morilko vseh časov. Veilova je namreč v času, ko je zasedala položaj ministrice za zdravje, uzakonila pravico do splava nerojenih deklic in dečkov ter s tem prispevala k sprožitvi tovrstnega trenda po celem svetu, kar jo posledično opredeljuje kot največje morilko vseh časov. Vsako leto namreč po celem svetu več kot 40.000.000 deklicam in dečkom odvzamejo pravico do življenja, kar znaša več kot 125.000 zapravljenih življenj dnevno. Preberite več: Bizarno: V Lidlu ogorčenim kupcem želeli prodati pivo Komunajzer s podobo rdeče zvezde – Zdaj se branijo: “Nismo želeli nagovarjati političnih čustev!” Zaradi izrečene resnice je Boštjan M. Zupančič postal tarča blatenja in diskriminiranja s strani medijev in vlade, kljub temu, da se v resnici zavzema za spoštovanje človekovih pravic. Vlada bo tako na prvi seji po počitnicah umaknila podporo kandidaturi Zupančiča, zunanji minister Karel Erjavec pa je za nacionalno televizijo povedal, da ocenjuje, da se njegove izjave nanašajo na pravico do splava in pri tem dodal, da ta pravica pri nas predstavlja ustavno kategorijo, ki kažejo na neustreznost Zupančiča do stališč, ki so bila sprejeta pri nas in so v skladu z ustavo. Boštjan M. Zupančič je za Novo 24TV komentiral, da stališče ministra Erjavca razume v političnem smislu, kjer mu po skoordiniranem stampedu proti njemu ni preostalo nič drugega. “Drugo je vprašanje, zakaj je do stampeda sploh prišlo, ker je bil več kot očitno usklajen. Vsebinska vprašanja o požarih in splavu so ostala kolateralna škoda. Feministični lobi tudi znotraj ministrstva za zunanje zadeve je hotel doseči, da bi bila na mesto člana Odbora OZN namesto mene imenovana Sancinova. In to jim je uspelo. Gospa pa o človekovih pravicah v najboljšem ve precej manj kot jaz, če se milo izrazim. Mislim pa, da je bil povod za stampedo še nekje (in bolj bistveno) v strahu, da bi res kandidiral na predsedniških volitvah. Za to je bil s strani medijskih agresorjev potreben vnaprejšnji napad (preemptive strike).” Na besede Erjavca se je Boštjan M. Zupančič odzval in dejal, da ga razume, saj gre za nekaj političnega in dodal, da je ministru že povedal, da ga bo razumel, če ga ne bo podprl, čeprav je že dobil podporo od enajstih držav. “Razumem, da minister s političnega stališča ne more podpreti nekoga, ki zapiše nekaj takšnega.” Boštjan M. Zupančič (foto: STA). Boštjan M. Zupančič: “A monopola tiskanih in uradnih medijev je konec. Ustvarja se nova kontrakultura, na družbenih omrežjih, in ljudje so se na moje pobude 99-odstotno pozitivno odzvali. Učinki so prav nasprotni tistim, ki so jih pričakovali. Te igre še zdaleč ni konec …” Erjavec bo tako po počitnicah za novo kandidatko predlagal Vasilko Sancin, ki se je prav tako prijavila za mesto v tem odboru. Kot lahko vidimo, je za napredovanje nujno potrebno zagovarjanje splavov, v primeru, ko človek zagovarja svoje stališče, pa je predmet kritik iz vseh strani. Podporo Zupančiču so izrekli tudi v Glasu za otroke in družine z izjavo: “Poklon Boštjanu M. Zupančiču za njegov nesebičen boj za človekove pravice nerojenih deklic in dečkov. Je najresnejši kandidat za Belo vrtnico, najvišje priznanje za človekove pravice za leto 2017.” N. Ž. Fištravec je sramota za Maribor – muzej bi postavil Rusom, za svoje ljudi in zgodovino mu ni mar 6. 5. 2017, 13:48 120 Sedim na koprskem pomolu, blizu kraja, od koder je malteški trajekt Venus Valletta oktobra 1991 odpeljal zadnje vojake agresorske JLA. Tukaj vedno rad posedim in premišljam, kaj neki se bo moralo še zgoditi, da bomo Slovenci začutili nujnost duhovne osvoboditve, kajti zgolj fizična osamosvojitev, brez resnega reza s koreninami preteklosti, nas počasi in zanesljivo pelje nazaj v čase, ki smo se jih komaj za silo rešili. Brskanje za spletnimi naslovi me pripelje do novic iz Maribora. Podobno kot Ljubljano, tudi “toti” Maribor trenutno vodi povsem nespodoben župan. Ko berem, s čim vse se ukvarja nesposobno-nespodobni mariborski župan, me prime sveta jeza, ki jo moram preliti v črke. Brezskrbnega posedanja ob morju je za danes konec. Mariborski župan Andrej Fištravec je, podobno kot Janković, človek s kratkim in luknjastim zgodovinskim spominom. Da je zanj zgodovinska resnica deveta briga, je ponovno dokazal danes, ko je skupaj s svetovalcem ruskega veleposlaništva in vodjo ruskega centra znanosti in kulture Yuryjem Metelevom ob prihajajoči 72. obletnici konca II. svetovne vojne snoval načrte za vzpostavitev memorialnega centra z ruskim muzejem v Melju. Maribor (foto: STA ) Ta ne more biti zasnovan enostransko, zgolj kot ruski muzej, saj je treba upoštevati dejstvo, da je bil Stalag XVIII D taborišče za zavezniške vojake, kjer je bilo zaprtih več tisoč francoskih, britanskih, italijanskih in ruskih vojnih ujetnikov. Torej ga je mogoče vzpostaviti le kot mednarodno muzejsko obeležje in pogovore voditi z vsemi državami, ki so imele v Stalagu ujete svoje državljane. Nemško vojaško taborišče za vojne ujetnike Stalag XVIII D se v dokumentih nemške vrhovne komande prvič omenja 1. junija 1941, ko je bilo v taborišču 4.046 vojnih ujetnikov, med njimi je bilo 3.838 Jugoslovanov in 208 Britancev. Zadnjič se Stalag XVIII D kot samostojno ujetniško taborišče pojavlja 1. oktobra 1942 z 11.444 ujetniki. Med ujetniki je bilo 6.180 Francozov, 2.812 Britancev, 2 Jugoslovana in 2.450 sovjetskih – ruskih vojnih ujetnikov. Po kapitulaciji fašistične Italije so od jeseni 1943 v Maribor pričeli prihajati tudi italijanski vojni ujetniki. Do konca vojne leta 1945 je bil ujetniški taboriščni kompleks v Mariboru podružnica Stalaga XVIII A iz avstrijskega Wolfsberga. V mariborsko taborišče so prišli na oglede razmer tudi predstavniki Mednarodnega Rdečega križa, ki so ujetniško taborišče v Mariboru prvič obiskali avgusta, drugič pa oktobra 1941 in ga ocenili kot skrajno neprimernega, predvsem zaradi higienskih in bivalnih razmer ter premajhne kuhinje. Foto: STA Mariborski župan Andrej Fištravec ima prvenstveno moralno dolžnost obeležiti povojna komunistična koncentracijska taborišča na ožjem območju štajerske prestolnice Fištravčeva županska in moralna dolžnost ni gradnja ruskega muzeja v Mariboru, posebej še, ker je v spomin na vse padle Ruse, ki so umrli v Sloveniji v I. in II. svetovni vojni, odkrit spomenik na ljubljanskih Žalah. Fištravčev kratki spomin se ob teh plemenitih pobudah seveda “ne spomni”, da je komunistični režim v njegovi občini po vojni vzpostavil koncentracijska taborišča za svoje razredne sovražnike. Nekatera so bila na ožjem območju mariborske občine, npr. v Brestrnici in na Studencih v Mariboru, nekatera – Strnišče pri Ptuju (Kidričevo) in Hrastovec pri Lenartu, pa v neposredni bližini. Tukaj pa Fištravec sramotno molči. Mariborčani, zaslužite si župana, ki bo spoštoval tujce, a najprej bo moral spoštovanje izkazati svojim ljudem. Kaj si o Fištravčevem hlapčevanju Rusom mislijo Mariborčani, pa pove komentar pod Večerovim člankom: Sreda, 3. 5. 2017, 16:26, Gottfried Pina Dakitsch “Kaj še ni zadosti Ruska kapelica, to meji že na tragikomedijo, še malo pa bomo imeli Ruse za vsakim voglom, če se ne motim, smo šli v Evropo zaradi evropskih povezav, tu pa Rusi nimajo kaj iskati, potrebno se jih je bati enako kot muslimanov …” Rusija še danes ne obžaluje svojih napak V raznoraznih spominskih pobudah izrojene levice, ki nas pelje v preteklost “svetle zgodovine”, kot je v svojem nagovoru ob 1. maju na Rožniku tulil Janković, je vedno treba iskati kakšno past in potuhnjeno namero. Zadnja leta je vse bolj očitno, da nas od moči in oblasti vse bolj pijana slovenska jet-set levica prek različnih obeležij, praznikov, skupnih projektov itd. počasi vozi v močvirje ideološko bolnih držav, kamor sodi v prvi vrsti tudi Rusija. Putinovska Rusija, ki doslej ni obžalovala totalitarne preteklosti in storjenih krivic ni popravila, ampak z aneksijo Krima povzroča nove, ne more biti zaveznica in prijateljica evropskim vrednotam ter povezavam zapisane Slovenije. Vsaj toliko časa ne, dokler se v duhu fatimskih prerokb ne spreobrne. Franci Donko Nika Prusnik o RTV-jevem šovu: Ko odslužiš, te zavržejo AVTOR Ir. K. 07. AVGUST 2017. Eva in Nika Prusnik PRIMOŽ BREGAR Nika Prusnik iskreno o nastopu v šovu Misiji Evrovizija. Se še spomnite dvojčic Prusnik? Prikupne Eve in Nike? Dekleti sta nastopili v glasbenem šovu Misija Evrovizija, s katero je RTVS iskal predstavnika za Eurosong. To je bilo leta 2012. Nika Prusnik, ki je sedaj študentka primerjalne književnosti in literarne teorije, je sedaj iskreno spregovorila o dogajanju v šovu in paste resničnostnih šovov. Njeno zgodbo so objavili na spletni strani Airbeletrina. Nika pravi, da so v njih vsi videli le "sproščeni, drugačni, vedno nasmejani, pozitivni, glasni, karizmatični in šarmantni mladenki, ki radi zabavata sebe in druge". "Postali sva nekakšna modernizirana različica dvornega norčka, ki skrbi za razbremenitev pustega vsakdana in služi kot pobeg pred sivo resničnostjo. To je bila najina vloga, ki sva jo morali odigrati, to je bila vloga, ki je prinašala vrtoglavo število gledalcev, in razlog, da so naju obdržali v oddaji. To mi je potrdila ena od zaposlenih na RTV, ki je takrat sodelovala pri oddaji. Nekega dne, ko se je že vse končalo, sem jo srečala na ljubljanski tržnici in hladnokrvno, brez sramu in kakršnega koli občutka za sočloveka, je izjavila: "Veš, vidve sta bili zabavni, privabljali sta gledalce, zato smo vaju imeli." Zabolelo je,“ je zapisala in dodala, da ji je ta vloga po eni strani ugajala, po drugi strani pa se je počutila kot nekdo, "ki mu ni dovoljeno biti več kot to, kar drugi od njega zahtevajo.“ "Počutila sem se kot dekle na poziv, le da za stvari, ki sem jih nudila, nisem dobila plačila, in da nisem, tako sem vsaj takrat mislila, imela izbire, kdaj se bom na poziv odzvala.“ Nika pravi, da iz šova nista mogli izstopiti, ker bi bila denarna kazen prevelika. "Počutila sem se izkoriščeno, ujeto in, najhuje, mislila sem, da moram v vse privoliti, opraviti vse intervjuje, odgovoriti na vsa vprašanja, najsi bodo še tako neumna in ponižujoča, da vsi okoli vedo več od mene, neizkušene šestnajstletnice, ki je prvič držala mikrofon v roki in prvič nastopala pred številčno množico, in da imajo ti drugi, izkušeni profesionalci, pravico odločati o poteku mojega življenja, mi polagati besede v usta in me prepričevati, da vedo, kdo sem, kaj potrebujem in katere odločitve so zame (predvsem pa zanje) najboljše.“ Kmalu po koncu šova je Nika spoznala, da si želi nazaj v svet anonimnosti. "Vsega sem imela dovolj, še posebej pa čemernih, privoščljivih, zahrbtnih in ljubosumnih obličij,“ piše Nika, ki je bila razočarana tudi nad odnosom, ki ga je do njijupo koncu šova imela ekipa Misija Evrovizija. "Če so nama v času tekmovanja sodelujoči na Misiji Evroviziji dajali občutek, da se na njih lahko zaneseva, da so neke vrste najina glasbena družina, da jim lahko zaupava, so naju kmalu po koncu oddaje ti občutki zapustili. Nikjer ni bilo nikogar, ki bi svetoval, kako naprej, kaj so pametne poteze in kaj ne, kako mehanizem deluje, kakšna so pravila, če pa se je slučajno kdo pojavil, je imel v mislih vedno lastno korist in je zato informacije podajal na način, ki bi mu omogočal profit. Tako je na tovrstnih šovih: ko odslužiš svoje delo, te zavržejo.“ V tragični nesreči umrla Irena Polak Fištravec – Nekdanja žena mariborskega župana zapeljala naravnost v zid, policija za informacije prosi očividce 31. 7. 2017, 17:07 59 Facebook Twitter V tragični prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo pozno popoldne na Malečniškem mostu v občini Maribor, je po neuradnih informacijah umrla Irena Polak Fištravec, nekdanja soproga aktualnega mariborskega župana Andreja Fištravca, poroča časnik Večer. Povzročiteljica nesreče je z osebnim avtomobilom znamke renault clio z veliko hitrostjo pripeljala v krožno križišče in zapeljala naravnost v oporni zid. Ostala je ukleščena v avtomobilu, v nezgodi pa se je tako hudo poškodovala, da je kljub prvi zdravniški pomoči umrla na kraju nesreče. Vsaj zaenkrat vzrok nesreče uradno ostaja neznanka, saj je policijska preiskava še v teku. Irena Polak Fištravec, nekdanja soproga zdajšnjega mariborskega župana Andreja Fištravca, se je sicer ukvarjala z vodenjem javnih prireditev, za kar je imela status samostojne podjetnice z nazivom Pixie, s. p. Po razhodu s Fištravcem naj bi si novega spremljevalca našla v Ljubljančanu Aneju Samu (njegovo pravo ime je sicer Spaso Canković), medijsko znanega kot publicista in očeta slovite hrvaške starlete Nives Celzijus. Preberite še: Miro in Milojka: Če sama ne znava, bova pa druge učila! Njena ločitev od Andreja Fištravca je bila medijsko zelo odmevna, saj se je nekdanja županova soproga malo pred tem na praznovanju pustnega torka znašla pod plazom ostrih kritik, ko je plesala s prijateljem, oblečenim v nacistično uniformo. Zaradi tega se je moral v javnosti zagovarjati tudi Fištravec. Sicer pa je Požareport že lani poročal, da je med županovo odsotnostjo njegova nekdanja žena Irena Polak poskušala narediti samomor. Poskus samomora naj bi se dogajal v garaži, z ogljikovim monoksidom, vendar je nekdo od sosedov poklical policijo, policisti pa so pravočasno posredovali. Policija zaenkrat še zbira informacije o vzrokih tokratne nesreče, ki pa je bila za Ireno Polak Fištravec usodna. Zaradi razjasnitev okoliščin prometne nesreče PU Maribor naproša morebitne očividce, da pokličejo na telefonsko številko 113. T. F. Mariborska elita na nogah: Fištravčeva pokojna žena je napisala knjigo, ki ne sme priti v javnost, saj razkriva homoseksualna razmerja na mariborski občini! 4. 8. 2017, 4:00 413 Facebook Twitter V Mariboru so v četrtek popoldne pokopali Ireno Polak Fištravec, nekdanjo ženo aktualnega mariborskega župana Andreja Fištravca. A njena smrt v javnosti še vedno odmeva – kaj je pripeljalo nekdanjo prvo mariborsko damo do tega, da je v krožnem križišču na Malečniškem mostu s polno hitrostjo zapeljala naravnost v zid? Tisto, o čemer Večer in ostali slovenski mediji še vedno molčijo, pa je že v torek odkrito namigoval Bojan Požar na svojem blogu – Polak Fištravčeva naj bi storila samomor. Po naših podatkih je njena smrt močno razburila mariborsko elito, saj naj bi Fištravčeva zdaj pokojna žena pred smrtjo napisala knjigo, s katero razgalja notranje odnose v Mestni občini Maribor. Knjiga posega tudi v intimne odnose med zaposlenimi, razkrivala naj bi celo zapletena homoseksualna razmerja. Po naših podatkih naj bi ta še neobjavljena knjiga v mariborski politični in družbeni sceni povzročila tako velik pretres, da želijo v mariborskih elitnih krogih njeno objavo na vsak način preprečiti. Po naših podatkih naj bi Irena Polak Fištravec pred smrtjo knjigo ponujala založnikom, a so jo vsi po vrsti zaradi (pre)občutljive vsebine zavrnili s obrazložitvijo, da si tega ne upajo storiti. Iz naših virov smo tudi izvedeli, da se je v t. i. mariborskih elitnih političnih krogih že začela bitka za to, da rokopis ne bi ugledal luč sveta. O tem rokopisu je sicer seznanjen tudi eden od mariborskih notarjev. Nekdanja Fištravčeva žena je namreč podrobnosti s to knjigo urejala tudi na notarski ravni. Čeprav zaenkrat podrobnosti niso znane, naj bi pokojnica odvetniku naročila, kaj mu je storiti z rokopisom v primeru, da se njej karkoli zgodi. Preberite še: Gašper Tič je bil del ljubljanske igralske elite, ki živi burno življenje: Spi se bolj malo, popiva in drogira se cele noči, policija miži na obe očesi Naj spomnimo. O finančnih, prijateljskih in tudi intimnih mrežah se je v Mestni občini Maribor začelo govoriti že v prvem, krajšem Fištravčevem mandatu, še bolj pa v zadnjih letih, ko je Andrej Fištravec začel vladati precej samovoljno. Nasprotniki mu najbolj zamerijo, ker je na večino vplivnih položajev v drugem mandatu nastavil ozek krog prijateljev, razočarano pa so ga zapustili mnogi, ki so ga s pomočjo granitnih kock in mariborske vstaje postavili na ta položaj. Časnik Večer je v preteklosti tudi poročal, da je Fištravec nekatere, njemu neugodne ljudi, odstavljal v maniri trde roke. Foto: STA. Če bi Fištravec padel, bi to pomenilo zmago Franca Kanglerja na naslednjih volitvah, česar pa se skorumpirane mariborske politične elite nadvse bojijo. Po naših podatkih je bil to sicer že četrti poskus samomora Irene Polak Fištravec in prvi, ki je uspel. Požareport je pred dnevi pisal o doslej javnosti najbolj znanem primeru, ki se je zgodil sredi lanskega avgusta, ko se je v garaži hotela zastrupiti z ogljikovim monoksidom, vendar je nekdo od sosedov poklical policijo, policisti pa so nato še pravočasno preprečili njeno smrt. Zgodilo se je na Pobrežju, v hiši, kjer stanuje župan Fištravec, ki se je ravno takrat z otrokoma vračal z dopusta na Hvaru. Po naših podatkih sicer Fištravca ščiti tudi mariborska policija, saj naj bi bilo proti njemu danih že več kot 200 ovadb, a ovadbe ležijo v predalih, saj bi predčasen konec njegovega mandata zagotovo pomenil zmago Franca Kanglerja na naslednjih volitvah, česar pa si levičarske mariborske politične elite nikakor ne želijo. Po naših zanesljivih podatkih pa za številne Fištravčeve sporne posle, prav tako opisane v zloglasnem rokopisu, ve tudi neimenovana kriminalistka, ki se je pred smrtjo s Polak Fištravčevo dobila na kavi. Kaj bo storila z informacijami, ki jih ima, se še ugiba. T. F. In kaj sem tisto krat,ko se je Irena zaletela napisal? Me že res na veliko zanima zakaj se ni opravil pregled sabotaže avtomobila čeprav vse skupaj nakazuje na to,da tole ni mogel biti nesrečen slučaj. Ali je čudežno kar naenkrat zablokirala pedala za plin? Odpovedale zavore z ročno vred? Zablokiral volan,volanska ključavnica? in,da še ne bom našteval naprej,ker bi v vsakem primeru ob koliko toliko izpravnem vozili Irena lahko rešila situacijo vsaj z nesmrtnim izidom. Ali so pozabili tudi na čudne face katere so se in se še pojavljajo na MB občini?. Ali je "fištravec"vedel,da jo bodo odstranili ali je sodeloval zraven ali ne? Tukaj je ogromno odprtega kar se bo spet pometlo pod prag kot "Baričevičevi pasjejebci iz parlamenta,policije itd."pa buzonje oziroma buzeranti kateri so se hodili buzerirat k onemu dvospolno usmerjenemu "tiču"?? Ali so se kar masovno pričela vračati levaška ter komunajzerska rešavanja zadev z poboji oziroma umori kot je bil odstrel Krambergerja (žrtve namreč komunajzerska golazen obravnava kot živino). Razumljivo,da se brez trdnih dokazov ne more povsem trditi kdo je krivec čeprav se ve kdo je ampak je nerazumljivo,da se določeni primeri kateri se nanašajo na osebe na državnih položajih kot so občine,parlament,sodišča itd. kar tako pred očmi državljanov pometajo pod prag in vse skupaj utihne. In kdo je temu kriv se je potrebno vprašati odgovor je pa na dlani. Seveda državljani Slovenije jaz osebno že ne. Spoštovani, vse lepo in prav. Obiščem občasno vašo stran še za drugi vidik. Vzamem v zakup vaše razmišljanje, ki je včasih neokusno in na meji svobode govora. AMPAK IZJAVA "Po naših podatkih je bil to sicer že četrti poskus samomora Irene Polak Fištravec in prvi, ki je uspel." je pa malo preveč. Se vam ne zdi? Kaki stavek je te to? "Po naših podatkih je bil to sicer že četrti poskus samomora Irene Polak Fištravec in prvi, ki je uspel." Resno? Kaj uspešen samomor lahko narediš večkrat? Kake novinarje mamo v SLO ... Za bruhat! Piše, da je prvi poskus samomora, ki je uspel, v tem ni nič nenavadnega. Ne boste verjeli, a poskušaš lahko samomor storiti večkrat - le ubiti se ne moreš večkrat:) Če izklopiš možgane, si v petnajstih minutah na tleh MMC-jev pogovor z Borisom Žoržem 8. avgust 2017 ob 06:28 Ljubljana - MMC RTV SLO Slovenija ima v jadralnem letalstvu, tem psihično zelo napornem športu, kjer je treba sprejeti veliko odločitev, spet tekmovalca v evropskem vrhu – Boris Žorž se je z EP-ja na Češkem vrnil s srebrom. 43-letni Žorž (Aeroklub alpski letalski center Lesce) je v Moravski Trebovi v klubskem razredu po tretjem dnevu celo vodil, na koncu pa je moral priznati le premoč Nizozemca Tima Kuijspersa. O tem, kako je potekalo tekmovanje in še marsikaj o jadralnem letalstvu, ki se mu je zapisal pred 26 leti, nam je Boris Žorž pripovedoval takoj po prihodu v domovino. Na evropskem prvenstvu v jadralnem letenju ste v klubskem razredu v Moravski Trebovi osvojili srebrno medaljo. Ste pred prvenstvom razmišljali o medalji? Želja je bila, a je ogromno dejavnikov, ki vplivajo na uspeh. To je prva slovenska medalja po samostojnosti, ki ji je bilo pa kar nekaj letalcev že blizu. Problem je zaradi same narave tekme. Tu ni tako, da prideš, imaš dober dan in osvojiš medaljo. 14 dni moraš leteti dobro. Noben slab rezultat se ne odšteje, to je največja težava. Pogosto sem bil blizu, pred dvema letoma tudi v igri za zmago, a sem imel slab dan. Tokrat se je vse sestavilo, zelo sem bil konstanten, le en malo slabši dan sem imel, kar ni bilo usodno, saj tudi drugi delajo napake. Po treh dneh sem vodil za 100 točk, nato je prišel tisti malo slabši dan, ko je bil močen veter in nisem štartal pravočasno. Tisti, ki so štartali 20 minut za menoj, so imeli boljše razmere. Jadralci se lahko sami odločite, kdaj štartate? Drži. Rečejo: linija je odprta, lahko greste. Ni pa treba, da takrat že štartaš. Pogosto sta taktično čakanje in odločitev, ali štartati prvi ali spustiti naprej tekmece. Ko se enkrat odločiš, potem poskušaš čim hitreje prileteti do cilja. Seveda je drugače, če se pričakuje slabše vreme, takrat štartamo vsi naenkrat. Vreme je na Češkem precej nagajalo, kajne? Prvi teden smo imeli smolo in nismo leteli, potem je bilo šest zaporednih dni, ko smo lahko tekmovali. Štirje tekmovalni dnevi morajo biti pod streho, da je tekmovanje priznano. Evropski prvak je postal Nizozemec Tim Kuijpers, ki vas je ugnal za 90 točk. Je bila za vas tudi zmaga dosegljiva? Vsekakor. Če bi tekmovanje trajalo še kak dan, bi bilo vse mogoče. Normalna nihanja so okrog 100 do 200 točk, to je mogoče pridobiti, če imaš dober dan, tekmec pa slabega. Če si posamezen dan po treh urah letenja od tekmeca hitrejši za 15 minut, lahko že to pomeni tudi do 200 točk razlike. Skratka, nekje si imel malo slabše vreme ali se uštel pri računanju, pa izgubiš 10 do 15 minut in sanj o vrhunski uvrstitvi je konec. Kakšna so pravila? Kako vodstvo tekmovanja nadzira, ali je letalo res letelo tam, kjer bi moralo? Vsako letalo ima zapisovalnik letenja, ki elektronsko zapisuje, kje letiš. Vodstvo tekmovanja predpiše, kje je treba leteti, kje je štartna točka in kje so posamezne točke, ki jih je treba pravilno obleteti. Ko je vreme nepredvidljivo, lahko predpišejo tudi večja območja, znotraj katerih poskušaš leteti čim hitreje. Zmagovalec je tisti, ki najhitreje odleti nalogo. Dnevno lahko dobi do tisoč točk, kar pa je odvisno od dolžine naloge in časa leta. Če naloge ne opraviš in pristaneš zunaj letališča, je izguba točk tako velika, da je tekma izgubljena. Na koncu zmaga tisti, ki ima največ točk. Lahko nimaš dnevne zmage, pa si na koncu vseeno najboljši. Ta sistem je podoben, kot pri etapnih kolesarskih tekmah. Zakaj ste morali pred tekmovanjem znižati težo letala in kako ste to storili? Ob pregledu letala smo ugotovili, da sem za 10 kg težji od referenčne mase. To bi pomenilo, da bi dobil slabši korekcijski faktor in vsak dan izgubil 0,4 odstotka točk. Odstranil sem opremo za kisik, akumulator in oddajnik v primeru nesreče in s tem prišel pod referenčno maso. Če si lažji od referenčne mase, dobiš boljši faktor. To pravilo velja od lani. Prej nam je bilo v interesu, da smo čim težji. Kaj so glavne značilnosti klubskega razreda, v katerem tekmujete? Klubski razred je zasnovan tako, da je večini finančno dostopen. Letala so lahko stara tudi do 50 let. Ker vsa niso enaka, obstajajo korekcijski faktorji, da je tekmovanje pravičnejše. Kako draga so takšna letala? Od 10 do 20 tisoč evrov, v višjih razredih pa gredo številke lahko strmo navzgor. Jaz imam zadnjih šest let svoje letalo. Menim, da imam najboljše mogoče letalo za ta razred in prav z nakupom tega letala sem začel dosegati boljše rezultate. Z vami je bila na Češkem vsa družina, tudi oba otroka. Imate v svoji ženi tudi pomočnika ali morda svetovalca oziroma psihologa? Žena pomaga pripraviti letalo, na štartu teče na krilu, ob pristanku me pride iskat z avtomobilom, če pristanem zunaj letališča, prav tako pride po mene. Pomaga tudi po psihološki plati, točno ve, kdaj me pustiti pri miru in kdaj me brcniti v rit. Problem je, če so drugi jadralci obleteli disciplino, jaz pa ne. Takšen rezultat boli in znam biti siten. Koliko ur ste lahko posamezen dan v zraku? Od štiri do pet, če so dolge discipline, tudi do sedem. Ste po takšnem dnevu uničeni? Po enem samem dnevu niti ne toliko, če pa se leti več dni zapored in sploh če si imel zunajletališki pristanek, se pa kar pozna. Priporočljivo je, da si dobro telesno pripravljen. Jadralno letalstvo je bolj psihično naporen šport, saj je treba sprejeti veliko odločitev. Jadralno letalo nima motorja in izgublja višino. Hitreje kot letiš, bolj izgubljaš višino. To potem pridobimo s kroženjem v dviganjih. Odločati se je treba, kdaj zapustiti dviganje, kako hitro leteti, po kateri poti, kje iskati naslednje. Če bi v jadralnem letalu izklopil možgane, si v 10 do 15 minutah na tleh. Neprestano je treba razmišljati, se odločati, če pa nisi telesno dobro pripravljen, se ne moreš dobro odločati. Skratka, pri dolgih dirkah imaš prednost, če si dobro telesno pripravljen. Po poklicu ste meteorolog na oddelku za letalske prognoze, zaposleni na ljubljanskem letališču. Vam znanje meteorologije veliko pomaga v športnem udejstvovanju? Le do neke mere. Kakšen proces bolje poznaš, ni pa neke večje prednosti. Za vreme se že prej predvideva, kakšno bo, tebi ostane le interpretacija. Gledamo in izbiramo oblake, teren. Kdor bolje prebere vreme na oko, kot rečemo, tisti zmaga, ker se lahko najbolje taktično odloči. Ko sem na letošnjem evropskem prvenstvu izgubil 200 točk, sem presodil, da bo vreme slabše, štartal disciplino bolj zgodaj in bil prepočasen. Se strinjate, da je jadralno letalstvo kraljica letenja? Zagotovo. Ne predstavljam si drugega letenja. Tudi poklicni piloti gredo v prostem času v jadralno letalo, kjer nimaš motorja, ki bi ti pomagal, tako da moraš čim bolj izkoristiti naravo. Obstaja pa več stopenj teh užitkov. Nekdo le lokalno jadra kakšno uro ali dve, drugi gredo na prelete, kar je tudi meni všeč, nekateri tudi tekmujemo. Tomaž Okorn Arhiv RS prejel pošiljko iz ZDA: gradivo o pomembnih osebnostih s slovenskimi koreninami Prvi del zbirke, ki jo je dolga leta nabiral Edi Gobec 7. avgust 2017 ob 17:56 Ljubljana - MMC RTV SLO, STA Arhiv Republike Slovenije je bogatejši za gradivo osebnosti s slovenskimi koreninami, ki so s svojim delovanjem na različnih področjih pustile močan pečat. Gre za del arhivske zapuščine Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča iz ZDA, zbirko pa je zbral in uredil Edi Gobec, in sicer predvsem iz enega razloga – da bi pokazal, kako veliko pomembnih ljudi v resnici prihaja iz Slovenije. Ravnatelj središča in zaslužni profesor kentske univerze Gobec je zbirko s pomočjo žene, prijateljev in sodelavcev nabiral in urejal od leta 1951. Svoja spoznavanja in zbrane podatke je delil v številnih knjigah, pri svojih 91 letih zdaj pripravlja že 18. knjižno delo. V uvodu pred dvema letoma izdanega dela Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji omenja, kako si je med poletnimi počitnicami leta 1951 skušal kot zidarski vajenec zaslužiti potrebni denar za nadaljevanje univerzitetnega študija. Ameriški sodelavci so ga nenehno zbadali, naj jim predstavi kakšnega resnično uspešnega Slovenca, denimo slavnega arhitekta ali izumitelja. Bili so tako prepričani o zaostalosti Slovencev, da noben odgovor ni spremenil njihovega mnenja. Gobec je sklenil, da mora nekaj storiti. Začel je sistematično zbirati gradiva o Slovencih in njihovih dosežkih v ZDA in po svetu, njegovo delo povzema direktor arhiva Bojan Cvelfar. Da arhivska zakladnica ne bi pristala na smetišču Poleg sodelavcev je Gobcu pri raziskovanju kar pol stoletja pomagala žena Milena Gobec. Nastala je izjemno pomembna zbirka bogatega arhivskega gradiva o Slovencih in o slovenskem prispevku ZDA in svetu. Njuna največja skrb zadnja leta pa je bila, tako Cvelfar, kako zagotoviti, da zakladnica informacij po njuni smrti ne bi končala na smetišču ali v ognju. S pomočjo Arhiva Republike Slovenije, direktorja Cvelfarja in naklonjenih diplomatov, ki odstopajo prostor v svojih zabojnikih, je začelo arhivsko gradivo kot življenjski dar zakoncev domovini postopoma prihajati v Slovenijo. Konec junija je Arhiv RS prevzel prvi del zelo obsežne zbirke, ki po besedah Cvelfarja "obsega 200 arhivskih škatel oziroma 20 tekočih metrov dragocenega gradiva". Celotna zbirka obsega še vsaj štirikrat več gradiva. V arhivu pričakujejo, da bodo v prihodnje prejeli še več tisoč enot iz zbirke. Neprecenljivi podatki, zbrani z vseh vetrov na enem mestu V tej zbirki je mogoče najti različne podatke o pomembnih osebnostih s slovenskimi koreninami. "Gre za podatke o njihovi življenjski poti, poklicnem in ljubiteljskem udejstvovanju, skozi fotografije, pisma, pričevanja, izrezke iz časopisov, objave na spletnih straneh itd. Gre za neprecenljive podatke, zbrane z vseh vetrov na enem mestu," pojasnjuje direktor arhiva. V arhivu se že posvečajo tehnični zaščiti pridobljenega arhivskega gradiva in njegovemu urejanju in popisovanju, da bo čim prej dostopno njihovim uporabnikom, predvsem v znanstveno-raziskovalne namene. Glede na pomembnost gradiva resno razmišljajo tudi o njegovi sprotni digitalizaciji, pravi Cvelfar. Seveda pa je omenjeno gradivo tudi bogat vir za prezentacijo, tudi v obliki razstav, ki jih nameravajo v bližnji prihodnosti vsebinsko osmisliti. M. K. Razkrivamo: Sumljive okoliščine smrti Roberta Rotarja, ki je s pomočjo klientelistične LDS in državnega sekretarja Gregorja Viranta bajno obogatel in nato propadel! 8. 8. 2017, 4:00 17 Na Hrvaškem poteka obdukcija, s katero skušajo ugotoviti razlog smrti slovenskega poslovneža Roberta Rotarja, ki je v soboto dopoldne nenadoma umrl v Zadru. Hrvaški mediji poročajo, da so na tamkajšnjem pravosodnem ministrstvu razkrili nove podrobnosti o sila nenavadni smrti – Rotar naj bi po novih informacijah omedlel v soboto ob 10.10, pri padcu na tla pa se je poškodoval, saj je z glavo udaril ob mizo, nujna medicinska pomoč je prispela ob 10.21, ob 11.05 pa je v Bolnišnici Zadar umrl. Zaradi bolečin v prsih in glavobola so za Rotarja iz pripora sicer nujno medicinsko pomoč poklicali že dan prej, v petek med 23.20 in 23.40, a so zdravniki pri pregledu ocenili, da ni nujna takojšnja intervencija. Nenavadne okoliščine Rotarjeve smrti pa v Sloveniji močno odmevajo – v njegovi vili v Diklu pri Zadru so namreč pred časom našli “tovarno” za izdelavo ponarejenega denarja in dokumentov. Javnosti je pri nas Rotar še najbolj znan kot dober prijatelj nekdanjih vodilnih članov stranke LDS, prek katere je na začetku tega tisočletja dobil bajen posel s tiskanjem avtomobilskih nalepk, osebnih izkaznic in podobnih dokumentov za državo. Ker je vedel preveč in bil priprt, je verjetno marsikomu povzročal preglavice, zato ne čudi, da mediji njegovo smrt že primerjajo z nekaterimi drugimi odmevnimi primeri, kot je skrivnostna smrt kriminalista Simona Goluba, pa tudi nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta, dr. Janka Jamnika. Naj spomnimo. Po poročanju hrvaškega tiska so že v soboto Robertu Rotarju v priporu priskočili na pomoč drugi zaprti in pozneje tudi pazniki. Bojda jim je uspelo ustaviti krvavitev, Rotar je celo prišel k zavesti, a potem umrl na poti v bolnišnico. Že dlje časa je imel zdravstvene težave, med drugim tudi zaradi prekomerne telesne teže, po naših informacijah je bil tudi v slabem psihičnem stanju, jemal je antidepresive. Še prejšnji teden naj bi ga opazili v enem izmed gostinskih lokalov za Bežigradom, a je bil skoraj neprepoznaven. Preberite še: Razkrivamo, kako je osumljeni kriminalist Simon Golub v predalu namerno zadržal zadevo Farrokhzadeh, dan pred zaslišanjem pa padel z lestve in se ubil! V priporu se je Rotar znašel zaradi suma ponarejanja denarja. Ob poskusu dražbe prestižne vile, iz katere je bil pred tem deložiran, so našli nenavadne tiskarske stroje za pranje denarja, a se je Rotar ves čas branil z besedami, da gre za opremo, s katero je opravljal grafične storitve. Rotarja od pipice do davkoplačevalskega denarja odklopila šele Janševa vlada, a milijoni so šli v zrak V poslih z avtomobilskimi nalepkami, ki za voznike niso imele posebne vrednosti, zanj pa so bili izjemno dobičkonosni, je dobil v času vlad LDS. Ko je prišla na oblast desna vlada Janeza Janše, so nalepke ukinili brez posebne škode za voznike ali delovanje države. A Rotar se ni predal kar tako, saj je zaradi prekinjene pogodbe tožil državo in tudi izterjal odškodnino, čeprav le manjši del tistega, kar je zahteval. Ko pa je bil Rotar odklopljen od črpanja davkoplačevalskega denarja, ki mu ga je omogočila levica, je njegovo podjetje sicer zelo hitro končalo v stečaju. Gregor Virant (foto: STA) Sodelovanje Rotarjevega podjetja Mirage je sicer v času notranjega ministra Rada Bohinca koordiniral predvsem njegov državni sekretar Gregor Virant. Zaradi od vlade podarjenega milijonskega posla se je Rotarja prijelo ime čudežni deček LDS, med letoma 2002 in 2005 je zaslužil več milijonov davkoplačevalskega denarja in se je lahko naokrog prevažal kar s helikopterjem. S pomočjo Tomaža F. Lovšeta goljufal tudi na Hrvaškem A to še ni vse. Rotar je imel sočasno na Hrvaškem tudi podjetje Aerius, ki je sklenilo sporen posel s finančno družbo Optima Leasing, v večinski lasti Nove Ljubljanske banke (NLB). V njem je imel pomembno vlogo tudi lastnik Diners Cluba Slovenija, Tomaž F. Lovše. Kot so pred leti poročale Finance, je šlo za 6,7 milijona evrov vredno pogodbo o finančnem lizingu, ki jo je podjetje Aerius z omenjeno lizinško hišo podpisalo v začetku leta 2006. Ker pa podjetje, ki ga je Rotar ustanovil s 50.000 hrvaškimi kunami kapitala, ni imelo na voljo dovolj premoženja, je za zavarovanje posojila potrebovalo dodatna jamstva. Dobil jih je s pomočjo Lovšeta, takrat še 20-odstotnega lastnika hrvaškega Diners Cluba Adriatic. Za posojilo je Rotar kot jamstvo predložil pogodbo s hrvaškim Dinersom, ki jo je Tomaž Lovše podpisal, ne da bi za to imel pooblastila. S finančnim lizingom je tako Rotar prek podjetja Aerius odkupil 300 kvadratnih metrov veliko hišo z dvoriščem in zemljiščem, v velikosti 1.100 kvadratnih metrov, ob morju v bližini Zadra. V sumljivih okoliščinah je umrl tudi kriminalist Simon Golub (foto: STA) Golub, Jamnik … Nenavadnih in nepojasnjenih smrti v Sloveniji vse več Ker hrvaški kriminalisti še preiskujejo domnevno Rotarjevo vpletenost v tiskanje denarja, se trenutno o morebitnih sodelavcih v spornih poslih še ne govori, a je glede na njegove politične povezave z levico mogoče sklepati, da je vpleten tudi kdo od aktualnih oblastnikov. Predvsem pa se v medijih špekulira, ali bi lahko nemara tudi Rotar v resnici umrl nasilne smrti, da bi ga utišali, pa so vse skupaj poskušali prikazati kot nesrečo? V Sloveniji so takšni primeri že znani. Na Novi24TV smo pred tedni pisali predvsem o nenavadni smrti kriminalista Simona Goluba. Golub, sicer osumljen prejemanja podkupnine, je dokumente o ugotovljenih velikih kršitvah v banki NLB, med drugim tudi v zadevi pranja denarja “Farrokhzadeh”, namerno zadržal v svojem predalu, dan pred zaslišanjem zaradi domnevnega prejemanja podkupnine leta 2013 pa je padel z lestve in se ubil. Policijska preiskava je sicer pokazala, da naj bi se Golub smrtno ponesrečil, ko je pri popravljanju strehe (to je počel povsem sam) padel z lestve, z glavo zadel v cvetlični lonček in se ubil. Je šlo res za nesrečo ali pa je Golub moral umreti, ker se je nekdo bal, da bi na zaslišanju povedal preveč oziroma bi lahko predal potrebne listine? Za to, da bomo lahko res potegnili vzporednice med “nesrečama” Rotarja in Goluba, pa bo vendarle še treba počakati do zaključka preiskave na Hrvaškem. L. S. OF “osvobajala” slovenski narod s pomočjo gospodarskega siromašenja – lotila se je šol, cerkva, bolnišnic, vasi, župnišč (5. del) 8. 8. 2017, 4:00 10 Ko Osvobodilna fronta ni mogla odpora slovenskega ljudstva proti komunizmu zlomiti z množičnimi likvidacijami, nasiljem in divjaštvom in je prav zaradi teh splošni odpor proti njej vedno bolj rasel, je zavzela stališče, ki ga je njen vodilni človek, Boris Kidrič, povedal na Vinici poleti 1942, ko je dejal: “Vseeno je, če od Slovencev ostanemo živi samo trije, pa tisti pravi” – to je komunisti. Izraz tega njenega stališča je tudi splošna mobilizacija slovenskega ljudstva, ki so jo razglasili meseca septembra leta 1943. Izvršni odbor Osvobodilne fronte je zapovedal pobrati v vseh predelih, ki so jih imeli komunisti tedaj v oblasti, vse moške od 14. do 60. leta starosti. Splošna mobilizacija tedanjih razmerah je bila največja vojaška in narodna blaznost, ki si jo je moč zamisliti. V “narodno-osvobodilno vojsko” so nagnali na tisoče ljudi, ki so bili zagrizeni nasprotniki Osvobodilne fronte in komunizma, ki so bili vojaško docela neizurjeni in ki jih niso imeli s čim oborožiti. Toda prav te prisilne mobilizirance so tedaj, ko je nemška vojska komuniste napadla, naganjali v prve vrste, da so v stotinah in tisočih padali. Edvard Kardelj (Foto: wikimedia.commons.org) Politični komisarji so te siromake, ki so stali pred najsodobneje oboroženo vojsko golih rok ali z najslabšim orožjem, naganjali na tanke in pred strojnice. Toda Osvobodilni fronti pri splošni mobilizaciji in posledicah, ki jih je Slovencem povzročila, ni šlo za vojaške učinke ali za narod, temveč za to, da se s tem znebi čim več svojih nasprotnikov. Zato je mobilizacijo razglasila: zato je na tisoče neoboroženih slovenskih ljudi, moških, fantov in žensk nagnala na fronto; zato je s splošno mobilizacijo pognala druge tisoče, ki k “narodno-osvobodilni vojski” niso marali, v gozd, v lakoto, bolezen in pogubo. Uničiti, če ne vseh, pa vsaj čim več nasprotnikov komunizma, uničiti ves slovenski narod – to je bil edini stvarni razlog in edini pravi cilj tega poslednjega zločina Osvobodilne fronte nad slovenskim narodom. Šlo je za načrtno uničevanje slovenskega imetja Dokaz za to, da je Osvobodilna fronta protislovensko gibanje, je njeno brezobzirno in načrtno uničevanje slovenskega narodnega imetja. To uničevanje, ki se je leta 1941 začelo z ropi in se je v letih 1942 in 1943 nadaljevalo s požigi celih vasi in predelov, od 8. septembra 1943 pa s sistematičnim rušenjem vseh večjih, zasebnih in javnih poslopij, šol, občin sodišč, prosvetnih sokolskih in gasilnih domov ter uničevanjem zemljiških knjig je samo del načrta Osvobodilne fronte za izvedbo komunistične socialne revolucije med Slovenci. Ko je vodstvo Osvobodilne fronte leta 1942 ter leta 1943 spoznalo, da niti z množičnim ubijanjem nasprotnikov komunizma ne bo moglo slovenskega ljudstva ukloniti k poslušnosti, je sklenilo razmere za socialno revolucijo pripraviti tako, da je “narodno-osvobodilna vojska” začela slovenski narod gospodarsko uničevati. S tem je Osvobodilna fronta želela slovensko ljudstvo sproletarizirati in ga s prisilnim osiromašenjem pripraviti do tega, da bi se podvrglo komunizmu. To divje, noro in zločinsko uničevanje slovenskega narodnega imetja, ki ga ni moč utemeljiti in zagovarjati z ničemer, najmanj pa s kakšnimi “vojaškimi” razlogi, je povzročilo ogromno škodo zgolj slovenskemu narodu in celo Osvobodilni fronti sami, saj je zaradi uničene in izropane dežele prisiljena stradati celo njena “narodno-osvobodilna vojska”. A Osvobodilna fronta s tem vendar ni odnehala, kar je najzgovornejši dokaz, da je njen poslednji cilj res socialna revolucija, ne pa kakšna narodna osvoboditev. Nastalo gospodarsko škodo je nemogoče oceniti Vso gospodarsko škodo, ki jo je Osvobodilna fronta povzročila z uničevanjem slovenskega narodnega imetja, je nemogoče tudi približno oceniti. Niti približne slike in cenitve pa ni moč narediti za gospodarsko škodo ki jo je Osvobodilna fronta s svojimi nastopi povzročila v Ljubljanski pokrajini po 8. septembru 1943. Tedaj je “narodno-osvobodilna vojska” po načrtu za komunistično socialno revolucijo pričela sistematično uničevati vsa večja javna in zasebna poslopja: šole, cerkve, župnišča, občinske domove, prosvetne domove, gasilske domove, sokolske domove, bolnišnice, delavnice in gospodarske obrate vseh vrst. Do meseca marca 1944 je bilo na primer uničenih že 95 šol, na desetine sodniških in občinskih sedežev in podobnih stavb ter zemljiške knjige za celo vrsto sodnih okrajev. V slovenskem gospodarskem življenju se je začelo tedaj brezobzirno in načrtno razdejanje, kot mu ga ni para v nobeni evropski deželi in v nobeni dosedanji komunistični revoluciji. Prizaneseno bi bilo niti spomenikom slovenske zgodovine Z imeni teh gradov je povezan najslavnejši in najbolj heroični del slovenske zgodovine, namreč boj proti turškim vpadom v 15., 16. in 17. stoletju. Tedaj je slovensko ljudstvo, zbrano po teh gradovih in po taborih okrog svojih cerkva, branilo in pogosto ubranilo turškim tolpam vdor v srednjo in zahodno Evropo čez slovensko ozemlje. Toda Osvobodilna fronta, ki se je v smislu svoje komunistične ideologije zavedala, da je vez s preteklostjo in živ spomin nanjo ena najmočnejših duhovnih ovir pri boljševizaciji slovenskega naroda, je načrtno uničevala tudi te častitljive spomenike slovenske zgodovine ter slovenskega junaštva. Foto: Črne bukve Poleg zgodovinske škode, ki jo je povzročilo razdejanje teh spomenikov, je treba omeniti tudi umetniško škodo, ki je po nekaterih gradovih neprecenljiva. Vrhovno poveljstvo je celo tedaj, ko je s posebno zapovedjo prepovedalo in omejilo vse vojaške nastope, izrecno naročilo, naj se slovensko narodno imetje uničuje dalje. O tem nam priča pismo, ki ga je 10. julija 1943 v imenu “štaba narodno-osvobodilne vojske” pisal “Janez“, to je Ivan Maček, “Primožu“, to je dr. Alešu Beblerju, in v katerem pravi: “Izogibati in onemogočiti moramo trenutno vsak neuspeh. V tem smislu je bila mišljena omejitev akcij zadnjič. Sedaj velja še ista omejitev, edino v primeru požiganja vasi je treba iti v akcijo, jo čim boljše pripraviti in na vsak način izvajati. Taka akcija… bo tudi po končnem smislu imela politični uspeh, omogočila široko rekrutacijo… V tem je politični uspeh.” Ivan Maček (Foto: wikimedia.commons.org) Tudi papirnati boni pretveza za ropanje slovenskega ljudstva Ko je “narodno-osvobodilna vojska” želela biti “pravična” in “plemenita”, je naropano blago plačevala – s papirnatimi boni, ki jih slovenski kmet ne more unovčiti nikjer in jih tudi ne bo mogel. Boni Osvobodilne fronte so samo nova pretveza za ropanje slovenskega ljudstva. Glavni namen Osvobodilne fronte pri njih ni bil dati izropanim ljudem z njimi vsaj videz plačila, temveč jih je “narodno-osvobodilna vojska” uporabljala za to, da je z njihovo pomočjo prišla ne samo do blaga, temveč hkrati še do gotovine. Potek ropanja z boni je bil vedno naslednji: poveljnik komunistične enote je oropano živinče ali živež, ocenjeno na 1000 lir, plačal z bonom za 5000 ali 10.000 lir, češ da nima bonov za manjši znesek. Kmet mu je poleg blaga moral vrniti še razliko 4000 ali 9000 lir gotovine. Za izgubo se je lahko tolažil z obljubo; zapisano na bonih, da se bodo vnovčili “šest mesecev po končani osvoboditvi”. Ti boni predstavljajo eno najbolj okrutnih sleparskih komedij Osvobodilne fronte na račun utrujenega slovenskega naroda. In takemu gospodarskemu uničevanju je propaganda rekla “osvoboditev …” H. M. Ivan_Sivec_sredi_Vilko_Ovsenik_levo_in_Slavko_Avsenik_desno Umrl je legendarni Vilko Ovsenik Eden od arhitektov slovenske narodno-zabavne glasbe 8. avgust 2017 ob 15:26 Begunje na Gorenjskem - MMC RTV SLO, STA V starosti 88 let je v petek umrl klarinetist in skladatelj Vilko Ovsenik. V svojem dolgoletnem posvečanju glasbi je aranžiral približno tisoč skladb, bil je član Vaškega kvinteta, poseben pečat pa je v narodno-zabavni dediščini pustil kot prvi klarinetist in seveda soavtor oziroma aranžer celotnega repertoarja slavnega ansambla v Ansamblu bratov Avsenik. Eden od glavnih arhitektov slovenske narodno-zabavne glasbe se je že kot gimnazijec ves čas amatersko ukvarjal z glasbo. Najprej se je sicer vpisal na študij prava, pozneje pa zaključil študij klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V začetni zasedbi ansambla je igral klarinet. Med letoma 1948 in 1963 je bil zaposlen na Radiu Ljubljana. Igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana pod dirigentsko palico Bojana Adamiča. Včasih je igral tudi saksofon. Nastopal je še v Slovenski filharmoniji. Največkrat izvajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi Bil je brat Slavka Avsenika, vendar pa sta imela brata različna priimka, saj je bilo staro družinsko ime Ovsenik zaradi razmer v prvi svetovni vojni spremenjeno v Avsenik, kar je bil sicer tudi rojstni priimek obeh bratov. Vilko je pozneje priimek spremenil na očetovo željo, da bi vsaj eden od bratov ohranil staro družinsko ime. Brata Slavko in Vilko veljata za največkrat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Od tisoč skladb, ki jih je podpisal, jih je približno 800 nastalo za Ansambel bratov Avsenik, ki sta ga z bratom Slavkom ustanovila davnega leta 1953. Ko je prenehal igrati v ansamblu, se je Vilko umaknil v ozadje ansambla ter se posvetil zlaganju in aranžiranju. Leta 1968 je prevzel uredništvo v na novo ustanovljeni založbi Helidon, v kateri je delal vse do upokojitve. Brata Avsenik sta javno začela igrati leta 1946, osem let pozneje pa ustanovila najprej Gorenjski kvartet in kasneje kvintet. Da bi se uveljavili v Avstriji in Nemčiji, so se poimenovali Oberkreiner kvintet, prav Vilko pa je pozneje predlagal, da bi se preimenovali v Ansambel bratov Avsenik. V Sloveniji so predlog dobro sprejeli, šele čez čas pa je njihov nemški menedžer sprejel ime Original Oberkreiner Quintett Brüder Avsenik. Vilko Ovsenik je po bratovih melodijah za Ansambel bratov Avsenik priredil več kot 700 valčkov in polk z izvirnim zvokom. Nekatere skladbe, zlasti vokalno-inštrumentalne, so ponarodele, med njimi Tam, kjer murke cveto, Na Robleku, Najlepše je doma in Na Golici. Številni ljubitelji na različnih koncih sveta Med najbolj znanimi skladbami bratov je brez dvoma Na Golici, ki je doživela kar 600 predelav in velja za največkrat predvajano inštrumentalno skladbo na svetu. Avseniki so gorenjsko glasbo ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane, vse do Berlinske filharmonije. Lahko se pohvalijo tudi z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe. Ansambel bratov Avsenik je prodal 32 milijonov izvodov plošč, nastopil na več kot 10.000 koncertih, v 40 letih delovanja je prejel 31 zlatih, eno platinasto in eno diamantno ploščo. S svojim glasbenim znanjem, pristopom in prefinjenim občutkom je znal Vilko povezati ljudskost in virtuoznost na najvišji ravni. Družina se želi od pokojnika posloviti v intimnem krogu. Brat Slavko Avsenik je umrl leta 2015, pokopali pa so ga z državnimi in vojaškimi častmi. Umrl brat Slavka Avsenika Vilko 8. 8. 2017, 15:35 13 Foto: Wikimedia Commons V 88. letu starosti je za vedno zaspal brat Slavka Avsenika in velikan med skladatelji narodnozabavne glasbe, Vilko Ovsenik. V petek je preminil Vilko Ovsenik, zagotovo velikan med skladatelji slovenske narodnozabavne glasbe, ki je bil prav tako kot Slavko dolgoletni član narodnozabavnega ansambla bratov Avsenik. V novem Slovenskem biografskem leksikonu ima Vilko prav posebno mesto, saj je opisan kot “duhovni vodja” ansambla bratov Avsenik, “katerega značilna sestava harmonika-trobenta-bariton-klarinet-kitara je nastala po njegovi zamisli, do 1959 pa je v njem igral tudi klarinet. Poleg tega je vseskozi bedel nad primerno pesniško ravnijo besedil in v ta namen angažiral najboljše pisce: Feryja Souvana, Zvonka Čemažarja, Elzo Budau, Marjana Stareta, Frana Milčinskega, Ivana Sivca idr. 1961 je organiziral festival prve Slovenske popevke. Od 1968 do upokojitve 1999 je bil programski glasbeni vodja in producent založbe Helidon, ki je prav tako nastala na njegovo pobudo. Ansambel bratov Avsenik je bil pri njej vodilen tako po produkciji kot prodaji. Brat Slavko je po upokojitvi njegove zasluge ocenil z naslednjimi besedami: “Največje priznanje pa moram vseeno dati svojemu bratu Vilku Avseniku. Bil je strokovna in pedagoška roka in brez njega Avsenikov ne bi nikoli bilo.” Poletni čas, natančneje 2. julij 2015, je bil usoden tudi za Slavka Avsenika. Umrl je po hudi in neozdravljivi bolezni v starosti 85 let, v svojem radostnem življenju pa prejel mnogo pohval in priznanj za svoje enkratno delo. Skupaj z Vilkom veljata za največkrat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodnozabavne glasbe v Evropi. Njuno najbolj znano delo je Na Golici. Naj bo Vilku lahka zemlja domača … M. S. Najbolj zasluženega nista dobila! Prešernovo nagrado so odgovorni nekajkrat zavrnili. Kdo bi jo bolj zaslužil, kot brata Avsenik? Slovenija je z njunimi mojstrovinami marsikje dobila lepo ime. Gospod Vilko, počivajte v miru. Poklon Gospodoma Avsenik in sožalje svojcem ob izgubi (ne pozabit, vmes je umrla tudi Slavkova žena Brigita, precej zaslužna da je vse 'klapalo' tudi po plateh, ki se navzven niso toliko videle)... Poklon izjemnim dosežkom bratov Avsenik bi najbolje izkazal morebiten ponoven vzpon kvalitetnih kvintet zasedb narodnozabavne glasbe, ki jih pri nas ni bilo/ni malo... Država Slovenija se bi mu morala končno (čeprav prepozno) le primerno oddolžiti. Za vse, za kar je bil v domovini v Jugo časih in tudi v samostojni Sloveniji prikrajšan. Pač Ovseniki niso bili na partijski liniji in so morali po beli kruh v gnili kapitalizem. Kljub njihovi glasbeni genialnosti, garaštvu in vizionarstvu bi bilo pri nas le za črna skorjo, omastili bi se pa drugi... Dragi Vilko počivajte v miru. Vaši fantastični aranžmaji bodo živeli večno, tako kot bo ta glasba vedno ljudi spravljala v dobro voljo. O tem da z bratom nista prejela Prešernove nagrade ni potrebno izgubljati besed, ker plošče in množice oboževalcev povedo vse. Kdo po glasbeni kulturni plati v celotni zgodovini našega naroda sploh pride blizu? Vpeljala sta novo glasbeno zvrst, ki jo gojijo in je še kako živa v mnogih državah, glasbeno in vsebinsko vrhunska, cca 30 zlatih plošč, > 800 originalnih skladbe. Zato ne razumem, zakaj je to obrobna novica. Jesm roker, ampak Avseniki so pa zakon. Pardon - Z A K O N !!! Jaz sem bil tam ob koncertu na prostem l.1989. Napovedovalec Teo Lipicer je takrat govoril v slovenskem jeziku. Omenil je, da Avseniki na koncertih niso nikoli peli na playback. Avseniki so bili veliki domoljubi. Veliko pesmi je, ki opevajo Slovenijo, gore, znamenitosti itd. Vedno so Slovencem zapeli v slovenskem jeziku. Avseniki v narodni Beatli v pop ABBA komercialni pop .. vse narejeno intelegentno, neponovljivo Še en velik človek in Slovenec je preminil. Brez Vilka Avsenika ne bi bilo teh velikih uspehov ansambla Avsenik. Žalostno je, da tega ansambla in te vrhunske glasbe v Sloveniji ne znamo in ne zmoremo dovolj spoštovati. Žal so že vsi člani prvotnega ansambla preminuli. Ostal je še nepozabni in vrhunski pevski trio: Jožica Svete, Joži Kališnik in Alfi Nipič. SlaVko Avsenik je imel red in disciplino v ansamblu. Zaradi izrednih glasbenikov, reda in discipline, da ne pozabim na njegovo poštenost, je ansambel požel izredne uspehe v državah, ki sem jih že naštel in tudi drugod po svetu. V Nemčiji in Švici nisi kar tako uspel, še posebej s takratnega jugoslovanskega teritorija. Moral si biti presneto dober, moral si dobiti zaupanje založb, publike, TV hiš, moral si biti korak, ali dva pred drugimi. To so Avseniki bili. V Jugoslaviji so bili močno zapostavljeni zaradi komunizma. V naštetih državah so ljudje noreli na to glasbo. Pa še nekaj je. Imeli so zelo dobre zaslužke, lahko so si ustvarili, česar v komunizmu ne bi mogli. Samo člani ansambla so vedeli kako so trpele njihove družine, saj so bili po 10 mesecev na leto v tujini (koncerti, veselice, snemanja). Gospa Brigita je urejala prispelo pošto na ansambel Avsenik. Tudi eno pismo ni bilo brez odgovora. Kapo dol takim velemojstrom in Slovencem. Vse pohvale za promocijo Slovenije v svetu. Slovenski raziskovalci razrešili skrivnost magnetnega stanja, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let Odkritje je bilo objavljeno v prestižni reviji Nature Physics 10. avgust 2017 ob 07:51 Ljubljana - STA, MMC RTV SLO Raziskovalci Instituta Jožef Stefan (IJS) ter ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) so prišli do odkritja, s katerim so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Sodelavci treh odsekov IJS in FMF so odkrili visokotemperaturno kvantno spinsko tekočino v plastovitem kristalu TaS2. Z odkritjem, ki je bilo objavljeno v prestižni reviji Nature Physics, so slovenski znanstveniki razrešili 40 let star problem magnetizma v kristalu TaS2 in ga povezali s stanjem spinske tekočine. Vodja raziskav Denis Arčon z odseka za fiziko trdne snovi IJS je pojasnil, da spinska tekočina prinaša popolnoma novo stanje snovi in zato lahko o možnostih uporabe trenutno le ugibamo. Ena izmed možnosti, ki se pogosto omenja tudi v literaturi, je uporaba v kvantnem računalništvu. Spinsko tekočino so do zdaj dokazali le v zelo redkih primerih, večinoma v obdobju zadnjih 10 let, zato je razumljivo, da znanstveniki eksperimentalno o tem stanju še ne vedo dosti, je dejal Arčon. Njihovo odkritje bo pomagalo poiskati odgovore na nekatera osnovna vprašanja o tem stanju. V večini primerov so magnetni momenti pri dovolj visokih temperaturah popolnoma neurejeni, kar lahko v grobem primerjamo s plinastim agregatnim stanjem. Če tak magnetni sistem dovolj pohladimo, pa se magnetni momenti uredijo, podobno, kot se uredijo atomi v kristalu. Slovenski znanstveniki so ugotovili, da se elektronski magnetni momenti ne uredijo niti pri temperaturi -273,08 stopinje Celzija in da dejansko tvorijo novo stanje visokotemperaturne kvantne spinske tekočine. Poleg tega so znanstveniki ugotovili, da v TaS2 stanje spinske tekočine vztraja do presenetljivo visokih temperatur (pod -93 stopinj Celzija). Po Arčonovih besedah pri tako visokih temperaturah spinska tekočina ni vztrajala še pri nobenem drugem znanem sistemu. "Kvantno stanje je torej dosegljivo pri temperaturah, ki jih dokaj enostavno dosežemo v laboratoriju. Poleg tega pa je dostopnost do tega stanja pri takih temperaturah pomembna za potencialno uporabo, saj bo samo vzdrževanje takega stanja bistveno manj zahtevno," je še pojasnil Arčon. Prvi je spinsko tekočino napovedal Nobelov nagrajenec P. W. Anderson že pred več kot 40 leti, ko je raziskoval nenavadne magnetne lastnosti plastovitih kristalov TaS2. Magnetna stanja, ki bi bila analogna tekočemu agregatnemu stanju, so bila sicer teoretično napovedana, a doslej v naravi izredno redko opažena pri ekstremno nizkih temperaturah. Med avtorji raziskave so slovenski raziskovalci Martin Klanjšek, Andrej Zorko, Rok Žitko, Jernej Mravlje, Zvonko Jagličić, Peter Prelovšek, Dragan Mihailović in Denis Arčon. G. C. 2015 so Kitajci sintetično proizvedli iterbijev kristal,ki služi kot material za kvantno spin tekočino.Torej so že deset korakov pred nami,čeprav je tudi to za pohvalit Ranka Ivelja – obraz dobro plačanega sovraštva do katoličanov 9. 9. 2017, 1:00 786 Ranka Ivelja (foto: STA) Ranka Ivelja je v dneh, ko se na vladi odloča, ali bodo končno spoštovali odločitev ustavnega sodišča o 100-odstotnem financiranju javnih programov v zasebnih šolah, znova pokazala svoj nestrpni obraz, saj obsedeno napada vse, kar diši po veri v javnem prostoru. Tokrat se je spravila na slovesnost ob odprtju nove osnovne šole na Polici pri Grosupljem. Razlog: zelo jo je zmotil blagoslov šolskih prostorov. Svojo nestrpnost do katoličanov je takole ubesedila: “In potem sta v veselem vzdušju na oder stopila še župnika, prebrala nekaj evangelijskih odlomkov, blagoslovila šolo in zbrane povabila še k skupni molitvi očenaša. Po rezanju traku so se ljudje zadovoljno razšli. A vprašanje, ki na terenu zveni sitno, ostaja. Je opravljeni blagoslov del tradicije, nekakšna neškodljiva folklora? Ali pa gre vendar za konfesionalno dejavnost, s tem pa za nezakonito in neustavno šolsko prakso, ki razgrajuje ali celo ruši enakopravnost verujočih, različno verujočih in neverujočih.” Kaj nam sporočajo Ranka Ivelja, Maja Makovec Brenčič in Vlasta Nussdorfer? V časniku Dnevnik je Ranka Ivelja objavila komentar z naslovom “Maja Makovec Brenčič je blagoslov na OŠ Polica predala inšpektorjem” (7. septembra. 2017) z namenom, da negativno okarakterizira na tisoče katoličanov, ki skrbijo za versko vzgojo svojih otrok. Pri tem ji pomaga koruptivna ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič, ki zaradi kriminalnega prejemanja neupravičenih dodatkov, ki jih je iz strahu pred kazensko ovadbo vrnila šele po razkritju, in previsokih sejnin ne čuti odgovornosti in sramu, čeprav je zaradi svoje nemoralnosti in oškodovanja proračuna komaj prestala interpelacijo. Brenčičeva, kot kaže, ne pozna lastne zakonodaje, kjer je v 72. členu ZOFVI navedeno, v katerih primerih je verska dejavnost v šolskih prostorih dovoljena: (3) V javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost. V vrtcih in šolah s koncesijo je konfesionalna dejavnost dovoljena, kadar se izvaja zunaj programa, ki se opravlja kot javna služba. Konfesionalna dejavnost je dovoljena v vrtcih in šolah s koncesijo, če časovno ne prekinja in prostorsko ne ovira programa, ki se izvaja kot javna služba. Izvajanje konfesionalne dejavnosti mora biti organizirano tako, da tistim, ki se ne želijo udeležiti te dejavnosti, omogoča nemoten prihod in odhod. (4) Konfesionalna dejavnost iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: – verouk ali konfesionalni pouk religije s ciljem vzgajati za to religijo, – pouk, pri katerem o vsebinah, učbenikih, izobraževanju učiteljev in primernosti posameznega učitelja za poučevanje odloča verska skupnost, – organizirane religiozne obrede. Blagoslov šolskih prostorov OŠ Polica je bil izveden v skladu z 72. členom ZOFVI, kar Makovec Brenčičeva očitno pozablja, štango pa ji drži celo varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, ki ji je celo priporočila, naj domnevno pomanjkljivi zakon dopolni s sankcijami za kršitve 72. člena. Ob tem in sporni vlogi varuhinje v primeru nesrečne zgodbe koroških dečkov se postavi vprašanje, čigave interese ščiti aktualna varuhinja človekovih pravic. Kdo je Ranka Ivelja? Ranka Ivelja se je v zgodovino zapisala kot tista, ki je razglasila blaženega Lojzeta Grozdeta za fašista in iznašla besedo “katoliban” – to je Iveljina psovka, s katero je zmerjala verne katoličane in za katero se javno do danes ni opravičila. Na montiranem procesu je v vlogi sodnice novinarskega častnega razsodišča obsodila kolegico Barbaro Kastelec zgolj zato, ker ni hotela slepo verjeti v radikalno teorijo spola, ki ne priznava, da obstajata naravni ženski in moški spol ter ne priznava pomena materinstva in očetovstva za rojstvo, razvoj in dobrobit otrok. Ranka Ivelja (foto: STA) Ranka Ivelja vedno znova utrjuje zlovešč sloves največje kristjanofobinje v Sloveniji. Ob vsaki priložnosti napada katoliško skupnost in javno stigmatizira kristjane. Za svoj napad je izkoristila tudi blagoslov na OŠ Polica. V svojem besedilu sistematično uporablja negativne označevalce, kot so npr., da je blagoslov prostorov nekaj brezveznega (neškodljiva folklora) in celo nezakonitega, da katoliška tradicija razgrajuje ali celo ruši enakopravnost, s tem pa ljudi ločuje na neprave in prave. Ranka Ivelja uporablja preizkušeni besednjak radikalnih levičarskih in homoseksualnih aktivistov z namenom, da spodbuja versko nestrpnost, sovraštvo in demoniziranje katoličanov. Ko gre za katoličane, njene izmišljije tako rekoč nimajo meja. Včeraj je bilo pri njej na vrsti krivično obrekovanje nedolžnega blagoslova, jutri bo izjava kakšnega škofa, nato pa bodo še svojci po vojni pobitih sorodnikov, katerih edini greh je, da jih želijo pokopati. Za to kontroverzno delovanje je Ranka Ivelja vsak mesec bogato nagrajena iz našega denarja. Ob pogledu na Hranislavo, si morda pa prvič v živjenju zaželiš biti homoseksualec.... Svetlana Makarovič pravi, da je to naša dolžnost. Svetlana ni hotela priti na podelitev Prešernove nagrade zato, ker jo je istočasno prejemal tudi eden največjih liturgičnih umetnikov na svetu - priznani slikar in kipar duhovnik p. Marko Rupnik . Kasneje jo je prevzela in tudi posebno dodatno pokojnino, ki temu pripada prejema...............zdaj pa plaši po Sloveniji z Zvezdo.......... je to normalno za neko kulturnico za kakršno se ima. ? Kultura in olika je v tem, da nikogar ne izločuješ, ker je drugačen od tebe in ti tudi noče z ničemer škodovati, ampak Svetlana niti tega ne ve. Le zakaj niso rdečkoti sposobno obsoditi TOTALIRIZME, kot je to storila EU. Vzrok, ker so paktirali z njimi (komunisti z nacisti) in se držali skupaj za rokice in praznovali 1. MAJ 1941 in prej že od leta 1939 ?????????????????? Kako so Poljaki razkrili skrivnost pakta Molotov-Ribbentrop, krvavega sporazuma nacistov in Sovjetov 11. 9. 2017, 4:00 11 Vyacheslav Molotov in Joachim von Ribbentrop (Foto: Twitter) V Moskvi se je 23. avgusta 1939 zgodil pomemben diplomatski preobrat, ko sta sovjetski in nacistični nemški zunanji minister Vačeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop podpisala mirovni sporazum, v katerem sta vzpostavila desetletno premirje med Sovjetsko zvezo in nacističnim rajhom. V dodatnem “skrivnem protokolu” pa sta razdelila še vzhodno Evropo na nacistični in sovjetski del. Nacisti bi dobili Litvo in zahodno Poljsko, Sovjeti pa Finsko, Estonijo, Latvijo, vzhodno Poljsko in Bessarabijo. Teden dni po podpisanem mirovnem sporazumu se je začela druga svetovna vojna, z vdorom nacistov na Poljsko. In tako se je začela štiri desetletja trajajoča komunistična dominacija na Poljskem. Ko je bil najhujši konflikt v zgodovini končan, so nacistični dokumenti razkrili pakt Molotov-Ribbentrop. Toda Sovjetska zveza je trdila, da je bil sporazum taktične narave in so zanikali verodostojnost teh tajnih protokolov. Tudi slovenski komunisti so nekaj časa podpirali Molotov-Ribbentrop pakt. Preberite tudi: Mineva 78 let od podpisa pakta Ribbentrop – Molotov, krvavega sporazuma dveh totalitarnih režimov: Komunisti pa še vedno zavirajo zgodovinsko spravo Slovencev Pri gradnji svojega imperija na laži je Sovjetska zveza vedela, da ne more trajati večno. Laž ima kratke noge in resnica vedno pride na dan, tako kot je tudi v tem primeru v srednji in vzhodni Evropi. Tako je mirovni sporazum med nacisti in Sovjeti vzdržal samo dve leti. Za železno zaveso je imela Poljska pomembno vlogo pri ponovni vzpostavitvi pakta Molotov-Ribbentrop. Vyacheslav Molotov in Joachim von Ribbentrop (Foto: YouTube) Konec aprila 1946 je poljski pravnik Stefan Kurowski posredoval informacije o tajnih protokolih Leonu Chainu, poljskemu komunističnemu funkcionarju, ki je bil zadolžen za komunistično zavezujočo demokratično stranko. Leta 1948 je poljsko zunanjo ministrstvo, ki takrat še ni bilo v celoti pod Sovjeti, objavilo prevod dokumenta Naci-sovjetski odnosi, ki je bil v originalu zapisan leta 1941, zapisala pa sta ga Raymond J. Sontag in James Stuart Beddie. Kmalu po tem pa je sovjetska oblast zavzela državo in prepovedala kakršno koli omembo tajnega pakta. Leta 1960 je poljska komunistična vlada začela drezati v zadevo, ko so načrtovali skupno poljsko-sovjetsko zbirko dokumentov, povezano z drugo svetovno vojno. Poljaki so zahtevali vključitev dokumentov, ki podrobneje opisujejo zgodovino mirovnega sporazuma. Celo poljski komunistični voditelj Władysław Gomułka se je v svojem govoru leta 1962 skliceval na predvojne teritorialne sporazume, čeprav v drugačnem kontekstu. Ozemlje je označil kot njegovo. Preberite tudi: Osem držav članic EU (med njimi ni Slovenije) bo sodelovalo pri ustanovitvi Sveta za preiskovanje zločinov komunističnih režimov Adolf Hitler in njegova vojska (Foto: YouTube) Ustanovitev poljsko-sovjetske zgodovinske komisije Poljski komunistični vodja Wojciech Jaruzelski se je zaradi pritiskov nato s komunističnim vodjem Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovom dogovoril za ustanovitev skupne poljsko-sovjetske zgodovinske komisije za raziskovanje zadev v skupnem interesu. Od začetka ustanovitve je bila zgodovinska komisija za Poljake bistveno bolj pomembna kot za Sovjete. Slednji so upali, da bo majhna navidezna sprememba dovolj za sprejem v njihovi “bratski” dominaciji socialističnega bloka. Na drugi strani pa je poljski komunistični režim poskušal rešiti svojo legitimnost z dokazovanjem, da se še vedno zavzema za svoj narod. Za Poljake je bila zelo pomembna zgodovina Katynskega pokola, za katerega so, glede na anketo, ki jo je izvedel poljski komunistični režim, Poljaki vedeli. Toda, obstoj komisije je povzročil vedno večjo razpravo o preteklosti, vključno s temami, ki jih komunistično vodstvo sploh ni sprejemalo. Na Poljskem in v Sovjetski zvezi so k propadu komunizma pripomogle predvsem svobodne razprave o zgodovini, aktualnih zadevah, politiki in socialnih problemih. Preberite tudi: Kar je Stalin v Sovjetski zvezi delal s celimi narodi, so slovenski komunisti izvajali nad lastnim narodom Kakšna je današnja vloga Molotov-Ribbentropovega pakta? Danes je Molotov-Ribbentrop pakt na Poljskem in v baltskih republikah glavna orientacijska točka v zgodovinopisju in spominu na drugo svetovno vojno. Pravzaprav je mirovni pakt v Rusiji še vedno živa diplomatska tema. Danes se ljudje iz Srednje in Vzhodne Evrope dobro zavedajo, da je druga svetovna vojna posledica tega pakta. Znano je, da so bili ljudje zaradi zločinov, ki so se dogajali takrat, podrejeni štiri desetletni komunistični dominaciji. N. Š. Anton • eno uro nazaj ta Molotov na prvi uč(beri oko) deluje precej podoben našemu Kardelju. Sta mogoče iz istega gnezda rojena? sarkazem press Butl si tine samo,da je bila komunistična Rusija zaostala bili bratje z Nacional Socialisti,tudi Hitler ni bil nobena desnica ,kot se jo želi prkazati ampak socialist,no najprej je bil zagret za Marxove ideje nato pa je le te križal z idejo večvrednostne rase ,edina razlika med tem socializmom in ruskim je v tem , da je Nacional socializem,pobijal v imenu več vredne rase,ki jo vodii partuja,ruski pa je pobijal v imenu popolnega izbrisa narodov in internacionalnosti pod vodstvom partije-temu pa se danes reče multi kulti.Vse ostala šara je skupno socialistična. ... a potem je bil tajni del sporazuma o razdelitvi vzhodne Evrope tudi taktična poteza Stalina...? Kaki izgovori. V začetni fazi vojne bi Rusi brez zavezniške pomoči opleli na celi črti. Celi konvoji orožja in surovin iz ZDA so vozili v Rusijo. FRANC3 luckyss • eno uro nazaj To je tvoja komunistično-partijska teza. Zavajanje, kot vedno. Dejstvo je, da je bil sporazum podpisan!!!! Nemčija in SSSR sta bili po tem sporazumu zaveznici. To šteje. Avatar anzek • 3 ure nazaj Da se poljaki pobirajo, je vidno na vsakem koraku. Veseli me, da so se ojunačili in bodo poslali nemcem zahtevek za odškodnino v WWII. To je tudi narod, ki je za posledico WWII zaradi nemcev in rusov imel največje človeške izgube. Če so imeli čehi 0,4%, slovenci 6,5% človeških izgub, so jih imeli poljaki kar 14%. Nemci, težko se boste izvlekli in prav je tako. RealRevolution • 3 ure nazaj Komunizem ni bil nikoli za delavce niti priblizno.Njih so rabili za oblast! Marsikdo dandanes,ki nima nic s komunizmom pa nasede tem bednikom koliko je sirok in dolg. Njihova predstava o "vsi smo enaki" je ta,da so oni mega bogatasi,celi narod pa v revsni in odvisni od njih. Danes ob 13. uri V ŽIVO iz Maribora na Nova24TV: Predstavitev predsedniške kandidatke SDS Romane Tomc 11. 9. 2017, 5:00 1 Romana Tomc je mama dveh odraslih otrok, sina in hčerke, v prostem času rada pleše in vrtnari. Glede na to, da je veliko zdoma, se veseli drobnih hišnih opravil, ko se vrača domov, od športnih aktivnosti pa najraje smuča. (Foto: osebni arhiv Romane Tomc) Drage gledalke, spoštovani gledalci, vljudno vas vabimo k ogledu predstavitve kandidatke Slovenske demokratske stranke za predsednico Republike Slovenije, Romane Tomc, ki jo je v soboto, 9. septembra 2017, potrdil Svet SDS. Novinarska konferenca, na kateri bosta nastopila predsednik SDS Janez Janša in kandidatka Romana Tomc, bo na sporedu danes, v ponedeljek, 11. septembra 2017, ob 13. uri, V ŽIVO iz Maribora na Novi24TV. Upajmo, da se bo znašla pred kamero s pravimi temami (gospodarstvo, pomiritev strasti v Sloveniji, da bo predlagala rešitve, ki jih lahko ljudje sami naredijo mimo čakanja na komunistične droptinice in laži ..., da mladi ostanejo v SLOVENIJI ... ) in ne bo nasedla na provokacije bizantincev o zguljenih temah (cerkev, druga vojna, itn) ... Osem držav članic EU (med njimi ni Slovenije) bo sodelovalo pri ustanovitvi Sveta za preiskovanje zločinov komunističnih režimov 10. 9. 2017, 14:13 177 Slika je simbolična. (Foto: iStock) Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov so ministri za pravosodje iz osmih držav članic EU potrdili sodelovanje pri ustanovitvi Sveta za preiskovanje zločinov komunističnih režimov. Platforma evropskega spomina in vesti je javno pohvalila pristop teh vlad, saj iniciativa predstavlja odgovor na poziv platforme k mednarodni pravičnosti za nedopustne zločine komunizma, ki je bila dana leta 2015. Vladi Mira Cerarja se očitno to spet ne zdi pomembno. Na srečanju, ki ga je organiziralo estonsko predsedstvo EU v Talinu, 23. avgusta, je predsednik Göran Lindblad predstavil rezultate projekta v teku, JUSTICE 2.0, ki ga izvaja Platforma evropskega spomina in vesti. Od leta 2014 so raziskovalci in odvetniki platforme opredelili več vrst kaznivih dejanj zoper človečnost, storjenih v času komunizma v Evropi, in identificirali več kot 200 potencialno odgovornih živih oseb, vključno z nekdanjimi člani politbiroja komunističnih strank iz vsaj štirih držav, ki so države članice EU. Maja 2015 je platforma pozvala k ustanovitvi nove nadnacionalne institucije, ki bi presojala tovrstne zločine in njihove storilce. Slovenije ni med sodelujočimi državami Od Talinske deklaracije z dne 23. avgusta 2015 je Estonija prevzela pobudo v iniciativi. Predstavniki Hrvaške, Češke, Madžarske, Litve, Latvije, Poljske in Slovaške so potrdili sodelovanje z Estonijo pri ustanovitvi Sveta za preiskovanje zločinov komunističnih režimov. “Sistematično delo platforme pri tem, da razkrijejo nekaznovane mednarodne zločine, ki so bili storjeni v času komunizma, preživele storilce in žrtve, ter pozovejo mednarodno skupnost k pregonu, predstavlja naš najboljši argument proti tistim, ki želijo danes zanikati, da je bil komunizem totalitarna diktatura,” trdi direktorica platforme Neela Winkelmann. N. Ž. Sorosova temačna preteklost prišla na plan: kljub svojemu judovskemu poreklu sodeloval z nacisti 31. 8. 2017, 8:17 453 Foto: epa/iStock Madžarsko-ameriški milijarder George Soros je znan kot eden od najvplivnejših lutkarjev, ki nadzira dogajanje na našem planetu. Čeprav ga nekateri vztrajno označujejo kot največjega humanitarca, pa ga mnogi obtožujejo za gospodarske zlome marsikaterih držav in notranjepolitične krize. Marsikdo tudi ne ve, da se razlog za njegovo vedenje skriva v njegovi preteklosti. V enem izmed intervjujev, ki ga je Sorosu uspelo dalj časa skrivati pred očmi javnosti, je pritrdil navedbam, da je kot najstnik v svoji domovini Madžarski zasegal lastnino Judov in jo izročal v roke nacistično prevladujočega režima. Tako je priznal, da je bil neke vrste postrešček Hitlerja, in dodal, da tega niti najmanj ne obžaluje. V obrambo svoje izjave je Soros namreč dejal, da bi se te grozljive stvari v preteklosti zgodile vseeno in da je le odigral svojo vlogo. “Situacijo sem izkoristil v svoj prid, kot to počnem v primeru trgov.” Foto: epa Zavzemal naj bi se za to, da bi naredil dobro stvar Da gre v primeru Sorosa za res zelo močno in vplivno osebnost, dokazuje podatek, da lahko s svojo izjavo vpliva na gibanje finančnih trgov. Med drugim je bil obtožen za vrsto finančnih zlomov, tako na Tajskem, v Maleziji, Indoneziji, na Japonskem in v Rusiji. Na komentarje premierja Malezije, da je kriminalec, ki je zrušil ekonomijo, je Soros dejal, da je najlažje najti za izgovor, in dodal, da si mnogi težko priznajo, da je odgovornost na njihovih plečih zaradi slabega upravljanja ekonomije in valute. Poleg tega je dejal, da bi azijski trgi vseeno doživeli zlom tudi brez njega, saj naj bi bili ti precenjeni. “Gre za veliko odgovornost, ker se pravzaprav zavzemam za to, da bi naredil dobro stvar, včasih pa se zgodi, da nastanejo nenamerne negativne posledice.” Soros je izpostavil, da mora kot tekmovalec tekmovati z namenom, da zmaga. “Nekaj časa sem vpleten v nemoralne aktivnosti, preostanek časa pa poskušam biti moralen,” je povedal. Poleg tega je dodal, da je svoj značaj zgradil na podlagi preteklosti. Njegovi starši so bili namreč v času nacistične okupacije Budimpešte dobro izobraženi in bogati. Ker se je njegov oče zavedal, da bodo Judje na udaru, je razdelil družino in kupil lažne dokumente. Georgea je oče, ki je bil zelo uspešen odvetnik, zavaroval tako, da je podkupil vladnega uradnika, ki je zatrdil, da je njegov boter. Foto: epa V svojih očeh naj se ne bi imel za boga Glede svojega delovanja in obtožb Soros trdi, da se ne počuti krivega zaradi vpletenosti v nemoralna dejanja, saj ta naj ne bi imela nič skupnega s krivdo. Poleg tega pa sebe naj ne bi videl v vlogi boga, saj bi po njegovem mnenju s takšno miselnostjo že bankrotiral. Levica se dobro zaveda temne strani Sorosa, a ga tolerira zaradi finančnih koristi in to upravičuje z njegovim finančnim podpiranjem organizacij, ki se bojujejo proti “fašizmu”. Ko človek pogleda Sorosovo zgodovino, lahko vidi njegovo zelo temno plat, ki je ne odražajo zgolj njegova pretekla dejanja, ampak tudi miselnost, ki je navzoča še danes. N. Ž. Olga Milica • 11 dni nazaj Domobranci so branili dom in lastna življenja pred zločinskimi komunističnimi revolucionarji! Komunisti ste pa KOLABORIRALI z naciji! A komunist pa ni tega delal...vsak je zase iin za svojo familijo hotel najbolje Avatar Olga freedomfighter • 11 dni nazaj Kdo bi jim dal orožje za obrambo? Revolucionarji??? Domobranci so bili prisiljeni na "kolaboracijo"! To je takšne vrste "kolaboracija", kot so jo ukazali Angleži svojim prebivalcem na Kanalskih otokih, da so preživeli! Komunisti so šli pa v zavestno kolaboracijo z Nemci, da so lahko izpeljali revolucijo in genocid nad političnimi nasprotniki in njihovimi družinami! Vse za oblast! Državljani VB (Channel Islands) so pet let kolaborirali z nacisti, noben ni bil obsojen, noben usmrčen! Tako je povojni poboji so cisti zlocin tist ki to zanika je bebec... if ?????? ?????? • 11 dni nazaj So, Tito, Kardfelj&Njuni so to počeli prvi! if freedomfighter • 11 dni nazaj V času napada na JU (6. april 1941, prej in nekaj časa potem), so bili Tito, Kardelj&Njuni del nacikomunsitične agresorske sprege, ki je razbijala Evropo in JU! TOČNO, junija so komunisti paradirali skupaj z nacisti v Trbovljah, po vojni pa je še vse do dandanes-prav Trbovlje najbolj komunistično mesto, čudno, mar ne, kot , da bi hoteli in tudi hočejo sprati resnico o sodelovanju z okupartorjem Kdo je bil na strani zaveznikov, haloooo, komunisti niti slučajno, niti slučajno, Tito se jih je bal ,kot hudič kriza, da bi osvobodili jugoslavijo, z zavezniki so sodelovali prav domoljubni Slovenci, ki niso hoteli sodelovati s komunisti in so zato še kako zelo plačali, misliš, da je bilo komunistom prav, da so naši ljudje Anglezem sporočali, kakšen genocid izvajajo komunisti nad svojim narodom. Pa ljubi Jezus, ali si res še tako mlad, da takšne kozle streljaš, če si , potem ti oproščam in še enkrat svetujem-vzemi v roke knjigo o 2. svetovni vojni, ki je niso napisali slovenski pisatelji Angleži in ZDA so si razdelili EVROPO skupaj z RUSI (že vsaj leta 1943), JU je prišla pod Rusko vplivno cono in zato so ANGLEŽI podpirali komuniste, ker so vedeli, da bo Tito po vojni tako vse ostale stare politike, vajene demokracije, pobil ... (to je bila trgovina velikih, najprej Memčija - Rusija 1939-1941, nato leta 1942/43 ZDA - RUSIJA). Danes se Rusi spet širijo na meje železne zavese (to jim je žal dovolil "nobelovec" B. Obama), čaka nas pomanjkanje in Srbizacija Slovenije ..., konec bo z našim jezikom, kulturo ... A nekaj upanja še obstaja ... Izgovorov ni več: Poglejte si, zakaj bi moral minister za pravosodje Goran Klemenčič zapustiti svoj stolček 27. 9. 2017, 17:30 37 Foto: STA “Minister za pravosodje je grobo zavedel javnost z navedbami o naznanilu oziroma kazenski ovadbi KPK pristojnim organom v zadevi suma pranja denarja v NLB. V resnici je bil protokol grobo kršen, kar je bil eden od ključnih razlogov, da je bila preiskava v tej zadevi neuspešna in kasneje brez poročila tožilstvu, kar je posebna zgodba, tudi zaustavljena,” je bil jasen poslanec SDS mag. Branko Grims, ki je na današnji novinarski konferenci predstavil interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča. “Interpelacijo smo vložili zaradi zavajanja javnosti v zvezi z njegovim ravnanjem na Komisiji za preprečevanje korupcije v zvezi s preiskavo milijarde evrov plačil iranskega denarja prek Nove Ljubljanske banke glede suma pranja denarja, financiranja proliferacije, torej nakupovanja orožja za množično uničevanje, in terorizma ter drugih dejanj in stališč ministra pri opravljanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministra in v pravosodne institucije,” je prvi razlog za interpelacijo predstavil mag. Branko Grims. Celotno besedilo interpelacije si lahko preberete tukaj. Izjave in dejanja ministra za pravosodje povedo marsikaj … Mag. Grims je povedal, da se verjetno vsi dobro spomnimo, da je sredi junija minister za pravosodje izjavil naslednje: “Mislim, da leta 2011 smo bili s to zadevo seznanjeni prek žvižgača, z nekim tajnim dokumentom Banke Slovenije, ki smo ga tudi posredovali v obliki naznanila oziroma kazenske ovadbe pristojnim organom.” Mag. Grims je pojasnil, da je minister za pravosodje svojo izjavo kasneje še bolj natančno predstavil. “Ko pa smo stvari podrobno pregledali, smo ugotovili, da je obstajal poseben sporazum o sodelovanju med KPK in Policijo, na področju preprečevanja korupcije z dne 6. 1. 2010, kjer so bili očitno kršeni vsaj trije členi tega sporazuma: 3., 8. in 9. člen. Ti členi med drugim določajo predajo dokumentov skladno z določili Zakona o kazenskem postopku, neposredno elektronsko komunikacijo ter določitev in izmenjavo kontaktnih oseb, ki jim komisija potem lahko odstopi zadeve, ob hkratnem obveščanju Generalne policijske uprave, ko komisija zadeve ne odstopi neposredno GPU. Če bi KPK dokument posredovala v skladu s tem sporazumom, bi dokument imel dokazno vrednost v nadaljnji preiskavi,” je dejal mag. Grims. Nadaljeval je, da v šesti točki včeraj soglasno sprejetih ugotovitev Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v zadevi “posebno poročilo v zadevi proliferacija, pranje denarja in financiranja terorizma – primer Farrokhzadeh in NLB” piše naslednje: “KNOVS je v konkretni zadevi presenetilo ravnanje KPK. Prejeli so tajni dokument žvižgača iz Banke Slovenije, ki je kazal na sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. KPK je ocenila, da ni pristojna, zato so dokument po neformalni poti predali Policiji (NPU). Pred tem so dokument priredili z namenom, da zaščitijo žvižgača. Poleg tega pa naznanilo kaznivega dejanja niso posredovali Policiji na podlagi določb ZKP, kot jim to narekuje sklenjen Sporazum med KPK in MNZ ter Policijo z dne 1. 6. 2010, ampak so dokument predali uslužbencu NPU, da ga je odnesel na Policijo, kjer pa se je na to za njim izgubila vsaka sled. Ravnanje KPK v nasprotju z veljavnim Sporazumom med KPK, MNZ in Policijo z dne 1. 6. 2010 pomeni kršitev uradno določenega poslovanja uradnih institucij.” Poslanec SDS je dejal, da je bila ta ugotovitev soglasno sprejeta na KNOVS, v tej obliki so jo glede na magnetograme in priložene dokumente pripravile službe in to je bilo potem tudi soglasno potrjeno na seji državnega zbora. Foto: STA Dejanje Klemenčiča ustreza definiciji korupcije po zakonu “Izgovarjanje na nepristojnost kot izgovor za očitno kršitev protokola meče še dodatno senco na integriteto dejanj in izjav aktualnega pravosodnega ministra. Iz vsaj dveh poizvedb takratne KPK, pa tudi iz izjave ministra na seji KNOVS, jasno sledi, da so se zavedali, da gre za utemeljen sum kaznivega dejanja in torej za očitno koruptivno ravnanje odgovornih, ki so opustili dolžnostno ravnanje, kar je prav definicija korupcije,” je povedal mag. Grims. Ob tem je dodal, da je pravosodni minister s svojim ravnanjem dejansko opustil dolžnostno ravnanje, zato tudi njegovo ravnanje očitno ustreza definiciji korupcije po zakonu, ki pravi, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. “To je 4. člen, 1. odstavek Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,” je pojasnil mag. Grims. “Minister za pravosodje je torej grobo zavedel javnost z navedbami o naznanilu oziroma kazenski ovadbi KPK pristojnim organom v tej zadevi. V resnici je bil protokol grobo kršen, kar je bil eden od ključnih razlogov, da je bila preiskava v tej zadevi neuspešna in kasneje brez poročila tožilstvu, kar je posebna zgodba, tudi zaustavljena. Takratni vodja preiskave je večkrat povedal, da bi bilo njegovo ravnanje in nadaljnje delo Policije nedvomno bistveno drugačno, če bi imeli celovito informacijo – če bi dobili dokument žvižgača od KPK skladno s protokolom, ki pa prav v tem primeru takrat, žal, ni bil spoštovan. Po uradnem protokolu predan dokument bi bil zagotovo podlaga za nadaljnjo preiskavo. Da je bila prav necelovitost informacij razlog za neuspešen zaključek preiskav na Policiji sledi tudi iz drugih izjav neposredno udeleženih v teh postopkih,” je še pojasnil poslanec SDS. Ob tem je mag. Grims dodal, da je minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič tudi v odgovoru na poslansko vprašanje nasprotoval temu, da bi Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji sploh lahko dobila vpogled v vsa zahtevana gradiva, ministrstvo pa je pod njegovim vodstvom za vlado prav tako pripravilo negativno mnenje, takšno stališče je zagovarjal tudi državni sekretar Darko Stare na seji odbora za pravosodje, ko je dejal: “Zaradi tega tudi parlamentarna preiskava ne more načeloma zahtevati podatkov neposredno od neke d. o. o, karkoli, kot pravne osebe, ampak samo tiste, ki so posebej naštete v zakonu.” “To je bil razlog, s katerim je sodnica tudi odrekla prvotno možnost, da preiskovalna komisija pride do gradiv, vsa tovrstna oviranja preiskovalne komisije je kasneje v pravo luč postavilo šele Ustavno sodišče RS, ki je pravico preiskovalne komisije do vseh zahtevanih gradiv in podatkov nedvoumno potrdilo in dodatno utemeljilo na načelih doslednega spoštovanja ustavnosti,” je še povedal poslanec SDS. Goran Klemenčič, minister za pravosodje (foto: Nova24TV) Minister ni ukrepal, očitno se je s kršitvami strinjal Nadalje je poslanec mag. Branko Grims še opozoril na opustitev ravnanja, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve. “Tako je bilo popolnoma jasno, da je glede gospoda Masleše svoje povedalo Ustavno sodišče RS z razsodbo, gospod Klemenčič pa v ničemer ni ukrepal. Kdor molči, se strinja, je staro pravno načelo in tega drugače ni mogoče razumeti. To pomeni nedopustno strinjanje ministra za pravosodje z grobim kršenjem človekovih pravic v slovenskem pravosodju,” je nadaljnje razloge za interpelacijo opisal Grims. Pogajanja pri pripravi zakonov Klemenčiču nekaj povsem tujega “Poleg tega je tudi problem, ki se stalno pojavlja v času njegovega ministrovanja. To je negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov in drugih odločitev ministrstva, ki se nanašajo na posameznike in skupine, kot na primer Odvetniška zbornica, Notarska zbornica, kjer je dajal ob stran strokovno utemeljene rešitve. Najboljši primer tega smo videli ob spremembah Zakona o kazenskem postopku, ko je nerazumno vztrajal pri rešitvah, proti katerim je bil velik del stroke, minister pa se ni hotel uskladiti na noben način. Nasprotno. Novele v obliki, kot jo je predlagalo ministrstvo, ni podprl prav nihče, niti vrhovni sodniki, nasprotovali so ji celo ugledni profesorji kazenskega prava vseh treh fakultet v Sloveniji,” je pojasnil poslanec SDS. Mag. Branko Grims: “Minister se že vse od nastopa mandata obnaša arogantno in izključevalno do predstavnikov tistega dela stroke, ki si prizadeva urediti sistem pravosodja v Republiki Sloveniji tako, da bi se naša država glede spoštovanja vrednot, norm in standardov čim bolj približala Evropski uniji. Minister je vedno dajal prednost ideologiji in očitno ideološko ter politično motiviranim rešitvam, kar je povsem nesprejemljivo in zato poleg prvega razloga za interpelacijo dodajamo še en razlog, to je odgovornost ministra mag. Gorana Klemenčiča zaradi nepriprave tiste zakonodaje na področju pravosodja, ki bi omogočila celostno reformo pravosodja in druge nujne spremembe, ki bi Slovenijo približale vrednotam, normam in standardom Evropske unije.” Goran Klemencic (Foto: STA) Veliko obljub, malo dejanj Nadalje je Grims še spomnil, da je ob nastopu mandata minister Klemenčič obljubljal obsežne spremembe, ki bi naredile evropsko primerljivo pravosodje tudi v Sloveniji, vendar pa smo bili priče stalnemu spreminjanju zakonodaje, ki je ostalo zgolj površno in navidezno, v ključne spremembe pa minister nikoli ni šel. “On je obljubljal rešitev sistemskih strateških vprašanj, ki vključuje gradnike pravosodnega sistema. Med zavezami v koalicijskem sporazumu je tudi trajni mandat sodnikov z daljšo poskusno dobo. A nič od tega se ni zgodilo,” je opozoril. Nadalje je še povedal, da to, kako je z njegovimi obljubami, kaže tudi naslednji primer: “Iz zaslišanja ministra je na vprašanje glede uvedbe penalne funkcije odškodnine kot evropsko primerljive dobre rešitve, ki bi dodatno utrdila načelo odgovornosti v slovenski družbi, mag. Goran Klemenčič glede nujnosti uzakonitve penalne funkcije odškodnine izrecno zatrdil, da se z njo “zelo strinja” in nadaljeval: “Penalna funkcija odškodnine je nekaj, kar zelo dobro funkcionira v sistemih, kjer jo imajo. Je pa za to potrebna sprememba zakonodaje. Osebno sem temu zelo naklonjen!” Kljub temu pa vse do današnjega dne za uresničitev te spremembe očitno ni storil popolnoma nič in se kaj takšnega niti ne predlaga,” je navedel poslanec SDS. Odgovornost ministra objektivna in subjektivna Po njegovih besedah je odgovornost ministra za pravosodje glede na vsa navedena dejstva tako subjektivna kot objektivna. “V skladu s 114. členom Ustave Republike Slovenije je vsak minister odgovoren za delo svojega ministrstva. Subjektivna odgovornost se nanaša na pristojnosti in naloge, ki jih izvršuje kot minister in je odvisna od njegove konkretne odločitve, da nekaj stori ali pa dolžno ravnanje opusti. Kar se tiče objektivne odgovornosti, pa naj citiram naslednje: objektivna odgovornost je v politični sferi dejansko nepogrešljiva, kajti v kompleksnih organizacijskih okvirih političnih institucij ter v okviru velike politične dinamike sodobne družbe je pogosto nemogoče v zadostni meri ugotoviti vse vzročne povezave in stopnje morebitnega krivdnega ravnanja različnih subjektov v okviru državnih organov ter diferencirano uveljavljati politično odgovornost.” To je zapisal dr. Miro Cerar v reviji Teorija in praksa,” je še povedal Branko Grims. Glede na vsa opisana sporna ravnanja in izjave ministra Gorana Klemenčiča, od katerega javnost upravičeno pričakuje, da bo v okviru svojih pooblastil skrbel za ugled funkcije, ki jo opravlja; da bo povečeval zaupanje ljudi v pravosodni sistem in delovanje državnih institucij na tem področju; da bo v okviru svojih pristojnosti skrbel za učinkovitost pravosodnega sistema in njegovo delovanje skladno z evropskimi normami, ter s tem tudi za dejansko in neovirano uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva ter izvršitve sodb v razumnem roku; je jasno, da mag. Goran Klemenčič ni primeren za vodenje ministrstva za pravosodje. Mag. Branko Grims: “Izhajajoč iz vsega navedenega vlagatelji interpelacije predlagamo Državnemu zboru RS, da po opravljeni razpravi izreče nezaupnico mag. Goranu Klemenčiču in ga s tem razreši s funkcije ministra za pravosodje.” Foto: YouTube. Zoran Janković. Mag. Grims o “zadevi Janković” Ker danes odmeva tudi odločitev sodišča glede izločitve dokazov v zadevi farmacevtka, v kateri je ljubljanski župan Zoran Janković v zameno za spolne usluge farmacevtki uredil službo za nedoločen čas, je na vprašanje novinarke, kako komentira odločitev sodišča, mag. Grims odvrnil: “Takšna dogajanja pričajo o tem, da imamo državljane prvega in državljane drugega reda. Za prve pravosodje, če že ne ščiti, omogoči vsaj kakšen reden izhod, za državljane drugega reda pa vemo, da se jih toži, se jim odvzame hiša in za 200 evrov proda na dražbi. Dejstvo je, da je za neustrezno ravnanje sodstva – in trdno sem prepričan, da je to, kar se je zgodilo, v neki demokratični državi povsem nesprejemljivo – vsaj objektivno odgovoren minister Klemenčič. Ta zadeva je kvečjemu dodaten razlog za njegovo razrešitev,” je dejal mag. Grims. Ob tem je bil še mnenja, da bi že pravosodna šlamastika, kot je izločitev dokazov pri Zoranu Jankoviću, v normalni državi zadoščala za takojšen odstop ministra za pravosodje. “To je zgodba, ki se v normalni državi niti po naključju ne bi smela zgoditi. Nekdo, ki je kot žvižgač tvegal svojo kariero, da je dokument predal KPK, bi zaslužil vsaj to, da bi se ta dokument po ustrezni, formalni poti predalo naprej in da bi bil potem podlaga za nadaljnjo preiskavo,” je glede ravnanja Klemenčiča, ko je bil še vodja KPK, ob koncu novinarske konference ponovil mag. Grims. Po njegovem prepričanju je želel Klemenčič celotno zadevo izkoristiti za lastno promocijo, nazadnje pa se je izkazalo, da je zgodba povsem drugačna, kot jo je Klemenčič predstavljal na začetku. J. F. Madrid: Storili bomo vse v okviru zakona, da preprečimo razglasitev neodvisnosti Katalonska vlada napoveduje korake v smeri razglasitve neodvisnosti 2. oktober 2017 ob 06:50, zadnji poseg: 2. oktober 2017 ob 12:29 Barcelona,Madrid - MMC RTV SLO, STA Na nedeljskem referendumu je po podatkih katalonske vlade za neodvisnost Katalonije glasovalo 90 odstotkov volivcev in volivk. Medtem iz Madrida sporočajo, da bodo storili vse, kar jim omogoča zakon, da preprečijo razglasitev neodvisnosti. Po podatkih regionalne vlade se je glasovanja, ki ga je sicer zasenčilo nasilje španske policije, udeležilo 2,26 milijona volivcev oziroma 42 odstotkov volilnih upravičencev. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je na referendumu proti odcepitvi od Španije glasovalo 6,8 odstotka volivcev. Po poročanju BBC-ja je predstavnik katalonskih oblasti dejal, da več kot 750.000 glasov niso mogli prešteti, ker je policija zaprla volišča in zasegla volilne skrinjice. BBC še poroča, je treba glede na razmere, v katerih je potekalo glasovanje, izide jemati s pridržkom. Španski pravosodni minister Rafael Catala je v pogovoru za špansko televizijo dejal, da bo vlada v Madridu naredila vse, kar ji omogoča zakon, da bo preprečila katalonski vladi razglasitev neodvisnosti pokrajine. "Če bo kdo želel razglasiti neodvisnost dela Španije, česar ne more, ker za to nima pristojnosti, bomo morali narediti vse, kar nam omogoča zakon, da ne bo tako," je dejal minister, ki sicer meni, da je treba obnoviti dialog. Županja Barcelone Ada Colau, ki je zaradi nedeljskega nasilja policije premierja Mariana Rajoyja označila za strahopetca in ga pozvala k odstopu, je medtem opozorila, da morebitna enostranska razglasitev neodvisnosti "ne bi bila najboljša pot" za rešitev krize v Kataloniji. Evropska komisija: Referendum ni bil zakonit Evropska komisija je v odzivu na nedeljsko dogajanje v Španiji po poročanju Reutersa sporočila, da referendum glede na špansko ustavo ni bil zakonit in da gre za notranje vprašanje Španije, ki mora biti rešeno v okviru španskega ustavnega reda. Ob tem so v komisiji poudarili potrebo po enotnosti, vse vpletene pa so pozvali k dialogu. Kot so sporočili, nasilje nikoli ne sme biti politično orodje. Dodali so, da zaupajo španskemu premierju Rajoyju, da bo obvladal situacijo. V ponedeljek naj bi se predsednik komisije Jean-Claude Juncker pogovoril z Rajoyjem. Puigdemont: Sramotna stran španske zgodovine Puigdemont je še dejal, da je "španska vlada danes napisala sramotno stran v svoji zgodovini s Katalonijo. Na žalost ni prva. Prepogosto sta bila represija in nasilje odgovor države na prizadevanja Katalonije". Poudaril je, da Evropska unija ne bo več mogla gledati stran. "Položaj, ki je v Kataloniji nastal zaradi nepopustljivosti in represije, zaradi absolutnega zanikanja realnosti, sovražnosti do demokratičnih zahtev državljanov naše države, ni več notranja zadeva," je zatrdil. EU in večina evropskih držav so bili doslej v odzivih na dogajanje v Kataloniji zadržani, pri čemer so poudarjali, da gre za notranje zadeve Španije. Po končanem glasovanju je predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont v televizijskem nagovoru dejal, da bo njegova vlada "v prihodnjih nekaj dneh poslala izide današnjega referenduma katalonskemu parlamentu, v rokah katerega leži suverenost naših ljudi, da lahko ukrepa v skladu z zakonom o referendumu". V primeru večinskega glasovanja za neodvisnost zakon predvideva enostransko razglasitev neodvisnosti. Premier Rajoy: Kriva je katalonska vlada Španski premier Mariano Rajoy iz vladajoče konservativne Ljudske stranke je v nedeljo zvečer zatrdil, da v Kataloniji ni bilo referenduma in da so s tem, ko so ga preprečili, ubranili pravno državo. Krivdo za dogajanje v Kataloniji je pripisal katalonski vladi, "ki je prekršila zakonodajo". Dejal je, da so katalonske oblasti že mesece vedele, da je referendum o samostojnosti nezakonit in da ga ne bodo dopustili, a so vseeno vztrajale in "napadle pravno državo in demokratični model". Ker je špansko ustavno sodišče referendum označilo za neustaven, so ga španske oblasti skušale preprečiti, tudi z nasiljem policije nad ljudmi, ki so bili na voliščih ali so hoteli glasovati. Po podatkih katalonske vlade je bilo ranjenih 844 ljudi, dva sta v kritičnem stanju. Ranjenih je tudi 33 policistov. Policija je uporabila gumijevke, solzivec in tudi gumijaste naboje. "Potovanje nazaj v času" Kot je za Slovensko tiskovno agencijo dejal vodja delegacije katalonske regionalne vlade v Srednji Evropi Adam Casals, je bilo ukrepanje španske policije na dan glasovanja grozljivo. Takšnega nasilja policije ni po njegovih besedah pričakoval nihče. "Včerajšnji dan je bil kot potovanje nazaj v času," je dejal. Kar se je zgodilo, ni sramotno samo za špansko demokracijo, temveč tudi za države v EU-ju, je dejal in kot sramotno ocenil tišino Unije. "Zgodovina bo sodila tiste, ki so tiho," je dodal. Ob tem katalonske oblasti pozivajo EU, naj na podlagi sedmega člena pogodbe EU-ja proti Španiji ukrepa zaradi kršenja temeljnih pravic, s potencialnim "ciljem, da državo celo izključi iz EU-ja". "Ni mogoče, da se nič ne zgodi, ko so državljanske in temeljne pravice sredi EU-ja kršene na tak način," je dejal Casals. Napovedana splošna stavka Zaradi hudih kršitev pravic in svoboščin je 44 katalonskih združenj in sindikatov, med njimi tudi dva glavna, UGT in CCOO, za torek napovedalo splošno stavko. B. V. akaj so hoteli preprečiti glasovanje s policijo in nasiljem, če so ga že pred tem razglasili za neustavnega!!! Naj si vam je zamisel o osamosvojitvi všeč ali ne, ljudstvo je svoje povedalo. Ko bojo Španci Kataloncem sistematično kršili človekove pravice S temi nasilnimi posredovanji policije so kar dobro začeli ... Policija v Las Vegasu: V streljanju mrtvih več kot 50 ljudi Policija identificirala storilca 2. oktober 2017 ob 09:35, zadnji poseg: 2. oktober 2017 ob 12:52 Las Vegas - MMC RTV SLO, STA, Reuters Na festivalu countryja v Las Vegasu je prišlo do streljanja, v katerem je bilo po podatkih policije ubitih več kot 50 ljudi. Ranjenih je več kot 200 ljudi. Policija je že identificirala osumljenca. Po poročanju Reutersa je policija sporočila, da gre za prve podatke o smrtnih žrtvah. Če se bo število potrdilo, bo to pomenilo, da gre za najmnožičnejši pokol v ameriški zgodovini. Strelec - policija ga je identificirala kot tamkajšnjga prebivalca, 64-letnega Stephena Paddocka - je streljal iz 32. nadstropja igralnice in hotela Mandalay Bay na festivalu countryja. V videoposnetkih, objavljenih na družbenih omrežjih, je videti več sto ljudi, kako bežijo. Na nekaterih posnetkih je slišati strele iz avtomatskega orožja, ki je po trditvah očividcev trajalo več kot pet minut. Policija je sporočila, da so na osumljenca streljali in ga ubili ter da "ni več nobenih strelcev". Obstajala so namreč poročila o najmanj še enem incidentu na glavni aveniji v mestu. Ob tem naj bi policija že našla žensko, ki je bila osumljenčeva sostanovalka. Motiv za napad ni znan. Predstavnica mestne bolnišnice je dejala, da je 14 ranjenih v kritičnem stanju. V bližini je na glavni aveniji Las Vegasa videti močno oborožene policiste. Policija je ljudem priporočila, naj se ne približujejo območju. Zaprli so tudi več ulic na jugu glavne avenije. B. V. Šokanten preobrat v preiskavi: V Las Vegasu bi lahko umrlo več tisoč ljudi 6. 10. 2017, 10:02 23 Paddock je streljal na dve različni lokaciji. Zato je tudi razbil dve okni v svoji hotelski sobi (foto: epa). Krvavi zločin 64-letnega na videz umirjenega računovodje Stephena Paddocka dobiva nove in nove razsežnosti. Preiskava je še vedno v polnem teku, saj preiskovalci iščejo motiv, v javnost pa medtem prihajajo nove podrobnosti o dogajanju na usodnem koncertu. Glede na najnovejše podatke, ki jih je objavil območni dnevni časnik Las Vegas Review Joural, Paddock v desetih minutah, kolikor časa je trajalo streljanje, ni ciljal zgolj na obiskovalce koncerta. Rafal strelov je izmenjaje usmeril tudi v povsem drugo smer, na nekoliko bolj oddaljeno lokacijo, ki pa bi lahko bila še bolj usodna. Zato je tudi razbil dve okni v svoji hotelski sobi. Ne spreglejte: Psihopatovo dekle razkrilo motiv za pokol v Las Vegasu? Streljal naj bi namreč na ogromne rezervoarje kerozina (gorivo za letala), ki so bili od hotela oddaljeni več kot 600 metrov in so se nahajali blizu hangarja z zasebnimi letali. Na rezervoarjih so namreč vidni sledovi izstrelkov. Eden izmed njih je bil celo tako poškodovan, da bi lahko prišlo do eksplozije, ki bi lahko povzročila, da bi bilo število mrtvih še bistveno višje. Več sto, če ne celo več tisoč. Uradne oblasti sicer o tem dogodku sprva niso želele govoriti, nato pa so se odzvali in javnosti sporočili, da je Paddock res streljal v rezervoarje z gorivom za letala, a večje nevarnosti, da bi prišlo do eksplozije, ni bilo. Šokirano dekle, žrtve v bolnišnicah in skrivnostno sporočilo Med tem je v ZDA prispelo tudi Paddockovo dekle. Kot smo že poročali, je pretresena zaradi dogodka, saj je svojega partnerja zaznavala kot mirnega in ljubečega človeka. V bolnišnicah se za svoja življenja še vedno borijo številne žrtve krvavega strelskega pohoda in mnogi se bojijo, da se število mrtvih ne bo ustavilo pri številki 58. Paddock je na množico streljal iz 32 nastropja hotela Mandalay Bay v Las Vegasu (foto: epa). Glede na vse ugotovitve v preiskavi je jasno, da se Paddock ni želel zadovoljiti zgolj z enim napadom. Poleg ogromnega števila orožja, ki so ga našli v njegovi hotelski sobi, so namreč na njegovem domu našli še več orožja, med drugim tudi eksploziv. Preiskovalci so tudi ugotovili, da je bil prvotni Paddockov načrt, da bo pobegnil s kraja prizorišča. Kaj bi se lahko zgodilo, če bi mu to res uspelo, ne želi ugibati nihče. Ob tem je Paddock v hotelski sobi pustil tudi sporočilo, ki ni samomorilno, a preiskovalci njegove vsebine niso želeli razkriti. Avatar Igor Karlić bednick • 2 uri nazaj A na streljanje v MB nekaj dni nazaj si pozabil? Kakšne pa kvasiš? V ZDA je povprečna plača 50 tisoč USD po davkih ostane okoli 40 tisoč. Če delaš kot ing. ali podobno plača naraste na 80 tisoč okoli 60 tisoč odneseš domov po davkih. Plača smetarja v ZDA po odbitku davka je 2200 EUR na mesec. Torej zasluži več kot pri nas mlad zdravnik. Rdeči fašizem ne pozna meja – otroci katoličanov po novem diskriminirani celo v ustavi! 6. 10. 2017, 12:48 97 Foto: STA Ustavna komisija, ki jo vodi Milan Brglez iz SMC, je včeraj z 12 glasovi za in šest proti po letu in pol trajajoči ideološki agoniji državnemu zboru predlagala postopek spreminjanja ustave zaradi želje skrajne levice po nadaljevanju diskriminacije katoliških otrok. Kljub Brglezovemu sprenevedanju, da spreminjanje ustave zanj in SMC ni odprava sodbe ustavnega sodišča o enakem financiranju obveznih programov, gre novodobnim fašistom, ki nam vladajo z dvotretjinsko večino, prav za to. Da bi izigrali sodbo ustavnega sodišča, po kateri bi moral državni zbor že pred dvema letoma odpraviti diskriminacijo otrok katoliških družin, ki morajo doplačevati za obvezni državni program šolanja svojih otrok v zasebnih osnovnih šolah, so se po skoraj dveletni agoniji zdaj lotili spreminjanja ustave. Ideološko sovraštvo nima meja Čeprav gre v resnici samo za tri zasebne osnovne šole – za Waldorfsko šolo, Montessori inštitut in osnovno šolo ter Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, so Mesec, Brglez, Han, Murglova in drugi skrajni levičarji ves čas strašili javnost s propadom javnega šolstva in več mesecev iskali načine, kako bi še naprej zavlačevali od ustavnega sodišča naloženo obvezno sofinanciranje javnih osnovnošolskih programov v teh šolah. No, rešitev so našli. Spremenili bodo ustavo, opeharili uboge otroke, denar pa dali svojim že tako bogatim političnim prijateljem, nevladnim organizacijam in ekonomskim migrantom. Režimski medij proti vernim otrokom in družinam V ideološki boj za ohranitev “tekovin revolucije” so vladajoči spustili tudi besnega “režimskega psa”, Mladino. Mladinini novinarji so se oglasili že takoj po sodbi ustavnega sodišča, ki je pravično odločilo, da vlada ne sme diskriminirati otrok katoličanov. V Mladini pa so strašili ljudi s tem, kako peščica zasebnih šol prinaša “konec razsvetljenskih vrednot”, in trdili, da bomo davkoplačevalci prisiljeni plačevati verouk otrokom, kar pa ni nič drugega kot navadno hujskanje proti nič krivim otrokom, ki jim starši zaradi doplačevanja obvezne(!) osnovne šole marsičesa ne morejo privoščiti. In to je pisala ista Mladina, katere lastniki so v preteklih letih v aferi žilnih opornic z odkrito koruptivnimi navezami samo v zdravstvu slovenski proračun olajšali za več sto milijonov evrov! Bi se našlo še nekaj drobiža za otroke katoličanov, gospod premier? Čeprav se v proračunu znesek, ki bi ga morali plačati, sploh ne bi poznal, bodo Cerar–Židan–Erjavčevi raje spremenili kar ustavo in diskriminacijo katoliških otrok uzakonili. To je celo za slovensko izrojeno levico pod Cerarjevim vodstvom velika sramota. Osnovnošolsko izobraževanje je po ustavi obvezno in se financira iz javnih sredstev. Kot je zapisalo ustavno sodišče, to učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega programa osnovne šole, ne glede na to, ali ga izvaja javni ali zasebni zavod. Ob tem je treba še povedati, da so zasebne šole za državo cenejše kot javne šole. Za javne šole mora v nasprotju z zasebnimi država oziroma občina zagotavljati vsa sredstva, zasebne pa morajo same zagotoviti primerne prostore, opremo in vse skupaj tudi vzdrževati. Zgodba je še bolj absurdna zaradi razkritja podatkov, koliko državo stane en prosilec za azil mesečno. Poslanec SDS Vinko Gorenak je po mučnem raziskovanju prišel do podatka, da gre za znesek, ki je le nekoliko nižji od 2 tisoč evrov mesečno! S sprevrženim namenom nadigrati ustavno sodišče Celo deklarirano režimski dežurni pravnik Rajko Pirnat je Cerarju pred kakšnim letom povedal, da vlada sicer lahko spremeni ustavo, ne sme pa tega storiti s »sprevrženim namenom«, da bi izigrala Ustavno sodišče RS! Če smo bili za Danila Türka katoličani drugorazredna tema, smo za orwellovskega Cerarja samo “manj enaki” pred zakonom, kar je očitno velik etični preskok v razmišljanju izrojene levice. Kljub poskusom ustvarjanja drugačnega vtisa so Cerar–Židan–Erjavčevi brezobzirni, ideološko zadrti idejni in premoženjski dediči komunističnega totalitarizma. Ob blagoslovu na Osnovni šoli Polica so se pokazali tudi kot prenašalci neprikritega sovraštva do kristjanov in RKC. Več kot žalostno je, da se je pod najnovejšo diskriminacijo katoliških staršev in otrok podpisal podpredsednik vladajoče stranke SMC in predsednik DZ Milan Brglez, tretji najvišji državni funkcionar, ter se s tem pridružil komunističnim zatiralcem slovenskega naroda, ki hočejo še naprej za vsako ceno in z vsemi sredstvi diskriminirati katoličane in njihove otroke pri uresničevanju ustavnih pravic. Storimo vse, kar je v naši moči, da se samovolja rdeče oligarhije čim prej dokončno neha. Franci Donko Nezaslišano: Član stranke SD s smrtjo grozil staršem in poslancu SDS Anžetu Logarju 6. 10. 2017, 4:00 300 Foto: Twitter/STA Zapis člana SD na Twitterju je presegel vse meje dobrega okusa. Očitno nekateri menijo, da lahko tistim, ki jih ne maramo in ne spoštujemo njihovega truda za odkrivanje bančnih zlorab, javno grozimo s smrtjo. Še toliko bolj skrb vzbujajoče pa je, če gre za člana pomembne stranke, ki je del koalicije. Njegov zapis se je glasil: “Ata in mama Logar, a se bosta sama ubila, ali vaju je treba ubit zaradi spočetja in rojenja tega sprevrženega stvorenja?” Pisec grozilnega tvita je Mitja Crnkovič, sicer iz občinske uprave Puconci in član stranke SD, kar je razvidno tudi s fotografij, ki jih lahko najdemo na spletu. Med drugim na eni izmed njih Crnkovič v majici SD prejema priznanje stranke. Grožnje so namenjene staršem poslanca SDS dr. Anžeta Logarja, ki je sicer predsednik preiskovalne komisije o bankah, ta pa med drugim razkriva umazane podrobnosti v zvezi z milijardnim pranjem iranskega denarja v NLB. Čeprav Crnkovič v tvitu ne zapiše, kaj ga je privedlo do takšnega grozljivega zapisa, lahko sklepamo, da mu morda ni všeč razkrivanje podrobnosti v zvezi s pranjem denarja prek NLB, ki se je dogajalo prav v času, ko je bila na oblasti SD z Borutom Pahorjem na čelu. Vsekakor gre za zapis, ob katerem bi morali, sploh pri policiji, utripati vsi rdeči gumbi, ostro pa bi ga morali obsoditi tudi v stranki SD. Za zdaj se policija na zapis kljub pozivom še ni odzvala, čakamo pa tudi na pojasnila stranke SD. Zanimivo je sicer, da je bil tvit Crnkoviča pozneje izbrisan. Po tem, ko je predsednik SDS Janez Janša na Twitterju opozoril na sporni zapis, se je Crnkovič oglasil še prek Logar je glede sovražnega napada na njegovo osebnost in starše od policije zahteval pojasnilo, ali bo začela s postopkom po uradni dolžnosti, od tam pa so mu odgovorili, da se kaznivo dejanje grožnje preganja na predlog upravičene osebe pri policiji ali tožilstvu. Po naši objavi se je avtor grozilnega tvita ponovno oglasil. Na tviterju je zapisal opravičilo Anžetu Logarju in večkrat ponovil, naj se gonja proti njemu konča. Ata Leopold Crnkovič, rdeča glista, je bil pravočasno podtaknjen v Pomurske Lekarne, kjer je še v Štihčevih časih naredil prav vse, da bi odstranil apolitičnega direktorja Zajca. Odkar pa so rdeči končno na oblasti preko svojega udbaškega župana Jevška, so nalogo rušenja Zajca prevezeli pomembnejši. Šefi namesto valpta. Na ljubljanskem in mariborskem primeru pač vedo, kako se da iz lekarn potegniti denar za svoje osebne posle in za interese rdečih strank, namesto da bi se v javni zdravstveni ustanovi porabljal za to, za kar je bil namenjen. Kakršen foter, takšen sin. Rdeča driska. Koliko šteje poznanstvo Janeza Škrabca z Milanom Kučanom? 6. 10. 2017, 15:29 4 Janez Škrabec in Milan Kučan (foto: STA) Že pred nekaj časa smo okoli afere #IranNLBgate načeli vprašanje, kdo je iranskemu državljanu z britanskim potnim listom Iraju Farrokhzadehu odprl pot v NLB, kjer je bilo v letih 2009 in 2010 opranih za skorajda milijardo dolarjev. Ko smo zapisali, da gre za častnega konzula tuje države, za katerega se je po naših informacijah policija zanimala, vendar so preiskavo dali na stran zaradi njegovega dobrega poznanstva z Milanom Kučanom, nam je nekdanji predsednik države poslal precej ciničen odgovor, ki si ga lahko preberete na tej povezavi (http://nova24tv.si/slovenija/lirannlbgate-ljubezen-slovenske-tranzicijske-levice-do-islamske-drzave-iran/). Jordanija Kučanova prva arabska država Milan Kučan je seveda dobro vedel, katerega častnega konzula smo imeli v mislih. Samir Amarin je častni konzul Jordanije v Sloveniji že od marca leta 1995 in leta 2002 je bil on tisti, ki je v Jordaniji uredil obisk za takratnega predsednika Slovenije Milana Kučana. Poznavalci pravijo, da se v odnosih med Slovenijo in arabskim svetom nič ne zgodi brez Samirja Amarina. Ko je Borut Pahor obiskal diktatorja Moamerja Gadafija, je Samir Amarin imel častno mesto na sredini med Pahorjem in Gadafijem. Milan Kučan si je zapisal Jordanijo v agendo kot prvo od arabskih držav, ki jo je obiskal, med tridnevnim obiskom pa se je srečal tudi z jordanskim kraljem Abdulahom II. S Kučanom je bil v Jordaniji tudi takratni predsednik GZS Jožko Čuk, ki je z jordanskim kolegom podpisal dogovor o ustanovitvi slovensko-jordanskega poslovnega sveta. Foto: STA Amarin v slovenskih gospodarskih in političnih krogih dobro znani obraz Častni konzul Samir Amarin je v slovenskih diplomatskih in gospodarskih krogih dobro znani obraz. Kot študent je z 18 leti prišel v takratno Jugoslavijo in prek Beograda ter Zagreba ga je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomiral na fakulteti za farmacijo. Med častnimi konzuli, ki delujejo v Sloveniji, je bolj viden obraz, saj ga je opaziti na najrazličnejših sprejemih, družabnih srečanjih in drugih prireditvah, aktiven pa je tudi v gospodarskem življenju. Sicer pa ima Jordanija veleposlaništvo na Dunaju, ki pokriva tudi Republiko Slovenijo. Milanu Kučanu smo glede poznanstva s Samirjem Amarinom poslali več vprašanj, prav tako tudi jordanskemu častnemu konzulu, ki ga sprašujemo predvsem po tem, ali pozna Iranca Iraja Farrokhzadeha. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo. Samir Amarin (foto: STA) Častni konzuli pogosto tudi s spornimi posli V sodobni zgodovini slovenske diplomacije je kar nekaj primerov, ko se častni konzuli ne ukvarjajo samo s predstavljanjem države, ki jih je na to mesto imenovala, ampak tudi s spornimi posli. V Republiki Sloveniji je danes več kot 50 častnih konzulov, Slovenija jih ima na tujem več kot 120. Med častnimi konzuli v Sloveniji najdemo Marka Voljča, nekdanjega predsednika uprave NLB, lobista Boža Dimnika, tajkuna Stojana Petriča, Janeza Škrabca in mnoge druge, ki so jim tuje države zaradi teh ali onih razlogov zaupale funkcije častnega konzula, kar je na prvi pogled le strošek, vendar poleg ugleda prinaša tudi nekatere druge koristi. Sicer častni konzuli nimajo imunitete kot poklicni diplomati, vendar mora v primeru, če častni konzul tuje države v Sloveniji stori kaznivo dejanje, naša država v skladu z Dunajsko konvencijo o tem obvestiti drugo državo po diplomatski poti. Kljub temu, da častni konzul nima imunitete, pa ima lahko policija težave, če želi v preiskavah pogledati v dokumentacijo, ki je na sedežu častnega konzulata. V primeru Samirja Amarina policistom res ni lahko: na eni strani konzularni status, na drugi pa poznanstvo z Milanom Kučanom. Miro Petek Romana Tomc. Ne bodi kot drugi! 6. 10. 2017, 4:00 52 Naslov ste nemara prepoznali. Ne bodi kot drugi, lepa ljubezenska pesem Ferija Lainščka, lepa uglasbitev in izvedba koroške pevke Ditke. V zadnjih dveh, treh letih kar pogosto slišana na radijskih valovih. Ne bodi kot drugi, pa je nemara tudi sporočilo, ki si ga je – sodeč po dosedanjih nastopih – v opombo pod črto zapisala tudi predsedniška kandidatka Romana Tomc. Torej, biti drugačen od vseh dosedanjih predsednikov države. Seveda, eno so ustavni in zakonski okviri, v katerih mora delovati predsednik države, drugo so osebna nota, značaj in duša, ki jih posameznik prispeva v opravljanje te funkcije. Na soočenju na eni od televizij je Tomčeva dosedanjemu predsedniku Pahorju inteligentno poslala sporočilo, da všečnost predsednika za opravljanje te funkcije ni dovolj. Slovenija na tem mestu ne potrebuje medijske pop ikone, temveč osebo, ki bo z vso resnostjo opravljala to funkcijo. Prav tako ne potrebuje cenenega zabavljača, ki je bil na odru daleč od pravega stand up komika ali žlahtnega komedijanta, prej na ravni gostilniškega kvantanja. V javnosti se veliko razpravlja, kako predsednik v našem sistemu nima nobene vloge. Ni res, ima je ravno toliko, kolikor jo dopušča parlamentarna demokracija, v predsedniškem sistemu bi predsednik države seveda imel večjo moč, za predsednika vlade pa bi komajda slišali. Kučan pomilostil dve stotniji, Türk naklonjen narko dilerjem In kje nova predsednica države ne bi smela biti kot drugi, takšna, kot so bili vsi dosedanji predsedniki države? Pri pomilostitvah, ki jih predsednik izvaja sicer skladno z Zakonom o pomilostitvi, sta potrebna razsodnost in razum, ne pa prijateljske vezi, simpatije ali tovarišijska povezanost. Pri pomilostitvah ni pomembno le to, da predsednik z močjo, ki mu jo dajeta zakon in njegova funkcija, nekomu nakloni milost, ampak je pomembno tudi sporočilo, ki ga na ta način predsednik pošilja slovenskemu ljudstvu. Milan Kučan je v svojem mandatu pomilostil kar 200 zapornikov, pri čemer je zanimivo, da se doslej ni nihče ukvarjal s tem, kdo so bili ljudje, ki jim je Kučan podelil milost. Ta analiza nas še čaka in prepričan sem, da bo zelo zanimiva. Bilo pa je tudi nekaj odmevnih pomilostitev v času drugih predsednikov. Janez Drnovšek se je v paketu 99 pomilostitev podpisal tudi pod sklep o pomilostitvi Danila Kovačiča, nekdanjega direktorja Hita, ki je bil zaradi zlorabe položaja obsojen na tri leta in osem mesecev zaporne kazni. Čeprav je bilo pravosodje takrat proti temu, je Drnovšek Kovačiču znižal kazen in so ga spustili na prostost. V Hitu in njegovem koritu se je napajala slovenska tranzicijska elita. Podpisal je tudi pomilostitev za Ivana Tomanoviča, ki je sedel zaradi preprodaje mamil. Tudi temu slovenska javnost ni ploskala. Slovenski predsedniki imajo očitno poseben odnos do trgovcev z drogo, saj je tudi Danilo Türk pomilostil znanega dilerja kokaina Vorena Pavliča, in to kar dvakrat; kajti mesec po prvi pomilostitvi so Pavliča ponovno aretirali zaradi preprodaje droge v sosednji v Italiji. Pomilostitve preprodajalcev droge so med ljudmi seveda sprožile ugibanja, ali so od predsednikov pomiloščeni zgolj tisti dilerji, ki so redni dobavitelji droge slovenski politični eliti, za katero se ve, da brez kokainske spodbude kar težko shaja. In tu je seveda še Borut Pahor, ki je pri teh pomilostitvah sicer zelo zadržan, najbolj pa je odmeval njegov mimohod s pomilostitvijo Bahtijarja Bajrovića, lastnika Sportine, ki je na sojenju priznal krivdo in mu je sodišče zaradi priznanja že znižalo kazen, bolj pomembna pa je bila odločitev Pahorja zaradi tega, ker so mu to kazen tudi takoj izbrisali iz kazenske evidence. Kdaj predsednikova milost? Seveda se postavlja vprašanje, kdaj naj nova predsednica v svojem mandatu seže po institutu predsedniške milosti in odklene zaporniško celico. Predvsem tistim, ki jim je sodstvo naredilo krivico, pa se to vidi že na daljavo. V slovenskem krivosodju je tega precej. In predsednica mora razmisliti o takšnih primerih, kot je bil tisti z zdravnico, ki ni mogla biti v istem trenutku na dveh krajih hkrati, pri kateri je človeška tragedija, ki se je v tem primeru zgodila, tudi njena osebna tragedija. S takšnimi pomilostitvami lahko predsednica tudi pokaže na napake v sistemu, v tem primeru v zdravstvu, ki zaradi pohlepa, korupcije in nedotakljivih ljudi tako v zdravstvu kot v politiki razpada pred našimi očmi in ljudje umirajo. In ko več krivde nosijo tisti, ki so takšen sistem vzpostavili in ga vzdržujejo, kot pa tisti, ki so po sili razmer vpeti v ta sistem in jih ta sistem tudi uničuje. Miro Petek Škof Glavan v oddaji Drugorazredni: “Če se Slovenija odpove krščanstvu, nima nobene prihodnosti!” 7. 10. 2017, 1:00 81 Foto: Nova24TV: Novomeški škof Andrej Glavan. Številni slovenski mediji, predvsem pa levi del politike, so ob letošnjem prvem šolskem dnevu dobesedno ponoreli, ko so slišali, da je v Osnovni šoli na Polici pri Grosupljem potekal blagoslov novih šolskih prostorov. Najbolj je to zmotilo ministrico za izobraževanje in kandidatko SMC za predsednico Slovenije Majo Makovec Brenčič, ki je na šolo, ki ji ni darovala niti evra za gradnjo nujno potrebnih prostorov, poslala inšpekcijo. Kot smo poročali tudi na Novi24TV, je poslanska skupina Levica celo zahtevala sklic nujne seje odbora državnega zbora za izobraževanje. Želeli so obravnavati, kar je bila po njihovem kršitev načela ločenosti verskih skupnosti in države v javnih šolah. Zloglasna poslanka Violeta Tomić je blagoslov označila celo kot kapljo čez rob. A po mnenju mnogih je bila kaplja čez rob prav buren odziv slovenske levice, ki bi se morala ukvarjati s precej bolj resnimi temami kot pa z nedolžnim blagoslovom. Ta je namreč že od nekdaj del tradicije v Občini Grosuplje in je bil želja lokalne skupnosti. Na to temo je v torkovi oddaji Drugorazredni v studiu govoril upokojeni profesor na teološki konferenci Metod Benedik, novinarska ekipa pa je obiskala tudi glavnega tajnika Slovenske škofovske konference Tadeja Strehovca in novomeškega škofa Andreja Glavana. Znova pa se postavlja tudi širši problem diskriminacije cerkva, duhovnikov in krščanstva na splošno. Tako na splošno v Evropi kot tudi na Slovenskem. V naši državi opazen porast dejanj verskega sovraštva, zasmehovanja in javnega žaljenja kristjanov beležimo od leta 2012. Med najbolj očitnimi dejanji kristjanofobije, diskriminacije in stigmatizacije slovenskih državljanov zaradi njihovega verskega prepričanja najdemo primere, kot so pozivi k protiustavni prepovedi krsta otrok, pozivi k prepovedi zvonjenja v cerkvah, sovražni grafiti na verskih objektih in nestrpno vedenje do kristjanov v državnih ustanovah in medijih. Kristjani v lastni državi, katere kulturo, zgodovino in vrednote so pomagali graditi stoletja, postajajo drugorazredni državljani. Preberite še: Groza v Mariboru: sredi belega dne streljal v avtomobil in ubil moškega V okviru oddaje Drugorazredni smo obiskali župana Grosuplja Petra Verliča, čigar neizmerni napori so obrodili sadove, da so na Polici vendarle dobili nujno potrebno podružnično osnovno šolo, ki jo danes obiskuje nekaj manj kot sto otrok. Država za gradnjo šole ni prispevala niti centa, čeprav se osnovna šola nahaja v neposredni bližini Ljubljane. Od tam se ljudje vse pogosteje priseljujejo prav zaradi želje, da bi njihovi otroci odraščali v bolj prijetnem in mirnejšem okolju. Foto: Nova24TV. Peter Verlič. Blagoslov je bil volja lokalne tradicije in je del ljudskega izročila “Podružnična Osnovna šola na Polici se je gradila zadnjih 17 let, 77 otrok pa je končno dobilo nove, moderne prostore, blizu njihovih domov. Na slovesno otvoritev smo povabili tudi ministrico Majo Makovec Brenčič, a se povabilu na naše presenečenje ni odzvala. Poslala pa nam je inšpekcijo,” razlaga Peter Verlič, ki priznava, da se mu niti približno ni sanjalo, da bo del politike nedolžen blagoslov tako zmotil. “Vedno pravim, tisti, ki verujejo, v tem seveda vidijo svoje izročilo, neverujoči pa lahko ob tem začutijo dobro misel,” pravi Verlič. Foto: Nova24TV. Ekipa Nove24TV na obisku pri novomeškem škofu. Nenazadnje je to del dolgoletne tradicije v tem okolju. V občini imajo namreč tradicijo, da vsak novi objekt, ki ga pridobijo, blagoslovi tudi duhovnik. Še več, pred odprtjem nove šole je pouk pogosto potekal v župnijskih prostorih, cerkev je širokosrčno odstopila učencem vseh veroizpovedi svoje klopi. A če je bil blagoslov v novi osnovni šoli volja lokalnega prebivalstva, ni nobene potrebe, da se o tem razpravlja v državnem zboru, kar je zahtevala slovenska skrajna levica. Predvsem v izjavah poslancev stranke Levica, ki jo med drugim v parlamentu predstavljata Violeta Tomić in Miha Kordiš, je v govorih pogosto moč zaznati elemente sovražnega govora, uperjenega proti kristjanom. Takšen besednjak gre z roko v roki tudi z dejanji v javnosti. Vse več kristjanov si namreč zaradi sovražne nastrojenosti sploh ne upa javno pokazati, da verujejo. Tega problema se zelo dobro zaveda tudi tajnik Slovenske škofovske konference, sicer tudi profesor na teološki fakulteti, Tadej Strehovec. Foto: Nova24TV. Tajnik Slovenske škofovske konference, Tadej Strehovec. Levica želi doseči, da bi bila Cerkev popolnoma izločena iz države “Seveda smo v naši škofovski konferenci posebej pozorni do sovražnosti, prizadevamo si, da je v naši državi pozitivna naravnanost do verske skupnosti, prizadevamo si, da je delovanje verskih skupnosti svobodno, kot je to zapisano tudi v slovenski ustavi,” pravi Strehovec, ki opozarja, da velik del odgovornosti nosijo tudi mediji, ki s svojim pristranskim mitom pomagajo širiti neresnice o Cerkvi, kot je tudi mit o bogatosti duhovnikov. Kar pa je daleč od resnice. “Slovenija je ena redkih držav, ki tega področja v Evropi nima urejenega. Duhovniki živijo od darov pri sveti maši in darov Cerkvi,” opozarja naš sogovornik. Ker pa se vedno manj ljudi odloča za duhovniški poklic, so duhovniki v župnijah vedno bolj sami. Postajajo lahka tarča roparjev, ki nasedajo tem mitom. O stigmatizaciji duhovnikov in cerkva na Slovenskem je že večkrat v preteklosti opozarjal tudi novomeški škof Andrej Glavan. Po njegovem mnenju gre tudi v primeru “afere blagoslov” za napačno razumevanje sekularizacije oziroma ločenosti države in Cerkve. “Del slovenske politike si to razlaga tako, kot da mora biti Cerkev iz države ne ločena, ampak izločena,” meni Glavan, ki opozarja, da obisk pri nedeljskih svetih mašah upada in da se lahko v prihodnje zgodi, da bo delež kristjanov v Sloveniji predstavljal samo še 10 odstotkov, ta odstotek pa naj bi se ohranil. Foto: Nova24TV. V torkovi oddaji Drugorazredni je voditelj Luka Svetina gostil Metoda Benedika. Ko je osnovna šola zaradi pomanjkanja prostorov gostovala v župnišču, to nikogar ni motilo Če bi se Evropa popolnoma odpovedala krščanstvu, bi se odpovedala svojim koreninam, brez tega pa po njegovih besedah ne more preživeti. “Kaj sploh ostane, če odstranite vse, kar je krščanstvo v Evropi ustvarilo na področju kulture, umetnosti in zgodovine? Zelo, zelo malo,” pravi škof Glavan, ki smo ga obiskali v Novem mestu. Prvega septembra so blagoslov na Polici kljub nasprotovanju dela politike izvedli. V novi telovadnici se je čutilo, da so vsi pozabili na vse tegobe dolgoletnega nastajanja šole in se raje veselili povezanosti, optimizma in pozitivne energije, ki jih je povezala in poenotila. Šolarjem, staršem in učiteljem je vlila dobre volje za novo šolsko leto. Foto: Nova24TV. Študenti ljubljanske teološke fakultete. “Treba je upoštevati, to je naša slovenska miselnost, to je naša miselnost, iz tega mi živimo. Tu je prepleteno vse, velika prizadevnost, da bi dobili šolo, in to samih krajanov, ministrstvo je lepo stalo ob strani. Istočasno pa se zavedajo, da je to del skupnega življenja, kamor spada tudi verska skupnost. Zanimivo je, da, dokler šole ni bilo in je šola gostovala v župnišču, to nikogar ni motilo. Takšne reakcije dela politike in novinarjev se mi zdijo zelo primitivne. Kažejo na neznanje naših tisočletnih korenin,” pa je med drugim na to temo v studiu povedal profesor Metod Benedik. Po besedah Benedika je za nepoznavanje naše kulture in vrednot, ki so bile grajene na elementih krščanstva, krivo izobraževanje še iz časov vzpona komunizma. Celoten pogovor iz petega dela nove oddaje Drugorazredni si sicer lahko ogledate na spodnji YouTube povezavi. Avatar Olga Gru • 2 uri nazaj Krščanstvo, ki uči miru, sožitja imenujete katolibanstvo? Kako imenujete komunizem, ki izklucuje vse, razen svojih (kdor ni z nami, je proti nam) in ima na vesti 200 MILJONOV kruto pomorjenih ljudi, v Sloveniji preko 600 morišč? Kako imenujete islam z džihadom, ki zagovarja pedofilijo in zatiranje žensk in izvaja terorizem po celem svetu? Oni so država, oni niso ločeni od države.. in jih masovno uvažate v Slovenijo?! Od krščanstva zahtevate "ločenost" od države...mislite izločenost?? Kaksna dvoličnost! Seveda, če se pa primitivci ukvarjate z javnim izobraževalnim sistemom. Uboga bo naša prihodnost. Umsko pohabljena slovenska oblast se boji nekaj kapljic žegnane vodice, kot hudič križa. Papež se je mimogrede odpovedal Evropejcem, Evropi in tudi krščanstvu v korist islama oziroma muslimanov. if • 4 ure nazaj 13. januarja 1992 je Ministrstvo za zunanje zadeve RS prejelo uradno obvestilo Vatikana: "Sveta stolica priznava neodvisnost in suverenost RS." Dva dni pozneje, 15. januarja 1992, pa je Slovenijo priznala takratna Evropska skupnost, predhodnica EU. To je bila prelomnica pri vključevanju države v mednarodno skupnost, sledila so priznanja še drugih držav in že maja istega leta je bila Slovenija sprejeta v ZN. if • 4 ure nazaj Vatikan je spomladi 1937 izdal dve socialni okrožnici. Prva imenovana »S pekočo skrbjo« (Mit Brennender Sorge) je obsojala "brezbožni germansko poganski panteistični" nacionalizem in njegovo rasno teorijo. Druga »Božanski odrešenik« (Divini Redemptoris) obsoja brezbožni komunizem in vso njegovo nasilno kulturno socialno in politično prakso. Obe sta usmerjeni proti komunistični in nacistični ideološki spregi, ki je predvidevla uničenje narodov. V tem oziru so se komunisti in neokomunisti dokazali za trajno nevarne. Edvard Kardelj v svoji knjigi Razvoj slovenskega narodnega vprašanja: "Komunizem bo odpravil narod in tako pripravil spajanje narodov." Neokomunisitčne slovenske oblasti RS po 1991: "Odprimo meje, transportirajmo masovne svetovne migracije, uničimo družino ..." Stajerka • 5 ur nazaj Slovenija se je že odpovedala krščanstvu......v religioznem, še bolj pa v moralnem vidiku......kaj pravijo krčanski nauki: - ne kradi - ne ubijaj - ne pričaj po krivem - ne želi bližnjemu tega, kar ne želiš da se stori tebi - ne laži če bi se tega držalo vsaj 70% tistih, ki narodu krojijo usodo - bi bili 1. in ne 2. Švica.......res bi lahko imeli raj na zemlji - večina in ne le peščica izbrancev........ Gorazd Lampič: »Podjetništvo je ekipni šport.« Raje kot o sebi govori o svojem delu in ekipi, ki jo vodi. Gorazd Lampič, ki mu je Združenje Manager letos pozimi izreklo priznanje z nazivom mladi manager 2016, je po lastnih besedah v menedžerske vode zašel po naključju. »Nikoli nisem imel posebne želje postati menedžer, a je pač tako naneslo. Tega sem se lotil, ker se s tem področjem nihče ni resno ukvarjal.« Napredne tehnologije Gre za podjetje Elaphe, pogonske tehnologije, ki se ukvarja z razvojem posebnih elektromotorjev. Lampič je njegov soustanovitelj in menedžer. »Gre za kolesne ali s tujko 'in-wheel' elektromotorje, ki se vgrajujejo neposredno v platišče avtomobilskega kolesa ali v kolo skuterja,« razloži. Vozilo, ki ga poganja tak elektromotor, ne potrebuje nobenih prestav. Glavne prednosti so v manjši teži in večji stabilnosti vozila, večjem prostoru za potnike in boljšem izkoristku energije. Prednost pa so seveda tudi izpusti ? ker gre za vozilo, ki ga poganja elektrika, ne nastajajo nobeni za okolje in ljudi škodljivi izpuhi, kakršni prihajajo iz izpušnih cevi bencinskih in dizelskih motorjev. »Zaradi tega in zaradi izjemne ekonomike se bodo avtomobili s takimi motorjem najprej uveljavili v mestih,« je prepričan Lampič. »Bencinski in dizelski avtomobili so z okoli petodstotnim energetskim izkoristkom še zlasti v mestnih okoljih res katastrofalno slabi.« Za zdaj so se kolesni elektromotorji uveljavili predvsem v dvokolesnikih. »Na Kitajskem jih letno naredijo na desetine milijonov,« pove Lampič, katerega podjetje sodeluje z več partnerji v avtomobilski industriji. »O imenih in podrobnostih še ne smem govoriti,« odkimava ob vprašanju o poslovnih povezavah. Razloži pa, da so kolesni elektromotorji za uporabo v avtomobilih veliko trši oreh kot tisti za dvokolesnike. »Za pogon avtomobila so potrebni lahki in zelo močni motorji, to pa zahteva več znanja in naprednejše rešitve.« Prav na tem področju je podjetje Elaphe zelo prodorno. Iz fizike v podjetništvo O tem, da se Lampič verjetno res nikoli ni videl v vlogi menedžerja, govori tudi njegova izobrazba. »Študiral sem fiziko in pri profesorju Tomažu Zwitru diplomiral iz t. i. aktivnih galaktičnih jeder,« pove. In se, očitno še vedno s srcem tudi pri astrofiziki, razgovori: »Aktivna galaktična jedra so velike črne luknje, ki so nastale v središčih večine galaksij in v katere padajo zvezde. V povprečju ena na zvezda na dve leti ...« V svojem diplomskem delu je potrdil eno od hipotez, nanašajočih se na stvari, ki so običajnemu človeku na moč nerazumljive. Vendar ni ostal zgolj pri diplomi iz fizike, opravil je še magisterij iz elektrotehnike. Spoznal je namreč Andreja Detelo, vrhunskega znanstvenika, ki je delal zelo zanimive inovacije. Detela je pred leti za japonskega proizvajalca razvil izjemno precizne in zmogljive elektromotorje, namenjene uporabi v robotiki, pa tudi več kolesnih elektromotorjev. »Med različnimi tematikami, ki sva jih z Andrejem raziskovala, so se mi zdeli prav kolesni elektromotorji najbolj oprijemljiva stvar,« pravi sogovornik. »Tako je zaradi lažje organizacije in resnega dela na tem področju leta 2006 nastalo podjetje Elaphe.« Sčasoma so se podjetju pridružili še drugi sodelavci; danes je v Elapheju redno zaposlenih več kot 60 raziskovalcev in raziskovalk s področja fizike, strojništva in elektrotehnike, pomagajo pa jim še tri družboslovke ter ducat študentov in zunanjih sodelavcev. Njihovega pomena Lampič nikoli ne pozabi omeniti. »To je potrditev ne samo mojega dela in truda, ampak truda cele ekipe,« je povedal tudi ob razglasitvi za mladega menedžerja minulega leta. Med tistimi, s katerimi sodeluje, je tudi Andrej Pečjak, širši javnosti znan predvsem po rekordnih razdaljah, ki jih dosega s svojimi električnimi avtomobili. »Izjemno sposoben in praktičen človek je,« pravi Lampič. »Kot eden pionirjev električnih vozil pri nas je napravil veliko dobrega, svoje znanje pa prenaša tudi na druge. Dobro sodelujemo, skoraj vsak teden se slišiva ali izmenjava elektronsko pošto. V Sloveniji so še številni drugi zelo sposobni strokovnjaki,« ne pozabi omeniti Lampič. Naravoslovje in šport Če je v podjetniške in menedžerske vode zašel bolj kot ne po naključju, pa tega ne bi mogli reči za izbiro študija, pa tudi za šport, ki se mu je intenzivno posvečal, ne. »Oba starša sta bila atleta, zato sem verjetno podedoval nekaj talenta, bila pa sta mi tudi za zgled,« pravi Lampič. Kot dijak, študent in še nekaj let po koncu študija se je, tako kot že njegov oče, ukvarjal z deseterobojem. Bil je član ljubljanskega Atletskega kluba ŽAK oz. MASS, treniral pa je na atletskem stadionu v Šiški. »Včasih grem malce pogledat na stadion, vendar mnogo preredko,« pravi. Sedež njegovega podjetja je namreč nedaleč od kraja, kjer je kot športnik preživel številne ure. »Občasno tečem, kolesarim, s kolegi pa redno igram košarko in nogomet, tako da ostajam nekako v kondiciji, s podjetjem vsako leto tudi smučamo,« odgovori na vprašanje, koliko je še danes, ko ga vodenje podjetja zelo zaposluje, športno dejaven. In doda: »Ampak o deseteroboju nerad govorim v pretekliku. Morda se bom pa še kdaj 'sestavil' in spet nastopil.« Njegov prvi atletski trener je bil oče. »Ampak tudi matematiko me je kar dobro natreniral,« pravi z nasmeškom. »Oče je učitelj matematike in z njegovo pomočjo sem v osnovni šoli postal državni prvak v matematiki. Na podlagi tega znanja sem z razmeroma malo napora razumel tudi veliko poznejših znanstvenih izzivov.« Kar veliko igra tudi šah. »To je zabavna in poučna igra, ki omogoča trening možganov in preizkus različnih načinov razmišljanja v nadzorovanih okoliščina.« Zadnja leta se ukvarja še z dvema vzhodnjaškima miselnima igrama, z gójem in kitajskim šahom. »Med obiski v Šanghaju, kamor večkrat potujem službeno, redno zahajam v park in igram z lokalnimi šahisti. To je res zabavno,« pove. Pogovor sklenemo seveda z mislijo na njegove poklicne načrte. »Elaphe še raste in del mojih nalog je povezanih s sprejemanjem in uvajanjem novih sodelavcev ter širjenjem vizije in kulture podjetja,« opisuje del poslovnih načrtih. Za osebne načrte pa se le nasmehne in namigne, da so v tem obdobju precej povezani z Elaphe. »No, ko sva ravno govorila o športu ? skok ob palici, ena od disciplin deseteroboja, me je spet začel mikati,« še doda. Marjan Žiberna Ostra Vera Mejak brez dlake na jeziku okrcala Jankovića zaradi balkanskih manir in nesposobno pravosodje 9. 10. 2017, 17:12 185 Foto: Printscreen “Ali je imel naročilo, da to počne, zato da blati voditelje slovenske osamosvojitve, ali pa je tako neumen, da ne vidi pa kar rine z glavo skozi zid, čeprav nobena stvar ne stoji,” je o primeru Patria in tožilcu Andreju Ferlincu dejala nekdanja pravnica Vera Đoković Mejak. To pa je le ena izmed ostrih izjav o slovenskem pravosodju. Pravnica z izkušnjami v tožilstvu (posvečala se je predvsem pregonu gospodarskega kriminala), v Banki Slovenije in gospodarstvu. Gre za osebnost, ki odkrito pove tudi tisto, česar si mnogi ne upajo. Tako je v uvodu svojo gostjo v oddaji Intervju na Televiziji Slovenija predstavil voditelj Jože Možina. Vera Đoković Mejak je upokojena finančnica in pravnica brez dlake na jeziku. Rodila se je maja 1943 v Beogradu, zadnjih 20 let pa živi na Kanarskih otokih (Španija). To, da si upa povedati več, pripisuje predvsem svojemu karakterju in naravi. “Rojena sem kot bik in za te je značilno, da se ne ustrašijo ničesar,” je v uvodu povedala Mejakova, katere moto je: “Bodi pošten, pa boš mirno spal.” V intervjuju je med drugim kritično spregovorila o slovenskem pravosodju, nekaterih odmevnih primerih, pa tudi o slovenskih davkih in stanju v Sloveniji. Ah, ti davki “Pri nas so davki absolutno previsoki. Hrana pri nas, ob tem, da imamo takšno število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, je previsoko obdavčena,” je bila takoj jasna Mejakova in dodala, da bi morali biti določeni prehrambni izdelki, predvsem tisti osnovni, brez davka. V Španiji je namreč tako, da so določeni izdelki, kot so na primer voda, mleko in podobno, neobdavčeni. Najvišje bi moral biti obdavčen luksuz, a Mejakova meni, da na finančnem ministrstvu premalo mislijo na to. Namesto tega previsoko obdavčujemo delo oz. zaslužek, plače. Ko nekdo začne pri nas hoditi v službo, mu takoj od prve plače odtegnejo enako kot nekomu, ki je tam že 20 let. Mladi so premalo stimulirani, zato odhajajo iz Slovenije, je prepričana Mejakova, ki ob tem poudarja, da so plače nizke tudi zaradi obdavčitve. Izpostavila je še obdavčitev malih podjetij in kmečkih turizmov, kjer naša država ravna povsem napačno. “Ni prosperitete, če se od dobička preveč vzame. Ali ga skrijejo ali bežijo z njim ven in potem ni novega investicijskega ciklusa, do katerega lahko pride samo z dobičkom.” “Država je zelo požrešna, pogoltna,” je bila ostra, hkrati pa zadolževanje Sloveniji vidi kot neumnost. Vrhovno sodišče v Ljubljani, foto: Nova24TV Diagnoza slovenskega pravosodja Mejakova je opozorila, da je Slovenija glede na število prebivalcev država z največ primeri na evropskem sodišču. Tudi zato so k nam poslali strokovnjaka, da oceni, kaj se pri nas dogaja, in ugotovitev je bila preprosta: “Premalo delajo in niso strokovni.” Ob tem Mejakova pojasni. Premalo delajo, kar pomeni, da pustijo stvari zastarati, jih nepravilno ali prepozno razsodijo. Stranke nato zahtevajo odškodnino od države, kar pa je velik strošek, ki ga plačajo davkoplačevalci. “Pri tem pa so sodniki dobro plačani in ne doživijo nobenih sankcij.” Mejakova je zato prepričana, da bi morali sodnike za takšno (ne)delo kaznovati z nižjimi plačami, kot so to delali včasih, ko so bile določene norme, in če te niso bile izpolnjene, se je to konec meseca poznalo. “Nestrokovne, počasne ali lene naj se kaznuje z manjšo plačo,” ne smemo pa, kot pravi Mejakova, pozabiti na tiste, ki dobro delajo, in jih nagraditi. Od nesposobnega tožilca … Ugled pravosodja v Sloveniji je sicer padel tudi zaradi nekaterih odmevnih primerov, kot so zadeva Patria, zadeva Balkanski bojevnik, primer Novič, primer Janković itd. Ob naštevanju teh primerov je bila Mejakova kritična predvsem do dela tožilcev. Glede zadeve Patria in tožilca Andreja Ferlinca je že pred časom dejala, da bi mu kar eno ‘primazala’, ko gre mimo sodišča. Prepričana je namreč, da ni imel nobenega trdnega dokaza, na katerega se tožilec lahko opre pri obtožbi, v primeru Patria. “Obtoževati nekoga, ko ne veš, kje, kdaj, kdo, koliko. Nimaš nobenega dokaza v rokah in greš tako alarmantno vlagat obtožbo. Osmešiš sebe, blamiraš tožilstvo. Ali je imel naročilo, da to počne, zato da blati voditelje slovenske osamosvojitve, ali pa je tako neumen, da ne vidi pa kar rine z glavo skozi zid, čeprav nobena stvar ne stoji,” je dejala. … do nespodobne tožilke Izpostavila je tudi tožilko Blanko Žgajnar in primera Novič in Balkanski bojevnik. Za Noviča je namreč prepričana, da mu bo država morala že čez par let izplačati odškodnino, ravno zaradi (ne)dela in (ne)strokovnosti, ki ju je omenila na začetku. Za tožilko pa pravi podobno kot za tožilca Ferlinca: “Ali je neumna ali dela po ukazu ali pa res ne zna presoditi dokazov, ki so jih ponudili izvedenci.” Tožilka Blanka Žgajnar (Foto: STA) Podobno meni tudi glede primera Janković, ki se je ponovno rešil sodišča, saj je (ta ista) tožilka ostala brez vseh dokazov. Meni še, da v tem primeru kar nekaj stvari ni logičnih. Najprej je prisluhe čuvala, potem jih je dala v javnost. “Sama najbrž o tem ni odločala,” je prepričana Mejakova. Janković je župan balkanskih manir Glede Jankovića pa je dejala še, da “naj se izgovarja in smeji kakorkoli hoče, ampak to (izsiljevanje za spolne usluge) je balkanska manira”. “Brez izsiljevanja za spolne usluge bi ji lahko službo uredil. Nobeno povzdigovanje tega, kaj vse je v Ljubljani naredil, ne odtehta te nemoralne geste,” je še dejala in sklenila, da je v številnih zadevah razsojanje popolnoma neobjektivno in povezano s tem, kdo je v kateri politični stranki. Na kratko se je dotaknila še pranja iranskega denarja v NLB. “Vse bi radi pokrili s preprogo, ampak jim ne bo uspelo,” je dejala Mejakova. O tem se namreč po njenih besedah govori v Evropi in evropskih finančnih krogih. “Slovenija bo dobila svoje ukrepe zaradi tega,” je prepričana. B. O. Sinoči se je prvi, bivši in nekdanji predsednik republike Milan Kučan debelo zlagal, ko je ves zgrožen in prizadet, ne vem zakaj prav on, komentiral krivice, ki se godijo Katalonskemu ljudstvu. Dejal je, da je slovenska komunistična levica zahtevala in z zahtevo rudi uspela, da se na plebiscitu o samostojnosti odloča s kvalificirano večino. Kot se je zlagal, naj bi tako sprejeta večina imela večjo težo pri poznejšem mednarodnem priznanju nove države Slovenije. V resnici so pa vztrajali pri kvalificirani večini le zato, ker so upali, da take večine ne bo mogoče doseči in da pokorjeno slovensko ljudstvo ne bo izglasovalo osamosvojitve. Nakazila iz Irana bi morala "sprožiti alarme" "Ni nujno, da je bil konkreten transfer kazniv" 16. oktober 2017 ob 12:46 Ljubljana - MMC RTV SLO, STA Pred preiskovalno komisijo DZ-ja je v primeru sumov pranja denarja v NLB-ju in NKBM-ju pričal strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič. Prepričan je, da bi ob nakazilih iranske banke v NLB-ju morali "zazvoniti alarmi". Članom komisije je Gregorič predstavil splošen oris problematike razmaha jedrskega oboroževanja, ocene trenutnega stanja svetovnih zalog jedrskega orožja in pogodbo o njegovem neširjenju. Glede primera Farrokh v Novi Ljubljanski banki, s katerim je povezan sum pranja denarja, ki ga med drugim obravnava komisija, je Gregorič mnenja, da približno milijarda dolarjev, kolikor naj bi iranska banka Export Development Bank of Iran oprala prek NLB-ja, ni dovolj za financiranje celotnega razvoja jedrskega programa. Zadostuje pa za posamezne dele, kot je denimo nakup nekaterih snovi. ZN naložil državam preprečevanje transferjev Spomnil je, da je Varnostni svet Združenih narodov leta 2006 državam naložil, da morajo preprečevati dobavo in transferje, ki bi Iranu pomagali pridobiti tehnologijo za obogatitev urana ali ki bi bili povezani s težko vodo ali sistemi za dostavo orožja. Vse države, ki bi zaznale kar koli sumljivega na tem področju, bi morale po Gregoričevih besedah obvestiti poseben komite. Morale bi tudi zamrzniti sredstva in ekonomske vire osebam in podjetjem, navedenim v aneksu resolucije. V primerih, kot so bila nakazila iranske banke NLB-ju, bi moral po Gregoričevih besedah "vsekakor zazvoniti alarm". "Če bi alarm pokazal, da gre za sredstva za nakup opreme, ki je prepovedana po resolucijah Združenih narodov, gre za alarm. Če gre za finančne aktivnosti ljudi, ki so na tem spisku, gre za alarm. Če gre za vstop ljudi, ki so na teh spiskih, v Slovenijo, gre za alarm. To pa še ne pomeni samodejno, da je bil konkreten transfer kazniv," je dodal. VIDEO Jedrski strokovnjak o iranskem denarju v NLB A. S. Švicarji operejo miljardo na dan. Zato pa je tako kot v Švici. Assange nad Hillary Clinton: “Nenehno laže in prekipeva od preprečevanja pravice!” 16. 10. 2017, 14:32 2 Julian Assange (Foto: epa) Ustanovitelj podjetja WikiLeaks Julian Assange je obtožil Hillary Clinton, da je “nenehno lagala,” potem ko je nekdanja kandidatka za predsednico ZDA za avstralsko televizijo ABC dejala, da je njegova organizacija le “hčerinska družba ruske obveščevalne službe”. Julian Paul Assange je avstralski politični aktivist, ki pa že dalj časa ni v dobrih odnosih z ameriško senatorko Hillary Clinton. V času njene predsedniške kandidature je WikiLeaks namreč objavil 2 tisoč elektronskih poštnih sporočil, ki naj bi se nanašala na e-poštni naslov takratne kandidatke Clintontonove. Preberite več: Julian Assange: “Hillary Clinton in teroristi imajo iste temelje!” “Gre za nekaj veliko temnejšega” “Nekaj je narobe s Hillary Clinton,” je na Twitterju napisal Assange. “Ne samo to, da nenehno laže in ni samo njen srepi pogled, niti to, da prekipeva od preprečevanja pravice. Poglejte od blizu. Gre za nekaj veliko temnejšega.” “WikiLeaks je hčerinska družba ruske obveščevalne službe” Hillary ima z Assangeom že daljšo zgodovino sporov, saj je bila državna sekretarka v času, ko je WikiLeaks objavil veliko zelo občutljivih podatkov iz državnega oddelka in obrambnega ministrstva. Clintonova je v intervjuju za oddajo ABC’s Four Corners povedala, da je Assange sodeloval z rusko vlado, ki je vplivala na predsedniške volitve leta 2016 v ZDA. “Assange je postal nekakšna priložnostna oseba, ki opravlja delo po navodilih diktatorja,” je dejala in dodala, da je WikiLeaks zdaj, žal, praktično popolna podružnica ruske obveščevalne službe. WikiLeaks in Rusija sta se vmešavala v volitve “Naša obveščevalna skupnost in drugi opazovalci Rusije in Putina so rekli, da so zaradi mene zaskrbljeni, ker sem se kot državna sekretarka postavila proti nekaterim njegovim dejanjem, njegovemu avtoritarizmu,” je dejala Clintonova. “Če je takšen mučenec svobodnega govora, zakaj WikiLeaks nikoli ne objavlja ničesar, kar prihaja iz Rusije? Ne vidite škodljivih, negativnih podatkov o Kremlju na WikiLeaksu,” je še dodala. Foto: You tube. Nekdanja kandidatka za predsednico je tudi trdila, da so dejanja WikiLeaksa in Rusije imela pomembno vlogo pri njeni izgubi bitke za predsedniški položaj. Vlada ZDA je obtožila Moskvo, da se je vmešavala v ameriške volitve leta 2016 s hekanjem in pošiljanjem e-poštnih sporočil operativcem demokratske stranke. Moskva je sicer večkrat zavrnila obtožbe vmešavanja na volitvah, ob tem pa ni navedla nobenih dokazov za zavrnitev obtožb. D. Š. Objavljamo dolg seznam novinarjev F571 “v službi” slovenske politične levice 16. 10. 2017, 4:00 104 Foto: Twitter Oglejte si seznam novinarjev slovenske politične levice. Spodaj objavljamo seznam tistih, ki se s svojimi mediji štejejo (ali so se za časa svojega delovanja šteli) med pro-socialiste. Biti obveščen je pravica, ki vam jo, za razliko od marsikaterega drugega medija, mi ne kratimo. Zato objavljamo seznam slovenskih novinarjev, ki se štejejo med pro-socialistične in delajo za medije, kjer socialistični režim izvaja visoko raven nadzora (vir: Libertarec). Gre za novinarje, ki so bili v času peticije, leta 2007, del združbe F571. Radio Slovenija: Igor Mekina, Sandi Frelih, Blaž Zgaga, Nika Repovž, Uroš Kokošar, Snežana Ilijaš, Simona Rakuša, Rok Praprotnik, Slavko Fras, Rok Pintar, Živa Trček, Aleš Smrekar, Izidor Grošelj, Janina Jenko, Vanja Pirc, Jelka Šutej Adamič, Domen Caharijas, Borut Mehle, Denis Sarkić, Niko Robavs, Boštjan Lajovic, Nevenka Dobljekar, Sara Jovič, Aleš Kocjan, Robert Botteri, Milan Vogel, Franci Pavlin, Barbara Cujnik, Marko Jakopec, Vito Divac, Jasna Karlen Kuhar, Damjan Zorc, Štefan Kutoš, Rajko Dolinšek, Aida Kurtovič, Špela Bratina. Tatjana Popovič, Gašper Klarič, Marcel Štefančič, Bojan Leskovec, Vesna Vukovič, Luka Robida, Urška Boršič, Uršula Majcen, Dare Milič, Luka Petrič, Boris Ličof, Dušan Milič, Sašo Dravinec, Uroš Volk, Jože Bonča, Jernejka Drolec, Marko Juvan, Boštjan Vrhovšek, Tomaž Celestina, Štefan Grah, Boris Lenarčič, Mojca Širok, Rozmari Petek, Marjan Rogelj, Jelena Gačeša, Jela Krečič, Zlatka Strgar, Lucija Fatur, Nataša Lang, Boštjan Janežič, Glorija Marinovič, Katja Lenart, Silva Eory, Miha Švalj, Boštjan Bogataj, Mateja Gruden, Tanja Lesničar Pučko Radio Slo./Val 202: Rok Valenčič, Tomaž Gerden, Boris Žgajnar, Andrej Karoli, Matej Praprotnik, Tadeja Milek, Nina Zagoričnik, Tina Šrot, Rok Kužel, Nataša Zanuttini, Danila H. Kuplen, Janez Čuček, Mojca Š. Pašek, Jana Vidic, Blaž Ermenc, Luka Jakopin, Dare Rupar, Gojko Bervar TV Slovenija: Sandra Brecl Brankovič, Ksenija Horvat, Robert Škrjanc, Biljana Vučenovič, Simon Tecco, Goran Tenze, Mija Repovž, Bojan Veselinovič, Marjan Šarec, Alenka Terlep, Maja Žiberna, Dušan Berne, Sebastjan Kopušar, Franco Juri, Anka Dugorepec, Zoran Odič, Tomaž Zaniuk, Mitja Meršol, Igor Vidmar, Živa Brecelj, Rajka Pupovac, Sašo Braz, Polona Fijavž, Cirila Sever, Nataša Gider, Boris Kralj, Marjeta Šoštarič, Jana Zupančič, Jasna Tepina, Darja Lojen, Danilo Utenkar, Miro Štebe, Cveta Potočnik, Natalija Muršič, Lea Širok, Vili Vuk, Jelena Blagojevič RTV Slovenija: Gabrijela Milošič, Saša Krajnc, Ana Hajšek Bučar, Matej Korošec, Tatjana Kren Hlebič, Dragica Vujanovič, Irena Bedrač. Zoran Medved, Simona Kopinšek, Irma Ferlinc Guzelj, Simon Šparavec, Nina Cverlin, Ema Staubar, Andrej Geržina, Saško Jazbec, Drago Soršak, Ivo Kores, Aljaz Pengov Bitenc, Tanja Starič POP TV: Staša Lozar, Maja Roš, Polona Križnar, Gašper Lubej, Tadeja Lampret, Janez Usenik, Jernej Verbič, Tomaž Bračko, Jure Brankovič, Erika Pečovnik, Miha Drozg, Vanda Levstik, Polona Movrin, Alenka Arko, Maja Sodja, David Jug, Jani Muhič, Sabina Francek, Bojan Gluhak, Ervin Hladnik Milharčič, Bojan Peček Dnevnik: Matjaž Kranjec, Peter Kolšek, Jože Jerman, Martin Tomažin, Zoran Senković, Aleš Gaube, Bojan Glavič, Vasja Jager, Bojan Velikonja, Tanja Keršmanc, Uroš Škerl, Primož Cirman, Miča Vipotnik, Sven Berdon, Matej Povše, Grega Repovž, Aleksander Lucu, Zdenko Matoz, Jasna Arko, Miran Korošec, Ciril Brajer, Janez Mally, Nina Jerman, Franc Kramer, Barbra Jermann, Lidija Pak, Milena Ule, Tomaž Bukovec, Sebastjan Morozov, Mirko Štular, Aljana Jocif, Sašo Mlač, Mitja Blažič, Romana Erjavec, Marjan Remic, Majda Vukelič, Marjana Vončina, Boris Lenič Delo: Saša Vidmajer, Damijan Slabe, Veso Stojanov, Matija Grah, Boštjan Tadel, Rajka Pervanje, Matjaž Frangež, Brane Jerman, Matjaž Trošt, Janko Lorenci, Jelka Zupanič, Jože Poglajen, Tina Čuček, Špela Kožar, Breda Štivan Bonča, Matjaž Albreht, Jani Sever, Helena Lovinčič, Milka Lužnik Pohar, Boris Jež, Boštjan Videmšek, Sergeja Hadner Hvala, Brane Piano, Primož Škerl, Alma M. Sedlar, Vida Curk, Ciril Gale, Samo Dekleva, Tanja Volf, Mateja Železnikar, Blaž Samec, Mateja Babič, Jure Aleksič, Matjaž Štirn, Nataša Brulc Šiftar, Luna J. Šribar, Nada Ravter, Miloš Ivančič, Dare Hriberšek, Zoran Medved, Nevenka Čurin, Tanja Kremžar, Katarina Fidermuc, Natalija Gorščak Delo (The Labour): Darja Tibaot Ciringer Večer: Helena Milinkovič, Borut Mekina, Ivan Vidic, Branko Maksimovič, dr. Damijana Žist, Jaka Adamič, Luka Cjuha, Nina Razboršek, Jože Skok, Anemari Kekec, Rado Božičnik, Marjan Lah, Miran Lesjak, Domen Grogl, Boštjan Pihler, Simona Špindler, Matjaž Zajec, Mirko Munda, Janja Koren STA: Matjaž Horvat, Mihael Korsika, Mihael Šušteršič, Urška Kristan, Katja Svenšek, Barbara Dovč, Jure Bernard, Jure Kos, Marko Vukovič, Sebastjan Maček, Maja Oprešnik, Gorazd Jukovič, Ela Petrovčič, Jaka Dobajk, Alenka Vesenjak, Nataša Kuhar, Tjaša Škamperle, Primož Kavčič, Boštjan Močnik Mladina: Jure Trampuš, Špela Novak, Nataša Štefe, Dejan Pušenjak, Gorazd Utenkar, Borut Peterlin, Matej Leskovšek, Andrej Hofer, Eva Kobe, Nada Mavrič, Miha Štamcar, Matjaž Klančar, Gregor Cerar, Deja Crnovič, Sebastjan Ozmec, Aleksander Mičič, Vito Avguštin Mladina, TV Slo.: Ines Kočar, Tina Recek TV Slo./Studio City: Janko Sarađen Slovenske novice: Devana Jovan, Tadeja Zupan Arsov Nedeljski dnevnik: Matija Stepišnik, Andrej Brstovšek, Meta Černoga, Toni Perič, Suzana Rankov, Marjana Vončina, Boris Lenič Primorske novice: Maksimiljana Ipavec, Tina Milostnik Valenčič, Tomo Šajn, Igor Tavčar, Mitja Marussig, Miša Molk, † Jurij Gustinčič, Davorin Koron, Tomo Šajn, Leo Caharija, Igor Mljač, Alenka Penjak, Jana Krebelj Tina Čič, Alenka Ožbolt, Ilona Dolenc, Vesna Humar, Matej Grošelj, Danica Petrovič, Tatjana Tanackovič, Sonja Ribolica, Cveta Guzej Sabadin, Maja Pertič, Iztok Presl, Katja Gleščič, Barbara Verdnik, Vojko Plevelj TV KP: Mojca Petrič Bužan, Karin Sabadin, Eugenija Carl, Boris Maljevac, Sandi Škvarč, Edi Mavsar, Špela Lenardič, Vesna Potočar, Helena Pasinato, Simona Horvat, Elen Batista Štader, Mojca Juratovec, Flavio Dessardo, Damjana Stamejčič, Majda Santin Bažec, Iztok Umer, Jasna Kontler Salamon, Tomaž Švagelj Radio Koper: Ingrid Kašca Bucik, Artur Lipovž, Tatjana Gregorič, Edi Prošt, Božo Marinac, Nataša Benčič, Nataša Uršič, Zdenka Tomulič, Irena Cunja, Igor Vidmar, Janez Novak, Franček Kavčič, Maja Cerkovnik, Peter Petrovčič Dnevnik, Radio KP: Venčeslav Japelj Ra. Slo., Sweriges Ra.: Zdenko Fajdiga Novi glas, Primorski dnevnik: Vlado Podgoršek Radio Študent: Erik Valenčič, Matej Šebenik, Andraž Ravnik, Luka Zagoričnik, Mija Škrabec Arbanas, Gregor Kastelic, Igor Krasnik, Urh Ambrož, Nina Kos, Anže Tomič, Tea Golob, Boris Vasev, Primož Vozelj, Lenart J. Kučič, Maša Stanovnik, Boštjan Andjelković, David Verbuč, Božidar Plesnik, Igor Modic Radio MARŠ: David Šribar, Aleksandra Gropevšek, Dragiša Modrinjak, Vesna Lovrec, Dragiša Modrinjak Radio MARŠ, Vest: Jože Kos Grabar Ra. MARŠ, Večer: Matjaž Ploj, Otmar Klipšteter Ra. MARŠ, Dialogi: Vesna Rojko Radio Maribor: Lidija Vizantin, Edvard Pukšič, Irena Kodrič Cizerl, Vesna Spreitzer, Matej Štrafela, Drago Marušič, Darko Pašek, Zoran Milovanovič, Tatjana Senegačnik, Stane Kocutar. Tone Petelinšek, Vida Toš, Breda Čepe Murski Val: Ivan Gerenčer, Lidija Magdič, Marjan Dora, Bernarda B. Peček, Sebastijan Rous, Bojan Rajk, Marjan Maučec RTVS, MMR Lendava: Eva Bukovec, Agnes Tatrai, Suzana Časar Šimon, Klara Jobbagy, Elizabeta Markovič Toplak, Edit Gonc, Agnes Horvath, Helena Feher, Ildiko Kovačič, Szilva Roszman, Borut Šantak, Eva Lorincz, Irena Matko Lukan Štajerski val: Milka Dobravc, Marjan Toš NT, Radio Celje: Nataša Leskovšek, Tomaž Lukač Info TV: Branko Stamejčič TV Celje: Ana Marija Bosak TV Maribor: Janez Kroflič Radio MB, Lovec: Brigita Rovšek Radio Tednik Ptuj: Monika Rijavec Radio Ptuj: Bojan Sinič, Marija Slodnjak, Martin Ozmec, Jure Mastnak Tednik Panorama: Barbara Leskovar Radio ENA: Ivan Botteri Tele 59, RTS: Vasja Ocvirk Marketing Magazin: Miha Jenko Hopla: Boris Čibej, Duša Podbevšek Bedrač, Zoran Triglav, Ivan Žitko, Alenka Brezovnik Poliglot: Zarja Koliševska Plus: Jana Zirkel Bach, Boris Bogataj, Anja Leskovar MK – Založba revij: Urška Kaloper GEA: Urška Skvarča Jana: Mojca Grotovnik, Bernarda Jeklin Cici- Zabavnik: Katja Stergar Ciciban, Cicido: Alenka Veler, Meta Tavčar, Tihana Kurtin PIL: Maja Bajželj Moj Planet­: Jasna Merc, Lidija Kosi Gorenjski Glas: Ana Hartman, Primož Knez Dolenjski list: Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Žnidaršič, Irena Novak, Boris Blaic, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Martin Luzar, Drago Rustja, Nina Štampohar, Bojan Bauman Vestnik: Ludvik Kovač, Jože Gabor, Milan Jerše, Jože Graj, Nana Rituper Rodež, Tomo Koleš, Andrej Bedek, Jože Pojbič, Silva Berki Vest.si: Iztok Jurančič, Alenka Sivka Stop: Marjana Vovk, Irena Knez, Martin Senica, Melita Berzelak Kralji ulice: Maruša Bertoncelj Svobodna misel: Dejan Karba Slobodna Dalmacija, Novi list: Erika Repovž 7 dni: Mirko Lorenci Nedelo: Boris Kutin Tisk. agencija Morel: Maja Cestnik Samostojni novinarji: Marko Pečauer, Tomi Lombar, Julija Kočar, Matija Gorjan, Petra Vidrih, Danica Zavrl Žlebir, Marjeta Verbič, Sonja Merljak Zdovc, Jerca Kos, Pavel Perc, Zmago Šalamun, Lidija Jež, Nace Novak, Tomaž Karat, Liana Buršič, Nataša Pogorevc, Zdenka Jagarinec, Arden Stancich, Tomaž Klipšteter, Lada Zei, Simona Bandur, Marjan Šrimpf Upokojeni novinarji: Emil Lukančič – Mori, Dejan Rat, Silva Čeh, Janez Temlin, Karolina Babič, Mojca Planšak, Darja Groznik, Vida Zei, Marjan Sedmak, Aleksandar Djurič, Dean Jelačin Novinar v Italiji: Robert Škrlj Med njimi so še: Gorazd Suhadolnik, Gregor Gruber, Daša Birsa, Jasmina Haskovič, Matjaž Rust, Miloja Bukovec, Kristina Hočevar, Miha Lampreht, Tomi Šujdovič, Tomaž Skale, Simon Kardum, Slavica Pičerko Peklar, Rok Kajzer, Majda Horvat, Jure Eržen, Matej Šurc, Beta, Onasa, Borut Čontala, Zoran Potič, Meta Krese, Anja Golob, Miša Sovdat, Zoran Ličen, Stojan Spetič 24kul.si Stajerka • 6 ur nazaj no.....ko pa na seznamu srečaš Udbovca, ki je proti "represiji", potem veš, da je seznam zanič al pa Udbovec nima vse razpucano v glavi.... :))) Mitja Meršol - danes poslanec, včasih tajni sodelavec Službe državne varnosti Ljubljana, 13.03.2012, 22:19 | 24UR Dokopali smo se do spisov, ki kažejo, da je Mitja Meršol v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja delal za Službo državne varnosti in tako zanjo poročal o različnih stvareh, tudi o svojih sodelavcih. Avatar if • 7 ur nazaj Produkti armade teh ljudi v obliki zapisov, govorjena beseda in slik ne ustrezajo demokratični stadradom, kadar se udinajjo politični manipulaciji aparatčikov z vrha deržavnih funkcij, ki jih lutkarsko vodi krnminalno ozadja. Christy Turlington: "Modni svet je obkrožen s spolnimi plenilci" Manekenka začela kampanjo "Moje delo ne bi smelo vključevati zlorab" 19. oktober 2017 ob 12:47 London - MMC RTV SLO Christy Turlington, ki velja za eno prvih supermanekenk na svetu, je v odzivu na škandal, ki spremlja filmskega producenta Harveyja Weinsteina, dejala, da je tudi modna industrija "obkrožena s spolnimi plenilci". Danes 48-letna ameriška lepotica je zaslovela v zgodnjih 90. letih, ko se je nje, Naomi Campbell in Linde Evangeliste prijel vzdevek "Trojica", saj so bile hkrati na vrhuncu slave. Turlingtonova je v pogovoru za modno revijo Women’s Wear Daily zatrdila, da sama k sreči nikoli ni bila žrtev spolnih zlorab, da pa so mlada dekleta in fantje pogosto na milost in nemilost prepuščeni "strašljivim ljudem". Izkoriščajo zavrnitve in osamljenost "Zatrdim lahko, da so v modnem svetu razširjeni tako zlorabe kot spolno nadlegovanje, vsi, ki so vpleteni v to delo, pa dogajanje že vrsto let tolerirajo. Okoli manekenk krožijo plenilci, ki izrabljajo šibkost deklet, ki se iz dneva v dan soočajo z zavrnitvami in osamljenostjo. Prepričana sem, da se je čisto vsaka manekenka že srečala z njimi." Dodala je, da je sama imela srečo, ker jo je že od prvih modnih korakov naprej spremljala in varovala mama. "Kljub temu pa pogosto nisem mogla verjeti, komu so me prepustili, ko sem stopila iz letala. Bila sem še najstnica, prvič sem spoznavala Milano, Pariz in London, modna agencija pa je poslala kakšnega plejboja, ob katerem se mi je koža kar naježila, da poskrbi zame. Če bi takrat imela znanje in izkušnje, ki jih imam danes, in bi vedela, kako ti moški razmišljajo in se vedejo, bi sem jim znala bolje upreti." Marchesa na črnem seznamu Obtožbe o spolnih zlorabah, povezanih z Weinsteinom, so se sicer dotaknile tudi modnega sveta, saj je bil padli bogataš pogost gost modnih revij uglednih znamk, poleg tega pa je še vedno poročen z Georgino Chapman, soustanoviteljico priznane modne hiše Marchesa, ki pogosto oblači največje svetovne zvezdnice. Chapmanova je takoj po razkritju njegovih zlorab napovedala ločitev, a njeno podjetje se je kljub temu znašlo na "črnem seznamu", saj zvezdnice skrbi, da bi to, da so se oblekle v kreacije Marchese, lahko pomenilo, da podpirajo Weinsteina in njegova dejanja. Modni svet seveda že predtem ni bil ravnodušen do takšnega in drugačnega izkoriščanja deklet (in fantov), ki so pripravljene za uspeh narediti marsikaj. Leta 2014 je več manekenk obtožilo priznanega modnega fotografa Terryja Richardsona, da jih je spolno zlorabljal, a sam je obtožbe zavrnil in mirno nadaljeval svoje delo. "Terry je umetnik, ki je znan po tem, da pri svojem delu spolnost pokaže zelo nazorno. A vsi njegovi modeli so v to privolili," je takrat dejal njegov predstavnik. Znana manekenka Cameron Russell pa je šla v preteklih dneh še korak dlje in na družbenih omrežjih začela kampanjo #MyJobShouldNotIncludeAbuse (Moje delo ne bi smelo vključevati zlorab), s katero želi opogumiti manekenke, da spregovorijo o spolnem nadlegovanju. V enem tednu se ji je javilo 79 deklet, 30-letna Russllova, ki je delala tudi za Prado, Chanel in Victoria's Secret, pa je obljubila, da se je že povezala z odvetniki. Russllova je dejala: "Ne govorimo o enem, petih ali 20 moških. Govorimo o kulturi spolnega izkoriščanja, ki se mora končati." A. P. J. "Modni svet je obkrožen s spolnimi plenilci" . Ja in? . Pri nas je pa še celo tudi magistrat (Lj. in ZJ) in te "spolne plenilce" plačujemo še celo iz proračuna. Pa se sami si zraven nekaj vzamejo. In to za ušivo pogodbo za nedoločen čas. ja v v Ljubljanoi tut..oziroma pr Županu...se samo tako naprej pride Točneje bi bilo reči: Svet je obkrožen s spolnimi plenilci, modna industrija je pač del tega elementarno nepoznavanje človeške narave ali realnsoti nasploh. moški so lahko kakorkoli želijo biti "plenilci", dajestvo je,d a ženska IZBIRA. izbira seksualne partnerje in izbira tudi v tem primeru (kolikor razumem primer, nihče ni obsojen posilstva - torej da je vzel karkoli PROTI VOLJI ženske). ženska v seksualni selekciji ne izbira edino v priemru posilstva. pač je izbrala, da bo dejansko nudila uslugo, in sedaj 25 let in par mil $ kasneje to obžaluje. in gre spreminjati "svet". seveda, da bi ga spreminjala takrat, ji ni niti na pamet prišlo. vsaka je imela možnost reči ne. preproste besede. ampak so bile oportunistke. V muslimanskem svetu bo pa tako ženska spet sužnja ... Katalonski parlament izglasoval neodvisnost, Madrid je že sprejel represivne ukrepe – bo to nova državljanska vojna? 27. 10. 2017, 15:50 60 Foto: epa Katalonski regionalni parlament je danes podprl resolucijo, ki predvideva razglasitev Katalonije za neodvisno republiko. Za je glasovalo 72 poslancev, proti 10, dve glasovnici sta bili prazni. Poslanci opozicije – Ljudske stranke, socialistov in stranke Ciudadanos – so pred tajnim glasovanjem zapustili dvorano. Na ulicah Barcelone že poteka množično slavje, španski premier Mariano Rajoy pa je vse Špance pozval, naj ostanejo mirni, in jim obljubil, da bo državi povrnil “vladavino prava”. Katalonski premier Carles Puigdemont je Katalonce pozval k miru in ohranitvi dostojanstva. Katalonski parlament je razglasil dolgo načrtovano neodvisnost od Španije, ki so jo na začetku meseca podkrepili z referendumom, na katerem je glasovalo 43 odstotkov Kataloncev, od tega jih je bilo 90 odstotkov za neodvisno Katalonijo. V španskem senatu pa so izglasovali sprožitev 155. člena španske ustave, ki bo prvič v zgodovini povečal pristojnosti vlade, da bi lahko v primeru krize v kateri od regij uporabila tudi represivne ukrepe. S tem ukrepom je Madrid odvzel avtonomnost Kataloniji in pristojnosti katalonskim voditeljem nad financami, policijo in javnimi mediji. Katalonski predsednik regionalne vlade Carles Puigdemont po razglasitvi neodvisnosti. (foto: epa) “Prihajajo ure, ko bo treba ohraniti mir, državljansko odgovornost in dostojanstvo,” je po razglasitvi neodvisnosti dejal katalonski premier privržencem neodvisnosti pokrajine. “Danes je naš parlament, ki je bil legitimno izvoljen, naredil korak, za katerega smo se dolgo borili,” je še dejal Puigdemont. Foto: epa Katalonija je ena izmed 17 avtonomnih skupnosti znotraj Španije. Razteza se na nekaj več kot 32.000 kvadratnih kilometrih. Število prebivalcev je 7,5 milijona, od tega jih 1,6 milijona živi v prestolnici Barcelona. Uradna jezika sta katalonščina in španščina. Lani je zagotovila petino španskega bruto domačega proizvoda, četrtino izvoza in skoraj tretjino dobitnikov kolajn na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Katalonija je lani z davki zbrala 37,8 milijarde evrov, kar je več kot 20 odstotkov celotnega zneska v državi. Eden od glavnih očitkov katalonskih oblasti je, da Katalonija od tako zbranega denarja v državni proračun, iz katerega se nato sredstva razporejajo po ostalih pokrajinah, prispeva bistveno več, kot dobi nazaj prek državnih vlaganj, piše STA. Nekdanji prvi partijec in stric iz ozadja Kučan se je oglasil in se razgalil – Pahor se nikoli ni upal zoperstaviti svojemu mafijskemu šefu 28. 10. 2017, 11:05 235 Milan Kučan. V skrajno levičarskem biltenu Mladina so za komentar soočenja med predsedniškima kandidatoma Borutom Pahorjem in Marjanom Šarcem povprašali kar zadnjega šefa komunistične partije Milana Kučana, ki je Pahorja okrcal, da ni stric iz ozadja. V njem je natrosil več laži, in sicer, da je vedno deloval transparentno in da se je zgolj “pridružil” pobudi pokojnega Franceta Bučarja pri postavljanju Zorana Jankovića za kandidaturo na državnozborskih volitvah 2011. Kritiko na oba – Pahorja in Kučana – pa je včeraj zapisal vodja opozicije Janez Janša, ki je za nekdanjega premierja Pahorja in obisk mafijskega šefa, Kučana, pri njem vzel kot “pogovor med tovariši”, saj se ni nikoli javno in odločno od njega distanciral. Glavni boter tajkunizacije, razvojne zaostalosti, korumpirane pravne države, bančne kraje in vsega slabega, kar obstaja v Sloveniji, da se država ne razvija skladno s svojimi potenciali, Milan Kučan se je oglasil v biltenu skrajnih levičarjev, ker ga je zmotila Pahorjeva navedba, da je Kučan stric iz ozadja. V pismu je med drugim zapisal, da “imamo državljani pravico vedeti, kdo so strici in kaj je bilo storjenega, da bi se njihove nelegalne rabote uspešno preprečevale.“ Oglejte si še: Janez Janša: Pahor ali Šarec ali oba? Predsedniški kandidat Pahor je novinarju na vprašanje “Proti koncu vlade, ko so vas rušili Golobič, Kresalova in vsi ostali, (je) prišel do vas Milan Kučan in dejal, gospod Pahor, za vas je bolje, da odstopite, namesto predsednika vlade bomo postavili Zorana Jankovića. Drži ali ne drži?“, odgovoril zelo neodločno in skrivajoče: “Približno tako.” Če bi bil Pahor iskren sam s seboj, predvsem pa s s slovensko javnostjo, bi odgovoril tako, kot je v resnici: Da je Kučan veliko bolj vpliven in tudi škodljiv, kot se za svojim kalimerovskim obrazom predstavlja sam, mediji pa mu pri tem nekritično pomagajo. Pahor se nikoli ni upal zoperstaviti svojemu mafijskemu šefu Ne nazadnje o Pahorju in Kučanu največ povedo besede vodje opozicije Janeza Janše, ki je včeraj v svojem zapisu razgalil oba. “Dogodek, ko je Milan Kučan spomladi leta 2012 obiskal predsednico vlade Alenko Bratušek in posredno skrajšal njen mandat, je znan in priznan. Včeraj pa je končno tudi Borut Pahor v kamero komercialne TV javno priznal, da ga je leta 2011 prav tako obiskal Milan Kučan ter ga nagovarjal, naj se umakne in svoje mesto prepusti Jankoviću. Tudi ta obisk se je iztekel v predčasne volitve. Pahor pravi, da zato, ker se ni uklonil. No, tudi če bi se, bi bil rezultat glede skrajšanja mandata očitno isti. Pravo vprašanje je, zakaj se Pahor ni uprl javno, če se je res uprl, saj je očitno, da bi le to mogoče zaleglo? Zakaj ni sklical novinarske konference in obelodanil nezaslišanih pritiskov? Ker se je bal? Mogoče. A bolj verjetno je, da je obisk mafijskega šefa v bistvu vzel kot pogovor med tovariši in da niti v sanjah ni pomislil na kak resen javni upor. Zato česa takšnega najbrž tudi v naslednjih petih letih od Pahorja, če bi ponovil predsedniški mandat, ne bi mogli pričakovati,” je zapisal Janša. Lep prikaz navidezne demokracije v Sloveniji. Nekdanji šef partije Kučan je v pismu še zapisal, da nihče, razen volivcev, ne more postaviti predsednika vlade. Pri tej manipulaciji Kučan pozabi, da ga je najbolj razgalil ravno njegov dolgoletni svetovalec v knjigi “Padle maske” Zdenko Rotar, ko je zapisal, kako so on, Kučan in zakonca Spomenka in Tine Hribar določili ter nastavili Danila Türka za predsednika države. Z mediji, ki jih obvladuje Kučan, je vse ostalo zgolj še predstava za javnost z znanim koncem. C. Š. Neodvisnost pa takšna: Šarec v boj za predsedniško funkcijo s pomočjo najtesnejših sodelavcev iz kroga Gregorja Golobiča 29. 10. 2017, 4:00 301 Foto: Nova24TV Kamniški župan Marjan Šarec, ki se je skupaj z aktualnim predsednikom Borutom Pahorjem uvrstil v drugi krog volitev za predsednika republike, je po izvolitvi dejal, da je ponosen na to, da za njim ni nobenih stricev iz ozadja, nobenih znanih imen, ampak le mladi entuziasti. Izpostavil je, da prav to predstavlja edini možni način za spremembe razmišljanja in dela v Sloveniji ter dodal, da bi se bilo pri njegovih 40. letih nerodno lepiti na preživele vzorce in politiko, zato naj bi šel svojo pot. Če uspe projekt nove stranke Marjana Šarca, bo to za Golobiča, Biščaka in druge zakulisne ustvarjalce politike že šesta stranka po vrsti, ki bo poskusila s prevaro dobiti volitve in podaljšati obdobje tranzicije in omrežij, ki obvladujejo državo. Nedavno je na plano prišla informacija o tem, da je član Jankovićeve Pozitivne Slovenije Dejan Kmetič koordinator volilnega štaba predsedniškega kandidata Marjana Šarca. Ta povezava, ki jo je razkril Požareport, vendarle ni tako čudna glede na to, da smo že poročali o tem, da je Janković na ustanovitvenem kongresu Občinskega odbora Pozitivne Slovenije leta 2012 o Šarcu dejal, da sta se srečali sorodni duši. Kmetič je bil sicer tudi dolgoletni koordinator LDS za Posavje in Zasavje ter opravljal funkcijo koordinatorja stranke Zares pod vodstvom Gregorja Golobiča. Preberite več: [VIDEO] Kamniški komedijant Marjan Šarec govori o spoštovanju, dveh obrazov pa ne kaže le na igralskem odru Povezave več kot očitne Kmetič je kot eden izmed najbolj zvestih Golobičevih sodelavcev ostal tudi znotraj vlade, v času ko je vodenje prevzela Alenka Bratušek, saj je opravljal delo vodje kabineta infrastrukturnega ministra Sama Omrzela, ki je med drugim nekdanji uslužbenec Golobičeve Ultre. Kot zanimivost pa naj omenimo, da za promocijo Šarca na spletnih omrežjih in blogih skrbi uslužbenec Ultre in nekdanji vidni predstavnik stranke Zares Roni Kordiš, avtor bloga Had.si. Gregor Golobič (Foto: STA) Kmetič je bil v stranki Zares neposredno podrejen Bogdanu Biščaku, ki je tedaj opravljal delo generalnega sekretarja stranke, zato ni čudno, da se Biščak in Kordiš tako zavzemata za zanikanje navedb, da gre pri Šarcu za kandidata trde levice. Neverjetno pa je, da se Biščak pojavlja tudi kot politični analitik, ki je več kot očitno nastrojen proti največjemu protikandidatu Šarca Borutu Pahorju. Bogdan Biščak (Foto: STA) Kmetič kot koordinator volilnega štaba dokazuje, da so se kadri okrog Golobiča preselili tudi v bližino Marjana Šarca, ki vneto poskuša ljudi prepričati v to, da nima nič skupnega s političnimi strankami, a resnica je povsem drugačna, saj je ta močno povezan z ljudmi starega političnega establišmenta, ki delajo vse kar je v njihovi moči, da bi prek Šarca vodili niti iz ozadja. Po propadlih LDS, Zares, Pozitivni Sloveniji, stranki Alenke Bratušek in SMC, bo to njihova že šesta stranka, ki bo poskusila s prevaro dobiti volitve in podaljšati obdobje tranzicije in omrežij, ki obvladujejo državo. H. M. Srhljivo: To je človek, ki je novinarju Jožetu Možini grozil s smrtjo – v slogu nedavnih terorističnih napadov 10. 11. 2017, 0:10 241 Jože Možina in Safet Alibeg (foto: STA/Twitter). Nekaterim levičarjem zabaven, običajno pa kritičen do vladajoče politike in brez dlake na jeziku. Safet Alibegić, ki je znan po tem, da se rad vtika v vse in v vsakogar, svoja mnenja redno izraža na Twitterju. Pa ne samo mnenj, tudi grožnje. Po tem ko je član stranke SD Mitja Crnkovič s smrtjo grozil poslancu Anžetu Logarju, je zdaj podoben izpad doživel tudi Safet in s smrtjo, v slogu najnovejših terorističnih napadov, zagrozil novinarju Televizije Slovenija in voditelju Jožetu Možini. Če ga sreča, ga bo po vsej verjetnosti povozil z avtomobilom, sporoča njegov tvit. Možina mu s svojimi Pričevalci, kjer javnost ozavešča o travmatičnih časih iz slovenske zgodovine in o revolucionarnih povojnih pobojih, očitno pošteno načenja živce. Ali ga Alibegić želi utišati tako, kot želijo muslimani utišati nevernike? Na odzive RTV in policije še čakamo, Jože Možina pa je preko socialnega omrežja Twitter že sporočil, da je pisca grožnje ovadil. “Predaleč je šlo,” je zapisal. Alibegić, ki so mu na Valu 202 posvetili posebno oddajo, zase pravi, da časopise sicer bere, a najraje v roke vzame tistega, starega pet dni. Tako se mu v dogodke ni treba vživljati, jih spremljati od začetka in se živcirati, ko je o njih obveščen, pa so večinoma že mimo. Vendar mu sprotno komentiranje na Twitterju kljub temu “uspe”. To, da naša država, kot je vsem znano, ne deluje ravno najboljše, je zanj ugodno. Razveseli se vsake krize, afere in luknje v sistemu, ker meni, da če bi “funkcionirali dobro, če bi bilo vse dobro, potem bi na Twitterju bil dolgčas”. Preberite še: Jože Možina: “Združenje NOB relativizira morijo in nadaljuje zločin z drugimi sredstvi” Nezaslišano: Član stranke SD s smrtjo grozil staršem in poslancu SDS Anžetu Logarju Na prvi pogled gre sicer za večini Slovencem precej neznano osebo, za psihologa, ki ima o vsakemu in o vsem nekaj za povedati, sam pa ne stori ničesar. No, vsaj tako je bilo do zdaj. Glede na grožnje, da bi Možino povozil z avtomobilom, pa je videti, da temu ne bo več tako. Zamisel, da bi sebi neljubega človeka kar povozil, je v slogu zadnjih terorističnih napadov. Le spomnite se vseh terorističnih napadov in teroristov, ki so sedli v avtomobil, pritisnili na plin in zapeljali v množice. Očitno je Alibegić te nekaj dni stare časopise kar dobro naštudiral. S tvitom s smrtjo javno zagrozil Jožetu Možini Skupnost, ki ga spremlja na Twitterju, je njegovih komentarjev, ki v marsikaterem pogledu gredo predaleč, že navajena. Z zadnjo objavo pa je tudi svoje privržence, kolikor jih še ima, pustil odprtih ust. “Stojim pred prehodom za pešce pri TV SLO. Gneča. Čez gre Ivo Milovanović. Kar je v redu. Ne vem, kako bi miril konje pod pokrovom motorja, če bi šel Jože Možina. Bi imeli pričevalci kaj povedati,” je zapisal. Očitno bistvo njegovega tvita leži drugje, kakor v srečanju gospoda Milovanovića. Je Alibegić pravzaprav s smrtjo zagrozil novinarju Jožetu Možini? Čeprav je znan po svojih neslanih šalah, je ta več kot neokusna. Še več, Alibegić se tokrat ne šali, za svojimi besedami pa še vedno stoji. Najhuje pri celotni grožnji na življenje priznanega novinarja je dejstvo, da ga niso zaščitili v nobenem novinarskem združenju, Alibegićevo grožnjo na tviterju pa je všečkala celo novinarka Jedrt Jež Furlan. Očitno je za boj proti političnim nasprotnikom dovoljeno vse in sicer po vzoru nekdanjih komunističnih pobojev, ko so se nad drugače misleče komunisti spravili kar z nasiljem. Komunistična ali islamistična grožnja? Mnogi so se na Twitterju začeli spraševati celo, ali gre za komunistično ali islamistično grožnjo. Vnele so se goreče razprave, vsi, ki so objavo videli, pa so nad zapisanim pretreseni. Je to res odkrita grožnja novinarju in kaj namerava storiti RTV? Alibegić je omenil tudi Možinove Pričevalce, serijo dokumentarnih pričevanj, ki jo je Možina začel pripravljati leta 2004, v njej pa gostil več kot sto oseb, ki so spregovorile o svojem življenju in travmatičnih obdobjih slovenske zgodovine iz časa druge svetovne vojne, dotika pa se predvsem povojnega revolucionarnega nasilja. Ali ga Alibegić želi utišati tako, kot želijo muslimani utišati nevernike? Ena izmed zgroženih uporabnic @jolandabuh je tvitnila: “Kaj vam je Možina takega storil? Starim ljudem, veselim, da so preživeli komunistično morijo, da možnost izpovedi. To vas moti? Vas, vojnega begunca? Vas ni sram?” RTV mnenja o tem še ni podal, prav tako se še ni oglasil nihče iz novinarskega kolektiva. Kot tvitajo, so mnogi grožnje že prijavili policiji, oglasil pa se je tudi Janez Janša. Janja Garnbret pometla s svetovno konkurenco v Kranju Štirje slovenski plezalci v finalu 12. november 2017 ob 16:35, zadnji poseg: 12. november 2017 ob 20:08 Kranj - MMC RTV SLO, STA Janja Garnbret je v razprodani dvorani Zlato polje v Kranju postala zmagovalka zadnje tekme svetovnega pokala v športnem plezanju v težavnosti. 18-letna Korošica je že pred koncem sezone ubranila naslov najboljše v seštevku težavnostnega plezanja in kombinacije, tokrat je poskušala napraviti to, kar ji v Kranju na domači tekmi še ni uspelo: premagati vso svetovno konkurenco. In uspelo ji je. Garnbretova je kranjsko zmago, potem ko je v soboto osvojila vse tri smeri do vrha, osvojila z najboljšim dosežkom ženskega finala, z višino tik pod vrhom 44+. "Te kranjske zmage sem si vedno želela, končno mi je uspelo prebiti led na kranjski tekmi. Moram priznati, da sem bila tokrat res živčna. Moja želja je prevladala nad pritiskom, pokazala sem to, kar sem lahko. Malo mi je zmanjkalo, da bi dosegla vrh smeri," je povedala junakinja sezone. Rekordna je bila njena celotna sezona, tako balvanska kot težavnostna, saj je skupno osvojila devet zmag, kar je največ doslej v eni sezoni v zgodovini tega športa, šest v težavnosti in tri v balvanih. "Ta sezona je bila najboljša od vseh sezon. Ne vem, kdaj se bo taka sezona spet ponovila, upam, da bom še naprej napredovala," je povedala Ganbretova. Trenutno najuspešnejša slovenska športna plezalka se je izkazala tudi na letošnjih celinskih tekmovanjih. Postala je evropska prvakinja v kombinaciji, potem ko je bila druga na EP v balvanih in četrta na EP v težavnosti. Drugo mesto je na tekmi v Kranju pripadlo Južnokorejki Jain Kim, tretje mesto je presenetljivo osvojila Britanka Molly Thompson-Smith. Prvi finale za Lukanovo V finalu sta nastopili tudi Mina Markovič in Vita Lukan. Prva je končala na petem mestu, druga pa na sedmem. Za 17-letno Lukanovo je bila kranjska tekma prav posebna, saj je to njen prvi finale v svetovnem pokalu (v polfinalu so ji priznali osmo mesto ter je v finale napredovala naknadno po pritožbi). "Presenečena in navdušena sem bila, ko sem videla, da je dvorana polna. Odplezala sem, kakor sem, nisem najbolj zadovoljna, a to je bila neverjetna izkušnja," je po finalnem nastopu povedala Lukanova. Škofic tik pod stopničkami V moški konkurenci je v Kranju zanesljivo zmagal Avstrijec Jakob Schubert, saj se je edini dotaknil vrha smeri. Schubert je v Kranju osvojil še tretjo zmago. Zmagal je že v letih 2012 in 2013. 26-letni plezalec iz Innsbrucka je v Kranju vodil že po kvalifikacijah, mesto vodilnega je ubranil v polfinalu, v finalu pa je svojo premoč pokazal tako, da je edini zahtevno finalno smer preplezal prav do zadnjega oprimka, ki označuje vrh smeri. Nemec Alexander Megos je osvojil drugo mesto (38+), tretji je bil Rus Dmitrij Fakirjanov (36). Slovenec Domen Škofic je pristal tik pod stopničkami, na nehvaležnem četrtem mestu. Po polfinalu je bil sedmi, v kvalifikacijah je imel drugi dosežek, finalno smer je končal z višino 33+. Škofic je po zanj rekordni lanski sezoni, v kateri je trikrat zmagal ter prvič osvojil tudi skupni seštevek sezone v težavnosti, v tej sezoni ostal brez zmage. Lani je bil v Kranju drugi, v tej sezoni pa je enkrat stopil na stopničke z drugim mestom julija v Villarsu, na uvodni tekmi težavnostne sezone. Skupni seštevek svetovnega pokala v težavnosti med športnimi plezalci je dobil Francoz Romain Desgranges, ki je z devetim mestom za las ostal brez kranjskega finala. Drugi skupno je Italijan Stefano Ghisolfi, tretji skupno Japonec Keichiro Korenaga. Škofic, ki se je v tej sezoni spopadal s prevelikimi nihanji v formi, je s četrtim mestom na zadnji tekmi sezono končal tudi s četrtim mestom v seštevku discipline. D. S. Je neuspela islamska integracija največja džihadistična grožnja Sloveniji? Napovedovanje muslimanske države in smrtne grožnje presegajo meje 12. 11. 2017, 0:10 166 Grabus s podporniki (zgoraj), Nevzet Porić (spodaj levo) in Safet Alibegič (spodaj desno) (Foto: Facebook) “Govorim o tem, da ta center in vse, za kar smo si prizadevali, smo si zaradi slovenskih državljanov, ki bodo čez, recimo, 20 let večina muslimanske oziroma islamske skupnosti v Sloveniji,” je bila izjava slovenskega muftija Nedžada Grabusa v Odmevih leta 2015. Izjava, ki je dvignila veliko prahu in do danes še ni bila pozabljena. Je imel prav? Glede na grožnje, ki jih je dve leti zatem na seji ljubljanskega mestnega sveta izrekel mestni svetnik na listi Zorana Jankovića in generalni sekretar Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić, obstaja skrb, da se bo njegova napoved uresničila. No, vso dogajanje in morijo v zvezi z islamom pa so zaznamovale še pretekle komunistično-islamistične grožnje novinarju Televizije Slovenija. Postaja neuspela islamska integracija največja džihadistična grožnja Sloveniji? Ni skrivnost, da delež muslimanov tako v Sloveniji kot v Evropi strmo narašča. Naša novinarka se je že leta 2015 pogovarjala z islamskim teologom Alimom Hasanagićem, ki ji je že takrat dejal, da je v Sloveniji okrog 100 tisoč muslimanov, pri njem pa se vsak mesec oglasi nekaj Slovenk in Slovencev, ki so želeli spremeniti vero. Če jih je bilo toliko takrat in če so se v islam spreobračali celo ”naši”, potem mora danes, po preteku dveh let in po množičnem priseljevanju migrantov, ta številka zelo verjetno še višja. Hasanagić je že takrat dejal, da bi določeno število muslimanov lahko nadvladalo preostale prebivalce Slovenije in zelo spremenilo stanje. Preberite še: Srhljivo: To je človek, ki je novinarju Jožetu Možini grozil s smrtjo – v slogu nedavnih terorističnih napadov Na Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) lahko podatke o prebivalstvu preverimo in dokaj hitro ugotovimo, da se število državljanov Slovenije zmanjšuje, število prebivalcev pa zvišuje. Konec prejšnjega meseca so objavili podatke o prebivalstvu v letošnjem mesecu juliju. Takrat je Slovenija imela 2.066.161 prebivalcev ali 1.325 več kot tri mesece prej (v času vrhunca migrantske krize je ta številka segala proti 2.000). V drugem četrtletju letošnjega leta se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za blizu 500, število tujih državljanov pa se je povečalo za 1.800 (leta 2016 kar za 2.100) in njihov delež se je zvišal na kar 5,7 odstotka, ki predstavlja 117.636 tujcev. Foto: PrintScreen, SURS Zaskrbljujoče: Je imel mufti Nedžad Grabus prav? Besede Nedžada Grabusa v Odmevih torej kljub vsemu niso tako daleč od realnosti. Čeprav je bila njegova izjava, milo rečeno skrajno neprimerna, pa nam trenutni podatki zares lahko vzbudijo določeno mero skrbi. Spomnimo, kaj je dejal med pogovorom z voditeljem Slavkom Bobovnikom: “Ne bomo dovolili tega, da nam vedno govorijo, da smo vsi enakopravni pred zakonom. Ko pa pridemo mi in poskušamo doseči določene pravice, potem čakamo več kot 40 let na to. Veliko je primerov in mislim, če hočemo graditi resne družbene odnose, potem moramo govoriti tudi o tem, kakšni so problemi, s katerimi se soočajo tudi mlajši ljudje, ki imajo slovensko identiteto in so muslimani. Mi smo starejša generacija.” In nato nadaljuje: “Govorim o tem, da ta center in vse, za kar smo si prizadevali, smo si zaradi slovenskih državljanov, ki bodo čez, recimo 20 let večina muslimanske oziroma islamske skupnosti v Sloveniji. In zato je zelo pomembno za širšo družbo, da razume, za kaj sploh gre, ko govorimo o islamskem kulturnem centru in naši identiteti v Slovenji.” Dve leti kasneje tajnik Islamske Skupnosti Porić grozil v mestnem svetu “Jaz bi samo želel povedati, da si gospod Janković veliko več zasluži, kot pa imenovanje ulice, glede na to, kaj vse je naredil za projekt izgradnje džamije. On je ne samo naš objekt, ampak tudi druge sakralne objekte podprl finančno, torej, ne govorim kot župan, ampak kot Zoran Janković, tako da si zasluži veliko več in mi mu to nikoli ne bomo pozabili. Seveda pa si bomo zapomnili vse tiste, ki so bili proti in so glasovali in so ovirali projekt izgradnje džamije …” je 25. septembra letos na seji ljubljanskega mestnega sveta dejal mestni svetnik na listi Zorana Jankovića in generalni sekretar Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić. Izjava je pretresla marsikaterega svetnika MOL in mnogi se sprašujejo, ali gre v tem primeru za grožnjo vsem, ki niso navdušeni nad vse bolj očitno navzočnostjo islama v “multikulturni” Ljubljani ter Sloveniji nasploh. Že dolgo pred tem se je napovedovalo, da bo Janković kljub mnenju stroke in javnosti vsilil poimenovanje ulice po džamiji, na omenjeni seji pa so ljubljanski mestni svetniki podprli predlog MOL, s katerim je Ljubljana dobila Džamijsko ulico. Pa mislite, da je bilo to dovolj? Marjan Sedmak z Liste Zorana Jankovića je izpostavil pomen integracije ljudi, takšna integracija je po njegovih besedah takrat v Ljubljano prinesla zlato medaljo. No, integracije kot takšne se zdaleč ni videti. Pojavljajo se že komunistično-islamistične grožnje Grožnje pa se tukaj ne končajo. Še več; v slogu nedavnih terorističnih napadov so pričeli groziti tudi znanemu Slovencu, novinarju in voditelju na Televiziji Slovenija, Jožetu Možini. Ta s svojimi Pričevalci, kjer javnost ozavešča o travmatičnih časih iz slovenske zgodovine in o revolucionarnih povojnih pobojih, nekaterim pošteno načenja živce. Eden izmed takih je Safet Alibegić, znan po tem, da se rad vtika v vse in v vsakogar, svoja mnenja pa redno izraža na Twitterju. O njem in o njegovi smrtni grožnji smo pisali pred kratkim, ko je na Twitterju Možini zagrozil s smrtjo, policija in RTV pa se še nista odzvala. S svojim tvitom je Alibegić sporočil, da ga bo, če ga sreča, povozil. Janša čestital Pahorju za zmago: udeležba pod mejo legitimnosti, a protikandidat vsaj ni bil v zaporu 12. 11. 2017, 19:27 132 Foto: STA Po tem, ko so se ob 19. uri zaprla vrata več kot tri tisoč volišč po vsej Sloveniji, je Državna volilna komisija (DVK) sporočila, da so slovenske volivke in volivci na predčasnem glasovanju predsedniški stolček zaupali aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju. Po zdaj znanih podatkih je v drugem krogu predsedniških volitev preštetih že 99,98 odstotka glasovnic, vodi Pahor s 52,94 odstotka glasov, drugo mesto pa zaseda kamniški župan Marjan Šarec s 47,06 odstotka glasov. Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša je Pahorju že čestital in obenem komentiral, da je bila udeležba na volitvah pod mejo legitimnosti, a protikandidat vsaj ni bil v zaporu. Svoj glas v prid enemu izmed kandidatov Borutu Pahorju in Marjanu Šarcu je lahko oddalo 1.716.039 volilnih upravičencev na 3194 voliščih po Sloveniji in v tujini. Tako kot v prvem krogu predsedniških volitev smo bili lahko tudi v drugem krogu priča nizki volilni udeležbi. Do 16. ure je bila namreč v drugem krogu 30,45-odstotna volilna udeležba, kar je nekoliko nižje kot v prvem krogu, ko je bila do iste ure 32,02-odstotna udeležba, do 19. ure pa je bila ta 41,74-odstotna. Šarec čestital Pahorju, sedaj bodo razmišljali kako naprej Po tem, ko je bilo preštetih okrog 80 odstotkov glasovnic, je Pahorju za zmago čestital tudi njegov protikandidat Šarec in dejal, da sta se oba dobro borila tekom naporne in dolge tekme. Po prepričanju Šarca predsedniška tekma ni bila predpriprava za državnozborske volitve, pri tem pa dodal, da če bi šel v predsedniško tekmo na takšen način, da bi se ob tem pripravljal na kaj drugega, ne bi bilo pošteno. V tekmo za predsedniški stolček je šel po svojih besedah iskreno, sedaj pa bodo razmišljali, kako naprej. Foto: STA Aktualni predsednik Pahor je svojo zmago slavil v šestih volilnih enotah, protikandidat Šarec pa v dveh in sicer v Kranju in enoti Ljubljana Bežigrad. Pahor je dobil več glasov v 71 okrajih, Šarec pa v 17 okrajih, pri čemer je Šarec največ podpore prejel v domačem Kamniku kjer županuje, Pahor pa v Novi Gorici. Najvišjo udeležbo so v tokratnem krogu predsedniških volitev zabeležili v Kamniku, kjer je glas oddalo 58,22 odstotka volivcev, najnižjo pa v Piranu, kjer je bilo oddanih 28,2 odstotka glasovnic. Viden trend upadanja zanimanja za sodelovanje na volitvah Iz leta v leto je tako opazen trend upadanja zanimanja za sodelovanje na volitvah, prvega kroga letošnjih predsedniških volitev se je namreč udeležilo le 44,24 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko je bila leta 1992 udeležba 85,84-odstotna, na zadnjih volitvah leta 2012 pa 48,41-odstotna. Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša je opozoril, da je ob slabi volilni udeležbi težko govoriti o legitimnih volitvah, in dodal, da smo se znašli na neki meji, ko se za državo presoja, ali ima demokracijo ali ne. Nizka udeležba je po besedah Janše tista, ki je privedla do dvojne zmage tranzicijske levice. Kot poglavitni razlog za takšno stanje, ki ga je opisal kot prikrito diktaturo, je po njegovem prepričanje večine, da volitve niso pomembne, ker se na njih dejansko ne odloča. Foto: STA Pri tem je treba opomniti, da to še niso končni izidi glasovanja, saj bodo v ponedeljek prišteli še rezultate glasovanja po pošti iz Slovenije, teden pozneje pa še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Ja... sedaj pa priprave na parlamentarne volitve. Za novega Jankoviča... Bratuškovo... Viranta... Cerarja. Saj če ne bo Šarac kandidiral sam... ga bo prišla prosit Kučanova delegacija posvečenih. (Razen Franceta Bučarja... Serpentinšek bo na naslednjih DZ volitvah pobral glasove razočaranih SMC-jevcev, Janša pa spet v jok. Vedno ga uspejo nategnit. Pahor zamisli.skor te je stresu serpentisek Če je težava Janez Janša, zakaj nova Slovenija ne zmaguje na volitvah? Enostavno Ja vsak dan maš višje davke, da te levičarji skubijo in da potem oni fajn živijo. Slepemu pač ni mogoče pokazati resnice. Upam da ne bo Šarec preslepil ljudi na državnozborskih volitvah. Gre za skrajnega levičarja. Šarec je eden od članov tiste famozne skupine 571. Najdemo ga na 118. mestu med podpisniki. Tukaj se vidi kako je od neodvisen. Čestitke slo levičarjem. Tokrat imajo že 6 mesecev pred volitvami novega čudežnega dečka, ki bo rešil Slovenijo! Združenje novinarjev in publicistov obsodilo napade na novinarja Možino in zahteva odstop programske svetnice RTV Jedrt Jež Furlan 13. 11. 2017, 4:00 116 Jedrt Jež Furlan (foto: STA) Alibegićeve grožnje s smrtjo, o katerih smo že pisali, še niso dobile svojega epiloga, in prav je tako. Prek Twitterja je Jožetu Možini javno zagrozil, da bi ga povozil, če bi ga videl. Zdaj se je oglasilo Združenje novinarjev in publicistov, ki je v zloglasnem primeru obsodilo tudi novinarko in programsko svetnico RTV Jedrt Jež Furlan. Ta je Alibegićevo objavo všečkala in s tem širši javnosti sporočila, da se strinja z zapisanim, zaradi česar jo omenjeno društvo poziva k odstopu z mesta programske svetnice javne RTV. In kaj na to poreče Društvo novinarjev Slovenije? Krovna novinarska organizacija je podala skromno in do novinarskega kolega zadržano stališče, kar bi sicer, glede na to, da ne gre za ljubljenca režimskih medijev, lahko pričakovali. Ko morajo zaščititi nekoga izmed svojih, namreč ne skoparijo z napadi preko medijske mašinerije. Spomnimo: V slogu nedavnih terorističnih napadov je Safet Alibegić prek Twitterja s smrtjo zagrozil znanemu Slovencu, novinarju in voditelju na Televiziji Slovenija Jožetu Možini. Ta s svojimi Pričevalci, kjer javnost ozavešča o travmatičnih časih iz slovenske zgodovine in o revolucionarnih povojnih pobojih, nekaterim, kot kaže, pošteno načenja živce. Eden izmed takih je Safet Alibegić, znan po tem, da se rad vtika v vse in v vsakogar, svoja mnenja pa redno izraža na Twitterju. O njem in o njegovi smrtni grožnji smo pisali pred kratkim, ko je na Twitterju Možini zagrozil s smrtjo, policija in RTV pa se še nista odzvala. S svojim tvitom je Alibegić sporočil, da ga bo, če ga sreča, povozil. Na zapisano se je odzvalo tudi Združenje novinarjev in publicistov, ki slednjega niti približno ne dopušča, obsodili pa so tudi novinarko in programsko svetnico RTV Jedrt Jež Furlan in jo zaradi njenih dejanj, s katerimi je javnosti dala vedeti, da se z zapisanim strinja, pozvali k odstopu. Novinarko in njeno spodbujanje k nasilju je dobro opisal twiteraš z besedami: “Jedrt Jež Furlan je neprecenljiva. Ponazarja greznico slovenskih “progresivnih intelektualcev.” Izjava za javnost: Znova grožnje s smrtjo V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) smo zgroženi zaradi grožnje, ki jo je pred kratkim na twitterju zapisal Safet Alibegić v zvezi z zgodovinarjem in novinarjem RTV Slovenija dr. Jožetom Možino. Zapisal je: “Stojim pred prehodom za pešce pri TV SLO. Gneča. Čez gre Ivo Milovanović. Kar je v redu. Ne vem, kako bi miril konje pod pokrovom motorja, če bi šel Jože Možina. Bi imeli pričevalci kaj povedati.” V svojem tvitu je omenil tudi televizijsko oddajo Pričevalci, ki jo vodi Možina, preko katere je (televizijska) javnost seznanjena predvsem s travmatičnimi zadevami iz slovenske polpretekle zgodovine. Pričevalci že dolga leta razkrivajo usode žrtev komunističnega revolucionarnega nasilja med in po 2. svetovni vojni. Podobno grožnjo smo doživeli pred dvema letoma, ko je anonimnež novinarju tednika Demokracija preko omrežja facebook napovedal, da ga bo nataknil na kol. Alibegićevo grožnjo je treba obravnavati še z večjo pozornostjo tudi v luči nedavnih terorističnih napadov s strani islamističnih skrajnežev, ki so z vozili pobijali ljudi po evropskih in ameriških mestih. Dr. Jože Možina, nekdanji direktor TV Slovenija, je poleg oddaje Pričevalci v preteklosti posnel več odmevnih dokumentarnih oddaj, s katerimi je dregnil v “svete krave” slovenske polpretekle zgodovine, med drugim dokumentarec “Zamolčani – moč preživetja”. Nekateri skrajneži bi zaradi tega očitno z novinarjem celo obračunali. Ob opisani grožnji je posebej zavržno tudi ravnanje članice Programskega sveta RTV Slovenija Jedrt Jež Furlan. Slednja je Alibegićevo grožnjo zoper Možino celo všečkala, kar pomeni, da se z njo strinja, kar pa je v nasprotju z načeli, ki jih morajo zastopati programski svetniki. Programsko svetnico Jedrt Ježevo zato pozivamo k takojšnjemu odstopu. Združenje novinarjev in publicistov organe pregona poziva, naj ustrezno ukrepajo proti avtorju groženj, hkrati pa pričakujejo, da so bo tudi RTV Slovenija zavzela za enega svojih najbolj prepoznavnih novinarjev, ki zaradi narave svojega dela očitno tvega tudi življenje. Upravni odbor ZNP, 12. novembra 2017 Društvo novinarjev Slovenije ob tem zavito v molk, saj v omenjenem primeru ne gre za njihovega ljubljenca režimskih medijev Zakaj krovna novinarska organizacija Društva novinarjev Slovenije ni obsodila grožnje s smrtjo? Običajno se oglasijo ob vsakem incidentu, a takrat gre po navadi za režimske novinarje. Če poudarimo, da gre za grožnjo novinarju, ki je drugače svetovno nazorsko opredeljen in snema znamenite Pričevalce, kjer podira tabuje o partizanskem “herojstvu”, so razlogi, da se je društvo zavilo v molk, hitro jasni. Društvo novinarjev Slovenije je želelo pred nekaj meseci s cenzuro vplivati na uredniško politiko Nove24TV Društvo novinarjev Slovenije je želelo zmešati štrene tudi uredniški politiki Nove24TV. O tem smo že poročali avgusta letos, zgodilo pa se je, da so naokoli pošiljali nenavaden poziv k “varovanju človekove zasebnosti pred neupravičenim razkrivanjem v javnosti in spoštovanju domneve nedolžnosti“. V dopisu so ugotavljali, da je v medijskem prostoru “močno padla občutljivost za temeljno dostojanstvo človekovega bitja po smrti” in da ima vsak človek pravico do pietete, tudi javne osebe, ki so bolj medijsko izpostavljene. Spraševali smo se, ali so s tem poskusili cenzurirati slovenske novinarje in medije, katerih osnovna naloga je objektivno, kritično in celostno poročanje ter obveščanje javnosti. Svoboda govora in obveščenost javnosti so pravice, na katerih temelji sodobna demokracija, cenzuriranje medijev ter selektivno poročanje pa ostanki prejšnjih, totalitarističnih sistemov. Da je spravljanje te ali one moralne policije ob živce tudi namen svobode misli in izražanja, je zatrdil tudi ustavni sodnik in dvojni doktor Klemen Jaklič. “Naloga novinarjev in medijev je, da poročajo, ne da stvari selekcionirajo po svoje,” pa je poziv takrat komentiral Bojan Požar in dodal, da je večina tovrstnih izjav Društva novinarjev Slovenije infantilnih ter da se za njimi običajno skrivajo poskusi cenzure oziroma samocenzure novinarjev in medijev. A. L. Milan Kučan, Marjan Šarec in Jaka Racman – kako boter iz ozadja, mediji in finančno mafijsko podzemlje iščejo nove kandidate! 13. 11. 2017, 14:55 162 Ne pozabite izkušnje iz leta 2014. Nekaj mesecev pred evropskimi volitvami je Igor Šoltes ustanovil stranko ali gibanje Verjamem, z njo je kandidiral na volitvah v evropski parlament, takoj po volitvah, ko je bil izvoljen, pa je stranko ali gibanje razpustil. Čisti nateg volivcev torej. Še boljši primer pa so seveda na hitro ustanovljene stranke, kot so Golobičeva Zares, pa Jankovićeva Pozitivna Slovenija, pa Virantova Državljanska lista in Cerarjeva SMC. Vse so bile ustanovljene v nekaj mesecih, pobrale so veliko glasov ali celo zmagale na volitvah brez vsakršnega programa in pred novimi volitvami seveda propadle. No, Cerarjeva SMC šele bo propadla. Vse je seveda že v začetku tako ali drugače podprl Milan Kučan. Ta prispevek začenjam pisati 12. novembra 2017 ob 18. uri. Torej celo uro pred tem, ko bodo objavili prve rezultate drugega kroga volitev za predsednika RS. Verjetno ga bom končal okoli 21. ure ali kasneje, ko bo ime novega ali starega predsednika RS že znano. Nenavadna odločitev torej. Toda okoliščine, točneje zapisano, slovenska realnost mi to preprosto narekuje. “Volivci imajo vedno prav.” Ta stavek ste zagotovo slišali že neštetokrat. Ta stavek je verjetno največkrat izgovorjen stavek vseh politikov modernih demokracij zahodnega tipa. Zgodovina mojih izjav bi zagotovo pokazala, da sem ta stavek izrekel tudi sam. Res pa je tudi to, da ni politika, ki bi želel še kdaj kandidirati na volitvah in bi si upal izreči karkoli drugega. No, jaz na volitvah ne bom več kandidiral in morda bom tudi zato zapisal naslednje. Stavek “volivci imajo vedno prav” bi v slovenskih razmerah lahko zapisali tudi takole: “Milan Kučan, dominantni mediji in finančno mafijsko podzemlje v Sloveniji volivce lahko “nategnejo” (se opravičujem izrazu) do te mere, da lahko kamorkoli izvolijo kogarkoli, ki ga oni določijo.” To je lahko tudi priljubljeni lik iz risank Jaka Racman. No, če bi kdo želel mojo izjavo interpretirati v smeri podcenjevanja volivcev, naj mu že vnaprej povem, da temu ni tako. Tudi drugod v Evropi je natanko tako in nič drugače (Španija, Velika Britanija, Češka …). Še več, zadnji volilni rezultati kažejo na zmago Boruta Pahorja (12. 11. 2017 ob 20.15). Toda to me niti ne zanima, čeprav sem Boruta Pahorja javno podprl že takoj po prvem krogu volitev. Nekateri so špekulirali, ali moja podpora Borutu Pahorju predstavlja “upor” ali “igro”. Nič od tega, sem jim odgovoril. Le glas bom zanj oddal na volitvah kot mi to narekujeta državljanska dolžnost in moja vest. Pa se vrnimo k Milanu Kučanu, Marjanu Šarcu in Jaki Racmanu. Maja 2017, torej le nekaj mesecev pred današnjimi volitvami, se je Milan Kučan slikal z Marjanom Šarcem. Stric iz ozadja bi zapisali nekateri. Toda ne vem, če je to tako enostavno. Niti nisem več prepričan, da Milan Kučan le s slikanjem z nekom lahko doseže to kar si želi. Gre za veliko več. Neformalna poteza Milana Kučana (fotografiranje), kar je še huje ali bolj strašljivo, za dominantne medije pomeni neke vrste »obvezno navodilo«, kako naj ravnajo in kako naj poročajo in kako naj predstavljajo po njihovo “neodvisna merjenja javnega mnenja”. Hkrati takšna poteza Milana Kučana pomeni tudi jasen signal finančno mafijskemu podzemlju, kaj jim je storiti. Milan Kučan (Foto: STA) Pa prestavimo to v drugi krog predsedniških volitev. Zakaj je Marjan Šarec dosegel tako visok rezultat? Odgovor je v rokah Milana Kučana, dominantnih medijev in finančnih mafijskih omrežij iz ozadja. V sedanjih razmerah v Sloveniji odloča Milan Kučan v sodelovanju z dominantnimi mediji in finančno mafijskimi omrežji, ki mu večina volivcev žal nasede. V tem kontekstu preseljevanja volivcev je precej mogoče razumeti tudi bodoča ravnanja “nategnjenih” (se še enkrat opravičujem za izraz) volivcev. Šarca na kamniški občini kličejo kar “psiho” Kako si drugače razlagati vso navijaštvo dominantnih medijev, kako si drugače razlagati pismo kvazi intelektualcev, ki so napadli Boruta Pahorja, kako si drugače razlagati komentiranje ostarelega nekdanjega jugo ustavnega sodnika in predsednika Državnega sveta RS Ivana Kristana, ki je na javni TV vedel le to, da “ne kaže voliti Boruta Pahorja, ampak onega drugega, kako se že piše Šarec ali nekaj takega”, kot je dejal. Kako si drugače razlagati dejstvo, da je večini državljanov Slovenije znani koprski župan Boris Popovič, ki ima kaj pokazati, kaj je naredil, na volitvah v prvem krogu dobil le dober odstotek glasov, večini državljanov Slovenije neznani kamniški župan Marjan Šarec, ki nima kaj pokazati, kaj je naredil in ga na kamniški občini zaposleni menda kličejo “psiho”, pa je v drugem krogu skoraj premagal Boruta Pahorja, ki se lahko pohvali s funkcijami predsednika parlamenta, vlade in države? Pa se vrnimo k Milanu Kučanu. Seveda bo kdo rekel, da pretiravam, da Milan Kučan nima take moči, da Milan Kučan sploh ni javno, jasno in glasno podprl Marjana Šarca in še kaj. Vse to je res. Res pa je tudi to, da v naših razmerah zadostuje njegovo slikanje z izbranim kandidatom, dve, tri kritične besede na račun protikandidata in to je vse. To dominantni mediji in mafijsko finančno podzemlje razumejo kot obvezno navodilo in stvari stečejo kot po maslu. Če ne bi bilo Šarca bi Kučan, mediji in finančno mafijsko podzemlje našli novega kandidata Končni rezultat letošnjih predsedniških volitev Milan Kučan, dominantni mediji in finančno mafijsko podzemlje morda niti niso dosegli, saj njihov izbrani kandidat Marjan Šarec ni bil izvoljen. Morda to le kaže na slabitev njihove moči. Morda pa to sploh ni bil njihov končni cilj. Morda je njihov končni cilj njegova izvolitev za predsednika vlade čez slabega pol leta. Toda mislim, da nimajo prav tisti, ki mislijo, da bi izvolitev Marjana Šarca na mesto predsednika države pomenila manj konkurence na državnozborskih volitvah prihodnje leto. Milan Kučan, dominantni mediji in finančno mafijsko podzemlje bi zagotovo našli nekoga, ki bi ga “prodali” naivnim volivcem. Konec koncev, v naših razmerah bi to lahko bil tudi priljubljeni lik iz risank, Jaka Racman. Vsekakor bi bil novi obraz. Ne pozabite izkušnje iz leta 2014. Nekaj mesecev pred evropskimi volitvami je Igor Šoltes ustanovil stranko ali gibanje Verjamem, z njo je kandidiral na volitvah v evropski parlament, takoj po volitvah, ko je bil izvoljen, pa je stranko ali gibanje razpustil. Čisti nateg volivcev torej. Še boljši primer pa so seveda na hitro ustanovljene stranke, kot so Golobičeva Zares, pa Jankovičeva Pozitivna Slovenija, pa Virantova Državljanska lista in Cerarjeva SMC. Vse so bile ustanovljene v nekaj mesecih, pobrale so veliko glasov ali celo zmagale na volitvah brez vsakega programa in pred novimi volitvami seveda propadle. No, Cerarjeva SMC šele bo propadla. Vse je seveda že v začetku tako ali drugače podprl Milan Kučan. Seveda obstaja velika verjetnost, da bo novi nateg naivnih volivcev prihodnje leto predstavljal prav Marjan Šarec s svojo listo ali stranko novih obrazov, ki jo bo Milan Kučan le z namigom podprl in vse bo steklo kot po maslu. Če pa bi bil Marjan Šarec izvoljen za predsednika države, bi pač prihodnji nateg volivcev Milan Kučan izvedel s pomočjo Jake Racmana ali koga drugega. No, pa naj imajo “volivci vedno prav”. Vinko Gorenak Severnokorejski vojak ustreljen in ranjen prebegnil v Južno Korejo skozi najbolj zastraženo območje sveta 13. 11. 2017, 14:23 63 Foto: epa Iz močno zastražene demilitarizirane cone na meji med Severno in Južno Korejo je severnokorejskemu vojaku uspelo prebegniti na južno stran. Vojaka je pri pobegu ustrelila in ranila vojska Severne Koreje, ko je prečkal mejo pri vasi Panmunjom. Iz komunističnega severa na svobodni jug je doslej prebegnilo kar 30 tisoč Severnokorejcev. Vsako leto iz nesvobodne Severne Koreje na jug prebegne okoli tisoč ljudi, vendar le redki skozi močno zastraženo demilitarizirano cono med obema državama. Južnokorejska vojska poroča, da je danes to uspelo severnokorejskemu vojaku, ki so ga med begom ustrelili njegovi rojaki in ga ranili v roko ter ramo. To mu je uspelo na območju, kjer se severnokorejski in južnokorejski vojaki dobesedno gledajo iz obraza v obraz, in sicer tako, da se je pridružil južnokorejski strani. Takoj po prihodu na svobodno ozemlje so ga odpeljali v bolnišnico, poroča BBC. Tako si nasproti stojijo vojaki Severne in Južne Koreje. (foto: epa) Skozi demilitarizirano cono je po koncu hladne vojne uspelo pobegniti le štirim osebam, saj velja za najbolj zastraženo območje tega dela sveta. Državi sta namreč uradno še vedno v vojni, ki se je končala leta 1953, vendar pa nikoli nista podpisali mirovne pogodbe. Največ pobegov pa se zgodi na severnokorejsko-kitajski meji, ki je manj zastražena in zato omogoča lažji pobeg. Iz Seula poročajo, da je od leta 1953 iz komunističnega severa na svobodni jug prebegnilo kar 30 tisoč Severnokorejcev. C. Š. Severnokorejski vojak ustreljen in ranjen prebegnil v Južno Korejo skozi najbolj zastraženo območje sveta 13. 11. 2017, 14:23 63 Foto: epa Iz močno zastražene demilitarizirane cone na meji med Severno in Južno Korejo je severnokorejskemu vojaku uspelo prebegniti na južno stran. Vojaka je pri pobegu ustrelila in ranila vojska Severne Koreje, ko je prečkal mejo pri vasi Panmunjom. Iz komunističnega severa na svobodni jug je doslej prebegnilo kar 30 tisoč Severnokorejcev. Vsako leto iz nesvobodne Severne Koreje na jug prebegne okoli tisoč ljudi, vendar le redki skozi močno zastraženo demilitarizirano cono med obema državama. Južnokorejska vojska poroča, da je danes to uspelo severnokorejskemu vojaku, ki so ga med begom ustrelili njegovi rojaki in ga ranili v roko ter ramo. To mu je uspelo na območju, kjer se severnokorejski in južnokorejski vojaki dobesedno gledajo iz obraza v obraz, in sicer tako, da se je pridružil južnokorejski strani. Takoj po prihodu na svobodno ozemlje so ga odpeljali v bolnišnico, poroča BBC. Tako si nasproti stojijo vojaki Severne in Južne Koreje. (foto: epa) Skozi demilitarizirano cono je po koncu hladne vojne uspelo pobegniti le štirim osebam, saj velja za najbolj zastraženo območje tega dela sveta. Državi sta namreč uradno še vedno v vojni, ki se je končala leta 1953, vendar pa nikoli nista podpisali mirovne pogodbe. Največ pobegov pa se zgodi na severnokorejsko-kitajski meji, ki je manj zastražena in zato omogoča lažji pobeg. Iz Seula poročajo, da je od leta 1953 iz komunističnega severa na svobodni jug prebegnilo kar 30 tisoč Severnokorejcev. C. Š. Za Poissona usodno trčenje v drevo 35-letni Francoz je umrl na kraju nesreče 14. november 2017 ob 13:05 Pariz - MMC RTV SLO, STA Dan po tragični nesreči francoskega alpskega smučarja Davida Poissona na treningu smuka v kanadski Nakiski je francoska smučarska zveza sporočila, da je bil vzrok smrti 35-letnega tekmovalca trčenje v drevo. Poisson je umrl na kraju nesreče. "Ko smo prišli tja, smo skušali pomagati, a smo lahko le še potrdili smrt," je za kanadske medije dejal predstavnik tamkajšnje službe prve pomoči Adam Loria. Član trenerskega štaba italijanske ekipe, ki je tudi trenirala na progi, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da se je smukaču po padcu odpela smučka, zdrsnil je prek zaščitne mreže in udaril v drevo. Poisson je v svetovnem pokalu debitiral leta 2004, prvo in edino uvrstitev na stopničke pa vpisal v Santa Caterini leta 2015, ko je bil tretji. V smuku ima tudi kolajno s svetovnega prvenstva. Leta 2013 je bil bronast v Schladmingu. Dvakrat je nastopil na olimpijskih igrah, najboljši je bil leta 2010 v Vancouvru, ko je bil sedmi v smuku. Nakiska, kjer se je zgodila tragična nesreča, je bila leta 1988 prizorišče smučarskih tekmovanj na olimpijskih igrah v Calgaryju, proge pa so postavljene sredi gozdnatega terena. R. K. Dr. Vinko Gorenak: Ahmad Shamieh – Poslanci in Cerar s kaznivim dejanjem nad Vrhovno sodišče 14. 11. 2017, 12:30 75 Ahmad Shamieh (Foto: Facebook). Za začetek nekaj dejstev za tiste, ki primera “Ahmad Shamieh” ne poznajo. Gre za sirskega nezakonitega migranta, poudarjam nezakonitega migranta, ki je v Slovenijo dokazano nezakonito vstopil s Hrvaške februarja lani. Ker ga je že obravnavala Hrvaška, ki ga je tudi popisala, je naše notranje ministrstvo že lani izdalo odločbo o njegovi vrnitvi na Hrvaško. Ker se je pritožil, je naše Vrhovno sodišče zaprosilo za mnenje Evropsko sodišče, kako ravnati v takih primerih. Evropsko sodišče je odločilo, da je za obravnavo njegove prošnje za azil pristojna Hrvaška in da ga Slovenija lahko vrne na Hrvaško. Sledila je sodba našega Vrhovnega sodišča, ki je potrdilo odločitev notranjega ministrstva, da se nezakonitega migranta deportira na Hrvaško. To bi se moralo zgoditi danes dopoldan. Toliko o dejstvih. Včeraj so nekateri vidni politiki in poslanci zagnali vik in krik, da se deportacija ne sme zgoditi. Patetično so jim pritrjevali seveda vsi dominantni mediji. Sledil je nedopusten poseg Mira Cerarja, ki je organe odločanja pozval, naj začasno zadržijo izvedbo deportacije. Poudarjam, da za kaj takega Cerar nima ne pravne podlage ne pravice in da to njegovo početje predstavlja najnevarnejši napad na odločitev Vrhovnega sodišča in neposreden poziv k nespoštovanju sodne odločitve, kar pa pomeni seveda odprtje vrat kaosu in anarhiji v državi. Foto: STA Danes zjutraj pa sta se v zadevo fizično vmešala še poslanca Miha Kordiš in Jan Škoberne, ki sta nezakonitega migranta izpred azilnega doma preprosto pripeljala v Državni zbor, kjer ga prav zdaj zadržujeta. Zagotovo sta s tem storila kaznivo dejanje “zlorabe uradnega položaja in pravic” (257. člen KZ1), ne poznam okoliščin na kraju, a odvisno od tega lahko tudi kaznivo dejanje “preprečitve uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi” (299. člen KZ1). Cerarja pa bi kazalo obravnavati za “napeljevanje” in “pomoč” (37. in 38. člen KZ1) pri storitvi obeh omenjenih kaznivih dejanj. Situacija je popolnoma jasna, si predstavljate, da bi poslanci SDS Janeza Janšo, ko je konec junija 2014 moral v zapor na Dobu, prepeljali v Državni zbor in sporočili, da ne dovolimo izvrševanja sodne odločitve. Bi policija preplavila Državni zbor? Zagotovo bi in prav bi bilo tako. Zato policijo pozivam, naj spoštuje zakon, prepreči izvrševanje kaznivih dejanj in takoj ukrepa zoper vse vpletene poslance in Cerarja. Tudi zadnje sporočilo Cerarja, da bo vlada razpravljala o “interesu države” za izdajo dovoljenja za bivanje v Sloveniji, je čista zloraba in novo kaznivo dejanje. Pozivam ministre, naj tega ne naredijo. dr. Vinko Gorenak Državni udar poslancev koalicije in Levice: posmehujejo se sodiščem, nezakonitega migranta Ahmada zaščitili pred deportacijo in ga skrili v Državnem zboru 14. 11. 2017, 8:56 435 (Foto: Twitter) Slovenski premier Miro Cerar se vede, kot da je v Sloveniji vse v najlepšem redu in kot da njegovi državljani nimajo nobenih težav. Očitno je že pozabil na težave koroških dečkov in na kaotično stanje na otroški srčni kirurgiji. Raje kot za kakšnega Slovenca v stiski se Cerar namreč zavzema za nezakonite migrante, konkretno za migranta Ahmada Shamieha, za katerega je sodišče odločilo, da mora zapustiti državo, saj je z varne Hrvaške v Slovenijo prišel nezakonito. Da je stvar še bolj absurdna, pa govori dejstvo, da so Ahmada podprli poslanci strank SD, DeSUS, Levice in SMC, pripeljali pa so ga celo v Državni zbor, da bi ga tako zaščitili pred izgonom, ki bi se moral zgoditi danes. Sirec Ahmad Shamieh je v Slovenijo prišel z varne Hrvaške kot nezakoniti migrant, saj je nezakonito prečkal mejo in tako kršil naše predpise. Shamieh je februarja 2016 zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrnilo, saj je bila za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je temu pritrdilo, sledila je tudi potrditev vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo Shamiehovo pritožbo. Pozneje je bila zavrnjena tudi ustavna pritožba zoper sodbo in sklep vrhovnega sodišča kot izredno pravno sredstvo. Namesto na vlak na kavo v Državni zbor Shamieh bi tako moral biti danes deportiran, a so se že včeraj v Državnem zboru zanj zavzeli koalicijski poslanci in poslanci Levice – Jan Škoberne (SD) v spremstvu Petra Vilfana (Desus), Mihe Kordiša (Levica) in Jasne Murgel (SMC). Očitno so se odločili, da bodo ignorirali sodišče na celi črti, saj so ga danes pripeljali kar v Državni zbor, kamor policija nima vstopa, čeprav bi moral iti danes na vlak, ki bi ga odpeljal na Hrvaško, tako kot je to odločilo sodišče. Se nam samo zdi, ali to diši po državnem udaru? Gospod premier, kaj pa Slovenci v stiski? Tudi premier Miro Cerar se je zavzel zanj in je zapisal na Twitterju, da je zaprosil notranje ministrstvo, naj odloži deportacijo, dokler ne bodo proučili vseh pravnih in političnih možnosti, ali je mogoče uporabiti diskrecijsko pravico in ga ne vrniti na Hrvaško. Ob tem je treba izpostaviti, da je zelo žalostno, da se premier Cerar zavzema za tujca, ki je v Slovenijo prišel nezakonito, namesto da bi se zavzel na primer za koroška dečka ali za ureditev razmer na otroški srčni kirurgiji ali za kateregakoli drugega Slovenca, ki se je znašel v stiski, in takih je zelo veliko. Argumentov proti izgonu ni, Cerar pa se je odločil za kaznivo dejanje Novica o tem, kako se večina poslancev Državnega zbora praktično posmehuje odločitvi sodišča, je hitro zaokrožila po družbenih omrežjih, kjer so se oglasili tudi nekateri strokovnjaki in poudarili, da se je sodišče pravilno odločilo, saj argumentov proti izgonu ni. To, da se je Cerar odločil, da očitno ne izvrši odločitve sodišča, pa ima hkrati tudi vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja, kar se preganja po uradni dolžnosti. Tudi ustavni pravnik dr. Matej Avbelj je poudaril, da se v primeru, ko oseba v Sloveniji izčrpa vse pravna sredstva in je odločba pravnomočna, šteje, da je veljavna in jo je treba izvršiti. “Saj ves čas poudarjamo v tej državi, da je treba odločbe sodišča spoštovati.” Pridružila sta se nam je tudi predsednik DZ Milan Brglez in podpredsednik @StrankaSMC in vodja poslanske skupine @strankaSD Matjaž Han. Čakamo na informacije MNZ in @vladaRS. Vsi upamo na srečen konec. Žan Mahnič @ZanMahnic Ste že kdaj zasledili, da bi se @MiroCerar tako zavzel za kakšnega Slovenca? https://twitter.com/MiroCerar/status/930134229920468993 … 8:38 PM - Nov 13, 2017 Jelka Godec @jelka_godec Ko bi se le tako zavzeli za otroke na otroški srčni kirurgiji, ali pa za 56000 tistih, ki čakajo nedopustno dolgo v slo zdravstvu. https://twitter.com/mirocerar/status/930134229920468993 … Ta @vladaRS na leto "izžene" 5.000 mladih državljanov Slovenije. Ukvarjajo se pa z enim Sircem. 7:16 AM - Nov 14, 2017 Iz obupa storila samomor, ker posiljevalski migrant ne bo obsojen! 17. 11. 2017, 9:58 1 30-letna Angelica Wiktor (Foto: Facebook) Švedinja, ki jo je sirski migrant posilil marca letos, je storila samomor. Svoje življenje je končala s prevelikim odmerkom zdravil, ki jih je jemala. Kot je dejala, jo je nasilno posilstvo migranta povsem uničilo, dokazov proti Sirijcu se sploh niso trudili poiskati, tožilec pa je dejal, da storilca ne bodo obsodili. Angelica je bila obupana in se je počutila tako ničvredno, da se je odločila končati svoje življenje. Posiljena je bila v večernih urah v svojem stanovanju. Tragični dogodek je javnosti razkril švedski preiskovalni novinar Joakim Magnus Lamotte, ki je povzel izjavo, ki jo je Angelica dala policiji: “Dejala je, da je njen sosed, Adnan, skupaj s svojim prijateljem Samirjem (imeni sta izmišljeni), pozno zvečer prišel do njenega stanovanja. Ker je Angelica vzela uspavalne tablete, ni prepričana o natančnem času dogodka, a se spominja, da jo je Adnan potisnil proti spalnici in nato na posteljo, kjer jo je nasilno držal tako močno, da se ni mogla premakniti. Nato jo je posilil. Dogodek je bil še toliko grozljivejši in veliko bolj boleč zaradi tampona, ki si ga je Angelica nekaj časa pred tem vstavila v nožnico. Ker je bil potisnjen tako globoko, ga naslednji dan skoraj ni mogla spraviti ven. Medtem ko jo je Adnan posiljeval, pa se je Samir sprehajal po stanovanju.” Preberite še: Neverjetno – švedsko sodišče za posilstvo 13-letne deklice migrantu dodelilo le dvomesečno zaporno kazen Novinarjeva poročila in raziskave kažejo, da policija in tožilstvo nista upoštevala vseh dokazov. V stanovanju so se skrivali dokazi, ki bi jih lahko preverili, pa jih niso. Iz stanovanja niso vzeli niti vzorcev, da bi opravili analizo DNK. Upoštevali niso niti modric in poškodb, ki jih je žrtev prejela. Med policijskim zaslišanjem je Samir celo priznal, da sta z Adnanom bila v Angelicinem stanovanju, a se je švedski tožilec odločil, da primer zaključi, ker “ni dovolj dokazov”. A. L. Policija že na delu zaradi preprečitve deportacije, padla tudi prva kazenska ovadba 17. 11. 2017, 1:00 134 Foto: iStock V tem tednu smo bili lahko priča akciji, ki na videz spominja na film o superjunakih, ki rešujejo nemočne pred krivico. A tukaj gre zgolj za navidezni vtis, saj se je v resnici zgodila samovoljna akcija poslancev Jana Škoberneta (SD) in Mihe Kordiša (Levica), ki sta se z namenom nabiranja političnih točk odpravila v azilni dom in nezakonitega migranta Ahmada Shamieha odpeljala v Državni zbor, da bi ga zaščitila pred deportacijo. Policija je sporočila, da je v primeru preprečitve deportacije začela zbirati obvestila za utemeljitev razlogov za sum, da je bilo v konkretnem postopku storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pri tem bo policija skupaj z državnim tožilstvom preverila vse okoliščine navedenega postopka, zato o konkretnih kaznivih dejanjih in osumljencih v tej fazi postopka še niso mogli govoriti. Padla prva kazenska ovadba Na delu pa ni samo policija. Predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS Mihael Letonje je namreč podal kazensko ovadbo proti poslancema državnega zbora Janu Škobernetu (SD) in Mihi Kordišu (Levica). Ovadbo je poslal na Generalno policijsko upravo in Vrhovno državno tožilstvo. Kot je poudaril, sta oba poslanca prekoračila svoja pooblastila in s tem postavila pod vprašaj pravno državo, hkrati pa tudi njeno varnost. Zato oba tudi poziva k odstopu in pričakuje ukrepanje pristojnih služb. Spomnimo, kaj se je dogajalo v torek in v dneh po tem … Po tem, ko so se koalicijski poslanci namestili v pisarni poslanca SD Jana Škoberneta, kjer so klepetali ob kavi, so se med sproščenim pogovorom trojici pridružili tudi predsednik Državnega zbora RS Milan Brglez, poslanka SMC Jasna Murgel in poslanec SD Matjaž Han. Poslanca sta se zavedala, da sproščenega pogovora, o katerem so javnost seznanili tudi prek družbenega omrežja, ne bodo zmotili policisti, saj ti brez naloga nimajo vstopa v prostore hrama demokracije. Vlak, na katerega bi moral sesti nezakoniti migrant, pa je proti Hrvaški odpeljal brez njega. Petinštiridesetletnik je pred letom in pol nezakonito pripotoval iz varne države Hrvaške v Slovenijo, vrhovno, ustavno in evropsko sodišče pa so odločila, da se mora vrniti v sosednjo Hrvaško, ki je kot prva država vstopa v EU pristojna za obravnavo njegove prošnje za azil. Očitno pa so se koalicijski poslanci in poslanci Levice skupaj s premierjem Mirom Cerarjem odločili, da sodišč ne bodo upoštevali, saj so ga odpeljali v Državni zbor in s tem preprečili njegovo deportacijo. Gre za res neverjetno potezo, skregano z zdravo pametjo, glede na to, da so bili tako Cerar kot tudi vpleteni poslanci jasni in glasni glede tega, kako je treba upoštevati odločitve sodišč. Za prvorazredne državljane – nezakonite migrante – pravna država ne velja Do preprečitve deportacije nezakonitega migranta Shamieha je bil še posebej kritičen poslanec največje opozicijske stranke SDS Branko Grims, ki se je vprašal, kje je zdaj tista pravna država, spoštovanje sodišč, sodnih odločb, in dodal, da očitno pravna država velja le za drugorazredne državljane, za prvorazredne, med katere prištevamo nezakonite migrante, pa ne velja. Glede omenjene zadeve je na naše vprašanje odgovoril tudi predsednik republike Borut Pahor in poudaril, da je treba spoštovati odločitve sodišč, in dodal, da pristojni ne smejo ustvarjati precedenčnega primera. Po prepričanju največje opozicijske stranke SDS je premier Cerar zlorabil svoj položaj, potem ko je dosegel neizvršitev zakonite odločbe v primeru sirskega migranta. Po prepričanju poslanca Vinka Gorenaka je Cerar storil kaznivo dejanje, ki ga je treba preganjati, zato so vložili ustavno obtožbo proti Cerarju. Gorenak izpostavlja, da je MNZ izdal dokončno, pravnomočno in izvršljivo odločbo, po kateri bi moral biti nezakoniti sirski migrant včeraj deportiran na ozemlje Republike Hrvaške. “Akt, ki ga je izdalo ministrstvo za notranje zadeve, je izvršljiv in ga ne more odpraviti nihče več. Akt je zakonit, preizkušen tudi na Vrhovnem sodišču RS, Evropskem sodišču in Ustavnem sodišču RS,” je jasen Gorenak Cerar pokazal tri obraze Glede primera se je na novinarski konferenci oglasil premier Cerar, kjer je nekako pokazal tri obraze. Zahteval je, naj se sodišča spoštujejo, okrcal poslance, ki so Ahmada peljali v Državni zbor, a hkrati dejal, da bodo na vladi uredili, da bo lahko ostal v Sloveniji. Naravnost smešno pa je, da je Cerar med tem, ko je kritiziral klepet migranta s poslanci v Državnem zboru, dejal, da gre za očitno predvolilno kampanjo, in dodal, da upa, da se kaj takega ne bo ponovilo. Glede na to, da sta migranta obiskala tudi Milan Brglez in Jasna Murgel, je več kot očitno, da je tudi njegova stranka vključena v predvolilno kampanjo. V primeru Ahmada pa je vendarle prišlo do zasuka, potem ko je predsednik koalicijske stranke DeSUS Karl Erjavec po seji vlade priznal, da vlada nima pristojnosti glede statusa sirskega migranta. Cerar pokazal tri obraze Glede primera se je na novinarski konferenci oglasil premier Cerar, kjer je nekako pokazal tri obraze. Zahteval je, naj se sodišča spoštujejo, okrcal poslance, ki so Ahmada peljali v Državni zbor, a hkrati dejal, da bodo na vladi uredili, da bo lahko ostal v Sloveniji. Naravnost smešno pa je, da je Cerar med tem, ko je kritiziral klepet migranta s poslanci v Državnem zboru, dejal, da gre za očitno predvolilno kampanjo, in dodal, da upa, da se kaj takega ne bo ponovilo. Glede na to, da sta migranta obiskala tudi Milan Brglez in Jasna Murgel, je več kot očitno, da je tudi njegova stranka vključena v predvolilno kampanjo. V primeru Ahmada pa je vendarle prišlo do zasuka, potem ko je predsednik koalicijske stranke DeSUS Karl Erjavec po seji vlade priznal, da vlada nima pristojnosti glede statusa sirskega migranta. Tokrat moram pohvalit držo SDS ki so z takojšno akcijo preprečili tole roganje iz Slovencev in pravne države in pokazali cmerkotu in salonskim levičarjem da niso nad zakoni pa tudi Pahorja je potrebno tukaj pohvalit saj je nedvoumno povedal da pravna država temelji na spoštovanju sodišč in zakonov Lubi Slovenci, ne nasedajte več socialistom in komunistom, bi dejal Primož Trubar. Primeri iz zgodovine: Delavski socialisti so zapustili Nemčijo v ruševinah, samoupravni socialisti so zapustili velik del Jugoslavije v ruševinah. Agrarni komunisti Pola Pota, so uničili Kambodžo. Tudi od demokratičnih socialistov ne boste dobili ničesar boljšega. Zavedajte se tega. Bodo sedaj pravni " rdeči strokovnjaki", ala Pirnat&comp., ugotovili, da sta ta dva poslanca Škoberne-CHE, Kordež-CHE kazensko odgovorna za postopke pri temu kameltrajbarju. Da ne omenjam Brgleza in ostalo navlako iz SD in jih suspendirali iz parlamenta, kot so, se ve koga. No, da vidimo poštenost. Ahmad (pa še mnogo Ahmadov) je še vedno tukaj in če ne bomo vsak dan glasno vprašali, kje je, bo naslednje leto na volilnem seznamu. Toti ekstremni levičarji Cerar, Brglez, Židan, Han, Veber, Škobrne, Trček, Kordiš itd. in njim vdani dominatni mediji si domišljajo, da še vedno živimo v času trdega gnilega komunizma in jim je dovoljeno prav vse. So, kot bogovi, stavijo se nad ustavo, nad zakone, nad izrečene sodbe, nad etiko, nad moralo, nad policijo, nad sodnike, nad tožilce in nad dominatne samo njim servilne medije, vsi našteti norajo delovati v skladu njihovih navodil in pričakovanji. Stavijo se celo nad želje in zahteve svojega lastnega naroda, kar se je zelo nazorno videlo, ko so mimo vse veljavne domače zakonodane in pravil in zakonodaje EU v Slovenijo in s tem v EU nekontrorirano, stihijsko spustili več, kot pol milijona ilegalnih migrantov. Zamonodaja jim nikoli ni bila ovira, da dosežejo svoj cilj, zato ne čudi, da smo imeli v aferi Patrija 3 politične zapornike in enemu izmed njih so po dekretu celo nezakonito odvzeli poslanski mandat, kar je nato nekim čudom in predvsem pod pritiskim domače in tuje (EU) demokratične strokovne javnosti izničilo ustavno sodišče. Tako klavrno izgleda demokracija in pravna država pri nas doma pod vodenjem politične levice, kar niti ne čudi, če vzamemo v obzir, da nas je demokratiziral bivši šef partije kučan, ki se je kr čez noč iz zadrtega komunista prelevil v demokrata??? Ta bivši zadrti šef partije še danes javno nasprotuje sprejetju resolucije sveta EU v našem parlamentu, ker ta resolucija sveta EU, ki jo je spisal sam g. Vaclav Havel velik borec proti komunizmu izenačuje in obsoja vse tri totalitarizme komunizem, nacizem in fašizem. Sam ne verjamem, da bo Cerarja, Škobrneta in Kordiša v tem odmevnem primeru kršitve zakonodaje in preprečitve deportacije Ahmeda uradnim osebam doletela pravična kazen, vse bodo združno pometli pod preprogo in karavana bo šla dalje. Vse bo do pičice podobno preiskavam bančne luknje in preiskavi pranja milijarde $ v NLB, ki so vse ostale brez vsakega sodnega epiloga na sodiščih in se banksterji še danes prosto gibajo na prostosti, pravilima so celo nagrajeni z visokimi položaji v državi. Verjamem tudi, da ta sedanja leva Cerarjeva vlada/koalicija Ahmeda ne bo deportirala, počakali bodo, da se vihar poleže in nato v tišini skrito pred očmi javnosti v svojem nezakonitem stilu našli rešitev, da Ahmed ostane v Sloveniji. Sedaj sami vidite, da Slovenija še vedno ni demokratična in pravna država in se prav v teh elementih tako zelo razlikuje od demokracij stare Evrope, krivdo za tako stanje pa lahko mirno pripišemo vsem nelustrirancem in milijonu volilcev, ki z neodhodom na volitve takšno stanje omogoča. nova24tv.si TV spored Video Slovenija Svet Sproščeno Lokalno Kolumna NEWS TV v živo Politika Slovenija To so grehi Gorana Klemenčiča! Mu bo koalicijska večina znova rešila ministrski stolček? 15. 11. 2017, 0:10 107 Foto: STA Napočil je dan, ko bo interpelacija pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča zaradi zavajanja javnosti o njegovem ravnanju na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pri preiskavi milijarde evrov plačil iranskega denarja prek NLB, pri kateri so preiskovali sum pranja denarja, financiranja proliferacije, torej nakupovanja orožja za množično uničevanje, in terorizma ter drugih dejanj, in zaradi stališč ministra pri opravljanju politične funkcije, ki so v javnosti povzročila nezaupanje v funkcijo ministra in v pravosodne institucije. Kot razlog za interpelacijo o delu in odgovornosti Klemenčiču očitajo tudi odgovornost zaradi nepriprave tiste zakonodaje na področju pravosodja, ki bi omogočila celostno reformo pravosodja, in drugih nujnih sprememb, ki bi Republiko Slovenijo približale vrednotam, normam in standardom Evropske unije. “Minister za pravosodje je grobo zavedel javnost z navedbami o naznanilu oziroma kazenski ovadbi KPK pristojnim organom v zadevi suma pranja denarja v NLB. V resnici je bil protokol grobo kršen, kar je bil eden od ključnih razlogov, da je bila preiskava v tej zadevi neuspešna in pozneje brez poročila tožilstvu, kar je posebna zgodba, tudi zaustavljena,” je bil jasen poslanec največje opozicijske stranke SDS mag. Branko Grims, ki je na septembrski novinarski konferenci predstavil interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča. Preberite tudi: Brezčutnost Eugenije Carl: Tri tedne je reveža opazovala in celo fotografirala Izjave in dejanja ministra za pravosodje povedo marsikaj … Mag. Grims je povedal, da se verjetno vsi dobro spomnimo, da je sredi junija minister za pravosodje izjavil naslednje: “Mislim, da smo bili leta 2011 s to zadevo seznanjeni prek žvižgača, z nekim tajnim dokumentom Banke Slovenije, ki smo ga tudi posredovali v obliki naznanila oziroma kazenske ovadbe pristojnim organom.” Mag. Grims je pojasnil, da je minister za pravosodje svojo izjavo pozneje še bolj natančno predstavil. “Ko pa smo stvari podrobno pregledali, smo ugotovili, da je obstajal poseben sporazum o sodelovanju med KPK in Policijo na področju preprečevanja korupcije z dne 6. 1. 2010, kjer so bili očitno kršeni vsaj trije členi tega sporazuma: tretji, osmi in deveti člen. Ti členi med drugim določajo predajo dokumentov skladno z določili Zakona o kazenskem postopku, neposredno elektronsko komunikacijo ter določitev in izmenjavo kontaktnih oseb, ki jim komisija potem lahko odstopi zadeve, ob hkratnem obveščanju Generalne policijske uprave, ko komisija zadeve ne odstopi neposredno GPU. Če bi KPK dokument posredovala v skladu s tem sporazumom, bi dokument imel dokazno vrednost v nadaljnji preiskavi,” je dejal mag. Grims. Foto: SDS Nadaljeval je, da v šesti točki soglasno sprejetih ugotovitev Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v zadevi “posebno poročilo v zadevi proliferacija, pranje denarja in financiranja terorizma – primer Farrokhzadeh in NLB” piše naslednje: “KNOVS je v konkretni zadevi presenetilo ravnanje KPK. Prejeli so tajni dokument žvižgača iz Banke Slovenije, ki je kazal na sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. KPK je ocenila, da ni pristojna, zato so dokument po neformalni poti predali Policiji (NPU). Pred tem so dokument priredili z namenom, da zaščitijo žvižgača. Poleg tega pa naznanilo kaznivega dejanja niso posredovali Policiji na podlagi določb ZKP, kot jim to narekuje sklenjen Sporazum med KPK in MNZ ter Policijo z dne 1. 6. 2010, ampak so dokument predali uslužbencu NPU, da ga je odnesel na Policijo, kjer pa se je na to za njim izgubila vsaka sled. Ravnanje KPK v nasprotju z veljavnim Sporazumom med KPK, MNZ in Policijo z dne 1. 6. 2010 pomeni kršitev uradno določenega poslovanja uradnih institucij.” Poslanec SDS je dejal, da je bila ta ugotovitev soglasno sprejeta na KNOVS, v tej obliki so jo glede na magnetograme in priložene dokumente pripravile službe in to je bilo potem tudi soglasno potrjeno na seji Državnega zbora. Klemenčičevo dejanje ustreza definiciji korupcije po zakonu “Izgovarjanje na nepristojnost kot izgovor za očitno kršitev protokola meče še dodatno senco na integriteto dejanj in izjav aktualnega pravosodnega ministra. Iz vsaj dveh poizvedb takratne KPK pa tudi iz izjave ministra na seji KNOVS jasno sledi, da so se zavedali, da gre za utemeljen sum kaznivega dejanja in torej za očitno koruptivno ravnanje odgovornih, ki so opustili dolžnostno ravnanje, kar je prav definicija korupcije,” je dejal mag. Grims. Ob tem je dodal, da je pravosodni minister s svojim ravnanjem dejansko opustil dolžnostno ravnanje, zato tudi njegovo ravnanje očitno ustreza definiciji korupcije po zakonu, ki pravi, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. “To je četrti člen, prvi odstavek Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,” je opozoril mag. Grims. Goran Klemenčič (Foto: STA) Obljubam niso sledila dejanja Ob nastopu funkcije je Klemenčič obljubil, da bodo v slovenskem pravosodju uvedene obsežne spremembe, ki naj bi privedle do rešitev sistemskih strateških vprašanj, ki vključuje gradnike pravosodnega sistema, a je bila realnost povsem drugačna, saj v ključne spremembe minister nikoli ni šel. Že vse od nastopa ministrske funkcije se Klemenčič vede arogantno in na izključevalen način v odnosu do predstavnikov tistega dela stroke, ki si prizadeva, da bi se v Sloveniji uredil pravosodni sistem, kjer bi veljalo spoštovanje vrednot, norm in standardov, ki bi nas pripeljali na evropsko pot. Več kot očitno prednost daje ideologiji in rešitvam, ki se ideološko in politično motivirane, kar onemogoča pripravo pravosodne zakonodaje, ki bi omogočila nujno potrebne reforme. Zadeva Janković glede izločitve dokazov v zadevi farmacevtka, v kateri je ljubljanski šerif Zoran Janković v zameno za spolne usluge farmacevtki uredil službo za nedoločen čas, je pokazala, da imamo v Sloveniji prvorazredne in drugorazredne državljane, ki se jim celo odvzame hiša in za 200 evrov proda na dražbi. Za neustrezno ravnanje sodstva je vsekakor objektivno odgovoren Klemenčič kot minister, kar seveda predstavlja enega izmed dodatnih razlogov za njegovo razrešitev z ministrskega stolčka. Nina Žoher Ruski veto končal preiskave kemičnih napadov v Siriji JIM so ustanovili leta 2015 17. november 2017 ob 08:23 New York - MMC RTV SLO Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov vložila veto na predlog resolucije, ki bi ekipi mednarodnih strokovnjakov, ki preiskuje sum uporabe kemičnega orožja v Siriji, omogočil nadaljevanje dela. Misiji se je ponoči namreč iztekel mandat. Moskva je od začetka spopadov v Siriji že desetič uporabila pravico veta v Varnostnem svetu, da je s tem stopila na stran režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Ameriška veleposlanica pri ZN-u Nikki Haley je Rusijo obtožila "spodkopavanja sposobnosti ZN-a za preprečitev prihodnjih kemičnih napadov" in ruski veto označila za "hud udarec", piše BBC. Ruski veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzja je kritike zavrnil in dejal, da je bil Zahod tisti, ki je sabotiral preiskavo. "Nekatere članice VS-ja niso podprle našega osnutka resolucije, zato so one odgovorne, ker je Skupni preiskovalni mehanizem (JIM) končal delo," je dejal. Za napad v Kan Šejkunu obtožili Damask JIM so v ZN-u oblikovali leta 2015 z namenom razkrivanja uporabe kemičnega orožja v Siriji in preiskovanja, kdo stoji za temi smrtonosnimi napadi. Sirija ves čas zavrača uporabo tovrstnega orožja, ki je po mednarodnih pogodbah prepovedano, a mednarodni strokovnjaki so pred meseci dejali, da so prav sirske sile aprila izvedle napad z živčnim plinom v mestu Kan Šejkun. Damask je obtožbe ostro zavrnil, na njegovo stran je stopila tudi Moskva. Preiskovalci so tudi ugotovili, da so sirske režimske sile v letih 2014 in 2015 vsaj trikrat izvedle napad s klorom in da so borci Islamske države v enem napadu uporabili žveplov iperit. Ekipi preiskovalcev mora Varnostni svet vsako leto obnoviti mandat. Lani je bil o tem usklajen, letos zaradi ruskega veta ne, zato bodo morali, kot kaže, strokovnjaki zapustiti Sirijo. Moskva je sicer predlagala svoj osnutek resolucije, ki je pozval k podaljšanju mandata JIM-a, a s spremembami v sestavi ekipe. V osnutku je zapisan tudi poziv k neupoštevanju ugotovitev napada v Kan Šejkunu. "Zavrnitev našega predloga resolucije dokazuje, da je za Zahod prioriteta gonja proti Damasku in da so JIM izkoriščali za dosego svojih ciljev," je dejal Nebenzja. Po zapletu je Japonska predstavila novo resolucijo, v kateri predlaga, da se mandat JIM-u namesto za eno leto podaljša za 30 dni. O predlogu bo VS glasoval v petek. A. P. J. Pravilno. Tiste norce se ne sme zapliniti, medtem ko oni s savdskim zegnom lahko delajo kar hocejo. Slaba poteza Rusov, s tem so praktično priznali krivdo! - putin, zakaj si dal veto? - mi nismo nič krivi! - ampak, saj ta preiskava bi odkrila, kdo je kriv ... - ja, saj zato sem pa dal veto! Zakaj le? Česa jih je strah? Skippy Zakaj le? Česa jih je strah?.. --------------------- Soroš ma te rad .... Umrl Salvatore Riina - "Zver", najvplivnejši mafijski šef 20. stoletja 26-krat so ga obsodili na dosmrtni zapor 17. november 2017 ob 09:13 Parma - MMC RTV SLO, Reuters, STA Za posledicami raka je umrl eden najzloglasnejših botrov sicilijanske mafije Salvatore Riina - Toto, ki je bil obsojen na 26 dosmrtnih kazni, saj naj bi v preteklosti naročil več kot 150 umorov. 87-letni Riina je umrl v bolnišnici, ki je del strogo varovanega zapora v Parmi, kjer je bil zaradi raka v umetni komi. Italijansko ministrstvo je v četrtek njegovi družini dovolilo, da ga je obiskala in se od njega poslovila. Riina, ki je imel zaradi svoje okrutnosti vzdevek "Zver", je nekoč veljal za "šefa vseh šefov" in je bil strah in trepet na Siciliji. Imel je sloves najvplivnejšega in najstrašnejšega mafijskega šefa na južnoitalijanskem otoku v 20. stoletju. Bil je vodja zloglasnega mafijskega klana Cosa nostra. Na sodišču je bil med obsojen, da je leta 1992 in 1993 naročil umor znanih italijanskih protimafijskih tožilcev Giovannija Falcona in Paola Borsellina. Stal naj bi tudi za nizom bombnih eksplozij v Rimu, Milanu in Firencah leta 1993, ki so vzele deset življenj. A. P. J. Režimski mediji so vam zamolčali, da je v Ljubljani v priporu že več tednov libanonski migrant, kemik, ki je naročil umor dr. Janeza Plavca – Ali poti vodijo tudi do umora dr. Jamnika, isti človek je bil takrat med osumljenci? 20. 11. 2017, 0:10 270 Foto: RTV. Dr. Michel Stephan je nekdanji sodelavec Kemijskega inštituta. Ali vse poti vodijo do umora dr. Janka Jamnika? Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je dr. Michel Stephan, Libanonec, ki je bil v preteklosti zaposlen na Kemijskem inštitutu, že nekaj tednov v priporu v Ljubljani zaradi naročila umora dr. Janeza Plavca. Stephan zadnjih 16 let živi v Sloveniji, sicer pa gre za nekdanjega specialca v libanonski vojski, ki je po dvanajstih letih državljanske vojne skupaj z bratom pobegnil v Pariz, kjer je nato tudi doktoriral iz kemije. Živel in deloval je v več državah po svetu, preden se je leta 2001 na povabilo raziskovalke ljubljanskega Kemijskega inštituta preselil v Slovenijo, kjer je tudi ostal, čeprav so plače v tuji tudi dva- do trikrat višje. Razkritje, da je dr. Michel Stephan, ki je bil med osumljenimi za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika decembra leta 2014, v priporu, daje povsem novo dimenzijo tezam, da je bil Jamnik umorjen zaradi kemikalije, ki so jo na Kemijskem inštitutu kupovali za ilegalne laboratorije z drogo in da je dr. Milko Novič v resnici nedolžen. Preiskovalna sodnica Marjutka Paškulin z Okrožnega sodišča v Ljubljani pričam že pošilja vabila na zaslišanja, ki bodo opravljena v novembru 2017, a zaradi varstva osebnih podatkov imen in datuma ne objavljamo. Poleg vprašanja, ali bi lahko naklep kaznivega dejanja omenjenega dr. Stephana vodil tudi do umora dr. Janka Jamnika, se poraja še veliko večje vprašanje, zakaj so režimski mediji to slovenski javnosti povsem prikrili? Preberite še: Poglejte, kako so si režimski mediji med seboj razdelili “medalje” za novinarske dosežke – Društvo novinarjev Slovenije nagradilo Dnevnik, POP TV, RTV … Kaj pa Nova24TV? Kdo sploh je v resnici dr. Michel Stephan, ki je že nekaj tednov v priporu v Ljubljani in čaka na začetek sojenja? Zanimivo, z njim je Radio Slovenija na svojem prvem programu maja letos opravil intervju in ga predstavil kot uspešnega kemika, ki v Sloveniji živi že zadnjih 16 let. Rodil se je leta 1965 v Bejrutu, glavnem libanonskem mestu, ko je bil star vsega 10 let, pa se je v njegovi domovini začela državljanska vojna med manjšinskim krščanskim delom prebivalstva in večinskim muslimanskim delom prebivalstva. V Francijo je skupaj z bratom iz vojnega žarišča pobegnil leta 1987, ko mu je bilo 22 let. Foto: Nova24TV. Libanonski kemik dr. Michel Stephan čaka na začetek sojenja zaradi naročila umora. “Živel sem v samem žarišču vojne. Težke razmere so izoblikovale tudi moj značaj. Drži, da vojna iz človeka spravi vse najslabše, ni pa nujno vojna samo slaba stvar, saj lahko hkrati izzove iz človeka tudi najboljše,” je v intervjuju za Radio Slovenija takrat povedal Stephan, ki meni, da brez 2. svetovne vojne človeštvo ne bi napredovalo in da ne bi bilo številnih izumov in dosežkov. “Žalostno, a hkrati resnično,” je razlagal Stephan. Deloval tudi v ZDA, Veliki Britaniji, Vzhodni Nemčiji in na Japonskem Libanonski kemik je takrat še razložil, da po 2. svetovni vojni nobena vojna ni imela več jasne ideologije in da gre samo za posel. To so igre smrti. “Ljudje drug od drugega kupujejo, kradejo, en dan so skupaj, naslednji dan pa so na nasprotnih bregovih,” je razkril svoje življenjske poglede Michel Stephan, ki je danes za zapahi. Naj spomnimo. Libanonska državljanska vojna je trajala približno poldrugo desetletje in je povsem opustošila nekoč zelo uspešno državo, ki je veljala celo za neke vrste bližnjevzhodno Švico. Stephan je sicer v Parizu doktoriral iz kemije, potem pa si je delo poiskal v številnih državah sveta, od Japonske, do Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Nizozemske in Vzhodne Nemčije, a nikjer ni ostal prav dolgo. Ustalil se je šele v Ljubljani, v katero je prvič prišel leta 2001 na povabilo sodelavke s Kemijskega inštituta. V intervjuju za Radio Slovenija letos maja je sicer omenjeni libanonski migrant trdil, da si za življenje vedno izbere tisto okolje, v katerem se čuti zmožnega pomagati s svojim znanjem. Izjavil je tudi, da če bi mu šlo samo za denar, bi se iz Slovenije že zdavnaj odselil, tako kot številni mladi Slovenci, saj so plače v sosednjih državah, kot sta Italija in Avstrija, pa tudi v Nemčiji, dvakrat ali celo trikrat višje. Kaj je torej zadrževalo v Ljubljani dr. Michela Stephana, ki nima ne žene, ne otrok? Naši viri trdijo, da bržkone nelegalni posli z drogo, zaradi česar je moral z življenjem plačati tudi direktor Kemijskega inštituta dr. Janko Jamnik. Stephan je bil dejansko med osumljenimi za njegov umor, alibi pa mu je zagotovila sodelavka s Kemijskega inštituta, dr. Barbara Mohar. Za Jamnikov umor so, kot je znano, obsodili nekdanjega zaposlenega na inštitutu, dr. Milka Noviča, čeprav za kaj takšnega nikoli ni bilo zadostnih dokazov, kar so pokazale tudi analize nemških forenzikov, a so slovenska sodišča vseeno sledila zgodbi tožilke Blanke Žgajnar. Ob tem je vredno dodati, da gre za isto osebo, ki je prepozno vložila obtožnico zoper Zorana Jankovića v zadevi spolnega izsiljevanja farmacevtke, zaradi česar je bilo sodišče primorano uničiti dokaze, pridobljene s pomočjo prisluhov. Dr. Milko Novič na pravico čaka že dve leti in pol Naj spomnimo. Novič je bil obsojen na 25 let zapora (v priporu pa je že več kot dve leti in pol), čeprav obramba v pritožbi trdi, da obdolženi motiva za Jamnikov umor ni imel, z oškodovancem tudi ni imel praktično nobenega stika, slednji ga ni dojemal kot grožnjo. Je pa oškodovanec v zadnjem letu povsem spremenil obnašanje, dobival je grožnje, bal se je za svoje življenje. Obdolženi s tem nima absolutno nič, kar je bilo ugotovljeno, sodišče pa je navedeno popolnoma ignoriralo. Kljub temu, da je okolica kraja kaznivega dejanja v celoti pokrita z varnostnimi kamerami, obdolženca na posnetkih ni. Kolesar brez luči, za katerega sodišče zaključuje, da je obdolženi, slednji ne more biti zaradi časovnega aspekta in povsem nasprotne strani prihoda na kraj. Obdolženca tudi ni zaznala nobena od varnostnih kamer na poti od njegovega prebivališča do kraja dejanja. Obdolženi ima alibi vse do nekaj minut preden je bilo kaznivo dejanje storjeno. V času, ki mu je bil na voljo, ni mogel priti na kraj kaznivega dejanja, upoštevajoč tako izvedeno rekonstrukcijo (ki je bila sicer izvedena pomanjkljivo), kot tudi posnetke varnostnih kamer, iz katerih izhaja, da se je t. i. kolesar brez luči na kraju nahajal že kar nekaj minut pred umorom. Sodišče torej v izpodbijani sodbi ne upošteva osnovne logike “zdrave pameti”. Foto: STA. Dr. Milko Novič čaka na svojo pravico, potem ko ga je sodišče obsodilo brez trdnih dokazov. Umor bi se moral zgoditi 26. oktobra 2017 Kakšen motiv je imel Michel Stephan, da je naročil umor dr. Janeza Plavca, sicer še ni jasno. Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da je bil umor naročen za 26. oktober 2017. Plavec je sicer doktoriral leta 1995 na Švedskem s področja bioorganske kemije. Od leta 1995 je vodja Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivost na Kemijskem inštitutu, od leta 2000 je tudi blagajnik Slovenskega kemijskega društva. V javnosti se je Plavec nazadnje pojavljal letos spomladi, ko je STA poročal, da je skupaj s sodelavcem – študentom prišel do pomembnega odkritja v povezavi z DNK. Njuno odkritje, ki prinaša pomembne implikacije za razvoj zdravil, je bilo objavljeno celo v članku v ugledni znanstveni reviji Nature Communications. Poznavanje struktur, v katere se zvijejo ti deli DNK, je bistvenega pomena za uspešen razvoj in karakterizacijo zdravilnih učinkovin. Raziskovalca sta odkrila, da se v DNK pojavljajo ponovitve, imenovane AGCGA, ki se pojavljajo v genih, povezanih z avtizmom, rakavimi obolenji, razvojem kosti in hrustanca. “Posebej zanimivo je, da tvorijo strukturo, ki je doslej nihče ni opisal, kar je izjemnost dosežka,” je za STA takrat poudaril Plavec. O sojenju dr. Michelu Stephanu in morebitnih povezavah z umorom dr. Janka Jamnika bomo na Novi24TV v prihodnje podrobno poročali. T. F. Pidži, kralj slovenskega kantrija, promotor koroškega kralja Matjaža 19. 11. 2017 Share on Facebook Tweet on Twitter Prvi slovenski izvajalec glasbene zvrsti, katero stereotipno spremljajo podeželje, krave in konji, je prav s koroškega »podeželja«. Milan Pečovnik – Pidži je s skupino D’Drava Country dečki slovenski javnosti prvič predstavil glasbo z druge strani luže, ki jo z veseljem igra še danes. Tako kot nemalo slovenskih glasbenikov ima tudi Pidži to težavo, da ga radijske postaje ne vrtijo kaj dosti. Ima pa Pidži poleg svoje glasbene poti še zanimivo in edinstveno zgodbo, ki se mu je pripetila po naključju. Ali pa celo z namenom. Nekega dne, ko je z vikenda v Topli odšel po vodo in čakal, da se ta nateče, je v skali Pece uzrl nekaj izjemno fascinantnega. V skalnati steni Pece se mu je izrisal obris nekdanjega vladarja in zaščitnika Koroške, kralja Matjaža. Podoba ga je tako prevela, da se je odločil, da jo predstavi javnosti. V intervjuju Pidži pojasni, zakaj podoba kralja Matjaža še ni turistično prepoznana in kdo bi lahko to pospešil, prav tako pa nam opiše svoje glasbeno ustvarjanje in težave, s katerimi se srečujejo praktično vsi slovenski glasbeniki na nehvaležni glasbeni sceni. Kralj Matjaž se je Milanu prikazal z namenom Milan, kako je prišlo do tega, da ste v skali v Peci uzrli skalnato podobo kralja Matjaža? Pisalo se je leto 2006, ko sem z vikenda v Topli šel po vodo k bližnjemu potoku, ker je na vikendu ni bilo. Ko sem čakal, da se voda natoči, nisem imel kaj drugega za delati, kot pa opazovati Peco. Pri opazovanju stene sem najprej uzrl krono, nato obrvi, oči, nos, usta … In tako se mi je odprla celotna podoba. Za podobo sem najprej povedal očetu, tudi njemu ga je uspelo videti. Ko sem kazal sliko ljudem, ga sprva niso videli, ko pa sem ga izrisal, so ga videli vsi. Ta podoba vam pomeni veliko, ustvarili ste tudi blagovno znamko na podlagi skalnatega kralja Matjaža. Ste ob svojem odkritju pričakovali bolj buren odziv javnosti? Mislil sem, da bo to postala črnjanska turistična atrakcija oziroma dodatek za občino. Zaenkrat za to še ni interesa. Od tega mineva že deset let, podoba v skali čaka na turiste. Pričakoval sem, ker sem le domačin, da bomo skupaj z Občino Črna zavihali rokave in delali na tej zgodbi. Leta 2006 sem izdelal tudi idejni projekt o trženju podobe, ampak ni podpore tam, kjer bi morala biti. Na svetu marsikaj kažejo ljudem; Američani so si morali predsednike v skalo izklesati sami, nam je kralja Matjaža ustvarila narava. Jaz pravim, da se mi je podoba prikazala z namenom. Ustanovili ste podjetje oziroma blagovno znamko Kralja Matjaža. Kaj lahko pod to blagovno znamko vidimo, kupimo? Ta zgodba ljudi po Sloveniji očitno zanima, trenutno sem prišel do sodelovanja z osmimi družinskimi podjetji, s katerimi smo začeli izdelovati prve izdelke. Pod blagovno znamko kralja Matjaža imamo več različnih izdelkov, kot so penina, bučno olje, bombonjere, čokolade in podobno. Pidži kot frontman prve kantri zasedbe v Sloveniji V mladosti ste bili vrhunski športnik, potem pa ste svojo pot usmerili v glasbo. Zakaj takšen preskok? Ste že od nekdaj imeli radi kantri glasbo? Črno na Koroškem sem zapustil zato, ker sem odšel v Maribor smučat za smučarski klub Branik. Bil sem v vrhunskem razredu, generacija Bojana Križaja. Mislim, da sem tudi med prvimi Črnjani, ki je osvojil medaljo v hitrih disciplinah na državnem prvenstvu. Bil sem tudi kandidat za olimpijske igre v Sarajevu, vendar nisem prišel tako daleč. Tako se je moja profesionalna športna pot končala in leta 1981 smo že začeli igrati kantri z zasedbo D’Drava country dečki. To je bila prva kantri skupina v nekdanji državi. Danes vztrajam v tej glasbi zato, ker imam redno službo, že 36 let sem učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli Malečnik, poleg službe pa se ukvarjam še z glasbo, ki mi je sicer hobi, ampak jo izvajam povsem profesionalno. Lahko rečemo, da ste eden najuspešnejših kantri glasbenikov pri nas? Lahko rečemo, da sem pionir te zvrsti. Pred mano je bil Rafko Irgolič, ki je to kavbojsko zvrst pripeljal v Slovenijo, vendar so jo igrali z orkestrom. D’Drava country dečki pa je prva skupina, kjer so se pojavili kantri inštrumenti, to so bendžo, violina, mandolina, stil kitara in podobno. Te inštrumente so se morali glasbeniki naučiti sami, ker se to v glasbenih šolah ni poučevalo. Danes se še tu in tam pojavi kakšna nova kantri zasedba, vendar v Sloveniji trenutno ni neke kantri scene. Zdi se mi, da je ta zvrst celo zapostavljena. Po radiu niti ne slišimo svetovnih kantri zvezd, kot sta denimo Garth Brooks in Alan Jackson, tako ali tako pa se slovenska glasba vrti mnogo premalo. V tujo glasbeno zvrst je dodal Koroško Je bilo torej v takšnih razmerah na sceni težko uspeti? Je bil preboj do prepoznavnosti, kakršno uživate danes, težak? Kantri zvrst namreč ne izhaja iz našega okolja, je tuja glasba. Drži, ampak jaz sem dal v tujo zvrst svoja besedila, ki me vežejo na Koroško ali govorijo o naših težavah. Tudi nekaj kantri uspešnic sem priredil v slovenski jezik. Zaradi službe ne bi mogel potovati po svetu in igrati za širšo publiko, kar je bil tudi eden izmed razlogov za razpad skupine D’Drava country dečki – kolegi so želeli igrati predvsem v angleščini, sam pa sem smisel videl v slovenskih besedilih. Priredili ste tudi skladbe znane skupine Credence Clearwater Revival. So oni vaši vzorniki? Da, poleg Boba Dylana. Zanimivo je to, da se te plošče ne da več dobiti. Vse izdane plošče smo prodali, založba kaset in plošč ponatisa noče narediti. Največ plošč pa je bilo prodanih takrat, ko sem priredil slovenske narodne pesmi v kantri zvrst. Prodali smo jih 13 tisoč, kar je bilo za leto 1995 pravi uspeh. Nastopili ste tudi na velikem festivalskem odru v Moskvi. Bil sem član slovenske nogometne in smučarske glasbene reprezentance, 15 let sem tekmoval za slovenske glasbenike na svetovnih prvenstvih v smučanju. Dosegal sem lepe rezultate, tudi pri nogometu smo zasedali perspektivna mesta. Že sedem let hodim na dobrodelno svetovno prvenstvo Art Football, kjer se v dobrodelne namene vsako leto zbere okoli pet milijonov evrov. Tekmuje 16 različnih ekip iz različnih držav po svetu, iz vsake države pa pride tudi ena glasbena skupina. Na glasbenem odru, kjer vsako leto nastopajo tudi skupine svetovnega kova, kot sta Deep Purple in Nazareth, smo eno leto nastopili tudi mi, s Pidži Country bendom. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Malenkost sem že obupal nad tem, da bi delal nove komade. V svojih letih glasbenega ustvarjanja sem izdal 10 cedejev, od tega sem naredil 70 ali več skladb, ki sploh niso prišle do ljudi; se pravi, da so nekje v arhivih. Letos sem sicer že naredil eno skladbo, dve imam še v načrtu. Seveda pa se bom poleg glasbe osredotočal še na promocijo in širitev blagovne znamke Kralj Matjaž. Jon Petek Cena za življenje na Kemijskem inštitutu je očitno 25.000 evrov 25. 11. 2017, 0:30 129 Foto: Twitter /@petra_jansa Nedavno smo na portalu Nova 24TV poročali o tem, da je Libanonec dr. Michel Stephan, ki je bil v preteklosti zaposlen na Kemijskem inštitutu, že nekaj tednov v priporu v Ljubljani zaradi naročila umora dr. Janeza Plavca. Slovenske novice poročajo, da naj bi Stephan za njegov umor obljubil kar 25.000 evrov. Resnost primera potrjuje podatek, da je bil pred tremi leti umorjen že direktor inštituta dr. Janko Jamnik, na 24 ur pa so se celo odločili, da članek o tem umaknejo. Pred dobrim mesecem smo prvi na Twitterju objavili novico, da so v ljubljanski pripor pripeljali libanonskega kemika Michela Stephana, piše Petra Janša v Demokraciji. Pri njem so našli pištolo z dušilcem, ker je imel novo “tarčo”. Odvetnika Gorazda Fišerja mu plačuje podjetje Donit Medvode. Zakaj? Preberite več: Režimski mediji so vam zamolčali, da je v Ljubljani v priporu že več tednov libanonski migrant, kemik, ki je naročil umor dr. Janeza Plavca – Ali poti vodijo tudi do umora dr. Jamnika, isti človek je bil takrat med osumljenci? Minuli četrtek so na Kemijskem inštitutu zaradi kratkega prispevka v Demokraciji povzročili, da so se vodilni sešli na izrednem sestanku. Tam so odgovornim za komuniciranje z javnostjo naročali, kako poročati v primeru vprašanj glede priprtega Michela Stephana. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da so službi za odnose z javnostjo naročali, da morajo zanikati povezavo med umorom nekdanjega direktorja dr. Janka Jamnika in priprtim libanonskim kemikom Stephanom. Sicer pa smo kot prvi medij objavili najprej na Twitterju, nato v reviji Demokracija, da od 20. oktobra v priporu na Povšetovi ulici sedi Michel Stephan, ki je več let sodeloval s Kemijskim inštitutom in se je pojavil v pravnomočni obtožnici za pripor, ki jo je tožilstvo junija 2015 napisalo za dr. Milka Noviča. Vseskozi smo opozarjali, da v oči bode dejstvo, da se Stephan takrat ni strinjal z odvzemom zavarovanja sledi delcev GSR in preiskovalci so mu ugodili. “S tovrstnim postopkom zavarovanja sledov se ni strinjal Michel Stephan, zato ta postopek zavarovanja z njim ni bil izveden, Hassanien Abdelrahim Ibrahim pa preiskovalcem do sedaj ni bil dosegljiv zaradi odhoda v tujino (UZ o ugotovljenih dejstvih z 20. 12. 2014 /iskanje osebe Hassanien Abdelrahim Ibrahim/),” je med drugim pisalo v omenjeni obtožnici. Odvetnika plačuje Donit V obtožnici beremo naprej: “Za vse zgoraj navedene (Matej Janežič (sin Dušanke Janežič), Nejc Carl, Matjaž Koželj, Milko Novič, Michel Stephan, Hassanien Abdelrahim Ibrahim, op. p.) so preiskovalci preverjali alibi, pri čemer je bilo ugotovljeno, da imajo alibi Matej Janežič, Nejc Carl in Michel Stephan, alibi za Matjaža Koželja in Hassaniena Abdelrahima Ibrahima pa se še preverja (UZ Marko Zadnik, UZ Ciril Carl … , UZ Barbara Mohor* – priloga pobude).” (*gre za Barbaro Mohar) Kaj se je potem dogajalo, je znano. Iz nabora omenjenih oseb so za umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta izbrali dr. Milka Noviča. Slednji že skoraj tri leta ždi v priporu na Povšetovi (s štirimesečno prekinitvijo). Sodnica Špela Koleta je namreč aprila letos skoraj v celoti sledila obtožnici tožilke Blanke Žgajnar in dr. Noviču prisodila petindvajsetletno zaporno kazen. Brez slehernega dokaza. Pred dobrim mesecem smo kot prvi na Twitterju objavili novico, da so v ljubljanski pripor pripeljali Michela Stephana, saj so pri njem našli pištolo z dušilcem, ker je imel novo “tarčo” - dr. Janeza Plavca. Kot nam je znano, je za libanonskega kemika obremenilno tudi evrsko nakazilo visoke vsote. Prav tako smo izvedeli, da mu odvetnika Gorazda Fišerja plačuje podjetje Donit Medvode. Preiskava še vedno teče, osrednji mediji pa so do tega tedna molčali o dogodku. Dr. Janez Plavec (Foto: STA) Michel Stephan iz Libanona In kdo je Michel Stephan, ki je že nekaj tednov v priporu v Ljubljani in čaka na začetek sojenja? Prvi program Radia Slovenija je maja letos opravil intervju in ga predstavil kot uspešnega kemika, ki v Sloveniji živi zadnjih 16 let. Rodil se je leta 1965 v Bejrutu, glavnem libanonskem mestu. Ko je bil star 10 let se je v njegovi domovini začela državljanska vojna med manjšinskim krščanskim delom in večinskim muslimanskim delom prebivalstva. V Francijo je skupaj z bratom z vojnega žarišča pobegnil leta 1987, ko mu je bilo 22 let. “Živel sem v samem žarišču vojne. Težke razmere so izoblikovale tudi moj značaj. Drži, da vojna iz človeka spravi vse najslabše, ni pa nujno vojna samo slaba stvar, saj lahko hkrati izzove iz človeka tudi najboljše,” je v intervjuju za Radio Slovenija dejal Stephan, ki je celo prepričan, da brez druge svetovne vojne človeštvo ne bi napredovalo (!) in da ne bi bilo številnih izumov in dosežkov. “Žalostno, a hkrati resnično,” je razlagal Stephan. Libanonski kemik je maja letos tudi razložil, da po drugi svetovni vojni nobena vojna ni imela več jasne ideologije in da gre samo za posel. “To so igre smrti. Ljudje drug od drugega kupujejo, kradejo, en dan so skupaj, naslednji dan pa so na nasprotnih bregovih,” je svoje življenjske poglede poslušalcem slovenskega radia razkrival Stephan, ki je danes za zapahi. Naj spomnimo. Libanonska državljanska vojna je trajala približno poldrugo desetletje in je povsem opustošila nekoč zelo uspešno državo, ki je veljala celo za neke vrste bližnjevzhodno Švico. S posnetka oddaje lahko izvemo še, da je Stephan v Parizu doktoriral iz kemije, potem pa si je delo poiskal v številnih državah sveta, od Japonske do Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Nizozemske in Nemške demokratične republike, a nikjer ni ostal prav dolgo. Ustalil se je šele v Ljubljani, v katero je prvič prišel leta 2001 na povabilo sodelavke s Kemijskega inštituta. V intervjuju za Radio Slovenija je omenjeni libanonski migrant trdil, da si za življenje vedno izbere tisto okolje, v katerem se čuti zmožnega pomagati s svojim znanjem. Izjavil je tudi, da če bi mu šlo samo za denar, bi se iz Slovenije že zdavnaj odselil tako kot številni mladi Slovenci, saj so plače v sosednjih državah, kot sta Italija in Avstrija, pa tudi v Nemčiji dvakrat ali celo trikrat višje. Kaj je torej dr. Michela Stephana, ki nima ne žene, ne otrok, zadrževalo v Ljubljani? Barbara Mohar in Michel Stephan Kot smo zapisali, priprtemu Stephanu odvetnika Gorazda Fišerja plačuje podjetje Donit Medvode. Stična točka Stephana in Donita je verjetno Barbara Mohar s Kemijskega inštituta, ki mu je ob preiskavi dala alibi. Po javno dostopnih podatkih se večkrat pojavljata skupaj na fotografijah. Na portalu izvozniki.finance.si smo lahko 9. januarja brali “V Cetisu razvili nov izdelek in ga prodali v Latinsko Ameriko”, kjer so sta skupaj pozirala tudi Stephan in Moharjeva. Pod fotografijo piše: “Pri razvoju nove zaščite za potne liste, za katere se zanimajo v mnogo državah, sta Romanu Žnidariču, predsedniku uprave Cetisa (na sredini), in njegovim sodelavcem pomagala Barbara Mohar iz Kemijskega inštituta in Michel Stephan iz skupine MSIN. V zahvalo jima je podelil posebno priznanje.” Po javno dostopnih podatkih skupina MSIN posluje tudi z Donitom, solastnik MSIN pa je Marko Mohar (!), ki se je na seznamu revije Finance leta 2009 s 15,9 milijona evrov premoženja znašel na 69. mestu najbogatejših. Kot so takrat pisale Finance, podjetnik izhaja iz poslovnega kroga Aktive Igorja Laha in je solastnik MSIN (Mohar Satler Investicije) skupaj z Matjažem Satlerjem, njuno skupno podjetje pa upravlja družbe IG, EGP, Gorenjski tisk, Donit Tesnit in Keko-Varicon Žužemberk, sodeluje pa še z družbama Kremen in Žima. V Letnem poročilu za poslovno leto 2016 lahko med drugim preberemo, da je MSIN, d. o. o., leta 2016 imel za 100.500.000 evrov prodaje. Kako sta Barbara in Marko Mohar povezana, še raziskujemo, a vse bolj se riše hobotnica v povezavi s Kemijskim inštitutom in priprtim libanonskim kemikom. Objavljamo tudi fotografijo s podelitve priznanj, ki jih je lani podelil Donit. Tudi to novico so objavili na spletni strani izvozniki.finance.si, pod fotografijo pa so zapisali: “Zvone Hrovat, direktor družbe Donit Tesnit, s kolegi, ki imajo največ zaslug za nove izdelke. To so (z leve) Ksaver Meško, Michel Stephan in Barbara Mohar s Kemijskega inštituta.” Balkanski bojevnik opozarjal Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na razkritje v Urugvaju zaprtega balkanskega bojevnika Anastazija Martinčića, ki je za naš tednik med drugim razkril, da je “Čelavi” (Plešasti, op. p.) Dragan Tošić. Sodišče Martinčiću do danes ni ponudilo zaščite za pričanje, saj kot kaže, globoki državi ni do resnice. Martinčić je namreč maja letos javnost presenetil s podatkom, da so ljudje na inštitutih, kot je kemijski, “prisiljeni delati tako imenovani beton”. “In ta se plača od tristo do največ osemsto evrov za kilogram. Ta pa se meša s kokainom in se prodaja kot kokain. Se pravi, da se od osemsto evrov ‘izvleče’ (iztrži, op. p.) sto tisoč evrov. Inštituti pa ne morajo proizvajati samo betona. Morajo narediti tudi kakšno tableto in drugo zdravilo,” je bil takrat bolj kot ne sarkastičen Martinčić. “In zato se vršijo pritiski. Človeka so ubili, in da se ta ‘zadeva zapre’, so obtožili nekoga drugega,” je razkril ozadje umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika, za katerega so po nedolžnem obsodili dr. Milka Noviča. “In betona ne potrebujejo samo za kokain, potrebuje se tudi za heroin. Za heroin pa gre kila betona. Tako da gre tega ogromno,” je nizal dejstva Martinčić. Prav tako smo takrat sogovorca opozorili, da gre tu za povezavo, saj je tako v primeru umora dr. Janka Jamnika kot v primeru Balkanski bojevnik ista tožilka - Blanka Žgajnar. “Ja, vedno gre za isti krog, ki vleče denar iz države.” Martinčić je s tem misli”kombinacije”, kot jih poimenujejo sami. Zakoni so tudi pisani tako, da se lahko zakonito izvajajo nezakoniti posli oziroma “kombinacije”. “Kombinacije gredo vedno iz istega centra. Tako kot imamo zdaj afero Agrokor. Vse je to ista stvar. Tako kot sem že večkrat omenil sladkor, ki je bil namenjen tudi v Mercator,” je maja letos razlagal Martinčić. Zaprli so nedolžnega Tako se ne moremo več znebiti občutka, da so nezakoniti posli z drogo vzrok za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Zanimivo je tudi to, da je nekdanja tožilka Vera Mejak pred kratkim v celoti potrdila ugotovitve o Novičevi nedolžnosti in povezanosti zadeve z narkomafijo. Foto: STA Za Jamnikov umor so obsodili nekdanjega zaposlenega na inštitutu dr. Milka Noviča, čeprav za kaj takšnega nikoli ni bilo dokazov, kar so pokazale tudi analize nemških forenzikov, a so slovenska sodišča vseeno sledila zgodbi tožilke Blanke Žgajnar. Ob tem je vredno dodati, da gre za isto osebo, ki je prepozno vložila obtožnico zoper Zorana Jankovića v zadevi spolnega izsiljevanja farmacevtke, zaradi česar je bilo sodišče primorano uničiti dokaze, pridobljene s pomočjo prisluhov. Naj spomnimo. Dr. Novič je bil obsojen na 25 let zapora (v priporu je skoraj tri leta), čeprav obramba v pritožbi trdi, da obdolženi motiva za Jamnikov umor ni imel, z oškodovancem tudi ni imel praktično nobenega stika, slednji ga ni dojemal kot grožnje. Je pa oškodovanec v zadnjem letu povsem spremenil obnašanje, dobival je grožnje, bal se je za svoje življenje. Obdolženi s tem nima absolutno nič, kar je bilo ugotovljeno, sodišče pa je navedeno popolnoma ignoriralo. Čeprav je okolica kraja kaznivega dejanja v celoti pokrita z varnostnimi kamerami, obdolženca ni na posnetkih. Kolesar brez luči, za katerega sodišče ugotavlja, da je obdolženi, slednji ne more biti zaradi časovnega aspekta in povsem nasprotne strani prihoda na kraj. Obdolženca tudi ni zaznala nobena od varnostnih kamer na poti od njegovega prebivališča do kraja dejanja. Obdolženi ima alibi vse do nekaj minut, preden je bilo kaznivo dejanje storjeno. V času, ki mu je bil na voljo, ni mogel priti na kraj kaznivega dejanja, upoštevajoč tako izvedeno rekonstrukcijo (ki je bila izvedena pomanjkljivo) kot tudi posnetke varnostnih kamer, iz katerih izhaja, da je bil t. i. kolesar brez luči na kraju že kar nekaj minut pred umorom. Sodišče torej v izpodbijani sodbi ne upošteva osnovne logike “zdrave pameti”. Dr. Novič se je na sodbo pritožil, a še vedno čaka na odločitev višjega sodišča. Foto: STA Motiv za umor dr. Plavca? Kakšen motiv je imel Michel Stephan za umor dr. Janeza Plavca, še ni znano, iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da je bil umor naročen za 26. oktober 2017. Dr. Plavec je doktoriral leta 1995 na Švedskem s področja bioorganske kemije. Od leta 1995 je vodja Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivost na Kemijskem inštitutu, od leta 2000 je tudi blagajnik Slovenskega kemijskega društva. V javnosti se je dr. Plavec nazadnje pojavljal letos spomladi, ko je STA poročala, da je skupaj s sodelavcem – študentom prišel do pomembnega odkritja v povezavi z DNK. Njuno odkritje, ki prinaša pomembne implikacije za razvoj zdravil, je bilo objavljeno v članku v ugledni znanstveni reviji Nature Communications. Poznavanje struktur, v katere se zvijejo ti deli DNK, je bistvenega pomena za uspešen razvoj in karakterizacijo zdravilnih učinkovin. Raziskovalca sta odkrila, da se v DNK pojavljajo ponovitve, imenovane AGCGA, ki se pojavljajo v genih, povezanih z avtizmom, rakavimi obolenji, razvojem kosti in hrustanca. “Posebej zanimivo je, da tvorijo strukturo, ki je doslej nihče ni opisal, kar je izjemnost dosežka,” je za STA takrat poudaril dr. Plavec. Dogajanje bomo spremljali O sojenju Michelu Stephanu in povezavah z umorom dr. Janka Jamnika tudi zaradi dejstva, da je primer v rokah ljubljanske preiskovalne sodnice Marjutke Paškulin, ki je leta 2005 ustavila medijsko razvpiti predkazenski postopek zoper zdaj že pokojnega Mitjo Ribičiča, prav tako pa je konec leta 2014 “sprostila” premoženje Božidarja Špana, nekdanjega direktorja slovenske podružnice banke Hypo in enega glavnih osumljencev v primeru te banke, bomo poročali še naprej. Marjutko Paškulin poznamo tudi po zavrnitvi zahteve specializiranega državnega tožilstva po pregledu telefonskih pogovorov Mira Senice v zadevi Baričevič. Zahtevo je takrat podala tožilka Dragica Kotnik. In kako se bo Paškulinova odrezala v primeru Stephan? Prav tako bomo še naprej spremljali usodo nedolžnega dr. Milka Noviča. Novičevo ženo je namreč minuli torek sprejel predsednik republike Borut Pahor. Na pogovor jo je povabil zaradi pisma, v katerem Novičeva žena Pahorja opozarja na številne kršitve, ki naj bi se bile dogajale med sojenjem. Sin predsednika ZDA je v nevarnosti – Džihadisti pozivajo k njegovem umoru! 25. 11. 2017, 0:33 89 Barron Trump (foto: epa) Po pozivih k usmrtitvi papeža Frančiška je skrajna islamistična organizacija Islamska država pozvala k umoru otroka predsednika ZDA, 11-letnega Barrona Trumpa. Ameriški mediji poročajo, da so džihadisti prek svojih spletnih omrežij pozvali k atentatu na sina Donalda Trumpa, hkrati pa so posredovali tudi vse podatke o otrokovem življenju in celo naslov njegove šole. Namere skrajnežev je dešifriral ameriški inštitut za študije na Bližnjem vzhodu, med drugim so uporabljali tudi gesla, kot je “poskrbite za sina osla Amerike”. Pri tem so razkrili, da 11-letni Barron obiskuje šolo v Washingtonu in lokacijo celo označili na Googlovem zemljevidu. Barron z mamo Melanio, v v ozadju pa dedek Viktor Knavs in babica Amalija Knavs. Fotografija je bila posneta na inavguraciji Donalda Trumpa. Strokovnjaki glede groženj ne dvigajo veliko prahu, saj ima družina predsednika Trumpa najboljše možno varovanje varnostne službe. Največjo nevarnost na znane osebnosti ne predstavljajo množični napadi, temveč napadi “volkov samotarjev”. Pozivi k atentatu na predsednikovega otroka Barrona so prišli na dan le nekaj dni po grožnjah s smrtjo papežu Frančišku. C. Š. Rekreativci v takšnem strahu, da jih bodo zdaj varovali oboroženi policisti 25. 11. 2017, 20:04 13 Foto: iStock Prebivalci švedskega mesta Oskarshamn bodo zdaj imeli možnost, da jih med tekom spremlja oborožen policist. Oskarshamnski policijski inšpektor Peter Karlsson je povedal, da je bil tovrstni program uveden z namenom zmanjševanja negotovosti tistih, ki se želijo razgibavati po tem, ko sonce že zaide. Karlsson, ki je bil po navedbah Breitbarta pobudnik tovrstnega programa, je povedal, da bo policija vzpostavila skupine tistih, ki bodo pripravljeni varovati rekreativce. Povedal je, da se je te ideje spomnil po tem, ko je bil s od prebivalcev obveščen o pomislekih in strahu, ki je nastal zaradi vedno bolj zastrašujočih dogajanj po svetu. Foto: iStock Ljudje se tudi podnevi ne počutijo več varno Trditve inšpektorja potrjuje tudi poročilo iz leta 2016, ki navaja, da se skoraj polovica Švedinj počuti ogroženo med hojo po nočnih ulicah. Po navedbah poročila v časopisu Aftonbladet se kar 43 odstotkov Švedov v mestu počuti neprijetno celo podnevi, kar je res zaskrbljujoče za državo, ki je nekdaj veljala za eno najbolj varnih. H. M. Drugorazrednost v praksi: Veterana vojne za Slovenijo mečejo iz stanovanja, Gorenak napovedal ukrepanje in obisk 27. 11. 2017, 0:10 77 Foto: YouTube/PlanetTV Medtem, ko so nekateri izmed vidnih politikov in poslancev zagnali cel vik in krik glede preprečitve deportacije sirskega nezakonitega migranta Ahmada Shamieha, ki je na nezakonit način vstopil v Slovenijo, so z neukrepanjem ob stiski vojnega veterana dokazali, kako bedna je slovenska realnost. Pri tem pa je treba pripomniti, da še zdaleč ne gre za osamljeni primer, saj podobno usodo deli tudi več kot 30 policistov v pokoju. Ko se namreč v stiski znajde preprost državljan, ki je z delom polnil državno blagajno, zanj ni posluha, kar kaže na to, da živimo v državi, kjer imamo prvorazredne in drugorazredne državljane. Branku Šalamunu, vojnemu veteranu in junaku osamosvojitvene vojne, grozi deložacija, saj mu Ministrstvo za notranje zadeve ne želi podaljšati najemne pogodbe za službeno stanovanje v prestolnici, kjer živi skupaj s svojim sinom. V zameno za to so mu na ministrstvu ponudili podstrešno stanovanje v Logatcu, ki mu zaradi zdravstvenih težav ne predstavlja realne nadomestne možnosti. Ponudili so mu možnost, ki je nesprejemljiva z zdravstvenega vidika Nekdanjemu delavcu policije, zaposlenemu na Ministrstvu za notranje zadeve, se je 31. avgusta lani iztekla najemna pogodba, so poročali v oddaji Planet Danes na Planet TV. Te pa niso želeli podaljšati, ker naj bi bili za najem stanovanja zainteresirani ljubljanski policijski uslužbenci. Stoodstotnemu invalidskemu upokojencu so ponudili vseljivo službeno stanovanje, ki pa se ne nahaja v prestolnici, torej v bližini potrebne zdravstvene nege, ampak v Logatcu, ki se nahaja približno 30 kilometrov stran. Foto: YouTube/Planet TV Zaskrbljeni Šalamun je povedal, da je bil zaradi stiske prisiljen iti v tožbo zoper deložacijo, ob tem pa je njegov 23-letni sin Rok Šalamun pripomnil, da se pri njem poraja občutek, da postopek na ministrstvu ni bil obravnavan korektno. Ob tem je poudaril, da sicer s prstom ne more pokazati na konkretno osebo in dodaja, da se ob vsem tem poraja občutek, da nekdo namensko onemogoča rešitev zadeve z razlogom ščitenja lastnih interesov ali interesov nekoga drugega. Stanovanjska problematika se vleče skoraj štiri leta Stanovanjska problematika se po besedah Šalamuna vleče vse odkar je v pokoju, torej približno štiri leta, kar se odraža na njegovem psihičnem počutju, saj marsikdaj zaradi skrbi sploh ne more zaspati. Glede na to, da je tako ali tako hud sladkorni bolnik, ima poškodbo hrbtenice, je doživel možgansko kap in ima probleme s popuščanjem ledvic, mu tovrstna situacija še dodatno najeda zdravje. Šalamunu in njegovemu sinu stanovanje, veliko 57 kvadratov, pomeni vse, saj nimata finančnih sredstev, davčne oaze ali kakšnih stricev iz ozadja, ki bi lahko posredovali pri omenjeni problematiki. Šalamun je prepričan, da si po dolgotrajnem služenju državi zasluži stanovanje in dodal, da se je pozanimal, kaj bi selitev pomenila v pravnem vidiku. Ta bi v najem dobil stanovanje s profitno najemnino za obdobje enega leta. Žiga Planinec, generalni sekretar Sindikata policistov Slovenije, je za Siol.net povedal, da v primeru Šalamuna ministrstvo ni ravnalo na nezakonit način in ob tem poudaril, da očitno ni upoštevalo drugih okoliščin primera. Po prepričanju Planinca je nujno, da se ne prezre človeškega vidika. Foto: YouTube/PlanetTV Policisti v slabšem položaju kot ostali uslužbenci v javnem sektorju Po prepričanju Sindikata policistov Slovenije so pri stanovanjski ureditvi policisti v precej slabšem položaju kot drugi zaposleni v javnem sektorju, pri čemer jih najbolj jezi medsebojno razlikovanje med merili. Pri drugih državnih organih namreč velja, da lahko zaposleni v službenih stanovanjih ostanejo tudi po upokojitvi. Kljub temu, da je bil pravilnik, ki omogoča upokojenim policistom na MNZ najem stanovanj spremenjen in tudi dopolnjen junija lani, so v sindikatu kritično opozorili, da je bil pravilnik sprejet enostransko. Gorenak napovedal obisk pri Šalamunu Glede na to, da se je več kot 30 nekdanjih policijskih uslužbencev, med katerimi večino predstavljajo vojni veterani, znašlo v podobni situaciji, je Šalamun izpostavil, da se skupaj z nekaterimi sprašuje, kaj so počeli med leti 1989 in 1992. Kritično so se med drugim na situacijo odzvali poslanci največje opozicijske stranke SDS, Žan Mahnič, dr. Vinko Gorenak in mag. Branko Grims. Mahnič je kritično izpostavil, da se zanj ne zavzame nihče zaradi izvirnih grehov, med katerimi so, da je Slovenec, veteran vojne za Slovenijo, nemusliman in ni LGBT aktivist. Gorenak pa je spomnil na dejstvo, da Slovenija nekdanjim agresorskim oficirjem JLA izplačuje visoke pokojnine, medtem ko upokojeni policist veteran in udeleženec krvave bitke pri Trzinu životari z nekaj več kot 700 evri pokojnine, ob neizmerno hudem zdravstvenem stanju pa ga še mečejo iz stanovanja. Včeraj pa je Gorenak napovedal, da bo Šalamuna danes obiskal, saj mu želi pomagati, in obenem objavil poziv za pomoč vsem dobrim ljudem. N. Ž. Kolinda Grabar-Kitarović: Hrvaška v BiH-u ni bila agresor Preiskava bo pokazala, kako je lahko Praljak storil samomor 30. november 2017 ob 12:42, zadnji poseg: 30. november 2017 ob 18:49 Haag - MMC RTV SLO, STA Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je glede obsodbe šesterice Hrvatov iz BiH-a na haaškem sodišču poudarila, da ni šlo za sodbo proti Hrvaški niti hrvaškemu narodu v BiH-u. Nizozemski preiskovalci so medtem začeli preiskavo samomora obsojenca Slobodana Praljaka. Predsednica se je odzvala na pravnomočno sodbo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je v sredo potrdilo sodbo šesterici nekdanjih visokih predstavnikov samooklicane medvojne hrvaške tvorbe Herceg-Bosne, in sicer za vojne zločine in zločine proti človečnosti nad Bošnjaki. Prizivni senat haaškega sodišča je potrdil tudi prvi del sodbe, ki se nanaša na vlogo takratnega hrvaškega vodstva. Sodišče je namreč razsodilo, da je obstajal skupni zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja Bošnjakov na območju Herceg-Bosne. Dejala je, da Hrvaška v Bosni in Hercegovini ni bila agresor, temveč da je storila največ za obstoj celotnega BiH-a. Dodala je, da se je hrvaški narod v BiH-u prvi uprl velikosrbski agresiji. "Hrvaško ter Bosno in Hercegovino sta napadla Miloševićeva Srbija in t. i. JLA, Hrvaška ni napadla nikogar," je novinarjem dejala hrvaška predsednica. Ob tem je poudarila, da morajo imeti Hrvati dovolj moči, da priznajo, da so nekateri rojaki storili vojne zločine, za katere morajo odgovarjati, dodala pa je, da v Haagu niso kaznovali tistih, ki so storili zločine nad Hrvati. Napoved obiska BiH-a Predsednica Grabar-Kitarović je vodstvo v BiH-u pozvala, naj storijo vse, da se ne bo zgodila zloraba sredine sodbe, ki "naj bo konec enega in začetek drugega obdobja". Napovedala je, da bo kmalu obiskala sosednjo državo, tamkajšnje Hrvate pa je pozvala, naj ostanejo mirni in dostojanstveni ter "naj se ne bojijo, ker je Hrvaška z njimi". Izrazila je sožalje družini generala Slobodana Praljaka, ki je po potrditvi pravnomočne zaporne kazni na haaškem sodišču v sredo zaužil strup in umrl. Kot je ocenila, je "rajši umrl, kot da bi živel kot obsojenec za zločine, za katere je trdno verjel, da jih ni storil". "Njegova poteza je zarezala v srce hrvaškega naroda. Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je pustila breme večnega dvoma, ali je uresničilo svojo nalogo," je dejala. Nizozemski preiskovalci so uradno sprožili preiskavo samomora nekdanjega poveljnika bosanskih Hrvatov Slobodana Praljaka. Zanima jih, kaj ga je ubilo in ali mu je kdo pomagal pridobiti domnevni strup. "Za zdaj se bo preiskava osredotočila na pomoč pri samomoru in kršenje zakona o zdravilih," so sporočili z nizozemskega tožilstva. Preiskovalci bodo tako podrobneje proučili, kako je lahko kljub poostrenemu nadzoru in varnosti v sodno dvorano prišla steklenička s tekočino, kdo jo je priskrbel Praljaku, ki je bil sicer v haaškem priporu, in ali je bil to strup. Tiskovni predstavnik nizozemskega tožilstva v Haagu Frans Zonneveld je medtem potrdil, da so v steklenički našli "kemično snov", ki je lahko usodna za ljudi, ni pa pojasnil, za kakšno snov naj bi šlo. Zonnenveld je še dodal, da bodo v kratkem izvedli obdukcijo Praljakovega trupla. "Obdukcija je naša prioriteta," je povedal. Praljakova odvetnica Nika Pinter je dejala, da obsojeni ni kazal znakov, da bo storil samomor, je pa vedela, da bo težko prenesel 20-letno zaporno kazen. "Za resnico z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi" Grabar-Kitarović: Kaj pa Milošević? Po njenih besedah haaško sodišče ni izpolnilo svoje zgodovinske vloge, ker "ni prepoznalo ali je zavedno zanemarjalo vlogo režima Slobodana Miloševića, ki je bil izhodišče za vse grozote vojne". Dejala je še, da je sodišče pri iskanju ravnovesja odgovornosti sprejelo politične ocene namesto pravosodnih odločitev. "Nihče drug, niti haaško sodišče ne bo pisalo naše zgodovine. Borili se bomo z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi za resnico in pravičnost. O tem bom naslednji teden govorila na sedežu ZN-a, ki je ustanovilo haaško sodišče," je še dejala. Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je ponovil, da je sredina sodba nepravična do hrvaškega naroda v BiH-u in državnega vrha Hrvaške v 90. letih. Napovedal je, da bo Hrvaška v okviru pravnih možnosti poskusila zanikati dele haaške sodbe, ki se nanašajo na vpletenost nekdanjega hrvaškega državnega vrha v skupni zločinski načrt v BiH-u. Jandroković: Sodba je nepravična in nesprejemljiva Predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković pa je dejal, da so se vse poslanske skupine strinjale v oceni, da sredina odločitev prizivnega senata haaškega sodišča ne upošteva zgodovinske resnice, dejstev in dokazov. Po njegovih besedah je pravnomočna sodba šesterici Hrvatov iz BiH-a nepravična in nesprejemljiva, samomor Praljaka pa naj bi na simboličen način pokazal na nepravičnost sodbe. Jandroković je poslance in poslanke pozval k minuti molka za vse žrtve vojnih spopadov v BiH-u in na Hrvaškem, v sejni sobi pa takrat ni bilo poslancev Socialdemokratske stranke (SDP), ki se niso strinjali z delom izjave, ki govori, da je sodba nesprejemljiva. Spomnili so na hrvaški ustavni zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem. Predsednik poslanske skupine SDP-ja Arsen Bauk je pozneje pojasnil, da niso želeli biti alibi za zgrešeno politiko vladajočega HDZ-ja v BiH-u v 90. letih, a obenem nasprotujejo delu sodbe o skupnem zločinskem načrtu. Dodal je, da se pravnomočno obsojenemu vojnemu zločincu Praljaku niso želeli pokloniti z minuto molka, a da spoštujejo vse žrtve vojne. Poslanca prejela grožnje s smrtjo Poslanca hrvaške opozicijske stranke Državljansko-liberalna zveza (Glas) Vesna Pusić in Goran Beus Richembergh sta policiji prijavila grožnje s smrtjo, ki sta jih prejela na spletnih družbenih omrežjih zaradi svojih stališč o pravnomočni sodbi haaškega sodišča. Beus Richembergh je v sredo na svojem profilu na Facebooku objavil, da je general Slobodan Praljak storil samomor na haaškem sodišču kot pravnomočno obsojeni vojni zločinec in da je vodstvo vladajoče stranke HDZ z minuto molka za Praljaka v hrvaškem saboru poskušalo instrumentalizirati parlament. Novinarjem je danes povedal, da je po objavi prejel več kot sto primitivnih žaljivk, a tudi konkretne grožnje s smrtjo njemu in njegovim družinskim članom. Na svojo stran na Facebooku je prejel tudi fotografijo pištole in grožnjo, da bo ustreljen. Potrdil je, da je grožnje prijavil na policiji, vendar ne bo zaprosil za policijsko zaščito. Nekdanja hrvaška zunanja ministrica Pusićeva je v sredo dejala, da so zaporne kazni za šesterico Hrvatov iz BiH-a posledica slabe in zgrešene politike vrha hrvaške države v 90. letih in posledično prejela grožnje s smrtjo. Josip Đakić, eden izmed poslancev HDZ-ja, je na grožnje svojima saborskima kolegoma odgovoril, da jima bo "sodil hrvaški narod na naslednjih volitvah". B. V., J. R. Po sodbi in Praljakovem samomoru so bosanski Hrvati, ki ga podpirajo, sporočili, da ne bo njegovo "žrtvovanje" nikoli pozabljeno Na poti v Iški vintgar partizani zverinsko pobili 53 Romov – od tega 25 otrok, nosečnico in mnoge druge, RTV Slovenija pa opravičuje njihovo dejanje kot “preventivno uničenje” 1. 12. 2017, 11:27 1 Foto: Augusta d.o.o. Partizani niso prizanesli nikomur – zverinsko so poklali tudi Rome, pokončali so celo njihove komaj rojene otroke. Ampak očitno je za namen “preventivnega uničenja”, kot njihovo sprevrženo dejanje opravičuje spletni portal RTV Slovenija, vse dovoljeno. Starejši domačini podkrimskih vasi se še dobro spominjajo govoric, ki so takrat začele krožiti, da so partizani ubili okoli 40 Romov. Očitno so partizani v njih in njihovem beračenju prepoznali sovražnike in pobili vse od prvega do zadnjega. Te dni pa se je izkazalo, da so bile govorice še premile, saj je pod streli objestnih partizanov, ki so pravico jemali v svoje roke in čistili “teren”, umrlo kar 53 Romov, od teh tudi komaj rojeni otroci, nosečnica, seveda poleg velikega števila večjih otrok in odraslih. Jasno je, da partizani ob tem niso pokazali niti delčka sočutja. Kakor so Romi umrli, tako so obstali v plitkem grobu na eni izmed njiv v Iški, kraju, kamor sicer v poletnem času zahajajo številni turisti, natančneje v Iški vintgar. A ko bi vedeli, da se tja hodijo sproščati mimo množičnega partizanskega morišča, ki leži tik ob glavni cesti … Pričakovali dva grobova, odkrili so jih sedem! Sicer pa tudi Jože Dežman, predsednik komisije za prikrita grobišča, priznava, da so pričakovali kvečjemu dva grobova, odkrili pa so jih kar sedem. Na njivi tik ob stanovanjskih hišah so tako našli tri enojne grobove, dva dvojna in dva množična, skupno to pomeni, da so, vključno z nerojenim otrokom, našli okostja kar 53 posameznikov, ki jim jih je kljub temu, da so bili en čez drugega nametani v izkopane jame, uspelo individualizirati in jih postopoma izkopati. Krutost brez meja: Umorili nosečnico, enoletnega otroka, malčke, najstnike … V enem od množičnih grobišč so našli posmrtne ostanke 12 oseb, v drugem, ki je večji, skoraj trikrat toliko. Natančneje, 34. Ob določanju, koliko so bili umrli stari ob poslednji sodbi, pa so verjetno obnemeli celo raziskovalci: samo 26 oseb je bilo starejših od 20 let (14 moških in 12 žensk), med njimi tudi visoko noseča ženska, za katero predvidevajo, da je bila v zadnjem ali v predzadnjem mesecu nosečnosti. Dve okostji pripadata najstnikoma, starima med 15 in 17 let. Bila naj bi fant in punca. Potem pa šok: med okostji je bilo kar 25 otrok, mlajših od 14 let! V enem od dvojnih grobov je bil pokopan otrok, za katerega so odkrili, da je bil star šele 4 leta, ko je moral umreti. V množičnih moriščih so odkrili še več takšnih žalostnih prizorov: okostje otroka, starega eno leto, dva otroka, stara med 4 in 6 let, 14 otrok pa starih med 7 in 13 let. Nekateri od teh so umrli pod streli partizanov, nad drugimi so se znesli drugače. V grob so skupaj z neusmiljeno pomorjenimi Romi, ki veljajo v Sloveniji za manjšino in za katero so bili očitno levičarski komunisti prepričani, da jih je treba iztrebiti, pometali tudi njihove predmete, kot so svetinjice, rožni venci, glavniki, celo majhno pikapolonico, ki je očitno pripadala enemu od otrok, nad katerim so se znesli njegovi rablji. Vendar pa s svojo morijo očitno niso bili zadovoljni, ampak so svojo žrtev, ki jim je uspela pobegniti, zasledovali vse do Gornjega Iga. Tudi to Rominjo so neusmiljeno pokončali. Ali so imeli takšen apetit po krvi ali pa jih je gnal zločinski naklep, da očividcev ne sme biti? Tudi policija ta poboj Romov obravnava kot kaznivo dejanje. Odkrili so tudi imena domnevnih storilcev, ki pa naj bi bili po njihovi raziskavi že vsi pokojni. Vsekakor bi imena morilcev morala priti v javnost, da se ve, kdo je pobil del manjšine v Sloveniji. Rome utišali, ker so se bali izdaje?! Naravnost sprevrženo pa je opravičevanje tega poboja, ki se je zgodil maja 1942, z besedami, da je šlo za “preventivno uničenje”. Spletni portal RTV Slovenija je to celo zapisal v naslov, verjetno z namenom manipuliranja, da bi tako množičen poboj romskih otrok in odraslih s strani partizanov opravičili z nekim smiselnim razlogom. “Zakaj pa so bili Romi sploh izbrani kot žrtvena skupina? Odgovor leži v njihovem načinu življenja, saj so se partizani, ki so se skrivali, bali, da bi jih Romi lahko izdali in italijanski okupacijski oblasti razkrili podrobnosti o gibanju partizanskih enot,” so zapisali na omenjenem portalu. Partizani naj bi se torej po nekaterih špekulacijah bali izdaje Romov, zato so jih enostavno – utišali. Po znanih podatkih je na področju Slovenije ob začetku 2. svetovne vojne živelo med 300 in 400 Romov. To pomeni, da so samo v tej moriji v Iški pobili okoli 20 odstotkov celotne romske manjšine. Marjanca Scheicher Oznake Iška morišče poboj Romi RTV Slovenija Sorodni prispevki Ostali prispevki avtorja Politika Pirc Musarjevo neupravičeno potolažili s 70 tisoč evri, medtem ko drugorazredne žrtve pravosodja o takšnih vsotah le sanjajo! Politika Sramota: Nataša Pirc Musar bogatejša za 70 tisoč evrov, plačali pa bodo vsi, ki plačujejo RTV-prispevek Ljudje Tako RTV Slovenija "elegantno rešuje" primer Tanje Gobec Janez Pogorelec: Strateg političnega zemljevida nove “desnice” 10. 12. 2017, 0:10 57 Janez Pogorelec, druga violina Službe Vlade RS za zakonodajo, je ”kompleksna” osebnost, kot bi rekel dr. Danilo Türk. Dr. Janez Pogorelec je med tistimi opozicijskimi politiki, ki imajo VIP-dostop do medijev tranzicijske levice, ki obvladujejo Slovenijo. Najbrž to ni naključje, verjetno tudi ne posledica njegovega položaja v vladi Mira Cerarja. Za propagandni stroj izrojene levice je dr. Pogorelec s svojim politkomisarskim pisanjem o neenotni desnici, ki se mora nujno znebiti Janeza Janše, namreč še kako koristen. Osebna izkaznica: večni državni uradnik, birokrat brez pravega stika s slovensko realnostjo, v prostem času pa amaterski politični strateg in vseglihar Janez Pogorelec? @JanezPogorelec “Trditev, da je žrtev političnega procesa, bi bilo treba v tej državi politikom prepovedati z Ustavo!” Zgornji zapis na Twitterju dr. Janeza Pogorelca se nanaša na Antona Ropa in njegove lažnive navedbe o incidentih v Piranskem zalivu. V svoji vsegliharski vnemi pa dr. Pogorelec v isti koš meče dokazanega lažnivca Antona Ropa in dokazano nedolžnega Janeza Janšo. A to ni le osebna težava dr. Pogorelca, ampak gre za t. i. simptom ”žlahtne desnice”, ki v želji po političnem lagodju nevarno izgublja kompas. Zdi se, da je v zavetju svoje udobne in lepo plačane državne službe dr. Pogorelec povsem izgubil stik s problemi slovenskih delavcev, kmetov, otrok in družin. Izgubil je stik z realnostjo. V prid moji domnevi govorijo njegovi intervjuji, izjave in objave, predvsem na Twitterju. Odmevna intervjuja dr. Pogorelca o novem redu na desni sredini: avgusta 2016 v Dnevniku in aprila 2017 v Delu “Takoj ko bi se g. Janša umaknil, bi imeli na desnici odlično sodelovanje,” je v intervjuju za Delo izjavil dr. Pogorelec. Takole pa modruje dr. Pogorelec za Dnevnik: “Ne trdim, da je z institucijami države pri nas vse v redu – marsikdaj je celo daleč od tega. Moramo pa jih krepiti, podpirati. Moramo jim priznavati mesto, ki jim gre. Lahko smo kritični do pravosodja, ne moremo pa govoriti o krivosodju; še zlasti ne v svojih lastnih zadevah. Stranke ne morejo soditi namesto sodišč. Ne morejo odločati o dodelitvah otrok. Tudi če je v teh postopkih kdaj vse narobe, je reševanje posameznih primerov v domeni pristojnih institucij, in ne politike. Sistem mora biti sposoben odpravljati svoje lastne anomalije. Zato imamo pravno državo in delitev oblasti. Zato obstaja možnost pritožb vse tja do Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in vse to je jamstvo, da bo sistem deloval.” Teh brezzveznosti ni natrosil kak amaterski politik, ampak dr. Pogorelec, ki bi kot ustavni pravnik in državni funkcionar v nasprotju s svojim predsednikom vlade lahko malo bolj spoštoval Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Kot da bi poslušal Cerarja, Židana ali Tonina ob Janševi obsodbi leta 2014 ali Anjo Kopač Mrak po ugrabitvi koroških dečkov. Nekateri od naštetih so celo sposobni priznati, da kršijo človekove pravice, vendar nihče, ki se znajde v očitno krivičnem postopku – pa naj bo Janša, babica koroških dečkov ali kdo drug –, ne sme opozarjati na krivice, ker po mnenju izrojene levice, ki jo očitno podpira tudi dr. Pogorelec, ”postopki še tečejo”. Drugorazredni državljani lahko torej na pravico čakamo desetletja, potem pa je za marsikoga že prepozno. Vizijo žlahtne desnice dr. Pogorelca moti politika SDS, osebno pa ga najbolj živcira Aleš Primc Kaj si Janez Pogorelec misli o prijateljskem politiku Alešu Primcu, pove njegova izjava za Delo: “Slovenija si ne more privoščiti eksperimentiranja z ekstremno radikalnimi ljudmi in ukrepi, ki bi nam v temeljih zamajali državo. Že zaradi svoje majhnosti mora, če hoče biti uspešna in stabilna država, biti zelo enostavna, pragmatična in racionalna. Primc ni primer tega. Znano mi je, da ima že v sami Cerkvi precej nasprotovanja, baje so mu celo svetovali, naj ne ustanavlja stranke.” Za dr. Pogorelca je zavzemanje za spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti torej nevaren radikalizem. Zavzemanje za večjo rodnost, ki bo prinesla boljše življenje družinam, večje plače mamam in očetom ter večje pokojnine babicam in dedkom, pa radikalni ukrepi?! Glas za Otroke in družine očitno močno trka na politično in osebno vest gospoda Pogorelca, ki se ima za pripadnika krščanske ljudske stranke, ki se najbolj hvali z naprednim gospodarskim programom, svoje temeljne vrednote pa pušča ob strani. To ga seveda še kako grize, vendar se ne potrudi česa spremeniti. V režimskem Delu raje napada Primca: “Sodobna krščanska demokracija ne evangelizira, ker je to naloga Cerkve, ne pa politične stranke, in NSi tega ne namerava početi. Krščanskodemokratske stranke temeljijo na klasičnih evropskih vrednotah, svobodi, pravičnosti in varnosti, predvsem pa so zmerne, medtem ko je Primčeva stranka zelo radikalna in s tem celo že kar precej posega na levo.” Poglejmo nekaj njegovih izpostavljenih izjav na Twitterju, v katerih napada Primca: Janez Pogorelec? @JanezPogorelec Replying to @RevijaReporter @ales_primc ”Vau,kakšen žargon,delavstvo,avantgarda.. :) cepljeno na krščanski fundamentalizem…A ste v bistvu nekakšni krščanski komunisti,ultralevica?” Aleš Primc mu odgovori: ”Za pomoč ljudem smo, Janez, za razliko od tebe in tebi podobnim, ki ste hlapci izrojenih elit.” In še en čivk Janeza Pogorelca: ”A potem boste na naslednjih volitvah glasovali za Primca in ne več za SDS? Ker drugih volilcev kot vas ne bo imel…” Primc Ales? @ales_primc Apr 18 : “Janez, kaj če bi ti malo več delal in manj govoril? Če misliš, da imaš dobre ideje, jih izpelji.” Žlahtna konservativna stranka mora goreti za resnico in demokracijo Dr. Pogorelec bi se lahko iz polpretekle zgodovine naučil vsaj to, da žlahtna konservativna stranka ne nastane, ko jo za takšno razglasi Milan Kučan, ampak mora dozoreti, izgoreti in se prekaliti v boju za pravico in resnico. Včasih je videti, kot da bi se temu naporu Novakova, Tonin in Pogorelec na vsak način radi izognili. Polovičarsko reševanje težkih in usodnih tem slovenske preteklosti in nepopravljenih krivic ne more pripeljati do sproščene demokratične družbe po vzoru severnih držav, kar si z dr. Pogorelcem za Slovenijo želimo tudi tisti, ki se z njim ne strinjamo. Pozablja namreč, da so se naše zahodne in vzhodne sosede s posledicami totalitarizmov večinoma že uspešno soočile, medtem ko Slovenija tega ni storila. Ljubosumen tudi na ddr. Klemena Jakliča? Dr. Janez Pogorelec pa se je nedavno pridružil tudi levičarskim napadom na ddr. Klemena Jakliča, ki je ob dr. Marku Šorliju in še nekaterih neideoloških ustavnih sodnikih pomembno jamstvo za vladavino prava. Slednje se je v nedavni zgodovini izkazalo kot zadnji branik demokracije pred podivjano izrojeno levico. Zato se mora demokratična stran enotno postaviti v bran ddr. Klemenu Jakliču, kar ne bi smelo biti pretežko niti za drugo violino vladne pravne službe dr. Janeza Pogorelca. Pot, po kateri pelje vsegliharska politika Gregorja Viranta, Janeza Pogorelca in podobnih, je bolj ali manj znana vsem. Najbolje jo opišejo kar njegove lastne besede: “… nekdo, ki je dovolj močan in si sprememb ne želi, pa jih je iz nekih bolj ali manj zamegljenih interesov vse prepogosto sposoben preprečiti.” Franci Donko Lažnivi morilec: Afganistanski najstniški migrant, ki je posilil in umoril 19-letno Nemko, je v resnici star 33 let 10. 12. 2017, 10:09 14 Foto: facebook Šokantno odkritje. Afganistanski migrant, ki mu sodijo za posilstvo in umor študentke medicine Marie Ladenburger, ki je umrla v velikih bolečinah oktobra 2016, je starejši kot so mislili. Hussein Khavari je v Nemčijo migriral novembra 2015. Bil je brez osebnih dokumentov, tamkajšnjim organom pa je zatrdil, da se je rodil v Afganistanu leta 1999. Natvezil je še, da naj bi njegov oče umrl med vojno. Izkazalo pa se je, da je njegov oče še vedno živ. Še več, oče je zdaj razkril, da se je njegov sin rodil leta 1984 in da je star 33 let. O tem so se nemudoma razpisali mediji, ki razkrivajo: “Tožilci so odkrili očeta Husseina K., ko so odkrili telefonsko številko v Husseinovem prenosnem telefonu. Slednji jim je namreč povedal, da lahko stopijo v stik z njegovo mamo, njena telefonska je v njegovem telefonu. Toda, ko je tolmač poklical na omenjeno telefonsko številko, se ni oglasila njegova mama, temveč oče!” je zapisal Voice of Europe. Maria Ladenburger (foto: Facebok) Njen umor je šokiral Nemčijo Spomnimo še na žrtev, 19-letno Mario Ladenburger. Njen oče namreč opravlja delo višjega pravnega svetovalca na sedežu Evropske komisije v Bruslju. Maria pa je kot prostovoljka delala z migranti v različnih zavetiščih in azilnih domovih. Njen umor je šokiral Nemčijo. Celo vodja nemške policijske zveze je obtožil Angelo Merkel, in sicer z besedami, da bi smrt Ladenburgerjeve lahko preprečili, če ne bi imeli politike odprtih vrat. Avatar Stajerka • 3 ure nazaj Švedska je izvedla testiranje 8.800 sumljivih mladoletnikov.....od tega jih je bilo 6.600 starih več kot 18 let......kaj Šami je že na Kordeževih in Škobernetovih stroških??? indijanka • 4 ure nazaj Žalostna zgodba . Izjemna zdravnica bi postala. Zdravnica s srcem. Srce nima nobene veze z levičarskimi forami in politiko. Mlada ženska je delila dobro svojega življenja. Kar je med mladimi redkost. Nemci imajo prav, ob življenje jo je spravila politika, ki se je lahkomiselno poigrala z njo. Politika brez srca, ki razmišlja le o denarju. Brez mladih ljudi, ki občutijo srce, bo svet veliko bolj siv. Izginila bo svetloba. Udbovska deca – cenzuriran prispevek nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice o bioloških naslednikih udbovske elite 9. 12. 2017, 12:36 0 Boštjan M. Zupančič (foto: STA). V nadaljevanju objavljamo komentar profesorja prava in nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, Boštjana M. Zupančiča, ki so ga avgusta lani objavili na portalu Siol.net, nato pa so ga zaradi cenzure umaknili. Prispevek je ponovno objavil na svojem profilu družbenega omrežja Facebook z namenom, da ga vidi čim več ljudi, zato ga objavljamo v celoti. Drugje sem že pisal o “avantgardnem sindromu” (vir) in “samoupravičenju” (self-entitlement, vir), ko pa govorimo o otrocih bivših udbovcev, se ti dve patologiji združita v eno. Pred kratkim sem imel bližnje srečanje z neko funkcionarko, ki se je spočetka obnašala benigno-dobronamerno, potem pa se je v zraku obrnila v svoje nasprotje – in postala agresivno-arogantna: tako rekoč dvojna osebnost ali clivage, kot temu pravijo Francozi. Njena mati je bila v bivši hierarhiji visoko; seveda ne morem vedeti, ali je ta clivage posledica njenega udbovskega pedigreja. Vsekakor pa je te vrste aroganca, taka ali drugačna, tudi kombinacija gornjih patologij, še posebej avantgardnega sindroma. Poanta tega, kar bom tu obelodanil, pa je v zmotni domnevi, da je t. i. “kontinuiteta” stvar staršev in starih staršev. Politični protest je naperjen zoper same udbaše, pozablja pa se, da je na sceni nebroj njihovih otrok in celo vnukov. Vsaj dvajset let že opazujem vzpon udbovskih otrok in vnukov, ne samo v ljudski republiki, ampak celo v mednarodnih organizacijah. V Strasbourgu sta vsaj dva; koliko jih je drugje, ne vem. Nekoč sem pokojno slovaško kolegico vprašal, kaj misli o tem, da so ti (zdaj že odrasli) potomci tudi tako pokvarjeni. “Ja, kaj pa misliš,” mi je odgovorila, “da so se pogovarjali doma pri večerji …” Incidenca in lustracija Incidenca te patologije je odvisna od tega, koliko je bilo udbovskih špicljev pred osamosvojitvijo. Ker pa je v Sloveniji 600 skupnih in celo masovnih grobišč tistih, ki so jih po vojni kruto pobili, je tudi neizogibno res, da so (bili) morilci med nami že zadnjih sedemdeset let. A podobno velja za tiste, ki so bili na drugi strani in tam počeli svoja hudodelstva. S tega stališča ni čudno, da do sprave med obema stranema še ni in tudi ne bo prišlo. Tudi ni čudno, da je Slovenija zaradi tega danes ne le razdvojena, ampak na obeh straneh političnega spektra tudi obremenjena s psihotičnimi strukturami osebnosti. Na Komiteju proti mučenju OZN, ko sem bil še član, je zdravnik profesor Bert Sorensen vedno poudarjal, da je tortura predvsem tudi izmaličenje mučiteljeve osebnosti. Za to gre. Potem je bila tu naivna domneva, da se bo z menjavo generacij teren tako ali tako sam očistil, lustriral. Bomo videli, zakaj je bila ta domneva vseskozi zmotna. Ta navidezno enostavni stavek pove, zakaj je biti Slovenec danes tako zelo težko. Teh ljudi – pa seveda tudi naslednjega pokolenja – je torej Slovenija polna. Ker bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec, to med drugim pojasnjuje, da v takih razmerah lustracije ni bilo mogoče izvesti. Kolikor vem, je bil lustriran samo en sodnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Incidenca te patologije je torej odvisna od tega, koliko je bilo povojnih morilcev in udbovskih špicljev. Tretje in četrto pokolenje Seveda otrok ni mogoče kriviti za grehe njihovih staršev. Je pa res, da pravi Stara zaveza, da bo Bog grehe očetov kaznoval še nad tretjim in četrtim pokolenjem (Eksodus, 34:7). Toda ta sentenca ni stvar krivde vnukov in pravnukov; gre za nekaj bolj zapletenega. V psihoanalizi je namreč danes jasno, tudi v Alzaciji, kjer je šlo za medvojno kolaboracijo, da posledice priplavajo na dan v tretji in četrti generaciji. Sentenca je torej subtilno opažanje starozaveznega preroka. Po Carlu Jungu poteka občevanje med dvema človekoma (generacijama) nekako po zarezah navadne pisemske ovojnice: Gornja črta na kuverti je komunikacija med mojo in zavestjo sogovornika. Po diagonalah moja zavest govori z nezavednim sogovornika in obratno. Na dnu moja podzavest komunicira s sogovornikovim nezavednim in obratno. Medtem pa je vsak človek v stiku z lastnim nezavednim, je njegova odvisna spremenljivka. Freudovo stališče je bilo, da 85 odstotkov tistega, kar se v posamezniku dogaja, deluje iz nezavednega. Do tega enostavno nimamo dostopa. Mimogrede, prav to je s psihoanalitičnega stališča tragedija človekove eksistence. V življenju odrasli ponavlja, kar ga je označilo in travmatiziralo v preteklosti, v otroštvu. Če prav premislimo, so na nas torej starši, stari starši itd. po “spodnji strani kuverte” vplivali na način, ki se ga ne zavedamo. S tem smo dedno obremenjeni. Neizzvana napadalnost (gratouitus violence) To, kar me je po povratku iz ZDA takrat najbolj in najbolj neprijetno presenetilo, je bila nemotivirana napadalnost, ki me je včasih doletela kot strela z jasnega. Nek profesorski kolega me je na primer pred študenti omenil takole: “Prišel je iz Amerike, zdaj pa se vozi s starim VW hroščem …” Nikoli mu nisem nič storil, se mu zameril, a vendar si verjetno ni mogel premagati, da me ne bi agresivno opravljal. In to pred študenti. Druga simptomatična prigoda je bila naslednja. Ko sem bil že ustavni sodnik in smo s študenti izdajali brez kakršnihkoli raziskovalnih sredstev že našo tretjo knjigo (Ustavno kazensko procesno pravo, 1000 strani), sem telefoniral na ministrstvo za izobraževanje in govoril s tamkajšnjo prijazno uradnico, ki sem jo poznal še iz časa, ko sem bil prorektor, češ, zdaj bi bili pa tudi mi na vrsti za kakšno finančno podporo. Prijazno mi odgovorila takole: “Ne, gospod profesor, ali ne veste, da pravni fakulteti na vaš račun vsak mesec nakažemo 800.000 tolarjev?” Tega nisem vedel. Kot ustavni sodnik sem predaval za nek drobiž, pa odgovoren sem bil, ob svoji sodniški službi, za kakih 240 študentov. Telefoniral sem torej takratnemu dekanu in mu rekel: “Poglej, na ministrstvu za izobraževanje so mi rekli, da na moje ime nakazujejo 800.000 tolarjev, jaz pa sem mislil, da delam pro bono publico. Bi bil lahko upravičen do podpore s strani fakultete?” Osebek mi je odgovoril takole: “Ne, Boštjan, saj si res delal pro bono publico. Mi smo si tukaj na fakulteti vendar med sabo tvoj denar prav lepo razdelili …” Toliko, da mi telefonska slušalka ni padla iz rok. Glede obeh incidentov še danes ne vem, s čim naj bi jih izzval, za razliko od zmerjanja, ki sem ga doživel pogosto na ljubljanskem trgu, prek katerega sem vsak hodil v službo. Tam so me verbalno napadale branjevke, katerih hčerke so bile padle pri (anonimnem) izpitu iz kazenskega procesnega prava. V babico moje žene so celo metale gnile paradižnike. Podobnih dogodkov je bilo ogromno, a ker sem svojo mladost preživel v benignem ameriškem okolju, na kaj takega enostavno nisem bil odporen. Nekdo je tu v Strasbourgu nekoč rekel, da so Slovenci togotni. Tega tukaj nisem doživel, z dvema, tremi izjemami, nikoli. Sem pa potreboval dve leti, da sem si od slovenske togotnosti pomiril živce. Birokratski in sodni sadizem V Strasbourgu me je dosegla le davčna uprava. Na mojem tekočem računu v Ljubljani so mi, čeprav mi nikoli niso poslali opomina, zaradi par evrov naredili izvršbo. To so naredili avtomatično, prek računalniškega programa, kar pomeni, da so takih “napak” napravili veliko. Popolna brezobzirnost, če pomislim, da v ZDA davčna uprava (IRS, Internal Revenue Service) ročno pregleda vsako posamično davčno napoved (tax return) in reagira individualno. Za 319 milijonov davčnih zavezancev! Nekoč so mi v Ljubljani hoteli nakazati honorar za predavanje. Ker naj bi šlo za izogib dvojnemu obdavčenju, so nastali taki problemi, da jih celo pravnica, ki mi je bila hotela honorar izplačati, ni mogla razrešiti. Drug tak primer je bilo podaljšanje, ko sem bil nekoč v Ljubljani, diplomatskega potnega lista na ministrstvu za zunanje zadeve. Oddelek za to je v neki vili vis-a-vis samemu ministrstvu. Brez razloga arogantna uradnica, ki je to urejala – pa šlo je za diplomatski potni list! – je bila prav po divje agresivna; sem moral na dva konca klicati predpostavljene, da se je na koncu zelo nejevoljno prilagodila. Vse to me seveda spominja na tisto prodajo hiše zaradi 128 evrov neplačanih komunalnih prispevkov. Pa saj to je, kot sem takrat rekel, popolnoma noro! Potem me je v Pravni praksi napadla neka moja bivša študentka, ki sem jo enkrat vrgel pri izpitu, zdaj višja sodnica, v pamfletu z naslovom “Kdo je tukaj zdaj nor?” Ko so iz Strasbourga dobili feedback, da bo Slovenija zaradi tega obsojena, so vsi lepo potihnili. A opravičil se seveda ni nihče. Sklep Slovenija ima ta problem preteklosti, ki nikoli ni bila preventilirana –, kot je bil to primer v Nemčiji. Tam Nemcem Hollywood in drugi že vsa leta po drugi svetovni vojni v kožo vtirajo njihovo neprimerljivo krivdo; niso jim dovolili, da bi svoja hudodelstva pometli pod preprogo nezavednega. Paradoksalno pa je to na Nemce imelo zdravilni učinek. In tako je Nemčija morda danes edina država v Evropi, kjer v nezavednem ljudi več ne tli ta nerazrešen občutek krivde. Mimogrede, na to me je opozoril nek judovski kolega, ki se je bil šolal v Nemčiji. Kolaboracija in revanšizem po vojni od Francije do Norveške, od Ukrajine, Madžarske pa do Romunije, Italije – in Slovenije pa v zadnjih sedemdesetih letih nista doživela svojega psihološkega epiloga. Ima to danes med drugim opraviti z nezaslišanim vzponom skrajno desnih – v resnici protofašističnih – strank? Kaj lahko rečemo o otrocih in vnukih teh obremenjenih ljudi in o udbovski deci? Nova razkritja o pranju iranskega denarja: V javnost prišle podrobnosti, kako se je preko Turčije in Erdogana pral denar za prepovedan iranski jedrski program – za istega kot oprana milijarda iz NLB 10. 12. 2017, 13:12 11 Foto: epa Priča FBI je razkrila šokantno zgodbo, kako se je oprala ena milijarda denarja iz iranske nafte. No, ta priča je “čisto po naključju” tudi glavni akter pranja denarja, saj se je celotna ideja o shemi, kako oprati denar za iranski jedrski program, porodila prav v njegovi glavi. Shema sicer seže vse do turškega in iranskega političnega vrha, zato je ob razkritju le te Erdogan zagotovo besen kot ris, saj je eden najbolj vplivnih voditeljev, ki je v preteklosti že poskušal celotno zadevo pomesti pod preprogo, tako da je aretiral policiste in tožilce, glavnega pri pranju denarja pa izpustil na prostost. V prid FBI je pričal turško-iranski trgovec z zlatom Reza Zarrab, in sicer je na na prostor za priče stopil 29. novembra, ob tem pa razkril grozljive razsežnosti, v katere so vpleteni tudi vplivni politični voditelji. Preiskavo v zvezi s pranjem denarja je sicer vložila ameriška vlada. Vse priznal – v zameno za zaščito Bloomberg piše, da je še ne tako dolgo nazaj Zarrabovo življenje morda še najbolj ustrezalo opisu Jamesa Bonda – s svojo zvezdniško ženo se je po Istanbulu vozil v Astonu Martinsu in Range Roverju, po svetu se je prevažal z zasebnimi letali, na Egejskem morju pa s svojo lastno jahto in celo podmornico. Naokrog se je sprehajal kar s pozlačeno pištolo, imel je tudi pisarno v Trump Towers Istanbul. Vendar pa se je vse to končalo marca 2016, ko so ga aretirali agenti FBI – in to kar v Miamiju, ko je prišel na počitnice v Disney World. V naslednjih 18 mesecih se je 34-letnik že nekajkrat znašel na sodišču, da pojasni, kako je opral eno milijardo dolarjev iranskega denarja iz nafte prek bank ter s tem financiral iranski jedrski program. Zarrab se je pogodil, priznal je krivdo za vse obtožbe zoper njega in se strinjal, da bo pomagal ameriški vladi pri pridobivanju dokazov. V zameno so dobili tako on kot njegova družina zaščito. Sodijo le enemu, ostali so se izognili aretaciji Zarrab je razkril šokantno zgodbo o korupciji in dvojnem trgovanju, ki sega vse do najvišje ravni turške vlade, celo vse do predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Zadeva je še toliko bolj otežila odnos med Washingtonom in Ankaro, saj je razkrila, da je dolgotrajni zaveznik ZDA pomagal Iranu, zanemariti pa ne gre niti dejstva, da je Turčija prejela milijone dolarjev pomoči od ZDA v preteklosti. Sedaj pa je po Zarrabovi zaslugi obtoženih kar devet ljudi, med njimi nekdanji turški minister za gospodarstvo in nekdanji generalni direktor Halkbanke, velike turške banke, ki je v lasti vlade. Vendar pa dejansko sodijo le enemu – višjemu izvršnemu direktorju Halkbanke Mehmetu Hakanu Atilli. Vsem ostalim se je uspelo izogniti aretaciji ZDA. Zarrab je na sodišču pričal, da je turškim vladnim uradnikom in upraviteljem bank plačal desetine milijonov dolarjev podkupnine, da je pridobil njihovo pomoč in kritje za operacijo pranja denarja. V tej shemi je omenil celo Erdogana, ki je osebno odredil, da se v to shemo vključita dve turški banki. Slišal je, da iranska centralna banka in nacionalna naftna družba iščeta načine, kako pridi do lastnega denarja, razpršenega po svetu Zarrab je sicer sin bogatega iranskega jeklarskega magnata, ki se je v Turčijo preselil še kot otrok, že kot najstnik pa je vodil različne posle. Njegova poglavitna dejavnost so nato postala denarna nakazila, menjava valut in trgovanje z zlatom. Leta 2005 je postal turški državljan, medtem ko je bil njegov oče del ekipe, ki jo je sestavil iranski novoizvoljeni predsednik Mahmud Ahmadinejad – zadolžen je bil za preučevanje in reševanje ameriških sankcij, ki so se okrepile kot odziv na Ahmadinejadovo agresivno prizadevanje za jedrski program, seveda z vojaškim namenom. Zaradi tega so ZDA skupaj z Združenimi narodi leta 2012 uvedle še strožje sankcije, da bi iranske banke prekinile s svetovnim finančnim sistemom in preprečile dostop do prihodkov od prodaje nafte in plina. Iransko gospodarstvo je nato padlo v recesijo, inflacija je bila dvakratna. Do leta 2012 je imel Iran milijarde dolarjev in evrov v bankah v Turčiji, na Kitajskem, v Indiji, Italiji in na Japonskem. Zarrab pa je pričal, da je izvedel, da iranska centralna banka in nacionalna naftna družba iščeta načine, kako priti do svojega denarja. Zarrab je zasnoval zapleteno shemo, kako pridobiti iranski denar iz Turčije prek svojega podjetja, ki je registrirano v Turčiji, nato pa ga v obliki fizičnega zlata prenesti v Dubaj. Od tam ga je preusmeril v mednarodni finančni sistem in ga uporabljal za plačila subjektom, ki jih je določil Iran, včasih tudi prek računov v bankah v New Yorku. Nato je zasnoval podoben sistem še za dostop do iranskega denarja v drugih državah. Zarrab je izdal, da je uporabljal kar 15 kurirjev na dan, da bi razporedil več 400 kilogramov zlata hkrati. Kasneje, ko je novi krog sankcij onemogočil tovrsten sistem pranja denarja, pa je Zarrab razvil novi sistem, kjer je prikazoval pakete kot humanitarne pošiljke s hrano, čeprav v njih seveda ni bilo nobenega živila. Potreboval je le štiri leta, da je v Iran pripeljal skoraj vse milijarde Na tak[en način je Zarrabu uspelo v le štirih letih pridobiti skoraj vse iranske milijarde iz Turčije in veliko večino iz Indije, Kitajske in Italije. Na vsakih 1000 dolarjev, ki mu jih je uspelo oprati, je zaračunal le med 4 in 5 dolarji, kar naj bi na koncu zneslo 150 milijonov dolarjev le zanj, nekaj pa je razdelil za podkupnine in bančne provizije. Vendar pa so na njegove transakcije kmalu postali pozorni uradniki ameriškega ministrstva za finance, ki so v letih 2012 in 2014 celo odšli v Halkbank v Turčiji, da bi jih opozorili pred poslovanjem z Iranom. Erdogan kriminalca izpustil, policiste in tožilce pa zaprl Zarrabu pa so šli kmalu načrti po zlu, recimo leta 2012 je moralo letalo s pošiljko nepričakovano prisiljeno pristati v Istanbulu, da so ga napolnili z gorivom. Carinski uslužbenci so našli med tovorom več kot tono neprijavljenega zlata. Policija je preiskala tudi dom direktorja Halkbanke Suleymana Aslana in odkrila kar 4,5 milijona dolarjev v gotovini, shranjenih kar v številnih škatlah za čevlje. Turška policija je nato Zarraba aretirala leta 2013. Vendar pa je Erdogan kmalu poskrbel, da je zadeva potonila v pozabo, in sicer tako, da je odpustil in zaprl policiste in tožilce, ki so sodelovali v preiskavi zoper Zarraba. Njega je seveda izpustil in shema se je lahko nemoteno nadaljevala. Je pa Zarrabova dejavnost pritegnila pozornost FBI, ki je medtem uvedla preiskavo. Do leta 2015 so agenti pridobili dovolj dokazov, da bi lahko obsodili Zarraba v New Yorku. Kot v Sloveniji: Odgovorni so za sum denarja vedeli, a nikoli niso ukrepali Je pa poslanec dr. Anže Logar pred kratkim v Evropskem parlamentu poskrbel, da je za pranje prepovedanega iranskega denarja v Sloveniji, prav tako z namenom financiranja njihovega jedrskega programa, izvedela vsa Evropa. Evropski poslancem je namreč nazorno prikazal, kako je bilo v letih 2009 in 2010 v največji državni banki, NLB, opranih za kar milijardo evrov denarja in kako so vse pristojne institucije odpovedale. Evropski javnosti je razkril imena odgovornih, ki so za sum pranja denarja vedeli, pa nikoli niso ukrepali. Začelo z dvema dolarjema, leta 2010 največja stranka NLB Anže Logar je med drugim evropske poslance seznanil z zgodovino podjetja Farrokh, ki je bilo ustanovljeno leta 2006 na Britanskih deviških otokih z dvema dolarjema začetnega kapitala. Od samega začetka so obstajale vse okoliščine za utemeljen sum pranja denarja. Kot je znano, je iransko podjetje sicer najprej poslovalo prek Švice, nato pa so jim zaradi sumljivih poslov zaprli račune. “Leta 2010 je bilo podjetje Farrokh največja stranka NLB na področju plačilnega prometa, večja kot Krka ali Telekom,” je opozoril. Evropski poslanci so izvedeli tudi to, da je urad za preprečevanje pranja denarja odprl primer, pa ni primerno ukrepal, saj so se iranske transakcije kljub temu nadaljevale. Logar je še obelodanil, da je kriminalist, ki je preiskoval zadevo, dan pred zaslišanjem v zadevi podkupovanja padel z lestve pri delu in se ubil. Gre seveda za primer Simona Goluba, ki je umrl leta 2013, krivi pa se ga, da so obremenilni dokumenti v zvezi s pranjem denarja namenoma obležali predalu njegove pisalne mize. Na pranje denarja pa je opozoril tudi Milan Zver, in sicer je izpostavil pomembno dimenzijo, da se je skozi pranje denarja v NLB neposredno financiral islamski terorizem, torej je imelo to pranje denarja neposreden učinek na zmanjševanje varnosti v Sloveniji in Evropski uniji. Marjanca Scheicher Kako je Pepca Kardelj Maček obsodila komunistični režim in klanje partizanov ter skrivnostno umrla 3 tedne kasneje 12. 12. 2017, 0:10 594 (vir: twitter) Pepca Maček, žena pokojnega podpredsednika Jugoslavije Edvarda Kardelja in sestra šefa Udbe Ivana Mačka – Matije, je skrivnostno umrla teden dni po prvih volitvah v samostojni Sloveniji. Samo dva tedna pred tem je v Tribuni objavila članek, v katerem je ostro obsodila zločine komunističnega režima ter zahtevala njihovo razkritje in kaznovanje. Samo tako je bilo po njenih besedah mogoče doseči narodno spravo. “Komunisti bodo morali kot posamezniki in kot stranka ne samo moralno ampak tudi pred sodiščem odgovarjati za storjene zločine. O krivdi Republike Slovenije pa je v zvezi z zločini težko govoriti, saj so bili vsi vzvodi oblasti od leta 1945 do danes v rokah komunistov. Poboj domobrancev in njihovih spremstev (nedolžnih otrok in njihovih mater) kot tudi številnih zavednih Slovencev, ki sploh niso bili aktivno udeleženi v vojni, pa je bil izvršen v imenu neke ideje – komunizma.” Tako je v Tribuni 26. marca 1990 zapisala Pepca Maček, sestra zloglasnega šefa Udbe Ivana Mačka – Matije. Tri tedne kasneje, 15. aprila 1990, so jo našli mrtvo. V novicah je bilo brati o nenadni smrti, med ljudmi so se širile govorice o samomoru ali celo zastrupitvi. Kaj se je zares zgodilo, ne bomo vedeli nikoli, v eni izmed teorij pa naj bi za njeno smrt poskrbel prav njen brat Ivan Maček, saj so se komunisti najbolj bali, da bi še kdaj spregovorila. Ivan Maček Matija (vir: Youtube/Printscreen) “Krivce je treba imenovati in obsoditi”, nato je nenadoma umrla Pepca Maček je v svojem članku izpostavila, kako so številni, ki so sodelovali v zločinih bivšega komunističnega režima, v večini člani ZKS – Stranke demokratične prenove (Današnja SD). “Če smo za pregon vojnih zločincev, moramo biti načelni. Vojni zločini ne zastarajo, ne beli in ne rdeči. Krivce je treba imenovati in obsoditi zaradi tistih, ki so živi, ki so delali v varnostnoobveščevalni službi, pa niso klali, tistih partizanov, ki se danes čutijo ogoljufane, in tistih izseljencev v Argentini, ki so vsaj toliko Slovenci kot mi, pa si kljub temu, da niso nič krivi, ne upajo v domovino. Zaradi živih in poštenih ljudi, torej!” je zaključila Pepca Maček. Preberite tudi: Ivan Maček Matija, prijatelj fašistov, likvidator Slovencev Prizadevala si je za resnico in pravico. “Predsedstvo bi zato moralo dati pobudo za preiskavo, objaviti imena žrtev in ugotoviti, kje so žrtve pokopane. Treba bo tudi začeti razmišljati o izplačilu odškodnin svojcem.” Maček si je prizadevala za razkritje zločincev, ki jih je ščitil komunistični režim, in dostojen pokop umorjenih in pozabljenih v povojnih pobojih. Želela je ločiti zrnje od plevela. Razjasniti, kdo je kriv in kdo ne. Vse to in še več je ostalo neuresničeno, ko je nenadno umrla. Ivan Šokić Evropski poslanec Zver pozdravil Tuskovo pobudo proti migrantskim kvotam 13. 12. 2017, 16:31 16 Milan Zver V pripravah na decembrsko zasedanje Evropskega sveta je evropski poslanec dr. Milan Zver na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu opozoril na pismo predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, v katerem ta ugotavlja, da stalne in obvezne kvote niso najbolj primeren instrument za upravljanje z migracijami. Po Tuskovem mnenju obvezne kvote delijo evropsko javnost, tako da se v pismu zavzema za bolj spodbudne oblike reševanja tega problema. Na uvedbo problematičnih kvot je Zver opozoril že s podpisom podpore iniciativi, ki je zavračala sporne določitve iz Dublinske uredbe. Na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je potekala razprava o pripravah na decembrsko zasedanje Evropskega sveta, v kateri je sodeloval tudi evropski poslanec dr. Milan Zver. Evropski poslanec je v svojem govoru najprej pozdravil uspešno delo glavnega t. i. brexit pogajalca za EU, Michela Barnierja. Predvsem je podprl dejstvo, da je pogajalec Barnier postavil v ospredje skrb za pravice ljudi, ki bi jih lahko britanski izstop najbolj prizadel. Stalne in obvezne migrantske kvote niso ustrezne! Na vrhu unije bodo ob koncu leta razpravljali tudi o migrantski politiki. V povezavi s tem je Zver opozoril na pismo predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, v katerem ta ugotavlja, da je praksa dokazala, da stalne in obvezne kvote niso najbolj primeren instrument za upravljanje z migracijami. Po Tuskovem mnenju obvezne kvote delijo evropsko javnost, v pismu se tako zavzema za bolj spodbudne oblike reševanja tega problema. Na uvedbo problematičnih kvot je Zver opozoril že s podpisom podpore iniciativi, ki je zavračala sporne določitve iz Dublinske uredbe. “Nobena skupna evropska politika ni do zdaj imela še tako velike podpore kot ustvarjanje varnostne in obrambne unije”, je dejal Zver glede vzpostavljanja stalnega strukturiranega sodelovanja na področju varnosti in obrambe (PESCO), še ene pomembne teme, ki jo bo Evropski svet obravnaval na decembrskem zasedanju. C. Š. DDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDD Šokantna izpoved Ane Jamnik, kako je odvetnik nekdanje zaposlene grozil njenemu sinu: “Janko, ti si boš že še zapomnil, s kom imaš opravka!” 24. 12. 2017, 0:10 75 Ana Jamnik je spregovorila za Novo24TV in povedala vse tisto, česar ni mogla sodnici preiskovalki. Foto: Nova24TV. Na vprašanje, kako bi v petek na pritožbo obrambe dr. Milka Noviča odločil senat višjega sodišča, če bi na javni obravnavi lahko pričala tudi mama pokojnega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, Ana Jamnik, nikoli ne bomo dobili odgovora. Vsekakor pa je skrajno nenavadno, da se je višje sodišče v sredo zaradi novo ugotovljenih dejstev odločilo opraviti glavno obravnavo, prebrati sodne spise in na predlog odvetnika Jožeta Hribernika zaslišati tudi dodatno pričo – očeta Janka Jamnika, nato pa zaradi njegove bolezni ni želelo slišati nadomestne priče, njegove soproge. Slednja bi po mnenju obrambe vedela povedati enako veliko pomembnih stvari, ki bi lahko pripomogle k oprostitvi Milka Noviča, če ne še veliko več. Vmes, ko se je senat višjega sodišča posvetoval in smo novinarji v petek eno uro čakali na razsodbo, je Ana Jamnik stopila do mene in me prosila, če mi lahko pove tisto, kar je želela povedati sodnikom. Da ji namreč že dolgo časa nekaj leži na duši in da si neizmerno želi, da bi ji nekdo prisluhnil. Tisto, česar drugi mediji niso slišali, je povedala za Novo24TV. Zgodba Ane Jamnik je pretresljiva in navdihujoča obenem, saj odpira nova vprašanja o dosjeju Milko Novič, o tem, zakaj je za zapahi, kdo v resnici stoji za umorom Janka Jamnika in kako je primer povezan z Libanoncem Michelom Stephanom. “Mož je bil vabljen, pa je že dlje časa zelo bolan. Star je 87 let, krvavel je, v sredo so ga odpeljali v bolnišnico,” mi je gospa Ana Jamnik zaupala, zakaj je v petek zjutraj na višje sodišče namesto njega prišla ona, priložila zdravniško opravičilo in sodnikom predlagala, da bi pričala sama. Na sodišču so sicer vedeli povedati, da Jamnikovega očeta v četrtek kriminalisti na njegovem domu niso našli, da bi mu izročili vabilo na zaslišanje, Ana Jamnik pa pravi, da je to čista izmišljotina. “Ves čas sem bila doma, nikogar ni bilo na naša vrata, nihče ni niti klical,” mi je zatrdila. Mar to pomeni, da nekdo očitno sploh ni želel, da bi Jamnikov oče pričal? Življenje Janka Jamnika se je v zadnjih mesecih pred smrtjo močno spremenilo. “Moj sin je ves čas živel v strahu, strah ga je bilo Michela Stephana, to mi je povedal en mesec pred svojo smrtjo,” mi je povedala sogovornica in razkrila tisto, kar ji je povedal njen sin. Da je imel namreč Stephan na Kemijskem inštitutu pogodbo za določen čas, ko mu je Jamnik ni podaljšal, pa je kljub temu še naprej prihajal v službo. Tudi zato mu je Jamnik prepovedal ponoven vstop na inštitut, odločilen pa je bil sum, da naj bi ga Libanonec poskušal zastrupiti s cianidom. Milko Novič. (foto: STA.) Jamnik brez milosti zaradi goljufije odpustil Dušanko Janežič Kot pravi Ana Jamnik, se je njen sin Janko rad vračal domov, s starši je imel vse do konca izjemno dober odnos. Doma je večkrat potožil, da ima težave z nekdanjimi zaposlenimi. Povedal je tudi, da mora na sodišče hoditi zaradi tožbe Milka Noviča, a se njega nikoli ni bal. “Milko Novič mu nikoli ni bil nevaren. Bil je problematičen, ker je bil v sporu z vsemi na inštitutu. Precej več pa je govoril o Dušanki Janežič, ki jo je odpustil potem, ko je bilo ugotovljeno, da je dve leti krila hrbet svojemu sinu in njegovi partnerki. Zanju je vsak dan “blokirala” službeno kartico in tako lažno prikazovala, da sta v službi, čeprav sta bila v tujini. Šlo je za krajo denarja,” se spominja Jamnikova mama, ki pravi, da je na Kemijskem inštitutu še danes zaposlena vsaj tretjina ljudi, ki je predvsem priklopljena na davkoplačevalski denar, dela pa bolj malo. “Moj sin je bil zelo strog, želel je uvesti red in disciplino med zaposlenimi!” Ko je Jamnik odpustil Janežičevo in njenega sina je od njunega odvetnika prejel odkrite grožnje. “Janežičev odvetnik je izjavil, citiram: Janko, ti si boš že zapomnil, s kom imaš opravka! Moj sin je na sodišču prosil, da se to zapiše tudi v zapisnik, a ga je sodnica zavrnila,” mi je zaupala Ana Jamnik. Zadnji skupni konec tedna na morju je Jamnik preživel “priklopljen” na mobilni telefon Najbolj mučni so za mojo sogovornico spomini na tisti decembrski konec tedna, ko je svojega sina zadnjič videla živega. Janko Jamnik je imel v Peregrinu pri Poreču v Istri vikend, kamor je rad zahajal s starši. Teden dni pred umorom so šli skupaj na morje, kot pred vsako zimo je bilo treba zapreti vodo in postoriti še nekatera opravila okrog hiše. “A tisti konec tedna je bil moj sin povsem neprepoznaven. Kar naprej je imel skrivnostne telefonske pogovore, nič ni jedel, bil je bled, odsoten, ni naju poslušal, ko sva ga kaj spraševala. To je bila ena sama groza,” se spominja Ana Jamnik. Janko Jamnik se je že dlje časa bal za svoje življenje. Njegova mama pravi, da se Milka Noviča nikoli ni bal. (foto: STA). Strahu ni mogel skriti niti na poti domov. Za volanom ni mogel ostati osredotočen, v Postojni so se ustavili, Jamnik je več minut hodil gor in dol po parkirišču. Ko sta ga starša spraševala, kaj mu je, ni želel odgovoriti. “Vama povem enkrat drugič,” je povedal svojemu očetu. Jamnikova mama se spominja tudi dogodka le nekaj tednov pred umorom, ko je sin prišel domov in prvič odkrito priznal, česa se boji: “Mama, mene bodo ubili!” Seveda je bila Ana Jamnik povsem zgrožena, ko je sin še izrazil željo, kako naj ga pokopljejo, če se mu karkoli zgodi. “Vse se lahko zgodi,” je večkrat ponovil. Za teden po smrti napovedani sestanki z izraelskimi poslovneži Ana Jamnik tudi pravi, da je imel njen sin za teden po umoru napovedane sestanke z izraelskimi poslovneži. “V igri je bilo veliko denarja. Marsikaj bi lahko razvili, inštitut bi pridobil,” je povedala Ana Jamnik, ki trdi, da je Slovenija s smrtjo njenega sina izgubila velikega znanstvenika. “Tako je ljubil Slovenijo, da je dal življenje zanjo. Imel je možnost oditi v tujino, pa ni šel. Moj sin je bil prepošten, preveč veren, preveč strikten in ni želel imeti nobenega posla z barabami,” je še dodala. Ana Jamnik v času najinega pogovora ni mogla zadrževati solz. Prosila me je, naj zapišem tisto, kar se sprašuje že od dneva, ko so njenega sina ubili na parkirišču pred lokalom Via Bona: “Mi lahko poveste, zakaj je moral moj sin umreti? Kaj je naredil narobe? Vse, kar je naredil, je to, da je bil prepošten in preveč priden!” O Milku Noviču pa, da od samega začetka ve, da ni umoril njenega sina. Zato ne more verjeti, kako so lahko sodišča tako hladnokrvno in brez vesti za zapahe spravila nedolžnega človeka. Janka Jamnika nikoli več ne bo nazaj, njegova družina nikoli več ne bo skupaj praznovala božičnih praznikov. Novičeva družina pa bi jih lahko, če ne bi bilo slovensko sodstvo tako skorumpirano in nesposobno. Luka Svetina Nedopustno! Slovenska levica izrablja gimnazijce; kaže jim film, s katerim jih hoče prestrašiti, kakšno življenje jih čaka, če bi na volitvah zmagala slovenska desnica 24. 12. 2017, 0:10 116 (Foto: YouTube/@Narayan Production) V Gimnaziji Ormož so si dovolili nedopustno zavajanje mladih ljudi, ki so šele pridobili volilno pravico ali pa so na tem, da do te pridejo v nekaj letih. Med šolskim časom so namreč za vse štiri letnike v telovadnici pripravili predvajanje filma Strah, kjer so igralci, opremljeni z nacističnimi kljukastimi križi, prikazovali slovensko desnico ter s tem sejali strah med mlade gimnazijce, kakšno bi bilo življenje v Sloveniji, če bi na prihajajočih državnozborskih volitvah zmagala desna stranka. Vir, ki zaradi majhne lokalne skupnosti ne želi biti izpostavljen z imenom in priimkom v medijih (podatke o njem hranimo v uredništvu Nove24TV), nam je zaupal, kako je bilo vse skupaj videti: “To se je zgodilo prejšnji teden, in sicer dopoldne, med poukom. Vsak dijak si je v telovadnico prinesel svoj stol, tako se je na koncu tam zbralo okoli 400 gimnazijcev in skupaj smo si ogledali film Strah. To je bilo grozno, prikazal je pravi strah, kaj strah, “angst”,” nam zaupa. Nadaljuje: “Potem pa je cel film o tem, kako bo v Sloveniji, če bo zavladala desna stranka. Pljuvali se bomo po ulicah, prelivala se bo kri.” Dodaja, da je film negledljiv, saj se igralci pljuvajo in ves čas pretepajo, zaradi mnogo nasilja pa popolnoma neprimeren za mlade gimnazijce. “Nikjer nisem videl toliko nasilja, kot v tem filmu. Pa sami kljukasti križi povsod,” je še zaključil. Naj ob tem izdamo, da je vir mnogo več kot polnoleten in da je v življenju doživel že marsikaj, vendar – kot je izjavil – takšnega nasilja še nikoli. Iz predstavitve filma pa mu je v spominu ostal predvsem podatek, da so ta film vrteli že na 16 šolah, na približno toliko pa jih “premiera” filma čaka še v letu 2018. Režiser Dejan Babošek. Foto: njegov Facebook profil Slovenska levica se torej z vsemi možnimi napadi že pripravlja na državnozborske volitve in očitno je, da ne izbirajo sredstev. Patetično pa je, da so se spravili prav na mlade, ki svoje politično stališče šele oblikujejo, in to z lažmi! Slovenski desničarji se ne kitijo s kljukastimi križi, za razliko od slovenske levice, ki razobeša slike množičnega morilca Tita ter se na proslavah kaže z rdečo zvezdo, totalitarnim simbolom, pod katerim so zapirali in ubijali nedolžne ljudi. Babošek svari pred “nasilno desnico”, vendar je on tisti, ki objavlja takšne krvave prizore! Foto: Facebook profil Dejana Baboška Glavni junak je slovenski desničar v podobi neonacista?!? Režiser filma je Dejan Babošek, ki v svojem življenjepisu navaja, da je bil rojen leta 1976 v Jugoslaviji, na Ptuju. Doslej je sicer posnel štiri filme, vendar nobeden od njih ni vreden omembe, kaj šele ogleda. Je pa očitno pri filmu Strah sodeloval s slovensko levico z roko v roki in se tako prebil vsaj med slovenske šole, kjer otroke silijo gledati ta nasilen film. Babošek sicer v opisu filma navaja, da gre za “razmišljujoč film” in da ga je “do zamisli za film privedel strah. A ne njegov, temveč strah drugih. Opazil je, da sta se v času, ko se je po balkanski poti začela množična selitev beguncev in migrantov, v Sloveniji oblikovala dva pola. Zmotila ga je predvsem močna protibegunska propaganda, ki jo je v javnosti podpihovala slovenska desnica. Ta po njegovem še zdaj seje strah in sovraštvo,” je zapisano v opisu filma. Nato gre še dlje: “Babošek meni, da je to, kar se danes dogaja, nekakšen remake političnih razmer v Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Iz tega je izhajala tudi zamisel, da je filmsko zgodbo oblikoval okoli neonacista.” “Strah je nedvomno res postal orožje številka ena, predvsem v rokah političnih strank,” cilja na slovensko desnico Babošek. Dobesedno orožje je postavil v roke svojega igralca. Foto: Facebook profil Dejana Baboška Ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhartič je torej dobro vedela, kakšen film se bo predvajal, saj je opis del vabila, pa je kljub vsemu dovolila, da gimnazijci, večina od njih jih ni niti polnoletna, vidijo film, poln nasilja, ki temelji na nemških neonacistih, vendar vzporednice išče s slovensko desnico. Gre za povsem zavajajočo zgodbo, polno nasilja, a to Erhartičevi očitno ni dalo niti malo kritičnega premisleka (ali pa vsaj zdravorazumskega), da bi spornemu filmu na njeni gimnaziji rekla ‘ne’. Letak, ki vabi gimnazijce na ogled nasilnega filma med šolskim časom! Zmanipulirati želijo slovenske dijake Ob tem pa v opisu filma na koncu še poudarjajo Baboškove besede: “Strah je nedvomno res postal orožje številka ena, predvsem v rokah političnih strank. V filmu Strah srednješolec nasede prav tej manipulaciji skrajne desnice. Z doktrino strahu nezadovoljenemu ljudstvu zlahka ponudimo sovražnika, ki navidezno predstavlja celoten družbeni problem. Kam to pelje, smo videli vsi na nešteto primerih iz zgodovine. Žal pa imajo ljudje slab spomin, poleg tega je dejavnik tudi to, da se zgodovina danes rada potvarja.” Dejstvo pa je, da se je slovenska zgodovina potvarjala zadnjih 70 let, vse od druge svetovne vojne naprej, ter da šele v zadnjih nekaj letih na plan prihaja prava resnica. Mesečno se odkrivajo nova in nova množična morišča na področju celotne Slovenije, kamor je slovenska levica “skrila” ljudi, ki jih je prepoznala kot svoje (politične) nasprotnike. Seveda pa so z likom srednješolca v filmu hoteli vplivati prav na njihova čustva, da bi jih prestrašili, kakšno življenje jih čaka, če bo na državnozborskih volitvah 2018 zmagala slovenska desnica. Res je, mladi se z zgodovino šele spoznavajo in nimajo izoblikovanega stališča kot odrasli, zato je z njimi najlažje manipulirati, kar je levica nagnusno izrabila. Sicer pa si napovednik za film, poln kletvic, oglejte tukaj in sami presodite, ali se vam zdi primeren za otroke: Z vprašanji smo se obrnili tudi na ravnateljico Blanko Erhartič, vprašanja smo prav tako posredovali na splošen elektronski naslov Gimnazije Ormož. Zanimalo nas je: “Zakaj ste ta politično nekorekten in zavajajoč film predvajali med poukom? Kako so se gimnazijci odzvali na nasilne prizore? Se vam zdi primerno, da še ne polnoletnim ljudem, torej otrokom, predvajate tak film, ki je poln nasilja? Ste otrokom omogočili po ogledu krvavih in nasilnih prizorov primerno psihološko oskrbo? Glede na to, da ste bili seznanjeni z nasilno vsebino filma, ki lahko zaznamuje mlade za celo življenje, boste ponudili svoj odstop?” Odgovore bomo objavili, ko jih bomo prejeli. Marjanca Scheicher Na Ptuju so rimske legije izbrale leta 69 rimskega cesarja Vespazijana Na zborovanju rimskih vojskovodij (Danubian legions - Donavskih legij) v takratnem mestu Poetovium leta 69 po. Kr., je Marcus Antonius Primus nagovoril in prepričal večino zbranih, da so za rimskega cesarja izbrali Vespazijana. To je tudi hkrati prvi znani zapis mesta Ptuj. Lat. Imperator Caesar Vespasianus Augustus, rojen leta 9 po Kr. (kraj Falacrine, mati je iz Norcie), umrl leta 79. Vespazijan je najbolj znan po državnih finančnih reformah, uspešnih vojnih pohodih proti upornikom v Judeji in več izjemnih gradbenih projektih, na primer graditvi rimskega Koloseja. Rimsko ime za Ptuj je Poetovium, kar mnogi razlagajo kot polatinjeno staro slovensko ime za ta del Slovenije, kjer se stika veliko poti in so ga zato naši predniki najbrž imenovali Potovje. Podobno kot ime za reko Dravo izhaja iz besede drveti - Drava drvi, hitro teče, je deroča ... Prav tako ime za Muro izhaja iz besede morje. Slovenci - oziroma bistven del naših jezikovnih in delno krvnih prednikov je torej živel v srednji Evropi že pred Rimljani. To kažejo mnoga latinska imena za Ptuj, Celje, Dravo, Pulo, Trst, Hrušico, ... Že v obdobju Rima se je Ptuj razvijal v izjemno pomembno trgovsko, carinsko in upravno središče. Leta 103. v času imperatora Trajana, je Ptuj prejel status civilnega središča in naziv Colonia Ulpia Traiana Poetovia. Mesto je imelo 40000 prebivalcev dokler ga niso napadli Huni. Ptuj z okolico je izjemno pomemben v zgodovini Evrope. Poleg same moči Rima zbrane v Ptuju (izjemni kulturni ostanki, izjemni mitreji, itn), je v srednjem veku tukaj bival Parsifalov rod (Parzival, Percival) Pravijo, da je Parsifal živel na gradu Borl, parsifalova zgodba pa baje sega v slovensko goro Boč (jezero pod goro). Sega do kralja Arthurja in vitezov okrogle mize. Te legende so nam bile zamolčane. Camelot (Kamelot) je najbolj znan grad povezan z legendarnim kraljem Arthurjem ali je ta grad v Sloveniji. Pisni viri - odkrije jih Miha Pogačnik v pesnitvi Parsival pesnika Wolframa von Eschenbacha (rojen ok. 1170, umrl ok. 1220). Wolframa von Eschenbacha je bil nemški vitez in pesnik - je eden največjih epskih pesnikov svojega časa. Kot Minnesinger je pisal tudi lirične pesmi. Friderik Ptujski je za obrambo mejnega ozemlja leta 1190 poklical na pomoč nemški viteški red (začetki segajo v leto 1118) in ta je z njihovo pomočjo v bitki pri Veliki Nedelji ok. leta 1199 premagal Madžare (na praznik - velika nedelja). Ptujski vitezi so skupaj s Celjani V bitki z Osmani pri Nikopolju, leta 1396, v kateri je bila evropska viteška vojska grdo poražena, rešili bodočega cesarja Sigismunda. Herman II. Celjski s pogumnimi slovenskimi vitezi, z nepričakovanim in hitrim prebojem - stavil je na presenečenje in hkrati na vse ali nič – kralja in bodočega cesarja Sigismunda dobesedno iztrgal iz rok Turkov in balkanskih knezov, ki so med bitko stopili na stran Turkov (Romuni, Srbi). V zahvalo za preživetje v bitki pri Nikopolju, so Celjani na Ptujski Gori dali postaviti cerkev Matere božje (bili so pomembni donatorji, pobudo zanjo je dal Ptujčan Ulrik IV. Walseejski, Hermanov sobojevnik pri Nikopolju) – to je eden najlepših arhitekturnih spomenikov daleč naokoli (zanimivo, cerkev so pomagali graditi tudi mojstri iz Prage – stolnične delavnice sv. Vida). Tako so Celjani z rešitvijo Sigismunda obvarovali Evropo še hujšega ponižanja in poraza. To je pripeljalo do zveze med kraljem Sigismundom in Barbaro - hčerko Ane in Hermana II. Celjskega. V fari Sv. Bolfenka - Kog - pa je do 20. stoletja bival del Valvasorjevega potomstva (Koflerji). Kraji okrog Drave pa so prispevali glavnino Maistrovih borcev za obrambo severne in SV Slovenije pred Avstrijci in delno Madžari in Hrvati. Duhovno pa je svet med Dravo in Muro domovina večine slovenskih filozofov. Ptuj is the oldest city in Slovenia. There is evidence that the area was settled in the Stone Age . In the Late Iron Age it was settled by Celts . By the 1st century BC, the settlement was controlled by Ancient Rome . In 69 AD, Vespasian was elected Roman Emperor by the Danubian legions in Ptuj, and the first written mention of the city of Ptuj is from the same year. The city of Poetovio was the base-camp of Legio XIII Gemina in Pannonia . The name originated in the times of Emperor Trajan , who granted the settlement city status and named it Colonia Ulpia Traiana Poetovio in 103. The city had 40,000 inhabitants until it was plundered by the Huns in 450 ---- Stran je v izdelavi !!!!!!!!! Nazaj na začek. (Copyright © Zorko Vičar)